Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 0 1678 5735147 5569683 2022-08-16T15:58:58Z Octopus 13285 /* Smrti */Konstanca wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1257''' ('''[[rimske številke|MCCLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == ===Slovenija=== * Umre prvi [[mariborska nadškofija|lavantinski]] škof [[Ulrich von Haus|Ulrik iz Hausa]]. Nasledi ga [[Karl von Friesach|Karel iz Friesacha]]. ===Narava=== [[Slika:Lombok Locator Topography.png|thumb|right|270px|Izbruh ognjenika Rinjani je bil en najmočnejših v zadnjih nekaj tisoč letih.]] * Izjemno močan '''izbruh ognjenika [[Rinjani]] v [[Indonezija|Indoneziji]]'''. Vulkanski pepel pokrije več kot 35 metrov otoka [[Lombok]], na katerem se nahaja ognjenik, zato tam ni preživelih. Zaradi močnega izpusta žvepla se naslednje leto vpiše v zgodovino kot [[leto brez poletja]]. ===Mongolski imperializem=== * Invazija na Vietnam: ena divizija pod vodstvom generala [[Urijanhadaj]]a<ref>[[Subedej]]ev sin</ref> vdre v Vietnam in opleni prestolnico [[Hanoi|Thanh Long]]. Ker je en od odposlancev v zaporu umrl, se Mongli okrutno maščujejo nad prebivalci mesta. Ostanki vietnamske vojske se reorganizirajo in udarijo nazaj po Mongolih, ki jih je izmučila huda poletna vročina, ter na koncu izpogajajo ugoden [[tribut]] v zameno za umik mongolske vojske. * Vrhovni kan [[Möngke Kan|Möngke]] pošlje davčne inšpektorje nad svojega mlajšega brata [[Kublaj Kan|Kublaja]], ki je vladal večini Kitajske. Möngke očita mlajšemu bratu, da si je prigrabil preveč oblasti, zato mu odvzame pravico do pobiranja davkov in usmrti nekaj Kublajevih uradnikov. Kasneje se pobotata in Möngke oprosti mlajšemu bratu. * Kan Ilkhanata [[Hulegu|Hulagu kan]] nadzoruje večino [[Mezopotamija|Mezopotamije]]. Z armado več kot 150 tisoč vojščakov, od Džingiskanovih časov daleč največja armada, se pripravlja na zavzetje zadnjih neodvisnih muslimanskih držav na Bližnjem vzhodu. Prvi cilj je zavzetje [[Bagdad]]a, v katerem [[abasidi|abasidski]] kalif [[Al-Mustasim]] trmasto zavrača tributarno prisego Mongolom in celoten muslimanski svet pozove na [[Džihad|sveto vojno]] proti Mongolom. [[1258]] ↔ * Indijski guverner Sindha, province [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]], prestopi na stran Mongolov in si poišče zaščito pri Hulaguju kanu proti delhijskemu sultanu [[Gijasud din Balban|Balbanu]]. [[1258]] ↔ * Perzija: po letu dni obleganja pade utrdba [[grad Lambsar|Lambsar]], še zadnja trdnjava [[Asasini|Asasinov]] v gorovju [[Elbruz]]. Večino branilcev pokonča [[kolera]], preostanek mongolska vojska. * [[Zlata horda]]: odstavljen (umorjen?) je mladoletni kan Zlate horde [[Ulagči]]. Nasledi ga njegov vplivnejši in močnejši stric [[Berke Kan|Berke]], po veri sicer [[musliman]]. ** Galicijski kralj [[Danilo Galicijski|Danilo Romanovič]] se ob vseh pretresih na dvoru Zlate horde počuti dovolj močnega, da zavrne vazalno prisego in plačilo tributa. [[1259]] ↔ * [[Poljska]]: zaključena je obnova mesta [[Krakov]], ki so ga leta ← [[1241]] uničili Mongoli. Novi meščani mesta so pretežno nemški naseljenci, povabil pa jih je poljski nadvojvoda [[Boleslav V. Poljski|Boleslav V.]] * Popis prebivalstva v Mongolskem imperiju 1252-59. ===Ostalo=== * [[1. april]] - V [[Frankfurt na Majni|Frankfurtu]] je ''in absentia'' za nemškega kralja razglašen kastiljski kralj [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonz X.]]. * [[11. april]] - Egiptovskega mameluškega sultana [[Izz ad-Din Ajbak|Ajbaka]] umori njegova ljubosumna soproga [[Šadžar al-Durr]], ki mu je omogočila vzpon na prestol. Ni se namreč strinjala s tem, ko si je njen soprog omislil novo ženo. Umorjenega sultana nasledi njegov mladoletni sin [[Al-Mansur Ali]], dejansko oblast pa vodi iz ozadja mameluk [[Saif ad-Din Kutuz]]. [[1259]] ↔ * [[27. maj]] - [[Aachen]]: kronanje [[Rihard Cornwallski|Riharda Cornwallskega]] za nemškega kralja.<ref>Rex Romanus</ref> Rihard nad svojo novo domeno nikoli ne uveljavi oblasti in le redko obišče Nemčijo. [[1272]] ↔ * [[4. junij]] - Umrlega vojvodo Velikopoljske<ref>Velikopoljska je ena od zgodovinskih regij znotraj Poljske.</ref> [[Pšemisl I. Poljski|Pšemisla I.]] nasledi mlajši brat [[Boleslav Pobožni]]. * [[9. avgust]] - Umrlega schleswiškega vojvodo [[Valdemar III. Schleswiški|Valdemara III.]] nasledi mlajši brat [[Erik I. Schleswiški|Erik I.]] * [[24. december]] - Umrlega grof Hainauta<ref>Hainaut - izg. [ɛno]</ref> [[Ivan I. Hainauški|Ivan I.]] nasledi [[Ivan II. Hainauški|Ivan II.]]. * Koroški vojvoda [[Ulrik III. Koroški|Ulrik III. Spanheimski]] nastavi z vojaškim posegom svojega brata [[Filip Spanheimski|Filipa]] nazaj na stolico Salzburške nadškofije. Izvoljeni rival [[Ulrika iz Sekaua]] je prisiljen pobegniti. * Bavarski škofi prepričajo češkega kralja [[Otokar II. Češki|Otokarja II. Pšemisla]], da vdre in okupira Bavarsko, ki sta si jo (protipravno) razdelila [[Henrik VIII. Bavarski|Henrik VIII.]] in [[Ludvik II., bavarski vojvoda|Ludvik II.]]. Sicer sprta brata v kriznem trenutku združita moči in odženeta vsiljivca. * Bolgarija: tudi bolgarski car [[Mico Asen]] nima sreče na prestolu. Spodnese ga plemstvo, ki si med sabo za novega carja izvoli [[Konstantin I. Tih|Konstantina Tiha]]. [[1261]] ↔ * [[Bitka pri Cadfanu]], Wales: valižansko plemstvo prilagodi taktiko razgibanemu terenu in odločujoče porazi angleško vojsko, ki jo je poslal angleški kralj Henrik III., da bi zatrl uporno valižansko plemstvo. Največ koristi od bitke, ki se jo je udeležil na strani zmagovalcev, ima vladar Gwynedda [[Llywelyn ap Gruffudd]]. [[1258]] ↔ * [[Vojna Svetega Sabe]]: konflikt med [[Genovska republika|Genovo]] in [[Beneška republika|Benetkami]] potegne za sabo križarsko plemstvo Jeruzalemske kraljevine. V državljansko vojno se vpleteta še viteška redova [[templarji|Templarjev]] (Benetke) in [[hospitalci|Hospitalcev]] (Genova). Na morju imajo Benečani navadno prednost. Genovčani se izmikajo odločilnemu spopadu tudi, ko so v številčni premoči. * Umrlega velikega mojstra vitezov [[Križniki|Križnikov]] [[Poppo von Osterna|Poppa iz Osterna]] nasledi [[Anno von Sangershausen]], 9. veliki mojster po [[Seznam velikih mojstrov vitezov Križnikov|seznamu]]. [[Slika:BritLibRoyal14CVIIFol006rMattParisSelfPort.jpg|thumb|right|270px|Kronist Matej Pariški, avtoportret v ''Historia Anglorum ''.]] * London: angleški zgodovinar [[Matej Pariški]] izvede celotedenski [[interviju]] s kraljem [[Henrik III. Angleški|Henrikom III.]], da bi dobil podatke za svoje glavno delo o angleški zgodovini ''Chronico Majoro''. * [[Aberdeen]], Anglija: ustanovitev [[gimnazija|gimnazije]] [[Aberdeen Grammar School]]. * Henrik III. izda serijo [[Gold penny|zlatih penijev]], da bi nadomestili bizantinske in arabske zlatnike višjih vrednosti. Monetarni ukrep je popolnoma zgrešen, saj je nominalna vrednost kovanca nižja od dejanske vrednosti, zato jih ljudje raje pretopijo nazaj v uporabne izdelke. Danes so ti zlatniki izjemno redki in temu primerno visoko cenjeni. * Pariz: francoski teolog [[Robert de Sorbon]], spovednik kralja [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX.]], ustanovi teološko fakulteto [[Collège de Sorbonne]], ki da kasneje ime celotni Univerzi v Parizu ('''Sorbona'''). Začetek je skromen: Robert poučuje zgolj 20 revnih študentov, toda v naslednjih desetletjih preraste ustanova v glavno pariško vseučilišče. * Frančiškanski general [[Ivan iz Parme]] na vztrajanje papeža Aleksandra IV. odstopi. Novi, sedmi general reda [[frančiškani|Frančiškanov]] (O.F.M.) postane [[Sveti Bonaventura|Bonaventura]]. * [[Papež Klemen IV.|Gvido Fulcodi]] postane škof Le Puya. [[1265]] ↔ * Nemški mladenki [[Kristina iz Stommelna|Kristini iz Stommelna]] se razvijejo [[stigme]] na rokah, nogah in glavi. Skupaj z njenimi mističnimi izkušnjami jo okolica obravnava kot zmešano. == Rojstva == * [[24. marec]] - [[Jolanda Lusignanska]], grofica La Marche († [[1314]]) * [[14. oktober]] - [[Pšemislav II. Poljski|Pšemislav II.]], vojvoda Velikopoljske, poljski kralj († [[1296]]) ; Neznan datum * [[Beatrika Burgundska, dama Bourbona|Beatrika Burgundska]], dama Bourbona († [[1310]]) * [[Cecco d'Ascoli]], italijanski enciklopedist, zdravnik, pesnik († [[1327]]) * [[Friderik I. Meissenški|Friderik I.]], mejni grof Meissena, deželni grof Turingije († [[1323]]) * [[Marija Ogrska (1257-1323)|Marija Ogrska]], neapeljska kraljica († [[1323]]) * [[Muhamad III. (Granada)|Muhamad III.]], granadski emir († [[1314]]) * [[Neža Brandenburška]], danska kraljica († [[1304]]) == Smrti == * [[11. april]] - [[Izz ad-Din Ajbak]], mameluški egiptovski sultan * [[28. april]] - [[Šadžar al-Durr]], egiptovska sultana iz dinastije Ajubidov * [[3. maj]] - [[Katarina Angleška]], angleška princeska (* [[1253]]) * [[5. maj]] - [[Hakon Hakonsson mlajši]], norveški sokralj (* [[1232]]) * [[4. junij]] - [[Pšemisl I. Poljski|Pšemisl I.]], vojvoda Velikopoljske (* [[1220]]) * [[9. avgust]] - [[Valdemar III. Schleswiški|Valdemar III.]], vojvoda Schleswiga (* [[1238]]) * [[15. avgust]] - [[Sveti Hijacint|Jacek Odrowąż]] - Sveti Hijacint, poljski dominikanski menih, svetnik (* [[1185]]) * [[24. december]] - [[Ivan I. Hainauški|Ivan I.]], grof Hainauta (* [[1218]]) ; Neznan datum * [[Giordano Ruffo]], italijanski veterinar * [[Kejkubad II.]] sultan Ruma (* [[1239]]) * [[Konstanca Vroclavska]], vojvodinja-žena Kujavije (* okoli [[1227]]) * [[Poppo von Osterna]], veliki mojster vitezov križnikov * [[Sartak]], kan Zlate horde (* ni znano) * [[Ulagči]], kan Zlate horde (* [[1247]]) * [[Ulrich von Haus]], prvi [[mariborska nadškofija|lavantinski]] škof ==Opombe== {{Opombe}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1257|*]] h86na6rxh8ldpwmhj8sehzojg7o02y3 0 1708 5735145 5722238 2022-08-16T15:57:38Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Konstanca wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1227''' ('''[[rimske številke|MCCXXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == ===Džingiskanova smrt in nasledstvo Mongolskega imperija=== * februar - Najstarejši Džingiskanov sin [[Džoči]] umre nekje severno od Aralskega ali Kaspijskega jezera še preden mu uspe obnoviti sovražnosti z očetom Džingiskanom in brati. * pomlad - Invazija proti tangutskemu cesarstvu [[Zahodna Xia]] se z osvojitvijo prestolnice [[Ning Xia]] nadaljuje z zatiranjem posameznih žepov odpora.↓ * → Preda se zadnji tangutski cesar [[Mozhu (Zahodna Xia|Mozhu]]. [[Džingiskan]] ga ukaže ubiti skupaj s celotno cesarsko družino. [[Slika:Genghis khan empire at his death.png|thumb|right|250px|Mongolsko cesarstvo za časa Džingiskanove smrti.]] * avgust - '''Umre vrhovni kan Mongolskega imperija [[Džingiskan]].''' Posamezni deli imperija se upravno razdelijo med štiri sinove: ** Vrhovna oblast '''velikega kana''' pripade '''tretjemu sinu [[Ögedej]]u'''. Za interesno območje ima odbrano vzhodno Azijo kitajskih dinastij. Čeprav je še de iure ohranil vrhovno oblast, se preko vladanja Kitajski postopoma formira naslednja [[dinastija Yuan]], ki jo sicer uradno ustanovi šele Džingiskanov vnuk [[Kublajkan]]. [[1271]] ↔ ** Drugi sin '''[[Čagataj]]''' dobi zahodni del Mongolije, ozemlje bivšega Karakitanskega kanata in Horezma. Na tej dednini se postopoma formira [[Čagatajski kanat]]. ** Sinova umrlega prvega sina '''[[Džoči]]ja''' [[Batu kan|Batu]] in [[Orda kan|Orda]] dobita najbolj zahodni del Mongolskih osvojitev, ki sega od osrednje Azije v Evropo. Na tem ustanovita [[Modra horda|Modro]] (Batu) in [[Bela horda|Belo hordo]] (Orda), ki se sčasoma obe formirata v [[Zlata horda|Zlato hordo]]. ** Trenutno ima pod oblastjo največji delež vojske najmlajši sin '''[[Toluj]]''', ki pa mu je v dednini zaupan najmanjši delež, tj. domača Mongolija. Toluj s postopno tranzicijo preda oblast (nad vojsko) Ögedeju. [[1229]] ↔ ===Ostalo=== * januar - [[Livonska križarska vojna]]: ker zamrzne [[Baltsko morje]], viteški red [[Livonijsko bratstvo meča|Bratstva meča]] vpade na estonski otok [[Saaremaa]], ki ga branijo poganski Oselci. Križarji porazijo Oselijce, ki formalno sprejmejo krščanstvo. * januar - Angleški kralj [[Henrik III. Angleški|Henrik III.]] je razglašen za polnoletnega. Za uspešno delo nagradi regenta kentskega grofa [[Hubert I. de Burgh|Huberta de Burgha]] in mu zaupa mesto glavnega svetovalca. [[1228]] ↔ * [[28. januar]] - Umrlega mecklenburškega barona [[Henrik Borvin I. Mecklenburški|Henrika Borvina I.]], sina slovanskega kneza [[Pribislav Mecklenburški|Pribislava]], nasledi sin [[Henrik Borvin II. Mecklenburški|Henrik II.]] * [[19. marec]] - Umrlega papeža [[papež Honorij III.|Honorija III.]] nasledi [[papež Gregor IX.|Gregor IX.]], 178. papež po [[seznam papežev|seznamu]].<ref>Krstno ime Hugolin Segni, nečak Inocenca III.</ref> Med prvimi ukrepi je nastavitev [[Konrad iz Marburga|Konrada iz Marburga]] za glavnega inkvizitorja pri preganjanju herezij. * [[22. julij]] - [[Bitka pri Bornhövedu (1227)|Bitka pri Bornhövedu]]: severnonemška koalicija premaga vojsko danskega kralja [[Valdemar II. Danski|Valdemarja II.]], ki se je primoran odreči severnonemškim deželam. ** V holsteinski regiji [[Dithmarschen]] na obali Severnega morja vzpostavijo kmetje neodvisno republiko, ki se kot tamponska cona med Dansko in Rimsko-nemškim cesarstvom obdrži vse do leta → [[1559]]. * [[8. september]] - Potem ko papež [[papež Gregor IX.|Gregor IX.]] zaradi zavlačevanja izobči [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II. Hohenstufna]], le-ta končno odpluje proti Jeruzalemu na obljubljeno križarsko vojno. Kmalu po izplutju iz [[Brindisi]]ja zboli in se ustavi v [[Otranto|Otrantu]], da bi se pozdravil. [[1228]] ↔ ** [[11. september]] - Isto zboli turinški deželni grof [[Ludvik IV. Turinški|Ludvik IV.]], ki pa jo odnese veliko slabše od Friderika. Turingijo nasledi sin [[Herman II. Turinški|Herman II.]], regentstvo prevzame mlajši brat [[Henrik Raspe]], Ludvikova vdova [[Elizabeta Ogrska]] se popolnoma preda veri in karitativni dejavnosti. * [[5. oktober]] - [[Almohadi|Almohadski]] kalif [[Abdul-Vahid I.]] utone v kadi, verjetno s tujo pomočjo. Nasledi ga njegov nečak [[Jahja al-Mu'tasim]]. Ker se za kalifov prestol poteguje še brat umrlega kalifa [[Idris al-Ma'mun]], izbruhne [[državljanska vojna]]. [[1228]] ↔ * Umorjen je poljski nadvojvoda [[Lešek I. Beli]]. Umor se verjetno izvrši po naročilu vzhodnopomeranijskega vojvode [[Svjetopelk II. Pomeranijski|Svjetopelka II.]], od katerega je poprej zahteval vazalno prisego. Lešeka I. nasledi bratranec [[Vladislav III. Tenkonogi]]. * Beneškega križarja in ustanovitelja [[Egejska vojvodina|Egejske vojvodine]] [[Marco Sanudo|Marka I. Sanuda]] nasledi sin [[Angelo Sanudo]]. * Umrlega ajubidskega sultana Transjordanije in Palestine [[Al-Mu'azzam]]a nasledi sin [[An-Nasir Davud]]. Za oblast nad dediščino umrlega brata se potegujeta še naslednikova strica, [[Al-Kamil]] in [[Al-Ašraf]], ki si sporazumno razdelita Palestino, Transjordanijo in južni del Sirije. Al-Kamilu pripade Palestina s Transjordanijo. [[Al-Mu'azzam]]ov sin An-Nasir se mora nazadnje zadovoljiti z utrdbo [[Kerak]] in okolico. [[1229]] ↔ * Bagdadski kalif [[Al-Mustansir]] ustanovi islamsko univerzo [[Mustansirija Madrasa|Mustansirija]]. * Horezmijski šah [[Džalal ad-Din]] se po obračunu z Gruzijci spopade ikonijskimi Seldžuki iz [[Sultanat Rum|Sultanata Rum]]. Seldžuški sultan [[Kajkubad I.]] in gruzijska kraljica [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] skleneta zavezništvo proti Horezmijcem. [[1228]] ↔ * Japonski [[zen budizem|zen]] budistični mojster [[Dogen]] se vrne na Japonsko, kjer začne širiti [[Soto zen|Sótó]] šolo zena. == Rojstva == * [[29. junij]] - [[Hodžo Tokijori]], japonski regent († [[1263]]) * [[30. september]] - [[papež Nikolaj IV.]] († [[1292]]) ; Neznan datum * [[Elizabeta Bavarska (1227-1273)|Elizabeta Bavarska]], nemška kraljica († [[1273]]) * [[Konstanca Vroclavska]], vojvodinja-žena Kujavije († [[1257]]) * [[Vladislav Moravski]], češki princ, mejni grof Moravske († [[1247]]) [[Slika:GhinggisKhanMausoleum.jpg|thumb|right|250px|Džingiskanov mavzolej v Notranji Mongoliji, Kitajska, čeprav naj bi bil po mongolski navadi skrivoma pokopan na neznani lokaciji.]] == Smrti == * [[28. januar]] - [[Henrik Borvin I. Mecklenburški|Henrik Borvin I.]], nemški plemič, mecklenburški baron * februar - [[Džoči]], mongolski vojskovodja, Džingiskanov sin (* okoli [[1182]]) * [[18. marec]] - [[papež Honorij III.]] (* [[1148]]) * [[28. april]] - [[Henrik V. Pfalški|Henrik V.]], nemški plemič, pfalški grof (* [[1173]]) * [[23. julij]] - [[Qiu Chuji]], kitajski daoistični svečenik (* [[1148]]) * avgust - [[Džingiskan]], ustanovitelj Mongolskega imperija (* [[1162]]) * [[11. september]] - [[Ludvik IV. Turinški|Ludvik IV.]], nemški plemič, turinški mejni grof (* [[1200]]) * [[14. november]] - [[Lešek I. Beli]], poljski nadvojvoda, knez Sandomierza (* [[1184]]) ; Neznan datum * [[Abd as-Salam ibn Mashish al-Alami]], maroški sufi (* [[1140]]) * [[Marco Sanudo]], beneški križar, vojvoda Naxosa (* [[1153]]) * [[Al-Mu'azzam]], ajubidski sultan Sirije in Palestine * [[Rejnald I. Dammartinski]], grof Dammartina, grof Boulogne (* [[1165]]) ==Opombe== {{opombe}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1227|*]] ha81yu2c35szbk6b34v0guqzi6np62w 0 3510 5735448 5666486 2022-08-16T20:56:18Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Grosuplje |mayor=[[Peter Verlič]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) |coat=[[Slika:Coat of arms of Grosuplje.png|150px|]] [[Grb Občine Grosuplje]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Grosuplje.svg|300px|]] [http://www.geopedia.si/#L408_F32_T1257_vF_b_x474740.90599999996_y88937.8005_s12 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.grosuplje.si |area=133,8 km² |population=21314 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=11032 |females=10282 |avg_age=37,6 let |residental_density=28,82 m²/osebo |households=4.969 |families=4.347 |workers=7.778 |unemployed=784 |salary_date=avgust [[2003]] |avg_salary_bruto=226.640 [[tolar|SIT]] |avg_salary_neto=145.352 SIT |students=628}} [[Slika:Grosuplje town library.jpg|thumb|305px|[[Mestna knjižnica Grosuplje]]]] [[Slika:Grosuplje.jpg|thumb|305px|Panorama]] [[Slika:Radensko polje.jpg|thumb|305px|[[Radensko polje, Grosuplje|Radensko polje]]]] [[Slika:Polica vas.jpg|thumb|305px|[[Polica]]]] [[Slika:GradBostanj-Grosuplje.jpg|thumb|305px|Ostanki gradu Boštanj]] '''Občina Grosuplje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], nekaj kilometrov jugovzhodno od Ljubljane z okoli 21.000 prebivalci (2020). s središčem v [[Grosuplje|Grosupljem]]. Pretežno podeželsko območje zaznamujeta bogata naravna in kulturna dediščina. == Osnovni podatki o občini == * skupna [[površina]]: 134&nbsp;km² * površina kmetijskih zemljišč: 58&nbsp;km² * površina gozdnih površin: 69&nbsp;km² * število naselij: 66 * število krajevnih skupnosti: 10 * število prebivalcev: 20.672 (po podatkih iz Registra prebivalstva, 2018) * avtocesta Šmarje - [[Višnja Gora]]: 2 × 11,9&nbsp;km * število podjetij, samostojnih podjetnikov in zavodov: 1439 * povprečno letno število zaposlenih v občini: 5111 Največje naselje v grosupeljski občini je [[Grosuplje]] s 7.549 prebivalci. S 1.512 prebivalci mu sledi [[Šmarje - Sap|Šmarje-Sap]]. Tretje po velikosti je [[Brezje pri Grosupljem]], ki šteje 990 prebivalcev. Več kot 500 prebivalcev imajo še: [[Polica, Grosuplje|Polica]], [[Ponova vas]], [[Spodnja Slivnica]] in [[Veliko Mlačevo]]. == Naselja v občini == [[Bičje]], [[Blečji Vrh]], [[Brezje pri Grosupljem]], [[Brvace]], [[Cerovo]], [[Cikava, Grosuplje|Cikava]], [[Čušperk]], [[Dobje, Grosuplje|Dobje]], [[Dole pri Polici]], [[Dolenja vas pri Polici]], [[Gabrje pri Ilovi Gori]], [[Gajniče]], [[Gatina]], [[Gorenja vas pri Polici]], [[Gornji Rogatec]], [[Gradišče, Grosuplje|Gradišče]], '''[[Grosuplje]]''', [[Hrastje pri Grosupljem]], [[Huda Polica]], [[Kožljevec]], [[Lobček]], [[Luče, Grosuplje|Luče]], [[Mala Ilova Gora]], [[Mala Loka pri Višnji Gori]], [[Mala Račna]], [[Mala Stara vas]], [[Mala vas pri Grosupljem]], [[Male Lipljene]], [[Mali Konec]], [[Mali Vrh pri Šmarju]], [[Malo Mlačevo]], [[Medvedica]], [[Paradišče]], [[Pece]], [[Peč, Grosuplje|Peč]], Perovo, [[Plešivica pri Žalni]], [[Podgorica pri Podtaboru]], [[Podgorica pri Šmarju]], [[Polica, Grosuplje|Polica]], [[Ponova vas]], [[Praproče pri Grosupljem]], [[Predole]], [[Rožnik, Grosuplje|Rožnik]], [[Sela pri Šmarju]], [[Spodnja Slivnica]], [[Spodnje Blato]], [[Spodnje Duplice]], [[Šent Jurij]], [[Škocjan, Grosuplje|Škocjan]], [[Šmarje - Sap|Šmarje-Sap]], [[Tlake, Grosuplje|Tlake]], [[Troščine]], [[Udje]], [[Velika Ilova Gora]], [[Velika Loka, Grosuplje|Velika Loka]], [[Velika Račna]], [[Velika Stara vas]], [[Velike Lipljene]], [[Veliki Vrh pri Šmarju]], [[Veliko Mlačevo]], [[Vino, Grosuplje|Vino]], [[Vrbičje]], [[Zagradec pri Grosupljem]], [[Zgornja Slivnica]], [[Zgornje Duplice]], [[Žalna]], [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] == Občinski simboli == [[Grb]] na osrednjem mestu vsebuje stilizacijo poznohalštatske svinčene okrasne broške za konje (živalska svastika), najdene na Magdalenski gori, ki ponazarja osnovni značaj nastanka in razvoja širšega Grosuplja (tranzitna baza sprva konjskih vpreg, danes pač drugačnih). Hkrati tvori inicialko G in s svojo ciklično obliko simbolizira gibanje in razvoj. Zelena in rdeča barva v grbu predstavljata sobivanje mirne Dolenjske regije z živahnim razvojem kraja. Osnovni okvir je posodobljen [[gotika|gotski]] ščit, ki pa je za potrebe registrskih tablic poenoten. Na belo-zeleni [[zastava|zastavi]] se nahaja grb. == Geografska lega == Geografsko gledano je skoraj celotna sedanja občina Grosuplje zajeta v Grosupeljsko kotlino, z izjemo Škocjanskih hribov. Občina tako obsega [[Grosupeljsko polje|Grosupeljsko]] in [[Radensko polje, Grosuplje|Radensko polje]], Šmarski kot, Šentjursko dolino, Poliške in Škocjanske hribe, Žalsko-Loško in Luško dolino ter Ilovo goro. Občina Grosuplje se navzven dotika [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] pri [[Škofljica|Škofljici]], pri Smrjenih gleda v Želimeljsko dolino, za Škocjanom se stika s [[Grad Turjak|turjaškim]] ozemljem, na Limberku in Starem gradu nad Čušperkom meji na [[Občina Dobrepolje|Dobrepoljsko]] kotlino, na Ilovi gori pa se odpre obširno območje [[Suha krajina|Suhe krajine]]. Čez Luče vodi glavna cesta v dolino reke [[Krka|Krke]], čez [[Žalna|Žalno]] in [[Velika Loka, Grosuplje|Loko]] pa na Peščenik in od tam v [[Višnja Gora|Višnjo Goro]] ali na [[Polževo]]. Na Peščenik pridemo tudi čez Stehan po stari furmanski deželni cesti. Na severovzhodu se Poliški hribi skoraj dotikajo Zasavskih, le še [[:w:sl:Prežganje|Prežganje]] in nekaj manjših vasi je vmes. Nad Troščinami, Gorenjo vasjo, Dolami in Zg. Slivnico je že [[Mestna občina Ljubljana]] ([[Pance]], [[Lipoglav]]). Pri Magdalenski gori obidemo Veliki in Mali Vrh in nato sklenemo krog po meji današnje občine Grosuplje pri predorih na [[:w:sl:Avtocesta A2|avtocesti Ljubljana - Novo mesto]]. Naselje [[Grosuplje]] je danes upravno, gospodarsko in prometno središče. Samo pred dobrimi sto leti pa je bilo v Grosupeljski kotlini glavno središče [[Šmarje]], le Škocjanski hribi so imeli cerkveno in deloma gospodarsko središče v [[Škocjan, Grosuplje|Škocjan]]u - slednje je bilo povezano tudi s [[Turjak]]om in [[Velike Lašče|Velikimi Laščami]]. == Zgodovina == ===Nekdanje občine na območju današnje občine Grosuplje do 2. svetovne vojne=== Prvi je katastrske občine v naših krajih uvedel [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], vendar te še niso imele pravih upravnih funkcij. Prve prave upravne občine so v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] uvedli Francozi. Na območju današnje občine so tedaj delovale občine Šmarje, Višnja Gora in Turjak. [[Avstro-Ogrska]] je po ukinitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] ponovno uveljavila svojo upravnoteritorialno delitev na okraje in občine. Leta 1854 so območje današnje Grosupeljske občine pokrivali upravni okraji Velike Lašče, Višnja Gora in Ljubljana okolica, v letu 1859 pa je to območje v celoti pripadlo upravi okraja Ljubljana okolica. Znotraj upravne enote Ljubljana okolica so delovale občine Grosuplje, Blečji Vrh, Luče, Šent Jurij, Polica, Praproče, Spodnja Slivnica, Šmarje, Velika Loka, Velika Račna, Velika Stara vas, Velike Lipljene in Žalna. Takšna upravnoteritorialna delitev je ostala nespremenjena tudi po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Šele leta 1933 so bile na podlagi novega zakona nekatere manjše občine združene: občini Grosuplje so bile priključene občine Račna, Spodnja Slivnica in Stara vas. V Ljubljanskem okraju so tako po novem delovale le 3 občine: Grosuplje, Šent Jurij in Šmarje. 1936 je bila ustanovljena nova občina Slivnica – Žalna in sicer na zahtevo lastnika [[grad Boštanj|Boštanjskega gradu]], ki je tako združil svoja ozemlja. Na pobudo prebivalcev [[Radensko polje|Radenskega polja]] pa se je ponovno osamosvojila tudi občina Račna. V času [[NOB]] je bilo območje današnje občine združeno v eno politično enoto – okrožni odbor OF Grosuplje. ===Občina Grosuplje med 2. svetovno vojno=== Območje Grosuplja je bilo po kapitulaciji [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] sprva problematično glede razdelitve med italijanskim in nemškim okupatorjem. Ko so bile dileme razrešene, so v [[Grosuplje]] vkorakali Italijani in zasedli nekatere glavne ustanove (najprej policijo). Tako kot na ostalih področjih t.i. Ljubljanske pokrajine se je tudi v Grosuplju na pobudo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] hitro razraščala organizacija [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Okrožni odbor OF Grosuplje je bil ustanovljen v [[Račna|Račni]] 28. septembra 1941. Meja okrožja ni bila točno določena. Okrožje je imelo širši obseg kakor kasnejša povojna občina: obsegal je območje vse od [[Škofljica|Škofljice]], [[Želimlje|Želimelj]] in [[Turjak]]a do [[Veliki Gaber|Velikega Gabra]] in [[Žužemberk]]a. Na območju današnje občine Grosuplje je vključeval rajone Šmarje, Grosuplje, Polica, Žalna - Račna in Šent Jurij. Spomladi 1942 je OF doživljala največji razcvet z nastankom osvobojenega območja pod revolucionarno oblastjo krajevnih narodnoosvobodilnih odborov. Avgusta 1942 je sledila velika italijanska protipartizanska ofenziva. Osvobojenega ozemlja je bilo tako konec, politično delovanje OF pa je bilo razbito. Kapitulacija Italije 8. septembra 1943 je prinesla žarek upanja za OF. Poldrugi mesec je bila skoraj vsa Ljubljanska pokrajina osvobojena. Okrožje Grosuplja je bilo svobodno v celoti. Oblast so prevzeli odbori OF. V mesecu septembru so legalno delovali novoustanovljeni rajonski odbori OF: Šmarje, Grosuplje s Polico, Šent Jurij, Račna in Žalna. Ko je že marsikdo mislil, da je vojne konec, je sledila nemška ofenziva, poimenovana »prelom oblakov«. Konec oktobra in začetek novembra 1943 se je tako boj OF samo še zaostril. Grosupeljsko območje so 18. novembra 1943 združili s stiškim okrožjem v enotno grosupeljsko-stiško okrožje. Njegov sedež je bil nekaj mesecev na [[Muljava|Muljavi]]. Nemški in belogardistični pritisk je politične delavce OF iz [[Krka, Ivančna Gorica|Krke]] potiskal vse bolj proti notranjosti [[Suha krajina|Suhe krajine]] in od tam v sosednje novomeško okrožje ali v stalno osvobojeno [[Bela krajina|Belo krajino]]. Posledično se je septembra 1944 grosupeljsko-stiško okrožje pripojilo novomeškemu. Tako razširjenemu novomeškemu okrožju pa so januarja 1945 priključili še [[Bela krajina|Belo krajino]]. Znotraj novega okrožja je nekdanje grosupeljsko-stiško okrožje tako postalo le še okraj Grosuplje. Pretežni del ozemlja današnje občine Grosuplje je bil osvobojen 6. maja 1945 s pomočjo 15. divizije narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Tega dne je v Grosuplje vkorakala [[Cankarjeva brigada]] in naznanila konec vojne na tem območju. ===Občina Grosuplje po 2. svetovni vojni=== Takoj po osvoboditvi je bila izvedena nova upravnoteritorialna razdelitev. Maju 1945 je bil znotraj Ljubljanskega okrožja ustanovljen okraj Grosuplje. Okraj Grosuplje je bil najprej razdeljen na 52 krajev s svojimi krajevnimi ljudskimi odbori, število pa se je kmalu zmanjšalo na 28: [[Ambrus]], [[Dob]], [[Dvorska vas]], [[Grosuplje]], [[Ivančna Gorica]], [[Karlovica]], [[Kompolje]], [[Krka]], [[Muljava]], [[Polica]], [[Ponikve]], [[Račna]], [[Radohova vas]], [[Rob]], [[Stična]], [[Struge]], [[Sveti Gregor, Ribnica|Sv. Gregor]], [[Škocjan pri Turjaku]], [[Šmarje-Sap|Šmarje]], [[Šent Jurij]], [[Šentvid pri Stični]], [[Temenica]], [[Turjak]], [[Velike Lašče]], [[Videm, Dobrepolje|Videm-Dobrepolje]], [[Višnja Gora]], [[Zagradec]] in [[Žalna]]. Ta upravna delitev je bila ukinjena leta 1952. Z zakonom o razdelitvi [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] na mesta, okraje in občine so okraju Ljubljana-okolica pripadle občine: Grosuplje, Krka, Šent Jurij, Stična, Šentvid pri Stični, Šmarje in Višnja Gora. Zagradec z Ambrusom je pripadel okraju Novo mesto, občina Videm-Dobrepolje pa okraju Kočevje. Leta 1955 je bil sprejet nov zakon o razdelitvi območij in okrajev. Uvedene so bile 3 nove občine: Grosuplje in Ivančna Gorica z Zagradcem pod okrajem Ljubljana ter Dobrepolje pod okrajem Kočevje. Na območju vseh treh občin je bilo ustanovljenih 24 krajevnih odborov. Še istega leta je bil ukinjen okrajni ljudski odbor Kočevje, zaradi česar je bila občina Dobrepolje z izjemo [[Struge|Strug]] priključena občini Grosuplje. 1956 je bila občini Grosuplje z izjemo katastrske občine Sobrače priključena še [[občina Ivančna Gorica]]. [[Sobrače]] so pripadle sosednji [[občina Litija|občini Litija]]. Občinski ljudski odbor Ivančna Gorica je z delom prenehal leta 1960. Tako je bila dokončno oblikovana občina Grosuplje s centrom v [[Grosuplje|Grosuplju]], prometno in gospodarsko najbolj razvitemu kraju v občini. ===Občina po osamosvojitvi Slovenije=== Sam obseg, struktura in delovanje občine se po osamosvojitvi niso bistveno spremenili. Občina Grosuplje je leta 1991 obsegala 211 naselij, 24 krajevnih skupnosti, 8.313 gospodinjstev in 28.282 stalnih prebivalcev. Z zakonom o lokalni samoupravi je bila nova občina Grosuplje formirana 1. januarja 1995. Območje nove občine Grosuplje je bilo vezano na geografski zaokroženo [[Grosupeljsko polje]], ki ga povezujejo skupne naravne in kulturno-zgodovinske značilnosti. Nova občina je tako obsegala 66 naselij in 14.100 prebivalcev ter 124&nbsp;km². Središče občine je ostalo [[Grosuplje]] kot največji kraj, ki je takrat štel 5830 prebivalcev. Novo vodstvo je prevzelo nekatere razvojne programe stare občine, nekatere pa je oblikovalo na novo, prilagojene sodobnemu času. Zakonske spremembe na področju lokalne samouprave so leta 1998 prinesle spremembe tudi na področju organizacije občinske uprave. Občinska uprava je po novem delovala v naslednji obliki: *župan; *direktor uprave; *Urad za splošne zadeve; *Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance; *Urad za komunalno infrastrukturo; *Urad za prostor. S priseljevanjem novih občanov je gospodarska moč občine hitro rasla, občina pa se je uvrstila med 25 najrazvitejših občin v RS. ==Gospodarstvo== Po vojni se je v grosupeljski občini začela pospešena gradnja [[industrija|industrijskih]] obratov, zaradi močnega priseljevanja pa je naglo raslo tudi število prebivalcev. Najpomembnejši industrijski obrati danes so izdelovalec električnih strojev [[Black & Decker]], tkalnica [[Anton Šinkovec]], znana Pekarna Grosuplje, Splošno mizarstvo, Elektro, kovinska galanterija Kovinastroj in gradbeno podjetje Grosuplje. Precej je tudi samostojnih obrtnikov, pri Brvacah pa stoji farma, specializirana v rejenju goveje živine. Polja v dnu Grosupeljske kotline so meliorirana in večinoma v lasti agrokombinata. Kljub dokaj številnim in različnim delovnim mestom ter vedno večji trgovski in obrtni ponudbi je Grosuplje močno povezano z Ljubljano. S slednjo je vsakodnevno povezano z redno [[Ljubljanski potniški promet|integrirano avtobusno linijo]] št. [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']]. == Kulturna dediščina == ;Splošno * Arheološka dediščina - v občini je prek 40 arheoloških najdišč. Najbolj znano je [[Magdalenska gora]]. * Profana stavbna dediščina - poleg gradov je zaščitenih še več drugih stavb * Sakralna stavbna dediščina - v občini je več kot 90 cerkvenih objektov * Sakralno profana stavbna dediščina - [[Cerovo]] - [[Tabor nad Cerovim|Tabor s cerkvijo sv. Nikolaja]] * Memorialna dediščina - v občini je mnogo spomenikov, bodisi kipov bodisi spominskih plošč, različnim pomembnim osebnostim ter borcem padlim v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] * Vrtnoarhitekturna dediščina - Grosuplje - Dvostrani drevored ob Kolodvorski cesti * Naselbinska dediščina - [[Blečji Vrh]] in [[Luče]] (vasi) ter [[Velika Račna]] (vaško jedro) * Kulturna krajina - [[Lučki dol]]; [[Spodnja Slivnica]]; [[Radensko polje, Grosuplje|Radensko polje]] ;Gradovi * [[Grad Boštanj (Weissenstein)|Boštanjski grad]] - Od gradu prvič omenjenega leta [[1468]] je, potem ko je bil med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] požgan, v celoti ohranjen ostal le severni stolp * Gradič Zavrh - V začetku [[17. stoletje|17. stoletja]] so Lambergi (lastniki gradu Boštanj) v gozdu na Gradišču blizu Boštanja pri Grosupljem postavili ''lovski gradič Zavrh - Saverch''. Tudi ta grad je bil med vojno požgan, vendar je vseeno bolje ohranjen. * Stara pošta - Pri vasi [[Brvace]] so ob poštni trasi, ki je potekala med [[Dunaj]]em in [[Karlovec|Karlovcem]], zgradili oskrbno zgradbo za poštne kočijaže in drugo osebje ter večje hleve, kjer so lahko poskrbeli za redno zamenjavo vprežnih konj. V zadnjih desetletjih so v njej stanovanja. * Gradič Brinje - Stoji ob potoku Grosupeljščica. Valvasor je upodobil Brinje kot manjše zidano poslopje z mlinom, obdano z več lesenimi stavbami. Stavba je bila v 20. stoletju predelana v neoklasičnem slogu. * Dvorec Praproče - V zaselku Praproče pri Grosupljem je že v 14. stoletju stal stolpast dvor, ki so ga kasnejši gospodarji v 16. stoletju predelali v manjši gradič, v 18. stoletju pa v dvorec Praproče. Kljub [[potres]]u leta 1895, ki je močno poškodoval Praproče, so danes v stavbi stanovanja. V njej je urejena tudi muzejska soba pisatelja [[Louis Adamič|Louisa Adamiča]], ki se rodil tu. Valvasor je dvorec upodobil kot enonadstropno poslopje s šivanimi vogali in lepimi rustičnim portalom, ki so ga Lichtenbergi kmalu po nakupu temeljito prezidali in spremenili v imenitno baročno rezidenco s štirimi okroglimi stolpi na vogalih. * [[Grad Čušperk]] - Razvaljeni grad Čušperk, vrh skalnate kope Stari grad (669 [[meter|m]] [[Nadmorska višina|n.m.v.]]) nad [[Čušperk|istoimensko vasjo]] južno od Grosupljega je bil sprva oglejski fevd svobodnih gospodov [[Auerspergi|Auerspergov]], nato pa od leta 1248 grofov Ortenburških. Leta 1573 so Čušperk razdejali [[kmečki upori|kmečki uporniki]]. Danes v razvalinah izstopajo dokaj ohranjeno mogočno [[renesansa|renesančno]] obrambno obzidje s številnimi obrambnimi stolpi. ;Kulturni spomeniki lokalnega pomena: * spomeniki delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve, 1987, * arheološki teren na [[Tabor nad Cerovim|Taboru nad Cerovim]] in podružnična cerkev sv. Nikolaja s tabornim obzidjem, 1991, * podružnična cerkev [[:w:sl:Sveti Martin|sv. Martina]] v Velikem Mlačevem, 1991, * podružnična cerkev sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici, 1991, * arheološki kompleks [[Magdalenska gora]] in podružnična cerkev sv. Magdalena, 1994, * župnijska cerkev Marijinega rojstva in obrambni stolp nekdanjega protiturškega tabora v Šmarju – Sap, 1999, * mlin pri graščini Brinje, 2006 * cerkev [[:w:sl:Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila|sv. Kancijana]] v Škocjanu pri Turjaku, 2008. ; Druge znamenitosti: * [[Radensko polje, Grosuplje|Radensko polje]] * [[Županova jama]] * [[Tabor nad Cerovim]] * spominska soba [[Louis Adamič|Louisa Adamiča]] * hrib [[Kopanj]] * mozaik patra I. Marka Rupnika v grosupeljski cerkvi * šmarska cerkev s Turenčkom == Glej tudi == * [[seznam osebnosti iz občine Grosuplje]] == Viri == {{sklici}} * Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. * [http://www.grosuplje.si/ Grosuplje, uradna stran občine], z dovoljenjem ^{[[Wikipedija:Slovenske občine|*]]}. * [http://www.grosuplje.si/ Grosuplje], uradna stran občine. * [http://www.drevored.si/ Spletno mesto Grosuplje - Drevored.si], spletni portal z lokalnimi vsebinami iz Grosuplja in okolice. * Ahlin, Ivan. »Nekdanje občine na področju sedanje občine Grosuplje.« V: Zbornik občine Grosuplje 17 (1992), 103–104. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CS6Y33U6/?euapi=1&query=%27keywords%3dzbornik+ob%C4%8Dine+grosuplje+17%27&pageSize=25 dLib] * Marolt, Jože. »Nastanek in razvoj občine.« V: Zbornik občine Grosuplje 2 (1970), 45–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dzbornik+ob%C4%8Dine+grosuplje+2%27&pageSize=25 dLib] * Perovšek, France. »Vojna, razpad stare Jugoslavije in okupacija.« V: Zbornik občine Grosuplje 3 (1971), 15–23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAS5U99H/?euapi=1&query=%27keywords%3dzbornik+ob%C4%8Dine+grosuplje+3%27&pageSize=25 dLib] * Mikuž, Metod. »Grosupeljsko okrožje (pobuda za grosupeljsko kroniko med NOB).« V: Zbornik občine Grosuplje 2 (1970), 7–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dzbornik+ob%C4%8Dine+grosuplje+2%27&pageSize=25 dLib] * Rome, Rudolf. »Načrti in naloge nove občine Grosuplje.« V: Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje 19 (1996), 61. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1/?euapi=1&query=%27keywords%3dzbornik+ob%C4%8Din+grosuplje%2c+ivan%C4%8Dna+gorica%2c+dobrepolje%27&pageSize=25 dLib] {{Kategorija v Zbirki|Grosuplje municipality}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Grosuplje]] [[Kategorija:Občina Grosuplje|*]] [[de:Grosuplje]] [[en:Grosuplje]] [[fr:Grosuplje]] [[it:Grosuplje]] [[ja:グロースプリェ]] [[pt:Grosuplje]] [[ro:Grosuplje]] [[sr:Општина Гросупље]] [[zh:格羅蘇普列]] 3khqldnj1fbw6co8bd3pz51xjotdy9y 0 4844 5735118 5722346 2022-08-16T14:59:50Z Ljuba brank 92351 /* Upravna delitev */ dp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = ''République française'' | conventional_long_name = Francoska republika | common_name = Francija | common_name2 = Francije | national_motto = ''[[Liberté, Égalité, Fraternité]]''<br />»Svoboda, enakost, bratstvo« | national_anthem = ''[[Marseljeza]]'' | image_flag = Flag of France.svg | image_coat = Armoiries république française.svg | symbol_type = Grb | image_map = EU-France.svg | map_caption = {{napis k zemljevidu |countryprefix='''Metropolitanska'''|region=na [[Evropa|Evropski celini]] |subregion=[[Evropska unija]] | country=Francija|country2=Francije|location_color=temnozelena |subregion_color=svetlozelena |region_color=temnosiva |legend=}} | image_map2 = Outre-mer_en.png | map_caption2 = <p style="margin-top:0px;margin-bottom:-2px;line-height:1em;"><span style="font-size:11px;">Svetovno ozemlje Francoske republike</span></p> | capital = [[Pariz]] | latd=48 |latm=52 |latNS=N |longd=2 |longm=19.59 |longEW=E | largest_city = capital | official_languages = [[francoščina]] | government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[republika]] | leader_title1 = predsednik | leader_title2 = ministrski predsednik | leader_name1 = [[Emmanuel Macron]] | leader_name2 = [[Jean Castex]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Francije|Nastanek]] | established_event1 = Francoska država: | established_event2 = Današnja ustava: | established_date1 = [[843]] ([[Verdunska pogodba]]) | established_date2 = [[1958]] ([[Peta francoska republika|5. republika]]) | accessionEUdate = [[25. marec]] [[1957]] | EUseats = 78 | FR_metropole = Metropolitanska Francija | FR_IGN_area_km2 = 551.695 | FR_IGN_area_rank = 47. | FR_IGN_area_magnitude = 1 E11 | FR_cadastre_area_magnitude = 1 E11 | FR_IGN_area_sq_mi = 213.010 | FR_cadastre_area_km2 = 543.965 | FR_cadastre_area_rank = 47. | FR_cadastre_area_sq_mi = 210.026 | area_km2 = 674843 | area_rank = 40. | area_magnitude = 1 E11 | FR_foot = ¹ | FR_foot2 = ² | FR_foot3 = ³ | FR_foot4 = ¹ | FR_foot5 = ⁶ | FR_total_population_estimate = 64.102.140⁴ | FR_total_population_estimate_year = ocena jan. 2007 | FR_total_population_estimate_rank = 20. | FR_metropole_population = 61.538.322⁵ | FR_metropole_population_estimate_rank = 20. | population_density = 113 | population_density_rank = 89. | demonym = Francoz | GDP_PPP_year = 2005 | GDP_PPP = 1,871 bilijonov USD | GDP_PPP_rank = 7. | GDP_PPP_per_capita = 30.100 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = 20. | Gini = 26,7 | Gini_year = 2002 | Gini_category = <span style="color:#008900;">nizek</span> | HDI_year = 2005 | HDI = {{rast}} 0,952 | HDI_rank = 10. | HDI_category = <span style="color:#009900;">visok</span> | currency = [[Evro]] ([[Znak evra|€]])⁷, [[CFP frank]]⁸<br />&nbsp;<br /> | currency_code = EUR,&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;XPF | time_zone = CET⁶ | utc_offset = +1 | time_zone_DST = CEST⁶ | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.fr]]⁹ | calling_code = 33 | ISO_3166-1_alpha2 = | ISO_3166-1_alpha3 = FRA | ISO_3166-1_numeric = | sport_code = FRA | vehicle_code = F | footnotes = ¹ Vse ozemlje Francoske republike, vključno z vsemi čezmorskimi departmaji in ozemlji, vendar brez Adelijine dežele (''Terre Adélie'') na Antarktiki, kjer je od podpisa [[Antarktična pogodba|Antarktične pogodbe]] 1959 suverenost razveljavljena.<br />²Po podatkih Francoskega narodnega geografskega inštituta.³ Po podatkih francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike in [[ledenik]]e, večje od 1 km², kot tudi estuarje ali reke.<br />⁴ [http://www.insee.fr/fr/ffc/pop_age2b.htm Uradni vir INSEE]<br />⁵ [http://www.insee.fr/fr/ffc/pop_age2.htm Uradni vir INSEE]<br />6. Samo Metropolitanska Francija.<br />⁷ Vsa Francoska republika, razen čezmorskih ozemelj v Tihem oceanu.<br />⁸ Samo francoska čezmorska ozemlja v Tihem oceanu.<br />⁹ Poleg [[.fr]] se v francoskih čezmorskih departmajih in ozemljih uporablja še nekatere druge vrhnje internetne domene: [[.re]], [[.mq]], [[.gp]], [[.tf]], [[.nc]], [[.pf]], [[.wf]], [[.pm]], [[.gf]] in [[.yt]]. Francija tako kot ostale države članice Evropske unije uporablja tudi domeno [[.eu]].<br />10. čezmorske regije in skupnosti so del Francoskega telefonskega številskega prostora, vendar imajo svoje lastne državne klicne kode: [[Guadeloupe]] +590; [[Martinik]] +596; [[Francoska Gvajana]] +594, [[Reunion]] and [[Mayotte]] +262; [[Saint Pierre et Miquelon]] +508.<br />Čezmorska ozemlja niso del Francoskega telefonskega številskega prostora. Njihove državne klicne kode so: [[Nova Kaledonija]] +687, [[Francoska Polinezija]] +689; [[Wallis in Futuna]] +681}} '''Francóska repúblika''' ali '''Fráncija''' (''République française'' / ''France'') je obmorska [[država]] v Zahodni [[Evropa|Evropi]], ki na zahodu in severu meji na [[Atlantski ocean]], na severovzhodu na [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]], na vzhodu na [[Nemčija|Nemčijo]], [[Švica|Švico]], [[Italija|Italijo]] in [[Monako]], ter na jugu na [[Sredozemsko morje]], [[Španija|Španijo]] in [[Andora|Andoro]]. Francija je ustanovna članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Francije}} Meje današnje Francije so postavljene podobno, kot meje ozemlja [[Galci|Galcev]], ki so bili [[Kelti]]. [[Rimljani]] so v 1. stoletju pr. n. št. zavzeli [[Galija|Galijo]] in prebivalci so kmalu sprejeli rimsko kulturo in jezik. [[Krščanstvo]] je prišlo v Galijo že v 2. in 3. stoletju n. št. V 4. stoletju so [[Germani]], predvsem [[Franki]], vdrli in naselili vzhodna območja Galije ob [[Ren]]u. Iz tega tudi izhaja staro ime 'Francie'. Ime Francija pa izhaja iz fevdalnega posestva [[Kapetingi|Kapetingov]], [[francoski kralj|francoskih kraljev]], okoli [[Pariz]]a, ki se imenuje [[Île-de-France]]. Čeprav mnogi datirajo začetek francoske monarhije v 5. stoletje, se je samostojen obstoj države začel z delitvijo [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] na zahodni in vzhodni del. Iz vzhodnega dela je nastala [[Nemčija]], iz zahodnega pa Francija. Nasledniki Karla Velikega so vladali Franciji do leta 987, ko je bil [[Hugo Capet]], vojvoda Francije in grof Pariza, okronan za kralja Francije. Njegovi nasledniki, začenši s kapetinško dinastijo, so vladali Franciji do leta 1792, ko je francoska revolucija uveljavila republiko z radikalnimi spremembami, ki so se začele leta 1789. [[Francoska revolucija]] je pretresla ves [[Fevdalizem|fevdalni svet]] i s svojimi gesli ''[[Liberté, égalité, fraternité]]'' ([[Francoščina|francosko]] za »svobodo, enakost, bratstvo«) sprožila verižno reakcijo najpomembnejših političnih sprememb. Med temi revolucijami je bila tudi prva [[Socializem|socialistična]] iz katere je nastala [[Pariška komuna]]. [[Napoléon Bonaparte]] je leta 1799 prišel na oblast v republiki in se proglasil za [[cesar]]ja (leta 1804). Njegova vojska se je udeležila mnogih vojn v Evropi, zavzela dosti držav, ponesla s sabo ideje francoske revolucije in ustanavljala nova kraljestva z Napoléonovimi sorodniki na oblasti. Po Napoléonovem porazu, so v Francijo ponovno uvedli monarhijo, a so jo ukinili z začetkom Druge republike. Druga republika se je končala, ko je bil za predsednika izvoljen Louis-Napoléon, Napoléonov nečak, ki je proglasil Drugo cesarstvo. Louis-Napoléona ([[Napoléon III.]]), ki ni bil tako ambiciozen kot stric, so kmalu odstavili in Francija je ponovno postala republika (Tretja republika). Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Francijo junija 1940 [[Nemška okupacija Pariza|okupirala nacistične Nemčije]]. Osrednji del države s [[Pariz|Parizom]] je zasedla Nemčija, južni pa je bil oblikovan kot marionetna država znana kot [[Višijska Francija|Vichyjska Francija]]. Vodil jo je maršal [[Philippe Pétain|Philippe Petain]]. V času okupacije se je razvilo izredno močno [[Antifašizem|odporniško gibanje]] s partizanskimi enotami. Francijo so septembra 1944 [[Osvoboditev Francije|osvobodile zavezniške enote]], med katerimi tudi vojska generala [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]], ki jo je zbral v francoskih kolonijah in v raznih drugih državah. Po vojni so v Franciji več pripadnikov Vichyjskega režima in nemških [[Kolaboracija|kolaboracionistov]] obsodili na smrtno kazen ter sprejeli zakone, ki celo njihovim potomcem prepovedujejo politično delovanje in celo zaposlovanje v državnih službah in javnih podjetjih. Čeprav je bila Francija zmagovalka v obeh svetovnih vojnah, so jo prizadele izgube bogastva, velikega dela imperija, delovne sile in statusa prevladujoče narodne države. Leta 1958 so v Franciji sprejeli novo ustavo, po kateri ima predsednik velika pooblastila (Peta republika), ki ni klonila nestabilnosti, kot prejšnji parlamentarni režimi. V zadnjih desetletjih sta se sprava in sodelovanje med Francijo in Nemčijo izkazali ključnega pomena za ekonomsko združitev Evrope, med drugim tudi za uvedbo [[evro|evra]] januarja 1999. Danes je Francija v ospredju držav, ki želijo zagon uvedbe skupne evropske valute izkoristiti za nadgradnjo [[Evropska unija|Evropske unije]] v bolj združen in sposoben evropski politični, obrambni in varnostni aparat. Francija je ena izmed petih stalnih članic [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]]. == Politična ureditev == {{glavni|Politična ureditev Francije}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Emmanuel Macron (cropped).jpg | width1 = 130 | alt1 = Emmanuel Macron | caption1 = Predsednik Francije [[Emmanuel Macron]] | image2 = | width2 = 127 | alt2 = Édouard Philippe | caption2 = Predsednik vlade Francije [[Édouard Philippe]] }} === Vlada === Francoska republika je unitarna pol-predsedniška republika z močno demokratično tradicijo. Ustava pete republike je bila sprejeta na referendumu 28. septembra 1958.<ref>{{cite web|url=http://www.democracyweb.org/limits/france.php |title=Comparative studies in Freedom&nbsp;– France |publisher=Democracy Web |date= |accessdate=30 September 2013}}</ref><ref>[http://www.oecd.org/home/0,3305,en_2649_201185_1_1_1_1_1,00.html France: Fifth Republic]{{dead link|date=September 2013}}&nbsp;– [http://flagspot.net/flags/index.html Flags of the World]</ref> Ta je močno okrepila avtoriteto izvršilne oblasti v odnosu do parlamenta. Sama izvršna veja ima dva voditelja: predsednika republike, ki je trenutno [[Emmanuel Macron]], ki je vodja države in na splošnih volitvah izvoljen neposredno za 5-letni mandat (prej 7 let) in vlado, katere predsednika vlade imenuje predsednik države, in je trenutno Bernard Cazeneuve. Francoski parlament je dvodomen zakonodajalec in obsega državni zbor (''Assemblée Nationale'') in senat. Poslanci državnega zbora predstavljajo lokalne volivce in so neposredno izvoljeni za 5-letne mandat. Zbor ima pooblastilo da razpusti vlado in z večino v skupščini določa izbiro vlade. Senatorje volijo lokalni funkcionarji (teh je 100-200 tisoč) za dobo 6 let (prvotno 9-let). Polovica [[senat]]a je obnovljena vsaka 3 leta z začetkom v septembru 2008. Zakonodajne pristojnosti senata so omejene; v primeru nesoglasja med obema domovoma ima zadnjo besedo Državni zbor. Vlada ima močan vpliv na oblikovanje dnevnega reda parlamenta.<ref>[https://web.archive.org/web/20081205055025/http://www.assemblee-nationale.fr/english/synthetic_files/file_4.asp The National Assembly and the Senate&nbsp;– General Characteristics of the Parliament]. Official Site of the French National Assembly</ref> Francoski politiki so značilno razdeljeni v dve politično nasprotni skupini: ena na levem krilu, z osrednjo francosko Socialistično stranko in druga desničarska, prej središčna okoli ''Rassemblement pour la République'' (RPR), zdaj je njena naslednica Zveza za ljudsko gibanje (UMP).<ref>{{cite book |title=La France vers le bipartisme ? : La présidentialisation du PS et de l'UMP|last=Grunberg |first=Gérard |year=2007 |isbn=2-7246-1010-5|url=http://www.pressesdesciencespo.fr/fr/livre/?GCOI=27246100617740|language=fr}}</ref> Po volitvah leta 2012, je izvršilna veja trenutno sestavljena večinoma iz socialistične stranke. === Ustavni svet === Do leta 1958 Francija ni poznala nadzora ustavnosti, saj so šteli, da bi bilo to v nasprotju z načelom, da je zakon izraz obče volje oziroma ljudske suverenosti. Položaj ustavnega sveta je okrepila ustavna sprememba leta 1974, ki je pravico do predlaganja ocene ustavnosti dala tudi članom parlamenta. Ustavni svet sestavljajo imenovani člani in člani po položaju. Slednji so dosmrtni člani sveta, med njimi predvsem bivši predsedniki republike, ki pa v resnici ne sodelujejo pri delu tega organa. Imenovanih članov je 9 (3 imenuje predsednik republike, 3 predsednik nacionalne skupščine, 3 predsednik senata). Njihov mandat traja 9 let, vsako tretje leto se obnovi 1/3 članov. Ustava ne določa nobenih pogojev (po navadi 2-3 pravniki, bivši ministri, bivši poslanci, politične osebnosti). Predsednika Ustavnega sveta imenuje predsednik republike, njegove mandatne dobe ustava ne določa. Pred nastopom funkcije člani zaprisežejo pred predsednikom republike (varovanje tajnosti odločanja in glasovanja itd.). Funkcija člana Ustavnega sveta je nezdružljiva s članstvom v vladi, parlamentu, evropskem parlamentu, socialno-ekonomskem svetu in s kakršnimkoli volilnim mandatom, ne sme opravljati tudi vodstvenih funkcij v političnih strankah. Svet opravlja svetovalno in odločujočo funkcijo, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov sveta. Svet daje mnenja, če se nanj obrne predsednik republike, vlada se nanj obrne v primeru referenduma, volitve predsednika republike, svet odloča o ustavnosti zakonov in mednarodnih pogodb, nastopa kot volilni in referendumski sodnik. Zoper odločitve sveta ni dopustna pritožba (pravno sicer ni nobenega postopka za spoštovanje njegovih odločitev, vendar se mu državni organi vselej podredijo). Zakonodajalcu tako ostane v primeru, da ne soglaša z odločitvijo sveta, zgolj možnost spreminjanja ustave. Svet je pristojen za presojo ustavnosti, preden so ti razglašeni; obvezna je, ko gre za organske zakone in poslovnike parlamentarnih zbornic. Presojo navadnih zakonov lahko predlagajo predsednik države, predsednik senata, predsednik nacionalne skupščine, prvi minister, 60 poslancev ali 60 senatorjev. Če je neustaven, ne more biti razglašen, če je samo deloma ustaven, se oba dela ločita in predsednik države odloči, ali bo ustavni del razglasil, ali pa gre v ponovno obravnavo in odločanje v [[parlament]]. Če se ju ne da ločiti, ga je treba spremeniti ali opustiti njegovo sprejemanje. Ustavni svet se ne zadovlji več samo s presojo tehnične usklajenosti zakonov z ustavnimi normami, temveč postavlja merila, ki pomenijo varovanje temeljnih [[človekove pravice|človekovih pravic]]. == Demografija == === Prebivalstvo === Ob zadnjem popisu prebivalstva, leta 2006, je imela republika 64,95 milijona prebivalcev. Največja mesta so [[Pariz]], Marseille, Lyon, Lille, Toulouse, Bordeaux, Nice, Strasbourg, Rennes in Nantes. Po obdobju druge svetovne vojne, je Francija postala cilj migrantov širom sveta, najštevilčnejši pa so bili priseljenci iz držav Severne Afrike: Maroko, Alžirija, Tunizija. Sprva so ti prišli kot začasni delavci, kmalu pa so se v Franciji ustalili kot njeni prebivalci in s seboj pripeljali družine. Zaradi raznolike etnične in verske pripadnosti priseljencev ter visoko številnih družin, se je prebivalstvena struktura Francije pričela bistveno spreminjati. === Religija === Francija velja za svobodno državo verskih usmeritev. Ob rednih popisih prebivalstva na vsaka štiri leta, o verski pripadnosti ne poizvedujejo. Uradne podatke o verski usmeritvi je raziskal [[Eurobarometer Poll]], ki je podal sledeče ugotovitve: 54 % prebivalcev je [[Katolištvo|katolikov]], 31 % [[Agnosticizem|agnostikov]]. Zaradi imigracij živi v Franciji 4 % muslimanov, 3 % pripadajo [[Protestantizem|protestantizmu]] in 1 % [[Judje|židovski veri]]. Židovska skupnost je z okoli 600.000 pripadniki, označena kot največja v Evropi. Domneva se, da je uradni odstotek 4 % muslimanov, v resnici dvakrat do trikrat višji (presegal naj bi 10 %) zaradi visoko številčnih muslimanskih družin in vsaj milijona ilegalnih imigratov iz severa Afrike in JV Evrope. Na JZ Francije se nahaja svetovno znano romarsko središče, [[Lurd|Lurd (Lourdes)]]. == Upravna delitev == '''{{tl|posodobi}} v skladu z novo upravno delitvijo Francije''' {{glavni|Upravna delitev Francije|Francoske regije}} [[File:France departements regions narrow.jpg|thumb|Do leta 2015 je bilo v metropolitanski Franciji vključno s Korziko (spodaj desno) 22 regij in 96 departmajev. Pariško območje je izločeno levo]] Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko ''régions'', edina ''région'' [ʁeʒjɔ̃]), od tega jih je 13 v [[Metropolitanska Francija|metropolitanski Franciji]] (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).<ref name="INSEE">{{cite web |url=http://www.insee.fr/fr/methodes/nomenclatures/cog/carte_regions.asp |title=Carte des Régions |publisher=Institut national de la statistique et des études économiques (INSEE) |language=fr |accessdate=2009-09-29}}</ref> Regije so nadalje razdeljene v 101 [[departma]], ki so oštevilčeni predvsem po abecedi. Te številke se med drugim uporablja pri poštnih številkah in registrskih tablicah za vozila. Med 101 departmajem Francije jih je pet (Francoska Gvajana, Guadeloupe, Martinique, Mayotte, in Réunion) v čezmorskih regijah (ROM), ki so hkrati tudi čezmorski departmaji in so sestavni del Francije (in Evropske unije) in tako uživajo natanko enak status kot metropolitanski departmaji. 101 departma se nadalje razdeli v 334 [[okrožje|okrožij]], ti pa so razdeljeni v 2167 [[kanton]]ov. Ti kantoni so nato razdeljeni na 36.681 [[občina|občin]] (od teh 129 čezmorskih), ki imajo svoj izvoljeni občinski svet. Od januarja 2009 obstaja 2585 medobčinskih struktur, ki združujejo 34.077 občin (93,2 % vseh občin metropolitanske Francije), v njih pa živi 87,4 % prebivalstva Francije. Tri občine - Pariz, Lyon in Marseille - so razdeljene v 45 občinskih okrožij. Regije, departmaji in občine, so vse znane kot teritorialne skupnosti, kar pomeni, da imajo lokalne skupščine kot tudi izvršilno oblast. Okrožja in kantoni so zgolj upravna delitev. Vendar to ni bilo vedno tako. Do leta 1940 so bila okrožja Ozemeljske skupnosti z izvoljenimi skupščinami, kar je bilo ukinjeno z Vichyskim režimom in četrto Republiko leta 1946. Francija je visoko urbanizirana država, z velikimi [[mesto|mesti]] (metropolitanskimi območji) kot so (stanje 2011): [[Pariz]] (12.292.900 preb.), [[Lyon]] (2.182.482), [[Marseille]] (1.721.031), [[Toulouse]] (1.250.251), [[Lille]] (1.159.547), [[Bordeaux]] (1.140.668), [[Nica]] (1.003.947), [[Nantes]] (884.275) in [[Strasbourg]] (763.739). (Opomba: Obstajajo velike razlike med metropolitanskimi podatki o prebivalstvu in tistimi, ki vsebujejo le osnovno populacijo). Stanje na podeželju je trajno politično vprašanje skozi večji del 20. stoletja). == Zemljepisne značilnosti == {{glavni|Geografija Francije}} V Franciji najdemo zelo različno pokrajino, od obalnih ravnin na S in Z, kjer Francija meji na [[Severno morje]] in [[Atlantik]], do gorovij na J ([[Pireneji]]) in JV ([[Alpe]]), kjer je tudi druga najvišja gora v Evropi, [[Mont Blanc]] (4807 m). Vmes se nahajajo še drugi reliefi, kot na primer [[Centralni masiv]] (''Massif Central''), hribovje [[Vogezi]] (Vosges) ali velike doline velikih rek kot [[Loara]], [[Rona]], [[Garonne]] in [[Sena]]. Ozemlje Francoske republike je sestavljeno iz: * Metropolitanska Francija: francoska celina, [[Korzika]] in manjši obalni otoki * Čezmorski departmaji in regije: [[Guadeloupe]], [[Martinique]], [[Réunion]], [[Mayotte]] in [[Francoska Gvajana]] * Čezmorske skupnosti: [[Francoska Polinezija]], [[Saint Barthélemy]], [[Sveti Martin (otok)|Sveti Martin]] in [[Saint-Pierre in Miquelon]] ter [[Wallis in Futuna]] * Posebna skupnost [[Nova Kaledonija]] * Ozemlja Clipperton Island in francoske južne in antarktične dežele == Gospodarstvo == Član skupine 7 (prej G8) vodilnih industrijskih držav, velja kot sedmo največje svetovno in drugo največje EU gospodarstvo glede kupne moči. Z 39 od 500 največjimi podjetji na svetu v letu 2010, je Francija na četrtem mestu Fortune Global 500, pred Nemčijo in Veliko Britanijo.<ref>{{cite news|url=http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2010/countries/France.html|title=Global 500 by Country |publisher=CNN |date=26 July 2010 |accessdate=21 July 2011}}</ref> Francija se je pridružila 11 drugim članicam EU pri uvedbi evra v letu 1999, z evrskimi kovanci in bankovci je v celoti nadomestila francoski frank (₣) v letu 2002.<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/hi/english/static/in_depth/business/2001/euro_cash/history/ |title=History of the Euro |publisher=BBC News |accessdate=30 October 2010}}</ref> Francija ima kombinirano gospodarstvo, ki združuje zasebna podjetja z mnogimi državnimi podjetji in vladnimi intervencijami. Vlada ohranja precejšen vpliv na ključnih segmentih infrastrukturnih sektorjev, z večinskim lastništvom železnic, električne energije, letal, jedrske energije in telekomunikacij. Vlada upravlja državni sektor in odprodaja deleže v podjetjih France Télécom, Air France, kakor tudi v zavarovalništvu, bančništvu in obrambni industriji. Francija ima pomembno letalsko in vesoljsko industrijo Evropskega konzorcija Airbus in svoje nacionalno vesoljsko izstrelišče, Centre Spatial Guyanais.<ref>The World Factbook[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/fr.html]</ref> Po podatkih Svetovne trgovinske organizacije (WTO), je bila Francija v letu 2009 šesta največja izvoznica na svetu in četrta največja uvoznica. Leta 2008 je bila Francija tretja največja prejemnica neposrednih tujih naložb med državami OECD s 118.000.000.000 $, razvrščena za Luksemburgom (kjer so neposredne tuje naložbe v bistvu denarni transferji bank, ki se nahajajo tam) in ZDA (316.000.000.000 $), a pred Veliko Britanijo (96.900.000.000 $), Nemčijo (25.000.000.000 $) ali Japonsko (24.000.000.000 $). V istem letu so Francoska podjetja investirala 220.000.000.000 $ zunaj Francije, kar Francijo uvršča kot drugega največjega neposrednega investitorja v OECD in zaostaja le za ZDA (311.000.000.000 $). === Kmetijstvo === Francija je bila v preteklosti velika proizvajalka kmetijskih proizvodov. Obsežne površine rodovitne zemlje, uporaba sodobnih tehnologij in subvencije EU so omogočili, da je Francija vodilna kmetijska proizvajalka in izvoznica v Evropi (20% kmetijske proizvodnje EU) in tretja največja svetovna izvoznica kmetijskih proizvodov. Pšenica, perutnina, mleko in mlečni izdelki, govedina in svinjina, kot tudi mednarodno priznana predelana hrana, so glavni francoski kmetijski izvoz. Rdeča vina se predvsem porabi v državi, vendar so šampanjec in bordojska vina glavni izvozni proizvod, ki je znan po vsem svetu. Kmetijske subvencije EU v Franciji so se v zadnjih letih znižale, vendar so še vedno znašale 8 milijard dolarjev v letu 2007. Istega leta je Francija prodala 33.400.000.000 € predelanih kmetijskih proizvodov. Kmetijstvo je pomemben sektor francoskega gospodarstva: 3,8% aktivnega prebivalstva je zaposlenega v kmetijstvu, medtem ko je celotna agroživilska industrija predstavljala 4,2% francoskega BDP v letu 2005.<ref>Panorama kmetijstva[http://agriculture.gouv.fr/IMG/pdf/panorama_agriculture_ed2008EN.pdf]</ref> === Turizem === [[File:Le Mont Saint-Michel.jpg|thumb|left|Mont Saint-Michel je med najbolj prepoznavnimi značilnostmi Francije.]] S 83 milijonov tujih turistov v letu 2012 je Francija prva turistična destinacija na svetu, pred ZDA (67 milijonov) in Kitajsko (58 milijonov). Ta številka pa izključuje ljudi, ki prebivajo manj kot 24 ur, kot so Evropejci, ki prečkajo Francijo na poti v Španijo ali Italijo. Je pa to tretji dohodek od turizma zaradi kratkotrajnosti obiskov. Francija ima 37 lokacij vpisanih na seznam [[Svetovna dediščina|svetovne dediščine]] in značilnosti mest so velike kulturne znamenitosti, plaže in letovišča, smučišča in podeželska območja, kjer mnogi uživajo njihove lepote in mir (zeleni turizem). Male in slikovite francoske vasice se promovirajo prek združenja ''Les Plus Beaux Villages de France'' ("Najlepše vasi v Franciji"). Oznako "Znameniti vrtovi" jima več kot 200 vrtov, ki sodijo pod francosko ministrstvo za kulturo. Ta oznaka je namenjena zaščiti in spodbujanju izjemnih vrtov in parkov. Francija privablja številne verske romarje po poti svetega Jakoba ali Lourda, mesta v Hautes-Pyrénées, ki gosti več milijonov obiskovalcev letno. Francija, še posebej Pariz, ima nekaj največjih in svetovno priznanih muzejev, vključno z muzejem [[Louvre]], ki je najbolj obiskan muzej umetnosti na svetu, Musée d'Orsay, posvečen predvsem impresionizmu in Beaubourg, posvečen sodobni umetnosti. [[Disneyland Pariz]] je najbolj priljubljen evropski tematski park s 15 milijoni obiskovalcev Disneyland Park in Walt Disney Studios Park v letu 2009.<ref>Theme index 2009[https://web.archive.org/web/20100602032710/http://www.themeit.com/etea/2009report.pdf]</ref> Z več kot 10 milijonov turistov letno je [[Francoska Riviera]] (ali ''Côte d'Azur'') na jugovzhodu Francije, druga vodilna turistična destinacija v državi, za pariško regijo. Ima okoli 300 dni sonca na leto, 115 km obale in plaž, 18 golf igrišč, 14 smučišč in 3.000 restavracij. Vsako leto Côte d'Azur gosti 50% svetovnega ladjevja super jaht. Drug pomemben cilj so gradovi doline Loare (''Châteaux''), tudi na seznamu svetovne dediščine, stavbna dediščina v zgodovinskih mestih, predvsem pa njenih gradov, kot so [[Château d'Amboise]], [[Château de Chambord]], [[Château d'Ussé|d'Ussé]], [[Château de Villandry]], [[Château de Chenonceau]] in [[Grad Montsoreau|Château de Montsoreau]]. Najbolj priljubljena turistična mesta so: (glede na število obiskovalcev na leto - stanje 2003): [[Eifflov stolp]] (6,2 milijona), muzej Louvre (5,7 milijona), palača [[Versailles]] (2,8 milijona), Musée d'Orsay (2,1 milijona ), [[Slavolok zmage, Pariz|Arc de Triomphe]] (1,2 milijona), [[Center Pompidou]] (1,2 milijona), [[Mont Saint-Michel]] (1 milijon), [[Château de Chambord]] (711.000), [[Sainte-Chapelle]] (683.000), [[Château du Haut-Kœnigsbourg]] (549.000), [[Puy de Dôme]] (500.000), Musée Picasso (441.000), [[Carcassonne]] (362.000). === Energija === [[File:Golfech NPP cropped.jpg|thumb|Jedrska elektrarna.<ref name="energy profile">{{Cite news | last = EnerPub | title = France: Energy profile | work=Spero News | accessdate =25 August 2007 | date = 8 June 2007 | url = http://www.speroforum.com/site/article.asp?idarticle=9839&t=France%3A+Energy+profile }}</ref> ]] ''Électricité de France'' (EDF), glavna proizvajalka in distributer [[električna energija|električne energije]] v Franciji, je tudi eden od največjih svetovnih proizvajalcev električne energije. Leta 2003 je proizvedla 22% električne energije v Evropski uniji, predvsem iz [[jedrska energija|jedrske energije]]. Francija je najmanjši onesnaževalec z ogljikovim dioksidom med G8, zaradi svojih naložb v jedrsko energijo. Posledica velikih vlaganj v jedrsko tehnologijo je večina električne energije proizvedene v Franciji, ki jo ustvari 59 jedrskih elektrarn (75% v 2012). Zato imajo obnovljivi viri energije težave pri uvajanju. Francija uporablja za proizvodnjo električne energije tudi [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]], kot je jez Eguzon, jezero de Soulcem in Lac de Vouglans. === Transport === [[File:TGV-Duplex Paris.jpg|thumb|left|TGV Duplex, ki razvije max. hitrost 320 km/h.]] Železniško omrežje Francije, ki obsega od leta 2008 dalje 29.473 km, je drugo najobsežnejšo v Zahodni Evropi za Nemčijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ministères Écologie Énergie Territoires|url=https://www.ecologie.gouv.fr/|website=Ministères Écologie Énergie Territoires|accessdate=2022-07-21|language=fr}}</ref> Upravlja ga SNCF. Vlaki visokih hitrosti so [[Thalys]], [[Eurostar]] in [[TGV]], in vozijo s 320 km / h v komercialne namene. Eurostar, skupaj z Eurotunnel Shuttle, povezuje Združeno kraljestvo skozi [[predor pod Rokavskim prelivom]]. Obstajajo železniške povezave z vsemi drugimi sosednjimi državami v Evropi, razen z Andoro. Znotraj urbanih mest sta tudi dobro razvita podzemni promet in tramvaj ter avtobusni prevoz. Obstaja približno 1.027.183 kilometrov cest in predstavlja najbolj obsežno mrežo na evropski celini. Regija Pariz z obvoznico in z najbolj gosto mrežo cest in avtocest, je povezana s praktično vsemi deli države. Francoske ceste imajo tudi precejšen delež mednarodnega prometa, saj povezujejo mesta v sosednji Belgiji, Španiji, Andori, Monaku, Švici, Nemčiji in Italiji. Ne plačujejo letne pristojbine ob registraciji ali cestne takse, vendar pa se uporaba avtoceste plača prek cestnine, razen v bližini velikih mest. Na avtomobilskem trgu prevladujejo domače blagovne znamke, kot so [[Renault]] (27% prodanih v Franciji leta 2003 avtomobilov), [[Peugeot]] (20,1%) in [[Citroën]] (13,5%). Več kot 70% novih avtomobilov prodanih v letu 2004 je imelo dizel motor, veliko več. Francija ima najvišji most na svetu [[viadukt Millau]] in številne druge pomembne mostove, kot je [[Pont de Normandie]]. V Franciji obstaja 475 letališč. [[Letališče Charles de Gaulle]], ki se nahaja v bližini Pariza, je največje in najprometnejše letališče v državi, in je povezano z veliko večino priljubljenih in komercialnih povezav po vsem svetu. [[Air France]] je nacionalni letalski prevoznik, imajo pa tudi številne zasebne letalske družbe, ki zagotavljajo domače in mednarodne povezave. V Franciji je deset velikih pristanišč, od katerih je največje v Marseillu, ki je tudi največje v Sredozemskem morju. 12.261 kilometrov plovnih poti prečka Francijo, vključno [[Canal du Midi]], ki povezuje [[Sredozemsko morje]] z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] prek reke [[Garona|Garonne]]. == Kultura == {{glavni|Kultura Francije}} Francija je bila stoletja središče kulturnega razvoja zahoda. Številni francoski umetniki so bili med najbolj znanimi svojega časa in Francija je, s svojo bogato kulturno tradicijo, še vedno priznana v svetu. Zaporedni politični režimi so vedno spodbujali umetniško ustvarjanje in oblikovanje ministrstva za kulturo leta 1959 je pomagalo ohraniti kulturno dediščino države in jo dati na voljo javnosti. Ministrstvo za kulturo je bilo zelo dejavno vse od svojega nastanka, dodeljevalo subvencije umetnikom, ki so predstavljali francosko kulturo v svetu, podpiralo festivale in kulturne prireditve in uredilo varovanje zgodovinskih spomenikov. Francoski vladi je uspelo tudi pri ohranjanju za kulturo izjemne avdiovizualne izdelke, nastale v državi. Francija ima največje število turistov na leto predvsem po zaslugi številnih kulturnih ustanov in zgodovinskih zgradb raztresenih po vsem ozemlju. Ima 1200 [[muzej]]ev, ki jih obišče več kot 50 milijonov ljudi letno. Najpomembnejše kulturne znamenitosti upravlja vlada prek javne agencije ''Centre des monuments nationaux'', ki je odgovorna za približno 85 nacionalnih zgodovinskih spomenikov. Med 43.180 stavbami zaščitenimi kot zgodovinski spomenik so v glavnem ''Residences'' ([[grad]]ovi ali dvorci v francoščini) in verski objekti ([[stolnica|stolnice]], [[bazilika|bazilike]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], itd.), pa tudi [[kip]]i, [[spomenik]]i in [[park]]i. Na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine je vpisanih 38 lokacij v Franciji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|France}} {{wikislovar}} * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17298730 France] from the BBC News * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/france.htm France] at ''UCB Libraries GovPubs'' *{{dmoz|Regional/Europe/France}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/215768/France France] ''Encyclopædia Britannica'' * [http://europa.eu/about-eu/countries/member-countries/france/index_en.htm France] at the EU *{{Wikiatlas|France}} *{{osmrelation-inline|1403916}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=FR Key Development Forecasts for France] from [[International Futures]] ;Gospodarstvo *[http://www.insee.fr/en/ INSEE, National Institute of Statistics and Economic Studies] * [http://stats.oecd.org/Index.aspx?QueryId=14594 OECD France statistics] ;Vlada * [http://www.france.fr/en France.fr (in English)] Official French tourism website *{{fr icon}} [http://www.gouvernement.fr/ Official Site of the Government] * [http://www.service-public.fr/langue/english/ Official site of the French public service]&nbsp;– Links to various administrations and institutions * [http://www.assemblee-nationale.fr/english/index.asp Official site of the National Assembly] ;Kultura * [http://www.french.uiuc.edu/cfc/ ''Contemporary French Civilization''], journal, University of Illinois. * [http://us.franceguide.com/ FranceGuide]&nbsp;– Official website of the French Government Tourist Office {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} {{coor title d|47|N|2|E|type:country_region:FR}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Francija|*]] [[Kategorija:Države pakta NATO‏‎]] [[Kategorija:Države Evropske unije‏‎]] {{normativna kontrola}} dwpffu8ij5kgokqtv8ijl4tbjb99r41 0 6614 5735497 5643787 2022-08-16T22:30:46Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | color = pink | name = Vpijati | image = European roller.jpg | image_caption = [[Zlatovranka]] | regnum = [[živali|Animalia]] (živali) | phylum = [[strunarji|Chordata]] (strunarji) | classis = [[ptiči|Aves]] (ptiči) | ordo = '''Coraciiformes''' | ordo_authority = [[William Alexander Forbes|Forbes]], 1884 | subdivision_ranks = [[Družina (biologija)|Družine]] | subdivision = * [[zlatovranke]] (Coraciidae) * [[zemljovranke]] (Brachypteraciidae) * [[motmoti]] (Momotidae) * [[todiji]] (Todidae) * [[vodomci]] (Alcedinidae) * [[legati]] (Meropidae) }} '''Vpijáti''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Coraciiformes''''') so [[red (biologija)|red]] [[ptič|ptic]], za katere je značilno, da imajo tri nožne prste obrnjene naprej in enega nazaj, pri čemer sta tretji in četrti prst zraščena pri bazi (t. i. ''sindaktilija''). Pogosto so živopisanih barv. Večina predstavnikov živi v [[Stari svet|Starem svetu]], v [[Novi svet|Novem svetu]] je razširjenih le nekaj vrst [[todiji|todijev]], [[motmoti|motmotov]] in [[vodomci|vodomcev]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] živijo predstavniki treh družin vpijatov: vodomci, [[legati]] in [[zlatovranke]]. Včasih so k vpijatom prištevali tudi [[Smrdokavra|smrdokavro]], ki po novem sodi h [[Kljunorožci|kljunorožcem]]. == Sistematika == 177 znanih vrst vpijatov združujemo v 35 [[rod (biologija)|rodov]], te pa v šest [[družina (biologija)|družin]]. {{stolpci|2| * Družina [[zlatovranke]] (Coraciidae) ** Rod ''Coracias'' - zlatovranke *** [[zlatovranka]] (''Coracias garrulus'') *** [[abesinska zlatovranka]] (''Coracias abyssinica'') *** [[lastovičja zlatovranka]] (''Coracias caudatus'') *** [[lopatasta zlatovranka]] (''Coracias spatulatus'') *** [[progasta zlatovranka]] (''Coracias naevius'') *** [[indijska zlatovranka]] (''Coracias benghalensis'') *** [[modrovranka]] (''Coracias temminckii'') *** [[beloglava modrovranka]] (''Coracias cyanogaster'') ** Rod ''Eurystomus'' - krokarice *** [[cimetasta krokarica]] (''Eurystomus glaucurus'') *** [[modrogrla krokarica]] (''Eurystomus gularis'') *** [[zelena krokarica]] (''Eurystomus orientalis'') *** [[azurna krokarica]] (''Eurystomus azureus'') * Družina [[zemljovranke]] (Brachypteraciidae) ** Rod ''Brachypteracias'' - zemljovranke *** [[zemljovranka]] (''Brachypteracias leptosomus'') ** Rod ''Geobiastes'' - luskovranke *** [[luskovranka]] (''Geobiastes squamiger'') ** Rod ''Atelornis'' - pitovranke *** [[modroglava pitovranka]] (''Atelornis pittoides'') *** [[bradata pitovranka]] (''Atelornis crossleyi'') ** Rod ''Uratelornis'' - fazankovranke *** [[fazankovranka]] (''Uratelornis chimaera'') * Družina [[motmoti]] (Motmotidae) ** Rod ''Hylomanes'' - mali motmoti *** [[mali motmot]] (''Hylomanes momotula'') ** Rod ''Aspatha'' - modrogrli motmoti *** [[modrogrli motmot]] (''Aspatha gularis'') ** Rod ''Electron'' - širokokljuni motmoti *** [[širokokljuni motmot]] (''Electron platyrhynchum'') *** [[modroobrvi motmot]] (''Electron carinatum'') ** Rod ''Eumomota'' - gizdavi motmoti *** [[gizdavi motmot]] (''Eumomota superciliosa'') ** Rod ''Baryphthengus'' - rjavi motmoti *** [[cimetasti motmot]] (''Baryphthengus martii'') *** [[rjasti motmot]] (''Baryphthengus ruficapillus'') ** Rod ''Momotus'' - motmoti *** [[čebelarski motmot]] (''Momotus mexicanus'') *** [[modrokroni motmot]] (''Momotus coeruliceps'') *** [[diademski motmot]] (''Momotus lessonii'') *** [[karamelni motmot]] (''Momotus subrufescens'') *** [[trinidadski motmot]] (''Momotus bahamensis'') *** [[amazonski motmot]] (''Momotus momota'') *** [[gorski motmot]] (''Momotus aequatorialis'') * Družina [[todiji]] (Todidae) ** Rod ''Todus'' - todiji *** [[kubanski todi]] (''Todus multicolor'') *** [[gorski todi]] (''Todus angustirostris'') *** [[portoriški todi]] (''Todus mexicanus'') *** [[jamajški todi]] (''Todus todus'') *** [[rečni todi]] (''Todus subulatus'') * Družina [[vodomci]] (Alcedinidae) ** Rod ''Alcedo'' - vodomci *** [[veliki vodomec]] (''Alcedo hercules'') *** [[vodomec]] (''Alcedo atthis'') *** [[turkizni vodomec]] (''Alcedo semitorquata'') *** [[bleščeči vodomec]] (''Alcedo quadribrachys'') *** [[mangrovski vodomec]] (''Alcedo meninting'') *** [[gozdni vodomec]] (''Alcedo euryzona'') *** [[sinji vodomec]] (''Alcedo coerulescens'') ** Rod ''Ceyx'' - triprsti vodomci *** [[azurni vodomec]] (''Ceyx azureus'') *** [[otoški vodomec]] (''Ceyx websteri'') *** [[pasasti vodomec]] (''Ceyx cyanopectus'') *** [[srebrni vodomec]] (''Ceyx argentatus'') *** [[pritlikavi vodomec]] (''Ceyx pusillus'') *** [[moluški vodomec]] (''Ceyx lepidus'') *** [[triprsti vodomec]] (''Ceyx erithaca'') *** [[filipinski vodomec]] (''Ceyx melanurus'') *** [[sulaveški vodomec]] (''Ceyx fallax'') *** [[spremenljivi vodomec]] (''Ceyx margarethae'') *** [[sulški vodomec]] (''Ceyx wallacii'') *** [[buruški vodomec]] (''Ceyx cajeli'') *** [[papuanski vodomec]] (''Ceyx solitarius'') *** [[admiralski vodomec]] (''Ceyx dispar'') *** [[novoirski vodomec]] (''Ceyx mulcatus'') *** [[novobritanski vodomec]] (''Ceyx sacerdotis'') *** [[žalobni vodomec]] (''Ceyx meeki'') *** [[vijoličasti vodomec]] (''Ceyx collectoris'') *** [[malaitski vodomec]] (''Ceyx malaitae'') *** [[guadalkanalski vodomec]] (''Ceyx nigromaxilla'') *** [[modrobeli vodomec]] (''Ceyx gentianus'') *** [[platinasti vodomec]] (''Ceyx flumenicola'') ** Rod ''Corythornis'' - čopasti vodomci *** [[čopasti vodomec]] (''Corythornis cristatus'') *** [[madagaskarski vodomec]] (''Corythornis vintsioides'') *** [[džungelski vodomec]] (''Corythornis leucogaster'') *** [[oranžni vodomec]] (''Corythornis madagascariensis'') ** Rod ''Ispidina'' - vodomčki *** [[travniški vodomček]] (''Ispidina picta'') *** [[gozdni vodomček]] (''Ispidina lecontei'') ** Rod ''Lacedo'' - tigrasti lovači *** [[tigrasti lovač]] (''Lacedo pulchella'') ** Rod ''Dacelo'' - lovači *** [[veliki lovač]] (''Dacelo novaeguineae'') *** [[kričavi lovač]] (''Dacelo leachii'') *** [[pegasti lovač]] (''Dacelo tyro'') *** [[rjasti lovač]] (''Dacelo gaudichaud'') ** Rod ''Clytoceyx'' - žabjekljunci *** [[žabjekljunec]] (''Clytoceyx rex'') ** Rod ''Cittura'' - zakrinkani lovači *** [[zakrinkani lovač]] (''Cittura cyanotis'') ** Rod ''Pelargopsis'' - štorkljekljunci *** [[rjavoperuti štorkljekljunec]] (''Pelargopsis amauroptera'') *** [[obalni štorkljekljunec]] (''Pelargopsis capensis'') *** [[sajasti štorkljekljunec]] (''Pelargopsis melanorhyncha'') ** Rod ''Halcyon'' - gozdomci *** [[rdeči gozdomec]] (''Halcyon coromanda'') *** [[kakavni gozdomec]] (''Halcyon badia'') *** [[izmirski gozdomec]] (''Halcyon smyrnensis'') *** [[črnoglavi gozdomec]] (''Halcyon pileata'') *** [[javanski gozdomec]] (''Halcyon cyanoventris'') *** [[sivoglavi gozdomec]] (''Halcyon leucocephala'') *** [[sinji gozdomec]] (''Halcyon senegalensis'') *** [[mangrovski gozdomec]] (''Halcyon senegaloides'') *** [[džungelski gozdomec]] (''Halcyon malimbica'') *** [[poljski gozdomec]] (''Halcyon albiventris'') *** [[progasti gozdomec]] (''Halcyon chelicuti'') ** Rod ''Todiramphus'' - smaragdni gozdomci *** [[safirasti gozdomec]] (''Todiramphus nigrocyaneus'') *** [[opalni gozdomec]] (''Todiramphus winchelli'') *** [[azuritni gozdomec]] (''Todiramphus diops'') *** [[lazulitni gozdomec]] (''Todiramphus lazuli'') *** [[akvamarinski gozdomec]] (''Todiramphus macleayii'') *** [[iolitni gozdomec]] (''Todiramphus albonotatus'') *** [[ametistni gozdomec]] (''Todiramphus leucopygius'') *** [[topazni gozdomec]] (''Todiramphus farquhari'') *** [[puščavski gozdomec]] (''Todiramphus pyrrhopygius'') *** [[ploskokljuni gozdomec]] (''Todiramphus recurvirostris'') *** [[cirkonijski gozdomec]] (''Todiramphus cinnamominus'') *** [[žalobni gozdomec]] (''Todiramphus funebris'') *** [[smaragdni gozdomec]] (''Todiramphus chloris'') *** [[indigolitni gozdomec]] (''Todiramphus enigma'') *** [[morski gozdomec]] (''Todiramphus saurophagus'') *** [[elbaitni gozdomec]] (''Todiramphus australasia'') *** [[sveti gozdomec]] (''Todiramphus sanctus'') *** [[tahitijski gozdomec]] (''Todiramphus veneratus'') *** [[turmalinski gozdomec]] (''Todiramphus ruficollaris'') *** [[žadasti gozdomec]] (''Todiramphus tutus'') *** [[apatitni gozdomec]] (''Todiramphus godeffroyi'') *** [[zlatokroni gozdomec]] (''Todiramphus gambieri'') *** [[malahitni gozdomec]] (''Todiramphus sordidus'') *** [[arhipelaški gozdomec]] (''Todiramphus colonus'') *** [[marianski gozdomec]] (''Todiramphus albicilla'') *** [[koralni gozdomec]] (''Todiramphus tristrami'') *** [[nebesni gozdomec]] (''Todiramphus sacer'') *** [[zlatoglavi gozdomec]] (''Todiramphus pelewensis'') *** [[citrinski gozdomec]] (''Todiramphus reichenbachii'') *** [[zlati gozdomec]] (''Todiramphus gertrudae'') ** Rod ''Caridonax'' - prelestni gozdomci *** [[prelestni gozdomec]] (''Caridonax fulgidus'') ** Rod ''Melidora'' - kavljekljunci *** [[kavljekljunec]] (''Melidora macrorrhina'') ** Rod ''Actenoides'' - brkati gozdomci *** [[brkati gozdomec]] (''Actenoides bougainvillei'') *** [[žvižgajoči gozdomec]] (''Actenoides concretus'') *** [[pegasti gozdomec]] (''Actenoides lindsayi'') *** [[gorski gozdomec]] (''Actenoides hombroni'') *** [[samotarski gozdomec]] (''Actenoides monachus'') *** [[luskasti gozdomec]] (''Actenoides princeps'') ** Rod ''Syma'' - rumenokljunci *** [[mali rumenokljunec]] (''Syma torotoro'') *** [[gorski rumenokljunec]] (''Syma megarhyncha'') ** Rod ''Tanysiptera'' edenomci *** [[mali edenomec]] (''Tanysiptera hydrocharis'') *** [[svileni edenomec]] (''Tanysiptera galatea'') *** [[širokorepi edenomec]] (''Tanysiptera ellioti'') *** [[sinji edenomec]] (''Tanysiptera riedelii'') *** [[smejavi edenomec]] (''Tanysiptera carolinae'') *** [[loparjasti edenomec]] (''Tanysiptera nympha'') *** [[rjasti edenomec]] (''Tanysiptera danae'') *** [[belohrbti edenomec]] (''Tanysiptera sylvia'') *** [[črnoglavi edenomec]] (''Tanysiptera nigriceps'') ** Rod ''Megaceryle'' - veliki pasati *** [[orjaški pasat]] (''Megaceryle maxima'') *** [[čopasti pasat]] (''Megaceryle lugubris'') *** [[kraljevi pasat]] (''Megaceryle alcyon'') *** [[ovratniški pasat]] (''Megaceryle torquata'') ** Rod ''Ceryle'' - pasati *** [[črnobeli pasat]] (''Ceryle rudis'') ** Rod ''Chloroceryle'' - zeleni pasati *** [[amazonski pasat]] (''Chloroceryle amazona'') *** [[zeleni pasat]] (''Chloroceryle americana'') *** [[gozdni pasat]] (''Chloroceryle inda'') *** [[pritlikavi pasat]] (''Chloroceryle aenea'') * Družina [[legati]] (Meropidae) ** Rod ''Nyctyornis'' - zeleni legati *** [[rdečebradi legat]] (''Nyctyornis amictus'') *** [[modrobradi legat]] (''Nyctyornis athertoni'') ** Rod ''Meropogon'' - bradati legati *** [[bradati legat]] (''Meropogon forsteni'') ** Rod ''Merops'' - čebelarji *** [[črni čebelar]] (''Merops gularis'') *** [[safirasti čebelar]] (''Merops muelleri'') *** [[rdečegrli čebelar]] (''Merops bulocki'') *** [[rdečeglavi čebelar]] (''Merops bullockoides'') *** [[mali čebelar]] (''Merops pusillus'') *** [[močvirski čebelar]] (''Merops variegatus'') *** [[gorski čebelar]] (''Merops oreobates'') *** [[lastovičji čebelar]] (''Merops hirundineus'') *** [[črnoglavi čebelar]] (''Merops breweri'') *** [[somalijski čebelar]] (''Merops revoilii'') *** [[zakrinkani čebelar]] (''Merops albicollis'') *** [[smaragdni čebelar]] (''Merops orientalis'') *** [[rjasti čebelar]] (''Merops boehmi'') *** [[malajski čebelar]] (''Merops viridis'') *** [[zeleni čebelar]] (''Merops persicus'') *** [[olivni čebelar]] (''Merops superciliosus'') *** [[bodičasti čebelar]] (''Merops philippinus'') *** [[avstralski čebelar]] (''Merops ornatus'') *** [[čebelar (ptič)|čebelar]] (''Merops apiaster'') *** [[ogrličasti čebelar]] (''Merops leschenaulti'') *** [[rožnati čebelar]] (''Merops malimbicus'') *** [[rdeči čebelar]] (''Merops nubicus'') *** [[škrlatni čebelar]] (''Merops nubicoides'') *** [[modrobrki čebelar]] (''Merops mentalis'') }} == Viri == * {{navedi revijo |last1=Vrezec |first1=Al |last2=Vrh Vrezec |first2=Petra |last3=Gregori |first3=Janez |year=2017 |title=Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta |journal=Scopolia |volume=91 |pages=181–220}}[http://www.pms-lj.si/si/files/default/Publikacije/Strokovna-glasila/Scopolia_91-web.pdf PDF] {{Ptiči}} {{normativna kontrola}} {{bird-stub}} [[Kategorija:Vpijati| ]] [[Kategorija:Klasifikacija ptičev]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1884]] 69qyeprwrjt0lkbdso4ez4icjcm1gkx 0 7247 5735467 5687867 2022-08-16T21:12:13Z A09 188929 /* Stranski vrhovi */ -zp wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Gora | Name = Triglav | Photo = Triglav - winter.jpg | Caption = Triglav z [[Debela peč|Debele peči]] | Elevation = 2864.65 [[mnm]] | Location = [[Goriška]] / [[Gorenjska]], [[Slovenija]] | Range = [[Julijske Alpe]] | Prominence = 2052 m | Coordinates = <!-- wd--> | Topographic map = | Type = | First ascent =1778 | Easiest route=skalno/snežno/ledno plezanje | map = Slovenija |lega=Občina Kranjska Gora}} [[Slika:Triglav (2710580029).jpg|sličica|300px|[[Aljažev stolp]]]] '''Triglav''' (nemško: ''Terglau'', italijansko: ''Tricorno'') (2864 metrov [[nadmorska višina|nadmorske višine]]){{refn|group=opombe|Po izmeri Geodetskega zavoda SR Slovenije leta 1985 iz [[Trenta (naselje)|Loga v Trenti]] ima vrh gore nadmorsko višino 2864,09±0,032 metrov.<ref name="Banovec1986">{{cite journal |url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CWSGIWBN/fdd34380-12dc-4a39-877f-422266abd32b/PDF |title=Triglav, 2864 metrov |journal=Planinski vestnik |first=Tomaž |last=Banovec |date= marec 1986 |volume=LXXXVI |issue=3 |page=106}}</ref> Leta 2016 je [[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]] objavila nov podatek, 2863,65 m, ki je bil pridobljen z natančnejšo metodologijo in je zdaj uraden podatek.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/okolje/triglav-po-novih-meritvah-nizji-za-34-centimetrov.html |title=Triglav po novih meritvah nižji za 34 centimetrov |last=Tavčar |first=Borut |date=22.11.2016 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=24.11.2016}}</ref>}} je najvišji vrh [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in obenem [[Slovenija|Slovenije]] ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov. Gora je pomemben [[Grb Slovenije|simbol]] [[Slovenci|slovenskega naroda]]. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena. ''Tri-glav'' se najverjetneje nanaša na obliko [[gora|gore]], kot se jo vidi iz [[Bohinj]]a, malo verjetno pa je, da je gora poimenovana po staroslovanskem poganskem božanstvu [[Triglav (božanstvo)|Triglavu]].<ref>Snoj, Marko. 2009. ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC, str. 439.</ref> Vrh z nobene strani ni izrazito troglav, z jugovzhoda pa bi tri glave lahko tvorili Mali Triglav, glavni vrh in Šmarjetna glava. Na severni strani leži ostanek [[Triglavski ledenik|Triglavskega ledenika]]. Triglavsko pogorje je osrednji del [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. Triglavska severna stena je med največjimi stenami v Evropi. S Triglavom je tesno povezana tudi legenda o [[Zlatorog (pripovedka)|Zlatorogu]]. Triglav je bil prav tako (do slovenske osamosvojitve 1991) najvišji vrh v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (pred natanko 100 m nižjim [[Veliki Korab|Velikim Korabom]] na meji Makedonije z Albanijo). V Evropi so izven alpskega področja (Avstrija-Italija-Francija-Švica-Nemčija) višji vrhovi od Triglava le še na Pirenejskem polotoku (Pireneji, Sierra Nevada), Italiji (Gran Sasso, Etna), v Bolgariji (masiva Rila in Pirin) in Grčiji (Olimp) (izvzet je Kavkaz, Kanarski otoki in Grenlandija). == Ime == Skozi zgodovino je imela gora več imen. Star zemljevid iz leta 1567 jo je imenoval ''Ocra mons'', [[Janez Vajkard Valvasor|Janez Vajkad Valvasor]] jo je v drugi polovici 17. stoletja imenoval ''Krma''. Po nemškem alpinistu in profesorju [[Adolf Gstirner|Adolfu Gstirnerju]], se ime ''Triglav'' prvič pojavi zapisano kot ''Terglau'' leta 1452, toda originalen vir je bil izgubljen. Naslednji znani pojav ''Terglaua'' navaja Gstirner iz sodnega opisa meje leta 1573. Zgodnje oblike imena ''Triglava'', prav tako vključujejo ''Terglau'' leta 1612, ''Terglou'' leta 1664 in ''Terklou'' okrog 1778-89. Ime prihaja iz besedne zveze <nowiki>''</nowiki>tri glave<nowiki>''</nowiki> (kar pomeni <nowiki>''</nowiki>tri vrhove<nowiki>''</nowiki>), kar se lahko razume kot dobesedno, saj je iz večine [[Gorenjska|Gorenjske]] videti, kakor da ima gora tri vrhove. Ime najverjetneje nima povezave s slovanskim božanstvom [[Triglav (mitologija)|Triglavom]]. Največji vrh nekateri imenujejo tudi Veliki Triglav, da bi ga ločili od Malega Triglava na vzhodu, ki meri 2738 metrov. == Triglav kot simbol slovenstva == [[Slika:Coat_of_Arms_of_Slovenia.svg|right|thumb|129x129px| [[Grb Republike Slovenije]] ]] Izvor stiliziranega Triglava s srednjim, višjim vrhom, ni znan. Taka oblika je bila prisotna v več kranjskih grbih, vendar ni mogoče dokazati, da so ponazarjali Triglav.<ref>{{cite web |url= http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1957_08.pdf#page=8 |title=Triglav - simbol starih kranjskih grbov Planinski vestnik 1957, št.8, str 436-440}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Triglav simbol [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], po njej pa del grba <ref>{{Navedi revijo|url=https://www.academia.edu/36978029/Kako_je_Triglav_pristal_v_grbu_Republike_Slovenije_How_Triglav_ended_up_on_the_coat_of_arms_of_the_Republic_of_Slovenia|title=Kako je Triglav pristal v grbu Republike Slovenije/How Triglav ended up on the coat of arms of the Republic of Slovenia|last=Mikša|first=Peter|language=en}}</ref>[[SR Slovenija|Socialistične republike Slovenije]]. Po osamosvojitvi je Triglav postal del [[Grb Slovenije|slovenskega grba]] in [[Slovenska zastava|zastave]], nestilizirana podoba Triglava pa je bila najprej na hrbtni strani začasnih bonov, po uvedbi [[Evro|evra]] pa na hrbtni strani [[Slovenski evrokovanci|slovenskega evrokovanca]] za 50 centov. Triglav kot ime ali kot simbol je tudi del številnih kulturnih in športnih društev. == Zgodovina == [[Slika:Markus Pernhart - Le Triglav (musée national de SlovénIe, Ljubljana) (9425890552).jpg|thumb|right|300px|[[Marko Pernhart]] - ''Vrh Triglava'', sr. 19. stl.]] Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century Exploring the mountains - Triglav at the end of the 18th century]. V: ŠTIH, Peter (ur.), ZWITTER, Žiga (ur.). ''Man, nature and environment between the northern Adriatic and the eastern Alps in premodern times'', (Zbirka Zgodovinskega časopisa, ISSN 1408-3531, 48). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: =University Press, Faculty of Arts: Historical Association of Slovenia, 2014, str. 202-215.</ref> gospodarstvenika in polihistorja [[Žiga Zois|Žige Zoisa]] posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu ([[rudar]]ju iz Gorjuš), Matevžu Kosu (rudarju iz Jereke), Štefanu Rožiču ([[lovec|lovcu]] na [[gams]]e) in [[Lovrenc Willomitzer|Lovrencu Willomitzerju]] (ranocelniku iz [[Stara Fužina|Stare Fužine]]), ki je vodil odpravo. [[Balthasar Hacquet]] v svojem delu ''[[Oryctographia Carniolica]]'' opisuje, da je na vrh prvi, ''morda odkar svet stoji'', stopil Luka Korošec.<ref>{{cite web | url=http://www.gore-ljudje.net/novosti/1745/ | title=Triglavska kronika: Prvi na Triglavu | author=M. M. Debelak-Deržaj | publisher=Gore in ljudje | accessdate=10. marec 2015}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1957_06.pdf#page=11 |title=Čigava noga je prva stopila na teme velikega Triglava Planinski vestnik 1957, št.8, str. 311-323}}</ref> Prvi ženski vzpon je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Škantar iz [[Srednja vas v Bohinju|Srednje vasi]], ki je bila kasneje oskrbnica [[Vodnikov dom na Velem polju|Vodnikovega doma na Velem Polju]]. Njen oče Jože Škantar - Šest (*1809 †1891) je bil poznan bohinjski gorski vodnik. Podatki za leto 1897 kažejo, da je vrh obiskalo 313 planincev. Rivalstvo med nemškimi (DuÖAV - Deutschen und Österreichischen Alpenverein) in slovenskimi društvi se je kazalo predvsem v uničevanju kažipotnih tabel in napisov, [[Nemci]] so večinoma uporabljali druge koče kot [[Slovenci]]. Leta 1900 je bila v [[Kapela Marije Snežne, Kredarica|Kapeli Marije Snežne]] na Kredarici organizirana prva poroka.<ref>{{cite web |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1949_04.pdf#page=20 |title=Planinski vestnik 1949, št.4, 114-118}}</ref> Ena od ključnih oseb pri razvoju slovenskega planinstva je bil [[Dovje|dovški]] župnik [[Jakob Aljaž]]. Prvič je prišel v [[Vrata (dolina)|Vrata]] leta 1883 in se povzpel na Triglav leta 1887. Za 1 [[goldinar]] je na lastne stroške od dovške občine odkupil vrh Triglava (16 m²) in na njem zgradil stolp, ki se imenuje po njem.<ref>{{cite journal |url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:20487 |first=Peter |last=Mikša |title=Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne |language=slovenščina |trans-title=National Battles in Mountaineering in the Slovene Lands Until World War I |issn=1318-2498 |pp=65–68}}</ref> Gradnjo stolpa je zaupal Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani. Ta je izdelal stolp iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je 6 nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavili v petih urah, dne 7. 8. 1895. Vse stroške izdelave, 300 goldinarjev, je prevzel Jakob Aljaž.<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/12631995/_Da_je_Triglav_ostal_v_slovenskih_rokah_je_največ_moja_zasluga._It_is_Largely_Owing_to_Me_that_Triglav_Remained_in_Slovene_Hands._ »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah,&nbsp;je največ moja zasluga.«] Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. ''Zgodovinski časopis'' 69/ 1/2, 112-123.</ref> [[Aljažev stolp]] je kot zavetišče postal premajhen takoj po postavitvi, zato je dal Jakob Aljaž leta 1895 izklesati in opremiti zavetišče 55 m pod vrhom na južni strani, poimenovan je po [[Valentin Stanič|Valentinu Staniču]]. Razstrelila in izdolbla sta ga Janez Klinar - Požganc in Kobar iz [[Mojstrana|Mojstrane]]. Zavetišče je veliko 2,4 × 2,2 × 2 m in je imelo dovolj prostora za 8 sedečih ali 16 stoječih oseb. Prvotno je imelo tudi lesena vrata, klopi, mizo in stol, po izgraditvi [[Triglavski dom na Kredarici|Doma na Kredarici]] leta 1896 (ponovno po zamisli Jakoba Aljaža) pa je izgubilo na pomenu.<ref>{{cite web |url=http://www.planinskivestnik.com/arhiv/pdf/pv_1895_09.pdf#page=9 |title=Planinski Vestnik 1895, 1. let. št.9}}</ref> Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so bile celotne Julijske Alpe zaprte ''za tujski promet'', po njej pa je SPD prevzela koče DuÖAV, a izgubila tiste za [[Rapalska pogodba|rapalsko]] mejo.<ref>{{cite web |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1949_08.pdf#page=52 |title=Planinski vestnik 1949, št.8-9, 225-242}}</ref> Med obema vojnama je meja potekala prav preko Triglava. Aljažev stolp se je nahajal na jugoslovanski strani, natančno 2,55 metra od meje z Italijo.<ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/120345/ Še pojasnilo glede nastanka zgradbe Morbegno], Gore-ljudje.net, pridobljeno 22. marec 2017.</ref> V tem času so Italijani vrh slovesno preimenovali v Tricorno ([[Julius Kugy]] ob tem dogodku opisuje pretep na vrhu med člani italijanskih in slovenskih društev), Aljažev stolp naj bi bil prebarvan v belo-rdeče-zeleno vendar se je to kasneje izkazalo za propagando ORJUNE. Italija je za nadzorovanje meje že leta 1919 zgradila manjšo leseno vojašnico [[Morbegna|Morbegno]], leta 1933/1934 pa nedaleč od nje še veliko [[Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III.|Triglavsko vojašnico Viktorja Emanuela III.]]<ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/113409/ Pod Triglavom ni prostora za še eno kočo], Gore-ljudje.net, pridobljeno 23. marec 2017.</ref> == Postojanke in označene poti == V okolici Triglava so številne [[Planinska postojanka|planinske koče]]: [[Triglavski dom na Kredarici]], [[Dom Planika pod Triglavom]], [[Dom Valentina Staniča]], [[Tržaška koča na Doliču]], [[Vodnikov dom na Velem polju]], [[Aljažev dom v Vratih]] in še druge, nekoliko bolj oddaljene. Tik pod Glavo v Zaplanji (2556 m) stoji tudi ruševina italijanske vojašnice, imenovane Vittorio Emanuelle III<ref>{{Navedi revijo|url = http://www.gore-ljudje.net/novosti/113407/|title = Resnica o Morbegni|last = Žorž|first = Grega|date = 2014|journal = Planinski Vestnik (2014 - 10)|accessdate = }}</ref> (po [[Viktor Emanuel III.|italijanskem kralju]]). Ime Morbegno se je nanjo preneslo s sosednjega lesenega objekta, ki je obstajal od septembra 1919 do 1924. Vse do 80. let so obstajali številni načrti njene preureditve v planinsko kočo z imenom "Kugyjev dom"<ref>{{navedi revijo |last=Škodič |first=Dušan |year=2014 |url=http://www.gore-ljudje.net/novosti/113409/ |title=Pod Triglavom ni prostora za še eno kočo |journal=Planinski vestnik |issue=2014-10}}</ref> vendar je zgradba propadala naprej. Številni množični pohodi na Triglav običajno vodijo z [[Rudno polje|Rudnega polja]] na [[Pokljuka|Pokljuki]] preko Velega polja do Kredarice in nato po grebenu Malega Triglava na vrh. Opisani smeri se priključijo tudi dostopi iz [[Krma (Julijske Alpe)|Krme]] in [[Voje|Voj]], možen je tudi dostop iz Planike na Mali Triglav po južni strani. Običajni dostopi s [[Primorska|Primorske]] vodijo preko Prehodavcev in/ali Doliča na Triglavsko škrbino in na vrh z zahodne strani, na Prehodavcih se priključi tudi pot iz [[Dolina Triglavskih jezer|Doline Triglavskih jezer]]. Iz doline [[Vrata (dolina)|Vrat]] vodijo označene poti čez Prag in po Tominškovi poti do Staničeve koče in Kredarice (vmes se priključi pot iz Kota) ali preko Luknje čez Plemenice. == Stranski vrhovi == [[Slika:Mount Triglav, Slovenia (32438383878).jpg|thumb|right|250px|Satelitska fotografija Triglava]] Ni jasne definicije stranskega vrha. Če za neposredno bližino vrha vzamemo [[štirikotnik]] z vogali Konjsko sedlo (2020 m), Dolič (2164 m), Luknja (1758 m) in [[Dom Valentina Staniča]] (2332 m), potem je v njej 11 vrhov s [[Seznam slovenskih dvatisočakov|seznama slovenskih dvatisočakov]] in še nekaj poimenovanih višinskih kót, zlasti v Severni triglavski steni. * [[Mali Triglav]] (2725 m) - dostopen z juga s [[Dom Planika pod Triglavom|Planike]] in po grebenu z vzhoda s [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarice]]. Čez njega vodi zavarovana označena pot na Triglav. * [[Rjavec (razločitev)|Rjavec]] (2568 m) - vrh v južnem grebenu Triglava, zapira pogled na zahod gledano s Planike. * [[Glava v Zaplanji]] (2556 m) - v neposredni bližini označenih poti z [[Tržaška koča na Doliču|Doliča]] in Luknje, tik pod vrhom so ostanki italijanske vojašnice Viktorja Emanuela III. in italijanske stražarnice. * [[Kredarica]] (2515 m) - kot vrh je skoraj sinonim za [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico (dom)]], ki leži tik pod njim. Poleg so tudi [[Triglavski dom na Kredarici#meteorološka postaja|meteorološka postaja]], [[Kapela Marije Snežne, Kredarica|kapela]] in [[Vetrna elektrarna|vetrnice]]. * [[Rž (gora)|Rž]] (2538 m) - v neposredni bližini označene poti med Kredarico in Staničevim domom. * [[Vrh Zelenic]] (2468 m) - zahodno od Glave v Zaplanji nad dolino Zadnjice. * Glava (2426 m) - v bližini Triglavskega ledenika in Triglavskega brezna. * [[Sfinga (triglavska stena)|Sfinga]] (2385 m) - na robu Severne triglavske stene v Zaplanji * [[Šmarjetna glava]] (2358 m) - nad Doličem, dominanten vrh gledano iz Velske doline. * [[Vrh Snežne konte]] (2342 m) - v neposredni bližini poti iz Konjskega sedla na Kredarico, običajni zimski pristop iz Krme vodi severno od vrha, označena pot pa ga obide po južni in zahodni strani. * [[Vzhodne glave]] (2314 m) - na robu Severne triglavske stene v neposredni bližini markiranih poti iz Vrat. * [[Slovenski turnc]] (2267 m) - nad Severno triglavsko steno, ob njem je izstop iz Slovenske smeri. ==Triglavska severna stena== [[Slika:Triglav y Valle de Vrata (14202569306) (2).jpg|sličica|[[Vrata (dolina)|Dolina Vrata]] (panorama) in Triglavska severna stena]] [[Slika:P Triglav nord side wall...jpg|sličica|Pogled z 2621 m visokega [[Oltar (gora)|Oltar]]ja na Triglavsko severno steno]] Nad dolino [[Vrata, Julijske Alpe|Vrat]] dominira skoraj 4 [[kilometer|km]] široka in 1&nbsp;km visoka Triglavska severna stena, dostikrat imenovana kar »Stena«. S tem je med največjimi stenami v Evropi (v družbi s severnimi stenami [[Eiger]]ja, [[Grandes Jorassess]], [[Civetta|Civette]], južne stene [[Marmolada|Marmolade]], vzhodne stene [[Watzmann]]a). Triglavska severna stena ima mnoge skalnate stebre (Slovenski, Nemški, Osrednji), proti zahodu pa postaja vse bolj strma, na nekaterih delih tudi previsna. Najtežje alpinistične smeri so speljane po 200 m visokem ostenju Sfinge, po Osrednjem stebru in po zahodnem delu Stene. Stena je nastala pri silovitem gubanju pred 30 mil. let, ko so se kamninske plasti pod silovitem pritisku prelomile, sestavljena pa je iz skladov [[trias]]nega (200 mil. let) in [[jura|jurskega]] (180 mil. let) [[apnenec|apnenca]] ter [[dolomit]]a. Prav dokajšna krušljivost teh kamnin je pripomogla, da je [[ledenik]] pred 10.000 leti steno še bolj poglobil in jo dokončno izoblikoval. Zaradi severne lege je večino leta v senci, zato lahko pod pobočjem in v kotanjah v steni najdemo snežišča še globoko v poletju. Steno se lahko preči po vsej širini po [[Zlatorogove police|Zlatorogovih policah]]. V steni na ok. 1020 m nadmorske višine izvira [[Triglavska Bistrica]]. Severna stena Triglava je pomembna za zgodovino [[alpinizem|alpinizma]] in je ena najbolj priljubljenih v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Prvi so v Steni plezali lovci konec 19. stoletja, med drugim leta [[1890]] trentarski lovec [[Ivan Berginc]], ki je verjetno plezal v območju poznejše ''Vzhodne smeri'', torej levo od ''Slovenske smeri''.<ref name="#1">{{Navedi revijo|url=https://www.academia.edu/37666082/Triglavska_severna_stena_in_prvi_vzponi|title=Triglavska severna stena in prvi vzponi|last=Mikša|first=Peter|language=en}}</ref> Prvi zanesljivo dokumentirani vzpon čez Steno je ''Nemška smer'', ki so jo 9-10. julija 1906 preplezali Avstrijci (Nemci) Felix König, Hans Reinl in Karl Domenigg (slovenske dežele so bile do 1918 del Avstrijskega cesarstva).<ref name="#1"/> Druga smer v Steni je bila Slovenska, ki jo je septembra 1909 sam preplezal [[Jože Komac]]-Pavr, po njej pa naslednje leto vodil [[Henrik Tuma]].<ref name="#1"/> Med dvema svetovnima vojnama sta za glavni izziv veljala levi in desni raz ''Osrednjega stebra''. Zgornji del levega raza so splezali leta 1928 (''Gorenjska smer'', avtorji [[Joža Čop]], [[Stanko Tominšek]], [[Miha Potočnik]]), spodnji del pa leta 1929 (''Skalaška smer'', avtorja [[Pavla Jesih]], [[Milan Gostiša]]); desni raz sta 1929 splezala Avstrijca Karl Prusik in Roman Szalay. Med najbolj znane smeri spada ''Čopov steber'', ki sta ga 26.-30. junija [[1945]] v zgornjem delu Osrednjega stebra preplezala [[Jesenice|Jeseničan]] [[Joža Čop]] in [[Ljubljana|Ljubljančanka]] [[Pavla Jesih]]. Najtežje smeri so nastale v 80-ih in 90-ih letih 20. stoletja. Med najtežjimi in najdaljšimi sta ''Korenina'' ([[Franček Knez]], [[Lidija Painkiher]], [[Dani Tič]], 1982 in 1992) in ''Ulina'' ([[Tomaž Jakofčič]], [[Tina di Batista]], 2011), ki tečeta po sredini Osrednjega stebra. Eno od najbolj znamenitih imen Stene je [[Franc Knez|Franček Knez]], ki je v njej preplezal 42 prvenstvenih smeri.<ref name="stena">Miha Valič, Marko Prezelj, Janez Skok: STENA: Severna stena Triglava, alpinistični vodnik, Ljubljana: Sidarta 2011.</ref> ===Seznam plezalnih smeri=== V Steni je okoli 100 alpinističnih smeri, nekatere od njih so (zraven težavnost in dolžina smeri):<ref name="stena"/> {{stolpci|2|* Slovenska smer II-III, 700-800m * Kratka Nemška smer (Zimmer-Jahn) IV-/II-III, 700m * Črni obraz (v Veliki črni steni) V+ A2e, 380 m (še ne ponovljena) * Bavarska smer IV+, 500 m * Peternelova smer VII/V-VI, 400 m * Bergantova smer IX-/V-VI, 400 m * Metropolis VIII/VII+, 350 m * Na drugi strani časa VIII/VII, (VIII-, A1), 300 m * Skalaško-Gorenjska smer V+/III-IV, 1000 m * Spominska Mihe Valiča, VIII+/VI-VII, 1000 m * Čopov steber VI+/IV-V, 450m * Korenina VIII+/VII, 1000 m<ref>[http://www.sloclimbing.com/lindic-grmovsek-do-first-repeat-of-knezs-korenina-viiivii-triglav/ Prva ponovitev Korenine]</ref> * Ulina IX/VII-VIII, 1000 m<ref>[http://www.plezanje.net/climbing/db/showRoute.asp?route=16475 Ulina smer]</ref> * Prusik-Szalay V/IV+, 1000m * Ljubljanska smer VI+/V-VI, 600 m * Serenada VII-, 500 m (+ 200 m) * Stopnice v nebo VII-/V-VI, 500 m (+ 200 m) * Helba VII+ (VI-, A0), 350 m * Raz mojstranških veveric VI, A1, (prosto VIII+), 280 m * Zahodna zajeda V/IV, 400m (+300 m) * Šlosarska smer VI+/V+, 500 m (+ 200 m) * Obraz Sfinge VI, A1, 200m (prosto IX/IX+) * Kunaver-Drašlar v Sfingi VII+/VI-VII, 280 m * Smer Sandija Wisiaka V, 600 m * Tržaška smer V/IV+, 450 m * Dolga nemška IV-/III, 1000-1300 m * Zlatorogove police IV-/I-III, 3000 m * Severni greben (nadaljevanje Nemške) I-III }} == Galerija == <gallery> Slika:Triglav(TrzaskiZaliv).JPG|Triglav iz [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]] ([[Izola]]) Slika:Slika Triglav JuznaStran.jpg|Triglav z južne strani Slika:Triglav Nix.jpg|Triglav z Gorenjske Slika:Triglav sunrise.JPG|Triglav zgodaj zjutraj po sončnem vzhodu Slika:Kapelica na Kredarici.jpg|Kapelica, v ozadju vrh Kredarice z vodnim zbiralnikom Slika:Triglav and Mali Triglav.jpg|S Kredarice je Mali Triglav (levo) varljivo izrazit, dejansko se greben med njim in Triglavom (desno) spusti le za nekaj metrov Slika:Triglav - north face.jpg|Zgornji del Triglavske stene s Kugyjevo polico Slika:Triglav after rain.jpg|Po dežju </gallery> ==Opombe == {{sklici|group=opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == *[[Dolina Triglavskih jezer]] *[[Oj, Triglav, moj dom]] * [[Triglavska roža]] (''Potentilla nitida'') * [[Triglavski dimek]] (''Crepis terglouensis'') * [[Triglavska neboglasnica]] (''Eritrichum nanum'') * [[Triglavski narodni park]] * [[Seznam slovenskih dvatisočakov]] * [[Slovenska planinska pot]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija}} *[http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=1 Triglav na Hribi.net] * [http://www.geopedia.si/#L381_F34_T184_b2_x410867.25_y137806.8125_s17 Triglav na Geopediji] * [http://www.slotrips.si/slo/naravne-znamenitosti/trip/1030/Triglav-nasa-najvisja-gora Triglav na Slotrips.si] * [http://razgledi.damjanleban.com/?pano=triglav&naslov=Triglav&sort=visina&how=desc&lang=si Triglav 360° na strani Posoški razgledi] * http://www.tnp.si/s/trgl.htm * http://triglavslovenia.com/fotosscz * [http://www.julijske-alpe.com/ Julijske Alpe] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/triglav Triglav na MountainsGeek.com] {{Julijske Alpe}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Državni simboli Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] [[Kategorija:Trenta, Bovec]] [[Kategorija:Stara Fužina]] [[Kategorija:Mojstrana]] [[Kategorija:Triglav| ]] {{normativna kontrola}} eqnvl2ou52zd58cupqomfblr4z3wuhm 0 8498 5735506 4758530 2022-08-16T23:22:31Z XJaM 3 m/dp wikitext text/x-wiki '''Navier-Stokesove enáčbe''' [navjé-stôuksove ~] v [[mehanika tekočin|mehaniki tekočin]] so sistem [[nelinearni sistem|nelinearnih]] [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]], ki opisujejo nestacionarno [[gibanje]] [[stisljivost|stisljive]] [[newtonska tekočina|newtonske]] [[viskoznost|viskozne]] [[tekočina|tekočine]]. Enačbe se izpeljejo iz [[enačba gibanja|enačbe gibanja]], v katero se vstavi zakon tečenja za newtonsko tekočino. V [[vektor (matematika)|vektorskem]] zapisu: : <math> \rho \left( \frac{\partial\vec\mathbf{v}}{\partial t} + (\vec\mathbf{v} \cdot\nabla)\vec\mathbf{v} \right) = \rho\vec\mathbf{f}_m - \nabla p+ 2\nabla\cdot(\eta\dot{\epsilon})-\frac{2}{3}\nabla\left[\eta(\nabla \cdot \vec\mathbf{v})\right] \!\, </math> so zgornje Navier-Stokesove enačbe. == Glej tudi == * [[Reynoldsovo število]] * [[Machovo število]] * [[obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb]] {{škrbina-fizika}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mehanika tekočin]] [[Kategorija:Parcialne diferencialne enačbe]] 3xxbl4svr3ussqxky4a2muhqcxxb4kq 0 11348 5735485 5712653 2022-08-16T21:35:32Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox River | name = Krka | image =Krka4.jpg | image_caption = Krka pred Novim mestom | source1 = Kraški izvir pod [[Krška jama|Krško jamo]] pri vasi [[Gradiček]] | source1_coordinates = {{koord novi|45|53|22.90|N|14|46|17.45|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} | mouth = [[Sava]], [[Brežice]] | mouth_coordinates = {{koord|45|53|37.20|N|15|36|2.90|E|region:RS_type:waterbody|display=inline}} | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 94 km<ref name="SURS2002">{{cite web|url=http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|title=Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja|year=2002 |publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> | basin_size = 2315 km² <ref name="SURS2002"/><br>(po drugih podatkih 2353 km²) | source1_elevation = 272 m | mouth_elevation = 145 m | discharge1 = 51,9 m³/s ([[Podbočje]]) <ref name="vodna-bilanca">[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls ''Vodna bilanca Slovenije 1971-2000'', Preglednica 10: Karakteristični pretoki].</ref> }} '''Krka''' je najdaljši desni pritok [[Sava|Save]] v Sloveniji. Izvira v [[Suha krajina|Suhi krajini]], teče najprej proti jugovzhodu, nato zavije na severovzhod, teče skozi [[Novo mesto]] in po vsej dolžini po [[Krška kotlina|Krški kotlini]] ter se pri [[Brežice|Brežicah]] izliva v Savo. Po dolžini je druga najdaljša povsem slovenska reka (za [[Savinja|Savinjo]]) in največja reka na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Večji levi pritoki so [[Višnjica (reka)|Višnjica]], [[Prečna, Krka|Prečna]], [[Radulja]], [[Račna]], [[Lokavec]] in [[Senuša]]. Večji desni pritoki so [[Globočec, Krka|Globočec]], [[Radeščica]], [[Sušica (Krka)|Sušica]] (pri Dolenjskih Toplicah), [[Težka voda (potok)|Težka voda]], [[Pendirjevka]] ([[Čadraški potok]]) in Sušica (pri [[Podbočje|Podbočju]]). == Opis reke == Krka se začenja v zahodni [[Suha krajina|Suhi krajini]] v [[zatrepna dolina|zatrepni dolini]], ki jo v polkrogu obdajajo gozdnata apnenčasta pobočja. V njenem dnu je slikovit kraški izvir Pod jamo, nekaj metrov niže od [[Krška jama|Krške jame]]. V njem prihaja na površje voda iz širšega kraškega zaledja, največji del iz 5&nbsp;km oddaljenih [[Ponor in požiralnik|ponorov]] na jugovzhodnem koncu [[Radensko polje|Radenskega polja]]. Le malo niže se ji z leve pridruži Poltarica, ki prav tako priteka iz kraškega izvira na južni strani vasi Gradiček, in še malo naprej z leve [[Višnjica (reka)|Višnjica]], edini nekraški pritok v celotnem zgornjem toku. Sprva teče 28&nbsp;km daleč proti jugovzhodu po široki dolini, nastali vzdolž žužemberškega preloma, ki ima zelo nenavaden prečni prerez: reka teče večino poti po ozki, 10–25 m globoki dolini s strmimi pobočji, ki si jo je izdelala v živoskalno podlago starejše doline, od katere je ostalo 1–2&nbsp;km široko dno na obeh straneh reke, na katerem so našle obilo prostora številne vasi in njihova polja. Na poti skozi Suho krajino se Krka neopazno povečuje, saj priteka vanjo z obeh strani voda iz kraškega podzemlja Suhe krajine. Mnogi so drobni izviri, ki se okrepijo le ob dolgotrajnih deževjih, nekateri pa so prav mogočni, kot npr. [[Globočec, Krka|Globočec]], desni pritok pri Zagradcu, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje velik del Suhe krajine. Tominčev studenec na desnem bregu Krke pod Podgozdom je eden naših najizdatnejših kraških izvirov – ob visoki vodi doseže pretok do 10 m³/s.<ref>Novak, Dušan (1992). ''Tominčev studenec pri Dvoru in njegovo zaledje.'' Naše jame, 34, str. 63-73.</ref> Posebnost tega dela doline so lehnjakovi pragovi, saj je Krka naša edina večja reka, ki odlaga [[lehnjak]] (domačini mu pravijo lahkovec ali lahki kamen); najštevilnejši in najlepši so med [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcem]] in [[Žužemberk]]om ter med [[Dvor, Žužemberk|Dvorom]] in Gornjim Kotom. Lehnjak je iz kalcijevega karbonata (CaCO₃), ker pa se odlaga na mahovih in drugem vodnem rastlinju, je zelo luknjičast in lahek ter razmeroma mehak in so ga nekoč uporabljali tudi kot gradbeni kamen.<ref>[http://www.dedi.si/dediscina/102-krka Trobec, Tajan (2013). ''Krka''.] Pridobljeno 17. december 2013.</ref> Ob lehnjakovih pragovih so nekoč delovali številni mlini in žage, ki so danes vsi razen enega opuščeni. Pod [[Dvor, Žužemberk|Dvorom]] se značaj doline Krke povsem spremeni: široka dolina preide v ozko, kakšnih 5&nbsp;km dolgo sotesko med strmima pobočjema Ajdovske planote na severni in [[Kočevski Rog|Kočevskega Roga]] na južni strani. Na spodnjem koncu soteske so ostanki istoimenskega gradu, kmalu za njim pa napravi reka izrazito koleno in se usmeri proti severovzhodu. Z desne se ji pridružita [[Radeščica]] in [[Sušica]], dolina pa se razširi v majhno Straško kotlinico. To je ena najmlajših tektonskih udorin v Sloveniji, saj se je po mnenju geologov pogreznila šele v pleistocenu.<ref>Premru, Uroš (1976). ''Neotektonika vzhodne Slovenije.'' Geologija, 19, str. 213.</ref> Z leve se vanjo izliva potok [[Temenica (reka)|Prečna]], z desne dobi nekaj manjših pritokov iz kraškega predgorja Gorjancev. [[Slika:Otočec, castello.JPG|thumb|Krka pri [[Otočec|Otočcu]]]] Malo naprej se Krka ponovno zaje v živoskalno podlago in v dveh lepih zavojih teče skozi [[Novo mesto]], ki je s starim delom stisnjeno na notranjo stran Krkinega [[okljuk]]a. Tudi še naprej teče po ožji dolini 20–30 m niže od rahlo valovitih in nekoliko zakraselih teras, vse do [[Otočec|Otočca]], kjer na enem od lehnjakovih otočkov stoji [[grad Otočec]]. Malo niže, pri Dolenjem Kronovem, se Krka spremeni v počasno nižinsko reko. Ob njej je čedalje širša poplavna ravnica, ki se na desni strani komaj opazno dvigne v ogromen šentjernejski [[vršaj]]. Z desne strani priteče vanjo več potokov z [[Gorjanci|Gorjancev]], z leve pri Dobravi [[Radulja]], nato pa vijuga naprej proti vzhodu in se pri [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] spet približa vznožju Gorjancev. Na levi strani jo spremlja obsežen [[Krakovski gozd]], naš največji nižinski gozd. Na Krško-Brežiškem polju je Sava v zadnji ledeni dobi nasula obsežen prodni vršaj, ki je Krko ponovno potisnil čisto ob vznožje Gorjancev, tako da se lahko izlije v Savo šele tik ob vznožju gričevja pri [[Brežice|Brežicah]]. == Hidronim in etimologija == Starogrški geograf [[Strabon]] je Krko imenoval {{jezik|gr|Κορκόρας}}, vendar izvor imena ni poznan. Etimologi menijo, da je sedanje ime reke nastalo prek romanskega imena Corca, to pa naj bi imelo izvor v predromanski besedi krkā = močvirna. V starejših zapisih se ime navaja v različnih oblikah, mdr. kot Corca (799), Gurka (1062), Gurca (1209), Gurka fluvio (1249), Kierka (1295), Gurke (1423) itd.<ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=305-309}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=215}}</ref> == Hidrogeografija == [[Slika:Krka_podbocje_hidrogram.png |sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Krke v [[Podbočje|Podbočju]]<br />v obdobju 1971–2000 <ref name="vodna-bilanca">[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls ''Vodna bilanca Slovenije 1971-2000'', Preglednica 10: Karakteristični pretoki].</ref>]] Krka ima v celotnem toku izrazit dinarski tip dežno-snežnega režima s skoraj enakovrednima viškoma pretokov v spomladanskih (marec–april) in poznojesenskih mesecih (oktober–december); prvi višek je posledica taljenja snega in deloma spomladanskih deževij, jesenski višek prinesejo obilna jesenska deževja. Avgustovski nižek je veliko izrazitejši kot zimski, saj imamo na dinarskem krasu tudi v zimskih mesecih pogosto dež, deloma pa je to posledica kraške [[retinenca|retinence]], zaradi katere se v kraškem podzemlju zadrži precejšen delež vode od jesenskih deževij in le počasi odteka v površinske vode. Najmanjši in največji zabeleženi pretoki Save v obdobju 1971–2000 (m³/s) <ref name="vodna-bilanca" /> {| class="wikitable" |- ! Vodomerna postaja!! Najmanjši pretok (datum)!! Največji pretok (datum) !!Povprečni letni pretok!! |- |Podbukovje || 0,8 (20.8.1992)|| 79,9 (25.9.1973)|| 7,9 |- |Dvor || 1,76 (2.8.1988)|| 211 (6.10.1998)|| 16,9 |- |Gorenja Gomila || 4,24 (10.10.1983)|| 243 (23.10.1993)|| 42,9 |- |Podbočje || 3,0 (12.7.1994)|| 356 (22.11.1991)|| 51,9 |- |} Krka je zlasti v zgornjem in srednjem toku prava kraška reka, saj dobiva skoraj vso vodo iz kraških izvirov. Zaradi vpliva kraške [[retinenca|retinence]] je odziv reke na močnejše padavine časovno zamaknjen za nekaj dni, odvisno od predhodne količine vode v kraškem podzemlju. Tudi najvišji pretoki so veliko manj izraziti, a daljši kot pri naših hudourniških rekah. V ozki dolini ob zgornjem toku tudi ne poplavlja. Povsem drugačna reka je v spodnjem toku od Otočca navzdol. Tu se ob reki začenja široka poplavna ravnica, po kateri se Krka razliva ob vsakem nekoliko višjem vodostaju, včasih tudi večkrat letno. Tovrstne redne poplave se razlijejo le po bližnjih travnikih do 300 m na vsako stran reke in ne povzročajo veliko škode, saj so najbližji deli poplavne ravnice skoraj neposeljeni, poplavne vode pa tečejo razmeroma mirno in po nekaj dneh tudi odtečejo. Pogoste so tudi hujše poplave, ki lahko naredijo veliko škodo na kmetijskih zemljiščih in segajo tudi do naselij. Zaradi nasipanja finega mulja ob poplavah se poplavna ravnica počasi zvišuje, tako da se reka v zadnjih desetletjih ob poplavah razlije bolj na široko kot nekoč in ogroža naselja. Poseben položaj ima [[Kostanjevica na Krki]], ki stoji na poplavni ravnici v okljuku Krke in je takorekoč povsem nemočna pred hudimi poplavami. Najhuje je bilo septembra 1933, ko je imela v Podbočju najvišji doslej zabeleženi pretok (408 m³/s), povsem je bila Kostanjevica pod vodo tudi ob poplavi 19. septembra 2010. V [[Krakovski gozd|Krakovskem gozdu]] se poplavam Krke pridružijo še poplave ob njenih levih pritokih iz [[Krško hribovje|Krškega hribovja]] in tu poplavne vode zastajajo dlje časa. Krka poplavlja tudi pred izlivom v Savo od Bušeče vasi navzdol, težave s poplavami imajo tudi v [[Krška vas, Brežice|Krški vasi]], ki jo Krka poplavlja, kadar ji narasla Sava prepreči izlivanje v glavno reko; to se je npr. zgodilo ob poplavah 2. novembra 1990 in še huje 19. septembra 2010.<ref>Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 111–114. Ljubljana. COBISS 241975296. ISBN 978-961254-094-3</ref> == Kakovost vode == Po podatkih ARSO je bila Krka leta 2009 v dobrem kemijskem stanju, razen na odseku Soteska–Otočec, kjer so v vodi odkrili presežene vrednosti tributilkositrove spojine [[tributil kositer|TBT]] – v povprečju 0,00104 μg/l. Za leto 2010 so v isti publikaciji objavili, da je ekološko in kemijsko stanje Krke zelo dobro do dobro.<ref>[http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/REKE%20porocilo%202009-2010.pdf ''Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010''.] ARSO, 35 str. 2012; tabeli 4 in 6. Pridobljeno 19. december 2013.</ref> Že leta 2008 so na [[Institut "Jožef Stefan"|Inštitutu Jožef Stefan]] pri analizi vzorcev iz Krke odkrili povečani koncentraciji tributilkositra (TBT) in živega srebra; vsebnost TBT-ja je bila celo 60-krat višja od dovoljene. Po izjavah direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto g. Dušana Harlanderja, dr. med., spec., je bila zadnja resna raziskava Krke opravljena leta 1990.<ref>Jakše Gazvoda, Tanja (2011). ''Ribe v laboratoriju, preplah pa še v zraku.'' Dolenjske novice (tedenska priloga Dolenjskega lista), 6.10.2011, str. 1.</ref> Rezultati analiz kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib v letu 2012 so pokazali, da so vrednosti za Krko (mesti vzorčenja Srebrniče in Podbočje) pod mejnimi vrednosti, vendar še vedno nad priporočenimi vrednostmi.<ref>[http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Poro%c4%8dilo%20RIBE%202012_SPLET.pdf Sodja, Edita (2013). ''Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib v Sloveniji v letu 2012''.] ARSO, 26 str. Pridobljeno 18. december 2013.</ref> V mesecu avgustu 2013 je v Krki pri Kostanjevici poginilo večje število školjk, med katerimi je prevladovala vrsta [[potočni škržek]] z dolžino lupine do 10&nbsp;cm. Vzrok pogina ni raziskan, ker Zavod RS za varstvo narave nima sredstev za interventne analize površinskih voda, občina Kostanjevica na Krki pa ni bila pripravljena pokriti stroškov analize. Ne ve se, ali so školjke žrtve podnebnih sprememb ali pa krajevnega [[onesnaževanje|onesnaževanja]] reke, visoke poletne temperature in pomanjkanje padavin pa so gotovo povzročili nizek vodostaj reke in pomanjkanje kisika. Nadzor vode v Krki sicer poteka v okviru državnega monitoringa, opravlja ga Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto na 13 mestih od [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteske]] do Brežic. Zadnji redni pregled je bil v mesecu juliju 2013, ko je bila voda še zadovoljive kakovosti.<ref>Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave, ''Naša naravna dediščina-Pogin školjk v Krki''. Dolenjski list, 22.8.2013, str. 18</ref><ref>M. Luzar, ''Zakaj so umirale školjke v Krki''. Dolenjske novice (tedenska priloga Dolenjskega lista), let. 9, št. 34 (22.8.2013), str. 1.</ref> == Ljudje in reka == [[Slika:Zagradec prag.jpg|sličica|desno|350px|Lehnjakova pregrada in nekdanji mlin pri [[Zagradec|Zagradcu]]]] Ob zgornjem toku Krke so nekoč delovali številni mlini in žage, saj je bil to edini vir vodne energije za celotno Suho krajino. »V 2. polovici 19. stoletja so redno mleli v 24 mlinih, phali ječmen, proso in ajdo v 3 stopah, izdelovali sukno v 2 valjkalnicah, žagali na 14 žagah in kovali v 5 kovačijah. Pri slednji številki niso upoštevani veliki kovaški in železolivarski obrati v Zagradcu in na Dvoru ter papirnica in usnjarna v Žužemberku.« <ref name="kulturni">Knez, Tone, Bogataj, Janez (1983). ''Po dolini zgornje Krke'' (zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 120), str. 14</ref> Po koncu 2. svetovne vojne so vodni obrati drug za drugim umirali, nekaj opuščenih še vedno stoji (npr. v Praprečah), v celotni zgornji dolini pa deluje samo še Štupnikov mlin v [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]].<ref>[http://www.stupnikov-mlin.si ''Štupnikov mlin''.] Pridobljeno 20. december 2013.</ref> Občina Žužemberk je Dimčev mlin v Budganji vasi in Jožmanov mlin v Drašči vasi razglasila za kulturna spomenika lokalnega pomena.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=111848 Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Žužemberk]. Uradni list RS, št. 12/2013 (7.2.2013). Pridobljeno 22. december 2013.</ref> Od nekdanjih žag deluje samo žaga na spodnjem koncu soteske, vendar že dolgo ne več na vodni pogon. Skromna, a nekoč v davnini pomembna nahajališča železove rude v Suhi krajini in drugod po Dolenjskem so bila ena od osnov, ki so že v starejši železni dobi (8.–4. st. pr.n.š.) omogočila razcvet t. i. [[Halštatska kultura|halštatske kulture]], od katere so ostali ostanki številnih gradišč in gomilnih grobov. Tudi v srednjem in novem veku je bilo v dolini pomembno fužinarstvo, zlasti pri [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]], kjer so poznane [[fužina|fužine]] v 16. stoletju, [[Žužemberk]]u in predvsem na [[Dvor, Žužemberk|Dvoru]], kjer so nekdanje fužine v 19. stoletju prerasle v veliko železarno, daleč naokrog poznano po izdelkih iz litega železa, ki pa so jo morali zaradi tuje konkurence leta 1896 zapreti.<ref name="kulturni" /><ref>''Krajevni leksikon Slovenije'', 2. knjiga, str. 491.</ref> Danes je neposredno z reko povezan turizem, tako v zgornjem toku, kjer je ob reki več turističnih kmetij, kot ob spodnjem toku, kjer je najpomembnejša turistična točka [[grad Otočec]] z bogato turistično ponudbo (hotel, restavracija, golf igrišče, avtokamp). Na [[Dvor, Žužemberk|Dvoru]] deluje velika ribogojnica, manjša je tudi v vasi [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]]. == Varstvo narave == Celotna Krka, od izvira do izliva, je sicer vključena v varovana območja [[Natura 2000]], vendar obstajajo številni pritiski za nove posege v to dolenjsko lepotico (male hidroelektrarne, širitev ribogojnic, čolnarjenje in raftanje prek lehnjakovih pragov), ki jih bo treba skrbno pretehtati in ohraniti reko v sedanjem dobrem stanju. V zgornjem delu porečja Krke, kjer so številni kraški izviri, živijo številne endemične jamske živali. Tudi reka in njeni pritoki so biološko zelo bogati, saj v njih živi 52 vrst rib in ena vrsta piškurja (donavski potočni piškur ''Eudontomyzon vladykovi'' Oliva&Zanan 1959), od teh je 44 domorodnih in 8 tujerodnih. Kar 16 ribjih vrst je uvrščenih v Prilogo II Habitatne direktive; to so evropsko pomembne ribje vrste, za katere je Slovenija dolžna varovati njihove [[habitat]]e, npr. upiravec (''Zingel streber'' Siebold 1863), zvezdogled (''Romanogobio uranoscopus'' Agassiz 1828), velika nežica (''Cobitis elongata'' Heckel&Kner 1858). Krka je zelo pomembna tudi za športni ribolov; najpomembnejše lovne ribe so [[potočna postrv]] (''Salmo trutta'' L. 1758), [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'' Walbaum 1792) in [[lipan]] (''Thymallus thymallus L. 1758).<ref>[http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Ribistvo/novomesko_RO.''Načrt za izvajanje ribiškega upravljanja v novomeškem ribiškem območju za obdobje 2011-2016. Osnutek''.]. Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 2010, 84 str. Pridobljeno 22. december 2013.</ref><ref>[http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/sezffh_II_sept07.pdf ''Seznam rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji s priloge II Direktive o habitatih]. 2007, 6 str. Pridobljeno 22. december 2013.</ref> == Nadaljnje branje == * Bogataj, Janez, (1982). ''Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke''. Dolenjski tisk, Dolenjski muzej, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 191 str. COBISS 13129985. * Gams, Ivan (1962). ''Nekatere značilnosti Krke in njenih pritokov.'' V: Dolenjska zemlja in ljudje, str. 92–110. Dolenjska založba, Novo mesto. COBISS 2937601. * [http://www.zuzemberk.si/data/obrazci/Koncept%20prostorskega%20razvoja%20obcine%20na%20turizmu.pdf Koncept prostorskega razvoja občine Žužemberk s poudarkom na turizmu]. TOPOS d. o. o., 2000. 164 str. * Natek, Milan (1984). '' Nekatere geografske značilnosti izrabe vodne sile v porečju Krke.'' V: Dolenjska in Bela krajina, str. 129–145. Geografsko društvo Slovenije, Ljubljana. * Savnik, Roman (1962). ''Nekateri problemi kraške hidrografije na Dolenjskem.'' V: Dolenjska zemlja in ljudje, str. 15–30. Dolenjska založba, Novo mesto. COBISS 2937601. * Šifrer, Milan, Lovrenčak, Franc, Natek, Milan (1981). ''Geografske značilnosti poplavnih območij ob Krki pod Otočcem.'' Geografski zbornik, 20 (1980), str. 95–208. COBISS 10615085. == Galerija == <gallery perrow="5"> Slika:Izvir_Krke.jpg|Izvir Krke Slika:Zuzemberk prag.jpg|Lehnjakova pregrada pri [[Žužemberk]]u File:Gornji Kot - Glavanov mlin in žaga.jpg|Krka pri Glavanovem mlinu v Gornjem Kotu File:Novo mesto iz Straže.jpg|Krka med Stražo in Novim mestom Slika:Krka4.jpg|Krka pred [[Novo mesto|Novim mestom]] Slika:Krka pri Otočcu.jpg|Krka nad gradom Otočec Slika:Otocec otocki v krki.JPG|Lehnjakovi otočki nad gradom [[Grad Otočec|Otočec]] Slika:Krka_pri_Kostanjevici.JPG|Jesensko tihožitje pri [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici]] Slika:Kostanjevica brv cez krko.JPG|Brv čez Krko v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici]] Slika:Krka krska vas sneg.JPG|Krka v snegu pri [[Krška vas|Krški vasi]] Slika:Krka krska vas.JPG|Krka pri [[Krška vas|Krški vasi]] </gallery> == Zunanje povezave == *[http://www.jkkrka.si/Krska%20jama.html Krška jama] *[http://www.tdkrka.si/prva-stran Turistično društvo Krka] *[http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/narava/krka/ Reka Krka] *[http://web.archive.org/20020219113830/www.geocities.com/korelcm/Krka.html Dolenjska reka Krka, naravna in zgodovinska znamenitost] *[http://www.rdnovomesto.si/ribolov Ribiška družina Novo mesto – ribolov] *[http://www.otocec.si/turizem/turizem_otocec.php Turizem v kraju Otočec] *[http://www.kostanjevica.si Občina Kostanjevica na Krki] *[http://www.burger.si/Slapovi/Dolenjska/Krka/Krka.htm Izvir reke Krke www.burger.si] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/slovenski_vodni_krog/krka/ Televizijska oddaja RTV Slovenija o reki Krki] == Opombe in sklici == {{opombe|2}} {{Pritoki Krke}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] 12rhtu7ukcmutse4wwf41hj3cnzbb90 5735488 5735485 2022-08-16T21:39:53Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox River | name = Krka | image =Krka4.jpg | image_caption = Krka pred Novim mestom | source1 = Kraški izvir pod [[Krška jama|Krško jamo]] pri vasi [[Gradiček]] | source1_coordinates = {{koord novi|45|53|22.90|N|14|46|17.45|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} | mouth = [[Sava]], [[Brežice]] | mouth_coordinates = {{koord|45|53|37.20|N|15|36|2.90|E|region:RS_type:waterbody|display=inline}} | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 94 km<ref name="SURS2002">{{cite web|url=http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|title=Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja|year=2002 |publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> | basin_size = 2315 km² <ref name="SURS2002"/><br>(po drugih podatkih 2353 km²) | source1_elevation = 272 m | mouth_elevation = 145 m | discharge1 = 51,9 m³/s ([[Podbočje]]) <ref name="vodna-bilanca">[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls ''Vodna bilanca Slovenije 1971-2000'', Preglednica 10: Karakteristični pretoki].</ref> }} '''Krka''' je najdaljši desni pritok [[Sava|Save]] v Sloveniji. Izvira v [[Suha krajina|Suhi krajini]], teče najprej proti jugovzhodu, nato zavije na severovzhod, teče skozi [[Novo mesto]] in po vsej dolžini po [[Krška kotlina|Krški kotlini]] ter se pri [[Brežice|Brežicah]] izliva v Savo. Po dolžini je druga najdaljša povsem slovenska reka (za [[Savinja|Savinjo]]) in največja reka na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Večji levi pritoki so [[Višnjica (reka)|Višnjica]], [[Prečna, Krka|Prečna]], [[Radulja]], [[Račna]], [[Lokavec]] in [[Senuša]]. Večji desni pritoki so [[Globočec, Krka|Globočec]], [[Radeščica]], [[Sušica (Krka)|Sušica]] (pri Dolenjskih Toplicah), [[Težka voda (potok)|Težka voda]], [[Pendirjevka]]>[[Čadraški potok]] in Sušica (pri [[Podbočje|Podbočju]]). == Opis reke == Krka se začenja v zahodni [[Suha krajina|Suhi krajini]] v [[zatrepna dolina|zatrepni dolini]], ki jo v polkrogu obdajajo gozdnata apnenčasta pobočja. V njenem dnu je slikovit kraški izvir Pod jamo, nekaj metrov niže od [[Krška jama|Krške jame]]. V njem prihaja na površje voda iz širšega kraškega zaledja, največji del iz 5&nbsp;km oddaljenih [[Ponor in požiralnik|ponorov]] na jugovzhodnem koncu [[Radensko polje|Radenskega polja]]. Le malo niže se ji z leve pridruži Poltarica, ki prav tako priteka iz kraškega izvira na južni strani vasi Gradiček, in še malo naprej z leve [[Višnjica (reka)|Višnjica]], edini nekraški pritok v celotnem zgornjem toku. Sprva teče 28&nbsp;km daleč proti jugovzhodu po široki dolini, nastali vzdolž žužemberškega preloma, ki ima zelo nenavaden prečni prerez: reka teče večino poti po ozki, 10–25 m globoki dolini s strmimi pobočji, ki si jo je izdelala v živoskalno podlago starejše doline, od katere je ostalo 1–2&nbsp;km široko dno na obeh straneh reke, na katerem so našle obilo prostora številne vasi in njihova polja. Na poti skozi Suho krajino se Krka neopazno povečuje, saj priteka vanjo z obeh strani voda iz kraškega podzemlja Suhe krajine. Mnogi so drobni izviri, ki se okrepijo le ob dolgotrajnih deževjih, nekateri pa so prav mogočni, kot npr. [[Globočec, Krka|Globočec]], desni pritok pri Zagradcu, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje velik del Suhe krajine. Tominčev studenec na desnem bregu Krke pod Podgozdom je eden naših najizdatnejših kraških izvirov – ob visoki vodi doseže pretok do 10 m³/s.<ref>Novak, Dušan (1992). ''Tominčev studenec pri Dvoru in njegovo zaledje.'' Naše jame, 34, str. 63-73.</ref> Posebnost tega dela doline so lehnjakovi pragovi, saj je Krka naša edina večja reka, ki odlaga [[lehnjak]] (domačini mu pravijo lahkovec ali lahki kamen); najštevilnejši in najlepši so med [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcem]] in [[Žužemberk]]om ter med [[Dvor, Žužemberk|Dvorom]] in Gornjim Kotom. Lehnjak je iz kalcijevega karbonata (CaCO₃), ker pa se odlaga na mahovih in drugem vodnem rastlinju, je zelo luknjičast in lahek ter razmeroma mehak in so ga nekoč uporabljali tudi kot gradbeni kamen.<ref>[http://www.dedi.si/dediscina/102-krka Trobec, Tajan (2013). ''Krka''.] Pridobljeno 17. december 2013.</ref> Ob lehnjakovih pragovih so nekoč delovali številni mlini in žage, ki so danes vsi razen enega opuščeni. Pod [[Dvor, Žužemberk|Dvorom]] se značaj doline Krke povsem spremeni: široka dolina preide v ozko, kakšnih 5&nbsp;km dolgo sotesko med strmima pobočjema Ajdovske planote na severni in [[Kočevski Rog|Kočevskega Roga]] na južni strani. Na spodnjem koncu soteske so ostanki istoimenskega gradu, kmalu za njim pa napravi reka izrazito koleno in se usmeri proti severovzhodu. Z desne se ji pridružita [[Radeščica]] in [[Sušica]], dolina pa se razširi v majhno Straško kotlinico. To je ena najmlajših tektonskih udorin v Sloveniji, saj se je po mnenju geologov pogreznila šele v pleistocenu.<ref>Premru, Uroš (1976). ''Neotektonika vzhodne Slovenije.'' Geologija, 19, str. 213.</ref> Z leve se vanjo izliva potok [[Temenica (reka)|Prečna]], z desne dobi nekaj manjših pritokov iz kraškega predgorja Gorjancev. [[Slika:Otočec, castello.JPG|thumb|Krka pri [[Otočec|Otočcu]]]] Malo naprej se Krka ponovno zaje v živoskalno podlago in v dveh lepih zavojih teče skozi [[Novo mesto]], ki je s starim delom stisnjeno na notranjo stran Krkinega [[okljuk]]a. Tudi še naprej teče po ožji dolini 20–30 m niže od rahlo valovitih in nekoliko zakraselih teras, vse do [[Otočec|Otočca]], kjer na enem od lehnjakovih otočkov stoji [[grad Otočec]]. Malo niže, pri Dolenjem Kronovem, se Krka spremeni v počasno nižinsko reko. Ob njej je čedalje širša poplavna ravnica, ki se na desni strani komaj opazno dvigne v ogromen šentjernejski [[vršaj]]. Z desne strani priteče vanjo več potokov z [[Gorjanci|Gorjancev]], z leve pri Dobravi [[Radulja]], nato pa vijuga naprej proti vzhodu in se pri [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] spet približa vznožju Gorjancev. Na levi strani jo spremlja obsežen [[Krakovski gozd]], naš največji nižinski gozd. Na Krško-Brežiškem polju je Sava v zadnji ledeni dobi nasula obsežen prodni vršaj, ki je Krko ponovno potisnil čisto ob vznožje Gorjancev, tako da se lahko izlije v Savo šele tik ob vznožju gričevja pri [[Brežice|Brežicah]]. == Hidronim in etimologija == Starogrški geograf [[Strabon]] je Krko imenoval {{jezik|gr|Κορκόρας}}, vendar izvor imena ni poznan. Etimologi menijo, da je sedanje ime reke nastalo prek romanskega imena Corca, to pa naj bi imelo izvor v predromanski besedi krkā = močvirna. V starejših zapisih se ime navaja v različnih oblikah, mdr. kot Corca (799), Gurka (1062), Gurca (1209), Gurka fluvio (1249), Kierka (1295), Gurke (1423) itd.<ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=305-309}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=215}}</ref> == Hidrogeografija == [[Slika:Krka_podbocje_hidrogram.png |sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Krke v [[Podbočje|Podbočju]]<br />v obdobju 1971–2000 <ref name="vodna-bilanca">[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls ''Vodna bilanca Slovenije 1971-2000'', Preglednica 10: Karakteristični pretoki].</ref>]] Krka ima v celotnem toku izrazit dinarski tip dežno-snežnega režima s skoraj enakovrednima viškoma pretokov v spomladanskih (marec–april) in poznojesenskih mesecih (oktober–december); prvi višek je posledica taljenja snega in deloma spomladanskih deževij, jesenski višek prinesejo obilna jesenska deževja. Avgustovski nižek je veliko izrazitejši kot zimski, saj imamo na dinarskem krasu tudi v zimskih mesecih pogosto dež, deloma pa je to posledica kraške [[retinenca|retinence]], zaradi katere se v kraškem podzemlju zadrži precejšen delež vode od jesenskih deževij in le počasi odteka v površinske vode. Najmanjši in največji zabeleženi pretoki Save v obdobju 1971–2000 (m³/s) <ref name="vodna-bilanca" /> {| class="wikitable" |- ! Vodomerna postaja!! Najmanjši pretok (datum)!! Največji pretok (datum) !!Povprečni letni pretok!! |- |Podbukovje || 0,8 (20.8.1992)|| 79,9 (25.9.1973)|| 7,9 |- |Dvor || 1,76 (2.8.1988)|| 211 (6.10.1998)|| 16,9 |- |Gorenja Gomila || 4,24 (10.10.1983)|| 243 (23.10.1993)|| 42,9 |- |Podbočje || 3,0 (12.7.1994)|| 356 (22.11.1991)|| 51,9 |- |} Krka je zlasti v zgornjem in srednjem toku prava kraška reka, saj dobiva skoraj vso vodo iz kraških izvirov. Zaradi vpliva kraške [[retinenca|retinence]] je odziv reke na močnejše padavine časovno zamaknjen za nekaj dni, odvisno od predhodne količine vode v kraškem podzemlju. Tudi najvišji pretoki so veliko manj izraziti, a daljši kot pri naših hudourniških rekah. V ozki dolini ob zgornjem toku tudi ne poplavlja. Povsem drugačna reka je v spodnjem toku od Otočca navzdol. Tu se ob reki začenja široka poplavna ravnica, po kateri se Krka razliva ob vsakem nekoliko višjem vodostaju, včasih tudi večkrat letno. Tovrstne redne poplave se razlijejo le po bližnjih travnikih do 300 m na vsako stran reke in ne povzročajo veliko škode, saj so najbližji deli poplavne ravnice skoraj neposeljeni, poplavne vode pa tečejo razmeroma mirno in po nekaj dneh tudi odtečejo. Pogoste so tudi hujše poplave, ki lahko naredijo veliko škodo na kmetijskih zemljiščih in segajo tudi do naselij. Zaradi nasipanja finega mulja ob poplavah se poplavna ravnica počasi zvišuje, tako da se reka v zadnjih desetletjih ob poplavah razlije bolj na široko kot nekoč in ogroža naselja. Poseben položaj ima [[Kostanjevica na Krki]], ki stoji na poplavni ravnici v okljuku Krke in je takorekoč povsem nemočna pred hudimi poplavami. Najhuje je bilo septembra 1933, ko je imela v Podbočju najvišji doslej zabeleženi pretok (408 m³/s), povsem je bila Kostanjevica pod vodo tudi ob poplavi 19. septembra 2010. V [[Krakovski gozd|Krakovskem gozdu]] se poplavam Krke pridružijo še poplave ob njenih levih pritokih iz [[Krško hribovje|Krškega hribovja]] in tu poplavne vode zastajajo dlje časa. Krka poplavlja tudi pred izlivom v Savo od Bušeče vasi navzdol, težave s poplavami imajo tudi v [[Krška vas, Brežice|Krški vasi]], ki jo Krka poplavlja, kadar ji narasla Sava prepreči izlivanje v glavno reko; to se je npr. zgodilo ob poplavah 2. novembra 1990 in še huje 19. septembra 2010.<ref>Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 111–114. Ljubljana. COBISS 241975296. ISBN 978-961254-094-3</ref> == Kakovost vode == Po podatkih ARSO je bila Krka leta 2009 v dobrem kemijskem stanju, razen na odseku Soteska–Otočec, kjer so v vodi odkrili presežene vrednosti tributilkositrove spojine [[tributil kositer|TBT]] – v povprečju 0,00104 μg/l. Za leto 2010 so v isti publikaciji objavili, da je ekološko in kemijsko stanje Krke zelo dobro do dobro.<ref>[http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/REKE%20porocilo%202009-2010.pdf ''Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010''.] ARSO, 35 str. 2012; tabeli 4 in 6. Pridobljeno 19. december 2013.</ref> Že leta 2008 so na [[Institut "Jožef Stefan"|Inštitutu Jožef Stefan]] pri analizi vzorcev iz Krke odkrili povečani koncentraciji tributilkositra (TBT) in živega srebra; vsebnost TBT-ja je bila celo 60-krat višja od dovoljene. Po izjavah direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto g. Dušana Harlanderja, dr. med., spec., je bila zadnja resna raziskava Krke opravljena leta 1990.<ref>Jakše Gazvoda, Tanja (2011). ''Ribe v laboratoriju, preplah pa še v zraku.'' Dolenjske novice (tedenska priloga Dolenjskega lista), 6.10.2011, str. 1.</ref> Rezultati analiz kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib v letu 2012 so pokazali, da so vrednosti za Krko (mesti vzorčenja Srebrniče in Podbočje) pod mejnimi vrednosti, vendar še vedno nad priporočenimi vrednostmi.<ref>[http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Poro%c4%8dilo%20RIBE%202012_SPLET.pdf Sodja, Edita (2013). ''Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib v Sloveniji v letu 2012''.] ARSO, 26 str. Pridobljeno 18. december 2013.</ref> V mesecu avgustu 2013 je v Krki pri Kostanjevici poginilo večje število školjk, med katerimi je prevladovala vrsta [[potočni škržek]] z dolžino lupine do 10&nbsp;cm. Vzrok pogina ni raziskan, ker Zavod RS za varstvo narave nima sredstev za interventne analize površinskih voda, občina Kostanjevica na Krki pa ni bila pripravljena pokriti stroškov analize. Ne ve se, ali so školjke žrtve podnebnih sprememb ali pa krajevnega [[onesnaževanje|onesnaževanja]] reke, visoke poletne temperature in pomanjkanje padavin pa so gotovo povzročili nizek vodostaj reke in pomanjkanje kisika. Nadzor vode v Krki sicer poteka v okviru državnega monitoringa, opravlja ga Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto na 13 mestih od [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteske]] do Brežic. Zadnji redni pregled je bil v mesecu juliju 2013, ko je bila voda še zadovoljive kakovosti.<ref>Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave, ''Naša naravna dediščina-Pogin školjk v Krki''. Dolenjski list, 22.8.2013, str. 18</ref><ref>M. Luzar, ''Zakaj so umirale školjke v Krki''. Dolenjske novice (tedenska priloga Dolenjskega lista), let. 9, št. 34 (22.8.2013), str. 1.</ref> == Ljudje in reka == [[Slika:Zagradec prag.jpg|sličica|desno|350px|Lehnjakova pregrada in nekdanji mlin pri [[Zagradec|Zagradcu]]]] Ob zgornjem toku Krke so nekoč delovali številni mlini in žage, saj je bil to edini vir vodne energije za celotno Suho krajino. »V 2. polovici 19. stoletja so redno mleli v 24 mlinih, phali ječmen, proso in ajdo v 3 stopah, izdelovali sukno v 2 valjkalnicah, žagali na 14 žagah in kovali v 5 kovačijah. Pri slednji številki niso upoštevani veliki kovaški in železolivarski obrati v Zagradcu in na Dvoru ter papirnica in usnjarna v Žužemberku.« <ref name="kulturni">Knez, Tone, Bogataj, Janez (1983). ''Po dolini zgornje Krke'' (zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 120), str. 14</ref> Po koncu 2. svetovne vojne so vodni obrati drug za drugim umirali, nekaj opuščenih še vedno stoji (npr. v Praprečah), v celotni zgornji dolini pa deluje samo še Štupnikov mlin v [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]].<ref>[http://www.stupnikov-mlin.si ''Štupnikov mlin''.] Pridobljeno 20. december 2013.</ref> Občina Žužemberk je Dimčev mlin v Budganji vasi in Jožmanov mlin v Drašči vasi razglasila za kulturna spomenika lokalnega pomena.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=111848 Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Žužemberk]. Uradni list RS, št. 12/2013 (7.2.2013). Pridobljeno 22. december 2013.</ref> Od nekdanjih žag deluje samo žaga na spodnjem koncu soteske, vendar že dolgo ne več na vodni pogon. Skromna, a nekoč v davnini pomembna nahajališča železove rude v Suhi krajini in drugod po Dolenjskem so bila ena od osnov, ki so že v starejši železni dobi (8.–4. st. pr.n.š.) omogočila razcvet t. i. [[Halštatska kultura|halštatske kulture]], od katere so ostali ostanki številnih gradišč in gomilnih grobov. Tudi v srednjem in novem veku je bilo v dolini pomembno fužinarstvo, zlasti pri [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]], kjer so poznane [[fužina|fužine]] v 16. stoletju, [[Žužemberk]]u in predvsem na [[Dvor, Žužemberk|Dvoru]], kjer so nekdanje fužine v 19. stoletju prerasle v veliko železarno, daleč naokrog poznano po izdelkih iz litega železa, ki pa so jo morali zaradi tuje konkurence leta 1896 zapreti.<ref name="kulturni" /><ref>''Krajevni leksikon Slovenije'', 2. knjiga, str. 491.</ref> Danes je neposredno z reko povezan turizem, tako v zgornjem toku, kjer je ob reki več turističnih kmetij, kot ob spodnjem toku, kjer je najpomembnejša turistična točka [[grad Otočec]] z bogato turistično ponudbo (hotel, restavracija, golf igrišče, avtokamp). Na [[Dvor, Žužemberk|Dvoru]] deluje velika ribogojnica, manjša je tudi v vasi [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]]. == Varstvo narave == Celotna Krka, od izvira do izliva, je sicer vključena v varovana območja [[Natura 2000]], vendar obstajajo številni pritiski za nove posege v to dolenjsko lepotico (male hidroelektrarne, širitev ribogojnic, čolnarjenje in raftanje prek lehnjakovih pragov), ki jih bo treba skrbno pretehtati in ohraniti reko v sedanjem dobrem stanju. V zgornjem delu porečja Krke, kjer so številni kraški izviri, živijo številne endemične jamske živali. Tudi reka in njeni pritoki so biološko zelo bogati, saj v njih živi 52 vrst rib in ena vrsta piškurja (donavski potočni piškur ''Eudontomyzon vladykovi'' Oliva&Zanan 1959), od teh je 44 domorodnih in 8 tujerodnih. Kar 16 ribjih vrst je uvrščenih v Prilogo II Habitatne direktive; to so evropsko pomembne ribje vrste, za katere je Slovenija dolžna varovati njihove [[habitat]]e, npr. upiravec (''Zingel streber'' Siebold 1863), zvezdogled (''Romanogobio uranoscopus'' Agassiz 1828), velika nežica (''Cobitis elongata'' Heckel&Kner 1858). Krka je zelo pomembna tudi za športni ribolov; najpomembnejše lovne ribe so [[potočna postrv]] (''Salmo trutta'' L. 1758), [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'' Walbaum 1792) in [[lipan]] (''Thymallus thymallus L. 1758).<ref>[http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Ribistvo/novomesko_RO.''Načrt za izvajanje ribiškega upravljanja v novomeškem ribiškem območju za obdobje 2011-2016. Osnutek''.]. Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 2010, 84 str. Pridobljeno 22. december 2013.</ref><ref>[http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/sezffh_II_sept07.pdf ''Seznam rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji s priloge II Direktive o habitatih]. 2007, 6 str. Pridobljeno 22. december 2013.</ref> == Nadaljnje branje == * Bogataj, Janez, (1982). ''Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke''. Dolenjski tisk, Dolenjski muzej, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 191 str. COBISS 13129985. * Gams, Ivan (1962). ''Nekatere značilnosti Krke in njenih pritokov.'' V: Dolenjska zemlja in ljudje, str. 92–110. Dolenjska založba, Novo mesto. COBISS 2937601. * [http://www.zuzemberk.si/data/obrazci/Koncept%20prostorskega%20razvoja%20obcine%20na%20turizmu.pdf Koncept prostorskega razvoja občine Žužemberk s poudarkom na turizmu]. TOPOS d. o. o., 2000. 164 str. * Natek, Milan (1984). '' Nekatere geografske značilnosti izrabe vodne sile v porečju Krke.'' V: Dolenjska in Bela krajina, str. 129–145. Geografsko društvo Slovenije, Ljubljana. * Savnik, Roman (1962). ''Nekateri problemi kraške hidrografije na Dolenjskem.'' V: Dolenjska zemlja in ljudje, str. 15–30. Dolenjska založba, Novo mesto. COBISS 2937601. * Šifrer, Milan, Lovrenčak, Franc, Natek, Milan (1981). ''Geografske značilnosti poplavnih območij ob Krki pod Otočcem.'' Geografski zbornik, 20 (1980), str. 95–208. COBISS 10615085. == Galerija == <gallery perrow="5"> Slika:Izvir_Krke.jpg|Izvir Krke Slika:Zuzemberk prag.jpg|Lehnjakova pregrada pri [[Žužemberk]]u File:Gornji Kot - Glavanov mlin in žaga.jpg|Krka pri Glavanovem mlinu v Gornjem Kotu File:Novo mesto iz Straže.jpg|Krka med Stražo in Novim mestom Slika:Krka4.jpg|Krka pred [[Novo mesto|Novim mestom]] Slika:Krka pri Otočcu.jpg|Krka nad gradom Otočec Slika:Otocec otocki v krki.JPG|Lehnjakovi otočki nad gradom [[Grad Otočec|Otočec]] Slika:Krka_pri_Kostanjevici.JPG|Jesensko tihožitje pri [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici]] Slika:Kostanjevica brv cez krko.JPG|Brv čez Krko v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici]] Slika:Krka krska vas sneg.JPG|Krka v snegu pri [[Krška vas|Krški vasi]] Slika:Krka krska vas.JPG|Krka pri [[Krška vas|Krški vasi]] </gallery> == Zunanje povezave == *[http://www.jkkrka.si/Krska%20jama.html Krška jama] *[http://www.tdkrka.si/prva-stran Turistično društvo Krka] *[http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/narava/krka/ Reka Krka] *[http://web.archive.org/20020219113830/www.geocities.com/korelcm/Krka.html Dolenjska reka Krka, naravna in zgodovinska znamenitost] *[http://www.rdnovomesto.si/ribolov Ribiška družina Novo mesto – ribolov] *[http://www.otocec.si/turizem/turizem_otocec.php Turizem v kraju Otočec] *[http://www.kostanjevica.si Občina Kostanjevica na Krki] *[http://www.burger.si/Slapovi/Dolenjska/Krka/Krka.htm Izvir reke Krke www.burger.si] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/slovenski_vodni_krog/krka/ Televizijska oddaja RTV Slovenija o reki Krki] == Opombe in sklici == {{opombe|2}} {{Pritoki Krke}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] 6a6ve7pob6gj0nux8xy6hty0zc98a35 0 13566 5735625 5729267 2022-08-17T10:21:32Z 193.2.11.205 /* T */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[polkovnik]]ov [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]'''. {{CompactTOC2}} == A == * [[Vojko Adamič]] *[[Franc Anderlič|Franc (Karel) Anderlič]] ? *[[Vincenc Arko]] == B == * [[Boštjan Baš]] *[[Drago Bitenc]] *[[Boštjan Blaznik]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si">[http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ Slovenskavojska.si - Slovesno v obrambni strukturi]</ref> *[[Robert Brauc]] - podpolk.? letalstva *[[Bojan Brecelj (častnik)]] - podpolk.? letalstva *[[Miloš Bregar]] *[[Ernest Breznikar]] *Mihalj Bukovec * [[Janez Butara]] * [[Miha Butara]] == C == * [[Aleš Centa]] - podpolkovnik *[[Borut Cesar]] *[[Franc Cesar]] *[[Mirko Cigler]] ? - voj. diplomat == Č == * [[Leopold Čuček]] (podpolkovnik)? == D == * Janko Deželak (podpolk.?) *[[Dušan Doberšek]] * [[Anton Donko]] * [[Ljubo Dražnik]] * [[Tomislav Drolc]] == F == * [[Nada Ficko]] (podpolkovnica 1964-2021) == G == * [[Nikolaj Galeša]] (podpolk.) *[[Janez Gaube]] (letalstvo) *[[Jože Gorenc]] (''podpolkovnik)'' *[[Boris Gorjup]] (''podpolkovnik)'' *''Vojko Grojup''? *[[Ladislav Graber]] * Jožef Grabušnik (podpolkovnik) * [[Bojan Gregorič]] == H == * [[Boško Haupt]] * [[Marko Hlastec]] (podpolkovnik, poveljnik gardne enote) *[[Leon Holc]] == J == * [[Gorazd Jurkovič]] == K == * [[Srečko Karba]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> *[[Stojan Kastelic]] *[[Branko Keber]] *[[Tomaž Kladnik]] * [[Franci Knaflič]] * [[Bojan Končan]] * [[Jože Konda]] ? * [[Bogdan Koprivnikar]] * [[Franc Koračin|Franc ''Koračin'']]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> * [[Marko Košir]] (podpolk.) * [[Milan Kranjec]]: 2011 * [[Miran Kristovič]] (podpolk.) *[[Miha Kuhar]] *[[Ivan Herbert Kukec]] * [[Franc Kunovar]] == L == * [[Jože Landeker]] *[[Bojan Langerholc]] (podpolk.) *[[Boštjan Lesjak]] (podpolk.) *[[Janez Lesjak]] (podpolk.?) *[[Peter Levstek]] (podpolk.?, veterinar) * [[Andrej Lipar]] *[[Franjo Lipovec]] * [[Srečko Lisjak]] *[[Radovan Lukman]] == M == * [[Drago Magdič]] - podpolk.? *[[Jožef Majcenovič]] *[[Dušan Marinčič]] *[[Srečko Matovič]] - podpolk.? * [[Marijana Mavsar]] * [[Dragutin Mate]] * [[Alojz Matičič]] * [[Vojteh Mihevc]] * [[Mitja Miklavec]] * [[Boris Mikuš]] * ([[Ivan Mikuž]] - zdaj brigadir) *[[Boštjan Močnik]] * [[Gabrijel Možina]] * [[Mladen Mrmolja]] * [[Jože Murko]] == N == * [[Karlo Nanut]] (podpolk.?) * [[Lovro Novinšek]] == O == * [[Tomaž Okršlar]] *[[Milan Obreza]] * [[Vojko Obrulj]]: 2011 * [[Franc Ošljak]] * [[Boris Ožbolt]] == P == * [[Peter Palčič]] (podpolk.?) *[[Blaž Pavlin]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si" /> *[[Tomislav Peček]] (podpolk.?) *[[Tatjana Pečnik]] (podpolk.) * [[Mojca Pešec]] *[[Alenka Petek (častnica)]] * [[Franc Plestenjak]] * [[Bojan Potočnik]] * [[Janez Presl]] (''major nekdanje TO; rezervni častnik v funkciji polkovnika vodil Prvo Ljubljansko brigado TO 1991'') * [[Evgen Primožič]] * [[Jože Prislan]] * [[Branko Podbrežnik]] *[[Marko Preložnik]] (podpolk.) == R == * [[Jurij Raduha]] (podpolk.) * [[Nina Raduha]] (podpolk.) *[[Janez Rauter]] *[[Mihael Rauter]] (podpolk.) *[[Marko Ravnikar]] *[[Miha Rijavec]] (podpolk.) == S == * [[Stojan Sedmak]] * [[Stanislav Sevljak]] (podpolk.) * [[Robert Simonič (častnik)|Robert Simonič]] ? * [[Marjan Sirk]] * [[Tomaž Strgar]] * [[Igor Strojin]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> == Š == * * ([[Jani Šalamon]]) * [[Edmond Šarani]] * [[Štefan Šemrov]] * [[Robert Šipec]] * [[Tomislav Šipčič]] * [[Miloš Šonc]] * [[Antun Šoštarič]] (podpolk.) * [[Vojko Štembergar]] * [[Mihec Škerbinc]] (brigadir) * [[Robert Špernjak]] (podpolk.) * ([[Polde Štrukelj]] - JLA) == T == * ([[Drago Tanc]] - JLA) * [[Alojz Ternar]] * [[Mitja Teropšič]] (podpolk.)? *[[Suzana Tkavc]] (podpolkovnica) *[[Dušan Toš]] * [[Anton Tunja]] * [[Stojan Todorovski]] *[[Uroš Trinko]] (podpolk.) *[[Ivan Turnšek]] *[[Leon Tušar]] == V == * [[Anton Vavroš]] * [[Zlatko Vehovar]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si" /> *[[Jure Velepec]] (podpolk.) * [[Rajko Velikonja]] * [[Pavel Vindišar]] *[[Bojan Vogrinc]] *[[Bernarda Volčak Perčič]] (podpolkovnica) *[[Fedja Vraničar]] (star.-polkovnik; ml. podpolk.?) *[[Valter Vrečar]] == Z == * [[Stojan Zabukovec]] * [[Peter Zakrajšek]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> *[[Samo Zanoškar]] *[[Nikolaj Završnik]] 30. december 2013 *[[Nataša Zorman]] (podpolk.) * [[Roman Zupanec]] == Ž == * [[Franc Željko Županič]] == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Glej tudi == * [[seznam brigadirjev Slovenske vojske]] * [[seznam podpolkovnikov Slovenske vojske]] * [[seznam majorjev Slovenske vojske]] * [[Seznam kapitanov bojne ladje Slovenske vojske]] * [[seznam slovenskih vojaških diplomatov]] * [[seznam slovenskih obramboslovcev]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovenske vojske|Polkovniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske|*]] 4j0ouxtkabpqebfe5h9ujutst4am570 0 14737 5735212 5733182 2022-08-16T19:01:01Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Bojan |image =Bojan Zajc crop.jpg |imagesize = |caption =[[Bojan Zajc]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''boj, bojevati se'' |region = slovansko ime |origin = |name day = 28.marec |related name = |fotonotes = }} '''Bojan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Slovenske različice == *moške različice imena: Bojc, Bojče, Bojči, Bojeslav, Bojimir, Bojin, Bojkan, Bojko, Bojmir *ženske različice imena: Bojana, Boja, Bojanca, Bojanka, Bojca, Bojčenka, Bojislava, Bojka, Bojkica, Bojimira == Tujejezikovne različice == *pri [[Bolgari]]h: Боян *pri [[Makedonci]]h, [[Srbi]]h: Боjaн == Izvor in pomen imena == [[Ime]] Bojan je [[Slovani|slovanskega]] izvora. Najverjetneje izhaja iz dvočlenskih slovanskih imen, ki se začenjajo z ''Boj-'', npr. ''Bojimir''. Prvi člen imena ''Boj-'' je iz samostalnika ''bòj'' v pomenu besede »borba, bojevati se«. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Bojan: 10.625. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Bojan po pogostosti uporabe uvrščeno na 17. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Bojan|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Bojan (Vojan) je tudi ime [[svetnik]]a, [[mučenec|mučenca]], ki je bil [[Rusija|ruski]] [[knez]] in je umrl [[28. marec|28. marca]] leta 827.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Krajevna imena == Na ''Bojane'' pri starih [[Slovenci]]h spominjajo krajevna imena: [[Bojanci]] pri Adlešičih, [[Bojanja vas]] pri Metliki in [[Bojanji Vrh]] pri Muljavi. == Zanimivost == Med najstarejše znane Bojane spada stari [[pevec]] ''Bojan'' iz ruskega [[ep]]a ''Slovo o polku Igor´ěve''. Po njem se imenuje ''bajan'' ="[[harmonika|velika harmonika]]". == Znani nosilci imena == {{div col|colwidth=24em}} *[[Bojan Accetto]], slovenski zdravnik gerontolog *[[Bojan Adamič]], slovenski skladatelj, dirigent in aranžer *[[Bojan Bălgaranov]], bolgarski politik *[[Bojan Balkovec]], slovenski zgodovinar *[[Bojan Baskar]], slovenski socialni antropolog *[[Bojan Bensa]], slovenski slikar *[[Bojana Beović]], slovenska zdravnica infektologinja *[[Bojan Bogdanović]], hrvaški košarkar *[[Bojana Boh]], slovenska biokemičarka, informatičarka, amaterska slikarka *[[Bojan Božič]], slovenski rokometaš *[[Bojan Borstner]], slovenski filozof *[[Bojan Brecelj]], slovenski častnik *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]], slovenski fotograf *[[Bojan Brezigar]], slovenski urednik in politik *[[Bojan Breznik]], slovenski strojnik, inovator *[[Bojan Bučar]], slovenski lesar *[[Bojan Budja]], slovensk inovinar *[[Bojan Bugarič]], slovenski pravnik *[[Bojan Cvetrežnik]], glasbenik poliinstrumentalist *[[Bojan Čerček]], zdravnik internist, akademik *[[Bojan Čop]], slovenski jezikoslovec, indoevropeist, akademik *[[Bojan Dekleva]], slovenski psiholog *[[Bojan Dintinjana]], slovenski fizik, astronom *[[Bojan Djurić]], slovenski arheolog *[[Bojan Dobovšek]], slovenski kriminolog *[[Bojana Dornig]], slovenska smučarka *[[Bojan Drenik]], slovenski prosvetni delavec, publicist, Sokol *[[Bojan Drobež]], slovenski kitarist, skladatelj, kantavtor *[[Bojan Držaj]], slovenski kemijski tehnolog *[[Bojan Emeršič]], slovenski igralec in TV voditelj *[[Bojan Fortič]], slovenski zdravnik ftiziolog *[[Bojan Glavina]], slovenski pianist, skladatelj *[[Bojan Globočnik]], slovenski smučarski skakalec *[[Bojan Godeša]], slovenski zgodovinar *[[Bojan Golija]], slovenski slikar in grafik *[[Bojan Golli]], slovenski fizik *[[Bojan Gorenec]], slovenski slikar in grafik *[[Bojan Gorišek]], slovenski pianist, igralec *[[Bojan Grobovšek]], slovenski novinar, diplomat, publicist *Bojan Krajnc, slovenski atlet *[[Bojan Krajnc]], novinar, televizijski urednik *[[Bojan Krkić]], srbsko-španski nogometaš *[[Bojan Križaj]], slovenski smučar *[[Bojan Leskovar]], slovenski gospodarstvenik *[[Bojana Leskovar]], slovenska novinarka, PR-ovka *[[Bojan Maroševič]], igralec *[[Bojan Mavsar]], slovenski kipar, slikar in scenograf *[[Bojan Mohar]], slovenski matematik, profesor *[[Bojana Moškrič]], klinična psihologinja, psihoterapevtka *[[Bojan Musil]], psiholog, profesor *[[Bojana Nenadović Otrin]], baletna plesalka *[[Bojan Nendl]], slovenski agronom *[[Bojan Novak]], galerist, založnik *Bojan Novak, elektrotehnik *Bojan Novak, slovenski balinar *[[Bojan Oberčkal]], slovenski slikar *[[Bojan Ogorelec]], slovenski geolog *[[Bojan Orel]], slovenski matematik, profesor *[[Bojan Osterc]], prvi slovenski mumin *[[Bojan Otoničar]], slovenski geolog *[[Bojan Pahor]], direktor ZRS Bistra Ptuj (drug= kipar v Idriji) *[[Bojan Papič]], ekonomist, predsednik Trgovinske zbornice Slovenije, državni svetnik *[[Bojan Pavletič]], slovenski zamejski športni organizator, pedagog, novinar, publicist *[[Bojan Peroci]], slovenski pisatelj *[[Bojan Paradiž]], slovenski meteorolog in ekolog *[[Bojan Peček]], slovenski novinar in ?? *[[Bojan Perme]], operetni pevec in igralec-komik *[[Bojan Franc Pirc]], zdravnik *[[Bojan Frančišek Pirc]], zdravnik onkolog *[[Bojan Počkar]], alpinist *[[Bojan Požar]], novinar, medijski podjetnik *[[Bojan Radev]], bolgarski rokoborec *[[Bojan-Ilija Schnabl]], [[Koroški Slovenci|koroško slovenski]] pesnik in pisatelj iz Svinče vasi v občini [[Štalenska gora]] na [[Celovško polje|Celovškem polju]]. *[[Bojan Sedmak]] (1952), slovenski biolog, ekotoksinolog *[[Bojan Sedmak]] (1958), slovenski kantavtor *[[Bojan Stupica]], slovensko-srbski gledališki režiser, arhitekt *[[Bojan Šobar]], mlekarski stokovnjak *[[Bojan Tomažič]], novinar, pisatelj, slikar, glasbenik ([[CZD]]) *[[Bojan Umek]], igralec *[[Bojan Varl]], zdravnik internist, prof. MF *[[Bojan Vrtovec]], zdravnik ginekolog in porodničar *[[Bojan Vrtovec]] ml., zdravnik kardiolog, prof. [[MF]] *[[Bojan Zajc]], slovenski hokejist in trener *[[Bojan Zaletel]], slovenski kemik *[[Bojan Žalec]], slovenski filozof *[[Bojana Žvan]], zdravnica nevrologinja {{div col end}} == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * [[Medved Bojan]] (risani film) * ime [[Boris]] * ime [[Bojko]] == Viri == {{opombe|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 0umxz11zzdi6k3u45b83uho2c1ijuty 0 14739 5735211 5733049 2022-08-16T18:57:48Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Boris |image = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg |imagesize = |caption = [[Boris Pahor]] |pronunciation = [bóris] |gender = moški |meaning = |region = slovansko ime |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij |related name = |fotonotes = }} '''Boris''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *Moške oblike imena: Bor, Bora, Boran, Borče, Borči, Borčo, Bore, Borja, [[Borivoj]], Borin, [[Borko]], [[Borislav]], Borisav, Borivij, Borivoje *Ženske oblike imena: [[Borisa]] (Borisava, [[Borislava]], [[Bora]], [[Borka]]...) == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Bolgari]]h, [[Rusi]]h, [[Srbi]]h, [[Ukrajinci]]h: Борис (Boris /Barís) *pri [[Belorusi|Belorusih]]: Барыс (Barys) *pri [[Poljaki]]h: Borys *pri [[Madžari]]h: Borisz *pri [[Angleži|Angležih]], [[Nemci|Nemcih]] in večini drugih narodov: Boris == Izvor imena == Ime Boris<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je prevzeto iz [[ruščina|ruščine]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] se je uveljavilo na prelomu iz 19.v 20. stoletje, zlasti pa še po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Ime Boris je možno razlagati kot skrajšano obliko dvočlenskega [[Slovani|slovanskega]] imena [[Borislav]]. Borislav ima kot prvi člen velelnik glagola ''boriti se'', končnica na -''slav'' pa je pogosti sestavni del slovanskih dvočlenskih imen. Ime Boris običajno povezujejo z imenom bolgarskega vladarja ''Bogoris-a'', tudi ''Borisis-a'', ki je bil [[krst|krščen]] leta 864 in je umrl [[2. maj]]a leta 907, pri čemer [[Bolgari|bolgarsko]] ime ''Bogoris'' izhaja iz [[mongolščina|mongolske]] besede ''bogori'', ki pomeni »majhen«. == Pogostost imena == *Leta [[1994]] je bilo po podatkih iz knjige ''Leksikon imen'' Janeza Kebra v Sloveniji 9091 nosilcev imena Boris.Ostale različice imena, ki so bile še v uporabi: Bor (149), Bora (14), Boran (6), Borče (5), Borja (8), Borislav (370), Borivoj (68), Borivoje (50).<ref>Keber Janez, Seznam vseh uradno zapisanih imen s frekvencami z dne 31.12.1994, Mohorjeva družba, Celje, 1996</ref> *Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Boris: 8.577. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Boris po pogostosti uporabe uvrščeno na 26. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Boris|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Kot [[svetnik]]a časti [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] poleg [[Bolgarija|bolgarskega]] [[kralj]]a ''Borisa Mihaela'' tudi brata ''Borisa in Gleba'' (pri krstu sta bila preimenovana v Romana in Davida), [[mučenec|mučenca]], ki sta umrla leta 1015. [[God]] obeh Borisov je [[2. maj]]a; v [[koledar]]ju je ime Boris zapisano še [[24. julij]]a (Boris, kijevski mučenec, † 24. julija 1015).<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani nosilci imena == * [[Boris I. Bolgarski]], bolgarski kan in knez * [[Boris II. Bolgarski|Boris II: Bolgarski]], bolgarski car * Boris III. Bolgarski, bolgarski car (1918-43) * [[Boris Aberšek]], slovenski elektrotehnik, ddr., profesor UM * [[Boris Andrijanič]], slovenski farmacevt in gospodarstvenik * [[Boris Balant (umetnik)|Boris Balant]], slovenski grafični oblikovalec * [[Boris Barnet]], sovjetski/ruski filmski režiser britanskega porekla * [[Boris Becker]], nemški tenisač * [[Boris Beja]], slovenski kipar, večmedijski umetnik, publicist * [[Boris Bele]], slovenski pevec in kitarist, glasbeni producent * [[Boris Beloglavec]], slovenski vinogradniški strokovnjak, enolog * [[Boris Benčič]], slovenski slikar, fotograf, večmedijski umetnik, jadralec * [[Boris Benedik]], slovenski kegljavec * [[Boris Benko]], slovenski pevec (Silence, Laibach), slikar * [[Boris Berce]], slovenski geolog * [[Boris Berezovski]], ruski matematik in tajkun/oligarh * [[Boris Berezovski]], ruski pianist * [[Boris Bergant]], novinar, urednik, komentator, medijski menedžer * [[Boris Bernetič]], gospodarstvenik in politik * [[Boris Bežan]], arhitekt * [[Boris Bizjak]], flavtist * [[Boris Božič]], slikar, grafik, eksperimentalni fotograf, glasbenik * [[Boris Breskvar]], tenisač in športni delavec * [[Boris Brunčko]], slovenski gledališki igralec in režiser * [[Boris Bukowski]], avstrijski pevec * [[Boris Bulog]], biolog, zoolog * [[Boris Cavazza]], igralec, režiser * [[Boris Cergolj]], zdravnik in zdravstveni organizator * [[Boris Cibic]], zdravnik kardiolog * [[Boris Cijan]], strojnik, letalec * [[Boris Cipot]], novinar * [[Boris Cizelj]], politolog, ekonomist, diplomat * [[Boris Čampa]], flavtist * [[Boris Čatalbašev]], bolgarski šahist * [[Boris Čeh]], kemik (drug = oblikovalec, ilustrator) * [[Boris Černigoj]], strojnik, prof. * [[Boris Čibej]], novinar, urednik * [[Boris Čižmek]]-Bor, generalmajor, poveljnik Milice * [[Boris Denič]], slovenski rokometaš * [[Boris Devetak]], slovenski zamejski humorist * [[Boris Diaw]], francoski košarkar * [[Boris Dolničar]], novinar, urednik * [[Boris Fakin]], slovenski pisatelj, kemik * [[Boris Filli]], slovenski družbeni delavec, publicist * [[Boris Frank]], slovenski harmonikar * [[Boris Frlec]], slovenski kemik, diplomat * [[Boris Furlan]], slovenski pravnik, univerzitetni profesor, politični zapornik * [[Boris Gaberščik]], slovenski urbanist; Boris mlajši - umetniški fotograf * [[Boris Geršak]], kapitan bojne ladje SV * [[Boris Godunov]], ruski regent (1584-1598) in car (1598-1605) * [[Boris Golec]], slovenski zgodovinar * [[Boris Gombač|Boris M. Gombač]], slovenski zgodovinar, muzealec * [[Boris Gorenc]], slovenski košarkar * [[Boris Grabnar]], novinar, publicist, pisatelj, futurolog, komunikolog, retorik * [[Boris Gregorka]], telovadec, športni delavec, trener * [[Boris Gromov]], ruski general in politik * [[Boris Groys]], rusko-nemški umetnostni teoretik * [[Boris Gruden]], glasbenik tubist * [[Boris Hlebnikov]], ruski filmski režiser * [[Boris Hristov]], bolgarski operni pevec - basist * [[Boris Ivanowski]], ruski dirkač * [[Boris Jelcin]], prvi predsednik [[Rusija|Rusije]] po razpadu SZ (1991-1999) * [[Boris Jereb]], zdravnik nevrolog * [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]], slovenski slikar, grafik, pedagog * [[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]], slovenski strokovnjak za manjšine * [[Boris Jež]], slovenski novinar * [[Boris Juh]], slovenski igralec * [[Boris Johnson]], britanski premier * [[Boris Jukić]], slovenski pisatelj, prevajalec, bibliotekar * [[Boris Jurjaševič]], slovenski filmski režiser * [[Boris Kalin]], slovenski kipar * [[Boris Kambič]], slovensko-argentinski alpinist, andinist * [[Boris Karloff]] (pravo ime ''William Henry Pratt''), angleški igralec v grozljivkah * [[Boris Kavur]], slovenski prazgodovinski arheolog, paleoantropolog * [[Boris Kerč]], slovenski duhovnik * [[Boris Kerč (igralec)|Boris Kerč]], slovenski igralec * [[Boris Kidrič]], slovenski komunistični politik in partizanski voditelj * [[Boris Klavora]], slovenski veslač * [[Boris Klun]], slovenski nevrokirurg * [[Boris Kobal]], slovenski režiser, igralec, komediograf in humorist * [[Boris Kobe]], slovenski risar, ilustrator, arhitekt in slikar * [[Boris Kocijančič]], slovenski politični in športni delavec * [[Boris Kočevar]], slovenski igralec * [[Boris Kolar]], slovenski biolog, ekolog in pisatelj * [[Boris Kononenko]], slovenski lutkar, pravljičar, pesnik in animator * [[Boris Kopitar]], slovenski narodnozabavni pevec in TV-voditelj * [[Boris Kovač]], slovenski šahist * [[Boris Kovačič]], slovenski skladatelj, klarinetist, glasbeni producent in aranžer * [[Boris Kožuh]], pedagog, univ. prof. * [[Boris Krabonja]], humanitarni delavec * [[Boris Kraigher]], slovenski komunistični politik * [[Boris Krajnc]], kemik, žrtev političnega procesa * [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], slovenski igralec in pisatelj * [[Boris Kristančič]], slovenski košarkar * [[Boris Kryštufek]], slovenski biolog, zoolog * [[Boris Kuhar]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Kunc]], slovenski kirurg * [[Boris Kunčič]], slovenski hokejist * [[Boris Kuret]], zamejski domoznanec, publicist, urednik, kulturni delavec * [[Boris Kutin]], slovenski šahist in šahovski funkcionar * [[Boris Lasič]], slovenski tekstilni gospodarstvenik in (2.) fizik, generalni direktor Iskre * [[Boris Lavrič]], slovenski matematik * [[Boris Leskovec]], slovenski arhitekt športnih objektov * [[Boris Lipužič]], slovenski šolnik, pedagog * [[Boris Lotrič]], slovenski hokejist * [[Boris Lutar]], slovenski gradbenik * [[Boris Macarol]] - Mc, slovenski jamar * [[Boris Majcen]], ekonomist (2. = trobentač) * [[Boris Majer]], slovenski filozof in partijski ideolog * [[Boris Malovrh]], slovenski gospodarstvenik * [[Boris Markoja]], slovenski šahist * [[Boris Menina]] (prv. [[Mercina]]), slovenski veterinar * [[Boris Merhar]], slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec * [[Boris Mihajlov]], ruski hokejist * [[Boris Mihalj]], slovenski igralec; slikar, kipar, umetnostni zgodovinar * [[Boris Mikoš]], slovenski gradbenik, politik, komunalni gospodarstvenik * [[Boris Mikuš]], slovenski častnik * [[Boris Milevoj]], slovenski ugankar, slovaropisec * [[Boris Misja]], slovenski slavist   * Boris [[Andrej Mlakar]], slovenski filmski režiser in scenarist * [[Boris Mlakar]], slovenski zgodovinar * [[Boris Muževič]], slovenski novinar, politik, podjetnik in publicist * [[Boris Navinšek]], elektrotehnik, strokovnjak za tanke plasti * [[Boris Nemcov]], ruski opozicijski politik, žrtev atentata * [[Boris Neveu]], francoski kajakaš slalomist * Boris Novak, slovenski zdravnik * [[Boris Novak]], slovenski menedžer * [[Boris A. Novak]], pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik ... * [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]], slovenski fizik * [[Boris Ostan]], igralec * [[Boris Ožbolt]], slovenski častnik * [[Boris Pahor]] (1913 - 2022), slovenski pisatelj in publicist * [[Boris Pajič]], slovenski hokejist * [[Boris Palčič]], slovenski TV in [[filmski režiser]], scenarist in pedagog * [[Boris Pangerc]], pesnik, pisatelj, publicist, urednik, prevajalec, zamejski politik * [[Boris Pasternak]], ruski pisatelj in nobelovec * [[Boris Paternu]], slovenski litererarni zgodovinar, teoretik, profesor in akademik * Boris Matija [[Peterlin]], slovensko-ameriški biokemik in mikrobiolog, akademik * [[Boris Pihlar]], slovenski kemik * [[Boris Pilato]], slovenski baletnik in koreograf * [[Boris Pintar]], slovenski pisatelj, esejist, prevajalec, dramaturg, kritik * [[Boris Pipan]], slovenski gradbenik, hidrotehnik (HE) * [[Boris Pleskovič]], arhitekt/urbanist?; ekonomist, preds. SSK * [[Boris Plevnik]], športni zdravnik * [[Boris Poberaj]], zdravnik v Dohi ... * [[Boris Podobnik]], hrvaško-slovenski ekonomist * [[Boris Podrecca]], slovensko-avstrijsko-italijanski arhitekt * [[Boris Popov]], rusko-slov. opreni pevec * [[Boris Popovič]], podjetnik, koprski župan, politik * [[Boris Prokofjev]], slovenski kipar * [[Boris Pšeničnik]], slovenski elektrotehnik, izumitelj * [[Boris Pugo]], latvijski in sovjetski politik, pučist * [[Boris Putjata]], rusko-slovenski gledališki igralec in režiser * [[Boris Race]], slovenski zamejski politik in gospodarstvenik * [[Boris Rehar]], slovenski policist, vodja slovenskega [[Interpol|Interpola]] * [[Boris Renaud]] (Boris Reno), hrvaški hokejist * [[Boris Režek]], slovenski smučarski tekač in alpinist * [[Boris Rihteršič]], slovenski prevajalec, novinar, pisatelj * [[Boris Rjazancev]], slovenski zdravnik ortoped * [[Boris Rogelj]], slovenski biotehnolog * [[Boris Rosina]], slovenski novinar, urednik, cineast * [[Boris Rošker]], slovenski glasbenik: dirigent, skladatelj, aranžer * [[Boris Rozman]], slovenski arhitekt * [[Boris Sajovic]], slovenski slikar * [[Boris Salobir]], slovenski rudarski strok.-dr., pesnik, filmski in likovni ustvarjalec, fotograf * [[Boris Samov]], psevdonim [[Ivo Pirkovič|Iva Pirkoviča]] * [[Boris Sancin]], slovenski ekonomist, publicist v zamejstvu * [[Boris Sikošek]], slovenski geolog, šahist? - v Beogradu * [[Boris Sila]], slovenski kineziolog * [[Boris Sket]], slovenski speleobiolog, univ. profesor, akademik * [[Boris Snoj]], slovenski ekonomist * [[Boris Sobočan]], slovenski izumitelj * [[Boris Sovič]], slovenski politik * [[Boris Spaski|Boris Spas(s)ki]], sovjetski in ruski šahist * [[Boris Strel]], slovenski smučar * [[Boris Strohsack]], slovenski pravnik * [[Boris Svetlin]], slovenski hokejist in trener * [[Boris Šinigoj]], slovenski [[pozavnist]] in direktor SF * [[Boris Šinigoj mlajši]], slovenski lutnjist in filozof * [[Boris Šinkovec]], slovenski geolog * [[Boris Šket]], slovenski kemik * Boris Škrjanc * Boris Šlajmer * [[Boris Šnuderl]], slovenski politik, gospodarstvenik in diplomat * [[Boris Štefanec]], slovenski pravnik, predsednik KPK * [[Boris Štok]], slovenski strojnik * [[Boris Šuligoj]], slovenski novinar, satirik * [[Boris Šurbek]], slovenski tolkalist in timpanist * [[Boris Šuštar]] * Boris Šuštaršič * [[Boris Švara]], slovenski dirigent * [[Boris Tomašič]] * [[Boris Tomažič]], klasični filolog in publicist * [[Boris Tovornik]], elektrotehnik * [[Boris Trampuž]] - Čož * [[Boris Trajkovski]], makedonski predsednik (1999-2004) * [[Boris Tadić]], srbski predsednik (2004-12) * [[Boris Tuma]] * [[Boris Turk]], biotehnolog/iokemik? * [[Boris Turžanski]], sovjetski vojaški pilot, heroj SZ * [[Boris Ule]], metalurg * [[Boris Urbanc]] * [[Boris Urbančič]] * [[Boris Andrejevič Uspenski|Boris Uspenski]], ruski filolog in semiotik * Boris Vadnjal * Boris Valenčič * Boris Vedlin * [[Boris Velenšek]] * Boris Verbič * [[Boris Vezjak]], slovenski filozof in publicist * [[Boris Vian]], francoski pisatelj, pesnik in pevec * Boris Vinter * Boris Višnovec * Boris Vitez * Boris Volk * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov|Boris Voloncov-Veljaminov]], ruski astronom in astrofizik * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * Boris Zagradišnik * Boris Zakrajšek * [[Boris Zaplatil]], slovensk islikar in grafik * [[Boris Zarnik]], slovensko-hrvaški biolog * [[Boris Zidarič]], slovenski pravnik in gospodarstvenik * [[Boris Ziherl]], slovenski komunistični ideolog, sociolog, profesor in politik * [[Boris Zrinski]], slovenski košarkarski trener * [[Boris Zuljan]], slovenski slikar, grafik in restavrator * [[Boris Zupančič]], slovenski kemik * [[Boris Žemva]], slovenski kemik * [[Boris Žitnik]], slovenski elektroenergetik * [[Boris Živec]], slovenski ekonomist in politik * [[Boris Žlender]], slovenksi šahist, dopisni velemojster * [[Boris Žnidarič]], [[Slovenci|slovenski]] policist, dr. obramboslovja * Boris Žohar * [[Boris Žužek]], slovenski kemik, gospodarstvenik * [[Boris Župančič]], * [[Andrej Žvan]] - Boris, partizan, narodni heroj * [[Philippe Dhondt]] - Boris, francoski pevec, tekstopisec, elektronski glasbenik-skladatelj in radijski voditelj Po imenu Boris se v [[Ukrajina|Ukrajini]] imenuje [[mesto]] [[Borispolj]] v nekdanji poltavski guberniji, starejše tudi ''Borisovo Pole''. Po ''Borisu in Glebu'' pa se imenuje tudi več [[vas]]i - ''Borisglebsk''. == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * priimek [[Borisov]] * ime [[Bojan]] * [[Bor (ime)]] == Viri == {{opombe|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] e3mcsgjr25ay18ngcph0uluuwzt3dkg 5735606 5735211 2022-08-17T09:36:11Z 193.2.11.205 /* Znani nosilci imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Boris |image = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg |imagesize = |caption = [[Boris Pahor]] |pronunciation = [bóris] |gender = moški |meaning = |region = slovansko ime |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij |related name = |fotonotes = }} '''Boris''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *Moške oblike imena: Bor, Bora, Boran, Borče, Borči, Borčo, Bore, Borja, [[Borivoj]], Borin, [[Borko]], [[Borislav]], Borisav, Borivij, Borivoje *Ženske oblike imena: [[Borisa]] (Borisava, [[Borislava]], [[Bora]], [[Borka]]...) == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Bolgari]]h, [[Rusi]]h, [[Srbi]]h, [[Ukrajinci]]h: Борис (Boris /Barís) *pri [[Belorusi|Belorusih]]: Барыс (Barys) *pri [[Poljaki]]h: Borys *pri [[Madžari]]h: Borisz *pri [[Angleži|Angležih]], [[Nemci|Nemcih]] in večini drugih narodov: Boris == Izvor imena == Ime Boris<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je prevzeto iz [[ruščina|ruščine]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] se je uveljavilo na prelomu iz 19.v 20. stoletje, zlasti pa še po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Ime Boris je možno razlagati kot skrajšano obliko dvočlenskega [[Slovani|slovanskega]] imena [[Borislav]]. Borislav ima kot prvi člen velelnik glagola ''boriti se'', končnica na -''slav'' pa je pogosti sestavni del slovanskih dvočlenskih imen. Ime Boris običajno povezujejo z imenom bolgarskega vladarja ''Bogoris-a'', tudi ''Borisis-a'', ki je bil [[krst|krščen]] leta 864 in je umrl [[2. maj]]a leta 907, pri čemer [[Bolgari|bolgarsko]] ime ''Bogoris'' izhaja iz [[mongolščina|mongolske]] besede ''bogori'', ki pomeni »majhen«. == Pogostost imena == *Leta [[1994]] je bilo po podatkih iz knjige ''Leksikon imen'' Janeza Kebra v Sloveniji 9091 nosilcev imena Boris.Ostale različice imena, ki so bile še v uporabi: Bor (149), Bora (14), Boran (6), Borče (5), Borja (8), Borislav (370), Borivoj (68), Borivoje (50).<ref>Keber Janez, Seznam vseh uradno zapisanih imen s frekvencami z dne 31.12.1994, Mohorjeva družba, Celje, 1996</ref> *Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Boris: 8.577. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Boris po pogostosti uporabe uvrščeno na 26. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Boris|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Kot [[svetnik]]a časti [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] poleg [[Bolgarija|bolgarskega]] [[kralj]]a ''Borisa Mihaela'' tudi brata ''Borisa in Gleba'' (pri krstu sta bila preimenovana v Romana in Davida), [[mučenec|mučenca]], ki sta umrla leta 1015. [[God]] obeh Borisov je [[2. maj]]a; v [[koledar]]ju je ime Boris zapisano še [[24. julij]]a (Boris, kijevski mučenec, † 24. julija 1015).<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani nosilci imena == * [[Boris I. Bolgarski]], bolgarski kan in knez * [[Boris II. Bolgarski|Boris II: Bolgarski]], bolgarski car * Boris III. Bolgarski, bolgarski car (1918-43) * [[Boris Aberšek]], slovenski elektrotehnik, ddr., profesor UM * [[Boris Andrijanič]], slovenski farmacevt in gospodarstvenik * [[Boris Balant (umetnik)|Boris Balant]], slovenski grafični oblikovalec * [[Boris Barnet]], sovjetski/ruski filmski režiser britanskega porekla * [[Boris Becker]], nemški tenisač * [[Boris Beja]], slovenski kipar, večmedijski umetnik, publicist * [[Boris Bele]], slovenski pevec in kitarist, glasbeni producent * [[Boris Beloglavec]], slovenski vinogradniški strokovnjak, enolog * [[Boris Benčič]], slovenski slikar, fotograf, večmedijski umetnik, jadralec * [[Boris Benedik]], slovenski kegljavec * [[Boris Benko]], slovenski pevec (Silence, Laibach), slikar * [[Boris Berce]], slovenski geolog * [[Boris Berezovski]], ruski matematik in tajkun/oligarh * [[Boris Berezovski]], ruski pianist * [[Boris Bergant]], novinar, urednik, komentator, medijski menedžer * [[Boris Bernetič]], gospodarstvenik in politik * [[Boris Bežan]], arhitekt * [[Boris Bizjak]], flavtist * [[Boris Božič]], slikar, grafik, eksperimentalni fotograf, glasbenik * [[Boris Breskvar]], tenisač in športni delavec * [[Boris Brunčko]], slovenski gledališki igralec in režiser * [[Boris Bukowski]], avstrijski pevec * [[Boris Bulog]], biolog, zoolog * [[Boris Cavazza]], igralec, režiser * [[Boris Cergolj]], zdravnik in zdravstveni organizator * [[Boris Cibic]], zdravnik kardiolog * [[Boris Cijan]], strojnik, letalec * [[Boris Cipot]], novinar * [[Boris Cizelj]], politolog, ekonomist, diplomat * [[Boris Čampa]], flavtist * [[Boris Čatalbašev]], bolgarski šahist * [[Boris Čeh]], kemik (drug = oblikovalec, ilustrator) * [[Boris Černigoj]], strojnik, prof. * [[Boris Čibej]], novinar, urednik * [[Boris Čižmek]]-Bor, generalmajor, poveljnik Milice * [[Boris Denič]], slovenski rokometaš * [[Boris Devetak]], slovenski zamejski humorist * [[Boris Dežulović]], hrvaški novinar * [[Boris Diaw]], francoski košarkar * [[Boris Dolničar]], novinar, urednik * [[Boris Fakin]], slovenski pisatelj, kemik * [[Boris Filli]], slovenski družbeni delavec, publicist * [[Boris Frank]], slovenski harmonikar * [[Boris Frlec]], slovenski kemik, diplomat * [[Boris Furlan]], slovenski pravnik, univerzitetni profesor, politični zapornik * [[Boris Gaberščik]], slovenski urbanist; Boris mlajši - umetniški fotograf * [[Boris Geršak]], kapitan bojne ladje SV * [[Boris Godunov]], ruski regent (1584-1598) in car (1598-1605) * [[Boris Golec]], slovenski zgodovinar * [[Boris Gombač|Boris M. Gombač]], slovenski zgodovinar, muzealec * [[Boris Gorenc]], slovenski košarkar * [[Boris Grabnar]], novinar, publicist, pisatelj, futurolog, komunikolog, retorik * [[Boris Gregorka]], telovadec, športni delavec, trener * [[Boris Gromov]], ruski general in politik * [[Boris Groys]], rusko-nemški umetnostni teoretik * [[Boris Gruden]], glasbenik tubist * [[Boris Hlebnikov]], ruski filmski režiser * [[Boris Hristov]], bolgarski operni pevec - basist * [[Boris Ivanowski]], ruski dirkač * [[Boris Jelcin]], prvi predsednik [[Rusija|Rusije]] po razpadu SZ (1991-1999) * [[Boris Jereb]], zdravnik nevrolog * [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]], slovenski slikar, grafik, pedagog * [[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]], slovenski strokovnjak za manjšine * [[Boris Jež]], slovenski novinar * [[Boris Juh]], slovenski igralec * [[Boris Johnson]], britanski premier * [[Boris Jukić]], slovenski pisatelj, prevajalec, bibliotekar * [[Boris Jurjaševič]], slovenski filmski režiser * [[Boris Kalin]], slovenski kipar * [[Boris Kambič]], slovensko-argentinski alpinist, andinist * [[Boris Karloff]] (pravo ime ''William Henry Pratt''), angleški igralec v grozljivkah * [[Boris Kavur]], slovenski prazgodovinski arheolog, paleoantropolog * [[Boris Kerč]], slovenski duhovnik * [[Boris Kerč (igralec)|Boris Kerč]], slovenski igralec * [[Boris Kidrič]], slovenski komunistični politik in partizanski voditelj * [[Boris Klavora]], slovenski veslač * [[Boris Klun]], slovenski nevrokirurg * [[Boris Kobal]], slovenski režiser, igralec, komediograf in humorist * [[Boris Kobe]], slovenski risar, ilustrator, arhitekt in slikar * [[Boris Kocijančič]], slovenski politični in športni delavec * [[Boris Kočevar]], slovenski igralec * [[Boris Kolar]], slovenski biolog, ekolog in pisatelj * [[Boris Kononenko]], slovenski lutkar, pravljičar, pesnik in animator * [[Boris Kopitar]], slovenski narodnozabavni pevec in TV-voditelj * [[Boris Kovač]], slovenski šahist * [[Boris Kovačič]], slovenski skladatelj, klarinetist, glasbeni producent in aranžer * [[Boris Kožuh]], pedagog, univ. prof. * [[Boris Krabonja]], humanitarni delavec * [[Boris Kraigher]], slovenski komunistični politik * [[Boris Krajnc]], kemik, žrtev političnega procesa * [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], slovenski igralec in pisatelj * [[Boris Kristančič]], slovenski košarkar * [[Boris Kryštufek]], slovenski biolog, zoolog * [[Boris Kuhar]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Kunc]], slovenski kirurg * [[Boris Kunčič]], slovenski hokejist * [[Boris Kuret]], zamejski domoznanec, publicist, urednik, kulturni delavec * [[Boris Kutin]], slovenski šahist in šahovski funkcionar * [[Boris Lasič]], slovenski tekstilni gospodarstvenik in (2.) fizik, generalni direktor Iskre * [[Boris Lavrič]], slovenski matematik * [[Boris Leskovec]], slovenski arhitekt športnih objektov * [[Boris Lipužič]], slovenski šolnik, pedagog * [[Boris Lotrič]], slovenski hokejist * [[Boris Lutar]], slovenski gradbenik * [[Boris Macarol]] - Mc, slovenski jamar * [[Boris Majcen]], ekonomist (2. = trobentač) * [[Boris Majer]], slovenski filozof in partijski ideolog * [[Boris Malovrh]], slovenski gospodarstvenik * [[Boris Markoja]], slovenski šahist * [[Boris Menina]] (prv. [[Mercina]]), slovenski veterinar * [[Boris Merhar]], slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec * [[Boris Mihajlov]], ruski hokejist * [[Boris Mihalj]], slovenski igralec; slikar, kipar, umetnostni zgodovinar * [[Boris Mikoš]], slovenski gradbenik, politik, komunalni gospodarstvenik * [[Boris Mikuš]], slovenski častnik * [[Boris Milevoj]], slovenski ugankar, slovaropisec * [[Boris Misja]], slovenski slavist   * Boris [[Andrej Mlakar]], slovenski filmski režiser in scenarist * [[Boris Mlakar]], slovenski zgodovinar * [[Boris Muževič]], slovenski novinar, politik, podjetnik in publicist * [[Boris Navinšek]], elektrotehnik, strokovnjak za tanke plasti * [[Boris Nemcov]], ruski opozicijski politik, žrtev atentata * [[Boris Neveu]], francoski kajakaš slalomist * Boris Novak, slovenski zdravnik * [[Boris Novak]], slovenski menedžer * [[Boris A. Novak]], pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik ... * [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]], slovenski fizik * [[Boris Ostan]], igralec * [[Boris Ožbolt]], slovenski častnik * [[Boris Pahor]] (1913 - 2022), slovenski pisatelj in publicist * [[Boris Pajič]], slovenski hokejist * [[Boris Palčič]], slovenski TV in [[filmski režiser]], scenarist in pedagog * [[Boris Pangerc]], pesnik, pisatelj, publicist, urednik, prevajalec, zamejski politik * [[Boris Pasternak]], ruski pisatelj in nobelovec * [[Boris Paternu]], slovenski litererarni zgodovinar, teoretik, profesor in akademik * Boris Matija [[Peterlin]], slovensko-ameriški biokemik in mikrobiolog, akademik * [[Boris Pihlar]], slovenski kemik * [[Boris Pilato]], slovenski baletnik in koreograf * [[Boris Pintar]], slovenski pisatelj, esejist, prevajalec, dramaturg, kritik * [[Boris Pipan]], slovenski gradbenik, hidrotehnik (HE) * [[Boris Pleskovič]], arhitekt/urbanist?; ekonomist, preds. SSK * [[Boris Plevnik]], športni zdravnik * [[Boris Poberaj]], zdravnik v Dohi ... * [[Boris Podobnik]], hrvaško-slovenski ekonomist * [[Boris Podrecca]], slovensko-avstrijsko-italijanski arhitekt * [[Boris Popov]], rusko-slov. opreni pevec * [[Boris Popovič]], podjetnik, koprski župan, politik * [[Boris Prokofjev]], slovenski kipar * [[Boris Pšeničnik]], slovenski elektrotehnik, izumitelj * [[Boris Pugo]], latvijski in sovjetski politik, pučist * [[Boris Putjata]], rusko-slovenski gledališki igralec in režiser * [[Boris Race]], slovenski zamejski politik in gospodarstvenik * [[Boris Rehar]], slovenski policist, vodja slovenskega [[Interpol|Interpola]] * [[Boris Renaud]] (Boris Reno), hrvaški hokejist * [[Boris Režek]], slovenski smučarski tekač in alpinist * [[Boris Rihteršič]], slovenski prevajalec, novinar, pisatelj * [[Boris Rjazancev]], slovenski zdravnik ortoped * [[Boris Rogelj]], slovenski biotehnolog * [[Boris Rosina]], slovenski novinar, urednik, cineast * [[Boris Rošker]], slovenski glasbenik: dirigent, skladatelj, aranžer * [[Boris Rozman]], slovenski arhitekt * [[Boris Sajovic]], slovenski slikar * [[Boris Salobir]], slovenski rudarski strok.-dr., pesnik, filmski in likovni ustvarjalec, fotograf * [[Boris Samov]], psevdonim [[Ivo Pirkovič|Iva Pirkoviča]] * [[Boris Sancin]], slovenski ekonomist, publicist v zamejstvu * [[Boris Sikošek]], slovenski geolog, šahist? - v Beogradu * [[Boris Sila]], slovenski kineziolog * [[Boris Sket]], slovenski speleobiolog, univ. profesor, akademik * [[Boris Snoj]], slovenski ekonomist * [[Boris Sobočan]], slovenski izumitelj * [[Boris Sovič]], slovenski politik * [[Boris Spaski|Boris Spas(s)ki]], sovjetski in ruski šahist * [[Boris Strel]], slovenski smučar * [[Boris Strohsack]], slovenski pravnik * [[Boris Svetlin]], slovenski hokejist in trener * [[Boris Šinigoj]], slovenski [[pozavnist]] in direktor SF * [[Boris Šinigoj mlajši]], slovenski lutnjist in filozof * [[Boris Šinkovec]], slovenski geolog * [[Boris Šket]], slovenski kemik * Boris Škrjanc * Boris Šlajmer * [[Boris Šnuderl]], slovenski politik, gospodarstvenik in diplomat * [[Boris Štefanec]], slovenski pravnik, predsednik KPK * [[Boris Štok]], slovenski strojnik * [[Boris Šuligoj]], slovenski novinar, satirik * [[Boris Šurbek]], slovenski tolkalist in timpanist * [[Boris Šuštar]] * Boris Šuštaršič * [[Boris Švara]], slovenski dirigent * [[Boris Tomašič]] * [[Boris Tomažič]], klasični filolog in publicist * [[Boris Tovornik]], elektrotehnik * [[Boris Trampuž]] - Čož * [[Boris Trajkovski]], makedonski predsednik (1999-2004) * [[Boris Tadić]], srbski predsednik (2004-12) * [[Boris Tuma]] * [[Boris Turk]], biotehnolog/iokemik? * [[Boris Turžanski]], sovjetski vojaški pilot, heroj SZ * [[Boris Ule]], metalurg * [[Boris Urbanc]] * [[Boris Urbančič]] * [[Boris Andrejevič Uspenski|Boris Uspenski]], ruski filolog in semiotik * Boris Vadnjal * Boris Valenčič * Boris Vedlin * [[Boris Velenšek]] * Boris Verbič * [[Boris Vezjak]], slovenski filozof in publicist * [[Boris Vian]], francoski pisatelj, pesnik in pevec * Boris Vinter * Boris Višnovec * Boris Vitez * Boris Volk * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov|Boris Voloncov-Veljaminov]], ruski astronom in astrofizik * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * Boris Zagradišnik * Boris Zakrajšek * [[Boris Zaplatil]], slovensk islikar in grafik * [[Boris Zarnik]], slovensko-hrvaški biolog * [[Boris Zidarič]], slovenski pravnik in gospodarstvenik * [[Boris Ziherl]], slovenski komunistični ideolog, sociolog, profesor in politik * [[Boris Zrinski]], slovenski košarkarski trener * [[Boris Zuljan]], slovenski slikar, grafik in restavrator * [[Boris Zupančič]], slovenski kemik * [[Boris Žemva]], slovenski kemik * [[Boris Žitnik]], slovenski elektroenergetik * [[Boris Živec]], slovenski ekonomist in politik * [[Boris Žlender]], slovenksi šahist, dopisni velemojster * [[Boris Žnidarič]], [[Slovenci|slovenski]] policist, dr. obramboslovja * Boris Žohar * [[Boris Žužek]], slovenski kemik, gospodarstvenik * [[Boris Župančič]], * [[Andrej Žvan]] - Boris, partizan, narodni heroj * [[Philippe Dhondt]] - Boris, francoski pevec, tekstopisec, elektronski glasbenik-skladatelj in radijski voditelj Po imenu Boris se v [[Ukrajina|Ukrajini]] imenuje [[mesto]] [[Borispolj]] v nekdanji poltavski guberniji, starejše tudi ''Borisovo Pole''. Po ''Borisu in Glebu'' pa se imenuje tudi več [[vas]]i - ''Borisglebsk''. == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * priimek [[Borisov]] * ime [[Bojan]] * [[Bor (ime)]] == Viri == {{opombe|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 7ajtdh511bwo51x759b1fkcsa3843z8 0 15795 5735547 5729404 2022-08-17T07:20:57Z G-Cup 10746 wikitext text/x-wiki {{for|kolesarstvo|Spomenik (kolesarstvo)}} [[Slika:Recoleta Cemetery - Mausoleums 37.jpg|thumb|right|250px|''Pokopališče Recoleta'' (špansko ''Cementerio de la Recoleta'') v soseski Recoleta v [[Buenos Aires]]u v Argentini.]] [[Slika:Taj Mahal in March 2004.jpg|thumb|right|250px|Primer spomenika: [[Tadž Mahal]], Agra, Indija]] '''Spomenik''' ali bolj natančno ''javni spomenik'' je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge [[simbol]]ične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom, redkeje državam, živalim, predmetom. Običajno jih postavljajo vladajoči sloji; častijo pa osebe in dogodke, ki neposredno ali posredno častijo postavljavce, njihova prepričanja, ideje. == Etimologija == Domneva se, da izvor mednarodne besede za ''spomenik'' izhaja iz grškega ''mnemosynon'' in latinskega ''moneo'', ''monere'', kar pomeni ''opomniti'', ''svetovati'' ali ''svariti'',<ref>{{cite web |url =http://www.thefreedictionary.com/monument |title =Monument – definition of |website =thefreedictionary.com |publisher =The Free Dictionary by Farlex |access-date =2013-10-23}}</ref> vendar se tudi domneva da beseda ''spomenik'' izvira iz albanske besede ''mani men'', ki v albanskem jeziku pomeni ''zapomni si'', kar nakazuje, da nam spomenik omogoča videti preteklost in nam tako pomaga vizualizirati, kaj bo prišlo v prihodnosti.<ref name="ColeReed1997">{{cite book|author1=John Young Cole|author2=Henry Hope Reed|title=The Library of Congress: The Art and Architecture of the Thomas Jefferson Building|url=https://books.google.com/books?id=1P_bTHtdTwkC|year=1997|publisher=Norton|isbn=978-0-393-04563-5|page=16}}</ref> Slovenski izraz je povezan s spominjanjem in spominom. == Nastanek in funkcije == Spomeniki so nastajali tisočletja in so pogosto najbolj obstojni in znani simboli starih civilizacij. Prazgodovinski [[Tumulus (megalit)|tumulusi]], [[dolmen]]i in podobne strukture so bile ustvarjene v velikem številu prazgodovinskih kultur po vsem svetu in številne oblike monumentalnih grobnic bogatejših in močnejših članov družbe so pogosto vir mnogih naših informacij in umetnosti iz teh kultur.<ref>Patton, Mark (1993) ''Statements in Stone: Monuments and Society in Neolithic Brittany''. Routledge, London, {{ISBN|0415067294}}, pp. 1–7</ref> Ko so se družbe organizirale v večjem obsegu, so postali nekateri spomeniki ali prostori čaščenja izjemno veliki. Mednje pa, v zamenjavi ali vzporedno s pomenom monumentalnosti štejemo tako nagrobne objekte kot druga dela človeka kot so [[Stari Egipt|egipčanske]] [[piramida|piramide]], [[Stara Grčija|grški]] [[Partenon]], indijski [[Tadž Mahal]] ali [[Moai]] z [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] so postali simboli njihovih civilizacij. V novejšem času so monumentalne zgradbe, kot sta [[Kip svobode]] in [[Eifflov stolp]], postale ikonični simboli sodobnih nacionalnih držav. Izraz ''monumentalnost'' se nanaša na simbolni status in fizično prisotnost spomenika. V tem kontekstu nemški umetnostni zgodovinar Helmut Scharf pravi, da »spomenik obstaja v obliki predmeta in tudi kot njegov simbol. Kot jezikovni simbol se spomenik običajno nanaša na nekaj konkretnega, v nekaterih redkih primerih se uporablja tudi metaforično .... Spomenik je lahko jezikovni simbol za celoto več spomenikov ... ali samo za enega samega, vendar v širšem smislu se lahko uporablja tudi v skoraj vseh spoznavnih ravninah bivanja. ... Kaj se šteje za spomenik, je vedno odvisno od pomena, ki ga pripisuje prevladujoči ali tradicionalni zavesti določene zgodovinske in družbene situacije.« Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvema dodatnima namenoma: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi [[Estetika|estetske]] in [[Umetnost|umetniške]] vrednosti, ki naj prispeva k izboljšanju videza mesta ali lokacije. Načrtovana mesta, kot so [[Washington, D. C.]], [[New Delhi]] in [[Brasília]], so pogosto zgrajena okoli spomenikov. Lokacijo [[Washingtonski spomenik|Washingtonskega spomenika]] so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z [[George Washington|Georgeom Washingtonom]]. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo; na trgih, pred javnimi stavbami, na lokacijah dogodka. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike). S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostalin (Kitajski zid, Pompeji, Versailles), ob njih še izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične in drugačne izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. Status kulturnega spomenika ima premična dediščina, to so evidentirani in ovrednoteni predmeti, ki jih hranijo državni in pooblaščeni muzeji. Med kulturne spomenike strokovnjaki uvrščajo tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr. [[Veliki kitajski zid]]. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine. Trenutno je na listi 1154 spomenikov ali območij v 167 državah. Z več kot 870 spomeniki prevladuje kulturna dediščina. V Sloveniji imamo pet območij, ki so na listi svetovne naravne in kulturne dediščine: [[Škocjanske jame]], [[Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji]] razširjena ((Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Ukrajina), [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp|Kolišča na Ljubljanskem barju]], Rudnika živega srebra Almadén in [[Idrija]] in [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]. Nekaj objektov ali območij je še na poskusni listi. Posebni kulturni spomeniki so odlikovani z znakom [[Evropska kulturna dediščina|evropske kulturne dediščine]]: [[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja|Bolnišnica Franja]], [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Spominska cerkvica Javorca in Prešernova Zdravljica]]. Starejši evropski znak imajo Plečnikove [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|Žale]]. Spomeniki so pogosto zasnovani tudi za posredovanje zgodovinskih ali političnih informacij in tako lahko razvijejo aktivno družbeno-politično moč. Uporabljajo se lahko za krepitev primata sodobne politične moči, kot je [[Trajanov steber|Trajanov steber]] ali številni kipi [[Lenin]]a v [[Rusija|Rusiji]]. Uporabijo se za seznanjanje prebivalstva o pomembnih dogodkih ali osebnostih iz preteklosti, na primer pri preimenovanju stare stavbe ''General Post Office Building'' v [[New York]]u v ''Stavba Jamesa A. Farleyja'', po Jamesu Farleyju, nekdanjem generalnem poštnem upravitelju ZDA.<ref>[https://books.google.com/books?id=VsmZphjPLJQC&pg=PA194&dq=false#v=onepage&q=false&f=false David Gardner Chardavoyne ( 2012), ''Okrožno sodišče Združenih držav za vzhodno okrožje Michigana: ljudje, pravo in politika'', Wayne State University Press, str. 194]</ref> Za izpolnitev svoje informativne in izobraževalne funkcije mora biti spomenik odprt za javnost, kar pomeni, da je njegova prostorska razsežnost in vsebina javno doživeta ter trajnostna. Prvo lahko dosežemo z umestitvijo spomenika v javni prostor ali z javno razpravo o spomeniku in njegovem pomenu, drugo pa z materialnostjo spomenika ali če njegova vsebina takoj postane del kolektivnega ali kulturnega spomina. Posamezne večje javne spomenike postavlja [[država]], večino običajno lokalne skupnosti, mesta, civilna združenja, redko posamezniki. Kulturne spomenike, neredko v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov, ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najbolj vzdržljivi in najslavnejši simboli starih civilizacij. [[Egipt|Egipčanske]] [[Piramida|piramide]], grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci - [[Antična Grčija|grški]] [[Partenon]] so postali simboli njihovih civilizacij. Podobna je ena od funkcij cerkva, ki stojijo na grobovih svetnikov. Sodobnejša primera velikih javnih spomenikov sta [[Združene države Amerike|ameriški]], v Franciji izdelan [[Kip svobode]] in [[Francija|francoski]] [[Eiffelov stolp]], ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicijo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku. Običajno ima vsaka država en sam spomenik neznanemu junaku, ki ga postavijo na pomemben prostor glavnega mesta. Družbeni pomen spomenikov je le redko fiksen in gotov ter ga različne družbene skupine pogosto ''spodbijajo''. Kot primer: medtem ko je nekdanja vzhodnonemška socialistična država [[berlinski zid]] morda videla kot sredstvo za »zaščito« pred ideološko nečistostjo Zahoda, so disidenti in drugi pogosto trdili, da je simbol inherentne represije in paranoje te države. Ta trditev o pomenu je osrednja tema sodobnega ''postprocesnega'' arheološkega diskurza. Slovenija je kot samostojna država postavila zelo malo kakovostnih javnih spomenikov. Pogoste so standardne betonske piramide, izdelane kot protitankovske ovire ali zidovi z napisi na premalo premišljenih lokacijah. Po osamosvojitvi je nastal bolj kakovosten spomenik, posvečen žrtvam vojne, ki ga je na robu Žal oblikoval Marko Mušič. Isti avtor je zasnoval največji slovenski spomenik v spominskem parku Teharje. Spomenik je posvečen žrtvam povojnih pobojev. Čisto arhitekturni spomenik, sestavljen iz ploščadi in dveh zidov stoji v Ljubljani, na preurejenem dvorišču Kazine ob Kongresnem trgu in je posvečen [[Spomenik žrtvam vseh vojn|žrtvam vseh vojn]]. == Izguba in uničenje == Medtem ko številni starodavni spomeniki obstajajo še danes, so znani primeri namerno ali po nesreči uničenih spomenikov in mnogi spomeniki so verjetno izginili zaradi časa in naravnih sil. Leta 772 med saškimi vojnami je [[Karel Veliki]] namerno uničil Irminsulov spomenik,<ref name="FrankishAnals1972">{{cite book|author1=Unknown|last2=Scholz|first2=Bernhard Walter|last3=Rogers|first3=Barbara|title=Carolingian chronicles: Royal Frankish annals and Nithard's Histories. Translated by Bernhard Walter Scholz, with Barbara Rogers., .|url=https://books.google.com/books?id=sTzl6wFjehMC|accessdate=24 July 2021|year=1972|publisher=University of Michigan Press|location=Ann Arbor|language=en|isbn=0-472-06186-0|pages=48–49|chapter=Chapter 772}}</ref> da bi oskrunil pogansko vero. Leta 1687 je Partenon v Atenah delno uničila in oropala beneška vojska, ko so razstrelili tam shranjeno skladišče smodnika.<ref name="Mommsen1941">{{cite journal|last1=Mommsen|first1=Theodor E.|title=The Venetians in Athens and the Destruction of the Parthenon in 1687|journal=American Journal of Archaeology|volume=45|issue=4|year=1941|pages=544–556|issn=00029114|doi=10.2307/499533|jstor=499533}}</ref> Nedavno arheološko izkopavanje v osrednji Franciji je odkrilo ostanke megalitskega spomenika, ki je bil pred tem uničen. »Tako kot nekateri spomeniki, vključno z Belzom v Morbihanu, so bili menhirji Veyre-Montona podrti, da bi izginili iz pokrajine. Potisnjeni v velike jame, včasih pohabljeni ali prekriti z zemljo, so bili ti monoliti uničeni, predmet ikonoklastičnih gest, nekakšna obsodba, morda povezana z neko spremembo skupnosti ali prepričanj«.<ref>{{Cite web|url=https://www.connexionfrance.com/French-news/Rare-prehistoric-stones-and-skeleton-discovered-in-Puy-de-Dome-in-central-France|title = Rare prehistoric stones discovered in central France}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.francetvinfo.fr/culture/patrimoine/archeologie/decouverte-exceptionnelle-d-une-trentaine-de-monolithes-prehistoriques-en-auvergne_3591521.html|title = Découverte exceptionnelle d'une trentaine de monolithes préhistoriques en Auvergne|date = 26 August 2019}}</ref> == Zaščita in ohranjanje == Do nedavnega je bilo običajno, da so arheologi preučevali velike spomenike in manj pozornosti posvečali vsakdanjemu življenju družb, ki so jih ustvarile. Nove ideje o tem, kaj sestavlja arheološki zapis, so razkrile, da so nekateri zakonodajni in teoretični pristopi k tej temi preveč osredotočeni na prejšnje definicije spomenikov. Razen občinskih ali državnih vlad, ki varujejo spomenike v svoji pristojnosti, obstajajo institucije, namenjene prizadevanjem za zaščito in ohranjanje spomenikov, za katere velja, da imajo poseben naravni ali kulturni pomen za svet, kot je Unescov program svetovne dediščine<ref>{{cite web|title=World Heritage|url=https://whc.unesco.org/en/about/|work=unesco.org}}</ref> in Svetovni sklad za spomenike. Kulturni spomeniki veljajo tudi za spomin skupnosti in so zato v kontekstu sodobnega asimetričnega vojskovanja še posebej ogroženi. Sovražnikovo kulturno dediščino je treba trajno poškodovati ali celo uničiti. Poleg nacionalnega varstva kulturnih spomenikov se zato trudijo za varovanje kulturnih spomenikov mednarodne organizacije (prim. UNESCO World Heritage, Blue Shield International).<ref>{{Cite web|url=http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=15207&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html|title=UNESCO Legal Instruments: Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict 1999}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://theblueshield.org/what-we-do/blue-shield-international/blue-shield-missions/|title=Blue Shield Missions|website=Blue Shield International}}</ref> V zadnjem času se vse več spomenikov ohranja digitalno (v 3D modelih) prek organizacij, kot je CyArk.<ref>[http://www.slashgear.com/cyark-to-digitally-scan-500-world-monuments-in-5-years-22302676/ CyArk preserving monuments digitally]. slashgear.com. October 22, 2013</ref> == Tipi javnih spomenikov == [[File:قبة الصخرة 4.jpg|thumb|[[Kupola na skali]], svetišče na [[Tempeljski grič|Tempeljskem griču]] v starem mestu [[Jeruzalem]] in ima velik pomen za muslimane, kristjane in jude]] [[File:Cristo Rei (36211699613).jpg|thumb|Kristus Kralj v Almada, [[Portugalska]], je postal eden najbolj obiskanih državnih spomenikov]] * [[Kip]]i so pogosto uporabljeni kot javni spomeniki. So abstraktne kiparske oblike ali prepoznavne figure ali portretna poprsja slavnih osebnosti (Prešeren, Cankar, Maister); vsi ti javno postavljeni objekti so primarno namenjeni za slavljenje ljudi, dogodkov ali simbolov ([[Kip svobode|Kip svobode; Spomenik žrtvam v Rotterdamu]]). * Arhitekturni spomenik je objekt ali skupina objektov. So nefiguralna, pogosto abstraktna oblika ali stena (Spomenik žrtvam vojn v Ljubljani), geometrijska oblika, manjši objekt, okrašen s slikami ali manjšimi kipi (Draga, Dražgoše, Ljubelj); oznake za slavljenje dogodkov, kamor sodijo tudi obeliski, slavoloki, stebri ali stavbe (Plečnikov Ilirski steber ali vodnjak, posvečen ustanovitvi OF; spominski steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše,... ). Pogosto so spomeniki enakovredno sestavljeni iz kipov in arhitektur ter krajinskih ureditev (Urh pri Ljubljani, Trije žeblji na Pohorju, Griček pri Črnomlju). * [[Slavolok]] je eno ali več ločna samostojna stavba, ki slavi vojaške ali politične dosežke, zlasti v antiki: ([[Titov slavolok, Rim|Titov slavolok]]), ([[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinov slavolok]]), oba v [[Rim]]u. * [[Spominski steber]] ali manjši stolp s [[kip]]om na vrhu, lahko je okrašen z reliefi; od antike naprej tip spomenika ([[Trajanov steber]]) v Rimu, steber na Place Vendome v Parizu, [[Marijin steber, Ljubljana|Marijin steber]] na Levstikovem trgu v Ljubljani, steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše. Večja stebrasta oblika je lahko razgledni stolp (Gonjače v Brdih, arhitekt M. Šlajmer, kipar J. Boljka). * [[Obelisk]] je [[slop]]ast, kamnit, monolit s piramidalno konico, postavljen v čast bogu ali kot spomin. Večina je bila prenesena iz Egipta (Place de la Concorde, Pariz, Vatikan) ali posnema staro obliko (Plečnikov obelisk na Hradčanih). * Spominska tabla je samostojno stoječa večja plošča ali več plošč s spominskimi napisi in drugimi okrasi, lahko z [[relief (umetnost)|reliefi]]. == Tipi kulturnih spomenikov == * profana stavba, zasnovana kot objekt za bivanje ali drugo dejavnost: za trgovino, promet ([[most]]), proizvodnjo ([[rudnik]], [[kovačija]], [[plavž]], [[kozolec]], sušilnica, skedenj, stan, [[čebelnjak]], [[mlin]], [[žaga]], [[žičnica]]), * sakralna stavba, postavljena primarno za verske namene, čaščenje boga, svetnikov, svetega kraja, za molitev: [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori]], [[znamenje]], [[kapelica]], [[Panteon, Rim|Panteon v Rimu]], [[Angkor Wat]], [[mošeja Al Aksa]], [[Stonehenge]], * spominska hiša: rojstna hiša ([[Prešernova rojstna hiša|Prešernova hiša v Vrbi]]), hiša s spominsko sobo, hiša z muzejsko prezentacijo ([[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikova hiša]]), * spominska plošča, javni spomenik, * [[skulptura]]: ([[kip]], [[relief (umetnost)|relief]]); lahko je javni spomenik ali parkovna ali dekorativna skulptura (plastika), * [[arheološko najdišče]] je pomemben in raziskan materialni ostanek preteklih dob pod zemljo, v vodi ali na površini, ki je bil raziskan z arheološkimi metodami * [[kenotaf]] je spomenik v spomin mrtvemu, postavljen na lokaciji, ki ni grob * [[epitaf]] ali nagrobni kamen (nagrobnik) je spomenik umrlemu na grobu, pogosto na pokopališču, redkeje v sakralnem prostoru, parku, * [[mavzolej]] je tip arhitekturno izjemne [[grobnica|grobnice]], okrašene s kipi, kakršno je imel kralj [[Mavzol]]; običajno mavzolej štejemo med ''memorialne spomenike'', kamor sodijo vsi javni spomeniki in različni tipi nagrobnikov * [[kulturna krajina]] je večje naravno območje, značilno preurejeno za rabo človeka, od vrtov, parkov, polj do vinogradov, travnikov, teras, sadovnjakov do urbane krajine * [[zgodovinska krajina]] je večje območje, kjer so vidne sledi ali iz dokumentov znani podatki, da so se tam zgodili pomembni zgodovinsko dogodki ali dogajanje ([[Bitka pri Mrzli reki]] v Vipavski dolini, [[Soška fronta]], [[Kočevski Rog]]); na območju lahko stojijo javni spomeniki Kot [[naravni spomenik|naravne spomenike]], natančneje znamenitosti, včasih poimenujemo kraje ali pojave izjemne naravne lepote ali z izjemnimi naravnimi značilnostmi. == Galerija == <gallery mode="packed" style="font-size: 0.8em;"> File:Memorial a Victoria, Londres, Inglaterra, 2014-08-07, DD 008.JPG|''Viktorijin spomenik v Londonu'', spomenik kraljici Viktoriji Britanskega imperija File:Statue of Berehynia.jpg|''Spomenik neodvisnosti'' v [[Kijev]]u obeležuje neodvisnost Ukrajine File:Columna de la Independencia de Mêxico.JPG|Nacionalni spomenik ''El Ángel'', zgrajen v spomin na neodvisnost Mehike File:Statue of liberty 01.jpg|''[[Kip svobode]]'' (''Liberty Enlightening the World''), simbol svobode ZDA File:Christ the Redeemer - Cristo Redentor.jpg|''Kristus Odrešenik'', sodoben verski spomenik v Braziliji File:Martyrs Memorial. Algiers, Algeria.jpg|''Maqam Echahid'' v [[Alžir]]u, znameniti betonski spomenik v spomin na alžirsko vojno za neodvisnost File:Eiffel Tower Day Sept. 2005 (10).jpg|[[Eifflov stolp]] v [[Pariz]]u, stavba simbol svetovne razstave, ki je bila v spomin na francosko revolucijo ob njeni stoletnici File:Brisbane City Hall at night.jpg|[[Mestna hiša Brisbane]], nacionalni simbol demokracije File:Merdeka Square Monas.JPG|''Monas'' v [[Džakarta|Džakarti]], obeležuje indonezijski boj za neodvisnost File:میدان آزادی، میدان شهیاد، برج آزادی، برج شهیاد، تهران Azadi Tower, Azadi Square, Meydea-e Azadi, Meydan-e Shahyad, Tehran province, Iran Flag colors - panoramio.jpg|''Stolp Azadi'' v Teheranu obeležuje 2500 let Perzijskega imperija in zgodovino Irana File:Braniborská brána.jpg|[[Brandenburška vrata]] v [[Berlin]]u, nacionalni simbol Nemčije in njene enotnosti File:Lenin's mausoleum 2.jpg|[[Leninov mavzolej]] v [[Moskva|Moskvi]], trajni simbol komunizma Sovjetske zveze in hladne vojne File:Mausoleum of Mao Zedong P1090218.jpg|Spominska dvorana predsednika Maa na [[Trgu nebeškega miru|Trgu nebesnega miru]], kjer so včasih stala Pekinška vrata Kitajske File:Krakow 2006 195.jpg|''Kościuszkova gomila'', [[Poljska]] v spomin na [[Tadeusz Kościuszko|Tadeusza Kościuszka]] File: Alexander Graham Bell Brantford Monument 0.98.jpg|''Bellov telefonski spomenik'', spomin na izum telefona, Brantford, [[Ontario]] File:HiroshimaCenotaphDome7016.jpg|''Spomenik miru v Hirošimi'' kenotaf in kupola atomske bombe v spomin na žrtve atomskega bombardiranja 6. avgusta 1945 File:Lincoln Memorial east side.JPG|''Lincolnov spomenik'', Washington D. C., v čast ameriškemu predsedniku [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]] </gallery> ==Glej tudi== *[[register nepremične kulturne dediščine]] *[[muzeji in galerije v Sloveniji]] *[[slovenski literarni muzeji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|spomenik|Spomenik}} *[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Literarni spomeniki na Geoopediji] *[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/14705 Partizanski in drugi spomeniki na Geopediji] [[Kategorija:Vrste stavb in zgradb]] [[Kategorija:Spomeniki|*]] {{normativna kontrola}} ete4a0aitt9zkzici39ucxwoe2m7sh6 0 19836 5735110 4749019 2022-08-16T14:28:17Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Giza]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje naselje <!-- Basic info ----------------> |name = Giza |other_name = |native_name = {{lang|arz|الجيزة}} |nickname = |settlement_type = |motto = <!-- images and maps -----------> |image_skyline = Al-Ahram Street, Giza district.jpg |imagesize = |image_caption = Ulica piramid v Gizi |image_flag = Governadorat de Gizeh.png |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map=Egypt |pushpin_mapsize=300 <!-- Location ------------------> |coordinates_region = EG |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Egypt}} |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |<!-- Politics -----------------> |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = <!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --> |leader_name1 = |established_title = <!-- Settled --> |established_date = <!-- Area ---------------------> |area_magnitude = |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = <!-- Population -----------------------> |population_as_of = 2012 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 3628062 |population_density_km2 = auto <!-- General information ---------------> |timezone =[[Egypt Standard Time|EST]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |coordinates_display = inline,title |latd=30|latm=01|lats=|latNS=N |longd=31|longm=13|longs=|longEW=E |elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> |elevation_m = 19 |elevation_ft = <!-- Area/postal codes & others --------> |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code = (+20) 2 |blank_name = |blank_info = |blank1_name = |blank1_info = |website = [http://www.giza.gov.eg/English/default.aspx www.giza.gov.eg] |footnotes = }} '''Giza''' ([[arabščina|arabsko]] الجيزة, romanizirano al-Jīza, al-Džiza) je [[mesto]] in [[planota]]st svet v [[Egipt]]u na levem bregu [[reka|reke]] [[Nil]] v smeri jugozahodno od starega mestnega jedra [[Kairo|Kaira]]. Mesto je glavno mesto [[pokrajina|pokrajine]] [[Al Jizah]] in hkrati tudi del velike [[metropola|metropole]] [[Kairo]]. Območje je najbolj poznano po nekaterih najbolj svetovno znanih in veličastnih [[antika|antičnih spomenikih]]: Velike sfinge, Velike Keopsove piramide, ki je edini preostanek '[[sedma čudesa antičnega sveta|sedmih čudes antičnega sveta]]' in ostalih večjih [[piramida|piramid]] in [[tempelj|templjev]] ([[piramide pri Gizi]]). {{galerija|width=250 | height=170 | lines=2|Slika:Giza Pyramid.jpg|[[Keopsova piramida]] v [[Piramide pri Gizah|Gizi]] |Slika: Burger_Piramide_PriGizi.jpg|Piramide pri Gizi, od leve: Keopsova, Kefrenova in Mykerinova piramida}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Egiptu]] {{naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Egiptu]] [[Kategorija:Giza]] {{normativna kontrola}} 8ef8lhg6maeplhrla8028q6p3tbb4yk 0 19863 5735112 5624363 2022-08-16T14:28:48Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Giza]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Nekropola v Gizi | image = <!-- WD --> | caption = Vseh šest piramid kompleksa | locmapin = Egipt |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Giza]], [[Spodnji Egipt]] | designation1 = WHS | designation1_offname = Memphis and its Necropolis – the Pyramid Fields from Giza to Dahshur | designation1_type = Kulturni spomenik | designation1_criteria = i, iii, vi | designation1_date = 1979 (3. zasedanje) | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/86 86] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = [[Afrika]] }} '''Nekropola v Gizi''' ({{jezik-ar|أهرامات الجيزة}}, IPAː [ʔɑhɾɑˈmɑːt elˈɡiːzæ], »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob [[Giza|istoimenskem naselju]], devet kilometrov zahodno od [[Nil]]a in 13 kilometrov od središča mesta [[Kairo]] v [[Egipt]]u. Poznana je po veličastnih antičnih spomenikih: [[Velika sfinga v Gizi|Veliki sfingi]], [[Keopsova piramida|Veliki piramidi]] in ostalih večjih [[piramida]]h ter [[tempelj|templjih]], ob robovih pa se nahajajo tudi pokopališča, delavska vas in kamnolomi. Piramide, ki so ostale v zahodnjaški domišljiji emblem [[Stari Egipt|starodavnega Egipta]],<ref>Pedro Tafur, ''[http://depts.washington.edu/silkroad/texts/tafur.html#ch5 Andanças e viajes]''.</ref><ref>Srednjeveški obiskovalci, kot je bil španski popotnik Pedro Tafur leta 1436, so nanje gledali kot na ''»Jožefove kašče«'' (Pedro Tafur, ''[http://depts.washington.edu/silkroad/texts/tafur.html#ch5 Andanças e viajes]'').</ref> je v času stare Grčije populariziral [[Antipater|Antipater iz Sidona]], saj jih vključil na seznam [[Sedem čudes starega veka|sedmerih čudes starega veka]]. Od vseh sedmih so piramide daleč najstarejše in edine, ki so preživele do današnjih dni. Arhitekturni podvig takšnega merila je bil mogoč samo v času blaginje in stabilnosti, ko so graditelji in delavci spoštovali avtoriteto [[faraon]]a. Starodavno mesto [[Memfis, Egipt|Memfis]] z [[nekropola|nekropolo]] in piramidami ter območje od Gize do [[Dahšur]]ja je bilo leta 1979 vpisano na Unescov [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]]. == Piramide in sfinga v Gizi == Kompleks piramid v Gizi, znan tudi kot Velike piramide, sestavljajo [[Velika piramida v Gizi|Keopsova piramida]] (tudi Velika piramida ali Kufujeva piramida, zgrajena okoli let 2560–2540 pr. n. št.), malo manjša [[Kefrenova piramida]] (nekaj sto metrov jugozahodno) in še skromnejša [[Mikerinova piramida]] (še nekaj sto metrov proti jugozahodu). [[Velika sfinga v Gizi|Velika Sfinga]] leži vzhodno od kompleksa. Egiptologi se povečini strinjajo, da je sfingina glava upodobitev faraona [[Kefren]]a. Poleg teh večjih spomenikov se na obrobju nahajajo tudi spremljevalne piramide, znane kot piramide kraljic, tlakovane poti in drugi templji.<ref name="Verner">{{navedi knjigo |author=Verner, Miroslav |year=2001 |title=The Pyramids: The Mystery, Culture, and Science of Egypt's Great Monuments. |publisher= New York : Grove Press |isbn=0-8021-3935-3 |cobiss= |pages=}}</ref> Kompleks piramid obdaja kamnit zid v kiklopskem slogu, podoben tistemu v [[Mikene|Mikenah]]. Mark Lehner je zunaj zidu odkril delavsko naselje, ki ga po slogu najdene lončevine uvrščajo med vladavini faraona Kefrena (vladal 2520–2494 pr. n. št.) in [[Menkaure|Mikerina]] (vladal 2490–2472 pr. n. št.). Nova odkritja v naselju in okolici, med njimi cvetoče pristanišče, nakazujejo, da so v naselju bolj verjetno prebivali vojaki in pomorščaki, ki so uporabljali pristanišče in barakasta bivališča. Lehner domneva, da so delavci prebivali kar na klančinah, s pomočjo katerih so gradili piramide, verjetno pa tudi v okoliških kamnolomih.<ref>{{cite web|url=http://www.livescience.com/42902-giza-pyramids-port-discovered.html |title=''Ruins of Bustling Port Unearthed at Egypt's Giza Pyramids'' |publisher=Livescience.com |date=28. januarja 2014 |accessdate= 21. avgusta 2014}}</ref> === Zemljevid kompleksa piramid pri Gizi === {| style="border:1px solid #EFEFDD ; background-color:#EFEFDD" | [[Slika:Giza pyramid complex (multilingual map).svg|450x450px]] | width="50%" | 1. [[Keopsova piramida]]<br />2. [[Kefrenova piramida]]<br />3. [[Mikerinova piramida]]<br />4. Kefrenov pogrebni tempelj<br />5. Pogrebni tempelj<br />6. [[Kefrenova piramida#Satelitska piramida|Spremljevalna piramida]]<br />7. Kefrenov dolinski tempelj<br />8. Mikerinov dolinski tempelj<br />9. Grobnica kraljice Heteferes I.<br />10. Grobnica kraljice Kentkaus I.<br />11. Piramide kraljic<br />12. [[Mastaba|Mastabe]]<br />13. [[Velika sfinga v Gizi|Velika sfinga]]<br />14. Sfingin tempelj<br />15. Hemonova grobnica<br />16. Urad za preučevanje piramid<br />17. Blagajna za nakup vstopnic<br /> | width="50%" | 18. Jame za pogrebne ladje<br />19. Sodobna cesta<br />20. Grobnice, izklesane v kamen<br />21. Delavsko naselje<br />22. Kairo<br />23. Vas Nazlet el-Samman<br />24. Povezovalna pot<br />25. Mikerinov kamnolom<br />26. Sodobno pokopališče<br />27. Južno polje s kamnitimi grobnicami<br />28. Obzidje<br />29. Mastabe in kamnite grobnice<br />30. Zahodno polje<br />31. Vzhodno polje<br />32. Osrednje polje z mastabami in kamnitimi grobnicami <br /> |} === Keopsova piramida === [[Slika:S10.08 Gizeh, image 9620.jpg|thumb|right|250px|Sarkofag v kraljevi pogrebni celici Keopsove piramide]] {{glavni|Keopsova piramida}} Faraon [[Keops]] ([[Egipčanščina|egipčansko]] ''Kufu''), drugi vladar [[Četrta egipčanska dinastija|Četrte dinastije]] ([[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]], vladal 2589–2566 pr. n. št.), je bil sin faraona [[Sneferu]]ja. Na planoti Giza je dal zgraditi največjo piramido – Veliko piramido, ki bi mu po smrti služila kot grobnica. Strokovnjaki ocenjujejo, da jo je kar 100.000 ljudi gradilo 10–20 let in jo dokončalo okoli leta 2560 pr. n. št. Njen arhitekt naj bi bil Kufujev [[vezir]] Hemon.<ref>Shaw (2003), str. 89.</ref> Zgrajena je bila iz približno 2,3 milijona [[Apnenec|apnenčastih]] in [[granit]]nih blokov, težkih od 2,5 do 15 ton. Da bi jo zgradili v 20 letih, so morali vsako uro vsakega dneva, tudi ponoči, postaviti 12 kamnitih blokov, kar nanese 800 ton materiala na dan.<ref name="pet">Petrie (1883).</ref> Ob izgradnji je bila visoka 146,5 metrov, s čimer je bila kar 3800 let najvišja zgradba na svetu.<ref name="oxford1">Collins (2001), str. 234.</ref> Danes meri samo 138,8 metrov, ker nima več svojega vršnega kamna (''[[benben]]'' ali ''piramidion''), načela pa jo je tudi [[erozija]].<ref>Levy (2005), str. 17.</ref> Zunanji bloki piramide in bloki okoli pogrebnih celic so bili zelo natančno obdelani, saj je reža med njimi v povprečju široka samo 0,5 milimetra.<ref>I.E.S. Edwards (1947, 1986): ''The Pyramids of Egypt'', str. 285.</ref> Vmesni bloki so bili bolj grobe izdelave ali celo neobdelani. Piramida ima tri pogrebne celice. Prva (nedokončana) leži pod piramido, druga je tako imenovana ''kraljičina celica'', tretja pa ''kraljeva''. Vanjo je bil postavljen velik rdeč granitni [[sarkofag]]. Leta 1954 so v jami ob Keopsovi piramidi našli nedotaknjeno ladjo iz cedrovine, dolgo okoli 48 in široko okoli 5 metrov. Po 16 letih dela je bila restavrirana in razstavljena v moderni zgradbi nedaleč od nahajališča. Poleg kraljeve piramide so del Keopsovega kompleksa tudi neizkopani dolinski tempelj, povezovalna pešpot, pogrebni tempelj, tri manjše piramide kraljic in pet jam za pogrebne ladje.<ref name="PM">Bertha Porter, Rosalind L.B. Moss: ''Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs, and Paintings. Volume III. Memphis. Part I. Abû Rawâsh to Abûṣîr,'' 2nd edition, revised and augmented by Jaromír Málek, The Clarendon Press, Oxford 1974, str. 11–19. [http://www.gizapyramids.org/pdf_library/porter-moss_III_giza.pdf PDF from The Giza Archives, 29,5 MB] Pridobljeno dne 10. februarja 2017.</ref> Pogrebni tempelj je stal na vzhodni strani piramide. Od njega so ostali samo tlakovci iz črnega [[bazalt]]a. Povezovalna pešpot z dolino in templjem v dolini je slabše ohranjena. Tempelj v dolini je pokopan pod vasjo Nazlet el-Samman (našli so bazaltne tlakovce in apnenčaste stene), a ga niso nikoli odkopali.<ref>Byron Shafer, Dieter Arnold (2005): [https://books.google.com/?id=cv08amI7lkUC&pg=PA51&dq=khufu+%22valley+temple%22#v=onepage&q=khufu%20%22valley%20temple%22&f=false ''Temples of Ancient Egypt''], I.B. Tauris, ISBN 978-1-85043-945-5, str. 51–52.</ref><ref>Dieter Arnold, Nigel Strudwick, Helen Strudwick (2002): ''The encyclopaedia of ancient Egyptian architecture'', I.B. Tauris, ISBN 978-1-86064-465-8, str. 126.</ref> Bazaltne bloke naj bi izrezovali z nekakšno žago, dolgo 4,6 metrov, žagala pa naj bi s hitrostjo 38&nbsp;mm/min. Žaga je domnevno tehtala 140&nbsp;kg, zobje pa so bili verjetno iz bakra. Med uporabo so jo mazali z rastlinskim oljem, z njo pa je moralo naenkrat rokovati kar 12 delavcev.<ref>Romer (2007), str. 164–165.</ref> Na vzhodni strani so tri ohranjene piramide kraljic, pred kratkim pa so odkrili še temelje slabše ohranjene četrte piramide. Pod pešpotjo na vzhodu se je skrivala grobnica Keopsove matere, kraljice Heteferes I. Njen skrbno zapečaten sarkofag je bil ob odkritju prazen. V 70. letih prejšnjega stoletja so na južnem polju planote pri Gizi odkrili gomilo z artefakti. Med njimi so bili Keopsovi pečati iz blata, ki so jih povezali z obrtniško naselbino.<ref>Zahi Hawass: '"Giza, workmen’s community" v ''Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt''. Compiled and edited by Kathryn A. Bard. London/New York 1999, ISBN|0-415-18589-0, str. 423–426.</ref> Podobne zgradbe iz blatnih opek južno od Keopsovega dolinskega templja so vsebovale tesnila iz blata. Zgradbe naj bi služile kot naselje kulta faraona Keopsa po njegovi smrti.<ref>{{cite book|last=Hawass|first=Zahi|title=Old Kingdom Pottery from Giza|year=2008|publisher=Supreme Council of Antiquities|isbn=978-977-305-986-6|author2=Ashraf Senussi|pages=127–128}}</ref> Južno od kiklopskega zidu so leta 1990 odkrili delavsko pokopališče, ki je bilo v rabi vsaj med Keopsovo vladavino in do konca [[Peta egipčanska dinastija|Pete dinastije]].<ref>Zahi Hawass: [http://www.guardians.net/hawass/buildtomb.htm ''The Discovery of the Tombs of the Pyramid Builders at Giza'']. Pridobljeno dne 21. oktobra 2010.</ref> [[Slika:Egypt.Giza.Sphinx.02.jpg|thumb|right|250px|Kefrenova piramida z Veliko sfingo v Gizi]] === Kefrenova piramida === {{Glavni članek|Kefrenova piramida}} Faraon [[Kefren]] (egipčansko ''Kafre'' ali ''Kafra''), tretji vladar Četrte dinastije (Staro kraljestvo, vladal 2558–2532 pr. n. št.<ref>Ian Shaw (2000): ''The Oxford History of Ancient Egypt'', str. 90.</ref>) je bil sin Keopsov sin. Njegova piramida je bila sprva visoka 143,5 metrov, danes pa meri 136,4 metre.<ref name=sky>[http://skyscraperpage.com/cities/?buildingID=1007 Pyramid of Chefren, Giza], SkyscraperPage.com. Skyscraper Source Media Inc. Pridobljeno 1. maja 2014.</ref> Pod vrhom je še vidna prvotna gladka zunanja obloga piramide. Čeprav je piramida za meter nižja od Velike piramide, je zaradi lege na 10 metrov višji podlagi navidezno višja. Zgrajena je iz apnenčastih blokov, težkih okoli dve toni. Proti vrhu so bloki vse manjši. Spodnje plasti so bile obložene z rožnatim granitom. Zgornja tretjina je prekrita z gladko apnenčasto oblogo, del vrha in ''piramidion'' pa tudi na tej piramidi manjkata. Leta 1818 je arheolog [[Giovanni Belzoni]] na severni strani piramide odkril vhod vanjo. Upal je, da bo pogrebna soba nedotaknjena, a je našel samo odprt sarkofag z razbitim pokrovom na tleh. Soba ni bila okrašena. Piramido so verjetno odprli in izropali že na koncu 3. tisočletja pr. n. št., morda po naročilu [[Ramzes II.|Ramzesa II.]]<ref>Mark Lehner (1997): ''The Complete Pyramids - Solving the Ancient Mysteries'', str. 38.</ref> Velik del apnenčasta obloge so odnesli za gradnjo templja v [[Heliopolis]]u. Druge zgradbe, ki spadajo v Kefrenov piramidni kompleks, so [[Kefrenova piramida#Satelitska piramida|spremljevalna piramida]], [[Kefrenova piramida#Kefrenovi templji|Kefrenovi templji]] in [[Velika sfinga v Gizi|Velika sfinga]] z lastnim templjem. Spremljevalna piramida se je nahajala na južni srednjici piramide. Od nje ni ostalo skoraj nič, razen nekaj blokov, ki obdajajo temelje. V piramidi sta dva hodnika. Eden od njiju se spušča v nišo, v kateri je bilo nekaj obrednega pohištva.<ref>Lehner (1997), str. 126.</ref> ==== Kefrenovi templji ==== Templji so v primerjavi s Keopsovimi v precej dobrem stanju, predvsem dolinski tempelj.<ref>Richard Wilkinson: ''The Complete Temples of Ancient Egypt'', 200, str. 117.</ref> Vzhodno od piramide leži pogrebni tempelj, večji od prejšnjih in prvi z vsemi petimi elementi kasnejših pogrebnih templjevː vhodno dvorano, stebriščnim dvoriščem, petimi nišami za kipe faraona, petimi skladiščnimi komorami in notranjim svetiščem. Vseboval naj bi 50 kipov faraona Kefrena v naravni velikosti, a so jih verjetno v času faraona Ramzesa II. odstranili in predelali. Dolinski tempelj je s pogrebnim povezan preko 500-metrske pešpoti. Zgrajen je iz megalitskih blokov, obloženih z rdečim granitom. Nekateri tehtajo tudi več kot 100 ton.<ref>Siliotti, Alberto, Zahi Hawass, 1997 p.63-9</ref> Notranji stebri so bili granitni, tlakovci pa iz [[Alabaster|alabastra]]. V templju ni bilo okrasja, je pa poln simbolizma. ==== Velika sfinga ==== {{glavni|Velika sfinga v Gizi}} Med gradnjo Kefrenove piramide sta bila v njeni bližini zgrajena sfinga in sfingin tempelj z nekropolo.<ref name="The Great Sphinx of Giza">[http://www.ancient.eu/The_Great_Sphinx_of_Giza/ ''The Great Sphinx of Giza''], Ancient History Encyclopedia. Pridobljeno dne 7. decembra 2016.</ref> Egiptologi se večinoma strinjajo, da je sfingin obraz verjetno Kefrenov<ref>[http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Pyramids_of_Giza ''Pyramids of Giza - New World Encyclopedia''], newworldencyclopedia.org. Pridobljeno dne 23. oktobra 2017.</ref> in da je najstarejša monumentalna skulptura iz starodavnega Egipta.<ref>Jane Dunford, Joann Fletcher, Carole French, ur. (2007): [http://www.dorlingkindersley-uk.co.uk/nf/Book/BookDisplay/0,,9781405320931,00.html?/Egypt ''Egypt: Eyewitness Travel Guide''], [https://web.archive.org/web/20090218063731/http://www.dorlingkindersley-uk.co.uk/nf/Book/BookDisplay/0%2C%2C9781405320931%2C00.html?%2FEgypt], 18. februar 2009, London: Dorling Kindersley (2007), ISBN 978-0-7566-2875-8.</ref> Njeno ime in graditelji niso omenjeni v nobenem napisu iz Starega kraljestva, zato so čas izgradnje, arhitekt, graditelji in namen neznani. Sfinga je monolit, izklesan v kamnito podlago, ki je služila kot kamnolom za gradnjo piramid in drugih objektov v okolici.<ref>Ryan Cohagan: [http://puffin.creighton.edu/museums/cohagan/giza_khafre.htm ''The Pyramid of Khafre''], Creighton University, 12. december 2001. Pridobljeno dne 1. maja 2014.</ref> Kakovost plasti apnenca se po višini sfinge spreminja, zato je prišlo skozi tisočletja do neenakomerne erozije in degradacije njenega telesa.<ref name=":0">[http://www.nbcnews.com/id/3077390/ns/technology_and_science-science/t/how-old-sphinx/ ''How old is the Sphinx?''], msnbc.com, 11. februar 1999. Pridobljeno 7. decembra 2016.</ref> [[Slika:GreatPyramidsWithCamels.jpg|thumb|right|250px|Piramide pri Gizi, pogled z juga v poznem [[19. stoletje|19. stoletju]]. Z leve proti desni tri piramide kraljic ter Mikerinova, Kefrenova in Keopsova piramida.]] === Mikerinova piramida === Najmanjšo od treh velikih piramid je dal zgraditi faraon [[Menkaure|Mikerin]] (egipčansko ''Menkaure''), šesti vladar Četrte dinastije (Staro kraljestvo, vladal okoli 2532–2503 pr. n. št.). Piramida je bila ob izgradnji visoka 65,5 metrov, danes pa 61 metrov. Zgrajena je iz apnenca in granita in je po prostornini desetkrat manjša od Keopsove piramide. Spodnjih 16 plasti je bilo obloženih z rdečim granitom, zgornji del pa kot običajno z belim apnencem iz [[Tura, Egipt|Ture]]. Del granita je ostal neobdelan, verjetno zaradi smrti faraona, preden je bila piramida dokončana. Nedokončani projekti dajejo arheologom vpogled v metode gradnje piramid in templjev. V notranjosti so našli krsto z Mikerinovim imenom in kostmi, ki so bile stare 2000 let, in čudovit, z detajli bogat bazaltni sarkofag z ženskim okostjem, ki danes leži na dnu [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], saj se je potopil z ladjo, namenjeno v Veliko Britanijo.<ref name=Hawass-2004>Zahi Hawas: [http://www.zahihawass.com/egyptian_hist_dev_giza.htm ''The Pyramids at Giza: Khafre and Menkaure'']. Arhivirano 27. septembra 2007. Pridobljeno dne 27. septembra 2007.</ref> Konec 12. stoletja je poskušal [[Saladin]]ov sin in naslednik [[Al-Aziz Uthman]] podreti piramide, začenši z najmanjšo. Rušiteljem kljub velikim naporom ni uspelo odstraniti več kot dveh blokov na dan. Podiranje piramide je zato spodletelo, na severni stranici pa je ostala velika navpična luknja.<ref>Desmond Stewert in drugi (1971): The Pyramids and Sphinx, str. 101.</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Mark Lehner |year=1997 |title=The Complete Pyramids. |publisher=London : Thames and Hudson, cop. |isbn=0-500-05084-8 |cobiss=69429248 |page=41}}</ref> Poleg kraljeve piramide so kot del Mikerinovega kompleksa tudi tri piramide kraljic, pogrebni tempelj s kasneje dodanim pred-templjem in dolinski tempelj. Jedro in temelji pogrebnega templja so iz apnenca, tla in nekatere stene pa iz granita. Oba templja so dokončali s surovimi kamnitimi bloki. V tem obdobju ni bilo nenavadno, da je faraon dokončal predhodnikov/očetov tempelj, zato je morda faraon [[Šepseskaf]] dokončal templja s surovimi kamnitimi bloki. Napis v pogrebnem templju pravi, da ''»je dal narediti tempelj kot spomenik očetu, kralju [[Spodnji Egipt|Spodnjega]] in [[Gornji Egipt|Gornjega Egipta]]«''. Med izkopavanji so našli veliko število Mikerinovih kipov, izklesanih v naturalističnem slogu Starega kraljestva z veliko vidnimi podrobnostmi.<ref name="Edwards p. 147-163">I.E.S. Edwards: ''The Pyramids of Egypt 1986/1947'', str. 147–163.</ref> ==== Piramide kraljic ==== Na jugu od kraljeve piramide stojijo tri spremljevalne piramide kraljic z lastnimi templji in notranjo konstrukcijo. Najjužnejša je največja in edina prava piramida. Delno je obložena z granitom, v bližini pa so našli tudi apnenčast ''piramidion'', zaradi česar sklepajo, da je bila dokončana.<ref name="Das Pyramidion der Pyramide G III-a">Peter Janosi: [http://www.gizapyramids.org/pdf_library/janosi_fs_kakosy_301-308.pdf ''Das Pyramidion der Pyramide G III-a''].</ref> Gradnja drugih dveh je obstala po izgradnji jedra piramide.<ref name="Edwards p. 147-163"/> [[Slika:Tomb of Khentkaus I 2.jpg|thumb|right|250px|Grobnica kraljice Khentkaus I. s Kefrenovo in Mikerinovo piramido v ozadju]] === Grobnica kraljice Kentkaus I. === Kentkaus I. (kraljica Starega kraljestva, verjetno Mikerinova hčerka, Šepseskafova in Userkafova žena in Sahurejeva mati<ref name="rice">Michael Rice: ''Who is who in Ancient Egypt'', Routledge London & New York 1999, ISBN 0-203-44328-4, str. 96</ref>) je bila pokopana na osrednjem polju v Gizi, med Mikerinovo piramido in dolinskim templjem, kar nakazuje na možno sorodstveno razmerje z Mikerinom.<ref name="SH"/> Njena grobnica ima oznaki LG 100 in G 8400. Del kompleksa je njena piramida, kapela, vdolbina za ladjo, dolinski tempelj, piramidno mesto, vodni zbiralnik in žitnica.<ref name="PM"/><ref>[http://gizapyramids.org/code ''G 8400 page''].</ref> Kapela je imela osrednjo dvorano in notranjo kapelo, ki je bila s prehodom v apnenčastih tleh povezana s pogrebno dvorano. Scene iz reliefov na stenah so poškodovane. Prehod in pogrebna dvorana sta prekriti z rdečim granitom. V pogrebni dvorani je bil verjetno sarkofag iz alabastra, katerega ostanki so v črepinjah, našli pa so tudi [[Skarabej (mitologija)|skarabeja]] iz rjavega apnenca, po izdelavi sodeč iz obdobja [[Dvanajsta egipčanska dinastija|Dvanajste dinastije]],<ref>[http://www.gizapyramids.org/pdf%20library/hassan_giza_4.pdf]</ref> kar pomeni, da so grobnico verjetno večkrat ponovno uporabili. Pogrebna ladja je bila jugozahodno od piramide v jami, dolgi 30,25 metra in široki 4,25 metra, izklesani v skalo. Premec in krma sta bila verjetno dvignjena, ladja pa je imela tudi streho. Ladja je morda predstavljala [[Ra (mitologija)|Rajevo]] nočno barko, kar pomeni, da se v njeni bližini morda nahaja tudi dnevna barka.<ref name="SH"/> Takoj na vzhodu leži piramidno mesto z mnogo ulicami, ki ga delijo na skupine hiš z lastnimi žitnicami in skladišči. Zgrajeno je bilo iz na zraku sušenega blata in ometano z rumenim ometom. V mestu so verjetno prebivali svečeniki in služabniki piramidnega kompleksa. Zgrajeno je bilo proti koncu Četrte ali na začetku Pete dinastije, delovalo pa je tudi tekom Šeste dinastije.<ref name="SH">Selim Hassan: ''Excavations at Gîza IV. 1932–1933'', Kairo: Government Press, Bulâq, 1930, str. 18–62.</ref> Pešpot povezuje piramidno kapelo z dolinskim templjem, ki je blizu Mikerinovega dolinskega templja. Pred templjem je majhna zgradba, imenovana »umivalnica kraljice Kentkaus«, v kateri naj bi pred balzamiranjem umili kraljičino telo.<ref name="SH"/> [[Slika:S10.08 Gizeh, image 9936.jpg|thumb|left|250px|Piramida z ruševinami]] == Delavsko naselje == Delo v kamnolomih, transportu, postavljanju in oblikovanju ogromnih količin kamna za gradnjo piramid je zahtevalo več tisoč izkušenih, neizkušenih in pomožnih delavcev. Za gradnjo so bili potrebni tudi peki, tesarji, vodni prevozniki in drugi. Način gradnje in natančno število delavcev, potrebnih za tako obsežen podvig, sta še vedno predmet ugibanj. Ko je Gizo leta 450 pr. n. št. obiskal grški zgodovinar [[Herodot]], so mu svečeniki povedali, da je Veliko piramido v štirih trimesečnih izmenah po 100.000 mož 20 let gradilo skupaj 400.000 mož. Dokazi iz grobnic kažejo, da je v trimesečnih izmenah delalo po 10.000 mož in da je gradnja piramide trajala 30 let.<ref name="Verner"/> Izven obzidja piramidnega kompleksa v Gizi je Mark Lehner jugovzhodno od Kefrenovega in Mikerinovega kompleksa odkril delavsko naselje (''kahun'') iz sredine Četrte dinastije (2520–2472 pr. n. št.), v katerem so prebivali graditelji piramide. Lehner je v naselju odkril spalne četrti, pekarne, pivovarne, kuhinje z dokazi, da so se delavci prehranjevali predvsem s kruhom, govedino in ribami, bolnišnico in pokopališče. Na nekaterih najdenih okostjih so odkrili sledove poškodb, povezanih z delovnimi nezgodami na gradbišču.<ref name="Edwards">I.E S. Edwards (1993): ''The Pyramids of Egypt''.</ref> Naselje velja za enega od najstarejših znanih primerov urbanističnega načrtovanja.<ref>{{cite web|url=http://www.aeraweb.org/projects/lost-city/|title=''Egyptian Pyramids - Lost City of the Pyramid Builders'', AERA - Ancient Egypt Research Associates|work=aeraweb.org}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.aeraweb.org/lost-city-project/dating-the-lost-city/|title=''Dating the Lost City of the Pyramids'', Mark Lehner & AERA - Ancient Egypt Research Associates|work=aeraweb.org}}</ref> Njegov razvoj je moral biti dokaj hiter: vse zgradbe so bile zgrajene verjetno v 30–50 letih, kolikor sta trajali vladavini Kefrena in Mikerina, graditeljev druge in tretje piramide v Gizi. == Pokopališča == [[Slika:PrinceKhuneraSeated MuseumOfFineArtsBoston.png|thumb|right|200px|Mikerinov sin v pisarjevem sedu, izklesan v kamnolom pokopališča pri očetovi priamidi. Okoli 2548-2524 pr. n. št.]] Med gradnjo piramid so v njihovi neposredni okolici zgradili tudi mnogo [[Mastaba|mastab]] za manj pomembne člane faraonove družine. Pokopališča okoli piramid so bila razporejena vzdolž avenij in ulic.<ref>{{navedi knjigo |author=Mark Lehner |year=1997 |title=The Complete Pyramids. |publisher=London : Thames and Hudson, cop. |isbn=0-500-05084-8 |cobiss=69429248 |pages=}}</ref> Vzhodno od Keopsove piramide je bilo med njo in piramidami kraljic glavno pokopališče G 7000 ali Vzhodno pokopališče. Bilo je eno od starejših pokopališč z grobnicami žena, sinov in hčera vladarjev Četrte dinastije. Zahodno od piramide sta pokopališči G 1200 z grobnico faraonovega sina Vepemnofreta in G 4000 z grobnico faraonovega vezirja in arhitekta Velike piramide Hemiuna. Med Peto in Šesto dinastijo so se pokopališča še razširila.<ref name="PM" /> '''Zahodno polje''' leži zahodno od Keopsove piramide. Razdeljeno je na manjše dele, tako kot pokopališča, omenjena v rezultatih Abu Bakrovih izkopavanj v letih 1949–1950, 1950–1951, 1952 in 1953. Več pokopališč, na primer pokopališči G 1200 in G 4000, je poimenovanih po številkah mastab. Na Zahodnem polju so pokopališča G 1000–G 1600, G 1900, G 2000, G 2200, G 2500, G 3000, G 4000 in G 6000. Tri pokopališča so dobila ime po arheologih, ki sta jih raziskovala: Junkerjevo zahodno pokopališče, Junkerjevo vzhodno pokopališče in Steindorffovo pokopališče.<ref>Porter in Moss, str. 100–122</ref> {{clear}} {| class="wikitable" border="1" cellpadding="2" align="center" | style="margin: 1em auto 1em auto; width: 75%" |+ Pokopališča na Zahodnem polju v Gizi<ref>Porter in Moss, str. 47–179.</ref> ! Pokopališče!! Časovno obdobje !! Izkopavanja !! Komentar |- | Abu Bakrova izkopavanja || Peta in Šesta dinastija || (1949–1953) || |- | G 1000 || Peta in Šesta dinastija || Reisner (1903–1905) || Kamnite mastabe. |- | G 1100 || Peta in Šesta dinastija || Reisner (1903–1905) || Opečnate mastabe. |- | G 1200 || Večinoma Četrta dinastija || Reisner (1903–1905) || Na njem je pokopanih nekaj članov Keopsove družine: sinova Vepemnefert in Kaem-ah in hčerka Nefertiabet. |- | G 1300 || Peta in Šesta dinastija || Reisner (1903–1905) || Opečnate mastabe. |- | G 1400 || Peta dinastija ali kasneje || Reisner (1903–1905) || Dva Keopsova vedeževalca. |- | G 1500|| || Reisner (1931?) || Samo ena mastaba (G 1601). |- | G 1600 || Peta dinastija ali kasneje || Reisner (1931) || Dva Keopsova vedeževalca. |- | G 1900 || || Reisner (1931) || Samo ena mastaba (G 1903). |- | G 2000 || || Peta in Šesta dinastija || Reisner (1905–06) |- | G 2100 || Peta in Šesta dinastija in kasneje || Reisner (1931) || G 2100 pripada Keopsovemu vnuku Meribu, G 2101 pa hčerki faraona iz Pete dinastije. |- | G 2200 || Pozna Četrta ali zgodnja Peta dinastija || Reisner ? || Mastaba G 2220. |- | G 2300 || Peta in Šesta dinastija || Reisner (1911–1913) || Na njem so tudi mastabe vezirja Senedžemib-Intija in njegove družine. |- | G 2400 || Peta in Šesta dinastija || Reisner (1911–1913) || |- | G 2500 || || Reisner || |- | G 3000 || Šesta dinastija || Fisher in Eckley Case ml. (1915) || |- | G 4000 || Četrta dinastija in kasneje || Junker in Reisner (1931) || Na njem je grobnica vezirja Hemona. |- | G 6000 || Peta dinastija || Reisner (1925–1926) || |- | Junkerjevo pokopališče (zahod) || Pozno [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] || Junker (1926–1927) || Na njem je mastaba pritlikavca Seneba. |- | Steindorffovo pokopališče || Peta in Šesta dinastija || Steindorff (1903–1907) || |- | Junker jevo pokopališče (vzhod)|| Pozno Staro kraljestvo || Junker || |} '''Vzhodno polje''' leži vzhodno od Keopsove piramide. Na njem je pokopališče G 7000, kjer so pokopani člani Keopsove družine. Na njem so tudi mastabe zakupnikov in svečenikov piramid iz Pete in Šeste dinastije.<ref>Porter in Moss, str. 179–216.</ref> {| class="wikitable" border="1" cellpadding="5" align="center" | style="margin: 1em auto 1em auto; width: 75%" |+ Pokopališče G 7000 – kraljeva družina<ref>Porter in Moss, str. 179–208.</ref> !|Številka groba!! Lastnik!! Komentar |- | G 7000 X || Kraljica Heteferes I. || Keopsova mati. |- | G 7010 || Nefertkau I. || [[Sneferu]]jeva hčerrka, Keopsova polsestra. |- | G 7060 || Nefermaat I. || Sin Nefertkau I. in Kefrenov vezir. |- | G 7070 || Sneferuhaf || Sin Nefermaat II. |- | G 7110–7120 ||Kavab in Heteferes II. || Kavab je bil najstarejši Keopsov sin. |- | G 7130–7140 || Kufuhaf I. in Nefertkau II. || Kraljev sin in vezir in njegova žena. |- | G 7210–7220 || Džedefhor || Sin Kepsa in Meritites. |- | G 7350 || Heteferes II. || Kavabova in kasneje Džedefrejeva žena. |- | G 7410–7420 || Meresanh II. in Horbaef || Meresanh je bila kraljeva hčerka in njegova žena. |- | G 7430–7440 || Minkhaf I. || Keopsov sin in Kefrenov vezir. |- | G 7510 || Ankhhaf || [[Sneferu]]jev sin in Kefrenov vezir. |- | G 7530–7540 || Meresanh III. || Hčerka Kavaba in Hetepheres II., Kefrenova žena. |- | G 7550 || Duaenhor || Verjetno Kavabov sin in Keopsov vnuk. |- | G 7560 || Ahethotep Meritites II. || Meritites je bila Keopsova hči. |- | G 7660 || Kaemsehem || Kavabov sin in Keopsov vnuk, upravnik palače. |- | G 7760 || Mindžedef || Kavabov sin in Keopsov vnuk, državni zakladnik. |- | G 7810 || Džati || Sin kraljice Meresanh II. |} '''Pokopališče GIS''' (Giza I. jug) je južno od Keopsove piramide. Sprva so domnevali, da je nadaljevanje vzhodnega pokopališča G 7000, vendar je verjetno iz obdobja faraona Mikerina (''Junker'') ali še starejše (''Reisner''). Na pokopališču je več kamnitih mastab, ki datirajo vse do pozne Šeste dinastije.<ref name="GAR1942">George Andrew Reisner: ''A History of the Giza Necropolis Volume I.'', Harvard University Press, Cambridge 1942, str. 74, 82–84 in. [http://www.gizapyramids.org/pdf_library/giza_necropolis_1.pdf PDF ''General Map of the Giza Necropolis'']. Pridobljeno 1. februarja 2017.</ref> Iz Mikerinovega obdobja so mastabe kraljevega komornika Haemneferta, faraonovega sina Kufudžedefa, ki je bil ''»gospodar kraljeve velikodušnosti«'', in uradnika Niankraja.<ref>Porter in Moss, str. 216–228.</ref> '''Osrednje polje''' je vzhodno od Kefrenove pešpoti in sega do piramidnega mesta kraljice Hentkaus I. Grobovi so datirani od konca Četrte dinastije do Pete dinastije, morda tudi kasneje.<ref name="Porter in Moss, str. 230–293">Porter in Moss, str. 230–293.</ref><ref>Peter Jánosi: ''Giza in der 4. Dynastie. Die Baugeschichte und Belegung einer Nekropole des Alten Reiches, Band I: Die Mastabas der Kernfriedhöfe und die Felsgräber''. Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2005, str. 302.</ref> Na polju je pokopanih več članov kraljeve družine: kraljice Persenet, Hamerernebti II., Rehetre, Hentkaus I. in Bunefer ter več kraljevih sinov.<ref name="PM"/> Blizu pešpoti so našli tudi grobnice iz [[Sais|saiškega]] obdobja ([[Šestindvajseta egipčanska dinastija|Šestindvajseta dinastija]]) in kasnejših obdobij, med njimi grobnico Ahmosovega vojaškega poveljnika in njegove matere, kraljice Nahtubasterau, žene faraona Ahmosa II. (6. stoletje pr. n. št.).<ref>Porter in Moss, str. 289–290.</ref> Na polju so tudi večji kamnolomi, kjer so lomili kamen za gradnjo prvih dveh piramid. {| class="wikitable" border="1" cellpadding="5" align="center" | style="margin: 1em auto 1em auto; width: 75%" |+ Osrednje polje – vladarska družina <ref name="Porter in Moss, str. 230–293"/> !|Števikla groba!! Lastnik!! Komentar |- | G 8172 (LG 86) || Nebemahet || Kefrenov sin, vezir. |- | G 8158 (LG 87) || Nikaure || Sin Kefrena in Persenet, vezir. |- | G 8156 (LG 88) || Persenet || Kefrenova žena. |- | G 8154 (LG 89) || Sehemkare || Sin Kefrena in Hekenuhedžet. |- | G 8140 || Niuserre || Kefrenov sin, vezir v Peti dinastiji. |- | G 8130 || Nianhre || Vladarjev sin, verjetno Peta dinastija. |- | G 8080 (LG 92) || Iunmin || Vladarjev sin, konec Četrte dinastije. |- | G 8260 || Babaef || Kefrenov sin, konec Četrte dinastije. |- | G 8466 || Iunre || Kefrenov sin, konec Četrte dinastije. |- | G 8464 || Hemetre || Verketno Kefrenova hčerka, konec Četrte ali Peta dinastija. |- | G 8460 || Anhmare || Vladarjev sin in vezir, konec Četrte dinastije. |- | G 8530 || Rehetre || Vladarjeva (verjetno Kefrenova) hčerka in kraljica, konec Četrte ali Peta dinastija. |- | G 8408 (ali Galarza) || Bunefer || Vladarjeva hčerka in kraljica, konec Četrte ali Peta dinastija. |- | G 8978 || Hamerernebti I. || Vladarjeva hčerka in kraljica, sredina do konec Četrte dinastije. |} V bližin tlakovane poti med Kefrenovo piramido in Veliko sfingo so odkrili grobnice iz saiškega in kasnejših obdobij. Med njimi je grobnica poveljnika vojske Ahmesa in njegove matere, kraljice Nahtubasterau, žene faraona Ahmoza II.<ref>Porter in Moss, str. 290</ref> '''Južno polje'''ː Na polju se nahajajo mastabe iz časa Druge in Tretje dinastije, grobnice iz poznega Starega kraljestva (Peta in Šesta dinastija) ter grobnice iz obdobje Saite.<ref>Porter in Moss, str. 294–297.</ref> === Grobnice graditeljev piramid === V letih 1990 in zatem 2009 so ob piramidah odkrili grobnice, ki pripadajo delavcem. Čeprav niso bili mumificirani, so jih pokopali v grobnice iz blatnih opek, darovali pa so jim tudi pivo in kruh, ki jih bo podpiral v onostranstvu. Bližina piramid in način pokopa nakazuje, da so bili to plačani delavci, ki so bili na svoje delo ponosni, in ne sužnji, kot je bilo poprej mišljeno. Sliko sužnjev, ki gradijo piramide, je verjetno popularizirala [[Hollywoodska filmska industrija]], kar je slonelo na dotedanjem mnenju, da piramid brez uporabe prisilnega dela niso mogli zgraditi tako učinkovito. Dokazi iz teh grobnic pričajo, da je piramido okoli 30 let gradilo 10.000 ljudi. Večina delavcev je prihajala iz revnih družin. Kmetije so delavce dnevno oskrbele z 21 glavami goveda in s 23 ovcami. Faraon je na položajih arhitektov, zidarjev, obdelovalcev kovine in tesarjev stalno zaposloval strokovnjake s potrebnimi veščinami.<ref>{{cite web |url=http://www.nationalgeographic.com/pyramids/pyramids.html#tombs |title=Who Built the Pyramids? |author= |work=Explore the pyramids |publisher= |accessdate=27. avgusta 2010}}</ref><ref>{{cite web |url=http://harvardmagazine.com/2003/07/who-built-the-pyramids |title=Who built the pyramids? |author= |date = julij 2003|work= |publisher=Harvard Alumni Magazine |accessdate=27. avgusta 2010}}</ref><ref>{{cite news|title=Egypt: New find shows slaves didn't build pyramids |first= |last= |newspaper=Associated Press |date=11. januar 2010 |url=https://news.yahoo.com/s/ap/20100111/ap_on_re_mi_ea/ml_egypt_antiquities |accessdate= |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100114054218/http://news.yahoo.com/s/ap/20100111/ap_on_re_mi_ea/ml_egypt_antiquities |archivedate=14. januar 2010 }}</ref><ref>Zahi Hawass: [http://guardians.net/hawass/buildtomb.htm The Discovery of the Tombs of the Pyramid Builders at Giza].</ref><ref>Zahi Hawass: [http://www.drhawass.com/events/cemetery-pyramid-builders The Cemetery of the Pyramid Builders] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100915172639/http://www.drhawass.com/events/cemetery-pyramid-builders |date=15. september 2010}}</ref> == Novo kraljestvo in pozno obdobje == V času Novega egipčanskega kraljestva je bilo območje še vedno aktivno. Blizu sfinge je bila v času 18. dinastije (verjetno v času kralja [[Tutmoz I.|Tutmoza I.]]) zgrajena opečnata kapela. [[Amenhotep II.]] iz iste dinastije je v bližini sfinge zgradil tempelj posvečen Hauron-Haremahetu. Njegov naslednik [[Tutmoz IV.]] je kot princ obiskal piramide in sfinge. V sanjah mu je bilo naročeno, da mu bo podeljeno kraljevanje, če odstrani pesek s sfinge. Ta dogodek je zabeležen na [[Sanjska stela|Steli sanj]]. Med zgodnjimi leti vladanja je Tutmoz IV. skupaj z ženo Nefertari v Gizi postavil več stel. Faraon [[Tutankamon]] iz iste dinastije je postavil zgradbo, ki se ji danes reče kraljevo počivališče. V času [[Devetnajsta egipčanska dinastija|Devetnajste dinastije]] je faraon [[Seti I.]] dozidal tempelj Hauron-Haremahetu, njegov sin [[Ramzes II.]] pa je postavil stelo v kapeli pred sfingo in si prilastil Tutankamonovo počivališče.<ref>Porter in Moss, str. 39–47.</ref> V času [[Enaindvajseta egipčanska dinastija|Enaindvajsete dinastije]] so rekonstruirali tempelj boginje [[Izida|Izide]], gospodarice piramid. Med [[Šestindvajseta egipčanska dinastija|Šestindvajseto dinastijo]] je bila postavljena stela, ki omenlja faraona Keopsa in njegovo kraljico Henutsen.<ref>Porter in Moss, str. 18.</ref> == Gradnja piramid == === Prve piramide === Umrle faraone so prvotno pokopavali v [[mastaba|mastabe]] (staroegipčanske grobnice, izdolbene v kamnino in na vrhu zaščitene s težko, ravno streho).<ref>[http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/burialcustoms/mastaba.html] ''Burial customs: mastabas''. University College London (2001). Pridobljeno 14. aprila 2005</ref><ref>{{cite web|url=http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/burialcustoms/earlydynastic.html |title=''Early Dynastic burial customs'' |publisher=Digitalegypt.ucl.ac.uk |date= |accessdate= 16. november 2012}}</ref> Piramide so gradili na svetih skalah, imenovanih ''[[benben]]''. Benbeni so simbolizirali sončne žarke, po katerih naj bi umrli faraon dosegel nebo (nebesa). Prva znana staroegipčanska piramida je [[Džoserjeva piramida]] iz časa Tretje dinastije. Gradili so jo približno med leti 2667 in 2648 pr. n. št.<ref name="Shaw 480">{{cite book |editor-last=Shaw |editor-first=Ian |title=The Oxford History of Ancient Egypt |year=2000 |publisher=Oxford University Press |isbn=0-19-815034-2 |page=480 }}</ref> Za Džoserja velja, da je vladal 19 let, če se je živina štela vsako leto, ali 38 let, če je bilo štetje vsako drugo leto. Njegovo piramido je zgradil vezir [[Imhotep]]. Visoka je bila 62 metrov in je imela šest nadstropij. Zgrajena je bila na območju današnje [[Sakkara|Sakkare]]. Gre za kopičenje šestih mastab v nadstopjih, ki daje videz stopničaste oblike (stopničasta ali proto-piramida). Velikansko stopnišče naj bi vodilo umrlega faraona v nebesa. Imhotepov dosežek je bil tako pomemben, da so ga častili in oboževali še mnogi kasnejši Egipčani.<ref>Quirke, Stephen (2001). ''The Cult of Ra: Sun Worship in Ancient Egypt''. Thames & Hudson, str. 118–120.</ref> Faraon [[Sneferu]], prvi vladar [[Četrta egipčanska dinastija|Četrte dinastije]] ([[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]], vladal okoli 2600 pr. n. št.) in Keopsov predhodnik je dal v [[Meidum]]u in [[Dahšur]]ju zgraditi kar tri piramide: * [[Meidum|Meidumska piramida]] je nepravilna piramida, visoka 92 metrov. Pomeni pomemben razvoj v ideologiji in tehnologiji glede kraljevega groba. Oblika več ni stopničasta, ampak so sedemstopenjsko osnovo obdali z gladko apnenčasto fasado, ki daje obliko prave piramide, ploščadi stopnic pa niso bile vodoravne, ampak poševne. Zaradi teh napak se je piramida porušila morda že med gradnjo.<ref name=ref2>Mendelssohn, Kurt (1974): ''The Riddle of the Pyramids'', London, Thames & Hudson.</ref> Za razliko od prejšnjih grobnic se ta nahaja v telesu kolosalne zgradbe in ne več pod njo. * [[Zlomljena piramida]] je bila že podobna klasični piramidi, a se njen naklon na polovici višine zmanjša iz 54° na 43°,<ref>Miroslav Verner: <cite>''The Pyramids - Their Archaeology and History''</cite>, Atlantic Books, 2001, ISBN</ref> verjetno zaradi nestabilnosti, ki so zagrozile med gradnjo te ali Meidumske piramide.<ref name=K.Mendelssohn>{{Citation | last=Mendelssohn | first=Kurt | title=''The Riddle of the Pyramids'' | publisher=Thames & Hudson | publication-place=London | year=1974 }}</ref><ref>Monnier, Franck: ''L'ère des géants'', Éditions de Boccard, Paris 2017, str. 73–74.</ref> Za stabilizacijo strukture so vrhnje sloje polagali vodoravno, kar je ponovno odmik od stopničaste piramide.<ref>History Channel, <cite>Ancient Egypt - Part 3: Greatest Pharaohs 3150 to 1351 BC</cite>, History Channel, 1996, ISBN</ref> Visoka je bila 105 metrov, zelo gladka fasada pa se je do danes ohranila zaradi večjih razmikov med krovnimi kamni, kar omogoča temperaturno krčenje in širjenje materiala. * [[Rdeča piramida]] v bližini Zlomljene je bila od začetka grajena pod kotom 43°, kar dokazuje, da je bil vrh le-te verjetno položnejši zaradi težav pri gradnji, in ne zaradi faraonove smrti, zaradi česar bi z gradnjo pohiteli. Od predhodnic je na videz enostavnejša in brez nekaterih značilnosti, zato nekateri ugibajo, da so v notranjosti še neodkrite sobane. <gallery widths="150" heights="150"> Slika:Mastaba-faraoun-3.jpg|[[Mastaba]] Slika:Saqqara pyramid ver 2.jpg|[[Džoserjeva piramida]] Slika:MeidumNorthSide.jpg|[[Meidum|Meidumska piramida]] Slika:Snefru's Bent Pyramid in Dahshur.jpg|[[Zlomljena piramida]] Slika:Snofrus Red Pyramid in Dahshur (2).jpg|[[Rdeča piramida]] </gallery> === Giza === Dolgo časa je prevladoval stereotip, da so piramide gradili [[suženj|sužnji]] in [[vojni ujetnik]]i. Piramide so gradili delavci, ki so bili neposredno in stalno zaposleni pri faraonu. To so bili arhitekti, kamnoseki, gradbeniki in drugi kvalificirani delavci z različnih področij, ki so bili potrebni pri tako velikem gradbenem projektu, verjetno pa tudi kmetje. Njihovo delo so usklajevali faraonovi nadzorniki. Gradnja piramide je bilo visoko spoštovano delo in delavci so bili predani svojemu delodajalcu – faraonu. Živeli so v stalnih naseljih v bližini gradbišča. V pomoč so jim bili tudi nekvalificirani delavci za določen čas, ki so delali določeno časovno obdobje – običajno nekaj let. Med graditelji niso bili samo moški, temveč tudi ženske, kar so ugotovili [[arheolog]]i po analizi najdenih okostij, ki je pokazala, da so ženske opravljale tudi težaška dela v dolgem časovnem obdobju. Takšen podvig je bil mogoč samo v času blaginje in stabilnosti, ko je bila avtoriteta graditelja spoštovana. Večina teorij o izgradnji pravi, da so piramide gradili s premikanjem velikih kamnov iz kamnoloma, potem pa vlečenjem in dviganjem teh kamnov na mesto. Nestrinjanja so predvsem okoli zmogljivosti metod premikanja in postavljanja. Tudi same tehnike so se morda razvijale še med gradnjo. Po pazljivem izboru kraja so piramide verjetno gradili plast za plastjo. Za Veliko piramido so večino kamnov v notranjosti verjetno izsekali v okolici (južno od gradbišča), gladko zunanjost pa so naredili iz kvalitetnega apnenca z druge strani Nila. Te bloke so morali skrbno izrezati, prepeljati čez reko iz izvleči po klančinah do vrha gradbišča. V [[Srednji vek|srednjem veku]] – med 5. in 15. stoletjem so te zunanje bloke verjetno uporabljali za izgradnjo Kaira.<ref name="Verner"/> Za zagotavljanje simetričnosti so morali vse zunanje bloke izenačiti po višini in dolžini. Delavci so morda označili vse bloke, da bi nakazali kot piramidnega zidu, potem pa jih klesali tako, da so se primerno stikali. Med gradnjo je bila zunanjost piramid iz gladkega apnenca, presežni kamen pa je skozi čas erodiral.<ref name="Verner"/> === Namen === Piramide v Gizi so verjetno gradili kot grobnice za umrle faraone, ki so vladali starodavnem Egiptu.<ref name="Verner"/> Del faraonovega duha naj bi po smrti ostal v telesu kot ''ka''. Primerna skrb za ostanke je bila potrebna, saj je le tako lahko »bivši faraon opravljal nove dolžnosti kot kralj mrtvih«. Predmeti, ki so jih puščali v grobnicah, naj bi služili faraonu pri življenju v onostranstvu. »Starodavni Egipčani so verjeli, da je zemeljska smrt začetek poti na naslednji svet. Kraljevo balzamirano telo, pokopano pod ali v piramidi, naj bi bilo zavarovano v času te preobrazbe in povzpetja v posmrtno življenje.«<ref>{{cite web|url=http://www.culturefocus.com/egypt_pyramids.htm |title=Egypt pyramids |author= |work= |publisher=culturefocus.com |accessdate= |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100102205240/http://culturefocus.com/egypt_pyramids.htm |archivedate=2 January 2010 |df=dmy }}</ref> === Druge teorije === [[Slika:PyramidsofGiza at night.jpg|thumb|right|350px|Piramide in sfinga ponoči]] Glede nastanka in zgodovine piramid in sfinge je mnogo neznanega, zato obstaja veliko teorij, ki jih težko potrdimo ali ovržemoː * Starost Velike sfinge je zavita v skrivnost. Domnevali so, da je bila sfinga izklesana že v 6. ali 5. tisočletju pr. n. št., saj je na površini prekrita z žlebovi, ki jih na apnencu navadno povzroči obilno deževje, ki ni bilo značilno za čas gradnje nekropole v Gizi.<ref name="Schoch (1992)">{{cite book | last=Schoch | first=Robert M. | date=1992 | url=http://www.robertschoch.net/Redating%20the%20Great%20Sphinx%20of%20Giza.htm | title=Redating the Great Sphinx of Giza | url-status=live | archiveurl=https://web.archive.org/web/20160204134600/http://www.robertschoch.net/Redating%20the%20Great%20Sphinx%20of%20Giza.htm |archivedate=2016-02-04| accessdate=October 11, 2017}}</ref> Faraon Kefren naj bi dal v času piramide izklesati le svoj obraz. * Poljudni avtorji trdijo,<ref>Hancock, Graham; Bauval, Robert (14. december 2000). [http://www.bbc.co.uk/science/horizon/2000/atlantisrebornagain.shtml ''Atlantis Reborn Again'']. [[Horizon (BBC TV series)|Horizon]]. [[BBC]]. Aired 2000-12-14.</ref> da tri največje piramide po položaju korelirajo s tremi zvezdami v pasu ozvezdja [[Orion (ozvezdje)|Orion]], kot so ga te zasedale v paleolitiku. Trdijo tudi, da geografsko razmerje med sfingo, piramidami in Nilom sovpada z ozvezdjima [[Lev (ozvezdje)|Leva]], Oriona in [[Rimska cesta (galaksija)|Rimsko cesto]]. Včasih to teorijo označujejo za [[Psevdoznanost|psevdoarheologijo]], zato med strokovnjaki držijo različne stopnje sprejetja.<ref>{{cite book|last=Orser|first=Charles E.|title=Race and practice in archaeological interpretation|publisher=University of Pennsylvania Press|year=2003|page=73|isbn=978-0-8122-3750-4}}</ref><ref>{{cite book|last=Hancock|first=Graham|author2=Bauval, Robert|title=The Message of the Sphinx: A Quest for the Hidden Legacy of Mankind|page=271|publisher=Three Rivers Press|year=1997|isbn=978-0-517-88852-0}}</ref><ref>{{cite book|last=Fagan|first=Garrett G. (ed.)|title=Archaeological fantasies: how pseudoarchaeology misrepresents the past and misleads the public|publisher=Routledge|year=2006|pages=20, 38–40, 100–103, 127, 197–201, 238, 241–255|isbn=978-0-415-30593-8}}</ref> * Veliki sfingi manjka [[nos]], ki naj bi ga domnevno poškodovali [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] vojaki v [[18. stoletje|18. stoletju]], ko so vadili streljanje s [[top]]om. Ta podatek ni resničen, saj zgodovinski viri poročajo, da je bila Velika sfinga brez nosu že v [[15. stoletje|15. stoletju]]. * Velika sfinga bi bila lahko prvotno kip [[Anubis]]a (šakal-pes), boga nekropole, čigar obraz so v Srednjem kraljestvu preoblikovali po podobi faraona Amenemheta II. Ta teorija temelji na obliki očesnih ličil in slogu naborkov na pokrivalu.<ref>Robert K. G. Temple, ''The Sphinx Mystery: The Forgotten Origins of The Sanctuary of Anubis'' (Rochester, Vermont: Inner Traditions, 2009). {{ISBN|978-1-59477-271-9}}</ref> * Skozi leta so mnogi avtorji komentirali »negridne« karakteristike sfinginega obraza.<ref>{{cite book|last=Regier|first=Willis G. (ed.)|title=Book of the Sphinx|publisher=U of Nebraska Press|year=2004|page=157|isbn=978-0-8032-3956-2}}</ref> Ta težava je del širšega spora o rasi starih Egipčanov.<ref>Irwin, Graham W. (1977). [https://books.google.com/books?lr=&client=firefox-a&id=DBhqAAAAIAAJ&dq=sphinx+negroid&q=sphinx+#search_anchor Africans abroad], Columbia University Press, p. 11</ref> Treba je poudariti, da je bil obraz skozi tisočletja poškodovan. Egipčanska populacija v dinastičnem obdobju je bila domorodna v dolini Nila, izhajala pa je s severne in južne strani Sahare, kjer se je barva kože razlikovala.<ref name="Africa, Volume 2 p. 46">{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=gZWuVAL2GooC&pg=PA10&lpg=PA10&dq=%2BUNESCO,+%2BMokhtar,+%2BCairo,+%2Brace&source=bl&ots=jUA2EFHbVZ&sig=5hU_vE1FJyXyb08-8s9DNIB9gng&hl=en&ei=FTLzSoybFJS2MNmT3OgF&sa=X&oi=book_result&ct=result&redir_esc=y#v=onepage&q=conclusion&f=false |title=Ancient Civilizations of Africa |author=Muḥammad Jamāl al-Dīn Mukhtār |page=10 |website=Books.google.co.za |date= |accessdate=2016-06-02}}</ref> Od sredine 20. stoletja antropologi zavračajo, da ima rasa pri študiju človeške biologije kakršnokoli dokazno vrednost.<ref name="aaanet.org">[http://www.aaanet.org/stmts/racepp.htm "American Anthropological Association Statement on Race"], ''American Anthropologist Volume 100.'' Arlington County: AAA, 1998 (Occasionally re-included in other volumes afterwards.)</ref><ref name="Biological Aspects of Race">[http://physanth.org/about/position-statements/biological-aspects-race/ "Biological Aspects of Race"] ''American Journal of Physical Anthropology Volume 101.'' New York: John Wiley & Sons, 1996</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *{{navedi knjigo |title=The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt |first=Dana M. |last=Collins |year=2001 |isbn=978-0-19-510234-5 |publisher=Oxford University Press}} *{{navedi knjigo |title=The Complete Pyramids |first=Mark |last=Lehner |year=1997 |isbn=0-500-05084-8 |location=London |publisher=Thames and Hudson}} *{{navedi knjigo |title=The Great Pyramid of Giza: Measuring Length, Area, Volume, and Angles |first=Janey |last=Levy |year=2005 |isbn=1-4042-6059-5 |publisher=Rosen Publishing Group}} *{{navedi knjigo |url=http://www.ronaldbirdsall.com/gizeh/index.htm |title=The Pyramids and Temples of Gizeh |year=1883 |isbn=0-7103-0709-8 |last=Petrie |first=William M.F. |publisher=Field & Tuer}} *{{navedi knjigo |last1=Porter |first1=Bertha |last2=Moss |first2=Rosalind L.B. |title=Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs and Paintings |volume=III. Memphis |edition=2. |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |year=1974 |url=http://www.gizapyramids.org/static/pdf%20library/porter-moss_III_giza.pdf}} *{{navedi knjigo |title=The Great Pyramid: Ancient Egypt Revisited |first=John |last=Romer |year=2007 |isbn=978-0-521-87166-2 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge}} *{{navedi knjigo |title=The Oxford History of Ancient Egypt |first=Ian |last=Shaw |year=2003 |isbn=0-19-815034-2 |publisher=Oxford University Press}} *{{navedi knjigo |title=Guide to the pyramids of Egypt; preface by Zahi Hawass |first=Alberto |last=Siliotti |year=1997 |isbn=0-7607-0763-4 |publisher=Barnes & Noble Books}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Giza pyramid complex}} * [http://www.burger.si/Egypt/Giza/seznam.html Prostorski prikaz območja Giz] * [http://giza3d.3ds.com 3D projekcija] kompleksa {{Stari Egipt}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Staroegipčanske piramide]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Egiptu]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Egiptu]] [[Kategorija:Giza]] mfnstlhxwjbc4wwv2p4uo3fzz38pbbi 0 20050 5735200 5347660 2022-08-16T18:05:33Z Yerpo 8417 latinska imena družin se ne zapisujejo poševno wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Kuna|hrvaško valuto|kuna (valuta)}} {{Taksonomka | color = pink | name = Kune | image = Otters at feeding time 2004 SMC.jpg | image_width = 200px | image_caption = [[Evrazijska vidra]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = '''''Mustelidae''''' | familia_authority = [[Johann Fischer von Waldheim|G. Fischer de Waldheim]], 1817 | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = &nbsp;[[Lutrinae]] (vidre)<br /> &nbsp;[[Melinae]] (jazbeci starega sveta)<br /> &nbsp;[[Taxidiinae]] (jazbeci)<br /> &nbsp;[[Mellivorinae]] (medarski jazbeci)<br /> &nbsp;[[Mustelinae]] (kune, podlasice, rosomahi, dihurji)<br /> }} '''Kune''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Mustelidae''') so med [[družina (biologija)|družinami]] [[zver]]i najbolj raznovrstna in najštevilčnejša družina. Poznamo talne kune (npr. [[skunki|skunke]]), plezalce (npr. [[kune (poddružina)|kune]]), kopače ([[jazbeci|jazbece]]) in delno ali povsem vodne vrste ([[minki]] in [[vidre]]). Kljub vsej pestrosti jim je skupno dolgo [[telo]] na kratkih [[okončina]]h. == Razširjenost == Živijo v [[Evrazija|Evraziji]], [[Afrika|Afriki]] in [[Amerika|Ameriki]]. Večina vrst je vezanih na [[gozd]] in [[grm]]ičevje, srečamo pa jih tudi drugje. == Opis vrst == Raznovrstnost v telesni zgradbi telesa se kaže tudi v prehranjevalnih navadah. Napadalne in živahne kune obvladajo plen, ki je večji od njih. Nekatere vidre lovijo [[ribe]], nekatere pa z občutljivimi rokami ob jezerskem bregu nabirajo [[školjke]]. Kune lovijo na [[drevo|drevju]], njihov plen pa so [[veverice]] in [[ptice]]. Pri samicah se zrela [[jajčece|jajčeca]] ne sproščajo samodejno, temveč ob [[parjenje|parjenju]], ki lahko traja 2 uri. Pri mnogih parih oplojena jajčeca najprej mirujejo in se šele po ugodnih razmerah ugnezdijo na steno [[maternica|maternice]]. Čeprav traja [[brejost]] le 1–2 meseca, pa lahko mine od [[oploditev|oploditve]] do [[porod]]a več kot leto dni. === Kuna zlatica === [[Kuna zlatica]] (''Martes martes'') je dolga od 40 do 55&nbsp;cm. Njen [[rep]] je zelo košat, meri pa do 28&nbsp;cm. Odrasla žival tehta od 900 do 2000 g. Je kostanjeve do temnorjave barve. Vrat in prsa pa ima svetlo do oranžnorumena. Ima dokaj okroglo glavo z veliki [[uho|uhlji]]. Je izvrstna plezalka, lovi pa tudi na tleh. Kuna zlatica živi v vseh vrstah gozdov, v gorah pa do drevesne meje. Dejavna je predvsem ponoči in je samotarska žival. Hrani se z [[glodavci]], pticami, [[žuželke|žuželkami]] in gozdnimi sadeži. Zaradi mirovanja zarodka traja brejost 9 mesecev. Samica aprila skoti 3–5 slepih mladičev, ki po 5 tednih spregledajo. Po 8–10 tednih se učijo plezati, pozno poleti pa postanejo samostojni. Kuna zlatica ima kožuh gost, mehak in sijajen, zgoraj rumenkasto do temno kostanjevo rjav. Po gobcu, čelu in licih je svetlo rjav, po bokih in po trebuhu rumenkast, po nogah črno rjavo senčen. Pod vratom je kožuh zlato rumen, včasih tudi samo belkasto rumen vendar nikoli ni ta lisa tako globoko razcepljena kot pri kuni belici. Njeno telo je dolga približno od 50 do 55&nbsp;cm in njen rep povprečno meri okoli 30&nbsp;cm. === Kuna belica === [[Kuna belica]] (''Martes foina'') ima sorazmerno kratek trup. Noge so dolge, klinasta glava pa je dokaj široka. Sivo rjav [[kožuh]] ima na prsih belo rjavo liso. Dolga je od 42&nbsp;cm do 48&nbsp;cm. Njen rep je dolg 26&nbsp;cm. Tehta pa približno 1,5&nbsp;kg do 2,5&nbsp;kg. Zavetje si poišče v skalni razpoki, drevesni duplini ali zapuščenem brlogu. Ozemlje si s površino do 80 ha označi z iztrebki. Kuna belica živi v vseh vrstah gozdov, v gorah pa do drevesne meje. Dejavna je predvsem ponoči in je samotarska žival. Hrani se z glodavci, pticami, žuželkami in gozdnimi sadeži. Brejost traja 30 dni,vendar se oplojene jajčne celice ugnezdijo šele 230–275 dni po parjenju. V leglu so 3–4 mladiči. === Harza === [[Harza]] (pisana kuna, ''Martes flavigula'') je podobna kuni zlatici, vendar je večja, ima daljšo [[dlaka|dlako]] in bolj košat rep. Kožuh je temno rjav na prsih pa ima rumeno liso. Dolga je 48–70&nbsp;cm in njen rep je dolg 35–45&nbsp;cm. Tehta pa 1–5&nbsp;kg. Zavetje si poišče v skalni razpoki, drevesni duplini ali zapuščenem brlogu. Ozemlje si s površino do 80 ha označi z iztrebki. Kuna belica živi v vseh vrstah gozdov, v gorah pa do drevesne meje. Dejavna je predvsem ponoči in je samotarska žival. Hrani se z glodavci, pticami, žuželkami in plodovi. Brejost traja 30 dni,vendar se oplojene jajčne celice ugnezdijo šele 230–275 dni po parjenju. V leglu so 3–4 mladiči. === Sobolj === [[Sobolj]] (''Martes zibellina'') je dolg od 32 do 46&nbsp;cm, njegov rep pa je dolg 14–18&nbsp;cm. Tehta od 0,9 do 2&nbsp;kg. Kožuh je rjavo črn, svetlejša prsna lisa pa je slabo izražena. V primerjavi z drugimi kunami ima daljše noge in bolj košat rep, ostre [[krempelj|kremplje]] pa lahko nekoliko vpotegne. Dejaven je na gozdnih tleh. Živi v gnezdu v zapuščenem brlogu, poleg gnezda pa ima tudi več začasnih zatočišč. Hrani se z majhnimi živalmi in plodovi. Brejost traja 30 dni, vendar se oplojene jajčne celice ugnezdijo šele 230–275 dni po parjenju. V leglu so 3–4 mladiči. == Kune v Sloveniji == Najbolj znani vrsti na Slovenskem sta [[kuna belica]] z [[bela|belo]] [[lisa|liso]] na [[prsi]]h (''Martes foina'') in [[kuna zlatica]] z [[rumena|rumeno]] liso na prsih (''Martes martes''). == Klasifikacija družine Mustelidae == Družina Mustelidae obsega 55 vrst v 24 rodovih. * '''Poddružina [[Lutrinae]]''' (vidre) ** Rod ''[[Amblonyx]]'' ** Rod ''[[Aonyx]]'' ** Rod ''[[Enhydra]]'' (morska vidra) ** Rod ''[[Lontra]]'' ** Rod ''[[Lutra]]'' (vidra) ** Rod ''[[Lutrogale]]'' ** Rod ''[[Pteronura]]'' * '''Poddružina [[Melinae]]''' (jazbeci starega sveta) ** Rod ''[[Arctonyx]]'' ** Rod ''[[Meles]]'' (evrazijski jazbec) ** Rod ''[[Melogale]]'' * '''Poddružina [[Mellivorinae]]''' (medarski jazbeci) ** Rod ''[[Mellivora]]'' * '''Poddružina [[Taxideinae]]''' (jazbeci) ** Rod ''[[Taxidea]]'' (ameriški jazbec) ** Rod ''[[Chamitataxus]]'' (izumrli) * '''Poddružina [[Mustelinae]]''' (kune, podlasice, rosomahi, dihurji) ** Rod ''[[Eira]]'' ** Rod ''[[Ekorus]]'' (izumrli) ** Rod ''[[Galictis]]'' ** Rod ''[[Rosomah|Gulo'' (rosomah)]] z eno vrsto ** Rod ''[[Ictonyx]]'' ** Rod ''[[Lyncodon]]'' ** Rod ''[[Martes]]'' ** Rod ''[[Mustela]]'' ** Rod ''[[Poecilogale]]'' ** Rod ''[[Vormela]]'' ** Rod Eira == Zunanje povezave == {{wikispecies|Mustelidae}} {{Zbirka|Category:Mustelidae}} * Natural History Collections: [http://www.nhc.ed.ac.uk/index.php?page=493.172.292 Mustelidae] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zveri]] [[Kategorija:Kune|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]] okwhmz34aaz67w1nq768nlhgn9alb4s 5735201 5735200 2022-08-16T18:06:04Z Yerpo 8417 še en izvod wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Kuna|hrvaško valuto|kuna (valuta)}} {{Taksonomka | color = pink | name = Kune | image = Otters at feeding time 2004 SMC.jpg | image_width = 200px | image_caption = [[Evrazijska vidra]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = '''Mustelidae''' | familia_authority = [[Johann Fischer von Waldheim|G. Fischer de Waldheim]], 1817 | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = &nbsp;[[Lutrinae]] (vidre)<br /> &nbsp;[[Melinae]] (jazbeci starega sveta)<br /> &nbsp;[[Taxidiinae]] (jazbeci)<br /> &nbsp;[[Mellivorinae]] (medarski jazbeci)<br /> &nbsp;[[Mustelinae]] (kune, podlasice, rosomahi, dihurji)<br /> }} '''Kune''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Mustelidae''') so med [[družina (biologija)|družinami]] [[zver]]i najbolj raznovrstna in najštevilčnejša družina. Poznamo talne kune (npr. [[skunki|skunke]]), plezalce (npr. [[kune (poddružina)|kune]]), kopače ([[jazbeci|jazbece]]) in delno ali povsem vodne vrste ([[minki]] in [[vidre]]). Kljub vsej pestrosti jim je skupno dolgo [[telo]] na kratkih [[okončina]]h. == Razširjenost == Živijo v [[Evrazija|Evraziji]], [[Afrika|Afriki]] in [[Amerika|Ameriki]]. Večina vrst je vezanih na [[gozd]] in [[grm]]ičevje, srečamo pa jih tudi drugje. == Opis vrst == Raznovrstnost v telesni zgradbi telesa se kaže tudi v prehranjevalnih navadah. Napadalne in živahne kune obvladajo plen, ki je večji od njih. Nekatere vidre lovijo [[ribe]], nekatere pa z občutljivimi rokami ob jezerskem bregu nabirajo [[školjke]]. Kune lovijo na [[drevo|drevju]], njihov plen pa so [[veverice]] in [[ptice]]. Pri samicah se zrela [[jajčece|jajčeca]] ne sproščajo samodejno, temveč ob [[parjenje|parjenju]], ki lahko traja 2 uri. Pri mnogih parih oplojena jajčeca najprej mirujejo in se šele po ugodnih razmerah ugnezdijo na steno [[maternica|maternice]]. Čeprav traja [[brejost]] le 1–2 meseca, pa lahko mine od [[oploditev|oploditve]] do [[porod]]a več kot leto dni. === Kuna zlatica === [[Kuna zlatica]] (''Martes martes'') je dolga od 40 do 55&nbsp;cm. Njen [[rep]] je zelo košat, meri pa do 28&nbsp;cm. Odrasla žival tehta od 900 do 2000 g. Je kostanjeve do temnorjave barve. Vrat in prsa pa ima svetlo do oranžnorumena. Ima dokaj okroglo glavo z veliki [[uho|uhlji]]. Je izvrstna plezalka, lovi pa tudi na tleh. Kuna zlatica živi v vseh vrstah gozdov, v gorah pa do drevesne meje. Dejavna je predvsem ponoči in je samotarska žival. Hrani se z [[glodavci]], pticami, [[žuželke|žuželkami]] in gozdnimi sadeži. Zaradi mirovanja zarodka traja brejost 9 mesecev. Samica aprila skoti 3–5 slepih mladičev, ki po 5 tednih spregledajo. Po 8–10 tednih se učijo plezati, pozno poleti pa postanejo samostojni. Kuna zlatica ima kožuh gost, mehak in sijajen, zgoraj rumenkasto do temno kostanjevo rjav. Po gobcu, čelu in licih je svetlo rjav, po bokih in po trebuhu rumenkast, po nogah črno rjavo senčen. Pod vratom je kožuh zlato rumen, včasih tudi samo belkasto rumen vendar nikoli ni ta lisa tako globoko razcepljena kot pri kuni belici. Njeno telo je dolga približno od 50 do 55&nbsp;cm in njen rep povprečno meri okoli 30&nbsp;cm. === Kuna belica === [[Kuna belica]] (''Martes foina'') ima sorazmerno kratek trup. Noge so dolge, klinasta glava pa je dokaj široka. Sivo rjav [[kožuh]] ima na prsih belo rjavo liso. Dolga je od 42&nbsp;cm do 48&nbsp;cm. Njen rep je dolg 26&nbsp;cm. Tehta pa približno 1,5&nbsp;kg do 2,5&nbsp;kg. Zavetje si poišče v skalni razpoki, drevesni duplini ali zapuščenem brlogu. Ozemlje si s površino do 80 ha označi z iztrebki. Kuna belica živi v vseh vrstah gozdov, v gorah pa do drevesne meje. Dejavna je predvsem ponoči in je samotarska žival. Hrani se z glodavci, pticami, žuželkami in gozdnimi sadeži. Brejost traja 30 dni,vendar se oplojene jajčne celice ugnezdijo šele 230–275 dni po parjenju. V leglu so 3–4 mladiči. === Harza === [[Harza]] (pisana kuna, ''Martes flavigula'') je podobna kuni zlatici, vendar je večja, ima daljšo [[dlaka|dlako]] in bolj košat rep. Kožuh je temno rjav na prsih pa ima rumeno liso. Dolga je 48–70&nbsp;cm in njen rep je dolg 35–45&nbsp;cm. Tehta pa 1–5&nbsp;kg. Zavetje si poišče v skalni razpoki, drevesni duplini ali zapuščenem brlogu. Ozemlje si s površino do 80 ha označi z iztrebki. Kuna belica živi v vseh vrstah gozdov, v gorah pa do drevesne meje. Dejavna je predvsem ponoči in je samotarska žival. Hrani se z glodavci, pticami, žuželkami in plodovi. Brejost traja 30 dni,vendar se oplojene jajčne celice ugnezdijo šele 230–275 dni po parjenju. V leglu so 3–4 mladiči. === Sobolj === [[Sobolj]] (''Martes zibellina'') je dolg od 32 do 46&nbsp;cm, njegov rep pa je dolg 14–18&nbsp;cm. Tehta od 0,9 do 2&nbsp;kg. Kožuh je rjavo črn, svetlejša prsna lisa pa je slabo izražena. V primerjavi z drugimi kunami ima daljše noge in bolj košat rep, ostre [[krempelj|kremplje]] pa lahko nekoliko vpotegne. Dejaven je na gozdnih tleh. Živi v gnezdu v zapuščenem brlogu, poleg gnezda pa ima tudi več začasnih zatočišč. Hrani se z majhnimi živalmi in plodovi. Brejost traja 30 dni, vendar se oplojene jajčne celice ugnezdijo šele 230–275 dni po parjenju. V leglu so 3–4 mladiči. == Kune v Sloveniji == Najbolj znani vrsti na Slovenskem sta [[kuna belica]] z [[bela|belo]] [[lisa|liso]] na [[prsi]]h (''Martes foina'') in [[kuna zlatica]] z [[rumena|rumeno]] liso na prsih (''Martes martes''). == Klasifikacija družine Mustelidae == Družina Mustelidae obsega 55 vrst v 24 rodovih. * '''Poddružina [[Lutrinae]]''' (vidre) ** Rod ''[[Amblonyx]]'' ** Rod ''[[Aonyx]]'' ** Rod ''[[Enhydra]]'' (morska vidra) ** Rod ''[[Lontra]]'' ** Rod ''[[Lutra]]'' (vidra) ** Rod ''[[Lutrogale]]'' ** Rod ''[[Pteronura]]'' * '''Poddružina [[Melinae]]''' (jazbeci starega sveta) ** Rod ''[[Arctonyx]]'' ** Rod ''[[Meles]]'' (evrazijski jazbec) ** Rod ''[[Melogale]]'' * '''Poddružina [[Mellivorinae]]''' (medarski jazbeci) ** Rod ''[[Mellivora]]'' * '''Poddružina [[Taxideinae]]''' (jazbeci) ** Rod ''[[Taxidea]]'' (ameriški jazbec) ** Rod ''[[Chamitataxus]]'' (izumrli) * '''Poddružina [[Mustelinae]]''' (kune, podlasice, rosomahi, dihurji) ** Rod ''[[Eira]]'' ** Rod ''[[Ekorus]]'' (izumrli) ** Rod ''[[Galictis]]'' ** Rod ''[[Rosomah|Gulo'' (rosomah)]] z eno vrsto ** Rod ''[[Ictonyx]]'' ** Rod ''[[Lyncodon]]'' ** Rod ''[[Martes]]'' ** Rod ''[[Mustela]]'' ** Rod ''[[Poecilogale]]'' ** Rod ''[[Vormela]]'' ** Rod Eira == Zunanje povezave == {{wikispecies|Mustelidae}} {{Zbirka|Category:Mustelidae}} * Natural History Collections: [http://www.nhc.ed.ac.uk/index.php?page=493.172.292 Mustelidae] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zveri]] [[Kategorija:Kune|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]] sckbujjst8ergtkv44tqd3zne7ppkwu 0 20061 5735245 5422408 2022-08-16T20:00:36Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Miši, voluharice in hrčki]]; dodal [[Kategorija:Miši]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|živalski poddružini glodavcev Gerbillinae|red žuželk|Skakači (žuželke)}} {{Taksonomka | color = pink | name = Skakači | fossil_range = pozni [[miocen]] - recentno | image = | image_width = 200px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | superfamilia = [[Muroidea]] | familia = [[Muridae]] | subfamilia = '''Gerbillinae''' | subfamilia_authority = [[John Edward Gray|Gray]], 1825 | subdivision_ranks = [[Rod (biologija)|Rodovi]] | subdivision = ''[[Gerbillus]]''<br> ''[[Microdillus]]''<br> ''[[Meriones]]''<br> ''[[Rhombomys]]''<br> ''[[Psammomys]]''<br> ''[[Sekeetamys]]''<br> ''[[Brachiones]]''<br> ''[[Desmodilliscus]]''<br> ''[[Pachyuromys]]''<br> ''[[Tatera]]''<br> ''[[Taterillus]]''<br> ''[[Desmodillus]]''<br> ''[[Gerbillurus]]''<br> ''[[Ammodillus]]'' }} '''Skakači''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gerbillinae''') so [[glodavci]], ki živijo v suhih področjih, [[stepa]]h in pustih predelih južne [[Rusija|Rusije]], zahodne in notranje [[Azija|Azije]] ter severne [[Afrika|Afrike]]. Pred [[plenilec|plenilci]] se rešujejo z dolgimi skoki. Pri gibanju sodelujejo samo zadnje okončine. Sprednje noge služijo samo za prijemanje hrane. Kremplji so roževinaste, stalno rastoče tvorbe na koncu prstov. Po nastanku in zgradbi ustrezajo človekovim nohtom. Z njimi koplje rove v zemljo, pleza po drevju in kamenju in si pomaga pri nabiranju hrane. Živijo od 3 do 5 let, povprečno 4. So krotki in skoraj nikoli ne ugriznejo. Lahko jih naučimo raznih spretnosti. Skakači so lahko rjavkaste barve z belim trebuhom, črne, bele ali sive barve. Ne smrdijo, saj so njihovi iztrebki trdi, urina pa imajo malo. Zelo radi imajo sončnična semena. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Gerbillinae}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Miši]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1825]] {{normativna kontrola}} 6xz9rkbt07lsgbw591xwdpib63a1ned 0 21492 5735520 5729028 2022-08-17T01:33:24Z Amanesciri2021 205950 /* R */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (1865)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Milan Balažic]] * [[Anton Balažek]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Anton Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Peter Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * [[Ivan Dečko]] * [[Jože Dekleva]] * [[Franci Demšar]] * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Boris Frlec]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[László Göncz]] (Madžar rojen v Sloveniji) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * [[Peter Grasselli]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Tina Heferle]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horvath]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]]? * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hržič|Ivan Hršak - Ivan Hržič]] * [[Karel Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] *[[Zoltan Jan]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] == K == * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunc]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Franc Kangler]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[France Žiga Kimovec]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Branko Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Matej Kolmanič]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Albin Kovač]] * [[Stane Kovač]] * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] - * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Franc Kramar]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Franc Krvina|France Krvina]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Damjan Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *[[Ignacij Lenček]]? *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 -?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] == M == * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Andrej Magajna]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Marjan Maučec]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Franc Mišič]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *[[Jani Möderndorfer]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janže Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] *[[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] == P == [[Natalis Pagliaruzzi]] - [[Borut Pahor]] - [[Drago Pahor]] - [[Samo Pahor]] - [[Sergij Pahor]] - [[Alojzij Pajer]]-Monriva - [[Stane Pajk]] - [[Robert Pal]] - [[Josip Pangerc]] - [[Bojan Papič]] -[[Anton Partljič|Tone Partljič]] - [[Ingo Paš]] - [[Damjan Paulin]] - [[Tone Pavček]] - [[Andrej Pavlica]] - [[Josip Pavlica]] - [[Alenka Pavlič]] - [[Darja Pavlič]] - [[Lojze Pavlič]] - [[Stane Pavlič]] - [[Jože Pavličič]] - [[Marko Pavliha]] - [[Jernej Pavlin (politik)]] - [[Irma Pavlinič Krebs]] - [[Marko Pavlišič]] - [[Robert Pavšič]] - [[Rudi Pavšič]] - [[Breda Pečan]] - [[Sašo Peče]] - [[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] - [[Sergij Pelhan]] - [[Stojan Pelko]] - [[Jože Penca]] - [[Gorazd Perenič]] - [[Janez Perenič]] - [[Ljudevit Perič]] - [[Franc Perko (župan)|Franc Perko]] - [[Vencelj Perko]] - [[France Perovšek]] - [[Janez Perovšek]] - [[Tone Peršak]] - [[Pavel Pestotnik]] - [[Bojan Petan]] - [[Rudolf Petan]] - [[Josip Petejan|Jože (Josip) Petejan]] - [[Franc Petek]] - [[Milan Petek]] - [[Miro Petek]] - [[Alojz Peterle|Alojz (Lojze) Peterle]] - [[Ernest Petrič]] - [[Josip Petrič]] - [[Pavle Petričič|Pavle Petričić]] - [[Tea Petrin]] - [[Bortolo Petronio]] - [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] - [[Mihael Petrovič]] - [[Viljem Pfeifer]] - [[Janez Piber]] - [[Jernej Pikalo]] - [[Emil Milan Pintar]] - [[Ciril Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Edo Pirkmajer]] - [[Milko Pirkmajer]] - [[Otmar Pirkmajer]] - [[Pavel Pirkmajer]] - [[Franc Pirkovič]] - [[Jelka Pirkovič]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Rajko Pirnat]] - [[Franc Pišek]] - [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] - [[Leonid Pitamic]] - [[Franc Pišek]] - [[Aleksandra Pivec]] - [[Franci Pivec]] - [[Ljudevit Pivko]] - [[Ivan Plantan]] - [[Dušan Pleničar]] - [[Ivan Ples]] - [[Miroslav Ples]] - [[Janko Pleterski]] - [[Senko Pličanič]] - [[Jakob Ploj]] - [[Miroslav Ploj]] - [[Zlata Ploštajner]] - [[Alojz Pluško]] - [[Dušan Plut]] - [[Zdravko Počivalšek]] - [[Jakob Počivavšek]] - [[Valentin Podgorc]] - [[Karel Podgornik]] - [[Dejan Podgoršek]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Bojan Podkrajšek]] - [[Sida Podlesek]] - [[Anton Podobnik]] - [[Janez Podobnik]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Josip Pogačnik]] - [[Lovro Pogačnik]] - [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] - [[Milan Pogačnik]] - [[Valentin Pohorec]] - [[Marijan Pojbič]] - [[Jože Pokorn]] - [[Boštjan Poklukar]] - [[Josip Poklukar]] - [[Anton Polajnar]] - [[Ignac Polajnar]] - [[Bojan Polak]] - [[Radko Polič star.|Radko Polič]] - [[Svetozar Polič]] - [[Zoran Polič]] - [[Ludvik Poljanec]] - [[Vinko Poljanec]] - [[Majda Poljanšek]] - [[Ferdinand Pollak]] - [[Anton Poljšak]] - [[Robert Polnar]] - [[Marjan Poljšak]] - [[Tone Poljšak]] - [[France Popit]] - [[Boris Popovič]] - [[Carlo Porenta]] - [[Alojz Posedel]] - [[Franc Potočnik]] - [[Janez Potočnik]] - [[Jožef Potočnik]] - [[Miha Potočnik]] - [[Vika Potočnik]] - [[Ivo Potokar]] - [[Majda Potrata]] - [[Ivan Potrč]] - [[Jože Potrč]] - [[Miran Potrč]] - [[Fran Povše]] - [[Zoran Poznič]] - [[Albin Poznik]] - [[Maria Pozsonec]] - [[Hubert Požarnik]] - [[Avgust Praprotnik]] - [[Nik Prebil]] - [[Vladimir Prebilič]] - [[Božo Predalič]] - [[Izidor Predan]] - [[Janko Predan]] - [[Jani Prednik]] - [[Miroslav Pregl]] - [[Živko Pregl]] - [[Ivan Prekoršek]] - [[Matija Prelog]] - [[Albin Prepeluh]] - [[Jakob Presečnik]] - [[Dejan Prešiček]] - [[Mihael Prevc]] - [[Srečko Prijatelj]] - [[Uroš Prikl]] - [[Aleš Primc]] - [[Jana Primožič]] - [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] - [[Matija Prosekar]] - [[Miloš Prosenc]] - [[Jože Protner]] - [[Janko Prunk]] - [[Karel Prušnik]] - [[Boris Puc]] - [[Dinko Puc]] - [[Ivan Pucelj]] - [[Dino Pucer]] - [[Ciril Pucko]] - [[Ivan Pučnik]] - [[Jože Pučnik]] - [[Jožica Puhar]] - [[Vitodrag Pukl]] - [[Franc Pukšič]] - [[Iztok Purič]] - [[Jože Pustoslemšek]] - [[Ludvik Puš]] - [[Janez Pušar]] - [[Rudolf Pušenjak]] - [[Rado Pušenjak]] - [[Vladimir Pušenjak]] == R == [[Boris Race]] - [[Darja Radić]] - [[Božidar Raič]] - [[Janko Rajar]] - [[Jožef Rajšp]] - [[Stanislav Raščan]] - [[Vladimir Ravnihar]] - [[Franjo Ravnik]] - [[Miha Ravnik]] - [[Rudolf Ravnik]] - [[Aleksander Ravnikar]] - [[Jernej Ravnikar]] - [[Ludvik Ravnikar]] - [[Franc Razdevšek]] - [[Radoslav Razlag]] - [[Rafael Razpet]] - [[Ivan Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Amalija Regent]] - [[Ivan Regent]] - [[Izidor Rejc]] - [[Albert Rejec]] - [[Marjan Rekar]] - [[Tone Remc]] - [[Alojzij Remec]]? - [[Bogumil Remec]] - [[Vladimir Remec]] - [[Tine Remškar]] - [[Ivan Renko]] - [[Viktor Repič]] - [[Vili Rezman]] - [[Cvetka Ribarič Lasnik]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Ivan Ribnikar]] - [[Herman Rigelnik]] - [[Andreja Rihter]] - [[Alojz Ribič]] - [[Janez Ribič]] - [[Marija Ribič]] - [[Mitja Ribičič]] - [[Ciril Ribičič]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Cvetana Rijavec]] - [[Robert Rinaldo]] - [[Vitja Rode]] - [[Emil Rojc]] - [[Anton Rojec]] - [[Ivan Rojec]] - [[Anton Rojina]] - [[Anton Rop]] - [[Franjo Rosina]] - [[Igor Rosina]] - [[Jožef Rosina]] - [[Janez Nepomuk Rosmann]] - [[Mihajlo Rostohar]] - [[Eduard Roškar]] - [[Ivan Roškar]] - [[Metod Rotar]] - [[Anton Rous]] - [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] - [[Marjan Rožič]] - [[Jakob Rožič]] - [[Valentin Rožič]] - [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] - [[Janko Rudolf]] - [[Bojan Rugelj]] - [[Matija Rulitz]] - [[Pavel Rupar]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mara Rupena-Osolnik]] - [[Zora Rupena]] - [[Leon Rupnik]] - [[Andrej Rus]] - [[Josip Rus]] - [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] - [[Veljko Rus]] - [[Vojan Rus]] - [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] - [[Anton Rutar]] - [[Otokar Rybář]] - == S == [[Bernard Sadovnik]] - [[Franc Sagaj]] - [[Borut Sajovic]] - [[Ivan Sajovic]] - [[Franc Salamon]] - [[Dorče Sardoč]] - [[Silvano Sau]] - [[Jožef Savinšek]] - [[Franc Schaubach]] - [[Jožef Kamilo Schmidburg]] - [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] - [[Jožef Schwegel]] - [[Viljem Schweitzer]] - [[Alojz Sedej]] - [[Cvetka Selšek]] - [[Dušan Semolič]] - [[Dušan Sernec]] - [[Janko Sernec]] - [[Josip Sernec]] - [[Stanka Setnikar Cankar]] - [[Anton Sfiligoj]] - [[Avgust Sfiligoj]] - [[Ivan Simčič]] - [[Teofil Simčič]] (1902-97) - [[Franc Simonič (1916)]] - [[Vasko Simoniti]] - [[Danica Simšič]] - [[Ljubo Sirc]] - [[Janez Sirše]] - [[Ivan Sisinger]] - [[Primož Siter]] - [[Janez Skedl]] - [[Josip Skerk]] - [[Lojze Skok]] - [[Nada Skuk]] - [[Karel Slanc]] - [[Edvard Slavik]] - [[Mitja Slavinec]] - [[Jolanda Slokar]] - [[Jožef Slokar]] - [[Janja Sluga]] - [[Alenka Smerkolj]] - [[Rudolf Smersu]] - [[Franc Smodej]] - [[Robert Smodej]] - [[Janko Smole]] - [[Jože Smole]] - [[Karel Smolle]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Franc Snoj]] - [[Jože Sodja]] - [[Janez Sodržnik]] - [[Mitja Sojer]] - [[Alojz Sok]] - [[Slavko Soršak]] - [[Boris Sovič]] - [[Stojan Spetič]] - [[Jože Srebrnič]] - [[Zoran Stančič]] - [[Edvard Stanič]] - [[Gojko Stanič]] - [[Marjan Stanič]] - [[Stane Stanič]] - [[Aleš Stanovnik]] - [[Ivan Stanovnik]] - [[Janez Stanovnik]] - [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] - [[Miloš Stare]] - [[Andrijana Starina Kosem]] - [[Bojan Starman]] - [[Danijel Starman]] - [[Marko Starman]] - [[Emil Stefanovič]] - [[Stana Stopar]] - [[Viktor Stopar]] - [[Vojko Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Francka Strmole-Hlastec]] - [[Lojzka Stropnik]] - [[Marjan Sturm]] - [[Janko Stušek]] - [[Karel Sukič]] - [[Josef Suppan]] - [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] - [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] - [[Janez Sušnik]] - [[Peter Sušnik]] - [[Ernest Svetec]] - [[Luka Svetec]] - [[Andrej Svetek]] - [[France Svetek]] - [[Lev Svetek]] - [[Albert Svetina-Erno]] - [[Anton Svetina]] - [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] - [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] - [[Ivan Svetlik]] == Š == [[Aleš Šabeder]] - [[Franc Šali]] - [[Marjan Šarec]] - [[Karel Šavnik]] - [[Pavel Šavnik]] - [[Virgil Šček]] - [[Franc Šebjanič]] - [[Boštjan Šefic]] ''-'' [[Rudi Šeligo]] - [[Lidija Šentjurc]] - [[Jernej Šerjak]] - [[Leo Šešerko]] - [[Jože Šeško]] - [[Dušan Šešok]] - [[Franc Šetinc]] - [[Lenart Šetinc]] ''-'' [[Marjan Šetinc]] - [[Mile Šetinc]] - [[Drago Šiftar]] - [[Ivan Vanek Šiftar]] - [[Niko Šilih]] - [[Rudi Šimac]] - [[Dušan Šinigoj]] - [[Irena Šinko]] - [[Josip Šinko]] - [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] - [[Majda Širca]] - [[Andrej Šircelj]] - [[Albert Širok]]? - [[Karel Šiškovič]] - [[Raul Šiškovič]] - [[Matija Škerbec]] - [[Albin Škerk]] - [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] - [[Jožef Školč]] - [[Bojan Škrk]] - [[Karel Škulj]] - [[Jože Šlander]] - [[Slavko Šlander]] - [[Albin Šmajd]] - [[Franc Šmon]] - [[Boris Šnuderl]] - [[Makso Šnuderl]] - [[Jakob Šolar]] - [[Igor Šoltes]] - [[Črtomir Špacapan]] - [[Mirko Špacapan]] - [[Bogomir Špiletič]] - [[Vekoslav Špindler]] - [[Bojan Šrot]] - [[Tomaž Štebe]] - [[Anton Štebi]] - [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] - [[Ivo Štempihar]] - [[Andrej Šter]] - [[Emil Štern]] - [[Anton Štihec]] - [[Drago Štoka]] - [[Franc Štoka]] - [[Adolf Štorman]] - [[Ivan Štravs]] - [[Jernej Štromajer]] - [[Jožko Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Vojka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Lovro Šturm]] - [[Jadranka Šturm Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] - [[Jožef Šuc]] - [[Borut Šuklje]] - [[Fran Šuklje]] - [[Vladimir Šuklje]] - [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] - [[Patricija Šulin]] - [[Radoš Šumrada]] - [[Jože Šušmelj]] - [[Aco Franc Šuštar]] - [[Boris Šuštar]] - [[Ivan Šušteršič]] - [[Janez Šušteršič]] - [[Tone Šušteršič]] - [[Matjaž Švagan]] - [[Ivan Švegel]] == T == * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[France Terseglav]] * [[Ciril Testen]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] * [[Ignac Tratar]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == [[Boris Vadnjal]] - [[Ivo Vajgl]] - [[Davorin Valentinčič]] - [[Lado Vavpetič]] - [[Janko Veber]] - [[Norbert Veber]]? - [[Ivan Vehovec]] - [[Herman Velik]] - [[Jože Velikonja]] - [[Ivan Vencajz]] - [[Peter Vencelj]] - [[Albin Vengust]] - [[Andrej Verbič]] - [[Peter Verlič]] - [[Karel Verstovšek]] - [[Rudi Veršnik]] - [[Ivan Verzolak]] - [[Fran Vesel (1894-1954)]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Ivan Vesenjak]] - [[Peter Vesenjak]] - [[Josip Vidmar]] - [[Marjan Vidmar]] - [[Gorazd Vidrih]] - [[Rudolf Vidrih]] - [[Josip Vilfan]] - [[Joža Vilfan]] - [[Marija Vilfan]] - [[Peter Vilfan]] - [[Albin Vipotnik]] - [[Janez Vipotnik]] - [[Gregor Virant]] - [[Franc Višnikar]] - [[Andrej Vizjak]] - [[Bogomil Vižintin]] - [[Patrick Vlačič]] - [[Angela Vode]] - [[Albin Vodopivec]] - [[Fran Vodopivec]] - [[Albert Vodovnik]] - [[Olga Voglauer]] - [[Željko Vogrin]] - [[Mitja Volčič]] - [[Božidar Voljč]] - [[Ignac Voljč]] - [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] - [[Vojko Volk]] - [[Reginald Vospernik]] - [[Bogumil Vošnjak]] - [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] - [[Josip Vošnjak]] - [[Mihael Vošnjak]] - [[Mitja Vošnjak]] - [[Rudi Vouk]] - [[Olga Vrabič]] - [[Marko Vraničar]] - [[Mateja Vraničar Erman]] - [[Anton Vratuša]] - [[Marko Vrhunec]] - [[Vinko Vrhunec]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Ivan Vuk]] - [[Martina Vuk]] - Franjo Vulčer? == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == [[Andreja Zabret]] - [[Jože Zabukovec]] - [[Zdravko Zabukovec]] - [[Bojan Zadel]] - [[Ludvik Zadnik]] - [[Boštjan Zagorac]] - [[Franc Zagožen]] - [[Jože Zagožen]] - [[Janez Zahrastnik]] - [[Janez Zajc]] - [[Simon Zajc]] - [[Marjan Zajec]] - [[Aleš Zalar]] - [[Cvetka Zalokar Oražem]] - [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] - [[Valentin Zarnik]] - [[Danilo Zelen]] - [[Jože Zemljak]] - [[Janez Zemljarič]] - [[Pavel Zgaga]] - [[Urša Zgojznik]] - [[Marko Zidanšek]] - [[Miloš Zidanšek]] - [[Milovan Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Milenko Ziherl]] - [[Slavko Ziherl]] - [[Jože Zimšek]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Igor Zorčič]] - [[Aleksander Zorn]] - [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] - [[Beno Zupančič]] - [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] - [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] -[[Niko Zupanič]] - [[Josip Zurc]] - [[Milan Zver]] -[[Franci Zwitter]] - [[Mirt Zwitter]] - [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] t2lggm2cwepfh7qdj8komnc92a5kueu 0 23550 5735531 5601321 2022-08-17T05:52:57Z Materialscientist 68890 same image, better quality wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[sir (naziv)|Sir]] '''Robert Stephenson Smyth Baden - Powell''', gilwellski [[baron]] in [[lord]], po [[skavti|skavtsko]] »B. - P.« [''bi-pi''], konjeniški [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnik]], [[plemič]] in [[pisatelj]], ustanovitelj skavtskega gibanja * [[22. februar]] [[1857]], [[Paddington]], [[Anglija]], † [[8. januar]] [[1941]], [[Nyeri|Njeri]], [[Kenija]]. == Uvod == Robert Baden-Powell se je rodil v [[London]]u v zelo ugledni angleški družini. Že v mladosti so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, dobro šle od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja v kolonialni [[Britanska Indija|Indiji]] povzpel zelo visoko. Poseben pečat je dala poznejši skavtski organizaciji njegova izkušnja v [[Druga burska vojna|burski vojni]], kjer je organiziral tamkajšnje dečke v poseben mladinski odred, ki je opravljal razna kurirska in izvidniška dela. Sodelovanje s [[w:en:Ernest Thompson Seton|Setonom]] je dalo skavtstvu piko na i. Leta 1907 je organiziral svoj prvi poskusni tabor na otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]], kjer je predvsem preizkusil svojo zamisel. Na taborjenje je povabil dečke različnih starosti in družbenih slojev ter jih učil skavtskih veščin. Razdelil jih je v majhne skupine - vode, vsakega od njih je vodil najstarejši od dečkov. Organizacijo je poimenoval Boy Scout Association, javnost pa z njo seznanil s knjigo ''Scouting for Boys'', s katero je leta 1908 doživel velik in nepričakovan uspeh. Leta 1910 je bila ustanovljena tudi Girl Guides Association, namenjena dekletom. Veliko je potoval je po svetu in pomagal skavtom pri ustanavljanju in organizaciji njihovih novo nastalih enot. Na teh potovanjih je spoznal tudi svojo bodočo ženo [[Olave Soames]]. Prvi inštruktorski tečaj za voditelje skavtskih skupin je bil leta 1919 v [[w:en:Gilwell Park|Gilwell Parku]]. Tam je bil pred selitvijo v [[Ottawa|Kanado]] in kasneje v [[Kuala Lumpur|Malezijo]] sedež Svetovne skavtske organizacije WOSM (World Organisation of Scout Movement). == Korenine == Robert Stephenson Smyth Baden-Powell se je rodil kot sedmi sin od desetih otrok, njegov oče pa je imel še štiri otroke iz prejšnjega zakona. Vzgajala ga je mati, saj je njegov oče (profesor teologije in geometrije na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]]) umrl, ko je bil star komaj tri leta. Njegova imena so sestavljena iz priimkov njegovih slovečih prednikov. Ime Stephenson je dobil po svojem botru Robertu Stephensonu, sinu izumitelja parne [[lokomotiva|lokomotive]] [[George Stephenson|Georga Stephenson]]a, ime Smyth pa po dedu, [[admiral]]u [[John Smyth|Johnu Smythu]] iz časa vladanja kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]] Dvodelni priimek Baden-Powell, je dobil na željo matere Henriette Grace, »ki ni hotela še enega Powella med tisoč drugimi«. Tako je sinovemu priimku dodala še zveneč priimek enega svojih prednikov, ki ga rodbina ni uporabljala že dve generaciji. Tedaj nemške korenine in zakonske povezave različnih evropskih plemiških rodbin niso bile nič posebnega, zveneč priimek pa je bil zagotovo neke vrste družbena prednost. Henriette Grace je celo sklenila, da bo dovolila del grba Großherzogovih vdelati v grb rodbine Powell. == Otroštvo in mladost == Stari oče je v mladem dečku prebudil veselje do pustolovščin in ljubezen do narave. Pogosto sta skupaj obiskala [[Hyde Park]], katerega zemljevid je znal Robert narisati izjemno natančno. Ko je dedek umrl, je šel Baden-Powell na številne pohode skozi vojaške četrti v mestu in se seznanil s trpljenjem in bedo teh mož. Kmalu zatem je prišel do prepričanja, da mora tu nekaj spremeniti. Osemletni Baden-Powell je ugotovil, da bi se morali prebivalci vojaških četrti razlikovati predvsem po obleki. To je hotel spremeniti, kar je bil eden izmed pomembnejših dejavnikov za odločitev, da bo vpeljal skavtsko uniformo. V času šolanja je Robert izkoristil vsako prosto minuto za iskanje živalskih sledi in spoznavanje gozda. Med počitnicami je šel pogsto s prijatelji kampirat. Počitniški izleti z brati so „Stevieju“, kot so ga klicali v družinskem krogu, pomagali do izkušenj, ki so pozneje v njegovem življenju igrale veliko vlogo. Z vstopom v šolo Charterhouse s 13 leti so se mu odprla nova področja udejstvovanja. Naučil se je priplaziti se v veliki šolski park, ne da bi ga nadzorni učitelj opazil. Naučil se je zakuriti ogenj brez dima in tako se neprijeten vonj ni širil po bivališču. Bil je povprečen učenec z ne preveč zanimanja za tedanji učni program. Bil je dober učenec, vendar skoraj nikjer ni izstopal, razen na dveh področjih: bil je izjemen igralec in moral je biti zraven pri vseh šolskih predstavah. Prav tako je igral v šolski nogometni ekipi – bil je suveren vratar. Presenetljivo je tudi to, da je znal pisati enako dobro z levico in desnico, česar se je naučil sam. Šolanje naj bi nadaljeval na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordski univerzi]], vendar ni opravil sprejemnih testov in se je zato prijavil na [[Kraljeva vojaška akademija Sandhurst|Kraljevo vojaško akademijo Sandhurst]]. == Vojaška kariera == Baden-Powell je opravil leta 1876 sprejemne teste pri konjenici kot drugi in pri pehoti kot četrti najboljši v letniku ter je bil sprejet v konjeniški regiment, ne da bi zaključil svoje šolanje na vojaški akademiji. Kot vojaški poveljnik je bil najbolj znan po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes [[Mafikeng]]) v [[Južnoafriška republika|Južnoafriški republiki]], med [[Druga burska vojna|Drugo bursko vojno]], ko je s peščico vojakov in civilnimi prebivalci 217 dni (od oktobra 1899 do maja 1900) uspešno branil oblegano mesto pred veliko močnejšo bursko vojsko pod poveljstvom generala [[Piet Cronje|Pieta Cronje]]. Obleganje se je končalo 17. maja 1900, Baden - Powell pa je postal narodni junak. Boril se je tudi v Indiji, Južni Afriki, na [[Malta|Malti]] in [[Balkan]]u in v regiji [[Matabele]] (območje današnjega [[Zimbabve]]ja. Z ustanovitvijo južnoafriških stražnih enot britansko-burske policije (SAC), je Baden-Powell veliko doprinesel k redu in miru v regiji. Za kraj izobraževanja je vrhovno poveljstvo britanske vojske izbralo južnoafriško mesto [[Stellenbosch]] (danes Weinanbaus). Ko je bil povišan v [[generalmajor]]ja je Baden-Powell lahko organiziral celotno britansko konjenico po zgledu SAC. Imenovan je bil tudi za generalnega inšpektorja konjenice. [[Slika:Sir R. Baden - Powell LCCN2014719329cr2.jpg|200px|thumb|desno|Robert Baden-Powell v skavtski uniformi]] Leta 1910 je zaključil svojo vojaško kariero s činom [[generalporočnik]]a in se odtlej posvečal zgolj skavtskemu gibanju. 30. oktobra 1912 se je poročil z Olave St.Clair-Soames, ki jo je spoznal med potovanjem po daljnih deželah. Poročila sta se v [[Poole|Poolu]] v Südenglandu – mesto, kjer se nahaja pristaniško območje otoka Brownsea. Par je imel tri otroke – Petra, Heather in Betty. == Skavtsko gibanje == 7. maja 1910 se je Baden-Powell tudi redno upokojil. Šele leta 1907 je imel dovolj časa, da je ustanovil čete mladih skavtov. Prvotno se je zavzemal za že ustanovljeno skupino Boys-Brigade, a je kmalu ugotovil, da ne ustrezajo njegovim prvotnim predstavam. Napisal je še eno knjigo (''Scouting for Boys'') – že enajsto po vrsti. Da bi praktično preizkusil stvari, je med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral tabor na otoku Brownsea. Sam je seveda tja prišel nekaj dni prej, da je lahko pripravil tabor. Na tem taboru je poleg njega šotorilo še 21 fantov iz vseh socialnih razredov in tako tudi njegov nečak Donald. Razdelil jih je v tako imenovane patrulje in napisal skavtske zakone. 1908 je izšla knjiga ''Skavtstvo za fante'' (''Scouting for Boys'') kot ena izmed pomembnejših pedagoških del 20. stoletja. V tej knjigi je prvič uporabil načelo ''Learning by doing'' (''učenje z delom''). Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal zaščitnik skavtskega gibanja, v [[Čile|Čilu]] je bila ustanovljena prva skavtska skupina izven Anglije in imela je tudi prve skavtinje. Od leta 1918 je bil sedež družine Pax Hill imenovan za koordinatorja za rastoče skavtsko gibanje. Šele kasneje je bil ustanovljeno centralno koordinacijsko mesto, današnji svetovni skavtski biro. Leta 1920 se je odvijal prvi [[Jamboree]] (svetovno srečanje skavtov) v Londonu. Udeležilo se ga je 8.000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreeju leta 1929 pa je bilo kar 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in 31 delov kraljestev). == Starost in smrt == Baden-Powellov življenjski prispevek kot general, voditelj skavtov in državljan je bil precejšen. Napisal je 34 knjig, najprej nekaj vojaških, nato pa še skavtske. Zadnja knjiga ''More Sketches of Kenya'' je izšla leta 1940. Starost je preživljal v [[Nyeri|Njeriju]] v Keniji, kjer je v 84. letu starosti 8. januarja 1941 umrl. Pred smrtjo je napisal pismo mladim skavtom in skavtinjam. Pismo je vsebovalo tudi še danes aktualen stavek: ''»Edini način kako doseči srečo je, da srečo podarjamo bližnjim. Poskusimo pustiti svet za seboj kanček boljši, kot smo ga dobili.«'' [[Slika:Baden Powell grave1.jpg|250px|thumb|levo|Baden-Powellov grob v Njeriju]] Lord Baden-Powell je bil pokopan na pokopališču v Njeriju. Na pogreb so prišli tudi fantje in dekleta v skavtskih uniformah, šest skavtskih voditeljev je nosilo krsto, oficirji imperialne armade pa so salutirali. Pokojnikova želja je bila, da na pogrebu ne bi bilo posebnega govora, temveč le skavtski pisk na trobento. Poleg nagrobnika so postavili križ s oznako »☉«. To je mednarodna skavtska markacija, ki jo poznajo vsi skavti, ne glede na jezik in nacionalnost, s pomenom: »Izpolnil sem nalogo, grem domov.« Njegova žena Olave se je preselila v Anglijo leta 1942, po smrti leta 1977 je dal vnuk Robert njene posmrtne ostanke pokopati poleg moža v [[Kenija|Keniji]]. Leta 2001 je kenijska vlada Baden-Powellov grob razglasila za narodni spomenik. == Bibliografija == [[Slika:Scouting for Boys Part 2 cover.png|sličica|desno|Knjiga Scouting for Boys]] Skupaj je izdal 34 knjig: === Vojaške knjige === * 1884: Reconnaissance and Scouting * 1885: Cavalry Instruction * 1889: Pigsticking or Hoghunting * 1896: The Downfall of Prempeh * 1897: The Matabele Campaign * 1899: Aids to Scouting for N.-C.Os and Men * 1900: Sport in War * 1901: Notes and Instructions for the South African Constabulary * 1914: Quick Training for War === Skavtske knjige === * 1908: Scouting for Boys * 1909: Yarns for Boy Scouts * 1912: The Handbook for the Girl Guides or How Girls Can Help to Build Up the Empire (soavtorica Agnes Baden-Powell) * 1913: Boy Scouts Beyond The Sea: My World Tour * 1916: The Wolf Cub's Handbook * 1918: Girl Guiding * 1919: Aids To Scoutmastership * 1921: What Scouts Can Do: More Yarns * 1922: Rovering to Success * 1929: Scouting and Youth Movements * 1929: Last Message to Scouts * 1935: Scouting Round the World === Ostale knjige === * 1905: Ambidexterity (soavtor John Jackson) * 1915: Indian Memories * 1915: My Adventures as a Spy * 1916: Young Knights of the Empire: Their Code, and Further Scout Yarns * 1921: An Old Wolf's Favourites * 1927: Life's Snags and How to Meet Them * 1933: Lessons From the Varsity of Life * 1934: Adventures and Accidents * 1936: Adventuring to Manhood * 1937: African Adventures * 1938: Birds and Beasts of Africa * 1939: Paddle Your Own Canoe * 1940: More Sketches Of Kenya == Sklici == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Skavti]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] * [[Zveza tabornikov Slovenije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Robert Baden-Powell}} {{Wikinavedek}} * [http://zbokss.skavt.net/i/136 Zbokss.skavt.net] * [http://skavti.si/ustanovitelj-skavtov Skavti.si] * [http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/2680-robert-baden-powell Revija.ognjisce.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/54-9-MladiVal-4 Družina.si] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Baden-Powell, Robert}} [[Kategorija:Rojeni leta 1857]] [[Kategorija:Umrli leta 1941]] [[Kategorija:Angleški generali]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški plemiči]] [[Kategorija:Skavti]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] 899x1jjijq6f2brcuqjo8d07jgaeoe2 0 24136 5735639 5726939 2022-08-17T11:06:14Z 193.2.11.205 /* L */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[režiser]]jev in režiserk''' (gledaliških, radijskih in/ali filmskih) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Emil Aberšek]] *[[Lavoslav Abraham]] *[[Polona Abram]] *[[Ernest Adamič]] *[[Draga Ahačič]] *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Borut Alujevič]] *[[Miha Alujevič]] *[[Dimitar Anakiev]] *[[Adolf Anderle]] *[[Gregor Andolšek]] *[[Vojko Anzeljc]] * [[Vinci Vogue Anžlovar]] *[[Vesna Arhar Štih]] * [[Franc Arko|Franc(i) Arko]] *[[Tine Arko]] ? *[[Nika Autor]] == B == * [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] *[[Dejan Babosek]] * [[Metod Badjura]] * [[Milka Badjura]] *[[Ludvik Bagari]] *[[Vladimir Bajc]] *[[Evgen Ban]] *[[Zdravko Barišič]] *[[Aljaž Bastič]] *[[Jože Baša]] *[[Bronislav Battelino]] *[[Balbina Battelino Baranovič]] *[[Primož Bebler]] *[[Marjan Belina]] *[[Nataša Berce]] *[[Tosja Berce|Tosja (Flaker) Berce]] *[[Mina Bergant Herič]] * [[Matjaž Berger]] *[[Klemen Berus]] *[[Veličan Bešter]]? * [[Jože Bevc]] *[[Iztok Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Branka Bezeljak]] * [[Boris Bezić]] *[[Rok Biček]] *[[Teja Bidovec]] *[[Jan Bilodjerič]] *[[Rudolf Binter]] *[[Brane Bitenc]] *[[Peter Bizjak]] *[[Borut Blažič]] *[[Nina Blažin]] *[[Josip Boc]] *[[Alenka Bole Vrabec]] *[[Furio Bordon]] *[[Jože Borko]] *[[Ignacij Borštnik]] *[[Vojko Boštjančič]] *[[Gregor Božič]] *[[August Adrian Braatz]] *[[Peter Braatz]] (Harry Rag) * [[Valo Bratina]] *[[France Bratkovič]] *[[Marko Bratuš]] *[[Peter Bratuša]] *[[Diego de Brea]] *[[Marija Brecelj]] * [[Jure Breceljnik]] *[[Rožle Bregar]] *[[Neda Bric Rusjan]] *[[Janez Bricelj]] (montažer) *[[Matjaž Brumen - Matt]] *[[Boris Brunčko]] *[[Vanda Brvar]] *[[Franjo Bučar]] *[[Marcel Buh]] *[[Mare Bulc]] *[[Ivica Buljan]] (Hrvat) *[[Boris Brunčko]] * [[Janez Burger]] *[[Nataša Burger]] == C == * [[Marko Cafnik]] *[[Toni Cahunek]] *[[Boris Cavazza]] * [[Franci Cegnar]] * [[Jože Cegnar]] *[[Mirko Cegnar]] *[[Vladislav Cegnar]] *([[France Cerar]]) *[[Vida Cerkvenik Bren]] *[[Peter Cerovšek]] *[[Polde Cigler]] * [[Marjan Ciglič]] *[[Alojz Cijak]] (Lojze Cjak) *[[Katja Colja]] *[[Alex Cvetkov]] * [[Jan Cvitkovič]] == Č == *[[Mišo Čadež]] *[[Špela Čadež]] (animatorka) *[[František Čap]] *[[Janko Čar]] * [[Tadej Čater]] *[[Miha Čeak]] *[[Bojan Čebulj]] *[[Marko Čeh]] *[[Kaća Čelan]] *[[Miha Čelar]] *[[Robert Černelč]] *[[Anica Čok]] *[[Jelica Čok]] *Radovan Čok - snemalec *[[Alice Čop|Alice]] in [[Kajetan Čop]] *[[Karel Čretnik]] *[[Rudolf Čretnik]] ? *[[Tjaša Črnigoj]] *[[Marij Čuk]] *[[Gregor Čušin]] * == D == * [[Anton Danilo|Anton (Cerar) Danilo]] * [[Avgusta Danilova]] *[[Mira Danilova]] * [[Vera Danilova]] *[[Ciril Debelak]] *[[Ciril Debevec]] *[[Pavel Debevec]] *[[Mile De Gleria]] (animator) *[[Ferdo Delak]] * [[Polde Dežman]] *[[Žiga Divjak]] *[[Ivana Djilas]] *[[Urška Djukić]] * [[Saša Dobrila]] (animator) *[[Adolf Dobrovolný]] *[[Jaro Dolar]] *[[Sergej Dolenc]]? *([[Mihael Dolinšek]]) *[[Tamara Doneva]]? *[[Jure Dostal]] *[[Nejc Drekonja]] *[[Josip Drobnič]] * [[Janez Drozg]] * [[Vojko Duletič]] *[[Klemen Dvornik]] == Đ == * [[Sašo Đukić]]? * [[Branko Đurić]] == E == *[[Primož Ekart]] *[[Mira Erceg]] *[[Milan Erič]] (animator) == F == *[[Milanka Fabjančič]] (animatorka) *[[Mario Fanelli]] *[[Matjaž Farič]] *[[Segej Ferrari]] *[[Matej Filipčič]] *[[Matjaž Fistravec]] *[[Tosja Flaker Berce]] ? *[[Djurdja Flerè|Djurdja Flere]] *[[Mario Foerster]] *[[Gregor Fon]] *[[Dario Frandolič]] *[[France Frece]] *[[Emil Frelih]] *[[Marta Frelih]] *[[Tone Frelih]] *[[Oliver Frljić]] (bosansko-hrvaški) *[[Ivan Fugina|Ivan (Janez) Fugina]] *[[Uroš Fürst]] == G == *Nada Gabrijelčič *[[Siniša Gačić]] *[[Igor Gajič]] *[[Maja Gal Štromar]] *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] *[[Branko Gavella]] (Hrvat) * [[Nejc Gazvoda]] *[[Josip Gecelj]] *[[Gregor Geč]] *[[Ivan Gegolet]]? * [[Maruša Geymayer-Oblak]] *[[Jože Glažar]] *[[Janja Glogovac]] *[[Irena Glonar]] * [[Karpo Godina]] *[[Miha Golob (režiser)]] * [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]] *[[Branko Gombač]] *Tom Gomizelj? *[[Tomaž Gorkič]] *[[Niko Goršič]] ("Nick Upper") *[[Tin Grabnar]] *[[Nataša Barbara Gračner]] *[[Fedor Gradišnik]] (star.) *[[Jure Grahek]] *[[Edvard Gregorin]] *[[Božo Grlj]] * [[Mirko Grobler]] *[[Jurij Gruden]] *[[Lučka Gruden]] *[[Aleksander Grum]] == H == *[[Vladimir Habunek]] (Hrvat) *[[Vasja Hafner]] *[[Miran Herzog]] *[[Andrej Hieng]] *[[Barbara Hieng Samobor]] * [[Boštjan Hladnik]] * [[Meta Hočevar]] *[[Miha Hočevar]] *[[Jože Horvat (1955)]] * [[Sebastijan Horvat]] *[[Áron Horváth]] *[[Dušan Hren]]? *[[Slavko Hren]] *[[Ksenija Hribar]] *[[Eva Hribernik]] * [[Jasna Hribernik]] *[[Dušan Hrovatin]] (lutkar - film.animator) * [[Emil Hrvatin]]/Janez Janša *[[Vaclav Hudeček]] *[[Anita Hudl]] *[[Andreja Humar Gruden]] == I == * [[Rudolf Inemann]] *[[Ester Ivakič]] * [[Jaka Ivanc]] *[[Željko Ivančič]] * [[Matjaž Ivanišin]] *[[Jure Ivanušič]] == J == *[[Bojan Jablanovec]] *[[Rahela Jagrič]] Pirc *[[Boštjan Miha Jambrek]] *[[Janez Janša (razločitev)|Janez Janša]] (Emil Hrvatin) *[[Ven Jemeršić]] * [[France Jamnik]] *[[Jaša Jamnik]] *[[Aleš Jan]] *[[Rado Jan]] *[[Slavko Jan]] *[[Tomi Janežič]] *[[Mija Janžekovič]] [[Mija Janžekovič-Jankovič|(-Jankovič)]] *[[Andrej Jelačin]] *[[Alen Jelen]] *[[Anton Jeločnik]] - Slobodan *[[Janez Jemec]] *Dafne Jemeršić *[[Ven Jemeršić]] *[[Barbara Pia Jenič]] *[[Jaša Jenull]] *[[Janez Jerman]] *[[Matevž Jerman]] *[[Boštjan Jerše]] *[[Sandi Jesenik]] *[[Stanko Jost]] *[[Dušan Jovanović]] *[[Saša Jovanović]] *[[Jaka Judnič]] *[[Peter Juratovec]] *[[Sašo Jurcer]] (& [[Mojtina Jurcer]]) *[[Boris Jurjaševič]] *[[Andrej Jus]] == K == *[[Ana Kajzer]] *[[Haidy Kancler]] (Maja Senekovič) *[[Barbara Kapelj]] *[[Jure Karas]] *[[Janez Karlin]] *[[Jernej Kastelec]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Hanka Kastelicová]] *[[Mirko Kaukler]] *[[Bojan Kavčič]] * [[Jane Kavčič]] *[[Franci Kek]] *? Kelhar *[[Miran Kenda]] *[[Rok Kadoič]] *[[Srečko Kermavner]] *[[Dore Kern]] *[[Sara Kern]] *[[Janusz Kica]] (poljsko-hrvaško-slovenski) *[[Juro Kislinger]] *[[Brina Klampfer]] *[[Vesna Klančar]] *[[Ivan Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Ado Klavora]] *[[Savo Klemenčič]] *[[Jože Kloboves]] * [[Matjaž Klopčič]] *[[Miha Knific]] *[[Boris Kobal]] *[[Jernej Kobal]] *[[Jaša Koceli]] *[[Helena Koder]] * [[Aleksander Kogoj]] *[[Nina Kojima]] *[[Eva Kokalj]] *[[Marjan Kokalj]] *[[Veka Kokalj]] (snemalka) *[[Mateja Kokol]] * [[Herman Kokove]] *[[Mateja Koležnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Kim Komljanec]] *[[Matjaž Koncilja]] *[[Franci Končan]] *[[Roman Končar]] * [[Ivan Konda]] *[[Stana Kopitar]] *[[Nevenka Koprivšek]] *[[Boštjan Korbar]] *[[Neven Korda]]? * [[Mile Korun]] *[[Albert Kos]] *[[Urška Kos]] * [[France Kosmač]] * [[Andrej Košak]] *[[Hinko Košak]] *[[Milan Košak]] *[[Igor Košir]] *[[Josip Košuta]] * [[Just Košuta]] * [[Zora Košuta]] *[[Andreja Kovač]] *[[Iztok Kovač]] *[[Marijan Kovač]] *[[Jože Kovič]] * [[Damjan Kozole]] * [[Mirč Kragelj]] *[[Alenka Kraigher]] *[[Jože Krajnc]] *[[Tomaž Krajnc]] *[[Kristijan Krajnčan]] *[[Emil Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Stane Kralj]] *[[Tomaž Kralj]] *[[Vladislav Kralj]] *[[Branko Kraljevič]] *[[Janez Kramberger (režiser)]] *[[Eva Kraševec]] *[[Ana Krauthaker]] * [[Bratko Kreft]] * [[Nataša Krhen]] * [[Mihi Krištof - Kranzenbinder]] * [[Jaka Krivec]] *[[Franci Križaj]] *[[Maja Križnik]] *[[Jan Krmelj]] *[[Ema Kugler]] *[[Roman Kukovič]] *[[Lea Kukovičič]] * [[Saša Kump]] * [[Martin Kušej]] *[[Blaž Kutin]] == L == *[[Bojan Labović]]/[[Bojan Labovič]] *[[Marko Lampe]] *[[Eva Nina Lampič]] *[[Alma Lapajne]] *[[Janez Lapajne]] *[[Magda Lapajne]] *[[Štefan Lapajne]] *[[Tomaž Lapajne]] *[[Matjaž Latin]] *[[Franci Lazar]] * [[Primož Lazar]] *[[Timon Leder]] (animator) *[[Hinko Leskovšek]] *[[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] *[[Gojmir Lešnjak]] - Gojc *[[Tomaž Letnar]] * [[Igor Likar]] * [[Milan Ljubić]] *[[Matjaž Loboda]] * [[Matija Logar]] *[[Lojzka Lombar]] * [[Jernej Lorenci]] *[[Minca Lorenci]] *[[Iztok Lovrić]]-Lovro *[[Jožko Lukeš]] *[[Jernej Lunder]] (animator) *[[Matevž Luzar]] *[[Žarko Lužnik]] == M == *[[Francesco Macedonio]] *[[Mojca Madon]] *[[Paolo Magelli]] *[[Tomaž Mahkovic]] *[[Mirko Mahnič]] *[[Edi Majaron]] *[[Mirko Majcen]] *[[Franjo Majer]] *[[Slobodan Maksimović]] *[[Peter Malec]] *[[Miroslav Mandić]] (scenarist ) *[[Marko Manojlović]] *[[Luka Marcen]] * [[Luka Marčetič]] *[[Jan Marin]] *[[Marko Marin]] * [[Marjan Marinc]] *[[Matko Marinko]] *[[Janez Marinšek]] *[[Viktor Markič]] *[[Klemen Markovčič]] *[[Anton Marti]] *[[Bojan Martinec]] *[[Grega Mastnak]] (animator) *[[Boštjan Mašera]] *[[Lojze Matjašič]] ([[Alojz Matjašič]]) *[[Jure Matjažič]] * [[Rene Maurin]] *[[Dušan Mauser]] (1921-2021) *[[Miha Mazzini]] *[[Jurij Meden]] *[[Anja Medved]] *[[Urša Menart]] *[[Dominik Mencej]] *[[Diego Menendes]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Primož Meško]] *[[Matjaž Mihelčič]] *[[Saša Miklavc]] *[[Mitja Milavec]] *[[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]] *[[Matija Milčinski]] *[[Nana Milčinski]] *[[Edvard Miler]] *[[Petar Militarov]] *[[Marika Milkovič]] * [[Andrej Mlakar]] * [[Dušan Mlakar]] *[[Mitja Mlakar]] *[[Miha Mlaker]] * [[Varja Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer]] *[[Max Modic]] * [[Viktor Molka]] *[[Katarina Morano]] *[[Dušan Moravec (1964)]] *[[Andrina Mračnikar]] (avstrijska Koroška) * [[Bogdan Mrovlje]] * [[Miki Muster]] (animator) *[[Urša Menart]] *[[Katarina Morano]] *[[Zoran More]] *[[Miha Možina]] *[[Ivan Mrak]] *[[Bogdan Mrovlje]] *[[Kristijan Muck]] *[[Amir Muratović]] *[[Rado Mužan]] == N == * [[Marko Naberšnik]] *[[Aleš Nadai]] *[[Darja Nahtigal]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Avrelija Nakrst]] *[[Marjan Nečak]] *[[Henrik Neubauer]] *[[Uroš Nikolič]] *[[Darko Nikolovski]] *[[Josip Nolli]] *Aleš Novak ? *[[Jure Novak]] * [[Barbara Novakovič Kolenc]] *[[Alojz Novinc]] * [[Mitja Novljan]] * [[Tomo Novosel]] *[[Hinko Nučič]] == O == *[[Simon Obleščak]] *[[Mitja Okorn]] *[[Milena Olip]] *[[Olmo Omerzu]] *([[Rudi Omota]]) *[[Miro Opelt]] *[[Ivan Oven]] *[[Joško Oven]] *[[Peter Ovsec]] == P == * [[Boris Palčič]] *[[Livija Pandur]] * [[Tomaž Pandur]] *[[Georgij Paro]] (Hrv.) *[[Drago Parovel]] *[[Carlos Pascual]] *[[Svetlana Patafta]] *[[Milan Pavlovčič]] *[[Živojin Pavlović]] (Srb) *[[Alen Pavšar]] *[[Valentin Pečenko|Valentin (Zdravko) Pečenko]] *[[Rudolf Pečjak]] *[[Igor Pediček]] * [[Katja Pegan]] *[[Marko Peljhan]] *[[Maša Pelko]] *[[Ivan Pengov]] *[[Jože Pengov]] *[[Tone Peršak]] * [[Jure Pervanje]] * [[Žarko Petan]] *[[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Sussi]] *[[Ivan Peternelj]] *[[Boris Petkovič]] *[[Peter Petkovšek]] *[[Miran Petrovčič]] *[[Dragica Petrovič]] * [[Metod Pevec]] *[[Saša Pfeifer]] * [[Janez Pipan]] *[[Igor Pison]] *[[Valentina Plaskan]] * [[Sašo Podgoršek]] * [[Aleš Podrižnik]] * [[Tomo Podstenšek]]? * [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] *[[Drago (Karel) Pogorel(e)c]] * [[Matjaž Pograjc]] *[[Mirko Polič]] *[[Aleksandar Popovski]] *[[Nebojša Pop-Tasić]] *[[Andraž Pöschl]] * [[Branko Potočan]] *[[Franjo Potočnik]] *[[Staš Potočnik]] *[[Lojze Potokar]] *[[Jože Potokar]] * [[Dušan Povh]] *[[Peter Povh]] *[[Josip Povhe]] *[[Janez Povše]] *[[Katja Povše]] *[[Riko Poženel]] *[[Igor Prah]] *[[Dušan Prebil]] * [[Robert Prebil]] *[[Rade Pregarc|Rade/Rado Pregarc]] *[[Vasko Pregelj]] *[[Tatjana Premk]]-Grum *[[Marjana Prepeluh]] * [[Igor Pretnar]] *[[Igor Prodnik]] * [[Aiken Veronika Prosenc]] *[[Nataša Prosenc|Nataša Prosenc Stearns]] *[[Sonja Prosenc]] *[[Alen Prošić]] *[[Maja Prettner]] *[[Boris Putjata]] == R == *[[Harry Rag]] ([[Peter Braatz]]) *[[Nina Rajić Kranjac]] *[[Saška Rakef]] *[[Nina Ramšak Marković]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Rok Rappl / Rocc]] *[[Pavel Rasberger]] * [[Vili Ravnjak]] * [[Janko Ravnik]] *[[Edvard Rebolj]] * [[Vlado G. Repnik]] - babaLAN *[[Maks Reš]] *[[Ivan Ribič]] *[[Ljubiša Ristić]] (Srb) * [[Filip Robar Dorin]] *[[Zvonimir Rogoz]] *[[Metka Rojc]] *[[Ajda Rooss]] *[[Yulia Roschina]] *[[Dženi Rostohar]] *[[Milivoj Miki Roš]] *[[Vasja Rovšnik]] *[[Jelena Rusjan]] *[[Neda Rusjan Bric]] ([[Neda R. Bric]]) *[[Adrijan Rustja]] == S == * [[Mako Sajko]] *[[Rosanda Sajko]] *[[Zala Sajko]] * [[Kolja Saksida]] (animator) *[[Rafko Salmič]] *[[Modest Sancin]] *[[Rok Sanda]] * [[Petra Seliškar]] *[[Simona Semenič]] * [[Polona Sepe]] *[[Jani Sever]] *[[Stane Sever]] *[[Mario Sila]] *[[Nace Simončič]] *[[Peter Simoniti]] *[[Darko Sinko]] *[[Zvone Sintič]] *[[David Sipoš]] *[[Jelena Sitar]] *[[Iza Skok]] *[[Milan Skrbinšek]] *[[Nina Skrbinšek]] *[[Florjan Skubic]] * [[Franci Slak]] *[[Hanna A. W. Slak|Hana A. W. Slak]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maša Slavec]] *[[Emil Smasek]] *([[Anton Smeh]]) *[[Anže Sobočan]] *[[Zijah A. Sokolović]] *[[Matija Solce]] *[[Voja Soldatović]] *[[Marko Sosič]] * [[Jurij Souček]] * [[Danijel Sraka]] *[[Peter Srpčič]] *[[Milan Stante]] *[[Marjan Stare]] *[[Sebastjan Starič]] *[[Koni Steinbacher]] *[[Jadran Sterle]] * [[Andrej Stojan]] * [[Andrej Stopar]] *[[Sonja Stopar]] *[[Vesna Stranič]] *[[Samo M. Strelec|Samo (M.) Strelec]] * [[Alojz Stražar]] * [[Bojan Stupica]] *[[Tomaž Susič]] *[[Borivoj Svetel]] == Š == *[[Marko Šantić]] *[[Cvetko Ščuka]] *[[Zvone Šedlbauer]] *[[Marija Šeme]] *[[Janez Šenk]] *[[Simon Šerbinek]] * [[Osip Šest]] *[[Dorian Šilec Petek]] *[[Mitja Šipek]] *[[Vlado Škafar]] *[[Silvester Škerl]] *[[Črt Škodlar]] *[[Luka Martin Škof]] *[[Eva Škofič Maurer]] *[[Danijel Škufca - Day]] *[[Matjaž Šmalc]] *[[Igor Šmid]] *[[Janez Šmon]] *[[Helena Šobar Zajc]] *[[Nina Šorak]] *[[Milko Šparemblek]] *[[Sara Špelec]] *[[Jakob Špicar]] *[[Srečo Špik]] * [[Božo Šprajc]] *[[Dražen Štader]] *[[Bina Štampe Žmavc]] *[[Lojze Štandeker]] *[[Darko Štante]] *[[Vlado Štefančič]] * [[Igor Šterk]] * [[France Štiglic]] *[[Lado Štiglic]] *[[Poldka Štiglic]] * [[Tugo Štiglic]] *[[Jaka Štoka]] *[[Igor Štromajer]] * [[Tomaž Štrucl]] *[[Miha Šubic]] *[[Iztok Šuc]] *[[Jaka Šuligoj]] *[[Fabris Šulin]] *[[Brina Švigelj Mérat]] *[[Cveto Švigelj]] *[[Tomaž Švigelj]] == T == *[[Vilém Taborský]] *[[Boštjan Tadel]] *[[Vito Taufer]] *[[Gašper Tič]] *[[Srečko Tič]] *[[Jože Tiran]] *[[Kaja Tokuhisa]] *[[Uroš Trefalt]] *[[Anton Tomašič]] *[[Hinko Tomašić]] *[[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] *[[Dušan Tomše]] *[[Agata Tomšič]]? *[[Tadeja Tomšič]] *[[Iztok Tory]] *[[Tugomir Tory]] *[[Gregor Tozon]] *[[Miha Tozon]] *[[Mojmir Tozon]] *[[Tone Trdan]] *[[Ana Trebše]] *[[Borut Trekman]] *[[Toni Tršar]] *[[Andreja Truden]] *[[Glavko Turk]] *[[Martin Turk]] *[[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] ? == U == *[[Slobodan Unkovski]] *Nick Upper (Niko Goršič) *[[Rudi Uran]]? *[[Milan Urbajs]] *[[Franc Uršič]] *[[Mario Uršič]] *[[Anton Nino Uršič]] == V == *[[Slavo Vajt]] *[[Ajda Valcl]] *[[Jože Valentič]] (u. 2020) *[[Aleš Valič]] *[[Iztok Valič]] *[[Breda Varl|Breda in]] [[Tine Varl]] *[[Matija Vastl]] *[[Nadja Velušček]] *[[Bogomir Veras]] *[[Aleš Verbič]] *[[Sergej Verč]] *[[Edo Verdonik]] *[[Anton Verovšek]] *[[Rok Vevar]] *[[Marko Vezovišek]] *[[Renata Vidič]] *[[Leon Vidmar]] (*1980), animator *[[Rok Vilčnik]] - "rokgre" *[[Žiga Virc]] *[[Boris Višnovec]] *[[Brane Vižintin]] *[[Ivan Vlahovič]] *[[Nikolaj Vodošek]] *''Niko Vodušek = ?'' *[[Eka Vogelnik]] *[[Viki Voglar]] *[[Jaka Andrej Vojevec]] ([[Andrej Jaka Vojevec]])? *[[Goran Vojnović]] *[[Jože Vozny]] *[[Danilo Vranc]] *[[Matej Vranič]] *[[Boštjan Vrhovec]] *[[Janez Vrhunc]] (1921) == W == * [[Robert Waltl]] *[[Hani Weiss|Hani (Janez) Weiss]] *[[Ida Weiss]] * [[Maja Weiss]] * [[Hanna Antonina Wojcik-Slak]] (Hana A. W. Slak) == Z == * [[Helena Zajc]] (Helena Šobar Zajc) *[[Jože Zajec]] * [[Jan Zakonjšek]] *[[Vinko Zaletel]] *[[Vera Založnik]] *[[Jože Zamljen]] *[[Hugo Zathey]] *[[Uroš Zavodnik]] *[[Branko Završan]] *[[Blaž Završnik]] * [[Barbara Zemljič]] * [[Milivoj Zemljič]] *[[Juš A. Zidar]] * [[Tijana Zinajić]] * [[Damir Zlatar Frey]] * [[Peter Zobec]] *[[Tone Zorko]] *[[Urban Zorko]] * [[Miran Zupanič]] * [[Matjaž Zupančič]] *[[Zdravko Zupančič]] ? *[[Drago Zupan]] *[[Igor Zupe]] == Ž == *[[Matjaž Žbontar]] *[[Rado Železnik]] *[[Aljoša Žerjal]] *[[Franko Žerjal]] *[[Gorazd Žilavec]] *[[Želimir Žilnik]] (srbski filmski režiser slovenskih korenin) *[[Aljoša Živadinov]] *[[Dragan Živadinov]] *[[Zoran Živulović]] * [[Fran Žižek]] *[[Jernej Žmitek]] *[[Jože Žnidaršič]] (ZDA) *[[Urška Žnidaršič]] *[[Andrej Žumbergar]] *[[Andrej Žvan (1901)]] *[[Štefan Žvižej]] == Glej tudi == *[[seznam filmskih režiserjev]] *[[Seznam slovenskih filmskih režiserk]], [[Seznam režiserk slovenskih celovečernih filmov]] in [[Seznam slovenskih režiserk avdiovizualnih del]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Režiserji]] [[Kategorija:Slovenski režiserji|*]] [[Kategorija:Seznami filmskih režiserjev]] 0ha9oheyjbyib4ihjv9fapb7c3kewco 0 28261 5735386 5078192 2022-08-16T20:30:04Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Pavla]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Stpauls from paternoster sq.jpg|thumb|right|250px|Katedrala svetega Pavla z Očenašovega trga]] '''Katedrala svetega Pavla''' je stolna [[cerkev (zgradba)|cerkev]] [[london]]ske [[škofija|škofije]]. Stoji na mestu, kjer sta nekoč stali [[katedrala|katedrali]] iz leta [[604]], uničeni v [[Veliki londonski požar|velikem londonskem požaru]] leta [[1666]]. Katedralo svetega Pavla napolnjujejo [[kip]]i in [[spomenik]]i slavnih [[Britanci|britanskih]] državljanov. == Glej tudi == * [[Seznam zgradb in objektov v Londonu]] {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Stolnice v Združenem kraljestvu|Pavel, London]] [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla|London]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1677]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Londonu]] {{normativna kontrola}} 154efdkvszo6m0olcpddysmi01hbzmk 0 37393 5735513 5733229 2022-08-17T00:19:45Z Amanesciri2021 205950 /* K */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Rusmir Bošnjak]]-''Rus'' '''–''' [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Nina Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Sanja Filipović-Čugura]]-''Sanja FC'' – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki]] (''Laetitia Pohl'') – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-''Marlenna'' – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-''Xenia''; ''Anu'' – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sanja FC]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Goran Vasiljević]]-''Vasko'' – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] i5x6l3ctsxkk2vqtqy1f9us9c2i5bw0 0 37496 5735655 5581366 2022-08-17T11:52:52Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{refimprove}}{{Infopolje Gora | name = Pokljuka | type = kraška [[planota]] | map = Slovenija | photo = Winter cottage at night at Pokljuka 2.jpg | country = {{SLO}} | elevation = 1100-1400 m | area = 6300 ha | length_km = 20 | settlement1 = [[Zatrnik]] | settlement2 = [[Gorjuše]] | settlement3 = [[Koprivnik v Bohinju]] | settlement4 = [[Podjelje]] | range = [[Julijske Alpe]] | age = večinoma [[trias]]ni sedimenti | highest = [[Debela peč]] (2014 mnm) }}[[Slika:Pokljuka.jpg|thumb|right|250px|Jesenski gozd s pogledom proti Jelovici, blizu biatlonskih stez]] [[Slika:Uskovnica.jpg|thumb|right|250px|Planina Uskovnica]] '''Pokljuka''' je z gozdom pokrita visoka kraška [[planota]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Je največja zaokrožena gozdna površina v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]]. Dolga je 20&nbsp;km in skoraj toliko tudi široka. V razponu od 1000 do 1400 m je okoli 6300 ha gozdov, v katerih prevladuje [[smreka]]. Razgibano površje skritih [[brezno|brezen]], zaraščenih [[konta|kont]] in [[vrtača|vrtač]] in dolinic je ostanek delovanja pokljuškega [[ledenik]]a. Za njim so ostala pokljuška [[barje|barja]] in zamočvirjene, težko prehodne gozdne površine. Barja spadajo med najjužnejša visoka barja v [[Evropa|Evropi]]. == Podnebje == Prevladuje alpsko podnebje ali višinsko podnebje gorskih planot in kotanj. Obilne padavine, kratka vegetacijska doba, dolgotrajna snežna odeja in veliki temperaturni ekstremi z mrazišči, so tipični za planoto. Količina padavin pada od zahoda proti vzhodu. Največ jih je ob vznožju Debele peči (tudi do 3000&nbsp;mm letno). Povprečje se giblje med 1900 in 1300&nbsp;mm. Najbolj deževni meseci so: september, oktober, april in maj, precej sušna sta januar in februar. == Izoblikovanje planote == Pokljuko je izoblikovalo zakrasevanje, čeprav na prvi pogled ni [[Kras|kraška]]. Se pa kraška osnova kaže v pomanjkanju vode. Njen podzemni kraški labirint je zakladnica pitne vode, ki odteka na [[bohinj]]sko in zgornjesavsko stran. Planoto so zelo preoblikovali tudi [[ledenik]]i (bohinjski in radovinski ledenik), ki so na več področjih zajezili vodni odtok, da so nastala jezerca, iz katerih so se kasneje razvila barja.<ref>[http://life.tnp.si/narava.htm TNP (narava)]</ref> Večji del Pokljuke gradijo triasni [[apnenec]] in [[dolomit]], na posameznih mestih se pojavljajo kamnine iz [[Jura|jure]], precej je tudi manj vododržnih plasti, kot so werfenski skladi, [[lapor]]ji, skrilavci, jurski skladi, na katere so vezani površinski vodotoki. Večina površine ima bazično geološko podlago. V južnem delu je apnenec zelo čist. Močnejšemu preperevanju so podvržene predvsem plasti laporja, meljevca in lapornega apnenca. Čistega dolomita je malo. Manjši del planote ima kislo geološko podlago. Sedimente (jezerske in barske) najdemo na jugovzhodnem delu. Jezerska kreda se pojavlja na površini le v manjši golici v Marostah, sicer pa jo prekrivajo barjanski sedimenti. Na jugozahodnem delu Pokljuke se dvigajo osamljeni vrhovi: Mesnovec (1536 m), Javorov vrh (1482 m), Rušov vrh (1455 m), v jugovzhodnem delu pa nekoliko nižje hribovje, z najvišjim vrhom Kokošinjco (1390 m) (Melik, 1954). V osrednjem delu Pokljuke, ki jo gradijo jurske plasti, se pojavlja več manjših vodotokov, ki pa hitro poniknejo. Na Mrzlem studencu se pojavljajo izdatnejši in trajni studenci, ob Konjščici priteka Ribnica, na južnem robu pa Jerečica. Na obrobju planote so pogostejši hudourniki. Ribšica je pri vasi [[Zatrnik]] v apniško planoto [[Pokljuška soteska|Pokljuško Luknjo]] izdolbla slikovito [[deber]], ki je v večjem delu pravi [[vintgar]], sicer pa ima značaj [[kanjon]]a z navpičnimi stenami. Grbinasti travniki predstavljajo izrazito drobno valovito površje in so nastali v dolgotrajnem procesu mehanskega spiranja in kemijskega raztapljanja podlage iz apnenca in dolomita. == Gozdovi == [[Slika:Winter cottage at night at Pokljuka 2.jpg|thumb|Zasneženi [[smreka|smrekov]] [[gozd]] na Pokljuki]] Prvi zapisani podatek o pokljuških gozdovih je v izročitveni listini iz leta 1004, s katero je nemški cesar [[Henrik II. Sveti]] (972-1024) daroval [[Brixen|briksen]]škemu [[škof]]u Albuinu posest med [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] in [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]]. V 16.st., ko je železarstvo doseglo svoj višek, so na Pokljuki kopali in talili železovo rudo, zato pa rabili veliko drv. Bukev so počasi nadomestili s smreko. Pred nekaj stoletji so na Pokljuki prevladovali bukovi gozdovi, ki pa so danes zaradi intenzivnega [[oglarjenje|oglarjenja]] v preteklosti močno razredčeni. Leta 1837 je bil izdelan prvi gozdarski načrt, v katerem so popisali opustošene gozdove in predpisali način obnove. Pokljuka je največja gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Od 1000 do 1400 m nadmorske višine je okoli 6300 ha gozdov. Med drevesnimi vrstami prevladuje [[smreka]] s 97 odstotnim deležem, [[Jelka (drevo)|jelka]], [[navadni macesen|macesen]] in [[listavci]] pa enakovredno zavzemajo le preostale 3 odstotke. Smrekovi gozdovi na Pokljuki dajejo posebno kvaliteten - resonančni [[les]], ki nastane zaradi počasne rasti. Gozd se tukaj pomlajuje skoraj povsem naravno. Ob vzniku znaša število drevesnih klic do 10.000.000 na ha, v odraslem gozdu pa je dreves le še 350. V zaostrenih ekoloških razmerah pomlajevanje ovira kratka vegetacijska doba, nizke temperature, slabi talni pogoji, veliko število rastlinojede [[divjad]]i in gozdna paša. == Barja == [[Slika:Goreljek Bog (15683353078) (2).jpg|thumb|Barje Goreljek]] Šotno barje je pomemben življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih vrst ter prispeva k biotski pestrosti. Barja ležijo večinoma na karbonatni podlagi, ki ji je pogosto primešan tudi roženec. Barja so se ohranila le na nekaterih krajih, predvsem v najnižjem območju široke planine Goreljek in pod Grajsko planino. [[Šijec]], [[Veliko Blejsko barje]], [[Goreljek (barje)|Goreljek]] in [[Mlake pod Javorovim vrhom]] so največja, poleg njih bi našteli še vsaj ducat manjših. Nekatera so dobro ohranjena, nekaterim grozi skorajšnje uničenje. Visoka barja na Pokljuki predstavljajo izjemno naravno vrednoto. == Živalstvo == [[Slika:Brown Bear us fish 2.jpg|thumb|[[Rjavi medved]] ]] [[Slika:Pokljuka konji.JPG|thumb|Paša konj pri Mrzlem studencu na Pokljuki]] Živalstvo je na Pokljuki razmeroma slabo preučeno. Varstveno pomembne in lovne živali so: [[beloprsi jež]] (Erinaceus concolor), različne rovke, navadni krt (Talpa europaea), [[mali podkovnjak]] (Rhinolophus hipposideros), različni [[netopirji]], [[poljski zajec]] (Lepus europaeus), [[planinski zajec]] (Lepus timidus), [[navadna veverica]] (Sciurus vulgaris), drevesni [[Navadni polh|polh]] (Dryomys nitedula), [[volk]] (Canis lupus), [[lisica]] (Vulpes vulpes), [[velika podlasica]] ali hermelin (Mustela erminea), [[kuna belica]] (Martes foina), [[navadni jelen]] (Cervus elaphus), [[srna]] (Capreolus capreolus), [[gams]] (Rupicapra rupicapra), [[muflon]] (Ovis ammon), razne [[ptice]] ([[kragulj]], [[skobec]], [[kanja]], [[planinski orel]], [[postovka]], [[gozdni jereb]], [[divji petelin]], [[sloka]], [[grivar]], [[kukavica]], [[mali skovik]], [[lesna sova]], [[kozača]], ....) in druge. Pokljuka je med najpomembnejšimi območji za divjega petelina. Skozi pokljuške gozdove vodijo stoletja stare selitvene poti [[rjavi medved|rjavih medvedov]] (''Ursus arctos''). Zadržujejo se najpogosteje na Zgornjih in Spodnjih Pokljuških rovtih, na območju Lipnice pod Debelo pečjo, na planini Klek, v Stresenici pod Klečco, med Gorjušami in Rčitnim ter med Mesnovcem in Medvedovimi kontami. == Rastlinstvo == Najbolj značilna vegetacija na Pokljuki so [[bukev|bukovi]] in [[smreka|smrekovi]] gozdovi, alpsko ruševje ob gozdni meji in v mraziščnih kontah ter visokogorska barjanska vegetacija. Planota Pokljuka skriva več predelov, kjer rastejo [[šotni mah]]ovi, značilna rastlina šotnih barij. == Turizem in šport == [[Slika:Pokljuka biathlon world cup in 2010.jpg|sličica|left|250px|[[Biatlonski stadion Pokljuka]] ob tekmi leta 2010]] Pokljuka je izhodišče za številne [[planinske ture|planinske poti]] v visokogorje Julijskih Alp. Na obrobju ogromnih gozdov na številnih prastarih planinah še danes pasejo živino, popotnik pa se lahko okrepča s kozarcem domačega kislega mleka, s skuto ali pa poizkusi na planini narejeno maslo in sir. Vsaka planina je nekaj posebnega, značilne pa so lesene bajte, prekrite s skodlami, skrbno umeščene v naravno okolje. Izdelava [[oglje|oglja]] v oglarskih kopah je zanimiva turistična oživitev tradicije in spomin na dogodke iz ne tako davne preteklosti 19.stoletja, ko je bilo oglje glavni energetski vir za talilnice [[železo]]ve rude. Pozimi prekrije Pokljuko debela snežna odeja, vendar so dostopne ceste z [[Bled|blejske]] in [[bohinj]]ske smeri hitro prevozne. Vlečnice ob Šport hotelu Pokljuka, ob gostišču Jelka, pod Viševnikom dopolnjujejo ponudbo urejenih tekaških prog, ki so speljane med smrekovimi gozdovi. Pozimi na Pokljuki prirejajo mednarodna [[Biatlonski stadion Pokljuka|biatlonska tekmovanja]] (tudi svetovni pokal). Preko Pokljuke poteka več označenih planinskih in učnih poti: * Planinska pot od Koprivnika do planine Lipance in planine Klek * Učna pot šotno Barje Goreljek * Pokljuška pot - parkovna in gozdarska učna pot * Turistično sirarska pot mimo številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, planin in kmetij * Železna pot, ki povezuje točke pomembnih arheoloških najdišč Na Pokljuki je priljubljeno nabiranje gob, gozdnih sadežev in zelišč in gorsko kolesarjenje. == Kulturno-zgodovinske znamenitosti == * župnijska cerkev sv. Križa na Koprivniku, * stavbna dediščina pašnih planin (na Goreljku obnovljen Knoflnov stan), * ostanki srednjeveškega rudarstva (planina Klek, Rudno polje, planina Lipanca). Na območju Goreljka sta 2 spominski obeležji. Grobišče borcev 3. bataljona Prešernove brigade predstavlja kamniti zid in štiri granitni kvadri in borcev Gradnikove brigade, ki so padli 15. 12. 1943. Avtor ureditve grobišča je [[Edo Ravnikar]]. V bližini je tudi spomenik padlim. == Planine in naselja == Najbolj znane so planine: [[Klek (planina)|Klek]], [[Lipanca]], [[Praprotnica (planina)|Praprotnica]], [[Zajamniki]], [[Jelje]], [[Uskovnica]], [[Javorniška planina|Javornik]], [[Kranjska dolina]], [[Konjska dolina]], [[Velika raven]], [[Belska planina]], [[Grajska planina]], [[Rečiška planina]], [[Rudno polje]] ter [[Repečnikov rovt]]. Na nekaterih izmed njih se od junija do septembra še vedno pase živina in pri pastirjih lahko kupite mleko, skuto in sir. Naselja so redka. Na obrobju Pokljuke so [[Zatrnik]], [[Gorjuše]], [[Koprivnik v Bohinju]] in [[Podjelje]], in manjši zaselki, ki so večinoma na pobočjih vzhodnega in južnega roba planote. Med naselja štejemo tudi nekdanjo planino [[Goreljek]], kjer stalnih prebivalcev skoraj ni, je pa največje počitniško naselje v Triglavskem narodnem parku. == Planinske koče == [[Slika:Blejska koča na Lipanci.JPG|thumb|Planina Lipanca z Blejsko kočo]] * [[Blejska koča na Lipanci]] (1633 m), kjer lahko tudi prenočite * [[Koča Planinka]] (1288 m) na planini Goreljek == Promet == Preko Pokljuke vodita državni regionalni cesti III. reda-turistični cesti in sicer od Gorij, [[Krnica, Gorje|Krnice]], Mrzlega Studenca do Jereke ter od Mrzlega Studenca do Rudnega polja. Občinska cesta poteka od odcepa regionalne ceste na Mrzlem Studencu do Rudnega polja skozi Zgornji in Spodnji Goreljek proti Koprivniku. Številne so gozdne ceste, ki so praviloma zaprte za promet z zapornicami. Za mirujoči promet - za obiskovalce so urejena številna parkirišča. == Glej tudi == * [[Pokljuška soteska]] *[[Rudno polje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pokljuka}} * [http://www.center-pokljuka.si/ Športni center Pokljuka] * [http://www.geopedia.si/#b4_x423173.125_y136004.9375_s13 Zemljevid na Geopediji] * [http://www.pokljuka.eu Nastanitve in informacije o Pokljuki]{{deadlink}} [[Kategorija:Pokljuka| ]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] kz1khd5kppb6uqlgve90gmxh5d2a5m9 0 42961 5735482 764106 2022-08-16T21:32:22Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Račna''' je lahko: * [[Mala Račna]], [[naselje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. * [[Velika Račna]], [[naselje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. * [[Račna, potok]], pritok [[Krka|Krke]] * [[Račna (orodje)|Račna]], [[orodje]]. {{razločitev}} fe42j3zcgbqsjlq3354c9fmi2byu3do 0 43321 5735258 5412070 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Cerkev svetega Andreja}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Andreja | fullname = | image = <!-- WD --> | imagelink = | imagealt = Cerkev sv. Andreja | landscape = | pushpin map = | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD--> | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Andrej]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = sredina 15. stoletja | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[gotska arhitektura|gotika]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Postojna|Postojna]] | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Veliki Otok - Cerkev sv. Andreja | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 22. december 1984 | refšt = 3933 | lokacija = [[Veliki Otok, Postojna|Veliki Otok]] | občina = Postojna }} }} '''Cerkev sv. Andreja''' je majhna [[cerkev (zgradba)|cerkvica]], ki leži na utrjenem [[grič]]ku za [[Veliki Otok, Postojna|Velikim Otokom]]. Pravijo, da jo je dal sezidati neki [[grof]], ki se je tu v [[gozd]]u izgubil ter se zaprisegel, da tu sezida cerkev, če le najde pot domov. Nepotrjeni viri kažejo, da je bila cerkev sezidana okoli leta 1684 v [[Barok|baročnem]] stilu. Cerkev je zlasti znana po svojih [[freska]]h, ki so bile večkrat prebarvane. Del teh fresk so odkrili v letu 1960, vendar še vedno niso popolnoma odkrite. Predvideva se, da so freske sestavljene iz 12 delov, ki predstavljajo [[Kristus]]ovo trpljenje. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] {{Cerkve sv. Andreja v Sloveniji}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Andrej, Veliki Otok]] [[Kategorija:Veliki Otok, Postojna]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1684]] [[Kategorija:Župnija Postojna]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja|Veliki Otok]] r9zqx3lwrevp0d6ehbexem0e6vb2rnu 0 43324 5735352 5132084 2022-08-16T20:20:16Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Katarine Aleksandrijske]] v [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Cerkev svete Katarine}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Katarine | fullname = | image = <!-- WD --> | imagelink = | imagealt = Cerkev sv. Katarine | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenia | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Andrej]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1733]] | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[gotska arhitektura|gotika]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Postojna|Postojna]] | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Veliki Otok - Cerkev sv. Andreja | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 22. december 1984 | refšt = 3938 | lokacija = [[Veliki Otok, Postojna|Veliki Otok]] | občina = Postojna }} }} '''Cerkev sv. Katarine''' je [[podružnična cerkev]] [[župnija Postojna|župnije Postojna]], ki stoji tik pod [[Kacul|Kaculom]] v samem središču zgornjega dela [[Veliki Otok, Postojna|Velikega Otoka]] ob [[Postojna|Postojni]]. Starejši viri govorijo, da je na tem mestu najprej stala manjša cerkev, zgrajena že pred letom 1700 in zidana v [[gotika|gotskem slogu]]. Majhno cerkvico so kasneje zaradi vse večjih potreb podrli in na njenem mestu leta 1733 sezidali večjo. Tudi [[oltar]] je bil istega leta prenovljen in izdelan iz rdečega [[marmor]]ja. Cerkev je sedaj dolga 17 [[meter|m]], široka pa nekaj več kot 8 m. V [[zvonik]]u so prvotno zvonili trije [[zvon]]ovi, toda v obdobju svetovnih vojn so večja dva uporabili za [[vojaštvo|vojaške]] potrebe. Prav tako so v tem obdobju razkrili [[baker|bakreno]] [[streha|streho]] in cerkev pokrili s [[pločevina|pločevino]]. Cerkev je bila do danes večkrat prenovljena in je tudi turistično dobro obiskana, saj leži slab kilometer od [[Postojnska jama|Postojnske jame]]. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam cerkev v Sloveniji]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Katarina]] [[Kategorija:Veliki Otok, Postojna]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1733]] [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske|Veliki Otok]] [[Kategorija:Župnija Postojna]] nqdmj4ojfni6vkfll3vakojupo71ufg 0 46088 5735210 5729268 2022-08-16T18:53:57Z Amanesciri2021 205950 /* E */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]]'''. (Glej tudi : [[Seznam slovenskih filmskih igralk]]) Ta seznam zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralce. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Zvone Agrež]] - [[Draga Ahačič]] - [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] - [[Borut Alujevič]] - [[Miha Alujevič]] - [[Anton Ambrož]] - [[Dolfe Anderle]] - [[Vinci Vogue Anžlovar]] - [[Mara Apih Pečar]] - [[Miha Arh]] - [[Albina Arnold]] - [[Matjaž Arsenjuk]] - [[Lenore Aubert]] - [[Alenka Avbar]] - [[Katarina Avbar]] - [[Jožica Avbelj ]]- [[Damir Avdić]]?- [[Tamara Avguštin]] - [[Franc Ažman]] == B == [[Barbara Babič]] - [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Ranko Babić]] - [[Liljana Bačar]] - [[Marjan Bačko]] - [[Ludvik Bagari]] - [[Maks Bajc]] - [[Pavel Bajc]] - [[Gregor Baković]] - [[Aleksandra Balmazović]] - [[Miha Baloh]] - [[Ivo Ban]] - [[Tom Ban ]]- [[Ludvig Baraga]] - [[Bruno Baranovič]] - [[Ivo Barišič]] - [[Matija Barl]] - [[Diego Barrios Ross]] - [[Meta Baš]] - [[Bronislav Battelino]] - [[Miloš Battelino]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Dani Bavec]] - [[Mira Bedenk]] (1921-2021) - [[Ljerka Belak]] - [[Slavko Belak]] - [[Vojko Belšak]] - [[Viktorija Bencik]] - [[Danilo Benedičič]] - [[Marija Benko]] - [[Gorka Berden]] ''-'' [[Janez Bermež]] - [[Alida Bevk]] - [[Iztok Bevk]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mirko Bezjak]] - [[Julka Bezjak]] - [[Primož Bezjak]] - [[Vlado Bezjak]] - [[Danilo Bezlaj]] - [[Matevž Biber]] - [[Polde Bibič]] - [[Demeter Bitenc]] - [[Lado Bizovičar]] - [[Maja Blagovič]] - [[Franjo Blaž]] - [[Polona Blaž]] - [[Sonja Blaž]] - [[Barica Blenkuš]] - [[Josip Boc]] - [[Mirko Bogataj]] - [[Livij Bogatec]] - [[Maja Boh]] - [[Voranc Boh]] - [[František Bohuslav]] - [[Ana Bovhan]] - [[Ruša Bojc]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Luka Bokšan]] - [[Radoš Bolčina]] - [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Ignacij Borštnik]] - [[Zofija Borštnik]] - [[Andrea Bosic]] - [[Peter Boštjančič]] - [[Nada Božič]] - [[Silvij Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Jurij Bradač]] - [[Urška Bradaškja]] - [[Valo Bratina]] - [[Bogdana Bratuž]] - [[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] - [[Neda R. Bric]] - [[Boris Brunčko]] - [[Pavla Brunčko]] - [[Jan Bučar]] - [[Metka Bučar]] - [[Jurij Buda]] - [[Berta Bukšek]] - [[Marjan Bunič]] - [[Nataša Burger]] - [[Stane Burja]] == C == [[Miranda Caharija]] – [[Janez Cankar]] – [[Evgen Car]] – [[Boris Cavazza]] – [[Sebastijan Cavazza]] – [[Mirko Cegnar]] – [[Vladislav Cegnar]] – [[Anton Cerar]]-Danilo – [[Barbara Cerar]] – [[Slavko Cerjak]] – [[Vida Cerkvenik-Bren]] – [[Ivan Cesar (igralec)|Ivan Cesar]] – [[Anka Cigoj]] – [[Laci Cigoj]] – [[Polde Cigler]] – [[Nejc Cijan Garlatti]] – [[Luka Cimprič]] – [[Lea Cok]] – [[Stojan Colja]] – [[Jan Cvitkovič]] == Č == [[Jernej Čampelj]] - [[Katarina Čas]] - [[Bojan Čebulj]] - [[David Čeh]] - [[Damjana Černe]] - [[Zora Červinka]] - [[Stane Česnik]] - [[Janez Čuk]] - [[Gregor Čušin]] - [[Silva Čušin]] - [[Jernej Čampelj]] - == Ć == [[Lucija Ćirović]] – == D == [[Maksimiljan Dajčman]] – [[Josip Daneš]] – [[Anton Danilo|Danilo]] – [[Avgusta Danilova]] – [[Mira Danilova]] – [[Silva Danilova]] – [[Vera Danilova]] – [[Ciril Debevec]] – [[Eva Derganc]] – [[Marko Derganc]] – [[Maša Derganc]] – [[Miha Derganc]] – [[Polde Dežman]] – [[Tanja Dimitrievska]] – [[Daša Doberšek]] – [[Majda Dobovišek-Škodnik]] – [[Simon Dobravec]] – [[Blaž Dolenc]] – [[George Dolenz]] – [[Anton Dolgan (igralec)|Anton Dolgan]] – [[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] – [[Ana Dolinar]] – [[Sonja Dolinar]] (r. [[Gorjup]]) – [[Darja Dominkuš]] – [[Manca Dorrer]] – [[Peter Dougan]] – [[Iztok Drabik Jug]] – [[Valter Dragan]] – [[Mario Dragojević]] – [[Walter Dragosavljević Rutar]] – [[Lojze Drenovec]] – [[Jurij Drevenšek]] – [[Jože Drinovec]] – [[Anja Drnovšek]] – [[Lučka Drolc|Lučka Drolc-Uršič]] – [[Štefka Drolc]] – [[Veronika Drolc]] – [[Angela Dujec Zaccaria]] /Caharija (=''Angela Sancin'') == Đ == [[Sašo Đukić]] - [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]] == E == [[Primož Ekart]] - [[Bojan Emeršič]] - [[Janez Eržen]] - [[Peter Eržen (igralec)|Peter Eržen]] == F == [[Ana Facchini]] - [[Peter Falke]] - [[Mojca Fatur]] - [[Lenča Ferenčak]] - [[Miha Ferkov]] - [[Sergej Ferrari]] - [[Gaja Filač]] - [[Emil Filipčič]] - [[Lovro Finžgar]] - [[Josip Fišer]] - [[Neva Jana Flajs]] - [[Irma Flis]] - [[Primož Forte]] - [[Metka Franko]] - [[Mojca Funkl]] - [[Maks Furijan]] - [[Ula Furlan]] - [[Mila Furst]] - [[Uroš Fürst]] - == G == [[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Franci Gabrovšek]] - [[Maja Gal Štromar]] - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Jernej Gašperin]] - [[Gregor Geč]] - [[Savina Geršak]] - [[Maruša Geymayer-Oblak]] - [[Velemir Gjurin]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Mara Glonar]] (r. [[Juvan]]) - [[Milena Godina]] - [[Ivo Godnič]] - [[Tone Gogala]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Slavica Gorinšek]] - [[Bojan Gorišek]] - [[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] - [[Sara Gorše]] - [[Marija Goršič]] - [[Niko Goršič]] - [[Roman Goršič]] - [[Petra Govc]] - [[Nataša Barbara Gračner]] - [[Olga Grad]] - [[Boštjan Gradišek]] - [[Fedor Gradišnik]] - [[Liza Marija Grašič]] - [[Majda Grbac]] - [[Romeo Grebenšek]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Edvard Gregorin]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] - [[Milena Grm]] - [[Lucija Grm]] [[Hudeček]] - [[Edo Grom]] - [[Maša Grošelj]] - [[Brane Grubar]] - [[Gregor Gruden]] - [[Matjaž Gruden]] - [[Tomaž Gubenšek]] - [[Kristijan Guček]] - [[Tina Gunzek]] - [[Franjo Gunžer]] - [[Julij Guštin]] == H == [[Arna Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]]-Kreft - [[Peter Harl]] - [[Akira Hasegawa]] - [[Helena Hegler]] - [[Jure Henigman]] - [[Davor Herga]] - [[Rajner Hlača]] - [[Marjan Hlastec]] - [[Angelca Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] - [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar (Rifle)]] - [[Janko Hočevar]] - [[Tone Homar]] - [[Vinko Hrastelj]] - [[Vera Hreščak-Bebler]] - [[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] - [[Rosana Hribar]] - [[Zvone Hribar]] - [[Jože Hrovat]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] - [[Željko Hrs]] - [[Jan Hrušovar]] == I == [[Rudolf Inemann]] - [[Brane Ivanc]] - [[Željko Ivanek]] - [[Nina Ivanič]] - [[Nina Ivanišin]] - [[Jure Ivanušič]] - == J == [[Marjana Jaklič Klanšek]] - [[Gorazd Jakomini]] - [[Barbara Jakopič]] - [[Samo Jakoš ]]- [[Ivanka Jamnik]] - [[Jaša Jamnik]] - [[Barbara Jamšek]] - [[Slavko Jan]] - [[Klemen Janežič]] - [[Tomi Janežič]] - [[Angela Janko-Jenčič]] - [[Lara P. Jankovič]] - [[Gašper Jarni]] - [[Matjaž Javšnik]] - [[Andrej Jelačin]] - [[Alen Jelen]] - [[Anton Jeločnik]] - [[Lidija Jenko]] - [[Barbara Pia Jenič]] - [[Lidija Jenko]] - [[Mina Jeraj]] - [[Valerij Jeraj]] - [[Iztok Jereb]] - [[Annemarie Jerman]] - [[Iza Jerman]] - [[Janez Jerman]] - [[Pavle Jeršin]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Vesna Jevnikar]] - [[Ivan Jezernik]] - [[Nejc Jezernik]] - [[Ježek]] - [[Boštjan Jordan]] - [[Branko Jordan]] - [[Aljaž Jovanović]] - [[Boris Juh]] - [[Polona Juh]] - [[Metka Jurc]] - [[Vladimir Jurc]] - [[Patrizia Jurinčič]] - [[Polonica Juvan|Polonca Juvan]] - [[Vida Juvan]] - [[Nika Juvan Kalan]] == K == [[Nedeljka Kacin]]-Pirjevec - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Peregrin Kajzel]] - [[Ela Kalan]] - [[Milan Kalan]] - [[Nika Kalan]] - [[Anton Kalc]] - [[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] - [[Janez Kardelj (igralec)|Janez Kardelj]] - [[Klara Kastelec]] - [[Drago Kastelic]] - [[Uroš Kaurin]] - [[Jure Kavšek]] - [[Miran Kenda]] - [[Boris Kerč (igralec)]] - [[Srečko Kermavner]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] - [[Saša Klančnik]] - [[Janez Klasinc]] - [[Julija Klavžar]] - [[Vid Klemenc]] - [[Ivica Knez]] - [[Jasna Knez]] - [[Boris Kobal]] - [[Silvij Kobal]] - [[Jule Kobe]] - [[Boris Kočevar]] - [[Hermina Kočevar]] (''Matjaščeva'') - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Jernej Kogovšek]] - [[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] - [[Matej Kolmanič]] - [[Aljoša Koltak]] - [[Karin Komljanec]] - [[Lara Komar]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] - [[Roman Končar]] - [[Žan Koprivnik]] - [[Nevenka Koprivšek]] - [[Jure Kopušar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Pia Korbrar]] - [[Tadej Koren Šmid]] - [[Majča Korošaj]] - [[Robert Korošec]] - [[Rudi Kosmač]] - [[Milan Kosič]] - [[Lojze Košak]] - [[Milan Košak]] - [[Klemen Košir]] - [[Tatjana Košir]] - [[Just Košuta]] - [[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Aljoša Kovačič]] - [[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] - [[Jože Kovič]] - [[Pavle Kovič]] - [[Alenka Kozolc]] - [[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Kristian Koželj]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] - [[Iva Krajnc]] - [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] - [[Emil Kralj]] - [[Elvira Kralj]] - [[Ljubomir Kralj]] - [[Marjan Kralj]] - [[Irena Kranjc]] - [[Oskar Kranjc]] - [[Zlatko Krasnič]] - [[Eva Kraš]] - [[Ida Kravanja]] ([[Ita Rina]]) - [[Anita Kravos]] - [[Hinko Kreft]] - [[Suzana Krevh]] - [[Mihael Krištof]] - [[Simon Krnc]] - [[Benjamin Krnetić]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Rastko Krošl]] - [[Breda Krumpak]] - [[Klara Kuk]] - [[Barbara Kukovec]] - [[Andreja Kuliš]] - [[Jasna Kuljaj]] - [[Anica Kumer]] - [[Franjo Kumer]] - [[Marjan Kunaver]] - [[Rok Kunaver]] - [[Jaka Kunić]] - [[Urban Kuntarič]] - [[Jernej Kuntner]] - [[Tone Kuntner]] - [[Andrej Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]] == L == [[Petja Labović]] - [[Jaka Lah]] - [[Jure Lajovic]] - [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Matjaž Latin]] - [[Roman Lavrač]] - [[Mojca Lavrič]] - [[Janez Lavrih]] - [[Stane Leban]] - [[Ivo Leskovec]] - [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] - [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak -Gojc]] - [[Ivan Levar]] - [[Ančka Levar]] - [[Barbara Levstik]] - [[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Branko Ličen]] - [[František Lier]] - [[Fran Lipah]] - [[Pavel Ločnik]] - [[Gorazd Logar]] - [[Jože Logar]] - [[Marija Lojk-Tršar]] - [[Neža Lesar]] - [[Lojze Ločina]] - [[Marjan Lombar]] - [[Minca Lorenci]] - [[Bogdan Lubej]] - [[Vesna Lubej]] - [[Jožko Lukeš]] - [[Matic Lukšič]] == M == [[Uroš Maček]] - [[Vesna Maher]] - [[Maruša Majer]] - [[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] - [[Drago Makuc]] - [[Danijel Malalan]] - [[Janko Mandić]] - [[Marko Mandić]] - [[Štefan Marčec]] - [[Luka Marčetič]] - [[Marija Vera]] - [[Marjan Marinc]] - [[Ivo Marinšek]] - [[Viktor Markič]] - [[Franc Markovčič]] - [[Rok Markovič]] - [[Gašper Markun]] - [[Bojan Maroševič]] - [[Josip Bobi Marotti|Josip "Bobi" Marotti]] - [[Rok Matek]] - [[Tina Matijevec]] - [[Alojz Matjašič]] - [[Matildalina]] - [[Nataša Matjašec]] - [[Bine Matoh]] - [[Klemen Mauhler]] - [[Cirila Medved-Škerlj]] - [[Barbara Medvešček]] - [[Viktor Meglič]] - [[Jana Menger]] - [[Maja Martina Merljak]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Ivanka Mežan]] - [[Vlado Mičković]] - [[Boris Mihalj]] - [[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Lea Mihevc]] - [[Branko Miklavc]] - [[Saša Miklavc]] - [[Robert Miklič-Koren]] - [[Marko Miladinovič|Marko Miladinović]] - [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] - [[Juš Milčinski]] - [[Ksenija Mišič]] - [[Marko Mlačnik]] - [[Iztok Mlakar]] - [[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - [[Peter Mlakar]] - [[Zvezdana Mlakar]] - [[Zoran More]] - [[Jože Mraz]] - [[Jerca Mrzel]] - [[Desa Muck]] - [[Kristijan Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Rado Mulej]] - [[Andrej Murenc]] - [[Vera Murko]] - [[Peter Musevski]] - [[Rado Mužan]] == N == [[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] - [[Andrej Nahtigal]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Rado Nakrst]] - [[Maja Nemec]] - [[Miha Nemec]] - [[Sanja Nešković Peršin]] - [[Vela Nigrin]] - [[Josip Nolli]] - [[Anja Novak]] - [[Klemen Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Niko Novak]] - [[Vladimir Novak]] - [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - [[Zdravko Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]]? - [[Alojz Novinc]] - [[Dario Nožić Serini]] - [[Hinko Nučič]] - [[Jose Nzobandora]] == O == [[Nada Obereigner]] – [[Matjaž Ocvirk]] – [[Metka Ocvirk]] – [[Zdravko Ocvirk]] – [[Manca Ogorevc]] – [[Marko Okorn]] – [[Bernarda Oman]] – [[Tine Oman]] – [[Iuna Ornik]] – [[Goro Osojnik]] – [[Boris Ostan]] – [[Jette Ostan Vejrup|Jette Ostan Verjup]] – [[Kristijan Ostanek]] – [[Žiga Oven]] ''–'' [[Peter Ovsec]] == P == [[Igor Pacek]] - [[Vera Pantić Malerič]] - [[Žan Papič]] - [[Matjaž Partlič]] - [[Mojca Partljič]] - [[Rado Pavalec]] - [[Saša Pavček]] - [[Sandi Pavlin]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Metka Pavšič]] - [[Volodja Peer]] - [[Ana Penca]] - [[Franc Henrik Penn]] - [[Albin Penko]] - [[Franc Penko]] - [[Vera Per]] - [[Vesna Pernarčič]] - [[Damijan Perne]] - [[Helena Peršuh]] - [[Marta Pestator]] - [[Robert Pešut]] - [[Ivan Peternelj]] - [[Anton Petje]] - [[Primož Petkovšek]] - [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] - [[Miha Petrovčič]] - [[Miran Petrovčič]] - [[Janko Petrovec]] - [[Nikla Petruška Panizon]] - [[Dejan Pevčević]] - [[Saša Pfeifer]] - [[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Pinterič]] - [[Tomaž Pipan]] - [[Alenka Nika Pirjevec]] - [[Primož Pirnat]] - [[Tadej Pišek]] - [[Kondi Pižorn]] - [[Marko Plantan]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Rina Pleteršek]] ''-'' [[Josip Plut]] - [[Vanja Plut]] - [[Tanja Poberžnik]] - [[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vika Podgorska]] - [[Miro Podjed]] - [[Božo Podkrajšek]] - [[Matija Poglajen]] - [[Drago Pogorelec]] - [[Sonja Polanc]] - [[Andraž Polič]] - [[Radko Polič]] - [[Maja Poljanec Nemec]] - [[Blaž Popovski]] - [[Stane Potisk]] - [[Branko Potočan]] - [[Tanja Potočnik]] - [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] - [[Draga Potočnjak]] - [[Lojze Potokar]] - [[Majda Potokar]] - [[Stane Potokar]] - [[Josip Povhe]] - [[Anton Požar]] - [[Rok Prašnikar]] - [[Robert Prebil]] - [[Aleksij Pregarc]] - [[Ida Pregarc]] - [[Rado Pregarc]] - [[Saša Prelesnik]] - [[France Presetnik]] - [[Franci Presetnik]] - [[Andrej Prevc]] - [[Mitja Primec]] - [[Irena Prosen]] - [[Matej Puc]] - [[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj]] - [[Metka Pugelj]] - [[Boris Putjata]] == R == [[Jure Rajšp]] - [[Polona Rajšter]] - [[Angela Rakar]] - [[Joseph Rakotorahalahy]] - [[Nina Rakovec]] - [[Pavle Rakovec]] - [[Janko Rakuša]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Ali Raner]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Tarek Rashid]] - [[Tanja Ravljen]] - [[Urša Ravnik]] - [[Pavle Ravnohrib]] - [[Stane Raztresen]] - [[Mateja Rebolj]] - [[Matej Recer]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Darja Reichman]] - [[Tussy Reiner|Tussy/Tuši Reiner]] - [[Marija Reisner]] - [[Savina Remec]] - [[Anja Ribič]] - [[Igor Ribič]]?- [[Mirza Ribič]] - [[Mojca Ribič]] - [[Tanja Ribič]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Ita Rina]] - [[Dušanka Ristić]] - [[Miha Rodman]] - [[Zlata Rodošek]] - [[Nataša Rogelj]] - [[Tevž Rogina]] - [[Zvonimir Rogoz]] - [[Janez Rohaček]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] - [[Petra Rojnik]] - [[Ajda Rooss]] - [[Jožef Ropoša]] - [[Nejc Ropret]] - [[Milivoj Miki Roš]] - [[Špela Rozin]] - [[Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman - Roza]] - [[Lojze Rozman]] - [[Matija Rozman]] - [[Nika Rozman]] - [[Vito Rožej]] - [[Matija Rupel]] - [[Ivan Rupnik (igralec)|Ivan Rupnik]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Adrijan Rustja]] - [[Ana Ruter]] - == S == [[Angela Sadar]] - [[Lojze Sadar]] - [[Kolja Saksida]] - [[Žiga Saksida]] - [[Rafko Salmič]] - [[Jože Samec]] - [[Filip Samobor]] - [[Igor Samobor]] - ([[Angela Sancin]]) - [[Belizar Sancin]] - [[Igor Sancin]] - [[Modest Sancin]] - [[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Avgust Sedej]] - [[Nevenka Sedlar]] - [[Živa Selan]] - [[Elizabeta Semenič]] - [[Blaž Setnikar]] - [[Maja Sever]] - [[Sava Sever]] - [[Stane Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Marij Sila]] - [[Valerija Sila]] (r. [[Železnik]]) - [[Eva Simčič Nifergal]] - [[Marko Simčič]] - [[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič]] - [[Nace Simončič]] - [[Mojca Simonič]] - [[Peter Simoniti]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] - [[Anica Sivec]] - [[Dušan Skok]] - [[Helena Skebe Mikeln]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Leontina Skrbinšek]]/[[Tina Leonova]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Milan Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Štefanija Skrbinšek]] - [[Vladimir Skrbinšek]] - [[Milan Skubic]] - [[Klemen Slakonja]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Tone Slodnjak]] - [[David Sluga]] - [[Uroš Smolej]] - [[Ajda Smrekar]] - [[Lea Sobočan]] - [[Zijah Sokolović]] - [[Matija Solce]] - ([[Franjo Sornik]]) - [[Bert Sotlar]] - [[Jurij Souček]] - [[Mileva Sovdat]] - [[Petja Sovilj]] - [[Dejan Spasić]] - [[Martin Srebotnjak]] - [[Marjan Srienc]] - [[Marjan Stanić]] - [[Zlatko Stanko]] - [[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Stane Starešinič]] - [[Julija Starič|Julka Starič]] - [[Sebastijan Starič]] - [[Janez Starina]] - [[Katarina Stegnar]] - [[Matija Stipanič]] - [[Danilo Stopar]] - [[Sonja Stopar]] - [[Nadja Strajnar Zadnik]] - [[Lane Stranič]] - [[Mitja Strašek]] - [[Eva Stražar]] - [[Beti Strgar]] - [[Slavko Strnad]] - ([[Bojan Stupica]]) - [[Ravil Sultanov]] - [[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] - [[Alojz Svete]] - [[Alenka Svetel]] - [[Tina Skvarča]] == Š == [[Mirjana Šajinovič]] - [[Romana Šalehar]] - [[Marija Šali Per]] - [[Marjan Šarec]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Vlado Šav]] - [[Blaž Šef]] - [[Mario Šelih]] - [[Marija Šeme]] - ([[Rade Šerbedžija]]) - [[Osip Šest]] - [[Anica Šinkovec]] - [[Katja Šivec]] - [[Jutra Škamperle]] - [[Dušan Škedl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Janez Škof (1924)|Janez Škof]] - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Nik Škrlec]] - [[Jana Šmid]] - [[Tone Šolar]] - [[Lotos Vincenc Šparovec]] - [[Jakob Špicar]] - [[Srečo Špik]] - [[Tines Špik]] - [[Inti Šraj]] - [[Igor Štamulak]] - [[Milan Štefe]] - [[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Lado Štiglic]] - [[Poldka Štiglic]] - [[Tugo Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Andrej Štritof]] - [[Blaž Štrukelj]] - [[Branko Šturbej]] - [[Timon Šturbej]] - [[Aleš Šubic]] - [[Danijel Šugman]] - [[Jernej Šugman]] - [[Maja Šugman]] - [[Zlatko Šugman]] - [[Tjaša Šuligoj]] - [[Jernej Šurbek]] - [[Julij Šušteršič]] == T == [[Saša Tabaković]] - [[Maja Taraniš]] - [[Mitja Tavčar (igralec)|Mitja Tavčar]] - [[Urška Taufer]] - [[Borut Telban]] - [[Aljoša Ternovšek]] - [[Peter Ternovšek]] - [[Dušan Teropšič]] - [[Alenka Tetičkovič]] - [[Gašper Tič]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Alja Tkačeva]] - [[Nenad Tokalić-Nešo]] - [[Kaja Tokuhisa]] - [[Ajda Toman]] - [[Ivanka Toman]] - [[Stane Tomazin]] - [[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] - [[Agata Tomšič]] - [[Vlado Tot]] - [[Jagoda Tovirac]] - [[Arnold Tovornik]] - [[Franjo Tovornik]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Damjan Trbovc]] - [[Metka Trdin]] - [[Franek Trefalt]] - [[Mito Trefalt]] - [[Matjaž Tribušon]] - [[Marjan Trobec]] - [[Gaber K. Trseglav]] - [[Danilo Trstenjak]] - [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - [[Glavko Turk]] - [[Matjaž Turk]] - [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] == U == [[Žiga Udir]] - [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] - [[Dare Ulaga]] - [[Bojan Umek]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Breda Urbič]] - [[Manca Uršič]] - [[Tina Uršič]] - == V == [[Andrej Vajevec]] - [[Janez Vajevec]] - [[Andres Valdes]] - [[Aleksander Valič]] - [[Aleš Valič]] - [[Blaž Valič]] - [[Iztok Valič]] - [[Dare Valič]] - [[Domen Valič]] - [[Matic Valič]] - [[Nina Valič]] - [[Vid Valič]] - [[Dario Varga]] - [[Irena Varga]] - [[Matija Vastl]] - [[Miro Veber]] - [[Petra Veber Rojnik]] - [[Jette Vejrup Ostan]] - [[Mateja Velikonja]] - [[Aleksandra Veljković]] - [[Marko Velkavrh]] - [[Marija Vera]] - [[Bogomir Veras]] - [[Sergej Verč]] - [[Anton Verovšek]] - [[Polona Vetrih]] - [[Franjo Vičar]] - [[Ksenija Vidic]] - [[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Sten Vilar]] - [[Rok Vihar]] - [[Alenka Vipotnik]] - [[Bojan Vister]] - [[Matjaž Višnar]] - [[Silvia Viviani]] - [[Blaž Vižintin]] - [[Vladimir Vlaškalić]] - [[Bruno Vodopivec]] - [[Dominik Vodopivec]] - [[Milan Vodopivec]] - [[Elena Volpi]] - [[Rafael Vončina]] - [[Vesna Vončina]] - [[Lara Vouk]] - [[Božo Vovk]] - [[Nevenka Vrančič]] - [[Meta Vranič]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Janez Vrhovec]] - [[Primož Vrhovec]] - [[Vili Vrhovec]] - [[Janez Vrolih]] - [[Jože Vunšek]] == W == [[Robert Waltl]] - [[Vito Weis]] - [[Albert Wilhelm]] - [[Nana Wintrová]] - == Z == [[Niko Zagode]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Andrej Zalesjak]] - [[Angela Zalokar]] - [[Inja Zalta]] - [[Branko Završan]] - [[Ernest Zega]] - [[Matej Zemljič]] - [[Pia Zemljič]] - [[Anže Zevnik]] - [[Judita Zidar]] - [[Vojko Zidar]] - [[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] - [[Gregor Zorc]] - [[Metoda Zorčič]] - [[Jurij Zrnec]] - [[Jože Zupan (1909)]] - [[Jože Zupan (1921)]] - [[Anka Zupanc]] - [[Iva Zupančič]] - [[Jana Zupančič]] - [[Milena Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] - [[Silvo Zupančič]] - [[Dunja Zupanec]] - [[Žiga Zver]] - == Ž == [[Ajda Žagar]] - [[Eva Žagar]] - [[Barbara Žefran]] - [[Rado Železnik]] - [[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] (por. [[Sila (priimek)|Sila]]) - [[Maša Židanik Bjelobrk]] - [[Stevo Žigon]] - [[Gorazd Žilavec]] - [[Maša Žilavec]] - [[Nataša Živković]] - [[Jonas Žnidaršič]] - [[Miha Žorž]] - [[Igor Žužek]] - {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Igralci]] [[Kategorija:Slovenski igralci|*]] r3xzk8lmzjpyzgm15y9rquf6cagd70p 5735649 5735210 2022-08-17T11:48:30Z 2A00:EE2:D05:3300:482D:B8C0:A5DD:B76C /* M */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]]'''. (Glej tudi : [[Seznam slovenskih filmskih igralk]]) Ta seznam zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralce. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Zvone Agrež]] - [[Draga Ahačič]] - [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] - [[Borut Alujevič]] - [[Miha Alujevič]] - [[Anton Ambrož]] - [[Dolfe Anderle]] - [[Vinci Vogue Anžlovar]] - [[Mara Apih Pečar]] - [[Miha Arh]] - [[Albina Arnold]] - [[Matjaž Arsenjuk]] - [[Lenore Aubert]] - [[Alenka Avbar]] - [[Katarina Avbar]] - [[Jožica Avbelj ]]- [[Damir Avdić]]?- [[Tamara Avguštin]] - [[Franc Ažman]] == B == [[Barbara Babič]] - [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Ranko Babić]] - [[Liljana Bačar]] - [[Marjan Bačko]] - [[Ludvik Bagari]] - [[Maks Bajc]] - [[Pavel Bajc]] - [[Gregor Baković]] - [[Aleksandra Balmazović]] - [[Miha Baloh]] - [[Ivo Ban]] - [[Tom Ban ]]- [[Ludvig Baraga]] - [[Bruno Baranovič]] - [[Ivo Barišič]] - [[Matija Barl]] - [[Diego Barrios Ross]] - [[Meta Baš]] - [[Bronislav Battelino]] - [[Miloš Battelino]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Dani Bavec]] - [[Mira Bedenk]] (1921-2021) - [[Ljerka Belak]] - [[Slavko Belak]] - [[Vojko Belšak]] - [[Viktorija Bencik]] - [[Danilo Benedičič]] - [[Marija Benko]] - [[Gorka Berden]] ''-'' [[Janez Bermež]] - [[Alida Bevk]] - [[Iztok Bevk]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mirko Bezjak]] - [[Julka Bezjak]] - [[Primož Bezjak]] - [[Vlado Bezjak]] - [[Danilo Bezlaj]] - [[Matevž Biber]] - [[Polde Bibič]] - [[Demeter Bitenc]] - [[Lado Bizovičar]] - [[Maja Blagovič]] - [[Franjo Blaž]] - [[Polona Blaž]] - [[Sonja Blaž]] - [[Barica Blenkuš]] - [[Josip Boc]] - [[Mirko Bogataj]] - [[Livij Bogatec]] - [[Maja Boh]] - [[Voranc Boh]] - [[František Bohuslav]] - [[Ana Bovhan]] - [[Ruša Bojc]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Luka Bokšan]] - [[Radoš Bolčina]] - [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Ignacij Borštnik]] - [[Zofija Borštnik]] - [[Andrea Bosic]] - [[Peter Boštjančič]] - [[Nada Božič]] - [[Silvij Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Jurij Bradač]] - [[Urška Bradaškja]] - [[Valo Bratina]] - [[Bogdana Bratuž]] - [[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] - [[Neda R. Bric]] - [[Boris Brunčko]] - [[Pavla Brunčko]] - [[Jan Bučar]] - [[Metka Bučar]] - [[Jurij Buda]] - [[Berta Bukšek]] - [[Marjan Bunič]] - [[Nataša Burger]] - [[Stane Burja]] == C == [[Miranda Caharija]] – [[Janez Cankar]] – [[Evgen Car]] – [[Boris Cavazza]] – [[Sebastijan Cavazza]] – [[Mirko Cegnar]] – [[Vladislav Cegnar]] – [[Anton Cerar]]-Danilo – [[Barbara Cerar]] – [[Slavko Cerjak]] – [[Vida Cerkvenik-Bren]] – [[Ivan Cesar (igralec)|Ivan Cesar]] – [[Anka Cigoj]] – [[Laci Cigoj]] – [[Polde Cigler]] – [[Nejc Cijan Garlatti]] – [[Luka Cimprič]] – [[Lea Cok]] – [[Stojan Colja]] – [[Jan Cvitkovič]] == Č == [[Jernej Čampelj]] - [[Katarina Čas]] - [[Bojan Čebulj]] - [[David Čeh]] - [[Damjana Černe]] - [[Zora Červinka]] - [[Stane Česnik]] - [[Janez Čuk]] - [[Gregor Čušin]] - [[Silva Čušin]] - [[Jernej Čampelj]] - == Ć == [[Lucija Ćirović]] – == D == [[Maksimiljan Dajčman]] – [[Josip Daneš]] – [[Anton Danilo|Danilo]] – [[Avgusta Danilova]] – [[Mira Danilova]] – [[Silva Danilova]] – [[Vera Danilova]] – [[Ciril Debevec]] – [[Eva Derganc]] – [[Marko Derganc]] – [[Maša Derganc]] – [[Miha Derganc]] – [[Polde Dežman]] – [[Tanja Dimitrievska]] – [[Daša Doberšek]] – [[Majda Dobovišek-Škodnik]] – [[Simon Dobravec]] – [[Blaž Dolenc]] – [[George Dolenz]] – [[Anton Dolgan (igralec)|Anton Dolgan]] – [[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] – [[Ana Dolinar]] – [[Sonja Dolinar]] (r. [[Gorjup]]) – [[Darja Dominkuš]] – [[Manca Dorrer]] – [[Peter Dougan]] – [[Iztok Drabik Jug]] – [[Valter Dragan]] – [[Mario Dragojević]] – [[Walter Dragosavljević Rutar]] – [[Lojze Drenovec]] – [[Jurij Drevenšek]] – [[Jože Drinovec]] – [[Anja Drnovšek]] – [[Lučka Drolc|Lučka Drolc-Uršič]] – [[Štefka Drolc]] – [[Veronika Drolc]] – [[Angela Dujec Zaccaria]] /Caharija (=''Angela Sancin'') == Đ == [[Sašo Đukić]] - [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]] == E == [[Primož Ekart]] - [[Bojan Emeršič]] - [[Janez Eržen]] - [[Peter Eržen (igralec)|Peter Eržen]] == F == [[Ana Facchini]] - [[Peter Falke]] - [[Mojca Fatur]] - [[Lenča Ferenčak]] - [[Miha Ferkov]] - [[Sergej Ferrari]] - [[Gaja Filač]] - [[Emil Filipčič]] - [[Lovro Finžgar]] - [[Josip Fišer]] - [[Neva Jana Flajs]] - [[Irma Flis]] - [[Primož Forte]] - [[Metka Franko]] - [[Mojca Funkl]] - [[Maks Furijan]] - [[Ula Furlan]] - [[Mila Furst]] - [[Uroš Fürst]] - == G == [[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Franci Gabrovšek]] - [[Maja Gal Štromar]] - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Jernej Gašperin]] - [[Gregor Geč]] - [[Savina Geršak]] - [[Maruša Geymayer-Oblak]] - [[Velemir Gjurin]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Mara Glonar]] (r. [[Juvan]]) - [[Milena Godina]] - [[Ivo Godnič]] - [[Tone Gogala]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Slavica Gorinšek]] - [[Bojan Gorišek]] - [[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] - [[Sara Gorše]] - [[Marija Goršič]] - [[Niko Goršič]] - [[Roman Goršič]] - [[Petra Govc]] - [[Nataša Barbara Gračner]] - [[Olga Grad]] - [[Boštjan Gradišek]] - [[Fedor Gradišnik]] - [[Liza Marija Grašič]] - [[Majda Grbac]] - [[Romeo Grebenšek]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Edvard Gregorin]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] - [[Milena Grm]] - [[Lucija Grm]] [[Hudeček]] - [[Edo Grom]] - [[Maša Grošelj]] - [[Brane Grubar]] - [[Gregor Gruden]] - [[Matjaž Gruden]] - [[Tomaž Gubenšek]] - [[Kristijan Guček]] - [[Tina Gunzek]] - [[Franjo Gunžer]] - [[Julij Guštin]] == H == [[Arna Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]]-Kreft - [[Peter Harl]] - [[Akira Hasegawa]] - [[Helena Hegler]] - [[Jure Henigman]] - [[Davor Herga]] - [[Rajner Hlača]] - [[Marjan Hlastec]] - [[Angelca Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] - [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar (Rifle)]] - [[Janko Hočevar]] - [[Tone Homar]] - [[Vinko Hrastelj]] - [[Vera Hreščak-Bebler]] - [[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] - [[Rosana Hribar]] - [[Zvone Hribar]] - [[Jože Hrovat]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] - [[Željko Hrs]] - [[Jan Hrušovar]] == I == [[Rudolf Inemann]] - [[Brane Ivanc]] - [[Željko Ivanek]] - [[Nina Ivanič]] - [[Nina Ivanišin]] - [[Jure Ivanušič]] - == J == [[Marjana Jaklič Klanšek]] - [[Gorazd Jakomini]] - [[Barbara Jakopič]] - [[Samo Jakoš ]]- [[Ivanka Jamnik]] - [[Jaša Jamnik]] - [[Barbara Jamšek]] - [[Slavko Jan]] - [[Klemen Janežič]] - [[Tomi Janežič]] - [[Angela Janko-Jenčič]] - [[Lara P. Jankovič]] - [[Gašper Jarni]] - [[Matjaž Javšnik]] - [[Andrej Jelačin]] - [[Alen Jelen]] - [[Anton Jeločnik]] - [[Lidija Jenko]] - [[Barbara Pia Jenič]] - [[Lidija Jenko]] - [[Mina Jeraj]] - [[Valerij Jeraj]] - [[Iztok Jereb]] - [[Annemarie Jerman]] - [[Iza Jerman]] - [[Janez Jerman]] - [[Pavle Jeršin]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Vesna Jevnikar]] - [[Ivan Jezernik]] - [[Nejc Jezernik]] - [[Ježek]] - [[Boštjan Jordan]] - [[Branko Jordan]] - [[Aljaž Jovanović]] - [[Boris Juh]] - [[Polona Juh]] - [[Metka Jurc]] - [[Vladimir Jurc]] - [[Patrizia Jurinčič]] - [[Polonica Juvan|Polonca Juvan]] - [[Vida Juvan]] - [[Nika Juvan Kalan]] == K == [[Nedeljka Kacin]]-Pirjevec - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Peregrin Kajzel]] - [[Ela Kalan]] - [[Milan Kalan]] - [[Nika Kalan]] - [[Anton Kalc]] - [[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] - [[Janez Kardelj (igralec)|Janez Kardelj]] - [[Klara Kastelec]] - [[Drago Kastelic]] - [[Uroš Kaurin]] - [[Jure Kavšek]] - [[Miran Kenda]] - [[Boris Kerč (igralec)]] - [[Srečko Kermavner]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] - [[Saša Klančnik]] - [[Janez Klasinc]] - [[Julija Klavžar]] - [[Vid Klemenc]] - [[Ivica Knez]] - [[Jasna Knez]] - [[Boris Kobal]] - [[Silvij Kobal]] - [[Jule Kobe]] - [[Boris Kočevar]] - [[Hermina Kočevar]] (''Matjaščeva'') - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Jernej Kogovšek]] - [[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] - [[Matej Kolmanič]] - [[Aljoša Koltak]] - [[Karin Komljanec]] - [[Lara Komar]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] - [[Roman Končar]] - [[Žan Koprivnik]] - [[Nevenka Koprivšek]] - [[Jure Kopušar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Pia Korbrar]] - [[Tadej Koren Šmid]] - [[Majča Korošaj]] - [[Robert Korošec]] - [[Rudi Kosmač]] - [[Milan Kosič]] - [[Lojze Košak]] - [[Milan Košak]] - [[Klemen Košir]] - [[Tatjana Košir]] - [[Just Košuta]] - [[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Aljoša Kovačič]] - [[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] - [[Jože Kovič]] - [[Pavle Kovič]] - [[Alenka Kozolc]] - [[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Kristian Koželj]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] - [[Iva Krajnc]] - [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] - [[Emil Kralj]] - [[Elvira Kralj]] - [[Ljubomir Kralj]] - [[Marjan Kralj]] - [[Irena Kranjc]] - [[Oskar Kranjc]] - [[Zlatko Krasnič]] - [[Eva Kraš]] - [[Ida Kravanja]] ([[Ita Rina]]) - [[Anita Kravos]] - [[Hinko Kreft]] - [[Suzana Krevh]] - [[Mihael Krištof]] - [[Simon Krnc]] - [[Benjamin Krnetić]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Rastko Krošl]] - [[Breda Krumpak]] - [[Klara Kuk]] - [[Barbara Kukovec]] - [[Andreja Kuliš]] - [[Jasna Kuljaj]] - [[Anica Kumer]] - [[Franjo Kumer]] - [[Marjan Kunaver]] - [[Rok Kunaver]] - [[Jaka Kunić]] - [[Urban Kuntarič]] - [[Jernej Kuntner]] - [[Tone Kuntner]] - [[Andrej Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]] == L == [[Petja Labović]] - [[Jaka Lah]] - [[Jure Lajovic]] - [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Matjaž Latin]] - [[Roman Lavrač]] - [[Mojca Lavrič]] - [[Janez Lavrih]] - [[Stane Leban]] - [[Ivo Leskovec]] - [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] - [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak -Gojc]] - [[Ivan Levar]] - [[Ančka Levar]] - [[Barbara Levstik]] - [[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Branko Ličen]] - [[František Lier]] - [[Fran Lipah]] - [[Pavel Ločnik]] - [[Gorazd Logar]] - [[Jože Logar]] - [[Marija Lojk-Tršar]] - [[Neža Lesar]] - [[Lojze Ločina]] - [[Marjan Lombar]] - [[Minca Lorenci]] - [[Bogdan Lubej]] - [[Vesna Lubej]] - [[Jožko Lukeš]] - [[Matic Lukšič]] == M == [[Uroš Maček]] - [[Vesna Maher]] - [[Maruša Majer]] - [[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] - [[Drago Makuc]] - [[Danijel Malalan]] - [[Janko Mandić]] - [[Marko Mandić]] - [[Štefan Marčec]] - [[Luka Marčetič]] - [[Marija Vera]] - [[Marjan Marinc]] - [[Ivo Marinšek]] - [[Viktor Markič]] - [[Franc Markovčič]] - [[Rok Markovič]] - [[Gašper Markun]] - [[Bojan Maroševič]] - [[Josip Bobi Marotti|Josip "Bobi" Marotti]] - [[Rok Matek]] - [[Tina Matijevec]] - [[Alojz Matjašič]] - [[Matildalina]] - [[Nataša Matjašec]] - [[Bine Matoh]] - [[Klemen Mauhler]] - [[Cirila Medved-Škerlj]] - [[Barbara Medvešček]] - [[Viktor Meglič]] - [[Jana Menger]] - [[Maja Martina Merljak]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Ivanka Mežan]] - [[Vlado Mičković]] - [[Boris Mihalj]] - [[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Lea Mihevc]] - [[Branko Miklavc]] - [[Saša Miklavc]] - [[Robert Miklič-Koren]] - [[Marko Miladinovič|Marko Miladinović]] - [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] - [[Juš Milčinski]] - [[Ksenija Mišič]] - [[Marko Mlačnik]] - [[Iztok Mlakar]] - [[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - [[Peter Mlakar]] - [[Zvezdana Mlakar]] - [[Zoran More]] - [[Jože Mraz]] - [[Jerca Mrzel]] - [[Desa Muck]] - [[Kristijan Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Rado Mulej]] - [[Andrej Murenc]] - [[Ela Murko]] - [[Vera Murko]] - [[Peter Musevski]] - [[Rado Mužan]] == N == [[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] - [[Andrej Nahtigal]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Rado Nakrst]] - [[Maja Nemec]] - [[Miha Nemec]] - [[Sanja Nešković Peršin]] - [[Vela Nigrin]] - [[Josip Nolli]] - [[Anja Novak]] - [[Klemen Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Niko Novak]] - [[Vladimir Novak]] - [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - [[Zdravko Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]]? - [[Alojz Novinc]] - [[Dario Nožić Serini]] - [[Hinko Nučič]] - [[Jose Nzobandora]] == O == [[Nada Obereigner]] – [[Matjaž Ocvirk]] – [[Metka Ocvirk]] – [[Zdravko Ocvirk]] – [[Manca Ogorevc]] – [[Marko Okorn]] – [[Bernarda Oman]] – [[Tine Oman]] – [[Iuna Ornik]] – [[Goro Osojnik]] – [[Boris Ostan]] – [[Jette Ostan Vejrup|Jette Ostan Verjup]] – [[Kristijan Ostanek]] – [[Žiga Oven]] ''–'' [[Peter Ovsec]] == P == [[Igor Pacek]] - [[Vera Pantić Malerič]] - [[Žan Papič]] - [[Matjaž Partlič]] - [[Mojca Partljič]] - [[Rado Pavalec]] - [[Saša Pavček]] - [[Sandi Pavlin]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Metka Pavšič]] - [[Volodja Peer]] - [[Ana Penca]] - [[Franc Henrik Penn]] - [[Albin Penko]] - [[Franc Penko]] - [[Vera Per]] - [[Vesna Pernarčič]] - [[Damijan Perne]] - [[Helena Peršuh]] - [[Marta Pestator]] - [[Robert Pešut]] - [[Ivan Peternelj]] - [[Anton Petje]] - [[Primož Petkovšek]] - [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] - [[Miha Petrovčič]] - [[Miran Petrovčič]] - [[Janko Petrovec]] - [[Nikla Petruška Panizon]] - [[Dejan Pevčević]] - [[Saša Pfeifer]] - [[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Pinterič]] - [[Tomaž Pipan]] - [[Alenka Nika Pirjevec]] - [[Primož Pirnat]] - [[Tadej Pišek]] - [[Kondi Pižorn]] - [[Marko Plantan]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Rina Pleteršek]] ''-'' [[Josip Plut]] - [[Vanja Plut]] - [[Tanja Poberžnik]] - [[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vika Podgorska]] - [[Miro Podjed]] - [[Božo Podkrajšek]] - [[Matija Poglajen]] - [[Drago Pogorelec]] - [[Sonja Polanc]] - [[Andraž Polič]] - [[Radko Polič]] - [[Maja Poljanec Nemec]] - [[Blaž Popovski]] - [[Stane Potisk]] - [[Branko Potočan]] - [[Tanja Potočnik]] - [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] - [[Draga Potočnjak]] - [[Lojze Potokar]] - [[Majda Potokar]] - [[Stane Potokar]] - [[Josip Povhe]] - [[Anton Požar]] - [[Rok Prašnikar]] - [[Robert Prebil]] - [[Aleksij Pregarc]] - [[Ida Pregarc]] - [[Rado Pregarc]] - [[Saša Prelesnik]] - [[France Presetnik]] - [[Franci Presetnik]] - [[Andrej Prevc]] - [[Mitja Primec]] - [[Irena Prosen]] - [[Matej Puc]] - [[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj]] - [[Metka Pugelj]] - [[Boris Putjata]] == R == [[Jure Rajšp]] - [[Polona Rajšter]] - [[Angela Rakar]] - [[Joseph Rakotorahalahy]] - [[Nina Rakovec]] - [[Pavle Rakovec]] - [[Janko Rakuša]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Ali Raner]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Tarek Rashid]] - [[Tanja Ravljen]] - [[Urša Ravnik]] - [[Pavle Ravnohrib]] - [[Stane Raztresen]] - [[Mateja Rebolj]] - [[Matej Recer]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Darja Reichman]] - [[Tussy Reiner|Tussy/Tuši Reiner]] - [[Marija Reisner]] - [[Savina Remec]] - [[Anja Ribič]] - [[Igor Ribič]]?- [[Mirza Ribič]] - [[Mojca Ribič]] - [[Tanja Ribič]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Ita Rina]] - [[Dušanka Ristić]] - [[Miha Rodman]] - [[Zlata Rodošek]] - [[Nataša Rogelj]] - [[Tevž Rogina]] - [[Zvonimir Rogoz]] - [[Janez Rohaček]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] - [[Petra Rojnik]] - [[Ajda Rooss]] - [[Jožef Ropoša]] - [[Nejc Ropret]] - [[Milivoj Miki Roš]] - [[Špela Rozin]] - [[Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman - Roza]] - [[Lojze Rozman]] - [[Matija Rozman]] - [[Nika Rozman]] - [[Vito Rožej]] - [[Matija Rupel]] - [[Ivan Rupnik (igralec)|Ivan Rupnik]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Adrijan Rustja]] - [[Ana Ruter]] - == S == [[Angela Sadar]] - [[Lojze Sadar]] - [[Kolja Saksida]] - [[Žiga Saksida]] - [[Rafko Salmič]] - [[Jože Samec]] - [[Filip Samobor]] - [[Igor Samobor]] - ([[Angela Sancin]]) - [[Belizar Sancin]] - [[Igor Sancin]] - [[Modest Sancin]] - [[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Avgust Sedej]] - [[Nevenka Sedlar]] - [[Živa Selan]] - [[Elizabeta Semenič]] - [[Blaž Setnikar]] - [[Maja Sever]] - [[Sava Sever]] - [[Stane Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Marij Sila]] - [[Valerija Sila]] (r. [[Železnik]]) - [[Eva Simčič Nifergal]] - [[Marko Simčič]] - [[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič]] - [[Nace Simončič]] - [[Mojca Simonič]] - [[Peter Simoniti]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] - [[Anica Sivec]] - [[Dušan Skok]] - [[Helena Skebe Mikeln]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Leontina Skrbinšek]]/[[Tina Leonova]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Milan Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Štefanija Skrbinšek]] - [[Vladimir Skrbinšek]] - [[Milan Skubic]] - [[Klemen Slakonja]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Tone Slodnjak]] - [[David Sluga]] - [[Uroš Smolej]] - [[Ajda Smrekar]] - [[Lea Sobočan]] - [[Zijah Sokolović]] - [[Matija Solce]] - ([[Franjo Sornik]]) - [[Bert Sotlar]] - [[Jurij Souček]] - [[Mileva Sovdat]] - [[Petja Sovilj]] - [[Dejan Spasić]] - [[Martin Srebotnjak]] - [[Marjan Srienc]] - [[Marjan Stanić]] - [[Zlatko Stanko]] - [[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Stane Starešinič]] - [[Julija Starič|Julka Starič]] - [[Sebastijan Starič]] - [[Janez Starina]] - [[Katarina Stegnar]] - [[Matija Stipanič]] - [[Danilo Stopar]] - [[Sonja Stopar]] - [[Nadja Strajnar Zadnik]] - [[Lane Stranič]] - [[Mitja Strašek]] - [[Eva Stražar]] - [[Beti Strgar]] - [[Slavko Strnad]] - ([[Bojan Stupica]]) - [[Ravil Sultanov]] - [[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] - [[Alojz Svete]] - [[Alenka Svetel]] - [[Tina Skvarča]] == Š == [[Mirjana Šajinovič]] - [[Romana Šalehar]] - [[Marija Šali Per]] - [[Marjan Šarec]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Vlado Šav]] - [[Blaž Šef]] - [[Mario Šelih]] - [[Marija Šeme]] - ([[Rade Šerbedžija]]) - [[Osip Šest]] - [[Anica Šinkovec]] - [[Katja Šivec]] - [[Jutra Škamperle]] - [[Dušan Škedl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Janez Škof (1924)|Janez Škof]] - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Nik Škrlec]] - [[Jana Šmid]] - [[Tone Šolar]] - [[Lotos Vincenc Šparovec]] - [[Jakob Špicar]] - [[Srečo Špik]] - [[Tines Špik]] - [[Inti Šraj]] - [[Igor Štamulak]] - [[Milan Štefe]] - [[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Lado Štiglic]] - [[Poldka Štiglic]] - [[Tugo Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Andrej Štritof]] - [[Blaž Štrukelj]] - [[Branko Šturbej]] - [[Timon Šturbej]] - [[Aleš Šubic]] - [[Danijel Šugman]] - [[Jernej Šugman]] - [[Maja Šugman]] - [[Zlatko Šugman]] - [[Tjaša Šuligoj]] - [[Jernej Šurbek]] - [[Julij Šušteršič]] == T == [[Saša Tabaković]] - [[Maja Taraniš]] - [[Mitja Tavčar (igralec)|Mitja Tavčar]] - [[Urška Taufer]] - [[Borut Telban]] - [[Aljoša Ternovšek]] - [[Peter Ternovšek]] - [[Dušan Teropšič]] - [[Alenka Tetičkovič]] - [[Gašper Tič]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Alja Tkačeva]] - [[Nenad Tokalić-Nešo]] - [[Kaja Tokuhisa]] - [[Ajda Toman]] - [[Ivanka Toman]] - [[Stane Tomazin]] - [[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] - [[Agata Tomšič]] - [[Vlado Tot]] - [[Jagoda Tovirac]] - [[Arnold Tovornik]] - [[Franjo Tovornik]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Damjan Trbovc]] - [[Metka Trdin]] - [[Franek Trefalt]] - [[Mito Trefalt]] - [[Matjaž Tribušon]] - [[Marjan Trobec]] - [[Gaber K. Trseglav]] - [[Danilo Trstenjak]] - [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - [[Glavko Turk]] - [[Matjaž Turk]] - [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] == U == [[Žiga Udir]] - [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] - [[Dare Ulaga]] - [[Bojan Umek]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Breda Urbič]] - [[Manca Uršič]] - [[Tina Uršič]] - == V == [[Andrej Vajevec]] - [[Janez Vajevec]] - [[Andres Valdes]] - [[Aleksander Valič]] - [[Aleš Valič]] - [[Blaž Valič]] - [[Iztok Valič]] - [[Dare Valič]] - [[Domen Valič]] - [[Matic Valič]] - [[Nina Valič]] - [[Vid Valič]] - [[Dario Varga]] - [[Irena Varga]] - [[Matija Vastl]] - [[Miro Veber]] - [[Petra Veber Rojnik]] - [[Jette Vejrup Ostan]] - [[Mateja Velikonja]] - [[Aleksandra Veljković]] - [[Marko Velkavrh]] - [[Marija Vera]] - [[Bogomir Veras]] - [[Sergej Verč]] - [[Anton Verovšek]] - [[Polona Vetrih]] - [[Franjo Vičar]] - [[Ksenija Vidic]] - [[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Sten Vilar]] - [[Rok Vihar]] - [[Alenka Vipotnik]] - [[Bojan Vister]] - [[Matjaž Višnar]] - [[Silvia Viviani]] - [[Blaž Vižintin]] - [[Vladimir Vlaškalić]] - [[Bruno Vodopivec]] - [[Dominik Vodopivec]] - [[Milan Vodopivec]] - [[Elena Volpi]] - [[Rafael Vončina]] - [[Vesna Vončina]] - [[Lara Vouk]] - [[Božo Vovk]] - [[Nevenka Vrančič]] - [[Meta Vranič]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Janez Vrhovec]] - [[Primož Vrhovec]] - [[Vili Vrhovec]] - [[Janez Vrolih]] - [[Jože Vunšek]] == W == [[Robert Waltl]] - [[Vito Weis]] - [[Albert Wilhelm]] - [[Nana Wintrová]] - == Z == [[Niko Zagode]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Andrej Zalesjak]] - [[Angela Zalokar]] - [[Inja Zalta]] - [[Branko Završan]] - [[Ernest Zega]] - [[Matej Zemljič]] - [[Pia Zemljič]] - [[Anže Zevnik]] - [[Judita Zidar]] - [[Vojko Zidar]] - [[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] - [[Gregor Zorc]] - [[Metoda Zorčič]] - [[Jurij Zrnec]] - [[Jože Zupan (1909)]] - [[Jože Zupan (1921)]] - [[Anka Zupanc]] - [[Iva Zupančič]] - [[Jana Zupančič]] - [[Milena Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] - [[Silvo Zupančič]] - [[Dunja Zupanec]] - [[Žiga Zver]] - == Ž == [[Ajda Žagar]] - [[Eva Žagar]] - [[Barbara Žefran]] - [[Rado Železnik]] - [[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] (por. [[Sila (priimek)|Sila]]) - [[Maša Židanik Bjelobrk]] - [[Stevo Žigon]] - [[Gorazd Žilavec]] - [[Maša Žilavec]] - [[Nataša Živković]] - [[Jonas Žnidaršič]] - [[Miha Žorž]] - [[Igor Žužek]] - {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Igralci]] [[Kategorija:Slovenski igralci|*]] qhg94bia1e34y2po993hyp2mx89a70r 5735650 5735649 2022-08-17T11:49:10Z 2A00:EE2:D05:3300:482D:B8C0:A5DD:B76C /* M */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]]'''. (Glej tudi : [[Seznam slovenskih filmskih igralk]]) Ta seznam zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralce. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Zvone Agrež]] - [[Draga Ahačič]] - [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] - [[Borut Alujevič]] - [[Miha Alujevič]] - [[Anton Ambrož]] - [[Dolfe Anderle]] - [[Vinci Vogue Anžlovar]] - [[Mara Apih Pečar]] - [[Miha Arh]] - [[Albina Arnold]] - [[Matjaž Arsenjuk]] - [[Lenore Aubert]] - [[Alenka Avbar]] - [[Katarina Avbar]] - [[Jožica Avbelj ]]- [[Damir Avdić]]?- [[Tamara Avguštin]] - [[Franc Ažman]] == B == [[Barbara Babič]] - [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Ranko Babić]] - [[Liljana Bačar]] - [[Marjan Bačko]] - [[Ludvik Bagari]] - [[Maks Bajc]] - [[Pavel Bajc]] - [[Gregor Baković]] - [[Aleksandra Balmazović]] - [[Miha Baloh]] - [[Ivo Ban]] - [[Tom Ban ]]- [[Ludvig Baraga]] - [[Bruno Baranovič]] - [[Ivo Barišič]] - [[Matija Barl]] - [[Diego Barrios Ross]] - [[Meta Baš]] - [[Bronislav Battelino]] - [[Miloš Battelino]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Dani Bavec]] - [[Mira Bedenk]] (1921-2021) - [[Ljerka Belak]] - [[Slavko Belak]] - [[Vojko Belšak]] - [[Viktorija Bencik]] - [[Danilo Benedičič]] - [[Marija Benko]] - [[Gorka Berden]] ''-'' [[Janez Bermež]] - [[Alida Bevk]] - [[Iztok Bevk]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mirko Bezjak]] - [[Julka Bezjak]] - [[Primož Bezjak]] - [[Vlado Bezjak]] - [[Danilo Bezlaj]] - [[Matevž Biber]] - [[Polde Bibič]] - [[Demeter Bitenc]] - [[Lado Bizovičar]] - [[Maja Blagovič]] - [[Franjo Blaž]] - [[Polona Blaž]] - [[Sonja Blaž]] - [[Barica Blenkuš]] - [[Josip Boc]] - [[Mirko Bogataj]] - [[Livij Bogatec]] - [[Maja Boh]] - [[Voranc Boh]] - [[František Bohuslav]] - [[Ana Bovhan]] - [[Ruša Bojc]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Luka Bokšan]] - [[Radoš Bolčina]] - [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Ignacij Borštnik]] - [[Zofija Borštnik]] - [[Andrea Bosic]] - [[Peter Boštjančič]] - [[Nada Božič]] - [[Silvij Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Jurij Bradač]] - [[Urška Bradaškja]] - [[Valo Bratina]] - [[Bogdana Bratuž]] - [[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] - [[Neda R. Bric]] - [[Boris Brunčko]] - [[Pavla Brunčko]] - [[Jan Bučar]] - [[Metka Bučar]] - [[Jurij Buda]] - [[Berta Bukšek]] - [[Marjan Bunič]] - [[Nataša Burger]] - [[Stane Burja]] == C == [[Miranda Caharija]] – [[Janez Cankar]] – [[Evgen Car]] – [[Boris Cavazza]] – [[Sebastijan Cavazza]] – [[Mirko Cegnar]] – [[Vladislav Cegnar]] – [[Anton Cerar]]-Danilo – [[Barbara Cerar]] – [[Slavko Cerjak]] – [[Vida Cerkvenik-Bren]] – [[Ivan Cesar (igralec)|Ivan Cesar]] – [[Anka Cigoj]] – [[Laci Cigoj]] – [[Polde Cigler]] – [[Nejc Cijan Garlatti]] – [[Luka Cimprič]] – [[Lea Cok]] – [[Stojan Colja]] – [[Jan Cvitkovič]] == Č == [[Jernej Čampelj]] - [[Katarina Čas]] - [[Bojan Čebulj]] - [[David Čeh]] - [[Damjana Černe]] - [[Zora Červinka]] - [[Stane Česnik]] - [[Janez Čuk]] - [[Gregor Čušin]] - [[Silva Čušin]] - [[Jernej Čampelj]] - == Ć == [[Lucija Ćirović]] – == D == [[Maksimiljan Dajčman]] – [[Josip Daneš]] – [[Anton Danilo|Danilo]] – [[Avgusta Danilova]] – [[Mira Danilova]] – [[Silva Danilova]] – [[Vera Danilova]] – [[Ciril Debevec]] – [[Eva Derganc]] – [[Marko Derganc]] – [[Maša Derganc]] – [[Miha Derganc]] – [[Polde Dežman]] – [[Tanja Dimitrievska]] – [[Daša Doberšek]] – [[Majda Dobovišek-Škodnik]] – [[Simon Dobravec]] – [[Blaž Dolenc]] – [[George Dolenz]] – [[Anton Dolgan (igralec)|Anton Dolgan]] – [[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] – [[Ana Dolinar]] – [[Sonja Dolinar]] (r. [[Gorjup]]) – [[Darja Dominkuš]] – [[Manca Dorrer]] – [[Peter Dougan]] – [[Iztok Drabik Jug]] – [[Valter Dragan]] – [[Mario Dragojević]] – [[Walter Dragosavljević Rutar]] – [[Lojze Drenovec]] – [[Jurij Drevenšek]] – [[Jože Drinovec]] – [[Anja Drnovšek]] – [[Lučka Drolc|Lučka Drolc-Uršič]] – [[Štefka Drolc]] – [[Veronika Drolc]] – [[Angela Dujec Zaccaria]] /Caharija (=''Angela Sancin'') == Đ == [[Sašo Đukić]] - [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]] == E == [[Primož Ekart]] - [[Bojan Emeršič]] - [[Janez Eržen]] - [[Peter Eržen (igralec)|Peter Eržen]] == F == [[Ana Facchini]] - [[Peter Falke]] - [[Mojca Fatur]] - [[Lenča Ferenčak]] - [[Miha Ferkov]] - [[Sergej Ferrari]] - [[Gaja Filač]] - [[Emil Filipčič]] - [[Lovro Finžgar]] - [[Josip Fišer]] - [[Neva Jana Flajs]] - [[Irma Flis]] - [[Primož Forte]] - [[Metka Franko]] - [[Mojca Funkl]] - [[Maks Furijan]] - [[Ula Furlan]] - [[Mila Furst]] - [[Uroš Fürst]] - == G == [[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Franci Gabrovšek]] - [[Maja Gal Štromar]] - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Jernej Gašperin]] - [[Gregor Geč]] - [[Savina Geršak]] - [[Maruša Geymayer-Oblak]] - [[Velemir Gjurin]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Mara Glonar]] (r. [[Juvan]]) - [[Milena Godina]] - [[Ivo Godnič]] - [[Tone Gogala]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Slavica Gorinšek]] - [[Bojan Gorišek]] - [[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] - [[Sara Gorše]] - [[Marija Goršič]] - [[Niko Goršič]] - [[Roman Goršič]] - [[Petra Govc]] - [[Nataša Barbara Gračner]] - [[Olga Grad]] - [[Boštjan Gradišek]] - [[Fedor Gradišnik]] - [[Liza Marija Grašič]] - [[Majda Grbac]] - [[Romeo Grebenšek]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Edvard Gregorin]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] - [[Milena Grm]] - [[Lucija Grm]] [[Hudeček]] - [[Edo Grom]] - [[Maša Grošelj]] - [[Brane Grubar]] - [[Gregor Gruden]] - [[Matjaž Gruden]] - [[Tomaž Gubenšek]] - [[Kristijan Guček]] - [[Tina Gunzek]] - [[Franjo Gunžer]] - [[Julij Guštin]] == H == [[Arna Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]]-Kreft - [[Peter Harl]] - [[Akira Hasegawa]] - [[Helena Hegler]] - [[Jure Henigman]] - [[Davor Herga]] - [[Rajner Hlača]] - [[Marjan Hlastec]] - [[Angelca Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] - [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar (Rifle)]] - [[Janko Hočevar]] - [[Tone Homar]] - [[Vinko Hrastelj]] - [[Vera Hreščak-Bebler]] - [[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] - [[Rosana Hribar]] - [[Zvone Hribar]] - [[Jože Hrovat]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] - [[Željko Hrs]] - [[Jan Hrušovar]] == I == [[Rudolf Inemann]] - [[Brane Ivanc]] - [[Željko Ivanek]] - [[Nina Ivanič]] - [[Nina Ivanišin]] - [[Jure Ivanušič]] - == J == [[Marjana Jaklič Klanšek]] - [[Gorazd Jakomini]] - [[Barbara Jakopič]] - [[Samo Jakoš ]]- [[Ivanka Jamnik]] - [[Jaša Jamnik]] - [[Barbara Jamšek]] - [[Slavko Jan]] - [[Klemen Janežič]] - [[Tomi Janežič]] - [[Angela Janko-Jenčič]] - [[Lara P. Jankovič]] - [[Gašper Jarni]] - [[Matjaž Javšnik]] - [[Andrej Jelačin]] - [[Alen Jelen]] - [[Anton Jeločnik]] - [[Lidija Jenko]] - [[Barbara Pia Jenič]] - [[Lidija Jenko]] - [[Mina Jeraj]] - [[Valerij Jeraj]] - [[Iztok Jereb]] - [[Annemarie Jerman]] - [[Iza Jerman]] - [[Janez Jerman]] - [[Pavle Jeršin]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Vesna Jevnikar]] - [[Ivan Jezernik]] - [[Nejc Jezernik]] - [[Ježek]] - [[Boštjan Jordan]] - [[Branko Jordan]] - [[Aljaž Jovanović]] - [[Boris Juh]] - [[Polona Juh]] - [[Metka Jurc]] - [[Vladimir Jurc]] - [[Patrizia Jurinčič]] - [[Polonica Juvan|Polonca Juvan]] - [[Vida Juvan]] - [[Nika Juvan Kalan]] == K == [[Nedeljka Kacin]]-Pirjevec - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Peregrin Kajzel]] - [[Ela Kalan]] - [[Milan Kalan]] - [[Nika Kalan]] - [[Anton Kalc]] - [[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] - [[Janez Kardelj (igralec)|Janez Kardelj]] - [[Klara Kastelec]] - [[Drago Kastelic]] - [[Uroš Kaurin]] - [[Jure Kavšek]] - [[Miran Kenda]] - [[Boris Kerč (igralec)]] - [[Srečko Kermavner]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] - [[Saša Klančnik]] - [[Janez Klasinc]] - [[Julija Klavžar]] - [[Vid Klemenc]] - [[Ivica Knez]] - [[Jasna Knez]] - [[Boris Kobal]] - [[Silvij Kobal]] - [[Jule Kobe]] - [[Boris Kočevar]] - [[Hermina Kočevar]] (''Matjaščeva'') - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Jernej Kogovšek]] - [[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] - [[Matej Kolmanič]] - [[Aljoša Koltak]] - [[Karin Komljanec]] - [[Lara Komar]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] - [[Roman Končar]] - [[Žan Koprivnik]] - [[Nevenka Koprivšek]] - [[Jure Kopušar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Pia Korbrar]] - [[Tadej Koren Šmid]] - [[Majča Korošaj]] - [[Robert Korošec]] - [[Rudi Kosmač]] - [[Milan Kosič]] - [[Lojze Košak]] - [[Milan Košak]] - [[Klemen Košir]] - [[Tatjana Košir]] - [[Just Košuta]] - [[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Aljoša Kovačič]] - [[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] - [[Jože Kovič]] - [[Pavle Kovič]] - [[Alenka Kozolc]] - [[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Kristian Koželj]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] - [[Iva Krajnc]] - [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] - [[Emil Kralj]] - [[Elvira Kralj]] - [[Ljubomir Kralj]] - [[Marjan Kralj]] - [[Irena Kranjc]] - [[Oskar Kranjc]] - [[Zlatko Krasnič]] - [[Eva Kraš]] - [[Ida Kravanja]] ([[Ita Rina]]) - [[Anita Kravos]] - [[Hinko Kreft]] - [[Suzana Krevh]] - [[Mihael Krištof]] - [[Simon Krnc]] - [[Benjamin Krnetić]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Rastko Krošl]] - [[Breda Krumpak]] - [[Klara Kuk]] - [[Barbara Kukovec]] - [[Andreja Kuliš]] - [[Jasna Kuljaj]] - [[Anica Kumer]] - [[Franjo Kumer]] - [[Marjan Kunaver]] - [[Rok Kunaver]] - [[Jaka Kunić]] - [[Urban Kuntarič]] - [[Jernej Kuntner]] - [[Tone Kuntner]] - [[Andrej Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]] == L == [[Petja Labović]] - [[Jaka Lah]] - [[Jure Lajovic]] - [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Matjaž Latin]] - [[Roman Lavrač]] - [[Mojca Lavrič]] - [[Janez Lavrih]] - [[Stane Leban]] - [[Ivo Leskovec]] - [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] - [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak -Gojc]] - [[Ivan Levar]] - [[Ančka Levar]] - [[Barbara Levstik]] - [[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Branko Ličen]] - [[František Lier]] - [[Fran Lipah]] - [[Pavel Ločnik]] - [[Gorazd Logar]] - [[Jože Logar]] - [[Marija Lojk-Tršar]] - [[Neža Lesar]] - [[Lojze Ločina]] - [[Marjan Lombar]] - [[Minca Lorenci]] - [[Bogdan Lubej]] - [[Vesna Lubej]] - [[Jožko Lukeš]] - [[Matic Lukšič]] == M == [[Uroš Maček]] - [[Vesna Maher]] - [[Maruša Majer]] - [[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] - [[Drago Makuc]] - [[Danijel Malalan]] - [[Janko Mandić]] - [[Marko Mandić]] - [[Štefan Marčec]] - [[Luka Marčetič]] - [[Marija Vera]] - [[Marjan Marinc]] - [[Ivo Marinšek]] - [[Viktor Markič]] - [[Franc Markovčič]] - [[Rok Markovič]] - [[Gašper Markun]] - [[Bojan Maroševič]] - [[Josip Bobi Marotti|Josip "Bobi" Marotti]] - [[Rok Matek]] - [[Tina Matijevec]] - [[Alojz Matjašič]] - [[Matildalina]] - [[Nataša Matjašec]] - [[Bine Matoh]] - [[Klemen Mauhler]] - [[Cirila Medved-Škerlj]] - [[Barbara Medvešček]] - [[Viktor Meglič]] - [[Jana Menger]] - [[Maja Martina Merljak]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Ivanka Mežan]] - [[Vlado Mičković]] - [[Boris Mihalj]] - [[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Lea Mihevc]] - [[Branko Miklavc]] - [[Saša Miklavc]] - [[Robert Miklič-Koren]] - [[Marko Miladinovič|Marko Miladinović]] - [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] - [[Juš Milčinski]] - [[Ksenija Mišič]] - [[Marko Mlačnik]] - [[Iztok Mlakar]] - [[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - [[Peter Mlakar]] - [[Zvezdana Mlakar]] - [[Zoran More]] - [[Jože Mraz]] - [[Jerca Mrzel]] - [[Desa Muck]] - [[Kristijan Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Rado Mulej]] - [[Andrej Murenc]] - [[Vera Murko]] - [[Peter Musevski]] - [[Rado Mužan]] == N == [[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] - [[Andrej Nahtigal]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Rado Nakrst]] - [[Maja Nemec]] - [[Miha Nemec]] - [[Sanja Nešković Peršin]] - [[Vela Nigrin]] - [[Josip Nolli]] - [[Anja Novak]] - [[Klemen Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Niko Novak]] - [[Vladimir Novak]] - [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - [[Zdravko Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]]? - [[Alojz Novinc]] - [[Dario Nožić Serini]] - [[Hinko Nučič]] - [[Jose Nzobandora]] == O == [[Nada Obereigner]] – [[Matjaž Ocvirk]] – [[Metka Ocvirk]] – [[Zdravko Ocvirk]] – [[Manca Ogorevc]] – [[Marko Okorn]] – [[Bernarda Oman]] – [[Tine Oman]] – [[Iuna Ornik]] – [[Goro Osojnik]] – [[Boris Ostan]] – [[Jette Ostan Vejrup|Jette Ostan Verjup]] – [[Kristijan Ostanek]] – [[Žiga Oven]] ''–'' [[Peter Ovsec]] == P == [[Igor Pacek]] - [[Vera Pantić Malerič]] - [[Žan Papič]] - [[Matjaž Partlič]] - [[Mojca Partljič]] - [[Rado Pavalec]] - [[Saša Pavček]] - [[Sandi Pavlin]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Metka Pavšič]] - [[Volodja Peer]] - [[Ana Penca]] - [[Franc Henrik Penn]] - [[Albin Penko]] - [[Franc Penko]] - [[Vera Per]] - [[Vesna Pernarčič]] - [[Damijan Perne]] - [[Helena Peršuh]] - [[Marta Pestator]] - [[Robert Pešut]] - [[Ivan Peternelj]] - [[Anton Petje]] - [[Primož Petkovšek]] - [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] - [[Miha Petrovčič]] - [[Miran Petrovčič]] - [[Janko Petrovec]] - [[Nikla Petruška Panizon]] - [[Dejan Pevčević]] - [[Saša Pfeifer]] - [[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Pinterič]] - [[Tomaž Pipan]] - [[Alenka Nika Pirjevec]] - [[Primož Pirnat]] - [[Tadej Pišek]] - [[Kondi Pižorn]] - [[Marko Plantan]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Rina Pleteršek]] ''-'' [[Josip Plut]] - [[Vanja Plut]] - [[Tanja Poberžnik]] - [[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vika Podgorska]] - [[Miro Podjed]] - [[Božo Podkrajšek]] - [[Matija Poglajen]] - [[Drago Pogorelec]] - [[Sonja Polanc]] - [[Andraž Polič]] - [[Radko Polič]] - [[Maja Poljanec Nemec]] - [[Blaž Popovski]] - [[Stane Potisk]] - [[Branko Potočan]] - [[Tanja Potočnik]] - [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] - [[Draga Potočnjak]] - [[Lojze Potokar]] - [[Majda Potokar]] - [[Stane Potokar]] - [[Josip Povhe]] - [[Anton Požar]] - [[Rok Prašnikar]] - [[Robert Prebil]] - [[Aleksij Pregarc]] - [[Ida Pregarc]] - [[Rado Pregarc]] - [[Saša Prelesnik]] - [[France Presetnik]] - [[Franci Presetnik]] - [[Andrej Prevc]] - [[Mitja Primec]] - [[Irena Prosen]] - [[Matej Puc]] - [[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj]] - [[Metka Pugelj]] - [[Boris Putjata]] == R == [[Jure Rajšp]] - [[Polona Rajšter]] - [[Angela Rakar]] - [[Joseph Rakotorahalahy]] - [[Nina Rakovec]] - [[Pavle Rakovec]] - [[Janko Rakuša]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Ali Raner]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Tarek Rashid]] - [[Tanja Ravljen]] - [[Urša Ravnik]] - [[Pavle Ravnohrib]] - [[Stane Raztresen]] - [[Mateja Rebolj]] - [[Matej Recer]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Darja Reichman]] - [[Tussy Reiner|Tussy/Tuši Reiner]] - [[Marija Reisner]] - [[Savina Remec]] - [[Anja Ribič]] - [[Igor Ribič]]?- [[Mirza Ribič]] - [[Mojca Ribič]] - [[Tanja Ribič]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Ita Rina]] - [[Dušanka Ristić]] - [[Miha Rodman]] - [[Zlata Rodošek]] - [[Nataša Rogelj]] - [[Tevž Rogina]] - [[Zvonimir Rogoz]] - [[Janez Rohaček]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] - [[Petra Rojnik]] - [[Ajda Rooss]] - [[Jožef Ropoša]] - [[Nejc Ropret]] - [[Milivoj Miki Roš]] - [[Špela Rozin]] - [[Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman - Roza]] - [[Lojze Rozman]] - [[Matija Rozman]] - [[Nika Rozman]] - [[Vito Rožej]] - [[Matija Rupel]] - [[Ivan Rupnik (igralec)|Ivan Rupnik]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Adrijan Rustja]] - [[Ana Ruter]] - == S == [[Angela Sadar]] - [[Lojze Sadar]] - [[Kolja Saksida]] - [[Žiga Saksida]] - [[Rafko Salmič]] - [[Jože Samec]] - [[Filip Samobor]] - [[Igor Samobor]] - ([[Angela Sancin]]) - [[Belizar Sancin]] - [[Igor Sancin]] - [[Modest Sancin]] - [[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Avgust Sedej]] - [[Nevenka Sedlar]] - [[Živa Selan]] - [[Elizabeta Semenič]] - [[Blaž Setnikar]] - [[Maja Sever]] - [[Sava Sever]] - [[Stane Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Marij Sila]] - [[Valerija Sila]] (r. [[Železnik]]) - [[Eva Simčič Nifergal]] - [[Marko Simčič]] - [[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič]] - [[Nace Simončič]] - [[Mojca Simonič]] - [[Peter Simoniti]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] - [[Anica Sivec]] - [[Dušan Skok]] - [[Helena Skebe Mikeln]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Leontina Skrbinšek]]/[[Tina Leonova]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Milan Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Štefanija Skrbinšek]] - [[Vladimir Skrbinšek]] - [[Milan Skubic]] - [[Klemen Slakonja]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Tone Slodnjak]] - [[David Sluga]] - [[Uroš Smolej]] - [[Ajda Smrekar]] - [[Lea Sobočan]] - [[Zijah Sokolović]] - [[Matija Solce]] - ([[Franjo Sornik]]) - [[Bert Sotlar]] - [[Jurij Souček]] - [[Mileva Sovdat]] - [[Petja Sovilj]] - [[Dejan Spasić]] - [[Martin Srebotnjak]] - [[Marjan Srienc]] - [[Marjan Stanić]] - [[Zlatko Stanko]] - [[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Stane Starešinič]] - [[Julija Starič|Julka Starič]] - [[Sebastijan Starič]] - [[Janez Starina]] - [[Katarina Stegnar]] - [[Matija Stipanič]] - [[Danilo Stopar]] - [[Sonja Stopar]] - [[Nadja Strajnar Zadnik]] - [[Lane Stranič]] - [[Mitja Strašek]] - [[Eva Stražar]] - [[Beti Strgar]] - [[Slavko Strnad]] - ([[Bojan Stupica]]) - [[Ravil Sultanov]] - [[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] - [[Alojz Svete]] - [[Alenka Svetel]] - [[Tina Skvarča]] == Š == [[Mirjana Šajinovič]] - [[Romana Šalehar]] - [[Marija Šali Per]] - [[Marjan Šarec]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Vlado Šav]] - [[Blaž Šef]] - [[Mario Šelih]] - [[Marija Šeme]] - ([[Rade Šerbedžija]]) - [[Osip Šest]] - [[Anica Šinkovec]] - [[Katja Šivec]] - [[Jutra Škamperle]] - [[Dušan Škedl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Janez Škof (1924)|Janez Škof]] - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Nik Škrlec]] - [[Jana Šmid]] - [[Tone Šolar]] - [[Lotos Vincenc Šparovec]] - [[Jakob Špicar]] - [[Srečo Špik]] - [[Tines Špik]] - [[Inti Šraj]] - [[Igor Štamulak]] - [[Milan Štefe]] - [[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Lado Štiglic]] - [[Poldka Štiglic]] - [[Tugo Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Andrej Štritof]] - [[Blaž Štrukelj]] - [[Branko Šturbej]] - [[Timon Šturbej]] - [[Aleš Šubic]] - [[Danijel Šugman]] - [[Jernej Šugman]] - [[Maja Šugman]] - [[Zlatko Šugman]] - [[Tjaša Šuligoj]] - [[Jernej Šurbek]] - [[Julij Šušteršič]] == T == [[Saša Tabaković]] - [[Maja Taraniš]] - [[Mitja Tavčar (igralec)|Mitja Tavčar]] - [[Urška Taufer]] - [[Borut Telban]] - [[Aljoša Ternovšek]] - [[Peter Ternovšek]] - [[Dušan Teropšič]] - [[Alenka Tetičkovič]] - [[Gašper Tič]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Alja Tkačeva]] - [[Nenad Tokalić-Nešo]] - [[Kaja Tokuhisa]] - [[Ajda Toman]] - [[Ivanka Toman]] - [[Stane Tomazin]] - [[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] - [[Agata Tomšič]] - [[Vlado Tot]] - [[Jagoda Tovirac]] - [[Arnold Tovornik]] - [[Franjo Tovornik]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Damjan Trbovc]] - [[Metka Trdin]] - [[Franek Trefalt]] - [[Mito Trefalt]] - [[Matjaž Tribušon]] - [[Marjan Trobec]] - [[Gaber K. Trseglav]] - [[Danilo Trstenjak]] - [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - [[Glavko Turk]] - [[Matjaž Turk]] - [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] == U == [[Žiga Udir]] - [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] - [[Dare Ulaga]] - [[Bojan Umek]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Breda Urbič]] - [[Manca Uršič]] - [[Tina Uršič]] - == V == [[Andrej Vajevec]] - [[Janez Vajevec]] - [[Andres Valdes]] - [[Aleksander Valič]] - [[Aleš Valič]] - [[Blaž Valič]] - [[Iztok Valič]] - [[Dare Valič]] - [[Domen Valič]] - [[Matic Valič]] - [[Nina Valič]] - [[Vid Valič]] - [[Dario Varga]] - [[Irena Varga]] - [[Matija Vastl]] - [[Miro Veber]] - [[Petra Veber Rojnik]] - [[Jette Vejrup Ostan]] - [[Mateja Velikonja]] - [[Aleksandra Veljković]] - [[Marko Velkavrh]] - [[Marija Vera]] - [[Bogomir Veras]] - [[Sergej Verč]] - [[Anton Verovšek]] - [[Polona Vetrih]] - [[Franjo Vičar]] - [[Ksenija Vidic]] - [[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Sten Vilar]] - [[Rok Vihar]] - [[Alenka Vipotnik]] - [[Bojan Vister]] - [[Matjaž Višnar]] - [[Silvia Viviani]] - [[Blaž Vižintin]] - [[Vladimir Vlaškalić]] - [[Bruno Vodopivec]] - [[Dominik Vodopivec]] - [[Milan Vodopivec]] - [[Elena Volpi]] - [[Rafael Vončina]] - [[Vesna Vončina]] - [[Lara Vouk]] - [[Božo Vovk]] - [[Nevenka Vrančič]] - [[Meta Vranič]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Janez Vrhovec]] - [[Primož Vrhovec]] - [[Vili Vrhovec]] - [[Janez Vrolih]] - [[Jože Vunšek]] == W == [[Robert Waltl]] - [[Vito Weis]] - [[Albert Wilhelm]] - [[Nana Wintrová]] - == Z == [[Niko Zagode]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Andrej Zalesjak]] - [[Angela Zalokar]] - [[Inja Zalta]] - [[Branko Završan]] - [[Ernest Zega]] - [[Matej Zemljič]] - [[Pia Zemljič]] - [[Anže Zevnik]] - [[Judita Zidar]] - [[Vojko Zidar]] - [[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] - [[Gregor Zorc]] - [[Metoda Zorčič]] - [[Jurij Zrnec]] - [[Jože Zupan (1909)]] - [[Jože Zupan (1921)]] - [[Anka Zupanc]] - [[Iva Zupančič]] - [[Jana Zupančič]] - [[Milena Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] - [[Silvo Zupančič]] - [[Dunja Zupanec]] - [[Žiga Zver]] - == Ž == [[Ajda Žagar]] - [[Eva Žagar]] - [[Barbara Žefran]] - [[Rado Železnik]] - [[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] (por. [[Sila (priimek)|Sila]]) - [[Maša Židanik Bjelobrk]] - [[Stevo Žigon]] - [[Gorazd Žilavec]] - [[Maša Žilavec]] - [[Nataša Živković]] - [[Jonas Žnidaršič]] - [[Miha Žorž]] - [[Igor Žužek]] - {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Igralci]] [[Kategorija:Slovenski igralci|*]] r3xzk8lmzjpyzgm15y9rquf6cagd70p 0 47670 5735450 5734103 2022-08-16T20:57:39Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10095794_b4 | latd = 45 |latm = 57 |lats = 28.66 |latNS = N | longd = 14 |longm = 44 |longs = 32.03 |longEW = E |najdisi=Višnja+Gora |image=Mestno jedro v Višnji Gori.jpg |grb=Coat of arms of Višnja Gora.svg |vrsta=mesto |prebivalstvo=1090 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=358 |postna=1294 |posta=Višnja Gora |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija |ustanovitev= |ustanovitelji= |omemba= |trg= 1444 |zgodovinsko ime=Weichselburg (nemško) |mesto= 9. junij 1478 |povrsina=2,3 |krajevna skupnost=Višnja Gora | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Višnja gora - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 20. julij 1991 | refšt=828 <!--slika--> | lokacija = | občina = Ivančna Gorica <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Višnja Gora''' ({{Audio|Sl-VisnjaGora.oga|izgovorjava}}) je naselje<ref>http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200022&stevilka=980</ref> z okoli 1.100 prebivalci na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in statusom najmanjšega slovenskega mesta ter sedež Krajevne skupnosti Višnja Gora. == Lega == Naselje se nahaja v občini [[Ivančna Gorica]] ob avtocesti [[Avtocesta A2|A2]] med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Novo mesto|Novim mestom]]. Staro mestno jedro leži na podolgovatem griču 384 mnm pod razvalinami Starega gradu, novejše naselje pa leži na nadmorski višini 308 mnm, 20&nbsp;km jugovzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]] v dolini [[Višnjica|Višnjice]] na robu Dolenjskega podolja. Z [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Ivančna Gorica|Ivančno Gorico]] je ob delavnikih in sobotah povezana tudi z redno medkrajevno avtobusno in železniško linijo. == Zgodovina == Najdbe iz prehoda bronaste dobe v železno dobo dokazujejo, da so okolico Višnje Gore že zgodaj poseljevali [[Iliri]] in [[Kelti]]. Najdbe hranijo v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Na področju današnjega mesta Višnje Gore je bilo v rimski dobi vojaško naselje [[Magnisna]]. Ko so pred nekaj desetletji v Višnji Gori gradili vodovod so odkrili tudi rimske lončene vodovodne cevi. Prvotno naselbino [[Stari trg pri Višnji Gori|Stari trg]] pisni viri omenjajo že leta [[1269]]. Naselbina se je ohranila vse do danes in leži nižje pod gričem. Višnja Gora je tedaj že imela svoj pečat in nekaj trške samostojnosti. [[Friderik III. Habsburški|Cesar Friderik III.]] je Višnjo Goro leta 1444 razglasil za trg. Trg so zaradi vse hujših turških vpadov morali premakniti na višji grič. Zgradili so obzidje in obrambne stolpe, kar je bil tudi pogoj za pridobitev mestnih pravic. 9. julija 1478 je [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] tedanjemu trgu podelil mestne pravice zaradi strateško pomembne vloge pri obrambi pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]]. Od srednjeveškege naselbine je delno ostalo ohranjeno mestno obzidje in stolp ter razvaline Starega gradu gospodov Višnjegorskih iz 11. stoletja (520 mnm). Leta 1496 so Višnjani ustanovili [[mestna šola|mestno šolo]], ki je bila 9. v današnji [[Slovenija|Sloveniji]]. Višnja Gora je imela tudi svoje sodišče, ki se je nahajalo v dvorcu višnjegorskih grofov. Sodišče so kasneje premestili v [[Grosuplje]]. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil kraj sodni okraj, po njej občina, danes pa je le krajevna skupnost. == Gradovi == V Višnji Gori je stalo veliko gradov in dvorcev. Najstarejši med njimi je [[Grad Višnja Gora|Grad Turn]] (danes tudi ''Stari grad''), ki so ga pozidali [[Višnjegorski]]. Kasnejši lastniki [[Auerspergi]] so grad v [[18. stoletje|18. stoletju]] opustili in ob vznožju hriba postavili [[Auerspergov dvorec]], v katerem je bilo kasneje sodišče in sedež okraja, danes pa je v njem [[Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora]]. V Višnji Gori je prebival tudi znameniti [[baron]] [[Peter Anton Codelli]], ki je imel tudi tu svoj dvorec in botanični park. Dvorec so med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] požgali, ostanke pa porabili za gradnjo naselja. V bližini Višnje Gore leži [[Grad Podsmreka]], ki je ohranjen, vendar v slabem stanju. Tu je imel svoje čebele v drugi polovici 19. stoletju [[Nikolaj Emil Roschütz]]. V njem je bil v 20. stoletju tudi oddelek [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskega etnografskega muzeja]] s stalno zbirko o lončarstvu. [[Slika:Polzevo-polz.JPG|sličica|left|170px|Simbol Višnje Gore in [[Polževo|Polževega]] je [[polž]], priklenjen na zlato verigo]] == Legenda o polžu == Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki pri [[Sisak|Sisku]] ranjen sin žene Beneškega doža. Viteza je na potovanju našla hči višnjegorskega grofa - [[Sofija Višnjegorska]], ki se je odločila da bo za viteza skrbela. Vsi so bili prepričani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okrevanju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kneginjo Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišičo v premeru okrog 10-15 centimetrov, okrašeno z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, kasneje pa se je izgubila. == Društvena dejavnost == V Višnji Gori je dejavnih več društev: * [[Turistično društvo Višnja Gora]] soorganizira [[Jurčičev pohod]] in prireja nekaj kulturnih prireditev, * [[Kulturno društvo Janez Cigler]], * [[Prostovoljno gasilsko društvo Višnja Gora]], * [[Društvo prijateljev konj Višnja Gora]], * [[Društvo upokojencev Višnja Gora]], * [[Planinsko društvo Polž]]. == Zanimivosti == * V Višnji Gori je [[Josip Jurčič]] (rojen v bližnji vasi [[Muljava]]) obiskoval šolo. Jurčič je napisal literarno delo [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]], ki je znana tudi v širšem slovenskem prostoru. * Skozi Višnjo Goro vsako leto 3. marca v pisateljev spomin priredijo 15&nbsp;km dolgo [[Jurčičeva pot|Jurčičevo pot]] do Muljave. Prva polovica poti je hkrati tudi ''[[Gozdna učna pot]] po sledeh višnjanskega polža''. * Na Mestnem trgu stoji cerkev [[sv. Ana|sv. Ane]] pri kateri v juliju priredijo [[Anin sejem]]. * Na Mestnem trgu stoji Valvasorjev vodnjak, postavljen leta 1872, v zahvalo [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]ju, ker je pisal o Višnji Gori. * V kraju je prebival [[Janez Cigler]], višnjegorski [[župnik]] in [[pisatelj]] (1792-1869), avtor prve slovenske [[povest]]i. * Gričevnati predel južno od kraja se imenuje [[Polževo]] po simbolu Višnje Gore. * Današnji videz naselja še zmeraj spominja na nekdanje malo srednjeveško mesto, od katerega je deloma ostalo ohranjeno obzidje s stolpom. * [http://www.vizvisnjagora.si/ Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja gora] * [[Slapišče Kosce]] * Središče inovativnih tehnologij APILAB – Hiša [[kranjska čebela|kranjske čebele]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.hisakranjskecebele.si/ |title=APILAB - Hiša kranjske čebele |accessdate=6. december 2021 |date=3. november 2021|format= |work= }}</ref> == Znamenite osebnosti == ; Kulturni ustvarjalci * [[Anton Tomšič]], prvi slovenski novinar (1842 - 1871) * [[Janez Cigler]] (1792 - 1869) * [[Janez Čandek]] (1581 - 1624) * [[Josip Jurčič]] (1844 - 1881) * [[Edo Turnher]] ;Likovni ustvarjalci * [[Janez Kastelic]] * [[Štefan Horvat]] * [[Leon Koporc]] (1926 - 2003) ;Športniki * [[Ive Krevs]] * [[Drago Bregar]] (1950 - 1977) ;Pisatelji * [[Mihaela Zajc - Jarc]] (1916) * [[Angelca Škufca]] (1932) == Galerija == {{kategorija v Zbirki}} <gallery> Slika:Visnja gora-Valvasorjev vodnjak.JPG|Valvasorjev vodnjak Slika:Višnja gora - zavod.jpg|Vzgojno-izobraževali zavod, nekoč sodišče Slika:Višnja gora.jpg| Stari del Višnje Gore Slika:PanoramaVisnjaGora.jpg| Panorama Višnje Gore Slika:Višnja Gora town hall.jpg|Mestna hiša Slika:Višnja Gora Stari grad.jpg|Stari grad </gallery> == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Reference == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.visnjagora.si Uradna domača stran krajevne skupnosti] * [http://www.geopedia.si/#b2_x480561.5_y90158_s17 Satelitska slika - Geopedija] * [http://www.td-visnjagora.si Turistično društvo] * [http://www.burger.si/VisnjaGora/VisnjaGora.html Višnja Gora (slike na burger.si)] {{Mesta-Slovenija}} {{Ivančna Gorica}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Višnja Gora|*]] {{normativna kontrola}} br6pvubmteqqb6d8m3azjty70v8no4m 0 47907 5735469 5499368 2022-08-16T21:15:14Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10095344_b4 | latd = 45 |latm = 57 |lats = 24.89 |latNS = N | longd = 14 |longm = 48 |longs = 19.15 |longEW = E |najdisi=Stična |povrsina=6,06 |prebivalstvo=975 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |image=Sticna Abbey. view.JPG |nadmorska=355,4 |postna=1295 |posta=Ivančna Gorica |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Stična - Del naselja <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23477 <!--slika--> | lokacija = | občina = Ivančna Gorica <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Stična''' je kraj v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]. Znana je po [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanskem samostanu Stična]], ki je edini še delujoči cistercijanski samostan v Sloveniji. V okviru samostana deluje tudi Muzej krščanstva na Slovenskem. V Stični se letno odvija [[Festival Stična mladih]], vsako leto je tu tudi zbiranje katoliške mladine, ko povprečno obišče travnike okoli samostana okoli 10000 obiskovalcev (ocena medijev zadnjih 8 let). Tudi kulturno društvo Stična organizira kulturni poletni festival z imenom Festival Stična. Stična je tudi izobraževalno središče za celotno občino že 60 let, od 1980 naprej se Šolski center ([[Osnovna šola Stična]] in [[Srednja šola Josipa Jurčiča]]) nahaja na samem med naselji Stična in [[Ivančna Gorica]]. Ima okoli 1.000 prebivalcev. == Glej tudi == *[[Cistercijanski samostan Stična]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Zunanje povezave: == * http://www.e-sticna.si/ * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična}} {{Ivančna Gorica}} [[Kategorija:Stična| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} 2i9uas49c74m14u16hx1pn0paadqvgm 5735476 5735469 2022-08-16T21:25:07Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10095344_b4 | latd = 45 |latm = 57 |lats = 24.89 |latNS = N | longd = 14 |longm = 48 |longs = 19.15 |longEW = E |najdisi=Stična |povrsina=6,06 |prebivalstvo=975 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |image=Sticna Abbey. view.JPG |nadmorska=355,4 |postna=1295 |posta=Ivančna Gorica |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Stična - Del naselja <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23477 <!--slika--> | lokacija = | občina = Ivančna Gorica <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Stična''' je kraj v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]. Znana je po [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanskem samostanu Stična]], ki je edini še delujoči cistercijanski samostan v Sloveniji. V okviru samostana deluje tudi [[Muzej krščanstva na Slovenskem]]. V Stični se letno odvija [[Festival Stična mladih]], vsako leto je tu tudi zbiranje katoliške mladine, ko povprečno obišče travnike okoli samostana okoli 10000 obiskovalcev (ocena medijev zadnjih 8 let). Tudi kulturno društvo Stična organizira kulturni poletni festival z imenom Festival Stična. Stična je tudi izobraževalno središče za celotno občino že 60 let, od 1980 naprej se Šolski center ([[Osnovna šola Stična]] in [[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]], ki vsebuje tudi gimnazijski program nekdanje [[Gimnazije Stična]]) nahaja na samem med naselji Stična in [[Ivančna Gorica]]. Ima okoli 1.000 prebivalcev. == Glej tudi == *[[Cistercijanski samostan Stična]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Zunanje povezave: == * http://www.e-sticna.si/ * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična}} {{Ivančna Gorica}} [[Kategorija:Stična| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} cqbtgdketcdussssyg4qv32syl1gnjm 5735477 5735476 2022-08-16T21:25:58Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10095344_b4 | latd = 45 |latm = 57 |lats = 24.89 |latNS = N | longd = 14 |longm = 48 |longs = 19.15 |longEW = E |najdisi=Stična |povrsina=6,06 |prebivalstvo=975 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |image=Sticna Abbey. view.JPG |nadmorska=355,4 |postna=1295 |posta=Ivančna Gorica |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Stična - Del naselja <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23477 <!--slika--> | lokacija = | občina = Ivančna Gorica <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Stična''' je kraj z okoli 1.000 prebivalci v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]. Znana je po [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanskem samostanu Stična]], ki je edini še delujoči cistercijanski samostan v Sloveniji. V okviru samostana deluje tudi [[Muzej krščanstva na Slovenskem]]. V Stični se letno odvija [[Festival Stična mladih]], vsako leto je tu tudi zbiranje katoliške mladine, ko povprečno obišče travnike okoli samostana okoli 10000 obiskovalcev (ocena medijev zadnjih 8 let). Tudi kulturno društvo Stična organizira kulturni poletni festival z imenom Festival Stična. Stična je tudi izobraževalno središče za celotno občino že 60 let, od 1980 naprej se Šolski center ([[Osnovna šola Stična]] in [[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]], ki vsebuje tudi gimnazijski program nekdanje [[Gimnazije Stična]]) nahaja na samem med naselji Stična in [[Ivančna Gorica]]. == Glej tudi == *[[Cistercijanski samostan Stična]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Zunanje povezave: == * http://www.e-sticna.si/ * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična}} {{Ivančna Gorica}} [[Kategorija:Stična| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} e6pca4zbspoxcyxfwr6svj03lsunb21 0 49811 5735504 5733322 2022-08-16T23:10:25Z Amanesciri2021 205950 /* V */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Dragutin Accurti]] *[[Đurđa Adlešič|Đurđa Adlešić]] *[[Božidar Adžija]] *[[Mirela Ahmetović]] *[[Cezar Akačić]] *[[Mehmed Alajbegović]] *[[Milan Amruš]] *[[Ivan Amulić]] *[[Ivan Ancel]] *[[Budislav Grgur Andjelinović]] *[[Ivan Andres]] *[[Stanko Andrijević]] *[[Ingrid Antičević-Marinović]] *[[Barbara Antolić Vupora]] *[[Željka Antunović]] *Davor Aras & Tereza Ganza-Aras * [[Roko Arneri]] *[[Franjo Arnold]] *[[Andrija Artuković]] *[[Ljudevit Auer]] *[[Antun Augustinčić]] == B == *[[Antun Babić]] *[[Ivo Babić (politik)]] *[[Ljubo Babić (književnik)|Ljubo Babić]] *[[Vjekoslav Bach]] *[[Makso Baće-Milić|Maks Baće-Milić]] *[[Marijan Badel]] *[[Nikola Badovinac]] *[[Ivan Bagarić]] *[[Snježana Bagić]] *[[Risto Bajalski]] *[[Ante Bajamonti]] *[[Damir Bajs]] *[[Andre Bakarčić]] *[[Vladimir Bakarić]] *[[Lujo Bakotić]] *[[Boris Bakrač]] *[[Ivo Baldasar]] *[[Josip Balen]] *[[Šime Balen]] *[[Dušan Baljak]] *[[Ivo Baljkas]] - Žak *[[Milutin Baltić]] *[[Matija Ban]] *[[Ivo Banac]] *[[Milan Bandić]] *[[Jovan Banjanin]] *[[Luka Banović]] ? *[[Gustav Barabaš]] ? *[[Fran Barac]] *[[Erazmo Barčić]] * [[Miro Barešić]] *[[Pavo Barišić]] *[[Đuro Basariček]] *[[Ernest Bauer]] *[[Luka Bebić]] *[[Vladimir Bebić]] *[[Koloman Bedeković Komorski]] *[[Vilko Begić]] *[[Nikola Begović]] * [[Velimir Belajec]] *[[Marko Belinić]] *[[Krešo Beljak]] *[[Andrea Benussi]] *[[Branko Benzon]] *[[Davor Bernardić]] *[[Ivan Bernardić]] *[[Vili Beroš]] *[[Anka Berus]] *[[Juraj Vicko Biankini|Juraj (Vicko) Biankini]] (Bianchini) *[[Antun Biber - Tehek]] *[[Rudolf Bićanić]] *[[Srećko Bijelić]] *[[Dušan Bilandžić]] *[[Ivo Bilandžija]] *[[Jure Bilić]] *[[Hidajet Biščević|Hidajet (Hido) Biščević]] *[[Božo Biškupić]] *[[Savo Bjelanović]] * [[Jakov Blažević]] * [[Miroslav Blažević]] *[[Blaženko Boban]] *[[Mate Boban]] *[[Janko Bobetko]] *[[Ivo Bogdan]] *[[Mirko Bogović]] *[[Vilim Miloš Boić]] *[[Josip Boljkovac]] *[[Lovro Borčić]] *[[Frano Borelli-Vranski]] *[[Manfred Borelli-Vranski]] *[[Biljana Borzan]] *[[Mirko Bošković]] *[[Karlo Bošnjak]] *[[Dražen Bošnjaković]] *[[Luka Botić]] *[[Ivan Božičević (politik)|Ivan Božičević - Beli]] *[[Mirko Božić]] *[[Davor Božinović]] *[[Ernest Brajder]] *[[Stojan Brajša]] (Italija) *[[Josip Brnčić]] *[[Bogoljub Bratić]]? *[[Aleksandar Bresztyenszky]] (Brešćenski, Šandor) *[[Josip Briglević]] *[[Dušan Brkić]] *[[Milijan Brkić]] * [[Zvonko Brkić]] *[[Stjepan Brolich]] * [[Josip Broz Tito|Josip Broz (Tito)]] * [[Mavro Broz]] *[[Mišo Broz]] *[[Nikola Brozina]] *[[Stjepan Buć]] *[[Divko Budak]] *[[Mile Budak]] *[[Srđan Budisavljević]] *[[Dražen Budiša]] *[[Mirko Buić]] *[[Mirko Bukovec]] *[[Ivan - Čiro Buković]] *[[Vilim Bukšeg]] *[[Edo Bulat]] *[[Gajo (Filomen) Bulat]] *[[Gajo Bulat ml.]] *[[Rade Bulat]] ? *[[Mate Bulić]] *[[Miro Bulj]] *[[Vice Buljan]] *[[Josip Buljević]] *[[Bruno Bušić]] *[[Ivan Butković]] *[[Anka Butorac]] (-Parović) *[[Boris Buzančić]] *[[Mijo Bzik]] == C == *[[Nikola Car]] - Crni *[[Pero Car|Pero (Petar) Car]] - Zvrk *[[Rudolf Car]] *[[Stjepan Car]] *[[Branko Caratan]] *[[Josip Cazi]] *[[Dragutin Cekuš]] *[[Ivan Cesar (literat)|Ivan Cesar]] *[[August Cesarec]] *[[Marin Cetinić]] *[[Levin Chavrak Letovanički]] *[[Ante Ciliga]] *[[Ljerka Cividini]] *[[Mato Crkvenac]] *[[Jadranko Crnić]] * [[Bogdan Crnobrnja]] * [[Slavko Cuvaj]] * [[Marjan Cvetković|Marijan Cvetković]] *[[Đuro Cvijić|Đuro Cvijić Duka]] *[[Štefek Cvijić]] *[[Čedomir Cvrlje]] *[[Vjekoslav Cvrlje]] == Č == *[[Radimir Čačić]] *[[Dušan Čalić]] *[[Ervin Čeh]] (Cseh) *[[Ivan Čehok]] *[[Ivan Čermak]] *[[Đuro Červar|Đuro (Gjuro) Červar]] *[[Šime Červar]] *[[Ivan Zvonimir Čičak]] * [[Alenka Košiša Čičin-Šain]] *[[Ernest Čimić]] *[[Petar Čobanković]] *[[Ferdo Čulinović]]? == Ć == *[[Avelin Ćepulić]] *Ljubo Ćesić Rojs *[[Vladimir Ćopić]] *[[Tomislav Ćorić]] *[[Tode Ćuruvija]] == D == * [[Savka Dabčević-Kučar]] *[[Martina Dalić]] *[[Ivan Danilo]] *[[Josip Debeljak]] * [[Stjepan Debeljak-Bil]] *[[Dino Debeljuh]] *[[Sivije Degen]] *[[Ivo De Giulli]] *[[Vlaho De Giulli]] *[[Slavko Degoricija]] *[[Luciano Delbianco]] *[[Svetozar Delić]] *[[Juraj Demetrović]] *[[Marijan Derenčin]] *[[Ema Derosi-Bjelajac]] *[[Đuro Deželić]] *[[Velimir Deželić]] ml. *[[Dušan Diminić]] *[[Dragutin Dimitrović]] *[[Blaženka Divjak]] *[[Pero Djetelić]] *[[Juraj Dobrila]] *[[Goran Dodig]] *[[Žarko Domljan]] *[[Marko Došen]] *Krunoslav Draganović? *[[Dušan Dragosavac]] *[[Veljko Drakulić]] *[[Janko Drašković]] *[[Juraj Draušnik]] *[[Branko Drezga]] *[[Mato Drinković]] *[[Ante Drndić]] *[[Ivo Družić]] *[[Jozo Dumandžić]] *[[Veljko Džakula]] *[[Krešimir Džeba]] == Đ == *[[Đuro Đaković]] *[[Anto Đapić]] *[[Josip Đerđa]] * [[Šime Đodan]] *[[Milan Đukić]] == E == *[[Rudolf Erber]] *[[Simo Eror]] *[[Bruna Esih]] == F== *[[Ivan(ko) Farolfi]] *[[Davor Filipović]]? *[[Marko Filipović]] *[[Gvozden Flego]] *[[Valter Flego]] *[[Petar Fleković]] *[[Fran Folnegović]] *[[Vladimir Frajtić]] *Jure Francetić *[[Ivo Frank]] *[[Josip Frank]] *[[Vladimir Frank]] *[[Vjekoslav Frigan]] *[[Josip Friščić]] *[[Mate Frković]] *[[Beška Frntić]] * [[Frane Frol]] *[[Ivo Frol]] *[[Radovan Fuchs]] == G == *[[Ljudevit Gaj]] *[[Grgo Gamulin]] *[[Franjo Gaži]] *[[Pavle Gaži]] *[[Leon Geršković]] *[[Vesna Girardi-Jurkić]] *[[Drago Gizdić]] *[[Ksaver Šandor Gjalski]] (Ljubo Babić) *[[Željko Glasnović]] *[[Branimir Glavaš]] *[[Slavko Goldstein]] *[[Frane Vinko Golem]] *[[Ivan Gošnjak]] *[[Vlado Gotovac]] *[[Viktor Gotovac]] *[[Slavko Govedić]] * [[Kolinda Grabar-Kitarović]] *[[Ivan Granđa]] *[[Goran Granić]] * [[Mate Granić]] *J. Grašić? *[[Čedo Grbić]] *[[Peđa Grbin]] *[[Branko Grčić]] *Dragutin Grdenić (star.) * [[Pavle Gregorić]] - Brzi *[[Franjo Gregurić]] *[[Ivica Gretić]] *[[Prvislav Grisogono]] *[[Dušan Grković]] *[[Gordan Grlić Radman]] *[[Nikola Grmoja]] *[[Niko Gršković]] *[[Damir Grubiša]] *[[Marinko Gruić]] *[[Josip Gržanić]] *[[Josip Gržetić]] *[[Marija Gržetić-Kovačić|Marija (Maca) Gržetić-Kovačić]] *[[Senka Gulin]] == H == *[[Hakija Hadžić]] ? *[[Domagoj Hajduković]] *[[Franjo Haller]] *[[Lavoslav Hanžek]] *[[August Harambašić]] *[[Dragutin Haramija]] *[[Zlatko Hasanbegović]] *[[Pavao Hatz]] *[[Juraj Haulík Váralyai]] *[[Ivan Havliček]] *[[Andrija Hebrang]] *[[Andrija Hebrang mlajši]] *[[Stjepan Hefer]] *[[Vjekoslav Heinzel]] *[[Rudolf Herceg]] *[[Rudolf Hercigonja]] *[[Vilim Herman]]? *[[Hinko Hinković]] *[[Armin Hodžić]] *[[Janko Holjac]] *[[Većeslav Holjevac]] *[[Mirela Holy]] *[[Aleksandar Horvat]] *[[Branko Horvat]] *[[Rudolf Horvat]] *[[Kamilo Horvatin]] *[[Jovan Hranilović]] *[[Dario Hrebak]] *[[Silvano Hrelja]] *[[Branko Hrg]] *[[Josip Hrnčević]] *[[Mirko Hrvat]] *[[Franjo Hrustić]] *[[Juraj Hrženjak]] == I == *[[Ladislav Ilčić]] *[[Ljubo Ilić]] *[[Mijo Ipša]] *[[Josip Ivandija]] *[[Juraj Ivanišević]] *[[Stjepan Ivanišević]] *[[Vicko Ivčević]] *[[Tomislav Ivčić]] *[[Ivan Iveković]] * [[Mladen Iveković]] *[[Stjepan Iveković]] *[[Ante Iveša]] *[[Jure Ivezić]] *[[Stjepan Ivičević]] *[[Stjepan Ivić]] *[[Daniel Ivin]] *[[Mirko Ivković Ivandekić]] == J == *[[Josip Jablanović]] *[[Mate Jablanović]] *[[Antun (Ante) Jakić]] *[[Josip Jaklin]] (slov. rodu) *[[Ivan Jakovčić]] *[[Adolf Jakšić]] *[[Mato (Matija) Jakšić]] *[[Tomo Jalžabetić]] *[[Milivoj Jambrišak]] *[[Tomo Jančiković]] *[[Gordan Jandroković]] *[[Vlado Janić]] - Capo *[[Grga Jankes]] *[[Julije Janković]] Daruvarski (1820-1904) *[[Edo (Eduard) Jardas]] (1901-80) *[[Ivan Jarnjak]] *[[Zoran Jašić]] *[[Stipe (Stjepan) Javor]] *[[Josip Jedlowski]] * [[Josip Jelačić]] *[[Ljudevit Jelačić]] *[[Vicko Jelaska]] *[[Jakov Jelašić]] *[[Ivo Jelavić]] *[[Branimir Jelić|Branimir "Branko" Jelić]] *[[Marko Jelić]] *[[Kazimir Jelovica]] *[[Ivan Nepomuk Jemeršić]] *[[Ante Josipović]] *[[Antun Daniel Josipović]] *[[Imbro Josipović]] * [[Ivo Josipović]] *[[Pavle Jovanović|Pavle (Paja) Jovanović]] *[[Stjepan Jovanović]] *[[Željko Jovanović]] *[[Miroslav Juhn]] *[[Ilija Jukić]] *[[Ljubo Jurčić]] *[[Neven Jurica]] *[[Ante Jurjević Baja]] *[[Ivan Jurković]] (dr. tehn.) == K == *[[Franjo Kajfež]] *[[Damir Kajin]] *[[Blaž Kalafatić]] *[[Marijan Kalanj]] *[[Dragutin Kale]] *[[Roko Kaleb]] *[[Pavle Kalinić]] *[[Paško Kaliterna]] *[[Božidar Kalmeta]] *[[Dražen Kalogjera]] *[[Janko Kamauf]] *[[Mate Kapović]] *[[Tomislav Karamarko]] *[[Ratko Karlović]] * [[John Kasich]] *[[Kazimir Katalinić]] *[[Radojka Katić]] *[[Ivana Kekin]] *[[Đuka Kemfelja]] *[[Otokar Keršovani]] *[[Željko Kerum]] *[[Mladen Kešer]] *[[Károly Khuen-Héderváry]] * [[Ivica Kirin]] *[[Đuro Kladarin]] * [[Miho Klaić|Miho(vil) Klaić]] * Petar Klarić *[[Joško Klisović]] *[[Mirko Kljajić Stari]] *[[Franjo Knebl]] *[[Radule Knežević]]? *[[Stijepo Kobasica]]? *[[Aleksander Koharović]]? *[[Mislav Kolakušić]] *[[Josip Kolar Matek]] *[[Željko Kolar]] *[[Josip Kolumbo]] *[[Zlatko Komadina]] *[[Slavko Komar]] *[[Zvonimir Komarica]] *[[Josip Kompare]] (Kompra) *[[Rade Končar]] *[[Vesna Konigsknecht]] *[[Vjekoslav Koprivnjak]] *[[Marko Koprtla]] *[[Vitomir Korać]] *[[Ladislav Kordič]] ([[Lavoslav Kordić]], [[Lazar]]) *[[Svetomir Korporić]] *[[Ivo Korsky]] *[[Sava Kosanović]] (hrv.-srb.) *[[Darinko Kosor]] * [[Jadranka Kosor]] * [[Ivica Kostović]] *[[Marko Kostrenčić]] *[[Tito Kosty]] *[[Vladimir Košak]] *[[Doris Košta]] *[[August Košutić]] *[[Mirko Košutić]] *[[Ante Kotromanović]] *[[Miro Kovač]] *[[Anto Kovačević]] *[[Božo Kovačević]] *[[Ivica (Ivan) Kovačević]] *[[Karla Kovačević|Karla (Dragutin, Karlo) Kovačević]] *[[Stjepan Kovačević]] *[[Toma Kovačević]] *[[Stjepan Kožić]] *[[Ivan Krajač]] "Žan" *[[Ivan Krajačić]] "Stevo" *[[Soka Krajačić]] *[[Antun Krajnović]] *[[Mile Kramarić]] *[[Zlatko Kramarić]] *Davor Krapac *[[Josip Kraš]] *[[Ivo Krbek]] *[[Pavao Krce]] *[[Otmar Kreačić]] *[[Josip Kregar]] *[[Ivan Krešić]] *[[Nikola Krestić]] *[[Petar Kriste]] *[[Ivan (Ivo) Kristelj]] *[[Mirjana Krstinić]] *[[Vinko Krišković]] *[[Hinko Krizman]] *[[Ivan Krndelj]] *[[Juraj Krnjević]] *[[Damir Krstičević]] *[[Ivan Krstić]] *[[Mirjana Krstinić]] *[[Vicko Krstulović]] *[[Andro Krstulović Opara]] *[[Izidor Kršnjavi]] *[[Juraj Kučić]] *[[Milka Kufrin]] (por. Bulat) *[[Ivan Kukuljević Sakcinski]] *[[Džafer Kulenović]] *[[Osman Kulenović]] *[[Joso Kulišić|Joso (Josip) Kulišić]] *[[Krsto Kulišić]] *[[Franjo Kulmer]] *[[Miroslav Kulmer]] ml. *[[Đuro Kumičić]] *[[Eugen Kumičić]] *[[Joakim Kunjašić]] *[[Milan Kuprešanin]] *[[Šime Kurelić]] *[[Josip Kušević]] *[[Svetozar Kušević]] *[[Dragojlo Kušlan]] *[[Ivan Kuštrak]] *[[Živan Kuveždić]] *[[Ivan (Ivo) Kuzmić]] *[[Eugen Kvaternik]] *[[Eugen Dido Kvaternik]] *[[Slavko Kvaternik]] == L == * [[Matko Laginja]] *[[Filip Lakuš]] *[[Slobodan Lang]] *[[Ivo Latin]] *[[Josip Leko]] *Mirko (in Benko) Lentulaj *[[Ljubo Leontić]] *[[Dragutin Lesar]] * [[Slaven Letica]] *[[Slavko Linić]] *[[Ive Livljanić]] *[[Budimir Lončar]] *[[Darko Lorencin]] *[[Ivan Lorković]] *[[Mladen Lorković]] *[[Vinko Lovreković]] * [[Ana Lovrin]] *[[Ivan Lovrinović]] *[[Vjekoslav Luburić]] *[[Šime Lučin]] *[[Emil Ludviger]] *[[Edo Lukinić]] == M == *[[Jerko Machiedo]] *[[Artur Machnik]] *[[Vladko Maček]] *[[Božidar Magovac]] *[[Ivan Majstorović]] *[[Julije Makanec]] *[[Milan Makanec]] *[[Ivana Maletić]] *[[Ante Mandić]] *[[Matko Mandić]] *[[Nikola Mandić]] *[[Oleg Mandić]] *[[Josip Manolić]] *[[Ivo Margan]] *[[Jure Marić]] *[[Zdravko Marić]] *[[Milan Marjanović]] *[[Ante Marković]] *[[Elio Martinčić]] *[[Božidar Maslarić]] *[[Ivica Maštruko]] *[[Leo Mates]] *[[Zlatko Mateša]] *[[Predrag Fred Matić]] *[[Miloš Matijević Mrša]] *[[Marina Matulović Dropulić]] *[[Frano Matušić]] *[[Antun Mavrak]] *[[Ivan Mažuranić]] *[[Tomislav Merčep]] *[[Jasen Mesić]] * [[Stipe Mesić]] *([[Ademaga Mešić]]) *[[Vilim Meško]] *[[Mate Meštrović]] *[[Slavko Meštrović]] *[[Andreja Metelko Zgombić]] *[[Stanoje Mihaldžić]] *[[Makso Mihalić]] *[[Vladimir Mihaljević]] *[[Antun Mihalović]] *[[Nedjeljko Mihanović]] *[[Mato Mikić]] *[[Branko Mikša]] *[[Božo Milanović]] *[[Zoran Milanović]] *[[Ivan Milas]] *[[Boris Miletić]] *[[Vinko (Vicko) Milić]] *[[Nikola Miljanić]]? *[[Pavao Miljavac]] *[[Orsat Miljenić]] *[[Ante Milković]] *[[Antun Milović]] *[[Neven Mimica]] *[[Ljerka Mintas-Hodak]] *[[Josip Miškatović]] *[[Milan Mišković]] *Lovro Monti *[[Vedran Mornar]] *[[Adolf Mošinsky]] *[[Karlo Mrazović]] *[[Matija Mrazović]] *[[Zdravko Mršić]] *[[Vilim Mulc]] *Zdravko Mustač == N == * [[Vladimir Nazor]] *[[Hrvoje Niče]] *[[Ivan Ninić]] *Anto Nobilo? *[[Natko Nodilo]] *[[Nikola Novaković]] *[[Mladen Novosel]] == O == *[[Vojko Obersnel]] *[[Nina Obuljen Koržinek]] *[[Jasna Omejec]] *[[Milanka Opačić]] *[[Stanko Opačić]] - [[Ćanica]] *[[Vlaho Orepić]] *[[Bogdan Oreščanin|Bogdan Orešćanin]] *[[Dalija Orešković]] *[[Marko Orešković]] - Krntija *[[Tihomir Orešković]] *[[Ranko Ostojić]] *[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] *[[Metel Ožegović]] == P == *[[Ivan Paleček]] *[[Josip Pankretić]], sin [[Božidar Pankretić]] *Pavle Papp Šilja? *[[Ante Paradžik]] *[[Dobroslav Paraga]] *[[Ivić Pašalić]] *[[Ivan Pauletta]] *[[Dalibor Paus]] *[[Ante Pavelić starejši]] *[[Ante Pavelić]] *[[Krešimir Pavelić]] *[[Vlasta Pavić]] *[[Mihovil Pavlek Miškina|Mihovil Pavlek - Miškina]] *[[Mirko Pavleković]] *[[Nikola Pavletić]] *[[Vlatko Pavletić]] *[[Marijan Pavliček]] *[[Antun Pavlinić]] *[[Mihovil Pavlinović]] *[[Milan Pavlović (politik)]] *[[Zdravko Pečar (diplomat)]] *[[Teodor Peičić]] *[[Ladislav Pejačević]] *[[Teodor Pejačević]] *[[Stjepan Pejaković]] *[[Marija Pejčinović Burić]] *[[Kata Pejnović]] *[[Ivan Penava]] *[[Katarina Peović Vuković]] *[[Marino Percan]] *[[Gustav Perčec]] *[[Ivan Perčević]] *[[Stijepo Perić]] * [[Ivo Perišin]] *[[Josip Perković]] * [[Ivan Pernar]] *[[Ivo N. Perović]] *[[Ivan Peršić]] *[[Anton Peruško]] *[[Marijana Petir]] *[[Jozo Petović]] *[[Tomislav Petrak]] *[[Jakša Petrić]] *[[Božo Petrov]] *[[Tonino Picula]] *[[Ivo Pilar]] *[[Pero Pirker]] * [[Milka Planinc]] *[[Andrej Plenković]] *[[Dijana Pleština]]? *[[Mirjana Poček-Matić]] *[[Mile Počuča]] *[[Damir Polančec]] *([[Ladislav Polić]]) *[[Dinko Politeo]] *[[Ivo Politeo]] *([[Vlado Popović - Španac]]) *[[Matija Posavec]] *[[Fran Potočnjak]] *Željko Potočnjak *[[Josip Predavec]] *[[Nikola Preka]] *[[Adam Pribićević]] *[[Branko Pribičević]] *[[Rade Pribićević]] *[[Svetozar Pribičević]] *[[Valerijan Pribićević]] *[[Ognjen Prica]] *[[Dragan Primorac]] *[[Ante Prkačin]] ? *[[Ivo Prodan]] *[[Rudi Prpić]] (Rudi Perpich) *[[Stjepan Prvčić]] *[[Mirko Puk]] *[[Ivica Puljak]] *[[Marijana Puljak]] *[[Zvonimir Puljić]] *[[Milorad Pupovac]] *[[Vesna Pusić]] == R == *[[Agata Račan]] *[[Ivica Račan]] *[[Franjo Rački]] *[[Antun Radić]] *[[Pavle Radić]] *[[Stjepan Radić]] *[[Marija Radić]] (Marie Dvořáková) *[[Furio Radin]] *[[Jozo Radoš]] *[[Aleksandar Rakodczay]] *[[Dušan Rakovac]] *[[Predrag Raos]] *[[Zvonko Raos]] *[[Nino Raspudić]] *[[Jovan Rašković]] *[[Stjepan Ratković]] *[[Levin Rauch]] *[[Pavao Rauch]] * [[Željko Reiner]] *[[Karlo Ressler]] * [[Ivan Ribar]] *[[Ivo Lola Ribar]] *[[Vilko Rieger]] *[[Josipa Rimac]] * [[Svetozar Ritig]] *[[Milan Rojc]] (1855-1946) *[[Ante Roje]] *[[Stipe Romac]] *[[Berislav Rončević]] *[[Davorin Rudolf]] *[[Ivan Rukavina]] *[[Milan Rukavina]]-Šain *[[Milivoj Rukavina]] *[[Anđelko Runjić]] *[[Viktor Ružić]] == S == *[[Željko Sačić]] *[[Dragutin Saili]] *[[Đuro Salaj]] *[[Ante Sanader]] * [[Ivo Sanader]] *[[Gabriel Santo]] *[[Ivo Sarajčić]] *[[Celestin Sardelić]] *[[Jure Sarić]] *[[Nikola Sekulić]] - Bunko *[[Marija Selak Raspudić]] *[[Ivo Senjanović]] *[[David Sinčić]] * [[Ivan Vilibor Sinčić]] *[[Jakov Sirotković]] *[[Marko Sladoljev]] *[[Petar Slapničar]] * [[Tadija Smičiklas]] *[[Josip Smodlaka]] *[[Bariša Smoljan]] *[[Smiljko Sokol]] *[[Tomislav Sokol]] *[[Vjekoslav Spinčić]] *[[Daniel Srb]] *[[Zlatan Sremec]] *[[Stjepan Srkulj]] *[[Vojislav Stanimirović]] *[[Mihovil Stanišić]] * [[Ante Starčević]] *[[David Starčević]] *[[Karlo Starčević]] *[[Mate Starčević|Mate (Vene) Starčević]] *[[Milo Starčević|Milo (Mile) Starčević]] *[[Eugen Starešinić]] *[[Davor Ivo Stier]] *[[Marijan Stilinović]] *[[Drago Stipac]] *[[Stanko Stojčević]] *[[Anđelko Stričak]] * [[Frano Supilo]] * [[Milan Sufflay]] *[[Iván Skerlecz]] (Ivan Škrlec) *[[Alojzije Stepinac]] *[[Ante Stojanović]] *[[Josip Juraj Strossmayer]] *([[Tomislav Sunić]]) *([[Jozo Sunarić]]) == Š == *[[Slavko Šajber]] *[[Ivan Šarić|Ivan (Ev.) Šarić]] *[[Hrvoje Šarinić]] * [[Vladimir Šeks]] *[[Miroslav Šeparović]] *[[Zvonimir Šeparović]] (1928-2022) *[[Dragovan Šepić]]? *[[Ivan Šiber]] *[[Ivan Šibl]] *[[Milovan Šibl]] *[[Josip Šilović]] *[[Anja Šimpraga]] *[[Janko Šimrak]] * [[Ivan Šimonović]] *[[Dinko Šimunović]] *[[Berislav Šipuš]] * [[Vesna Škare-Ožbolt]] *[[Petar Škarica]] * [[Borislav Škegro]] *[[Miroslav Škoro]] *[[Vesna Škoro]]-Vučemilović *[[Ivo Škrabalo]] *[[Mato Škrabalo]] * [[Zdenko Škrabalo]] *[[Ivan Škrlec|Ivan Škrlec Lomnički]] ([[Iván Skerlecz]]) *[[Zlatko Šnajder]] *[[Josip Šokčević]] *[[Marija Šoljan Bakarić]] *[[Zorislav Šonje]] *[[Hrvoje Šošić]] * [[Martin Špegelj]] * [[Mika Špiljak]] *[[Đuro Špoljarić]] *[[Boris Šprem]] *[[Karlo Štajner]] (Karl Steiner) *[[Nikola Štedul]] *[[Predrag Štromar]] *[[Ivan Šubašić]] *[[Dubravka Šuica]] *[[Ivan Šuker]] *[[Đuro Šurmin]] * [[Gojko Šušak]] * [[Nikola Šušnjar|Nikola "Geno" Šušnjar]] *[[Juraj Šutej]] *[[Stipe Šuvar]] == T == *[[Ivo Tartaglia]] *[[Ivo Tijardović]]  *[[Zdravko Tomac]] *[[Tomislav Tomašević]] *[[Ljudevit Tomašić]] *[[Nikola Tomašić]] *[[Ruža Tomašić]] * [[Zlatko Tomčić]] *[[Tomislav Tomljenović]] *[[Ivan Torbar]] *[[Josip Torbar]] (st./ml.) *[[Vladimir Torbica]] *[[Ante Tresić Pavičić]] * [[Dinko Trinajstić]] * [[Miko Tripalo]] * [[Ante Trumbić]] * [[Franjo Tuđman]] *[[Miroslav Tuđman]] *[[Grga Tuškan]] == U == * [[Stipe Ugarković]] *[[Slobodan Uzelac]] == V == *[[Nikica Valentić]] *[[Aleksandar Varga]] *[[Mladen Vedriš]] *[[Ivo Vejvoda]] *[[Ivan Vekić]] *[[Vladimir Velebit]] *[[Marko Veselica]] *[[Vlado Veselica|Vlado (Vladimir) Veselica]] *[[Nadan Vidošević]] *[[Franko Vidović]], [[Davorko Vidović]] *[[Karolina Vidović Krišto]] *[[Dinko Vitezić]] *[[Joža Vlahović]] *[[Andro Vlahušić]] *[[Božo Vidas Vuk]] *[[Joža Vlahović]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Ante Vokić]] *[[Ivan Vončina]] *[[Vjekoslav Vrančić]] *[[Vanja Vranjican]] *[[Ivan Vrdoljak]] *[[Antun Vrdoljak]] *[[Maksimilijan Vrhovac]] ''Rakitovečki'' *[[Ivo Vrhovec]] *[[Josip Vrhovec]] *[[Ivica Vrkić]] *[[Ante Vrkljan]] *[[Marko Vučetić]] *[[Antun Vujić]] *[[Branko Vukelić]] *[[Vice Vukov]] == W == * [[Ivan Werner]] == Z == *([[Veda Zagorac]]) *[[Hrvoje Zekanović]] *[[Stjepan Zinić]] *[[Andrea Zlatar Violić]] *[[Željana Zovko]] *[[Ivan Zuccon]] (Cukon) == Ž == *[[Andrija Žaja]] *[[Milovan Žanić]] *[[Miloš Žanko]] *[[Rade Žigić]] *[[Stevo Žufić]] *[[Pave Župan-Rusković]] *[[Mladen Žuvela]] *[[Franjo Žužel]] *[[Miomir Žužul]] *[[Antun Žvan]] ==Glej tudi== * [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam madžarskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Politiki]] [[Kategorija:Hrvaški politiki|*]] hsz67lcu4hnzqv08h8mdslgqk9giiz4 0 49820 5735233 5712692 2022-08-16T19:55:23Z Amanesciri2021 205950 /* Š */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Arijan Ademi]] *[[Goran Alar]] *[[Slavko Arneri]] * [[Aljoša Asanović]] *[[Slađan Ašanin]] == B == * [[Marko Babić]] *[[Stjepan Babić (nogometaš)]] * [[Milan Badelj]] * [[Boško Balaban]] *[[Otto Barić]] * [[Mladen Bartulović]] * [[Vladimir Beara]] * [[Igor Bišćan]] * [[Saša Bjelanović]] *[[Nenad Bjelica]] *[[Miroslav Blažević|Miroslav "Čiro" Blažević]] * [[Zvonimir Boban]] * [[Stjepan Bobek]] * [[Alen Bokšić]] *[[Vladimir Bolfek]] (hrv.-slov.) * [[Elvis Brajković]] * [[Marcelo Brozović]] * [[Branko Bubić]] - Buba * [[Igor Budan]] * [[Ivan Buljan]] * [[Jurica Buljat]] == C == * [[Snješko Cerin]] * [[Tomislav Crnković]] *[[Vinko''Ležeče besedilo'' Cuzzi]] * [[Rudolf Cvek]] * [[Zvjezdan Cvetković]] * [[Igor Cvitanović]] * [[Mario Cvitanović]] == Č == * [[Zlatko Čajkovski]] * [[Hrvoje Čale]] * [[Marijan Čerček]] *[[Josip Čop]] == Ć == * [[Vedran Ćorluka]] == D == * [[Stjepan Deverić]] *[[Joey Didulica]] *[[Dino Drpić]] * [[Tomislav Dujmović]] == E == * [[Mate Eterović]] == G == * [[Drago Gabrić]] * [[Nikica Gaćeša]] *[[Mario Gavranović]] *[[Šime Gržan]] * [[Ivan Gudelj]] == H == * [[Dragan Holcer]] *[[Ivica Horvat]] == I == * [[Ivo Iličević]] * [[Tomislav Ivić]] == J == * [[Mato Jajalo]] * [[Robert Jarni]] * [[Tin Jedvaj]] * [[Nikica Jelavić]] *[[Jurica Jeleć]] *[[Mićun Jovanić]] *[[Mirko Jozić]] * [[Krunoslav Jurčić]] *[[Nikola Jurčević]] == K == * [[Nikola Kalinić]] *Fabjan Kaliterna *[[Luka Kaliterna]] (1893-1984) * [[Ivan Kelava]] * [[Tomislav Kiš]] * [[Ivan Klasnić]] * [[Bruno Knežević]] * [[Dario Knežević]] * [[Ivan Kocjančić]] (1947) * [[Miroslav Kokotović|Miroslav (Mirko) Kokotović]] * [[Marko Kovač (nogometaš)|Marko Kovač]] * [[Niko Kovač]] * [[Robert Kovač]] * [[Mateo Kovačić]] *[[Branko Kralj]] - "[[King]]" *[[Rudolf Kralj]] (1908-1997) *[[Andrej Kramarić]] * [[Niko Kranjčar]] * [[Ivica Križanac]] * [[Petar Krpan]] *Hugo - "Guci" Kudrna *[[Branko Kunst]] - Grlica * [[Josip Kuže]] == L == * [[Srđan Lakić]] * [[Vik Lalić]] * [[Stjepan Lamza]] * [[Jerko Leko]] *[[Marin Leovac]] *[[Luka Lipošinović]] *[[Dominik Livaković]] * [[Dejan Lovren]] == M == * [[Lovro Majer]] *[[Mario Mandžukić]] *[[Vlatko Marković]] *[[Luka Menalo]] * [[Dejan Mezga]] *[[Filip Mihaljević]] * [[Ante Miše]] *[[Marko Mlinarić]] * [[Luka Modrić]] == O == * * [[Ivica Olić]] *[[Mislav Oršić]] == P == * [[Manuel Pamić]] * [[Dubravko Pavličić]] * [[Željko Pavlović]] *[[Dino Perić]] * [[Ivan Perišić]] *[[Saša Peršon]] *[[Bruno Petković]] * [[Mladen Petrić]] * [[Stipe Pletikosa]] *[[Stanko Poklepović]] * [[Nikola Pokrivač]] * [[Danijel Pranjić]] *[[Boro Primorac]] * [[Robert Prosinečki]] * [[Draženko Prskalo]] * [[Dado Pršo]] == R == * [[Ivan Rakitić]] *[[Mladen Ramljak]] * [[Milan Rapaić]] * [[Ante Rebić]] * [[Miroslav Rede]] * [[Krasnodar Rora]] * [[Đovani Roso]] * [[Ante Rukavina]] * [[Vedran Runje]] == S == * [[Goran Sablić]] * [[Sammir]] * [[Gordon Schildenfeld]] * [[Anas Sharbini]] * [[Eduardo da Silva]] * [[Josip Skoblar]] * [[Petar Slišković]] * [[Zvonimir Soldo]] * [[Darijo Srna]] * [[Mario Stanić]] * * [[Ivan Strinić]] * [[Danijel Subašić]] == Š == * [[Daniel Šarić]] * [[Dario Šimić]] * [[Josip Šimunić]] * [[Jozo Šimunović]] * [[Mario Šitum]] * [[Robert Špehar]] * [[Igor Štimac]] * [[Davor Šuker]] * [[Boško Šutalo]] * [[Josip Šutalo]] * [[Ivica Šurjak]] == T == * [[Stjepan Tomas]] * [[Ivan Tomečak]] * [[Vjekoslav Tomić]] * [[Fran Tudor]] * [[Igor Tudor]] * [[Ivan Turina]] == V == * [[Drago Vabec]] * [[Domagoj Vida]] * [[Goran Vlaović]] * [[Jurica Vranješ]] * [[Šime Vrsaljko]] * [[Davor Vugrinec]] * [[Bernard Vukas]] *[[Radomir Vukčević]] * [[Ognjen Vukojević]] * [[Ante Vukušić]] == W == * [[Josip Weber]] == Z == * [[Velimir Zajec]] *[[Slaven Zambata]] *[[Branko Zebec]] * [[Oliver Zelenika]] == Ž == *[[Miroslav Žitnjak]] *[[Boris Živković]] ==Glej tudi== *[[seznam hrvaških nogometnih reprezentantov]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Nogometaši]] [[Kategorija:Hrvaški nogometaši|*]] 8485tl3msfacxowynyp7hktu5ladpfb 0 50101 5735217 5654519 2022-08-16T19:45:13Z Alebarasi 50192 /* C */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[atlet]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Arthur Abele]] *[[Rosemarie Ackermann]] == B == *[[Udo Beyer]] *[[Klaus-Dieter Bieler]] *[[Britta Bilač]] (r. Vörös) (nemško-slovenska) == C == *[[Hyazinth Graf Strachwitz von Gross-Zauche und Camminetz]] *[[Waldemar Cierpinski]] *[[Shanice Craft]] *[[Esther Cremer]] == D == *[[Rolf Danneberg]] *[[Manuela Derr]] *[[Alfred Dompert]] *[[Heike Drechsler]] == E == * [[Danny Ecker]] == F == *[[Petra Felke]] *[[Tilly Fleischer]] *[[Ariane Friedrich]] *[[Ruth Fuchs]] == G == * [[Ines Geipel]] == H == *[[Jürgen Haase]] *[[Rebekka Haase]] *[[Gotthard Handrick]] *[[Rudolf Harbig]] *[[Robert Harting]] *[[Armin Hary]] *[[Betty Heidler]] *[[Heike Henkel]] *[[Boris Henry]] *[[Nadine Hildebrand]] *[[Fredy Hirsch]] *[[Gunhild Hoffmeister]] *[[Andreas Hofmann (atlet)|Andreas Hofmann]] *[[Franz-Peter Hofmeister]] *[[Uwe Hohn]] *[[Raphael Holzdeppe]] *[[Christin Hussong]] == I == *[[Edgar Itt]] == J == *[[Evelin Jahl]] *[[Marie-Laurence Jungfleisch]] == K == *[[Bianca Kappler]] *[[Kai Kazmirek]] *[[Kathrin Klaas]] *[[Konstanze Klosterhalfen]] *[[Ursula Knab]] *[[Sven Knipphals]] *[[Marita Koch]] *[[Katrin Krabbe]] *[[Kevin Kranz]] *[[Gesa Felicitas Krause]] *[[Andreas Krieger]] *[[Hansjörg Kunze]] == L == *[[Martin Lauer]] ([[Karl Martin Lauer]]) *[[Wilhelm Leichum]] == M == *[[Gisela Mauermayer]] *[[Katharina Molitor]] *[[Petra Müller]] *[[Romy Müller]] (Schneider-Müler) == N == *[[Ulrike Nasse-Meyfarth]] *[[André Niklaus]] == O == *[[Christina Obergföll]] *[[Eike Onnen]] *[[Björn Otto]] == P == *[[Dirk-Achim Pajonk]] *[[Grimm Pollak]] == R == *[[Lina Radke]] *[[Dora Ratjen]] *[[Christian Reif]] *[[Silke Renk]] *[[Annegret Richter]] *[[Lars Riedel]] *[[Karl-Hans Riehm]] *[[Thomas Röhler]] *[[Cindy Roleder]] *[[Lisa Ryzih]] == S == *[[Johanna Schaller-Klier]] *[[Hans Scheele]] *[[Romy Schneider-Müller]] *[[Christina Schwanitz]] *[[Ilona Slupianek]] *[[Silke Spiegelburg]] *[[Linda Stahl]] *[[Renate Stecher]] *[[Gerhard Stöck]] *[[David Storl]] *[[Jana Sussmann]] == T == *[[Ulf Timmermann]] == V == *[[Johannes Vetter]] == W == *[[Anita Weiß]] *[[Liane Winter]] *[[Sigrun Wodars]] *[[Hans Woellke]] *[[Brigitte Wujak]] *[[Ilke Wyludda]] == Z == *[[Elfi Zinn]] *[[Matthias de Zordo]] {{seznami narodov po poklicu|atletov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Atleti]] [[Kategorija:Nemški atleti|*]] ffbx7zxg46unmm41vpbbzi27gonobi3 0 52270 5735502 5542907 2022-08-16T22:44:01Z 79.114.225.121 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[predsednik Kolumbije|predsednikov Kolumbije]].''' ==Republika [[Velika Kolumbija|Velike Kolumbije]]== <td width="95%" valign=top> <table border="0" width="75%"> <tr> <th colspan=3 width="5%">Mandat</th> <th width = "45%">Ime</th> <th width = "20%">Opombe</th> </tr> <tr> <td>[[17. december]] [[1819]]<td> do <td>[[1823]] <td>'''[[Simón Bolívar]]''' ''de facto'' </tr> <tr> <td>September [[1823]]<td> do <td>Januar [[1830]] <td>'''[[Simón Bolívar]]''' ''de jure'' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Januar [[1830]]<td> do <td>[[4. junij]] [[1830]] <td>'''[[Domingo Caycedo]]''' (v.d.) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[4. junij]] [[1830]]<td> do <td>[[5. september]] [[1830]] <td>'''[[Joaquín Mosquera]]''' (v.d.) <td>&nbsp; <td>odstranjen z državnim udarom </tr> <tr> <td>[[5. september]] [[1830]]<td> do <td>[[2. maj]] [[1831]] <td>[[Rafael Urdaneta|General '''Rafael Urdaneta''']] <td>Vojaštvo <td>Odstopil </tr> </table> ==Republika [[Nova Granada]]== <table border="0" width="75%"> <tr> <th colspan=3 width="5%">Mandat</th> <th width = "45%">Ime</th> <th width = "20%">Opombe</th> </tr> <tr> <td>[[2. maj]] [[1831]]<td> do <td>Oktober [[1832]] <td>'''[[Joaquín Mosquera]]''' (vodja začasne vlade) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Oktober [[1832]]<td> do <td>Marec [[1837]] <td>'''[[Francisco de Paula Santander]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Marec [[1837]]<td> do <td>Maj [[1841]] <td>'''[[José Ignacio de Márquez]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Maj [[1841]]<td> do <td>Marec [[1844]] <td>'''[[Pedro Alcántara Herrán]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Marec [[1844]]<td> do <td>April [[1845]] <td>[[Tomás Cipriano de Mosquera|General '''Tomás Cipriano de Mosquera''']] (v.d.) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1845]]<td> do <td>Marec [[1849]] <td>[[Tomás Cipriano de Mosquera|General '''Tomás Cipriano de Mosquera''']] <td>odstranjen v državnem udaru </tr> <tr> <td>Marec [[1849]]<td> do <td>April [[1853]] <td>'''[[José Hilario López]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1853]]<td> do <td>April [[1855]] <td>[[José María Obando|General '''José María Obando''']] <td>odstranjen v državnem udaru </tr> <tr> <td>April [[1855]]<td> do <td>April [[1857]] <td>'''[[Manuel Maria Mallarino]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1857]]<td> do <td>Maj [[1858]] <td>'''[[Mariano Ospina Rodríguez]]''' <td>&nbsp; </tr> </table> ==[[Granadinska konfederacija]]== <table border="0" width="75%"> <tr> <th colspan=3 width="5%">Mandat</th> <th width = "45%">Ime</th> <th width = "20%">Opombe</th> </tr> <tr> <td>Maj [[1858]]<td> do <td>Marec [[1861]] <td>'''[[Mariano Ospina Rodríguez]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Marec [[1861]]<td> do <td>November [[1862]] <td>'''[[Julio Arboleda]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>November [[1862]]<td> do <td>February [[1863]] <td>[[Tomás Cipriano de Mosquera|General '''Tomás Cipriano de Mosquera''']] <td>&nbsp; </tr> </table> ==[[The United States of Colombia]]== <table border="0" width="75%"> <tr> <th colspan=3 width="5%">Term</th> <th width="45%">Incumbent</th> <th width="20%">Notes</th> </tr> <tr> <td>February [[1863]]<td> do <td>June [[1863]] <td>'''[[Froilán Largarcha]]''' (v.d.) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>June [[1863]]<td> do <td>April [[1864]] <td>[[Tomás Cipriano de Mosquera|General '''Tomás Cipriano de Mosquera''']] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1864]]<td> do <td>April [[1864]] <td>'''[[Juan Agustín Uricoechea]]''' (v.d.) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1864]]<td> do <td>Marec [[1866]] <td>'''[[Manuel Murillo Toro]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Marec [[1866]]<td> do <td>Marec [[1866]] <td>'''[[José María Rojas Garrido]]''' (v.d.) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Marec [[1866]]<td> do <td>Maj [[1867]] <td>[[Tomás Cipriano de Mosquera|General '''Tomás Cipriano de Mosquera''']] <td>odstranjen v državnem udaru </tr> <tr> <td>Maj [[1867]]<td> do <td>April [[1868]] <td>[[Santos Acosta |General '''Santos Acosta''']] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1868]]<td> do <td>April [[1870]] <td>[[Santiago Gutiérrez|General '''Santiago Gutiérrez''']] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1870]]<td> do <td>April [[1872]] <td>[[Eustorgio Salgar|General '''Eustorgio Salgar''']] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1872]]<td> do <td>April [[1874]] <td>'''[[Manuel Murillo Toro]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1874]]<td> do <td>April [[1876]] <td>'''[[Santiago Pérez]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1876]]<td> do <td>April [[1878]] <td>'''[[Aquileo Parra]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1878]]<td> do <td>April [[1880]] <td>'''[[Julián Trujillo]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1880]]<td> do <td>April [[1882]] <td>[[Rafael Núñez (politik)|General '''Rafael Núñez''']] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1882]]<td> do <td>December [[1882]] <td>'''[[Francisco Javier Zaldúa]]''' <td>Umrl med mandatom </tr> <tr> <td>December [[1882]]<td> do <td>April [[1883]] <td>'''[[Climacho Calderón]]''' (v.d.) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1883]]<td> do <td>April [[1884]] <td>'''[[José Eusebio Otálora]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1884]]<td> do <td>Avgust [[1884]] <td>'''[[Ezequiel Hurtado]]''' (v.d.) <td>&nbsp; </tr> </table> ==[[Republika Kolumbija]]== <table border="0" width="95%"> <tr> <th colspan=3 width="20%">Mandat</th> <th width = "40%">Ime</th> <th width = "20%">Stranka</th> <th width = "15%">Opombe</th> </tr> <tr> <td>Avgust [[1884]]<td> do <td>[[1886]] <td>[[Rafael Núñez (politik)|General '''Rafael Núñez''']] <td>&nbsp; <td>odstranjen v državnem udaru (ime države spremenjeno leta 1885) </tr> <tr> <td>[[1886]]<td> do <td>[[1887]] <td>'''[[José María Campo Serrano]]''' (v.d.) <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[1887]]<td> do <td>[[1887]] <td>'''[[Eliseo Payán]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[1887]]<td> do <td>[[1888]] <td>[[Rafael Núñez (politik)|General '''Rafael Núñez''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[1888]]<td> do <td>Avgust [[1892]] <td>'''[[Carlos Holguín]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Avgust [[1892]]<td> do <td>[[14. september]] [[1894]] <td>[[Rafael Núñez (politik)|General '''Rafael Núñez''']] (v.d.) <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>September [[1894]]<td> do <td>[[1896]] <td>'''[[Miguel Antonio Caro]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[1896]]<td> do <td>[[1896]] <td>'''[[Guillermo Quintero Calderón]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[1896]]<td> do <td>Avgust [[1898]] <td>'''[[Miguel Antonio Caro]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Avgust [[1898]]<td> do <td>Avgust [[1898]] <td>'''[[José Manuel Marroquín]]''' (v.d.) <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Avgust [[1898]]<td> do <td>Julij [[1900]] <td>'''[[Manuel Antonio Sanclemente]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Julij [[1900]]<td> do <td>Avgust [[1904]] <td>'''[[José Manuel Marroquín]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Avgust [[1904]]<td> do <td>Julij [[1908]] <td>[[Rafael Reyes|'''Prieto Rafael Reyes''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Julij [[1908]]<td> do <td>Avgust [[1908]] <td>'''[[Euclídes de Angulo]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Avgust [[1908]]<td> do <td>Avgust [[1909]] <td>[[Rafael Reyes|'''Prieto Rafael Reyes''']] <td>&nbsp; <td>forced to withdraw </tr> <tr> <td>Avgust [[1909]]<td> do <td>Julij [[1909]] <td>[[Jorge Holguín|General '''Jorge Holguín''']] (v.d.) <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Avgust [[1909]]<td> do <td>Avgust [[1910]] <td>'''[[Ramón González Valencia]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td> August [[1910]]<td> do <td>Avgust [[1914]] <td>'''[[Carlos Eduardo Restrepo]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td> August [[1914]]<td> do <td>Avgust [[1918]] <td>'''[[José Vicente Concha]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td> August [[1918]]<td> do <td>November [[1921]] <td>'''[[Marco Fidel Suárez]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[11. november]] [[1921]]<td> do <td>Avgust [[1922]] <td>[[Jorge Holguín|General '''Jorge Holguín''']] (v.d.) <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1922]]<td> do <td>Avgust [[1926]] <td>[[Pedro Nel Ospina|General '''Pedro Nel Ospina''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1926]]<td> do <td>Avgust [[1930]] <td>[[Miguel Abadía Méndez|'''Miguel Abadía Méndez''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1930]]<td> do <td>Avgust [[1934]] <td>[[Enrique Olaya Herrera|'''Enrique Olaya Herrera''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1934]]<td> do <td>Avgust [[1938]] <td>[[Alfonso López Pumarejo|'''Alfonso López Pumarejo''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1938]]<td> do <td>Avgust [[1942]] <td>[[Eduardo Santos|'''Eduardo Santos''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1942]]<td> do <td>Julij [[1945]] <td>[[Alfonso López Pumarejo|'''Alfonso López Pumarejo''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Julij [[1945]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1945]] <td>[[Alberto Lleras Camargo|'''Alberto Lleras Camargo''']] (v.d.) <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1945]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1946]] <td>[[Alberto Lleras Camargo|'''Alberto Lleras Camargo''']] <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1946]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1950]] <td>[[Mariano Ospina Pérez|'''Luis Mariano Ospina Pérez''']] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1950]]<td> do <td>[[13. junij]] [[1951]] <td>[[Laureano Gómez|'''Laureano Eleuterio Gómez Castro''']] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>odstranjen z državnim udarom </tr> <tr> <td>[[13. junij]] [[1951]]<td> do <td>[[13. junij]] [[1953]] <td>[[Roberto Udarneta Arbeláez]] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[13. junij]] [[1953]]<td> do <td>[[13. junij]] [[1953]] <td>[[Laureano Gómez|'''Laureano Eleuterio Gómez Castro''']] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>odstranjen z državnim udarom </tr> <tr> <td>[[13. junij]] [[1953]]<td> do <td>[[10. maj]] [[1957]] <td>[[Gustavo Rojas Pinilla|General '''Gustavo Rojas Pinilla''']] <td>Vojaštvo <td>odstranjen z državnim udarom </tr> <tr> <td>[[10. maj]] [[1957]]<td> do <td>[[13. februar]] [[1958]] <td>[[Gabriel París Gordillo|General '''Gabriel París Gordillo''']] Predsednik in vodja vojaške hunte <td>&nbsp; </tr> <tr> <td valign=top rowspan=5>[[13. februar]] [[1958]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1958]] <td>[[Gabriel París Gordillo|General '''Gabriel París Gordillo''']] <td valign=top rowspan=5>Pripadniki hunte: enakovredni vodje države</tr> <tr> <td>&nbsp; <td>&nbsp; <td>[[Rafael Navas Pardo|Brigadir '''Rafael Navas Pardo''']] </tr> <tr> <td>&nbsp; <td>&nbsp; <td>[[Deogracias Fonseca Espinosa|Generalmajor '''Deogarcias Fonseca Espinosa''']] </tr> <tr> <td>&nbsp; <td>&nbsp; <td>[[Rubén Piedrahíta Arango|Kontraadmiral '''Rubén Piedrahíta Arango''']] </tr> <tr> <td>&nbsp; <td>&nbsp; <td>[[Luis Ernesto Ordóñez Castillo|Brigadir '''Luis Ernesto Ordóñez Castillo''']] </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1958]]<td> do <td>Avgust [[1962]] <td>[[Alberto Lleras Camargo|'''Alberto Lleras Camargo''']] <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1962]]<td> do <td>Avgust [[1966]] <td>[[Guillermo León Valencia|'''Guillermo León Valencia''']] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1966]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1970]] <td>[[Carlos Lleras Restrepo|'''Carlos Lleras Restrepo''']] <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1970]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1974]] <td>[[Misael Pastrana Borrero|'''Misael Pastrana Borrero''']] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1974]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1978]] <td>[[Alfonso López Michelsen|'''Alfonso López Michelsen''']] <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1978]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1982]] <td>[[Julio César Turbay Ayala|'''Julio César Turbay Ayala''']] <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1982]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1986]] <td>[[Belisario Betancur|'''Belisario Betancur Cuartas''']] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1986]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1990]] <td>'''[[Virgilo Barco Vargas]]''' <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1990]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1994]] <td>[[César Gaviria|'''César Gaviria Trujillo''']] <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1994]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1998]] <td>'''[[Ernesto Samper Pizano]]''' <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1998]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[2002]] <td>'''[[Andrés Pastrana Arango]]''' <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[2002]]<td> do <td>danes <td>'''[[Álvaro Uribe Vélez]]''' <td>Neodvisen <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[2010]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[2018]] <td>'''[[Juan Manuel Santos]]''' <td>Union Party for the People <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[2018]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[2022]] <td>'''[[Iván Duque Márquez]]''' <td>Democratic Centre <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[2022]]<td> do <td>danes <td>'''[[Álvaro Uribe Vélez]]''' <td>Humane Colombia <td>&nbsp; </tr> </table> == Glej tudi == *[[Politika Kolumbije]] *[[predsednik]] *[[seznam kolumbijskih politikov]] [[Kategorija:Seznami Kolumbijcev|Predsedniki Kolumbije]] [[Kategorija:Seznami predsednikov držav|Kolumbija]] [[Kategorija:Predsedniki Kolumbije|*]] l5sw4ogx451e9m8cvtbuabp2bvxem4m 5735503 5735502 2022-08-16T22:44:38Z 79.114.225.121 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[predsednik Kolumbije|predsednikov Kolumbije]].''' ==Republika [[Velika Kolumbija|Velike Kolumbije]]== <td width="95%" valign=top> <table border="0" width="75%"> <tr> <th colspan=3 width="5%">Mandat</th> <th width = "45%">Ime</th> <th width = "20%">Opombe</th> </tr> <tr> <td>[[17. december]] [[1819]]<td> do <td>[[1823]] <td>'''[[Simón Bolívar]]''' ''de facto'' </tr> <tr> <td>September [[1823]]<td> do <td>Januar [[1830]] <td>'''[[Simón Bolívar]]''' ''de jure'' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Januar [[1830]]<td> do <td>[[4. junij]] [[1830]] <td>'''[[Domingo Caycedo]]''' (v.d.) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[4. junij]] [[1830]]<td> do <td>[[5. september]] [[1830]] <td>'''[[Joaquín Mosquera]]''' (v.d.) <td>&nbsp; <td>odstranjen z državnim udarom </tr> <tr> <td>[[5. september]] [[1830]]<td> do <td>[[2. maj]] [[1831]] <td>[[Rafael Urdaneta|General '''Rafael Urdaneta''']] <td>Vojaštvo <td>Odstopil </tr> </table> ==Republika [[Nova Granada]]== <table border="0" width="75%"> <tr> <th colspan=3 width="5%">Mandat</th> <th width = "45%">Ime</th> <th width = "20%">Opombe</th> </tr> <tr> <td>[[2. maj]] [[1831]]<td> do <td>Oktober [[1832]] <td>'''[[Joaquín Mosquera]]''' (vodja začasne vlade) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Oktober [[1832]]<td> do <td>Marec [[1837]] <td>'''[[Francisco de Paula Santander]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Marec [[1837]]<td> do <td>Maj [[1841]] <td>'''[[José Ignacio de Márquez]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Maj [[1841]]<td> do <td>Marec [[1844]] <td>'''[[Pedro Alcántara Herrán]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Marec [[1844]]<td> do <td>April [[1845]] <td>[[Tomás Cipriano de Mosquera|General '''Tomás Cipriano de Mosquera''']] (v.d.) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1845]]<td> do <td>Marec [[1849]] <td>[[Tomás Cipriano de Mosquera|General '''Tomás Cipriano de Mosquera''']] <td>odstranjen v državnem udaru </tr> <tr> <td>Marec [[1849]]<td> do <td>April [[1853]] <td>'''[[José Hilario López]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1853]]<td> do <td>April [[1855]] <td>[[José María Obando|General '''José María Obando''']] <td>odstranjen v državnem udaru </tr> <tr> <td>April [[1855]]<td> do <td>April [[1857]] <td>'''[[Manuel Maria Mallarino]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1857]]<td> do <td>Maj [[1858]] <td>'''[[Mariano Ospina Rodríguez]]''' <td>&nbsp; </tr> </table> ==[[Granadinska konfederacija]]== <table border="0" width="75%"> <tr> <th colspan=3 width="5%">Mandat</th> <th width = "45%">Ime</th> <th width = "20%">Opombe</th> </tr> <tr> <td>Maj [[1858]]<td> do <td>Marec [[1861]] <td>'''[[Mariano Ospina Rodríguez]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Marec [[1861]]<td> do <td>November [[1862]] <td>'''[[Julio Arboleda]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>November [[1862]]<td> do <td>February [[1863]] <td>[[Tomás Cipriano de Mosquera|General '''Tomás Cipriano de Mosquera''']] <td>&nbsp; </tr> </table> ==[[The United States of Colombia]]== <table border="0" width="75%"> <tr> <th colspan=3 width="5%">Term</th> <th width="45%">Incumbent</th> <th width="20%">Notes</th> </tr> <tr> <td>February [[1863]]<td> do <td>June [[1863]] <td>'''[[Froilán Largarcha]]''' (v.d.) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>June [[1863]]<td> do <td>April [[1864]] <td>[[Tomás Cipriano de Mosquera|General '''Tomás Cipriano de Mosquera''']] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1864]]<td> do <td>April [[1864]] <td>'''[[Juan Agustín Uricoechea]]''' (v.d.) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1864]]<td> do <td>Marec [[1866]] <td>'''[[Manuel Murillo Toro]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Marec [[1866]]<td> do <td>Marec [[1866]] <td>'''[[José María Rojas Garrido]]''' (v.d.) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Marec [[1866]]<td> do <td>Maj [[1867]] <td>[[Tomás Cipriano de Mosquera|General '''Tomás Cipriano de Mosquera''']] <td>odstranjen v državnem udaru </tr> <tr> <td>Maj [[1867]]<td> do <td>April [[1868]] <td>[[Santos Acosta |General '''Santos Acosta''']] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1868]]<td> do <td>April [[1870]] <td>[[Santiago Gutiérrez|General '''Santiago Gutiérrez''']] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1870]]<td> do <td>April [[1872]] <td>[[Eustorgio Salgar|General '''Eustorgio Salgar''']] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1872]]<td> do <td>April [[1874]] <td>'''[[Manuel Murillo Toro]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1874]]<td> do <td>April [[1876]] <td>'''[[Santiago Pérez]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1876]]<td> do <td>April [[1878]] <td>'''[[Aquileo Parra]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1878]]<td> do <td>April [[1880]] <td>'''[[Julián Trujillo]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1880]]<td> do <td>April [[1882]] <td>[[Rafael Núñez (politik)|General '''Rafael Núñez''']] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1882]]<td> do <td>December [[1882]] <td>'''[[Francisco Javier Zaldúa]]''' <td>Umrl med mandatom </tr> <tr> <td>December [[1882]]<td> do <td>April [[1883]] <td>'''[[Climacho Calderón]]''' (v.d.) <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1883]]<td> do <td>April [[1884]] <td>'''[[José Eusebio Otálora]]''' <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>April [[1884]]<td> do <td>Avgust [[1884]] <td>'''[[Ezequiel Hurtado]]''' (v.d.) <td>&nbsp; </tr> </table> ==[[Republika Kolumbija]]== <table border="0" width="95%"> <tr> <th colspan=3 width="20%">Mandat</th> <th width = "40%">Ime</th> <th width = "20%">Stranka</th> <th width = "15%">Opombe</th> </tr> <tr> <td>Avgust [[1884]]<td> do <td>[[1886]] <td>[[Rafael Núñez (politik)|General '''Rafael Núñez''']] <td>&nbsp; <td>odstranjen v državnem udaru (ime države spremenjeno leta 1885) </tr> <tr> <td>[[1886]]<td> do <td>[[1887]] <td>'''[[José María Campo Serrano]]''' (v.d.) <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[1887]]<td> do <td>[[1887]] <td>'''[[Eliseo Payán]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[1887]]<td> do <td>[[1888]] <td>[[Rafael Núñez (politik)|General '''Rafael Núñez''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[1888]]<td> do <td>Avgust [[1892]] <td>'''[[Carlos Holguín]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Avgust [[1892]]<td> do <td>[[14. september]] [[1894]] <td>[[Rafael Núñez (politik)|General '''Rafael Núñez''']] (v.d.) <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>September [[1894]]<td> do <td>[[1896]] <td>'''[[Miguel Antonio Caro]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[1896]]<td> do <td>[[1896]] <td>'''[[Guillermo Quintero Calderón]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[1896]]<td> do <td>Avgust [[1898]] <td>'''[[Miguel Antonio Caro]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Avgust [[1898]]<td> do <td>Avgust [[1898]] <td>'''[[José Manuel Marroquín]]''' (v.d.) <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Avgust [[1898]]<td> do <td>Julij [[1900]] <td>'''[[Manuel Antonio Sanclemente]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Julij [[1900]]<td> do <td>Avgust [[1904]] <td>'''[[José Manuel Marroquín]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Avgust [[1904]]<td> do <td>Julij [[1908]] <td>[[Rafael Reyes|'''Prieto Rafael Reyes''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Julij [[1908]]<td> do <td>Avgust [[1908]] <td>'''[[Euclídes de Angulo]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Avgust [[1908]]<td> do <td>Avgust [[1909]] <td>[[Rafael Reyes|'''Prieto Rafael Reyes''']] <td>&nbsp; <td>forced to withdraw </tr> <tr> <td>Avgust [[1909]]<td> do <td>Julij [[1909]] <td>[[Jorge Holguín|General '''Jorge Holguín''']] (v.d.) <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Avgust [[1909]]<td> do <td>Avgust [[1910]] <td>'''[[Ramón González Valencia]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td> August [[1910]]<td> do <td>Avgust [[1914]] <td>'''[[Carlos Eduardo Restrepo]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td> August [[1914]]<td> do <td>Avgust [[1918]] <td>'''[[José Vicente Concha]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td> August [[1918]]<td> do <td>November [[1921]] <td>'''[[Marco Fidel Suárez]]''' <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[11. november]] [[1921]]<td> do <td>Avgust [[1922]] <td>[[Jorge Holguín|General '''Jorge Holguín''']] (v.d.) <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1922]]<td> do <td>Avgust [[1926]] <td>[[Pedro Nel Ospina|General '''Pedro Nel Ospina''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1926]]<td> do <td>Avgust [[1930]] <td>[[Miguel Abadía Méndez|'''Miguel Abadía Méndez''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1930]]<td> do <td>Avgust [[1934]] <td>[[Enrique Olaya Herrera|'''Enrique Olaya Herrera''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1934]]<td> do <td>Avgust [[1938]] <td>[[Alfonso López Pumarejo|'''Alfonso López Pumarejo''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1938]]<td> do <td>Avgust [[1942]] <td>[[Eduardo Santos|'''Eduardo Santos''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1942]]<td> do <td>Julij [[1945]] <td>[[Alfonso López Pumarejo|'''Alfonso López Pumarejo''']] <td>&nbsp; <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>Julij [[1945]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1945]] <td>[[Alberto Lleras Camargo|'''Alberto Lleras Camargo''']] (v.d.) <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1945]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1946]] <td>[[Alberto Lleras Camargo|'''Alberto Lleras Camargo''']] <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1946]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1950]] <td>[[Mariano Ospina Pérez|'''Luis Mariano Ospina Pérez''']] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1950]]<td> do <td>[[13. junij]] [[1951]] <td>[[Laureano Gómez|'''Laureano Eleuterio Gómez Castro''']] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>odstranjen z državnim udarom </tr> <tr> <td>[[13. junij]] [[1951]]<td> do <td>[[13. junij]] [[1953]] <td>[[Roberto Udarneta Arbeláez]] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[13. junij]] [[1953]]<td> do <td>[[13. junij]] [[1953]] <td>[[Laureano Gómez|'''Laureano Eleuterio Gómez Castro''']] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>odstranjen z državnim udarom </tr> <tr> <td>[[13. junij]] [[1953]]<td> do <td>[[10. maj]] [[1957]] <td>[[Gustavo Rojas Pinilla|General '''Gustavo Rojas Pinilla''']] <td>Vojaštvo <td>odstranjen z državnim udarom </tr> <tr> <td>[[10. maj]] [[1957]]<td> do <td>[[13. februar]] [[1958]] <td>[[Gabriel París Gordillo|General '''Gabriel París Gordillo''']] Predsednik in vodja vojaške hunte <td>&nbsp; </tr> <tr> <td valign=top rowspan=5>[[13. februar]] [[1958]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1958]] <td>[[Gabriel París Gordillo|General '''Gabriel París Gordillo''']] <td valign=top rowspan=5>Pripadniki hunte: enakovredni vodje države</tr> <tr> <td>&nbsp; <td>&nbsp; <td>[[Rafael Navas Pardo|Brigadir '''Rafael Navas Pardo''']] </tr> <tr> <td>&nbsp; <td>&nbsp; <td>[[Deogracias Fonseca Espinosa|Generalmajor '''Deogarcias Fonseca Espinosa''']] </tr> <tr> <td>&nbsp; <td>&nbsp; <td>[[Rubén Piedrahíta Arango|Kontraadmiral '''Rubén Piedrahíta Arango''']] </tr> <tr> <td>&nbsp; <td>&nbsp; <td>[[Luis Ernesto Ordóñez Castillo|Brigadir '''Luis Ernesto Ordóñez Castillo''']] </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1958]]<td> do <td>Avgust [[1962]] <td>[[Alberto Lleras Camargo|'''Alberto Lleras Camargo''']] <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1962]]<td> do <td>Avgust [[1966]] <td>[[Guillermo León Valencia|'''Guillermo León Valencia''']] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1966]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1970]] <td>[[Carlos Lleras Restrepo|'''Carlos Lleras Restrepo''']] <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1970]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1974]] <td>[[Misael Pastrana Borrero|'''Misael Pastrana Borrero''']] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1974]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1978]] <td>[[Alfonso López Michelsen|'''Alfonso López Michelsen''']] <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1978]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1982]] <td>[[Julio César Turbay Ayala|'''Julio César Turbay Ayala''']] <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1982]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1986]] <td>[[Belisario Betancur|'''Belisario Betancur Cuartas''']] <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1986]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1990]] <td>'''[[Virgilo Barco Vargas]]''' <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1990]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1994]] <td>[[César Gaviria|'''César Gaviria Trujillo''']] <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1994]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[1998]] <td>'''[[Ernesto Samper Pizano]]''' <td>[[Kolumbijska liberalna stranka|Liberalna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[1998]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[2002]] <td>'''[[Andrés Pastrana Arango]]''' <td>[[Kolumbijska konzervativna stranka|Konzervativna stranka]] <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[2002]]<td> do <td>danes <td>'''[[Álvaro Uribe Vélez]]''' <td>Neodvisen <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[2010]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[2018]] <td>'''[[Juan Manuel Santos]]''' <td>Union Party for the People <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[2018]]<td> do <td>[[7. avgust]] [[2022]] <td>'''[[Iván Duque Márquez]]''' <td>Democratic Centre <td>&nbsp; </tr> <tr> <td>[[7. avgust]] [[2022]]<td> do <td>danes <td>'''[[Gustavo Petro]]''' <td>Humane Colombia <td>&nbsp; </tr> </table> == Glej tudi == *[[Politika Kolumbije]] *[[predsednik]] *[[seznam kolumbijskih politikov]] [[Kategorija:Seznami Kolumbijcev|Predsedniki Kolumbije]] [[Kategorija:Seznami predsednikov držav|Kolumbija]] [[Kategorija:Predsedniki Kolumbije|*]] rr903rqhg4ulrxm7yjjl1si7iwm9jbd 0 60116 5735455 5665994 2022-08-16T21:03:00Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Pavlin''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|57. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.664 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.652 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti upurabe zasedel 58. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alfonz Pavlin]]/[[Paulin]] (1853—1942), botanik, dopisni član SAZU * [[Ciril Pavlin]] (1888—1964), pravnik, gospodarstvenik in publicist *[[Saša Pavlin Stošić]] (*1988), igralka *[[Fran Pavlin]], jeseniški fotograf, vzornik [[Jaka Čop|Jake Čopa]] * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] (1860—1916), gradbeni inženir, hidrotehnik, gospodarstvenik * [[Franc Pavlin (metalurg)|Franc Pavlin]] (*1937), metalurg in montanist * [[Franc Pavlin (partizan)]] * [[Franc Pavlin (teritorialec)]] * [[Gregor Pavlin]], arhitekt, fotograf, ambasador Mesta Ljubljana * [[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] (1848—1896), rimskokatoliški duhovnik in misijonar v ZDA *[[Janez Pavlin (politik)|Janez Pavlin,]] župan občine [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] * [[Jernej Pavlin]] (1881—1963), duhovnik, nabožni pisec in stenograf *[[Jernej Pavlin (politik)|Jernej Pavlin]], politik * [[Jožef Pavlin]] (1875—1914), podobar * [[Mile Pavlin]] (1926—2002), novinar, publicist, pisatelj * [[Miran Pavlin]] (*1971), nogometaš *Miran Pavlin (1920-2008), fotoreporter in publicist *[[Roman Pavlin]] (*1963), gozdar * [[Rudolf Pavlin]] (1922—2018), patofiziolog, prof. MF * [[Sandi Pavlin]] (*1942), igralec * [[Saša Pavlin Stošić]] (*1988), igralka * [[Sergej Pavlin]] (1929—2017), arhitekt, oblikovalec, prof. FA, slikar * [[Tomaž Pavlin]] (*1961), hokejist in zgodovinar športa * [[Žiga Pavlin]] (*1985), hokejist == Glej tudi == * priimke [[Paulin (priimek)|Paulin]], [[Pavlinec]], [[Pavli]], [[Pauli]] *priimke [[Pavlič]], [[Pavličič]], [[Pavlišič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] itjhl0m80chc3uz8v3ll89ij08jrbcw 5735456 5735455 2022-08-16T21:03:15Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Pavlin''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|57. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.664 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.652 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti upurabe zasedel 58. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alfonz Pavlin]]/[[Paulin]] (1853—1942), botanik, dopisni član SAZU * [[Ciril Pavlin]] (1888—1964), pravnik, gospodarstvenik in publicist *[[Fran Pavlin]], jeseniški fotograf, vzornik [[Jaka Čop|Jake Čopa]] * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] (1860—1916), gradbeni inženir, hidrotehnik, gospodarstvenik * [[Franc Pavlin (metalurg)|Franc Pavlin]] (*1937), metalurg in montanist * [[Franc Pavlin (partizan)]] * [[Franc Pavlin (teritorialec)]] * [[Gregor Pavlin]], arhitekt, fotograf, ambasador Mesta Ljubljana * [[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] (1848—1896), rimskokatoliški duhovnik in misijonar v ZDA *[[Janez Pavlin (politik)|Janez Pavlin,]] župan občine [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] * [[Jernej Pavlin]] (1881—1963), duhovnik, nabožni pisec in stenograf *[[Jernej Pavlin (politik)|Jernej Pavlin]], politik * [[Jožef Pavlin]] (1875—1914), podobar * [[Mile Pavlin]] (1926—2002), novinar, publicist, pisatelj * [[Miran Pavlin]] (*1971), nogometaš *Miran Pavlin (1920-2008), fotoreporter in publicist *[[Roman Pavlin]] (*1963), gozdar * [[Rudolf Pavlin]] (1922—2018), patofiziolog, prof. MF * [[Sandi Pavlin]] (*1942), igralec * [[Saša Pavlin Stošić]] (*1988), igralka * [[Sergej Pavlin]] (1929—2017), arhitekt, oblikovalec, prof. FA, slikar * [[Tomaž Pavlin]] (*1961), hokejist in zgodovinar športa * [[Žiga Pavlin]] (*1985), hokejist == Glej tudi == * priimke [[Paulin (priimek)|Paulin]], [[Pavlinec]], [[Pavli]], [[Pauli]] *priimke [[Pavlič]], [[Pavličič]], [[Pavlišič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] fiylkm3sf86gjj0s8ohhz5666pf9ax3 5735511 5735456 2022-08-17T00:13:26Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Pavlin''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|57. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.664 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.652 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti upurabe zasedel 58. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alfonz Pavlin]]/[[Paulin]] (1853—1942), botanik, dopisni član SAZU * [[Anja Pavlin,]] pevka (Indigo) * [[Ciril Pavlin]] (1888—1964), pravnik, gospodarstvenik in publicist *[[Fran Pavlin]], jeseniški fotograf, vzornik [[Jaka Čop|Jake Čopa]] * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] (1860—1916), gradbeni inženir, hidrotehnik, gospodarstvenik * [[Franc Pavlin (metalurg)|Franc Pavlin]] (*1937), metalurg in montanist * [[Franc Pavlin (partizan)]] * [[Franc Pavlin (teritorialec)]] * [[Gregor Pavlin]], arhitekt, fotograf, ambasador Mesta Ljubljana * [[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] (1848—1896), rimskokatoliški duhovnik in misijonar v ZDA *[[Janez Pavlin (politik)|Janez Pavlin,]] župan občine [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] * [[Jernej Pavlin]] (1881—1963), duhovnik, nabožni pisec in stenograf *[[Jernej Pavlin (politik)|Jernej Pavlin]], politik * [[Jožef Pavlin]] (1875—1914), podobar * [[Mile Pavlin]] (1926—2002), novinar, publicist, pisatelj * [[Miran Pavlin]] (*1971), nogometaš *Miran Pavlin (1920-2008), fotoreporter in publicist *[[Roman Pavlin]] (*1963), gozdar * [[Rudolf Pavlin]] (1922—2018), patofiziolog, prof. MF * [[Sandi Pavlin]] (*1942), igralec * [[Saša Pavlin Stošić]] (*1988), igralka * [[Sergej Pavlin]] (1929—2017), arhitekt, oblikovalec, prof. FA, slikar * [[Tomaž Pavlin]] (*1961), hokejist in zgodovinar športa * [[Žiga Pavlin]] (*1985), hokejist == Glej tudi == * priimke [[Paulin (priimek)|Paulin]], [[Pavlinec]], [[Pavli]], [[Pauli]] *priimke [[Pavlič]], [[Pavličič]], [[Pavlišič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0nxfhytg7o182d5g3msm8k6ovxs3tes 10 61648 5735064 5079981 2022-08-16T12:13:46Z A09 188929 predelano wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci |title = Regije sveta |basestyle = background:khaki; |colwidth = 50em |col1 = [[Slika:LocationAfrica.png|60x64px]] '''[[Afrika]]''' ({{hlist|[[Osrednja Afrika|Osrednja]]|[[Severna Afrika|Severna]]|[[Vzhodna Afrika|Vzhodna]]| [[Zahodna Afrika|Zahodna]]}})<br/> [[Slika:LocationAmericas.png|60x64px]] '''Amerika''' ({{hlist|[[Severna Amerika|Severna]]|[[Srednja Amerika|Srednja]]|[[Južna Amerika|Južna]]|[[Medmorska Amerika|Medmorska]]|[[Karibi]]|[[Angloamerika]]|[[Latinska Amerika]]}})<br/> [[Slika:LocationAsia.png|60x64px]] '''[[Azija]]''' ({{hlist|[[Južna Azija|Južna]]|[[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodna]]|[[Jugozahodna Azija|Jugozahodna]]|[[Srednja Azija|Srednja]]|[[Severna Azija|Severna]]|[[Vzhodna Azija|Vzhodna]]}})<br/> [[Slika:LocationEurope.png|60px]] '''[[Evropa]]''' ({{hlist|[[Južna Evropa|Južna]]|[[Severna Evropa|Severna]]|[[Srednja Evropa|Srednja]]|[[Vzhodna Evropa|Vzhodna]]|[[Zahodna Evropa|Zahodna]]}}) |col2 = [[Slika:LocationOceania.png|60x64px]] '''[[Oceanija]]''' ({{hlist|[[Avstralija]]|[[Melanezija]]|[[Mikronezija]]|[[Polinezija]]}}<br/> [[Slika:LocationPolarRegions.png|60px]] '''[[Polarno območje|Polarna območja]]''' ({{hlist|[[Arktika]]|[[Antarktika]]}})<br/> [[Slika:LocationOceans.png|60px]] '''[[Ocean]]i''' ({{hlist|[[Svetovni ocean|Svetovni]]|[[Arktični ocean|Arktični]]|[[Atlantski ocean|Atlantski]]|[[Indijski ocean|Indijski]]|[[Južni ocean|Južni]]|[[Tihi ocean|Tihi]]}} |below='''Druge''' {{hlist|[[Azija-Pacifik]]|[[Bližnji vzhod]]|[[Daljni vzhod]]|[[Srednji vzhod]]|[[Tihooceanski lok]]}} }} == Glej tudi == * {{tl|Celine sveta}} [[Kategorija:Geografske navigacijske predloge|Regije sveta]] </noinclude> jgjtgmhh7mirlvymrsypuw3xo4f5tvt 5735074 5735064 2022-08-16T12:21:03Z A09 188929 pp wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci |title = Regije sveta |basestyle = background:khaki; |colwidth = 50em |col1 = [[Slika:LocationAfrica.png|60x64px]] '''[[Afrika]]''' {{hlist|[[Osrednja Afrika|Osrednja]]|[[Severna Afrika|Severna]]|[[Vzhodna Afrika|Vzhodna]]| [[Zahodna Afrika|Zahodna]]}}<br/> [[Slika:LocationAmericas.png|60x64px]] '''Amerika''' {{hlist|[[Severna Amerika|Severna]]|[[Srednja Amerika|Srednja]]|[[Južna Amerika|Južna]]|[[Medmorska Amerika|Medmorska]]|[[Karibi]]|[[Angloamerika]]|[[Latinska Amerika]]}}<br/> [[Slika:LocationAsia.png|60x64px]] '''[[Azija]]''' {{hlist|[[Južna Azija|Južna]]|[[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodna]]|[[Jugozahodna Azija|Jugozahodna]]|[[Srednja Azija|Srednja]]|[[Severna Azija|Severna]]|[[Vzhodna Azija|Vzhodna]]}}<br/> [[Slika:LocationEurope.png|60px]] '''[[Evropa]]''' {{hlist|[[Južna Evropa|Južna]]|[[Severna Evropa|Severna]]|[[Srednja Evropa|Srednja]]|[[Vzhodna Evropa|Vzhodna]]|[[Zahodna Evropa|Zahodna]]}} |col2 = [[Slika:LocationOceania.png|60x64px]] '''[[Oceanija]]''' {{hlist|[[Avstralija]]|[[Melanezija]]|[[Mikronezija]]|[[Polinezija]]}}<br/> [[Slika:LocationPolarRegions.png|60px]] '''[[Polarno območje|Polarna območja]]''' {{hlist|[[Arktika]]|[[Antarktika]]}}<br/> [[Slika:LocationOceans.png|60px]] '''[[Ocean]]i''' {{hlist|[[Svetovni ocean|Svetovni]]|[[Arktični ocean|Arktični]]|[[Atlantski ocean|Atlantski]]|[[Indijski ocean|Indijski]]|[[Južni ocean|Južni]]|[[Tihi ocean|Tihi]]}} |below='''Druge''' {{hlist|[[Azija-Pacifik]]|[[Bližnji vzhod]]|[[Daljni vzhod]]|[[Srednji vzhod]]|[[Tihooceanski lok]]}} }} <noinclude> == Glej tudi == * {{tl|Celine sveta}} [[Kategorija:Geografske navigacijske predloge|Regije sveta]] </noinclude> 7ny8oglaqj56aolp54pcwjo1m1uhjwt 0 62697 5735612 5721274 2022-08-17T09:41:23Z 193.2.11.205 /* L */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jim Abrahams]] - [[Al Adamson]] - [[Todd Albertson]] - [[Adell Aldrich]] - [[Robert Aldrich]] - [[Sherman Alexie]] - [[Debbie Allen]] - [[Irwin Allen]] - [[Woody Allen]] - [[Robert Altman]] - [[Allison Anders]] - [[John Anderson (igralec)]] - [[Paul Thomas Anderson]] - [[Wes Anderson]] - [[Ken Annakin]] - [[David Anspaugh]] - [[Nimród Antal]] - [[Gregg Araki]] - [[Jack Arnold]] - [[Darren Aronofsky]] - [[Miguel Arteta]] - [[Dorothy Arzner]] - [[Hal Ashby]] - [[John Mallory Asher]] - [[Sean Astin]] - [[Tex Avery]] - [[John G. Avildsen]] - [[Mario Azzopardi]] - == B == [[Lloyd Bacon]] - [[John Badham]] - [[King Baggot]] - [[Bruce Baillie]] - [[David Ball (režiser)|David Ball]] - [[Carroll Ballard]] - [[Albert Band]] - [[Charles Band (režiser)|Charles Band]] - [[Robert Banks (režiser)|Robert Banks]] - [[Reginald Barker]] - [[Paul Bartel]] - [[Noah Baumbach]] - [[Michael Bay]] - [[Warren Beatty]] - [[William Beaudine]] - [[László Benedek]] - [[Richard Benjamin]] - [[James Benning (režiser)|James Benning]] - [[Robby Benson]] - [[Robert Benton]] - [[Edward Bernds]] - [[Angela Bettis]] - [[Herbert Biberman]] - [[Kathryn Bigelow]] - [[Bill Condon]] - [[Bill Bixby]] - [[Andrew Blake]] - [[Les Blank]] - [[Bob Clark]] - [[Paul Bogart]] - [[Peter Bogdanovich]] - [[Francis Boggs]] - [[Ryszard Bolesławski]] - [[Lizzie Borden (režiser)|Lizzie Borden]] - [[Frank Borzage]] - [[Rob Bowman]] - [[Alan Brain]] - [[Martin Brest]] - [[Craig Brewer]] - [[Matthew Bright]] - [[Albert Brooks]] - [[James L. Brooks]] - [[Mel Brooks]] - [[Richard Brooks]] - [[Clarence Brown]] - [[Tod Browning]] - [[Larry Buchanan]] - [[Kenean Buel]] - [[Charles Burnett]] - [[Tim Burton]] - [[Busby Berkeley]] - [[Reggie Rock Bythewood]] - == C == [[Edward Cahn]] - [[James Cameron]] - [[Kat Candler]] - [[Jonathan Caouette]] - [[Frank Capra]] - [[Joe Carnahan]] - [[John Carpenter]] - [[Michael Carpenter]] - [[Chris Carter (scenarist)]] - [[Thomas Carter (režiser)]] - [[Alexandra Cassavetes]] - [[John Cassavetes]] - [[Nick Cassavetes]] - [[William Castle]] - [[Gregory La Cava]] - [[Damien Chazelle]] - [[Stephen Chbosky]] - [[Lionel Chetwynd]] - [[Michael Cimino]] - [[Larry Clark]] - [[James Clavell]] - [[George Clooney]] - [[Joel and Ethan Coen]] - [[Larry Cohen]] - [[Rob Cohen]] - [[Chris Columbus]] - [[Cecelia Condit]] - [[Kerry Conran]] - [[Martha Coolidge]] - [[Jackie Cooper]] - [[Merian Caldwell Cooper]] - [[Francis Ford Coppola]] - [[Roman Coppola]] - [[Sofia Coppola]] - [[Roger Corman]] - [[Don Coscarelli]] - [[Kevin Costner]] - [[Bryan Cranston]] - [[Wes Craven]] - [[Leanna Creel]] - [[Michael Crichton]] - [[John Cromwell (režiser)]] - [[Alan Crosland]] - [[Cameron Crowe]] - [[George Cukor]] - [[Shamus Culhane]] - [[Rusty Cundieff]] - [[Sean S. Cunningham]] - [[Vondie Curtis-Hall]] - == D == [[John Dahl]] - [[Joe Dante]] - [[Frank Darabont]] - [[Gregory Dark]] - [[W. Scott Darling]] - [[Julie Dash]] - [[Jules Dassin]] - [[Ossie Davis]] - [[Joe De Grasse]] - [[Brian De Palma]] - [[David Decoteau]] - [[Gene Deitch]] - [[Cecil B. DeMille]] - [[Jonathan Demme]] - [[Ted Demme]] - [[Johnny Depp]] - [[John Derek]] - [[Maya Deren]] - [[Andre DeToth]] - [[Danny DeVito]] - [[Tom DiCillo]] - [[Henri Diamant-Berger]] - [[Kirby Dick]] - [[Ernest Dickerson]] - [[William Dieterle]] - [[Mark Dindal]] - [[Walt Disney]] - [[Edward Dmytryk]] - [[Peter Docter]] - [[Donald Petrie]] - [[Stanley Donen]] - [[Richard Donner]] - [[Russell S. Doughten]] - [[Gordon Douglas (režiser)]] - [[Jackson Douglas]] - [[Carl Dudley]] - [[Dennis Dugan]] - [[Bill Duke]] - [[Richard Dutcher]] - [[Robert Duvall]] - [[Allan Dwan]] - [[Jesse Dylan]] - == E == [[Clint Eastwood]] - [[Blake Edwards]] - [[Robert Eggers]] - [[Breck Eisner]] - [[Harry Elfont]] - [[Eli Steele]] - [[Cy Endfield]] - [[Nora Ephron]] - [[Al Eugster]] - == F == [[Douglas Fairbanks starejši]] - [[Hampton Fancher]] - [[Peter Farrelly]] - [[Bobby Farrelly]] - [[Jon Favreau]] - [[Mark L. Feinsod]] - [[Juan Feldman]] - [[Abel Ferrara]] - [[Romaine Fielding]] - [[David Fincher]] - [[India Arie]] - [[Robert J. Flaherty]] - [[Dave Fleischer]] - [[Richard Fleischer]] - [[Andrew Fleming]] - [[Victor Fleming]] - [[Brian Flemming]] - Robert Florey - [[Peter Fonda]] - [[John Ford]] - [[Tom Ford]] - [[Carl Foreman]] - [[Bob Fosse]] - [[Jodie Foster]] - [[Norman Foster (režiser)]] - [[Jonathan Frakes]] - [[Coleman Francis]] - [[Robert Frank]] - [[John Frankenheimer]] - [[Carl Franklin]] - [[Morgan Freeman]] - [[Ron Fricke]] - [[William Friedkin]] - [[David F. Friedman]] - [[Samuel Fuller]] - [[Antoine Fuqua]] - == G == [[Martin Gabel]] - [[Rodrigo Garcia]] - [[Richard Garrick]] - [[Mel Gibson]] - [[Terry Gilliam]] - [[Robert Ginty]] - [[Benjamin Glazer]] - [[Crispin Glover]] - [[Eric Goldberg]] - [[Gary Goldman]] - [[Nick Gomez]] - [[Bert I. Gordon]] - [[Keith Gordon]] - [[Stuart Gordon]] - [[David S. Goyer]] - [[William A. Graham (režiser)]] - [[Lee Grant]] - [[Walter Grauman]] - [[F. Gary Gray]] - [[William Greaves]] - [[Kitty Green]] - [[Bud Greenspan]] - [[Robert Greenwald]] - [[Bradley Gregg]] - [[D. W. Griffith]] - [[James William Guercio]] - [[Christopher Guest]] - [[Charles Guggenheim]] - [[Davis Guggenheim]] - [[Stephen Gyllenhaal]] -[[Jordan Galland]] - == H == [[Taylor Hackford]] - [[Barbara Hammer]] - [[Lisa Hammer]] - [[Curtis Hanson]] - [[Catherine Hardwicke]] - [[Veronica Hart]] - [[Hal Hartley]] - [[Henry Hathaway]] - [[Howard Hawks]] - [[Todd Haynes]] - [[Amy Heckerling]] - [[Sian Heder]] - [[Peter Hedges]] - [[Richard T. Heffron]] - [[Buck Henry]] - [[Brian Henson]] - [[Jim Henson]] - [[James Herbert (režiser)]] - [[Herk Harvey]] - [[Herschell Gordon Lewis]] - [[Marshall Herskovitz]] - [[Jared and Jerusha Hess]] - [[George Roy Hill]] - [[Jack Hill]] -[[Jerome Hill]] - [[Walter Hill]] - [[Gregory Hoblit]] - [[Savage Steve Holland]] - [[Todd Holland]] - [[Tom Holland]] - [[Kevin Hooks]] - [[Tobe Hooper]] - [[Dennis Hopper]] - [[James W. Horne]] - [[David Horsley]] - [[Ron Howard (režiser)]] - [[Reginald Hudlin]] - [[Warrington Hudlin]] - [[Hughes Brothers]] - [[Howard Hughes]] - [[John Hughes (filmski režiser)]] - [[William J. Humphrey]] - [[Paul Hunter (režiser)]] - [[John Huston]] - [[Brian G. Hutton]] - [[Peter Hyams]] - == I == [[Thomas Harper Ince]] - [[Rex Ingram (režiser)]] - [[James Ivory (režiser)]] - == J == [[Donald G. Jackson]] - [[George Jackson (filmski režiser)]] - [[Jim Jarmusch]] - [[Patty Jenkins]] - [[Rian Johnson]] - [[Clark Johnson]] - [[Nunnally Johnson]] - [[Ollie Johnston]] - [[L.Q. Jones]] - [[F. Richard Jones]] - [[Spike Jonze]] - [[Rupert Julian]] - [[Miranda July]] - == K == [[Nathaniel Kahn]] - [[Deborah Kaplan]] - [[Lawrence Kasdan]] - [[Philip Kaufman]] - [[Elia Kazan]] - [[Buster Keaton]] - [[David Keith]] - [[David Kellogg]] - [[Gene Kelly]] - [[Richard Kelly (režiser)]] - [[Sarah Kernochan]] - [[Irvin Kershner]] - [[James Kerwin]] - [[Joseph Kahn]] - [[Zalman King]] - [[Randal Kleiser]] - [[Steve Kloves]] - [[David Koepp]] - [[Zoltán Korda]] - [[Harmony Korine]] - [[Stanley Kramer]] - [[Stanley Kubrick]] - [[Roger Kumble]] - [[Ken Kwapis]] - == L == [[Neil LaBute]] - [[John Landis]] - [[Walter Lang]] - [[John Lasseter]] - [[Stan Lathan]] - [[Marc Lawrence (režiser)]] - [[Elizabeth LeCompte]] - [[Mervyn LeRoy]] - [[Richard Leacock]] - [[Mimi Leder]] - [[Charles Lederer]] - [[Malcolm D. Lee]] - [[Spike Lee]] - [[Michael Legge (filmski režiser)]] - [[Henry Lehrman]] - [[Jack Lemmon]] - [[Kasi Lemmons]] - [[Richard Lester]] - [[Albert Lewin]] - [[Barry Levinson]] - [[Jerry Lewis]] - [[Joseph H. Lewis]] - [[Doug Liman]] - [[Richard Linklater]] - [[Steven Lisberger]] - [[Lynne Littman]] - [[Joshua Logan]] - [[Del Lord]] - [[Joseph Losey]] - David Lowery - [[George Lucas]] - [[Sidney Lumet]] - [[Oscar A.C. Lund]] - [[Dick Lundy (animator)]] - [[Ida Lupino]] - [[Rod Lurie]] - [[William Lustig]] - [[David Lynch]] - [[Jennifer Lynch]] - == M == [[Willard Mack]] - [[Alexander Mackendrick]] - [[Albert Magnoli]] -[[Terrence Malick]] - [[David Mamet]] - [[Rouben Mamoulian]] - [[James Mangold]] - [[Joseph L. Mankiewicz]] - [[Anthony Mann]] - [[Delbert Mann]] - [[Michael Mann (filmski režiser)]] - [[Dave Markey]] - [[Penny Marshall]] - [[Darnell Martin]] - [[Stu Maschwitz]] - [[Elaine May]] - [[Albert and David Maysles]] - [[Paul Mazursky]] - [[Leo McCarey]] - Bruce McDonald - [[McG]] - [[J.P. McGowan]] - [[Robert A. McGowan]] - [[Robert F. McGowan]] - [[Doug McHenry]] - [[Adam McKay]] - [[Andrew V. McLaglen]] - [[John McNaughton]] - [[James McTeigue]] - [[John McTiernan]] - [[Gus Meins]] - [[Adolfas Mekas]] - [[Jonas Mekas]] - [[George Melford]] - [[Radley Metzger]] - [[Nicholas Meyer]] - [[Russ Meyer]] - [[Dave Meyers]] - [[Oscar Micheaux]] - [[Ted V. Mikels]] - [[Lewis Milestone]] (''Leon Milštejn'') - [[John Milius]] - [[Harry F. Millarde]] - [[Frank Miller]] - [[Mike Mills (režiser)]] - [[Tim Minear]] - [[Steve Miner]] - [[Vincente Minnelli]] - [[Robert Mitchum]] - [[Michael Moore]] - [[Michael D. Moore]] - [[Robert Moore (režiser)]] - [[Paul Morrissey]] - [[Robert Mulligan]] - [[Misty Mundae]] - [[Richard Myers (filmski režiser)]] - == N == [[Grim Natwick]] - [[Marv Newland]] - [[Paul Newman]] - [[Fred Newmeyer]] - [[Fred Niblo]] - [[Mike Nichols]] - [[Leonard Nimoy]] - [[Christopher Nolan]] - [[Jehane Noujaim]] - [[Christian Nyby]] - == O == [[Dan O'Bannon]] - [[Ron O'Neal]] - [[Sidney Olcott]] - [[Ken Olin]] - [[Barry M. Osborne]] - [[Frank Oz]] - == P == [[PES (režiser)]] - [[Alan J. Pakula]] - [[George Pal]] - [[Euzhan Palcy]] - [[Dean Parisot]] - [[Trey Parker]] - [[Gordon Parks]] - [[James Parrott]] - [[John Tiffen Patterson]] - [[Alexander Payne]] - [[Sam Peckinpah]] - [[Jordan Peele]] - [[Kimberly Peirce]] - [[Arthur Penn]] - [[D.A. Pennebaker]] - [[Frank Perry]] - [[Tyler Perry]] - [[Phil Tippett]] - [[Philip Dunne (pisatelj)]] - [[Todd Phillips]] - [[Jan Pinkava]] - [[Shira Piven]] - [[Amos Poe]] - [[Sidney Poitier]] - [[Sydney Pollack]] - [[Hal Prince]] - [[Gina Prince-Bythewood]] - == Q == [[Richard Quine]] - == R == [[Bob Rafelson]] - [[Sam Raimi]] - [[Harold Ramis]] - [[Arthur Rankin mlajši]] - [[Brett Ratner]] - [[Man Ray]] - [[Nicholas Ray]] - [[Robert Redford]] - [[Godfrey Reggio]] - [[Carl Reiner]] - [[Rob Reiner]] - [[Kevin Reynolds]] - [[Rick Schmidlin]] - [[John Ridley]] - [[Martin Ritt]] - [[Jay Roach]] - [[Tim Robbins]] - [[Robert Butler (režiser)]] - [[Robert Rodríguez]] - [[Chris Roberts]] - [[Hugh A. Robertson]] - [[Angela Robinson]] - [[Phil Alden Robinson]] - [[Mark Robson]] - [[John Roecker]] - [[Mark Romanek]] - [[George A. Romero]] - [[Herbert Ross]] - [[Robert Rossen]] - [[Eli Roth]] - [[Wesley Ruggles]] - [[Richard Rush (režiser)]] - [[David O. Russell]] - [[Jay Russell]] - [[Mark Rydell]] - == S == [[Bob Saget]] - [[Victor Salva]] - [[Chris Sanders]] - [[Terry Sanders]] - [[Alfred Santell]] - [[Joseph Santley]] - [[Tom Savini]] - [[John Sayles]] - [[Franklin Schaffner]] - [[Rob Schmidt]] - [[Julian Schnabel]] - [[Paul Schrader]] - [[Joel Schumacher]] - [[Martin Scorsese]] - [[Campbell Scott]] - [[Wilbur Scott]] - [[George Seaton]] - [[Mack Sennett]] - [[Christopher Seufert]] - [[Maxwell Shane]] - [[Scott Shaw]] - [[Ron Shelton]] - [[Gary Sherman]] - [[Bill Sherwood]] - [[Jack Sholder]] - [[George Sidney]] - [[Marcos Siega]] - [[Don Siegel]] - [[Annie Silverstein]] - [[Bryan Singer]] - [[John Singleton]] - [[Jack Smight]] - [[Bruce W. Smith]] - [[Charles Martin Smith]] - [[Kevin Smith]] - [[Zack Snyder]] - [[Steven Soderbergh]] - [[Courtney Solomon]] - [[Todd Solondz]] - [[Barry Sonnenfeld]] - [[Joel Souza]] - [[Steven Spielberg]] - [[Morgan Spurlock]] - [[John M. Stahl]] - [[Sylvester Stallone]] - [[Richard Stanley]] - [[Andrew Stanton]] - [[Ray Dennis Steckler]] - [[Josef von Sternberg]] - [[George Stevens]] - [[Leslie Stevens]] - [[Robert Stevenson (režiser)]] - [[Douglas Day Stewart]] - [[Ben Stiller]] - [[Whit Stillman]] - [[John Stockwell (igralec)]] - [[Charles Stone III.]] - [[Oliver Stone]] - [[Tim Story (filmski režiser)]] - [[Adario Strange]] - [[Barbra Streisand]] - [[Erich von Stroheim]] - [[John Sturges]] - [[Preston Sturges]] - [[James Szalapski]] - == T == [[Quentin Tarantino]] - [[Frank Tashlin]] - [[Norman Taurog]] - [[William Desmond Taylor]] - [[Julie Taymor]] - [[Michael Toshiyuki Uno]] - [[Tiffani Thiessen]] - [[Betty Thomas]] - [[Billy Bob Thornton]] - [[Richard Thorpe]] - [[George Tillman mlajši]] - [[Stacy Title]] - [[James Toback]] - [[Rip Torn]] - [[Robert Townsend]] - [[Gary Trousdale]] - [[Douglas Trumbull]] - [[Phil Tucker]] - [[Florence Turner]] - [[Frank Tuttle]] - == U == [[Andres Useche]] - == V == [[Woody Van Dyke]] - [[Tim Van Patten]] - [[Mario Van Peebles]] - [[Melvin Van Peebles]] - [[Gus Van Sant]] - [[Gore Verbinski]] - [[King Vidor]] - [[Robert G. Vignola]] - [[Bernard Vorhaus]] - [[Slavko Vorkapich]] - == W == [[Chris Walas]] - [[Bill Walsh (producent)]] - [[Raoul Walsh]] - [[Denzel Washington]] - [[John Waters (filmski režiser)]] - [[John S. Waters]] - [[Ric Roman Waugh]] - [[Keenen Ivory Wayans]] - [[Marlon Wayans]] - [[Jack Webb]] - [[Paul Weitz (filmski režiser)]] - [[Chris Weitz]] - [[Orson Welles]] - [[William A. Wellman]] - [[Roland West]] - [[Joss Whedon]] - [[Forest Whitaker]] - [[Billy Wilder]] - [[Hype Williams]] - [[Kevin Williamson]] - [[Kurt Wimmer]] - [[Irwin Winkler]] - [[Robert Wise]] - [[Len Wiseman]] - [[Doris Wishman]] - [[Alexander Witt]] - [[George W. Hill]] - [[George C. Wolfe]] - [[John Woo]] - [[Edward D. Wood mlajši]] - [[Sam Wood]] - [[Bille Woodruff]] - [[William Wyler]] - == Y == [[Kevin Yagher]] - [[Boaz Yakin]] - [[Ben Younger]] - [[Brian Yuzna]] - == Z == [[Steven Zaillian]] - [[Frank Zappa]] - [[Joe Zaso]] - [[Nick Zedd]] - [[Robert Zemeckis]] - [[Lee David Zlotoff]] - [[Craig Zobel]] - [[David Zucker]] - [[Jerry Zucker]] - [[Edward Zwick]] - [[Terry Zwigoff]] - {{seznami narodov po poklicu|filmskih režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Filmski režiser]] [[Kategorija:Ameriški filmski režiserji|*]] lm7n5jq64iban4v05wor7kpaec67ydb 0 62711 5735518 5733198 2022-08-17T01:10:46Z Amanesciri2021 205950 /* R */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Greg Abbott]] - [[Ralph Abernathy]] - [[Dean Gooderham Acheson]] - [[John Adair]] - [[John Adams]] - [[John Quincy Adams]] - [[Samuel Adams]] - [[Jane Addams]] - [[Spiro Agnew]] - [[George Aiken]] - [[Joseph Alioto]] - [[Madeleine Albright]] - [[Yvette Alexander]] - [[Carlos Alvarez]] - [[James Armistead]] - [[Rocky Anderson]] - [[Susan Brownell Anthony]] - [[Marlene Archer]] - [[Dick Armey]] - [[Felix D. Arroyo]] - [[Chester A. Arthur]] - [[Blake Ashby]] - [[John Ashcroft]] - [[James C. Auchincloss]] - [[Lloyd Austin]] - [[Stephen F. Austin]] == B == [[Bruce Edward Babbitt]] - [[John Bachtell]] - [[Augustus Octavius Bacon]] - [[Ruth Bader Ginsburg]] - [[Arthur Pendleton Bagby]] - [[Kay Bailey Hutchison]] - [[Ella Josephine Baker]] - [[Howard Baker]] - [[James Baker]] - [[Abraham Baldwin]] - [[Steve Bannon]] - [[Ajamu Baraka]] - [[Alben W. Barkley]] - [[Doug Barnes]] - [[James Barnes]] - [[Bill Barr|Bill (William P.) Barr]] - [[Bob Barr]] - [[Roseanne Barr]] - [[William P. Barr]] - [[Marion Barry]] - [[Ernest W. Barrett]] - [[Richard Bassett]] - [[George Lafayette Beal]] - [[Abraham Beame]] - [[David Beasley]] - [[Max Bedacht]] - [[Bill Beeny]] - [[Mark Begich]] - [[Carol Bellamy]] - [[August Belmont]] - [[Lisa Bender]] - [[Robert T. Bennett]] - [[Allan L. Benson]] - [[Thomas Hart Benton]] - [[Sandy Berger]] - [[David Bergland]] - [[Mario Biaggi]] - [[Joe Biden]] - [[Rob Bishop]] - [[Wilson S. Bissell]] - [[Bill de Blasio]] - [[James G. Blaine]] - [[John Blatnik]] - [[Antony Blinken]] - [[Michael Bloomberg]] - [[Roy Blunt]] - [[Cory Booker]] - [[John R. Bolton]] - [[William P. Bolton]] - [[Cory Anthony Booker]] - [[Newton Booth]] - [[John Boozman]] - [[Lyle Boren]] - [[Barbara Boxer]] - [[Elias Boudinot]] (''Gallegina Uwati'' ''[ᎦᎴᎩᎾ ᎤᏩᏘ]'' ''"Buck Watie"'')- [[Elias Cornelius Boudinot]] - [[Muriel Bowser]] - [[Jon Bramnick]] - [[Eugene Branstool]] - [[James M. Branum]] - [[Marvin Braude]] - [[Donna Brazile]] - [[John C. Breckinridge]] - [[John O. Brennan]] - [[Daniel Brewster]] - [[Styles Bridges]] - [[David C. Broderick]] - [[Earl Browder]] - [[Harold Brown]] - [[Jerry Brown]] - [[Kate Brown]] - [[Pat Brown]] - [[Ron Brown]] - [[Dewey Phillip "Phil" Bryant]] - [[Zbigniew Brzezinski]] - [[Pat Buchanan]] - [[Brett Buerck]] - [[Joel Britton]] - [[Scott Brown]] - [[James Buchanan]] - [[John Buchanan (ameriški politik)|John Buchanan]] - [[James Buckley]] - [[Steve Bullock]] - [[McGeorge Bundy]] - [[Charles H. Burke]] - [[David G. Burnet]] - [[James H. Burnley IV.]] - [[William Joseph Burns]] - [[Aaron Burr mlajši|Aaron Burr ml.]] - [[Harold Hitz Burton]] - [[Sylvia Burwell]] - [[George H. W. Bush]] - [[George W. Bush]] - [[Jeb Bush]] - [[Prescott Bush]] - [[Peter Buttigieg]] - [[Robert Byrd]] - [[Bradley Byrne]] - [[Leslie Byrne]] - [[James Francis Byrnes]] == C == [[Capri Cafaro]] - [[Róger Calero]] - [[John C. Calhoun]] - [[Carroll A. Campbell Jr.]] - [[James Campbell (Postmaster General)]] - [[Thomas Mitchell Campbell]] - [[Kristie Canegallo]] - [[James Patrick Cannon]] - [[Allen D. Candler]] - [[Eric Cantor]] - [[Maria Cantwell]] - [[Donald Carcieri]] - [[Frank Carlucci]] - [[Robin Carnahan]] - [[Ben Carson]] - [[Samuel Price Carson]] - [[Ash Carter]] - [[Jimmy Carter]] - [[Bill Cassidy]] - [[Joaquin Castro]] - [[Julian Castro]] - [[Anthony Celebrezze]] - [[Paul Cellucci]] - [[John Chandler Gurney]] - [[Mark Charles]] - [[Dick Cheney]] - [[Liz Cheney]] - [[Mark B. Childress]] - [[William Dudley Chipley]] - [[Shirley Chisholm]] - [[Chris Christie]] - [[Warren Christopher]] - [[Vincent Cianci mlajši]] - [[David Cicilline]] - [[Ed Clark]] - [[Ramsey Clark]] - [[David A. Clarke]] - [[Henry Clay]] - [[Thomas Green Clemson]] - [[Grover Cleveland]] - [[Bill Clinton]] - [[George Clinton]] - [[Hillary Clinton]] - [[Jim Clyburn]] - [[Dan Coats]] - [[David Cobb]] - [[Howell Cobb]] - [[Richard Codey]] - [[William Cohen]] - [[Schuyler Colfax]] - [[Susan Collins]] - [[Oscar Branch Colquitt]] - [[Cornelius Cole]] - [[James B. Comey]] - [[John Conness]] - [[Maurice Connolly]] - [[Calvin Coolidge]] - [[John Bowden Connailly]] - [[Kellyanne Conway]] - [[John Conyers]] - [[Erastus Corning II.]] - [[John Cornyn]] - [[Ed Crane]] - [[Alan Cranston]] - [[Linda W. Cropp]] - [[Ted Cruz]] - [[Arlie F. Culp]] - [[Elijah Cummings]] - [[Andrew Cuomo]] - [[Mario Cuomo]] - [[Andrew Gregg Curtin]] - [[Charles Curtis]] - [[Robert Cutler]] == D == [[Steve Daines]] - [[George M. Dallas]] - [[Teresa Daly]] - [[Al D'Amato]] - [[Henry G. Danforth]] - [[Marc Dann]] - [[Tom Daschle]] - [[Jefferson Davis]] - [[Charles G. Dawes]] - [[Mark Dayton]] - [[Howard Dean]] - [[Henry Dearborn]] - [[Eugene Victor Debs]] - [[Peter DeFazio]] - [[John Delaney]] - [[Martin Delany]] - [[Tom DeLay]] - [[Eugene Dennis]] - [[Charlie Dent]] - [[George Dern]] - [[Ron DeSantis]] - [[John M. Deutch]] - [[James Devereux]] -[[Thomas E. Dewey]] - [[Mike DeWine]] - [[Samuel Dexter]] - [[Edward D. DiPrete]] - [[John D. Dingell starejši]] - [[John Dingell jr.]] - [[David Dinkins]] - [[Michael Dixon]] - [[Farrell Dobbs]] - [[Chris Dodd]] - [[Bob Dole|Bob (Robert) Dole]] (1923-2021) - [[Isidore Dollinger]] - [[Jesse M. Donaldson]] - [[Mary Donohue]] - [[Frederick Douglass]] -[[Michael F. Doyle]] - [[Michael E. Driscoll]] - [[Michael Dukakis]] - [[David Duke]] - [[John Foster Dulles]] - [[Sheridan Downey]] - [[John R. Dunne]] - [[Dick Durbin]] == E == [[Lawrence Eagleburger]] - [[James Eastland]] - [[Dennis Eckart]] - [[Dwight David Eisenhower]] - [[Allen J. Ellender]] - [[Keith Ellison]] - [[Ed Emery]] - [[Clair Engle]] - [[Mike Enzi]] - [[Joni Ernst]] - [[Mark Esper]] - [[William Eustis]] == F == [[James A. Farley]] (1888-1976) - [[James T. Farley]] - [[Louis Farrakhan]] - [[Dianne Feinstein]] - [[Noah Feldman]] - [[Rebecca Latimer Felton]] (1835-1930) - [[Homer S. Ferguson]] - [[Mike Ferguson]] - [[James E. (Jim "Pa") Ferguson]] - [[Miriam A. ("Ma") Ferguson]] - [[Geraldine Ferraro]] - [[Barbara Anne Ferris]] - [[Millard Fillmore]] - [[Thomas Fingar]] - [[Eric Fingerhut]] - [[Jerry Finnell]] - [[Joan Finney]] - [[John J. Flanagan]] - [[Jacob Sloat Fassett]] - [[Margaret Flowers]] - [[Michael Flynn]] - [[Tom Foley]] - [[Gerald Ford]] - [[James W. Ford]] - [[Vito Fossella]] - [[Lafayette S. Foster]] - [[William Zebulon Foster]] - [[Donald Fowler]] - [[Barbara Franklin]] - [[Benjamin Franklin]] - [[Bob Franks]] - [[John C. Frémont]] - [[William P. Frye]] - [[Lenora Fulani]] - [[James Wiliam Fulbright]] - [[Foster Furcolo]] - == G == [[Mike Gabbard]] - [[Tulsi Gabbard]] - [[Guy Gabrielson]] - [[Matt Gaetz]] - [[Jacob Harold Gallinger]] - [[John Garamendi]] - [[Robert Garcia (politik)|Robert Garcia]] - [[Obadiah Gardner]] - [[James A. Garfield]] - [[Merrick Garland]] - [[Finis J. Garrett]] - [[John N. Garner]] - [[Marcus Garvey]] - [[Robert Gates]] - [[Thomas S. Gates Jr.]] - [[John Gavin]] - [[Walter F. George]] - [[Dick Gephardt]] - [[Gabrielle Giffords]] - [[Jacob H. Gilbert]] - [[Kirsten Gillibrand]] - [[Newt Gingrich]] - [[William Henry Gist]] - [[Benjamin Gitlow]] - [[Rudy Giuliani]] - [[Emma Goldman]] - [[Barry Goldwater]] - [[Al Gore]] - [[Louise Gore]] - [[Thomas Gore]] - [[Paul Gosar]] - [[Pete Gosar]] - [[Porter Goss]] - [[Betsy Gotbaum]] - ([[Billy Graham]]) - [[Lindsey Graham]] - [[Phil Gramm]] - [[Ulysses S. Grant]] - [[Chuck Grassley]] - [[Gordon Gray]] - [[Vincent C. Gray]] - [[William H. Gray III.]] - [[Duff Green]] - [[Arthur H. Greenwood]] - [[John Grenier]] - [[Raúl Grijalva]] - [[Bo Gritz]] - [[Asle Gronna]] - [[Galusha A. Grow]] - [[Frank Joseph Guarini]] - [[Elizabeth Gurley Flynn]] - [[William M. Gwin]] == H == [[Stephen Hadley]] - [[Chuck Hagel]] - [[John S. Hager]] - [[Alexander Meigs Haig mlajši|Alexander Haig mlajši]] - [[John P. Hale]] - [[Nikki Haley]] - [[David Hall (guverner Oklahome)|David Hall]] - [[Gus Hall]] - [[Prince Hall]] - [[Nikki Haley]] - [[Benjamin F. Hallett]] - [[Alexander Hamilton]] - [[Andrew Jackson Hamilton]] - [[Hannibal Hamlin]] - [[Charles E. Hammersley]] - [[John Hancock]] - [[Charles Hanna]] - [[Jeff Hardenbrook]] - [[Warren G. Harding]] - [[Tom Harkin]] - [[John W. Harreld]] - [[James Harris (politik)|James Harris]] - [[Kamala Harris]] - [[Benjamin Harrison]] - [[Jaime Harrison]] - [[Robert H. Harrison]] - [[Henry P. Haun]] - [[Henry Thomas Helgesen]] - [[William Henry Harrison]] - [[James L. Hart]] - [[Gina Haspel]] - [[Howie Hawkins]] - [[S. I. Hayakawa]] - [[Carl Hayden]] - [[Rutherford B. Hayes]] - [[Wayne Hays]] - [[George Hearst]] - [[William Randolph Hearst]] - [[Howell Heflin]] - [[Richard Helms]] - [[Thomas A. Hendricks]] - [[Bourke B. Hickenlooper]] - [[John Hickenlooper]] - [[Joe Hill]] - [[Mark Hinkle]] - [[Jon Hinson]] - [[Garret Hobart]] - [[Kathy Hochul]] - [[Tom Hoefling]] '''-''' [[Francis Hoffman]] - [[Larry Hogan]] - [[Eric Holder]] - [[Elizabeth Holtzman]] - [[Lillian Hong]] - [[Darlington Hoopes]] - [[Herbert Hoover]] - [[J. Edgar Hoover]] - [[John Hospers]] - [[Sam Houston]] - [[James J. Howard]] - [[Steny Hoyer]] - [[Mike Huckabee]] - [[Cordell Hull]] - [[Hubert Humphrey|Hubert H. Humphrey]] - [[Samuel Huntington]] - [[Patrick J. Hurley]] == I == [[Vincent R. Impellitteri]] - [[Robert Green Ingersoll|Robert G. Ingersoll]] - [[Jim Inhofe]] - [[Daniel Inouye]] - [[Jay Inslee]] - [[Johnny Isakson]] - [[Kay Ivey]] == J == [[Andrew Jackson]] - [[Jesse Jackson]] - [[Letitia James]] - [[Jacob Javits]] - [[John Jay]] - [[Thomas Jefferson]] - [[John Jenkins (guverner)|John Jenkins]] - [[William Jennings Bryan]] - [[Andrew Johnson]] - [[Gary Johnson]] - [[Doug Jones]] - [[James L. Jones]] - [[Lyndon B. Johnson]] - [[Richard Mentor Johnson]] - [[Roger Johnson]] - [[Ron Johnson]] [[Barbara Jordan|- Barbara Jordan]] - [[Jim Justice]] ==K== [[George A. Kasem]] - [[John Kasich]] - [[John Katko]] - [[Thomas Kean]] - [[Thomas Kean mlajši]] - [[Joseph Warren Keifer]] - [[Kenneth McKellar]] - [[Fred Keller]] - [[Frank B. Kellogg]] - [[James A. Kelly]] - [[Laura Kelly]] - [[John F. Kennedy]] - [[John L. Kennedy]] - [[Kerry Kennedy]] - [[P. J. Kennedy]] - [[Robert F. Kennedy]] - [[Ted Kennedy]] - [[John W. Kern]] - [[John Kerry|John F. Kerry]] - [[Harley M. Kilgore]] - [[Jay Kim]] - [[Martin Luther King mlajši]] - [[Martin Luther King III]] - [[William Rufus DeVane King|William R(ufus DeVane) King]] - [[Paul G. Kirk]] - [[Jeane Kirkpatrick]] - [[Henry Kissinger]] - [[Julie Kitka]] - [[John Kline (politik)|John Kline]] - [[Amy Klobuchar]] - [[Philip Klutznick]] - [[William Knowland]] - [[Henry Knox]] - [[Philander C. Knox]] - [[Harold Knutson]] - [[Ed Koch]] - [[Ray Kogovšek|Ray Kogovšek/Kogovsek]] - [[William E. Kovacic]] - [[Juanita M. Kreps]] - [[Thomas Kuchel]] - [[Dennis Kucinich]] - [[Jon Kyl]] - [[Joseph Kyrillos]] == L == [[Edwin F. Ladd]] - [[Fiorello H. LaGuardia]] - [[Melvin Laird]] - [[Anthony Lake]] - [[Mirabeau B. Lamar]] - [[Nick Lampson]] - [[Mary Landrieu]] - [[Glen Lang]] - [[Gloria La Riva]] - [[Jim Lark]] - [[John B. Larson]] - [[Frank Lausche]] (Lovše) - [[Rick Lazio]] - [[Patrick Leahy]] - [[Joshua B. Lee]] - [[Herbert H. Lehman]] - [[John Lewis]] - [[Nick Licata]] - [[Joe Lieberman]] - [[Abraham Lincoln]] - [[Benjamin Lincoln]] - [[Levi Lincoln Sr.]] - [[John Lindsay]] - [[George Little (Severna Karolina)|George Little]] - [[Frank LoBiondo]] - Lodge - [[Dana Loesch]] - [[Lana Lokteff]] - [[Huey Long]] - [[Margarita Lopez]] - [[Trent Lott]] - [[Mia Love]] - [[Jay Lovestone]] - [[Robert A. Lovett]] - [[Nita Lowey]] - [[Joseph Lowery]] - [[George Lunt]] - [[Loretta Lynch]] == M == [[Jeff Mackler]] - [[James Madison]] - [[Warren Magnuson]] - [[Malcolm X]] - [[Dudley Field Malone]] - [[Sean Patrick Maloney]] - [[Byron Mallott]] - [[Mike Mansfield]] - [[Sebastian Streeter Marble]] - [[Vito Marcantonio]] - [[Mark Mallory]] - [[Mike Mansfield]] - [[John Marshall]] - [[Thomas R. Marshall]] - [[Charles Mathias]] - [[James Mattis|James (Jim) Mattis]] - [[William Gibbs McAdoo]] - [[Kevin K. McAleenan]] - [[John McCain]] - [[Carolyn McCarthy]] - [[Joseph McCarthy]] - [[Kevin McCarthy]] - [[George Brinton McClellan]] - [[Mitch McConnell]] - [[Rose McConnell Long]] - [[Ronna McDaniel]] - [[James A. McDougall]] - [[John McDougall]] - [[Ernest McFarland]] - [[George McGovern]] - [[Buddy MacKay]] - [[William McKinley]] - [[Cynthia McKinney]] - [[W. Edwin McMahan]] - [[Brien McMahon]] - [[H. R. McMaster]] - [[H. R. McMaster]] - [[Cathy McMorris Rodgers]] - [[Robert McNamara]] - [[Thomas Menino]] - [[David Meriwether]] - [[Robert H. Michel]] - [[Henry Middleton]] - [[Barbara Mikulski]] - [[Harvey Milk]] - [[James C. Miller III.]] - [[John Franklin Miller]] - [[Mark Miller (Ohio)]] - [[Walter Dale Miller]] - [[W. Franklin Mitchell]] - [[Steven Mnuchin]] - [[Walter Mondale]] - [[James Monroe]] - [[Shelley Moore Capito]] - [[Henry Morgenthau]] - [[Robert M. Morgenthau]] - [[Philip J. Morin III.]] - [[Robert Morris]] - [[Levi P. Morton]] - [[Marcus Morton]] - [[Robert Mosbacher]] - [[George Moscone]] - [[John Moses]] - [[Johann Most]] - [[Daniel Patrick Moynihan]] - [[Robert Mueller]] - [[Eric Munoz]] - [[S. Sterling Munro mlajši]] - [[Frank Murkowski]] - [[Lisa Murkowski]] - [[George Murphy]] - [[Phil Murphy]] - [[Edmund Muskie]] ==N== [[Ralph Nader]] - [[Janet Napolitano]] - [[Tonie Nathan]] - [[Geoff Neale]] - [[Michael R. Nelson (politik)|Michael R. Nelson]] - [[Paul Nitze]] - [[Richard Nixon]] - [[Kristi Noem]] - [[Oliver North]] - [[Sam Nunn]] - [[Gerald Nye]] ==O== [[Barack Obama]] - [[James Oberstar|James (Jim) Oberstar]] - [[Robert C. O'Brien]] - [[Alexandria Ocasio-Cortez]] - [[Mark O'Keefe]] - [[Ilhan Omar]] - [[Tip O'Neill]] - [[Beto O'Rourke]] - [[James Lawrence Orr]] - [[Richard Ottinger]] - == P == [[Asa Packer]] - [[Alex Padilla]] - [[Curtis Hidden Page]] - [[Thomas Paine]] - [[Sarah Palin]] - [[Frank Pallone]] - [[Leon Panetta]] - [[Charles Panici]] - [[Albert Parsons]] - [[Lucy Parsons]] - [[Bill Pascrell mlajši]] - [[George Pataki]] - [[Deval Patrick]] - [[Robert P. Patterson]] - [[William Patterson (ameriški politik)|William Patterson]] - [[Rand Paul]] - [[Ron Paul]] - [[R. David Paulison]] - [[Henry Paulson]] - [[Tim Pawlenty]] - [[Bill Paxon]] - [[Nancy Pelosi]] - [[Mike Pence]] - [[William Penn]] - [[William Pennington]] - [[Rudolph George Perpich]] - [[Tom Perez]] - [[George Clement Perkins]] - [[Ross Perot]] - [[Rick Perry]] - [[William James Perry|William Perry]] - [[David Petraeus]] - [[James D. Phelan]] - [[Timothy Pickering]] - [[Franklin Pierce]] - [[Colonel Charles Pinckney]] - [[Charles Pinckney (oče)]] - [[James Pinckney Henderson]] - [[Frederick Walker Pitkin]] - [[Joel Roberts Poinsett]] - [[James K. Polk]] - [[Mike Pompeo]] - [[Rob Portman]] - [[Thomas Posey]] - [[Norris Poulson]] - [[Colin Powell]] - [[Anning Smith Prall]] - [[Sharon Pratt]] - [[William C. Preston]] - [[Reince Priebus]] - [[Roger Atkinson Pryor]] - [[William E. Purcell]] ==Q== [[Dan Quayle]] - ==R== [[Alexander Ramsey]] - [[Robert Ramspeck]] - [[Edmund Randolph]] - [[Peyton Randolph]] - [[Jeannette Rankin]] - [[John E. Rankin]] - [[John Ratcliff]] - [[Bill Redpath]] - [[Ronald Reagan]] - [[Donald Regan]] - [[B. Carroll Reece]] - [[Jonathon Tate Reeves]] - [[Harry Reid]] - [[Ed Rendell]] - [[Janet Reno]] - [[Hiram Rhodes Revels]] - [[Condoleezza Rice]] - [[Kathleen Rice]] - [[Susan Rice]] - [[Elliot Richardson]] - [[William Cabell Rives]] - [[Frank Rizzo]] - [[Pat Roberts]] - [[James L. Robinson]] - [[John Robinson]] - [[Martha Roby]] - [[Jay Rockefeller]] - [[Nelson Rockefeller]] - [[Mitt Romney]] - [[Eleanor Roosevelt]] - [[Franklin Delano Roosevelt]] - [[Theodore Roosevelt]] - [[Jeffrey Rosen]] - [[John Ross (Koo-wi-s-gu-wi)]] - [[Wilbur Ross]] - [[Angelo Joseph Rossi]] - [[John H. Rousselot]] - [[Robert Edward Rubin]] - [[Marco Rubio]] - [[Donald Rumsfeld]] - [[Hardin Richard Runnels]] - [[Richard Rush]] - [[Richard Russell Jr.]]- [[John Rutledge]] - [[Dean Rusk]] - [[Thomas Jefferson Rusk]] - [[Bayard Rustin]] - [[C. E. Ruthenberg]] - [[Paul Ryan]] - == S == [[Pierre Salinger]] - [[Leverett Saltonstall]] - [[Bernie Sanders]] - [[Brian Sandoval]] - [[Aaron A. Sargent]] - [[Nicholas Sarwark]] - [[Edward T. Schafer]] - [[James H. Scheuer]] - [[Adam Schiff]] - [[Phyllis Schlafly]] - [[James R. Schlesinger]] - [[Patricia Schroeder]] - [[Chuck Schumer]] - [[Carl Schurz]] - [[Thomas Scott (politik)|Thomas Scott]] - [[Coretta Scott King]] - [[Brent Scowcroft]] - [[Arnold Schwazenegger]] - [[Jeff Seemann]] - [[Jeff Sessions]] - [[John Seymour]] - [[Donna Shalala]] - [[Patrick M. Shanahan]] - [[Al Sharpton]] - [[Richard Shelby]] - [[James S. Sherman]] - [[Roger Sherman]] - [[Mike Shoemaker]] - [[Samuel M. Shortridge]] - George P. Shultz (1920-2021) - [[Chuck Schumer]] - [[Fred Shuttlesworth]] - [[Daniel Sickles]] - [[Isaac Siegel]] - [[Joe Skubitz]] (Skubic) - [[Louise McIntosh Slaughter]] - [[Roger Snyder]] - [[Burleigh F. Spalding]] - [[John Sparkman]] - [[Richard B. Spencer]] - [[August Spies]] - [[Eliot Spitzer]] - [[Leland Stanford]] - [[William Steiger]] - [[Jill Stein]] - [[Charles Steele Jr.]] - [[Alexander H. Stephens]] - [[Ted Stevens]] - [[Adlai Ewing Stevenson]] '''-''' [[Henry L. Stimson]] - [[Benjamin Stoddert]] - [[Jim Stork]] - [[Thomas M. Storke]] - [[Scott Stringer]] - [[John J. Sullivan (diplomat)|John Sullivan]] - [[William H. Sutphin]] - [[Eric Swalwell]] - [[Richard Swett]] - ==T== [[Robert A. Taft]] - [[William Howard Taft]] - [[Edward Allen Tamm]] - [[Roger B. Taney]] - [[Ellen Tauscher]] - [[Zachary Taylor]] - [[George Tenet]] - [[Joseph M. Terrell]] - [[Brian R. Thomas]] - [[Elmer Thomas]] - [[Norman Thomas]] - [[Strom Thurmond]] - [[Rashida Tlaib]] - [[Rex Tillerson]] - [[Gideon Tomlinson]] - [[Paul Tonko]] - [[A. C. Townley]] - [[William Trautmann]] - [[Harry S. Truman]] - [[Donald Trump]] - [[Sterling Tucker]] - [[John V. Tunney]] - [[Thomas M. Tunney]] - [[Mike Turner]] - [[John Tyler]] - [[Jarvis Tyner]] == U == [[William Usery mlajši]] - [[Beverly M. Vincent]] - [[John A. Volpe]] == V == [[Martin Van Buren]] - [[Chris Van Hollen]] - [[Cyrus Vance]] - [[Ann Veneman]] - [[Jesse Ventura]] - [[Fred M. Vinson]] - [[George Voinovich]] == W == [[James Wolcott Wadsworth Jr.]] - [[Robert F. Wagner Jr.]] - [[W. W. Herenton]] - [[Davis Hanson Waite]] - [[George Wallace]] - [[Henry A. Wallace]] - [[Bill Walker]] - [[Prentiss Walker]] - [[Scott Walker]] - [[Marcus Lawrence Ward]] - [[Timothy "Tim" Walz]] - [[Earl Warren]] - [[Elisabeth Warren]] - [[Henry Washburn]] - [[Booker T. Washington]] - [[George Washington]] - [[Harold Washington]] - [[Walter Washington]] - [[Debbie Wasserman Schultz]] - [[Thomas E. Watson]] - [[Otha Wearin]] - [[James B. Weaver]] - [[Sam Webb]] - [[William H. Webster]] - [[Caspar Weinberger]] - [[John B. Weller]] - [[Cornel West]] - [[Joseph Weydemeyer]] - [[William A. Wheeler]] - [[John C. White]] - [[Wallace H. White Jr.]] - [[Christine Todd Whitman]] - [[Gretchen Whitmer]] - [[Jamie Whitten]] - [[Marianne Williamson]] - [[Charles Erwin Wilson]] - [[John A. Wilson]] - [[Henry Wilson]] - [[Mark Wilson (politik)|Mark Wilson]] - [[Pete Wilson]] - [[Woodrow Wilson]] - [[Henry Winston]] - [[Oliver Wolcott Jr.]] - [[Tom Wolf]] - [[George Tyler Wood]] - [[Harry Hines Woodring]] - [[R. James Woolsey Jr.]] - [[Jim Wright]] - [[Bill Wyatt]] - [[Hattie Wyatt Caraway]] == Y == [[William Lowndes Yancey]] - [[Sally Yates]] - [[Andrew Yang]] - [[Janet Yellen]] - [[Andrew Young]] == Z == [[Lorenzo de Zavala]] ? - [[Herbert Zelenko]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Ameriški politiki|*]] [[Kategorija:Seznami Američanov|Politiki]] 4hbapvvfuf6lfv6m4md6e9dgq2hidso 0 62723 5735611 5729562 2022-08-17T09:40:46Z 193.2.11.205 /* L */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[rock pevec|rock pevcev]].''' {{CompactTOC2}} == A == [[Ryan Adams]] - [[Hasil Adkins]] - [[Gregg Allman]] - [[Phil Alvin]] - [[Tori Amos]] - [[Laurie Anderson]] - [[Signe Toly Anderson]] - [[Mark Arm]] - [[Billie Joe Armstrong]] - [[Tod Ashley]] - [[Erich Awalt]] == B == [[Joan Baez]] - [[Marty Balin]] - [[Chris Ballew]] - [[Paul Banks]] - [[Stiv Bators]] - [[Captain Beefheart]] - [[Joey Belladonna]] - [[Chester Bennington]] - [[Chuck Berry]] - [[Richard Berry]] - [[Jello Biafra]] (''Eric Reed Boucher'') - [[Eric Jay Bloom]] - [[D. Boon]] - [[Johnny Burnette]] - [[Rachel Bolan]] - [[Michael Bolton]] - [[Jon Bon Jovi]] - [[James Brown]] - [[Jeff Buckley]] - ([[David Byrne]]) == C == [[Chris Cacavas]] - [[Julia Cafritz]] - [[John Cale]] - [[Gerald Casale]] - [[Johnny Cash]] - [[Cat Power]] - [[Exene Cervenka]] - ([[Ray Charles]]) - [[Chubby Checker]] - [[Gary Cherone]] - [[George Clinton]] - [[Kurt Cobain]] - [[Eddie Cochran]] - [[Judy Collins]] - [[John Connelly]] - [[Alice Cooper]] - [[John Corabi]] - [[Billy Corgan]] - [[Chris Cornell]] - [[Country Joe McDonald]] - [[Sheryl Crow]] - [[Rivers Cuomo]] == D == [[Bobby Day]] - [[Kim Deal]] - [[Dave Derby]] - [[Dennis DeYoung]] - [[Bo Didley]] - [[Ronnie James Dio]] - [[John Doe]] - [[Micky Dolenz]] - [[Fats Domino]] - [[David Draiman]] - [[Matt Drenik]] - [[Fred Durst]] - [[William DuVall]] - [[Jakob Dylan]] - [[Bob Dylan]] == E == [[Steve Earle]] - [[Chris Eckman]] - [[Roky Erickson]] == F == [[William Faith]] - [[Matt Fallon]] - [[Perry Farrell]] - [[Etty Lau Farrell]] - [[John Feldmann]] - [[José Feliciano]] - [[Stephanie Finch]]? - [[Brandon Flowers]] - [[Robb Flynn]] - [[John Fogerty]] - [[Caleb Followill]] - [[Kim Fowley]] - [[Peter Frampton]] - [[Aretha Franklin]] - [[Black Francis]] - [[Fergie Frederiksen]] - [[Glenn Frey]] - [[John Frusciante]] - [[David Freiberg]] - [[Bobby Fuller]] == G == [[Diamanda Galas]] - [[Art Garfunkel]] - [[Marvin Gaye]] - [[Billy Gibbons]] - [[Kenneth James Gibson]] - [[Greg Ginn]] - [[Michael Gira]] - [[Corey Glover]] - [[Selena Gomez]] - [[Kim Gordon]] - [[Jeff Gowins]] - [[Charlie Gracie]] - [[Greg Graffin]] - [[Lou Gramm]] - [[Al Green]] - [[Dave Grohl]] == H == [[Bill Haley]] - [[Debbie Harry]] - [[Dale Hawkins]] - [[Ronnie Hawkins]] - [[Gibby Haynes]] - [[Jimi Hendrix]] - [[Don Henley]] - [[James Hetfield]] - [[David Hidalgo]] - [[Dusty Hill]] - [[Buddy Holly]] - [[Josh Homme]] - [[Chrissie Hynde]] == I == [[Ice-T]] (''Tracy Lauren Marrow'') - [[Chris Isaak]] - [[Ronald Isley]] - == J == [[Ronnie James Dio]] - [[Jarboe]] (''La Salle Devereaux'') - [[Joan Jett]] - [[Billy Joel]] - [[David Johansen]] - [[Janis Joplin]] - ([[Louis Jordan]]) - [[Al Jourgensen]] (''Alejandro Ramírez Casa'') == K == ([[John Kay]]) - [[Pepper Keenan]] - [[Anthony Kiedis]] - [[Joe Keithley]] - [[Josh Kelley]] - [[Myles Kennedy]] - [[Bobby Kimball]] - [[Curt Kirkwood]] - [[Kid Rock]] - [[Al Kooper]] - [[Ed Kowalczyk]] - [[Lenny Kravitz]] == L == [[James Labrie]] - [[Robert Lamm]] - [[Nathan Larson]] - [[Amy Lee]] - [[Arthur Lee]] - [[Paz Lenchantin]] - ([[John Lennon]]) - [[Adam Levine]] - [[Amy Lee]] - [[Jerry Lee Lewis]] - [[Jim Lindberg]] - [[Meat Loaf]] - [[Pete Loeffler]] - [[James LaBrie]] - [[Tony Lindsay]] - [[Lee Loughnane]] - [[Demi Lovato]] - [[Courtney Love]] - [[David Lowery]] - [[Lene Lovich]] - [[Lydia Lunch]] (''Lydia Anne Koch'') - [[Lux Interior]] (''Erick Lee Purkhiser'') - [[Shelby Lynne]] == M == [[Mariqueen Maandig]] - [[Sananda Maitreya]] - [[Barbara Manning]] - [[Marilyn Manson]]/[[Brian Hugh Warner]] - [[Constantine Maroulis]] - [[Eric Martin]] - [[Cristina Martinez]] - [[J Mascis]] - ([[Percy Mayfield]]) - [[Country Joe McDonald]] - [[Don McLean]] - [[Meat Loaf]] (''Michael Lee Aday'') - [[Randy Meisner]] - [[John Mellencamp]] - [[Barry "The Fish" Melton]] - [[Keith Mitchell]] - [[Moby]]? - [[Brian Molk]] (škotsko-belgijsko-ameriški) - [[Ben Moody]] - [[Thurston Moore]] - [[Chino Moreno]] - [[Tom Morello]] - [[Alanis Morissette]] - [[Jim Morrison]] - [[Chuck Mosley]] - [[Bob Mould]] - [[Mike Muir]] - [[Dave Mustaine]] == N == [[Dan Nelson]] - [[Ricky Nelson]] - [[Rick Nielsen]] - [[Ninotchka]] (''Theresa Soder'') - [[Jason Novak]] - [[Ted Nugent]] == O == [[Roy Orbison]] - == P == [[Mike Patton]] - [[Carl Perkins]] - [[Katy Perry]] - [[Tom Petty]] - [[Jeffrey Lee Pierce]] - [[Kate Pierson]] - [[Pink]] - [[Ted Poley]] - [[Mike Pont]] - [[Missi Pyle]] - [[Dave Pirner]] - [[Poison Ivy]] (''Kristy Marlana Wallace'') - [[Iggy Pop]] - [[Elvis Presley]] - [[Chuck Prophet]] - [[Rudi Protrudi]] - [[Seth Putnam]] == R == [[Joey Ramone]] - [[Lee Ranaldo]] - [[Chris Randall]] - [[Otis Redding]]? - [[Lou Reed]] - [[Paul Revere]] - [[Trent Reznor]] - [[Cliff Richard]] - [[Little Richard]] (''Richard Wayne Penniman'') - [[Monica Richards]] - [[Johnny Rivers]] (''John Henry Ramistella'') - [[Zack de la Rocha]] - [[Sixto (Adrián) Rodríguez]] - [[Gregg Rolie]] - [[Henry Rollins]] - [[Linda Ronstadt]] - [[Cesar Rosas]] - [[Axl Rose]] - [[David Lee Roth]] - [[Emma Ruth Rundle]] - [[Bobby Rydell]] - == S == [[Hope Sandoval]] - [[Carlos Santana]] - [[Timothy B. Schmit]] - [[Bob Seger]] - [[Kim Shattuck]] - [[Jake Shears]] - [[Gene Simmons]] - [[Paul Simon]] - [[Kendra Smith]] - [[Patti Smith]] - [[Johnny Solinger]] - [[Jon Spencer]] - [[Bruce Springsteen]] - [[Layne Staley]] - [[Paul Stanley]] - [[Peter Steele]] - [[Gwen Stefani]]? - [[Doug Stegmeyer]] - [[Shawn Stern]] - [[Michael Stipe]] - [[Sly Stone]] (''Sylvester Stewart'') - [[Dan Stuart]] - [[Donna Summer]] - [[Moses Sumney]] == T == [[Martin Tamburovich]] - [[Serj Tankian]] - [[Johnny Thunders]] - [[Russ Tolman]]? - [[Neil Turbin]] - [[Joe Lynn Turner]] - [[Tina Turner]] - [[Conway Twitty]] - [[Steven Tyler]] - [[Rob Tyner]] (''Robert Derminer'') == V == [[Eddie Vedder]] - [[Bobby Vee]] (''Robert Thomas Velline'') - [[Alan Vega]] - [[Suzanne Vega]]? == Y == [[James "J.Y." Young]] == W == [[John Waite]] - [[Tom Waits]] - [[Joe Walsh]] - [[Dallas Ward]] - [[Brian Hugh Warner]] - [[Joan Wasser]] (''Joan As Police Woman'') - [[Jack Waterson]] - [[Mike Watt]] - [[Gerard Way]] - [[Scott Weiland]] - [[Joseph Williams]] - [[Andrew Wilkes-Krier]] - [[Yoni Wolf]] - [[Chelsea Wolfe]] - [[Richard Wright]] - [[Steve Wynn]] == Z == [[Robin Zander]] - [[Frank Zappa]] ==Glej tudi== * [[Seznam ameriških rock glasbenikov]] in [[Seznam ameriških kitaristov]] * [[seznam kanadskih pevcev]], [[seznam angleških pevcev]], [[seznam irskih pevcev]], [[seznam avstralskih pevcev]] [[Kategorija:Seznami Američanov|Rock pevci]] [[Kategorija:Ameriški rock pevci|*]] 5gjmjp9xm0clhax04zcchuiez27ey1f 0 67325 5735658 5732413 2022-08-17T11:58:18Z 212.114.252.2 /* Hoteli */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Zürich |native_name = |nickname = |motto = |image_skyline = {{Photomontage|position=center |photo1a = Zürich.jpg |photo2a = Zürich Switzerland-Opera-Zurich-01.jpg |photo2b = Prime Tower Night Zürich Zurich.jpg |photo3a = ETH Zürich im Abendlicht.jpg |photo3b = Zürich Switzerland-Münsterbrücke-and-Fraumünster-01.jpg |size = 280 |spacing = 1 |color = black |border = 0}} |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = |image_shield = Ch_zh_wappen_stadt.gif |settlement_type = mesto in sedež kantona |image_map = Karte Schweiz Zurich.jpg |pushpin_label_position = bottom |coordinates_display=inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = država |subdivision_name = [[Švica]] [[Slika: Flag of Switzerland.svg |22px]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Švice|Kanton]] |subdivision_name2 = [[kanton Zürich|Zürich]] [[Slika:Zurich-coat of arms.svg|22px]] |leader_title = [[župan|Stadtpräsidentin]] |leader_name = Corine Mauch (SP) |leader_title1 = [[občinski svet|Grosser Stadtrat]] |leader_name1 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_total_km2 = 87,93 |population_total = 421.878 |population_as_of = 31. december 2020 |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = 2006 |population_metro = |population_metro_date = |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | latd =47| latm =22 | lats = | latNS = N | longd=8 | longm =33| longs= | longEW= E |elevation_m = 408 |postal_code_type = |postal_code = 8000-8099 |area_code = |blank_name = |blank_info = |website = https://www.stadt-zuerich.ch |footnotes = }} '''Zürich''' ([[nemščina|nemško]] ''Zürich'', [[italijanščina|italijansko]] ''Zurigo'', retoromansko ''Turitg'') je največje mesto v [[Švica|Švici]] (415.215 prebivalcev leta [[2018]]<ref>Ständige und nichtständige Wohnbevölkerung nach Jahr, Kanton, Bezirk, Gemeinde, Bevölkerungstyp und Geschlecht (Ständige Wohnbevölkerung)[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung.assetdetail.7966022.html] In: bfs.admin.ch. Bundesamt für Statistik (BFS), 31. August 2019</ref>) in je glavno mesto švicarskega [[Kanton Zürich|kantona Zürich]]. [[Metropolitansko območje]] ima 1,83 milijona prebivalcev, samo urbano območje pa okoli 1,3 milijona<ref>{{Internetquelle |url=https://www.stadt-zuerich.ch/prd/de/index/ueber_das_departement/medien/medienmitteilungen/2015/februar/150212a.html |titel=In der Agglomeration Zürich leben 1,3 Millionen Menschen |hrsg=Präsidialdepartement, Stadt Zürich |datum=2015-02-12 |abruf=2015-02-16}}</ref>. Zürich je glavno trgovsko, gospodarsko, znanstveno-izobraževalno (v mestu ima sedež najbolj znana švicarska univerza - [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|Švicarska državna tehniška visoka šola - '''''ETH''''' Zürich]]) in kulturno središče države, splošno priznano kot mesto svetovnega pomena. Glede na anketo iz leta [[2006]] je Zürich mesto z najboljšo kakovostjo življenja na svetu.<ref>http://www.citymayors.com/features/quality_survey.html</ref> Zürich, ki je nastal iz rimskega naselja ''[[Turicum]]'', je leta 1262 postal [[svobodno cesarsko mesto]] in leta 1351 član švicarske konfederacije. Mesto reformatorja [[Ulrich Zwingli|Ulricha Zwinglija]] je leta 1519 postalo drugo najpomembnejše središče [[reformacija|reformacije]] (po Wittenbergu). Do danes velja za izhodišče svetovne reformirane cerkve in anabaptistov. V industrijski dobi je mesto doživelo svoj vzpon ter postalo današnje gospodarsko središče in pravzaprav edino [[velemesto]] Švice. Ime mesta verjetno izhaja iz [[Keltski jezik|keltske]] besede ''Turus'', ki je bila najdena na nagrobnem napisu iz obdobja [[starorimska civilizacija|rimske]] okupacije v [[2. stoletje|2. stoletju]]. == Zemljepis == [[Slika:Zurich-aerial-1999-08-08.jpg|thumb|200px|left|Slika mesta iz letala]] Zürich je na nadmorski višini 408 m na spodnjem (severnem) koncu [[Züriško jezero|Züriškega jezera]] v dolini reke Limmat in v spodnji dolini reke Sihl, vpet med pogorji Uetliberg na zahodu in Zürichberg na vzhodu. Limmat izteka iz jezera, medtem ko Sihl, ki teče zahodno od jezera, vteče v Limmat severno od starega mestnega jedra Züricha pri Platzspitzu. Staro mestno jedro se razteza na obeh straneh reke Limmat, ki sprva teče proti severu, nato pa postopoma zavije proti zahodu. Nekdanje mesto ni segalo do Sihla, in je imelo zahodno mejo pri Schanzengrabnu, ki je bil zgrajen v 17. in 18. stoletju. Takrat je bil del vode odtočen iz jezera in voden nazaj v Limmat v jarku zunaj [[bastijon]]ov in obzidja. === Topografija === Občinsko območje mesta Zürich pokriva površino 91,88 km², od tega 4,1 km² na Züriškem jezeru. Obsega zgornji del naravnega in poselitvenega območja Limmattal, del severne švicarske planote. Kanalizirana in delno zravnana reka Limmat ne teče približno po sredini doline, ampak vedno po desnem (severovzhodnem) robu doline. Na 392 m nadmorske višine je najnižja točka v občini dosežena na Limmatu pri Oberengstringenu. Na zahodni strani doline Limmat stojijo ob gozdnatih vrhovih Albiskette, Uetliberg in Buechhogerji, na katerih poteka zahodna občinska meja. Lokalna gora Uetliberg je 870 m nad morjem in je najvišja nadmorska višina v bližini. Njegov vrh je zlahka dosegljiv z Uetlibergbahn. S ploščadi opazovalnega stolpa Uetliberg se odpira impresivna panorama mesta in jezera ter na jasen dan tudi [[Alpe]]. Na jugu se skupnostna tla raztezajo v spodnjo dolino reke Sihl. Severovzhodno od doline reke Limmat je veriga gričev, ki označujejo razvodje med Limmatom in Glattom. Od severozahoda proti jugovzhodu se višina večinoma z gozdom pokritih vrhov povečuje: Hönggerberg (541 mnv), Käferberg (z Waidbergom, 571 m), Zürichberg (676 m) in Adlisberg (701 m). Med Käferbergom in Zürichbergom je pomemben prehod iz Limmata v Glatttal s popolnoma pokritim sedlom Milchbuck (približno 470 m nad morjem). Najsevernejši del občine se razteza v planoto Glatttal in v depresijo, ki povezuje Glattal in Furttal. Del urbanega območja sta tudi del Katzenseeja (naravni rezervat) in Büsisee, ki ju Katzenbach odvaja v Glatt. === Urbano področje === Limmattal je skoraj v celoti pozidana (stanovanjska in industrijska območja, trgovske cone). Na soncu izpostavljena in najprimernejša stanovanjska območja na Zürichbergu in Waidbergu ter odseki z nižjimi pobočji na zahodni strani doline na Uetlibergu so prav tako gosto pozidani. Razvoj se razteza čez Milchbuck v Glattal in sosednja območja. Obsežna gozdna območja Adlisberg, Zürichberg, Käferberg, Hönggerberg in Uetliberg spadajo med zelena pljuča mesta. Ob obali jezera so tudi pomembne zelene površine (Zürichhorn in Enge). Poleg tega pozidani del prekinjajo parki in vrtovi. Večja sosednja kmetijsko uporabljena območja so na območju Affoltern in Seebach. Raziskava iz leta 1996 je od celotne površine mesta Zürich (brez jezera) ugotovila 45,4 % naselij, industrije in trgovine, 15,5 % prometa, 26,5 % gozda, 11 % kmetijstva in 1,2 % vode. Leta 2004 je bilo pozidanih okoli 93 % površine, opredeljene kot gradbena cona. === Upravna delitev === Prvotna občina Zürich (pred letom 1893) je obsegala le območje današnjega starega mestnega jedra. Z dvema večjima širitvama mest leta 1893 in 1934 so bile vključene številne okoliške vasi, ki so se v 19. stoletju vse bolj zrasle. Danes mesto Zürich sestavlja dvanajst mestnih četrti, oštevilčene od 1 do 12, vsaka pa obsega eno do štiri mestne četrti ali dve do štiri statistične četrti. V mestu Zurich obstajata dve različni opredelitvi soseske: ''mestne četrti'' in ''statistične četrti''. Mestne četrti so zgodovinske četrti z lastnimi grbi, ki so bile nekoč ločeni kraji ali območja in so bila v zgodovini vključena v mesto. Obstaja 22 tako imenovanih mestnih četrti. Za statistične namene so bile mestne četrti razdeljene na nadaljnje statistične četrti. Na primer staro mestno jedro, industrijska četrt ali Aussersihl. S statističnega vidika je mesto Zürich sestavljeno iz 34 četrti. == Zgodovina == [[Slika:Zurich.jpeg|thumb|200px|left|Zürich]] V rimski dobi je bil ''Turicum'' prostor za zbiranje davkov na meji med [[Belgijska Galija]] (''Gallia Belgica'') in [[Retija|Retijo]] za blago prepeljano po reku [[Limmat]]. [[Karolingi|Karolinški]] dvorec je prvič omenjen leta [[835]]. Na mestu rimske palače ga je zgradil vnuk [[Karel Veliki|Karla Velikega]], [[Ludvik Nemški]]. Ludvik je leta [[853]] osnoval samostan [[Fraumünster]] za svojo hčerko Hildegard. [[Benediktinci|Benediktinskem]] [[samostan]]u je daroval zemljišča Züricha, [[Kanton Uri|Kantona Uri]], in [[Albis|Albiške]] gozdove ter postavil samostan pod svojo upravo. Leta [[1045]] je kralj Henrik III. podelil samostanu pravice organiziranja tržnic, pobiranja davkov in kovanja denarja, s čimer je predstojnica samostana efektivno postala vladarica mesta. Zürich je dobil [[cesarska neposrednost|cesarsko neposrednost]] (''Reichsunmittelbar'') leta [[1218]], ko je izumrla rodbina [[Zähringer]]. Do leta [[1230]] je okoli njega nastalo mesto, ki je obsegalo 38 [[hektar]]jev. Cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] je leta [[1234]] predstojnici samostana podelil [[vojvoda|vojvodski]] naziv. Vojvodinja je imenovala župane in pogosto naročala kovanje denarja meščanom. Politična moč samostana pa je skozi 14. stoletje polagoma padala zaradi vzpostavitve [[ceh]]ovskega pravilnika (''Zunftordnung'') Rudolfa Bruna leta [[1336]]. Brun je postal tudi prvi neodvisni župan, tj. župan, ki ga ni imenovala vojvodinja. Zürich se pridružil [[Stara švicarska konfederacija|Stari švicarski konfederaciji]] (ki je bila takrat dokaj svobodna [[konfederacija]] ''de facto'' samostojnih držav) kot 5. članica leta [[1351]]. Zaradi vojne za [[Toggenborg|toggenborško]] ozemlje je bil izključen iz konfederacije. Po porazu leta [[1446]] je bil ponovno sprejet leta [[1450]]. [[Slika:Murerplan_Zuerich.jpg|thumb|right|200px|''Murerplan'' leta 1536]] [[Ulrich Zwingli]] je začel [[reformacija|reformacijo]] v Švici, ko je opravljal službo glavnega [[župnik]]a v Zürichu. V mestu je živel od leta [[1484]] do svoje smrti leta [[1531]]. Leta [[1839]], 6. septembra, se je mesto po uporu imenovanem Züriputsch, podredilo zahtevam svojih sosed. Večji del obrambnega zidu, ki je obkrožal mesto in je bil zgrajen v [[17. stoletje|17.stoletju]] je bil porušen. [[Züriški sporazum]] med [[Avstrija|Avstrijo]], [[Francija|Francijo]] in [[Sardinija|Sardinijo]] je bil tu podpisan leta [[1859]]. Od leta [[1847]] je tako imenovani ''Spanisch-Brötli-Bahn'', prva železnica na švicarskem teritoriju, povezala Zürich z [[Baden|Badnom]], z izgradnjo Züriške glavne železniške postaje]] kot začetek švicarske železniške mreže. Današnja zgradba glavnega kolodvora nosi letnico [[1871]]. == Grb == [[Slika:Banner Zuerich 1585.jpg|thumb|right|200px|Nosač züriškega praporja]] Modrobeli grb Züricha se prvič dokazano omenja leta [[1839]], izhaja pa iz modrobelih [[prapor]]jev, ki so bili v uporabi že od leta [[1315]]. Prvi zanesljiv opis praporja s temi barvami je iz leta [[1434]]. V grbu ga ob straneh podpirata dva leva. Rdeči ''Schwenkel'' na vrhu praporja se razlaga različno. Za meščane je to znak časti, ki jim jo je podelil [[Rudolf I. Habsburški]], sosedi pa so se mu posmehovali, češ da obeležuje izgubo praporja v [[Winterthur]]ju leta [[1292]]. Ta prapor se danes uporablja tako za mestni grb, kot tudi za grb [[Kanton Zürich|kantona]]. == Zanimivosti == === Cerkve === * ''[[Grossmünster]]'' (vêlika stolnica) - blizu jezera v starem delu mesta, kjer je služboval Zwingli; prvi del zgrajen okoli leta [[820]], Karel Veliki jo je proglasil za cesarsko cerkev. * ''[[Fraumünster]]'' (stolnica naše gospe) - na nasprotni strani reke Limmat; prvi del je bil zgrajen pred letom [[874]], romanski [[prezbiterij]] dograjen med letoma 1250 in 1270, načrte za nova [[vitraj|vitražna okna]] je izdelal [[Marc Chagall]]. V celoti obnovljena leta [[2004]]. * ''St. Peter'' - nižje po reki od ''Fraumünstra'', v starem delu mesta. Ima uro z največjo številčnico v Evropi. * ''Predigerkirche'' je ena od štirih glavnih cerkva starega mestnega jedra, ki je bila prvič zgrajena leta 1231 našega štetja kot romanska cerkev takratnega dominikanskega Predigerklosterja v bližini Neumarkta. Preurejena je bila v prvi polovici 14. stoletja, kor pa je bil obnovljen med letoma 1308 in 1350. Zaradi svoje gradnje in za tisti čas nenavadnega visokega zvonika je veljala za najvišjo gotsko zgradbo v Zürichu. === Muzeji === [[Slika:Uetliberg.jpg|thumb|right|200px|[[Züriško jezero]]]] * '''Museum Bärengasse''''' (Zgodovina mesta iz [[18. stoletje|18. stoletja]]) * '''Kunsthaus Zürich''' ([http://www.kunsthaus.ch/ Ena največjih zbirk klasično-moderne umetnosti na svetu]) * '''Museum Rietberg''' ([http://www.rietberg.ch/ Antična azijska umetnost]) * '''Museum Bellerive''' ([http://www.museum-bellerive.ch/ Muzej mode, arhitekture in oblikovanja]) * '''Kunsthalle Zürich''' [http://www.kunsthallezurich.ch/english.html] * '''Migros Museum''' ([http://www.migrosmuseum.ch/ Muzej moderne umetnosti]) * '''[[Švicarski narodni muzej]]''' (''Landesmuseum'' [http://www.musee-suisse.com/e/ Švicarski narodni muzej]) == Gospodarstvo == [[Slika:Zh bahnhofstrasse lowres 1.jpg|200px|thumb|right|Sedež banke UBS AG]] Zürich je trgovsko središče Švice in v mestu imajo sedež [[UBS AG|UBS]], [[Credit Suisse]], [[Swiss Re]] ter mnoge druge finančne organizacije. Na račun skrivnostnosti švicarskih bank je Zürich tudi središče priobalnega ladjedelništva. Sektor financ prispeva četrtino vse ekonomije mesta. Prav tako ima v mestu sedež švicarska borza. Pomembnejša podjetja s sedežem v Zürichu: === Elektrotrotehnika === * Asea Brown Boveri === Zavarovalništvo === * Swiss Life * Swiss Re * Zurich Financial Services === Telekomunikacije === * Sunrise Communications AG == Izobraževanje in znanstveno-raziskovalna dejavnost == * [http://www.ethz.ch/en.html ETH (Eidgenössische Technische Hochschule), univerza Zvezna tehnična visoka šola Zürich] ''Švicarska državna tehniška visoka šola (Eidgenössische Technische Hochschule Zürich, ETH Zürich)'' * [http://www.zurich.ibm.com raziskovalni laboratorij IBM Zürich] * [http://www.ruschlikon.net/ Swiss Re-ov center za globalni dialog] * [http://www2.unil.ch/isea/1Portrait/phome_eng.htm Schweizerisches Institut für Kunstwissenschaften (SIK) - Švicarski zavod za likovne raziskave] * [http://www.hgkz.ch/pages/en/home/ HGKZ - Fakulteta aplikativne znanosti in dizajna] * [http://www.avenirsuisse.ch/1.0.html?&lang=2 Avenir Suisse - liberalni možganski trust] * [http://www.siaf.ch/home/index.en.html Švicarski zavod mednarodnih znanosti] * [http://www.hmt.edu/summary.php?nodeid=363&dept=1 HMT Šola glasbe, drame in plesa - Hochschule für Musik und Theater] * [http://www.zfh.ch/d/ueberuns/hochschulen_list.htm ZFH Fakulteta aplikativnih znanosti in tehnologije Zürich - Zürcher Fachhochschule] * [http://www.gsba.ch/index.php?id=13&L=1 Diplomska šola Trgovinske uprave Züricha] * [http://www.nccr-finrisk.unizh.ch Državni center sposobnosti v raziskavah - Finančne ocene in upravljanje tveganja] * [http://www.icsz.ch Medskupnostna šola Züricha] * [http://www.zis.ch Züriška mednarodna šola] == Šport == * [[Grasshopper-Club Zürich]], nogometni klub [http://www.gcz.ch] * [[ZSC Lions]], hokejski klub [http://www.zsc-lions.ch] * [[Fussballclub Zürich|FC Zürich]], nogometni klub [http://www.fcz.ch] * [[Challengers Zürich]], baseballski klub [http://challengers.ch] * [[Zürich Lions]], baseballski klub [http://www.zuerich-lions-baseball.ch] * [[Zürich Renegades]], klub ameriškega nogometa [http://www.renegades.ch/] == Dogodki == [[Slika:ZH Grossmuenster Limmat.JPG|thumb|250px|Grossmünster in reka Limmat]] * ''[[Street Parade]]'' * ''[[Sechseläuten]]'', spomladanski cehovski festival * Mednarodni züriški gledališčni festival, ena najpomembnejših prireditev [[Scenska umetnost|scenske umetnosti]]. * ''Kunst Zürich'', mednarodni umetniški sejem, ki združuje mlade umetnike z že uveljavljenimi. * ''Weltklasse Zürich'', atletski miting [http://www.weltklasse.ch] * ''freestyle.ch'', eden največjih t. i. »freestyle« dogodkov v Evropi [http://www.freestyle.ch] == Transport == [[Slika:2005 zurich tram cobra.jpg|thumb|250px|Tramvaj v Zürichu]] Zürich je središče železniškega, cestnega in zračnega prometa. V mestu je več železniških postaj, med njimi so večje glavni züriški kolodvor, Zürich Oerlikon, Zürich Stadelhofen in Zürich Altstetten. Cisalpinski, InterCity Ekspres, pa tudi [[TGV]] vlaki ustavljajo v Zürichu. Skozi mesto potekajo avtoceste A1, A3 in A4. A1 poteka na zahod proti [[Bern]]u in [[Ženeva|Ženevi]] ter vzhodno proti [[St. Gallen]]u; A4 povezuje mesto na sever s [[Schaffhausen|Schaffhausnom]], A3 pa poteka severozahodno proti [[Basel|Baslu]] in jugovzhodno ob Züriškem ter [[Walensko jezero |Walenskem jezeru]] proti [[Sargans]]u. Manj kot 10 kilometrov od centra mesta, v [[Kloten]]u, je pomembno mednarodno letališče. V bližnjem [[Dübendorf]]u je tudi vojaško letališče. Mesto in preostanek kantona prepreda mreža javnega prometa ([[ZVV]]), ki je ena od najgostejših na svetu. Poznajo tri oblike javnega prevoza: [[S-Bahn]] (lokalna železnica), [[tramvaj]] in [[avtobus]]. Nobena točka v ožjem mestnem središču ni oddaljena več kot 150 metrov od najbližje postaje. Poleg javnega prevoza vozijo še čolni po jezeru in rekah, vzpenjače in [[žičnica]], ki vodi od Aldiswila do Felsenegga. Zürich ima enotno vozovnico za vsa sredstva javnega prevoza. == Hoteli == * [http://www.savoy-baurenville.ch Savoy Baur en Vill] * [https://www.bauraulac.ch/ Baur au Lac] * [http://www.doldergrand.ch/ Dolder] * [http://www.alden.ch/ Alden Splügenschloss] * [http://www.edenaulac.ch/ Eden au Lac] * [http://www.zurich.park.hyatt.com/ Park Hyatt Zürich] * [http://www.widderhotel.ch/ Widder] * [http://www.marriotthotels.com/ Marriott] * [http://www.ascot.ch/ Ascot] * [http://zurich.swissotel.com/ Swissotel] == Glej tudi == * [[Seznam mest v Švici]] == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{wikivoyage|Zurich}} {{Commonscat}} * [http://www.stadt-zuerich.ch/ Uradna spletna stran mesta] {{ikona de}} [[Kategorija:Zürich|*]] [[Kategorija:Mesta kantona Zürich]] {{normativna kontrola}} 64xiu0g0ski2m0j52do3v5vfb99tccu 0 69120 5735458 4809870 2022-08-16T21:08:08Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Sever''' lahko pomeni: * [[sever]]- stran [[nebo|neba]] * [[severni zemljepisni pol]] - zemljepisno določena skrajna severna točka [[Zemlja|Zemlje]] * [[severni magnetni pol]] - [[točka]] na skrajnem jugu, kjer [[magnetne silnice]] zapustijo Zemljo * [[Sever (priimek)]]; 43. najbolj pogost priimek v Sloveniji * [[Združenje Sever]]/[[veteransko društvo Sever]] - policijsko veteransko društvo {{razločitev}} ko4l2gx59meioe5cbos1jg45wh42q70 0 70617 5735651 5733339 2022-08-17T11:49:48Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[politik]]ov''' (glej tudi: [[Seznam predsednikov vlade Srbije]]; [[Seznam hrvaških politikov]], [[Seznam kosovskih politikov]], [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]], [[Seznam madžarskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam makedonskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam bolgarskih politikov]] in [[Seznam romunskih politikov]]). {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Dragoljub Acković]] *[[Milan Aćimović]] *[[Verona Ádám Bokros]] *[[Radoslav Agatonović]] *[[Predrag Ajtić]] *([[Stanoje Aksić]]) *[[Judita Alargić-Stambolić]] *[[Danilo Aleksijević]] *[[Miloš Aligrudić]] *[[Dušan Alimpić]] *[[Miša Anastasijević]] *[[Radmila Anđelković]] *[[Zoran Anđelković]] *[[Aleksandar Antić]] *[[Risto Antunović]] - Baja *[[Dragoljub Aranđelović]] * [[Ljiljana Aranđelović]] *[[Zoran Aranđelović]] *[[Veroljub Arsić]] *[[Jovan Atanacković]] * [[Jovan Avakumović]] *[[Dragoslav Avramović]]? *[[Mihajlo Avramović]] == B == * ([[Milan Babić]]) *[[Spasenija Babović|Spasenija Cana Babović]] *[[Ljubomir Bajalović]] *[[Dušan Bajatović]] *[[Jurij Bajec]] (ekonomist slov. porekla) *[[Jovo Bakić]] *[[Aleksandar Bakočević]] *[[Imre Balint]] *[[Aleksandar Banjanac]] *[[Milan Bartoš]]? * [[Vladan Batić]] (& [[Olgica Batić]]) *Dušan Batrić *([[Vlajko Begović]]) *[[Grozdana Belić-Penezić]] *[[Jovan Belimarković]] * [[Jovan Beljanski-Lala]] *[[Mihail Berendjija]] *[[Đorđe Blagojević]] *[[Milan Blagojević - Španac]] *[[Dušan Bogdanov]] *[[Bogdan Bogdanović]] * [[Nenad Bogdanović]] *[[Radmilo Bogdanović]] *[[Mihailo Bogičević]] *[[Valtazar Bogišić]] *[[Snežana Bogosavljević Bošković]] *[[Milenko Bojanić]] *[[Vladan Bojanić]] *[[Zoran Bojanić]] *[[Josif Bojinović]] *[[Mateja-Mata Bošković]] *[[Stanislav Bošković]] *[[Stojan Bošković]] *[[Elena Božić-Talijan]] *[[Aleksandar Božović]] *[[Radoman Božović]] *[[Srđa Božović]] *([[Bracan Bracanović]]) *([[Dušan Brkić]]) *[[Ana Brnabić]] *([[Josip Broz-Tito]]) *[[Josip Broz (vnuk)]] * [[Predrag Bubalo]] *([[Srđan Budisavljević]]) *[[Arsa Budovalčev]] *[[Milić Bugarčić]] *[[Dejan Bulatović]] *([[Miodrag Bulatović]]) *([[Rade Bulatović]]) == C == *[[Miloš Carević]] *[[Dušan Cekić]] *([[Marko Cemović]]) *[[Đorđe Cenić]] *[[Miloš Cerović]] *[[Krsta Cicvarić]]? *[[Aleksandar Cincar-Marković]] *[[Dimitrije Cincar-Marković]] *[[Bogdan Crevar]] *[[Dimitrije Crnobarac]] *[[Vaso Crnogorčević]]? *[[Kosta Cukić]] *[[Djura Cvejić]] (1847-1897) *[[Bosa Cvetić]] * [[Dragiša Cvetković]] *[[Mirko Cvetković]] *[[Živojin Cvetković]] *[[Sreten Cvijović]] *[[Željka Cvijanović]] == Č == *[[Goran Čabradi]] *[[Mirko Čanadanović]] *[[Branislav Čanak]] *[[Nenad Čanak]] *[[Ilija Čarapić]] *[[Petar Čarnojević]] *[[Dragan Čavić]] *[[Kosta Čavoški]] *[[Dušan Čkrebić]] *([[Rodoljub Čolaković]]) * [[Ljiljana Čolić]] *[[Gordana Čomić]] *[[Aleksandar Čotrić]] *[[Đorđe Čović]] *[[Nebojša Čović]] *[[Branko Čubrilović]] *[[Vaso Čubrilović]] *[[Aćim Čumić]] == Ć == *[[Goran Ćirić]] *[[Stevan Ćirić]] *[[Radivoj Ćirpanov]] *[[Vladimir Ćorović]] *[[Dobrica Ćosić]] *[[Mirko Ćuković]] == D == * [[Ivica Dačić]] *([[Vlado Dapčević]]) *([[Refki Dauti]]) *[[Tijana Davidovac]] *[[Dimitrije Davidović]] * [[Ljubomir Davidović]] *[[Radivoj Davidović]] - Kepa *([[Vladimir Dedijer]]) *[[Božidar Delić]] *([[Juraj Demetrović]]) *[[Ljuba Didić]] * [[Bojan Dimitrijević]] *[[Dragutin Dimitrijević Apis]] *[[Lazar Dimitrijević]] *[[Miša Dimitrijević]] *[[Ivana Dinić]] *[[Tanasije Dinić]] * [[Mlađan Dinkić]] *[[Sandor Dobo]] *[[Stojimir Dobrosavljević]] * [[Petar Dobrović]] *([[Milorad Dodik]]) *[[Lazar Dokić]] *[[Stevan Doronjski]] - "Franja" *[[Milutin Dragović]] *[[Radovan Dragović]] *[[Diana Dragutinović]] *([[Branko Drašković]]) *[[Milorad Drašković]] * [[Vuk Drašković]] (& [[Danica Drašković]]) * [[Milovan Drecun]] *[[Milojko Drulović]] * [[Jovan Dučić]] *[[Dragojlo Dudić]] *[[Momčilo Dugalić]]? *([[Ratomir Dugonjić|Rato/mir/ Dugonjić]]) * [[Ivana Dulić-Marković]] *[[Oliver Dulić]] *[[Bogdan Dunđerski]] *[[Esad Džudžo]] *[[Nikola Džuverović]] == Đ == *[[Jovan Đaja]] *[[Jovan Đajić]] *[[Života Đermanović]] *[[Dragan Đilas]] *([[Milovan Đilas]]) *[[Zoran Đinđić]] * [[Dragan Đokanović]] *[[Petra Đoković]] *[[Dragoslav Đorđević]] *[[Jovan Đorđević]] *[[Milorad Đorđević]] *[[Vladan Đorđević]] *[[Zoran Đorđević]] *[[Vladimir Đukanović]] *[[Đorđe Đukić]] *[[Ilija Đukić]] *[[Slavica Đukić Dejanović]] *[[Milica Đurđević]] *[[Nikola Đurđević]] *[[Marko Đuričić]] *[[Marko Đuričin]] *[[Milan Đurić|Mil(ov)an Đurić]] *[[Rajko Đurić]] *[[Mihailo Đurović]] == E == *[[Sándor Egeresi]] *[[Sredoje Erdeljan]] *[[Bogdan Eremić]] == F == *Toma Fila *[[Roman Filipčev]] *[[Filip Filipović]] *[[Krsto Filipović]] *([[Nikola Filipović]]) *[[Srbislav Filipović]] *[[Dubravka Filipovski]] (r. Čekanović) *Aleksandar Fira *Konstantin Fotić *[[Dragutin Franasović]] == G == *[[Radiša Gačić]] *[[Ilija Garašanin]] *[[Milutin Garašanin]] *[[Jovan Gavrilović]] *[[Mihajlo Gavrilović|Mihailo Gavrilović]] *[[Milan Gavrilović]] *[[Žarko Gavrilović]] *[[Djordje Genčić]] *[[Gligorije Geršić|Gligorije "Giga" Geršić]] *[[Dušan Gligorijević]] *[[Slobodan Gligorijević]] *[[Vaso Glušac]] *[[Vladimir Goati]]? * [[Maja Gojković]] *[[Žika Gojković]] *Zagorka Golubović *([[Ivan Gošnjak]]) *[[Petar Gračanin]] *[[Toma Granfil]] *([[Vasilij Grđić]]) * [[Milan Grol]] *[[Suzana Grubješić]] *[[Slobodanka Gruden]] *[[Jevrem Grujić]] *[[Sava Grujić]] *[[Slavko Grujić]] *[[Boža Grujović]] *[[Aćim Grulović]] *[[Nikola Grulović]] *[[Miladin Gvozdenov]] == H == * ([[Goran Hadžić]]) *Miloš Hadžić ? *[[Stevan Hadžić]] *[[Riza Halimi]] *[[Hilmija Hasanagić]] *[[Selmo Hašimbegović]] *([[Fadil Hodža]]/Hoxha) *([[Mehmet Hoxha]]/Mehmed Hodža) *[[Đura Horvatović]] *[[Jovan Hranilović]] *[[Filip Hristić]] *[[Nikola Hristić]] *[[Radmila Hrustanović]] == I == *[[Ljubiša Igić]] *[[Branislav Ikonić]] *[[Velimir Ilić]] *[[Vlada Ilić]] *[[Enis Imamović]] *[[Pavluško Imširović]] *[[Dragiša Ivanović]] *[[Oliver Ivanović]] * [[Branislav Ivković]] *[[Estera Ivković]] *[[Marinko Ivković]] *[[Branko Ivošević]]? == J == *[[Svetolik Jakšić]] *[[Vojislav Janjić]] *[[Krsto Janjušević]] *[[Aleksa Janković]] *[[Branimir Janković]]? *[[Đura Janković]] *[[Paun Janković]] *[[Saša Janković]]? *[[Vladeta Janković]] *[[Mihailo Javorski]] *[[Gligorije Jeftanović]] *[[Desimir Jeftić]] *[[Uroš Jekić]] *[[Borivoje Jelić]] *[[Vuk Jeremić]] *[[Dobroslav Jevđević]] *[[Bogoljub D. Jevtić]] *[[Bora Jevtić]] *[[Vladimir Jevtić]] *[[Dragan Jočić]] *[[Đurica Jojkić]] *[[Vukašin Jokanović]] *[[Jadranka Joksimović]] *[[Srboljub Josipović]] *[[Milenko Jovanov]] *[[Aleksa Jovanović]] *([[Batrić Jovanović]]) * [[Čedomir Jovanović]] *[[Isa Jovanović]] *[[Dragoljub Jovanović]] *[[Dragomir Dragi Jovanović]] *[[Jovan Jovanović Pižon]] *[[Ljubomir Jovanović]] *[[Ljubomir Jovanović - Čupa]] *[[Miloš Jovanović]] *[[Nataša Jovanović]] *[[Nikola Jovanović - Amerikanac]]? *[[Pavle (Paja) Jovanović]] *[[Radoš Jovanović - Selja]] *[[Rajko Jovanović]] *[[Rista Jovanović]] * [[Slobodan Jovanović]] * [[Vladimir Jovanović]] *[[Vladislav Jovanović]] *[[Živadin Jovanović]] *[[Živko Jovanović]] *[[Živorad Jovanović - Španac|Živorad-Žikica Jovanović -Španac]] *[[Borisav Jović]] * [[Mirko Jović]] *([[Pavle Jovićević]]) * [[Igor Jovičić]] *[[Desimir Jovović - Čiča]] == K == *[[Triša Kaclerović]] *[[Ljubomir Kaljević]] *[[Milan Kapetanović]] *[[Živko Karabiberović]] *([[Radovan Karadžić]]) *[[Karađorđe]] ([[Đorđe Petrović]]) *[[Karađorđevići]] (Aleksandar Karađorđević; [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandar (I.) Karađorđević]]; [[Peter I. Karađorđević|Petar I. Karađorđević]]; [[Peter II. Karađorđević|Petar II. Karađorđević]]; [[Pavel Karađorđević|Pavle Karađorđević]]) *[[Jevstatije Karamatijević]] * [[Bogoljub Karić]] *[[Dragomir Karić]] *[[Milanka Karić]] *[[József Kasza]] *[[Dimitrije Katić]] *([[Vojislav Kecmanović|Vojislav "Đedo" Kecmanović]]) *[[Danilo Kekić]] *[[Maćaš Kelemen]] *[[Mihalj Kertes]] *[[Branko Kljajić]] *[[Jelka Kljajić-Imširović]]? *[[Nikola Kmezić]] *([[Nikola Koljević]]) *[[Petar Konjović]] *[[Mihailo Konstantinović]] *[[Nenad Konstantinović]] *[[Stanislav Kopčok]]? *[[Vitomir Korać]]? *[[Žarko Korać]] *[[Sava Kosanović]] *([[Dragutin Kosovac]] -"Braco") *[[Jugoslav Kostić]]  *[[Bojan Kostreš]] * [[Vojislav Koštunica]] *[[Budimir Košutić]] *[[Elvira Kovács]] *[[Lászlo Kovács]] *[[Mihajlo Kovač]] *[[Oskar Kovač]] *[[Vesna Kovač]] *[[Bogosav Kovačević|Bogosav (Boško) Kovačević]] *Milorad Kovačević ? *([[Nikola Kovačević]] 1894-1979) *[[Sreten "Sreta" Kovačević]] *[[Živorad Kovačević]] * ([[Momčilo Krajišnik]]) *[[Jovan Krkobabić]] *[[Milan Krkobabić]] *[[Svetislav Krstić]] *[[Uroš Krulj]] *[[Boško Krunić]] *[[Spasoje Krunić]] *[[Bogoljub Kujundžić]] *[[Kosta Kumanudi]] *[[Bora Kuzmanović]] *[[Slavko Kuzmanović]]? == L == * [[Miroljub Labus]] *[[Jovan Lalošević]] * [[Slobodan Lalović]] *[[Dragiša Lapčević]] *[[Jovan Latinčić]] *[[Đorđe Lazić]] *[[Petar Leković]] *[[Voja Leković]] - Miće * [[Zoran Lilić]] *[[Miodrag Linta]] * [[Rasim Ljajić]] * [[Dimitrije Ljotić]] *[[Nikola Ljubičić]] *[[Zlatibor Lončar]] * [[Zoran Lončar]] *[[Koviljko Lovre]] *[[Sima Lozanić]] *[[Sreten Lukić]]? *[[Vojin Lukić]] *[[Vojo Lukić|Vojo (Vojislav) Lukić]] (?) *[[Zoran Lutovac]] == M == *[[Dimitrije Magarašević]] *[[Nandor Major]] *[[Milivoje Maksić]] *[[Božidar Maksimović|Božidar (Boža) Maksimović]] *[[Luka Maksimović]] - Beli (?) *[[Siniša Mali]] *([[Branko Mamula]]) *[[Joca Manojlović]] *[[Dimitar Manov]] *[[Živan Marelj]] *[[Pavle Marinković]] *[[Vojislav Marinković]] *[[Jovan Marinović]] *[[Mirko Marjanović]] *[[Božidar Marković]] * [[Dragoslav Marković|Dragoslav "Draža" Marković]] *[[Jevrem Marković]] *[[Koca Marković]] *[[Lazar Marković]] *[[Ljubiša Marković]] *[[Mihailo Marković]] * [[Mirjana Marković|Mirjana "Mira" Marković]] * [[Moma Marković]] *[[Nikola "Koča" Marković]] *[[Sima Marković]] * [[Predrag Marković]] *[[Ratko Marković]] *[[Stojan Marković]] * [[Svetozar Marković]] *[[Svetozar Marović]] * [[Dragan Maršićanin]] *([[Milan Martić]]) *[[Aleksandar Martinović]] *[[Stipan Marušić]] *[[Dimitrije Matić]] *[[Miloš Matijević]] *[[Dobrica Matković]] * [[Nataša Mićić]] *[[Dragoljub Mićunović]] *[[Dragoljub Mihailović|Dragoljub "Draža" Mihailović]] *[[Ljubomir Mihailović]] *[[Pavle Mihailović]] (Paja Mijailović) *[[Stefan "Stevča" Mihailović]] *[[Vojislav Mihailović]] *[[Dejan Mihajlov]] *[[Andrija Mihajlović]] *[[Dušan Mihajlović]] *[[Zorana Mihajlović]] *[[Cvijetin Mijatović]]- Majo *[[Čedomilj Mijatović]] *[[Đoka Mijatović]] *[[Aleksandar Mijović]] *[[Lazar Mijušković]] *[[Milorad Milatović]] -Mile *[[Dragoljub "Dragi" Milenković]] *[[Milija Miletić]] *[[Slavko Miletić]] *[[Svetozar Miletić]] *[[Mita Miljković]] *[[Radivoje Milojković]] *[[Čedomir "Čeda" Milosavljević]] *[[Danica Milosavljević]] *[[Ljubinka Milosavljević]] *[[Milosav Milosavljević]] *[[Miloš Milosavlević]]  * [[Tomica Milosavljević]] *[[Svetislav Tisa Milosavljević]] *([[Borislav Milošević]]) *[[Milutin Milošević]] *[[Nikola Milošević]] *[[Raša Milošević]] *[[Sima Milošević]] * [[Slobodan Milošević]] *[[Milovan Milovanović]] *[[Mladen Milovanović]] * [[Milan Milutinović]] *[[Milka Minić]] *[[Milomir Minić]] *[[Miloš Minić]] *[[Stevan Mirković]] *[[Dejan Mirović]] *[[Igor Mirović]] *[[Živojin Mišić]] *[[Jovan Mišković]] *[[Aleksandar Mitrović]] *[[Mitra Mitrović]] *[[Gorica Mojović]] *[[Vilmoš Molnar]] *[[Miloš Moskovljević]] *[[Ivan Mrkić]] *[[Milutin Mrkonjić]] *[[Luka Mrkšić]] *([[Dušan Mugoša]]) *[[Dragoslav Mutapović]] == N == *[[Franjo Nađ]] *[[Radomir Naumov]] *([[Bogoljub Nedeljković]]) * [[Milan Nedić]] *[[Aleksandar Nenadović]] *[[Jakov Nenadović]] *[[Milijan Neoričić]] *[[Đorđe Nestorović]] *[[Milan Nešić]] *[[Blagoje Nešković]] *([[Radovan Ničić]]) *[[Marko Nikezić]] *[[Petar Nikolajević]] - Moler *[[Svetomir Nikolajević]] *[[Andra Nikolić]] *[[Milan Nikolić]]? * [[Tomislav Nikolić]] *[[Trifun Nikolić]] *[[Momčilo Ninčić|Momčilo A. Ninčić]] *[[Đurđe Ninković]] *[[Milica Ninković]] ? *[[Srđan Nogo]] *[[Borislav Novaković]] *[[Kosta Novaković]] *[[Stojan Novaković]] == O == *[[Boško Obradović]] *[[Dositej Obradović]] *[[Marija Obradović]] *[[Aleksander I. Obrenović|Aleksandar Obrenović]] * [[Mihajlo Obrenović]] * [[Milan Obrenović]] * [[Miloš Obrenović]] *[[Dragomir Olujić]]-Oluja? *([[Stanko Opačić]]-Ćanica) *[[Vladimir Orlić]] *[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] == P == *[[Laza Paču]] *([[Đoko Pajković]]) *[[Bojan "Boki" Pajtić|Bojan Pajtić]] *[[Milan Panić]] *[[Milan Pantić]] *[[Ljubomir Pantić]] *[[Radovan Pantović]] (črnog.rodu) *[[Radovan Papić]] (bos.herc.-srb.) *Pavle Papp Šiljo *[[Borislav Paravac]] *[[Milan Parivodić]] *[[Blagoje Parović]] *[[István Pásztor]] *[[Najdan Pašić]] * [[Nikola Pašić]] * ([[Mišo Pavićević]]) *[[Borislav Pavlović]] *[[Dragiša Pavlović]] *[[Dragoljub Pavlović]] *[[Milorad Pavlović]] — Krpa *[[Pavle Pavlović]] *[[Miroslav Pečujlić]] *[[Vaso Pelagić]] * [[Borislav Pelević]] *[[Slobodan Penezić]] - Krcun *[[Ninko Perić]] *[[Nikola Perišić]] * [[Latinka Perović]] *[[Leposava (Lepa) Perović]] *[[Milivoje Perović]] *[[Boško Perošević]] *[[Dragiša Pešić]]  *[[Branko Pešić]] *([[Milorad Pešić]]) * [[Vesna Pešić]] * [[Zagorka Pešić Golubović]]? *[[Ivan Petković]] *[[Vaso Petričić]] (srbsko-slovenski) *Živko Petričić *[[Nikola Petronić]] * [[Avram Petronijević|Avram-Ćaja Petronijević]] *Branislav Petronijević *[[Dušan Petrović|Dušan Petrović - Šane]] * Dušan Petrović *[[Đorđe Petrović]] - [[Karađorđe]] *[[Milivoje Petrović Blaznavac]] *[[Milutin Petrović]] *[[Nastas Petrović]] *[[Ninko Petrović]] *[[Slavoljub Petrović]] *[[Slobodan Petrović]] *[[Vukašin Petrović]] * [[Moša Pijade]] *[[Obrad Piljak]] *[[Milan Piroćanac]] *[[Zoran Pjanić]] * ([[Biljana Plavšić]]) *[[Ćeda Plećević]] *[[Mihailo Polit-Desančić]] *[[Zdravko Ponoš]] *[[Nikola Poplašen|(Nikola Poplašen)]] *Nebojša Popov *[[Aleksandar Popović]] *[[Dejan Popović (pravnik)|Dejan Popović]] *[[Dimitrije Popović]] *[[Dušan A. Popović]] * [[Koča Popović]] *([[Miladin Popović]]) * [[Milentije Popović]] *[[Mirko Popović]] *Nebojša Popov *[[Nenad Popović]] *Srđa Popović *[[Velimir Popović]]  *([[Vladimir Popović]]) *[[Branko Pribičević]]? *[[Ognjen Pribićević]] * [[Svetozar Pribićević]] * [[Jaša Prodanović]] *[[Đorđe Protić]] *[[Kosta Protić]] *[[Milan St. Protić]] * [[Stojan Protić]] *([[Đuro Pucar]] - Stari) *[[Dušan Puđa]] *[[Božidar Purić]] *[[Danilo Purić]] == R == * ([[Puniša Račić]]) *[[Damnjan Radenković]] *[[Vjerica Radeta]] *[[Dobrivoj Radić]] *[[Jovan Radić]] *[[Živko Radišić]] *[[Nebojša Radmanović]] *[[Stanko Radmilović]]   *[[Miloš Radojčin]] *[[Zoran Radojičić]] *[[Miloš Radojković]] (prof. prava) *[[Dobrivoje Radosavljević]] - Bobi *[[Đorđe Radosavljević]] *[[Ljubomir Radovanović]] *[[Milija Radovanović]] *[[Radomir Radović]]? *[[Radomir Radujkov]] *[[Milan Radulović]] *[[Miloš Radulović]] *[[Saša Radulović]] *[[Živojin Rafajlović]] *[[Ilija Rajačić]] *[[Josif Rajačić]] *[[Ištvan Rajcan]] *[[Arnold Rajh]] *[[Cvetko Rajović]] * [[Milan Rakas]] *[[Katarina Rakić]] * [[Slobodan Rakitić]] * [[Aleksandar Ranković]] * ([[Jovan Rašković]]) *[[Sanda Rašković Ivić]] *[[Slavoljub Rašković]] *[[Radoslav Ratković]]? *[[Željko Ražnatović - Arkan]]?? *[[Petar Relić]] - Čeda *([[Milanko Renovica]]) * [[Stojan Ribarac]] *Darko F. Ribnikar ? *Vladislav F. Ribnikar ? *[[Vladislav Ribnikar]] *[[Marjan Rističević]] *[[Dušan Ristić]] *[[Jovan Ristić]] *[[Ljubiša Ristić]] *[[Paško Romac]] *[[Branko Ružić]] == S == *[[Ida Sabo]] (Szabó) *[[Slobodan Samarđić]] *[[Miloš Savčić]] *[[Pavle Savić]] *[[Nikola Selaković]] *[[Mihalj Servo]] *[[Aleksa Simić]] *[[Đorđe Simić]] *[[Stanoje Simić]] *[[Vladimir Simić]] *[[Ana Simonović]] *[[Dušan Simović]] *[[Jovan Skerlić]] *[[Dragoslav Smiljanić]] *[[Milan Smiljanić]] *[[Živorad Smiljanić]] *[[Zoran Sokolović]] *[[Rudi Sova]] *[[Nikola Spasić]] *[[Jon Srbovan|Jon (Ion) Srbovan]] *[[Srđan Srećković]] *[[Milan Srškić]] *[[Nikola Srzentić]] *[[Sreta Stajić]] *[[Milan Stamatović]] *[[Ivan Stambolić]] *[[Petar Stambolić]] *[[Dragi Stamenković]] *[[Kosta Stamenković]] *[[Jovica Stanišić]] * [[Đuro Stanković]] *[[Siniša Stanković]] *[[Zoran Stanković]] *[[Aca Stanojević]] *[[Marinko Stanojević]] *[[Jovan Stanojković Dovezenski]] *[[Borislav Stefanović]] *[[Borko Stefanović]] *[[Nebojša Stefanović]] *[[Stefan Stefanović Tenka]] *[[Svetislav Stefanović]] - Ćeća *[[Danilo Stefanović]] *[[Luka Stević]] *[[Aleksandar Stojačković]] * [[Milan Stojadinović]] *[[Dimitrije Stojaković]] *[[Đorđe Stojaković]] *[[Krunoslav Stojaković]]? *[[Kosta Stojanović]] *[[Ljubomir Stojanović]] *[[Mihajlo Stojanović]] *[[Momir Stojanović]] *[[Nikola M. Stojanović]] *Svetozar Stojanović *[[Radovan Stojičić]] - Badža *[[Milutin Stojković]] *[[Zoran Stojković]] *([[Velimir Stojnić]]) *[[Đorđe Stojšić]] *[[Jovan Subotić]] * [[Goran Svilanović]] == Š == *[[Nikola Šainović]] *[[Srđan Šajn]] *[[Zoran Šami]] *[[Aleksandar Šapić]] *[[Mirko Šarović]] *[[Nemanja Šarović]] *[[Slavko Šećerov]] *[[Berislav Šefer]] *[[Aleksandar Šešelj]] * [[Vojislav Šešelj]] *[[Aleksandar Šević]]  *[[Bogoljub Šijaković]] *[[Nedeljko Šipovac]] *[[Branislav Škembarević]] *[[Petar Škundrić]] *[[Milovan Šogorov]] *([[Josip Šokčević]]) *[[Dejan Šoškić]] *[[Pal Šoti]] *[[Janoš Šreder]] *[[Vladimir Štambuk]] *[[Ilija Šumenković]] *[[Stevan Šupljikac]] *[[Dragan Šutanovac]] *[[Mihailo Švabić]] == T == *[[Jorgovanka Tabaković]] *[[Boris Tadić]] *Ljubomir Tadić (1925–2013) *[[Kosta Taušanović]] *[[Sava Tekelija]] *[[Dušan Teodorović]] *[[Mirko Tepavac]] *[[Marinika Tepić]] *[[Božidar Terzić]] *[[Aleksandar Tijanić]] *[[Geza Tikvicki]] *[[Dragan Todorović]] *[[Mihailo Todorović|Mihailo "Mika" Todorović]] *[[Mijalko Todorović]] - "Plavi" *[[Miloje Todorović]] *[[Pera Todorović]] *[[Mira Tokanović]] *[[Dragan Tomić]] *[[Jaša Tomić]] *[[Milica Tomić]] *[[Ivica Tončev]]; [[Novica Tončev]] *[[Živko Topalović]] *[[Marko Trifković]] *[[Bogdan Trifunović]] *[[Ilija Trifunović]] *[[Miloš Trifunović|Miloš "Miša" Trifunović]] *[[Mitar Trifunović]] *[[Sergej Trifunović]] *[[Dimitrije Tucović]] *[[Srbijanka Turajlić]] *[[Milena Turk]] == U == * ([[Gojko Ubiparip]]) *[[Vanja Udovičić]] *[[Kori Udovički]] *[[Sulejman Ugljanin]] *[[Milan Ulmanski]] *[[Milorad Unković]] *[[Slobodan Unković]] *[[Radivoj Uvalić]] * ([[Milan Uzelac]]) *[[Nikola Uzunović]] == V == *[[Đorđe Vajfert]] *([[Ilija Vakić]]) *[[Dušan Vasiljević]] *[[Živan Vasiljević]] *([[Dragan Velić]]) *[[Petar Velimirović|Petar "Pera" Velimirović]] *[[Jovan Veselinov]] - Žarko *[[Slavko Veselinov]] *[[Goran Vesić]] *[[Milenko Vesnić]] *[[Dobrivoje Vidić]] - "Baja" *([[Ivo Visković]]) *[[Predrag Vladisavljević]] *([[Veljko Vlahović]]) *[[Radovan Vlajković]] *[[Tihomir Vlaškalić]] *([[Todor Vujasinović Toša]]) *([[Atanasije Vojislavić Šola]]) *[[Voja Vucelić]] *[[Milorad Vučelić]] *[[Miloš Vučević]] *[[Aleksandar Vučić]] *[[Toma Vučić Perišić]] *[[Franjo Vujkov]] *[[Dušan Vujović]] *[[Lazar Vukičević]] *[[Velimir Vukićević|Velimir (Veljko) Vukićević]] - "Velja" *[[Stanojlo Vukčević]] *[[Vojislav Vukčević]] *([[Svetozar Vukmanović]]) *([[Boro Vukmirović]]) *[[Sreten Vukosavljević]] * [[Slobodan Vuksanović]] *[[Aleksandar Vulin]] *[[Ljubomir Vulović]]  == Z == *[[Veda Zagorac]] *[[Vladan Zagrađanin]] *[[Miodrag Zečević]] *[[Slavko Zečević]] *[[Vladimir Vlada Zečević|Vladimir (Vlada) Zečević]] *[[Dragutin Zelenović]] *[[Nebojša Zelenović]] *[[Žarko Zrenjanin]] - Uča *[[Muamer Zukorlić]] == Ž == *([[Miloš Žanko]]) *([[Rade Žigić]]) * [[Tomislav Žigmanov]] *[[Petar Živković]] *[[Zoran Živković (politik)]] *Miladin Životić *[[Zoran Žižić]] *[[Aleksa Žujović]] *[[Jovan Žujović]] *[[Sreten Žujović]] - Crni {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki|*]] 4omunw0k9gfcgjia6cim2cuchjltut1 0 73099 5735219 5599047 2022-08-16T19:46:25Z Alebarasi 50192 /* M */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[plavalec|plavalcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Franziska van Almsick]] * [[Hannelore Anke]] == B == * [[Leonie Antonia Beck]] * [[Paul Biedermann]] * [[Antje Buschschulte]] == D == * [[Uwe Daßler]] * [[Markus Deibler]] * [[Christian Diener]] == E == * [[Anna Elendt]] * [[Kornelia Ender]] == F == * [[Hendrik Feldwehr]] * [[Jessica Felsner]] == G == * [[Ute Geweniger]] * [[Jan-Philip Glania]] * [[Isabel Marie Gose]] * [[Lisa Graf]] * [[Vanessa Grimberg]] * [[Michael Gross (plavalec)|Michael Gross]] == H == *[[Ursula Happe]] *[[Isabelle Härle]] *[[Dagmar Hase]] *[[Jacob Heidtmann]] *[[Philip Heintz]] *[[Jörg Hoffmann]] == J == * [[Jacqueline Jacob]] * [[Rainer Jacob]] == K == * [[Marco Koch]] * [[Sarah Köhler]] * [[Barbara Krause]] * [[Jens Kruppa]] * [[Alexander Kunert]] * [[Marius Kusch]] == L == * [[Christian vom Lehn]] * [[Silke Lippok]] == M == * [[Roland Matthes]] * [[Lucas Matzerath]] * [[Helge Meeuw]] * [[Jenny Mensing]] * [[Henning Mühlleitner]] == N == * [[Kathleen Nord]] == O == * [[Kristin Otto]] == R == * [[Caroline Ruhnau]] * [[Thomas Rupprath]] == S == * [[Aliena Schmidtke]] * [[Daniela Schreiber]] * [[Fabian Schwingenschlögl]] * [[Britta Steffen]] * [[Hannah Stockbauer]] == T == * [[Stev Theloke]] == V == * [[Sandra Völker]] == W == * [[Lutz Wanja]] * [[Kevin Wedel]] * [[Florian Wellbrock]] * [[Alexandra Wenk]] * [[Felix Wolf]] == Z == * [[Poul Zellmann]] *[[Steffen Zesner]] {{seznami narodov po poklicu|plavalcev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Plavalci]] [[Kategorija:Nemški plavalci|*]] r7j62wrok800xotiywx3mmrkkqkt5up 0 73102 5735199 5722669 2022-08-16T17:50:10Z Amanesciri2021 205950 /* F */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plavalec|plavalcev]].''' {{CompactTOC2}} ==A== * [[Aleš Aberšek]] *[[Anže Ajlec]] * [[Darja Alauf]] * [[Gregor Aleš]] - Kefe *[[Aleksander Ambrož]] *[[Jani Artič]] *[[Alenka Artnik]] *[[Marija Auersperg]] *[[Olga Avbelj]] ==B== * [[Lavra Babič]] * [[Jon Bančič]] * [[Žiga Babošek]] * [[Martin Bau]] *[[Borut Bernat]] *[[Barbara Bezjak]] *[[Urša Bežan]] Petrič *[[Ana Bjelajac]] * [[Tanja Blatnik]] * [[Špela Bohinc]] * [[Janja Borec]] * [[Krešo Božikov]] * [[Zorka Bradač]] *[[Olja Bregar]]? * [[Vesna Breskvar]] * ([[Brane Breznikar]]) * [[Eva Breznikar]] * [[Vlado Brinovec]] * [[Robi Brglez]] *[[Petra Brodnik]] *[[Jana Brumec]] *[[Jure Bučar]] *[[Darinka Bunjevac]] *[[Janez Burkeljca]] *[[Peter Burkeljca]] ==C== * [[Tone Cerer]] * [[Žiga Cerkovnik]] *[[Nina Cesar]] *[[Marica Cimperman]]? *[[Elvis Cirikovič]] *[[Boža Cizelj]] *[[Miran Cizelj]] ==Č== * [[Anja Čarman]] * [[Tina Čelik]] * [[Vlado Čermak]] - Coach * [[Angelca Černe]] * [[Roko Čoko]] * [[Drago Čuden]] ==D== * [[Tanja Dereani]] * [[Tomo Dereani]] * [[Urban Dermastia]] * [[Tina Dobovšek]] *[[Domen Dornik]] *[[Danilo Dougan]]? * [[Nina Drolc]] * [[Damir Dugonjič]] ==Đ== * [[Darko Đurić]] (para-plavalec) ==E== * [[Denis Erlah]] ==F== *[[Dejan Fabčič]] (para-plavalec) *[[Katja Fain]] *[[Matej Feguš]] *[[Anže Ferš Eržen]] *[[Vincent Filipič]] *[[Barbara Fischinger]] * Dušan in Iztok [[Fister]] * [[Petra Florjančič]] * [[Jure Fortuna]] *Ervin Fritsch *[[Katja Funkl]] *[[Miran Fux]] == G == * [[Stojan Gala]] * [[Brigita Galičič]] * [[Jernej Godec]] * [[Sašo Godec]] * [[Tanja Godina]] * [[Gabriela Golob]] * [[Pika Gomboc]] * [[Robert Gorše]] * [[Nastja Govejšek]] * [[Ivan Govše]] * [[Klemen Grabljevec]] * [[Simona Gregorčič]] * [[Branka Grozina]] * [[Robert Grubišič]] - Čabo == H == * [[Katja Hajdinjak]] * [[Vlado Hanžekovič]] * [[Ana Horvat]] * [[Petra Hren]] == I == *[[Sara Isakovič]] == J == * [[Jože Jamnik]] * [[Uroš Jedlovčnik]] * [[Jernej Jemec]] * [[Matjaž Jemec]] * [[Boris Jenko]] *[[Samo Jeranko]] (tudi potapljač) * [[Lenčka Junc]] (r. [[Modic]]) * [[Gregor Jurak]] * [[Nejc Jurjevčič]] == K == * [[Zala Kalan]] *[[Kurt Kancler]] * [[Boris Kandare]] * [[Janko Kaplan]] *Venceslav Kapus * [[Nika Karlina]] * [[Vida Kavčič]] * ([[Ivo Kavšek]]) * [[Alenka Kejžar]] *[[Nataša Kejžar]] * [[Dušan Kit]] * [[Gregor Kit]] * [[Marija Kit Juvančič]] *[[Neža Klančar]] * [[Anja Klinar]] * [[Alen Kobilica]] * [[Janez Kocmur]] *Primož Kocmur * [[Nataša Kocmut]] *[[Barbka Koncilja]] *[[Blaž Korošec]] * [[Miha Kos]] * [[Aleksander Kostanjšek]] * [[Aleks Koštomaj]] *[[Nika Kozamernik]] *[[Matjaž Koželj]] * [[Gregor Kravos]] *[[Miro Kregar]]? * [[Borjana Kremžar]] * Erik Krisch * [[Mojca Kristan]] * [[Aleksandra Kučej]] * [[Andro Kuljiš]] * [[Judita Kunčič Mandelc|Judita Kunčič Mandelc?]] * [[Barbara Kuret]] * [[Barbara Kus]] == L == * [[Nada Lampret Souvan]] * [[Lovro Lančič]] * [[Stanko Lapajne]]? * [[Mirko Lebar]] * [[Tone Leskovec]] * Tone, Polona in Sandi Lileg * [[Tina Luis]] * [[Anita Lulić]] * [[Hrvoje Lušič]] * [[Jelena Lušič]] == M == * [[Helena Maher]] * [[Tomaž Maher]] * [[Igor Majcen (plavalec)|Igor Majcen]] * [[Nace Majcen (plavalec)|Nace Majcen]] * [[Domen Majhen]] - Domzi * [[Judita Mandelc Kunčič]] * [[Peter Mankoč]] * [[Neža Marčun]] * [[Matjaž Markič]] * [[Igor Markovič]] * [[Matej Markovič]] * [[Tina Marn]] * [[Žiga Martinčič]] * [[Blaž Medvešek]] * ([[Matija Medvešek]]) * [[Žiga Mejač]] * [[Jernej Mencinger]] * [[Tina Meža]] * [[Otmar Mihalek]] * Gregor Miklič * [[Andrej Miksić]] * [[Marko Milenkovič]] * [[Tamara Miler]] * [[Maruša Mlinar]] * [[Tomaž Mulej]] ==N== * [[Nataša Nakrst]]? *[[Marjan Naraglav]] * [[Boris Novak (plavalec)]] * [[Zoran Novak]] * [[Maja Novakovič]] ==O== * [[Janez Oberštar]] *[[Mojca Ocvirk]] * [[Tjaša Oder]] * [[Aljaž Ojsteršek]] * [[Peter Osterc]] ==P== * [[Tilka Paljk]] (Zambija) *[[Tina Pandža]] * [[Pamela Pate]] * [[Igor Pauletič]] * [[Danijel Pavlinec]] * [[Jernej Pavšič]] * [[Ciril Pelhan]] * [[Matjaž Pernat]] * [[Špela Perše]] * Andrej Petrič? * [[Borut Petrič]] * [[Darjan Petrič]] *[[Drago Petrič]] * [[Jan Karel Petrič]] * ([[Roni Pikec]]) * [[Tjaša Pintar]] * [[Dušan Pipenbacher]] * [[Andrej Pirc]] * [[Gregor Plevelj|Gregor (Grega) Plevelj]] * [[Darja Pop]] * [[Rebeka Porenta]] * (Miha Potočnik) * [[Vesna Praprotnik]] * [[Maja Prebil]] * Jožica in Marija Prekuh * [[Jan Prešeren]] *[[Lidija Prešern]] (r. Košenina) * [[Mitja Prešern]] * [[Jože Prislan]] * [[Pia Prosen]] == R == * [[Sara Račnik]] * [[Branko Ravnak]] * [[Franc Ravnik]] * [[Ivo Ravnik]] * Jože Rebec? * [[Špela Rebolj]] *[[Urška Roš]] *[[Nada Rotovnik Kozjek]]? * [[Anja Rugelj]] * [[Gašper Rugelj]] == S == *[[Mojca Sagmeister]] * [[Tamara Sambrailo]] * [[Anja Sedlar]] * [[Stane Seunig]] * [[Igor Sever]] * Mara in Zlata [[Sever]] * ([[Bronislav Skaberne]]) * [[Staš Slabe]] * ([[Miloš Sladoje]]) * [[Nataša Sojar]] *[[Maja Sovinek]] * [[Nina Sovinek]] * [[Metka Sparavec]] * [[Ana Stankovič]] * [[Barbara Stante]] *[[Peter John Stevens]] * Gojko Stojkovič? *[[Martin Strel]] == Š == * [[Ivo Šaplja]] * [[Maja Šarac]] * [[Janja Šegel]] * [[Primož Šenica Pavletič]] *[[Mateja Šimic]] *Ivko Šink ? * [[Mateja Škraba]] * [[Gorazd Škabar]] * [[Iztok Škabar]] * [[Tanja Šmid]] * [[Jaka Štiglic]] * [[Boro Štrumbelj]] * [[Anton Šulc]] * [[Tina Šulc]] * [[Lidija Švarc]] == T == * [[Emil Tahirovič]] * [[Anže Tavčar]] * [[Uroš Tomšič]] * [[Luka Turk]] * Mira Turk Škraba * [[Daša Tušek]] == U == * [[Matko Ulčar]] == V == * [[Nina Vakselj]] * [[Bruno Vavpotič]] * [[Rok Vegelj]] * [[Manja Veldin]] * [[Luka Velikonja]] * [[Urša Vidmar]] * [[Draško Vilfan]] * [[Janez Virant]] * [[Boris Volčanšek]] (hrv.) * [[Robi Vovk]] *[[Tjaša Vozel]] *[[Danijel Vrhovšek]] *[[Martin Vrhovšek]] * [[Luka Vrtovec]] * [[Žiga Vurkeljc]] == T == * [[Anže Tavčar]] * [[Zlata Trtnik]] == W == * [[Iva Wolfart]] == Z == * [[Jelena Zahirovič]] * [[Simona Zavratnik]] * [[Bojan Zdešar]] * [[Eva Zemljič]] * [[Milan Zgomba]] * [[Branko Ziherl]] * [[Nejc Zupan]] * [[Teja Zupan]] == Ž == * [[Robert Žbogar|Robert (Robi) Žbogar]] * [[Tomaž Železnik]] * [[Matic Žugelj]] {{seznami narodov po poklicu|plavalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plavalci]] [[kategorija:Slovenski plavalci|*]] 385dpoe6wyizap1v4pxfseizxvi29f0 0 73572 5735616 5721390 2022-08-17T10:04:45Z 193.2.11.205 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[filolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Laura Abram]](i) *[[Kozma Ahačič]] *[[Jurij Alič]] *[[Giovanni Andronič]] *[[Luka Arh]] * [[Ivan Arnejc]] *[[Bronislava Aubelj]] *[[Lilijana Avčin]] == B == *[[Matjaž Babič]] *[[Vanda Babič]] *[[Giacomo Babuder]] *[[Božidar Bajuk]] *[[Marko Bajuk]] *([[Stanko Banič]]) *[[Janko Barle]]? * [[Anton Bartel]] * [[Martin Bedjanič]] *[[Franc Belec]] *[[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] *[[Zdenka Beran]] *[[Davorin Beranič]] *[[Tina Bernik]] *[[Zvonimir Bernot]] *[[Anton Bezenšek]] *[[France Bezlaj]] *[[Franc Bilc]]? *[[Zvonko Bizjak]] *[[Živa Borak]] *[[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] * [[Fran Bradač]] *[[Marij Bratina]] *[[Franc Breckerfeld]] *Janez Sigmund Breckerfeld *[[Anton Breznik]] * [[Franc Brežnik]] *[[Anton Brodnik]] *[[Anton Burgar]] == C == * [[Oroslav Caf]] *[[Mojca Cajnko]] *[[Andrej Capuder]] *[[France Capuder]]? *[[Sonja Capuder]] *[[Alenka Cedilnik]] *[[Stanko Ceglar]] *[[Jadranka Cergol|Jadranka Cergol (Gabrovec)]] *[[Jan Ciglenečki]]? *[[Otokar Cijan]] *[[Ljudevit Cimperman]] *[[Rada Cossutta]] *[[Leander Cunja]] == Č == * [[Matija Čep]] *[[Anton Čepon]] *[[Robert Čepon]] *[[Ludvik Čepon]] *[[Pavel Češarek]] *[[Josip Čižman]] *[[Bojan Čop]] *[[Breda Čop]] *[[Dušan Čop]] *[[Josip Čop]] *[[Matija Čop]] *[[Gregor Čremošnik]] *[[Irma Čremošnik]] * [[Otmar Črnilogar]] == D == * [[Matija Debeljak]] *[[Janez Debevec]] *[[Jože Debevec]] *[[Fran Detela]] *[[Monika Deželak Trojar]] *[[Martin Dimnik]]? *[[Tamara Ditrich]]? *[[Anton Dokler]] *[[Marijan Dokler]]? *[[Anton Dolar]] *[[Ivan Dolenec]] *[[Darko Dolinar]]? *[[France Martin Dolinar]]? *[[Ivan Dornik]] *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] == E == * [[Janez Erat]]? == F == *[[Dragica Fabjan Andritsakos]] *[[Diomira Fabjan Bajc]]? *[[Janez Fašalek]] *[[Ivan Favai]] ([[1886]]–[[1958]]) *[[Franc Ferk]] *[[Fedora Ferluga Petronio]] *[[Breda Filo]] *[[Franc Firbas]] * [[Ivan Fon]] * [[Enij Fonda]] *[[Franc Fric]] *[[Ignacija Fridl Jarc]] == G == *[[Stane Gabrovec]]? *[[Kajetan Gantar]] * [[Karel Glaser]] ([[1845]]–[[1913]]) *[[Martin Globočnik]]? *[[Joža Glonar]] *[[Franc Gnjezda]] *[[Danilo Golob]] *[[Anton Grad]] *[[Ivan Grafenauer]] *[[Janko Grampovčan]] *[[Igor Grdina]] *[[Franc Grivec]] *[[Milan Grošelj]] *[[Nada Grošelj]] *[[Andreja Grošelj Kiauta]] *[[Janez Grum]] *[[Ožbalt Gutsman]] == H == *[[Stanislav Hafner]] *[[Hipolit Novomeški]] *[[Pavel Holeček]] *[[Davorin Hostnik|Davorin (Martin Matvejevič) Hostnik]] ([[1853]]–[[1929]]) *[[Marija Hrastnik]] * [[Ivan Hribovšek]] * [[Matej Hriberšek]] *[[Jasna Hrovat]] *[[Ladislav Hrovat]] *[[Renata Hrovatič]]? == I == * [[Jože (Josip) Ilc]] * [[Andreja Inkret]] * [[Jelena Isak Kres]] * [[Josip Ivančič|Josip (Jožef) Ivančič]] == J == *[[Anton Janežič]] *[[Anton Janko]] *[[Evgen Jarc]] *[[Erika Jazbar]] *[[Josip Jenko]] *[[Frančišek Jere]] *[[Anton Jeršinovič]] *[[Marko Jesenšek]]? *Jurančič ? *[[Rudolf Južnič]] == K == *[[Marija Kacin]] *[[Valentin Kalan]] *[[Davorin Karlin]] *[[Jože Kastelic]] *[[Jerneja Kavčič]] *[[Jakob Kelemina]] *[[Valentin Kermauner]] *[[France Kidrič]]? *[[Anton Klasinc]] *[[Anton Klodič]]-Sabladoski *[[Rudolf Friderik Knapič]] *[[Fran Kobal]] *[[Štefan Kociančič]] *[[Gorazd Kocijančič]] *[[Jernej Kopitar]] *[[Silvester Kopriva]] *[[Leopold Koprivšek]] *[[Francè Korbar]] *[[Martin Korenjak]] (Avstrija) *[[Anton Koritnik]] *[[Franc Kornik]]/g *[[Viktor Korošec]] (1899–1985) *[[Valentin Korun]] *[[Ivan Kos (1849-1931)]] *[[Kaja Kos]] *[[Albert Kosmač]]? *[[Iva Kosmos]] *[[Silvin Košak]] *[[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] ([[1908]]–[[1982]]) *[[Janko Kotnik]] *[[Andrej Kragelj]] *([[Janez Kranjc]]) *[[Staša Krapež]] *[[Jože Krašovec]] *[[Gregor Krek]] *[[Mirko Križman]] *[[Jožef Marija Kržišnik]] *[[Števan Kühar (slovstveni folklorist)]] *[[Richard Kukula]] *[[Blaž Kumerdej]] *[[Gašper Kvartič]] == L == *[[Ivan Lah]] *[[Franc Lastavec]] *[[Lino Legiša]] *[[Fran Levstik]] *[[Tine Logar]]? *[[Pavel Lokovšek]] *[[Fran Lorger]] *[[Milan Lovenjak]]? *[[Dušan Ludvik]] *[[Franc Ksaver Lukman]] *[[Ivan Lunjak]] (Jan Luňák) == M == *[[Lovre Mahnič|Lovre (Lovro) Mahnič]] (1832-1866) *[[Jože Malnar|Jože (Josip) Malnar]] *[[Valentin Mandelc]] *[[Tomo Maretič]] *[[Marko Marinčič]] *[[Mihael Markič]]? *[[Josip Marn]]? *[[Janez Marolt]]? *[[Luka Martinak]] *[[Ivan Maselj]] ([[Janez Maselj]]) *[[Ivan Masten]] *[[Martin (Davorin) Mastnak]] *[[Milko Matičetov]] *[[Aleš Maver]] *[[Hieronim Megiser]] *[[Anton Mazek]] *[[Odilon Mekinda]] *[[Josip Mencej]] *[[Ivan Merhar]] *[[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Franc Miklošič]] * [[Anton Mikuš]]? *[[Josip Milavec]] *[[Jože Mlinarič]] *[[Marijan Mole]] * [[Rudolf Mole]] *[[David Movrin]] *[[Franc Mravljak]] *[[Peter Muhič]] (+1600) *[[Oton Muhr]] * [[Matija Murko]] *[[August Musić|August (Avgust) Musić]] == N == *[[Rajmund Nachtigall]] *[[Ivan (Ivo) Naglič]] *[[Martin Naglič]] *[[Rajko Nahtigal]] *[[Franc Novak (filolog)|Franc Novak]] == O == *[[Vatroslav Oblak]]? *[[Anton Ocvirk]]? *[[Josef Ogorek]] *[[Franc Omerza]] *[[Martina Orožen]]? *[[Josip Osana]] *[[Ludovik Osterc]] * [[Karel Oštir]] == P == *Jan Peternelj *[[Franc Pacheiner]] *[[Vlasta Pacheiner-Klander]] *[[Janko Pajk]] *[[Avgust Pavel]] ? *[[Katja Pavlič Škerjanc]] *[[Roman Pavlovčič]] *[[Abraham Jakob Penzel]] *[[Rajko Perušek]] *[[Robert Petkovšek]] *[[Matej Petrič]] *[[Peter Petruzzi]] (it.-nem.-slov.) *[[Aleksandra Pirkmajer]] *[[Gregor Pobežin]] *[[Štefan Podboj]] *[[Josip Podgoršek]] *[[Barbara Pogačnik]] *[[Matija Pogorelec]] *[[Avgust Pokorn]]? * [[Janez Žiga Valentin Popovič]] ([[1705]]–[[1774]]) *[[Tomaž Potočnik]] *[[Boleslav Povšič|Boleslav (S.) Povšič]] *[[Anton Požar]] (uvajalec glagolice) *[[Tomaž Prelokar]] *[[Francka Premk]] *[[Ivan Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] *[[Franc Prosenc]] *[[Vida Pust Škrgulja]] == R == *[[Anja Ragolič]] *[[Jože Rajhman]] *[[Fran Ramovš]] *[[Ana Ratajc]] *[[Alojz Rebula]] *[[Milko Rener]] *[[France Rozman]]? *[[Mihael Rožič]] *Ivan Rudolf (1913-2006) *[[Marija Rus]] (1921-2019) == S == *[[Mitja Sadek]] *[[Mitja Saje]] *[[Ivan Samsa|Ivan (Janez) Samsa]] *[[Klaudija Sedar]] *Francesco Semi? *[[Brane Senegačnik]] *[[Tina Silič]] *[[Primož Simoniti]] *Ivan Sivec (1892-1986) *[[Svetlana Slapšak]] *[[Matija Slavič]] *[[Marijan Smolik]] ? *[[Anton Sovre]] *[[Alenka Stanič]] *[[Janez Stanonik]]? *[[Marija Stanonik|Marija Stanonik?]] *[[Justin Stanovnik]] *[[Alojzij Strupi]] *[[Anton Sušnik (politik)|Anton Sušnik]] *[[Vaso Suyer]]? == Š == *[[Ana Šašel|An(ic)a Šašel]] *[[Jaroslav Šašel]] *[[Marjeta Šašel Kos]] *[[Barbara Šega Čeh]] *[[Vinko Šercl]] ? *[[Jasna Šetinc Simoniti]] *[[Amat Škerlj|Amat (Ljubivoj) Škerlj]] *[[Ivan Škerlj]] *[[Stanko Škerlj]] *[[Kajetan Škraban]] *[[Katja Škrubej]]? *[[Janez Šolar]]? *[[Josip Šorn]] *[[Miran Špelič]] *[[Peter Štih]]? *[[Peter Štoka]]? *[[Karel Štrekelj]] *[[Anton Štritof]] *[[Franc Šturm]] *[[Josip Šuman]] *[[Mateja Švajncer]]? == T == * [[Alojzij Tavčar]] *[[Marijan Tavčar]] *[[Ivan Tertnik]] *[[Boris Tomažič]] *[[Špela Tomažinčič]] *[[Kristina Tomc]] *[[Ernest Tomec]] *[[Josip Tominšek]] *[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] *[[Jakob Teršan|Jakob T(e)ršan]] *([[Ivan Topolovšek]]) *[[Torkar|Silvo Torkar]]? *([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) *[[Pavel Turner]] *[[Gregor Tušar]] == U == * [[Jože Umek]] * [[Cecilij Urban]] * [[Viljem Urbas]] == V == *[[Matija Valjavec]] *[[Peter Valjavec]] *[[Franc Vadnjal]] *[[Peter Valjavec]] *[[Mihael (Mijo) Vamberger]] *([[József Varga]])? * ([[Matija Vastl]]) *[[Karel Verstovšek]] *[[Albin Vilhar]] *[[Alojz Virbnik]] *[[Julijana Visočnik]] *[[Božo Vodušek]]? *[[Matej Vodušek]] *[[Fran Voglar]] *[[Franc Vračko]] == W == *[[Sonja Weiss]] (r. [[Capuder]]) *[[Fran Wiesthaler]] == Z == *[[Blaž Zabel]] *[[Pavle Zablatnik]] *[[Urša Zabukovec]] *[[Neža Zajc]] *[[Josip Završnik]] *[[Karel Zelenik]] *[[Ivan Zika]] *[[Luka Zima]] *[[Barbara Zlobec]] *[[Janez Zor]] *[[Vinko Zupan]] *[[Polonca Zupančič]] == Ž == *[[Nikolaj Žagar]] *[[Miroslav Žakelj]] *[[Miroslav Žekar]] * [[Sebastijan Žepič]] *([[Branimir Žganjer]]) * [[Avgust Žigon]] *[[Janja Žmavc]] *[[Mihael Žolgar]] *([[Davorin Žunkovič]]) ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[seznam tujih slovenistov]] *[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti]] *[[Latinski jezik|Latinščina]] *[[Grščina]] *[[Klasična filologija]] * {{seznami narodov po poklicu|filologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Filologi]] [[Kategorija:Slovenski filologi|*]] m3blj6vz445u7yz3az0jexujp3khyr4 0 73662 5735622 5720924 2022-08-17T10:17:44Z 193.2.11.205 /* T */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] == B == * [[Mojca Bandelj]] * [[Blaž Bertoncelj]] * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] * [[Nadiya Bychkova]] == C == * [[Urška Centa]] == Č == *[[Franci Čarman]] *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Manca Čuček]] * == D == * [[Vlasto Dedovič]] * [[Katja Delak]] * [[Maja Delak]] * [[Barbara Drnač]] == E == * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] *[[Matjaž Farič]] * [[Nina Fras]] * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * [[Blaž Godec]] * [[Aleš Gorišek]] * [[Lana Grošelj]] *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Jaka Hafner]] *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] == J == *[[Silva Japelj]] *[[Adolf Jenko]] *[[Metod Jeras]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Maša Kagao Knez]] * [[Liljana Keber]] * [[Maks Kirbos]] * [[Ana Klašnja]] * Katja Klep * [[Mala Kline]] * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Jasna Knez]] * [[Katarina Kocka]] *[[Nataša Kos Križmančič]] * [[Ivo Kosi]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] * ([[Johann Kresnik]]) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj (-Babačić)]] * [[Tijuana Križman]] == L == *[[Anka Lavrač]] *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] * [[Mojmir Lasan]] * [[Lidija Lipovž]] *[[Gregor Luštek]] == M == * [[Mojca Majcen]] *[[Maja Maselj]] * [[Alena Medič]] * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] * [[Janez Mejač]] *[[Nina Meško]] * [[Janez Miklič]] *[[Maja Milenović Workman]] * Sergej Milicija *[[Pia Mlakar]] *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Erna Mohar]] * == N == * [[Fredi Novak]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] *[[Barbara Novakovič Kolenc]] * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] *Jure Ostrež *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] == P == * [[Romana Pahor]] *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur-Predin]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Miha Perat]] *[[Ivan Peternelj]] * [[Dana Petretič]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina?) Pikalo]] * [[Andreja Podlogar]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] * [[Branko Potočan]] * [[Tanja Potočnik]] *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Mateja Pučko]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Patrik Razem]] *[[Mateja Rebolj]] *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Tomaž Rode]] == S == *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] *Nicky Shuler * [[Maja Sonc]] * [[Majna Sevnik]] *[[Tanja Skok]] * [[Špela Sterle]] * [[Lane Stranič]] * [[Lidija Sotlar]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Štefan Suhi]] == Š == * [[Domen Šega]] *[[Ajda Šegula]] * [[en:Aljaž Škorjanec]] (v Angleščini) * [[Andrej Škufca]] *[[Breda Šmid]] * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrv.) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * [[Danila Švara]] == T == * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Dušan Teropšič]] *[[Nataša Tovirac]] *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] == V == * [[Katarina Venturini]] * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Meta Vidmar]] * * [[Vojko Vidmar]] * [[Maruša Vidmar]] * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] * [[Miha Vodičar]] == Z == * [[Tanja Zgonc]] == Ž == * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] oosuw1ct5kh7rd4dtgg03klv6p3228t 0 79175 5735177 5687501 2022-08-16T17:04:38Z Romanm 13 {{drugipomeni}} wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Taksonomka | name = Rž | image = Secale_cereale.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Liliopsida]] (enokaličnice) | ordo = [[Poales]] (travovci) | familia = [[Poaceae]] (trave) | genus = ''[[Secale]]'' | species = '''''S. cereale''''' | binomial = ''Secale cereale'' | binomial_authority = [[Friedrich August Marschall von Bieberstein|M.Bieb.]] }} '''Rž''' [ŕž] ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Secale cereale''''') je [[kruh|krušno]] [[žito]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[trave|trav]], sorodno [[ječmen]]u in [[pšenica|pšenici]]. Največji pridelovalki rži sta [[Evropska unija]] in [[Rusija]]. V [[Slovenija|Sloveniji]], kjer je drugo najpomembnejše krušno žito, najbolje uspeva v severovzhodnem predelu in na višje ležečih površinah na [[Dolenjska|Dolenjskem]], [[Gorenjska|Gorenjskem]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Najbolje uspeva na peščeni in ilovnati podlagi, odporna pa je proti suši in zmrzali. Rž se uporablja predvsem za človekovo prehrano, vzhodno od nemško-francoske meje in severno od [[Madžarska|Madžarske]] pa je rž celo osnovno krušno žito. Poleg prehrane se uporablja tudi za živalsko krmo in kot industrijsko rastlino, saj iz nje izdelujejo nekatere [[alkoholne pijače]] in industrijski [[špirit]]. Velik del slame ponekod uporabijo za izdelavo [[celuloza|celuloze]] za papir ali pa s sežiganjem pridobivajo [[bioetanol]] in [[bioplin]]. Med pšenico je rž sicer pogost [[plevel]], kar zmanjšuje vrednost pridelka. V primerjavi z drugimi žiti je bolj odporna proti boleznim in [[škodljivec|škodljivcem]]. Kljub temu jo lahko prizadene npr. [[škrlatnordeča glavnica]], ki je v preteklosti povzročala epidemije smrtonosne zastrupitve, imenovane [[ergotizem]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] so zaradi nepoznavanja vzroka bolezen pripisovali [[čarovništvo|čarovništvu]]. == Opis == [[Slika:Secale cereale (Roggen)-2008.jpg|left|thumb|Klas rži]] [[File:Secale cereale MHNT.BOT.2015.2.40.jpg|thumb|left|''Secale cereale'']] Rž je od 100 do 180 centimetrov visoka rastlina, ki ima okroglo in votlo [[steblo]], na vrhu katerega razvije 10 do 15 cm dolg [[klas]], sestavljen iz členkovitega klasnega vretena in na členkih sedečih 30 do 40 dvo- ali tricvetnih klaskov. Posamezen [[cvet]] je sestavljen iz [[pestič]]a in teh [[prašnik]]a, ki se oprašujejo [[vetrocvetka|s pomočjo vetra]]. [[Korenina|Korenine]] so šopaste, iz njih pa običajno požene glavna bil ter štiri do pet manjših stranskih bilk. [[Rastlinski list|Listi]] so dolgi in zašiljeni ter vzporedno ožiljeni z glavno osrednjo žilo. Široki so približni 1 cm in so mladi vijolično-zelene barve, kasneje pa pobledijo in dobijo voščeno prevleko z modrikastosivim poprhom. [[Jeziček]] je pri rži kratka in presekana, listna nožnica pa nima ušesc.<ref name="Rž">{{navedi splet |url= http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/users/1/agronomija/Katedra/POZABLJENE_POLJ%C5%A0%C4%8CINE_rz.pdf |title=Pozabljene poljščine - rž |publisher=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniška fakulteta]] |accessdate=2013-07-17}}</ref> Rž cveti od sredine maja do konca junija, cvetenje pa se začne na sredini klasa in se nato širi navzdol in navzgor. Posamezen cvet cveti od štiri do pet dni, iz oplojenih cvetov pa se razvije podolgovato in nagubano ter nekoliko trebušasto zelenkasto do rjavo-sivo [[zrno]], dolžine cca 7,4 in širine 2,5 – 3,5 mm ter debeline od 2,3 – 3 mm<ref>{{navedi splet |url=http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2719/semeana_polj%C5%A1%C4%8Din.htm |title=Semena poljščin |publisher=Biotehniška fakulteta |accessdate=2013-07-17}}</ref>, ki ima na trebušni strani globoko brazdo, na vrhu pa kratko bradico. Dozori v drugi polovici julija, na višjih legah pa konec julija in v začetku avgusta. Spomladi začne rž rasti pri temperaturah od 4 do 5 °C, za zorenje pa potrebuje 16 do 22 °C.<ref name="Kmetija">{{sktxt|Bence|2011}}.</ref> Zrno rži je t. i. golec (''caryopsis''), kar pomeni, da sta pri njej predpleva (''palea'') in krovna pleva (''lemma'') manjši od zrna in z njim nista zraščeni, zato zrelo zrnje zlahka pade iz klasa. Krovna pleva je podaljšana v reso, ki je dolga od 3 do 8 cm, in je pri ozimnih sortah praviloma daljša od tiste pri jarih sortah.<ref name="Rž" /> S križanjem pšenice in rži so znanstveniki vzgojili novo vrsto žita, ki so jo poimenovali [[tritikala]]. Ime nove vrste je sestavljeno iz nekaj črk znanstvenega imena za rod pšenice ''Triticum'' in nekaj črk za rod rži ''Secale''. Prvič je pšenico in rž leta 1875 križal škotski botanik [[Stephen Wilson]], vendar pa je ustvaril križanca, ki je imel neplodno zrno. Prvemu je uspelo vzgojiti plodnega križanca med ržjo in pšenico ameriškemu botaniku [[Albert S. Carmann|Albertu S. Carmannu]] leta 1883.<ref name="triticale">{{navedi dokument |url=ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/009/y5553e/y5553e.pdf |title=Triticale improvement and production |editor=Mergoum, Mohamed & Gómez-Macpherson, Helena |series=FAO plant production and protection paper |volume=179 |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] |year=2004 |location=Rim |accessdate=2013-10-05 |language=angleščini |isbn=92-5-105-182-8}}</ref> Leta 1905 je tudi slovenski botanik [[Fran Jesenko]] ustvaril križanca med pšenico in ržjo, ki je imel plodno zrno. Znanstveniki so naknadno ugotovili, da so najboljši križanci tisti, pri katerih je pšenica oprašena s [[cvetni prah|cvetnim prahom]] rži. Pri tritikali so [[kromosom]]i v razmerju 3:1 oziroma 2:1.<ref name="Rž" /> Prva uradno predstavljena [[Varieteta (botanika)|varieteta]] tritikale ''Bokolo'' je bila predstavljena leta 1968 na Madžarskem.<ref name="triticale" /> Botaniki so se ukvarjali tudi s križanjem rži in ječmena, vendar jim doslej še ni uspelo razviti križanca, ki bi se obdržal.<ref>{{sktxt|Fedak|Armstrong|1980}}.</ref> Kmetijski strokovnjaki so ugotovili tudi, da mešani posevek pšenice in rži, ki so ga poimenovali [[soržica]], ugodno vpliva na obe vrsti žita. Rž varuje pšenico pred okužbami z glivicami, pšenica pa v posevku zmanjšuje prisotnost okužbe rži s škrlatno glavnico. Pri tem je potrebno paziti, da obe vrsti žita dozorita istočasno.<ref name="Rž" /> == Zgodovina == Rž je samonikla v osrednji in vzhodni [[Turčija|Turčiji]]. Prvi arheološki dokazi o udomačeni rži izvirajo iz [[neolitik|neolitskih]] naselbin v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Kasneje se rž v večjih količinah začne pojavljati v arheoloških ostankih [[Bronasta doba|bronaste dobe]] (med letoma 1800 in 1500 pr. n. št.) v osrednji [[Evropa|Evropi]].<ref>{{sktxt|Zohary|Hopf|2000|pp=75}}.</ref> [[Plinij starejši]] o rži ni imel dobrega mnenja, saj je zapisal, da je »nevredna hrana, ki je primerna le za preprečevanje lakote«<ref name="Plinij">{{sktxt|Evans|Peacock|1981|pp=11}}.</ref> ter da jo je potrebno mešati s [[pira|piro]], »da se omili njen grenki okus, pa še takrat je rž neprijetna za želodec«.<ref>{{navedi enciklopedijo|author=Plinij starejši |translator-first1=John |translator-last1=Bostock |translator2=H.T. Riley |title=The Natural History|location=London |publisher=Taylor and Francis|year=1855 |chapterurl=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0137%3Abook%3D18%3Achapter%3D40|volume=XVIII|chapter=CHAP. 40.—SECALE OR ASIA}}</ref> Od srednjega veka dalje so rž bolj množično pridelovali v osrednji in vzhodni Evropi. Danes je rž osnovno krušno žito vzhodno od nemško-francoske meje in severno od Madžarske. V južni Evropi so rž gojili na drugorazrednih površinah. V [[Severna Amerika|Severno Ameriko]] so rž prinesli evropski (britanski in nizozemski)<ref>{{cite web|url=http://www.gramene.org/species/secale/rye_intro.html|title=Rye introduction|accessdate=2013-07-17}}</ref> imigranti, v poznem 19. in začetku 20. stoletja, kmalu za tem pa so v Kanadi začeli vzgajati [[kultivar]]je, ki bi ustrezali klimatskim pogojem v tej državi.<ref>{{navedi splet|url= http://www.thecanadianencyclopedia.com/articles/rye|title= Rye|work= The Canadian Encyclopedia|accessdate= 2013-07-01|language=en}}</ref> == Etimologija == === Slovenščina in slovanski jeziki === Beseda rž [ȓž] je v [[slovanski jeziki|slovanskih jezikih]] sorodna. V [[hrvaščina|hrvaščini]] in [[srbščina|srbščini]] je ''râž'' / раж, v [[ruščina|ruščini]] рожь (''róžь''), [[makedonščina|makedonščini]] ’рж / ’ржта, [[češčina|češčini]] ''rež'', [[slovaščina|slovaščini]] ''raž''. [[praslovanščina|Praslovanska]] beseda <tt>*rъžь</tt> (rž) je sorodna s staronordijsko <tt>rugr</tt>, starovisokonemško <tt>rocko</tt>, [[nemščina|nemško]] ''Roggen'' (rž), [[stara pruščina|staroprusko]] ''rugis'' / ''ruggis'', [[latvijščina|latvijsko]] ''rudzis'', [[litovščina|litvansko]] ''rugiaĩ'' (množina), [[tračanščina|tračansko]] <tt>brídza</tt> v enakem pomenu. Besede izvirajo iz [[indoevropski prajezik|(pra)indoevropske]] besede <tt>*ṷrughio-</tt> s pomenom rž.<ref>{{sktxt|Snoj|1997|pp=550}}</ref> == Pridelava == {| class="wikitable" style="float:right; clear:left;" |- ! colspan=2|Največje pridelovalke rži — 2011/12<br />(v tisoč metričnih tonah) |- | {{EU}} || style="text-align:right;"| 6.900 |- | {{RUS}} || style="text-align:right;"| 2.967 |- | {{BLR}} || style="text-align:right;"| 804 |- | {{UKR}} || style="text-align:right;"| 579 |- | {{TUR}} || style="text-align:right;"| 350 |- | {{CAN}} || style="text-align:right;"| 241 |- | {{USA}} || style="text-align:right;"| 161 |- | {{KAZ}} || style="text-align:right;"| 28 |- | '''Skupaj svet''' || style="text-align:right;" | 12.185 |- |colspan=2|''Vir:FAS USDA<ref name="#1">{{cite web|title=World rye production, consumption, and stocks|url=http://www.fas.usda.gov/psdonline/psdreport.aspx?hidReportRetrievalName=BVS&hidReportRetrievalID=676&hidReportRetrievalTemplateID=7|work=United States Department of Agriculture|accessdate=17. julija 2013}}</ref> |} [[Slika:2005rye.PNG|thumb|right|Pridelava rži leta 2005 - shematski prikaz]] Rž najbolje uspeva na peščeni in ilovnati podlagi, prija pa ji tudi kisla in šotasta prst. Odporna je proti suši, pa tudi proti zmrzali, saj prenese temperature do –35 °C. Kali pri najnižjih temperaturah od vseh krušnih žit, saj se kalitev začne že pri 1 do 2 °C. [[Transpiracijski koeficient]] rži je od 320 do 420, kar pomeni, da za kilogram suhe snovi potrebuje od 320 do 420 litrov [[voda|vode]], kar je najmanj med pravimi žiti. Dobro uspeva na območjih s povprečno količino padavin med 600 in 1.000 mm, uspeva pa celo tam, kjer je povprečna letna količina padavin le okoli 400 mm.<ref name="feedipedia" /> Rž se lahko seje kot ozimno ali kot jaro žito, se pravi jeseni in spomladi. Običajno se poseje med 90 in 100 kilogrami semena na [[hektar]], da se doseže vrednost od. 200 do 250 kaljivih semen na kvadratni meter na globino 2 do 3 cm, medvrstna razdalja pa mora znašati med 12,5 in 15 cm. Setev ozimne rži poteka od konca septembra pa do prve polovice oktobra, običajno dva tedna pred pšenico. Vsako leto je priporočljivo sejati novo [[certificirano seme]], saj je rž delno tudi [[tujeprašnica]]. Rastlina dobro prenaša mraz, sušo in škodljivce.<ref name="Kmetija" /> Ozimna rž se seje do 55° severno, jara pa višje na severu, nekje do 70° severne širine. Ozimna rž praviloma daje večji pridelek, pogosto pa slabo prezimljeno ozimno rž dosejejo z jaro. Ta se seje med 20. februarjem in 20. marcem.<ref name="Rž" /> Kljub temu, da se večina rži pridela v pasu od 0 do 70º severne geografske širine, pa rž gojijo tudi v Afriki in Aziji ter celo v tropih, vendar tam le na veliki nadmorski višini. Rž uspeva tudi v [[Himalaja|Himalaji]], vse do nadmorske višine 4.300 m.<ref name="feedipedia">{{cite web|url=http://www.feedipedia.org/node/225|title=Rya grain and by-products|publisher=feedipedia|accessdate=2013-07-17}}</ref> Dva do tri tedne pred setvijo je treba njivo zorati do srednje globine (cca 25 cm), nato pa jo je priporočljivo pognojiti s 30 do 40 kg N/ha, 70 do 90 kg K₂O/ha in 50 do 70 kg P₂O₅/ha.<ref name="Rž" /> Posevek je treba spomladi enkrat ali dvakrat dognojiti z dušičnim umetnim gnojilom v skupnem odmerku do 80 kg N/ha. Prva dognojitev se izvede takoj, ko sneg skopni, druga pa v razvojni fazi kolenčenja ali pred klasenjem.<ref name="Kmetija" /> Rž ni občutljiva na izbiro prejšnje poljščine, je pa sama boljša predhodna poljščina od drugih žit. V preteklosti so jo sejali kot varovalni posevek za [[detelja|deteljo]]. Takrat so jo sejali bolj na redko kot običajno.<ref name="Rž"/> Globalni trend pridelave rži se je v zadnjih letih ustalil. Porast pridelave so zabeležili v [[Ruska federacija|Rusiji]] (64,17 %) in v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] (26,70 %), zmanjšala pa se je v [[Evropska Unija|Evropski uniji]] (–0,24 %), [[Ukrajina|Ukrajini]] (–3,85 %), [[Belorusija|Belorusiji]] (–6,25 %) [[Kanada|Kanadi]] (–41,18 %) in [[Avstralija|Avstraliji]] (–50 %).<ref>{{cite web|url=http://www.indexmundi.com/agriculture/?commodity=rye&graph=production-growth-rate|title=Rye Production Annual Growth Rate by Country|publisher=United States Department of Agriculture|accessdate=2013-07-17}}</ref> Največje izvoznice rži so Kanada (150.000 ton), Evropska unija, Rusija, Belorusija (100.000 ton), Ukrajina (25.000 ton) in ZDA (5.000 ton).<ref>{{cite web|url=http://www.indexmundi.com/agriculture/?commodity=rye&graph=exports|title=Rye Exoprts by Country|publisher=United States Department of Agriculture|accessdate=2013-07-17}}</ref> === Pridelava v Sloveniji === Rž v Sloveniji najbolje uspeva na peščenih tleh severovzhodne Slovenije ter na višje ležečih kmetijskih površinah Koroške, Gorenjske, Dolenjske in Kočevskega. Rž je bila v Sloveniji najbolj razširjena od sredine 19. do začetka 20. stoletja. V tem času je bilo v Sloveniji z ržjo zasejanih 50.000 hektarov kmetijskih površin. Po letu 1906 so se začele površine zmanjševati in se pred drugo svetovno vojno ustalile pri 35.000 hektarih. Po vojni se je trend zmanjševanja površin še nadaljeval. Leta 1960 je bila skupna površina z ržjo posejanih polj 18.000 hektarov, leta 1980 je bila skupna površina 4.000 hektarov, leta 1996 le še 1.600 hektarov, leta 1999 pa le še 891 hektarov. Kljub zmanjševanju površin se pridelek ni zmanjševal enako hitro, saj je bil povprečni pridelek po vojni okoli 1 t/ha, kasneje pa se je s pojavom novih sort in tehnik kmetovanja dvignil sprva na 2 t/ha, nato pa na več kot 3 t/ha.<ref name="Rž" /> Rž je danes v Sloveniji drugo najpomembnejše krušno žito. Leta 2009 so po nekajletnem zmanjševanju površin v Sloveniji z njo posejali 3,3 % več površine kot v predhodnem letu. V letu 2008 je bilo tako z ržjo zasejanih 794 hektarov površin, leta 2009 pa 820 hektarov.<ref>{{cite web|url=http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2938|title=Jesenska setev žit in oljne ogrščice, Slovenija, 2009|publisher=Statistični urad RS|date=2010-02-12|accessdate=2013-07-17}}</ref> Leta 2010 so z ržjo zasejali za 11,2 % manj kmetijskih površin kot leta 2009, kjub temu so pridelali 14,5 % več zrnja.<ref>{{cite web|url=http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3819|title=Rastlinska pridelava, Slovenija, 2010 - začasni podatki|publisher=Statistični urad RS|date=2011-03-30|accessdate=2013-07-17}}</ref> Rž spada med t. i. strpljive rastline. To so tiste rastline, ki same sebe dobro prenašajo in jih lahko gojimo več let na isti površini. Kljub temu se po [[Tehnološka navodila za integrirano pridelavo poljščin|Tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo poljščin]] za leto 2011, prava žita v zaporedju rž - oves – ječmen/pšenica ali sama s seboj lahko sejejo le vsako drugo leto.<ref>{{cite web|url=http://lj.kgzs.si/Portals/1/39%20kolobar.pdf|title=Kolobar|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana|date=2011-08-01|accessdate=2013-07-17}}</ref> === Bolezni rži === Rž je bolj odporna na bolezni in [[škodljivec|škodljivce]] kot druga žita. Kljub temu pa jo lahko napade [[škrlatnordeča glavnica]] (''Claviceps purpurea''), [[ržena bilna snet]] (''Urocytis occulta''), [[ržena rja]] (''Puccinia dispersa''), [[rženi listi ožig]] (''Rhynchosporium secalis'') ter redko [[pšenična pepelovka]] (''Blumeria graminis'').<ref>{{cite web|url=http://www.pinus-tki.si/docs/Novice_1/PK_2012_Internet.pdf|title=Pinusov ključ 2012-13|publisher=Pinus|accessdate=2013-07-17}}</ref> Od žuželk rž napadajo žitne uši ter redkeje [[žitni strgači]]. == Rž v gospodarstvu == {| class="wikitable" style="float:right; clear:right;" |- ! colspan=2|Največje porabnice rži — 2011/12<br />(v tisoč metričnih tonah) |- | {{EU}} || style="text-align:right;"| 7.404 |- | {{RUS}} || style="text-align:right;"| 2.850 |- | {{BLR}} || style="text-align:right;"| 700 |- | {{UKR}} || style="text-align:right;"| 625 |- | {{TUR}} || style="text-align:right;"| 350 |- | {{USA}} || style="text-align:right;"| 318 |- | {{CAN}} || style="text-align:right;"| 102 |- | {{JAP}} || style="text-align:right;"| 55 |- | {{ARG}} || style="text-align:right;"| 45 |- | {{KAZ}} || style="text-align:right;"| 30 |- | {{NOR}} || style="text-align:right;"| 27 |- | '''Skupaj svet''' || style="text-align:right;"| 12.597 |- |colspan=2|''Vir:FAS USDA<ref name="#1"/> |} Rž se v prvi vrsti uporablja za človekovo prehrano, poleg tega pa tudi za živalsko krmo in kot industrijsko rastlino. Iz rži pridobivajo [[alkoholne pijače]] ([[viski]], [[vodka]], [[pivo]]), pa tudi industrijski [[špirit]]. V preteklosti se je ržena [[slama]] zaradi dolgih bilk veliko uporabljala za prekrivanje [[streha|streh]] ter kot polnilo za ležišča. Za slamokrovstvo je najboljša ržena slama s čim tanjšimi in dolgimi stebli. Običajno je slama primerno zrela še preden rž do konca dozori. Takrat se ročno požanje in poveže v [[snop]]e za sušenje. Ko se posuši, se omlati in počeše na lesenem »glavniku«, da se očisti plevela in zlomljenih stebelc. Tako pripravljena slama se skladišči do uporabe. Pred pokrivanjem strehe mora biti ostrešje polatano na 25 cm. Na starejših strehah, kjer je slama obrnjena tako, da gledajo klasi na prosto pa so razmiki med latami od 35 do 38 cm. Slamo na ostrešje privezujejo z beko ali z žico. Na stranskih zaključkih strehe pritrdijo deske ali spletejo kite na več načinov.<ref>{{cite web|url=http://www.zkds.si/filelib/Slamokrovstvo.pdf|title=Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine|accessdate=2013-07-17}}</ref> Rž vpliva na gospodarstvo tudi negativno, saj je pogost [[plevel]] med [[pšenica|pšenico]], zaradi česar se zmanjuje vrednost pridelka.<ref>{{navedi splet| last1=Lyon |first1=Drew J. |last2=Klein |first2=Robert N. |url=http://www.ianrpubs.unl.edu/pages/publicationD.jsp?publicationId=106 |title=Rye Control in Winter Wheat |publisher=Univerza Nebraske |year=2007 |origyear=2002 |accessdate=2013-07-13}}</ref> Rž se uporablja tudi za krmo živine. V tem primeru lahko živino krmijo z zrnjem ali [[otrobi]], pogosto pa se ji polaga tudi sveža zel ali silaža iz rži. Pogosto za zeleno krmo živine sejejo rž v kombinaciji z [[grah]]om, [[grašica|grašico]], [[grahor (žito)|grahorjem]], [[volčji bob|volčjim bobom]] ali ozimno [[ogrščica|ogrščico]]. Posevek se lahko seje na zorano njivo ali na strnišče. Slama rži je za živino neprimerna hrana, saj je preveč groba. Študije so pokazale, da krmljenje prašičev, še posebej brejih samic in perutnine z ržjo ni tako primerno kot krmljenje z drugimi žiti, krmljenje zajcev z ržjo pa je priporočljivo. Krmljenje mladih živali z ržjo se odsvetuje, saj lahko vodi v težave s prebavo. Prav tako se odsvetuje krmljenje molznih živali z zeleno ržjo, saj le-ta vpliva na okus [[mleko|mleka]].<ref name="feedipedia" /> Slama se danes uporablja predvsem za nastiljanje živini, pa tudi kot podlaga pri gojenju nekaterih vrst gob.<ref>{{cite web|url=http://www.uzgoj-gljiva.com/uzgoj-bukova269a.html|title=Uzgoj bukovača|accessdate=2013-07-17}}</ref> Velik del slame ponekod uporabijo za izdelavo [[celuloza|celuloze]] za [[papir]] ali pa s sežiganjem iz nje pridobivajo [[bioplin]] in [[bioetanol]].<ref name="Rž" /> Pridobivanje bioetanola iz rži je sicer po nekaterih podatkih najmanj prijazno okolju.<ref>{{cite web|url=http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/BIOGORIVA.pdf|title=Biogoriva|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=2013-07-17}}</ref> === Rž v prehrani === {| class="wikitable" style="float:right; clear:right;" |- ! colspan=3|Minerali v rži |- |[[kalcij]]|| style="text-align:right;"|33&nbsp;mg |- |[[železo]]|| style="text-align:right;"|2,67&nbsp;mg |- |[[mangan]]|| style="text-align:right;"|121&nbsp;mg |- |[[fosfor]]|| style="text-align:right;"|374&nbsp;mg |- |[[kalij]]|| style="text-align:right;"|264&nbsp;mg |- |[[natrij]]|| style="text-align:right;"|6&nbsp;mg |- |[[cink]]|| style="text-align:right;"|3,73&nbsp;mg |- |[[baker]]|| style="text-align:right;"|0,450&nbsp;mg |- |[[magnezij]]|| style="text-align:right;"|2,680&nbsp;mg |- |[[selen]]|| style="text-align:right;"|0,035&nbsp;mg |} Danes je rž osnovno krušno žito vzhodno od nemško-francoske meje in severno od Madžarske. Poleg tega je praženo seme dober kavni nadomestek. Po kemični sestavi je rž podobna [[pšenica|pšenici]], je pa siromašnejša z lepkom ([[beljakovina|beljakovini]] [[gliadin]] in [[gluten]]), zaradi česar se iz ržene [[moka|moke]] ne da zamesiti tako dobrega kruha kot iz pšenične. Običajno se zato za peko ne uporablja čista ržena moka, temveč mešanica ržene in pšenične moke. Takšen kruh ima še eno prednost, ostane namreč dalj časa svež kot kruh iz same pšenične moke. Čisto rženo moko uporabljajo Nemci za peko posebnega črnega zbitega kruha, ki ga imenujejo [[pumpernickel]]. Rženi kruh vsebuje veliko vlaknin in malo maščob. Ima tudi nizek [[glikemični indeks]], zaradi česar je primeren za bolnike z [[diabetes]]om.<ref>{{navedi revijo |last1=Rosén |first1=Liza A.H. |last2=Blanco Silva |first2=Lorena O. |last3=Andersson |first3=Ulrika K. |last4=Holm |first4=Cecilia |last5=Östman |first5=Elin M. |last6=Björck |first6=Inger M.E. |year=2009 |title=Endosperm and whole grain rye breads are characterized by low post-prandial insulin response and a beneficial blood glucose profile |journal=Nutrition Journal |volume=8 |pages=42 |doi=10.1186/1475-2891-8-42}}</ref> Poleg moke se za hrano pripravlja tudi ržena [[kaša]], [[kosmiči]] in rženi kalčki. Zrno rži vsebuje v povprečju: *80,5 do 84,4 % [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], *11,8 do 14,6 % [[beljakovine|beljakovin]], *1,9 do 3 % [[maščoba|maščob]], *2,2 % [[vlaknine|vlaknin]] *1,8 do 2 % [[pepel]]a Poleg tega vsebuje tudi [[Vitamin A|vitamine A]], [[Vitamin E|E]], [[Vitamin B5|B5]], [[Vitamin B6|B6]] in [[Vitamin K|K]], [[niacin]], [[tiamin]] in [[riboflavin]] ter [[Folna kislina|folno kislino]].<ref>{{cite web|url=http://nutritiondata.self.com/facts/cereal-grains-and-pasta/5727/2|title=Nutrition facts - Rye|accessdate=2013-07-17}}</ref> Beljakovine, ki jih vsebuje rž, so deloma vodotopni [[abumini]], v večjem delu pa rž vsebuje [[globulini|globuline]], ki se topijo v slani raztopini. Nekaj malega je tudi [[figrini|figrinov]], ki so topni v alkoholu. Beljakovine rži so težje prebavljive kakor pšenične.<ref>{{sktxt|Sadar|1949}}.</ref> Zrnje sme v Sloveniji vsebovati 14 % vlage, vsebnost primesi se mora gibati med 5 (standardna [[kakovost]]) in 8 % (minimalna kakovost), hektolitrska masa pa mora biti med 68 (minimalna kakovost) in 72 kg/100 l (standardna kakovost). Po teh kriterijih se oblikuje odkupna cena rži v Sloveniji. Če so vrednosti višje, je cena višja, kadar pa so nižje, je temu primerno nižja tudi odkupna cena rži. Za razliko od pšenice pri rži ni predpisane vrednosti vsebnosti beljakovin v zrnju. Merilo kakovosti zrnja je tudi t. i. število padanja, ki mora biti za standardno kakovost 200, za minimalno kakovost pa 185. Število padanja je kazalnik vsebnosti encimov, ki razgrajujejo škrob, od katerih so najbolj pomembne [[alfa-amilaze]]. Velike vrednosti alfa-amilaz so lahko posledica kalitve zrna zaradi prevelike vsebnosti vode v obdobju dozorevanja rži, prepozne žetve, prevelike vsebnosti mokrega zrnja pri skladiščenju ali pa so posledica dedne zasnove rastline. Preskus števila padanja izvajajo tako, da zrnje zmeljejo in ga zmešajo z vodo. Število padanja se nato meri v sekundah, ki jih potrebuje posebno mešalo, da se potopi v to [[suspenzija|suspenzijo]].<ref name="Rž" /> === Zdravstveni vidik === [[Slika:Claviceps purpurea.JPG|thumb|Škrlatnordeča glavnica na klasu rži]] Značilna in v preteklosti dokaj pogosta bolezen rži je glivična okužba s [[škrlatnordeča glavnica|škrlatnordečo glavnico]] (''Claviceps purpurea''; tudi »rženi rožiček«), ki je za človeka in živali izjemno strupena. Uživanje [[moka|moke]], med katero je pomešana, privede do kopičenja strupenega [[alkaloid]]a [[ergotamin]]a. Posledica je bolezensko stanje, imenovano [[ergotizem]], ki se kaže s slabostjo, bolečinami, [[vrtoglavica|vrtoglavico]], [[nekroza|nekrozo]] tkiv, [[halucinacija]]mi in lahko povzroči tudi [[smrt]]. V [[srednji vek|srednjem veku]], ko še niso poznali vzroka bolezni, so ljudi z ergotizmom pogosto preganjali kot čarovnike. V tistem času so bile s škrlatnordečo glavnico pogosto okužene velike površine, posledica česar so bili obsežni izbruhi bolezni, zato je bilo razširjeno mnenje, da je nalezljiva.<ref name="Rž" /> Med najbolj znanimi pregoni obolelih za ergotizmom so [[Salemski čarovniški procesi]], ki so jih leta 1692 izvajali v ameriški zvezni državi [[Massachusetts]].<ref name="hawaii1">{{cite web|first=George J. |last=Wong |url=http://www.botany.hawaii.edu/faculty/wong/BOT135/LECT12.HTM |title=Ergot of Rye: History |work=Botany.hawaii.edu |date=1951-08-12 |accessdate=2010-09-17}}</ref> Vzrok za bolezen so odkrili v 17. stoletju, poimenovali pa so jo ''žitna božjast''. Leta 1918 so analizirali [[učinkovina|učinkovine]] škrlatnordeče glavnice in v njej odkrili alkaloida ergotamin ter [[ergobazin]]. Pozneje so ponekod polja rži celo načrtno okuževali z glivo, da so iz nje pridobivali omenjena alkaloida, ki so ju uporabljali kot učinkovino v [[zdravilo|zdravilih]] za zniževanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]]. Poleg tega se iz rženega rožička sintetizira tudi psihotropna snov [[LSD]].<ref name="Rž" /> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi revijo |title=Production of Trigeneric (Barley x Wheat) x Rye Hybrids |last1=Fedak |first1=G. |last2=Armstrong |first2=K.C. |journal=Theoretical and Applied Genetics |year=1980 |volume=56 |issue=5 |pages=221-224 |language=en |doi=10.1007/BF00295452|ref=harv}} * {{navedi splet|url= http://www.kmetija.si/Nasvet/setev-ozimne-rzi-in-rzeni-kruh|title=Setev ozimne rži in rženi kruh|last= Bence|first= Damjana|publisher= Kmetija.si|date= 2011-10-05|accessdate= 2013-07-17|ref=harv }} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Lloyd Thomas |last2=Peacock |first2=William James |title=Wheat Science - Today and Tomorrow |url= http://books.google.com/books?id=HEQ9AAAAIAAJ&pg=PA11 |year=1981 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521237932|ref=harv}} * {{navedi splet |url=http://www.krtina.com/Pomembno/zita.asp |title=Naše žito |last=Sadar |first=Vinko |publisher=krtina |date=1949 |accessdate=2013-07-17|ref=harv}} * {{navedi knjigo |last1=Snoj |first1=Marko |authorlink=Marko Snoj |title=Slovenski etimološki slovar |year=1997 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |isbn=86-11-14772-3 |cobiss=65179648|ref=harv}} * {{navedi knjigo|last1=Zohary| first1=Daniel |last2=Hopf |first2=Maria |title=Domestication of plants in the Old World |edition=3. |year=2000 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford|ref=harv}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|rž}} {{Kategorija v zbirki|Secale cereale|rž}} {{Wikivrste|Secale cereale|rž}} * [http://www2.arnes.si/~jutro18/najprej.htm Rž, žito] {{zvezdica}} [[Kategorija:Žita]] [[Kategorija:Trave]] {{normativna kontrola}} bbuawb4o5snkyrkbhkxx62x8wfo2jaj 0 80705 5735204 5451458 2022-08-16T18:28:41Z Miha Peče 195491 /* Galerija */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Cerkev Svete Trojice}} {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Trojice | image = <!-- WD --> | caption= Cerkev Svete Trojice (Uršulinska cerkev) v Ljubljani | fullname= | location= [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenska cesta 21]], [[Ljubljana]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Ljubljana-center | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane | coordinates = <!-- wd --> | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[župnijska cerkev]] | dedication = [[sveta trojica]] | functional status= aktivno | completed date= | architect = [[Jože Plečnik]] (1928, 1930, 1954), [[Anton Bitenc]] (1976-1977), [[Carlo Martinuzzi]] (1718-1726) | parish= [[župnija Ljubljana - Sv. Trojica|Ljubljana - Sv. Trojica]] | deanery= [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | archdiocese= [[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Cerkev sv. Trojice | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 13. september 2008 | refšt=1980 | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Uršulinska cerkev svete Trojice''', uradno '''Župnijska cerkev svete Trojice''', tudi '''Nunska cerkev''', je [[župnijska cerkev]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], glavnem mestu [[Slovenija|Slovenije]]. Cerkev je bila zgrajena po naročilu Jakoba pl. Schellenburga v letih 1718-1726, delo kranjskega deželnega arhitekta furlanskega rodu Carla Martinuzzija v [[Padova|padovanskem]] [[barok|baročnem]] slogu. Vzhodna stran cerkve, ki gleda na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]], je eno najizvirnejših ljubljanskih pročelij in je izjemno plastično oblikovana. Je nekoliko umaknjena iz linije sosednjih zgradb ter obdana z majhnima konkavnima arkadnima kriloma. Fasado členijo kolosalni tričetrtinski stebri, med katerimi je stena z okni različno poglobljena. Zaključuje jo čelo po vzoru rimskega arhitekta Borrominija. Čelo sestavlja trikotnik in dveh ločnih segmentov, s tremi »gotskimi« šilastoločnimi nišami, ki najbrž namigujejo na motiv Svete Trojice. Nahaja se na Slovenski cesti. Dvorana v notranjosti je banjasto obokana, med kolosalnimi [[pilaster|pilastri]] in polstebri so [[kapela|kapele]] in kvadratni [[prezbiterij]] s [[kupola|kupolo]]. Notranjost je neposlikana, vendar bogato arhitekturno členjena. Glavni, [[marmor]]nati [[oltar]] [[sveta Trojica|svete Trojice]] je leta 1744 izdelal [[Francesco Robba]]. Oltar je okrašen s simbolnimi figurami [[vera|vere]], [[upanje|upanja]] in [[ljubezen|ljubezni]]. Cerkev je del [[Uršulinke|uršulinskega]] [[samostan]]a, ki je do izgradnje [[trgovska hiša|trgovske hiše]] [[Maksimarket]] in [[Trg republike, Ljubljana|Trga republike]] obsegal tudi velike vrtove z nasadi dreves. == Galerija == <gallery> Slika:Uršulinski samostan (Ljubljana).jpg|Pogled na samostan iz zahoda Slika:Ljubljana Ursuline Church interior.JPG|Interier Slika:Ljubljana Ursuline Church Altar.JPG|Oltar Slika:Ljubljana Ursuline Church. Pulpit.JPG|Prižnica Slika:Steber sv. Trojice, Ljubljana - skulptura svete Trojice.jpg|Steber sv. Trojice Slika:Uršulinska cerkev v Ljubljani 1920-a.jpg|Cerkev v 1920. letih Slika:Uršulinska cerkva.jpg|Centralni pogled </gallery> ==Sklici== {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[seznam cerkva v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Ursuline Church of Ljubljana}} * [http://www.burger.si/Ljubljana/Cerkve_UrsulinskaCerkev.htm Burger.si - Uršulinska cerkev] * [http://www.ljubljana-tourism.si/si/turizem/znamenitosti/barocna_ljubljana/ursulinska_cerkev/ Ljubljana-Tourism.si - Uršulinski samostan in Cerkev svete trojice] * http://ljubljana.info/sights/ursuline-church/ * [http://zupnije.rkc.si/lj-sv-trojica/index.php/ursulinska-cerkev Župnija Ljubljana - Sv. Trojica (o cerkvi)] * [http://www.dedi.si/dediscina/440-ursulinska-cerkev-v-ljubljani DEDI] {{CerkveLjubljana}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{Ljubljana}} [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani|Trojica, Ljubljana]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1726]] [[Kategorija:Kongresni trg]] [[Kategorija:Cerkve sv. Trojice|Ljubljana]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Trojica, Ljubljana]] qg8tbz2rp0ogcht68cdjn8vnp009tfu 0 81816 5735326 5697003 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jakoba | fullname = | image = <!-- wd --> | pushpin map = Ljubljana-center | pushpin label position = | pushpin map alt = Zemljevid Ljubljane | map caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = Slovenija | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Jakob]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1613 | completed date = 1615 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = [[baročna arhitektura|zgodnjebaročna arhitektura]] | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = | bells = 5 | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | archdiocese = [[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Ljubljana - Cerkev sv. Jakoba | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 22. februar 1986 | refšt = 332 | lokacija = | občina = Ljubljana }} }} '''Župnijska cerkev sv. Jakoba''' v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Župnija Ljubljana - Sveti Jakob|župnije Ljubljana - Sveti Jakob]] je na [[Levstikov trg, Ljubljana|Levstikovem trgu]] v Ljubljani. Je prva jezuitska cerkev na [[Slovenija|Slovenskem]]. Njeno notranjost so opremili najrazličnejši slikarji in kiparji, med njimi [[Francesco Robba]] oltarje v kapelah in tabernakeljski [[Veliki oltar, župnijska cerkev sv. Jakoba v Ljubljani|veliki oltar]] z odličnima angeloma adorantoma iz leta 1732, slikar [[Janez Šubic]] stropne poslikave, Luka Mislej sedem kamnitih oltarjev v manjših kapelah, in drugi. Cerkev hrani bogato kamnito oltarno opremo in je prava galerija beneških baročnih kiparjev. Najstarejša sta oltarja sv. Križa in Žalostne Matere božje iz leta 1678 oz. 1681 iz črnega marmorja. [[Slika:Valvasor - Marijin steber pred cerkvijo sv. Jakoba.jpg|thumb|left|250px|[[Marijin steber, Ljubljana|Marijin steber]] s cerkvijo na [[Valvasor]]jevem [[bakrorez]]u iz leta 1689]] == Zgodovina == V virih se prvič omenja leta 1383. To je bila [[gotika|gotska]] cerkev [[avguštinci|avguštinskega]] [[samostan]]a. Leta 1555 pa je bil njihov samostan spremenjen v cesarsko ubožnico. Leta 1597 so posest prevzeli [[jezuiti]], ki jih je v Ljubljano pripeljal [[Tomaž Hren]]. V letih 1598–1602 so postavili novo samostansko poslopje, med letoma 1613 in 1615 pa na mestu stare cerkve novo in jo poimenovali po [[sveti Jakob|svetem Jakobu]]. Stavba je prvi primer potridentinske kongregacijske dvorane s kapelami na Slovenskem. V literaturi najdemo tezo, da je njen dolgi tristrano sklenjeni prezbiterij z zunanjimi oporniki poznogotskega izvora, vendar novejše ugotovitve kažejo, da so cerkev v letih 1613–1615 zgradili povsem na novo.{{cn}} V letih 1667–1670 so ladji na severni strani prizidali pravokotno kapelo sv. Frančiška Ksaverja, okrašeno z bogato štukaturo. Leta 1701 je stavbenik Francesco Ferrata ladjo nadzidal in ji nad kapelami dodal [[empora|empore]] (z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor). Iz tega obdobja je glavni portal, delo [[Luka Mislej|Luke Misleja]]. Prenovljeno notranjnost je s štukaturo okrasil Tommaso Ferrata, oboke pa sta s freskami poslikala Janez Jurij in Franc Karel Remb. Delno so propadle v požaru leta 1774. Po [[ljubljanski potres|potresu leta 1895]] je [[Linz|linški]] arhitekt [[Raimund Jeblinger]] spremenil njeno zunanjost, postavil je nov visok neogotski [[zvonik]] in z njim zamenjal oba stara. V večjem zvoniku visijo štirje jekleni zvonovi, v manjšem pa zvonček, katerega je leta 1896 ulil livar Albert Samassa in ni več v uporabi. == Galerija == <gallery> Slika:Ljubljana, view from the castle to the St. James's Parish Church.JPG|Panorama s cerkvijo Slika:St. James Church, Ljubljana 002 (6808747497).jpg|Notranjost Slika:Iglesia de Santiago, Liubliana, Eslovenia, 2017-04-14, DD 02.jpg|Fasada Slika:Kolegij.jpg|Cerkev svetega Jakoba v Ljubljani, v ozadju del [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|Jezuitskega kolegija]] v prvi polovici 17. stoletja Slika:Ljubljana in 1895 (4).jpg|Po potresu leta 1895 je bila močno poškodovana Slika:Trg sv. Jakoba 1912.jpg | Trg leta 1912 Slika:Church of St. James (Šentjakobska cerkev), Ljubljana.jpg | Cerkev v širšem kontekstu Stare Ljubljane </gallery> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam najvišjih zgradb v Sloveniji]] * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|St. James's Parish Church (Ljubljana)}} * [http://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/jezuiti.aspx Pot po baročni Ljubljani] {{CerkveLjubljana}} {{Ljubljana}} [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani|Svetega Jakoba]] [[Kategorija:Zgodnjebaročna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1615]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Ljubljana]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Jakob, Ljubljana]] {{normativna kontrola}} gr6s3nkdna2tn1kdut42oj94oyfh80m 0 81914 5735182 5732999 2022-08-16T17:14:00Z Scip. 106489 + Quality image wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic building |name = Kvirinalska palača<br>''Palazzo del Quirinale'' |native_name = Uradna rezidenca predednika Republike Italije |image = Quirinale palazzo e obelisco con dioscuri Roma.jpg |caption = Palača iz Piazza del Quirinale |map_type = Italija |coordinates = {{coord|41.8996|12.487|display=inline}} |location_town = [[Rim]] |location_country = [[Italija]] |architect = [[Domenico Fontana]] <br /> [[Carlo Maderno]] |client = [[Papež Gregor XIII.]] |engineer = |construction_start_date= 1573 |completion_date = 1583 |date_demolished = |cost = |structural_system = |style = |size = }} '''Kvirinalska palača''' (v italijanščini ''Palazzo del Quirinale'' ali preprosto ''Quirinale'') je zgodovinska stavba v [[Rim]]u, Italija, ena od treh sedanjih uradnih rezidenc predsednika Italijanske republike, skupaj z Vilo Rosebery v [[Neapelj|Neaplju]] in Tenuta di Castelporziano v Rimu. Stoji se na Kvirinalskem griču, najvišjem od sedmih rimskih gričev na območju, ki ga splošno imenujejo Monte Cavallo. V njej je bilo trideset papežev, štirje kralji Italije in dvanajst predsednikov italijanske republike. [[Napoleon]] je za svojo rezidenco ''par excellence'' izbral Kvirinalsko palačo<ref>[https://www.thefreelibrary.com/Rome%27s+Quirinal+palace+-+Napoleon%27s+broken+dream.-a0516179862]</ref>. Vendar pa se za stalno nikoli ni vselil zaradi francoskega poraza leta 1814 in poznejše evropske obnove<ref>[http://palazzo.quirinale.it/Storia/storia_en.html#p9]</ref>. Palača se razprostira na površini 110.500 kvadratnih metrov in je po površini deveta največja palača na svetu.<ref>{{cite web|url=http://www.loveforitaly.it/simboli/il-quirinale-la-residenza-pi-vasta-del-mondo |title=Il Quirinale, la residenza più vasta del mondo |publisher=loveforitaly.it. Retrieved July 18, 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130927224512/http://www.loveforitaly.it/simboli/il-quirinale-la-residenza-pi-vasta-del-mondo |archivedate=September 27, 2013 }}</ref> == Zgodovina == === Izvor === Trenutna lega palače je znana že od rimskih časov, o čemer pričajo izkopi na vrtovih. Na tem griču so Rimljani postavili templje več božanstvom, od Flore do Kvirina, po katerem je [[Kvirinalski grič]] dobil ime. V času [[Konstantin I. Veliki|Konstantinove]] vladavine je bil tu zgrajen zadnji kompleks rimskih term, o čemer pričata kipa dvojčkov Kastorja in Poluksa, ki krotita konja, in krasijo vodnjak na trgu. Kvirinal, ki je najvišji grič v Rimu, je bil zelo iskan in je postal priljubljeno mesto za rimske patricije, ki so gradili svoje razkošne vile. Primer teh so ostanki vile na kvirinalskih vrtovih, kjer so našli mozaik, del starega nadstropja. === Sedanja palača === [[File:DH Collection Quirinale Palace and Papal Garden 1683 by Giovanni Battista Falda.jpg|thumb|right|250px|Palača in vrt, delo Giovannija Battiste Falda v 1683]] [[File:Quirinale,ingresso.JPG|thumb|right|250px|Glavni vhod z Berninijevim balkonom in portalom]] [[File:1418RomaSalCorazzieriQuirinale.jpg|thumb|right|250px|''Sala dei corazzieri'']] Palačo, ki je ob ulici Via del Quirinale in je obrnjena na Piazza del Quirinale, je leta 1583 postavil [[papež Gregor XIII.]] kot papeško poletno rezidenco. Papež, ki je želel najti lokacijo, ki je daleč stran od vlage in smradu, ki je prihajala iz reke [[Tibera|Tibere in nezdravih razmer [[Lateranska palača|Lateranske palače]], je izbral Kvirinalski grič, saj je bil to eden najprimernejših krajev v Rimu. Na mestu je že stala majhna vila v lasti družine Carafa in jo je najel Luigi d'Este. Papež je arhitektu Ottavianu Mascherinu naročil, naj zgradi palačo s portiki z vzporednimi krili in notranjim dvoriščem. Projekt ni bil dokončan zaradi smrti papeža leta 1585, še vedno pa je prepoznaven na severnem delu dvora, zlasti na fasadi z dvojno ložo, ki jo prekriva panoramski ''Torre dei venti'' (stolp vetrov) ali ''Torrino''. Slednjemu je bil po projektu [[Carlo Maderno|Carla Maderne]] in [[Francesco Borromini|Francesca Borrominija]] dodan zvonik. === Iz 17. stoletja === [[File:Quirinale cortile interno Roma.jpg|thumb|right|250px|Častno dvorišče]] [[File:Obama Quirinale.jpg|thumb|right|250px|Barack Obama in Michelle Obama v palači (8. julija 2009 v času vrha G8.]] [[Papež Pavel V.]] (r. 1605–1621) je naročil dokončanje del na glavni stavbi palače. Palača je bila uporabljena tudi kot lokacija za papeške [[konklave]] v letih 1823, 1829, 1831 in 1846. Služila je kot papeška rezidenca in v njej so bili osrednji uradi, odgovorni za civilno vlado [[Papeška država|papeške države]] do leta 1870. Septembra 1870 je bila papeška država strmoglavljena. Približno pet mesecev pozneje, leta 1871, je Rim postal glavno mesto nove [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Palača je postala uradna rezidenca kraljev Italije, čeprav so nekateri monarhi, zlasti kralj [[Viktor Emanuel III.]] (vladal 1900–1946), dejansko živeli v zasebni rezidenci drugje (Villa Savoia), Kvirinal pa se je uporabljal preprosto kot pisarna in za funkcije države. Monarhija je bila ukinjena leta 1946 in palača je postala uradno prebivališče in delovno mesto [[Predsednik Italijanske republike|predsednikov Italijanske republike]]. Kljub temu so nekateri zavrnili rezidenco Colle in obdržali običajno rimsko rezidenco: [[Sandro Pertini]] je na primer raje imel svoje staro stanovanje ob [[vodnjak Trevi|vodnjaku Trevi]]. Fasado je zasnoval Domenico Fontana. Njeno ''Veliko kapelo'' je zasnoval Carlo Maderno. Vsebuje freske [[Guido Reni|Guida Renija]], najbolj znana freska pa je ''blagoslov Kristusa'' Melozza da Forlìja, postavljena čez stopnice. Na posestvu so znameniti vrtovi, urejeni v 17. stoletju<ref>{{cite web |url=http://www.quirinale.it/qrnw/statico/palazzo/luoghi/Giardini/giardini.htm |title= I giardini e il Coffee House |publisher=quirinale.it Retrieved December 28, 2014}}</ref>. == Umetnost == === Notranjost === Palača je sestavljena iz glavne stavbe, ki je zgrajena okoli veličastnega dvorišča, z najlepšimi dvoranami kompleksa, ki služijo kot reprezentanca predsedstva republike, pisarne in stanovanje predsednika države pa so stavbe na dnu ''Manica Lunga'', na daljši strani preko Kvirinala, na vrhu katere ležijo razkošna cesarska stanovanja, ki so bila posebej urejena, okrašena in opremljena za dva obiska cesarja [[Viljem II. Nemški|Viljema II.]] (v letih 1888 in 1893) in kjer zdaj živijo monarhi ali tuji voditelji držav, ki obiskujejo predsednika republike <ref>{{cite web |url=http://www.quirinale.it/qrnw/statico/palazzo/luoghi/Imperiali/Imperiali.htm |title= La Manica Lunga e gli Appartamenti Imperiali |publisher=quirinale.it |date=June 2, 2014}}</ref>. Palača ima skupaj 1200 sob. Prostori palače v glavni stavbi so: * [[Cour d'honneur |Častno dvorišče]] * Častno stopnišče * Velika dvorana Cuirassierjev * Paulina kapela * Prva državna soba * Soba kreposti * Soba poplave * Soba lož * Soba vratarjev * Balkonska soba * St. John Parlor * Rumena soba * Avgustova soba * Dvorana veleposlanikov * Herkulova soba * Dvorana omar * Stopnišče Mascarino * Častna loža * Soba čebel * Soba zodiaka * Sobagradbenih projektov Pavla V. * Sobatapiserij * Kapela Marijinega oznanjenja * Soba ogledal * Velika plesna dvorana === Vrtovi === Kvirinalski Vrtovi, ki so bili znani po svojem privilegiranem položaju, zaradi katerega so skoraj 'otok', dvignjen nad Rim, so se skozi stoletja spreminjali glede na okuse in potrebe papeškega dvora. Sedanja ureditev je 'formalni' vrt iz 17. stoletja, ki je obrnjen proti prvotnemu jedru stavbe z 'romantičnim' vrtom iz druge polovice 18. stoletja, v tem času pa ohranja elegantno kavarno, ki jo je Ferdinando Fuga zgradil kot sprejemno sobo Benedikta XIV. Lambertinija, in jo krasijo čudovite slike Girolama Batonija Pompea in Giovannija Paola Panninija. Znotraj vrtov ležijo znamenite [[vodne orgle]] <ref>{{harvnb|Fronzuto|pp=502–504|ref=Fronzuto}}</ref>, ki jih je Barthélemy Formentelli zgradil med leti 1997 in 1999 na podlagi značilnosti orgel iz prejšnjega 19. stoletja. Orgle napaja slap s skokom 18 metrov in ima eno samo tipkovnico z 41 notami s prvo kratko oktavo, brez pedal. Na splošno vrtovi merijo 4 hektarje.<ref>so veliko večji od nekaterih 'podobnih', kot so na primer vrtovi palače Élysée, le 1,5 hektarja ali v Hôtel Matignon, rezidenci francoskega premierja s 3 hektarji; Večji so v Beli hiši 7,3 hektarja, in v Buckinghamski palači - 17 hektarjev parkovnih površin.</ref> Pod vrtovi se skozi posebna vrata lahko pride do arheoloških izkopanin, ki so ostanki prvotnega templja boga Kvirina in nekaj ''[[Insula (zgradba)|insulae]]'' iz cesarske dobe. <ref>{{cite web |url=http://www.quirinale.it/qrnw/statico/palazzo/luoghi/Giardini/giardini.htm |title= I giardini e il Coffee House|publisher=quirinale.it |date=December 28, 2014}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam palač v Rimu]] == Sklici in viri == {{sklici}} *Rendina, Claudio (1999). Enciclopedia di Roma. Rome: Newton & Compton. *http://www.nationalgeographic.it/italia/2011/01/02/foto/quirinale_diario_fotografico-157510/1/ *Fronzuto, Graziano (2007). Organi di Roma. Guida pratica orientativa agli organi storici e moderni. Florence. ISBN 978-88-222-5674-4. ==Zunanje povezave == {{commons|Quirinal Palace}} *[https://web.archive.org/web/20060409035727/http://www.quirinale.it/ Official site of Presidency of the Italian Republic] *[http://exibit.quirinale.it/qvv/visitavirtuale/palazzo.html Virtual tour of Quirinal Palace] *[https://maps.google.com/maps?q=rome&ll=41.900944,12.487153&spn=0.006584,0.010060&t=k&hl=en Satellite image of the palace and its garden] Note: One block north east of the Gardens is the Palazzo Barberini. Midway along the long southeast wing flanking the garden, across the street, is the small dome of Bernini's Sant'Andrea al Quirinale. At the next corner north is the inconspicuous church by Borromini, San Carlo alle Quattro Fontane. Diagonal and to the west of the facade, amid a warren of small streets is the turquoise tub-like polygon of the Trevi Fountain. [[Kategorija:Palače v Rimu]] [[Kategorija:Uradni državniški objekti Italije]] [[Kategorija:Papeške rezidence]] [[Kategorija:Kvirinalski grič]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1573]] [[Kategorija:Uradne rezidence v Italiji]] {{normativna kontrola}} dazxucg4k9z80hqsw9z87dkq5h31kjx 0 83191 5735551 4998288 2022-08-17T07:35:46Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki {{start box}} {{Succession box|naziv=[[Seznam asteroidov]]|leta=4251-4500|prej=[[Seznam asteroidov (4001-4250)]]|potem=[[Seznam asteroidov (4501-4750)]]}} {{end box}} {{Glava (asteroidi)}} |- |[[4251 Kavasch]]||1985 JK1|| align=right|13,9|| align=right|2,404|| align=right|0,177|| align=right|3,34|| align=right|3,726||MBA||[[11. maj]] [[1985]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |(4252)||1985 RG4|| align=right|12,7|| align=right|2,653|| align=right|0,142|| align=right|13,52|| align=right|4,319||MBA||[[11. september]] [[1985]]||La Silla||H. Debehogne |- |[[4253 Marker]]||1985 TN3|| align=right|13,0|| align=right|2,621|| align=right|0,175|| align=right|14,55|| align=right|4,244||MBA||[[11. oktober]] [[1985]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |[[4254 Kamel]]||1985 UT3|| align=right|11,7|| align=right|2,616|| align=right|0,159|| align=right|13,02|| align=right|4,229||MBA||[[24. oktober]] [[1985]]||Kvistaberg||C.-I. Lagerkvist |- |[[4255 [[Spacewatch]]]]||1986 GW|| align=right|13,5|| align=right|3,977|| align=right|0,156|| align=right|2,61|| align=right|7,931||HLD||[[4. april]] [[1986]]||[[Narodni observatorij Kitt Peak|Kitt Peak]]||[[Spacewatch]] |- |[[4256 Kagamigawa]]||1986 TX|| align=right|13,4|| align=right|2,351|| align=right|0,070|| align=right|3,05|| align=right|3,605||MBA||[[3. oktober]] [[1986]]||Geisei||T. Seki |- |[[4257 Ubasti]]||1987 QA|| align=right|16,2|| align=right|1,648|| align=right|0,469|| align=right|40,71|| align=right|2,114||APL||[[23. avgust]] [[1987]]||[[Observatorij Palomar]]||J. Mueller |- |[[4258 Ryazanov]]||1987 RZ2|| align=right|12,0|| align=right|2,960|| align=right|0,070|| align=right|3,96|| align=right|5,092||MBA||[[1. september]] [[1987]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. G. Karačkina |- |[[4259 McCoy]]||1988 SB3|| align=right|12,6|| align=right|2,893|| align=right|0,046|| align=right|2,92|| align=right|4,920||MBA||[[16. september]] [[1988]]||Cerro Tololo||S. J. Bus |- |[[4260 Yanai]]||1989 AX|| align=right|12,2|| align=right|2,844|| align=right|0,063|| align=right|3,27|| align=right|4,796||MBA||[[4. januar]] [[1989]]||Kushiro||S. Ueda; H. Kaneda |- |[[4261 Gekko]]||1989 BJ|| align=right|12,5|| align=right|2,793|| align=right|0,113|| align=right|2,66|| align=right|4,668||MBA||[[28. januar]] [[1989]]||Gekko||Y. Oshima |- |(4262)||1989 CO|| align=right|13,2|| align=right|2,302|| align=right|0,220|| align=right|7,32|| align=right|3,493||MBA||[[5. februar]] [[1989]]||Yorii||M. Arai; H. Mori |- |[[4263 Abashiri]]||1989 RL2|| align=right|12,6|| align=right|2,235|| align=right|0,139|| align=right|5,81|| align=right|3,341||MBA||[[7. september]] [[1989]]||Kitami||M. Yanai; K. Watanabe |- |[[4264 Karljosephine]]||1989 TB|| align=right|13,3|| align=right|2,420|| align=right|0,285|| align=right|3,52|| align=right|3,765||MBA||[[2. oktober]] [[1989]]||[[Observatorij Siding Spring]]||K. F. J. Cwach |- |[[4265 Kani]]||1989 TX|| align=right|12,8|| align=right|2,428|| align=right|0,202|| align=right|4,36|| align=right|3,782||MBA||[[8. oktober]] [[1989]]||Kani||Y. Mizuno; T. Furuta |- |[[4266 Waltari]]||1940 YE|| align=right|11,6|| align=right|3,174|| align=right|0,175|| align=right|16,50|| align=right|5,654||MBA||[[28. december]] [[1940]]|| Turku || [[Yrjö Väisälä|Y. Väisälä]] |- |[[4267 Basner]]||1971 QP|| align=right|14,0|| align=right|2,327|| align=right|0,205|| align=right|2,28|| align=right|3,550||MBA||[[18. avgust]] [[1971]]||Krym&ndash;Naučnyj||T. M. Smirnova |- |[[4268 Grebenikov]]||1972 TW3|| align=right|13,8|| align=right|2,639|| align=right|0,262|| align=right|4,26|| align=right|4,286||MBA||[[5. oktober]] [[1972]]||Krym&ndash;Naučnyj||T. M. Smirnova |- |[[4269 Bogado]]||1974 FN|| align=right|13,8|| align=right|2,232|| align=right|0,165|| align=right|3,45|| align=right|3,333||MBA||[[22. marec]] [[1974]]||Cerro El Roble||C. Torres |- |[[4270 Juanvictoria]]||1975 TJ6|| align=right|13,9|| align=right|2,368|| align=right|0,182|| align=right|12,14|| align=right|3,644||MBA||[[1. oktober]] [[1975]]||El Leoncito||Felix Aguilar Observatory |- |[[4271 Novosibirsk]]||1976 GQ6|| align=right|11,8|| align=right|3,013|| align=right|0,095|| align=right|10,91|| align=right|5,230||MBA||[[3. april]] [[1976]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4272 Entsuji]]||1977 EG5|| align=right|13,5|| align=right|2,368|| align=right|0,251|| align=right|9,29|| align=right|3,643||MBA||[[12. marec]] [[1977]]||Kiso||H. Kosai; K. Hurukawa |- |[[4273 Dunhuang]]||1978 UU1|| align=right|13,9|| align=right|2,394|| align=right|0,228|| align=right|3,03|| align=right|3,704||MBA||[[29. oktober]] [[1978]]||Nanking||[[Observatorij Purple Mountain|Purple Mountain]] |- |[[4274 Karamanov]]||1980 RZ3|| align=right|12,8|| align=right|2,693|| align=right|0,237|| align=right|7,38|| align=right|4,418||MBA||[[6. september]] [[1980]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4275 Bogustafson]]||1981 EW14|| align=right|14,3|| align=right|2,656|| align=right|0,178|| align=right|13,02|| align=right|4,328||MBA||[[1. marec]] [[1981]]||[[Observatorij Siding Spring]]||S. J. Bus |- |[[4276 Clifford]]||1981 XA|| align=right|14,3|| align=right|2,011|| align=right|0,204|| align=right|21,03|| align=right|2,850||MBA||[[2. december]] [[1981]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4277 Holubov]]||1982 AF|| align=right|12,8|| align=right|2,727|| align=right|0,139|| align=right|10,63|| align=right|4,503||MBA||[[15. januar]] [[1982]]||Kleť||A. Mrkos |- |[[4278 Harvey]]||1982 SF|| align=right|14,0|| align=right|2,267|| align=right|0,178|| align=right|5,48|| align=right|3,414||MBA||[[22. september]] [[1982]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4279 De Gasparis]]||1982 WB|| align=right|14,4|| align=right|2,366|| align=right|0,207|| align=right|4,27|| align=right|3,638||MBA||[[19. november]] [[1982]]||Bologna||Osservatorio San Vittore |- |[[4280 Simonenko]]||1985 PF2|| align=right|13,2|| align=right|2,377|| align=right|0,010|| align=right|4,63|| align=right|3,665||MBA||[[13. avgust]] [[1985]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4281 Pounds]]||1985 TE1|| align=right|13,6|| align=right|2,464|| align=right|0,113|| align=right|00,73|| align=right|3,867||MBA||[[15. oktober]] [[1985]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4282 Endate]]||1987 UQ1|| align=right|13,3|| align=right|2,392|| align=right|0,147|| align=right|2,72|| align=right|3,699||MBA||[[28. oktober]] [[1987]]||Kushiro||S. Ueda; H. Kaneda |- |[[4283 Stoffler]]||1988 BZ|| align=right|12,6|| align=right|2,354|| align=right|0,171|| align=right|24,22|| align=right|3,610||MBA||[[23. januar]] [[1988]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |[[4284 Kaho]]||1988 FL3|| align=right|12,5|| align=right|2,402|| align=right|0,273|| align=right|11,76|| align=right|3,721||MBA||[[16. marec]] [[1988]]||Kushiro||S. Ueda; H. Kaneda |- |[[4285 Hulkower]]||1988 NH|| align=right|12,1|| align=right|2,645|| align=right|0,159|| align=right|13,17|| align=right|4,301||MBA||[[11. julij]] [[1988]]||[[Observatorij Palomar]]||E. F. Helin |- |[[4286 Rubtsov]]||1988 PU4|| align=right|11,6|| align=right|2,917|| align=right|0,078|| align=right|2,91|| align=right|4,981||MBA||[[8. avgust]] [[1988]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. I. Černych |- |[[4287 Trisov]]||1989 RU2|| align=right|13,2|| align=right|2,209|| align=right|0,186|| align=right|5,49|| align=right|3,282||MBA||[[7. september]] [[1989]]||Kleť||A. Mrkos |- |(4288)||1989 TQ1|| align=right|11,8|| align=right|2,629|| align=right|0,178|| align=right|14,02|| align=right|4,261||MBA||[[8. oktober]] [[1989]]||Chiyoda||T. Kojima |- |[[4289 Biwako]]||1989 UA2|| align=right|12,8|| align=right|2,297|| align=right|0,157|| align=right|5,47|| align=right|3,481||MBA||[[29. oktober]] [[1989]]||Dynic||A. Sugie |- |[[4290 Heisei]]||1989 UK3|| align=right|11,5|| align=right|3,025|| align=right|0,098|| align=right|8,50|| align=right|5,261||MBA||[[30. oktober]] [[1989]]||Geisei||T. Seki |- |[[4291 Kodaihasu]]||1989 VH|| align=right|11,5|| align=right|2,983|| align=right|0,076|| align=right|13,66|| align=right|5,151||MBA||[[2. november]] [[1989]]||Yorii||M. Arai; H. Mori |- |[[4292 Aoba]]||1989 VO|| align=right|12,2|| align=right|2,751|| align=right|0,050|| align=right|3,55|| align=right|4,562||MBA||[[4. november]] [[1989]]||Ayashi||M. Koishikawa |- |[[4293 Masumi]]||1989 VT|| align=right|12,0|| align=right|2,721|| align=right|0,224|| align=right|9,38|| align=right|4,487||MBA||[[1. november]] [[1989]]||Gekko||Y. Oshima |- |[[4294 Horatius]]||4016 P-L|| align=right|12,8|| align=right|2,805|| align=right|0,020|| align=right|4,88|| align=right|4,697||MBA||[[24. september]] [[1960]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4295 Wisse]]||6032 P-L|| align=right|13,4|| align=right|2,451|| align=right|0,157|| align=right|2,35|| align=right|3,837||MBA||[[24. september]] [[1960]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4296 van Woerkom]]||1935 SA2|| align=right|13,5|| align=right|2,249|| align=right|0,167|| align=right|6,15|| align=right|3,372||MBA||[[28. september]] [[1935]]||[[Johannesburg]]||H. van Gent |- |[[4297 Eichhorn]]||1938 HE|| align=right|12,7|| align=right|2,335|| align=right|0,194|| align=right|5,87|| align=right|3,568||MBA||[[19. april]] [[1938]]||[[Bergedorf]]||W. Dieckvoss |- |(4298)||1941 WA|| align=right|12,2|| align=right|3,042|| align=right|0,297|| align=right|3,30|| align=right|5,305||MBA||[[17. november]] [[1941]]||[[Barcelona]]||I. Polit |- |[[4299 WIYN]]||1952 QX|| align=right|13,1|| align=right|2,244|| align=right|0,172|| align=right|5,09|| align=right|3,360||MBA||[[28. avgust]] [[1952]]||Brooklyn||Indiana University |- |[[4300 Marg Edmondson]]||1955 SG1|| align=right|13,2|| align=right|2,333|| align=right|0,098|| align=right|3,80|| align=right|3,564||MBA||[[18. september]] [[1955]]||Brooklyn||Indiana University |- |(4301)||1966 PM|| align=right|12,2|| align=right|3,106|| align=right|0,122|| align=right|2,30|| align=right|5,474||MBA||[[7. avgust]] [[1966]]||Bloemfontein||Boyden Observatory |- |[[4302 Markeev]]||1968 HP|| align=right|12,7|| align=right|2,458|| align=right|0,132|| align=right|5,70|| align=right|3,852||MBA||[[22. april]] [[1968]]||Krym&ndash;Naučnyj||T. M. Smirnova |- |[[4303 Savitskij]]||1973 SZ3|| align=right|14,1|| align=right|2,173|| align=right|0,133|| align=right|2,42|| align=right|3,203||MBA||[[25. september]] [[1973]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. V. Žuravleva |- |[[4304 Geichenko]]||1973 SW4|| align=right|13,6|| align=right|2,452|| align=right|0,151|| align=right|3,07|| align=right|3,839||MBA||[[27. september]] [[1973]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. I. Černych |- |[[4305 Clapton]]||1976 EC|| align=right|12,6|| align=right|2,914|| align=right|0,066|| align=right|1,81|| align=right|4,974||MBA||[[7. marec]] [[1976]]||Harvard||Harvard Observatory |- |[[4306 Dunaevskij]]||1976 SZ5|| align=right|12,5|| align=right|3,128|| align=right|0,170|| align=right|1,80|| align=right|5,531||MBA||[[24. september]] [[1976]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4307 Cherepashchuk]]||1976 UK2|| align=right|13,2|| align=right|2,412|| align=right|0,078|| align=right|5,18|| align=right|3,746||MBA||[[26. oktober]] [[1976]]||Krym&ndash;Naučnyj||T. M. Smirnova |- |[[4308 Magarach]]||1978 PL4|| align=right|12,4|| align=right|2,680|| align=right|0,199|| align=right|10,95|| align=right|4,388||MBA||[[9. avgust]] [[1978]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4309 Marvin]]||1978 QC|| align=right|13,2|| align=right|3,003|| align=right|0,270|| align=right|1,56|| align=right|5,203||MBA||[[30. avgust]] [[1978]]||Harvard||Harvard Observatory |- |[[4310 Stromholm]]||1978 RJ7|| align=right|13,6|| align=right|2,161|| align=right|0,056|| align=right|3,52|| align=right|3,177||MBA||[[2. september]] [[1978]]||La Silla||C.-I. Lagerkvist |- |[[4311 Zguridi]]||1978 SY6|| align=right|13,6|| align=right|2,442|| align=right|0,148|| align=right|5,49|| align=right|3,816||MBA||[[26. september]] [[1978]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. V. Žuravleva |- |[[4312 Knacke]]||1978 WW11|| align=right|13,1|| align=right|2,385|| align=right|0,153|| align=right|4,43|| align=right|3,682||MBA||[[29. november]] [[1978]]||[[Observatorij Palomar]]||S. J. Bus; C. T. Kowal |- |[[4313 Bouchet]]||1979 HK1|| align=right|11,9|| align=right|2,653|| align=right|0,014|| align=right|9,27|| align=right|4,321||MBA||[[21. april]] [[1979]]||La Silla||H. Debehogne |- |(4314)||1979 ML3|| align=right|13,1|| align=right|2,595|| align=right|0,095|| align=right|3,21|| align=right|4,179||MBA||[[25. junij]] [[1979]]||[[Observatorij Siding Spring]]||E. F. Helin; S. J. Bus |- |[[4315 Pronik]]||1979 SL11|| align=right|12,4|| align=right|2,979|| align=right|0,294|| align=right|16,68|| align=right|5,142||MBA||[[24. september]] [[1979]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4316 Babinkova]]||1979 TZ1|| align=right|12,5|| align=right|2,898|| align=right|0,018|| align=right|1,25|| align=right|4,934||MBA||[[14. oktober]] [[1979]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4317 Garibaldi]]||1980 DA1|| align=right|10,4|| align=right|3,990|| align=right|0,160|| align=right|9,83|| align=right|7,970||HLD||[[19. februar]] [[1980]]||Kleť||Z. Vávrová |- |[[4318 Bata]]||1980 DE1|| align=right|11,6|| align=right|3,219|| align=right|0,108|| align=right|9,56|| align=right|5,776||MBA||[[21. februar]] [[1980]]||Kleť||Z. Vávrová |- |[[4319 Jackierobinson]]||1981 ER14|| align=right|13,8|| align=right|2,340|| align=right|0,224|| align=right|9,11|| align=right|3,579||MBA||[[1. marec]] [[1981]]||[[Observatorij Siding Spring]]||S. J. Bus |- |[[4320 Jarosewich]]||1981 EJ17|| align=right|15,3|| align=right|2,197|| align=right|0,114|| align=right|6,45|| align=right|3,257||MBA||[[1. marec]] [[1981]]||[[Observatorij Siding Spring]]||S. J. Bus |- |[[4321 Zero]]||1981 EH26|| align=right|12,9|| align=right|3,064|| align=right|0,287|| align=right|2,41|| align=right|5,361||MBA||[[2. marec]] [[1981]]||[[Observatorij Siding Spring]]||S. J. Bus |- |[[4322 Billjackson]]||1981 EE37|| align=right|14,3|| align=right|2,277|| align=right|0,183|| align=right|4,52|| align=right|3,436||MBA||[[11. marec]] [[1981]]||[[Observatorij Siding Spring]]||S. J. Bus |- |[[4323 Hortulus]]||1981 QN|| align=right|13,6|| align=right|2,246|| align=right|0,204|| align=right|4,42|| align=right|3,366||MBA||[[27. avgust]] [[1981]]||Zimmerwald||P. Wild |- |(4324)||1981 YA1|| align=right|11,8|| align=right|2,546|| align=right|0,201|| align=right|7,79|| align=right|4,061||MBA||[[24. december]] [[1981]]||[[Socorro, Nova Mehika]]||L. G. Taff |- |[[4325 Guest]]||1982 HL|| align=right|12,6|| align=right|2,749|| align=right|0,100|| align=right|5,77|| align=right|4,558||MBA||[[18. april]] [[1982]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4326 McNally]]||1982 HS1|| align=right|12,5|| align=right|3,078|| align=right|0,205|| align=right|4,28|| align=right|5,401||MBA||[[28. april]] [[1982]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4327 Ries]]||1982 KB1|| align=right|12,3|| align=right|2,773|| align=right|0,225|| align=right|16,67|| align=right|4,617||MBA||[[24. maj]] [[1982]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |[[4328 Valina]]||1982 SQ2|| align=right|13,9|| align=right|2,304|| align=right|0,175|| align=right|5,69|| align=right|3,498||MBA||[[18. september]] [[1982]]||La Silla||H. Debehogne |- |(4329)||1982 SX2|| align=right|13,7|| align=right|2,258|| align=right|0,104|| align=right|5,87|| align=right|3,392||MBA||[[22. september]] [[1982]]||[[Socorro, Nova Mehika]]||L. G. Taff |- |[[4330 Vivaldi]]||1982 UJ3|| align=right|13,6|| align=right|2,242|| align=right|0,039|| align=right|2,67|| align=right|3,357||MBA||[[19. oktober]] [[1982]]||Tautenburg||F. Borngen |- |[[4331 Hubbard]]||1983 HC|| align=right|13,6|| align=right|2,228|| align=right|0,207|| align=right|5,72|| align=right|3,325||MBA||[[18. april]] [[1983]]||[[Anderson Mesa]]||N. G. Thomas |- |[[4332 Milton]]||1983 RC|| align=right|11,9|| align=right|2,585|| align=right|0,316|| align=right|19,17|| align=right|4,156||MBA||[[5. september]] [[1983]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |[[4333 Sinton]]||1983 RO2|| align=right|13,9|| align=right|2,237|| align=right|0,150|| align=right|4,16|| align=right|3,345||MBA||[[4. september]] [[1983]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |(4334)||1983 RO3|| align=right|12,8|| align=right|3,141|| align=right|0,196|| align=right|1,64|| align=right|5,565||MBA||[[2. september]] [[1983]]||La Silla||H. Debehogne |- |[[4335 Verona]]||1983 VC7|| align=right|13,6|| align=right|2,213|| align=right|0,220|| align=right|3,11|| align=right|3,291||MBA||[[1. november]] [[1983]]||Cavriana||Cavriana |- |[[4336 Jasniewicz]]||1984 QE1|| align=right|13,7|| align=right|2,331|| align=right|0,227|| align=right|7,95|| align=right|3,558||MBA||[[31. avgust]] [[1984]]||[[Anderson Mesa]]||B. A. Skiff |- |[[4337 Arecibo]]||1985 GB|| align=right|11,9|| align=right|3,260|| align=right|0,093|| align=right|2,25|| align=right|5,884||MBA||[[14. april]] [[1985]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4338 Velez]]||1985 PB1|| align=right|13,9|| align=right|2,251|| align=right|0,179|| align=right|5,84|| align=right|3,377||MBA||[[14. avgust]] [[1985]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4339 Almamater]]||1985 UK|| align=right|13,6|| align=right|2,195|| align=right|0,179|| align=right|2,17|| align=right|3,251||MBA||[[20. oktober]] [[1985]]||Kleť||A. Mrkos |- |[[4340 Dence]]||1986 JZ|| align=right|13,1|| align=right|2,394|| align=right|0,233|| align=right|25,19|| align=right|3,703||MBA||[[4. maj]] [[1986]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |[[4341 Poseidon]]||1987 KF|| align=right|15,5|| align=right|1,836|| align=right|0,679|| align=right|11,86|| align=right|2,487||APL||[[29. maj]] [[1987]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |[[4342 Freud]]||1987 QO9|| align=right|12,1|| align=right|2,766|| align=right|0,090|| align=right|6,09|| align=right|4,600||MBA||[[21. avgust]] [[1987]]||La Silla||E. W. Elst |- |[[4343 Tetsuya]]||1988 AC|| align=right|11,9|| align=right|2,789|| align=right|0,170|| align=right|6,94|| align=right|4,657||MBA||[[10. januar]] [[1988]]||Kushiro||S. Ueda; H. Kaneda |- |[[4344 Buxtehude]]||1988 CR1|| align=right|12,6|| align=right|3,109|| align=right|0,125|| align=right|2,40|| align=right|5,482||MBA||[[11. februar]] [[1988]]||La Silla||E. W. Elst |- |[[4345 Rachmaninoff]]||1988 CM2|| align=right|12,5|| align=right|2,903|| align=right|0,041|| align=right|2,86|| align=right|4,945||MBA||[[11. februar]] [[1988]]||La Silla||E. W. Elst |- |[[4346 Whitney]]||1988 DS4|| align=right|12,4|| align=right|3,018|| align=right|0,086|| align=right|10,26|| align=right|5,243||MBA||[[23. februar]] [[1988]]||[[Observatorij Siding Spring]]||A. J. Noymer |- |[[4347 Reger]]||1988 PK2|| align=right|11,8|| align=right|3,056|| align=right|0,060|| align=right|00,56|| align=right|5,342||MBA||[[13. avgust]] [[1988]]||Tautenburg||F. Borngen |- |[[4348 Poulydamas]]||1988 RU|| align=right|9,2|| align=right|5,250|| align=right|0,098|| align=right|7,96|| align=right|12,03||JUT||[[11. september]] [[1988]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |[[4349 Tiburcio]]||1989 LX|| align=right|11,7|| align=right|2,619|| align=right|0,243|| align=right|10,74|| align=right|4,237||MBA||[[5. junij]] [[1989]]||La Silla||W. Landgraf |- |[[4350 Shibecha]]||1989 UG1|| align=right|12,2|| align=right|2,627|| align=right|0,195|| align=right|13,67|| align=right|4,256||MBA||[[26. oktober]] [[1989]]||Kushiro||S. Ueda; H. Kaneda |- |[[4351 Nobuhisa]]||1989 UR1|| align=right|12,6|| align=right|2,854|| align=right|0,068|| align=right|2,43|| align=right|4,820||MBA||[[28. oktober]] [[1989]]||Kani||Y. Mizuno; T. Furuta |- |[[4352 Kjoto]]||1989 UW1|| align=right|11,7|| align=right|2,765|| align=right|0,196|| align=right|11,09|| align=right|4,597||MBA||[[29. oktober]] [[1989]]||Dynic||A. Sugie |- |[[4353 Onizaki]]||1989 WK1|| align=right|12,4|| align=right|2,347|| align=right|0,110|| align=right|9,00|| align=right|3,595||MBA||[[25. november]] [[1989]]||Kani||Y. Mizuno; T. Furuta |- |[[4354 Euclides]]||2142 P-L|| align=right|13,8|| align=right|2,796|| align=right|0,209|| align=right|7,43|| align=right|4,676||MBA||[[24. september]] [[1960]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4355 Memphis]]||3524 P-L|| align=right|12,9|| align=right|2,572|| align=right|0,042|| align=right|14,08|| align=right|4,125||MBA||[[17. oktober]] [[1960]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4356 Marathon]]||9522 P-L|| align=right|13,1|| align=right|2,799|| align=right|0,195|| align=right|7,47|| align=right|4,683||MBA||[[17. oktober]] [[1960]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4357 Korinthos]]||2069 T-2|| align=right|11,7|| align=right|3,006|| align=right|0,064|| align=right|10,50|| align=right|5,212||MBA||[[29. september]] [[1973]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4358 Lynn]]||A909 TF|| align=right|12,2|| align=right|2,608|| align=right|0,171|| align=right|13,09|| align=right|4,212||MBA||[[5. oktober]] [[1909]]||[[Observatorij Greenwich]]||P. H. Cowell |- |[[4359 Berlage]]||1935 TG|| align=right|13,7|| align=right|2,154|| align=right|0,167|| align=right|1,15|| align=right|3,161||MBA||[[28. september]] [[1935]]||[[Johannesburg]]||H. van Gent |- |[[4360 Xuyi]]||1964 TG2|| align=right|13,0|| align=right|2,599|| align=right|0,160|| align=right|2,52|| align=right|4,188||MBA||[[9. oktober]] [[1964]]||Nanking||[[Observatorij Purple Mountain|Purple Mountain]] |- |[[4361 Nezhdanova]]||1977 TG7|| align=right|12,4|| align=right|3,139|| align=right|0,172|| align=right|2,74|| align=right|5,559||MBA||[[9. oktober]] [[1977]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. I. Černych |- |[[4362 Carlisle]]||1978 PR4|| align=right|13,3|| align=right|2,239|| align=right|0,102|| align=right|4,72|| align=right|3,349||MBA||[[1. avgust]] [[1978]]||Bickley||Perth Observatory |- |[[4363 Sergej]]||1978 TU7|| align=right|13,2|| align=right|2,376|| align=right|0,229|| align=right|8,72|| align=right|3,663||MBA||[[2. oktober]] [[1978]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. V. Žuravleva |- |[[4364 Shkodrov]]||1978 VV5|| align=right|14,1|| align=right|2,328|| align=right|0,138|| align=right|1,74|| align=right|3,552||MBA||[[7. november]] [[1978]]||[[Observatorij Palomar]]||E. F. Helin; S. J. Bus |- |[[4365 Ivanova]]||1978 VH8|| align=right|12,3|| align=right|2,851|| align=right|0,050|| align=right|1,04|| align=right|4,814||MBA||[[7. november]] [[1978]]||[[Observatorij Palomar]]||E. F. Helin; S. J. Bus |- |[[4366 Venikagan]]||1979 YV8|| align=right|12,1|| align=right|3,154|| align=right|0,144|| align=right|1,74|| align=right|5,600||MBA||[[24. december]] [[1979]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. V. Žuravleva |- |[[4367 Meech]]||1981 EE43|| align=right|12,5|| align=right|2,886|| align=right|0,230|| align=right|11,17|| align=right|4,901||MBA||[[2. marec]] [[1981]]||[[Observatorij Siding Spring]]||S. J. Bus |- |[[4368 Pillmore]]||1981 JC2|| align=right|11,3|| align=right|3,185|| align=right|0,015|| align=right|20,96|| align=right|5,683||MBA||[[5. maj]] [[1981]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |[[4369 Seifert]]||1982 OR|| align=right|11,9|| align=right|2,609|| align=right|0,255|| align=right|11,81|| align=right|4,214||MBA||[[30. julij]] [[1982]]||Kleť||L. Brožek |- |[[4370 Dickens]]||1982 SL|| align=right|14,5|| align=right|2,197|| align=right|0,201|| align=right|2,56|| align=right|3,256||MBA||[[22. september]] [[1982]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4371 Fyodorov]]||1983 GC2|| align=right|13,2|| align=right|2,420|| align=right|0,189|| align=right|2,33|| align=right|3,764||MBA||[[10. april]] [[1983]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. I. Černych |- |[[4372 Quincy]]||1984 TB|| align=right|13,0|| align=right|2,929|| align=right|0,128|| align=right|1,52|| align=right|5,012||MBA||[[3. oktober]] [[1984]]||Harvard||Oak Ridge Observatory |- |[[4373 Crespo]]||1985 PB|| align=right|13,8|| align=right|2,232|| align=right|0,177|| align=right|4,96|| align=right|3,333||MBA||[[14. avgust]] [[1985]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4374 Tadamori]]||1987 BJ|| align=right|13,0|| align=right|2,224|| align=right|0,170|| align=right|4,85|| align=right|3,316||MBA||[[31. januar]] [[1987]]||Toyota||K. Suzuki; T. Urata |- |[[4375 Kiyomori]]||1987 DQ|| align=right|12,7|| align=right|2,294|| align=right|0,104|| align=right|5,87|| align=right|3,473||MBA||[[28. februar]] [[1987]]||Ojima||T. Niijima; T. Urata |- |[[4376 Shigemori]]||1987 FA|| align=right|13,6|| align=right|2,232|| align=right|0,159|| align=right|00,88|| align=right|3,334||MBA||[[20. marec]] [[1987]]||Ojima||T. Niijima; T. Urata |- |[[4377 Koremori]]||1987 GD|| align=right|13,5|| align=right|2,378|| align=right|0,074|| align=right|2,60|| align=right|3,665||MBA||[[4. april]] [[1987]]||Ojima||T. Niijima; T. Urata |- |[[4378 Voigt]]||1988 JF|| align=right|11,7|| align=right|2,678|| align=right|0,245|| align=right|10,94|| align=right|4,381||MBA||[[14. maj]] [[1988]]||La Silla||W. Landgraf |- |[[4379 Snelling]]||1988 PT1|| align=right|12,1|| align=right|3,164|| align=right|0,122|| align=right|21,66|| align=right|5,627||MBA||[[13. avgust]] [[1988]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker; E. M. Shoemaker |- |[[4380 Geyer]]||1988 PB2|| align=right|11,8|| align=right|3,038|| align=right|0,071|| align=right|9,89|| align=right|5,294||MBA||[[14. avgust]] [[1988]]||Haute Provence||E. W. Elst |- |[[4381 Uenohara]]||1989 WD1|| align=right|11,2|| align=right|3,026|| align=right|0,082|| align=right|11,24|| align=right|5,264||MBA||[[22. november]] [[1989]]||Uenohara||N. Kawasato |- |[[4382 Stravinsky]]||1989 WQ3|| align=right|12,3|| align=right|2,542|| align=right|0,195|| align=right|6,24|| align=right|4,053||MBA||[[29. november]] [[1989]]||Tautenburg||F. Borngen |- |[[4383 Suruga]]||1989 XP|| align=right|13,2|| align=right|2,425|| align=right|0,064|| align=right|7,15|| align=right|3,775||MBA||[[1. december]] [[1989]]||Gekko||Y. Oshima |- |(4384)||1990 AA|| align=right|12,1|| align=right|2,620|| align=right|0,182|| align=right|13,29|| align=right|4,240||MBA||[[3. januar]] [[1990]]||Okutama||T. Hioki; S. Hayakawa |- |[[4385 Elsasser]]||2534 P-L|| align=right|12,4|| align=right|3,171|| align=right|0,180|| align=right|00,58|| align=right|5,647||MBA||[[24. september]] [[1960]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4386 Lust]]||6829 P-L|| align=right|12,7|| align=right|3,157|| align=right|0,200|| align=right|11,43|| align=right|5,609||MBA||[[26. september]] [[1960]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4387 Tanaka]]||4829 T-2|| align=right|12,8|| align=right|2,439|| align=right|0,014|| align=right|4,27|| align=right|3,807||MBA||[[19. september]] [[1973]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4388 Jurgenstock]]||1964 VE|| align=right|13,6|| align=right|2,342|| align=right|0,277|| align=right|24,57|| align=right|3,584||MBA||[[3. november]] [[1964]]||Brooklyn||Indiana University |- |[[4389 Durbin]]||1976 GL3|| align=right|12,3|| align=right|2,915|| align=right|0,075|| align=right|2,77|| align=right|4,977||MBA||[[1. april]] [[1976]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4390 Madreteresa]]||1976 GO8|| align=right|13,5|| align=right|2,401|| align=right|0,237|| align=right|10,75|| align=right|3,720||MBA||[[5. april]] [[1976]]||El Leoncito||Felix Aguilar Observatory |- |[[4391 Balodis]]||1977 QW2|| align=right|13,5|| align=right|2,390|| align=right|0,215|| align=right|5,35|| align=right|3,693||MBA||[[21. avgust]] [[1977]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4392 Agita]]||1978 RX5|| align=right|14,1|| align=right|2,308|| align=right|0,124|| align=right|5,89|| align=right|3,506||MBA||[[13. september]] [[1978]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4393 Dawe]]||1978 VP8|| align=right|12,5|| align=right|3,214|| align=right|0,131|| align=right|2,21|| align=right|5,760||MBA||[[7. november]] [[1978]]||[[Observatorij Palomar]]||E. F. Helin; S. J. Bus |- |[[4394 Fritzheide]]||1981 EB19|| align=right|15,3|| align=right|2,250|| align=right|0,231|| align=right|1,69|| align=right|3,374||MBA||[[2. marec]] [[1981]]||[[Observatorij Siding Spring]]||S. J. Bus |- |[[4395 Danbritt]]||1981 EH41|| align=right|12,3|| align=right|2,994|| align=right|0,089|| align=right|10,05|| align=right|5,180||MBA||[[2. marec]] [[1981]]||[[Observatorij Siding Spring]]||S. J. Bus |- |[[4396 Gressmann]]||1981 JH|| align=right|13,9|| align=right|2,220|| align=right|0,192|| align=right|3,76|| align=right|3,308||MBA||[[3. maj]] [[1981]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4397 Jalopez]]||1981 JS1|| align=right|13,7|| align=right|2,312|| align=right|0,120|| align=right|5,48|| align=right|3,515||MBA||[[9. maj]] [[1981]]||El Leoncito||Felix Aguilar Observatory |- |[[4398 Chiara]]||1984 HC2|| align=right|13,1|| align=right|2,366|| align=right|0,065|| align=right|4,97|| align=right|3,639||MBA||[[23. april]] [[1984]]||La Silla||W. Ferreri |- |[[4399 Ashizuri]]||1984 UA|| align=right|12,5|| align=right|2,576|| align=right|0,174|| align=right|12,11|| align=right|4,134||MBA||[[21. oktober]] [[1984]]||Geisei||T. Seki |- |[[4400 Bagryana]]||1985 QH4|| align=right|13,8|| align=right|2,369|| align=right|0,139|| align=right|4,40|| align=right|3,645||MBA||[[24. avgust]] [[1985]]||Smolyan||Bulgarian National Observatory |- |[[4401 Aditi]]||1985 TB|| align=right|15,8|| align=right|2,577|| align=right|0,567|| align=right|26,71|| align=right|4,135||AMR||[[14. oktober]] [[1985]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |[[4402 Tsunemori]]||1987 DP|| align=right|12,1|| align=right|2,892|| align=right|0,024|| align=right|7,71|| align=right|4,917||MBA||[[25. februar]] [[1987]]||Ojima||T. Niijima; T. Urata |- |[[4403 Kuniharu]]||1987 EA|| align=right|13,8|| align=right|2,244|| align=right|0,095|| align=right|3,10|| align=right|3,360||MBA||[[2. marec]] [[1987]]||Gekko||Y. Oshima |- |[[4404 Enirac]]||1987 GG|| align=right|13,2|| align=right|2,645|| align=right|0,315|| align=right|30,36|| align=right|4,302||MBA||[[2. april]] [[1987]]||[[Observatorij Palomar]]||A. Maury |- |[[4405 Otava]]||1987 QD1|| align=right|11,3|| align=right|3,206|| align=right|0,156|| align=right|9,45|| align=right|5,740||MBA||[[21. avgust]] [[1987]]||Kleť||A. Mrkos |- |[[4406 Mahler]]||1987 YD1|| align=right|12,9|| align=right|3,153|| align=right|0,128|| align=right|1,91|| align=right|5,599||MBA||[[22. december]] [[1987]]||Tautenburg||F. Borngen |- |[[4407 Taihaku]]||1988 TF1|| align=right|12,0|| align=right|2,713|| align=right|0,059|| align=right|4,71|| align=right|4,467||MBA||[[13. oktober]] [[1988]]||Ayashi||M. Koishikawa |- |[[4408 Zlata Koruna]]||1988 TH2|| align=right|12,9|| align=right|2,323|| align=right|0,106|| align=right|4,37|| align=right|3,539||MBA||[[4. oktober]] [[1988]]||Kleť||A. Mrkos |- |[[4409 Kissling]]||1989 MD|| align=right|12,2|| align=right|3,035|| align=right|0,094|| align=right|5,37|| align=right|5,286||MBA||[[30. junij]] [[1989]]||Lake Tekapo||A. C. Gilmore; P. M. Kilmartin |- |[[4410 Kamuimintara]]||1989 YA|| align=right|11,9|| align=right|3,053|| align=right|0,097|| align=right|11,13|| align=right|5,335||MBA||[[17. december]] [[1989]]||Kushiro||S. Ueda; H. Kaneda |- |[[4411 Kochibunkyo]]||1990 AF|| align=right|13,9|| align=right|2,168|| align=right|0,093|| align=right|2,26|| align=right|3,191||MBA||[[3. januar]] [[1990]]||Geisei||T. Seki |- |[[4412 Chephren]]||2535 P-L|| align=right|12,6|| align=right|3,132|| align=right|0,172|| align=right|2,18|| align=right|5,541||MBA||[[26. september]] [[1960]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4413 Mycerinos]]||4020 P-L|| align=right|13,7|| align=right|2,366|| align=right|0,072|| align=right|2,27|| align=right|3,638||MBA||[[24. september]] [[1960]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4414 Sesostris]]||4153 P-L|| align=right|14,0|| align=right|2,335|| align=right|0,119|| align=right|7,75|| align=right|3,567||MBA||[[24. september]] [[1960]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4415 Echnaton]]||4237 P-L|| align=right|15,2|| align=right|2,339|| align=right|0,066|| align=right|2,02|| align=right|3,576||MBA||[[24. september]] [[1960]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4416 Ramses]]||4530 P-L|| align=right|15,3|| align=right|2,154|| align=right|0,173|| align=right|1,18|| align=right|3,160||MBA||[[24. september]] [[1960]]||[[Observatorij Palomar]]||[[Cornelis Johannes van Houten]]; [[Ingrid van Houten-Groeneveld]]; [[Tom Gehrels]] |- |[[4417 Lecar]]||1931 GC|| align=right|11,5|| align=right|2,758|| align=right|0,105|| align=right|9,05|| align=right|4,580||MBA||[[8. april]] [[1931]]||[[Heidelberg]]||[[Karl Wilhelm Reinmuth|K. Reinmuth]] |- |[[4418 Fredfranklin]]||1931 TR1|| align=right|12,4|| align=right|2,582|| align=right|0,155|| align=right|12,65|| align=right|4,149||MBA||[[9. oktober]] [[1931]]||[[Heidelberg]]||[[Karl Wilhelm Reinmuth|K. Reinmuth]] |- |[[4419 Allancook]]||1932 HD|| align=right|12,6|| align=right|3,070|| align=right|0,205|| align=right|00,41|| align=right|5,379||MBA||[[24. april]] [[1932]]||[[Heidelberg]]||[[Karl Wilhelm Reinmuth|K. Reinmuth]] |- |[[4420 Alandreev]]||1936 PB|| align=right|12,2|| align=right|2,678|| align=right|0,316|| align=right|6,90|| align=right|4,382||MBA||[[15. avgust]] [[1936]]|| [[Observatorij Simeiz|Simeiz]] || [[Grigorij Nikolajevič Neujmin|G. N. Neujmin]] |- |[[4421 Kayor]]||1942 AC|| align=right|12,6|| align=right|2,660|| align=right|0,198|| align=right|16,28|| align=right|4,338||MBA||[[14. januar]] [[1942]]||[[Heidelberg]]||[[Karl Wilhelm Reinmuth|K. Reinmuth]] |- |[[4422 Jarre]]||1942 UA|| align=right|12,6|| align=right|2,238|| align=right|0,180|| align=right|4,81|| align=right|3,348||MBA||[[17. oktober]] [[1942]]||[[Alžir]]||L. Boyer |- |[[4423 Golden]]||1949 GH|| align=right|11,3|| align=right|3,392|| align=right|0,094|| align=right|19,32|| align=right|6,246||MBA||[[4. april]] [[1949]]||Brooklyn||Indiana University |- |[[4424 Arkhipova]]||1967 DB|| align=right|11,5|| align=right|2,756|| align=right|0,081|| align=right|14,75|| align=right|4,576||MBA||[[16. februar]] [[1967]]||Krym&ndash;Naučnyj||T. M. Smirnova |- |(4425)||1967 UQ|| align=right|13,8|| align=right|2,360|| align=right|0,165|| align=right|3,32|| align=right|3,624||MBA||[[30. oktober]] [[1967]]||[[Bergedorf]]||L. Kohoutek |- |[[4426 Roerich]]||1969 TB6|| align=right|12,3|| align=right|2,754|| align=right|0,066|| align=right|2,09|| align=right|4,570||MBA||[[15. oktober]] [[1969]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. I. Černych |- |[[4427 Burnashev]]||1971 QP1|| align=right|12,0|| align=right|3,027|| align=right|0,102|| align=right|8,86|| align=right|5,266||MBA||[[30. avgust]] [[1971]]||Krym&ndash;Naučnyj||T. M. Smirnova |- |[[4428 Khotinok]]||1977 SN|| align=right|13,2|| align=right|2,368|| align=right|0,239|| align=right|4,81|| align=right|3,643||MBA||[[18. september]] [[1977]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4429 Chinmoy]]||1978 RJ2|| align=right|14,5|| align=right|2,380|| align=right|0,214|| align=right|1,47|| align=right|3,672||MBA||[[12. september]] [[1978]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4430 Govorukhin]]||1978 SX6|| align=right|12,6|| align=right|2,991|| align=right|0,172|| align=right|12,72|| align=right|5,172||MBA||[[26. september]] [[1978]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. V. Žuravleva |- |[[4431 Holeungholee]]||1978 WU14|| align=right|10,9|| align=right|3,061|| align=right|0,105|| align=right|10,91|| align=right|5,354||MBA||[[28. november]] [[1978]]||Nanking||[[Observatorij Purple Mountain|Purple Mountain]] |- |[[4432 McGraw-Hill]]||1981 ER22|| align=right|14,9|| align=right|2,386|| align=right|0,215|| align=right|00,47|| align=right|3,686||MBA||[[2. marec]] [[1981]]||[[Observatorij Siding Spring]]||S. J. Bus |- |[[4433 Goldstone]]||1981 QP|| align=right|13,1|| align=right|2,432|| align=right|0,137|| align=right|9,35|| align=right|3,792||MBA||[[30. avgust]] [[1981]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4434 Nikulin]]||1981 RD5|| align=right|13,2|| align=right|2,441|| align=right|0,134|| align=right|5,72|| align=right|3,813||MBA||[[8. september]] [[1981]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. V. Žuravleva |- |[[4435 Holt]]||1983 AG2|| align=right|13,2|| align=right|2,316|| align=right|0,337|| align=right|21,91|| align=right|3,525||MBA||[[13. januar]] [[1983]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |(4436)||1983 EX|| align=right|11,0|| align=right|3,249|| align=right|0,054|| align=right|17,37|| align=right|5,857||MBA||[[9. marec]] [[1983]]||[[Anderson Mesa]]||E. Barr |- |[[4437 Yaroshenko]]||1983 GA2|| align=right|12,8|| align=right|2,413|| align=right|0,137|| align=right|4,51|| align=right|3,747||MBA||[[10. april]] [[1983]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. I. Černych |- |[[4438 Sykes]]||1983 WR|| align=right|11,5|| align=right|3,172|| align=right|0,249|| align=right|13,30|| align=right|5,649||MBA||[[29. november]] [[1983]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4439 Muroto]]||1984 VA|| align=right|13,0|| align=right|3,069|| align=right|0,279|| align=right|2,32|| align=right|5,376||MBA||[[2. november]] [[1984]]||Geisei||T. Seki |- |[[4440 Tchantches]]||1984 YV|| align=right|12,3|| align=right|1,922|| align=right|0,077|| align=right|21,35|| align=right|2,663||MBA||[[23. december]] [[1984]]||Haute Provence||F. Dossin |- |[[4441 Toshie]]||1985 BB|| align=right|13,6|| align=right|2,957|| align=right|0,047|| align=right|2,32|| align=right|5,084||MBA||[[26. januar]] [[1985]]||Geisei||T. Seki |- |[[4442 Garcia]]||1985 RB1|| align=right|12,7|| align=right|2,998|| align=right|0,249|| align=right|15,11|| align=right|5,191||MBA||[[14. september]] [[1985]]||[[Narodni observatorij Kitt Peak|Kitt Peak]]||[[Spacewatch]] |- |(4443)||1985 RD4|| align=right|13,5|| align=right|2,236|| align=right|0,119|| align=right|3,62|| align=right|3,343||MBA||[[10. september]] [[1985]]||La Silla||H. Debehogne |- |(4444)||1985 SA|| align=right|13,0|| align=right|2,325|| align=right|0,136|| align=right|7,40|| align=right|3,544||MBA||[[16. september]] [[1985]]||La Silla||H. U. Norgaard-Nielsen; L. Hansen; P. R. Christensen |- |(4445)||1985 TC|| align=right|14,2|| align=right|2,267|| align=right|0,191|| align=right|2,86|| align=right|3,413||MBA||[[15. oktober]] [[1985]]||Toyota||K. Suzuki; T. Urata |- |[[4446 Carolyn]]||1985 TT|| align=right|11,1|| align=right|3,979|| align=right|0,282|| align=right|7,25|| align=right|7,937||HLD||[[15. oktober]] [[1985]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4447 Kirov]]||1985 VE1|| align=right|12,6|| align=right|2,856|| align=right|0,077|| align=right|2,70|| align=right|4,825||MBA||[[7. november]] [[1985]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4448 Phildavis]]||1986 EO|| align=right|12,0|| align=right|2,548|| align=right|0,082|| align=right|16,82|| align=right|4,067||MBA||[[5. marec]] [[1986]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |[[4449 Sobinov]]||1987 RX3|| align=right|11,2|| align=right|3,144|| align=right|0,091|| align=right|4,91|| align=right|5,574||MBA||[[3. september]] [[1987]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. I. Černych |- |[[4450 Pan]]||1987 SY|| align=right|17,2|| align=right|1,442|| align=right|0,587|| align=right|5,53|| align=right|1,731||APL PHA||[[25. september]] [[1987]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker; E. M. Shoemaker |- |[[4451 Grieve]]||1988 JJ|| align=right|12,2|| align=right|2,603|| align=right|0,386|| align=right|27,76|| align=right|4,200||MBA||[[9. maj]] [[1988]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |[[4452 Ullacharles]]||1988 RN|| align=right|12,0|| align=right|2,616|| align=right|0,134|| align=right|14,19|| align=right|4,230||MBA||[[7. september]] [[1988]]||Brorfelde||P. Jensen |- |[[4453 Bornholm]]||1988 VC|| align=right|11,9|| align=right|2,989|| align=right|0,107|| align=right|9,36|| align=right|5,166||MBA||[[3. november]] [[1988]]||Brorfelde||P. Jensen |- |[[4454 Kumiko]]||1988 VW|| align=right|12,6|| align=right|3,193|| align=right|0,100|| align=right|00,71|| align=right|5,705||MBA||[[2. november]] [[1988]]||Kushiro||S. Ueda; H. Kaneda |- |[[4455 Ruriko]]||1988 XA|| align=right|11,1|| align=right|3,015|| align=right|0,045|| align=right|9,39|| align=right|5,233||MBA||[[2. december]] [[1988]]||Kushiro||S. Ueda; H. Kaneda |- |[[4456 Mawson]]||1989 OG|| align=right|13,4|| align=right|2,374|| align=right|0,279|| align=right|15,04|| align=right|3,658||MBA||[[27. julij]] [[1989]]||[[Observatorij Siding Spring]]||R. H. McNaught |- |[[4457 van Gogh]]||1989 RU|| align=right|12,2|| align=right|2,661|| align=right|0,131|| align=right|13,84|| align=right|4,341||MBA||[[3. september]] [[1989]]||Haute Provence||E. W. Elst |- |[[4458 Oizumi]]||1990 BY|| align=right|13,5|| align=right|2,443|| align=right|0,150|| align=right|4,30|| align=right|3,818||MBA||[[21. januar]] [[1990]]||Yatsugatake||Y. Kushida; O. Muramatsu |- |[[4459 Nusamaibashi]]||1990 BP2|| align=right|13,7|| align=right|2,255|| align=right|0,119|| align=right|2,79|| align=right|3,386||MBA||[[30. januar]] [[1990]]||Kushiro||M. Matsuyama; K. Watanabe |- |[[4460 Bihoro]]||1990 DS|| align=right|11,0|| align=right|2,927|| align=right|0,180|| align=right|27,03|| align=right|5,006||MBA||[[28. februar]] [[1990]]||Kitami||K. Endate; K. Watanabe |- |[[4461 Sayama]]||1990 EL|| align=right|11,6|| align=right|2,854|| align=right|0,127|| align=right|15,99|| align=right|4,822||MBA||[[5. marec]] [[1990]]||Dynic||A. Sugie |- |[[4462 Vaughan]]||1952 HJ2|| align=right|12,1|| align=right|3,073|| align=right|0,148|| align=right|1,01|| align=right|5,386||MBA||[[24. april]] [[1952]]||Fort Davis||McDonald Observatory |- |[[4463 Marschwarzschild]]||1954 UO2|| align=right|12,8|| align=right|3,186|| align=right|0,183|| align=right|1,84|| align=right|5,687||MBA||[[28. oktober]] [[1954]]||Brooklyn||Indiana University |- |[[4464 Vulcano]]||1966 TE|| align=right|13,9|| align=right|1,953|| align=right|0,069|| align=right|20,22|| align=right|2,728||MBA||[[11. oktober]] [[1966]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4465 Rodita]]||1969 TD5|| align=right|13,4|| align=right|2,439|| align=right|0,132|| align=right|3,29|| align=right|3,809||MBA||[[14. oktober]] [[1969]]||Krym&ndash;Naučnyj||B. A. Burnaševa |- |[[4466 Abai]]||1971 SX1|| align=right|12,2|| align=right|2,941|| align=right|0,030|| align=right|2,11|| align=right|5,043||MBA||[[23. september]] [[1971]]||Krym&ndash;Naučnyj||Crimean Astrophysical Observatory |- |[[4467 Kaidanovskij]]||1975 VN2|| align=right|11,7|| align=right|2,638|| align=right|0,150|| align=right|14,14|| align=right|4,285||MBA||[[2. november]] [[1975]]||Krym&ndash;Naučnyj||T. M. Smirnova |- |[[4468 Pogrebetskij]]||1976 SZ3|| align=right|14,0|| align=right|2,362|| align=right|0,164|| align=right|00,61|| align=right|3,629||MBA||[[24. september]] [[1976]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4469 Utting]]||1978 PS4|| align=right|13,8|| align=right|2,575|| align=right|0,189|| align=right|11,86|| align=right|4,131||MBA||[[1. avgust]] [[1978]]||Bickley||Perth Observatory |- |[[4470 Sergeev-Censkij]]||1978 QP1|| align=right|11,9|| align=right|3,138|| align=right|0,164|| align=right|2,45|| align=right|5,559||MBA||[[31. avgust]] [[1978]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4471 Graculus]]||1978 VB|| align=right|12,3|| align=right|2,864|| align=right|0,159|| align=right|13,87|| align=right|4,845||MBA||[[8. november]] [[1978]]||Zimmerwald||P. Wild |- |[[4472 Navashin]]||1980 TY14|| align=right|13,6|| align=right|2,242|| align=right|0,147|| align=right|5,84|| align=right|3,357||MBA||[[15. oktober]] [[1980]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4473 Sears]]||1981 DE2|| align=right|12,7|| align=right|3,020|| align=right|0,034|| align=right|8,79|| align=right|5,248||MBA||[[28. februar]] [[1981]]||[[Observatorij Siding Spring]]||S. J. Bus |- |[[4474 Proust]]||1981 QZ2|| align=right|12,4|| align=right|3,187|| align=right|0,168|| align=right|2,06|| align=right|5,688||MBA||[[24. avgust]] [[1981]]||La Silla||H. Debehogne |- |[[4475 Voitkevich]]||1982 UQ5|| align=right|13,5|| align=right|2,254|| align=right|0,068|| align=right|2,20|| align=right|3,382||MBA||[[20. oktober]] [[1982]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. G. Karačkina |- |[[4476 Bernstein]]||1983 DE|| align=right|13,7|| align=right|2,386|| align=right|0,190|| align=right|3,37|| align=right|3,686||MBA||[[19. februar]] [[1983]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |(4477)||1983 SB|| align=right|14,2|| align=right|2,222|| align=right|0,162|| align=right|2,94|| align=right|3,310||MBA||[[28. september]] [[1983]]||Smolyan||Bulgarian National Observatory |- |[[4478 Blanco]]||1984 HG1|| align=right|13,9|| align=right|2,249|| align=right|0,135|| align=right|3,29|| align=right|3,372||MBA||[[23. april]] [[1984]]||La Silla||W. Ferreri; V. Zappala |- |(4479)||1985 CP1|| align=right|12,7|| align=right|2,757|| align=right|0,098|| align=right|5,31|| align=right|4,577||MBA||[[10. februar]] [[1985]]||La Silla||H. Debehogne |- |[[4480 Nikitibotania]]||1985 QM4|| align=right|13,6|| align=right|2,432|| align=right|0,169|| align=right|3,41|| align=right|3,792||MBA||[[24. avgust]] [[1985]]||Krym&ndash;Naučnyj||N. S. Černych |- |[[4481 Herbelin]]||1985 RR|| align=right|14,0|| align=right|2,341|| align=right|0,244|| align=right|1,50|| align=right|3,581||MBA||[[14. september]] [[1985]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4482 Frerebasile]]||1986 RB|| align=right|12,8|| align=right|2,342|| align=right|0,260|| align=right|24,97|| align=right|3,584||MBA||[[1. september]] [[1986]]||[[Observatorij Palomar]]||A. Maury |- |[[4483 Petofi]]||1986 RC2|| align=right|11,9|| align=right|1,923|| align=right|0,084|| align=right|26,73|| align=right|2,666||MBA||[[9. september]] [[1986]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. G. Karačkina |- |[[4484 Sif]]||1987 DD|| align=right|12,1|| align=right|2,634|| align=right|0,102|| align=right|29,78|| align=right|4,274||MBA||[[25. februar]] [[1987]]||Brorfelde||P. Jensen |- |[[4485 Radonezhskij]]||1987 QQ11|| align=right|11,7|| align=right|3,010|| align=right|0,067|| align=right|10,14|| align=right|5,222||MBA||[[27. avgust]] [[1987]]||Krym&ndash;Naučnyj||L. I. Černych |- |[[4486 Mithra]]||1987 SB|| align=right|15,6|| align=right|2,204|| align=right|0,661|| align=right|3,04|| align=right|3,272||APL PHA||[[22. september]] [[1987]]||Smolyan||E. W. Elst; V. Škodrov |- |[[4487 Pocahontas]]||1987 UA|| align=right|17,1|| align=right|1,731|| align=right|0,297|| align=right|16,41|| align=right|2,276||AMR||[[17. oktober]] [[1987]]||[[Observatorij Palomar]]||C. S. Shoemaker |- |[[4488 Tokitada]]||1987 UK|| align=right|13,9|| align=right|2,182|| align=right|0,145|| align=right|4,36|| align=right|3,222||MBA||[[21. oktober]] [[1987]]||Toyota||K. Suzuki; T. Urata |- |(4489)||1988 AK|| align=right|9,0|| align=right|5,279|| align=right|0,060|| align=right|22,16|| align=right|12,13||JUT||[[15. januar]] [[1988]]||[[Anderson Mesa]]||E. Bowell |- |[[4490 Bambery]]||1988 ND|| align=right|12,7|| align=right|1,931|| align=right|0,093|| align=right|26,12|| align=right|2,683||MBA||[[14. julij]] [[1988]]||[[Observatorij Palomar]]||E. F. Helin; B. Roman |- |[[4491 Otaru]]||1988 RP|| align=right|13,1|| align=right|2,174|| align=right|0,030|| align=right|3,68|| align=right|3,204||MBA||[[7. september]] [[1988]]||Kitami||K. Endate; K. Watanabe |- |[[4492 Debussy]]||1988 SH|| align=right|12,9|| align=right|2,768|| align=right|0,180|| align=right|8,03|| align=right|4,603||MBA BIN||[[17. september]] [[1988]]||Haute Provence||E. W. Elst |- |(4493)||1988 TG1|| align=right|11,0|| align=right|3,023|| align=right|0,075|| align=right|9,02|| align=right|5,256||MBA||[[14. oktober]] [[1988]]||Chiyoda||T. Kojima |- |[[4494 Marimo]]||1988 TK1|| align=right|13,1|| align=right|2,344|| align=right|0,119|| align=right|2,48|| align=right|3,587||MBA||[[13. oktober]] [[1988]]||Kushiro||S. Ueda; H. Kaneda |- |(4495)||1988 VS|| align=right|11,3|| align=right|3,920|| align=right|0,160|| align=right|5,27|| align=right|7,760||HLD||[[6. november]] [[1988]]||Yorii||M. Arai; H. Mori |- |[[4496 Kamimachi]]||1988 XM1|| align=right|12,8|| align=right|2,812|| align=right|0,060|| align=right|4,80|| align=right|4,714||MBA||[[9. december]] [[1988]]||Geisei||T. Seki |- |[[4497 Taguchi]]||1989 AE1|| align=right|11,5|| align=right|2,429|| align=right|0,268|| align=right|9,76|| align=right|3,784||MBA||[[4. januar]] [[1989]]||Kitami||K. Endate; K. Watanabe |- |[[4498 Shinkoyama]]||1989 AG1|| align=right|11,1|| align=right|3,002|| align=right|0,123|| align=right|8,89|| align=right|5,200||MBA||[[5. januar]] [[1989]]||Geisei||T. Seki |- |[[4499 Davidallen]]||1989 AO3|| align=right|12,2|| align=right|3,171|| align=right|0,169|| align=right|6,55|| align=right|5,645||MBA||[[4. januar]] [[1989]]||[[Observatorij Siding Spring]]||R. H. McNaught |- |[[4500 Pascal]]||1989 CL|| align=right|12,0|| align=right|3,164|| align=right|0,172|| align=right|2,92|| align=right|5,628||MBA||[[3. februar]] [[1989]]||Kushiro||S. Ueda; H. Kaneda |} {{Legenda (asteroidi)}} {{start box}} {{Succession box|naziv=[[Seznam asteroidov]]|leta=4251-4500|prej=[[Seznam asteroidov (4001-4250)]]|potem=[[Seznam asteroidov (4501-4750)]]}} {{end box}} Podatki uporabljeni z dovoljenjem / Data used with permission [http://cfa-www.harvard.edu/iau/mpc.html &copy; IAU: Minor Planet Center]. {{portal|astronomija|{{ispa}}}} [[Kategorija:Seznami asteroidov]] 7ztd9esm15v0cl9gq7i4oispzn8m5wk 0 83297 5735381 5551439 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Mihaela na Barju | image = Saint Michael on the Marsh 01 th.jpg | caption= Cerkev sv. Mihaela na Barju, Črna vas | fullname= | location= [[Črna vas]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- wd --> | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= | functional status= aktivno | completed date= | parish= [[župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | deanery= [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | archdiocese= [[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] |extra = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_partof = [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]] | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = iv | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1643 1643] }}{{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Črna vas - Cerkev sv. Mihaela | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 2009 | refšt=79 | lokacija = Črna vas na Barju | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Mihaela na Barju''' je [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v [[Črna vas|Črni vasi]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]. Pripada [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški Cerkvi]] in spada pod [[župnija Ljubljana - Barje|župnijo Ljubljana - Barje]]. Cerkev je bila zgrajena po načrtih arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] v letih 1937–39. Cerkev je nastala na pobudo trnovskega župnika [[Fran Saleški Finžgar|Frana Saleškega Finžgarja]] in [[katehet]]a Karla Matkoviča, Plečnikovega nečaka. Najprej je bila mišljena kot začasna cerkev, kar izdaja tudi način zidave, saj je razen vznožja cerkve, ki je kamnito, vse ostalo izdelano v lesu. Tako, da bi ob načrtovani kasnejši dozidavi oziroma nadzidavi cerkve ostal kamnit spodnji del, zgornji pa bi se pozidal na novo. Zaradi močvirnih tal stoji cerkev na [[pilot (gradbeništvo)|pilotih]], do [[cerkvena ladja|cerkvene ladje]] v 1. nadstropju vodi dostop v obliki mostu. Zunanji zidovi so (kot pri [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in Univerzitetni knjižnici]]) poživljeni z vložki iz [[opeka|opeke]]. To pa ni edina podobnost s stavbo NUK, tudi prej omenjena zasnova, se pravi stopniščni dostop postavljen pravokotno na cerkveno ladjo, izhaja iz iste ideje kot stopnišče oblečeno v črn podpeški apnenec, ki vodi do velike čitalnice NUK. Značilen je odprt zvonik. Cerkvena ladja ima vzdolžno os krajšo od prečne in [[oltar]] v sredini prostora. Pri zasnovi notranjosti je uporabil materiale in oblike okrasja, ki izhajajo iz [[ljudsko stavbarstvo|ljudskega stavbarstva]]. Predvsem, pa je ureditev notrnanjščine posledica skromnih sredstev namenjenih zidavi. Tako je recimo za nekatere podporne stebre uporabil kar navadne kanalizacijske cevi, večina opreme v cerkvi pa je lesena. Cerkev sv. Mihaela je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa ''[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]''.<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1643]</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]] * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] * [[Delo Jožeta Plečnika]] {{Kulturni spomeniki dp SLO}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Mihael na Barju]] [[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]] [[Kategorija:Ljubljansko barje|Mihael na Barju]] [[Kategorija:Črna vas]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1939]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana - Barje]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela|Črna vas]] [[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]] l2hhwqcpi51h6dan0ogteagobfmvsu3 0 85758 5735237 5714973 2022-08-16T19:55:59Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Miši, voluharice in hrčki]]; dodal [[Kategorija:Miši]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|glodavcu|računalniško napravo|računalniška miška}} {{Taksonomka | color = pink | name = Miš | fossil_range = pozni [[miocen]] - recentno | image = house_mouse.jpg | image_width = 250px | image_caption = Hišna miš, ''[[Mus musculus]]'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | superfamilia = [[Muroidea]] | familia = [[Muridae]] (miši, voluharice in hrčki) | subfamilia = [[Murinae]] (miši) | genus = '''''Mus''''' | genus_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} [[Slika:Mouse vermin02.jpg|thumb|250px|Miš v naravnem okolju]] '''Miš''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Mus'') je majhen, pogosto škodljiv [[glodavec]], z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki. ==Taksonomija rodu ''Mus''== Izraz "miš" v splošni uporabi se v grobem ujema s taksonomskim izrazom ''Mus'', medtem ko je [[hišna miš]] enako ''Mus musculus''. V običajni rabi izraza "miš" se izraz pogosto nepravilno nanaša na ''Mus musculus''. Kakorkoli, tu je naštetih 38 [[vrsta (biologija)|vrst]] miši (rod ''Mus''); glej razpredelnico spodaj. {{clear}} {| class="wikitable" border="1" cellpadding="5" cellspacing="0" |- ! colspan="8" | Rod ''Mus'' |- !| Podrod ''[[Pyromys]]'' || Podrod ''[[Coelomys]]'' ! colspan="2" | Podrod ''[[Mus (podrod)|Mus]]'' ! colspan="4" | Podrod ''[[Nannomys]]'' |- |<!--Pyromys--> *''[[Mus platythrix]]'' *''[[Mus saxicola]]'' *''[[Mus philipsi]]'' *''[[Mus shortridgei]]'' *''[[Mus fernandoni]]'' |<!--Coelomys--> *''[[Mus mayori]]'' *''[[Mus pahari]]'' *''[[Mus crociduroides]]'' *''[[Mus vulcani]]'' *''[[Mus famulus]]'' |<!--Mus--> *''[[Mus caroli]]'' *''[[Mus cervicolor]]'' *''[[Mus cookii]]'' *''[[Mus cypriacus]]'' *''[[Mus booduga]]'' *''[[Mus terricolor]]'' | *''[[Mus musculus]]'' *''[[Mus spretus]]'' *''[[Mus macedonicus]]'' *''[[Mus spicelegus]]'' *''[[Mus fragilicauda]]'' | <!--Nannomys--> *''[[Mus callewaerti]]'' *''[[Mus setulosus]]'' *''[[Mus triton]]'' *''[[Mus bufo]]'' *''[[Mus tenellus]]'' | *''[[Mus haussa]]'' *''[[Mus mattheyi]]'' *''[[Mus indutus]]'' *''[[Mus setzeri]]'' *''[[Mus musculoides]]'' | *''[[Mus minutoides]]'' *''[[Mus orangiae]]'' *''[[Mus mahomet]]'' *''[[Mus sorella]]'' *''[[Mus kasaicus]]'' | *''[[Mus neavei]]'' *''[[Mus oubanguii]]'' *''[[Mus goundae]]'' *''[[Mus baoulei]]'' |} == Viri in opombe == <references/> == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mus}} {{Wikislovar|miš|Miš}} {{wikispecies|Mus}} *[http://www.worldscibooks.com/lifesci/etextbook/p393/p393_chap1.pdf E. Eisen chapter 1: zgodovina miši] Miši kot ljubljenčki: *[http://www.fancymice.info Fancy Mice] * [http://www.petco.com PetCo] * [http://www.petwebsite.com/mice/mice.htm PetWebSite] * [http://web.singnet.com.sg/~jerymaus/mice.htm Mice fansite] * [http://pavelicious.boo.pl/fls/mice/ Mice fanlisting] * [http://www.miceandrats.com/miceas.htm Mice as pets] {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Miš|*]] [[Kategorija:Miši]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[ar:فأر]] [[bs:Miš (sisar)]] [[cs:Myš]] [[da:Mus]] [[de:Maus]] [[en:Mouse]] [[eo:Muso (besto)]] [[es:Ratón]] [[fa:موش]] [[fi:Hiiret]] [[fr:Souris]] [[gl:Rato]] [[he:עכבר]] [[io:Muso]] [[it:Topo]] [[ja:ネズミ]] [[ko:쥐속]] [[lv:Pele]] [[nah:Quimichin]] [[nl:Muis (dier)]] [[no:Mus]] [[pl:Mysz]] [[pt:Mus]] [[ru:Мышь]] [[simple:Mouse]] [[su:Beurit]] [[sv:Möss]] [[tg:Мӯш]] [[tr:Fare (hayvan)]] [[zh:鼠]] [[zh-min-nan:Chhí]] dq28lvpkwwjcwkk25gpsc7kkckm297u 0 86087 5735240 4516291 2022-08-16T19:58:56Z Yerpo 8417 popravki wikitext text/x-wiki {{Taxobox | color = pink | name = Mongolska puščavska podgana | image = gerbil.jpg | image_width = 250px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | superfamilia = [[Muroidea]] | familia = [[Muridae]] (miši) | subfamilia = [[Gerbilinae]] (tekačice) | genus = ''Meriones'' | species = '''''M. unguiculatus''''' | binomial = ''Meriones unguiculatus'' | binomial_authority = [[Henri Milne-Edwards|Milne-Edwards]], 1867 }} '''Mongolska puščavska podgana''' (''Meriones unguiculatus'') živi v visokogorju [[Mongolija|Mongolije]], v južni [[Sibirija|Sibiriji]] in severni [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]]. Prebiva v polpuščavah in [[stepa]]h, kjer so peščena tla pokrita s [[trava]]mi, [[zelišče|zelišči]] in [[grm]]ovjem. Zime v stepah so hladne in suhe, poletja vroča, poleti lahko temperatura naraste do 50&nbsp;°C, povprečna letna temperatura je 20&nbsp;°C (Chen, 2001). Je priljubljena domača žival in mnogi jih poznajo pod napačnim imenom mogolski skakači. == Značilnosti in zgradba == Za preživetje v polpuščavah in stepah imajo mongolske puščavske podgane več prilagoditev: varčujejo z vodo in shranjujejo vodo v celicah, njihovi zobje rastejo ves čas in so primerni za drobljenje trdih semen in druge rastlinske hrane, noge so prilagojene na skakanje in beg pred [[plenilec|plenilci]], predvsem kačami in ujedami. Predatorjev imajo malo, saj živijo v precej neugodnih habitatih (Wikipedia: Meriones unguiculatus). <br /><br /> Sprednje tačke s po štirimi [[kremplji]] so prilagojene za tek, skakanje in prijemanje, zadnje s po petimi kremplji pa za tek, skakanje in izvidniško držo ter držo pri hranjenju (Fresshaltung). Na koncu repa imajo čopek iz temnejših dlak. Glava je široka in kratka, na smrčku imajo dolge vibrise. Oči so bleščeče črne in okrogle in so nameščene precej na straneh, tako da imajo široko vidno polje, lociranje predatorja pa je zaradi tega manj natančno. Zato živali v izvidniški drži glavo premikajo gor in dol, da ugotovijo, kje se nahaja potencialni predator. Uhlji so majhni, okrogli in položeni rahlo nazaj. Po vsem telesu so odlakane, dlako imajo tudi na zadnjih podplatih. To jih ščiti pred suhim mrazom in vročim peskom, ki sta značilna za območja, na katerih živijo. Dlake zgornjega dela telesa so na bazi temno sive, na sredini svetlo rjave, na koncu pa črne, kar daje kožuhu mongolskih podgan peščeno rjav videz. Dlake na spodnji strani telesa so na bazi prav tako sive, vendar so na konici bele, zato je kožuh spodnjega dela telesa in za uhlji sivobel. Barvne različice mongolskih puščavskih podgan v ujetništvu so poleg naravne barve še črna, siva, zlatorjava in albino (Kötter, 1989). * [[Masa]] odrasle živali: 52 – 133 g; samci: 80 – 110 g, samice: 70 – 100 g. * Dolžina telesa: 100 – 120&nbsp;mm. * Dolžina repa: do 120&nbsp;mm. * Življenjska doba: 1 – 2 leti; največ 6 let; povprečna življenjska doba v divjini: 3 – 4 mesece. * Telesna temperatura: 38,1 – 38,4&nbsp;°C. * Potreba po hrani: 5 – 8 g hrane na 100 g teže na dan. * Potreba po vodi: 4 – 7 ml na 100 g teže na dan (Chen, 2001; Kötter, 1989; McDonald, 1996). Pri vrstah iz rodu Meriones je ureditev skupnosti zapletena, kar je posledica življenja v območjih z ostrimi zimami. Druženje je verjetno potrebno zaradi medsebojnega gretja in varovanja hrane, poleg tega živali tudi čistijo ena drugo. Mongolske puščavske podgane živijo v velikih skupinah, ki so večje od posamezne družine in so najštevilčnejše poleti, ko jih sestavljajo 1 – 3 odrasli samci, 2 – 7 odraslih samic in nekaj nedoraslih ali mladih živali, vendar je v skupini redko več kot 20 živali. Vse domujejo v skupnem brlogu. Skupine so stabilne in teritorialne, tuje puščavske podgane in druge živali preženejo. Skupaj nabirajo hrano za zimsko zalogo, zimo prebijejo v skupnem brlogu. Mlade živali v prvem letu verjetno ne zapustijo skupine, saj so pomagale zbirati hrano. Samice, godne za paritev, odidejo k eni izmed sosednjih skupin, kjer se parijo, in nato pridejo nazaj v svojo skupino. Na ta način je preprečeno parjenje v sorodstvu, za mladiče pa skrbi cela skupina (McDonald, 1996). Agren in sodelavci (1989) so opazili, da se samice parijo dvakrat zapovrstjo, najprej z dominantnim samcem iz svoje skupine in nato še s podrejenim samcem iz sosednje skupine. So dnevne živali, spijo ponoči, v brloge pa se zatečejo tudi ob najbolj vročih in najbolj mrzlih delih dneva (Wikipedia: Meriones unguiculatus). Njihov centralni brlog sestavlja sistem rovov in kamric. Povprečna dolžina rovov je pet do šest metrov. V podzemlje vodi pet do dvajset vhodov. Kamra, kjer je gnezdo, se poleti nahaja 40 – 50&nbsp;cm globoko, pozimi pa od 110 – 150&nbsp;cm. Velikost te kamre je 15 – 40 x 13 – 20&nbsp;cm. Gnezdo zgradijo iz listov, vejic, dlak, perja in včasih celo smeti. Poleg centralnega brloga imajo lahko tudi več drugih brlogov z manj vhodi, ki služijo kot zatočišče pred predatorji, kadar se žival nahaja predaleč od centralnega brloga (Agren et al., 1989; Naumov, N. P. & Lobachev, V. S., 1999; Wikipedia: Meriones unguiculatus). Zelo priljubljena vedenja teh živali so grizenje, kopanje v podlago v kotih terarijev in valjanje v pesku. Kopanje v kotih terarijev je stereotipno vedenje podgan v ujetništvu. Pojavlja se pri osebkih, ki se niso skotili v kamri, povezani z rovom. Podgane skopljejo rov in naredijo kamrico za mladiče, če imajo primerno podlago, torej pesek in podobno. Samice velikokrat, tudi večkrat na dan, prenašajo mladiče iz ene kamre v drugo, da se počutijo varne. Če zaznajo nevarnost, udarjajo v tla z nogami in tako opozorijo tudi druge člane družine, da se lahko pravočasno poskrijejo v rove. Kadar so živali žejne, ližejo stene terarija. Verjetno v naravi ližejo vodo s sten jam, kjer se kondenzira (Ehrenstein in Brückman, 1996). == Razmnoževanje == * Brejost: 21 – 28 dni. * Masa živali po porodu: 2,5 – 3,0 g. * Spolna zrelost: samci pri starosti 70 – 85 dni, samice pri starosti 65 – 85 dni. * Število mladičev v leglu/velikost legla: 1 – 12 mladičev. * Število seskov: 4 pari. * Trajanje dojenja: do starosti 23 – 30 dni; masa mladičev je takrat 33 – 60 g, lahko pa tudi manj (15 g) * Odprtje ušes: pri starosti 5 dni. * Pričetek rasti dlake: pri starosti 6 dni. * Odprtje oči: pri starosti (16)18 – 23 dni (v razmaku enega dneva). * Pojav sekalcev: pri starosti 12 dni. * Razmnoževanje je odvisno od podnebja in prehrane. Divje puščavske podgane se parijo od februarja do oktobra in imajo do tri legla. Kadar je na voljo dovolj hrane, se parijo vse leto, kar velja za osebke v ujetništvu. Število mladičev v leglu je 1 – 12, najpogosteje 3 – 5 (Chen, 2001; Kötter, 1989; McDonald, 1996). == Literatura in drugi viri == * Monografske publikacije in članki: ** Kötter, E., 1989: Rennmäuse: Anschaffung, Pflege, Ernährung, Krankheiten, Sucht. Gräfe und Unzer GmbH, München. ** McDonald, D., 1996: Velika enciklopedija. Sesalci. Mladinska Knjiga, Ljubljana ** Agren, G., Zhou, Q. & Zhong, W., 1989: Ecology and social behaviour of Mongolian gerbils, Meriones unguiculatus, at Xilinhot, Inner Mongolia, China. Animal Behaviour, 37, 11-27. * Internetni viri: ** [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Meriones_unguiculatus.html Chen, J., 2001.: Meriones unguiculatus (On-line), Animal Diversity Web.] ** [http://home.wtal.de/ehr/gerbils/behavior.htm Ehrenstein, E. & Brückmann, V.: Gerbil Behavior.] ** [http://home.wtal.de/ehr/gerbils/wild.htm Naumov, N. P. & Lobachev, V. S., 1999: Ecology of the Desert Rodents of the USSR (Jerboas and Gerbils).] ** [http://www.gerbils.co.uk/gerbils/burrow.htm Roswell, J. & Barker, J.: Raising Baby.] {{Taxonbar|from=Q649817}} [[Kategorija:Miši]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1867]] oon2xsrus8ovg16ymdf01p1wmypetby 0 86596 5735094 5609976 2022-08-16T13:40:04Z Yerpo 8417 +koda za sklice wikitext text/x-wiki {{Infobox Company |company_name=Apple Inc. |company_logo=[[Slika:Apple-logo.png|150px]] |foundation= [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] ([[1. april]] [[1976]], pod imenom Apple Computer Inc.) |company_type= Delniška družba |location = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Kalifornija, [[Združene države Amerike|ZDA]] |key_people=Steve Jobs, Chief CEO in soustanovitelj<br />Steve Wozniak, soustanovitelj |industry=[[Strojna oprema]]<br />[[Programska oprema]]<br />[[Zabavna elektronika]] |products=[[Macintosh|Mac (serija osebnih računalnikov)]], [[Mac OS X]], Mac OS X Server, [[iPod]], [[iPad]], [[QuickTime]], [[iLife]], [[iWork]], [[Safari (web browser)|Safari]], Apple Remote Desktop, Xsan, Final Cut Studio, [[Aperture (photography software)|Aperture]], [[Logic Studio]], [[Apple Cinema Display|Cinema Display]], AirPort, Xserve, Xserve RAID, [[iPhone]], Apple TV |revenue={{profit}} 24,01 milijard [[Ameriški dolar|US$]] (2007) |operating_income={{profit}} 4,41 milijarde US$ (2007) |net_income={{profit}} 3,50 milijard US$ (2007) | homepage = [http://www.apple.com/ Apple.com] }} '''Apple Inc. ''' je [[Združene države Amerike|ameriško]] podjetje, ki proizvaja tablične in osebne računalnike z lastnim operacijskim sistemom, pametne telefone, mobilne predvajalnike glasbe in razne spletne storitve. Apple velja za največje podjetje za [[Informacijska tehnologija|informacijsko tehnologijo]] po prihodkih (skupaj 274,5 milijarde dolarjev v letu 2020). Od leta 2021 je Apple četrti največji prodajalec osebnih računalnikov <ref>{{Navedi splet|title=Gartner Says Worldwide PC Shipments Grew 10.7% in Fourth Quarter of 2020 and 4.8% for the Year|url=https://www.gartner.com/en/newsroom/press-releases/2021-01-11-gartner-says-worldwide-pc-shipments-grew-10-point-7-percent-in-the-fourth-quarter-of-2020-and-4-point-8-percent-for-the-year|website=Gartner|accessdate=2021-11-25|language=en}}</ref> in četrti največji proizvajalec pametnih telefonov.<ref>{{Navedi splet|title=Global Smartphone Market Share: By Quarter|url=https://www.counterpointresearch.com/global-smartphone-share/|website=Counterpoint Research|date=2021-08-05|accessdate=2021-11-25|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Huawei beats Apple to become second-largest smartphone maker|url=http://www.theguardian.com/technology/2018/aug/01/huawei-beats-apple-smartphone-manufacturer-samsung-iphone|website=the Guardian|date=2018-08-01|accessdate=2021-11-25|language=en}}</ref> Je eno izmed petih največjih ameriških podjetij za informacijsko tehnologijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ranking The Big Four Tech Stocks: Google Is No. 1, Apple Comes In Last|url=https://www.barrons.com/articles/ranking-the-big-four-internet-stocks-google-is-no-1-apple-comes-in-last-1503412102|website=www.barrons.com|accessdate=2021-11-25|language=en-US|first=Teresa|last=Rivas}}</ref> Sedež podjetja je na [[Infinite Loop|Infinite Loop 1]] v mestu [[Cupertino, Kalifornija]]. Apple so leta 1976 ustanovili [[Steve Jobs]], [[Steve Wozniak]] in [[Ronald Wayne]]. Leta 1977 so razvili [[mikroračunalnik]] [[Apple II]], ki je postal zelo uspešen pri domačih uporabnikih, leta 1983 pa prvi komercialno uspešen osebni računalnik, ki je uporabljal [[grafični uporabniški vmesnik]] Apple Lisa, deloma navdihnjen z računalnikom Xerox Alto. Leta [[1984]] so pri Applu predstavili računalnik [[Apple Macintosh]] (imenovan tudi Mac) s prvo uspešno komercialno uporabo grafičnega vmesnika, danes značilnega za praktično vse večje [[Operacijski sistem|operacijske sisteme]], od [[Windows XP]] do [[Unix]]u podobnih sistemov, ki uporabljajo X Window System namizna okolja kot [[KDE]] in [[GNOME]]. Leta 1985 je Steve Wozniak zapustil Apple,<ref>{{Navedi splet|title=I Never Left Apple|url=http://woz.org/letters/never-left-apple/|website=Officially Woz|date=2018-01-03|accessdate=2021-11-25|language=en-US}}</ref> medtem ko je Jobs odstopil, da bi ustanovil NeXT.<ref>{{Navedi knjigo|title=InfoWorld|url=https://books.google.com/books?id=zC4EAAAAMBAJ&pg=PA35|publisher=InfoWorld Media Group, Inc.|date=1985-04-15|language=en|first=InfoWorld Media Group|last=Inc}}</ref> Leta 2005 so postali poslovni partnerji z [[Intel]]om in tako svojo strojno opremo približali osebnim računalnikom. Od leta 2005 lahko tako Applovi računalniki poganjajo tudi operacijski sistem [[Windows]]. Od leta 2007 dalje je Apple znan proizvajalec računalniške strojne in programske opreme. Med bolj znane sodijo [[MacBook]], [[iMac]], [[iPod]], [[iPhone]] in [[iPad]]. Pri Apple poleg lastnega operacijskega sistema [[Mac OS X]] razvijajo tudi glasbeni program [[iTunes]] in vodijo istoimensko trgovino. [[Slika:Apple park cupertino 2019.jpg|sličica|310x310_pik|Overhead view of [[Apple Park]], in Cupertino, [[Kalifornija|California]]]] Leta 2011 je Steve Jobs zaradi zdravstvenih razlogov odstopil in dva meseca pozneje umrl. Na mestu izvršnega direktorja ga je nasledil [[Tim Cook]]. == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{comp-stub}} {{Škrbina o podjetju}} [[Kategorija:Apple Inc.| ]] [[Kategorija:Računalniška podjetja ZDA]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1976]] 7qee84nru01ttsy2wdiw3cy87ot1e57 0 88036 5735473 5535711 2022-08-16T21:20:13Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10094267_b4 | latd = 45 |latm = 56 |lats = 14.59 |latNS = N | longd = 14 |longm = 48 |longs = 10.58 |longEW = E |najdisi=Ivančna+Gorica |image=Ivančna Gorica.jpg |povrsina=1,8 |prebivalstvo=2249 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=326,1 |postna=1295 |posta=Ivančna Gorica |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} {{drugipomeni2|Gorica}} '''Ivančna Gorica''' je večje prehodno [[urbanizacija|urbanizirano]] središčno [[naselje]] z okoli 2.250 prebivalci in središče [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]]. Nahaja se v [[Dolenjsko podolje|Dolenjskem podolju]] leži vzhodno od sotočja potoka [[Višnjice]] in [[Stiški potok|Stiškega potoka]] ter severno od [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|železnice Ljubljana - Novo mesto]] in glavne ceste [[Ljubljana]] - [[Zagreb]]. Dolini se tu razširita v [[kotlina|kotlinico]], sredi katere se dviga nizka, s smrekovim gozdom porasla vzpetina Gorica. Naselje se je v zadnjem času razširilo ob stari cesti Ljubljana - [[Novo mesto]] in na južno pobočje Gorice. Sprva je bilo le majhen zaselek [[Stična|Stične]] in [[Mleščevo|Mleščevega]]. V življenje so ga obudili razvoj prometa po letu [[1945]], postavitev lesnih in kovinskih tovarn ter [[zdravstveni dom|zdravstvenega doma]] in dodelitev nekaterih upravnih funkcij. V naselju je [[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica|Srednja šola in gimnazija Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]]. Tradicionalno pomembno podjetje v naselju je [[livarstvo|livarsko]] podjetje [[Livar]], nekoliko mlajše, a prav tako uspešno podjetje pa je [[Akrapovič]]. V južnem delu naselja je nova župnijska [[Cerkev svetega Jožefa, Ivančna Gorica|cerkev sv. Jožefa]]. K naselju spada tudi predel Studenec. == Izvor imena == Ime Ivančna Gorica naj bi nastalo, ko je plemkinja Virida imenovala pogozden grič ob poti v [[Cistercijanski samostan Stična|stiški samostan]] po svoji prijateljici, naselje pa se je tako imenovalo tradicionalno kot »''Pod Ivankino gorico''«, nato pa se je prevzelo imenovanje »''Pod Ivančno''«{{cn}}. Naselje se zdaj imenuje zgolj Ivančna Gorica. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * http://www.ivancna-gorica.si/Obcina-Ivancna-Gorica/ {{kategorija v Zbirki}} {{Ivančna Gorica}} [[Kategorija:Ivančna Gorica| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} sgxh8lfjg3wsq147535d93xskcvsr0f 5735478 5735473 2022-08-16T21:27:26Z Amanesciri2021 205950 /* Izvor imena */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10094267_b4 | latd = 45 |latm = 56 |lats = 14.59 |latNS = N | longd = 14 |longm = 48 |longs = 10.58 |longEW = E |najdisi=Ivančna+Gorica |image=Ivančna Gorica.jpg |povrsina=1,8 |prebivalstvo=2249 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=326,1 |postna=1295 |posta=Ivančna Gorica |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} {{drugipomeni2|Gorica}} '''Ivančna Gorica''' je večje prehodno [[urbanizacija|urbanizirano]] središčno [[naselje]] z okoli 2.250 prebivalci in središče [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]]. Nahaja se v [[Dolenjsko podolje|Dolenjskem podolju]] leži vzhodno od sotočja potoka [[Višnjice]] in [[Stiški potok|Stiškega potoka]] ter severno od [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|železnice Ljubljana - Novo mesto]] in glavne ceste [[Ljubljana]] - [[Zagreb]]. Dolini se tu razširita v [[kotlina|kotlinico]], sredi katere se dviga nizka, s smrekovim gozdom porasla vzpetina Gorica. Naselje se je v zadnjem času razširilo ob stari cesti Ljubljana - [[Novo mesto]] in na južno pobočje Gorice. Sprva je bilo le majhen zaselek [[Stična|Stične]] in [[Mleščevo|Mleščevega]]. V življenje so ga obudili razvoj prometa po letu [[1945]], postavitev lesnih in kovinskih tovarn ter [[zdravstveni dom|zdravstvenega doma]] in dodelitev nekaterih upravnih funkcij. V naselju je [[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica|Srednja šola (in gimnazija) Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]]. Tradicionalno pomembno podjetje v naselju je [[livarstvo|livarsko]] podjetje [[Livar]], nekoliko mlajše, a prav tako uspešno podjetje pa je [[Akrapovič]]. V južnem delu naselja je nova župnijska [[Cerkev svetega Jožefa, Ivančna Gorica|cerkev sv. Jožefa]]. K naselju spada tudi predel Studenec. == Izvor imena == Ime Ivančna Gorica naj bi nastalo, ko je plemkinja Virida imenovala pogozden grič ob poti v [[Cistercijanski samostan Stična|stiški samostan]] po svoji prijateljici, naselje pa se je tako imenovalo tradicionalno kot »''Pod Ivankino gorico''«, nato pa se je prevzelo imenovanje »''Pod Ivančno''«{{cn}}. Naselje se zdaj imenuje zgolj Ivančna Gorica. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * http://www.ivancna-gorica.si/Obcina-Ivancna-Gorica/ {{kategorija v Zbirki}} {{Ivančna Gorica}} [[Kategorija:Ivančna Gorica| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} 9632dhrv04b5royf5wegv2yrpqwvdpq 5735479 5735478 2022-08-16T21:29:03Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10094267_b4 | latd = 45 |latm = 56 |lats = 14.59 |latNS = N | longd = 14 |longm = 48 |longs = 10.58 |longEW = E |najdisi=Ivančna+Gorica |image=Ivančna Gorica.jpg |povrsina=1,8 |prebivalstvo=2249 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=326,1 |postna=1295 |posta=Ivančna Gorica |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} {{drugipomeni2|Gorica}} '''Ivančna Gorica''' je večje prehodno [[urbanizacija|urbanizirano]] središčno [[naselje]] z okoli 2.250 prebivalci in središče [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]]. Nahaja se v [[Dolenjsko podolje|Dolenjskem podolju]] leži vzhodno od sotočja potoka [[Višnjice]] in [[Stiški potok|Stiškega potoka]] ter severno od [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|železnice Ljubljana - Novo mesto]] in glavne ceste [[Ljubljana]] - [[Zagreb]]. Dolini se tu razširita v [[kotlina|kotlinico]], sredi katere se dviga nizka, s smrekovim gozdom porasla vzpetina Gorica. Naselje se je v zadnjem času razširilo ob stari cesti Ljubljana - [[Novo mesto]] in na južno pobočje Gorice. Sprva je bilo le majhen zaselek [[Stična|Stične]] in [[Mleščevo|Mleščevega]]. V življenje so ga obudili razvoj prometa po letu [[1945]], postavitev lesnih in kovinskih tovarn ter [[zdravstveni dom|zdravstvenega doma]] in dodelitev nekaterih upravnih funkcij. Med Ivančno gorico in Stično je šolski center ([[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica|Srednja šola (in gimnazija) Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]]), ki nadaljuje tracdicijo nekdanje [[Gimnazija Stična|Gimnazije Stična]]. Tradicionalno pomembno podjetje v naselju je [[livarstvo|livarsko]] podjetje [[Livar]], nekoliko mlajše, a prav tako uspešno podjetje pa je [[Akrapovič]]. V južnem delu naselja je nova župnijska [[Cerkev svetega Jožefa, Ivančna Gorica|cerkev sv. Jožefa]]. K naselju spada tudi predel Studenec. == Izvor imena == Ime Ivančna Gorica naj bi nastalo, ko je plemkinja Virida imenovala pogozden grič ob poti v [[Cistercijanski samostan Stična|stiški samostan]] po svoji prijateljici, naselje pa se je tako imenovalo tradicionalno kot »''Pod Ivankino gorico''«, nato pa se je prevzelo imenovanje »''Pod Ivančno''«{{cn}}. Naselje se zdaj imenuje zgolj Ivančna Gorica. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * http://www.ivancna-gorica.si/Obcina-Ivancna-Gorica/ {{kategorija v Zbirki}} {{Ivančna Gorica}} [[Kategorija:Ivančna Gorica| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} ipp8d9rxozanrlevf7rk9h7ugqbkvav 5735480 5735479 2022-08-16T21:30:03Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10094267_b4 | latd = 45 |latm = 56 |lats = 14.59 |latNS = N | longd = 14 |longm = 48 |longs = 10.58 |longEW = E |najdisi=Ivančna+Gorica |image=Ivančna Gorica.jpg |povrsina=1,8 |prebivalstvo=2249 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=326,1 |postna=1295 |posta=Ivančna Gorica |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} {{drugipomeni2|Gorica}} '''Ivančna Gorica''' je večje prehodno [[urbanizacija|urbanizirano]] središčno [[naselje]] z okoli 2.250 prebivalci in središče [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]]. Nahaja se v [[Dolenjsko podolje|Dolenjskem podolju]] leži vzhodno od sotočja potoka [[Višnjica]] in [[Stiški potok|Stiškega potoka]] ter severno od [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|železnice Ljubljana - Novo mesto]] in glavne ceste [[Ljubljana]] - [[Zagreb]]. Dolini se tu razširita v [[kotlina|kotlinico]], sredi katere se dviga nizka, s smrekovim gozdom porasla vzpetina Gorica. Naselje se je v zadnjem času razširilo ob stari cesti Ljubljana - [[Novo mesto]] in na južno pobočje Gorice. Sprva je bilo le majhen zaselek [[Stična|Stične]] in [[Mleščevo|Mleščevega]]. V življenje so ga obudili razvoj prometa po letu [[1945]], postavitev lesnih in kovinskih tovarn ter [[zdravstveni dom|zdravstvenega doma]] in dodelitev nekaterih upravnih funkcij. Med Ivančno gorico in Stično je šolski center ([[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica|Srednja šola (in gimnazija) Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]]), ki nadaljuje tracdicijo nekdanje [[Gimnazija Stična|Gimnazije Stična]]. Tradicionalno pomembno podjetje v naselju je [[livarstvo|livarsko]] podjetje [[Livar]], nekoliko mlajše, a prav tako uspešno podjetje pa je [[Akrapovič]]. V južnem delu naselja je nova župnijska [[Cerkev svetega Jožefa, Ivančna Gorica|cerkev sv. Jožefa]]. K naselju spada tudi predel Studenec. == Izvor imena == Ime Ivančna Gorica naj bi nastalo, ko je plemkinja Virida imenovala pogozden grič ob poti v [[Cistercijanski samostan Stična|stiški samostan]] po svoji prijateljici, naselje pa se je tako imenovalo tradicionalno kot »''Pod Ivankino gorico''«, nato pa se je prevzelo imenovanje »''Pod Ivančno''«{{cn}}. Naselje se zdaj imenuje zgolj Ivančna Gorica. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * http://www.ivancna-gorica.si/Obcina-Ivancna-Gorica/ {{kategorija v Zbirki}} {{Ivančna Gorica}} [[Kategorija:Ivančna Gorica| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} tp5yvxsdbsghhcv8geehv1q1x7awtiu 0 88086 5735449 5693957 2022-08-16T20:56:52Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10094208_b4 | latd = 45 |latm = 57 |lats = 18.45 |latNS = N | longd = 14 |longm = 39 |longs = 22.32 |longEW = E |najdisi=Grosuplje |image=Grosuplje.jpg |povrsina=5,3 |prebivalstvo=7703 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=343,1 |postna=1290 |posta=Grosuplje |obcina=Grosuplje |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Grosuplje''' ({{Audio|Sl-Grosuplje.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Dolenjska|Dolenjskem]] v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 7.700 prebivalci in središče [[občina Grosuplje|občine Grosuplje]]. Leži v zahodnem [[Dolenjsko podolje|Dolenjskem podolju]], na severnem delu [[Grosupeljska kotlina|Grosupeljske kotline]]. Na zahodu ga omejujeta mokroten svet ob potoku [[Bičje|Bičju]] in [[železnica|železniška proga]] iz [[Ljubljana|Ljubljane]], ki se tu razcepi, njena kraka vodita proti [[Kočevje|Kočevju]] in [[Novo mesto|Novemu mestu]]. Na severu se vzpenja s smrekovim gozdom porasel Brinjski hrib (tudi ''Koščakov hrib'', 409 m). Severno od [[avtocesta|avtoceste]] Ljubljana - [[Višnja Gora]] je naselju priključeno nekoč samostojno naselje Potok oz. Perovo, vzhodno od struge [[Veliki potok|Velikega potoka]] pa Jerova vas. Na vzhodu se dvigata nizek grič Kamna gorica (388 m) in za njim na severu gozdnato sleme Drnovka (443 m). Na severozahodu so [[Brvace]], juži del pa so Mrzle njive. Vzhodno od Grosupljega je vas oz. naselje [[Brezje pri Grosupljem]]. Osrednji del naselja je na lokaciji nekdanje Stranske vasi. V bližini se nahajajo [[osnovna šola]], [[glasbena šola]], [[knjižnica Grosuplje|knjižnica]], [[kino]], kulturna in športna društva ter klubi. Skozi mesto teče potok [[Grosupeljščica]], ob kateri je obrtna cona. Na vzhodnem obrobju je športno [[letališče]]. Na cerkvenem hribu stoji župnijska [[cerkev svetega Mihaela, Grosuplje|cerkev svetega Mihaela]]. Cerkev je v osnovi [[srednji vek|srednjeveška]], leta [[1853]] so jo temeljito prenovili. Glavni oltar, izdelan v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]], so leta [[1960]] preoblikovali po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča. Veliki zvon je leta [[1893]] vlil Albert Samassa. Ob potoku [[Grosupeljščica]] stoji enonadstropna [[graščina Brinje]] iz [[17. stoletje|17. stoletja]], ki je bila v začetku 19. stoletja temeljito prezidana. Takrat je dobila poudarjeno osrednjo os. [[Mlin]] v južnem delu stavbe ohranja stilne elemente iz [[16. stoletje|16. stoletja]]. V naselju je spominska soba [[pisatelj]]a [[Louis Adamič|Louisa Adamiča]], ki se je rodil v bližnjih [[Praproče pri Grosupljem|Prapročah]]. V Grosuplju se je rodil [[režiser]] [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]], [[grafik]] [[Gabrijel Justin|Elko Justin]] pa je tu umrl. Tu prebiva tudi telovadec [[Miroslav Cerar]]. Grosuplje s [[Škofljica|Škofljico]] in Ljubljano povezuje [[Ljubljanski potniški promet|integrirana linija]] št. [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']]. == Zgodovina == [[Slika:Postcard of Grosuplje.jpg|thumb|250px|Stara grosupeljska razglednica]] [[Zgodovinski viri]] razkrivajo, da se ime ''Grosuplje'' prvič pojavi davnega leta [[1136]], bilo je zapisano kot ''GROSLUPP'' ali po [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]jevo ''Velike uplje''. Ime ima kar 13 razlag, najbolj uveljavljena pa je ta, ki pravi, da je ime nastalo po pogrezljivem kraškem svetu »grezopolje«. Izkopanine na Koščakovem in Cerkvenem hribu kažejo, da je bilo območje Grosupljega naseljeno že v halštatski dobi, približno [[500 pr. n. št.]] Po severnem delu občine je bila v času rimskega imperija speljana pomembna cesta, ki je povezovala [[Akvileja|Akvilejo]] in [[Sirmij]] ob spodnji [[Sava|Savi]] v [[Vojvodina|Vojvodini]]. Skoraj po isti trasi sedaj teče vzhodni del [[avtocesta|avtoceste]], imenovane Ilirika V srednjem veku so bili na višjih hribih ob cerkvicah in utrdbah postavljeni opozorilni [[kres]]ovi pred [[Turški vpadi|turško nevarnostjo]]. V te utrdbe so spravili [[žito]] in druge jestvine. Ženske, otroke in ostarele ter nekaj živeža in živine so poskrili v [[ledenica|ledenico]] v današnji [[Županova jama|Županovi jami]] in druge [[kraška jama|kraške jame]], ki jih je sicer v okolici Grosuplja precej. V 19. in začetku 20. stoletja so se Grosupeljčani (in okoličani) večinoma ukvarjali s [[kmetijstvo]]m, [[tovorništvo]]m, [[mlinarstvo]]m, pa tudi [[usnjarstvo]]m in [[opekarstvo]]m. Grosuplje se je v pomembno cestno in [[železnica|železniško]] križišče razvilo v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Pred tem je bilo Grosuplje manjša vas s 350 prebivalci, nekaj [[gostilna]]mi, tremi [[kovačnica]]mi in enim [[kolar (poklic)|kolar]]jem. Leta [[1869]] je bila zgrajena cestna povezava z [[Žužemberk]]om. Leta [[1893]] (po dolgoletnih razpravah v dunajskem parlamentu) je bila prek Grosupljega zgrajena še [[Železniška proga Grosuplje - Kočevje|železniška proga med Ljubljano in Kočevjem]], leto pozneje pa iz Ljubljane skozi Grosuplje še tudi v [[Novo mesto]] (današnja [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|proga Ljubljana - Metlika d.m.]]). V Grosupljem je bilo zgrajeno [[železniška postaja Grosuplje|železniško križišče]] s kurilnico za oskrbovanje in popravilo [[lokomotiva|lokomotiv]], ker je bil promet organiziran tako, da je vlak vozil na progah Ljubljana - Grosuplje - Kočevje in Grosuplje - Novo mesto. Zaradi križišča, kurilnice in nadzorništva proge je v kraj prišlo prvo tehnično osebje z več znanja in mesečno plačo, zaposlili so se tudi prvi domačini. S tem, ko je dobil kraj železniško povezavo s svetom, malo pozneje še elektriko, so bili izpolnjeni vsi pogoji za investitorje in hiter napredek. Tako je v 30. letih 20. stoletja kraj imel že vso infrastrukturo in tudi nekaj industrije. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je naselje začelo hitro širiti in se je razvijalo v gospodarsko, upravno in telekomunikacijsko središče. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.grosuplje.si/ Grosuplje, uradna stran občine], z dovoljenjem ^{[[Wikipedija:Slovenske občine|*]]}. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Grosuplje}} * [[Občina Grosuplje]] * [[Seznam osebnosti iz občine Grosuplje]] * [http://www.drevored.si/ Spletno mesto Grosuplje - Drevored.si], spletni portal z lokalnimi vsebinami iz Grosuplja in okolice. {{Grosuplje}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Grosuplje| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Grosuplje]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} 5pi2uv8u8xr2b5o17fnyl916tvgg56v 0 89841 5735198 5576093 2022-08-16T17:46:43Z Scip. 106489 + Quality image wikitext text/x-wiki {{koord novi|41|54|04|N|12|29|18|E|region:IT-RM_type:mountain_source:dewiki|display=title}} {{Infobox Hill of Rome | name = Kvirinalski grič | Latin name = ''Collis Quirinalis'' | Italian name = Quirinale | seven hills = yes | rione = Trevi | buildings = [[Salustijevi vrtovi]], [[Konstantinove terme, Rim|Konstantinove terme]], [[Torre delle Milizie]], [[Vodnjak Trevi]] | churches = [[Sant'Andrea al Quirinale]], <br>[[San Carlo alle Quattro Fontane]] | palazzi = [[Kvirinalska palača, Rim|Kvirinalska palača]], [[Palača Baracchini]] | people = [[Lucij Papirij Kurzor]] | events = | religion = [[Tempelj Marsa Ultorja]] | mythology = [[Tit Tacij]], [[Kvirin]] | sculptures = ''[[Krotilca konj]]'' }} [[File:Seven Hills of Rome.svg|thumb|right|Shematska karta Rima prikazuje sedem gričev in Servijev zid]] '''Kvirinalski grič''' (/ ˈkwɪrɪnəl /; latinsko ''Collis Quirinalis'', italijansko ''Quirinale'' [kwiriˈnaːle]) je eden od sedmih rimskih gričev, severovzhodno od središča mesta. To je kraj uradnega prebivališča italijanskega predsednika države, ki prebiva v [[Kvirinalska palača|Kvirinalski palači]]. Po [[Metonimija|metonimiji]] je ''Quirinal'' kandidiral za italijanskega predsednika. Kvirinalska palača se razprostira na 1,2 milijona kvadratnih metrov. [[Slika:Quirinale palazzo e obelisco con dioscuri Roma.jpg|thumb|right|250px|Kvirinalska palača]] == Etimologija == Rimskemu griču so ime nadeli [[Sabinci]] v čast svojega božanstva [[Kvirin]]a, katerega ime izhaja iz izraza ''quiris'' v pomenu 'kopje', 'sulica'.<ref>Kladnik Drago; Perko Drago;(2012). Slovar slovenskih eksonimov. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Založba ZRC.</ref> == Zgodovina == Prvotno je bil del skupine gričev, ki so vključevali ''Collis Latiaris'', ''Mucialis'' (ali ''Sanqualis''), ''Salutaris''. Ti so zdaj izgubljeni zaradi gradnje v 16. stoletju in pozneje. <ref>[http://www.mariamilani.com/rome_italy/rome_quirinal.htm Miriam Ilani – Quirinal Hill] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100809061759/http://www.mariamilani.com/rome_italy/rome_quirinal.htm |date=August 9, 2010 }}</ref> Po rimski legendi je bil Kvirinalski grič mesto majhne vasice Sabincev, kjer naj bi po miru med Rimljani in Sabinci živel kralj [[Tit Tacij]]. Sabinci so postavili oltarje v čast svojega boga Kvirina (grič se je poimenoval po tem bogu). Odkrite so grobnice od 8. do 7. stoletja pred našim štetjem, ki potrjujejo verjetno prisotnost naselja Sabincev; na griču je bila grobnica Kvirina, ki jo je Lucij Papirij Kurzor po tretji Samnitski vojni spremenil v tempelj za svoje zmagoslavje. Nekateri avtorji menijo, da so mogoče kult Kapitolske triade (Jove, Minerva, Juno) tukaj častili že veliko prej, preden je postal povezan s Kapitolskim gričem. Tukaj je bilo tudi svetišče Flore, Osko-Sabinske boginje.<ref>[https://www.jstor.org/pss/3046006 JSTOR] – Women on th Quirinal Hill: Patronage in Rome, 1560 – 1630 by ''Carolyn Valone''</ref> Po [[Tit Livij|Liviju]] je grič prvič postal del rimskega mesta, skupaj s gričem [[Viminal]], v času vladavine [[Servij Tulij|Servija Tuliuja]], šestega rimskega kralja, v 6. stoletju pred našim štetjem. <ref>Livy, ''Ab urbe condita'', 1.44</ref> Leta 446 pred našim štetjem je bil na Kvirinalu posvečen tempelj v čast ''Semo Sancus Dius Fidius'' in možno je, da je bil ta tempelj postavljen nad ruševinami drugega templja. Tudi [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je ukazal zgraditi tempelj, posvečen Marsu. Na pobočju Kvirinala so bili obsežni [[Salustij]]evi vrtovi. Na Kvirinalskem griču je [[Konstantin I. Veliki]] ukazal postaviti terme, zadnji kompleks term, postavljen v cesarskem Rimu. Te so zdaj izgubljene, vključene v renesančni Rim, ostalo je le nekaj risb iz 16. stoletja. V srednjem veku sta bila zgrajena Torre delle Milizie in samostan sv. Petra in Domenica, nad Konstantinovo zgradbo pa so postavili Palazzo Rospigliosi; dva znana kolosalna marmorna kipa "Krotilca konj", na splošno identificirana kot ''Dioscura'' s konji, ki so zdaj na Kvirinalskem trgu, sta bila prvotno v tej palači. Kvirinalu so dali srednjeveško ime '''Monte Cavallo''', ki se je obdržalo še v 19. stoletju, ko se je grič z vsemi znamenitostmi spremenil v okviru urbanizacije vse večje prestolnice združene Italije. V isti palači sta bila tudi dva kipa rečnih bogov, ki ju je Michelangelo preselil na stopnice Senatske palače na Kapitolskem griču. Po politični delitvi središča Rima grič spada med ''rione'' (okrožje) Trevi. == Kvirinalska palača == {{glavni|Kvirinalska palača}} {{glavni|Kvirinalski trg}} [[File:Quirinal Giovanni Piranesi.jpg|thumb|right|Jedkanica ''Kvirinalske palače'' sredi 18. stoletja Giovannija Battista Piranesija: v ospredju sta kolosalna "Krotilca konj " ali ''Dioscura'', vendar obelisk iz Avgustovega mavzoleja (postavljen 1781 - 1786) še ni postavljen med njima.]] [[File:Quirinal Hill Luigi Rossini.jpg|thumb|right|Jedkanica griča, kronanega s Kvirinalsko palačo, iz serije ''I Sette Colli di Roma antica e moderna'', ki jo je leta 1827 izdal Luigi Rossini (1790–1857): Njegov pogled, s strehe palače blizu Vodnjaka Trevi, v kateri je zdaj Accademia di San Luca, je izmišljen vrt v ospredju in ponavljajoče strehe.]] Kvirinalski grič danes določa Kvirinalska palača, uradno prebivališče predsednika italijanske republike in eden od simbolov države. Pred ukinitvijo italijanske monarhije leta 1946 je bila rezidenca italijanskega kralja, pred letom 1871 pa je bila od nastanka rezidenca papeža. Zdrav <ref>Preden so bili komarji opredeljeni kot prenašalci rimske sezonske malarije ("posteljni zrak"), je bil mišljen vzrok za miasmo, ki izžareva nizko ležeča tla.</ref> hladen zrak Kvirinalskega griča je privabljal aristokrate in papeške družine, ki so gradili vile, kjer so bili antični [[Salustijevi vrtovi]]. Obisk vile kardinala Luigija d'Este leta 1573 je prepričal [[papež Gregor XIII.|papeža Gregorja XIII.]], da je naslednje leto začel graditi poletno rezidenco na območju, ki je veljala za bolj zdravo kot Vatikanski grič ali Lateran. Njegova arhitekta sta bila Flaminio Ponzio in Ottaviano Nonni, imenovan Mascherino. Pod [[papež Sikst V.|papežem Sikstom V.]] sta dela nadaljevala [[Domenico Fontana]] (glavno pročelje na trgu) in [[Carlo Maderno]] in [[Gian Lorenzo Bernini]] za [[papež Klemen XII.|papeža Klemena XII.]]. Vrtove je zasnoval Maderno. V 18. stoletju je Ferdinand Fuga zgradil dolgo krilo, imenovano ''Manica Lunga'', ki se je raztezalo 360 metrov vzdolž dela Kvirinala. Spredaj je nagnjen Kvirinalski trg (''Piazza del Quirinale''), kjer je bil par gigantskih rimskih marmorjev ''Krotilca konj'', ki predstavljata Kastorja in Poluksa, najdena v Konstantinovih termah, ponovno postavljena leta 1588. Po Piranesijevem mnenju je bil velik odprt prostor nerazvit. Palača je bila rezidenca papežev do leta 1870, čeprav je [[Napoleon]] deportiral tako [[papež Pij VI.|Pija VI.]] kot [[papež Pij VII.|Pija VII.]] v Francijo in Kvirinal razglasil za cesarsko palačo. Ko se je Rim združil s Kraljevino Italijo, je Kvirinal do leta 1946 postal rezidenca kraljev. Danes so v palači pisarne in stanovanja predsednika države, na njeni dolgi stranici vzdolž ''via XX Settembre'' (tako imenovana ''Manica Lunga''), so stanovanja, ki so opremljena za obisk tujih monarhov ali dostojanstvenikov. V tej palači je več zbirk, vključno s tapiserijami, slikami, kipi, starimi vozovi (''carrozze''), urami, pohištvom in porcelanom. Po Piranesijevem mnenju je na desni strani ''Palazzo della Sacra Consulta'', prvotno vila, zgrajena na ruševinah Konstantinovih term, ki jo je Sikst V. prilagodil kot civilno in kazensko sodišče. Sedanjo fasado je v letih 1732–1734 postavil arhitekt Ferdinando Fuga po naročilu papeža Klemena XII. Corsinija, katerega grb še vedno presega balustrado strehe, po mnenju Piranesija. V njem je nekdaj živelo Mussolinijevo ministrstvo za kolonialne zadeve. == Druge znamenitosti == [[File:constitutional.court.of.italy.in.rome.arp.jpg|thumb|right|Ustavno sodišče Italije v Palazzo della Consulta je med vladnimi zgradbami na Kvirinalskem griču v Rimu.]] Na griču so še drugi pomembni spomeniki in stavbe. Številne, zgrajene v času [[baročna arhitektura|baroka]], odražajo osebne in duhovne težnje močnih lokalnih družin: * Cerkev [[Sant'Andrea al Quirinale]] je zasnoval [[Gian Lorenzo Bernini]] (1658-1671) za kardinala Camilla Pamfilija (nečak papeža Inocenca X.); gre za enega najbolj elegantnih primerov baročne arhitekture v Rimu s svojo čudovito notranjostjo iz marmorja, štukatur in pozlačenih okraskov. * Štirje vodnjaki (''Quattro Fontane'') s polležečimi rečnimi bogovi (1588–93), ki jih je naročil papež Sikst V. * [[Francesco Borromini|Borrominijeva]] cerkev [[San Carlo alle Quattro Fontane]] (ali ''San Carlino'' - originalno ''Chiesa della Santissima Trinità e di San Carlo Borromeo''), prvo in zadnje delo tega arhitekta (fasada je bila dokončana po njegovi smrti), in jo je naročil Barberini. * Piazza in [[palača Barberini]], ki sta ju zgradila Bernini in Maderno, v katerih je zdaj Galleria Nazionale d'Arte Antica. * Palača Volpi di Misurata, nasproti ''San Carlina'', zgrajena v 18. stoletju. * Palača Albani del Drago, ki jo je zgradil Domenico Fontana in jo povečal z dodatkom belvedera, Alessandro Specchi za papeža Klemena XI. Albanija; s padcem premoženja kardinala Alessandra Albanija je bila prodana del Drago, ki ga zasedajo še danes. * Palača Baracchini, zgrajena 1876–83, zdaj je v njej Ministrstvo za obrambo. * Cerkev San Silvestro al Quirinale, ki je bila prvič opisana okoli 1000, obnovljena v 16. stoletju in preurejena (fasada) v 19. stoletju. * Papeška univerza svetega Tomaža Akvinskega, ''Angelicum'' * Palača Colonna (17. stoletje) pred Palačo Rospigliosi vsebuje nekaj ostankov Karakalovega templja Serapis * Palazzo della Consulta gosti danes ustavno sodišče in jo je postavil Ferdinando Fuga za papeža Klemena XII. neposredno nasproti Kvirinalske palače. * Palazzo Pallavicini-Rospigliosi (17. stoletje), ki sta jo zgradila Giorgio Vasanzio in Carlo Maderno [[File:Piazza del Quirinale - Rome, Italy - November 6, 2010 02.jpg|500px|center|thumb|Kvirinalski trg]] == Glej tudi == * [[Rim]] * [[sedem rimskih gričev]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Rus Roman, ''Vodnik po Rimu'', Družina, Ljubljana 1999,{{COBISS|ID=97689600}} * Hughes Robert, ''Rim'', Modrijan, Ljubljana 2014,{{COBISS|ID=27613312}} ==Zunanje povezave== *[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/.Texts/PLATOP*/Quirinalis.html Samuel Ball Platner, ''A Topographical Dictionary of Ancient Rome'']: Quirinal Hill *[https://web.archive.org/web/20050111114339/http://www.quirinale.it/palazzo/mostre/2002_PalazzoQuirinale/foto_html/foto48.htm Rossini's etching] *[http://www.romanlife-romeitaly.com/quirinal-repubblica.html Guide to the Quirinal area] *[https://web.archive.org/web/20020211143615/http://www.quirinale.it/palazzo/luoghi/arte_luoghi.htm "Palazzo del Quirinale"] Uradna stran. *[http://www.hotel.rome.it/quirinal-area/ More info about Quirinal Area] [[Kategorija:Griči Rima]] [[Kategorija:Kvirinalski grič|*]] {{normativna kontrola}} c57q31rlve1jbv3r490k5h0jx2lyi9m 0 92284 5735186 5721054 2022-08-16T17:19:16Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Hribček 7<br>8259 [[Bizeljsko]] | parish_church = [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko]] | dedication = [[sveti Lovrenc]] | established = 1787 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Vlado Leskovar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Anton Martin Slomšek]] | neigboring_parishes = [[Župnija Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]],<br>[[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Bizeljsko]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Škofija Celje|Škofije Celje]], del [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]]. [[Bizeljsko|Bizeljski]] župnik upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]]. ==Lega in opis== Župnija Bizeljsko na vzhodu sega do reke Sotle, na jugu in zahodu jo omejuje potok Dramlja, na severu pa grebeni Orlice. Z izjemo ozkega ravninskega pasu ob reki [[Sotla|Sotli]] ter potokih Sušica in Dramlja prevladuje peščena in lapornata gričevnata pokrajina porasla z vinogradi, ki se proti severu postopoma dviguje v Orliško hribovje, z najvišjimi vrhovi čez 600 m.n.m. Župnija meri dobrih 30 km² in ima okoli 1700 prebivalcev. Župnijska cerkev sv. Lovrenca je zgrajena na osamelcu imenovanem Hribček (201 m n.m.) nad središčem naselja [[Bizeljsko]]. Po okoliških gričih se nahaja še pet podružničnih cerkva. Ob poteh stojijo tudi številni križi in kapelice, ki označujejo tudi romarske poti proti bližnjim Svetim Goram. ==Zgodovina== Prednica današnje župnijske cerkve je bila prvotno podružnica pražupnije sv. Mihaela v [[Pilštanj|Pilštanju]] in od leta 1394 [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]].<ref>{{navedi knjigo |author= Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year= 2007|title=Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije |publisher= |isbn= |cobiss= 234350848 |pages=27}}</ref> Od leta 1254 in ponovno od 1364 je fevdalne in cerkvene pravice na Bizeljskem uveljavljal [[Benediktinski samostan Gornji Grad]]. Leta 1461 je bila cerkev priključena novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]] in bila šele leta 1787, v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|jožefinskih]] reform, kot samostojna župnija priključena [[Lavantinska škofija|Lavantinski škofiji]]. Vikariat Bizeljsko s cerkvijo sv. Lovrenca se omenja že v 13. stoletju,<ref>{{navedi knjigo |author=Gruden Josip |year=1908 |title=Cerkvene razmere med Slovenci v šestnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije |publisher= |isbn= |cobiss=2759873 |pages=53}}</ref> leta 1564 je bila ustanovljena posebna lokalija, ki je bila leta 1787 povzdignjena v samostojno župnijo s tedanjim imenom »fara sv. Lovrenca v Krajini«. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del Savskega naddekanata [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Blaženi Anton Martin Slomšek=== Župnija je znana predvsem po blaženem Antonu Martinu Slomšku, ki je na Bizeljskem leta 1825 kot kaplan začel svojo duhovniško službo.{{sfn|Kemperl|Šekoranja|2007|p=29}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | [[Slika:St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg|160px]] | [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|Cerkev sv. Lovrenca]]<br>([[Župnijska cerkev|župnijska]]) | [[Bizeljsko]] |- | 2. | {{Slika d|Q18515906}} | [[Cerkev sv. Andreja, Dramlja|Cerkev sv. Andreja]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Dramlja]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351149}} | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Bukovje|Cerkev sv. Antona]]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Bukovje]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351261}} | [[Cerkev sv. Duha, Dramlja|Cerkev sv. Duha]]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Dramlja]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351148}} | [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Orešje na Bizeljskem|Cerkev sv. Marije Magdalene]]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Orešje na Bizeljskem]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351135}} | [[Cerkev sv. Vida, Bizeljsko|Cerkev sv. Vida]]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Bizeljsko]] |} Na področju župnije se nahaja tudi [[Grad Bizeljsko]] s propadajočo kapelo [[Sveti Hieronim|sv. Hieronima]]. == Župnijsko glasilo== Novo občasno glasilo župnije Bizeljsko se imenuje Lovrenčev zvon.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dolenjskilist.si/2022/06/13/262757/novice/posavje/FOTO_Zahvalna_masa_za_pet_jubilejev/ |title=Zahvalna maša za pet jubilejev |accessdate=13. julij 2022 |date=13. junij 2022 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.bizeljsko.si/zupnija/zupnija-na-bizeljskem.html Bizeljsko.si] * [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-bizeljsko Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Bizeljsko]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko| ]] ns1qh5924rt9d9fojp4n2n42r6jedjr 5735188 5735186 2022-08-16T17:22:02Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Hribček 7<br>8259 [[Bizeljsko]] | parish_church = [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko]] | dedication = [[sveti Lovrenc]] | established = 1787 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Vlado Leskovar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Anton Martin Slomšek]] | neigboring_parishes = [[Župnija Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]],<br>[[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Bizeljsko]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Škofija Celje|Škofije Celje]], del [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]]. [[Bizeljsko|Bizeljski]] župnik upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]]. ==Lega in opis== Župnija Bizeljsko na vzhodu sega do reke Sotle, na jugu in zahodu jo omejuje potok Dramlja, na severu pa grebeni Orlice. Z izjemo ozkega ravninskega pasu ob reki [[Sotla|Sotli]] ter potokih Sušica in Dramlja prevladuje peščena in lapornata gričevnata pokrajina porasla z vinogradi, ki se proti severu postopoma dviguje v Orliško hribovje, z najvišjimi vrhovi čez 600 m.n.m. Župnija meri dobrih 30 km² in ima okoli 1700 prebivalcev. Župnijska cerkev sv. Lovrenca je zgrajena na osamelcu imenovanem Hribček (201 m n.m.) nad središčem naselja [[Bizeljsko]]. Po okoliških gričih se nahaja še pet podružničnih cerkva. Ob poteh stojijo tudi številni križi in kapelice, ki označujejo tudi romarske poti proti bližnjim Svetim Goram. ==Zgodovina== Prednica današnje župnijske cerkve je bila prvotno podružnica pražupnije sv. Mihaela v [[Pilštanj|Pilštanju]] in od leta 1394 [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]].<ref>{{navedi knjigo |author= Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year= 2007|title=Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije |publisher= |isbn= |cobiss= 234350848 |pages=27}}</ref> Od leta 1254 in ponovno od 1364 je fevdalne in cerkvene pravice na Bizeljskem uveljavljal [[Benediktinski samostan Gornji Grad]]. Leta 1461 je bila cerkev priključena novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]] in bila šele leta 1787, v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|jožefinskih]] reform, kot samostojna župnija priključena [[Lavantinska škofija|Lavantinski škofiji]]. Vikariat Bizeljsko s cerkvijo sv. Lovrenca se omenja že v 13. stoletju,<ref>{{navedi knjigo |author=Gruden Josip |year=1908 |title=Cerkvene razmere med Slovenci v šestnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije |publisher= |isbn= |cobiss=2759873 |pages=53}}</ref> leta 1564 je bila ustanovljena posebna lokalija, ki je bila leta 1787 povzdignjena v samostojno župnijo s tedanjim imenom »fara sv. Lovrenca v Krajini«. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del Savskega naddekanata [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Blaženi Anton Martin Slomšek=== Župnija je znana predvsem po blaženem Antonu Martinu Slomšku, ki je na Bizeljskem leta 1825 kot kaplan začel svojo duhovniško službo.{{sfn|Kemperl|Šekoranja|2007|p=29}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | [[Slika:St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg|160px]] | [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|Cerkev sv. Lovrenca]]<br>([[Župnijska cerkev|župnijska]]) | [[Bizeljsko]] |- | 2. | {{Slika d|Q18515906}} | [[Cerkev sv. Andreja, Dramlja|Cerkev sv. Andreja]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Dramlja]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351149}} | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Bukovje|Cerkev sv. Antona]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Bukovje]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351261}} | [[Cerkev sv. Duha, Dramlja|Cerkev sv. Duha]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Dramlja]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351148}} | [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Orešje na Bizeljskem|Cerkev sv. Marije Magdalene]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Orešje na Bizeljskem]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351135}} | [[Cerkev sv. Vida, Bizeljsko|Cerkev sv. Vida]]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Bizeljsko]] |} Na področju župnije se nahaja tudi [[Grad Bizeljsko]] s propadajočo kapelo [[Sveti Hieronim|sv. Hieronima]]. == Župnijsko glasilo== Novo občasno glasilo župnije Bizeljsko se imenuje Lovrenčev zvon.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dolenjskilist.si/2022/06/13/262757/novice/posavje/FOTO_Zahvalna_masa_za_pet_jubilejev/ |title=Zahvalna maša za pet jubilejev |accessdate=13. julij 2022 |date=13. junij 2022 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.bizeljsko.si/zupnija/zupnija-na-bizeljskem.html Bizeljsko.si] * [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-bizeljsko Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Bizeljsko]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko| ]] slncfd7a75erhvdvlpexlsf373brd5d 5735189 5735188 2022-08-16T17:22:21Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Hribček 7<br>8259 [[Bizeljsko]] | parish_church = [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko]] | dedication = [[sveti Lovrenc]] | established = 1787 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Vlado Leskovar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Anton Martin Slomšek]] | neigboring_parishes = [[Župnija Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]],<br>[[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Bizeljsko]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Škofija Celje|Škofije Celje]], del [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]]. [[Bizeljsko|Bizeljski]] župnik upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]]. ==Lega in opis== Župnija Bizeljsko na vzhodu sega do reke Sotle, na jugu in zahodu jo omejuje potok Dramlja, na severu pa grebeni Orlice. Z izjemo ozkega ravninskega pasu ob reki [[Sotla|Sotli]] ter potokih Sušica in Dramlja prevladuje peščena in lapornata gričevnata pokrajina porasla z vinogradi, ki se proti severu postopoma dviguje v Orliško hribovje, z najvišjimi vrhovi čez 600 m.n.m. Župnija meri dobrih 30 km² in ima okoli 1700 prebivalcev. Župnijska cerkev sv. Lovrenca je zgrajena na osamelcu imenovanem Hribček (201 m n.m.) nad središčem naselja [[Bizeljsko]]. Po okoliških gričih se nahaja še pet podružničnih cerkva. Ob poteh stojijo tudi številni križi in kapelice, ki označujejo tudi romarske poti proti bližnjim Svetim Goram. ==Zgodovina== Prednica današnje župnijske cerkve je bila prvotno podružnica pražupnije sv. Mihaela v [[Pilštanj|Pilštanju]] in od leta 1394 [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]].<ref>{{navedi knjigo |author= Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year= 2007|title=Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije |publisher= |isbn= |cobiss= 234350848 |pages=27}}</ref> Od leta 1254 in ponovno od 1364 je fevdalne in cerkvene pravice na Bizeljskem uveljavljal [[Benediktinski samostan Gornji Grad]]. Leta 1461 je bila cerkev priključena novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]] in bila šele leta 1787, v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|jožefinskih]] reform, kot samostojna župnija priključena [[Lavantinska škofija|Lavantinski škofiji]]. Vikariat Bizeljsko s cerkvijo sv. Lovrenca se omenja že v 13. stoletju,<ref>{{navedi knjigo |author=Gruden Josip |year=1908 |title=Cerkvene razmere med Slovenci v šestnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije |publisher= |isbn= |cobiss=2759873 |pages=53}}</ref> leta 1564 je bila ustanovljena posebna lokalija, ki je bila leta 1787 povzdignjena v samostojno župnijo s tedanjim imenom »fara sv. Lovrenca v Krajini«. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del Savskega naddekanata [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Blaženi Anton Martin Slomšek=== Župnija je znana predvsem po blaženem Antonu Martinu Slomšku, ki je na Bizeljskem leta 1825 kot kaplan začel svojo duhovniško službo.{{sfn|Kemperl|Šekoranja|2007|p=29}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | [[Slika:St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg|160px]] | [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|Cerkev sv. Lovrenca]]<br>([[Župnijska cerkev|župnijska]]) | [[Bizeljsko]] |- | 2. | {{Slika d|Q18515906}} | [[Cerkev sv. Andreja, Dramlja|Cerkev sv. Andreja]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Dramlja]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351149}} | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Bukovje|Cerkev sv. Antona]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Bukovje]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351261}} | [[Cerkev sv. Duha, Dramlja|Cerkev sv. Duha]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Dramlja]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351148}} | [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Orešje na Bizeljskem|Cerkev sv. Marije Magdalene]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Orešje na Bizeljskem]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351135}} | [[Cerkev sv. Vida, Bizeljsko|Cerkev sv. Vida]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Bizeljsko]] |} Na področju župnije se nahaja tudi [[Grad Bizeljsko]] s propadajočo kapelo [[Sveti Hieronim|sv. Hieronima]]. == Župnijsko glasilo== Novo občasno glasilo župnije Bizeljsko se imenuje Lovrenčev zvon.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dolenjskilist.si/2022/06/13/262757/novice/posavje/FOTO_Zahvalna_masa_za_pet_jubilejev/ |title=Zahvalna maša za pet jubilejev |accessdate=13. julij 2022 |date=13. junij 2022 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.bizeljsko.si/zupnija/zupnija-na-bizeljskem.html Bizeljsko.si] * [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-bizeljsko Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Bizeljsko]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko| ]] kidg3hch616rbttlnue6eulr0be5y85 5735195 5735189 2022-08-16T17:42:42Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Hribček 7<br>8259 [[Bizeljsko]] | parish_church = [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko]] | dedication = [[sveti Lovrenc]] | established = 1787 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Vlado Leskovar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Anton Martin Slomšek]] | neigboring_parishes = [[Župnija Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]],<br>[[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Bizeljsko]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Škofija Celje|Škofije Celje]], del [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]]. [[Bizeljsko|Bizeljski]] župnik upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]], od 1.8.2022 pa je imenovan za župnijskega soupravitelja [[Župnija Pišece|župnije Pišece]]. ==Lega in opis== Župnija Bizeljsko na vzhodu sega do reke Sotle, na jugu in zahodu jo omejuje potok Dramlja, na severu pa grebeni Orlice. Z izjemo ozkega ravninskega pasu ob reki [[Sotla|Sotli]] ter potokih Sušica in Dramlja prevladuje peščena in lapornata gričevnata pokrajina porasla z vinogradi, ki se proti severu postopoma dviguje v Orliško hribovje, z najvišjimi vrhovi čez 600 m.n.m. Župnija meri dobrih 30 km² in ima okoli 1700 prebivalcev. Župnijska cerkev sv. Lovrenca je zgrajena na osamelcu imenovanem Hribček (201 m n.m.) nad središčem naselja [[Bizeljsko]]. Po okoliških gričih se nahaja še pet podružničnih cerkva. Ob poteh stojijo tudi številni križi in kapelice, ki označujejo tudi romarske poti proti bližnjim Svetim Goram. ==Zgodovina== Prednica današnje župnijske cerkve je bila prvotno podružnica pražupnije sv. Mihaela v [[Pilštanj|Pilštanju]] in od leta 1394 [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]].<ref>{{navedi knjigo |author= Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year= 2007|title=Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije |publisher= |isbn= |cobiss= 234350848 |pages=27}}</ref> Od leta 1254 in ponovno od 1364 je fevdalne in cerkvene pravice na Bizeljskem uveljavljal [[Benediktinski samostan Gornji Grad]]. Leta 1461 je bila cerkev priključena novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]] in bila šele leta 1787, v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|jožefinskih]] reform, kot samostojna župnija priključena [[Lavantinska škofija|Lavantinski škofiji]]. Vikariat Bizeljsko s cerkvijo sv. Lovrenca se omenja že v 13. stoletju,<ref>{{navedi knjigo |author=Gruden Josip |year=1908 |title=Cerkvene razmere med Slovenci v šestnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije |publisher= |isbn= |cobiss=2759873 |pages=53}}</ref> leta 1564 je bila ustanovljena posebna lokalija, ki je bila leta 1787 povzdignjena v samostojno župnijo s tedanjim imenom »fara sv. Lovrenca v Krajini«. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del Savskega naddekanata [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Blaženi Anton Martin Slomšek=== Župnija je znana predvsem po blaženem Antonu Martinu Slomšku, ki je na Bizeljskem leta 1825 kot kaplan začel svojo duhovniško službo.{{sfn|Kemperl|Šekoranja|2007|p=29}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | [[Slika:St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg|160px]] | [[Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|Cerkev sv. Lovrenca]]<br>([[Župnijska cerkev|župnijska]]) | [[Bizeljsko]] |- | 2. | {{Slika d|Q18515906}} | [[Cerkev sv. Andreja, Dramlja|Cerkev sv. Andreja]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Dramlja]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351149}} | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Bukovje|Cerkev sv. Antona]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Bukovje]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351261}} | [[Cerkev sv. Duha, Dramlja|Cerkev sv. Duha]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Dramlja]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351148}} | [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Orešje na Bizeljskem|Cerkev sv. Marije Magdalene]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Orešje na Bizeljskem]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351135}} | [[Cerkev sv. Vida, Bizeljsko|Cerkev sv. Vida]]<br>([[Podružnična cerkev|podružnica]]) | [[Bizeljsko]] |} Na področju župnije se nahaja tudi [[Grad Bizeljsko]] s propadajočo kapelo [[Sveti Hieronim|sv. Hieronima]]. == Župnijsko glasilo== Novo občasno glasilo župnije Bizeljsko se imenuje Lovrenčev zvon.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dolenjskilist.si/2022/06/13/262757/novice/posavje/FOTO_Zahvalna_masa_za_pet_jubilejev/ |title=Zahvalna maša za pet jubilejev |accessdate=13. julij 2022 |date=13. junij 2022 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.bizeljsko.si/zupnija/zupnija-na-bizeljskem.html Bizeljsko.si] * [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-bizeljsko Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Bizeljsko]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko| ]] 0gehupkh35mbxqyi9zml03cr4lly19y 0 97618 5735428 5704739 2022-08-16T20:33:55Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana I.]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana I.]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{brez sklicev}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Štefana | fullname = | image = <!-- WD --> | imagealt = Cerkev sv. Štefana | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Ribnica]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[papež Štefan I.]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1866 | completed date = 1868 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Erna Tomšič]], [[Jože Plečnik]] | architectural type = | style = [[romanska arhitektura|romanika]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | diocese = [[Škofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ribnica - Cerkev sv. Štefana | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 2220 | lokacija = | občina = Ribnica }} }} '''Cerkev sv. Štefana''' se nahaja v središču [[mesto|mesta]] [[Ribnica]] in je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Ribnica|Župnije Ribnica]]. ==Zgodovina== [[cerkev (zgradba)|Cerkev]] [[Papež Štefan I.|sv. Štefana]] (papeža) stoji na mestu starodavne [[prednica|prednice]], ki je bila večkrat porušena in prezidana. Iz zapisov [[dekan (religija)|dekan]]a [[Anton Skubic|Antona Skubica]] razberemo, da je bila prvotna ribniška župnijska cerkev zgrajena vsaj okoli leta 1000. Sklepati smemo, da je bil sočasno z njo zgrajen tudi [[Grad Ribnica|ribniški grad]]. Ta prvotna cerkev je stala do leta 1340, ko jo je, kakor navaja Skubic, »morda porušil grozni potres, da so morali pozidati novo.« V tej cerkvi je obstajal stranski [[oltar]] [[sveti Jurij|svetega Jurija]]. Tedaj so bili gospodarji Ribnice [[Ortenburžani]]: [[Oton V. Ortenburški|Oton V.]] in [[Oton VI. Ortenburški|Oton VI.]] Znan nam je tudi tedanji ribniški [[vikar]] Janez (1347). Neka listina iz leta 1366 priča, da je tega leta, torej več kot 25 let po omenjenem potresu, stranski oltar sv. Jurija še stal, torej smemo sklepati, da prvotna cerkev ni bila popolnoma porušena, ampak le zelo poškodovana. Obnovili so jo Ortenburžani kot njeni cerkveni patroni. Leta 1415 je [[požar]] upepelil ves trg, trideset let kasneje pa je ponovno pogorela polovica trga. V tem času je bila najvrejetneje ponovno porušena tudi prvotna cerkev. Novo so najbrž postavili [[Celjski grofje]] ([[Herman II. Celjski|Herman II.]], [[Friderik II. Celjski|Friderik II.]]) kot cerkveni patroni v letih 1418–1456. Iz te dobe sta nam znana ribniška župnika Martin in Gašper. Ta cerkev, ki je stala še v [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazorjevem]] času (okoli leta 1680), pa ni več imela stranskega oltarja sv. Jurija, kar bi pomenilo, da je bila nova, torej druga cerkvena stavba. Domneva se, da je patriarhov vikar škof Martin leta 1454, ko je posvetil oltar v ribniški grajski [[kapela|kapeli]], istočasno posvetil tudi takrat novo ribniško župnijsko cerkev. Če domneva drži, je ob tej priložnosti gotovo umestil prvega znanega ribniškega naddiakona Klemena. Ta župnijska cerkev je stala 300 let, do leta 1775, ko je pogorela. Popravil in obnovil jo je na istem mestu zadnji ribniški arhidiakon Kobal s sodelovanjem cerkvenega patrona grofa Gvidona Cobenzla. Ta cerkev je stala še skoraj 100 let, ko je bila za časa dekana [[Ignacij Holzapfel|Ignacija Holzapfla]] leta 1866 popolnoma porušena. Motiv za porušenje je po pripovedovanju starih ljudi obstajal v tem, ker je bila premajhna. Zaradi svoje starosti je bila namreč v tako razpadajočem stanju, da je ni bilo vredno več popravljati ali obnavljati. Tretjo stavbo župnijske cerkve je v letih 1866-1868 na novo postavil dekan Ignacij Holzapfel s sodelovanjem in prispevki vseh župljanov. Ribnica je bila v tistem času še »cesarska fara« in je bil njen patron avstrijski cesar. V času gradnje sedanje ribniške cerkve so hranili najsvetejše v kapelici iz lesa, ki je bila med novo cerkvijo in nekdanjim župniščem. Ob nedeljah in praznikih so imeli župljani mašo v [[cerkev svete Trojice, Ribnica|podružnična cerkvi v Hrovači]] za južni del župnije in pri [[Cerkev svetega Križa, Ribnica|cerkvi svetem Križu]] za severni del. 1866 je tedanji stolni prošt in generalni vikar [[Anton Kos]] blagoslovil temeljni kamen. Gradbena dela so hitro napredovala, saj je bila cerkev dograjena v dveh letih. 8. novembra 1868 jo je blagoslovil stolni dekan [[Janez Zlatoust Pogačar]], kasnejši ljubljanski knezoškof. Po smrti dekana Holzapfla je nadaljeval z deli pri novi cerkvi dekan [[Martin Skubic]], ki je bil umeščen v ribniško župnijo 14. oktobra 1868. Veliko cerkev je bilo potrebno vso opremiti, kar je bilo veliko delo naslednjih desetletij. Najprej so za maševanje začasno postavili kar oltar iz stare cerkve. === Obnova župnijske cerkve po drugi svetovni vojni === [[Slika:Ribnica.jpg|thumb|left|250px|Cerkev med vojnama]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila ribniška župnijska cerkev hudo poškodovana. Ob koncu vojne je 19. aprila 1945 zaradi bombardiranja pogorela vsa streha na cerkvi, uničeni pa sta bili tudi obe zvonikovi kapi. Kolikor slikarij niso pokvarile krogle, jih je uničevala vlaga. Začasni župnijski upravitelj [[Stanislav Erzar]] je uredil z opeko krito streho. Začasno so z lesenima strehama pokrili oba zvonika. Na ugodnejše čase je bilo treba čakati nekaj let. V župnijo Ribnica je v letu 1949 prišel [[Alojzij Dobrovoljc]], ki se je skupaj z župljani lotil napornega dela celotne obnove župnijske cerkve. Ko je bila urejena notranjost cerkve, so začeli z obnovo zvonikov. Po daljšem prepričevanju je načrte izdelal ostareli arhitekt [[Jožef Plečnik]]. Ko je leta 1957 Plečnik umrl, je pri postavitvi vrhov cerkvenih zvonikov sodelovana njegova učenka [[Erna Tomšič]]. Leta 1960 sta bila zvonika dokončana. ===Obnova poškodovanih Plečnikovih zvonikov=== Ob postavitvi Plečnikovih zvonikov najbrž nihče ni pomislil, da betonsko stebričevje ne bo dolgo kljubovalo vremenskim razmeram Ribniške doline. Zelo neugodne vremenske razmere so hitro začele delovati na terac beton in sploh so hitro načele celotno betonsko konstrukcijo zvonikov. Že kmalu po dograditvi zvonikov so se na posameznih elementih začele pojavljati razpoke. Razpokam so se polagoma pridružile še druge poškodbe. Posledice teh se kažejo zlasti v odstopanju posameznih delov betona. O stanju zvonikov je bilo v letih 1987 do 1995 izdelanih več poročil in tudi predlogov za sanacijo, kjer je sodeloval [[Zavod za spomeniško varstvo]] iz Ljubljane. Zadnji projekt sanacije zgornjih delov Plečnikovih zvonikov župnijske cerkve v Ribnici je izdelal [[Inštitut za raziskavo materialov]] IRMA iz Ljubljane v oktobru leta 1996. Omenjeni Inštitut je začel s sanacijo v začetku aprila leta 1997 ter jo končal v letu 1998. ==Notranjosti cerkve== Ribniška župnijska cerkev je ena največjih cerkva v [[ljubljanska nadškofija|ljubljanski nadškofiji]] in [[Slovenija|Sloveniji]]. V dolžino meri 50 m, široka je 22 m in visoka v [[prezbiterij|koru]] 17,6 m ter v ladji 20 m. [[empora|Galeriji]] merita 30 x 5 m. Cerkev je sezidana v [[neoromanska arhitektura|neoromanskem slogu]]. Podobne cerkve iz te dobe so še na [[Vrhnika|Vrhniki]], [[Boštanj|Boštanju]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorju]]. ===Glavni in daritveni oltar=== [[Slika:Ivan Grohar - Sv. Štefan.jpg|thumb|right|250px|[[Ivan Grohar]] - ''Sv. Štefan'' (1901)]] Glavni oltar je iz sivega kamna in [[marmor|marmorja]] izdelal ljubljanski kamnosek [[Ignacij Toman]]. Oltarna slika ''svetega Štefana'' iz leta 1901 je delo znanega slovenskega impresionista [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]]. Predstavlja [[Papež Štefan I.|papeža sv. Štefana]], ki se dviga nad mračnim mestom [[Rim]]om v spremstvu angelov proti nebeškim višavam. Prvotno oltarno sliko, ki je ohranjena, je naslikal [[Franc Globočnik]]. Ohranjena in leta 1994 restavrirana je še ''slika papeža Štefana'', ki jo je upodobil slikar [[Matevž Langus]]. Sliko ''Brezmadežn''e, ki je v glavnem oltarju za Marijine praznike in pobožnosti, je naslikal slikar Wolf. Sliko ''Srca Jezusovega'', ki je v glavnem oltarju meseca junija je naslikal p. [[Blaž Farčnik]]. [[Kip|Kipe]] svetnikov pa je iz mavca napravil kipar Franc Zajc. Levo od oltarne slike je kip sv. Petra, desno pa sv. Pavla. Nad sv. Petrom stoji angel, ki ima v rokah trak z napisom: »Slava Bogu« Angel nad sv. Pavlom v rokah drži knjigo z grškima črkama [[Alfa in Omega]]. Poleg [[tabernakelj|tabernaklja]] sta tudi dva angela v molitveni drži. Glavni oltar je 13. julija 1873 posvetil takratni ljubljanski knezoškof [[Jernej Vidmar]]. Vanj je vzidal tudi [[relikvije]] sv. Kasta, sv. Sekunda in sv. Fortunata. Na ta dan je bila tudi posvečena sedanja župnijska cerkev. Umetniško dragocena so dvokrilna tabernakeljska vratca, ki jih je po načrtu [[arhitekt]]a [[Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]] in njegove žene Helene leta 1915 izdelal ljubljanski pasar [[Ivan Kregar]]. V letih prve svetovne vojne so namreč ribniške žene namesto zaobljubljenega romanja začele zbirati sredstva za nova vratca. Na levem krilu sta v medaljonih upodobljena ''Jezusovo rojstvo'' (sv. Jožef, Marija, Jezušček in pastir) in ''Jezus na križu'' (pod njim stojita Marija in sv. Janez Evangelist). Na desnem krilu sta upodobljena prizora ''zadnje večerje'' in ''Marijinega kronanja'' v nebesih. Na vrhu vratc stoji Marija z Jezusom. Tabernakelj je bil blagoslovljen 1916. Pod tabernakeljskim baldahinom je križ. Leta 1994 je akademski [[slikar]] [[Tomaž Perko]] iz [[Cerknica|Cerknice]] za glavni oltar upodobil sliko ''Križanega Jezusa''. Načrt za obnovo [[prezbiterij]]a: nov oltar, [[ambon]], mizico za darove in tlak je izdelal arhitekt [[Franc Kvaternik (arhitekt)|Franc Kvaternik]]. Kamnoseško delo je izvedel [[Andrej Mravlja]] s svojimi sinovi s [[Hotavlje|Hotavelj]]. [[Krstilnik]], ki je nekdaj stal pod pevskim korom, je bil obnovljen in prenesen na sedanje mesto v prezbiteriju. Kip škofa Friderika Barage, ki krščuje Indijančka in stoji v prezbiteriju, je iz hrastovine izklesal [[kipar]] [[Stane Jarm]]. ===Stranska oltarja=== [[Slika:Janez Wolf - Rožnovenska Mati Božja.jpg|thumb|left|250px|[[Janez Wolf]] - ''Rožnovenska Mati Božja'' (1873)]] Stranska oltarja sta bila blagoslovljena leta 1875. Izdelal ju je kamnosek Matelič, ki je bil delovodja pri vdovi takrat že rajnega kamnoseka Ignacija Tomana. Oltarni sliki je naslikal slikar [[Janez Wolf]] iz [[Ljubljana|Ljubljane]], kipe pa izdelal kipar Franc Zajc. Levi stranski oltar je posvečen Roženvenski Materi božji. Levo od oltarne slike je kip svete Uršule, desno pa svete Neže. Ob tabernaklju, ki ima na vratcih vgravirano podobo ''Križanega'', stojita dva angela. Desno od oltarja je slika ''brezjanske Marije Pomagaj'', levo od nje pa kip sv. Terezije Deteta Jezusa. Desni stranski oltar je posvečen sv. Janezu Evangelistu. Oltarna slika je eno najboljših del slikarja Janeza Wolfa. Levo od nje je kip sv. Jožefa z Jezusom, desno pa sv. Antona Puščavnika. Ob tabernaklju sta dva angela. Levo od oltarja je na steni misijonski križ, desno pa tako imenovani ''praški Jezus''. Kip sv. Antona Padovanskega stoji pod zahodno emporo. Verjetno ga je izdelal Ivan Pengov. Pod vzhodno emporo blizu stranskega vhoda na steni vidimo kip ''Prebičanega in s trnjem kronanega Kristusa - Ecce Homo'', ki je še iz prejšnje župnijske cerkve. ===Freske=== Leta 1880 je dal dekan Martin Skubic slikarju Wolfu s [[freska]]mi poslikati kor. Na okroglem oboku nad glavnim oltarjem je v siju upodobljena ''Sveta Trojica''. Na steni prezbiterija levo od glavnega oltarja so od leve proti desni upodobljeni: sv. Marko z levom, sv. Matej z angelom in sv. Janez Krstnik z jagenjčkom. Pod njima sta v medaljonih naslikana cerkvena učitelja sv. Ambrož s panjem čebel in sv. Gregor Veliki s papeško palico in golobom. Na desni strani kora so od leve proti desni upodobljeni: Mojzes s tablami desetih zapovedi, sv. Janez z orlom in sv. Luka z bikom. Zadnje večje delo v cerkvi pod dekanom Skubicem je bilo slikanje [[transept|prečne ladje]] leta 1890. Prečno ladjo je poslikal slikar [[Matija Koželj]] iz [[Kamnik|Kamnika]]. Nad stranskim oltarjem ''Roženvenske Matere božje'' je njegova freska ''sv. Uršule v nebeški slavi''. Sv. Uršula se vzdiguje nad oblaki, v levici drži zmagoslavno bandero in puščico, znamenje njenega mučeništva. Nad njo sta dva angela, ki nosita palmovo vejico in lilijo za zmagovalko. Okoli sv. Uršule je v skupinah enajst njenih tovarišic - mučenk. Spodaj na oblakih je bel golob kot znamenje, da se je po njegovi prikazni našel prej neznani grob sv. Uršule. Nad spovednico na levi strani spredaj je upodobljen prizor iz ''Lukovega evagelija'', ki predstavlja Jezusa v hiši Simona farizeja, ko se sreča z grešnico. Jezus sedi pri mizi, ki je obložena z raznimi jedili. Pred njim kleči vsa skesana Marija Magdalena. Ta Koželjeva freska je bila med drugo svetovno vojno uničena zaradi [[bombardiranje|bombardiranja]] cerkve. Po vojni je po naročilu dekana [[Alojzij Dobrovoljc|Alojzija Dobrovoljca]] slikar [[Izidor Mole]] naslikal isti motiv. Poleg te freske je v medaljonih upodobil še slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. Na desni strani nad oltarjem sv. Janeza Ev. je freska ''sv. Frančiška v nebeški slavi''. Sv. Frančišek kleči v oblakih z razprostrtimi rokami ter gleda navzgor, na svetega duha v podobi goloba. Ob straneh sta dva angela. Sv. Frančiška obdajajo prvaki tretjega reda: francoski kralj sv. Ludvik, sv. Anton Padovanski, sv. Bonaventura, [[papež Honorij III.]], sv. Kazimir in svetnice: Elizabeta, Klara, Hijacinta, Marjeta in Frančiška Rimska. Nad spovednico na desni strani spredaj je freska ''Izgubljenega sina'', ki se strgan in mršav vrača k očetu. Obraz si zakriva z levico, oče pa ga želi objeti. Zadaj je videti nevoščljivega starejšega brata in hlapca, ki po očetovem naročilu prinaša izgubljenemu sinu najboljše oblačilo. Zgoraj so trije angeli, ki nesejo znamenja vere, upanja in ljubezni ter se veselijo nad grešnim sinom, ki se je spokoril. Poleg te freske sta v medaljonih naslikana cerkvena učitelja sv. Hieronim in sv. Avguštin. ===Ostale umetnine in oprema cerkve=== [[Križev pot]] je leta 1873 po Fuhrichovih predlogah naslikal Matija Koželj. Okvire zanj je izdelal [[Matija Ozbič]]. Ti okvirji so sedaj shranjeni na podstrešju farne cerkve, ker je bil križev pot s stebrov premeščen na stene in vstavljen v manjše okvire. Pod pevsko galerijo na steni visita sliki ''Žalostne matere božje'' in slika ''Vstajenja'' kot 15. slika križevega pota. Kropivniki so izklesani iz sivo črnega marmorja. Spovednice so štiri in se lepo prilegajo slogu cerkve. Božji grob je leta 1878 izdelal [[Janez Gosar]] iz [[Duplje|Dupelj]], z dekoracijami pa ga je poslikal slikar [[Anton Jebačin]]. Sedanji lestenci nimajo posebne umetniške vrednosti, kot jo je imel nekdanji lestenec, ki se je ob požaru leta 1945 razbil. Svečniki so bili vsi izdelani v delavnici Alberta in Maksa Samasse v Ljubljani. Jaslice so delo tirolskih mojstrov. Blagoslovljene so bile leta 1908, dopolnjene in popravljene pa leta 1952. Precej kipcev je v zadnjih letih izrezljal tudi [[Drago Košir]] iz [[Jelovec|Jelovca pri Sodražici]]. Kot pastirje je upodobil Ribničane pri obdelavi [[suha roba|suhe robe]]. V spomin na papežev obisk je izrezljal tudi kip papeža [[Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] Župnijsko bandero s slikama sv. Štefana in Brezmadežne je bilo izdelano leta 1909. Poleg njega sta še dve manjši banderi. Na prvem so upodobljeni pelikan in košarica kruha z ribo, na drugem pa velikonočno jagnje na knjigi ter trnje z žeblji. Tretje manjše bandere ima podobo Matere božje z Jezusom, katerima fant ponuja lilijo, dekle pa vrtnico. Na drugi strani je podoba velikonočnega jagnjeta. Poleg farnega bandera je še šest podružničnih bander. ===Orgle=== Prve znane [[orgle]] - pozitiv je stara ribniška župnijska cerkev dobila vsaj sredi [[18. stoletje|18. stoletja]]. Ta pozitiv se je že kmalu moral umakniti Križmanovim orglam. Prodali so ga [[cerkev svete Trojice, Hrovača|cerkvi v Hrovači]], kjer je bil do leta 1874. Takrat so v Hrovačo dobili iz ribniške cerkve Scholzove orgle. Pozitiv pa so ponovno prenesli, tokrat v [[cerkev svetega Lenarta, Nemška vas|cerkev v Nemški vasi]], kjer je še danes - žal brez piščali. V letih 1758-1760 je v stari ribniški cerkvi postavil orgle znameniti orglar [[Franc Ksaver Križman]], ki se je izdelovanja izučil pri Nakriču v [[Benetke|Benetkah]]. Izdelavo teh orgel mu je poveril tedanji ribniški župnik - naddiakon Janez Jakob Bajec. Dekan Skubic o njih piše: »"Ugotovljeno pa je, da so bile Križmanove orgle leta 1760 dogotovljene in v rabi. To vemo namreč iz priporočilnega pisma, ki ga je Bajec izstavil 26. oktobra 1761.« Te orgle so leta 1775 pogorele v požaru, ki je zajel cerkev. Ribničani so kmalu poskrbeli za nove, ki jih je leta 1782 izdelal celjski orglar [[Anton Scholz]]. Leta 1874 so jih zamenjali s sedanjimi orglami, ki jih je kot svoje 19. delo izdelal ljubljanski orglarski mojster [[France Goršič]]. Orgle imajo 26 pojočih registrov, mehanično trakturo in sapnice na poteg ter so prava mojstrovina tedanje orglarske obrti. Dispozicija registrov je že romantično zasnovana, kar je bilo za tedanje čase moderno. Ribniške orgle so danes v Sloveniji največje, še povsem originalno ohranjene, mehanične orgle iz [[19. stoletje|19. stoletja]], pa tudi preteklih stoletij nasploh. Orgle je leta 1987 obnovila orglarska delavnica Ottitsch iz Koroške. ===Zvonovi=== Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je ribniška župnijska cerkev premogla enega največjih [[zvon]]ov v škofiji. Izdelali so ga leta 1883, poimenovan je bil misijonski zvon ali ''misijonar''. V Ljubljani ga je leta 1884 ulil zvonar Albert Samassa. Postavljen je bil v vzhodnem [[zvonik]]u. Kot večina zvonov na Slovenskem je postal 5. januarja 1917 žrtev prve svetovne vojne. Ostali stari zvonovi izpred let 1916/1917 so bili še iz stare župnijske cerkve. Drugi zvon je bil leta 1779 ulit v Ljubljani. Predhodnik tega zvona se je stopil v silovitem požaru. Prva svetovna vojna mu je prizanesla, ne pa tudi druga, saj se je leta 1945 ob požaru raztalil. Tretji zvon je prav tako ulil Janez Jakob Samassa leta 1779. Četrti zvon je leta 1817 ulil v Ljubljani Jožef Reiss, ki je tedaj vodil Samassovo zvonarno v imenu dedičev pokojnega Vincenca Samassa. Peti - danes četrti - mrliški zvon je tudi prišel iz zvonarne Janeza Jakoba Samassa, in sicer leta 1790. Danes visi v vzhodnem zvoniku. Veliki, tretji in četrti zvon so bili odvzeti za potrebe avstrijske vojske. Leta 1923 so Ribničani v livarni Bühl v Mariboru naročili srednji in mali zvon. Srednji zvon je še ohranjen, mali in večji pa sta se raztalila ob požaru, ki ga je povzročilo bombardiranje cerkve, 18. aprila 1945. Srednji, veliki in mali zvon je leta 1947 v [[Zagreb|Zagrebu]] ulila zvonarna Kvirina Lebiša iz ostankov raztopljenih zvonov. V oktobru leta 1999 so tri zvonove zamenjali s štirimi novimi zvonovi, ki jih je ulila livarna Rudolf Perner iz [[Passau|Passaua]]. Pojejo v Parsifal motivu na tonih H° - d' - e' - g'. == Sklici in opombe == {{sklici}} ==Viri== * Ipavec, M. (2003). ''Kronika župnije Ribnica : 1987-2003''. Ribnica: Župnija. {{COBISS|ID=125541376}} * Ipavec, M. (1997). ''Vodnik po cerkvah ribniške župnije''. Ribnica: Župnijski urad. {{COBISS|ID=68762112}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|St. Stephen's Parish Church, Ribnica}} * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] {{zvezdica}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Štefan, Ribnica]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana I.|Ribnica]] [[Kategorija:Neoromanske cerkve v Sloveniji|Štefan, Ribnica]] [[Kategorija:Ribnica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v občini Ribnica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1868]] [[Kategorija:Župnija Ribnica]] 2utqbkec31tc51nhqpmu7ifahr77402 0 98089 5735505 5717835 2022-08-16T23:14:37Z Amanesciri2021 205950 /* V */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[nogometaš]]ev.''' {{CompactTOC2}} == A == * == B == *[[Yvan Beck|Ivan Bek]] *[[Dragoljub Bekvalac]] *[[Nenad Bjeković]] *[[Vladislav Bogićević]] *[[Vujadin Boškov]] == Ć == * [[Ivan Ćurković]] == D == *[[Milan Damjanović]] *[[Ivica Dragutinović]] * [[Dragan Džajić]] == Đ == *[[Filip Đorđević]] *[[Dejan Đurđević]] == E == * [[Ivan Ergić]] == G == * [[Mijat Gaćinović]] *[[Petar Golubović]] == I == *[[Saša Ilić]] *[[Ivica Iliev]] *[[Branislav Ivanović]] * [[Milutin Ivković]] == J == *[[Aleksandar Janković]] (*1972 in 1995) *[[Slaviša Jokanović]] *[[Milan Jovanović]] *[[Aleksandar Jović]] *[[Luka Jović]] *[[Milan Jović]] *[[Milovan Jović]] *[[Predrag Jović]] *[[Fahrudin Jusufi]] == K == * [[Gojko Kačar]] * [[Stanislav Karasi]] * [[Mateja Kežman]] * [[Aleksandar Kolarov]] *[[Filip Kostić]] *[[Darko Kovačević]] *[[Nenad Kovačević]] *[[Oliver Kovačević]] *[[Vladimir "Vladica" Kovačević]] *[[Alen Kozić]] *[[Refik Kozić]] * [[Miloš Krasić]] *[[Mladen Krstajić]] * [[Zdravko Kuzmanović]] == L == *[[Nenad Lalatović]] *[[Mladen Lazarević]] *[[Danko Lazović]] *[[Adem Ljajić]] * [[Aleksandar Luković]] == M == *[[Blagoje Marjanović]] *[[Ivan Marković]] *[[Vanja Marković]] *[[Nemanja Matić]] *[[Predrag Mijatović|Predrag "Peđa" Mijatović]] *[[Nenad Milijaš]] *[[Zoran Milinković]] *[[Sergej Milinković-Savić]] *[[Luka Milivojević]] *[[Rajko Mitić]] *[[Aleksandar Mitrović]] * [[Stefan Mitrović (nogometaš)|Stefan Mitrović]] * [[Mitar Mrkela]] == N == * [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]] *[[Milorad Nikolić]] *[[Nenad Nikolić]] *[[Ratko Nikolić]] == O == * [[Ivan Obradović]] * [[Predrag Ocokoljić]] == P == * [[Dragan Pantelić]] *[[Marko Pantelić]] *[[Andrija Pavlović]] *[[Miroslav Pavlović]] *[[Marko Perović]] *[[Vladimir Petrović]] *[[Željko Petrović]] *[[Vladimir "Vladica" Popović]] == R == *[[Uroš Račić]] *[[Ivan Radovanović]] *[[Antonio Rukavina]] == S == * [[Slobodan Santrač]] *[[Dule Savić]] *[[Stefan Savić]] *[[Aleksandar Sedlar]] *[[Vojislav Simeunović]] * [[Dejan Stanković]] *[[Luka Stojanović]] *[[Stevan Stojanović]] * [[Dragan Stojković]] * [[Vladimir Stojković]] * [[Ilija Stolica]] * [[Neven Subotić]] *[[Miralem Sulejmani]] == Š == * [[Dragoslav Šekularac]] * == T == *[[Dušan Tadić]] *[[Zvezdan Terzić]] *[[Aleksandar Tirnanić]] *[[Ivan Tomić]] *[[Nenad Tomović]] *[[Ivan Toplak]] *[[Duško Tošić]] *[[Miloš Trifunović]] == U == * [[Vojo Ubiparip]] * [[Dragan Ugrenović]] == V == * Todor "Toza" Veselinović *[[Nemanja Vidić]] *[[Dušan Vlahović]] *[[Momčilo Vukotić]] == Ž == * [[Nikola Žigić]] *[[Milan Živadinović]] *[[Bratislav Živković]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Nogometaši]] [[Kategorija:Srbski nogometaši|*]] od37a30zfi0o6mppzhkor0ch58drp5s 10 98099 5735230 5379330 2022-08-16T19:53:05Z A09 188929 pos.: bela (stdr. barva) in večji kontrast wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Sveto pismo | title = [[Sveto pismo|{{Barva|white|Sveto pismo}}]] | bodyclass = hlist | basestyle = background:#a30021; color:white; | groupstyle = width:5%; text-align:left; | list1style = background:#a30021; color:white; | list1 = '''[[Stara zaveza|{{Barva|white|Stara zaveza}}]]''' | group2 = [[Postava|{{Barva|white|Postava}}]] | list2 = * [[1. Mojzesova knjiga]] * [[2. Mojzesova knjiga]] * [[3. Mojzesova knjiga]] * [[4. Mojzesova knjiga]] * [[5. Mojzesova knjiga]] | group3 = Preroki | list3 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = background:#a30021; color: white; width:9%; text-align:left; | group1 = Zgodnji | list1 = * [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozue]] * [[Sodniki]] * [[1. Samuelova knjiga]] * [[2. Samuelova knjiga]] * [[1. knjiga kraljev]] * [[2. knjiga kraljev]] | group2 = Poznejši | list2 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = background:#a30021; color:white; width:8%; text-align:left; | group1 = Veliki | list1 = * [[Izaija (svetopisemska knjiga)|Izaija]] * [[Jeremija (svetopisemska knjiga)|Jeremija]] * [[Ezekiel (svetopisemska knjiga)|Ezekiel]] | group2 = Mali | list2 = * [[Ozej (svetopisemska knjiga)|Ozej]] * [[Joel (svetopisemska knjiga)|Joel]] * [[Amos (svetopisemska knjiga)|Amos]] * [[Abdija (svetopisemska knjiga)|Abdija]] * [[Jona (svetopisemska knjiga)|Jona]] * [[Mihej (svetopisemska knjiga)|Mihej]] * [[Nahum (svetopisemska knjiga)|Nahum]] * [[Habakuk (svetopisemska knjiga)|Habakuk]] * [[Sofonija (svetopisemska knjiga)|Sofonija]] * [[Agej (svetopisemska knjiga)|Agej]] * [[Zaharija (svetopisemska knjiga)|Zaharija]] * [[Malahija (svetopisemska knjiga)|Malahija]] }} }} | group4 = Spisi | list4 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = background:#a30021; color:white; width:9%; text-align:left; | group1 = Veliki | list1 = * [[Knjiga psalmov|Psalmi]] * [[Job (svetopisemska knjiga)|Job]] * [[Pregovori]] | group2 = Mali | list2 = * [[Ruta (svetopisemska knjiga)|Ruta]] * [[Visoka pesem]] * [[Pridigar (Kohelet)]] * [[Žalostinke]] * [[Esterina knjiga|Estera]] * [[Daniel (svetopisemska knjiga)|Daniel]] * [[Ezra (svetopisemska knjiga)|Ezra]] * [[Nehemija (svetopisemska knjiga)|Nehemija]] * [[1. kroniška knjiga]] * [[2. kroniška knjiga]] }} | group5 = [[Devterokanon|{{Barva|white|Devterokanon}}]] | list5 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = background:#a30021; color:white; width:9%; text-align:left; | list1 = * [[Judita (svetopisemska knjiga)|Judita]] * [[Tobit (svetopisemska knjiga)|Tobit]] * [[1. knjiga Makabejcev]] * [[2. knjiga Makabejcev]] * [[Knjiga modrosti]] * [[Sirah (svetopisemska knjiga)|Sirah]] * [[Baruh (svetopisemska knjiga)|Baruh]] | group2 = Dodatka | list2 = * [[Estera (grška)]] * [[Dodatki (grški) k Danielu]] }} | list6style = background:#a30021; color:white; | list6 = '''[[Nova zaveza|{{Barva|white|Nova zaveza}}]]''' | group7 = [[Evangelij|{{Barva|white|Evangeliji}}]] in [[Apostolska dela|{{Barva|white|Apostolska dela}}]] | list7 = * [[Evangelij po Mateju]] * [[Evangelij po Marku]] * [[Evangelij po Luku]] * [[Evangelij po Janezu]] * [[Apostolska dela]] | group8 = Pisma [[Sveti Pavel|{{Barva|white|svetega Pavla}}]] | list8 = * [[Pismo Rimljanom]] * [[1. pismo Korinčanom]] * [[2. pismo Korinčanom]] * [[Pismo Galačanom]] * [[Pismo Efežanom]] * [[Pismo Filipljanom]] * [[Pismo Kološanom]] * [[1. pismo Tesaloničanom]] * [[2. pismo Tesaloničanom]] * [[1. pismo Timoteju]] * [[2. pismo Timoteju]] * [[Pismo Titu]] * [[Pismo Filemonu]] * [[Pismo Hebrejcem]] | group9 = Splošna ali katoliška pisma | list9 = * [[Jakobovo pismo]] * [[1. Petrovo pismo]] * [[2. Petrovo pismo]] * [[1. Janezovo pismo]] * [[2. Janezovo pismo]] * [[3. Janezovo pismo]] * [[Judovo pismo]] | group10 = Preroška knjiga | list10 = * [[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetje]] | list11style = background:#a30021; color:white; | list11 = '''Teme''' | group12 = Teme | list12 = * [[Svetopisemski kanon]] * [[Knjige Svetega pisma]] * [[Prevajanje Svetega pisma|Prevajanje]] * [[Eksegeza Svetega pisma|Eksegeza]] * [[Zgodbe Svetega pisma]] * [[Seznam svetopisemskih oseb|Svetopisemske osebe]] * [[Seznam svetopisemskih krajev|Svetopisemski kraji]] * [[Adam in Eva (apokrifna izročila)]] * [[Rodoslovna neskladja v Svetem pismu (Geneza)]] | below = * [[Sveta knjiga|{{Barva|white|Sveta knjiga}}]] * [[Judovstvo|{{Barva|white|Judovstvo}}]] * [[Krščanstvo|{{Barva|white|Krščanstvo}}]] }}<noinclude> [[Kategorija:Svetopisemske predloge]] </noinclude> 0ioshtjt26g40lnetd6hj0wqiwuohqp 0 99875 5735512 5728981 2022-08-17T00:19:07Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Mihelič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|78. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2008]] uporabljalo 1.482 oseb. == Statistika == Med najpogostejšimi priimki v Sloveniji je [[priimek]] '''Mihelič''' na 78. mestu za priimkom [[Pintar]] na 77. in pred priimkom [[Hren (priimek)|Hren]] na 79. mestu. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] se je na dan [[31. december|31. decembra]] leta [[2007]] s priimkom Mihelič podpisovalo 1477 (1971: 1464; 1997: 1545) slovenskih državljanov in državljank. Največ, 471 ali 31 odstotkov, jih je bilo v osrednjeslovenski statistični regiji, v jugovzhodni Sloveniji 402 ali 26,4 odstotka, v podravski regiji 195 ali 12,8 odstotka, v gorenjski 170 ali 11,2 odstotka, v koroški 118 ali 7,8 odstotka itd. Obstaja tudi različica [[Mihalič]] (2004: 42 oseb, 8148. mesto) in [[Mihelić]]. == O priimku == Med imensko-priimkovnimi kombinacijami priimka Mihelič je bila najpogostejša Marija Mihelič na 88. mestu. Tako se je podpisovalo 71 oseb. Priimek Mihelič je tudi v dvojnih priimkih. Teh je bilo leta 1997 skupaj 38, in to 15 s priimkom Mihelič na prvem in 23 na drugem mestu. Glede na zapise v starih listinah je priimek Mihelič obstajal že v 16. stoletju. Tako je na primer zapisan v urbarju deželnoknežjega gospostva Poljane iz leta 1576: Gregor Michelitsch. Priimek Mihelič je nastal iz imena Mihel. Tvorjen je s priponskim obrazilom -ič in je prvotno pomenil 'sin Mihela'. Iz imena Mihael in njegovih različic so nastali še mnogi drugi priimki. Iz različice Mihel na primer še naslednji: Mihel (2004: manj kot 5), Mihela (manj kot 5) , Mihelač (92), Mihelak (147), Mihelc (manj kot 5), Mihelčič (603), Mihelec (13), Mihelin (101), Miheliš (manj kot 5), Mihelj (312), Miheljak (24), Mihev (71), Mihevc (394), Mihl (manj kot 5). Tvorjeni s priponskimi obrazili -a, -ač, -ak, -c, -čič, -ec, -in, -iš, -jak. Med temi je najpogostejši Mihelčič (2004: 603, 445. mesto). Ime Mihel je danes zelo redka različica zelo znanega imena Mihael (leta 2004 na 63. mestu: 3980 oseb). Ta ima mnogo pogostejšo in modno skrajšano obliko Miha (leta 2004 na 29. mestu: 7910 oseb). Ime Mihael je svetopisemskega izvora. Izhaja prek latinskega in grškega Michael iz hebrejskega imena Mihael z nekdanjim pomenom 'kdor je kakor Bog', pravzaprav Mi-ha-el pomeni 'kdo kot bog'. Imena, ki imajo sestavino -el 'bog', so še Natanael, Ezekijel, Emanuel, Samuel, Gabrijel, Rafael. Ime Mihael in njegove različice najdemo tudi v krajevnih imenih, na primer [[Mihalovci]], [[Mihalovec]], [[Mihelca]], [[Mihele]], [[Mihelja vas]], [[Mihovce]], [[Mihovci]], [[Mihovec]], [[Mihovica]], [[Mihovo]] ter [[Šmihel]] (3x), [[Šmihel nad Mozirjem]], [[Šmihel po Nanosom]], [[Šmihel pri Žužemberku]]. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Mihelič]] (1748—1818), zdravnik, fiziolog, medicinski pisec * [[Anže Mihelič]] (*1982), judoist *[[Barbara Mihelič]] (*1973), biologinja, direktorica [[ZOO Ljubljana]] * [[Breda Mihelič]] (*1948), umetnostna zgodovinarka, konservatorka (arhitektura in urbanizem) * [[Darja Mihelič]] (*1950), zgodovinarka, zaslužna raziskovalka ZRC SAZU * [[Franc Mihelič]] (*1949), glasbenik harmonikar, vodja ansambla Franca Miheliča * [[France Mihelič]] (1907—1998), slikar, profesor, akademik * [[France Mihelič (elektrotehnik)|France Mihelič]] (*1952), elektrotehnik, univ. prof. * [[Gašper Mihelič]] (*1991?), glasbenik, pevec (2 b) * [[Irena Mihelič]] (*1958), igralka * [[Jaka Mihelič]] (*1972), kipar * [[Janez Mihelič]] (1750—1792), duhovnik, zbiratelj pregovorov * [[Janez Mihelič (*1946)|Janez Mihelič]] (*1946), čebelar * [[Joseph Mihelič]] (1902—1989), teolog, biblicist (ZDA) * [[Jože Mihelič|Jože A. Mihelič]] (*1946), alpinist, turni smučar, fotograf, naravovarstvenik, urednik * [[Klemen Mihelič]], humanitarni delavec * [[Leopold Mihelič]] (1906—2001), izseljenski duhovnik (ZDA) * [[Lydia Mihelič Pulsipher]] (*1939), kulturna georgrafinja, univ. profesorica, častna konzulka v ZDA * [[Marina Mihelič|Marina Mihelič Satler]] (*1950), slikarka * [[Marjanca Mihelič]] (*1959), prevajalka, pisateljica * [[Milan Mihelič]] (1925—2021), arhitekt, akademik *Milan Mihelič (*1946), skladatelj * [[Mira Mihelič]] (1912—1985), pisateljica in prevajalka * [[Miran Mihelič]] (*1991), nogometaš * [[Miro Mihelič]], zdravnik kirurg, prof. MF * [[Mojca Mihelič]] (*1944), prevajalka *[[Nataša Mihelič]], pevka * [[Niko Mihelič]], novinar, strokovnjak za bencinske športe * [[Peter Mihelič (glasbenik)|Peter Mihelič]] (*1968), jazzovski pianist * [[Peter Mihelič (hokejist)|Peter Mihelič]] (*1979), hokejist * [[Polde Mihelič]] (1923—2007), slikar naivec * [[Primož Mihelič]], glasbenik, pevec (2 b) * [[Rok Mihelič]] (*1964), agronom, pedolog * [[Silvester Mihelič]] (1905—1981), duhovnik, ljudski misijonar, skladatelj, glasbeni vzgojitelj * [[Stane Mihelič]] (1906—2005), pedagog, slavist; čebelar, publicist * [[Tibor Mihelič Siyed]], kulturni menedžer, gledališčnik * [[Tine Mihelič]] (1941—2004), glasbenik - violinist, alpinist in planinski publicist * [[Tomaž Mihelič]] (*1974), gozdar, ornitolog (DOPPS) * [[Tomaž Mihelič]] - "[[Marlenna]]" (*1974), pevec transvestit, maneken, novinar * [[Tone Mihelič]] (Anton/io) (1915—1981), slikar (Trst) * [[Veronika Mihelič]] (*1948), operna pevka, sopranistka * [[Vlado Mihelič]] (1926—?), diplomat == Glej tudi== * priimek [[Mihalič]] * priimek [[Mihelač]] * priimek [[Mihelčič]] * priimek [[Mihevc]] * priimek [[Mihevec]] * priimka [[Mihalinec]] in [[Miheljak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Mihelič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] iopnothsg79unoc5c2xr0k4qia89fl5 5735514 5735512 2022-08-17T00:45:39Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Mihelič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|78. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2008]] uporabljalo 1.482 oseb. == Statistika == Med najpogostejšimi priimki v Sloveniji je [[priimek]] '''Mihelič''' na 78. mestu za priimkom [[Pintar]] na 77. in pred priimkom [[Hren (priimek)|Hren]] na 79. mestu. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] se je na dan [[31. december|31. decembra]] leta [[2007]] s priimkom Mihelič podpisovalo 1477 (1971: 1464; 1997: 1545) slovenskih državljanov in državljank. Največ, 471 ali 31 odstotkov, jih je bilo v osrednjeslovenski statistični regiji, v jugovzhodni Sloveniji 402 ali 26,4 odstotka, v podravski regiji 195 ali 12,8 odstotka, v gorenjski 170 ali 11,2 odstotka, v koroški 118 ali 7,8 odstotka itd. Obstaja tudi različica [[Mihalič]] (2004: 42 oseb, 8148. mesto) in [[Mihelić]]. == O priimku == Med imensko-priimkovnimi kombinacijami priimka Mihelič je bila najpogostejša Marija Mihelič na 88. mestu. Tako se je podpisovalo 71 oseb. Priimek Mihelič je tudi v dvojnih priimkih. Teh je bilo leta 1997 skupaj 38, in to 15 s priimkom Mihelič na prvem in 23 na drugem mestu. Glede na zapise v starih listinah je priimek Mihelič obstajal že v 16. stoletju. Tako je na primer zapisan v urbarju deželnoknežjega gospostva Poljane iz leta 1576: Gregor Michelitsch. Priimek Mihelič je nastal iz imena Mihel. Tvorjen je s priponskim obrazilom -ič in je prvotno pomenil 'sin Mihela'. Iz imena Mihael in njegovih različic so nastali še mnogi drugi priimki. Iz različice Mihel na primer še naslednji: Mihel (2004: manj kot 5), Mihela (manj kot 5) , Mihelač (92), Mihelak (147), Mihelc (manj kot 5), Mihelčič (603), Mihelec (13), Mihelin (101), Miheliš (manj kot 5), Mihelj (312), Miheljak (24), Mihev (71), Mihevc (394), Mihl (manj kot 5). Tvorjeni s priponskimi obrazili -a, -ač, -ak, -c, -čič, -ec, -in, -iš, -jak. Med temi je najpogostejši Mihelčič (2004: 603, 445. mesto). Ime Mihel je danes zelo redka različica zelo znanega imena Mihael (leta 2004 na 63. mestu: 3980 oseb). Ta ima mnogo pogostejšo in modno skrajšano obliko Miha (leta 2004 na 29. mestu: 7910 oseb). Ime Mihael je svetopisemskega izvora. Izhaja prek latinskega in grškega Michael iz hebrejskega imena Mihael z nekdanjim pomenom 'kdor je kakor Bog', pravzaprav Mi-ha-el pomeni 'kdo kot bog'. Imena, ki imajo sestavino -el 'bog', so še Natanael, Ezekijel, Emanuel, Samuel, Gabrijel, Rafael. Ime Mihael in njegove različice najdemo tudi v krajevnih imenih, na primer [[Mihalovci]], [[Mihalovec]], [[Mihelca]], [[Mihele]], [[Mihelja vas]], [[Mihovce]], [[Mihovci]], [[Mihovec]], [[Mihovica]], [[Mihovo]] ter [[Šmihel]] (3x), [[Šmihel nad Mozirjem]], [[Šmihel po Nanosom]], [[Šmihel pri Žužemberku]]. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Mihelič]] (1748—1818), zdravnik, fiziolog, medicinski pisec * [[Anže Mihelič]] (*1982), judoist *[[Barbara Mihelič]] (*1973), biologinja, direktorica [[ZOO Ljubljana]] * [[Breda Mihelič]] (*1948), umetnostna zgodovinarka, konservatorka (arhitektura in urbanizem) * [[Darja Mihelič]] (*1950), zgodovinarka, zaslužna raziskovalka ZRC SAZU * [[Franc Mihelič]] (*1949), glasbenik harmonikar, vodja ansambla Franca Miheliča * [[France Mihelič]] (1907—1998), slikar, profesor, akademik * [[France Mihelič (elektrotehnik)|France Mihelič]] (*1952), elektrotehnik, univ. prof. * [[Gašper Mihelič]] (*1991?), glasbenik, pevec (2 b) * [[Irena Mihelič]] (*1958), igralka * [[Jaka Mihelič]] (*1972), kipar * [[Janez Mihelič]] (1750—1792), duhovnik, zbiratelj pregovorov * [[Janez Mihelič (*1946)|Janez Mihelič]] (*1946), čebelar * [[Joseph Mihelič]] (1902—1989), teolog, biblicist (ZDA) * [[Jože Mihelič|Jože A. Mihelič]] (*1946), alpinist, turni smučar, fotograf, naravovarstvenik, urednik * [[Klemen Mihelič]], humanitarni delavec * [[Leopold Mihelič]] (1906—2001), izseljenski duhovnik (ZDA) * [[Lydia Mihelič Pulsipher]] (*1939), kulturna georgrafinja, univ. profesorica, častna konzulka v ZDA * [[Marina Mihelič|Marina Mihelič Satler]] (*1950), slikarka * [[Marjanca Mihelič]] (*1959), prevajalka, pisateljica * [[Milan Mihelič]] (1925—2021), arhitekt, akademik *Milan Mihelič (*1946), skladatelj * [[Mira Mihelič]] (1912—1985), pisateljica in prevajalka * [[Miran Mihelič]] (*1991), nogometaš * [[Miro Mihelič]], zdravnik kirurg, prof. MF * [[Mojca Mihelič]] (*1944), prevajalka *[[Nataša Mihelič]], pevka * [[Niko Mihelič]], novinar, strokovnjak za bencinske športe * [[Peter Mihelič (glasbenik)|Peter Mihelič]] (*1968), jazzovski pianist * [[Peter Mihelič (hokejist)|Peter Mihelič]] (*1979), hokejist * [[Polde Mihelič]] (1923—2007), slikar naivec * [[Rok Mihelič]] (*1964), agronom, pedolog * [[Silvester Mihelič]] (1905—1981), duhovnik, ljudski misijonar, skladatelj, glasbeni vzgojitelj * [[Stane Mihelič]] (1906—2005), pedagog, metodik slovenščine; čebelar, publicist * [[Tibor Mihelič Siyed]], kulturni menedžer, gledališčnik * [[Tine Mihelič]] (1941—2004), glasbenik - violinist, alpinist in planinski publicist * [[Tomaž Mihelič]] (*1974), gozdar, ornitolog (DOPPS) * [[Tomaž Mihelič]] - "[[Marlenna]]" (*1974), pevec transvestit, maneken, novinar * [[Tone Mihelič]] (Anton/io) (1915—1981), slikar (Trst) * [[Veronika Mihelič]] (*1948), operna pevka, sopranistka * [[Vlado Mihelič]] (1926—?), diplomat == Glej tudi== * priimek [[Mihalič]] * priimek [[Mihelač]] * priimek [[Mihelčič]] * priimek [[Mihevc]] * priimek [[Mihevec]] * priimka [[Mihalinec]] in [[Miheljak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Mihelič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] kkuomvh34revh8plgf8vg4u85cqwdnx 5735515 5735514 2022-08-17T00:46:35Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Mihelič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|78. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2008]] uporabljalo 1.482 oseb. == Statistika == Med najpogostejšimi priimki v Sloveniji je [[priimek]] '''Mihelič''' na 78. mestu za priimkom [[Pintar]] na 77. in pred priimkom [[Hren (priimek)|Hren]] na 79. mestu. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] se je na dan [[31. december|31. decembra]] leta [[2007]] s priimkom Mihelič podpisovalo 1477 (1971: 1464; 1997: 1545) slovenskih državljanov in državljank. Največ, 471 ali 31 odstotkov, jih je bilo v osrednjeslovenski statistični regiji, v jugovzhodni Sloveniji 402 ali 26,4 odstotka, v podravski regiji 195 ali 12,8 odstotka, v gorenjski 170 ali 11,2 odstotka, v koroški 118 ali 7,8 odstotka itd. Obstaja tudi različica [[Mihalič]] (2004: 42 oseb, 8148. mesto) in [[Mihelić]]. == O priimku == Med imensko-priimkovnimi kombinacijami priimka Mihelič je bila najpogostejša Marija Mihelič na 88. mestu. Tako se je podpisovalo 71 oseb. Priimek Mihelič je tudi v dvojnih priimkih. Teh je bilo leta 1997 skupaj 38, in to 15 s priimkom Mihelič na prvem in 23 na drugem mestu. Glede na zapise v starih listinah je priimek Mihelič obstajal že v 16. stoletju. Tako je na primer zapisan v urbarju deželnoknežjega gospostva Poljane iz leta 1576: Gregor Michelitsch. Priimek Mihelič je nastal iz imena Mihel. Tvorjen je s priponskim obrazilom -ič in je prvotno pomenil 'sin Mihela'. Iz imena Mihael in njegovih različic so nastali še mnogi drugi priimki. Iz različice Mihel na primer še naslednji: Mihel (2004: manj kot 5), Mihela (manj kot 5) , Mihelač (92), Mihelak (147), Mihelc (manj kot 5), Mihelčič (603), Mihelec (13), Mihelin (101), Miheliš (manj kot 5), Mihelj (312), Miheljak (24), Mihev (71), Mihevc (394), Mihl (manj kot 5). Tvorjeni s priponskimi obrazili -a, -ač, -ak, -c, -čič, -ec, -in, -iš, -jak. Med temi je najpogostejši Mihelčič (2004: 603, 445. mesto). Ime Mihel je danes zelo redka različica zelo znanega imena Mihael (leta 2004 na 63. mestu: 3980 oseb). Ta ima mnogo pogostejšo in modno skrajšano obliko Miha (leta 2004 na 29. mestu: 7910 oseb). Ime Mihael je svetopisemskega izvora. Izhaja prek latinskega in grškega Michael iz hebrejskega imena Mihael z nekdanjim pomenom 'kdor je kakor Bog', pravzaprav Mi-ha-el pomeni 'kdo kot bog'. Imena, ki imajo sestavino -el 'bog', so še Natanael, Ezekijel, Emanuel, Samuel, Gabrijel, Rafael. Ime Mihael in njegove različice najdemo tudi v krajevnih imenih, na primer [[Mihalovci]], [[Mihalovec]], [[Mihelca]], [[Mihele]], [[Mihelja vas]], [[Mihovce]], [[Mihovci]], [[Mihovec]], [[Mihovica]], [[Mihovo]] ter [[Šmihel]] (3x), [[Šmihel nad Mozirjem]], [[Šmihel po Nanosom]], [[Šmihel pri Žužemberku]]. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Mihelič]] (1748—1818), zdravnik, fiziolog, medicinski pisec * [[Anže Mihelič]] (*1982), judoist *[[Barbara Mihelič]] (*1973), biologinja, direktorica [[ZOO Ljubljana]] * [[Breda Mihelič]] (*1948), umetnostna zgodovinarka, konservatorka (arhitektura in urbanizem) * [[Darja Mihelič]] (*1950), zgodovinarka, zaslužna raziskovalka ZRC SAZU * [[Franc Mihelič]] (*1949), glasbenik harmonikar, vodja ansambla Franca Miheliča * [[France Mihelič]] (1907—1998), slikar, profesor, akademik * [[France Mihelič (elektrotehnik)|France Mihelič]] (*1952), elektrotehnik, univ. prof. * [[Gašper Mihelič|Gašper]] in [[Primož Mihelič]], glasbenika in pevca (2 b) * [[Irena Mihelič]] (*1958), igralka * [[Jaka Mihelič]] (*1972), kipar * [[Janez Mihelič]] (1750—1792), duhovnik, zbiratelj pregovorov * [[Janez Mihelič (*1946)|Janez Mihelič]] (*1946), čebelar * [[Joseph Mihelič]] (1902—1989), teolog, biblicist (ZDA) * [[Jože Mihelič|Jože A. Mihelič]] (*1946), alpinist, turni smučar, fotograf, naravovarstvenik, urednik * [[Klemen Mihelič]], humanitarni delavec * [[Leopold Mihelič]] (1906—2001), izseljenski duhovnik (ZDA) * [[Lydia Mihelič Pulsipher]] (*1939), kulturna georgrafinja, univ. profesorica, častna konzulka v ZDA * [[Marina Mihelič|Marina Mihelič Satler]] (*1950), slikarka * [[Marjanca Mihelič]] (*1959), prevajalka, pisateljica * [[Milan Mihelič]] (1925—2021), arhitekt, akademik *Milan Mihelič (*1946), skladatelj * [[Mira Mihelič]] (1912—1985), pisateljica in prevajalka * [[Miran Mihelič]] (*1991), nogometaš * [[Miro Mihelič]], zdravnik kirurg, prof. MF * [[Mojca Mihelič]] (*1944), prevajalka *[[Nataša Mihelič]], pevka * [[Niko Mihelič]], novinar, strokovnjak za bencinske športe * [[Peter Mihelič (glasbenik)|Peter Mihelič]] (*1968), jazzovski pianist * [[Peter Mihelič (hokejist)|Peter Mihelič]] (*1979), hokejist * [[Polde Mihelič]] (1923—2007), slikar naivec * [[Rok Mihelič]] (*1964), agronom, pedolog * [[Silvester Mihelič]] (1905—1981), duhovnik, ljudski misijonar, skladatelj, glasbeni vzgojitelj * [[Stane Mihelič]] (1906—2005), pedagog, metodik slovenščine; čebelar, publicist * [[Tibor Mihelič Siyed]], kulturni menedžer, gledališčnik * [[Tine Mihelič]] (1941—2004), glasbenik - violinist, alpinist in planinski publicist * [[Tomaž Mihelič]] (*1974), gozdar, ornitolog (DOPPS) * [[Tomaž Mihelič]] - "[[Marlenna]]" (*1974), pevec transvestit, maneken, novinar * [[Tone Mihelič]] (Anton/io) (1915—1981), slikar (Trst) * [[Veronika Mihelič]] (*1948), operna pevka, sopranistka * [[Vlado Mihelič]] (1926—?), diplomat == Glej tudi== * priimek [[Mihalič]] * priimek [[Mihelač]] * priimek [[Mihelčič]] * priimek [[Mihevc]] * priimek [[Mihevec]] * priimka [[Mihalinec]] in [[Miheljak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Mihelič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1o5t3agjosto44pecgvedxr31c986c0 0 104894 5735350 5719692 2022-08-16T20:20:16Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Katarine Aleksandrijske]] v [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske | fullname = | image = <!-- WD --> | imagealt = | caption = | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Rova]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Katarina Aleksandrijska]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1741 | completed date = 1742 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 1742 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = [[gotska arhitektura]] | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Rova|Rova]] | deanery = | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Katarine | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 2234 | občina=Domžale<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske''' je [[cerkev (zgradba)|cerkev]], ki stoji hribu v [[Rova|Rovah]]. Ta svetnica je zavetnica mladine, učenjakov, rokodelcev, voznikov in trgovcev ter priprošnjica ob raznih boleznih, za srečno zadnjo uro in drugo. Točnega datuma, kdaj naj bi sv. Katarina »prišla« na Rova, ne vemo. Prva cerkev je omenjena že leta 1341. Vemo pa, da je leta 1511 lavantinski škof Pewerl v rovski cerkvi posvetil oltarje [[sveta Katarina|sv. Katarine]], [[sveta Marija Magdalena|sv. Marije Magdalene]] in [[sveta Helena|sv. Helene]]. Sedanjo [[baročna arhitektura|baročno]] cerkev so na Rovah začeli graditi leta 1741, slovesno blagoslovljena pa je bila leta 1742. Denar za gradnjo so si rovljani sposodili od raznih cerkva iz [[Kamniška dolina|Kamniške doline]] in ga vračali vse do leta 1775. Na Rovah so bili stari [[bron]]asti zvonovi že od nastanka cerkve. Kasneje so bili večkrat preliti in narejeni novi. Leta 1851 so obesili dva nova zvonova, ki sta bila narejena iz dveh starih, eden pa je še ostal. Leta 1917 je [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijska]] vojska z Rov odpeljala veliki zvon, nato pa še srednjega. Tako je na Rovah ostal le mali zvon. Na pobudo Jerneja Andrejka pl. Livnograjskega so leta 1921 na [[Jesenice|Jesenicah]] naročili nove, tokrat [[jeklo|jeklene]] zvonove. Istega leta so jih rovski fantje, ob potrkavanju radomeljskih in malega rovskega zvona, pripeljali na Rova. Obesil in uglasil jih je Franc Jerman iz Ihana. Stari mali zvon pa je bil prodan v [[Groblje]]. Od leta 2004 se po rovski župniji znova oglašajo novi bronasti zvonovi. Na predlog, podprt z velikodušnim darom Janeza Mava s Pehčanije in prispevki vernikov, so zamenjali stare jeklene zvonove. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Katarina, Rova]] [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske|Rova]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Katarina Aleksandrijska, Rova]] [[Kategorija:Rova]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1742]] 30jcpm198hb24tdmavpzfr41kana4dc 0 107873 5735546 5640265 2022-08-17T07:17:17Z G-Cup 10746 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} [[Slika:Si10.1ct.jpg|thumb|right|Plečnikov parlament na [[slovenski evro kovanci|slovenskem kovancu]] za 0,10 [[€]] ]] '''Katedrala svobode''' (tudi '''Plečnikov parlament''') je drugi od dveh idejnih načrtov za [[Slovenija|slovenski]] [[parlament]], ki ga je izdelal znani slovenski arhitekt [[Jože Plečnik]] leta 1947, na povabilo tedanjega predsednika Ljudske skupščine, za zidanje novega slovenskega parlamenta, Ime je prav tako Plečnikova zamisel. Parlament naj bi stal v [[Tivoli]]ju, pred ribnikom. Projekt ni bil realiziran zaradi finančnih težav. Prva njegova zamisel (iz druge polovice 40. let 20. stoletja) za parlament je bila postavljena na mesto dela [[ljubljanski grad|ljubljanskega gradu]]. Pravzaprav je hotel celotno grajsko stavbo podreti in namesto nje postaviti [[monument]]alno osemkotno zasnovano zgradbo parlamenta s slavnostnim dostopom, ki bi se začel poleg [[magistrat]]a ob vznožju grajskega griča; ni jasno, ali je šlo za resno namero ali zgolj umetniško študijo. == Zasnova == Masivna kvadratna [[kolonada]] bi obkrožala [[valj]]asto dvonadstropno glavno poslopje, nad katero bi se dvigala visoka [[stožec|stožčasta]] [[kupola]]. Slonela bi na poševnih stebrih in bi se razpenjala nad parlamentarno zbornico. Pročelje bi merilo 50 metrov v dolžino, stožec pa bi se vzpenjal do višine 120 metrov. Plečnik je zasnoval nekaj rahlo različnih si načrtov, nekateri vsebujejo drugo krožno kolonado na drugem nadstropju glavnega poslopja, ali pa asimetrično pritličje. Načrti in maketa so bili navdih za različne umetniške interpretacije, za znamke in slovenski kovanec (oblikoval M. Licul). Stožčasti parlament in voda sta navdihnila celo projekt za beneški bienale. == Glej tudi == * [[Slovenska Akropola]] == Zunanje povezave == * [http://www.utopija.si/2007/03/29/homage-plecniku-ob-predsedovanju-eu/ Maketa] * [http://www.triera.net/upload/Kultura/drugo/ple__nik_5_show.jpg Maketa (2)] * [http://www.posta.si/opis-postnega-ziga/121/Osamosvojitev-Slovenije?nodeid=534 Znamka z motivom parlamenta] [[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]] [[Kategorija:Neizgrajene stavbe]] [[Kategorija:Dela leta 1947]] plvv2kvybwv43x5it9wqr6mw3qlpnxn 0 111076 5735268 5450929 2022-08-16T20:02:09Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Antona Padovanskega]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Gerlinci - Kapela sv. Antona Padovanskega | image = Kirche_Gerlinci.JPG <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 3226 <!--lokacija--> | lokacija = [[Gerlinci]] | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 45 |lat_seconds = 41.92 |lat_direction = N | long_degrees = 16 |long_minutes = 0 | long_seconds = 19 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | občina = Cankova <!--ostali podatki--> | arhitektura = | zgrajeno = 1861 }} '''Kapela svetega Antona Padovanskega''' ([[prekmurščina|prekmursko]] ''Kapejla Svétoga Antona Paduvanskoga'' ali ''Padavanskoga'') je [[kapela]] v kraju [[Gerlinci]], spada v [[župnija Pertoča|župnijo Pertoča]], [[občina Cankova]]. == O kapeli == Kapela je posvečena [[Sveti Anton Padovanski|sv. Antonu Padovanskemu]], ki goduje 13. junija. 1. aprila 1861 je 88 vaščanov podpisalo posebno listino, da bodo zgradili vaško kapelo. Dano besedo so uresničili še istega leta in sezidali vaško kapelo. Kapela je bila leta 1961 ob stoletnici obnovljena. Druga obnova je bila v letih 1994 ko so naredili hidroizolacijo, leta 1995 so uredili fasado in notranjost, v letu 1996 pa so nabavili nove klopi in elektrificirali zvonjenje. == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Viri == * Jože Vinkovič: ''Vaške kapele v župniji Pertoča'' == Glej tudi == * [[Galerija sakralnih objektov v Prekmurju]] == Zunanje povezave == {{Geopedia|L455_F52_T13_b4_x577155_y180225_s16}} [[Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1861]] [[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega|Gerlinci]] [[Kategorija:Kapele v Sloveniji|Anton Padovanski, Gerlinci]] [[Kategorija:Gerlinci]] qgaahtgdpd0f2oia2qc9zq4r24o73lq 0 111419 5735363 5685268 2022-08-16T20:23:52Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Ladislava I. Ogrskega]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Ladislava I. Ogrskega]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev svetega Ladislava | fullname = | image =<!-- WD --> | caption = Cerkev svetega Ladislava v Beltincih | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Ladislav]] | side altars = | relics = | status = | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | deanery = [[Dekanija Lendava|Lendava]] | diocese = [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Beltinci - Cerkev sv. Ladislava | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. avgust 2012 | refšt=2871 | lokacija = [[Beltinci]] | občina = Beltinci <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev''' stoji v kraju [[Beltinci]], [[Župnija Beltinci|župniji Beltinci]] in [[občina Beltinci|istoimenski občini]] == Zgodovina == Prvo cerkev omenjeno v letu 1669 so uporabljali [[grof]]je, ki so prebivali v beltinskem [[grad]]u. Bila je lesena, pokrita s [[skodla|skodlami]]; na glavnem oltarju je kraljevala slika Gospodovega vstajenja. General Ladislav Ebergenyi je dal v [[barok|baročnem]] slogu zgraditi 1742 zidano cerkev, posvečeno svojemu zavetniku svetemu Ladislavu, ki je bil poljsko-ogrskega porekla. Kot vladar je s krepko roko utrdil kraljestvo, ki so ga razmajale zdrahe po smrti svetega Štefana Ogrskega, kateri je umrl brez potomcev – in so mu sledili kar po vrsti nesposobni in svojeglavi vladarji. Obenem je utrdil katoliško vero med ljudstvom. Kot samostojna je [[župnija]] so Beltinci omenjeni 1760, ko se je pražupnija Turnišče razdelila na dva enaka dela. <ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/%C5%BDupnija-Beltinci-264725353559553/ |title= Župnija Beltinci|publisher=Župnija Beltinci|date=17. september 2011|accessdate=3. oktober 2021}}</ref> 1890 so ji na severni strani dozidali stransko [[ladja (arhitektura)|ladjo]], a na južni strani 1894 Marijino stransko [[kapela|kapelo]] z napisom »Ave Marija« in s kamnitim [[oltar]]jem. Na njem blesti renesančni relief Marije z Jezuščkom iz 15. stoletja. Pod to kapelo je [[grobnica]] [[grof|grofovske]] [[družina Zichy|družine Zichyjeve]], zgrajena 1895. <ref name="#1">{{cite web|url=https://www.bergfex.at/sommer/beltinci/highlights/14057-die-kirche-des-heiligen-ladislav-beltinci/ |title= Die Kirche des heiligen Ladislav Beltinci|publisher=Bergfex.at|date= |accessdate=3. oktober 2021}}</ref> [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] svetega Ladislava ima čudovito pročelje, saj sta ob glavnem vhodu v cerkev na desni in levi strani dva [[stolp]]a. V začetku stranske ladje pa je zvonik, ki so ga sezidali leta 1777. V zvoniku beltinske cerkve naznanjajo vesele in žalostne dogodke štirje [[zvon]]ovi. Prvotni oltar je bil iz leta 1799. === Novejša podoba === [[Slika:Postcard of Beltinci church 1960s.jpg|thumb|left|250px|Cerkev na razglednici iz 1960. let]] [[File:Saint Ladislaus church in Beltinci Interior 04.jpg|thumb|180px|right|Notranjščina [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Cerkve svetega Ladislava v Beltincih]]]] V skladu z bogoslužnimi določbami [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora]] so preurejali tudi Cerkev svetega Ladislava. Tako je dobila 1972 daritveni oltar proti ljudstvu, na katerem je bil preurejeni [[tabernakelj]]. Nad oltarjem je slika sv. Ladislava. [[Prižnica]] je postavljena 1959 in jo krasijo slike [[evangelist]]ov. Krstni kamen je iz leta 1749. V stranski ladji so štirje kipi: Srca Jezusovega, sv. Marije, sv. Jožefa in sv. Frančiška. [[Križev pot]] pa so kupili 1903. leta v [[Švica|Švici]]. V cerkveni grobnici so pokopani grof Avgust Zichy, njegova žena Hedvika in njune hčere: zadnja grofica Marija – ki jo starejši ljudje še pomnijo po njeni dobrodelnosti, Teodora – ki je umrla v sluhu svetosti - in Anastazija, ki se je edina poročila in sicer na Madžarsko. Na cerkvenem trgu je na visokem stebru kip svetega Teodorja, prvotnega [[zavetnik]]a [[Benetke|Benetk]], kjer so imeli beltinski grofje Zichyji svojo počitniško hišo. 1993. leta je bil kip obnovljen. Na cerkven trgu je tudi »beneški« [[studenec]]. Župnišče so zgradili 1736. leta, prenovili v 1962. in 1989. letu. 1989 so izolirali temelje, na novo uredili električno napeljavo in vpeljali vodovod. Leta 1982 so ob beltinskem župnišču zgradili župnijski dom, v katerem so tri učilnice. Od leta 2008 deluje v župnijskem domu glasbena šola. Beltinska župnija lepo skrbi za prvotno zunanjo podobo cerkvene zgradbe. Po navodilih spomeniškega varstva so pročelje nazadnje obnovili 1985, 1993 pa so obnovili notranjost cerkve, jo prepleskali in obnovili freske. Leta 1996 so bile na koru postavljene nove orgle z 28 registri. Zadnje čase (2021) pa zopet temeljito obnavljajo prezbiterij. == Arhitektura == === Sveti Teodor in Beneški studenec === [[File:Column of San Teodoro in Piazzetta San Marco (Venice).jpg|thumb|180px|right|Kip Svetega Teodorja na zahodnem stebru na Trgu svetega Marka v Benetkah]] [[File:Postcard of Beltinci (3).jpg|thumb|180px|left|Kip Svetega Teodorja na stebru pred beltinško cerkvijo na razglednici iz začetka [[20. stoletje|20. st.]] ]] Baročno stavbo iz 1742 je 1893 - 95 je predelal v neobaročno - klasicističnem slogu stavbenik [[Max von Ferstel]] (1859-1936). V cerkvenem prostoru sta kopiji z začetka 20. stoletja: ''beneški vodnjak'' in ''steber s kipom svetega Teodorja z zmajem''; zmaja nekateri neredko mešajo s krokodilom, Teodorja pa s Panteleonom. <ref>{{cite web|url= https://sobotainfo.com/novica/lokalno/zakaj-pri-nas-stoji-kip-moskega-z-mrtvim-krokodilom-pod-nogami/439464|title=Zakaj pri nas stoji kip moškega z mrtvim krokodilom pod nogami?|publisher=sobotainfo|date=29. julij 2018|accessdate=25. september 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/%C5%BDupnija-Beltinci-264725353559553/|title=Župnija Beltinci|publisher=sobotainfo|date=17. september 2021|accessdate=3. oktober 2021}}</ref> Na južni strani cerkve je med 1890-1894 dal postaviti beneški studenec in spomenik sv. Teodorja, zvest posnetek spomenika na Markovem trgu v Benetkah. V Beltincih je bil leta 1989 originalni kip zamenjan z lesenim; obnovljeni beneški studenec z grbi se je ohranil do danes v sicer malce spremenjeni obliki. Sveti Teodor skupaj s Svetim Markom sta izvirno kipa postavljena na Trgu svetega Marka v Benetkah. Sveti Teodor iz Amanseje, upodobljen ko ubija zmaja, je bil prvi zavetnik Benetk in ga smatrajo za svetnika, ki je bil med najbolj češčenimi vojaki mučenci Vzhoda. Bil je zavetnik Benetk, dokler ni prevzel njegove vloge Sveti Marko v trinajstem stoletju. Ko so se namreč Benetke dovolj osamosvojile od Carigrada, jim je bilo pod častjo, da bi častili za zavetnika bizantinskega svetnika, čigar posnetek obstaja sicer tudi znotraj Doževe palače. <ref>{{cite web|url= https://www.tripadvisor.it/ShowUserReviews-g187870-d2557621-r255606898-Colonna_di_San_Marco_e_San_Teodoro-Venice_Veneto.html|title=Santo protettore di Venezia|publisher=Frankino36|date=18. februar 2014|accessdate=3. oktober 2021}}</ref> Sveti Teodor skupaj s Svetim Markom – dva kipa na dveh stebrih, ki krasita Trg svetega Marka v Benetkah, padeta v oči vsakemu obiskovalcu Benetk. Tam je imela [[grof]]ovska [[družina Zichy]] svojo počitniško hišo. Izletniki navadno slikajo prvega in jim za drugega ni mar ne vedoč niti kaj pomeni niti kako vlogo je nekdaj igral v življenju [[Serenissima|Serenissime]]. Sveti [[Teodor Amansejski]] je upodobljen, ko ubija zmaja, in je sicer bil prvi zavetnik Benetk - zaščitnik v času vojn, ki jih Benetkam ni manjkalo. <ref>{{cite web|url=https://www.tripadvisor.it/ShowUserReviews-g187870-d2557621-r255606898-Colonna_di_San_Marco_e_San_Teodoro-Venice_Veneto.html|title= Colonna di San Marco e San Teodoro. Il primo patrono di Venezia|publisher=Franco1953Genova|date=21. februar 2015|accessdate=3. oktober 2021}}</ref> V Zičijevem rodovniku najdemo tudi ime Teodor (ogrsko Tivadar), pa tudi svoji hčerki je dal Avgust Zichy ime po svetem Teodorju - Teodora. === Kapela "Ave Maria" === [[File:Beltinci_AveMaria_kapela.jpg|thumb|180px|Kapela "Ave Maria" je postavljena nad grobnico [[Družina Zichy|Družine Ziči]] v [[Beltinci]]h ]] Grof [[Avgust Zichy]] je dal leta 1894 prizidati na južni strani cerkve Marijino kapelo – »Ave Maria«, pod katero so leto pozneje zgradili tudi grofovsko družinsko grobnico. V njej je pokopana cela družina: oče Avgust, mati Hedvika, ter hčerke Marija, Teodora in Anastazija. Za četrto hčerko Frido obstaja malo podatkov in ne počiva v Beltincih. == Pomen == [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Cerkev svetega Ladislava v Beltincih]] je skratka najpomembnejši spomenik zgodovinskega stavbeništva 19. stoletja v [[Prekmurje|Prekmurju]]. <ref name="#1"/> == Stare razglednice == <center> <gallery> File: Beltinci_1899_-_litografija_kopija.jpg|Barvna litografija predstavlja središče trga iz 1899 z napisom: »Üdvözlet Bellatinczről!« („Pozdrav iz [[Beltinci|Beltinec]]”). File:Beltinci_1905_-_cerkev.jpg |Barvna litografija predstavlja Cerkev sv. Ladislava v Beltincih iz leta 1905 z napisom: »Üdvözlet Bellatinczről!” Templom külsője („Pozdrav iz [[Beltinci|Beltinec]]” - Zunanjost cerkve). Beltinci_1905_Cerkev_sv._Ladislava.jpg|Barvna litografija predstavlja Cerkev sv. Ladislava v Beltincih iz leta 1905 z napisom: »Üdvözlet Bellatinczről!” Templom Bal oldal („Pozdrav iz [[Beltinci|Beltinec]]” - Leva stran cerkve). File: Beltinci_1942_cerkev.jpg |Rjavo-barvna fotografija predstavlja Cerkev sv. Ladislava v Beltincih iz leta 1942, z desne strani in s kipom sv. Teodorja. </gallery> </center> == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Sobočan Štefan: ''Moja župnija'' {{COBISS|ID=39618304}} * {{RKD sklic|2871}} == Glej tudi == * [[Galerija sakralnih objektov v Prekmurju]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Saint Ladislaus church in Beltinci}} {{Geopedia|L455_F32_T13_b4_x594995.5_y163286_s16}} ;{{ikona sl}} *[https://portalvslovenijo.com/Religion/Beltinci/467/%C5%BDupnija_Beltinci/264735566891865/de/ Župnija Beltinci] ;{{ikona hu}} *[http://lexikon.katolikus.hu/B/Belatinc.html Magyar katolikus lexikon: Belatinc. Schem. Sab. 1914:111.] ;{{ikona de}} *[https://www.bergfex.at/sommer/beltinci/highlights/14057-die-kirche-des-heiligen-ladislav-beltinci/ Die Kirche des heiligen Ladislav Beltinci] ;{{ikona it}} *[https://www.chioggianews24.it/fu-primo-patrono-venezia-2/ Chi fu il primo patrono di Venezia? Giorgio Aldrighetti v Chioggia News 24] [[Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Ladislav]] [[Kategorija:Cerkve svetega Ladislava I. Ogrskega|Beltinci]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Ladislav, Beltinci]] [[Kategorija:Beltinci]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1742]] [[Kategorija:Dolinsko]] [[Kategorija:Družina Zichy]] k4a9plil24qbucdw10cffeyyt2xl18d 0 111579 5735341 5637110 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Župnijska cerkev sv. Jurija | fullname = | image =<!-- WD --> | imagealt = Cerkev sv. Jurija pri Svetem Juriju | caption = Cerkev sv. Jurija pri Svetem Juriju | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Jurij]] | side altars = | relics = | status = | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Hans Pascher | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij]] | deanery = [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | diocese = [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Sveti Jurij - Cerkev sv. Jurija | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 29. marec 1991 | refšt=3046 | lokacija = [[Sveti Jurij, Rogašovci|Sveti Jurij]] | občina = Rogašovci <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Župnijska cerkev sv. Jurija''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Vízlendvai Szent György templom,'' [[prekmurščina|prekmursko]] ''Cirkev Svétoga Jürija'') je v kraju [[Sveti Jurij, Rogašovci|Sveti Jurij]], [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|župniji Sveti Jurij]] in [[občina Rogašovci|občini Rogašovci]]. [[Sveti Jurij]] je slavni [[mučenec]], ki je razdal svoje premoženje revežem, javno izpovedal, da je [[kristjan]], zato so ga mučili. Legenda o njem pravi,da je iz zmajevih krempljev iztrgal deklico, zmaja pa ubil. Tak je upodobljen tudi na cerkvi pri Svetem Juriju v [[Prekmurje|Prekmurju]]. == Župnija == Pri popisovanju graškega veleposestva, so leta 1336 našli prvi zapis o župniji svetega Jurija v Prekmurju. K [[Župnijska cerkev|župniji]] so spadale vasi: [[Domajinci]], [[Krašči]], [[Ropoča]], [[Pertoča]], [[Večeslavci]], Arnoldovega Mikloša vas, [[Rogašovci]], [[Serdica]], [[Nuskova]], [[Sotina]], Bomisdorf, Saldin­hof, [[Ocinje]], [[Kramarovci]], [[Fikšinci]], [[Gerlinci]], [[Korovci]], [[Cankova]], Kupretfalua, Gerečavci (Gerecsavec), in naselje Sveti Jurij. Leta 1698 so na območju jurijanske župnije ustanovili samostojno župnijo za vernike nemškega jezika v podružnični cerkvi [[Cerkev sv. Helene, Pertoča|sv. Helene na Pertoči]]. Leta 1756 so priključili župniji svetega Jurija tri vasi, ki so spadale h graški župniji: Gornje in Dolnje Slaveče ter [[Motovilci|Motovilce]], vendar je ta vas 1793. leta spet v graški župniji. Leta 1754 so ustanovili župnijo na Cankovi. Tako se je število krajev, ki jih je zajemala župnija sv. Jurija, zmanjšalo. 5. maja 1808, je sombotelski škof priključil tri (tedaj) nemške vasi: [[Ocinje]], [[Kramarovci|Kramarovce]] in [[Fikšinci|Fikšince]], iz jurijanske župnije pa izločil Krašče in Večeslavce. K današnji župniji pa spada 10 vasi: Sveti Jurij, Rogašovci, Nuskova, Serdica, Sotina, [[Dolnji Slaveči]], [[Gornji Slaveči]], Fikšinci, Kramarovci in Ocinje. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so imeli bogoslužje v slovenskem in nemškem jeziku. V omenjenih krajih je tudi več pripadnikov evangeličanske veroizpovedi in binkoštnikov. == Prva cerkev v času kneza Koclja == Za časa vladavine kneza [[Kocelj|Koclja]] so postavili prvo cerkev v vasi Sveti Jurij v Prekmurju in je bila lesena. Kdaj pa so zgradili trdnejšo ni znano, vsekakor je bilo to pred letom 1336. Do današnjih dni sta se od prvotne stare cerkve ohranila [[prezbiterij]] (bogoslužni prostor) in [[zvonik]]. Ko so leta 1925 gradili novo cerkev so ju vključili v celoto. Leta 1698 je bilo svetišče pokrito s [[skodla]]mi, ostali deli pa z opeko. Cerkev je bila že obokana, prvotni strop pa je bil raven in lesen. Zvonik je bil zgrajen iz kamna, pokrit z deščicami in je imel le en [[zvon]]. Okrog cerkve je bilo pokopališče, obdano z zidom. Zvonik so prekrili leta 1774, na vrh so dali pločevinast sklep z dvojnim železnim križem. Obnovljeno cerkev je bila blagoslovljena 1732. leta. == Reformacija == V času [[reformacija|reformacije]] je tudi tu veljalo, da podložniki morajo sprejeti vero svojih gospodov. Tako je v gornjem Prekmurju ob prelomu 16. v 17. stoletje odigrala grofovska rodbina [[Szechy]]jev pri [[Grad]]u, pod patronatom katere je bil Sv. Jurij pomembno vlogo. S pristankom in podporo Szechyjev je že leta 1599 upravljal katoliško župnijo duhovnik, ki se je oklenil augsburške veroizpovedi. Leta 1618 je prevladala luteranska vera. Zadnji luteranski zemljiški gospod Dionizij Szechy je 1637. leta konvertiral (spremenil vero) in postal [[katolištvo|katoličan]], kljub temu je v cerkvi pri Sv. Juriju vse tja do 1762. leta vztrajal luteranski [[predikant]]. Szechyjeva žena Sara Draškovič si je veliko prizadevala za rekatolizacijo nekdaj katoliških cerkva, toda navzočnost turške oblasti, vojno nasilje so preprečevali, da bi pred 1671. letom odstranili evangeličanskega duhovnika. == Zidanje sedanje cerkve == Z deli so pričeli 10. aprila 1925, ko so podrli ladjo stare [[gotika|gotske]] cerkve, ohranili pa so prezbiterij in zvonik. Načrte za novo cerkev je naredil arhitekta [[Hans Pascher|H. Pascher]] iz Gradca. Sedanja cerkev ima tri [[ladja|ladje]], prezbiterij in zakristijo, prostor okrog oltarja, stari prezbiterij in zakristijo, shrambo in kor. Strop je obokan.V cerkvi so zdaj trije oltarji. Glavni oltar je iz [[kararski marmor|kararskega marmor]]ja. Nad glavnim oltarjem je naslikan zaščitnik cerkve sveti Jurij. Drugi oltar je v prezbiteriju stare cerkve. Tretji oltar so postavili v Marijinem letu 1954. [[Oltar]] je iz umetnega kamna, Marija in štirje angeli pa so iz lipovega lesa v slonokoščeni barvi. [[Krstni kamen]] je iz marmorja, [[obhajilna miza]] pa iz umetnega kamna. Cerkev ima štiri vhode in kar 48 oken. Na zahodni strani cerkve je pod [[kor]]om [[božji grob]]. V zvoniku jurijanske cerkve so trije zvonovi. Novo cerkev svetega Jurija je 15. septembra 1929 blagoslovil takratni mariborski [[škof]] dr. Andrej Karlin. Pred 60 - letnim jubilejem so na novo prekrili streho z eternitnimi ploščami, namestili bakrene žlebove in uredili pročelje celotne cerkve ter naredili nov [[strelovod]]. == Arhitektura == [[Slika:SVETI JURIJ cerkev.jpg|sličica|desno|Cerkev na vzpetini v vasi]] Velika troladijska neoromanska cerkev iz 1925 ima ohranjen starejši gotski prezbiterij in zvonik. V prezbiteriju so ohranjeni pomembni gotski kamnoseški detajli. Cerkev stoji v naselju, na rahli vzpetini in je pomembna dominanta v vasi. == Zanimivost == V Dolnjih Slavečih, na hribčku Kukojca, je bila 29. avgusta 1993. leta ekumenska slovesnost, na kateri se je zbralo veliko katoličanov in evangeličanov. Škof dr. [[Franc Kramberger]] je blagoslovili novo hišno [[kapela|kapelo]] povišanja svetega Križa in nov zvonik v čast Mariji Pomočnici kristjanov. Kukojca je mejni kraj med župnijama Grad in svetega Jurij. Na kapeli je spominska plošča prvemu prekmurskemu katoliškemu pisatelju in duhovniku [[Mikloš Küzmič|Miklošu Küzmiču]]. Hiša je last pečarovskega župnika Friderika Gumilarja. Tu se radi zbirajo duhovniki, bogoslovci, prijatelji in drugi verniki. == Pomen besede == * dominánta ''glavna, prevladujoča lastnost ali značilnost'' * skódla ''kalana deščica za pokrivanje streh'' * predikánt ''v protestantskem okolju, nekdaj kdor poklicno ali nepoklicno pridiga, pridigar'' * kukojca ( prekmursko ) ''kukavica'' ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Sobočan Štefan: ''Moja župnija'' {{COBISS|ID=39618304}} *{{RKD sklic|3046}} == Glej tudi == * [[Galerija sakralnih objektov v Prekmurju]] == Zunanje povezave == {{Geopedia|L455_F28_T13_b4_x579501_y184631_s16}} {{Cerkve arhitekta Hansa Pascherja v Sloveniji}} [[Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju|Jurij, Sveti Jurij]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jurij, Sveti Jurij]] [[Kategorija:Sveti Jurij, Rogašovci]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1929]] [[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Jurij, Sveti Jurij]] [[Kategorija:Neoromanske cerkve v Sloveniji|Jurij, Sveti Jurij]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Sveti Jurij]] mfuwk3ay5727a802y1z0uxuw7utehgu 0 113731 5735316 5403014 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Cerkev svetega Jakoba}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev svetega Jakoba | fullname = | image =<!-- WD --> | imagealt = Cerkev svetega Jakoba v Dobrovniku | caption = Cerkev svetega Jakoba v Dobrovniku | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Jakob]] | side altars = | relics = | status = [[Župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | deanery = [[Dekanija Lendava|Lendava]] | diocese = [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Dobrovnik - Cerkev sv. Jakoba starejšega | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 1. maj 1993 | refšt=2944 | lokacija = [[Dobrovnik]] | občina = Dobrovnik <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev''' sv. Jakoba je v kraju [[Dobrovnik]] in [[občina Dobrovnik|Občini Dobrovnik]]. Spada v [[župnija Dobrovnik|župnijo Dobrovnik]]. == Župnija v 14. stoletju == [[cerkev (zgradba)|Cerkev]] [[apostol]]a [[sveti Jakob|sv. Jakoba]] se prvič omenja leta [[1334]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] so v [[Župnijska cerkev|župnijo]] spadale vasi: [[Dobrovnik]], [[Genterovci]], [[Kamovci]], [[Radmožanci]] in [[Žitkovci]] ter pet vasi, ki so zdaj v [[republika|republiki]] [[Madžarska|Madžarski]]. V cerkev v Dobrovnik pa hodijo tudi verniki iz Strehovec, ki sicer spadajo v bogojinsko župnijo, ker jim je sem bliže. [[Slovenski jezik]] je uveden v bogoslužje v dobrovniški cerkvi leta [[1839]], ko se je ( za določeno obdobje ) tej župniji priključilo [[Kobilje]]. Ko pa se je začela madžarizacija, je morala slovenščina iz cerkve. Šematizma ( letopisa ) iz let [[1889]] in [[1914]] namreč poročata, da je cerkveni jezik samo madžarski. == Nekdanja cerkev == Prvotna cerkev v Dobrovniku je morala biti zelo stara. V [[17. stoletje|17. stoletju]] so v njej še sledovi [[gotika|gotske]] dobe. Prvotni [[stolp]] - [[zvonik]] je bil ločen od cerkve. Takšno stanje lahko priča tudi o romanski dobi. Leta [[1649]]. je cerkev sv. Jakoba zidana in v dobrem stanju. [[Svetišče]] je [[obok]]ano, prav tako [[zakristija]]. V [[ladja|ladji]] je raven ( [[les]]en ) in poslikan strop. [[1669]]. leta pa je cerkev opisana v precej slabem stanju, kar se je popravilo leta [[1688]], ko je zapisano, da je cerkev prostorna in solidno zidana, lepo pobeljena, svetišče je obokano, [[tlak]] pa opečni. V svetišču sta dve podolgovati okni in tri okna na južni strani. V ladji ob severni steni je stala lesena [[prižnica]], na južni strani cerkve pa je lesen stolpič z majhnim [[zvon]]cem. [[Župnišče]] je leseno in prekrito s [[trst]]jem. == Nova cerkev == [[Vizitacija|Vizitacijski zapisnik]] iz leta [[1811]] poroča, da je bila cerkev v Dobrovniku v letih [[1794]] - [[1796]] na novo sezidana s pomočjo župnije in cerkvenega [[patron]]a velikaša [[Eszterhazy]]ja. Od leta [[1914]] (pred izbruhom I. svetovne vojne) so notranjost cerkve krasile freske lendavskega slikarja Lajčija Pandurja (Pandúr Lajcsi). [[1978]]. leta so obnovili notranjost cerkve sv. Jakoba. Po idejni zasnovi [[arhitekt]]a Petra Požanka iz Maribora je akademski [[slikar]] Jože Zel naredil svetopisemsko [[freska|fresko]] v [[prezbiterij]]u. Ostale stene in strop so prebelili in tako tudi zakrili Pandurjeve freske, ki jih kasneje žal ni bilo mogoče obnoviti. Postavili so nov daritveni [[oltar]], obrnjem proti [[vernik]]om, na katerem je izrezljan [[detajl]] z zadnje Jezusove večerje. Tla bogoslužnega prostora so obložili z [[marmor]]natimi ploščami. Leta [[1979]] so namestili dva nova [[zvon]]ova, ki so ju leta [[1985]] elektrificirali. [[1991]]. leta pa so odstranili ves zunanji [[omet]] cerkve in naredili novega, ki so ga pozneje [[pleskar]]ji še prebarvali. Okrog cerkve so [[1992]]. leta uredili okolico. == Arhitektura == Cerkev, sestavljajo baročna [[ladja]] s prezbiterijem iz [[1797]] in neoromanski [[stolp]]. Omenjajo jo že leta [[1354]]. Ladjo pokriva dvokapnica. Okoli cerkve je [[pokopališče]] s [[kapela|kapelo]]. Cerkev stoji ob križišču sredi [[vas]]i, ob cesti [[Moravske Toplice]] - [[Lendava]]. ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Sobočan Štefan: ''Moja župnija'' {{COBISS|ID=39618304}} * {{RKD sklic|2944}} *Cerkev Svetega Jakoba, https://www.dobrovnik.si/objava/87784 == Glej tudi == * [[Galerija sakralnih objektov v Prekmurju]] == Zunanje povezave == {{Geopedia|L455_F26_T13_b2_x603751.25_y168369.5_s18}} [[Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju|Jakob, Dobrovnik]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jakob, Dobrovnik]] [[Kategorija:Dobrovnik]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1796]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Dobrovnik]] q6rf6k2rnq1vy49bxn83n77vyopt4d8 0 113749 5735591 5734817 2022-08-17T09:32:14Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Stran zajema [[nogometno moštvo|nogometna moštva]], ki so nastopila na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|Svetovnem prvenstvu v nogometu leta 1998]].''' ==Skupina A== ==={{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]=== Selektor: [[Mario Zagallo]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Claudio Taffarel|Taffarel]]|age=[[8. maj]] [[1966]]|caps=|club=[[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Cafu]]|age=[[7. junij]] [[1970]]|caps=|club=[[A.S. Roma|AS Roma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Aldair]]|age=[[30. november]] [[1965]]|caps=|club=[[A.S. Roma|AS Roma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Júnior Baiano]]|age=[[14. marec]] [[1970]]|caps=|club=[[Clube de Regatas do Flamengo|Flamengo]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=5|pos=MF|name=[[César Sampaio]]|age=[[31. marec]] [[1968]]|caps=|club=[[Jokohama F. Marinos|Jokohama Flügels]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Roberto Carlos da Silva|Roberto Carlos]]|age=[[10. april]] [[1973]]|caps=|club=[[Real Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Giovanni de Oliveira|Giovanni]]|age=[[4. februar]] [[1972]]|caps=|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Dunga]]|age=[[31. oktober]] [[1963]]|caps=|club=[[Júbilo Ivata]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Ronaldo Luís Nazário de Lima|Ronaldo]]|age=[[22. september]] [[1976]]|caps=|club=[[Internazionale Milano F.C.|Inter Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Rivaldo]]|age=[[19. april]] [[1972]]|caps=|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Emerson Ferreira da Rosa|Emerson]]*|age=[[4. april]] [[1976]]|caps=|club=[[Bayer Leverkusen]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Carlos Germano]]|age=[[14. avgust]] [[1970]]|caps=|club=[[Club de Regatas Vasco da Gama|Vasco da Gama]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name=[[José Carlos de Almeida|Zé Carlos]]|age=[[14. november]] [[1968]]|caps=|club=[[São Paulo Futebol Clube|São Paulo]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=14|pos=DF|name=[[Marcelo Gonçalves|Gonçalves]]|age=[[22. februar]] [[1966]]|caps=|club=[[Botafogo de Futebol e Regatas|Botafogo]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name=[[André Cruz]]|age=[[20. september]] [[1968]]|caps=|club=[[A.C. Milan|AC Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=16|pos=DF|name=[[Zé Roberto]]|age=[[6. julij]] [[1974]]|caps=|club=[[Clube de Regatas do Flamengo|Flamengo]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Doriva]]|age=[[28. maj]] [[1972]]|caps=|club=[[Futebol Clube do Porto|Porto]]|clubnat=Portugal}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[Leonardo Nascimento de Araujo|Leonardo]]|age=[[5. september]] [[1969]]|caps=|club=[[A.C. Milan|AC Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=19|pos=FW|name=[[Denílson]]|age=[[24. avgust]] [[1977]]|caps=|club=[[São Paulo Futebol Clube|São Paulo]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[Bebeto]]|age=[[16. februar]] [[1964]]|caps=|club=[[Botafogo de Futebol e Regatas|Botafogo]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Edmundo]]|age=[[2. april]] [[1971]]|caps=|club=[[ACF Fiorentina|Fiorentina]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Dida]]|age=[[7. oktober]] [[1973]]|caps=|club=[[Cruzeiro Esporte Clube|Cruzeiro]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs end}} * called up to replace injured [[Romário]] ==={{ikonazastave|Maroko}} [[Maroška nogometna reprezentanca|Maroko]]=== Selektor: [[Henri Michel]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Abelkader El Brazi]]|age=[[5. april]] [[1964]]|caps=37|club=[[FAR Rabat]]|clubnat=Morocco}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Abdelilah Saber]]|age=[[21. april]] [[1974]]|caps=25|club=[[Sporting Clube de Portugal|Sporting Lisbon]]|clubnat=Portugal}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Abdelkrim El Hadrioui]]|age=[[6. marec]] [[1972]]|caps=59|club=[[SL Benfica|Benfica]]|clubnat=Portugal}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Youssef Rossi]]|age=[[28. junij]] [[1973]]|caps=20|club=[[Stade Rennais FC|Rennes]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Smahi Triki]]|age=[[1. avgust]] [[1967]]|caps=16|club=[[Lausanne Sports|Lausanne]]|clubnat=Switzerland}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Noureddine Naybet]]|age=[[10. februar]] [[1970]]|caps=91|club=[[Deportivo de La Coruña|Deportivo La Coruña]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Mustapha Hadji]]|age=[[16. november]] [[1971]]|caps=42|club=[[Deportivo de La Coruña|Deportivo La Coruña]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Said Chiba]]|age=[[28. september]] [[1970]]|caps=23|club=[[Sociedad Deportiva Compostela|Compostela]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Abdeljalil Hadda]]|age=[[21. marec]] [[1972]]|caps=11|club=[[Club Africain]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=10|pos=FW|name=[[Abderrahim Ouakili]]|age=[[11. december]] [[1970]]|caps=8|club=[[TSV 1860 München|1860 Munich]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Ali El Khattabi]]|age=[[17. januar]] [[1977]]|caps=6|club=[[SC Heerenveen|Heerenveen]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Driss Benzekri]]|age=[[31. december]] [[1970]]|caps=6|club=[[RS Settat]]|clubnat=Morocco}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name=[[Rachid Neqrouz]]|age=[[10. april]] [[1972]]|caps=13|club=[[A.S. Bari|Bari]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=14|pos=FW|name=[[Salaheddine Bassir]]|age=[[5. september]] [[1972]]|caps=26|club=[[Deportivo de La Coruña|Deportivo La Coruña]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name=[[Lahcen Abrami]]|age=[[31. december]] [[1969]]|caps=41|club=[[Wydad Casablanca]]|clubnat=Morocco}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Rachid Azzouzi]]|age=[[10. januar]] [[1971]]|caps=35|club=[[SpVgg Greuther Fürth|Greuther Fürth]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=17|pos=FW|name=[[Gharib Amzine]]|age=[[3. maj]] [[1973]]|caps=2|club=[[FC Mulhouse|Mulhouse]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[Youssef Chippo]]|age=[[10. maj]] [[1973]]|caps=20|club=[[Futebol Clube do Porto|Porto]]|clubnat=Portugal}} {{nat fs player|no=19|pos=MF|name=[[Jamal Sellami]]|age=[[6. oktober]] [[1970]]|caps=0|club=[[Raja Casablanca]]|clubnat=Morocco}} {{nat fs player|no=20|pos=MF|name=[[Tahar El Khalej]]|age=[[16. junij]] [[1968]]|caps=54|club=[[SL Benfica|Benfica]]|clubnat=Portugal}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Rachid Rokki]]|age=[[8. november]] [[1974]]|caps=2|club=[[Mohammedia (football)|Mohammedia]]|clubnat=Morocco}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Mustapha Chadili]]|age=[[14. februar]] [[1973]]|caps=0|club=[[Raja Casablanca]]|clubnat=Morocco}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Norveška}} [[Norveška nogometna reprezentanca|Norveška]]=== Selektor: [[Egil Olsen]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Frode Grodås]]|age=[[24. oktober]] [[1964]]|caps=39|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Gunnar Halle]]|age=[[11. avgust]] [[1965]]|caps=60|club=[[Leeds United F.C.|Leeds United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Ronny Johnsen]]|age=[[10. junij]] [[1969]]|caps=33|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Henning Berg]]|age=[[1. september]] [[1969]]|caps=52|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Stig Inge Bjørnebye]]|age=[[11. december]] [[1969]]|caps=62|club=[[Liverpool F.C.|Liverpool]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=6|pos=MF|name=[[Ståle Solbakken]]|age=[[27. februar]] [[1968]]|caps=34|club=[[Aalborg Boldspilklub|Aalborg]]|clubnat=Denmark}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Erik Mykland]]|age=[[21. julij]] [[1971]]|caps=54|club=[[Panathinaikos]]|clubnat=Greece}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Øyvind Leonhardsen]]|age=[[17. avgust]] [[1970]]|caps=55|club=[[Liverpool F.C.|Liverpool]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Tore André Flo]]|age=[[15. junij]] [[1973]]|caps=25|club=[[Chelsea F.C.|Chelsea]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Kjetil Rekdal]]|age=[[6. november]] [[1968]]|caps=66|club=[[Hertha BSC|Hertha Berlin]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Mini Jakobsen]]|age=[[8. november]] [[1965]]|caps=64|club=[[Rosenborg B.K.|Rosenborg]]|clubnat=Norway}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Thomas Myhre]]|age=[[16. oktober]] [[1973]]|caps=1|club=[[Everton F.C.|Everton]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=13|pos=GK|name=[[Espen Baardsen]]|age=[[7. december]] [[1977]]|caps=1|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=14|pos=DF|name=[[Vegard Heggem]]|age=[[13. julij]] [[1975]]|caps=1|club=[[Rosenborg B.K.|Rosenborg]]|clubnat=Norway}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name=[[Dan Eggen]]|age=[[13. januar]] [[1970]]|caps=13|club=[[Celta de Vigo|Celta Vigo]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Jostein Flo]]|age=[[3. oktober]] [[1964]]|caps=44|club=[[Strømsgodset I.F.|Strømsgodset]]|clubnat=Norway}} {{nat fs player|no=17|pos=FW|name=[[Håvard Flo]]|age=[[4. april]] [[1970]]|caps=9|club=[[Werder Bremen]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=18|pos=FW|name=[[Egil Østenstad]]|age=[[2. januar]] [[1972]]|caps=13|club=[[Southampton F.C.|Southampton]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=19|pos=DF|name=[[Erik Hoftun]]|age=[[3. marec]] [[1969]]|caps=1|club=[[Rosenborg B.K.|Rosenborg]]|clubnat=Norway}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[Ole Gunnar Solskjær]]|age=[[26. februar]] [[1973]]|caps=13|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=21|pos=MF|name=[[Vidar Riseth]]|age=[[21. april]] [[1972]]|caps=4|club=[[LASK Linz]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=22|pos=MF|name=[[Roar Strand]]|age=[[2. februar]] [[1970]]|caps=5|club=[[Rosenborg B.K.|Rosenborg]]|clubnat=Norway}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Škotska}} [[Škotska nogometna reprezentanca|Škotska]]=== Selektor: [[Craig Brown (nogometaš)|Craig Brown]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Jim Leighton]]|age=[[24. julij]] [[1958]]|caps=86|club=[[Aberdeen F.C.|Aberdeen]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=2|pos=MF|name=[[Jackie McNamara]]|age=[[24. oktober]] [[1973]]|caps=6|club=[[Celtic F.C.|Celtic]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Tom Boyd]]|age=[[24. november]] [[1965]]|caps=55|club=[[Celtic F.C.|Celtic]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Colin Calderwood]]|age=[[20. januar]] [[1965]]|caps=28|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Colin Hendry]]|age=[[7. december]] [[1965]]|caps=32|club=[[Blackburn Rovers F.C.|Blackburn Rovers]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Tosh McKinlay]]|age=[[3. december]] [[1964]]|caps=19|club=[[Celtic F.C.|Celtic]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=7|pos=FW|name=[[Kevin Gallacher]]|age=[[23. november]] [[1966]]|caps=36|club=[[Blackburn Rovers F.C.|Blackburn Rovers]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Craig Burley]]|age=[[24. september]] [[1971]]|caps=25|club=[[Celtic F.C.|Celtic]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Gordon Durie]]|age=[[6. december]] [[1965]]|caps=40|club=[[Rangers F.C.|Rangers]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=10|pos=FW|name=[[Darren Jackson]]|age=[[25. julij]] [[1966]]|caps=24|club=[[Celtic F.C.|Celtic]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[John Collins (nogometaš)|John Collins]]|age=[[31. januar]] [[1968]]|caps=49|club=[[AS Monaco FC|AS Monaco]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Neil Sullivan]]|age=[[24. februar]] [[1970]]|caps=3|club=[[Wimbledon F.C.|Wimbledon]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=13|pos=FW|name=[[Simon Donnelly]]|age=[[1. december]] [[1974]]|caps=8|club=[[Celtic F.C.|Celtic]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Paul Lambert]]|age=[[7. avgust]] [[1969]]|caps=12|club=[[Celtic F.C.|Celtic]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Scot Gemmill]]|age=[[2. januar]] [[1971]]|caps=13|club=[[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=16|pos=DF|name=[[David Weir]]|age=[[10. maj]] [[1970]]|caps=5|club=[[Heart of Midlothian F.C.|Hearts]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Billy McKinlay]]|age=[[22. april]] [[1969]]|caps=25|club=[[Blackburn Rovers F.C.|Blackburn Rovers]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=18|pos=DF|name=[[Matthew Elliott (nogometaš)|Matt Elliott]]|age=[[1. november]] [[1969]]|caps=3|club=[[Leicester City F.C.|Leicester City]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=19|pos=DF|name=[[Derek Whyte]]|age=[[31. avgust]] [[1968]]|caps=11|club=[[Aberdeen F.C.|Aberdeen]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[Scott Booth]]|age=[[16. december]] [[1971]]|caps=16|club=[[FC Utrecht|Utrecht]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=21|pos=GK|name=[[Jonathan Gould]]|age=[[18. julij]] [[1968]]|caps=0|club=[[Celtic F.C.|Celtic]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=22|pos=DF|name=[[Christian Dailly]]|age=[[23. oktober]] [[1973]]|caps=10|club=[[Derby County F.C.|Derby County]]|clubnat=England}} {{nat fs end}} ==Skupina B== ==={{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrijska nogometna reprezentanca|Avstrija]]=== Selektor: [[Herbert Prohaska]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Michael Konsel]]|age=[[6. marec]] [[1962]]|caps=|club=[[A.S. Roma|AS Roma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=2|pos=MF|name=[[Markus Schopp]]|age=[[22. februar]] [[1974]]|caps=|club=[[SK Sturm Graz|Sturm Graz]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Peter Schöttel]]|age=[[26. marec]] [[1967]]|caps=|club=[[SK Rapid Wien|Rapid Vienna]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Anton Pfeffer]]|age=[[17. avgust]] [[1965]]|caps=|club=[[FK Austria Wien|Austria Vienna]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Wolfgang Feiersinger]]|age=[[30. januar]] [[1965]]|caps=|club=[[Borussia Dortmund]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Walter Kogler]]|age=[[12. december]] [[1967]]|caps=|club=[[AS Cannes|Cannes]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=7|pos=FW|name=[[Mario Haas]]|age=[[16. september]] [[1974]]|caps=|club=[[SK Sturm Graz|Sturm Graz]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Heimo Pfeifenberger]]|age=[[29. december]] [[1966]]|caps=|club=[[SV Werder Bremen|Werder Bremen]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Ivica Vastic]]|age=[[29. september]] [[1969]]|caps=|club=[[SK Sturm Graz|Sturm Graz]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Andreas Herzog]]|age=[[10. september]] [[1968]]|caps=|club=[[SV Werder Bremen|Werder Bremen]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Martin Amerhauser]]|age=[[23. julij]] [[1974]]|caps=|club=[[SV Austria Salzburg|Salzburg]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=12|pos=DF|name=[[Martin Hiden]]|age=[[11. marec]] [[1973]]|caps=|club=[[Leeds United F.C.|Leeds United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=13|pos=FW|name=[[Harald Cerny]]|age=[[13. september]] [[1973]]|caps=|club=[[TSV 1860 München|1860 Munich]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Hannes Reinmayr]]|age=[[23. avgust]] [[1969]]|caps=|club=[[SK Sturm Graz|Sturm Graz]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Arnold Wetl]]|age=[[2. februar]] [[1970]]|caps=|club=[[SK Rapid Wien|Rapid Vienna]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=16|pos=GK|name=[[Franz Wohlfahrt]]|age=[[1. julij]] [[1964]]|caps=|club=[[VfB Stuttgart|Stuttgart]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Roman Mählich]]|age=[[17. september]] [[1971]]|caps=|club=[[SK Sturm Graz|Sturm Graz]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[Peter Stöger]]|age=[[11. april]] [[1966]]|caps=|club=[[LASK Linz]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=19|pos=FW|name=[[Anton Polster]]|age=[[10. marec]] [[1964]]|caps=|club=[[1. FC Köln|FC Köln]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=20|pos=MF|name=[[Andreas Heraf]]|age=[[10. september]] [[1967]]|caps=|club=[[SK Rapid Wien|Rapid Vienna]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=21|pos=GK|name=[[Wolfgang Knaller]]|age=[[9. oktober]] [[1961]]|caps=|club=[[FK Austria Wien|Austria Vienna]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=22|pos=MF|name=[[Dietmar Kühbauer]]|age=[[4. april]] [[1971]]|caps=|club=[[Real Sociedad]]|clubnat=Spain}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Kamerun}} [[Kamerunska nogometna reprezentanca|Kamerun]]=== Selektor: [[Claude Le Roy]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Jacques Songo'o]]|age=[[17. marec]] [[1964]]|caps=|club=[[Deportivo de La Coruña|Deportivo La Coruña]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Joseph Elanga]]|age=[[2. maj]] [[1979]]|caps=|club=[[Yaounde (football)|Yaounde]]|clubnat=Cameroon}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Pierre Womé]]|age=[[26. marec]] [[1979]]|caps=|club=[[A.S. Lucchese|Lucchese]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Rigobert Song]]|age=[[1. julij]] [[1976]]|caps=|club=[[FC Metz|Metz]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Raymond Kalla]]|age=[[22. april]] [[1975]]|caps=|club=[[Panahaiki]]|clubnat=Greece}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Pierre Njanka]]|age=[[15. marec]] [[1975]]|caps=|club=[[Olympique Mwolye]]|clubnat=Cameroon}} {{nat fs player|no=7|pos=FW|name=[[François Omam-Biyik]]|age=[[21. maj]] [[1966]]|caps=|club=[[U.C. Sampdoria|Sampdoria]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Didier Angibeaud]]|age=[[8. oktober]] [[1974]]|caps=|club=[[OGC Nice|Nice]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Alphonse Tchami]]|age=[[14. februar]] [[1971]]|caps=|club=[[Hertha BSC Berlin]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=10|pos=FW|name=[[Patrick Mboma]]|age=[[15. november]] [[1970]]|caps=|club=[[Gamba Osaka]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Samuel Eto'o]]|age=[[10. marec]] [[1981]]|caps=|club=[[Club Deportivo Leganés|Leganés]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=12|pos=DF|name=[[Lauren Etame Mayer]]|age=[[19. januar]] [[1977]]|caps=|club=[[Levante UD|Levante]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=13|pos=MF|name=[[Serge Kwetche]]|age=[[5. november]] [[1976]]|caps=|club=[[Racing Bafoussam]]|clubnat=Cameroon}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Augustine Simo]]|age=[[18. september]] [[1978]]|caps=|club=[[AS Saint-Étienne|Saint-Étienne]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Joseph Ndo]]|age=[[28. april]] [[1976]]|caps=|club=[[Cottonsport Garoua]]|clubnat=Cameroon}} {{nat fs player|no=16|pos=GK|name=[[Bassey William Andem]]|age=[[14. junij]] [[1968]]|caps=|club=[[Boavista FC|Boavista]]|clubnat=Portugal}} {{nat fs player|no=17|pos=FW|name=[[Michel Penseé]]|age=[[16. junij]] [[1973]]|caps=|club=[[Ilhwa Chunma]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[Samuel Ipoua]]|age=[[1. marec]] [[1973]]|caps=|club=[[SK Rapid Wien|Rapid Vienna]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=19|pos=FW||name=[[Marcel Mahouvé]]|age=[[16. januar]] [[1973]]|caps=|club=[[Montpellier Hérault SC|Montpellier]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=20|pos=MF|name=[[Salomon Olembé]]|age=[[8. december]] [[1980]]|caps=|club=[[FC Nantes Atlantique|Nantes]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Joseph-Désiré Job]]|age=[[1. december]] [[1977]]|caps=|club=[[Olympique Lyonnais|Lyon]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Alioum Boukar]]|age=[[3. januar]] [[1972]]|caps=|club=[[Samsunspor]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Čile}} [[Čilenska nogometna reprezentanca|Čile]]=== Selektor: [[Nelson Acosta]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Nelson Tapia]]|age=[[22. september]] [[1966]]|caps=|club=[[Club Deportivo Universidad Católica|Universidad Católica]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Christian Castañeda]]|age=[[18. september]] [[1968]]|caps=|club=[[Universidad de Chile (football club)|Universidad de Chile]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Ronald Fuentes]]|age=[[22. junij]] [[1969]]|caps=|club=[[Universidad de Chile (football club)|Universidad de Chile]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Francisco Rojas]]|age=[[22. julij]] [[1974]]|caps=|club=[[Colo-Colo]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Javier Margas]]|age=[[10. maj]] [[1969]]|caps=|club=[[Club Deportivo Universidad Católica|Universidad Católica]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Pedro Reyes]]|age=[[13. november]] [[1972]]|caps=|club=[[Colo-Colo]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Nelson Parraguez]]|age=[[5. april]] [[1971]]|caps=|club=[[Club Deportivo Universidad Católica|Universidad Católica]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Clarence Acuña]]|age=[[8. februar]] [[1975]]|caps=|club=[[Universidad de Chile (football club)|Universidad de Chile]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Iván Zamorano]]|age=[[18. januar]] [[1967]]|caps=|club=[[Internazionale Milano F.C.|Inter Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[José Luis Sierra]]|age=[[5. december]] [[1968]]|caps=|club=[[Colo-Colo]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Marcelo Salas]]|age=[[24. december]] [[1974]]|caps=|club=[[Club Atlético River Plate|River Plate]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Marcelo Ramírez]]|age=[[29. maj]] [[1965]]|caps=|club=[[Colo-Colo]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=13|pos=FW|name=[[Manuel Neira]]|age=[[12. oktober]] [[1977]]|caps=|club=[[Colo-Colo]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=14|pos=DF|name=[[Miguel Ramírez]]|age=[[11. junij]] [[1970]]|caps=|club=[[Club Deportivo Universidad Católica|Universidad Católica]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name=[[Moisés Villarroel]]|age=[[12. februar]] [[1976]]|caps=|club=[[Santiago Wanderers]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=16|pos=DF|name=[[Mauricio Aros]]|age=[[9. marec]] [[1976]]|caps=|club=[[Universidad de Chile (football club)|Universidad de Chile]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Marcelo Vega]]|age=[[12. avgust]] [[1971]]|caps=|club=[[MetroStars]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[Luis Musrri]]|age=[[24. december]] [[1968]]|caps=|club=[[Universidad de Chile (football club)|Universidad de Chile]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=19|pos=MF|name=[[Fernando Cornejo]]|age=[[28. januar]] [[1969]]|caps=|club=[[Cobreloa]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=20|pos=MF|name=[[Fabián Estay]]|age=[[5. oktober]] [[1968]]|caps=|club=[[Club Toluca|Toluca]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Rodrigo Barrera]]|age=[[30. marec]] [[1970]]|caps=|club=[[Universidad de Chile (football club)|Universidad de Chile]]|clubnat=Chile}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Carlos Tejas]]|age=[[4. oktober]] [[1974]]|caps=|club=[[Coquimbo Unido]]|clubnat=Chile}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Italija}} [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italija]]=== Selektor: [[Cesare Maldini]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Francesco Toldo]]|age=[[2. december]] [[1971]]|caps=6|club=[[ACF Fiorentina|Fiorentina]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Giuseppe Bergomi]]|age=[[22. december]] [[1963]]|caps=78|club=[[Internazionale Milano F.C.|Inter Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Paolo Maldini]]|age=[[26. junij]] [[1968]]|caps=88|club=[[A.C. Milan|AC Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Fabio Cannavaro]]|age=[[13. september]] [[1973]]|caps=14|club=[[Parma F.C.|Parma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Alessandro Costacurta]]|age=[[24. april]] [[1966]]|caps=54|club=[[A.C. Milan|AC Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Alessandro Nesta]]|age=[[19. marec]] [[1976]]|caps=12|club=[[S.S. Lazio|Lazio]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=7|pos=DF|name=[[Gianluca Pessotto]]|age=[[11. avgust]] [[1970]]|caps=4|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=8|pos=DF|name=[[Moreno Torricelli]]|age=[[23. januar]] [[1970]]|caps=6|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=9|pos=MF|name=[[Demetrio Albertini]]|age=[[23. avgust]] [[1971]]|caps=57|club=[[A.C. Milan|AC Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=10|pos=FW|name=[[Alessandro Del Piero]]|age=[[9. november]] [[1974]]|caps=19|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Dino Baggio]]|age=[[24. julij]] [[1971]]|caps=46|club=[[Parma F.C.|Parma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Gianluca Pagliuca]]|age=[[18. december]] [[1966]]|caps=34|club=[[Internazionale Milano F.C.|Inter Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=13|pos=MF|name=[[Sandro Cois]]|age=[[9. junij]] [[1972]]|caps=1|club=[[ACF Fiorentina|Fiorentina]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Luigi Di Biagio]]|age=[[3. junij]] [[1971]]|caps=13|club=[[A.S. Roma|AS Roma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Angelo Di Livio]]|age=[[26. julij]] [[1966]]|caps=21|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Roberto Di Matteo]]|age=[[29. maj]] [[1970]]|caps=32|club=[[Chelsea F.C.|Chelsea]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Francesco Moriero]]|age=[[31. marec]] [[1969]]|caps=3|club=[[Internazionale Milano F.C.|Inter Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=18|pos=FW|name=[[Roberto Baggio]]|age=[[18. februar]] [[1967]]|caps=48|club=[[Bologna F.C. 1909|Bologna]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=19|pos=FW|name=[[Filippo Inzaghi]]|age=[[9. avgust]] [[1973]]|caps=4|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[Enrico Chiesa]]|age=[[29. december]] [[1970]]|caps=6|club=[[Parma F.C.|Parma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Christian Vieri]]|age=[[12. julij]] [[1973]]|caps=8|club=[[Atlético de Madrid|Atlético Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Gianluigi Buffon]]|age=[[28. januar]] [[1978]]|caps=2|club=[[Parma F.C.|Parma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs end}} ==Skupina C== ==={{ikonazastave|Danska}} [[Danska nogometna reprezentanca|Danska]]=== Selektor: [[Bo Johansson]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Peter Schmeichel]]|age=[[18. november]] [[1963]]|caps=|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Michael Schjønberg]]|age=[[19. januar]] [[1967]]|caps=|club=[[1. FC Kaiserslautern|Kaiserslautern]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Marc Rieper]]|age=[[5. junij]] [[1968]]|caps=|club=[[Celtic F.C.|Celtic]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Jes Høgh]]|age=[[7. maj]] [[1966]]|caps=|club=[[Fenerbahçe SK|Fenerbahçe]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Jan Heintze]]|age=[[17. avgust]] [[1963]]|caps=|club=[[Bayer Leverkusen]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Thomas Helveg]]|age=[[24. junij]] [[1971]]|caps=|club=[[Udinese Calcio|Udinese]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Allan Nielsen]]|age=[[13. marec]] [[1971]]|caps=|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Per Frandsen]]|age=[[6. februar]] [[1970]]|caps=|club=[[Bolton Wanderers F.C.|Bolton Wanderers]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Miklos Molnar]]|age=[[10. april]] [[1970]]|caps=|club=[[Sevilla FC|Sevilla]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Michael Laudrup]]|age=[[15. junij]] [[1964]]|caps=|club=[[Ajax Amsterdam|Ajax]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Brian Laudrup]]|age=[[22. februar]] [[1969]]|caps=|club=[[Rangers F.C.|Rangers]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=12|pos=DF|name=[[Søren Colding]]|age=[[2. september]] [[1972]]|caps=|club=[[Brøndby I.F.|Brøndby]]|clubnat=Denmark}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name=[[Jacob Laursen]]|age=[[6. oktober]] [[1971]]|caps=|club=[[Derby County F.C.|Derby County]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Morten Wieghorst]]|age=[[25. februar]] [[1971]]|caps=|club=[[Celtic F.C.|Celtic]]|clubnat=Scotland}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Stig Tøfting]]|age=[[14. avgust]] [[1969]]|caps=|club=[[MSV Duisburg]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=16|pos=GK|name=[[Mogens Krogh]]|age=[[31. oktober]] [[1963]]|caps=|club=[[Brøndby I.F.|Brøndby]]|clubnat=Denmark}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Bjarne Goldbæk]]|age=[[6. oktober]] [[1968]]|caps=|club=[[FC København|FC Copenhagen]]|clubnat=Denmark}} {{nat fs player|no=18|pos=FW|name=[[Peter Møller]]|age=[[23. marec]] [[1972]]|caps=|club=[[PSV Eindhoven]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=19|pos=FW|name=[[Ebbe Sand]]|age=[[19. julij]] [[1972]]|caps=|club=[[Brøndby I.F.|Brøndby]]|clubnat=Denmark}} {{nat fs player|no=20|pos=DF|name=[[René Henriksen]]|age=[[27. avgust]] [[1969]]|caps=|club=[[Akademisk Boldklub|AB]]|clubnat=Denmark}} {{nat fs player|no=21|pos=MF|name=[[Martin Jørgensen]]|age=[[6. oktober]] [[1975]]|caps=|club=[[Udinese Calcio|Udinese]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Peter Kjær]]|age=[[5. november]] [[1965]]|caps=|club=[[Silkeborg IF|Silkeborg]]|clubnat=Denmark}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Francija}} [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]]=== Selektor: [[Aimé Jacquet]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Bernard Lama]]|age=[[7. april]] [[1963]]|caps=37|club=[[West Ham United F.C.|West Ham United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Vincent Candela]]|age=[[24. oktober]] [[1973]]|caps=10|club=[[A.S. Roma|AS Roma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Bixente Lizarazu]]|age=[[9. december]] [[1969]]|caps=32|club=[[FC Bayern München|Bayern München]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=4|pos=MF|name=[[Patrick Vieira]]|age=[[23. junij]] [[1976]]|caps=7|club=[[Arsenal F.C.|Arsenal]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Laurent Blanc]]|age=[[19. november]] [[1965]]|caps=68|club=[[Olympique de Marseille|Marseille]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=6|pos=FW|name=[[Youri Djorkaeff]]|age=[[9. marec]] [[1968]]|caps=37|club=[[Internazionale Milano F.C.|Inter Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Didier Deschamps]]|age=[[15. oktober]] [[1968]]|caps=69|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=8|pos=DF|name=[[Marcel Desailly]]|age=[[7. september]] [[1968]]|caps=41|club=[[A.C. Milan|AC Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Stéphane Guivarc'h]]|age=[[6. september]] [[1970]]|caps=6|club=[[AJ Auxerre|Auxerre]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Zinedine Zidane]]|age=[[23. junij]] [[1972]]|caps=33|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Robert Pirès]]|age=[[29. oktober]] [[1973]]|caps=13|club=[[FC Metz|Metz]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=12|pos=FW|name=[[Thierry Henry]]|age=[[17. avgust]] [[1977]]|caps=3|club=[[AS Monaco FC|AS Monaco]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=13|pos=MF|name=[[Bernard Diomède]]|age=[[23. januar]] [[1974]]|caps=6|club=[[AJ Auxerre|Auxerre]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Alain Boghossian]]|age=[[27. oktober]] [[1970]]|caps=6|club=[[U.C. Sampdoria|Sampdoria]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name=[[Lilian Thuram]]|age=[[1. januar]] [[1972]]|caps=32|club=[[Parma F.C.|Parma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=16|pos=GK|name=[[Fabien Barthez]]|age=[[28. junij]] [[1971]]|caps=12|club=[[AS Monaco FC|AS Monaco]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Emmanuel Petit]]|age=[[22. september]] [[1970]]|caps=17|club=[[Arsenal F.C.|Arsenal]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=18|pos=DF|name=[[Frank Leboeuf]]|age=[[22. januar]] [[1968]]|caps=13|club=[[Chelsea F.C.|Chelsea]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=19|pos=MF|name=[[Christian Karembeu]]|age=[[3. december]] [[1970]]|caps=31|club=[[Real Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[David Trézéguet]]|age=[[15. oktober]] [[1977]]|caps=4|club=[[AS Monaco FC|AS Monaco]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Christophe Dugarry]]|age=[[24. marec]] [[1972]]|caps=23|club=[[Olympique de Marseille|Marseille]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Lionel Charbonnier]]|age=[[25. oktober]] [[1966]]|caps=1|club=[[AJ Auxerre|Auxerre]]|clubnat=France}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Saudi Arabia}} [[Savdska nogometna reprezentanca|Saudova Arabija]]=== Selektor: [[Carlos Alberto Parreira]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Mohammed Al Deayea]]|age=[[2. avgust]] [[1972]]|caps=94|club=[[Al-Tae]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Mohammed Al Jahani]]|age=[[28. september]] [[1974]]|caps=64|club=[[Al-Ahli (Saudi Arabia)|Al-Ahli]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Mohammed Al Khilaiwi]]|age=[[1. september]] [[1971]]|caps=86|club=[[Al-Ittihad]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Abdullah Zubromawi]]|age=[[15. november]] [[1973]]|caps=83|club=[[Al-Ahli (Saudi Arabia)|Al-Ahli]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Ahmad Jamil Madani]]|age=[[6. januar]] [[1970]]|caps=94|club=[[Al-Ittihad]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=6|pos=MF|name=[[Fuad Amin]]|age=[[13. oktober]] [[1972]]|caps=95|club=[[Al-Shabab]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=7|pos=FW|name=[[Ibrahim Al Shahrani]]|age=[[21. julij]] [[1974]]|caps=19|club=[[Al-Ahli (Saudi Arabia)|Al-Ahli]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=8|pos=FW|name=[[Obeid Al Dossary]]|age=[[2. oktober]] [[1975]]|caps=61|club=[[Al-Wehda]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Sami Al Jaber]]|age=[[11. december]] [[1972]]|caps=85|club=[[Al-Hilal]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=10|pos=FW|name=[[Saeed Owairan]]|age=[[19. avgust]] [[1967]]|caps=55|club=[[Al-Shabab]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Fahad Al Mehallel]]|age=[[11. november]] [[1970]]|caps=85|club=[[Al-Shabab]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=12|pos=MF|name=[[Ibrahim Al Harbi]]|age=[[10. julij]] [[1975]]|caps=47|club=[[Al-Nasr]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name=[[Hussein Sulimani]]|age=[[23. januar]] [[1977]]|caps=40|club=[[Al-Ahli (Saudi Arabia)|Al-Ahli]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Khalid Al Muwallid]]|age=[[23. november]] [[1971]]|caps=91|club=[[Al-Ahli (Saudi Arabia)|Al-Ahli]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=15|pos=FW|name=[[Yousuf Al Thunayan]]|age=[[18. november]] [[1963]]|caps=86|club=[[Al-Hilal]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Khamis Al Owairan]]|age=[[8. september]] [[1973]]|caps=48|club=[[Al-Hilal]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=17|pos=DF|name=[[Ahmed Al Dossari]]|age=[[25. oktober]] [[1976]]|caps=12|club=[[Al-Hilal]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[Nawaf Al Temyat]]|age=[[26. junij]] [[1976]]|caps=0|club=[[Al-Hilal]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=19|pos=DF|name=[[Abdulaziz Al Janoubi]]|age=[[21. julij]] [[1974]]|caps=3|club=[[Al-Nasr]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=20|pos=MF|name=[[Hamzah Saleh]]|age=[[19. april]] [[1967]]|caps=38|club=[[Al-Ahli (Saudi Arabia)|Al-Ahli]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=21|pos=GK|name=[[Hussein Al Sadiq]]|age=[[15. oktober]] [[1973]]|caps=64|club=[[Al-Qadisiyah]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Tisir Al-Antaif]]|age=[[16. februar]] [[1974]]|caps=0|club=[[Al-Ittifaq]]|clubnat=Saudi Arabia}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Južnoafriška nogometna reprezentanca|Južnoafriška republika]]=== Selektor: [[Philippe Troussier]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Hans Vonk (nogometaš)|Hans Vonk]]|age=[[30. januar]] [[1970]]|caps=0|club=[[SC Heerenveen|Heerenveen]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Themba Mnguni]]|age=[[16. december]] [[1973]]|caps=3|club=[[Mamelodi Sundowns]]|clubnat=South Africa}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[David Nyathi]]|age=[[22. marec]] [[1969]]|caps=35|club=[[FC St. Gallen|St. Gallen]]|clubnat=Switzerland}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Willem Jackson]]|age=[[26. marec]] [[1972]]|caps=12|club=[[Orlando Pirates]]|clubnat=South Africa}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Mark Fish]]|age=[[14. marec]] [[1974]]|caps=37|club=[[Bolton Wanderers F.C.|Bolton Wanderers]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=6|pos=FW|name=[[Phil Masinga]]|age=[[28. junij]] [[1969]]|caps=41|club=[[A.S. Bari|Bari]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Quinton Fortune]]|age=[[21. maj]] [[1977]]|caps=6|club=[[Atlético de Madrid|Atlético Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Alfred Phiri]]|age=[[22. junij]] [[1974]]|caps=2|club=[[Vanspor]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Shaun Bartlett]]|age=[[31. oktober]] [[1972]]|caps=29|club=[[Cape Town Spurs]]|clubnat=South Africa}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[John Moshoeu]]|age=[[18. december]] [[1965]]|caps=44|club=[[Fenerbahçe SK|Fenerbahçe]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Helman Mkhalele]]|age=[[20. oktober]] [[1969]]|caps=35|club=[[Kayserispor]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=12|pos=FW|name=[[Brendan Augustine]]|age=[[26. oktober]] [[1971]]|caps=26|club=[[LASK Linz]]|clubnat=Austria}} {{nat fs player|no=13|pos=FW|name=[[Delron Buckley]]|age=[[7. december]] [[1977]]|caps=0|club=[[VfL Bochum]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=14|pos=FW|name=[[Jerry Sikhosana]]|age=[[8. junij]] [[1969]]|caps=9|club=[[Orlando Pirates]]|clubnat=South Africa}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Theophilus Khumalo]]|age=[[26. junij]] [[1967]]|caps=43|club=[[Kaizer Chiefs]]|clubnat=South Africa}} {{nat fs player|no=16|pos=GK|name=[[Brian Baloyi]]|age=[[16. marec]] [[1974]]|caps=8|club=[[Kaizer Chiefs]]|clubnat=South Africa}} {{nat fs player|no=17|pos=FW|name=[[Benni McCarthy|Benedict McCarthy]]|age=[[12. november]] [[1977]]|caps=10|club=[[VfL Bochum]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[Lebohang Morula]]|age=[[22. december]] [[1968]]|caps=0|club=[[Vanspor]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=19|pos=DF|name=[[Lucas Radebe]]|age=[[12. april]] [[1969]]|caps=41|club=[[Leeds United F.C.|Leeds United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=20|pos=MF|name=[[Naughty Mokoena]]|age=[[31. marec]] [[1975]]|caps=0|club=[[Manning Rangers]]|clubnat=South Africa}} {{nat fs player|no=21|pos=DF|name=[[Pierre Issa]]|age=[[12. september]] [[1975]]|caps=1|club=[[Olympique de Marseille|Marseille]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Andre Arendse]]|age=[[27. junij]] [[1967]]|caps=27|club=[[Fulham F.C.|Fulham]]|clubnat=England}} {{nat fs end}} ==Skupina D== ==={{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bolgarska nogometna reprezentanca|Bolgarija]]=== Selektor: [[Hristo Bonev]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Zdravko Zdravkov]]|age=[[4. oktober]] [[1970]]|caps=|club=[[Istanbulspor AS|Istanbulspor]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Radostin Kishishev]]|age=[[30. julij]] [[1974]]|caps=|club=[[Litex Lovech]]|clubnat=Bulgaria}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Trifon Ivanov]]|age=[[27. julij]] [[1965]]|caps=|club=[[CSKA Sofia]]|clubnat=Bulgaria}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Ivaylo Petkov]]|age=[[24. marec]] [[1976]]|caps=|club=[[Litex Lovech]]|clubnat=Bulgaria}} {{nat fs player|no=5|pos=MF|name=[[Ivaylo Yordanov]]|age=[[22. april]] [[1968]]|caps=|club=[[Sporting Lisbon]]|clubnat=Portugal}} {{nat fs player|no=6|pos=MF|name=[[Zlatko Yankov]]|age=[[7. junij]] [[1966]]|caps=|club=[[Besiktas Jimnastik Kulübü|Be&#351;ikta&#351;]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=7|pos=FW|name=[[Emil Kostadinov]]|age=[[12. avgust]] [[1967]]|caps=|club=[[CSKA Sofia]]|clubnat=Bulgaria}} {{nat fs player|no=8|pos=FW|name=[[Hristo Stoichkov]]|age=[[8. februar]] [[1966]]|caps=|club=[[CSKA Sofia]]|clubnat=Bulgaria}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Luboslav Penev]]|age=[[31. avgust]] [[1966]]|caps=|club=[[Sociedad Deportiva Compostela|Compostela]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Krassimir Balakov]]|age=[[29. marec]] [[1966]]|caps=|club=[[VfB Stuttgart|Stuttgart]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Ilian Iliev]]|age=[[2. julij]] [[1968]]|caps=|club=[[Bursaspor]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Borislav Mikhailov]]|age=[[12. februar]] [[1963]]|caps=|club=[[Slavia Sofia]]|clubnat=Bulgaria}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name=[[Gosho Ginchev]]|age=[[2. december]] [[1969]]|caps=|club=[[Antalyaspor]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=14|pos=FW|name=[[Marian Hristov]]|age=[[29. julij]] [[1973]]|caps=|club=[[1. FC Kaiserslautern|Kaiserslautern]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name=[[Adalbert Zafirov]]|age=[[29. september]] [[1969]]|caps=|club=[[Arminia Bielefeld]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Anatoli Nankov]]|age=[[15. julij]] [[1969]]|caps=|club=[[Lokomotiv Sofia]]|clubnat=Bulgaria}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Stoycho Stoilov]]|age=[[15. oktober]] [[1971]]|caps=|club=[[Litex Lovech]]|clubnat=Bulgaria}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[Daniel Borimirov]]|age=[[15. januar]] [[1970]]|caps=|club=[[TSV 1860 München|1860 Munich]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=19|pos=FW|name=[[Georgi Bachev]]|age=[[18. april]] [[1977]]|caps=|club=[[Slavia Sofia]]|clubnat=Bulgaria}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[Georgi Ivanov (nogometaš)|Georgi Ivanov]]|age=[[2. julij]] [[1976]]|caps=|club=[[Levski Sofia]]|clubnat=Bulgaria}} {{nat fs player|no=21|pos=DF|name=[[Rosen Kirilov]]|age=[[4. januar]] [[1973]]|caps=|club=[[Litex Lovech]]|clubnat=Bulgaria}} {{nat fs player|no=22|pos=DF|name=[[Milen Petkov]]|age=[[12. januar]] [[1974]]|caps=|club=[[CSKA Sofia]]|clubnat=Bulgaria}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Nigerija}} [[Nigerijska nogometna reprezentanca|Nigerija]]=== Selektor: [[Bora Milutinović]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Peter Rufai]]|age=[[24. avgust]] [[1963]]|caps=45|club=[[Deportivo de La Coruña|Deportivo La Coruña]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Mobi Oparaku]]|age=[[1. december]] [[1976]]|caps=3|club=[[FC Kappelen|Kappelen]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Celestine Babayaro]]|age=[[29. avgust]] [[1978]]|caps=6|club=[[Chelsea F.C.|Chelsea]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=4|pos=FW|name=[[Nwankwo Kanu]]|age=[[1. avgust]] [[1976]]|caps=7|club=[[Internazionale Milano F.C.|Inter Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Uche Okechukwu]]|age=[[27. september]] [[1967]]|caps=41|club=[[Fenerbahçe SK|Fenerbahçe]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Taribo West]]|age=[[26. marec]] [[1974]]|caps=8|club=[[Internazionale Milano F.C.|Inter Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Finidi George]]|age=[[15. april]] [[1971]]|caps=36|club=[[Real Betis]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Mutiu Adepoju]]|age=[[22. december]] [[1970]]|caps=35|club=[[Real Sociedad]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Rashidi Yekini]]|age=[[23. oktober]] [[1963]]|caps=63|club=[[Fussballclub Zürich|Zurich]]|clubnat=Switzerland}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Jay-Jay Okocha]]|age=[[14. avgust]] [[1973]]|caps=26|club=[[Fenerbahçe SK|Fenerbahçe]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Garba Lawal]]|age=[[22. maj]] [[1974]]|caps=3|club=[[Roda JC]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[William Okpara]]|age=[[7. maj]] [[1968]]|caps=5|club=[[Orlando Pirates]]|clubnat=South Africa}} {{nat fs player|no=13|pos=FW|name=[[Tijani Babangida]]|age=[[25. september]] [[1973]]|caps=4|club=[[Ajax Amsterdam|Ajax]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=14|pos=FW|name=[[Daniel Amokachi]]|age=[[30. december]] [[1972]]|caps=43|club=[[Beşiktaş Jimnastik Kulübü|Beşiktaş]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Sunday Oliseh]]|age=[[14. september]] [[1974]]|caps=22|club=[[Ajax Amsterdam|Ajax]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=16|pos=DF|name=[[Uche Okafor]]|age=[[8. avgust]] [[1967]]|caps=33|club=[[Kansas City Wizards]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=17|pos=DF|name=[[Austin Eguavoen]]|age=[[19. avgust]] [[1965]]|caps=52|club=[[Torpedo Moscow]]|clubnat=Russia}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[Wilson Oruma]]|age=[[30. december]] [[1976]]|caps=4|club=[[RC Lens|Lens]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=19|pos=MF|name=[[Ben Iroha]]|age=[[29. november]] [[1968]]|caps=33|club=[[Elche Club de Futbol|Elche]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[Victor Ikpeba]]|age=[[12. junij]] [[1973]]|caps=15|club=[[AS Monaco FC|Monaco]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=21|pos=DF|name=[[Godwin Okpara]]|age=[[20. september]] [[1972]]|caps=6|club=[[RC Strasbourg|Strasbourg]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Abiodun Baruwa]]|age=[[16. november]] [[1974]]|caps=3|club=[[FC Sion|Sion]]|clubnat=Switzerland}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Paragvaj}} [[Paragvajska nogometna reprezentanca|Paragvaj]]=== Selektor: [[Paulo César Carpegiani]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[José Luis Chilavert]]|age=[[27. julij]] [[1965]]|caps=40|club=[[Club Atlético Vélez Sársfield|Vélez Sársfield]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Francisco Arce]]|age=[[2. april]] [[1971]]|caps=28|club=[[Sociedade Esportiva Palmeiras|Palmeiras]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Catalino Rivarola]]|age=[[30. april]] [[1965]]|caps=49|club=[[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Carlos Gamarra]]|age=[[17. februar]] [[1971]]|caps=48|club=[[Sport Club Corinthians Paulista|Corinthians]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Celso Ayala]]|age=[[20. avgust]] [[1970]]|caps=42|club=[[Club Atlético River Plate|River Plate]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=6|pos=MF|name=[[Edgar Aguilera]]|age=[[28. julij]] [[1975]]|caps=1|club=[[Cerro Porteño]]|clubnat=Paraguay}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Juan Carlos Yegros]]|age=[[31. januar]] [[1971]]|caps=6|club=[[Club Deportivo Cruz Azul|Cruz Azul]]|clubnat= Mexico}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Arístides Rojas]]|age=[[12. avgust]] [[1968]]|caps=5|club=[[Unión de Santa Fe|Unión Santa Fe]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=9|pos=MF|name=[[José Cardozo]]|age=[[19. marec]] [[1971]]|caps=12|club=[[Club Toluca|Toluca]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Roberto Acuña]]|age=[[25. marec]] [[1972]]|caps=40|club=[[Real Zaragoza]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=11|pos=DF|name=[[Pedro Sarabia]]|age=[[5. julij]] [[1975]]|caps=20|club=[[Club Atlético River Plate|River Plate]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Danilo Aceval]]|age=[[15. september]] [[1975]]|caps=3|club=[[Unión de Santa Fe|Unión Santa Fe]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=13|pos=MF|name=[[Carlos Humberto Paredes]]|age=[[16. julij]] [[1976]]|caps=3|club=[[Olimpia Asuncion]]|clubnat=Paraguay}} {{nat fs player|no=14|pos=DF|name=[[Ricardo Rojas]]|age=[[26. januar]] [[1971]]|caps=6|club=[[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=15|pos=FW|name=[[Miguel Angel Benítez]]|age=[[19. maj]] [[1970]]|caps=32|club=[[RCD Espanyol|Espanyol]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Julio César Enciso]]|age=[[5. avgust]] [[1974]]|caps=4|club=[[Sport Club Internacional|Internacional]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=17|pos=FW|name=[[Hugo Brizuela]]|age=[[8. februar]] [[1970]]|caps=11|club=[[Argentinos Juniors]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=18|pos=FW|name=[[César Ramírez (nogometaš)|César Ramírez]]|age=[[21. marec]] [[1977]]|caps=3|club=[[Sporting Clube de Portugal|Sporting Lisbon]]|clubnat=Portugal}} {{nat fs player|no=19|pos=FW|name=[[Carlos Morales Santos]]|age=[[4. november]] [[1968]]|caps=0|club=[[Gimnasia de Jujuy|Gimnasia Jujuy]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=20|pos=DF|name=[[Denis Caniza]]|age=[[28. avgust]] [[1974]]|caps=8|club=[[Olimpia Asuncion]]|clubnat=Paraguay}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Jorge Luis Campos|Jorge Campos]]|age=[[11. avgust]] [[1970]]|caps=10|club=[[Beijing Guo'an]]|clubnat=China}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Rubén Ruiz Díaz]]|age=[[11. november]] [[1969]]|caps=12|club=[[Club de Futbol Monterrey|Monterrey]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Španija}} [[Španska nogometna reprezentanca|Španija]]=== Selektor: [[Javier Clemente]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Andoni Zubizarreta]]|age=[[23. oktober]] [[1961]]|caps=123|club=[[Valencia CF|Valencia]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Albert Ferrer]]|age=[[6. junij]] [[1970]]|caps=34|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Agustin Aranzábal]]|age=[[15. marec]] [[1973]]|caps=6|club=[[Real Sociedad]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Rafael Alkorta]]|age=[[16. september]] [[1968]]|caps=48|club=[[Athletic Bilbao]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Abelardo Fernández|Abelardo]]|age=[[19. marec]] [[1970]]|caps=40|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Fernando Hierro]]|age=[[23. marec]] [[1968]]|caps=55|club=[[Real Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=7|pos=FW|name=[[Fernando Morientes]]|age=[[5. april]] [[1976]]|caps=2|club=[[Real Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Julen Guerrero]]|age=[[7. januar]] [[1974]]|caps=31|club=[[Athletic Bilbao]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Juan Antonio Pizzi]]|age=[[7. junij]] [[1968]]|caps=21|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=10|pos=FW|name=[[Raúl González Blanco|Raúl]]|age=[[27. junij]] [[1977]]|caps=13|club=[[Real Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Alfonso Pérez|Alfonso]]|age=[[26. september]] [[1972]]|caps=26|club=[[Real Betis]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=12|pos=DF|name=[[Sergi Barjuán|Sergi]]|age=[[28. december]] [[1971]]|caps=33|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=13|pos=GK|name=[[Santiago Cañizares]]|age=[[18. december]] [[1969]]|caps=10|club=[[Real Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=14|pos=DF|name=[[Iván Campo]]|age=[[21. februar]] [[1974]]|caps=2|club=[[RCD Mallorca|Mallorca]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name=[[Carlos Aguilera Marín|Carlos Aguilera]]|age=[[22. maj]] [[1969]]|caps=4|club=[[Atletico Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Albert Celades]]|age=[[29. september]] [[1975]]|caps=1|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Joseba Etxeberría]]|age=[[5. september]] [[1977]]|caps=4|club=[[Athletic Bilbao]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[Guillermo Amor]]|age=[[4. december]] [[1967]]|caps=33|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=19|pos=FW|name=[[Kiko Narváez|Kiko]]|age=[[26. april]] [[1972]]|caps=20|club=[[Atlético de Madrid|Atlético Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=20|pos=DF|name=[[Miguel Ángel Nadal]]|age=[[28. julij]] [[1966]]|caps=43|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=21|pos=MF|name=[[Luís Enrique Martínez García|Luis Enrique]]|age=[[8. maj]] [[1970]]|caps=35|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[José Francisco Molina|José Molina]]|age=[[8. avgust]] [[1970]]|caps=1|club=[[Atlético de Madrid|Atlético Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs end}} ==Skupina E== ==={{ikonazastave|Belgija}} [[Belgijska nogometna reprezentanca|Belgija]]=== Selektor: [[Georges Leekens]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Filip De Wilde]]|age=[[5. julij]] [[1964]]|caps=|club=[[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Bertrand Crasson]]|age=[[5. oktober]] [[1971]]|caps=|club=[[SSC Napoli|Napoli]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Lorenzo Staelens]]|age=[[30. april]] [[1964]]|caps=|club=[[Club Brugge]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Gordan Vidovic]]|age=[[23. junij]] [[1968]]|caps=|club=[[R.E. Mouscron|Mouscron]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Vital Borkelmans]]|age=[[1. junij]] [[1963]]|caps=|club=[[Club Brugge]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=6|pos=MF|name=[[Franky Van Der Elst]]|age=[[30. april]] [[1961]]|caps=|club=[[Club Brugge]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Marc Wilmots]]|age=[[22. februar]] [[1969]]|caps=|club=[[FC Schalke 04|Schalke 04]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=8|pos=FW|name=[[Luis Oliveira]]|age=[[24. marec]] [[1969]]|caps=|club=[[ACF Fiorentina|Fiorentina]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Mbo Mpenza]]|age=[[4. december]] [[1976]]|caps=|club=[[Standard Liège]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=10|pos=FW|name=[[Luc Nilis]]|age=[[25. maj]] [[1967]]|caps=|club=[[PSV Eindhoven]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Nico Van Kerckhoven]]|age=[[14. december]] [[1970]]|caps=|club=[[Lierse S.K.|Lierse]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Philippe Vande Walle]]|age=[[22. december]] [[1961]]|caps=|club=[[V.C. Eendracht Aalst 2002|Eendracht Aalst]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=13|pos=GK|name=[[Dany Verlinden]]|age=[[15. avgust]] [[1963]]|caps=|club=[[Club Brugge]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Vincenzo Scifo]]|age=[[19. februar]] [[1966]]|caps=|club=[[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Philippe Clement]]|age=[[22. marec]] [[1974]]|caps=|club=[[K.R.C. Genk|Racing Genk]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=16|pos=DF|name=[[Glen De Boeck]]|age=[[22. avgust]] [[1971]]|caps=|club=[[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=17|pos=DF|name=[[Mike Verstraeten]]|age=[[12. avgust]] [[1967]]|caps=|club=[[K.F.C. Germinal Beerschot|Germinal Ekeren]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=18|pos=FW|name=[[Gert Verheyen]]|age=[[20. september]] [[1970]]|caps=|club=[[Club Brugge]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=19|pos=DF|name=[[Eric Van Meir]]|age=[[28. februar]] [[1968]]|caps=|club=[[Lierse S.K.|Lierse]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[Emile Mpenza]]|age=[[4. julij]] [[1978]]|caps=|club=[[Standard Liège]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=21|pos=MF|name=[[Danny Boffin]]|age=[[10. julij]] [[1965]]|caps=|club=[[FC Metz|Metz]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=22|pos=DF|name=[[Eric Deflandre]]|age=[[2. avgust]] [[1973]]|caps=|club=[[Club Brugge]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Mehika}} [[Mehiška nogometna reprezentanca|Mehika]]=== Selektor: [[Manuel Lapuente]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Jorge Campos]]|age=[[15. oktober]] [[1966]]|caps=106|club=[[UNAM Pumas|UNAM]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Claudio Suárez]]|age=[[17. december]] [[1968]]|caps=121|club=[[Chivas de Guadalajara|Guadalajara]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Joel Sánchez (nogometaš)|Joel Sánchez]]|age=[[17. avgust]] [[1974]]|caps=20|club=[[Chivas de Guadalajara|Guadalajara]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=4|pos=MF|name=[[Germán Villa]]|age=[[2. april]] [[1973]]|caps=36|club=[[Club América|América]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Duilio Davino]]|age=[[21. marec]] [[1976]]|caps=48|club=[[Club América|América]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=6|pos=MF|name=[[Marcelino Bernal]]|age=[[27. maj]] [[1962]]|caps=72|club=[[Club de Fútbol Monterrey|Monterrey]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Ramón Ramírez]]|age=[[5. december]] [[1969]]|caps=92|club=[[Chivas de Guadalajara|Guadalajara]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Alberto García Aspe]]|age=[[11. maj]] [[1967]]|caps=82|club=[[Club América|América]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Ricardo Peláez]]|age=[[14. marec]] [[1963]]|caps=41|club=[[Club América|América]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=10|pos=FW|name=[[Luis García Postigo|Luis García]]|age=[[1. junij]] [[1969]]|caps=89|club=[[CF Atlante|Atlante]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Cuauhtémoc Blanco]]|age=[[17. januar]] [[1973]]|caps=42|club=[[Necaxa]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Oswaldo Sánchez]]|age=[[21. september]] [[1973]]|caps=9|club=[[Club América|América]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name=[[Pavel Pardo]]|age=[[26. junij]] [[1976]]|caps=43|club=[[CF Atlas|Atlas]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Raúl Lara]]|age=[[28. februar]] [[1973]]|caps=24|club=[[Club América|América]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=15|pos=FW|name=[[Luis Hernández]]|age=[[22. december]] [[1968]]|caps=46|club=[[Necaxa]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=16|pos=DF|name=[[Isaac Terrazas]]|age=[[17. april]] [[1975]]|caps=7|club=[[Club América|América]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=17|pos=FW|name=[[Francisco Palencia]]|age=[[28. april]] [[1973]]|caps=27|club=[[Club Deportivo Cruz Azul|Cruz Azul]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=18|pos=DF|name=[[Salvador Carmona]]|age=[[22. avgust]] [[1975]]|caps=16|club=[[Club Toluca|Toluca]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=19|pos=MF|name=[[Braulio Luna]]|age=[[8. september]] [[1974]]|caps=15|club=[[UNAM Pumas|UNAM]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=20|pos=MF|name=[[Jaime Ordiales]]|age=[[23. december]] [[1963]]|caps=21|club=[[Club Toluca|Toluca]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=21|pos=MF|name=[[Jesús Arellano]]|age=[[8. maj]] [[1973]]|caps=7|club=[[Chivas de Guadalajara|Guadalajara]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Óscar Pérez]]|age=[[1. februar]] [[1973]]|caps=8|club=[[Club Deportivo Cruz Azul|Cruz Azul]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska nogometna reprezentanca|Nizozemska]]=== Selektor: [[Guus Hiddink]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Edwin van der Sar]]|age=[[29. oktober]] [[1970]]|caps=25|club=[[Ajax Amsterdam|Ajax]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Michael Reiziger]]|age=[[3. maj]] [[1973]]|caps=26|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Jaap Stam]]|age=[[17. julij]] [[1972]]|caps=14|club=[[PSV Eindhoven]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Frank de Boer]]|age=[[15. maj]] [[1970]]|caps=55|club=[[Ajax Amsterdam|Ajax]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Arthur Numan]]|age=[[14. december]] [[1969]]|caps=29|club=[[PSV Eindhoven]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=6|pos=MF|name=[[Wim Jonk]]|age=[[12. december]] [[1966]]|caps=42|club=[[PSV Eindhoven]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Ronald de Boer]]|age=[[15. maj]] [[1970]]|caps=41|club=[[Ajax Amsterdam|Ajax]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=8|pos=FW|name=[[Dennis Bergkamp]]|age=[[10. maj]] [[1969]]|caps=57|club=[[Arsenal F.C.|Arsenal]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Patrick Kluivert]]|age=[[1. julij]] [[1976]]|caps=19|club=[[A.C. Milan|AC Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Clarence Seedorf]]|age=[[1. april]] [[1976]]|caps=31|club=[[Real Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Philip Cocu]]|age=[[29. oktober]] [[1970]]|caps=20|club=[[PSV Eindhoven]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=12|pos=MF|name=[[Boudewijn Zenden]]|age=[[15. avgust]] [[1976]]|caps=6|club=[[PSV Eindhoven]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name=[[André Ooijer]]|age=[[11. julij]] [[1974]]|caps=0|club=[[PSV Eindhoven]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=14|pos=FW|name=[[Marc Overmars]]|age=[[29. marec]] [[1973]]|caps=40|club=[[Arsenal F.C.|Arsenal]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name=[[Winston Bogarde]]|age=[[22. oktober]] [[1970]]|caps=14|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Edgar Davids]]|age=[[13. marec]] [[1973]]|caps=12|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=17|pos=FW|name=[[Pierre van Hooijdonk]]|age=[[29. november]] [[1969]]|caps=12|club=[[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=18|pos=GK|name=[[Ed de Goey]]|age=[[20. december]] [[1966]]|caps=31|club=[[Chelsea F.C.|Chelsea]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=19|pos=MF|name=[[Giovanni van Bronckhorst]]|age=[[5. februar]] [[1975]]|caps=8|club=[[Feyenoord Rotterdam|Feyenoord]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=20|pos=MF|name=[[Aron Winter]]|age=[[1. marec]] [[1967]]|caps=72|club=[[Internazionale Milano F.C.|Inter Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Jimmy Floyd Hasselbaink]]|age=[[27. marec]] [[1972]]|caps=3|club=[[Leeds United F.C.|Leeds United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Ruud Hesp]]|age=[[31. oktober]] [[1965]]|caps=0|club=[[FC Barcelona|Barcelona]]|clubnat=Spain}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|South Korea}} [[Južnokorejska nogometna reprezentanca|Južna Koreja]]=== Selektor: [[Cha Bum-Kun]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Kim Byung-Ji]]|age=[[8. april]] [[1970]]|caps=34|club=[[Ulsan Hyundai Horang-i|Ulsan Hyundai]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=2|pos=MF|name=[[Choi Song-Yong]]|age=[[25. december]] [[1975]]|caps=27|club=[[Gwangju Sangmu Phoenix|Sangmu]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Lee Lim-Saeng]]|age=[[18. november]] [[1971]]|caps=17|club=[[Bucheon SK|Puchon SK]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Choi Yong-Il]]|age=[[25. april]] [[1966]]|caps=54|club=[[Ulsan Hyundai Horang-i|Ulsan Hyundai]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Lee Min-Sung]]|age=[[23. junij]] [[1973]]|caps=29|club=[[Busan Icons|Pusan Daewoo]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Yoo Sang-Chul]]|age=[[18. oktober]] [[1971]]|caps=57|club=[[Ulsan Hyundai Horang-i|Ulsan Hyundai]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Kim Do-Keun]]|age=[[2. marec]] [[1972]]|caps=13|club=[[Chunnam Dragons]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Noh Jung-Yoon]]|age=[[28. marec]] [[1971]]|caps=36|club=[[NAC Breda]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Kim Do-Hoon]]|age=[[21. julij]] [[1970]]|caps=37|club=[[Vissel Kobe]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=10|pos=FW|name=[[Choi Yong-Soo]]|age=[[10. september]] [[1973]]|caps=33|club=[[Gwangju Sangmu Phoenix|Sangmu]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Seo Jung-Won]]|age=[[17. december]] [[1970]]|caps=73|club=[[RC Strasbourg|Strasbourg]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=12|pos=DF|name=[[Lee Sang-Hun]]|age=[[11. oktober]] [[1975]]|caps=13|club=[[Anyang Cheetahs FC]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name=[[Kim Tae-Young]]|age=[[8. november]] [[1970]]|caps=35|club=[[Chunnam Dragons]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Ko Jong-Soo]]|age=[[30. oktober]] [[1978]]|caps=22|club=[[Suwon Samsung Bluewings]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Lee Sang-Yoon]]|age=[[10. april]] [[1969]]|caps=28|club=[[Ilhwa Chunma]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=16|pos=DF|name=[[Jang Hyung-Seok]]|age=[[7. julij]] [[1972]]|caps=7|club=[[Ulsan Hyundai Horang-i|Ulsan Hyundai]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Ha Seok-Ju]]|age=[[20. februar]] [[1968]]|caps=80|club=[[Cerezo Osaka]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=18|pos=FW|name=[[Hwang Sun-Hong]]|age=[[14. julij]] [[1968]]|caps=80|club=[[Pohang Steelers]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=19|pos=DF|name=[[Jang Dae-Il]]|age=[[9. marec]] [[1975]]|caps=14|club=[[Ilhwa Chunma]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=20|pos=DF|name=[[Hong Myung-Bo]]|age=[[12. februar]] [[1969]]|caps=94|club=[[Bellmare Hiracuka]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Lee Dong-Gook]]|age=[[29. april]] [[1979]]|caps=0|club=[[Pohang Steelers]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Seo Dong-Myung]]|age=[[4. maj]] [[1974]]|caps=21|club=[[Gwangju Sangmu Phoenix|Sangmu]]|clubnat=South Korea}} {{nat fs end}} ==Skupina F== ==={{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]]=== Selektor: [[Berti Vogts]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Andreas Köpke]]|age=[[12. marec]] [[1962]]|caps=54|club=[[Olympique de Marseille|Marseille]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Christian Wörns]]|age=[[10. maj]] [[1972]]|caps=17|club=[[Bayer Leverkusen]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=3|pos=MF|name=[[Jörg Heinrich]]|age=[[6. december]] [[1969]]|caps=15|club=[[Borussia Dortmund]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Jürgen Kohler]]|age=[[6. oktober]] [[1965]]|caps=101|club=[[Borussia Dortmund]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Thomas Helmer]]|age=[[21. april]] [[1965]]|caps=66|club=[[FC Bayern München|Bayern München]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Olaf Thon]]|age=[[1. maj]] [[1966]]|caps=48|club=[[FC Schalke 04|Schalke 04]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Andreas Möller]]|age=[[2. september]] [[1967]]|caps=79|club=[[Borussia Dortmund]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=8|pos=DF|name=[[Lothar Matthäus]]|age=[[21. marec]] [[1961]]|caps=125|club=[[FC Bayern München|Bayern München]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Ulf Kirsten]]|age=[[4. december]] [[1965]]|caps=32|club=[[Bayer Leverkusen]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Thomas Hässler]]|age=[[30. maj]] [[1966]]|caps=93|club=[[Karlsruher SC|Karlsruhe]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Olaf Marschall]]|age=[[19. marec]] [[1966]]|caps=7|club=[[1. FC Kaiserslautern]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Oliver Kahn]]|age=[[15. junij]] [[1969]]|caps=10|club=[[FC Bayern München|Bayern München]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=13|pos=MF|name=[[Jens Jeremies]]|age=[[5. marec]] [[1974]]|caps=5|club=[[TSV 1860 München|1860 Munich]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=14|pos=DF|name=[[Markus Babbel]]|age=[[8. september]] [[1972]]|caps=30|club=[[FC Bayern München|Bayern München]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Steffen Freund]]|age=[[19. januar]] [[1970]]|caps=21|club=[[Borussia Dortmund]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Dietmar Hamann]]|age=[[27. avgust]] [[1973]]|caps=7|club=[[FC Bayern München|Bayern München]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Christian Ziege]]|age=[[1. februar]] [[1972]]|caps=37|club=[[A.C. Milan|AC Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=18|pos=FW|name=[[Jürgen Klinsmann]]|age=[[30. julij]] [[1964]]|caps=103|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=19|pos=DF|name=[[Stefan Reuter]]|age=[[16. oktober]] [[1966]]|caps=68|club=[[Borussia Dortmund]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[Oliver Bierhoff]]|age=[[1. maj]] [[1968]]|caps=26|club=[[Udinese Calcio|Udinese]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=21|pos=MF|name=[[Michael Tarnat]]|age=[[27. oktober]] [[1969]]|caps=12|club=[[FC Bayern München|Bayern München]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Jens Lehmann]]|age=[[10. november]] [[1969]]|caps=2|club=[[FC Schalke 04|Schalke 04]]|clubnat=Germany}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Iran}} [[Iranska nogometna reprezentanca|Iran]]=== Selektor: [[Jalal Talebi]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Ahmadreza Abedzadeh]]|age=[[26. maj]] [[1966]]|caps=66|club=[[Persepolis FC]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=2|pos=MF|name=[[Mehdi Mahdavikia]]|age=[[24. julij]] [[1977]]|caps=24|club=[[Persepolis FC]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Naeem Saadavi]]|age=[[16. junij]] [[1969]]|caps=8|club=[[Persepolis FC]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Mohammad Khakpour]]|age=[[20. februar]] [[1969]]|caps=37|club=[[Persepolis FC]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Afshin Peyrovani]]|age=[[6. februar]] [[1970]]|caps=37|club=[[Persepolis FC]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=6|pos=MF|name=[[Karim Bagheri]]|age=[[20. februar]] [[1974]]|caps=44|club=[[Arminia Bielefeld]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Alireza Mansourian]]|age=[[2. december]] [[1971]]|caps=33|club=[[Esteghlal FC|Esteghlal]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Sirous Dinmohammadi]]|age=[[2. julij]] [[1970]]|caps=16|club=[[Shahrdari Tabriz]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=9|pos=MF|name=[[Hamid Estili]]|age=[[1. april]] [[1967]]|caps=44|club=[[Bahman (football)|Bahman]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=10|pos=FW|name=[[Ali Daei]]|age=[[21. marec]] [[1969]]|caps=50|club=[[Arminia Bielefeld]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Khodadad Azizi]]|age=[[22. junij]] [[1971]]|caps=27|club=[[1. FC Köln|FC Köln]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Nima Nakisa]]|age=[[1. maj]] [[1975]]|caps=1|club=[[Persepolis FC]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=13|pos=FW|name=[[Ali Latifi]]|age=[[20. februar]] [[1976]]|caps=0|club=[[Bahman (football)|Bahman]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=14|pos=DF|name=[[Nader Mohammadkhani]]|age=[[23. avgust]] [[1963]]|caps=16|club=[[Poly Acryl]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name=[[Ali Akbar Ostad Asadi]]|age=[[17. september]] [[1965]]|caps=29|club=[[FC Zob Ahan|Zob Ahan]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Reza Shahroudi]]|age=[[21. februar]] [[1972]]|caps=34|club=[[Persepolis FC]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=17|pos=DF|name=[[Javad Zarrincheh]]|age=[[23. julij]] [[1966]]|caps=55|club=[[Esteghlal FC|Esteghlal]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=18|pos=FW|name=[[Sattar Hamedani]]|age=[[6. junij]] [[1974]]|caps=3|club=[[Bahman (football)|Bahman]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=19|pos=FW|name=[[Behnam Seraj]]|age=[[19. junij]] [[1971]]|caps=0|club=[[Sanat Naft FC|Sanat Naft]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=20|pos=DF|name=[[Mehdi Pashazadeh]]|age=[[27. december]] [[1973]]|caps=4|club=[[Esteghlal FC|Esteghlal]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=21|pos=MF|name=[[Mehrdad Minavand]]|age=[[30. november]] [[1975]]|caps=23|club=[[Persepolis FC]]|clubnat=Iran}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Parviz Boromand]]|age=[[30. maj]] [[1974]]|caps=0|club=[[Esteghlal FC|Esteghlal]]|clubnat=Iran}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Ameriška nogometna reprezentanca|ZDA]]=== Selektor: [[Steve Sampson]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Brad Friedel]]|age=[[18. maj]] [[1971]]|caps=56|club=[[Liverpool F.C.|Liverpool]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=2|pos=MF|name=[[Frankie Hejduk]]|age=[[5. avgust]] [[1974]]|caps=11|club=[[Tampa Bay Mutiny]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Eddie Pope]]|age=[[24. december]] [[1973]]|caps=23|club=[[D.C. United]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Mike Burns]]|age=[[14. september]] [[1970]]|caps=73|club=[[New England Revolution]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=5|pos=MF|name=[[Thomas Dooley]]|age=[[12. maj]] [[1961]]|caps=77|club=[[Columbus Crew]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[David Regis]]|age=[[2. december]] [[1968]]|caps=2|club=[[Karlsruher SC|Karlsruhe]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=7|pos=FW|name=[[Roy Wegerle]]|age=[[19. marec]] [[1964]]|caps=39|club=[[Tampa Bay Mutiny]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=8|pos=FW|name=[[Earnie Stewart]]|age=[[28. marec]] [[1969]]|caps=47|club=[[NAC Breda]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Joe-Max Moore]]|age=[[23. februar]] [[1971]]|caps=68|club=[[New England Revolution]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Tab Ramos]]|age=[[21. september]] [[1966]]|caps=80|club=[[MetroStars]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Eric Wynalda]]|age=[[9. junij]] [[1969]]|caps=100|club=[[San Jose Earthquakes|San Jose Clash]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=12|pos=DF|name=[[Jeff Agoos]]|age=[[2. maj]] [[1968]]|caps=87|club=[[D.C. United]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=13|pos=MF|name=[[Cobi Jones]]|age=[[16. junij]] [[1970]]|caps=107|club=[[Los Angeles Galaxy]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Predrag Radosavljevic|Preki]]|age=[[24. junij]] [[1963]]|caps=24|club=[[Kansas City Wizards]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Chad Deering]]|age=[[2. september]] [[1970]]|caps=10|club=[[VfL Wolfsburg]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=16|pos=GK|name=[[Juergen Sommer]]|age=[[27. februar]] [[1969]]|caps=8|club=[[Columbus Crew]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=17|pos=DF|name=[[Marcelo Balboa]]|age=[[8. avgust]] [[1967]]|caps=126|club=[[Colorado Rapids]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=18|pos=GK|name=[[Kasey Keller]]|age=[[29. november]] [[1969]]|caps=33|club=[[Leicester City F.C.|Leicester City]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=19|pos=MF|name=[[Brian Maisonneuve]]|age=[[28. junij]] [[1973]]|caps=7|club=[[Columbus Crew]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[Brian McBride]]|age=[[19. junij]] [[1972]]|caps=21|club=[[Columbus Crew]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=21|pos=MF|name=[[Claudio Reyna]]|age=[[20. julij]] [[1973]]|caps=59|club=[[VfL Wolfsburg]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=22|pos=DF|name=[[Alexi Lalas]]|age=[[1. junij]] [[1970]]|caps=98|club=[[MetroStars]]|clubnat=USA}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Srbija in Črna gora}} [[Srbskočrnogorska nogometna reprezentanca|FR Jugoslavija]]=== Selektor: [[Slobodan Santrač]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Ivica Kralj]]|age=[[26. marec]] [[1973]]|caps=15|club=[[FK Partizan|Partizan]]|clubnat=Serbia and Montenegro}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Zoran Mirković]]|age=[[21. september]] [[1971]]|caps=28|club=[[Atalanta B.C.|Atalanta Bergamo]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Goran Đorović]]|age=[[11. november]] [[1971]]|caps=26|club=[[Celta Vigo]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=4|pos=MF|name=[[Slaviša Jokanović]]|age=[[16. avgust]] [[1968]]|caps=33|club=[[Club Deportivo Tenerife|Tenerife]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Miroslav Đukić]]|age=[[19. februar]] [[1966]]|caps=23|club=[[Valencia CF|Valencia]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Branko Brnović]]|age=[[8. avgust]] [[1967]]|caps=22|club=[[RCD Espanyol|Espanyol]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Vladimir Jugović]]|age=[[30. avgust]] [[1968]]|caps=24|club=[[S.S. Lazio|Lazio]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=8|pos=FW|name=[[Dejan Savićević]]|age=[[15. september]] [[1966]]|caps=49|club=[[A.C. Milan|AC Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Predrag Mijatović]]|age=[[19. januar]] [[1969]]|caps=28|club=[[Real Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Dragan Stojković]]|age=[[3. marec]] [[1965]]|caps=64|club=[[Nagoja Grampus Eight]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=11|pos=DF|name=[[Siniša Mihajlović]]|age=[[20. februar]] [[1969]]|caps=30|club=[[U.C. Sampdoria|Sampdoria]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Dragoje Leković]]|age=[[21. november]] [[1967]]|caps=13|club=[[Sporting de Gijón|Sporting Gijón]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name=[[Slobodan Komljenović]]|age=[[2. januar]] [[1971]]|caps=8|club=[[MSV Duisburg|Duisburg]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=14|pos=DF|name=[[Niša Saveljić]]|age=[[23. februar]] [[1970]]|caps=20|club=[[FC Girondins de Bordeaux|Girondins Bordeaux]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Ljubinko Drulović]]|age=[[11. september]] [[1968]]|caps=16|club=[[Futebol Clube do Porto|Porto]]|clubnat=Portugal}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Željko Petrović]]|age=[[13. november]] [[1965]]|caps=12|club=[[Urawa Red Diamonds]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=17|pos=FW|name=[[Savo Milošević]]|age=[[2. september]] [[1973]]|caps=28|club=[[Aston Villa]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[Dejan Govedarica]]|age=[[14. februar]] [[1972]]|caps=20|club=[[U.S. Lecce|Lecce]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=19|pos=MF|name=[[Miroslav Stević]]|age=[[7. januar]] [[1970]]|caps=5|club=[[TSV 1860 München|1860 Munich]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[Dejan Stanković]]|age=[[11. september]] [[1978]]|caps=3|club=[[FK Red Star|Crvena Zvezda]]|clubnat=Serbia and Montenegro}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Perica Ognjenović]]|age=[[24. februar]] [[1977]]|caps=5|club=[[FK Red Star|Crvena Zvezda]]|clubnat=Serbia and Montenegro}} {{nat fs player|no=22|pos=FW|name=[[Darko Kovačević]]|age=[[18. november]] [[1973]]|caps=19|club=[[Real Sociedad]]|clubnat=Spain}} {{nat fs end}} ==Skupina G== ==={{ikonazastave|Kolumbija}} [[Kolumbijska nogometna reprezentanca|Kolumbija]]=== Selektor: [[Hernán Gómez]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Óscar Córdoba]]|age=[[3. februar]] [[1970]]|caps=|club=[[Boca Juniors]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Iván Córdoba]]|age=[[11. avgust]] [[1976]]|caps=|club=[[Club Atlético San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Everth Palacios]]|age=[[18. januar]] [[1969]]|caps=|club=[[Deportivo Cali]]|clubnat=Colombia}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[José Santa]]|age=[[12. november]] [[1970]]|caps=|club=[[Atlético Nacional]]|clubnat=Colombia}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Jorge Bermúdez]]|age=[[18. junij]] [[1971]]|caps=|club=[[Boca Juniors]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=6|pos=MF|name=[[Mauricio Serna]]|age=[[22. januar]] [[1968]]|caps=|club=[[Boca Juniors]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=7|pos=FW|name=[[Antony de Ávila]]|age=[[21. december]] [[1963]]|caps=|club=[[Barcelona SC]]|clubnat=Ecuador}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Harold Lozano]]|age=[[30. marec]] [[1972]]|caps=|club=[[Real Valladolid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Adolfo Valencia]]|age=[[6. februar]] [[1968]]|caps=|club=[[Deportivo Independiente Medellín|Independiente Medellín]]|clubnat=Colombia}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Carlos Valderrama (nogometaš)|Carlos Valderrama]]|age=[[2. september]] [[1961]]|caps=|club=[[Miami Fusion]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Faustino Asprilla]]|age=[[10. november]] [[1969]]|caps=|club=[[Parma F.C.|Parma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Miguel Calero]]|age=[[14. april]] [[1971]]|caps=|club=[[Atlético Nacional]]|clubnat=Colombia}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name=[[Wilmer Cabrera]]|age=[[15. september]] [[1967]]|caps=|club=[[Millonarios]]|clubnat=Colombia}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Jorge Bolaño]]|age=[[28. april]] [[1977]]|caps=|club=[[Junior Barranquilla]]|clubnat=Colombia}} {{nat fs player|no=15|pos=FW|name=[[Víctor Aristizábal]]|age=[[9. december]] [[1971]]|caps=|club=[[São Paulo Futebol Clube|São Paulo]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=16|pos=DF|name=[[Luis Antonio Moreno]]|age=[[25. december]] [[1970]]|caps=|club=[[Deportes Tolima]]|clubnat=Colombia}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Andrés Estrada]]|age=[[12. november]] [[1967]]|caps=|club=[[Deportivo Cali]]|clubnat=Colombia}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[John Wilmar Pérez]]|age=[[2. februar]] [[1970]]|caps=|club=[[Deportivo Cali]]|clubnat=Colombia}} {{nat fs player|no=19|pos=MF|name=[[Freddy Rincón]]|age=[[14. avgust]] [[1966]]|caps=|club=[[Sport Club Corinthians Paulista|Corinthians]]|clubnat=Brazil}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[Hamilton Ricard]]|age=[[12. januar]] [[1974]]|caps=|club=[[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Léider Preciado]]|age=[[26. februar]] [[1977]]|caps=|club=[[Independiente Santa Fe|Santa Fe]]|clubnat=Colombia}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Farid Mondragón]]|age=[[21. junij]] [[1971]]|caps=|club=[[Club Atlético Independiente|Independiente]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Anglija}} [[Angleška nogometna reprezentanca|Angleška]]=== Selektor: [[Glenn Hoddle]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[David Seaman]]|age=[[19. september]] [[1963]]|caps=|club=[[Arsenal F.C.|Arsenal]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Sol Campbell]]|age=[[18. september]] [[1974]]|caps=|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Graeme Le Saux]]|age=[[17. oktober]] [[1968]]|caps=|club=[[Chelsea F.C.|Chelsea]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=4|pos=MF|name=[[Paul Ince]]|age=[[21. oktober]] [[1967]]|caps=|club=[[Liverpool F.C.|Liverpool]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Tony Adams (nogometaš)|Tony Adams]]|age=[[10. oktober]] [[1966]]|caps=|club=[[Arsenal F.C.|Arsenal]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Gareth Southgate]]|age=[[3. september]] [[1970]]|caps=|club=[[Aston Villa F.C.|Aston Villa]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[David Beckham]]|age=[[2. maj]] [[1975]]|caps=|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[David Batty]]|age=[[2. december]] [[1968]]|caps=|club=[[Newcastle United F.C.|Newcastle United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Alan Shearer]]|age=[[13. avgust]] [[1970]]|caps=|club=[[Newcastle United F.C.|Newcastle United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=10|pos=FW|name=[[Teddy Sheringham]]|age=[[2. april]] [[1966]]|caps=|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Steve McManaman]]|age=[[11. februar]] [[1972]]|caps=|club=[[Liverpool F.C.|Liverpool]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=12|pos=DF|name=[[Gary Neville]]|age=[[18. februar]] [[1975]]|caps=|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=13|pos=GK||name=[[Nigel Martyn]]|age=[[11. avgust]] [[1966]]|caps=|club=[[Leeds United F.C.|Leeds United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Darren Anderton]]|age=[[3. marec]] [[1972]]|caps=|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Paul Merson]]|age=[[20. marec]] [[1968]]|caps=|club=[[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Paul Scholes]]|age=[[16. november]] [[1974]]|caps=|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Rob Lee|Robert Lee]]|age=[[1. februar]] [[1966]]|caps=|club=[[Newcastle United F.C.|Newcastle United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=18|pos=DF|name=[[Martin Keown]]|age=[[24. julij]] [[1966]]|caps=|club=[[Arsenal F.C.|Arsenal]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=19|pos=FW|name=[[Les Ferdinand]]|age=[[18. december]] [[1966]]|caps=|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=20|pos=FW|name=[[Michael Owen]]|age=[[14. december]] [[1979]]|caps=|club=[[Liverpool F.C.|Liverpool]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=21|pos=DF|name=[[Rio Ferdinand]]|age=[[7. november]] [[1978]]|caps=|club=[[West Ham United F.C.|West Ham United]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Tim Flowers]]|age=[[3. februar]] [[1967]]|caps=|club=[[Blackburn Rovers F.C.|Blackburn Rovers]]|clubnat=England}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Romunija}} [[Romunska nogometna reprezentanca|Romunija]]=== Selektor: [[Anghel Iordanescu|Anghel Iord&#259;nescu]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Dumitru Stingaciu|Dumitru Stîngaciu]]|age=[[9. avgust]] [[1964]]|caps=5|club=[[Kocaelispor]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Dan Petrescu]]|age=[[22. december]] [[1967]]|caps=68|club=[[Chelsea F.C.|Chelsea]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Cristian Dulca]]|age=[[25. september]] [[1972]]|caps=5|club=[[Rapid Bucureşti]]|clubnat=Romania}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Anton Dobos]]|age=[[13. oktober]] [[1965]]|caps=21|club=[[AEK Athens FC|AEK Athens]]|clubnat=Greece}} {{nat fs player|no=5|pos=MF|name=[[Constantin Galca|Constantin Gâlc&#259;]]|age=[[8. marec]] [[1972]]|caps=32|club=[[RCD Espanyol|Espanyol]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Gheorghe Popescu]]|age=[[9. oktober]] [[1967]]|caps=78|club=[[Galatasaray]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=7|pos=FW|name=[[Marius Lacatus|Marius L&#259;c&#259;tu&#351;]]|age=[[5. april]] [[1964]]|caps=81|club=[[FC Steaua Bucuresti|Steaua Bucharest]]|clubnat=Romania}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Dorinel Munteanu]]|age=[[25. junij]] [[1968]]|caps=63|club=[[1. FC Köln|Cologne]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Viorel Moldovan]]|age=[[8. julij]] [[1972]]|caps=24|club=[[Coventry City F.C.|Coventry City]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Gheorghe Hagi]]|age=[[5. februar]] [[1965]]|caps=111|club=[[Galatasaray]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Adrian Ilie]]|age=[[20. april]] [[1974]]|caps=20|club=[[Valencia CF|Valencia]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Bogdan Stelea]]|age=[[5. december]] [[1967]]|caps=46|club=[[Union Deportiva Salamanca|Salamanca]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name=[[Liviu Ciobotariu]]|age=[[26. marec]] [[1971]]|caps=4|club=[[FC Naţional Bucureşti]]|clubnat=Romania}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Radu Niculescu]]|age=[[2. marec]] [[1975]]|caps=11|club=[[FC Naţional Bucureşti]]|clubnat=Romania}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Lucian Marinescu]]|age=[[24. junij]] [[1972]]|caps=4|club=[[Rapid Bucureşti]]|clubnat=Romania}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Gabriel Popescu]]|age=[[23. december]] [[1973]]|caps=12|club=[[Union Deportiva Salamanca|Salamanca]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Ilie Dumitrescu]]|age=[[6. januar]] [[1969]]|caps=62|club=[[CF Atlante|Atlante]]|clubnat=Mexico}} {{nat fs player|no=18|pos=MF|name=[[Iulian Filipescu]]|age=[[29. marec]] [[1974]]|caps=15|club=[[Galatasaray]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=19|pos=MF|name=[[Ovidiu Stinga|Ovidiu Stîng&#259;]]|age=[[5. december]] [[1972]]|caps=19|club=[[PSV Eindhoven]]|clubnat=Netherlands}} {{nat fs player|no=20|pos=DF|name=[[Tibor Selymes]]|age=[[14. maj]] [[1970]]|caps=44|club=[[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]]|clubnat=Belgium}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Gheorghe Craioveanu]]|age=[[14. februar]] [[1968]]|caps=18|club=[[Real Sociedad]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Florin Prunea]]|age=[[8. avgust]] [[1968]]|caps=35|club=[[Universitatea Craiova]]|clubnat=Romania}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Tunizija}} [[Tunizijska nogometna reprezentanca|Tunizija]]=== Selektor: [[Henryk Kasperczak]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Chokri El Ouaer]]|age=[[15. avgust]] [[1966]]|caps=51|club=[[Espérance]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=2|pos=FW|name=[[Imed Ben Younes]]|age=[[16. junij]] [[1974]]|caps=9|club=[[Étoile Sportive du Sahel|Étoile Sahel]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Sami Trabelsi]]|age=[[4. februar]] [[1968]]|caps=45|club=[[CS Sfaxien]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Mounir Boukadida]]|age=[[24. oktober]] [[1967]]|caps=30|club=[[Étoile Sportive du Sahel|Étoile Sahel]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Hatem Trabelsi]]|age=[[25. januar]] [[1977]]|caps=2|club=[[CS Sfaxien]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Ferid Chouchane]]|age=[[19. april]] [[1973]]|caps=26|club=[[Étoile Sportive du Sahel|Étoile Sahel]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=7|pos=DF|name=[[Tarek Thabet]]|age=[[16. avgust]] [[1971]]|caps=43|club=[[Espérance]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Zoubeir Baya]]|age=[[15. maj]] [[1971]]|caps=44|club=[[SC Freiburg|Freiburg]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Riadh Jelassi]]|age=[[7. julij]] [[1971]]|caps=13|club=[[Étoile Sportive du Sahel|Étoile Sahel]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Kais Ghodhbane]]|age=[[7. januar]] [[1976]]|caps=46|club=[[Étoile Sportive du Sahel|Étoile Sahel]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=11|pos=FW|name=[[Adel Sellimi]]|age=[[16. november]] [[1972]]|caps=57|club=[[Real Jaèn|Jaén]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=12|pos=FW|name=[[Mourad Melki]]|age=[[9. maj]] [[1975]]|caps=2|club=[[Olympique Béja]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=13|pos=MF|name=[[Riadh Bouazizi]]|age=[[8. april]] [[1973]]|caps=24|club=[[Étoile Sportive du Sahel|Étoile Sahel]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=14|pos=MF|name=[[Sirajeddine Chihi]]|age=[[16. april]] [[1970]]|caps=47|club=[[Espérance]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Skander Souayah]]|age=[[20. november]] [[1972]]|caps=31|club=[[CS Sfaxien]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=16|pos=GK|name=[[Radhouane Salhi]]|age=[[18. december]] [[1967]]|caps=5|club=[[Étoile Sportive du Sahel|Étoile Sahel]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Jose Clayton]]|age=[[21. marec]] [[1974]]|caps=4|club=[[Étoile Sportive du Sahel|Étoile Sahel]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=18|pos=FW|name=[[Mehdi Ben Slimane]]|age=[[1. januar]] [[1974]]|caps=32|club=[[SC Freiburg|Freiburg]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=19|pos=MF|name=[[Faysal Ben Ahmed]]|age=[[7. marec]] [[1973]]|caps=2|club=[[Espérance]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=20|pos=DF|name=[[Sabri Jaballah]]|age=[[28. junij]] [[1973]]|caps=20|club=[[Club Africain]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=21|pos=DF|name=[[Khaled Badra]]|age=[[8. januar]] [[1965]]|caps=26|club=[[Espérance]]|clubnat=Tunisia}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Ali Boumnijel]]|age=[[13. april]] [[1966]]|caps=12|club=[[SC Bastia|Bastia]]|clubnat=France}} {{nat fs end}} ==Skupina H== ==={{ikonazastave|Argentina}} [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]=== Selektor: [[Daniel Passarella]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Carlos Roa]]|age=[[15. avgust]] [[1969]]|caps=|club=[[RCD Mallorca|Mallorca]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Roberto Ayala]]|age=[[12. april]] [[1973]]|caps=|club=[[SSC Napoli|Napoli]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[José Chamot]]|age=[[17. maj]] [[1969]]|caps=|club=[[S.S. Lazio|Lazio]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Héctor Pineda]]|age=[[13. julij]] [[1975]]|caps=|club=[[Udinese Calcio|Udinese]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=5|pos=MF|name=[[Matías Almeyda]]|age=[[21. december]] [[1973]]|caps=|club=[[S.S. Lazio|Lazio]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Roberto Néstor Sensini]]|age=[[12. oktober]] [[1966]]|caps=|club=[[Parma F.C.|Parma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=7|pos=FW|name=[[Claudio López]]|age=[[17. julij]] [[1974]]|caps=|club=[[Valencia CF|Valencia]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Diego Simeone]]|age=[[28. april]] [[1970]]|caps=|club=[[Internazionale Milano F.C.|Inter Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Gabriel Batistuta]]|age=[[1. februar]] [[1969]]|caps=|club=[[ACF Fiorentina|Fiorentina]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Ariel Ortega]]|age=[[4. marec]] [[1974]]|caps=|club=[[Valencia CF|Valencia]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Juan Sebastián Verón]]|age=[[9. marec]] [[1975]]|caps=|club=[[U.C. Sampdoria|Sampdoria]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Germán Burgos]]|age=[[16. april]] [[1969]]|caps=|club=[[Club Atlético River Plate|River Plate]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=13|pos=DF|name=[[Pablo Paz]]|age=[[27. januar]] [[1973]]|caps=|club=[[Club Deportivo Tenerife|Tenerife]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=14|pos=DF|name=[[Nelson David Vivas]]|age=[[18. oktober]] [[1969]]|caps=|club=[[FC Lugano|Lugano]]|clubnat=Switzerland}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Leonardo Astrada]]|age=[[6. januar]] [[1970]]|caps=|club=[[Club Atlético River Plate|River Plate]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Sergio Berti]]|age=[[17. februar]] [[1969]]|caps=|club=[[Club Atlético River Plate|River Plate]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=17|pos=GK|name=[[Pablo Cavallero]]|age=[[13. april]] [[1974]]|caps=|club=[[Club Atlético Vélez Sársfield|Vélez Sársfield]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=18|pos=FW|name=[[Abel Balbo]]|age=[[1. junij]] [[1966]]|caps=|club=[[A.S. Roma|AS Roma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=19|pos=FW|name=[[Hernán Crespo]]|age=[[5. julij]] [[1975]]|caps=|club=[[Parma F.C.|Parma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=20|pos=MF|name=[[Marcelo Gallardo]]|age=[[18. januar]] [[1976]]|caps=|club=[[Club Atlético River Plate|River Plate]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=21|pos=FW|name=[[Marcelo Delgado]]|age=[[24. marec]] [[1973]]|caps=|club=[[Racing Club de Avellaneda|Racing Club]]|clubnat=Argentina}} {{nat fs player|no=22|pos=DF|name=[[Javier Zanetti]]|age=[[10. avgust]] [[1973]]|caps=|club=[[Internazionale Milano F.C.|Inter Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]]=== Selektor: [[Miroslav Blaževi&#263;]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Dra&#382;en Ladi&#263;]]|age=[[1. januar]] [[1963]]|caps=|club=[[Dinamo Zagreb|Croatia Zagreb]]|clubnat=Croatia}} {{nat fs player|no=2|pos=FW|name=[[Petar Krpan]]|age=[[1. julij]] [[1974]]|caps=|club=[[NK Osijek]]|clubnat=Croatia}} {{nat fs player|no=3|pos=MF|name=[[Anthony &#352;eri&#263;]]|age=[[15. januar]] [[1979]]|caps=|club=[[Hajduk Split]]|clubnat=Croatia}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Igor &#352;timac]]|age=[[6. september]] [[1967]]|caps=|club=[[Derby County F.C.|Derby County]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Goran Juri&#263;]]|age=[[5. februar]] [[1963]]|caps=|club=[[Dinamo Zagreb|Croatia Zagreb]]|clubnat=Croatia}} {{nat fs player|no=6|pos=DF|name=[[Slaven Bili&#263;]]|age=[[11. september]] [[1968]]|caps=|club=[[Everton F.C.|Everton]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Aljo&#353;a Asanovi&#263;]]|age=[[14. december]] [[1965]]|caps=|club=[[SSC Napoli|Napoli]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Robert Prosine&#269;ki]]|age=[[12. januar]] [[1969]]|caps=|club=[[Dinamo Zagreb|Croatia Zagreb]]|clubnat=Croatia}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Davor &#352;uker]]|age=[[1. januar]] [[1968]]|caps=|club=[[Real Madrid]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Zvonimir Boban]]|age=[[8. oktober]] [[1968]]|caps=|club=[[A.C. Milan|AC Milan]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Silvio Mari&#263;]]|age=[[20. marec]] [[1975]]|caps=|club=[[Dinamo Zagreb|Croatia Zagreb]]|clubnat=Croatia}} {{nat fs player|no=12|pos=GK|name=[[Marijan Mrmi&#263;]]|age=[[6. maj]] [[1965]]|caps=|club=[[Beşiktaş Jimnastik Kulübü|Beşiktaş]]|clubnat=Turkey}} {{nat fs player|no=13|pos=MF|name=[[Mario Stani&#263;]]|age=[[10. april]] [[1972]]|caps=|club=[[Parma F.C.|Parma]]|clubnat=Italy}} {{nat fs player|no=14|pos=DF|name=[[Zvonimir Soldo]]|age=[[2. november]] [[1967]]|caps=|club=[[VfB Stuttgart]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name=[[Igor Tudor]]|age=[[16. april]] [[1978]]|caps=|club=[[Hajduk Split]]|clubnat=Croatia}} {{nat fs player|no=16|pos=FW|name=[[Ardian Kozniku]]|age=[[27. oktober]] [[1967]]|caps=|club=[[SC Bastia|Bastia]]|clubnat=France}} {{nat fs player|no=17|pos=MF|name=[[Robert Jarni]]|age=[[26. oktober]] [[1968]]|caps=|club=[[Real Betis]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=18|pos=DF|name=[[Zoran Mami&#263;]]|age=[[30. september]] [[1971]]|caps=|club=[[VfL Bochum]]|clubnat=Germany}} {{nat fs player|no=19|pos=FW|name=[[Goran Vlaovi&#263;]]|age=[[7. avgust]] [[1972]]|caps=|club=[[Valencia CF|Valencia]]|clubnat=Spain}} {{nat fs player|no=20|pos=DF|name=[[Dario &#352;imi&#263;]]|age=[[12. november]] [[1975]]|caps=|club=[[Dinamo Zagreb|Croatia Zagreb]]|clubnat=Croatia}} {{nat fs player|no=21|pos=MF|name=[[Krunoslav Jur&#269;i&#263;]]|age=[[26. november]] [[1969]]|caps=|club=[[Dinamo Zagreb|Croatia Zagreb]]|clubnat=Croatia}} {{nat fs player|no=22|pos=GK|name=[[Vladimir Vasilj]]|age=[[6. julij]] [[1975]]|caps=|club=[[Hrvatski Dragovoljac]]|clubnat=Croatia}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Jamaica}} [[Jamaica nogometna reprezentanca|Jamaica]]=== Selektor: [[René Simoes]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Warren Barrett]]|age=[[7. september]] [[1970]]|caps=128|club=[[Violet Kickers F.C.|Violet Kickers]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Stephen Malcolm]]|age=[[5. februar]] [[1970]]|caps=62|club=[[Seba United F.C.|Seba United]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=3|pos=MF|name=[[Chris Dawes]]|age=[[31. maj]] [[1974]]|caps=|club=[[Galaxy F.C.|Galaxy]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Linval Dixon]]|age=[[14. september]] [[1971]]|caps=104|club=[[Hazard F.C.|Hazard]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Ian Goodison]]|age=[[21. november]] [[1972]]|caps=55|club=[[Olympic Gardens F.C.|Olympic Gardens]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=6|pos=MF|name=[[Fitzroy Simpson]]|age=[[26. februar]] [[1970]]|caps=23|club=[[Portsmouth F.C.|Portsmouth]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Peter Cargill]]|age=[[2. marec]] [[1964]]|caps=76|club=[[Harbour View F.C.|Harbour View]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=8|pos=FW|name=[[Marcus Gayle]]|age=[[29. september]] [[1970]]|caps=5|club=[[Wimbledon F.C.|Wimbledon]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Andy Williams (nogometaš)|Andy Williams]]|age=[[23. september]] [[1977]]|caps=25|club=[[Columbus Crew]]|clubnat=USA}} {{nat fs player|no=10|pos=FW|name=[[Walter Boyd]]|age=[[1. januar]] [[1972]]|caps=57|club=[[Arnett Gardens F.C.|Arnett Gardens]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Theodore Whitmore]]|age=[[5. avgust]] [[1972]]|caps=76|club=[[Seba United F.C.|Seba United]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=12|pos=DF|name=[[Dean Sewell]]|age=[[13. april]] [[1972]]|caps=4|club=[[Constant Spring F.C.|Constant Spring]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=13|pos=GK|name=[[Aaron Lawrence (nogometaš)|Aaron Lawrence]]|age=[[8. november]] [[1970]]|caps=17|club=[[Reno F.C.|Reno]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=14|pos=GK|name=[[Donovan Ricketts]]|age=[[7. junij]] [[1977]]|caps=0|club=[[Wadadah F.C.|Wadadah]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=15|pos=DF|name=[[Ricardo Gardner]]|age=[[25. september]] [[1978]]|caps=34|club=[[Harbour View F.C.|Harbour View]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=16|pos=MF|name=[[Robbie Earle]]|age=[[27. januar]] [[1965]]|caps=8|club=[[Wimbledon F.C.|Wimbledon]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=17|pos=FW|name=[[Onandi Lowe]]|age=[[12. februar]] [[1973]]|caps=30|club=[[Harbour View F.C.|Harbour View]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=18|pos=FW|name=[[Deon Burton]]|age=[[25. oktober]] [[1976]]|caps=18|club=[[Derby County F.C.|Derby County]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=19|pos=DF|name=[[Frank Sinclair]]|age=[[3. december]] [[1971]]|caps=5|club=[[Chelsea F.C.|Chelsea]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=20|pos=MF|name=[[Darryl Powell]]|age=[[15. november]] [[1971]]|caps=2|club=[[Derby County F.C.|Derby County]]|clubnat=England}} {{nat fs player|no=21|pos=DF|name=[[Durrent Brown]]|age=[[7. avgust]] [[1964]]|caps=125|club=[[Wadadah F.C.|Wadadah]]|clubnat=Jamaica}} {{nat fs player|no=22|pos=FW|name=[[Paul Hall (nogometaš)|Paul Hall]]|age=[[3. julij]] [[1972]]|caps=23|club=[[Portsmouth F.C.|Portsmouth]]|clubnat=England}} {{nat fs end}} ==={{ikonazastave|Japonska}} [[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]=== Selektor: [[Takeshi Okada]] {{nat fs start}} {{nat fs player|no=1|pos=GK|name=[[Nobuyuki Kojima]]|age=[[17. januar]] [[1966]]|caps=5|club=[[Bellmare Hiracuka]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=2|pos=DF|name=[[Akira Narahashi]]|age=[[26. november]] [[1971]]|caps=29|club=[[Kašima Antlers]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=3|pos=DF|name=[[Naoki Soma]]|age=[[19. julij]] [[1971]]|caps=50|club=[[Kašima Antlers]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=4|pos=DF|name=[[Masami Ihara]]|age=[[18. september]] [[1967]]|caps=116|club=[[Jokohama F. Marinos|Jokohama Marinos]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=5|pos=DF|name=[[Norio Omura]]|age=[[6. september]] [[1969]]|caps=31|club=[[Jokohama F. Marinos|Jokohama Marinos]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=6|pos=MF|name=[[Motohiro Yamaguchi]]|age=[[29. januar]] [[1969]]|caps=56|club=[[Jokohama F. Marinos|Jokohama Flügels]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=7|pos=MF|name=[[Teruyoshi Ito]]|age=[[31. avgust]] [[1974]]|caps=2|club=[[Šimizu S-Pulse]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=8|pos=MF|name=[[Hidetoshi Nakata]]|age=[[22. januar]] [[1977]]|caps=21|club=[[Bellmare Hiracuka]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=9|pos=FW|name=[[Masashi Nakayama]]|age=[[23. september]] [[1967]]|caps=27|club=[[Jubilo Iwata]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=10|pos=MF|name=[[Hiroshi Nanami]]|age=[[28. november]] [[1972]]|caps=44|club=[[Jubilo Iwata]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=11|pos=MF|name=[[Shinji Ono]]|age=[[27. september]] [[1979]]|caps=2|club=[[Urawa Red Diamonds]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=12|pos=FW|name=[[Wagner Lopes]]|age=[[29. januar]] [[1969]]|caps=10|club=[[Bellmare Hiracuka]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=13|pos=MF|name=[[Toshihiro Hattori]]|age=[[23. september]] [[1973]]|caps=6|club=[[Jubilo Iwata]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=14|pos=FW|name=[[Masayuki Okano]]|age=[[25. julij]] [[1972]]|caps=25|club=[[Urawa Red Diamonds]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=15|pos=MF|name=[[Hiroaki Morishima]]|age=[[30. april]] [[1972]]|caps=36|club=[[Cerezo Osaka]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=16|pos=DF|name=[[Toshihide Saito]]|age=[[20. april]] [[1973]]|caps=14|club=[[Šimizu S-Pulse]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=17|pos=DF|name=[[Yutaka Akita]]|age=[[6. avgust]] [[1970]]|caps=27|club=[[Kašima Antlers]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=18|pos=FW|name=[[Shoji Jo]]|age=[[17. junij]] [[1975]]|caps=24|club=[[Jokohama Marinos]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=19|pos=DF|name=[[Eisuke Nakanishi]]|age=[[23. junij]] [[1973]]|caps=7|club=[[JEF United]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=20|pos=GK|name=[[Yoshikatsu Kawaguchi]]|age=[[15. avgust]] [[1975]]|caps=27|club=[[Jokohama F. Marinos|Jokohama Marinos]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=21|pos=GK|name=[[Seigo Narazaki]]|age=[[15. april]] [[1976]]|caps=2|club=[[Jokohama F. Marinos|Jokohama Flügels]]|clubnat=Japan}} {{nat fs player|no=22|pos=MF|name=[[Takashi Hirano]]|age=[[15. julij]] [[1974]]|caps=10|club=[[Nagoja Grampus Eight]]|clubnat=Japan}} {{nat fs end}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 1998]] [[Kategorija:Moštva Svetovnih prvenstev v nogometu|1998]] 6ffll15ry45wqs4aro6zz2c4nv6g1op 0 114212 5735351 5719690 2022-08-16T20:20:16Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Katarine Aleksandrijske]] v [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Cerkev svete Katarine}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev svete Katarine | fullname = | image = <!-- WD --> | imagesize = 250px | imagealt = Cerkev svete Katarine v Lendavi | caption = Cerkev svete Katarine v Lendavi | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveta Katarina]] | side altars = | relics = | status = [[Župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 1749-1751 | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Lendava|Lendava]] | deanery = [[Dekanija Lendava|Lendava]] | diocese = [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Lendava - Cerkev sv. Katarine | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 29. marec 1991 | refšt=3100 | lokacija = [[Lendava]] | občina = Lendava <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Katarine''' je [[župnijska cerkev]] [[župnija Lendava|župnije Lendava]]. Stoji ob v središču [[Lendava|Lendave]], nasproti nekdanje veleblagovnice Mercator. == Zgodovina == Že v času [[knez]]ov Koclja in Pribine, ko sta [[Sveti Ciril in Metod|sveta brata Ciril in Metod]] širila katoliško vero, se v zgodovinskih virih okoli leta 840 omenja tudi prva cerkev v Lendavi, ki je bila med najverjetneje med priselitvijo [[Madžari|Madžarov]] uničena. V obdobju vladavine prvega madžarskega kralja [[Štefan I. Ogrski|Štefana I. Ogrskega]] so leta 1100 novozgrajeno cerkev [[zakramentali|posvetili]] Mariji. Na mestu sedanje župnijske cerkve je bila okrog leta 1503 zgrajena manjša [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. Med [[reformacija|reformacijo]] so [[Banffy|Banffyji]] prevzeli luteransko vero in ji ostali zvesti do leta 1598, ko je Krištof prestopil v katoliško vero, pri [[Lendavski grad|gradu]] pa je dal graditi cerkvico, ki so jo dokončali leta 1608. Ta je leta 1683 zgorela, naslednje leto so jo popravili in sezidali oboke, uporabljali pa so jo za verske obrede, dokler niso knezi [[Esterhazy|Esterhazyji]] v letih 1749–1751 dali zgradaditi sedanjo župnijsko cerkev, posvečeno sv. Katarini. Cerkev je leta 1751 posvetil zagrebški [[škof]] Franc Tauzy. Za glavnim oltarjem jo krasi slika sv. Katarine Sienske, zavetnice znanosti in študentov. Slika je delo italijanskega slikarja Barazuttija iz leta 1800. Zidavo cerkve so prilagodili cesti, zato ni obrnjena proti vzhodu. V cerkvi so štirje stranski [[oltar]]ji. Zidana je v čistem [[barok|baročnem]] slogu, katerega pa so razna popravila nekoliko pokvarila. Okoli glavnega oltarja so nameščeni štirje veliki svetniki: sv. Ambrož, sv. Hieronim, sv. Gregor in sv. Avguštin. Pod cerkvijo je bila [[grobnica|kripta]], v kateri so leta 1790 kot prvega pokopali upravitelja Esterhazyjevega posestva Antona Tarnucia, nazadnje (v letu 1916) pa Mihaela Tarnocyja. V vizitacijskem zapisniku iz leta 1778 se navaja, da so bili že tedaj verski obredi v madžarskem in vendskem (slovenskem) jeziku. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so župnijski cerkvi, za vojaške potrebe, odvzeli vse zvonove, z novimi so jih nadomestili šele deset let poz­neje, leta 1926. == Novejši dogodki v župniji == Leta 1973 so na cerkvi sv. Katarine postavili nov [[strelovod]], novo [[župnišče]] so v Lendavi začeli graditi leta 1983. Veliko delo pri vzdrževanju so opravili 1991. leta. Na cerkvi so odstranili del zunanjega in notranjega [[omet]]a, naredili drenažo in pod cevi dali grafitno mrežo, enako na [[zid]]ove, vse to pa priključili na električni enosmerni tok. == Arhitektura == Cerkev je baročna. [[Cerkvena ladja|Ladja]] ima polkrožno zaključen [[prezbiterij]]. [[Zakristija]] je nižja in pravokotna, [[kapela]] pa je polkrožno zaključena. [[Zvonik]] je na zahodni strani in je bogato profiliran. ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Sobočan Štefan: ''Moja župnija'' {{COBISS|ID=39618304}} == Glej tudi == * [[Galerija sakralnih objektov v Prekmurju]] == Zunanje povezave == {{Geopedia|L455_F29_T13_b4_x611664.5_y159004.5_s16}} [[Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Katarina]] [[Kategorija:Lendava]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1751]] [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske|Lendava]] [[Kategorija:Dolinsko]] gt1tn8v1d7qn9kf0xvkpj1xvjge2ot3 0 116948 5735446 5484453 2022-08-16T20:54:49Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia= | latd = 45 |latm = 58 |lats = 33 |latNS = N | longd = 14 |longm = 36 |longs = 43 |longEW = E |najdisi= Šmarje+Sap |image=Severna_stran_Šmarja_-_Sap.jpg |nadmorska= 348 |povrsina=3,76 |prebivalstvo=1638 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna= 1293 |posta= Šmarje - Sap |obcina= Grosuplje |pokrajina= Dolenjska |regija= Osrednjeslovenska regija }} '''Šmarje - Sap''' je [[naselje]] z več kot 1.600 prebivalci v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], blizu mesta Ljubljana. ==Ime== Šmarje je dobilo ime po cerkvi Marijinega rojstva. V imenu tega kraja je Šmarje edninski samostalnik srednjega spola, tako je rodilniška oblika npr. »iz Šmarja« in ne »iz Šmarij« (pri nekaterih drugih slovenskih krajih z imenom [[Šmarje]] pa je Šmarje množinski samostalnik ženskega spola, tako je tam rodilniška oblika »iz Šmarij«). Poleg tega sklanjamo obe zemljepisni naselbinski imeni, ki ju sicer ločuje nestični [[vezaj]]. == Lega == Naselje leži v skrajnem zahodnem delu [[Dolenjsko podolje|Dolenjskega podolja]] ob cesti Ljubljana—Grosuplje in [[železniška proga|železniški progi]] [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|Ljubljana—Metlika]]. Kraj je nastal z združitvijo naselij Šmarje in Sap (1961) ter Razdrto (1971). Jedro kraja je ob stari cesti Ljubljana—Grosuplje, novejši deli pa ležijo na severnem vznožju Boršta (400 m n. v.) in Mačka (397 m n. v.). == Zgodovina == [[Slika:Smarje Sap (1) (3978876581).jpg|thumb|left|Marijina cerkev]] [[Slika:Turn, Šmarje - Sap.jpg|thumb|left|Turnček]] Kraj je poimenovan po [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] ''Marijinega rojstva''. Cerkev je imela [[Tabor (utrdba)|taborsko obzidje]], od katerega je ohranjen večji [[Obrambni stolp|stolp]]. Cerkveni [[gotska arhitektura|gotski]] [[Cerkvena ladja|triladijski]] prostor s starejšo osnovo so [[baročna arhitektura|barokizirali]]; nekaj [[oltar]]jev ima [[Janez Valentin Metzinger|Metzingerjeve]] slike. V starih listinah je kraj prvič omenjen leta 1322. [[Župnija]] je bila 1497 priključena [[Cistercijanski samostan Stična|stiškemu samostanu]]. Šmarje - Sap ima več kot 500 let dolgo zgodovino šolstva. 8. julija 1504. je šmarski [[župnik]] [[Mihael Sterlecher]] postavil g. Štefana Pechlarja iz [[Ribnica|Ribnice]] za voditelja šole. Ta datum, ki je zapisan tudi v [[Ribniška kronika|Ribniški kroniki]], se šteje za začetek urejenega šolstva v Šmarju. 12. septembra 1813 je med Šmarjem, [[Gumnišče]]m in [[Škofljica|Škofljico]] potekala [[bitka pri Šmarju]], v kateri so napredujoče [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] sile porazile bistveno močnejšo združeno vojsko [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] in [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], ki jo je vodil [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] posinovljenec, podkralj Italijanskega kraljestva [[Eugène de Beauharnais]]. Francozi so v bitki izgubili 600 mož. Leta 1894 je bila skozi kraj zgrajena železniška proga. === NOB === Aprila 1941. so kraj zavzeli italijanski okupatorji in namestili v Šmarju vojaško postojanko, ki je varovala železniško progo in [[predor]] ter skupaj s posadko iz Grosupljega opravljala pohode proti [[partizani|partizanom]]. Po italijanski kapitulaciji je bil kraj septembra in oktobra 1943. na partizanskem ozemlju, nato je bila v njem [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] posadka. V noči na 27. julija 1944. je [[8. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Fran Levstik«|Levstikova brigada]] delno porušila železniški predor, poskus [[18. (slovenska) divizija (NOVJ)|18. divizije]] 14. avgusta, da bi ga popolnoma porušila, ni uspel; divizija je tu v naslednjih dneh po hudih bojih izgubila skoraj tretjino moštva.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref> == Krajevna skupnost Šmarje - Sap == [[Slika:Zahodna stran Šmarja - Sap.jpg|thumb|Zahodna stran Šmarja]] Krajevna skupnost Šmarje - Sap spada v občino Grosuplje, ki jo sestavljajo Šmarska dolina, Grosupeljsko in Radensko polje ter okoliška hribovja. Kraj Šmarje - Sap je po številu prebivalcev drugi največji kraj v grosupeljski občini. Še pred dobrimi stotimi leti je bilo Šmarje tudi glavno središče grosupeljske kotline, kasneje pa ga je v razvoju prehitelo Grosuplje. Tako je danes Grosuplje upravno, gospodarsko in prometno središče skupne občine. Naselja v krajevni skupnosti: [[Cikava]], [[Gajniče]], [[Huda Polica]], [[Mali Vrh]], [[Paradišče]], [[Podgorica pri Šmarju]], [[Sela pri Šmarju]], Šmarje - Sap, [[Tlake]], [[Veliki Vrh pri Šmarju]] in [[Zgornja Slivnica]]. === Magdalenska gora === {{glavni|Magdalenska gora}} Magdalenska gora je eno izmed najbolj znanih arheoloških najdišč v Sloveniji. Je dobro ohranjeno prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi, velikim številom rodovnih gomil in pestro zgodovino arheoloških raziskav. Najdbe, ki večinoma izvirajo iz 8. do 1. st. pr. n. št., danes hranijo muzeji v Ljubljani, na Dunaju in v Harvardu. Več o tem; Arheološko pot je 1998. uredila Občina Grosuplje v okviru načrtnega urejanja ter uveljavljanja kulturne in naravne dediščine na svojem območju. Pot v celoti poteka po ožjem varovanem območju, ki ga ščiti odlok o zavarovanju kulturne dediščine, zato ob pripravi ni bilo novih posegov v zemeljske plasti. Urejena je tako, da omogoča ogled še vidnih ostankov železnodobnega gradišča in gomil. Področje danes prekriva gozd, najbližja naselja so odmaknjena, kar divjadi omogoča mirno bivanje. == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.smarje-sap.si/ Krajevna skupnost Šmarje-Sap] * [http://web.archive.org/web/20100220024245/www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/32/48.htm Uradne meje naselja Šmarje-Sap] {{Grosuplje}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Grosuplje]] [[Kategorija:Šmarje - Sap|*]] p65rgkhvtk8oy7v6j2f6f93w2mxst77 5735447 5735446 2022-08-16T20:55:18Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia= | latd = 45 |latm = 58 |lats = 33 |latNS = N | longd = 14 |longm = 36 |longs = 43 |longEW = E |najdisi= Šmarje+Sap |image=Severna_stran_Šmarja_-_Sap.jpg |nadmorska= 348 |povrsina=3,76 |prebivalstvo=1638 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna= 1293 |posta= Šmarje - Sap |obcina= Grosuplje |pokrajina= Dolenjska |regija= Osrednjeslovenska regija }} '''Šmarje - Sap''' je [[naselje]] z več kot 1.600 prebivalci v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], blizu [[Škofljica|Škofljice]] in mesta [[Ljubljana]]. ==Ime== Šmarje je dobilo ime po cerkvi Marijinega rojstva. V imenu tega kraja je Šmarje edninski samostalnik srednjega spola, tako je rodilniška oblika npr. »iz Šmarja« in ne »iz Šmarij« (pri nekaterih drugih slovenskih krajih z imenom [[Šmarje]] pa je Šmarje množinski samostalnik ženskega spola, tako je tam rodilniška oblika »iz Šmarij«). Poleg tega sklanjamo obe zemljepisni naselbinski imeni, ki ju sicer ločuje nestični [[vezaj]]. == Lega == Naselje leži v skrajnem zahodnem delu [[Dolenjsko podolje|Dolenjskega podolja]] ob cesti Ljubljana—Grosuplje in [[železniška proga|železniški progi]] [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|Ljubljana—Metlika]]. Kraj je nastal z združitvijo naselij Šmarje in Sap (1961) ter Razdrto (1971). Jedro kraja je ob stari cesti Ljubljana—Grosuplje, novejši deli pa ležijo na severnem vznožju Boršta (400 m n. v.) in Mačka (397 m n. v.). == Zgodovina == [[Slika:Smarje Sap (1) (3978876581).jpg|thumb|left|Marijina cerkev]] [[Slika:Turn, Šmarje - Sap.jpg|thumb|left|Turnček]] Kraj je poimenovan po [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] ''Marijinega rojstva''. Cerkev je imela [[Tabor (utrdba)|taborsko obzidje]], od katerega je ohranjen večji [[Obrambni stolp|stolp]]. Cerkveni [[gotska arhitektura|gotski]] [[Cerkvena ladja|triladijski]] prostor s starejšo osnovo so [[baročna arhitektura|barokizirali]]; nekaj [[oltar]]jev ima [[Janez Valentin Metzinger|Metzingerjeve]] slike. V starih listinah je kraj prvič omenjen leta 1322. [[Župnija]] je bila 1497 priključena [[Cistercijanski samostan Stična|stiškemu samostanu]]. Šmarje - Sap ima več kot 500 let dolgo zgodovino šolstva. 8. julija 1504. je šmarski [[župnik]] [[Mihael Sterlecher]] postavil g. Štefana Pechlarja iz [[Ribnica|Ribnice]] za voditelja šole. Ta datum, ki je zapisan tudi v [[Ribniška kronika|Ribniški kroniki]], se šteje za začetek urejenega šolstva v Šmarju. 12. septembra 1813 je med Šmarjem, [[Gumnišče]]m in [[Škofljica|Škofljico]] potekala [[bitka pri Šmarju]], v kateri so napredujoče [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] sile porazile bistveno močnejšo združeno vojsko [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] in [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], ki jo je vodil [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] posinovljenec, podkralj Italijanskega kraljestva [[Eugène de Beauharnais]]. Francozi so v bitki izgubili 600 mož. Leta 1894 je bila skozi kraj zgrajena železniška proga. === NOB === Aprila 1941. so kraj zavzeli italijanski okupatorji in namestili v Šmarju vojaško postojanko, ki je varovala železniško progo in [[predor]] ter skupaj s posadko iz Grosupljega opravljala pohode proti [[partizani|partizanom]]. Po italijanski kapitulaciji je bil kraj septembra in oktobra 1943. na partizanskem ozemlju, nato je bila v njem [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] posadka. V noči na 27. julija 1944. je [[8. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Fran Levstik«|Levstikova brigada]] delno porušila železniški predor, poskus [[18. (slovenska) divizija (NOVJ)|18. divizije]] 14. avgusta, da bi ga popolnoma porušila, ni uspel; divizija je tu v naslednjih dneh po hudih bojih izgubila skoraj tretjino moštva.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref> == Krajevna skupnost Šmarje - Sap == [[Slika:Zahodna stran Šmarja - Sap.jpg|thumb|Zahodna stran Šmarja]] Krajevna skupnost Šmarje - Sap spada v občino Grosuplje, ki jo sestavljajo Šmarska dolina, Grosupeljsko in Radensko polje ter okoliška hribovja. Kraj Šmarje - Sap je po številu prebivalcev drugi največji kraj v grosupeljski občini. Še pred dobrimi stotimi leti je bilo Šmarje tudi glavno središče grosupeljske kotline, kasneje pa ga je v razvoju prehitelo Grosuplje. Tako je danes Grosuplje upravno, gospodarsko in prometno središče skupne občine. Naselja v krajevni skupnosti: [[Cikava]], [[Gajniče]], [[Huda Polica]], [[Mali Vrh]], [[Paradišče]], [[Podgorica pri Šmarju]], [[Sela pri Šmarju]], Šmarje - Sap, [[Tlake]], [[Veliki Vrh pri Šmarju]] in [[Zgornja Slivnica]]. === Magdalenska gora === {{glavni|Magdalenska gora}} Magdalenska gora je eno izmed najbolj znanih arheoloških najdišč v Sloveniji. Je dobro ohranjeno prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi, velikim številom rodovnih gomil in pestro zgodovino arheoloških raziskav. Najdbe, ki večinoma izvirajo iz 8. do 1. st. pr. n. št., danes hranijo muzeji v Ljubljani, na Dunaju in v Harvardu. Več o tem; Arheološko pot je 1998. uredila Občina Grosuplje v okviru načrtnega urejanja ter uveljavljanja kulturne in naravne dediščine na svojem območju. Pot v celoti poteka po ožjem varovanem območju, ki ga ščiti odlok o zavarovanju kulturne dediščine, zato ob pripravi ni bilo novih posegov v zemeljske plasti. Urejena je tako, da omogoča ogled še vidnih ostankov železnodobnega gradišča in gomil. Področje danes prekriva gozd, najbližja naselja so odmaknjena, kar divjadi omogoča mirno bivanje. == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.smarje-sap.si/ Krajevna skupnost Šmarje-Sap] * [http://web.archive.org/web/20100220024245/www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/32/48.htm Uradne meje naselja Šmarje-Sap] {{Grosuplje}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Grosuplje]] [[Kategorija:Šmarje - Sap|*]] oe6vtbvf0smxjy3j1jd58qmbybo6j6b 0 117091 5735306 5480218 2022-08-16T20:06:52Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Duha]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Kapela sv. Duha | fullname = | image = <!-- wd --> | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = | latd = | latm = | lats = | latNS = | longd = | longm = | longs = | longEW = | coordinates = | location = [[Satahovci]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična kapela]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 1852 | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | deanery = [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | archdeaconry = | episcopalarea = | diocese = [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | archdiocese = | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Satahovci - Vaška kapela | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 6. april 2005 | refšt = 18390 | lokacija = | občina = Murska Sobota }} }} '''Kapela sv. Duha''' ([[Prekmurščina|prekmursko]] ''Kapejla na poštüvanje Svétomi Dühi'') stoji v kraju [[Satahovci]] v [[Mestna občina Murska Sobota|Mestni občini Murska Sobota]]. Stoji v središču vasi, severovzhodno od gasilskega doma. Spada pod [[Župnija Murska Sobota|Župnijo Murska Sobota]]. Ima opečno dvokapnico, pred kapelo pa je [[zvonik]] s čebulasto bakreno streho. Vaščani so si svojo kapelo zgradili sami. Cerkvene oblasti so postavile pogoj, da bodo morali kapelo sami obnavljali in vzdrževali. Listina je bila podpisana leta 1853 in nato vklesana na pročelje oboka kapele. [[Oltar]] je obrnjen proti severu, zvonik pa proti jugu. V notranjosti kapele so slike, delo Štefana Hauka. V [[prezbiterij]]u je slika Prihoda [[Sveti Duh|sv. Duha]]. Na stropu so upodobljeni štirje evangelisti: Matej, Marko, Luka in Janez. V sami kapeli so slike sv. [[Anton Padovanski|Antona Padovanskega]], [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]]. Na zadnji zunanji strani je [[Marija Božja mati|Mati Marija]] z [[Jezus Kristus|Jezusom]] v naročju. Zvon je iz leta 1918, pripeljan je bil iz madžarskega [[Sombotel]]a. Proščenje, na godovni dan [[patron|zavetnika]] kapele - [[binkošti]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * [[Jožef Smej]], Mateja Panker, ''Satahovci nekoč in danes''. == Glej tudi == * [[Galerija sakralnih objektov v Prekmurju]] == Zunanje povezave == {{Geopedia|L455_F56_T13_b4_x586095.75_y165956.5_s16}} [[Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1852]] [[Kategorija:Kapele v Sloveniji|Duh, Satahovci]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Satahovci]] [[Kategorija:Župnija Murska Sobota]] [[Kategorija:Satahovci]] oovt4fp4eh9nh15v15z6m3b542k020c 14 119169 5735226 3960675 2022-08-16T19:51:05Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Miši, voluharice in hrčki]]; dodal [[Kategorija:Glodavci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} {{Kategorija v Zbirki|Rodentia}} [[Kategorija:Glodavci]] mfh2fwfvi6hgfqrd6prl780ng7ua14w 0 119236 5735153 5696191 2022-08-16T16:04:09Z Ljuba brank 92351 /* Budistični tempelj */ np wikitext text/x-wiki [[Slika:Samye Tibet.jpg|thumb|Budistični tempelj in samostan Samye v [[Tibet]]u]] [[Slika:Tikal Temple1 2006 08 11.JPG|thumb|Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', [[Tikal]], [[Gvatemala]], je visok 47 m)]] '''Têmpelj''' je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni [[obred]]i. Templje kulture obravnavajo za svete, zanje pa naj bi skrbel [[duhovnik]] oziroma svečenik. Tempelj pozna veliko kultur npr: [[stari Egipčani]], [[Rimljani]], [[stari Grki]], [[Judje]], [[budisti]], [[hinduisti]] in drugi. Tempelj (latinsko: ''templum'') je ime objektov, ki so služili v mnogih religijah kot svetišče vse od [[neolitik]]a. Gradnja templjev se je začela že v mlajši [[Kamena doba|kameni dobi]] in postala intenzivnejša v [[Bakrena doba|bakreni]] in [[bronasta doba|bronasti dobi]]. Nastanek velikih templjev, zgrajenih iz trajnih materijalov kot je kamen ali opeka, velja za prve dosežke civilizacij. Templji so se začeli pojavljati v večjih naseljih in mestih jugozahodne Azije (Bližnji vzhod) od 6. tisočletju pr. n. št. Novejše raziskave v kraju Göbekli Tepe so ta podatek postavile v 10. tisočletje pr. n. št. Najstarejše stavbe, katere so uporabljali kot tempelj so: *[[Göbekli Tepe]] <ref name="Schmidt114">Klaus Schmidt: ''Sie bauten die ersten Tempel. Das rätselhafte Heiligtum der Steinzeitjäger. Die archäologische Entdeckung am Göbekli Tepe.'' C. H. Beck, München 2006.</ref> (iz okoli 9600 pr. n. št.) * Okoli leta 1990, blizu mesta Nabta v Sahari najdeni ostanki kamnite zgradbe iz okoli 5000 do 4500 pr. n. št. in * malteški templji (iz 3800 pr. n. št.). Izhajajoč iz osnovnega pomena latinske besede ''templum'' (v etruščanski in rimski religiji), je bilo na začetku ni nič več kot od profanega okrožja omejeno območje, v katerem so opazovali in interpretirali ptice med letom in druge znake, ki so jih izvajale. V antični grški veroizpovedi, je bil tempelj sedež idola, medtem ko so čaščenje Boga in obred žrtvovanja izvajali na prostem, na [[oltar]]ju, ki je bil tudi omenjen kot sveti prostor. Tempelj je na različne načine vpleten v verski sistem. Vizualni vidik sprva ni bil v ospredju. Tempelj je bil kraj, kjer so izvajali [[ritual]] v imenu ali za vernike. V nekaterih kulturah tempelj predstavlja kozmos kot tak. Templji se pogosto obravnavajo kot bivališče bogov. Če pogledaš na goro, kot je bil sedež bogov [[Olimp]], so bili tudi templji v nekaterih primerih tako oblikovani ([[piramida]], [[Zigurat]]). Sveto območje je vedno ločeno od profanega prostora; tempelj lahko nekateri bogovi pridržijo ali ga razdelijo na več področij. V mnogih urbanih kulturah je tempelj osrednja struktura in oblikuje prostor. Poleg verskega pomena templja, je ta še posebej velik v kulturi, pa tudi v gospodarstvu. Zavodi za usposabljanje so pogosto vezani na tempelj. == Hindujski tempelj == [[Slika:New Delhi Temple.jpg|200px|thumb|Tempelj Akshardham, moderen hindujski tempelj v [[New Delhi]]ju, Indija]] {{Glavni|Hindujski tempelj}} Imenujejo ga tudi z drugimi imeni kot so ''mandir'' ali ''mandira'', ''ambalam'', ''kavu'', ''koil'' ali ''kovil'', ''déul'', ''raul'', ''devasthana'' in ''devalaya'', odvisno od regije na indijski podcelini in lokalnega jezika. Yamunotri tempelj je svetišče posvečeno boginji Yamuna; je eno izmed najbolj svetih templjev v hinduizmu in del ''Chota Char Dham Yatra'', datira okoli 1.000 pred našim štetjem {{cn}}. Hindujski templji so veliki in imajo veličastno in bogato zgodovino. Nekateri sežejo v bronasto dobo in kasnejšo civilizacijo doline Inda. V današnjih časih so bili zgrajeni veličastni hindujski templji v različnih državah po svetu. ''Gopuram'' je monumentalni stolp, običajno bogato okrašen, ob vhodu v kateri koli tempelj, še posebej v južni Indiji, ki predstavlja pomembno značilnost ''Koil'' (kraljeva hiša), hindujski templji v dravidskem slogu. Po površini so prekriti s ''kalasam'', trebušasto kamnito [[Fiala|fialo]] in delujejo kot prehod skozi stene, ki obkrožajo tempeljski kompleks. == Budistični tempelj == [[Slika:Grand Palace Bangkok.jpg|200px|thumb|Wat Phra Kaew, budistični tempelj, [[Bangkok]], [[Tajska]]]] {{Glavni| Budistični tempelj}} Med religijami, ki imajo templje kot svetišča, je del [[Budizem|budizma]], ki vključuje tudi [[Zen budizem|Zen]], [[Tantra]] (-izem) in [[Lamaizem]]. V budizmu je izraz tempelj tesno povezan s [[samostan]]om in ni vedno jasno ločen. Budistični templji vključujejo strukture, imenovane [[stupa]], [[vat]] in [[pagoda]] v različnih regijah in jezikih. Lahko vsebuje dvorano za meditacijo, ki gosti Buddharupo ali podobo Bude, kot predmet koncentracije in čaščenja med meditacijo. Kupolaste strukture stup se uporabljajo tudi v obredu obhoda, imenovanem ''Pradakšina''. Templji v budizmu predstavljajo čisto zemljo ali čisto okolje Bude. Tradicionalni budistični templji so zasnovani tako, da navdihujejo notranji in zunanji mir.<ref>{{cite web |url=http://www.kadampanewyork.org/temple/ |title=New York Buddhist Temple for World Peace |publisher=Kadampanewyork.org |date=1997-08-01 |access-date=2012-06-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120611060043/http://www.kadampanewyork.org/temple/ |archive-date=2012-06-11 }}</ref> Ritual, ki se pogosto odvija v templjih, je [[Puja]], obred molitve v čast [[Buda|Bude]]. Čeprav so dim, rože, hrana in podobno bolj uporabljajo za darovanje, je Buda zavračal (velike) žrtve kot nesmiselne. Zato je treba razumeti, da z dobrimi deli (npr. darovanje menihom) pridobiš prednost, ki dobro vpliva na lastno srečo. Templji je lahko zelo različni, odvisno od šole in kulture. Tako so znani po svojih jamskih templjih, na primer Indija in Šrilanka. Budistične templji po svetu so prilagojeni lokalnim klimatskim in kulturnim potrebam. Za boljše razlikovanje budističnih templjev na Japonskem je postala norma za verske objekte izraz ''svetišče'' za [[šintoizem|šintoistično]] svetišče, čeprav ni bistvene razlike med religijama. == Jain tempelj == [[Slika:Jain Temple Ranakpur.jpg|200px|thumb|Tempelj Ranakpur Jain, [[Radžastan]], [[Indija]]]] Jain tempelj je kraj čaščenja privržencev [[Džainizem|džainizma]] in živijo pretežno v Indiji. Nekateri znani Jain templji so Shikharji, Palitana Jain in Ranakpur Jain templji, Shravan Belgola, Dilwara templji in Lal Mandir. Jain templji so zgrajeni v različnih arhitekturnih oblikah. V severni Indiji so popolnoma drugačni od templjev v južni Indiji, ki pa se precej razlikujejo od Jain templjev v zahodni Indiji. Pred templjem pogosto stoji steber Manastambha (''stolp časti''). == Mezopotamski tempelj == {{Glavni|Zigurat}} [[Slika:Ziggarat of Ur 001.jpg|200px|thumb|Zigurat iz Ura, Irak]] Tempelj je bil v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] namenjen čaščenju kulta boga ali božanstev v verovanju mezopotamskih prebivalcev. Na tem območju je v daljšem časovnem obdobju živelo več civilizacij: [[Sumerija]], [[Akadsko kraljestvo]], [[Asirci]], [[Babilon]] in druge. Najpogostejša tempeljska arhitektura je struktura iz na soncu sušene opeke, ki so jo imenovali [[zigurat]]. Ima obliko stopničaste piramide z ravno zgornjo teraso, na kateri je bilo svetišče ali tempelj. == Egipčanski tempelj == {{Glavni| Egipčanska arhitektura}} [[Slika:LuxorTemple1.jpg|200px|thumb|Tempelj v Luxorju, Egipt]] Staroegipčanski templji so bili mišljeni kot kraji za bogove, ki so prebivali na zemlji. Izraz so [[Egipčani]] najpogosteje uporabljali za opisovanje tempeljske stavbe ''ḥwt-nṯr'', kar pomeni "dvorec (ali prostora) za boga".<ref>Spencer 1984, p. 22, 44; Snape 1996, p. 9</ref> Prisotnost boga v templju je povezan s človeškim in božanskim kraljestvom in dovoljenjem človeku da se primerja z bogom skozi ritual. Ti obredi so vzdrževali boga in dovolili človeku igrati njegovo pravo vlogo na zemlji. Zato so bili ključni del vzdrževanja ''maat'', idealnega reda narave in človeške družbe v egiptovski stvarnosti. Vzdrževanje ''maat'' je bil celoten namen egipčanske religije in temu je bil namenjen tempelj. Templji so imeli v egiptovski družbi tudi gospodarski pomen. Templji so hranili in prerazporedi žito in bili lastniki velikega dela obdelovalnih površin (po nekaterih ocenah kar za 33% v obdobju Novega kraljestva) <ref>André Dollinger. The Ancient Egyptian Economy. pp. 5 [http://www.saylor.org/site/wp-content/uploads/2011/07/The-Ancient-Egyptian-Economy.pdf] Retrieved June 19 2012</ref>. Veliko egipčanskih templjev je imelo tristopenjski tloris (linearna ureditev treh prostorov, ki se gibljejo od javnosti do zasebnosti). Prvi prostor je bila predsoba ali sprejemna soba, iz katere je bil delno oviran pogled na drug prostor: dvorano ali [[hipostil]]. Ta osrednja dvorana je bila najlepša in najbolj pomembna. Strop je bil običajno precej višji kot v sosednji sobi in je imela nadstropna okna. Lahkotnost in obseg tega osrednjega prostora je služila pripravi gosta od sprejemnice do tretjega območja, ki je bil najtemnejši, najmanjši in najbolj zaseben prostor v tlorisu. Tretji prostor je bilo svetišče ali bivalni prostor, vse glede na funkcijo objekta. == Grški tempelj == {{Glavni|Grški tempelj}} [[Slika:Temple of Hephaestus (Southwest), Athens - 20070711b.jpg|thumb|Hefajstov tempelj v Atenah]] Grški tempelj (grško ὅ ναός - stanovanje, vsebina se ne sme enačiti z latinskim ''templum'' - temptlj) je bil prvotno kultna podoba stavbe grškega svetišča. Ker so čaščenje Boga, kakor tudi žrtvovanje potekala na prostem, je bil namenjen posvečenim darovom ali obrednim predmetom. Torej tempelj ni bil nujno del grškega svetišča. Bil je najbolj pomembna in najbolj razširjena vrsta stavbe v grški arhitekturi. V nekaj stoletjih so Grki razvili tempelj iz majhne zgradbe v 9. in 8. st. pr. n. št. do monumentalne stavbe z dvojnim [[portik]]om v 6. st. pr. n. št., ki je dosegla višino nekaj več kot 20 metrov brez strehe. Za oblikovanje so uporabili slikovite reliefne arhitekturne elemente [[Dorski slog|dorskega]] in [[Jonski slog|jonskega reda]], ki se mu je do konca 3. stoletja pridružil [[korintski slog]]. Razvili so različne možnosti tlorisnih rešitev. Grški tempelj je bil projektiran in zgrajen glede na spodnji premer stebrov ali dimenzij baze. Optični izboljšave so rešile togost, kar je posledica skoraj matematičnega oblikovanja. Nekateri danes še vedno menijo, da so bili grški templji pobarvani, z bogato rdečo in modro, prevladujoča je bila bela. Izjemno bogato in dovršeno oblikovani templji so imeli figurativne okraske v obliki reliefov in figur v zatrepu. Templje so gradila mesta in upravljavci svetišč, redkeje tudi posamezniki, predvsem helenistični vladarji, ki so bili tudi lastniki in ustanovitelji. == Rimski tempelj == {{glavni|Rimski tempelj}} [[Slika:France-002364 - Square House (15867600545).jpg|thumb|Maison Carrée v Nîmesu]] Rimska tempeljski arhitekturni slog je bil izpeljan iz etruščanskega modela. Etruščani so z avtohtonimi Italijani tekmovali in vrhunec dosegli v sedmem stoletju pred našim štetjem. Po drugi strani pa so se Etruščani v svoje templje sprejeli tudi druge sloge, od katerih je imela grška arhitektura glavni vpliv. Zato so bili rimski templji prepoznavni, hkrati pa so bazirali na obeh, etruščanskem in grškem slogu.<ref name="Campbell">{{Cite book | last = Campbell | first = Jonathan | title = Roman Art and Architecture - from Augustus to Constantine | publisher = Pearson Education New Zealand | isbn = 978-0-582-73984-0 }} </ref> Rimski tempelj je imel poudarjeno predstavbo, ki je bila sestavljena iz predprostora s stebri ali [[peristil]]a (tudi pronaos). Imel je pravokotni tloris ter stopnišče na ožji strani. Za predprostorom je bila običajno tridelna notranja [[Cela]]. Celota je pokrita z ravno streho iz glinenih ploščic. To se razlikuje od grškega modela, ki ima enak poudarek okoli templja, da je bil nanj možen dostop iz vseh smeri. Dobro ohranjen primer iz avgustovskega obdobja je Maison Carree v [[Nîmes]]u. == Poganski tempelj == Rimljani so svetem mestu poganskega vere rekli ''fanum''. V nekaterih primerih je bil to sveti gaj, v drugih tempelj. Srednjeveški latinski pisatelji uporabljajo tudi besedo ''templum''. V nekaterih primerih je težko ugotoviti, ali je bila to stavba ali zunanje svetišče. Za tempeljske stavbe germanskih poganov se pogosto uporablja staronordijski izraz ''hof''. == Zoroastrski tempelj == [[Slika:Zoroastrian Fire Temple in Yazd.JPG|200px|thumb| Atash Behram, ognjeni tempelj v Yazdu]] {{Glavni|Ognjeni tempelj}} Zoroastrski templji se lahko imenujejo tudi ''darb-e meh'' in ''Atashkadeh''. Ognjeni tempelj v [[Zaratustrstvo|zaratustrstvu]] je kraj čaščenja. Zoroastrijanci so cenili ogenj v kateri koli obliki. Ogenj (Atar), skupaj s čisto vodo (Aban), sta sredstvi obredne čistosti. Čist, bel "pepel za očiščenje se šteje kot osnova obrednega življenja", kateri "so v bistvu obredi nege domačega ognja, za tempelj ognja pa je to ognjišče postavljeno za novo slovesnost". == Sikovski tempelj == [[Slika:Golden temple pano.jpg|200px|thumb|Harmandir Sahib v Amritsarju, Indija]] {{Glavni|Gurdwara}} Sikovski tempelj se imenuje Gurdwara, dobesedno ''vhod za [[guru]]ja''. Njegov najpomembnejši element je prisotnost guruja, Guru Granth Sahib (osrednje versko besedilo Sikizma, ki ga Siki štejejo za vladarja Guru religije). Gurdwara ima vhod iz vseh strani, kar pomeni, da so odprti za vse, brez kakršnega koli razlikovanja kdo je kdo. Gurdwara ima ''Darbar Sahib'' (glavna dvorana, kjer sveto besedilo stoji na vzvišenem mestu), kjer je Guru Granth Sahib in ''Langar'' (skupna kuhinja), kjer lahko ljudje, ne glede na status, jedo brezplačno hrano.<ref>{{cite web|title=The Gurdwara|url=http://www.bbc.co.uk/religion/religions/sikhism/ritesrituals/gurdwara_1.shtml|work=|publisher=BBC|accessdate=18 March 2013}}</ref> Gurdwara ima lahko tudi knjižnico, vrtec in učilnico. Gurdwaro je mogoče opaziti že od daleč zaradi visokih drogov, ki nosijo ''Nishan Sahib'', to je Sikovsko zastavo. == Izraelsko svetišče == [[File:Jerusalem Modell BW 2.JPG|200px|thumb|right|Model Herodovega templja meji na Svetišče Knjige, predstavljen v Izraelskem muzeju, Jeruzalem.]] {{Glavni| Jeruzalemski tempelj}} Strogi judovski monoteizem zase trdi, da je edini, ki se imenuje tempelj, posvečen Bogu, to je tisti v [[Jeruzalem]]u; običajna mesta za bogoslužje imenujejo [[sinagoga]]. Najstarejše izraelsko svetišče je bil "šotor srečanja", tudi ''Mishkan'' ali ''Tabernakelj'', poročajo v hebrejskem Svetem pismu. Prvi kamnit Salomonov tempelj je bil zgrajen okoli 950 pred našim štetjem. Ko ga je leta 586 pred našim štetjem uničil [[Nebukadnezar II.]], je drugi tempelj zgradil Zerubabel leta 515 pred našim štetjem. Po njegovem preoblikovanju in širitvi [[Herod Veliki|Heroda Velikega]], je bil imenovan tudi Herodov tempelj. Judovski templji so se razlikovali od templjev klasične antike, saj so imeli velike atrije z oltarjem za žgalno daritev in veliko členjenih stavb z večnadstropnimi apartmaji. Herodovo svetišče na Tempeljski gori v Jeruzalemu je bilo uničeno leta 70, ko se je rodil Kristus v času vladanja rimskega cesarja Vespazijana. Danes stoji na Tempeljskem hribu muslimanska Kupola na skali, z zlato kupolo in mošeja Al-Aqsa. Edinstven model iz baročne dobe je več kot 12 kvadratnih metrov velik lesen model Salomonovega templja, ki je bil zgrajen v letih 1680-1692 v Dresdnu. Od leta 1734, je bil model razstavljen v Wallpavillon v Dresden Zwinger, skupaj z drugimi židovskimi spisi in ga je tam mogoče videti šele od leta 1830. Preko različnih obvozov je okoli konca 19. stoletja prišel v Hamburg in je zdaj v Muzeju hamburške zgodovine. Za ta model sta Michael Korey in Thomas Ketelsen leta 2010 v nemškem Kunstferlag založila knjigo z naslovom ''Fragmenti spomina. Salomonov tempelj v Dresdner Zwinger''.<ref>FAZ vom 15. September 2010, Seite N3</ref> Grška beseda [[sinagoga]] se je začela uporabljati za opisovanje judovskih verskih objektov v helenističnih časih in skupaj z jidiš izrazom ''shul'' in izvirnim hebrejskim izrazom ''Bet kneset'' ("hiša za sestanke"), so nastali pogoji za večino univerzalno uporabo. Od začetka devetnajstega stoletja se je beseda "tempelj" začela uporabljati za judovske hiše čaščenja skoraj izključno pri privržencih judovskih reform, najprej v Nemčiji, nato pa v drugih državah, zlasti v Združenih državah Amerike, kot v Temple Beth-El. Pravoslavno judovstvo meni, da ta uporaba neprimerna, saj ne upošteva sinagoge kot zamenjave za tempelj v Jeruzalemu (tam so bili lokalni obredi od časa obstoja templja, na primer tisti, ki jih je mogoče videti v [[Masada|Masadi]]). == Krščanski tempelj == {{glavni| Cerkev (zgradba)}} [[Slika:Russia-Moscow-Cathedral of Christ the Saviour-8.jpg|upright|200px|thumb|Katedrala Kristusa Odrešenika v Moskvi, Rusija]] [[Slika:Temple.of.Minerva01.jpg|thumb|left|''Santa Maria sopra Minerva'', v cerkev spremenjen antični tempelj v Assisiju]] [[Slika:Basilique du Sacré-Cœur IMG 1271.jpg|200px|thumb|Bazlika Sacré-Coeur v Parizu]] Beseda ''tempelj'' se je tradicionalno redko uporabljala v zahodni krščanski tradiciji. Glavne besede, ki se običajno uporabljajo za razlikovanje bogoslužnih objektov v zahodni krščanski arhitekturi so [[bazilika]], [[katedrala]] in [[Cerkev (zgradba)|cerkev]]. Katoliška cerkev je uporabila besedo tempelj za referenčni kraj čaščenja ob redkih priložnostih. Primer je Sagrada Familia Temple v Barceloni v Španiji in Basilique du Sacré-Coeur Temple v Parizu, Francija. Beseda tempelj, pa se pogosto uporablja v tradiciji vzhodnega krščanstva in predvsem vzhodni pravoslavni cerkvi, kjer sta glavni besedi, ki se uporabljata za hišo čaščenja tempelj in cerkev. Uporaba besede tempelj izhaja iz potrebe po razlikovanju stavbe od cerkve, ki vidi Kristusovo telo. V ruskem jeziku (podobno kot drugih slovanskih jezikih), je beseda za splošno rabo za "cerkev" ''tserkov'', izraz ''khram'' (''Храм'') - "tempelj", se uporablja v zvezi s cerkvijo kot templjem Boga (''Khram Bozhy''). Besedi "cerkev" in "tempelj" v tem primeru sta medsebojno zamenljivi. vendar pa je izraz "cerkev" (stara grščina: ἐκκλησία) veliko bolj pogosti. Izraz tempelj (starogrško: ναός) se pogosto uporablja za večje cerkve. Nekatere znane cerkve, ki so navedene kot templji so Hagija Sofija (Carigrad), Katedrala svetega Vasilija in katedrala Kristusa Odrešenika (Moskva) ali tempelj svetega Save v Beogradu, Srbija. V poznem osemnajstem stoletju, po razsvetljenstvu, so nekateri protestanti v Franciji in drugod začeli uporabljati besedo tempelj za razlikovanje teh prostorov od katoliških cerkva. Evangeličanske in druge protestantske cerkve uporabljajo različne izraze za označevanje svoje bogoslužnih prostorov, kot so cerkve, tabernakelj (šotor) ali tempelj. Poleg tega so se nekatere odcepljene katoliške Cerkve, kot je Mariavite na Poljskem odločile, da imenujejo tudi svojo osrednjo cerkveno stavbo kot tempelj, kot je v primeru Tempelj usmiljenja in ljubezni v Płocku. === Iglesia ni Cristo tempelj === ''Iglesia ni Cristo'' je cerkvena stavba, ki služi kot kraj čaščenja in drugih verskih funkcij in je "vozilo za slavljenje Boga." Gre za kulturo in običaje na Filipinih, opisane v knjigi, ki jo je objavila Greenwood Publishing Group, kot objekti, "ki uporabljajo zunanje neogotske stolpe, vertikalne podporne stebre z visokimi ozkimi okni med njimi, zunanje loke in motive rozet, kot tudi stolpiče in fiale". Imajo več vhodov, ki vodijo do glavnega svetišča, kjer moški in ženske sedijo na obeh straneh hodnika nasproti odru, kjer se izvajajo pridige. Kor se nahaja v ozadju podija. V večjih cerkvah se krstilnica nahaja na zadnji strani cerkve. Tako meni Fernando Nakpil-Zialcita, antropolog iz Ateneo de Manila University.<ref name='admu'>{{cite web | url = http://www.dsa-ateneo.net/personnel/fernando-zialcita-phd | title = Fernando Zialcita, Ph.D. | publisher = Ateneo de Manila University School of Social Sciences | accessdate = 2011-06-11}}</ref> Različne fiale predstavljajo "doseg k zvestemu Bogu". Cerkve so začeli graditi v tem slogu v poznih 1940-tih in začetku leta 1950, s prvo betonsko kapelico v Sampaloc, Manila, leta 1948. === Gibanje Sveti poslednji dan === [[Slika:Salt Lake Temple, Utah - Sept 2004-2.jpg|upright|thumb|left|LDS tempelj v Salt Lake City, Utah, USA. Posvečen 1893.]] Na Vseh svetih Dan spomina na mrtve leta 1832, je Joseph Smith, mlajši prejel razodetje za obnovitev prakse tempeljskega čaščenja, v "hiši Gospoda". Kirtland tempelj je bil prvi tempelj gibanja Vseh svetih in edini, dokončan za njegovega življenja, Nauvoo tempelj pa delno končan v času njegove smrti. Razkol izhaja iz nasledstva krize, ki je pripeljala do različnih mnenj o vlogi in uporabi templjev med različnimi skupinami s konkurenčnimi dednimi zahtevki. Knjiga Mormon, ki verjame v Vseh svetih Dan spomina na mrtve, je spremljevalec knjige svetih spisov z Biblijo, in se nanaša na gradnjo templja v antični Ameriki, skupine ljudi, ki se imenujejo tudi Nefijci. Knjiga Mormon ne govori izrecno o praksah v teh nefijskih templjih, so narejene "po načinu Salomonovega templja" in so služile kot zbirališče za verske in politične dogodke (npr. Moz 1-6; 3. Nefi 11-26). == Prostozidarski tempelj == [[Slika:Kimbolton Lodge 123.JPG|200px|thumbnail|Tipična Prostozidarska loža]] [[Prostozidarstvo]] je bratsko združenje iz začetkov osemnajstega stoletja, katere članstvo je potekalo skupaj z deljenjem niza moralnih in metafizičnih idealov. Člani tega združenja se združujejo v posameznih enotah - ložah. Lože se sestajajo v prostozidarskem templju, prostozidarskem centru ali prostozidarski dvorani, kot je na primer Freemasons' Hall v Londonu. == Tempelj v Islamu == {{glavni|Mošeja}} [[Slika:Grande Mosquée de Kairouan, vue d'ensemble.jpg|200px|thumb|Mošeja Uqba (Velika mošeja v Kairouanu) je ena od pomembnejših mošej na muslimanskem zahodu, Tunizija]] Islamski tempelj se v arabščini imenuje [[mošeja]] ali ''masjid'', kar pomeni ''kraj za klečanje (z Bogom)''. Templji sicer vključujejo zgradbo, simbol ali sliko. == Drugi == Konvencija omogoča uporabo templja v naslednjih primerih: * Bahajski tempelj (tudi Bahá'í hiša čaščenja) ''Mashriqu'l-Adhkárs''. * Mankhim, tempelj etnične skupine Rai, ki se nahaja v Aritar, Sikkim. * [[Konfucij]]ski tempelj * Šintoistični ali Jinja tempelj, običajno ga imenujejo svetišče * Taoistični templji in samostani, se imenujejo ''guan'' ali ''daoguan'' (道 观, dobesedno "mesto kontemplacije Tao") v kitajščini, ''guan'' pa skrajšana različica ''daoguan''. * Svetišča tradicionalne kitajske ljudske vere se imenujejo ''miao'' ali ''dvorana prednikov''. == Viri == {{sklici}} * Hani, Jean, Le symbolisme du temple chrétien, G. Trédaniel (editor); [2. éd.] edition (1978), 207 p., ISBN 2-85707-030-6 == Zunanje povezave == {{commons|Temple|Temple}} * [http://www.etymonline.com/index.php?search=temple&searchmode=none|Etymology online – distinct for the religious and anatomical terms] * [http://www.aldokkan.com/art/temple.htm Comparison between Egyptian and Greek temples] * [http://www.brajwasi.in All Temples In India] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Verske zgradbe]] [[Kategorija:Templji|*]] 5tbm1dl2izhxkvrkisad2rljomq5adq 5735159 5735153 2022-08-16T16:06:28Z Ljuba brank 92351 /* Jain tempelj */ pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Samye Tibet.jpg|thumb|Budistični tempelj in samostan Samye v [[Tibet]]u]] [[Slika:Tikal Temple1 2006 08 11.JPG|thumb|Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', [[Tikal]], [[Gvatemala]], je visok 47 m)]] '''Têmpelj''' je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni [[obred]]i. Templje kulture obravnavajo za svete, zanje pa naj bi skrbel [[duhovnik]] oziroma svečenik. Tempelj pozna veliko kultur npr: [[stari Egipčani]], [[Rimljani]], [[stari Grki]], [[Judje]], [[budisti]], [[hinduisti]] in drugi. Tempelj (latinsko: ''templum'') je ime objektov, ki so služili v mnogih religijah kot svetišče vse od [[neolitik]]a. Gradnja templjev se je začela že v mlajši [[Kamena doba|kameni dobi]] in postala intenzivnejša v [[Bakrena doba|bakreni]] in [[bronasta doba|bronasti dobi]]. Nastanek velikih templjev, zgrajenih iz trajnih materijalov kot je kamen ali opeka, velja za prve dosežke civilizacij. Templji so se začeli pojavljati v večjih naseljih in mestih jugozahodne Azije (Bližnji vzhod) od 6. tisočletju pr. n. št. Novejše raziskave v kraju Göbekli Tepe so ta podatek postavile v 10. tisočletje pr. n. št. Najstarejše stavbe, katere so uporabljali kot tempelj so: *[[Göbekli Tepe]] <ref name="Schmidt114">Klaus Schmidt: ''Sie bauten die ersten Tempel. Das rätselhafte Heiligtum der Steinzeitjäger. Die archäologische Entdeckung am Göbekli Tepe.'' C. H. Beck, München 2006.</ref> (iz okoli 9600 pr. n. št.) * Okoli leta 1990, blizu mesta Nabta v Sahari najdeni ostanki kamnite zgradbe iz okoli 5000 do 4500 pr. n. št. in * malteški templji (iz 3800 pr. n. št.). Izhajajoč iz osnovnega pomena latinske besede ''templum'' (v etruščanski in rimski religiji), je bilo na začetku ni nič več kot od profanega okrožja omejeno območje, v katerem so opazovali in interpretirali ptice med letom in druge znake, ki so jih izvajale. V antični grški veroizpovedi, je bil tempelj sedež idola, medtem ko so čaščenje Boga in obred žrtvovanja izvajali na prostem, na [[oltar]]ju, ki je bil tudi omenjen kot sveti prostor. Tempelj je na različne načine vpleten v verski sistem. Vizualni vidik sprva ni bil v ospredju. Tempelj je bil kraj, kjer so izvajali [[ritual]] v imenu ali za vernike. V nekaterih kulturah tempelj predstavlja kozmos kot tak. Templji se pogosto obravnavajo kot bivališče bogov. Če pogledaš na goro, kot je bil sedež bogov [[Olimp]], so bili tudi templji v nekaterih primerih tako oblikovani ([[piramida]], [[Zigurat]]). Sveto območje je vedno ločeno od profanega prostora; tempelj lahko nekateri bogovi pridržijo ali ga razdelijo na več področij. V mnogih urbanih kulturah je tempelj osrednja struktura in oblikuje prostor. Poleg verskega pomena templja, je ta še posebej velik v kulturi, pa tudi v gospodarstvu. Zavodi za usposabljanje so pogosto vezani na tempelj. == Hindujski tempelj == [[Slika:New Delhi Temple.jpg|200px|thumb|Tempelj Akshardham, moderen hindujski tempelj v [[New Delhi]]ju, Indija]] {{Glavni|Hindujski tempelj}} Imenujejo ga tudi z drugimi imeni kot so ''mandir'' ali ''mandira'', ''ambalam'', ''kavu'', ''koil'' ali ''kovil'', ''déul'', ''raul'', ''devasthana'' in ''devalaya'', odvisno od regije na indijski podcelini in lokalnega jezika. Yamunotri tempelj je svetišče posvečeno boginji Yamuna; je eno izmed najbolj svetih templjev v hinduizmu in del ''Chota Char Dham Yatra'', datira okoli 1.000 pred našim štetjem {{cn}}. Hindujski templji so veliki in imajo veličastno in bogato zgodovino. Nekateri sežejo v bronasto dobo in kasnejšo civilizacijo doline Inda. V današnjih časih so bili zgrajeni veličastni hindujski templji v različnih državah po svetu. ''Gopuram'' je monumentalni stolp, običajno bogato okrašen, ob vhodu v kateri koli tempelj, še posebej v južni Indiji, ki predstavlja pomembno značilnost ''Koil'' (kraljeva hiša), hindujski templji v dravidskem slogu. Po površini so prekriti s ''kalasam'', trebušasto kamnito [[Fiala|fialo]] in delujejo kot prehod skozi stene, ki obkrožajo tempeljski kompleks. == Budistični tempelj == [[Slika:Grand Palace Bangkok.jpg|200px|thumb|Wat Phra Kaew, budistični tempelj, [[Bangkok]], [[Tajska]]]] {{Glavni| Budistični tempelj}} Med religijami, ki imajo templje kot svetišča, je del [[Budizem|budizma]], ki vključuje tudi [[Zen budizem|Zen]], [[Tantra]] (-izem) in [[Lamaizem]]. V budizmu je izraz tempelj tesno povezan s [[samostan]]om in ni vedno jasno ločen. Budistični templji vključujejo strukture, imenovane [[stupa]], [[vat]] in [[pagoda]] v različnih regijah in jezikih. Lahko vsebuje dvorano za meditacijo, ki gosti Buddharupo ali podobo Bude, kot predmet koncentracije in čaščenja med meditacijo. Kupolaste strukture stup se uporabljajo tudi v obredu obhoda, imenovanem ''Pradakšina''. Templji v budizmu predstavljajo čisto zemljo ali čisto okolje Bude. Tradicionalni budistični templji so zasnovani tako, da navdihujejo notranji in zunanji mir.<ref>{{cite web |url=http://www.kadampanewyork.org/temple/ |title=New York Buddhist Temple for World Peace |publisher=Kadampanewyork.org |date=1997-08-01 |access-date=2012-06-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120611060043/http://www.kadampanewyork.org/temple/ |archive-date=2012-06-11 }}</ref> Ritual, ki se pogosto odvija v templjih, je [[Puja]], obred molitve v čast [[Buda|Bude]]. Čeprav so dim, rože, hrana in podobno bolj uporabljajo za darovanje, je Buda zavračal (velike) žrtve kot nesmiselne. Zato je treba razumeti, da z dobrimi deli (npr. darovanje menihom) pridobiš prednost, ki dobro vpliva na lastno srečo. Templji je lahko zelo različni, odvisno od šole in kulture. Tako so znani po svojih jamskih templjih, na primer Indija in Šrilanka. Budistične templji po svetu so prilagojeni lokalnim klimatskim in kulturnim potrebam. Za boljše razlikovanje budističnih templjev na Japonskem je postala norma za verske objekte izraz ''svetišče'' za [[šintoizem|šintoistično]] svetišče, čeprav ni bistvene razlike med religijama. == Džain tempelj == [[Slika:Jain Temple Ranakpur.jpg|200px|thumb|Tempelj Ranakpur Džain, [[Radžastan]], [[Indija]]]] Džain tempelj je kraj čaščenja privržencev [[Džainizem|džainizma]] in živijo pretežno v Indiji. Nekateri znani džain templji so Šikharji, Palitana džain in Ranakpur džain templji, Šravan Belgola, Dilvara templji in Lal Mandir. Džain templji so zgrajeni v različnih arhitekturnih oblikah. V severni Indiji so popolnoma drugačni od templjev v južni Indiji, ki pa se precej razlikujejo od džain templjev v zahodni Indiji. Pred templjem pogosto stoji steber ''Manastambha'' (stolp časti). == Mezopotamski tempelj == {{Glavni|Zigurat}} [[Slika:Ziggarat of Ur 001.jpg|200px|thumb|Zigurat iz Ura, Irak]] Tempelj je bil v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] namenjen čaščenju kulta boga ali božanstev v verovanju mezopotamskih prebivalcev. Na tem območju je v daljšem časovnem obdobju živelo več civilizacij: [[Sumerija]], [[Akadsko kraljestvo]], [[Asirci]], [[Babilon]] in druge. Najpogostejša tempeljska arhitektura je struktura iz na soncu sušene opeke, ki so jo imenovali [[zigurat]]. Ima obliko stopničaste piramide z ravno zgornjo teraso, na kateri je bilo svetišče ali tempelj. == Egipčanski tempelj == {{Glavni| Egipčanska arhitektura}} [[Slika:LuxorTemple1.jpg|200px|thumb|Tempelj v Luxorju, Egipt]] Staroegipčanski templji so bili mišljeni kot kraji za bogove, ki so prebivali na zemlji. Izraz so [[Egipčani]] najpogosteje uporabljali za opisovanje tempeljske stavbe ''ḥwt-nṯr'', kar pomeni "dvorec (ali prostora) za boga".<ref>Spencer 1984, p. 22, 44; Snape 1996, p. 9</ref> Prisotnost boga v templju je povezan s človeškim in božanskim kraljestvom in dovoljenjem človeku da se primerja z bogom skozi ritual. Ti obredi so vzdrževali boga in dovolili človeku igrati njegovo pravo vlogo na zemlji. Zato so bili ključni del vzdrževanja ''maat'', idealnega reda narave in človeške družbe v egiptovski stvarnosti. Vzdrževanje ''maat'' je bil celoten namen egipčanske religije in temu je bil namenjen tempelj. Templji so imeli v egiptovski družbi tudi gospodarski pomen. Templji so hranili in prerazporedi žito in bili lastniki velikega dela obdelovalnih površin (po nekaterih ocenah kar za 33% v obdobju Novega kraljestva) <ref>André Dollinger. The Ancient Egyptian Economy. pp. 5 [http://www.saylor.org/site/wp-content/uploads/2011/07/The-Ancient-Egyptian-Economy.pdf] Retrieved June 19 2012</ref>. Veliko egipčanskih templjev je imelo tristopenjski tloris (linearna ureditev treh prostorov, ki se gibljejo od javnosti do zasebnosti). Prvi prostor je bila predsoba ali sprejemna soba, iz katere je bil delno oviran pogled na drug prostor: dvorano ali [[hipostil]]. Ta osrednja dvorana je bila najlepša in najbolj pomembna. Strop je bil običajno precej višji kot v sosednji sobi in je imela nadstropna okna. Lahkotnost in obseg tega osrednjega prostora je služila pripravi gosta od sprejemnice do tretjega območja, ki je bil najtemnejši, najmanjši in najbolj zaseben prostor v tlorisu. Tretji prostor je bilo svetišče ali bivalni prostor, vse glede na funkcijo objekta. == Grški tempelj == {{Glavni|Grški tempelj}} [[Slika:Temple of Hephaestus (Southwest), Athens - 20070711b.jpg|thumb|Hefajstov tempelj v Atenah]] Grški tempelj (grško ὅ ναός - stanovanje, vsebina se ne sme enačiti z latinskim ''templum'' - temptlj) je bil prvotno kultna podoba stavbe grškega svetišča. Ker so čaščenje Boga, kakor tudi žrtvovanje potekala na prostem, je bil namenjen posvečenim darovom ali obrednim predmetom. Torej tempelj ni bil nujno del grškega svetišča. Bil je najbolj pomembna in najbolj razširjena vrsta stavbe v grški arhitekturi. V nekaj stoletjih so Grki razvili tempelj iz majhne zgradbe v 9. in 8. st. pr. n. št. do monumentalne stavbe z dvojnim [[portik]]om v 6. st. pr. n. št., ki je dosegla višino nekaj več kot 20 metrov brez strehe. Za oblikovanje so uporabili slikovite reliefne arhitekturne elemente [[Dorski slog|dorskega]] in [[Jonski slog|jonskega reda]], ki se mu je do konca 3. stoletja pridružil [[korintski slog]]. Razvili so različne možnosti tlorisnih rešitev. Grški tempelj je bil projektiran in zgrajen glede na spodnji premer stebrov ali dimenzij baze. Optični izboljšave so rešile togost, kar je posledica skoraj matematičnega oblikovanja. Nekateri danes še vedno menijo, da so bili grški templji pobarvani, z bogato rdečo in modro, prevladujoča je bila bela. Izjemno bogato in dovršeno oblikovani templji so imeli figurativne okraske v obliki reliefov in figur v zatrepu. Templje so gradila mesta in upravljavci svetišč, redkeje tudi posamezniki, predvsem helenistični vladarji, ki so bili tudi lastniki in ustanovitelji. == Rimski tempelj == {{glavni|Rimski tempelj}} [[Slika:France-002364 - Square House (15867600545).jpg|thumb|Maison Carrée v Nîmesu]] Rimska tempeljski arhitekturni slog je bil izpeljan iz etruščanskega modela. Etruščani so z avtohtonimi Italijani tekmovali in vrhunec dosegli v sedmem stoletju pred našim štetjem. Po drugi strani pa so se Etruščani v svoje templje sprejeli tudi druge sloge, od katerih je imela grška arhitektura glavni vpliv. Zato so bili rimski templji prepoznavni, hkrati pa so bazirali na obeh, etruščanskem in grškem slogu.<ref name="Campbell">{{Cite book | last = Campbell | first = Jonathan | title = Roman Art and Architecture - from Augustus to Constantine | publisher = Pearson Education New Zealand | isbn = 978-0-582-73984-0 }} </ref> Rimski tempelj je imel poudarjeno predstavbo, ki je bila sestavljena iz predprostora s stebri ali [[peristil]]a (tudi pronaos). Imel je pravokotni tloris ter stopnišče na ožji strani. Za predprostorom je bila običajno tridelna notranja [[Cela]]. Celota je pokrita z ravno streho iz glinenih ploščic. To se razlikuje od grškega modela, ki ima enak poudarek okoli templja, da je bil nanj možen dostop iz vseh smeri. Dobro ohranjen primer iz avgustovskega obdobja je Maison Carree v [[Nîmes]]u. == Poganski tempelj == Rimljani so svetem mestu poganskega vere rekli ''fanum''. V nekaterih primerih je bil to sveti gaj, v drugih tempelj. Srednjeveški latinski pisatelji uporabljajo tudi besedo ''templum''. V nekaterih primerih je težko ugotoviti, ali je bila to stavba ali zunanje svetišče. Za tempeljske stavbe germanskih poganov se pogosto uporablja staronordijski izraz ''hof''. == Zoroastrski tempelj == [[Slika:Zoroastrian Fire Temple in Yazd.JPG|200px|thumb| Atash Behram, ognjeni tempelj v Yazdu]] {{Glavni|Ognjeni tempelj}} Zoroastrski templji se lahko imenujejo tudi ''darb-e meh'' in ''Atashkadeh''. Ognjeni tempelj v [[Zaratustrstvo|zaratustrstvu]] je kraj čaščenja. Zoroastrijanci so cenili ogenj v kateri koli obliki. Ogenj (Atar), skupaj s čisto vodo (Aban), sta sredstvi obredne čistosti. Čist, bel "pepel za očiščenje se šteje kot osnova obrednega življenja", kateri "so v bistvu obredi nege domačega ognja, za tempelj ognja pa je to ognjišče postavljeno za novo slovesnost". == Sikovski tempelj == [[Slika:Golden temple pano.jpg|200px|thumb|Harmandir Sahib v Amritsarju, Indija]] {{Glavni|Gurdwara}} Sikovski tempelj se imenuje Gurdwara, dobesedno ''vhod za [[guru]]ja''. Njegov najpomembnejši element je prisotnost guruja, Guru Granth Sahib (osrednje versko besedilo Sikizma, ki ga Siki štejejo za vladarja Guru religije). Gurdwara ima vhod iz vseh strani, kar pomeni, da so odprti za vse, brez kakršnega koli razlikovanja kdo je kdo. Gurdwara ima ''Darbar Sahib'' (glavna dvorana, kjer sveto besedilo stoji na vzvišenem mestu), kjer je Guru Granth Sahib in ''Langar'' (skupna kuhinja), kjer lahko ljudje, ne glede na status, jedo brezplačno hrano.<ref>{{cite web|title=The Gurdwara|url=http://www.bbc.co.uk/religion/religions/sikhism/ritesrituals/gurdwara_1.shtml|work=|publisher=BBC|accessdate=18 March 2013}}</ref> Gurdwara ima lahko tudi knjižnico, vrtec in učilnico. Gurdwaro je mogoče opaziti že od daleč zaradi visokih drogov, ki nosijo ''Nishan Sahib'', to je Sikovsko zastavo. == Izraelsko svetišče == [[File:Jerusalem Modell BW 2.JPG|200px|thumb|right|Model Herodovega templja meji na Svetišče Knjige, predstavljen v Izraelskem muzeju, Jeruzalem.]] {{Glavni| Jeruzalemski tempelj}} Strogi judovski monoteizem zase trdi, da je edini, ki se imenuje tempelj, posvečen Bogu, to je tisti v [[Jeruzalem]]u; običajna mesta za bogoslužje imenujejo [[sinagoga]]. Najstarejše izraelsko svetišče je bil "šotor srečanja", tudi ''Mishkan'' ali ''Tabernakelj'', poročajo v hebrejskem Svetem pismu. Prvi kamnit Salomonov tempelj je bil zgrajen okoli 950 pred našim štetjem. Ko ga je leta 586 pred našim štetjem uničil [[Nebukadnezar II.]], je drugi tempelj zgradil Zerubabel leta 515 pred našim štetjem. Po njegovem preoblikovanju in širitvi [[Herod Veliki|Heroda Velikega]], je bil imenovan tudi Herodov tempelj. Judovski templji so se razlikovali od templjev klasične antike, saj so imeli velike atrije z oltarjem za žgalno daritev in veliko členjenih stavb z večnadstropnimi apartmaji. Herodovo svetišče na Tempeljski gori v Jeruzalemu je bilo uničeno leta 70, ko se je rodil Kristus v času vladanja rimskega cesarja Vespazijana. Danes stoji na Tempeljskem hribu muslimanska Kupola na skali, z zlato kupolo in mošeja Al-Aqsa. Edinstven model iz baročne dobe je več kot 12 kvadratnih metrov velik lesen model Salomonovega templja, ki je bil zgrajen v letih 1680-1692 v Dresdnu. Od leta 1734, je bil model razstavljen v Wallpavillon v Dresden Zwinger, skupaj z drugimi židovskimi spisi in ga je tam mogoče videti šele od leta 1830. Preko različnih obvozov je okoli konca 19. stoletja prišel v Hamburg in je zdaj v Muzeju hamburške zgodovine. Za ta model sta Michael Korey in Thomas Ketelsen leta 2010 v nemškem Kunstferlag založila knjigo z naslovom ''Fragmenti spomina. Salomonov tempelj v Dresdner Zwinger''.<ref>FAZ vom 15. September 2010, Seite N3</ref> Grška beseda [[sinagoga]] se je začela uporabljati za opisovanje judovskih verskih objektov v helenističnih časih in skupaj z jidiš izrazom ''shul'' in izvirnim hebrejskim izrazom ''Bet kneset'' ("hiša za sestanke"), so nastali pogoji za večino univerzalno uporabo. Od začetka devetnajstega stoletja se je beseda "tempelj" začela uporabljati za judovske hiše čaščenja skoraj izključno pri privržencih judovskih reform, najprej v Nemčiji, nato pa v drugih državah, zlasti v Združenih državah Amerike, kot v Temple Beth-El. Pravoslavno judovstvo meni, da ta uporaba neprimerna, saj ne upošteva sinagoge kot zamenjave za tempelj v Jeruzalemu (tam so bili lokalni obredi od časa obstoja templja, na primer tisti, ki jih je mogoče videti v [[Masada|Masadi]]). == Krščanski tempelj == {{glavni| Cerkev (zgradba)}} [[Slika:Russia-Moscow-Cathedral of Christ the Saviour-8.jpg|upright|200px|thumb|Katedrala Kristusa Odrešenika v Moskvi, Rusija]] [[Slika:Temple.of.Minerva01.jpg|thumb|left|''Santa Maria sopra Minerva'', v cerkev spremenjen antični tempelj v Assisiju]] [[Slika:Basilique du Sacré-Cœur IMG 1271.jpg|200px|thumb|Bazlika Sacré-Coeur v Parizu]] Beseda ''tempelj'' se je tradicionalno redko uporabljala v zahodni krščanski tradiciji. Glavne besede, ki se običajno uporabljajo za razlikovanje bogoslužnih objektov v zahodni krščanski arhitekturi so [[bazilika]], [[katedrala]] in [[Cerkev (zgradba)|cerkev]]. Katoliška cerkev je uporabila besedo tempelj za referenčni kraj čaščenja ob redkih priložnostih. Primer je Sagrada Familia Temple v Barceloni v Španiji in Basilique du Sacré-Coeur Temple v Parizu, Francija. Beseda tempelj, pa se pogosto uporablja v tradiciji vzhodnega krščanstva in predvsem vzhodni pravoslavni cerkvi, kjer sta glavni besedi, ki se uporabljata za hišo čaščenja tempelj in cerkev. Uporaba besede tempelj izhaja iz potrebe po razlikovanju stavbe od cerkve, ki vidi Kristusovo telo. V ruskem jeziku (podobno kot drugih slovanskih jezikih), je beseda za splošno rabo za "cerkev" ''tserkov'', izraz ''khram'' (''Храм'') - "tempelj", se uporablja v zvezi s cerkvijo kot templjem Boga (''Khram Bozhy''). Besedi "cerkev" in "tempelj" v tem primeru sta medsebojno zamenljivi. vendar pa je izraz "cerkev" (stara grščina: ἐκκλησία) veliko bolj pogosti. Izraz tempelj (starogrško: ναός) se pogosto uporablja za večje cerkve. Nekatere znane cerkve, ki so navedene kot templji so Hagija Sofija (Carigrad), Katedrala svetega Vasilija in katedrala Kristusa Odrešenika (Moskva) ali tempelj svetega Save v Beogradu, Srbija. V poznem osemnajstem stoletju, po razsvetljenstvu, so nekateri protestanti v Franciji in drugod začeli uporabljati besedo tempelj za razlikovanje teh prostorov od katoliških cerkva. Evangeličanske in druge protestantske cerkve uporabljajo različne izraze za označevanje svoje bogoslužnih prostorov, kot so cerkve, tabernakelj (šotor) ali tempelj. Poleg tega so se nekatere odcepljene katoliške Cerkve, kot je Mariavite na Poljskem odločile, da imenujejo tudi svojo osrednjo cerkveno stavbo kot tempelj, kot je v primeru Tempelj usmiljenja in ljubezni v Płocku. === Iglesia ni Cristo tempelj === ''Iglesia ni Cristo'' je cerkvena stavba, ki služi kot kraj čaščenja in drugih verskih funkcij in je "vozilo za slavljenje Boga." Gre za kulturo in običaje na Filipinih, opisane v knjigi, ki jo je objavila Greenwood Publishing Group, kot objekti, "ki uporabljajo zunanje neogotske stolpe, vertikalne podporne stebre z visokimi ozkimi okni med njimi, zunanje loke in motive rozet, kot tudi stolpiče in fiale". Imajo več vhodov, ki vodijo do glavnega svetišča, kjer moški in ženske sedijo na obeh straneh hodnika nasproti odru, kjer se izvajajo pridige. Kor se nahaja v ozadju podija. V večjih cerkvah se krstilnica nahaja na zadnji strani cerkve. Tako meni Fernando Nakpil-Zialcita, antropolog iz Ateneo de Manila University.<ref name='admu'>{{cite web | url = http://www.dsa-ateneo.net/personnel/fernando-zialcita-phd | title = Fernando Zialcita, Ph.D. | publisher = Ateneo de Manila University School of Social Sciences | accessdate = 2011-06-11}}</ref> Različne fiale predstavljajo "doseg k zvestemu Bogu". Cerkve so začeli graditi v tem slogu v poznih 1940-tih in začetku leta 1950, s prvo betonsko kapelico v Sampaloc, Manila, leta 1948. === Gibanje Sveti poslednji dan === [[Slika:Salt Lake Temple, Utah - Sept 2004-2.jpg|upright|thumb|left|LDS tempelj v Salt Lake City, Utah, USA. Posvečen 1893.]] Na Vseh svetih Dan spomina na mrtve leta 1832, je Joseph Smith, mlajši prejel razodetje za obnovitev prakse tempeljskega čaščenja, v "hiši Gospoda". Kirtland tempelj je bil prvi tempelj gibanja Vseh svetih in edini, dokončan za njegovega življenja, Nauvoo tempelj pa delno končan v času njegove smrti. Razkol izhaja iz nasledstva krize, ki je pripeljala do različnih mnenj o vlogi in uporabi templjev med različnimi skupinami s konkurenčnimi dednimi zahtevki. Knjiga Mormon, ki verjame v Vseh svetih Dan spomina na mrtve, je spremljevalec knjige svetih spisov z Biblijo, in se nanaša na gradnjo templja v antični Ameriki, skupine ljudi, ki se imenujejo tudi Nefijci. Knjiga Mormon ne govori izrecno o praksah v teh nefijskih templjih, so narejene "po načinu Salomonovega templja" in so služile kot zbirališče za verske in politične dogodke (npr. Moz 1-6; 3. Nefi 11-26). == Prostozidarski tempelj == [[Slika:Kimbolton Lodge 123.JPG|200px|thumbnail|Tipična Prostozidarska loža]] [[Prostozidarstvo]] je bratsko združenje iz začetkov osemnajstega stoletja, katere članstvo je potekalo skupaj z deljenjem niza moralnih in metafizičnih idealov. Člani tega združenja se združujejo v posameznih enotah - ložah. Lože se sestajajo v prostozidarskem templju, prostozidarskem centru ali prostozidarski dvorani, kot je na primer Freemasons' Hall v Londonu. == Tempelj v Islamu == {{glavni|Mošeja}} [[Slika:Grande Mosquée de Kairouan, vue d'ensemble.jpg|200px|thumb|Mošeja Uqba (Velika mošeja v Kairouanu) je ena od pomembnejših mošej na muslimanskem zahodu, Tunizija]] Islamski tempelj se v arabščini imenuje [[mošeja]] ali ''masjid'', kar pomeni ''kraj za klečanje (z Bogom)''. Templji sicer vključujejo zgradbo, simbol ali sliko. == Drugi == Konvencija omogoča uporabo templja v naslednjih primerih: * Bahajski tempelj (tudi Bahá'í hiša čaščenja) ''Mashriqu'l-Adhkárs''. * Mankhim, tempelj etnične skupine Rai, ki se nahaja v Aritar, Sikkim. * [[Konfucij]]ski tempelj * Šintoistični ali Jinja tempelj, običajno ga imenujejo svetišče * Taoistični templji in samostani, se imenujejo ''guan'' ali ''daoguan'' (道 观, dobesedno "mesto kontemplacije Tao") v kitajščini, ''guan'' pa skrajšana različica ''daoguan''. * Svetišča tradicionalne kitajske ljudske vere se imenujejo ''miao'' ali ''dvorana prednikov''. == Viri == {{sklici}} * Hani, Jean, Le symbolisme du temple chrétien, G. Trédaniel (editor); [2. éd.] edition (1978), 207 p., ISBN 2-85707-030-6 == Zunanje povezave == {{commons|Temple|Temple}} * [http://www.etymonline.com/index.php?search=temple&searchmode=none|Etymology online – distinct for the religious and anatomical terms] * [http://www.aldokkan.com/art/temple.htm Comparison between Egyptian and Greek temples] * [http://www.brajwasi.in All Temples In India] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Verske zgradbe]] [[Kategorija:Templji|*]] mknuqesfc719ias6aco4s63zeqkic11 0 122305 5735224 767081 2022-08-16T19:48:27Z Yerpo 8417 poskus posodobitve taksonomije wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Miši | image = Mouse white background.jpg | image_caption = [[hišna miš]] (''Mus musculus'') | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | superfamilia = [[Muroidea]] | familia = '''Muridae''' | familia_authority = [[Johann Karl Wilhelm Illiger|Illiger]], 1811 | type_genus = ''[[Miš|Mus]]'' | type_genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = *[[Deomyinae]] *[[Gerbillinae]] *[[Lophiomyinae]] *[[Leimacomyinae]] *[[Murinae]] }} '''Miši''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Muridae''') so velika družina [[sesalci|sesalcev]] iz [[red (biologija)|reda]] [[glodavci|glodavcev]], razširjenih predvsem po [[Stari svet|Starem svetu]]. Znanih je več kot 750 danes živečih opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]] v 150 [[rod (biologija)|rodovih]], s čimer so največja družina sesalcev.<ref name="zootaxa">{{cite journal |author1= Wilson, D.E. |author2=Reeder, D.M. | title=Class Mammalia Linnaeus, 1758. In: Zhang, Z.-Q. (ed.) Animal biodiversity: An outline of higher-level classification and survey of taxonomic richness | journal=[[Zootaxa]] | volume=3148| year=2011| pages=56–60| url=http://mapress.com/zootaxa/2011/f/zt03148p060.pdf|doi=10.11646/zootaxa.3148.1.9 }}</ref> Sistematika miši in sorodnih skupin je zapletena, zato je predmet pogostih razprav ter revizij. Tradicionalno so denimo v isto družino uvrščali še skoraj toliko številčno skupino [[hrčki|hrčkov]] in sorodnikov, ki po zdajšnjem konsenzu tvorijo ločeno družino (Cricetidae).<ref name="MSW">{{navedi splet |url=http://www.departments.bucknell.edu/biology/resources/msw3/browse.asp?id=13000995 |title=Muridae |work=Wilson & Reeder's Mammal Species of the World |edition=3. |accessdate=2022-08-16}}</ref> V družino v sodobnem pomenu besede uvrščamo živali, ki jih v vsakdanjem jeziku imenujemo miši (razen [[miši Novega sveta]] in [[afriške drevesne miši|afriških drevesnih miši]], ki so prav tako v ločenih družinah), [[podgana|podgane]] in [[tekačice]]. Večinoma so to majhne [[vsejed]]e talne živali, aktivne ponoči, posamezne vrste pa so lahko ožje specializirane. Izvorno naseljujejo Stari svet – [[Afrika|Afriko]] in [[Evrazija|Evrazijo]], od koder je človek nekaj najbolj prilagodljivih predstavnikov, predvsem [[hišna miš|hišno miš]] in [[črna podgana|črno podgano]], zanesel po vsem svetu. Ti so zdaj praktično tako razširjeni kot človek. Za [[Slovenija|Slovenijo]] je znanih sedem vrst miši iz štirih rodov: [[rumenogrla miš|rumenogrla]], [[navadna belonoga miš|navadna belonoga]] in [[dimasta miš]] iz rodu ''Apodemus'', [[pritlikava miš]] (''Micromys minutus''), črna in [[siva podgana]] (rod ''Rattus'') ter hišna miš (''Mus musculus'').<ref>{{navedi knjigo |last=Kryštufek |first=Boris |authorlink=Boris Kryštufek |year=1991 |title=Sesalci Slovenije |url=http://www2.pms-lj.si/pdf/Sesalci_Slovenije.pdf |publisher=[[Prirodoslovni muzej Slovenije]] |location=Ljubljana |cobiss=27570432 |pages=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Muridae}} {{škrbina-sesalec}} [[Kategorija:Miši| ]] [[Kategorija:Glodavci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1811]] cq718qwl4ua6mx08l8bscsoaizhoy3c 5735298 5735224 2022-08-16T20:06:10Z Yerpo 8417 dp wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Miši | image = Mouse white background.jpg | image_caption = [[hišna miš]] (''Mus musculus'') | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | superfamilia = [[Muroidea]] | familia = '''Muridae''' | familia_authority = [[Johann Karl Wilhelm Illiger|Illiger]], 1811 | type_genus = ''[[Miš|Mus]]'' | type_genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = *[[Deomyinae]] *[[Gerbillinae]] *[[Lophiomyinae]] *[[Leimacomyinae]] *[[Murinae]] }} '''Miši''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Muridae''') so velika družina [[sesalci|sesalcev]] iz [[red (biologija)|reda]] [[glodavci|glodavcev]], razširjenih predvsem po [[Stari svet|Starem svetu]]. Znanih je več kot 750 danes živečih opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]] v 150 [[rod (biologija)|rodovih]], s čimer so največja družina sesalcev.<ref name="zootaxa">{{cite journal |author1= Wilson, D.E. |author2=Reeder, D.M. | title=Class Mammalia Linnaeus, 1758. In: Zhang, Z.-Q. (ed.) Animal biodiversity: An outline of higher-level classification and survey of taxonomic richness | journal=[[Zootaxa]] | volume=3148| year=2011| pages=56–60| url=http://mapress.com/zootaxa/2011/f/zt03148p060.pdf|doi=10.11646/zootaxa.3148.1.9 }}</ref> Sistematika miši in sorodnih skupin je zapletena, zato je predmet pogostih razprav ter revizij. Tradicionalno so denimo v isto družino uvrščali še skoraj toliko številčno skupino [[hrčki|hrčkov]] in sorodnikov, ki po zdajšnjem konsenzu tvorijo ločeno družino (Cricetidae).<ref name="MSW">{{navedi splet |url=http://www.departments.bucknell.edu/biology/resources/msw3/browse.asp?id=13000995 |title=Muridae |work=Wilson & Reeder's Mammal Species of the World |edition=3. |accessdate=2022-08-16}}</ref> V družino v sodobnem pomenu besede uvrščamo živali, ki jih v vsakdanjem jeziku imenujemo miši (razen [[miši Novega sveta]] in [[afriške drevesne miši|afriških drevesnih miši]], ki so prav tako v ločenih družinah), [[podgana|podgane]] in [[skakači]] ali tekačice. Večinoma so to majhne [[vsejed]]e talne živali, aktivne ponoči, posamezne vrste pa so lahko ožje specializirane. Izvorno naseljujejo Stari svet – [[Afrika|Afriko]] in [[Evrazija|Evrazijo]], od koder je človek nekaj najbolj prilagodljivih predstavnikov, predvsem [[hišna miš|hišno miš]] in [[črna podgana|črno podgano]], zanesel po vsem svetu. Ti so zdaj praktično tako razširjeni kot človek. Za [[Slovenija|Slovenijo]] je znanih sedem vrst miši iz štirih rodov: [[rumenogrla miš|rumenogrla]], [[navadna belonoga miš|navadna belonoga]] in [[dimasta miš]] iz rodu ''Apodemus'', [[pritlikava miš]] (''Micromys minutus''), črna in [[siva podgana]] (rod ''Rattus'') ter hišna miš (''Mus musculus'').<ref>{{navedi knjigo |last=Kryštufek |first=Boris |authorlink=Boris Kryštufek |year=1991 |title=Sesalci Slovenije |url=http://www2.pms-lj.si/pdf/Sesalci_Slovenije.pdf |publisher=[[Prirodoslovni muzej Slovenije]] |location=Ljubljana |cobiss=27570432 |pages=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Muridae}} {{Taxonbar|from=Q25916}} {{Authority control}} {{škrbina-sesalec}} [[Kategorija:Miši| ]] [[Kategorija:Glodavci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1811]] 06mnrae4x82sm4tvo24h8i6are3k1nr 14 122740 5735232 3965948 2022-08-16T19:55:17Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Miši, voluharice in hrčki]]; dodal [[Kategorija:Miši]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} {{Kategorija v zbirki|Mouse}} V tej kategoriji so članki, ki govorijo o vrstah v rodu '''''Mus''''' (miš), čeprav so tudi v nekaterih drugih rodovih vrste poimenovane miš, ki pa ne pripadajo temu rodu. [[Kategorija:Miši]] acjlcn3sjwye0pq6d3ervv6p3dd3zdj 0 122993 5735484 3881073 2022-08-16T21:33:41Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Lokavec''' je ime več [[naselje|naselij]] v Sloveniji: * [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]], občina Ajdovščina * [[Lokavec, Laško|Lokavec]], občina Laško * [[Lokavec, Sveta Ana|Lokavec]], občina Sveta Ana in [[Potok|potoka]] [[Lokavec (potok)]], pritoka [[Krka|Krke]]{{georaz}} [[Kategorija:naselja v Sloveniji]] qecf2n1j9hqg4svmmvpt27cbt0vx2vz 0 125387 5735300 5691838 2022-08-16T20:06:30Z Yerpo 8417 posodobitev wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Evropska snežna voluharica | image = Microtus nivalis.jpg | status = LR/nt | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | superfamilia = [[Muroidea]] | familia = [[Cricetidae]] (hrčki) | subfamilia = [[Arvicolinae]] (voluharice) | tribus = Arvicolini | genus = [[Chionomys]] (snežna voluharica) | species = '''''C. nivalis''''' | binomial = ''Chionomys nivalis'' | binomial_authority = (Martins, 1842) | synonyms = * ''Microtus nivalis'' <small>Lataste, 1884</small> * ''Arvicola nivalis'' <small>Martins, 1842</small> * ''Hypudaeus alpinus'' <small>Wagner, 1843</small> * ''Hypudaeus nivicola'' <small>Schinz, 1845</small> * ''Hypudaeus petrophilus'' <small>Wagner, 1853</small> * ''Arvicola lebrunii'' <small>Crespon, 1844</small> * ''Arvicola leucurus'' <small>Gerbe, 1852</small> * ''Microtus ulpius'' <small>Miller, 1908</small> * ''Microtus pontius'' <small>Miller, 1908</small> * ''Microtus hermonis'' <small>Miller, 1908</small> * ''Microtus (Chionomys) radnensis'' <small>Ehik, 1942</small> }} '''Evrópska snéžna volúharica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Chionomys nivalis''''') je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji. V Sloveniji jo najdemo v [[Alpe|Alpah]], v [[dinarski svet|dinarskem svetu]] in [[kras (področje)|kraških]] območjih primorskega sveta. Obema območjema so skupne globoke [[apnenec|apnenčaste]] skalne razpoke s hladnim zrakom. Ta ekološka posebnost je za snežno voluharico bolj odločilna kot nadmorska višina, saj je bila odkrita celo v najnižjih predelih [[Kraški rob|Kraškega roba]]. To je srednje velika [[voluharice|voluharica]] z dolgo in fino dlako. Hrbet je sivo rjav, trebuh pa srebrno siv. Rep, ki je približno enak polovici trupa z glavo, je svetel in nejasno dvobarven. Tačke so svetle. Med vsemi voluharicami ima najdaljše brke. Živi v skalnih razpokah v visokogorskem svetu. Najdemo pa jo tudi nižje, v bližini jamskega okolja (globoke skalne razpoke). Večinoma se izogiba gozda. Najbolj je aktivna ponoči. Dobro pleza po skalah. Hrani se z zelenimi deli rastlin in plodovi. == Razmnoževanje == Samica povrže mladiče od junija do avgusta, v nižjih legah pa tudi decembra. Imajo od 2-5 mladičev. Plenijo jih [[ujede]], [[sove]] in [[podlasica|podlasice]]. == Podvrste == [[populacija (biologija)|Populacije]] snežne voluharice s posameznih gorskih območij so med seboj izolirane in se [[morfologija|morfološko]] razlikujejo. Za snežne voluharice iz celotne Slovenije je značilen temen hrbet. Populacija iz [[Snežnik]]a je v povprečju večja od tiste iz [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. == Zunanje povezave == * [http://www.mountainecology.org/IBEX4/PDF/JANEAU.pdf IBEX, Journal of mountain Ecology, No. 4 - Autumn 1997] * [http://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&search_value=632823 ITIS Standard Report Page: Chionomys nivalis] == Viri == <div class="references-small"> * Amori, G. 1996. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/4659/all Chionomys nivalis]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Pridobljeno 11.1.2008. * Kryštufek B. (1991). ''Sesalci Slovenije''. * {{navedi splet |title=Species factsheet - Chionomys nivalis |publisher=European Environment Agency |date=2007 |url=http://eunis.eea.europa.eu/species-factsheet.jsp?idSpecies=11893&idSpeciesLink=11259}} * {{navedi knjigo |author=Peter Trontelj |year=2005 |title=Vretenčarji Slovenije, gradivo za vaje iz zoologije strunarjev |publisher=Študentska založba, Ljubljana |isbn=961-242-029-7 |cobiss=222199296 |pages=}} </div> [[Kategorija:Glodavci]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Sesalci Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1842]] po0q5dodh6755dv53n6udjjvqwo84vr 0 128588 5735073 5567143 2022-08-16T12:18:42Z 193.95.192.1 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Markovci}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10124808_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 43.46 |latNS = N | longd = 15 |longm = 55 |longs = 52.8 |longEW = E |najdisi=Markovci |image=Postcard of Markovci.jpg |povrsina=2,4 |prebivalstvo=518 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=221,8 |postna=2281 |posta=Markovci |obcina=Markovci |pokrajina=Štajerska (pokrajina) |regija=Podravska regija }} '''Markovci''' so [[naselje]], središče [[Občina Markovci|občine Markovci]]. {{popravi}} Markovci ležijo na Ptujskem polju ob cesti Ptuj-Zavrč. Ime so dobili po sv. Marku, svetniku. Po njem se imenuje tudi farna cerkev, ki so jo zgradili leta 1519. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1870. Na mestu, kjer danes stoji cerkev je v 14. stoletju stal grad oz. pristava Pabstein, ki so jo leta 1493 razdajali Turki. Tok reke Drave se je s stoletji prestavljal, zajedal levi breg ter odnašal rodovitno zemljo, česar so se ljudje ob reki bali. Zato so 1477. leta v središču Markovec postavili kamniti steber s kipom sv. Marka. Cerkev je dal zgraditi ogrski poveljnik Jakob Szekely in sicer v čast sv. Marka. Istočasno z nastankom župnije se v Markovcih pojavijo tudi zametki šolstva in dobrih 20 let po ustanovitvi župnije, 1810. leta, so začeli z rednim poukom mežnarji. Prva šolska stavba je bila zgrajena 1840. leta, druga pa 50 let pozneje. V tem hramu učenosti je pouk potekal vse do 1979. leta. Zadnjih 20 let pa naši otroci obiskujejo novo OŠ. OŠ Markovci obiskuje 445 učencev iz občine Markovci, ki pa je tudi vključena v program devetletke. V centru vasi raste najstarejše drevo, lipa, vendar njene starosti žal ne poznamo. Zraven te mogočne lipe stoji kapela Blažene device Marije iz leta 1863. Imamo tudi kapelo Sv. Križa, ki stoji pri Frančevih od leta 1858. Na pokopališču pa stoji podružniška cerkev sv. Marije iz leta 1841. Kužno znamenje, ki ga je Jemej Breznikov postavil leta 1617, je znak borbe proti kugi, ki ni prizanesla niti markovčanom. V Markovcih je zajezeno največje umetno jezero v Sloveniji, ki meri 4km2 in je globoko 11 metrov. S tem zahtevnim projektom so končali leta 1978. Terjal je nekaj življenj. Verjetno ste že vsi slišali za koranta, ki izhaja prav iz Markovec. Imenujemo ga markovski korant. Po ustnem izročilu naj bi preganjal zimo. Zraven koranta imamo še veliko drugih pustnih likov: orači, piceki, vile, krike, ruse, melike, gostüvajnce, medvede,... ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.markovci.si/index/markovci.htm Spletna stran občine] * [http://www.fdmarkovci.si Folklorno društvo Markovci], Uradna spletna stran društva {{Markovci}} {{SloNaselje-stub}} {{kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Naselja Občine Markovci]] [[Kategorija:Markovci|*]] bhw8px9szrp2ucxbegi1rztowrzdo7m 0 132687 5735362 5600859 2022-08-16T20:23:52Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Ladislava I. Ogrskega]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Ladislava I. Ogrskega]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Zagrebška stolnica<br><small>''Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana in Ladislava''</small> | image = Cathedral of the Assumption of Mary in Zagreb.jpg | pushpin map = Hrvaška | pushpin label position = | pushpin map alt = Geografski položaj na Hrvaškem | map caption = Geografski položaj na Hrvaškem | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Zagreb]] | country = {{Zastava|Hrvaška}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino vnebovzetje]]<br>sveti [[Štefan I. Ogrski]]<br>sveti [[Ladislav I. Ogrski]] | side altars = | relics = blaženi [[Augustin Kažotić]]<br>blaženi [[Alojzije Stepinac]] | status = [[stolnica]] | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = [http://www.zg-nadbiskupija.hr/raspored-bogosluzja Zg-nadbiskupija.hr] | former name = | bull date = | founded date = 1906 | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Friedrich von Schmidt]] | architectural type = | style = [[neogotika]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 2 | spire height = 108 m | materials = | bells = 8 | bell weight = | parish = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = [[Nadškofija Zagreb]] | metropolis = | extra = }} '''Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava''', obče poznana kot '''Zagrebška katedrala''', je [[stolnica]] [[Nadškofija Zagreb|Nadškofije Zagreb]] v [[Zagreb]]u. Posvečena je [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]] ter [[Seznam ogrskih kraljev|ogrskima kraljema]] [[Štefan I. Ogrski|svetemu Štefanu I.]] ter [[Ladislav I. Ogrski|svetemu Ladislavu I.]] Je največja cerkev na Hrvaškem. Graditi se je začela z ustanovitvijo zagrebške škofije. Slog arhitekture je bil [[Romanika|romansko]]-[[Gotika|gotski]]. Gradnja je trajala sorazmerno dolgo, tako da je bila cerkev zgotovljena in posvečena šele leta 1217. Kmalu zatem je bila močno poškodovana zaradi vdora [[Mongoli|Mongolov]] leta 1242, a jo je škof [[Timotej (zagrebški škof)|Timotej]] (1263–1287) začel temeljito prenavljati v gotskem stilu. Obnova se je nadaljevala v 14. in 15. stoletju. V 16. stoletju je bila katedrala utrjena z obzidjem in stolpi, v 17. pa je dobila svoj masiven [[Renesančni|renesančni]] [[zvonik]]. Požari in vdori sovražnikov so jo večkrat poškodovali, a največ škode je utrpela v [[Potres na Hrvaškem leta 1880|potresu leta 1880]]. Po potresu je bila izpeljana temeljita obnova katedrale v [[Neogotika|neogotskem stilu]] (1880–1906) po načrtih avstrijskega arhitekta [[Friedrich von Schmidt|Friedricha von Schmidta]], dela pa je vodil [[Hermann Bollé]]. Takrat je cerkev dobila današnjo podobo z dvema zvonikoma, visokim ostrešjem, novimi stebri in oltarji, ki so zamenjali [[Barok|baročne]] iz 18. stoletja. Namesto starih grobnic škofov in imenitnikov je bila zgrajena nova grobnica izza glavnega oltarja za [[Seznam zagrebških nadškofov|zagrebške nadškofe]]. Med drugimi so v cerkvi pokopani: hrvaška mučenca [[Peter Zrinski]] in [[Fran Krsto Frankopan]], katerih kosti so bile semkaj prinešene leta 1919 iz [[Wiener Neu Stadt|Wiener Neu Stadta]], [[Ivan Anton Zrinski]], [[Evgen Kvaternik]], in drugi. V njej počivajo tudi prvi zagrebški nadškof [[Jurij Haulik]], kakor tudi zadnji trije zagrebški nadškofi blaženi [[Alojzije Stepinac]], [[Franjo Šeper]] in [[Franjo Kuharić]]. 5. junija 2011 je stolnico obiskal [[papež Benedikt XVI.]], kjer je molil na Stepinčevem grobu. == Galerija == <center> <gallery> |Pogled od daleč Slika:Zagreb Cathedral areal (1).jpg|Zagrebška stolnica iz zraka Slika:Zag-kaptol.JPG Slika:Zagrebačka katedrala.jpg Slika:The Zagreb Cathedral renovated according to designs of Hermann Bolle (end of 19 century).jpg|Obnovljena cerkev, konec [[19. stoletje|19. stoletja]] |Pogled iz vrha Slika:Zagreb Cathedral.JPG|Glavna ladja Slika:Glagolitsa in Zagreb cathedral.jpg|Napis v [[Glagolica|glagolici]] Slika:Juraj-Haulik-grob.jpg|Spomenik Juriju Hauliku 1887 (Ivan Rendić - 1849-1932) Slika:Sarcophagus of blessed Alojzije Stepinac in Zagreb.jpg|Sarkofag [[Alojzij Stepinac|blaženega Alojzija Stepinca]] Slika:Katedrala bez špica.jpg|Stolnica brez "špice". Južno je odnesel potres 22. marca 2020, severno pa so umetno odstranili kmalu za tem Slika:20200417-katedrala-182104-1-scaled.jpg|17. aprila 2020 so uspešno z eksplozijo odstranili severni vrh zvonika in ga spustili varno na zemljo </gallery> </center> == Glej tudi == * [[Seznam cerkva na Hrvaškem]] == Zunanje povezave == {{katzbirke|Zagreb Cathedral}} * [http://www.glas-koncila.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=95&Itemid=89 Glas-koncila.hr] {{Stolnice na Hrvaškem}} [[Kategorija:Cerkve v Zagrebu|Marijino vnebovzetje in sveti Štefan in Ladislav]] [[Kategorija:Stolnice na Hrvaškem|Marijino vnebovzetje in sveti Štefan in Ladislav]] [[Kategorija:Cerkve Marijinega vnebovzetja|Zagreb]] [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana I. Ogrskega|Zagreb]] [[Kategorija:Cerkve svetega Ladislava I. Ogrskega|Zagreb]] [[Kategorija:Neogotska arhitektura na Hrvaškem|Marijino vnebovzetje in sveti Štefan in Ladislav]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1906]] [[Kategorija:Romanska arhitektura na Hrvaškem|Marijino vnebovzetje in sveti Štefan in Ladislav]] {{normativna kontrola}} qjy8t8eramjq0y1oz74grgya8qaw0l6 0 134090 5735646 5279941 2022-08-17T11:41:43Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Tosc | photo = Tosc-Voje2.JPG | photo_caption = Tosc iz doline Voje | map = Slovenija | location = {{SLO}} | range = [[Julijske Alpe]] | border1 = [[Krma, Julijske Alpe|Krma]] | border2 = [[Velo polje]] | border3 = [[Voje, Julijske Alpe|Voje]] | easiest_route = s [[Pokljuka|Pokljuke]] }} '''Tosc''' (2275 [[mnm]]) je gora v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Nahaja se južno od [[Triglav]]a nad [[Krma, Julijske Alpe|Krmo]], [[Velo polje, Julijske Alpe|Velem polju]] in [[Voje (Julijske Alpe)|Vojah]]. Najlažji dostop na goro je iz [[Pokljuka|Pokljuke]] čez Studorski preval. Vrh Tosca je kopast, njegovo južno pobočje pa je primerno za turno smuko. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih dvatisočakov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=83 Tosc na Hribi.net] {{si-geo-stub}} {{Brezpotja Julijskih Alp}} [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] [[Kategorija:Stara Fužina]] t19k0tiw2xf61q777vh5ruset8m0hpj 0 135212 5735278 5275589 2022-08-16T20:03:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Blaža]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Blaža]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Saint Blaise's Church, Dubrovnik - September 2017.jpg|thumb|right|250px|Cerkev sv. Blaža, pred njo [[Orlandov steber]]]] '''Cerkev sv. Blaža''' ({{Jezik-hr|crkva svetog Vlaha}}) stoji na [[Trg Luža, Dubrovnik|Trgu Luža]] v [[Dubrovnik]]u. To je [[Barok|baročna]] [[Cerkev (zgradba)|cerkev]], ki je posvečena dubrovniškemu zavetniku [[Sveti Blaž|svetemu Blažu]]. Postavljena je bila v letih 1706 do 1714 na prostoru, kjer je bila prej stala [[Romanika|romanska]] cerkev posvečena istemu [[svetnik]]u. Starejša cerkev je bila v katastrofalnem [[potres]]u 1667 uničena. Na zahtevo dubrovniških oblasti je sedanjo cerkev postavil [[Benetke|beneški]] gradbeni mojster [[Marino Groppelli]]. Pri gradnji se je zgledoval na [[Cerkev svetega Mavricija, benetke|cerkev svetega Mavricija]], ki stoji v Benetkah. Sama zgradba je zamišljena kot centralno poslopje z ovalno kupolo v sredini in z bogato okrašenim portalom, ter stopniščem pred vhodom v cerkev. Notranjost cerkve je bogato baročno okrašena. Najbolj tipični primerki baročnega itinirera so razkošni raznobarvni [[marmor]]ni [[oltar]]ji. Na glavnem oltarju stoji dragocen kip svetega Blaža z maketo mesta v levi roki. Na maketi se lepo vidijo vidijo poslopja, ki so bila kasneje uničena. Kip je iz 15. stoletja, narejen je iz pozlačenega srebra, delo domačega mojstra [[Nikola Lazanič|Nikole Lazaniča]]. Po [[Umetnost|umetniški]] vrednosti je to ena od najdragocenejših skulptur v dolgi zgodovini mesta. Skulptura svetega Blaža je edina od številnih zlatih ali |srebrnih skulptur cerkvenega posodja, ki je nepoškodovana preživela požar cerkve, zato so to dejstvo imeli za dokaz njene čudodelnosti. == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Saint Blaise Church (Dubrovnik)}} {{Koord|42.6406833311389|N|18.110339641571|E|region:HR-19_type:landmark_dim:100|display=title|format=dms}} {{normativna kontrola}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Dubrovniku|Blaž, Dubrovnik]] [[Kategorija:Cerkve svetega Blaža|Dubrovnik]] [[Kategorija:Baročna arhitektura na Hrvaškem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1715]] rwxo2fmllvjgmg4l081p7x6hkzfidby 0 138597 5735322 5554228 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jakoba | caption = | fullname = | image = <!-- wd --> | location = [[Mali Vrh, Brežice|Mali Vrh]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | coordinates = <!-- wd --> | pushpin map = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Jakob]] | side altars = [[sveta Ana]],<br>[[Janez Krstnik]] | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = neaktivno | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = pred 1689 | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = 3. avgust 2021 | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = 13 m | width = 5,1 m | width nave = | height = 4,8 m | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = 18,2 m | materials = | bells = 2 | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Pišece|Pišece]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat|Savski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | archdiocese = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Mali Vrh na Bizeljskem - Cerkev sv. Jakoba | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 3249 | lokacija = | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Jakoba''' na [[Mali Vrh, Brežice|Malem Vrhu]] je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[podružnična cerkev]] [[Župnija Pišece|Župnije Pišece]]. Cerkev se nahaja na najvišjem griču v vasi (300 [[mnm]]). Kakor priča letnica na enem izmed [[zvon]]ov, ki zaradi starosti v vojnem času ni bil rekviriran, je podružnica obstajala vsaj že leta 1689. Cerkev je dolga 13 metrov, široka 5,1 metra in visoka 4,8 metrov, [[zvonik]] pa sega do višine 18,2 metra. Ima tristrano zaključen [[prezbiterij]], ki je izoblikovan v [[Gotika|gotski]] tradiciji in ga opasuje zidec. Banjasti obok s sosvodnicami kaže na čas 17. stoletja. Okoli leta 1800 so ladjo podaljšali za pol kornega zaključka z zvonikom. Tako se ponavlja rešitev, ki jo je kvalitetneje izoblikovala [[Cerkev sv. Križa, Dednja vas|cerkev sv. Križa v Dednji vasi]]. [[Slika:St. James's Church (Mali Vrh) 20.jpg|thumb|left|250px|Cerkev po porušenju 3. avgusta 2021]] V notranjosti se nahajajo trije [[oltar]]ji. Glavni ima na sredini podobo [[Sveti Jakob|svetega Jakoba]], na desni [[Sveti Jožef|svetega Jožefa]] in na levi [[Sveti Rok|svetega Roka]]. Zgoraj se nahajata [[sveti Peter]] in [[Sveti Pavel|Pavel]]. Stranska oltarja sta posvečena [[Sveta Ana|sveti Ani]] in [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]].<ref>''[[Krajevni leksikon Slovenije]]'', Knjiga 3, DZS, Ljubljana 1976 {{COBISS|ID=18172417}}.</ref> Okrog leta 1990 so se začela obnovitvena dela. Pozidana je bila nova [[zakristija]], saj je stara odstopila od ladje. Na novo je bil narejen strop iz armiranega betona s posebnim armirano-betonskim prečnim mostom, ki je zaradi preperelosti zamenjal lesenega. Narejena je bila nova streha, zvonik je bil prebarvan, nov je tudi križ na zvoniku in [[strelovod]]i. Urejena je bila fasada, dokupljena dva zvonova ter napeljan trifazni električni tok za zvonenje. Dela so se vršila pred in med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]], tako je {{ill|Livarna Grassmayr|de|Glockengießerei Grassmayr (Innsbruck)}} iz [[Innsbruck]]a na zvon napisala, da je bil kot prvi vlit za samostojno Slovenijo. Cerkev je močno poškodoval [[potres v Petrinji]] 29. decembra 2020. Posledično se je 3. avgusta 2021 podrl zvonik, ki je bil že predhodno nagnjen proti ladji (proti vzhodu).<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/zrusila-se-je-cerkev-sv-jakoba-poskodovana-po-lanskem-potresu-foto-558410 Zrušila se je cerkev sv. Jakoba, poškodovana po lanskem potresu], Siol.net, pridobljeno 6. avgust 2021.</ref> == Sklici == {{sklici|1}} {{Kategorija v Zbirki|St. James's Church (Mali Vrh)}} {{Dekanija Videm ob Savi}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jakob, Mali Vrh]] [[Kategorija:Mali Vrh, Brežice]] [[Kategorija:Župnija Pišece]] [[Kategorija:Posavje]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Mali Vrh]] 3fkhthr6nb2vv43xv9uxa6wjciv15hp 10 139111 5735049 5507391 2022-08-16T12:01:52Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki {| class="toccolours" cellpadding="1" width="160px" style="float: right; padding: 0; margin: 0 0 0.5em 1em; text-align:center; border: 1px solid #B97664; font-size: 90%; clear:right;" | style="color:#FFFFFF; background-color:#db5746; height: 35px;"|<span style="font-size: 2em">'''[[Kitajska|<span style="color: #FFFFFF">Kitajska</span>]]'''</span> |- |[[Slika:Mifu01.jpg|155px]]<br> |- | style="color:#FFFFFF; background-color:#db5746;"|'''<span style="color: white">Splošni podatki</span>''' |- | {{hlist|[[Kitajska]] | [[Geografija Kitajske|Geografija in podnebje]] | [[Kitajska kultura|Kultura]] | [[Demografija Kitajske|Demografija]] | [[Jeziki Kitajske|Jeziki]] | [[Kitajska pisava|Pisava]] | [[Kitajska religija|Religija]] | [[Kitajski športi|Šport]] | [[Kitajski izumi|Izumi]] | [[Kitajska znanost|Znanost in tehnologija]] | [[Tradicionalna kitajska medicina|Medicina]]}} |- | style="color:#FFFFFF; background-color:#db5746;"|'''<span style="color: white">Zgodovina Kitajske</span>''' |- |{{hlist|[[Zgodovina Kitajske]] | [[Časovni trak Kitajske|Časovni trak]] | [[Zgodovinski vpliv Kitajske]] | [[Prazgodovina Kitajske|Prazgodovina]] | [[Kitajske dinastije|Dinastije]] | [[Moderna Kitajska]]}} |- | style="color:#FFFFFF; background-color:#db5746;"|'''[[:Kategorija:Kitajska|<span style="color: white">Vsi članki o Kitajski</span>]]''' |- |}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Kitajsko‎|{{PAGENAME}}]] </noinclude> 9pzfy6swm6v9le9krqurq5ekdni6p33 0 141964 5735376 5136790 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Cerkev svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name= Cerkev sv. Mihaela, Olševek | image = <!-- WD --> | caption= | fullname= | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location= [[Olševek]] | country = [[Slovenija]] | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[podružnična cerkev]] | dedication = | functional status= aktivno | completed date= | parish= [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | deanery= [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | diocese= [[škofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Olševek - Cerkev sv. Mihaela | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=2418 | občina = Šenčur <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Mihaela''' na [[Olševek|Olševku]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]], ki spada pod [http://www.sencur.net župnijo Šenčur]. == Zgodovina cerkve == Cerkev se v dosedaj znanih srednjeveških virih prvič omenja v listini iz leta [[1333]]. Takrat je kosez Ditmav iz koroškega Greifenfelsa dobremu [[Sveti Mihael|sv. Mihaelu]] na [[Olševek|Olševku]] za večno luč kmetijo na [[Olševek|Olševku]], ki jo je obdeloval kmet Nikolaj. Dohodke od te kmetije je velesovska priornija morala letno dajati za nakup olja in drugo vzdrževanje te lučke. Že patron cerkve [[Sveti Mihael|sv. Mihael]] nam priča, da je cerkev na [[Olševek|Olševku]] stala že v 13. stoletju. Duhovno službo na Olševku je ustanovil rojak Tomo Košnjek (Cokvarjev, [[1709]]-[[1770]]), ki je v vasi (na svojem domu pri Cokvarju) bival že od leta [[1753]] kot prvi ekspozit. V oporoki je delež svojega premoženja zapustil vasi in cerkvi, ob ustanovitvi beneficiata leta [[1770]] pa je zahteval, naj se v cerkvi opravlja nedeljska jutranja maša in popoldanski krščanski nauk ob 14. uri. Vaščani pa naj bi farni duhovščini pomagali v stiskah. Zaradi dotrajanosti so cerkev leta [[1781]] podrli in pričeli graditi novo, s privoljenjem velesovske prednice M. Agnete Plausin, naddiakona Inocenca Ignacija de Tauffrerja in šenčurskega župnika S. Kubida. Od stare prvotne cerkve so ohranili le zvonik. Dela, ki jih je vodil zidarski mojster Anton Lipuš iz [[Kranj|Kranja]], sobila končana v 10 letih. Cerkev je zidana v baročno klasicističnem slogu, po vzoru šenčurske župne cerkve in nekoliko spominja na rimski [[Angelski grad, Rim|angelski grad v Rimu]]). Cerkev je dolga 20 m, v ladji široka 10 m, visoka 10 m. V [[Prezbiterij|prezbiteriju]] je visoka 9 m. V njej je prostora za 1000 ljudi. Tla so bila tlakovana s kamnitimi ploščicami. V cerkvi so postavili tri lesene oltarje v [[Barok|baročnem slogu]]. Znamenit je cerkveni veliki oltar, ki ga je leta [[1982]] izdelal kipar Valentin Šubic. Leta [[1789]] se je olševska soseska zavzela in obnovila župnišče (prvega so začeli graditi leta [[1765]]), poklonila mu je tudi pašnik za eno kravo in pripeljala drva. Leta [[1802]] je imela cerkev z zemljišči štiri koče, mlin, njivo, travnik in precej gozda. V letih, ko je na [[Olševek|Olševku]] služboval g. Franc Blaj (to je bilo od leta [[1978]] do [[1991]]), je bila cerkev ponovno deležna temeljite obnove. Leta [[1980]] je bilo narejeno novo ostrešje, na novo prekrita cerkvena streha, stara pločevina je bila nadomeščena z bakreno, urejeni so bili novi bakreni žlebovi in odtočne cevi. Leta [[1982]] je bila v sprednjem delu cerkve urejena kanalizacija, narejene so bile nove cementne stopnice pred cerkvijo, izvedena je bila nova električna instalacija, prenovljen je bil križev pot in okrašen s pozlačenimi okviri. Leta [[1983]] je bil po načrtih ing. arh. Otona Jugovica docela prenovljen [[Kor (cerkev)|cerkveni kor]], prenovljene so bile tudi orgle. Leta [[1985]] so bila vzidana nova macesnova okna z belgijskim steklom, v katerem so vrezani motivi pšeničnih klasov. Leta [[1985]] je bil narejen tudi nov marmorni tlak v cerkvi in zvoniku, montirana sta bila mali in veliki lestenec. V letu [[1986]] so bile prenovljene tri večne lučke v prezbiteriju in elektrificirani so bili zvonovi. V letih [[1990]] in [[1991]] so bili prenovljeni vsi trije oltarji in zunanji fasadni omet cerkve. == Arhitektura cerkve == === Zunanjščina === [[Tloris]] [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] tvori pravokotna [[Cerkvena ladja|ladja]], ki se proti vzhodu podaljšuje v nekoliko dvignjen, a manjši pravokotni [[prezbiterij]]. [[Cerkvena ladja|Ladja]] ima vogale zaobljene, v [[prezbiterij|prezbiteriju]] pa so prirezani. [[Simetrija|Simetrično]] se na obeh straneh [[prezbiterij|prezbiterija]] osrednji prostor podaljša v stranska prostora. Na severni strani stoji, poševno na smer cerkve, kvadratni [[zvonik]], na južni strani pa je priključena [[zakristija]]. Zunanjščina [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] je skromno razčlenjena. Nekoliko je popestrena na zaokroženih in prirezanih vogalih, ki so omejeni z lizenami. Stene so razgibane tudi s pravokotnimi vrati in zaokroženimi odprtinami za okna. Nad glavnim portalom je niša, v kateri je lesen kip cerkvenega patrona [[Sveti Mihael|sv. Mihaela]]. Zidovi prehajajo preko zaobljenega okroglo-ločnega friza v streho iz opeke. Nad [[Cerkvena ladja|ladjo]] in [[prezbiterij|prezbiterijem]] je skupno sleme. To je doseženo tako, da so stene [[prezbiterij|prezbiterija]] ustrezno povišane. [[Zvonik]], s štirimi velikimi zaokroženimi odprtinami za [[Zvon|zvonove]] in s številčnicami, zaživi nad streho cerkve. Pokrit je s pločevinasto kapo, ki je brez čebule in se nad slepimi linami hitro zaključi. Omet cerkve je rumen, razen belih robov [[Zvonik|zvonika]]. Preprosti zunanji videz skriva pestreje opremljeno in razgibano notranjščino. === Notranjščina === Višino [[Cerkvena ladja|ladje]], ki je približno enaka širini, in nekoliko nižji [[prezbiterij]], razpolavlja vodoravni venčni zidec. Ta je sestavljen iz dveh vzporednih stopničastih vencev. Venec spremlja ladjo in preko slavoločne stene preide v [[prezbiterij]], zaključi pa se ob ograji [[Kor (cerkev)|pevskega kora]]. Zidec se nad marmoriranimi pilastri sunkovito lomi in jih tako močno poudarja. Nad vencem se v [[Cerkvena ladja|ladji]] in [[prezbiterij|prezbiteriju]] bočita banjasta oboka. Višino [[Cerkvena ladja|ladje]] na vzhodni strani znižuje [[Kor (cerkev)|pevski kor]]. Ta je pomolasto pomaknjen v [[Cerkvena ladja|ladjo]] in počiva na dveh [[Barok|baročnih]] stebrih. Na koru je omara za [[orgle]], levo in desno od nje pa je prostor za pevce. Kor je osvetljen skozi polokroglo okno, ki na vzhodni fasadi služi kot niša lesenemu kipu [Patron|patrona]] cerkve. Dohod na kor je po stopnicah, ki so skrite v zaokroženem delu debelega zidu. Stopnice so osvetljene skozi pravokotno okence. V stranskih stenah ladje sta dva para oken. Spodnji par tvorita pravokotni okni, nad venčnim zidcem pa jima sledita polokrogli okni. V južni steni, med oknoma, so stranska vrata, na severni strani pa kip [[Devica Marija|Marije]] v skalni votlini. [[Prezbiterij]], ki je s širokim slavolokom povezan z [[Cerkvena ladja|ladjo]], je ožji in manjši od nje. Bočni steni sta predrti z dvemi pravokotnimi vrati, ki vodijo v stranska prostora, nad južnimi vrati pa je pravokotna [[arkada]]. Na vsaki steni je še pravokotno in polokroglo okno. V prirezanih vogalih sta zaokroženi okni, na zadnji steni pa je okroglo okence, ki naj bi osvetljevalo ozadje niše v [[Oltar|oltarju]]. [[Zakristija]] ima v pritličju dvoje vrat in par oken. V nadstropju, kamor vodijo lesene stopnice, je troje oken in [[arkada]], ki povezuje nadstropje s prezbiterijem. Stropa v zakristiji sta banjasta in razdeljena na obočne pole. V zakristiji je zanimiv kamen za blagoslovljeno vodo. Po ljudskem pripovedovanju so kamen (izklesan v obliki izvotljene človeške glave) prinesli z bližnjega griča (kjer naj bi nekoč stal poganski tempelj), vanj vklesali vdolbino za blagoslovljeno vodo ter ga vzidali v cerkev. Kvadratni [[zvonik]] je grobo dodelan in slabo razsvetljen. Okna so majhna ali pa jih sploh ni. Skozi štiri nadstropja vodijo stopnice mimo urnega mehanizma do prostora s tremi [[Zvon|zvonovi]]. == Cerkvena oprema == Po stenah ladje in prezbiterija visi v slikarski tehniki olja na platnu 14 postaj [[Križev pot|Križevega pota]] iz leta [[1871]] (olje na platnu). Nad stranskim vhodom v ladjo visi v isti slikarski tehniki slika Kristusa trpina (Imago Pietatis) iz leta [[1854]] (olje na platnu). V zadnjem delu cerkvene ladje je tudi slika [[Devica Marija|Marije]] zavetnice s plaščem - Vizjak pinx. [[1867]] (olje na platnu). Za slavolokom stojita lesena kipa [[Devica Marija|Marije]] in [[Jezus Kristus|Jezusa]] (polihromirana), na južni strani pa leseno [[razpelo]] s polihromiranim [[Korpus|korpusom]]. === Glavni oltar === Starejši glavni [[oltar]] je leta [[1840]] postavil kranjski podobar Franz Goetzl. Ta oltar župnijska kronika omenja kot slabo delo, zato so ga leta 1892 nadomestili z novim velikim oltarjem, ki ga je izdelal Valentin Šubic iz [[Poljane nad Škofjo Loko|Poljan]]. Oltarni nastavek sega do obočnih pol in se z arhitravom ujema z venčnim zidcem. V [[Tloris|tlorisu]] je oltarni nastavek konveksen, ogrodje nosijo štirje korintski stebri, ki so marmorirani. V osrednji niši nad [[Tabernakelj|tabernakljem]] je kip [[Mihael (nadangel)|sv. Mihaela]] , ob njem sta še dva angela, [[Gabrijel (nadangel)|sv. Gabrijel]] in [[Rafael (nadangel)|sv. Rafael]], v stranskih nišah pa sta kipa [[Sveti Peter|sv. Petra]] in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]]. V atiki nad glavno nišo je kompozicija [[Sveta Trojica (troedini Bog)|sv. Trojice]], ki lebdi na oblakih, na robovih pa počivajo angelčki. Skrajno desno je kip sv. Lovrenca, skrajno levo pa kip sv. Štefana. Oltar navidezno razširjata slikana okna v prirezanih vogalih prezbiterija. V oknu na severni strani je upodobljena [[Marijino brezmadežno spočetje|Marija Brezmadežna]], v južnem pa Dobri pastir. Glavna oltarna niša ima tudi sliko [[Sveti Mihael|sv. Mihaela]] v boju z zmajem, iz leta [[1891]] (P.Šubic, olje na platnu), sliko [[Marijino vnebovzetje|Marije vnebovzete]] in postno sliko [[Križev pot|križevega pota]]. Stranska oltarja, ki se tesno prilegata zaokroženima vogaloma med ladjo in slavoločno steno, je leta [[1864]] izdelal podobar Janez Janežič iz [[Zalog pri Cerkljah|Zaloga pri Cerkljah]]. Oltarna nastavka sta si identična, nekaj razlike je v pozlačenem okrasju. === Levi stranski oltar === Oltar na [[Evangelijska stran | evangelijski strani]] je posvečen Mariji kraljici. V osrednji oltarni niši je kip Marije kraljice z otrokom (100 cm). Levo od glavne niše je kip sv. Elizabete, desno pa kip sv. Katarine (obe 92 cm). V atiki je kip Ane Samotreje, na robovih počivata angela. Levo od Ane je kip sv. Lucije, desno pa kip sv. Neže. Za glavno oltarno nišo je P.Blaž po Murillu naslikal sliko [[Marijino brezmadežno spočetje|Brezmadežne]] (olje na platnu). === Desni stranski oltar === Oltar na [[Listna stran | listni strani]] je posvečen sv. Valentinu. V glavni oltarni niši je kip [[Jezus Kristus|Kristusa]] učitelja na lesenem podstavku, ki z desnico blagoslavlja, v levici pa drži knjigo. Levo od njega je kip sv. Valentina, ki ima v roki knjigo z napisom: ''Sv. Valentin prosi za nas.'' (renov. [[1960]] Ante Janežič). Desno je kip [[Sveti Jožef|sv. Jožefa]] z otrokom. Vsi kipi so veliki 100 cm. V nadstropju oltarnega nastavka je levo kip [[Sveti Kozma in Damijan|sv. Kozma]], desno pa [[Sveti Kozma in Damijan|sv. Damijana]]. V atiki je kip [[Sveti Florjan|sv. Florjana]]. Vsi oltarni kipi so leseni, polihromirani in pozlačeni. === Lurška kapelica - votlina === V njej je kip Lurške Marije Brezmadežne in [[Sveta Bernardka|sv. Bernardke]]. Narejen je najbrž leta [[1904]], izdelovalec kipov pa je neznan. == Viri == {{sklici}} * Stanka Naglič, ''Od Viševka do Olševka'', Olševek 1993. * V. Knific, ''Cerkev sv. Mihaela na Olševku'', Ljubljana 1973. [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Mihael, Olševek]] [[Kategorija:Olševek]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1790]] [[Kategorija:Župnija Šenčur]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela|Olševek]] f9z83zzle7kox9hapm3ac6nc2bflxj3 0 143678 5735648 5723649 2022-08-17T11:44:23Z 2A01:261:3EF:7D00:818F:8267:B632:EC2F pravopisni in slogovni popravki wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Zminjak}}{{Infopolje Otoki|coordinates wikidata=1|country={{CRO}}|location=[[Jadransko morje]]|coastline km=2,5|length m=850|width m=490|area km2=0,229|highest mount=33 mnm}} '''Zminjak''' je nenaseljen [[otok|otoček]] v hrvaškem delu [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Leži v [[Šibenik|šibeniškem]] [[arhipelag]]u med otokom [[Murter]] in otočkom [[Radelj (otok)|Radelj]] na vzhodnih obronkih [[Kornati|Kornatov]]. Z dolžino 850 in širino 490 metrov tvori površino 0,229 km², najvišji [[topografski vrh|vrh]] na otočku pa doseže višino 33 [[mnm]]. Dolžina [[obala|obalnega pasu]] je 2,5 km. Z zakrivljeno obliko tvori zaliv Zmišćica, v katerem sta postavljena gostinsko poslopje in pontonski pomol s privezi. Po obodu otoka je posejanih pomolov ob počitniških hišicah, brez urejenih povezav po kopnem. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] 44pkp302e2z1p8w32qjs3j6a7d29gvg 5735657 5735648 2022-08-17T11:54:54Z A09 188929 dp inf. wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Zminjak}}{{Infopolje Otoki|coordinates wikidata=1|country={{CRO}}|location=[[Jadransko morje]]|coastline km=2,5|length m=850|width m=490|area km2=0,229|highest mount=33 mnm|archipelago=[[Kornati]]|map=Hrvaška}} '''Zminjak''' je nenaseljen [[otok|otoček]] v hrvaškem delu [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Leži v [[Šibenik|šibeniškem]] [[arhipelag]]u med otokom [[Murter]] in otočkom [[Radelj (otok)|Radelj]] na vzhodnih obronkih [[Kornati|Kornatov]]. Z dolžino 850 in širino 490 metrov tvori površino 0,229 km², najvišji [[topografski vrh|vrh]] na otočku pa doseže višino 33 [[mnm]]. Dolžina [[obala|obalnega pasu]] je 2,5 km. Z zakrivljeno obliko tvori zaliv Zmišćica, v katerem sta postavljena gostinsko poslopje in pontonski pomol s privezi. Po obodu otoka je posejanih pomolov ob počitniških hišicah, brez urejenih povezav po kopnem. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] 4gduqh35h9yjbw3zkfmskkop824j9hz 0 144029 5735645 5585985 2022-08-17T11:38:32Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dolina|name=Krma|range=[[Julijske Alpe]]|country={{SLO}}|photo=Dolina Krma Julijske Alpe Slovenia.JPG|photo_caption=Krma na prehodu v dolino [[Radovna|Radovne]]|border1=[[Radovna (dolina)|Radovna]]|type=[[ledeniška dolina]]|map=Slovenija|relief=Slovenija|border2=[[Debela peč]]|border3=[[Veliki Draški vrh]]|border4=[[Tosc]]|border5=[[Rjavina]]|orientation=S-SZ}} '''Krma''' je najvzhodnejša in najdaljša izmed treh [[ledenik|ledeniških]] [[Julijske Alpe|alpskih]] dolin pri [[Mojstrana|Mojstrani]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]] (zahodno od Krme je dolina [[Kot, Julijske Alpe|Kot]] in nato še [[Vrata (dolina)|Vrata]]). Krma je izhodišče za mnoge pohode in gorske vzpone v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]], približno na dveh tretjinah doline se nahaja [[Kovinarska koča v Krmi]] (892 m), zadnje parkirišče pa je Pri lesi, 944 m. Dolina v zgornjem poteku nima vodnih izvirov, pojavijo se šele na prehodu v dolino [[Radovna (dolina)|Radovna]] ob njenem izteku. Planina Spodnja Krma je v sredini dolinskega dna, tam, kjer je Kovinarska koča. Zgoraj pa se na travniku z imenom Polje dolina uvije proti severu in nad dolinskim pragom je planina Zgornja Krma, na kateri stoji pastirska koča. Na vzhodni strani se nad Krmo dvigajo vrhovi: [[Debela peč]] (2014 m), [[Lipanski vrh]] (1965 m), [[Debeli vrh]] (1959 m), [[Mali Draški vrh]] (2132 m), [[Veliki Draški vrh]] (2240 m) in [[Tosc]] (2273 m); na zahodni strani pa [[Macesnovec]] (1927 m), [[Luknja peč]] (2248 m) in [[Rjavina]] (2532 m). == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Krma Valley|Krma (Julijske Alpe)}} [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] {{si-geo-stub}} szerrwut8vuyx98mj7g717w6k2pq14c 0 144334 5735308 5134086 2022-08-16T20:06:52Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Duha]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = <!-- WD --> | imagesize = 250px | imagealt = Cerkev Svetega Duha | landscape = | caption = Cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = right | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Ribčev Laz]], nad južno obalo [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]], ob cesti Ribčev Laz-[[Ukanc]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = 1743-1744 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | deanery = [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ribčev Laz - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=2299 | lokacija = | občina = Bohinj<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha''' v [[Ribčev Laz|Ribčevem Lazu]] je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Župnije Srednja vas v Bohinju]]. Stoji ob južni obali [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]], ob cesti, ki povezuje naselji [[Ribčev Laz]] in [[Ukanc]]. Posvečena je [[sveti Duh|svetemu Duhu]]. == Zgodovina == Okoliški prebivalci so se po dolgem obdobju slabe rodnosti poljskih pridelkov zaobljubili, da bodo zgradili cerkev in v njej praznovali »tri srede«: kvaterno sredo v [[post]]u, sredo po [[Velika noč|Veliki noči]] in sredo po [[Binkošti]]h, vsako tretje leto pa pošiljali zbrane milodare v [[Tirolska|tirolsko]] mesto [[Innichen]]. Zaobljubo farani izpolnjujejo še danes in praznujejo »tri srede«, denar pa so v Innichen zadnjič poslali leta 1917. Cerkev, hkrati z zvonikom, je bila v [[Barok|baročnem]] slogu postavljena leta 1743. == Stavba == Cerkev je dolga 16 metrov in široka 8 metrov, krita je s [[skodla]]mi, ima tri [[oltar]]je (glavni je posvečen Svetemu Duhu, desni [[sveti Janez Nepomuk|svetemu Janezu Nepomuku]], levi pa [[sveti Frančišek Ksaverij|svetemu Frančišku Ksaveriju]]). Nad vhodom v cerkev je zidan [[kor]], na severni strani pa je prizidana [[kašča]] za shranjevanje darov v obliki [[žito|žita]] in drugih pridelkov. Notranjost cekrve je bila v prenovi leta 1981 pobeljena, čeprav so v njej odkrili 12 [[Freska|fresk]]. Na zunanji fasadi, na vzhodni strani [[prezbiterij]]a, je velika freska [[Sveti Krištof|svetega Krištofa]]. Cerkev ima dva zvonova. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Župnija Srednja vas v Bohinju == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] * [[Cerkev svetega Janeza Krstnika, Ribčev Laz]] == Zunanje povezave == * [http://www.slovenia.info/si/sakralne-znamenitosti/Cerkev-Sv-Duha-ob-Bohinjskem-jezeru.htm?sakralne_znamenitosti=1609&lng=1 Slovenia.info] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Ribčev Laz]] [[Kategorija:Ribčev Laz]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1743]] [[Kategorija:Župnija Srednja vas v Bohinju|Duh]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Ribičev Laz]] sp3sqysy152jbbep5gcspyb1bxm3nv8 0 144468 5735519 5726840 2022-08-17T01:30:08Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[umetnostni zgodovinar|umetnostnih zgodovinarjev]]''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == *[[Tatjana Adamič]] *([[Antonio Alisi]]/''Antonio Leiss''; ps. ''Italo Sennio'') *[[Tamara Andrejek]] *[[Anka Aškerc]] *[[Cene Avguštin]] *[[Maja Avguštin]] *[[Maruša Avguštin]] *[[Franc Avsec]] (?) *[[Melita Ažman]] == B == *[[Ines Babnik]] *[[Bogdan Badovinac]] *[[Zdenka Badovinac]] *[[Lenka Bajželj]] (r. Jaš) *[[Janez Balažic]] *[[Vera Baloh]] *[[Aleksander Bassin]] *[[Miloš Bašin]] *[[Jerneja Batič]] *[[Marjetka Bedrač]] *[[Gorazd Bence]] *[[Mario Berdič]] Codella *[[Hubert Bergant]] *[[Nejc Bernik]] *[[Stane Bernik]] *Lojze Bizjak *([[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]]) *[[Barbara Borčić]] *[[Andreja Borin]] *[[Majda Božeglav Japelj]] *[[Milena Božiček]] (-Koren) *[[Sandra Bratuša]] *[[Tina Bratuša]] *[[Matjaž Brecelj]] *[[Taja Brejc]] *[[Tomaž Brejc]] *[[Katarina Brešan]] *[[Mateja Breščak]] *[[Irma Brodnjak Firbas]] *[[Saša Bučan]] *[[Vesna Bučić]] *[[Olga Butinar Čeh]] == C == *[[Izidor Cankar]] *[[Gašper Cerkovnik]] *[[Anica Cevc]] *[[Emilijan Cevc]] *[[Nataša Ciber]] *[[Marjeta Ciglenečki]] *[[Štefka Cobelj]] *[[Miha Colner]] *[[Jože Curk]] *[[Lurška Curk Kobilica]] == Č == *[[Bojana Čampa]] *[[Aleksandra Čas]] *[[Neža Čebron Lipovec]] *[[Hana Čeferin]] *[[Irena Čerčnik]] *[[Robert Červ]] *[[Jelisava Čopič|Jelisava (Špelca) Čopič]] == D == *[[Manuela Dajnko]] *[[Gorazd Dekleva]] *[[Josef Dernjač]] (slov.-avstrijski) (1851-1920) *[[Narcisa Desković]]? *[[Jure Detela]] *[[Alenka Di Battista]] *[[Karel Dobida]] *[[Andrej Doblehar]] *[[Metka Dolenec Šoba]] *[[Jože Dolmark]]? *[[Alenka Domjan]] (r. Salesin) *[[Josip Dostal]] *[[Gregor Dražil]] *[[Marinka Dražumerič]] *[[Iztok Durjava]] == E == *[[Miloš Ekar]] *[[Modest Erbežnik]] *[[Ana Ereš]] == F == *[[Bogomil Fatur]] *[[Jana Ferjan Intihar]] *[[Jure Ferlan]] *[[Klavdija Figelj]] *[[Blaženka First]] *([[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]]) *[[Janez Flis]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Meta Gabršek-Prosenc]] *[[Stanka Gačnik]] *[[Maruša Gantar]] *[[Tine Germ|Tine (Martin) Germ]] *[[Damir Globočnik]] *[[Nadja Gnamuš]] *Anton Gnirs (češ. rodu) *([[Franc Gnjezda]]) *[[Gaja Golija]] *[[Nataša Golob]] *[[Tomaž Golob]] *[[Marcel Gorenc]] (na Hrv.) *[[Vojko Gorjan]] *[[Lojze Gostiša]] *([[Dušan Grabrijan]]) *[[Branko Gradišnik]] *[[Petja Grafenauer]] *[[Alenka Gregorič]] *[[Jože Gregorič (zgodovinar)|Jože Gregorič]] *[[Mira Grunčić Krajnc]] *[[Eva Gspan]] *Mojca Guček Kovač? == H == *[[Katarina Hergold Germ]] *[[Katarina Hergouth]] *[[Janez Höfler]] *[[Alenka Horvat]] *[[Jasna Horvat]] *[[Iztok Hotko]] *[[Sonja Ana Hoyer]] *[[Andreja Hribernik]] ? *([[Karel Hribovšek]]) *[[Jože Hudeček]] *[[Herman Hus]]? == I == *[[Breda Ilich Klančnik]] *[[Robert Inhof]] *[[Jana Intihar Ferjan]] *[[Anja Iskra]] *[[Monika Ivančič Fajfar]] == J == *[[Barbara Jaki]] *[[Lado Jakša]] *[[Pavla Jarc]] *[[Beba Jenčič]] *[[Brigita Jenko]] *[[Marko Jenko]] *[[Mojca Jenko]] *[[Majda Jerman]]? *[[Nina Jeza]] *[[Urška Jurman]] *[[Mirko Juteršek]] *([[Borut Juvanec]]) == K == *[[Mira Kalan]] *[[Mirko Kambič]] *[[Vesna Kamin Kajfež]] *[[Sergej Kapus]] *[[Nataša Kavčič]] *[[Metoda Kemperl]] *[[Božidar Kemperle]] *[[Simona Kermavnar]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Sonja Klemenc]] *[[Bojan Klemenčič]] *[[Matej Klemenčič]] *[[Milojka Kline]] *[[Ana Kocjančič]] *[[Jasna Kocuvan Štukelj]] *[[Stanko Kokole]] *[[Breda Kolar Sluga]] *[[Ivan (Drago) Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Renata Komić Marn]] *[[Meta Kordiš]]? *[[Milena Koren-Božiček]] *[[Majča Korošaj]] (Majda Koroša) *([[Branko Korošec]]) *[[Verena Koršič Zorn]] *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Melhior Kos]] *[[Marija Amalija Kos]] > por. Planinc *[[Mateja Kos]] *[[Simona Kostanjšek Brglez]] *[[Aleksandra Kostič]] *[[Tina Košak]] *[[Marko Košan]] *([[Fedja Košir]]) *[[Mojca Marjana Kovač]] *[[Gabrijela Kovačič]] *[[Nadja Kovačič]] *[[Brane Kovič]] *[[Breda Kovič]] *[[Nataša Kovšca]] *[[Jernej Kožar|Jernej D. Kožar]] *[[Barbara Koželj Podlogar]] *[[David Kožuh]] *[[Milena Kožuh]]? *[[Igor Kranjc]] *[[Peter Krečič]] *[[Ana Krevelj]] *[[Judita Krivec Dragan]] *[[Anabelle Križnar]] *[[Vesna Krmelj]] *[[Janez Kromar]] *[[Andrej Kropej]] *[[Maja Kržišnik]] *[[Zoran Kržišnik]] *[[Dunja Kukovec]] *[[Seta Kurelac]] == L == *[[Primož Lampič]] *[[Ana Lavrič]] *[[Franci Lazarini]] *[[Nika Leben]] *[[Tajda Lekše]] ? *[[Vid Lenard]] *[[Marko Lesar]] *[[Marjana Lipoglavšek]] Cimerman *Jadranka Ljubičić Plut *[[Tevž Logar]]? *[[Janez Lombergar]] *[[Marja Lorenčak Kiker]] *[[Maja Lozar Štamcar]] *[[Rajko Ložar]] (1904-1985) *[[Uroš Lubej (umetnostni zgodovinar)]] *[[Alenka Lukman Košir]] == M == *[[Katja Mahnič]] *[[Lovro Mahnič|Lovro (Lovre) Mahnič]] (1832-1866) *[[Martina Malešič]] *[[Josip Mantuani]] (1860-1933) *[[Jasmina Marijan]] *[[Marko Marin]] *[[Marjeta Marinčič]] *[[Ivan Marković]] *[[Marijan Marolt]] *[[Tanja Martelanc]] *[[Jožef Matijevič]] *[[Nives Marvin]] *[[Tanja Mastnak]] *[[Mateja Maučec]] *[[Andrej Medved]] *[[Katra Meke]] *[[Dejan Mehmedovič]] *[[Helena Menaše]] (?) *[[Lev Menaše]] *[[Ljerka Menaše]] *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] *[[Teja Merhar]] *[[France Mesesnel]] *[[Janez Mesesnel]] *[[Boris Mihalj]] *[[Tone Mikeln]] * *[[Magda Miklavčič Pintarič]] *[[Janez Mikuž]] *[[Jure Mikuž]] *[[Marjeta Mikuž]] *[[Stane Mikuž]] * [[Breda Mihelič]] *[[Goran Milovanović]]? *[[Breda Misja]] *[[Irene Mislej]] *[[Ana Mizerit]] *[[Jana Mlakar, muzealka]] *[[Karolina Mlakar|Karolina (Kaja) Mlakar]] *[[Eva Mlinar]] *[[Gregor Moder (*1949)|Gregor Moder (1949)]] *[[Katarina Mohar]] *[[Michel Mohor]] *[[Vojeslav Mole|Vojeslav Molè]] *([[Antonio Morassi]]) *[[Milena Moškon]] *([[Jožef Muhovič]]) *[[Matija Murko (1940)]] *[[Barbara Murovec]] *''Mina Mušinović'' == N == *[[Saša Nabergoj]] *[[Lilijana Nedić]] *[[Nelida Nemec]] *[[Renata Novak Klemenčič]] == O == *[[Franc Obal]] *[[Nadja Ocepek]] *([[Gustav Ogrin]]) * *[[Monika Osvald]] *[[Mija Oter Gorenčič]] == P == *[[Daša Pahor]] *[[Donovan Pavlinec]] *[[Andrej Pavlovec]] *[[Damjana Pečnik]] *[[Monika Pemič]] *[[Robert Peskar]] *[[Gašper Peternel]] *[[Nataša Petrešin Bachelez]] *[[Eva Pezdiček]] *[[Alenka Pikl]] * [[Jelka Pirkovič]] *[[Jani Pirnat]] *[[Nina Pirnat Spahić]] *[[Bojana Piškur]] *[[Marija Mica Planinc]] (Marija Amalija Kos) *[[Lara Plavčak]] *[[Barbara Plestenjak]] Jemec *[[Božena Plevnik]] *[[Matija Plevnik]] *[[Mateja Podlesnik]] *[[Aljaž Pogačnik]] *[[Helena Pogačnik Grobelšek]] *[[Nataša Polajnar Frelih]] *[[Marjetica Polenčič]] (r. [[Jug]]) *[[Mirjam Poljanšek]] *[[Mateja Poljšak Furlan]] *[[Graziella Ponis Sodnikar]]? *[[Tina Potočnik]] *[[Peter Povh]] ? *[[Marko Pozzetto]] *[[Cvetka Požar]]? *[[Alja Predan]] *[[Tatjana Pregl Kobe]] *[[Kristina Preininger]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Janez Premk ml.]] *[[Iztok Premrov]] *[[Marlen Premšak]] *([[Primož Premzl]]) *([[Miklavž Prosenc]]?) *[[Dejan Prša]] *[[Breda Puc Bijelič]] *[[Ana Pucelj]] == Q == * [[Saša Quinzi|Saša (Alessandro) Quinzi]] == R == *[[Andreja Rakovec]] *[[Radivoj Rehar]]? *[[Magda Reja]]? *[[Milko Rener]] *[[Blaž Resman]] *[[Marija Režek Kambič]] *[[Bojana Rogelj Škafar]] *[[Aleš Rojec]] *[[Boštjan Roškar]] *[[Blaž Rotar]] *[[Braco Rotar]] *[[Borut Rovšnik]] *[[Ksenija Rozman]] *[[Barbara Rupel]] *[[Katarina Rus Krušelj]] == S == *[[Milan Sagadin]] *[[Eva Sapač]] *[[Igor Sapač]] *[[Barbara Savenc]] * *[[Ivan Sedej]] *[[Helena Senčar Šimonka]] *[[Juša Serajnik Vavken]] *[[Helena Seražin]] *[[Nada Sevšek]] *[[Alenka Simončič]] *[[Marjeta (Metka) Simončič]] *[[Robert Simonišek]] *[[Marjetica Simoniti]] *[[Sandi Sitar]] *[[Marija Skočir]] *[[Hugo Skopal]] *[[Nina Skumavc]] *[[Dejan Sluga]]? *[[Emil Smole]] *[[Nataša Smolič]] *[[Andrej Smrekar (umetnostni zgodovinar)]] *([[Lado Smrekar]] - galerist) *[[Tamara Soban]]? *[[Boštjan Soklič]] *[[Jakob Soklič]] *[[Sarival Sosič]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Damjan Sova]] *[[Špela Spanžel]] *[[Avguštin Stegenšek]] *[[France Stelé (umetnostni zgodovinar)|France Stele`]] *[[Barbara Stele` Vurnik]] *[[Melita Stele`Možina|Melita Stele` Možina]] *[[Lilijana Stepančič]] *[[Viktor Steska]] *[[Anamarija Stibilj Šajn|Anamarija Stibilj-Šajn]] *[[Iva Stiplovšek]] (r. [[Lavrič]]) *[[Lučka Stojan]] *[[Aleš Stopar]] *[[Ivan Stopar]] *[[Anton Stupica]] *[[Urška Suhadolc]] *[[Jasna Svetina]] *[[Renske Svetlin]] == Š == *[[Dagmar Šalamun]] (Miša Šalamun, r. [[Gulič]]) *[[Tomaž Šalamun]] *[[Saša Šantel]] *[[Ferdinand Šerbelj]] *[[Fran Šijanec]] *[[Helena Šimonka]] (r. Senčar) *[[Majda Širca Ravnikar]] *[[Nevenka Šivavec]] *[[Polona Škodič]] *[[Živa Škodlar]] *[[Breda Škrjanec]] *[[Aina Šmid]] *[[Katarina Šmid]] *[[Igor Španjol]] *[[Renata Štebih]] *[[Samo Štefanac]] *[[Tomaž Štoka]] *[[Lara Štrumej]] *[[Mojca Štuhec]] *[[France Štukl]] *[[Hanka Štular]] *[[Ivan Šubic]] *[[Jadranka Šumi]] *[[Nace Šumi]] *[[Petra Šušteršič]] == T == *[[Ferdinand Tancik]] *[[Lidija Tavčar]] *[[Vesna Teržan]] *[[Pavel Toplak]] *[[Tanja Tomažič]] *[[Roman Tominec]] *[[Ida Tomše]] Vrečko *[[Kristina Toplak]] *[[Polona Tratnik]] ? *[[Tamara Trček Pečak]] *[[Marijan Tršar]] *[[Sara Turk]] == U == *[[Patrizia Ugrin]] *[[Andrej Ujčič]] *[[Borut Uršič]] == V == *[[Nika Vaupotič]] *[[Rudolf Večerin]] (Rudy Vecerin) *[[Janez Veider]] *[[Ciril Velepič]] *([[Vesna Velkovrh Bukilica]]) *[[Petra Vencelj]] *[[Roman Veras]]? *[[Jožko Vetrih]] *[[Maja Vetrih]] (r. Marija Marković) *[[Rok Vevar]] *[[Luka Vidmar (1977)]] *[[Polona Vidmar]] *[[Simona Vidmar]] *[[Taja Vidmar]] ([[Taja Brejc]]) *[[Vida Vidmar]] (r. [[Lajovic]]) *[[Rebeka Vidrih]] *[[Tomislav Vignjevič|Tomislav Vignjević]] *[[Breda Vilhar]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Vera Visočnik]] *[[Branko Vnuk]] *[[Rafko Vodeb]] *[[Alenka Vodnik]] *[[Anton Vodnik]] *Barbara (Stanič) Vodopivec *[[Ines Vodopivec]] *[[Yasmín Martín Vodopivec]] *[[Andreja Volavšek]] *[[Johann Georg Vonbank]] *[[Martina Vovk]] *[[Valentina Vovk]] *[[Asta Vrečko]] *([[Ivan Vrhovec]]) *[[Polonca Vrhunc]] - Pika (r. Kokalj, por. Malič) *[[Andreja Vrišer]] *[[Sergej Vrišer]] *[[Marko Vuk]] *[[Stanko Vurnik]] == W == *[[Igor Weigl]] *[[Pepca Weiss]] *([[Fran Windischer]]) *[[Tatjana Wolf]] Belotto == Z == *[[Igor Zabel]] *[[Marijan Zadnikar]] *[[Dejan Zadravec]] *[[Franc Zalar]] *[[Darinka Zelinka]] *[[Nadja Zgonik]] *[[Milena Zlatar]] *[[Asta Znidarčič]] *[[Nada Zoran]] *([[Ivan Zorman (kulturnik)|Ivan Zorman]]) *[[Božidar Zrinski]] *[[Alenka Zupan]] *[[Gojko Zupan]] *[[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) *[[Olga Zupan]] *([[Bogo Zupančič]]) *[[Janja Zupančič]] == Ž == *[[Matija Žargi]] *[[Zora Žbontar]] *[[Adela Železnik]] *[[Alenka Železnik]] *[[Marija Železnik]] *[[Milan Železnik]] *[[Janja Železnikar]] *[[Beti Žerovc]] *[[Andreja Žigon]] *[[Avgust Žigon]] *[[Bojana Žigon]] *[[Duška Žitko Podgornik]] *[[Sonja Žitko]] *[[Maja Žvanut]] *[[Simona Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|umetnostnih zgodovinarjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji|*]] 694ci09jkeeryfpd6ad891kiuhkahp7 0 145613 5735548 5161086 2022-08-17T07:25:22Z 91.232.239.254 /* 2005 - danes */ wikitext text/x-wiki '''Impro liga''', vseslovensko prvenstvo v gledališki [[improvizacijsko gledališče|improvizaciji]], je projekt [[KUD France Prešeren|KUD-a France Prešeren]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ustanovljena je bila leta [[1993]] z uradnim razglasom v reviji Mzin, ko je [[Andrej Rozman - Roza]] v imenu ustanovitelja lige [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] k sodelovanju v improvizacijskih igrah povabil skupine z različnih koncev [[Slovenija|Slovenije]]. Danes v okviru predstav Impro lige nastopa preko 100 improvizatorjev različnih starosti. == Zgodovina == === 1993 - 2004 === Gledališko improvizacijo je leta [[1990]] na slovenska tla prineslo [[Gledališče Ane Monro]] s predstavo ''Variete'', v kateri so gledalcem ponudili kolaž krajših improvizacijskih zvrsti in songov. Leta 1993 so k sodelovanju povabili tudi druge skupine in tako ustanovili prvo slovensko gledališko ligo. Ekipe so se med seboj merile krajših improviziranih prizorih, ki jih je s predlogi narekovalo občinstvo, le-to pa je tudi določilo zmagovalca tekme med dvema skupinama in s tem posledično prvaka v improvizaciji. Med letoma 1993 in 2004 se je na impro tekmah predstavilo približno 250 improvizatorjev v 30 ekipah, med drugim tudi nekatere danes vidne medijske osebnosti: [[Goro Osojnik]], [[Andrej Rozman - Roza]], [[Mojca Dimec]], [[Primož Ekart]], [[Matjaž Javšnik]], [[Boštjan Napotnik]], [[Mojca Širok]], [[Vito Rožej]], [[Mojca Funkl]], [[Janez Usenik]], [[Jurij Zrnec]], [[Gorazd Žilavec]], [[Miha Brajnik]], [[Igor Bračič - Sadež]], [[Jure Karas - Slon]], Andrej Težak - Tešky, [[Boštjan Gorenc - Pižama]] in [[Toni Cahunek]]. Sezona 2003/04 je prinesla velik osip improvizacijskih skupin in s tem posledično zmanjšano zanimanje javnosti za Impro ligo. Premor v delovanju projekta se je začel po odigrani drugi tekmi finala med ekipama Muci Buci in Veselička, tretje tekma pa je bila odigrana skoraj leto in pol kasneje pol reorganizaciji prvenstva. Nekateri improvizatorji so se v vmesnem času odločili za ustanovitev novih improvizacijskih skupin, na primer [[Narobov|Teater Narobov]], Improleptika in [[Gverila teater]]. === 2005 - danes === Projekt je z osvežitvijo improvizatorskih vrst z mlajšimi igralci, ki so nastopali že v [[ŠILA|Šolski improligi - ŠILI]], in reorganizacijo zopet zaživel v sezoni 2005/06. K ustvarjanju se je prijavilo okoli 80 improvizatorjev iz devetih impro ekip. Po kvalifikacijah se je za naslov vseslovenskega improvizacijskega prvaka na devetnajstih tekmah merilo 7 skupin, prvaki pa so postali člani ekipe Modro nebo. Tekmovalnemu delu so se v konceptu projekta pridružile ''Ekshibicije'' - improvizirane predstave, kjer so igralci eksperimentirali z različnimi improvizacijskimi strukturami. V sezoni 2006/07 je k sodelovanju pristopilo 15 ekip. Poleg [[Ljubljana|Ljubljane]] in [[Kranj|Kranja]], od koder prihaja največ improligašev, sta bila tokrat zastopana tudi [[Maribor]] in [[Murska Sobota]]. Po kvalifikacijah se je v glavno tekmovanje uvrstilo 9 ekip, 3 pa so se kalile v ''Improgojnici''. Naslov prvakov Impro lige so ubranili člani ekipe Modro nebo, ki so po treh finalnih tekmah premagali ekipo Veselička. Sezona 2007/08 se je uradno začela oktobra [[2007]], za tekmovanje pa se je prijavilo rekordnih 17 ekip. Pet od teh si je nastopanje zagotovilo z uspešnimi igrami v pretekli sezoni, 9 se jih v kvalifikacijah bori za še štiri prosta mesta, še 3 pa na nasprotnike čakajo v ''Improgojnici''. Ekipe prihajajo iz [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Kranj|Kranja]], [[Maribor|Maribora]], [[Koper|Kopra]] in [[Velenje|Velenja]]. Sezona 2008/09 je za Impro ligo jubilejna, saj bo v njej praznovala 15. obletnico delovanja. K sodelovanju se je prijavilo 17 ekip iz [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Kranj|Kranja]] in [[Maribor|Maribora]], kvalifikacije so potekale v oktobru [[2008]], v glavno tekmovanje pa so se uvrstile ekipe A ješ kavo, a veš kao..., Merlene Ottey Project, Veselička, Žahod Šever, [[KUD Banda Ferdamana|Banda Ferdamana]], Kuli-Muli, Voknvofnej, Kositi, Kivi, prasica! in Sem pa tja pa take fore. 19. in 20. januarja 2019 je Impro liga praznovala 25. let., priložnostno so se izvedle tekme legend in generacij. TURNIR GENERACIJ: [[Luka Korenčič]] (AJKAVK, Estonija, Fookiš, Lastniki humorja), [[Boštjan Gorenc]] – Pižama (Veselička), Urša Strehar Benčina (Stand up), [[Miha Brajnik]] (Pofočkani, Dejmo stisnt impro, Marlene Ottey Project, Klasika), [[Gorazd Žilavec]] (Končno sprejeti, Marlene Ottey Project), Tomaž Lapajne Dekleva (Piloti, Veselička), Matic Kozina (Jajo je papajo, AJKAVK, Kok drago!, ŠIK Jastreb), Žan Sterle (Wien-Beč-Dunaj-Kva, SNiG), Eva Kern Nanut (Wien-Beč-Dunaj-Kva), Aleksandar Rajaković (Dejmo stisnt impro, Marlene Ottey Project), Tomo Kočar (Radio Študent), Olivija Grafenauer (Wien-Beč-Dunaj-Kva), Petra Ajdovec (Wien-Beč-Dunaj-Kva), [[Gašper Fele-Žorž]] – Polž (Kuli-Muli), moderiral je Jan Hrušovar. PARADA LEGEND: [[Juš Milčinski]] (Šterje pravi deci, Muci Buci, Kok drago!, Klasika, IGLU), Goran Završnik (Klasika, Piloti, Veselička), Nina Sojar Košorok (Eki Paki Vamjevšeč), Maja Dekleva Lapajne (Ud Rudolfov, IGLU), [[Goro Osojnik]] (Gledališče Ane Monro), [[Mojca Funkl]] (Improvokatorji, Končno sprejeti), [[Boštjan Napotnik]] – Napo (Radio Študent, A-je-to, Veselička), Mojca Dimec (Gledališče Ane Monro), Sara Šoukal (Jajo je papajo, Šah Mt, Čarolija, SNiG), Jan Hrušovar (AJKAVK, Estonija, Fookiš, Šah Mt, Čarolija, WBDKva, Lastniki humorja), Vid Sodnik (Žahod Šever, Estonija, Stand up, IGLU), Jaka Šubic (Modro nebo, Žahod Šever, Estonija, Stand up, Klasika, Lastniki humorja), [[Andrej Težak]] – Teški (Dupleška mornarica, Šterje pravi deci, Muci buci, Veselička), Sašo Weilgoni – Miš (AJKAVK, Kok drago!, ŠIK Jastreb, Čarolija, Lastniki humorja), Žiga Regina (ŠIK Jastreb, Eki Paki Vamjevšeč, Ljudje), [[Ana Duša]] (Piloti), [[Janez Usenik]] (Šentjakobsko gledališče), Gregor Usenik (Šentjakobsko gledališče), [[Gregor Moder]] (Ud Rudolfov), moderiral je [[Igor Bračič]]. '''Prvaki Impro lige 1994 - 2019''' {| class="wikitable" |- ! Sezona ! Ekipa ! Nasprotniki v finalu |- | 1994/95 | Gledališče Ane Monro | Radio Študent |- | 1995/96 | Piloti | Radio Študent |- | 1996/97 | Šentjakobsko gledališče | Gledališče Ane Monro |- | 1997/98 | Improvokatorji | Šentjakobsko gledališče |- | 1998/99 | Končno sprejeti | A-je-to |- | 1999/00 | Končno sprejeti | Dejmo stisn't impro |- | 2000/01 | Dupleška mornarica | Piloti |- | 2001/02 | Piloti | Ud Rudolfov |- | 2002/03 | Šterje pravi deci | Veselička |- | 2003/04 | Muci Buci | Veselička |- | 2005/06 | Modro nebo | Jajo je papajo |- | 2006/07 | Modro nebo | Veselička |- | 2007/08 | A ješ kavo, a veš kao... | Merlene Ottey Project |- | 2008/09 | Kuli Muli | Žahod Šever |- | 2009/10 | Kok Drago! | Estonija |- | 2010/11 | Fookiš | Stand up |- | 2011/12 | Športni impro klub Jastreb | Klasika |- | 2012/13 | Eki Paki Vamjevšeč | Šah mt |- | 2013/14 | IGLU | Ljudje |- |2014/15 |Čarolija |Lastniki humorja |- |2015/16 |Spranci na balanci |KIKS-men |- |2015/16 |Wien-Beč-Dunaj-Kva |Poritiki, Žvali & KIKS-boks |- |2017/18 |SNiG - Slovensko narodno impro gledališče |Lastniki humorja |- |2018/19 |Lažno upanje |Gverila teater |- |2019/20 |<small>''zaradi COVID-19 tekmovalni del ni bil izveden do konca''</small> |- |2020/21 |<small>''redna produkcija ne-tekmovalnih spletnih predstav''</small> |- |2021/22 |SNiG - Slovensko narodno impro gledališče |Impro Ljubljana |} == Produkcije == === Tekmovalni sklop === [[Slika:Improliga_glasovanje.jpg|thumb|right|200 px|Glasovanje na tretji finalni tekmi sezone 2006/07 med ekipama Veselička in Modro nebo </br>Avtor: Miha Rekar]] Tekmovalni del Impro lige je mešanica med [[gledališče|teatrom]] in [[šport|športom]], saj se gledališkim elementom pridružijo značilnosti športnega tekmovanja: pravila, [[sodniki]], točkovanje, navijači, časovna omejitev in tabela z rezultati. Na tekmi Impro lige se pomerita dve ekipi, ki skušata občinstvo in sodnika prepričati v kratkih prizorih oz. disciplinah. Slednje so sicer povzete po konceptu [[Theatresports]] angleškega avtorja [[Keith Johnstone|Keitha Johnstonea]], vendar z nekoliko manj omejujočimi pravili, poleg osnovnih pa so dodane tudi tiste, ki so jih ustvarili slovenski improvizatorji. Posamezni prizor praviloma traja od 3 do 4 minute, temelji pa na predlogih občinstva - npr. prostor prizora, žanr prizora, čustva, osebe, odnosi, dogodki, ipd. Po vsakem odigranem sklopu disciplin gledalci z dvigom zastavic določijo ekipo, ki je po njihovem mnenju bolje odigrala prizor, in podelijo dve točki. Oceno podata tudi sodnika, ki opazujeta predvsem tehnično izvedbo prizora (npr.: uporaba predlogov, dinamika zgodba, karakternost, ipd.) in podelita eno točko ekipi, ki je bila tehnično boljša. Na eni tekmi nasprotni ekipi odigrata vsaka 5 disciplin, pri čemer sta dve izžrebani iz nabora šestintridesetih disciplin v impro pravilniku, dve disciplini, t. i. izziva, izdelata ekipi sami, zadnji prizor pa se odigra po pravilih t. i. ''delegatskega izziva''. Pravila slednjega izžrebajo tik pred igranjem prizora iz nabora petindvajsetih pravil. V sezoni 2006/07 so bili vsi delegatski izzivi poimenovani po skladbah skupine [[Siddharta]]. Vmesni člen med občinstvom in igralci predstavlja ''moderator'', ki razlaga navodila za prizore, pobira predloge za začetek prizora, pobira ocene občinstva in skrbi za splošno dobro vzdušje v dvorani. Pogosto pri tem sodeluje s ''tehnikom'' in ''delegatom'' predstave. Tekmovanje je razdeljeno na več delov: kvalifikacije, prvi del predtekmovanja, drugi del predtekmovanja in izločilne boje s finalom, kjer najboljši ekipi prvenstva igrata po sistemu dveh zmag v treh tekmah. === Ekshibicije === Na ekshibicijah je manj poudarka na tekmovalnosti, improvizatorji pa se osredotočijo predvsem eksperimentiranje z novimi improvizacijskimi strukturami. Predstave so tematsko obarvane, izvedbe pa v improvizirano osnovo vpletajo tudi druge elemente modernega gledališča. V sezoni 2005/06 so bile odigrane ekshibicije: Božični impro z [[Natalija Verboten|Natalijo]], improvizirani celovečerec [[ličkanje|Ličkanje]], I. Mini improvizacijsko prvenstvo med ekipami fakultet Univerze v Ljubljani, večer legend slovenskega impro gledališča ter gostovanje kanadske improvizacijske skupine [http://www.crumbs.ca Crumbs]. V sezoni 2006/07 so bile odigrane ekshibicije: Maestro kapetanov, večer stand-up komedije Predpraznična izpovednica stoječki, Nedeljski impro z [[Natalija Verboten|Natalijo]] na temo kadilstva, II. Mini improvizacijsko prvenstvo med ekipami fakultet [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ekshibicijska tekma med ekipama projektov Impro lige in [[Gverila teater|Gverila teatra]] ter gostovanje ameriško-kanadske improvizacijske zasedbe [http://www.myspace.com/rocketsugarfactory Rocket Sugar Factory]. Prva ekshibicija v ciklu 2007/08 je bila odigrana ob otvoritvi sezone, in sicer bo to [[Improteka]] - mešanica med filmom in improvizacijo. '''Medfakultetno improvizacijsko prvenstvo''' {| class="wikitable" |- ! Leto ! Sodelujoče ekipe ! Prvaki |- | 2006 | Filozofska fakulteta, FDV, AGRFT, Naravoslovci | AGRFT |- | 2007 | Filozofska fakulteta, FDV, AGRFT, Naravoslovci, Tehnokrati, Pravna fakulteta | FDV |- | 2008 | Filozofska fakulteta, FDV, AGRFT, Naravoslovci, Tehnokrati, Pravna fakulteta, Infrastrukturalisti | AGRFT |- |2009 | Filozofska fakulteta, FDV, AGRFT, Pravna fakulteta, Medicinska fakulteta, Fakulteta za šport, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Stavbarji, Naravoslovci | Naravoslovci |- |2010 | Filozofska fakulteta, FDV, AGRFT, Naravoslovci, Pravna fakulteta, Medicinska fakulteta, Fakulteta za šport, Arhitetkonci in Podiplomci | Pravna fakulteta |} == Zunanje povezave == *[http://www.impro-liga.si Uradna stran Impro lige] *[http://www.myspace.com/impro_liga Myspace stran Impro lige] *[http://www.kud-fp.si Uradna stran KUD-a France Prešeren] [[Kategorija:Improvizacijsko gledališče v Sloveniji]] i1mi8sgd8da4joua38x2855wx83d8r5 5735549 5735548 2022-08-17T07:27:09Z 91.232.239.254 /* 2005 - danes */ wikitext text/x-wiki '''Impro liga''', vseslovensko prvenstvo v gledališki [[improvizacijsko gledališče|improvizaciji]], je projekt [[KUD France Prešeren|KUD-a France Prešeren]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ustanovljena je bila leta [[1993]] z uradnim razglasom v reviji Mzin, ko je [[Andrej Rozman - Roza]] v imenu ustanovitelja lige [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] k sodelovanju v improvizacijskih igrah povabil skupine z različnih koncev [[Slovenija|Slovenije]]. Danes v okviru predstav Impro lige nastopa preko 100 improvizatorjev različnih starosti. == Zgodovina == === 1993 - 2004 === Gledališko improvizacijo je leta [[1990]] na slovenska tla prineslo [[Gledališče Ane Monro]] s predstavo ''Variete'', v kateri so gledalcem ponudili kolaž krajših improvizacijskih zvrsti in songov. Leta 1993 so k sodelovanju povabili tudi druge skupine in tako ustanovili prvo slovensko gledališko ligo. Ekipe so se med seboj merile krajših improviziranih prizorih, ki jih je s predlogi narekovalo občinstvo, le-to pa je tudi določilo zmagovalca tekme med dvema skupinama in s tem posledično prvaka v improvizaciji. Med letoma 1993 in 2004 se je na impro tekmah predstavilo približno 250 improvizatorjev v 30 ekipah, med drugim tudi nekatere danes vidne medijske osebnosti: [[Goro Osojnik]], [[Andrej Rozman - Roza]], [[Mojca Dimec]], [[Primož Ekart]], [[Matjaž Javšnik]], [[Boštjan Napotnik]], [[Mojca Širok]], [[Vito Rožej]], [[Mojca Funkl]], [[Janez Usenik]], [[Jurij Zrnec]], [[Gorazd Žilavec]], [[Miha Brajnik]], [[Igor Bračič - Sadež]], [[Jure Karas - Slon]], Andrej Težak - Tešky, [[Boštjan Gorenc - Pižama]] in [[Toni Cahunek]]. Sezona 2003/04 je prinesla velik osip improvizacijskih skupin in s tem posledično zmanjšano zanimanje javnosti za Impro ligo. Premor v delovanju projekta se je začel po odigrani drugi tekmi finala med ekipama Muci Buci in Veselička, tretje tekma pa je bila odigrana skoraj leto in pol kasneje pol reorganizaciji prvenstva. Nekateri improvizatorji so se v vmesnem času odločili za ustanovitev novih improvizacijskih skupin, na primer [[Narobov|Teater Narobov]], Improleptika in [[Gverila teater]]. === 2005 - danes === Projekt je z osvežitvijo improvizatorskih vrst z mlajšimi igralci, ki so nastopali že v [[ŠILA|Šolski improligi - ŠILI]], in reorganizacijo zopet zaživel v sezoni 2005/06. K ustvarjanju se je prijavilo okoli 80 improvizatorjev iz devetih impro ekip. Po kvalifikacijah se je za naslov vseslovenskega improvizacijskega prvaka na devetnajstih tekmah merilo 7 skupin, prvaki pa so postali člani ekipe Modro nebo. Tekmovalnemu delu so se v konceptu projekta pridružile ''Ekshibicije'' - improvizirane predstave, kjer so igralci eksperimentirali z različnimi improvizacijskimi strukturami. V sezoni 2006/07 je k sodelovanju pristopilo 15 ekip. Poleg [[Ljubljana|Ljubljane]] in [[Kranj|Kranja]], od koder prihaja največ improligašev, sta bila tokrat zastopana tudi [[Maribor]] in [[Murska Sobota]]. Po kvalifikacijah se je v glavno tekmovanje uvrstilo 9 ekip, 3 pa so se kalile v ''Improgojnici''. Naslov prvakov Impro lige so ubranili člani ekipe Modro nebo, ki so po treh finalnih tekmah premagali ekipo Veselička. Sezona 2007/08 se je uradno začela oktobra [[2007]], za tekmovanje pa se je prijavilo rekordnih 17 ekip. Pet od teh si je nastopanje zagotovilo z uspešnimi igrami v pretekli sezoni, 9 se jih v kvalifikacijah bori za še štiri prosta mesta, še 3 pa na nasprotnike čakajo v ''Improgojnici''. Ekipe prihajajo iz [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Kranj|Kranja]], [[Maribor|Maribora]], [[Koper|Kopra]] in [[Velenje|Velenja]]. Sezona 2008/09 je za Impro ligo jubilejna, saj bo v njej praznovala 15. obletnico delovanja. K sodelovanju se je prijavilo 17 ekip iz [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Kranj|Kranja]] in [[Maribor|Maribora]], kvalifikacije so potekale v oktobru [[2008]], v glavno tekmovanje pa so se uvrstile ekipe A ješ kavo, a veš kao..., Merlene Ottey Project, Veselička, Žahod Šever, [[KUD Banda Ferdamana|Banda Ferdamana]], Kuli-Muli, Voknvofnej, Kositi, Kivi, prasica! in Sem pa tja pa take fore. 19. in 20. januarja 2019 je Impro liga praznovala 25. let., priložnostno so se izvedle tekme legend in generacij. TURNIR GENERACIJ: [[Luka Korenčič]] (AJKAVK, Estonija, Fookiš, Lastniki humorja), [[Boštjan Gorenc]] – Pižama (Veselička), Urša Strehar Benčina (Stand up), [[Miha Brajnik]] (Pofočkani, Dejmo stisnt impro, Marlene Ottey Project, Klasika), [[Gorazd Žilavec]] (Končno sprejeti, Marlene Ottey Project), Tomaž Lapajne Dekleva (Piloti, Veselička), Matic Kozina (Jajo je papajo, AJKAVK, Kok drago!, ŠIK Jastreb), Žan Sterle (Wien-Beč-Dunaj-Kva, SNiG), Eva Kern Nanut (Wien-Beč-Dunaj-Kva), Aleksandar Rajaković (Dejmo stisnt impro, Marlene Ottey Project), Tomo Kočar (Radio Študent), Olivija Grafenauer (Wien-Beč-Dunaj-Kva), Petra Ajdovec (Wien-Beč-Dunaj-Kva), [[Gašper Fele-Žorž]] – Polž (Kuli-Muli), moderiral je Jan Hrušovar. PARADA LEGEND: [[Juš Milčinski]] (Šterje pravi deci, Muci Buci, Kok drago!, Klasika, IGLU), Goran Završnik (Klasika, Piloti, Veselička), Nina Sojar Košorok (Eki Paki Vamjevšeč), Maja Dekleva Lapajne (Ud Rudolfov, IGLU), [[Goro Osojnik]] (Gledališče Ane Monro), [[Mojca Funkl]] (Improvokatorji, Končno sprejeti), [[Boštjan Napotnik]] – Napo (Radio Študent, A-je-to, Veselička), Mojca Dimec (Gledališče Ane Monro), Sara Šoukal (Jajo je papajo, Šah Mt, Čarolija, SNiG), Jan Hrušovar (AJKAVK, Estonija, Fookiš, Šah Mt, Čarolija, WBDKva, Lastniki humorja), Vid Sodnik (Žahod Šever, Estonija, Stand up, IGLU), Jaka Šubic (Modro nebo, Žahod Šever, Estonija, Stand up, Klasika, Lastniki humorja), [[Andrej Težak]] – Teški (Dupleška mornarica, Šterje pravi deci, Muci buci, Veselička), Sašo Weilgoni – Miš (AJKAVK, Kok drago!, ŠIK Jastreb, Čarolija, Lastniki humorja), Žiga Regina (ŠIK Jastreb, Eki Paki Vamjevšeč, Ljudje), [[Ana Duša]] (Piloti), [[Janez Usenik]] (Šentjakobsko gledališče), Gregor Usenik (Šentjakobsko gledališče), [[Gregor Moder]] (Ud Rudolfov), moderiral je [[Igor Bračič]]. ===Prvaki Impro lige 1994 - 2022=== {| class="wikitable" |- ! Sezona ! Ekipa ! Nasprotniki v finalu |- | 1994/95 | Gledališče Ane Monro | Radio Študent |- | 1995/96 | Piloti | Radio Študent |- | 1996/97 | Šentjakobsko gledališče | Gledališče Ane Monro |- | 1997/98 | Improvokatorji | Šentjakobsko gledališče |- | 1998/99 | Končno sprejeti | A-je-to |- | 1999/00 | Končno sprejeti | Dejmo stisn't impro |- | 2000/01 | Dupleška mornarica | Piloti |- | 2001/02 | Piloti | Ud Rudolfov |- | 2002/03 | Šterje pravi deci | Veselička |- | 2003/04 | Muci Buci | Veselička |- | 2005/06 | Modro nebo | Jajo je papajo |- | 2006/07 | Modro nebo | Veselička |- | 2007/08 | A ješ kavo, a veš kao... | Merlene Ottey Project |- | 2008/09 | Kuli Muli | Žahod Šever |- | 2009/10 | Kok Drago! | Estonija |- | 2010/11 | Fookiš | Stand up |- | 2011/12 | Športni impro klub Jastreb | Klasika |- | 2012/13 | Eki Paki Vamjevšeč | Šah mt |- | 2013/14 | IGLU | Ljudje |- |2014/15 |Čarolija |Lastniki humorja |- |2015/16 |Spranci na balanci |KIKS-men |- |2015/16 |Wien-Beč-Dunaj-Kva |Poritiki, Žvali & KIKS-boks |- |2017/18 |SNiG - Slovensko narodno impro gledališče |Lastniki humorja |- |2018/19 |Lažno upanje |Gverila teater |- |2019/20 |<small>''zaradi COVID-19 tekmovalni del ni bil izveden do konca''</small> |- |2020/21 |<small>''redna produkcija ne-tekmovalnih spletnih predstav''</small> |- |2021/22 |SNiG - Slovensko narodno impro gledališče |Impro Ljubljana |} == Produkcije == === Tekmovalni sklop === [[Slika:Improliga_glasovanje.jpg|thumb|right|200 px|Glasovanje na tretji finalni tekmi sezone 2006/07 med ekipama Veselička in Modro nebo </br>Avtor: Miha Rekar]] Tekmovalni del Impro lige je mešanica med [[gledališče|teatrom]] in [[šport|športom]], saj se gledališkim elementom pridružijo značilnosti športnega tekmovanja: pravila, [[sodniki]], točkovanje, navijači, časovna omejitev in tabela z rezultati. Na tekmi Impro lige se pomerita dve ekipi, ki skušata občinstvo in sodnika prepričati v kratkih prizorih oz. disciplinah. Slednje so sicer povzete po konceptu [[Theatresports]] angleškega avtorja [[Keith Johnstone|Keitha Johnstonea]], vendar z nekoliko manj omejujočimi pravili, poleg osnovnih pa so dodane tudi tiste, ki so jih ustvarili slovenski improvizatorji. Posamezni prizor praviloma traja od 3 do 4 minute, temelji pa na predlogih občinstva - npr. prostor prizora, žanr prizora, čustva, osebe, odnosi, dogodki, ipd. Po vsakem odigranem sklopu disciplin gledalci z dvigom zastavic določijo ekipo, ki je po njihovem mnenju bolje odigrala prizor, in podelijo dve točki. Oceno podata tudi sodnika, ki opazujeta predvsem tehnično izvedbo prizora (npr.: uporaba predlogov, dinamika zgodba, karakternost, ipd.) in podelita eno točko ekipi, ki je bila tehnično boljša. Na eni tekmi nasprotni ekipi odigrata vsaka 5 disciplin, pri čemer sta dve izžrebani iz nabora šestintridesetih disciplin v impro pravilniku, dve disciplini, t. i. izziva, izdelata ekipi sami, zadnji prizor pa se odigra po pravilih t. i. ''delegatskega izziva''. Pravila slednjega izžrebajo tik pred igranjem prizora iz nabora petindvajsetih pravil. V sezoni 2006/07 so bili vsi delegatski izzivi poimenovani po skladbah skupine [[Siddharta]]. Vmesni člen med občinstvom in igralci predstavlja ''moderator'', ki razlaga navodila za prizore, pobira predloge za začetek prizora, pobira ocene občinstva in skrbi za splošno dobro vzdušje v dvorani. Pogosto pri tem sodeluje s ''tehnikom'' in ''delegatom'' predstave. Tekmovanje je razdeljeno na več delov: kvalifikacije, prvi del predtekmovanja, drugi del predtekmovanja in izločilne boje s finalom, kjer najboljši ekipi prvenstva igrata po sistemu dveh zmag v treh tekmah. === Ekshibicije === Na ekshibicijah je manj poudarka na tekmovalnosti, improvizatorji pa se osredotočijo predvsem eksperimentiranje z novimi improvizacijskimi strukturami. Predstave so tematsko obarvane, izvedbe pa v improvizirano osnovo vpletajo tudi druge elemente modernega gledališča. V sezoni 2005/06 so bile odigrane ekshibicije: Božični impro z [[Natalija Verboten|Natalijo]], improvizirani celovečerec [[ličkanje|Ličkanje]], I. Mini improvizacijsko prvenstvo med ekipami fakultet Univerze v Ljubljani, večer legend slovenskega impro gledališča ter gostovanje kanadske improvizacijske skupine [http://www.crumbs.ca Crumbs]. V sezoni 2006/07 so bile odigrane ekshibicije: Maestro kapetanov, večer stand-up komedije Predpraznična izpovednica stoječki, Nedeljski impro z [[Natalija Verboten|Natalijo]] na temo kadilstva, II. Mini improvizacijsko prvenstvo med ekipami fakultet [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ekshibicijska tekma med ekipama projektov Impro lige in [[Gverila teater|Gverila teatra]] ter gostovanje ameriško-kanadske improvizacijske zasedbe [http://www.myspace.com/rocketsugarfactory Rocket Sugar Factory]. Prva ekshibicija v ciklu 2007/08 je bila odigrana ob otvoritvi sezone, in sicer bo to [[Improteka]] - mešanica med filmom in improvizacijo. '''Medfakultetno improvizacijsko prvenstvo''' {| class="wikitable" |- ! Leto ! Sodelujoče ekipe ! Prvaki |- | 2006 | Filozofska fakulteta, FDV, AGRFT, Naravoslovci | AGRFT |- | 2007 | Filozofska fakulteta, FDV, AGRFT, Naravoslovci, Tehnokrati, Pravna fakulteta | FDV |- | 2008 | Filozofska fakulteta, FDV, AGRFT, Naravoslovci, Tehnokrati, Pravna fakulteta, Infrastrukturalisti | AGRFT |- |2009 | Filozofska fakulteta, FDV, AGRFT, Pravna fakulteta, Medicinska fakulteta, Fakulteta za šport, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Stavbarji, Naravoslovci | Naravoslovci |- |2010 | Filozofska fakulteta, FDV, AGRFT, Naravoslovci, Pravna fakulteta, Medicinska fakulteta, Fakulteta za šport, Arhitetkonci in Podiplomci | Pravna fakulteta |} == Zunanje povezave == *[http://www.impro-liga.si Uradna stran Impro lige] *[http://www.myspace.com/impro_liga Myspace stran Impro lige] *[http://www.kud-fp.si Uradna stran KUD-a France Prešeren] [[Kategorija:Improvizacijsko gledališče v Sloveniji]] of2ucopr6b28ur9v4gv4ptqnqzcwgi1 0 148108 5735620 4916938 2022-08-17T10:15:35Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki '''Toporišič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Jože Toporišič]] (1926—2014), jezikoslovec, slavist, univerzitetni profesor, akademik * [[Tomaž Toporišič]] (*1962), dramaturg, esejist, gledališki teoretik in publicist == Glej tudi == * priimek [[Toporov]] * priimek [[Teropšič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Toporišič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] a5z0hdljqkccda3xjipwoc1szssx9e3 5735621 5735620 2022-08-17T10:16:01Z 193.2.11.205 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Toporišič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Jože Toporišič]] (1926—2014), jezikoslovec, slavist, univerzitetni profesor, akademik * [[Tomaž Toporišič]] (*1962), dramaturg, esejist, gledališki teoretik in publicist == Glej tudi == * priimek [[Toporov]] ([[Vladimir Toporov]]) * priimek [[Teropšič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Toporišič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 6u0nekwm9dq9f64pfhrmy62p5esnl8b 5735627 5735621 2022-08-17T10:26:10Z 193.2.11.205 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Toporišič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Jože Toporišič]] (1926—2014), jezikoslovec, slavist, univerzitetni profesor, akademik * [[Tomaž Toporišič]] (*1962), dramaturg, esejist, gledališki teoretik in publicist == Glej tudi == * priimek [[Toporov]] ([[Vladimir Toporov]]) * priimek [[Teropšič]] ([[Mitja Teropšič]], [[Dušan Teropšič]], [[Tomaž Teropšič]]) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Toporišič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] tvldea73uqac1dz9xqk90c9hwa4twnx 0 148622 5735538 5197065 2022-08-17T06:39:31Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Teodor iz Mopsuestije''', škof, največji ekseget [[Antiohijska šola|antiohijske šole]], * [[350]] [[Antiohija]] ([[Sirija]]), † [[428]] [[Mopsuestija]] (današnja [[Turčija]]). Bil je sodobnik in prijatelj [[Sveti Janez Krizostom|Janeza Krizostoma]], ki je bil njegov sošolec pri [[Libanij]]u, potem pa pri [[Diodor]]u. V [[duhovnik]]a je bil posvečen v [[Antiohija|Antiohiji]] in je tam opravljal svojo službo, potem pa postal [[škof]] v [[Mopsuestija|Mopsuestiji]], v vzhodnem delu današnje [[Turčija|Turčije]]. Za njegovega življenja niso nikoli podvomili o njegovi pravovernosti, po smrti pa so ga obsodili na [[Drugi carigrajski koncil|carigrajskem]] [[Ekumenski koncil|koncilu]] leta [[553]]. Tragična posledica tega je izginotje skoraj vseh njegovih del. Teodor je komentiral skoraj vse [[Sveto pismo]], a je ostalo le nekaj odlomkov in komentar [[1. Mojzesova knjiga|Prve Mojzesove knjige]] (1-3). V sirkem prevodu so našli njegovo razpravo ''O učlovečenju Besede'' in njegove ''Krstne Kateheze.'' == Življenje == Teodor se je rodil v premožni in vplivni družini v [[Antiohija|Antiohiji]], kjer se je skupaj s svojim prijateljem in vrstnikom (Teodor je bil le nekaj let mlajši) [[Sveti Janez Krizostom|Janezom Krizostomom]] udeleževal predavanj priznanega grško govorečega učitelja [[Retorika|retorike]] [[Libanij]]a. Sprva se je nameraval predati asketskemu življenju, vendar pa se je kasneje, kot poroča [[Sozomen]], zaljubil v [[Filozofija|filozofsko izobrazbo]] in že se je zdelo, da se bo prepustil posvetnim rečem. To je privedlo [[Sveti Janez Krizostom|Krizostoma]], da je napisal pismo »Ad Theodorum lapsum« (''Teodorju glede njegovega padca'') in Teodorja s tem pregovoril, da se raje posveti [[Menih|meništvu]]. V svojih zgodnjih dvajsetih letih je napisal prvo delo, in sicer komentar k [[Psalmi|Psalmom]], kjer se že vidi njegovo dobesedno razumevanje in razlaga [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki je bilo sicer splošno prisotno v [[Antiohijska šola|antiohijski šoli]], vendar pa pri Teodorju celo preveč poudarjeno. Pravoverni Antiohijci so od Teodorja zahtevali, da svoje mladostniško delo zažge, a se je temu uspel izogniti. V letih 383 − 386 ga je v [[Duhovnik|duhovnika]] [[Duhovniško posvečenje|posvetil]] antiohijski [[škof]] Flavijan, prijatelj [[Diodor]]ja ([[škof]] v [[Tarz]]u in Teodorjev učitelj). [[Diodor]] je gotovo imel velike zasluge, da je bil Teodor leta 392 postavljen za škofa v [[Mopsuestija|Mopsuestiji]]. <br />Teodorjevo škofovanje, ki je trajalo 36 let, je potekalo v miru. Njegova pisma so bila zbrana v knjigo, ki so jo Sirci poimenovali ''Knjiga biserov'', ki pa je danes žal izgubljena. Na neki sinodi l. 394 v [[Carigrad]]u, kjer so razpravljali o [[škofijski sedež|škofijskem sedežu]] [[Bostra]] (del [[Antiohija|antiohijskega]] [[patriarhat]]a), je Teodor imel priložnost [[Pridiga|pridigati]] ob prisotnosti rimskega [[Cesar|cesarja]] [[Teodozij I.|Teodozija I]]. [[Teodozij I.]] je bil nad Teodorjem navdušen in je svoje navdušenje prenesel tudi na svojega vnuka [[Teodozij II.|Teodozija II.]], ki je nekajkrat Teodorju tudi pisal. Nekaj malega iz časa Teodorjevega škofovanja lahko izvemo tudi iz [[Sveti Janez Krizostom|Krizostomovih]] pisem, ki jih je pisal med svojim izgnanstvom. Teodor je vedno ostal zvest svojemu dolgoletnemu prijatelju in ga je večkrat poskušal rešiti. Teodor pa se je v svoji [[škofija|škofiji]] predvsem zavzemal za [[pravovernost]], saj je večina njegovih del namenjena proti [[herezija]]m in sicer proti [[Origenizem|origenizmu]], [[Arianizem|arianizmu]], [[Evnomejci|evnomejcem]], [[Apolinarizem|apolinarizmu]], »čarodejem« ter [[Julijan|Julijanu Apostatu]]. [[Sozomen]] ga zaradi njegovega raznolikega pisanja imenuje »Polyhistor«. Poleg tega, da je bil dober [[škof]] za svojo [[škofija|škofijo]], je pomagal tudi oddaljenim [[cerkev (organizacija)|Cerkvam]] in jim pisal navodila ter nasvete. Skratka za časa njegovega življenja so ga vsi priznavali kot pravovernega. Vendar pa je Teodorjevo življenje ob izteku postalo vedno bolj zapleteno. Najprej ga je leta 418 obiskal Julijan Eklanski z ostalimi [[pelagijanci]], ki so s svojimi [[Verske resnice|dogmatičnimi]] zmotami gotovo vplivali na Teodorja. L. 428 - v zadnjem letu njegovega življenja - pa ga je obiskal njegov mlajši bratranec [[Nestor]]ij, za kateraga [[Evagrij Sholastik]] pravi, da je od Teodorja prevzel seme zmote, ki je kasneje zraslo v toliko gorja ([[nestorianizem]]). Teodor je leta 428. umrl v [[Mopsuestija|Mopsuestiji]] v spravi s [[cerkev (organizacija)|Cerkvijo]]. == Dela == Najpopolnejši seznam Teodorjevih del (v [[Sirščina|sirskem jeziku]]) je ohranjen po zaslugi [[nestorianizem|nestorijanskega]] škofa [[Ebedjesu]]ja iz Sobe. === Eksegetska === :* Komentarji k [[stara zaveza|Stari zavezi]]: :: Tu so trije zvezki o [[1. Mojzesova knjiga|1. Mojzesovi knjigi]]; komentar k [[psalmi|Psalmom]], ki vključuje 5 knjig; obsežen komentar dvanajstih malih [[preroki|prerokov]]; [[1. knjiga kraljev|1.]] in [[2. knjiga kraljev|2. knjige kraljev]]; 2 zvezka komentarjev o [[Job (svetopisemska knjiga)|Jobovi knjigi]], ki jih je napisal za [[Ciril Aleksandrijski|Cirila Aleksandrijskega]]; komentar h knjigi [[Pridigar (Kohelet)]]; ter komentar štirih velikih [[preroki|prerokov]]. [[Drugi carigrajski koncil|Peti ekumenski koncil]] poroča tudi o komentarju [[Visoka pesem|Visoke pesmi]], vendar je bil ta verjetno podan le v nekem njegovem pismu. :* Komentarji k [[Nova zaveza|Novi zavezi]]: :: Napisal je komentarje za evangelij po [[Evangelij po Luku|Luku]], [[Evangelij po Mateju|Mateju]] in [[Evangelij po Janezu|Janezu]]; komentar k [[Apostolska dela|Apostolskim delom]]; in komentar nekaj Pavlovih pisem ([[Pismo Galačanom|Galačanom]], [[Pismo Kološanom|Kološanom]], [[Prvo pismo Tesaloničanom|Tesaloničanom]] ter [[Pismo Filemonu|Filemonu]]). === Opuscula (ostala dela) === :* 1 knjiga »De sacramentis« (izgubljena); 1 knjiga »De fide« (fragmenti); 1 knjiga »De sacredotio« (izgubljena); 2 knjigi »De Spiritu Sancto, proti [[makedonianizem|makedonijancem]] (izgubljeni); 15 knjig »De Incarnatione«, ki jih je napisal med leti 382-394 proti [[apolinarizem|apolinaristom]] in [[evnomejci|evnomejcem]]; 2 knjigi »Contra Eunomium«; 2 knjigi »Contra dicentes: peccatum naturae inesse«; 2 knjigi »Contra magicam artem«; 1 knjiga »Ad monachos« (izgubljena); 1 knjiga »De obscura locutione; 1 knjiga »De perfectione operum« (izgubljena); 5 knjig »Contra allegoriastas«; 1 knjiga »De allegoriastas«; 1 knjiga »Assumente et Assumpto« (izgubljena), 1 knjiga »De legislatione« (izgubljena). :* [[Fotij]] ([[patriarh]] v [[Carigrad]]u od 858 do 867) omenja, da je Teodor v knjigi »proti perzijskim magijam« pisal proti [[zoroastrianizem|zoroastrianizmu]] in zavrgel svoje [[nestorianizem|nestorijanske]] poglede. === Pisma === :* Vsa pisma so bila zbrana v eno knjigo, ki pa je danes izgubljena. == Nauk == === Kanon in hermenevtika === [[Kanon]] [[Stara zaveza|Stare zaveze]] je prevzel od [[Jožef Flavij|Jožefa Flavija]]. Za nekanonične je označil [[Job (svetopisemska knjiga)|Jobovo knjigo]], [[Visoka pesem|Visoko pesem]], [[Ezra (svetopisemska knjiga)|Ezrovo knjigo]] in pa [[devterokanonične knjige]]. Iz [[Nova zaveza|Nove zaveze]] je odstranil vsa [[katoliška pisma]] (razen [[1. Petrovo pismo|1. Petrovega]] in [[1. Janezovo pismo|1. Janezovega pisma]]) ter [[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetje]]. Teodorjeva razlaga [[Sveto pismo|Svetega pisma]] je po vzoru [[Antiohijska šola|antiohijske šole]] prevladujoče zgodovinska in po črki. Med vsemi [[Psalmi]] je na primer našel le štiri z resničnim mesijanskim tekstom, medtem ko je [[Visoka pesem|Visoko pesem]] razglasil za vulgarno svatbeno poezijo. === Antropologija ter nauk o opravičenju === Teodorjev [[nauk]] o opravičenju je v zgodovini prebudil mnogo polemik. Pravi, da je [[Adam]] s svojim [[greh]]om sebe in [[človeštvo]] pahnil v stanje spremenljivosti oz. nestabilnosti, ki je stanje umrljivosti, [[smrt]]i. Medtem ko je bila za [[Adam]]a spremenljivost posledica [[greh]]a, je za ostalo [[človeštvo]] ravno to stanje vzrok za [[greh]]. Človeštvo more torej po [[odrešenje|odrešenjskem]] dogodku [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] prestopiti nazaj v stanje nespremenljivosti in neumrljivosti. Kristus nam je pri tem bil za zgled, in sicer v osnovi preko enosti z [[Logos]]om (v krščanskem pomenu), v večji meri pri [[krst]]u v Jordanu ter v polnosti pri [[vstajenje|vstajenju]]. Človek se preko [[krst]]a združi s [[Jezus Kristus|Kristusom]], pri čemer (1) so mu izbrisani vsi osebni [[greh]]i, (2) mu je podeljena [[Jezus Kristus|Kristusova]] milost. Pri krstu otrok se zgodi le slednje. Ne moremo zanikati, da je Teodorjev [[nauk]] zelo podoben osnovam nauka [[Pelagianizem|pelagianizma]], vendar pa je težko reči, ali je Teodor vplival na [[Pelagij]]a ali obratno. === Kristologija === Teodorjeva [[kristologija]] je dokaj neposredno vplivala na njegovega »učenca« [[Nestorij]]a. V svoji zagnanosti proti [[arianizem|arianizmu]] in [[apolinarizem|apolinarizmu]] je antiohijska šola ([[Diodor]], Teodor, [[Nestorij]]) močno poudarjala popolno božansko ter neprikrajšano človeško naravo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], ki so ju poskušali med seboj čim bolj ločiti. Teodor je tako pri neki pridigi v [[Antiohija|Antiohiji]] silovito napadel izraz ''[[Theotokos]]'' (Bogorodnica), ki so v cerkveni terminologiji pripisovali Mariji že kakšno stoletje. Po svoji naravi dobesednega razumevanja je zagovarjal, da bi morali za Marijo uporabljati izraz ''[[anthropotokos]]'' (človekorodica), saj je bila Marija samo posredno tudi ''[[Theotokos]]''. Teodor je kasneje svoje besede preklical in popravil, vendar pa je nedvomno ravno ta stroga delitev dveh narav povzročila kasnejšo [[kristologija|kristološko]] zmoto [[nestorianizem]]. Vedel je namreč, da je treba ločiti dve naravi v [[Jezus Kristus|Kristusu]], vendar pa pojma ''narava'' in ''oseba'' še nista bila dorečena in je zato v govoru o dveh naravah prihajalo do uporabe izrazov, ki lahko nakazujejo na dve osebi. Kljub temu je Teodor še vedno govoril o eni osebi v [[Jezus Kristus|Kristusu]] in posledično zagovarjal ''[[communicatio idiomatum]]''. == Viri == * J. Pavić - T.Z. Tenšek, ''Patrologija'', Zagreb, 1993 * Adalbert G. Hamman, ''Korenine naše vere'', Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=3755779}} * Članek ''Theodor of Mopsuestia'' na angleški Wikipediji * Članek ''Theodor of Mopsuestia'' na New Advent: Catholic Encyclopedia * Članek ''Theodor of Mopsuestia'' na Encyclopedia Britanica == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.newadvent.org/cathen/14571b.htm New Advent] * [http://www.britannica.com/eb/article-9072004/Theodore-Of-Mopsuestia Encyclopedia Britanica] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Teodor iz Mopsuestije}} [[Kategorija:Cerkveni očetje]] [[Kategorija:Teologi]] [[Kategorija:Rimski katoliški škofje]] [[Kategorija:Rimljani v 4. stoletju]] [[Kategorija:Rimljani v 5. stoletju]] [[Kategorija:Bizantinci v 5. stoletju]] [[Kategorija:Bizantinci v 4. stoletju]] rt89378qocfehj12qxofe09g2c2tw1b 0 151202 5735121 1097245 2022-08-16T15:17:51Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Departments of France<br />{{small|{{native name|fr|Départements français}}}} | alt_name = {{native name|br|Departamant gall}}, {{native name|frp|Dèpartament francês}}, {{native name|oc|Departament francés}}, {{native name|eu|Fratziako departamendu}}, {{native name|ca|Departament francès}} | map = [[File:France maximale.svg|300px]] | category = | territory = Francija | upper_unit = [[Regions of France|Regions]] | start_date = | legislation_begin = | legislation_end = | end_date = | current_number = 101 | number_date = 2. januar 2021 | type = [[Metropolitanska Francija|Metropolitanski departma]] | type1 = Čezmorski departmaji in regije | population_range = Največje: sever, [[Hauts-de-France]]—2.608.346 (štetje 2019)<br />Najmanjše: [[Lozère]], [[Okcitanija]]—76.557 (štetje 2019) | area_range = Največja: [[Francoska Gvajana]]—83.533,9 km²<br />Najmanjša: [[Pariz]], [[Île-de-France]]—105,4 km² | density_range = Največja: Pariz, Île-de-France—20.755 PD/sqmi<br />Najmanjša: Francoska Gvajana—3,5 PD/sqmi | government = departmajski svet | government1 = | government2 = | government3 = | government4 = | subdivision = Okrožja | subdivision1 = [[Kanton (Francija)|Kantoni]] | subdivision2 = Občine | subdivision3 = | subdivision4 = }} V upravni delitvi [[Francija|Francije]] je '''departma''' (francosko: ''département'', izgovorjeno [depaʁtəmɑ̃]) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami. Šestindevetdeset departmajev je v metropolitanski Franciji, pet pa je čezmorskih departmajev, ki so prav tako razvrščeni kot čezmorske regije. Departmaji so nadalje razdeljeni na 332 okrožij,<ref>{{Cite web|title=Code officiel géographique au 1er janvier 2021 {{!}} Insee|url=https://www.insee.fr/fr/information/5057840|url-status=live|access-date=2021-11-09|website=www.insee.fr}}</ref> ta pa so razdeljena na kantone. Zadnji dve ravni oblasti nimata avtonomije; so osnova lokalne organizacije policije, gasilcev in včasih administracije volitev. Vsak oddelek upravlja izvoljeni organ, imenovan svet departmaja (''conseil départemental'' [ednina], ''conseils départementaux'' [množina]). Od leta 1800 do aprila 2015 so se ti imenovali generalni sveti (''conseil général'' [ednina] ''conseils généraux'' [množina]).<ref>{{citation|url=http://www.interieur.gouv.fr/Presse/Dossiers-de-presse/Dossier-de-presse-des-elections-departementales-2015/Les-elections-departementales-comprendre-ce-qui-change|title=Les élections départementales : comprendre ce qui change|author=Ministère de l'intérieur|access-date=2015-07-30|language=fr|archive-date=10 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160810133431/http://www.interieur.gouv.fr/Presse/Dossiers-de-presse/Dossier-de-presse-des-elections-departementales-2015/Les-elections-departementales-comprendre-ce-qui-change|url-status=dead}}</ref> Vsak svet ima predsednika. Njihova glavna področja odgovornosti so upravljanje številnih socialnih in drugih dodatkov, stavbe za nižje srednje šole (kolidže) in tehničnega osebja ter lokalnih cest in šolskih in podeželskih avtobusov ter prispevek k občinski infrastrukturi.<ref>{{Cite web|title=Quelles sont les compétences des départements ?|url=https://www.vie-publique.fr/fiches/19620-quelles-sont-les-competences-exercees-par-les-departements|access-date=2021-11-05|website=Vie publique.fr|language=fr}}</ref> Lokalne službe državne uprave so tradicionalno organizirane na ravni departmajev, kjer prefekt predstavlja vlado; vendar so regije od leta 2000 pridobile pomen, pri čemer so se nekatere storitve na ravni oddelkov združile v storitve na ravni regij. Departmaji so bili ustanovljeni leta 1790 kot racionalna zamenjava provinc [[Ancien Régime]] z namenom krepitve nacionalne enotnosti;<ref>{{Citation|title=83 départements sont créés en France|url=https://www.gouvernement.fr/partage/9898-83-departements|language=fr|access-date=2021-11-05}}</ref> naziv ''departma'' se uporablja za pomen dela večje celote.<ref>{{Cite book|last=Rey|first=Alain|url=|title=Dictionnaire Historique de la langue française|date=2011-10-25|publisher=NATHAN|isbn=978-2-321-00013-6|language=fr}}</ref> Skoraj vsi so bili poimenovani po fizično-geografskih značilnostih (reke, gore ali obale), ne pa po zgodovinskih ali kulturnih ozemljih, ki bi lahko imela svoje lojalnosti. Delitev Francije na departmaje je bil projekt, ki je bil še posebej identificiran s francoskim revolucionarnim voditeljem Abbéjem Sieyèsom,<ref>{{Cite web|title=Sous le Sénat de l'Empire - Personnalités - Emmanuel-Joseph Sieyès - Sénat|url=https://www.senat.fr/evenement/archives/D30/sieyes.html|access-date=2021-11-05|website=senat.fr}}</ref><ref>{{Cite web|title=Création du département|publisher=Archives départementales du Puy-de-Dôme|url=https://www.archivesdepartementales.puy-de-dome.fr/n/creation-du-departement/n:27|access-date=2021-11-05|language=fr-fr}}</ref> čeprav so o njem že pogosto razpravljali in pisali številni politiki in misleci. Najzgodnejši znani predlog o tem je iz leta 1665 v spisih ''d'Argensona''.<ref>{{Cite web|title=Carte de France à la révolution: création des départements|url=http://www.cartesfrance.fr/histoire/cartes-france-revolution/carte-france-revolution.html|access-date=2021-11-05|website=cartesfrance.fr}}</ref> Navdihnili so podobne delitve v številnih državah, nekatere med njimi so bile nekdanje francoske kolonije. Ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1822 (razveljavljena zaradi francoske intervencije iz leta 1823, ki je končala ''trienio liberal'') in ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1833, ki tvori osnovo današnjih španskih provinc z manjšimi spremembami, prav tako temeljita na francoskem modelu departmajev približno enake velikosti.<ref>{{Cite book|last=Turchetti|first=Mario|url=https://books.google.com/books?id=FWdfvXdUf5kC&q=d%C3%A9partement+francais+modele+division+territoriale+de+l'Espagne|title=La Suisse de la Médiation dans l'Europe napoléonienne (1803-1814): actes du colloque de Fribourg (journée du 10 octobre 2003)|date=2005|publisher=Saint-Paul|isbn=978-2-8271-0983-8|pages=46|language=fr}}</ref> Večini francoskih departmajev je dodeljena dvomestna številka, ''uradna geografska oznaka'', ki jo dodeli ''Institut national de la statistique et des études économiques (Insée)''.<ref>{{Cite web|title=🔎 Code INSEE : définition et explications|url=https://www.techno-science.net/definition/5937.html|access-date=2021-11-05|website=Techno-Science.net|language=fr-FR}}</ref> Čezmorski departmaji imajo trimestno številko. Številka se uporablja na primer v poštni številki in se je do nedavnega uporabljala za vse registrske tablice vozil. Prebivalci običajno uporabljajo številke za označevanje lastnega oddelka ali sosednjega, na primer prebivalci Loireta lahko svoj oddelek imenujejo "45". Bolj oddaljene oddelke praviloma imenujemo po imenu, saj malokdo pozna številke vseh oddelkov. Leta 2014 je predsednik [[François Hollande]] predlagal ukinitev departmajskih svetov do leta 2020, ki bi ohranili departmaje kot upravne enote, in prenos njihovih pristojnosti na druge ravni upravljanja.<ref>{{Cite web|title=François Hollande fixe les régions à 14 et la fin des départements à 2020|url=https://www.lagazettedescommunes.com/236705/francois-hollande-fixe-les-regions-a-14-et-la-fin-des-departements-a-2020/|access-date=2021-11-05|website=La Gazette des Communes|language=fr-FR}}</ref> Ta reformni projekt je bil medtem opuščen. == Glej tudi == * [[Seznam departmajev Francije]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Departments of France}} {{francoskiDep}} [[Kategorija:Upravna delitev Francije]] [[Kategorija:Departmaji Francije]] clcdeejm2xpuefns5n9p3737cr9jbag 5735202 5735121 2022-08-16T18:06:16Z Ljuba brank 92351 prevod wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Departments of France<br />{{small|{{native name|fr|Départements français}}}} | alt_name = {{native name|br|Departamant gall}}, {{native name|frp|Dèpartament francês}}, {{native name|oc|Departament francés}}, {{native name|eu|Fratziako departamendu}}, {{native name|ca|Departament francès}} | map = [[File:France maximale.svg|300px]] | category = | territory = Francija | upper_unit = [[Francoske regije|Regije]] | start_date = | legislation_begin = | legislation_end = | end_date = | current_number = 101 | number_date = 2. januar 2021 | type = [[Metropolitanska Francija|Metropolitanski departma]] | type1 = Čezmorski departmaji in regije | population_range = Največje: sever, [[Hauts-de-France]]—2.608.346 (štetje 2019)<br />Najmanjše: [[Lozère]], [[Okcitanija]]—76.557 (štetje 2019) | area_range = Največja: [[Francoska Gvajana]]—83.533,9 km²<br />Najmanjša: [[Pariz]], [[Île-de-France]]—105,4 km² | density_range = Največja: Pariz, Île-de-France—20.755 PD/sqmi<br />Najmanjša: Francoska Gvajana—3,5 PD/sqmi | government = departmajski svet | government1 = | government2 = | government3 = | government4 = | subdivision = Okrožja | subdivision1 = [[Kanton (Francija)|Kantoni]] | subdivision2 = Občine | subdivision3 = | subdivision4 = }} V upravni delitvi [[Francija|Francije]] je '''departma''' (francosko: ''département'', izgovorjeno [depaʁtəmɑ̃]) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami. Šestindevetdeset departmajev je v metropolitanski Franciji, pet pa je čezmorskih departmajev, ki so prav tako razvrščeni kot čezmorske regije. Departmaji so nadalje razdeljeni na 332 okrožij,<ref>{{Cite web|title=Code officiel géographique au 1er janvier 2021 {{!}} Insee|url=https://www.insee.fr/fr/information/5057840|url-status=live|access-date=2021-11-09|website=www.insee.fr}}</ref> ta pa so razdeljena na kantone. Zadnji dve ravni oblasti nimata avtonomije; so osnova lokalne organizacije policije, gasilcev in včasih administracije volitev. Vsak oddelek upravlja izvoljeni organ, imenovan svet departmaja (''conseil départemental'' [ednina], ''conseils départementaux'' [množina]). Od leta 1800 do aprila 2015 so se ti imenovali generalni sveti (''conseil général'' [ednina] ''conseils généraux'' [množina]).<ref>{{citation|url=http://www.interieur.gouv.fr/Presse/Dossiers-de-presse/Dossier-de-presse-des-elections-departementales-2015/Les-elections-departementales-comprendre-ce-qui-change|title=Les élections départementales : comprendre ce qui change|author=Ministère de l'intérieur|access-date=2015-07-30|language=fr|archive-date=10 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160810133431/http://www.interieur.gouv.fr/Presse/Dossiers-de-presse/Dossier-de-presse-des-elections-departementales-2015/Les-elections-departementales-comprendre-ce-qui-change|url-status=dead}}</ref> Vsak svet ima predsednika. Njihova glavna področja odgovornosti so upravljanje številnih socialnih in drugih dodatkov, stavbe za nižje srednje šole (kolidže) in tehničnega osebja ter lokalnih cest in šolskih in podeželskih avtobusov ter prispevek k občinski infrastrukturi.<ref>{{Cite web|title=Quelles sont les compétences des départements ?|url=https://www.vie-publique.fr/fiches/19620-quelles-sont-les-competences-exercees-par-les-departements|access-date=2021-11-05|website=Vie publique.fr|language=fr}}</ref> Lokalne službe državne uprave so tradicionalno organizirane na ravni departmajev, kjer prefekt predstavlja vlado; vendar so regije od leta 2000 pridobile pomen, pri čemer so se nekatere storitve na ravni oddelkov združile v storitve na ravni regij. Departmaji so bili ustanovljeni leta 1790 kot racionalna zamenjava provinc [[Ancien Régime]] z namenom krepitve nacionalne enotnosti;<ref>{{Citation|title=83 départements sont créés en France|url=https://www.gouvernement.fr/partage/9898-83-departements|language=fr|access-date=2021-11-05}}</ref> naziv ''departma'' se uporablja za pomen dela večje celote.<ref>{{Cite book|last=Rey|first=Alain|url=|title=Dictionnaire Historique de la langue française|date=2011-10-25|publisher=NATHAN|isbn=978-2-321-00013-6|language=fr}}</ref> Skoraj vsi so bili poimenovani po fizično-geografskih značilnostih (reke, gore ali obale), ne pa po zgodovinskih ali kulturnih ozemljih, ki bi lahko imela svoje lojalnosti. Delitev Francije na departmaje je bil projekt, ki je bil še posebej identificiran s francoskim revolucionarnim voditeljem Abbéjem Sieyèsom,<ref>{{Cite web|title=Sous le Sénat de l'Empire - Personnalités - Emmanuel-Joseph Sieyès - Sénat|url=https://www.senat.fr/evenement/archives/D30/sieyes.html|access-date=2021-11-05|website=senat.fr}}</ref><ref>{{Cite web|title=Création du département|publisher=Archives départementales du Puy-de-Dôme|url=https://www.archivesdepartementales.puy-de-dome.fr/n/creation-du-departement/n:27|access-date=2021-11-05|language=fr-fr}}</ref> čeprav so o njem že pogosto razpravljali in pisali številni politiki in misleci. Najzgodnejši znani predlog o tem je iz leta 1665 v spisih ''d'Argensona''.<ref>{{Cite web|title=Carte de France à la révolution: création des départements|url=http://www.cartesfrance.fr/histoire/cartes-france-revolution/carte-france-revolution.html|access-date=2021-11-05|website=cartesfrance.fr}}</ref> Navdihnili so podobne delitve v številnih državah, nekatere med njimi so bile nekdanje francoske kolonije. Ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1822 (razveljavljena zaradi francoske intervencije iz leta 1823, ki je končala ''trienio liberal'') in ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1833, ki tvori osnovo današnjih španskih provinc z manjšimi spremembami, prav tako temeljita na francoskem modelu departmajev približno enake velikosti.<ref>{{Cite book|last=Turchetti|first=Mario|url=https://books.google.com/books?id=FWdfvXdUf5kC&q=d%C3%A9partement+francais+modele+division+territoriale+de+l'Espagne|title=La Suisse de la Médiation dans l'Europe napoléonienne (1803-1814): actes du colloque de Fribourg (journée du 10 octobre 2003)|date=2005|publisher=Saint-Paul|isbn=978-2-8271-0983-8|pages=46|language=fr}}</ref> Večini francoskih departmajev je dodeljena dvomestna številka, ''uradna geografska oznaka'', ki jo dodeli ''Institut national de la statistique et des études économiques (Insée)''.<ref>{{Cite web|title=🔎 Code INSEE : définition et explications|url=https://www.techno-science.net/definition/5937.html|access-date=2021-11-05|website=Techno-Science.net|language=fr-FR}}</ref> Čezmorski departmaji imajo trimestno številko. Številka se uporablja na primer v poštni številki in se je do nedavnega uporabljala za vse registrske tablice vozil. Prebivalci običajno uporabljajo številke za označevanje lastnega oddelka ali sosednjega, na primer prebivalci Loireta lahko svoj oddelek imenujejo "45". Bolj oddaljene oddelke praviloma imenujemo po imenu, saj malokdo pozna številke vseh oddelkov. Leta 2014 je predsednik [[François Hollande]] predlagal ukinitev departmajskih svetov do leta 2020, ki bi ohranili departmaje kot upravne enote, in prenos njihovih pristojnosti na druge ravni upravljanja.<ref>{{Cite web|title=François Hollande fixe les régions à 14 et la fin des départements à 2020|url=https://www.lagazettedescommunes.com/236705/francois-hollande-fixe-les-regions-a-14-et-la-fin-des-departements-a-2020/|access-date=2021-11-05|website=La Gazette des Communes|language=fr-FR}}</ref> Ta reformni projekt je bil medtem opuščen. == Glej tudi == * [[Seznam departmajev Francije]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Departments of France}} {{francoskiDep}} [[Kategorija:Upravna delitev Francije]] [[Kategorija:Departmaji Francije]] h02ntm26u3qvffe02eo5hxqgid0g7ma 5735203 5735202 2022-08-16T18:08:04Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Departmaji Francije<br />Départements français | alt_name = {{native name|br|Departamant gall}}, {{native name|frp|Dèpartament francês}}, {{native name|oc|Departament francés}}, {{native name|eu|Fratziako departamendu}}, {{native name|ca|Departament francès}} | map = [[File:France maximale.svg|300px]] | category = | territory = Francija | upper_unit = [[Francoske regije|Regije]] | start_date = | legislation_begin = | legislation_end = | end_date = | current_number = 101 | number_date = 2. januar 2021 | type = [[Metropolitanska Francija|Metropolitanski departma]] | type1 = Čezmorski departmaji in regije | population_range = Največje: sever, [[Hauts-de-France]]—2.608.346 (štetje 2019)<br />Najmanjše: [[Lozère]], [[Okcitanija]]—76.557 (štetje 2019) | area_range = Največja: [[Francoska Gvajana]]—83.533,9 km²<br />Najmanjša: [[Pariz]], [[Île-de-France]]—105,4 km² | density_range = Največja: Pariz, Île-de-France—20.755 PD/sqmi<br />Najmanjša: Francoska Gvajana—3,5 PD/sqmi | government = departmajski svet | government1 = | government2 = | government3 = | government4 = | subdivision = Okrožja | subdivision1 = [[Kanton (Francija)|Kantoni]] | subdivision2 = Občine | subdivision3 = | subdivision4 = }} V upravni delitvi [[Francija|Francije]] je '''departma''' (francosko: ''département'', izgovorjeno [depaʁtəmɑ̃]) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami. Šestindevetdeset departmajev je v metropolitanski Franciji, pet pa je čezmorskih departmajev, ki so prav tako razvrščeni kot čezmorske regije. Departmaji so nadalje razdeljeni na 332 okrožij,<ref>{{Cite web|title=Code officiel géographique au 1er janvier 2021 {{!}} Insee|url=https://www.insee.fr/fr/information/5057840|url-status=live|access-date=2021-11-09|website=www.insee.fr}}</ref> ta pa so razdeljena na kantone. Zadnji dve ravni oblasti nimata avtonomije; so osnova lokalne organizacije policije, gasilcev in včasih administracije volitev. Vsak oddelek upravlja izvoljeni organ, imenovan svet departmaja (''conseil départemental'' [ednina], ''conseils départementaux'' [množina]). Od leta 1800 do aprila 2015 so se ti imenovali generalni sveti (''conseil général'' [ednina] ''conseils généraux'' [množina]).<ref>{{citation|url=http://www.interieur.gouv.fr/Presse/Dossiers-de-presse/Dossier-de-presse-des-elections-departementales-2015/Les-elections-departementales-comprendre-ce-qui-change|title=Les élections départementales : comprendre ce qui change|author=Ministère de l'intérieur|access-date=2015-07-30|language=fr|archive-date=10 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160810133431/http://www.interieur.gouv.fr/Presse/Dossiers-de-presse/Dossier-de-presse-des-elections-departementales-2015/Les-elections-departementales-comprendre-ce-qui-change|url-status=dead}}</ref> Vsak svet ima predsednika. Njihova glavna področja odgovornosti so upravljanje številnih socialnih in drugih dodatkov, stavbe za nižje srednje šole (kolidže) in tehničnega osebja ter lokalnih cest in šolskih in podeželskih avtobusov ter prispevek k občinski infrastrukturi.<ref>{{Cite web|title=Quelles sont les compétences des départements ?|url=https://www.vie-publique.fr/fiches/19620-quelles-sont-les-competences-exercees-par-les-departements|access-date=2021-11-05|website=Vie publique.fr|language=fr}}</ref> Lokalne službe državne uprave so tradicionalno organizirane na ravni departmajev, kjer prefekt predstavlja vlado; vendar so regije od leta 2000 pridobile pomen, pri čemer so se nekatere storitve na ravni oddelkov združile v storitve na ravni regij. Departmaji so bili ustanovljeni leta 1790 kot racionalna zamenjava provinc [[Ancien Régime]] z namenom krepitve nacionalne enotnosti;<ref>{{Citation|title=83 départements sont créés en France|url=https://www.gouvernement.fr/partage/9898-83-departements|language=fr|access-date=2021-11-05}}</ref> naziv ''departma'' se uporablja za pomen dela večje celote.<ref>{{Cite book|last=Rey|first=Alain|url=|title=Dictionnaire Historique de la langue française|date=2011-10-25|publisher=NATHAN|isbn=978-2-321-00013-6|language=fr}}</ref> Skoraj vsi so bili poimenovani po fizično-geografskih značilnostih (reke, gore ali obale), ne pa po zgodovinskih ali kulturnih ozemljih, ki bi lahko imela svoje lojalnosti. Delitev Francije na departmaje je bil projekt, ki je bil še posebej identificiran s francoskim revolucionarnim voditeljem Abbéjem Sieyèsom,<ref>{{Cite web|title=Sous le Sénat de l'Empire - Personnalités - Emmanuel-Joseph Sieyès - Sénat|url=https://www.senat.fr/evenement/archives/D30/sieyes.html|access-date=2021-11-05|website=senat.fr}}</ref><ref>{{Cite web|title=Création du département|publisher=Archives départementales du Puy-de-Dôme|url=https://www.archivesdepartementales.puy-de-dome.fr/n/creation-du-departement/n:27|access-date=2021-11-05|language=fr-fr}}</ref> čeprav so o njem že pogosto razpravljali in pisali številni politiki in misleci. Najzgodnejši znani predlog o tem je iz leta 1665 v spisih ''d'Argensona''.<ref>{{Cite web|title=Carte de France à la révolution: création des départements|url=http://www.cartesfrance.fr/histoire/cartes-france-revolution/carte-france-revolution.html|access-date=2021-11-05|website=cartesfrance.fr}}</ref> Navdihnili so podobne delitve v številnih državah, nekatere med njimi so bile nekdanje francoske kolonije. Ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1822 (razveljavljena zaradi francoske intervencije iz leta 1823, ki je končala ''trienio liberal'') in ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1833, ki tvori osnovo današnjih španskih provinc z manjšimi spremembami, prav tako temeljita na francoskem modelu departmajev približno enake velikosti.<ref>{{Cite book|last=Turchetti|first=Mario|url=https://books.google.com/books?id=FWdfvXdUf5kC&q=d%C3%A9partement+francais+modele+division+territoriale+de+l'Espagne|title=La Suisse de la Médiation dans l'Europe napoléonienne (1803-1814): actes du colloque de Fribourg (journée du 10 octobre 2003)|date=2005|publisher=Saint-Paul|isbn=978-2-8271-0983-8|pages=46|language=fr}}</ref> Večini francoskih departmajev je dodeljena dvomestna številka, ''uradna geografska oznaka'', ki jo dodeli ''Institut national de la statistique et des études économiques (Insée)''.<ref>{{Cite web|title=🔎 Code INSEE : définition et explications|url=https://www.techno-science.net/definition/5937.html|access-date=2021-11-05|website=Techno-Science.net|language=fr-FR}}</ref> Čezmorski departmaji imajo trimestno številko. Številka se uporablja na primer v poštni številki in se je do nedavnega uporabljala za vse registrske tablice vozil. Prebivalci običajno uporabljajo številke za označevanje lastnega oddelka ali sosednjega, na primer prebivalci Loireta lahko svoj oddelek imenujejo "45". Bolj oddaljene oddelke praviloma imenujemo po imenu, saj malokdo pozna številke vseh oddelkov. Leta 2014 je predsednik [[François Hollande]] predlagal ukinitev departmajskih svetov do leta 2020, ki bi ohranili departmaje kot upravne enote, in prenos njihovih pristojnosti na druge ravni upravljanja.<ref>{{Cite web|title=François Hollande fixe les régions à 14 et la fin des départements à 2020|url=https://www.lagazettedescommunes.com/236705/francois-hollande-fixe-les-regions-a-14-et-la-fin-des-departements-a-2020/|access-date=2021-11-05|website=La Gazette des Communes|language=fr-FR}}</ref> Ta reformni projekt je bil medtem opuščen. == Glej tudi == * [[Seznam departmajev Francije]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Departments of France}} {{francoskiDep}} [[Kategorija:Upravna delitev Francije]] [[Kategorija:Departmaji Francije]] f27u2008mftq4u0d6v26p4sttisi7jr 0 152946 5735516 5732294 2022-08-17T00:47:44Z Amanesciri2021 205950 /* M */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[predavatelj]]ev na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. ('''Opomba: vsebuje sedanje in nekdanje habilitirane predavatelje oddelkov oz. študijev, ki so sedaj matični na FF, pa tudi 7 naravoslovnih oddelkov oz. študijev do leta 1957, ko je prišlo do dokončne razdelitve med Filozofsko in [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovno fakulteto]] oz. so bili kasneje priključeni drugim fakultetam; brez zunanjih sodelavcev oddelka za sociologijo oz. z drugih družboslovnih fakultet ter predavateljev obrambe-SLO in DS ter telovadbe/športne vzgoje, prav tako niso v celoti zajeti vsi lektorji jezikov). {{CompactTOC2}} == A == [[Milan Adamič]] | [[Miroslav Adlešič]] | [[Kornelija Ajlec]] | [[Melita Ambrožič]] | [[Milica Antić Gaber]] | [[Jana Arbeiter]] | [[Špela Arhar Holdt]] | [[Ivan Arnejc]] | [[Andreja Avsec]] == B == [[Matjaž Babič]] | [[Vanda Babič]] | [[Ines Babnik]] | [[Katarina Babnik]] | [[Jasna Baebler]] | [[Henrik Baerent]] | [[Eva Bahovec]] | [[Barbara Bajd]] | [[Anton Bajec]] | [[Boštjan Bajec]] | [[Blaž Bajič]] | [[Ana Bajželj]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Bojan Balkovec]] | [[Varja Balžalorsky Antić]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Marinko Banjac]] | [[Štefan Barbarič]] | [[Matjaž Barbo]] | [[Tomaž Bartol]] | [[Kurt Bartsch]] | [[Alenka Bartulović]] | [[Bojan Baskar]] | [[Angelos Baš]] | [[Franjo Baš]] | [[Marjan Bat]] | [[Robin Bates]] | [[Marjana Baumgarten Briški]] | [[Janez Bečaj]] | [[Kasilda Bedenk]] | [[Katarina Bedina]] | [[Andrej Bekeš]] | [[Vitomir Belaj]] | [[Mojca Belak]] | [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] | [[Saša Benulič]] | [[Sonja Berce]] | [[Branko Berčič]] | [[Milica Bergant]] | [[Marija Bergamo]] | [[France Bernik]] | [[Stane Bernik]] | [[France Bezlaj]] | [[Maja Bitenc]] | [[Zvonko Bizjak]] | [[Aleksander Bjelčevič]] | [[Dana Blaganje]] | [[Jason Blake]] | [[Andrej Blatnik]] | [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] | [[Katarina Bogunović]] | [[Marja Boršnik]] | [[Eva Boštjančič]] | [[Miran Božovič]] | [[Stojan Bračič]] | [[Rajka Bračun Sova]] | [[Fran Bradač]] | [[Rajko Bratož]] | [[Valter Braz]] | [[Kaja Katarina Brecelj]] | [[Danijela Brečko]] | [[Valentina Brečko Grubar]] | [[Tatjana Bregant]] | [[Klas Matija Brenk]] | [[Nina Breznikar]] | [[Alja Brglez]] | [[Slavko Brinovec]] | [[Marjan Britovšek]] | [[Vera Brnčić]] | [[Srečko Brodar]] | [[Dalibor Brozović]] | [[Bojan Brumen]] | [[Borut Brumen]] | [[Mihajlo Bubnov]] | [[Nikolaj Mihajlovič Bubnov]] | [[Valentin Bucik]] | [[Mihael Budja]] | [[Milan Bufon]] | [[Zoran Bujas]] | [[Lara Burazer]] | [[Lilijana Burcar]] | [[Václav Burian]] | [[Stanko Buser]] == C == [[Mojca Cajnko]] | [[Izidor Cankar]] | [[Andrej Capuder]] | [[Alenka Cedilnik]] | [[Ana Cergol Paradiž]] | [[Borut Cerkovnik]] | [[Gašper Cerkovnik]] | [[Dejan Cigale]] | [[Jan Ciglenečki]] | [[Slavko Ciglenečki]] | [[Breda Cigoj-Leben]] | [[Alojz Cindrič]] | [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] | [[Luka Culiberg]] | [[Dragotin Cvetko]] | [[Varja Cvetko Orešnik]] | [[Igor Cvetko]] | [[Janez Cvirn]] == Č == [[Robert Čampa]] | [[Ludvik Čarni]] | [[Neža Čebron Lipovec]] | [[Uršula Čebron Lipovec]] | [[Dragica Čeč]] | [[Danica Čerče]] | [[Andrej Černe]] | [[Majda Černič Istenič]] | [[Pavel Češarek]] | [[Lucija Čok]] | [[Bojan Čop]] | [[Breda Čop]] | [[Dušan Čop]] | [[Rosana Čop]] | [[Gregor Čremošnik]] | [[Matija Črešnar]] | [[Darko Čuden]] | [[Miran Čuk]] == D == [[Roberto Dapit]] | [[Margaret Davis]] | [[Božidar Debenjak]] | [[Doris Debenjak]] | [[Jože Debevec]] | [[Bojan Dekleva]] | [[Marica Dekleva-Modic]] | [[Tinka Delakorda Kawashima]] | [[Jure Demšar]] | [[Katja Depolli Steiner]] | [[Aleksandra Derganc]] | [[Zlata Dimec]] | [[Ljudmil Dimitrov]] | [[Tamara Ditrich]] | [[Bojan Djurić]] | [[Simon Dobrišek]] | [[Mladen Dolar]] | [[Darko Dolinar]] | [[France Martin Dolinar]] | [[Zlata Dolinar-Osole]] | [[Marjeta Domicelj]] | [[Fran Dominko]] | [[Marijan Dović]] | [[Kazimir Drašlar]] | [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] | [[Eugenio Dupré Theseider]] == E == [[Kristina Egumenovska]] | [[Janez Erat]] == F == [[Tomaž Faganel]] | [[Patrizia Farinelli]] | [[Urška Fekonja]] | [[Lars Felgner]] | [[Ina Ferbežar]] | [[Mitja Ferenc]] | [[Tone Ferenc]] | [[Jadran Ferluga]] | [[Majda Ficko]] | [[Goran Filipi]] | [[Breda Filo]] | [[Darja Fišer]] | [[Božidar Flajšman]] | [[Leonora Flis]] | [[Ignac Fock]] | [[Ignacija J. Fridl]] | [[Franc Friedl]] | [[Metka Furlan]] == G == [[Mateja Gaber]] | [[Stane Gabrovec]] | [[Dušan Gabrovšek]] | [[Florence Gacoin Marks]] | [[Ivan Gams]] | [[Apolonija Gantar|Apolonija (Polona) Gantar]] | [[Kajetan Gantar]] | [[Andrej Gaspari]] | [[Evel Gasparini]] | [[Artur Gavazzi]] | [[Tine Germ]] | [[Ferdo Gestrin]] | [[Erik Gilk]] | [[Velemir Gjurin]] | [[Helga Glušič]] | [[Vesna Godina]] | [[Stanko Gogala]] | [[Marija Golden]] | [[Dietmar Goldschnigg]] | [[Boris Golec]] | [[Nataša Golob]] | [[Alenka Goričan]] | [[Vojko Gorjanc]] | [[Anton Gosar]] | [[Monika Govekar - Okoliš|Monika Govekar-Okoliš]] | [[Anton Grad]] | [[Martin Grad]] | [[Bogo Grafenauer]] | [[Drago Grah]] | [[Käthe Grah]] | [[Nina Grahek Križnar]] | [[Stane Granda]] | [[Igor Grdina]] | [[Janez Gregorač]] | [[Marta Gregorčič]] | [[Petra Gregorčič Mrvar]] | [[Matejka Grgič]] | [[Darja Grosman]] | [[Meta Grosman]] | [[Milan Grošelj]] | [[Nada Grošelj]] | [[Robert Grošelj]] | [[Ada Gruntar Jermol]] | [[Aleš Gulič]]? | [[Mita Gustinčič Pahor]] == H == [[Peter Habič]] | [[Mateja Habinc]] | [[Jernej Habjan]] | [[Dušan Hadži]] | [[Jovan Hadži]] | [[Fabjan Hafner]] | [[Stanislav Hafner]] | [[Simon Hajdini]] | [[Bruno Hartman]] | [[Ljudmil Hauptmann]] | [[Vito Hazler]] | [[Cvetka Tóth|Cvetka Hedžet Tóth]] | [[Paul van den Heuvel]] | [[Nataša Hirci]] | [[Miran Hladnik]] | [[Kristina Hmeljak Sangawa]] | [[Gert Hofmann]] | [[Sonja Ana Hoyer]] | [[Andreja Hočevar]] | [[Janez Höfler]] | [[Lena Holmquist|Lena Holmquist-Petrič]] | [[Petr Hora]] | [[Luka Horjak]] | [[Jasna Horvat]] | [[Ludvik Horvat]] | [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] | [[Štefan Horvatić]] | [[Angelika Hribar]] | [[Mirko Hribar]] | [[Tine Hribar]] | [[Valentina Hribar Sorčan]] | [[Jože Hudales]] | [[Niko Hudelja]] == I == [[Svetozar Ilešič]] | [[Gašper Ilc]] | [[Josip Ilc]] | [[Mojca Ilc Klun]] | [[Andreja Inkret]] | [[Aleksander Isačenko]] | [[Jelena Isak Kres]] | [[Janka Istenič]] | [[Saša Istenič]] [[Kotar]] | [[Barbara Ivančič Kutin]] == J == [[Vladislav Jagodic]] | [[Franc Jakopin]] | [[Primož Jakopin]] | [[Zorka Jakoš]] | [[Vlasta Jalušič]] | [[Anton Janko]] | [[Marija Javor Briški]] | [[Miha Javornik]] | [[Zoran Jelenc]] | [[Sabina Jelenc Krašovec]] | [[Alojz Jembrih]] | [[Sidonija Jeras]] | [[Elza Jereb]] | [[Frane Jerman]] | [[Sašo Jerše]] | [[Matjaž Jeršič]] | [[Fran Jesenko]] | [[Ana Ješe Perković]] | [[Božidar Jezernik]] | [[Katja Jeznik]] | [[Andraž Jež]] | [[Niko Jež|Niko(laj) Jež]] | [[Dejan Jontes]] | [[Jurij Jug]] | [[Klement Jug]] | [[Hermina Jug-Kranjec]] | [[Mirko Jurak]] | [[Janko Jurančič]] | [[Klementina Jurančič]] ''|'' [[Franco Juri]] | [[Igor Jurinčič]] | [[Primož Jurko]] | [[Mirko Juteršek]] | [[Marko Juvan]] | [[Friderik Juvančič]] | [[Primož Južnič]] == K == [[Valentin Kalan]] | [[Branka Kalenić Ramšak]] | [[Vatroslav Kalenić]] | [[Janica Kalin|Jan(ic)a Kalin]] | [[Pavel Karlin]] | [[Monika Kartin]] | [[Jože Kastelic]] | [[Monika Kavalir]] | [[Jerneja Kavčič]] | [[Nataša Kavčič]] | [[Tina Kavčič]] | [[Polona Kelava]] | [[Jakob Kelemina]] | [[Jana Kenda]] | [[Roman Kenk]] | [[Taras Kermauner]] | [[Duša Kernel Umek]] | [[Marko Kerševan]] | [[Anton Keš-Stojan]] | [[Andreja Kiauta]] | [[France Kidrič]] | [[Borut Klabjan]] | [[Josip Klemenc]] | [[Marijan M. Klemenčič]] | [[Matej Klemenčič]] | [[Matjaž Klemenčič]] | [[Simona Klemenčič]] | [[Slavo Klemenčič]] | [[Vladimir Klemenčič]] | [[Stanko Klinar]] | [[Branko Klun]] | [[Matjaž Kmecl]] | [[Žiga Knap]] | [[Timotej Knific]] | [[Ljubo Knop]] | [[Darja Kobal Grum]] | [[Zdravko Kobe]] | [[Gregor Kocijan]] | [[Nike Kocijančič Pokorn]] | [[Matic Kocijančič]] | [[Tina Kogovšek]] | [[Jože Kokole]] | [[Metoda Kokole]] | [[Vladimir Kokole]] | [[Rudolf Kolarič]] | [[Vida Kološa]] | [[Nataša Komac]] | [[Smiljana Komar]] | [[Tatjana Komarova]] | [[Dean Komel]] | [[Milček Komelj]] | [[Dušan Kompare]] | [[Edvard Konrad]] | [[Ivan Konte]] | [[Marjana Kordaš]] | [[Evald Koren]] | [[Josip Korošec]] | [[Josip Korošec ml.]] | [[Tomo Korošec]] | [[Viktor Korošec]] | [[Jože Koruza]] | [[Dušan Kos]] | [[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] | [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] | [[Matevž Kos]] | [[Milko Kos]] | [[Peter Kos]] | [[Živa Kos]] | [[Iztok Kosem]] | [[Brigita Kosevski Puljić]] | [[Jernej Kosi]] | [[Marija Košak]] | [[Katja Košir]] | [[Niko Košir]] | [[Janko Kotnik]] | [[Edvard Kovač]] | [[Marija Kovač Kozina]] | [[Miha Kovač]] | [[Mojca Kovač Šebart]] | [[Asja Nina Kovačev]] | [[Gorazd Kovačič]] | [[Irena Kovačič]] | [[Miha Kozorog]] | [[Boris Kožuh]] | [[Boža Krakar Vogel]] | [[Lado Kralj]] | [[Igor Kramberger]] | [[Petra Kramberger]] | [[Ana Krajnc]] | [[Andrej Kranjc]] | [[Simona Kranjc]] | [[Staša Krapež]] | [[Primož Krašovec]] | [[Boštjan Kravanja]] | [[Bratko Kreft]] | [[Lev Kreft]] | [[Janez Krek]] | [[Simon Krek]] | [[Vekoslav (Slavko) Kremenšek|Vekoslav Kremenšek]] | [[Mojca Krevel]] | [[Marko Krevs]] | [[Uršula Krevs]] Birk | [[Doris Križaj]] | [[Martina Križaj Ortar]] | [[Naško Križnar]] | [[Robi Kroflič]] | [[Gregor Kroupa]] | [[Domen Krvina]] | [[Erika Kržišnik]] | [[Roman Kuhar]] | [[Zmaga Kumer]] | [[Sonja Kump]] | [[Jelka Kunaver]] | [[Jurij Kunaver]] | [[Bojana Kunst]] | [[Helena Kuster Kopač]] | [[Simon Kušar]] | [[Ivan Kuščer]] == L == [[Jean Lacroix]] | [[Meta Lah]] | [[Kristina Lahl]] | [[Tanja Lamovec]] | [[Barbara Lampič]] | [[Primož Lampič]] | [[Maja Lavrač]] | [[Vladimir Leban]] | [[Stanko Leben]] | [[Lojze Lebič]] | [[Tamara Leskovar]] | [[Alfred Leskovec]] | [[Andrea Leskovec]] | [[Mojca Leskovec]] | [[Avgust Lešnik]] | [[Nives Ličen]] | [[David Limon]] | [[Albina Lipovec]] | [[Frančiška Lipovšek]] | [[Marijan Lipovšek]] | [[Cene Logar]] | [[Nataša Logar]] | [[Tine Logar]] | [[Borut Loparnik]] | [[Milan Lovenjak]] | [[Franc Lovrenčak]] | [[Janko Lozar Mrevlje]] | [[Rajko Ložar]] | [[Dušan Ludvik]] | [[Johann Georg Lughofer]] | [[Walter Lukan]] | [[Sarah Lunaček]] Brumen | [[Ivan Lunjak]] | == M == [[Alasdair Henderson Mackinnon]] | [[Amalija Maček]] | [[Christina Manouilidou]] | [[Tina Mahkota]] | [[Joža Mahnič]] | [[Katja Mahnič]] | [[Boris Majer]] | [[Jasna Makovec Černe]] | [[Danijela Makovec Radovan]] | [[Martina Malešič]] | [[Vincenc Malovrh]] | [[Bojana Maltarić]] | [[Damjan Mandelc]] | [[Josip Mantuani]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Barica Marentič Požarnik]] | [[Katarina Marinčič]] | [[Marko Marinčič]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Jasmina Markič]] | [[Olga Markič]] | [[Janez Marolt]] | [[Branko Marušić]] | [[Tatjana Marvin]] | [[Ivan Maselj]] | [[Vanesa Matajc]] | [[Franci Matičič]] | [[Janez Matičič]] | [[Polona Matjan Štuhec]] | [[Igor Maver]] | [[Jasna Maver]] | [[Ernest Mayer]] | [[Jasna Mažgon]] | [[Jakob Medved]] | [[Zdenko Medveš]] | [[Mojca Medvešek]] | [[Anton Melik]] | [[Vasilij Melik]] | [[Lev Menaše]] | [[Luc Menaše]] | [[Mirjam Mencej]] | [[Tanja Merčun Kariž]] ''|'' [[Boris Merhar]] | [[Darja Mertelj]] | [[France Mesesnel]] | [[Adriana Mezeg]] | [[Silva Mežnarić]] | [[Darja Mihelič]] | [[Stane Mihelič]] | [[Erika Mihevc Gabrovec]] | [[Nena Mijoč]] | [[Tjaša Miklič]] | [[Tamara Mikolič]] Južnič | [[Borut Mikulec]] | [[Peter Mikša]] | [[Janez Mikuž]] | [[Metod Mikuž]] | [[Stane Mikuž]] | [[Mira Miladinović Zalaznik]] | [[Maja Milčinski]] | [[Milena Milojević Sheppard]] | [[Vera Mirt Levovnik]] | [[Dušan Mlacović]] | [[Dimitrij Mlekuž]] | [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] | [[Jože Mlinarič]] | [[Josip Rastko Močnik]] | [[Gregor Moder (filozof)|Gregor Moder]] | [[Vojeslav Mole]] | [[Bojan Moll]] | [[Nagisa Moritoki Škof]] | [[David Movrin]] | [[Uroš Mozetič]] | [[Anja Mrak]] | [[Irena Mrak]] | [[Ilija Mrmak]] | [[Blažka Müller Pograjc]] | [[Janko Muršak]] | [[Rajko Muršič]] | [[Janek Musek]] | [[Ana Marija Muster]] | [[Branko Mušič]] == N == [[Aleš Nagode]] | [[Rajko Nahtigal]] | [[Karel Natek]] | [[Milan Natek]] | [[Albina Nećak-Lük]] | [[Dušan Nećak]] | [[Bernard Nežmah]] | Mojca Nidorfer? | [[Boris A. Novak]] | [[Irena Novak Popov]] | [[Renata Novak Klemenčič]] | [[Sonja Novak Lukanović]] | [[Vilko Novak]] | [[Predrag Novaković]] | [[Silva Novljan]] | [[Črtomir Nučič]] == O == [[Anton Ocvirk]] | [[Darko Ogrin]] | [[Matej Ogrin]] | [[Luka Omladič]] | [[Irena Orel]] | [[Silvana Orel Kos]] | [[Janez Orešnik]] | [[Martina Orožen]] | [[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] | [[Vladimir Osolnik]] | [[Monika Osvald]] | [[Bożena Ostromęcka-Frączak]] | [[Borut Ošlaj]] | [[Karel Oštir]] | [[Božo Otorepec]] | [[Juan Carlos Oven]] | [[Jacqueline Oven]] | [[Karel Ozvald]] | [[Martina Ožbot Currie]] | [[Ana Ožura]] == P == [[Mirko Pak]] | [[Vlasta Pacheiner]] | [[Jozef Pallay]] | [[Sandro Paolucci]] | [[Katerina Paternost]] | [[Boris Paternu]] | [[Darja Pavlič]] | [[Dušan Pavlič]] | [[Sonja Pečjak]] | [[Vid Pečjak]] | [[Marija Peklenik]] | [[Cirila Peklaj]] | [[Egon Pelikan]] | [[Josipina Perdan]] | [[Urška Perenič]] | [[Gregor Perko]] | [[Bogomir Peršič]] | [[Janez Peršič]] | [[Robert Peskar]] | [[Marija Petek]] | [[Nina Petek]] | [[Anton Peterlin]] | [[Marija Mojca Peternel]] | [[Jerneja Petrič]] | [[Marija Petrič]] | [[Lena Petrič-Holmquist]] | [[Mateja Petrovčič]] | [[Oto Petrovič]] | [[Peter Petru]] | [[Simona Petru]] | [[Svanibor Pettan]] | [[Mateja Pezdirc Bartol]] | [[Barbara Pihler Ciglič]] | [[Borut Pihler]] | [[Miha Pintarič]] | [[Josip Pipenbacher]] | [[Nataša Pirih Svetina]] | [[Dušan Pirjevec]] | [[Marta Pirnat-Greenberg]] | [[Agnes Pisanski Peterlin]] | [[Jelka Pirkovič]] | [[Jan Pisanski]] | [[Josip Plemelj]] | [[Janko Pleterski]] | [[Dušan Plut]] | [[Leopoldina Plut]] | [[Melita Počkar]] | [[Vesna Podgornik]] | [[Saša Podgoršek]] | [[Blaž Podlesnik]] | [[Jasna Podreka]] | [[Andej Pogačnik]] | [[Vladimir Pogačnik]] | [[Breda Pogorelec]] | [[Vida Pohar]] | [[Janja Polajnar Lenarčič]] | [[Marko Polič]] | [[Mirjana Polić Bobić]] | [[Gregor Pompe]] | [[Damijan Popič]] | [[Irma Potočnik Slavič]] | [[Julija Potrč]] | [[Matjaž Potrč]] | [[Vesna Požgaj-Hadži]] | [[Peter Praper]] | [[Katarina Katja Predovnik]] | [[Barbara Pregelj]] | [[Mirjam Premrl Podobnik]] | [[Mirjam Premrl]] | [[Juan Octavio Prenz]] | [[Nikolaj Preobraženski]] | [[Tone Pretnar]] | [[Igor Pribac]] | [[Ivan Prijatelj]] | [[Irena Prosenc]] | [[Maruša Pušnik]]? == R == [[Manca Račič]] | [[Darko Radinja]] | [[Nikola Radojčić]] | [[Marko Radovan]] '''|''' [[Atilij Rakar]] | [[Ivan Rakovec]] | [[Fran Ramovš]] | [[Mirko Ramovš]] | [[Mojca Ramšak]] | [[Marjan Ravbar]] | [[Mojca Ravnik]] | [[Bruno Ravnikar]] | [[Dejan Rebernik]] | [[Donald Francis Reindl]] | [[Branko Reisp]] | [[Ana Renčelj]] | [[Luka Repanšek]] | [[Blaž Repe]] | [[Božo Repe]] | [[Jaka Repič]] | [[Grega Repovž]] | [[Metod Resman]] | [[Tatjana Resnik Planinc]] | [[Andreja Retelj]] | [[Oskar Reya]] | [[Lidija Rezoničnik]] | [[Jakob Rigler]] | [[Rado Riha]] | [[Andrej Rijavec]] | [[Nataša Rijavec Klobučar]] | [[Blaže Ristovski]] | [[Rudi Rizman]] | [[Alejandro Rodríguez Díaz del Real]] | [[Boštjan Rogelj]] | [[Mihajlo Rostohar]] | [[Jana Rošker]] | [[Nikola Rot]] | [[Veronika Rot Gabrovec]] | [[Braco Rotar]] | [[Branka Rotar Pance]] | [[Janez Rotar]] | [[Andrej Rozman]] | [[Wojciech Rubinowicz|Wojciech (Vojteh) Rubinowicz]] | [[Matevž Rudolf]] | [[Mirko Rupel]] | [[Veljko Rus]] | [[Velko S. Rus]] | [[Vojan Rus]] | [[Dušan Rutar]] | [[Miloš Rybář]] == S == [[Argio Sabadin]] | [[Janez Sagadin]] | [[Mitja Saje]] | [[Tomaž Sajovic]] | [[Igor Saksida]] | [[Iztok Saksida]] | [[Marijan Salopek]] | [[Irena Samide]] | [[Noriaki Sangawa]] | [[Gemma María Santiago Alonso]] | [[Balduin Saria]] | [[Mojca Schlamberger Brezar]] | [[Vlado Schmidt]] | [[Éva Schwetter]] | [[Polona Selič]] | [[Vladimir Seliškar]] | [[Irena Selišnik]] | [[Brane Senegačnik]] | [[Miša Sepe]] | [[Urška Sešek]] | [[Jože Sever]] | [[Špela Sevšek Šramel]] | [[Chikako Shigemori Bučar]] | [[Eva Sicherl]] | [[Peter Simonič]] | [[Jurij Simoniti]] | [[Primož Simoniti]] | [[Vasko Simoniti]] | [[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] | [[Vinko Skalar]] | [[Aleksander Skaza]] | [[Janez Skela]] | [[Klara Skubic Ermenc]] | [[Mitja Skubic|Mitja (Demetrij) Skubic]] | [[Božidar Slapšak]] | [[Svetlana Slapšak]] | [[Ingrid Slavec Gradišnik]] | [[Joanna Sławińska]] | [[Franc Slivnik]] | [[Anton Slodnjak]] | [[Vera Smole]] | [[Mojca Smolej]] | [[Tone Smolej]] | [[Viktor Smolej]] | [[Borut Smrekar]] | [[Mary Snell Hornby]] | [[Jurij Snoj]] | [[Marko Snoj]] | [[Vid Snoj]] | [[Gregor Sočan]] | [[Josip Sodja]] | [[Alma Sodnik]] | [[Cvetka Sokolov]] | [[Anton Sovre]] | [[Dimitrij Sovre]] | [[Helena Spanring]] | [[Anita Srebnik]] | [[Marko Stabej]] | [[Zoran Stančič]] | [[Miljana Stanković]] | [[Petra Stankovska]] | [[Janez Stanonik]] | [[Marija Stanonik]] | [[Majda Stanovnik]] | [[Vasilka Stanovnik]] | [[France Stare]] | [[Dragi Stefanija]] | [[Leon Stefanija]] | [[France Stele]] | [[Uroš Stepišnik]] | [[Rok Stergar]] | [[Miroslav Stiplovšek]] | [[Aleksandar Stojičević]] | [[Andrej Stopar]] | [[Ivan Stopar]] | [[Vojko Strahovnik]] | [[Janez Strehovec]] | [[Mojca Stritar Kučuk]] | [[Urška Strle]] | [[France Strmčnik]] | [[Marjana Strmčnik]] | [[Đurđa Strsoglavec]] | [[Bogo Stupan]] | [[Helena Stupan]] | [[Namita Subiotto]] | [[Nejc Sukljan]] | [[Ante Sušjan]] | [[Janko Sušnik]] | [[Matija Svetina]] | [[Peter Svetina]] == Š == [[Maja Šabec]] | [[Borut Šali]] | [[Jaroslav Šašel]] | [[Alenka Šauperl]] | [[Levin Šebek]] | [[Agata Šega]] | [[Barbara Šega Čeh]] | [[Meta Šega Potokar]] | [[Matej Šekli]] | [[Marija Šetinc]] | [[Marjana Šifrar Kalan]] | [[Marjan Šimenc]] | [[Alen Albin Širca]] | [[Alenka Šivic Dular]] | [[Pavel Šivic]] | [[Igor Škamperle]] | [[Dane Škerl]] | [[Božo Škerlj]] | [[Stanko Škerlj]] | [[Brina Škvor Jernejčič]] | [[Sergij Šlenc]] | [[Neva Šlibar]] | [[Zmago Šmitek]] | [[Jana Šnytova]] | [[Iztok Šori]] | [[Metka Špes]] | [[Anamarija Šporčič]] | [[Urban Šrimpf]] | [[Emil Štampar]] | [[Samo Štefanac]] | [[Rozka Štefan]] | [[Damijan Štefanc]] | [[Barbara Šteh]] | [[Jože Šter]] | [[Peter Štih]] | [[Tea Štoka]] | [[Marko Štuhec]] | [[Saška Štumberger]] | [[Franc Šturm]] | [[Vida Šturm]] | [[Nace Šumi]] | [[Jelica Šumič Riha]] | [[Rastislav Šuštaršič]] | [[Katarina Švab]] | [[Marija Švajger]] == T == [[Borut Telban]] | [[Marko Terseglav]] | [[Biba Teržan]] | [[Lucien Tesnière]] '''|''' [[Eva Tibenská]] | [[Hotimir Tivadar]] | [[Ivan Toličič]] | [[Gabrijel Tomažič]] | [[Kristina Tomc]] | [[Ana Tomić]]-Trdin | [[Vlasta Tominšek]] | [[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] | [[Andrina Tonkli-Komel|Andrina Tonkli Komel]] | [[Jože Toporišič]] | [[Tomaž Toporišič]] | [[Tajan Trobec]] | [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] | [[Gašper Troha]] | [[Tadej Troha]] | [[Štefan Trojar]] | [[Anton Trstenjak]] | [[Danijela Trškan]] | [[Boštjan Marko Turk|Boštjan Turk]] | [[Ernest Turk]] | [[Ivan Turk (arheolog)|Ivan Turk]] | [[Maks Tušak]] == U == [[Tjaša Učakar]] | [[Mladen Uhlik]] | [[Majda Ujčič]] | [[Vilko Ukmar]] | [[Andrej Ule]] | [[Alenka Umek]] | [[Ema Umek]] | [[Maja Umek]] | [[Peter Umek]] | [[Jerneja Umer Kljun]] | [[Boris Urbančič]] | [[Ivan Urbančič]] | [[Jože Urbanija (1941)|Jože Urbanija]] | [[Janja Urbas]] | [[Marko Uršič]] == V == [[Anton Vakselj]] | [[Urška Valenčič Arh]] | [[Nataša Vampelj Suhadolnik]] | [[Marjeta Vasič]] | [[Sonia Vaupot]] | [[France Veber]] | [[Vislava Velikonja]] | [[Katerina Veljanovska]] | [[Marta Verginella]] | [[Maks Veselko]] | [[Vita Veselko]] | [[Ivan Vidav]] | [[Gaj Vidmar]] | [[Ičo Vidmar]] | [[Tadej Vidmar]] | [[Ksenja Vidmar Horvat]] | [[Ada Vidovič Muha]] | [[Nives Vidrih]] | [[Rebeka Vidrih]] | [[Polona Vilar]] | [[Claude Vincenot]] | [[Zdenko Vinski]] | [[Katja Vintar Mally]] | [[Špela Vintar]] | [[Špela Virant]] | [[Tomo Virk]] | [[Nataša Visočnik]] | [[Primož Vitez]] | [[Peter Vodopivec]] | [[Jerica Vogel]] | [[Jože Vogrinc]] | [[Ignacij Voje]] | [[Urša Vogrinc Javoršek]] | [[Ana Vogrinčič Čepič]] | [[Helena Vogrinec Hribar]] | [[Sebastjan Vörös]] | [[Nives Vrabec-Lenassi]] | [[Ivan Vrbančič]] | [[Marjeta Vrbinc]] | [[Asta Vrečko]] | [[Janez Vrečko]] | [[Vanda Vremšak Richter]] | [[Larisa Vrhunc]] | [[Andreja Vrišer]] | [[Igor Vrišer]] | [[Sergej Vrišer]] == W == [[Maria Wacławek]] | [[Jernej Weiss]] | [[Peter Weiss]] | [[Sonja Weiss]] | [[Maria Wtorkowska|Maria Zofia Wtorkowska]] == Z == [[Vlasta Zabukovec]] | [[Miha Zadnikar]] | [[Franc Zadravec]] | [[Anja Zalta]] | [[Katharina Zanier]] | [[Mihaela Zavašnik Arčnik]] | [[Miroslav Zei]] | [[Jana Zemljarič Miklavčič]] | [[Mavricij Zgonik]] | [[Boris Ziherl]] | [[Marija Zlatnar Moe]] | [[Janez Zor]] | [[Franci Zore]] | [[Zinka Zorko]] | [[Leon Zorman]] | [[Marina Zorman]] | [[Nubia Zrimec]] | [[Stane Zrimec]] | [[Alojzija Zupan Sosič]] | [[Jernej Zupančič]] | [[Maja Zupančič]] | [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]] | [[Ana Zwitter Vitez]] | [[Fran Zwitter]] | [[Žiga Zwitter]] == Ž == [[Drago Žagar]] | [[Marjan Žagar]] | [[Bojan Žalec]] | [[Alenka Žbogar]] | [[Mirjana Želježič]] | [[Andreja Žele]] | [[Milan Železnik]] | [[Beti Žerovc]] | [[Adela Žgur]] | [[Andreja Žibrat Gašparič]] | [[Tanja Žigon]] | [[Sašo Živanović]] | [[Slavoj Žižek]] | [[Sabina S. Žnidaršič]] | [[Martin Žnideršič]] | [[Jože Žontar]] | [[Maja Žumer]] | [[Vladimir Žumer]] | [[Anton Žun]] | [[Igor Žunkovič]] | [[Niko Županič]]/Zupanič | [[Anton Žvan]] | [[Gregor Žvelc]] == Glej tudi == *[[seznam slovenskih filozofov]] ([[Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za filozofijo]]) *[[Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UNI LJ|Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UL]] (seznam slovenskih slovenistov; [[Slovenistika]]) *[[seznam slovenskih slavistov]] ([[Oddelek za slovanske jezike in književnosti]], [[Slavistika]], , [[Rusistika]], [[bohemistika]], [[polonistika]]) *[[seznam slovenskih prevajalcev]] ([[Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za prevajalstvo]]) *[[seznam tujih slovenistov]] ([[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za slovenistiko]]) *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] ([[Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje]]; [[splošno jezikoslovje]], [[primerjalno jezikoslovje]], [[indoevropeistika]], [[hetitologija]]) *[[seznam slovenskih filologov]] ([[Oddelek za klasično filologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za klasično filologijo]]; ...) *[[seznam slovenskih latinistov]] ([[Latinistika]]) *[[seznam slovenskih grecistov]] ([[Grecistika]]) *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo]]) *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] ([[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo]]) *[[seznam slovenskih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za zgodovino]]) *[[seznam slovenskih muzeologov]] ([[muzeologija]]) *[[seznam slovenskih arhivistov]] ([[arhivistika]]) *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino]]) *[[seznam slovenskih geografov]] ([[Oddelek za geografijo]]) *[[seznam slovenskih arheologov]] ([[Oddelek za arheologijo]]) *[[seznam slovenskih etnologov]] ([[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]) *[[seznam slovenskih antropologov]] *[[seznam slovenskih muzikologov]] ([[Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za muzikologijo]]) *[[seznam slovenskih pedagogov]] ([[Oddelek za pedagogiko in andragogiko]]) *[[seznam slovenskih andragogov]] *[[seznam slovenskih psihologov]] ([[Oddelek za psihologijo]]) *[[seznam slovenskih anglistov]] ([[anglistika]] in [[amerikanistika]]) *[[seznam slovenskih sinologov]] ([[sinologija|sinologija;]] [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]]) *[[seznam slovenskih japonologov]] ([[japonologija]]; [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]]) *[[seznam slovenskih romanistov]] ([[romanistika]], [[italijanistika]], [[hispanistika]], [[luzitanistika]]) *[[seznam slovenskih germanistov]] ([[nemcistika]], [[nederlandistika]], [[skandinavistika]]) *[[seznam slovenskih sociologov]] in sociologov kulture ([[Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za sociologijo]]) *[[Seznam predavateljev na Teološki fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Teološki fakulteti]] {{FILOF}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami predavateljev po ustanovah|Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani|*]] iuh4s81g6lf0q98zz6g48s57l60lai9 0 152949 5735490 5732654 2022-08-16T21:45:59Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''[[Seznam]] [[zaslužni profesor|zaslužnih profesorjev]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].''' '''Opomba''': naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje. Marsikateri profesor, ki bi si tudi zaslužil ta naslov, ali je po vseh kriterijih primerljiv s tistimi, ki so to postali, ni mogel prejeti tega častnega naziva, če izvzamemo tiste, ki so umrli še pred uvedbo naziva, bodisi zaradi svoje prezgodnje smrti, torej pred upokojitvijo, npr. [[Stojan Cigoj]], [[Bogomir Dobovišek]], [[Jože Šturm]], [[Adolf Bibič]], [[Peter Klinar]], [[Anton Žun]], [[Jože Koruza]], [[Oto Norčič]], ...), bodisi je bil izpuščen, ker je npr. od upokojitve preteklo že preveč časa, ali pa iz kakšnih drugih razlogov (npr. [[Marij Avčin]], [[Vito Lavrič]], [[Peter Lenče]], [[Stanko Banič]], [[Mitja Bartenjev]], [[Ivo Antolič]], [[Miloš Kobal]], [[Marija Perpar]], [[Branko Brčić]], [[Drago Stepišnik]], [[Stanko Gogala]], [[Milan Grošelj]], [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]], [[Miroslav Črnivec]], [[Emil Kovačič]], [[Vlasto Zemljič]], [[Tone Klemenčič]], [[Janez Stanonik]], [[Jože Toporišič]], [[France Križanič]], [[Božo Kralj]], [[Jan Makarovič]], [[Ernest Petrič]], [[Peter Novak]], [[Jože Trontelj]] itd.). Nekatere visokošolske zavode, akademije in poznejše fakultete so namreč sprejeli kot članice v UL leta 1975, TEOF pa ponovno po 40 letih šele v začetku 90. let 20. stol., zato zlasti pri slednji niso mogli biti izvoljeni nekateri starejši profesorji. '''Legenda:''' a = izvoljen v [[SAZU]], r = [[rektor]] UL, dr.hc = [[častni doktor]] UL, † = zdaj že pokojni {{CompactTOC2}} *FF = Filozofska fakulteta *PF = Pravna fakulteta *MF = Medicinska fakulteta *FE = Fakulteta za elektrotehniko *EF = Ekonomska fakulteta *FS = Fakulteta za strojništvo *FNT = Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo *BF = Biotehniška fakulteta *FKKT = Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo *FFA = Fakulteta za farmacijo *NTF = Naravoslovnotehniška fakulteta *FGG = Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo *FA = Fakulteta za arhitekturo *FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko *ZF = Zdravstvena fakulteta *FDV = Fakulteta za družbene vede (do 1991 FSPN) *PEF = Pedagoška fakulteta *FSD = Fakulteta za socialno delo *FPP = Fakulteta za pomorstvo in promet *TEOF = Teološka fakulteta *AG = Akademija za glasbo *AGRFT = Akademija za gledališče, film, radio in televizijo *ALUO = Akademija za likovno umetnost in oblikovanje == A == *[[Veronika Abram]] (BF, 2012) *[[France Adamič]] (BF, 1982) † *[[Štefan Adamič]] (MF, 1996) † *[[Lidija Andolšek Jeras]] (MF, 1997) † a *[[Stanko Arnold]] (AG, 2019) *[[France Avčin]] (FE, 1981) † *[[Dušan Avsec]] (FE, 1979) † == B == *[[Tadej Bajd]] (FE, 2013) a *[[Aleksander Bajt]] (PF, 1991) † a, dr.hc. *[[Uroš Bajželj]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † *[[Vladimir Batagelj]] (FMF, 2015) *[[Franc Batič]] (BF, 2016) *[[Janez Batis]] (VF, 1990) † a *[[Ljubo Bavcon]] (PF, 1995) † *[[Srdjan Bavdek|Srdan Valentin Bavdek]] (VF, 2001) † *[[Anton Bebler]] (FDV, 2015) *[[Andrej Bekeš]] (FF, 2017) *[[Metod Benedik]] (TEOF, 2013) *[[Vlado Benko]] (FSPN=FDV, 1978) † *[[Branko Berčič]] (FF, 1991) † *[[Marija Bergamo]] (FF, 2007) *[[Milica Bergant]] (FF, 1999) † *[[Ivan Bernik (sociolog)|Ivan Bernik]] (FDV, 2019) *[[Janez Bernik]] (ALUO, 1998) † a *[[Stane Bernik]] (ALUO, 2007) † *[[Mara Bešter]] (EF, 1992) † *[[France Bezlaj]] (FF, 1981) † a, dr.h.c. *[[Janko Bleiweis]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Marijan Blejec]] (EF, 1982) † *[[Robert Blinc]] (FNT, 1998) † a, dr.h.c. *[[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] (FF, 2011) *[[Borut Bohanec]] (BF, 2020) *[[Pavle Bohinc]] ([[FNT]]/FFA, 1982) † *[[Oskar Böhm]] ([[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|VF]], [[1995]]) † *[[Borut Bohte]] (PF, 2005) *[[Zvonimir Bohte]] (FMF, 2002) *[[Miloš Bonča]] (FA, 2005) † *[[Marja Boršnik]] (FF, 1977) † a *[[Franc Bratkovič]] (FE, 2004) *[[Rajko Bratož]] (FF, 2018) a *[[Lucijan Bratuš]] (ALUO, 2021) *[[Dejan Bravničar]] (AG, 2012) † *[[Bogdan Brecelj]] (MF, 1976) † a *[[Miha Brejc|Miha(el) Brejc]] (FU, 2018) *[[Tomaž Brejc]] (ALUO, 2010) *[[Jurij Brenčič]] (FKKT, 2007) † *[[Mitja Brilly]] (FGG, 2020) *[[Marjan Britovšek]] (FF, 1994) † *[[France Bremšak]] (FE(RI), 1992) † *[[Katja Breskvar]] (MF, 2009) *[[Ivanka Brglez]] (VF, 2014) *[[Srečko Brodar]] (FNT/NTF, 1978) † a *[[Bojko Bučar]] (FDV, 2021) *[[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (BF, 1995) † *[[France Bučar]] (PF, 1999) † *[[Joško Budin]] (FE, 1998) † *[[Vilibald Bukošek]] (NTF, 2013) *[[Nataša Bukovec]] (FKKT, 2016) == C == *[[Rafael Cajhen]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]], 2000) *[[Vojteh Cestnik]] (VF, 2013) *[[Dragotin Cvetko]] (FF, 1982) † a == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] (FSD, 2014) *[[Andrej Čadež]] (FMF, 2012) *[[Dragica Čadež]] (PEF, 2004) *[[Boris Čampa]] (AG, 1997) † *[[Albert Čebulj]] (FE(RI), 1986) † *[[France Černe]] (EF, 1993) † *[[Peter Černelč]] (MF, 2019) *[[Bojan Čop]] (FF, 1991) † a *[[Martin Čopič]] (FMF, 2019) *[[Špelca Čopič|Špelca (Jelisava) Čopič]] (ALU, 1996) † *[[Ivan Čuček]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Miran Čuk]] (FŠ/PEF, 2009) == D == *[[Božidar Debenjak]] (FF, 2001) *[[Igor Dekleva]] (AG, 2016) *[[Aleksandra Derganc]] (FF, 2017) *[[Saša Divjak|Saša A. Divjak]] (FRI, 2014) *[[Davorin Dolar]] (FNT/FKKT, 1990) † a *[[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] (FE, 1979) † (dr.hc/Zgb) *[[Marinka Drobnič Košorok]] (VF, 2017) *[[Matija Drovenik]] (NTF, 1993) † a *[[Janez Drozg]] (AGRFT, 2003) † *[[Janez Duhovnik]] (FGG, 2005) == E == *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (MF, 2004-posthumno) † * [[Mladen Est]] ([[Medicinska fakulteta v Ljubljani|MF]], [[2006]]) == F == *[[Ivo Fabinc]] (EF, 1989) † r *[[Jadran Faganeli]] (FPP, 2018) *[[Matija Fajdiga]] (FS, 2018) † *[[Peter Fajfar]] (FGG, 2019) a *[[Jože Falout]] (AG, 2007) *[[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] (MF, 2008) *[[Anuška Ferligoj]] (FDV, 2020) *[[Dušan Ferluga]] (MF, 2013) a *[[Janez Fettich]] † (MF, 199#?-v zborniku ob 90-letnici MF - močno nezanesljiv podatek) a *[[Matej Fischinger]] (FGG, 2021) *[[Alojzij Finžgar]] (PF, 1979) † a *[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] (FA, 2009) *[[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] (FE, 2000) † == G == *[[Peter Gabrijelčič]] (FA, 2018) *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (AGRFT, 2002) † *[[Nina Gale]] (MF, 2019) *[[Ivan Gams]] (FF, 1993) † a *[[Kajetan Gantar]] (FF, 1998) † a *[[Dominik Gašperšič]] (MF, 2021) * [[Ferdo Gestrin]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1987]]) † a *[[Saša Aleksij Glažar]] (PEF, 2018) *[[Josip Globevnik]] (FMF, 2013) a *[[Helga Glušič]] (FF, 2009) † *[[Gustav Gnamuš]] (ALUO, 2013) *[[Karpo Godina]] (AGRFT, 2011) *[[Nada Gogala]] (BF, 1998) † *[[Marija Golden]] (FF, 2019) *[[Ljubo Golič]] (FKKT, 2000) † a *[[Milovan Goljevšček]] (FAGG/FGG, 1979) † *[[Jani Golob]] (AG, 2018) *[[Nataša Golob]] (FF, 2015) *[[Jože Goričar]] (PF, 1979) † a *[[Slavko Goričar]] (AG, 2014) *[[Tomaž Gorjup]] (PEF, 2019) *[[Peter Gosar]] (FNT/FMF, 1994) † a *[[Igor Grabec]] (FS, 2007) a *[[Anton Grad]] (FF, 1981) † a *[[Franc Grad]] (PF, 2017) *[[Janez Grad]] (FU /prej EF/, 2008) * [[Bogo Grafenauer]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1984]]) † a *[[Anton Grčar]] (AG, 2010) *[[Meta Grosman]] (FF, 2010) *[[Zoran Grubič]] (MF, 2017) *[[Mirjan Gruden]] (FE, 1981) † r *[[Marija Gubina]] (MF, 2013) † *[[Mihael Gunzek]] (AG, 1995) † *[[Ludvik Gyergyek]] (FE(RI), 1992) † a == H == *[[Jože Hlebanja]] (FS, 1996) † *[[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]] (BF, 2007) *[[Meta Hočevar]] (AGRFT, 2012) *[[Slavko Hodžar]] (FERI, 1987) † r * [[Janez Höfler]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) a *[[Hilda Horak]] (AG, 1994) † *[[Matija Horvat]] (MF, 2002) † a *[[Janez Hribar]] (BF, 2017) † *[[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] (PEF, 2007) *[[Tine Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] (FF, 2009) a == I == *[[Albin Igličar]] (PF, 2015) *[[Svetozar Ilešič]] (FF, 1977) † a *[[Andrej Inkret]] (AGRFT, 2008) † a == J == *[[Božidar Jakac]] (ALU, 1979) † a *[[Aleš Jan]] (AGRFT, 2019) *[[Miha Janc]] (BF, 2013) *[[Franc Janežič]] (BF, 1988) † *[[Branka Javornik Cregeen]] (BF, 2019) *[[Janez Ivan Jazbec]] (VF, 2009) † *[[Frane Jerman]] (FF, 1998) † *[[Matjaž Jeršič]] (FF, 2002) *[[Maca Jogan]] (FDV, 2000) *[[Janez Juhant]] (TEOF, 2015) *[[Stane Južnič]] ([[FDV]], 1997) † == K == *[[Filip Kalan Kumbatovič]] (AGRFT, 1978) † a *[[Zdenko Kalin]] (ALU, 1986) † a *[[Miroslav Kališnik]] (MF, 1996) † *[[Vinko Kambič]] (MF, 1990) † a *[[Dušan Karba]] (FNT/FFA, [[1986]]) † *[[Rihard Karba]] (FE, 2009) *[[Jože Kastelic]] (FF, 1994) † *[[Slavka Kavčič]] (EF, 2009) *[[Marija Kavkler]] (PEF, 2019) *[[Gabrijel Kernel]] (FMF, 2000) a *[[Marko Kerševan]] (FF 2010) *[[Andrej Kirn]] (FDV, 2004) *[[Vladimir Klemenčič]] (FF, 1997) † *[[Florjan Klofutar|Florjan (Cveto) Klofutar]] (BF, 2001) *[[Matjaž Klopčič]] (AGRFT, 2005) † *[[Boris Kobe]] (FA(GG), 1979) † *[[Peter Kobe]] (PF, 1987) † *[[Valentina Kobe]] (MF, 1989) † *[[Gregor Kocijan]] (PEF, 1999) † *[[Andreja Kocijančič]] (MF, 2010) † r *[[Rudi Kocjančič]] (FU, 2013) *[[Franjo Kočevar]] (FNT/[[NTF]], 1979) † *[[Marijan Kočevar]] (FKKT, 2020) *[[Dušan Kodek]] (FRI, 2016) *[[Alojz Kodre|Alojz (Franc) Kodre]] (FMF, 2013) *[[Bogdan Kolar]] (TEOF, 2021) *[[Zinka Kolarič]] (FDV, 2017) *[[Jože Koller]] (FKKT, 2013) *[[Tine Koloini|Tine (Valentin) Koloini]] (FKKT, 2007) † *[[Polonca Končar]] (PF, 2015) *[[Aleksander Konjajev]] (BF, 1988) † *[[Marjan Kordaš]] (MF, 1999) a *[[Aleksandra Kornhauser]] (NTF, 2000) † *[[Tomo Korošec]] (FDV, 2008) † *[[Viktor Korošec]] (PF, 1980) † a *[[Mile Korun]] (AGRFT, 2011) *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (FF, 1999) a *[[Igor Košir]] (AGRFT, 2012) *[[Blaženka Košmelj]] (EF, 2001) † *[[Franček Kovačec]] (FS, 1981) † *[[Andrej Kovačič]] (EF, 2019) *[[Jernej Kozak]] (FMF, 2013) *[[Franc Kozjek]] (FFA, 2001) *[[Boris Kožuh]] (FF, 2008) *[[Alojz Kralj]] (FE, 1998) a, r *[[Ana Krajnc]] (FF, 2002) *[[Boža Krakar Vogel]] (FF, 2019) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (PF, 2017) a *[[Jože Krašovec]] (TEOF, 2020) a *[[Bojan Kraut]] (FS, 1977) † *[[Aleš Krbavčič]] (FFA, 2005) *[[Ivan Kreft]] (BF, 2017) a *[[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (AG, 1995) † a *[[Slavko Kremenšek|Slavko (Vekoslav) Kremenšek]] (FF, 2010) *[[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (PF, 2003) r *[[Stanko Kristl]] (FA, 2020) a *[[Ciril Kržišnik]] (MF, 2015) *[[Anton Kuhelj]] (FNT/FMF, 1976) † a, r, dr.hc. *[[Sonja Kump]] (FF, 2017) *[[Jurij Kunaver]] (FF, 2005) *[[Primož Kuret]] (AG, 2005) † *[[Ivan Kuščer]] (FNT/FMF, 1985) † *[[Gorazd Kušej]] (PF, 1979) † a *[[Rudi Kyovsky]] (PF, 1979) † a == L == *[[Jakob Lamut]] (NTF, 2014) *[[Dušan Lasič]] (FE, 1979) † *[[Ivan Lavrač]] (EF, 1983) † a *[[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] (FKKT, 2019) *[[Drago Lebez]] (BF, 1997) † *[[Lojze Lebič]] (FF, 2018) a *[[Savo Leonardis]] (FE, 2003) † *[[Jože Levstik]] (BF, 1980) † *[[Miha Likar]] (MF, 1996) † *[[Marijan Lipovšek]] (AG, 1994) † *[[Franc Lobnik]] (BF, 2011) *[[Franc Ločniškar]] (BF, 1991) † *[[Tine Logar|Tine (Valentin) Logar]] (FF, 1984) † a *[[Tomaž Lorenz]] (AG, 2015) † *[[Franc Lovrenčak]] (FF, 2021) *[[Jana Lukač Bajalo]] (FFA, 2010) == M == *[[Saša Mächtig|Saša Janez Mächtig]] (ALUO, 2013) *[[Jadran Maček]] (FKKT, 2018) *[[Jože Maček]] (BF, 1997) a *[[Peter Maček]] (BF, 2018) *[[Stanislav Mahkota]] (MF, 1979) † *[[Viljan Mahnič]] (FRI, 2020) *[[Edi Majaron|Edi (Edvard) Majaron]] (PEF, 2015) *[[Bojan Majes]] (FGG, 2014) *[[Janez Malačič]] (EF, 2019) *[[Barica Marentič Požarnik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) *[[Marko Marin]] (AGRFT, 2007) † *[[Črt Marinček]] (MF, 2018) *[[Miloš Marinček]] (FGG, 1998) † *[[Ljubo Marion]] (MF, 2016) *[[Ljubica Marjanovič Umek]] (FF, 2018) *[[Janez Marušič|Janez (Ivan) Marušič]] (BF, 2012) *[[Andrej Mašera]] (MF, 2007) *[[Drago Matko]] (FE, 2015) *[[Zdenko Medveš]] (FF, 2009) *[[France Megušar]] (BF, 2004) † * [[Vasilij Melik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1991]]) † a *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] (FF, 1991) † *[[Jože Mencinger]] (PF, 2014) a, r *[[Viljem Merhar]] (EF, 2001) *[[Blaž Mesec]] (FSD, 2011) *[[Pavel Mihelčič]] (AG, 2012) *[[France Mihelič]] (ALU, 1979) † *[[Edo Mihevc]] (FA(GG), 1985) † *[[Erika Mihevc Gabrovec]] (FF, 1995) † *[[Tjaša Miklič]] (FF, 2008) * [[Metod Mikuž]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1981]]) † *[[Janez Milčinski]] (MF, 1983) † a, r *[[Lev Milčinski]] (MF, 1989) † a *[[Marjan Milohnoja]] (VF, 1999) † *[[Cveta Mlakar]] (EF, 2005 ali 2006?) † *[[Dušan Mlakar]] (AGRFT, 2013) *[[Miloš Mlejnik]] (AG, 2017) *[[Zdravko Mlinar]] (FDV, 1998) a *[[Dušan Mlinšek]] (BF, 1992) † *[[Heli Modic]] (EF?/FSPN=FDV, 1978) † *[[Roman Modic]] (FNT/FKKT, 1982) † r *[[Anton Moljk]] (FNT/FMF, 1999-posthumno) † *[[Janez Možina]] (FS, 2021) *[[Stane Možina]] ([[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|EF]], [[2006]]) † *[[Nežka Mramor Kosta]] (FRI, 2019) *[[Aleš Mrhar]] (FFA, 2019) *[[Ivo Mršnik|Ivo (Ivan Alojz) Mršnik]] (PEF, 2011) *[[Ivan Mrzel]] (VF, 2016) *[[Vladimir Murko]] (PF, 1980) † *[[Janek Musek]] (FF, 2015) * [[Vladimir Braco Mušič]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]]?/FA, [[2006]]) † == N == *[[Anton Nanut]] (AG, 2011) † *[[Dušan Nećak]] (FF, 2015) *[[Albina Nećak-Lük]] (FF, 2009) *[[Franc Viktor Nekrep]] (BF, 2009) *[[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (MF, 1978) † a *[[Ranko Novak]] (ALUO, 2020) *[[Vilko Novak]] (FF, 1994) † == O == *[[Drago Ocepek]] (NTF, 1993) † *[[Anton Ocvirk]] (FF, 1978) † a *[[Drago Karl Ocvirk]] (TEOF, 2013) * [[Anton Ogorelec]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]](RI), [[1992]]) † *[[Dušan Ogrin]] (BF, 2002) † *[[France Oražem]] (TEOF, 1998) † *[[Bojan Orel]] (FRI, 2021) *[[Janez Orešnik]] (FF, 2011) a *[[Martina Orožen]] (FF, 2016) *[[Vladimir Osolnik]] (FF, 2020) *[[Radko Osredkar]] (FRI, 2012) == P == *[[Mirko Pak]] (FF, 2005) *[[Boris Paternu]] (FF, 1994) † a *[[Andrej Paulin]] (NTF, 2007) † *[[Jernej Pavšič]] (NTF, 2019) *[[Slavko Pečar]] (FFA, 2012) *[[Vid Pečjak]] (FF, 1998) † *[[Hubert Pehani]] (MF, 1989) † *[[Stane Pejovnik|Stane (Radovan Stanislav) Pejovnik]] (FKKT, 2016) r *[[Janez Peklenik]] (FS, 1996) † a, r * [[Peter Petek]] (FNT>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|PEF]], [[2006]]) *[[Stojan Petelin]] (FPP, 2020) *[[Tea Petrin]] (EF, 2014) *[[Marko Petkovšek]] (FMF, 2021) *[[Krešimir Petrovič]] (FŠ, 2001) † *[[Vladimir Pezdirc]] (ALUO, 2018) *[[Lovrenc Pfajfar]] (EF, 2012) *[[Boris Pihlar]] (FKKT, 2013) *[[Nada Pipan]] (MF, 1997) † * [[Simon Pirc]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) *[[Marjan Plaper]] (FE(RI), 1989) † *[[Božo Plesničar]] (FKKT, 2005) *[[Dušan Plut]] (FF, 2015) *[[Rudolf Podgornik]] (FMF, 2020) *[[Azra Pogačnik]] (VF, 2018) *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marijan Pogačnik]] (ALU, 1986) † *[[Milan Pogačnik]] (VF, 2017) *[[Breda Pogorelec]] (FF, 1998) † *[[Franc Pohleven]] (BF, 2017) *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (PF, 2012) *[[Slovenko Polanc]] (FKKT, 2015) *[[Marko Polič]] (FF, 2019) *[[Pavel Poredoš]] (MF, 2018) *[[Vekoslav Potočnik]] (EF, 2007) *[[Vinko Potočnik]] (TEOF, 2018) *[[Janez Prašnikar]] (EF, 2021) *[[Ervin Prelog]] (FS>>FAGG/FGG, 1987) † r *[[Stojan Pretnar]] (PF, 1984) † a *[[Uroš Prevoršek]] (AG, 1989) † *[[Janko Prunk]] (FDV, 2014) *[[Danijel Pučko]] (EF, 2011) *[[Krešimir Puharič]] ([https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/5157/ 2010, EF] & EPF UM, 2017) == R == *[[Darko Radinja]] (FF, 2002) † *[[Rudolf Rajar|Rudolf (Rudi) Rajar]] (FGG, 2008) *[[Atilij Rakar]] (FF, 2003) † *[[Anton Ramovš]] (FNT/NTF, 1994) † *[[Peter Raspor]] (BF, 2020) *[[Božena Ravnihar]] (MF, 1984) † *[[Edvard Ravnikar]] (FA(GG), 1985) † a *[[Tanja Rener]] (FDV, 2016) *[[Jože Resnik]] (BF, 2018) *[[Ciril Ribičič]] (PF, 2018) *[[Ivan Ribnikar]] (EF, 2009) *[[Andrej Rijavec]] (FF, 2004) *[[Rudi Rizman|Rudi (Rudolf) Rizman]] (FF, 2018) *[[Božo Rogelja]] (AG, 2015) *[[Iča Rojšek]] (EF, 2012) *[[Mitja Rosina]] (FNT, 2001) *[[Zdenko Roter]] (FDV, 1991) *[[Blaž Rozman]] (MF, 2013) a *[[France Rozman]] (TEOF, 2000) † *[[Rudi Rozman]] (EF, 2018) *[[Fedja Rupel]] (AG, 2013) † *[[Lado Rupnik|Ladislav (Lado) Rupnik]] (EF, 2002) *[[Viljem Rupnik]] (EF, 2003) *[[Veljko Rus]] (FDV, 2001) † a == S == *[[Miran Saje]] (FGG, 2015) *[[Mitja Saje]] (FF, 2016) *[[Bogomir Sajovic]] (PF, 1996) † *[[Karl Salobir]] (BF, 2005) *[[Vlado Schmidt|Vlado (Vladimir) Schmidt]] (FF, 1978) † *[[Marjan Senjur]] (EF, 2015) † *[[Stanka Setnikar Cankar]] (FU, 2020) *[[France Sevšek]] (ZF, 2019) *[[Nada Sfiligoj]] (FDV, 2001) † *[[Primož Simoniti]] (FF, 2002) † a *[[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] (FF, 1996) † *[[Peter Skalar (likovnik)|Peter Skalar]] (ALUO, 2011) *[[Vinko Skalar]] (PEF, 2003) † *[[Uroš Skalerič]] (MF, 2020) a *[[Aleksander Skaza]] (FF, 2016) *[[Dušan Sket]] (MF, 2005) *[[Janez Sketelj]] (MF, 2014) a *[[Mitja Skubic]] (FF, 1998) † *[[Darko Slavec]] (NTF, 2020) *[[Tomaž Slivnik]] (FE, 2015) *[[Karel Slokan]] (NTF, 1979) † *[[Julija Smole]] (BF, 2005) † *[[Marijan Smolik]] (TEOF, 1998) † *[[Vladimir Smrkolj]] (MF, 2018) * [[Alojzij Slavko Snoj]] ([[Teološka fakulteta v Ljubljani|TEOF]], [[2006]]) *[[Lojze Sočan]] (FDV, 2005) *[[Ciril Sorč]] (TEOF, 2013) *[[Savo Spaić]] (NTF, 2015) * [[Jože Spanring]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]], [[2006]]) † * [[Alojz Srebotnjak]] ([[Akademija za glasbo v Ljubljani|AG]], 1997) † *[[Branko Stanovnik]] (FKKT, 2015) a *[[Tine Stanovnik]] (EF, 2017) *[[Vito Starc]] (MF, 2017) *[[Janez Stepišnik]] (FMF, 2014) *[[Miroslav Stiplovšek]] (FF, 2003) *[[Janko Strel]] (FŠ, 2017) † *[[Anton Stres]] (TEOF, 2005) *[[France Strmčnik]] (FF, 2002) † *[[Maks Strmčnik]] (AG, 2020) *[[Janez Strnad]] (FMF, 2001) † *[[Majda Strobl]] (PF, 1984) † *[[Albert Struna]] (FS, 1979) † r *[[Gabrijel Stupica]] (ALU, 1986) † a *[[Anton Suhadolc]] (FMF, 2002) *[[Saša Svetina]] (MF, 2015) a *[[Marjan Svetličič]] (FDV, 2015) == Š == *[[Andrej Šalehar]] (BF, 2000) *[[Alenka Šelih]] (PF, 2002) a *[[Leon Šenk]] (VF, 1999) † *[[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] (BF, 2004) † *[[Anton Širca]] (MF, 1991) † *[[Alenka Šivic Dular]] (FF, 2014) *[[Jože Škerjanc]] (FKKT, 2000) *[[Dane Škerl]] (AG, 1997) † *[[Mirjam Škrk]] (PF, 2016) *[[Neva Šlibar]] (FF, 2017) *[[Jelka Šmid Korbar]] (FFA, 1999) (tudi Korbar Šmid) *[[Zmago Šmitek]] (FF, 2012) † *[[Franjo Štiblar]] (PF, 2018) *[[Anton Štrukelj]] (TEOF, 2019) *[[Jasna Štrus]] (BF, 2019) *[[Lovro Šturm]] (PF, 2013) † *[[Rajko Šugman]] (FŠ, 2005) *[[Lujo Šuklje]] (FAGG/FGG, 1979) † a *[[Nace Šumi]] (FF, 1996) † *[[Boris Šurbek]] (AG, 2016) == T == *[[Biba Teržan|Ljubinka (Biba) Teržan]] (FF, 2014) a *[[Miha Tišler]] (FKKT, 1996) † a, r, dr.hc *[[Ivan Toličič]] (FF, 1992) † *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] (AG, 2013) *[[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (BF, 2020) *[[Niko Toš]] (FDV, 2015) *[[Milan Trbižan]] (NTF, 2010) † *[[Lojze Trontelj]] (FE, 2001) † *[[Ferdinand Trošt]] (EF, 2002) † *[[Drago Tršar]] (ALUO, 1998) a *[[Marijan Tršar]] (ALUO, 2003) † *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] (EF, 1993) † *[[Danilo Türk]] (PF, 2015) == U == *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (PF, 2010) *[[Drago Ulaga]] (FŠ, 1988) † *[[Mirjana Ule]] (FDV, 2018) a == V == *[[Aleš Vahčič]] (EF, 2020) *[[Rafko Valenčič]] (TEOF, 2003) *[[Janez Valentinčič]] (FA(GG), 1985) † *[[Marko Ivan Valič]] (FPP, 2013) *[[Srečko Vatovec]] (VF, 1981) † *[[Lado Vavpetič]] (PF, 1979) † a *[[Gorazd Vesnaver]] (FKKT, 2012) *[[Ivan Vidav]] (FNT/FMF, 1985) † a *[[Franc Vidergar]] (NTF, 2012) *[[Ada Vidovič Muha]] (FF, 2011) *[[Boštjan Vilfan]] (FRI, 2007) *[[Draško Vilfan]] (MF, 1989 ?; nezanesljiv podatek) † *[[Sergij Vilfan]] (PF, 1993) † a *[[Marjan Veber]] (FKKT, 2017) *[[Mirko Vintar]] (FU, 2017) *[[Jernej Virant]] (FERI/FRI, 1997) † *[[Jože Vižintin]] (FS, 2015) *[[Florijan Vodopivec]] (FGG, 2010) † *[[Katja Vodopivec]] (PF, 1998) † *[[Lojze Vodovnik]] (FE, 1998) † a *[[Dolfe Vogelnik]] (EF, 1982) † r * [[Ignacij Voje]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1996]]) *[[Bogdan Vovk]] (BF, 1977) † *[[Marjan Vozelj]] (MF, 2002) † * [[Jože Vrabec]] ([[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]], [[2006]]) *[[Vitomir Vrbič]] (MF, 2021) *[[France Vreg]] (FSPN/[[FDV]], 1990) † *[[Metka Anka Vrhunc]] (NTF, 2008) *[[Igor Vrišer]] (FF, 1997) † == W == *[[Dragica Wedam Lukić]] (PF, 2012) *[[Tone Wraber|Tone (Anton) Wraber]] (BF, 2010-posthumno) † == Z == * [[Bojan Zabel]] ([[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]], [[1999]]) *[[Lidija Zadnik Stirn]] (BF, 2016) *[[Franc Zadravec]] (FF, 1993) † a *[[Baldomir Zajc]] (FE, 2012) *[[Bojan Zorko]] (VF, 2021) *[[Alojz Zupan]] (AG, 2009) † *[[Marko Andrej Zupan]] (FKKT, 2012) *[[Borut Zupančič]] (FE, 2020) *[[Karel Zupančič]] (PF, 2003) * [[Mirko Zupančič]] (AGRFT, [[2006]]) † *[[Fran Zwitter]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1977]]) † a, r == Ž == *[[Drago Žagar]] (FF, 2012) *[[Vladimir Žakelj]] (MF, 1989) † *[[Miha Žargi]] (MF, 2015) *[[Fran Žižek]] (AGRFT, 2003) † *[[Božidar Žlender]] (BF, 2014) *[[Martina Žmuc Tomori]] (MF, 2016) *[[Branko Žnideršič]] (FAGG/FGG, 1981) † *[[Martin Žnideršič]] (FF, 2000) † *[[Sonja Žorga]] (PEF, 2008) *[[Mihael Žumer]] (FKKT, 2009) *[[Andrej O. Župančič]] (MF, 1979) † a * == Glej tudi == * [[zaslužni profesor]] (emeritus) *[[Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam častnih senatorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] ** ** * {{Uni_LJ}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnosti|Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani|*]] [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Zaslužni profesorji]] se3ws3ujqmvn1uj1gsclp70zqwc9ybs 0 155685 5735309 5133448 2022-08-16T20:06:52Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Duha]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name= Cerkev svetega Duha, Rateče | fullname= | image=<!-- WD --> | location= [[Rateče]] | country = [[Slovenija]] | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[župnijska cerkev]] | functional status= aktivno | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = right | coordinates = <!-- wd --> | groundbreaking= 16. st. | completed date= | founder= | dedication= [[sveti Duh]] | events= | style= | height= | parish= [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | deanery= [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | archdiocese= [[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Rateče - Cerkev sv. Duha <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 25. februar 1987 | refšt= 2215 | občina = Kranjska Gora }} }} '''Cerkev svetega Duha''' v [[Rateče|Ratečah]] je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Rateče Planica|župnije Rateče Planica]]. Cerkev Svetega Duha, ki stoji na slikoviti legi vrh [[grič]]a nad [[vas|vasjo]], ima zvezdasto rebrasto [[obok]]an [[prezbiterij (prostor)|prezbiterij]] iz zgodnjega 16. stoletja. [[Cerkvena ladja|Ladjo]] in [[zvonik]] so prizidali v letih [[1786]] do [[1791]]. Iz tega časa je tudi večina notranje opreme. [[Slika (umetnost)|Slika]] ''Binkošti'', v velikem [[oltar]]ju, ki ga je [[1879]] postavil [[Janez Vurnik]], je delo [[slikar]]a [[Leopold Layer|Leopolda Layerja]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam cerkva v Sloveniji]] {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Rateče]] [[Kategorija:Rateče]] [[Kategorija:Župnija Rateče - Planica]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Rateče]] ak6njcs0s1z1m6tl0l0xtlvq885criu 2 161039 5735555 5729606 2022-08-17T08:06:40Z Octopus 13285 /* Drugo */ urejanje wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Octopus''' |--- |{{Uporabnik kemik}} |--- |{{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-2}} |--- | {{user hr-3}} |--- | {{user sr-3}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|53}} |-- |{{Uporabnik IS|4}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Octopus/DYK|več kot 50]]}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |} Sem upokojen kemijski tehnolog, ki se je po dolgem času spet začel ukvarjati s kemijo. {| |- | [[Slika:Morpho menelaus.png|60px]] | [[Wikipedija:Wiki priznanja|Za]] odličen začetek z obširnimi zgodovinskimi članki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:39, 12. december 2007 (CET) |- | [[Slika:Original_Barnstar.png|60px|left]] | Za delo na zgodovinskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo]].--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:00, 2. julij 2008 (CEST) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran1|komentar=<br>Za [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Veteranska_priznanja|eno leto dejavnega sodelovanja]]. Kar tako naprej! --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:07, 8. december 2008 (CET)}} |- | [[Slika:Dyk25.png|left|60px]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 25.<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:04, 20. december 2008 (CET) |- | [[Slika:Barnstar-atom3.png|left|60px|]] | Za delo na kemijskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Znanstvena zvezda|Znanstveno zvezdo]].<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:05, 3. april 2009 (CEST) |- | [[Slika:Dyk50.png|left|60px|Medalja »Ste vedeli« 50]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 50. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:21, 16. avgust 2010 (CEST) |- | [[Slika:History Barnstar.png|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za delo na zgodovinskih člankih si zaslužiš [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zgodovinska zvezda|Zgodovinsko zvezdo]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:12, 16. september 2010 (CEST) |- | [[Slika:Barnstar-chemistry.PNG|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za tvoje obsežne in strokovne prispevke iz področja kemije, kristalografije in mineralogije, ki so podprti viri, predlogami :)) , ... --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 18:00, 11. november 2010 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran2|komentar=<br>Za nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran3|komentar=<br>Tudi ta nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | [[Slika:Wiki_medal.jpg|60px|left|Medalja izbranega članka]] | Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2009). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:35, 4. februar 2011 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran5|komentar=Še z več zamika, ampak izpustiti jubilejno priznanje se ne bi spodobilo :) Še na dolga leta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:50, 23. april 2013 (CEST)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje neutrudno in poglobljeno delo na zahtevnejših zgodovinskih člankih si zaslužiš zvezdo neumornosti. - [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:36, 16. december 2013 (CET)}} |- | [[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]] | Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:54, 19. november 2014 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje vdano delo ti podeljujem zvezdo neumornosti. --[[Posebno:Prispevki/92.37.97.137|92.37.97.137]] 22:46, 27. oktober 2015 (CET)}} |- | [[Slika:Barnstar_of_Diligence.png|left|60px|Zvezda marljivosti]] | Za vse tvoje izredno delo na Wikipediji, ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zvezda marljivosti|Zvezdo marljivosti]]. -- {{U|Rude}} 19. januar 2017 |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran10|komentar=<br>[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]] kot potrdilo za 10 let prizadevnega dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET)}} |- | [[Slika:Rosetta Barnstar.png|left|60px]] | Za ogromen prevajalski prispevek ti brez dvoma pripada [[Wikipedija:Wiki priznanja#Rosettska zvezda|Rosettska zvezda]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 15. junij 2020 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:03, 16. junij 2021 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:53, 4. junij 2022 (CEST) |} ==Urejal sem== ===Izbrani članki=== [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Benzen]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kisik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Hidrazin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Likija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Magmatska kamnina]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pivo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam mineralov v Sloveniji]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Steklo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vodik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Džingiskan]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sulejman I.]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vasco da Gama]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čagatajski kanat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Jeruzalemsko kraljestvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kijevska Rusija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolsko cesarstvo|Mongolsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osmansko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Partsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Britanija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Dakija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ruski kaganat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Veliki Novgorod]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bitka v Tevtoburškem gozdu]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolski vpadi v Evropo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Tevtonski viteški red]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Prva križarska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Emona]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam rimskih cesarjev]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Roš hašana]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arhimed]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ibn Batuta]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Karel Veliki]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Timur Lenk]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Parni stroj]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Stari Egipt]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rhindov matematični papirus]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ehnaton]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Keops]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Šeši]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Železo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kemijska reakcija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Grigorij Potemkin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Klinopis]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Svinec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mari]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Berat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zenobija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Voda]] ===Kemija, mineralogija, geologija=== [[Alkilacija]] - [[Aluminat]] - [[Aluminij]] - [[Aluminijev acetat]] - [[Aluminijev fluorid]] - [[Aluminijev hidroksid]] - [[Aluminijev karbid]] - [[Aluminijev klorid]] - [[Aluminijev nitrid]] - [[Aluminijev oksid]] - [[Amonijev aluminijev sulfat]] - [[Anizol]] - [[Arzenov bron]] - [[Barijev fluorid]] - [[Blancova klorometilacija]] - [[Borov trifluorid]] - [[Borov trioksid]] - [[Cadetova tekočina]] - [[Clausov proces]] - [[ChEBI]] - [[ChemSpider]] - [[Clemmensenova redukcija]] - [[Davyjeva medalja]] - [[Dekalin]] - [[Dekan (kemija)|Dekan]] - [[Deprotonacija]] - [[Dician]] - [[Dvojčičenje]] - [[Dvoosni mineral]] - [[Enoosni mineral]] - [[Eten]] - [[Etilenglikol]] - [[Felzičnost]] - [[Fenantren]] - [[Ferocen]] - [[Flogistonska teorija]] - [[Flokulacija]] - [[Fosfatni minerali]] - [[Frakcionirana kristalizacija (geologija)]] - [[Friedel-Craftsova reakcija]] - [[Fumarola]] - [[Gabro]] - [[Galun]] - [[Geoda]] - [[Germanijev(II) oksid]] - [[Germanijev(IV) oksid]] - [[Granitporfir]] - [[Granodiorit]] - [[Haber-Boschev proces]] - [[Heksagonalni kristalni sistem]] - [[Hermann–Mauguinova notacija]] - [[Histidin]] - [[Hume-Rotheryjeva pravila]] - [[Idiomorfizem]] - [[Ionski kristal]] - [[Kakodil]] - [[Kalcijev hipoklorit]] - [[Kalcijev oksid]] - [[Kalcijev sulfat]] - [[Kalcijev sulfid]] - [[Kalijev acetat]] - [[Kalijev ferat]] - [[Kalijev galun]] - [[Kalijev hidrogenkarbonat]] - [[Kalijev karbonat]] - [[Kalijev sulfat]] - [[Kamnina]] - [[Karbokation]] - [[Kemijska reakcija]] - [[Kemijsko ravnotežje]] - [[Kislina]] - [[Klasifikacija DANA]] - [[Kloritna skupina]] - [[Kloroform]] - [[Koligativne lastnosti raztopin]] - [[Konkrecija]] - [[Kositrov(II) oksid]] - [[Kositrov dioksid]] - [[Kot 2V]] - [[Kristalografska točkovna skupina]] - [[Kristalni habit]] - [[Kristalografija]] - [[Kubični kristalni sistem]] - [[Kumenski postopek]] - [[Lahar]] - [[Lakolit]] - [[Lava]] - [[Leblancov proces]] - [[Le Chatelierovo načelo]] - [[Litijev hidrid]] - [[Lom (mineralogija)]] - [[Mafičnost]] - [[Magma]] - [[Manganov(II) oksid]] - [[Manganov(VII) oksid]] - [[Manganov dioksid]] - [[Millerjevi indeksi]] - [[Mineraloid]] - [[Amonijev železov(II) sulfat|Mohrova sol]] - [[Molekularna orbitalna teorija]] - [[Monoklinski kristalni sistem]] - [[Mrežna energija]] - [[Naftalen]] - [[Natrijev aluminat]] - [[Natrijev aluminijev sulfat]] - [[Natrijev fluorid]] - [[Natrijev hidroksid]] - [[Natrijev karbonat]] - [[Natrijev oksid]] - [[Natrijev selenit]] - [[Natrijev sulfat]] - [[Natrijev sulfid]] - [[Normativna mineralogija]] - [[Notacija Strukturbericht]] - [[Ogljikov disulfid]] - [[Ogljikov tetraklorid]] - [[Optična aktivnost]] - [[Ortorombski kristalni sistem]] - [[Parcialno taljenje]] - [[Penantit]] - [[Petrologija]] - [[Piroklastični tok]] - [[Plovec]] - [[Plumban]] - [[Polimorfizem (kristalografija)|Polimorfizem]] - [[Propen]] - [[Prostorska skupina]] - [[Protonacija]] - [[Pucolan]] - [[Razkolnost]] - [[Reagent Mecke]] - [[Reverzibilna reakcija]] - [[Schollova reakcija]] - [[Salmiak]] - [[Schotten-Baumannova reakcija]] - [[Selenasta kislina]] - [[Selenov dioksid]] - [[Selenova kislina]] - [[Serpentinit]] - [[Sijaj (mineralogija)|Sijaj]] - [[Singletni kisik]] - [[Skarn]] - [[Schoenfliesova notacija]] - [[Solvayev proces]] - [[Stiren]] - [[Struktura magmatskih kamnin]] - [[Strunzova klasifikacija]] - [[Sulfatni minerali]] - [[Sulfidni mineral]] - [[Svinec]] -[[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfat]] - [[Svinčev(II) karbonat]] - [[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfid]] - [[Svinec]] - [[Taljivost]] - [[Tekoči zrak]] -[[Tetragonalni kristalni sistem]] - [[Tetralin]] - [[Točkovna skupina]] - [[Toluen]] - [[Trahit]] - [[Trdna raztopina]] - [[Trigonalni kristalni sistem]] - [[Triklinski kristalni sistem]] - [[Trimetilaluminij]] - [[Ultramafična kamnina]] - [[Vinska kislina]] - [[Vodikov fluorid]] - [[Vodikov peroksid]] - [[Vodikov sulfid]] - [[Weissov parameter]] - [[Weissov zakon cone]] - [[Vinilacetilen]] - [[Zemljin plašč]] - [[Zincke-Suhlova reakcija]] - [[Znižanje tališča]] - [[Zvišanje vrelišča]] - [[Železo]] - [[Železov(II) klorid]] - [[Železov(III) klorid]] - [[Železov(II) oksid]] - [[Železov(II,III) oksid]] - [[Železov(III) oksid]] - [[Železov sulfid]] - [[Železov(II) sulfid]] - [[Žveplasta kislina]] - [[Žveplov monoksid]] ;'''Minerali''' [[Abellait]] - [[Adamit]] - [[Alunit]] - [[Alunogen]] - [[Anhidrit]] - [[Argutit]] - [[Arkanit]] - [[Bertierit]] - [[Bledit]] - [[Boracit]] - [[Boulangerit]] - [[Celestin (mineral)|Celestin]] - [[Čermigit]] - [[Enargit]] - [[Enstatit]] - [[Epsomit]] - [[Fulgurit]] - [[Gejlusit]] - [[Getit]] - [[Gibsit]] - [[Glauberit]] - [[Glinenec]] - [[Granat]] - [[Grinokit]] - [[Grosular]] - [[Gumit]] - [[Halit]] - [[Halkantit]] - [[Halkopirit]] - [[Halkozin]] - [[Halotrihit]] - [[Hamozit]] - [[Hanksit]] - [[Hematit]] - [[Hemimorfit]] - [[Heulandit]] - [[Hidrocinkit]] - [[Hrizoberil]] - [[Hrizokola]] - [[Idrijalin]] - [[Ilit]] - [[Jokokuit]] - [[Kalcit]] - [[Kalicinit]] - [[Kalinit]] - [[Kamacit]] - [[Kaolinit]] - [[Karneol]] - [[Kasiterit]] - [[Kazolit]] - [[Keratofir]] - [[Kianit]] - [[Kirit]] - [[Klarkeit]] - [[Klinocojzit]] - [[Klinoklor]] - [[Kolumbit]] - [[Korderoit]] - [[Kovelin]] - [[Krizotil]] - [[Kromit]] - [[Ksenolit]] - [[Labradorit]] - [[Lazurit]] - [[Leadhillit]] - [[Lepidokrokit]] - [[Lepidolit]] - [[Levcit]] - [[Limonit]] - [[Litargit]] - [[Livingstonit]] - [[Lizardit]] - [[Lojevec]] - [[Lopolit]] - [[Maghemit]] - [[Magnezit]] - [[Manganozit]] - [[Margarit]] - [[Markazit]] - [[Masikot]] - [[Melit]] - [[Mendozit]] - [[Mezolit]] - [[Miloševičit]] - [[Mirabilit]] - [[Molibdenit]] - [[Molizit]] - [[Montmorijonit]] - [[Monzonit]] - [[Muskovit]] - [[Natrit]] - [[Natrolit]] - [[Natron]] - [[Nefrit]] - [[Nepouit]]- [[Nimit]] - [[Nortupit]] - [[Obsidijan]] - [[Oldhamit]] - [[Oligoklaz]] - [[Olivenit]] - [[Ortoklaz]] - [[Otunit]] - [[Paligorskit]] - [[Penantit]] - [[Pentahidrit]] - [[Peridotit]] - [[Periklaz]] - [[Pirofilit]] - [[Piroksen]] - [[Piroluzit]] - [[Piromorfit]] - [[Pirop]] - [[Pirotit]] - [[Pirsonit]] - [[Plagioklaz]] - [[Plesit]]- [[Plumbokalcit]] - [[Polihalit]] - [[Portlandit]] - [[Propen]] - [[Psilomelan]] - [[Ravatit]] - [[Realgar]] - [[Riolit]] - [[Romeit]] - [[Sanidin]] - [[Sasolit]] - [[Serpentin]] - [[Sfalerit]] - [[Siderit]] - [[Siderotil]] - [[Sienit]] - [[Singenit]] - [[Silvin (mineral)|Silvin]] - [[Smitsonit]] - [[Sodalit]] - [[Soddiit]] - [[Spesartin]] - [[Stavrolit]] - [[Taenit]] - [[Tamarugit]] - [[Tenantit]] - [[Tenardit]] -[[Termonatrit]] - [[Tetralin]] - [[Trahit]] - [[Tremolit]] - [[Troilit]] - [[Turkiz]] - [[Uraninit]] – [[Uranofan]] - [[Uvarovit]] - [[Valentinit]] - [[Vanthofit]] - [[Variscit]] - [[Vaterit]] - [[Volastonit]] - [[Vulfenit]] - [[Vustit]] ===Biografije=== '''A'''<br> [[Abd al-Malik ibn Marvan]] - [[Abd Al Rahman II.]] - [[Abdel Latif]] - [[Abdelkerim Astrahanski]] - [[Abdi-Aširta]] - [[Abdulah ibn al-Zubejr]] - [[Abdul Hamid I.]] - [[Richard Abegg|Abegg, Richard]] - [[Abisare]] - [[Abu Said]] - [[Adad-nirari III.]] - [[Ada Karijska]] - [[Adalgis]] - [[Adalgizel]] - [[Adelajda del Vasto]] - [[Ademar Monteilski]] - [[Adur Narseh]] - [[Adžib]] - [[Agafija Svjatoslavovna]] - [[Agila I.]] - [[Agilmond]] - [[Agilulf]] - [[Agneza Antioška]] - [[Agneza Babenberška]] - [[Agron]] - [[Aha]] - [[Ahhotep I.]] - [[Ahhotep II.]] - [[Ahmoz I.]] - [[Ahmoz-Meritamon]] - [[Amenhotep I.]] - [[Ahmed I.]] - [[Ahmed II.]] - [[Ahmed ibn Fadlan]] - [[Ahmed bin Kučuk]] - [[Ahmed ibn Rustah]] - [[Ahotepre]] - [[Ahtum]] - [[Aj (faraon)|Aj]] - [[Aj I.]] - [[Aj Ata]] - [[Ajo]] - [[Ajstulf]] - [[Akija]] - [[Ak Kubek]] - [[Alalngar]] - [[Alarik II.]] - [[Alberada Buonalberška]] - [[Albert iz Aachna]] - [[Alboin]] - [[Alboin Spoletski]] - [[Alara]] - [[Algu]] - [[Al-Tabari]] [[Ardarik]] - [[Ardašir II.]] - [[Aldimir]] - [[Aleksander II. Gika]] - [[Aleksander Balas]] - [[Aleksander Sever]] - [[Aleksander Sucu]] ‎- [[Aleksej I. Komnen]] - [[Aleksej II. Komnen]] - [[Aleksej III. Angel]] - [[Aleksej IV. Angel]] - [[Aleksej V. Dukas]] - [[Al Hakam II.]] - [[Ali-paša Rizvanbegović|Ali-paša Rizvanbegović]] - [[Ahemen]] - [[Aleksander IV. Makedonski]] - [[Ali (kalif)]] - [[Alulim]] - [[Amalarik]] - [[Ambagaj kan]] - [[Ali Kušči]] - [[Alulim]] - [[Aluvamna]] - [[Amanikatašan]] - [[Amanišaketo]] - [[Amanitore]] - [[Amdžazade Koprulu Husein Paša]] - [[Amenemhet I.]]- [[Amenemhet II.]] - [[Amenemhet III.]] - [[Amenemhet IV.]] - [[Amenemhet V.]] - [[Amanirena]] - [[Aminu]] - [[Amenemhet VI.]] - [[Amenemhet VII.]] - [[Amenemope]] - [[Amenhotep II.]] - [[Amenija]] - [[Ameni Kemau]] [[Amhotep I.]] - [[Amijan Marcelin]] - [[Amirtej |Amirtej]] - [[Amitis]] - [[Ami-Saduka]] - [[Amalasunta]] - [[Amu (faraon)]] - [[Amuna]] - [[Ana Dalasena]] - [[Ana Jagelo]] - [[Ana Komnena]] - [[Ana Neda]] - [[Anastazij I. Dikor]] - [[Anastazij II.]] - [[Ana Ogrska]] - [[Ana Terter]] - [[Anather]] - [[Andragacij]] - [[Andrej II. Ogrski]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronik III. Paleolog]] - [[Andronik IV. Paleolog]] - [[Andronik V. Paleolog]] - [[Anita (hetitski kralj)]] - [[Ansud]] - [[Antioh I. Soter]] - [[Antioh II. Teos]] - [[Antioh III. Veliki]] - [[Antioh IV. Epifan]] - [[Anlamani]] - [[Antioh V. Eupator]] - [[Antioh VI. Dioniz]] - [[Antioh VII. Sidet]] - [[Antioh, sin Selevka IV.]] - [[Ankvenefer]] - [[Antipater]] - [[Antonie din Popești]] - [[Antonin Pij]] - [[Anzegizel]] - [[Apepi I.]] - [[Apiašal]] - [[Apijan]] - [[Apepi I.]] - [[Apil-kin]] - [[Aplahanda]] - [[Ardabur]] - [[Arda Armenska]] - [[Ardahšir I.]] - [[Ardahšir II.]] - [[Argišti I.]] - [[Arijaramna]] - [[Arijarat I. Kapadoški]] - [[Arijarat IV. Kapadoški]] - [[Arikbek]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Aripert II.]] - [[Ariulf]] - [[Arkadij]] - [[Arkamani]] - [[Arminij]] - [[Arnulf iz Metza]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Arnuvanda II.]] - [[Arnuvanda III.]] - [[Aron Bolgarski]] - [[Arsam]] - [[Arsak I.]] - [[Arsinoja I.]] - [[Arsinoja II.]] - [[Arslan Kasimski]] - [[Artaban I.]] - [[Artaban II.]] - [[Artaban III.]] - [[Artaban IV.]] - [[Artaban V.]] - [[Artabazd]] - [[Artakserks I.]] - [[Artakserks II.]] - [[Artakserks III.]] - [[Artakserks IV.]] - [[Artašumara]] - [[Artatama I.]] - [[Artatama II.]] - [[Artemizija II. Karijska]] - [[Artistona]] - [[Asarhadon]] - [[Asinum]] - [[Asparuh]] - [[Astjag]] - [[Ašikpašazade]] - [[Ašur-nadin-ahe II.]] - [[Ašur-dan III.]] - [[Ašur-dugul]] - [[Ašur-etil-ilani]] - [[Ašur-nadin-šumi]] - [[Ašurnasirpal II.]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal (general)|Atal]] - [[Atalarik]] - [[Atanagild]] - [[Atanarik]] - [[Atosa]] - [[Autari]] - [[Avitohol]] - [[Avrelijan]] - [[Avrelij Viktor]] - [[Asad ibn al-Furat]] - [[Aspar]] - [[Asparuh]] - [[Ašer]] - [[Ašur-ubalit I.]] - [[Ašur-ubalit II.]] - [[Ata-Malik Džuvejni]] - [[Atanazij Atoški]] - [[Atis]] - [[Audoin]] - [[Aziru]] '''B'''<br> [[Ba (faraon)|Ba]] - [[Baba Tahir]] - [[Bahram I.]] - [[Bahram II.]] - [[Bahram III.]] - [[Bahram IV.]] - [[Bajazid II.]] - [[Bajdad]] - [[Bajdar]] - [[Baka]] - [[Balaj]] - [[Balbin]] - [[Balduin I. Konstantinopelski]] - [[Balduin II. Courtenayski]] - [[Balduin Saria]] - [[Balomar]] - [[Baltadži Mehmed Paša]] - [[Barbara Zapolja]] - [[Bardilis]] - [[Basarab I. Vlaški|Basarab I.]] - [[Basarab III. Vlaški]] - [[Batu kan]] - [[Bazilij II.]] - [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]] - [[Carl Josef Bayer|Bayer, Carl Josef]] - [[Bebiank]] - [[Bebnum]] - [[Béla IV. Ogrski]] - [[Belaur]] - [[Bel-bani]] - [[Belek Gazi]] - [[Belgudej]] - [[Bel-ibni]] - [[Belizar]] - [[Belšazar]] - [[Berenika I.]] - [[Berenika II.]] - [[Friedrich Bergius|Bergius, Friedrich]] - [[Claude Louis Berthollet|Berthollet, Claude Louis]] - [[Johannes Nicolaus Brönsted]] - [[Rasmus Bartholin|Bartholin, Rasmus]] - [[Batbajan]] - [[Baton I.]] - [[Baton Dalmatski]] - [[Baton Dardanski]] - [[Berhar]] - [[Berke]] - [[Pierre Berthier|Berthier, Pierre]] - {{sortname|Marcellin|Berthelot|}} - [[Bertrada Laonska]] - [[Bitjus]] - [[Bizas]] - [[Boleslav IV. Kodravi]] - [[Bona Sforza]] - [[Boris I. Bolgarski]] - [[Boris II. Bolgarski]] - [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerov, Aleksander Mihajlovič]] - [[Bagrat IV. Gruzijski]] - [[Bahram Čobin]] - [[Bajazid I.]] - [[Baldvin I. Jeruzalemski]] - [[Béla III.]] - [[Bodončar]] - [[Bohemond I. Antioški]] - [[Boleslav II. Poljski]] - [[Bonifacij I. Montferraški]] - [[Boril]] - [[Norman Levi Bowen|Bowen, Norman Levi]] - [[Břetislav I.]] - [[Brunhilda Avstrazijska]] - [[Burebista]] - [[Buri (Džingiskanov pravnuk)|Buri ]] [[Burnaburiaš II.]] '''C'''<br> [[Michel-Eugène Chevreul|Chevreul, Michel-Eugène]] - {{sortname| Louis Claude | Cadet de Gassicourt |}} - [[Ciriaco de' Pizzicolli]] '''Č'''<br> [[Čagataj]] - [[Čandarli Ali Paša]] '''D'''<br> [[Dagobert I.]] - [[Dagobert II.]] - [[Dagobert III.]] - [[Dagobert iz Pise]] - [[Danijar]] - [[Dan I. Vlaški]] - [[Danilo Apostol]] - [[Darajan I.]] - [[Darajan II.]] - [[Darej II.]] - [[David Bolgarski]] - [[Decij]] - [[Dedumoz I.]] - [[Dedumoz II.]] - [[Dejok]] - [[Demetrij I. Soter]] - [[Demetrij II. Nikator]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Den (faraon)]] - [[Derviš Ali Astrahanski]] - [[Henri Sainte-Claire Deville|Deville, Henri Sainte-Claire]] - [[Devlet I. Geraj]] - [[Devlet II. Geraj]] - [[Deziderij Langobardski]] - [[Didij Julijan]] - [[Dimitrij Cantemir]] - [[Diodor Sicilski]] - [[Decebal]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Deziderata Langobardska]] - [[Diadumenijan]] - [[Dinokrat]] - [[Djer]] - [[Djet]] - [[Dju]] - [[Dmitro Višnevecki]] - [[Domald Sidraški]] - [[Domicijan]] - [[Drman in Kudelin]] - [[Dukas]] - [[Dumnoriks]] - [[Dumuzid Pastir]] - [[Dumuzid Ribič]] - [[Džamšid]] - [[Džanaj]] - [[Džedefptah]] - [[Džedefre]] - [[Džedheperu]] - [[Džedkare]] - [[Džedkare II.]] - [[Džehuti]] - [[Džoči]] - [[Đurađ Branković]] - [[Džamasp]] - [[Džangali]] - [[Džezajirli Gazi Hasan Paša]] '''E'''<br> [[Ebroin]] - [[Edigej]] - [[Einhard]] - [[Eldžigidej]] - [[Elizabeta Granovska]] - [[Elizabeta Korvin]] - [[Elmas Mehmed Paša]] - [[Emerik Ogrski]] - [[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]] - [[Emisum]] - [[Enmerkar]] - [[Enheduana]] - [[Enlil-nadin-apli]] - [[Enmebaragesi]] - [[En-men-gal-ana]] - [[En-men-lu-ana]] - [[En-nun-tarah-ana]] - [[En-sipad-zid-ana]] - [[Enšakušana]] - [[Epulon]] - [[Erarik]] - [[Erhinoald]] - [[Eriba-Adad I.]] - [[Erik XIV. Švedski]] - Erišum I. - [[Erišum II.]] - [[Erlik]] - [[Ermanarik]] - [[Ernah]] - [[Esagil-kin-apli]] - [[Eumen II.]] - [[Evdokija Makrembolitissa]] - [[Eurik]] - [[Evnapij]] - [[Evtropij]] '''F'''<br> [[Faramond]] - [[Fastrada]] - [[Fatima Sultan]] - [[Feliks Akvitanski]] - [[Filip Arabec]] - [[Filip II.]] - [[Filip II. Francoski]] - [[Filip II. Makedonski]] - [[Filip III. Makedonski]] - [[Filipik Bardan]] - [[Filip Švabski]] - [[Filon iz Biblosa]] - [[Florijan (rimski cesar)]] - [[Fraat I.]] - [[Flavij Bauton]] - [[Fraat II.]] - [[Fraat III.]] - [[Fraat IV.]] - [[Fraat V.]] - [[Fraort]] - [[Fredegunda]] - [[Friapatij]] - [[Friderik VI. Danski]] - [[Charles Friedel|Friedel, Charles]] - [[Fulcher iz Chartresa]] - [[Fulko Neuillyjski]] '''G'''<br> [[Gaj Kasij Longin]] - [[Galien]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Galsvinta]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Gautier Sans-Avoir]] - [[Gavril Radomir]] - [[Gazi Husrev-beg]] - [[Gebhard Leberecht von Blücher]] - [[Gencij]] - [[Gentile Bellini]] - [[Georgij Kedren]] - [[Germanik]] - [[Publij Septimij Geta|Geta]] - [[Gilgameš]] - [[Gizela (hčerka Pipina Malega)|Gizela ]] - [[Gezalek]] - {{sortname|Johann Rudolf|Glauber|}} - [[Godan kan]] - [[Godfrej Bouillonski]] - [[Goffredo Malaterra]] - [[Gordijan I.]] - [[Gordijan III.]] - [[Gostun]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotfrid Alemanski]] - [[Gregor I. Gika]] - [[Victor Grignard|Grignard, Victor]] - [[Grimoald I.]] - [[Grimoald Bavarski]] - [[Gudea]] - [[Gujuk]] - [[Gungunum]] - [[Guntram]] - [[Gustav III. Švedski]] - [[Gustav IV. Adolf Švedski]] - [[Gustav Trolle]] - [[Gustav Vasa]] '''H'''<br> [[Hadži I. Geraj]] - [[Hajan]] - [[Hajredin Barbarosa]] - [[Haju]] - [[Hajdu kan]] - [[Hakor]] - [[Halil Sultan]] - [[Hamudi]] - [[Hamurabi I. Jamhadski]] - [[Hamurabi III. Jamhadski]] - [[Hamure]] - [[Hanibal Gisko]] - [[Hanibalijan]] - [[Hanon (Hanibalov sin)]] - [[Hantili I.]] - [[Hantili II.]] - [[Hanun-Dagan]] - [[Harald II. Danski]] - [[Haribert I.]] - [[Haribert II.]] - [[Harsiesi]] - [[Hasan Paša Predojević]] - [[Hasdrubal Barka]] - [[Hatice Sultan]] - [[Hatušili I.]] - [[Hatušili II.]] - [[Hatušili III.]] - [[Hekatomen]] - [[Helena Anžujska]] - [[Helena Bolgarska]] - [[Helena Dragaš]] - [[Helena Znojmska]] - [[Hendžer]] - [[Henrik Flandrijski]] - [[Herenij Etrusk]] - [[Herod Agripa I.]] - [[Paul Héroult|Héroult, Paul]] -‎ [[Hieron II.]] - [[William Higgins (kemik)|Higgins, William]] - [[Hilbudij]] - [[Hildebert I.]] - [[Hildebert II.]] - [[Hildebert III.]] - [[Hildebert Posvojeni]] - [[Hildegarda Vinzgauska]] - [[Hilderik I.]] - [[Hilderik II.]] - [[Hilderik III.]] - [[Hilperik Akvitanski]] - [[Hilperik I.]] - [[Hilperik II.]] - [[Himiltruda]] - [[Hirkan II.]] - [[Histasp]] - [[Hölun]] - [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] - [[Hor I.]] - [[Hor II.]] - [[Horemheb]] - [[Hormizd I.]] - [[Hormizd I. Kušanšah]] [[Hormizd II.]] - [[Hormizd IV.]] - [[Hormizd V.]] - [[Hor Ptič]] - [[Hotepsekemvi]] - [[Horunefer]] - [[Hostilijan]] - [[Hsekiu]] - [[Hudžefa I.]] - [[Hugbert Bavarski]] - [[Hulegu]] - [[Hunald Akvitanski]] - [[Huni]] - [[Hutula kan]] - [[Huzija I.]] - [[Huzija II.]] '''I'''<br> [[Ibak]] - [[Ibal-pi-el II.]] - [[Ibbi-Sipiš]] - [[Iblul-Il]] - [[Ibn Abd al-Hakam]] - [[Ikun-Šamaš]] - [[Iku-Šamagan]] - [[Ila-kabkabu]] - [[Iški-Mari]] - [[Ibbit-Lim]] - [[Ibiau]] - [[Ibn al-Faqih]] - [[Ibor]] - [[Ibrahim I.]] - [[Ibrahim Kazanski]] - [[Idi-ilum]] - [[Idriej]] - [[Ijibhentre]] - [[Ikun-Mari]] - [[Ikunum]] - [[Ilirij]] - [[Ilu-šuma]] - [[Igriš-Halam]] - [[Ildibad]] - [[Ili-Išar]] - [[Ilham]] - [[Imiremeša]] - [[Immeja]] - [[Ini I.]] - [[Ini II.]] - [[Indilima]] - [[Ined]] - [[Ini II.]] - [[Intef]] - [[Intef I.]] - [[Intef II.]] - [[Intef III.]] - [[Intef IV.]] - [[Intef V.]] - [[Intef VI.]] - [[Intef VII.]] - [[Iptar-Sin]] -[[Irena Atenska]] - [[Irena Dukas]] - [[Iri-Hor]] - [[Isa Čelebi]] - [[Iset]] - [[Islam III. Geraj]] - [[Išgum-Adu]] - [[Išme-Dagan]] - [[Ištub-Ilum]] - [[Ivajlo]] - [[Ivan Aleksander]] - [[Ivan Asen I.]] - [[Ivan Asen II.]] - [[Ivan Asen III.]] - [[Ivan I. Cimisk]] - [[Ivan Hunyadi, ban Severina|Ivan Hunyadi mlajši]] - [[Ivan Šišman]] - [[Ivan Vladislav]] - [[Ivan Zapolja]] -[[Irkab-Damu]] - [[Isar-Damu]] - [[Išbi-Era]] - [[Ištub-Išar]] - [[Iufni]] - [[Ivan II. Komnen]] - [[Ivan III. Švedski]] - [[Ivan V. Paleolog]] - [[Ivan VI. Kantakuzen]] - [[Ivan VII. Paleolog]] - [[Ivan Briennski]] - [[Ivan Skilica]] - [[Ivan Štefan]] - [[Ivan Vihovski]] - [[Izabela I. Jeruzalemska]] - [[Ivan Mazepa]] - [[Ivan Zonara]] - [[Izak I. Komnen]] - [[Izak II. Angel]] '''J'''<br> [[Jadegar Mohamed |Jadegar Mohamed]] - [[Jagid-Lim]] - [[Jahdun-Lim]] - [[Jarim-Lim I.]] - [[Jazkur-el]] - [[Jakareb]] - [[Jakbim]] - [[Jakubher]] - [[Jamu]] - [[Jasmah-Adad]] - [[Jazdegerd I.]] - [[Jazdegerd III.]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Jerónimo de Ayanz y Beaumont]] - [[Jer Tanrı]] - [[Jesugej]] - [[Jesu Mongke]] - [[Jolanda Courtenayska]] - [[Jolanda Flandrijska]] - [[Jordan I. Kapuanski]] - [[Jordan (zgodovinar)]] - [[Joscelin I. Edeški]] - [[Jovan Nenad]] - [[Jožef II. Konstantinoplski]] - [[Jožef Genezij]] - [[Judita Habsburška]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[Jurij I. Terter]] - [[Jurij II. Terter]] - [[Jurij Dolgoroki]] - [[Jurij Duka]] - [[Jurij Gika]] - [[Justin I.]] '''K'''<br> [[Kaa]] - [[Kaba]] - [[Kabul kan]] - [[Kadan]] - [[Kadašman-Enlil I.]] - [[Kajra]] - [[Kakare Ibi]] - [[Kakare Ini]] - [[Kalinik iz Petre]] - [[Kalojan]] - [[Kaloker]] - [[Kambiz I.]] - [[Kamoz]] - [[Kandalanu]] - [[Kara Hulegu]] - [[Kar (rimski cesar)]] - [[Kara Mustafa Paša]] - [[Kardam]] - [[Kareh]] - [[Karel IX. Švedski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel Avgust Švedski]] - [[Karel Mlajši]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel Veliki]] - [[Kasandana]] - [[Kasekemui]] - [[Kasim I. Astrahanski]] - [[Kasim II. Astrahanski]] - [[Kasim Kasimski]] - [[Kasim Paša]] - [[Kasivelaun]] - [[Kastik]] - [[Kastor z Rodosa]] - [[Kašta]] - [[Katvalda]] - [[Kavad I.]] - [[Kazimir I. Poljski]] - [[Kazimir II. Poljski]] - [[Kefren]] - [[Friedrich August Kekulé|Kekulé, Friedrich August]] - [[Kejhusrev II.]] - [[Kejhusrev III.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Kejkubad I.]] - [[Kejkubad II.]] - [[Kejkubad III.]] - [[Kejkavus I.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Keops]] - [[Keraca Petrica]] - [[Kerboga]] - [[Kikija]] - [[Kılıç Arslan I.]] - [[Kilič Arslan II.]] - [[Kilič Arslan IV.]] - [[Kir I.]] - [[Kir II.]] - [[Kir Mlajši]] - [[Kira Marija]] - [[Kirta]] - [[Klavdij II. Gotski]] - [[Kleopatra I. Sirijka]] - [[Kleopatra II.]] - [[Klodij Albin]] - [[Kniva]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstantin II.]] - [[Konstantin VIII.]] - [[Konstancij Gal]] - [[Konstans]] - [[Kraljevič Marko]] - [[Kasij Dion]] - [[Klef]] - [[Klejt]] - [[Klodion]] - [[Klodomer]] - [[Klodvik I.]] - [[Klodvik II.]] - [[Klodvik III.]] - [[Klodvik IV.]] - [[Klotar I.]] - [[Klotar II.]] - [[Klotar III.]] - [[Klotar IV.]] - [[Koloman I. Asen]] - [[Komod]] - [[Konrad Krafft von Dellmensingen]] - [[Konrad I. Mazovski]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstancij Klor]] - [[Konstantin VI.]] - [[Konstantin IX. Monomah]] - [[Konstantin Dragaš Dejanović]] - [[Konstantin I. Veliki]] - [[Konstantin V. Kopronim]] - [[Konstantin X. Dukas]] - [[Konstantin Ipsilanti]] - [[Konstantin Șerban]] - [[Kormesij]] - [[Kormisoš]] - [[Kosroj II.]] - [[Koščak]] - [[Kozrav II.]] - [[Kozrav Uzurpator]] - [[Kristijan II. Danski]] - [[Krištof Korvin]] - [[Krum]] - [[Ksenofont]] - [[Kserks II.]] - [[Kuber]] - [[Kubrat]] - [[Kudur-Mabuk]] - [[Kudžula Kadfiz]] - [[Keops|Kufu]] - [[Kučuk Mohamed]] - [[Kujaš]] - [[Kulin]] - [[Kun-Damu]] - [[Kurigalzu I.]] - [[Kurunta]] - [[Kutalmiš]] - [[Kvintil (rimski cesar)]] '''L'''<br> [[Labarna I.]] - [[La-bašum]] - [[Ladislav IV. Ogrski]] - [[Lala Şâhin paša]] - [[Lantfrid]] - [[Laodika II.]] - [[Laodika IV.]] - [[Auguste Laurent|Laurent, Auguste]] - [[Lazar Branković]] - [[Lazar Hrebeljanović]] - [[Lažni Dimitrij I.]] - [[Leon I. Tračan]] - [[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II.]] - [[Leon III. Izavrijec]] - [[Leon IV. Hazar]] - [[Leon V. Armenec]] - [[Leon VI. Modri]] - [[Lešek I. Beli]] - [[Libaja]] - [[Lid]] - [[Lipit-Ištar]] - [[Liutprand]] - [[Longar|Longar Dardanski]] - [[Longar Dalmatski]] - [[Lotar I. Karolinški]] - [[Thomas Martin Lowry|Lowry]] - [[Lucij Tarkvinij Superb]] - [[Lucij Tarucij Firman]] - [[Ludvik II. Jagelo]] - [[Ludvik Nemški|Ludvik II. Nemški]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Lugal-Ane-Mundu]] - [[Lugalbanda]] - [[Lugal-kiniše-dudu]] - [[Lugal-kisal-si]] - [[Lugal-kitun]] - [[Lugalzagezi]] - [[Lup I. Akvitanski]] - [[Lup II. Gaskonjski]] '''M'''<br> [[Magnencij]] - [[Magnus Livonski]] - [[Mahmud I.]] - [[Mahmud II.]] - [[Mahmud Bin Kučuk]] - [[Mahmud Kazanski]] - [[Mahmud Paša Anđelović]] - [[Maksimijan]] - [[Malamir]] - [[Mandana Medijska]] - [[Manuel I. Komnen]] - [[Makrin]] - [[Maksimin Tračan]] - [[Manes]] - [[Maništušu]] - [[Manuel II. Paleolog]] - [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijan]] - [[Mara-Il]] - [[Marduk-apla-iddina II.]] - [[Marduk-nadin-ahhe]] - [[Marduk-zakir-šumi II.]] - [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marija]] - [[Marija Alanska]] - [[Marija Komnena]] - [[Marija Montferraška]] - [[Marina Smilec]] - [[Mark Avrelij Prob]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[Mark Klavdij Tacit]] - [[Mark Junij Brut]] - [[Marobod]] - [[Marvan I.]] - [[Maslama ibn Abd al-Malik]] - [[Matej Basarab]] - [[Mavdud]] - [[Mavro Orbini]] - [[Mavzol]] - [[Mavricij (bizantinski cesar)]] - [[Mehmed I.]] - [[Mehmed I. Geraj]] - [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Mehmed III.]] - [[Mehmed IV.]] - [[Mehmed Paša Sokolović]] - [[Mek]] - [[Melem-ana]] - [[Menander Protektor]] - [[Mengli I. Geraj]] - [[Menkare]] - [[Menkauhor]] - [[Menkaure]] - [[Mentuhotep I.]] - [[Mentuhotep II.]] - [[Mentuhotep III.]] - [[Mentuhotep IV.]] - [[Mentuhotep V.]] - [[Mentuhotep VI.]] - [[Mentuhotepi]] - [[Menua]] - [[Merdžefare]] - [[Merenhor]] - [[Merenre I.]] - [[Merenre II.]] - [[Merheperre]] - [[Meritaton]] - [[Merkare]] - [[Merneit]] - [[Merneptah]] - [[Meroveh]] - [[Mesanepada]] - [[Mesud I.]] - [[Mesud II.]] - [[Meš-he]] - [[Meš-ki-ang-gašer]] - [[William Hallowes Miller|Miller, William Hallowes]] - [[Mihael I. Komnen Dukas]] - [[Mihael I. Rangab ‎]] - [[Mihael II. Amorijec]] - [[Mihael II. Asen]] - [[Mihael III. Pijanec]] - [[Mihael III. Šišman Asen]] - [[Mihael IV. Paflagonec]] - [[Mihael V. Kalafat]] - [[Mihael Psel]] - [[Mihael VII. Dukas]] - [[Mihael VIII. Paleolog]] - [[Mihael IX. Paleolog]] - [[Mihael Hrabri]] - [[Milica Hrebeljanović]] - [[Mihael Kritobul]] - [[Mihnea I. Vlaški]] - [[Miliduh]] - [[Mimar Sinan]] - [[Miran Šah]] - [[Mircea I. Vlaški]] - [[Mircea III. Drakul]] - [[Mircea V. Pastir]] - [[Merihator]] - [[Meriibre Heti]] - [[Merikare]] - [[Mico Asen]] - [[Mitil]] - [[Mitridat I. Partski]] - [[Mitridat III. Partski]] - [[Mitridat IV. Partski]] - [[Mješko II. Lambert]] - [[Mješko III. Stari]] - [[Mlajša gospa]] - [[Mohamed Amin]] - [[Mohamed bin Tugluk]] - [[Mojzes Bolgarski]] - [[Montemsaf]] - [[Monunij]] - [[Mstislav II. Kijevski]] - [[Muavija II.]] - [[Mubarak Šah]] - [[Murat I.]] - [[Murat II.]] - [[Murat III.]] - [[Murat IV.]] - [[Muršili I.]] - [[Muršili II.]] - [[Muršili III.]] - [[Murtaza]] - [[Musa Čelebi]] - [[Musa Kesedžija]] - [[Mustafa I.]] - [[Mustafa II.]] - [[Mustafa III.]] - [[Mustafa IV.]] - [[Mustafa Ali]] - [[Mustafa Čelebi]] - [[Mušezib-Marduk]] - [[Mut-Aškur]] - [[Mutimir Vlastimirović]] - [[Mutnedžmet]] - [[Mutnofret]] [[Muvatali I.]] - [[Muvatali II.]] - [[Muza Partska]] '''N'''<br> [[Nabonasar]] - [[Naplanum]] - [[Naram-Sin Akadski]] - [[Naram-Sin Asirski]] - [[Narmer]] - [[Nasalsa]] - [[Nastasen]] - [[Natakamani]] - [[Neagoe Basarab]] - [[Nebdžefare]] - [[Nebirirav I.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebukadnezar I.]] - [[Nebkaure Heti]] - [[Nebmaatre]] - [[Nebra]] - [[Nebsenre]] - [[Nečerkare]] - [[Nedžemibre]] - [[Neferefre]] - [[Neferhotep I.]] - [[Neferhotep III.]] - [[Neferit I.]] - [[Neferit II.]] - [[Neferka]] - [[Neferkahor]] - [[Neferkamin Anu]] - [[Neferkare I.]] - [[Neferkare II.]] - [[Neferkare IV.]] - [[Neferkare V.]] - [[Neferkare VI.]] - [[Neferkare VIII.]] - [[Neferkare Nebi]] - [[Neferirkare]] - [[Neferkasokar]] - [[Neferkaure]] - [[Nefertari]] - [[Neheb]] - [[Nehesi]] - [[Neferirkare Kakai]] - [[Neferkamin I.]] - [[Neko II.]] - [[Nektaneb I.]] - [[Nektaneb II.]] - [[Nergal-ušezib]] - [[Nerikare]] - [[Nešri]] - [[Nikare]] - [[Nikare II.]] - [[Nikefor Brijenij]] - [[Nikefor III. Botanijat]] - [[Niketas Honiates]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor I. Konstantinopelski]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor II. Fokas]] - [[Nikolaj Aleksander Vlaški]] - [[Nikola Jurišić]] - [[Nikolaj Kanabos]] - [[Ninečer]] - [[Ninsun]] - [[Ninurta-apal-Ekur]] - [[Ninurta-nadin-šumi]] - [[Ninurta-tukulti-Ašur]] - [[Nitokris]] - [[Njuserre]] - [[Nuja]] - [[Nubnefer]] - [[Nur-Adad]] - [[Nur ad-Din]] - [[Nur Devlet]] - [[Nur-Mer]] '''O'''<br> [[Odoaker]] - [[Oleg Novgorodski]] - [[Olibrij]] - [[Omurtag]] - [[Opat Suger]] - [[Orban]] - [[Orda kan]] - [[Orderik Vitalis]] - [[Ördög]] - [[Organa]] - [[Orgetoriks]] - [[Orhan I.]] - [[Orod I.]] - [[Orod II.]] - [[Orod III.]] - [[Orontobat]] - [[Osman I.]] - [[Osman II.]] - [[Osman I.]] - [[Otto von Below]] '''P'''<br> [[Pagan]] - [[Pakor I.]] - [[Pakor II.]] - [[Pakor I. Perzijski]] - [[Pál Tomori]] - [[Pamba]] - [[Papež Formoz]] - [[Papež Inocenc III.]] - [[Papež Marin I.]] - [[Pargali Ibrahim Paša]] - [[Parisatis]] - [[Paršatatar]] - [[Partamaspat]] - [[Pătrașcu Dobri]] - [[Pentini]] - [[Pepi I.]] - [[Pepi II.]] - [[Pepi III.]] - [[Peribsen]] - [[Pertinaks]] - [[Peroz I. Kušanšah]] - [[Perzej Makedonski]] - [[Pescenij Niger]] - [[Peter Bartolomej]] - [[Peter I. Bolgarski]] - [[Peter I. Vlaški]] - [[Peter II. Courtenayski]] - [[Peter IV. Bolgarski]] - [[Peter Gojniković]] - [[Peter Puščavnik]] - [[Petubastis III.]] - [[Peter IV. Rareš]] - [[Pijaššili]] - [[Pije]] - [[Pijusti]] - [[Piksodar]] - [[Pilip Orlik]] - [[Pinej]] - [[Pipin I. Akvitanski]] - [[Pipin II. Akvitanski]] - [[Pipin Grbasti]] - [[Pipin Herstalski]] - [[Pipin Landenski]] - [[Pir Mohamed]] - [[Pithana]] - [[Plektruda]] - [[Plevrat I.]] - [[Polibij]] - [[Presijan]] - [[Prijezda I.]] - [[Prosigoj]] - [[Przemisl II.]] - [[Psametik I.]] - [[Psametik II.]] - [[Psametik IV.]] - [[Psamut]] - [[Psusenes I.]] - [[Ptolemaj I. Soter]] - [[Poliperhon]] - [[Ptolemaj II. Filadelf]] - [[Ptolemaj V. Epifan]] - [[Ptolemaj VI. Filometor]] - [[Ptolemaj VII. Neos Filopator]] - [[Ptolemaj VIII. Everget]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[Pupien]] - [[PU-Šarruma]] - [[Puzur-Ašur I.]] - [[Puzur-Ašur II.]] - [[Puzur-Sin]] - [[Puzur-Ašur III.]] - [[Puzur-Ištar]] '''R'''<br> [[Radbod Frizijski]] - [[Rado (majordom)|Rado]] - [[Radu I. Vlaški]] - [[Radu III. Čedni]] - [[Radu V. Afumatski]] - [[Radu VI. Bădica]] - [[Radu VII. Paisie]] - [[Radu Leon]] ‎- [[Radu Mihnea]] - [[Radu Negru]] - [[Raganfrid]] - [[Rahotep]] - [[Rajmond IV. Touluški]] - [[Ramzes I.]] - [[Ramzes III.]] - [[Ramzes V.]] - [[Rašid al-Din]] - [[Rekared I.]] - [[Rekesvint]] - [[Renseneb]] - [[Rib-Hadda]] - [[Rim-Sin I.]] - [[Rim-Sin II.]] - [[Rimuš Asirski]] - [[Robert I. Courtenayski]] - [[Robert Menih]] - [[Rogerij I. Sicilski]] - [[Rogneda Polocka]] - [[Rogvolod]] - [[Roman I. Bolgarski]] - [[Roman I. Lekapen]] - [[Roman II.]] - [[Roman III. Argir]] - [[Roman IV. Diogen]] - [[Friedlieb Ferdinand Runge|Runge, Friedlieb Ferdinand ]] - [[Rurik]] '''S'''<br> [[Sa (faraon)|Sa]] - [[Sagisu]] - [[Sahib I. Geraj]] - [[Sahure]] - [[Sajed Borhan]] - [[Sajid Ahmed I.]] - [[Sakirhar]] - [[Salitis]] - [[Salonin]] - [[Samium]] - [[Samsu-iluna]] - [[Samuel Bolgarski]] - [[Sanakt]] - [[Sanatruk]] - [[Sanatruk II.]] - [[Sanherib]] - [[Sankptahi]] - [[Sarduri I.]] - [[Sargon I.]] - [[Sargon II.]] - [[Sargon Akadski]] - [[Sarpedon]] - [[Sartak]] - [[Sasan]] - [[Satilgan]] - [[Sa'umu]] - [[Savin (kan)|Savin]] - [[Sebkaj]] - [[Sehetepibre]] - [[Segerseni]] - [[Seanhibtavi Seanhibre]] - [[Sehebre]] - [[Seheperenre]] - [[Sehetepibre]] - [[Sekemib]] - [[Sekemket]] - [[Sekemre]] - [[Sekemre Šedvast]] - [[Sobekemsaf I.]] - [[Sobekemsaf II.]] - [[Selevk I. Nikator]] - [[Selevk II. Kalinik]] - [[Selevk III. Keraun]] - [[Selevk IV. Filopator]] - [[Selim I. Geraj]] - [[Selim II.]] - [[Selim III.]] - [[Semenkare]] - [[Semenre]] - [[Semerket]] - [[Semken]] - [[Senaib]] - [[Senebmiu]] - [[Senebkaj]] - [[Sened]] - [[Senusret I.]] - [[Senusret II.]] - [[Senusret III.]] - [[Senusret IV.]] - [[Septimij Sever]] - [[Seti I.]] - [[Set Meribre]] - [[Setnaht]] - [[Setut]] - [[Sevadžkare I.]] - [[Sevadžkare III.]] - [[Sevadžtu]] - [[Sevar]] - [[Sevt III.]] - [[Sigibert I.]] - [[Sigibert II.]] - [[Sigibert III.]] - [[Sigibert Hromi]] - [[Sigismund I. Poljski]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sihator]] - [[Sikelgajta]] - [[Silahdar Damat Ali Paša]] - [[Sili-Adad]] - [[Simion Movilă]] - [[Simon Bar Kohba]] - [[Simonida Nemanjić]] - [[Sin-Eribam]] - [[Sin-Idinam]] - [[Sin-Ikišam]] - [[Simeon Bekbulatovič]] - [[Sisebut]] - [[Sin-šar-iškun]] - [[Sin-šumu-lišir]] - [[Sitalk]] - [[Skarlat Kalimahi]] - [[Skerdilajd]] - [[Skunha]] - [[Slon (faraon)]] - [[Smail-aga Čengić]] - [[Smenhkare]] - [[Smilcena Paleologina]] - [[Smilec]] - [[Sneferka]] - [[Sneferu]] - [[Sobekhotep I.]] - [[Sobekhotep III.]] - [[Sobekhotep IV.]] - [[Sobekhotep V.]] - [[Sobekhotep VI.]] - [[Sobekhotep VII.]] - [[Sobekhotep VIII.]] - [[Sobekneferu]] - [[Sogdijan]] - [[Sonbef]] - [[Eugène Soubeiran]] - [[Sozomen]] - [[Sparadok]] - [[Stanislav Leščinski]] - [[Stavrakij]] - [[Stefan Branković]] - [[Stefan Dušan]] - [[Stefan Lazarević]] - [[Stefan Uroš V.]] - [[Sten Sture mlajši]] - [[Stepanos Asoghik]] - [[Stjepan Tomaš]] - [[Stjepan Tomašević]] [[Stjepan Vukčić Kosača]] - [[Karl Hugo Strunz|Strunz, Karl Hugo]] - [[Subedej]] - [[Sujumbike]] - [[Sulejman II.]] - [[Sulejman II. Rumski]] - [[Sulejman Čelebi]] - [[Sulejman ibn Kutalmiš|Sulejman ibn Kutalmiš]] - [[Sulili]] - [[Sumuel]] - [[Sumu-Epuh]] - [[Sumu-Jaman]] - [[Sumu-la-El]] - [[Sveti Kliment Ohridski]] - [[Sveti Naum]] - [[Sveti Sava]] - [[Svetonij]] - [[Svintila]] - [[Svjatopolk II. Kijevski]] - [[Svjatoslav III. Igorjevič]] '''Š'''<br> [[Šabaka]] - [[Šabataka]] - [[Šahgali]] - [[Šahin Geraj]] - [[Šahruh Mirza]] - [[Šalim-ahe]] - [[Šalmaneser I.]] - [[Šalmaneser III.]] - [[Šamaš-šum-ukin]] - [[Šamši-Adad I.]] - [[Šamši-Adad V.]] - [[Šanakdakete]] - [[Šapur I.]] - [[Šapur III.]] - [[Šapur IV.]] - [[Šapur Perzijski]] - [[Šarek]] - [[Šattivaza]] - [[Šattuara]] - [[Šattuara II.]] - [[Šauštatar]] - [[Šejk Ahmed]] - [[Šejk Aulijar]] - [[Šeneh]] - [[Šenšek]] - [[Šepseskaf]] - [[Šepseskare]] - [[Šeši]] - [[Šišman I.]] - [[Škorpijon I.]] - [[Škorpijon II.]] - [[Štefan V. Ogrski]] - [[Štefan Dečanski]] - [[Štefan Dragutin]] - [[Štefan Konstantin]] - [[Štefan Milutin]] - [[Štefan Nemanja]] - [[Štefan Prvokronani]] - [[Štefan Radoslav]] - [[Štefan Uroš I.]] - [[Štefan Vladislav I.]] - [[Štefan Vladislav II.]] - [[Štefan Zapolja]] - [[Šulgi]] - [[Šupiluliuma I.]] - [[Šupiluliuma II.]] - [[Šuttarna I.]] - [[Šuttarna II.]] - [[Šuttarna III.]] - [[Šu-turul]] '''T'''<br> [[Tabiri]] - [[Taharka]] - [[Tahurvaili]] - [[Tankred Galilejski]] - [[Tantamani]] - [[Tao I.]] - [[Tao II.]] - [[Tetišeri]] - [[Tarik ibn Zijad]] - [[Tasilo II. Bavarski]] - [[Taşköprüzade]] - [[Tašlultum]] - [[Teisp]] - [[Teja (kralj Ostrogotov)|Teja]] - [[Tengri]] - [[Teobald III. Šampanjski]] - [[Teodora Smilec]] - [[Teodor I. Laskaris]] - [[Teodozij Vlaški]] - [[Teos]] - [[Teš]] - [[Tit Flavij]] - [[Tomaž Slovan]] - [[Šapur II.]] - [[Šar-Kali-Šari]] - [[Tatikij]] - [[Telec]] - [[Telerig]] - [[Telipinu]] - [[Teobald Bavarski]] - [[Teodahad]] - [[Teodbert Bavarski]] - [[Teodebald]] - [[Teodebert I.]] - [[Teodebert II.]] - [[Teodemir]] - [[Teoderik I.]] - [[Teoderik II.]] - [[Teoderik III.]] - [[Teoderik Strabon]] - [[Teodoald]] - [[Teodor II. Laskaris]] - [[Teodora II.]] - [[Teodora III.]] - [[Teodorik I.]] - [[Teoderik Veliki]] - [[Teodor Svetoslav]] - [[Teodozij II.]] - [[Teodozij III.]] - [[Teofan Spovednik]] - [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] - [[Teofilakt Simokat]] - [[Teos]] - [[Teres I.]] - [[Teti]] - [[Teudis]] - [[Tevta]] -‎ [[Tervel]] - [[Richard Trevithick]] - [[Tiberij II. Konstantin]] - [[Tiglat-Pileser I.]] - [[Tiglat-Pileser III.]] - [[Tija]] - [[Tiju]] - [[Timur Lenk]] - [[Tiridat I.]] - [[Tiridat II.]] - [[Tiridat III.]] - [[Tiš-atal]] - [[Tit Flavij]] - [[Togrul beg]] - [[Tokomer]] - [[Toktamiš]] - [[Toktu]] - [[Totila]] - [[Toljen II.]] - [[Toluj]] - [[Toros Edeški]] - [[Trebonijan Gal]] - [[Tudhalija]] - [[Tudhalija I.]] ‎- [[Tudhalija II.]] - [[Tudhalija III.]] - [[Tudhalija IV.]] - [[Tudor Vladimirescu]] - [[Tukulti-Ninurta I.]] - [[Tukulti-Ninurta II.]] - [[Tura-Dagan]] - [[Tušratta]] - [[Tutankamon]] - [[Tutmoz I.]] - [[Tutmoz II.]] - [[Tutmoz III.]] - [[Tutmoz IV.]] - [[Tutuš I.]] '''U'''<br> [[Udul-kalama]] - [[Uglješa Mrnjavčević]] - [[Uhna]] - [[Ulagči]] - [[Ulgen]] - [[Ulug Mohamed]] - [[Umaj]] - [[Umaja ibn Abd Šams]] - [[Umor (kan)|Umor]] - [[Unas]] - [[Uraz Mohamed]] - [[Ur-Baba]] - [[Urgana]] - [[Ur-gar]] - [[Ur-gigir]] - [[Ur-Nammu]] - [[Ur-nigin]] - [[Ur-Nanše]] - [[Ur-Ningirsu]] - [[Ur-Nungal]] - [[Userkaf]] - [[Userkare]] - [[Ušpija]] - [[Utamiš Geraj]] - [[Utnapištim]] - [[Utu-hengal]] - [[Uzbeg kan]] - [[Uzun Hasan]] '''V'''<br> [[Vadfradad I.]] - [[Vadfradad II.]] - [[Vadfradad III.]] - [[Vahbarz]] - [[Vahkare Heti]] - [[Valamir]] -[[Valens]] - [[Valentinijan I.]] - [[Valentinijan II.]] - [[Valerijan (rimski cesar)]] - [[Vangion in Sidon]] - [[Vanij]] - [[Vardan I.]] - [[Vardan II.]] - [[Varad-Sin]] - [[Varnahar II.]] - [[Vasašatta]] - [[Vasilij Vasiljevič Golicin]] - [[Vasudeva II.]] - [[Vazad]] - [[Vazner]] - [[Vegaf]] - [[Venčeslav II. Češki]] - [[Veneg]] - [[Vercingetoriks]] - [[Vetranion]] - [[Vibilij]] - [[Vidimir]] - [[Viljem iz Tira]] - [[Vima Kadfiz]] - [[Vima Takto]] - [[Vineh]] - [[Višeslav]] - [[Vitelij]] - [[Vjačeslava Novgorodska]] - [[Vlad I. Uzurpator]] - [[Vlad II. Drakul]] - [[Vlad III. Drakula]] - [[Vlad V. Mlajši]] - [[Vlad VI. Dragomir]] -[[Vladimir Rasate]] - [[Vladislav I. Vlaški]] - [[Vladislav II. Izgnanec]] - [[Vladislav III. Poljski]] - [[Vladislav III. Vlaški]] - [[Vlastimir (srbski knez)]] - [[Vologas I.]] - [[Vologas II.]] - [[Vologas III.]] - [[Vologas IV.]] - [[Vologas V.]] - [[Vologas VI.]] - [[Voluzijan]] - [[Vonon I.]] - [[Vonon II.]] - [[Vukan Nemanjić]] - [[Vukašin Mrnjavčević]] - [[Vlatko Vuković Kosača|Vuković Kosača, Vlatko]] - [[Vuk Branković]] - [[Vulfila]] '''W'''<br> [[James Watt|Watt, James]] - [[Christian Samuel Weiss|Weiss, Christian Samuel]] - [[Alfred Werner|Werner, Alfred]] '''Y'''<br> [[Yaghi-Siyan]] '''Z'''<br> [[Zabaja]] - [[Zagan Paša]] - [[Zbislava Kijevska]] - [[Zenobija]] - [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] - [[Zidanta I.]] - [[Zidanta II.]] - [[Zimri-Lim]] - [[Ziusudra]] - [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoa Porfirogeneta]] - [[Zosim]] ===Stare države in pokrajine=== [[Adiabena]] - [[Afrika (rimska provinca)]] - [[Ahaja (rimska provinca)]] - [[Ajdinski emirat]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Akvitanska Galija]] - [[Al Andaluz]] - [[Alasija]] - [[Amki]] - [[Amurru]] - [[Anšan]] - [[Arabija (rimska provinca)]] - [[Arahozija]] - [[Arvad]] - [[Arzava]] - [[Asirija (rimska provinca)]] - [[Astrahanski kanat]] - [[Atropatena]] - [[Azija (rimska provinca)]] - [[Betika]] - [[Ilirija (država)|Ardijejsko kraljestvo]] - [[Arija (satrapija)|Arija]] - [[Armenija (razločitev)]] - [[Atenska vojvodina]] - [[Avrelijanova Dakija]] - [[Baktrija]] - [[Bitinija]] - [[Bitinija in Pont (rimska provinca)]] - [[Budimski pašaluk]] - [[Cezarejska Mavretanija]] - [[Ciprsko kraljestvo]] - [[Dalmacija (rimska provinca)]] - [[Daorson]] - [[Davnija]] - [[Desnobrežna Ukrajina]] - [[Dežela Punt]] - [[Dieceza Vzhod]] - [[Dioceza Panonija]] - [[Dioceza Trakija]] - [[Drangijana]] - [[Druga Panonija]] - [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Ebla]] - [[Egejska vojvodina]] - [[Egipt (rimska provinca)]] - [[Elam]] - [[Epir]] - [[Epirski despotat]] - [[Eridu]] - [[Etolija]] - [[Evropa (rimska provinca)]] - [[Fenicija (rimska provinca)]] - [[Galija]] - [[Gališko-volinska kneževina]] - [[Gandara]] - [[Gedrozija]] - [[Genovska republika]] - [[Germijan]] - [[Gezer]] - [[Gornja Germanija]] - [[Gornja Panonija (rimska provinca)]] - [[Gornji Egipt]] - [[Grofija Blois]] - [[Grofija Edesa]] - [[Grofija Hainaut]] - [[Grofija Tripoli]] - [[Habsburška Srbija (1788–1792)]] - [[Hamag Mongol]] - [[Hamazi]] - [[Hamidski bejlik]] - [[Harakena]] - [[Hatra]] - [[Hazari]] - [[Hemimont]] - [[Hercegovski sandžak]] - [[Herson]] - [[Hibernija]] - [[Hirkanija]] - [[Hispanija]] - [[Hivski kanat]] - [[Horezm]] - [[Ilirik]] - [[Isin]] - [[Italijanski katepanat]] - [[Ilkanat]] - [[Ingrija]] - [[Italija (rimska provinca)]] - [[Izavrija]] - [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] - [[Judeja]] - [[Judeja (rimska provinca)]] - [[Kabulistan]] - [[Kanaan]] - [[Kadeš]] - [[Kalmarska unija]] - [[Kalmiški kanat]] - [[Kapadokija]] - [[Kapadokija (rimska provinca)]] - [[Karakitajski kanat]] - [[Karaman]] - [[Karamanidi]] - [[Karija]] - [[Karkemiš]] - [[Kasimski kanat]] - [[Kazanski kanat]] - [[Komagena]] - [[Kende]] - [[Kilikija]] - [[Kneževina Antiohija]] - [[Kneževina Ahaja]] - [[Kneževina Gornja Ogrska]] - [[Kneževina Teodoro]] - [[Konavle]] - [[Korduena]] - [[Kordovski emirat]] - [[Kordovski kalifat]] - [[Korzika in Sardinija (rimska provinca)]] - [[Kotijske Alpe (rimska provinca)]] - [[Kozaški hetmanat]] - [[Kraljevina Črna gora]] - [[Kraljevina Livonija]] - [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)]] - [[Kraljevina Srbija (1217-1345)]] - [[Kraljevina Srbija (1718-1739)]] - [[Kreta in Cirenajka]] - [[Krf]] - [[Krimski Goti]] - [[Krimski kanat]] - [[Križarske države]] - [[Krona kraljevine Poljske]] - [[Kujavija]] - [[Kumanija]] - [[Kundur]] - [[Kušansko cesarstvo]] - [[Kuššara]] - [[Lagaš]] - [[Latinsko cesarstvo]] - [[Levobrežna Ukrajina]] - [[Likaonija]] - [[Likija]] - [[Likija in Pamfilija (rimska provinca)]] - [[Luvijci]] - [[Luzitanija]] - [[Makedonija (rimska provinca)]] - [[Mala Armenija]] - [[Mala Skitija]] - [[Medija]] - [[Megido]] - [[Mezija]] - [[Mezopotamija (razločitev)]] - [[Mezopotamija]] - [[Mezopotamija (rimska provinca)]] - [[Mitani]] - [[Moab]] - [[Moravska Srbija]] - [[Morejski despotat]] - [[Nabatejsko kraljestvo]] - [[Nadžd]] - [[Nezakcij]] - [[Nikejsko cesarstvo]] - [[Nipur]] - [[Nova Rusija]] - [[Novo egipčansko kraljestvo]] - [[Nuhaše]] - [[Numidija]] - [[Odriško kraljestvo]] - [[Opričnina]] - [[Osmanska Ogrska]] - [[Osroena]] - [[Osroena (rimska provinca)]] - [[Ostfalija]] - [[Paflagonija]] - [[Palmirsko cesarstvo]] - [[Panonija Valerija]] - [[Partija (satrapija)|Partija]] - [[Peninske Alpe (rimska provinca)]] - [[Peonija]] - [[Pizidija]] - [[Podolje (zgodovinska pokrajina)]] - [[Pretorska prefektura Ilirik]] - [[Prednja Hispanija]] - [[Pretorijanska prefektura Vzhod]] - [[Prevalitanija]] - [[Primorske Alpe (rimska provinca)]] - [[Promona]] - [[Prva babilonska dinastija]] - [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] - [[Prvo vmesno obdobje Egipta]] - [[Raška]] - [[Rdeča Rutenija]] - [[Retenu]] - [[Retija]] - [[Rimska Armenija]] - [[Rodopi (rimska provinca)]] - [[Rumelija]] - [[Samnij]] - [[Samogitija]] - [[Sandžak]] - [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Satagidija]] - [[Satrapija]] - [[Savska Panonija]] - [[Sebasteja (tema)]] - [[Seldžuški sultanat Rum]] - [[Selevkidsko cesarstvo]] - [[Seniorska provinca]] - [[Sicilija (rimska provinca)]] - [[Sogdija]] - [[Solunsko kraljestvo]] - [[Spodnja Germanija]] - [[Spodnja Lorena]] - [[Spodnja Panonija (rimska provinca)]] - [[Spodnji Egipt]] - [[Srbski despotat]] - [[Srbsko cesarstvo]] - [[Srednje kraljestvo]] - [[Sremsko kraljestvo]] - [[Stari Egipt]] - [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] - [[Sumur]] - [[Suza, Perzija]] - [[Švedska Estonija]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Tesalija]] - [[Trakija]] - [[Trakija (rimska provinca)]] - [[Trapezundsko cesarstvo]] - [[Travunija]] - [[Tretja urska dinastija]] - [[Umajadski kalifat]] - [[Veliki Horasan]] - [[Velikopoljska]] - [[Vizigotsko kraljestvo]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Tarakonska Hispanija]] - [[Terra Mariana]] - [[Terra Sancti Benedicti]] - [[Tingiška Mavretanija]] - [[Troada]] - [[Velika Bolgarija]] - [[Velika Germanija]] - [[Vlaška]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Vojvodina Livonija]] - [[Vojvodina Spoleto]] -[[Volška Bolgarija]] - [[Vzhodna Prusija]] - [[Zadnja Hispanija]] - [[Zama Regia]] - [[Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)]] - [[Zlata horda]] ===Vojna zgodovina=== '''A''' [[Akcenzi]] - [[Akkermanska konvencija]] - [[Andrusovsko premirje]] - [[Antoninov zid]] - [[Apamejski sporazum]] - [[Arsija]] - [[Avstro-Ogrski kompromis]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1529-1533)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]] - [[Azabi]] - [[Azeb]] '''B''' [[Bahčisarajski mirovni sporazum]] - [[Bar Kohbova vstaja]] - [[Batavska vstaja]] - [[Bazilika (top)]] - [[Berma]] - [[Bitka na ager sanguinis]] - [[Bitka na Kalki]] - [[Bitka na Kosovskem polju (1448)]] - [[Bitka na Marici]] - [[Bitka na Rovinah]] - [[Bitka na Zlatici]] - [[Bitka pri Ajn Džalutu|Bitka pri Ajn Džalutu]] - [[Bitka pri Alcorazu]] - [[Bitka pri Akciju]] - [[Bitka pri Alaliji]] - [[Bitka pri Ankari]] - [[Bitka pri Barbalisu]] - [[Bitka pri Basianu]] - [[Bitka pri Bileći]] - [[Bitka pri Boliji]] - [[Bitka pri Draču (1081)]] - [[Bitka pri Edesi]] - [[Bitka pri Filipih]] - [[Bitka pri Guadaleti]] - [[Bitka pri Harranu]] - [[Bitka v Insubriji]] - [[Bitka pri Jeni]] - [[Bitka pri Kadešu]] - [[Bitka pri Klastidiju]] - [[Bitka pri Kondurči]] - [[Bitka pri Kressenbrunnu]] - [[Bitka pri Kreti]] - [[Bitka pri Lechfeldu]] - [[Bitka pri Legnici]] - [[Bitka pri Leipzigu]] - [[Bitka pri Manzikertu]] - [[Bitka pri Milvijskem mostu]] - [[Bitka pri Mohaču]] - [[Bitka pri Mohiju]] - [[Bitka pri Mons Lactarius]] - [[Bitka pri Navarinu]] - [[Bitka pri Nedavi]] - [[Bitka pri Odrinu (324)]] - [[Bitka pri Odrinu (378)]] - [[Bitka pri Odrinu (razločitev)]] - [[Bitka pri Orši]] - [[Bitka pri Pákozdu]] - [[Bitka pri Periteorionu]] - [[Bitka pri Petrovaradinu]] - [[Bitka pri Pliski]] - [[Bitka pri Posadi]] - [[Bitka pri Pteriji]] - [[Bitka pri Savi (388)]] - [[Bitka pri Slankamnu]] - [[Bitka pri Soissonsu (718)]] - [[Bitka pri Suzdalu]] - [[Bitka pri Tagini]] - [[Bitka pri Tertryju]] - [[Bitka pri Timbri]] - [[Bitka pri Tolbiacu]] - [[Bitka pri Trebiji]] - [[Bitka pri Toursu]] - [[Bitka pri Varni]] - [[Bitka pri Velbaždu]] - [[Bitka pri Vézeronceu]] - [[Bitka pri Vouilléu]] - [[Bitka pri Wogastisburgu]] - [[Bitka pri Zami]] - [[Bombarda]] - [[Bratislavski mir (1271)]] '''C''' [[Carnuntum]] - [[Car topov]] - [[Centurija]] - [[Centurion]] '''D''' [[Devolska pogodba]] - [[Doppelsöldner]] - [[Dorpatski sporazum]] - [[Druga križarska vojna]] - [[Druga mitridatska vojna]] - [[Drugo obleganje Dunaja]] '''E''' [[Egipčansko-hetitski mirovni sporazum]] '''G''' [[Galipolski sporazum]] - [[Gal mesedi]] - [[Galske vojne]] - [[Gesta Francorum]] - [[Gotska vojna (376–382)]] '''H''' [[Hastati]] - [[Hetman]] - [[Hipaspisti]] '''I''' [[Ilirske vojne]] '''J''' [[Jam Zapoljski sporazum]] - [[Janičarji]] - [[Judovsko-rimske vojne]] '''K''' [[Kagan bek]] - [[Kardo]] - [[Karlovški mir]] - [[Kastrum]] - [[Katafrakt]] - [[Kielski sporazum]] - [[Konjeniški gardni polk]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)]] - [[Konstantinopelsko obzidje]] - [[Kontubernij]] - [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva]] - [[Krakovski sporazum]] - [[Križarske vojne]] - [[Križarski pohod na Varno]] - [[Krvni davek]] - [[Kučukkajnarški mir]] - [[Kurin]] - [[Kurultaj]] '''L''' [[Landskneht]] - ''[[Legatus Augusti pro praetore]]'' - [[Leves]] - [[Livonska vojna]] - [[Livonski bratje meča]] - [[Livonski red]] '''M''' [[Malmöjski sporazum]] - [[Malteški viteški red]] - [[Marijeve reforme]] - [[Markomanske vojne]] - [[Mesedi]] - [[Mingan]] - [[Mitridatske vojne]] - [[Moskovska državljanska vojna]] - [[Mosska konvencija]] - [[Muzej poljske vojske]] - '''N''' [[Novi Navarino]] '''O''' [[Obleganje]] - [[Obleganje Budima (1541)]] - [[Obleganje Antiohije]] - [[Obleganje Bagdada (1258)]] - [[Obleganje Edese]] - [[Obleganje Jeruzalema (1099)]] - [[Obleganje Jeruzalema (1187)]] - [[Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)]] - [[Obleganje Kisega]] - [[Obleganje Konstantinopla (626)]] - [[Obleganje Konstantinopla (674-678)]] - [[Obleganje Nikeje]] - [[Obleganje Očakova]] - [[Obleganje Pskova]] - [[Oradejski sporazum]] '''P''' ''[[Pax Nicephori]]'' - [[Perejaslavski sporazum]] - [[Peta križarska vojna]] - [[Petropavlovska trdnjava]] - [[Pljusski sporazum]] - [[Pokol v Verdenu]] - [[Poterna]] - [[Pozvolski sporazum]] - [[Požarevski mir]] - [[Pretorijanski prefekt]] - [[Prva judovsko-rimska vojna]] - [[Prva mitridatska vojna]] - [[Prvo obleganje Dunaja]] '''R''' [[Roskildski sporazumi]] - [[Rusko-krimske vojne]] - [[Rusko-turška vojna (1676-1681)]] - [[Rusko-turška vojna (1686-1700)]] - [[Rusko-turška vojna (1787-1792)]] '''S''' [[Samnitske vojne]] - [[Sarisa]] - [[Sejmeni]] - [[Serasker]] - [[Seznam obleganj Konstantinopla]] ‎- [[Sinoda v Uppsali]] - [[Sistovski sporazum]] - [[Spahije]] - [[Sporazum o večnem miru (1686)]] - [[Srbski svobodni korpus]] - ''[[Status quo ante bellum]]'' - [[Strateg]] - [[Szegedski mirovni sporazum]] '''Š''' [[Ščečinski mir]] - [[Škorpijon (metalec kopja)|Škorpijon]] '''T''' [[Tagma (vojaška enota)]] - [[Timar]] - [[Timariot]] - [[Trajanovi dačanski vojni]] - [[Tretja mitridatska vojna]] - [[Tretja križarska vojna]] - [[Tretja makedonska vojna]] - [[Triariji]] - [[Trinajstletna vojna ]] '''U''' [[Uničenje Baturina]] - [[Uškujniki]] '''V''' [[Varjagi]] - [[Vašvarski mir]] - [[Veksilacija]] - [[Velika ilirska vstaja]] - [[Velika turška vojna]] - [[Veliti]] - [[Vitez]] - [[Vojaški red]] - [[Vojna Šeste koalicije]] '''Z''' [[Zuhabski mir]] ====Rimske legije==== [[I. legija Adiutrix]] - [[I. legija Armeniaca]] - [[I. legija Minervia]] - [[I. legija Parthica]] - [[II. legija Adiutrix]] - [[II. legija Armeniaca]] - [[II. legija Augusta]] - [[II. legija Flavia Virtutis]] - [[II. legija Italica]] - [[III. legija Cirenajka]] - [[III. legija Parthica]] - [[IV. legija Flavia Felix]] - [[V. legija Alaudae]] - [[V. legija Macedonica]] - [[VI. legija Victrix]] - [[VII. legija Claudia]] - [[VIII. legija Augusta]] - [[IX. legija Hispana]] - [[X. legija Equestris]] - [[X. legija Gemina]] - [[XIII. legija Gemina]] - [[XIV. legija Gemina]] - [[XV. legija Apollinaris]] - [[XVI. legija Flavia Firma]] - [[XVI. legija Gallica]] - [[XVII. legija]] - [[XVIII. legija]] - [[XIX. legija]] - [[XX. legija Valeria Victrix]] - [[XXI. legija Rapax]] - [[XXII. legija Primigenia]] ===Drugo=== '''A''' Abbottov papirus - [[Abidoška dinastija]] - [[Abiški seznam kraljev]] - [[Abri]] - [[Abu Gorab]] - [[Abu Rawash]] - [[Abu Salabih]] -[[Abusir]] - [[Abzu]] - [[Adelfat]] - [[Aes grave]] - [[Aes rude]] - [[Aes signatum]] - [[Aglibol]] - [[Agilolfingi]] - [[Agri decumates]] -[[Ahajci]] - [[Ahajci (Homer)]] - [[Ahidname]] - [[Ahmim]] - [[Ahwat]] - [[Ain Suhna]] - [[Ain Šams]] - [[Aja (mitologija)]] - [[Ajubidi]] - [[Akadščina]] - [[Akçe]] - [[Aker (bog)]] - [[Akšak]] - [[Akvitanci]] - [[Alalah]] - [[Alalu]] - [[Alani]] - [[Alanya]] - [[Alatu]] - [[Alassa]] - [[Alba Iulia]] - [[Albanopolis]] - [[Alcazaba, Málaga]] - [[Aldii]] - [[Aleksandrova vrata]] - [[Aleksandrovski kremelj]] - [[Aleksiada]] - [[Alcázar de los Reyes Cristianos]] - [[Al-Fadghami]] - [[Algareščina]] - [[Al-latin lev]] - [[Alişar Hüyük]] - [[Almalik, Šindžjang]] - [[Almohadi]] - [[Alobrogi]] - [[Altıntepe]] - [[Amada]] - [[Amantia]] - [[Amantini]] - [[Amardi]] - [[Amarnska pisma]] - [[Amarnsko obdobje]] - [[Ambari]] - [[Ambroni]] - [[Amduat]] - [[Am-heh]] - [[Amlaška kultura]] - [[Ammit]] - [[Ami-Sadukova Venerina tablica]] - [[Amorejščina]] - [[Anaba]] - [[Anadolu Hisarı]] - [[Andelotski sporazum]] - [[Andetrij]] - [[Anemasova ječa]] - [[Anhur]] - [[Anšar]] - [[Antalya]] - [[Anti]] - [[Antične mezopotamske merske enote]] - [[Antiohov valj]] - [[Antične rimske merske enote]] - [[Apedemak]] - [[Antoninijan]] - [[Antoninska kuga]] - [[Antu]] - [[Anuket]] - [[Anunaki]] - [[Apep]] - [[Apicius]] - [[Apis]] - [[Apisov papirus]] - [[Apostolski kanoni]] - [[Apuani]] - [[Arbil]] - [[Arensnufis]] - [[Argenteus]] - [[Arheološki muzeji v Istanbulu]] - [[Arheološko najdišče Mérida]] - [[Arhimandrit]] - [[Arhimedov palimpsest]] - [[Armant]] - [[Arpalik]] - [[Arrapha]] - [[Arsakidi (Iran)]] - [[Arvad]] - [[Asag]] - [[As (rimski kovanec)|As]] - [[Asenova trdnjava]] - [[Asirski Sončev mrk]] - [[Asjut]] - [[Asuan]] - [[Asurbanipalova knjižnica]] - [[Aš]] - [[Ašdod]] - [[Ašer (pleme)]] - [[Aškelon]] - [[Ašur]] - [[Atabeg]] - [[Atef]] - [[Atintani]] - [[Atiški talent]] - [[Atos]] - [[Atrebati]] - [[Atribis]] - [[Attar]] - [[At Tarif]] - [[Autokrator]] - [[Avari]] - [[Avaris]] - [[Avgust (naslov)]] - [[Avrelijev steber]] - [[Azov]] '''B''' [[Baalšamin]] - [[Babilonska matematika]] - [[Babilonska trdnjava]] - [[Babilonske številke]] - [[Babilonski koledar]] - [[Badarska kultura]] - [[Bad-tibira]] - [[Bagram]] - [[Bahčisaraj]] - [[Balasagun]] - [[Balh]] - [[Balšići]] - [[Barcelonski disput]] - [[Barlasi]] - [[Basanija]] - [[Basileopator]] - [[Basileus]] - [[Basra]] - [[Bastarni]] - [[Bat (boginja)]] - [[Batavi]] - [[Bazilika Svetega groba]] - [[Beca]] - [[Beglerbeg]] - [[Behistunski napis]] - [[Beit Khallaf]] - [[Bela kapela]] - [[Bel (mitologija)]] - [[Bela piramida]] - [[Belogradčik]] - [[Benben]] - [[Benediktinska nadopatija Pannonhalma]] - [[Beni Hasan]] - [[Beograjski mir]] - [[Berahot]] - [[Berenika (pristanišče)]] - [[Berziti]] - [[Bes (rimski kovanec)]] - [[Bes (satrap)]] - [[Bezant]] -''[[Bibliotheca Corviniana]]'' - [[Birgi]] - [[Bistam]] - [[Bišapur]] - [[Bizanc]] - [[Bizantinska aristokracija in birokracija]] - [[Bizantinski kovanci]] - [[Bizantinski senat]] - [[Blauova spomenika]] - [[Blemiji]] - [[Bogomilstvo]] - [[Bojanska cerkev]] - [[Bonifacio]] - [[Bordžigini]] - [[Borilov sinodik]] - [[Borsipa]] - [[Braničevci]] - [[Braničevo]] - [[Brestovska Biblija]] - [[Brevki]] - [[Briška jama]] - [[Briti]] - [[Bubastis]] - [[Budim]] - [[Buhen]] - [[Bukoleon]] - [[Bulava]] - [[Bunene]] - [[Burgundi]] - [[Buto]] '''C''' [[Câmpulung]] - [[Capitulatio de partibus Saxoniae]] - [[Car zvonov]] - [[Catch Me Who Can]] - [[Caylusova vaza]] - [[Cedrov gozd]] - [[Celeres]] - [[Cezar (naslov)]] - [[Chao (valuta)]] - [[ChEMBL]] - [[Chronica Hungarorum]] - [[Chronica seu originale regum et principum Poloniae]] - [[Chronicon Salernitanum]] - [[Cisalpska Galija]] - [[Civitas]] - [[Cizre]] - [[Cluj-Napoca]] - [[Codex Cumanicus]] - [[Comes sacrarum largitionum]] - [[Comis]] -[[Commentarii de bello Gallico]] - [[Concordia Sagittaria]] - [[Constitutio Antoniniana]] - [[Córdoba, Španija]] - [[Corpus separatum]] - [[Crnojevići]] - [[Cursus honorum]] - [[Curtea de Argeș]] - [[Curzonova linija]] '''Č''' [[Čagatajščina]] - [[Čerkezi]] - [[Čerkezija]] - [[Četrta egipčanska dinastija]] - [[Čigirin]] - [[Çinili Köşk]] -[[Črna piramida]] - [[Črnogorski perper]] - [[Čuvaši]] '''D''' [[Dabujidi]] - [[Dagon]] - [[Dahšur]] - [[Damastion]] - [[Damnatio memoriae]] - [[Danajci]] - [[Danišmendi]] - Dea Gravida - [[De administrando imperio]] - [[De ceremoniis]] - [[Deir el-Ballas]] - [[Dekuman]] - [[Dekurija]] - [[Delminij]] - [[Demotska pisava]] - [[Denarij]] - [[Dendera]] - [[Denizli]] - [[Derafš Kaviani]] - [[Der]] - [[Derbent]] - [[Despot (dvorni naslov)]] - [[Dešret]] - [[Devet lokov]] - [[Deveta egipčanska dinastija]] - [[Deseta egipčanska dinastija]] - [[Devetnajsta egipčanska dinastija]] - [[Dezitijati]] - [[Dilbat]] - [[DIN 31635]] - [[Dinastija Vasa]] - [[Dingir]] - [[Dirham]] - [[Djahi]] - [[Dneprove brzice]] - [[Dnjester]] - [[Dodrans]] - [[Dofar (governorat)]] - [[Dolina Coa]] - [[Dolina kraljic]] - [[Domesticus]] - [[Domestikos]] - [[Dominat]] - [[Donacija Sutrija]] - [[Donec]] - [[Dorski slog]] - [[Dra Abu el-Naga]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Dromon]] - [[Druga egipčanska dinastija]] - [[Drugi torunjski mir]] - [[Drugi triumvirat]] - [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] - [[Duamutef]] - [[Duat]] - [[Dumuzi]] - [[Dunajski kongres (1515)]] -[[Dušanov zakonik]] - [[Dupondij]] - [[Dur-Kurigalzu]] - [[Dux]] - [[Dvajseta egipčanska dinastija]] - [[Dvanajsta egipčanska dinastija]] - [[Dve gospe]] - [[Dzalisi]] - [[Džagfar tarihi]] - [[Džavišgar]] - [[Džebel Barkal]] - [[Džedkarejeva piramida]] - [[Džemdet Nasr]] - [[Džemdet nasrsko obdobje]] - [[Džizja]] '''E''' [[Eblaitščina]] - [[Edfu]] - [[Edui]] - [[Egipčanska algebra]] - [[Egipčanski muzej, Berlin]] - [[Egipčanski muzej, Kairo]] - [[Eğirdir]] - [[Ejalet]] - [[Ekallatum]] - [[Ekbatana]] - [[Ekron]] - [[Ekskubitorji]] - [[Ekvi]] - [[Elamščina]] - [[El Džem]] - [[Elefantina]] - [[El Kab]] - [[El Kurru]] ‎- [[El-Lahun]] - [[Elteber]] - [[Emar]] - [[Emeš]] - [[Enajsta egipčanska dinastija]] - [[Enbilulu]] - [[Enhelejci]] - [[Enki]] - [[Enkomi]] - [[Enlil]] - [[Enmerkar in gospodar Arate]] - [[EN (klinopis)]] - [[Enmannsche Kaisergeschichte]] - [[Enmešara]] - [[Ensi]] - [[Enten]] - [[Enuma Eliš]] - [[Epitome de Caesaribus]] - [[Ereškigal]] - [[Eridu]] - [[Eruvin]] - [[Erzincan]] - [[Erzurum]] - [[Esagila]] - [[Esterina knjiga]] - [[Ešnuna]] - [[Etymologicum Magnum]] - [[Etnografski muzej, Ankara]] - [[Evrikov zakonik]] - [[Excerpta Latina Barbari]] - [[Extremadura]] '''F''' [[Fajansa]] - [[Fajum]] - [[Faras]] - [[Faravahar]] - [[Fasti]] - [[Fasti Triumphales]] - [[Fatva]] - [[Feodozija]] - [[Ferman]] - [[Filistejci]] - [[Filitosa]] -[[Filotejev Kletorologij]] - [[Firuzabad, Fars]] - [[Flandrija]] - [[Foederati]] - [[Fokaja]] - [[Folis]] - [[Formannskapsdistrikt]] - [[Fotijeva shizma]] - [[Frataraka]] - [[Fuldski letopisi]] '''G''' [[GAL (klinopis)]] - [[Galatski stolp (stari)]] - [[Gal dubsar]] - [[Gal gestin]] - [[Gal mesedi]] - [[Galci]] - [[Galurščina]] - [[Gandž Name]] - [[Gardinerjev seznam hieroglifov]] - [[Garum]] - [[Gat, Filisteja]] - [[Gazi Husrev-begova medresa]] - [[Gebelein]] - [[Gebel el-Silsila]] - [[Gebze]] - [[Genucijevi zakoni]] - [[Gepidi]] - [[Gesta principum Polonorum]] - [[Geštinana]] - [[Geti]] - [[Gezerski koledar]] - [[Ġgantija]] - [[Gibralfaro]] - [[Girsu]] - [[Gornja Mezopotamija]] - [[Grad Kroměříž]] - [[Grevtungi]] - [[Grivasti pavijan]] - [[Grobnica Kira Velikega]] - [[Grodno]]- [[Grofija Flandrija]] - [[Gubernija]] - [[Gudejeva valja]] - [[Guduščani]] - [[Gundišapur]] - [[Gur Emir]] - [[Gutijci]] - [[Gvinejski zaliv]] '''H''' [[Habur]] - [[Hadad]] - [[Hadjaški sporazum]] - [[Hadžitarhan]] - [[Hafsidi]] - [[Haja]] - [[Halabija]] - [[Halafska kultura]] - [[Haldi]] - [[Halikarnas]] - [[Halkidika]] - [[Hamadan]] - [[Hamadanski kamniti lev]] - [[Hansi]] - [[Hapi (Horov sin)]] - [[Harač]] - [[Harran]] - [[Hasunska kultura]] - [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] - [[Hati (germansko pleme)]] - [[Hatt-i humajun]] - [[Hatnub]] - [[Hatun]] - [[Hatuša]] - [[Hauran]] - [[Havara]] - [[Haz]] - [[Hazor]] - [[Heket]] - [[Hendursaga]] - [[Hensit]] - [[Hentiamenti]] - [[Heracleopolis Magna]] - [[Hermopolis]] - [[Hermopolska ogdoada]] - [[Hesat]] - [[Hetitski klinopis]] - [[Hazaran]] - [[Hedžet]] - [[Heh]] - [[Hekat]] - [[Hekatomnidi]] - [[Heka]] - [[Hekatompil]] - [[Heksamilion]] - [[Helandija]] - [[Heliopolis]] - [[Helveti]] - [[Hepri]] - [[Herišef]] - [[Hermunduri]] - [[Heroon]] - [[Herson]] - [[Heruli]] - [[Heruski]] - [[Hešbon]] - [[Hetitska besedila]] - [[Hieratika]] - [[Hilandarska listina]] - [[Hiksi]] - [[Hilandar]] - [[Hilandarski tipik]] - [[Hipogej Ħal-Saflieni]] - [[Hipogej Sant'Iroxi]] - [[Hipokavst]] - [[Histamenon]] - [[Historia Augusta]] - [[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] - [[Historia Langobardorum]] - [[Historia Sicula]] - [[Hiša duše]] - [[Hnum]] - [[Hofmarschall]] - [[Hofmeister]] - [[Holašovice]] - [[Hollókő]] - [[Honsu]] - [[Hopeš]] - [[Hor]] - [[Horodlanska unija]] - [[Horovi sinovi]] - [[Horovo ime]] - [[Horovo oko]] - [[Hövitsman]] - [[Hu, Egipt]] - [[Hu (mitologija)]] - [[Huesca]] - [[Huriti]] - [[Huritščina]] - [[Hušbišag]] '''I''' [[Iași]] - [[Ičirgu bojla]] - [[Igigi]] - [[Iguman]] - [[Ilabrat]] - [[Iliri]] - [[Ilustrirana kronika]] - [[Ilustrirana kronika Ivana Groznega]] - [[Imenik bolgarskih kanov]] - [[Imset]] - [[Inventarna stela]] - [[Iqta]] - [[Irkalla]] - [[Iske Kazan]] - [[Istanbulski pomorski muzej]] -[[Ištar]] - [[Ištarat]] - [[Ititavi]] - [[Ius regale montanorum]] - [[Ivanovske skalne cerkve]] - [[İznik]] - [[Ižori]] '''J''' [[Jabgu]] - [[Jah (mitologija)]] - [[Jakuti]] - [[Jame Aggteleškega krasa in Slovaškega krasa]] - [[Jamhad]] - [[Jantarna cesta]] - [[Japigi]] - [[Jarhibol]] - [[Jasak]] - [[Jevamot]] - [[Joma]] - [[Judenrat]] - [[Judovska četrt, Třebíč]] - [[Judovski prazniki]] - [[Juridična stela]] - [[Justinijanova dinastija]] - [[Jutungi]] - [[Južna mazgunska piramida]] '''K''' [[Kabinet medalj]] - [[Ka (faraon)|Ka]] - [[Kadi]] - [[Kafes]] - [[Kalbidi]] - [[Kaldarij]] - [[Kaledonci]] - [[Kalisz]] - [[Kališki statut]] - [[Kalmiki]] - [[Kalmiščina]] - [[Kamen iz južne Sakare]] - [[Kamen iz Palerma]] - [[Kampidanščina]] - [[Kanonsko pravo]] - [[Kanop]] - [[Kanopska skrinja]] - [[Kanopski vrči]] - [[Kapua]] - [[Kapudan paša]] - [[Karakum]] - [[Karejski tipik]] - [[Karpati]] - [[Karpi]] - [[Kartuša]] - [[Kartuša (hieroglif)]] - [[Kasiti]] - [[Kasluhejci]] - [[Kasr Ibrim]] - [[Kava, Sudan]] - [[Kavkan]] - [[Kaza]] - [[Kelti]] - [[Keltiberi]] - [[Karaka]] - [[Karavela]] - [[Karnaški seznam kraljev]] - [[Kasiti]] - [[Kaski]] - [[Katif]] - [[Kavkan]] - [[Kazan]] - [[Kаzanlăška grobnica]] - [[Kazanski kremelj]] - [[Kayseri]] - [[Kebehsenuf]] - [[Kefrenova piramida]] - [[Kek (mitologija)]] - [[Kejsun]] - [[Keneurgenč]] - [[Kereidi]] - [[Kerma]] - [[Kilikijska vrata]] - [[Killingworthške lokomotive]] - [[Kilva]] - [[KI (klinopis)]] - [[Ki (mitologija)]] - [[Kimbri]] - [[Kipčaki]] - [[Kipčaščina]] - [[Kipsela]] - [[Kirov valj]] - [[Kis, Egipt]] - [[Kiš]] - [[Kišar]] - [[Kitāb-e Dīārbakrīya]] - [[Kitani]] - [[Kizik]] - [[Kizilkum]] - [[Kizzuwatna]] - [[Klinopis]] - [[Knjiga nebeške krave]] - [[Knjiga votlin]] - [[Knjiga vrat]] - [[Knjige dihanja]] - [[Kodašim]] - [[Kom El Sultan]] - [[Komneni]] - [[Kom Ombo]] - [[Koncil v Clermontu]] - [[Koncil v Piacenzi]] - [[Kongrati]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)]] - [[Konstantinska dinastija]] - [[Kulturna krajina Lednice-Valtice]] - [[Konstantinopelska patria]] ‎- [[Konstantinopelski hipodrom]] - [[Konstantinopelski sporazum (1533)]] - [[Košiški privilegij]] - [[Krakovski kongres]] - [[Kran]] - [[Kratka kronologija]] - [[Kruja]] - [[Ksantos]] - [[Ksois]] - [[Ktitor]] - [[Kuara]] - [[Kuban]] - [[Kubit (dolžinska mera)]] - [[Kudurru]] - [[Kültepe]] - [[Kumani]] - [[Kumarbi]] - [[Kupola na skali]] - [[Kuropalat]] - [[Kurški steli]] - [[Kuruş]] - [[Kušanšah]] - [[Kuta, Mezopotamija]] - [[KV11]] - [[KV14]] - [[Kvadi]] - [[Kvadrans]] - [[Kvadratura parabole]] - [[Kvestor]] - [[Kvinarij]] '''L''' [[Lahamu]] - [[Lahmu]] - [[Laodamija]] - [[Laodicea Combusta]] - [[Larak]] - [[Larisa]] - [[Larsa]] - [[Łaskijev statut]] - [[Latakija]] - [[Lateranski obelisk]] - [[Latinci]] - [[Latinske pravice]] - [[Latobiki]] - [[Latobrigi]] - [[Lehiti]] - [[Lelvani]] - [[Lemba]] - [[Lemki]] - [[Leponti]] - [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] - [[Letopis popa Dukljana]] - [[Leto štirih cesarjev]] - [[Leto petih cesarjev]] - [[Leto šestih cesarjev]] - [[Levi (ljudstvo)|Levi]] - [[Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki]] - [[Lex Antonia]] - [[Lex Salica]] - [[Lex specialis]] - [[Lex Titia]] - [[Lex Ursonensis]] - [[Liberum veto]] - [[Libijska puščava]] - [[Liguri]] - [[Ligurščina]] - [[Likijci]] - [[Liktor]] - [[Liman (geologija)]] - [[Limes Transalutanus]] - [[Limmu]] - [[L-Innu Malti]] - [[Livrustkammaren]] - [[Litomyšl]] - [[Ljudstva z morja]] - [[Locomotion No. 1]] - [[Logotet]] - [[Logothetes tou dromou]] - [[Logothetes tou genikou]] - [[Logudorščina]] - [[Lublinska unija]] - [[Lugal]] - [[Lugdunska Galija]] - [[Lugi]] - [[Lukka]] - [[Lulubi]] '''M''' [[Mačva]] - [[Madhab]] - [[Madarski konjenik]] - [[Madridski Skilica]] - [[Madžar (mesto)]] - [[Magdeburške pravice]] - [[Malikijski madhab]] - [[Mandilion]] - [[Magister militum]] - [[Magister officiorum]] - [[Magister pecoris camelorum]] - [[Magistrat]] - [[Maglič]] - [[Magnaura]] - [[Magnezija na Meandru]] - [[Magura]] - [[Maharda]] - [[Mainz]] - [[Makedonska dinastija]] - [[Málaga]] - [[Malindi]] - [[Malta]] - [[Mangup]] - [[Mardin]] - [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]] - [[Marinidi]] - [[Markomani]] - [[Markov samostan]] - [[Mar Saba]] - [[Masageti]] - [[Masesili]] - [[Masili]] - [[Medamud]] - [[Medinet Madi]] - [[Mehit]] - [[Meidum]] - [[Menapijci]] - [[Mérida, Španija]] - [[Marijci]] - [[Medresa]] - [[Mehetveret]] - [[Menat]] - [[Merikarejeva piramida]] - [[Merjenje kroga]] - [[Merovingi]] - [[Merv]] - [[Mesapi]] - [[Mestna država]] - [[Mestni arheološki muzej, Bologna]] - [[Metoh]] - [[Mihranidi]] - [[Milas]] - [[Miliana]] - [[Milodraška ahidnama]] - [[Minaret]] - [[Mirgisa]] - [[Medina Azahara]] - [[Medun|Meteon]] - [[Melkumani]] - [[Merkiti]] - [[Mersa Gavasis]] - [[Mira (Likija)]] - [[Mirza]] - [[Mitilena]] - [[Moed]] - [[Molosi]] - [[Mombasa]] - [[Monemvazija]] - [[Mongolski šamanizem]] - [[Montu]] - [[Morejska kronika]] - [[Most Mehmed Paše Sokolovića]] - [[Mosul]] - [[Muladi]] - [[Municipij]] - [[Muntenija]] - [[Murom]] - [[Mušhuššu]] - [[Mut]] - [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara]] - [[Muzej Deir ez-Zora]] - [[Muzej Luksorja]] '''N''' [[Nabonidova kronika]] - [[Nabu]] - [[Nacionalni muzej Irana]] - [[Nacionalni arheološki muzej Neaplja]] - [[Naditu]] - [[Nadžaf]] - [[Naharar]] - [[Nahija]] - [[Nahr el-Kalb]] - [[Najmani]] - [[Nakada]] - [[Nakš-e Rostam]] - [[Namtar]] - [[Nanše]] -[[Napata]] - [[Naravni rezervat Srebǎrna]] - [[Narodni muzej Alepa]] - [[Narodni muzej Damaska]] - [[Narodni muzej egipčanske civilizacije]] - [[Narodni park Hortobágy—Puszta]] - [[Našim]] - [[Nebti]] - [[Nefertem]] - [[Nehen]] - [[Nekbet]] - [[Neferefrejeva piramida]] - [[Neit]] - [[Nemanjići]] - [[Nemes]] - [[Nammu]] - [[Neminem captivabimus nisi iure victum]] - [[Neretvani]] - [[Nerik]] - [[Neronov kolos]] - [[Nervijci]] - [[Nesebar]] - [[Nezikin]] - [[Neznani knez]] - [[Nihil novi]] - [[Nija]] - [[Ninazu]] - [[Nindara]] - [[Ningikuga]] - [[Ninkura]] - [[NIN (klinopis)]] - [[Ninlil]] -[[Nikomedija]] - [[Nilometer]] - [[Nimintaba]] - [[Ninazu]] - [[Ningišzida]] - [[Ninhursaga]] - [[Ningal]] - [[Ninsar]] - [[Nintinuga]] - [[Ninurta]] - [[Nisa]] - [[Nisaba]] - [[Njemen]] - [[Nogajci]] - [[Nom]] - [[Nomarh]] - [[Nomokanon svetega Save]] - [[Norveški rigsdaler]] -[[Notitia de actoribus regis]] - [[Notitia Dignitatum]] - [[Notitia Urbis Constantinopolitanae]] - [[Nubijci]] - [[Numidijci]] - [[Numus]] - [[Nur (gorovje)|Nur]] - [[Nuri]] - [[Nut]] - [[Nuzi]] - [[Nyen]] '''O''' [[Obrenovići]] - [[Oešo]] - [[O krogli in valju]] - [[Olmalik]] - [[Olomuc]] - [[Olt]] - [[Oltenija]] - [[Ondol]] - [[Opatija Prüm]] - [[O plavajočih telesih]] - [[Orla]] - [[Osebno ime (Stari Egipt)]] - [[O ravnovesju ravnin]] - [[Oront]] - [[Osma egipčanska dinastija]] - [[O spiralah]] - [[Oppidum]] - [[Oria, Italija]] - [[Orobi]] - [[Osebno ime (arabsko)]] - [[Osemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Osmansko medvladje]] - [[Ostrogoti]] - [[Otranto]] - [[Otrar]] '''P''' [[Padiisetov kip]] - [[Paiza]] - [[Pagus]] - [[Pacta conventa]] - [[Palača Blaherne]] - [[Pala d'Oro]] - [[Palasa]] - [[Paleologi]] - [[Paleta lovcev]] - [[Palmirska aramejščina]] - [[Palóci]] - [[Pannonhalma]] - [[Papirus Harris I]] - [[Papirus Boulaq 18]] - [[Parakoimomenos]] - [[Parni stroj]] - [[Pariški disput]] - [[Parizi]] - [[Parni]] - [[Parti]] - [[Partščina]] - [[Pastirska sekira]] - [[Paša]] - [[Paks (boginja)]] - [[Palimpsest]] - [[Pariški edikt]] - [[Patara]] - [[Pax Chazarica]] - [[Pax Nicephori]] - [[Pax Romana]] - [[Pea]] - [[Pečenegi]] - [[Pejeva in Nehenova duša]] - [[Pelazgi]] - [[Peligan]] - [[Pentapolis]] - [[Pergamonski muzej]] - [[Pesahim]] - [[Peta egipčanska dinastija]] - [[Petindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Petnajsta egipčanska dinastija]] - [[Petriejev muzej egipčanske arheologije]] - [[Pevceti]] - [[Pipinidi]] - [[Piramida Ameni Kemaua]] - [[Piramida Pepija I.]] - [[Piramida Senusreta II.]] - [[Piramidion]] - [[Piramidna besedila]] - [[Pirinski narodni park]] - [[Pirusti]] - [[Pisa]] - [[Plastna piramida]] - [[Planinska kavka]] - [[Plastna piramida]] - [[Plebejski tribun]] - [[Pliska]] - [[Polock]] - [[Pokopana piramida]] - [[Poladska kultura]] - [[Poljski bratje]] - [[Pontifex maximus]] - [[Porfirogenet]] - [[Posteljnik]] - [[Potsdamski sporazum]] - [[Praeses]] - [[Prabolgarski koledar]] - [[Praecepta Militaria]] - [[Praepositus sacri cubiculi]] - [[Praški groš]] - [[Pravi križ]] - [[Prebenda]] - [[Prepiri Hora in Seta]] - [[Pretor]] - [[Pretorska prefektura]] - [[Prevala]] - [[Principat]] - [[Privilegium Sigismundi Augusti]] - [[Proedros]] - [[Prokurator]] - [[Promagistrat]] - [[Promptuarii Iconum Insigniorum]] - [[Pronoja]] - [[Pro]]skineza]] - [[Protospatarij]] - [[Protovestiarij]] - [[Prusi]] - [[Prva urska dinastija]] - [[Pterija]] - [[Pruski poklon]] - [[Prva egipčanska dinastija]] - [[Prvi triumvirat]] - [[Pšent]] - [[Ptolemajska dinastija]] '''Q''' [[Qift]] - [[Qila Mubarak]] - [[Qustul]] - [[QV66]] '''R''' [[Rabataški napis]] - [[Radaniti]] - [[Rakovski katekizem]] - [[Ras ibn Hani]] - [[Rasamov valj]] - [[Rdeča piramida]] - [[Red sv. Štefana, papeža in mučenca]] - [[Renpet]] - [[Rimska provinca]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimsko državljanstvo]] - [[Red belega orla (Poljska)]] - [[Red bratstva in enotnosti]] - [[Red črnega orla]] - [[Red svete Ane]] - [[Red svetega Aleksandra Nevskega]] - [[Red svetega Andreja]] - [[Red svetega Jurija]] - [[Renenutet]] - [[Res geste Divi Augusti]] - [[Rešef]] - [[Rilski samostan]] - [[Rimska dioceza]] - [[Rimski guverner]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimski senat]] - [[Rhindov matematični papirus]] - [[Rimski diktator]] - [[Ripuarski Franki]] - [[Rjazan]] - [[Roš hašana (Talmud)]] - [[Rugi]] - [[Ruina (zgodovina Ukrajine)]] - [[Rumeli Hisarı]] - [[Rundetaarn]] '''S''' [[Sabinci]] - [[Saft El Hinna]] - [[Sah]] - [[Sahurejeva piramida]] - [[Sais]] - [[Sakara]] - [[Sakarski seznam kraljev]] - [[Saki]] - [[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]] - [[Salerno]] - [[Salasi]] - [[Salijski Franki]] - [[Samarska kultura]] - [[Samniti]] - [[Samostan Dioniziat]] - [[Samostan Dohiar]] - [[Samostan Esfigmen]] - [[Samostan Filotej]] - [[Samostan Gregoriat]] - [[Samostan Iviron]] - [[Samostan Jazak]] - [[Samostan Konstamonit]] - [[Samostan Ksiropotam]] - [[Samostan Karakal]] - [[Samostan Ksenofont]] - [[Samostan Kutlumuš]] - [[Samostan Ljubostinja]] - [[Samostan Manasija]] - [[Samostan Mileševa]] - [[Samostan Morača]] - [[Samostan Pantelejmon]] - [[Samostan Pantokrator]] - [[Samostan Reževići]] - [[Samostan Simonopetra]] - [[Samostan Sopoćani]] - [[Samostan Stavronikita]] - [[Samostan svetega Pavla]] - [[Samostan Zograf]] - [[Samostan Žića]] - [[Samuelov napis]] - [[Sandomierski sporazum]] - [[Sandomierz]] - [[Sandžak]] - [[Sanjska stela]] - [[Sankovići]] - [[Şanlıurfa]] - [[Saraceni]] - [[Saraj (mesto)]] - [[Sardeati]] - [[Sardinci]] - [[Sardinščina]] - [[Sarkel]] - [[Sarkofaška besedila]] - [[Sarpanit]] - [[Satet]] - [[Satrap]] - [[Satrapija]] - [[Sebar]] - [[Sebastokrator]] - [[Sebenit]] - [[Sedem rilskih jezer]] - [[Sedemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Sedma egipčanska dinastija]] - [[Sehel]] - [[Seked]] - [[Sekmet]] - [[Sekvani]] - [[Seldžuki]] - [[Selevkidi]] - [[Selevkija]] - [[Selevkija (razločitev)]] - [[Semis]] - [[Semiti]] - [[Serabit el-Hadim]] - [[Serket]] - [[Sasarščina]] - [[Sesterc]] - [[Setar]] - [[Seznam antičnih plemen v Iliriji]] - [[Seznam asirskih vladarjev]] - [[Seznam astrahanskih kanov]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[Seznam egipčanskih piramid]] - [[Seznam hetitskih kraljev]] - [[Seznam rimskih uzurpatorjev]] - [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] - [[Seznam srbskih vladarjev]] - [[Seznam kanov Zlate horde]] - [[Seznam kasimskih kanov]] - [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva]] - [[Seznam sumerskih kraljev]] - [[Seznam vladarjev Kuša]] - [[Sia (mitologija)]] - [[Sicilske večernice]] - [[Siega Verde]] - [[Sikuli]] - [[Silivri]] - [[Silikva]] - [[Sindh]] - [[Sindžar]] - [[Sin (mitologija)]] - [[Sintagma Matije Vlastarja]] - [[Sinop]] - [[Sipar]] - [[Sirara]] - [[Sisig]] - [[Sistrum]] - [[Sivas]] - [[Skadar]] - [[Skifat]] - [[Skiri]] - [[Skit]] - [[Skorš]] - [[Slani možje]] - [[Sloveni]] - [[Sobek]] - [[Sokar]] - [[Solidus]] - [[Solun]] - [[Solunski edikt]] - [[Sopdu]] - [[Spatarij]] - [[Spiška Kapitula]] - [[Sporazum treh črnih orlov]] - [[Srednja kronologija]] - [[Stadiasmus Patarensis]] - [[Stari Krim]] - [[Stara Ladoga]] - [[Stari most, Mostar]] - [[Stari Ras]] - [[Staroegipčansko razumevanje duše]] - [[Stavraton]] - [[Steber Svete trojice, Olomouc]] - [[Stefan (naziv)]] - [[Stela lakote]] - [[Stockholmski krvavi ples]] - [[Stolnic]] - [[Stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Sofija]] - [[Stratopedarches]] - [[Suar]] - [[Suda]] -[[Sujumbikin stolp]] - [[Suka]] - [[Sulejmanija]] - [[Sultanija]] - [[Sultantepe]] - [[Sumerščina]] - [[Surh Kotal]] - [[Surname-i Vehbi]] - [[Svaška poroka]] - [[Svejhat]] - [[Sveštarska grobnica]] - [[Svijažsk]] - [[Svobodno kraljevo mesto]] '''Š''' [[Šabakov kamen]] - [[Šabat (Talmud)]] - [[Šai]] - [[Šakkanakku]] - [[Šamaševa tablica]] - [[Šapinuva]] - [[Šaruhen]] - [[Šarur]] - [[Šekalim]] - [[Šerdeni]] - [[Šeriatsko pravo]] - [[Šesta egipčanska dinastija]] - [[Šestdesetiški številski sistem]] - [[Šestindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Šestnajsta egipčanska dinastija]] - [[Šišmani]] - [[Šofar]] - [[Štetje živine]] - [[Štirinajsta egipčanska dinastija]] - [[Šu]] - [[Šubat-Enlil]] - [[Šurupak]] '''T''' [[Tablica iz Kiša]] - [[Tablica usod]] - [[Tablice iz Eble]] - [[Tanis]] - [[Taanit]] - [[Tabarkin]] - [[Tabriz]] - [[Tabula Rogeriana]] - [[Taharot]] - [[Taifa]] - [[Taite]] - [[Taiz]] - [[Tajna zgodovina Mongolov]] - [[Taktikon Uspenskega]] - [[Taksiarh]] - [[Talatat]] - [[Talmud]] - [[Tamga]] - [[Tanger]] - [[Tanukidi]] - [[Tanzimat]] - [[Târgoviște, Romunija|Târgoviște]] - [[Taq-e Bostan]] - [[Targum]] - [[Tarhuntaša]] - [[Tarika]] - [[Tarraco]] - [[Tarz]] - [[Tašmetu]] - [[Tatarščina]] - [[Taulanti|Taulanti]] - [[Taunus]] - [[Taveret]] - [[Tavrini]] - [[Telepinujev razglas]] - [[Tel Tajinat]] - [[Taurus]] - [[Tebanska triada]] - [[Tefilin]] - [[Tefnut]] - [[Tekija]] - [[Tekija (verska zgradba)]] - [[Telč]] - [[Tell Kazel]] - [[Tell]] - [[Tell Šejk Hamad]] - [[Tel Šikmona]] - [[Tell Barri]] - [[Tell Bejdar]] - [[Tell Brak]] - [[Tell Ramad]] - [[Tešub]] - [[Tengrizem]] - [[Tenta]] - [[Teodozijev zakonik]] - [[Tepidarij]] - [[Terka]] - [[Terni]] - [[Terterji]] - [[Tetrapilon]] - [[Tetarteron]] - [[Tetrarhija]] - [[Tervingi]] - [[Tevkri]] - [[Tiana]] - [[Ticinum]] - [[Tilbeşar]] - [[Tile]] - [[Timočani]] - [[Timuridi]] - [[Tinis]] - [[Tipik]] - [[Tiša beav]] - [[Tjaru]] - [[Tlemcen]] - [[Tlos]] - [[Tmutarakan]] - [[Tod]] - [[Toledo]] - [[Tonzura]] - [[Torinski seznam kraljev]] - [[Tortoški disput]] - [[Trajanov steber]] - [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] - [[Tre Kronor (grad)]] - [[Tretja egipčanska dinastija]] - [[Triens]] - [[Trier]] - [[Triumvirat]] - [[Trinajsta egipčanska dinastija]] - [[Tudun]] - [[Tug]] - [[Tugra]] - [[Tunip]] - [[Tura, Egipt]] - [[Turdetani]] - [[Turduli]] - [[Turkmenščina]] - [[Turščina]] - [[Turuki]] - [[Tus, Iran]] - [[Tuttul]] - [[Tutu (mitologija)]] '''U''' [[Ubaidsko obdobje|Ubaidska kultura]] - [[Ujezd]] - [[Ullikummi]] - [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]] - [[Umm el-Qa'ab]] - [[Unasova piramida]] - [[Upelluri]] - [[Uraniborg]] - [[Urartščina]] - [[Uraš]] - [[Ureus]] - [[Urgenč]] - [[Urkeš]] - [[Ur (klinopis)]] - [[Uronarti]] - [[Userkafova piramida]] - [[Ustava Pilipa Orlika]] - [[Utu]] - [[Uttu]] - [[Uzurpator]] '''V''' [[Vad ben Naka]] - [[Vadi El Garf]] - [[Vadi El Hudi]] - [[Vadi Halfa]] - [[Vadi Hammamat]] - [[Vadi Maghara]] - [[Vadžet]] - [[Vakuf]] - [[Valentinijanska dinastija]] - [[Varšavska konfederacija]] - [[Vašukani]] - [[Vatikanski muzeji]] - [[Velika palača v Konstantinoplu]] - [[Veliko Tǎrnovo]] - [[Veliki svečenik]] - [[Valletta]] - [[Valide sultan]] - [[Valpet]] - [[Velika Ribja reka]] - [[Veliki karnaški napis]] - [[Veliki vezir]] - [[Veliki župan]] - [[Velikonočna kronika]] - [[Verbania]] - [[Vepvavet]] - [[Verethekau]] - [[Veronski seznam]] - [[Vestibul]] - [[Vezir]] - [[Via Annia]] - [[Via Claudia Augusta]] - [[Via Egnatia]] - [[Via Popilia]] - [[Via Traiana Nova]] - [[Vilajet]] - [[Vila Tugendhat]] - [[Vir gloriosus]] - [[Vir illustris]] - [[Visoki Dečani]] - [[Vita Karoli Magni]] - [[Viterbo]] - [[Viterbski sporazum]] - [[Vivente rege]] - [[Vizigoti]] - [[Vizigotski zakonik]] - [[Vladarski nazivi faraonov]] - [[Vladarsko ime]] - [[Vlahi]] - [[Vlkolinec]] - [[Vojaški tribun]] - [[Vojvoda (vojaški čin)]] - [[Volost]] - [[Volski]] - [[Volški Tatari]] - [[Volubilis]] - [[Vornik]] - [[Vranduk]] - [[Vukanovići]] - [[Vzhodna puščava]] '''W''' [[Weld-Blundellova prizma]] '''Z''' [[Zababa]] - [[Zabid]] - [[Zajanidi]] - [[Zakoni dvanajstih tabel]] - [[Zakros]] - [[Zalabija]] - [[Zaporoški kozaki]] - [[Zaratustrova kaaba]] - [[Zawyet El Aryan]] - [[Zeila]] - [[Zengidi]] - [[Zeraim]] - [[Zgodovina minulih let]] - [[Zgodovina Rimskega imperija]] - [[Zilant]] - [[Zlati rog]] - [[Zlomljena piramida]] - [[Zoste patrikia]] - [[Zvečan]] - [[Zvornik]] '''Ž''' [[Žehra]] - [[Ženski sultanat]] ==CEE 2021== [[Zalpuva]] • [[Berat]] • [[Hajredin Barbarosa]] • [[Balša II.]] • [[Karum]] • [[Zeta pod Balšići]] • [[Vlastimirovići]] • [[Butrint]] • [[Haoni]] • [[Epirska zveza]] • [[Tesproti]] • [[Zeta]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini]] • [[Radimlja]] • [[Narodni park Una]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji]] • [[Andrej III. Ogrski]] • [[Marija Ogrska]] • [[Gjirokastra]] • [[Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji]] • [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] • [[Pećka patriarhija]] • [[Naša Gospa Ljeviška]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki]] • [[Terezin]] • [[Češki raj]] • [[Grad Kost]] • [[Rusko-turška vojna (1877-1878)]] • [[Bašibozuk]] • [[Kneževina Bolgarija]] • [[Vzhodna Rumelija]] • [[Grad Malbork]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem]] • [[Rudnik soli Wieliczka]] • [[Zgodovinsko središče Krakova]] • [[Cerkvi miru]] • [[Lesene cerkve južne Malopoljske]] • [[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] • [[Krzemionki]] • [[Stari Zamość]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji]] • [[Nicopolis ad Istrum]] • [[Roksolani]] • [[Kostoboki]] • [[Samostan Bačkovo]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji]] • [[Jererujk]] • [[Tatevi Anapat]] • [[Afrodizija]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji]] • [[Ani, Turčija|Ani]] • [[Safranbolu]] • [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği]] • [[Divriği]] • [[Letoon]] • [[Diyarbakırska trdnjava]] • [[Hevselski vrtovi]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji]] • [[Samostan Dafni]] • [[Filipi, Grčija|Filipi]] • [[Vergina]] • [[Nea Moni]] • [[Patmos]] • [[Samostan Janeza Evangelista, Patmos]] • [[Pitagoreja]] • [[Palača šekijskih kanov]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu]] • [[Atešgah]] • [[Hinalig]] • [[Vojvodina Češka]] • [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk I. Moravski]] ==CEE 2022== [[Armenski koledar]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Loveč]] - [[Prijezda I.]] - [[Otokar I. Češki]] - [[Crnojevići]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Samostan Manasija]] - [[Mješko IV. Krivonogi]] - [[Zlata vrata, Kijev]] - [[Trajanov zid]] - [[Levedi]] - [[Grad Devín]] - [[Albreht IV. Habsburški]] - [[Kosovski vilajet]] - [[Vali (naslov)]] - [[Kartli]] - [[Gulistanski mirovni sporazum]] - [[Kikladi]] - [[Narodni zgodovinski muzej (Albanija)]] - [[Bitka ob Nemigi]] - [[Kition]] - [[Narodni park Slītere]] - [[Estonski zgodovinski muzej|Estonski zgodovinski muzej]] - [[Mindaugasi]] - [[Kazahstanski tenge]] - [[Matka (soteska)|Matka]] - [[San Pawl il-Baħar]] - [[Buġibba (tempelj)]] - [[Kneževina Ogrska]] - [[Pjasti]] - [[Zahodni Poljani]] - [[Popiel]] - [[Hościsko]] - [[Sjemovit]] - [[Rzepiha]] - [[Nebet tepe]] - [[Bogdan I. Moldavski]] - [[Trenčín]] - [[Venčeslav I. Češki]] - [[Konstanca Ogrska]] - [[Privilegium minus]] - [[Privilegium maius]] - [[Vitold Veliki]] - [[Skirgaila]] - [[Krevska unija]] - [[Gediminoviči]] - [[Švitrigaila]] - [[Sigismund Kęstutaitis]] - [[Kęstutis]] - [[Biruta]] - [[Kuri]] - [[Algirdas]] - [[Uljana Tverska]] - [[Džanibeg]] - [[Marija Vitebska]] - [[Jaunutis]] - [[Jevna Pološka]] - [[Gediminas]] - [[Volinija]] - [[Riški mirovni sporazum]] - [[Vitenis]] - [[Butvidas]] - [[Butigeidis]] - [[Mazovija]] - [[Jagelonci]] ==Izbrane slike== <gallery> Slika:Ticarjev_dom_2526.JPG|Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Planinska_kavka_2082.JPG|Planinska kavka<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Bonifazio 44.JPG|Bonifacio (Bunifaziu), mesto nad previsom na skrajnem jugu Korzike.<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Stari most čez Rašo v Mahničih 1908.jpg|Opuščeni most čez Rašo pri Mahničih [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) </gallery> fkx8yatv9vyys19olt8ln8g0ypzx6kl 10 169379 5735051 4951994 2022-08-16T12:07:38Z Yerpo 8417 slog, ktgr wikitext text/x-wiki {| class="infobox" align=right cellpadding=3 id=toc style="margin-left: 15px;" |- | '''[[Koledarska doba]]''': || align="center" | '''[[Naše štetje let|Pred našim štetjem]]''' |- | '''[[Seznam stoletij|Stoletja]]''': | align="center" style="background-color:#f3f3f3" | <!-- --> <small>[[{{ordinal|{{#expr: (({{{1|888}}} - 1) - (({{{1|888}}} - 1) mod 100)) <!-- --> /100 + 2}}}} stoletje pr. n. št.|{{ordinal|{{#expr: (({{{1|888}}} - 1) - (({{{1|888}}} - 1) mod 100)) <!-- --> /100 + 2}}}}]] </small> <!-- century before --> - '''[[{{ordinal|{{#expr: (({{{1|888}}} - 1) - (({{{1|888}}} - 1) mod 100))<!-- --> /100 + 1}}}} stoletje pr. n. št.|{{ordinal|{{#expr: (({{{1|888}}} - 1) - (({{{1|888}}} - 1) mod 100))<!-- --> /100 + 1}}}}]]''' - <!-- century now --> {{#ifexpr: <!-- check century A.D. --> {{{1|888}}} < 101 | [[1. stoletje n. št.|1.]] |<!-- year under 101, else line below --> <small>[[{{ordinal|{{#expr: (({{{1|888}}} - 1) - (({{{1|888}}} - 1) mod 100))<!-- --> /100 + 0}}}} stoletje pr. n. št.|{{ordinal|{{#expr: (({{{1|888}}} - 1) - (({{{1|888}}} - 1) mod 100))<!-- --> /100 + 0}}}}]]</small> <!-- century ahead --> }} <!-- end-if --> |- | '''[[Seznam desetletij|Desetletja]]''': | align=center | <small> <!-- --------------------- List Decades --> [[{{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}} mod 10)) +30}}. pr. n. št.|{{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}} mod 10)) +30}}.]]&nbsp;<!-- --> [[{{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}} mod 10)) +20}}. pr. n. št.|{{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}} mod 10)) +20}}.]]&nbsp;<!-- --> [[{{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}} mod 10)) +10}}. pr. n. št.|{{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}} mod 10)) +10}}.]] -<!-- --> </small> <!-- end small font, decade-now large font --> '''[[{{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}} mod 10))}}. pr. n. št.|{{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}} mod 10))}}.]]'''<!-- decade now --> <small>-<!-- other decades small --> [[{{#switch: <!-- decade 10-years later --> {{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}}) mod 10) - 10}}<!-- --> |-30=20. n. št. |-20=10. n. št. |-10=0. n. št. |<!-- choose, else line below --> {{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}}) mod 10) - 10}}. pr. n. št.<!-- --> }}|{{#switch: <!-- decade 10-years later --> {{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}}) mod 10) - 10}}<!-- --> |-30=20. n. št. |-20=10. n. št. |-10=0. n. št. |<!-- choose, else line below --> {{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}}) mod 10) - 10}}.<!-- --> }}]]&nbsp;<!-- --> [[{{#switch: <!-- decade 20-years later --> {{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}}) mod 10) - 20}}<!-- --> |-30=20. n. št. |-20=10. n. št. |-10=0. n. št. |<!-- choose, else line below --> {{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}}) mod 10) - 20}}. pr. n. št.<!-- --> }}|{{#switch: <!-- decade 20-years later --> {{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}}) mod 10) - 20}}<!-- --> |-30=20. n. št. |-20=10. n. št. |-10=0. n. št. |<!-- choose, else line below --> {{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}}) mod 10) - 20}}. <!-- --> }}]]&nbsp;<!-- --> [[{{#switch: <!-- decade 30-years later --> {{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}}) mod 10) - 30}}<!-- --> |-30=20. n. št. |-20=10. n. št. |-10=0. n. št. |<!-- choose, else line below --> {{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}}) mod 10) - 30}}. pr. n. št.<!-- --> }}|{{#switch: <!-- decade 30-years later --> {{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}}) mod 10) - 30}}<!-- --> |-30=20. n. št. |-20=10. n. št. |-10=0. n. št. |<!-- choose, else line below --> {{#expr: ({{{1|888}}} - ({{{1|888}}}) mod 10) - 30}}. <!-- --> }}]]</small>&nbsp;<!-- --> |- | '''[[Leto|Leta]]''': | align="center" | <!-- ------------------------------ List Years --> <small>[[{{#expr: {{{1|888}}} + 3}} pr. n. št.|{{#expr: {{{1|888}}} + 3}}]]{{·}}<!-- --> [[{{#expr: {{{1|888}}} + 2}} pr. n. št.|{{#expr: {{{1|888}}} + 2}}]]{{·}}<!-- --> [[{{#expr: {{{1|888}}} + 1}} pr. n. št.|{{#expr: {{{1|888}}} + 1}}]]<!-- --> {{·}} </small>'''[[{{{1|888}}} pr. n. št.|{{{1|888}}}]]'''<small>{{·}} <!-- --> {{#switch: <!-- year of one-year later --> {{#expr: {{{1|888}}} - 1}} <!-- For year-1, --> | -3=[[4]] <!-- matches -3 (error), or... --> | -2=&nbsp;[[3]] <small>n. št.</small> <!-- is -2, or... --> | -1=&nbsp;[[2]] <small>n. št.</small> <!-- is -1, or... --> | 0=&nbsp;[[1]] <small>n. št.</small> | <!-- is 0, else... --> [[{{#expr:{{{1|888}}}-1}} pr. n. št.|{{#expr:{{{1|888}}}-1}}]]{{·}}<!-- --> }}<!-- --> {{#switch: <!-- year of 2-years later --> {{#expr: {{{1|888}}} - 2}} <!-- For year-2, --> | -3=[[4]] <!-- matches -3 (error), or... --> | -2=&nbsp;[[3]] <small>n. št.</small> <!-- is -2, or... --> | -1=&nbsp;[[2]] <small>n. št.</small> <!-- is -1, or... --> | 0=&nbsp;[[1]] <small>n. št.</small> | <!-- is 0, else... --> [[{{#expr:{{{1|888}}}-2}} pr. n. št.|{{#expr:{{{1|888}}}-2}}]]{{·}}<!-- --> }}<!-- --> {{#switch: <!-- year of 3-years later --> {{#expr: {{{1|888}}} - 3}} <!-- For year-3, --> | -3=[[4]] <!-- matches -3 (error), or... --> | -2=&nbsp;[[3]] <small>n. št.</small> <!-- is -2, or... --> | -1=&nbsp;[[2]] <small>n. št.</small> <!-- is -1, or... --> | 0=&nbsp;[[1]] <small>n. št.</small> | <!-- is 0, else... --> [[{{#expr:{{{1|888}}}-3}} pr. n. št.|{{#expr:{{{1|888}}}-3}}]]</small><!-- --> }} |}<noinclude>[[Kategorija:Časovne predloge]]</noinclude> px4ssrmaryc9r2iw2yy1c16ybvwzsyj 0 169522 5735248 4921155 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Cerkev sv. Andreja''' je ime več [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]: == Slovenija == * ''glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Andrej]]'' == Avstrija == * [[Cerkev sv. Andreja, Šentandraž v Labotski dolini]], nekdanja stolnica Lavantinske škofije == Italija == * [[Bazilika sv. Andreja, Mantova]] * [[Bazilika sv. Andreja, Vercelli]] {{Razločitev}} [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja| ]] kg9kyu7pbh9qrx6mwborzm3mje1l6e4 0 169524 5735302 4956875 2022-08-16T20:06:52Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Duha]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Cerkev Svetega Duha''' je ime več [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]: * [[Cerkev sv. Duha, Celje]] * [[Cerkev sv. Duha, Polževo]] * [[Cerkev sv. Duha, Rateče]] * [[Cerkev sv. Duha, Ribčev Laz]] * [[Cerkev sv. Duha, Stara Gora]], občina [[Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij]] {{Razločitev}} [[Kategorija:Cerkve svetega Duha| ]] niptzjr8f0o84mjk6ohmtopl20x9stf 0 169525 5735314 5376763 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Cerkev svetega Jakoba''' je ime več [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]: * [[Cerkev sv. Jakoba, Blatna Brezovica]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Gabrje]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Koper]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Koprivna]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Kostanjevica na Krki]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Ljubljana]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Mali Vrh]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Mežica]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Ormož]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Podgrad]] * [[Cerkev sv. Jakoba na Resniku]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Ribno]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Velika Dobrava]] {{Razločitev}} [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba| ]] 37qslfltb33v6wti9nnubrsubvc162k 0 169527 5735333 5325279 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Cerkev svetega Jurija''' je ime več [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]: * [[Cerkev sv. Jurija, Mozirje]] * [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj]] * [[Cerkev sv. Jurija, Piran]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Cerkev sv. Jurija, Sveti Jurij]] * [[Cerkev sv. Jurija, Izlake]] * [[Cerkev sv. Jurija, Ják, Madžarska]] * [[Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol]] * [[Cerkev sv. Jurija, Jurski Vrh]] * [[Cerkev sv. Jurija, Sveti Jurij ob Ščavnici]] * [[Cerkev sv. Jurija, Sveti Jurij]] v [[Prekmurje|Prekmurju]] * [[Cerkev sv. Jurija, Tacen]] {{Razločitev}} [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija| ]] {{normativna kontrola}} pxspg7luq896gkxwq50ckdbbyqpr37v 0 169532 5735348 5078102 2022-08-16T20:20:16Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Katarine Aleksandrijske]] v [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Cerkev svete Katarine''' je ime več [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]: * [[Cerkev sv. Katarine, Lendava]] * [[Cerkev sv. Katarine, Veliki Otok]] {{Razločitev}} [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske| ]] fc918fqk3lbembist8rex9s6qax2ppr 0 169539 5735369 5348685 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Cerkev svetega Mihaela''' je ime več [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]: * [[Cerkev svetega Mihaela, Črna vas]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Dolenje Radulje]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Dovje]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Kamnje]] (pri Ajdovščini) * [[Cerkev svetega Mihaela, Kompolje ob Savi]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Krško]] (Stara vas) * [[Cerkev svetega Mihaela, Lokev]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Mengeš]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Olševek]] * [[Cerkev svetega Mihaela na Pečici]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Pišece]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Radlje]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Radmirje]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Razvanje]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Semič]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Šmihel]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Šoštanj]] * [[Cerkev sv. Mihaela, Tinjan|Cerkev svetega Mihaela, Tinjan]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Vransko]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Zgornje Duplje]] * [[Cerkev svetega Mihaela, Žetale]] == Glej tudi == * [[Kostnica svetega Mihaela]], [[Gorenji Mokronog]] {{Razločitev}} [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela| ]] oc19xyc8gpbqf4u10oh6n9agidahcl7 0 169543 5735414 5689977 2022-08-16T20:33:26Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Cerkev svetega Štefana''' je ime več [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]: * [[Cerkev sv. Štefana, Blejska Dobrava]] * [[Cerkev sv. Štefana, Brezovica]] * [[Cerkev sv. Štefana, Dokležovje]] * [[Cerkev sv. Štefana, Dolnja Košana]] * [[Cerkev sv. Štefana, Fara]] * [[Cerkev sv. Štefana, Gomilsko]] * [[Cerkev sv. Štefana, Gortina]] * [[Cerkev sv. Štefana, Harije]] * [[Cerkev sv. Štefana, Kupljenik]] * [[Cerkev sv. Štefana, Levpa]] * [[Cerkev sv. Štefana, Lipsenj]] * [[Cerkev sv. Štefana, Ljubljana]] * [[Cerkev sv. Štefana, Log pod Mangartom]] * [[Cerkev sv. Štefana, Nemška vas]] * [[Cerkev sv. Štefana, Orehek pri Materiji]] * [[Cerkev sv. Štefana, Piran]] * [[Cerkev sv. Štefana, Pokojišče]] * [[Cerkev sv. Štefana, Postojna]] * [[Cerkev sv. Štefana, Ribnica]] * [[Cerkev sv. Štefana, Semič]] * [[Cerkev sv. Štefana, Solkan]] * [[Cerkev sv. Štefana, Sora]] * [[Cerkev sv. Štefana, Spodnja Polskava]] * [[Cerkev sv. Štefana, Suha pri Predosljah]] * [[Cerkev sv. Štefana, Sušica]] * [[Cerkev sv. Štefana, Sveti Štefan]] * [[Cerkev sv. Štefana, Šmarješke Toplice]] * [[Cerkev sv. Štefana, Štefan pri Trebnjem]] * [[Cerkev sv. Štefana, Štefanja Gora]] * [[Cerkev sv. Štefana, Tomažja vas]] * [[Cerkev sv. Štefana, Topolc]] * [[Cerkev sv. Štefana, Turje]] * [[Cerkev sv. Štefana, Utik]] * [[Cerkev sv. Štefana, Vino]] * [[Cerkev sv. Štefana, Vipava]] * [[Cerkev sv. Štefana, Vranje]] * [[Cerkev sv. Štefana, Zanigrad]] * [[Cerkev sv. Štefana, Zgornje Koseze]] {{Razločitev}} [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana| ]] 7vnbdamlgo9hsr8ggys080czqzjauyd 0 169968 5735205 5687085 2022-08-16T18:41:01Z 46.150.58.246 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Sikst V. | honorific-suffix = <small>[[minoriti|O.F.M. Conv.]]</small> | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = Papež Sikst V. | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[24. april]] [[1585]] (izvoljen) | term_start = [[1. maj]] [[1585]] (posvečen, ustoličen in kronan) | term_end = [[27. avgust]] [[1590]] (5 let, 4 mesece, 3 dni) |predecessor=[[Papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] | opposed = | successor = [[Papež Urban VII.|Urban VII.]] | ordination = [[1547]] | ordinated_by = | consecration =[[12. januar]] [[1567]] | consecrated_by = [[Antonio Lauro]] | cardinal = [[17. maj]] [[1570]] | created_cardinal_by= [[papež Pij V.|Pij V.]] | rank = [[Seznam papežev|227. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika sv. Petra]] <br>[[Bazilika Marije Snežne, Rim|Marija Snežna]] v [[Rim]]u | nationality = [[Hrvati|Hrvat]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Piergentile di Giacomo, imenovan Peretto<br>Mariana di Frontillo di Camerino | title= | spouse = | children = | occupation = [[predavatelj]] [[teologija|teologije]] | profession = |previous_post= {{unbulleted list|[[škofija Fermo|škof v Fermu]] (1571–1577)| [[škofija Sant'Agata de'Goti|škof v Gotiju]] (1566–1571)|[[kardinal-duhovnik]] pri [[San Girolamo dei Croati]] (1570–1585)}} | alma_mater = [[Univerza v Ferrari]] <br> [[Univerza v Bologni]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Sisto V.svg | coat_of_arms_alt = | motto = »Moj Bog, že od rojstva si ti moj varuh!« (Ps 71,6) <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Sikst }} '''Papež Sikst V.''' (rojen kot '''Felice Piergentile da Montalto''' oziroma: '''Felice Peretti''', pa tudi samo '''Montalto''', [[minoriti|OFM Conv]]), [[Italijani|italijanski]] [[minoriti|minorit]], [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[13. december]] [[1521]], [[Grottamare]], † [[27. avgust]] [[1590]] [[Rim]] ([[Papeška država]], danes: [[Italija]]) <br> Papež je bil med letoma 1585 in 1590. == Življenjepis == [[File:Sisto-V Grottammare.jpg|thumb|150px|left|<center>[[Papež Sikst V.|Sikst V.]] z rojstnim krajem [[Grottammare]]]]</center> === Mladost in poreklo === Sikst V. – Felice di Peretti se je rodil v petek, 13. decembra 1521 ob 16.30 v vasici [[Grottammare]], ki je takrat štela okrog 200 prebivalcev, v okraju [[Fermo]], v [[Ankonska marka|Ankonski marki]], kot četrti od sedmerih otrok. Na tistem mestu stoji danes cerkev sv. Lucije, ki jo je dal postaviti sam papež Sikst V; ker pa ga je smrt prehitela, jo je dokončala njegova sestra grofica Camilla, ''contessa di Celano e marchesa di Nomento'' 1594, za kar jer porabila 25.000 skudov. Starša sta bila revnega stanu: oče ''Francesco Piergentile di Giacomo'', imenovan ''Peretto'' iz [[Montalto|Montalta]] je bil vrtnar-najemnik, mati pa bila ''Mariana di Frontillo'' iz [[Camerino|Camerina]], okraj [[Pievebovigliana]]. <br> Sikst je ostal tudi kot papež zelo navezan na svoj “Piceno” in na “Marko” na splošno, zlasti pa mu morajo zahvaliti za podporo [[Loreto]], Fermo, [[Macerata]], Moltalto in Grottammare. <ref>{{cite web|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/sisto-v_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ |title=Sisto V|publisher= Enciclopedia dei Papi di Silvano Giordano v: Treccani|date=2000|accessdate=1. januar 2017}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://madmonarchist.blogspot.rs/2010/08/papal-profile-pope-sixtus-v.html|title= Papal Profile: Pope Sixtus V|publisher=Mad Monarchist|date=3. avgust 2010|accessdate=6. januar 2017}}</ref> <ref>{{cite web|url= http://www.visitgrottammare.it/turismo/Sisto+V,+il+Papa+Tosto/55|title= Sisto V, il Papa Tosto di Mario Petrelli |publisher=Topnet Telecomunicazioni|date=junij 2012|accessdate=6. januar 2017}}</ref> Perettijeva družina je prišla iz [[Piceno|Picena]]<ref>danes [[Ascoli Piceno]] v [[Marke|Markah]]</ref>, ki je takrat spadal v [[Papeška država|Papeško državo]].<ref>Isidoro Gatti: ''Sisto V Papa piceno. Le testimonianze e i documenti autentici'', Ripatransone, Maroni, 1990; Isidoro Gatti - Raffaele Tassotti: ''Ancora su Sisto V papa piceno. Commento ad un recente opuscolo'', 1999</ref> Po drugih virih je njegov oče prišel iz bližnje vasi [[Montalto|Montalta]] – in so Siksta zato pozneje imenovali kar ''kardinal Montalto''. Po tretjih virih je bil [[Slovani|slovanskega]] porekla. <ref>{{cite book|author1=Tomasz Kamusella|author2=Motoki Nomachi|author3=Catherine Gibson|title=The Palgrave Handbook of Slavic Languages, Identities and Borders|url=https://books.google.com/books?id=01LeCwAAQBAJ&pg=PA421|date=29 April 2016|publisher=Palgrave Macmillan UK|isbn=978-1-137-34839-5|p=421}}</ref><ref>{{cite book|author=Srpska kraljevska akademija|authorlink=Serbian Academy of Sciences and Arts|title=Posebna izdanja|volume=25-27|year=1907|language=sr|publisher=SKA|url=http://books.google.com/books?id=UkRGXiCzg30C|p=26|quote=Тада ]е на папско] стол иди био папа Сикст V, старином Словении са ]адранских обала а по ро- г)енъу земл>ак Калвучэдев.}}</ref> Sava Nakićenović meni, da je izhajal iz družine Svilanović iz [[Kruševice|Kruševic]] v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]].<ref>{{cite book|title=Boka|first=Sava|last=Nakićenović|publisher=CID|year=1999|url=http://books.google.com/books?id=O7AzAAAAMAAJ|language=sr|page=90|quote=Знаменит ]е био Бокел. папа Сикст V. нз породице СвилановиЬа, са Крушевице.}}</ref> Podmeno, da njegova rodovina izhaja iz Kruševice, podpira dejstvo, da je papež uporabljal tri hruške za svoj grb; ime Kruševice po nekaterih izhaja iz ''kruška'' (''hruška'').<ref>{{cite book|author=Srpska kraljevska akademija|authorlink=Serbian Academy of Sciences and Arts|title=Srpski etnografski zbornik|volume=20|publisher=SKA|year=1913|url=http://books.google.com/books?id=1C8mAQAAIAAJ|p=268|quote=Из овог је племена, како је доказивано, био папа Сиксто V, који је у свом грбу, за знак, да је с Крушевица уметнуо три крушке, а потписивао се „РегеШ". И данас Крушевичани приповиједају, како су га, са »Карос воде" језуити одвели}}</ref> V skladu s to teorijo bi moglo biti ''Peretti'' italijanski prevod slovanskega priimka, saj beseda ''Peretti'' tudi izhaja iz italijanske besede ''pera'', tj. ''hruška''.<br> Po letopisu barskega nadškofa in letopisca [[Andrija Zmajević|Andrija Zmajevića]] (1624-1694) izhaja njegov oče Piero Gentile iz Kruševic pri [[Bijela|Bijeli]] <ref>Bijela je obmorsko mestece 12 km od Herceg Novega in 33 km od Kotorja</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.montenegro.com/grad/bijela|title=Bijela – Crna Gora|publisher=Montenegro|date=|accessdate=10. januar 2017}}</ref> in sicer se je rodil v družini Šišić in ne Svilanović. Kot otrok je služil v rimsko-katoliškem samostanu v [[Kotor]]ju. Nato je v Italijo odpotoval z nekim fratrom in se nastanil v Ankoni; tam se je oženil z Marijano di Frontillo. <ref>{{cite web|url= http://www.fiu.edu/~mirandas/bios1570.htm#Peretti |title=Peretti Montalto OFMConv, Felice|publisher=Mirandas|date=|accessdate=17. april 2013}}</ref> »Ko sem kopal po tajnem vatikanskem arhivu, sem našel listine, ki dokazujejo, da je papež Sikst V. bil Hrvat,« je dejal književnik [[Ivan Golub|Golub]]. <ref>Ivan Golub (*1930) je hrvaški katoliški duhovnik, teolog, knjiiževnik, pesnik, prevajalec in zgodovinar, ki piše v vseh hrvaškin narečjih, pa tudi latinsko</ref> Dodal je, kako je njegov oče s hrvaške obale Jadrana odšel v Italijo. Sikstov slovanski duh se je občutil tudi pri osnivanju zavoda sv. Hieronima, čigar član je mogel postati le tisti, ki zna ilirsko <ref>''ilirsko, ilirski jezik'' – takrat so uporabljali kot eno od besed za označevanja slovanskega življa v nasprotju z Romani in Germani. </ref> ter tisti, ki je bil ilirskega porekla. <ref>Pri ilirskem poreklu se misli po nekaterih na vse (katoliške) Južne Slovane, po drugih samo na Hrvate, kar je pripeljalo pozneje do sporov</ref> <ref>{{cite web|url=http://metro-portal.rtl.hr/papa-siksto-v-bio-je-hrvat/68967 |title=Ivan Golub: Papa Siksto V. bio je Hrvat?|publisher=Metro portal |date= |accessdate=12. januar 2017}}</ref><br> Tako beseda »slovinski, ilirski«, ki so ju najbolj pogosto uporabljali takrat – še ne pomeni obenem tudi »slovenski, hrvaški, srbski ali črnogorski«, saj tako jasno razlikovanje takrat še ni obstajalo niti v narodnostnem niti v verskem oziru; s tema besedama so označevali tistihmal na Zahodu bolj ali manj južne Slovane. V tem pomenu lahko razumemo, zakaj si ga lastijo ne le Hrvatje in Srbi, ampak tudi Črnogorci. <ref>{{cite web|url=http://povijest.hr/nadanasnjidan/papa-siksto-v-franjevac-hrvatskog-podrijetla-1521/|title= Papa Siksto V. – franjevac hrvatskog podrijetla – rođen 1521|publisher=History-Povijest.hr|date=13. december 2016 |accessdate=13. januar 2017}}</ref> <ref name="#1">{{cite web|url=http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/dokumenti/papa_iz_crne_gore_d_stanic.html |title= Драго Станић: Папа из Црне Горе (Mongegrina)|publisher=Montenegrina|date= |accessdate=13. januar 2017}}</ref> Poleg številnih člankov o njegovem hrvaškem poreklu beremo lahko tudi, da je "bil Srb na čelu katoliške Cerkve. Papež Sikst V. izhaja iz vasi Bjelske Kruševice, sredi Boke Kotorske. Poreklo vodi od Papića ali Šašića." <ref>{{cite web|url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/reportaze/aktuelno.293.html:536244-Srbin-bio-na-celu-katolicke-crkve|title=Ivan Miladinović: Srbin bio na čelu katoličke crkve |publisher=History-Povijest.hr|date=1. marec 2015 |accessdate=13. januar 2017}}</ref><br> Slovansko poreklo njegovega očeta potrjuje tudi [[Katoliška enciklopedija]] iz 1912, ki pravi: »Pripadal je dalmatinski družini, ki je sredi prejšnjega (tj. 15. stoletja) pribežala v Italijo pred Turki, ki so razdejali [[Ilirija |Ilirijo]] in poskušali vdreti v [[Dalmacija|Dalmacijo]]. Njegov oče je bil vrtnar in pravijo, da je Felice kot deček bil svinjski pastir. Pri devetih letih je prišel v minoritski samostan Montalto, kjer je bil brat njegov stric, fra Salvatore Ricci. Tam je postal novinec pri dvanajstih letih. <ref name="#2">{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/14033a.htm|title=Pope Sixtus V|publisher=Catholic Encyclopedia – New Advent|date=1912|accessdate=6. januar 2017}}</ref> ==== Montalto ==== Že kot kardinal je Peretti počastil svojo »ljubo rodno grudo« [[Montalto]] z odprtjem šole in drugimi darilnicami, toda njegova pozornost je narasla, ko je postal papež 1585. Temu kraju je namenil zadosti denarja in pravico, da si voli oblastnike (podestà); dovolil je prosto trgovino ter izvzetje od pristojbin. 1586 je šel tako daleč, da je daroval predragocen [[relikviarij]], delo izredno izurjenega zlatarja iz Pariške šole, ki ga sedaj hranijo v krajevnem muzeju. Ko je povzdignil Montalto v stan mesta in škofije, mu je podelil predpravico, da je postalo mesto sodno in upravno središče presidiata, ki je moglo samostojno kovati denar. <ref>{{cite web|url=http://www.museisistini.it/en/component/content/article/41-new-album-2/61-profile-of-sixtus-v.html|title=Profile of Sixtus V|publisher=Musei Sistini|date=2010|accessdate=6. januar 2017}}</ref> === Cerkvene službe === *1541: [[diakon]] *1547: [[duhovnik]] *22. julij 1548: vrhovni predstojnik [[minoriti|minoritov]] mu podeli naslov ''magister'' (maestro) ; *1548-1551: prefekt frančiškanske univerze v [[Fermo|Fermu]]; *1551-1553: ravnatelj frančiškanskega samostana v [[Siena|Sieni]]; *1553-1556: ravnatelj frančiškanskega samostana pri San Lorenzo v [[Neapelj|Neaplju]]; *Julija 1556: ravnatelj frančiškanskega samostana pri [[Basilica di Santa Maria Gloriosa dei Frari#Il convento|Frari]] v [[Benetke|Benetkah]]; *1556: član komisije za prenovo [[Rimska kurija|Rimske kurije]]; *17. januarja 1557-1560: [[inkvizitor]] za mesto Benetke; *1560-1585: član [[Rim|rimske]] [[inkvizicija|inkvizicije]] in bogoslovni svetovalec v Rimski kuriji; *1561-1566: frančiškanski prokurator; *1565: izredni član [[španska inkvizicija|španske inkvizicije]]; *1566-1585: vrhovni tajnik [[frančiškani|frančiškanov]]; *15. novembra 1566 - 17. decembra 1571: [[škofija Cerreto Sannita-Telese-Sant'Agata de' Goti|škof pri Sant'Agata dei Goti]]; *[[spovednik]] [[papež Pij V.|papeža Pija V.]]; *17. maja 1570: postane [[kardinal-duhovnik]]; 9. junija 1570 prevzame kardinalski naslov pri [[San Girolamo dei Croati (kardinalski naslov)|San Girolamo degli Schiavoni]]; *17. december 1571 – 14. avgust 1577: [[nadškofija Fermo|škof v Fermu]]. *24. aprila 1585: izvoljen za [[papež]]a. == Papež == [[File:Filippo Bellini, Portrait of Pope Sixtus V – Château de Pau.jpg|thumb|180px|<center><small>[[Filippo Bellini]] (1550-1603)</small><br>[[Papež Sikst V.]] ]]</center> [[File:Vulgata von Sixtus V.jpg|thumb|180px|<center>Platnica [[Vulgata|Vulgate]] [[1590]]. Natisnila 1587 ustanovljena [[Vatikanska tiskarna]]]]</center> [[File:Obelisk-Sixtus V.jpg|thumb|180px|<center>[[Domenico Fontana|Fontana]] (1543-1607): [[Papež Sikst V.|Sikst V.]] je postavljal [[obelisk]]e, gradil [[palača|palače]] in [[cerkev (zgradba)|cerkve]] ]]</center> [[File:Kirchenschatz Sixtus V.jpg|thumb|180px|<center>Skrinja [[papež Sikst V.|Siksta V.]] v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]] <small><br>Zapustil je zaklad 3 milijone zlatnikov in 1,6 milijona srebrnikov (skudov)]]</center></small> 24. aprila 1585 je bil v [[konklave|konklavu]] izvoljen za [[papež]]a; 1. maja istega leta je bil ustoličen in kronan.<br> [[Filip II. Španski|Filip II.]] <ref>Filip II. Španski (*1527 kralj 1554 †1598); to pripoveduje [[Guillaume Thomas François Raynal|Raynal]] (1713-1796) v svojih "Mémoires historiques" (= "Mémoires historiques, militaires et politiques de l'Europe depuis l'élévation de Charles-Quint au throne de l'empire jusqu'au traité d'Aix-la-Chapelle " - 1754) </ref> je poslal mladega kastiljskega vrhovnega poveljnika v Rim, da bi čestital Sikstu V. za njegovo povišanje v papeštvo; papež, ki ni bil zadovoljen s tem, da je bil odposlanec tako mlad, si ni mogel kaj, a da ne bi rekel: »No, kaj tvojemu gospodarju manjka moških, da mi pošlje odposlanca brez brade?« Ponosni Španec pa mu ni ostal dolžan: »Če bi moj vladar mislil, da obstajajo zasluge v bradi, potem bi Vaši svetosti poslal kozla in ne gospoda.« <ref>{{cite web|url=http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/SixteV.htm|title= Pape Sixte Quint (V)|publisher=Compilhistoire|date=5. januar 2017|accessdate=7. januar 2017}}</ref> === Cerkvena obnova === Sikst V. je bil izredna, genialna osebnost, ki je združevala strogo cerkveno usmerjenost Pija V. in državniško modrost Pavla III. Najprej je z močno roko vzpostavil red v cerkveni državi in saniral njene finance. Cerkveno prenovo je nadaljeval v duhu svojih dveh predhodnikov po smernicah tridentinskega koncila. Njegov poglavitni prispevek pri tem je bila korenita prenova osrednjega vodstva Cerkve, ki je ostala v veljavi več stoletij. Leta 1588 je ustanovil 15 stalnih kongregacij kardinalov ter jim natančno določil območje njihovih pristojnosti in dela; devet kongregacij naj bi se redno ukvarjalo s posameznimi vprašanji duhovnega poslanstva Cerkve, šest pa s tekočimi svetnimi vprašanji, ki so povezana z dejavnostjo Cerkve. Ta ureditev, ki je ostala v veljavi do Pija X., se je izkazala kot izredno pomembna za prenovo Cerkve. Že dve leti pred tem je določil, naj bo kardinalov največ 70: 6 kardinalov-škofov, 50 kardinalov- duhovnikov in 14 kardinalov-diakonov. Pred tem časom se je število kardinalov spreminjalo; večkrat je [[kardinalski zbor]] zahteval od bodočega papeža, da ne sme njihovo število preseči določene meje, ki je bila prej veliko nižja. To število kardinalov je presegel šele Janez XXIII. leta 1958. Sikst V. je tudi določil, da morajo škofje vsakih nekaj let obiskati Rim, priti ''ad limina apostolorum'', na obisk h grobovom apostolov Petra in Pavla, tj. k papežu, ter podati poročilo o verskem stanju v svojih škofijah. Ti obiski so vzpostavili tesnejšo povezanost med krajevnimi Cerkvami in njihovim osrednjim vodstvom, obenem pa so okrepili osrednjo vlogo papeštva v Cerkvi, ter so ostali v veljavi vse do danes. === Nova [[Vulgata]] === Manj uspešen je bil Sikst V. pri preureditvi svetopisemskega besedila. Tridentinski koncil je naročil, naj posebna komisija prečisti latinski prevod sv. Hieronima. Papež z delom komisije ni bil zadovoljen: odslovil je njenega predsednika in vzel delo v svoje roke; po tiskanju pa je mrgolelo tiskarskih napak, ki jih je tudi skozi več mesecev sam popravljal. Kmalu po njegovi smrti so njegovo nestrokovno izdajo [[sveto pismo|svetega pisma]] vzeli iz obtoka in napravili novo, Klemenovo. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=219s.}}</ref> === Obračun z razbojniškimi tolpami in razcvet gospodarstva === Sikst V. si je izvolil za geslo psalmistove besede: »Moj Bog, že od rojstva si ti moj varuh!« <ref>«Nate sem se opiral od rojstva, od naročja moje matere si bil moj varuh: vedno sem upal vate.« (Ps 71,6 Ekumensko sveto pismo 1974)</ref> Njegov prednik [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] je umrl 10. aprila 1585 vzdihujoč zaradi nadloge razbojniških tolp, pred katerimi nihče ni bil več varen niti podnevi niti v Rimu: »Vstani Gospod in usmili se Siona!« <ref>Vstani, Gospod, reši me moj Bog! Ps 3,8 </ref><br> Novo izvoljeni papež Sikst se je najprej povezal s sosednjimi državami, da bi družno odpravili že vsakdanje razbojništvo, ki je postajalo vedno surovejše. Število razbojnikov v Rimu in okolici v tem času ocenjujejo na od 12 do 27 tisočev; v manj ko dveh letih je [[Papeška država]] postala najbolj varna [[Evropa|evropska]] dežela. Zoper to nadlogo se je zagnal s tako silo, da je baje včasih okoli Angelskega gradu bio nataknjenih več razbojniških glav kot je bilo melon na tržnici. <ref name="#2"/><br> Ob njegovem nastopu je bila varnost v Rimu in okolici - kakor že pod njegovimi predniki - popolnoma spodkopana; zato je papež razglasil, da bo izkoreninil razbojnike in hudodelce; če pa proti njim ne bo zadosti močan, se zaveda, da mu bo Bog poslal v pomoč angelske legije. Pri roki mu je bila postava, ki jo je neusmiljeno uporabljal. Uporabil je tudi razbojnike-skesance, ki jim je odpustil kazen, če so ovadili svoje tovariše. Na dan kronanja so ulovili štiri mlade oborožene razbojnike in jih obsodili na smrt. Iz spoštovanja do veselega dogodka so prosili za milost. Sikst je odgovoril: »Dokler bom živel, bodo hudodelci morali umreti!« in vse štiri so obesili na ene vislice. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=374}}</ref><br> Srenjam in gosposki je naročal, naj očistijo svoje meje od razbojnikov; če bodo pa komurkoli rokomavhi povzročili škodo, bo morala povrniti občina ali gospodar, poleg tega pa vplačati še enako vsoto v zakladnico. Ob pozdravni besedi je rimskim konzervatorjem (=žandarjem) odgovoril: »Če boste spolnejvali svoje dolžnosti, lahko računate na mojo podporo; če jih boste zanemarili, vas bom dal obglaviti.« Kakor hitro se je to razvedelo, je nastal tak preplah, da se je v petih dneh povrnil red. Rokovnjača Guercina, »kralja Kampanje«, so ujeli, obglavili in njegovo glavo z zlato krono izobesili na [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]]. Grofa Pepolije, ker je prijateljeval z razbojniki in nudil enemu njihovemu voditelju v svojem gradu zatočišče, so umorili, čeprav je zanj posredoval ferrarski knez in estijski škrlatnik. Prosluli [[Lamberto Malatesta|Malatesta]] je pobegnil iz Rima na področje [[Toskana|Toskane]] in od tam ropal Papeško državo. Sikst je zagrozil toskanskemu knezu Francescu z vojsko, če ne bo izročil poglavarja razbojnikov, kar se je tudi končalo z njegovim obglavljenjem. Grofa Braschija, ki je pred 40 leti umoril svojega očeta, je postavil pred sodišče. Papež se je v tretjem letu vladavine že lahko pohvalil, da sta povsod po Rimu in Papeški državi zavladala red in mir. <br> Papež je imel navado reči, da je za dobro vladavino potrebna strogost in zbiranje zakladov. Prek tega je omogočil blaginjo podložnikov. V ta namen je osušil terracinska močvirja; v razbojniškem obdobju opuščena volnarska in svilarska obrt sta zopet zacveteli; beneškim trgovcem je podelil veliko ugodnosti; oderuhom je stopil na prste, judom pa je podelil več svobode in jih je prepovedal zasmehovati. Zapovedal je, da morajo dolžniki do določenega dne plačati vse dolgove, upniki pa odpisati oderuške obresti: to se je res zgodilo, ker so se upniki in dolžniki ustrašili zagroženih kazni. Podpiral je tudi hranilnice in posojilnice (Montes pietatis), prek katerih je nagrmadil v treh letih tri milijone zlatnikov in poldrugi milijon srebrnikov blagajniški skrinji v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]]. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=374s.}}</ref> === Obnovitelj in graditelj === Sikst V. je temeljito posegel v videz večnega mesta in mu vtisnil današnji pečat. Štiri stoletja pozneje je Sikstov pečat na Rimu še vedno očiten. Varčno je zbiral zaklade - pa jih tudi velikodušno trošil. On je dokončal [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|stolnico sv. Petra]] s tem, da je nanjo postavil kupolo; zgradil je [[Vatikan]] in [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]], kakor tudi preuredil [[Lateranska palača|Lateransko palačo]]. <br> On je izvedel nov cestni načrt za Rim, s tem da je poprečno prerezal glavne ceste skozi gosto naseljeno srednjeveško središče, in tako medsebojno povezal večje romarske cerkve, kar je ostalo do današnjega dne. Ponovno je usposobil rimske vodovode in vodotoke ter obdaril mesto z vodometi, reke pa povezal z mostovi, od katerih eden še danes nosi njegovo ime. Posledica je bila izboljšanje življenjskega stamdarda, spodbujanje rasti in vdihavanje novega mestnega življenja. Znova je uveljavil moč papeža in veličstnost Rima v spopadu z reformacijo. <br> Na dovršeno in neprecenljivo stebrišče, ki so ga v antičnem Rimu postavili kot pozdrav cesarju [[Trajan|Trajanu]] blizu [[Forum Romanum|Foruma]], je vključil postavitev [[sveti Peter|sv. Petra]] na vrh 4. decembra 1587. Naslednjega leta je postavil kip [[sveti Pavel|svetega Pavla]] na stebrišče [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] - tako je hotel pokristjaniti poganski Rim. Vzdolž glavnih poti je Sikst postavil visoke obeliske kot svetilnike romarjem na ključnih znamenitostih, kot sta sv. Peter in Lateran. Njegova je tudi Sikstova kapela v Santa Maria Maggiore, ki ostaja eden najpomembnejših zgodnjih primerkov baroka. <br> Skozi deset stoletij, vse do 1303, ko se je začelo [[Avignonsko papeštvo|Avignonsko izgnanstvo]] s sedežem v [[Avignon]]u, do papeži živeli na vrhu brega [[Lateranska palača|Lateranske palače]] blizu [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranske stolnice]]. Kakor največji del mesta, je bil tudi Lateran razvalina, ko je Sikst postal papež. On ga je podrl in zopet zgradil kot del enega od najbolj vratolomnih stavbenih načrtov vse od [[Julij Cezar|Cezarjevih]] časov. Sikst je umrl, preden se je mogel preseliti v Lateran; stanovanja pa so bila vendarle dokončana in bogato obložena z dragocenim marmorjem. Vzdržala so stoletja, dokler jih ni obnovil sedemdesetih let 20. stoletja [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]] <ref>{{cite web|url= http://articles.latimes.com/1993-03-02/entertainment/ca-49_1_urban-vision |title= Sixtus V: Dynamic Rebuilder of Rome |publisher= William D. Montalbano |date=2. marec 1993|accessdate=6. januar 2017}}</ref><br> Sikst je dokončal stolnico sv. Petra; Sikstovo ložo v Lateranu; kapelo jaslic pri Mariji Snežni; dodatna popravila Kvirinala, Laterana in Vatikanske palače; postavitev štirih [[obelisk]]ov, vključno s tistim na Trgu sv. Petra (trije so izvirno egiptovski); odprtje šestih cest; obnovitev [[Septimij Sever|Severjevega]] vodovoda (''Acqua Felice''); poleg številnih cest in mostov; poskus izsuševanja [[Pontinsko barje|Pontinskega barja]], ki je doživelo dokončno izsušitev šele 1930. Spodbujal je tudi poljedelstvo in rokodelstvo. Vendar pa Sikst ni cenil starožitnosti: [[Trajan]]ov in [[Antonin Pij|Pijev]] steber sta postala podstavka za kipa sv. Petra in Pavla; [[Kapitolski grič|Kapitolsko]] [[Minerva (mitologija)|Minervo]] je spremenil v ''Krščanski Rim''; Severov ''Septizodium'' je podrl za gradbeni material. <ref>{{cite web|url=http://www.nndb.com/people/332/000095047/|title=Pope Sixtus V |publisher=NNDB|date=2014|accessdate=6. januar 2017}}</ref> Ko je kardinal Montalto zasedel Petrovo stolico z imenom Sikst V., je zaupal [[Domenico Fontana|Fontanu]], ki mu je bil stvarno desna roka, uresničenje načrtov, ki jih je imel na umu. Tako je postal nosilec enega največjih stavbenih prevratov, kar jih je doživelo rimsko mesto. On je načrtoval nove ceste in nova mestna naselja, napravil vodovod Felice, popolnoma preuredil stavbo in okolico bazilike sv. Janeza Lateranskega, in zlasti, deloval na dokončanju bazilike sv. Petra, ter dokončal in postavil nanjo [[kupola|kupolo]]; uresničil je knjižnico in skrbel za prevoz velikanskega obeliska, ki so ga postavili sredi trga nasproti cerkvi, kjer se nahaja še danes. Ta podvig mnogi smatrajo za pravo tehnično čudo. <ref>{{cite web|url=http://www.alai.it/classici-italiani/la-riforma-urbanistica-di-sisto-v-1590|title= La riforma urbanistica di Sisto V - 1590|publisher=Alai|date=|accessdate=6. januar 2017}}</ref> === Sikst V. in Slovenci === [[File:Stiftungsbrief Universität Graz, Erzherzog Karl II., 1. Jänner 1585.jpg|thumb|180px|<center>Ustanovna listina Graške univerze nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karla]] z dne 1. januarja 1585, potrjena od [[papež Sikst V.|Siksta V.]] 15. aprila 1586. <br> <small>(Steiermärkisches Landesarchiv I.Ö., Urk. Nr. 575, 1585 I 1, Graz)]] </small></center> Papež Sikst V. je potrdil nekatere nove univerze, med njimi 1586 graško, ki je postala pomembno izobraževalno središče tudi za številne slovenske študente. Določil je, naj kartuziji v Žičah in Jurkloštru iz svojih dohodkov vzdržujeta 24 bogoslovcev v Gradcu. Karlova bula z dne 1. januarja 1585, ki je bila objavljena zaradi težav s [[protestanti]] in jo je papež odobril šele 15. aprila 1586, potrjuje [[Univerza v Gradcu|Univerzo v Gradcu]], ki jo je ustanovil nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karel]]; šolsko leto se je tako začelo 1586. Tako je prejšnji jezuitski kolegij, ki je začel z delom 1578, bil povzdignjen v čast katoliške univerze. [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] jo je – po zatrtju [[jezuiti|jezuitov]], zopet ponižal v licej 1782. <ref name="#3">{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/06733d.htm|title=University of Graz|publisher=Catholic Encyclopedia (New Advent)|date=1909|accessdate=7. januar 2017}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=220}}</ref> == Dela == *{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1585-1590-_Sixtus_V.html | language = la | accessdate = 6. december 2011}} === Bule in odloki === #''Romanum Pontifex'' s to bulo z dne 20. decembra 1585 – uvede kot strogo obveznost škofov – ''visitatio liminum (ad limina)'' – obisk škofov pri papežu vsakih pet let; #Potrdil je 1585 prvo javno šolo v [[Peru|perujski]] [[Lima|Limi]], ki jo je osnoval jezuitski misijonar [[Juan de Atienza|Atienza]] - ''Zavod sv. Martina''; #Bula z dne 1. januarja 1586, ki je bila objavljena 15. aprila 1586, potrjuje [[Univerza v Gradcu|Univerzo v Gradcu]], ki jo je ustanovil nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karel]] <ref name="#3"/> #Bula ''[[Coeli et terrae Creator]]'' z dne 5. januarja 1586 obsoja [[astrologija|astrologijo]] in [[magija|magijo]] ter pooblašča inkvizitorje za ukrepanje tudi v preprostejših rokohitrskih prevarah, če slabo vplivajo na ljudi, kot je na primer [[hipnoza]]<ref>{{cite web|url=http://www.instoria.it/home/inquisizione_romana.htm|title=Analisi dell'Inquisizione romana|accessdate=21. julij 2015}}</ref>: #Bula''[[Christiana pietas]]'' z dne 6. oktobra 1586 dovoljuje Judom naselitev v [[Papeška država|Papeški državi]] in s tem razveljavje bulo [[Papež Pij V.|Pija V.]] iz 1569 ''[[Hebraeorum gens sola]]''.<ref name="Baron1970">{{cite book|author=Salo Wittmayer Baron|title=A Social and Religious History of the Jews: Late Middle Ages and the era of European expansion, 1200-1650|url=https://books.google.com/books?id=lB4Mz2eOtWAC|accessdate=26 April 2013|date=January 1970|publisher=COLUMBIA University Press|isbn=978-0-231-08851-0|page=52}}</ref> #Bula z dne 3. decembra 1586 ''[[Postquam verus ille]]'' določa število kardinalov na 70, kar je veljalo vse do leta 1958. #Bula iz leta 1586 potrjuje ustanovitev Univerze sv. Fulgencija v [[Edvador|ekvadorskem]] glavnem mestu [[Quito]]; #Ustanavlja 1586 v [[Bologna|Bologni]] ''Collegio Montalto'' za osnovno in srednješolsko vzgojo. #Dne 29. aprila 1587 je izdal [[motuproprij]] ''[[Provida Romani]]'', s katerim je razveljavil ustanovo Splošnega cerkvenega arhiva v Rimu; škofom in redovnim predstojnikom je ukazal sestavo novega seznam vseh dobrin in listin, ki jih posedujejo.<ref>{{cite web|url=https://foederisarca.wordpress.com/2013/08/16/papa-sisto-v-motu-proprio-provida-romani-del-29-aprile-1587/|title=Papa Sisto V, Motu proprio “Provida Romani” del 29 aprile 1587|accessdate=21. julij 2015}}</ref> #Bula z dne 4. junija 1587 jamči [[Magino di Gabriel|Di Gabrielu]] izključno trgovino (monopol) s svilo v Papeški državi za 60 let z ukazom posaditve murv na vsakem neizkoriščenem zemljišču; #Dne 11. februarja 1588 z bulo ''[[Immensa aeterni Dei]]'' ("Neizmerna modrost večnega Boga") preuredi [[Rimska kurija|Kurijo]], ter uvede stalne rimske kongregacije kot posvetovalne papeške ustanove za 15 različnih področij.<ref>{{cite book | last=Levillain |first=Philippe |authorlink= | title=The Papacy: An Encyclopedia | year=2002 |publisher=Routledge|location=New York| ISBN=0-415-92230-5 |page=772}}</ref> #Bula z dne 28. februarja 1588 ''[[Triumphantis Hierusalem]]'' razglaša [[sveti Bonaventura|svetega Bonaventura]] za [[cerkveni učitelji|cerkvenega učitelja]] <ref>{{cite web|url=http://www.papalencyclicals.net/Sixtus05/Triumph.htm|title= Triumphantis Hierusalem |publisher=Papal encyclicals|date= |accessdate=6. januar 2017}}</ref> #[[Papeška bula|Bula]] ''[[Effrenatam]]'' z dne 29. oktobra 1588 izobčuje tiste, ki bi kakorkoli sodelovali pri izvršitvi [[splav]]a, ki ga primerja s hudodelstvom umora človeka; #Bula iz leta 1589 ''[[Cum pro nostri temporali munere]]'' preureja papeški sikstinski cerkveni zbor, kamor je zopet povabil [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina]]; #Bula iz 1589 razpušča ''Ordine dei Cavalieri Gaudenti'' (''Red veselih vitezov''), meniško-vojaški red izpred treh stoletij; #Bula z dne 1. marca 1590 ''[[Aeternus ille]]'' ukazuje sprejem nove izdaje [[Vulgata|Vulgate]], ki pa je imela toliko tiskovnih napak, da jih je več mesecev sam popravljal in je bila prava polomija; tako je sveto pismo pod [[papež Klemen VIII.|Klemenom VIII.]] doživelo novo, strokovno in temeljito pregledano ter popravljeno izdajo. <ref>{{navedi knjigo|author=Klaus Ganzer|title=''Päpste und Papsttum''|page=174}}</ref> #Bula iz leta 1590, s katero ukazuje papež vojvodu Antoninu Savedru izročitev sodišču vseh v področju Spoleta in Nursie nahajajočih se razbojnikov. <ref>{{cite web|url=http://gutenberg.spiegel.de/buch/sisto-e-sesto-4704/5|title= Heinrich Federer: Sisto e Sesto |publisher=Projekt Gutenberg|date=1913|accessdate=12. januar 2017}}</ref> == Smrt in spomin == [[File:RomSMariaMaggioreGrabSixtusV.jpg|thumb|180px|Grobnica [[papež Sikst V.|Siksta V.]] pri [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Mariji Snežni]] ]] === Smrt === Napetosti med Španijo in Francijo so papeža hudo vznemirjale. Naklonjen je postajal doslej [[hugenoti|hugenotskemu]] Henriku, ki se je želel poučiti o katoliški veri in mu je zato bil pripravljen pomagati priti na francoski prestol. Ti hudi duševni pretresi in notranji boji so tako delovali na starega papeža, da je začel slabeti; mučila ga je vročina; ni pa hotel poslušati zdravnikovih navodil, ampak se je po eni strani zdravil po narodnem običaju z močnim vinom, po drugi strani pa se je še bolj utrujal s tem, da je stalno prisostvoval vsem sejam kongregacije, ki se je ukvarjala z zapletenimi francoskimi zadevami. <br> Nobena stvar ni mogla zlomiti njegove silne energije, razen komarja, ki mu je prinesel mrzlico. Ni se držal zdravnikovih predpisov, ampak se je hotel zdraviti z vinom po ljudskem zdravilstvu. Bolezen je napredovala in [[malarija]] ga je sredi avgusta 1590 vrgla v posteljo; pogosto je bledel. 26. avgusta je ponoči besnel strašen vihar nad Rimom; papeža so zvijali krči in še iste noči je na [[Kvirinalski grič|Kvirinalu]] proti jutru dal svojo dušo njenemu stvarniku. Njegovi sovražniki so razširili govorico, da je vihar pomenil papežev boj s hudičem in praznoverno ljudstvo je to verjelo; zategadelj je hotelo razdreti njegov marmornati spomenik. Ker se je ta prismodarija ponovila že tolikokrat, je [[rimski senat|senat]] odločil, da odslej ne bo nikomur več postalvljal spomenika za življenja. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=377}}</ref> <ref name="#4">{{cite web|url= http://cronologia.leonardo.it/biogra2/sistov.htm |title= Sisto V|publisher=Leonardo|date=|accessdate=6. januar 2017}}</ref> Sikst V. je umrl 27. avgusta 1590 v [[Rim]]u za mrzlico, čeprav si je prav on v življenju veliko prizadeval pri izsuševanju močvirij okoli Rima, kjer so imeli zatočišče njeni povzročitelji – [[komar mrzličar|komarji]] iz rodu ''Anopheles''. <br> Najprej so ga pokopali v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]], ki jo je on dokončal; nato pa so njegove ostanke prenesli v [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Baziliko Marije Snežne]], kjer ima veličastno grobnico. === Tri hruške === Papež Sikst V. je imel v svojem grbu tudi tri zlate hruške. V zvezi s tem pravi legenda, da so v njegovem grobu ob pogrebu zasijale tri zlate hruške. Zanimivo pričevanje o njegovem življenju in vladavini daje baročni književni mojster in barski nadškof [[Andrija Zmajevič|Zmajevič]] <ref>Andrija Zmajevič (Andrija Zmajević - *1624 Perast †1694 Paštrovići) je bil barski nadškof in primas Srbije, letopisec in zbiralec narodnih pesmi</ref> v svojem znamenitem delu ''Cerkveni letopis'', kjer pravi o njem: {| |- ! Srbohrvaško besedilo ''Љетопис црковни'' ! Slovenski prevod ''Cerkveni letopis'' |- | <blockquote> Папа Сиксто V потиче "од oцa из Крушевица, села у Боци од Котора, недалеко од Пераста, нашега мјеста, гдје и данашњи дан Папића кућа зове се, отуда у њој људи њему прилични..." "Свилановић је прво био редовник С. Франческа, потом кардинал да би у 65-ој годинн живота постао папа. Цркву Светога Јеролима у Риму свому народу словинскому племенито изнова огради и нареши. Велике дарове приказа поклисаром од Јапона, краљевства у Индијах источнијех, који бјеху Грегорију XIII пришли поклонитн се." <ref>''Ljetopis crkovni'', Obod-Cetinje 1996, zv. 2, str. 490-491</ref></blockquote> | <blockquote>Papež Sikst V. izhaja ''od očeta iz [[Kruševice|Kruševic]], vasi v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]], nedaleč od [[Perast]]a, našega kraja, kjer še dandanašnji pravijo hiši pri Papiču (=pri Papežku); od tod izhaja, da so tamkajšnji ljudje njemu podobni. Svilanovič je bil najprej redovnik svetega Frančiška, nato kardinal, da bi v 65. letu življenja postal papež. Cerkev Svetega Hieronima v Rimu je znova zgradil in okrasil svojemu plemenitemu slovinskemu narodu. Velika darila je poklonil odposlancem iz Japonskega, kraljestva v vzhodnih Indijah, ki so se prišli poklonit [[papež Gregor XIII.|Gregorju XIII.]]<ref name="#1"/> </blockquote> |} === Zbadljivka === Paskvin si je svojeglavega papeža temeljito privoščil in je o njem pustil v obtok pikro zabavljico: {| class="wikitable" |- ! <center>Papa Sisto (staro-italijanski izvirnik)</center> ! <center>Pope Sixtus (angleški prevod)</center> ! <center>Papež Sikst (slovenski prevod)</center> |- | <poem> Fra ttutti quelli c'hanno avuto er posto De vicarj de Dio, nun z'è mai visto Un papa rugantino, un papa tosto, Un papa matto, uguale a Papa Sisto. E nun zolo è da dě che dassi er pisto A chïunqu'omo che j'annava accosto, Ma nun la perdoná neppur'a Cristo, E nemmanco lo roppe d'anniscosto. Aringrazziam'Iddio c'adesso er guasto Nun po' ssuccede ppiú che vienghi un fusto D'arimette la chiesa in quel'incrasto. Perché nun ce po' esse tanto presto Un antro papa che je piji er gusto De mettese pe nnome Sisto Sesto. <ref>{{cite web|url=http://roma.andreapollett.com/S2/roma-c18.htm |title= Sixtus V, the tough pope |publisher=Legendary Rome|date= |accessdate=12. januar 2017}}</ref> </poem> | <poem> Among all those who held the charge Of God's vicar, a quarrelsome, tough, crazy pope such as Pope Sixtus Had never been seen before. He did not only subdue Whoever happened to be close to him, But even refused to forgive Christ, Nor did he break his statue stealthily. Thank God, the calamity that a man may come And bring back the Church in a similar state Can no longer happen. Because not too soon Another pope may have the whim Of naming himself Sixtus the Sixth. <ref>Prevedel Giuseppe Gioachino Belli, 9. aprila 1834</ref> </poem> | <poem> Med vsemi tistimi, ki so nosili breme Božjega namestnika, nikoli ni bilo videti papeža, ki bi bil tako prepirljiv, nepopustljiv in prismojen, kot je bil papež Sikst. On si ni samo podrejal Vseh tistih, ki so mu bili podložni. Celo ni hotel odpustiti niti Kristusu, Ampak je hladnokrvno razcepil njegov kip. Hvala Bogu! Taka polomija, da bi prišel tak človek, in pripeljal Cerkev v podobne razmere, se ne bo kmalu ponovila. Ne bo namreč kmalu prišel papež, ki bi bil tako zelo muhast, da bi se imenoval Sikst Šesti. <ref>Prevod: Janez Jelen 17. januarja 2017; dovoljenje = [[GFDL]]</ref> </poem> |} === »Ni hotel odpustiti niti Kristusu« === Ena od tolikerih anekdot o Sikstu V. pravi: <br> Po Rimu se je razširila novica, da ima v cerkvi zunaj obzidja neki župnik razpelo, iz katerega čudežno kaplje prava kri. Ko je za dejstvo zvedel papež Sikst, se je osebno napotil na kraj, da bi se prepričal, za kaj gre. Ko je zagledal izdelek, je zapovedal, naj mu prinesejo sekiro, nakar je dejal: <br> »Kot Boga te molim, kot les te sekam!« - in je s prvim udarcem razsekal razpelo na dvoje. Notri je bila goba napolnjena z živalsko krvjo, ki je brizgala kri, ko so jo stiskali z vrvco. Prebrisanega župnika je papež takoj odstavil, začel proti njemu postopek javnega sojenja, da bi si podobnega prestopka ne upal nihče več ponoviti. Spoznali so namreč, do kam lahko privede človeka lakomnost, da bi se obogatila na račun preprostih vernikov. Od tod tudi pregovor omenjen v gornji zbadljivi paskvinati, češ da »papež Sikst ni hotel odpustiti niti Kristusu.« <ref>{{cite web|url= http://www.visitgrottammare.it/turismo/Sisto+V,+il+Papa+Tosto/55|title= Sisto V, il Papa Tosto di Mario Petrelli|publisher=Topnet Telecomunicazioni|date=junij 2012|accessdate=6. januar 2017}}</ref> === Ocena === *[[Leopold von Ranke|Ranke]] pravi o njem: :»V nekaterih primerih je bil neizprosen, nad svojimi zakoni je čul s strogo in neusmiljeno odločnostjo; v splošnih določbah reda pa ga nahajamo krotkega, popustljivega in prizanesljivega. Od Siksta si niso mogli obetati njegovi sovražniki nič dobrega; lahko pa je računal na njegovo milost vsakdo, ki je bil z njim v dobrih odnosih. Od njegovih namenov ga od tega nič bolj kot to (dobri odnosi) ni moglo odvrniti.« <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=375}}</ref> *Z njim je odšel v grob eden največjih in najgenialnejših papežev, kar jih je sploh kdaj krasilo [[sveti Peter|Petrov]] sedež. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Seppelt|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|page=301}}</ref> *S Sikstom V. je [[Sveti sedež|Apostolski sedež]] dosegel vrhunec notranje oblasti in ugleda v zunanji politiki, kakršnega že od davnaj nismo videli; vse od začetka svojega papeževanja je pokazal izredno sposobnost vladanja in neverjetno žilavost v delu; tako je v petih letih opravil delo, za katero bi jih bilo potrebnih petdeset. Tudi zategadelj se ga je prijel eden od njegovih ustreznih in resnično zasluženih vzdevkov: ''Posvečeni vihar''. <ref name="#4"/> *Eno od velikih obdobij papeštva je bila vladavina Siksta V. Bil je velik mož z značilnostmi, ki so skupne velikim ljudem. Bil je pobožen, odločen, hiter in vztrajen v svojih dolžnostih. Nobena podrobnost mu ni ušla, nič ni bilo preveč nizkega za njegovo pozornost in resnično lahko rečemo, da je zapustil Rim, Cerkev in krščanstvo boljše kot jih je našel. Revna mladost ga je usposobila za boj z nasprotovanji, ga prečistila in okrepila. Papež je rad navajal [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarja]] [[Vespazijan]]a, češ da mora vladar umreti stoje sredi dejavnosti; zdi se, da si je to resnično vzel k srcu, če upoštevamo njegove številne dosežke vse do smrti, ko je vladal 5 let, 4 mesce in 3 dni. Če pogledamo, kake velike reči je naredil v tem času, ni čudno, da tako izstopa: * On je napravil iz Rima baročno mojstrovino, pokazal tako odločnost v zatiranju razbojništva, podkupovanja in herezije, da ga po pravici imenujemo ''Železni papež''; uvedel je reforme, ki trajajo vse do danes. Zapustil je Cerkev bolj trdno, učinkovito in bogato, kakor pa jo je našel; papeško državo je zapustil v močno izboljšanem stanju; zapustil je za seboj mnoge nadarbine: Vatikansko tiskarno, [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]] in novo [[Lateranska palača|Lateransko palačo]]. Po nasilju, ki ga je s seboj prinesel [[protestantizem|protestaantovski]] upor, označuje vladavina Siksta V. vrhunec za [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]], [[papež|papeški]] [[Rim]] in [[sveti Peter|Petrov]] sedež. <ref>{{cite web|url=http://madmonarchist.blogspot.rs/2010/08/papal-profile-pope-sixtus-v.html |title=Papal Profile: Pope Sixtus V|publisher=Mad monarchist|date=3. avgust 2010|accessdate=6. januar 2017}}</ref> ==== ''Axis in medietate signi'' ==== [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o njem, da je ''Os sredi znamenja.'' ({{lang-la|Axis in medietate ſigni.}}; {{lang-en|Axle in the midst of a sign.}}). Temu sledi razlaga, da ''Nosi v svojem grbu os sredi leva.'' ({{lang-la|Qui axem in medio Leonis in armis gestat}}; {{lang-en|Who bears in his arms an axle in the middle of a lion.}}). To je pravzaprav neposreden opis grba Siksta V. Razlagajo tudi, da je Sikst V. v sredini od začetka prerokb do zadnjega papeža Petra Rimskega<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=62}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=68}}</ref> == Slikovna zbirka == <center> <gallery> Image:Pope Sixtus V.jpg|<center>[[Papež Sikst V.]] <br>''Obnovitelj in graditelj Rima'' ([[freska]])</center> File:Fontana-obelisk.jpg|<center>Ponazoritev načina, na kateri je [[Domenico Fontana]] postavil 1586 [[Vatikan|Vatikanski]] [[obelisk]] <br>bakrorez iz XVIII. st.</center> File:1586 Rome obelisk erection.jpg|Postavljanje obeliska na Trgu sv. Petra 1586 File:Obelisk1 vor St Peter.jpg|Domenico Fontana postavlja [[obelisk]] na ''Trgu sv. Petra''<br> [[Giovanni Guerra]] (1540-1618) [[bakrorez]] File:Fountain in the pedestal of the obelisk in front of S. Giovanni in Laterano.JPG|Vodomet ob vznožju Lateranskega obeliska (načrtoval [[Domenico Fontana|Fontana]]) File:Pope Sixtus V - Bode museum.jpg|<center><small>[[Taddeo Landini|Landini]] (1550-1596)</small><br>Doprsni kip [[papež Sikst V.|Siksta V.]]<br> <small>[[Bode-Museum]] [[Berlin]]</small></center> File:Portrait du pape Sixte Quint.jpg|<center>[[Papež Sikst V.|Sikst V.]] velja za enega največjih [[papež]]ev</center> File:Blason de Sixte V - Voûte de l'escalier jouxtant la Chapelle Sixtine (2).JPG|<center>Grb [[papež Sikst V.|Siksta V.]] v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]]</center> </gallery> </center> == Sklici == {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] * [[katoliška obnova]] == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona sl}} *Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{Cite book |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 |ref = harv }} ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Gaetano Moroni Romano: ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro ai nostri giorni'', LIII. Tipografia Emiliana, Venezia 1852. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sixtus V}} {{Commons|Sixtus V}} ;{{ikona sh}} *[http://www.monitor.hr/clanci/papa-aleksandar-iii-prvi-pohodio-hrvatsku-a-siksto-v-podrijetlom-hrvat/147954/ Monitor: Papa Aleksandar III. prvi pohodio Hrvatsku, a Siksto V. podrijetlom Hrvat] *[http://www.republikainfo.com/index.php/vijesti/92-svijet/3413-papa-siksto-v-bio-je-hrvat Republika (BiH): Papa Siksto V. bio je Hrvat] *[http://www.vidovdan.org/2016/12/22/srbin-bio-na-celu-katolicke-crkve/ Vidovdan: Србин био на челу католичке цркве. Папа Сикст V потиче из села Бјелске Крушевице, усред Боке Которске. Порекло води од Папића или Шашића] *[http://tvprofil.net/show/4268263/duhovni-velikani-papa-s-jadrana-graditelj-rima-siksto-v TV Profil: Duhovni velikani: Papa s Jadrana graditelj Rima, Siksto V. Režiser: Davor Borić-Bubi. Scenarista: Niko Kostanić] *[http://metro-portal.rtl.hr/papa-siksto-v-bio-je-hrvat/68967 Ivan Golub: Papa Siksto V. bio je Hrvat?] *[http://laudato.hr/Novosti/Vatikan/Na-danasnji-dan-umro-papa-Siksto-V-,-dobrocinitelj.aspx Na današnji dan umro papa Siksto V., dobročinitelj Hrvatima] *[http://vijesti.hrt.hr/156353/papa-siksto-v-bio-je-hrvat HRT: Papa Siksto V. bio je Hrvat] *[http://povijest.hr/nadanasnjidan/papa-siksto-v-franjevac-hrvatskog-podrijetla-1521/ Papa Siksto V. – franjevac hrvatskog podrijetla – 1521.] *[http://katolicki-tjednik.com/vijest.asp?n_UID=2845 Katolički tjednik 2006: Hrvat, graditelj crkve i Rima] *[http://www.slobodnadalmacija.hr/scena/mozaik/clanak/id/160129/otac-siksta-v-bio-je-hrvat-iz-boke-kotorske Otac Siksta V. bio je Hrvat iz Boke kotorske] *[http://montenegrina.net/fokus/zoran-draskovic-o-papi-porijeklom-iz-crne-gore/ Zoran Drašković – O papi porijeklom iz Crne Gore (Montenegrina)] *[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/dokumenti/papa_iz_crne_gore_d_stanic.html Драго Станић: Папа из Црне Горе (Mongegrina)] *[http://www.dnevno.hr/vjera/iz-zivota-crkve/znate-li-tko-je-bio-jedini-papa-hrvatskog-porijekla-88110/#axzz4VaMSCI2Y Znate li tko je bio jedini papa hrvatskog porijekla? Wikipedia / D. B.Petak, 31. Svibanj 2013. u 18:13] *[https://pravoslavnisvet.wordpress.com/2014/11/14/папа-сикст-v-србин-из-крушевице-у-боки-к/ Pravoslavni svet: Папа Сикст V…Србин из Крушевице у Боки Которској] *[https://sites.google.com/site/lucagradiska/news/crnogoracgraditeljcrkveirima Luča Gradiška: Crnogorac, graditelj Crkve i Rima] *[http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/reportaze/aktuelno.293.html:536244-Srbin-bio-na-celu-katolicke-crkve Srbin bio na čelu katoličke crkve Ivan Miladinović] ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/14033a.htm Catholic Encyclopedia New Advent: Pope Sixtus V] *[http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperf.html Pope Sixtus V - Felice Peretti Montalto, O.F.M. Conv. Catholic hierarchy] *[http://www.encyclopedia.com/people/philosophy-and-religion/roman-catholic-popes-and-antipopes/sixtus-v Sixtus V - Encyclopedia of World Biography] *[http://www.legendary%20Rome%20-%20Sixtus%20V,%20the%20tough%20pope.html Sixtus V – the tough pope] *[http://www.papalencyclicals.net/Sixtus05/Triumph.htm Triumphantis Hierusalem - Sveti Bonaventura razglašen za cerkvenega učitelja. English translation 1882] *[http://madmonarchist.blogspot.rs/2010/08/papal-profile-pope-sixtus-v.html Papal Profile: Pope Sixtus V] *[http://articles.latimes.com/1993-03-02/entertainment/ca-49_1_urban-vision Sixtus V: Dynamic Rebuilder of Rome by William D. Montalbano] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/sisto-v-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Sisto V papa - Enciclopedia Italiana (1936) di Giorgio Candeloro] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/sisto-v_%28Dizionario-di-Storia%29/ Sisto V - Dizionario di Storia (2011)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/sisto-v-papa/ Sisto V papa - Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/sisto-v_(Enciclopedia-dei-Papi)/ Sisto V - Enciclopedia dei Papi (2000) di Silvano Giordano] *[http://cronologia.leonardo.it/biogra2/sistov.htm Leonardo: Sisto V - (Pontificato 1585-1590)] *[http://www.santiebeati.it/dettaglio/89227 Vito Calise – Sisto V (santi-beati)] *[http://www.visitgrottammare.it/turismo/Sisto+V,+il+Papa+Tosto/55 Storie Grottammaresi - Sisto V, il Papa Tosto di Mario Petrelli] *[http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1993/01/20/sisto-il-papa-matto-che-porto.html Sisto V, il papa matto che porto' le stelle a Roma di Fabrizio Dentice] *[http://www.romasegreta.it/rubriche/personaggi-di-roma/sisto-v.html Roma segreta: Sisto V] *[http://www.alai.it/classici-italiani/la-riforma-urbanistica-di-sisto-v-1590 La riforma urbanistica di Sisto V - 1590] *[http://www.tracce.it/?id=413&id_n=27940 Sisto V "Il papa di ferro" di Eugenio Russomanno] *[http://www.sistov.it ''Sisto V costruzioni'' (''Gradbeno podjetje Sikst V.''] *[http://www.treccani.it/vocabolario/sisto1/ Vocabolario on line: Sisto1] *[http://www.treccani.it/vocabolario/sisto2/ Vocabolario on line: Sisto2] ;{{ikona de}} *[http://www.vaticanhistory.de/kon/html/urban%20vii_.html Sixtus V. Vatican History – Kirchengeschichte] *[http://gutenberg.spiegel.de/buch/sisto-e-sesto-4704/1 Heinrich Federer: Sisto e Sesto (Spiegel Online – Projekt Gutenberg) ]] ;{{ikona fr}} *[http://www.universalis.fr/encyclopedie/sixte-v-sixte-quint/ Sixte V ou Sixte Quint, Felice Peretti (1521-1590) pape (1585-1590) André Duval] *[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/SixteV.htm Pape Sixte Quint (V)] {{S-začetek}} {{s-rel|ca}} {{S-bef|before=[[Antonio de' Sapienti]]}} {{s-ttl|title=[[minoriti|vrhovni predstojnik minoritov]]|years=1566&ndash;68}} {{S-aft|after=[[Giovanni Tancredi]]}} {{S-bef|before=[[Lorenzo Lenti]]}} {{s-ttl|title=[[nadškofija Fermo|škof v Fermu]]|years=17. december 1571&ndash;14. avgust 1577}} {{S-aft|after=[[Domenico Pinelli]]}} {{S-bef|before=[[Giovanni Beroaldo]]}} {{s-ttl|title=[[škofija Cerreto Sannita-Telese-Sant'Agata de' Goti|škof v Sant'Agata de' Goti]]|years=15. november 1566&ndash;17. december 1571}} {{S-aft|after=[[Vincenzo Cisoni]]}} {{S-bef|before=[[Prospero Santacroce]]}} {{s-ttl|title=[[San Girolamo dei Croati (kardinalski naslov|kardinal-duhovnik pri San Girolamo dei Croati]]|years=17. maj 1570&ndash;24. april 1585}} {{S-aft|after=[[Alessandro Damasceni Peretti]]}} {{S-bef|before=[[Papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1585&ndash;90}} {{S-aft|after=[[Papež Urban VII.|Urban VII.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Ferma]] [[Kategorija:Predavatelji dogmatične teologije]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Bologni]] [[Kategorija:Apostolski nunciji]] [[Kategorija:Papeži minoriti]] [[Kategorija:Papeži frančiškani]] [[Kategorija:Papeži tridentinske obnove]] [[Kategorija:Italijanski minoriti]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Sant'Agata de' Gotija]] [[Kategorija:Umrli za malarijo]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Pokopani v Baziliki Marije Snežne, Rim]] [[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 16. stoletju]] qdvvqkjc8ggpgyrquedj5cg9s97j7bl 5735216 5735205 2022-08-16T19:42:57Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.150.58.246|46.150.58.246]] ([[User talk:46.150.58.246|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Dušan Kreheľ (bot)|Dušan Kreheľ (bot)]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Sikst V. | honorific-suffix = <small>[[minoriti|O.F.M. Conv.]]</small> | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = Papež Sikst V. | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[24. april]] [[1585]] (izvoljen) | term_start = [[1. maj]] [[1585]] (posvečen, ustoličen in kronan) | term_end = [[27. avgust]] [[1590]] (5 let, 4 mesece, 3 dni) |predecessor=[[Papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] | opposed = | successor = [[Papež Urban VII.|Urban VII.]] | ordination = [[1547]] | ordinated_by = | consecration =[[12. januar]] [[1567]] | consecrated_by = [[Antonio Lauro]] | cardinal = [[17. maj]] [[1570]] | created_cardinal_by= [[papež Pij V.|Pij V.]] | rank = [[Seznam papežev|227. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika sv. Petra]] <br>[[Bazilika Marije Snežne, Rim|Marija Snežna]] v [[Rim]]u | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Piergentile di Giacomo, imenovan Peretto<br>Mariana di Frontillo di Camerino | title= | spouse = | children = | occupation = [[predavatelj]] [[teologija|teologije]] | profession = |previous_post= {{unbulleted list|[[škofija Fermo|škof v Fermu]] (1571–1577)| [[škofija Sant'Agata de'Goti|škof v Gotiju]] (1566–1571)|[[kardinal-duhovnik]] pri [[San Girolamo dei Croati]] (1570–1585)}} | alma_mater = [[Univerza v Ferrari]] <br> [[Univerza v Bologni]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Sisto V.svg | coat_of_arms_alt = | motto = »Moj Bog, že od rojstva si ti moj varuh!« (Ps 71,6) <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Sikst }} '''Papež Sikst V.''' (rojen kot '''Felice Piergentile da Montalto''' oziroma: '''Felice Peretti''', pa tudi samo '''Montalto''', [[minoriti|OFM Conv]]), [[Italijani|italijanski]] [[minoriti|minorit]], [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[13. december]] [[1521]], [[Grottamare]], † [[27. avgust]] [[1590]] [[Rim]] ([[Papeška država]], danes: [[Italija]]) <br> Papež je bil med letoma 1585 in 1590. == Življenjepis == [[File:Sisto-V Grottammare.jpg|thumb|150px|left|<center>[[Papež Sikst V.|Sikst V.]] z rojstnim krajem [[Grottammare]]]]</center> === Mladost in poreklo === Sikst V. – Felice di Peretti se je rodil v petek, 13. decembra 1521 ob 16.30 v vasici [[Grottammare]], ki je takrat štela okrog 200 prebivalcev, v okraju [[Fermo]], v [[Ankonska marka|Ankonski marki]], kot četrti od sedmerih otrok. Na tistem mestu stoji danes cerkev sv. Lucije, ki jo je dal postaviti sam papež Sikst V; ker pa ga je smrt prehitela, jo je dokončala njegova sestra grofica Camilla, ''contessa di Celano e marchesa di Nomento'' 1594, za kar jer porabila 25.000 skudov. Starša sta bila revnega stanu: oče ''Francesco Piergentile di Giacomo'', imenovan ''Peretto'' iz [[Montalto|Montalta]] je bil vrtnar-najemnik, mati pa bila ''Mariana di Frontillo'' iz [[Camerino|Camerina]], okraj [[Pievebovigliana]]. <br> Sikst je ostal tudi kot papež zelo navezan na svoj “Piceno” in na “Marko” na splošno, zlasti pa mu morajo zahvaliti za podporo [[Loreto]], Fermo, [[Macerata]], Moltalto in Grottammare. <ref>{{cite web|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/sisto-v_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ |title=Sisto V|publisher= Enciclopedia dei Papi di Silvano Giordano v: Treccani|date=2000|accessdate=1. januar 2017}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://madmonarchist.blogspot.rs/2010/08/papal-profile-pope-sixtus-v.html|title= Papal Profile: Pope Sixtus V|publisher=Mad Monarchist|date=3. avgust 2010|accessdate=6. januar 2017}}</ref> <ref>{{cite web|url= http://www.visitgrottammare.it/turismo/Sisto+V,+il+Papa+Tosto/55|title= Sisto V, il Papa Tosto di Mario Petrelli |publisher=Topnet Telecomunicazioni|date=junij 2012|accessdate=6. januar 2017}}</ref> Perettijeva družina je prišla iz [[Piceno|Picena]]<ref>danes [[Ascoli Piceno]] v [[Marke|Markah]]</ref>, ki je takrat spadal v [[Papeška država|Papeško državo]].<ref>Isidoro Gatti: ''Sisto V Papa piceno. Le testimonianze e i documenti autentici'', Ripatransone, Maroni, 1990; Isidoro Gatti - Raffaele Tassotti: ''Ancora su Sisto V papa piceno. Commento ad un recente opuscolo'', 1999</ref> Po drugih virih je njegov oče prišel iz bližnje vasi [[Montalto|Montalta]] – in so Siksta zato pozneje imenovali kar ''kardinal Montalto''. Po tretjih virih je bil [[Slovani|slovanskega]] porekla. <ref>{{cite book|author1=Tomasz Kamusella|author2=Motoki Nomachi|author3=Catherine Gibson|title=The Palgrave Handbook of Slavic Languages, Identities and Borders|url=https://books.google.com/books?id=01LeCwAAQBAJ&pg=PA421|date=29 April 2016|publisher=Palgrave Macmillan UK|isbn=978-1-137-34839-5|p=421}}</ref><ref>{{cite book|author=Srpska kraljevska akademija|authorlink=Serbian Academy of Sciences and Arts|title=Posebna izdanja|volume=25-27|year=1907|language=sr|publisher=SKA|url=http://books.google.com/books?id=UkRGXiCzg30C|p=26|quote=Тада ]е на папско] стол иди био папа Сикст V, старином Словении са ]адранских обала а по ро- г)енъу земл>ак Калвучэдев.}}</ref> Sava Nakićenović meni, da je izhajal iz družine Svilanović iz [[Kruševice|Kruševic]] v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]].<ref>{{cite book|title=Boka|first=Sava|last=Nakićenović|publisher=CID|year=1999|url=http://books.google.com/books?id=O7AzAAAAMAAJ|language=sr|page=90|quote=Знаменит ]е био Бокел. папа Сикст V. нз породице СвилановиЬа, са Крушевице.}}</ref> Podmeno, da njegova rodovina izhaja iz Kruševice, podpira dejstvo, da je papež uporabljal tri hruške za svoj grb; ime Kruševice po nekaterih izhaja iz ''kruška'' (''hruška'').<ref>{{cite book|author=Srpska kraljevska akademija|authorlink=Serbian Academy of Sciences and Arts|title=Srpski etnografski zbornik|volume=20|publisher=SKA|year=1913|url=http://books.google.com/books?id=1C8mAQAAIAAJ|p=268|quote=Из овог је племена, како је доказивано, био папа Сиксто V, који је у свом грбу, за знак, да је с Крушевица уметнуо три крушке, а потписивао се „РегеШ". И данас Крушевичани приповиједају, како су га, са »Карос воде" језуити одвели}}</ref> V skladu s to teorijo bi moglo biti ''Peretti'' italijanski prevod slovanskega priimka, saj beseda ''Peretti'' tudi izhaja iz italijanske besede ''pera'', tj. ''hruška''.<br> Po letopisu barskega nadškofa in letopisca [[Andrija Zmajević|Andrija Zmajevića]] (1624-1694) izhaja njegov oče Piero Gentile iz Kruševic pri [[Bijela|Bijeli]] <ref>Bijela je obmorsko mestece 12 km od Herceg Novega in 33 km od Kotorja</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.montenegro.com/grad/bijela|title=Bijela – Crna Gora|publisher=Montenegro|date=|accessdate=10. januar 2017}}</ref> in sicer se je rodil v družini Šišić in ne Svilanović. Kot otrok je služil v rimsko-katoliškem samostanu v [[Kotor]]ju. Nato je v Italijo odpotoval z nekim fratrom in se nastanil v Ankoni; tam se je oženil z Marijano di Frontillo. <ref>{{cite web|url= http://www.fiu.edu/~mirandas/bios1570.htm#Peretti |title=Peretti Montalto OFMConv, Felice|publisher=Mirandas|date=|accessdate=17. april 2013}}</ref> »Ko sem kopal po tajnem vatikanskem arhivu, sem našel listine, ki dokazujejo, da je papež Sikst V. bil Hrvat,« je dejal književnik [[Ivan Golub|Golub]]. <ref>Ivan Golub (*1930) je hrvaški katoliški duhovnik, teolog, knjiiževnik, pesnik, prevajalec in zgodovinar, ki piše v vseh hrvaškin narečjih, pa tudi latinsko</ref> Dodal je, kako je njegov oče s hrvaške obale Jadrana odšel v Italijo. Sikstov slovanski duh se je občutil tudi pri osnivanju zavoda sv. Hieronima, čigar član je mogel postati le tisti, ki zna ilirsko <ref>''ilirsko, ilirski jezik'' – takrat so uporabljali kot eno od besed za označevanja slovanskega življa v nasprotju z Romani in Germani. </ref> ter tisti, ki je bil ilirskega porekla. <ref>Pri ilirskem poreklu se misli po nekaterih na vse (katoliške) Južne Slovane, po drugih samo na Hrvate, kar je pripeljalo pozneje do sporov</ref> <ref>{{cite web|url=http://metro-portal.rtl.hr/papa-siksto-v-bio-je-hrvat/68967 |title=Ivan Golub: Papa Siksto V. bio je Hrvat?|publisher=Metro portal |date= |accessdate=12. januar 2017}}</ref><br> Tako beseda »slovinski, ilirski«, ki so ju najbolj pogosto uporabljali takrat – še ne pomeni obenem tudi »slovenski, hrvaški, srbski ali črnogorski«, saj tako jasno razlikovanje takrat še ni obstajalo niti v narodnostnem niti v verskem oziru; s tema besedama so označevali tistihmal na Zahodu bolj ali manj južne Slovane. V tem pomenu lahko razumemo, zakaj si ga lastijo ne le Hrvatje in Srbi, ampak tudi Črnogorci. <ref>{{cite web|url=http://povijest.hr/nadanasnjidan/papa-siksto-v-franjevac-hrvatskog-podrijetla-1521/|title= Papa Siksto V. – franjevac hrvatskog podrijetla – rođen 1521|publisher=History-Povijest.hr|date=13. december 2016 |accessdate=13. januar 2017}}</ref> <ref name="#1">{{cite web|url=http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/dokumenti/papa_iz_crne_gore_d_stanic.html |title= Драго Станић: Папа из Црне Горе (Mongegrina)|publisher=Montenegrina|date= |accessdate=13. januar 2017}}</ref> Poleg številnih člankov o njegovem hrvaškem poreklu beremo lahko tudi, da je "bil Srb na čelu katoliške Cerkve. Papež Sikst V. izhaja iz vasi Bjelske Kruševice, sredi Boke Kotorske. Poreklo vodi od Papića ali Šašića." <ref>{{cite web|url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/reportaze/aktuelno.293.html:536244-Srbin-bio-na-celu-katolicke-crkve|title=Ivan Miladinović: Srbin bio na čelu katoličke crkve |publisher=History-Povijest.hr|date=1. marec 2015 |accessdate=13. januar 2017}}</ref><br> Slovansko poreklo njegovega očeta potrjuje tudi [[Katoliška enciklopedija]] iz 1912, ki pravi: »Pripadal je dalmatinski družini, ki je sredi prejšnjega (tj. 15. stoletja) pribežala v Italijo pred Turki, ki so razdejali [[Ilirija |Ilirijo]] in poskušali vdreti v [[Dalmacija|Dalmacijo]]. Njegov oče je bil vrtnar in pravijo, da je Felice kot deček bil svinjski pastir. Pri devetih letih je prišel v minoritski samostan Montalto, kjer je bil brat njegov stric, fra Salvatore Ricci. Tam je postal novinec pri dvanajstih letih. <ref name="#2">{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/14033a.htm|title=Pope Sixtus V|publisher=Catholic Encyclopedia – New Advent|date=1912|accessdate=6. januar 2017}}</ref> ==== Montalto ==== Že kot kardinal je Peretti počastil svojo »ljubo rodno grudo« [[Montalto]] z odprtjem šole in drugimi darilnicami, toda njegova pozornost je narasla, ko je postal papež 1585. Temu kraju je namenil zadosti denarja in pravico, da si voli oblastnike (podestà); dovolil je prosto trgovino ter izvzetje od pristojbin. 1586 je šel tako daleč, da je daroval predragocen [[relikviarij]], delo izredno izurjenega zlatarja iz Pariške šole, ki ga sedaj hranijo v krajevnem muzeju. Ko je povzdignil Montalto v stan mesta in škofije, mu je podelil predpravico, da je postalo mesto sodno in upravno središče presidiata, ki je moglo samostojno kovati denar. <ref>{{cite web|url=http://www.museisistini.it/en/component/content/article/41-new-album-2/61-profile-of-sixtus-v.html|title=Profile of Sixtus V|publisher=Musei Sistini|date=2010|accessdate=6. januar 2017}}</ref> === Cerkvene službe === *1541: [[diakon]] *1547: [[duhovnik]] *22. julij 1548: vrhovni predstojnik [[minoriti|minoritov]] mu podeli naslov ''magister'' (maestro) ; *1548-1551: prefekt frančiškanske univerze v [[Fermo|Fermu]]; *1551-1553: ravnatelj frančiškanskega samostana v [[Siena|Sieni]]; *1553-1556: ravnatelj frančiškanskega samostana pri San Lorenzo v [[Neapelj|Neaplju]]; *Julija 1556: ravnatelj frančiškanskega samostana pri [[Basilica di Santa Maria Gloriosa dei Frari#Il convento|Frari]] v [[Benetke|Benetkah]]; *1556: član komisije za prenovo [[Rimska kurija|Rimske kurije]]; *17. januarja 1557-1560: [[inkvizitor]] za mesto Benetke; *1560-1585: član [[Rim|rimske]] [[inkvizicija|inkvizicije]] in bogoslovni svetovalec v Rimski kuriji; *1561-1566: frančiškanski prokurator; *1565: izredni član [[španska inkvizicija|španske inkvizicije]]; *1566-1585: vrhovni tajnik [[frančiškani|frančiškanov]]; *15. novembra 1566 - 17. decembra 1571: [[škofija Cerreto Sannita-Telese-Sant'Agata de' Goti|škof pri Sant'Agata dei Goti]]; *[[spovednik]] [[papež Pij V.|papeža Pija V.]]; *17. maja 1570: postane [[kardinal-duhovnik]]; 9. junija 1570 prevzame kardinalski naslov pri [[San Girolamo dei Croati (kardinalski naslov)|San Girolamo degli Schiavoni]]; *17. december 1571 – 14. avgust 1577: [[nadškofija Fermo|škof v Fermu]]. *24. aprila 1585: izvoljen za [[papež]]a. == Papež == [[File:Filippo Bellini, Portrait of Pope Sixtus V – Château de Pau.jpg|thumb|180px|<center><small>[[Filippo Bellini]] (1550-1603)</small><br>[[Papež Sikst V.]] ]]</center> [[File:Vulgata von Sixtus V.jpg|thumb|180px|<center>Platnica [[Vulgata|Vulgate]] [[1590]]. Natisnila 1587 ustanovljena [[Vatikanska tiskarna]]]]</center> [[File:Obelisk-Sixtus V.jpg|thumb|180px|<center>[[Domenico Fontana|Fontana]] (1543-1607): [[Papež Sikst V.|Sikst V.]] je postavljal [[obelisk]]e, gradil [[palača|palače]] in [[cerkev (zgradba)|cerkve]] ]]</center> [[File:Kirchenschatz Sixtus V.jpg|thumb|180px|<center>Skrinja [[papež Sikst V.|Siksta V.]] v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]] <small><br>Zapustil je zaklad 3 milijone zlatnikov in 1,6 milijona srebrnikov (skudov)]]</center></small> 24. aprila 1585 je bil v [[konklave|konklavu]] izvoljen za [[papež]]a; 1. maja istega leta je bil ustoličen in kronan.<br> [[Filip II. Španski|Filip II.]] <ref>Filip II. Španski (*1527 kralj 1554 †1598); to pripoveduje [[Guillaume Thomas François Raynal|Raynal]] (1713-1796) v svojih "Mémoires historiques" (= "Mémoires historiques, militaires et politiques de l'Europe depuis l'élévation de Charles-Quint au throne de l'empire jusqu'au traité d'Aix-la-Chapelle " - 1754) </ref> je poslal mladega kastiljskega vrhovnega poveljnika v Rim, da bi čestital Sikstu V. za njegovo povišanje v papeštvo; papež, ki ni bil zadovoljen s tem, da je bil odposlanec tako mlad, si ni mogel kaj, a da ne bi rekel: »No, kaj tvojemu gospodarju manjka moških, da mi pošlje odposlanca brez brade?« Ponosni Španec pa mu ni ostal dolžan: »Če bi moj vladar mislil, da obstajajo zasluge v bradi, potem bi Vaši svetosti poslal kozla in ne gospoda.« <ref>{{cite web|url=http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/SixteV.htm|title= Pape Sixte Quint (V)|publisher=Compilhistoire|date=5. januar 2017|accessdate=7. januar 2017}}</ref> === Cerkvena obnova === Sikst V. je bil izredna, genialna osebnost, ki je združevala strogo cerkveno usmerjenost Pija V. in državniško modrost Pavla III. Najprej je z močno roko vzpostavil red v cerkveni državi in saniral njene finance. Cerkveno prenovo je nadaljeval v duhu svojih dveh predhodnikov po smernicah tridentinskega koncila. Njegov poglavitni prispevek pri tem je bila korenita prenova osrednjega vodstva Cerkve, ki je ostala v veljavi več stoletij. Leta 1588 je ustanovil 15 stalnih kongregacij kardinalov ter jim natančno določil območje njihovih pristojnosti in dela; devet kongregacij naj bi se redno ukvarjalo s posameznimi vprašanji duhovnega poslanstva Cerkve, šest pa s tekočimi svetnimi vprašanji, ki so povezana z dejavnostjo Cerkve. Ta ureditev, ki je ostala v veljavi do Pija X., se je izkazala kot izredno pomembna za prenovo Cerkve. Že dve leti pred tem je določil, naj bo kardinalov največ 70: 6 kardinalov-škofov, 50 kardinalov- duhovnikov in 14 kardinalov-diakonov. Pred tem časom se je število kardinalov spreminjalo; večkrat je [[kardinalski zbor]] zahteval od bodočega papeža, da ne sme njihovo število preseči določene meje, ki je bila prej veliko nižja. To število kardinalov je presegel šele Janez XXIII. leta 1958. Sikst V. je tudi določil, da morajo škofje vsakih nekaj let obiskati Rim, priti ''ad limina apostolorum'', na obisk h grobovom apostolov Petra in Pavla, tj. k papežu, ter podati poročilo o verskem stanju v svojih škofijah. Ti obiski so vzpostavili tesnejšo povezanost med krajevnimi Cerkvami in njihovim osrednjim vodstvom, obenem pa so okrepili osrednjo vlogo papeštva v Cerkvi, ter so ostali v veljavi vse do danes. === Nova [[Vulgata]] === Manj uspešen je bil Sikst V. pri preureditvi svetopisemskega besedila. Tridentinski koncil je naročil, naj posebna komisija prečisti latinski prevod sv. Hieronima. Papež z delom komisije ni bil zadovoljen: odslovil je njenega predsednika in vzel delo v svoje roke; po tiskanju pa je mrgolelo tiskarskih napak, ki jih je tudi skozi več mesecev sam popravljal. Kmalu po njegovi smrti so njegovo nestrokovno izdajo [[sveto pismo|svetega pisma]] vzeli iz obtoka in napravili novo, Klemenovo. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=219s.}}</ref> === Obračun z razbojniškimi tolpami in razcvet gospodarstva === Sikst V. si je izvolil za geslo psalmistove besede: »Moj Bog, že od rojstva si ti moj varuh!« <ref>«Nate sem se opiral od rojstva, od naročja moje matere si bil moj varuh: vedno sem upal vate.« (Ps 71,6 Ekumensko sveto pismo 1974)</ref> Njegov prednik [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] je umrl 10. aprila 1585 vzdihujoč zaradi nadloge razbojniških tolp, pred katerimi nihče ni bil več varen niti podnevi niti v Rimu: »Vstani Gospod in usmili se Siona!« <ref>Vstani, Gospod, reši me moj Bog! Ps 3,8 </ref><br> Novo izvoljeni papež Sikst se je najprej povezal s sosednjimi državami, da bi družno odpravili že vsakdanje razbojništvo, ki je postajalo vedno surovejše. Število razbojnikov v Rimu in okolici v tem času ocenjujejo na od 12 do 27 tisočev; v manj ko dveh letih je [[Papeška država]] postala najbolj varna [[Evropa|evropska]] dežela. Zoper to nadlogo se je zagnal s tako silo, da je baje včasih okoli Angelskega gradu bio nataknjenih več razbojniških glav kot je bilo melon na tržnici. <ref name="#2"/><br> Ob njegovem nastopu je bila varnost v Rimu in okolici - kakor že pod njegovimi predniki - popolnoma spodkopana; zato je papež razglasil, da bo izkoreninil razbojnike in hudodelce; če pa proti njim ne bo zadosti močan, se zaveda, da mu bo Bog poslal v pomoč angelske legije. Pri roki mu je bila postava, ki jo je neusmiljeno uporabljal. Uporabil je tudi razbojnike-skesance, ki jim je odpustil kazen, če so ovadili svoje tovariše. Na dan kronanja so ulovili štiri mlade oborožene razbojnike in jih obsodili na smrt. Iz spoštovanja do veselega dogodka so prosili za milost. Sikst je odgovoril: »Dokler bom živel, bodo hudodelci morali umreti!« in vse štiri so obesili na ene vislice. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=374}}</ref><br> Srenjam in gosposki je naročal, naj očistijo svoje meje od razbojnikov; če bodo pa komurkoli rokomavhi povzročili škodo, bo morala povrniti občina ali gospodar, poleg tega pa vplačati še enako vsoto v zakladnico. Ob pozdravni besedi je rimskim konzervatorjem (=žandarjem) odgovoril: »Če boste spolnejvali svoje dolžnosti, lahko računate na mojo podporo; če jih boste zanemarili, vas bom dal obglaviti.« Kakor hitro se je to razvedelo, je nastal tak preplah, da se je v petih dneh povrnil red. Rokovnjača Guercina, »kralja Kampanje«, so ujeli, obglavili in njegovo glavo z zlato krono izobesili na [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]]. Grofa Pepolije, ker je prijateljeval z razbojniki in nudil enemu njihovemu voditelju v svojem gradu zatočišče, so umorili, čeprav je zanj posredoval ferrarski knez in estijski škrlatnik. Prosluli [[Lamberto Malatesta|Malatesta]] je pobegnil iz Rima na področje [[Toskana|Toskane]] in od tam ropal Papeško državo. Sikst je zagrozil toskanskemu knezu Francescu z vojsko, če ne bo izročil poglavarja razbojnikov, kar se je tudi končalo z njegovim obglavljenjem. Grofa Braschija, ki je pred 40 leti umoril svojega očeta, je postavil pred sodišče. Papež se je v tretjem letu vladavine že lahko pohvalil, da sta povsod po Rimu in Papeški državi zavladala red in mir. <br> Papež je imel navado reči, da je za dobro vladavino potrebna strogost in zbiranje zakladov. Prek tega je omogočil blaginjo podložnikov. V ta namen je osušil terracinska močvirja; v razbojniškem obdobju opuščena volnarska in svilarska obrt sta zopet zacveteli; beneškim trgovcem je podelil veliko ugodnosti; oderuhom je stopil na prste, judom pa je podelil več svobode in jih je prepovedal zasmehovati. Zapovedal je, da morajo dolžniki do določenega dne plačati vse dolgove, upniki pa odpisati oderuške obresti: to se je res zgodilo, ker so se upniki in dolžniki ustrašili zagroženih kazni. Podpiral je tudi hranilnice in posojilnice (Montes pietatis), prek katerih je nagrmadil v treh letih tri milijone zlatnikov in poldrugi milijon srebrnikov blagajniški skrinji v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]]. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=374s.}}</ref> === Obnovitelj in graditelj === Sikst V. je temeljito posegel v videz večnega mesta in mu vtisnil današnji pečat. Štiri stoletja pozneje je Sikstov pečat na Rimu še vedno očiten. Varčno je zbiral zaklade - pa jih tudi velikodušno trošil. On je dokončal [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|stolnico sv. Petra]] s tem, da je nanjo postavil kupolo; zgradil je [[Vatikan]] in [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]], kakor tudi preuredil [[Lateranska palača|Lateransko palačo]]. <br> On je izvedel nov cestni načrt za Rim, s tem da je poprečno prerezal glavne ceste skozi gosto naseljeno srednjeveško središče, in tako medsebojno povezal večje romarske cerkve, kar je ostalo do današnjega dne. Ponovno je usposobil rimske vodovode in vodotoke ter obdaril mesto z vodometi, reke pa povezal z mostovi, od katerih eden še danes nosi njegovo ime. Posledica je bila izboljšanje življenjskega stamdarda, spodbujanje rasti in vdihavanje novega mestnega življenja. Znova je uveljavil moč papeža in veličstnost Rima v spopadu z reformacijo. <br> Na dovršeno in neprecenljivo stebrišče, ki so ga v antičnem Rimu postavili kot pozdrav cesarju [[Trajan|Trajanu]] blizu [[Forum Romanum|Foruma]], je vključil postavitev [[sveti Peter|sv. Petra]] na vrh 4. decembra 1587. Naslednjega leta je postavil kip [[sveti Pavel|svetega Pavla]] na stebrišče [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] - tako je hotel pokristjaniti poganski Rim. Vzdolž glavnih poti je Sikst postavil visoke obeliske kot svetilnike romarjem na ključnih znamenitostih, kot sta sv. Peter in Lateran. Njegova je tudi Sikstova kapela v Santa Maria Maggiore, ki ostaja eden najpomembnejših zgodnjih primerkov baroka. <br> Skozi deset stoletij, vse do 1303, ko se je začelo [[Avignonsko papeštvo|Avignonsko izgnanstvo]] s sedežem v [[Avignon]]u, do papeži živeli na vrhu brega [[Lateranska palača|Lateranske palače]] blizu [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranske stolnice]]. Kakor največji del mesta, je bil tudi Lateran razvalina, ko je Sikst postal papež. On ga je podrl in zopet zgradil kot del enega od najbolj vratolomnih stavbenih načrtov vse od [[Julij Cezar|Cezarjevih]] časov. Sikst je umrl, preden se je mogel preseliti v Lateran; stanovanja pa so bila vendarle dokončana in bogato obložena z dragocenim marmorjem. Vzdržala so stoletja, dokler jih ni obnovil sedemdesetih let 20. stoletja [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]] <ref>{{cite web|url= http://articles.latimes.com/1993-03-02/entertainment/ca-49_1_urban-vision |title= Sixtus V: Dynamic Rebuilder of Rome |publisher= William D. Montalbano |date=2. marec 1993|accessdate=6. januar 2017}}</ref><br> Sikst je dokončal stolnico sv. Petra; Sikstovo ložo v Lateranu; kapelo jaslic pri Mariji Snežni; dodatna popravila Kvirinala, Laterana in Vatikanske palače; postavitev štirih [[obelisk]]ov, vključno s tistim na Trgu sv. Petra (trije so izvirno egiptovski); odprtje šestih cest; obnovitev [[Septimij Sever|Severjevega]] vodovoda (''Acqua Felice''); poleg številnih cest in mostov; poskus izsuševanja [[Pontinsko barje|Pontinskega barja]], ki je doživelo dokončno izsušitev šele 1930. Spodbujal je tudi poljedelstvo in rokodelstvo. Vendar pa Sikst ni cenil starožitnosti: [[Trajan]]ov in [[Antonin Pij|Pijev]] steber sta postala podstavka za kipa sv. Petra in Pavla; [[Kapitolski grič|Kapitolsko]] [[Minerva (mitologija)|Minervo]] je spremenil v ''Krščanski Rim''; Severov ''Septizodium'' je podrl za gradbeni material. <ref>{{cite web|url=http://www.nndb.com/people/332/000095047/|title=Pope Sixtus V |publisher=NNDB|date=2014|accessdate=6. januar 2017}}</ref> Ko je kardinal Montalto zasedel Petrovo stolico z imenom Sikst V., je zaupal [[Domenico Fontana|Fontanu]], ki mu je bil stvarno desna roka, uresničenje načrtov, ki jih je imel na umu. Tako je postal nosilec enega največjih stavbenih prevratov, kar jih je doživelo rimsko mesto. On je načrtoval nove ceste in nova mestna naselja, napravil vodovod Felice, popolnoma preuredil stavbo in okolico bazilike sv. Janeza Lateranskega, in zlasti, deloval na dokončanju bazilike sv. Petra, ter dokončal in postavil nanjo [[kupola|kupolo]]; uresničil je knjižnico in skrbel za prevoz velikanskega obeliska, ki so ga postavili sredi trga nasproti cerkvi, kjer se nahaja še danes. Ta podvig mnogi smatrajo za pravo tehnično čudo. <ref>{{cite web|url=http://www.alai.it/classici-italiani/la-riforma-urbanistica-di-sisto-v-1590|title= La riforma urbanistica di Sisto V - 1590|publisher=Alai|date=|accessdate=6. januar 2017}}</ref> === Sikst V. in Slovenci === [[File:Stiftungsbrief Universität Graz, Erzherzog Karl II., 1. Jänner 1585.jpg|thumb|180px|<center>Ustanovna listina Graške univerze nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karla]] z dne 1. januarja 1585, potrjena od [[papež Sikst V.|Siksta V.]] 15. aprila 1586. <br> <small>(Steiermärkisches Landesarchiv I.Ö., Urk. Nr. 575, 1585 I 1, Graz)]] </small></center> Papež Sikst V. je potrdil nekatere nove univerze, med njimi 1586 graško, ki je postala pomembno izobraževalno središče tudi za številne slovenske študente. Določil je, naj kartuziji v Žičah in Jurkloštru iz svojih dohodkov vzdržujeta 24 bogoslovcev v Gradcu. Karlova bula z dne 1. januarja 1585, ki je bila objavljena zaradi težav s [[protestanti]] in jo je papež odobril šele 15. aprila 1586, potrjuje [[Univerza v Gradcu|Univerzo v Gradcu]], ki jo je ustanovil nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karel]]; šolsko leto se je tako začelo 1586. Tako je prejšnji jezuitski kolegij, ki je začel z delom 1578, bil povzdignjen v čast katoliške univerze. [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] jo je – po zatrtju [[jezuiti|jezuitov]], zopet ponižal v licej 1782. <ref name="#3">{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/06733d.htm|title=University of Graz|publisher=Catholic Encyclopedia (New Advent)|date=1909|accessdate=7. januar 2017}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=220}}</ref> == Dela == *{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1585-1590-_Sixtus_V.html | language = la | accessdate = 6. december 2011}} === Bule in odloki === #''Romanum Pontifex'' s to bulo z dne 20. decembra 1585 – uvede kot strogo obveznost škofov – ''visitatio liminum (ad limina)'' – obisk škofov pri papežu vsakih pet let; #Potrdil je 1585 prvo javno šolo v [[Peru|perujski]] [[Lima|Limi]], ki jo je osnoval jezuitski misijonar [[Juan de Atienza|Atienza]] - ''Zavod sv. Martina''; #Bula z dne 1. januarja 1586, ki je bila objavljena 15. aprila 1586, potrjuje [[Univerza v Gradcu|Univerzo v Gradcu]], ki jo je ustanovil nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karel]] <ref name="#3"/> #Bula ''[[Coeli et terrae Creator]]'' z dne 5. januarja 1586 obsoja [[astrologija|astrologijo]] in [[magija|magijo]] ter pooblašča inkvizitorje za ukrepanje tudi v preprostejših rokohitrskih prevarah, če slabo vplivajo na ljudi, kot je na primer [[hipnoza]]<ref>{{cite web|url=http://www.instoria.it/home/inquisizione_romana.htm|title=Analisi dell'Inquisizione romana|accessdate=21. julij 2015}}</ref>: #Bula''[[Christiana pietas]]'' z dne 6. oktobra 1586 dovoljuje Judom naselitev v [[Papeška država|Papeški državi]] in s tem razveljavje bulo [[Papež Pij V.|Pija V.]] iz 1569 ''[[Hebraeorum gens sola]]''.<ref name="Baron1970">{{cite book|author=Salo Wittmayer Baron|title=A Social and Religious History of the Jews: Late Middle Ages and the era of European expansion, 1200-1650|url=https://books.google.com/books?id=lB4Mz2eOtWAC|accessdate=26 April 2013|date=January 1970|publisher=COLUMBIA University Press|isbn=978-0-231-08851-0|page=52}}</ref> #Bula z dne 3. decembra 1586 ''[[Postquam verus ille]]'' določa število kardinalov na 70, kar je veljalo vse do leta 1958. #Bula iz leta 1586 potrjuje ustanovitev Univerze sv. Fulgencija v [[Edvador|ekvadorskem]] glavnem mestu [[Quito]]; #Ustanavlja 1586 v [[Bologna|Bologni]] ''Collegio Montalto'' za osnovno in srednješolsko vzgojo. #Dne 29. aprila 1587 je izdal [[motuproprij]] ''[[Provida Romani]]'', s katerim je razveljavil ustanovo Splošnega cerkvenega arhiva v Rimu; škofom in redovnim predstojnikom je ukazal sestavo novega seznam vseh dobrin in listin, ki jih posedujejo.<ref>{{cite web|url=https://foederisarca.wordpress.com/2013/08/16/papa-sisto-v-motu-proprio-provida-romani-del-29-aprile-1587/|title=Papa Sisto V, Motu proprio “Provida Romani” del 29 aprile 1587|accessdate=21. julij 2015}}</ref> #Bula z dne 4. junija 1587 jamči [[Magino di Gabriel|Di Gabrielu]] izključno trgovino (monopol) s svilo v Papeški državi za 60 let z ukazom posaditve murv na vsakem neizkoriščenem zemljišču; #Dne 11. februarja 1588 z bulo ''[[Immensa aeterni Dei]]'' ("Neizmerna modrost večnega Boga") preuredi [[Rimska kurija|Kurijo]], ter uvede stalne rimske kongregacije kot posvetovalne papeške ustanove za 15 različnih področij.<ref>{{cite book | last=Levillain |first=Philippe |authorlink= | title=The Papacy: An Encyclopedia | year=2002 |publisher=Routledge|location=New York| ISBN=0-415-92230-5 |page=772}}</ref> #Bula z dne 28. februarja 1588 ''[[Triumphantis Hierusalem]]'' razglaša [[sveti Bonaventura|svetega Bonaventura]] za [[cerkveni učitelji|cerkvenega učitelja]] <ref>{{cite web|url=http://www.papalencyclicals.net/Sixtus05/Triumph.htm|title= Triumphantis Hierusalem |publisher=Papal encyclicals|date= |accessdate=6. januar 2017}}</ref> #[[Papeška bula|Bula]] ''[[Effrenatam]]'' z dne 29. oktobra 1588 izobčuje tiste, ki bi kakorkoli sodelovali pri izvršitvi [[splav]]a, ki ga primerja s hudodelstvom umora človeka; #Bula iz leta 1589 ''[[Cum pro nostri temporali munere]]'' preureja papeški sikstinski cerkveni zbor, kamor je zopet povabil [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina]]; #Bula iz 1589 razpušča ''Ordine dei Cavalieri Gaudenti'' (''Red veselih vitezov''), meniško-vojaški red izpred treh stoletij; #Bula z dne 1. marca 1590 ''[[Aeternus ille]]'' ukazuje sprejem nove izdaje [[Vulgata|Vulgate]], ki pa je imela toliko tiskovnih napak, da jih je več mesecev sam popravljal in je bila prava polomija; tako je sveto pismo pod [[papež Klemen VIII.|Klemenom VIII.]] doživelo novo, strokovno in temeljito pregledano ter popravljeno izdajo. <ref>{{navedi knjigo|author=Klaus Ganzer|title=''Päpste und Papsttum''|page=174}}</ref> #Bula iz leta 1590, s katero ukazuje papež vojvodu Antoninu Savedru izročitev sodišču vseh v področju Spoleta in Nursie nahajajočih se razbojnikov. <ref>{{cite web|url=http://gutenberg.spiegel.de/buch/sisto-e-sesto-4704/5|title= Heinrich Federer: Sisto e Sesto |publisher=Projekt Gutenberg|date=1913|accessdate=12. januar 2017}}</ref> == Smrt in spomin == [[File:RomSMariaMaggioreGrabSixtusV.jpg|thumb|180px|Grobnica [[papež Sikst V.|Siksta V.]] pri [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Mariji Snežni]] ]] === Smrt === Napetosti med Španijo in Francijo so papeža hudo vznemirjale. Naklonjen je postajal doslej [[hugenoti|hugenotskemu]] Henriku, ki se je želel poučiti o katoliški veri in mu je zato bil pripravljen pomagati priti na francoski prestol. Ti hudi duševni pretresi in notranji boji so tako delovali na starega papeža, da je začel slabeti; mučila ga je vročina; ni pa hotel poslušati zdravnikovih navodil, ampak se je po eni strani zdravil po narodnem običaju z močnim vinom, po drugi strani pa se je še bolj utrujal s tem, da je stalno prisostvoval vsem sejam kongregacije, ki se je ukvarjala z zapletenimi francoskimi zadevami. <br> Nobena stvar ni mogla zlomiti njegove silne energije, razen komarja, ki mu je prinesel mrzlico. Ni se držal zdravnikovih predpisov, ampak se je hotel zdraviti z vinom po ljudskem zdravilstvu. Bolezen je napredovala in [[malarija]] ga je sredi avgusta 1590 vrgla v posteljo; pogosto je bledel. 26. avgusta je ponoči besnel strašen vihar nad Rimom; papeža so zvijali krči in še iste noči je na [[Kvirinalski grič|Kvirinalu]] proti jutru dal svojo dušo njenemu stvarniku. Njegovi sovražniki so razširili govorico, da je vihar pomenil papežev boj s hudičem in praznoverno ljudstvo je to verjelo; zategadelj je hotelo razdreti njegov marmornati spomenik. Ker se je ta prismodarija ponovila že tolikokrat, je [[rimski senat|senat]] odločil, da odslej ne bo nikomur več postalvljal spomenika za življenja. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=377}}</ref> <ref name="#4">{{cite web|url= http://cronologia.leonardo.it/biogra2/sistov.htm |title= Sisto V|publisher=Leonardo|date=|accessdate=6. januar 2017}}</ref> Sikst V. je umrl 27. avgusta 1590 v [[Rim]]u za mrzlico, čeprav si je prav on v življenju veliko prizadeval pri izsuševanju močvirij okoli Rima, kjer so imeli zatočišče njeni povzročitelji – [[komar mrzličar|komarji]] iz rodu ''Anopheles''. <br> Najprej so ga pokopali v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]], ki jo je on dokončal; nato pa so njegove ostanke prenesli v [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Baziliko Marije Snežne]], kjer ima veličastno grobnico. === Tri hruške === Papež Sikst V. je imel v svojem grbu tudi tri zlate hruške. V zvezi s tem pravi legenda, da so v njegovem grobu ob pogrebu zasijale tri zlate hruške. Zanimivo pričevanje o njegovem življenju in vladavini daje baročni književni mojster in barski nadškof [[Andrija Zmajevič|Zmajevič]] <ref>Andrija Zmajevič (Andrija Zmajević - *1624 Perast †1694 Paštrovići) je bil barski nadškof in primas Srbije, letopisec in zbiralec narodnih pesmi</ref> v svojem znamenitem delu ''Cerkveni letopis'', kjer pravi o njem: {| |- ! Srbohrvaško besedilo ''Љетопис црковни'' ! Slovenski prevod ''Cerkveni letopis'' |- | <blockquote> Папа Сиксто V потиче "од oцa из Крушевица, села у Боци од Котора, недалеко од Пераста, нашега мјеста, гдје и данашњи дан Папића кућа зове се, отуда у њој људи њему прилични..." "Свилановић је прво био редовник С. Франческа, потом кардинал да би у 65-ој годинн живота постао папа. Цркву Светога Јеролима у Риму свому народу словинскому племенито изнова огради и нареши. Велике дарове приказа поклисаром од Јапона, краљевства у Индијах источнијех, који бјеху Грегорију XIII пришли поклонитн се." <ref>''Ljetopis crkovni'', Obod-Cetinje 1996, zv. 2, str. 490-491</ref></blockquote> | <blockquote>Papež Sikst V. izhaja ''od očeta iz [[Kruševice|Kruševic]], vasi v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]], nedaleč od [[Perast]]a, našega kraja, kjer še dandanašnji pravijo hiši pri Papiču (=pri Papežku); od tod izhaja, da so tamkajšnji ljudje njemu podobni. Svilanovič je bil najprej redovnik svetega Frančiška, nato kardinal, da bi v 65. letu življenja postal papež. Cerkev Svetega Hieronima v Rimu je znova zgradil in okrasil svojemu plemenitemu slovinskemu narodu. Velika darila je poklonil odposlancem iz Japonskega, kraljestva v vzhodnih Indijah, ki so se prišli poklonit [[papež Gregor XIII.|Gregorju XIII.]]<ref name="#1"/> </blockquote> |} === Zbadljivka === Paskvin si je svojeglavega papeža temeljito privoščil in je o njem pustil v obtok pikro zabavljico: {| class="wikitable" |- ! <center>Papa Sisto (staro-italijanski izvirnik)</center> ! <center>Pope Sixtus (angleški prevod)</center> ! <center>Papež Sikst (slovenski prevod)</center> |- | <poem> Fra ttutti quelli c'hanno avuto er posto De vicarj de Dio, nun z'è mai visto Un papa rugantino, un papa tosto, Un papa matto, uguale a Papa Sisto. E nun zolo è da dě che dassi er pisto A chïunqu'omo che j'annava accosto, Ma nun la perdoná neppur'a Cristo, E nemmanco lo roppe d'anniscosto. Aringrazziam'Iddio c'adesso er guasto Nun po' ssuccede ppiú che vienghi un fusto D'arimette la chiesa in quel'incrasto. Perché nun ce po' esse tanto presto Un antro papa che je piji er gusto De mettese pe nnome Sisto Sesto. <ref>{{cite web|url=http://roma.andreapollett.com/S2/roma-c18.htm |title= Sixtus V, the tough pope |publisher=Legendary Rome|date= |accessdate=12. januar 2017}}</ref> </poem> | <poem> Among all those who held the charge Of God's vicar, a quarrelsome, tough, crazy pope such as Pope Sixtus Had never been seen before. He did not only subdue Whoever happened to be close to him, But even refused to forgive Christ, Nor did he break his statue stealthily. Thank God, the calamity that a man may come And bring back the Church in a similar state Can no longer happen. Because not too soon Another pope may have the whim Of naming himself Sixtus the Sixth. <ref>Prevedel Giuseppe Gioachino Belli, 9. aprila 1834</ref> </poem> | <poem> Med vsemi tistimi, ki so nosili breme Božjega namestnika, nikoli ni bilo videti papeža, ki bi bil tako prepirljiv, nepopustljiv in prismojen, kot je bil papež Sikst. On si ni samo podrejal Vseh tistih, ki so mu bili podložni. Celo ni hotel odpustiti niti Kristusu, Ampak je hladnokrvno razcepil njegov kip. Hvala Bogu! Taka polomija, da bi prišel tak človek, in pripeljal Cerkev v podobne razmere, se ne bo kmalu ponovila. Ne bo namreč kmalu prišel papež, ki bi bil tako zelo muhast, da bi se imenoval Sikst Šesti. <ref>Prevod: Janez Jelen 17. januarja 2017; dovoljenje = [[GFDL]]</ref> </poem> |} === »Ni hotel odpustiti niti Kristusu« === Ena od tolikerih anekdot o Sikstu V. pravi: <br> Po Rimu se je razširila novica, da ima v cerkvi zunaj obzidja neki župnik razpelo, iz katerega čudežno kaplje prava kri. Ko je za dejstvo zvedel papež Sikst, se je osebno napotil na kraj, da bi se prepričal, za kaj gre. Ko je zagledal izdelek, je zapovedal, naj mu prinesejo sekiro, nakar je dejal: <br> »Kot Boga te molim, kot les te sekam!« - in je s prvim udarcem razsekal razpelo na dvoje. Notri je bila goba napolnjena z živalsko krvjo, ki je brizgala kri, ko so jo stiskali z vrvco. Prebrisanega župnika je papež takoj odstavil, začel proti njemu postopek javnega sojenja, da bi si podobnega prestopka ne upal nihče več ponoviti. Spoznali so namreč, do kam lahko privede človeka lakomnost, da bi se obogatila na račun preprostih vernikov. Od tod tudi pregovor omenjen v gornji zbadljivi paskvinati, češ da »papež Sikst ni hotel odpustiti niti Kristusu.« <ref>{{cite web|url= http://www.visitgrottammare.it/turismo/Sisto+V,+il+Papa+Tosto/55|title= Sisto V, il Papa Tosto di Mario Petrelli|publisher=Topnet Telecomunicazioni|date=junij 2012|accessdate=6. januar 2017}}</ref> === Ocena === *[[Leopold von Ranke|Ranke]] pravi o njem: :»V nekaterih primerih je bil neizprosen, nad svojimi zakoni je čul s strogo in neusmiljeno odločnostjo; v splošnih določbah reda pa ga nahajamo krotkega, popustljivega in prizanesljivega. Od Siksta si niso mogli obetati njegovi sovražniki nič dobrega; lahko pa je računal na njegovo milost vsakdo, ki je bil z njim v dobrih odnosih. Od njegovih namenov ga od tega nič bolj kot to (dobri odnosi) ni moglo odvrniti.« <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=375}}</ref> *Z njim je odšel v grob eden največjih in najgenialnejših papežev, kar jih je sploh kdaj krasilo [[sveti Peter|Petrov]] sedež. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Seppelt|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|page=301}}</ref> *S Sikstom V. je [[Sveti sedež|Apostolski sedež]] dosegel vrhunec notranje oblasti in ugleda v zunanji politiki, kakršnega že od davnaj nismo videli; vse od začetka svojega papeževanja je pokazal izredno sposobnost vladanja in neverjetno žilavost v delu; tako je v petih letih opravil delo, za katero bi jih bilo potrebnih petdeset. Tudi zategadelj se ga je prijel eden od njegovih ustreznih in resnično zasluženih vzdevkov: ''Posvečeni vihar''. <ref name="#4"/> *Eno od velikih obdobij papeštva je bila vladavina Siksta V. Bil je velik mož z značilnostmi, ki so skupne velikim ljudem. Bil je pobožen, odločen, hiter in vztrajen v svojih dolžnostih. Nobena podrobnost mu ni ušla, nič ni bilo preveč nizkega za njegovo pozornost in resnično lahko rečemo, da je zapustil Rim, Cerkev in krščanstvo boljše kot jih je našel. Revna mladost ga je usposobila za boj z nasprotovanji, ga prečistila in okrepila. Papež je rad navajal [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarja]] [[Vespazijan]]a, češ da mora vladar umreti stoje sredi dejavnosti; zdi se, da si je to resnično vzel k srcu, če upoštevamo njegove številne dosežke vse do smrti, ko je vladal 5 let, 4 mesce in 3 dni. Če pogledamo, kake velike reči je naredil v tem času, ni čudno, da tako izstopa: * On je napravil iz Rima baročno mojstrovino, pokazal tako odločnost v zatiranju razbojništva, podkupovanja in herezije, da ga po pravici imenujemo ''Železni papež''; uvedel je reforme, ki trajajo vse do danes. Zapustil je Cerkev bolj trdno, učinkovito in bogato, kakor pa jo je našel; papeško državo je zapustil v močno izboljšanem stanju; zapustil je za seboj mnoge nadarbine: Vatikansko tiskarno, [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]] in novo [[Lateranska palača|Lateransko palačo]]. Po nasilju, ki ga je s seboj prinesel [[protestantizem|protestaantovski]] upor, označuje vladavina Siksta V. vrhunec za [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]], [[papež|papeški]] [[Rim]] in [[sveti Peter|Petrov]] sedež. <ref>{{cite web|url=http://madmonarchist.blogspot.rs/2010/08/papal-profile-pope-sixtus-v.html |title=Papal Profile: Pope Sixtus V|publisher=Mad monarchist|date=3. avgust 2010|accessdate=6. januar 2017}}</ref> ==== ''Axis in medietate signi'' ==== [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o njem, da je ''Os sredi znamenja.'' ({{lang-la|Axis in medietate ſigni.}}; {{lang-en|Axle in the midst of a sign.}}). Temu sledi razlaga, da ''Nosi v svojem grbu os sredi leva.'' ({{lang-la|Qui axem in medio Leonis in armis gestat}}; {{lang-en|Who bears in his arms an axle in the middle of a lion.}}). To je pravzaprav neposreden opis grba Siksta V. Razlagajo tudi, da je Sikst V. v sredini od začetka prerokb do zadnjega papeža Petra Rimskega<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=62}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=68}}</ref> == Slikovna zbirka == <center> <gallery> Image:Pope Sixtus V.jpg|<center>[[Papež Sikst V.]] <br>''Obnovitelj in graditelj Rima'' ([[freska]])</center> File:Fontana-obelisk.jpg|<center>Ponazoritev načina, na kateri je [[Domenico Fontana]] postavil 1586 [[Vatikan|Vatikanski]] [[obelisk]] <br>bakrorez iz XVIII. st.</center> File:1586 Rome obelisk erection.jpg|Postavljanje obeliska na Trgu sv. Petra 1586 File:Obelisk1 vor St Peter.jpg|Domenico Fontana postavlja [[obelisk]] na ''Trgu sv. Petra''<br> [[Giovanni Guerra]] (1540-1618) [[bakrorez]] File:Fountain in the pedestal of the obelisk in front of S. Giovanni in Laterano.JPG|Vodomet ob vznožju Lateranskega obeliska (načrtoval [[Domenico Fontana|Fontana]]) File:Pope Sixtus V - Bode museum.jpg|<center><small>[[Taddeo Landini|Landini]] (1550-1596)</small><br>Doprsni kip [[papež Sikst V.|Siksta V.]]<br> <small>[[Bode-Museum]] [[Berlin]]</small></center> File:Portrait du pape Sixte Quint.jpg|<center>[[Papež Sikst V.|Sikst V.]] velja za enega največjih [[papež]]ev</center> File:Blason de Sixte V - Voûte de l'escalier jouxtant la Chapelle Sixtine (2).JPG|<center>Grb [[papež Sikst V.|Siksta V.]] v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]]</center> </gallery> </center> == Sklici == {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] * [[katoliška obnova]] == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona sl}} *Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{Cite book |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 |ref = harv }} ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Gaetano Moroni Romano: ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro ai nostri giorni'', LIII. Tipografia Emiliana, Venezia 1852. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sixtus V}} {{Commons|Sixtus V}} ;{{ikona sh}} *[http://www.monitor.hr/clanci/papa-aleksandar-iii-prvi-pohodio-hrvatsku-a-siksto-v-podrijetlom-hrvat/147954/ Monitor: Papa Aleksandar III. prvi pohodio Hrvatsku, a Siksto V. podrijetlom Hrvat] *[http://www.republikainfo.com/index.php/vijesti/92-svijet/3413-papa-siksto-v-bio-je-hrvat Republika (BiH): Papa Siksto V. bio je Hrvat] *[http://www.vidovdan.org/2016/12/22/srbin-bio-na-celu-katolicke-crkve/ Vidovdan: Србин био на челу католичке цркве. Папа Сикст V потиче из села Бјелске Крушевице, усред Боке Которске. Порекло води од Папића или Шашића] *[http://tvprofil.net/show/4268263/duhovni-velikani-papa-s-jadrana-graditelj-rima-siksto-v TV Profil: Duhovni velikani: Papa s Jadrana graditelj Rima, Siksto V. Režiser: Davor Borić-Bubi. Scenarista: Niko Kostanić] *[http://metro-portal.rtl.hr/papa-siksto-v-bio-je-hrvat/68967 Ivan Golub: Papa Siksto V. bio je Hrvat?] *[http://laudato.hr/Novosti/Vatikan/Na-danasnji-dan-umro-papa-Siksto-V-,-dobrocinitelj.aspx Na današnji dan umro papa Siksto V., dobročinitelj Hrvatima] *[http://vijesti.hrt.hr/156353/papa-siksto-v-bio-je-hrvat HRT: Papa Siksto V. bio je Hrvat] *[http://povijest.hr/nadanasnjidan/papa-siksto-v-franjevac-hrvatskog-podrijetla-1521/ Papa Siksto V. – franjevac hrvatskog podrijetla – 1521.] *[http://katolicki-tjednik.com/vijest.asp?n_UID=2845 Katolički tjednik 2006: Hrvat, graditelj crkve i Rima] *[http://www.slobodnadalmacija.hr/scena/mozaik/clanak/id/160129/otac-siksta-v-bio-je-hrvat-iz-boke-kotorske Otac Siksta V. bio je Hrvat iz Boke kotorske] *[http://montenegrina.net/fokus/zoran-draskovic-o-papi-porijeklom-iz-crne-gore/ Zoran Drašković – O papi porijeklom iz Crne Gore (Montenegrina)] *[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/dokumenti/papa_iz_crne_gore_d_stanic.html Драго Станић: Папа из Црне Горе (Mongegrina)] *[http://www.dnevno.hr/vjera/iz-zivota-crkve/znate-li-tko-je-bio-jedini-papa-hrvatskog-porijekla-88110/#axzz4VaMSCI2Y Znate li tko je bio jedini papa hrvatskog porijekla? Wikipedia / D. B.Petak, 31. Svibanj 2013. u 18:13] *[https://pravoslavnisvet.wordpress.com/2014/11/14/папа-сикст-v-србин-из-крушевице-у-боки-к/ Pravoslavni svet: Папа Сикст V…Србин из Крушевице у Боки Которској] *[https://sites.google.com/site/lucagradiska/news/crnogoracgraditeljcrkveirima Luča Gradiška: Crnogorac, graditelj Crkve i Rima] *[http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/reportaze/aktuelno.293.html:536244-Srbin-bio-na-celu-katolicke-crkve Srbin bio na čelu katoličke crkve Ivan Miladinović] ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/14033a.htm Catholic Encyclopedia New Advent: Pope Sixtus V] *[http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperf.html Pope Sixtus V - Felice Peretti Montalto, O.F.M. Conv. Catholic hierarchy] *[http://www.encyclopedia.com/people/philosophy-and-religion/roman-catholic-popes-and-antipopes/sixtus-v Sixtus V - Encyclopedia of World Biography] *[http://www.legendary%20Rome%20-%20Sixtus%20V,%20the%20tough%20pope.html Sixtus V – the tough pope] *[http://www.papalencyclicals.net/Sixtus05/Triumph.htm Triumphantis Hierusalem - Sveti Bonaventura razglašen za cerkvenega učitelja. English translation 1882] *[http://madmonarchist.blogspot.rs/2010/08/papal-profile-pope-sixtus-v.html Papal Profile: Pope Sixtus V] *[http://articles.latimes.com/1993-03-02/entertainment/ca-49_1_urban-vision Sixtus V: Dynamic Rebuilder of Rome by William D. Montalbano] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/sisto-v-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Sisto V papa - Enciclopedia Italiana (1936) di Giorgio Candeloro] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/sisto-v_%28Dizionario-di-Storia%29/ Sisto V - Dizionario di Storia (2011)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/sisto-v-papa/ Sisto V papa - Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/sisto-v_(Enciclopedia-dei-Papi)/ Sisto V - Enciclopedia dei Papi (2000) di Silvano Giordano] *[http://cronologia.leonardo.it/biogra2/sistov.htm Leonardo: Sisto V - (Pontificato 1585-1590)] *[http://www.santiebeati.it/dettaglio/89227 Vito Calise – Sisto V (santi-beati)] *[http://www.visitgrottammare.it/turismo/Sisto+V,+il+Papa+Tosto/55 Storie Grottammaresi - Sisto V, il Papa Tosto di Mario Petrelli] *[http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1993/01/20/sisto-il-papa-matto-che-porto.html Sisto V, il papa matto che porto' le stelle a Roma di Fabrizio Dentice] *[http://www.romasegreta.it/rubriche/personaggi-di-roma/sisto-v.html Roma segreta: Sisto V] *[http://www.alai.it/classici-italiani/la-riforma-urbanistica-di-sisto-v-1590 La riforma urbanistica di Sisto V - 1590] *[http://www.tracce.it/?id=413&id_n=27940 Sisto V "Il papa di ferro" di Eugenio Russomanno] *[http://www.sistov.it ''Sisto V costruzioni'' (''Gradbeno podjetje Sikst V.''] *[http://www.treccani.it/vocabolario/sisto1/ Vocabolario on line: Sisto1] *[http://www.treccani.it/vocabolario/sisto2/ Vocabolario on line: Sisto2] ;{{ikona de}} *[http://www.vaticanhistory.de/kon/html/urban%20vii_.html Sixtus V. Vatican History – Kirchengeschichte] *[http://gutenberg.spiegel.de/buch/sisto-e-sesto-4704/1 Heinrich Federer: Sisto e Sesto (Spiegel Online – Projekt Gutenberg) ]] ;{{ikona fr}} *[http://www.universalis.fr/encyclopedie/sixte-v-sixte-quint/ Sixte V ou Sixte Quint, Felice Peretti (1521-1590) pape (1585-1590) André Duval] *[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/SixteV.htm Pape Sixte Quint (V)] {{S-začetek}} {{s-rel|ca}} {{S-bef|before=[[Antonio de' Sapienti]]}} {{s-ttl|title=[[minoriti|vrhovni predstojnik minoritov]]|years=1566&ndash;68}} {{S-aft|after=[[Giovanni Tancredi]]}} {{S-bef|before=[[Lorenzo Lenti]]}} {{s-ttl|title=[[nadškofija Fermo|škof v Fermu]]|years=17. december 1571&ndash;14. avgust 1577}} {{S-aft|after=[[Domenico Pinelli]]}} {{S-bef|before=[[Giovanni Beroaldo]]}} {{s-ttl|title=[[škofija Cerreto Sannita-Telese-Sant'Agata de' Goti|škof v Sant'Agata de' Goti]]|years=15. november 1566&ndash;17. december 1571}} {{S-aft|after=[[Vincenzo Cisoni]]}} {{S-bef|before=[[Prospero Santacroce]]}} {{s-ttl|title=[[San Girolamo dei Croati (kardinalski naslov|kardinal-duhovnik pri San Girolamo dei Croati]]|years=17. maj 1570&ndash;24. april 1585}} {{S-aft|after=[[Alessandro Damasceni Peretti]]}} {{S-bef|before=[[Papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1585&ndash;90}} {{S-aft|after=[[Papež Urban VII.|Urban VII.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Ferma]] [[Kategorija:Predavatelji dogmatične teologije]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Bologni]] [[Kategorija:Apostolski nunciji]] [[Kategorija:Papeži minoriti]] [[Kategorija:Papeži frančiškani]] [[Kategorija:Papeži tridentinske obnove]] [[Kategorija:Italijanski minoriti]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Sant'Agata de' Gotija]] [[Kategorija:Umrli za malarijo]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Pokopani v Baziliki Marije Snežne, Rim]] [[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 16. stoletju]] rcghsw0mcfeu4hoxlq9g2ob7yiuzm43 10 173662 5735050 4079625 2022-08-16T12:04:09Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="clear:right; float:right; width:20%; text-align:center; font-size:85%;" |- <!--lighter orange backgrounds to ease eye-strain--> |style="background:#FFC569; padding-bottom:0.3em;"| <span style="font-size:150%;">'''[[Hindujska besedila]]'''</span> |- |style="padding:0.75em 0 1em;"| [[Slika:Aum.svg|80px|Om]] |- | <div style="background:#FFC569;">'''[[Vede]]'''</div> {{hlist|[[Rigveda]] | [[Jadžurveda]] | [[Samaveda]] | [[Atharvaveda]]}} ''Delitve''<br/> {{hlist|[[Samhitapatha|Samhita]] | [[Brahmane]] | [[Aranjaka]] | [[Upanišade]]}} |- | <div style="background:#FFC569;">'''[[Upanišade]]'''</div> {{hlist|[[Aitareja upanišada|Aitareja]] | [[Brihadaranjaka upanišada|Brihadaranjaka]] | [[Iša upanišada|Iša]] | [[Taittirija upanišada|Taittirija]] | [[Čandogja upanišada|Čandogya]] | [[Kena upanišada|Kena]] | [[Mundaka upanišada|Mundaka]] | [[Mandukja upanišada|Mandukja]] | [[Katha upanišada|Katha]] | [[Prašna upanišada|Prašna]] | [[Švetashvatara upanišada|Švetashvatara]]}} |- | <div style="background:#FFC569;">'''[[Vedanga]]'''</div> {{hlist|[[Šikša]] | [[Vedski metrum|Čandas]] | [[Vjakarana]] | [[Nirukta]] | [[Džjotiša]] | [[Kalpa (Vedanga)|Kalpa]]}} |- | <div style="background:#FFC569;">[[Indijska epika|'''Mahakavja''' <small>(epika)</small>]]</div> {{hlist|[[Mahabharata]] | [[Ramajana]]}} |- | <div style="background:#FFC569;">'''[[Seznam hindujskih besedil|Ostala besedila]]'''</div> {{hlist|[[Smriti]] | [[Šruti (besedilo)|Šruti]] | [[Bhagavad-gita]] | [[Purane|Purana]] | [[Agame (besedila)|Agame]] | [[Daršane]] | [[Pančatatra]] | [[Tantre]] | [[Sutre]] | [[Stotre|Stotra]] | [[Dharmašastra]] | [[Divja Prabandha]] | [[Tevaram]] | [[Akilattirattu Ammanai|Akhilathirattu]] | [[Ramačaritamane]] | [[Šikshapatri]] | [[Vačanamrut]] | [[Ananda Sutre]]}} |- | <hr/>{{Tnavbar|HinduBesedila}} |}<noinclude>[[Kategorija:Hinduizem]] </noinclude> gs7nlmy5xpxhxjazvs9i6412ec9yl9d 10 175140 5735080 4644607 2022-08-16T12:30:04Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="clear:right; float:right; width:20%; text-align:center; font-size:85%;" |- <!--lighter orange backgrounds to ease eye-strain--> |style="background:#B1D551; padding-bottom:0.3em;"| <span style="font-size:150%;">'''[[Vegetarijanstvo]]'''</span> |- |style="padding:0.75em 0 1em;"| [[Slika:Soy-whey-protein-diet.jpg|250px|Sadje in izdelki iz soje]][[Slika:Vegan_Gardein_Tofu_Foods_Display.jpg|250px|Različne oblike tofuja]]<br><small>Različnost vegetarijanskega prehranskega režima</small> |- | <div style="background:#B1D551;">'''Prehranski režimi'''</div> {{hlist|[[Laktovegetarijanstvo]] | [[Ovovegetarijanstvo]] | [[Laktoovovegetarijanstvo]] | [[Veganstvo]] | [[Presnojedstvo]] | [[Frutarijanstvo]] | [[Makrobiotika]]}} |- | <div style="background:#B1D551;">'''Informacije'''</div> {{hlist|[[Zgodovina vegetarijanstva]] | [[Vegetarijanstvo po državah]] | [[Okoljsko vegetarijanstvo]] | [[Ekonomično vegetarijanstvo]] | [[Vegetarijanstvo v religijah]] | [[Etičnost mesnega prehranjevanja]]}} |- | <div style="background:#B1D551;">'''Vegetarijanska prehrana'''</div> {{hlist|[[Vegetarijanska kuhinja]] | [[Nadomestki mesa]] | [[Nadomestki mlečnih izdelkov živalskega porekla]]}} |- | <div style="background:#B1D551;">'''Organizacije'''</div> {{hlist|[[Mednarodna vegetarijsnska zveza]] | [[Evropska vegetarijsnska unija]] | [[Društvo vegetarijancev]] ''in mnoga nacionalna društva''}} |- | <div style="background:#B1D551;">'''Drugo'''</div> {{hlist|[[Svetovni dan vegetarijanstva]] | [[Vegedrom]]}} |- | <hr/>{{Tnavbar|Vegetarijanstvo}} |}<noinclude>[[Kategorija:Vegetarijanstvo]]</noinclude> hs7s8yosb5chvcbsilsjpulbrwa9r9l 0 175628 5735111 5675888 2022-08-16T14:28:22Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Giza]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Velika piramida v Gizi |native_name = |image = [[Image: Kheops-Pyramid.jpg |center|250px]] |caption = Keopsova piramida |location = Giza, {{EGY}} |designer = Hemiunu |type = prava piramida |material = apnenec |length = |width = 230,34 m |height = 146,7 m, zdaj 138,8 m |begin = okoli 2580 pr. n. št. |complete = 2560 pr. n. št. |open = |dedicated_to = faraon [[Kufu]] |map_image = Egipt |map_text = Lega Velike piramide v Egiptu |map_width = 250px |relief = da |latd = 29|latm = 58|lats =45.03 |latNS = |longd = 31|longm = 08 |longs = 69 |longEW = |lat = |long = |extra = {{designation list |embed = yes |designation1 = WHS |designation1_offname = Memfis in njegova nekropola – polje piramid od Gize do Dahšurja |designation1_date = 1979 <small>(3. zasedanje)</small> |designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/86-002 6-002] |designation1_criteria = i, iii, vi |designation1_type = kulturni |designation1_free1name = Regija |designation1_free1value = [[Unescova svetovna dediščina|Arabske države]] }} }} '''Keopsova piramida''', poznana tudi kot '''Velika [[piramida]]''' ali '''Kufujeva piramida''' je grobnica [[faraon]]a [[Keops|Kufu]]a v [[Giza|Gizi]]. Je najstarejša in največja piramida v Gizi, ter najstarejše svetovno čudo. Piramida je zgrajena kot grobnica [[faraon]]a Kufuja, ki so ga [[Grki]] imenovali Keops. Graditelj je bil [[Hemiunu]], Kufujev nečak. Domnevajo, da jo je gradilo okoli 100 000 ljudi polnih 20 let. Vsak kamen je visok 2 m, nekateri so dolgi tudi 5 m. Bloki [[apnenec|apnenca]] in [[granit]]a iz katerih je zgrajena ta piramida, so bili pridobljeni iz kamnoloma na levi obali [[Nil]]a in pripeljani s čolni po reki. To so lahko delali le spomladi, ko je Nil poplavljal, iz česar sklepajo, da je bilo potrebno 20 let in okoli 500 000 prevozov, da bi dostavili potrebno količino kamna. Ko so kamnite bloke pripeljali, jih je skupina ljudi vlekla ali kako drugače transportirala (ugibanj je mnogo). Vsak je tehtal okoli 2 toni. Zatem so jih nalagali v sloje skladno z načrtom prave piramide. Tudi ta tehnologija je predmet ugibanj. Piramida je bila ob izgradnji visoka 145,75 m a se je tekom let znižala za 10 m. Površina piramide je bila pokrita z zelo gladkim apnencem. V piramido je vgrajenih okoli 2.300.000 kamnitih blokov. Na severni strani ima vhod v notranjost. Notranjost piramide sestavljajo trije prostori povezani s številnimi hodniki. V središču je kraljeva grobnica, kjer je [[sarkofag]] iz rdečega granita. Kot stranice v odnosu na osnovno ravnino znaša 51° in 51', vsaka stranica je pazljivo orientirana proti eni od smeri neba. Tloris zgradbe je pravi [[Kvadrat (geometrija)|kvadrat]], dolžina stranice znaša 229 metrov. Uradniki, ki so služili Kufuju, so si dali svoje grobnice zgraditi okoli njegove piramide. To so [[mastaba|mastabe]], v njih pa so pokapani tudi člani kraljeve družine. Leta [[1954]] so v jami poleg Kufujeve piramide našli nedotaknjeno ladjo dolgo okoli 48 in široko okoli 5 metrov. Po 16 letih dela je bila restavrirana in razstavljena v moderni zgradbi nedaleč od nahajališča. <gallery> Slika:Carte-nécropole-khéops2 copie.jpg|Karta Khufujeve nekropole Slika:Gizeh Cheops BW 1.jpg|Velika piramida v Gizi Slika:Khufu seal.jpg|Pečat s Kufujevim imenom ''Akhet-Khufu'' Slika:Great Sphinx of Giza - 20080716a.jpg|Velika sfinga </gallery> ==Glej tudi== * [[Seznam egipčanskih piramid]] == Vir == *Umetnost v slikah, Visoke kulture starega sveta, DZS 1987, ISBN 86-341-0113-4, ISBN 86-341-0114-2 == Zunanje povezave == {{commons|Great Pyramid of Giza}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Staroegipčanske piramide]] [[Kategorija:Giza]] 4pucpkfqovo1bd9hc8lhjn3jct79ct2 0 177233 5735081 5337935 2022-08-16T12:35:32Z 178.58.213.98 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Zoja |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = ''življenje'' |region = rusko ime |origin = Zoe |name day = 2. maj |related name = |fotonotes = }} '''Zoja''' je [[moško ime == Tujejezikovne različice == Zoa, Zoe, Zoi ([[Hrvaščina|hr.)]], Zoë ([[nemščina|nem.]]), Zoê ([[francoščina|fr.]]), Zoe ([[italijanščina|it.]]), Zoja, Zojácska, Zojka ([[madžarščina|madž.]]) == Izvor imena == [[Ime]] Zoja<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je [[grščina|grškega]] izvora. Razlagajo ga iz ruske besede ''zoe'', ki pomeni »življenje«. Po pomenu je ime Zoja sorodno imenu [[Žíva]]. Ime Zoja je prišlo v [[Rusija|Rusijo]] s [[krščanstvo]]m iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanca]], od [[Rusi|Rusov]] pa smo ga najverjetneje prevzeli tudi na Slovenskem. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo leta 2011 v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Zoja 1168.<ref>{{baza imen SURS|ime=Zoja|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == V [[cerkveni koledar|koledarju]] praznuje Zoja [[god]]<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> [[2. maj]]a (maloazijska [[mučenec|mučenka]], mati ''sv. Cirijaka''). == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na Z]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] abdsngkyuhjo13hf4wlxxn1gy17bpk3 5735082 5735081 2022-08-16T12:57:49Z GeographieMan 179499 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/178.58.213.98|178.58.213.98]] ([[User talk:178.58.213.98|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Zoja |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = ''življenje'' |region = rusko ime |origin = Zoe |name day = 2. maj |related name = |fotonotes = }} '''Zoja''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]] == Tujejezikovne različice == Zoa, Zoe, Zoi ([[Hrvaščina|hr.)]], Zoë ([[nemščina|nem.]]), Zoê ([[francoščina|fr.]]), Zoe ([[italijanščina|it.]]), Zoja, Zojácska, Zojka ([[madžarščina|madž.]]) == Izvor imena == [[Ime]] Zoja<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je [[grščina|grškega]] izvora. Razlagajo ga iz ruske besede ''zoe'', ki pomeni »življenje«. Po pomenu je ime Zoja sorodno imenu [[Žíva]]. Ime Zoja je prišlo v [[Rusija|Rusijo]] s [[krščanstvo]]m iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanca]], od [[Rusi|Rusov]] pa smo ga najverjetneje prevzeli tudi na Slovenskem. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo leta 2011 v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Zoja 1168.<ref>{{baza imen SURS|ime=Zoja|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == V [[cerkveni koledar|koledarju]] praznuje Zoja [[god]]<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> [[2. maj]]a (maloazijska [[mučenec|mučenka]], mati ''sv. Cirijaka''). == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na Z]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] d8swre5foqpjrvcoau6islng87twnk6 0 177532 5735095 5731343 2022-08-16T13:47:21Z 193.2.11.205 /* B */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[bibliotekar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *([[Štefan Adamič]]) † *[[Milojka Alič]] † *[[Melita Ambrožič]] *[[Ivan Andoljšek]] † *[[Mara Arčon|Mara Vera Arčon]] † *[[Ivo Arhar]] † * [[Vojan Tihomir Arhar]] † *[[Miljutin Arko]] † *[[Tine Arko|Tine (Dragotin) Arko]] † *[[Majda Armeni]] † *([[Janez Arnež]]) † *[[Pavla Arzenšek]] † *[[Anton Aškerc mlajši|Anton Aškerc]] (ml.) † == B == *[[Adolf Baar]] † *[[Alenka Bagarič]] *[[Stanislav Bahor]] *[[Leo Baebler]] † *[[Karel Bačer]] † *[[Bojana Bajec]] *[[Jože Bajec]] † *[[Stojan Albert Bajič]] † *[[Anton Bajt]] † *[[Silva Bandelj]] *[[Tatjana Banič]] *[[Dušan Baran]] † *[[Ivanka Baran]] (r. Žmavc) † *[[Štefan Barbarič]] † *[[Tea Bemkoč]] *[[Marjana Benčina]] *[[Branko Berčič]] † *[[Marija Bergant]] (r. Knez) *[[Darinka Berk]] *[[Oton Berkopec]] † *[[Ivan Bidovec]] † *[[Zvonko Bizjak]] † *[[Luka Blažič]] *([[Viktor Blažič]]) † *[[Marjan Blažon]] *[[Katarina Bogataj Gradišnik]] *[[Franček Bohanec]] † *[[Slavko Bohanec]] † * [[Valter Bohinec]] † *[[Alojzij Bolhar]] † *[[Milena Bon]] *[[Anica Božič]] † *[[Maja Božič]] *[[Jana Bradač]] * [[Janko Bratina]] † *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] † *[[Tadeja Brešar]]? *Breznikar *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] † *[[Just Buda]] † *[[Nikica Brumen]] † *[[Andrej Brvar]] *[[Stanko Bunc]] † *[[Franca Buttolo]] == C == * ([[Stanko Cajnkar]]) † *[[Majda Capuder]] (r. Dekleva) *[[Barbara Cesar]] * [[Alojz Cindrič]] * [[Majda Clemenz]] * [[Metka Cotič]] *[[Aleš Cvek]] *[[Marija Cvetek]] *[[Drago Cvetko]] *[[Rudolf Cvetko]] † == Č == * [[Jože Čakš]] *[[Marjeta Čampa]] ? *[[Lučka Čehovin]] † *[[Stane Čehovin]] *[[Dušan Černe]]? † *[[Viljem Černo]] † *[[Vera Čertalič]] *[[Nada Češnovar]] *[[Darinka Čobec]] *[[Breda Čop]] * [[Matija Čop]] † *[[Špelca Čopič]] † *[[Silva Črnugelj]] *[[Nada Čučnik Majcen]] *[[Angela Čuk]] == D == *[[Darja Debeljak]] *[[Dane Debič]] † *[[Mateja Demšar]] SL *Štefan [[Zlatko Deniša]] † *[[Vida Dernulc]] *[[Aleksandra Devetak]] (Gorica, Italija) *[[Zlata Dimec]] † *[[France Dobrovoljc]] † *[[Milan Dodič]] † *[[Patricija Dodič]] *[[Jaro Dolar]] † *[[Mojca Dolgan Petrič]] *[[Janez Anton Dolničar]] † *[[Lea Domanjko]] † *Mitja "Mičo" Domicej † * [[Julia Doria]] *[[Ivan Dornik]] † *[[Neja Drevenšek]] *[[Helena Ana Drewry]] *[[Franc Drolc]] † * [[Anja Dular]] == E == * [[Irena Eiselt]] *[[Jakob Emeršič]] † *[[Majda Emeršič]] *[[Ludvik Erjavec]] † *[[Matjaž Eržen]] == F == *[[Marija Fabjančič]] (r. Klemenčič) *[[Jerneja Ferlež]] *[[Marta Filli]] † *[[Breda Filo]] † *[[Ana Florjančič]] *[[Simona Frankl]] *[[Sabina Fras Popović]] *[[Marica Frece]] † *[[Darja Frelih]] † *[[Janez Fugina]] † *[[Roža Fuis]] == G == *[[Vida Gaspari Tausig]] † *[[Slavko Gaberc]] *[[Lidija Gačnik Gombač]] *[[Zdenka Gajser]] *[[Vida Gaspari Tausig]] † *[[Jelka Gazvoda]] *[[Luisa Gergolet]] (Trst) *[[Bogomil Gerlanc]] † *[[Janko Germadnik]] *[[Mihael Glavan]] † *[[Janko Glazer]] † *[[Joža Glonar]] † *[[Nataša Godec]] *[[Borut Gombač]] *[[Sonja Gorec]] † *[[Branko Goropevšek]] † *[[Lea Grabrijan]] † *[[Jerneja Grašič]] *[[Mara Grašič|Mar(ij)a Grašič]] *[[Gita Grecs Smole]] *[[Milka Grgič]]; [[Mojca Grgič]] *[[Silvo Grmovšek]] *[[Vilma Grmovšek Simončič]] *[[Martin Grum]] * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] † == H == *[[Jožica Habjan]] *[[Stanislav Hafner]] † *[[Damijana Hainz]] * *[[Bruno Hartman]] † *[[Drago Hasl]] † *[[Frančišek Herbitz]] † *[[Ivica Hočevar]] *[[Jože (A.) Hočevar]] *[[Matjaž Hočevar]] *[[Tatjana Hojan]] *[[Vesna Horžen]] *[[Damijana Hrabar]] *[[Alenka Hren Medved]] *[[Angelika Hribar]] *[[Katra Hribar Frol]] *[[Marija Hribar]] *[[Elizabeta Hriberšek Balkovec]] *[[Jasna Hrovat]] *[[Alenka Hudobivnik]] *[[Vanja Huzjan]] == I == * [[Gregor Ilaš]] *[[Jana Intihar Ferjan]] * [[Tatjana Intihar]] == J == *[[Vilenka Jakac Bizjak]] *[[Majda Ujčič|Majda (Jakše) Ujčič]] *Helena Jaklič? *[[Alenka Jamnik]] *[[Tilka Jamnik]] *[[Stanko Janež]] † *[[Helena Janežič]] *[[Olga Janša Zorn]] † *[[Marija Javoršek]] *Jazbinšek *[[Janja Jedlčovnik]] ? *[[Frančišek Jere]] † *[[Ines Jerele]] *[[Claudia Jerina Mestnik]] *[[Ivan Jermol]] † *[[Nataša Jordan]] *[[Hermina Jug-Kranjec]] † *[[Janez Jug (1957)|Janez Jug]] *[[Tjaša Jug]] *[[Boris Jukić]] *[[Mirko Juteršek]] † *[[Ana Juvančič Mehle]] *[[Primož Južnič]] == K == *[[Ahacija Kacin]] † *[[Slavka Kajba Milić]] † *[[Vladimir Kajzovar]] † *[[Barbara Kalan]] *[[Pavle Kalan (slavist)|Pavle Kalan]] † *[[Matija Kalister]] † *[[Ludvik Kaluža]] *[[Mateja Kambič]] *[[Ignac Kamenik]] † *[[Nataša Kandus]] *[[Alenka Kanič]] *[[Ivan Kanič]] *[[Božidar Kante]] *[[Dragotin Kardoš]] *[[Breda Karun]] *[[Božidar Kantušer]] † *[[Miha Kastelic]] † *[[Irena Kavčič]] *[[Kajetan Kavčič]] † *[[Irena Kavčič]] *[[Alenka Kavčič Čolić]] *[[Roman Kenk]] † *[[Marinka Kenk-Tomazin]] *[[Robert Kereži]] *[[Jože Kerin]] † *[[Dušan Kermauner|Dušan Kermavner]] *[[Peter Keršič]] *[[Zlata Kert]] † * [[France Kidrič]] † *[[Renata Klančnik]] *[[Janko Klasinc]] *[[Aleš Klemen]] *[[Sonja Klemenc]] † * [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] *[[Elizabeta Kmecl]] ? *[[Božena Kmetec Friedl]] *[[Marija Knez Bergant]] *[[Ida Knez Račič]] *[[Seta Knop]] *[[Marjana Kobe]] *[[Tomaž Kobe]] *[[Ana Koblar Horetzky]] † *[[Štefan Kociančič]] † *([[Gorazd Kocijančič]]) *[[Leda Kocjan]] *[[Urša Kocjan]] *[[Eva Kodrič Dačić]] *[[Jože Kokole]] *[[Nataša Kokošinek]] *[[Marjan Kolar]] † *[[Petra Kolenc]] *[[Teja Koler Povh]] *[[Antonija Kolerič]] † *[[Božena Kolman Finžgar]] *[[Mateja Komel Snoj]] *[[Bogo Komelj]] † *[[Ivan Konte]] † *[[Jernej Kopitar]]‎ † *[[Alenka Koron]] *[[Bruno Korošak|Bruno (Jože) Korošak]] † * [[Ančka Korže Strajnar]] † * [[Jože Kos (bibliotekar)|Jože Kos]] † * [[Stanislav Kos]] † *[[Saša Kos]]? *[[Jurij Kosmač]] † *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] † *Jože Košir † *[[Boris Košorok]] † *[[Oriana Košuta Krmac]] *[[Mirjam Kotar]] *[[Mojca Kotar]] *[[Andrej Kovač]] † *[[Tatjana Kovač]] *[[Cveta Kovačič]] *[[Erik Kovačič]] † *[[Barbara Kovář]] *[[Josip Pepe Kraigher]] † *[[Lojz Kraigher|Lojzz Kraigher]] † *[[Fanika Krajnc Vrečko]] *[[Desanka Kraker]] *[[Marija Kramar]] (r. Sergaš) *[[Darja Kramberger]] *[[Cene Kranjc]] † *[[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]] † *[[Mateja Krapež]] *[[Janko Krek]] *[[Karmen Kreže]] *[[Samo Kristan]] *[[Slavka Kristan]] *[[Duša Krnel Umek]] *[[Tomaž Krpič]] *[[Zoran Krstulović]] *[[Angelo Kukanja]] † *[[Marija Kumer]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Martin Kuralt]] † *[[Branko Kurnjek]]? *[[Franc Kuzmič]] † == L == * [[Andrijan Lah]] *[[Vesna Laissani]] *[[Darja Lavrenčič Vrabec]] *[[Viljem Leban]] *[[Dunja Legat]] *[[Tine Lenarčič]] † *[[Nina Lenček]] (r. Lovrenčič) † *[[Anita Leskovec]] *[[Vera Levovnik-Mirt]]=[[Vera Mirt Levovnik]] *[[Vera Levstik]] † *[[Darinka Likar]] † *[[Mirana Likar Bajželj]] *[[Tatjana Likar]] *[[Jožef Kalasanc Likavec]] † *[[Marjana Lipoglavšek]] (r. Cimperman) *[[Artur Lipovž]] *[[Maja Lipužič]] *[[Janez Logar]] † *[[Alenka Logar Pleško]] *[[Slavka Lokar]] † *Nina Antonija Lovrenčič-Lenček † *[[Dušan Ludvik]] † *[[Slavica Ludvik|Slavica (Vekoslava) Ludvik]] † *[[Matjaž Lulik]] == M == *[[Srečko Maček]] *[[Franček Majcen]] † *[[Lidija Majnik]] *[[Ksenija Majovski]] *[[Luana Malec]] *[[Jasna Malešič]] *[[Miha Mali]]? *[[Janko Malle]]? *[[Simon Malmenvall]] *[[Irena Marinko]] *[[Ivan Marković]] *[[Marija Maršič]] *[[Ana Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] † *[[Tatjana Martinčič]] *[[Jasna Maver]] *[[Tanja Merčun Kariž]] *[[Ida Merhar]] *[[Leopold Mikec Avberšek]] *[[Manja Miklavc]] *[[Milojka Miklavčič]] *[[Franc Miklošič]] † *[[Metod M. Milač]] † *[[Vera Mirt Levovnik]] *[[Nadja Mislej Božič]] *[[Tomaž Miško]] *[[Veselin Mišković]] *[[Ida Mlakar Črnič]] *[[Karolina (Kaja) Mlakar]] *[[Mojca Mlinar Strgar]] *[[Uroš Mlinar]] *[[Frančišek Mlinšek]] † *[[Miha Mohor (knjižničar)|Miha Mohor]] *[[Mitja Mole]] *[[Janez Mrdavšič]] † *[[Tjaša Mrgole Jukič]] *[[Jože Munda]] † * [[Peter Musi]] † *[[Gottfried Muys]] † == N == *[[Matjaž Neudauer]] *[[Charles Nodier]] † *[[Mateja Norčič]] *[[Marta Novak]] *[[Victor Novak]] *[[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] † *[[Silva Novljan]] == O == * ([[Elizabeta Obolenska]]) † *[[Joža Ocepek]] *[[Irena Oder]] *[[Milan Ojsteršek]] *[[Borut Osojnik]]? * [[Milan Osrajnik]] † * [[Veronika Osredkar]] *[[Majda Ostanek]] † *[[Ludovik Osterc]] † *[[Marjeta Oven]] * [[Janez Ovsec]] † * [[Irma Ožbolt]] *[[David Ožura]] == P == *[[Vlasta Pacheiner-Klander]] *[[Špela Pahor]] *[[Breda Pajsar]] *[[Jožef Papp]] *[[Hedvika Pavlica]] Kolman *[[Andrej Pavlič]] *[[Milica Pavlović]] *[[Smilja Pejanovič|Smilja(na) Pejanovič]] *[[Aljoša Pelhan]] *[[France Pengal]] † *[[Darja Peperko Golob]] *[[Tone Perčič]] *[[Marjan Pertot]] † *[[Ksenija Petaros Kmetec]] *[[Maja Peteh]] *[[Marija Petek]] *[[Zdenka Petermanec]] *[[Fran Petre]] † *[[Amalia Petronio]] *[[Nataša Petrov]] *[[Mira Petrovič]] *[[Zoran Pevec]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] † *[[Milena Pintar]] *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] † *[[Jožica Pirc]] * [[Avgust Pirjevec]] † *[[Jan Pisanski]] *[[Bojan Pisk]] † *[[Melita Pivec-Stele]] † *[[Mateja Planko]] *[[France Planteu]] *[[Andreja Pleničar]] *[[Boža Pleničar]] † *[[Breda Podbrežnik Vukmir]] *[[Mojiceja Podgoršek]] *[[Lidija Podlesnik Tomášiková]] *[[Justina Podpac]] † *[[René Podhorsky]] † *[[Vida Polanšek]] *[[Tereza Poličnik-Čermelj]] *[[Mirko Popovič]] † *[[Alenka Porenta]] *[[Dušan Poropat]] *[[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] † *[[Tanja Potočnik Kovše]] *[[Ksenija Požar]]? *[[Nada Požar Matijašič]] *[[Barbara Pregelj]]? *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] † *[[Vladimir Pregelj]] † *[[Igor Presl]] *[[Tone Pretnar]]? † *[[Zorica Pretnar]] *[[Zvonka Pretnar]] *[[Janez Krstnik Prešeren]]? * [[Bert Pribac]] † * [[Ivan Prijatelj]] † *[[Josip Puntar]] † *[[Franc Pušnik]] *[[Miro Pušnik]] == R == *[[Zlatka Rabzelj]] *[[Mojca Račič]] Simončič *[[Bernard Rajh]] *[[Primož Ramovš]] † *[[Slavica Rampih]] *[[Valerija Rant Tišler]] *[[Anton Ratiznojnik]] *[[Silva Razpotnik]] *[[Špela Razpotnik]] *[[Ivan Rebernik]] *[[Marjan Rebernik]] *[[Matjaž Rebolj]] † * [[Branko Reisp]] † *[[Stanislav Renko]] † *[[Simona Resman]] *[[Polona Rifelj]] *[[Boris Rifl]] *[[Josip Rijavec]] † *[[Veronika Rijavec Pobežin]] *[[Ksenija Rivo]]? *[[Aleksander Roblek|Aleksander (Konrad) Roblek]] † *[[Matija Rode]] † *[[Barbara Rogač]] *[[Anton Roschmann]] † *[[Martina Rozman Salobir]] *[[Anamarija Rožić]] *[[David Runco]] *[[Mirko Rupel]] † *[[Marijan Rupert]] *[[Jože Rus (geograf)]] † *[[Miloš Rybář]] † == S == *[[Irena Sajovic]] *[[Drago Samec]] *[[Marko Samec]] *[[Irena Sapač]] *[[Hans Schleimer]] † *[[Jožef Schober]] *[[Štefan Sedonja]] *[[Tomaž Seljak]] & [[Marta Seljak]] *[[Miša Sepe]] *[[Franc Simonič (bibliograf)|Franc Simonič]] † *([[Primož Simoniti]]) † *[[Sandra Simoniti]] *[[Rajko Slokar]] *[[Ivanka Smola]] † *[[Marijan Smolik]] † *[[Anka Sollner Perdih]] *[[Jože Spanring]] † *[[Janez Stare]] ? *[[Vlasta Stavbar]] *[[Konrad Stefan]] † *[[Nataša Stergar]] *[[Sonja Stergaršek]] *[[Vasja Sterle]] † *[[Metka Sternad]] *[[Karmen Stopar]] *[[Ivo Stropnik]] *[[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] † *[[Tone Sušnik]] † *[[Magdalena Svetina Terčon]] *[[Sonja Svoljšak]] == Š == *[[Dagmar Šalamun|Dagmar (Miša) Šalamun]] † *[[Ana Šašel|An(ic)a Šašel]] † *[[Alenka Šauperl]] *[[Klavdija Šek Škafar]] *([[Lenart Šetinc]]) *[[Jože Šifrer]] † *[[Tatjana Šifrer]] † *[[Ljubinka Šimunac]] *[[Franc Šink]] † *Simona Šinko *[[Martina Šircelj]] *Franc Škerlj † *[[Iztok Škulj]] *[[Irena Škvarč]] *[[Janko Šlebinger]] † * [[Mara Šlajpah Zorn]] † *[[Leopold Šmalc]] † *[[Renata Šolar]] *[[Marijan Špoljar]] *[[Ljudmila Šribar]] *[[Rozka Štefan]] † *[[Martin Šteiner]] *[[Jožica Štendler]] *[[Anatol Štern]] *[[Peter Štoka]] *[[Suzana Štrempfelj]] *[[Lidija Štruc]] *[[Lepša Šturm]] † *[[Vida Šturm]] † *[[Rezka Šubic Pleničar]] *[[Suzana Šulek]] *[[Krista Šuler]] † *[[Simona Šuler Pandev]] *[[Marjeta Šušterčič]] *[[Katarina Švab]] *[[Mateja Švajncer]] *[[Rozina Švent]] == T == *[[Inocenc Tauferer]] † *[[Štefan Tausig]] † *[[Bogo Teplý]] † *[[Vasja Terčič]]? *[[Damjana Tizaj Marc]] *[[Sonja Tovornik]] *[[Vera Troha]] *[[Cvetka Tropenauer Martinčič]] *[[Filip Trpin]] † *[[Milanka Trušnovec]] *[[Miro Tržan]] *[[Dragica Turjak]] *[[Janja Turk]] *[[Nana Turk]] *([[Pavel Turner]]) † *[[Marijan Turnšek]] * == U == * [[Majda Ujčič]] *[[Tomaž Ulčakar]] *[[Ajda Ulčnik]] *[[Mojca Uran]] *[[Cecilij Urban]] † *[[Darja Urbanc]] *[[Jože Urbanija (1941)]] *[[Marko Urbanija]] *[[Vida Urek]] (r. [[Stanovnik]]) == V == *[[Vikica Vajdetič]] † *[[Darja Vajs Košir]] *[[Anamarija Valantič]] *[[Hilda Vaupot]] † *[[Maja Vavtar]] *[[Valentina Velkavrh]] *[[Ciril Velkovrh]] † *[[Dušan Verbič]] *[[Andreja Vide Hladnik]] *[[Petra Vide Ogrin]] *[[Andreja Videc]] *[[Polona Vilar]] *[[Srečko Vilhar]] † *[[Dušan Verbič]] * [[Maks Veselko]] † *[[Štefan Vevar]] *[[Andreja Videc]] *[[Polona Vilar]] *[[Urška Vimer Kovačič|Urška Vimer Kovaček]] *[[Josip Vitek]]? *[[Avgust Vižintin]] † *[[Marijanca Ajša Vižintin]] *[[Jagoda Vobič]] † *[[Gorazd Vodeb]] *[[Franc Vogelnik]] † *[[Ines Vodopivec]] *[[Viviana Vodopivec]] *[[Jožica Vogrinc]] *[[Marjana Vončina]] *[[Mira Vončina]] *[[Simona Vončina]] *[[Erika Vouk]] * *[[Damjana Vovk]] *[[Mira Vovk Avšič]] *[[Elizabeta Vovko Ozimek]] *[[Alenka Vrabl]] *[[Radojka Vrančič]] † *[[Vlado Vrbič]] *[[Fanika Vrečko Krajnc]] *[[Matevž Vrečko]] *[[Darko Vrhovšek]] *[[Jože Vugrinec]] *[[Andreja Vukmir]]? *[[Maja Vunšek]] == W == *[[Lidija Wagner]] *[[Franz Xaver Wilde]] † *[[Ferdinand Wolf]] ? == Z == *[[Ana Zadnikar]] *[[Franc Zadravec]] † *[[Judit Zágorec Csuka]] *([[Dane Zajc]]) † *[[Ana Zdravje]] *[[Igor Zemljič]] *[[Ludvik Zepič]] † *[[Marica Zorko]] *[[Elizabeta Savica Zorko]] (r. Šuligoj) † *[[Teja Zorko]] *[[Vinko Zorman]] † *Marja Zorn-Pogorelc *[[Jože Zrim]] † *[[Jakob Zupan]] † *[[Barbara Zupanc]] - Oberwalder ? *[[Barbara Zupančič]] † *[[Jadranka Zupančič]] == Ž == *[[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] † *[[Sonja Žakelj]] *[[Matjaž Žaucer]] *[[Darinka Žbogar]] † *[[Ivan Krstnik Žibert|Ivan Krstnik (Avguštin) Žibert]] † * [[Avgust Žigon]] † *[[Joka Žigon]] † *[[Zdenka Žigon]] *[[Ivan Žmavc]] † *[[Janez Žmavc (dramatik)|Janez Žmavc]] † *[[Andra Žnidar]] *[[Maja Žumer]] *[[Davorin Žunkovič]] † *[[Jože Žužek]] † ==Glej tudi== * seznam prejemnikov [[Čopova diploma|Čopove diplome]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|B]] 7wfkzo7vcbaq64ivm0egd1rnnqf2s9k 0 177901 5735310 5715407 2022-08-16T20:06:52Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Duha]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Duha | image = <!-- wd --> | caption= Cerkev sv. Duha v Javorci | fullname= | location= na Javorci, [[Zatolmin]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[podružnična cerkev]], spominska cerkev | dedication = [[Sveti Duh]] | functional status= aktivno | completed date= 1916 | architect = [[Remigius Geyling]] (1916) | parish= [[župnija Tolmin|Tolmin]] | deanery= [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | diocese= [[škofija Koper|Koper]] | metropolis= [[metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Javorca - Spominska cerkev sv. Duha | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 1999 | refšt=200 | občina = Tolmin <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[Slika:Javorca4 th.jpg|thumb|Stena z 2808 imeni padlih vojakov na Mrzlem vrhu]] '''Cerkev sv. Duha''' '''Javorca''' blizu [[Zatolmin|Zatolmina]] je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Tolmin|Župnije Tolmin]]. Nahaja se v Javorci (571 [[mnm]]) nad [[Polog (planina)|planino Polog]] in je okrog 8 km oddaljena od jedra vasi. Zgrajena je bila kot spominska [[cerkev (zgradba)|cerkev]] za padle vojake na [[Soška fronta|Soški fronti]]. Poleg cerkvice se nahaja še Blekova domačija, ki je bila po potresu v Posočju leta [[1998]] obnovljena, vendar danes ni naseljena. Dostop do Javorce oziroma cerkvice je po cesti iz Zatolmina, ki se vije po strmih pobočjih nad [[korita Tolminke|koriti reke Tolminke]] in preči številne gorske potoke in manjše slapove. Nedaleč je stalno naseljena [[domačija Zastenar]]. Cerkev sv. Duha je bila zgrajena med 1. marcem in 1. novembrom leta [[1916]], v času bojev na [[Soška fronta|Soški fronti]]. Zasnoval jo je dunajski arhitekt, tedaj nadporočnik [[Remigius Geyling]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tol-muzej.si/javorca/si/13|title=Javorca - Remigius Geyling - Tolminski muzej|accessdate=2018-05-14|website=www.tol-muzej.si|last=www.leban.si|first=RIS Damjan Leban s.p.,}}</ref>, avstrijski slikar in scenograf, ki je na Dunaju prijateljeval z [[Gustav Klimt|Gustavom Klimtom]]. Vodja del je bil Madžar Geza Jablonsky, zgradili pa so jo prostovoljno vojaki 3. gorske brigade [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] vojske, oziroma različni mojstri, ki so se skupaj znašli na bojiščih Soške fronte<ref>{{Navedi novice|url=http://www.zvkds.si/sl/clanek/javorca-spominska-cerkev-sv-duha|title=Javorca, Spominska cerkev sv. Duha|date=2016-05-10|newspaper=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|accessdate=2018-05-14|language=sl}}</ref>. Spominska cerkev je zgrajena pretežno iz [[les]]a: oltar, strop, podporni stebri in stene, v katere so vžgana imena padlih vojakov (bilo naj bi jih 2808<ref>{{Navedi knjigo|title = Moje najljubše poti; Lep dan kliče – 10 let|last = Kozinc|first = Željko|publisher = |year = 2009|isbn = 978-961-241-316-3|location = |page = |cobiss = }}</ref>). Ob vhodnih vratih je napis ''Ultra cineres hostium ira non superest'' (Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih). Zvonik ima en zvon in sončno uro. Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci v dolini reke Tolminke pri Tolminu od leta 2018 ponosno nosi '''[[znak evropske dediščine]] (ZED)''', s čimer se pridružuje 38 tovrstnim spomenikov v Evropi<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tol-muzej.si/?id=501|title=Znak evropske dediščine za cerkvico v Javorci - Tolminski muzej|accessdate=2018-05-14|website=www.tol-muzej.si|last=www.leban.si|first=RIS Damjan Leban s.p.,}}</ref>.  V Sloveniji je med njimi še [[Bolnica Franja]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/|title=Kultura :: Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-05-14|website=www.rtvslo.si}}</ref>. Najvišje evropsko priznanje za skupno dediščino je Javorca prejela zaradi vrednot, ki jih predstavlja. Posvečena je padlim vojakom v 1. svetovni vojni, ne glede na njihov izvor in kulturo<ref>{{Navedi novice|title=V Javorci odkrili znak evropske dediščine in pozvali k novim srečanjem|date=2018-05-12}}</ref>, vojaki so jo tudi gradili. S tem predstavlja vrednote kot so mir, človeško dostojanstvo, spoštovanje različnih kultur, veroizpovedi in narodnosti. [[Evropska komisija]] je z dodelitvijo znaka Javorco priznala kot kraj evropskega spomina in povdarila pomen miru. ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Pološka jama]] ==Zunanje povezave== * [http://www.kam.si/izleti/javorca.html Kam.si - vodnik po Sloveniji] * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=46.23525,13.720529&spn=0.008297,0.017338&t=k&z=16 Satelitska slika na Google maps] * [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Javorca/uvod.html Prostorski prikaz spominske cerkve sv. Duha (obdobje: april 2009)] * [[Tolminski muzej]] {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Javorca]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1916]] [[Kategorija:Zatolmin]] [[Kategorija:Župnija Tolmin]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] {{Škofija Koper}} 4zensu8aqu96xgpflqs95puk858apvf 0 178940 5735559 5708169 2022-08-17T08:32:16Z Amanesciri2021 205950 /* Z */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[bibliograf]]ov.''' (Glej tudi [[Seznam slovenskih bibliotekarjev]], [[Seznam slovenskih leksikografov]] in [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Štefan Adamič]] † * [[Friedrich Ahn]] † * [[Janez Arnež|Janez A. Arnež]] † == B == * [[Karel Bačer]]? † * [[Jože Bajec]] † *[[Ivanka Baran]] (r. Žmavc) † * [[Tomaž Bartol]]? *[[Franjo Baš]] † *[[Branko Berčič]] † *[[Marjan Blažon]] ? *[[Jana Bradač]] ? *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] † *[[Nikica Brumen]] † * [[Štefka Bulovec]] † *[[Vida Burkeljca]] == C == * [[Karel Ceglar]] † * [[Majda Clemenz]]? * [[Etbin Henrik Costa]] † *[[Drago Cvetko]] == Č == * [[Betka Černač]] == D == * [[Stanka Dimc]] *[[France Dobrovoljc]] † *[[Anton Dokler]] † * [[Mojca Dolgan-Petrič]] ? *[[Ivan Dornik]] † == F == * [[Jože Faganel]] * [[Bogomil Fatur]] † == E == * [[Jakob Emeršič]] † * [[Marija Vera Erjavec]] == G == *[[Bogomil Gerlanc]] † *[[Karel Glaser]] † *[[Nataša Godec]] *[[Lojze Golobič]] † *[[Martin Grum]] == H == *[[Jana Hafner]] *[[Miran Hladnik]] *[[Ivica Hočevar]] *[[Matjaž Hočevar]] *[[Tatjana Hojan]] *[[Marija Hribar]] == I == * [[Jana Intihar Ferjan]] == J == *[[Miloš Jakopec]] *[[Ivo Jevnikar]] *Janez Jug *[[Stanko Jug]] † *[[Hermina Jug-Kranjec]] † *[[Ana Juvančič Mehle]] *[[Stanislav Južnič]]? == K == *[[Nataša Kandus]] *[[Zdenka Karlin]] *[[France Kidrič]] † *[[Elizabeta Kmecl]] *[[Ida Knez Račič]]? *[[Ana Koblar Horetzky]] † *[[Urša Kocjan]] * [[Rudolf Kodela]] * [[Jože Kokole]] * [[Miroslav Kokolj]] † *[[Petra Kolenc]] ? *[[Rudolf Kolarič]] † * [[Antonija Kolerič]] † *[[Stanislav Kos]] † *[[Fanika Krajnc Vrečko]]? *[[Andrej Kranjc]]? *[[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]] † * [[Vilma Krapež]] *[[Janko Krek]] * C? Kristan *[[Franc Kuzmič]] † == L == *[[Janez Logar]] † *[[Alenka Logar Pleško]] *[[Slavka Lokar]] † *[[Mira Lojk]] == M == *[[Ksenija Majovski]] *J. Malnar *[[Josip Mantuani]] † *[[Josip Marn]] † *[[Apolonija Marolt Zupan]] *[[Milko Matičetov]] † *[[Alenka Mayer Laznik]] *[[Veselin Mišković]]? *[[Mojca Mlinar Strgar]]? *[[Janko Moder]] † *[[Ivan Molek]] † *[[Jože Munda]] † == N == * [[Nada Novak]] * [[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] † == O == * [[Ferdinand Odak]] *[[Borut Osojnik]] ? == P == *[[Breda Pajsar]] *[[Tjaša Pavletič Lacko]] *[[Darja Peperko Golob]]? *[[Marjan Pertot]] † *[[Rajko Perušek]] † *[[Maja Peteh]] *[[Avgust Pirjevec]] † *[[Zlata Pirnat-Cognard]] *[[Boža Pleničar]] † *[[Pavel Plesničar]] *[[Marko Pohlin]] † *[[Alenka Porenta]] *[[Ančka Posavec]] † *[[Jasna Posavec]] *[[Jože Povšič]] † *[[Nada Prašelj]] † *[[Igor Presl]] == R == *[[Mojca Račič]] Simončič *[[Sonja Reisp]] † *[[Boris Rifl]] * [[Janko Rogelj]]? * [[Niko Rupel]] † == S == *[[Irena Sajovic]]? *[[Drago Samec]] *[[Miša Sepe]] *[[Franc Simonič]] † *[[Ivan Simonič]] † *[[Primož Simoniti]] † *[[Anka Sollner Perdih]] *[[Nataša Stergar]] *[[Sonja Stergaršek]] *[[Stane Suhadolnik]]? † == Š == *[[Miša Šalamun]] ([[Dagmar Šalamun]], r. [[Gulič]]) *[[Ivan Škafar]] *[[Dušan Škedl]] ? *[[Daniela Škerget]] *[[France Škerl]] † *[[Edo Škulj]] *[[Janko Šlebinger]] † *[[Rado Šturm]] † *[[Marjeta Šušterčič]] *[[Mateja Švajncer]] == T == * [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] † *[[Jurij Matej Trunk]] † == U == *[[Majda Ujčič]] *[[Tjaša Ujčič]] *[[Mojca Uran]] *[[Cecilij Urban]] † == V == *[[Zvone Verstovšek]] † *[[Maks Veselko]] † *[[Anka Vidovič Miklavčič]] *[[Vera Visočnik]] *[[Mira Vončina]] *[[Mira Vovk-Avšič]]? == W == * [[Lidija Wagner]] (r. [[Pavčnik]]) == Z == *[[Ana Zadnikar]] *[[Renata Zadravec Pešec]] *[[Frank Zajc]] *[[Igor Zemljič]] *[[Marja Zorn-Pogorelc|Marja Zorn-''Pogorelc'']] Marja Zorn *[[Špela Zupanc]] == Ž == * [[Avgust Žigon]] ?† {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|B]] [[Kategorija:Slovenski bibliografi| ]] ay6rmdzzxm1le10v60wj6v0e7x435z3 5735563 5735559 2022-08-17T08:37:58Z Amanesciri2021 205950 /* B */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[bibliograf]]ov.''' (Glej tudi [[Seznam slovenskih bibliotekarjev]], [[Seznam slovenskih leksikografov]] in [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Štefan Adamič]] † * [[Friedrich Ahn]] † * [[Janez Arnež|Janez A. Arnež]] † == B == * [[Karel Bačer]]? † * [[Jože Bajec]] † *[[Ivanka Baran]] (r. Žmavc) † * [[Tomaž Bartol]]? *[[Franjo Baš]] † *[[Branko Berčič]] † *[[Marjan Blažon]] ? *[[Jana Bradač]] ? *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] † *[[Nikica Brumen]] † * [[Štefka Bulovec]] † * [[Stanko Bunc]] † *[[Vida Burkeljca]] == C == * [[Karel Ceglar]] † * [[Majda Clemenz]]? * [[Etbin Henrik Costa]] † *[[Drago Cvetko]] == Č == * [[Betka Černač]] == D == * [[Stanka Dimc]] *[[France Dobrovoljc]] † *[[Anton Dokler]] † * [[Mojca Dolgan-Petrič]] ? *[[Ivan Dornik]] † == F == * [[Jože Faganel]] * [[Bogomil Fatur]] † == E == * [[Jakob Emeršič]] † * [[Marija Vera Erjavec]] == G == *[[Bogomil Gerlanc]] † *[[Karel Glaser]] † *[[Nataša Godec]] *[[Lojze Golobič]] † *[[Martin Grum]] == H == *[[Jana Hafner]] *[[Miran Hladnik]] *[[Ivica Hočevar]] *[[Matjaž Hočevar]] *[[Tatjana Hojan]] *[[Marija Hribar]] == I == * [[Jana Intihar Ferjan]] == J == *[[Miloš Jakopec]] *[[Ivo Jevnikar]] *Janez Jug *[[Stanko Jug]] † *[[Hermina Jug-Kranjec]] † *[[Ana Juvančič Mehle]] *[[Stanislav Južnič]]? == K == *[[Nataša Kandus]] *[[Zdenka Karlin]] *[[France Kidrič]] † *[[Elizabeta Kmecl]] *[[Ida Knez Račič]]? *[[Ana Koblar Horetzky]] † *[[Urša Kocjan]] * [[Rudolf Kodela]] * [[Jože Kokole]] * [[Miroslav Kokolj]] † *[[Petra Kolenc]] ? *[[Rudolf Kolarič]] † * [[Antonija Kolerič]] † *[[Stanislav Kos]] † *[[Fanika Krajnc Vrečko]]? *[[Andrej Kranjc]]? *[[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]] † * [[Vilma Krapež]] *[[Janko Krek]] * C? Kristan *[[Franc Kuzmič]] † == L == *[[Janez Logar]] † *[[Alenka Logar Pleško]] *[[Slavka Lokar]] † *[[Mira Lojk]] == M == *[[Ksenija Majovski]] *J. Malnar *[[Josip Mantuani]] † *[[Josip Marn]] † *[[Apolonija Marolt Zupan]] *[[Milko Matičetov]] † *[[Alenka Mayer Laznik]] *[[Veselin Mišković]]? *[[Mojca Mlinar Strgar]]? *[[Janko Moder]] † *[[Ivan Molek]] † *[[Jože Munda]] † == N == * [[Nada Novak]] * [[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] † == O == * [[Ferdinand Odak]] *[[Borut Osojnik]] ? == P == *[[Breda Pajsar]] *[[Tjaša Pavletič Lacko]] *[[Darja Peperko Golob]]? *[[Marjan Pertot]] † *[[Rajko Perušek]] † *[[Maja Peteh]] *[[Avgust Pirjevec]] † *[[Zlata Pirnat-Cognard]] *[[Boža Pleničar]] † *[[Pavel Plesničar]] *[[Marko Pohlin]] † *[[Alenka Porenta]] *[[Ančka Posavec]] † *[[Jasna Posavec]] *[[Jože Povšič]] † *[[Nada Prašelj]] † *[[Igor Presl]] == R == *[[Mojca Račič]] Simončič *[[Sonja Reisp]] † *[[Boris Rifl]] * [[Janko Rogelj]]? * [[Niko Rupel]] † == S == *[[Irena Sajovic]]? *[[Drago Samec]] *[[Miša Sepe]] *[[Franc Simonič]] † *[[Ivan Simonič]] † *[[Primož Simoniti]] † *[[Anka Sollner Perdih]] *[[Nataša Stergar]] *[[Sonja Stergaršek]] *[[Stane Suhadolnik]]? † == Š == *[[Miša Šalamun]] ([[Dagmar Šalamun]], r. [[Gulič]]) *[[Ivan Škafar]] *[[Dušan Škedl]] ? *[[Daniela Škerget]] *[[France Škerl]] † *[[Edo Škulj]] *[[Janko Šlebinger]] † *[[Rado Šturm]] † *[[Marjeta Šušterčič]] *[[Mateja Švajncer]] == T == * [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] † *[[Jurij Matej Trunk]] † == U == *[[Majda Ujčič]] *[[Tjaša Ujčič]] *[[Mojca Uran]] *[[Cecilij Urban]] † == V == *[[Zvone Verstovšek]] † *[[Maks Veselko]] † *[[Anka Vidovič Miklavčič]] *[[Vera Visočnik]] *[[Mira Vončina]] *[[Mira Vovk-Avšič]]? == W == * [[Lidija Wagner]] (r. [[Pavčnik]]) == Z == *[[Ana Zadnikar]] *[[Renata Zadravec Pešec]] *[[Frank Zajc]] *[[Igor Zemljič]] *[[Marja Zorn-Pogorelc|Marja Zorn-''Pogorelc'']] Marja Zorn *[[Špela Zupanc]] == Ž == * [[Avgust Žigon]] ?† {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|B]] [[Kategorija:Slovenski bibliografi| ]] 0mymrbhkvhdb35m2kozi8axppgygvdr 0 179547 5735517 5453617 2022-08-17T01:06:00Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Smrdokavra | status = LC | image = Smrdokavra1.jpg | image_width = 220px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | ordo = [[Bucerotiformes]] (kljunorožci) | familia = [[Upupidae]] | genus = ''[[Upupa]]'' | species = '''''U. epops''''' | binomial = ''Upupa epops'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]] | range_map =Upupa_distribution.png | range_map_caption = Območje razširjenosti.<br /><span style="background:#FF8000">&nbsp;&nbsp;&nbsp;</span> gnezditveno <span style="background:#008000">&nbsp;&nbsp;&nbsp;</span> skozi vse leto <span style="background:#0000FF">&nbsp;&nbsp;&nbsp;</span> pozimi }} '''Smrdokavra''', '''vodéb''' ali '''vdáb''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Upupa epops''''') je [[ptiči|ptič]] iz reda [[kljunorožci|kljunorožcev]], ki gnezdi v večjem delu [[Evrazija|Evrazije]] == Opis == [[Slika:Upupa epops 1 Luc Viatour.jpg|thumb|right|220px|Smrdokavro je nemogoče zamenjati s katerim drugim ptičem]] Smrdokavro je praktično nemogoče zamenjati s katerokoli drugo ptico. Razpoznavna je tako pri sedenju kot pri [[let]]enju. Dolga je 25 do 29 [[centimeter|cm]], od tega 4 do 5&nbsp;cm dolžine predstavlja [[kljun]], preko [[perut]]i pa meri 44 do 48&nbsp;cm. Zgornji del telesa je rožnate do oranžne in peščeno rjave barve, kontrast čemur predstavljajo široka, zaobljena krila s črnimi in belimi črtami. Tudi [[rep]] je črn s široko belo prečno progo. Na glavi ima vrsto dolgih peres s črnimi konicami - čopo, ki jo smrdokavra občasno dvigne da izgleda kot [[perjanica]] [[ameriški staroselci|ameriških staroselcev]]. Kljun je temen, dolg, ozek in rahlo zakrivljen navzdol. Noge so sive barve in kratke. Spola sta med seboj toliko podobna, da ju je možno ločiti le z natančnim pregledom na blizu, prav tako je težavno določanje starosti. Mladiči imajo sorazmerno nekoliko krajši kljun in perjanico ter so nekoliko manj živih barv. Pravkar izlegli mladiči so po vsem telesu porasli z dolgim belim puhom. === Vedenje in prehranjevanje === Ima neenakomeren in okoren let v lokih, s hitrim zamahovanjem s krili, ki ga prekinja z jadranjem, spominja na velikega [[dnevni metulji|metulja]]. Perjanico največkrat dvigne ob pristanku. Na tleh, kjer preživi večino časa ob iskanju plena, sunkovito poskakuje in hodi, podobno kot [[škorec]]. Na tleh je lahko presenetljivo zaupljiva. Poseda tudi prosto na drevju. Vzleta z drevja ali tal. Je samotarka. Prehranjuje se z večjimi [[žuželke|žuželkami]], njihovimi [[ličinka]]mi in s [[črv]]i. Oglaša se z značilnim up-up-up (pu-pu-pu, ud-ud-ud), po čemer je dobila znanstveno ime, kakor tudi ime v nekaterih drugih jezikih (npr. [[angleščina|angleško]] »hoopoe«, [[portugalščina|portugalsko]] »poupa« itd.; pa na primer v [[ruščina|ruščini]] »удод«). == Življenjski prostor in razširjenost == [[Habitat]] smrdokavre je odprta suha kulturna krajina - goljave, goščave, polja z redkimi drevesi in [[grm]]ovjem, pa tudi stari [[sadovnjak]]i in [[vinograd]]i. Gnezdi v luknjah v stenah, stavbah ali duplih starih dreves (je torej sekundarni duplar). Izogiba se vlažnim območjem. Kot pri sorodnih vodomcih vsebuje [[gnezdo]] veliko količino iztrebkov, smrad je namreč [[obrambni mehanizem]] proti [[plenilec|plenilcem]]. Mladiči tudi pršijo smrdeč izloček trtične žleze kadar se počutijo ogroženi. Je delna selivka, pozimi se umakne iz severnega dela območja razširjenosti ([[Srednja Evropa|Srednja]] in [[Južna Evropa]], [[Bližnji vzhod]], [[Srednja Azija|Srednja]] ter [[Vzhodna Azija]]). Poletna vrsta je v večjem delu [[Evropa|Evrope]]. Redka je na [[Irska|Irskem]], [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] in v [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Nekatere prezimujejo na jugu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Skozi vse leto je prisotna v [[Južna Azija|Južni Aziji]] in [[Podsaharska Afrika|Podsaharski Afriki]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] je pogosta poletna vrsta. == Sistematika == Družina [[smrdokavre|smrdokaver]] vsebuje samo en rod, ''Upupa'', v katerega uvrščamo še tri afriške vrste. Po sodobni klasifikaciji spadajo med kljunorožce, prej so jih uvrščali med [[Vpijati|vpijate]], medtem ko so jih zaradi številnih posebnosti včasih obravnavali celo kot lasten red (Upupiformes).<ref name="IOU">{{navedi splet |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/mousebirds/ |title=Mousebirds, Cuckoo Roller, trogons, hoopoes, hornbills |work=IOC World Bird List 11.1 |editor-first1=Frank |editor-last1=Gill |editor-last2=Donsker |editor-first2=David |editor-last3=Rasmussen |editor-first3=Pamela |date=2021-01-19 |publisher=Mednarodna zveza ornitologov |accessdate=2021-02-20}}</ref> Smrdokavra je politipska vrsta, posamezne [[podvrsta (biologija)|podvrste]] se jasno razlikujejo od [[tipska vrsta|tipske]] in po mnenju nekaterih avtorjev predstavljajo ločene vrste. Razlikujejo se v glavnem po velikosti, barvi in vzorcu na krilih, lahko pa tudi po oglašanju. Prepoznanih je devet podvrst: # ''Upupa epops epops'' ([[nominalna vrsta|nominalna]]): severozahodna Afrika, [[Kanarski otoki]], vzhodna Evropa do juga osrednje [[Rusija|Rusije]], severozahodna [[Ljudska republika Kitajska]], severozahodna [[Indija]] # ''U. epops major'': [[Egipt]], severni [[Sudan]], vzhodni [[Čad]] # ''U. e. senegalensis'': južna Alžirija in Senegal vzhodno do [[Etiopija|Etiopije]] in [[Somalija|Somalije]] # ''U. e. waibeli'': [[Kamerun]] in sever [[Kongo|Konga]] vzhodno do [[Uganda|Ugande]] in severne [[Kenija|Kenije]] # ''U. e. africana'': osrednji Kongo, vzhodno do osrednje Kenije in južno do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] # ''U. e. marginata'': [[Madagaskar]]. Ta podvrsta se najbolj razlikuje od nominalne in je največkrat omenjena kot samostojna vrsta. # ''U. e. saturata'': jug osrednjega dela Rusije, vzhodno do [[Japonska|Japonske]] in južno do [[osrednja Kitajska|osrednje Kitajske]] ter [[Tibet]]a # ''U. e. ceylonensis'': [[Pakistan]] in severna Indija južno do [[Šri Lanka|Šri Lanke]] # ''U. e. longirostris'': [[Assam]] in [[Bangladeš]] vzhodno do [[južna Kitajska|južne Kitajske]], južno do severnega dela [[Malajski polotok|Malajskega polotoka]] in [[Indokina|Indokine]]. Na otoku [[Otok Sveta Helena|Sveta Helena]] v južnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]] so našli ostanke orjaške, verjetno neleteče vrste smrdokavre, ki naj bi [[izumrtje|izumrla]] s prihodom kolonizatorjev v [[16. stoletje|16. stoletju]]. Opisali so jo z imenom ''Upupa antaios''. [[Slika:Common Hoopoe (Upapa epops) at Hodal I IMG 9225.jpg|thumb|right|220px|Smrdokavra med iskanjem hrane na tleh]] == Ogroženost in varstvo == Smrdokavro ogrožata predvsem uničevanje starih sadovnjakov, kjer išče hrano, in zastrupljanje njenega plena, ki je posledica intenzifikacije [[kmetijstvo|kmetijstva]]. Zaradi velikega območja razširjenosti in razmeroma stabilne [[populacija (biologija)|populacije]] je na ''[[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]]'' kot [[najmanj ogrožena vrsta]], krajevno pa je ponekod, predvsem v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]], že zelo ogrožena. Zaradi pomena za [[biološka kontrola škodljivcev|biološki nadzor škodljivcev]] je zaščitena v nacionalnih zakonodajah mnogih evropskih držav. [[Slika:Huppe fasciée MHNT ZOO 2010 11 161 Ouzouer-sur-Trézée.jpg|thumb|''Upupa epops'']] == Kulturne reference == [[Slika:Bilquis.jpg|thumb|right|220px|Bilkis ([[Kraljica iz Sabe]]) in smrdokavra, perzijska miniatura, črnilo na papirju, okoli [[1590]]-[[1600]]]] Smrdokavra se pogosto pojavlja v [[folklora|folklori]] in [[mitologija|mitologiji]] [[antika|antičnih]] kultur, pri čemer ji pripisujejo tako dobre kot slabe lastnosti. V [[stari Egipt|starem Egiptu]] je bila smrdokavra [[sveta žival]], ki je predstavljala častitljiv okras tudi na [[žezlo|žezlih]] [[bog]]ov. Prav tako so jo častili [[Perzija|perzijski]] pesniki, [[Arabci]] pa so ji pripisovali mnoge čudežne zdravilne lastnosti. V nasprotju s tem so jo [[Skandinavci]] imeli za znanilca [[vojna|vojne]], drugje po Evropi pa je bila zaničevana kot [[tat]] oz. nasploh zloben lik. Konec maja [[2008]] so [[Izraelci]] v anketi izbrali smrdokavro za [[Izrael|državno]] ptico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/988403.html |title=After five months of suspense, the hoopoe is crowned Israel's state bird |accessdate=9.6.2008 |author=Zafrir R. |date=29.5.2008 |publisher=Haaretz.com |language=en }}</ref> == Izvor slovenskega imena == Ime srmdokavra je [[zloženka]] glagola smrdeti in [[slovenska narečja|narečne]] besede kavra '[[vrana]]', kar je sorodno s [[slovenščina|slovenskim]] gavran ([[krokar]]) in narečno [[hrvaščina|hrvaškim]] kavran.<ref name="snoj">Snoj, str. 586.</ref> Ptiča so tako poimenovali, ker že od antike, sicer neupravičeno, slovi po nečistem gnezdu zaradi obrambnega mehanizma. == Opombe == {{opombe}} == Viri == * {{IUCN2007|assessors=BirdLife International|year=2004|id=47627|title=Upupa epops|downloaded=19.4.2008}} * {{navedi revijo| author=Dupree, N.H. |year=1974 |title=An interpretation of the role of the Hoopoe in Afghan folklore and magic |journal=Folklore |volume=85 |issue=3 |pages=173-193}} * {{navedi knjigo |author=Gooders J. |year=1998 |title=Ptiči Slovenije in Evrope |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=86-11-15017-1 |cobiss=73867776 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Mullarney K. s sod. |year=1999 |title=Birds of Europe |location=Princeton |publisher=Princeton University Press |isbn=0-691-05053-8}} * {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}} * {{navedi knjigo|last= Snoj|first= Marko|authorlink= Marko Snoj|title= [[Slovenski etimološki slovar]]|year= 1997|publisher= Mladinska knjiga|location= Ljubljana|isbn= 86-11-14772-3|cobiss= 65179648}} * {{navedi splet |author=Taylor, B. |url=http://www.answers.com/topic/hoopoes-upupidae |title=Hoopoes (Upupidae) |work=Answers.com |accessdate=31.5.2008}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Upupa epops}} ;{{ikona sl}} * [http://www.ptice.org/?action=ptica&level_one=vse_o_pticah&level_two=enciklopedija&level_three=ptica&bird_id=33 Smrdokavra] na straneh [[DOPPS]] * [http://www.kpss.si/slo/gospodarjineba/168 Smrdokavra] na straneh Krajinskega parka Sečoveljske soline ;{{ikona en}} * [http://www.ibercajalav.net/img/286_HoopoeUepops.pdf Priročnik za določanje spola in starosti] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kljunorožci]] [[Kategorija:Ptiči Afrike]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 9nd2xiwwndpm3tr8v60h8jj9vn2oy1x 0 179736 5735089 5681832 2022-08-16T13:25:34Z 193.2.11.205 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Golob''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 3.881 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 11. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleksander Golob]] (*1954), gozdar, krajinski ekolog * [[Andrej Golob]] (*1955), agronom, strokovnjak za prehrano živali * [[Anja Golob]] (*1976), pesnica, pisateljica, dramaturginja, kritičarka, prevajalka * [[Berta Golob]] (*1932), mladinska pisateljica, pesnica, pedagoginja, publicistka * [[Borut Golob]], (*1973?), pisatelj * [[Boštjan Golob]] (*1966), fizik, univ. prof. (rektor UNG 2022 -) * [[Danilo Golob]] (1909—1992), klasični filolog, gimnazijski ravnatelj * [[Danilo Golob, gorski|Danilo Golob]], gorski kolesar, fotograf, publicist * [[Darja Peperko Golob]] (*1963), bibliotekarka, domoznanka *[[Dejan Golob]], pop in narodnozabavni pevec * [[Drago Golob]] (1937—2020), oboist, glasbeni pedagog * [[Edvard Golob]] (193#?), kemik, podjetnik, inovator (znamka "Edigs") * [[Franc Golob (agronom)|Franc Golob]] (1910—2002), agronom, tigrovec * [[Franc Golob]] (*1941), slikar, grafični oblikovalec, fotograf, multimedijski umetnik * [[Franja Golob]] (por. [[Bernot]] >> [[Stare]]) (1908—1984), pevka altistka * [[Franjo Golob (umetnik)|Franjo Golob]] (1913—1941), slikar, grafik, restavrator; talec * [[Franjo Golob (politik)|Franjo Golob]] (*1967), politik * [[Gorazd Golob]] (*1955), strokovnjak za grafično tehniko * [[Helena Berce Golob]], likovna didaktičarka * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] (1914—1943), partizan * [[Ignac Golob (diplomat)|Ignac Golob]] (1931—2002), diplomat * [[Izidor Golob]] (*1937), agronom, hortikulturnik * [[Jani Golob]] (*1948), skladatelj, aranžer, violinist, glasbeni pedagog * [[Janvit Golob]] (*1945), kemijski inženir, univ. profesor, publicist * [[Josip Golob]] (1849—1905), duhovnik * [[Jože Golob]] (*1943), strojnik, gospodarstvenik * [[Jožef Golob]] (1922—2014), duhovnik, monsinjor * [[Jure Golob]] (*1971), športni plezalec * [[Lana Golob]] (*1999), nogometašica * [[Ludvik Golob]] (*1923/31?), politični delavec * [[Ludvik Golob]], direktor Premogovnika Velenje (2014-19) * [[Maila Golob]] (roj. [[Prijatelj]]) (1907—1993), prevajalka * [[Marko Golob]], ekonomist, finančnik *[[Martin Golob]], župnik * [[Matija Golob]] (1922—1995), kriminalist, dr. prava in sociolog * [[Melhior Golob]] (1915—2004), duhovnik, prelat, kanonik * [[Miha Golob]] (1854—1873), dijaški organizator * [[Miha Golob (režiser)|Miha Golob]], gledališki režiser, dir. [[SLG Celje]] 2021- * [[Miha Golob (nogometaš)|Miha Golob]] (*1980), nogometaš * [[Milan Golob (1915—|Milan Golob]] (1915—?), ? * [[Milan Golob]] (*1963), slikar, urednik * [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]] (*1980), gledališki režiser, direktor Šentjakobskega gledališča * [[Natalija Šeruga Golob]] (*1971), slikarka * [[Nataša Golob]] (*1947), umetnostna zgodovinarka, ikonologinja, kodikologinja, univ. profesorica * Peter Golob (*1964), pravnik, vrhovni sodnik, predsednik Državne volilne komisije * [[Peter Golob]] (*1973), diplomat, žvižgač * [[Robert Golob]] (*1967), elektroenergetik * [[Rok Golob]] (*1975), skladatelj, multiinstrumentalist, dirigent, aranžer *[[Sara Nuša Golob Grabner]] (*1994), pesnica, fotografinja * [[Saša Golob]] (*1991), telovadka (športna gimnastičarka) * [[Srečko Golob]] (1918—1998), novinar, urednik, humorist in satirik * [[Stanka Golob]] (*1951), knjigarka, antikvarka * [[Stanka Golob (*1952),|Stanka Golob]] (*1952), slikarka s peskom * [[Tadej Golob]] (*1967), pisatelj, novinar in alpinist * [[Terezija Golob]] (*1950), živilska tehnologinja * [[Tibor Golob]], portretni fotograf * [[Tomaž Golob]], umetnostni zgodovinar, konservator (Nm) * [[Urban Golob]] (1970—2015), glasbenik, alpinist in fotograf * [[Urša Golob]], komunikologinja, strok. za trženje (prof. [[FDV]]) * [[Vera Golob]] (1954—2005), tekstilna tehnologinja * [[Vlado Golob]] (1914—1986), glasbeni publicist, urednik in pedagog * [[Zdenka Golob]] (1928—2019), slikarka, grafičarka in ilustratorka * [[Zlatko Golob]] (*195#), veterinar, vodja zavetišča za divje živali * [[Žarko Golob]] (1953—1990), novinar * [[Žiga Golob]] (*1973), glasbenik kontrabasist == Znani tuji nosilci priimka == * [[Julie Golob]], ameriška športna strelka * [[Sacha Golob]] (*1981), britanski filozof * [[Vinko Golob]] (1921—1995), bosanskohercegovski nogometaš * [[Zvonimir Golob]] (1927—1991/7?), hrvaški pesnik, esejist in prevajalec ==Glej tudi== * [[Golobič]] * [[Golobinek]] * [[Goloboč]] == Zunanje povezave == *{{Baza imen SURS|priimek=Golob}} {{priimek|Golob}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7yeydxlfejaleiqivdb08eb35wv4swj 0 182180 5735114 5667109 2022-08-16T14:29:03Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Giza]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Sfinga}} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Velika sfinga v Gizi | image = <!-- WD --> | caption = | locmapin = Egipt |coordinates = {{Coord|29|58|31|N|31|08|16|E|display=title,inline|region:EG_type:landmark_scale:2000}} | location = [[Giza]], [[Spodnji Egipt]] | designation1 = WHS | designation1_offname = Memphis and its Necropolis – the Pyramid Fields from Giza to Dahshur | designation1_type = Kulturni spomenik | designation1_criteria = i, iii, vi | designation1_date = 1979 (3. zasedanje) | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/86 86] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = [[Afrika]] }} '''Veliki sfinga v Gizi''' ([[arabščina|arabsko]] أبو الهول, translit.''Abu alhōl /'abu alhawl'' – 'strašljiv', dobesedno 'oče groze'), ki jo običajno imenujejo '''Sfinga iz Gize''' ali samo '''Sfinga''' je apnenčast kip sedeče sfinge, mitskega bitja s telesom leva in glavo človeka. <ref name="The Great Sphinx of Giza">{{Cite news|url=http://www.ancient.eu/The_Great_Sphinx_of_Giza/|title=The Great Sphinx of Giza|newspaper=Ancient History Encyclopedia|access-date=2016-12-07}}</ref> S pogledom neposredno od zahoda proti vzhodu stoji na planoti Giza na zahodnem bregu [[Nil]]a v Gizi v [[Egipt]]u. Izrezana iz podlage, je bila prvotna oblika Sfinge obnovljena s sloji blokov <ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wgbh/nova/ancient/hawass-sphinx.html|title=Saving the Sphinx — NOVA {{!}} PBS|website=www.pbs.org|access-date=2016-12-07}}</ref>. Od tace do repa je dolga 73 metrov in visoka 20,21 metra od dna do vrha glave ter široka 19 metrov na zadnjih bokih <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=4arwBQAAQBAJ&pg=PA148|title=Pyramids of the Giza Plateau|first= Charles|last= Rigano|year=2014|page=148|isbn=9781496952493}}</ref>. Je najstarejša znana monumentalna skulptura v Egiptu in pogosto domnevajo, da so jo zgradili v [[Staro egipčansko kraljestvo |Starem kraljestvu]] v času vladavine faraona [[Kefren]]a (2558-2532 pr. n. št.). <ref>Dunford, Jane; Fletcher, Joann; French, Carole (ed., 2007). [http://www.dorlingkindersley-uk.co.uk/nf/Book/BookDisplay/0,,9781405320931,00.html?/Egypt ''Egypt: Eyewitness Travel Guide''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218063731/http://www.dorlingkindersley-uk.co.uk/nf/Book/BookDisplay/0%2C%2C9781405320931%2C00.html?%2FEgypt |date=2009-02-18 }}. London: Dorling Kindersley, 2007. {{ISBN|978-0-7566-2875-8}}.</ref> == Zgradba == Sfinga je monolit izklesan v podlago planote, ki je služila tudi kot [[kamnolom]] za piramide in druge spomenike na tem območju. [[numuliti|Numulitni]] [[apnenec]] tega območja sestavljajo plasti, ki so različno odporne na [[erozija|erozijo]] (večinoma zaradi vetra in peska), kar vodi do neenakomerne degradacije, ki je očitna v telesu Sfinge. Najnižji del telesa, vključno z nogami, je trdna skala. Telo leva do vratu je izdelano iz mehkejših slojev, ki precej razpadli. Plasti iz katerih je bila izdelana glava, so veliko trše. <ref name="zivie-coche">{{cite book |first=Christiane |last=Zivie-Coche |title=Sphinx: History of a Monument |pages=99–100 |publisher=Cornell University Press |year=2002 |isbn=978-0-8014-3962-9}}</ref> == Vir in identiteta == [[File:'Le Sphinx Armachis, Caire' (The Sphinx Armachis, Cairo).jpg|thumb|Velika sfinga delno v pesku, okoli 1870-ih]] [[File:Pedro II of Brazil in Egypt 1871.jpg|thumb|Francoski arheolog Auguste Mariette (sedi levo) in cesar Pedro II. Brazilski (sedi desno) in drugi pred sfingo, 1871]] [[Image:Sphinx partially excavated2.jpg|thumb|Delno odkopana velika sfinga, okoli 1878.]] [[File:Sphinx-and-the-Pyramids-of-Ghiza-by-Facchinelli,-BNF-Gallica.png|thumb|Sfinga v 1880-ih, Beniamino Facchinelli.]] [[Image:Egypt.Giza.Sphinx.02.jpg|thumb|Sfinga pred keopsovo piramido, 2005.]] Velika sfinga je eden največjih in najstarejših kipov na svetu, vendar so osnovna dejstva o tem še vedno predmet razprave, na primer, kdaj so ga zgradili, kdo in za kakšen namen. === Ime === Nemogoče je identificirati s kakšnim imenom so ustvarjalci imenovali svoj kip, saj se Velika sfinga ne pojavlja v nobenem znanem napisu [[staro egipčansko kraljestvo|Starega kraljestva]], kjer ni nobenih napisov, ki opisujejo njeno konstrukcijo ali njen prvotni namen. V [[Novo egipčansko kraljestvo|Novem kraljestvu]] so Sfingo spoštovali kot sončno božanstvo ''[[Hor]]-em-akhet'' (Horus, helenizirano ''Harmachis'') <ref>{{cite book|last=Hawkes|first=Jacquetta|authorlink=|title=Atlas of Ancient Archaeology|year=1974|publisher=McGraw-Hill Education|isbn=0-07-027293-X|page=150}}</ref>, in faraon [[Tutmoz IV.]] (1401-1391 ali 1397- 1388 pr. n. št.) se je v svoji "[[Sanjska stela|sanjski steli]]" posebej skliceval kot tako. Pogosto uporabljeno ime "Sfinga" je dobil v klasični antiki, približno 2000 let po splošno sprejetem datumu njegove izdelave s sklicevanjem na grško mitološko zver z levim telesom, žensko glavo in krili orla (čeprav, kot večina egipčanskih sfing, ima tudi Velika sfinga človeško glavo in je brez kril). Sfinga izhaja iz starodavne grške Σφίγξ (transliterirano: ''sfinga''), očitno iz glagola σφίγγω (transliterirano: ''sphingo'' - stisniti), potem ko je grška sfinga zadavila vsakogar, ki ni odgovoril na uganko. Ime je lahko tudi jezikovna napaka fonetično drugačne starodavne egipčanske besede ''Ssp-anx'' (v Manuel de Codage). To ime je podarjeno kraljevim kipom četrte dinastije starega Egipta (2575-2467 pr. n. št.) in kasneje v novem kraljestvu (1570-1070 pr. n. št.) do Velike sfinge natančneje Srednjeveški arabski pisatelji, vključno z al-Maqrīzī, kličejo sfingo ''balib'' in ''bilhaw'', ki nakazuje koptski vpliv. Sodobno egipčansko arabsko ime je أبو الهول (''Abū al Hūl'' – strašljiv). === Graditelj in okvirni čas === Čeprav je v preteklih letih prišlo do nasprotujočih si dokazov in stališč je bila, po mnenju sodobne egiptologije, Velika sfinga zgrajena približno 2500 pr. n. št. za faraona Kefrena, graditelja druge piramide v Gizi. Selim Hassan, ki je leta 1949 pisal o nedavnih izkopavanjih ograje Sfinge, je povzel problem: : »Če upoštevamo vse, se zdi, da moramo priznati, da je to najlepši Kefrenov kip na svetu, vendar vedno s tem pridržkom: da ni enega samega sodobnega napisa, ki povezuje Sfingo s Kefrenom; tako, zdi se, da moramo dokaze obravnavati kot posredne, dokler ne bo srečno obračanje lopate bagra svetu razkrilo natančen dokaz za postavitev Sfinge.« "Posredni" dokazi, ki jih omenja Hassan, vključujejo lokacijo Sfinge v kontekstu pogrebnega kompleksa, ki obdaja drugo piramido, ki je tradicionalno povezan s Kafro. Poleg kompleksa poti, piramide in Sfinge, kompleks vključuje tudi Tempelj Sfinge in Dolinski tempelj, ki imata oba podobno zasnovo notranjih dvorišč. Tempelj Sfinge je bil zgrajen iz blokov, ki so bili izrezani iz ohišja Sfinge, medtem ko so bili pri Dolinskem templju iz planote, nekateri od največjih tehtajo več kot 100 ton. [[Diorit]]ni kip Kefrena, ki je bil odkrit pokopan na glavo skupaj z drugimi ruševinami v Dolinskem templju, se uveljavlja kot podpora teoriji. ''Sanjska stela'', ki jo je kasneje postavil faraon Tutmoz IV. (1401-1391 ali 1397-1388 pr. n. št.), povezuje Sfingo s Kefrenom. Ko je bila odkrita stela, so bile njene črte besedila že poškodovane in nepopolne in se nanašale samo na ''Khaf'', ne Khafra. Egiptolog Thomas Young, ki je odkril hieroglif ''Khaf'' v poškodovani kartuši, ki se uporablja za obkrožitev kraljevega imena, je vstavil glif ''ra'', da bi dopolnil ime Khafre. Ko je leta 1925 ponovno izkopal stelo, so se vrstice besedila, ki se nanašajo na ''Khaf'' zlomile in bile uničene. === Hipoteze === Teorije, ki jih imajo akademski egiptologi v zvezi z graditeljem Sfinge in datumom njegove izdelave, niso splošno sprejete in različne osebe so predlagale alternativne hipoteze o graditelju in datiranju. ==== Zgodnji egiptologi ==== Nekateri zgodnji egiptologi in kopači piramidnega kompleksa v Gizi so verjeli, da so Velika sfinga in pripadajoči templji, nastali pred četrto dinastijo vladavine [[Keops]]a, [[Kefren]]a in [[Menkaure|Menkaura]]. [[Flinders Petrie]] je leta 1883 napisal o stališčih glede starosti bližnjih templjev in o podaljšanju Sfinge: »Datum granitnega templja [Dolinski tempelj] je bil tako pozitivno potrjen v četrto dinastijo, da je se lahko zdi neverjetno, da bi izpodbijali to točko« <ref>The Pyramids and Temples of Gizeh, Flinders Petrie London 1883, p133</ref>. Leta 1857 je Auguste Mariette, ustanovitelj Egipčanskega muzeja v Kairu, odkril veliko kasneje ''Inventarno stelo'' (ocenjena dinastija XXVI., 678-525 pr. n. št.), ki govori o tem, kako je Keops prišel do Sfinge, že pokopane v pesku. Čeprav so nekateri odseki na Steli veljali za dobre dokaze<ref>Zahi Hawass. ([http://guardians.net/hawass/khufu.htm ''The Khufu''] at [http://guardians.net/hawass/ The Plateau]. Retrieved {{Nowrap|6 January}} 2009.</ref>, je bil ta odlomek v veliki meri zavrnjen kot zgodovinski revizionizem poznega obdobja<ref name="Reader (2002)">{{cite book | first=Reader | last=Colin | chapter-url=http://www.hallofmaat.com/modules.php?name=Articles&file=article&sid=93 | chapter=Giza Before the Fourth Dynasty | title=Journal of the Ancient Chronology Forum | volume=9 | date=2002 | pages=5–21 | url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131210134155/http://www.thehallofmaat.com/modules.php?name=Articles&file=article&sid=93 |archivedate=December 10, 2013 |df= | accessdate=October 11, 2017}}</ref>, laž, ki so jih ustvarili lokalni duhovniki s poskusom potrjevanja sodobnega Izidinega templja kot starodavne zgodovine, ki ga nikoli ni imel. Takšno dejanje je postalo pogosto, ko so se verske ustanove, kot so templji, svetišča in duhovniške oblasti, borile za politično pozornost in finančne in gospodarske donacije. <ref name="MVTP">{{cite book|first=Miroslav |last=Verner|title=The Pyramids: The Mystery, Culture, and Science of Egypt's Great Monuments|publisher= Grove/Atlantic Inc.|year= 2007|isbn= 978-0802198631|page= 212}}</ref><ref name="PJDP">{{cite book|first=Peter |last=Jánosi|title=Die Pyramidenanlagen der Königinnen (= ''Denkschriften der Gesamtakademie, Österreichische Akademie der Wissenschaften'', volume 13|year= 1996|isbn= 978-3700122074| pages= 11, 125}}</ref> Gaston Maspero, francoski egiptolog in drugi direktor Egipčanskega muzeja v Kairu, je leta 1886 izvedel raziskavo Sfinge. Zaključil je, da je ''Sanjska stela'' pokazala kartušo Kefrena v trinajsti vrsti, ki je bil odgovoren za izkop, zato mora Sfinga pripadati Kefrenu in njegovim predhodnikom - po možnosti četrte dinastije, okoli 2575-2467 pr. n. št. <ref>{{cite web|url=http://www.theglobaleducationproject.org/egypt/articles/phototr3.html |title=Giza Sphinx & Temples Page 3 - The Great Sphinx - Spirit & Stone |publisher=Theglobaleducationproject.org |date= |accessdate=May 15, 2014}}</ref> Angleški egiptolog E. A. Wallis Budge se je strinjal, da je Sfinga pred Kefrenovo vladavino napisana v ''Bogovi Egipčanov'' (1914): »Ta čudovit predmet [Velika sfinga] je obstajal v dneh Kefrena in verjetno je, da je zelo veliko starejša od njegovega vladanja in da je daljše od konca arhaičnega obdobja [2686 pr. n. št.]« <ref>{{cite book|last=Wallis Budge|first= E. A. |authorlink=|year=1904|title= The Gods of the Egyptians: Studies in Egyptian Mythology|publisher=Courier Dover Publications|isbn= 978-0-486-22055-0}}</ref>. Maspero je verjel, da je Sfinga »najstarejši spomenik v Egiptu«. ==== Moderne hipoteze ==== Rainer Stadelmann, nekdanji direktor nemškega arheološkega inštituta v Kairu, je preučil razločno [[ikonografija|ikonografijo]] ''[[nemes]]'' (naglavna ruta) in manjkajočo brado Sfinge ter zaključil, da je slog bolj pripisati faraonu Keopsu (2589-2566 pr. n. št.), graditelju Velike piramide v Gizi in Kefrenovemu očetu. To podpira s predlogom, da je bila Kefrenova pot zgrajena tako, da ustreza že obstoječi strukturi, ki bi se, glede na svojo lokacijo zaključila, lahko le pri Sfingi. Colin Reader, angleški [[geolog]], ki je neodvisno izvedel novejšo raziskavo ograjenega prostora, soglaša, da so bili razni kamnolomi na lokaciji izkopani po poti. Ker je znano, da je te kamnolome uporabljal Keops, Reader zaključuje, da se mora pot (in templji na obeh koncih) pripisati Keopsu in s tem dvomiti v običajno egiptovsko kronologijo. Frank Domingo, forenzični znanstvenik v policijskem oddelku v New Yorku in strokovni forenzični [[antropolog]], je uporabil podrobne meritve Sfinge, forenzične risbe in računalniške slike, da bi zaključil obraz, prikazan na Sfingi, ki ni enak obrazu, kot je prikazan na kipu, pripisanem Kefrenu. <ref>West, John Anthony (1993). [https://books.google.com/books?id=0S1qpP7By9IC&pg=PA232&lpg=PA232 ''Serpent in the Sky: The High Wisdom of Ancient Egypt''], 232. Wheaton: Quest Books, 1993. {{ISBN|0-8356-0691-0}}.</ref> Leta 2004 je Vassil Dobrev iz Instituta Français d'Archéologie Orientale v Kairu objavil, da je odkril nove dokaze, da je bila Velika sfinga morda delo neznanega faraona Džedefreja (2528-2520 pr. n. št.), Kefrenovega polbrata in Keopsovega sina. Dobrev predlaga, da je Džedefre zgradil Sfingo v podobi svojega očeta Keopsa in ga identificiral z božanskim soncem Rajem, da bi ponovno vzpostavil spoštovanje svoje dinastije. Dobrev ugotavlja tudi, kot tudi Stadelmann in drugi, da so pot, ki povezuje Kefrenovo piramido s templji, zgradili okoli Sfinge, kar kaže, da je takrat že obstajala. <ref name="Fleming (2004)">Fleming, Nic (2004-12-14). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/egypt/1478998/I-have-solved-riddle-of-the-Sphinx-says-Frenchman.html "I have solved riddle of the Sphinx, says Frenchman"] in ''The Daily Telegraph''. Updated {{Nowrap|14 December}} 2004. Retrieved {{Nowrap|28 June}} 2005.</ref> === Obrobne hipoteze === ==== Orionova korelacijska teorija ==== Orionova korelacijska teorija, kot sta jo razložila popularna avtorja Graham Hancock in Robert Bauval <ref>Hancock, Graham; Bauval, Robert (2000-12-14). [http://www.bbc.co.uk/science/horizon/2000/atlantisrebornagain.shtml ''Atlantis Reborn Again'']. Horizon (BBC TV series). BBC. Aired 2000-12-14.</ref>, temelji na predlagani natančni korelaciji treh piramid v Gizi s tremi zvezdami ζ ''Ori'', ε ''Ori'' in δ ''Ori'', zvezdami, ki tvorijo [[Kosci |Orionov pas]], v relativnih položajih, ki so jih zasedale te zvezde leta 10.500 pr. n. št. Avtorji trdijo, da geografski odnos Sfinge, piramid in Nila neposredno ustreza [[Lev (ozvezdje) |Levu]], [[Orion (ozvezdje) |Orion]]u in [[Rimska cesta (galaksija) |Rimski cesti]]. Včasih je omenjena kot primer psevdoarheologije, teorija je v nasprotju z glavnimi znanstveniki. ==== Hipoteza vodne erozije ==== Hipoteza o vodni eroziji Sfinge trdi, da je glavno vrsto vremenskih pojavov, očitnih na stenah ograje Velike sfinge, mogoče povzročila le dolgotrajno in obsežno deževje <ref name="Schoch (1992)">{{cite book | last=Schoch | first=Robert M. | date=1992 | url=http://www.robertschoch.net/Redating%20the%20Great%20Sphinx%20of%20Giza.htm | title=Redating the Great Sphinx of Giza | url-status=live | archiveurl=https://web.archive.org/web/20160204134600/http://www.robertschoch.net/Redating%20the%20Great%20Sphinx%20of%20Giza.htm |archivedate=2016-02-04| accessdate=October 11, 2017}}</ref>, zato ustreza času faraona Kefrena. Hipotezo podpirajo René Schwaller de Lubicz (1887-1961), ki je v Egiptu živel in študiral egiptologijo 12 let, ter geolog in izredni profesor naravoslovnih znanosti Robert M. Schoch na Visoki šoli za splošne študije na Bostonski univerzi, kot tudi John Anthony West, avtor in alternativni egiptolog. Colin Reader, britanski [[geolog]], je preučeval vzorce [[erozija|erozije]] in opazil, da jih najdemo pretežno na zahodni steni in ne na sami Sfingi. Predlagal je hipotezo o neurjih, ki so prav tako znana kot podnebne spremembe na tem območju. <ref>White, Chris "The Age of the Sphinx? Reader versus Schoch," http://ancientaliensdebunked.com/how-old-is-the-sphinx-colin-reader-vs-robert-schoch/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630054326/http://ancientaliensdebunked.com/how-old-is-the-sphinx-colin-reader-vs-robert-schoch/ |date=2016-06-30 }}</ref><ref>{{cite journal | first=C. D. | last=Reader | title=A Geomorphological Study of the Giza Necropolis, with Implications for the Development of the Site | journal=Archaeometry | volume=43 | issue=1 | pages=149–165 | date=February 2001| doi=10.1111/1475-4754.00009 }}</ref> ==== Velika sfinga kot Anubis ==== Avtor Robert K. G. Temple predlaga, da je bila Sfinga prvotno kip pasjeglavega [[Anubis]]a, boga nekropol in da je bil njegov obraz preoblikovan v podobi faraona Srednjega kraljestva, [[Amenemhet II. |Amenemheta II.]]. Temple gradi na identiteti sloga ličil za oči in sloga naglavnih delov na glavi. <ref>Robert K. G. Temple, ''The Sphinx Mystery: The Forgotten Origins of The Sanctuary of Anubis'' (Rochester, Vermont: Inner Traditions, 2009). {{ISBN|978-1-59477-271-9}}</ref> ==== Rasne značilnosti ==== V preteklih letih je več avtorjev komentiralo, da zaznavajo kot "negroidne" značilnosti na obrazu Sfinge. To vprašanje je postalo del antične egipčanske rasne diskusije, kar zadeva starodavno populacijo kot celoto. == Rekonstrukcija == V nekem neznanem času je bila [[nekropola v Gizi]] zapuščena in Sfinga sčasoma pokopana do ramen v pesek. Prvi dokumentirani poskus izkopa je iz okoli 1400 pr. n. št., ko je mladi [[Tutmoz IV.]] (1401-1391 ali 1397-1388 pr. n. št.) zbral ekipo in po precejšnjem trudu uspel izkopati sprednje tace, med katerimi je vstavil [[granit]]no ploščo, znano kot ''Sanjska stela'' z naslednjim napisom: : »...Kraljevi sin Tutmoz je potoval v poldnevnem času. Ko je bilo sonce najvišje, si je odpočil v senci tega mogočnega boga in spanec in sanje [sta ga premagala]. Razumel je, da mu ta veličastni imenitni bog govori kakor oče govori sinu: Poglej me, razumi me, moj sin Tutmoz, jaz sem tvoj oče Horemakhet-Khepri-Ra-Atum, jaz sem ti dal [življenje in oblast]. … Glej, moje stanje je [podobno bolniku], vsi moji udje [so poškodovani]. Puščavski pesek, ki sem mu nekdaj gospodoval, je moj sovražnik in jaz pričakujem, da ti odkriješ, kar je v mojem srcu.« Kasneje je [[Ramzes II.]] Veliki (1279-1213 pr. n. št.) morda izvedel drugo izkopavanje. Mark Lehner, egiptolog, ki je izkopal in izrisal plato Giza, je prvotno trdil, da je bila v času Starega kraljestva (2686-2184 pr. n. št.) izvedena zgodnja obnova, čeprav je to stališče kasneje preklical. Leta 1817 n. št. je prvi sodobni arheološki izkop, ki ga je nadziral Italijan Giovanni Battista Caviglia, v celoti odkril Sfingine prsi. Eden od ljudi, ki so delali na čiščenju peska, je bil tudi Eugène Grébaut, francoski direktor službe starin. V začetku leta 1887 so bili vidni prsni koš, tace, oltar in planota. Odkrili so stopnice in končno natančno izmerili velik kip. Ugotovljeno je, da je višina od najnižje stopnice 30,48 m, prostor med tacami je 10,65 m in širina 3 m. Tukaj je bil nekdaj oltar in odkrita stela Tutmoza IV. Celotna Sfinga je bila dokončno izkopana leta 1925 do leta 1936, z izkopi, ki jih je vodil Émile Baraize. Leta 1931 so inženirji egiptovske vlade popravili glavo Sfinge. Del oblačil je padel leta 1926 zaradi erozije, ki je globoko vrezala v vrat <ref>''Popular Science Monthly'', July 1931, page 56.</ref>. To vprašljivo popravilo je bilo z dodajanjem betonskega ovratnika med glavo in vratom, ki ustvarja spremenjeni profil. Velika obnovitev kamninske podlage in surovega kamnitega telesa je bila v 1980-ih, nato pa se še v 1990-ih. <ref>{{cite web|url=http://www.guardians.net/hawass/sphinx2.htm|title=HISTORY OF THE CONSERVATION OF THE SPHINX| first=Zahi | last=Hawass|accessdate=23 October 2017}}</ref> {{wide image|Sphinx and the Great Pyramid of Giza panorama.jpg|850px|Panorama sfinge in velike piramide, 2010}} == Manjkajoči nos in brada == [[File:Sphinx of Giza 9059.jpg|thumb|left|Sfinga od strani, 2010]] Meter širok nos na obrazu manjka. Preučevanje obraza Sfinge kaže, da so bile v nos zabite dolge palice, ena navzdol od mostu in ena pod nosnico, nato pa vtaknjene za nos proti jugu <ref>{{Cite book | last = Lehner | first = Mark | authorlink = | title = The Complete Pyramids | publisher = Thames & Hudson | year = 1997 | location = | page = 41 | url = | doi = | id = | isbn = 978-0-500-05084-2}}</ref>. Arabski zgodovinar al-Maqrīzī, ki je pisal v 15. stoletju, pripisuje izgubo nosu [[ikonoklazem|ikonoklazmu]] Mohameda Sa'ima al-Dahrja, muslimana in sufija iz [[Tekija (verska zgradba) |tekije]] Sa'id al-Su'ade, leta 1378, ob iskanju lokalnih kmetov, ki so darovali Sfingi v upanju, da bodo povečali svojo žetev. Razburjen, je uničil nos in ga kasneje razglasil za vandalizem <ref>{{cite web |url=http://www.napoleon-series.org/faq/c_sphinx.html |title=Faq#11: Who shot off the nose of the Sphinx? |publisher=napoleon-series.org |accessdate=November 30, 2016}}</ref>. Al-Maqrīzī opisuje Sfingo kot ''Talisman Nila'', za kar so domačini verjeli, da je poplavni cikel odvisen nje. <ref>{{cite book|title=Arabic Humanities, Islamic Thought: Essays in Honor of Everett K. Rowson|author1=Joseph E Lowry | author2=Shawkat M Toorawa | author3=Everett K Rowson | publisher=Boston Brill | date=2017| url=https://books.google.com/books?id=x_UoDgAAQBAJ&pg=PA263&q=Al-Maqrīzī+talisman+of+the+Nile| page=263 | isbn=9789004343245 | oclc=992515269 | accessdate=October 11, 2017}}</ref> [[File:Beard of the sphinx.jpg|thumb|upright|Apnenčasti fragmenti brade Sfinge v Britanskem muzeju, 14. st. pr. n. št..<ref>{{cite web|url=https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/aes/f/fragment_of_the_beard_of_the_g.aspx|title=British Museum - Fragment of the beard of the Great Sphinx|work=britishmuseum.org|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151027041754/http://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/aes/f/fragment_of_the_beard_of_the_g.aspx|archivedate=2015-10-27|df=}}</ref>]] Obstaja zgodba, da je bil nos odlomljen s topovskim strelom, ki so ga izstrelili Napoleonovi vojaki. Druge različice obtožujejo britanske vojake, Mameluke in druge. Skice Sfinge Danca Frederica Louis Nordena, izdelane leta 1738 in objavljene leta 1757 kažejo, da nos že manjka <ref>{{cite web|url=https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/archives/image/37200|title=F.L. Norden. Travels in Egypt and Nubia, 1757. Plate 47, Profil de la tête colossale du Sphinx|accessdate=January 24, 2014|website=Brooklyn Museum}}</ref>. To je bilo pred Napoleonovim rojstvom leta 1769. Poleg izgubljenega nosu se zdi, da je bila priložena ceremonialna faraonska brada, čeprav je bila ta morda dodana kasneje po prvi konstrukciji. Egiptolog Vassil Dobrev je predlagal, da če bi bila brada originalni del Sfinge, bi se poškodovala ob padcu kipa. Pomanjkanje vidnih poškodb podpira njegovo teorijo, da je bila brada poznejši dodatek. Ostanki rdečega pigmenta so vidni na območjih sfinginega obraza. Sledove rumenega in modrega pigmenta so našli drugje na Sfingi, kar je vodilo Mark Lehnerja, da je predlagal, da je bil spomenik »nekoč prikrit kot barvit strip«. <ref>{{cite web|url=http://www.smithsonianmag.com/history/uncovering-secrets-of-the-sphinx-5053442/?no-ist=&page=2|title=Uncovering Secrets of the Sphinx|work=Smithsonian Magazine|author=Evan Hadingham|date=February 2010}}</ref> == Mitologija == Colin Reader je predlagal, da je bila Sfinga verjetno v središču čaščenja Sonca v zgodnjem dinastičnem obdobju, preden je plato Giza postal nekropola v Starem kraljestvu (2686-2134 pr. n. št.). To povezuje s svojimi ugotovitvami, da sta Sfinga, tempelj, pot in Kefrenov mrtvaški tempelj del kompleksa, ki je datiran pred četrto dinastijo (2613-2494 pr. n. št.). Lev je že dolgo simbol, povezan s soncem v starodavnih bližnjevzhodnih civilizacijah. Slike, ki prikazujejo egipčanskega kralja v obliki leva, ki uničuje svoje sovražnike, segajo daleč v zgodnje dinastično obdobje. V Novem kraljestvu je Sfinga postala bolj povezana z bogom ''[[Hor]]-em-akhet'' ali ''Horus-at-the-Horizon'', ki je predstavljal faraona v vlogi Shesep-[[ankh]] (živa slika-dih življenja) boga Atona. Faraon [[Amenhotep II.]] (1427-1401 ali 1397 pr. n. št.) je zgradil tempelj na severovzhodu Sfinge skoraj 1000 let po njeni izgradnji in ga posvetil kultu ''Hor-em-akhet''. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Great Sphinx of Giza}} *[http://documentarystorm.com/history-archaeology/riddle-of-the-sphinx/ Riddle of the Sphinx] *[http://aldokkan.com/art/sphinx.htm Egyptian and Greek Sphinxes] *[https://web.archive.org/web/20110717033510/http://www.eridu.co.uk/Author/egypt/lost.html Egypt—The Lost Civilization Theory] *[http://www.catchpenny.org/nose.html The Sphinx's Nose] *[http://www.smithsonianjourneys.org/blog/2009/12/08/photo-what-happened-to-the-sphinx%E2%80%99s-nose/ What happened to the Sphinx's nose?] *[http://guardians.net/egypt/sphinx/ Sphinx photo gallery] *[http://al-eman.com/Islamlib/viewchp.asp?BID=224&CID=1 Al Maqrizi's account] {{Stari Egipt}} [[Kategorija:Staroegipčanska arhitektura]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Egiptu]] [[Kategorija:kairo]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Egiptu]] [[Kategorija:Giza]] {{normativna kontrola}} iscs20bflgqxkeoqk6vbcli4w7mt5da 0 182439 5735459 5729303 2022-08-16T21:08:52Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sever}} '''Sever''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|43. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.842 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.846 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 42. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksander Sever, vibrafonist, tolkalec|Aleksander Sever]], vibrafonist, tolkalec * [[Andrej Sever]] (1879—?), urednik, časnikar (tiskar) * [[Anin Sever]] (*1952), arhitekt * [[Anton Sever]] (1886—1965), kipar, medaljer * [[Anton Sever (glasbenik)|Anton Sever]] (1896—1980), glasbeni pedagog, kapelnik in zborovodja *[[Anton Sever (letalec prekomorec)]] * [[Bela Sever]] (1936—2004), geograf, urednik, publicist * [[Brane Sever]] (*1958), slikar * [[Cveto Sever]] (1948—2018), lutkar * [[Dalja Sever Jurca]] (1927—2017), zdravnica, prevajalka * [[Drago Sever]] (*1962), prometni strokovnjak * [[Edi Sever|Edi (Edo) Sever]] (1943—2020); slikar (samouk), akvarelist * [[Franc Sever]] (*1953), fizik in strokovnjak za programsko opremo * [[Franc Sever - Franta]] (1923—2021), partizan, letalec, gospodarstvenik * [[France Sever]] (1897—1985), pravnik (strokovnjak za kazensko pravo) * [[Gregor Sever]] (*1975), športnik balinar * [[Ivo Sever]] (1898—1931), dramatik in publicist * [[Janez Sever]] (1934—2006), ekonomist, gospodarstvenik *[[Janez Sever]] (*1965), ameriško-ruski jezuit slovenskega rodu in fotograf *[[Jani Sever]], novinar-urednik, filmski režiser - dokumentarist * [[Jože Sever]] (1928—2005), rusist, pedagog, slovaropisec, prevajalec * [[Katja Sever Kržič]], pevka * [[Leopold Sever]] (*1939, [[Ljubljana]]), učitelj, pisatelj * [[Maja Sever]] (*1964), igralka * [[Maja Ninalota Sever]] (pr.i. [[Mateja Sever]]) (*1970), slikarka * [[Maks Sever]] (1883—1967), semenarski podjetnik * [[Martin Sever]] (1928—1996), strojnik, izumitelj, razvojni inženir [[IMV]] *[[Matjaž Sever]], zdravnik hematolog * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] (1699—1750), učitelj, pisatelj (v [[SBL]] Mihael Sever) *[[Miklavž Sever]] (1937—2021), športnik, športni delavec ([[Hala Tivoli]], Zavod Športni park Tivoli), kegljavec * [[Milan Sever]] (1904—1962), arhitekt, univ. profesor *[[Mjuša Sever]], novinarka, nevladna aktivistka * [[Nina Sever]], fotografinja, slikarka, ilustratorka, pisateljica * [[Rihard Sever]] (1904—1945), elektrotehnik * [[Ruža Sever]] [[Šantel]] (1879—1963), umetnostna vezilja * [[Sandra Sever]], ilustratorka * [[Sava Sever]] (1905—1979), gledališka igralka * [[Savin Sever]] (1927—2003), arhitekt, akademik * [[Severus Sever|Severus (Sever]]) (1735—1783), frančiškan, nabožni pisec * [[Sonja Sever]] (1900—1995), mladinska pisateljica * [[Stane Sever]] (1914—1970), gledališki in filmski igralec * [[Stanislav Sever]] (*1935), hrvaški gozdar, univ. profesor * [[Štefka Sever]] (1915—1994), šolnica, gimnazijska ravnateljica * [[Tomaž Sever]] (*1953), violončelist, glasbeni pedagog * [[Valentin Sever]] (1903—1945), pesnik, krščanski socialist * [[Valerija Sever]] (*1953), likovna umetnica, slikarka == Glej tudi == * priimek [[Jug (priimek)|Jug]] *primke [[Sevnik]], [[Sevšek]], [[Seunig]] *ime [[Severin (razločitev)|Severin]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Sever}} {{priimek|Sever}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ozce4me03wvcjt22tb44xmt6li8qsne 5735465 5735459 2022-08-16T21:10:41Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sever}} '''Sever''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|43. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.842 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.846 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 42. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksander Sever, vibrafonist, tolkalec|Aleksander Sever]], vibrafonist, tolkalec * [[Andrej Sever]] (1879—?), urednik, časnikar (tiskar) * [[Anin Sever]] (*1952), arhitekt * [[Anton Sever]] (1886—1965), kipar, medaljer * [[Anton Sever (glasbenik)|Anton Sever]] (1896—1980), glasbeni pedagog, kapelnik in zborovodja *[[Anton Sever (letalec prekomorec)]] * [[Bela Sever]] (1936—2004), geograf, urednik, publicist * [[Brane Sever]] (*1958), slikar * [[Cveto Sever]] (1948—2018), lutkar * [[Dalja Sever Jurca]] (1927—2017), zdravnica, prevajalka * [[Drago Sever]] (*1962), prometni strokovnjak * [[Edi Sever|Edi (Edo) Sever]] (1943—2020); slikar (samouk), akvarelist * [[Franc Sever]] (*1953), fizik in strokovnjak za programsko opremo * [[Franc Sever - Franta]] (1923—2021), partizan, letalec, gospodarstvenik * [[France Sever]] (1897—1985), pravnik (strokovnjak za kazensko pravo) * [[Gregor Sever]] (*1975), športnik balinar * [[Ivo Sever]] (1898—1931), dramatik in publicist * [[Janez Sever]] (1934—2006), ekonomist, gospodarstvenik *[[Janez Sever]] (*1965), ameriško-ruski jezuit slovenskega rodu in fotograf *[[Jani Sever]], novinar-urednik, filmski režiser - dokumentarist * [[Jože Sever]] (1928—2005), rusist, pedagog, slovaropisec, prevajalec * [[Katja Sever Kržič]], pevka * [[Leopold Sever]] (1939—2019), učitelj, publicist * [[Maja Sever]] (*1964), igralka * [[Maja Ninalota Sever]] (pr.i. [[Mateja Sever]]) (*1970), slikarka * [[Maks Sever]] (1883—1967), semenarski podjetnik * [[Martin Sever]] (1928—1996), strojnik, izumitelj, razvojni inženir [[IMV]] *[[Matjaž Sever]], zdravnik hematolog * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] (1699—1750), učitelj, pisatelj (v [[SBL]] Mihael Sever) *[[Miklavž Sever]] (1937—2021), športnik, športni delavec ([[Hala Tivoli]], Zavod Športni park Tivoli), kegljavec * [[Milan Sever]] (1904—1962), arhitekt, univ. profesor *[[Mjuša Sever]], novinarka, nevladna aktivistka * [[Nina Sever]], fotografinja, slikarka, ilustratorka, pisateljica * [[Rihard Sever]] (1904—1945), elektrotehnik * [[Ruža Sever]] [[Šantel]] (1879—1963), umetnostna vezilja * [[Sandra Sever]], ilustratorka * [[Sava Sever]] (1905—1979), gledališka igralka * [[Savin Sever]] (1927—2003), arhitekt, akademik * [[Severus Sever|Severus (Sever]]) (1735—1783), frančiškan, nabožni pisec * [[Sonja Sever]] (1900—1995), mladinska pisateljica * [[Stane Sever]] (1914—1970), gledališki in filmski igralec * [[Stanislav Sever]] (*1935), hrvaški gozdar, univ. profesor * [[Štefka Sever]] (1915—1994), šolnica, gimnazijska ravnateljica * [[Tomaž Sever]] (*1953), violončelist, glasbeni pedagog * [[Valentin Sever]] (1903—1945), pesnik, krščanski socialist * [[Valerija Sever]] (*1953), likovna umetnica, slikarka == Glej tudi == * priimek [[Jug (priimek)|Jug]] *primke [[Sevnik]], [[Sevšek]], [[Seunig]] *ime [[Severin (razločitev)|Severin]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Sever}} {{priimek|Sever}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] g3sn3qejfocw4jci0krkb3ybnm86u3q 0 182551 5735209 5732170 2022-08-16T18:51:52Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Eržen''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|127. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januara 2010 uporabljalo 1.175 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alenka Eržen Šuštaršič|Alenka Eržen]] [[Šuštaršič]] (1926—2005), kiparka * [[Andreja Eržen]] (*1969), slikarka, grafičarka * [[Anja Eržen]] (*1992), smučarska tekačica * [[Anže Ferš Eržen]] (*1999), plavalec *[[Darja Eržen]], zdravnica, gorska reševalka * [[Franc Eržen]] (1915—2010), šolnik in kulturnik ([[Ribnica na Pohorju]]) * [[Ida Eržen]] (-[[Erjavec]]) (*1946), nevrobiologinja, stereologinja * [[Janez Eržen]] (1929—2009), gledališki in TV-igralec * [[Ivan Eržen]] (*1957), zdravnik, socialnozdravstveni stokovnjak * [[Jakob Eržen]] (1915—1997), politični in turistični delavec na zgornjem Gorenjskem * Janez (Ivan) Eržen, zdravnik * [[Janez Eržen (veslač)|Janez Eržen]], veslač * [[Janez Eržen (kirurg)|Janez Eržen]], deželni kirurg (1. polovica 19. stol.) *[[Joža Eržen]], kovaški muzealec v Kropi, etnolog? * [[Jože Eržen]] (*1927), politik, gospodarstvenik *[[Jože Eržen]] (*1946), kipar, slikar in grafik * [[Jure Eržen]] (*1969), fotoreporter * [[Matjaž Eržen]] (*1968), gorski /gozdni tekač; knjižničar? * [[Milan Eržen]], jamar * [[Mirko Eržen]] (1917—2001), hokejist in športni delavec * [[Miro Eržen]] (*1955), metalurg, planinec, muzealec (direktor Planinskega muzeja) * [[Pavle Eržen]] (1916—1992), kemik, metalurg, strokovnjak za jeklarstvo * [[Peter Eržen]] (*1941), smučarski skakalec * [[Peter Eržen (duhovnik)|Peter Eržen]] (1904—1944), duhovnik, teolog * [[Peter Eržen (igralec)|Peter Eržen]], igralec * [[Rafael Eržen]] (1899—1993), elektrotehnik, strokovnjak za telekomunikacije, univ. prof. * [[Saša Eržen]], lutkarica * [[Slavko Eržen]] (1907—1982), baletni plesalec * [[Špela Eržen]] (*1980), košarkarica * [[Štefan Eržen]] *[[Tatjana Dolžan Eržen]] (*1961), etnologinja, muzealka *[[Tomaž Eržen]], jadralni padalec, svetovni prvak * [[Viktor Eržen (prevajalec)|Viktor Eržen]] (1857—1881), prevajalec * [[Viktor Eržen (urednik)|Viktor Eržen]] (1899—1986), sindikalni delavec, urednik, tiskar * [[Vinko Eržen]], zdravnik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Eržen}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8212y7tcq5vqdj86j9s28o627c2vi7g 0 185794 5735241 4973170 2022-08-16T19:59:40Z Yerpo 8417 +[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1803]]; ±[[Kategorija:Miši, voluharice in hrčki]]→[[Kategorija:Miši]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Podgana | fossil_range = zgodnji [[pleistocen]] – recentno | image = Rattus_norvegicus_1.jpg | image_width = 200px | image_caption = [[Siva podgana]] (''Rattus norvegicus'') | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | superfamilia = [[Muroidea]] | familia = [[Muridae]] (miši) | subfamilia = [[Murinae]] (miši) | genus = '''''Rattus''''' | genus_authority = [[Johann Fischer von Waldheim|Fischer de Waldheim]], 1803 | subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]] | subdivision = 56 vrst; glej besedilo<br /> | synonyms = '''''Stenomys''''' Thomas, 1910 }} '''Podgane''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rattus''''') spadajo med [[sesalci|sesalce]] (natančneje med [[glodavci|glodavce]]). Od [[miš]]i se razlikujejo po velikosti, saj so velike vsaj 12 centimetrov, in imajo daljši rep. == Taksonomija ''Rattus'' == Rod ''Rattus'' pripada veliki poddružini [[Murinae]]. Obstaja še nakaj drugih rodov, ki jih včasih vključujejo v rod ''Rattus'': ''[[Lenothrix]]'', ''[[Anonymomys]]'', ''[[Sundamys]]'', ''[[Kadarsanomys]]'', ''[[Diplothrix]]'', ''[[Margaretamys]]'', ''[[Lenomys]]'', ''[[Komodomys]]'', ''[[Palawanomys]]'', ''[[Bunomys]]'', ''[[Nesoromys]]'', ''[[Stenomys]]'', ''[[Taeromys]]'', ''[[Paruromys]]'', ''[[Abditomys]]'', ''[[Tryphomys]]'', ''[[Limnomys]]'', ''[[Tarsomys]]'', ''[[Bullimus]]'', ''[[Apomys]]'', ''[[Millardia]]'', ''[[Srilankamys]]'', ''[[Niviventer]]'', ''[[Maxomys]]'', ''[[Leopoldamys]]'', ''[[Berylmys]]'', ''[[Mastomys]]'', ''[[Myomys]]'', ''[[Praomys]]'', ''[[Hylomyscus]]'', ''[[Heimyscus]]'', ''[[Stochomys]]'', ''[[Dephomys]]'', and ''[[Aethomys]]''. Rod ''Rattus'' vsebuje 56 [[vrsta (biologija)|vrst]]. Predlagana je razdelitev v podrodove, ampak ne vsebuje vseh vrst: * skupina ''norvegicus'' * skupina ''rattus'' * skupina Avstralske podgane * skupina podgane Nove Gvineje * skupina ''xanthurus'' === Vrste podgan === * Rod ''Rattus'' <table><tr><td valign=top> ** ''[[Rattus adustus]]'' ** ''[[Rattus annandalei]]'' ** ''[[Rattus argentiventer]]'' ** ''[[Rattus baluensis]]'' ** ''[[Rattus bontanus]]'' ** ''[[Rattus burrus]]'' ** ''[[Rattus colletti]]'' ** ''[[Rattus elaphinus]]'' ** ''[[Rattus enganus]]'' ** ''[[Rattus everetti]]'' </td><td valign=top> ** ''[[Rattus exulans]]'' ** ''[[Rattus feliceus]]'' ** ''[[Rattus foramineus]]'' ** ''[[Bush Rat|Rattus fuscipes]]'' ** ''[[Rattus giluwensis]]'' ** ''[[Rattus hainaldi]]'' ** ''[[Rattus hoogerwerfi]]'' ** ''[[Rattus jobiensis]]'' ** ''[[Rattus koopmani]]'' ** ''[[Rattus korinchi]]'' </td><td valign=top> ** ''[[Rattus leucopus]]'' ** ''[[Rattus losea]]'' ** ''[[Rattus lugens]]'' ** ''[[Rattus lutreolus]]'' ** ''[[Rattus macleari]]'' ** ''[[Rattus marmosurus]]'' ** ''[[Rattus mindorensis]]'' ** ''[[Rattus mollicomulus]]'' ** ''[[Rattus montanus]]'' ** ''[[Rattus mordax]]'' </td><td valign=top> ** ''[[Rattus morotaiensis]]'' ** ''[[Rattus nativitatis]]'' ** ''[[Rattus nitidus]]'' ** ''[[Rattus norvegicus]]'' (siva podgana) ** ''[[Rattus novaeguineae]]'' ** ''[[Rattus osgoodi]]'' ** ''[[Rattus palmarum]]'' ** ''[[Rattus pelurus]]'' ** ''[[Rattus praetor]]'' ** ''[[Rattus ranjiniae]]'' </td><td valign=top> ** ''[[Rattus rattus]]'' (črna podgana) ** ''[[Rattus sikkimensis]]'' ** ''[[Rattus simalurensis]]'' ** ''[[Rattus sordidus]]'' ** ''[[Rattus steini]]'' ** ''[[Rattus stoicus]]'' ** ''[[Rattus tanezumi]]'' ** ''[[Rattus tawitawiensis]]'' ** ''[[Rattus timorensis]]'' ** ''[[Rattus tiomanicus]]'' </td><td valign=top> ** ''[[Rattus tunneyi]]'' ** ''[[Rattus turkestanicus]]'' ** ''[[Rattus villosissimus]]'' ** ''[[Rattus xanthurus]]'' </td></tr></table> [[Kategorija:Miši]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1803]] {{normativna kontrola}} 7ar800r7euaqn0ckrmwndz0w2wpj3sr 0 186433 5735486 5631508 2022-08-16T21:36:46Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Sušica''' je lahko: * [[Sušica (bolezen)|sušica]], [[jetika]] oziroma [[tuberkuloza]] * [[Sušica (bolezen rastlin)|sušica]] - rastlinka bolezen, ko se posušijo listi ali drugi deli rastline * [[Sušica (drevo)|sušica]] - posušeno drevo *geografsko ime v Sloveniji: ** [[Sušica]] - naselje v [[Občina Ivančna Gorica|občini Ivančna Gorica]] ** [[Sušica (Krka)]] - potok skozi [[Dolenjske Toplice]], pritok [[Krka|Krke]] ** Sušica (pri [[Podbočje|Podbočju]]) - potok, pritok Krke ** [[Sušica (Pivka)]] - pritok reke [[Pivka (reka)|Pivke]] **[[Sušica (Sora)]] - pritok [[Sora|Sore]], ki teče skozi [[Suha, Škofja Loka|Suho]] pri Škofji Loki **drugod: *** [[Sušica, Kruševac]] (Srbija) *** [[Sušica, Sjenica]] (Srbija) *** [[Sušica, Valjevo]] (Srbija) {{razločitev}} j65t1mr52478l6ylozy4xk8bx1vrcwm 5735487 5735486 2022-08-16T21:38:46Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Sušica''' je lahko: * [[Sušica (bolezen)|sušica]], [[jetika]] oziroma [[tuberkuloza]] * [[Sušica (bolezen rastlin)|sušica]] - rastlinka bolezen, ko se posušijo listi ali drugi deli rastline * [[Sušica (drevo)|sušica]] - posušeno drevo *[[geografsko ime]] v Sloveniji: ** [[Sušica]] - naselje v [[Občina Ivančna Gorica|občini Ivančna Gorica]] ** [[Sušica (Belca)]] - hudourniški gorski [[potok]], pritok [[Belca (razločitev)|Belce]] ** [[Sušica (Krka)]] - potok skozi [[Dolenjske Toplice]], pritok [[Krka|Krke]] ** Sušica (pri [[Podbočje|Podbočju]]) - potok, pritok Krke ** [[Sušica (Pivka)]] - pritok reke [[Pivka (reka)|Pivke]] **[[Sušica (Sora)]] - pritok [[Sora|Sore]], ki teče skozi [[Suha, Škofja Loka|Suho]] pri Škofji Loki **drugod: *** [[Sušica, Kruševac]] (Srbija) *** [[Sušica, Sjenica]] (Srbija) *** [[Sušica, Valjevo]] (Srbija) {{razločitev}} bsndd804vkh89vbtwcwtebwy22h1oqs 10 189862 5735075 5459628 2022-08-16T12:24:51Z A09 188929 predelano wikitext text/x-wiki {{Navpolje |title=[[Schleswig-Holstein]] |image=[[Slika:Coat of arms of Schleswig-Holstein.svg|30px]] |imageleft=[[Slika:Coat of arms of Germany.svg|30px]] |listclass=hlist |list1= * [[Flensburg]] * [[Kiel]] * [[Lübeck]] * [[Neumünster]] * [[Dithmarschen]] * [[Nordfriesland]] * [[Okraj Vojvodstvo Lauenburg|Herzogtum Lauenburg]] * [[Ostholstein]] * [[Pinneberg]] * [[Plön]] * [[Rendsburg-Eckernförde]] * [[Schleswig-Flensburg]] * [[Segeberg]] * [[Steinburg]] * [[Stormarn]] }} <noinclude>[[Kategorija:Geografske navigacijske predloge]]</noinclude> 22c9dho96av36qucu4nckq4lztan3tj 6 198243 5735409 5094420 2022-08-16T20:32:41Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Save]] v [[Kategorija:Cerkve svete Save]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki * Opis: Cerkev svetega Save v Celju - nekdanja pravoslavna cerkev, ki je bila porušena. Napis na kartici: Založba K. Goričar vdv. Celje. * Datum: neznan * Avtor: neznan * Vir: EtnoInfoLab Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani (http://193.2.104.52/Magic93Scripts/mgrqispi93.dll?appname=EtnoInfoLab&prgname=prikazidokument&IDdokumenta=4191) == Dovoljenje == {{GFDL}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Cerkve v Celju]] [[Kategorija:Cerkve svete Save]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Sloveniji]] k65fwk8eeq5ieyrxe0i01hyt7nr9ria 0 198244 5735411 5451580 2022-08-16T20:32:41Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Save]] v [[Kategorija:Cerkve svete Save]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Cerkev svetega Save, Celje.jpg|thumb|right|250px|Cerkev svetega Save na razglednici neznanega datuma. V ozadju je viden stolp [[Marijina cerkev, Celje|Marijine cerkve]] v Celju]] [[Slika:Cerkev svetega Save 1.jpg|thumb|right|250px|]] [[Slika:Celje Gledališki trg IMG 0375.JPG|thumb|right|250px|Današnji [[Gledališki trg, Celje|Gledališki trg]] v Celju, 2010 – nekdanji [[Vrazov trg]]]] '''Cerkev sv. Save''' je nekdanja [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbska pravoslavna cerkev]], ki je stala v [[Celje|Celju]]. Cerkev, ki je bila posvečena zažigu relikvij [[sveti Sava|svetega Save]] ({{jezik-sr|Spaljivanju mošti Svetog Save}}), je stala na današnjem [[Gledališki trg, Celje|Gledališkem trgu]] ob današnji [[Ljubljanska cesta|Ljubljanski cesti]].<ref>http://web.archive.org/web/20020117102022/http://www.ce.sik.si/julij.htm</ref> Zgrajena je bila leta 1932 po načrtih [[Beograd|beograjskega]] arhitekta [[Momir Korunović|Momirja Korunović]]a (1883–1969) v [[srbsko bizantinski slog|srbsko bizantinskem slogu]]. 19. julija 1932 jo je posvetil [[patriarh]] Srbske pravoslavne cerkve [[Varnava]]. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so cerkev nemške oborožene sile 9. aprila 1941 razstrelile<ref>{{sktxt|Lukić|2010}}.</ref> in je bila močno poškodovana. Ruševine so zato odstranili.<ref>http://www.mladinska.com/emag.aspx?nodeid=1582&docid=348650</ref> Ikone in ostali inventar hranita [[Muzej Celje]] in [[Zgodovinski arhiv Celje]]. Na mestu ruševin so Nemci postavili vešala.<ref>{{sktxt|Stefanović|Devetaković|Stojić|Stefanović|2000}}.</ref> [[Prota]] [[Ilija Bulovan]] je vodil točni [[letopis]] celjske župnije.<ref>http://www.mitropolija-zagrebacka.org/SEMATIZAM1/SEM%20SLOVENIA%20LAT.htm</ref> == Opis == Temeljni kamen so položili 1. septembra 1929 na tedanjem Vrazovem trgu.<ref>{{sktxt|Valentić|Žlof|Komplet|2013|pp=16}}.</ref> Podjetje Karla Jezernika iz Celja je cerkev zgradilo v dveh letih. Posvetitev je vodil patriarh Srbske pravoslavne cerkve Varnava, ki so ga [[Celjani]] svečano sprejeli 18. junija 1932. Naslednji dan je patriarh položil še temeljni kamen pravoslavne [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (pravoslavna cerkev)|cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Cerkev v Celju je po slogu sledila srbski srednjeveški sakralni arhitekturi. Cerkev je bila masivna, imela je meter debele zidove in tri vhode. Streha je bila iz po[[cink]]ane pločevine. Tri [[kupola|kupole]] so bile iz armiranega [[beton]]a, na njih so stali železni [[križ]]i, ki so jih izdelali v [[zapor]]u na [[Lepoglava|Lepoglavi]]. V notranjosti so bile kot oprema [[ikona|ikone]] in [[ikonostas]] beograjskega [[slikar]]ja [[Uroš Predić|Uroša Predića]] (1857–1953). Spodaj so podobe ''Marijino oznanjenje'', ''Mati Božja'', ''nadangel Mihael'', ''sv. Savo'' in ''Jezus Kristus'', zgoraj so v dveh delih najprej ''Zadnja večerja'', ''štirje evangelisti'', ''apostola Pavel in Matej'', v drugi vrsti pa ''Vstajenje'', ''Spremenjenje na gori'', ''Vnebohod'' in ''sv. Ciril in Metod''. Te so bile kopije Predićevih izvirnikov slikarja Stefanovića iz [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcev]]. Kraljevi in arhierejski prestol sta bila iz slavonskega hrasta, ikone na njih pa ''Štefan Prvovenčan'' in ''sv. Janeza Zlatoust'', delo slikarja [[Miroslav Modic|Miroslava Modica]] iz Celja. == Glej tudi == * [[seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == {{refbegin|2}} * {{citat|last1= Lukić|first1= Dijana|date= 2010|title= Srbska pravoslavna cerkev sv. Sava v Celju|work= DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem|url= http://www.dedi.si/dediscina/399-srbska-pravoslavna-cerkev-sv-sava-v-celju|ref= harv}} * {{citat|last1= Stefanović|first1= Zoran|last2= Devetaković|first2= Nataša|last3= Stojić|first3= Milan|last4= Stefanović|first4= Mihailo|date= 2000|title= Srpska crkva u drugom svetskom ratu: Srpska pravoslavna crkva u Sloveniji|accessdate= 2016-06-01|language= sr|url= http://www.rastko.rs/istorija/spc_dsvr.html#_Toc465074828|ref= harv}} * {{citat|last1= Valentić|first1= Lejla|last2= Žlof|first2= Nina|last3= Komplet|first3= Filip|date= 2013|title= O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju|work= Mestna občina Celje, Komisija Mladi za Celje|publisher= [[I. gimnazija v Celju|I. gimnazija]]|location= Celje|accessdate= 2016-06-01|cobiss= 16838453|url= http://www.prvagim.si/modules/uploader/uploads/system_menu/files_system/porusena-svetisca.pdf|ref= harv}} {{refend}} == Zunanje povezave == * [http://www.zac.si/2010/05/19/predstavitev-kronike-srbske-pravoslavne-parohije-v-arhivu-srbije-v-beogradu/ Zgodovinski arhiv Celje] * [http://wikimapia.org/#lat=46.2309452&lon=15.2608252&z=16&l=0&m=a&v=2 WikiMapia] * [http://gioranoangelo.blogspot.com/2013/10/1929-31.html Црква Св. Саве | Цеље, Словенија | 1929-31] {{ikona sr}} {{pravoslavne cerkve v Sloveniji}} {{cerkve v Celju}} [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji|Sava, Celje]] [[Kategorija:Cerkve v Celju|Sava]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1932]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 1941]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Sloveniji|Sava, Celje]] [[Kategorija:Neobizantinske cerkve v Sloveniji|Sava, Celje]] [[Kategorija:Cerkve svete Save|Celje]] r426o7qx91rn7jyimgdr606dece7d8v 6 198305 5735408 5094421 2022-08-16T20:32:41Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Save]] v [[Kategorija:Cerkve svete Save]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki == O sliki == * Opis: Cerkev svetega Save v Celju - nekdanja pravoslavna cerkev, ki je bila porušena. * Datum: neznan * Avtor: neznan * Vir: Spletna stran zagrebško-ljubljanske pravoslavne metropolije (http://www.mitropolija-zagrebacka.org/SEMATIZAM1/SEM%20SLOVENIA%20LAT.htm) == Dovoljenje == {{GFDL}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Cerkve v Celju]] [[Kategorija:Cerkve svete Save]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Sloveniji]] r3n6vl550eczquocic7jn6wj77epijd 0 203856 5735152 4814895 2022-08-16T16:03:49Z Romanm 13 /* Znane nosilke imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Konstanca |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = |origin = Konstantin |name day = 22.oktober |related name = |fotonotes = }} '''Konstanca''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Konstanca je ženska oblika moškega osebnega imena [[Konstantin]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Konstanca: 13.<ref>{{baza imen SURS|ime=Konstanca|spol=Z}}</ref> == Znane nosilke imena == * [[Konstanca Ogrska]], žena češkega kralja Otokarja I. (ok. 1180-1240) * [[Konstanca Vroclavska]], šlezijska princesa iz dinastije Pjastov (ok. 1227-1257) == Osebni praznik == Osebe z imenom Konstanca lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Konstantin.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na K]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] pt33yizhlmilutgiev3yvr95o0j9jmu 0 205108 5735553 5027931 2022-08-17T07:48:50Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 4001 do 4500, ki jim je [[Središče za male planete]] dodelilo številko in so pozneje dobili tudi [[poimenovanje astronomskih teles|uradno ime]] v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] ''Slovarjem imen malih planetov'' (''Dictionary of Minor Planet Names''). Izvor nekaterih imen je pojasnjen tudi v Okrožnicah centra za male planete (''Minor Planet Circulars'' ali MPC). Kadar je pojasnilo najdeno tudi v reviji ''Sky and Telescope'' (S&T), je to navedeno. Pregled pojasnjuje izvor oziroma pomen imen asteroidov, ki ga je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU). Nekateri asteroidi imajo imajo dodatno pojasnilo o izvoru imena, ki pa vedno ni popolnoma zanesljivo (oznaka "†"). Pojasnilo o izvoru imena, ki je označeno z * je potrebno preveriti ali poiskati še v ''Slovarju imen malih planetov''. {| border=0 cellpadding=5 align="center" ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="001"| 4001–4100 |- | [[4001 Ptolemaeus]] || 1949 PV || [[Ptolemej]], [[Stara Grčija|starogrški]] [[astronom]]* |- | [[4002 Šinagava]] || 1950 JB || [[Seiši Šinagava]], prvi, ki je na [[Japonska|Japonskem]] uporabljal [[računalnik]] pri izračunavanju tirnic asteroidov <small>[MPC 22500]</small> |- | [[4003 Schumann]] || 1964 ED || [[Robert Schumann]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]] <small>[MPC 14634]</small> |- | [[4004 List'ev]] || {{mp|1971 SN|1}} || * |- | [[4005 Dyagilev]] || {{mp|1972 TC|2}} || [[Sergej Diagilev]], [[Rusi|ruski]] [[impresarij]] (prireditelj umetniških prireditev)* |- | [[4006 Sandler]] || 1972 YR || * |- | [[4007 Euryalos]] || 1973 SR || [[Evrialos (mitologija)|Evrialos]], bojevnik iz [[grška mitologija|grške mitologije]] * |- | [[4008 Corbin]] || 1977 BY || [[Thomas E. Corbin]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] in njegova žena Brenda Corbin, knjižničarja, oba sta bila na [[Ameriški pomorski observatorij|Ameriškem pomorskem observatoriju]] [http://ad.usno.navy.mil/minor/ †] |- | [[4009 Drobyshevskij]] || {{mp|1977 EN|1}} || * |- | [[4010 Nikol'skij]] || {{mp|1977 QJ|2}} || * |- | [[4011 Bakharev]] || {{mp|1978 SC|6}} || * |- | [[4012 Geballe]] || {{mp|1978 VK|9}} || [[Tom Geballe]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4013 Ogiria]] || {{mp|1979 OM|15}} || [[Maja Borisovna Ogir]], [[Rusi|ruska]] [[fizik|fizičarka]], dobra poznavalka [[Sonce|Sonca]] <small>[MPC 22500]</small> [http://uk.geocities.com/solareclipsewebpages@btopenworld.com/SECalendar.html †] [http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SENL/SENL200307A.pdf ‡] |- | [[4014 Heizman]] || {{mp|1979 SG|10}} || * |- | [[4015 Wilson-Harrington]] || 1979 VA || [[Albert George Wilson]] in [[Robert George Harrington]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]a, soodkritelja [[komet]]a [[107P/Wilson-Harrington]] <small>[MPC 22246]</small> |- | [[4016 Sambre]] || 1979 XK || reka [[Sambre]], [[Francija]] in [[Belgija]] * |- | [[4017 Disneya]] || {{mp|1980 DL|5}} || [[Walt Disney]], [[Američani|ameriški]] [[animator]] [http://books.google.com/books?q=4017+Disneya †] |- | [[4018 Bratislava]] || 1980 YM || mesto [[Bratislava]], [[Slovaška]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4018 †] |- | [[4019 Klavetter]] || {{mp|1981 EK|14}} || * |- | [[4020 Dominique]] || {{mp|1981 ET|38}} || * |- | [[4021 Dancey]] || {{mp|1981 QD|2}} || [[Roy Dancey|Roy]] in [[Bruce D. Dancey]], [[Kanadčani|kanadska]] konstruktorja ogledal za [[teleskop]]e [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] |- | [[4022 Nonna]] || {{mp|1981 TL|4}} || * |- | [[4023 Jarník]] || 1981 UN || [[Vojtěch Jarník]], [[Čehi|češki]] [[matematik]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4023 †] |- | [[4024 Ronan]] || 1981 WQ || [[Colin Ronan]], [[pisatelj]] in specialist za [[zgodovina|zgodovino]] in [[filozofija|filozofijo]] [[znanost]]i [http://home.earthlink.net/~rdstephens/Page1_files/4024_Ronan.pdf †] |- | [[4025 Ridley]] || 1981 WU || * |- | [[4026 Beet]] || {{mp|1982 BU|1}} || [[Ernest Agar Beet]], [[učitelj]] in ljubiteljski [[astronom]]* |- | [[4027 Mitton]] || 1982 DN ||[[Simon Mitton]], [[astronom]] in [[pisatelj]]* |- | [[4028 Pancratz]] || {{mp|1982 DV|2}} || [[Chris Pancratz]], bil je predsednik izvršnega odbora pri [[Nacionalna vesoljska družba|Nacionalni vesoljski družbi]] (National Space Society ) * |- | [[4029 Bridges]] || {{mp|1982 KC|1}} || * |- | [[4030 Archenhold]] || {{mp|1984 EO|1}} || [[Observatorij Archenhold]] (Archenhold-Sternwarte) ali njegov prvi direktor [[Friedrich Simon Archenhold]], mogoče tudi njegov sin in naslednik [[Günter Archenhold]]* |- | [[4031 Mueller]] || 1985 CL || [[Jean Mueller]], odkriteljica [[komet]]ov, [[asteroid]]ov in [[supernova|supernov]]. Bila je prva ženska, ki je delala na 2,5 metrskem teleskopu na [[Observatorij Mount Wilson|Observatoriju Mount Wilson]] in bila je prva ženska, ki je bila zaposlena kot operater na [[Observatorij Palomar|Observatoriju Palomar]] v letu 1985. |- | [[4032 Chaplygin]] || {{mp|1985 UT|4}} || * |- | [[4033 Jacugatake]] || 1986 FA || gora [[Jacugatake]], ena izmed 100 znanih [[Japonska|Japonskih]] gor * |- | 4034 - || 1986 PA || - |- | 4035 - || 1986 WD || - |- | [[4036 Whitehouse]] || {{mp|1987 DW|5}} || [[David Whitehouse]], [[Britanci|britanski]] znanstveni časnikar na [[British Broadcasting Corporation|BBC]]ju, prejemnik nagrade Evropski internetni časnikar v letu [[2002]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4036†] |- | [[4037 Ikeja]] || 1987 EC || [[Kaoru Ikeja]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16443]</small> |- | [[4038 Kristina]] || {{mp|1987 QH|2}} || [[Kristina Leterme]], [[Nizozemci|nizozemska]] profesorica literature in družabnica odkritelja <small>[MPC 15090]</small> [http://www.angelfire.com/id/ericelst/Citapla.html †] |- | [[4039 Souseki]] || 1987 SH || [[Nacume Soseki]], [[Japonci|japonski]] romanopisec <small>[MPC 16246]</small> |- | [[4040 Purcell]] || {{mp|1987 SN|1}} || [[Henry Purcell]], [[Britanci|britanski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16592]</small> |- | [[4041 Mijamotojohko]] || {{mp|1988 DN|1}} || žena [[Japonci|japonskega]] [[astronom]]a Jukia (ali Sačio) Mijamota |- | [[4042 Ohotsk]] || {{mp|1989 AT|1}} || [[Ohotsko morje]] (med [[Japonska|Japonsko]] I in [[Rusija|Rusijo]]) <small>[MPC 15427]</small> |- | [[4043 Perolof]] || 1175 T-3 || [[Per Olof Hulth]], [[Švedi|švedski]] [[astrofizik]]* |- | [[4044 Erikhøg]] || 5142 T-3 || [[Erik Høg]], [[Danci|danski]] [[astronom]]* |- | [[4045 Lowengrub]] || 1953 RG || * |- | [[4046 Swain]] || 1953 TV || * |- | 4047 - || {{mp|1964 TT|2}} || * |- | [[4048 Samwestfall]] || 1964 UC || [[Richard Samuel Westfall]], [[Američani|ameriški]] [[zgodovinar]] znanosti <small>[MPC 34619]</small> |- | [[4049 Noragal']] || {{mp|1973 QD|2}} || [[Nora Gal]], [[Sovjetska zveza|sovjetska]] literarna prevajalka |- | [[4050 Mebailey]] || 1976 SF || [[Mark Edward Bailey]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] [http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/4050.html †] |- | [[4051 Hatanaka]] || 1978 VP || [[Takeo Hatanaka]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[4052 Crovisier]] || {{mp|1981 DP|2}} || [[Jacques Crovisier]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]* |- | [[4053 Cherkasov]] || {{mp|1981 TQ|1}} || [[Nikolaj Čerkasov]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[igralec (umetnik)|igralec]]* |- | [[4054 Turnov]] || 1983 TL || mesto [[Turnov]], [[Češka]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4054 †] |- | [[4055 Magellan]] || {{mp|1985 DO|2}} || [[Ferdinand Magellan]], [[Portugalci|portugalski]] raziskovalec* |- | [[4056 Timwarner]] || {{mp|1985 FZ|1}} || [[Tim Warner]]? * |- | [[4057 Demophon]] || 1985 TQ || [[Demofon]], mitološki kralj iz Aten* |- | [[4058 Cecilgreen]] || 1986 JV || [[Cecil Howard Green]], [[Britanci|britanski]] [[geofizik]], soustanovitelj podjetja [[Texas Instruments]] in [[filantropija|filantrop]] [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] |- | [[4059 Balder]] || {{mp|1987 SB|5}} || [[Balder]], [[bog]] iz [[nordijska mitologija|nordijske mitologije]] <small>[MPC 22500]</small> |- | [[4060 Deipylos]] || {{mp|1987 YT|1}} || [[Deipilos (mitologija)|Deipilos]], junak iz [[grška mitologija|grške mitologije]] <small>[MPC 15090]</small> |- | [[4061 Martelli]] || {{mp|1988 FF|3}} || [[Giuseppe Martelli]], [[Italijani|italijanski]] [[arhitekt]] in [[inženir]] <small>[MPC 14972]</small> |- | [[4062 Schiaparelli]] || 1989 BF || [[Giovanni Virginio Schiaparelli]], [[Italijani|italijanski]] [[astronom]] <small>[MPC 15090]</small> |- | [[4063 Euforbo]] || {{mp|1989 CG|2}} || [[Euforbo]], mitološka oseba povezana s [[Trojanska vojna|Trojansko vojno]] <small>[MPC 15091]</small> |- | [[4064 Marjorie]] || 2126 P-L || * |- | [[4065 Meinel]] || 2820 P-L || [[Aden Baker Meinel]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4066 Haapavesi]] || 1940 RG || * |- | [[4067 Mikhel'son]] || 1966 TP || * |- | [[4068 Menestheus]] || 1973 SW || [[Menestej]], mitološki kralj iz Aten* |- | [[4069 Blakee]] || {{mp|1978 VL|7}} || [[Lawrence E. Blakee]], pomočnik na observatoriju <small>[MPC 16247]</small> |- | [[4070 Rozov]] || {{mp|1980 RS|2}} || * |- | [[4071 Rostovdon]] || {{mp|1981 RD|2}} || * |- | [[4072 Jajoi]] || {{mp|1981 UJ|4}} || [[obdobje Jajoi]], obdobje japonske zgodovine od okoli leta 500 p. n. št. do 300 n. št. |- | [[4073 Rujandžongšue]] || {{mp|1981 UE|10}} || Rujandžongšue (Rujanska srednja šola), provinca [[Džedžjang]], [[Ljudska republika Kitajska]], 110-let stara šola [[matematika|matematike]] |- | [[4074 Sharkov]] || {{mp|1981 UN|11}} || * |- | [[4075 Sviridov]] || {{mp|1982 TL|1}} || [[Georgij Vasilijevič Sviridov]], [[Rusi|ruski]] [[skladatelj]] [http://300spb.internord.ru/pdf/76.pdf †] |- | [[4076 Dörffel]] || {{mp|1982 UF|4}} || [[Georg Samuel Dörffel]], [[Nemci|nemški]] pastor in [[astronom]] <small>[MPC 14972]</small> |- | [[4077 Asuka]] || {{mp|1982 XV|1}} || [[obdobje Asuka]], od 6. do 8. stoletja na [[Japonska|Japonskem]] |- | [[4078 Polakis]] || 1983 AC || * |- | [[4079 Britten]] || 1983 CS || [[Edward Benjamin Britten]], Baron Britten, [[Britanci|britanski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16592]</small> |- | [[4080 Galinskij]] || 1983 PW || * |- | [[4081 Tippett]] || {{mp|1983 RC|2}} || [[Michael Tippett]], [[Britanci|britanski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16592]</small> |- | [[4082 Swann]] || {{mp|1984 SW|3}} || [[Gordon A. Swann]], [[Američani|ameriški]] [[geolog]], glavni raziskovalec na področju geologije pri pristanku [[Apollo 14|Apolla 14]] in [[Apollo 15|Apolla 15]] na [[Luna|Luni]] <small>[MPC 15576]</small> |- | [[4083 Jody]] || 1985 CV || * |- | [[4084 Hollis]] || 1985 GM || Andrew J. Hollis, [[Britanci|britanski]] [[astronom]] |- | [[4085 Weir]] || 1985 JR || * |- | [[4086 Podalirius]] || {{mp|1985 VK|2}} || [[Podalirij (mitologija)|Podalirij]], bojevnik iz [[grška mitologija|grške mitologije]] <small>[MPC 22246]</small> |- | [[4087 Pärt]] || {{mp|1986 EM|1}} || [[Arvo Pärt]], [[Estonci|estonski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4088 Baggesen]] || 1986 GG || [[Jens Baggesen]], [[Danci|danski]] [[pesnik]] in [[satirik]] * |- | [[4089 Galbraith]] || 1986 JG || [[John Kenneth Galbraith]], [[Američani|ameriški]] [[ekonomist]] in polemik [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4089 †] |- | [[4090 Říšehvězd]] || {{mp|1986 RH|1}} || ''[[Říše hvězd]]'', [[Čehi|češki]] astronomski časopis <small>[MPC 27734]</small> [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4090 †] |- | [[4091 Lowe]] || {{mp|1986 TL|2}} || [[Andrew Lowe]], [[Kanadčani|kanadski]] [[geofizik]] in ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16247]</small> [http://members.shaw.ca/andrewlowe/4091lowe.htm †] [http://www.rasc.ca/education/asteroids.shtml ‡] |- | [[4092 Tyr]] || {{mp|1986 TJ|4}} || [[Tyr]], [[bog]] iz [[nordijska mitologija|nordijske mitologije]] <small>[MPC 22500]</small> |- | [[4093 Bennett]] || 1986 VD || [[Jack Caister Bennett]], [[Južnoafričani|južnoafriški]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 14973]</small> |- | [[4094 Aošima]] || 1987 QC || [[Masaki Aoshima]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 15427]</small> |- | [[4095 Išizučisan]] || 1987 SG || gora [[Išizučisan]], v prefekturi [[Ehime]], [[Japonska]] <small>[MPC 15427]</small> |- | [[4096 Kuširo]] || 1987 VC || mesto [[Kuširo, Hokaido|Kuširo]], [[Japonska]] <small>[MPC 15427]</small> |- | [[4097 Curugisan]] || 1987 WW || gora [[Curugisan]], gora v prefekturi [[Tokušima]], [[Japonska]] <small>[MPC 15427]</small> |- | [[4098 Thraen]] || {{mp|1987 WQ|1}} || [[Anton Thraen|Anton Karl Thraen]], [[Nemci|nemški]] ljubiteljski [[astronom]] in [[katoliki|katoliški]] [[duhovnik]] <small>[MPC 15091]</small> |- | [[4099 Wiggins]] || {{mp|1988 AB|5}} || Patrick Wiggins, [[Američani|ameriški]] poučevalec astronomije na [[Planetarij Hansen|Planetariju Hansen]] (1975-2001) [[Salt Lake City]]. [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4099 †] |- | [[4100 Sumiko]] || 1988 BF || [[Sumiko Hioki]], žena enega izmed odkriteljev <small>[MPC 34619]</small> |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="101"| 4101–4200 |- | [[4101 Ruikou]] || 1988 CE || [[Ruikou Kuroiva]], [[Japonci|japonski]] [[pisatelj]] <small>[MPC 16247]</small> |- | [[4102 Gergana]] || {{mp|1988 TE|3}} || * |- | [[4103 Chahine]] || 1989 EB || [[Moustafa Chahine]], [[Američani|ameriški]] znanstvenik <small>[MPC 15427]</small> |- | [[4104 Alu]] || 1989 ED || [[Jeff Alu]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <small>[MPC 15261]</small> |- | [[4105 Tsia]] || 1989 EK || [[Zia (pleme)|Zia]], starodavni simbol za Sonce, ki so ga uporabljali v plemenu Zia v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]] <small>[MPC 16443]</small> |- | [[4106 Nada]] || 1989 EW || [[Nada Junior in Senior High School]] v mestu [[Kobe]], [[Japonska]] <small>[MPC 15091]</small> |- | [[4107 Rufino]] || 1989 GT || [[Rufus J. Walker]], prijatelj odkritelja <small>[MPC 15428]</small> |- | [[4108 Rakos]] || 3439 T-3 || [[Karl D. Rakos]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[astronom]] <small>[MPC 18138]</small> |- | [[4109 Anokhin]] || 1969 OW || [[Sergej Nikolajevič Anokin]], [[Rusi|ruski]] preizkusni [[pilot]] in [[kozmonavt]] <small>[MPC 28089]</small> [http://www.novosti-kosmonavtiki.ru/content/numbers/209/46.shtml †] * |- | [[4110 Keats]] || 1977 CZ || [[John Keats]], [[Angleži|angleški]] [[pesnik]] <small>[MPC 16247]</small> |- | [[4111 Lamy]] || {{mp|1981 EN|12}} || [[Philippe Louis Lamy]], v [[Francija|Franciji]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* ali [[Hervé Lamy]], [[Belgijci|belgijski]] [[astrofizik]]* |- | [[4112 Hrabal]] || 1981 ST || [[Bohumil Hrabal]], [[Čehi|češki]] [[pisatelj]] [http://www.klet.cz/citation/04112.html †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4112 ‡] |- | [[4113 Rascana]] || 1982 BQ || iz Royal Astronomical Society of Canada (Kraljeva astronomska družba Kanade) <small>[MPC 16247]</small> [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] |- | [[4114 Jasnorzewska]] || {{mp|1982 QB|1}} || [[Maria Jasnorzewska-Pawlikowska]], [[Poljaki|poljska]] [[pesnik|pesnica]] <small>[MPC 22247]</small> [http://www.klet.cz/citation/04114.html †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4114 ‡] |- | [[4115 Peternorton]] || {{mp|1982 QS|3}} || [[Peter Norton]], [[Američani|ameriški]] [[inženir]] [[programska oprema|programske opreme]]* |- | [[4116 Elachi]] || 1982 SU || [[Charles Elachi]], [[Američani|ameriški]] znanstvenik <small>[MPC 15428]</small> |- | [[4117 Wilke]] || {{mp|1982 SU|3}} || [[Alfred Wilke]], [[Nemci|nemški]] [[optik]] <small>[MPC 15261]</small> |- | [[4118 Sveta]] || {{mp|1982 TH|3}} || [[Svetlana Evgenjevna Savitskaja]], [[Rusi|ruska]] [[kozmonavt]]ka <small>[MPC 22500]</small> |- | [[4119 Miles]] || 1983 BE || * |- | [[4120 Denoyelle]] || {{mp|1985 RS|4}} || [[Jozef Denoyelle]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]]* |- | [[4121 Carlin]] || 1986 JH || * |- | [[4122 Ferrari]] || 1986 OA || * |- | [[4123 Tarsila]] || {{mp|1986 QP|1}} || [[Tarsila do Amaral]] (1886 – 1973), [[Brazilci|brazilski]] modernistični [[slikar]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4123 †] |- | [[4124 Herriot]] || 1986 SE || [[James Herriot]], [[Britanci|britanski]] [[pisatelj]] [http://www.klet.cz/citation/04124.html †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4124 ‡] |- | [[4125 Lew Allen]] || 1987 MO || [[Lew Allen]], [[Američani|ameriški]] [[fizik]]* |- | [[4126 Mašu]] || 1988 BU || jezero [[Mašu]], [[Japonska]] <small>[MPC 15428]</small> |- | [[4127 Kjogoku]] || {{mp|1988 BA|2}} || mesto [[Kjogoku, Hokaido|Kjogoku]], [[Japonska]] <small>[MPC 15428]</small> |- | [[4128 UKSTU]] || {{mp|1988 BM|5}} || kratica za United Kingdom Schmidt Telescope Unit <small>[MPC 15261]</small> |- | [[4129 Richelen]] || 1988 DM || sestavljeno iz dveh imen Richard A. Keen in Helen C. Duran, ki sta bila prijatelja odkritelja <small>[MPC 15262]</small> |- | [[4130 Ramanudžan]] || {{mp|1988 DQ|1}} || [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan]], [[Indijci|indijski]] [[matematik]] <small>[MPC 15262]</small> |- | [[4131 Stasik]] || {{mp|1988 DR|4}} || [[John S. Stasik]], [[Američani|ameriški]] [[vzgojitelj]] <small>[MPC 15091]</small> |- | [[4132 Bartók]] || 1988 EH || [[Béla Bartók]], [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 15091]</small> [http://www.vcse.hu/vega55.html +] |- | [[4133 Heureka]] || 1942 DB || * |- | [[4134 Schütz]] || 1961 CR || * |- | [[4135 Svetlanov]] || 1966 PG || [[Jevgenij Svetlanov]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[dirigent]] * |- | [[4136 Artmane]] || 1968 FJ || [[Vija Artmane]], [[Latvijci|latvijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] <small>[MPC 28089]</small> |- | [[4137 Crabtree]] || 1970 WC || [[William Crabtree]], trgovec z oblekami v Salfordu blizu [[Manchester|Manchestra]], druga oseba, za katero se ve, da je opazovala prehod Venere preko Sonca v letu [[1639]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4137 †] |- | [[4138 Kalchas]] || 1973 SM || [[Kalchas]], mitološka oseba povezana s [[trojanska vojna|trojansko vojno]] * |- | [[4139 Ul'yanin]] || {{mp|1975 VE|2}} || [[Sergej Alekseevič Uljanin]], [[Rusi|ruski]] [[pilot]] <small>[MPC 28089]</small> |- | [[4140 Branham]] || 1976 VA || * |- | [[4141 Nintanlena]] || {{mp|1978 PG|3}} || * |- | [[4142 Dersu-Uzala]] || 1981 KE || [[Dersu Uzala]], oseba v romanu [[Vladimir Arsenjev|Vladimirja Arsenjeva]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4142 ‡] |- | [[4143 Huziak]] || {{mp|1981 QN|1}} || [[Richard Huziak]], [[Kanadčani|kanadski]] [[astronom]] [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] |- | [[4144 Vladvasil'ev]] || {{mp|1981 SW|6}} || * |- | [[4145 Maximova]] || {{mp|1981 SJ|7}} || * |- | [[4146 Rudolfinum]] || {{mp|1982 DD|2}} || stavba [[Rudolfinum]] v [[Praga|Pragi]], [[Češka]] [http://planetky.astro.cz/detail.phtml?number=4146 †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4146 ‡] |- | [[4147 Lennon]] || 1983 AY || [[John Lennon]], član [[Britanci|britanske]] [[pop glasba|pop]] in [[rock]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[The Beatles]] <small>[MPC 16247]</small> [http://www.cfa.harvard.edu/iau/special/rocknroll/0004147.html †] |- | [[4148 McCartney]] || 1983 NT || [[Paul McCartney]], član [[Britanci|britanske]] [[pop glasba|pop]] in [[rock]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[The Beatles]] <small>[MPC 16248]</small> [http://www.cfa.harvard.edu/iau/special/rocknroll/0004148.html †] |- | [[4149 Harrison]] || 1984 EZ || [[George Harrison]], član [[Britanci|britanske]] [[pop glasba|pop]] in [[rock]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[The Beatles]] <small>[MPC 16248]</small> [http://www.cfa.harvard.edu/iau/special/rocknroll/0004149.html †] |- | [[4150 Starr]] || {{mp|1984 QC|1}} || [[Ringo Starr]], član [[Britanci|britanske]] [[pop glasba|pop]] in [[rock]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[The Beatles]] <small>[MPC 16248]</small> [http://www.cfa.harvard.edu/iau/special/rocknroll/0004150.html †] |- | [[4151 Alanhale]] || {{mp|1985 HV|1}} || [[Alan Hale (astronom)|Alan Hale]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <small>[MPC 18138]</small> |- | [[4152 Weber]] || 1985 JF || [[Carl Maria von Weber]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4153 Roburnham]] || {{mp|1985 JT|1}} || [[Robert Burnham]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]], pisatelj in urednik revije ''Astronomy'' <small>[MPC 18139]</small> [http://www.astronomy.com/asy/default.aspx?c=a&id=2236 †] |- | [[4154 Rumsey]] || 1985 NE || [[Norman Jack Rumsey]], [[Novozelandci|novozelandski]] izdelovalec optičnih naprav in [[astronom]] [http://nzsm.webcentre.co.nz/article2340.htm †] |- | [[4155 Vatanabe]] || {{mp|1987 UB|1}} || [[Kazuro Vatanabe]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4156 Okadanaboru]] || 1988 BE || [[Noboru Okada]], [[Japonci|japonski]] [[pustolovec]] [[fotograf]] gorski plezalec in ljubiteljski [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4156 †] |- | [[4157 Izu]] || {{mp|1988 XD|2}} || polotok [[Izu]], [[Japonska]] |- | [[4158 Santini]] || 1989 BE || * |- | [[4159 Freeman]] || 1989 GK || Ann Freeman, prijateljica odkritelja |- | [[4160 Sabrina-John]] || 1989 LE || Sabrina M. Gonsalves in John H. Riggins |- | [[4161 Amasis]] || 6627 P-L || [[Amazis]] (Ahmose II), [[faraon]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4162 SAF]] || 1940 WA || kratica za [[Francoska astronomska zveza]] (Société Astronomique de France) <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4163 Saaremaa]] || 1941 HC || * |- | [[4164 Shilov]] || 1969 UR || [[Aleksandr Maksovič Šilov]] ([[ruščina|rusko]] Александр Максович Шилов), [[Rusi|ruski]] [[slikar]] * |- | [[4165 Didkovskij]] || {{mp|1976 GS|3}} || * |- | [[4166 Pontryagin]] || {{mp|1978 SZ|6}} || * |- | [[4167 Riemann]] || {{mp|1978 TQ|7}} || [[Bernhard Riemann]], [[Nemci|nemški]] [[matematik]]* |- | [[4168 Millan]] || 1979 EE || * |- | [[4169 Celsius]] || {{mp|1980 FO|3}} || [[Anders Celsius]], [[Švedi|švedski]] [[fizik]] in [[astronom]] [http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/4169.html †] |- | [[4170 Semmelweis]] || 1980 PT || [[Ignaz Philipp Semmelweis]] (1818 – 1865) (Ignác), [[Madžari|madžarski]] [[zdravnik]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4170 †] [http://www.vcse.hu/vega55.html +] |- | [[4171 Carrasco]] || {{mp|1982 FZ|1}} || * |- | [[4172 Rochefort]] || {{mp|1982 FC|3}} || mesto [[Rochefort]], [[Belgija]] |- | [[4173 Thicksten]] || {{mp|1982 KG|1}} || Robert P. Thicksten, predstojnik [[Observatorij Palomar|Observatorija Palomar]] <small>[MPC 18139]</small> |- | [[4174 Pikulia]] || {{mp|1982 SB|6}} || * |- | [[4175 Billbaum]] || 1985 GX || [[William A. Baum]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <small>[MPC 18139]</small> |- | [[4176 Sudek]] || 1987 DS || [[Josef Sudek]], [[Čehi|češki]] [[fotograf]] [http://www.klet.cz/citation/04176.html †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4176 ‡] |- | [[4177 Kohman]] || {{mp|1987 SS|1}} || * |- | 4178 - || {{mp|1988 EO|1}} || * |- | [[4179 Toutatis]] || 1989 AC || [[Toutatis]], bog v [[keltska mitologija|keltski mitologiji]] <small>[MPC 16444]</small> [http://jmm45.free.fr/asteroid/toutatis/toutatis.htm †] |- | [[4180 Anaxagoras]] || 6092 P-L || [[Anaksagora]], [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4181 Kivi]] || {{mp|1938 DK|1}} || * |- | [[4182 Mount Locke]] || 1951 JQ || gora [[Locke]], ena izmed dveh gor na vrhu katerih je [[Observatorij McDonald]] * |- | [[4183 Cuno]] || 1959 LM || [[Cuno Hoffmeister]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [http://www.astrosurf.com/macombes/noms%20NEA.htm †] |- | [[4184 Berdyayev]] || {{mp|1969 TJ|1}} || [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev]] ([[ruščina|rusko]] Николай Александрович Бердяев) (1874 – 1948), [[Rusi|ruski]] [[filozof]] * |- | [[4185 Phystech]] || 1975 ED || * |- | [[4186 Tamašima]] || {{mp|1977 DT|1}} || mesto Tamašima, v bližini mesta [[Kurašiki]], [[Japonska]] |- | [[4187 Shulnazaria]] || {{mp|1978 GR|3}} || * |- | [[4188 Kitež]] || {{mp|1979 HX|4}} || [[Kitež]] ([[ruščina|rusko]] Китеж), namišljeno mesto iz [[Rusija|ruske]] [[folklora|folklore]]* |- | [[4189 Sayany]] || {{mp|1979 SV|9}} || * |- | [[4190 Kvasnica]] || 1980 JH || [[Jozef Kvasnica]], [[Čehi|češki]] [[fizik]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4190 ‡] |- | [[4191 Assesse]] || 1980 KH || * |- | [[4192 Breysacher]] || 1981 DH || [[Jacques Breysacher]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]* |- | [[4193 Salanave]] || {{mp|1981 SM|1}} || * |- | [[4194 Sweitzer]] || 1982 RE || [[Paul A. Sweitzer]], [[Američani|ameriški]] [[reporter]] <small>[MPC 28089]</small> |- | [[4195 Esambaev]] || {{mp|1982 SK|8}} || [[Makhmut Esambaev]], veliki [[Čečeni|čečenski]] ljudski plesalec * |- | [[4196 Šuja]] || {{mp|1982 SA|13}} || mesto [[Šuja]] ([[ruščina|rusko]] Шу́я), [[Rusija]] * |- | 4197 - || 1982 TA || * |- | [[4198 Panthera]] || {{mp|1983 CK|1}} || [[rod (biologija)|rod]] [[Panthera]], [[latinščina|latinska]] beseda za [[velike mačke]] <small>[MPC 25443]</small> |- | [[4199 Andreev]] || {{mp|1983 RX|2}} || * |- | [[4200 Shizukagozen]] || 1983 WA || [[Šizuka Gozen]] (1165 – 1211), ljubica [[Minamoto no Jošitsune|Minamota no Jošitsuna]] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="201"| 4201–4300 |- | [[4201 Orosz]] || {{mp|1984 JA|1}} || [[Elizabeth Orosz Warner]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[4202 Minitti]] || {{mp|1985 CB|2}} || [[Michelle Minitti]], [[Američani|ameriški]] [[mineralog]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4202 †] |- | [[4203 Brucato]] || {{mp|1985 FD|3}} || [[John Robert Brucato]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]], strokovnjak za [[kozmokemija|kozmokemijo]] in majhna telesa [[Osončje|Osončja]] ali [[Robert Joseph Brucato]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4204 Barsig]] || {{mp|1985 JG|1}} || [[Walter Barsig]], [[Nemci|nemški]] učitelj znanosti <small>[MPC 18139]</small> |- | [[4205 David Hughes]] || 1985 YP || [[David Hughes (astronom)|David Hughes]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4205 †] |- | [[4206 Verulamium]] || 1986 QL || starodavno [[Rimljani|rimsko]] mesto v provinci Britannia, sedaj je to [[St. Albans]], [[Hertfordshire]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4206 †] |- | [[4207 Chernova]] || {{mp|1986 RO|2}} || * |- | [[4208 Kiselev]] || {{mp|1986 RQ|2}} || * |- | [[4209 Briggs]] || {{mp|1986 TG|4}} || * |- | [[4210 Isobelthompson]] || {{mp|1987 DY|5}} || [[Isobel Thompson]], [[Britanci|britanska]] [[arheolog]]inja [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4210 †] |- | [[4211 Rosniblett]] || 1987 RT || [[Rosalind Niblett]], [[Britanci|britanska]] [[arheolog]]inja [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4211 †] |- | [[4212 Sansju-Asuke]] || {{mp|1987 SB|2}} || kraj odkritja asteroida [[Asuke, Aiči|Asuke]], [[Japonska]] |- | [[4213 Njord]] || {{mp|1987 ST|4}} || [[Njord]], bog vetrov navigacije in napredka v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4214 Veralynn]] || {{mp|1987 UX|4}} || [[Vera Lynn]], [[Britanci|britanska]] [[pevec|pevka]], znana med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] * |- | [[4215 Kamo]] || {{mp|1987 VE|1}} || [[Akira Kamo]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4216 Neunkirchen]] || {{mp|1988 AF|5}} || mesto [[Neunkirchen, Avstrija|Neunkirchen]] v [[Avstrija|Avstriji]]<small>[MPC 16248]</small> |- | [[4217 Engelhardt]] || {{mp|1988 BO|2}} || [[Wolf von Engelhardt]], [[Nemci|nemški]] raziskovalec [[meteorit]]ov * |- | [[4218 Demottoni]] || {{mp|1988 BK|3}} || [[Glauco de Mottoni]] (Glauco de Mottoni y Palacios), [[Italijani|italijanski]] [[inženir]] elektrotehnike in ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16444]</small> [http://www.astropa.unipa.it/biblioteca/Astronomi/D.htm †] |- | [[4219 Nakamura]] || 1988 DB || [[Jošikazu Nakamura]], ustanovitelj tovarne optičnih inštrumentov, [[Japonska]] |- | [[4220 Flood]] || 1988 DN || * |- | [[4221 Picasso]] || 1988 EJ || [[Pablo Picasso]], [[Španci|španski]] [[umetnik]] * |- | [[4222 Nancita]] || {{mp|1988 EK|1}} || * |- | [[4223 Šikoku]] || 1988 JM || otok [[Šikoku]], [[Japonska]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4224 Susa]] || 1988 KG || * |- | 4225 - || 1989 BN || * |- | [[4226 Damiaan]] || 1989 RE || [[Jozef de Veuster]] (Pater Damiaan), [[Belgijci|belgijski]] [[duhovnik]] [http://www.angelfire.com/id/ericelst/Citapla.html †] |- | [[4227 Kaali]] || 1942 DC || skupina 9 meteoritskih kraterjev [[krater Kaali|Kaali]], [[Estonija]]* |- | [[4228 Nemiro]] || {{mp|1968 OC|1}} || [[Andrej Antonovič Nemiro]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] [http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm †] |- | [[4229 Plevitskaya]] || 1971 BK || * |- | [[4230 van den Bergh]] || {{mp|1973 ST|1}} || [[Sidney van den Bergh]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Kanadčani|kanadski]] [[astronom]] [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] and [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html ‡] |- | [[4231 Fireman]] || 1976 WD || [[Edward Leonard Fireman]], [[Američani|ameriški]] planetarni [[geolog]] * |- | [[4232 Aparicio]] || 1977 CD || [[Antonio Aparicio]], [[Španci|španski]] [[astronom]]* |- | [[4233 Pal'chikov]] || {{mp|1977 RO|7}} || * |- | [[4234 Evtushenko]] || {{mp|1978 JT|1}} || [[Evgenij Aleksandrovič Evtušenko]] ([[ruščina|rusko]] Евге́ний Алекса́ндрович Евтуше́нко) (rojen 1933), [[Rusi|ruski]] [[pesnik]]* |- | [[4235 Tatiščev]] || {{mp|1978 SL|5}} || [[Vasilij Nikitič Tatiščev]] ([[ruščina|rusko]] Васи́лий Ники́тич Тати́щев) (1686 – 1750), [[Rusi|ruski]] državnik, [[zgodovinar]] in [[etnograf]] * |- | [[4236 Lidov]] || {{mp|1979 FV|1}} || [[Mihail Lvovič Lidov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4237 Raushenbakh]] || {{mp|1979 SD|4}} || [[Boris Viktorovič Raušenbah]] ([[ruščina|rusko]] Борис Викторович Раушенбах) (1915 – 2001), [[Rusi|ruski]] vesoljski strokovnjak * |- | [[4238 Audrey]] || 1980 GF || [[Audrey Hepburn]], [[igralec (umetnik)|igralka]], rojena v [[Bruselj|Bruslju]] [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4238 ‡] |- | [[4239 Goodman]] || 1980 OE || * |- | [[4240 Grün]] || {{mp|1981 EY|20}} || [[Eberhard Grün]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [http://www.mpi-hd.mpg.de/dustgroup/~gruen/ †] |- | [[4241 Pappalardo]] || {{mp|1981 EX|46}} || [[Robert Theodore Pappalardo]], [[Američani|ameriški]] planetarni [[geolog]] * |- | [[4242 Brecher]] || 1981 FQ || [[Kenneth Brecher]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4243 Nankivell]] || {{mp|1981 GF|1}} || [[Garry Nankivell]], mojster optike iz [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] [http://nzsm.webcentre.co.nz/article2340.htm †] |- | [[4244 Zakharchenko]] || {{mp|1981 TO|3}} || * |- | [[4245 NAIRC]] || {{mp|1981 UC|10}} || kratica za ''Nanjing Astronomical Instruments Research Centre'', [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[4246 Telemann]] || {{mp|1982 SY|2}} || [[Georg Philipp Telemann]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]]* |- | [[4247 Grahamsmith]] || 1983 WC || [[Francis Smith (astronom)|Francis Graham Smith]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] * |- | [[4248 Ranald]] || 1984 HX || [[Ranald McIntosh]], [[programer]], ki je vzdrževal [[baza podatkov|bazo podatkov]] oddelka za zvezde spremenljivke pri [[Kraljeva astronomska zveza Nove Zelandije|Kraljevi astronomski zvezi Nove Zelandije]] [http://nzsm.webcentre.co.nz/article2340.htm †] |- | [[4249 Křemže]] || {{mp|1984 SC|2}} || mesto [[Křemže]], [[Češka]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4249 †] |- | [[4250 Perun]] || 1984 UG || [[Perun]], v [[slovanska mitologija|slovanski mitologiji]] najvišji [[bog]]; bog [[strela|strele]] in [[grom]]a <small>[MPC 16444]</small> [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4250 †] |- | [[4251 Kavasch]] || {{mp|1985 JK|1}} || [[Julius Kavasch]] in [[Wulf-Dietrich Kavasch]], [[Nemci|nemška]] ljubiteljska [[geolog]]a <small>[MPC 18140]</small> |- | [[4252 Godwin]] || {{mp|1985 RG|4}} || [[Richard Godwin]], [[Američani|ameriški]] član uprave organizacije ''Space Frontier Foundation'', brat [[Robert Godwin|Roberta Godwina]], strokovnjaka za vesolje in raziskovalca zgodovine vesolja [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4252 †] |- | [[4253 Märker]] || {{mp|1985 TN|3}} || [[Wolfgang Märker]], povezan z [[udarni krater|udarnim kraterjem]] [[krater Nördlinger Ries|Nördlinger Ries]] <small>[MPC 18140]</small> |- | [[4254 Kamél]] || {{mp|1985 UT|3}} || [[Lars Kamél]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] [http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/4254.html †] |- | [[4255 Spacewatch]] || 1986 GW || projekt [[Spacewatch]] * |- | [[4256 Kagamigava]] || 1986 TX || reka [[Kagami, Koči (Tosa)|Kagami]], [[Japonska]]* |- | [[4257 Ubasti]] || 1987 QA || * |- | [[4258 Ryazanov]] || {{mp|1987 RZ|2}} || * |- | [[4259 McCoy]] || {{mp|1988 SB|3}} || [[Timothy James McCoy]], [[Američani|ameriški]] planetarni [[geolog]] * |- | [[4260 Janai]] || 1989 AX || [[Masajuki Janai]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4261 Geko]] || 1989 BJ || [[Observatorij Geko]], [[Japonska]] |- | 4262 - || 1989 CO || * |- | [[4263 Abashiri]] || {{mp|1989 RL|2}} || [[Abaširi, Hokaidō]], [[Japonska]] |- | [[4264 Karljosephine]] || 1989 TB || * |- | [[4265 Kani]] || 1989 TX || [[Kani, Gifu]], [[Japonska]] |- | [[4266 Waltari]] || 1940 YE || [[Mika Toimi Waltari]], [[Finci|finski]] [[pisatelj]] |- | [[4267 Basner]] || 1971 QP || * |- | [[4268 Grebenikov]] || {{mp|1972 TW|3}} || [[Evgenij Aleksandrovič Grebenikov]] (Eugeniu Grebenicov), v [[Romunija|Romuniji]] rojen [[Rusi|ruski]] [[matematik]] in [[astronom]] [http://www.astro.ro/grebenicov.html †] [http://www.astro.ro/romani.html ‡] |- | [[4269 Bogado]] || 1974 FN || * |- | [[4270 Juanvictoria]] || {{mp|1975 TJ|6}} || * |- | [[4271 Novosibirsk]] || {{mp|1976 GQ|6}} || [[Novosibirsk]], [[Rusija]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4272 Encudži]] || {{mp|1977 EG|5}} || [[tempelj]] Encuji v Okajami, [[Japonska]] |- | [[4273 Dunhuang]] || {{mp|1978 UU|1}} || mesto [[Dunhuang]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[4274 Karamanov]] || {{mp|1980 RZ|3}} || [[Alemdar Sobitovič Karamanov]], [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4275 Bogustafson]] || {{mp|1981 EW|14}} || [[Bo Åke Sture Gustafson]], [[Švedi|švedsko]]-[[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[4276 Clifford]] || 1981 XA || [[Clifford J. Cunningham]], [[Kanadčani|kanadski]] ljubiteljski [[astronom]] in [[pisatelj]] <small>[MPC 16248]</small> [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] |- | [[4277 Holubov]] || 1982 AF || vas [[Holubov]], [[Češka]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4277 †] |- | [[4278 Harvey]] || 1982 SF || [[G. Roger Harvey]], [[Američani|ameriški]] [[vzgojitelj]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4279 De Gasparis]] || 1982 WB || [[Annibale de Gasparis]], [[Italijani|italijanski]] [[astronom]]* |- | [[4280 Simonenko]] || {{mp|1985 PF|2}} || [[Ala Nikolajevna Simonenko]], [[Rusi|ruska]] (ukrajinska?) [[astronom]]ka * |- | [[4281 Pounds]] || {{mp|1985 TE|1}} || [[Kenneth Pounds]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]]* |- | [[4282 Endate]] || {{mp|1987 UQ|1}} || [[Kin Endate]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4283 Stöffler]] || 1988 BZ || [[Dieter Stöffler]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <small>[MPC 18140]</small> |- | [[4284 Kaho]] || {{mp|1988 FL|3}} || [[Šigeru Kaho]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[4285 Hulkower]] || 1988 NH || * |- | [[4286 Rubtsov]] || {{mp|1988 PU|4}} || [[Nikolaj Rubtsov]], [[Rusi|ruski]] [[pesnik]]* |- | [[4287 Třísov]] || {{mp|1989 RU|2}} || [[Třísov]], [[Češka]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4287 †] |- | [[4288 Tokiotech]] || {{mp|1989 TQ|1}} || [[Inštitut za tehnologijo v Tokiju]], največja ustanova na [[Japonska|Japonskem]] za visokošolske študije v znanosti in tehnologiji [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4288 †] |- | [[4289 Bivako]] || {{mp|1989 UA|2}} || jezero [[Bivako]] ali Biva, največje jezero na [[Japonska|Japonskem]] <small>[MPC 16248]</small> |- | [[4290 Heisei]] || {{mp|1989 UK|3}} || obdobje [[Heisei]] v [[Japonska|japonski]] [[zgodovina|zgodovini]] <small>[MPC 16444]</small> |- | [[4291 Kodaihasu]] || 1989 VH || starodavni lotus, katerega seme so našli v ruševinah iz obdobja [[Jayoi]] (500 p. n.št – 300 n. št) in so vzklila na [[Japonska|Japonskem]] |- | [[4292 Aoba]] || 1989 VO || grad [[Aoba (grad)|Aoba]] (tudi grad Sendai) v mestu [[Sendai, Miyagi]], [[Japonska]] |- | [[4293 Masumi]] || 1989 VT || [[Masumi Hurukawa]], ki je na [[Japonska|Japonskem]] deloval za popularizacijo astronomije |- | [[4294 Horatius]] || 4016 P-L || [[Horacij]], [[Rimljani|rimski]] [[pesnik]] <small>[MPC 16594]</small> |- | [[4295 Wisse]] || 6032 P-L || [[Marijke Wisse-Schouten]], članica [[Observatorij Leiden|Observatorija Leiden]] <small>[MPC 16594]</small> [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html †] |- | [[4296 van Woerkom]] || {{mp|1935 SA|2}} || [[Adriaan van Woerkom]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <small>[MPC 18140]</small> [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html †] |- | [[4297 Eichhorn]] || 1938 HE || * |- | 4298 - || 1941 WA || * |- | [[4299 WIYN]] || 1952 QX || [[Konzorcij WIYN]], [[konzorcij]] (zveza) observatorijev ( Univerza Winsconsin-Madison [W], Univerza Indiana [I], Univerza Yale [Y], National Optical Astronomy Observatories [N]) <small>[MPC 34619]</small> |- | [[4300 Marg Edmondson]] || {{mp|1955 SG|1}} || [[Margaret Russell Edmondson]], hčerka [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Henry Norris Russell|Henryja Norrisa Russella]] in žena [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Frank K. Edmondson|Franka K. Edmondsona]] <small>[MPC 34620]</small> [http://www.aip.org/history/historymatters/medmondson.htm †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="301"| 4301–4400 |- | [[4301 Boyden]] || 1966 PM || [[Uriah Atherton Boyden]] (1804 – 1879), [[Američani|ameriški]] inženir strojništva, ki je z zapuščino omogočil izgradnjo [[Observatorij Boyden|Observatorija Boyden]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4301 †] |- | [[4302 Markeev]] || 1968 HP || * |- | [[4303 Savitskij]] || {{mp|1973 SZ|3}} || [[Jevgenij Jakovlevič Savitskij]] ([[ruščina|rusko]] Евгений Яковлевич Савицкий) (1910 – 1990), [[Rusi|ruski]] letalec iz [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], oče [[kozmonavt]]ke [[Svetlana Savitskaja|Svetlane Savitskaje]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4304 Geichenko]] || {{mp|1973 SW|4}} || [[Semjon Stepanovič Geičenko]], [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]] in literarni učenjak <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4305 Clapton]] || 1976 EC || [[Eric Clapton]], [[Britanci|britanski]] [[glasbenik]] <small>[MPC 16249]</small> [http://www.cfa.harvard.edu/iau/special/rocknroll/0004305.html †] |- | [[4306 Dunaevskij]] || {{mp|1976 SZ|5}} || [[Maxim Dunayevsky]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[skladatelj]]* |- | [[4307 Cherepashchuk]] || {{mp|1976 UK|2}} || [[Anatolij Mihailovič Čerepaščuk]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]* |- | [[4308 Magarach]] || {{mp|1978 PL|4}} || raziskovalni inštitut za pridelavo vina v [[Magarač]]u, [[Jalta]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4309 Marvin]] || 1978 QC || [[Ursula Bailey Marvin]], [[Američani|ameriška]] planetarna [[geolog]]inja * |- | [[4310 Strömholm]] || {{mp|1978 RJ|7}} || [[Stig Strömholm]] (rojen 19319), nekdanji rektor na [[Univerza v Upsali|univerzi v Upsali]], [[Švedska]] [http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/4310.html †] |- | [[4311 Zguridi]] || {{mp|1978 SY|6}} || [[Aleksandr Mihajlovič Zguridi]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] producent <small>[MPC 34620]</small> |- | [[4312 Knacke]] || {{mp|1978 WW|11}} || [[Roger Fritz Knacke]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [http://live.psu.edu/story/9613 †] |- | [[4313 Bouchet]] || {{mp|1979 HK|1}} || [[François Bouchet]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]* |- | 4314 - || {{mp|1979 ML|3}} || * |- | [[4315 Pronik]] || {{mp|1979 SL|11}} || [[Vladimir Pronik]] in/ali [[Iraida Pronik]], [[astronom]]a na [[Astrofizikalni observatorij na Krimu|Astrofizikalnem observatoriju na Krimu]] * |- | [[4316 Babinkova]] || {{mp|1979 TZ|1}} || * |- | [[4317 Garibaldi]] || {{mp|1980 DA|1}} || [[Giuseppe Garibaldi]], [[Italijani|italijanski]] narodni buditelj [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4317 †] |- | [[4318 Baťa]] || {{mp|1980 DE|1}} || [[Tomáš Bata]], [[Čehi|češki]] poslovnež <small>[MPC 16444]</small> [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4318 †] |- | [[4319 Jackierobinson]] || {{mp|1981 ER|14}} || [[Jack Roosevelt Robinson|Jack Roosevelt (Jackie) Robinson]], [[Američani|ameriški]] igralec [[baseball]]a* |- | [[4320 Jarosewich]] || {{mp|1981 EJ|17}} || [[Eugene Jarosewich]], upokojeni raziskovalni kemik na [[Smithsonova ustanova|Smithsonovi ustanovi]] (Smithsonian Institution) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4320 †] |- | [[4321 Zero]] || {{mp|1981 EH|26}} || naravno zaporedje števil: 4, 3, 2, 1, nič (zero), kjer zero pomeni ničlo* |- | [[4322 Billjackson]] || {{mp|1981 EE|37}} || [[Bill Jackson]]? * |- | [[4323 Hortulus]] || 1981 QN || [[Hortulus]], [[latinščina|latinska]] beseda za majhen, domač vrt <small>[MPC 34620]</small> |- | 4324 - || {{mp|1981 YA|1}} || * |- | [[4325 Guest]] || 1982 HL || [[John Edward Guest]], [[Britanci|britanski]] planetarni strokovnjak <small>[MPC 16594]</small> |- | [[4326 McNally]] || {{mp|1982 HS|1}} || [[Derek McNally]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] <small>[MPC 16594]</small> |- | [[4327 Ries]] || {{mp|1982 KB|1}} || [[Judit Györgyey Ries]], na [[Madžarska|Madžarskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4328 Valina]] || {{mp|1982 SQ|2}} || * |- | 4329 - || {{mp|1982 SX|2}} || * |- | [[4330 Vivaldi]] || {{mp|1982 UJ|3}} || [[Antonio Lucio Vivaldi]], [[Italijani|italijanski]] [[skladatelj]]* |- | [[4331 Hubbard]] || 1983 HC || * |- | [[4332 Milton]] || 1983 RC ||Daniel J. Milton, ameriški astrogeolog, |- | [[4333 Sinton]] || {{mp|1983 RO|2}} || [[William M. Sinton]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <small>[MPC 16444]</small> |- | [[4334 Foo]] || {{mp|1983 RO|3}} || [[Lillian Foo]], singapurski svetovalec pri [[Svetovna banka|Svetovni banki]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4334 †] |- | [[4335 Verona]] || {{mp|1983 VC|7}} || mesto [[Verona]], [[Italija]] <small>[MPC 16249]</small> |- | [[4336 Jasniewicz]] || {{mp|1984 QE|1}} || * |- | [[4337 Arecibo]] || 1985 GB || [[Observatorij Arecibo]], [[Puerto Rico]] <small>[MPC 16445]</small> |- | [[4338 Velez]] || {{mp|1985 PB|1}} || [[Reinaldo Velez]], operater na [[teleskop]]u na [[Observatorij Arecibo|Observatoriju Arecibo]] <small>[MPC 16445]</small> |- | [[4339 Almamater]] || 1985 UK || ''[[Alma mater]]'', v čast 650-letnice [[Karlova univerza v Pragi|Karlove univerze v Pragi]], najstarejše univerze v srednji [[Evropa|Evropi]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4339 †] |- | [[4340 Dence]] || 1986 JZ || [[Michael R. Dence]], [[Kanadčani|kanadski]] [[geolog]] [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] |- | [[4341 Poseidon]] || 1987 KF || [[Pozejdon]], bog iz [[grška mitologija|grške mitologije]]* |- | [[4342 Freud]] || {{mp|1987 QO|9}} || [[Sigmund Freud]], [[Avstrijci|avstrijski]] začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] * |- | [[4343 Tecuja]] || 1988 AC || [[Tecuja Fudži]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]]* |- | [[4344 Buxtehude]] || {{mp|1988 CR|1}} || [[Dieterich Buxtehude]], [[Danci|danski]] ali [[Nemci|nemški]] [[organist]] in [[skladatelj]]* |- | [[4345 Rachmaninoff]] || {{mp|1988 CM|2}} || [[Sergei Rachmaninoff|Sergei Vasilievich Rachmaninoff]] ([[ruščina|rusko]] Сергей Васильевич Рахманинов) (1873 – 1943), [[Rusi|ruski]] [[skladatelj]], [[pianist]] in [[dirigent]] * |- | [[4346 Whitney]] || {{mp|1988 DS|4}} || [[Mary Watson Whitney]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4347 Reger]] || {{mp|1988 PK|2}} || [[Max Reger]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16594]</small> |- | [[4348 Poulydamas]] || 1988 RU || [[Poulidamas]], mitološka oseba, povezana s [[trojanska vojna|trojansko vojno]] <small>[MPC 18141]</small> |- | [[4349 Tibúrcio]] || 1989 LX || [[Julio Cesar dos Santos Tibúrcio]], [[Brazilci|brazilski]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16445]</small> |- | [[4350 Šibeča]] || {{mp|1989 UG|1}} || mesto [[Šibeča]], [[Japonska]] |- | [[4351 Nobuhisa]] || {{mp|1989 UR|1}} || [[Nobuhisa Kojima]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]] |- | [[4352 Kjoto]] || {{mp|1989 UW|1}} || mesto [[Kjoto]], [[Japonska]] <small>[MPC 16249]</small> |- | [[4353 Onizaki]] || {{mp|1989 WK|1}} || mesto Onizaki, [[Tokoname, Aiči]], [[Japonska]] <small>[MPC 16249]</small> |- | [[4354 Euclides]] || 2142 P-L || [[Evklid]], [[stari grki|starogrški]] [[matematik]] <small>[MPC 16594]</small> |- | [[4355 Memphis]] || 3524 P-L || [[Memfis, Egipt|Memfis]], nekdanje glavno mesto starega Egipta <small>[MPC 18141]</small> |- | [[4356 Marathon]] || 9522 P-L || starodavno mesto [[Maraton, Grčija|Maraton]] , v stari [[Grčija|Grčiji]] <small>[MPC 18141]</small> |- | [[4357 Korinthos]] || 2069 T-2 || mesto [[Korint (mesto)|Korint]], [[Grčija]] <small>[MPC 18141]</small> |- | [[4358 Lynn]] || A909 TF || [[William Thynne Lynn]], asistent na [[Observatorij Greenwich|Observatoriju Greenwich]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4359 Berlage]] || 1935 TG || [[Hendrik Petrus Berlage (meteorolog)|Hendrik Petrus Berlage]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[meteorolog]], sin [[arhitekt]]a z istim imenom <small>[MPC 18141]</small> [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html †] |- | [[4360 Šuji]] || {{mp|1964 TG|2}} || okraj [[Šuji]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[4361 Nezhdanova]] || {{mp|1977 TG|7}} || [[Antonina Vasiljevna Neždanova]] ([[ruščina|rusko]] Антонина Васильевна Нежданова) (1873 – 1950), [[Rusi|ruska]] [[opera|operna]] [[pevec|pevka]] * |- | [[4362 Carlisle]] || {{mp|1978 PR|4}} || * |- | [[4363 Sergej]] || {{mp|1978 TU|7}} || * |- | [[4364 Shkodrov]] || {{mp|1978 VV|5}} || [[Vladimir Georgiev Škodrov]] ([[bolgarščina|bolgarsko]] Владимир Георгиев Шкодров) (rojen 1930), [[Bolgari|bolgarski]] [[astronom]] [http://astro.shu-bg.net/shkodrov.htm †] |- | [[4365 Ivanova]] || {{mp|1978 VH|8}} || * |- | [[4366 Venikagan]] || {{mp|1979 YV|8}} || * |- | [[4367 Meech]] || {{mp|1981 EE|43}} || [[Karen Jean Meech]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4368 Pillmore]] || {{mp|1981 JC|2}} || [[Charles L. Pillmore|Charles (Chuck) L. Pillmore]], [[geolog]] [http://www.coloscisoc.org/news/2003/newsletter.0309.pdf †] |- | [[4369 Seifert]] || 1982 OR || [[Jaroslav Seifert]], [[Čehi|češki]] [[pesnik]] <small>[MPC 25443]</small> [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4369 †] |- | [[4370 Dickens]] || 1982 SL || [[Charles Dickens]], [[Angleži|angleški]] [[pisatelj]] <small>[MPC 16445]</small> |- | [[4371 Fyodorov]] || {{mp|1983 GC|2}} || [[Svjatoslav Nikolaevič Fjodorov]], [[Rusi|ruski]] [[oftalmolog]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4372 Quincy]] || 1984 TB || * |- | [[4373 Crespo]] || 1985 PB || [[Antonio Crespo]], [[inženir]] elektrotehnike na [[Observatorij Arecibo|Observatoriju Arecibo]] <small>[MPC 16446]</small> |- | [[4374 Tadamori]] || 1987 BJ || [[Taira no Tadamori]] (1096 – 1153), eden izmed prvih [[samuraj]]ev |- | [[4375 Kiyomori]] || 1987 DQ || [[Taira no Kijomori]] (1118 – 1181), eden izmed prvih [[samuraj]]ev |- | [[4376 Shigemori]] || 1987 FA || [[Taira no Šigemori]] (1138 – 1179), eden izmed prvih [[samuraj]]ev |- | [[4377 Koremori]] || 1987 GD || [[Taira no Koremori]] (1160 – 1184?), eden izmed prvih [[samuraj]]ev |- | [[4378 Voigt]] || 1988 JF || [[Hans-Heinrich Voigt]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <small>[MPC 16446]</small> |- | [[4379 Snelling]] || {{mp|1988 PT|1}} || * |- | [[4380 Geyer]] || {{mp|1988 PB|2}} || [[Edward H. Geyer]], [[astronom]] <small>[MPC 16249]</small> |- | [[4381 Uenohara]] || {{mp|1989 WD|1}} || mesto [[Uenohara, Jamanaši|Uenohara]], prefektura Jamanaši, [[Japonska]] <small>[MPC 16446]</small> |- | [[4382 Stravinsky]] || {{mp|1989 WQ|3}} || [[Igor Stravinski|Igor Fjodorovič Stravinski]], ([[ruščina|rusko]] Игорь Фёдорович Стравинский) [[Rusi|rusko]]-[[Američani|ameriški]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16446]</small> |- | [[4383 Suruga]] || 1989 XP || provinca [[Suruga]] (starodavno ime za vzhodni del prefekture [[Šizuoka]]), [[Japonska]] |- | 4384 - || 1990 AA || - |- | [[4385 Elsässer]] || 2534 P-L || [[Hans F. Elsässer]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]], nekdanji direktor Inštituta za astronomijo Max Planck <small>[MPC 18141]</small> |- | [[4386 Lüst]] || 6829 P-L || [[Reimar Lüst]], [[Nemci|nemški]] [[astrofizik]] <small>[MPC 18141]</small> [http://lexikon.umkreisfinder.de/reimar_l%E3%BCst/ †] |- | [[4387 Tanaka]] || 4829 T-2 || [[Jasuo Tanaka (astronom)|Jasuo Tanaka]], [[Japonci|japonski]] astronom in astrofizik <small>[MPC 18142]</small> |- | [[4388 Jürgenstock]] || 1964 VE || [[Jürgen Stock]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [http://www.tayabeixo.org/ssolar/ast_venezuela.htm †] * |- | [[4389 Durbin]] || {{mp|1976 GL|3}} || * |- | [[4390 Madreteresa]] || {{mp|1976 GO|8}} || [[redovnica]] [[Mati Tereza]], ki je v [[Kalkuta|Kalkuti]] pomagala bolnim in revnim [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4390 †] |- | [[4391 Balodis]] || {{mp|1977 QW|2}} || * |- | [[4392 Agita]] || {{mp|1978 RX|5}} || * |- | [[4393 Dawe]] || {{mp|1978 VP|8}} || [[John Dawe]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]]* |- | [[4394 Fritzheide]] || {{mp|1981 EB|19}} || [[Fritz Heide]], [[Nemci|nemški]] raziskovalec [[meteorit]]ov* |- | [[4395 Danbritt]] || {{mp|1981 EH|41}} || * |- | [[4396 Gressmann]] || 1981 JH || [[Michael Gressmann]], [[Nemci|nemški]] astrooptik in ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16446]</small> [http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm †] [http://www.memoware.com/?screen=hof ‡] |- | [[4397 Jalopez]] || {{mp|1981 JS|1}} || [[Jose Alberto Lopez]], v [[Argentina|Argentini]] rojen [[astronom]]?* |- | [[4398 Chiara]] || {{mp|1984 HC|2}} || * |- | [[4399 Ašizuri]] || 1984 UA || rt [[Ašizuri]], prefektura [[Koči]], [[Japonska]] <small>[MPC 16595]</small> |- | [[4400 Bagryana]] || {{mp|1985 QH|4}} || [[Elisaveta Bagryana]], [[Bolgari|bolgarski]] [[pesnik]] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="401"| 4401–4500 |- | [[4401 Aditi]] || 1985 TB || * |- | [[4402 Tsunemori]] || 1987 DP || [[Taira no Tsunemori]], eden izmed prvih [[samuraj]]ev |- | [[4403 Kuniharu]] || 1987 EA || [[Observatorij Kuniharu]], [[Japonska]] |- | [[4404 Enirac]] || 1987 GG || žena odkritelja [[Alain Maury|Alaina Mauryja]] <small>[MPC 16595]</small> |- | [[4405 Otava]] || {{mp|1987 QD|1}} || reka [[Otava]], [[Češka]] <small>[MPC 34620]</small> [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4405 †] |- | [[4406 Mahler]] || {{mp|1987 YD|1}} || [[Gustav Mahler]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16446]</small> |- | [[4407 Taihaku]] || {{mp|1988 TF|1}} || [[Taihaku-ku, Sendai]], [[Japonska]] |- | [[4408 Zlatá Koruna]] || {{mp|1988 TH|2}} || [[Zlatá Koruna]], [[gotika|gotski]] [[samostan]] in [[vas]] v južni [[Češka|Češki]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4408 †] |- | [[4409 Kissling]] || 1989 MD || [[Warwick M. Kissling]], [[Novozelandci|novozelandski]] [[matematik]] [http://nzsm.webcentre.co.nz/article2340.htm †] |- | [[4410 Kamuimintara]] || 1989 YA || drugo ime za vulkansko gorsko skupino [[Daisetsuzan]] v mitologiji ljudstva [[Ainu]] - pomeni igrišče za [[Kamuj (mitologija)|Kamuje]] (božanska bitja) |- | [[4411 Kochibunkyo]] || 1990 AF || kulturna in vzgojna zveza prefekture Koči <small>[MPC 25443]</small> |- | [[4412 Chephren]] || 2535 P-L || [[Kefren]] (Khafra), [[faraon]] iz [[4. dinastija Egipta|4. dinastije]], zgradil je znano piramido v [[Giza|Gizi]] in [[sfinga (staroegipčanska mitologija)|sfingo]] <small>[MPC 18142]</small> |- | [[4413 Mycerinos]] || 4020 P-L || [[Mikerin]], [[faraon]] iz [[4. dinastija Egipta|4. dinastije]] <small>[MPC 18142]</small> |- | [[4414 Sesostris]] || 4153 P-L || [[Senusret I]], [[Senusret II]] in [[Senusret III]], trije [[faraon]]i iz [[12. dinastija Egipta|12. dinastije Egipta]] <small>[MPC 18142]</small> |- | [[4415 Echnaton]] || 4237 P-L || [[Ehnaton]], [[faraon]] iz [[18. dinastija Egipta|18. dinastije Egipta]] <small>[MPC 18142]</small> |- | [[4416 Ramses]] || 4530 P-L || [[Ramesses II|Ramses]], [[faraon]] iz [[19. dinastija Egipta|19. dinastije Egipta]] <small>[MPC 18142]</small> |- | [[4417 Lecar]] || 1931 GC || [[Myron Lecar]], [[Američani|ameriški]] [[astrofizik]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4418 Fredfranklin]] || {{mp|1931 TR|1}} || [[Fred Aldrich Franklin]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4419 Allancook]] || 1932 HD || [[Allan F. Cook II]], [[Američani|ameriški]] astro[[fizik]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4420 Alandreev]] || 1936 PB || * |- | [[4421 Kayor]] || 1942 AC || [[Kay Williams]] in [[Roy Williams]], starši [[astronom]]a [[Gareth V. Williams|Garetha V. Williamsa]], ki je deloval v [[Središče za male palnete|Središču za male planete]] <small>[MPC 21131]</small> |- | [[4422 Jarre]] || 1942 UA || imenovanje v čast [[Francozi|francoskega]] [[skladatelj]]a [[Jean Michel Jarre|Jeana Michela Jarreja]] in njegovega očeta [[Maurice Jarre|Maurica Jarreja]]* |- | [[4423 Golden]] || 1949 GH || * |- | [[4424 Arkhipova]] || 1967 DB || [[Vera Petrovna Arkhipova]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka * |- | [[4425 Bilk]] || 1967 UQ || [[Düsseldorf-Bilk]], kjer je bil leta [[1843]] zgrajen [[Observatorij Düsseldorf-Bilk]] in porušen leta [[1943]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4425 †] |- | [[4426 Roerich]] || {{mp|1969 TB|6}} || [[Nikolaj Konstantinovič Rerič]] ([[ruščina|rusko]] Николай Константинович Рерих), [[Rusi|ruski]] [[slikar]], [[Elena Ivanovna Rerič]], [[Rusi|ruska]] [[pisatelj]]ica, [[Jurij Nikolaevič Rerič]], [[Rusi|ruski]] znanstvenik in [[Svjatoslav Nikolaevič Rerič]], [[Rusi|ruski]] [[slikar]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4427 Burnashev]] || {{mp|1971 QP|1}} || * |- | [[4428 Khotinok]] || 1977 SN || [[Roman Lvovič Hotinok]], [[Rusi|ruski]] raziskovalec [[meteorit]]ov <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4429 Chinmoy]] || {{mp|1978 RJ|2}} || * |- | [[4430 Govorukhin]] || {{mp|1978 SX|6}} || * |- | [[4431 Holeungholee]] || {{mp|1978 WU|14}} || fundacija Ho-Leung-Ho-Lee, ki so jo ustanovili 4 Kitajci |- | [[4432 McGraw-Hill]] || {{mp|1981 ER|22}} || [[Teleskop McGraw-Hill]] na [[Observatorij MDM|Observatoriju MDM]] [http://chichon.kpno.noao.edu/13_manual/mgh03.html †] |- | [[4433 Goldstone]] || 1981 QP || [[Goldstone Deep Space Communications Complex]], [[Kalifornija]] <small>[MPC 16447]</small> |- | [[4434 Nikulin]] || {{mp|1981 RD|5}} || * |- | [[4435 Holt]] || {{mp|1983 AG|2}} || * |- | 4436 - || 1983 EX || - |- | [[4437 Yaroshenko]] || {{mp|1983 GA|2}} || * |- | [[4438 Sykes]] || 1983 WR || [[Mark V. Sykes]], planetarni strokovnjak na [[Observatorij Steward|Observatoriju Steward]], [[Arizona]] |- | [[4439 Muroto]] || 1984 VA || mesto [[Muroto, Koči]], [[Japonska]] <small>[MPC 25443]</small> |- | [[4440 Tchantchès]] || 1984 YV || * |- | [[4441 Toshie]] || 1985 BB || Tošie Seki (Toshie Seki), odkriteljeva mati* |- | [[4442 Garcia]] || {{mp|1985 RB|1}} || [[Jerry Garcia]], vodilni [[kitarist]] pri [[rock]] skupini [[Grateful Dead]] |- | 4443 - || {{mp|1985 RD|4}} || * |- | [[4444 Escher]] || 1985 SA || [[Maurits Cornelis Escher]], [[Nizozemci|nizozemski]] umetniški [[grafik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4444 †] |- | [[4445 Jimstratton]] || 1985 TC || [[James Michael Stratton]], [[Američani|ameriški]] vesoljski [[inžiner]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4445 †] |- | [[4446 Carolyn]] || 1985 TT || [[Carolyn Shoemaker]], odkritelj [[komet]]ov in [[asteroid]]ov |- | [[4447 Kirov]] || {{mp|1985 VE|1}} || imenovan po mestu [[Kirov]] v [[Rusija|Rusiji]] ali po [[Gledališče Marinskega|Opernem in baletnem gledališču Kirova]] (Gledališče Kirova ali Мариинский театр) * |- | [[4448 Phildavis]] || 1986 EO || * |- | [[4449 Sobinov]] || {{mp|1987 RX|3}} || [[Leonid Sobinov]], [[Rusi|ruski]] [[opera|operni]] [[pevec]] * |- | [[4450 Pan]] || 1987 SY || [[Pan]], [[bog]] [[pastir]]jev, [[čred]]a, [[gozd]]ov in [[pašnik]]ov iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[4451 Grieve]] || 1988 JJ || [[Richard Andrew Francis Grieve]], [[Kanadčani|kanadski]] [[geolog]] [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] |- | [[4452 Ullacharles]] || 1988 RN || * |- | [[4453 Bornholm]] || 1988 VC || [[otok]] [[Bornholm]], [[Danska]]* |- | [[4454 Kumiko]] || 1988 VW || Kumiko Kaneda, žena enega izmed odkriteljev |- | [[4455 Ruriko]] || 1988 XA || Ruriko Ueda, žena enega izmed odkriteljev |- | [[4456 Mawson]] || 1989 OG || Sir [[Douglas Mawson]], Antarctic explorer* |- | [[4457 van Gogh]] || 1989 RU || [[Vincent Willem van Gogh|Vincent van Gogh]] (1853 – 1890), [[Nizozemci|nizozemski]] [[slikar]] <small>[MPC 16595]</small> [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html †] |- | [[4458 Oizumi]] || 1990 BY || vas [[Oizumi, Jamanaši]], [[Japonska]] |- | [[4459 Nusamaibaši]] || {{mp|1990 BP|2}} || most [[Nusamai]], [[Kuširo, Hokaido]], [[Japonska]] |- | [[4460 Bihoro]] || 1990 DS || mesto [[Bihoro, Hokaidof|Bihoro]], [[Japonska]] <small>[MPC 16595]</small> |- | [[4461 Sajama]] || 1990 EL || mesto [[Sajama, Saitama]], [[Japonska]] |- | [[4462 Vaughan]] || {{mp|1952 HJ|2}} || * |- | [[4463 Marschwarzschild]] || {{mp|1954 UO|2}} || [[Martin Schwarzschild]] (1912 – 1997), [[Nemci|nemško]]-[[Američani|ameriški]] [[astrofizik]] [http://www.phys-astro.sonoma.edu/brucemedalists/schwarzschild/ †] |- | [[4464 Vulcano]] || 1966 TE || * |- | [[4465 Rodita]] || {{mp|1969 TD|5}} || [[Tatjana Mihajlovna Rodita]], [[Sovjetska zveza|sovjetska]] umetniška kritičarka <small>[MPC 28089]</small> |- | [[4466 Abai]] || {{mp|1971 SX|1}} || * |- | [[4467 Kaidanovskij]] || {{mp|1975 VN|2}} || [[Naum Lvovič Kaidanovskij]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[4468 Pogrebetskij]] || {{mp|1976 SZ|3}} || [[Mihail Pogrebetskij]], [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[hribolazec]] * |- | [[4469 Utting]] || {{mp|1978 PS|4}} || Muriel Utting, [[Avstralci|avstralski]] [[zgodovinar]] [[Observatorij Perth|Observatorija Perth]] |- | [[4470 Sergeev-Censkij]] || {{mp|1978 QP|1}} || [[Sergej Sergeev-Censki]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[pisatelj]]* |- | [[4471 Graculus]] || 1978 VB || * |- | [[4472 Navashin]] || {{mp|1980 TY|14}} || [[Mihail Sergeevič Navašin]], [[Rusi|ruski]] avtor knjige ''Teleskop ljubiteljskega astronoma'' * |- | [[4473 Sears]] || {{mp|1981 DE|2}} || [[Derek W. G. Sears]], [[Britanci|britanski]] strokovnjak za [[meteorit]]e [http://www.uark.edu/depts/cosmo/group/awards.htm †] |- | [[4474 Proust]] || {{mp|1981 QZ|2}} || [[Dominique Proust]], [[Francozi|francoski]] [[astrofizik]] |- | [[4475 Voitkevich]] || {{mp|1982 UQ|5}} || [[Georgij Vitoldovič Voitkevič]], [[Rusi|ruski]] [[geokemik]] <small>[MPC 22247]</small> |- | [[4476 Bernstein]] || 1983 DE || * |- | 4477 - || 1983 SB || - |- | [[4478 Blanco]] || {{mp|1984 HG|1}} || [[Victor Manuel Blanco]], [[Čilci|čilski]] [[astronom]]* |- | [[4479 Charlieparker]] || {{mp|1985 CP|1}} || [[Charlie Parker|Charlie "Bird" Parker]], [[Američani|ameriški]] [[saksofonist]], glavni odkritelj [[bebop]]a [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4479 †] |- | [[4480 Nikitibotania]] || {{mp|1985 QM|4}} || * |- | [[4481 Herbelin]] || 1985 RR || [[Claude Herbelin]], prijatelj odkritelja <small>[MPC 28089]</small> |- | [[4482 Frèrebasile]] || 1986 RB || * |- | [[4483 Petőfi]] || {{mp|1986 RC|2}} || [[Sándor Petőfi]], [[Madžari|madžarski]] [[pesnik]] <small>[MPC 22247]</small> [http://www.vcse.hu/vega55.html ‡] |- | [[4484 Sif]] || 1987 DD || [[Sif]], [[bog]] v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4485 Radonezhskij]] || {{mp|1987 QQ|11}} || [[Sergij Radonezhskij]], uradnik [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4486 Mithra]] || 1987 SB || [[Mitra (mitologija)|Mitra]], [[bog]] v [[indo-iranska mitologija|indo-iranski mitologiji]] * |- | [[4487 Pocahontas]] || 1987 UA || [[Pocahontas]], domorodna [[Američani|ameriška]] ženska * |- | [[4488 Tokitada]] || 1987 UK || [[Taira no Tokitada]], eden izmed prvih [[samuraj]]ev |- | 4489 - || 1988 AK || - |- | [[4490 Bambery]] || 1988 ND || [[Raymond Bambery]] iz projekta iskanja [[blizuzemeljski asteroid|blizuzemeljskih asteroidov]] * |- | [[4491 Otaru]] || 1988 RP || mesto [[Otaru, Hokaido|Otaru]], [[Japonska]] |- | [[4492 Debussy]] || 1988 SH || [[Claude Achille Debussy|Claude Debussy]], [[Francozi|francoski]] [[skladatelj]]* |- | [[4493 Naitomicu]] || {{mp|1988 TG|1}} || Micu Naito, mati prve [[Japonci|japonske]] [[astronavt]]ke Čiaki Mukai [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4493 †] |- | [[4494 Marimo]] || {{mp|1988 TK|1}} || zelena alga [[Marimo]] (Chlorophyta) |- | 4495 - || 1988 VS || * |- | [[4496 Kamimači]] || {{mp|1988 XM|1}} || mesto Kamimači v prefekturi [[Koči, Koči|Koči]], [[Japonska]], rojstni kraj odkritelja |- | [[4497 Taguči]] || {{mp|1989 AE|1}} || [[Takeo Taguči]], [[Japonci|japonski]] [[inženir]] [[optika|optike]] ?* |- | [[4498 Šinkojama]] || {{mp|1989 AG|1}} || [[Šin Kojama]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[4499 Davidallen]] || {{mp|1989 AO|3}} || [[David Anthony Allen]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] |- | [[4500 Pascal]] || 1989 CL || [[Blaise Pascal]], [[Francozi|francoski]] [[matematik]], [[filozof]] in [[fizik]] * |} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[Seznam asteroidov (4001-4250)]]<br>[[Seznam asteroidov (4251-4500)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov : 3501–4000|3501–4000]]| after=[[Pomeni imen asteroidov : 4501–5000|4501–5000]] }} {{end box}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|004001–004500]] f37bof2n26jjypktw2pa48c4qo2bo5a 0 210529 5735129 5734941 2022-08-16T15:33:43Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki '''Prefektura''' (iz latinščine ''Praefectura'') je upravna jurisdikcija, ki jo tradicionalno vodi imenovani [[prefekt]]. To je lahko pododdelek regionalne ali lokalne vlade v različnih državah ali pododdelek v določenih mednarodnih cerkvenih strukturah, v antiki pa tudi rimsko okrožje. == Prefekture v Starem Rimu == {{glavni|Pretorska prefektura}} Prefektura, tudi uprava, v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], upravljana preko direktnega pooblastila [[cesar]]ja ali njegovega [[zakoniti zastopnik|zakonitega zastopnika]]. Tovrstna pooblastila ali naziv [[prefekt]]a so bila dodeljena [[admiral]]u [[ladjevje|ladjevja]], poveljniku [[pretorijanci|pretorijancev]], načelniku [[država|državne]] [[pošta|pošte]] (deloval od cesarja [[Hadrijan]]a), načelniku cesarske oskrbe, načelniku gasilcev in na deželi zastopniku [[pretor]]ja. == Dobesedne prefekture == === Antika === Prefektura se prvotno nanaša na samoupravno telo ali območje od [[tetrarhija|tetrarhije]], ko je cesar [[Dioklecijan]] razdelil [[Rimsko cesarstvo]] na štiri okrožja (vsako razdeljeno na škofije), združene pod ''Vicarius'' (število rimskih provinc, navedenih pod tem členom), čeprav ohranil je dve pretorski prefekturi kot upravni ravni nad prav tako ohranjenimi škofijami (nekaj jih je bilo razdeljenih). === Cerkveno === {{Glej tudi|Apostolska prefektura}} Ker se kanonsko pravo močno zgleduje po [[rimsko pravo|rimskem pravu]], ni presenetljivo, da ima katoliška cerkev več uradov pod vodstvom prefekta. Ta izraz se pojavlja tudi v drugače oblikovanih uradih, kot je vodja kongregacije ali oddelka [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. Različna cerkvena območja, premajhna za [[škofija|škofijo]], se imenujejo prefekti. == Analogne prefekture == === Brazilski ekvivalent prefekture === V Braziliji je prefektura (''prefeitura'' ali ''prefeitura municipal'' v portugalščini) izvršna veja vlade vsake brazilske občine (''município'' v portugalščini). Izraz se nanaša tudi na funkcijo župana (''prefeito'' v portugalščini). == Srednjeafriška republika == [[Srednjeafriška republika]] je razdeljena na šestnajst prefektur. == Kitajski ekvivalenti prefekture == {{glavni|Prefektura (Kitajska)}} === Starodavni pomen === ;Šjan (縣) Ko se uporablja v kontekstu kitajske zgodovine, zlasti Kitajske pred [[dinastija Tang|dinastijo Tang]], se beseda ''prefektura'' uporablja za prevod ''šjan'' (縣). Ta upravna enota je prevedena kot »okrožje«, kadar se uporablja v sodobnem kontekstu, zaradi povečanja števila ''šjan'' in zmanjšanja njihove velikosti skozi čas v kitajski zgodovini. ;Džou (州) ali Fu (府) V kontekstu kitajske zgodovine med ali po dinastiji Tang se beseda ''prefektura'' uporablja za prevod ''džou'' (Wade–Giles ''čou'' (州), druge starodavne upravne enote na Kitajskem, enakovredne sodobni provinci. === Sodoben smisel === V sodobni Kitajski je prefektura (地区; [[pinjin]]: ''dìqū'') upravna enota na drugi stopnji upravne hierarhije. Ta raven poleg prefektur vključuje tudi avtonomne prefekture, lige in mesta na ravni prefektur. Raven prefekture spada pod raven province in nato nadzira raven okrožja. == Prefekture v Franciji == {{glavni|Prefektura (Francija)}} ''Prefektura'' je [[uprava]] [[francoskega departma]]ja ali [[provinca|province]] v [[Francija|Franciji]] in francoskih prekomorskih ozemljih (nekdanjih [[kolonija (geografija)|kolonija]]h). Upravlja in vodi jo [[prefekt]] s [[pooblastilo]]m [[predsednik]]a [[republika|republike]]. == Italijanska ''prefettura'' == V Italiji je ''prefettura'' urad ''prefetta''; kot v Franciji so predstavniki vlade v vsaki ''provincii''. == Prefekture na Japonskem == {{glavni|Japonske prefekture}} Na [[Japonska|Japonskem]] je prefektura praktično identična pokrajini. Japonske prefekture se delijo na 47 poddržavnih [[jurisdikcija|jurisdikcij]] in na eno [[metropola|metropolo]] (都 ''to''), [[Tokio]] (prestolnica); eno okrožje (道 ''dō''), [[Hokaido]]; dve urbani prefekturi (府 ''fu''), [[Osaka]] in [[Kjoto]] (slednje - stara [[prestolnica]]). Poleg teh obstaja še 43 drugih prefektur (県 ''ken''). V japonščini jih pogosto imenujejo ''todofuken'' (都道府県 ?). Prefekture so upravne enote večje kot mesta, naselja in vasi. Vodja vsake prefekture je neposredno izvoljen upravnik (知事, ''čiji'' ?). Zadeve in [[proračun]] upravlja preko enodomne [[skupščina|skupščine]] (議会,''gikai'') katere voljenim članom [[mandat (politika)|mandat]] traja štiri leta. Po trenutnem Zakon o lokalni avtonomiji (''Local Autonomy Law''), se vsaka prefektura deli dalje na mesta (市 ''ši'') in področja (郡 ''gun''). Vsako področje se dalje deli na naselja (町 ''čo'' ali ''mači'') in vasi (村 ''son'' ali ''mura''). [[Hokaido]] ima 14 podprefektur in te delujejo kot poslovne enote (支庁 ''šičo'') prefekture. Nekatere druge prefekture imajo prav tako poslovne enote, ki izvajajo administrativne funkcije prefekture izven mesta. == Korejski ekvivalenti prefekture == Do leta 1894 je bil ''Hjeon'' (현; 縣) najnižja upravna enota v Koreji in se lahko prevede kot »majhna prefektura« v sodobnem smislu. V upravni hierarhiji je bil pod ''Gunom'' (군, 郡; okrožje). ''Dohobu'' (도호부; 都護府) je bil upravna enota na višji ravni in se lahko prevede v »generalni protektorat«, »večja prefektura«, »metropolitanska prefektura« ali »vojna prefektura« v sodobnem smislu. Glavno mesto, ''Hanyang'' (Seul), lahko včasih prevedemo kot »prefektura Hanseong«. Leta 1895 sta bili oddelki ''Hjeon'' in ''Dohobu'' ukinjeni. Od leta 1910 do 1949 je bil izraz ''prefektura'' uporabljen za prevod ''Bu'' (부; 府). Od leta 1949 nista bila uporabljena niti ''Hjeon'' niti ''Bu'' in ni bilo delitve niti v južnokorejskem niti severnokorejskem upravnem sistemu, kar pomeni »prefektura«. == Grški ekvivalent prefekture == {{glavni|Prefekture Grčije}} Od leta 1836 do leta 2011 je bila sodobna Grčija razdeljena na ''[[nomoi]]'' (grško: νομοί, ednina νομός, ''nomos''), ki so sestavljali glavne upravne enote države. Ti so najpogosteje prevedeni kot »prefekture« ali »okrožja«. Vsak [[nomos]] je vodil prefekt (νομάρχης, ''nomarches''), ki je bil ministrski namestnik do ok. 1990, vendar je bil nato izvoljen z neposrednim ljudskim glasovanjem v procesu decentralizacije, v katerem so prefekture postale enote lokalne uprave. Mestne volitve v Grčiji potekajo vsaka štiri leta, glasovanje za volitve prefektov in županov pa je potekalo sočasno, vendar z ločenimi glasovnicami. [[Kalikratov načrt]] iz leta 2010, ki je začel veljati 1. januarja 2011, je ukinil prefekture kot ločene upravne enote in jih preoblikoval v regionalne enote znotraj trinajstih upravnih regij v državi. == Maroška prefektura == V Maroku je 75 upravnih pododdelkov druge stopnje 13 prefektur in 62 provinc. So pododdelki 12 regij Maroka. Vsaka prefektura in provinca je po svoje razdeljena na okrožja, občine ali mestne občine in okrožja v nekaterih metropolitanskih območjih. == Prefekture v Sloveniji in na slovenskem ozemlju == V Sloveniji bi podoben status kot prefekture imele še ne ustanovljene, a že predvidene [[pokrajina|pokrajine]] v Zakonu o lokalni samoupravi in podprte v spremembah 143. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Izvirne evropske prefekture smo na Slovenskem nazadnje v celoti imeli v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] pod [[Napoleon]]om in na [[Primorska|Primorskem]] pod italijansko oblastjo med 1918-1943. Prvi pa so bili seveda Rimljani. == Prefektura kot pomen == <!-- tale del je v prvem stavku zrel za wikislovar --> [[Urad]], [[pristojnost]]i, [[delovno mesto]], [[položaj]] oziroma [[služba]] prefekta ([[načelnik]]a). Na Hrvaškem imajo podoben položaj [[gradonačelnik]]a. == Primerjaj == * [[Vas]] * [[Naselje]] * [[Mesto]] * [[Občina]] * [[Upravna enota]] * [[Pokrajina]] == Viri == * http://www.interieur.gouv.fr/sections/a_l_interieur/les_prefectures/votre_prefecture/view * http://www.lesvos.gr/english/index.htm * http://www.en.wikipedia.org/wiki/Prefectures_of_Japan * http://en.wikipedia.org/wiki/Pr%C3%A9fecture * Slovenski veliki leksikon P-Ž, MK, 2005, Stran 177. * Veliki slovar tujk, CZ, Tavzes, 2002. Stran 917. * Leksikon CZ, 1988. Strani 341, 841. * Slovar tujk, Verbinc 1976. Stran 576. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Upravne enote]] [[Kategorija:Prefekture]] 8ioifeprp0680ajujp0qoo1g9ka0uqk 5735148 5735129 2022-08-16T15:59:42Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki '''Prefektura''' (iz latinščine ''Praefectura'') je upravna jurisdikcija, ki jo tradicionalno vodi imenovani [[prefekt]]. To je lahko pododdelek regionalne ali lokalne vlade v različnih državah ali pododdelek v določenih mednarodnih cerkvenih strukturah, v antiki pa tudi rimsko okrožje. == Prefekture v Starem Rimu == {{glavni|Pretorska prefektura}} Prefektura, tudi uprava, v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], upravljana preko direktnega pooblastila [[cesar]]ja ali njegovega [[zakoniti zastopnik|zakonitega zastopnika]]. Tovrstna pooblastila ali naziv [[prefekt]]a so bila dodeljena [[admiral]]u [[ladjevje|ladjevja]], poveljniku [[pretorijanci|pretorijancev]], načelniku [[država|državne]] [[pošta|pošte]] (deloval od cesarja [[Hadrijan]]a), načelniku cesarske oskrbe, načelniku gasilcev in na deželi zastopniku [[pretor]]ja. == Dobesedne prefekture == === Antika === Prefektura se prvotno nanaša na samoupravno telo ali območje od [[tetrarhija|tetrarhije]], ko je cesar [[Dioklecijan]] razdelil [[Rimsko cesarstvo]] na štiri okrožja (vsako razdeljeno na škofije), združene pod ''Vicarius'' (število rimskih provinc, navedenih pod tem členom), čeprav ohranil je dve pretorski prefekturi kot upravni ravni nad prav tako ohranjenimi škofijami (nekaj jih je bilo razdeljenih). === Cerkveno === {{Glej tudi|Apostolska prefektura}} Ker se kanonsko pravo močno zgleduje po [[rimsko pravo|rimskem pravu]], ni presenetljivo, da ima katoliška cerkev več uradov pod vodstvom prefekta. Ta izraz se pojavlja tudi v drugače oblikovanih uradih, kot je vodja kongregacije ali oddelka [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. Različna cerkvena območja, premajhna za [[škofija|škofijo]], se imenujejo prefekti. == Analogne prefekture == === Brazilski ekvivalent prefekture === V Braziliji je prefektura (''prefeitura'' ali ''prefeitura municipal'' v portugalščini) izvršna veja vlade vsake brazilske občine (''município'' v portugalščini). Izraz se nanaša tudi na funkcijo župana (''prefeito'' v portugalščini). == Srednjeafriška republika == [[Srednjeafriška republika]] je razdeljena na šestnajst prefektur. == Kitajski ekvivalenti prefekture == {{glavni|Prefektura (Kitajska)}} === Starodavni pomen === ;Šjan (縣) Ko se uporablja v kontekstu kitajske zgodovine, zlasti Kitajske pred [[dinastija Tang|dinastijo Tang]], se beseda ''prefektura'' uporablja za prevod ''šjan'' (縣). Ta upravna enota je prevedena kot »okrožje«, kadar se uporablja v sodobnem kontekstu, zaradi povečanja števila ''šjan'' in zmanjšanja njihove velikosti skozi čas v kitajski zgodovini. ;Džov (州) ali Fu (府) V kontekstu kitajske zgodovine med ali po dinastiji Tang se beseda ''prefektura'' uporablja za prevod ''džov'' (Wade–Giles ''čou'' (州), druge starodavne upravne enote na Kitajskem, enakovredne sodobni provinci. === Sodoben smisel === V sodobni Kitajski je prefektura (地区; [[pinjin]]: ''dìqū'') upravna enota na drugi stopnji upravne hierarhije. Ta raven poleg prefektur vključuje tudi avtonomne prefekture, lige in prefekturna mesta. Prefekturna raven je pod provinčno ter nad okrajno ravnjo. == Prefekture v Franciji == {{glavni|Prefektura (Francija)}} ''Prefektura'' je [[uprava]] [[francoskega departma]]ja ali [[provinca|province]] v [[Francija|Franciji]] in francoskih prekomorskih ozemljih (nekdanjih [[kolonija (geografija)|kolonija]]h). Upravlja in vodi jo [[prefekt]] s [[pooblastilo]]m [[predsednik]]a [[republika|republike]]. == Italijanska ''prefettura'' == V Italiji je ''prefettura'' urad ''prefetta''; kot v Franciji so predstavniki vlade v vsaki ''provincii''. == Prefekture na Japonskem == {{glavni|Japonske prefekture}} Na [[Japonska|Japonskem]] je prefektura praktično identična pokrajini. Japonske prefekture se delijo na 47 poddržavnih [[jurisdikcija|jurisdikcij]] in na eno [[metropola|metropolo]] (都 ''to''), [[Tokio]] (prestolnica); eno okrožje (道 ''dō''), [[Hokaido]]; dve urbani prefekturi (府 ''fu''), [[Osaka]] in [[Kjoto]] (slednje - stara [[prestolnica]]). Poleg teh obstaja še 43 drugih prefektur (県 ''ken''). V japonščini jih pogosto imenujejo ''todofuken'' (都道府県 ?). Prefekture so upravne enote večje kot mesta, naselja in vasi. Vodja vsake prefekture je neposredno izvoljen upravnik (知事, ''čiji'' ?). Zadeve in [[proračun]] upravlja preko enodomne [[skupščina|skupščine]] (議会,''gikai'') katere voljenim članom [[mandat (politika)|mandat]] traja štiri leta. Po trenutnem Zakon o lokalni avtonomiji (''Local Autonomy Law''), se vsaka prefektura deli dalje na mesta (市 ''ši'') in področja (郡 ''gun''). Vsako področje se dalje deli na naselja (町 ''čo'' ali ''mači'') in vasi (村 ''son'' ali ''mura''). [[Hokaido]] ima 14 podprefektur in te delujejo kot poslovne enote (支庁 ''šičo'') prefekture. Nekatere druge prefekture imajo prav tako poslovne enote, ki izvajajo administrativne funkcije prefekture izven mesta. == Korejski ekvivalenti prefekture == Do leta 1894 je bil ''Hjeon'' (현; 縣) najnižja upravna enota v Koreji in se lahko prevede kot »majhna prefektura« v sodobnem smislu. V upravni hierarhiji je bil pod ''Gunom'' (군, 郡; okrožje). ''Dohobu'' (도호부; 都護府) je bil upravna enota na višji ravni in se lahko prevede v »generalni protektorat«, »večja prefektura«, »metropolitanska prefektura« ali »vojna prefektura« v sodobnem smislu. Glavno mesto, ''Hanjang'' (Seul), lahko včasih prevedemo kot »prefektura Hanseong«. Leta 1895 sta bili oddelki ''Hjeon'' in ''Dohobu'' ukinjeni. Od leta 1910 do 1949 je bil izraz ''prefektura'' uporabljen za prevod ''Bu'' (부; 府). Od leta 1949 nista bila uporabljena niti ''Hjeon'' niti ''Bu'' in ni bilo delitve niti v južnokorejskem niti severnokorejskem upravnem sistemu, kar pomeni »prefektura«. == Grški ekvivalent prefekture == {{glavni|Prefekture Grčije}} Od leta 1836 do leta 2011 je bila sodobna Grčija razdeljena na ''[[nomoi]]'' (grško: νομοί, ednina νομός, ''nomos''), ki so sestavljali glavne upravne enote države. Ti so najpogosteje prevedeni kot »prefekture« ali »okrožja«. Vsak [[nomos]] je vodil prefekt (νομάρχης, ''nomarches''), ki je bil ministrski namestnik do ok. 1990, vendar je bil nato izvoljen z neposrednim ljudskim glasovanjem v procesu decentralizacije, v katerem so prefekture postale enote lokalne uprave. Mestne volitve v Grčiji potekajo vsaka štiri leta, glasovanje za volitve prefektov in županov pa je potekalo sočasno, vendar z ločenimi glasovnicami. [[Kalikratov načrt]] iz leta 2010, ki je začel veljati 1. januarja 2011, je ukinil prefekture kot ločene upravne enote in jih preoblikoval v regionalne enote znotraj trinajstih upravnih regij v državi. == Maroška prefektura == V Maroku je 75 upravnih pododdelkov druge stopnje 13 prefektur in 62 provinc. So pododdelki 12 regij Maroka. Vsaka prefektura in provinca je po svoje razdeljena na okrožja, občine ali mestne občine in okrožja v nekaterih metropolitanskih območjih. == Prefekture v Sloveniji in na slovenskem ozemlju == V Sloveniji bi podoben status kot prefekture imele še ne ustanovljene, a že predvidene [[pokrajina|pokrajine]] v Zakonu o lokalni samoupravi in podprte v spremembah 143. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Izvirne evropske prefekture smo na Slovenskem nazadnje v celoti imeli v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] pod [[Napoleon]]om in na [[Primorska|Primorskem]] pod italijansko oblastjo med 1918-1943. Prvi pa so bili seveda Rimljani. == Prefektura kot pomen == <!-- tale del je v prvem stavku zrel za wikislovar --> [[Urad]], [[pristojnost]]i, [[delovno mesto]], [[položaj]] oziroma [[služba]] prefekta ([[načelnik]]a). Na Hrvaškem imajo podoben položaj [[gradonačelnik]]a. == Primerjaj == * [[Vas]] * [[Naselje]] * [[Mesto]] * [[Občina]] * [[Upravna enota]] * [[Pokrajina]] == Viri == * http://www.interieur.gouv.fr/sections/a_l_interieur/les_prefectures/votre_prefecture/view * http://www.lesvos.gr/english/index.htm * http://www.en.wikipedia.org/wiki/Prefectures_of_Japan * http://en.wikipedia.org/wiki/Pr%C3%A9fecture * Slovenski veliki leksikon P-Ž, MK, 2005, Stran 177. * Veliki slovar tujk, CZ, Tavzes, 2002. Stran 917. * Leksikon CZ, 1988. Strani 341, 841. * Slovar tujk, Verbinc 1976. Stran 576. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Upravne enote]] [[Kategorija:Prefekture]] jxofhp5cy4pi252bjxsfw6bu1hno480 6 210788 5735247 4917525 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki == Povzetek == Fotografija obnove cerkve na Vačah. Avtor je neznan. Lastnik fotografije je Društvo GEOSS, ki dovoljuje uporabo. == Dovoljenje == {{GFDL}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] [[Kategorija:Vače]] l1t69bz9gfu6bzlm1sxhaxm3jpsugfq 0 211724 5735623 5059468 2022-08-17T10:20:02Z 193.2.145.144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Rode''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[filozof]] in [[pedagog]], * [[24. julij]] [[1932]], [[Rodica, Domžale|Rodica]]. Vinko Rode, brat [[kardinal]]a [[Franc Rode|Franca Rodeta]], je leta 1960 [[diploma|diplomiral]] iz filozofije in pedagogike na [[jezuiti|jezuitski]] [[univerza|univerzi]] ''El Salvador'' v [[Buenos Aires]]u. Sprva je poučeval filozofijo na srednji šoli, nato pa na državni univerzi v General Picu, od leta 1979 do 1991 je bil ravnatelj srednje šole v ''Slovenski vasi'' v Lanuse. Rode je 1965 skupaj s [[Tine Debeljak (mlajši)|T. Debeljakom]] izdal pesniško zbirko ''Pesmi iz pampe'', leta 1987 samostojno zbirko ''Nekje je stvarnost prozorna'', 1993 pa v samozaložbi zbirko ''Soles y soledades''. Poleg pesmi piše tudi [[esej]]e, kritike, potopise in [[Črtica (književnost)|črtice]]. Vinko živi zdaj v Ezeizu, imel je pet otrok z Jano Hirschegger: [[Daniela]], [[Tomás]], [[Martín]], [[Sergio]] in [[Marcos]]. Na prosti čas bere knjige, ukvaria se s svojimi čebelami in dela na vrtu. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rode, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] ij1wqyeowrc5wl3509q4xbqcrdyx5du 5735624 5735623 2022-08-17T10:21:18Z 193.2.145.144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Rode''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[filozof]] in [[pedagog]], * [[24. julij]] [[1932]], [[Rodica, Domžale|Rodica]]. Vinko Rode, brat [[kardinal]]a [[Franc Rode|Franca Rodeta]], je leta 1960 [[diploma|diplomiral]] iz filozofije in pedagogike na [[jezuiti|jezuitski]] [[univerza|univerzi]] ''El Salvador'' v [[Buenos Aires]]u. Sprva je poučeval filozofijo na srednji šoli, nato pa na državni univerzi v General Picu, od leta 1979 do 1991 je bil ravnatelj srednje šole v ''Slovenski vasi'' v Lanuse. Rode je 1965 skupaj s [[Tine Debeljak (mlajši)|T. Debeljakom]] izdal pesniško zbirko ''Pesmi iz pampe'', leta 1987 samostojno zbirko ''Nekje je stvarnost prozorna'', 1993 pa v samozaložbi zbirko ''Soles y soledades''. Poleg pesmi piše tudi [[esej]]e, kritike, potopise in [[Črtica (književnost)|črtice]]. Vinko živi zdaj v Ezeizu, imel je pet otrok z Jano Hirschegger: [[Daniela]], [[Tomás]], [[Martín]], [[Sergio]] in [[Marcos]]. Med prostim časom bere knjige, ukvarja se s svojimi čebelami in dela na vrtu. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rode, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] f00yrh2zwro5dshksjhuyhgdtj51y5n 5735626 5735624 2022-08-17T10:22:03Z 193.2.145.144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Rode''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[filozof]] in [[pedagog]], * [[24. julij]] [[1932]], [[Rodica, Domžale|Rodica]]. Vinko Rode, brat [[kardinal]]a [[Franc Rode|Franca Rodeta]], je leta 1960 [[diploma|diplomiral]] iz filozofije in pedagogike na [[jezuiti|jezuitski]] [[univerza|univerzi]] ''El Salvador'' v [[Buenos Aires]]u. Sprva je poučeval filozofijo na srednji šoli, nato pa na državni univerzi v General Picu, od leta 1979 do 1991 je bil ravnatelj srednje šole v ''Slovenski vasi'' v Lanuse. Rode je 1965 skupaj s [[Tine Debeljak (mlajši)|T. Debeljakom]] izdal pesniško zbirko ''Pesmi iz pampe'', leta 1987 samostojno zbirko ''Nekje je stvarnost prozorna'', 1993 pa v samozaložbi zbirko ''Soles y soledades''. Poleg pesmi piše tudi [[esej]]e, kritike, potopise in [[Črtica (književnost)|črtice]]. Vinko živi zdaj na Ezeizi. Imel je pet otrok z Jano Hirschegger: [[Daniela]], [[Tomás]], [[Martín]], [[Sergio]] in [[Marcos]]. Med prostim časom bere knjige, ukvarja se s svojimi čebelami in dela na vrtu. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rode, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] 46qq54bz1zfc5ogjtdob3t0i1nwabp3 0 215169 5735213 5682211 2022-08-16T19:21:27Z Marchetto da Trieste 171426 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Justa | fullname = Basilica cattedrale di San Giusto Martire | image =<!-- Wikidata --> | imagealt = | pushpin map = Italija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Trst]] | country = {{Zastava|Italija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Just|Sveti Just Tržaški]] | side altars = | relics = | status = [[stolnica]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = http://www.sangiustomartire.it/ | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking =1302 | completed date =1320 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date =1385 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = [[Romanska arhitektura|Romanika]], [[Gotska arhitektura|Gotika]] | materials = [[kamen]] | parish = | deanery = | archdiocese = [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | metropolis = [[Metropolija Gorica|Gorica]] }} '''Stolnica svetega Justa''' ([[italijansko]] ''Basilica cattedrale di San Giusto Martire'') v [[Trst]]u je [[stolnica]] [[Škofija Trst|Škofije Trst]] in župnijska cerkev. == Dve cerkvi == Iz 1. stoletja obstajajo ostanki rimske civilne [[bazilika (zgradba)|bazilike]], ki jih lahko vidimo na odprtem, nedaleč od [[zvonik]]a. To je bilo veliko podolgovato poslopje, zgrajeno v smeri sever-jug. Zraven ostankov te bazilike, vendar v smeri vzhod-zahod, so v [[5. stoletje|5.]] [[stoletje|stoletju]] zgradili [[paleokrščanstvo|paleokrščansko]] baziliko, ki je segala do [[Propileje|propilej]], na katerih so sezidali [[zvonik]]. Vidni so še ostanki [[tlak|tlakovanja]] z belim, črnim in rdečim kamnom. Iz izkopanin v tej baziliki izvemo, da jo je leta [[547]] dal obnoviti [[škof]] [[Tržaški škofje|Frugifer]], prvi znani tržaški škof. Verjetno je bila razdejana v obdobju [[barbari|barbarskih]] vdorov. Ostal je samo zadnji del, iz katerega so pridobili manjšo (krajšo) cerkev in jo posvetili [[Mati Božja|Materi Božji]]. Vendar do [[11. stoletje|11.]] stoletja ni zanesljivih podatkov o teh spremembah. Ta cerkev je levi del današnje stolnice. Desni del sestoji iz [[kapelica|kapelice]], ki je bila zgrajena za [[relikvija|relikvije]] [[Just|svetega Justa]]. [[Zgodovinar]]ji niso enotni o času njenega nastanka. Postavljajo ga približno v 10. stoletje, a nekatera dela segajo v 12. stoletje ([[kupola]]) in celo 13. st. ([[mozaik]]i). Prav tako ni bilo še mogoče določiti, kdaj je bila kapelica podaljšana in je postala [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. Zanesljivo pa je, da so jo imeli za sestavni del cerkve [[Sveta Marija|Device Marije]], od katere jo je ločila samo glavna mestna cesta. Kot poroča večina [[Trst|tržaških]] [[zgodovinar]]jev, sta bili za obdobju škofa Roberta Pedrazzanija obe [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] združeni pod isto [[streha|streho]] med letoma 1302 in 1320: [[mesto]] je tako dobilo stolnico svetega Justa. == Novejša katedrala == Vsekakor sega prvo zanesljivo poročilo o novi [[stavba|stavbi]] šele v leto [[1337]]. Takrat je bil [[zvonik]] cerkve Device Marije obložen z debelim [[zid]]om, da je lahko služil v podporo celotni stavbi. Dela na zvoniku so se zaključila leta [[1343]], cerkev pa je bila dokončana šele proti koncu stoletja. Tedanji [[cesar]] [[Leopold III. Habsburški|Leopold III.]] je po opredelitvi mesta za [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrsko monarhijo]] (leta [[1382]]) imenoval prvega [[Nemci|nemškega]] škofa v Trstu: to je bil [[Henrik de Wildenstein]], ki je [[27. november|27. novembra]] [[1385]] posvetil glavni [[oltar]] nove cerkve. == Opis == Skromno obdelano [[pročelje]] cerkve je obogateno z veliko [[rozeta (arhitektura)|rozeto]] iz belega [[apnenec|kraškega kamna]], ki so jo izdelali nalašč za to poklicani [[kamnoseki]] iz kraja Soncino v okolici [[Cremona|Cremone]], od koder je bil škof doma. Še danes se po njih imenuje [[ulica]] v mestni četrti [[Škedenj (Trst)|Škedenj]]. Tako zvonik kot cerkev sama sta bogato pokrita z izkopaninami iz rimskega obdobja, s katerimi so verjetno želeli v obdobju [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] okrasiti prestrogo pročelje. [[Portal]] vhoda v stolnico, je na primer sestavljen iz [[nagrobnik|nagrobnega]] [[spomenik]]a starorimske [[družina|družine]]. [[Bron]]asti doprsni [[kip]]i na pročelju, ki so bili postavljeni leta [[1862]] na podstavkih iz rimskega obdobja, upodabljajo tri tržaške škofe. To so [[Enea Silvio Piccolomini]], poznejši [[papež Pij II.]], [[Rinaldo Scarlicchio]], ki je odkril [[relikvija|relikvije]] svetega Justa, in [[Andrea Rapicio]], [[Humanizem|humanist]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]]. O notranji [[freska|poslikavi]] cerkve nimamo veliko poročil. Dva [[Furlanija|furlanska]] umetnika sta leta [[1422]] poslikala [[apsida|apsido]], ki je ostala nedotaknjena vse do leta [[1843]], ko so jo povečali. Vendar je bila v prvih 1930-ih ponovno porušena in na novo sezidana. Opremljena z mozaiki, je dobila današnjo podobo. Prvotna poslikava je predstavljala ''Marijino Kronanje'' in se žal ni ohranila: v [[muzej]]u lahko vidimo le dva fragmenta te umetnine. Mozaiki prav tako predstavljajo ''Kronanje'', a so istočasno odsev svoje dobe: po apsidalnem polkrogu teče napis, ki pove, kako so bili Tržačani srečni, da jih je mati [[Italija]] sprejela v objem. Od ostale originalne poslikave so se ohranile samo nekatere freske, od katerih je najvažnejši ''ciklus Svetega Justa'' v petih [[slika]]h, ki je izpostavljen v stranski [[kapela|kapeli]]. V notranjosti stolnice je skoraj vsak kamen omembe vreden, saj je vsak škof hotel zapustiti kak dragocen prispevek mogočnosti cerkve. Poleg ostalih umetnin, je zanimiva ogromna [[barok|baročna]] rešetka ([[1650]]), delo [[kropa]]rskih obrtnikov, ki zapira cerkveno zakladnico. Čeprav je bila leta [[1984]] le-ta oropana, vsebuje še vedno veliko dragocenosti. Za mnoge predmete je zaradi prepletanja raznih slogov še vedno odprta razprava o njihovi [[zgodovina|zgodovinski]] in [[zemljepis]]ni pripadnosti, kar potrjuje splošno tržaško nagnjenje k razgledanosti preko različnih [[kultura|kultur]]. Celo za sam [[simbol]] Trsta, [[helebarda|helebardo]] [[sveti Sergej|svetega Sergeja]], ni mogoče natančno določiti izvora. ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Cathedral (Trieste)}} [[Kategorija:Cerkve v Italiji|Just, Trst]] [[Kategorija:Stolnice v Italiji|Just, Trst]] [[Kategorija:Cerkve svetega Justa|Trst]] [[Kategorija:Trst]] [[Kategorija:Cerkve škofije Trst]] {{normativna kontrola}} 0omr93rtrvtt3hfd84hkij7vzpt1hk9 0 215256 5735196 5724199 2022-08-16T17:44:31Z Romanm 13 slika iz Zbirke wikitext text/x-wiki :''Za druge pomene glej [[Golobina (razločitev)]]''. {{Infopolje jama |geology=[[kraška jama|kraška]] [[ponor]]na vodna jama |name=Golobina |location=SZ [[Loško polje|Loškega polja]], [[Dane, Loška dolina|Dane]], {{SLO}} |length=850 m (raziskano) |depth=45 m |photo=Pogled na "gerblje" pri novi Golobini (požiralniku) v Danah - Škriljavo pri Starem trgu 1962.jpg |photo_caption=Pogled na "gerblje" pri novi Golobini (požiralniku) v Danah - Škriljavo pri Starem trgu 1962 |access=poleti ob nizki vodi}} '''Golobina''' je [[kras|kraška]] [[ponor]]na vodna [[jama]], ki se nahaja na severozahodnem delu [[Loško polje|Loškega polja]] v bližini naselja [[Dane, Loška dolina|Dane]]. Vanjo se ob visokem vodostaju izteka potok [[Obrh]]. Zaradi pogostih poplav Obrha je bil vhod v jamo med letoma 1901 in 1906 umetno razširjen. Golobina je [[blato|blatna]] jama, njena raziskana dolžina znaša 850 m, globina pa 45 m. Voda odteka v 2 km oddaljene izvire na jugovzhodnem obrobju [[Cerkniško polje|Cerkniškega polja]]. V poletnem času, ko je vodostaj nizek, so možni vodeni ogledi. ==Glej tudi== *[[seznam jam v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== {{Geopedia|L3255_F131_T118_vF_b4_x456570_y63140_s15}} *[http://www.loskadolina.si/zanimivosti/naravna_in_kulturna_dediscina/2006112716564438/ Jama na občinski spletni strani] [[Kategorija:Občina Loška dolina]] [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] 9xn9ew8r5wfd8bhqytta6h84zficqlp 5735207 5735196 2022-08-16T18:46:58Z Ljuba brank 92351 slovenščina wikitext text/x-wiki :''Za druge pomene glej [[Golobina (razločitev)]]''. {{Infopolje jama |geology=[[kraška jama|kraška]] [[ponor]]na vodna jama |name=Golobina |location=SZ [[Loško polje|Loškega polja]], [[Dane, Loška dolina|Dane]], {{SLO}} |length=850 m (raziskano) |depth=45 m |photo=Pogled na "gerblje" pri novi Golobini (požiralniku) v Danah - Škriljavo pri Starem trgu 1962.jpg |photo_caption=Pogled na "gerblje" pri novi Golobini (požiralniku) v Danah - Škriljavo pri Starem trgu 1962 |access=poleti ob nizki vodi}} '''Golobina''' je [[kras|kraška]] [[ponor]]na vodna [[jama]] na severozahodnem delu [[Loško polje|Loškega polja]] v bližini naselja [[Dane, Loška dolina|Dane]]. Vanjo se ob visokem vodostaju izteka potok [[Obrh]]. Zaradi pogostih poplav Obrha je bil vhod v jamo med letoma 1901 in 1906 umetno razširjen. Golobina je [[blato|blatna]] jama, njena raziskana dolžina znaša 850 m, globina pa 45 m. Voda odteka v 2 km oddaljene izvire na jugovzhodnem obrobju [[Cerkniško polje|Cerkniškega polja]]. V poletnem času, ko je vodostaj nizek, so možni vodeni ogledi. ==Glej tudi== *[[seznam jam v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== {{Geopedia|L3255_F131_T118_vF_b4_x456570_y63140_s15}} *[http://www.loskadolina.si/zanimivosti/naravna_in_kulturna_dediscina/2006112716564438/ Jama na občinski spletni strani] [[Kategorija:Občina Loška dolina]] [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] 4njjgghc269s8suswjpm7wwhrci9b2a 0 219296 5735344 5355561 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jurija, Piran | fullname = župnijska cerkev sv. Jurija, Piran | image = Piran kosciol sw Jerzego 08.jpg | imagealt = župnijska cerkev sv. Jurija, Piran | caption = župnijska cerkev sv. Jurija, Piran | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = right | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Piran]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Jurij]] | side altars = sv. Krištof, Vernih duš, Karmelska Mati božja, Roženvenska Mati božja, Ime Jezusovo, sv. Družina | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = [[Maksimilijan Celjski]] | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 1344, 1637 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Giacomo di Nodari, Bonfante Torre, Giuseppe Manaresi, Andrea Torre, Giovanni Righetti | architectural type = | style = [[Renesančna arhitektura|Renesansa]], [[Baročna arhitektura|Barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = 47,2 m | materials = | bells = 4 | parish = [[župnija Piran|Piran]] | deanery = [[Dekanija Koper|Koper]] | diocese = [[škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Jurija, cerkveni zvonik in krstilnica sv. Janeza v Piranu | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 1999 | refšt = 516 | lokacija = | občina = Piran }} }} '''Cerkev sv. Jurija''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Piran|župnije Piran]]. Cerkveni kompleks na markantnem grebenu [[polotok]]a, nad Tartinijevim trgom, sestavljajo cerkev, prostostoječi [[zvonik]] (kampanile) in [[krstilnica]] (baptisterij). == Zgodovina == Današnja župnijska cerkev sv. Jurija je zgrajena v beneško-renesančnem slogu. Arheološke raziskave so potrdile ostanke antične gradnje ter obstoj prve krščanske cerkve iz časov med 6. in 7. stoletjem. Zgodovinski viri potrjujejo obstoj župnije v 10. stoletju, kar je razvidno iz fragmentov stare cerkve v [[lapidarij]]u, ki datirajo iz časa med 10. in 12. stoletjem. Staro cerkveno [[Bazilika (zgradba)|baziliko]] [[Oglejska bazilika|oglejskega]] tipa je nadomestila triladijska [[Gotska arhitektura|gotska]] cerkev, posvečena leta 1344. Današnjo podobo je cerkev dobila po dolgi obnovi med 1595 in 1637, s ponovno posvetitvijo 25. aprila 1637. ==Arhitektura== [[Slika:Piran - cerkev sv. Jurija - pročelje 01.jpg|thumb|left|Renesančno pročelje]] Cerkveni kompleks sestavljajo cerkev, prostostoječi [[zvonik]] in [[krstilnica]] na umetni terasi, zgrajeni na grebenu polotoka, nad središčem mesta. Podporno zidovje so zgradili leta 1641, na morski strani pa so teraso utrdili s kamnitimi oboki. Gradnja obokov, ki&nbsp;se je začela leta 1663,&nbsp;je trajala do leta 1804. Zaradi erozije morja močno načete oboke so leta 1998 obnovili. Ob prezbiterij sta prizidani [[zakristija|zakristiji]], pravokotna [[Ladja (cerkev)|cerkvena ladja]] ima ob straneh šest stranskih oltarjev, ob zahodno steno je prislonjen pevski kor. Zahodna fasada je oblikovana kot tempeljsko pročelje s pilastrsko členitvijo in trikotnim čelom ter odraža vpliv [[Renesančna arhitektura|renesančne]] [[Benetke|beneške]] arhitekture. Na podnožju pilastrov sta ohranjeni kamniti plošči z napisi o posvetitvah cerkve leta 1344 in 1637. Prvi napis se navezuje na legendo o čudežnem dogodku, ko je [[Sveti Jurij|sv. Jurij]] 21. julija leta 1343 rešil mesto pred hudim neurjem. Drugi napis potrjuje obnovo cerkve leta 1608, ki jo je vodil kamnoseški mojster Bonfante Torre iz Benetk. === Prezidave in prenove === Na mestu starejše, v letu 1344 posvečene triladijske [[Gotska arhitektura|gotske]] cerkve so že po letu 1595 pričeli graditi novo cerkev, ki je bila dokončana in ponovno posvečena leta 1637. Ob koncu 19. stoletja je cerkev (zlasti v notranjščini) prenovil [[Trst|tržaški]] arhitekt Giovanni Righetti. Od leta 1986 poteka obnova cerkve v sodelovanju z&nbsp;Zavodom za varstvo kulturne dediščine Piran in restavratorskim centrom RS iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. Med leti 2002 in 2005 je bila cerkev zaprta, zaradi statične prenove in obnovitvenih del, od avgusta 2005 je cerkev ponovno odprta, vendar v notranjosti še vedno potekajo nekatera restavratorska dela. == Notranjost cerkve == [[Slika:St. Georg, Piran, Innenraum (HDR).jpg|280 px|thumb|Baročna notranjost cerkve]] === Glavni oltar === Na glavnem oltarju v apsidi je slika Marija z otrokom, sv. Jurijem, sv. Miklavžem in sv. Markom iz druge polovice 18. stoletja. Glavni oltar je delo Gaspara Albertinija (1788), ki ga je Giovanni Righetti predelal v času obnove, koncem 19. stoletja. Tu je tudi 8,5 m visoka slika [[Trst|tržaškega]] slikarja Giovannija Pagliarinija (1844) Mučeništvo sv. Jurija. Namenjena naj bi bila za glavni oltar, vendar si je naročnik premislil in odtlej visi ob severni steni druge pole prezbiterija. Po nekaterih virih naj bi šlo za največjo tabelno sliko v Sloveniji. === Stranski oltarji === Baročni [[Marmor|marmorni]] oltarji ob stenah cerkvene ladje so delo beneških kamnoseških delavnic, mojstra Bonfanteja Torreja iz 17. stoletja ter kiparjev bratov Paola in Giuseppeja Gropelli, iz prvih desetletij 18. stoletja. Oltarne slike na njih so bodisi sočasne ali pa nekoliko starejše ali mlajše. === Notranja oprema === V [[prezbiterij]]u sta veliki sliki Angela de Costerja (1705–1706), Čudež sv. Jurija in Maša v Bolseni, ter spominska in nagrobna plošča škofa N. Caldane. Na nasprotni steni pa je obešeno zelo pomembno gotsko razpelo Križanega Jezusa iz začetka 14. stoletja. Pred prenovo cerkve je Križani dolgo časa visel v krstilnici, v Piran pa je najverjetneje prišel iz [[župnija Portorož|bernardinske samostanske cerkve]]. V prezbiteriju so ohranjene lesene baročne korne klopi, namenjene kapitlju in piranskemu [[Podeštat|podestu]]. [[Slika:St George-ceiling.JPG|thumb|300px|left|Stropna poslikava]] V niši na južni steni cerkvene ladje se nahaja statična in umirjena kiparska skulptura sv. Nikolaja iz leta 1640, v niši na severni steni ladje pa razgibana skupinska plastika sv. Jurija na konju z Marjetico, polihromirano (poslikano) in pozlačeno delo beneškega rezbarja Giovannija Maria Gasperinija iz leta 1677. Na ravnem, vendar bogato členjenem cerkvenem stropu sta sliki na platnu Slava sv. Jurija v centralnem ovalu in Čudež sv. Jurija. [[Slika:Piran St. Georg Innen 09.JPG|300px|left|thumb|Cerkveni kor z orglami]] == Cerkvene orgle == Cerkvene orgle z nekdanjimi 16 registri je leta 1746 izdelal [[Beneška republika|beneški]] mojster Petar Nakić (Pietro Nacchini), po rodu iz [[Dalmacija|Dalmacije]]. Sodijo med njegove največje stvaritve na [[Jadransko morje|Jadranu]], odlikovala jih je kakovost ter umetniška in tehnična dovršenost. Mojster se je v Benetkah po študiju teologije seznanil z izdelovanjem orgel in se po letu 1729 popolnoma posvetil tej obrti. V začetku 19. stoletja je piranskim orglam klaviaturo v [[Manual|manualu]] zamenjal A. V. Rossi iz Trsta. V času I. svetovne vojne so bile orgle močno poškodovane, vse večje kovinske piščali so namreč odstranili, da so jih pretopili za potrebe tovarn orožja. V letu 1936 je orgle sicer goriški orglar Giorgio Bencz predelal, vendar jim ni mogel vrniti prvotne dispozicije. Leta 1956 je še nekaj nekaj popravkov vnesel V. Rebolj, tako da je sedanja dispozicija znatno spremenjena. Zadnja prenova orgel je bila opravljena v avgustu 1995. [[Slika:Zvonik cerkve sv. Jurija v Piranu 2013.JPG|250px|sličica|right|thumb|Zvonik cerkve sv. Jurija]] == Zvonik in zvonovi == [[Slika:Piran - cerkev sv. Jurija - zvonovi - 01- 2017-01-01.jpg|levo|sličica|Zvonovi v zvoniku. ]] Prvotni zvonik gotske cerkve je stal pred sedanjim pročeljem cerkve na zahodni strani in so ga podrli v začetku 17. stoletja, ob takratni temeljiti obnovi cerkvenega kompleksa. Nov samostoječi zvonik, postavljen med prezbiterij cerkve sv. Jurija in bodočo krstilnico, je bil zgrajen med 1600 in 1615. Zasnovan je bil po vzoru zvonika cerkve sv. Marka v Benetkah. Skupaj z vrtljivim kipom [[Nadangel Mihael|nadangela sv. Mihaela]] na vrhu, ki kaže smer vetra, je zvonik visok 46,45 metrov. Zvonik ima tudi uro. Od ohranjenih zvonov je eden še iz prejšnjega zvonika, vlit je bil leta 1477, in še danes oznanja polne ure. Leta 2015 so zvonico obnovili in vanjo namestili dva nova zvonova, dar župnije iz [[Berlin]]a, dva stara počena zvonova pa shranili na župnijski vrt. Dragocen spomenik tehnične dediščine je tudi ohranjeni mehanizem cerkvene ure. '''Zvonovi v zvoniku''' '''-''' Dva velika zvonova iz Nemčije, '''-''' En srednjevelik zvon, urni zvon, imenovan tudi predkolumbovski zvon: a" +6 '''-''' En majhen zvonček, četrtni zvon: cis" -2 == Krstilnica == [[Slika:Piran baptstry beside St George church.jpg|250px|left|thumb|Notranjost piranske krstilnice]] Krstilnica [[Sveti Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]] je bila zgrajena ob temeljiti prenovi cerkvenega kompleksa, v letu 1650. Gradnjo krstilnice so začeli v prvi polovici 17. stoletja. Zamenjala je srednjeveško, ki je, tako kot stari zvonik, prvotno stala pred cerkvijo. Pri gradnji nove so obdržali osemerokotni tloris stare krstilnice, kupolasto streho in svetlobnico, tudi na zunanjosti vzidana reliefa in okno s pleteninasto ornamentiko so prenesli s stare lokacije. [[Slika:Krstilnica svetega Janeza Krstnika, Piran.jpg|sličica|Piranska krstilnica.]] Pri obnovi notranjščine so leta 1975 krstilnici povrnili [[Baročna arhitektura|baročni]] videz in odstranili zelo poškodovano poslikavo Ignazia Calassija (1893). Glavni oltar s sliko Kristusovega krsta, delom neznanega beneškega slikarja, sta po načrtih Giovannija Sartorija med letoma 1691 in 1693 izdelala Iseppo in Pietro Manaresi. Iseppo Manaresi in Andrea Torre sta leta 1694 pred krstilnico zgradila dvoramno stopnišče, Torre pa še oltar sv. Odorika. Sliko Marija z otrokom in svetniki, iz druge polovice 17. stoletja, pripisujejo Ambrogiu Bon. V kasnejšem tretjem oltarju je slika Žalostna Mati Božja, delo [[Trst|tržaškega]] slikarja Ferdinanda Quaiatija (druga polovica 19. stoletja). Najstarejši element krstilnice je [[Rimljani|rimski]] nagrobnik iz 1. stoletja, ki je bil predelan v krstni kamen in najverjetneje uporabljen že v prvi piranski krstilnici. Na dveh straneh kamna je viden relief [[delfin]]a in na njem krilatega dečka (antični simbol prehoda v onostranstvo). Leta 2014 je bila obnovljena streha krstilnice, pročelje z vhodnim portalom in stopniščem. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * Bernik, S. ''Piran–Piran, Umetnostni spomeniki'' Enciklopedija Slovenije, 8. 1994, Ljubljana {{COBISS|ID=17411}} * Kovač, M. M. ''Piran, Sv. Jurij'' 2005, Ljubljana {{COBISS|ID=222849024}} * Sedej, I. ''Sto najlepših cerkva na Slovenskem'' 1996, Ljubljana {{COBISS|ID=63122944}} * Vrišer, S. ''Baročno kiparstvo na Primorskem'' 1983, Ljubljana {{COBISS|ID=7118085}} * https://www.slovenskenovice.si/iz-tiskane-izdaje/do-piranskega-nadangela-mihaela-po-novih-stopnicah-76253 == Zunanje povezave== * {{kategorija v Zbirki|St. George's Parish Church (Piran)|cerkev sv. Jurija, Piran}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} [[Kategorija:Cerkve v Piranu|Jurij, Piran]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1344]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Piran]] [[Kategorija:Župnija Piran|Jurij]] {{Dekanija Koper}} {{normativna kontrola}} 04tl135yj6ca6d2jk0obuwpachf55r3 0 219302 5735415 5197188 2022-08-16T20:33:26Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Štefana | fullname = | image = | imagesize = 250px | imagelink = | imagealt = Cerkev sv. Štefana v Piranu | landscape = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Štefan]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = 1270 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Piran|Piran]] | deanery= [[Dekanija Koper|Koper]] | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Piran - Cerkev sv. Štefana | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 10. december 1983 | refšt = 3878 | lokacija = Židovski trg, [[Piran]] | občina = Piran <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Štefana''' je ena izmed cerkva v [[Piran]]u. Stoji na [[Židovski trg, Piran|Židovskem trgu]]. Posvečena je [[sveti Štefan|svetemu Štefanu]]. Cerkev je ena najstarejših v Piranu, v 13. in 14. stoletju pa je bila med najvažnejšimi cerkvenimi stavbami v mestu. Tu je imela sedež [[Bratovščina za srečno zadnjo uro]], ki je molila in imela relikvije v glavni dvorani cerkve in tudi na podstrešju. V notranjosti cerkve so poleg skulptur svetega Štefana in [[Sveti Lovrenc|svetega Lovrenca]] na oltarjih še slike slikarjev [[Jakob Palma|Jakoba]] in [[Matej Palma|Mateja Palme]]. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Cerkve v Piranu|Štefan, Piran]] [[Kategorija:Župnija Piran|Štefan, Piran]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana|Piran]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Koper}} ktqt70k5pzb12b3itiruz4luthyvfl8 0 219305 5735299 5540654 2022-08-16T20:06:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Donata iz Arezza]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Donata iz Arezza]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Donata, Piran | fullname = | image = | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = right | coordinates = | location = [[Piran]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Donat iz Arezza]] | side altars = | relics = | status = nekdanja cerkev,<br>danes galerija | functional status = neaktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = 14. stoletje | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = }} '''Cerkev sv. Donata''' je nekdanja [[podružnična cerkev]] na [[Prvomajski trg (Piran)|Prvomajskem trgu]] v [[Piran]]u. == Zgodovina cerkve == Cerkev sv. Donata se v pisnih virih omenja prvič leta 1325, čeprav je verjetno nastala že pred tem letom. Cerkev je bila zgrajena na pobudo družine Del Senno, ki je v Piran prišla v 13. stoletju, posvečena pa je škofu in mučencu [[Donat iz Arezza|svetemu Donatu]]<ref>[http://www.zupnija-piran.si/piranske-cerkve/piran-pred-300-leti Piran pred 300 leti], Zupnija-piran.si, pridobljeno 24. januar 2020.</ref>. Njene podobe iz časa nastanka ne poznamo. Bogoslužju je služila vse do leta 1824. Leta 1940 so oltar prenesli v kapelo v Portorož, sedaj pa je verjetno v avli [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Portorož|cerkve Rožnovenske matere božje]]. Baročna fasada cerkve iz poznega 17. stoletja, z umirjenim klasicističnim spodnjim in razigrano razgibanim zgornjim delom, ustvarja slikovit poudarek [[Baročna arhitektura|baročno]] preoblikovanega trga. Leta 1776 so na mestu starejšega vodnjaka na trgu zgradili velik [[Zbiralnik vode|vodohran (cisterno)]], oblikovano kot dvignjeno pravokotno kamnito ploščad. Mesto je v 18. stoletju s to gradnjo rešilo funkcionalni problem oskrbe z vodo na izjemno domiseln, [[Urbanizacija|urbanističen]] in [[Arhitektura|oblikovno]] kvaliteten način. V prvi polovici 20. stoletja pa je mesto Piran potrebo po boljši oskrbi z električno energijo reševalo tako, da je, ob ohranitvi fasadne kulise, porušilo kvalitetno sakralno arhitekturo in na njeno mesto postavilo [[Transformatorska postaja|transformatorsko postajo]]. == Prenova cerkve == Današnjo podobo je cerkev dobila po prenovi konec 80 let 20. stoletja, po projektu arhitekta [[Boris Podrecca|Borisa Podrecce]]. Prenova je bila arhitektu v izziv, saj so morali fasada in zunanji gabariti ostati isti, spremenila pa se je namembnost po zahtevah investitorja. Dekonsakrirani cerkvi je bilo potrebno vrniti nekdanje dostojanstvo, navkljub novi vsebini, ki je obsegala tako galerijsko-razstavno kot tudi prodajno dejavnost. Galerija obsega razstavni prostor, prodajni prostor in klet. Razstavni prostor je nad »baldahinom«, pod lesenim ostrešjem v obliki obrnjene konstrukcije ladijskega dna in med obrnjenima oknoma iz prosojnega alabastra, ki sta v nasproti ležečih fasadah. Prodajni prostor se nahaja pod navedenim baldahinom, ki tvori strop nad »[[Oltar|oltarno menso]]«, služečo kot prodajni pult. Iz galerije - nadstropja, ki tako obsega skoraj ves prostor, je mogoče opazovati po stenah obešene slike. Klet (»kripta«) odtlej služi za depo, pisarno in kot pomožni prostor. Baldahin je tudi povezovalni del, ki se s prednjimi podporniki nemoteno nadaljuje v kletni prostor, skozi odprtino v tleh. Prenova spomeniškega objekta Sv. Donat je bila nagrajena s [[Steletovo priznanje|Steletovim priznanjem]] za leto 1992, ki so ga prejeli arhitekt Boris Podrecca, Anton Mikeln, Alenka Pintar in Gregor Pintar. == Cerkev - galerija == V arhitekturni zasnovi prenove objekta je bil namen združiti »staro sakralno« z »novim profanim«, to je galerijo in prodajalno. Koncept prenove cerkve Sv. Donata za novo galerijsko dejavnost je bil pri tem podrejen obstoječi sakralni zasnovi cerkve: galerija - baldahin, parter - mensa, klet – kripta. Dejavnost galerije je prirejanje samostojnih razstav slovenskih in tujih umetnikov. Predstavljanje del slovenskih umetnikov v mednarodnem prostoru poteka samostojno ali v sodelovanju s slovenskimi (Obalne galerije Piran, Mestna galerija Ljubljana) in tujimi galerijami (Npr. ARCO Madrid, Olympia London, Cass collection London - Chichester idr.). Vsakoletno galerija gosti tudi arhitekturno otografsko razstavo na Piranskih dnevih arhitekture. Zaradi financiranja galerijske dejavnosti je del prostorov namenjen prodaji različnih umetniških del in papirne galanterije. == Objave v strokovnih publikacijah == Domus-Italija 1991, Casa Vogue - Italija 1991, L'architecture D'haujourdhui - Francija 1991, Bauforum - Austrija 1991, El Croquis - Španija 1992, Sinteza - Slovenija 1991, Monografija Boris Podrecca - Nemčija 1993, Arh. Boris Podrecca: Galerija Sv. Donat (katalog) 1990. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|St. Donatus's Church (Piran)|Cerkev sv. Donata (Piran)}} * [[Cerkev sv. Donata, Donačka Gora]] {{Dekanija Koper}} [[Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji|Donat, Piran]] [[Kategorija:Cerkve v Piranu|Donat, Piran]] [[Kategorija:Cerkve svetega Donata iz Arezza|Piran]] [[Kategorija:Dela Borisa Podrecce]] 2b75q8h7nj0kmg0s575wljfvxlgsk4w 0 219732 5735345 5685267 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice | fullname = Nadžupnijska cerkev sv. Jurija | image = Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg | imagealt = Nadžupnijska cerkev sv. Jurija | caption = Nadžupnijska cerkev sv. Jurija | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Slovenske Konjice]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Jurij]] | side altars = [[Rožni venec|Rožnovenski]] oltar, [[Sveti Frančišek Ksaverij]], [[Sveti Nikolaj]], [[Sveti Križ]] | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[gotika]] | capacity = | length = 36,50 | width = 25,00 | width nave = 7,95 | height = 10,80 | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = 62 m | materials = [[kamen]], [[opeka]], pohorski [[skril|skrilavec]] (strešna kritina) | bells = "es/1", "fis", "gis" | bell weight = ni podatka, 800 kg, 600 kg | parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Cerkev sv. Jurija | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt=3379 | lokacija = | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev [[Sveti Jurij|sv. Jurija]]''' je [[župnijska cerkev]] [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije Slovenske Konjice]]. Nahaja se zgornjem delu zgodovinskega srednjeveškega [[Trg (naselje)|trga]] (danes Stari trg), pod nekdanjim parkom [[dvorec Trebnik|dvorca Trebnik]], na vznožju [[Konjiška gora|Konjiške gore]]. ===Opis=== [[Cerkev (zgradba)|Cerkveno stavbo]] sestavljajo: pravokotna [[cerkvena ladja]] [[romanika|predromanskih]] proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]] s konca 14. stoletja, na zahodni strani [[zvonik]], ter na južni strani baročna rožnovenska [[kapela]]. == Zgodovina == Prvo konjiško cerkev so postavili najbrž zelo zgodaj, saj je bil tu sedež [[Pražupnija|pražupnije]], ki je v srednjem veku sodila pod oblast [[oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]]. <ref name="S26">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=26}}</ref> Pobudo za gradnjo cerkve in za ustanovitev župnije gre pripisati konjiškim plemičem. <ref name="#1">Höfler Janez, ''O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem'' {{COBISS|ID=268869376}}</ref> Bila je [[Oglejski patriarhat|patriarhatska]], vendar preko odvetništva povezana s [[Grad Konjice|konjiškim gradom]] in gospostvom, o čemer priča tudi neposredna bližina cerkve in gradu.<ref name="#1"/>. Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta 1146 pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Pražupnija Konjice se prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I. (1130-1161)]] iz [[Oglej]]a <ref>Baraga Jože, Motaln Valerija, Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Kronologija Konjic, stran 7</ref> <ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Ožinger Anton: Zgodovinski oris konjiške prafare od ustanovitve do konca prve svetovne vojne, stran 34</ref>, še starejša prvotna cerkev na mestu sedanje pa se ni ohranila. Najstarejši del sedanje [[gotika|gotske]] cerkve je glavna [[cerkvena ladja|ladja]], pozidana verjetno koncem 12. ali v začetku 13. stoletja. Pred letom 1369 je bila h glavni ladji na severni strani prizidana grobna [[kapela]] konjiških plemičev, ki je bila posvečena [[Sveti Jakob|sv. Jakobu]]. <ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> <ref name="#2">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> Pred letom 1464 so jo spremenili v stransko ladjo, krito s štiripolnim križnorebrastim obokom, <ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> s tem, da so jo podaljšali in jo z loki povezali z glavno. Do leta 1799 je bilo okoli cerkve [[pokopališče]], katerega sestavni del je bila tudi [[kostnica]], o kateri pa danes ni sledov. === Glavna ladja === Prvotni ravni leseni strop v glavni [[cerkvena ladja|ladji]] so v letih delovanja (1487 - 1497) tukajšnjega župnika Valentina Fabrija, savinjskega in podjunskega [[Arhidiakon|arhidiakona]] ter [[prošt]]a v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] na Koroškem <ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=134}}</ref> nadomestili z mrežastim tripolnim obokom v obliki polkrožnih lokov in šesterokotnikov nad predrtimi notranjimi oporniki.<ref name="S37">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=37}}</ref> O tem priča tudi ohranjeni [[sklepnik]] na stropu v glavni ladji, z grbom arhidiakona Fabrija, z nakovalom in kladivom. <ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 16</ref> Figuralne opečne konzole svoda so nad oporniki ponekod odprte v prostor. Obok, poslikan s poznogotskimi rastlinskimi motivi, pripisujejo še neznani kamnoseški stavbarski delavnici, verjetno iz zgornještajerskega Steyerja, morda celo z Dunaja, ki je gradila tudi cerkve v Dobri vasi, v Globasnici in drugod na Koroškem, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, v Šentjanžu pri Dravogradu, pa tudi cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradcu. <ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=134}}</ref> Posebno zanimivo so speljane stopnice na sočasno zgrajeni cerkveni kor, nameščene v nekakšno ohišje, na katerega se opira eden od nosilcev ladijskega oboka.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=134}}</ref> === Glavni in daritveni oltar === Delno je ohranjen neogotski veliki oltar s kipom [[Sveti Jurij|svetega Jurija]] iz leta 1869, zgrajen pod vodstvom v Konjicah živečega furlanskega mojstra [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]]. Ob stenah prezbiterija so razpostavljene nadnaravno velike plastike s prejšnjega baročnega oltarja, ki prikazujejo apostola [[Sveti Peter|svetega Petra]] in [[Sveti Pavel|svetega Pavla]], [[Sveti Hieronim|svetega Hieronima]] ter [[Sveti Janez Krstnik|svetega Janeza Krstnika]], delo [[Janez Jurij Mersi|Mersijeve]] kiparske delavnice, <ref>{{navedi splet |url= http://www.celjskozasavski.si/osebe/mersi-%C5%A1tefan,-anton-in-janez-jurij/67/ |title= MERSI, Štefan, Anton in Janez Jurij |accessdate= 20. 5. 2016 |date= |format= |work= }}</ref> znane po svojem delovanju v [[Rogatec|Rogatcu]] in pozneje v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:St. George Slovenske Konjice church2.jpg|Cerkvena [[Ladja (cerkev)|ladja]] in [[prezbiterij]] Slika:St. George's Parish Church 03.JPG|Obokani strop s poslikavo v cerkveni ladji Slika:Sv. Jurij Konjice glavni oltar.jpg|Glavni oltar Slika:St. George's Parish Church 04.JPG Slika:St. George's Parish Church 06.JPG|Kupola rožnovenjske kapele s svetlobnico Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|Nagrobnik viteza Ortolfa de Gonvitz Slika:St. George Slovenske Konjice church7.jpg|Sklepnik v oboku prezbiterija Slika:Glauinich tomb.jpg|Nagrobni epitaf škofa [[Boštjan Glavinić de Glamoć|Boštjana Glavinić de Glamoć]] </gallery> === Stranski oltar === V stranski ladji t. i. »stari cerkvi« stoji [[marmor]]nat oltar svetega Križa iz leta 1713, s sočasnimi kamnitimi plastikami <ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> , delo [[Ljubljana|ljubljanske]] [[Luka Mislej|Mislejeve]] delavnice. == Baročna rožnovenska kapela == Veliki rožnovenski oltar ima v središčnem delu plastično skupino kronane Marije device z detetom v naročju in [[Sveti Jožef|sv. Jožefom]] ter [[Sveti Joahim|sv. Joahimom]], na okvirju pa je naslikanih petnajst [[Rožni venec|rožnovenskih]] skrivnosti. Ob stebrih z ogredjem sta sohi [[Sveti Dominik|sv. Dominika]] in [[Sveta Katarina Sienska|sv. Katarine Sienske]], na atiki pa je v oblakih upodobljen Bog Oče, z dvema molečima [[angel]]oma. Ves oltar je delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]] iz leta 1887, le kipi izvirajo z nekega starejšega oltarja. Oljni sliki na oltarjih [[Sveti Frančišek Ksaverij|svetega Frančiška Ksaverija]] in [[Sveti Miklavž|svetega Miklavža]] v [[Barok|baročni]] rožnovenski kapeli so delo [[Janez Andrej Strauss|Janeza Andreja Straussa]] (1721-1783) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]]. <ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi618511/|title= Strauss Janez Andrej |accessdate= 20. 5. 2016|date= |format= |work= }}</ref> V kapeli z lanterno oz. svetlobnico na vrhu kupole so ohranjene [[freska|freske]] [[Jožef Anton Lerchinger|Jožefa A. Lerchingerja]] z marijansko motiviko in personifikacijami [[letni časi|štirih letnih časov]] iz leta 1749. Ključ do razlage fresk nam daje zapis, katerega del je tudi [[kronogram]].<ref name="#2"/> Zunaj, na fasadi kapele, se nahaja [[sončna ura]]. <ref>Šmid Jožica, Svetloba sonca in njegove sence, Sončne ure po Sloveniji, stran 119</ref> === Druge fresko poslikave === Obočna poslikava prezbiterija kaže na mojstra iz kroga Friderika Beljaškega, iz prve polovice 15. stoletja. Eno osrednjih polj zavzema Bog Oče kot vladar sveta, z dvema muzicirajočima [[Angel|angeloma]] na vsaki strani, v sosednjih poljih ob njem so razporejeni štirje [[evangelisti]] s svojimi simboli, drugod je naslikan [[akant]], ki je s pisano barvno paleto prekril obok. <ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> V cerkveni glavni ladji so bile med regotizacijo ob koncu preteklega stoletja odstranjene freske t. i. furlanskih slikarjev iz [[Humin]]a [[Jakob Brollo|Jakoba Brolla]] in [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], naslikane preko starejših poslikav. == Cerkvene orgle == [[Slika:St. George Slovenske Konjice church organ.jpg|280px|thumb|Cerkvene orgle na pevski galeriji (koru)]] Leta 1911 so v popisu navedli: »Arhidiakonatska cerkev sv. Jurija v Konjicah: Orgle imajo 9 spremenov, manual čez 4 oktave in pedal čez 1 oktavo. Orgle so boljše kot v nekaterih drugih cerkvah.« Čigave so bile, ni znano. Ker so bile kasneje v zelo slabem stanju, so leta 1959 kupili nove. Sedanje cerkvene orgle so delo orglarske delavnice Franca Jenka iz Šentvida nad Ljubljano, opus 89, iz leta 1959. <ref>{{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Gre za pnevmatične orgle z dvaindvajsetimi [[register|registri]] in dvema [[manual|manualoma]]. 16. avgusta 1959 jih je blagoslovil ljubljanski stolni [[prošt]] dr. Franc Kimovec. Prva večja prenova orgel je bila opravljena leta 2013. === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''2MP/p--s '''I C–g³ ---- |- | 01. || Principal || 16' |- | 02. || Principal || 8' |- | 03. || Flavta || 8' |- | 04. || Tibija || 8' |- | 05. || Dulcian || 8' |- | 06. || Viola || 8' |- | 07. || Oktava || 4' |- | 08. || Flavta || 4' |- | 09. || Kvinta || 2 2/3' |- | 10. || Mixtura || III-V |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | II C–g³ ---- |- | 11. || Viol-principal || 8' |- | 12. || Burdon || 8' |- | 13. || Vox coelestis || 8' |- | 14. || Travers-flavta || 4' |- | 15. || Suvavial || 4' |- | 16. || Piccolo || 2' |- | 17. || Cimbel || III |- | 18. || Oboa || 8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C–g¹ ---- |- | 19. || Kontrabas || 16' |- | 20. || Subbas || 16' |- | 21. || Burdonal || 8' |- | 22. || Oktavbas || 8' |- | 23. || Koral || 4' |- |} |} '''Nastavitve (okrajšave)''' '''D: SpI SbII-I II-I SpII-I SpII I-P II-P SpI-P P.MF.F.T''' <br> '''1PK.PA.PM.CR.TR''' <ref>{{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=48}}</ref> == Ostala notranja oprema == Ohranjen je poznogotski kropilnik ob stranskih vzhodnih vratih, s podobo morske deklice in letnico 1657. <ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> V stenah je vzidanih več nagrobnikov, med drugimi heraldični [[epitaf]] Ortolfa Konjiškega (†1370) in figuralni epitaf domačega župnika, savinjskega in podjunskega arhidiakona Valentina Fabrija (†1509) <ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> ki pa ni bil pokopan v tej cerkvi. Na tem nagrobniku je prikazan Fabri v slovesni obleki, s proštovim pokrivalom in z opatsko palico s fanonom v roki. Levo zgoraj je grb njegove proštije v Dobrli vasi, desno grb oglejskega patriarhata, pod katerega je spadal tedanji savinjski arhidiakonat, spodaj levo grb takratnega lastnika konjiškega gradu in na desni fabrijev osebni grb z nakovalom in kladivom. <ref name="Z137">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=137}}</ref> V Rožnovenski kapeli se nahaja tudi nagrobni epitaf tukajšnjega župnika, kasnejšega [[škof]]a v [[Senj|Senju]] [[Boštjan Glavinić de Glamoć|Boštjana Glavinića de Glamoć]] (*1630, †1697) z [[latinščina|latinskim]] napisom.<ref>[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]], Konjiška dekanija, Maribor, 1909.</ref> == Zvonik in zvonovi == Zvonik s korenasto streho, na zahodni strani cerkve, izvira s konca 13. stoletja, v 18. stoletju je bil nadzidan. S svojo mogočno arhitekturo se uvršča med najstarejše in največje (višina 62 m) na slovenskem Štajerskem.<ref name="#2"/> Sedanjo arhitektonsko podobo je dobil leta 1711, še pred sto leti pa naj bi imel še baročno zaokroženo streho. <ref name="Z133">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=133}}</ref> V zvoniku je delujoča [[stolpna ura]], s štirimi številčnicami, ki upravlja tudi bitje, preko zvonov. Iz zapisov izdelanih večjih zvonil v livarni Samassa v Ljubljani je razvidno, da je bil za konjiško cerkev leta 1869 izdelan zvon teže 2848 kg. Iz zvonika nadžupnijske cerkve sv. Jurija (Slovenske Konjice) leta 1916 <ref>Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1993: IV. Odvzem zvonov v vojne namene, str. 147</ref> niso odpeljali tri zvonove, <ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije: Ivan Pajk, Konjiška nadžupnija</ref> ampak dejansko pet zvonov <ref name="K41">{{navedi knjigo |author=Kovačič Fran |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče Maribor |isbn= |cobiss= 37305089|pages=41}}</ref> , ostal je le najstarejši, vlit v celjski livarni Konrada Schneiderja <ref name="#3">[http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/] Slovenski biografski leksikon</ref> iz leta 1715 <ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> <ref name="K41">{{navedi knjigo |author=Kovačič Fran |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče Maribor |isbn= |cobiss= 37305089|pages=41}}</ref>, (v drugih virih napačno leta 1716). Nove tri zvonove, največjega s težo 2618 kg (po nekaterih podatkih 2800 kg <ref>http://galerija.industrijskapespot.si/index.php/Livarna-Maribor-961745932/Livarna-Maribor---fotogalerija/Livarna-Maribor/IMG_8515-Copy-2-Copy</ref>) in drugega s težo 780 kg je leta 1922 vlila livarna Bühl <ref>Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1993: 5. Mariborski zvonarji, str. 135</ref> v Mariboru. <ref>Ivan Pajk, Konjiška nadžupnija po letu 1918, Zvonovi, Konjiško 1146-1996, 850 let pražupnije, str. 64</ref> Naslednje leto je lastnik usnjarne Laurich sam kupil mali zvon za cinklet. Tudi leta 1943 <ref>Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1993: IV. Odvzem zvonov v vojne namene, str. 151</ref> so bili odpeljani v razrez štirje zvonovi iz cerkve sv. Jurija, spet je ostal v zvoniku le najstarejši. Leta 1956 je župnija dobila železni zvon iz porušene cerkve v Planini pri Semiču. V letu 1984 je livarna Grassmayr v [[Innsbruck]]u vlila dva nova zvonova za župnijsko cerkev, 800 kg težek zvon je uglašen na ton "fis", drugi pa tehta 600 kg in ima glas "gis" . Železni zvon je bil premeščen v zvonik [[Podružnična cerkev|podružnične cerkve]] [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|sv. Ane]]. === Konjiški Schneiderjev zvon === [[Slika:Schneider's Bell 03.jpg|250px|thumb|desno|Schneiderjev zvon iz 1715 ]] Od nekdanjih zvonov iz livarne celjskega zvonarja Konrada Schneiderja <ref>Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1993</ref> (poleg tistih, navedenih v Slovenskem biografskem leksikonu pri opusu rodbine Schneider) <ref name="#3"/>, izpričani so bili v [[Zreče|Zrečah]], v [[Šmartno na Pohorju|Šmartnem na Pohorju]], na [[Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora|Brinjevi gori]], pri sv. Lenartu ([[Župnija Makole|župnija Makole]]), v grajski kapeli [[Dvorec Štatenberg|dvorca Štatenberg]] in drugod <ref name="K">{{navedi knjigo |author=Kovačič Fran |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče Maribor |isbn= |cobiss= 37305089|pages=}}</ref>, je do sedaj dejansko verodostojno obstoječ in dokumentiran poleg [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj|ptujskega]] tudi konjiški [[zvon]] iz leta 1715, ko je bila tedanja župnija še pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]: v premeru ima 142 cm, od klobuka do krila 104 cm, debelina obroča 11 cm. Leta 1906 je bil enkrat obrnjen. Podobe: 1. sv. Jurij na konju, 2. sv. Ana z Marijo, 3. Kristus na križu z Marijo in Janezom in 4. Kristus kleče moli. Poje v tonu "es/1" in je velikoseptimnega tipa. Napisa na gornjem vratu: :''AVE MARIA GRATIA PLENA DOMINVS TECVM BENEDICTA TV IN MVLIERIBVS'' :''REFVSTA EST RECTORE ECCLESIAE RDISSIMO DNO DNO CASPARO PRAELATO SEITZELENS/'' :pod podobo 3. je napis: ''ECCE CRVCEM DEI FVGITE PARTES ADVERSAE'' :pod tem napisom pa: ''CONRATVS SCHNEIDER ME FEZIT ZILIAE † ANNO 1715'' :pod podobo 1. je napis: ''SANCTE GIORGI ORA PRO NOBIS'' V [[Oplotnica|čadramski]] župnijski kroniki <ref name="K41">{{navedi knjigo |author=Kovačič Fran |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče Maribor |isbn= |cobiss= 37305089|pages=41}}</ref> se je ohranil [[latinščina|latinski]] prepis iz leta 1906 še obstoječe <ref name="K41">{{navedi knjigo |author=Kovačič Fran |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče Maribor |isbn= |cobiss= 37305089|pages=41}}</ref> vendar danes izgubljene (najverjetneje uničene) konjiške župnijske kronike, o posvetitvi najstarejšega schneiderjevega zvona, katerega prevod se pomensko glasi: »''Dne 19. aprila leta 1716'' <ref name="Novak">{{navedi knjigo |author=Novak Milena |year=2013 |title=Skrivnosti Žičke kartuzije |publisher=Milena Novak |isbn=978-961-276-655-9 |cobiss=265529088 |pages=17}}</ref> (zvon je bil ulit leta 1715) ''je bil veliki zvon nadžupnijske bazilike svetega Jurija mučenca posvečen po prevzvišenem in prečastitem gospodu Juriju Frančišku Ksaveriju de Marotti-ju, <ref name="Novak">{{navedi knjigo |author=Novak Milena |year=2013 |title=Skrivnosti Žičke kartuzije |publisher=Milena Novak |isbn=978-961-276-655-9 |cobiss=265529088 |pages=17}}</ref> [[Pićan|pičenskemu]] [[škof]]u in [[Novo mesto |novomeškemu]] [[prošt]]u. Zvon je bil posvečen sv. Juriju mučencu in v čast sv. Frančiška Ksaverija v častitem in slavnem [[Žička kartuzija|žičkem samostanu]]. Vse v večjo Božjo čast. Bartolomej Jankovič, ta čas konjiški [[vikar]], je tako to zabeležil.''« <ref name="K42">{{navedi knjigo |author=Kovačič Fran |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče Maribor |isbn= |cobiss= 37305089|pages=42}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|Nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija Slika:St. George's Parish Church (Slovenske Konjice) - interior.jpg|Poznogotski [[kropilnik]] iz 1657, dar rodbine Tattenbach Slika:St. George's Parish Church 05.JPG|Baročna poslikava kupole s svetlobnico Slika:Schneider's Bell 01.jpg|Schneiderjev zvon 1715 </gallery> == Glej tudi == * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Arhidiakon]] * [[Mihael Napotnik]] == Sklici== {{opombe|2}} == Viri == * Ožinger Anton, Pajk Ivan, ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije'', Slovenske Konjice, Nadžupnijski urad 1996. {{COBISS|ID=38788353}} * Zadnikar Marijan, ''Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2'', Celje, Mohorjeva družba 1975. {{COBISS|ID=7990017}} * Höfler Janez, ''O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem'', Ljubljana, Viharnik, 2013. {{COBISS|ID=268869376}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija'', Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Šmid Jožica, ''Svetloba sonca in njegove sence, Sončne ure po Sloveniji'', Radovljica, 2014.{{COBISS|ID=268021504}} ISBN 978-961-276-782-2 * Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič: ''Zvonarstvo na Slovenskem'', Ljubljana 1993 ISSN 0351-2789 * [[Fran Kovačič|Kovačič Fran]], ''Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji'', Bogoslovno učilišče, Maribor 1906. {{COBISS|ID=37305089}} * Boldin Aleksandra, ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016, Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi== * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-na/174511391 Valentin Fabri] pridobljeno 27.01.2018 {{Kategorija v Zbirki|St. George's Parish Church (Slovenske Konjice)}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jurij, Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Jurij, Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Jurij]] [[Kategorija:Paolo Santonino]] {{Dekanija Slovenske Konjice}} ramgfs514h3b86mzjbc4v34dpdqybe4 0 220400 5735475 5557988 2022-08-16T21:24:29Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dolina|name=Vrata|type=[[ledeniška dolina]]|photo=Triglav y Valle de Vrata (14202569306) (2).jpg|photo_caption=Panoramski posnetek|country={{SLO}}|city1=[[Mojstrana]]|river1=[[Triglavska Bistrica]]|border1=[[Triglav]]|map=Slovenija|range=[[Julijske Alpe]]}} '''Vrata''' so [[ledeniška dolina]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Razteza se od [[Mojstrana|Mojstrane]] do vznožja severne stene [[Triglav]]a. Skozi dolino teče [[Bistrica, Vrata (potok)|Triglavska Bistrica]], ki izvira v [[Triglavska severna stena|Triglavski severni steni]] na okoli 1020 m nadmorske višine in se nato v Mojstrani izlije v reko [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]. V Vratih je pomembno izhodišče za številne vzpone na Triglav. ==Glej tudi== * [[Šlajmarjev dom v Vratih]] * [[Aljažev dom v Vratih]] * [[Peričnik|slap Peričnik]] ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Vrata valley|Vrata (dolina)}} [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] {{si-geo-stub}} ked8l3l40pi78k21fjw8w55c31m7sw6 0 230735 5735214 5197910 2022-08-16T19:32:57Z 84.20.243.126 popravek napake, naprej je pravilno wikitext text/x-wiki [[Slika:Snooker player with rest.jpg|thumb|right|260px|Igralec si pri udarcu pomaga s križastim podstavkom.]] [[Slika:Snooker table.jpg|thumb|right|260px|Igralec tik pred udarcem]] '''Snooker''' je [[biljardni športi|biljardni šport]], ki se igra na široki [[miza za snooker|mizi]] iz debelega [[sukno|sukna]] zelene barve s po štirimi luknjami v vsakem kotu in po dvema luknjama na sredini obeh daljših stranic pravokotne mize. Miza je velika 12 [[čevelj (dolžinska mera)|čevljev]] × 6 čevljev (3,6 m × 1,8 m). Bistvo igre je v zadevanju krogel s [[palica za biljard|palico za snooker]]. Krogle se delijo glede na njihovo točkovno vrednost: * bela krogla, ki ne šteje točk, pač pa jo morajo igralci vedno zadeti prvo in z njo poskušajo zadeti v luknjo žogo kake druge barve, ki je vredna kaj več točk; * 15 rdečih krogel, vsaka šteje po eno točko; * rumena krogla – 2 točki * zelena krogla – 3 točke * rjava krogla – 4 točke * modra krogla – 5 točk * vijolična krogla – 6 točk * črna krogla, ki prinese največ točk, in sicer 7. Rumena, zelena, rjava, modra, rožnata in črna žoga sestavljajo set barvnih krogel. Igralec zmaga tako, da zadene več točk od nasprotnika. Cilj igre je z belo zadeti izmenično rdečo in katero od barvnih krogel ter nadaljevati tako zaporedje (vedno se začne z rdečo žogo – brez zadete rdeče žoge igralec ne sme zadeti nobene od barvnih žog). Igra je končana, ko ni na mizi nobene krogle več, ali kadar si en igralec priigra tolikšno prednost, da je nasprotni igralec ne more več ujeti in se zato preda. Seveda se lahko igralec za predajo odloči tudi iz drugih razlogov – npr. zaradi bolezni, poškodbe, itd. Dvoboj med dvema igralcema je sestavljen iz poljubnega lihega števila iger oziroma framov. Igralec zmaga dvoboj, če osvoji več kot polovico vseh možnih iger. Tako se dvoboj konča, ko eden od igralcev preseže mejo, potrebno za osvojitev dvoboja, in nadaljnje igre so zatorej nepotrebne in se jih ne igra več. Snooker je eden najpomembnejših športov na [[Britansko otočje|Britanskem otočju]]. Zelo je razširjen tudi v nekdanjih [[commonwealth|britanskih kolonijah]], še posebej na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in v [[Hong Kong]]u, od koder se v zadnjem času na svetovno prizorišče prebija vse več mladih igralcev. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina snookerja}} [[Slika:Studenten Billard.JPG|thumb|right|Ilustracija igre [[biljard]]a v zgodnjem 19. stoletju, [[Tübingen]], [[Nemčija]].]] Prva različica snookerja je verjetno nastala v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]].<ref name="origins">Maume, C.[http://www.findarticles.com/p/articles/mi_qn4158/is_19990426/ai_n14219294 "Sporting Vernacular 11. Snooker"], ''The Independent'', 26. april 1999, (Pridobljeno 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref> V tem času je bil [[biljard]] zelo razširjen in priljubljen pri častnikih angleške vojske, nastanjenih v [[Indija|Indiji]], ki so si za popestritev izmišljali nove variacije ustaljenih biljardnih iger. Ena teh novih variacij je bil tudi snooker, ki naj bi nastal v [[Jabalpur]]ju leta 1874<ref name="origins2">Bedi, R. [http://www.telegraph.co.uk/global/main.jhtml?xml=/global/2004/07/19/wooty19.xml "Indijske korenine snookerja"], ''The Telegraph'', 19. julij 2004, (Pridobljeno 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref> ali 1875<ref name=origins/>. Častniki so namreč rdečim in črnim kroglam, ki so se uporabljale v dveh različicah biljarda (imenovanih [[pyramid pool]] in [[life pool]]) dodali še barvne krogle.<ref name="book of billiards">Shamos, Mike (1993), ''The Complete Book of Billiards''. ISBN 0-517-20869-5</ref> Celo beseda snooker ima svoj izvor v vojaških krogih, saj v takratnem [[sleng]]u snooker pomeni kadeta prvega letnika ali neizkušeno osebje.<ref name="origins"/> Viri poročajo, da je polkovnik sir [[Neville Chamberlain]] iz devonshirskega regimenta svojega nasprotnika v igri biljarda imenoval snooker, ko slednji ni uspel zadeti krogle.<ref name="book of billiards"/> Odtlej so vse neizkušene igralce imenovali za snookerje<ref name="titan">[http://www.titansports.co.uk/history/snooker.htm "Izvori igre snookerja"], ''Titan Sports'', (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20051215154838/http://www.titansports.co.uk/history/snooker.htm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref>, ime obneslo do te mere, da se je tako začel imenovati kar cel šport. Uradna zgodovina športa se je začela s prvim [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovnim prvenstvom]], ki ga je leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1927|1927]] organiziral [[Joe Davis]]<ref name="origins" />, poklicni igralec [[angleški biljard|angleškega biljarda]] in snookerja. Prav Davis je šport iz kratkočasne dejavnosti prestavil v profesionalno sfero.<ref name="CnVTimeline">[http://www.cuesnviews.co.uk/Snooker/timeline.htm "Snooker Timeline"] ''"Joe Davis - oče snookerja"'', ''cuesnviews.co.uk'', (Pridobljeno 24. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060216115629/http://www.cuesnviews.co.uk/Snooker/timeline.htm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Zanimivo je tudi, da je Davis osvojil vsa prvenstva do leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1946|1946]], ko je prenehal z nastopanjem na Svetovnem prvenstvu. {{quote box|quote=»Do leta 1977 so iznašli nov sistem osvetljave, ki je omogočal, da se je igralce videlo kristalno jasno in prihodnje leto je [[Aubrey Singer]] privolil v to, da bi na BBC-ju prenašali Svetovno prvenstvo in ves čas prvenstva, 16 dni, vsak dan pripravljali enourne povzetke dvobojev.« |source=Zgodovina britanske televizijske hiše BBC,<ref name="OTT-40" />|width=31%|align=right}} Šport je v [[1950.|50.]] in [[1960.|60. letih]] doživljal pravi mrk, saj se je zanj zanimalo le malo ljudi poleg tistih, ki so ga sami igrali. Tudi nova različica snookerja, imenovana [[snooker plus]], ki jo je skušal uvesti Joe Davis, se ni prijela. Zato pa je leta 1969 sledil prelomni trenutek, ko je [[David Attenborough]], tedaj eden vodilnih mož v britanski televizijski hiši [[British Broadcasting Corporation|BBC]], sprejel snooker turnir [[Pot Black]] v programsko shemo BBC-ja, z namenom občinstvu prikazati potencial in prednosti barvne televizije.<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4382776.stm "Pot Black se vrača"], ''BBC Sport'', 27. oktober 2005, pridobljeno 24. februar 2007 {{ikona en}}</ref><ref name="Cue China">Porter, H. [http://www.time.com/time/specials/2007/article/0,28804,1815747_1815707_1815672,00.html "Snooker Kitajska"], ''Time Magazine'', 20. junij 2008, (pridobljeno 23. junij 2008) {{ikona en}}</ref> Šport se je tako prijel, da je nekaj časa zavzemal celo drugo mesto po gledanosti na programu [[BBC 2]]. Zanimanje za šport se je skokovito povečalo in [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1978|Svetovno prvenstvo 1978]] je bilo prvo, ki so ga v celoti predvajali po televiziji.<ref name="OTT-40">[http://www.offthetelly.co.uk/features/bbc2/forty2.htm "1978 - Svetovno prvenstvo v snookerju"], pridobljeno: 24. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060427132655/http://www.offthetelly.co.uk/features/bbc2/forty2.htm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Odtlej se je šport v zadnjih 30 letih uveljavil predvsem na [[Britansko otočje|Britanskem otočju]] in nekaterih bivših angleških kolonijah (najvidneje v [[Hong Kong]]u in na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]). Dandanes šport snookerja zaznamujejo visoki nagradni skladi pomembnejših turnirjev, prenosi večine pomembnejših turnirjev na televiziji (najvidnejše mesto v prenosih snookerja zavzemata [[British Broadcasting Corporation|BBC]] in [[Eurosport]]) in sponzorstvo tobačne industrije. V zadnjem času je sicer upadlo sponzorstvo tobačne industrije, kar se kaže tudi v manjšem številu jakostnih turnirjev.<ref name="GuardianSponsor">Anstead, M.[http://sport.guardian.co.uk/snooker/story/0,,1689597,00.html "Snooker išče sponzorje z globokimi žepi"], ''The Guardian'', 19. januar 2006, (Pridobljeno 24. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060212184012/http://sport.guardian.co.uk/snooker/story/0,,1689597,00.html arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> == Pravila == {{glavni|Pravila snookerja}} [[Slika:Snooker table drawing 2.svg|thumb|[[Miza za snooker]] s kroglami na svojih mestih]] [[Slika:To pot the red.jpg|thumb|left|Potek igre. Rdeča krogla bo vsak čas padla v kotni žep.]] Cilj igre je doseči več točk od nasprotnika, tako da igralec z mize odstranjuje rdeče in barvne krogle v vnaprej določenem redu. Na začetku frama so krogle razporejene, kot je prikazano na desni sliki. Igralca se izmenjujeta pri mizi, dokler prvi s konico palice ne zadene bele krogle, tako da bela krogla zadene eno od 15 rdečih krogel na mizi in jo pošlje v enega od šestih žepov mize za snooker. Seveda pri tem ne sme v noben žep pasti nobena druga krogla, niti ne smeta naenkrat v žep pasti dve rdeči krogli. Tisti igralec, ki rdečo kroglo zadene v žep, prejme 1 točko. Rdeča krogla nato ostane v žepu in se je ne postavlja nazaj na mizo, pač pa igralec pri mizi nadaljuje z igro in skuša v žep pospraviti katero od 6 barvnih krogel, ki štejejo od 2 do 7 točk. Če igralcu uspe v žep pospraviti katero od barvnih krogel (in pri tem z mize ne odstrani nobene druge krogle), se po zaključenem udarcu barvno kroglo prestavi nazaj na njeno začetno pozicijo na mizi in igralec nadaljuje z igro. Po uspešno zadeti barvni krogli mora namreč znova igrati na rdečo kroglo. Tako zaporedje (rdeča-barvna-rdeča...) se nadaljuje, dokler ni igre konec ali pa dokler igralec pri mizi z udarcem ni uspel pospraviti z mize nobene krogle, je pospravil preveč krogel ali pa je preprosto pospravil napačno kroglo (bodisi belo bodisi tisto, ki je ne bi smel - rdečo ali barvno). Zatem pride k mizi njegov nasprotnik, ki mora najprej pospraviti rdečo kroglo. Če mu to uspe, lahko nadaljuje z barvno kroglo in nato naprej v takem zaporedju. Vsak igralec, ki pride k mizi, mora v svojem prvem udarcu z mize pospraviti rdečo kroglo, razen v zaključkih framov, ko so na mizi le še barvne krogle. Namreč, ko igralca z mize pospravita vse rdeče krogle, se igra osredotoči na preostale barvne krogle. Natančneje povedano, ko eden od igralcev pospravi zadnjo rdečo in nato še eno barvno kroglo, se mora spraviti po vrstnem redu na rumeno, zeleno, rjavo, modro, rožnato in naposled črno kroglo, teh šest krogel pa se za razliko od začetnega dela frama ne vrača nazaj na mizo. Ko je z mize odstranjena še zadnja, tj. črna krogla, je frama konec, saj ni nobene krogle več na mizi in tako zmaga tisti igralec z več točkami.<ref name="wsrulessnooker">{{ cite web | title = Pravila | url = http://www.worldsnooker.com/rules_of_snooker.htm | publisher = World Snooker | accessdate = 2009-05-03 }} {{ikona en}}</ref> Mogoča je sicer tudi situacija, ko sta igralca po pospravljeni črni krogli še vedno izenačena, tedaj se črno kroglo postavi nazaj na njeno začetno točko, belo kroglo se vrne nazaj v začetni polkrog, igralec pri mizi pa dobi kot prvi priložnost za udarec. Točke lahko igralca dosegata tudi z napakami nasprotnikov. Napake se dogajajo zaradi številnih razlogov, npr. ko igralec z belo kroglo namesto rdeče najprej zadene barvno kroglo (ali obratno), ko igralcu v žep pade bela krogla, ko z mize pospravi več kot eno kroglo, ko se v celem udarcu bela krogla ne dotakne nobene krogle, itd. Igralec lahko z napako nasprotnika pridobi od 4 do 7 točk.<ref name="wsrulessnooker" /> Igra od trenutka, ko so krogle na svojih začetnih položajih, do trenutka, ko je z mize pospravljena zadnja krogla, se imenuje ''frame''. Dvoboj med dvema igralcema je tako sestavljen iz več framov in igralec dobi dvoboj tako, da osvoji toliko framov, kot je bilo predhodno določeno. Če je predhodno določeno, da se dvoboj igra na npr. ''največ 9 framov'', potem zmaga tisti igralec, ki osvoji pet framov. Pet framov je tudi mejnik za zmago v večini poklicnih dvobojev. Finala turnirjev se po navadi igrajo na ''največ 17 framov'' ali ''največ 19 framov'', medtem ko se na zaključnem turnirju [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovnega prvenstva]] igra bistveno daljše dvoboje, od ''največ 19 framov'' pa vse do ''največ 35 framov'', kolikor je trenutna omejitev za zmago na Svetovnem prvenstvu. Dvoboji, ki se igrajo na ''največ 19 framov'' ali več se običajno igrajo dva dni (ali več).<ref name="BBCWSN1">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4963842.stm "Dott presrečen, ker je osvojil Svetovno prvenstvo"], ''BBC Sport'', (Pridobljeno: 24. februar 2007) {{ikona en}}</ref> Poklicne in tekmovalne amaterske dvoboje sodi sodnik, ki je edini človek, ki skrbi za korekten potek igre. Sodnikova naloga je, da ponovno namešča barvne krogle na njihove začetne položaje, potem ko jih igralci pospravijo z mize. Prav tako sodnik naglas govori število točk, ki jih je igralec dosegel v enem mahu, torej število točk, ki jih je igralec dosegel, odkar je prišel k mizi. Nasploh pa so poklicni igralci znani po pošteni igri, saj se pogosto dogaja, da povedo, da so naredili napako, tudi če jo je sodnik spregledal, da čestitajo nasprotniku za dobre udarce in da dvignejo roko v zrak, s čimer se opravičijo nasprotniku, ko jim uspe povsem srečno pospraviti kroglo z mize. Znani so tudi primeri, ko igralci v pripravi na strel premikajo palico naprej in nazaj, se pri tem ponesreči dotaknejo bele krogle in to, če jim je to sodnik spregledal, jasno priznajo. [[Slika:Snooker rest crop.JPG|left|thumb|Podaljšan pajek, ki se uporablja za ustvarjanje mostičkov nad kroglami, ki ovirajo neposreden udarec]] Pogosta beseda v besednjaku snookerja je ''niz''. Gre za število točk, ki jih je igralec zaporedoma dosegel (pri enem obisku mize). Točke od nasprotnikovih napak se ne štejejo za del igralčevega niza. Najvišji možni niz v snookerju je [[niz 147 točk]], kar ustreza 15 rdečim in 15 črnim kroglam ter preostalim 6 kroglam.<ref name="BBC147">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/6260923.stm "Dingu na Mastersu uspel niz 147 točk"], ''BBC Sport'', (Pridobljeno 24. februar 2007) {{ikona en}}</ref> Po pravilu proste krogle je mogoče v nekem trenutku namesto rdeče krogle pospraviti izbrano barvno kroglo, ki šteje toliko točk kot rdeča (1 točko) in funkcijo ima tudi enako kot rdeča krogla, tako da se lahko igralec po pospravljeni barvni krogli spravi na barvno kroglo in nato nadaljuje niz. Tako je teoretično najvišji možni niz v snookerju 155 točk, ki ni v tekmovalnem dvoboju uspel še nobenemu igralcu. Najbližje temu je bil Škot [[Jamie Burnett]], ki je leta 2004 dosegel niz 148 točk (po pravilu proste krogle je namesto rdeče izbral rjavo kroglo, nato znova pospravil rjavo, a je nato namesto 15 črnih pospravil 12 črnih, 2 rožnati in eno modro kroglo, kar je skupaj zneslo ravno 148 točk). Če bi namesto 2 rožnatih in ene modre krogle pospravil 3 črne krogle, bi mu uspel niz 152 točk. [[Slika:Snooker break.ogv|thumb|Video posnetek začetnega udarca]] Dovoljena oprema pri snookerju poleg mize, seta krogel in palice obsega kredo, s katero si igralci stalno drgnejo konico palice, da bi optimizirali možnost zadetka, različne podaljške (npr. podaljšanega pajka, ki je na sliki), pripravek za postavljanje začetnega trikotnika rdečih krogel in semafor za prikazovanje izida. Ena od omejitev snookerja je miza, saj zahteva sobo najmanj v velikosti 7 [[meter|m]] x 5 m (22 čevljev x 16 čevljev), kolikor je najmanjši mogoči prostor, ki še omogoča udobno igro v vseh položajih.<ref name="roomsize">Peter Ietswaart, [http://www.thurstonsnooker.co.uk/Pages/Snookerfaq.html "Izdelovalci snooker miz Thurston"], (Pridobljeno: 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060503151323/http://www.thurstonsnooker.co.uk/Pages/Snookerfaq.html arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Ta postavka močno zmanjša število lokacij, kjer bi lahko stale mize za snooker. Skladno s kavarniškim značajem vseh biljardnih športov tudi mizo za snooker največkrat najdemo v večjih kavarnah in pivnicah, ali javnih snooker klubih. Snooker se sicer da igrati tudi na manjših mizah in z manj rdečimi kroglami. Druge kombinacije dolžin in širin miz za snooker so še: 3 m x 1,5 m (10x5 čevljev), 2,7m x 1,4 m (9x4,5 čevljev), 2,4 m x 1,2 m (8x4 čevljev), 1,8 m x 0,9 m (6x3 čevljev; to je tudi najmanjša možna miza, ki še omogoča realistično igro) in 1,2 m x 0,6 m (4x2 čevljev). Manjše mize je mogoče dobiti v kopici različnih stilov, med drugim kot prepognljive mize in kot jedilne mize, ki se preobrnejo v mize za snooker. == Uprava in turnirji == {{Seealso|Seznam snooker turnirjev}} {{snooker tournaments}} [[Slika:Masters snooker - hendry v stevens.JPG|thumb|Prizor z nejakostnega turnirja [[Masters (snooker)|Masters]], leta 2007]] [[Svetovno združenje za profesionalni biljard in snooker]], izvirno World Professional Billiards and Snooker Association (WPSBA), je najvišje upravno telo, ki prireja tekmovanja v snookerju. Ustanovljeno je bilo leta 1968 pod imenom Združenje profesionalnih igralcev biljarda.<ref name="wpbsafounding">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/1174311.stm "WPBSA : TSN"], ''BBC Sport'', 16. februar 2001, (Pridobljeno: 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20030101203136/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/1174311.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Njegova hčerinska družba World Snooker ima sedež v [[Bristol]]u in vodi ter upravlja tekmovanja. Vrh World Snookerja se je že nekajkrat zamenjal, v čemer mnogi vidijo obračunavanja znotraj športa.<ref name="infighting1">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/1059298.stm "Snookerjev največji niz"], ''BBC Sport'', 7. december 2000, (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20031217035813/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/1059298.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref><ref name="infighting2">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/2459069.stm "Oblasti v snookerju preživele"], ''BBC Sport'', 13. november 2002, (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20040526051838/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/2459069.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref><ref name="infighting3">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/2478413.stm "Snooker na razpotju"], ''BBC Sport'', 14. november 2002, (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20040711122138/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/2478413.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Obstaja še tretja organizacija – [[Mednarodna federacija za biljard in snooker]], izvirno International Billiards and Snooker Federation (IBSF), ki je odgovorna za amaterski snooker in tekmovanja amaterskih igralcev snookerja.<ref name="ibsf">[http://www.ibsf.org "IBSF"], (Pridobljeno 24. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060424074533/http://www.ibsf.org/ arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Na turnirjih World Snookerja lahko zaigrajo le profesionalni igralci. Z dobrimi nastopi na jakostnih turnirjih igralci pridobivajo jakostne točke, ki določijo mesto igralcev po [[svetovna jakostna snooker lestvica|svetovni jakostni lestvici]].<ref name="WSrankingchart">WPBSA [http://www.worldsnooker.com/pdfs/WSAPointsSchedule0910.pdf "Jakostne točke"], ''World Snooker'', (Pridobljeno 25. januar 2010) {{ikona en}}</ref> Prvih 16 igralcev po lestvici je avtomatično uvrščenih na vse jakostne turnirje<ref name="top16-2">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/in_depth/2000/uk_championship_snooker/1039775.stm "Semena uspeha"], ''BBC Sport'', 24. november 2000, (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20031018072104/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/in_depth/2000/uk_championship_snooker/1039775.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref>, kar je velika prednost v primerjavi s tistimi nižje rangiranimi igralci, ki morajo pred zaključnim turnirjem odigrati še štiri ali včasih celo pet kvalifikacijskih dvobojev, da se sploh uvrstijo na zaključni turnir. Daleč najpomembnejši turnir je [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovno prvenstvo]].<ref name="wsc1">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4963842.stm "Dott po zmagi navdušen"], ''BBC Sport'', 2. maj 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref> Organizirajo ga vsako leto vse od leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1927|1927]] z izjemo druge svetovne vojne in obdobja od 1958 do 1963. Vse od leta 1977 turnir gosti dvorana [[Crucible Theatre]] v [[Sheffield]]u (Anglija), glavni sponzor dogodka je bil od 1976 do 2005 [[Imperial Tobacco|Embassy]].<ref name="GuardianSponsor" /> To se je spremenilo leta 2005, ko je bil sprejet zakon, da tobačne tovarne ne smejo biti sponzorji športnih dogodkov v Združenem kraljestvu. World Snooker je tako bil prisiljen najti novega sponzorja, kar je postala spletna igralnica [[888 Holdings|888.com]]. Igralnica 888.com se je nato po treh letih kljub podpisani petletni sponzorski pogodbi umaknila z mesta glavnega sponzorja.<ref name="sponsor">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7544214.stm "Hud finančni udarec za snooker"], BBC Sport, 6. avgust 2008, (Pridobljeno 6. avgust 2008) {{ikona en}}</ref> Mesto glavnega sponzorja tako trenutno zaseda športna stavnica [[Betfred|Betfred.com]].<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4614824.stm "Svetovno prvenstvo dobilo novega sponzorja"], ''BBC Sport'', 15. januar 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060213033340/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4614824.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref><ref>[http://www.worldsnooker.com/ws_announcements-54293.htm Betfred.com imenovan za novega sponzorja Svetovnega prvenstva] {{ikona en}}</ref> Zmaga na Svetovnem prvenstvu prinese zmagovalcu prestiž in tudi visoko denarno nagrado, ki znaša kar 250.000£ (311.778€).<ref name="wcvalue">[http://www.findarticles.com/p/articles/mi_qn4158/is_20010420/ai_n14386503 "Doherty načrtuje svoj drugi naslov svetovnega prvaka"], ''The Independent'', 20. april 2001, (Pridobljeno 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref><ref name="wcprizemoney">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4873966.stm "Svet pripravljen za Svetovno prvenstvo"], ''BBC Sport'', 13. april 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060424051120/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4873966.stm arhivska verzija] {{ikona en}}</ref> Svetovno prvenstvo dosega najvišjo gledanost na Britanskem otočju, kjer nudi prenose televizijska hiša [[British Broadcasting Corporation|BBC]].<ref name="bbc_deal">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4378346.stm "Snooker podpisal petletno pogodbo z BBC-jem"], ''BBC Sport'', 26. oktober 2005, (Pridobljeno 25. februar 2007, ([http://web.archive.org/web/20060223074307/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4378346.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Prenosi s prvenstva beležijo visoko gledanost tudi v preostali Evropi (prek televizijske hiše [[Eurosport]])<ref name="eurosport_deal">[http://media.guardian.co.uk/broadcast/story/0,,1762954,00.html "Eurosport v žep pospravil televizijske pravice za prenose snookerja"], ''The Guardian'', 27. april 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007, obvezna registracija na [[BugMeNot]]) {{ikona en}}</ref> in na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Turnirji, ki so po pomembnosti za Svetovnim prvenstvom, so jakostni turnirji, ki štejejo za jakostne točke. Zadostno število jakostnih točk igralcem omogoča ohranitev mesta v karavani tudi za naslednjo sezono in povabila na ostale nejakostne turnirje<ref name="top16-1">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/5234798.stm "Swail načrtuje povratek v elitno šestnajsterico"], ''BBC Sport'', 1. avgust 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref>, ki igralcem ne prinesejo prestiža in jakostnih točk, ampak zgolj manjše denarne nagrade. Kljub temu da je po pomembnosti za Svetovnim prvenstvom kar 5 turnirjev ([[UK Championship (snooker)|UK Championship]], [[Grand Prix (snooker)|Grand Prix]], [[Welsh Open (snooker)|Welsh Open]], [[China Open (snooker)|China Open]], [[Shanghai Masters]]), pa po denarnih nagradah, medijski prepoznavnosti in ugledu med strokovnjaki izstopa UK Championship, ki ga ima večina strokovnjakov za drugi najpomembnejši jakostni turnir na svetu.<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/in_depth/2000/uk_championship_snooker/1018475.stm Zgodovina UK Championshipa] {{ikona en}}</ref> Za jakostnimi turnirji so po pomembnosti turnirji, za katere potrebujejo igralci povabila, da se nanje sploh uvrstijo. Povabila so po navadi poslana najbolje uvrščenim igralcem na svetovni jakostni lestvici. Najpomembnejše izmed povabilnih tekmovanj je [[Masters (snooker)|Masters]]<ref name=masters1>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4611510.stm "Snooker našel novega sponzorja za Masters"], ''BBC Sport'', 13. januar 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007, ([http://web.archive.org/web/20060213033334/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4611510.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref>, ki ima drugo ali tretjo najvišjo denarno nagrado med turnirji, zato je za igralce zmaga na Mastersu zelo pomembna.<ref name="dottmasters">Harris, N. [http://sport.independent.co.uk/general/article2154851.ece Email pogovor z Graemom Dottom: "Snooker potrebuje svojega Abramoviča"], ''The Independent'', 15. januar 2007, (Pridobljeno 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref> Na račun dolgih in dolgočasnih tekmovanj, ki zaradi dolgih izmenjav obrambnih udarcev ne nudijo možnosti za oglaševanje, so se že pojavile kritike.<ref name="yawn">Ronay, B. [http://www.guardian.co.uk/g2/story/0,,1932634,00.html "Predolgočasno, da bi zgrešil"], ''The Guardian'', 27. oktober 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007)</ref> Zato se je predsednik [[Matchroom Sport]]a [[Barry Hearn]] odločil organizirati serijo alternativnih snooker tekmovanj, ki so krajša in zato za gledalce zanimivejša. Ustanovljena je bila [[Betfred Premier League]], ki predvideva časovno omejene udarce in prejema redne televizijske prenose na [[Sky Sports]]. Igralci imajo na voljo le 25 sekund za posamezni udarec in lahko v dvoboju petkrat izkoristijo pravico do minute odmora. Čeprav so taka tekmovanja dosegla nekaj uspeha in čeprav so nanje povabljeni vsi najboljši igralci po svetovni jakostni lestvici, pa ta tekmovanja ne dosegajo take medijske pozornosti in take gledanosti kot ostala tekmovanja, ki jih prireja WPSBA. == Oprema za snooker == [[Slika:Girl students playing snooker.jpg|thumb|right|250px|Igra snookerja]] Poleg mize in seta krogel poklicni igralci uporabljajo še: ; Kreda : Igralci s kredo drgnejo konice palic, da bi si s tem zagotovili čim bolj gladko konico in čim boljši kontakt med palico in belo kroglo. ; Palica : Palica, iz lesa ali stisnjenih vlaken (npr. lesonita), je osnovni kos opreme za igro snookerja. S konico palice se udarja belo kroglo. ; Podaljšek : Gre za kos, ki sega čez ali se privije v zadnji del palice. S tem se dolžina palice podaljša, oprijem igralca pa se premakne s konca palice na podaljšek. Podaljšek igralci uporabljajo pri udarcih, ko je bela krogla preveč oddaljena in je samo s palico ne dosežejo. Nekateri igralci sicer ves čas igrajo s podaljškom. ; Križasti podstavek : Gre za palico, katere konica je oblikovana v črko X. Struktura v obliki črke X se uporablja za podporo palice igralca. Križasti podstavek pride v poštev, ko igralci tudi s podaljškom ne dosežejo bele krogle. Seveda pa lahko igralci izberejo križasti podstavek namesto podaljška, tudi če bi s podaljškom dosegli belo kroglo. Gre pač povsem za svobodo igralca, katere pripomočke uporabi. ; Dvojni križasti podstavek : Dvojni križasti podstavek je enak križastemu podstavku, le da je na en konec križca pritrjena posebna kovinska struktura, ki omogoča namestitev palice. Dvojni križasti podstavek je najnovejša pridobitev snookerja. ; Pajek : Pajek je podoben križastemu in dvojnemu križastemu podstavku, le da je na konec namesto strukture v obliki črke X pritrjena struktura mostičkaste oblike, ki na daleč spominja na črko M. Pajka igralci uporabljajo, da dvignejo palico nad višino krogle in da podprejo konico palice. Pajek je zelo pripraven v položaju, imenovanem [[slovar biljardnih športov#Kitajski snooker|kitajski snooker]]. [[Slika:Chinese snooker.svg|thumb|center|650px|Situacija [[slovar biljardnih športov#Kitajski snooker|kitajskega snookerja]]: igralec ima prosto pot na rdečo kroglo, vendar mu uspešen udarec ovira rumena krogla, ki je postavljena tik za belo kroglo. Igralec lahko s pajkom dvigne palico in si s tem omogoči uspešno izvajanje udarca z malce večje višine.]] ; Labod (tudi labdoji vrat in labodji pajek) : Labod je podoben križastemu podstavku, le da ima na koncu namesto X strukture enojen podaljšan vrat in viličasti rogelj na koncu. Z labodom si igralci omogočijo boljšo kontrolo bele krogle na daljše razdalje. Tako je med belo kroglo in igralcem lahko tudi večja skupina krogel, ki se jim igralec z labodom, ki palico dvigne, tudi izogne. [[Slika:Snooker Reds with Pink.jpg|thumb|right|Začetna postavitev 15 rdečih krogel|180px]] ; Trikotnik : Gre za kos opreme, ki se uporablja za zbiranje rdečih krogel pred začetkom frama. S trikotnikom sodnik določi položaj, kamor bo namestil 15 rdečih krogel. ; Podaljšani križasti podstavek : Podaljšani križasti podstavek je enak križastemu podstavku, le da je mogoče strukturo v obliki črke X podaljšati za največ 3 čevlje (0,9 m). ; Podaljšani pajek : Podaljšani pajek je križanica laboda in pajka. Namen podaljšanega pajka je napraviti mostiček čez večje skupine krogel, običajno rdečih. Podaljšan pajek je dandanes v poklicnem snookerju precej redek, a se ga da uporabljati, ko so krogle razporejene ravno tako, da igralec ne more postaviti pajka tja, kamor bi si želel. ; Polkopitni podaljšek : Poklopitni podaljšek se običajno nahaja pod stranskim delom mize. Gre za mešanico križastega podstavka v dolžini celotne mize in palice. Polkopitni podaljšek uporabljajo igralci le v ekstremnih primerih, ko je npr. potrebno udariti belo kroglo tako, da se udarec s palico izvede čez celotno dolžino mize. ; Označevalec položaja krogel : Gre za opremo sodnika, ki se uporablja, kadar igralec zahteva čiščenje kake krogle. Sodnik za čiščenje najprej pristavi označevalec položaja h krogli (da se označevalec in krogla dotikata) in nato kroglo sname z mizo. Ko jo očisti, jo postavi nazaj na isto točko, tako da jo zgolj nasloni na označevalca, ki je ostal v istem položaju. Označevalca lahko sodnik uporabi tudi za presojo, ali je dovolj prostora, da se barvno kroglo vrne nazaj na njen začetni položaj, in za presojo, ali je dovolj prostora, da bi se z belo kroglo dalo zadeti rdečo kroglo. V zadnjem primeru, če sodnik oceni, da ni dovolj prostora, da bi igralec igral na katero koli od rdečih krogel, potem razglasi [[slovar biljardnih športov#Prosta krogla|pravilo proste krogle]]. == Vidnejši igralci == [[Slika:Joe Davis.jpg|thumb|left|200px|[[Joe Davis]], edini na [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovnem prvenstvu]] nepremagani igralec v zgodovini.]] {{glavni|Seznam igralcev snookerja po osvojenih jakostnih turnirjih}} {{see also|Seznam igralcev snookerja s preko 100 nizi vsaj 100 točk}}. V poklicnem obdobju športa, ki se je začelo z [[Joe Davis|Joejem Davisom]] v [[1930.|30. letih]], je relativno malo igralcev uspelo na najvišji ravni.<ref name="number1">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/1980218.stm "O'Sullivan v vzvišeni družbi"], ''BBC Sport'', 10. maj 2002, (Pridobljeno: 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20030827090701/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/1980218.stm Arhivska različica]) {{ikona en}}</ref> Doseči in obdržati mesto v eliti snookerja je težka naloga, saj šport zahteva mnogo let predanega dela in vloženega truda, ob tem je za uspeh potreben tudi naravni talent.<ref name="hardwork">Hunter, P. [http://news.bbc.co.uk/sportacademy/hi/sa/special_events/snooker/newsid_3986000/3986151.stm "Rezultati treningov"], ''BBC Sport'', 5. november 2004, (Pridobljeno: 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref> Kljub temu so nekateri igralci dominirali svoje obdobje v športu snookerja. [[Ray Reardon|Raya Reardona]] se splošno obravnava za vodilnega igralca [[1970.|70. let]], [[Steve Davis]] je kraljeval v [[1980.|80. letih]], v [[1990.|90. letih]] je bil prvo ime športa [[Stephen Hendry]]. Od preloma tisočletja ni več jasnega dominantnega igralca, čeprav je v [[2000.|2000. letih]] svetovni prvak trikrat postal [[Ronnie O'Sullivan]] ter po dvakrat [[Mark J. Williams|Mark Williams]] in [[John Higgins (snooker)|John Higgins]] (ki je sicer svoj prvi naslov osvojil že leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1998|1998]]).<ref name="World Champions">[http://worldsnooker.com/tournament_history-86.htm "Svetovno prvenstvo v snookerju - zgodovina"], ''World Snooker uradna spletna stran'', (Pridobljeno: 26. september 2007) {{ikona en}}</ref> Pred Reardonovo ero šport ni bil tako razširjen, od začetka profesionalnega snookerja so šport zaznamovali še brata [[Fred Davis]] in [[Joe Davis]] ter [[John Pulman]]. [[Slika:Snooker plus table drawing.svg|thumb|Razporeditev krogel pri snooker plusu]] == Različice == === Snooker plus === {{glavni|Snooker plus}} Pri različici [[snooker plus]], ki jo je ustvaril [[Joe Davis]], je na mizi postavljenih 15 rdečih in 8 barvnih krogel, od standardnega seta krogel pri snookerju se set krogel snooker plusa razlikuje po tem, da vsebuje dve dodatni barvni krogli - oranžno (šteje 8 točk) in vijolično (šteje 10 točk). Tako je pri snooker plusu v teoriji mogoče ustvariti niz 210 točk, okoriščajoč se s pravilom proste krogle pa celo niz 221 točk. Različico je 26. oktobra 1959 na turnirju [[News of the World Championship]] javnosti predstavil prav Joe Davis, ki je želel snookerju dvigniti priljubljenost z dodajanjem novih krogel, ki bi omogočile bolj oportunistično in tekočo igro in preprečile neprivlačno obrambno igro. Kljub Davisovim prizadevanjem se snooker plus ni obnesel in je dandanes praktično zamrl. [[Slika:sinuca.gif|thumb|left|Razporeditev krogel pri brazilskem snookerju]] === Brazilski snooker === {{glavni|Brazilski snooker}} Brazilski snooker je ozemeljsko popolnoma vezan na [[Brazilija|Brazilijo]]. Od klasičnega snookerja se razlikuje po tem, da je na mizo postavljena le ena rdeča krogla (in ne 15), ob tej rdeči krogli se na mizi nahaja tudi ostalih 6 barvnih krogel, enakih barv in na enakih položajih kot pri klasičnem snookerju. Krogle so vredne enako točk kot pri klasičnem snookerju. Barvne krogle so postavljene na svoja običajna mesta v snookerju, preostala rdeča krogla pa se nahaja na pol poti med rožnato kroglo in desnim zgornjim žepom. Bela krogla se nahaja v barvnem polkrogu. Oba igralca poskušata najprej v žep pospraviti rdečo kroglo. Po rdeči morata nato igralca zadeti eno od barvnih krogel, vseeno katero. Po uspešno pospravljeni barvni krogli ima igralec izbiro, ali želi odigrati »kazensko kroglo« (katero koli barvno kroglo, razen rumene) ali rumeno kroglo. Igralec je po uspešno pospravljeni kazenski krogli primoran spraviti se na rumeno. Če pa igralec s kazensko kroglo slučajno zgreši žep, se 7 točk prišteje k izidu nasprotnega igralca, ki tudi dobi priložnost igrati naslednjo kroglo. Vendar pa mora nasprotni igralec takoj igrati rumeno kroglo in šele po uspešno zadeti rumeni krogli sme tudi on udarjati kazensko kroglo. Vse ostale napake igralcev se obravnavajo enako kot pri klasičnem snookerju, s to razliko da pri brazilskem snookerju igralec za vsako napako nasprotnika prejme po 7 točk.<ref>Pomni, da izraz napaka v snookerju ne pomeni, da igralec s kroglo zgreši žep, temveč da igralec v žep pospravi kakšno kroglo preveč (tudi belo) ali da v žep pospravi napačno kroglo, torej namesto rdeče katero od barvnih ali obratno.</ref> [[Slika:6-red Snooker table drawing.svg|thumb|right|Razporeditev krogel pri 6-snookerju]] Igralec lahko po vsaki uspešno zadeti krogli izbira, ali želi udarjati kazensko kroglo ali kar naslednjo barvno kroglo v nizu. Vsa ostala [[pravila snookerja|pravila]] so enaka kot pri snookerju, le da so verižni udarci<ref>Glej članek [[Slovar izrazov v biljardnih športih]].</ref> prepovedani, ker so pač vse krogle različnih barv.<ref name="sb">[http://www.snookergames.co.uk/games6.html Pravila brazilskega snookerja] {{ikona en}}</ref> === 6-snooker === {{glavni|6-snooker}} 6-snooker se od klasičnega snookerja razlikuje po tem, da na mizo ni postavljenih 15, temveč 6 rdečih krogel. Vsa pravila so enaka kot pri klasičnem snookerju. Zaradi manjšega števila rdečih krogel in posledično manjšega števila možnih točk se igralcem napake in točkovni odbitki bistveno hitreje poznajo kot pri klasičnem snookerju. Svetlo prihodnost te različice snookerja so napovedala že mnoga velika imena snookerja, npr. [[Jimmy White]] in [[Ali Carter]], decembra 2009 so priredili tudi prvo [[Svetovno prvenstvo v 6-snookerju]]. Prvi svetovni prvak v zgodovini je postal Anglež [[Mark Davis (snooker)|Mark Davis]]. [[Slika:Snooker table drawing 2.svg|thumb|left|Razporeditev krogel pri prostovoljnem snookerju]] === Prostovoljni snooker === {{glavni|Prostovoljni snooker}} Prostovoljni snooker je različica snookerja, ki je bila na vrhuncu svoje razširjenosti in priljubljenosti v [[1950.|50. letih]]. Danes je različica praktično izumrla. Ta različica se po pravilih na prvi pogled ne razlikuje kaj dosti, saj je uvodna razporeditev krogel na mizi enaka kot pri klasičnem snookerju. Glavna razlika v pravilih je namreč v ''prostovoljni barvni krogli'', za katero se lahko igralec odloči po zadeti rdeči in barvni krogli. To pomeni, da se igralec odloči, da bo, namesto da bi igral na naslednjo rdečo kroglo v nizu, igral na katero koli od barvnih krogel, ki se tako obravnavajo za prostovoljne udarce. Če igralec prostovoljno barvno kroglo pospravi z mize, dobi zanjo toliko točk, kot je vredna pri klasičnem snookerju. Če pa s prostovoljno barvno kroglo zgreši žep, potem dobi nasprotnik na svoj točkovni konto toliko točk, kot je zgrešena barvna krogla vredna. Če se je igralec odločil prostovoljno igrati na zeleno ali rumeno (ki štejeta manj kot 4 točke) in zgrešil žep, na točkovni zbir nasprotnega igralca romajo 4 točke. [[Slika:Power snooker table drawing.svg|thumb|Razporeditev krogel pri power snookerju]] Za vse igralce, ki obvladajo igro, obstaja ''pravilo prostega udarca''. Če igralec trikrat zapored z mize pospravi isto prostovoljno kroglo, se krogle ne vrne nazaj na njeno mesto, dokler igralec ne odigra enega udarca, v katerem torej ne sme igrati na dotično barvno kroglo. Prosti udarec razglasi sodnik in tako dovoli oziroma prisili igralca, da igra na katero drugo kroglo, ki naj bi bila druga barvna krogla, ne rdeča krogla (sicer to ni prosti udarec). === Power snooker === {{glavni|Power snooker}} Power snooker je različica snookerja, ki so jo pri svetovni zvezi [[World Snooker]] javnosti prvič predstavili leta [[2010]]. Od klasičnega snookerja se razlikuje v dveh poglavitnih novostih: trajanje dvoboja je omejeno s časom na 30 minut in zmagovalca dvoboja določi seštevek dobljenih točk in ne dobljenih framov.<ref name="BBC">{{cite web|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/8846419.stm|title=Ronnie O'Sullivan povzdignil dinamično različico power snooker|publisher=BBC Sport|accessdate=24. julij 2010}} {{ikona en}}</ref> Odgovorni pri Svetovni zvezi, na čelu z [[Barry Hearn|Barryjem Hearnom]], so želeli z vpeljavo power snookerja v šport pripeljati več dinamike in akcije ter istočasno pritegniti mlado občinstvo.<ref name="žurnal">{{cite web|url=http://www.zurnal24.si/drugi-sporti/snooker-svetovno-prvenstvo-power-snooker-barry-hearn-178863/clanek|title=Revolucija v svetu snookerja|publisher=Žurnal24|accessdate=23. julij 2010|author=Nenad Stefanović}}</ref> Prvi turnir v power snookerju bo potekal 30. oktobra 2010 v londonskem klubu [[The O2 (London)#indigO2|indigO2]]. Na turnirju naj bi ob [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieju O'Sullivanu]] sodelovali še [[Neil Robertson (snooker)|Neil Robertson]], [[Ding Junhui]], [[Mark Selby]], [[Ali Carter]], [[Shaun Murphy (snooker)|Shaun Murphy]], [[Luca Brecel]] in [[Jimmy White]].<ref name="BBC"/> Televizijske pravice za turnir so pripadle televizijski hiši [[ITV]], ki se je tako v prenose snookerja vrnila prvič po letu 2001. Če bo turnir uspešen, organizatorji napovedujejo nadaljnje turnirje na Kitajskem, v Singapurju, Nemčiji in na Srednjem vzhodu, finale pa naj bi še vedno gostil londonski indigO2.<ref>{{cite web|url=http://www.guardian.co.uk/sport/2010/jul/22/power-snooker-ronnie-osullivan|title="Množice bodo vzljubile power snooker," pravi Ronnie O'Sullivan|publisher=The Guardian|accessdate=24. julij 2010}} {{ikona en}}</ref> == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Snooker}} * [http://www.worldsnooker.com/ World Snooker] {{ikona en}} * [http://www.ibsf.info/ Mednarodno združenje za biljard in snooker] {{ikona en}} * [http://www.ebsa.tv/ Evropsko združenje za biljard in snooker] {{ikona en}} * [http://www.acbs-cuesports.com/ Azijska konfederacija za biljardne športe] {{ikona en}} {{-}} {{Cue sports nav}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Športi]] [[Kategorija:Individualni športi]] [[Kategorija:Snooker|*]] {{normativna kontrola}} ke0uylgjn7l93u7ipqvmw41ijfhc4h2 5735215 5735214 2022-08-16T19:35:01Z 84.20.243.126 wikitext text/x-wiki [[Slika:Snooker player with rest.jpg|thumb|right|260px|Igralec si pri udarcu pomaga s križastim podstavkom.]] [[Slika:Snooker table.jpg|thumb|right|260px|Igralec tik pred udarcem]] '''Snooker''' je [[biljardni športi|biljardni šport]], ki se igra na široki [[miza za snooker|mizi]] iz debelega [[sukno|sukna]] zelene barve s po štirimi luknjami v vsakem kotu in po dvema luknjama na sredini obeh daljših stranic pravokotne mize. Miza je velika 12 [[čevelj (dolžinska mera)|čevljev]] × 6 čevljev (3,6 m × 1,8 m). Bistvo igre je v zadevanju krogel s [[palica za biljard|palico za snooker]]. Krogle se delijo glede na njihovo točkovno vrednost: * bela krogla, ki ne šteje točk, pač pa jo morajo igralci vedno zadeti prvo in z njo poskušajo zadeti v luknjo žogo kake druge barve, ki je vredna kaj več točk; * 15 rdečih krogel, vsaka šteje po eno točko; * rumena krogla – 2 točki * zelena krogla – 3 točke * rjava krogla – 4 točke * modra krogla – 5 točk * rožnata krogla – 6 točk * črna krogla, ki prinese največ točk, in sicer 7. Rumena, zelena, rjava, modra, rožnata in črna žoga sestavljajo set barvnih krogel. Igralec zmaga tako, da zadene več točk od nasprotnika. Cilj igre je z belo zadeti izmenično rdečo in katero od barvnih krogel ter nadaljevati tako zaporedje (vedno se začne z rdečo žogo – brez zadete rdeče žoge igralec ne sme zadeti nobene od barvnih žog). Igra je končana, ko ni na mizi nobene krogle več, ali kadar si en igralec priigra tolikšno prednost, da je nasprotni igralec ne more več ujeti in se zato preda. Seveda se lahko igralec za predajo odloči tudi iz drugih razlogov – npr. zaradi bolezni, poškodbe, itd. Dvoboj med dvema igralcema je sestavljen iz poljubnega lihega števila iger oziroma framov. Igralec zmaga dvoboj, če osvoji več kot polovico vseh možnih iger. Tako se dvoboj konča, ko eden od igralcev preseže mejo, potrebno za osvojitev dvoboja, in nadaljnje igre so zatorej nepotrebne in se jih ne igra več. Snooker je eden najpomembnejših športov na [[Britansko otočje|Britanskem otočju]]. Zelo je razširjen tudi v nekdanjih [[commonwealth|britanskih kolonijah]], še posebej na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in v [[Hong Kong]]u, od koder se v zadnjem času na svetovno prizorišče prebija vse več mladih igralcev. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina snookerja}} [[Slika:Studenten Billard.JPG|thumb|right|Ilustracija igre [[biljard]]a v zgodnjem 19. stoletju, [[Tübingen]], [[Nemčija]].]] Prva različica snookerja je verjetno nastala v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]].<ref name="origins">Maume, C.[http://www.findarticles.com/p/articles/mi_qn4158/is_19990426/ai_n14219294 "Sporting Vernacular 11. Snooker"], ''The Independent'', 26. april 1999, (Pridobljeno 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref> V tem času je bil [[biljard]] zelo razširjen in priljubljen pri častnikih angleške vojske, nastanjenih v [[Indija|Indiji]], ki so si za popestritev izmišljali nove variacije ustaljenih biljardnih iger. Ena teh novih variacij je bil tudi snooker, ki naj bi nastal v [[Jabalpur]]ju leta 1874<ref name="origins2">Bedi, R. [http://www.telegraph.co.uk/global/main.jhtml?xml=/global/2004/07/19/wooty19.xml "Indijske korenine snookerja"], ''The Telegraph'', 19. julij 2004, (Pridobljeno 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref> ali 1875<ref name=origins/>. Častniki so namreč rdečim in črnim kroglam, ki so se uporabljale v dveh različicah biljarda (imenovanih [[pyramid pool]] in [[life pool]]) dodali še barvne krogle.<ref name="book of billiards">Shamos, Mike (1993), ''The Complete Book of Billiards''. ISBN 0-517-20869-5</ref> Celo beseda snooker ima svoj izvor v vojaških krogih, saj v takratnem [[sleng]]u snooker pomeni kadeta prvega letnika ali neizkušeno osebje.<ref name="origins"/> Viri poročajo, da je polkovnik sir [[Neville Chamberlain]] iz devonshirskega regimenta svojega nasprotnika v igri biljarda imenoval snooker, ko slednji ni uspel zadeti krogle.<ref name="book of billiards"/> Odtlej so vse neizkušene igralce imenovali za snookerje<ref name="titan">[http://www.titansports.co.uk/history/snooker.htm "Izvori igre snookerja"], ''Titan Sports'', (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20051215154838/http://www.titansports.co.uk/history/snooker.htm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref>, ime obneslo do te mere, da se je tako začel imenovati kar cel šport. Uradna zgodovina športa se je začela s prvim [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovnim prvenstvom]], ki ga je leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1927|1927]] organiziral [[Joe Davis]]<ref name="origins" />, poklicni igralec [[angleški biljard|angleškega biljarda]] in snookerja. Prav Davis je šport iz kratkočasne dejavnosti prestavil v profesionalno sfero.<ref name="CnVTimeline">[http://www.cuesnviews.co.uk/Snooker/timeline.htm "Snooker Timeline"] ''"Joe Davis - oče snookerja"'', ''cuesnviews.co.uk'', (Pridobljeno 24. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060216115629/http://www.cuesnviews.co.uk/Snooker/timeline.htm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Zanimivo je tudi, da je Davis osvojil vsa prvenstva do leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1946|1946]], ko je prenehal z nastopanjem na Svetovnem prvenstvu. {{quote box|quote=»Do leta 1977 so iznašli nov sistem osvetljave, ki je omogočal, da se je igralce videlo kristalno jasno in prihodnje leto je [[Aubrey Singer]] privolil v to, da bi na BBC-ju prenašali Svetovno prvenstvo in ves čas prvenstva, 16 dni, vsak dan pripravljali enourne povzetke dvobojev.« |source=Zgodovina britanske televizijske hiše BBC,<ref name="OTT-40" />|width=31%|align=right}} Šport je v [[1950.|50.]] in [[1960.|60. letih]] doživljal pravi mrk, saj se je zanj zanimalo le malo ljudi poleg tistih, ki so ga sami igrali. Tudi nova različica snookerja, imenovana [[snooker plus]], ki jo je skušal uvesti Joe Davis, se ni prijela. Zato pa je leta 1969 sledil prelomni trenutek, ko je [[David Attenborough]], tedaj eden vodilnih mož v britanski televizijski hiši [[British Broadcasting Corporation|BBC]], sprejel snooker turnir [[Pot Black]] v programsko shemo BBC-ja, z namenom občinstvu prikazati potencial in prednosti barvne televizije.<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4382776.stm "Pot Black se vrača"], ''BBC Sport'', 27. oktober 2005, pridobljeno 24. februar 2007 {{ikona en}}</ref><ref name="Cue China">Porter, H. [http://www.time.com/time/specials/2007/article/0,28804,1815747_1815707_1815672,00.html "Snooker Kitajska"], ''Time Magazine'', 20. junij 2008, (pridobljeno 23. junij 2008) {{ikona en}}</ref> Šport se je tako prijel, da je nekaj časa zavzemal celo drugo mesto po gledanosti na programu [[BBC 2]]. Zanimanje za šport se je skokovito povečalo in [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1978|Svetovno prvenstvo 1978]] je bilo prvo, ki so ga v celoti predvajali po televiziji.<ref name="OTT-40">[http://www.offthetelly.co.uk/features/bbc2/forty2.htm "1978 - Svetovno prvenstvo v snookerju"], pridobljeno: 24. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060427132655/http://www.offthetelly.co.uk/features/bbc2/forty2.htm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Odtlej se je šport v zadnjih 30 letih uveljavil predvsem na [[Britansko otočje|Britanskem otočju]] in nekaterih bivših angleških kolonijah (najvidneje v [[Hong Kong]]u in na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]). Dandanes šport snookerja zaznamujejo visoki nagradni skladi pomembnejših turnirjev, prenosi večine pomembnejših turnirjev na televiziji (najvidnejše mesto v prenosih snookerja zavzemata [[British Broadcasting Corporation|BBC]] in [[Eurosport]]) in sponzorstvo tobačne industrije. V zadnjem času je sicer upadlo sponzorstvo tobačne industrije, kar se kaže tudi v manjšem številu jakostnih turnirjev.<ref name="GuardianSponsor">Anstead, M.[http://sport.guardian.co.uk/snooker/story/0,,1689597,00.html "Snooker išče sponzorje z globokimi žepi"], ''The Guardian'', 19. januar 2006, (Pridobljeno 24. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060212184012/http://sport.guardian.co.uk/snooker/story/0,,1689597,00.html arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> == Pravila == {{glavni|Pravila snookerja}} [[Slika:Snooker table drawing 2.svg|thumb|[[Miza za snooker]] s kroglami na svojih mestih]] [[Slika:To pot the red.jpg|thumb|left|Potek igre. Rdeča krogla bo vsak čas padla v kotni žep.]] Cilj igre je doseči več točk od nasprotnika, tako da igralec z mize odstranjuje rdeče in barvne krogle v vnaprej določenem redu. Na začetku frama so krogle razporejene, kot je prikazano na desni sliki. Igralca se izmenjujeta pri mizi, dokler prvi s konico palice ne zadene bele krogle, tako da bela krogla zadene eno od 15 rdečih krogel na mizi in jo pošlje v enega od šestih žepov mize za snooker. Seveda pri tem ne sme v noben žep pasti nobena druga krogla, niti ne smeta naenkrat v žep pasti dve rdeči krogli. Tisti igralec, ki rdečo kroglo zadene v žep, prejme 1 točko. Rdeča krogla nato ostane v žepu in se je ne postavlja nazaj na mizo, pač pa igralec pri mizi nadaljuje z igro in skuša v žep pospraviti katero od 6 barvnih krogel, ki štejejo od 2 do 7 točk. Če igralcu uspe v žep pospraviti katero od barvnih krogel (in pri tem z mize ne odstrani nobene druge krogle), se po zaključenem udarcu barvno kroglo prestavi nazaj na njeno začetno pozicijo na mizi in igralec nadaljuje z igro. Po uspešno zadeti barvni krogli mora namreč znova igrati na rdečo kroglo. Tako zaporedje (rdeča-barvna-rdeča...) se nadaljuje, dokler ni igre konec ali pa dokler igralec pri mizi z udarcem ni uspel pospraviti z mize nobene krogle, je pospravil preveč krogel ali pa je preprosto pospravil napačno kroglo (bodisi belo bodisi tisto, ki je ne bi smel - rdečo ali barvno). Zatem pride k mizi njegov nasprotnik, ki mora najprej pospraviti rdečo kroglo. Če mu to uspe, lahko nadaljuje z barvno kroglo in nato naprej v takem zaporedju. Vsak igralec, ki pride k mizi, mora v svojem prvem udarcu z mize pospraviti rdečo kroglo, razen v zaključkih framov, ko so na mizi le še barvne krogle. Namreč, ko igralca z mize pospravita vse rdeče krogle, se igra osredotoči na preostale barvne krogle. Natančneje povedano, ko eden od igralcev pospravi zadnjo rdečo in nato še eno barvno kroglo, se mora spraviti po vrstnem redu na rumeno, zeleno, rjavo, modro, rožnato in naposled črno kroglo, teh šest krogel pa se za razliko od začetnega dela frama ne vrača nazaj na mizo. Ko je z mize odstranjena še zadnja, tj. črna krogla, je frama konec, saj ni nobene krogle več na mizi in tako zmaga tisti igralec z več točkami.<ref name="wsrulessnooker">{{ cite web | title = Pravila | url = http://www.worldsnooker.com/rules_of_snooker.htm | publisher = World Snooker | accessdate = 2009-05-03 }} {{ikona en}}</ref> Mogoča je sicer tudi situacija, ko sta igralca po pospravljeni črni krogli še vedno izenačena, tedaj se črno kroglo postavi nazaj na njeno začetno točko, belo kroglo se vrne nazaj v začetni polkrog, igralec pri mizi pa dobi kot prvi priložnost za udarec. Točke lahko igralca dosegata tudi z napakami nasprotnikov. Napake se dogajajo zaradi številnih razlogov, npr. ko igralec z belo kroglo namesto rdeče najprej zadene barvno kroglo (ali obratno), ko igralcu v žep pade bela krogla, ko z mize pospravi več kot eno kroglo, ko se v celem udarcu bela krogla ne dotakne nobene krogle, itd. Igralec lahko z napako nasprotnika pridobi od 4 do 7 točk.<ref name="wsrulessnooker" /> Igra od trenutka, ko so krogle na svojih začetnih položajih, do trenutka, ko je z mize pospravljena zadnja krogla, se imenuje ''frame''. Dvoboj med dvema igralcema je tako sestavljen iz več framov in igralec dobi dvoboj tako, da osvoji toliko framov, kot je bilo predhodno določeno. Če je predhodno določeno, da se dvoboj igra na npr. ''največ 9 framov'', potem zmaga tisti igralec, ki osvoji pet framov. Pet framov je tudi mejnik za zmago v večini poklicnih dvobojev. Finala turnirjev se po navadi igrajo na ''največ 17 framov'' ali ''največ 19 framov'', medtem ko se na zaključnem turnirju [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovnega prvenstva]] igra bistveno daljše dvoboje, od ''največ 19 framov'' pa vse do ''največ 35 framov'', kolikor je trenutna omejitev za zmago na Svetovnem prvenstvu. Dvoboji, ki se igrajo na ''največ 19 framov'' ali več se običajno igrajo dva dni (ali več).<ref name="BBCWSN1">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4963842.stm "Dott presrečen, ker je osvojil Svetovno prvenstvo"], ''BBC Sport'', (Pridobljeno: 24. februar 2007) {{ikona en}}</ref> Poklicne in tekmovalne amaterske dvoboje sodi sodnik, ki je edini človek, ki skrbi za korekten potek igre. Sodnikova naloga je, da ponovno namešča barvne krogle na njihove začetne položaje, potem ko jih igralci pospravijo z mize. Prav tako sodnik naglas govori število točk, ki jih je igralec dosegel v enem mahu, torej število točk, ki jih je igralec dosegel, odkar je prišel k mizi. Nasploh pa so poklicni igralci znani po pošteni igri, saj se pogosto dogaja, da povedo, da so naredili napako, tudi če jo je sodnik spregledal, da čestitajo nasprotniku za dobre udarce in da dvignejo roko v zrak, s čimer se opravičijo nasprotniku, ko jim uspe povsem srečno pospraviti kroglo z mize. Znani so tudi primeri, ko igralci v pripravi na strel premikajo palico naprej in nazaj, se pri tem ponesreči dotaknejo bele krogle in to, če jim je to sodnik spregledal, jasno priznajo. [[Slika:Snooker rest crop.JPG|left|thumb|Podaljšan pajek, ki se uporablja za ustvarjanje mostičkov nad kroglami, ki ovirajo neposreden udarec]] Pogosta beseda v besednjaku snookerja je ''niz''. Gre za število točk, ki jih je igralec zaporedoma dosegel (pri enem obisku mize). Točke od nasprotnikovih napak se ne štejejo za del igralčevega niza. Najvišji možni niz v snookerju je [[niz 147 točk]], kar ustreza 15 rdečim in 15 črnim kroglam ter preostalim 6 kroglam.<ref name="BBC147">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/6260923.stm "Dingu na Mastersu uspel niz 147 točk"], ''BBC Sport'', (Pridobljeno 24. februar 2007) {{ikona en}}</ref> Po pravilu proste krogle je mogoče v nekem trenutku namesto rdeče krogle pospraviti izbrano barvno kroglo, ki šteje toliko točk kot rdeča (1 točko) in funkcijo ima tudi enako kot rdeča krogla, tako da se lahko igralec po pospravljeni barvni krogli spravi na barvno kroglo in nato nadaljuje niz. Tako je teoretično najvišji možni niz v snookerju 155 točk, ki ni v tekmovalnem dvoboju uspel še nobenemu igralcu. Najbližje temu je bil Škot [[Jamie Burnett]], ki je leta 2004 dosegel niz 148 točk (po pravilu proste krogle je namesto rdeče izbral rjavo kroglo, nato znova pospravil rjavo, a je nato namesto 15 črnih pospravil 12 črnih, 2 rožnati in eno modro kroglo, kar je skupaj zneslo ravno 148 točk). Če bi namesto 2 rožnatih in ene modre krogle pospravil 3 črne krogle, bi mu uspel niz 152 točk. [[Slika:Snooker break.ogv|thumb|Video posnetek začetnega udarca]] Dovoljena oprema pri snookerju poleg mize, seta krogel in palice obsega kredo, s katero si igralci stalno drgnejo konico palice, da bi optimizirali možnost zadetka, različne podaljške (npr. podaljšanega pajka, ki je na sliki), pripravek za postavljanje začetnega trikotnika rdečih krogel in semafor za prikazovanje izida. Ena od omejitev snookerja je miza, saj zahteva sobo najmanj v velikosti 7 [[meter|m]] x 5 m (22 čevljev x 16 čevljev), kolikor je najmanjši mogoči prostor, ki še omogoča udobno igro v vseh položajih.<ref name="roomsize">Peter Ietswaart, [http://www.thurstonsnooker.co.uk/Pages/Snookerfaq.html "Izdelovalci snooker miz Thurston"], (Pridobljeno: 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060503151323/http://www.thurstonsnooker.co.uk/Pages/Snookerfaq.html arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Ta postavka močno zmanjša število lokacij, kjer bi lahko stale mize za snooker. Skladno s kavarniškim značajem vseh biljardnih športov tudi mizo za snooker največkrat najdemo v večjih kavarnah in pivnicah, ali javnih snooker klubih. Snooker se sicer da igrati tudi na manjših mizah in z manj rdečimi kroglami. Druge kombinacije dolžin in širin miz za snooker so še: 3 m x 1,5 m (10x5 čevljev), 2,7m x 1,4 m (9x4,5 čevljev), 2,4 m x 1,2 m (8x4 čevljev), 1,8 m x 0,9 m (6x3 čevljev; to je tudi najmanjša možna miza, ki še omogoča realistično igro) in 1,2 m x 0,6 m (4x2 čevljev). Manjše mize je mogoče dobiti v kopici različnih stilov, med drugim kot prepognljive mize in kot jedilne mize, ki se preobrnejo v mize za snooker. == Uprava in turnirji == {{Seealso|Seznam snooker turnirjev}} {{snooker tournaments}} [[Slika:Masters snooker - hendry v stevens.JPG|thumb|Prizor z nejakostnega turnirja [[Masters (snooker)|Masters]], leta 2007]] [[Svetovno združenje za profesionalni biljard in snooker]], izvirno World Professional Billiards and Snooker Association (WPSBA), je najvišje upravno telo, ki prireja tekmovanja v snookerju. Ustanovljeno je bilo leta 1968 pod imenom Združenje profesionalnih igralcev biljarda.<ref name="wpbsafounding">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/1174311.stm "WPBSA : TSN"], ''BBC Sport'', 16. februar 2001, (Pridobljeno: 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20030101203136/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/1174311.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Njegova hčerinska družba World Snooker ima sedež v [[Bristol]]u in vodi ter upravlja tekmovanja. Vrh World Snookerja se je že nekajkrat zamenjal, v čemer mnogi vidijo obračunavanja znotraj športa.<ref name="infighting1">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/1059298.stm "Snookerjev največji niz"], ''BBC Sport'', 7. december 2000, (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20031217035813/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/1059298.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref><ref name="infighting2">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/2459069.stm "Oblasti v snookerju preživele"], ''BBC Sport'', 13. november 2002, (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20040526051838/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/2459069.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref><ref name="infighting3">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/2478413.stm "Snooker na razpotju"], ''BBC Sport'', 14. november 2002, (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20040711122138/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/2478413.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Obstaja še tretja organizacija – [[Mednarodna federacija za biljard in snooker]], izvirno International Billiards and Snooker Federation (IBSF), ki je odgovorna za amaterski snooker in tekmovanja amaterskih igralcev snookerja.<ref name="ibsf">[http://www.ibsf.org "IBSF"], (Pridobljeno 24. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060424074533/http://www.ibsf.org/ arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Na turnirjih World Snookerja lahko zaigrajo le profesionalni igralci. Z dobrimi nastopi na jakostnih turnirjih igralci pridobivajo jakostne točke, ki določijo mesto igralcev po [[svetovna jakostna snooker lestvica|svetovni jakostni lestvici]].<ref name="WSrankingchart">WPBSA [http://www.worldsnooker.com/pdfs/WSAPointsSchedule0910.pdf "Jakostne točke"], ''World Snooker'', (Pridobljeno 25. januar 2010) {{ikona en}}</ref> Prvih 16 igralcev po lestvici je avtomatično uvrščenih na vse jakostne turnirje<ref name="top16-2">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/in_depth/2000/uk_championship_snooker/1039775.stm "Semena uspeha"], ''BBC Sport'', 24. november 2000, (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20031018072104/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/in_depth/2000/uk_championship_snooker/1039775.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref>, kar je velika prednost v primerjavi s tistimi nižje rangiranimi igralci, ki morajo pred zaključnim turnirjem odigrati še štiri ali včasih celo pet kvalifikacijskih dvobojev, da se sploh uvrstijo na zaključni turnir. Daleč najpomembnejši turnir je [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovno prvenstvo]].<ref name="wsc1">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4963842.stm "Dott po zmagi navdušen"], ''BBC Sport'', 2. maj 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref> Organizirajo ga vsako leto vse od leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1927|1927]] z izjemo druge svetovne vojne in obdobja od 1958 do 1963. Vse od leta 1977 turnir gosti dvorana [[Crucible Theatre]] v [[Sheffield]]u (Anglija), glavni sponzor dogodka je bil od 1976 do 2005 [[Imperial Tobacco|Embassy]].<ref name="GuardianSponsor" /> To se je spremenilo leta 2005, ko je bil sprejet zakon, da tobačne tovarne ne smejo biti sponzorji športnih dogodkov v Združenem kraljestvu. World Snooker je tako bil prisiljen najti novega sponzorja, kar je postala spletna igralnica [[888 Holdings|888.com]]. Igralnica 888.com se je nato po treh letih kljub podpisani petletni sponzorski pogodbi umaknila z mesta glavnega sponzorja.<ref name="sponsor">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7544214.stm "Hud finančni udarec za snooker"], BBC Sport, 6. avgust 2008, (Pridobljeno 6. avgust 2008) {{ikona en}}</ref> Mesto glavnega sponzorja tako trenutno zaseda športna stavnica [[Betfred|Betfred.com]].<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4614824.stm "Svetovno prvenstvo dobilo novega sponzorja"], ''BBC Sport'', 15. januar 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060213033340/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4614824.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref><ref>[http://www.worldsnooker.com/ws_announcements-54293.htm Betfred.com imenovan za novega sponzorja Svetovnega prvenstva] {{ikona en}}</ref> Zmaga na Svetovnem prvenstvu prinese zmagovalcu prestiž in tudi visoko denarno nagrado, ki znaša kar 250.000£ (311.778€).<ref name="wcvalue">[http://www.findarticles.com/p/articles/mi_qn4158/is_20010420/ai_n14386503 "Doherty načrtuje svoj drugi naslov svetovnega prvaka"], ''The Independent'', 20. april 2001, (Pridobljeno 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref><ref name="wcprizemoney">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4873966.stm "Svet pripravljen za Svetovno prvenstvo"], ''BBC Sport'', 13. april 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20060424051120/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4873966.stm arhivska verzija] {{ikona en}}</ref> Svetovno prvenstvo dosega najvišjo gledanost na Britanskem otočju, kjer nudi prenose televizijska hiša [[British Broadcasting Corporation|BBC]].<ref name="bbc_deal">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4378346.stm "Snooker podpisal petletno pogodbo z BBC-jem"], ''BBC Sport'', 26. oktober 2005, (Pridobljeno 25. februar 2007, ([http://web.archive.org/web/20060223074307/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4378346.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref> Prenosi s prvenstva beležijo visoko gledanost tudi v preostali Evropi (prek televizijske hiše [[Eurosport]])<ref name="eurosport_deal">[http://media.guardian.co.uk/broadcast/story/0,,1762954,00.html "Eurosport v žep pospravil televizijske pravice za prenose snookerja"], ''The Guardian'', 27. april 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007, obvezna registracija na [[BugMeNot]]) {{ikona en}}</ref> in na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Turnirji, ki so po pomembnosti za Svetovnim prvenstvom, so jakostni turnirji, ki štejejo za jakostne točke. Zadostno število jakostnih točk igralcem omogoča ohranitev mesta v karavani tudi za naslednjo sezono in povabila na ostale nejakostne turnirje<ref name="top16-1">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/5234798.stm "Swail načrtuje povratek v elitno šestnajsterico"], ''BBC Sport'', 1. avgust 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref>, ki igralcem ne prinesejo prestiža in jakostnih točk, ampak zgolj manjše denarne nagrade. Kljub temu da je po pomembnosti za Svetovnim prvenstvom kar 5 turnirjev ([[UK Championship (snooker)|UK Championship]], [[Grand Prix (snooker)|Grand Prix]], [[Welsh Open (snooker)|Welsh Open]], [[China Open (snooker)|China Open]], [[Shanghai Masters]]), pa po denarnih nagradah, medijski prepoznavnosti in ugledu med strokovnjaki izstopa UK Championship, ki ga ima večina strokovnjakov za drugi najpomembnejši jakostni turnir na svetu.<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/in_depth/2000/uk_championship_snooker/1018475.stm Zgodovina UK Championshipa] {{ikona en}}</ref> Za jakostnimi turnirji so po pomembnosti turnirji, za katere potrebujejo igralci povabila, da se nanje sploh uvrstijo. Povabila so po navadi poslana najbolje uvrščenim igralcem na svetovni jakostni lestvici. Najpomembnejše izmed povabilnih tekmovanj je [[Masters (snooker)|Masters]]<ref name=masters1>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4611510.stm "Snooker našel novega sponzorja za Masters"], ''BBC Sport'', 13. januar 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007, ([http://web.archive.org/web/20060213033334/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4611510.stm arhivska verzija]) {{ikona en}}</ref>, ki ima drugo ali tretjo najvišjo denarno nagrado med turnirji, zato je za igralce zmaga na Mastersu zelo pomembna.<ref name="dottmasters">Harris, N. [http://sport.independent.co.uk/general/article2154851.ece Email pogovor z Graemom Dottom: "Snooker potrebuje svojega Abramoviča"], ''The Independent'', 15. januar 2007, (Pridobljeno 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref> Na račun dolgih in dolgočasnih tekmovanj, ki zaradi dolgih izmenjav obrambnih udarcev ne nudijo možnosti za oglaševanje, so se že pojavile kritike.<ref name="yawn">Ronay, B. [http://www.guardian.co.uk/g2/story/0,,1932634,00.html "Predolgočasno, da bi zgrešil"], ''The Guardian'', 27. oktober 2006, (Pridobljeno 25. februar 2007)</ref> Zato se je predsednik [[Matchroom Sport]]a [[Barry Hearn]] odločil organizirati serijo alternativnih snooker tekmovanj, ki so krajša in zato za gledalce zanimivejša. Ustanovljena je bila [[Betfred Premier League]], ki predvideva časovno omejene udarce in prejema redne televizijske prenose na [[Sky Sports]]. Igralci imajo na voljo le 25 sekund za posamezni udarec in lahko v dvoboju petkrat izkoristijo pravico do minute odmora. Čeprav so taka tekmovanja dosegla nekaj uspeha in čeprav so nanje povabljeni vsi najboljši igralci po svetovni jakostni lestvici, pa ta tekmovanja ne dosegajo take medijske pozornosti in take gledanosti kot ostala tekmovanja, ki jih prireja WPSBA. == Oprema za snooker == [[Slika:Girl students playing snooker.jpg|thumb|right|250px|Igra snookerja]] Poleg mize in seta krogel poklicni igralci uporabljajo še: ; Kreda : Igralci s kredo drgnejo konice palic, da bi si s tem zagotovili čim bolj gladko konico in čim boljši kontakt med palico in belo kroglo. ; Palica : Palica, iz lesa ali stisnjenih vlaken (npr. lesonita), je osnovni kos opreme za igro snookerja. S konico palice se udarja belo kroglo. ; Podaljšek : Gre za kos, ki sega čez ali se privije v zadnji del palice. S tem se dolžina palice podaljša, oprijem igralca pa se premakne s konca palice na podaljšek. Podaljšek igralci uporabljajo pri udarcih, ko je bela krogla preveč oddaljena in je samo s palico ne dosežejo. Nekateri igralci sicer ves čas igrajo s podaljškom. ; Križasti podstavek : Gre za palico, katere konica je oblikovana v črko X. Struktura v obliki črke X se uporablja za podporo palice igralca. Križasti podstavek pride v poštev, ko igralci tudi s podaljškom ne dosežejo bele krogle. Seveda pa lahko igralci izberejo križasti podstavek namesto podaljška, tudi če bi s podaljškom dosegli belo kroglo. Gre pač povsem za svobodo igralca, katere pripomočke uporabi. ; Dvojni križasti podstavek : Dvojni križasti podstavek je enak križastemu podstavku, le da je na en konec križca pritrjena posebna kovinska struktura, ki omogoča namestitev palice. Dvojni križasti podstavek je najnovejša pridobitev snookerja. ; Pajek : Pajek je podoben križastemu in dvojnemu križastemu podstavku, le da je na konec namesto strukture v obliki črke X pritrjena struktura mostičkaste oblike, ki na daleč spominja na črko M. Pajka igralci uporabljajo, da dvignejo palico nad višino krogle in da podprejo konico palice. Pajek je zelo pripraven v položaju, imenovanem [[slovar biljardnih športov#Kitajski snooker|kitajski snooker]]. [[Slika:Chinese snooker.svg|thumb|center|650px|Situacija [[slovar biljardnih športov#Kitajski snooker|kitajskega snookerja]]: igralec ima prosto pot na rdečo kroglo, vendar mu uspešen udarec ovira rumena krogla, ki je postavljena tik za belo kroglo. Igralec lahko s pajkom dvigne palico in si s tem omogoči uspešno izvajanje udarca z malce večje višine.]] ; Labod (tudi labdoji vrat in labodji pajek) : Labod je podoben križastemu podstavku, le da ima na koncu namesto X strukture enojen podaljšan vrat in viličasti rogelj na koncu. Z labodom si igralci omogočijo boljšo kontrolo bele krogle na daljše razdalje. Tako je med belo kroglo in igralcem lahko tudi večja skupina krogel, ki se jim igralec z labodom, ki palico dvigne, tudi izogne. [[Slika:Snooker Reds with Pink.jpg|thumb|right|Začetna postavitev 15 rdečih krogel|180px]] ; Trikotnik : Gre za kos opreme, ki se uporablja za zbiranje rdečih krogel pred začetkom frama. S trikotnikom sodnik določi položaj, kamor bo namestil 15 rdečih krogel. ; Podaljšani križasti podstavek : Podaljšani križasti podstavek je enak križastemu podstavku, le da je mogoče strukturo v obliki črke X podaljšati za največ 3 čevlje (0,9 m). ; Podaljšani pajek : Podaljšani pajek je križanica laboda in pajka. Namen podaljšanega pajka je napraviti mostiček čez večje skupine krogel, običajno rdečih. Podaljšan pajek je dandanes v poklicnem snookerju precej redek, a se ga da uporabljati, ko so krogle razporejene ravno tako, da igralec ne more postaviti pajka tja, kamor bi si želel. ; Polkopitni podaljšek : Poklopitni podaljšek se običajno nahaja pod stranskim delom mize. Gre za mešanico križastega podstavka v dolžini celotne mize in palice. Polkopitni podaljšek uporabljajo igralci le v ekstremnih primerih, ko je npr. potrebno udariti belo kroglo tako, da se udarec s palico izvede čez celotno dolžino mize. ; Označevalec položaja krogel : Gre za opremo sodnika, ki se uporablja, kadar igralec zahteva čiščenje kake krogle. Sodnik za čiščenje najprej pristavi označevalec položaja h krogli (da se označevalec in krogla dotikata) in nato kroglo sname z mizo. Ko jo očisti, jo postavi nazaj na isto točko, tako da jo zgolj nasloni na označevalca, ki je ostal v istem položaju. Označevalca lahko sodnik uporabi tudi za presojo, ali je dovolj prostora, da se barvno kroglo vrne nazaj na njen začetni položaj, in za presojo, ali je dovolj prostora, da bi se z belo kroglo dalo zadeti rdečo kroglo. V zadnjem primeru, če sodnik oceni, da ni dovolj prostora, da bi igralec igral na katero koli od rdečih krogel, potem razglasi [[slovar biljardnih športov#Prosta krogla|pravilo proste krogle]]. == Vidnejši igralci == [[Slika:Joe Davis.jpg|thumb|left|200px|[[Joe Davis]], edini na [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovnem prvenstvu]] nepremagani igralec v zgodovini.]] {{glavni|Seznam igralcev snookerja po osvojenih jakostnih turnirjih}} {{see also|Seznam igralcev snookerja s preko 100 nizi vsaj 100 točk}}. V poklicnem obdobju športa, ki se je začelo z [[Joe Davis|Joejem Davisom]] v [[1930.|30. letih]], je relativno malo igralcev uspelo na najvišji ravni.<ref name="number1">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/1980218.stm "O'Sullivan v vzvišeni družbi"], ''BBC Sport'', 10. maj 2002, (Pridobljeno: 25. februar 2007), ([http://web.archive.org/web/20030827090701/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/1980218.stm Arhivska različica]) {{ikona en}}</ref> Doseči in obdržati mesto v eliti snookerja je težka naloga, saj šport zahteva mnogo let predanega dela in vloženega truda, ob tem je za uspeh potreben tudi naravni talent.<ref name="hardwork">Hunter, P. [http://news.bbc.co.uk/sportacademy/hi/sa/special_events/snooker/newsid_3986000/3986151.stm "Rezultati treningov"], ''BBC Sport'', 5. november 2004, (Pridobljeno: 25. februar 2007) {{ikona en}}</ref> Kljub temu so nekateri igralci dominirali svoje obdobje v športu snookerja. [[Ray Reardon|Raya Reardona]] se splošno obravnava za vodilnega igralca [[1970.|70. let]], [[Steve Davis]] je kraljeval v [[1980.|80. letih]], v [[1990.|90. letih]] je bil prvo ime športa [[Stephen Hendry]]. Od preloma tisočletja ni več jasnega dominantnega igralca, čeprav je v [[2000.|2000. letih]] svetovni prvak trikrat postal [[Ronnie O'Sullivan]] ter po dvakrat [[Mark J. Williams|Mark Williams]] in [[John Higgins (snooker)|John Higgins]] (ki je sicer svoj prvi naslov osvojil že leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1998|1998]]).<ref name="World Champions">[http://worldsnooker.com/tournament_history-86.htm "Svetovno prvenstvo v snookerju - zgodovina"], ''World Snooker uradna spletna stran'', (Pridobljeno: 26. september 2007) {{ikona en}}</ref> Pred Reardonovo ero šport ni bil tako razširjen, od začetka profesionalnega snookerja so šport zaznamovali še brata [[Fred Davis]] in [[Joe Davis]] ter [[John Pulman]]. [[Slika:Snooker plus table drawing.svg|thumb|Razporeditev krogel pri snooker plusu]] == Različice == === Snooker plus === {{glavni|Snooker plus}} Pri različici [[snooker plus]], ki jo je ustvaril [[Joe Davis]], je na mizi postavljenih 15 rdečih in 8 barvnih krogel, od standardnega seta krogel pri snookerju se set krogel snooker plusa razlikuje po tem, da vsebuje dve dodatni barvni krogli - oranžno (šteje 8 točk) in vijolično (šteje 10 točk). Tako je pri snooker plusu v teoriji mogoče ustvariti niz 210 točk, okoriščajoč se s pravilom proste krogle pa celo niz 221 točk. Različico je 26. oktobra 1959 na turnirju [[News of the World Championship]] javnosti predstavil prav Joe Davis, ki je želel snookerju dvigniti priljubljenost z dodajanjem novih krogel, ki bi omogočile bolj oportunistično in tekočo igro in preprečile neprivlačno obrambno igro. Kljub Davisovim prizadevanjem se snooker plus ni obnesel in je dandanes praktično zamrl. [[Slika:sinuca.gif|thumb|left|Razporeditev krogel pri brazilskem snookerju]] === Brazilski snooker === {{glavni|Brazilski snooker}} Brazilski snooker je ozemeljsko popolnoma vezan na [[Brazilija|Brazilijo]]. Od klasičnega snookerja se razlikuje po tem, da je na mizo postavljena le ena rdeča krogla (in ne 15), ob tej rdeči krogli se na mizi nahaja tudi ostalih 6 barvnih krogel, enakih barv in na enakih položajih kot pri klasičnem snookerju. Krogle so vredne enako točk kot pri klasičnem snookerju. Barvne krogle so postavljene na svoja običajna mesta v snookerju, preostala rdeča krogla pa se nahaja na pol poti med rožnato kroglo in desnim zgornjim žepom. Bela krogla se nahaja v barvnem polkrogu. Oba igralca poskušata najprej v žep pospraviti rdečo kroglo. Po rdeči morata nato igralca zadeti eno od barvnih krogel, vseeno katero. Po uspešno pospravljeni barvni krogli ima igralec izbiro, ali želi odigrati »kazensko kroglo« (katero koli barvno kroglo, razen rumene) ali rumeno kroglo. Igralec je po uspešno pospravljeni kazenski krogli primoran spraviti se na rumeno. Če pa igralec s kazensko kroglo slučajno zgreši žep, se 7 točk prišteje k izidu nasprotnega igralca, ki tudi dobi priložnost igrati naslednjo kroglo. Vendar pa mora nasprotni igralec takoj igrati rumeno kroglo in šele po uspešno zadeti rumeni krogli sme tudi on udarjati kazensko kroglo. Vse ostale napake igralcev se obravnavajo enako kot pri klasičnem snookerju, s to razliko da pri brazilskem snookerju igralec za vsako napako nasprotnika prejme po 7 točk.<ref>Pomni, da izraz napaka v snookerju ne pomeni, da igralec s kroglo zgreši žep, temveč da igralec v žep pospravi kakšno kroglo preveč (tudi belo) ali da v žep pospravi napačno kroglo, torej namesto rdeče katero od barvnih ali obratno.</ref> [[Slika:6-red Snooker table drawing.svg|thumb|right|Razporeditev krogel pri 6-snookerju]] Igralec lahko po vsaki uspešno zadeti krogli izbira, ali želi udarjati kazensko kroglo ali kar naslednjo barvno kroglo v nizu. Vsa ostala [[pravila snookerja|pravila]] so enaka kot pri snookerju, le da so verižni udarci<ref>Glej članek [[Slovar izrazov v biljardnih športih]].</ref> prepovedani, ker so pač vse krogle različnih barv.<ref name="sb">[http://www.snookergames.co.uk/games6.html Pravila brazilskega snookerja] {{ikona en}}</ref> === 6-snooker === {{glavni|6-snooker}} 6-snooker se od klasičnega snookerja razlikuje po tem, da na mizo ni postavljenih 15, temveč 6 rdečih krogel. Vsa pravila so enaka kot pri klasičnem snookerju. Zaradi manjšega števila rdečih krogel in posledično manjšega števila možnih točk se igralcem napake in točkovni odbitki bistveno hitreje poznajo kot pri klasičnem snookerju. Svetlo prihodnost te različice snookerja so napovedala že mnoga velika imena snookerja, npr. [[Jimmy White]] in [[Ali Carter]], decembra 2009 so priredili tudi prvo [[Svetovno prvenstvo v 6-snookerju]]. Prvi svetovni prvak v zgodovini je postal Anglež [[Mark Davis (snooker)|Mark Davis]]. [[Slika:Snooker table drawing 2.svg|thumb|left|Razporeditev krogel pri prostovoljnem snookerju]] === Prostovoljni snooker === {{glavni|Prostovoljni snooker}} Prostovoljni snooker je različica snookerja, ki je bila na vrhuncu svoje razširjenosti in priljubljenosti v [[1950.|50. letih]]. Danes je različica praktično izumrla. Ta različica se po pravilih na prvi pogled ne razlikuje kaj dosti, saj je uvodna razporeditev krogel na mizi enaka kot pri klasičnem snookerju. Glavna razlika v pravilih je namreč v ''prostovoljni barvni krogli'', za katero se lahko igralec odloči po zadeti rdeči in barvni krogli. To pomeni, da se igralec odloči, da bo, namesto da bi igral na naslednjo rdečo kroglo v nizu, igral na katero koli od barvnih krogel, ki se tako obravnavajo za prostovoljne udarce. Če igralec prostovoljno barvno kroglo pospravi z mize, dobi zanjo toliko točk, kot je vredna pri klasičnem snookerju. Če pa s prostovoljno barvno kroglo zgreši žep, potem dobi nasprotnik na svoj točkovni konto toliko točk, kot je zgrešena barvna krogla vredna. Če se je igralec odločil prostovoljno igrati na zeleno ali rumeno (ki štejeta manj kot 4 točke) in zgrešil žep, na točkovni zbir nasprotnega igralca romajo 4 točke. [[Slika:Power snooker table drawing.svg|thumb|Razporeditev krogel pri power snookerju]] Za vse igralce, ki obvladajo igro, obstaja ''pravilo prostega udarca''. Če igralec trikrat zapored z mize pospravi isto prostovoljno kroglo, se krogle ne vrne nazaj na njeno mesto, dokler igralec ne odigra enega udarca, v katerem torej ne sme igrati na dotično barvno kroglo. Prosti udarec razglasi sodnik in tako dovoli oziroma prisili igralca, da igra na katero drugo kroglo, ki naj bi bila druga barvna krogla, ne rdeča krogla (sicer to ni prosti udarec). === Power snooker === {{glavni|Power snooker}} Power snooker je različica snookerja, ki so jo pri svetovni zvezi [[World Snooker]] javnosti prvič predstavili leta [[2010]]. Od klasičnega snookerja se razlikuje v dveh poglavitnih novostih: trajanje dvoboja je omejeno s časom na 30 minut in zmagovalca dvoboja določi seštevek dobljenih točk in ne dobljenih framov.<ref name="BBC">{{cite web|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/8846419.stm|title=Ronnie O'Sullivan povzdignil dinamično različico power snooker|publisher=BBC Sport|accessdate=24. julij 2010}} {{ikona en}}</ref> Odgovorni pri Svetovni zvezi, na čelu z [[Barry Hearn|Barryjem Hearnom]], so želeli z vpeljavo power snookerja v šport pripeljati več dinamike in akcije ter istočasno pritegniti mlado občinstvo.<ref name="žurnal">{{cite web|url=http://www.zurnal24.si/drugi-sporti/snooker-svetovno-prvenstvo-power-snooker-barry-hearn-178863/clanek|title=Revolucija v svetu snookerja|publisher=Žurnal24|accessdate=23. julij 2010|author=Nenad Stefanović}}</ref> Prvi turnir v power snookerju bo potekal 30. oktobra 2010 v londonskem klubu [[The O2 (London)#indigO2|indigO2]]. Na turnirju naj bi ob [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieju O'Sullivanu]] sodelovali še [[Neil Robertson (snooker)|Neil Robertson]], [[Ding Junhui]], [[Mark Selby]], [[Ali Carter]], [[Shaun Murphy (snooker)|Shaun Murphy]], [[Luca Brecel]] in [[Jimmy White]].<ref name="BBC"/> Televizijske pravice za turnir so pripadle televizijski hiši [[ITV]], ki se je tako v prenose snookerja vrnila prvič po letu 2001. Če bo turnir uspešen, organizatorji napovedujejo nadaljnje turnirje na Kitajskem, v Singapurju, Nemčiji in na Srednjem vzhodu, finale pa naj bi še vedno gostil londonski indigO2.<ref>{{cite web|url=http://www.guardian.co.uk/sport/2010/jul/22/power-snooker-ronnie-osullivan|title="Množice bodo vzljubile power snooker," pravi Ronnie O'Sullivan|publisher=The Guardian|accessdate=24. julij 2010}} {{ikona en}}</ref> == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Snooker}} * [http://www.worldsnooker.com/ World Snooker] {{ikona en}} * [http://www.ibsf.info/ Mednarodno združenje za biljard in snooker] {{ikona en}} * [http://www.ebsa.tv/ Evropsko združenje za biljard in snooker] {{ikona en}} * [http://www.acbs-cuesports.com/ Azijska konfederacija za biljardne športe] {{ikona en}} {{-}} {{Cue sports nav}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Športi]] [[Kategorija:Individualni športi]] [[Kategorija:Snooker|*]] {{normativna kontrola}} a9z62xgd7wwwjhzj2zfoko5z26ochb4 10 231799 5735088 4536233 2022-08-16T13:24:51Z A09 188929 pp uv wikitext text/x-wiki {{navbox | name = AppleHardwareOd1988 | title = [[Apple Inc.|Apple]] [[strojna oprema]] od leta 1998 | listclass = hlist | group1 = Osebni računalniki | list1 = * ''[[eMac]]'' * [[iMac]] (''[[iMac G3|G3]]<small>: [[iMac G3#iMac (Tray Loading)|Tray]], [[iMac G3#iMac (Slot Loading)|Slot]];''</small> * ''[[iMac G4|G4]]'' * ''[[iMac G5|G5]]'' * ''[[iMac (Intel bazirani)#Modeli|Core]] * ''[[iMac (Intel bazirani)#Modeli|Core 2]]''<small>: ''[[iMac (Intel bazirani)#Models|Polycarbonate]]'', ''[[iMac (Intel bazirani)#Modeli|Aluminum]]</small>) * [[Mac mini]] (''[[Mac mini#Mac mini G4|G4]]'' * ''[[Mac mini#Mac mini Core|Core]]'' * [[Mac mini#Mac mini Core 2|Core 2]]: [[Mac mini#Mac mini Core 2|Server]]) | group2 = Profesionalni računalniki | list2 = {{nowrap begin}} [[Mac Pro]]{{·w}} ''[[Power Macintosh|Power Mac]] ([[Power Macintosh G3|G3]]<small>: [[Power Macintosh G3 Desktop|Outrigger]], [[Power Macintosh G3 Minitower|Minitower]], [[Power Macintosh G3 AIO|AIO]], [[Power Macintosh G3 (Blue & White)|B&W]], </small>[[Macintosh Server G3|Server]];''{{wrap}}'' [[Power Mac G4|G4]]<small>: [[Power Mac G4#Original Models|Graphite]], [[Power Mac G4#Four-slot models|Quicksilver]], [[Power Mac G4#DDR models|MDD]], </small>[[Macintosh Server G4|Server]], [[Power Mac G4 Cube|Cube]];''{{wrap}}'' [[Power Mac G5|G5]])''{{·w}} [[Xserve]] (''[[Xserve#Xserve G4|G4]], [[Xserve Cluster Node|CN]];''{{wrap}}'' [[Xserve#Xserve G5|G5]], [[Xserve G5 Cluster Node|CN]];''{{wrap}} [[Xserve#Intel Xserve|Intel]]){{nowrap end}} | group3 = Prenosni računalniki | list3 = {{nowrap begin}}''[[iBook]] ([[iBook G3|G3]]<small>: [[iBook#iBook G3 ("Clamshell")|Clamshell]], [[iBook#iBook G3 Dual USB (12.1-inch & 14.1-inch)|Dual USB]]; </small>[[iBook G4|G4]])''{{·w}} [[MacBook]] (''[[MacBook#Specifications|Core]];''{{wrap}} [[MacBook#Specifications|Core 2]]<small>: [[MacBook|Polycarbonate]] (''[[MacBook#Original discrete polycarbonate model|Discrete]]'', [[MacBook#Polycarbonate unibody model|Unibody]]), ''[[MacBook#Aluminum MacBook|Aluminum]]''</small>){{·w}} [[MacBook Air]]{{·w}} [[MacBook Pro]] (''[[MacBook Pro#Models|Core]];''{{wrap}} [[MacBook Pro#Models|Core 2]]<small>: ''[[MacBook Pro#Discrete MacBook Pro|Discrete]],'' [[MacBook Pro#Unibody MacBook Pro|Unibody]]</small>){{·w}} ''[[PowerBook]] ([[PowerBook 2400c|2400c <small>(Japan only)</small>]], [[PowerBook G3|G3]]<small>: [[PowerBook G3#PowerBook G3 Series (Wallstreet Series I)|Wallstreet]], [[PowerBook G3#PowerBook G3 Series (Bronze Keyboard)|Lombard]], [[PowerBook G3#PowerBook G3 (FireWire)|Pismo]];</small>{{wrap}} [[PowerBook G4|G4]]<small>: [[PowerBook G4#Titanium PowerBook G4|Titanium]], [[PowerBook G4#Aluminum PowerBook G4|Aluminum]]</small>)''{{nowrap end}} | group4 = Tablični računalniki | list4 = {{nowrap begin}}[[iPad]] ([[iPad|1. generacija]], [[iPad|2]], [[iPad|3. generacija]], [[iPad|4. generacija]], [[iPad|Mini]]){{nowrap end}} | group5 = Uporabna elektronika | list5 = {{nowrap begin}}[[Apple TV]]{{·w}} [[Apple displays|Displays]] ([[Apple Cinema Display|Cinema]], ''[[Apple Studio Display|Studio]]''){{·w}} [[iPhone]]{{·w}} [[iPod]] ([[iPod Classic|Classic]]<small>: ''[[iPod Classic#First generation|1G]], [[iPod Classic#Second generation|2G]], [[iPod Classic#Third generation|3G]], [[iPod Classic#Fourth generation|4G]],''</small>{{wrap}}'' [[iPod Photo|Photo]],''{{wrap}}<small>'' [[iPod Classic#Fifth generation|5G]],'' [[iPod Classic#Sixth generation|6G]];</small>{{wrap}} ''[[iPod Mini|Mini]]<small>: [[iPod Mini#First generation|1G]], [[iPod Mini#Second generation|2G]];''</small>{{wrap}}'' [[iPod+HP]];''{{wrap}} [[iPod Shuffle|Shuffle]]<small>: ''[[iPod Shuffle#First generation|1G]], [[iPod Shuffle#Second generation|2G]],'' [[iPod Shuffle#Third generation|3G]];</small>{{wrap}} [[iPod Nano|Nano]]<small>: ''[[iPod Nano#First generation|1G]], [[iPod Nano#Second generation|2G]], [[iPod Nano#Third generation|3G]], [[iPod Nano#Fourth generation|4G]],'' [[iPod Nano#Fifth generation|5G]];</small>{{wrap}} [[iPod Touch|Touch]]<small>: ''[[iPod Touch#First generation|1G]],'' [[iPod Touch#Second generation|2G]], [[iPod Touch#Third generation|3G]]</small>){{·w}} ''[[Newton (platform)|Newton]] ([[MessagePad]]<small>: [[MessagePad 2000|2000]], [[MessagePad 2100|2100]]; </small>[[eMate 300]])''{{nowrap end}} | group6 = Dodatki | list6 = {{nowrap begin}}[[AirPort]] (''[[AirPort#AirPort Cards|Card]]<small>: [[AirPort#AirPort 802.11b Card|B]], [[AirPort#AirPort Extreme 802.11g cards|G]], [[AirPort#Integrated AirPort Extreme 802.11a/b/g and /n cards|N]];''</small>{{wrap}} [[AirPort#Base stations|Base Station]]: ''[[AirPort#AirPort|Graphite]], [[AirPort#AirPort|Snow]], [[AirPort#AirPort Extreme (802.11g)|Extreme<small> G</small>]]<small>,'' [[AirPort#AirPort Extreme (802.11n)|N]], </small>''[[AirPort#AirPort Express (802.11g or 802.11n)|Express<small> G</small>]]<small>,'' [[AirPort#AirPort Express (802.11g or 802.11n)|N]]</small>){{·w}} [[:Category:iPod accessories|iPod]] ([[iPod click wheel|Click Wheel]], [[Dock Connector]], [[iPod Camera Connector|Camera Connector]], ''[[iPod Hi-Fi]]'', [[Nike+iPod]]){{·w}} ''[[iSight]]''{{·w}} [[Apple Keyboard|Keyboard]] (''[[Apple Pro Keyboard|Pro]]'', [[Apple Wireless Keyboard|Wireless]]){{·w}} [[Apple Mouse|Mouse]] (''[[Apple USB Mouse|USB]], [[Apple Pro Mouse|Pro]], [[Apple Wireless Mouse|Wireless]]'', [[Apple Mighty Mouse|Mighty]], [[Apple Magic Mouse|Magic]]){{·w}} [[Magic Trackpad]] {{·w}} [[Apple Remote|Remote]]{{·w}} [[SuperDrive]]{{·w}} [[Time Capsule (Apple)|Time Capsule]]{{·w}} [[Apple USB Modem|USB Modem]]{{·w}} ''[[Xserve RAID]]''{{nowrap end}} | below = ''Kurzivna pisava'' označuje opuščeni program proizvodnje. ''Glej tudi:'' [[:predloga:AppleHardwarePred1998|Apple - strojna oprema pred letom 1998]]. }}<noinclude>[[Kategorija:Računalniške predloge|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Navigacijske predloge|{{PAGENAME}}]]</noinclude> 7yp6p9z3ewi7uwyutr6v6eiztnkdvxj 5735093 5735088 2022-08-16T13:29:32Z A09 188929 pos. wikitext text/x-wiki {{navbox | name = AppleHardwareOd1988 | title = [[Apple Inc.|Apple]] [[strojna oprema]] od leta 1998 | listclass = hlist | group1 = Osebni računalniki | list1 = * ''[[eMac]]'' * [[iMac]] (''[[iMac G3|G3]]<small>: [[iMac G3#iMac (Tray Loading)|Tray]], [[iMac G3#iMac (Slot Loading)|Slot]];''</small> * ''[[iMac G4|G4]]'' * ''[[iMac G5|G5]]'' * ''[[iMac (Intel bazirani)#Modeli|Core]] * ''[[iMac (Intel bazirani)#Modeli|Core 2]]''<small>: ''[[iMac (Intel bazirani)#Models|Polycarbonate]]'', ''[[iMac (Intel bazirani)#Modeli|Aluminum]]</small>) * [[Mac mini]] (''[[Mac mini#Mac mini G4|G4]]'' * ''[[Mac mini#Mac mini Core|Core]]'' * [[Mac mini#Mac mini Core 2|Core 2]], [[Mac mini#Mac mini Core 2|Server]]) | group2 = Profesionalni računalniki | list2 =* [[Mac Pro]] * ''[[Power Macintosh|Power Mac]] ( *[[Power Macintosh G3|G3]]: <small>[[Power Macintosh G3 Desktop|Outrigger]], [[Power Macintosh G3 Minitower|Minitower]], [[Power Macintosh G3 AIO|AIO]], [[Power Macintosh G3 (Blue & White)|B&W]], </small>[[Macintosh Server G3|Server]] * [[Power Mac G4|G4]]<small>: [[Power Mac G4#Originalni modeli|Graphite]], [[Power Mac G4#Štirje disketni prostori|Quicksilver]], [[Power Mac G4#DDR modeli|MDD]], </small>[[Macintosh Server G4|Server]], [[Power Mac G4 Cube|Cube]], [[Power Mac G5|G5]])'' * [[Xserve]] (''[[Xserve#Xserve G4|G4]], [[Xserve Cluster Node|CN]], [[Xserve#Xserve G5|G5]], [[Xserve G5 Cluster Node|CN]], [[Xserve#Intel Xserve|Intel]]) | group3 = Prenosni računalniki | list3 = {{nowrap begin}}''[[iBook]] ([[iBook G3|G3]]<small>: [[iBook#iBook G3 ("Clamshell")|Clamshell]], [[iBook#iBook G3 Dual USB (12.1-inch & 14.1-inch)|Dual USB]]; </small>[[iBook G4|G4]])''{{·w}} [[MacBook]] (''[[MacBook#Specifications|Core]];''{{wrap}} [[MacBook#Specifications|Core 2]]<small>: [[MacBook|Polycarbonate]] (''[[MacBook#Original discrete polycarbonate model|Discrete]]'', [[MacBook#Polycarbonate unibody model|Unibody]]), ''[[MacBook#Aluminum MacBook|Aluminum]]''</small>){{·w}} [[MacBook Air]]{{·w}} [[MacBook Pro]] (''[[MacBook Pro#Models|Core]];''{{wrap}} [[MacBook Pro#Models|Core 2]]<small>: ''[[MacBook Pro#Discrete MacBook Pro|Discrete]],'' [[MacBook Pro#Unibody MacBook Pro|Unibody]]</small>){{·w}} ''[[PowerBook]] ([[PowerBook 2400c|2400c <small>(Japan only)</small>]], [[PowerBook G3|G3]]<small>: [[PowerBook G3#PowerBook G3 Series (Wallstreet Series I)|Wallstreet]], [[PowerBook G3#PowerBook G3 Series (Bronze Keyboard)|Lombard]], [[PowerBook G3#PowerBook G3 (FireWire)|Pismo]];</small>{{wrap}} [[PowerBook G4|G4]]<small>: [[PowerBook G4#Titanium PowerBook G4|Titanium]], [[PowerBook G4#Aluminum PowerBook G4|Aluminum]]</small>)''{{nowrap end}} | group4 = Tablični računalniki | list4 = {{nowrap begin}}[[iPad]] ([[iPad|1. generacija]], [[iPad|2]], [[iPad|3. generacija]], [[iPad|4. generacija]], [[iPad|Mini]]){{nowrap end}} | group5 = Uporabna elektronika | list5 = {{nowrap begin}}[[Apple TV]]{{·w}} [[Apple displays|Displays]] ([[Apple Cinema Display|Cinema]], ''[[Apple Studio Display|Studio]]''){{·w}} [[iPhone]]{{·w}} [[iPod]] ([[iPod Classic|Classic]]<small>: ''[[iPod Classic#First generation|1G]], [[iPod Classic#Second generation|2G]], [[iPod Classic#Third generation|3G]], [[iPod Classic#Fourth generation|4G]],''</small>{{wrap}}'' [[iPod Photo|Photo]],''{{wrap}}<small>'' [[iPod Classic#Fifth generation|5G]],'' [[iPod Classic#Sixth generation|6G]];</small>{{wrap}} ''[[iPod Mini|Mini]]<small>: [[iPod Mini#First generation|1G]], [[iPod Mini#Second generation|2G]];''</small>{{wrap}}'' [[iPod+HP]];''{{wrap}} [[iPod Shuffle|Shuffle]]<small>: ''[[iPod Shuffle#First generation|1G]], [[iPod Shuffle#Second generation|2G]],'' [[iPod Shuffle#Third generation|3G]];</small>{{wrap}} [[iPod Nano|Nano]]<small>: ''[[iPod Nano#First generation|1G]], [[iPod Nano#Second generation|2G]], [[iPod Nano#Third generation|3G]], [[iPod Nano#Fourth generation|4G]],'' [[iPod Nano#Fifth generation|5G]];</small>{{wrap}} [[iPod Touch|Touch]]<small>: ''[[iPod Touch#First generation|1G]],'' [[iPod Touch#Second generation|2G]], [[iPod Touch#Third generation|3G]]</small>){{·w}} ''[[Newton (platform)|Newton]] ([[MessagePad]]<small>: [[MessagePad 2000|2000]], [[MessagePad 2100|2100]]; </small>[[eMate 300]])''{{nowrap end}} | group6 = Dodatki | list6 = {{nowrap begin}}[[AirPort]] (''[[AirPort#AirPort Cards|Card]]<small>: [[AirPort#AirPort 802.11b Card|B]], [[AirPort#AirPort Extreme 802.11g cards|G]], [[AirPort#Integrated AirPort Extreme 802.11a/b/g and /n cards|N]];''</small>{{wrap}} [[AirPort#Base stations|Base Station]]: ''[[AirPort#AirPort|Graphite]], [[AirPort#AirPort|Snow]], [[AirPort#AirPort Extreme (802.11g)|Extreme<small> G</small>]]<small>,'' [[AirPort#AirPort Extreme (802.11n)|N]], </small>''[[AirPort#AirPort Express (802.11g or 802.11n)|Express<small> G</small>]]<small>,'' [[AirPort#AirPort Express (802.11g or 802.11n)|N]]</small>){{·w}} [[:Category:iPod accessories|iPod]] ([[iPod click wheel|Click Wheel]], [[Dock Connector]], [[iPod Camera Connector|Camera Connector]], ''[[iPod Hi-Fi]]'', [[Nike+iPod]]){{·w}} ''[[iSight]]''{{·w}} [[Apple Keyboard|Keyboard]] (''[[Apple Pro Keyboard|Pro]]'', [[Apple Wireless Keyboard|Wireless]]){{·w}} [[Apple Mouse|Mouse]] (''[[Apple USB Mouse|USB]], [[Apple Pro Mouse|Pro]], [[Apple Wireless Mouse|Wireless]]'', [[Apple Mighty Mouse|Mighty]], [[Apple Magic Mouse|Magic]]){{·w}} [[Magic Trackpad]] {{·w}} [[Apple Remote|Remote]]{{·w}} [[SuperDrive]]{{·w}} [[Time Capsule (Apple)|Time Capsule]]{{·w}} [[Apple USB Modem|USB Modem]]{{·w}} ''[[Xserve RAID]]''{{nowrap end}} | below = ''Kurzivna pisava'' označuje opuščeni program proizvodnje. ''Glej tudi:'' [[:predloga:AppleHardwarePred1998|Apple - strojna oprema pred letom 1998]]. }}<noinclude>[[Kategorija:Računalniške predloge|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Navigacijske predloge|{{PAGENAME}}]]</noinclude> ds9xo8vv6t9hsqa4z9ldkv42xqpj49e 0 236822 5735323 5719675 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev svetega Jakoba | image = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = Geografski položaj v Sloveniji | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Ormož]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | dedication = [[sveti Jakob]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | website = | founded date = | consecrated date = 1736 | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Ormož|Ormož]] | deanery = [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ormož - Cerkev sv. Jakoba | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 3. maj 1984 | refšt=3214 | lokacija = | občina = Ormož }} }} '''Cerkev sv. Jakoba''' v [[Ormož]]u se prvič omenja leta 1271 in je v prvi polovici 14. stoletja postala [[župnijska cerkev]]. V 15. stoletju so ji prizidali ladjo, ki pokriva križni obok, in zakristijo. Leta 1591 so cerkev renesančno predelali. V letih 1605 in 1704 je bila cerkev izropana in onečaščena, zato so jo leta 1736 ponovno posvetili, hkrati pa so ladjo povišali in obokali, vzidali pevsko emporo in podaljšali zakristijo do kapele. Med letoma 1869 in 1873 je cerkev poslikal J. Brollo.<ref>Bojan-Ilija Schnabl, ''Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem''. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68, ISBN 978-3-7086-0864-8.</ref> Nad vhodom v zakristijo so odkrili relief Gregorijanskega Kristusa s plemiškim donatorjem s konca 14. stoletja. Med baročno opravo izstopa [[prižnica]], ki kaže vplive delavnice J. Mersija iz druge polovice 18. stoletja. [[Slika:St James's Parish Church Ormož Interior 01.jpg|thumb|Cerkev svetega Jakoba]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * [[Peter Macuh]], Drava nekoč in danes, [[Založba Obzorja]], 2000. {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jakob, Ormož]] [[Kategorija:Ormož]] [[Kategorija:Župnija Ormož]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Ormož]] jzf1h1s5la2dav5gqoufch99qmcw4qy 0 247303 5735481 4682383 2022-08-16T21:31:16Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Višnjica''' je lahko: * [[Višnjica i Medovići]] (Bosna in Hercegovina) * [[Višnjica, Vrgorac]] (Hrvaška) * [[Višnjica, Jasenovac]] (Hrvaška) * [[Višnjica, Sopje]] (Hrvaška) * [[Višnjica, Črna gora]] * [[Višnjica (reka)|Višnjica]], potok, ki se izliva v [[Krka|Krko]] (zlije se z [[Stiški potok|Stiškim potokom]]) {{razločitev-kraj}} 6vdsghucf7i1kfqlcxcbmm30v7pt7gn 0 259696 5735393 5268502 2022-08-16T20:30:04Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Pavla]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=ni notranjih povezav}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Pavla | image = <!-- WD --> | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = | pushpin map alt = Geografski položaj v Sloveniji | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | dedication = [[sveti Pavel]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | website = [http://www.kapitelj.com/ www.kapitelj.com] | groundbreaking = | founded date = 1898 | consecrated date = | architect = [[Hans Pascher]] | architectural type = [[neoromanska arhitektura]] | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Prebold|Prebold]] | deanery = [[Dekanija Braslovče|Braslovče]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Prebold - Cerkev sv. Pavla | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 7. januar 1999 | refšt=1125 | lokacija = | občina = Prebold<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Pavla''' v [[Prebold]]u je posvečena spreobrnjenju [[Sveti Pavel|svetega Pavla]] ([[25. januar]]).<ref>{{navedi splet|url=http://zupnije.rkc.si/prebold/?id=45|title=Sv. Pavel Prebold -zgodovina|publisher=rkc.si|accessdate=2010-09-02}}</ref> Služi kot [[župnijska cerkev]] [[Župnija Prebold|župnije Prebold]]. == Zgodovina == Na ozemlju [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] sta bili samo dve pražupniji. Zapdana je imela svoj sedež v [[Braslovče|Braslovčah]]. Prvič se naša pražupnija pojavi leta 1440. Njeno območje je poleg zapadne polovice Spodnje Savinjske doline in sosednjih pobočij zavzemalo tudi pas južnega sredogorja, ki je segal vse do [[Sava|Save]]. Njeni [[patron]]i (lastniki) so bili [[Žovneški gospodje]], ki so patronat kasneje predali [[Gornji Grad|gornjegrajskemu]] samostanu. Iz braslovške pražupnije se je odcepilo veliko župnij med njimi tudi Šent Pavel (okoli 1392) iz nje pa sta se odcepili župniji svetega Pankracija v Grižah (1489) in svete Marije v nebo vzete v Mariji Reki (1787). === Prvotna podoba in gradnja === Njen nastanek sega najverjetneje v 14. stoletje (natančneje 1302) in je bila lesena. Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 omenja kamnit stenski tabernakelj, krstilnik v sredini cerkve ter 5 oltarjev (eden v kapeli, drugi v zakristiji, dva v stranskih kapelah, glavni oltar). Glede na zapise iz leta 1752, ki govorijo o stanju cerkve izvemo, kakšna je bila podoba cerkve: ruinozno zidovje in tabulat v ladji, slabo izravnan kamnit tlak in pomanjkanje obokanja v prezbiteriju. Iz tega lahko rekonstruiramo prvotno podobo gotske cerkve, ki je imela v ladji in prezbiteriju tabulat, zidni tabernakelj in krstilnik sredi ladje, kasneje v 17. stoletju pa so ji prizidali dve stranski kapeli. V letih 1762 in 1775 so na njenem mestu zgradili drugo cerkev, ki jo sestavlja pravokotna ladja s prizidanima kapelama, prezbiterij z zakristijo in zvonik. V notranjosti je bila kamnito tlakovana, v ladji in prezbiteriju pa je bila banjasto obokana. V njej se je takrat nahajalo pet oltarjev (med njimi je bil v letih 1801, 1841 in 18700 obnovljen veliki oziroma glavni oltar ter okrašen s sliko: »Spreobrnjenje svetega Pavla«. Slika je delo Mihaela Stroya in je iz leta 1859). Kipa svetega Martina in svetega Miklavža sta bila izdelek Mateja Tomca. Oltar svetega Križa in svete Ane sta bila obnovljena leta 1869, izdelal pa ju je Franc Bizjak, leta 1860. Zakristijska omarica je bila baročno mizarsko delo iz leta 1750. Vsi trije zvonovi so nastali v celjski livarni, katere lastnik je bil Caspar Baltsar Schneider, med letoma 1741 in 1748. === Nova cerkev === Leta 1895 so to cerkev podrli, saj je postala premajhna za vse vernike, na njenem mestu pa so postavili današnjo neoromansko cerkev, dokončali so jo leta 1898. Darove za novo cerkev so pričeli pobirati z 1. januarjem 1892, zbirali so jih po vaseh, sosednjih župnijah, nekaj pa so darovali tudi premožni krajani in občinski odbor. Za novo cerkev so dali narediti tudi nekaj novih stvari oziroma opreme: kamnita podoba svetega Pavla (nad vhodnimi vrati), ki jo je izdelal podobar Ivan Cesar iz Mozirja in je bila postavljena na svoje mesto 20. maja 1898, glavni oltar je izdelal Ferdinand Stuflesser iz St. Ulrich in Gröden, Südtirol. Ivan Cesar je prav tako napravil Marijin oltar ter popravil oltar svetega Križa v kapeli. Klopi v cerkvi so iz hrastovega lasa in so delo mizarskega mojstra Franca Sternada, ki jih je postavil v cerkev 31. marca 1899, prav tako je izdelal tudi novi spovednici. Nov božji grob je prav tako postavil Ivan cesar iz Mozirja. Novi križev pot pa je delo Ferdinanda Stuflessera iz Sankt Ulrich, Südtirol. == Zunanja podoba cerkve == Zgrajena je v neoromanskem slogu in je v obliki križa. Glavni oltar je postavljen proti vzhodu, medtem ko so vrata proti zahodu in so iz masivnega hrasta. Nad njimi je v vdolbino postavljen kip svetega Pavla, ki je delo Ivana Cesarja. === Posebnosti === Pred cerkvijo stoji kip Device Marije, ki stoji na štirioglatem podstavku s stebrom iz nabrežnega marmorja. Kip Marije je bil vlit v železarni na Moravskem. Na sprednjem delu je napis, ki pravi: »Marija brez madeža spočeta, prosi za nas«, na zadnji strani pa: »Postavila šentpavelska fara leta 1880«. Leta 1942 so ga odstranili Nemci, saj so ga verjetno želeli uporabiti za izdelavo orožja. Kip so nato shranili v cerkvi in ga na njegovo mesto postavili šele leta 1991. Podstavek so morali narediti ponovno, saj se je prvotni izgubil. Kip Marije so najprej dali očistiti ter ga nato dali pozlatiti v [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter]]. [[Slika:Statuta Marije device, pred cerkvijo svetega Pavla.jpg|thumb|Statuta Marije device, pred cerkvijo sv. Pavla]] === Nagrobniki === V severno stran cerkve sta vzidana dva nagrobnika: prvi pripada otroku Ernestu Friedrichu(ki je bil grofov sin), drugi pa pripada celjskemu škofu Gaudenciju iz 6. stoletja. Ta kamen je bil prvotno vzidan v menzo velikega oltarja do leta 1896, na kar spominjajo trije posvetilni križi in vdolbina za relikvije. Ker so v bližini cerkve perice uporabljale za pranje v potoku kamnit neokrašen rimski sarkofag kot korito še leta 1926, je možno, da je bila plošča vzeta s tega sarkofaga. === Nekdanji škof Gaudencij === Na zunanji strani župnijske cerkve je vzidana marmorna nagrobna plošča nekdanjega celjskega škofa Gaudencija. Napisna tabla se je razbila na 3 dele, ki so jih sestavili, na desni strani pa je plošča odlomljena. Na levi strani zgoraj je izklesana kvadratna globina za relikvijo in dva koncesijska križa v sredini plošče. Zgoraj med besedilom je venec v reliefu, od katerega gresta simetrično na levo in desno dva trakova, na vsaki strani pa je po en pav, ki je simbol starokrščanskega vstajenja. Besedilo je sestavljeno in urejeno tako, da tvori vsaka vrsta heksameter in začetne črnke vsake od osmih vrst pa dajejo ime pokojnika v rodilniku GAUDENTI. Dostojanstvo pokojnika je razvidno v zadnji vrsti, kjer je zapisana beseda EPISCOP (I)-oklepanje črke na tabli ni več razvidno. [[Slika:Slika plošče, cerkev svetega Pavla, Prebold.jpg|thumb|Slika plošče, cerkev svetega Pavla, Prebold]] Vsebina napisa: »Klic zemlji, beseda pohvale in zahvale, slednjič prošnje preostalih«. Dr. Egger je iz oblike pisave razbral, da pesnitev izvira iz 6 stoletja. Pesnik je najverjetneje bil duhovnik celjske dijeceze, ki je obstajala do leta 600, ko so vdrli Avari na naše ozemlje. Obnovljeno župnišče krasijo lepo izdelana vrata, ki so izdelana iz masivnega hrasta, oklepa pa jih kamniti portal z letnico, ki najverjetneje predstavljajo zadnjo večjo obnovo župnišča (1872). Nad vrati je ohranjen latinski napis, ki ga do danes še niso uspeli razvozlati. === Pokopališče === Pokopališča, ki je bilo do leta 1822 okoli cerkve, nato do 1838 blizu današnjega župnijskega gospodarskega poslopja, je poslej na vzpetini nad desnim bregom Izvirnice. V novo cerkev so prenesli nekaj stvari iz stare cerkve, tako kot lestenec, ki so ga darovali delavci tekstilne tovarne. == Notranja podoba cerkve == === Umetnine === Marija z Jezusom, je delo slikarja [[Franc Vizjak|Franca Vizjaka]] in je iz leta 1860. Okoli glavnega dela slike, so manjše slike, ki prikazujejo Jezusovo življenje od rojstva do smrti. Upodabljajo tri dele rožnega venca. Cerkev tvori prezbiterij, kjer se nahaja glavni oltar s kipom svetega Pavla. Na desni strani so vrata v zakristijo, v tem prostoru stoji stara baročna omara. Ob vratih je v steno vzidana posoda v kateri si je duhovnik pred obredom umil prste. Nad njo je latinski zapis: »PRIUS COR INDE MANIUS«, ki pomeni: »Najprej si operi srce, potem pa roke«. === Glavni oltar === Vrata levo od glavnega oltarja vodijo v kapelico z božjim grobom. Nad obojnimi vrati sta prednja manjša kora. Glavni oltar tvori tabernakelj, nad katerim je razpelo z Jezusom, ki ga obdajajo angeli. Osrednji del oltarja predstavljajo kipi treh apostolov, srednji predstavlja svetega Pavla, ki ga spremljata brata svetega Pavla, na levi strani sveti Peter in na desni strani sveti Andrej. [[Slika:Notranjost cerkve svetega Pavla, Prebold.jpg|thumb|Notranjost cerkve svetega Pavla, Prebold]] Veliki oltar je delo [[Ferdinanda Stuffleser|Ferdinanda Stuflessera]] (St.Ulrich, 1855.- Ortisei/St.Ulrich, 1926., Val Gardena, Južna Tirolska). === Križev pot === Posebnost te cerkve, je križev pot delo Ferdinanda Stuflesserja, ki je izdelan reliefno, ozadje zanj pa je poslikano. Izdelan je bil v času 1 svetovne vojne. Vseh slik je 14-14 postaj in so razporejene po celotni cerkvi. Sprednji manjši kor so uporabljali pomembnejši krajani, da so na ta način pokazali, da so nad navadnim božjim ljudstvom. Lesena prižnica, ki jo je duhovnik uporabljal za pridiganje svojim vernikom (v domačem jeziku), je poslikana s štirimi evangelisti. Prižnica je bila nameščena na vzvišenem mestu, da se je pridiga bolje slišala, ker takrat še ni bilo ozvočenja. Predvsem pa so želeli poudariti, da je božja beseda nad njimi. === Freske === Nad krstilnikom je freska, ki prikazuje [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]], ko krsti Jezusa. Golob na sliki prikazuje Svetega Duha, oko v trikotniku pa nakazuje na pristnost Božjega Očeta. V cerkvi sta freski na levi in desni strani, ki prikazujeta življenje svetega Pavla. Notranjost cerkve so poslikali slikarji beneške šole pod vodstvom Antonija Brolla. Orgle so bile prinesene v novo cerkev iz prejšnje cerkve in so delo [[Janez Billich|Janeza Billicha]] iz leta 1846. Instrument danes ni več v izvirnem stanju, saj je bil večkrat predelan, čeprav je večina registrov, igralnik in mehanska traktura še vedno enaka. == Viri == * {{navedi knjigo | first=Ivan | last=Dolinar | authorlink=Ivan Dolinar | year=2004 | title=Zgodovina Latkove vasi }} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|St. Paul's Parish Church (Prebold)|cerkev sv. Pavla, Prebold}} {{Cerkve arhitekta Hansa Pascherja v Sloveniji}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Pavel, Prebold]] [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla|Prebold]] [[Kategorija:Prebold]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1898]] hprij78ltg7zteeavhoaykr6zyutws6 0 262691 5735234 5315159 2022-08-16T19:55:30Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Miši, voluharice in hrčki]]; dodal [[Kategorija:Miši]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | status = lc | status_system = iucn3.1 | image = Rattus rattus03.jpg | image_caption = ''Rattus rattus'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | familia = [[Muridae]] (miši, voluharice in hrčki) | genus = ''[[Rattus]]'' (podgana) | species = '''''R. rattus''''' | binomial = ''Rattus rattus'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[Systema Naturae|1758]]) }} '''Črna podgana''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rattus rattus''''') je [[glodavci|glodavec]] iz [[družina (biologija)|družine]] ''Muridae''. == Opis == Črna podgana zraste do 24 centimetrov v dolžino, [[rep]] pa je gol in daljši od telesa. Kljub imenu se črna podgana pojavlja tudi v drugih barvah od črne do svetlo rjave, spodnji del telesa pa je svetlejših odtenkov. Črne podgane živijo od 2–3 leta, običajno v skupinah, ki lahko štejejo do 60 osebkov. Za razliko od drugih vrst podgan je črna podgana slabši plavalec in boljši plezalec, ki se pred nevarnostjo vedno umakne na višje ležeče predmete. Črne podgane so vsejede živali, ki se po večini prehranjujejo z rastlinsko hrano, pa tudi z [[žuželke|žuželkami]], ptičjimi mladiči ter odpadki. == Razširjenost == Črna podgana je prišla v [[Evropa|Evropo]] iz južne [[Azija|Azije]] med drugim in šestim stoletjem. [[Samica]] skoti od 7 do 9 golih in slepih mladičev, ki spolno dozorijo s štirimi meseci. Na leto imajo več legel (od tri do šest), odvisno od količine hrane, ki je na voljo odrasli živali. [[Plenilci]], ki plenijo črne podgane, so večje [[ujede]], [[sove]], [[lisica]], [[kuna]], [[dihur]], [[podlasica]], [[domača mačka]] ter [[psi]]. == Bolezni, ki jih prenašajo podgane == Črne podgane (ali njihovi [[zajedavec|paraziti]]) so [[vektor (epidemiologija)|prenašalci]] raznih bolezni.<ref>{{navedi revijo |author1=Meerburg BG|author2= Singleton GR|author3= Kijlstra A|title=Rodent-borne diseases and their risks for public health|journal=Crit Rev Microbiol|volume=35 |issue=3|year=2009|doi=10.1080/10408410902989837|url=http://www.informahealthcare.com/doi/pdf/10.1080/10408410902989837}}</ref> Najbolj znane med njimi so [[bubonična kuga]] (prenaša se preko podganjih [[bolhe|bolh]]), [[tifus]], [[Weilova bolezen]], [[toksoplazmoza]] in [[trihinoza]]. == Reference == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Rattus rattus}} * [http://www.pestworld.org/for-consumers/Pest-Guide/Pest/Roof-Rats Podatki o črni podgani] {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Miši]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Sesalci Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Skladiščni škodljivci]] hh4vy6yl9ssyhqvhp7otz2fun8bxbt7 0 264811 5735235 4516051 2022-08-16T19:55:37Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Miši, voluharice in hrčki]]; dodal [[Kategorija:Miši]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Dimasta miš | status = lc | status_ref = <ref name=IUCN>{{IUCN2008|assessors = Kaneko, Y., Kryštufek, B., Zagarondnyuk, I., Vohralík, V., Batsaikhan, N., Avirmed, D. & Sukhchuluun, G. | year = 2008 | title = Apodemus agrarius | id = 1888| downloaded = 16. novembra 2010}} Vsebuje pojasnilo, zakaj je vrsta najmanj ogrožena. V angleščini.</ref> | status_system = iucn3.1 | image = Brandmaus.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | familia = [[Muridae]] (miši, voluharice in hrčki) | genus = ''[[Apodemus]]'' | species = '''''A. agrarius''''' | binomial = ''Apodemus agrarius'' | binomial_authority = ([[Pallas (taxonomy)|Pallas]], 1771) }} '''Dimasta miš''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Apodemus agrarius''''') spada v družino [[Muridae|miši, voluharice in hrčki]] (Muridae). Na zgornjem delu hrbta ima rumenkasto ali rdečerjavego progo, spodaj je svetlejša. [[Rep]] je skoraj gol in krajši kot telo. Za dimasto miš je najbolj značilna temna, približno 4&nbsp;mm široka vzdolžna proga sredi hrbta. Za razliko od drugih miši se ne prehranjuje z zelenimi deli rastlin, popkov, poganjkov, vendar le s [[seme]]ni in [[plod]]ovi, zato spomladi v glavnem živi le od živalske hrane, včasih se loti tudi [[žabe|žab]]. Življenjski prostor so predvsem predeli južne in vzhodne [[Evropa|Evrope]], [[Alpe]] in severna [[Nemčija]]. Zadržuje se na gozdnih robovih, v grmovjih, na poljskih mejah, v parkih, vrtovih in obrežjih rek. Zime pogosto preživijo v hlevih in skednjih, v gorah živijo do 900 m nadmorske višine. Aktivna je podnevi. Teče zelo hitro, pogosto pleza po vejevju ali koplje plitve rove. Živi v manjših družinskih tropih. Je [[vsejed]]; prehranjuje se predvsem semena, plodovi, žuželke, mehkužci in mrhovina. ==Reference== {{opombe}} [[Kategorija:Miši]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Sesalci Evrope]] 5n92e3kll3gsujicgfocz7pkriiaaof 0 264891 5735571 5709198 2022-08-17T09:11:13Z Ljuba brank 92351 dodano wikitext text/x-wiki '''Oder''' je [[prostor]] ali del prostora, ki je navadno postavljen višje od svoje okolice in je zgrajen iz [[deska|desk]]. Obstaja več tipov odrov: *[[oder (gledališče)|oder]] v gledališču, koncertni oder *[[gledališče]] - umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del *mrtvaški oder *gradbeni oder (konstrukcija iz kovinskih in lesenih elementov za gradbena dela na višini) * podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena glej tudi [[Oder (priimek)]] ** [[Martina Oder]] ** [[Tjaša Oder]] {{razločitev}} 82isjbkxf2d2s7nbj63itmao0zz4pqm 0 265062 5735242 4836987 2022-08-16T20:00:14Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Rumenogrla miš | image = Apodemus.flavicollis.jpg | image_width = 250px | image_caption = | status = lc | status_system = iucn3.1 | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | superfamilia = [[Muroidea]] | familia = [[Muridae]] (miši) | subfamilia = [[Murinae]] (prave miši) | genus = ''[[Apodemus]]'' (belonoge miši) | species = '''''A. flavicollis''''' | binomial = ''Apodemus flavicollis'' | binomial_authority = ([[Hans Böchmann Melchior|Melchior]], 1834) | synonyms = '''''Apodemus arianus''''' }} '''Rumenogrla miš''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Apodemus flavicollis''''') je [[glodavci|glodavec]] iz [[družina (biologija)|družine]] ''Muridae'', ki živi tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Rumenogrla miš je bila kot samostojna vrsta priznana šele leta 1894. Do takrat je taksonomsko spadala v vrsto [[gozdna miš]], od katere pa se loči po značilni rumeni barvi [[dlaka|dlake]] na [[grlo|grlu]] ter po nekoliko večjih [[uho|ušesih]]. Tudi sicer je rumenogrla miš nekoliko večja od gozdne, saj v dolžino meri do 100&nbsp;mm. Rumenogrla miš je dober plezalec, pogosto pa prezimi v stavbah. Razširjena je v višje ležečih predelih [[južna Evropa|južne Evrope]], njen areal pa na sever sega vse do [[Skandinavija|Skandinavije]] in [[Velika Britanija|Velike Britanije]]. == Reference == <references /> * {{IUCN2006|assessors=Amori|year=1996|id=1892|title=Apodemus flavicollis|downloaded=12. maja 2006}} *Musser, G. G. and M. D. Carleton. 2005. Superfamily Muroidea. pp.&nbsp;894–1531 ''in'' Mammal Species of the World a Taxonomic and Geographic Reference. D. E. Wilson and D. M. Reeder eds. Johns Hopkins University Press, Baltimore. {{zbirka|Apodemus flavicollis}} {{wikispecies|Apodemus flavicollis}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Miši]] [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Sesalci Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1834]] 70jr3s6knocgb058dvs24t8rs341i6z 14 265065 5735262 2637548 2022-08-16T20:01:00Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Kategorija:Miši, voluharice in hrčki]] na [[Kategorija:Miši]] brez preusmeritve: posodobitev wikitext text/x-wiki {{catmore}} {{Kategorija v Zbirki|Muridae}} {{wikivrste|Muridae}} {{ktgr|[[družina (biologija)|družini]] [[Muridae]] (miši, voluharice in hrčki)}} [[Kategorija:Glodavci]] acjhn1xhg6hijxz70w8scv6qd0g972p 5735263 5735262 2022-08-16T20:01:26Z Yerpo 8417 posodobitev wikitext text/x-wiki {{catmore}} {{Kategorija v Zbirki|Muridae}} {{wikivrste|Muridae}} {{ktgr|[[družina (biologija)|družini]] [[miši]] (Muridae)}} [[Kategorija:Glodavci]] jjp63dyaai39ekck7yexsdgn0a2godv 0 270193 5735103 5722702 2022-08-16T14:07:26Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ernest Breznikar''', [[veteran vojne za Slovenijo]], [[Polkovnik (Slovenska vojska)|polkovnik]] * [[20. junij]] [[1942]], [[Senovo]]. Leta 1963 je končal višjo pehotno šolo za rezervne častnike v Bileći (Bosna in Hercegovina). Od 1975 je bil poveljnik občinskega štaba TO v Krškem, 1990 je sodeloval pri nastajanju Manevrske strukture Narodne zaščite, bil njen organizator in načelnik v Posavju. Konec leta 1990 je postal poveljnik območnega štaba TO v Krškem, nato v Brežicah. 1994 je postal polkovnik. == Odlikovanja in nagrade == Leta 2005 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije«.<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]</ref> Dobil je tudi zlato medaljo generala Maistra z meči (1993). == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Breznikar, Ernest}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda Manevrske strukture narodne zaščite]] 90lrvmf0ykgy3xbmbzh8h5n9h4ibq35 0 276437 5735255 5720490 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Andreja | fullname = | image = <!-- wd --> | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Dramlja]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Andrej]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Dramlja - Cerkev sv. Andreja na Skalah | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 9. avgust 2008 | refšt=2883 | lokacija = | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Andreja''' v [[Dramlja|Dramlji]] (znana tudi kot cerkev sv. Andreja na Skalah), je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. == Zgodovina == Cerkev stoji na vrhu griča in je orientirana proti jugovzhodu. V pisnih virih se prvič omenja leta 1545. Iz arhitekturnih značilnosti je mogoče sklepati, da je stavba doživela temeljito obnovo v 17. stoletju, ko so mogoče starejši ladji prizidali poligonalno sklenjen [[prezbiterij]], v katerega so postavili tudi nov [[oltar]]. V 18. stoletju so obokali še ladjo, v 19. stoletju pa na severni strani prizidali zakristijo in nad zahodno ladijsko steno postavili [[zvonik]]. V novejšem času je obnovo doživela zunanjščina, v notranjščini pa le tlak. Leta 2008 je bila cerkev razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.brezice.si/mma/Cerkev%20-%20Sv.%20Andrej/1250/|title=Odlok o razglasitvi cerkve sv. Andreja za kulturni spomenil lokalnega pomena.}}</ref> == Arhitektura == V tlorisu cerkev sestavljajo pravokotna [[Cerkvena ladja|ladja,]] kratek poligonalni [[prezbiterij]] in [[zakristija]] na severni strani. Zvonik je zgrajen v zahodnem delu ladje. Zunanjščino členijo le preproste pravokotne okenske odprtine in kamnit glavni portal. Cerkvena ladja ima [[Banjast obok|banjast obok]], prezbiterij pa [[Križni obok|križnogrebenast obok]] z reduciranim [[sklepnik|sklepnikom]], ki kaže na daljnje odmeve gotskih oblikovnih principov. == Notranja oprema== Od opreme izstopa glavni oltar, ki po tipu sodi v skupino tako imenovanih [[Zlati oltar|zlatih oltarjev]] iz druge polovice 17. stoletja. Oltar krasijo figure [[Sveti Andrej|svetega Andreja]] v osrednji niši, zgoraj pa Boga Očeta in angelske glavice. == Sklici == {{sklici}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Andreja v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Andrej, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja|Dramlja]] [[Kategorija:Dramlja]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] en0v8nxykuzp10jf1uz8ord5a5qhzjy 0 278334 5735615 4816225 2022-08-17T10:03:59Z 193.2.11.205 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Čremošnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 18 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 13.741. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Gregor Čremošnik]] (1890—1958), zgodovinar, slavist /filolog?, univ. profesor * [[Irma Čremošnik]] (1916—1990), arheologinja == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čremošnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7ai0hs3vdzrw75q1410sgwi0waz3wj4 5735644 5735615 2022-08-17T11:37:51Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki '''Čremošnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 18 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 13.741. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Gregor Čremošnik]] (1890—1958), zgodovinar, slavist /filolog, univ. profesor * [[Irma Čremošnik]] (1916—1990), arheologinja, klasična filologinja? == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čremošnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] dkce3z4rx2hxo3o8m47xfh2hauh4xxs 5735653 5735644 2022-08-17T11:51:11Z 193.2.11.205 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Čremošnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 18 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 13.741. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Gregor Čremošnik]] (1890—1958), zgodovinar, slavist /filolog, univ. profesor * [[Gregor Čremošnik ml.]] (1923—?), elektrotehnik, univ. profesor * [[Irma Čremošnik]] (1916—1990), arheologinja, klasična filologinja == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čremošnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0fouf688cq8x2orzryssl7d6uohu7sw 5735654 5735653 2022-08-17T11:51:27Z 193.2.11.205 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Čremošnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 18 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 13.741. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Gregor Čremošnik]] (1890—1958), zgodovinar, slavist /filolog, univ. profesor * [[Gregor Čremošnik ml.]] (1923—?), elektrotehnik, univ. profesor v Švici? * [[Irma Čremošnik]] (1916—1990), arheologinja, klasična filologinja == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čremošnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 34azvjv71h6eszbelkg6inzhnnajnpf 4 282723 5735090 5735048 2022-08-16T13:26:01Z Yerpo 8417 /* Novo okence? */ odg wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič == Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&diff=prev&oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST) Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST) Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter <code>|prebivalstvo_od=</code> ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&curid=124453&diff=5711865&oldid=5332345&diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST) Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST) : Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST) @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede "''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''" mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST) == WMCEE meeting 2022, Ohrid == Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST) @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST) :: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST) :::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST) Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST) 1. Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST) :* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:54, 10. julij 2022 (CEST) :* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:00, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST) 2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:54, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST) :* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:00, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST) Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:53, 17. julij 2022 (CEST) == Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {{int:please-translate}} [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hi, Greetings The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced! We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]''' Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project. We hope to have you contribute to the campaign next year. '''Thank you,''' '''Wiki Loves Folklore International Team''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=23454230 --> == Enabling Section Translation: a new mobile translation experience == {{int:Hello}} Slovenian Wikipedians! Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}. The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can: <nowiki>*</nowiki> Give us your feedback <nowiki>*</nowiki> Ask us questions <nowiki>*</nowiki> Tell us how to improve it. Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it. '''Background information''' [[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better. [https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will: <nowiki>*</nowiki> Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones. <nowiki>*</nowiki> Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device. Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity. We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats: <nowiki>*</nowiki> As a reply to this message <nowiki>*</nowiki> On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]]. <nowiki>'''Try the tool'''</nowiki> Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl<nowiki/>.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve. <nowiki>'''Provide feedback'''</nowiki> Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on: <nowiki>*</nowiki> The tool <nowiki>*</nowiki> What you think about our plans to enable it <nowiki>*</nowiki> Your ideas for improving the tool. Thanks, and we look forward to your feedback and questions. [[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team <nowiki>'''</nowiki>PS<nowiki>'''</nowiki>: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice. ===Section Translation tool enabled in Slovenian Wikipedia=== Hello Friends! The Language team is pleased to let you know that the [https://www.mediawiki.org/wiki/Content_translation/Section_translation Section Translation] tool is [https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation?from=en&to=sl&sx=true#/ now enabled in Slovenian Wikipedia]. It means you can translate real content one section at a time using your mobile devices with ease. Now you can also start translating an article on your mobile device right when you notice it is missing in Slovenian. From a Wikipedia article in any language, switch languages and search for slovenščina. If the article does not exist, an option to translate it will appear, as shown in the image below. [[File:Sx-language-selector-invite-th.png|thumb|center|Image of the entry point]] Content created with the tool will be marked [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Dnevnik?type=&user=&page=&wpdate=&tagfilter=sectiontranslation&wpfilters%5B%5D=newusers with the “sectiontranslation” tag] for the community to review. We’ll monitor the content created, but we are very interested in hearing about your experience using the tool and reviewing the content created with it. So, [https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation enjoy the tool] and [https://www.mediawiki.org/wiki/Talk:Content_translation/Section_translation provide feedback] on improving it. Thank you! [[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 19:24, 10. avgust 2022 (CEST) :Thank you. I've provided the translation. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:28, 11. avgust 2022 (CEST) == Propose statements for the 2022 Election Compass == :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi all, Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]] An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views. ;Here is the timeline for the Election Compass: * July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass * July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements * July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements * August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements * August 5 - 12: candidates align themselves with the statements * August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on. Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''<br /><section end="announcement-content" /> [[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23215441 --> == <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Movement Strategy and Governance News – Issue 7</span> == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin="msg-newsletter"/> <div style = "line-height: 1.2"> <span style="font-size:200%;">'''Movement Strategy and Governance News'''</span><br> <span style="font-size:120%; color:#404040;">'''Issue 7, July-September 2022'''</span><span style="font-size:120%; float:right;">[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]</span> ---- Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation. The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter. </div><div style="margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;"> * '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]]) * '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]]) * '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]]) * '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]]) * '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]]) * '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]]) * '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]]) * '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]]) * '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]]) * '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]]) </div><section end="msg-newsletter"/> </div> Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23529147 --> == Implementacija Drafta oz. Osnutka == Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so "osnutki" na enwiki: "''<u>strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.</u>''" [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]] Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. "imenskem prostoru za osnutke" in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci. Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:47, 22. julij 2022 (CEST) :Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije "pregledovalcev člankov", ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:10, 22. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:14, 22. julij 2022 (CEST) :Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:56, 22. julij 2022 (CEST) :Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:54, 22. julij 2022 (CEST) == PIČ julij == Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:15, 22. julij 2022 (CEST) == Združevanje v Wikipodatkih == Ob združevanju https://www.wikidata.org/wiki/Q60481080 in https://www.wikidata.org/wiki/Q105562269 prihajam v težave ... pa tudi v povezovanju z https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Poto%C4%8Dna_Vas. Kak predlog za rešitev!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:46, 24. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]: Si prepričan, da je tole aktualno? Q...1080 se mi lepo preusmeri na Q...2269. Kategorijo v Zbirki mi je tudi lepo povezalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:59, 24. julij 2022 (CEST) Ja ... sedaj je bolje, očitno traja nekaj časa, da poveže ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 24. julij 2022 (CEST) == Aktualna slika == Predlagam, da ko bo požar na Krasu pogašen, da damo na glavno stran neko sliko za dva dneva, kot nam to omogoča [[WP:IS]]. Tako se bomo poklonili vsem osebam, ki so požar gasile ali v dogodku tudi kako drugače pomagale. Iz majhnega izbora slik predlagam [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]] ali [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]. Požar je največji zabeležen v zgodovini Slovenije in se mi zdi dogodek več kot vreden omembe, sploh če nimamo razdelka Aktualno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:07, 24. julij 2022 (CEST) :{{za}} drugo sliko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:20, 24. julij 2022 (CEST) ::{{urejeno}}, aktualna slika za kak dan ali dva. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 14:18, 25. julij 2022 (CEST) A09, naredil si dober izbor iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' na Zbirki. Druga slika bi komot lahko bila tudi izbrana in objavljena kot slika tedna, škoda, da je tako kompresirana. Sliki bi bilo dobro določiti približno lokacijo (stran SV, ki je navedena kot vir slik, npr. omenja območje Miren - Kostanjevica, to je lahko v pomoč, če imamo v svoji sredi kakšnega Krašovca). Pa slika mora biti najprej uporabljena v katerem od člankov, preden se pojavi kot Aktualna slika, v članek o požaru pa je TadejM raje dal sliko iz leta 2013? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 09:43, 25. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Hvala za pohvale, nekatere slike iz medijev so mi bile sicer še bolj všeč; a je kar je. Sliko bom menjal kasneje ob pregledu članka, najverjetneje bom še sam kaj dodal. Po sliki in opremi sodeč bi rekel, da je to 19. julij, v ozadju je daljnovod Miren-Opatje Selo, saj tam čez gre tudi distribucijsko omrežje iz Posočja naprej proti Trstu (drugi krak pa gre iz Sežane). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:50, 25. julij 2022 (CEST) ::{{u|A09090091}}, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo obeh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen: ::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]] ::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:32, 25. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Sliko iz leta 2013 sem dal zato, ker je pri njej navedena lokacija in članek na tem mestu opisuje požar na Trstelju. Včeraj sem pregledoval slike, ki jih je naložil [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ni navedbe lokacije, zato so razmeroma neuporabne. Če imamo novejšo sliko požara na Trstelju, je dobrodošla. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:08, 25. julij 2022 (CEST) == Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election == <section begin="announcement-content"/> :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi everyone, '''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are: * Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]]) * Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]]) * Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]]) * Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]]) * Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]]) * Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]]) You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election. Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation. Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia. Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process. '''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways: * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives. * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&A]]. * See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]]. * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles. * Encourage others in your community to take part in the election. Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee'' </div><section end="announcement-content"/> [[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23530132 --> == Vote for Election Compass Statements == <section begin="announcement-content" /> :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi all, Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki. An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views. Here is the timeline for the Election Compass: *<s>July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass</s> *<s>July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements</s> *July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements *August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements *August 5 - 12: candidates align themselves with the statements *August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee'' </div><section end="announcement-content" /> [[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23530132 --> == [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] == Odpiram debato na moj nedavno objavljen članek o urejevalskih vojnah na wikipediji. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 2. avgust 2022 (CEST) :{{za}} Vpeljavo tovrstnega meta-pravila. Predlagam, da se vpelje tudi 3RR, saj sedaj izpade rahlo čudno. Predlagam, da se implementira tudi lokacija razprave in njen potek v urejevalski vojni. Npr. ena stran odpre razpravo (stran se po potrebi zaklene) in nato v najhujših primerih pač kontaktira admine na [[WP:PZAP]]. Sicer je velika verjetnost, da se bo nekdo izmed administratorjev že odzval na pogovorni strani, ampak vseeno. Kompliciral ne bom, bi pa bil lep dodatek k zadnjemu poglavju. Vsekakor jutri sledi še slogovni pregled. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 2. avgust 2022 (CEST) ::{{komentar}} Uvedbo pravila treh vračanj (tak je uveljavljen izraz) se je predlagalo že velikokrat, pa ideja nikoli ni zaživela. Osebno sem prepričan, da ga sploh ne potrebujemo, če mediator uporablja zdravo pamet. Angleški [http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Three-revert_rule#The_three-revert_rule 3RR] je tako luknjasto zasnovan in ima toliko izjem, da bi bil, če bi ga uveljavljali pri nas, samo še večji špetir. Konec koncev eno od osnovnih vodil wikipedije uporabnike napotuje, naj [[Wikipedija:Bodite pogumni|bodo pogumni]] (in kaj je pogumnejšega od tega, da npr. desetkrat zapored razveljaviš redakcijo drugega uporabnika). Zadostuje, da se stran (za nekaj ur) zaščiti, če admin poseže vmes, ko vojna še traja, udeležence pa pusti neblokirane, naj razčistijo med sabo na pogovornih straneh. Originalno besedilo na EN:WP tudi predlaga, naj namesto razveljavitve urejanja drugega uporabnika raje zaprosi za zaščito strani (npr. na WP:PZAP), tega v sedanji različici prevoda ne najdem v razdelki z rešitvami. [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] obdržimo brez pravila 3RR, ne bo nič čudno izpadlo, le popraviti je treba, da gre za '''smernico''' in ne pravilo.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 00:24, 3. avgust 2022 (CEST) == Predlog prepovedi urejanja političnih tem ali trajna blokada uporabnika Zm05gamer == '''Uvod in namen:'''<br> Pozdravljeni, ta predlog začenjam zaradi dolgotrajnega, dvoletnega, uničevanja slovenske Wikipedije, ki ga z dodajanjem izrazito subjektivnih in včasih celo izmišljenih podatkov (beseda "podatki" tukaj zajema besede/besedne zveze/povedi/odstavke) v z marksizmom, komunizmom, socializmom, leninizmom in stalinizmom povezane članke povzroča uporabnik [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]. <br><br>V preteklosti smo se administratorji o njegovem problemu pristranskosti že ničkolikokrat pogovarjali, mu dajali opozorila in nasvete, brez večjega uspeha. Sam sem v decembru 2021 začel celo projekt [[Wikipedija:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer]], a kljub temu uporabnik ni bil nikoli blokiran in je s svojim smetenjem nadaljeval. Menim, da je tega dovolj in želim da se končno kaj ukrene.<br><br> V nadaljevanju bom v poglavju "Opis" na kratko opisal uporabnika in njegove urejevalske tematike, v poglavju "Dokazi" pa podrobno opisal zgodovino urejanj uporabnika. Med drugim bom omenil kdaj smo se administratorji z njim o pristranskosti že pogovarjali, njegova prekrita pristranska načrtna urejanja, uporabnikovo neprestano izogibanje opozoril administratorjev ter podal nekaj odmevnejših primerov zlorabe. Pri tem naj opomnim, da bodo to le zlorabe do sedaj pregledanih člankov, zaradi česar posledično obstaja možnost, da jih je pri uporabnikov 1255 člankih in 4949 urejanjih (podatki [https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Zm05gamer?uselang=sl števca] dne 13/08/2022 19:47) še več. Za konec pa bom v poglavju "Prepoved urejanja" predlagal kaj naj z uporabnikom storimo, nakar vse, tako urejevalce kot administratorje, vabim k debati in glasovanju. '''Opis'''<br> Uporabnik @[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] na slovenski Wikipediji aktivno sodeluje okoli 2 leti. Za njegove članke je značilno, da so po večini google translate prevodi uvoda ali celega članka iz angleške ali hrvaške Wikipedije. Večina njegovih začetnih člankov je bilo brez kakršnih koli virov, pojavljali pa so se tudi razni pravopisni nesmisli. V člankih zadnjih nekaj mesecev do enega leta je uporabnik vire začel dodajati, pravopisni nesmisli pa ostajajo.<br><br> Sledi časovnica uporabnikovih člankov, ki se deli na zgodnje, zrelo in pozno obdobje. V zgodnjem obdobju, v začetku leta 2020, je začel pisati o popularni kulturi (raperji, pevci, igralci) in pisanju o Titaniku ter drugih pomembnih zgodovinskih plovilih in mornarjih. Zatem se je začel ukvarjati z 11. septembrom in povezanimi temami/osebami. Že v tem obdobju je imel kakor je razvidno iz [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv#Slovnica]] veliko problemov z google translate prevodi, saj je imel težave z razumevanjem ne samo tem o katerih piše temveč tudi s samim razumevanjem angleščine. V zrelem obdobju se je začel dotikati razno raznih tematik, tudi političnih, a še zmeraj so prevladovali članki o katastrofah, letalskih nesrečah, potopih ladij ter mnogih hrvaških otokih. Pozno obdobje zaznamuje uporabnikov propad, kajti zašel je v pisanje o političnih ter ideoloških temah. Predvsem se je osredotočil na obdobje 20. stoletja in sicer na "vse kar je kakorkoli povezano s komunizmom/socializmom/raznimi 'diktatorji'". V to so vključeni članki o vzponu, rasti in padcu Sovjetske zveze ter Jugoslavije, komunističnih voditeljih (od Kube do Romunije), genocidih (od Kambodže do Kitajske in SZ), ogromno člankov prevedenih iz hrvaške Wiki o pobojih domobrancev s strani partizanov ter navsezadnje tudi članki o sami marksistični/komunistični ideologiji vključno s člankom o Karlu Marxu. Teh člankov je na stotine. <br><br> '''Dokazi'''<br> Prvič je njegova pristranskost pritegnila mojo pozornost v članku [[Smrt in pogreb Josifa Stalina]], kjer je "In the public's efforts to pay their respects to Stalin, a number of people were crushed and trampled to death." prevedel v "V prizadevanjih javnosti, da bi se poklonila stalinovi skrinjici, je bilo več tisoč ljudi aretiranih in usmrčenih" namesto "poteptanih do smrti" ali kaj podobnega. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Smrt_in_pogreb_Josifa_Stalina&type=revision&diff=5582736&oldid=5520297&diffmode=visual VIR#1] Takrat temu nisem posvečal preveč pozornosti, saj sem predvideval, da gre za google translate napako, vse dokler se ni zgodilo naslednje.<br><br> V začetku novembra 2021 je ustvaril članek [[Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev]]. Za opis tega članka bom uporabil @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpove]] besede pri [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev|sprejetem predlogu za izbris]]: "Hujše kršitve [[WP:NPOV]]; površen, ideološko motiviran in izredno slabo referenciran prispevek o občutljivi temi /../". Za celoten kontekst in za nadaljevanje [[Pogovor:Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev|'''nujno '''preberite '''pogovorno stran''']]. V nadaljni razpravi na pogovorni strani izbrisanega članka je uporabnik povedal "/../ ''Tega režima ne maram samo zato, ker se ve kakšni zločini so se dogajali, ampak tudi zato, ker je bil v povojnih pobojih med žrtvami tudi stric mojega starega očeta, ki je bil član slovenskega domobranstva. Podatek o 100 milijonih žrtev izvira iz črne knjige komunizma.'' /../" Iz tega izseka lahko ugotovimo dve stvari: 1.) uporabnik je v izrazitem pristranskem položaju in tudi sam prizna svoje subjektivno mnenje do teme in 2.) uporabnik uporablja kot eden izmed glavnih virov Črno knjigo komunizma, ki ni znana kot najbolj nepristranska publikacija ([[:en:The Black Book of Communism|glej angleški članek]]). Razprava je prinesla do natančnega pregleda člankov, ki jih je uporabnik pisal o teh temah in naredil sem stran [[Wikipedija:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer]], katere ogled priporočam.<br><br> Zatem smo skoraj vsi admini iz nekega razloga kar pozabili nanj razen @[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]], ki mu je 29. decembra 2021 [[Pogovor o Wikipediji:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer#Slabi prevodi|pustil sporočilo]], v katerem je napisal, da so se "/../ ''težave z nepristranskostjo v majhni meri izboljšale /../"'', a ''"/../ velik problem predstavlja zelo okorno prevajanje, ki je zagotovo posledica nerazumevanja (da ne bo pomote, ne gre zgolj za drobne napakice, ki se pojavljajo pri vsakomur). Morda si pomaga z avtomatskimi prevajalniki, kar bi pojasnilo nekatere popolnoma zgrešene prevode. Masovna produkcija več člankov v enem večeru/noči celotno situacijo gotovo še poslabša. Ne verjamem, da jih pred objavo sploh dodobra prebere. Jaz preprosto nimam energije in volje, pa tudi zanimanja za take tematike, da bi za njim vsako serijo člankov poskušal vsaj malo izboljšati. Ni mi jasno, kaj se sploh lahko še naredi, glede na to, da vsi nasveti, opazke in podobno ne pomagajo."''<br><br> (Obdobje od decembra do junija je neraziskano, kajti takrat na uporabnika nisem bil pozoren) <br><br> Težave se nažalost niso izboljšale, kajti 17. junija 2022 sem ga zalotil pri urejanju strani Che Guevare ter Fidela Castra. V obeh člankih je namreč dodal odstavka o kritikah voditeljev. Nič posebnega boste rekli? Imeli bi prav, če nebi razdelka poimenoval "Zločini proti človeštvu" dodal poved "Levičarski skrajneži danes predvsem častijo Che Guevaro, kar je ohranila tudi Kuba." ter seveda klasično v informativnem okvirčku Fidela Castra na vrhu strani (Ime, poklic, poklic....) dodal še "diktator". Vabim k ogledu zgodovine strani [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fidel_Castro&action=history Fidela Castra] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Che_Guevara&action=history Che Guevare]. <br><br> Naslednja stvar, ki sem o uporabniku razkril se je zgodila 16. julija 2022, ko sem ugotovil, da je zadnje leto uporabnik na skrivaj brisal opozorilna obvestila adminov na svoji uporabniški strani. ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan#Razveljavitev|več o tem tukaj]]), kar je privedlo do ustanovitve Arhiva uporabniškega pogovora uporabnika dostopnega [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv|tukaj]]. Uporabnik je sporočila brisal na skrivaj tako, da je v okvirček povzetka urejanja napisal nekaj v smislu: "popravki" v resnici pa zbrisal cele odstavke. Na vprašanje o tem je odgovoril: "''Zdaj sem ugotovil kaj je narobe. S kurzerjem sem po nesreči, ko sem odgovarjal na prejšnja sporočila, in ko sem urejal uvod, označil sporočila in so se pobrisala. To se je zgodilo, ampak sem žau komaj zdaj opazil.''" kar je naravnost absurdno. <br><br> Najnovejša opažena pristranskost se je ponovno pojavila včeraj 13. avgusta 2022, ko je na skrivaj dodajal pristranske besedne zveze v s Stalinom povezane članke. Z "na skrivaj" mislim da je v povzetek urejanja napisal "pravopis in slog" potem pa v članku spremeni iz "''Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je mogoče pripisati Josifu Stalinu, se zelo razlikujejo.''" v "''Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je mogoče pripisati sovjetskemu diktatorju Josifu Stalinu, se zelo razlikujejo"'' kar je naredil v 2 člankih ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Protisvetovljanska_kampanja&curid=522259&diff=5732431&oldid=5732430&diffmode=source tukaj] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Doktorjeva_spletka&curid=522258&diff=5732432&oldid=5732427&diffmode=source tukaj]). <br><br> Prepričan sem, da je takih primerov še več, potrebno jih je le najti, saj so verjetno zakamuflirani na način kot je prikazano v zgornjem paragrafu. '''Prepoved urejanja''' Z začetka sem hotel uporabnika predlagati le za trajno blokado na slovenski Wikipediji, saj je povzročil nepopisno škodo, za več sto ur dela, a bom po Yerpovi pobudi ponudil še eno alternativo: prepoved urejanja vseh političnih tem. Pod to prepoved bi padli vsi članki v katerih lahko uporabnik doda svoje pristranskosti: biografije (politikov, filozofov, generalov...), pokoli, vojne in druga grozodejstva, ideološki in drugi filozofski članki (marksizem...), zgodovini in drugih. Možnosti:<br> 1.) Trajna blokada - neomejeno dolgo<br> 2.) Prepoved urejanja političnih tem - 5 let z opombo, da se lahko prepoved podaljša, če se v tem obdobju uporabnik ne rehabilitira<br> 3.) ? - bo dodano naknadno, če bo predlagano kaj drugega '''Navodila''' Sedaj odpiram razpravo in glasovanje in k nje vabim vse urejevalce in administratorje. Svoje mnenje prosim podajte pod zavihkom "Razprava", kjer lahko tudi predlagate druge alternative, v kolikor vam zgornji dve možnosti prepovedi urejanja nista zadostljivi (zavihek ni namenjen glasovanju). Glasujete lahko pod zavihkom "Glasovanje" z {{za}}, {{proti}} ali {{vzdržan}} ter pri tem za vsako možnost (napisano zgoraj pod "Možnosti") navedete vaš glas. Primer: 1.) {{za}} 2.) {{proti}} 3.) {{proti}}. Glasove lahko naknadno spreminjate, a svoje prejšnje nato prečrtajte. Spreminjanje glasov ni možno po zaključku glasovanja. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 01:10, 14. avgust 2022 (CEST) ===Glasovanje=== <hr> ===Razprava=== <hr> * Zašto nemožeme imati špecjalnu wiki stranicu ali ovo tu? ✍️ [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:24, 14. avgust 2022 (CEST) ::Zaenkrat bo to tukaj, da opazi več ljudi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:22, 14. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Možete samo obavijestiti tu. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:22, 15. avgust 2022 (CEST) *Vsekakor se strinjam z zgoraj napisanim. Vsekakor se mi zdi opcija 1) pretirana. Z blokado bi povzročili le ustavitev ''ustvarjanja vsebine'', problema pa ne bi rešili. Še vedno bi tu bili potrebni drugi urejevalci. Vsekakor nad maličnimi urejanji in zakamufliranih povzetkih urejanj ne bom izgubljal besed. Vseeno pa ostaja dilema, kdo bi to popravil? Predlagam slednje: Zm05gamerju se da mehki TBAN na ustvarjanje strani. To pomeni, da se bo za neko časovno obdobje zavezal k neustvarjanju strani. V temu času pa bo moral popraviti vse svoje članke in jih očistiti NPOV in RS/NV virov. Če mu damo popolno izključitev iz [[:Kategorija:Politiki]], bo breme urejanja padlo na druge; če ne pa na njega. Veliko večino strani ter njihovih problemov že ima v zgoraj omenjenemu Wikiprojektu. Vsekakor pa bo kršenje (npr. da se sprejme moj predlog) dogovorjenega prineslo hude posledice.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:33, 14. avgust 2022 (CEST) *Mehko ali trdo, osebno dvomim, da bo Zm05gamer kaj popravil. Kot je {{u|GeographieMan}} izpostavil, ima velik problem s pristranskostjo, poleg tega je že do zdaj ignoriral napotke in lastne obljube. Zato se bolj nagibam k striktni področni prepovedi ([[:en:WP:TBAN|topic banu]]) kot je praksa na večjih Wikipedijah, hkrati bi pmm koristilo zadnje opozorilo pred ustvarjanjem nezadostno prevedenih strani. Bi me pa zanimalo, kaj še drugi mislijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:05, 15. avgust 2022 (CEST) * Mene spravljajo ob živce avtomatski prevajalniki, kjer se človek ne potrudi, da zadeve ne pripelje do konca. Sem za začasno popolno blokado (2 tedna). Ampak mislim, da se s tem problem ne bo rešil, avtomatskega prevajanja in pristranskosti. Lahko ga potem opazujemo nekaj časa, potem pa popolnoma blokiramo, če se zadeve ne umirijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 15. avgust 2022 (CEST) * Na žalost Zm05gamer kljub dolgemu stažu in številnim nasvetom še vedno ne dojema osnovnih konceptov ''enciklopedije'' Wikipedije. Vnašanje napačnih in izmišljenih podatkov ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Seznam_diktatorjev_in_re%C5%BEimov_po_%C5%A1tevilu_%C5%BErtev], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hideki_Tod%C5%BEo&diff=5610494&oldid=5610269], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marksizem-leninizem&curid=509228&diff=5614597&oldid=5614594], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tabori%C5%A1%C4%8De_Kerestinec&type=revision&diff=5626404&oldid=5626380]) se je sicer na srečo nehalo, nadaljuje pa se vnašanje subjektivizmov in pavšalnih etiket v članke, ki bi morali biti enciklopedično "suhoparni" in objektivni ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Diktator&type=revision&diff=5695092&oldid=5603131], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Boris_Pahor&diff=5707570&oldid=5707568], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fidel_Castro&diff=5710834&oldid=5709764], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1998&diff=prev&oldid=5710779], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Politi%C4%8Dna_represija_v_Sovjetski_zvezi&diff=prev&oldid=5732464]). Tudi pri manj kontroverznih temah je velik problem, da uporabnik vneto ustvarja in ureja vsebino, ki je preprosto ne razume – o političnih temah pač ne more tako množično pisati nekdo, ki na primer ne ve, da lahko [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zgodovina_Bosne_in_Hercegovine&type=revision&diff=5682451&oldid=5682410 volivci bojkotirajo referendum in ne referendum volivcev]. Uporabnikova nekritičnost do avtomatskih prevodov je obupna; tudi kadar ga kdo opozori o konkretnih nesmislih, ki jih je objavil, se mu jih velikokrat ne ljubi popraviti. Nekateri se objavljena skropucala trudimo sproti popravljati (v svojem prostem času in tudi če nas teme ne zanimajo), toda pri stalnem nastajanju novih je to sizifovo delo. :Da smo si na jasnem: na Wikipediji [[Wikipedija:Pravila urejanja#Popolnost ni potrebna ali užitek pri urejanju|ne zahtevamo popolnosti]], niti politične brezbarvnosti. Zm05gamerjeva odkrita protikomunistična usmerjenost ni noben razlog za prepoved urejanja političnih tem – razlog za to razpravo je vztrajno neupoštevanje [[Predloga:Pravila in smernice|vsebinskih standardov]] in nepoboljšljiva površnost. Ostali urejevalci smo uporabnika ob neprimernih urejanjih opozarjali, mu svetovali in poskušali pomagati, toda on ni pokazal volje, da bi nasvete upošteval – ponavadi nas je "skenslal" s kratkim in splošnim odgovorom, potem pa isto počel naprej. :Ker se je tale predlog prepovedi urejanja pojavil – glede na vrsto predhodnih opozoril ne zares z jasnega, ampak brez predhodnega pogovora z uporabnikom – mi je težko pri srcu glasovati za trajno blokado; prav tako nisem navdušen nad izmišljanjem delnih prepovedi, ki bodo dvoumne in težko uresničljive. Tudi če blokada ne bo izglasovana, pa je Zm05gamer prestopil toliko mej, da [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost|dobronamernosti]] pri najboljši volji ne moremo več predpostaviti. Slabe prevode nameravam od zdaj naprej brisati brez dodatnih pojasnil, zamaskirano spreminjanje kontroverznih podatkov (kot je bilo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mao_Cetung&curid=38397&diff=5614642&oldid=5575052]) in odstranjevanje opozorilnih predlog (kot [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jugoslovanski_komunisti%C4%8Dni_zlo%C4%8Dini_po_koncu_druge_svetovne_vojne&diff=5614634&oldid=5606745]) pa bom razumel kot vandalizem in se tako nanj tudi odzival. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:22, 15. avgust 2022 (CEST) == Novo okence? == Med zadnjim urejanjem se mi je izpisalo novo okno, da sem dodal povezavo na razločitev. Da bi sam nekaj dodajal vtičnike, se ne spomnim; v 'Features' predelku pa tudi ne vidim ničesar novega. Vsekakor domnevno novo okence pozdravljam, druge wikipediste pa naprošam k upoštevanju tovrstnega obvestila. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:57, 16. avgust 2022 (CEST) :Ja, nekaj časa se že pojavlja, kar koristna stvar. Mislim, da je kar del jedra MediaWiki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:25, 16. avgust 2022 (CEST) 7mz389srl4k12zpt0h8310zjmr2lvwq 5735355 5735090 2022-08-16T20:21:52Z A09 188929 /* Wikipedija:Zapisovanje svetniških imen */ nov razdelek wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič == Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&diff=prev&oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST) Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST) Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter <code>|prebivalstvo_od=</code> ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&curid=124453&diff=5711865&oldid=5332345&diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST) Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST) : Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST) @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede "''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''" mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST) == WMCEE meeting 2022, Ohrid == Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST) @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST) :: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST) :::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST) Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST) 1. Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST) :* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:54, 10. julij 2022 (CEST) :* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:00, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST) 2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:54, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST) :* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:00, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST) Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:53, 17. julij 2022 (CEST) == Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {{int:please-translate}} [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hi, Greetings The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced! We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]''' Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project. We hope to have you contribute to the campaign next year. '''Thank you,''' '''Wiki Loves Folklore International Team''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=23454230 --> == Enabling Section Translation: a new mobile translation experience == {{int:Hello}} Slovenian Wikipedians! Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}. The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can: <nowiki>*</nowiki> Give us your feedback <nowiki>*</nowiki> Ask us questions <nowiki>*</nowiki> Tell us how to improve it. Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it. '''Background information''' [[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better. [https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will: <nowiki>*</nowiki> Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones. <nowiki>*</nowiki> Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device. Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity. We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats: <nowiki>*</nowiki> As a reply to this message <nowiki>*</nowiki> On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]]. <nowiki>'''Try the tool'''</nowiki> Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl<nowiki/>.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve. <nowiki>'''Provide feedback'''</nowiki> Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on: <nowiki>*</nowiki> The tool <nowiki>*</nowiki> What you think about our plans to enable it <nowiki>*</nowiki> Your ideas for improving the tool. Thanks, and we look forward to your feedback and questions. [[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team <nowiki>'''</nowiki>PS<nowiki>'''</nowiki>: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice. ===Section Translation tool enabled in Slovenian Wikipedia=== Hello Friends! The Language team is pleased to let you know that the [https://www.mediawiki.org/wiki/Content_translation/Section_translation Section Translation] tool is [https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation?from=en&to=sl&sx=true#/ now enabled in Slovenian Wikipedia]. It means you can translate real content one section at a time using your mobile devices with ease. Now you can also start translating an article on your mobile device right when you notice it is missing in Slovenian. From a Wikipedia article in any language, switch languages and search for slovenščina. If the article does not exist, an option to translate it will appear, as shown in the image below. [[File:Sx-language-selector-invite-th.png|thumb|center|Image of the entry point]] Content created with the tool will be marked [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Dnevnik?type=&user=&page=&wpdate=&tagfilter=sectiontranslation&wpfilters%5B%5D=newusers with the “sectiontranslation” tag] for the community to review. We’ll monitor the content created, but we are very interested in hearing about your experience using the tool and reviewing the content created with it. So, [https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation enjoy the tool] and [https://www.mediawiki.org/wiki/Talk:Content_translation/Section_translation provide feedback] on improving it. Thank you! [[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 19:24, 10. avgust 2022 (CEST) :Thank you. I've provided the translation. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:28, 11. avgust 2022 (CEST) == Propose statements for the 2022 Election Compass == :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi all, Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]] An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views. ;Here is the timeline for the Election Compass: * July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass * July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements * July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements * August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements * August 5 - 12: candidates align themselves with the statements * August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on. Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''<br /><section end="announcement-content" /> [[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23215441 --> == <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Movement Strategy and Governance News – Issue 7</span> == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin="msg-newsletter"/> <div style = "line-height: 1.2"> <span style="font-size:200%;">'''Movement Strategy and Governance News'''</span><br> <span style="font-size:120%; color:#404040;">'''Issue 7, July-September 2022'''</span><span style="font-size:120%; float:right;">[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]</span> ---- Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation. The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter. </div><div style="margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;"> * '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]]) * '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]]) * '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]]) * '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]]) * '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]]) * '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]]) * '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]]) * '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]]) * '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]]) * '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]]) </div><section end="msg-newsletter"/> </div> Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23529147 --> == Implementacija Drafta oz. Osnutka == Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so "osnutki" na enwiki: "''<u>strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.</u>''" [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]] Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. "imenskem prostoru za osnutke" in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci. Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:47, 22. julij 2022 (CEST) :Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije "pregledovalcev člankov", ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:10, 22. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:14, 22. julij 2022 (CEST) :Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:56, 22. julij 2022 (CEST) :Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:54, 22. julij 2022 (CEST) == PIČ julij == Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:15, 22. julij 2022 (CEST) == Združevanje v Wikipodatkih == Ob združevanju https://www.wikidata.org/wiki/Q60481080 in https://www.wikidata.org/wiki/Q105562269 prihajam v težave ... pa tudi v povezovanju z https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Poto%C4%8Dna_Vas. Kak predlog za rešitev!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:46, 24. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]: Si prepričan, da je tole aktualno? Q...1080 se mi lepo preusmeri na Q...2269. Kategorijo v Zbirki mi je tudi lepo povezalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:59, 24. julij 2022 (CEST) Ja ... sedaj je bolje, očitno traja nekaj časa, da poveže ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 24. julij 2022 (CEST) == Aktualna slika == Predlagam, da ko bo požar na Krasu pogašen, da damo na glavno stran neko sliko za dva dneva, kot nam to omogoča [[WP:IS]]. Tako se bomo poklonili vsem osebam, ki so požar gasile ali v dogodku tudi kako drugače pomagale. Iz majhnega izbora slik predlagam [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]] ali [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]. Požar je največji zabeležen v zgodovini Slovenije in se mi zdi dogodek več kot vreden omembe, sploh če nimamo razdelka Aktualno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:07, 24. julij 2022 (CEST) :{{za}} drugo sliko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:20, 24. julij 2022 (CEST) ::{{urejeno}}, aktualna slika za kak dan ali dva. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 14:18, 25. julij 2022 (CEST) A09, naredil si dober izbor iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' na Zbirki. Druga slika bi komot lahko bila tudi izbrana in objavljena kot slika tedna, škoda, da je tako kompresirana. Sliki bi bilo dobro določiti približno lokacijo (stran SV, ki je navedena kot vir slik, npr. omenja območje Miren - Kostanjevica, to je lahko v pomoč, če imamo v svoji sredi kakšnega Krašovca). Pa slika mora biti najprej uporabljena v katerem od člankov, preden se pojavi kot Aktualna slika, v članek o požaru pa je TadejM raje dal sliko iz leta 2013? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 09:43, 25. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Hvala za pohvale, nekatere slike iz medijev so mi bile sicer še bolj všeč; a je kar je. Sliko bom menjal kasneje ob pregledu članka, najverjetneje bom še sam kaj dodal. Po sliki in opremi sodeč bi rekel, da je to 19. julij, v ozadju je daljnovod Miren-Opatje Selo, saj tam čez gre tudi distribucijsko omrežje iz Posočja naprej proti Trstu (drugi krak pa gre iz Sežane). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:50, 25. julij 2022 (CEST) ::{{u|A09090091}}, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo obeh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen: ::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]] ::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:32, 25. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Sliko iz leta 2013 sem dal zato, ker je pri njej navedena lokacija in članek na tem mestu opisuje požar na Trstelju. Včeraj sem pregledoval slike, ki jih je naložil [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ni navedbe lokacije, zato so razmeroma neuporabne. Če imamo novejšo sliko požara na Trstelju, je dobrodošla. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:08, 25. julij 2022 (CEST) == Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election == <section begin="announcement-content"/> :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi everyone, '''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are: * Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]]) * Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]]) * Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]]) * Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]]) * Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]]) * Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]]) You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election. Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation. Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia. Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process. '''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways: * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives. * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&A]]. * See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]]. * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles. * Encourage others in your community to take part in the election. Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee'' </div><section end="announcement-content"/> [[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23530132 --> == Vote for Election Compass Statements == <section begin="announcement-content" /> :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi all, Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki. An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views. Here is the timeline for the Election Compass: *<s>July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass</s> *<s>July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements</s> *July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements *August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements *August 5 - 12: candidates align themselves with the statements *August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee'' </div><section end="announcement-content" /> [[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23530132 --> == [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] == Odpiram debato na moj nedavno objavljen članek o urejevalskih vojnah na wikipediji. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 2. avgust 2022 (CEST) :{{za}} Vpeljavo tovrstnega meta-pravila. Predlagam, da se vpelje tudi 3RR, saj sedaj izpade rahlo čudno. Predlagam, da se implementira tudi lokacija razprave in njen potek v urejevalski vojni. Npr. ena stran odpre razpravo (stran se po potrebi zaklene) in nato v najhujših primerih pač kontaktira admine na [[WP:PZAP]]. Sicer je velika verjetnost, da se bo nekdo izmed administratorjev že odzval na pogovorni strani, ampak vseeno. Kompliciral ne bom, bi pa bil lep dodatek k zadnjemu poglavju. Vsekakor jutri sledi še slogovni pregled. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 2. avgust 2022 (CEST) ::{{komentar}} Uvedbo pravila treh vračanj (tak je uveljavljen izraz) se je predlagalo že velikokrat, pa ideja nikoli ni zaživela. Osebno sem prepričan, da ga sploh ne potrebujemo, če mediator uporablja zdravo pamet. Angleški [http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Three-revert_rule#The_three-revert_rule 3RR] je tako luknjasto zasnovan in ima toliko izjem, da bi bil, če bi ga uveljavljali pri nas, samo še večji špetir. Konec koncev eno od osnovnih vodil wikipedije uporabnike napotuje, naj [[Wikipedija:Bodite pogumni|bodo pogumni]] (in kaj je pogumnejšega od tega, da npr. desetkrat zapored razveljaviš redakcijo drugega uporabnika). Zadostuje, da se stran (za nekaj ur) zaščiti, če admin poseže vmes, ko vojna še traja, udeležence pa pusti neblokirane, naj razčistijo med sabo na pogovornih straneh. Originalno besedilo na EN:WP tudi predlaga, naj namesto razveljavitve urejanja drugega uporabnika raje zaprosi za zaščito strani (npr. na WP:PZAP), tega v sedanji različici prevoda ne najdem v razdelki z rešitvami. [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] obdržimo brez pravila 3RR, ne bo nič čudno izpadlo, le popraviti je treba, da gre za '''smernico''' in ne pravilo.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 00:24, 3. avgust 2022 (CEST) == Predlog prepovedi urejanja političnih tem ali trajna blokada uporabnika Zm05gamer == '''Uvod in namen:'''<br> Pozdravljeni, ta predlog začenjam zaradi dolgotrajnega, dvoletnega, uničevanja slovenske Wikipedije, ki ga z dodajanjem izrazito subjektivnih in včasih celo izmišljenih podatkov (beseda "podatki" tukaj zajema besede/besedne zveze/povedi/odstavke) v z marksizmom, komunizmom, socializmom, leninizmom in stalinizmom povezane članke povzroča uporabnik [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]. <br><br>V preteklosti smo se administratorji o njegovem problemu pristranskosti že ničkolikokrat pogovarjali, mu dajali opozorila in nasvete, brez večjega uspeha. Sam sem v decembru 2021 začel celo projekt [[Wikipedija:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer]], a kljub temu uporabnik ni bil nikoli blokiran in je s svojim smetenjem nadaljeval. Menim, da je tega dovolj in želim da se končno kaj ukrene.<br><br> V nadaljevanju bom v poglavju "Opis" na kratko opisal uporabnika in njegove urejevalske tematike, v poglavju "Dokazi" pa podrobno opisal zgodovino urejanj uporabnika. Med drugim bom omenil kdaj smo se administratorji z njim o pristranskosti že pogovarjali, njegova prekrita pristranska načrtna urejanja, uporabnikovo neprestano izogibanje opozoril administratorjev ter podal nekaj odmevnejših primerov zlorabe. Pri tem naj opomnim, da bodo to le zlorabe do sedaj pregledanih člankov, zaradi česar posledično obstaja možnost, da jih je pri uporabnikov 1255 člankih in 4949 urejanjih (podatki [https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Zm05gamer?uselang=sl števca] dne 13/08/2022 19:47) še več. Za konec pa bom v poglavju "Prepoved urejanja" predlagal kaj naj z uporabnikom storimo, nakar vse, tako urejevalce kot administratorje, vabim k debati in glasovanju. '''Opis'''<br> Uporabnik @[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] na slovenski Wikipediji aktivno sodeluje okoli 2 leti. Za njegove članke je značilno, da so po večini google translate prevodi uvoda ali celega članka iz angleške ali hrvaške Wikipedije. Večina njegovih začetnih člankov je bilo brez kakršnih koli virov, pojavljali pa so se tudi razni pravopisni nesmisli. V člankih zadnjih nekaj mesecev do enega leta je uporabnik vire začel dodajati, pravopisni nesmisli pa ostajajo.<br><br> Sledi časovnica uporabnikovih člankov, ki se deli na zgodnje, zrelo in pozno obdobje. V zgodnjem obdobju, v začetku leta 2020, je začel pisati o popularni kulturi (raperji, pevci, igralci) in pisanju o Titaniku ter drugih pomembnih zgodovinskih plovilih in mornarjih. Zatem se je začel ukvarjati z 11. septembrom in povezanimi temami/osebami. Že v tem obdobju je imel kakor je razvidno iz [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv#Slovnica]] veliko problemov z google translate prevodi, saj je imel težave z razumevanjem ne samo tem o katerih piše temveč tudi s samim razumevanjem angleščine. V zrelem obdobju se je začel dotikati razno raznih tematik, tudi političnih, a še zmeraj so prevladovali članki o katastrofah, letalskih nesrečah, potopih ladij ter mnogih hrvaških otokih. Pozno obdobje zaznamuje uporabnikov propad, kajti zašel je v pisanje o političnih ter ideoloških temah. Predvsem se je osredotočil na obdobje 20. stoletja in sicer na "vse kar je kakorkoli povezano s komunizmom/socializmom/raznimi 'diktatorji'". V to so vključeni članki o vzponu, rasti in padcu Sovjetske zveze ter Jugoslavije, komunističnih voditeljih (od Kube do Romunije), genocidih (od Kambodže do Kitajske in SZ), ogromno člankov prevedenih iz hrvaške Wiki o pobojih domobrancev s strani partizanov ter navsezadnje tudi članki o sami marksistični/komunistični ideologiji vključno s člankom o Karlu Marxu. Teh člankov je na stotine. <br><br> '''Dokazi'''<br> Prvič je njegova pristranskost pritegnila mojo pozornost v članku [[Smrt in pogreb Josifa Stalina]], kjer je "In the public's efforts to pay their respects to Stalin, a number of people were crushed and trampled to death." prevedel v "V prizadevanjih javnosti, da bi se poklonila stalinovi skrinjici, je bilo več tisoč ljudi aretiranih in usmrčenih" namesto "poteptanih do smrti" ali kaj podobnega. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Smrt_in_pogreb_Josifa_Stalina&type=revision&diff=5582736&oldid=5520297&diffmode=visual VIR#1] Takrat temu nisem posvečal preveč pozornosti, saj sem predvideval, da gre za google translate napako, vse dokler se ni zgodilo naslednje.<br><br> V začetku novembra 2021 je ustvaril članek [[Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev]]. Za opis tega članka bom uporabil @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpove]] besede pri [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev|sprejetem predlogu za izbris]]: "Hujše kršitve [[WP:NPOV]]; površen, ideološko motiviran in izredno slabo referenciran prispevek o občutljivi temi /../". Za celoten kontekst in za nadaljevanje [[Pogovor:Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev|'''nujno '''preberite '''pogovorno stran''']]. V nadaljni razpravi na pogovorni strani izbrisanega članka je uporabnik povedal "/../ ''Tega režima ne maram samo zato, ker se ve kakšni zločini so se dogajali, ampak tudi zato, ker je bil v povojnih pobojih med žrtvami tudi stric mojega starega očeta, ki je bil član slovenskega domobranstva. Podatek o 100 milijonih žrtev izvira iz črne knjige komunizma.'' /../" Iz tega izseka lahko ugotovimo dve stvari: 1.) uporabnik je v izrazitem pristranskem položaju in tudi sam prizna svoje subjektivno mnenje do teme in 2.) uporabnik uporablja kot eden izmed glavnih virov Črno knjigo komunizma, ki ni znana kot najbolj nepristranska publikacija ([[:en:The Black Book of Communism|glej angleški članek]]). Razprava je prinesla do natančnega pregleda člankov, ki jih je uporabnik pisal o teh temah in naredil sem stran [[Wikipedija:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer]], katere ogled priporočam.<br><br> Zatem smo skoraj vsi admini iz nekega razloga kar pozabili nanj razen @[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]], ki mu je 29. decembra 2021 [[Pogovor o Wikipediji:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer#Slabi prevodi|pustil sporočilo]], v katerem je napisal, da so se "/../ ''težave z nepristranskostjo v majhni meri izboljšale /../"'', a ''"/../ velik problem predstavlja zelo okorno prevajanje, ki je zagotovo posledica nerazumevanja (da ne bo pomote, ne gre zgolj za drobne napakice, ki se pojavljajo pri vsakomur). Morda si pomaga z avtomatskimi prevajalniki, kar bi pojasnilo nekatere popolnoma zgrešene prevode. Masovna produkcija več člankov v enem večeru/noči celotno situacijo gotovo še poslabša. Ne verjamem, da jih pred objavo sploh dodobra prebere. Jaz preprosto nimam energije in volje, pa tudi zanimanja za take tematike, da bi za njim vsako serijo člankov poskušal vsaj malo izboljšati. Ni mi jasno, kaj se sploh lahko še naredi, glede na to, da vsi nasveti, opazke in podobno ne pomagajo."''<br><br> (Obdobje od decembra do junija je neraziskano, kajti takrat na uporabnika nisem bil pozoren) <br><br> Težave se nažalost niso izboljšale, kajti 17. junija 2022 sem ga zalotil pri urejanju strani Che Guevare ter Fidela Castra. V obeh člankih je namreč dodal odstavka o kritikah voditeljev. Nič posebnega boste rekli? Imeli bi prav, če nebi razdelka poimenoval "Zločini proti človeštvu" dodal poved "Levičarski skrajneži danes predvsem častijo Che Guevaro, kar je ohranila tudi Kuba." ter seveda klasično v informativnem okvirčku Fidela Castra na vrhu strani (Ime, poklic, poklic....) dodal še "diktator". Vabim k ogledu zgodovine strani [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fidel_Castro&action=history Fidela Castra] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Che_Guevara&action=history Che Guevare]. <br><br> Naslednja stvar, ki sem o uporabniku razkril se je zgodila 16. julija 2022, ko sem ugotovil, da je zadnje leto uporabnik na skrivaj brisal opozorilna obvestila adminov na svoji uporabniški strani. ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan#Razveljavitev|več o tem tukaj]]), kar je privedlo do ustanovitve Arhiva uporabniškega pogovora uporabnika dostopnega [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv|tukaj]]. Uporabnik je sporočila brisal na skrivaj tako, da je v okvirček povzetka urejanja napisal nekaj v smislu: "popravki" v resnici pa zbrisal cele odstavke. Na vprašanje o tem je odgovoril: "''Zdaj sem ugotovil kaj je narobe. S kurzerjem sem po nesreči, ko sem odgovarjal na prejšnja sporočila, in ko sem urejal uvod, označil sporočila in so se pobrisala. To se je zgodilo, ampak sem žau komaj zdaj opazil.''" kar je naravnost absurdno. <br><br> Najnovejša opažena pristranskost se je ponovno pojavila včeraj 13. avgusta 2022, ko je na skrivaj dodajal pristranske besedne zveze v s Stalinom povezane članke. Z "na skrivaj" mislim da je v povzetek urejanja napisal "pravopis in slog" potem pa v članku spremeni iz "''Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je mogoče pripisati Josifu Stalinu, se zelo razlikujejo.''" v "''Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je mogoče pripisati sovjetskemu diktatorju Josifu Stalinu, se zelo razlikujejo"'' kar je naredil v 2 člankih ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Protisvetovljanska_kampanja&curid=522259&diff=5732431&oldid=5732430&diffmode=source tukaj] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Doktorjeva_spletka&curid=522258&diff=5732432&oldid=5732427&diffmode=source tukaj]). <br><br> Prepričan sem, da je takih primerov še več, potrebno jih je le najti, saj so verjetno zakamuflirani na način kot je prikazano v zgornjem paragrafu. '''Prepoved urejanja''' Z začetka sem hotel uporabnika predlagati le za trajno blokado na slovenski Wikipediji, saj je povzročil nepopisno škodo, za več sto ur dela, a bom po Yerpovi pobudi ponudil še eno alternativo: prepoved urejanja vseh političnih tem. Pod to prepoved bi padli vsi članki v katerih lahko uporabnik doda svoje pristranskosti: biografije (politikov, filozofov, generalov...), pokoli, vojne in druga grozodejstva, ideološki in drugi filozofski članki (marksizem...), zgodovini in drugih. Možnosti:<br> 1.) Trajna blokada - neomejeno dolgo<br> 2.) Prepoved urejanja političnih tem - 5 let z opombo, da se lahko prepoved podaljša, če se v tem obdobju uporabnik ne rehabilitira<br> 3.) ? - bo dodano naknadno, če bo predlagano kaj drugega '''Navodila''' Sedaj odpiram razpravo in glasovanje in k nje vabim vse urejevalce in administratorje. Svoje mnenje prosim podajte pod zavihkom "Razprava", kjer lahko tudi predlagate druge alternative, v kolikor vam zgornji dve možnosti prepovedi urejanja nista zadostljivi (zavihek ni namenjen glasovanju). Glasujete lahko pod zavihkom "Glasovanje" z {{za}}, {{proti}} ali {{vzdržan}} ter pri tem za vsako možnost (napisano zgoraj pod "Možnosti") navedete vaš glas. Primer: 1.) {{za}} 2.) {{proti}} 3.) {{proti}}. Glasove lahko naknadno spreminjate, a svoje prejšnje nato prečrtajte. Spreminjanje glasov ni možno po zaključku glasovanja. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 01:10, 14. avgust 2022 (CEST) ===Glasovanje=== <hr> ===Razprava=== <hr> * Zašto nemožeme imati špecjalnu wiki stranicu ali ovo tu? ✍️ [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:24, 14. avgust 2022 (CEST) ::Zaenkrat bo to tukaj, da opazi več ljudi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:22, 14. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Možete samo obavijestiti tu. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:22, 15. avgust 2022 (CEST) *Vsekakor se strinjam z zgoraj napisanim. Vsekakor se mi zdi opcija 1) pretirana. Z blokado bi povzročili le ustavitev ''ustvarjanja vsebine'', problema pa ne bi rešili. Še vedno bi tu bili potrebni drugi urejevalci. Vsekakor nad maličnimi urejanji in zakamufliranih povzetkih urejanj ne bom izgubljal besed. Vseeno pa ostaja dilema, kdo bi to popravil? Predlagam slednje: Zm05gamerju se da mehki TBAN na ustvarjanje strani. To pomeni, da se bo za neko časovno obdobje zavezal k neustvarjanju strani. V temu času pa bo moral popraviti vse svoje članke in jih očistiti NPOV in RS/NV virov. Če mu damo popolno izključitev iz [[:Kategorija:Politiki]], bo breme urejanja padlo na druge; če ne pa na njega. Veliko večino strani ter njihovih problemov že ima v zgoraj omenjenemu Wikiprojektu. Vsekakor pa bo kršenje (npr. da se sprejme moj predlog) dogovorjenega prineslo hude posledice.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:33, 14. avgust 2022 (CEST) *Mehko ali trdo, osebno dvomim, da bo Zm05gamer kaj popravil. Kot je {{u|GeographieMan}} izpostavil, ima velik problem s pristranskostjo, poleg tega je že do zdaj ignoriral napotke in lastne obljube. Zato se bolj nagibam k striktni področni prepovedi ([[:en:WP:TBAN|topic banu]]) kot je praksa na večjih Wikipedijah, hkrati bi pmm koristilo zadnje opozorilo pred ustvarjanjem nezadostno prevedenih strani. Bi me pa zanimalo, kaj še drugi mislijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:05, 15. avgust 2022 (CEST) * Mene spravljajo ob živce avtomatski prevajalniki, kjer se človek ne potrudi, da zadeve ne pripelje do konca. Sem za začasno popolno blokado (2 tedna). Ampak mislim, da se s tem problem ne bo rešil, avtomatskega prevajanja in pristranskosti. Lahko ga potem opazujemo nekaj časa, potem pa popolnoma blokiramo, če se zadeve ne umirijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 15. avgust 2022 (CEST) * Na žalost Zm05gamer kljub dolgemu stažu in številnim nasvetom še vedno ne dojema osnovnih konceptov ''enciklopedije'' Wikipedije. Vnašanje napačnih in izmišljenih podatkov ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Seznam_diktatorjev_in_re%C5%BEimov_po_%C5%A1tevilu_%C5%BErtev], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hideki_Tod%C5%BEo&diff=5610494&oldid=5610269], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marksizem-leninizem&curid=509228&diff=5614597&oldid=5614594], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tabori%C5%A1%C4%8De_Kerestinec&type=revision&diff=5626404&oldid=5626380]) se je sicer na srečo nehalo, nadaljuje pa se vnašanje subjektivizmov in pavšalnih etiket v članke, ki bi morali biti enciklopedično "suhoparni" in objektivni ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Diktator&type=revision&diff=5695092&oldid=5603131], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Boris_Pahor&diff=5707570&oldid=5707568], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fidel_Castro&diff=5710834&oldid=5709764], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1998&diff=prev&oldid=5710779], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Politi%C4%8Dna_represija_v_Sovjetski_zvezi&diff=prev&oldid=5732464]). Tudi pri manj kontroverznih temah je velik problem, da uporabnik vneto ustvarja in ureja vsebino, ki je preprosto ne razume – o političnih temah pač ne more tako množično pisati nekdo, ki na primer ne ve, da lahko [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zgodovina_Bosne_in_Hercegovine&type=revision&diff=5682451&oldid=5682410 volivci bojkotirajo referendum in ne referendum volivcev]. Uporabnikova nekritičnost do avtomatskih prevodov je obupna; tudi kadar ga kdo opozori o konkretnih nesmislih, ki jih je objavil, se mu jih velikokrat ne ljubi popraviti. Nekateri se objavljena skropucala trudimo sproti popravljati (v svojem prostem času in tudi če nas teme ne zanimajo), toda pri stalnem nastajanju novih je to sizifovo delo. :Da smo si na jasnem: na Wikipediji [[Wikipedija:Pravila urejanja#Popolnost ni potrebna ali užitek pri urejanju|ne zahtevamo popolnosti]], niti politične brezbarvnosti. Zm05gamerjeva odkrita protikomunistična usmerjenost ni noben razlog za prepoved urejanja političnih tem – razlog za to razpravo je vztrajno neupoštevanje [[Predloga:Pravila in smernice|vsebinskih standardov]] in nepoboljšljiva površnost. Ostali urejevalci smo uporabnika ob neprimernih urejanjih opozarjali, mu svetovali in poskušali pomagati, toda on ni pokazal volje, da bi nasvete upošteval – ponavadi nas je "skenslal" s kratkim in splošnim odgovorom, potem pa isto počel naprej. :Ker se je tale predlog prepovedi urejanja pojavil – glede na vrsto predhodnih opozoril ne zares z jasnega, ampak brez predhodnega pogovora z uporabnikom – mi je težko pri srcu glasovati za trajno blokado; prav tako nisem navdušen nad izmišljanjem delnih prepovedi, ki bodo dvoumne in težko uresničljive. Tudi če blokada ne bo izglasovana, pa je Zm05gamer prestopil toliko mej, da [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost|dobronamernosti]] pri najboljši volji ne moremo več predpostaviti. Slabe prevode nameravam od zdaj naprej brisati brez dodatnih pojasnil, zamaskirano spreminjanje kontroverznih podatkov (kot je bilo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mao_Cetung&curid=38397&diff=5614642&oldid=5575052]) in odstranjevanje opozorilnih predlog (kot [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jugoslovanski_komunisti%C4%8Dni_zlo%C4%8Dini_po_koncu_druge_svetovne_vojne&diff=5614634&oldid=5606745]) pa bom razumel kot vandalizem in se tako nanj tudi odzival. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:22, 15. avgust 2022 (CEST) == Novo okence? == Med zadnjim urejanjem se mi je izpisalo novo okno, da sem dodal povezavo na razločitev. Da bi sam nekaj dodajal vtičnike, se ne spomnim; v 'Features' predelku pa tudi ne vidim ničesar novega. Vsekakor domnevno novo okence pozdravljam, druge wikipediste pa naprošam k upoštevanju tovrstnega obvestila. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:57, 16. avgust 2022 (CEST) :Ja, nekaj časa se že pojavlja, kar koristna stvar. Mislim, da je kar del jedra MediaWiki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:25, 16. avgust 2022 (CEST) == [[Wikipedija:Zapisovanje svetniških imen]] == Sklepam, da zgornji predlog še vedno nekako velja. Prosim za nekaj mnenj, da ga nato najverjetneje uvrstimo k dogovorom o poimenovanju. Na podlagi starih diskusij sem se lotil prestavljanja kategorij o patrocinijih, sedaj bi rad enako storil še za posamične cerkve. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 16. avgust 2022 (CEST) 271l8manmwpi008lebnoje4zycm9ajq 0 282846 5735499 5692664 2022-08-16T22:36:16Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Farič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 233 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.783. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Marjan Farič]], predsednik [[Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota|Prekmurskega društva General Maister Murska Sobota]] * [[Matjaž Farič]] (*1965), plesalec in koreograf sodobnega plesa * [[Saša Farič]] (*1984), smučarka prostega sloga == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Farič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 896lh431eu3o33dnet21w5pv19arq9f 5735500 5735499 2022-08-16T22:36:29Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Farič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 233 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.783. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Marjan Farič]], častnik, predsednik [[Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota|Prekmurskega društva General Maister Murska Sobota]] * [[Matjaž Farič]] (*1965), plesalec in koreograf sodobnega plesa * [[Saša Farič]] (*1984), smučarka prostega sloga == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Farič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 81tu3s5ecaccdej35nk922m7927dexy 0 288732 5735257 5417357 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name= Cerkev sv. Andreja, Gosteče | fullname= | image=<!-- WD --> | location= [[Gosteče]] | country = [[Slovenija]] | coordinates= | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[podružnična cerkev]] | functional status= aktivno | groundbreaking= 14. st. | completed date= | founder= | dedication= [[sveti Andrej]] | events= | style= | height= | parish= [[Župnija Sora|Sora]] | deanery= | archdiocese= [[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gosteče - Cerkev sv. Andreja <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1990 | refšt= 155 | občina = Škofja Loka }} }} '''Cerkev sv. Andreja''' v [[Gosteče|Gostečah]], podružnična cerkev [[Župnija Sora|župnije Sora]]. Cerkev, zgrajena v času od konca 13. do 15. stoletja, je spomeniško zanimiva zaradi kvalitetne in celovite notranje poslikave s [[freska]]mi ter zaradi dveh lesenih stropov: kasetiranega [[Barok|predbaročnega]] iz leta 1699 ter starejšega, [[Romanika|romansko]]-[[Gotika|gotskega]] iz leta 1515, ki je bil pod prejšnjim odkrit ob restavraciji leta 1987; slednji je eden kvalitetnejših gotsko-renesančnih stropov v srednji Evropi<ref name=«E«>''Enciklopedija Slovenije''</ref>. Za Gorenjsko je posebnost tudi postavitev [[zvonik]]a nad korni del cerkve. == Zgodovina in opis == Ko je [[Škofja Loka|škofjeloški]] zemljiški gospod škof Oton II. leta 1215 z nakupom razširil posest [[Freisinška škofija|freisinških škofov]] na območje [[Gosteče|Gosteč]], verjetno tam še ni bilo cerkve. Njen najstarejši del, pravokotno [[Cerkvena ladja|ladjo]], datirajo strokovnjaki v pozno 13. ali v zgodnje 14. stoletje, kamor jo uvršča tudi osamljeno gotsko okence visoko v južni steni. Cerkev je leta 1334 posvetil generalni [[vikar]] [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], škof Natalis iz [[Novigrad, Istra|Novigrada]] (Nova Emona) v Istri. Sedanji, s tremi stranicami pravilnega osmerokotnika zaključeni [[prezbiterij]] in sosednji prostor (med dvema slavoločnima stenama s šilastimi odprtinami), nad katerim se dviga zvonik, datirajo v sredino ali drugo polovico 15. stoletja. Za ta čas nenavadna postavitev zvonika nad korom je bolj značilnost [[Romanika|romanske dobe]], tu pa jo pojasnjujejo z [[Bavarska|bavarskim]] vplivom. Cerkev ima na zahodu vhodno lopo in na južni strani ob prezbiteriju [[Zakristija|zakristijo]], ki je dostopna iz prostora pod zvonikom.<ref>Zadnikar, ''Romanika v Sloveniji'', str. 397</ref> Na zunanji severni fasadi ladje so vidni ostanki freske z upodobitvijo ''poklona sv. Treh kraljev'' in ''trpečega Kristusa'' iz druge polovice 14. stoletja in bolje ohranjena velika podoba ''sv. Krištofa'' iz 15.stoletja. Poslikana je tudi fasadna stena v lopi, kjer preberemo letnico 1515. Prava dragocenost cerkve pa je notranja poslikava. Danes pokrivajo severno in južno steno ladje freske s prizori iz ''legende o [[Sveti Andrej|sv. Andreju]]'': na severni steni vidimo, kako svetnika mučijo, privezanega konju za rep, kako so ga z glavo navzdol privezali na [[Andrejev križ]] in kako so ga slednjič položili v grob; na nasprotni strani so prizori manj razločni, saj so slikarije delno uničene z novejšim oknom in s pevskim korom, tako da razpoznamo le prizor, ko svetnik tiči v ječi za rešetkami in tistega, ko se pojavi pred kraljem. Prizore obdaja spodaj širok pas z rastlinsko motiviko, posamezni prizori pa so ločeni med seboj z borduro, ki posnema [[mozaik]]. Freske pripisujejo mojstrom severnoitalijanske ([[Furlanija|furlanske]]) smeri iz začetka 15. stoletja, ki so slikali v gotskem plastičnem slogu.<ref name=«Z50«/> Slavoločna stena je bila okrog leta 1610 poslikana v [[Manierizem|manierističnem]] slogu z ''[[Marijino oznanjenje|Marijinim oznanjenjem]]'' in ''[[Jezusovo rojstvo|Jezusovim rojstvom]]''<ref>[[Emilijan Cevc|Emilijanu Cevcu]] se zdi najverjetneje, da je za to poslikavo poskrbel Andrej Hren, brat ljubljanskega škofa [[Tomaž Hren|Tomaža Hrena]], ki je bil od leta 1598 škofov oskrbnik, leta 1607 pa je dobil v [[fevd]] bližnji škofijski [[grad Goričane]]</ref>. [[Slika: Fotografija kasetiranega stropa v cerkvi sv. Andreja v Gostečah 1905-11.jpg|thumb|left|kasetiran strop v cerkveni ladji pred obnovo]] Ladja ima danes lesen kasetiran strop, delo odlične Jamškove podobarske delavnice iz leta 1699, ki je eden najlepših v 17. stoletju poslikanih stropov na Slovenskem. V okvirih raznovrstnih oblik (enakoramnih križev, osmerokotnikov, šesterokotnikov) so upodobljeni [[evangelist]]i, svetopisemski prizori (''Marijino oznanjenje'', ''Marijino kronanje'') in svetniki (patron sv. Andrej, sv. Katarina, sv. Uršula, sv. Florijan, sv. Ahac), vmesni dekorativni pasovi pa so poslikani z [[angel]]i muzikanti, [[putto|putti]] ter okraski fantazijskega cvetja in sadja.<ref>Golob, str. 143-144</ref> V živih barvah obnovljeni strop se estetsko ujema s stenskimi slikarijami. Celo pevski kor, ki je lesen in preprosto marmoriran ter stoji na rezljanih stebrih, občutno mlajši od vsega in ves ljudski, se s svojo barvitostjo spaja s celoto. Cerkveno ladjo tako doživimo kot celostno obravnavan prostor.<ref name=«Z50«>Zadnikar, ''Spomeniki cerkvene arhitekture'', str. 50</ref> Pod tem stropom so leta 1987 odkrili starejši poslikan strop iz okrog leta 1515 s cvetlično dekoracijo in Kristusovim likom; gre za enega kvalitetnejših gotskih stropov v srednji Evropi.<ref name=«E«/> [[Slika: Notranjost cerkve sv. Andreja v Gostečah 1905-11.jpg|thumb|pogled iz ladje v prezbiterij pred obnovo]] Temačni prostor pod zvonikom je poslikan s poljudnejšo tematiko. Tu so manj kvalitetne freske, ki nosijo letnico 1619. Prezbiterij je leta 1910 poslikal slovenski slikar [[Matej Sternen]] po srednjeveških vzorih; prizor ''sv. Andreja kot patrona umirajočih'' na južni steni prezbiterija mu je nasvetoval pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]], ki je tedaj župnikoval na [[Sora, Medvode|Sori]].<ref name=«C«>Cevc</ref> Baročni glavni oltar je v svoji osnovi zlati oltar, ki nosi letnico 1693, a je bil žal predelan v času, ko je cerkev dobila stranska oltarja sv. Katarine in sv. Ahacija, ki sta oba mizarske kvalitete (1868). Od stare cerkvene opreme sta ohranjeni tudi okrogli okenski stekli iz druge polovice 15. stoletja s podobama cerkvenih očetov (ki ju danes hrani [[Nadškofijski arhiv Ljubljana|Nadškofijski arhiv]] v Ljubljani) in lesen [[krilni oltar]] sv. Andreja iz okoli leta 1500 (ki ga hrani [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] v Ljubljani).<ref name=«C«/> == Sklici == {{opombe|2}} == Viri == * {{cite book |title= Poslikani leseni stropi na Slovenskem do sredine 18. stoletja|last= Golob|first=Nataša |authorlink= Nataša Golob|coauthors= |year=1988 |publisher= Slovenska matica| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 3898368|page= |pages=|accessdate=}} * [[Emilijan Cevc|Cevc, Emilijan]]: ''Manieristične freske beneške smeri na Gostečem'', Loški razgledi 33, 1986, str. 47-56, [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4JUF9K5H/be497598-e423-4e12-8a3e-8be789c4c276/PDF v dLib.si] * {{cite book |title= Romanika v Sloveniji : tipologija in morfologija sakralne arhitekture|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink= Marijan Zadnikar |coauthors= |year=1982|publisher= Državna založba Slovenije| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 2129925|page= |pages= |accessdate=}} (na straneh 398 in 399 najdemo tloris in vzdolžni prerez gosteške cerkve) * {{cite book |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, 1|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink=Marijan Zadnikar |coauthors= |year=1973-1975|publisher= Mohorjeva družba| location= Celje |isbn= |cobiss= 7990017|page= |pages= 48-50|accessdate=}} * {{cite book |title= Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja|last= Stele|first=France |authorlink= France Stele (umetnostni zgodovinar)|coauthors= |year=1969|publisher= Slovenska matica| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 2129925|page= |pages= |accessdate=}} * Kos, Franc: ''Ornamentika lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem : [donesek k povezanosti visoke in ljudske umetnosti]''. Separat. Ljubljana, 1941. {{COBISS|ID=1957686}} * {{cite book |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 3|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1987-2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411 |page= 314 |pages= |accessdate=}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|St. Andrew's Church, Gosteče|cerkev sv. Andreja, Gosteče}} {{Cerkve sv. Andreja v Sloveniji}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Andrej, Gosteče]] [[Kategorija:Gosteče]] [[Kategorija:Župnija Sora]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja|Gosteče]] i47pm6l1rfssh7wqgh0ne2n3mh8kvta 0 289145 5735084 5512009 2022-08-16T13:07:32Z 193.2.11.205 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Grobovšek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljala 101 oseba in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.347. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Bojan Grobovšek]] (*1949), novinar, diplomat, publicist * [[Dušan Grobovšek]], grafični oblikovalec * [[Gal Grobovšek]], jazz-glasbenik * [[Jovo Grobovšek]] (*1946-?), arhitekt, konservator, urednik, fotograf, oblikovalec * [[Sanja Grobovšek]], kulturna (literarna) organizatorka == Glej tudi == * priimke [[Grobler]], [[Grobelnik]], [[Grobiša]], [[Groblacher]], Groembing, itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Grobovšek}} {{priimek}} e01jtpn7ihilb95kkc9rjwo1gvh9ney 5735085 5735084 2022-08-16T13:07:44Z 193.2.11.205 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Grobovšek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljala 101 oseba in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.347. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Bojan Grobovšek]] (*1949), novinar, diplomat, publicist * [[Dušan Grobovšek]], grafični oblikovalec * [[Gal Grobovšek]], jazz-glasbenik * [[Jovo Grobovšek]] (*1946), arhitekt, konservator, urednik, fotograf, oblikovalec * [[Sanja Grobovšek]], kulturna (literarna) organizatorka == Glej tudi == * priimke [[Grobler]], [[Grobelnik]], [[Grobiša]], [[Groblacher]], Groembing, itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Grobovšek}} {{priimek}} b5768pgqniu97g3fu6aorj8msiynieq 0 293679 5735445 5597572 2022-08-16T20:53:43Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Kračun''' je [[priimek]] več znanih [[Fizična oseba|oseb]]: == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Davorin Kračun]] (*1950), ekonomist, univ. profesor in politik == Znani tuji nosilci priimka == * [[Teodor Kračun]] (?—1781), srbski baročni slikar *[[Marija Braut]] (r. Kračun) (1929 - ?), slov.-hrvaška fotografinja == Glej tudi == * priimek [[Kračman]] ([[Matevž Kračman]]) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kračun}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] f68k467604fvxow34t1pho9kf36l2kl 0 297135 5735270 5703137 2022-08-16T20:02:09Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Antona Padovanskega]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev svetega Antona Padovanskega | caption = Viška cerkev | fullname = Cerkev svetega Antona Padovanskega | image = <!-- WD --> | location = [[Tržaška cesta, Ljubljana]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Ljubljana | pushpin label position = | pushpin map alt = Zemljevid Ljubljane | map caption = Lega v Ljubljani | coordinates = <!-- wd --> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | website = http://www.zupnija-vic.si/ | founded date = 1907 | founder = | dedication = [[sveti Anton Padovanski|Anton Padovanski]] | consecrated date = 14. junij 1908 | status = [[župnijska cerkev]] | architect = [[Hans Pascher]] | style = [[neorenesansa]] | functional status = aktivna | capacity = 2.000 oseb | length = 45 metrov | width = 22 metrov | width nave = 18 metrov | spire height = 47 metrov | parish = [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Antona Padovanskega na Viču | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 2005 | občina = Ljubljana<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev [[sveti Anton Padovanski|svetega Antona Padovanskega]]''', tudi '''Viška cerkev''', je neorenesančna cerkev z začetka 20. stoletja. [[Župnijska cerkev]] [[Župnija Ljubljana - Vič|župnije Ljubljana - Vič]], ki stoji ob [[Tržaška cesta, Ljubljana|Tržaški cesti]] v [[Ljubljana|ljubljanski]] četrtni skupnosti [[Četrtna skupnost Vič|Vič]], ob župnišču Župnije Ljubljana – Vič, Mladinskem centru Vič in Antonovem domu. Neorenesančna [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] je triladijska bazilika s transeptom in prezbiterijem, sklenjenim z apsido. Celotna dolžina stavbe je 45 metrov, široka je 22 metrov. Ob transeptu je 47 metrov visok [[zvonik]] z uro. Ladje med seboj ločujejo arkade, nošene na toskanskih stebrih. Med stebri in arkadami je ogredje. Stene stranskih ladij členijo podvojeni toskanski pilastri. Glavna ladja, transept in prezbiterij imajo raven strop, stranski ladji pa sta grebenastokrižno obokani. [[Slika:Župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega, Ljubljana, notranjščina.jpg|sličica|Župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega, Ljubljana, notranjščina|levo]] [[Slika:Župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega, Ljubljana, notranjščina Ivan Milavec, orgle, 1912 (prenova 1954, Ivan Jenko).jpg|sličica|303x303_pik|Župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega, Ljubljana, notranjščina|levo]] == Zgodovina == Župnijska cerkev je bila zgrajena med letoma 1906 in 1908 na pobudo patra frančiškana [[Hugolin Sattner|Hugolina Sattnerja]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem|last=Sapač|first=Igor|publisher=Ljubljana|year=2015|last2=Lazarini|first2=Franci}}</ref> Leta 1904 je pater frančiškan [[Placid Fabiani]] ljubljanskemu škofu [[Anton Bonaventura Jeglič|Antonu Bonaventuri Jegliču]] predstavil idejo za gradnjo frančiškanskega samostana in novo cerkev, posvečeno sv. Antonu Padovanskemu, ki naj bi postala župnijska cerkev.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Ecclesia catholica. Župnija sv. Antona Padovanskega (Ljubljana–Vič). Župnija sv. Antona Padovanskega na Viču. Ob tridesetletnici|year=1938|editor-last=Jalen|editor-first=Janez|publisher=Ljubljana}}</ref> Pod novo nastalo župnijo so pripadla naselja Vič, Glince in [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožna dolina]], ki so bila pred tem del ozemlja [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Frančiškanske cerkve]]. Cerkev je bila grajena na podlagi načrtov graškega arhitekta [[Hans Pascher|Hansa Pascherja]] in pod vodstvom stavbenika [[Viljem Treo|Viljema Trea]]. Arhitekt se je zlasti pri zasnovi notranjščine naslonil na arhitekturo [[Filippo Brunelleschi|Filippa Brunelleschija]], predvsem na cerkvi [[San Lorenzo fuori le mura|San Lorenzo]] in Santo Spirito v Firencah. Istočasno je [[Hans Pascher]] načrtoval cerkev sv. Jožefa v Gradcu (1903–1910), ki je po zasnovi precej podobna cerkvi sv. Antona Padovanskega na Viču.<ref name=":0" /> Leta 1906 se je začela gradnja nove cerkve, natančneje kopanje temeljev. Ljubljanski škof [[Anton Bonaventura Jeglič]] je temeljni kamen posvetil 2. aprila 1907. Avgusta istega leta so potekala pogajanja z ljubljanskimi kamnoseškimi mojstri za izdelavo notranjščine, in sicer z delavnico Toman za izdelavo treh marmornatih oltarjev, delavnico Vodnik za prižnico, obhajilno mizo in krstni kamen, delavnico Agnola za steklarska dela, delavnico z Moravskega za tla, delavnico Samassa za štiri zvonove itd. Gradnja cerkve, zvonika in samostana je bila končana že decembra leta 1907. Prvo mašo je na Antonovo nedeljo 2. decembra 1907, daroval pater Placid Fabiani. Cerkev je 14. junija 1908 posvetil ljubljanski škof [[Anton Bonaventura Jeglič]]. [[Župnija Ljubljana - Vič|Župnija Vič]] je bila ustanovljena 25. oktobra 1908. Prvi župnik je bil pater [[Avguštin Čampa]],<ref name=":1" /> po katerem se imenuje bližnja ulica.<ref>[http://www.zupnija-vic.si/ Nastanek župnije in cerkve sv. Antona Padovanskega] Uradna spletna stran.</ref> Župnijska cerkev je bila čez čas potrebna številnih popravil, obnov in dopolnitev. Prvi večja obnova je bila leta 1991, ko je bila obnovljena fasada cerkve in zvonika. Celotna notranjščina je bila obnovljena leta 1966 in 1988. Centralna kurjava je bila v cerkev nameščena med letoma 1969 in 1970. Obnova in zaščita orgel je bila izvedena leta 1954, ko so na pevski kor namestili ograjo po Plečnikovem načrtu, in ponovno leta 1987. Leta 2003 je bila cerkev sv. Antona Padovanskega kot enota nepremične kulturne dediščine vpisana v [[Register kulturne dediščine Slovenije|Register kulturne dediščine]] RKD (EŠD 2005). Leta 2006 je bil ob cerkvi sv. Antona Padovanskega zgrajen pastoralni center Antonov dom s podzemno garažo, evharistično kapelo, učilnicami, mladinsko sobo, študentskimi sobami in dvorano za razne družabne prereditve, gledališke predstave, koncerte, predavanja, srečanja za ostarele itd.<ref>{{Navedi knjigo|title=Stodesetlentica viške župnije (1908–2018), Ljubljana 2019.|last=Jakop|first=Zdravko|publisher=Ljubljana|year=2019}}</ref> Pred cerkvijo je bronast kip zavetnika, delo kiparja [[Jeraša|Jeraše]]. == Freske na stropu cerkve == Dne 26. marca 1913 je komisija za cerkveno umetnost določila slike za posamezna polja na stropu cerkve. Ob začetku slikanja meseca junija istega leta so se pojavile težave zaradi stropnega ometa iz mavca, na katerega se ne da slikati, zato je bilo treba ves stropni omet nadomestiti z novim apnenim ometom. Poslikava stropa se je zaključila 19. avgusta 1915<ref name=":1" /> in je delo dunajskega akademskega slikarja [[Joseph Kleinert|Josepha Kleinerta]], g. [[Lipovšek|Lipovška]] in frančiškana patra [[Blaž Farčnik|Blaža Farčnika]]. V glavni ladji čez dolžino 12 metrov sega osrednja poslikava s prizorom poklona redovnih ustanoviteljev [[Sv. Trojica|sv. Trojici]], ob kateri je nekoliko nižje postavljena Mati Božja kot vodnica in priprošnjica redovnih ustanoviteljev in samostanov. [[Sv. Trojica|Sv. Trojico]] in Mati Božjo obdaja venec angelov. Pod redovnimi ustanovitelji so trije angeli, pod katerimi je upodobljeno zvezdnato nebo, ki kaže na to, da svetniki nad zvezdami uživajo nebeško slavo. Nad pevskim korom je na stropu upodobljen [[Jezus Kristus|Jezus]], ki razsvetljuje temno noč, na koncu glavne ladje pa je upodobljen prizor pastirjev, ki častijo Dete v jaslicah. Freske na levem in desnem oboku prikazujejo prizore iz življenja [[Anton Padovanski|sv. Antona Padovanskega]], in sicer na desnem oboku so prikazani Sv. Anton v nebeški slavi, Smrt sv. Antona in Prihod sv. Antona na [[Sicilija (dežela)|Sicilijo]]. Na levem oboku so upodobitve Srečanja [[Frančišek Asiški|sv. Frančiška]] in [[Anton Padovanski|sv. Antona]], Kruhkov sv. Antona in Sv. Anton pridiga ribam.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Cerkev svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani. Nadškofijsko svetišče sv. Antona Padovanskega|last=Ciuha Frančič|first=Maja|publisher=Ljubljana|year=2008}}</ref> Nad križiščem glavne in prečne ladje je upodobitev Marije Zavetnice s plaščem, ki sedi na prestolu sredi oblakov in čeznje razprostira svoj moder zavetniški plašč, ki ga ob straneh držita dva angela. Nad Marijo Zavetnico je venec sedmih angelov. Na levi in desni strani ozadja sta krokar in nenaden blisk, ki simbolizirata zlo. Pod Marijo Zavetnico sta delavska in kmečka družina, ki se zatekata v varstvo. Glavar delavske družine na desni strani podaja Mariji venec zmage, vdova izroča svojo usodo, devica pa v Marijine roke izroča svojo prihodnost. Kmečka družina na levi strani podarja venec poljskih izdelkov. V ozadju se razprostira vas [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožna dolina]].<ref name=":2" /><gallery> Slika:Joseph Kleinert, Temno noč razsvetljuje Kristus, Poklon redovnih ustanoviteljev sv. Trojici in Pastirji častijo dete v jaslicah, 1913–1915.jpg|Joseph Kleinert, Temno noč razsvetljuje Kristus, Poklon redovnih ustanoviteljev sv. Trojici in Pastirji častijo dete v jaslicah, 1913–1915 Slika:Joseph Kleinert, Marija zavetnica s plaščem, 1913–1915.jpg|Joseph Kleinert, Marija zavetnica s plaščem, 1913–1915 Slika:Joseph Kleinert, Freske na desnem oboku cerkve – Sv. Anton v nebeški slavi, Smrt sv. Antona, Prihod sv. Antona na Sicilijo, 1913–1915 Joseph Kleinert, Bogati mladenič, ki zapušča Jezusa, 1913–1915.jpg|Joseph Kleinert, Freske na desnem oboku cerkve – Sv. Anton v nebeški slavi, Smrt sv. Antona, Prihod sv. Antona na Sicilijo, 1913–1915 Joseph Kleinert, Bogati mladenič, ki zapušča Jezusa, 1913–1915 Slika:Joseph Kleinert, Freske na levem oboku – Srečanje sv. Frančiška in sv. Antona, Kruhki sv. Antona, Sv. Anton pridiga ribam, 1913–1915 Joseph Kleinert, Kristus prijatelj otrok, 1913–1915.jpg|Joseph Kleinert, Freske na levem oboku – Srečanje sv. Frančiška in sv. Antona, Kruhki sv. Antona, Sv. Anton pridiga ribam, 1913–1915 Joseph Kleinert, Kristus prijatelj otrok, 1913–1915 </gallery> ==Sklici in viri== {{refsez}} ==Glej tudi== *[[seznam cerkva v Ljubljani]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|St. Anthony of Padua Parish Church (Vič)|cerkev sv. Antona Padovanskega, Ljubljana}} {{Cerkve v Ljubljani}} {{Cerkve arhitekta Hansa Pascherja v Sloveniji}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani|Anton Padovanski]] [[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega|Ljubljana]] [[Kategorija:Neorenesančna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Četrtna skupnost Vič|Viška cerkev]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1908]] [[Kategorija:Neorenesančne cerkve v Sloveniji|Anton Padovanski, Ljubljana]] hk295y3h3oczdy30khg8hns0y56p7hb 0 297507 5735208 5182342 2022-08-16T18:47:46Z Yerpo 8417 pp ref wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Grivasta podgana | image=Lophiomys imhausi.jpg | image_width=240px | status = LC | status_system = iucn3.1 | trend = stable | fossil_range = zgodnji [[pleistocen]] - danes | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | superfamilia = [[Muroidea]] | familia = [[Muridae]] (miši) | subfamilia = '''Lophiomyinae''' | subfamilia_authority = [[Henri Milne-Edwards|Milne-Edwards]], 1867 | genus = '''''Lophiomys''''' | genus_authority = [[Henri Milne-Edwards|Milne-Edwards]], 1867 | species = '''''L. imhausi''''' | binomial = ''Lophiomys imhausi'' | binomial_authority = [[Henri Milne-Edwards|Milne-Edwards]], 1867 }} '''Grivasta podgana''' ([[znanstveno ime]] '''''Lophiomys imhausi''''') je dnevni, dolgodlaki in strupeni [[glodavci|glodavec]], ki prebiva na področju [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]]. == Telesne značilnosti == Grivasta podgana zraste do 53&nbsp;cm v dolžino, merjeno od glave do [[rep]]a. [[Kožuh]] tvorijo dolge sivo-črne krovne [[dlaka|dlake]] in goste, volnene sivo-bele dlake podlanke. Dlake na glavi in nogah so kratke in črne. Od vrha glave do baze repa se razteza griva iz dolgih, grobih dlak črne in bele barve, po kateri je žival tudi dobila ime. Grivo s strani omejuje široki pas belih dlak, ki so sicer običajne dlake z izjemo konic, ki imajo spužvasto in nitasto zgradbo, zaradi česar dobro absorbirajo snovi. Kot vse vrste iz rodu ''[[Lophiomys]]'' se od tipičnih predstavnikov [[družina (biologija)|družine]] [[Muridae]] razlikuje po [[temporalna kotanja|temporalni kotanji]], ki se nahaja nad tanko koščeno ploščico, zakrneli [[ključnica|ključnici]] in oponirajočim palcem. Glede na [[zobovje]] je sicer podobna [[hrčki|hrčkom]]. == Življenjski prostor in navade == Habitat podgane se razteza od območij blizu obale v [[Etiopija|Etiopiji]] in [[Somalija|Somaliji]] do bolj tipičnih suhih gozdnatih pokrajinah na višjih legah v Somaliji, Etiopji, [[Južni Sudan|Južnem Sudanu]], [[Sudan]]u, [[Tanzanija|Tanzaniji]], [[Uganda|Ugandi]] in [[Kenija|Keniji]]. [[Fosil]]ni ostanki so bili odkriti tudi na bolj severnih področjih, kot je [[Izrael]]. Običajno se zadržujejo v skalnatih področjih, votlih deblih in v luknjah na vrhu sotesk in pečin. Posebnost grivaste podgane je njena strupenost, ki je del [[protiplenilska prilagoditev|protiplenilske prilagoditve]]. Podgana redno žveči [[lubje]] [[rastline]] ''[[Acokanthera schimperi]]'', ki vsebuje [[kardiotonični glikozid|kardiotonična glikozida]] [[akovenozid]] in [[ouabain]] (strofantin G), nato pa liže že omenjen široki predel belih dlak ob grivi. Dlake zaradi posebne zgradbe dobro absorbirajo velike količine [[toksin]]ov. Ko je žival ogrožena, ukrivi svoj hrbet in naježi dlake s pomočjo posebnih [[mišica|mišic]] in tako izpostavi strupene dlake plenilcu: slednjega zaužitje toksinov močno oslabi (npr. motnje koordinacije in znaki splošnega stresa) ali pa celo ubije (nenadna smrt zaradi [[srčna odpoved|srčne odpovedi]]). Podgana je na strup odporna, vendar točni mehanizem odpornosti ni znan. Glede na velike [[žleza slinavka|žleze slinavke]] je predlagano, da se določene beljakovine v slini vežejo na rastlinske toksine in jim spremenijo sposobnost delovanja tako, da je za podgano neškodljivo. [[Prebavni trakt]] naj bi bil prav tako prirejen za razstrupljanje hrane. Podgana je razvila tudi druge učinkovite protiplenilske prilagoditve, npr. nenavadno debelo in močno [[koža|kožo]], ki je odporna na zobe in [[krempelj|kremplje]], zakrnela ključnica pa omogoča veliko gibljivost [[lopatica|lopatice]], kar verjetno prispeva k obrambi vratu in sprednjega trupa. === Prehrana === Podgana se v divjini prehranjuje v glavnem z [[list (rastlina)|listi]], [[sadež]]i in ostalim rastlinskim materialom, v ujetništvu pa tudi z mesom, [[žitarica]]mi, gnilo [[zelenjava|zelenjavo]] in [[žuželka]]mi. Prehranjuje se v sedečem položaju tako, da z rokami vnaša hrano k ustom. == Viri == <div class="references-small"> * {{cite journal| last=Kingdon | first=Jonathan | last2=Agwanda | first2=Bernard | last3=Kinnaird | first3=Margaret | last4=O'Brien | first4=Timothy | last5=Holland | first5=Christopher | last6=Gheysens | first6=Thomas | last7=Boulet-Audet | first7=Maxime | last8=Vollrath | first8=Fritz |title=A poisonous surprise under the coat of the African crested rat|year=2012|journal=Proc. R. Soc. B|volume=279|issue=1729|pages=675-80|doi=10.1098/rspb.2011.1169}} * Kingdon, J. (1974). ''East African Mammals''. Chicago: University of Chicago Press, str. 519-526. * {{cite journal|author1=Jansa, S.A. |author2=Weksler, M.|title=Phylogeny of muroid rodents: relationships within and among major lineages as determined by IRBP gene sequences|year=2004|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=31|pages=256-276}} </div> == Zunanje povezave == {{Portal-Biologija}} {{Zbirka|Lophiomys imhausi|Grivasta podgana}} [[Kategorija:Miši, voluharice in hrčki]] [[Kategorija:Sesalci Afrike]] [[Kategorija:Strupene živali]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1867]] r5sp7v4ou33vr6vhs4d70dpyayykpa3 5735236 5735208 2022-08-16T19:55:50Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Miši, voluharice in hrčki]]; dodal [[Kategorija:Miši]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Grivasta podgana | image=Lophiomys imhausi.jpg | image_width=240px | status = LC | status_system = iucn3.1 | trend = stable | fossil_range = zgodnji [[pleistocen]] - danes | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | superfamilia = [[Muroidea]] | familia = [[Muridae]] (miši) | subfamilia = '''Lophiomyinae''' | subfamilia_authority = [[Henri Milne-Edwards|Milne-Edwards]], 1867 | genus = '''''Lophiomys''''' | genus_authority = [[Henri Milne-Edwards|Milne-Edwards]], 1867 | species = '''''L. imhausi''''' | binomial = ''Lophiomys imhausi'' | binomial_authority = [[Henri Milne-Edwards|Milne-Edwards]], 1867 }} '''Grivasta podgana''' ([[znanstveno ime]] '''''Lophiomys imhausi''''') je dnevni, dolgodlaki in strupeni [[glodavci|glodavec]], ki prebiva na področju [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]]. == Telesne značilnosti == Grivasta podgana zraste do 53&nbsp;cm v dolžino, merjeno od glave do [[rep]]a. [[Kožuh]] tvorijo dolge sivo-črne krovne [[dlaka|dlake]] in goste, volnene sivo-bele dlake podlanke. Dlake na glavi in nogah so kratke in črne. Od vrha glave do baze repa se razteza griva iz dolgih, grobih dlak črne in bele barve, po kateri je žival tudi dobila ime. Grivo s strani omejuje široki pas belih dlak, ki so sicer običajne dlake z izjemo konic, ki imajo spužvasto in nitasto zgradbo, zaradi česar dobro absorbirajo snovi. Kot vse vrste iz rodu ''[[Lophiomys]]'' se od tipičnih predstavnikov [[družina (biologija)|družine]] [[Muridae]] razlikuje po [[temporalna kotanja|temporalni kotanji]], ki se nahaja nad tanko koščeno ploščico, zakrneli [[ključnica|ključnici]] in oponirajočim palcem. Glede na [[zobovje]] je sicer podobna [[hrčki|hrčkom]]. == Življenjski prostor in navade == Habitat podgane se razteza od območij blizu obale v [[Etiopija|Etiopiji]] in [[Somalija|Somaliji]] do bolj tipičnih suhih gozdnatih pokrajinah na višjih legah v Somaliji, Etiopji, [[Južni Sudan|Južnem Sudanu]], [[Sudan]]u, [[Tanzanija|Tanzaniji]], [[Uganda|Ugandi]] in [[Kenija|Keniji]]. [[Fosil]]ni ostanki so bili odkriti tudi na bolj severnih področjih, kot je [[Izrael]]. Običajno se zadržujejo v skalnatih področjih, votlih deblih in v luknjah na vrhu sotesk in pečin. Posebnost grivaste podgane je njena strupenost, ki je del [[protiplenilska prilagoditev|protiplenilske prilagoditve]]. Podgana redno žveči [[lubje]] [[rastline]] ''[[Acokanthera schimperi]]'', ki vsebuje [[kardiotonični glikozid|kardiotonična glikozida]] [[akovenozid]] in [[ouabain]] (strofantin G), nato pa liže že omenjen široki predel belih dlak ob grivi. Dlake zaradi posebne zgradbe dobro absorbirajo velike količine [[toksin]]ov. Ko je žival ogrožena, ukrivi svoj hrbet in naježi dlake s pomočjo posebnih [[mišica|mišic]] in tako izpostavi strupene dlake plenilcu: slednjega zaužitje toksinov močno oslabi (npr. motnje koordinacije in znaki splošnega stresa) ali pa celo ubije (nenadna smrt zaradi [[srčna odpoved|srčne odpovedi]]). Podgana je na strup odporna, vendar točni mehanizem odpornosti ni znan. Glede na velike [[žleza slinavka|žleze slinavke]] je predlagano, da se določene beljakovine v slini vežejo na rastlinske toksine in jim spremenijo sposobnost delovanja tako, da je za podgano neškodljivo. [[Prebavni trakt]] naj bi bil prav tako prirejen za razstrupljanje hrane. Podgana je razvila tudi druge učinkovite protiplenilske prilagoditve, npr. nenavadno debelo in močno [[koža|kožo]], ki je odporna na zobe in [[krempelj|kremplje]], zakrnela ključnica pa omogoča veliko gibljivost [[lopatica|lopatice]], kar verjetno prispeva k obrambi vratu in sprednjega trupa. === Prehrana === Podgana se v divjini prehranjuje v glavnem z [[list (rastlina)|listi]], [[sadež]]i in ostalim rastlinskim materialom, v ujetništvu pa tudi z mesom, [[žitarica]]mi, gnilo [[zelenjava|zelenjavo]] in [[žuželka]]mi. Prehranjuje se v sedečem položaju tako, da z rokami vnaša hrano k ustom. == Viri == <div class="references-small"> * {{cite journal| last=Kingdon | first=Jonathan | last2=Agwanda | first2=Bernard | last3=Kinnaird | first3=Margaret | last4=O'Brien | first4=Timothy | last5=Holland | first5=Christopher | last6=Gheysens | first6=Thomas | last7=Boulet-Audet | first7=Maxime | last8=Vollrath | first8=Fritz |title=A poisonous surprise under the coat of the African crested rat|year=2012|journal=Proc. R. Soc. B|volume=279|issue=1729|pages=675-80|doi=10.1098/rspb.2011.1169}} * Kingdon, J. (1974). ''East African Mammals''. Chicago: University of Chicago Press, str. 519-526. * {{cite journal|author1=Jansa, S.A. |author2=Weksler, M.|title=Phylogeny of muroid rodents: relationships within and among major lineages as determined by IRBP gene sequences|year=2004|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=31|pages=256-276}} </div> == Zunanje povezave == {{Portal-Biologija}} {{Zbirka|Lophiomys imhausi|Grivasta podgana}} [[Kategorija:Miši]] [[Kategorija:Sesalci Afrike]] [[Kategorija:Strupene živali]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1867]] qbl3ur8aacn8jypm9xutkqov3bc1gm4 0 300721 5735403 5078132 2022-08-16T20:31:45Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Simona in Juda Tadeja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Simona in Juda Tadeja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Cerkev svetega Simona in Juda Tadeja, Ljubljana, je lahko''': * [[Cerkev svetega Simona in Juda Tadeja, Ljubljana (Črnuče)]] * [[Cerkev svetega Simona in Juda Tadeja, Ljubljana (Rudnik)]] * [[Cerkev svetega Simona in Juda Tadeja, Ljubljana (Vič)]] {{Razločitev}} [[Kategorija:Cerkve svetega Simona in Juda Tadeja| ]] tqmtdvq7ulosy8bew3vbma44s306b26 0 331064 5735501 5346879 2022-08-16T22:38:21Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki :''Ni isto kot "ekstremno smučanje" po strmih gorovjih; ali disciplina deskanja na smučeh "Freeriding" '''Smučanje prostega sloga ''' (''angleško'': '''Freestyle skiing''') je slog [[Smučanje|smučanja]] na smučeh. ki obsega dve osnovni disciplini: ''akrobatske skoke'' in ''grbine''. Poleg že teh dveh omenjenih so jim priključile še [[smučarski kros]], ''snežni žleb'' in ''slopestyle''. Tu pa so še nekdaje discipline, ki ne obstajajo več: ''balet na smučeh'', ''kombinacija'' in ''big air''. == Zgodovina == Zgodovina sega že v 1930-ta leta, [[Norveška|norveški]] smučarji med treningi [[alpsko smučanje|alpskega smučanja]] in [[Tek na smučeh|tekom na smučeh]] začeli izvajati akrobacije na smučeh. Kasenje so na ekshibicijskih tekmah v [[ZDA]] izvajali nastope, ki so jih kasneje poimenovali "freestyle". Akrobatske skoke pa je okrog leta 1950 razvil in dodelal olimpijski prvak [[Stein Eriksen]]. Z smučanjem prostega sloga pa so resno začeli v 1960-tih in 1970-tih letih, ki je bilo takrat bolj znano pod imenom "hot-dogging". [[Bob Burns]] iz [[Sun Valley, Idaho]] velja za nekakšnega pionirja oz. človeka, ki ja ta slog dodela leta 1965. V pozni 1960-tih so mu sledili Wayne Wong, Flying Eddie Ferguson, Chico in Cokie Schuler in njihovi mentorji Chris Flanagan also, Roger Evans, John Clendenin, Hermann Goellner Tom Leroy. Nekateri ljudje so bili takrat mmnenja da je to prenevaren šport in niso želeli da postane olimpijska disciplina. [[Mednarodna smučarska organizacija]] (FIS) je ta slog smučanja leta 1979 priznala kot uraden šport in uvedla nova pravila glede na skakalno tehniko da bi ublažila nevarnost teh tekmovanj. [[Svetovni pokal v smučanju prostega sloga]] je bil prvič prirejene leta 1980 prvo svetovno prvenstvo pa leta 1986 v [[Tignes]], [[Francija]]. Smučanje prostega sloga je bilo prvič kot demonstrativna disciplina prikazana na [[Zimske olimpijske igre 1988|Zimskih olimpijskih igrah 1988]] v [[Calgary]]u. Grbine so bile prvič na sporedu na [[Zimske olimpijske igre 1992|Zimskih olimpijskih igrah 1988]] v [[Albertville]]-u, akrobatski skoki pa na [[Zimske olimpijske igre 1994|Zimskih olimpijskih igrah 1994]] v [[Lillehammer]]ju. ==Discipline== === Akrobatski skoki === [[Image:skijaguars1thb.jpg|thumb|250px|akrobatski skoki]] Akrobatski skoki (aerial skiing) se dogajajo na 2-4 metre visokih skakalnic, običajno zgrajenih iz lesa in pokritimi s snegom, ki smučarja izvrže do 6 metrov v zrak ( kar je lahko tudi do 20 metrov nad doskočiščem). KO je enkrat v zraku tam izvedejo številne salte in obrate, preden pristanejo na 34-39 stopinj strmem doskočišču dolgem približno 30 metrov. Najboljši tekmovalci lahko naredijo tudi do tri salte s petimi hitrimi obrati. Obstajata dve vrsti akrobatskih skokov: navzgor in navzdol. To je disciplina, kjer tekmovalci prejmejo točke za: odriv (20%), izvedba skoka (50%) in pristanek (30%). Stopnja težavnosti (DD) je nato všteta v skupno oceno, v katero štejeta dva skoka. Tekmovalci svoje veščine trenirajo poleti na skakalnicah v bazenih. === Grbine === Grbine (moguls) so enakomerni pukli narejeni vzdolž proge z zelo kratkimi zavoji, ki jih mora tekmovalec amortizirati. Proge so po navadi zelo strme. Na njej pa so tudi skoki. === Balet na smučeh === Balet na smučeh (prej Ski Ballet, kasneje preimenovan v acroski) ni več del tekmovalnega smučanja prostega sloga, je bila tretja disciplina smučanja porstega sloga. Tekmovanja so se dogajala med poznimi 1960-imi in letom 2000. Med letoma 1980 in 1998 je štel za svetovni pokal. Dogaja se na ravni snežni površini, kjer so s smučmi in pomočjo smučarskih palic izvajali točke kot so salte, križanje nog, obrati... Sodniki pa so to ocenjevali s točkami. Kot demonstrativna disciplina je bila prikazana na [[Zimske olimpijske igre 1988|Zimskih olimpijskih igrah 1988]] in [[Zimske olimpijske igre 1988|1992]]. V letu 2000 je FIS ukinil vsa uradna tekmovanja. === Smučarski kros === {{Main|Smučarski kros}} Tekmovanje poteka po ozki zeli zaviti, običajno dokaj položni progi, ki je polna naravnih umetnih ovir kot so skoki, ploščadi, rampe... Najprej potekajo kvalifikacije kjer vsak posebej vozi na čas in 32 najhiterjših se uvrsti v glavni del tekmovanja, ''1/8 finala''. Tako se 4 tekmovalci naekrat spustijo po progi in najboljša dva se uvrstita naprej v ''1/4 finale'', ''1/2 finale'' in ''finale''. Na koncu se 4 poraženci iz obeh polfinal pomerijo za ''mali finale'' od petega do osmega mesta, v velikem finalu pa 4 finalisti pomerijo za medalje. Tekmovalci pa se med seboj ne smejo prerivati, vsak nameren dotik je kaznovan, lahko tudi z diskvalifikacijo. == Zunanje povezave == * [http://www.freestyleski.com Canadian Freestyle Ski Team] - The Canadian Freestyle Ski Association, athlete bios and freestyle skiing explained. * [http://freestyleski.com/wp/about/history/ History of Freestyle] - The history of freestyle skiing. * [http://freestyleski.com/wp/about/disciplines/ Freestyle Ski Disciplines] - Freestyle skiing disciplines explained. * [http://www.doctropolis.com/lhThesis/ Digital Freestyle Skiing] Digital Media Thesis project for Masters, multiple freestyle skiing videos of competitions from 1980's-2000's - moguls, aerials, ballet * [http://mogulskiing.org Mogul skiing tutorials & videos] {{Olimpijski športi}} [[Kategorija:Zimski športi]] [[Kategorija:Smučanje]] [[Kategorija:Olimpijski športi]] rn6fj6bdwo9defn3arkkgl68ik4h48n 0 331692 5735392 5575981 2022-08-16T20:30:04Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Pavla]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja | fullname = Papeška bazilika svetega Pavla zunaj obzidja | image = <!-- WD --> | caption = pročelje bazilike svetega Pavla zunaj obzidja | country = [[Italija]] | pushpin map = Italija | coordinates = <!-- WD --> | website = {{official|http://www.vatican.va/various/basiliche/san_paolo/index_en.html}} | former name = {{jezik-la|Basilica Sancti Pauli extra moenia}} | founded date = {{začetni datum|4. stoletje|||df=yes}} | founder = Cesar Konstantin I. Veliki | dedicated date = 19. stoletje | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | attendance = | status = [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] | functional status = Aktivno | style = [[Barok|Baročna arhitektura]] | groundbreaking = 4. stoletje | completed date = 19. stoletje | materials = [[Opeka]] | division = }} '''Papeška bazilika svetega Pavla zunaj obzidja''' ({{jezik-it|Basilica di San Paolo fuori le mura}}, {{jezik-la|Basilica Sancti Pauli extra moenia}}) je ena od štirih glavnih bazilik v [[Rim]]u, [[Italija]]. Pozidana je bila v 4. stoletju, po požaru 1823 pa obnovljena. == Zgodovina == === Gradnja === Baziliko je začel graditi [[Rim|rimski]] [[cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] nad mestom, kjer je po izročilu pretrpel mučeništvo apostol [[sveti Pavel|Pavel]]. Tam so njegovi učenci postavili spominsko kapelo ''cella memoriae''. Prvo cerkev je dal sezidati cesar [[Valentinijan I.|Valentinijan]] okrog leta 370. === Požar 1823 === [[File: BasilicaSanPaoloAfterFire.jpg | thumb | left | 250px | fasada bazilike po požaru, natisnil Luigi Rossini]] V noči 15. na 16. julij 1823 je v cerkvi izbruhnil požar, ki je trajal okrog pet ur in uničil velik del cerkve. Ogenj se je vnel zaradi malomarnosti kleparja, ki je popravljal odtočni žleb na strehi ladje; pozabil je pa na ogenj, ki ga je pri varjenju uporabljal. Čeprav je ogenj tlel že dalj časa, ga zvečer še nihče ni opazil. [[Pastir]] Giuseppe Perna, ki je pasel živino tam blizu, je sprožil zjutraj ob četrt na pet preplah in obvestil vodstvo samostana, ko se je ogenj že razvnel. Na njegovo opozorilo so [[varnost in zdravje pri delu|gasilci]] pod poveljstvom grofa Origa prispeli v kakih dveh urah. Po požaru je ostalo pokonci le malo ogrodja. Nosilni zid je čudežno preprečil padec dela ladje in prenesel visoko vročino ter s tem ohranil [[Arnolfo di Cambio|Di Cambijev]] [[Ciborij (arhitektura)|ciborij]] in nekatere [[mozaik]]e. Prav tako so rešili [[apsida|apsido]], [[rimska arhitektura|slavolok]], križni hodnik in svečnik; obnoviti pa so morali velik del zidovja. V tem času je potekala strokovna razprava o različnih načinih obnove]; vendar so se pristojni gradbeniki odločili raje za popolnoma novo cerkev. Tako danes obiskovalec le težko prepozna stavbo, ki je kot edina od rimskih cerkva ohranila zasnovo bazilike iz konca 4. stoletja celih 1435 let, do usodnega požara namreč. :6. julija 1823 si je ob padcu [[papež Pij VII. |Pij VII]] zlomil stegnenico; 16. julija pa se je začel smrtni boj, ki se je končal 20. avgusta; tako papežu novice o požaru niso mogli sporočiti. <ref>{{navedi knjigo |author1=Giovanni Di Benedetto|author2=Claudio Rendina |year=2004 |title=Storia di Roma moderna e contemporanea. |publisher= Roma : Newton & Compton |isbn=88-541-0201-6 |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.vatican.va/various/basiliche/san_paolo/it/basilica/incendio.htm |title= L'incendio del luglio 1823|accessdate=2012-03-25|publisher= Basilica papale San Paolo fuori le mura }}</ref> == Ocena == {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|internal=yes | WHS = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura | Image = Apse mosaic Basilica of St Paul Outside the Walls.jpg | Caption = [[Apsida]] [[mozaik]] (1220). Ta apsidni mozaik so sestavili [[Benetke|beneški]] umetniki: [[Jezus Kristus|Kristusa]] spremljajo apostoli [[sveti Peter|Peter]], [[sveti Pavel|Pavel]], [[sveti Andrej|Andrej]] in evangelist [[sveti Luka|Luka]]. | State Party = [[Italija]] in [[Vatikan]] | Type = Kulturni | Criteria = i, ii, iii, iv, vi | ID = 91 | Region = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]] | Year = 1980 | Session = 4. | Extension = 1990 | Link = http://whc.unesco.org/en/list/91 }} Nekateri viri viri poročajo, da so obnovitelji po požaru 1823 zamislili popolnoma novo cerkev in da so brez potrebe podrli del stavbe in zvonik. Drugi viri menijo, da so stavbeniki in papeži storili vse, kar je bilo možno s takratnim znanjem in izkušnjo, materialom in tehniko, da bi v novo stavbo vključili kar je ostalo od požara. == Viri == *B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *S. Bálint: ''Ünnepi kalendárium'' I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és közép-európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977. * O. Bitschnau: ''Das Leben der Heiligen Gottes''. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883. *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. *S. Čuk: ''Svetnik za vsak dan'' I-II, Ognjišče Koper 1999. *C. L. Dedek: ''Szentek élete I'', Kiss János, Budapest 1899. *C. L. Dedek: ''Szentek élete II'', Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900. *A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900. *A. Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja). *Gy. Goyau: ''A pápaság egyetemes története''. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. (232 oldal). *E. Horváth: ''Régészet'', Teológia-Kaechetikai Intézet, Szabadka (Subotica) 2011 *N. Kuret: ''Praznično leto Slovencev'' I-II. Družina, Ljubljana 1989. *''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). *''Lexikon für Theologie und Kirche'' I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938. *J. Marx: ''Lehrbuch der Kirchengeschichte'', 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922. *F. Rihar: ''Marija v zarji slave (Šmarnice)'', Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909. *A. Schütz: ''Szentek élete az év minden napjára'' I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933. *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *M. Vogel: ''Szentek élete I'' (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900. *M. Vogel: ''Szentek élete II'', (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900. == Opombe == {{opombe|2}} == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Basilica di San Paolo Fuori le Mura|Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja}} * [http://www.vatican.va/various/basiliche/san_paolo/it/basilica/ Vatican.va] *[http://www.vatican.va/various/basiliche/san_paolo/vr_tour/index-en.html Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja] {{Štiri velike bazilike}} {{Unescova svetovna dediščina Svetega sedeža}} {{normativna kontrola}} {{reli-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Rimu|Pavel]] [[Kategorija:Bazilike v Italiji|Pavel, Rim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla|Rim]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Rimu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Sveti sedež]] slmc7bpyf298gkw00a5wdp00p0ur3zc 0 331847 5735508 5430632 2022-08-16T23:37:21Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Leopold Sever''', slovenski [[pedagog]], * [[3. januar]] [[1939]] [[Ljubljana]] Leopold Sever se je rodil [[3. januar|3. januarja]] [[1939]] v Ljubljani. Poučeval je [[Biologija|biologijo]], [[Kemija|kemijo]], [[Telovadba|telovadbo]], [[Fizika|fiziko]], tehnični pouk in srbohrvaščino. S prvimi plačami je nakupil [[Flavta|flavte]] za orkester in učil učence igrati, da so lahko nastopali na proslavah. Bil je častni občan občine [[Ivančna Gorica]] in [[Žužemberk]].<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20190304005813/http://www.zuzemberk.si/sl/znani-zuzembercani/|title=ZNANI ŽUŽEMBERČANI|date=|accessdate=|website=zuzemberk.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20161220232056/http://www.ivancna-gorica.si/aktualno/?id=4797|title=Ivankin sejem zopet privabil številne obiskovalce|date=|accessdate=|website=ivancna-gorica.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2002 se je po 41 letih dela v šoli upokojil. Od takrat je redno objavljal članke in knjige. Knjige je izdajal v samozaložbi. Umrl je dne 8. 9. 2019 v [[Male Lipljene|Malih Lipljenah]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Leopold Sever, častni občan Občine Ivančna Gorica {{!}} Občina Ivančna Gorica {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/ivancna-gorica/novice/umrl-je-leopold-sever-castni-obcan-obcine-ivancna-gorica.html|website=www.mojaobcina.si|accessdate=2021-01-18|language=sl}}</ref> Pokopan je na škocjanskem pokopališču. == Seznam knjig == *''Pisani plamenčki'', otroška knjiga o uporabni kemiji. *''Iskal sem prednamce: dokazi in razmišljanja o starožitnosti Slovencev na dolenjskem zahodu'' (samozaložba 2003) je nastala po nadaljevanjih, ki jih je objavljal v občinskem glasilu Klasje; *''Pozabljene vode: Mali vodni viri v občini Ivančna Gorica nekoč in danes'' (Ivančna Gorica: Turistično društvo 2004); *''Vesele zgodbe z dolenjskih gričev: oseminosemdeset vedrih dogodivščin iz našega življenja'' (Ivančna Gorica: Turistično društvo 2006); *''Dosežki in presežki: 99 + 1 rekord iz vsakdanjega življenja prebivalcev občine Ivančna gorica'' (Ivančna Gorica: Turistično društvo 2007); *''Prazgodovinski svatje in mi: kultura staroveških gradiščarjev jasno odseva tudi v naš čas'' (Ivančna Gorica: Turistično društvo 2009); *''Zgodovinske, etnološke in naravne zanimivosti na Škocjanskem'' (Škocjan: krajevna skupnost in kulturno društvo 2009). == Sklici== {{sklici}} * [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/63630336 Po zaslužek na hrvaško] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sever, Leopold}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] kt7arosq63qjaa8ikzngt2zpj3p9k5i 5735509 5735508 2022-08-16T23:37:58Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Leopold Sever''', slovenski [[pedagog]] in publicist * [[3. januar]] [[1939]] [[Ljubljana]] Leopold Sever se je rodil [[3. januar|3. januarja]] [[1939]] v Ljubljani. Poučeval je [[Biologija|biologijo]], [[Kemija|kemijo]], [[Telovadba|telovadbo]], [[Fizika|fiziko]], tehnični pouk in srbohrvaščino. S prvimi plačami je nakupil [[Flavta|flavte]] za orkester in učil učence igrati, da so lahko nastopali na proslavah. Bil je častni občan občine [[Ivančna Gorica]] in [[Žužemberk]].<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20190304005813/http://www.zuzemberk.si/sl/znani-zuzembercani/|title=ZNANI ŽUŽEMBERČANI|date=|accessdate=|website=zuzemberk.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20161220232056/http://www.ivancna-gorica.si/aktualno/?id=4797|title=Ivankin sejem zopet privabil številne obiskovalce|date=|accessdate=|website=ivancna-gorica.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2002 se je po 41 letih dela v šoli upokojil. Od takrat je redno objavljal članke in knjige. Knjige je izdajal v samozaložbi. Umrl je dne 8. 9. 2019 v [[Male Lipljene|Malih Lipljenah]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Leopold Sever, častni občan Občine Ivančna Gorica {{!}} Občina Ivančna Gorica {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/ivancna-gorica/novice/umrl-je-leopold-sever-castni-obcan-obcine-ivancna-gorica.html|website=www.mojaobcina.si|accessdate=2021-01-18|language=sl}}</ref> Pokopan je na škocjanskem pokopališču. == Seznam knjig == *''Pisani plamenčki'', otroška knjiga o uporabni kemiji. *''Iskal sem prednamce: dokazi in razmišljanja o starožitnosti Slovencev na dolenjskem zahodu'' (samozaložba 2003) je nastala po nadaljevanjih, ki jih je objavljal v občinskem glasilu Klasje; *''Pozabljene vode: Mali vodni viri v občini Ivančna Gorica nekoč in danes'' (Ivančna Gorica: Turistično društvo 2004); *''Vesele zgodbe z dolenjskih gričev: oseminosemdeset vedrih dogodivščin iz našega življenja'' (Ivančna Gorica: Turistično društvo 2006); *''Dosežki in presežki: 99 + 1 rekord iz vsakdanjega življenja prebivalcev občine Ivančna gorica'' (Ivančna Gorica: Turistično društvo 2007); *''Prazgodovinski svatje in mi: kultura staroveških gradiščarjev jasno odseva tudi v naš čas'' (Ivančna Gorica: Turistično društvo 2009); *''Zgodovinske, etnološke in naravne zanimivosti na Škocjanskem'' (Škocjan: krajevna skupnost in kulturno društvo 2009). == Sklici== {{sklici}} * [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/63630336 Po zaslužek na hrvaško] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sever, Leopold}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] e1j2z5f6f7dh73vc4zv81fjjw67nf0b 0 333431 5735339 5710293 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Sv. Jurija | fullname = | image =<!-- WD --> | imagealt = Cerkev Sv. Jurija | caption = Cerkev Sv. Jurija | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- wd --> | location= [[Jurovski Dol]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Jurij]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | website = '''Krepko besedilo''' | parish = [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] | deanery = [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Jurovski Dol-Cerkev sv. Jurija | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 30. maj 1992 | refšt=3050 | občina = Sveti Jurij v Slovenskih goricah <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Jurija v Slovenskih goricah''' stoji v naselju [[Jurovski Dol]]. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaf družine Sunegg iz Zg.Partinja.jpg|sličica|<big>'''Epitaf družine Sunegg 1595 na zidu cerkve Sv.Jurija.'''</big>]] V pisnih virih se cerkev v Jurovskem Dolu prvič omenja leta 1324, ko se vas imenuje po cerkvi Sv. Jurija—Gorigendorf.Leta 1388, kot »Sctm. Georgium in Collibus in St. Gorgen in der Puheln«. Sedanja župnijska cerkev je bila sezidana leta 1501. Leta 1532 so jo na [[Turški vpadi|osvajalskem pohodu oplenili Turki]], na kar spominja napis nad glavnim vhodom v cerkev »In Turkhen Zug 1532«, zato so bili 24.10.1535 cerkev, pokopališče, kostnica s oltarjem Sv. Mihaela in dva zvonova s strani škofa Filipa ponovno [[Zakramentali|posvečeni]]. Od nastanka do leta 1580 je spadala v [[Župnija Jarenina|pražupnijo Jarenina]], ko je prevzel patronat nad [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Župnijo Lenart v Slovenskih goricah]] in podružnico Sv. Jurij benediktinski [[Samostan Admont]]. Ob koncu 17. stoletja so bili pri Sv. Juriju redno kurati. Prvi krstni kamen se omenja ob vizitaciji že leta 1607. Leta 1785 v južno steno postavijo novega, kjer se nahaja še danes. Leta 1944, na cvetno nedeljo, je bila cerkev poškodovana med zavezniškim letalskim obstreljevanjem, uničena so bila vsa stekla. == Opis == Cerkev stoji obrnjena proti vzhodu, na mali vzpetini. Zgrajena je iz opeke, opečna je tudi kritina. V vseh delih je obokana in tlakovana s marmornatimi ploščami. Kor in [[Ladja (cerkev)|ladja]] imata enake rebraste oboke. Cerkev je naslonjena na oporne stebre. Zvonik je postavljen pred cerkvijo. Levo in desno so bile leta 1704 prizidane stranske kapele, katere so imele v preteklosti bogato poslikane tudi zunanje stene, kakor zapiše ob obisku leta 1924 in 1925 profesor Franc Stele, ki pa se kasneje niso ohranile. === Notranja oprema=== Leta 1851 je cerkev dobila štiri nove zvonove, ki jih je vlil ljubljanski mojster [[Anton Samassa]]. Zvonovi so bili med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] 23. 10. 1916 zaplenjeni, prav tako bakrena streha cerkve iz leta 1799. 25. 5. 1924 so iz mariborske livarne Bühl pripeljali štiri nove zvonove. V prezbiteriju je pet barvnih gotskih oken.[[Janez Dajčman]] z [[Dunaj|Dunaja]], izdelovalec glasbil, ki je bil po rodu prav iz Svetega Jurija v Slovenskih goricah, je postavil leta 1860 prve cerkvene orgle. 25.3.1865 dobi cerkev nov oltar posvečen Sv.Cirilu in Metodu.Leta 1905 so bile kapele poslikane s freskami. V kapeli na južni strani so slike Jezusovega življenja, v kapeli na severni strani pa slike iz Marijinega življenja. V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar je posvečen župnijskemu zavetniku [[Sveti Jurij|Sv. Juriju]]. Ta oltar je bil obnovljen in posvečen 12.5.1908 v letih 2003/04 pa v celoti pozlačen. V južni kapeli je oltar [[Sveti Janez|Sv. Janeza]] in [[Sveti Pavel|Pavla]]. Med obnovo leta 2007 je dobil prvotno podobo. V severni kapeli je oltar Sv. Družine, ki je bil obnovljen leta 2006 in ima sedaj prvotno podobo. V cerkvi je križev pot iz leta 1908. Izdelan je iz [[terakota|terakote]] v Mönchengladbachu v Nemčiji. Domači cerkvi ga je kupil takratni državni poslanec [[Ivan Roškar]]. Nove orgle iz leta 1993 so delo orglarske delavnice Škrabl iz [[Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]] in imajo 14 registrov. Avgusta 1999 je cerkev dobila tri nove zvonove. ==Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Ignacij Orožen: Das bisthum diözese Lavant- 1.del * Koledar Mohorjeve družbe, letnik 1863-1945 * Acta Ecclesiastica Sloveniae * dr. Rudolf Gustav Puff Marburger Taschenbuch für geschichte Landes und Sagenkunde der Steiermark str.133-135. * Zapiski prof. Franca Steleta 1924 in 1925 ==Zunanje povezave == *[http://sites.google.com/site/zupnijasvetijurijvslg/ Spletna stran župnije Sv. Jurija v Slovenskih goricah.] [[Kategorija:Jurovski Dol]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jurij]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1501]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Jurovski Dol]] [[Kategorija:Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] 48re41grzfdtmrsqcb6ar6tjoi84x6j 0 339509 5735472 4180588 2022-08-16T21:20:01Z A09 188929 dp inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Šmarjetna glava | Photo = Shmarjetna glava (2).JPG | Caption = Šmarjetna glava, nad Velim poljem | Elevation = 2358 m | Location = | Range = [[Julijske Alpe]] | Prominence = | Coordinates = {{koord|46|22|N|13|50|E|type:mountain}} | Topographic map = | Type = | Age = | First ascent = | Easiest route = | name = Šmarjetna glava | map = Slovenija | border1 = Dolič | border2 = Velo polje }} '''Šmarjetna glava''' je 2.358 metrov visoka [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Nahaja se v neposredni bližini [[Triglav]]a, znotraj [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. Okoli njenega vznožja poteka več pomembnih planinskih poti: z [[Vodnikov dom na Velem polju|Velega polja]] na [[Tržaška koča na Doliču|Dolič]], z Doliča na [[Dom Planika pod Triglavom|Planiko]] (del [[Slovenska planinska pot|transverzale]]) in z Doliča na Triglav. Pot na glavni vrh poteka s sedla Dolič (2.164 m) preko južnega pobočja in sedla zahodno od vrha zelo zahtevna pot, delno označena z možici, del Bohinjske planinske poti (1h). S poti sta lažje dosegljiva njena stranska južni in zahodni vrh. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} [http://www.hribi.net/gora/smarjetna_glava/1/1612 hribi.net] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] kv42vcl2i7odnk8i4hoerwg4m1dybjw 5735529 5735472 2022-08-17T05:34:47Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke Shmarjetna_glava_(2).JPG z [[:commons:Image:Šmarjetna_glava_(2).jpg|Šmarjetna_glava_(2).jpg]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Šmarjetna glava | Photo = Šmarjetna glava (2).jpg | Caption = Šmarjetna glava, nad Velim poljem | Elevation = 2358 m | Location = | Range = [[Julijske Alpe]] | Prominence = | Coordinates = {{koord|46|22|N|13|50|E|type:mountain}} | Topographic map = | Type = | Age = | First ascent = | Easiest route = | name = Šmarjetna glava | map = Slovenija | border1 = Dolič | border2 = Velo polje }} '''Šmarjetna glava''' je 2.358 metrov visoka [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Nahaja se v neposredni bližini [[Triglav]]a, znotraj [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. Okoli njenega vznožja poteka več pomembnih planinskih poti: z [[Vodnikov dom na Velem polju|Velega polja]] na [[Tržaška koča na Doliču|Dolič]], z Doliča na [[Dom Planika pod Triglavom|Planiko]] (del [[Slovenska planinska pot|transverzale]]) in z Doliča na Triglav. Pot na glavni vrh poteka s sedla Dolič (2.164 m) preko južnega pobočja in sedla zahodno od vrha zelo zahtevna pot, delno označena z možici, del Bohinjske planinske poti (1h). S poti sta lažje dosegljiva njena stranska južni in zahodni vrh. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} [http://www.hribi.net/gora/smarjetna_glava/1/1612 hribi.net] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] gx63dkhotkh9brhm76udgpat1kmpb31 6 343570 5735303 4956879 2022-08-16T20:06:52Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Duha]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2045|{{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen.|poteče=2044}}}} ==Opis== Slika [[Cerkev Svetega Duha, Javorca|cerkve sv. Duha, Javorca]]. Avtor arhitekturnega dela: Remigius Geyling (1878-1974). Fotografija: [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] (aprila 2008). {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2045| ==Uporaba== Uporaba predmeta slike se ne sme izvršiti v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo ali vršiti za doseganje gospodarske koristi. (glej Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (2007), 55. člen - [[commons:Commons:FOP#Slovenia]]).}} ==Licenca== {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2045| :Arhitektura: {{zunanje umetniško delo|članek=Cerkev Svetega Duha, Javorca}}|{{javna last}}}} {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2045| :Fotografija: {{javna last|sd=da}}| :Fotografija: {{javna last}} }} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] [[Kategorija:Zatolmin]] s700h5uv6l8di3yz8ufv5jxew5hyfsx 6 343573 5735370 5540596 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2028|{{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen.|poteče=2027}}}} ==Opis== [[Cerkev svetega Mihaela na Barju]], Črna vas. Avtor arhitekturnega dela: Jože Plečnik (1872-1957). Fotografija: [[commons:User:Boberger|Boberger]]. Photo: Bengt Oberger (1. maja 2011). {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2028| ==Uporaba== Uporaba predmeta slike se ne sme izvršiti v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo ali vršiti za doseganje gospodarske koristi. (glej Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (2007), 55. člen - [[commons:Commons:FOP#Slovenia]]).}} ==Licenca== {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2028| :Arhitektura: {{zunanje umetniško delo|članek=Cerkev svetega Mihaela na Barju}}|{{javna last}}}} {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2028| :Fotografija: {{CC-BY-SA-3.0|sd=da}}| :Fotografija: {{CC-BY-SA-3.0}} }} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] [[Kategorija:Črna vas]] [[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]] cyfty6emndt2kwgvdz18jclk42xnjh2 0 346446 5735543 5638053 2022-08-17T06:57:30Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani]]; +[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | name = Nik Pletikos | image = pletikos.jpg | image_size = 300px | caption = Nik Pletikos na EP 2009. | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Portorož|Portorož, Slovenija]] | education = [[Fakulteta_za_matematiko_in_fiziko_v_Ljubljani|Fakulteta za matematiko in fiziko]] | height = 187<!-- {{convert|}} (yyyy) --> | weight = 81<!-- {{convert|}} (yyyy) --> | sport = [[Jadranje]] | club = Y.C. Portorož |coach = Klavdij Pletikos | medaltemplates = {{MedalSport |[[Jadranje]]}} {{MedalCountry |{{SLO}}}} {{MedalCompetition |[[svetovno prvenstvo|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalGold |[[Al-Musannah | 2021 Al-Musannah]] |Laser Radial}} {{MedalSilver |[[Corpus Christi | 2002 Corpus Christi]] |Optimist (U12)}} {{MedalSilver |[[Dun laoghaire | 2016 Dun Laoghaire]] |Laser Radial}} {{MedalBronze |[[Melbourne | 2020 Melbourne]] |Laser Radial}} {{MedalCompetition |[[evropsko prvenstvo|Evropska prvenstva]]}} {{MedalGold |[[Douarnenez | 2008 Douarnenez]] |Laser Radial (U19)}} {{MedalGold |[[La Rochelle | 2018 La Rochelle]] |Laser Radial}} {{MedalSilver |[[Riccione | 2006 Riccione]] |Laser Radial (U17)}} {{MedalBronze |[[Gdynia | 2010 Gdynia]] |Laser Standard (U21)}} }} '''Nik Pletikos''', [[Slovenci|slovenski]] [[jadralec]], * [[20. maj]] [[1990]], [[Koper]]. Jadranje je začel trenirati pri devetih letih, pod vodstvom očeta Klavdija Pletikosa. Do leta 2005 je bil član Jadralnega kluba Pirat iz Portoroža, od leta 2006 do leta 2014 je bil član Jadralnega kluba Burja iz Izole za katerega nastopa tudi trikratni nosilec olimpijske medalje [[Vasilij Žbogar]]. Od leta 2014 nastopa kot član Jahtnega kluba Portorož. Kariero je začel v razredu Optimist, leta 2005 je prešel v razred Laser 4.7, leto kasneje v razred Laser Radial, od leta 2010 pa aktivno tekmuje v olimpijskem razredu Laser Standard. Od leta 2001 je član slovenske državne reprezentance. Kot olimpijski kandidat za nastop na [[Poletne olimpijske igre 2012|olimpijskih igrah]] v [[London|Londonu]] 2012, je kvalifikacije zaključil na drugem mestu za [[Karlo Hmeljak|Karlom Hmeljakom]]. Bil je tudi olimpijski kandidat v razredu Laser Standard za nastop na [[Poletne olimpijske igre 2016|olimpijskih igrah]] v [[Rio de Janeiro|Riu]] 2016. Leta 2016 je zaključil študij Finančne matematike na [[Fakulteta za matematiko in fiziko|Fakulteti za matematiko in fiziko]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], z nazivom magister finančne matematike. Trenutno je študent doktorskega študija na [[Ekonomska_fakulteta_v_Ljubljani|Ekonomski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Dosežki == === Državna prvenstva === {|class=wikitable !Leto !Razred !Rang tekmovanja !Rezultat |- |2001 |Optimist |Državno prvenstvo |style="background: #b9722d"| 3. |- |2002 |Optimist |Državno prvenstvo |style="background: gold"| 1. |- |2003 |Optimist |Državno prvenstvo |style="background: #b9722d"| 3. |- |2004 |Optimist |Državno prvenstvo |style="background: gold"| 1. |- |2005 |Laser 4.7 |Državno prvenstvo |style="background: gold"| 1. |- |2005 |Laser Radial (člani) |Državno prvenstvo |style="background: silver"| 2. |- |2005 |Laser Radial (mladinci) |Državno prvenstvo |style="background: silver"| 2. |- |2006 |Laser Radial (člani) |Državno prvenstvo |style="background: silver"| 2. |- |2006 |Laser Radial (mladinci) |Državno prvenstvo |style="background: silver"| 2. |- |2007 |Laser Radial (člani) |Državno prvenstvo |style="background: gold"| 1. |- |2007 |Laser Radial (mladinci) |Državno prvenstvo |style="background: gold"| 1. |- |2008 |Laser Standard (olimpijski razred - člani) |Državno prvenstvo |style="background: #b9722d"| 3. |- |2008 |Laser Standard (olimpijski razred - mladinci) |Državno prvenstvo |style="background: silver"| 2. |- |2010 |Laser Standard (olimpijski razred - člani) |Državno prvenstvo |style="background: silver"| 2. |- |2010 |Laser Standard (olimpijski razred - mladinci) |Državno prvenstvo |style="background: gold"| 1. |- |2013 |Laser Standard (olimpijski razred - člani) |Državno prvenstvo |style="background: gold"| 1. |- |} === Evropska in svetovna prvenstva === {|class=wikitable !Leto !Razred !Rang tekmovanja !Rezultat |- |2002 |Optimist |Svetovno prvenstvo |style="background: #b9722d"| 3. |- |2002 |Optimist (U12) |Svetovno prvenstvo |style="background: silver"| 2. |- |2003 |Optimist |Svetovno prvenstvo |13. |- |2005 |Laser 4.7 |Svetovno prvenstvo |9. |- |2005 |Laser 4.7 |Evropsko prvenstvo |10. |- |2006 |Laser Radial (mladinci) |Evropsko prvenstvo |9. |- |2006 |Laser Radial (U17) |Evropsko prvenstvo |style="background: silver"| 2. |- |2006 |Laser 4.7 |Evropsko prvenstvo |9. |- |2006 |Laser 4.7 |Svetovno prvenstvo |11. |- |2008 |Laser Radial (mladinci) |Svetovno prvenstvo |9. |- |2008 |Laser Radial (mladinci) |Evropsko prvenstvo |style="background: gold"| 1. |- |2008 |Laser Standard (olimpijski razred - mladinci) |Svetovno prvenstvo |17. |- |2009 |Laser Radial (člani) |Evropsko prvenstvo |5. |- |2009 |Laser Standard (olimpijski razred - mladinci) |Evropsko prvenstvo |13. |- |2009 |Laser Standard (olimpijski razred - člani) |Sredozemske igre |10. |- |2010 |Laser Standard (olimpijski razred - mladinci) |Evropsko prvenstvo |style="background: #b9722d"| 3. |- |2010 |Laser Standard (olimpijski razred - člani) |Sredozemske igre |15. |- |2016 |Laser Radial (člani) |Svetovno prvenstvo |style="background: silver"| 2. |- |2017 |Laser Radial (člani) |Svetovno prvenstvo |8. |- |2018 |Laser Radial (člani) |Evropsko prvenstvo |style="background: gold"| 1. |- |2020 |Laser Radial (člani) |Svetovno prvenstvo |style="background: #b9722d"| 3. |- |2021 |Laser Radial (člani) |Svetovno prvenstvo |style="background: gold"| 1. |- |} === Evropski pokal === {|class=wikitable !Leto !Razred !Rang tekmovanja !Rezultat |- |2005 |Laser 4.7 |Evropski pokal (Avstrija) |style="background: gold"| 1. |- |2005 |Laser 4.7 |Evropski pokal (Hrvaška) |style="background: silver"| 2. |- |2005 |Laser 4.7 |Evropski pokal (Skupni seštevek) |style="background: #b9722d"| 3. |- |2006 |Laser Radial |Evropski pokal (Švica) |5. |- |2006 |Laser Radial |Evropski pokal (Hrvaška) |5. |- |2006 |Laser Radial (U19) |Evropski pokal (Hrvaška) |style="background: #b9722d"| 3. |- |2006 |Laser Radial (U17) |Evropski pokal (Hrvaška) |style="background: gold"| 1. |- |2006 |Laser Radial |Evropski pokal (Avstrija) |style="background: silver"| 2. |- |2006 |Laser Radial (U19) |Evropski pokal (Avstrija) |style="background: silver"| 2. |- |2006 |Laser Radial (U17) |Evropski pokal (Avstrija) |style="background: gold"| 1. |- |2006 |Laser Radial |Evropski pokal (Skupni seštevek) |style="background: #b9722d"| 3. |- |2006 |Laser Radial (U19) |Evropski pokal (Skupni seštevek) |style="background: silver"| 2. |- |2006 |Laser Radial (U17) |Evropski pokal (Skupni seštevek) |style="background: gold"| 1. |- |2007 |Laser Radial (U19) |Evropski pokal (Italija) |style="background: gold"| 1. |- |2007 |Laser Radial |Evropski pokal (Avstrija) |7. |- |2007 |Laser Radial (U19) |Evropski pokal (Avstrija) |style="background: #b9722d"| 3. |- |2007 |Laser Radial |Evropski pokal (Švica) |8. |- |2007 |Laser Radial (U19) |Evropski pokal (Švica) |5. |- |2007 |Laser Radial |Evropski pokal (Skupni seštevek) |5. |- |2007 |Laser Radial (U19) |Evropski pokal (Skupni seštevek) |style="background: silver"| 2. |- |2009 |Laser Standard (olimpijski razred - člani) |Evropski pokal (Švica) |6. |- |2014 |Laser Standard (olimpijski razred - člani) |Evropski pokal (Slovenija) |4. |- |2014 |Laser Standard (olimpijski razred - člani) |Evropski pokal (Italija) |style="background: gold| 1. |- |2015 |Laser Standard (olimpijski razred - člani) |Evropski pokal (Slovenija) |style="background: gold| 1. |- |2017 |Laser Standard (olimpijski razred - člani) |Evropski pokal (Slovenija) |style="background: #b9722d"| 3. |- |} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.pletikos.si/ Osebna spletna stran] * [http://www.sailing.org/biog.php?id=SLONP1 ISAF] == Viri == * [http://www.sailing.org/biog.php?id=SLONP1 ISAF] * [http://www.sailor.si/sl/component/content/article/37.html Sailor.si] * [http://www.val-navtika.net/val-142/sport/nik_pletikos_odlicen_peti_in_13_v_evropi/ Val Navtika] * [http://www.jadralna-zveza.si/index.php?page=novice&novica_id=1506&sub=aktualne&list_page=66 Jadralna zveza Slovenije] * [http://www.jadralniklub-burja.si/si/novice/zadnje-novice/nik-pletikos-postal-mladinski-evropski-prvak.html Jadralni klub Burja Izola] * [http://www.sailracer.org/sailor_results.asp?sailor=Nik%20PLETIKOS Sail Racer] * [http://www.laserinternational.org/info/europacupseries European Cup Series] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pletikos, Nik}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski jadralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani]] pr0mwzlvqrs4s6j1otczpjllj682lb9 0 349611 5735340 5558064 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Jurija | image = <!-- wd --> | caption= Cerkev sv. Jurija | fullname= | location= Slovenski trg, [[Ptuj]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | dedication = [[sveti Jurij]] | status= [[župnijska cerkev]] | functional status= aktivno | completed date= | architect = [[Andrej Dirnberger]] (1737-1738) | parish = [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | deanery = [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ptuj - Cerkev sv. Jurija | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 29. december 1989 | refšt=582 | lokacija = | občina = Ptuj <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Jurija''' na [[Ptuj]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Župnije Ptuj - Sv. Jurij]]. ==Zgodovina in opis == Domneva se, da je na tem mestu že v 4. stoletju stala starokrščanska bazilika, morda celo večja izmed dveh, ki naj bi nekoč stali na tem mestu. Manjša naj bi bila iz 9. stoletja. Obstoječa cerkev je bila postavljena v 12. stoletju. Cerkev so večkrat prezidavali in dozidavali, kar se danes vidi v njeni notranjosti in zunanjosti. Lep primer so ostanki oken, ki pa so danes že zazidana. Leta 1246 je dobila triladijsko osnovo, prizidali so tudi zahodno [[Empora|emporo]]. Prav tako je v cerkvi še zmeraj nekaj oken iz časa romanike, medtem ko je večina zgrajenih v stilu gotike. V 15. stoletju je bila predelana v [[Gotika|gotskem slogu]], v 18. stoletju pa je dobila še [[Barok|baročno]] kapelo. V notranjosti so številni spomeniki pomembnejših ptujčanov. Posebnost so klopi za ministrante, ki so iz leta 1763, in so edine ohranjene iz tega obdobja. Vsaka ima svoj vzorec, niti dva nista enaka in so delo ptujskih mizarjev. Cerkev ima več stranskih [[oltar]]jev: oltar sv. Andreja, sv. Družine, sv. Florjana, sv.Jožefa, sv. Treh kraljev, sv. Viktorina in oltar sv. Ane in pet [[kapela|kapel]]. Na freskah so upodobljeni takratni sloji družbe, a ne tudi meščani, čeprav je Ptuj od nekdaj veljal za meščansko naselbino. Pod steklenim pokrovom v cerkvi stoji lesena gotska plastika sv. Jurija, ki je zavetnik cerkve in mesta Ptuj. [[Prezbiterij]] je bil v današnji obliki sezidan v prvi polovici 14. stoletja in se imenujejo tudi ''dolgi kor'', v stenah so visoka šilasto zaključena okna z barvnimi stekli iz začetka 20. stoletja. Strop prezbiterija je leta 1815 poslikal avstrijski slikar [[Matija Schiffer]], ki je narisal tudi znamenito sliko z upodobitvijo smrti sv. Jurija, mestnega in cerkvenega zavetnika. V prezbiteriju je tudi 40 kornih klopi iz leta 1446. Sedeži iz hrastovega lesa so okrašeni v gotskem stilu z rastlinskimi [[ornament]]i in živalskimi figurami. Iz leta 1986 so [[menza (oltar)|menza]], bralni pult in križ, delo ptujskega [[kipar]]ja [[Viktor Gojkovič|Viktorja Gojkoviča]]. [[Zakristija]] je iz leta 1737, vanjo vodijo kovana vrata iz prve polovice 15. stoletja. Oprema je leta 1747, delo [[mizar]]ja Wasserja in [[rezbar]]ja Marenzellerja, svetopisemske prizore je naslikal [[slikar]] Ferdinand Scheidtnagel. Lesen Križev pot v cerkvi je iz 1881, in je nastal pod v tirolski delavnici F. Stuflesserja. V času obnove ob koncu 19. stoletja so obnovili cerkveno notranjost, iz leta 1880 so tudi [[freska|freske]] furlanskega umetnika [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]]. Novejša je obnova iz let 1968 in 1969, ko so po konservatorskih načelih obnovili cerkveno zunanjost, v letih 1981 in 1986 pa ponovno notranjost. Leta 1863 je mestna cerkev sv. Jurija postala proštijska. Na zunanjih stenah so renesančni in baročni nagrobniki, ostanki starega [[Pokopališče|pokopališča]], ki je bilo ob cerkvi vse do leta 1776. Een izmed glavnih dokazov tega je [[Orfejev spomenik]] pred cerkvijo, ki je bil prvotno nagrobni spomenik. Nasproti cerkve stoji župnišče. Na dvorišču je stolp, ki je ostanek mestnega obzidja iz 16. stoletja, hodnik z biforami in renesančni portal. Cerkev ima danes le dva zvonova, saj je ostale vzela vojna. Manjši zvon je novejši livarne Zvonoglas in je iz 20. stoletja, večjega pa je leta 1706 vlil Konrad Schneider in je v uporabi vsakodnevno. Poje v glasu c', širok je 169cm in tehta verjetno blizu 3 ton. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Škofija Ptuj]] {{kategorija v zbirki| St. George's Parish Church (Ptuj)}} == Zunanje povezave == * [http://www.prostija-ptuj.si/index.php?option=com_content&view=article&id=83:o-zupniji&catid=13:o-zupniji&Itemid=166 Prostija-ptuj.si] * [http://discoverptuj.eu/prostijska-cerkev-sv-jurija-na-ptuju/4/ Proštijska cerkev sv. Jurija Ptuj] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jurij, Ptuj]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Ptuju]] [[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Jurij, Ptuj]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Ptuj]] [[Kategorija:Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Jurij]] {{normativna kontrola}} gxnm9xy7uk0yssyrxpzqbmxzvjjyw3q 0 350365 5735377 5451489 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Mihaela | caption = | fullname = | image = <!-- wd --> | location = [[Pišece]] | country = [[Slovenija]] | coordinates = <!-- wd --> | pushpin map = Slovenija | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Mihael]] | side altars = [[sveta Marija]],<br>[[Frančišek Ksaverij]] | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = [http://zupnija-pisece.rkc.si/ Zupnija-pisece.rkc.si] | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = 1795 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 1810 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | capacity = | length = 25 m | width = 9 m | width nave = | height = 10 m | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = 42 m | materials = | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Pišece|Pišece]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat|Savski]] | episcopalarea = | archdiocese = | metropolis = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Pišece - Cerkev sv. Mihaela z župniščem | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 3246 | lokacija = | občina = Brežice }} }} [[Slika:St. Michael's Parish Church (Pišece) 03.jpg|thumb|right|250px|Glavna oltarna slika]] [[Slika:St. Michael's Parish Church (Pišece) 13.jpg|thumb|right|250px|Pogled na kor z orglami [[Josip Brandl|Josipa Brandla]] pred obnovo]] [[Slika:Cerkev svetega Mihaela, Pišece - plošča 1 desno.jpg|thumb|right|250px|Ena izmed štirih vzidanih nagrobnih plošč rodbine [[Moscon]]. [[Kronogram]] izpričuje letnico 1714.]] '''Cerkev sv. Mihaela''' v [[Pišece|Pišecah]] je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Pišece|Župnije Pišece]]. Cerkev, ki je posvečena [[Sveti Mihael|nadangelu Mihaelu]], se nahaja na robu vasi, tik pod Duplom, iz katerega izvira potok [[Gabernica]]. Ob njej je na vzhodni strani prislonjeno župnišče. V neposredni bližini se nahajata Kapela Žalostne Matere Božje na zahodni strani cerkve, ter ''farovški mlin'' na vzhodni strani župnišča. == Gradnja == Kot pravi ustno izročilo, je bila prvotna cerkev pri izviru [[Gabernica|Gabernice]] in je bila posvečena [[Katarina Aleksandrijska|sveti Katarini]]. Od te cerkve je ohranjen le slabo izdelan orehovi lupini podoben krstni kamen z napisom »FONS BAPTISMALIS«. Druga cerkev je stala na mestu sedanjega župnišča, slednje pa je bilo pred letom 1795 nad sedanjim, in sicer zahodno od Dupla (izvira), kjer je sedaj župnijski vrt. Ker je bila cerkev za sorazmerno veliko župnijo premajhna, je bila potreba po večji. Zato so farani leta 1791 vložili prošnjo na [[Nadškofija Maribor|knezoškofijski ordinariat]] za zidanje nove cerkve. Ta jo je naznanil Okrožnemu sodišču v Celju ter jim pri tej stvari zagotovil vso potrebno podporo. Ko je škofijski ordinariat javil v Celje, da se bo v Pišecah zidala nova cerkev, je [[gubernij]] v Celju ukazal, naj se v ta namen preiščejo vse obstoječe listine ter se zatem pošljejo njemu v Celje, da jih pregleda in potrdi. Za to morajo skrbeti Okrožno sodstvo v Olimje, okrožni [[žolnir]] Jernej in zidarski mojster Wagner. Kmalu nato je [[Dekanija Videm ob Savi|videmski dekan]] dobil dovoljenje, da položi temeljni kamen za novo cerkev, z nalogo, naj večkrat poroča kako napreduje gradnja. Gradnja je pomenila popolno preureditev dotedanjega prostora: stara cerkev z zvonikom na zahodni strani je med gradnjo nove še vedno služila svojemu namenu. Njen zvonik je ohranil svojo vlogo tudi v sklopu nove cerkve, ki je bila pozidana na njegovo zahodno stran. Torej, zvonik se je znašel sredi med novo cerkvijo na levi in staro na desni strani (današnje župnišče) in tako še danes povezuje dve zgradbi v homogeno stavbno gmoto. Kakor nakazujejo kasnejše prezidave, je moral biti zvonik prej odprtega tipa, kar pomeni, da je služil za vhod v staro cerkev in je bil iz treh strani odprt. Domneva se, da je bil zasnovan po zgledu bližnje [[Cerkev Marijinega rojstva, Zagaj|cerkve Marijinega rojstva na Svetih Gorah]]. Prostor nove cerkve je prej služil kot pokopališče. Cerkev je bila dokončana leta 1795 in posvečena leta 1810. Leta 1825 so zvonik povišali, predelali zakristijo in jo arhitekturno postopoma povezali z župniščem, ki oblikuje vzhodni del cerkvenega kompleksa. Dela so zaključili leta 1837, ko je bila stara cerkev dokončno predelana v župnišče. Po požaru leta 1861 so temeljito obnovili zunanjščino, med drugim je zvonik leta 1863 dobil novo bakreno streho. Leta 1878 je slikar [[Tomaž Fantoni]] poslikal notranjščino cerkve. == Arhitektura in oprema == Cerkev je dolga 25 metrov, široka 9 metrov in visoka 10 metrov. Zvonik je visok 42 metrov. Pročelje krasijo kipi [[Sveti Peter|svetega Petra]] in [[Sveti Pavel|svetega Pavla]] v levi in desni niši, v sredinski pa kip zavetnika cerkve svetega Mihaela. Arhitektura cerkvene stavbe kaže čisti [[Barok|baročni slog]], ki se kaže po členovitih pilastrih, gredah in segmentnih oknih. Freska na oboku prezbiterija je Fantonijevo delo iz leta 1878. Obnovljena je bila leta 1891. Tudi ostale freske so bile narejene pod njegovim vplivom. Glavni oltar, dva stranska ter tlak in ograja pred velikim oltarjem so bili pripeljani iz [[Samostan dominikank Radlje ob Dravi|samostanske cerkve dominikank Radlje ob Dravi]]. Posebej glavni oltar, ki datira v sredino 18. stoletja, je umetnina visoke vrednosti, po slogu pa spada v prehod med barokom in [[rokoko]]jem. Od drugih umetnin je treba omeniti še prižnico, kanonski tabli oltarja Frančiška Ksaverija, približno iz leta 1800, sliko ''Marijino kronanje'', ki je [[Layer]]jevo delo in se nahaja v atiki glavnega oltarja, najznamenitejša pa je slika ''[[Ecce homo]]'' iz konca 17. stoletja, slikarja [[Adam Weissenkirchner|Adama Weissenkirchnerja]] iz [[Radlje ob Dravi|Radelj ob Dravi]]. [[Križev pot]] je iz leta 1877. V prezbiteriju so vzidane 4 nagrobne plošče [[Mosconi|rodbine Moscon]], ki je imela v lasti bližnji [[Grad Pišece]]. Zanimivost cerkve sta dve loži (narečno ''žlíčjek''), ki sta postavljeni vsaka na svojo stran prezbiterija. Do njiju se je moč povzpeti po ozkih stopnicah iz zakristije. Iz tiste na severni strani pelje ozek hodnik naprej na prižnico. Nekoč je bila namenjena izključno rodbini Moscon, medtem ko je bila južna namenjena duhovnikovim sorodnikom. === Orgle === [[Orgle]] je okoli leta 1909 postavil mariborski orglarski mojster [[Josip Brandl]] kot opus 79 od okoli 150 vseh orgel, ki jih je zgradil v svoji karieri. Grajene so bile po popolnem pnevmatskem sistemu. Imajo 2 manuala in pedal, s skupno 14 registri in 783 piščalmi. Orgle so bile temeljito obnovljene med novembrom 2017 in marcem 2018. Dela je vodil orglarski mojster [[Anton Škrabl]]. Pri tem je bil pnevmatski sitem zamenjan v elektro-mehanskega, ki omogoča večjo odzivnost instrumenta. Kljub novim elementom so piščali ostale prvotne, pravtako tudi orgelska omara, ki je bila restavrirana. Igralnik, ki je prej bil postavljen pred orglami (tako, da je bil organist obrnjen s hrbtom proti instrumentu), je sedaj vgrajen v orgle. Ta postavitev omogoča organistu boljši stik s pevskim zborom, poleg tega pa je bilo na koru pridobljenega tudi nekoliko več prostora za prehod.<ref>Anton Škrabl, ''Ponudba za restavriranje in rekonstruiranje orgel in za izdelavo novih delov v notranjosti orgel v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Pišecah''</ref> {| class="wikitable" ! colspan=3 | Dispozicija |- ! I. manual ! II. manual ! Pedal |- | valign=top | <poem> 1. Principal 8' 2. Gamba 8' 3. Dolce 8' 4. Gedeckt 8' 5. Octave 4' 6. Traversflöte 4' 7. Mixtur 3f. 2 2/3' </poem> | valign=top | <poem> 8. Geigenprincipal 8' 9. Salicional 8' 10. Flut harmonique 8' 11. Gemshorn 4' </poem> | valign=top | <poem> 12. Subbass 16' 13. Octavbass 8' 14. Cello 8' </poem> |} == Obnovitvena dela == Izdelana je bila fasada, ki je po dobrih dvajsetih letih bila že v zelo slabem stanju. Cerkveni zvonik je dobil novo leseno konstrukcijo, prevleko iz bakra in novi zvon. Streha na cerkvi in župnišču je bila narejena na novo. Razbita barvna okenska stekla so bila zamenjana s prozornimi, sicer pa so bila okna zaradi pomanjkanja denarja zgolj za silo popravljena. Izvedena je bila elektrifikacija zvonov. Urejeno je bilo parkirišče, ki je širšega pomena, vendar je v cerkveni lasti. Zaradi nujnega izsuševanja severne stene cerkve, se je le-ta opremila s sistemom za izsušitev po principu reverzibilne osmoze. Pridobila se je vsa potrebna projektna in gradbena dokumentacija za izdelavo cerkvenega opornega zidu ter za hidroizolacijo cerkve. Severna stena v notranjosti cerkve je bila na novo ometana. Na novo so bili izdelani nekateri podstavki oltarjev in nekaj drugega cerkvenega inventarja, ki je bil zaradi vlage uničen. Za cerkvijo je že postavljen oporni zid dolžine 65 metrov in višine od 4,5 do 6 metra, ki pa ga je potrebno še obzidati. Za celotno severno steno cerkve je bilo potrebno izvesti še hidroizolacijo z izkopom materiala približno 2 metra globoko in drenažo za potrebe odvoda površinskih meteornih voda ter voda izza opornega zidu. Cerkev je bila skupaj z župniščem leta 2004 razglašena za [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik lokalnega pomena]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=50645 Odlok o razglasitvi cerkve sv. Mihaela v Pišecah z župniščem za kulturni spomenik lokalnega pomena], [[Uradni list Republike Slovenije]], 2. avgust 2004.</ref> == Bogoslužje in druge prireditve == Glavni župnijski praznik je 29. septembra, na [[god]] zavetnika. Vsako leto so v Pišecah organizirani [[Orožnovi dnevi]], koncert domačih vokalnih zasedb, v spomin na duhovnika in pesnika [[Valentin Orožen|Valentina Orožna]], ki je v letih 1835 ter 1836 tu [[kaplan]]oval. Leta 2001 pa se je prvič obudil običaj [[Blagoslov konj|blagoslova konj]], ki se poslej vsako leto zgodi na [[štefanovo]], 26. decembra, pred župniščem.<ref>Kronika Župnije Pišece.</ref> == Viri == {{Opombe}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|St. Michael's Parish Church (Pišece)}} * [http://zupnija-pisece.rkc.si/ Zupnija-pisece.rkc.si] {{Dekanija Videm ob Savi}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Mihael, Pišece]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela|Pišece]] [[Kategorija:Župnija Pišece]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1795]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Mihael, Pišece]] [[Kategorija:Pišece]] [[Kategorija:Posavje]] ojzsryf3bmi945q8k3kq9fpp3bqexwd 0 356907 5735327 5562590 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev svetega Jakoba | fullname = | image = <!-- WD --> | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kostanjevica na Krki]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Jakob]] | side altars = | relics = | status = [[Župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = 4 | bell weight = | parish = [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | deanery = [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mestoa]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Kostanjevica na Krki - Cerkev sv. Jakoba | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 28. november 1997 | refšt=264 | občina = Kostanjevica na Krki<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Jakoba''' v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] je [[župnijska cerkev]], posvečena [[sveti Jakob|svetemu Jakobu]]. Cerkev sestoji iz pravokotne [[Cerkvena ladja|ladje]] z dvema prizidkoma ob straneh, [[prezbiterij]]a in čokatega [[zvonik]]a z razgibano [[Barok|baročno]] kapo. Zgrajena je bila v 13. stoletju, v času prehoda iz [[Romanika|romanike]] v [[Gotika|gotiko]], in se ponaša z enim naših najlepših romanskih [[portal]]ov. == Zgodovina in opis == Cerkev stoji na zahodni strani naselja, ki je z vseh strani obdano z rokavoma reke [[Krka|Krke]]. Prvič je omenjena leta 1220 z župnikom Adalbertom. Kot kažejo ostanki zazidanih romanskih oken na podstrešju, je bila cerkev sprva poznoromanska stavba s pravokotno ladjo in z ravno zaključenim kvadratnim prezbiterijem. V baroku so lesen strop v ladji, ki je bil prej raven, nadomestili z zidanimi [[obok]]i. Ker so bile srednjeveške stene prešibke, so oboke naslonili na dozidane notranje [[opornik]]e. Prezbiterij, ki je bil poprej gotski (kar se na podstrešju še dobro vidi), so zgoraj odrezali in ga na novo baročno obokali. Ohranila se je slavoločna stena z polstebrom na levi strani, ki ima kapitel s podobno rastlinsko motiviko kot stebri na portalih. Glavni vhod v cerkev krasi bogat [[Portal#Romanika|romanski portal]] lombardskega tipa. Na vsaki strani ima po šest vitkih stebričev s podstavki in [[kapitel]]i, ki se stopničasto umikajo v ostenje in se zgoraj zaključujejo s polkrožnimi [[Lok (arhitektura)|loki]]. Kapiteli so okrašeni s stiliziranimi listi, ki se na vrhu iz brstov še niso prav razvili in simbolizirajo prebujanje v življenje. V luneti so še ohranjeni ostanki nekdanje slikarije. Enako je zasnovan stranski portal na južni steni, samo da ima le dva para stebrov. Njegov zgornji del je ves poslikan, v luneti pa je dobro ohranjena [[freska]] trpečega [[Kristus]]a, ki stoji do pasu v sarkofagu (tipa ''imago pietatis'', delo furlanske ali goriške slikarske delavnice iz druge polovice 15. stoletja). Velika freska ''[[Sveti Krištof|sv. Krištofa]] z angeli in donatorjem'', ki je nekoč krasila južno fasado<ref>Zadnikar, str. 85</ref>, je danes prekrita z ometom. Na južni fasadi sta ohranjeni tudi dve okni v romanskem slogu. Bogastvo portalov cerkve je mogoče razložiti le s tem, da ju je izdelala delavnica, ki je v soseščini istočasno gradila [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki|samostansko cerkev]]. Notranjost cerkve je pretežno baročna. Na glavnem oltarju [[Jakob Starejši|sv. Jakoba]] iz leta 1854 so kipi sv. Jakoba, [[Sveti Peter|sv. Petra]], [[Sveti Pavel|sv. Pavla]], [[Sveti Jožef|sv. Jožefa]], [[Sveti Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], na vrhu pa [[Sveta Trojica|sv. Trojice]]. Stranska oltarja iz sredine 18. stoletja so po razpustu [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanskega samostana]] prinesli iz bližnje samostanske cerkve; njuni oltarni sliki sta delo slikarja [[Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]]; levi je oltar [[Anton Padovanski|sv. Antona Padovanskega]] s kipoma [[Sveti Rok|sv. Roka]] in sv. Notburge, desni pa oltar [[Frančišek Ksaverij|sv. Frančiška Ksaverija]] s kipoma [[Sveta Katarina|sv. Katarine]] in nepoznanega svetnika. V severni stranski kapeli z [[Renesansa|renesančno]] arhitekturo je oltar [[Anton Puščavnik|sv. Antona Puščavnika]] s kipi sv. Antona, [[Bernard iz Clairvauxa|sv. Bernarda]], [[Frančišek Asiški|sv. Frančiška Asiškega]], [[Sveti Štefan|sv. Štefana]] in [[Katarina Sienska|sv. Katarine Sienske]]. Oltar je eden zgodnjih primerkov oltarne arhitekture 17. stoletja. [[Križev pot]], upodobljen na pobarvanih mavčnih [[relief]]ih, je iz leta 1910. <gallery> Slika: Kostanjevica na Krki - cerkev sv. Jakoba (glavni vhod).jpg|<small>glavni portal Slika: CerkevSvJakobKostanjevicaNaKrki02.jpg|kapiteli z brstičnim okrasjem na glavnem portalu Slika: Kostanjevica na Krki - cerkev sv. Jakoba (stranski vhod).jpg|južni vhodni portal Slika: Kostanjevica na Krki - cerkev sv. Jakoba (luneta nad stranskim vhodom).jpg|podoba Jezusa Trpina v luneti nad stranskim vhodom Slika: CerkevSvJakobKostanjevicaNaKrki05.jpg |notranjost cerkve z glavnim oltarjem Slika: CerkevSvJakobKostanjevicaNaKrki03.jpg|oltar sv. Antona Padovanskega s sliko Fortunata Berganta Slika: CerkevSvJakobKostanjevicaNaKrki04.jpg|oltar sv. Frančiška Ksaverija s sliko Fortunata Berganta</small> </gallery> ==Viri== *{{cite book |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, 1|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink= Marijan Zadnikar|coauthors= |year=1973-1975|publisher= Mohorjeva družba| location= Celje |isbn= |cobiss= 7990017|page= |pages= 84-86|accessdate=}} *{{cite book |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 5|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1987-2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411|page=325 |pages= |accessdate=}} *informacijska tabla v cerkvi == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|St. James's Parish Church, Kostanjevica na Krki|cerkev sv. Jakoba, Kostanjevica na Krki}} {{Dekanija Leskovec}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jakob, Kostanjevica na Krki]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Kostanjevica na Krki]] [[Kategorija:Kostanjevica na Krki]] [[Kategorija:Župnija Kostanjevica na Krki]] 1d41q3mpz6q60yp16ma166md2rl6m7w 0 360306 5735131 5734165 2022-08-16T15:38:41Z Ljuba brank 92351 Redakcija 5734165 uporabnika [[Special:Contributions/WikiRomaWiki|WikiRomaWiki]] ([[User talk:WikiRomaWiki|pogovor]]) razveljavljena stara slika boljša ker ni odrezan podstavek wikitext text/x-wiki [[Slika:La Colonna di Marco Aurelio (5966172297).jpg|thumb|right|Avrelijev steber na Piazza Colonna v Rimu]] [[Slika:detail.from.column.of.marcus.aurelius.arp.jpg|thumb|right|Detajl stebra; vodoravne reže so za osvetljevanje notranjega stopnišča]] '''Avrelijev steber''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|Columna Centenaria Divorum Marci et Faustinae}}, [[italijanščina|italijansko]] Colonna di Marco Aurelio), rimski steber zmage na Piazza Colonna v [[Rim]]u, [[Italija]]. [[Dorski slog|Dorski]] steber s spiralnim [[relief]]om je bil po zgledu na [[Trajanov steber]] zgrajen v čast zmagam cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] v [[markomanske vojne|markomanskih vojnah]]. ==Zgradba== Ker so izvirni posvetilni napisi na stebru uničeni, ni natančno znano ali je bil zgrajen med vladanjem Marka Avrelija v spomin na njegovo zmago nad [[Markomani]], [[Kvadi]] in [[Sarmati]] leta 176 ali po njegovi smrti leta 180. Napis, ki so ga odkrili v bližini, dokazuje, da je bila gradnja stebra zaključena leta 193. V antičnem Rimu je steber stal v središču kvadrata na severnem delu [[Marsovo polje|Marsovega polja]]. Kvadrat je stal ali med Hadrijanovim templjem in templjem Marka Avrelija, ki ga je posvetil njegov sin [[Komod]], od katerega ni ostalo ničesar. V njegovi bližini so upepelili Marka Avrelija. Steber, visok 29,62 m, stoji na 10,1 m visokem podstavku, ki je prvotno stal na 3 m visoki ploščadi, tako da je bil visok 39,72 m.<ref>Jones 2000, str. 220.</ref> 3 m podstavka so med obnavljanjem leta 1589 zasuli. Steber je sestavljen iz 27 ali 28 blokov kararskega [[marmor]]ja s premerom 3,7 m. Bloke so že v kamnolomu izvotlili in vanje vsekali skupno 190-200 stopnic. Na vrhu stebra je bila ploščad. Notranje stopnišče se je po zgledu na Trajanov steber osvetljevalo skozi ozke reže na reliefu. ==Relief== [[Slika:Germanische ratssitzung.png|thumb|left|Germanski vojni svet iz katerega se je domnevno razvila tradicionalna germanska skupščina [[ting]] (ali ding)]] Prizori na spiralnem reliefu pripovedujejo zgodbo o Avrelijevih zmagah v markomanskih vojnah od leta 166 do njegove smrti leta 180. Zgodba se začenja s prehodom rimske vojske preko Donave, verjetno v Karnuntu v sedanji [[Avstrija|Spodnji Avstriji]]. Pripovedi z obeh pohodov so ločene z boginjo zmage Viktorijo. Natančen časovni potek dogodkov je sporen. Zadnja veljavna teorija trdi, da je v spodnji polovici stebra prikazan pohod proti Markomanom in Kvadom leta 172 in 173, v zgornji polovici pa pohod proti Sarmatom leta 174 in 175. Eden od upodobljenih dogodkov, ki je zgodovinsko dokazan v rimski propagandi, je tako imenovani "čudežni dež na ozemlju Kvadov", s katerim je bog uslišal cesarjevo molitev in s strašno nevihto rešil rimsko vojsko pred neizbežnim porazom. Kristjani so kasneje trdili, da je čudež delo krščanskega boga.<ref>''The First Apology, Appendix: Epistle of Marcus Aurelius to the senate, in which he testifies that the Christians were the cause of his victory'' [http://www.newadvent.org/fathers/0126.htm New Advent].</ref> Avrelijev steber je kljub mnogim podobnostim s Trajanovim stebrom slogovno popolnoma drugačen. Je predhodnik dramatičnega sloga 3. stoletja in tesno povezan s slavolokom zmage [[Septimij Sever|Septimija Severja]], ki je bil zgrajen kmalu zatem. Glave ljudi so nesorazmerno velike, da lahko gledalec bolje razbere njihovo obazno mimiko. Podobe so izklesane manj natančno kot na Trajanovem stebru, vendar globlje, tako da je bolj poudarjen kontrast med svetlobo in senco. V posameznih prizorih so upodobljene goreče vasi, ujete in razseljene ženske in otroci, ubiti možje, čustva, obup in trpljenje barbarov v vojni, medtem ko je cesar prikazan kot vodilna oseba, ki obvladuje celotno okolje. Simbolni jezik je povsem jasen in izrazit, čeprav je na prvi pogled okoren, in daje gledalcu povsem drugačen vpogled v umetniški slog prve polovice 2. stoletja kot Trajanov steber. Na slednjem je hladno in trezno ravnovesje, na prvem pa drama in empatija. Slikovni jezik je nedvoumen: poudarja nadvlado in moč cesarstva in zagovarja njegovo vodilno vlogo. Steber kot celota je znanilec razvoja umetniškega sloga v pozni antiki in prvi umetniški izraz krize rimskega imperija, ki se je v 3. stoletju še poglobila. ==Kasnejša zgodovina== V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo vzpenjanje na Avrelijev steber tako priljubljeno, da so za pravico do pobiranja vstopnine vsako leto licitirali. Vstop sedaj ni mogoč. Steber je glavna zanimivost trga pred palačo Chigi. ===Obnova=== [[Slika:Piazza Colonna - Paricolare.JPG|thumb|right|Vršna ploščad z bronastim kipom svetega Pavla]] [[Slika:Inscription Column Marcus Aurelius.jpg|thumb|right|Napis papeža Siksta V. na podstavku stebra]] Leta 1589 so se na ukaz [[papež]]a [[papež Sikst V.|Siksta V.]] začela obnovitvena dela pod vodstvom Domenica Fontana. Približno 3 m podstavka so zaradi izravnave z okoliškim zemljiščem zasuli in na vrh stolpa postavili bronast kip [[sveti Pavel|svetega Pavla]], ki se je skladal s kipom [[sveti Peter|svetega Petra]] na Trajanovem stebru, postavljenim leta 27. oktobra 1588.<ref>J. T. Paoletti, G.M. Radke, ''Art in Renaissance Italy''.</ref> Na vršni ploščadi je prvotno verjetno stal kip Marka Avrelija, ki se je do 16. stoletja izgubil. Med obnovitvenimi deli so odstranili tudi poškodovane in uničene izvirne reliefe na podstavku stebra, na katerih so bile upodobljene cesarjeve zmage in podjarmljeni barbari, in jih zamenjali z naslednjim napisom, na katerem so steber pomotoma poimenovali steber [[Antonin Pij|Antonina Pija]], ki se je do danes izgubil: {| ||<small>SIXTVS V PONT MAX||Sikst V., vrhovni pontifik, |- ||<small>COLVMNAM HANC||(je) obnovil ta spiralni steber, |- ||<small>COCLIDEM IMP|| |- ||<small>ANTONINO DICATAM||posvečen cesarju Antoninu (Piju), |- ||<small>MISERE LACERAM||(ki je bil) zelo poškodovan in porušen, |- ||<small>RVINOSAMQ(UE) PRIMAE||v njegovo prvotno stanje. |- ||<small>FORMAE RESTITVIT||Obnovljeno |- ||<small>A. MDLXXXIX PONT IV||leta 1589, v 4. letu njegovega pontifikata. |} ==Dimenzije== * višina podstavka: 1,58 m<ref>vsi podatki so iz Jones 2000, str 220.</ref> * + višina jaška: 26,49 m :* tipična višina blokov: 1,559 m :* premer jaška: 3,78 m * + višina kapitla: 1,55 m * = višina stebra: 29,62 m (~ 100 rimskih čevljev) * + višina pedestala: ~ 10,1 m * = celotna višina: 39,72 m ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== * M. Beckmann (2011), ''The Column of Marcus Aurelius'', University of North Carolina Press, ISBN 978-0-8078-3461-9. * M. Beckmann (2002), ''The 'Columnae Coc(h)lides' of Trajan and Marcus Aurelius'', Phoenix (Classical Association of Canada), '''56''', 3/4, str. 348–357, doi 10.2307/1192605, JSTOR 1192605. * C. Caprino, A. M. Colini, G. Gatti, M. Pallottino, P. Romanelli (1955), La Colonna di Marco Aurelio. * F. Coarelli (2008), ''La Colonna di Marco Aurelio''. * I. Ferris (2009), ''Hate and War: The Column of Marcus Aurelius''. * M.W. Jones (2000), ''Principles of Roman Architecture'', Yale University Press, ISBN 0-300-08138-3. * C. Rendina (2000), ''Enciclopedia di Roma'', Rim, Newton & Compton. * J. Scheid, V. Huet (2000), ''Autour de la colonne Aurélienne''. == Zunanje povezave == * [http://www.mmdtkw.org/VMarAurColumn.html Zgodovina Avrelijevega stebra] [[Kategorija:Starorimska arhitektura v Rimu]] [[Kategorija:Rimska arhitektura]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni v 2. stoletju]] {{normativna kontrola}} stn68bkg99w6zznl1czuzcb8px6ujir 0 360618 5735183 5733001 2022-08-16T17:14:28Z Scip. 106489 /* Pravice in dolžnosti predsedniške funkcije */ + Quality image wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | body = <br />Italijanske republike | image name = Sergio Mattarella Presidente della Repubblica Italiana.jpg | image name1 = Flag of Italy.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Sergio Mattarella]] | incumbentsince = [[3. februar|3. februarja]] [[2015]] | member_of = | termlength = 7 leta | first = | named_for = | residence = [[Kvirinalska palača]], [[Rim]] | website = [http://www.quirinale.it/ Il sito ufficiale della Presidenza della Repubblica] | image = | salary = 230.000 [[Evro|€]] letno }}'''Predsednik Italijanske republike''' je najvišja oblast v državi in predstavlja državno enotnost, kot določa [[italijanska ustava|ustava]] z dne 1. januarja 1948. Izvoli ga [[parlament Italijanske republike|parlament]] v plenarnem zasedanju. Izvoljen je lahko vsak državljan, ki je izpolnil 50. leto starosti in je sodno upravičen do vseh civilnih in političnih prednosti državljana. ==Trajanje mandata== Mandat predsednika Italijanske republike je predviden za sedem let. Ukine se lahko v sledečih slučajih: *prostovoljna ostavka *smrt *trajna onesposobljenost vsled bolezni *odstavitev s položaja zaradi parlamentarne preiskave<ref>Parlament lahko izvede preiskavo proti republiškemu predsedniku samo v primeru, da je obtožen [[veleizdaja|veleizdaje]] (poskus [[državni udar|državnega udara]] ali sodelovanje s sovražnikom v [[vojna|vojnem času]]) ali skrunitve ustave (težkega prekrška ustavnih zakonov).</ref> *zapadlost funkcije zaradi zmanjkanja osnovnih pogojev <ref>V glavnem gre za slučaj, ko je osebek zaradi civilnih prekrškov obsojen na odvzem pravice do javnih služb.</ref> Mandatna doba se podaljša v primeru razpusta obeh zbornic parlamenta, in sicer do izvolitve novega republiškega predsednika, ki se mora opraviti v roku petnajst dni od nastopa novega parlamenta. Trenutni (2015) predsednik Italijanske republike je [[Sergio Mattarella]]. ==Pravice in dolžnosti predsedniške funkcije== Razen predstavništva državljanov kot [[pravo|pravne enote]], ustava poveri republiškemu predsedniku nadzor nad vsemi tremi vejami [[oblast]]i v državi, to je nad [[zakonodajna oblast|zakonodajnimi]], [[sodna oblast|sodnimi]] in [[izvršilna oblast|izvršnimi]] organi vseh stopenj. S temi pravicami so povezane predvsem sledeče dolžnosti: 1) kot predstavnik državljanov *akreditira in sprejema [[diplomat]]e drugih držav *ratificira [[mednarodna pogodba|mednarodne pogodbe]], ki jih je odobril parlament *razglasi [[vojno stanje]], ki ga je odločil parlament; 2) kot predstavnik parlamenta *imenuje do pet [[senator Italijanske republike|dosmrtnih senatorjev]] *sporoča svoja stališča [[senat Italijanske republike|senatu]] in [[poslanska zbornica Italijanske republike|poslanski zbornici]] *skliče izredna zasedanja obeh parlamentarnih skupščin *razpusti eno ali obe parlamentarni skupščini <ref>Tega ne sme storiti v zadnjih šestih mesecih mandata, razen če zaključek mandata ne sovpada s koncem [[italijanska legislatura|legislature]].</ref> *razglasi razpis [[volitve|volitev]] in določi datum prvega zasedanja novoizvoljenih parlamentarnih skupščin *podeli republiška priznanja in [[odlikovanje|odlikovanja]]; [[Slika:Quirinale palazzo e obelisco con dioscuri Roma.jpg|sličica|259x259_pik|Kvirinalska palača, predsedniška rezidenca]] 3) kot predstavnik zakonodajne in normativne oblasti *dovoljuje, da se predstavijo parlamentu [[vlada Italijanske republike|vladni]] [[zakon|zakonski osnutki]] *potrjuje zakone, ki jih je izglasoval parlament *zavrne izglasovane zakone in jih vrne parlamentu z motivacijo in zahtevo po novi obravnavi <ref>Če parlament po ponovni obravnavi spet izglasuje isti predlog, ga predsednik ne more več zavrniti.</ref> *izdaja zakonske dekrete, zakonodajne dekrete in normative, ki jih je sprejela vlada *skliče [[referendum]]e in razglasi njihov izid; 4) kot predstavnik izvršne in politične oblasti *po raznih posvetovanjih, imenuje [[ministrski predsednik Italijanske republike|ministrskega predsednika]] in nato na njegov predlog imenuje [[minister (Italija)|ministre]] *sprejema zaprisego nove vlade in izjavo vladnega odstopa *imenuje nekatere višje državne funkcionarje *predseduje [[Vrhovni svet za obrambo Italijanske republike|Vrhovnemu obrambnemu svetu]] in poveljuje vsem [[oborožene sile|oboroženim silam]] <ref>Poveljstvo je mišljeno kot zakonska podlaga za vojaške odločitve ''na terenu'', pri katerih imajo zadnjo besedo in odgovornost izključno le vojaški poveljniki.</ref> *odloča o razpustu [[italijanske dežele|deželnih]] svetov in o odstranitvi njihovih predsednikov; 5) kot predstavnik sodne oblasti *predseduje [[Vrhovni sodni svet Italijanske republike|Vrhovnemu sodnemu svetu]] *imenuje tretjino članov [[Ustavno sodišče Italijanske republike|Ustavnega sodišča]] *podeli pomilostitve in skrajšanja [[zaporna kazen|zapornih kazni]]. ==Odgovornost== Z ozirom na odgovornost republiškega predsednika se italijanska ustava zgleduje po [[zgodovina|zgodovinskem]], [[monarhija|monarhičnem]], pojmovanju [[Kraljevina Sardinija|Kraljevine Sardinije]] in drugih večjih [[Evropa|evropskih]] kraljevin pred njo <ref>Znan je na primer izrek [[Francozi|francoskega]] [[politik]]a [[Adolphe Thiers|A. Thiersa]] (1797-1877) ''kralj kraljuje, a ne vlada'', ki je še danes razlaga zakonov, ki jemljejo kralju vsako politično odgovornost. Še pred njim je v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] vladalo pravilo ''The King can do no wrong'', kar ni pomenilo, da je kralj nezmotljiv, temveč da kralj ne sme imeti možnosti, da bi se motil.</ref>, ki so oproščale [[kralj]]a vsake odgovornosti. Po načelih ustave mora imeti republiški predsednik popolno svobodo pri odločanju, zato ga ne sme težiti nobena odgovornost za morebitne posledice njegovih odločitev. Osebno je odgovoren samo v primeru veleizdaje ali zlorabe ustave, za kar ga sodi direktno parlament. Zaradi teh predpisov morajo biti vsi akti republiškega predsednika overovljeni s podpisom ministrskega predsednika in ministrov, ki so predstavili zakonski predlog. S tem podpisom ministri prevzamejo vsako pravno in zakonodajno odgovornost. == Seznam == Glej članek: '''[[Seznam predsednikov Italije]]''' == Glej tudi == * [[Ministrski predsednik Italijanske republike|Ministrski predsednik Italije]] * [[seznam predsednikov Italijanske republike]] ==Opombe== <references/> ==Viri== *Caretti, P. in De Siervo, U.: ''Istituzioni di diritto pubblico'', Torino 1996. ISBN 88-348-6210-4 *Manzella, A.: ''Il parlamento'', Bologna 2003 [[Kategorija: Politika Italije]] [[Kategorija:Predsedniki Italijanske republike|*]] f367zkra49ffy6xbr8a46zkv5xfmaiy 0 363587 5735178 5497555 2022-08-16T17:05:00Z Romanm 13 [[Rž (gora)]] ima edino ta pomen wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Rž | Photo = Rž in okolica iz Altemaverja na Ratitovcu.jpg | Elevation = 2538 [[meter|m]] | Location = [[Gorenjska]], [[Slovenija]] | Range = [[Julijske Alpe]] | Prominence = | Coordinates = 46,3803°N / 13,85859°E | Topographic map = | Type = | Age = | First ascent = | Easiest route=manj zahtevna pot, iz smeri Kredarice ali Staničeve koče }} '''Rž''' je 2538 metrov visoka [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]], ki se nahaja ob vzhodnem vznožju [[Triglav]]a, med [[Kredarica|Kredarico]] in [[Rjavina|Rjavino]]. Dostop do vrha je nezahteven in poteka preko označene poti med planinsko kočo na Kredarici (2514 m) in [[Staničeva koča|Staničevo kočo]]<ref>[http://www.pzs.si/koce.php?pid=23 Dom Valentina Staniča pod Triglavom na spletni strani Planinske zveze Slovenije]</ref> (2332 m)<ref>[http://www.pespoti.si/izlet.php?id=1701 Rž na spletnem portalu Pešpoti]</ref>. ==Viri in sklici== [[File:Rž, 2013.jpg|thumb|left|Rjavina, Rž, Triglav]] {{refsez}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] 3r1o9lg0q7w1po34otej2b56ai2lnev 5735466 5735178 2022-08-16T21:11:40Z A09 188929 -img, pp ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Rž | Photo = Rž in okolica iz Altemaverja na Ratitovcu.jpg | Elevation = 2538 [[meter|m]] | Location = [[Gorenjska]], [[Slovenija]] | Range = [[Julijske Alpe]] | Prominence = | Coordinates = 46,3803°N / 13,85859°E | Topographic map = | Type = | Age = | First ascent = | Easiest route=manj zahtevna pot, iz smeri Kredarice ali Staničeve koče }} '''Rž''' je 2538 metrov visoka [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]], ki se nahaja ob vzhodnem vznožju [[Triglav]]a, med [[Kredarica|Kredarico]] in [[Rjavina|Rjavino]]. Dostop do vrha je nezahteven in poteka preko označene poti med planinsko kočo na Kredarici (2514 m) in [[Staničeva koča|Staničevo kočo]]<ref>{{Navedi splet|title=Dom Valentina Staniča pod Triglavom|url=https://www.pzs.si/koce.php?pid=23|website=Planinska zveza Slovenije|accessdate=2022-08-16|language=en|first=Planinska zveza|last=Slovenije}}</ref> (2332 m).<ref>{{Navedi splet|title=maPZS|url=https://mapzs.pzs.si/poi/33029|website=mapzs.pzs.si|accessdate=2022-08-16}}</ref> ==Viri in sklici== {{refsez}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] 21iiub1vunffhl8d0znwwj22wgc2gh4 0 364520 5735338 5451602 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Jurija, Miren | image = <!-- WD --> | caption= Župnijska cerkev sv. Jurija v Mirnu | fullname= | location= [[Miren]] | country = [[Slovenija]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | dedication = [[sveti Jurij]] | status= [[župnijska cerkev]] | functional status= aktivno | groundbreaking = 1826 | parish = [[Župnija Miren|Miren]] | deanery = [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | episcopalarea = | archdiocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Miren - Cerkev sv. Jurija | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 28. avgust 1985 | refšt= 3845 | lokacija = | občina = Miren - Kostanjevica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} |consecrated date = 30. avgust 1828|side altars = [[Rožnovenska Mati Božja z Jezuščkom]]<br>[[Srce Jezusovo]]}} '''Cerkev sv. Jurija''' stoji v naselju [[Miren]]. Je sedež [[Župnija Miren|župnije Miren]], ki obsega župnijsko cerkev sv. Jurija v Mirnu, podružnično [[Cerkev sv. Avguština, Orehovlje|cerkev sv. Avguština v Orehovljah]] in podružnično cerkev Žalostne Matere Božje na [[Mirenski grad|Mirenskem gradu]]. == Cerkvina predhodnica == Prva župnijska cerkev je stala bližje reki Vipavi, vendar njena lokacija ni znana. Njeni začetki naj bi segali vsaj v 10. stoletje, ko naj bi bila postavljena kakor lastniška cerkev. Reka Vipava jo je pogosto poplavljala, zato so novo zgradili na sedanjem mestu, verjetno v 15. stoletju. Slednja je bila leta 1826 porušena, na istem mestu pa je bila zgrajena sedanja, ki je bila posvečena 30. Avgusta 1828. Izmed cerkvenega okrasja iz <nowiki>''starejše''</nowiki> cerkve sta se ohranila le stranska oltarja Rožnovenske Matere Božje z Jezuščkom in Srca Jezusovega, v [[Barok|baročnem slogu.]] == Današnja župnijska cerkev == === Zgodovina cerkvene stavbe === V času gospoda župnika Krištofa Spolada je Miren dobil novo cerkev. Zgrajena je bila leta 1827, posvečena pa 30. avgusta leto pozneje. Cerkev je bila med [[1. svetovna vojna|1. svetovno vojno]] hudo poškodovana, saj se so naselje prizadeli hudi boji [[Soška fronta|6. soške bitke]]. Med obnovo opustošene cerkve, ki je stekla februarja. Leta 1926 so prvotni zvonik s pročelja premestili za cerkev in odstranili večino pročeljnega okrasja. Prva maša v prenovljeni cerkvi je potekla 12. junija 1927. [[Slika:Razvaline cerkve v Mirnu.jpg|thumb|Pogled na opustošeno cerkev po 1. svetovni vojni]] === Opis cerkve === Cerkev je enoladijska grajena v neklasicističnem slogu. Glavni oltar je posvečen [[sv. Jurij|sv. Juriju]] stranska zavetnika pa sta sveta [[Sveti Peter|Peter]] in [[Sv. Pavel|Pavel]]. V cerkvi sta še dva stranska oltarja posvečena [[Srce Jezusovo|Srcu Jezusovemu]] in Rožnovenski Materi Božji. V cerkveni ladji sta še oltarna niša z misjonskim križem in kalvarijo na levi strani in oltarna niša s kipom [[sv. Jožef|sv. Jožefa]] in podobami iz njegovega življenja na desni strani. Pod pevskim korom je tudi kapelica s kipom [[Lurd|Lurške Matere Božje]]. Slavoločno steno krasi freska dobrega pastirja, strop prezbiterija pa freska s prizori iz Jezusovega življenja in podoba [[Jagnje Božje|Jagnjeta Božjega]] v centralnem medaljonu. <blockquote>Nad vhodom v zakristijo je v zid ugrajena spominska plošča iz leta 1828, napis v latinščin pa se glasi: "''ANNO ANTE E'''X'''TR'''VC'''TA TR'''I'''GES '''IM'''A A'''V'''G'''V'''ST'''I D'''EO '''C'''ONSE'''C'''RATA''", kar v slovenskem prevodu pomeni: "''Leto poprej zgrajena, trideseta avgusta Bogu posvečena''".</blockquote>Pročelje krasijo štirje pilastri, ki fasado delijo na tri ploskve. Na stranskih ploskvah sta okni in manjša vrata, Osrednjo ploskev pa bogati niša s kipom svetega Jurija iz leta 1997 in velika vrata z razkošnim kamnitim oramentom. Na slemenu cerkvene strehe stoji kamniti križ. === Cerkvena glasba === ==== Orgle ==== Prve orgle v župnijski cerkvi je v času župnika Krištofa Spolada leta 1830 postavil mojster Vičič iz Črnič. Bile so mehanskega tipa in so obsegale 14 registrov. V 1. svetovni vojni so bile uničene tako, da je nove orgle pnevmatskega tipa leta 1927 postavil lokalni orglarski mojster [[Ivan Kacin|Ivan Kacin.]] Leta 1996 so bile orgle prenovljene in dodanih je bilo 5 novih registrov. Obnovo je opravil orglarski mojster Anton Jenko, novi jezičniki pa so bili izdelani v Italiji in v Nemčiji. Sedanja dispozicija: {| border="0" cellspacing="0" cellpadding="10" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan=3 | '''I Manual''' ---- |- |1. || Principal || 8′ |- |2. || Bordon || 8′ |- |3. || Oktava || 4' |- |4. || Mixtura III.-IV. || 2′ |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan=3 | '''II Manual''' ---- |- |5. || Violinski principal || 8′ |- |6. || Salicional || 8′ |- |7. || Vox angelika || 8′ |- |8. || Flauta || 4′ |- |9. || Kvinta || 2 2/3′ |- |10. || Oktava || 2′ |- |11. || Terca || 1 3/5′ |- |12. || '''Tromba''' || 8′ |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan=3 | '''Pedal''' ---- |- |13. || Subbas || 16′ |- |14. || Oktava bas || 8′ |- |15. || '''Fagot''' || 16′ |} |} ==== Zvonovi ==== Že od začetkov župnije v Mirnu ubrano donijo zvonovi župnijske cerkve. Prejšnje zvonove je doletela strašna usoda 1. in 2. svetovne vojne. Leta 1970 pa je župnijska cerkev po dolgoletnih prizadevanjih dobila tri nove zvonove, ki jih je izdelala livarna Ferralit iz Žalca. Sedaj so v zvoniku štirje zvonovi: * zvon svetega Jurija; 1100 kg; udarni ton Es; 1970 * zvon Srca Jezusovega; 803 kg; udarni ton F; 1970 * zvon Marije pomočnice Kristjanov; 550 kg; udarni ton G; 1970 * zvon svete Družine; nn; nn; 1921 == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jurij, Miren]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Miren]] [[Kategorija:Neoklasicistične cerkve v Sloveniji|Jurij, Miren]] [[Kategorija:Miren]] [[Kategorija:Župnija Miren]] mt1cflyr26q1hhzas2vwxyfc6cpwi94 0 364600 5735271 5450943 2022-08-16T20:02:18Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Avguština]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Avguština]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Avguština, Orehovlje | fullname = | image = | imagesize = 250px | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Avguštin]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1890 | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Miren|Miren]] | deanery= [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Orehovlje - Cerkev sv. Avguština | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 3846 | lokacija = [[Orehovlje, Miren - Kostanjevica|Orehovlje]] | občina = Miren - Kostanjevica }} }} '''Cerkev sv. Avguština''' v [[Orehovlje, Miren - Kostanjevica|Orehovljah]] je prvič omenjena leta 1569. Sprva je bila posvečena ne le [[sv. Avguštin|sv. Avguštinu,]] do okoli leta 1650 je bil njen zavetnik tudi [[sv. Danijel]]. Spadala je v veliko [[Župnija Šempeter|Šempetrsko župnijo]]. Prvotna cerkev je stala ob pokopališču na polju pod naseljem. Porušili so jo leta 1870. Nova cerkev, ki je prav tako posvečena sv. Avguštinu je bila postavljena med letoma 1879 in 1885 višje v naselju ob glavni cesti. Skupaj s cerkvijo se je preselilo tudi pokopališče, ki sedaj leži nasproti cerkve. Sedaj je cerkev podružnica [[Župnija Miren|Mirenske župnije.]] === Oslali sakralni objekti v Orehovljah === Na področju današnjih Orehovelj pa so poleg cerkve sv. Avguština stale še podružnica Mirenske župnije cerkev sv. Egidija in kapeli sv. Antona Padovanskega in sv. Silvestra. Do današnjih dni se nobena izmednjih ni ohranila. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Avguštin, Orehovlje]] [[Kategorija:Cerkve svetega Avguština|Orehovlje]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] [[Kategorija:Župnija Miren]] 7yrtcibsku2gypvnkpkkcnp1zpgm5tr 0 364655 5735253 5451472 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev svetega Andreja, Prvačina | image = <!-- WD --> | caption= Cerkev svetega Andreja v Prvačini | fullname = | location = [[Prvačina]] | country = [[Slovenija]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | dedication = [[sveti Andrej]] | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | groundbreaking = 16. stoletje | parish = [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | deanery = [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | episcopalarea = | archdiocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Prvačina - Cerkev sv. Andreja | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 28. avgust 1985 | refšt = 3965 | lokacija = | občina = Nova Gorica }} }} '''Cerkev svetega Andreja '''stoji v naselju [[Prvačina]], natančneje na robu manjše grebenaste vzpetine v starem delu naselja, med še obstoječim [[Dvorec Grabiz|Dvorcem Grabiz]], ki je dandanes župnišče, in le delno ohranjenim [[Coroninijev dvorec|Coroninijevim dvorcem]], ki je bil med [[1. svetovna vojna|1. svetovno vojno]] skoraj v celoti porušen. Cerkev je sedež [[Župnija Prvačina|Župnije Prvačina]]. == Zgodovina == Cerkev v Prvačini že od vsega začetka stoji na istem mestu. Prvotna cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, omenja pa se komaj v letih 1319 in 1348. Od prvotne cerkve so ostali samo štirje stebrički, vzidani v zid za oltarjem, kjer se nahaja letnica 1450. V času turških vpadov je cerkev obdajal protiturški tabor, vendar je bila kljub temu porušena. Po domnevah naj bi bila današnja cerkev sezidana v sredini 16. stoletja, na prehodu iz 17. v 18. stoletje pa je bila močno [[barok]]izirana. Sedaj jo krasijo v večini baročne umetnine: stropne freske, ki ponazarjajo kronanje vnebovzete [[Sveta Marija|Device Marije]], [[Sveta Cecilija|sveto Cecilijo]] ob portativu in [[Avguštin iz Hipona|svetega Avguština]], krstni kamen glavni oltar s sliko [[Sveti Andrej|svetega Andreja]] in kipoma [[Sveti Ciril in Metod stopita na slovansko zemljo|svetega Cirila in Metoda]] ter stranska oltarja posvečena Srcu Jezusovemu in Lurški Materi Božji. == Posebnosti cerkve == === Cerkvene orgle === Prve orgle so bile izdelane leta 1263 v [[Oglej]]u, kar je potrjeval napis ohranjen na orgelski omari ''»factum Aquilae 1263«''. Prenovljene leta so bile leta 1793. Leta 1877 je cerkev dobila nove Potočnikove orgle, ki so štele 13 registrov. Te so bile med 1. svetovno vojno odstranjene. Sedanje orgle so bile postavljene leta 1927 in štejejo 9 [[Register|registrov]]. === Srebrna monštranca === Eden najskrivnostnejših predmetov v lasti prvačke cerkve je srebrna monštranca iz leta 1551, ki naj bi bila dar cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] Po ugibanjih naj bi jo cerkev iz neznanih razlogov v dar prejela po [[Tridentinski koncil|Tritedenskem koncilu]] leta 1563. Sedaj jo hrani [[Prirodoslovni muzej Slovenije]].<ref>[http://www.ng-slo.si/si/zbirke-in-register/evropski-slikarji/umetna-obrt/monstranca-neznani-avtor?workId=1607 Umetna obrt], Ng-slo.si.</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Freska Prvačina.png </gallery> == Viri == {{sklici}} {{Cerkve sv. Andreja v Sloveniji}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Andrej, Prvačina]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Andrej, Prvačina]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja|Prvačina]] [[Kategorija:Prvačina]] donie5w21ya7nzlntn6bu0rbzmg34t5 0 364806 5735096 5734994 2022-08-16T13:57:41Z 46.123.243.33 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Urška Perenič | image = Urška_Perenič2022.jpg | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] }} '''Urška Perenič''', [[Slovenci|slovenska]] [[literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]] in teoretičarka, urednica, * [[5. december]] [[1982]], [[Postojna]]. Deluje kot univerzitetna profesorica, predava zgodovino slovenske književnosti, s težiščem na 19. stoletju, ter teorijo književnosti, je specialistka za [[empirična literarna veda|empirično literarno vedo]] in [[sistemska teorija literature|sistemsko teorijo literature]]. ==Življenje == [[OŠ Dragotina Ketteja|Osnovno šolo Dragotina Ketteja]] je obiskovala v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]], [[Šolski center Srečka Kosovela Sežana|gimnazijo]] v [[Sežana|Sežani]], po maturi 2001 je študirala slovenski jezik in književnost in nemški jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobila strokovni naziv profesorica nemščine in slovenščine. Za diplomo na obeh oddelkih (''Slovensko-nemški odnosi na primeru koroškega pisatelja [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]]'', 2005) in diplomski študij je 2006 prejela nagrado [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. V času študija je bila s štipendijo [[DAAD]] v Stuttgartu, po njem pa asistentka za slovenščino na [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezni realni gimnaziji za Slovence]] in Dvojezični zvezni trgovski akademiji v [[Celovec|Celovcu]]. Podiplomski študij je v letih 2005–08 opravila na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani: najprej se je vpisala na znanstveni magisterij literarnih ved, 2006 ji je bil odobren neposredni prehod na doktorski študij literarnih ved in leta 2008 je doktorirala s tezo ''Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije'' in pridobila naziv doktorica znanosti s področja literarnih ved. ==Delo== 2009 je bila izvoljena v naziv docentke za slovensko književnost z literarno teorijo na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]], kjer je med letoma 2007 in 2013 vzporedno predavala na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti]]. Na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je zaposlena od leta 2008 dalje, kjer je bila v naziv docentke za slovensko književnost izvoljena 2010. V zimskem semestru 2012/13 je bila gostujoča profesorica za slovenistiko na [[Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju|slavistiki]] [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]]. Februarja 2016 pa je bila izvoljena v naziv izredne profesorice za slovensko književnost. Od 2006 sodeluje na [[SSJLK|Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture]] kot lektorica za slovenščino in s predavanji o slovenski književnosti, s predavanji pa je gostovala še na akademskih inštitucijah na [[Dunaj]]u, v [[Praga|Pragi]], v [[Zagreb]]u, v [[Los Angeles]]u in na strokovnih srečanjih doma. Dodatno se je izobraževala na Inštitutu za medijske raziskave Univerze v [[Siegen|Siegnu]]. Njena raziskovalna in predavateljska področja so [[empirična literarna veda|empirična literarna znanost]], [[sistemska teorija literature|sistemske obravnave literature]], [[slovenska književnost]] 19. in 1. polovice 20. stoletja, zlasti [[epika|pripovedništvo]], društvene oblike literarnega življenja ([[čitalnica|čitalnice]]), literarne ustanove in [[občilo|mediji]], nemško (žensko) avtorstvo na Slovenskem, prostor v literarni vedi in kulturi. Je članica [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]], članica [[Society for Slovene Studies]], mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL. Opravlja funkcijo urednice in tehnične urednice pri osrednjem slovenskem jezikoslovnem in literarnovednem časopisu ''[[Slavistična revija|Slavistična revija]]''. Sodelovala je pri avstrijskem projektu Enzyklopädie der slowenischen Sprache und Literatur in Kärnten (2007–), v letih 2011–14 je sodelovala v raziskovalnem projektu [[:v:Prostor slovenske literarne kulture|Prostor slovenske literarne kulture]]: Literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (v tem okviru je uredila posebno številko ''Slavistične revije'' z naslovom ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru = Space in literature and literature in space'') in pri drugih projektih (Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe, Slovenska pisateljska pot idr.). Sodeluje v raziskovalni skupini pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu Filozofske fakultete in v raziskovalnem projektu Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: Komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin (2014–17). Objavlja v revijah ''Primerjalna književnost, Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Filološke študije, Riječ, Slovene Studies, Studia Historica Slovenica, Neohelicon'', v domačih in tujih simpozijskih in kongresnih zbornikih idr. O literarnovednih temah je govorila na radiu in televiziji. V letih 2013 in 2014 je bila v žiriji nagrade [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za najboljši slovenski roman (2015 je iz nje izstopila). Od 2016 je članica strokovne komisije za književnost pri Prešernovem skladu. Doma je s [[Dragotin Kette|Kettejevega]] [[Prem|Prema]], živi v [[Postojna|Postojni]]. ==Izbor iz bibliografije== *''Empirija v literarni vedi.'' Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. *''[http://en.calameo.com/read/000889460fa4ccbe7ef28 Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri]''. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 16). *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_23.pdf V prerezu slovenske empirične literarne znanosti] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_24.pdf At the intersection of Slovene empirical literary studies]. ''Slovenska literarna veda danes''. ''Slavistična revija'' 61/1 (2013). 275–84, 285–95. * Intersubjektivnost kot etično načelo (empiričnega) literarnega raziskovanja. ''Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj''. Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: ZIFF, 2013. [http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/49_SSJLK/perenic.pdf 30–34]. *Perspektive empirične sistemske teorije z vidika mlajše generacije – doslednost, odprtost, zanesljivost. ''Primerjalna književnost'' 31/2 (2008). 113–35. *The literary activities of mid-nineteenth-century politico-cultural societies: A Systemic approach. ''Slovene Studies'' 33/1 (2011). 61–71. *Kulturno življenje v društvih sredi 19. stoletja in njihova vloga pri oblikovanju literarnega polja. ''[http://www.calameo.com/read/0008894609f8661057cc2 Vloge središča: Konvergenca regij in kultur]''. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zbornik SdS, 21). 233–44. *An Overview of literary mapping projects on cities: Literary spaces, literary maps and sociological (re)conceptualisations of space. ''Neohelicon: Acta comparationis literarum universarum'' 41/1 (2014). 13–26. *The cartographic representation and analysis of (Slovene) writer-careers: Methodology and first results of the Slovene project. ''Mapping spatial relations, their perceptions and dynamics: The city today and in the past''. Ur. Susanne Rau, Ekkehard Schrönherr. Cham etc.: Springer, 2014. 177–94. *Kartiranje biografij slovenskih književnikov: Od začetkov do sodobne prostorske analize v GIS. ''Primerjalna književnost'' 36/2 (2013). 163–183, 298–302. *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_10.pdf The reading societies network and socio-geographic dynamics]. ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru''. ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82, 383–400. *''Sončna ura: Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961–1996)''. Ljubljana: Slovenska matica, 2010. *[http://lit.ijs.si/jamnica.html Jamnica: Roman soseske. Prežihov Voranc, ''Jamnica''.] Spremna beseda Urška Perenič in Miran Hladnik. Ljubljana: Študentska založba; Ravne na Koroškem: Prežihova ustanova, 2010. *Beno Zupančič in njegova pripoved o med- in povojni Ljubljani. ''Studia Historica Slovenica'' 13/2-3 (2013). 767–78. *Bela lisa na (nacionalnem) literarnozgodovinskem zemljevidu [o pesnici Marii Luckmann]. ''Riječ'' 4/2 (2008). 212–26. *Nemško pesništvo [[Maria Luckmann|Marie Luckmann]] (28. 8. 1964 – 5. 3. 1947) kot stereotipija slovenstva. ''[http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/ssjlk_43_zbornik.pdf 43. SSJLK: Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi]''. Ljubljana: FF, 2007. 211–14. *Poetische Versuche 1843–1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. ''Slavistična revija'' 54/2 (2006). 233–44. *Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji. ''Slavistična revija'' 53/4 (2005). [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2005_4_7.pdf 583–95]. *[[Bogomir Magajna]], [[Dragotin Kette]], [[Miroslav Vilhar]], [[Fran Milčinski]], [[Ivan Cankar]], [[France Bevk]]. ''Slovenska pisateljska pot: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev''. Ur. Željko Kozinc. Radovljica: Didakta, 2013. *Pesništvo Vilija Steguja v širšem kontekstu slovenske poezije: [U]gašajoče sanj[anj]e. Vili Stegu: ''Samotna pot''. Ljubljana: Društvo 2000. 197–213. *Ivan Albreht med domačijsko in pokrajinsko povestjo. ''Vas na meji: Zbornik ob 120. obletnici rojstva Ivana Albrehta''. Ur. U. Orešnik. Logatec: Knjižnica, 2013. 14–27. ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{:Portal:Literatura/povezava}} ==Zunanje povezave== *[http://www.slov.si/ucitelji/urska-perenic/ Izr. prof. dr. Urška Perenič.] Oddelek za slovenistiko. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani *[http://uni-lj.academia.edu/Ur%C5%A1kaPereni%C4%8D Urška Perenič. Academia.edu] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perenič, Urška}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] 57knfd2u8qxuez7dyfndt401s40jo2s 5735097 5735096 2022-08-16T13:58:33Z 46.123.243.33 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Urška Perenič | image = Urška_Perenič2022.jpg | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] }} '''Urška Perenič''', [[Slovenci|slovenska]] [[literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]] in teoretičarka, urednica, * [[5. december]] [[1982]], [[Postojna]]. Deluje kot univerzitetna profesorica in raziskovalka, predava zgodovino slovenske književnosti, s težiščem na 19. stoletju, ter teorijo književnosti, je specialistka za [[empirična literarna veda|empirično literarno vedo]] in [[sistemska teorija literature|sistemsko teorijo literature]]. ==Življenje == [[OŠ Dragotina Ketteja|Osnovno šolo Dragotina Ketteja]] je obiskovala v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]], [[Šolski center Srečka Kosovela Sežana|gimnazijo]] v [[Sežana|Sežani]], po maturi 2001 je študirala slovenski jezik in književnost in nemški jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobila strokovni naziv profesorica nemščine in slovenščine. Za diplomo na obeh oddelkih (''Slovensko-nemški odnosi na primeru koroškega pisatelja [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]]'', 2005) in diplomski študij je 2006 prejela nagrado [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. V času študija je bila s štipendijo [[DAAD]] v Stuttgartu, po njem pa asistentka za slovenščino na [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezni realni gimnaziji za Slovence]] in Dvojezični zvezni trgovski akademiji v [[Celovec|Celovcu]]. Podiplomski študij je v letih 2005–08 opravila na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani: najprej se je vpisala na znanstveni magisterij literarnih ved, 2006 ji je bil odobren neposredni prehod na doktorski študij literarnih ved in leta 2008 je doktorirala s tezo ''Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije'' in pridobila naziv doktorica znanosti s področja literarnih ved. ==Delo== 2009 je bila izvoljena v naziv docentke za slovensko književnost z literarno teorijo na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]], kjer je med letoma 2007 in 2013 vzporedno predavala na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti]]. Na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je zaposlena od leta 2008 dalje, kjer je bila v naziv docentke za slovensko književnost izvoljena 2010. V zimskem semestru 2012/13 je bila gostujoča profesorica za slovenistiko na [[Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju|slavistiki]] [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]]. Februarja 2016 pa je bila izvoljena v naziv izredne profesorice za slovensko književnost. Od 2006 sodeluje na [[SSJLK|Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture]] kot lektorica za slovenščino in s predavanji o slovenski književnosti, s predavanji pa je gostovala še na akademskih inštitucijah na [[Dunaj]]u, v [[Praga|Pragi]], v [[Zagreb]]u, v [[Los Angeles]]u in na strokovnih srečanjih doma. Dodatno se je izobraževala na Inštitutu za medijske raziskave Univerze v [[Siegen|Siegnu]]. Njena raziskovalna in predavateljska področja so [[empirična literarna veda|empirična literarna znanost]], [[sistemska teorija literature|sistemske obravnave literature]], [[slovenska književnost]] 19. in 1. polovice 20. stoletja, zlasti [[epika|pripovedništvo]], društvene oblike literarnega življenja ([[čitalnica|čitalnice]]), literarne ustanove in [[občilo|mediji]], nemško (žensko) avtorstvo na Slovenskem, prostor v literarni vedi in kulturi. Je članica [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]], članica [[Society for Slovene Studies]], mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL. Opravlja funkcijo urednice in tehnične urednice pri osrednjem slovenskem jezikoslovnem in literarnovednem časopisu ''[[Slavistična revija|Slavistična revija]]''. Sodelovala je pri avstrijskem projektu Enzyklopädie der slowenischen Sprache und Literatur in Kärnten (2007–), v letih 2011–14 je sodelovala v raziskovalnem projektu [[:v:Prostor slovenske literarne kulture|Prostor slovenske literarne kulture]]: Literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (v tem okviru je uredila posebno številko ''Slavistične revije'' z naslovom ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru = Space in literature and literature in space'') in pri drugih projektih (Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe, Slovenska pisateljska pot idr.). Sodeluje v raziskovalni skupini pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu Filozofske fakultete in v raziskovalnem projektu Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: Komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin (2014–17). Objavlja v revijah ''Primerjalna književnost, Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Filološke študije, Riječ, Slovene Studies, Studia Historica Slovenica, Neohelicon'', v domačih in tujih simpozijskih in kongresnih zbornikih idr. O literarnovednih temah je govorila na radiu in televiziji. V letih 2013 in 2014 je bila v žiriji nagrade [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za najboljši slovenski roman (2015 je iz nje izstopila). Od 2016 je članica strokovne komisije za književnost pri Prešernovem skladu. Doma je s [[Dragotin Kette|Kettejevega]] [[Prem|Prema]], živi v [[Postojna|Postojni]]. ==Izbor iz bibliografije== *''Empirija v literarni vedi.'' Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. *''[http://en.calameo.com/read/000889460fa4ccbe7ef28 Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri]''. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 16). *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_23.pdf V prerezu slovenske empirične literarne znanosti] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_24.pdf At the intersection of Slovene empirical literary studies]. ''Slovenska literarna veda danes''. ''Slavistična revija'' 61/1 (2013). 275–84, 285–95. * Intersubjektivnost kot etično načelo (empiričnega) literarnega raziskovanja. ''Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj''. Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: ZIFF, 2013. [http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/49_SSJLK/perenic.pdf 30–34]. *Perspektive empirične sistemske teorije z vidika mlajše generacije – doslednost, odprtost, zanesljivost. ''Primerjalna književnost'' 31/2 (2008). 113–35. *The literary activities of mid-nineteenth-century politico-cultural societies: A Systemic approach. ''Slovene Studies'' 33/1 (2011). 61–71. *Kulturno življenje v društvih sredi 19. stoletja in njihova vloga pri oblikovanju literarnega polja. ''[http://www.calameo.com/read/0008894609f8661057cc2 Vloge središča: Konvergenca regij in kultur]''. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zbornik SdS, 21). 233–44. *An Overview of literary mapping projects on cities: Literary spaces, literary maps and sociological (re)conceptualisations of space. ''Neohelicon: Acta comparationis literarum universarum'' 41/1 (2014). 13–26. *The cartographic representation and analysis of (Slovene) writer-careers: Methodology and first results of the Slovene project. ''Mapping spatial relations, their perceptions and dynamics: The city today and in the past''. Ur. Susanne Rau, Ekkehard Schrönherr. Cham etc.: Springer, 2014. 177–94. *Kartiranje biografij slovenskih književnikov: Od začetkov do sodobne prostorske analize v GIS. ''Primerjalna književnost'' 36/2 (2013). 163–183, 298–302. *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_10.pdf The reading societies network and socio-geographic dynamics]. ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru''. ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82, 383–400. *''Sončna ura: Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961–1996)''. Ljubljana: Slovenska matica, 2010. *[http://lit.ijs.si/jamnica.html Jamnica: Roman soseske. Prežihov Voranc, ''Jamnica''.] Spremna beseda Urška Perenič in Miran Hladnik. Ljubljana: Študentska založba; Ravne na Koroškem: Prežihova ustanova, 2010. *Beno Zupančič in njegova pripoved o med- in povojni Ljubljani. ''Studia Historica Slovenica'' 13/2-3 (2013). 767–78. *Bela lisa na (nacionalnem) literarnozgodovinskem zemljevidu [o pesnici Marii Luckmann]. ''Riječ'' 4/2 (2008). 212–26. *Nemško pesništvo [[Maria Luckmann|Marie Luckmann]] (28. 8. 1964 – 5. 3. 1947) kot stereotipija slovenstva. ''[http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/ssjlk_43_zbornik.pdf 43. SSJLK: Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi]''. Ljubljana: FF, 2007. 211–14. *Poetische Versuche 1843–1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. ''Slavistična revija'' 54/2 (2006). 233–44. *Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji. ''Slavistična revija'' 53/4 (2005). [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2005_4_7.pdf 583–95]. *[[Bogomir Magajna]], [[Dragotin Kette]], [[Miroslav Vilhar]], [[Fran Milčinski]], [[Ivan Cankar]], [[France Bevk]]. ''Slovenska pisateljska pot: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev''. Ur. Željko Kozinc. Radovljica: Didakta, 2013. *Pesništvo Vilija Steguja v širšem kontekstu slovenske poezije: [U]gašajoče sanj[anj]e. Vili Stegu: ''Samotna pot''. Ljubljana: Društvo 2000. 197–213. *Ivan Albreht med domačijsko in pokrajinsko povestjo. ''Vas na meji: Zbornik ob 120. obletnici rojstva Ivana Albrehta''. Ur. U. Orešnik. Logatec: Knjižnica, 2013. 14–27. ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{:Portal:Literatura/povezava}} ==Zunanje povezave== *[http://www.slov.si/ucitelji/urska-perenic/ Izr. prof. dr. Urška Perenič.] Oddelek za slovenistiko. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani *[http://uni-lj.academia.edu/Ur%C5%A1kaPereni%C4%8D Urška Perenič. Academia.edu] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perenič, Urška}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] oqkc8lwyl4argmobbn5e41o1pliob9u 5735098 5735097 2022-08-16T14:00:10Z 46.123.243.33 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Urška Perenič | image = Urška_Perenič2022.jpg | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] }} '''Urška Perenič''', [[Slovenci|slovenska]] [[literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]] in teoretičarka, urednica, * [[5. december]] [[1982]], [[Postojna]]. Deluje kot univerzitetna profesorica in raziskovalka, predava zgodovino slovenske književnosti s težiščem na 19. stoletju in teorijo književnosti, je specialistka za [[empirična literarna veda|empirično literarno vedo]] in [[sistemska teorija literature|sistemsko teorijo literature]]. ==Življenje == [[OŠ Dragotina Ketteja|Osnovno šolo Dragotina Ketteja]] je obiskovala v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]], [[Šolski center Srečka Kosovela Sežana|gimnazijo]] v [[Sežana|Sežani]], po maturi 2001 je študirala slovenski jezik in književnost in nemški jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobila strokovni naziv profesorica nemščine in slovenščine. Za diplomo na obeh oddelkih (''Slovensko-nemški odnosi na primeru koroškega pisatelja [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]]'', 2005) in diplomski študij je 2006 prejela nagrado [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. V času študija je bila s štipendijo [[DAAD]] v Stuttgartu, po njem pa asistentka za slovenščino na [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezni realni gimnaziji za Slovence]] in Dvojezični zvezni trgovski akademiji v [[Celovec|Celovcu]]. Podiplomski študij je v letih 2005–08 opravila na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani: najprej se je vpisala na znanstveni magisterij literarnih ved, 2006 ji je bil odobren neposredni prehod na doktorski študij literarnih ved in leta 2008 je doktorirala s tezo ''Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije'' in pridobila naziv doktorica znanosti s področja literarnih ved. ==Delo== 2009 je bila izvoljena v naziv docentke za slovensko književnost z literarno teorijo na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]], kjer je med letoma 2007 in 2013 vzporedno predavala na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti]]. Na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je zaposlena od leta 2008 dalje, kjer je bila v naziv docentke za slovensko književnost izvoljena 2010. V zimskem semestru 2012/13 je bila gostujoča profesorica za slovenistiko na [[Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju|slavistiki]] [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]]. Februarja 2016 pa je bila izvoljena v naziv izredne profesorice za slovensko književnost. Od 2006 sodeluje na [[SSJLK|Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture]] kot lektorica za slovenščino in s predavanji o slovenski književnosti, s predavanji pa je gostovala še na akademskih inštitucijah na [[Dunaj]]u, v [[Praga|Pragi]], v [[Zagreb]]u, v [[Los Angeles]]u in na strokovnih srečanjih doma. Dodatno se je izobraževala na Inštitutu za medijske raziskave Univerze v [[Siegen|Siegnu]]. Njena raziskovalna in predavateljska področja so [[empirična literarna veda|empirična literarna znanost]], [[sistemska teorija literature|sistemske obravnave literature]], [[slovenska književnost]] 19. in 1. polovice 20. stoletja, zlasti [[epika|pripovedništvo]], društvene oblike literarnega življenja ([[čitalnica|čitalnice]]), literarne ustanove in [[občilo|mediji]], nemško (žensko) avtorstvo na Slovenskem, prostor v literarni vedi in kulturi. Je članica [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]], članica [[Society for Slovene Studies]], mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL. Opravlja funkcijo urednice in tehnične urednice pri osrednjem slovenskem jezikoslovnem in literarnovednem časopisu ''[[Slavistična revija|Slavistična revija]]''. Sodelovala je pri avstrijskem projektu Enzyklopädie der slowenischen Sprache und Literatur in Kärnten (2007–), v letih 2011–14 je sodelovala v raziskovalnem projektu [[:v:Prostor slovenske literarne kulture|Prostor slovenske literarne kulture]]: Literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (v tem okviru je uredila posebno številko ''Slavistične revije'' z naslovom ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru = Space in literature and literature in space'') in pri drugih projektih (Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe, Slovenska pisateljska pot idr.). Sodeluje v raziskovalni skupini pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu Filozofske fakultete in v raziskovalnem projektu Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: Komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin (2014–17). Objavlja v revijah ''Primerjalna književnost, Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Filološke študije, Riječ, Slovene Studies, Studia Historica Slovenica, Neohelicon'', v domačih in tujih simpozijskih in kongresnih zbornikih idr. O literarnovednih temah je govorila na radiu in televiziji. V letih 2013 in 2014 je bila v žiriji nagrade [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za najboljši slovenski roman (2015 je iz nje izstopila). Od 2016 je članica strokovne komisije za književnost pri Prešernovem skladu. Doma je s [[Dragotin Kette|Kettejevega]] [[Prem|Prema]], živi v [[Postojna|Postojni]]. ==Izbor iz bibliografije== *''Empirija v literarni vedi.'' Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. *''[http://en.calameo.com/read/000889460fa4ccbe7ef28 Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri]''. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 16). *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_23.pdf V prerezu slovenske empirične literarne znanosti] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_24.pdf At the intersection of Slovene empirical literary studies]. ''Slovenska literarna veda danes''. ''Slavistična revija'' 61/1 (2013). 275–84, 285–95. * Intersubjektivnost kot etično načelo (empiričnega) literarnega raziskovanja. ''Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj''. Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: ZIFF, 2013. [http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/49_SSJLK/perenic.pdf 30–34]. *Perspektive empirične sistemske teorije z vidika mlajše generacije – doslednost, odprtost, zanesljivost. ''Primerjalna književnost'' 31/2 (2008). 113–35. *The literary activities of mid-nineteenth-century politico-cultural societies: A Systemic approach. ''Slovene Studies'' 33/1 (2011). 61–71. *Kulturno življenje v društvih sredi 19. stoletja in njihova vloga pri oblikovanju literarnega polja. ''[http://www.calameo.com/read/0008894609f8661057cc2 Vloge središča: Konvergenca regij in kultur]''. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zbornik SdS, 21). 233–44. *An Overview of literary mapping projects on cities: Literary spaces, literary maps and sociological (re)conceptualisations of space. ''Neohelicon: Acta comparationis literarum universarum'' 41/1 (2014). 13–26. *The cartographic representation and analysis of (Slovene) writer-careers: Methodology and first results of the Slovene project. ''Mapping spatial relations, their perceptions and dynamics: The city today and in the past''. Ur. Susanne Rau, Ekkehard Schrönherr. Cham etc.: Springer, 2014. 177–94. *Kartiranje biografij slovenskih književnikov: Od začetkov do sodobne prostorske analize v GIS. ''Primerjalna književnost'' 36/2 (2013). 163–183, 298–302. *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_10.pdf The reading societies network and socio-geographic dynamics]. ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru''. ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82, 383–400. *''Sončna ura: Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961–1996)''. Ljubljana: Slovenska matica, 2010. *[http://lit.ijs.si/jamnica.html Jamnica: Roman soseske. Prežihov Voranc, ''Jamnica''.] Spremna beseda Urška Perenič in Miran Hladnik. Ljubljana: Študentska založba; Ravne na Koroškem: Prežihova ustanova, 2010. *Beno Zupančič in njegova pripoved o med- in povojni Ljubljani. ''Studia Historica Slovenica'' 13/2-3 (2013). 767–78. *Bela lisa na (nacionalnem) literarnozgodovinskem zemljevidu [o pesnici Marii Luckmann]. ''Riječ'' 4/2 (2008). 212–26. *Nemško pesništvo [[Maria Luckmann|Marie Luckmann]] (28. 8. 1964 – 5. 3. 1947) kot stereotipija slovenstva. ''[http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/ssjlk_43_zbornik.pdf 43. SSJLK: Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi]''. Ljubljana: FF, 2007. 211–14. *Poetische Versuche 1843–1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. ''Slavistična revija'' 54/2 (2006). 233–44. *Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji. ''Slavistična revija'' 53/4 (2005). [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2005_4_7.pdf 583–95]. *[[Bogomir Magajna]], [[Dragotin Kette]], [[Miroslav Vilhar]], [[Fran Milčinski]], [[Ivan Cankar]], [[France Bevk]]. ''Slovenska pisateljska pot: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev''. Ur. Željko Kozinc. Radovljica: Didakta, 2013. *Pesništvo Vilija Steguja v širšem kontekstu slovenske poezije: [U]gašajoče sanj[anj]e. Vili Stegu: ''Samotna pot''. Ljubljana: Društvo 2000. 197–213. *Ivan Albreht med domačijsko in pokrajinsko povestjo. ''Vas na meji: Zbornik ob 120. obletnici rojstva Ivana Albrehta''. Ur. U. Orešnik. Logatec: Knjižnica, 2013. 14–27. ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{:Portal:Literatura/povezava}} ==Zunanje povezave== *[http://www.slov.si/ucitelji/urska-perenic/ Izr. prof. dr. Urška Perenič.] Oddelek za slovenistiko. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani *[http://uni-lj.academia.edu/Ur%C5%A1kaPereni%C4%8D Urška Perenič. Academia.edu] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perenič, Urška}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] o5l303mj9qcj200vcs8104mffgo3r27 5735099 5735098 2022-08-16T14:01:02Z 46.123.243.33 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Urška Perenič | image = Urška_Perenič2022.jpg | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] }} '''Urška Perenič''', [[Slovenci|slovenska]] [[literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]] in teoretičarka, slovenistka, nemcistka,urednica, * [[5. december]] [[1982]], [[Postojna]]. Deluje kot univerzitetna profesorica in raziskovalka, predava zgodovino slovenske književnosti s težiščem na 19. stoletju in teorijo književnosti, je specialistka za [[empirična literarna veda|empirično literarno vedo]] in [[sistemska teorija literature|sistemsko teorijo literature]]. ==Življenje == [[OŠ Dragotina Ketteja|Osnovno šolo Dragotina Ketteja]] je obiskovala v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]], [[Šolski center Srečka Kosovela Sežana|gimnazijo]] v [[Sežana|Sežani]], po maturi 2001 je študirala slovenski jezik in književnost in nemški jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobila strokovni naziv profesorica nemščine in slovenščine. Za diplomo na obeh oddelkih (''Slovensko-nemški odnosi na primeru koroškega pisatelja [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]]'', 2005) in diplomski študij je 2006 prejela nagrado [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. V času študija je bila s štipendijo [[DAAD]] v Stuttgartu, po njem pa asistentka za slovenščino na [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezni realni gimnaziji za Slovence]] in Dvojezični zvezni trgovski akademiji v [[Celovec|Celovcu]]. Podiplomski študij je v letih 2005–08 opravila na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani: najprej se je vpisala na znanstveni magisterij literarnih ved, 2006 ji je bil odobren neposredni prehod na doktorski študij literarnih ved in leta 2008 je doktorirala s tezo ''Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije'' in pridobila naziv doktorica znanosti s področja literarnih ved. ==Delo== 2009 je bila izvoljena v naziv docentke za slovensko književnost z literarno teorijo na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]], kjer je med letoma 2007 in 2013 vzporedno predavala na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti]]. Na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je zaposlena od leta 2008 dalje, kjer je bila v naziv docentke za slovensko književnost izvoljena 2010. V zimskem semestru 2012/13 je bila gostujoča profesorica za slovenistiko na [[Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju|slavistiki]] [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]]. Februarja 2016 pa je bila izvoljena v naziv izredne profesorice za slovensko književnost. Od 2006 sodeluje na [[SSJLK|Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture]] kot lektorica za slovenščino in s predavanji o slovenski književnosti, s predavanji pa je gostovala še na akademskih inštitucijah na [[Dunaj]]u, v [[Praga|Pragi]], v [[Zagreb]]u, v [[Los Angeles]]u in na strokovnih srečanjih doma. Dodatno se je izobraževala na Inštitutu za medijske raziskave Univerze v [[Siegen|Siegnu]]. Njena raziskovalna in predavateljska področja so [[empirična literarna veda|empirična literarna znanost]], [[sistemska teorija literature|sistemske obravnave literature]], [[slovenska književnost]] 19. in 1. polovice 20. stoletja, zlasti [[epika|pripovedništvo]], društvene oblike literarnega življenja ([[čitalnica|čitalnice]]), literarne ustanove in [[občilo|mediji]], nemško (žensko) avtorstvo na Slovenskem, prostor v literarni vedi in kulturi. Je članica [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]], članica [[Society for Slovene Studies]], mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL. Opravlja funkcijo urednice in tehnične urednice pri osrednjem slovenskem jezikoslovnem in literarnovednem časopisu ''[[Slavistična revija|Slavistična revija]]''. Sodelovala je pri avstrijskem projektu Enzyklopädie der slowenischen Sprache und Literatur in Kärnten (2007–), v letih 2011–14 je sodelovala v raziskovalnem projektu [[:v:Prostor slovenske literarne kulture|Prostor slovenske literarne kulture]]: Literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (v tem okviru je uredila posebno številko ''Slavistične revije'' z naslovom ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru = Space in literature and literature in space'') in pri drugih projektih (Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe, Slovenska pisateljska pot idr.). Sodeluje v raziskovalni skupini pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu Filozofske fakultete in v raziskovalnem projektu Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: Komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin (2014–17). Objavlja v revijah ''Primerjalna književnost, Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Filološke študije, Riječ, Slovene Studies, Studia Historica Slovenica, Neohelicon'', v domačih in tujih simpozijskih in kongresnih zbornikih idr. O literarnovednih temah je govorila na radiu in televiziji. V letih 2013 in 2014 je bila v žiriji nagrade [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za najboljši slovenski roman (2015 je iz nje izstopila). Od 2016 je članica strokovne komisije za književnost pri Prešernovem skladu. Doma je s [[Dragotin Kette|Kettejevega]] [[Prem|Prema]], živi v [[Postojna|Postojni]]. ==Izbor iz bibliografije== *''Empirija v literarni vedi.'' Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. *''[http://en.calameo.com/read/000889460fa4ccbe7ef28 Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri]''. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 16). *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_23.pdf V prerezu slovenske empirične literarne znanosti] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_24.pdf At the intersection of Slovene empirical literary studies]. ''Slovenska literarna veda danes''. ''Slavistična revija'' 61/1 (2013). 275–84, 285–95. * Intersubjektivnost kot etično načelo (empiričnega) literarnega raziskovanja. ''Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj''. Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: ZIFF, 2013. [http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/49_SSJLK/perenic.pdf 30–34]. *Perspektive empirične sistemske teorije z vidika mlajše generacije – doslednost, odprtost, zanesljivost. ''Primerjalna književnost'' 31/2 (2008). 113–35. *The literary activities of mid-nineteenth-century politico-cultural societies: A Systemic approach. ''Slovene Studies'' 33/1 (2011). 61–71. *Kulturno življenje v društvih sredi 19. stoletja in njihova vloga pri oblikovanju literarnega polja. ''[http://www.calameo.com/read/0008894609f8661057cc2 Vloge središča: Konvergenca regij in kultur]''. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zbornik SdS, 21). 233–44. *An Overview of literary mapping projects on cities: Literary spaces, literary maps and sociological (re)conceptualisations of space. ''Neohelicon: Acta comparationis literarum universarum'' 41/1 (2014). 13–26. *The cartographic representation and analysis of (Slovene) writer-careers: Methodology and first results of the Slovene project. ''Mapping spatial relations, their perceptions and dynamics: The city today and in the past''. Ur. Susanne Rau, Ekkehard Schrönherr. Cham etc.: Springer, 2014. 177–94. *Kartiranje biografij slovenskih književnikov: Od začetkov do sodobne prostorske analize v GIS. ''Primerjalna književnost'' 36/2 (2013). 163–183, 298–302. *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_10.pdf The reading societies network and socio-geographic dynamics]. ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru''. ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82, 383–400. *''Sončna ura: Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961–1996)''. Ljubljana: Slovenska matica, 2010. *[http://lit.ijs.si/jamnica.html Jamnica: Roman soseske. Prežihov Voranc, ''Jamnica''.] Spremna beseda Urška Perenič in Miran Hladnik. Ljubljana: Študentska založba; Ravne na Koroškem: Prežihova ustanova, 2010. *Beno Zupančič in njegova pripoved o med- in povojni Ljubljani. ''Studia Historica Slovenica'' 13/2-3 (2013). 767–78. *Bela lisa na (nacionalnem) literarnozgodovinskem zemljevidu [o pesnici Marii Luckmann]. ''Riječ'' 4/2 (2008). 212–26. *Nemško pesništvo [[Maria Luckmann|Marie Luckmann]] (28. 8. 1964 – 5. 3. 1947) kot stereotipija slovenstva. ''[http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/ssjlk_43_zbornik.pdf 43. SSJLK: Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi]''. Ljubljana: FF, 2007. 211–14. *Poetische Versuche 1843–1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. ''Slavistična revija'' 54/2 (2006). 233–44. *Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji. ''Slavistična revija'' 53/4 (2005). [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2005_4_7.pdf 583–95]. *[[Bogomir Magajna]], [[Dragotin Kette]], [[Miroslav Vilhar]], [[Fran Milčinski]], [[Ivan Cankar]], [[France Bevk]]. ''Slovenska pisateljska pot: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev''. Ur. Željko Kozinc. Radovljica: Didakta, 2013. *Pesništvo Vilija Steguja v širšem kontekstu slovenske poezije: [U]gašajoče sanj[anj]e. Vili Stegu: ''Samotna pot''. Ljubljana: Društvo 2000. 197–213. *Ivan Albreht med domačijsko in pokrajinsko povestjo. ''Vas na meji: Zbornik ob 120. obletnici rojstva Ivana Albrehta''. Ur. U. Orešnik. Logatec: Knjižnica, 2013. 14–27. ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{:Portal:Literatura/povezava}} ==Zunanje povezave== *[http://www.slov.si/ucitelji/urska-perenic/ Izr. prof. dr. Urška Perenič.] Oddelek za slovenistiko. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani *[http://uni-lj.academia.edu/Ur%C5%A1kaPereni%C4%8D Urška Perenič. Academia.edu] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perenič, Urška}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] t8vxm2qw1b31rn9c4o5srjmfst82yzt 5735100 5735099 2022-08-16T14:01:16Z 46.123.243.33 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Urška Perenič | image = Urška_Perenič2022.jpg | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] }} '''Urška Perenič''', [[Slovenci|slovenska]] [[literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]] in teoretičarka, slovenistka, nemcistka, urednica, * [[5. december]] [[1982]], [[Postojna]]. Deluje kot univerzitetna profesorica in raziskovalka, predava zgodovino slovenske književnosti s težiščem na 19. stoletju in teorijo književnosti, je specialistka za [[empirična literarna veda|empirično literarno vedo]] in [[sistemska teorija literature|sistemsko teorijo literature]]. ==Življenje == [[OŠ Dragotina Ketteja|Osnovno šolo Dragotina Ketteja]] je obiskovala v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]], [[Šolski center Srečka Kosovela Sežana|gimnazijo]] v [[Sežana|Sežani]], po maturi 2001 je študirala slovenski jezik in književnost in nemški jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobila strokovni naziv profesorica nemščine in slovenščine. Za diplomo na obeh oddelkih (''Slovensko-nemški odnosi na primeru koroškega pisatelja [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]]'', 2005) in diplomski študij je 2006 prejela nagrado [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. V času študija je bila s štipendijo [[DAAD]] v Stuttgartu, po njem pa asistentka za slovenščino na [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezni realni gimnaziji za Slovence]] in Dvojezični zvezni trgovski akademiji v [[Celovec|Celovcu]]. Podiplomski študij je v letih 2005–08 opravila na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani: najprej se je vpisala na znanstveni magisterij literarnih ved, 2006 ji je bil odobren neposredni prehod na doktorski študij literarnih ved in leta 2008 je doktorirala s tezo ''Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije'' in pridobila naziv doktorica znanosti s področja literarnih ved. ==Delo== 2009 je bila izvoljena v naziv docentke za slovensko književnost z literarno teorijo na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]], kjer je med letoma 2007 in 2013 vzporedno predavala na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti]]. Na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je zaposlena od leta 2008 dalje, kjer je bila v naziv docentke za slovensko književnost izvoljena 2010. V zimskem semestru 2012/13 je bila gostujoča profesorica za slovenistiko na [[Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju|slavistiki]] [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]]. Februarja 2016 pa je bila izvoljena v naziv izredne profesorice za slovensko književnost. Od 2006 sodeluje na [[SSJLK|Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture]] kot lektorica za slovenščino in s predavanji o slovenski književnosti, s predavanji pa je gostovala še na akademskih inštitucijah na [[Dunaj]]u, v [[Praga|Pragi]], v [[Zagreb]]u, v [[Los Angeles]]u in na strokovnih srečanjih doma. Dodatno se je izobraževala na Inštitutu za medijske raziskave Univerze v [[Siegen|Siegnu]]. Njena raziskovalna in predavateljska področja so [[empirična literarna veda|empirična literarna znanost]], [[sistemska teorija literature|sistemske obravnave literature]], [[slovenska književnost]] 19. in 1. polovice 20. stoletja, zlasti [[epika|pripovedništvo]], društvene oblike literarnega življenja ([[čitalnica|čitalnice]]), literarne ustanove in [[občilo|mediji]], nemško (žensko) avtorstvo na Slovenskem, prostor v literarni vedi in kulturi. Je članica [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]], članica [[Society for Slovene Studies]], mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL. Opravlja funkcijo urednice in tehnične urednice pri osrednjem slovenskem jezikoslovnem in literarnovednem časopisu ''[[Slavistična revija|Slavistična revija]]''. Sodelovala je pri avstrijskem projektu Enzyklopädie der slowenischen Sprache und Literatur in Kärnten (2007–), v letih 2011–14 je sodelovala v raziskovalnem projektu [[:v:Prostor slovenske literarne kulture|Prostor slovenske literarne kulture]]: Literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (v tem okviru je uredila posebno številko ''Slavistične revije'' z naslovom ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru = Space in literature and literature in space'') in pri drugih projektih (Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe, Slovenska pisateljska pot idr.). Sodeluje v raziskovalni skupini pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu Filozofske fakultete in v raziskovalnem projektu Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: Komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin (2014–17). Objavlja v revijah ''Primerjalna književnost, Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Filološke študije, Riječ, Slovene Studies, Studia Historica Slovenica, Neohelicon'', v domačih in tujih simpozijskih in kongresnih zbornikih idr. O literarnovednih temah je govorila na radiu in televiziji. V letih 2013 in 2014 je bila v žiriji nagrade [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za najboljši slovenski roman (2015 je iz nje izstopila). Od 2016 je članica strokovne komisije za književnost pri Prešernovem skladu. Doma je s [[Dragotin Kette|Kettejevega]] [[Prem|Prema]], živi v [[Postojna|Postojni]]. ==Izbor iz bibliografije== *''Empirija v literarni vedi.'' Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. *''[http://en.calameo.com/read/000889460fa4ccbe7ef28 Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri]''. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 16). *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_23.pdf V prerezu slovenske empirične literarne znanosti] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_24.pdf At the intersection of Slovene empirical literary studies]. ''Slovenska literarna veda danes''. ''Slavistična revija'' 61/1 (2013). 275–84, 285–95. * Intersubjektivnost kot etično načelo (empiričnega) literarnega raziskovanja. ''Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj''. Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: ZIFF, 2013. [http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/49_SSJLK/perenic.pdf 30–34]. *Perspektive empirične sistemske teorije z vidika mlajše generacije – doslednost, odprtost, zanesljivost. ''Primerjalna književnost'' 31/2 (2008). 113–35. *The literary activities of mid-nineteenth-century politico-cultural societies: A Systemic approach. ''Slovene Studies'' 33/1 (2011). 61–71. *Kulturno življenje v društvih sredi 19. stoletja in njihova vloga pri oblikovanju literarnega polja. ''[http://www.calameo.com/read/0008894609f8661057cc2 Vloge središča: Konvergenca regij in kultur]''. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zbornik SdS, 21). 233–44. *An Overview of literary mapping projects on cities: Literary spaces, literary maps and sociological (re)conceptualisations of space. ''Neohelicon: Acta comparationis literarum universarum'' 41/1 (2014). 13–26. *The cartographic representation and analysis of (Slovene) writer-careers: Methodology and first results of the Slovene project. ''Mapping spatial relations, their perceptions and dynamics: The city today and in the past''. Ur. Susanne Rau, Ekkehard Schrönherr. Cham etc.: Springer, 2014. 177–94. *Kartiranje biografij slovenskih književnikov: Od začetkov do sodobne prostorske analize v GIS. ''Primerjalna književnost'' 36/2 (2013). 163–183, 298–302. *[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_10.pdf The reading societies network and socio-geographic dynamics]. ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru''. ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82, 383–400. *''Sončna ura: Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961–1996)''. Ljubljana: Slovenska matica, 2010. *[http://lit.ijs.si/jamnica.html Jamnica: Roman soseske. Prežihov Voranc, ''Jamnica''.] Spremna beseda Urška Perenič in Miran Hladnik. Ljubljana: Študentska založba; Ravne na Koroškem: Prežihova ustanova, 2010. *Beno Zupančič in njegova pripoved o med- in povojni Ljubljani. ''Studia Historica Slovenica'' 13/2-3 (2013). 767–78. *Bela lisa na (nacionalnem) literarnozgodovinskem zemljevidu [o pesnici Marii Luckmann]. ''Riječ'' 4/2 (2008). 212–26. *Nemško pesništvo [[Maria Luckmann|Marie Luckmann]] (28. 8. 1964 – 5. 3. 1947) kot stereotipija slovenstva. ''[http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/ssjlk_43_zbornik.pdf 43. SSJLK: Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi]''. Ljubljana: FF, 2007. 211–14. *Poetische Versuche 1843–1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. ''Slavistična revija'' 54/2 (2006). 233–44. *Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji. ''Slavistična revija'' 53/4 (2005). [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2005_4_7.pdf 583–95]. *[[Bogomir Magajna]], [[Dragotin Kette]], [[Miroslav Vilhar]], [[Fran Milčinski]], [[Ivan Cankar]], [[France Bevk]]. ''Slovenska pisateljska pot: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev''. Ur. Željko Kozinc. Radovljica: Didakta, 2013. *Pesništvo Vilija Steguja v širšem kontekstu slovenske poezije: [U]gašajoče sanj[anj]e. Vili Stegu: ''Samotna pot''. Ljubljana: Društvo 2000. 197–213. *Ivan Albreht med domačijsko in pokrajinsko povestjo. ''Vas na meji: Zbornik ob 120. obletnici rojstva Ivana Albrehta''. Ur. U. Orešnik. Logatec: Knjižnica, 2013. 14–27. ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{:Portal:Literatura/povezava}} ==Zunanje povezave== *[http://www.slov.si/ucitelji/urska-perenic/ Izr. prof. dr. Urška Perenič.] Oddelek za slovenistiko. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani *[http://uni-lj.academia.edu/Ur%C5%A1kaPereni%C4%8D Urška Perenič. Academia.edu] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perenič, Urška}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] kj9n14ui5ypbtg4y86enadjg96q6y94 0 368780 5735184 5730158 2022-08-16T17:15:09Z SloVolley 193012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkarska reprezentanca | name = Slovenija | image = Skupinska fotografija (52277075684).jpg | size = 350px | nickname = – | federation = Odbojkarska zveza Slovenije | confederation = CEV | coach = {{flagicon|Romunija}} [[Gheorghe Crețu]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] | World Champs apps = 2 (2018, 2022) | World Champs first = | Regional cup apps =9 | Regional cup first = ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|2001]]) | Regional cup best = [[File:Silver medal with cup.svg|16px]] ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]]) | website = [http://www.odbojka.si www.odbojka.si] | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_s1 = | leftarm1 = 478AE4 | body1 = 478AE4 | rightarm1 = 478AE4 | shorts1 = 478AE4 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_s2 = | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = FFFFFF | current = }} {{MedalBox|title=Mednarodne medalje|sport=Moški [[odbojka]]|country={{ih|SLO}}|medals= {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]]}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|Italija/Bolgarija 2015 ]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija/Belgija/Slovenija/Nizozemska 2019]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska/Češka/Estonija/Finska 2021]]|Odbojka}} {{MedalCompetition|[[Evropska odbojkarska liga|Evropska liga]]}} {{Medal|Gold|[[Evropsko odbojkarska liga 2015|Poljska 2015]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2014|2014]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2011|2011 Slovaška]]|Odbojka}} }} '''Slovenska odbojkarska reprezentanca''' je selekcija Odbojkarske zveze Slovenije, ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Selektor reprezentance (2022) je [[Gheorghe Crețu]], kapetan pa [[Tine Urnaut]]. Največji uspeh je reprezentanca dosegla leta 2015, ko je na evropskem prvenstvu osvojila prvo medaljo z velikih tekmovanj (srebro). == Zgodovina == Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je prvo uradno tekmo odigrala 24. aprila 1992, pod vodstvom trenerja Viktorja Krevsla. Slovenija je na evropskem prvenstvu prvič nastopila leta 2001. Takrat je osvojila 12. mesto. Na evropskem prvenstvu, ki je potekalo na Češkem, so za Slovenijo igrali Davor Čebron, Dejan Fujs, Bogdan Kotnik, Samo Miklavc, Dragan Pezelj, Matija Pleško, Mišo Pušnik, Dragan Radovič, Rok Satler, Sebastjan Škorc, David Slatinšek in Tomislav Šmuc. === Evropsko prvenstvo 2015 === Na evropskem prvenstvu v odbojki 2015, ki sta ga takrat gostili Bolgarija in Italija, je slovenska reprezentanca v postavi Alen Pajenk, Alen Šket, Mitja Gasparini, Dejan Vinčić, Jan Kozamernik, Jan Klobučar, Jani Kovačič, Danijel Koncilja, Miha Plot, Jan Pokeršnik, Gregor Ropret, Tine Urnaut, Klemen Čebulj in Uroš Pavlović osvojila srebrno medaljo. Gre za največji uspeh slovenske odbojke do takrat. Reprezentanco je na prvenstvu vodil Italijan Andrea Giani. === Evropsko prvenstvo 2019 === Na evropskem prvenstvu v odbojki 2019, ki ga je takrat Slovenija gostila skupaj s Francijo, Belgijo in Nizozemsko, je slovenska reprezentanca osvojila srebrno medaljo. Finale je potekal v Parizu, kjer je Slovenija izgubila proti Srbiji. Slovenci s srebrno medaljo postali edina evropska reprezentanca, ki je v štirih letih na evropskem prvenstvu osvojila dve kolajni. <ref>{{navedi splet |url= https://odbojka.si/index.php?st=50360776822|title=Slovenska moška odbojkarska reprezentanca |accessdate= 16. 8. 2022 |date= |format= |work=OZS }}</ref> == Dosežki == === Medalje === {| class="wikitable" width=30% style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Tekmovanje !!{{gold1}} !!{{silver2}} !!{{bronze3}} !!Skupaj |- |align=left|[[Odbojka na olimpijskih igrah|Olimpijske igre]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovno prvenstvo v odbojki|Svetovno prvenstvo]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovni pokal]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] |0 ||3|| 0 ||3 |- |align=left|[[Evropska liga v odbojki|Evropska liga]] |1 || 0 || 2 || 3 |- ! Skupaj !! 1 !!3!! 2 !! 6 |} ===Evropska prvenstva=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Gostitelj !! Uvrstitev |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|EP 2001]] || {{flag|Češka}} || 9. mesto |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2007|EP 2007]]|| {{flag|Rusija}} || 16. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2009|EP 2009]] || {{flag|Turčija}} || 15. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2011|EP 2011]] || {{flag|Avstrija}} in {{flag|Češka}} || 9. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2013|EP 2013]] || {{flag|Danska}} in {{flag|Poljska}} || 13. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|EP 2015]] || {{flag|Bolgarija}} in {{flag|Italija}} || [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|EP 2017]] || {{flag|Poljska}} ||8. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|EP 2019]] || {{flag|Francija}}, {{flag|Belgija}},<br/>{{flag|Slovenija}}, {{flag|Nizozemska}} ||[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- |[[:en:2021_Men's_European_Volleyball_Championship|EP 2021]] |[[Poljska|Poland]], [[Češka|Czech]], [[Estonija|Estonia]], [[Finska]] |[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |} == Reprezentanca == [[File: Trening slovenske reprezentance - 9. avgust 2022 (52277501389) (cropped).jpg|thumb|Trener slovenske moške reprezentance Gheorghe Crețu.]] {| class="wikitable sortable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Št. ! style="width:12em" |Ime in priimek ! style="width:14em" |Datum rojstva ! style="width:9em" |Višina ! style="width:9em" |Teža ! style="width:19em" |Klub |- |{{sort|01|1}} | align="left" |{{sortname|Tonček|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|11|14|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|02|2}} | align="left" |{{sortname|Alen|Pajenk}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|4|23|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|03|3}} | align="left" |{{sortname|Uroš|Planinšič}} | align="right" |{{Birth date and age|1998|5|9|df=y}} |{{convert|1.85|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|04|4}} | align="left" |{{sortname|Jan|Kozamernik}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|12|24|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|103|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|05|5}} | align="left" |{{sortname|Alen|Šket}} | align="right" |{{Birth date and age|1988|3|28|df=y}} |{{convert|2.05|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|06|6}} | align="left" |{{sortname|Mitja|Gasparini}} | align="right" |{{Birth date and age|1984|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|07|7}} | align="left" |{{sortname|Alan|Košenina}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|8|30|df=y}} |{{convert|1.89|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|08|8}} | align="left" |{{sortname|Črtomir|Bošnjak}} | align="right" |{{Birth date and age|2000|9|21|df=y}} |{{convert|1.95|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|85|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|09|9}} | align="left" |{{sortname|Dejan|Vinčić}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|9|15|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|10|10}} | align="left" |{{sortname|Sašo|Štalekar}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|5|3|df=y}} |{{convert|2.14|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|98|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[Berlin Recycling Volleys]] |- |{{sort|11|11}} | align="left" |{{sortname|Danijel|Koncilja}} | align="right" |{{Birth date and age|1990|9|4|df=y}} |{{convert|2.01|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|12|12}} | align="left" |{{sortname|Jan|Klobučar}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|12|11|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|13|13}} | align="left" |{{sortname|Jani|Kovačič}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|6|14|df=y}} |{{convert|1.86|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|83|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|14|14}} | align="left" |{{sortname|Žiga|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1994|1|2|df=y}} |{{convert|1.93|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|15|15}} | align="left" |{{sortname|Matic|Videčnik}} | align="right" |{{Birth date and age|1993|7|31|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|84|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|16|16}} | align="left" |{{sortname|Gregor|Ropret}} | align="right" |{{Birth date and age|1989|3|1|df=y}} |{{convert|1.92|m|ftin|0|abbr=on}} |{{nowrap|{{convert|89|kg|lb|abbr=on}}}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[Sir Safety Umbria Volley|Sir Safety Conad Perugia]] |- |{{sort|17|17}} | align="left" |{{sortname|Tine|Urnaut}} (Kapetan) | align="right" |{{Birth date and age|1988|9|3|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|JPN}} [[JTEKT Stings]] |- |{{sort|18|18}} | align="left" |{{sortname|Klemen|Čebulj}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|2|21|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|96|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|19|19}} | align="left" |{{sortname|Rok|Možič}} | align="right" |{{Birth date and age|2002|1|17|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[BluVolley Verona|Verona Volley]] |- |{{sort|20|20}} | align="left" |{{sortname|Nik|Mujanovič}} | align="right" |{{Birth date and age|2004|10|14|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|21|21}} | align="left" |{{sortname|Gregor Pernuš|}} | align="right" |{{Birth date and age|1999|7|16|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|22|22}} | align="left" |{{sortname|Janž Janez|Kržič}} | align="right" |{{Birth date and age|2003|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|86|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|23|23}} | align="left" |{{sortname|Jure|Okroglič}} | align="right" |{{Birth date and age|1997|1|27|df=y}} |{{convert|1.91|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |} ==Selektorji== *{{flagicon|SVN}} Viktor Krevsel (1992)<ref name="coaches">{{cite web|access-date=13. julij 2022|title=Selektorji moške reprezentance |url=https://www.odbojka.si/index.php?st=7142995161 |website=odbojka.si |publisher=Odbojkarska zveza Slovenije |language=sl}}</ref> *{{flagicon|SVN}} Luka Lobnik (1992)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Viktor Krevsel (1993–1996)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|CRO}} Vladimir Janković (1996–1997)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Gregor Hribar (1997–2005)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Iztok Kšela (2005–2008)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Gregor Hribar (2008–2010)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SRB}} Veselin Vuković (2010–2012)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Luka Slabe (2012–2015)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|ITA}} [[Andrea Giani]] (2015–2017) *{{flagicon|SRB}} [[Slobodan Kovač]] (2017–2019) *{{flagicon|ITA}} [[Alberto Giuliani]] (2019–2021) *{{flagicon|AUS}} [[Mark Lebedew]] (2022) *{{flagicon|ROM}} [[Gheorghe Crețu]] (2022–danes) ==Reference== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.odbojka.si Uradna spletna stran] {{sl icon}} *[http://www.fivb.org/EN/FIVB/Federation.asp?NF=SLO FIVB profile] [[Kategorija:Odbojka v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne reprezentance Slovenije]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] {{Šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} refkiytmfizydb2spztrej38tdhu9tm 5735185 5735184 2022-08-16T17:17:33Z SloVolley 193012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkarska reprezentanca | name = Slovenija | image = Skupinska fotografija (52277075684).jpg | size = 350px | nickname = – | federation = Odbojkarska zveza Slovenije | confederation = CEV | coach = {{flagicon|Romunija}} [[Gheorghe Crețu]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] | World Champs apps = 2 (2018, 2022) | World Champs first = | Regional cup apps =9 | Regional cup first = ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|2001]]) | Regional cup best = [[File:Silver medal with cup.svg|16px]] ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]]) | website = [http://www.odbojka.si www.odbojka.si] | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_s1 = | leftarm1 = 478AE4 | body1 = 478AE4 | rightarm1 = 478AE4 | shorts1 = 478AE4 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_s2 = | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = FFFFFF | current = }} {{MedalBox|title=Mednarodne medalje|sport=Moški [[odbojka]]|country={{ih|SLO}}|medals= {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]]}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|Italija/Bolgarija 2015 ]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija/Belgija/Slovenija/Nizozemska 2019]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska/Češka/Estonija/Finska 2021]]|Odbojka}} {{MedalCompetition|[[Evropska odbojkarska liga|Evropska liga]]}} {{Medal|Gold|[[Evropsko odbojkarska liga 2015|Poljska 2015]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2014|2014]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2011|2011 Slovaška]]|Odbojka}} }} '''Slovenska odbojkarska reprezentanca''' je selekcija Odbojkarske zveze Slovenije, ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Selektor reprezentance (2022) je [[Gheorghe Crețu]], kapetan pa [[Tine Urnaut]]. Največji uspeh je reprezentanca dosegla leta [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]], ko je na evropskem prvenstvu osvojila prvo medaljo z velikih tekmovanj (srebro). == Zgodovina == Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je prvo uradno tekmo odigrala 24. aprila 1992, pod vodstvom trenerja Viktorja Krevsla. Slovenija je na evropskem prvenstvu prvič nastopila leta 2001. Takrat je osvojila 12. mesto. Na evropskem prvenstvu, ki je potekalo na [[Češka|Češkem]], so za Slovenijo igrali Davor Čebron, Dejan Fujs, Bogdan Kotnik, Samo Miklavc, Dragan Pezelj, Matija Pleško, Mišo Pušnik, Dragan Radovič, Rok Satler, Sebastjan Škorc, David Slatinšek in Tomislav Šmuc. === Evropsko prvenstvo 2015 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|evropskem prvenstvu v odbojki 2015]], ki sta ga takrat gostili [[Bolgarija]] in [[Italija]], je slovenska reprezentanca v postavi Alen Pajenk, Alen Šket, Mitja Gasparini, Dejan Vinčić, Jan Kozamernik, Jan Klobučar, Jani Kovačič, Danijel Koncilja, Miha Plot, Jan Pokeršnik, Gregor Ropret, Tine Urnaut, Klemen Čebulj in Uroš Pavlović osvojila srebrno medaljo. Gre za največji uspeh slovenske odbojke do takrat. Reprezentanco je na prvenstvu vodil Italijan [[Andrea Gianni|Andrea Giani]]. === Evropsko prvenstvo 2019 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|evropskem prvenstvu v odbojki 2019]], ki ga je takrat Slovenija gostila skupaj s Francijo, Belgijo in Nizozemsko, je slovenska reprezentanca osvojila srebrno medaljo. Finale je potekal v [[Pariz|Parizu]], kjer je Slovenija izgubila proti Srbiji. Slovenci s srebrno medaljo postali edina evropska reprezentanca, ki je v štirih letih na evropskem prvenstvu osvojila dve kolajni. <ref>{{navedi splet |url= https://odbojka.si/index.php?st=50360776822|title=Slovenska moška odbojkarska reprezentanca |accessdate= 16. 8. 2022 |date= |format= |work=OZS }}</ref> == Dosežki == === Medalje === {| class="wikitable" width=30% style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Tekmovanje !!{{gold1}} !!{{silver2}} !!{{bronze3}} !!Skupaj |- |align=left|[[Odbojka na olimpijskih igrah|Olimpijske igre]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovno prvenstvo v odbojki|Svetovno prvenstvo]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovni pokal]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] |0 ||3|| 0 ||3 |- |align=left|[[Evropska liga v odbojki|Evropska liga]] |1 || 0 || 2 || 3 |- ! Skupaj !! 1 !!3!! 2 !! 6 |} ===Evropska prvenstva=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Gostitelj !! Uvrstitev |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|EP 2001]] || {{flag|Češka}} || 9. mesto |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2007|EP 2007]]|| {{flag|Rusija}} || 16. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2009|EP 2009]] || {{flag|Turčija}} || 15. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2011|EP 2011]] || {{flag|Avstrija}} in {{flag|Češka}} || 9. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2013|EP 2013]] || {{flag|Danska}} in {{flag|Poljska}} || 13. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|EP 2015]] || {{flag|Bolgarija}} in {{flag|Italija}} || [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|EP 2017]] || {{flag|Poljska}} ||8. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|EP 2019]] || {{flag|Francija}}, {{flag|Belgija}},<br/>{{flag|Slovenija}}, {{flag|Nizozemska}} ||[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- |[[:en:2021_Men's_European_Volleyball_Championship|EP 2021]] |[[Poljska|Poland]], [[Češka|Czech]], [[Estonija|Estonia]], [[Finska]] |[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |} == Reprezentanca == [[File: Trening slovenske reprezentance - 9. avgust 2022 (52277501389) (cropped).jpg|thumb|Trener slovenske moške reprezentance Gheorghe Crețu.]] {| class="wikitable sortable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Št. ! style="width:12em" |Ime in priimek ! style="width:14em" |Datum rojstva ! style="width:9em" |Višina ! style="width:9em" |Teža ! style="width:19em" |Klub |- |{{sort|01|1}} | align="left" |{{sortname|Tonček|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|11|14|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|02|2}} | align="left" |{{sortname|Alen|Pajenk}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|4|23|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|03|3}} | align="left" |{{sortname|Uroš|Planinšič}} | align="right" |{{Birth date and age|1998|5|9|df=y}} |{{convert|1.85|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|04|4}} | align="left" |{{sortname|Jan|Kozamernik}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|12|24|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|103|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|05|5}} | align="left" |{{sortname|Alen|Šket}} | align="right" |{{Birth date and age|1988|3|28|df=y}} |{{convert|2.05|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|06|6}} | align="left" |{{sortname|Mitja|Gasparini}} | align="right" |{{Birth date and age|1984|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|07|7}} | align="left" |{{sortname|Alan|Košenina}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|8|30|df=y}} |{{convert|1.89|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|08|8}} | align="left" |{{sortname|Črtomir|Bošnjak}} | align="right" |{{Birth date and age|2000|9|21|df=y}} |{{convert|1.95|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|85|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|09|9}} | align="left" |{{sortname|Dejan|Vinčić}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|9|15|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|10|10}} | align="left" |{{sortname|Sašo|Štalekar}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|5|3|df=y}} |{{convert|2.14|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|98|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[Berlin Recycling Volleys]] |- |{{sort|11|11}} | align="left" |{{sortname|Danijel|Koncilja}} | align="right" |{{Birth date and age|1990|9|4|df=y}} |{{convert|2.01|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|12|12}} | align="left" |{{sortname|Jan|Klobučar}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|12|11|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|13|13}} | align="left" |{{sortname|Jani|Kovačič}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|6|14|df=y}} |{{convert|1.86|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|83|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|14|14}} | align="left" |{{sortname|Žiga|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1994|1|2|df=y}} |{{convert|1.93|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|15|15}} | align="left" |{{sortname|Matic|Videčnik}} | align="right" |{{Birth date and age|1993|7|31|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|84|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|16|16}} | align="left" |{{sortname|Gregor|Ropret}} | align="right" |{{Birth date and age|1989|3|1|df=y}} |{{convert|1.92|m|ftin|0|abbr=on}} |{{nowrap|{{convert|89|kg|lb|abbr=on}}}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[Sir Safety Umbria Volley|Sir Safety Conad Perugia]] |- |{{sort|17|17}} | align="left" |{{sortname|Tine|Urnaut}} (Kapetan) | align="right" |{{Birth date and age|1988|9|3|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|JPN}} [[JTEKT Stings]] |- |{{sort|18|18}} | align="left" |{{sortname|Klemen|Čebulj}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|2|21|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|96|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|19|19}} | align="left" |{{sortname|Rok|Možič}} | align="right" |{{Birth date and age|2002|1|17|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[BluVolley Verona|Verona Volley]] |- |{{sort|20|20}} | align="left" |{{sortname|Nik|Mujanovič}} | align="right" |{{Birth date and age|2004|10|14|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|21|21}} | align="left" |{{sortname|Gregor Pernuš|}} | align="right" |{{Birth date and age|1999|7|16|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|22|22}} | align="left" |{{sortname|Janž Janez|Kržič}} | align="right" |{{Birth date and age|2003|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|86|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|23|23}} | align="left" |{{sortname|Jure|Okroglič}} | align="right" |{{Birth date and age|1997|1|27|df=y}} |{{convert|1.91|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |} ==Selektorji== *{{flagicon|SVN}} Viktor Krevsel (1992)<ref name="coaches">{{cite web|access-date=13. julij 2022|title=Selektorji moške reprezentance |url=https://www.odbojka.si/index.php?st=7142995161 |website=odbojka.si |publisher=Odbojkarska zveza Slovenije |language=sl}}</ref> *{{flagicon|SVN}} Luka Lobnik (1992)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Viktor Krevsel (1993–1996)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|CRO}} Vladimir Janković (1996–1997)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Gregor Hribar (1997–2005)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Iztok Kšela (2005–2008)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Gregor Hribar (2008–2010)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SRB}} Veselin Vuković (2010–2012)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Luka Slabe (2012–2015)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|ITA}} [[Andrea Giani]] (2015–2017) *{{flagicon|SRB}} [[Slobodan Kovač]] (2017–2019) *{{flagicon|ITA}} [[Alberto Giuliani]] (2019–2021) *{{flagicon|AUS}} [[Mark Lebedew]] (2022) *{{flagicon|ROM}} [[Gheorghe Crețu]] (2022–danes) ==Reference== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.odbojka.si Uradna spletna stran] {{sl icon}} *[http://www.fivb.org/EN/FIVB/Federation.asp?NF=SLO FIVB profile] [[Kategorija:Odbojka v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne reprezentance Slovenije]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] {{Šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} m4rxxnibhatxc1rvwslk1q2fvikzszl 5735187 5735185 2022-08-16T17:20:59Z SloVolley 193012 /* Evropsko prvenstvo 2019 */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkarska reprezentanca | name = Slovenija | image = Skupinska fotografija (52277075684).jpg | size = 350px | nickname = – | federation = Odbojkarska zveza Slovenije | confederation = CEV | coach = {{flagicon|Romunija}} [[Gheorghe Crețu]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] | World Champs apps = 2 (2018, 2022) | World Champs first = | Regional cup apps =9 | Regional cup first = ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|2001]]) | Regional cup best = [[File:Silver medal with cup.svg|16px]] ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]]) | website = [http://www.odbojka.si www.odbojka.si] | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_s1 = | leftarm1 = 478AE4 | body1 = 478AE4 | rightarm1 = 478AE4 | shorts1 = 478AE4 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_s2 = | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = FFFFFF | current = }} {{MedalBox|title=Mednarodne medalje|sport=Moški [[odbojka]]|country={{ih|SLO}}|medals= {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]]}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|Italija/Bolgarija 2015 ]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija/Belgija/Slovenija/Nizozemska 2019]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska/Češka/Estonija/Finska 2021]]|Odbojka}} {{MedalCompetition|[[Evropska odbojkarska liga|Evropska liga]]}} {{Medal|Gold|[[Evropsko odbojkarska liga 2015|Poljska 2015]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2014|2014]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2011|2011 Slovaška]]|Odbojka}} }} '''Slovenska odbojkarska reprezentanca''' je selekcija Odbojkarske zveze Slovenije, ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Selektor reprezentance (2022) je [[Gheorghe Crețu]], kapetan pa [[Tine Urnaut]]. Največji uspeh je reprezentanca dosegla leta [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]], ko je na evropskem prvenstvu osvojila prvo medaljo z velikih tekmovanj (srebro). == Zgodovina == Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je prvo uradno tekmo odigrala 24. aprila 1992, pod vodstvom trenerja Viktorja Krevsla. Slovenija je na evropskem prvenstvu prvič nastopila leta 2001. Takrat je osvojila 12. mesto. Na evropskem prvenstvu, ki je potekalo na [[Češka|Češkem]], so za Slovenijo igrali Davor Čebron, Dejan Fujs, Bogdan Kotnik, Samo Miklavc, Dragan Pezelj, Matija Pleško, Mišo Pušnik, Dragan Radovič, Rok Satler, Sebastjan Škorc, David Slatinšek in Tomislav Šmuc. === Evropsko prvenstvo 2015 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|evropskem prvenstvu v odbojki 2015]], ki sta ga takrat gostili [[Bolgarija]] in [[Italija]], je slovenska reprezentanca v postavi Alen Pajenk, Alen Šket, Mitja Gasparini, Dejan Vinčić, Jan Kozamernik, Jan Klobučar, Jani Kovačič, Danijel Koncilja, Miha Plot, Jan Pokeršnik, Gregor Ropret, Tine Urnaut, Klemen Čebulj in Uroš Pavlović osvojila srebrno medaljo. Gre za največji uspeh slovenske odbojke do takrat. Reprezentanco je na prvenstvu vodil Italijan [[Andrea Gianni|Andrea Giani]]. === Evropsko prvenstvo 2019 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|evropskem prvenstvu v odbojki 2019]], ki ga je takrat Slovenija gostila skupaj s Francijo, Belgijo in Nizozemsko, je slovenska reprezentanca osvojila srebrno medaljo. Finale je potekal v [[Pariz|Parizu]], kjer je Slovenija izgubila proti Srbiji. Slovenci s srebrno medaljo postali edina evropska reprezentanca, ki je v štirih letih na evropskem prvenstvu osvojila dve kolajni. <ref>{{navedi splet |url= https://odbojka.si/index.php?st=50360776822|title=Slovenska moška odbojkarska reprezentanca |accessdate= 16. 8. 2022 |date= |format= |work=OZS }}</ref> === Evropsko prvenstvo 2021 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|evropskem prvenstvu v odbojki 2021]], ki so takrat gostile Poljska, Češka, Estonija in Finska, je slovenska reprezentanca osvojila srebrno medaljo. Finale je potekal na Poljskem, kjer je Slovenija izgubila proti Italiji (2:3). <ref>{{navedi splet |url= https://odbojka.si/index.php?st=50360776822|title=Slovenska moška odbojkarska reprezentanca |accessdate= 16. 8. 2022 |date= |format= |work=OZS }}</ref> Slovensko reprezentanco je na evropskem prvenstvu vodil Italijan [[Alberto Giuliani]]. == Dosežki == === Medalje === {| class="wikitable" width=30% style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Tekmovanje !!{{gold1}} !!{{silver2}} !!{{bronze3}} !!Skupaj |- |align=left|[[Odbojka na olimpijskih igrah|Olimpijske igre]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovno prvenstvo v odbojki|Svetovno prvenstvo]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovni pokal]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] |0 ||3|| 0 ||3 |- |align=left|[[Evropska liga v odbojki|Evropska liga]] |1 || 0 || 2 || 3 |- ! Skupaj !! 1 !!3!! 2 !! 6 |} ===Evropska prvenstva=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Gostitelj !! Uvrstitev |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|EP 2001]] || {{flag|Češka}} || 9. mesto |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2007|EP 2007]]|| {{flag|Rusija}} || 16. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2009|EP 2009]] || {{flag|Turčija}} || 15. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2011|EP 2011]] || {{flag|Avstrija}} in {{flag|Češka}} || 9. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2013|EP 2013]] || {{flag|Danska}} in {{flag|Poljska}} || 13. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|EP 2015]] || {{flag|Bolgarija}} in {{flag|Italija}} || [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|EP 2017]] || {{flag|Poljska}} ||8. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|EP 2019]] || {{flag|Francija}}, {{flag|Belgija}},<br/>{{flag|Slovenija}}, {{flag|Nizozemska}} ||[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- |[[:en:2021_Men's_European_Volleyball_Championship|EP 2021]] |[[Poljska|Poland]], [[Češka|Czech]], [[Estonija|Estonia]], [[Finska]] |[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |} == Reprezentanca == [[File: Trening slovenske reprezentance - 9. avgust 2022 (52277501389) (cropped).jpg|thumb|Trener slovenske moške reprezentance Gheorghe Crețu.]] {| class="wikitable sortable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Št. ! style="width:12em" |Ime in priimek ! style="width:14em" |Datum rojstva ! style="width:9em" |Višina ! style="width:9em" |Teža ! style="width:19em" |Klub |- |{{sort|01|1}} | align="left" |{{sortname|Tonček|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|11|14|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|02|2}} | align="left" |{{sortname|Alen|Pajenk}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|4|23|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|03|3}} | align="left" |{{sortname|Uroš|Planinšič}} | align="right" |{{Birth date and age|1998|5|9|df=y}} |{{convert|1.85|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|04|4}} | align="left" |{{sortname|Jan|Kozamernik}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|12|24|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|103|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|05|5}} | align="left" |{{sortname|Alen|Šket}} | align="right" |{{Birth date and age|1988|3|28|df=y}} |{{convert|2.05|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|06|6}} | align="left" |{{sortname|Mitja|Gasparini}} | align="right" |{{Birth date and age|1984|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|07|7}} | align="left" |{{sortname|Alan|Košenina}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|8|30|df=y}} |{{convert|1.89|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|08|8}} | align="left" |{{sortname|Črtomir|Bošnjak}} | align="right" |{{Birth date and age|2000|9|21|df=y}} |{{convert|1.95|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|85|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|09|9}} | align="left" |{{sortname|Dejan|Vinčić}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|9|15|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|10|10}} | align="left" |{{sortname|Sašo|Štalekar}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|5|3|df=y}} |{{convert|2.14|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|98|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[Berlin Recycling Volleys]] |- |{{sort|11|11}} | align="left" |{{sortname|Danijel|Koncilja}} | align="right" |{{Birth date and age|1990|9|4|df=y}} |{{convert|2.01|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|12|12}} | align="left" |{{sortname|Jan|Klobučar}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|12|11|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|13|13}} | align="left" |{{sortname|Jani|Kovačič}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|6|14|df=y}} |{{convert|1.86|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|83|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|14|14}} | align="left" |{{sortname|Žiga|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1994|1|2|df=y}} |{{convert|1.93|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|15|15}} | align="left" |{{sortname|Matic|Videčnik}} | align="right" |{{Birth date and age|1993|7|31|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|84|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|16|16}} | align="left" |{{sortname|Gregor|Ropret}} | align="right" |{{Birth date and age|1989|3|1|df=y}} |{{convert|1.92|m|ftin|0|abbr=on}} |{{nowrap|{{convert|89|kg|lb|abbr=on}}}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[Sir Safety Umbria Volley|Sir Safety Conad Perugia]] |- |{{sort|17|17}} | align="left" |{{sortname|Tine|Urnaut}} (Kapetan) | align="right" |{{Birth date and age|1988|9|3|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|JPN}} [[JTEKT Stings]] |- |{{sort|18|18}} | align="left" |{{sortname|Klemen|Čebulj}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|2|21|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|96|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|19|19}} | align="left" |{{sortname|Rok|Možič}} | align="right" |{{Birth date and age|2002|1|17|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[BluVolley Verona|Verona Volley]] |- |{{sort|20|20}} | align="left" |{{sortname|Nik|Mujanovič}} | align="right" |{{Birth date and age|2004|10|14|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|21|21}} | align="left" |{{sortname|Gregor Pernuš|}} | align="right" |{{Birth date and age|1999|7|16|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|22|22}} | align="left" |{{sortname|Janž Janez|Kržič}} | align="right" |{{Birth date and age|2003|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|86|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|23|23}} | align="left" |{{sortname|Jure|Okroglič}} | align="right" |{{Birth date and age|1997|1|27|df=y}} |{{convert|1.91|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |} ==Selektorji== *{{flagicon|SVN}} Viktor Krevsel (1992)<ref name="coaches">{{cite web|access-date=13. julij 2022|title=Selektorji moške reprezentance |url=https://www.odbojka.si/index.php?st=7142995161 |website=odbojka.si |publisher=Odbojkarska zveza Slovenije |language=sl}}</ref> *{{flagicon|SVN}} Luka Lobnik (1992)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Viktor Krevsel (1993–1996)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|CRO}} Vladimir Janković (1996–1997)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Gregor Hribar (1997–2005)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Iztok Kšela (2005–2008)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Gregor Hribar (2008–2010)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SRB}} Veselin Vuković (2010–2012)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Luka Slabe (2012–2015)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|ITA}} [[Andrea Giani]] (2015–2017) *{{flagicon|SRB}} [[Slobodan Kovač]] (2017–2019) *{{flagicon|ITA}} [[Alberto Giuliani]] (2019–2021) *{{flagicon|AUS}} [[Mark Lebedew]] (2022) *{{flagicon|ROM}} [[Gheorghe Crețu]] (2022–danes) ==Reference== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.odbojka.si Uradna spletna stran] {{sl icon}} *[http://www.fivb.org/EN/FIVB/Federation.asp?NF=SLO FIVB profile] [[Kategorija:Odbojka v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne reprezentance Slovenije]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] {{Šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} f1j2x9rwm8ukmedg6q0lednwtyirx5u 5735190 5735187 2022-08-16T17:28:06Z SloVolley 193012 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkarska reprezentanca | name = Slovenija | image = Skupinska fotografija (52277075684).jpg | size = 350px | nickname = – | federation = Odbojkarska zveza Slovenije | confederation = CEV | coach = {{flagicon|Romunija}} [[Gheorghe Crețu]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] | World Champs apps = 2 (2018, 2022) | World Champs first = | Regional cup apps =9 | Regional cup first = ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|2001]]) | Regional cup best = [[File:Silver medal with cup.svg|16px]] ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]]) | website = [http://www.odbojka.si www.odbojka.si] | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_s1 = | leftarm1 = 478AE4 | body1 = 478AE4 | rightarm1 = 478AE4 | shorts1 = 478AE4 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_s2 = | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = FFFFFF | current = }} {{MedalBox|title=Mednarodne medalje|sport=Moški [[odbojka]]|country={{ih|SLO}}|medals= {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]]}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|Italija/Bolgarija 2015 ]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija/Belgija/Slovenija/Nizozemska 2019]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska/Češka/Estonija/Finska 2021]]|Odbojka}} {{MedalCompetition|[[Evropska odbojkarska liga|Evropska liga]]}} {{Medal|Gold|[[Evropsko odbojkarska liga 2015|Poljska 2015]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2014|2014]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2011|2011 Slovaška]]|Odbojka}} }} '''Slovenska odbojkarska reprezentanca''' je selekcija Odbojkarske zveze Slovenije, ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Selektor reprezentance (2022) je [[Gheorghe Crețu]], kapetan pa [[Tine Urnaut]]. Največji uspeh je reprezentanca dosegla leta [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]], ko je na evropskem prvenstvu osvojila prvo medaljo z velikih tekmovanj (srebro). == Zgodovina == Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je prvo uradno tekmo odigrala 24. aprila 1992, pod vodstvom trenerja Viktorja Krevsla. Slovenija je na evropskem prvenstvu prvič nastopila leta 2001. Takrat je osvojila 12. mesto. Na evropskem prvenstvu, ki je potekalo na [[Češka|Češkem]], so za Slovenijo igrali Davor Čebron, Dejan Fujs, Bogdan Kotnik, Samo Miklavc, Dragan Pezelj, Matija Pleško, Mišo Pušnik, Dragan Radovič, Rok Satler, Sebastjan Škorc, David Slatinšek in Tomislav Šmuc. === Evropsko prvenstvo 2015 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|evropskem prvenstvu v odbojki 2015]], ki sta ga takrat gostili [[Bolgarija]] in [[Italija]], je slovenska reprezentanca v postavi Alen Pajenk, Alen Šket, Mitja Gasparini, Dejan Vinčić, Jan Kozamernik, Jan Klobučar, Jani Kovačič, Danijel Koncilja, Miha Plot, Jan Pokeršnik, Gregor Ropret, Tine Urnaut, Klemen Čebulj in Uroš Pavlović osvojila srebrno medaljo. Gre za največji uspeh slovenske odbojke do takrat. Reprezentanco je na prvenstvu vodil Italijan [[Andrea Gianni|Andrea Giani]]. === Evropsko prvenstvo 2019 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|evropskem prvenstvu v odbojki 2019]], ki ga je takrat Slovenija gostila skupaj s Francijo, Belgijo in Nizozemsko, je slovenska reprezentanca osvojila srebrno medaljo. Finale je potekal v [[Pariz|Parizu]], kjer je Slovenija izgubila proti Srbiji. Slovenci s srebrno medaljo postali edina evropska reprezentanca, ki je v štirih letih na evropskem prvenstvu osvojila dve kolajni. <ref>{{navedi splet |url= https://odbojka.si/index.php?st=50360776822|title=Slovenska moška odbojkarska reprezentanca |accessdate= 16. 8. 2022 |date= |format= |work=OZS }}</ref> === Evropsko prvenstvo 2021 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|evropskem prvenstvu v odbojki 2021]], ki so takrat gostile Poljska, Češka, Estonija in Finska, je slovenska reprezentanca osvojila srebrno medaljo. Finale je potekal na Poljskem, kjer je Slovenija izgubila proti Italiji (2:3). <ref>{{navedi splet |url= https://odbojka.si/index.php?st=50360776822|title=Slovenska moška odbojkarska reprezentanca |accessdate= 16. 8. 2022 |date= |format= |work=OZS }}</ref> Slovensko reprezentanco je na evropskem prvenstvu vodil Italijan [[Alberto Giuliani]]. == Dosežki == === Medalje === {| class="wikitable" width=30% style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Tekmovanje !!{{gold1}} !!{{silver2}} !!{{bronze3}} !!Skupaj |- |align=left|[[Odbojka na olimpijskih igrah|Olimpijske igre]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovno prvenstvo v odbojki|Svetovno prvenstvo]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovni pokal]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] |0 ||3|| 0 ||3 |- |align=left|[[Evropska liga v odbojki|Evropska liga]] |1 || 0 || 2 || 3 |- ! Skupaj !! 1 !!3!! 2 !! 6 |} ===Evropska prvenstva=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Gostitelj !! Uvrstitev |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|EP 2001]] || {{flag|Češka}} || 9. mesto |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2007|EP 2007]]|| {{flag|Rusija}} || 16. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2009|EP 2009]] || {{flag|Turčija}} || 15. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2011|EP 2011]] || {{flag|Avstrija}} in {{flag|Češka}} || 9. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2013|EP 2013]] || {{flag|Danska}} in {{flag|Poljska}} || 13. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|EP 2015]] || {{flag|Bolgarija}} in {{flag|Italija}} || [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|EP 2017]] || {{flag|Poljska}} ||8. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|EP 2019]] || {{flag|Francija}}, {{flag|Belgija}},<br/>{{flag|Slovenija}}, {{flag|Nizozemska}} ||[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- |[[:en:2021_Men's_European_Volleyball_Championship|EP 2021]] |[[Poljska|Poland]], [[Češka|Czech]], [[Estonija|Estonia]], [[Finska]] |[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |} == Reprezentanca == [[File: Trening slovenske reprezentance - 9. avgust 2022 (52277501389) (cropped).jpg|thumb|Trener slovenske moške reprezentance Gheorghe Crețu.]] {| class="wikitable sortable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Št. ! style="width:12em" |Ime in priimek ! style="width:14em" |Datum rojstva ! style="width:9em" |Višina ! style="width:9em" |Teža ! style="width:19em" |Klub |- |{{sort|01|1}} | align="left" |{{sortname|Tonček|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|11|14|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|02|2}} | align="left" |{{sortname|Alen|Pajenk}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|4|23|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|03|3}} | align="left" |{{sortname|Uroš|Planinšič}} | align="right" |{{Birth date and age|1998|5|9|df=y}} |{{convert|1.85|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|04|4}} | align="left" |{{sortname|Jan|Kozamernik}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|12|24|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|103|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|05|5}} | align="left" |{{sortname|Alen|Šket}} | align="right" |{{Birth date and age|1988|3|28|df=y}} |{{convert|2.05|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|06|6}} | align="left" |{{sortname|Mitja|Gasparini}} | align="right" |{{Birth date and age|1984|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|07|7}} | align="left" |{{sortname|Alan|Košenina}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|8|30|df=y}} |{{convert|1.89|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|08|8}} | align="left" |{{sortname|Črtomir|Bošnjak}} | align="right" |{{Birth date and age|2000|9|21|df=y}} |{{convert|1.95|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|85|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|09|9}} | align="left" |{{sortname|Dejan|Vinčić}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|9|15|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|10|10}} | align="left" |{{sortname|Sašo|Štalekar}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|5|3|df=y}} |{{convert|2.14|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|98|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[Berlin Recycling Volleys]] |- |{{sort|11|11}} | align="left" |{{sortname|Danijel|Koncilja}} | align="right" |{{Birth date and age|1990|9|4|df=y}} |{{convert|2.01|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|12|12}} | align="left" |{{sortname|Jan|Klobučar}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|12|11|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|13|13}} | align="left" |{{sortname|Jani|Kovačič}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|6|14|df=y}} |{{convert|1.86|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|83|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|14|14}} | align="left" |{{sortname|Žiga|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1994|1|2|df=y}} |{{convert|1.93|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|15|15}} | align="left" |{{sortname|Matic|Videčnik}} | align="right" |{{Birth date and age|1993|7|31|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|84|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|16|16}} | align="left" |{{sortname|Gregor|Ropret}} | align="right" |{{Birth date and age|1989|3|1|df=y}} |{{convert|1.92|m|ftin|0|abbr=on}} |{{nowrap|{{convert|89|kg|lb|abbr=on}}}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[Sir Safety Umbria Volley|Sir Safety Conad Perugia]] |- |{{sort|17|17}} | align="left" |{{sortname|Tine|Urnaut}} (Kapetan) | align="right" |{{Birth date and age|1988|9|3|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|JPN}} [[JTEKT Stings]] |- |{{sort|18|18}} | align="left" |{{sortname|Klemen|Čebulj}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|2|21|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|96|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|19|19}} | align="left" |{{sortname|Rok|Možič}} | align="right" |{{Birth date and age|2002|1|17|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[BluVolley Verona|Verona Volley]] |- |{{sort|20|20}} | align="left" |{{sortname|Nik|Mujanovič}} | align="right" |{{Birth date and age|2004|10|14|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|21|21}} | align="left" |{{sortname|Gregor Pernuš|}} | align="right" |{{Birth date and age|1999|7|16|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|22|22}} | align="left" |{{sortname|Janž Janez|Kržič}} | align="right" |{{Birth date and age|2003|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|86|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|23|23}} | align="left" |{{sortname|Jure|Okroglič}} | align="right" |{{Birth date and age|1997|1|27|df=y}} |{{convert|1.91|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |} ==Selektorji== *{{flagicon|SVN}} Viktor Krevsel (1992)<ref name="coaches">{{cite web|access-date=13. julij 2022|title=Selektorji moške reprezentance |url=https://www.odbojka.si/index.php?st=7142995161 |website=odbojka.si |publisher=Odbojkarska zveza Slovenije |language=sl}}</ref> *{{flagicon|SVN}} Luka Lobnik (1992)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Viktor Krevsel (1993–1996)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|CRO}} Vladimir Janković (1996–1997)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Gregor Hribar (1997–2005)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Iztok Kšela (2005–2008)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Gregor Hribar (2008–2010)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SRB}} Veselin Vuković (2010–2012)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Luka Slabe (2012–2015)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|ITA}} [[Andrea Giani]] (2015–2017) *{{flagicon|SRB}} [[Slobodan Kovač]] (2017–2019) *{{flagicon|ITA}} [[Alberto Giuliani]] (2019–2021) *{{flagicon|AUS}} [[Mark Lebedew]] (2022) *{{flagicon|ROM}} [[Gheorghe Crețu]] (2022–danes) ==Reference== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Category:Slovenia men's national volleyball team}} *[http://www.odbojka.si Uradna spletna stran] {{sl icon}} *[http://www.fivb.org/EN/FIVB/Federation.asp?NF=SLO FIVB profile] [[Kategorija:Odbojka v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne reprezentance Slovenije]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] {{Šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} {{Normativna kontrola}} 9f7wul1pomzfygl1geep287bz2zvamj 5735191 5735190 2022-08-16T17:29:32Z SloVolley 193012 /* Reprezentanca */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkarska reprezentanca | name = Slovenija | image = Skupinska fotografija (52277075684).jpg | size = 350px | nickname = – | federation = Odbojkarska zveza Slovenije | confederation = CEV | coach = {{flagicon|Romunija}} [[Gheorghe Crețu]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] | World Champs apps = 2 (2018, 2022) | World Champs first = | Regional cup apps =9 | Regional cup first = ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|2001]]) | Regional cup best = [[File:Silver medal with cup.svg|16px]] ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]]) | website = [http://www.odbojka.si www.odbojka.si] | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_s1 = | leftarm1 = 478AE4 | body1 = 478AE4 | rightarm1 = 478AE4 | shorts1 = 478AE4 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_s2 = | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = FFFFFF | current = }} {{MedalBox|title=Mednarodne medalje|sport=Moški [[odbojka]]|country={{ih|SLO}}|medals= {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]]}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|Italija/Bolgarija 2015 ]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija/Belgija/Slovenija/Nizozemska 2019]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska/Češka/Estonija/Finska 2021]]|Odbojka}} {{MedalCompetition|[[Evropska odbojkarska liga|Evropska liga]]}} {{Medal|Gold|[[Evropsko odbojkarska liga 2015|Poljska 2015]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2014|2014]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2011|2011 Slovaška]]|Odbojka}} }} '''Slovenska odbojkarska reprezentanca''' je selekcija Odbojkarske zveze Slovenije, ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Selektor reprezentance (2022) je [[Gheorghe Crețu]], kapetan pa [[Tine Urnaut]]. Največji uspeh je reprezentanca dosegla leta [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]], ko je na evropskem prvenstvu osvojila prvo medaljo z velikih tekmovanj (srebro). == Zgodovina == Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je prvo uradno tekmo odigrala 24. aprila 1992, pod vodstvom trenerja Viktorja Krevsla. Slovenija je na evropskem prvenstvu prvič nastopila leta 2001. Takrat je osvojila 12. mesto. Na evropskem prvenstvu, ki je potekalo na [[Češka|Češkem]], so za Slovenijo igrali Davor Čebron, Dejan Fujs, Bogdan Kotnik, Samo Miklavc, Dragan Pezelj, Matija Pleško, Mišo Pušnik, Dragan Radovič, Rok Satler, Sebastjan Škorc, David Slatinšek in Tomislav Šmuc. === Evropsko prvenstvo 2015 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|evropskem prvenstvu v odbojki 2015]], ki sta ga takrat gostili [[Bolgarija]] in [[Italija]], je slovenska reprezentanca v postavi Alen Pajenk, Alen Šket, Mitja Gasparini, Dejan Vinčić, Jan Kozamernik, Jan Klobučar, Jani Kovačič, Danijel Koncilja, Miha Plot, Jan Pokeršnik, Gregor Ropret, Tine Urnaut, Klemen Čebulj in Uroš Pavlović osvojila srebrno medaljo. Gre za največji uspeh slovenske odbojke do takrat. Reprezentanco je na prvenstvu vodil Italijan [[Andrea Gianni|Andrea Giani]]. === Evropsko prvenstvo 2019 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|evropskem prvenstvu v odbojki 2019]], ki ga je takrat Slovenija gostila skupaj s Francijo, Belgijo in Nizozemsko, je slovenska reprezentanca osvojila srebrno medaljo. Finale je potekal v [[Pariz|Parizu]], kjer je Slovenija izgubila proti Srbiji. Slovenci s srebrno medaljo postali edina evropska reprezentanca, ki je v štirih letih na evropskem prvenstvu osvojila dve kolajni. <ref>{{navedi splet |url= https://odbojka.si/index.php?st=50360776822|title=Slovenska moška odbojkarska reprezentanca |accessdate= 16. 8. 2022 |date= |format= |work=OZS }}</ref> === Evropsko prvenstvo 2021 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|evropskem prvenstvu v odbojki 2021]], ki so takrat gostile Poljska, Češka, Estonija in Finska, je slovenska reprezentanca osvojila srebrno medaljo. Finale je potekal na Poljskem, kjer je Slovenija izgubila proti Italiji (2:3). <ref>{{navedi splet |url= https://odbojka.si/index.php?st=50360776822|title=Slovenska moška odbojkarska reprezentanca |accessdate= 16. 8. 2022 |date= |format= |work=OZS }}</ref> Slovensko reprezentanco je na evropskem prvenstvu vodil Italijan [[Alberto Giuliani]]. == Dosežki == === Medalje === {| class="wikitable" width=30% style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Tekmovanje !!{{gold1}} !!{{silver2}} !!{{bronze3}} !!Skupaj |- |align=left|[[Odbojka na olimpijskih igrah|Olimpijske igre]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovno prvenstvo v odbojki|Svetovno prvenstvo]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovni pokal]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] |0 ||3|| 0 ||3 |- |align=left|[[Evropska liga v odbojki|Evropska liga]] |1 || 0 || 2 || 3 |- ! Skupaj !! 1 !!3!! 2 !! 6 |} ===Evropska prvenstva=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Gostitelj !! Uvrstitev |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|EP 2001]] || {{flag|Češka}} || 9. mesto |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2007|EP 2007]]|| {{flag|Rusija}} || 16. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2009|EP 2009]] || {{flag|Turčija}} || 15. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2011|EP 2011]] || {{flag|Avstrija}} in {{flag|Češka}} || 9. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2013|EP 2013]] || {{flag|Danska}} in {{flag|Poljska}} || 13. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|EP 2015]] || {{flag|Bolgarija}} in {{flag|Italija}} || [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|EP 2017]] || {{flag|Poljska}} ||8. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|EP 2019]] || {{flag|Francija}}, {{flag|Belgija}},<br/>{{flag|Slovenija}}, {{flag|Nizozemska}} ||[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- |[[:en:2021_Men's_European_Volleyball_Championship|EP 2021]] |[[Poljska|Poland]], [[Češka|Czech]], [[Estonija|Estonia]], [[Finska]] |[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |} == Reprezentanca == [[File: Trening slovenske reprezentance - 9. avgust 2022 (52277501389) (cropped).jpg|thumb|Trener slovenske moške reprezentance Gheorghe Crețu.]] [[File: Trening slovenske reprezentance - 5. avgust 2022 (52268523512).jpg|thumb|Kapetan slovenske moške odbojkarske reprezentance [[Tine Urnaut]].]] {| class="wikitable sortable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Št. ! style="width:12em" |Ime in priimek ! style="width:14em" |Datum rojstva ! style="width:9em" |Višina ! style="width:9em" |Teža ! style="width:19em" |Klub |- |{{sort|01|1}} | align="left" |{{sortname|Tonček|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|11|14|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|02|2}} | align="left" |{{sortname|Alen|Pajenk}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|4|23|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|03|3}} | align="left" |{{sortname|Uroš|Planinšič}} | align="right" |{{Birth date and age|1998|5|9|df=y}} |{{convert|1.85|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|04|4}} | align="left" |{{sortname|Jan|Kozamernik}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|12|24|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|103|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|05|5}} | align="left" |{{sortname|Alen|Šket}} | align="right" |{{Birth date and age|1988|3|28|df=y}} |{{convert|2.05|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|06|6}} | align="left" |{{sortname|Mitja|Gasparini}} | align="right" |{{Birth date and age|1984|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|07|7}} | align="left" |{{sortname|Alan|Košenina}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|8|30|df=y}} |{{convert|1.89|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|08|8}} | align="left" |{{sortname|Črtomir|Bošnjak}} | align="right" |{{Birth date and age|2000|9|21|df=y}} |{{convert|1.95|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|85|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|09|9}} | align="left" |{{sortname|Dejan|Vinčić}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|9|15|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|10|10}} | align="left" |{{sortname|Sašo|Štalekar}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|5|3|df=y}} |{{convert|2.14|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|98|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[Berlin Recycling Volleys]] |- |{{sort|11|11}} | align="left" |{{sortname|Danijel|Koncilja}} | align="right" |{{Birth date and age|1990|9|4|df=y}} |{{convert|2.01|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|12|12}} | align="left" |{{sortname|Jan|Klobučar}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|12|11|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|13|13}} | align="left" |{{sortname|Jani|Kovačič}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|6|14|df=y}} |{{convert|1.86|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|83|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|14|14}} | align="left" |{{sortname|Žiga|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1994|1|2|df=y}} |{{convert|1.93|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|15|15}} | align="left" |{{sortname|Matic|Videčnik}} | align="right" |{{Birth date and age|1993|7|31|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|84|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|16|16}} | align="left" |{{sortname|Gregor|Ropret}} | align="right" |{{Birth date and age|1989|3|1|df=y}} |{{convert|1.92|m|ftin|0|abbr=on}} |{{nowrap|{{convert|89|kg|lb|abbr=on}}}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[Sir Safety Umbria Volley|Sir Safety Conad Perugia]] |- |{{sort|17|17}} | align="left" |{{sortname|Tine|Urnaut}} (Kapetan) | align="right" |{{Birth date and age|1988|9|3|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|JPN}} [[JTEKT Stings]] |- |{{sort|18|18}} | align="left" |{{sortname|Klemen|Čebulj}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|2|21|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|96|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|19|19}} | align="left" |{{sortname|Rok|Možič}} | align="right" |{{Birth date and age|2002|1|17|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[BluVolley Verona|Verona Volley]] |- |{{sort|20|20}} | align="left" |{{sortname|Nik|Mujanovič}} | align="right" |{{Birth date and age|2004|10|14|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|21|21}} | align="left" |{{sortname|Gregor Pernuš|}} | align="right" |{{Birth date and age|1999|7|16|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|22|22}} | align="left" |{{sortname|Janž Janez|Kržič}} | align="right" |{{Birth date and age|2003|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|86|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|23|23}} | align="left" |{{sortname|Jure|Okroglič}} | align="right" |{{Birth date and age|1997|1|27|df=y}} |{{convert|1.91|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |} ==Selektorji== *{{flagicon|SVN}} Viktor Krevsel (1992)<ref name="coaches">{{cite web|access-date=13. julij 2022|title=Selektorji moške reprezentance |url=https://www.odbojka.si/index.php?st=7142995161 |website=odbojka.si |publisher=Odbojkarska zveza Slovenije |language=sl}}</ref> *{{flagicon|SVN}} Luka Lobnik (1992)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Viktor Krevsel (1993–1996)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|CRO}} Vladimir Janković (1996–1997)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Gregor Hribar (1997–2005)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Iztok Kšela (2005–2008)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Gregor Hribar (2008–2010)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SRB}} Veselin Vuković (2010–2012)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Luka Slabe (2012–2015)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|ITA}} [[Andrea Giani]] (2015–2017) *{{flagicon|SRB}} [[Slobodan Kovač]] (2017–2019) *{{flagicon|ITA}} [[Alberto Giuliani]] (2019–2021) *{{flagicon|AUS}} [[Mark Lebedew]] (2022) *{{flagicon|ROM}} [[Gheorghe Crețu]] (2022–danes) ==Reference== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Category:Slovenia men's national volleyball team}} *[http://www.odbojka.si Uradna spletna stran] {{sl icon}} *[http://www.fivb.org/EN/FIVB/Federation.asp?NF=SLO FIVB profile] [[Kategorija:Odbojka v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne reprezentance Slovenije]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] {{Šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} {{Normativna kontrola}} 12qs823ya7jnqwsfep6a8rqyi0fh5ip 5735197 5735191 2022-08-16T17:46:20Z SloVolley 193012 /* Evropska prvenstva */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkarska reprezentanca | name = Slovenija | image = Skupinska fotografija (52277075684).jpg | size = 350px | nickname = – | federation = Odbojkarska zveza Slovenije | confederation = CEV | coach = {{flagicon|Romunija}} [[Gheorghe Crețu]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] | World Champs apps = 2 (2018, 2022) | World Champs first = | Regional cup apps =9 | Regional cup first = ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|2001]]) | Regional cup best = [[File:Silver medal with cup.svg|16px]] ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]]) | website = [http://www.odbojka.si www.odbojka.si] | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_s1 = | leftarm1 = 478AE4 | body1 = 478AE4 | rightarm1 = 478AE4 | shorts1 = 478AE4 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_s2 = | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = FFFFFF | current = }} {{MedalBox|title=Mednarodne medalje|sport=Moški [[odbojka]]|country={{ih|SLO}}|medals= {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]]}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|Italija/Bolgarija 2015 ]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija/Belgija/Slovenija/Nizozemska 2019]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska/Češka/Estonija/Finska 2021]]|Odbojka}} {{MedalCompetition|[[Evropska odbojkarska liga|Evropska liga]]}} {{Medal|Gold|[[Evropsko odbojkarska liga 2015|Poljska 2015]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2014|2014]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2011|2011 Slovaška]]|Odbojka}} }} '''Slovenska odbojkarska reprezentanca''' je selekcija Odbojkarske zveze Slovenije, ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Selektor reprezentance (2022) je [[Gheorghe Crețu]], kapetan pa [[Tine Urnaut]]. Največji uspeh je reprezentanca dosegla leta [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]], ko je na evropskem prvenstvu osvojila prvo medaljo z velikih tekmovanj (srebro). == Zgodovina == Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je prvo uradno tekmo odigrala 24. aprila 1992, pod vodstvom trenerja Viktorja Krevsla. Slovenija je na evropskem prvenstvu prvič nastopila leta 2001. Takrat je osvojila 12. mesto. Na evropskem prvenstvu, ki je potekalo na [[Češka|Češkem]], so za Slovenijo igrali Davor Čebron, Dejan Fujs, Bogdan Kotnik, Samo Miklavc, Dragan Pezelj, Matija Pleško, Mišo Pušnik, Dragan Radovič, Rok Satler, Sebastjan Škorc, David Slatinšek in Tomislav Šmuc. === Evropsko prvenstvo 2015 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|evropskem prvenstvu v odbojki 2015]], ki sta ga takrat gostili [[Bolgarija]] in [[Italija]], je slovenska reprezentanca v postavi Alen Pajenk, Alen Šket, Mitja Gasparini, Dejan Vinčić, Jan Kozamernik, Jan Klobučar, Jani Kovačič, Danijel Koncilja, Miha Plot, Jan Pokeršnik, Gregor Ropret, Tine Urnaut, Klemen Čebulj in Uroš Pavlović osvojila srebrno medaljo. Gre za največji uspeh slovenske odbojke do takrat. Reprezentanco je na prvenstvu vodil Italijan [[Andrea Gianni|Andrea Giani]]. === Evropsko prvenstvo 2019 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|evropskem prvenstvu v odbojki 2019]], ki ga je takrat Slovenija gostila skupaj s Francijo, Belgijo in Nizozemsko, je slovenska reprezentanca osvojila srebrno medaljo. Finale je potekal v [[Pariz|Parizu]], kjer je Slovenija izgubila proti Srbiji. Slovenci s srebrno medaljo postali edina evropska reprezentanca, ki je v štirih letih na evropskem prvenstvu osvojila dve kolajni. <ref>{{navedi splet |url= https://odbojka.si/index.php?st=50360776822|title=Slovenska moška odbojkarska reprezentanca |accessdate= 16. 8. 2022 |date= |format= |work=OZS }}</ref> === Evropsko prvenstvo 2021 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|evropskem prvenstvu v odbojki 2021]], ki so takrat gostile Poljska, Češka, Estonija in Finska, je slovenska reprezentanca osvojila srebrno medaljo. Finale je potekal na Poljskem, kjer je Slovenija izgubila proti Italiji (2:3). <ref>{{navedi splet |url= https://odbojka.si/index.php?st=50360776822|title=Slovenska moška odbojkarska reprezentanca |accessdate= 16. 8. 2022 |date= |format= |work=OZS }}</ref> Slovensko reprezentanco je na evropskem prvenstvu vodil Italijan [[Alberto Giuliani]]. == Dosežki == === Medalje === {| class="wikitable" width=30% style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Tekmovanje !!{{gold1}} !!{{silver2}} !!{{bronze3}} !!Skupaj |- |align=left|[[Odbojka na olimpijskih igrah|Olimpijske igre]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovno prvenstvo v odbojki|Svetovno prvenstvo]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovni pokal]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] |0 ||3|| 0 ||3 |- |align=left|[[Evropska liga v odbojki|Evropska liga]] |1 || 0 || 2 || 3 |- ! Skupaj !! 1 !!3!! 2 !! 6 |} ===Evropska prvenstva=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Gostitelj !! Uvrstitev |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|EP 2001]] || {{flag|Češka}} || 9. mesto |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2007|EP 2007]]|| {{flag|Rusija}} || 16. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2009|EP 2009]] || {{flag|Turčija}} || 15. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2011|EP 2011]] || {{flag|Avstrija}} in {{flag|Češka}} || 9. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2013|EP 2013]] || {{flag|Danska}} in {{flag|Poljska}} || 13. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|EP 2015]] || {{flag|Bolgarija}} in {{flag|Italija}} || [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|EP 2017]] || {{flag|Poljska}} ||8. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|EP 2019]] || {{flag|Francija}}, {{flag|Belgija}},<br/>{{flag|Slovenija}}, {{flag|Nizozemska}} ||[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|EP 2021]] |{{flag|Poljska}}, {{flag|Češka}},<br/>{{flag|Estonija}}, {{flag|Finska}} |[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |} == Reprezentanca == [[File: Trening slovenske reprezentance - 9. avgust 2022 (52277501389) (cropped).jpg|thumb|Trener slovenske moške reprezentance Gheorghe Crețu.]] [[File: Trening slovenske reprezentance - 5. avgust 2022 (52268523512).jpg|thumb|Kapetan slovenske moške odbojkarske reprezentance [[Tine Urnaut]].]] {| class="wikitable sortable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Št. ! style="width:12em" |Ime in priimek ! style="width:14em" |Datum rojstva ! style="width:9em" |Višina ! style="width:9em" |Teža ! style="width:19em" |Klub |- |{{sort|01|1}} | align="left" |{{sortname|Tonček|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|11|14|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|02|2}} | align="left" |{{sortname|Alen|Pajenk}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|4|23|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|03|3}} | align="left" |{{sortname|Uroš|Planinšič}} | align="right" |{{Birth date and age|1998|5|9|df=y}} |{{convert|1.85|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|04|4}} | align="left" |{{sortname|Jan|Kozamernik}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|12|24|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|103|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|05|5}} | align="left" |{{sortname|Alen|Šket}} | align="right" |{{Birth date and age|1988|3|28|df=y}} |{{convert|2.05|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|06|6}} | align="left" |{{sortname|Mitja|Gasparini}} | align="right" |{{Birth date and age|1984|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|07|7}} | align="left" |{{sortname|Alan|Košenina}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|8|30|df=y}} |{{convert|1.89|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|08|8}} | align="left" |{{sortname|Črtomir|Bošnjak}} | align="right" |{{Birth date and age|2000|9|21|df=y}} |{{convert|1.95|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|85|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|09|9}} | align="left" |{{sortname|Dejan|Vinčić}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|9|15|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|10|10}} | align="left" |{{sortname|Sašo|Štalekar}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|5|3|df=y}} |{{convert|2.14|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|98|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[Berlin Recycling Volleys]] |- |{{sort|11|11}} | align="left" |{{sortname|Danijel|Koncilja}} | align="right" |{{Birth date and age|1990|9|4|df=y}} |{{convert|2.01|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|12|12}} | align="left" |{{sortname|Jan|Klobučar}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|12|11|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|13|13}} | align="left" |{{sortname|Jani|Kovačič}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|6|14|df=y}} |{{convert|1.86|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|83|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|14|14}} | align="left" |{{sortname|Žiga|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1994|1|2|df=y}} |{{convert|1.93|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|15|15}} | align="left" |{{sortname|Matic|Videčnik}} | align="right" |{{Birth date and age|1993|7|31|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|84|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|16|16}} | align="left" |{{sortname|Gregor|Ropret}} | align="right" |{{Birth date and age|1989|3|1|df=y}} |{{convert|1.92|m|ftin|0|abbr=on}} |{{nowrap|{{convert|89|kg|lb|abbr=on}}}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[Sir Safety Umbria Volley|Sir Safety Conad Perugia]] |- |{{sort|17|17}} | align="left" |{{sortname|Tine|Urnaut}} (Kapetan) | align="right" |{{Birth date and age|1988|9|3|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|JPN}} [[JTEKT Stings]] |- |{{sort|18|18}} | align="left" |{{sortname|Klemen|Čebulj}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|2|21|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|96|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|19|19}} | align="left" |{{sortname|Rok|Možič}} | align="right" |{{Birth date and age|2002|1|17|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[BluVolley Verona|Verona Volley]] |- |{{sort|20|20}} | align="left" |{{sortname|Nik|Mujanovič}} | align="right" |{{Birth date and age|2004|10|14|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|21|21}} | align="left" |{{sortname|Gregor Pernuš|}} | align="right" |{{Birth date and age|1999|7|16|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|22|22}} | align="left" |{{sortname|Janž Janez|Kržič}} | align="right" |{{Birth date and age|2003|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|86|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|23|23}} | align="left" |{{sortname|Jure|Okroglič}} | align="right" |{{Birth date and age|1997|1|27|df=y}} |{{convert|1.91|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |} ==Selektorji== *{{flagicon|SVN}} Viktor Krevsel (1992)<ref name="coaches">{{cite web|access-date=13. julij 2022|title=Selektorji moške reprezentance |url=https://www.odbojka.si/index.php?st=7142995161 |website=odbojka.si |publisher=Odbojkarska zveza Slovenije |language=sl}}</ref> *{{flagicon|SVN}} Luka Lobnik (1992)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Viktor Krevsel (1993–1996)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|CRO}} Vladimir Janković (1996–1997)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Gregor Hribar (1997–2005)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Iztok Kšela (2005–2008)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Gregor Hribar (2008–2010)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SRB}} Veselin Vuković (2010–2012)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|SVN}} Luka Slabe (2012–2015)<ref name="coaches"/> *{{flagicon|ITA}} [[Andrea Giani]] (2015–2017) *{{flagicon|SRB}} [[Slobodan Kovač]] (2017–2019) *{{flagicon|ITA}} [[Alberto Giuliani]] (2019–2021) *{{flagicon|AUS}} [[Mark Lebedew]] (2022) *{{flagicon|ROM}} [[Gheorghe Crețu]] (2022–danes) ==Reference== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Category:Slovenia men's national volleyball team}} *[http://www.odbojka.si Uradna spletna stran] {{sl icon}} *[http://www.fivb.org/EN/FIVB/Federation.asp?NF=SLO FIVB profile] [[Kategorija:Odbojka v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne reprezentance Slovenije]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] {{Šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} {{Normativna kontrola}} h7qz1k449iaob3wa2is229sqvf5lpcz 0 370982 5735441 5451546 2022-08-16T20:37:37Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Vincencija iz Zaragoze]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Vincencija iz Zaragoze]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Vincencija | caption = | fullname = | image = | pushpin map = Slovenija | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = na južnem robu vasi [[Bloška Polica]] | country = [[Slovenija]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | dedication = [[Vincencij iz Zaragoze]] | completed date = | parish = [[Župnija Stari Trg pri Ložu|Stari Trg pri Ložu]] | deanery = [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Bloška Polica - Cerkev sv. Vincencija | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=2321 | lokacija = | občina = Cerknica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Vincencija''' na [[Bloška Polica|Bloški Polici]] je kulturno-zgodovinski spomenik [[Občina Cerknica|cerkniške občine]], podružnica [[Župnija Stari Trg pri Ložu|župnije Stari trg pri Ložu]]. == Zgodovina == [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] se prvič omenja leta 1526, ko je dala v obrambni sklad zoper Turke bakren kelih. Znameniti leseni strop iz leta 1693 ima veliko umetnostno vrednost. [[Zvonik]] je na preslico. Stari zvon, ki je imel napis »Leta Gospodovega 1604 me je v božjo slavo ulil Elija Somrak«, so vzeli za potrebe [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. Sedanja zvonova sta iz leta 1923. Večji težak 106 kg ima glas A, manjši 75 kg pa ne zvoni, ker je počen. 4. julija 1965 je velik vihar cerkev močno poškodoval. Zvonik se je z zvonovoma prevrnil v cerkev in poškodoval leseni strop. Streho in zvonik so brezplačno popravili domačini v času [[župnik]]a in pesnika Franceta Lokarja. Strop pa je brezhibno sestavil pozlatar in [[kipar]] Franjo Vrabec. == Opis cerkve == Glavni [[oltar]] je tip »zlatega oltarja« iz 80. let 17. stoletja, ko je bila cerkev prenovljena. V sredini je kip [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/5EC8F42C6A22604DC1257FF0002C6399 Vincencija], diakona in mučenca. Na severni steni je Poklon Treh kraljev. Na levi steni je [[škof]] Valerij, ob njem del krila [[nadangel]]a Gabrijela, ki skupaj z Marijo tvori prizor [[Marijino oznanjenje|Marijinega oznanjenja.]] Zraven je [[sveta Barbara]] s stolpom v levi roki. Pod njo so vdolbeni podpisi starotrških kaplanov od leta 1566 (Nikolaus Pipan) do 1645 (Jurij Kobe). Na levi je sveti Andrej s križem in sveti Janez Evangelist s knjigo in peresom. Stranska oltarja visita na stenah ladje. V levem je kip [[Sveti Kozma|svetega Kozma]] in v desnem [[Sveti Damijan|svetega Damijana]]. Do leta 1964 je bil v oltarčku na severni strani kip lurške Marije, narejen iz [[Sadra|sadre.]] == Opis patrona == Vincencij, ki goduje 22. januarja, je bil potomec plemiške rodbine iz španskega mesta Zaragoze. Njegov stari oče je bil [[konzul]]. Vincencijev oče, ki je bil zaveden kristjan, je dečka že v rani mladosti izročil škofu Valeriju v vzgojo in izobrazbo. Postal je diakon in njegov pomočnik. Ta je namesto njega oznanjal božjo besedo, kajti škof Valerij je imel govorno napako. Sveti Avguštin poroča, da je neustrašno odgovarjal cesarskemu namestniku Dacijanu. Skupaj z mučencem Štefanom sta umrla mučeniške smrti leta 304. Tej cerkvi se pogosto kot patron napačno pripisuje sv. [[Vincencij Ferrer|Vincencij Ferrer]]. Napaka se prvič pojavi v ''Letopisu ljubljanske nadškofije'' leta 1865, ko so začeli imena krajev pisati v slovenščini in je očitno urejevalec pomotoma dodal k imenu sv. Vincencija še "Fer.". Ta napaka se ponavlja vse do leta 1993. Popravili so jo šele v ''Letopisu Cerkve na Slovenskem'' leta 2000. == Literatura == * Janez Kebe: ''Loška dolina z Babnim Poljem'' == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.loskadolina.si/zanimivosti/naravna_in_kulturna_dediscina/2006112717163322/ Naravna in kulturna dediščina Loške doline] * [http://www.zupnija-staritrg.si/podruznice_page_7 Župnija Stari trg pri Ložu] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/5EC8F42C6A22604DC1257FF0002C6399 Sveti Vincencij] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Vincencij, Bloška Polica]] [[Kategorija:Cerkve svetega Vincencija iz Zaragoze|Bloška Polica]] [[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Vincencij, Bloška Polica]] [[Kategorija:Bloška Polica]] 3xfliq3l6cf1js0nufwy97y8rbbh3mm 0 371114 5735335 5292123 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Jurija | image = <!-- WD --> | caption= Cerkev sv. Jurija | fullname= | location= [[Spodnje Hoče]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[župnijska cerkev]] | dedication = [[sveti Jurij]] | functional status= aktivno | completed date= | architect = [[Janez Nepomuk Fuchs]] (arhitekt; 1766, 1779) | parish= [[župnija Hoče|Hoče]] | deanery= [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | archdiocese= [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Spodnje Hoče - Cerkev sv. Jurija | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 8. april 1992 | refšt=3009 | občina = Hoče - Slivnica<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Jurija''' leži ob krožišču v [[Spodnje Hoče|Spodnjih Hočah]]. Okrog cerkve se je razvilo staro jedro Spodnjih Hoč. Cerkev je romansko-gotska [[Župnijska cerkev|pražupnijska cerkev]]. Znamenita je po svoji [[Kripta|kripti]], ki ima dva obokana podzemeljska prostora. Cerkev kaže v ladji romansko, zgodnjegotsko in baročno gradbeno fazo, prezbiterij in zvonik sta bila sezidana v 15. stoletju. V 18. stoletju pa kapeli [[zakristija]] z oltarjem in vhodna veža. Stranska oltarja in [[prižnica]] pa leta 1760 do 1770. Glavni oltar in oltarjeva [[kapela]] sta iz 19. stoletja. Na cerkvenem prostoru so bili odkriti antična vila in več rimskih kamnov. ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Sašo Radovanovič: Podravje, založba Kapital, Maribor 2004 == Glej tudi== * [[župnija Hoče]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|St. George's Parish Church, Spodnje Hoče|cerkev sv. Jurija, Spodnje Hoče}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jurij, Spodnje Hoče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Spodnje Hoče]] [[Kategorija:Hoče]] r00oxhzqxjl3uodq47uwn156vhdmzoe 0 371957 5735249 5027503 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Pfarrkirchestandrä.JPG|thumb|250 px|Župnijska cerkev sv. Andreja v Šentandražu]] [[Slika:St Andrä - Pfarrkirche - Neidkopf.jpg| thumb|180 px |Odtok z žleba]] [[Slika:St Andrä - Pfarrkirche - Grabplatte.jpg|thumb|250 px |Nafrobnik ''smrt Marije'']] [[Slika:02 Šentandraž sv Andrej(13).JPG|thumb|250 px |Župnijska cerkev sv. Andreja - notranjost]] [[Slika:02 Šentandraž sv Andrej(15).JPG|thumb|250 px |Župnijska cerkev sv. Andreja - glavni oltar]] '''Cerkev svetega Andreja''' stoji na južnem koncu mesta [[Šentandraž v Labotski dolini]]. Od 1228 - 1859 je bila stolnica lavantinske škofije. Danes služi kot [[župnijska cerkev]]. == Zgodovina == Prva dokumentirana omemba cerkve sega v leto 1145. Prva omemba župnije v Labotski dolini je iz leta 888 in se nanaša na dve: St. Marein ali Sv. Andrej. Leta 1225 je bila v Sv. Andreju ustanovljena avguštinska moška opatija. Z ustanovitvijo lavantinske škofije leta 1228 pa je postala stolnica, ki je bila ukinjena leta 1798. Leta 1859 je bil sedež nadškofije prenesen v [[Nadškofija Maribor |Maribor]], del pa priključen škofiji [[Bazilika v Krki, Avstrija |Krka]] (''Dom zu Gurk''). == Opis == Cerkev je triladijska [[Gotika|gotska]] [[bazilika]] iz 14. in 15. stoletja. Zunanjost bazilike ima [[Barok|baročne]] dopolnitve in spremembe, v 19. stoletju pa so jo tudi povečali in preuredili streho temu novemu videzu primerno. Na jugu in severu so dogradili kapele. [[Prezbiterij|Kor]] je podprt s tristopenjskimi oporniki. Romanski zahodni [[zvonik]] je masivnejši, kot višji drugi severni zvonik. V predelu zvonov so gotska, delno obnovljena okna s [[krogovičje]]m. Na južni strani zahodnega zvonika je [[Romanika|romansko]] trojno okno. Oba zvonika sta približno enake višine in imata koničasto streho iz 19. stoletja. Dva zvonova sta bilo oddana Urbanu Fieringu in sta nosila letnici 1553 ali 1554. Na obeh straneh zahodnega zvonika sta kapeli, severna pozno gotska, južna predvidoma baročna. Tri arkadno vhodno stebrišče na zahodni strani je bilo zgrajeno leta 1876 in je križno obokano. Na severni strani kora dvonadstropni balkon povezuje cerkev z nekdanjo rezidenco škofa. Južno od cerkve je nekdanji dvorec z arkadnim dvoriščem. Tukaj je zanimiv opornik z gotsko oblikovanimi odtoki za deževnico. Čez štiri obočno ladjo se dviga gotski rebrasti obok iz začetka 15. stoletja. Majhna zgornja okna so danes slepa. Loki stranskih hodnikov so bili razširjeni po odstranitvi podpor v 17. stoletju in imajo dva jarma. Kapela v pritličju severnega zvonika je križno obokana nastala okoli leta 1720 in obdelana s štukaturo. Lesena gotska zahodna galerija je bila narejena leta 1902 (Matthias Slama), [[orgle]] so delo Matthewa Mauracherja iz istega leta. Visok, gotski slavolok povezuje ladjo z glavnim korom. Kor je enako širok kot ladja. Je rebrasto obokan iz druge polovice 14. stoletja. Okna s krogovičjem so obnovljena v novogotskem slogu. Dva stranska kora so zazidali. V severnem koru je v rebrastem oboku še vedno prisoten jarem. Preostali rebra so odbili. Južni kor je nastal okoli leta 1400, je križno rebrast na konzolah in zdaj služi kot [[zakristija]]. Na območju severno od zahodnega zvonika so odkrili freske iz 15. in 16. stoletja. V kapeli severno od prezbiterija je poznogotska poslikava ''Križanja'' in scena ''Oljske gore'' iz sredine 16. stoletja. Richard Superberg je v letih 1901/1902 izdelal okna neo-gotskega prezbiterija. == Oprema == Neo-gotski glavni oltar Mathiasa Slame je bil narejen leta 1902, leta 1908 pa ga je Alois Progar izpopolnil. V osrednji niši je ''Križanje'', kipi apostolov Petra in Pavla pa v stranskih nišah. Kipi so nastali leta 1901, in so delo nekega kiparja iz Münchna. V oltarju stoji tudi lik apostola Andreja. Nad levi strani oltarne mize je v letu 1730 poslikana oljna slika sv. Avguština v bogato izrezljanem okvirju. Baročni tabernakelj je iz leta. Tabernakelj verjetno izvira iz nekdanjega glavnega oltarja, od katerega je več delov v škofijskem muzeju v Celovcu. Podoba na desni strani oltarja je iz sredine 18. stoletja in kaže v bogato izrezljanem okvirju ''Marijino oznanjenje''. To delo je verjetno ustvaril italijanski baročni slikar [[Giovanni Battista Tiepolo]] (kar ni dokazano), v nadškofijo pa je prišlo v času škofa Johanna von Thurn - Valsassina. Tukaj je tudi kip Pietà. V stranskih kapelah so kipi svetnikov Andreja in Pavla iz 18. stoletja. V severni kapeli je nekdanji oltar z oljno sliko ''rojstvo Kristusa'' iz sredine 18. stoletja, kot tudi slika ''Marjinega vnebovzetja'', delo pripisujejo Jacobu Zanussiju. Korni sedeži so verjetno iz leta 1761, obnovil jih je Johann Roßmann leta 1902. Krstilnik je iz poznega 18. stoletja, kropilnik v preddverju je datiran v leto 1629. == Nagrobniki == V preddverju stoji iz leta 1520 poznogotski grobni kamnit relief ''smrti Marije''. Na območju severno od zahodnega zvonika je kamnit grob viteza Leonharda Kollnitza († 1517). V prezbiteriju je na steni portret, ki ga je izdelal Philibert Pacobel in kaže Johanna Gambazija in škofa Lorenza von Lichtenberga († 1446), izdelani so v delavnici v Salzburgu. Lorenz von Lichtenberg je bil kratek čas patriah v Ogleju. V zakristiji je grob Martina Sanija († 1689). V severni prečni kapeli je grob škofa Karla Philippa von Furstenberga († 1718). Nasproti je nagrobna plošča škofa Johanna von Thurn - Valsassina († 1762). Portreti nagrobnih kamnov v severni kapeli od prezbiteriju so Theobald Sweinpek († 1463), Leonhard Pewrl († 1536) in Philipp Renner († 1555). V kripti je iz rimskega obdobja nagrobnik sinov Vetucius Super in Severus, ki ga je podaril oče Vetuciusa Tutor. == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}} * Gottfried Biedermann, Karin Leitner: Gotik in Kärnten. Mit Fotos von Wim van der Kallen. Verlag Carinthia, Klagenfurt 2001, ISBN 3-85378-521-2, S. 102. == Glej tudi == * [[Bazilika Loretske Matere Božje, Šentandraž v Labotski dolini]] * [[Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pfarrkirche St Andrä}} * [http://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/C3168/ Kath-kirche-kaernten.at] {{koord|46.765064|N|14.823044|E|type:landmark_region:SI|display=title}} {{Stolnice v Avstriji}} [[Kategorija:Cerkve v Avstriji|Andrej, Šentandraž v Labotski dolini]] [[Kategorija:Turistične zanimivosti v Avstriji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja|Šentandraž v Labotski dolini]] [[Kategorija:Stolnice v Avstriji|Andrej, Šentandraž v Labotski dolini]] [[Kategorija:Nekdanje stolnice|Andrej, Šentandraž v Labotski dolini]] 3rvs13qevbvsh2541y8ke6q69tqq3mb 0 372237 5735091 5530625 2022-08-16T13:26:19Z 93.103.212.249 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Martin Turk''', [[Slovenci|slovenski]] [[režiser]] in [[scenarist]], * [[7. julij]] [[1978]], [[Trst]]. Diplomiral je leta 2004 na [[AGRFT]] v Ljubljani, smer filmska in televizijska [[režija]]. == Nagrade in priznanja == {{Popravi|razdelek}} Še med študijem je leta 2003 prejel univerzitetno [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za diplomski kratki igrani film ''Izlet''. Za isti film je prejel nagrado za najboljši študentski film na festivalu v Wiesbadenu, posebno nagrado žirije na festivalu evropskih filmskih šol v Bologni, grand-prix ter nagrade publike in mlade publike na festivalu mediteranskega filma v Montpellieru. Leta 2006 je posnel debitantski kratki film ''Rezina življenja'', ki je prejel nagrado Vesna za najboljši kratki film na [[Festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] v Portorožu. Leta 2008 je bil njegov kratki film ''Vsakdan ni vsak dan'' premierno prikazan na festivalu v Cannesu v sekciji Quinzainnes des realisateurs. Film je prejel nagrado za najboljši film na mednarodnem festivalu v Zagrebu in nagrado „V iskanju resnice“ na mednarodnem festivalu kratkega filma v Teheranu. Leta 2009 je na festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado filmskih kritikov za srednjemetražni film ''Soba 408''. Njegov prvenec ''[[Nahrani me z besedami]]'' je bil premierno prikazan leta 2012. Leta 2015 je posnel celovečerni igrano-dokumentarni film ''Doberdob - Roman upornika'' o [[Prežihov Voranc|Prežihu Vorancu]] in romanu [[Doberdob (roman)|Doberdob]]. Njegov kratki igrani film ''Dobro unovčeno popoldne'' je leta 2017 prejel nagrado otroške žirije na festivalu kratkega filma v Oberhasnu. Leta 2018 je posnel celovečererni igrani film ''Dober dan za delo''. Film je bil premierno prikazan na festvalu v Busanu v Južni Koreji. Na 22. festvalu slovenskega flma leta 2019 je zanj prejel Vesno za posebne dosežke. Oktobra 2019 je v sekciji rimskega filmskega fesitvala Alice Nella Cita' bil prikazan njegov tretji celovečerni igrani flm ''Ne pozabi dihati''. Film je na 23. festivalu slovenskega flma prejel nagradi Vesna za najboljši celovečerni igrani flm in za najbioljšo fotografjo. ==Zunanje povezave== * {{IMDb-ime|1075593}} * {{official|http://www.martinturk.net}} {{normativna kontrola}}{{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Turk, Martin}} [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] s5c0gkfsiiwtsq9sb23z13rtcyd1e89 14 379386 5735243 4917519 2022-08-16T20:00:25Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Andrej|svetem Andreju]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Andrej]] [[Kategorija:Sveti Andrej]] 99lygd21yd0m3nfgse15pmksi255l8t 14 379855 5735412 4929423 2022-08-16T20:33:10Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Štefan|svetem Štefanu]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Štefan]] jln31hdtucfb80kc6qscuszb2bv766a 0 381620 5735087 5733148 2022-08-16T13:24:40Z Sportomanokin 14776 /* Turizem smo ljudje */ wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|250px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- | '''Ustvaril:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''Podslogan:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Kreativni vodja:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Napev |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje", posnet na 35 mm barvni trak, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo o ponovitvi akcije za naš turizem na radiu in TV.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] iepk42s23tgvaiugq5esydbd67e1eh5 5735122 5735087 2022-08-16T15:20:40Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|250px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- | '''Ustvaril:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''Podslogan:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Napev |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje", posnet na 35 mm barvni trak, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo o ponovitvi akcije za naš turizem na radiu in TV.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] jtpflb49njn5dfhtazfbf56ls9v4x1n 5735123 5735122 2022-08-16T15:21:09Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|250px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- | '''Ustvaril:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''Podslogan:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje", posnet na 35 mm barvni trak, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo o ponovitvi akcije za naš turizem na radiu in TV.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] 5j2uwaeqcc14ytme2c6qq2thnval467 5735126 5735123 2022-08-16T15:25:46Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|250px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Ustvaril:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''Podslogan:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Tehnični podatki |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje", posnet na 35 mm barvni trak, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo o ponovitvi akcije za naš turizem na radiu in TV.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] m40t4bcxbr7jfaltg8fixca31e07cen 5735132 5735126 2022-08-16T15:39:24Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|250px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Produkcija:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''Podslogan:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Tehnični podatki |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje", posnet na 35 mm barvni trak, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo o ponovitvi akcije za naš turizem na radiu in TV.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] 5n88okteablwgnr0k0mdzsz6e2w9zei 5735134 5735132 2022-08-16T15:41:27Z Sportomanokin 14776 /* Spot */ wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|250px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Produkcija:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''Podslogan:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Tehnični podatki |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje", posnet na 35 mm barvni trak, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo o ponovitvi akcije za naš turizem na radiu in TV.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * Studio Marketing Delo – idejna zasnova, scenarij in produkcija spota * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] oio3wa92tifj74vxxg8q1xwl01a9f5b 5735137 5735134 2022-08-16T15:46:06Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|250px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Produkcija:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Posneto v kampanji |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''Podslogan:''' || "Turizem smo ljudje" |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Tehnični podatki |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje", posnet na 35 mm barvni trak, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo o ponovitvi akcije za naš turizem na radiu in TV.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * Studio Marketing Delo – idejna zasnova, scenarij in produkcija spota * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] bqwopb61lt7zrceww9bn0m9htroc4fx 5735140 5735137 2022-08-16T15:49:28Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|250px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Produkcija:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Posneto v kampanji |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''{{Abbr|Podslogan|akcije za leto 1986}}:''' || "Turizem smo ljudje" |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Tehnični podatki |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje", posnet na 35 mm barvni trak, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo o ponovitvi akcije za naš turizem na radiu in TV.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * Studio Marketing Delo – idejna zasnova, scenarij in produkcija spota * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] 1q6kjrgpmrpniujntutvn1guazfbqi2 5735141 5735140 2022-08-16T15:51:52Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|250px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Produkcija:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Posneto v kampanji |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''{{Abbr|Podslogan|akcije za leto 1986}}:''' || "Turizem smo ljudje" |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Tehnični podatki |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje" (za leto '86), posnet na 35 mm, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo o ponovitvi akcije za naš turizem na radiu in TV.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * Studio Marketing Delo – idejna zasnova, scenarij in produkcija spota * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] bqkhfga7jlfbss4f50slho066dsgf2p 5735142 5735141 2022-08-16T15:54:34Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|250px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Produkcija:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Posneto v kampanji |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''{{Abbr|Podslogan|akcije za leto 1986}}:''' || "Turizem smo ljudje" |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Tehnični podatki |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje" (za leto '86), posnet na 35 mm, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo in ponovno obudila to akcijo na radiu in televiziji.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * Studio Marketing Delo – idejna zasnova, scenarij in produkcija spota * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] 7l3btijzv4486nytrfz5104kjeavv4j 5735157 5735142 2022-08-16T16:05:45Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|250px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Produkcija:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Posneto v kampanji |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''{{Abbr|Podslogan|akcije za leto 1986}}:''' || "Turizem smo ljudje" |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Tehnični podatki |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Snemanje:''' || Toni Gruden, Iztok Černe |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje" (za leto '86), posnet na 35 mm, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo in ponovno obudila to akcijo na radiu in televiziji.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * Studio Marketing Delo – idejna zasnova, scenarij in produkcija spota * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] e6fhb3sjtqbgjedjkkyd3u4v7fauuqe 5735160 5735157 2022-08-16T16:07:02Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|250px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Produkcija:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Posneto v kampanji |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''{{Abbr|Podslogan|akcije za leto 1986}}:''' || "Turizem smo ljudje" |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Tehnični podatki |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Zvok:''' || Toni Gruden, Iztok Černe |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje" (za leto '86), posnet na 35 mm, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo in ponovno obudila to akcijo na radiu in televiziji.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * Studio Marketing Delo – idejna zasnova, scenarij in produkcija spota * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] 4azdhc8ihtzph5bnazxjvxruybn5c0v 5735162 5735160 2022-08-16T16:09:44Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Produkcija:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Posneto v kampanji |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''{{Abbr|Podslogan|akcije za leto 1986}}:''' || "Turizem smo ljudje" |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Tehnični podatki |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Tonski mojster:''' || Toni Gruden, Iztok Černe |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje" (za leto '86), posnet na 35 mm, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo in ponovno obudila to akcijo na radiu in televiziji.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * Studio Marketing Delo – idejna zasnova, scenarij in produkcija spota * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] gkgrkgsys0etlp6bdkrh3uawelchaqo 0 382311 5735554 5680236 2022-08-17T07:55:09Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Etruscan amphora Louvre E703 side B.jpg|right|thumb|Etruščanska keramika: Diomedes in Polyxena, etruščanska amfora skupine Pontic, okoli 540–530 pr. n. št., Vulci]] [[File:Venus of Dolni Vestonice.png|thumb|upright|Venera, Dolní Věstonice, pred 25.000 pr. n. št.]] V umetnostni zgodovini keramika in '''umetniška keramika''' pomeni umetniške predmete: kot so figure, ploščice in namizni pribor izdelan iz gline in drugih surovin v procesu [[Lončarstvo|lončarstva]]. Nekateri keramični izdelki sodijo v [[Likovna umetnost|likovno umetnost]], drugi pa so dekorativni, industrijski ali predmeti uporabne umetnosti ali [[artefakt]]i v [[Arheologija|arheologiji]]. Izdelani so lahko od posameznika ali v tovarni, v kateri skupina ljudi načrtuje, izdela in okrasi posodo. Okrasna keramika se včasih imenuje "umetnost lončarstva«.<ref>{{cite web| title=Art Pottery Manufacturers and Collectors|url=http://www.artpotterymanufacturers.com/Welcome.html|accessdate=2003-01-05}}</ref> Beseda "keramika" izhaja iz grške ''keramicos'' (κεραμικος), kar pomeni "lončarstvo", in prihaja iz ''keramos'' (κεραμος) - lončarska glina.<ref>''The Webster Encyclopedic Dictionary''</ref> Večina tradicionalnih keramičnih izdelkov je bila narejena iz gline (ali gline mešane z drugimi materiali), oblikovana in toplotno obdelana, posoda in okrasna keramika pa na splošno narejena na enak način. V sodobni keramični inženirski uporabi, je keramika umetnost in znanost izdelave predmetov iz anorganskih, nekovinskih materialov z delovanjem toplote. Izključuje steklo in mozaik iz steklenih kock. Zgodovina umetniške keramike je dolga pri skoraj vseh razvitih kulturah in često so keramični predmeti umetniški dokazi izginulih kultur. Kulture, ki posebej opozarjajo s keramiko so kitajska, kretska, grška, perzijska, majevska, japonska in korejska kultura, kot tudi moderne zahodne kulture. Elementi umetniške keramike, na kateri so bile različne stopnje poudarkov ob različnih časih so: oblika predmeta, njegova dekoracija s poslikavo, vrezovanjem in drugimi metodami in glaziranje. == Prazgodovinska keramika == [[File:Frieze-group-3-example1.jpg|thumb|left|Posoda iz Mezopotamijr, pozna Ubaidska doba (4.500-4.000 pr. n. št.)]] Zgodnja posoda je bila narejena po metodi "spirale", po kateri se je svaljek gline v dolgem nizu navijal in ustvaril obliko, ki se je kasneje zgladila. Lončarsko vreteno, ki so ga verjetno izumili v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] v 4. tisočletju pred našim štetjem, se je razširilo po skoraj vsej Evraziji in velikem delu Afrike, ostalo pa neznano v Novem svetu do prihoda Evropejcev. Dekoracija gline z vrezovanjem in poslikavo je bila zelo razširjena, najprej z geometrijskimi vzorci, že zelo zgodaj pa so bili vključeni figuralni motivi. Kako pomembno je lončarstvo v arheologiji prazgodovinskih kultur, kažejo mnogi znani primeri, ki se razlikujejo po njihovih značilnostih, često zelo fine keramike, kot so: [[Kultura linearne trakaste keramike]], [[Kultura zvončastih čaš]], [[Kultura kroglastih amfor]], [[Kultura vrvičaste keramike]] in [[Kultura lijakastih čaš]], če vzamemo le primere iz [[neolitik]]a v Evropi (približno 7000-1800 pr. n. št.). Umetniška keramika je generirala mnogo slogov iz lastne tradicije, vendar često tesno povezana s sodobnim kiparstvom in kovinami. Mnogokrat v zgodovini slogov so iz bolj prestižnih in dragih umetnin iz kovine kopirali v keramiki. To je mogoče videti v zgodnji kitajski keramiki, tako lončenini kakor v keramičnih izdelkih iz časa dinastije Šang (1523 do 1027 pr. n. št), v antičnem Rimu, v iranskem lončarstvu in rokoko evropskem slogu, so kopirali sodobne oblike srebrnine. Skupna besedna raba za keramične izdelke je "posoda" - kot so sklede, vaze in amfore, kakor tudi druga namizna posoda, pogosto pa tudi za figurice. === Keramika kot stenska dekoracija === [[File:Tile panel flowers Louvre OA3919-2-297.jpg|thumb|Turška Izniška ploščica, 16. st., ki je originalno del večje skupine.]] Najzgodnejši dokaz [[lošč|glazirane]] [[opeka|opeke]] je odkritje glazirane opeke v [[Elamiti|Elamitskem]] templju v [[Čoga Zanbil|Chogha Zanbil]], datiran v 13. stoletje pred našim štetjem. Glazirana in barvna opeka se je uporabljala za nizke [[Relief (umetnost)|relief]]e v antični [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], najslavnejša so Ištarina vrata iz [[Babilon]]a (okoli 575 pr. n. št.), zdaj delno rekonstruirana v [[Berlin]]u. Mezopotamski obrtniki so znanje prinesli iz palač perzijskega imperija, kot je [[Perzepolis]]. Tradicija se je nadaljevala in po islamskem osvajanju [[Perzija|Perzije]] je obarvana in poslikana glazirana opeka ali ploščica postala pomemben element v Perzijski arhitekturi in se od tam razširila na večji del islamskega sveta. Znano je predvsem İznik lončarstvo Turčije, v okviru [[Osmansko cesarstvo|osmanskega cesarstva]] v 16. in 17. stoletja. [[File:Mihrab, Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|left|Zgornji del mihraba okrašen z metaliziranimi ploščicami (9. st.), Mošeja Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija.]] Uporaba tehnologije metaliziranih ploščic je eden najlepših primerov uporabe srednjeveške islamske keramike. Kot stenski okras je viden v mošeji v Uqbi, znani kot [[Velika mošeja v Kairouanu]] (v [[Tunizija|Tuniziji]]). Zgornji del mihraba stene krasijo večbarvne in enobarvne metalizirane ploščice (862-863), ploščice so bile verjetno uvožene iz Mezopotamije.<ref>[http://books.google.fr/books?id=szNMwUFyjbkC&pg=PA40&dq=luster+kairouan+gold&hl=fr&sa=X&ei=K-wbT4X0EZKBhQexuuTfDA&ved=0CGUQ6AEwBA#v=onepage&q=luster%20kairouan%20gold&f=false Catherine Hess, Linda Komaroff and George Saliba (2004), ''The arts of fire: Islamic influences on glass and ceramics of the Italian Renaissance'', Getty Publications, p. 40]</ref><ref>[http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=401&lang=en Mihrab of the Great Mosque of Kairouan (Qantara mediterranean heritage)]</ref> Prenesene preko islamske Španije, so se v [[Španija|Španiji]] in še posebej na [[Portugalska|Portugalskem]], razvile nove tradicije [[azulejo]], ki jih v [[barok]]u proizvajajo kot izredno velike poslikane prizore na ploščicah, običajno v modri in beli barvi. ''Delftware'' ploščice, značilne poslikane precej majhne ploščice, vseprisotne na [[Nizozemska|Nizozemskem]], so veliko izvažali v severno Evropo od 16. stoletja naprej. Mnogo kraljevskih palač iz 18. stoletja je imelo stene sob v celoti pokrite s [[porcelan]]om. Ohranjeni primeri so v Capodimonte, [[Neapelj]], [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevi palači v Madridu]] in bližnji [[Kraljeva palača Aranjuez|kraljevi palači Aranjuez]].<ref>[http://video.google.com/videoplay?docid=-2792293957101026524 Porcelain Room, Aranjuez] Comprehensive but shaky video</ref> Izdelane lončene peči so bile značilnost sob pri srednjem in višjih slojih prebivalstva v severni Evropi od 17. do 19. stoletja. Obstaja več drugih vrst tradicionalnih ploščic, ki niso nastale v proizvodnji, na primer majhne, skoraj mozaične, svetlo obarvane ''zellij'' ploščice v [[Maroko|Maroku]]. Z izjemami, kot je primer Porcelanska [[pagoda]] v Nanjingu, ploščice ali glazirane opeke ne poznajo v vzhodnoazijski keramiki. == Vzhodna Azija == Čeprav lončene figurice najdemo že v prejšnjih obdobjih v Evropi, najstarejše lončarske posode prihajajo iz vzhodne Azije, z najdbami na Kitajskem in Japonskem, nato pa še združene s kopnim mostom in nekaj, kar je zdaj [[Ruski Daljni vzhod]]<ref name="'Oldest pottery' found in China">[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/8077168.stm 'Oldest pottery' found in China]</ref><ref name="Boaretto">{{cite journal |author=Boaretto E.|display-authors= et al. |year=2009 |title=Radiocarbon dating of charcoal and bone collagen associated with early pottery at Yuchanyan Cave, Hunan Province, China |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=106 |issue=24 |pages=9537–9538| url=http://www.pnas.org/content/early/2009/06/01/0900539106.abstract }}</ref>, kjer so najdbe stare med 20.000 in 10.000 pred našim štetjem, čeprav so bile posode enostavni uporabni predmeti. Jama Šjanrendong v provinci [[Džjangši]] vsebuje fragmente lončarstva, ki segajo do 20.000 let nazaj.<ref>{{cite web|url=http://articles.boston.com/2012-06-28/science/32452370_1_bone-fragments-sediment-pottery|title=Harvard, BU researchers find evidence of 20,000-year-old pottery|publisher=Boston.com}}</ref><ref>{{cite web|url=http://content.usatoday.com/communities/ondeadline/post/2012/06/pottery-found-in-from-china-cave-confirmed-as-worlds-oldest/1#.UDiyGtZlRv0|title=Pottery found in China cave confirmed as world's oldest|author=Stanglin, Douglas|publisher=[[USA Today]]|date=2012-06-29}}</ref> === Kambodža === Nedavna arheološka izkopavanja na [[Angkor Borei]] (na jugu [[Kambodža|Kambodže]]) so prinesla številno keramiko, od katere nekateri predmeti verjetno segajo v prazgodovino. Večina posod pa datira v pred-angkorsko obdobje in predstavljajo predvsem rožnate glinene posode, ki so bile bodisi ročno izdelane ali na vretenu, nato pa okrašene z vrezanimi vzorci. Glazirani izdelki se prvič pojavijo v arheološkem zapisu ob koncu 9. stoletja v templju skupine Roluos v regiji Angkor, kjer so našli zeleno glazirane drobce posode. Rjava glazura je postala priljubljen v začetku 11. stoletja in takih je v izobilju na kamboških lokacijah na severovzhodnem Tajskem. Okraševanje lončenine z živalskimi oblikami je bil priljubljen slog od 11. do 13. stoletja. Arheološka izkopavanja v regiji Angkor so pokazala, da se je proti koncu Angkor obdobja proizvodnja avtohtone keramike zmanjšala, medtem ko se je dramatično povečal uvoz kitajske keramike. Neposredno dokazilo o oblikah posod zagotavljajo prizori upodobljeni na bas-reliefih na kamboških templjih, ki ponujajo tudi vpogled v domačo in ritualno uporabo izdelkov. Široka paleta uporabnih oblik kaže, da so Kmeri uporabljali keramiko v vsakdanjem življenju za kuhanje, konzerviranje hrane, nošenje in shranjevanje tekočin, kot za shranjevanje zdravilnih zelišč, parfumov in kozmetike.<ref>http://www.cambodiamuseum.info/en_khmer_art_history.html Cambodia Museum</ref> === Kitajska === {{Glavni|Kitajska keramika}} [[File:Porcelaine chinoise Guimet 241101.jpg|thumb|right|Kitajska ''Longčuan celadon'', dinastija Song, iz 13. stoletja. Celadon izhaja iz Kitajske, nato pa je bila izvožena v različne dele Azije in Evrope. Celadon je postal najljubši kraljem in vladarjem, kot so bili Otomanski sultani, zaradi svoje neokrnjene lepote, ki je spominjala na kitajski žad in prepričanje, da bi celadon spremenil svojo barvo, če bi bila hrana ali vino zastrupljena.<ref>[http://www.britannica.com/ebc/article-9384284 Britannica Online]</ref>]] Kitajski porcelan je znan iz poznega obdobja Vzhodniih [[Dinastija Han|Hanov]] (100 do 200 n. št.), obdobje Tri kraljestva (220-280 n. št.), obdobje šest dinastij (220-589 n. št.) in po tem. Zlasti Kitajska je imela stalno zgodovino velikoserijske proizvodnje, s cesarskimi tovarnami, ki so običajno proizvajale najboljše izdelke. [[Dinastija Tang]] (618-906) je še posebej znana po številnih grobnih pridatkih človeških figur, živali in modelov hiš, čolnov in drugih dobrin, ki so jih v velikem številu izkopali (navadno nezakonito) iz grobišč. Imperialni porcelan iz [[Dinastija Song|dinastije Song]] (960-1279), ki vsebuje zelo subtilno dekoracijo plitvo vrezano z nožem v glino, je po mnenju mnogih strokovnjakov vrhunec kitajske keramike, čeprav je velika in bolj prešerno poslikana keramika iz [[Dinastija Ming|dinastije Ming]] (1368-1644) bolj cenjena. Kitajski cesarji so dajali keramiko kot diplomatska darila v razkošnem obsegu. Prisotnost kitajske keramike je nedvomno podprla razvoj povezanih tradicij keramike na Japonskem in še posebej v Koreji. === Japonska === {{Glavni|Japonska keramika}} [[File:Plat Nabeshima aux trois hérons.jpg|thumb|Nabešima plošča s tremi čapljami]] Najzgodnejše japonsko lončarstvo je bilo znano že okoli 11. tisočletja pred našim štetjem. [[Obdobje Džomon|Džomon]] posoda se je pojavila v 6. tisočletju pred našim štetjem in preprosta posoda [[Obdobje Jajoi|obdobja Jajoi]] okoli 4. stoletju pred našim štetjem. Ta zgodnja lončenina je bila iz mehke fajanse, žgana pri nizkih temperaturah. Lončarsko vreteno in peč sta se pojavila v 3. ali 4. stoletju našega štetja, verjetno so ju prinesli iz Kitajske prek Korejskega polotoka.<ref>The Metropolitan Museum of Art [http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm] "Although the roots of Sueki reach back to ancient China, its direct precursor is the grayware of the Three Kingdoms period in Korea."</ref> V 8. stoletju so s pečmi na Japonskem izdelali preproste, z zelenim svincem glazirane izdelke. Neglazirana lončenina je bila uporabljena za nagrobne vrče, posode za shranjevanje in kuhinjske lonce do 17. stoletja. Nekatere peči so izboljšale svoje metode med 11. in 16. stoletjem, sicer pa je Japonska uvažala porcelan iz Kitajske in Koreje. Po japonskem fevdalcu Tojotomi Hidejošiju, ki je osvojil Kitajsko v 1590-tih so poimenovali tudi "vojno za keramiko", ker se zdi, da je bila glavni vzrok za izseljevanje korejskih lončarjev. Eden od teh lončarjev, Ji Sam-pjeong, je odkril surovino za porcelan v Ariti in proizvedel prvi pravi porcelan na Japonskem. V 17. stoletju so razmere na Kitajskem prisilile, da je nekaj lončarjev odšlo na Japonsko in z njimi znanje za izdelavo rafiniranega porcelana. Od sredine stoletja je [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] začela uvažati japonski porcelan v Evropo. V tem času so bili Kakiemon izdelki proizvedeni v tovarnah Arita in so imeli veliko skupnega s slogom kitajski ''Famille Verte''.Vrhunska kakovost njihovega emajliranega okrasja je bila zelo cenjena na Zahodu in so jo pogosto posnemali glavni evropski proizvajalci porcelana. Leta 1971 je bil razglašen za pomembno "nesnovno kulturno dediščino" s strani japonske vlade. V 20. stoletju je zanimanje za umetnost vaškega lončarstva oživilo Mingei ljudsko gibanje, pod vodstvom lončarjev Šodži Hamada, Kavai Kadžiro in drugih. Raziskovali so tradicionalne metode za ohranitev avtohtonih izdelkov, ki so bili v nevarnosti, da izumrejo. Sodobni mojstri uporabljajo stare metode, da bi keramika in porcelan dosegla kvaliteto v območjih Šiga, Iga, Karacu, Hagi, in Bizen. Nekaj izjemnih lončarjev so imenovali živeči kulturni zaklad (''mukei bunkazai'' 無形 文化 財). V starem središču [[Kjoto]] je družina Raku nadaljevala s proizvodnjo grobih čajnih skodelic, v provinci Mino lončarji še rekonstruirajo klasične formule obdobja Momojama Seto tip čajnih izdelkov, kot je posoda Oribe. Do leta 1990 so številni mojstri lončarji delali z antičnimi pečmi in na klasičen način izdelke v vseh delih Japonske. === Koreja === {{Glavni|Korejska keramika in porcelan}} [[Koreja|Korejsko]] lončarstvo je imel neprekinjeno tradicijo, saj so preproste lončene izdelke poznali že od okoli 8000 pred našim štetjem. Stili so podobni kitajskim, kasneje japonskim in sodobnim. Keramika iz [[Dinastija Gorjeo|dinastije Gorjeo]] (918-1392) in beli porcelan zgodnje naslednje [[Dinastija Džoseon|dinastije Džoseon]] veljajo za najboljše dosežke. == Zahodna Azija in Bližnji vzhod == === Islamska keramika === {{Glavni|Islamska keramika}} [[File:Cup votive inscriptions MET 40-170-15.jpg|thumb|Posoda z votivnim napisom v pisavi Kufic. Terakota, Nishapur (Tepe Madraseh). Metropolitan Museum of Art.]] Od 8. do 18. stoletja, je bila glazirana keramika pomembna v islamski umetnosti, navadno v obliki zapletene lončenine <ref>{{cite journal | last=Mason | first=Robert B. | title=New Looks at Old Pots: Results of Recent Multidisciplinary Studies of Glazed Ceramics from the Islamic World | journal=Muqarnas: Annual on Islamic Art and Architecture | year=1995 | volume=XII | publisher=Brill Academic Publishers | isbn=90-04-10314-7}} Mason (1995), p. 1</ref>, posebej v razvoju energične perzijske in egipčanske pre-islamske tradicije. Kositrna, barvna, neprozorna glazura je bila razvita, prve primere najdemo kot modro pobarvana keramika v Basri iz okoli 8. stoletja. Islamski svet je imel stike s Kitajsko in vse bolj prilagojene številne kitajske dekorativne motive. Perzijski izdelki so se postopoma osvobodili islamskih omejitev glede figurativnega okrasja in poslikani figurativni prizori so postali zelo pomembni. Kamenina, ki izvira iz 9. stoletja iz Iraka, je bila tudi pomemben material v islamskem lončarstvu. Izdelki si bili proizvedeni v [[Al-Raka|Ar-Raqqah]], [[Sirija]], v 8. stoletju. Drugi centri za inovativno keramiko v islamskem svetu so bili [[Fustat]] (v bližini sodobnega [[Kairo|Kaira]] 975-1075), [[Damask]] od 1100 do okoli leta 1600 in [[Tabriz]] (Iran) od 1470 do 1550. Oblika ''albarello'', vrsta ''[[majolika]]'' lončene posode, prvotno namenjena za mazila v apotekarstvu in suhe droge, je bila najprej na islamskem Bližnjem vzhodu. V Italijo so jo prinesli Hispano-Mavrski trgovci. Najstarejši italijanski primeri so bili proizvedeni v Firencah v 15. stoletju. ''[[İzniška keramika]]'' iz İznika v zahodni Anatoliji, je zelo okrašena keramika, katere vrhunec je bil v poznem 16. stoletju pod osmanskimi sultani. İzniška posoda je bila prvotno imitacija kitajskega porcelana, ki je bil zelo cenjen. Pod [[Sulejman Veličastni|Sulejmanom Veličastnim]] (1520-1566) se je povpraševanje po izdelkih iz İznika povečalo. Po osvojitvi Konstantinopla leta 1453, so Osmanski sultani začeli na veliko graditi stavbe, kjer so uporabljali velike količine İzniških ploščic. [[Modra mošeja]] v [[Carigrad]]u (zgrajena 1609-1616) vsebuje 20.000 ploščic, ploščice pa so bile v veliki meri uporabljene tudi v palači [[Topkapi Saraj|Topkapi]] (začelo 1459). Rezultat tega povpraševanja so prevladujoči izdelki İzniške keramike. == Evropa == === Zgodnje figurine === Najstarejši znani keramični predmeti so Gravetenske figurice iz obdobja [[paleolitik]]a, ki so jih odkrili v Dolní Věstonice v sodobni Češki. [[Venera iz Dolní Věstonice]] (Věstonická Venuše v češčini) je kipec gole ženske iz let med 29.000 in 25.000 pred našim štetjem.<ref>[http://www.uh.edu/engines/epi359.htm No. 359: The Dolni Vestonice Ceramics]</ref> Bila je oblikovana in nato žgana iz mešanica gline in kosti v prahu.<ref>Chris Stringer. ''Homo Britannicus'', Alan Lane, 2006, ISBN 978-0-7139-9795-8.</ref> Podobne predmete v različnih medijih so našli širom po Evropi in Aziji in so datirani v zgornji paleolitik ter imenovane Venere. Strokovnjaki se še niso zedinili, kaj je bil njihov namen ali kulturni pomen. === Starodavni Mediteran === [[File:Altes Museum-Tanagra-lady with fan.jpg|thumb|Helenistična Tanagra figurina, okoli 320 pr. n. št., verjetno predstavlja modno damo s klobukom.]] Glazirana egipčanska keramika sega v tretje tisočletje pred našim štetjem, poslikano vendar neglazirano lončenino so razvili še prej v kulturi Naqada. Keramika je postala prefinjena in se je proizvajala v velikem obsegu s pomočjo kalupov, kot tudi z modeliranjem in kasneje tudi z vretenom. Razvili so več metod za glaziranje, barve pa so ostale v veliki meri omejene na območju v modro-zelenega spektra. Na grškem otoku [[Santorini]] so nekateri zgodnje najdbe ustvarili [[Minojska doba|Minojci]] v tretjem tisočletju pred našim štetjem, z originalnim virom v Akrotiri iz četrtega tisočletja pred našim štetjem.<ref>[http://www.travel-to-santorini.com/place.php?place_id=40 Archaeological site of Akrotiri, Santorini, Greece]</ref> Izkopavanja se nadaljujejo na glavnem arheološkem najdišču Akrotiri. Nekateri izmed izkopanih domov vsebujejo ogromno keramičnih posod za shranjevanje, znanih kot ''pithoi''. Starogrška in etruščanska keramika je znana po svoji figurativni poslikavi, še posebej v črno-figuralnem in rdeče-figuralnem slogu. Oblikovane grške terakota figurice, še posebej tiste iz Tanagra, so bile majhne figure, ki so imele najprej verski pomen kasneje pa tudi mnogo vsakdanjih žanrskih likov, ki so se očitno uporabljale zgolj za dekoracijo. Starorimska keramika, kot posoda Samian, je le redko fina. V veliki meri so kopirali oblike iz kovinskih, proizvedene so bile v ogromnih količinah, najdemo jo po vsej Evropi in na Bližnjem vzhodu pa tudi drugod. Monte Testaccio je kup odpadkov v Rimu, ki je skoraj v celoti iz razbitih amfor, ki so se uporabljale za prevoz in skladiščenje tekočin in drugih izdelkov. Nekaj posod velikega umetniškega pomena je ohranjeno, obstaja pa zelo veliko majhnih figur, ki so pogosto vključene v oljenke ali podobne predmete in predstavljajo verske ali erotične teme (ali obe skupaj - rimska posebnost). Rimljani na splošno niso zapustili grobnih pridatkov, kar je najboljši vir antične keramike. Zdi se, da niso imeli veliko razkošne keramike, za razliko od rimskega stekla, ki ga je elita uporabljala z zlatim ali srebrnim priborom. Dražje lončarstvo je bilo največkrat uporabljeno za reliefno dekoracijo, pogosto ulito, namesto barvano. Predvsem v vzhodnem cesarstvu, se je nadaljevala lokalna tradicija, s prevzemanjem rimskih slogov v različnem obsegu. === Keramika s kositrno glazuro === {{Glavni|Keramika s kositrno glazuro}} [[File:hispanomoresque.JPG|thumb|right|Hispano-Moresque posoda, cca 32 cm premera, s Kristusovim monogramim "IHS", okrašena v kobaltno modri in zlati. Valencia, okoli 1430-1500. Burrell Collection]] [[File:Ming Dynasty porcelain dish, Jiajing Reign Period.JPG|thumb|Dinastija Ming (1368-1644 modro bel porcelan, posoda iz kolekcije Jiajing Emperor (1521-1567). Nanjing Museum.]] Keramika s kositrno glazuro izvira iz Iraka v 9. stoletju, od koder se je razširila v Egiptu, Perzijo in v Španijo pred prihodom v Italijo v renesansi, in kmalu potem na Nizozemsko v 16. stoletju in v Anglijo, Francijo in druge evropske države. Pomembni regionalni slogi v Evropi so: Hispano-Mavar, Majolika, Delftware in angleški Delftware. V visokem srednjem veku so bili Hispano-Mavar izdelki iz Al-Andaluz najbolj prefinjena lončenina proizvedena v Evropi, z dovršeno dekoracijo. Uvedla kositrne glazure v Evropi, je bila v italijanski renesansi razvita v majoliko. Kositrno glazirano lončenino prevzamejo na Nizozemskem med 16. do 18. stoletja za izdelavo gospodinjskih, dekorativne kosov in ploščic v velikih količinah, običajno z modro poslikano na beli podlagi. Nizozemski lončarji so kositrno glazirano lončenino prinesli na Britansko otočje <ref>[http://www.faience-de-quimper.com/histquim_en.html Faience-de-quimper.com]</ref>, kjer je bila izdelana med okoli 1550 in 1800. V Franciji se je izdelava začela leta 1690 v Quimperju v Bretaniji, sledil je Rouen, Strasbourg in Luneville. Razvoj belih ali skoraj belih žganih izdelkov v Evropi od poznega 18. stoletja, kot je ''Creamware'' od Josiah Wedgwood in porcelan, je zmanjšalo povpraševanje po Delftware keramiki in majoliki. Danes je uporaba kositerne glazure omejena v primerjavi z drugimi zaradi nižjih stroškov motnila, čeprav je na splošno omejena na specializirane aplikacije in uporabo pri studijskih lončarjih.<ref>‘Ceramic Glazes.’ F.Singer & W.L.German. ''Borax Consolidated Limited''. London. 1960.</ref><ref>‘Ceramics Glaze Technology.’ J.R.Taylor & A.C.Bull. The Institute Of Ceramics & Pergamon Press. Oxford. 1986.</ref> (Picassom je izdeloval lončenino z uporabo kositrne glazure). === Porcelan === Do 16. stoletja so se v Evropo uvažale le majhne količine dragega kitajskega porcelana. Od 16. stoletja dalje je bilo zato več poskusov posnemanja, vključno z ''mehko pasto'' in ''Medici porcelanom'', ki so ga proizvajali v Firencah. Nobena ni bila uspešna, dokler ni bil izdelan recept za ''trdo porcelansko pasto'', oblikovan v tovarni Meissen v Dresdnu leta 1710. V nekaj letih so tovarne porcelana vzniknile v Nymphenburgu na Bavarskem (1754) in Capodimonte v Neaplju (1743) in mnogih drugih krajih, pogosto jih je financiral lokalni vladar. Porcelan iz ''mehke paste'' je bil narejen v Rouenu v 1680-tih, prva pomembna proizvodnja pa je bila v St. Cloud, patent je bil podeljen leta 1702. Duc de Bourbon je postavil tovarno Chantilly porcelan leta 1730. Nadalje je bila odprta tovarna v Mennecy, tovarno Vincennes so ustanovili delavci iz Chantilly leta 1740, in se preselili v večje prostore v Sèvres v 1756.<ref>[http://www.metmuseum.org/toah/hd/sevr/hd_sevr.htm Metropolitan Museum of Art]</ref> Slednja je imela vodilni položaj v Evropi v drugi polovici 18. stoletja.<ref>[http://www.metmuseum.org/toah/hd/porf/hd_porf.htm Metropolitan Museum of Art]</ref> Prva tovarna v Angliji je znana leta 1742, očitno temelječa na postopku iz Saint-Cloud. Leta 1749 je bil podeljen prvi patent ''bone china'', ki ga je nato izpopolnil Josiah Spode. Glavni oblikovalci angleškega porcelana v 18. stoletju so bile tovarne v Chelsea, Bow, St James, Bristol, Derby in Lowestoft. Porcelan je bil idealen za energične [[rokoko]] krivulje. Izdelki iz teh prvih desetletij evropskega porcelana so na najbolj cenjeni in dragi. Meissenova oblikovalca Johann Joachim Kaendler in Franz Anton Bustelli iz Nymphenburga sta verjetno najboljša umetnika keramičarja v tem obdobju. Kot pri drugih vodilnih modelarjih, sta bila usposobljena kot kiparja in izdelovalca modelov, iz katerih so nato nastajali porcelanski izdelki. Do konca 18. stoletja so lastniki tovarn porcelana postali uspešen srednji razred Evrope. Tovarne so nastale v večini držav, od katerih mnoge delujejo še danes. Tako kot pribor, je zgodnje evropski porcelan oživil okus za dekorativne figure ljudi in živali, ki so bile prav tako značilnost številnih starodavnih kultur, pogosto kot grobni pridatki. Ti so se še vedno proizvajali na Kitajskem, od katerih so se mnogi znašli v Evropi. Evropske figure so bile skoraj popolnoma sekularne in kmalu svetlo in briljantno pobarvane, pogosto v skupinah z močnim pripovednim poudarkom. === Wedgwood in keramika severnega Staffordshira === [[File:Philbrook - Wedgewood (2)crop.jpg|thumb|left|Neoklasicistična Wedgwood žara (jasper posoda), okoli 1820]] Josiah Wedgwood je zaslužen za industrializacijo izdelave keramike v severnem Staffordshiru. Njegovo delo je bilo zelo visoke kakovosti. Bil je izjemno zainteresiran za znanstvene dosežke svojega časa, njegov pristop in metode so predstavljale revolucijo v kakovosti lončarstva. Njegove edinstvene glazure so se razlikovale od vseh drugih na trgu. Njegova mat površina ''jasperware'' v dveh barvah je bila zelo primerna za neoklasicizem konca stoletja, ki je posnemal učinke starorimskih rezljanih [[Gema|gem]] in [[Kameja|kamej]] kot je ''[[Gemma Augustea]]'', ali steklena kameja na ''Portland vazi'', od katerih je Wedgwood izdeloval kopije. Prav tako je zaslužen za izpopolnjevanje metode tiskanja, ki se je najprej razvila v Angliji okoli leta 1750. Do konca stoletja je v veliki meri nadomestil ročno slikanje zapletenih modelov in velika večina okrašene lončenine na svetu uporablja različice te tehnike še danes. == Ameriki == === Indijanska keramika === {{Glavni|Indijanska keramika }} Ljudje v Severni, Srednji in Južni Ameriki so imeli močno lončarsko tradicijo pred prihodom Evropejcev. Najstarejšo znano keramiko v Amerikah, staro med 5.000 do 6.000 let, so našli v andski regiji, vzdolž pacifiške obale [[Ekvador]]ja v Valdivia in Puerto Hormiga, v dolini San Jacinto v [[Kolumbija|Kolumbiji]]. Predmete stare od 3.800 do 4.000 let so odkrili v [[Peru]]ju. Nekateri arheologi menijo, da je vedenje o izdelavi keramike prišlo po morju do [[Mezoamerika|Mezoamerike]], druge velike zibelke civilizacije v Amerikah.<ref>The New York Times, Art Review Museum of American Indian's 'Born of Clay' Explores Culture Through Ceramics By GRACE GLUECK, Published: July 1, 2006</ref> Najbolj razvite sloge so našli v osrednjih in južnih Andih. Keramiko so našli v ceremonialnem mestu pri Chavín de Huántar (800-400 pr. n. št.) in Cupisnique (1000-400 pr.n.št.). V istem obdobju se je druga kultura razvila na južni obali Peruja, v območju imenovanem Paracas. [[Kultura Paracas]] (600-100 pred našim štetjem) je proizvajala čudovita dela reliefne keramike dokončane z gostim oljem po žganju. Tej tradiciji barvite keramike in tekstila je sledila [[kultura Nazca]] (1-600 n. št.), katere lončarji so razvili izboljšane tehnike za pripravo gline in za okrasitev predmetov; s pomočjo drobne ščetke so slikali sofisticirane motive. V zgodnji fazi Nazca keramike so lončarji slikali realistične znake in krajino. [[Kultura Moche]] (1-800 n. št.), ki je cvetela na severni obali sodobnega Peruja je izdelovala glinene skulpture in portrete okrašene z drobnimi rdečimi linijami na bež ozadju. Njihovo lončarstvo izstopa po svojih ''huacos'' portretih vaz, na kateri so prikazani človeški obrazi, ki izražajo različna čustva - srečo, žalost, jezo, melanholijo - kot tudi zapletene risbe vojn, človeških žrtev in praznovanja.<ref>Born of Clay - Ceramic from the National Museum of the American Indian, 2005 Smithsonian Institution</ref> [[Maji]] so bili relativno pozni za razvoj keramike, njihova keramična umetnost je cvetela v klasičnem obdobju Majev od 2. do 10. stoletja. Ena pomembna likacija je na jugu [[Belize]]ja znana kot Lubaantun, ki se ponaša predvsem s podrobnimi in profiliranimi deli. Kot dokazilo o obsegu teh umetniških del, so mnogi Lubaantun izdelki najdeni v oddaljenih majevskih mestih v [[Honduras]]u in [[Gvatemala|Gvatemali]].<ref>C. M.Hogan, ''Comparison of Mayan sites in southern and western Belize'', Lumina Technologies (2006)</ref> Še več, trenutni Maji iz Lubaantuna še ročno izdelujejo kopije mnogih originalnih modelov. V Združenih državah Amerike so najstarejši lončarskih predmeti stari do 2500 pred našim štetjem. Našli so jih v ''Timucuan Ecological and Historic Preserve'' v Jacksonville, [[Florida]], nekatere nekoliko starejše ob reki Savannah v Georgi.<ref name=FTU>{{cite news |title= The Mocama: New name for an old people|first= Matt|last= Soergel|newspaper= [[The Florida Times-Union]]|date= 18 Oct 2009 |url= http://jacksonville.com/news/metro/2009-10-18/story/the_mocama_new_name_for_an_old_people|accessdate= May 12, 2010}}</ref> Ljudstvo Hopi v severni Arizoni in več drugih ljudstev Pueblo vključno s Taos, Akome in Zuni (vse v jugozahodnem delu ZDA) so znani po poslikani keramiki v različnih sogih. Nampeyo in njihovi sorodniki so ustvarili zelo iskane izdelke v začetku 20. stoletja. Plemena Pueblo v državi New Mexico imajo sloge prepoznavne za vsako od različnih ''pueblo'' (vasi). To so med drugimi Santa Clara Pueblo, Taos Pueblo, Hopi Pueblos, San Ildefonso Pueblo, Akome Pueblo in Zuni Pueblo. Nekateri od priznanih umetnikov Pueblo keramike so: Nampeyo, Elva Nampeyo in Dextra Quotskuyva iz plemena Hopi; Leonidas Tapia iz San Juan Pueblo; Maria Martinez in Julian Martinez iz San Ildefonso Pueblo. V začetku 20. stoletja sta Martinez in njen mož Julian odkrila metodo ustvarjanja tradicionalne San Ildefonso Pueblo črne-na črnem keramike. === Mehiška keramika === [[Mehika|Mehiška]] keramika ima starodavno tradicijo. Predkolumbovski lončarji so izdelovali svoje izdelke s stiskanjem, navijanjem ali z metodo kladiva in nakovala in namesto glazirali so svoje lonce žgali. Mexican ceramics are an ancient tradition. Precolumbian potters built up their wares with pinching, coiling, or hammer-an-anvil methods and, instead of using glaze, burnished their pots. === Umetniška keramika v ZDA === V Združenih državah Amerike obstaja močna tradicija studio umetnikov, ki delajo v keramiki. Rast se je začela 1960 in se nadaljuje do današnjih dni. Mnogi muzeji imajo v svojih stalnih zbirkah kose likovne umetnosti, obrti in sodobne umetnosti. Beatrice Wood je bila ameriška umetnica, ki je imela studio keramike v Ojai v Kaliforniji. Razvila je edinstveno obliko luster-glazuro tehnike in je delovalo od leta 1930 do leta 1998, ko je umrla stara 105 let. Robert Arneson je ustvarili večje kiparsko delo v abstraktnem reprezentančnem slogu. Na mnogih šolah, univerzah in likovnih inštitutih v Združenih državah Amerike obstajajo oddelki za umetniško keramiko. == Podsaharska Afrika == Lončarstvo v podsaharski Afriki se tradicionalno izvaja s tehniko navijanja in žganja na nizki temperaturi. Figurine starodavne Nok kulture, katerih funkcija je še vedno nejasna, so zgled kakovostnega figuralnega dela, ki ga najdemo v številnih kulturah, kot je na primer kraljestvo Benin (južna regija Nigerije). Ladi Kwali, nigerijski lončar, ki je delal v tradiciji Gwari ljudstva, ima velike lonce okrašene z zarezanimi vzorci. Njegovo delo je zanimiv hibrid tradicionalno afriškega z zahodnim lončarstvom. Magdalena Odundo je v Keniji rojena britanska studio keramičarka, ki izdeluje ročno in polirano keramika. == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="5"> File:Tile, late 19th-early 20th century, X1047.7.jpg|Tile, ljudstvo Hopi Pueblo, potno 19.- zgodnje 20. st., Brooklyn Museum File:Ceramic male female joined nayarit.jpg|Umetniška keramika, Cantor Arts Center na Stanford University. Image:Egypte louvre 180 pot.jpg|Staroegipčanska keramika, Louvre, Pariz. Image:NavdatoliGoblet1300BCE.jpg|Keramični kelih iz Navdatoli, Malwa, Indija, 1300 pr. n. št.. Image:Funerary Urn from Oaxaca.jpg|Pogrebna žara v obliki "boga netopirja" ali jaguarja, Oaxaca, Mehika, 300–650 n. št.. Višina: 23&nbsp;cm. File:ChateaudUsseMadonna.jpg|Luca della Robbia, ''Devica z otrokom z Janezom Krstnikom'' File:Ming-Schale1.jpg| Dinastija Ming, skleda z zmajem v klasični modro beli File:Catherine Palace heater.jpg|Peč iz 18. st. v Katarinini palači, St. Petersburg Image:Meissen-Porcelain-Korean.Girl.JPG|Industrijska umetnost: "Korejska deklica." Meissen porcelan museum. File:Franz Anton Bustelli Liebesgruppe 1756-1.jpg|Skupina ljubimcev, avtor Franz Anton Bustelli, Nymphenburg, 1756. Image:Angel by Deborah Halpern 01a.jpg|"Angel", ljudska umetnost v Melbournu, Avstralija, avtor Deborah Halpern.(mešanica ploščic na jeklenem okvirju)<ref>[http://ourhouse.ninemsn.com.au/ourhouse/factsheets/db/artanddesign/02/266.asp Ourhouse.ninemsn.com.au]</ref> File:Ceramic Art Display, 1963.JPG|Razstava umetniške keramike, 1963 File:Black & white - Ceramic jar.jpg|Okoli 2-3 inče velik miniaturni keramični lonček s pokrovom </gallery> == Viri in sklici == {{sklici}} * de Waal, Edmund. A Ceramic History: Pioneering Definitions 1900–1940 The Studio Pot. File retrieved February 10, 2007. == Zunanje povezave == {{commons category|Ceramics}} * [http://www.amoca.org "American Museum of Ceramic Art"] - Largest Ceramic Museum in the United States * [http://www.ceramicstudies.me.uk/index.html ''Ceramic history for potters''] by Victor Bryant * [http://potweb.ashmolean.org/PotWhatisin.html Potweb] Online catalogue & more from the Ashmolean Museum * [http://www.artsmia.org/art%2Dof%2Dasia/ceramics/ Minneapolis Institute of Arts: Ceramics - The Art of Asia] * [http://www.vam.ac.uk/page/c/ceramics/ Ceramics] from the Victoria & Albert Museum * [http://www.metmuseum.org/toah/hi/c.htm Index to the Metropolitan Museum ''Timeline of Art History''] - see "ceramics" for many features *[http://www.stokemuseums.org.uk/collections/browse_collections/ceramics/artpottery&readinglist Art Pottery and Industry] [[Kategorija:Keramika]] [[Kategorija:Umetniška sredstva]] [[Kategorija:Plastične umetnosti]] plkks8qc8bbuww7g2dgwx49dovnuri2 4 383658 5735496 5451673 2022-08-16T22:18:17Z Stebunik 55592 prevod življenjepisa: sl in sh wikitext text/x-wiki 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikovi memoari=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Čak iako te svet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Selidba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Požegu u Slavoniji, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (''"Naše njive više niko ne ore"'' Kmečki glas 1991) i #''"Sedem ključavnic"'' (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. ožujka 2000. godine. axe39kchgjhfikzb5eb762nibmbta0c 0 383747 5735328 5132068 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jakoba | fullname = | image = <!-- WD --> | imagelink = | imagealt = Cerkev sv. Jakoba | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD--> | location = jugovzhodno od [[Blatna Brezovica|Blatne Brezovice]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Jakob]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = | bells = 3 | bell weight = 286 do 569 kg | parish = [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Blatna Brezovica - Cerkev sv. Jakoba | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 2682 | lokacija = | občina = Vrhnika }} }} '''Cerkev svetega Jakoba''' v [[Blatna Brezovica|Blatni Brezovici]] je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Vrhnika|Župnije Vrhnika]]. Stoji ob vznožju [[osamelec|osamelca]] jugovzhodno od vasi, okoli nje je [[pokopališče]]. Cerkev, posvečena [[Sveti Jakob|sv. Jakobu]] [[Apostol|apostol]]u, se prvič omenja leta 1526, ko je cesar po [[Kranjska|kranjskih]] cerkvah pobiral dragotine za financiranje vojne proti [[Turki|Turkom]] ([[Barok|barok]]izirana (prezidana) sredi 18. stol., vhodna vrata pa imajo letnico 1884), po ljudskem izročilu naj bi jo zgradili [[Samostan Bistra|bistriški menihi]], ki so jo sprva želeli postaviti na vrhu [[Osamelec|osamelca]] (kot je značilno za vse cerkve), tako pa je cerkev vidna le z [[Ljubljansko barje|Barja]], saj stoji južneje od osamelca, ker so domačini gradbeni material ponoči vsakokrat znosili nazaj do zamočvirjenega Barja. Cerkev stoji sredi vaškega pokopališča obdanega z zidano ograjo (del je še ostanek [[Tabor (utrdba)|taborskega obzidja]]) in je obrnjena proti vzhodu. [[Zvonik]] (v njem gnezdi [[mali podkovnjak]], v [[Slovenija|Sloveniji]] med bolj razširjenimi vrstami [[Netopirji|netopirjev]])<ref>{{navedi knjigo |author=Kryštufek B., Presetnik P. In Šalamun A. |year=2003 |title=Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 – Netopirji (Chiroptera) |publisher=Ministrstvo za okolje, prostor in energijo |isbn= |cobiss= |pages=322}}</ref> je z dvema zidcema razčlenjen v tri enake pasove. Nad [[baldahin]]om je okrogla čebulja z vitkim izrastkom, ki drži jabolko in križ. V zvoniku so trije novejši bronasti [[zvon]]ovi težki od 286 do 569 kg, njihovi predniki pa so po zaplembi avstro-ogrske vojaške uprave proti koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] končali na [[Soška fronta|Soški fronti]]. Notranjost cerkve je enoladijska z ožjim [[Prezbiterij|prezbiterij]]em. Iznad ogredij nad [[Pilaster|pilastri]] v kotih se dvigajo štiri sosvodnice, ki nosijo svod z medaljonom za podobo [[Sv. Duh|sv. Duha]]. Glavni oltar ima zadaj napis 1753 pod tem 1833 in še 1884. Nad preprosto menzo je predela, lomljena navzven kot podstavek za stebre in [[Pilaster|pilastre]], ki oklepajo srednjo globoko nišo, v kateri stoji kip sv. Jakoba. Na konzolah sta kipa [[Sveti Janez Evangelist|sv. Janeza Evangelista]] in [[Sveti Andrej|sv. Andreja]]. Nad gredo vrh nastavka je atika s kipom Žalostne [[Mati božja|Matere Božje]], vrh nje pa je majhen baldahin. Stranska oltarja sta naslonjena v ladji ob slavolok. V levem oltarju je v niši kip [[Sveta Ana|sv. Ane]], ob straneh [[Sveta Marjeta Antiohijska|sv. Marjete]] in [[Sveta Barbara|sv. Barbare]], v atiki je [[Sveti Tomaž|sv. Tomaž]]. V desnem oltarju je v niši kip [[sveti Notburg|sv. Notburga]], ob straneh [[Sveti Nikolaj|sv. Miklavža]] in [[sveti Valentin|sv. Valentina]], v atiki pa je prikazano [[Jezusovo vstajenje|vstajenje]].<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-vrhnika.rkc.si/index.php/meni-zupnija/meni-podruznice/15-article-podruznica-blatna-brezovica |title=Župnija Vrhnika, podružnica Blatna Brezovica |accessdate=3.2.2015 |date= |format= |work=Alojz Kolenc }}</ref> == Sklici in opombe == {{opombe}} [[Kategorija:Blatna Brezovica]] [[Kategorija:Župnija Vrhnika]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Blatna Brezovica]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jakoba]] jtovp3ivge8cb5ualk4dzbzckt1af16 0 385101 5735424 5289198 2022-08-16T20:33:26Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica v Speyerju | fullname = Der Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St. Stephen | other name = | native_name = Dom zu Unserer lieben Frau in Speyer | native_name_lang = German | image = <!-- wd --> | pushpin map = Nemčija | pushpin map alt = Geografski položaj v Nemčiji | map caption = Geografski položaj v Nemčiji | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Speyer]] | country = [[Nemčija]] | denomination = Rimokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = [http://www.dom-speyer.de/ Website of the Cathedral] | former name = | bull date = | founded date = 1030 | founder = Konrad II., Sveti rimski cesar | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 1061 | | functional status = Stolnica | heritage designation = UNESCO World Heritage Site | style = [[Romanska arhitektura]] | | metropolis = | diocese = [[Škofija Speyer]] | archbishop = | bishop = Karl-Heinz Wiesemann | dean = | footnotes = | extra = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_date = 1981 <small>(5. zasedanje)</small> | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/168 168] | designation1_criteria = ii | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Nemčija | designation1_free2name = Region | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]] }} }} [[Slika:Speyer---Cathedral---South-View---(Gentry).jpg|thumb|Stolnica v Speyerju]] [[Slika:SpeyererDom vonSuedWesten.JPG|thumb|Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela.]] [[Slika:Aerial photograph Speyer Cathedral.jpg|thumb|Pogled iz zraka]] '''Stolnica v Speyerju''', uradno '''Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St. Stephen''', v latinščini: ''Domus sanctae Mariae Spirae'' (nemško: ''Dom zu unserer lieben Frau in Speyer''), je sedež rimskokatoliške škofije Speyer in je podrejena nadškofiji [[Bamberg]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Stolnica, ki je posvečena sv. Mariji, zavetnici Speyerja (''patrona Spirensis'') in sv. Štefanu, je splošno znana kot ''Kaiserdom zu Speyer'' (Cesarska stolnica Speyer).<ref>[http://www.speyer.de/de/tourist/sehenswert/dom?switch_language=en speyer.de | Speyer Cathedral]. Information from home page. Retrieved 5 December 2006.{{en icon}}</ref> [[Papež Pij XI.]] ji je leta 1925 dodelil status ''bazilika minor'' (papeška bazilika) rimskokatoliške cerkve. Graditi se je začela leta 1030 pod [[Konrad II. Nemški|Konradom II.]], z vzhodnim koncem in visoko ladjo iz 1090-1103. Je impozantna triladijska obokana bazilika iz rdečega [[peščenjak]]a »vrhunec oblikovanja, ki je bil zelo vpliven za nadaljnji razvoj [[Romanika|romanske]] arhitekture v 11. in 12. stoletja«.<ref>Máté Major: Geschichte der Architektur, Vol. 2, Akadémiai Kiadó, Budapest, 1979, special German edition 1988</ref><ref name="Baukunst, Vol 1981">dtv-Atlas zur Baukunst, Vol. 2, 1981, Deutscher Taschenbuch Verlag, Munich, ISBN 3-423-03021-6</ref> Kot grobnica za Salijcev, Štaufovcev in habsburških cesarjev in kraljev, stolnica šteje kot simbol cesarske oblasti.<ref>http://www.dom-speyer.de/daten/domspeyer/seiten/bauwerk.html</ref> Z [[Cluny (opatija)|opatijo Cluny]] v ruševinah, je še vedno največja romanska cerkev. Velja za »prelomnico v evropski arhitekturi« in enega najpomembnejših in najlepših [[Romanska arhitektura|romanskih arhitekturnih]] spomenikov svojega časa.<ref>Stalley, Roger: Early Medieval Architecture, Oxford University Press, Oxford, Great Britain, 1999, ISBN 0-19-210048-3, p.214-215</ref><ref>http://www.infoplease.com/ce6/world/A0860785.html</ref><ref>http://www.encyclopedia.com/doc/1E1-Romanesq.html</ref> Leta 1981 je bila stolnica dodana na [[Unesco]]v seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]] kot kulturno pomembna lokacija in kot »velik spomenik romanske umetnosti v nemškem cesarstvu«.<ref name="dom-speyer.de">http://www.dom-speyer.de/daten/domspeyer/seiten/kurzundknapp.html</ref><ref>Dethard von Winterfeld: ''Romanik am Rhein''. Stuttgart 2001, S. 66</ref><ref name="Welterbestätten Deutschland">[http://www.unesco-welterbe.de/en/ Welterbestätten Deutschland] ([[UNESCO]] World Heritage Germany) [http://www.unesco-welterbe.de/en/index.html?staedte/bild_text/speyer.html~haupt Speyer Cathedral]. Retrieved 5 December 2006. {{en icon}}</ref> == Zgodovina in arhitektura == === Srednji vek === {{multiple image | align = right | direction = horizontal | header_align = center | header = Tloris stolnice | image1 = Dehio 48 Speyer.jpg | width1 = 140 | alt1 = | caption1 = <center>Tloris v 19. st. razkriva "double-bay" sistem obokanja | image2 = Speyerer Dom Mittelschiff.jpg | width2 = 248 | alt2 = | caption2 = <center>Notranjost stolnice }} Leta 1024, Konrad II. naroči gradnjo največje krščanske cerkve v zahodnem svetu v [[Speyer]]ju, ki naj bi bila tudi njegovo zadnje počivališče. Gradnja se je začela 1030 na mestu nekdanje bazilike, ki je stala na povišani planoti na desni strani Rena, varna pred visokimi vodami. Skupaj s [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|Santiago de Compostela]] (začeta 1075), Clunyjem (Cluny III., začeta 1085) in Stolnico v [[Durham (grofija)|Durham]]u (začeta 1093), je bil najbolj ambiciozen projekt časa. <ref>Stalley, Roger: Early Medieval Architecture, Oxford University Press, Oxford, Great Britain, 1999, ISBN 0-19-210048-3, p.217</ref> Rdeči peščenjak za stavbo je prišel iz hribov Palatinskega gozda in so ga verjetno navzdol transportirali po potoku Speyerbach, ki priteče iz gora v Ren v Speyerju. Niti Konrad II., niti njegov sin Henrik III. nista dočakala končanja stolnice. Konrad II. je umrl leta 1039 in je bil pokopan v stolnici še med gradnjo, Henrik III. je bil položen zraven njega leta 1056. Grobova sta bila urejena v osrednjem hodniku pred oltarjem. Skoraj končana, je bila stolnica posvečena leta 1061. To fazo izgradnje, ki se imenujejo Speyer I., sestavljajo zahodna [[fasada]], glavno in dve stranski [[Cerkvena ladja|ladji]] in [[transept]]a. Kor je bil podprt z dvema stolpoma. Prvotna [[apsida]] je bila okrogla v notranjosti in pravokotna na zunanji strani. Ladja je bila pokrita z ravnim lesenim stropom na zunaj [[obok]]ana, tako je bila stolnica druga največja obokana stavba severno od Alp (za stolnico v Aachnu). Velja za najbolj osupljiv rezultat zgodnje Salijanske arhitekture in »vrhunec oblikovanja, ki je močno vplival v nadaljnji razvoj romanske arhitekture v času 11. in 12. stoletja«. Okoli leta 1090 je Konradov vnuk cesar Henrik IV., izvedel ambiciozno obnovo, da bi povečal stolnico. Porušil je vzhodne dele in temelje poglobil do osem metrov. Le nižja nadstropja in grobnica so ostali nedotaknjeni. Ladja je bila povišana za pet metrov in raven lesen strop nadomeščen s križnim obokom s kvadratnimi polami, enem najboljših dosežkov romanske arhitekture. Vsak obok se razteza preko dveh ločnih odprtin. Vsak drugi [[steber]] je bil razširjen z dodajanjem širokega [[pilaster|pilastra]] (francosko ''dosseret'' - naslonjalo), ki je oblikovan kot sistem notranjega opiranja. Tehnika se je pojavila okoli 1030 v stavbah vzdolž reke Loare (St. Benoit-sur-Loire, Auxerre, Loches), od koder se je razširila na Normandijo in Porenje. <ref>Stalley, Roger: Early Medieval Architecture, Oxford University Press, Oxford, Great Britain, 1999, ISBN 0-19-210048-3, p. 139, 192-193</ref> [[File:SpeyererDom SchraudolphGemälde.JPG|thumb|left|Arhitekturni detajli ladje in Schraudolphove poslikave]] Samo še en tak primer je [[cerkev Sant Vicenç]], [[Cardona, Španija|Cardona]], [[Španija]].<ref>Radding, Charles M. and Clark, William W.: Medieval Architecture, Medieval Learning: Builders and Masters in the Age of Romanesque and Gothic, Yale University Press, New Haven and London, 1992, ISBN 0-300-04918-8 quoting Horn, W: On the Origins of the Mediaeval Bay System, Journal of the Society of Architectural Historians 17 (1958): 2-23.</ref> Sistem »double-bay« deluje kot podpora za kamnite oboke in je bil kopiran v mnogih stavbah vzdolž Rena. Dodatek obokom je vgraditev oken v svetlobnem nadstropju, kar bi lahko oslabilo strukturo. Rezultat je monumentalnost primerna za vladarja s političnimi pretenzijami Henrika IV. V okviru teh sprememb je bila stolnica opremljena z zunanjimi [[Pritlikava galerija|pritlikavimi galerijami]], arkadno galerijo v debelini sten, ki je naravni razvoj slepe [[arkade]]. Takšne slepe arkade so bile v veliki meri uporabljene kot okras, obloge notranjih in zunanjih sten v številnih romanskih cerkvah. Na vzhodnem koncu stolnice v Speyerju so pritlikave galerije in slepe arkade sestavljene v »eni najbolj znamenitih stavb romanske zasnove«. Pritlikava galerija obkroži vrh apside, poudari zaokroženo obliko in vodi vse okoli strukture pod streho. Ta funkcija je kmalu postala temeljni element v romanskih cerkvah (v Wormsu in Mainzu in na pročeljih številnih cerkev v Italiji. Transept, kvadratni kor, apside, osrednji stolp in spremljajoči stolpi so kombinacije v načinu in v velikosti, ki prekašajo vse dotedanje. Vse površine in vogali so dvignjeni brez stopnje. Glavni elementi znotraj kombinacije so ostali neodvisni .... Speyer je postal model za mnoge druge cerkvene stavbe, a ga v veličastnosti ni dosegla nobena. Razširjena stolnica, Speyer II., je bila končana leta 1106, letnica smrti Henrika IV. Z dolžino 444 rimskih čevljev (134 m) in širino 111 rimskih čevljev (43 m) je bila ena največjih stavb svojega časa. Stavba je postala politično vprašanje. Širitev stolnice v majhni vasici Speyer z le okoli 500 prebivalci je bila odkrita provokacija za papeža. Cesar ni samo potrdil da je posvetni, ampak tudi cerkveni oblastnik in veličastnost in sijaj te stolnice je to samo še poudarila. Tako je potrebno stolnico v Speyerju gledati tudi kot simbol [[Investiturni boj|investiturnega boja]]. Le pet let po njegovi smrti, je bilo izobčenje Henrik IV. preklicano in njegovo telo je bilo dano na počitek v njegovo stolnico leta 1111.<ref name="goruma.de">{{cite web|title=Kaiser- und Mariendom zu Speyer |work=Go:Ruma |url=http://www.goruma.de/Wissen/KunstundKultur/WelterbestaettenUNESCO/Unesco_Welterbestaetten_Deutschland/kaiser_mariendom_speyer.html |accessdate=7 November 2013}}</ref> V naslednjih stoletjih je stolnica ostala relativno nespremenjena. V risbi iz leta 1610 je bila dodana gotska kapela v severnem hodniku in v risbi okoli 1650 pa še gotsko okno na severni strani zahodne fasade. V risbi iz leta 1750 je videti uničeno stolnico v srednjem delu. {{multiple image | align = right | direction = horizontal | header_align = center | header = Pogled na jugozahod | image1 = Speyer-koelner-zeichnung.jpeg | width1 = 220 | alt1 = | caption1 = <center>Pogled kaže originalni [[westwerk]] leta 1606 | image2 = Speyer Dom pano.jpg | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = <center>Nov westwerk, Heinrich Hübsch, 1854-58 }} Zadnji vladar je bil pokopan v stolnici leta 1308, dokončan seznam osmih cesarjev in kraljev in številnih njihovih žena je: * [[Konrad II. Nemški]] (umrl 1039) in njegova žena Gizela Švabska († 1043) * [[Henrik III. Nemški]] (umrl 1056), sin Konrada II. * [[Henrik IV. Nemški]] (umrl 1106), sin Henrika III., in njegova žena Berta Savojska (umrla 1087) * [[Henrik V. Nemški]] (umrl 1125), sin Henrika IV. * [[Beatrice I., grofica Burgundska]] (umrla 1184), druga žena [[Friderik I. Barbarossa |Friderika Barbarosse]] in njuna hči Agnes * Kralj [[Filip Švabski]] († 1208), sin Friderika Barbarosse * Kralj [[Rudolf I. Habsburški]] (umrl 1291) * Kralj [[Adolf iz Nassau-Weilburga]] (umrl 1298) * Kralj [[Albreht I. Habsburški]] (umrl 1308), sin Rudolfa Habsburškega (Opomba: vseh osem navedenih vladarjev so bili kralji Nemčije. Da bi dobili naziv Svetega rimskega cesarja, jih je moral kronati papež. Ko so bili odnosi med papežem in nemškim kraljem dobri, so se okronali kot ''Imperator Romanum'' ali sveti rimski cesar. Ko so bili odnosi napeti, so papeži zavrnili kronanje kralja kot cesarja, zato štirje izmed njih niso bili kronani.) Poleg teh vladarjev v stolnici počiva več žena vladarjev in mnogi škofje Speyerja. === Moderna doba === Čeprav so ju vedno znova zasedli in oplenili, sta mesto in stolnica preživela [[Tridesetletna vojna |tridesetletno vojno]] (1618-1648) z malo škode. Med [[Devetletna vojna |devetletno vojno]] (pfalško nasledstveno vojno 1688-1697) so ljudje Speyerja prinesli pohištvo in imetje v stolnico, zložili vse kar nekaj metrov visoko v upanju, da bodo reči shranili pred francoskimi četami [[Ludvik XIV. Francoski |Ludvika XIV.]] Toda 31. maja 1689 so vojaki opustošili cesarske grobove in zažgali vse, kar so mogli. Na ta dan je bilo skoraj celotno mesto Speyer požgano. Od vročine ognja se je zahodni del ladje porušil in poznogotski elementi so bili uničeni. [[File:speyer wiener zeichnung.jpg|thumb|left|''Wiener Zeichnung'' (1610) kaže gotsko obliko severne strani]] V velikem požaru je knezoškof izgubil stalno prebivališče in načrtovali so izgradnjo novega, v stilu baročnega gradu, namesto stolnice. Zaradi sovražnosti ljudstva Speyerja proti škofu, je bilo odločeno, da se zgradi palača v [[Bruchsal]]u. Skoraj stoletje je bil zavarovan le vzhodni del katedrale in se je uporabljal za maševanje. Pod vodstvom Franca Ignaza M. Neumanna, sina priznanega baročnega arhitekta [[Balthasar Neumann| Balthasarja Neumanna]], je bila med letoma 1748 do 1772 stavba obnovljena. Romanska ladja je bila rekonstruirana, [[Westwerk|zahodna fasada]] pa prezidana v baročnem slogu. Sredstva niso bila zadostna, da bi celotno stolnico predelali v stilu časa. [[File:Speyer vor 1750.jpg|thumb|Speyer pred 1750, zgovorna škoda povzročena leta 1689]] Leta 1792 je bil Speyer spet zaseden, tokrat s francoskimi revolucionarnimi vojaki in še enkrat več je bila stolnica izropana. V času [[Napoleonske vojne |Napoleonovih vojn]] (1803-1815) je bila stolnica skladišče za krmo in drug material. Leta 1806 so Francozi nameravali stavbo porušiti in jo uporabiti kot material, kar je preprečil škof Mainza, Joseph Ludwig Colmar. Po zmagah Napoleona nad prusko in rusko vojsko v bitkah pri Grossgörschenu in Lützenu leta 1813, je okoli 4000 ranjenih vojakov prišlo v Speyer. Po bitki pri Leipzigu jih je bilo še več in stolnica je služila kot bolnišnica. Kot rezultat [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] (1815), je bil Speyer in Pfalško preneseno k Bavarski. Na ukaz kralja [[Ludvik I. Bavarski |Ludvika I. Bavarskega]], sta Johann von Schraudolph in Joseph Schwarzmann okrasila predelne stene katedrale s freskami v nazarenskem slogu (1846-1853). Ludvikov naslednik, kralj [[Maksimilijan II. Bavarski|Maksimilijan II.]] je med letoma 1854-1858 [[barok|baročni]] westwerk nadomestil z neoromanskim, z dvema visokima stolpoma in osmerokotno [[kupola|kupolo]], ki je spominjala na tisto, ki so jo izgubili, torej obnovil celotno romansko podobo stolnice. Strehe so se znižale, prekrili so jih z bakrom. Le gotska [[zakristija]] je ohranila streho iz skrilavca. Eduard Rottmanner je bil organist v cerkvi 1839-1843. Pri oblikovanju pročelja westwerk je Heinrich Hübsch, arhitekt zgodnjega historicizma, ustvaril neoromansko zasnovo, ki se je naslanjala na značilnosti prvotnega westwerka in tistimi iz več drugih romanskih stavb (povečana okna, zatrep na fasadi, vrsta kipov na glavnem portalu in večbarvni rumen in rjav peščenjak). Ta rekonstrukcija je sovpadla z razvojem romantike in nemškega nacionalizma, v katerem so bile obnovljene številne stavbe iz časov Svetega rimskega cesarstva v romanskem in gotskem slogu. Stolnica Speyer je bila povzdignjena na raven nacionalnega spomenika. Notranje dekoracije in nov westwerk velja za velik dosežek 19. stoletja. Ludvik I. je bil mnenja, da ni bi bilo ustvarjeno nič večjega od teh del. Vendar se je na začetku 20. stoletja razpoloženje spremenilo. Leta 1916 je bil Georg Dehio, nemški umetnostni zgodovinar prepričan, da med vsemi nadlogami, ki so doletele stolnico v Speyerju, sprememba v 19. stoletju ni bila najmanjša.<ref>[http://www.speyer.de/de/tourist/sehenswert/dom?switch_language=en Speyer Cathedral]</ref> Grobnice so se prvotno nahajale v osrednjem hodniku pred oltarjem. V teku stoletij so se točne lokacije izgubile. Ob velikih izkopavanjih leta 1900 so odkrili in odprli grobove in ugotovili istovetnost vladarjev. Nekatere vsebine, kot oblačila, je mogoče videti v Zgodovinskem muzeju Palatinat v bližini stolnice. Obnovljene krste so leta 1906 preselili v novozgrajeno [[kripta|kripto]] v okviru glavnega oltarja, ki je odprta za javnost. Obnova katedrale, ki se je začela leta 1957, je bila usmerjena tako v zagotovitev stabilnosti strukture in vnovično izvirno obliko v notranjosti. Nekaj mavca in slik iz 19. stoletja na stenah je bilo odstranjenih. Ohranili so samo cikel 24 prizorov iz življenja Marije med okni ladje. Zatrepi, ki so bili odstranjeni iz prečne ladje in kora v času baroka so bili nadomeščeni z uporabo jedkanice in primeri iz sorodnih stavb. Izničene so bile tudi spremembe v križišču, vendar so nekatere detajle iz baroka pustili zaradi strukturnih razlogov. Prav v baročnem slogu ukrivljena streha na vzhodni kupoli je ostala. === Današnje stanje === {{multiple image | align = right | direction = horizontal | header_align = center | header = | image1 = East-front-of-Speyer-Cathedral-06.JPG | width1 = 220 | alt1 = | caption1 =Speyer Cathedral | image2 = East-front-of-Speyer-Cathedral-09.JPG | width2 = 220 | alt2 = | caption2 = Vzhodna apsida kaže pritlikavo galerijo }} Stolnica v Speyerju je ohranila splošno obliko in dimenzije strukture iz 11. stoletja in kljub znatnim izgubam originalnih elementov in zaporednih rekonstrukcij, predstavlja popolno in enotno romansko stavbo. Zasnova v splošnem sledi načrtu, ki je bil narejen pri cerkvi svetega Mihaela v Hildesheimu in je postavila standard, ki je bil splošno uveljavljen v Porenju. Ta sestavlja visoko obokano ladjo s stranskima ladjama, s kupolami na prehodu k vzhodu, ki se zaključi v apsidalnem prezbiteriju. Vodoravna orientacija že kaže razvoj gotike. Na zahodnem koncu se konča v podrobnejšo strukturo znano kot [[westwerk]], vključno z glavnim portalom, ki je tipična značilnost številnih romanskih cerkva. Druge nemške romanske cerkve, kot je [[Stolnica svetega Petra, Worms|stolnica v Wormsu]], imajo [[prezbiterij|kor]] na obeh koncih. Navzven je obris stavbe uravnotežen z dvema paroma visokih stolpov, ki oblikujejo ladjo na zahodnem koncu in prezbiterij na vzhodu in tvorijo kiparsko maso s kupolo na vsakem koncu, ki ustvarja ravnotežje med vzhodnim in zahodnim koncem. Zunanjost stolnice je poenotena s pravilno velikostjo odprtin. Stolnica ima najzgodnejši primer pritlikave galerije v Nemčiji, ki gre okrog celotne stavbe, tik pod streho. Isti tip galerije krasi tudi vzhodno in zahodno kupolo. Odprtine v galeriji se ujemajo z velikostjo oken v stolpih. Kupoli sta osmerokotni, streha vzhodne pa je rahlo ovalna. Stolpi so zaključeni z ''Rhenish helm'' [[fiala (arhitektura)|fialo]]. Ladja, stolpi in kupole imajo bakreno kritino, ki ima bledo zeleno patino, v nasprotju z rožnato rdečim gradbenim kamnom in večbarvnim v westwerk. Ladja je sestavljena iz dveh odprtih faz s preprostimi polkrožnimi romanskimi odprtinami. Arkade so podprte z enostavnimi stebri, vsak s široko gredjo, nadomestne grede nosijo kamniti lok visoko v oboku. Tako oblikovane kvadratne pole so obokane in ometane. Čeprav je bila večina štukatur iz 19. stoletja odstranjena iz zidnih površin, prostrani zidovi med arkadami in svetlobnim nadstropjem vsebujejo vrsto barvitih fresk, ki ponazarjajo življenje Marije. Stolnica je bila temeljito rekonstruirana, obnova se je končala leta 2015 in je stala okoli 26 milijonov evrov. Prav tako so Schraudolphove freske, ki so bile odstranjene leta 1950, obnovljene in prikazane v ''Kaisersaal'' stolnice. <gallery caption= "Razvoj konstrukcije in rekonstrukcije"> File:Speyrer Dom 1061.png|1061 File:Speyrer Dom 1135.png|1106 File:Speyrer Dom 1754.png|1689 File:Speyrer Dom 1756.png|1756 File:Speyrer Dom 1854.png|1778 File:Speyrer Dom 1967.png|1858 </gallery> === Svetovna dediščina=== Aprila 1981 je bila stolnica v Speyerju dodana na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] kulturno pomembnih lokacij. Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) je utemeljil vključitev z naslednjim: »stolnica v Speyerju, s tistima v Wormsu in Mainzu, je pomemben spomenik romanske umetnosti v nemškem cesarstvu, zaradi svojih razsežnosti. Je največja in najbolj pomembna: na podlagi zgodovine, na katero je vezana - je cesarskih grobnic«. ICOMOS navaja tudi stavbo kot pomembno pri dokazovanju razvoja v odnosu do obnove že od 17. stoletja dalje, tako v Nemčiji kot po svetu. === Dimenzije === * Skupna dolžina: 134 m (od stopnic pri vhodu do zunanjega zidu vzhodne apside) * Zunanja širina ladje (s stranskima ladjama): 37,62 m * Notranja širina ladje: 14 m * Višina ladje do temena oboka: 33 m * Višina vzhodne fiale: 71,20 m * Višina zahodne fiale: 65,60 m * Velikost kripte: vzhod-zahod 35 m; sever-jug 46 m višina med 6,2 m in 6,5 m == Opis == === Kripta === [[File:Dehio 48 Speyer Crypt.svg|thumb|Tloris kripte v stolnici]] [[File:SpeyererDomKrypta.jpg|thumb|Pogled v notranjost kripte]] Skozi stoletja se je kripta razvila iz manjših prostorov v veliko pol-podzemsko in zelo zanimivo dvoransko grobnico, ki je postala standard v Italiji in Nemčiji. Včasih se raztezajo pod ladjo, kot tudi prezbiterijem. Monumentalna kripta v stolnici v Speyerju je bila posvečena leta 1041, je največja romanska stebrna dvoranska kripta v Evropi, s površino 850 m² in visoka 6,5 m. Dvainštirideset [[obok]]ov je oprtih na dvajset valjastih [[steber|stebrih]] s preprostimi bazami in [[kapitel]]i. Bloki peščenjaka barve med rumeno in rjavo so tipičen slog dobe Salijcev in Štaufovcev in je v kontekstu barvne sheme fasade iz 19. stoletja. Arhitekturna jasnost je precej izjemna in je rezultat natančne izvedbe baz in blazin kapitelov, skupaj s poudarjenim sistemom prečnih lokov.<ref>Stalley, Roger: Early Medieval Architecture, Oxford University Press, Oxford, Great Britain, 1999, ISBN 0-19-210048-3, p. 151-152</ref> === Kapele === [[File:SpeyerCathedralAfraChapel1.JPG|thumb|Dvojna kapela Sv. Martina in Sv. Katarine, zgornja etaža z odprtimi tlemi]] Na južni strani katedrale je dvojna [[kapela]] (Doppelkapelle) [[Sveti Martin|Sv. Martina]] in [[Sveta Katarina|Sv. Katarine]]. Koncept dvojne kapele je bil uveljavljen do konca 11. stoletja in sega v čas Karla Velikega in se običajno uporablja v anglosaških in škofovskih kapelicah. Gradnja tiste v Speyerju se je začela okoli leta 1050. Kapela Sv. Katarine je bila zgrajena v čast rojstnega dneva hčerke Henrika III., 25. novembra in nosi ime po sv. Katarini Aleksandrijski, ki je ena od štirinajstih svetih pomočnikov. Leta 1961 je bila kapela obnovljena v prvotno stanje kot dvojna kapela. Dve kapeli ena vrh druge sta med seboj povezani skozi odprtino v sredini. Danes je kapela Sv. Martina [[krstilnica]]. Na severni strani stolnice je kapela Sv. Afra, poimenovana po zgodnje krščanskem mučeniku. Henrik IV. je imel kapelico, zgrajeno v njegovo čast, saj je bil rojen na isti dan. Ostanki svetega Afre so bili odkriti v [[Augsburg]]u okrog 1064. Henrik IV. je bil pokopan v neposvečeni kapeli 1106-1111, ko je [[papež Pashal II.]] preklical prepoved, ki je bila v veljavi od leta 1088. Med obnovo v letu 1971 so v kapeli našli pergament, ki je del Wulfila biblije napisane okoli 500. Danes je v kapeli Sv. Afre [[tabernakelj]]. Prvotno je bilo na severni strani stolnice še pet kapelic: Sv. Pavla, Sv. Agnes, Sv. Bernharda, Sv. Henrika in Sv. Marije. Marijino kapelo je na severni strani stolnice dodal škof Matthias von Rammung leta 1475. Njihove ruševine so bile odstranjene v 18. stoletju. === Zvonovi === Stolnica ima devet zvonov, od katerih so štirje večji iz leta 1822 Petra Lindemanna iz Zweibrückna in pet manjših iz leta 1963 Friedricha Wilhelma Schillinga iz [[Heidelberg]]a. Vsi so v zvoniku zahodne kupole. {| class="wikitable" |- |bgcolor=#dddddd| '''Št.''' ||bgcolor=#dddddd| '''Ime''' ||bgcolor=#dddddd| '''Nominal''' ||bgcolor=#dddddd| '''teža''' <br>(kg) ||bgcolor=#dddddd| '''premer''' <br>(cm) |- | 1 || Maximilianus Josephus (cesarski zvon) || G⁰ || 5350 || 208 |- | 2 || Friderica Wilhelmina Carolina || B♭⁰ || 2600 || 175 |- | 3 || Ludovicus Carolus || D♭¹ || 1650 || 147 |- | 4 || Matthaeus de Chandelle || F¹ || 600 || 115 |- | 5 || Sveta Marija || A♭¹ || 601 || 95.5 |- | 6 || Sveti Jožef || B♭¹ || 494 || 90.3 |- | 7 || Sveta Ana || D♭² || 440 || 83.3 |- | 8 || Sveti Pirmin || E♭² || 312 || 75 |- | 9 || Otto || F² || 217 || 66.7 |} ==Sklici == {{sklici}} ==Literatura == *Walter Haas: Die Erbauer des Domes zu Speyer. Bauherren – Architekten – Handwerker. In: Zeitschrift für Kunstgeschichte 29 (1966), S. 223–240. *Anton Doll: Überlegungen zur Grundsteinlegung und zu den Weihen des Speyerer Domes. In: Archiv für mittelrheinische Kirchengeschichte. 24, 1972, S. 9–25. *Hans Erich Kubach: Der Dom zu Speyer. (Die Kunstdenkmäler von Rheinland-Pfalz Bd. 5). 3 Bde. Dt. Kunstverlag, München 1972. ISBN 3-422-00539-0. *Willibald Sauerländer: Cluny und Speyer. In: Fleckenstein, Josef (Hrsg.): Investiturstreit und Reichsverfassung. Sigmaringen 1973, S. 9–32. *Rolf Bohlender: Dom und Bistum Speyer. Eine Bibliographie. 2. erg. und überarb. Aufl. Pfälzische Landesbibliothek, Speyer 1979. *Caspar Ehlers: Metropolis Germaniae. Studien zur Bedeutung Speyers für das Königtum (751–1250). Göttingen 1996. *Kulturdenkmäler in Rheinland-Pfalz, Bd. 1, Stadt Speyer. 1. Aufl. Schwann, Düsseldorf 1985, ISBN 3-590-31031-6. *Hans Erich Kubach: Der Dom zu Speyer. 4.A. (ergänzt v. Günther Binding). Darmstadt 1998. ISBN 3-534-13731-0. *Dethard von Winterfeld: Die Kaiserdome Speyer, Mainz, Worms und ihr romanisches Umland. Regensburg 2000. *Hartmut Jericke: Der Speyerer Dom und seine Bedeutung als zentrale Grablege des abendländischen Kaisertums im 12. Jahrhundert. In: Zeitschrift für die Geschichte des Oberrheins. 154, 2006, S. 77–110. *Matthias Müller, Matthias Untermann, Dethard von Winterfeld (Hrsg.): Der Dom zu Speyer. Konstruktion, Funktion und Rezeption zwischen Salierzeit und Historismus. Darmstadt 2012. *Claudia Moddelmog: Königliche Stiftungen des Mittelalters im historischen Wandel. Quedlinburg und Speyer, Königsfelden, Wiener Neustadt und Andernach. Berlin 2012. *Thomas Wirth: Wem gehört der Speyerer Dom? Eine Analyse der Eigentumsverhältnisse von der Französischen Revolution bis heute. In: Archiv für mittelrheinische Kirchengeschichte. 64, 2012, S. 291–324[26] *Erwin Reidinger: 1027. Gründung des Speyerer Domes. Sonne - Orientierung - Achsknick - Gründungsdatum - Erzengel Michael. Pilgerverlag, Annweiler 2014, ISBN 978-3-942133-76-0. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Speyer Cathedral|Dom zu Speyer}} * [http://www.dom-zu-speyer.de/ Website mit Informationen zum Dom, innerhalb des Webauftritts des Bistum Speyer] * [http://www.welterbe-speyer.de/ Website des Landes Rheinland-Pfalz zum Kaiserdom in Speyer] * [http://www.kaiserdom-virtuell.de/ 360°-Begehung des Kaiserdomes – Webseite der Initiative „Kaiserdom Speyer Virtuell“] * [http://www.dom-speyer.de/ Website der Europäische Stiftung Kaiserdom zu Speyer] * [http://www.dombauverein-speyer.de/ Dombauverein Speyer] * [http://www.kathedralenwelt.de/ Bilder und Glockengeläut vom Kaiserdom zu Speyer] * [http://www.der-pilger.de/ der pilger – Kirchenzeitung für das Bistum Speyer] [[Kategorija:Stolnice v Nemčiji|Marijino vnebovzetje in sveti Štefan, Speyer]] [[Kategorija:Bazilike v Nemčiji|Marijino vnebovzetje in sveti Štefan, Speyer]] [[Kategorija:Cerkve Marijinega vnebovzetja|Speyer]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana|Speyer]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Nemčiji]] {{normativna kontrola}} gxvhoku07dcb67b2lc6tffbrbi5wvus 14 385332 5735296 5078162 2022-08-16T20:05:58Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Jakob|svetem Jakobu]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Jakob]] 70ao9ob7u6dxzra6q4eghrkcfajr565 0 385474 5735305 5531958 2022-08-16T20:06:52Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Duha]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Heidelberg 20060420 021.jpg|thumb|Pogled na cerkev z gradu]] [[Slika:Heiliggeistkirche Heidelberg bei Nacht vom Schlossgarten aus fotografiert .jpg|sličica|Cerkev Svetega Duha, fotografirana ponoči z dvorišča palače]] [[Slika:Kirchenschiff mit Apsis Heiliggeistkirche Heidelberg.jpg|sličica|Ladja z apsido]] '''Cerkev Svetega Duha''' je največja in najpomembnejša cerkev v [[Heidelberg]]u, v [[Nemčija|Nemčiji]]. Stoji na trgu v starem delu mesta, nedaleč od gradu Heidelberg. Njen zvonik vlada, skupaj z osmerokotnim zvonikom gradu, nad mestom. Zgrajena iz rdečega peščenjaka iz doline Neckar, je gotska dvoranska cerkev z baročno streho in baročnim zvonikom ter velja za »edinstven spomenik visoke umetniške kakovosti«.<ref>Anneliese Seeliger-Zeiss: ''Heidelberger Kirchenbaukunst''. In: Elmar Mittler (Hrsg.): ''Heidelberg. Geschichte und Gestalt''. Universitätsverlag C.&nbsp;Winter, Heidelberg 1996, ISBN 3-9215-2446-6, S.&nbsp;209.</ref> Cerkev je bila zgrajena v letih 1398-1515 in je bila načrtovana kot grobnica volilnih knezov Palatina in kot predstavnik Božje hiše rezidenčnega mesta. V devetletni vojni je bilo uničenih večina knežjih grobov, tako da je danes v cerkvi le grob graditelja kora, volilnega kneza Ruperta III. oziroma Ruperta I. nemškega kralja. Cerkev Svetega Duha je znana tudi kot nekdanja mestna ''Bibliotheca Palatina'' ([[Knjižnica Palatina, Heidelberg]]) in zato tesno povezana z versko zgodovino Heidelberga. Od 1706-1936 je bila cerkev deljena s predelno steno v dva dela. Ladja je imela protestantski in katoliški kor. Od leta 1936 je celotna cerkev pripadla Evangeličanski cerkvi iz Badna. == Zgodovina == Cerkev Svetega Duha je bila prvotno podrejena cerkvi sv. Petra kot kapela. Volilni knez Rupert III. je dosegel v zvezi z ustanovitvijo univerze pri papežu, da je cerkev Svetega Duha oprostil odvisnosti od svetega Petra in jo povzdignil v samostojno cerkev. Različne beneficije, prvotno sprejete v drugih cerkvah, so bile prenesene na cerkev Svetega Duha in je služila za financiranje mlade univerze. Profesorji do bili tudi [[kanonik]]i cerkve Svetega Duha. Ustanovitev kolegijskega [[samostan]]a je bila končana leta 1413. Hkrati je cerkev Svetega Duha služila kot župnijska cerkev za staro mesto, medtem ko je sveti Peter služil kot župnijska cerkev za novo mesto (po širitvi mesta leta 1392). Volilni knez Ottheinrich je po prevzemu položaja, prenesel [[beneficij]]e na univerzo in cerkev Svetega Duha je postala protestantska cerkev. === Arhitekturna zgodovina === [[Slika:Glockenturm des Heidelberger Schlosses von Jacques Fouquieres ca 1618.jpg|thumb| Cerkev Svetega Duha, še z originalnim gotskim zvonikom, s konico, na sliki Jacquesa Fouquières iz 1618.]] Cerkev v Heidelbergu, posvečena Svetemu Duhu, je bila prvič omenjena leta 1239 v listini samostana Schönau.<ref name="Benz">Richard Benz: ''Heidelberg. Schicksal und Geist''. 2.&nbsp;Auflage. Jan Thorbecke Verlag, Sigmaringen 1975, ISBN 3-7995-4008-3, S.&nbsp;49.</ref> Druga omemba je sledila v letih 1353 in 1358.<ref name="Messmer11">Wolfgang von Moers-Messmer: ''Heidelberg und seine Kurfürsten. Die große Zeit der Geschichte Heidelbergs als Haupt- und Residenzstadt der Kurpfalz.'' Ubstadt-Weiher 2001, ISBN 3-89735-160-9, S.&nbsp;11.</ref> Leta 1239 je nastala pozno [[Romanska arhitektura|romanska]] [[Bazilika (zgradba)|bazilika]], od katere so leta 1936 izkopali apsido. Verjetno že okoli 1300 (1278-1288) je bila predelana v triladijsko pozno romansko ali že [[Nemška gotika|gotsko cerkev]]. Ta cerkev je bila pol tako dolga kot današnja, kar je dokumentirano z izkopavanji v letih 1886 in 1936-1942. Razlog za to spremembo je bil verjetno požar ali poplava. Volilni knez Rupert III. je zgradil velik in svetel kor namesto nekdanjega iz 1398. Ker je Heidelberg pod vladavino Ruperta I. izpodrinil stare centre Bacharach, Alzey in Neustadt in postal edina rezidenca Palatina, naj bi glede na status dobil veliko in reprezentativno cerkev, v prihodnosti tudi grob volilnih knezov. Ta reprezentativna funkcija je postala še bolj pomembna, saj je Rupert III. postal nemški kralj in [[prezbiterij|kor]] v cerkvi naj bi bil nekoč grob kralja. Kor je bil verjetno že leta 1410 na pogrebu Ruperta III. zaključen. Prvotno gradnja nove ladje ni bila predvidena. Kombinacijo visokega, veličastnega kora s starejšo in manjšo ladjo je še vedno mogoče najti v cerkvi Sebald v [[Nürnberg]]u. Volilni knez Ludvik III. je nato začel z gradnjo nove ladje, ki je bila končana leta 1441 in tako visoka kot kor. Kor in ladja od zunaj tvorita enoto. Zahodni stolp se je začel graditi okoli 1441. Delo je moralo biti prekinjeno do 1508. Verjetno je bil zaključen 1515 - takrat s koničastim gotskim zaključkom. Kot »mojster graditelj« je zapisan Arnold Rype, ki je bil takrat župan Heidelberga. Kot arhitekt je znan Hans Marx, ki je delal do leta 1426 in Jörg, ki je bil odgovoren leta 1439. Oba sta verjetno nadzirala delo na ladji. Pod Fridrikom dem Siegreichenom, je znani specialist za zvonike, Nicklaus Eseler iz Mainza, verjetno opravil glavnino dela na stolpu cerkve Svetega Duha, toda končana je bila šele v zaključnih fazah gradnje pod Lorenzom Lechlerjem. 22. maja 1693 je bila cerkev med [[devetletna vojna|devetletno vojno]] hudo poškodovana. Francoski vojaki so jo vanjo zaprli ljudi in jo zažgali. Šele, ko so se že podrli zvoniki, gredi in deli obokov, so na zahtevo mladega reformiranega pastorja Johanna Daniela Schmidta odprli vrata. Med pobegom iz cerkve je bilo veliko ljudi poteptanih, druge so francoski vojaki, ki so ropali cerkev, zlorabljali.<ref>Oliver Fink: ''Kleine Heidelberger Stadtgeschichte''. Regensburg 2005, ISBN 3-7917-1971-8, S.&nbsp;72f.</ref> V letih 1698-1700 je bila obnovljena streha, v takratni maniri. Streha je ena najzgodnejših še vedno v celoti ohranjenih mansardnih streh v Nemčiji.<ref>Alexander Wiesneth: ''Eines der frühesten Mansarddächer Deutschlands. Anmerkungen zum Dachwerk der Heiliggeistkirche in Heidelberg.'' In: Frieder Hepp und Hans-Martin Mumm (Hrsg.): ''Heidelberg im Barock. Der Wiederaufbau der Stadt nach den Zerstörungen von 1689 und 1693.'' Heidelberg 2009, ISBN 978-3-88423-323-8, S.&nbsp;181.</ref> Leta 1709 je dobil zvonik baročno konico. Medtem pa so bile zgrajene tudi stranske kapele. Od leta 1978 do leta 1985 je bila cerkev ponovno obnovljena. == Opis == === Arhitektura === [[Slika:Heiliggeistkirche Heidelberg.jpg|thumb|left|Pogled iz Hauptstraße čez trg]] Značilnost zunanjosti cerkve Svetega Duha je gotovo monumentalnost arhitekturne in podrobnosti. Na severni strani [[prezbiterij]]a je [[zakristija]] z naslikano Marijo na severovzhodnem vogalu kot edini okras. Slika je iz poznega srednjega veka in je bila obnovljena v 19. stoletju in v letu 1987. Iz tega obdobja so trije naknadno izdelani [[portal]]i na severni in južni strani. V srednjem portalu na severni strani je grb volilnega kneza Johanna Wilhelma in njegove žene Anne Marie Luise de'Medici. V tem obdobju je bila cerkev popravljena. Baročni glavni portal je bil narejen leta 1967. Na severni strani ob ribji tržnici, je majhen z ribo okrašen vodnjak. Kljukica označuje nivo visoke vode leta 1784. Tipične za cerkev Svetega Duha so majhne prodajalne, vstavljene med opornike. Medtem ko so bile včasih cvetličarna, čevljar in pek, so danes predvsem spominske stojnice in manjše knjigarne. Na južni strani je v zidu prikazanih simbolov: [[Presta (pecivo)|presta]] in hlebec. Ti simboli so iz 15. stoletja in kažejo pravo velikost, tako da bi lahko kupci preverili ali so preste in kruh, ki jih peki prodajajo ustrezne velikosti. === Notranjost === Notranjost cerkve Svetega Duha je ena od najbolj impresivnih pozno-gotskih cerkvenih notranjost v južni Nemčiji. Značilna je razlika med difuzno svetlobo v ladji in sevalno svetlost prezbiterija. Ladja in prezbiterij sta ločena s slavolokom. Prvotna bogata notranjost cerkve z veličastnimi [[oltar]]ji, svetimi podobami, [[krstilnik]]om in [[Orgle|orglami]] je bila med dvema [[Ikonoklazem|ikonoklazmoma]] in pod Otto Heinrich Friderikom III. odstranjena in uničena, kar je nenadomestljiva izguba za umetnost. Današnja pusta notranjost zato ne ustreza prvotnemu stanju. === Slike in sklepniki === [[Slika:Heilig Geist-Eselsgesellschaft4200.jpg|thumb|Grbovni friz društva z oslom v južnem kornem hodniku]] Na stropu glavne in stranskih ladij so listi in barvni sklepniki. Slika iz 15. stoletja, v obokanem stropu ladje predstavlja koncert angelov: osem angelov z različnimi glasbenimi instrumenti. Med obnovo leta 1950, je heidelberški [[slikar]] Harry MacLean dodal fagot kot opozorilo o prisotnosti angela. V notranjem koru so našli [[sklepnik]] s cesarskim orlom in drugimi Palatinskimi grbi. Sklepnik v nekdanji Marijini kapeli v zadnjem oboku južnega hodnika je obdan s sliko iz 15. stoletja. Od leta 1950 je Harry MacLean popravil stanje, ki prikazuje tri može v ognjeni peči. Na zahodni steni južno od kornega hodnika se nahaja iz poznega 15. stoletja in leta 1936 spet popravljen, friz grbov z grbi Kraichgauerjev, Oderwälderjev - (skupnosti viteških plemiških družin) in cesarskih vitezov Porenja. Levo zgoraj je Sv. Jurij kot zavetnik vitezov, ki kleči pred Marijinem prestolom. Razporejeni v štirih vrstah, niso vsi grbi čitljivi. Med bolj berljivimi so grbi Helmstatt, Neipperg, Gemmingen Venningen, Sickingen Landschad von Steinach, Hirschhorn, Rodenstein, Rosenberg, Handschuhsheim, Mentzingen, Erlickheim, Rüdt von Collenberg, Adelsheim in Stettenberg. Z izjemo Stettenberg so vse družine v družbi z osli.<ref>Karl J. Svoboda: ''Das Wappenfresko in der Heiliggeistkirche zu Heidelberg. Ein Beitrag zur Kraichgauer Ritterschaftsgeschichte'', in: Kraichgau, Folge 2, 1970, S. 180–183.</ref> [[Slika:Innenraumblick auf die linke Seite mit Orgel Kanzel Taufbecken Altar der Heiliggeistkirche Heidelberg.jpeg|sličica|Orgle, baročna prižnica iz leta 1731, krstilnica in oltar]] === Oprema === Od bogatega baročnega okrasja prej katoliškega kora, je ostala samo [[prižnica]] iz 1731, ki so jo lahko, zaradi njene dimenzije, namestili le ob okrogel steber kora Svetega Duha. V koru so našli epitaf v izgnanstvu umrlega francoskega generala Joseph Palamede de Forbin-Janson (1726-1809), deda škofa Charles-Auguste-Marie-Joseph de Forbin-Jansona (1785-1844), ustanovitelja papeške otroške dobrodelne ustanove.<ref>[http://www.mission-together.co.uk/index.php?category=15 Biografische Webseite zu Bischof Auguste-Marie-Joseph de Forbin-Janson]</ref> Nekdanja neogotska prižnica v ladji je bila odstranjena po letu 1945. [[Oltar]] iz leta 1949 in krstilnik iz leta 1967 so, kot tudi [[Timpanon (arhitektura)|timpanon]] nad zahodnimi vrati, delo heidelberškega [[kipar]]ja Edzarda Hobbinga. === Kraljevi grobovi === [[Slika:Ruprecht & Elisabeth Heiliggeistkirche (Karl Lange) 1896.jpg|thumb|left|Nagrobna plošča grobnice Ruperta III. in njegove žene Elisabeth von Hohenzollern-Nürnberg]] Glede na funkcijo grobnice volilnih knezov je bilo v koru cerkve Svetega Duha skupno 54 krst in [[sarkofag]]ov iz obdobja 1410-1685. Še posebej čudovita je renesančna grobnica Ottoheinricha, narejena že v času njegovega življenja - zaradi liberalnih ženskih figur je bila pregrešna, tako da jo je Ottoheinrich pokrival s krpami. Tudi grobnici Ludvika VI. in Friderika IV. sta dovršeno oblikovani in reprezentativni. Karl Ludvik in Karel II. sta bila pokopana v preprostih krstah. V devetletni vojni so bili skoraj vsi grobovi požgani in izropani. Le grobna plošča volilnega kneza Ruperta III. oziroma Ruperta I., nemškega kralja in njegove žene Elizabete Hohenzollern, so ostale. Predstavlja pomembno kiparsko delo, narejeno v visoko gotskem slogu. Obrazi so idealizirani, kralj je prikazan z žezlom, krono in obkrožen kot znak njegovega dostojanstva. Suho telo je zavito v težka in bogata oblačila, prepredena z gubami. Obrazi so bili leta 1693 poškodovani in kasneje popravljeni. Ob nogah kralja leži lev kot simbol moči, ob vznožju kraljice pa pes kot znak zvestobe. V tem času je bila grobna plošča na steni pregrade, od leta 1936 je na sedanji lokaciji. Na južnem hodniku je še nekaj grobnih plošč volilnih mentorjev in profesorjev univerze iz 15. stoletja, z jasnimi sledovi ognja iz leta 1693. === Vitraji === Srednjeveški [[vitraj]]i so bili v požaru leta 1693 uničena. Kasneje so nameščena okna počila v pišu, ki je bil ustvarjen v času rušenja starega mostu marca 1945. Zato so vsi sedanji vitraji iz obdobja po drugi svetovni vojni. Najzahodnejša steklena okna v južni ladji so bila zgrajena leta 1984. Od oken, ki naj bi odražala odnos sodobnega sveta in znanosti, je bilo samo okno fizike realizirano. To kaže, med drugim, slavno [[Albert Einstein|Einsteinovo]] enačbo E = mc2 in datum, ko je bila vržena [[Jedrsko orožje|atomska bomba]] na [[Hirošima|Hirošimo]]. Pet oken v severni ladji je iz let 1999 - 2001, avtorica Hella Santarossa. Okensko steklo na zahodni galeriji je od Gottfrieda von Stockhausena iz leta 1967 in prikazuje jagnje na knjigi s sedmimi pečati ''Razodetja''. Najlepši pogled nanj je le v večernem soncu. [[File:Heiliggeist_LHWand.JPG|thumb|Stena z okroglimi stebri in šiljastimi loki in pogled proti empori]] == Glasba v cerkvi Svetega Duha == Na orglah v cerkvi Svetega Duha je igral leta 1763 [[Wolfgang Amadeus Mozart]], leta 1837 [[Felix Mendelssohn Bartholdy]] in v letih 1929, 1932, 1949 [[Albert Schweitzer]]. V katoliškem koru se je od leta 1705 izvajala zahtevna cerkvena glasba z zborom in orkestrom. V cerkvi so v tistem času delali sodobni skladatelji, kot sta bila [[Giovanni Battista Pergolesi]] in [[Johann Christian Bach]]. Leta 1801 je bila cerkvena glasba prilagojena stroškovnih možnostim. Od 1783-1793 je kot učitelj in organist delal Pixis. Njegovo polno ime in datumi iz njegovega življenja niso znani. Kot največja cerkev v Heidelbergu, je imela pomembno vlogo pri igranju cerkvene glasbe. Poleg glasbe ob cerkveni službi, so glasbeni dogodki potekali okoli univerze in reformacijskih obletnic. Že od 19. stoletja so potekali orgelski in zborovski koncerti. Leta 1950 je Bruno Penzien ustanovil Heidelberški študentski zbor, ki ima svoje koncerte v cerkvi Svetega Duha. V decembru 1954 so igrali [[Berlinska filharmonija|Berlinski filharmoniki]] pod taktirko Eugena Jochuma za pogrebom Wilhelma Furtwänglerja. Od leta 1970 do 1998 je delal Peter Schumann kot kantor in organist. Poseben poudarek je dal avantgardni in eksperimentalni glasbi. Njegov naslednik Christoph Andreas Schäfer je še večji poudarek dajal jazzu, rocku in popu. Leta 1972 je Werner Pieper organiziral rock koncert s skupino Quintessence iz Anglije, kjer se je z velikim navdušenjem srečal s študenti in tako imenovanimi hipiji. V konservativnih cerkvenih krogih so bili do tega dogodka bolj kritični. [[Slika:OrgelHeiliggeistkircheHeidelberg 2.jpg|thumb|Orgle]] === Orgle === V cerkvi Svetega Duha je bilo od ustanovitve vsaj 13 orgel. Zaradi spreminjajoče zgodovine cerkve so bile na različnih krajih: na južni galeriji, zahodni galerija (romantične Sauer orgle 1901-1938), v koru in v nekdanji delilni steni med ladjo in prezbiterijem. Slednje so bile pripravljene za igranje na obeh straneh. Današnje glavne orgle, ki so v pevskem koru in so bile zgrajene v letih 1980-1993 kot Opus 2354, ki jih je izdelala družba Steinmeyer & Co iz Oettingen. Instrument ima 61 registrov na treh manualih in pedal in dve ''cimbelsterne''. == Zvonovi == Po opustošenju Heidelberga leta 1693 je cerkev Svetega Duha dobila baročni zvonik in s štiri različne ulite zvonove. Nejasni toni še vedno puščajo dilemo, da j izdelovalec hotel doseči veliko triado; drugi največji zvon je previsok, tako da povzroča štiri tonsko zvonjenje. Edini popolni zgodovinski zvonovi v Heidelbergu se nahajajo v originalnem lesenem zvoniku iz leta 1739. Spet najdeni zvon iz leta 1712 visi v strešnem svetlobniku nad ladjo. {| class="prettytable" |- align="left" ! style="background-color:#DDDDDD;" | Št. ! style="background-color:#DDDDDD;" | Ime ! style="background-color:#DDDDDD;" | Nominal<br/> (HT-¹/₁₆) ! style="background-color:#DDDDDD;" | premer<br />(cm) ! style="background-color:#DDDDDD;" | Višina<br />(cm) ! style="background-color:#DDDDDD;" | izdelovalec ! style="background-color:#DDDDDD;" | leto izdelave |---- | 1 || Kristus || '''cis¹''' −2 || 144 || 108 || Heinrich Ludwig Gosman & Christoph Zimmermann, Landau || 1738 |---- | 2 || Marija || '''eis¹''' −10 || 118,5 || 91 || Heinrich Ludwig Gosman & Christoph Zimmermann, Landau || 1738 |---- | 3 || Sveta Trojica || '''a¹''' −6 || 93 || 73,5 || Heinrich Ludwig Gosman & Christoph Zimmermann, Landau || 1738 |---- | 4 || Brezmadežna || '''cis²''' −3 || 71 || 57 || Heinrich Ludwig Gosman & Christoph Zimmermann, Landau || 1738 |} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Eberhard Zahn: Die Heiliggeistkirche zu Heidelberg. Verlag Evangelischer Presseverband, Karlsruhe 1960. * Wolfgang von Moers-Messmer: Heidelberg und seine Kurfürsten. Die große Zeit der Geschichte Heidelbergs als Haupt- und Residenzstadt der Kurpfalz. Ubstadt-Weiher 2001, ISBN 3-89735-160-9. * Gottfried Seebaß, Volker Sellin, Hans Gercke, Werner Keller, Richard Fischer (Hrsg.): Die Heiliggeistkirche zu Heidelberg 1398–1998. Umschau Buchverlag 2001, ISBN 3-8295-6318-3. * Mathias Köhler: Heiliggeistkirche Heidelberg. Schnell Kunstführer Nr. 1184, 4. Auflage, 2006, ISBN 3-7954-4908-1. * Adolf von Oechelhaeuser (Bearb.): Die Kunstdenkmäler des Amtsbezirks Heidelberg (Kreis Heidelberg). (Die Kunstdenkmäler des Grossherzogtums Baden, Achter Band, Zweite Abteilung). Tübingen 1913. * Harald Pfeiffer: Klingende Kirche Heiliggeist. Musik in der Heiliggeistkirche Heidelberg. Leipzig 2006, ISBN 978-3-86703-104-2. == Zunanje povezave == {{commonscat|Heiliggeistkirche Heidelberg}} * [http://ww2.heidelberg.de/Altstadt-Information/Sektor11/Sektor11u_Heiliggeistkirche.htm Informationen der Stadt Heidelberg über die Heiliggeistkirche] * [http://heiliggeist.ekihd.de/gemeinden-heidelberg/Altstadtgemeinde.htm Die Heiliggeistkirchengemeinde] * [http://www.studentenkantorei.de Die Heidelberger Studentenkantorei] * [http://www.kirchenmusik-heidelberg.de Kantorat der Heiliggeistkirche] * [http://www.heidelberg-postkarten.de/heidelberg-heiliggeistkirche.html Heidelberg im Slika] – Fotografien der Heiliggeistkirche {{koord|49.244400|N|8.423400|E|type:landmark_region=DE-BW|display=title}} [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji|Sveti Duh, Heidelberg]] [[Kategorija:Heidelberg]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji|Sveti Duh, Heidelberg]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Heidelberg]] {{normativna kontrola}} rtlg4op2zsdyizc6fqk2t50ljksong6 0 385491 5735307 5109356 2022-08-16T20:06:52Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Duha]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Heidelberger-Jesuitenkirche.jpg|thumb|Jezuitska cerkev v Heidelbergu]] '''Jezuitska cerkev''' (pravo ime: '''Župnijska cerkev Svetega Duha in sv. Ignacija''', nem.: '' Pfarrkirche Heiliger Geist und St. Ignatius'') je, poleg [[Cerkev Svetega Duha, Heidelberg|Cerkve Svetega Duha]], ki je največja in najpomembnejša cerkev v [[Heidelberg]]u, ter arhitekturno pomembna zgradba v starem delu mesta v bližini Univerzitetnega trga (''Universitätsplatzes''). Cerkev je bila zgrajena med letoma 1712-1759 v [[Baročna arhitektura|baročnem]] slogu in ima neobaročni stolp dodan v letih 1868-1872. Cerkev, ki ni kot običajno obrnjena proti vzhodu, ampak na jugu, je "izjemna in tudi nenavadna gradnja«. <ref>Peter Anselm Riedl: ''Geschichte und Gestalt der Heidelberger Jesuitenkirche'', in: Pfarrgemeinde Heilig Geist (Hrsg): ''250 Jahre Jesuitenkirche Heidelberg'', S. 60</ref> Vezan na cerkev je muzej cerkvene umetnosti in liturgije z zakladnico. V njem med drugim hranijo figure svetnikov, [[kelih]]e in [[Monštranca|monštrance]] in oblačila iz preteklih stoletjih. == Zgodovina == === Jezuiti v Heidelbergu === [[Slika:Jesuitenkirche Heidelberg.jpg|thumb|Pogled na cerkev s stavbo nekdanjega kolegija]] [[Jezuiti]] so prišli v meto leta 1622, v času [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]], po zmagi Tillyja nad protestantsko unijo in ob okupaciji v Heidelberga s strani bavarskih čet. Vendar pa je bil to obdobje kmalu končano. V letu 1698, po spremembi dinastij reformirane linije Pfalz- Simmen s katoliško linijo Pfalz-Neuburg, Palatinsko Wittelsbach, in imenovanju volilnega kneza Johanna Wilhelma, je po kratkem intermezu v 1680-tih, Družba Jezusova prišla nazaj v Heidelberg. To bi moralo igrati pomembno vlogo v rekatolizaciji volilnih knezov v protestantskem Pfalškem. Na začetku sta bila v Heidelbergu samo 2 očeta in 1 brat. V razcvetu reda se je število povečalo na skoraj 100 jezuitov. V glavnem so bili dejavni na univerzi, v učiteljskem poklicu in pastorali. Na trenutke je imel red na univerzi sedem profesorjev. Temeljni kamen za gradnjo kolegija je bil položen leta 1703. Gradnja velike štiristranske stavbe z dvoriščem je bila leta 1712 le delno zaključena, ko so začeli z gradnjo cerkve. Južno krilo, porušeno v 19. stoletju, je bilo končano šele leta 1732. Heidelberški jezuitski kolegij je zamrl z razpustitvijo jezuitskega reda leta 1773. Od takrat naprej sta od velike stavbe ostali le dve krili, ki sta se uporabljali za več namenov. Do leta 1793 so imeli tukaj stalno prebivališče [[Lazaristi]]. Po tem je stavba nekaj časa služila kot vojašnica. Pozneje je bila prodana in je bila v zasebni rabi. Potem je bila v njej prva gimnazija, nato visoka šola. Trenutno je v stavbi anglistični inštitut Univerze in župnišče Cerkve sv. Duha. Del stavbe se uporablja kot zasebni bivalni prostor. === Zgodovina cerkve === [[Slika:Heidelberg Jesuiten Kirche.jpg|thumb|hochkant|Fasada jezuitske cerkve]] Od začetka je bila cerkev načrtovana kot jezuitski kolegij, kot je razvidno iz odobrenega načrta iz leta 1703. <ref name="Riedl63">Peter Anselm Riedl: ''Geschichte und Gestalt der Heidelberger Jesuitenkirche'', in: Pfarrgemeinde Heilig Geist (Hrsg): ''250 Jahre Jesuitenkirche Heidelberg'', S. 63</ref> Leta 1711 se je začelo s pripravami za gradnjo cerkve, ko je bil načrt poslan v potrditev v Rim. Temeljni kamen za cerkev je bil položen 19. aprila 1712 za rojstni dan volilnega kneza Johanna Wilhelma. 18. junija 1712 je prispelo iz Rima soglasje, ki ga je podpisal generalni Superior Michelangelo Tamburini. Pod vodstvom Johanna Adama Breuniga je bil najprej zgrajen [[prezbiterij|kor]] in nato začeta glavna ladja. Model za to stavbo je bila takrat nova jezuitska [[cerkev svetega Martina, Bamberg| cerkev svetega Martina]] v Bambergu. Po smrti volilnega kneza Johanna Wilhelma leta 1717, so gradbena dela zastala. Glavni razlog za to je bil, da je volilni knez Karl Filip, naslednik Johanna Wilhelma, svoje stalno prebivališče preselil v Mannheim in se raje posvetil gradnji lokalne jezuitske cerkve. Že končani deli cerkve so bili zaprti z zidom, tako da bi jih lahko uporabili kot kapelo. Šele leta 1749 se je začela pod vodstvom arhitekta Franza Wilhelma Rabaliattija dokončanje cerkve, ki je trajala do leta 1759. Po ukinitvi jezuitskega reda leta 1773 je bila cerkev dana Lazaristom, nato pa za posvetne namene, tudi kot prostor za shranjevanje. V letih 1793 - 1797 je bila Jezuitska cerkev uporabljena kot [[bolnišnica]] za ranjence [[Vojna prve koalicije |prve koalicijske vojne]]. Tudi v prvi polovici napoleonskih vojn, skupno do 1808, je cerkev služila kot bolnišnica. Od 1. novembra 1809 je katoliška župnija Svetega Duha, od velikega vojvode Karla Fridrika iz Badna, prejela jezuitsko cerkev kot župnijsko cerkev, saj je kor cerkve Svetega Duha postal premajhen za katoliško skupnost. Dejansko so po odpravi številnih obstoječih samostanov v času sekularizacije, delovali samo v koru cerkve Svetega Duha. Zahtevek Univerze v Heidelbergu, da pusti jezuitsko cerkev kot mesto za univerzitetno knjižnico, je zavrnil veliki vojvoda. Katoliška skupnost je prinesla baročno notranjost v kor Svetega Duha - prižnico, ki je bila prilagojena za okrogle stebre cerkve Svetega Duha in zato jo v jezuitski cerkvi ni bilo mogoče uporabiti - kar nakazuje, da od prvotnega pohištva ni bilo nič pridobljeno. Od 1868-1872 je bil zgrajen stolp cerkve. Med prenovo 1872-1874 jo je Innennaum zelo preoblikoval. Med drugim je bil peščenjak izpostavljen na stebrih, strop pobarvan temno in baročne pohištvo zavrženo. Od baročnega oltarja je ostal lesen šotor z Binkoštnim čudežem. Predzadnja prenova cerkve je potekala med letoma 1953-1954, ko je bila cerkev znotraj osvetljena. Cerkev je bila nazadnje obnovljena v obdobju 2001-2004. Tu je bil preurejeno območje oltarja. Cerkev dobila nove klopi in novo zasteklitev. == Opis in arhitektura == [[Slika:Main altar - Jesuitenkirche - Heidelberg - Germany 2017.jpg|thumb|Notranjost]] Jezuitska cerkev, zgrajena v baročnem slogu, je triladijska stebriščna dvorana, kar je bila v času gradnje cerkve relativno staromoden tip stavbe. <ref>Thomas und Carmen Flum: ''Der Wiederaufbau Heidelbergs nach den Zerstörungen im Pfälzischen Erbfolgekrieg'', in: Frieder Hepp und Hans-Martin Mumm (Hrsg.): ''Heidelberg im Barock. Der Wiederaufbau der Stadt nach den Zerstörungen von 1689 und 1693'', Heidelberg 2009, ISBN 978-3-88423-323-8, S. 144</ref> Cerkev je zgrajena iz lokalnega [[peščenjak]]a. Glavna ladja je sestavljena iz petih [[obok]]ov, območje kora iz dveh obokov. Vhodni obok je skrajšan in je opremljen z [[empora|emporo]]. Peti obok je daljši od drugih in daje iluzijo prečne ladje. Stebrišče s kvadratnimi [[steber|stebri]] se spogleduje s [[pilaster|pilastri]], ki imajo tudi kvadratno obliko in so povezani s kratkimi stenskimi zavihki na stranskih stenah. Obstajajo tudi močni pilastri na stebru. Stranski ladji sta odprti proti koru skozi stene. Sta opazno ožji in nekoliko nižji od glavne ladje. Nad glavno in stranskima ladjama so križno rebrasti oboki. [[Slika:Pulpit - Jesuitenkirche - Heidelberg - Germany 2017.jpg|thumb|left|Prižnica]] [[Slika:Main pipe organ - Jesuitenkirche - Heidelberg - Germany 2017.jpg|thumb|Glavne orgle (izdelal Kuhn, 2009)]] Pomembna je glavna fasada na severni strani, veličastna fasada, ki gleda na trg Richard Hauser. Predstavlja superpozicije dveh redov redke vrste v Nemčiji, spominja na tip rimske fasade na cerkvi jezuitskega reda, [[Il Gesù]] v [[Rim]]u. Fasada je razdeljena na tri vertikalne osi. Srednji del, ki je še posebej visok, je zaključen s trikotnim pedimentom. V osrednji niši v zgornjem delu je lik Odrešenika, Jezusa Kristusa. Bočne niše zgoraj na stranskih portalih vključujejo skulpture ustanovitelja Ignacija Lojolskega in jezuitskega misijonarja Francisa Xavierja. Na straneh so alegorizirane krščanske kreposti ''ljubezen'' in ''upanje''. Na [[Atika (arhitektura)|zatrepnem]] vrhu, ki je nad strehami mesta viden od daleč, je centralno v zmagoslavni pozi osrednja ''vrlina''. Notranjost cerkve je bela. Samo na kapitelih stebrov je delno zeleno in pozlačeno. V notranjosti so trije poslikani oltarji. Na glavnem oltarju je predstavljen ''čudež binkošti'', poleg sta oltarja ''Marijinega vnebovzetja'' in ''Jožefa'' kot zavetnika katoliške Cerkve. Oltarne slike segajo v leto 1871. Ustvarila sta jih Andreas Müller in Ferdinand Keller. Oblikovana v 19. stoletju, je marmorna [[prižnica]], iz prav iz tega obdobja izvira velikonočna [[sveča]]. Leta 1905 je izdelal kipar Julius Seitz, Pietà v desni stranski ladji. Pred kratkim je bila urejena grobnica z grobovi predstojnikov jezuitskega kolegija in nagrobnimi tablami več pastorjev župnije Svetega Duha in dekanov v Heidelbergu ter prelata in kanonika Richarda Hauserja. V kripti od časa do časa potekajo obredi. Na enem stebru v ladji opozarja napis v latinščini, da so v jezuitski cerkvi našli ostanke volilnega kneza Friderika Siegreichena. == Orgle == V prenovi notranjosti 2001 - 2004 so bile opuščene Steinmeyerjeve orgle iz let 1953-1955 in so zdaj v zasebnem orglarskem muzeju. Nove, ki jih je zgradila firma Kuhn, so bile odprte za binkošti 2009. Imajo 60 registrov, 3 manuale in pedal. Imajo precej moderen videz. Leta 2014 so bile zgrajene korne orgle v desni stranski ladji. Prav tako jih je zgradila firma Kuhn. Koncept temelji na delavniški knjigi družine Wiegleb, graditeljev orgel. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Pfarrgemeinde Heilig Geist (Hrsg): ''250 Jahre Jesuitenkirche Heidelberg''. Lindenberg 2009, ISBN 978-3-89870-525-7. * Jörg Gamer: ''Jesuitenkirche Heidelberg''. Schnell und Steiner, Regensburg, 3., neu bearbeitete Auflage, 2006, ISBN 3-7954-4787-9. * ''Das Heidelberger Jesuitenkolleg''. Kunsthistorisches Institut der Universität Heidelberg, Heidelberg, 1970. * Peter Anselm Riedl: ''Die Heidelberger Jesuitenkirche und die Hallenkirchen des 17. und 18. Jahrhunderts in Süddeutschland''. Heidelberger kunstgeschichtliche Abhandlungen, Winter, Heidelberg, 1956. * Klaus Lankheit und Emil Joseph Vierneisel: ''Aus Kunst und Geschichte des katholischen Heidelberg. Festschrift zum Jubiläum der Heidelberger Jesuitenkirche 1959''. Kerle, Heidelberg, 1959. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Jesuitenkirche Heidelberg}} *[http://www.erzbistum-freiburg.de/html/heidelberg_pfarrkirche_hl_geist_ehemalige_jesuitenkirche.html Weitere Informationen auf den Seiten des Erzbistums Freiburg] *[http://www.heidelberg-marketing.de/content/tourismus/sehenswuerdigkeiten/kirchen_kloester/jesuitenkirche/index_ger.html Informationen der Heidelberg Marketing GmbH über die Jesuitenkirche]<!-- Ersatz für Stadtseite --> *[http://heidelberg-neckartal.de/index.php?article_id=27 Homepage der Jesuitenkirche Heidelberg] *[http://www.heidelberg-postkarten.de/heidelberg-jesuitenkirche.html Heidelberg im Bild] - Fotografien der Jesuitenkirche {{koord |49.244000|N|08.422800|E| type:landmark_region:DE-BW|display=title}} [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji|Duh in Ignacij Lojolski, Heidelberg]] [[Kategorija:Heidelberg]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Nemčiji|Duh in Ignacij Lojolski, Heidelberg]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Heidelberg]] [[Kategorija:Cerkve sv. Ignacija Lojolskega|Heidelberg]] {{normativna kontrola}} s0z0tld4yhrsfn9apo8rf1ohztoucy5 14 385494 5735292 4956873 2022-08-16T20:05:42Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Duha]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Duh|Svetemu Duhu]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Duh]] nlo13mmvbduor0r7hf9ajcdnlaw35qz 14 385602 5735406 5094418 2022-08-16T20:32:23Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Save]] na [[Kategorija:Cerkve svete Save]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Sava|svetemu Savi]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Sava]] 6gfkq6306nvp7617ewscuujjyblhjbr 0 385938 5735371 5721739 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Schwäbisch Hall - Altstadt - St. Michael - Ansicht von SW über Altstadt.jpg|thumb|Sv. Mihael]] [[Slika:Schwaebisch Hall St Michael.jpg|thumb|hochkant|Pogled iz Marktplatza: Sv. Mihael z velikim stopniščem]] [[Slika:Schwäbisch Hall - Altstadt - St. Michael - Chor - Hochaltar (1).jpg|thumb|Glavni oltar]] Župnijska protestantska '''cerkev svetega Mihaela''' je glavna cerkev mesta [[Schwäbisch Hall]] in služi tako cerkvenim namenom in kot koncertna dvorana. Zaradi delovanja Johannesa Brenza je bilo po letu 1523 mesto izhodišče reformacije na cesarskem ozemlju. V Sv. Mihaelu hranijo dragoceno pohištvo iz obdobja pred reformacijo. Sv. Mihael je ena izmed najpomembnejših stavb v Schwäbisch Hallu. Oktobra 2013 je bil cerkvi podeljen znak evropske dediščine (v mreži 20 mest iz časa reformacije v Nemčiji).<ref>[http://www.kirchenbezirk-schwaebischhall.de/aktuelles/kulturerbe-siegel/ ''Europäisches Kulturerbe-Siegel für St. Michael.''] Auf ''kirchenbezirk-schwaebischhall.de''</ref> == Lokacija == Na vzhodni strani doline Kocher se nahaja na vzhodnem robu mestnega jedra in s svojim velikim stopniščem obvladuje prostor. Dominantna podoba stavbe je posledica pomola na katerem stoji, to je apnenčasta skala. Ne daleč za cerkvijo je stal nekdanji mestni zid.<ref>Hans Werner Hönes: ''Die Baugeschichte.'' In: Historischer Verein für Württembergisch Franken u. a. (Hrsg.): ''St. Michael in Schwäbisch Hall.'' Swiridoff, Künzelsau 2006, ISBN 3-89929-056-9, S. 76–115.</ref> == Cerkvena ureditev in razvoj == === Pred reformacijo === Cerkev Sv. Mihaela je prvič omenjena 10. februarja 1156, ko je škof iz Würzburga, Gebhard von Henneberg, v katero škofijo je Hall takrat sodil, posvetil novo cerkev v čast Kristusa, Marije, svetega Križa in nadangela Mihaela. Pobuda za gradnjo je prišla od prebivalcev Halla, Adalberta, opata benediktinskega samostana v bližnjem Comburgu, njegovega naslednika Gernota in s podporo konventa v dogovoru s Hohenstaufeni. Sponzorji so upali, da bodo sodelovali pri uspešnem gospodarskem razvoju [[sol]]i. V besedilu dokumenta je Sv. Mihael izrecno imenovan kot podružnica župnijske cerkve Steinbacher, pod patronatom Comburga. Leta 1287 je bil Comburg vključen v župnijo Hall-Steinbach, ki je skozi leta do 1315, dobivala povprečni letni dohodek v višini 200 hellerjev in bila najbogatejša na tem območju. Pastoralo župnije je vodil opat ali duhovnik, ki ga je potrdil škof (tako imenovani večni vikar). V 14. stoletju je za pobožnosti in skrb za duhovno blaginjo imel sv. Mihael, zato so mu pripadli številni oltarji; leta 1520 je bilo v cerkvi in zakristiji preštetih 17 oltarjev, 1462 duhovnikov, vključno 12 vikarjev.<ref>Rainer Joß: ''Pfarrei und Pfarrkirche St. Michael in Schwäbisch Hall im Spätmittelalter.'' In: Historischer Verein für Württembergisch Franken u. a. (Hrsg.): ''St. Michael in Schwäbisch Hall.'' Swiridoff, Künzelsau 2006, ISBN 3-89929-056-9, S. 19–41, hier S. 36.</ref> Leta 1502 je Mestni svet podaril ''predikaturo'', katere glavna naloga je bila dvigniti raven bogoslužja. == Arhitektura == === Romanska bazilika (1156) === Prva cerkev je bila posvečena 10. februarja 1156 kot triladijska [[Bazilika (zgradba)|bazilika]] v [[Romanska arhitektura|romanskem]] slogu, brez [[transept]]a. Bazilika je imela raven strop in polkrožen pravokoten [[prezbiterij|kor]]. Bazilika je imela tudi stolpa, tako manjšega vzhodnega in večjega zahodnega, ki je bil ločen z [[westwerk]]om od ladje in je služil kot veža.<ref name="leo">[http://www.leo-bw.de/web/guest/themen/wissenswertes/st.-michaelskirche-in-schwabisch-hall ''Die St. Michaelskirche in Schwäbisch Hall.''] Auf der Webseite des ''Landesarchivs Baden-Württemberg''.</ref> Oblika je bila podobna tisti iz Comburga in šoli iz Würzburga. Glede na napis na portalu, kjer piše ''Bertholt'', je to stvaritelj portala in verjetno celotne cerkve.<ref>Eugen Gradmann: ''Die Kunst- und Altertums-Denkmale der Stadt und des Oberamtes Schwäbisch-Hall.'' 1907, S. 21.</ref> Štiri romanske kleti zahodnega stolpa so ohranjene. V tretjem in četrtem nadstropju romanskega zahodnega stolpa se nahaja nad Magdalenenkapelle zvonik s petimi zvonovi (1299-1538), kot tudi zvon v lanterni (1509). Stara romanska glavna vrata imajo v [[Timpanon (arhitektura)|timpanon]]u arhitekturno dekoracijo, ki kaže [[ornament]] z ravnimi okraski. V sredini okraskov je okrašen križ, zraven romanskega stebra v romanskem preddverju. Romanski osrednji steber, ki podpira teme križnega oboka ima [[kapitel]] z [[voluta]]mi in prečnike z ravnimi okraski, [[palmeta]]mi in pentljami. Romanski timpanon kaže v sredini križ kot obliko procesijskega križa. Cerkev je bila podružnica samostana Comburg, katerega pokroviteljstvo je trajalo do leta 1508. === Gotska cerkvena ladja (1427–1456) === [[Slika:Schwäbisch Hall - Altstadt - St. Michael - Mittelschiff - Blick zum Hochaltar (1) PK.jpg|thumb|right|250px|Notranjost cerkve sv. Mihaela]] Od 1427 je bila romanska bazilika porušena in na njenem mestu zgrajena kvadratna gotska dvoranska ladja. Ladje cerkvene dvorane so enake širine in ločene z okroglimi relativno tankimi stebri. Gotska dvorana ima štiri preprosta stranska vrata. Ima visoko tridelno okno s [[krogovičje]]m. Podlaga za stebre so osmerokotniki, zgornje plošče pod prečniki imajo tudi obliko osmerokotnika. Kot arhitekta gotske dvoranske ladje (1427-1456) štejejo Konrada von Nürnberga (1430-1438 v Schwäbisch Hall), verjetno z Roritzerjem iz [[Regensburg]]a ali Konradom Heinzelmannom iz [[Ulm]]a. Naslednik naj bi bil Nicholas Eseler d. Ä von Alzey (1438-1442 v Schwäbisch Hall) in Heinrich der Parlierer. === Načrtovani zahodni stolp (1427) === Nov gotski zahodni stolp namesto romanskega je bil načrtovan, a do izvedbe ni prišlo. Štrleči deli kamnitih kosov na pročelju označujejo ta neizvršeni stolp. === Gotski oboki (1456) === Leta 1456 je bila gotska ladja obokana. Leto (obokanja) z oznako izdelovalca je bilo naslikano na oboku. Znak mojstra (št. 26) verjetno prihaja od Nicholasa Kieferja starejšega. Nahaja se na [[sklepnik]]u na zadnjem rebru južne ladje na zahodnem zidu. To je slika, ki se nahaja na ometu oboka in prikazuje graditelja s šestilom in šablono v cehovski noši 15. stoletja. === Gotski kor (1495–1525) === Šele ko se je gradnja gotskega kora leta 1495 zaključila, so star romanski kor podrli. Gradnja kora je, v skladu s sodobnimi kronisti Heroltom in Widmannom, potekala od 1495 do 1525. Za pravega graditelja velja '' Meister Konrad'', ki je prišel leta 1510 kot cerkveni mojster. === Postavljen stolp (1539 in 1573) === Po zaključku kora je bil postavljen stolp. ''Meister Thomann'' je namesto masivnega zvonika zgradil skeletni stolp. Pol skeletne stavbe je sestavljene iz dveh nadstropij z vitko osmerokotno šotorasto streho. Leta 1573 so pol skeletne stavbe odstranili in postavili masivno gradnjo. Ta kamnita gradnja je sestavljena iz dveh osmerokotnih nadstropij v obliki gotizirane renesanse. V skladu z vpisom v stolpu je bil graditelj Jörg Burkhart. Burkhart je bil gradbeni mojster mesta Schwäbisch Hall in je »prvi znan renesančni graditelj v Hallu«. == Oprema == === Skulpture === [[Slika:Schwäbisch Hall - Altstadt - St. Michael - Turmvorhalle - Statue des Erzengels Michael (1).jpg|thumb|upright|left|Preddverje, podpornik s figuro nadangela Mihaela]] Timpanon romanskih zahodnih vrat ima arhitekturno dekoracijo, [[ornament]] z ravnimi okraski. V sredini okraskov je bogato okrašen križ. Svetemu Mihaelu posvečena cerkev ima celoti 14 Mihaelovih prikazov, vključno z enim v romanskem gručastem stebru v romanskem stolpnem preddverju, ki predstavlja zgodnji gotski lik arhangela Mihaela, ki pobija [[zmaj]]a iz 13. stoletja, katerega krila so iz bakrene pločevine in je bil prvotno okrašen z zlatom in barvo. Michael kot tehtalec duš (''Seelenwäger'') se nahaja na jugovzhodnem vogalu kora. To je nadangel Mihael v velikem [[relief (umetnost)|relief]]u, ki je bil izdelan okoli 1525. Nahaja se na razkošni konzoli pod baldahinom. Angel je zastopan kot tip sodobnega diakona in ima v svoji levi roki tehtnico, v desnici meč. Na eni strani tehtnice je figura otroka, ki je simbol človeške duše, na drugi strani vrag, ki poskuša izvleči posodo navzdol. Figura prihaja iz Beuscherja (1515-1520) in je iz iste delavnice, ki je ustvaril tudi vodnjak z ribami. === Stenske poslikave === Stebri so pobarvani, tako s slikami v slogu preproge iz 15. stoletja: ''Sv. Družina (Jožef zavre kašo), Kristus na križu z Marijo in Janezom, Kristus kot človek žalosti'' in ''Sveto rešnje telo z dvema svetnikov Antonom Puščavnikom'' in presvetli škof. === Vitraji === V koru je v srednjem oknu [[vitraj]] iz 15. in 16. stoletja, ki prikazuje: ''Izvirni greh, Marije z detetom, nesrečnega Jezusa, Kronanje s trnjem, nošenje križa, Kristus na križu, Nadangel Mihael ubija zmaja in tehta duše, nadangel Mihael, Maria pod križem, Luka Evangelist, Katarina, papež Gregor in škof in zdravnik'', === Oltarji === Cerkev Sv. Michaela ima veliko srednjeveških oltarjev, med njimi: * Visok oltar ''Pasion in vstajenje Jezusa'' (1460) * Anin oltar * Oltar Svetega Duha * oltarno sliko sv. Wolfganga, Kuzme in Damjana * Oltar Svetih treh kraljev (1520-1521) * Mihaelov oltar === Druga dela === Cerkev ima med drugim razpelo, datirano v 1494, [[Ulm]]čana Michaela Erharta, ki velja za mojstrovino poznogotskega kiparstva. V koru je [[epitaf]] Johanna Friedricha Bonhoefferja, ki je bil državljan cesarskega mesta in bil dolgo vplivna družina iz katere izvira tudi Dietrich Bonhoeffer. V dolini Buhler so v 16. stoletju našli zob [[mamut]]a, ki so ga takrat razlagali kot rog samoroga. To okel je zdaj v [[ambulatorij]]u svetega Mihaela. Prav tako se nahaja v cerkvi gotski [[krstilnik]] in gotska [[prižnica]] z reliefom iz [[alabaster|alabastra]], delo Leonharda Kerna: ''vstajenje od mrtvih po Ezekielu'' in ''sveti grob'' (1455-1456, 1510) in ''skupina Getseman'' na severni zunanji steni svetega Mihaela. <gallery> Slika:Schwäbisch Hall - Altstadt - St. Michael - südliches Seitenschiff - Grablegung (1).jpg|Sv. grob (1455/56, krilo 1510). Slika:Schwaebisch Hall St Michael Mammutzahn.JPG|Mamutov okel Slika:Gethsemanegruppe an der nördlichen Außenwand von St. Michael in Schwäbisch Hall.jpg|''Gethsemanegruppe'' </gallery> === Orgle === Orgle cerkve svetega Mihaela so bile zgrajene v letu 1980, delo Friedricha Tzschöckela (Althütte-Fautspach). Dele nekdanjih orgel iz 1837 so ponovno uporabili, te je zgradil Eberhard Friedrich Walcker (Ludwigsburg). Instrument je bil v letu 2003 podaljšan. Danes ima 63 registrov, 4 manuale in pedal. == Pomen v umetnostni zgodovini == Dvoranska ladja je del »serije švabsko-frankovskih dvoranskih cerkva« <ref>Eugen Gradmann: ''Die Kunst- und Altertums-Denkmale der Stadt und des Oberamtes Schwäbisch-Hall.'' 1907, S. 24.</ref> za [[Stolnica svetega Križa, Schwäbisch Gmünd|stolnico Svetega Križa]] v [[Schwäbisch Gmünd]]u, blizu Svetega Jurija v Nördlingenu, vendar pa pred Svetim Jurijem v Dinkelsbuehlu. Slogovno obstajajo vzporednice. Te se nanašajo na število opornikov - 10 v ladji in 12 v koru. To je v skladu s skupnim številom opornikov v Nördlingenu in Dinkelsbühlerju, saj izvirajo od istega graditelja, družine Eseler. Kapele kažejo podobnosti s kapelicami v stolnici Svetega križa v Schwäbisch Gmündu in cerkvi Sv. Lovrenca v Nürnbergu.<ref>Eugen Gradmann: ''Die Kunst- und Altertums-Denkmale der Stadt und des Oberamtes Schwäbisch-Hall.'' 1907, S. 25.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Eugen Gradmann: Die Kunst- und Altertums-Denkmale der Stadt und des Oberamtes Schwäbisch-Hall. Neff, Esslingen 1907, S. 20–40, (Volltext). * Dagmar Zimdars u. a.: Handbuch der deutschen Kunstdenkmäler. Baden-Württemberg. Band 1: Die Regierungsbezirke Stuttgart und Karlsruhe. Deutscher Kunstverlag, München u. a. 1993, ISBN 3-422-03024-7, S. 681–684. * Ulrike Roggenbuck-Azad: Nutzungserwartungen an Kirchenbauten. St. Dionys in Esslingen und St. Michael in Schwäbisch Hall. In: Denkmalpflege in Baden-Württemberg. 32. Jg., Heft 1, 2003, ISSN 0342-0027, S. 92–97, (PDF; 17,3 MB). * Wolfgang Deutsch u. a.: Die Michaelskirche in Schwäbisch Hall. Ein Begleiter durch die mittelalterlichen Kirchen St. Michael, St. Katharina und Urbanskirche. 2., verbesserte und erweiterte Auflage. Fink, Lindenberg 2004, ISBN 3-89870-075-5. == Zunanje povezave == {{Commons category|Kirche St. Michael (Schwäbisch Hall)|St. Michael}} *[http://www.schwaebischhall.de/buergerstadt/geschichte/haeuserlexikon/gebaeudeverzeichnis.html?Detail=803 ''Am Markt 1 – Evangelische Stadtkirche St. Michael''] im Schwäbisch Haller Häuserlexikon * [http://www.f-rudolph.info/kirchenbau/kirchen-deutschland-bundeslaender/baden-wuerttemberg/ St. Michael (Schwäbisch Hall)] – Kirchenbau Deutschland * [http://www.kirchenbezirk-schwaebischhall.de/gemeinden/sha-stmichael-und-stkatharina Website der Evangelischen Kirchengemeinde St. Michael und St. Katharina] {{koord|49.0646|N|09.441770|E|type:landmark_region:DE-BW|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji|Mihael, Schwäbisch Hall]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela|Schwäbisch Hall]] hfnfgbpglivjjnrrijhwil3nktg3fef 14 385952 5735367 4996027 2022-08-16T20:25:18Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Mihael|svetem Mihaelu]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Mihael]] [[Kategorija:Cerkve posvečene angelom|Mihael]] enja4tkwcs3v4us47d283sloe1xqqrl 2 386841 5735238 5734262 2022-08-16T19:56:12Z A09 188929 pp ktgr: ktgr z dovpičjem se ne prikažejo v navedeni ktgr, pač pa ustvari povezavo wikitext text/x-wiki Pomoč:Infopolje {{Infopolje Vladna agencija | name = Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | native_name = Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = | seal = Emblem of the Papacy SE.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež dikasterija | image_alt = | formed = 19.marec 2022 | preceding1 = Kongregacija za redovne in podobne družbe | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = dikasterij Rimske kurije | jurisdiction = | status = aktiven | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = [[João Bráz de Aviz]] | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja''' ([[latinščina|latinsko]] ''Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[dikasterij]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ustanovljen z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Dikasterij je nadomestil poprejšnjo [[Kongregacija za redovne in podobne družbe|Kongregacijo za redovne in podobne družbe]]. Dikasterij je od poprejšnje Kongregacije za redovne družbe prevzel vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojen je tudi za zadeve glede puščavnikov, posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Nima ozemeljskih omejitev, vendar lahko nekatere zadeve posreduje v reševanje bolj pristojnim diksaterijem Rimske kurije. Diksaterij obravnava tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo [[tretji red|tretjih redov]]. == Zgodovina== Nekdanja Kongregacija za redovne družbe je izvirala iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Dikasteriji Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] [[Kategorija:Rimska kurija]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = [[Baročna arhitektura|Barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = OMCO Feniks 2003<br>e' -8<br>OMCO Feniks 2003<br>g' -6<br> V. Šikič Zagreb 1962<br> a' -10 (~Tedeum) | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, [[Bizeljsko]] | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == Srednjeveški viri cerkve sv. Lovrenca na Bizeljskem ne omenjajo, vendar je tedaj na tem mestu gotovo stala cerkev. To izpričuje del zvonika (verjetno iz 15. stol.), ki ima v pritličnem delu gotski [[Križni obok|križnorebrasti obok]]. Prvotna majhna cerkev z lesenim oltarjem se prvič omenja šele 1545 v vizitacijskem zapisu. Sedanjo cerkveno zgradbo je dal leta 1725 zgraditi tedanji ljubljanski škof Sigismund pl. Schrattenbach. Cerkev je bila posvečena leta 1737, ko je na Bizeljskem vikarjeval Tomaž Kapler. Leta 1818 je bil verjetno povišan zvonik in prizidana oz. predelana zakristija. V letih 1851 in 1852 so vso cerkev prenovili. Cerkev je bila prenovljena še leta 1936 in nazadnje 2002-2005. == Arhitektura == Cerkveno stavbo sestavljajo zvonik, pravokotna cerkvena ladja z banjastim obokom in dvema kvadratnima stranskima kapelama. Prezbiterij je tristrano sklenjen in banjasto obokan. Stene baročne ladje so členjene z močnimi pilastri (nosilci obokov). Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Baročni oltar sv. Janeza Nepomuka v južni stranski kapeli je iz 2. polovice 18. stol, prižnica pa iz 1854. Baročna sta tudi kropilnika pod zvonikom. Severna stranska kapela je posvečena Mariji. Oltarna slika sv. Lovrenca izvira iz leta 1854. Fresko poslikavo notranjosti, ki jo je leta 1936 naslikal slikar Fras iz Slivnice pri Mariboru, je bila leta 2003 restavrirana. Orgle neznane orglarja iz leta 1800, so bile prav tako prenovljene leta 2003. Slike križevega pota je cerkvi daroval tedanji kaplan, sedaj blaženi [[Anton Martin Slomšek|A. M. Slomšek]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[:Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[:Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[:Kategorija:Bizeljsko]] [[:Kategorija:Župnija Bizeljsko]] ngqi6upybwaztdjalny499e3h7dwxjn 0 401258 5735422 5132490 2022-08-16T20:33:26Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje cerkev |name = Opatija svetega Štefana | native_name=Abbaye Saint-Étienne de Caen<br><small>{{lang|fr| Abbaye aux Hommes}}</small> |image = <!-- WD --> |caption = |location = [[Caen]], [[Francija]] | pushpin map = Francija | coordinates= <!-- WD --> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] |rite = |state = |consecrated date = |status = |functional status = |heritage designation = |leadership = |website = |architect = |architecture type = opatija |style = romanika, francoska gotika |general_contractor = |facade direction = |groundbreaking = 11. st. |year completed = 18. st. |construction_cost = |capacity = | length = | width = | width_nave = | height_max = |dome_quantity = |dome_height_outer = |dome_height_inner = |dome_dia_outer = |dome_dia_inner = |spire_quantity = |spire height = |materials = |nrhp = |added = |refnum = | extra = {{designation list | embed=yes |designation1 = Monument Historique |designation1_offname = |designation1_date = 1840, 1911 |designation1_criteria = |designation1_number = |designation1_type = |designation1_free1name = |designation1_free1value = |designation1_free2name = |designation1_free2value = |designation1_free3name = |designation1_free3value = |designation2 = Monument Historique |designation2_offname = |designation2_date = 1927, 1928 |designation2_number = |designation2_free1name = |designation2_free1value = }} }} [[Image:Chevet abbHommes.JPG|thumb|280px|right|Abbaye aux Hommes]] '''Opatija svetega Štefana''' (francosko '''abbaye Saint-Étienne de Caen''', znana tudi kot '''Abbaye aux Hommes''' ("Moška opatija"), je nekdanji [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]] v francoskem mestu [[Caen]], [[Spodnja Normandija]], katerega samostanska cerkev je posvečena sv. Štefanu. Ustanovljena in zgrajena je bila leta 1063 <ref name=DiscoverCaen>[http://www.caen-tourisme.fr/en/discover-caen/william-the-conqueror/abbaye-aux-hommes Discover Caen]</ref> po naročilu [[Viljem Osvajalec| Viljema Osvajalca]] in je ena najpomembnejših [[Romanska arhitektura|romanskih]] stavb v Normandiji. == Viljem Osvajalec == [[File:StEtienne Tombo GuillaumeLeC.JPG|thumb|left|Grobnica Viljema Osvajalca]] Sočasna ustanovitev [[opatija|opatije]] Saint-Étienne na zahodu caenskega gradu in opatije Sainte-Trinité na vzhodu se zdi, da je neposredna posledica procesa sprave Viljema, vojvode Normandijskega (kmalu po tem, ko je postal Viljem I., angleški kralj) in [[Papež Leon IX.|papeža Leona IX.]], ki se je sprl s papežem, ko se je poročil s svojo sestrično Matildo Flandrijsko po 1049, kljub Leonovi prepovedi. Lanfranc iz [[Pavia|Pavie]], [[prior]] opatije Bec, ki je sam sprva izrazil zaskrbljenost v zvezi z zakonsko zvezo, je deloval v imenu Viljema in mu zagotovil Leonovo odpuščanje. Za uspešno posredovanje je Lanfranc postal [[opat]] Saint-Étienne. Viljemova žena Matilda je umrla leta 1083 in je bila pokopan v Abbaye aux Dames. Po svoji smrti leta 1087 v Rouenu, je bilo truplo kralja Viljema poslano Caen in na njegovo željo pokopano v Saint-Étienne. Pogreb, ki so se ga udeležili škofje in opati Normandije, kot tudi njegov sin Henrik, je bil moten zaradi trditve državljana Caena češ, da je bila njegova družina nezakonit lastnik zemljišča, na katerem je bila zgrajena cerkev. Po naglih posvetovanjih se je trditev izkazala za resnično in tožnik je dobil nadomestilo. Ker je bila krsta prevelika za grobni prostor, so bili prisiljeni truplo položiti v grob brez krste in po cerkvi se je širil ogaben vonj. <ref>{{cite book |author=Bates, David |authorlink=David Bates (historian) |title=William the Conqueror |publisher=Tempus |location=Stroud, UK |year=2001 |isbn=0-7524-1980-3 |pages=207–208}}</ref> Viljemova grobnica je bila večkrat motena; prvič leta 1522, ko je bil grob odprt po naročilu papeža. Nedotaknjeno telo je bilo vrnjeno v grob. Leta 1562, v času francoske verske vojne, je bil grob ponovno odprt in prvotni nagrobnik iz črnega marmorja, ki je bil podoben Matildinemu v Abbaye aux Dames, je bil pri tem uničen. Viljemove kosti so bile razpršene in izgubljene, z izjemo ene stegnenice. Ta edina relikvija je bila ponovno pokopana leta 1642 z novim nagrobnikom, ki so ga 100 let kasneje nadomestil z bolj izpopolnjenim spomenikom. Ta grob je bil spet uničena v času francoske revolucije, vendar pa je bil na koncu nadomeščen s sedanjim nagrobnikom iz 19. stoletja v belem marmorju. <ref>{{cite book |author= Douglas, David C. |authorlink= David C. Douglas |title= William the Conqueror: The Norman Impact Upon England |year=1964 |publisher= University of California Press |location= Berkeley, CA |oclc= 399137 |pages=362–363}}</ref> == Arhitektura == [[File:Caen, Eglise Saint-Etienne PM 30548.jpg|thumb|Notranjost cerkve v St.-Étienne]] Samostan je bil zgrajen iz caenskega kamna. (Caenski kamen ali ''Pierre de Caen'', je svetlo kremno rumen [[jura|jurski]] [[apnenec]] pridobljen na severozahodu Francije v bližini mesta Caen.) Gradnja se je začela leta 1066. Več desetletij v 11. stoletju sta ga uporabljali obe konkurenčni opatiji Saint-Étienne in sestrska stavba Sainte-Trinité. Pomemben element v obeh cerkvah je bil dodan približno leta 1120, to je rebrasti obok, ki je bil prvič uporabljen v Franciji. Obe samostanski cerkvi veljata za predhodnike [[Gotska arhitektura|gotike]]. Prvotna romanska [[apsida]] je bila zamenjana leta 1166 z zgodnje gotsko, skupaj z oknom [[Rozeta (arhitektura) |rozeto]] in razpornimi oporniki. Devet stolpov in fiale so bili dodani v 13. stoletju. Notranjost obokanja kaže postopno napredovanje, začenši z zgodnjimi šestpolnimi oboki (s pomočjo krožnih reber) v [[cerkvena ladja|ladji]] in štiripolne opoke (s pomočjo koničastih reber) v svetišču. == Poznejša zgodovina == Posledica verskih vojn je bila porušitev visokega stolpa z lanterno sredi cerkve, ki ni bil nikoli obnovljen. Benediktinski samostan je bil ukinjen v času francoske revolucije in samostanska cerkev je postala župnijska cerkev. Od 1804-1961 je bila v opatijske stavbe nastanjena prestižna srednja šola ''Lycée Malherbe''. V času izkrcanja vojske v Normandiji v drugi svetovni vojni, so prebivalci Caena v cerkvi našli zatočišče; na strehi je bil naslikan rdeči križ, ki naj bi kazal, da je to bila bolnišnica (da bi se izognili bombnih napadov). == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Kenneth John Conant, Carolingian and Romanesque Architecture: 800 to 1200, Yale University Press, 4th, illustrated, reprint, ISBN 978-0-300-05298-5 * Bouet, Georges, 1868: ''Analyse architecturale de l'abbaye de Saint-Etienne de Caen''. Caen: Le Blanc-Hardel * Davy, R., 1954: ''Le grand orgue de L'Abbaye aux Hommes à Caen''. Caen: Caron * Gouhier, P., Fortier, J.A., 1974: ''L'Abbaye aux Hommes : Saint-Etienne de Caen''. Nancy: Cefag * Hippeau, Célestin, 1855: ''L'Abbaye de Saint-Étienne de Caen, 1066-1790''. Caen: A. Hardel * Decauville Lachênée, Abel, 1895: ''Le Lycée et l'Abbaye de St-Étienne de Caen''. Caen: Chez tous les libraires * Sauvage, R.N., 1911: ''Le Fonds de l'abbaye de Saint-Étienne de Caen aux archives du Calvados''. Caen: H. Delesques == Zunanje povezave == {{commons category|Abbaye aux Hommes (Caen)}} * [http://www.saintetienne-saintouen.fr/patrimoine/visiter-labbatiale/ Visiting information] {{fr icon}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Caenu]] [[Kategorija:Samostani v Franciji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Franciji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] {{normativna kontrola}} 1aaz7dge9zxgj7f87n8uwn1gvjvvwv6 0 404084 5735349 5078103 2022-08-16T20:20:16Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Katarine Aleksandrijske]] v [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[File:Thessaloniki - St Catherine church.jpg|thumb|300x300px|Cerkev sv. Katarine v Solunu]] '''Cerkev svete Katarine''' (Greek: Αγία Αικατερίνη) je [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimska]] cerkev iz poznega obdobja v severozahodnem delu starega mestnega jedra [[solun|Soluna]]. Cerkev je bila zgrajena v obdobju dinastije [[Palaiologi (vzhodnorimska dinastija)|Palaiologov]], njen natančen čas nastanka pa je neznan. Iz notranjega okrasa, ki je fragmentarno ohranjen in izhaja iz leta 1315 je razvidno, da je cerkev morda služila kot sedež samostana vsemogočnemu. V [[Osmansko cesarstvo|osmanskem]] obdobju in času vladavine sultana [[Bajezid|Bajezida]] je bila spremenjena v mošejo, leta 1912 pa ponovno obnovljena kot cerkev. Leta 1988 je bila z drugimi [[Vzhodnorimski spomeniki Soluna|vzhodnorimskimi spomeniki Soluna]] dodana na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne kulturne dediščine]]. [[Kategorija:Solun]] [[Kategorija:Cerkve v Grčiji]] [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske|Solun]] pul4abyb8ztrauv4lq8eyhorae8mvtp 14 404094 5735346 5078109 2022-08-16T20:19:54Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Katarine Aleksandrijske]] na [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene sveti [[Katarina Aleksandrijska|Katarini Aleksandrijski]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Katarina Aleksandrijska]] [[Kategorija:Katarina Aleksandrijska]] eiw71xjlmk8eifuepz9u9ldfz0s6pbh 14 406037 5735399 5078127 2022-08-16T20:31:00Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Simona in Juda Tadeja]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Simona in Juda Tadeja]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene apostoloma svetem [[Sveti Simon Gorečnik|Simonu Gorečniku]] in [[Sveti Juda Tadej|Judi Tadeju]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Simon in Juda Tadej]] 5e1qt97rautz4d3y09qm2m3sea30km8 14 406054 5735331 5078147 2022-08-16T20:19:21Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Jurij|svetem Juriju]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Jurij]] s7bin8qjqnvdber4hv253d48rtvtfi9 14 406076 5735266 5450940 2022-08-16T20:01:48Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Avguština]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Avguština]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Avguštin iz Hipona|svetem Avguštinu]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Avguštin]] [[Kategorija:Avguštin iz Hipona]] r8a5aqz0qvj0o35iom36ts8jh65xoct 14 406115 5735358 4918787 2022-08-16T20:22:37Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Ladislava I. Ogrskega]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Ladislava I. Ogrskega]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene svetem [[Ladislav I. Ogrski|Ladislavu I. Ogrskem]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Ladislav I. Ogrski]] [[Kategorija:Ladislav I. Ogrski]] tauxhthl7d72cn3xm7ttx0b5z2yodl8 14 406127 5735383 5078188 2022-08-16T20:29:50Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Pavla]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Pavel|svetem Pavlu]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Pavel]] jax2sphss4vm1d5qdsw9x1ehiqqrr4u 14 406138 5735264 5450932 2022-08-16T20:01:39Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Antona Padovanskega]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene svetem [[Anton Padovanski|Antonu Padovanskem]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Anton Padovanski]] [[Kategorija:Anton Padovanski]] 4wxtyrpxic0dz2dj8rnnrlok0kpdkaz 14 406173 5735274 5078121 2022-08-16T20:03:06Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Blaža]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Blaža]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Blaž|svetem Blažu]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Blaž]] 1w1qqfwxspozc3v7ghzgpz3pbjhqhdy 0 410451 5735433 5451659 2022-08-16T20:34:59Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. treh kraljev]] v [[Kategorija:Cerkve svetih Treh kraljev]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Treh Kraljev | fullname = Cerkev sv. Treh Kraljev v Slovenskih Goricah | image = <!-- WD --> | imagealt = Cerkev Sv. Treh Kraljev | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- wd --> | location= [[Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | founded date = 1521 | completed date = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti trije kralji]] | side altars = | relics = | status = [[podružniška cerkev]] | functional status = aktivna | website = | parish = [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | deanery = Dekanija Lenart v Slovenskih goricah | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Treh kraljev<ref>Register nepremične kulturne dediščine[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=28239]</ref> | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 6.11.2012 | refšt=718 | občina = Benedikt }} }} '''Cerkev sv. Treh Kraljev''' stoji na 305 metrov visokem griču in jo je dovolil pozidati salzburški nadškof Matevž Lang pl. Wellenburg leta 1521, kot podružnično romarsko cerkev. V letih med 1521 in 1528 so župljani najprej zgradili enoladijsko cerkev. Plašč današnje cerkve ali vsaj ladje, je bil verjetno dokončan leta 1558. V drugi polovici 16. stoletja je bil pozidan [[zvonik]] in obokani obe stranski ladji ([[prezbiterij]] je bil obokan šele leta 1564, ladijski prostor pa leta 1577). V naslednjih stoletjih (leta 1756 ali 1757) je bila prizidana [[zakristija]] z oratorijem. Med 1902 in 1903 je bila v celoti obnovljena notranjost in zunanjost. Poznogotska triladijska cerkev sodi med največje umetnostne spomenike v Sloveniji. Štiri zunanje [[portal]]e krasijo oporniki ter venčni zidec, ki se nad vrati in pod okni pravokotno lomi. Zvonik je nadstropje višji kot sleme strehe in ima dodan stolpič s stopniščem. Vhod v cerkev z juga, zahoda in severa predstavljajo trije bogato členjeni portali, četrti, v južni steni prezbiterija, je preprostejši. Nad zahodnim portalom je letnica 1558. Notranjost je tridelna stopnjevana dvorana. Slopi so osemkotni in imajo konkavno posnete stranice in geometrično okrašene baze. [[Obok]] glavne ladje leži na konzolnih [[služnik]]ih, ki se na vrhu razdelijo v mrežasto prepleteno grebenje. Shema oboka je preplet križnih obokov čez eno in dve poli. V stranskih ladjah je obok križno grebenast, služniki pa segajo do tal. Na sklepnikih v glavni ladji so letnica 1577, ime Lucasa Novakha, mojstrski znak, ter kratica GJ ali CJ. [[Prezbiterij]] je širok in precej nizek, rebra nosijo poligonalni služniki z renesančnimi [[kapitel]]i. Shema oboka je rombasta zvezda. Na sklepnikih so simboli evangelistov in letnica 1564. Posebej dragoceni so oltarji. Najstarejši je [[oltar]] Kristusovega rojstva, in ima značilen gotski krilni oltar. V glavni vdolbini se nahaja ''božični prizor z jaslicami''. Tukaj je prikazan ''Jezusov rodovnik''. Drugi je preprostejši iz okoli leta 1620 in je posvečen ''Trem kraljem''. Renesančni oltar ''Marijinega vnebovzetja'' je leta 1611 naredil mariborski mizar Georg Stützl, kiparska skupina Marijinega vnebovzetja pa je nekaj desetletij mlajša, iz leta 1636 in je predstavnik zlatih oltarjev 17. stoletja. Zanimiva je tudi kamnita [[prižnica]] z reliefi, ki stoji ob stebru ob slavoloku. == Galerija== <gallery> Slika:0 Benedikt sv trije kralji (1).JPG|Cerkev Slika:0 Benedikt sv trije kralji (3).JPG|Mogočni oporniki Slika:0 Benedikt sv trije kralji (7).JPG|Oltar Kristusovega rojstva Slika:0 Benedikt sv trije kralji (8).JPG|Prižnica Slika:0 Benedikt sv trije kralji (9).JPG|Prezbiterij Slika:0 Benedikt sv trije kralji (14).JPG|Oltar sv. Treh Kraljev </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Three Wise Men Church (Sveti Trije Kralji v Slovenskih Goricah)|Cerkev sv. Treh kraljev, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah}} * [http://kraji.eu/slovenija/slovenske_gorice_cerkev_sv_treh_kraljev/slo Kraji EU] * [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/umzgod/VZOREC_arh_Trije_kralji%20.pdf Arhitektura] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Trije kralji, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]] [[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Trije kralji, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]] [[Kategorija:Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]] [[Kategorija:Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] [[Kategorija:Cerkve svetih Treh kraljev|Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]] nanxajfutnu1vfd5imbto4b1h0wtksq 0 411612 5735166 5720583 2022-08-16T16:23:44Z Hefty99 192291 Lektura wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Lepi janičar | image = 2015-12-04 13.55.46.jpg | image_caption = Naslovnica 1. izdaje iz leta 1954 | author = Rado Murnik | illustrator = Janez Vidic | cover_artist = | country = Slovenija | language = slovenski | publisher = Mladinska knjiga | release_date = 1954 | subject = | genre = zgodovinski, vojni roman | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 223 (2 zv.) <!-- Knjiga je del zbirke/serije --> | series = Knjižnica Sinjega galeba | preceded_by = | followed_by = <!-- Klasifikacija --> | isbn = 961-226-078-8 | isbn_note = (1996), ISBN 86-11-14654-9 (1996), ISBN 978-961-242-837-2 (2013) | oclc = 453369818 | dewey = | congress = <!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --> | udk = 821.163.6-93-311.6 | predmetne-oznake = Slovenska književnost - Turški vpadi - Sovraštvo - Ljubezen - Domovina - Maščevanje - Romi - Bosna - 15. st. | cobiss = 929025 }} '''''Lepi janičar''''' je [[zgodovinski roman|zgodovinski]] [[vojni roman|vojni]] [[roman]] slovenskega pisatelja [[Rado Murnik|Rada Murnika]], ki prikazuje romantično izmišljeno podobo [[Bosna|Bosne]] v [[15. stoletje|15. stoletju]]. Knjiga je nastala kot prirejena različica zgodovinskega romana istoimenskega avtorja, Hči grofa Blagaja, ki je bil objavljen v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] med letoma 1911 in 1913, ter velja za avtorjevo najobširnejše delo, zasnovano na temeljitih studijah. Lepi janičar je skrajšana oblika romana Hči grofa Blagaja, a poglavitna razlika med romanoma je v koncu zgodbe. Ta je v Lepem janičarju srečen, medtem ko Hči grofa Blagaja vsebuje tragičen konec. Roman je nastal v zadnjih letih avtorjevega življenja, ko je umiral od hude bolezni v ljubljanski mestni ubožnici, ter izšel po avtorjevi smrti, leta [[1954]] pri [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Slike je prispeval [[Janez Vidic]]. Zaradi izjemne zgodbe in čudovitega načina pripovedovanja velja za enega lepših slovenskih romanov, o njegovi priljubljenosti pa priča tudi veliko število izdaj. == Vsebina == Sredi vihre 15. stoletja, ko svet trepeta pred [[Osmansko cesarstvo|Turki]], se družini grofa Ladislava Blagaja na [[Grad|gradu]] v [[Vinica, Črnomelj|Vinici]] na [[Kranjska|Kranjskem]] bliža neizogibna nesreča. Salda Frauensteiner, bivša grofova ljubimka, ukaže [[Romi|ciganom]], naj ugrabijo grofovo hčer, prelepo konteso Alijano, da bi se tako maščevala za nesrečno [[ljubezen]]. Cigani deklico preoblečejo in prevzgojijo v dečka Omarja ter po mnogih potovanjih prodajo Turkom. Tako se komaj trinajstletni Omar pridruži vojski Osmana [[Paša|paše]] kot [[janičar]]. Njegovo edino upanje v tem neizprosnem svetu je ljubka Fatima, Osmanova druga žena, s katero se močno spoprijatelji, a Fatima zaradi [[Kuga|kuge]] kmalu umre. Ravno takrat se turška vojska po mnogih letih ponovno odpravi na Kranjsko in začne oblegati Ljubljano. Se bo Alijana pravočasno zavedela svojih korenin, medtem ko sovražnik pustoši po njeni deželi, ali pa jo čaka nesrečna usoda premnogih janičarjev, spreobrnjenih v uničevalce svoje domovine? Konec zgodbe je presenetljiv in bralca nikakor ne bo pustil ravnodušnega. == Zbirka == Delo je prvotno, leta 1954, izšlo v zbirki Sinjega galeba. Leta [[1955]] je delo izšlo še v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] in sicer v zbirki Biblioteka Mladi dani. V letih [[1965]], [[1967]], [[1971]] in [[1978]] je [[knjiga]] izšla v zbirki Moja knjižnica (letn. 1, razr. 6, knj. 4 = 6, 4), medtem ko je leta [[1977]] izšla v zbirki Zlata knjiga 77, leta [[1979]] pa v zbirki Zlata knjiga 79. Prav tako je izšla v zbirki Zlata knjiga leta [[1984]]. Leta [[1989]] je roman izšel na [[Češka|Češkem]] v zbirki Karavana. Leta [[1996]] je roman izšel v dveh zbirkah, v zbirki Lastovka : najlepše zgodbe sveta in v zbirki Domen. Leta [[2013]] je knjiga izšla še v e-obliki in sicer v zbirki eKlasiki. == Ocene in nagrade == Delo ni prejelo nobenih nagrad. == Izdaje in prevodi == Delo je izšlo v veliko izdajah: *1954 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=929025}} *1965 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=31393025}} *1967 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=108092}} *1971 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=134710}} *1977 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=219701}} *1978 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=596254}} *1979 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=14072327}} *1984 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=435486}} *[[1991]] (Karantanija) {{COBISS|ID=23698432}} *1996 (Karantanija) {{COBISS|ID=56341248}} *1996 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=58858752}} *2013 ([[Študentska založba]]) {{COBISS|ID=267706624}} Delo je bilo prav tako prevedeno tudi v dva tuja jezika, v [[Češčina|češčino]] (1989) in v [[Bosanščina|bosanščino]] (1955). Na Češkem je knjiga izšla pri založbi Albatros {{COBISS|ID=17563648}}, medtem ko je v Bosni in Hercegovini izšla pri založbi Svjetlost {{COBISS|ID=1333107}}. == Priredbe == Po delu so nastale tudi tri [[Radijska igra|radijske igre]], katerih avtor je znan slovenski pisatelj [[Vinko Möderndorfer]]. Prva igra je nastala leta [[1998]], z naslovom Lepi janičar: radijska nadaljevanka za otroke {{COBISS|ID=97554944}}. Leta [[2001]] pa sta nastali še dve radijski igri, ki sta bili prevedeni v [[Francoščina|francoščino]] (Le beau janissaire) {{COBISS|ID=111577344}} in v [[Angleščina|angleščino]] (The handsome janissary: radio serial for children) {{COBISS|ID=111575808}}. == Viri == LEKSIKON Slovenska književnost. (1996). 2. izd. Ljubljana : Cankarjeva založba. Str. 572. {{COBISS|ID=1799010}} Murnik, R. (1954). Lepi janičar. Ljubljana:Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=929025}} Silvester Čuk, 1991. Rado Murnik, Lepi Janičar... ''Ognjišče''. 27/10. 40. {{COBISS|ID=48108032}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} == Zunanje povezave == Rado Murnik v [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi381993/ Slovenski biografiji] Lepi janičar v [https://sl.wikisource.org/wiki/Lepi_jani%C4%8Dar e-obliki] Hči grofa Blagaja v [https://sl.wikisource.org/wiki/H%C4%8Di_grofa_Blagaja e-obliki] Lepi janičar na [http://www.goodreads.com/book/show/13304098-lepi-jani-ar?from_search=true&search_version=service. Goodreads] [[Kategorija:Slovenski vojni romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1954]] [[Kategorija:Dela Rada Murnika]] 8gj3qxfiiy4bkj6c17r5arxkftgbeha 5735464 5735166 2022-08-16T21:09:51Z A09 188929 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Lepi janičar | image = Prva naslovnica Lepega janičarja.jpg | image_caption = Naslovnica 1. izdaje iz leta 1954 | author = Rado Murnik | illustrator = Janez Vidic | cover_artist = | country = Slovenija | language = slovenski | publisher = Mladinska knjiga | release_date = 1954 | subject = | genre = zgodovinski, vojni roman | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 223 (2 zv.) <!-- Knjiga je del zbirke/serije --> | series = Knjižnica Sinjega galeba | preceded_by = | followed_by = <!-- Klasifikacija --> | isbn = 961-226-078-8 | isbn_note = (1996), ISBN 86-11-14654-9 (1996), ISBN 978-961-242-837-2 (2013) | oclc = 453369818 | dewey = | congress = <!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --> | udk = 821.163.6-93-311.6 | predmetne-oznake = Slovenska književnost - Turški vpadi - Sovraštvo - Ljubezen - Domovina - Maščevanje - Romi - Bosna - 15. st. | cobiss = 929025 }} '''''Lepi janičar''''' je [[zgodovinski roman|zgodovinski]] [[vojni roman|vojni]] [[roman]] slovenskega pisatelja [[Rado Murnik|Rada Murnika]], ki prikazuje romantično izmišljeno podobo [[Bosna|Bosne]] v [[15. stoletje|15. stoletju]]. Knjiga je nastala kot prirejena različica zgodovinskega romana istoimenskega avtorja, Hči grofa Blagaja, ki je bil objavljen v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] med letoma 1911 in 1913, ter velja za avtorjevo najobširnejše delo, zasnovano na temeljitih studijah. Lepi janičar je skrajšana oblika romana Hči grofa Blagaja, a poglavitna razlika med romanoma je v koncu zgodbe. Ta je v Lepem janičarju srečen, medtem ko Hči grofa Blagaja vsebuje tragičen konec. Roman je nastal v zadnjih letih avtorjevega življenja, ko je umiral od hude bolezni v ljubljanski mestni ubožnici, ter izšel po avtorjevi smrti, leta [[1954]] pri [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Slike je prispeval [[Janez Vidic]]. Zaradi izjemne zgodbe in čudovitega načina pripovedovanja velja za enega lepših slovenskih romanov, o njegovi priljubljenosti pa priča tudi veliko število izdaj. == Vsebina == Sredi vihre 15. stoletja, ko svet trepeta pred [[Osmansko cesarstvo|Turki]], se družini grofa Ladislava Blagaja na [[Grad|gradu]] v [[Vinica, Črnomelj|Vinici]] na [[Kranjska|Kranjskem]] bliža neizogibna nesreča. Salda Frauensteiner, bivša grofova ljubimka, ukaže [[Romi|ciganom]], naj ugrabijo grofovo hčer, prelepo konteso Alijano, da bi se tako maščevala za nesrečno [[ljubezen]]. Cigani deklico preoblečejo in prevzgojijo v dečka Omarja ter po mnogih potovanjih prodajo Turkom. Tako se komaj trinajstletni Omar pridruži vojski Osmana [[Paša|paše]] kot [[janičar]]. Njegovo edino upanje v tem neizprosnem svetu je ljubka Fatima, Osmanova druga žena, s katero se močno spoprijatelji, a Fatima zaradi [[Kuga|kuge]] kmalu umre. Ravno takrat se turška vojska po mnogih letih ponovno odpravi na Kranjsko in začne oblegati Ljubljano. Se bo Alijana pravočasno zavedela svojih korenin, medtem ko sovražnik pustoši po njeni deželi, ali pa jo čaka nesrečna usoda premnogih janičarjev, spreobrnjenih v uničevalce svoje domovine? Konec zgodbe je presenetljiv in bralca nikakor ne bo pustil ravnodušnega. == Zbirka == Delo je prvotno, leta 1954, izšlo v zbirki Sinjega galeba. Leta [[1955]] je delo izšlo še v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] in sicer v zbirki Biblioteka Mladi dani. V letih [[1965]], [[1967]], [[1971]] in [[1978]] je [[knjiga]] izšla v zbirki Moja knjižnica (letn. 1, razr. 6, knj. 4 = 6, 4), medtem ko je leta [[1977]] izšla v zbirki Zlata knjiga 77, leta [[1979]] pa v zbirki Zlata knjiga 79. Prav tako je izšla v zbirki Zlata knjiga leta [[1984]]. Leta [[1989]] je roman izšel na [[Češka|Češkem]] v zbirki Karavana. Leta [[1996]] je roman izšel v dveh zbirkah, v zbirki Lastovka : najlepše zgodbe sveta in v zbirki Domen. Leta [[2013]] je knjiga izšla še v e-obliki in sicer v zbirki eKlasiki. == Ocene in nagrade == Delo ni prejelo nobenih nagrad. == Izdaje in prevodi == Delo je izšlo v veliko izdajah: *1954 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=929025}} *1965 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=31393025}} *1967 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=108092}} *1971 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=134710}} *1977 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=219701}} *1978 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=596254}} *1979 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=14072327}} *1984 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=435486}} *[[1991]] (Karantanija) {{COBISS|ID=23698432}} *1996 (Karantanija) {{COBISS|ID=56341248}} *1996 (Mladinska knjiga) {{COBISS|ID=58858752}} *2013 ([[Študentska založba]]) {{COBISS|ID=267706624}} Delo je bilo prav tako prevedeno tudi v dva tuja jezika, v [[Češčina|češčino]] (1989) in v [[Bosanščina|bosanščino]] (1955). Na Češkem je knjiga izšla pri založbi Albatros {{COBISS|ID=17563648}}, medtem ko je v Bosni in Hercegovini izšla pri založbi Svjetlost {{COBISS|ID=1333107}}. == Priredbe == Po delu so nastale tudi tri [[Radijska igra|radijske igre]], katerih avtor je znan slovenski pisatelj [[Vinko Möderndorfer]]. Prva igra je nastala leta [[1998]], z naslovom Lepi janičar: radijska nadaljevanka za otroke {{COBISS|ID=97554944}}. Leta [[2001]] pa sta nastali še dve radijski igri, ki sta bili prevedeni v [[Francoščina|francoščino]] (Le beau janissaire) {{COBISS|ID=111577344}} in v [[Angleščina|angleščino]] (The handsome janissary: radio serial for children) {{COBISS|ID=111575808}}. == Viri == LEKSIKON Slovenska književnost. (1996). 2. izd. Ljubljana : Cankarjeva založba. Str. 572. {{COBISS|ID=1799010}} Murnik, R. (1954). Lepi janičar. Ljubljana:Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=929025}} Silvester Čuk, 1991. Rado Murnik, Lepi Janičar... ''Ognjišče''. 27/10. 40. {{COBISS|ID=48108032}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} == Zunanje povezave == Rado Murnik v [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi381993/ Slovenski biografiji] Lepi janičar v [https://sl.wikisource.org/wiki/Lepi_jani%C4%8Dar e-obliki] Hči grofa Blagaja v [https://sl.wikisource.org/wiki/H%C4%8Di_grofa_Blagaja e-obliki] Lepi janičar na [http://www.goodreads.com/book/show/13304098-lepi-jani-ar?from_search=true&search_version=service. Goodreads] [[Kategorija:Slovenski vojni romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1954]] [[Kategorija:Dela Rada Murnika]] lb33cnf64rdq03frpoau74p2qiau8dp 6 411736 5735460 4546530 2022-08-16T21:09:19Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Slika:2015-12-04 13.55.46.jpg]] na [[Slika:Prva naslovnica Lepega janičarja.jpg]]: bolj pomenljiv naslov wikitext text/x-wiki == Opis == {{Information| |Opis = Naslovnica 1. izdaje romana ''[[Lepi janičar]]'' iz leta 1954 (založba Mladinska knjiga) Janičar na konju, v ozadju je mošeja. |Vir = fotografija naslovnice |Datum = 1954 |Avtor = [[Janez Vidic]] |Dovoljenje = Poštena uporaba (glej spodaj) }} == Dovoljenje == {{naslovnica knjige|članek=Lepi janičar}} fhmbz3dp8g1957grk35yxqr84t5f1z6 6 414158 5735304 4956877 2022-08-16T20:06:52Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Duha]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki == Povzetek == * '''Opis''': Cerkev sv. Duha, Ljubljana * '''Datum''': 9. januar 2015 * '''Avtor''': {{U|Grabyton}} * '''Vir''': Lastno delo * '''Opomba''': Datoteka prenešena iz [[c:File:Nova cerkev Svetega Duha.jpg]] == Licenca == {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2055| :Arhitektura: {{zunanje umetniško delo|članek=Seznam cerkva v Ljubljani}}|{{javna last}} }} :Slika: {{self|cc-by-sa-4.0}} [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] odijadjqnuroljhz5mv0zug2if3kbvs 10 415552 5735077 4590593 2022-08-16T12:27:31Z A09 188929 rektgr wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Občina Herceg Novi | image = | title = [[Herceg Novi|Občina Herceg Novi]] | listclass = hlist | group1 = Naselja | list1 = * [[Baošići]] * [[Bijela, Herceg Novi|Bijela]] * [[Bijelske Kruševice]] * [[Đenovići]] * [[Đurići, Herceg Novi|Đurići]] * [[Herceg Novi]] * [[Igalo]] * [[Jošice]] * [[Kameno, Herceg Novi|Kameno]] * [[Kruševice]] * [[Kumbor]] * [[Kuti, Herceg Novi|Kuti]] * [[Luštica]] * [[Meljine]] * [[Mojdež]] * [[Mokrine, Herceg Novi|Mokrine]] * [[Podi, Herceg Novi|Podi]] * [[Prijevor, Herceg Novi|Prijevor]] * [[Provodina]] * [[Ratiševina]] * [[Sasovići]] * [[Sušćepan]] * [[Sutorina]] * [[Trebesinj]] * [[Ubli, Herceg Novi|Ubli]] * [[Zelenika, Črna gora|Zelenika]] * [[Žlijebi]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge črnogorskih občin||H]] </noinclude> 4t0oofufusjbk3dy0dzg7n5lttsraq0 10 415698 5735079 4593676 2022-08-16T12:27:51Z A09 188929 rektgr wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Občina Tivat | image = | title = [[Tivat|Občina Tivat]] | listclass = hlist | group1 = Naselja | list1 = * [[Bogdašići]] * [[Bogišići]] * [[Donja Lastva]] * [[Đuraševići]] * [[Gornja Lastva]] * [[Gošići]] * [[Krasići]] * [[Lepetani]] * [[Milovići]] * [[Mrčevac]] * [[Radovići]] * [[Tivat]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge črnogorskih občin|T]] </noinclude> 3ch92eci9cxf9rhu8c06xm3c1isy9qr 10 415704 5735078 4593877 2022-08-16T12:27:43Z A09 188929 rektgr wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Občina Kotor | image = | title = [[Kotor|Občina Kotor]] | listclass = hlist | group1 = Naselja | list1 = * [[Bigova]] * [[Bratešići]] * [[Bunovići]] * [[Čavori]] * [[Dobrota, Kotor|Dobrota]] * [[Donji Morinj]] * [[Donji Orahovac]] * [[Donji Stoliv]] * [[Dragalj]] * [[Dražin Vrt]] * [[Dub, Črna gora|Dub]] * [[Glavati]] * [[Glavatičići]] * [[Gornji Morinj]] * [[Gornji Orahovac]] * [[Gornji Stoliv]] * [[Gorovići]] * [[Han, Črna gora|Han]] * [[Kavač]] * [[Knežlaz]] * [[Kolužunj]] * [[Kostanjica, Črna gora|Kostanjica]] * [[Kotor]] * [[Kovači, Kotor|Kovači]] * [[Krimovica]] * [[Kubasi]] * [[Lastva Grbaljska]] * [[Ledenice, Črna gora|Ledenice]] * [[Lipci]] * [[Lješevići]] * [[Mali Zalazi]] * [[Malov Do]] * [[Mirac]] * [[Muo]] * [[Nalježići]] * [[Pelinovo]] * [[Perast]] * [[Pištet]] * [[Pobrđe, Črna gora|Pobrđe]] * [[Prčanj]] * [[Prijeradi]] * [[Radanovići]] * [[Risan]] * [[Strp]] * [[Sutvara, Črna gora|Sutvara]] * [[Šišići]] * [[Škaljari]] * [[Špiljari]] * [[Trešnjica]] * [[Ukropci]] * [[Unijerina]] * [[Veliki Zalazi]] * [[Višnjeva, Črna gora|Višnjeva]] * [[Vranovići, Črna gora|Vranovići]] * [[Zagora, Kotor|Zagora]] * [[Zvečava]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge črnogorskih občin|K]] </noinclude> sbda4l1el5kdcgivf84jxvgtrdjqcfc 10 415713 5735076 4594806 2022-08-16T12:27:18Z A09 188929 rektgr wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Občina Budva | image = | title = [[Budva|Občina Budva]] | listclass = hlist | group1 = Naselja | list1 = * [[Bečići]] * [[Blizikuće]] * [[Boreti]] * [[Brajići, Črna gora|Brajići]] * [[Brda, Budva|Brda]] * [[Budva]] * [[Buljarica]] * [[Čami Do]] * [[Čelobrdo]] * [[Čučuke]] * [[Drobnići]] * [[Đenaši]] * [[Ilino Brdo]] * [[Kaluderac]] * [[Katun Reževići]] * [[Krstac, Črna gora|Krstac]] * [[Kuljače]] * [[Lapčići]] * [[Markovići, Črna gora|Markovići]] * [[Novoselje]] * [[Petrovac na Moru]] * [[Pobori]] * [[Podbabac]] * [[Podostrog]] * [[Prijevor, Budva|Prijevor]] * [[Pržno]] * [[Rađenovići]] * [[Rijeka Reževići]] * [[Sveti Stefan, Črna gora|Sveti Stefan]] * [[Stanišići]] * [[Tudorovići]] * [[Viti Do]] * [[Zukovica]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge črnogorskih občin|B]] </noinclude> 69nnq8wk3xdhpktettidlqq5etcubgp 0 416749 5735391 5615279 2022-08-16T20:30:04Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Pavla]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev spreobrnitve sv. Pavla | fullname = | image = <!-- WD --> | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = right | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Vrhnika]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = spreobrnitev [[sveti Pavel|sv. Pavla]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 2. julij 1850 | completed date = 1851 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 17. oktober 1852 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Josef Schöbl | architectural type = | style = neoromanska arhitektura | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | deanery = [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Vrhnika - Cerkev sv. Pavla | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=2681 | lokacija = [[Vrhnika]] | občina =Vrhnika <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev spreobrnitve sv. Pavla''' je [[župnijska cerkev]] [[župnija Vrhnika|župnije Vrhnika]], ki stoji v [[Vrhnika|vrhniškem]] predelu Hrib na jugu mesta, blizu glavne ceste proti [[Logatec|Logatcu]]. Cerkev je bila zgrajena v sredini 19. stoletja v neoromanskem slogu po načrtih Josefa Schöbla in pod vodstvom stavbenika [[Matej Medved|Mateja Medveda]]. 2. julija 1850 je bil blagoslovljen temeljni kamen, cerkev pa so pozidali do naslednjega leta. Blagoslovil jo je takratni ljubljanski knezoškof [[Anton Alojzij Wolf]] 17. oktobra 1852. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi revijo| last=Podlogar |first=Leopold |year=1933–1934 |title=Zgodovina naših trgov in mest 21: Vrhnika |journal=Vertec |volume=64 |issue=8}} {{dlib|tip=kratko|urn=URN:NBN:SI:spr-UBWV2FO5}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Conversion of St. Paul Parish Church (Vrhnika)}} * [http://www.zupnija-vrhnika.rkc.si/index.php/meni-zupnija/meni-zgodovina/12-article-zgodovina-zupnije-vrhnika Župnijska cerkev spreobrnitve apostola Pavla na Vrhniki]. Župnija Vrhnika. {{Reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Spreobrnitve sv. Pavla, Vrhnika]] [[Kategorija:Neoromanske cerkve v Sloveniji|Spreobrnitev sv. Pavla, Vrhnika]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Vrhniki]] [[Kategorija:Župnija Vrhnika]] [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla|Vrhnika]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1851]] chymlb5w41ql6t9uggbl7sqf7n8jht0 14 417032 5735385 5078191 2022-08-16T20:30:04Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Pavla]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[cerkev (zgradba)|cerkvah]], posvečenim svetima [[Sveti Peter|Petru]] in [[Sveti Pavel|Pavlu]]}} [[Kategorija:Cerkve svetega Petra]] [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] rig0a8a9yz8eguh12ye5t9958i0ww6l 0 419041 5735603 5734439 2022-08-17T09:32:38Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Hidetoši Nakata |image=<!-- WD --> |fullname=Hidetoši Nakata |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |currentclub= |clubnumber= |years1=1995–1998|clubs1=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps1=85|goals1=16 |years2=1998–1999|clubs2=[[Perugia Calcio|Perugia]]|caps2=48|goals2=12 |years3=2000–2001|clubs3=[[AS Roma|Roma]]|caps3=30|goals3=5 |years4=2001–2003|clubs4=[[Parma FC|Parma]]|caps4=67|goals4=5 |years5=2004|clubs5= → [[Bologna FC|Bologna]] (pos.)|caps5=17|goals5=2 |years6=2004–2006|clubs6=[[ACF Fiorentina|Fiorentina]]|caps6=20|goals6=0 |years7=2005–2006|clubs7= → [[Bolton Wanderers FC|Bolton Wanderers]] (pos.)|caps7=21|goals7=1 |totalcaps=288|totalgoals=41 |nationalyears1=1997–2006|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=77|nationalgoals1=11 }} '''Hidetoši Nakata''' ({{jezik-ja|中田 英寿}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[22. januar]] [[1977]], [[Jamanaši]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 77 uradnih tekem in dosegel 11 golov. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/nakata_hidetoshi.html Japan National Football Team Database] {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Nakata, Hidetoši}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Perugie]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]] [[Kategorija:Nogometaši Bologne F.C. 1909]] [[Kategorija:Nogometaši Fiorentine]] [[Kategorija:Nogometaši Bolton Wanderersov]] [[Kategorija:Nogometaši Parme F.C.]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1996]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2000]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:FIFA 100]] 1coedinn7ecb5jlr3pefm4572bpotyq 0 419216 5735572 5734596 2022-08-17T09:30:43Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jošinobu Išii |image= |fullname=Jošinobu Išii |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |currentclub= |clubnumber= |years1=1957–1967|clubs1=[[Sanfrecce Hirošima|Tojo Industries]]|caps1=|goals1= |years2=1968–1975|clubs2=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps2=|goals2= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1962|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 | manageryears1 = 1975-1980 | manageryears2 = 1986-1987 | manageryears3 = 1988-1990 | managerclubs1 = [[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]] | managerclubs2 = [[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]] | managerclubs3 = [[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]] }} '''Jošinobu Išii''' ({{jezik-ja|石井 義信}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[13. marec]] [[1939]], [[Hirošima]], [[Japonska]], † [[26. april]] [[2018]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/ishii_yoshinobu.html Japan National Football Team Database] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Išii, Jošinobu}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Selektorji japonske nogometne reprezentance]] 5311xhjz0n64jwk5bjqs6dlctiw1tul 0 419297 5735581 5734336 2022-08-17T09:30:57Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Micuru Komaeda |image= |fullname=Micuru Komaeda |birth_date= |birth_place= |position=Vezist |currentclub= |clubnumber= |years1=1973–1982|clubs1=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1976–1977|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=2 | manageryears1 = 1999| managerclubs1 = [[Šonan Bellmare]] }} '''Micuru Komaeda''' ({{jezik-ja|古前田 充}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], [[14. april]] [[1950]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/komaeda_mitsuru.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Komaeda, Micuru}} [[Kategorija:Rojeni leta 1950]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Šonana Bellmare]] n2y1ni9fcbzzr4h70zrwbgcgq7notte 0 419308 5735577 5734442 2022-08-17T09:30:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Micuo Vatanabe |image= |fullname=Micuo Vatanabe |birth_date= |birth_place= |position=Vezist |currentclub= |clubnumber= |years1=1972–1983|clubs1=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1974–1979|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=28|nationalgoals1=4 }} '''Micuo Vatanabe''' ({{jezik-ja|渡辺 三男}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[4. junij]] [[1953]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 28 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/watanabe_mitsuo.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vatanabe, Micuo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] 1diopzs382tezt8vvzpewz2sik1pbim 0 419313 5735582 5734443 2022-08-17T09:30:59Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Šigeharu Ueki |image= |fullname=Šigeharu Ueki |birth_date= |birth_place= |position=Napadalec |currentclub= |clubnumber= |years1=1977–1988|clubs1=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1979|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Šigeharu Ueki''' ({{jezik-ja|植木 繁晴}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], [[13. september]] [[1954]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/ueki_shigeharu.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ueki, Šigeharu}} [[Kategorija:Rojeni leta 1954]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Trenerji Montedio Jamagate]] [[Kategorija:Trenerji Thespe Kusacu]] gideb6k11u7g5ks6rjx36lwepcstlh8 0 419322 5735583 5734444 2022-08-17T09:31:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Keizo Imai |image= |fullname=Keizo Imai |birth_date= |birth_place= |position=Branilec |currentclub= |clubnumber= |years1=1973–1982|clubs1=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1974–1980|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=29|nationalgoals1=0 }} '''Keizo Imai''' ({{jezik-ja|今井 敬三}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[19. november]] [[1950]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 29 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/imai_keizo.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Imai, Keizo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1950]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] r4x3spblw2iescew5u5fimjncvy3xhv 0 419330 5735578 5734904 2022-08-17T09:30:53Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Hirojuki Sakašita |image= |fullname=Hirojuki Sakašita |birth_date= |birth_place= |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |currentclub= |clubnumber= |years1=1982–1990|clubs1=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps1=158|goals1=5 |years2=1990–1991|clubs2=[[Tokio Verdi|Yomiuri]]|caps2=3|goals2=0 |totalcaps=161|totalgoals=5 |nationalyears1=1980|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Hirojuki Sakašita''' ({{jezik-ja|坂下 博之}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[6. maj]] [[1959]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/sakashita_hiroyuki.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sakašita, Hirojuki}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] b7ojipu205txu30pbltf835cebrtiif 0 419332 5735573 5734447 2022-08-17T09:30:45Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Cutomu Sonobe |image= |fullname=Cutomu Sonobe |birth_date= |birth_place= |position=Branilec |currentclub= |clubnumber= |years1=1976–1989|clubs1=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1978–1981|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=7|nationalgoals1=0 }} '''Cutomu Sonobe''' ({{jezik-ja|園部 勉}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[29. marec]] [[1958]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 7 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/sonobe_tsutomu.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sonobe, Cutomu}} [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] clj0z2xly7hya1fnnt6ohexqkthgav3 0 419342 5735579 5734448 2022-08-17T09:30:54Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Micugu Nomura |image= |fullname=Micugu Nomura |birth_date= |birth_place= |position=Branilec |currentclub= |clubnumber= |years1=1979–1989|clubs1=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1981–1982|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=12|nationalgoals1=0 }} '''Micugu Nomura''' ({{jezik-ja|野村 貢}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[21. november]] [[1956]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 12 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/nomura_mitsugu.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Nomura, Micugu}} [[Kategorija:Rojeni leta 1956]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] kwvo8ppr4ieeen7038wfvyhbpfvupx5 0 419361 5735574 5734449 2022-08-17T09:30:47Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jutaka Ikeuči |image= |fullname=Jutaka Ikeuči |birth_date= |birth_place= |position=Branilec |currentclub= |clubnumber= |years1=1980|clubs1=[[Toyota Industries SC|Toyoda Automatic Loom Works]]|caps1=|goals1= |years2=1981–1993|clubs2=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps2=|goals2= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1983–1985|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=8|nationalgoals1=0 }} '''Jutaka Ikeuči''' ({{jezik-ja|池内 豊}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[25. avgust]] [[1961]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 8 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/ikeuchi_yutaka.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ikeuči, Jutaka}} [[Kategorija:Rojeni leta 1961]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] 3cf9ga7rvqddx76x8qz9bh437bldorx 0 419370 5735575 5734450 2022-08-17T09:30:48Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Osamu Taninaka |image= |fullname=Osamu Taninaka |birth_date= |birth_place= |position=Napadalec |currentclub= |clubnumber= |years1=1983–1992|clubs1=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps1=|goals1= |years2=1992–1995|clubs2=[[Sagan Tosu|Tosu Futures]]|caps2=|goals2= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1984–1986|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=3|nationalgoals1=0 }} '''Osamu Taninaka''' ({{jezik-ja|谷中 治}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[24. september]] [[1964]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral tri uradne tekme. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/taninaka_osamu.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Taninaka, Osamu}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši Sagan Tosuja]] 9y7ivmtbbnyax024zv8dgl7qjoeems3 0 419382 5735576 5734451 2022-08-17T09:30:50Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Satoši Tezuka |image= |fullname=Satoši Tezuka |birth_date= |birth_place= |position=Napadalec |currentclub= |clubnumber= |years1=1981–1991|clubs1=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1980–1988|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=25|nationalgoals1=2 }} '''Satoši Tezuka''' ({{jezik-ja|手塚 聡}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[4. september]] [[1958]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 25 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/tezuka_satoshi.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tezuka, Satoši}} [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] js0ftq5y8wwjvd1fpxt6985g521t923 0 419392 5735580 5734452 2022-08-17T09:30:56Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Masaaki Mori |image= |fullname=Masaaki Mori |birth_date= |birth_place= |position=Vezist |currentclub= |clubnumber= |years1=1984–1992|clubs1=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1988–1989|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=8|nationalgoals1=0 }} '''Masaaki Mori''' ({{jezik-ja|森 正明}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[12. julij]] [[1961]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 8 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/mori_masaaki.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mori, Masaaki}} [[Kategorija:Rojeni leta 1961]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] 9swuxn8063sfqrotufpk71nhzkcc4gs 0 419395 5735593 5734644 2022-08-17T09:32:21Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kacujoši Šinto |image= |fullname=Kacujoši Šinto |birth_date= |birth_place= |position=Branilec |currentclub= |clubnumber= |years1=1983–1990|clubs1=[[Sanfrecce Hirošima|Mazda]]|caps1=|goals1= |years2=1990–1992|clubs2=[[Urava Reds]]|caps2=|goals2= |years3=1993–1995|clubs3=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps3=|goals3= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1987–1990|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=15|nationalgoals1=1 |manageryears1= 2001–202 |managerclubs1=[[Jokohama FC]] }} '''Kacujoši Šinto''' ({{jezik-ja|信藤 健仁}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], [[15. september]] [[1960]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 15 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/shinto_katsuyoshi.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šinto, Kacujoši}} [[Kategorija:Rojeni leta 1960]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Jokohame FC]] 38m38y7bqduhs7g9dmp1dyjyx4wm0wc 0 419405 5735596 5734752 2022-08-17T09:32:26Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jasuharu Sorimači |image= |fullname=Jasuharu Sorimači |birth_date= |birth_place= |position=Vezist |currentclub= |clubnumber= |years1=1987–1993|clubs1=[[Jokohama Flügels]]|caps1=|goals1= |years2=1994–1997|clubs2=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps2=|goals2= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1990–1991|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=4|nationalgoals1=0 | manageryears1 = 2001–2005 | managerclubs1 = [[Albirex Nigata]] | manageryears2 = 2006–2007 | managerclubs2 = [[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]] (pomočnik) | manageryears3 = 2006–2008 | managerclubs3 = Japonska U23 | manageryears4 = 2009–2011 | managerclubs4 = [[Šonan Bellmare]] |manageryears5=2012–2019|managerclubs5=[[Macumoto Jamaga FC]] |manageryears6=2020–|managerclubs6=[[Japonska državna nogometna reprezentanca|Japonska]] (technični direktor) }} '''Jasuharu Sorimači''' ({{jezik-ja|反町 康治}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[8. marec]] [[1964]], [[Saitama]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral štiri uradne tekme. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/sorimachi_yasuharu.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sorimači, Jasuharu}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama Flügelsa]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Albirex Nigate]] [[Kategorija:Trenerji Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Trenerji Macumoto Jamage FC]] t1n3m2zhkw7n051zrdo160zgc2fk355 0 419413 5735597 5734913 2022-08-17T09:32:28Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Teruo Ivamoto |image= |fullname=Teruo Ivamoto |birth_date= |birth_place= |position=Vezist |currentclub= |clubnumber= |years1=1991–1997|clubs1=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps1=|goals1= |years2=1998|clubs2=[[Kyoto Sanga FC|Kjoto Purple Sanga]]|caps2=|goals2= |years3=1999|clubs3=[[Kavasaki Frontale]]|caps3=|goals3= |years4=2000|clubs4=[[Tokio Verdi|Verdi Kavasaki]]|caps4=|goals4= |years5=2001–2003|clubs5=[[Vegalta Sendai]]|caps5=|goals5= |years6=2004|clubs6=[[Nagoja Grampus|Nagoja Grampus Eight]]|caps6=|goals6= |years7=2006|clubs7=[[Auckland City FC|Auckland City]]|caps7=|goals7= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1994|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=9|nationalgoals1=2 }} '''Teruo Ivamoto''' ({{jezik-ja|岩本 輝雄}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[2. maj]] [[1972]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 9 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/iwamoto_teruo.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ivamoto, Teruo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1972]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] [[Kategorija:Nogometaši Auckland Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Kjoto Sange F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Vegalte Sendai]] 55yheaa0kk0iimxjmiy1gsuw9gi66la 0 419417 5735587 5734744 2022-08-17T09:32:06Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Joširo Morijama |image= |fullname=Joširo Morijama |birth_date= |birth_place= |position=Branilec |currentclub= |clubnumber= |years1=1991–1995|clubs1=[[Sanfrecce Hirošima]]|caps1=|goals1= |years2=1996–1997|clubs2=[[Jokohama Flügels]]|caps2=|goals2= |years3=1998|clubs3=[[Júbilo Ivata]]|caps3=|goals3= |years4=1999|clubs4=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps4=|goals4= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1994|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=7|nationalgoals1=0 }} '''Joširo Morijama''' ({{jezik-ja|森山 佳郎}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[19. november]] [[1967]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 7 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/moriyama_yoshiro.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Morijama, Joširo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1967]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama Flügelsa]] pwaik8mswps47xvvbb7f0x6seddveiz 0 419424 5735601 5734916 2022-08-17T09:32:34Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Satoši Cunami |image= |fullname=Satoši Cunami |birth_date= |birth_place= |position=Branilec |currentclub= |clubnumber= |years1=1980–1995|clubs1=[[Tokio Verdi|Verdi Kavasaki]]|caps1=|goals1= |years2=1996–1997|clubs2=[[Avispa Fukuoka]]|caps2=|goals2= |years3=1997–1998|clubs3=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps3=|goals3= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1980–1995|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=78|nationalgoals1=2 | manageryears1 = 2005 | manageryears2 = 2007 | manageryears3 =2008 | managerclubs1 = [[Vegalta Sendai]] | managerclubs2 = [[Cerezo Osaka]] | managerclubs3 =[[Jokohama FC]] }} '''Satoši Cunami''' ({{jezik-ja|都並 敏史}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], [[14. avgust]] [[1961]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 78 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/tsunami_satoshi.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cunami, Satoši}} [[Kategorija:Rojeni leta 1961]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] [[Kategorija:Nogometaši Avispe Fukuoka]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Vegalte Sendai]] [[Kategorija:Trenerji Cereza Osake]] [[Kategorija:Trenerji Jokohame FC]] 8a09xj1jdty7hsavticmukplgiserkc 0 419431 5735588 5734458 2022-08-17T09:32:08Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jošihiro Nacuka |image= |fullname=Jošihiro Nacuka |birth_date= |birth_place= |position=Branilec |currentclub= |clubnumber= |years1=1988–1998|clubs1=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps1=|goals1= |years2=1999–2001|clubs2=[[Hokkaido Consadole Saporo|Consadole Saporo]]|caps2=|goals2= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1994–1995|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=11|nationalgoals1=1 }} '''Jošihiro Nacuka''' ({{jezik-ja|名塚 善寛}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[7. oktober]] [[1969]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 11 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/natsuka_yoshihiro.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Nacuka, Jošihiro}} [[Kategorija:Rojeni leta 1969]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] a2c2u0ll674wdb7tqdhsipogibmar1w 0 419462 5735592 5734796 2022-08-17T09:32:19Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kodži Noguči |image= |fullname=Kodži Noguči |birth_date= |birth_place= |position=Napadalec |currentclub= |clubnumber= |years1=1989–1997|clubs1=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps1=|goals1= |years2=1997|clubs2=[[Kavasaki Frontale]]|caps2=|goals2= |years3=1998–1999|clubs3=[[Nagoja Grampus|Nagoja Grampus Eight]]|caps3=|goals3= |years4=2000|clubs4=[[Omija Ardidža]]|caps4=|goals4= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1995|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Kodži Noguči''' ({{jezik-ja|野口 幸司}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[5. junij]] [[1970]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/noguchi_koji.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Noguči, Kodži}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Omije Ardidža]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] ifom74gzvhoxjk6ehkzcwsx9z6bcsk9 0 419467 5735589 5734460 2022-08-17T09:32:09Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Nobujuki Kodžima |image= |fullname=Nobujuki Kodžima |birth_date= |birth_place= |position=Vratar |currentclub= |clubnumber= |years1=1988–1998|clubs1=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps1=|goals1= |years2=1999–2001|clubs2=[[Avispa Fukuoka]]|caps2=|goals2= |years3=2002–2005|clubs3=[[Thespakusatsu Gunma|Thespa Kusacu]]|caps3=|goals3= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1995–1996|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=4|nationalgoals1=0 }} '''Nobujuki Kodžima''' ({{jezik-ja|小島 伸幸}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[17. januar]] [[1966]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral štiri uradne tekme. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/kojima_nobuyuki.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kodžima, Nobujuki}} [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši Avispe Fukuoka]] [[Kategorija:Nogometaši Thespe Kusacu]] adepb5fcsrmrs4clrx1rn3w9xxwiusf 0 419472 5735585 5734862 2022-08-17T09:31:04Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Takuja Takagi |image= |fullname=Takuja Takagi |birth_date= |birth_place= |position=Napadalec |currentclub= |clubnumber= |years1=1990–1991|clubs1=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps1=|goals1= |years2=1991–1997|clubs2=[[Sanfrecce Hirošima]]|caps2=|goals2= |years3=1998–1999|clubs3=[[Tokio Verdi|Verdi Kavasaki]]|caps3=|goals3= |years4=2000|clubs4=[[Hokkaido Consadole Saporo|Consadole Saporo]]|caps4=|goals4= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1992–1997|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=44|nationalgoals1=27 | manageryears1 = 2003–2004 | managerclubs1 = [[Nihon University]] | manageryears2 = 2006 | managerclubs2 = [[Jokohama FC]] (pom.) | manageryears3 = 2006–2007 | managerclubs3 = [[Jokohama FC]] | manageryears4 = 2009 | managerclubs4 = [[Tokio Verdi]] (pom.) | manageryears5 = 2009 | managerclubs5 = [[Tokio Verdi]] | manageryears6 = 2010–2012 | managerclubs6 = [[Roasso Kumamoto]] | manageryears7 = 2013– | managerclubs7 = [[V-Varen Nagasaki]] }} '''Takuja Takagi''' ({{jezik-ja|高木 琢也}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], [[12. november]] [[1967]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 44 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/takagi_takuya.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Takagi, Takuja}} [[Kategorija:Rojeni leta 1967]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Jokohame FC]] [[Kategorija:Trenerji Tokia Verdi]] [[Kategorija:Trenerji Roassa Kumamoto]] [[Kategorija:Trenerji V-Varena Nagasaki]] ryvpdwl3rhnrihvkj2b6zexfvf82ewa 0 419480 5735598 5734798 2022-08-17T09:32:29Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jasujuki Morijama |image= |fullname=Jasujuki Morijama |birth_date= |birth_place= |position=[[Napadalec (nogomet)|napadalec]] |currentclub= |clubnumber= |years1=1992–2004|clubs1=[[Nagoja Grampus|Nagoja Grampus Eight]]|caps1=182|goals1=63 |years2=1998|clubs2=→[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps2=4|goals2=0 |years3=1998–1999|clubs3=→[[ND Gorica|HIT Gorica]]|caps3=10|goals3=1 |years4=1999|clubs4=→[[Sanfrecce Hirošima]]|caps4=11|goals4=3 |years5=2000|clubs5=→[[Kavasaki Frontale]]|caps5=14|goals5=0 |years6=2002–2003|clubs6=→[[Hokkaido Consadole Saporo|Consadole Saporo]]|caps6=9|goals6=0 |years7=2005–2008|clubs7=[[FC Gifu]]|caps7=40|goals7=8 |totalcaps=230|totalgoals=75 |nationalyears1=1997|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Jasujuki Morijama''' ({{jezik-ja|森山 泰行}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[1. maj]] [[1969]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/moriyama_yasuyuki.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Morijama, Jasujuki}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši FC Gifuja]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] tmx9xidksvnvg0ms79bm49qd5cwtfnt 0 419491 5735595 5734463 2022-08-17T09:32:24Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kazuaki Tasaka |image= |fullname=Kazuaki Tasaka |birth_date= |birth_place= |position=Vezist | years1 = 1994–1998 | years2 = 1999 | years3 = 2000–2002 | clubs1 = [[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]] | clubs2 = [[Šimizu S-Pulse]] | clubs3 = [[Cerezo Osaka]] | caps1 = 176 | caps2 = 13 | caps3 = 76 | goals1 = 3 | goals2 = 2 | goals3 = 4 |nationalyears1=1995–1999|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=7|nationalgoals1=0 | manageryears1 = 2004 | managerclubs1 = [[Cerezo Osaka]] (pom.) | manageryears2 = 2006–2010 | managerclubs2 = [[Šimizu S-Pulse]] (pom.) | manageryears3 = 2011–2015 | managerclubs3 = [[Oita Trinita]] | manageryears4 = 2015 | managerclubs4 = [[Šimizu S-Pulse]] (pom.) | manageryears5 = 2015 | managerclubs5 = [[Šimizu S-Pulse]] }} '''Kazuaki Tasaka''' ({{jezik-ja|田坂 和昭}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], [[3. avgust]] [[1971]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 7 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/tasaka_kazuaki.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tasaka, Kazuaki}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Oita Trinite]] [[Kategorija:Trenerji Šimizu S-Pulseja]] fq3umpuhtdumbppn9w03yqtmcva0105 0 419493 5735590 5734799 2022-08-17T09:32:11Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Wagner Lopes |image= |fullname=Wagner Lopes |birth_date= |birth_place= |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |currentclub= |clubnumber= |years1=1985–1987|clubs1=[[São Paulo FC|São Paulo]]|caps1=|goals1= |years2=1987–1990|clubs2=[[Jokohama F. Marinos|Nissan Motors]]|caps2=49|goals2=12 |years3=1990–1994|clubs3=[[Kašiva Rejsol]]|caps3=96|goals3=85 |years4=1995–1996|clubs4=[[Honda FC|Honda]]|caps4=60|goals4=67 |years5=1997–1998|clubs5=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps5=56|goals5=36 |years6=1999–2000|clubs6=[[Nagoja Grampus|Nagoja Grampus Eight]]|caps6=51|goals6=23 |years7=2001|clubs7=[[FC Tokyo]]|caps7=10|goals7=3 |years8=2001–2002|clubs8=[[Avispa Fukuoka]]|caps8=27|goals8=13 |totalcaps=349|totalgoals=228 |nationalyears1=1997–1999|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=20|nationalgoals1=5 }} '''Wagner Lopes''' ({{jezik-ja|呂比須 ワグナー}}), [[Brazilci|brazilsko]]-[[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[29. januar]] [[1969]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 20 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/lopes_wagner.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lopes, Wagner}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši São Paula FC]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši Honde FC]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Avispe Fukuoka]] ky8g08rcq7nbppw03znnud8ts0p65xu 0 419534 5735594 5734344 2022-08-17T09:32:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Akira Narahaši |image= |fullname=Akira Narahaši |birth_date= |birth_place= |position=Branilec |currentclub= |clubnumber= |years1=1990–1996|clubs1=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps1=|goals1= |years2=1997–2006|clubs2=[[Kašima Antlers]]|caps2=|goals2= |years3=2007|clubs3=[[Šonan Bellmare]]|caps3=|goals3= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1994–2003|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=38|nationalgoals1=0 }} '''Akira Narahaši''' ({{jezik-ja|名良橋 晃}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], *[[26. november]] [[1971]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 38 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} *[http://www.japannationalfootballteam.com/en/players/narahashi_akira.html Japan National Football Team Database] {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Narahaši, Akira}} [[Kategorija:Rojeni leta 1971]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] mrpl5759nkji7gw210mbv9ygg7s07oa 0 420770 5735602 5734465 2022-08-17T09:32:36Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Mirandinha |image= |fullname=Francisco Ernandi Lima da Silva |birth_date= |birth_place= |position=Vezist |currentclub= |clubnumber= |years1=1978–1979|clubs1=[[AA Ponte Preta|Ponte Preta]]|caps1=|goals1= |years2=1979–1980|clubs2=[[SE Palmeiras|Palmeiras]]|caps2=|goals2= |years3=1980–1982|clubs3=[[Botafogo FR|Botafogo]]|caps3=|goals3= |years4=1983–1984|clubs4=[[Clube Náutico Capibaribe|Náutico]]|caps4=|goals4= |years5=1985|clubs5=[[Associação Portuguesa de Desportos|Portuguesa]]|caps5=|goals5= |years6=1986–1987|clubs6=[[SE Palmeiras|Palmeiras]]|caps6=|goals6= |years7=1987–1989|clubs7=[[Newcastle United FC|Newcastle United]]|caps7=|goals7= |years8=1989–1991|clubs8=[[SE Palmeiras|Palmeiras]]|caps8=|goals8= |years9=1991|clubs9=[[CF Os Belenenses|Belenenses]]|caps9=|goals9= |years10=1991|clubs10=[[SC Corinthians Paulista|Corinthians]]|caps10=|goals10= |years11=1991|clubs11=[[Fortaleza EC|Fortaleza]]|caps11=|goals11= |years12=1992|clubs12=[[Šimizu S-Pulse]]|caps12=|goals12= |years13=1993–1994|clubs13=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps13=|goals13= |years14=1995|clubs14=[[Fortaleza EC|Fortaleza]]|caps14=|goals14= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1987|nationalteam1=[[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]|nationalcaps1=4|nationalgoals1=1 }} '''Mirandinha''', [[Brazilija|brazilski]] [[nogometaš]], * [[2. julij]] [[1959]]. Za [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilsko reprezentanco]] je odigral štiri uradne tekme in dosegel en gol. ==Zunanje povezave== * {{Nfteams}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mirandinha}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši AA Ponta Preta]] [[Kategorija:Nogometaši Palmeirasa]] [[Kategorija:Nogometaši Botafoga]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Náutico Capibaribe]] [[Kategorija:Nogometaši Portuguese de Desportos]] [[Kategorija:Nogometaši Newcastle Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši C.F. Os Belenensesa]] [[Kategorija:Nogometaši Corinthiansa]] [[Kategorija:Nogometaši Fortaleze EC]] [[Kategorija:Nogometaši Šimizu S-Pulseja]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] 6t446k2q295ghu55u22pt4d5nib5sce 0 420921 5735599 5734466 2022-08-17T09:32:31Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Stephen Laybutt |image= |fullname=Stephen John Laybutt |birth_date= |birth_place= |position=Branilec |currentclub= |clubnumber= |years1=1995–1997|clubs1=[[South Coast Wolves FC|Wollongong Wolves]]|caps1=|goals1= |years2=1997–1999|clubs2=[[Brisbane Strikers FC|Brisbane Strikers]]|caps2=|goals2= |years3=1999|clubs3=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps3=|goals3= |years4=2000|clubs4=[[Parramatta Power]]|caps4=|goals4= |years5=2000|clubs5=[[RBC Roosendaal|Roosendaal]]|caps5=|goals5= |years6=2001|clubs6=[[FC Lyn Oslo|Lyn Oslo]]|caps6=|goals6= |years7=2001–2002|clubs7=[[Sydney Olympic FC|Sydney Olympic]]|caps7=|goals7= |years8=2002–2003|clubs8=[[Brisbane Strikers FC|Brisbane Strikers]]|caps8=|goals8= |years9=2003–2004|clubs9=[[RE Mouscron|Mouscron]]|caps9=|goals9= |years10=2004–2007|clubs10=[[KAA Gent|Gent]]|caps10=|goals10= |years11=2007–2008|clubs11=[[Newcastle United Jets FC|Newcastle United Jets]]|caps11=|goals11= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2000–2004|nationalteam1=[[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]|nationalcaps1=15|nationalgoals1=1 }} '''Stephen Laybutt''', [[Avstralija|avstralski]] [[nogometaš]], * [[3. september]] [[1977]]. Za [[Avstralska nogometna reprezentanca|avstralsko reprezentanco]] je odigral 15 uradnih tekem in dosegel en gol. ==Zunanje povezave== *{{Nfteams}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Laybutt, Stephen}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Avstralski nogometaši]] [[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstralijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2000]] [[Kategorija:Nogometaši Wollongong Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Brisbane Strikersov]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši Parramatta Eelsov]] [[Kategorija:Nogometaši RBC Roosendaala]] [[Kategorija:Nogometaši Lyn Fotballa]] [[Kategorija:Nogometaši Sydney Olympica FC]] [[Kategorija:Nogometaši R.E. Mouscrona]] [[Kategorija:Nogometaši K.A.A. Genta]] [[Kategorija:Nogometaši Newcastle Jetsa FC]] 9hcwpsq8jotnlcep7a1szlx2pn1iuhw 0 421687 5735600 5734467 2022-08-17T09:32:33Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Pavel Badea |image= |fullname=Pavel Badea |birth_date= |birth_place= |position=Vezist |currentclub= |clubnumber= |years1=1983–1992|clubs1=[[Universitatea Craiova]]|caps1=|goals1= |years2=1992–1995|clubs2=[[Lausanne Sports]]|caps2=|goals2= |years3=1995–1996|clubs3=[[Universitatea Craiova]]|caps3=|goals3= |years4=1996–1998|clubs4=[[Suwon Samsung Bluewings]]|caps4=|goals4= |years5=1998–1999|clubs5=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]]|caps5=|goals5= |years6=1999|clubs6=[[Kašiva Rejsol]]|caps6=|goals6= |years7=2000–2001|clubs7=[[Avispa Fukuoka]]|caps7=|goals7= |years8=2002|clubs8=[[Extensiv Craiova]]|caps8=|goals8= |years9=2002–2003|clubs9=[[Universitatea Craiova]]|caps9=|goals9= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1990–1992|nationalteam1=[[Romunska nogometna reprezentanca|Romunija]]|nationalcaps1=9|nationalgoals1=2 }} '''Pavel Badea''', [[Romunija|romunski]] [[nogometaš]], *[[10. junij]] [[1967]]. Za [[Romunska nogometna reprezentanca|romunsko reprezentanco]] je odigral 9 uradnih tekem in dosegel dva gola. ==Zunanje povezave== *{{Nfteams}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Badea, Pavel}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Romunski nogometaši]] [[Kategorija:Romunski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši CSU Craiove]] [[Kategorija:Nogometaši FC Lausanne-Sporta]] [[Kategorija:Nogometaši FC Universitatea Craiove]] [[Kategorija:Nogometaši Suvon Bluewingsov]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]] [[Kategorija:Nogometaši Avispe Fukuoka]] [[Kategorija:Nogometaši FC Caracala]] slatzffsiku45ggqfileofovvoef7xj 0 421787 5735604 5734469 2022-08-17T09:32:40Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Almir |image= |fullname=Almir de Souza Fraga |birth_date= |birth_place= |position=Napadalec |currentclub= |clubnumber= | years1 = 1988&ndash;1989 | years2 = 1990&ndash;1993 | years3 = 1994&ndash;1996 | years4 = 1995 | years5 = 1997 | years6 = 1998 | years7 = 1999 | years8 = 1999&ndash;2000 | years9 = 2000 | years10 = 2001 | years11 = 2001&ndash;2003 | years12 = 2003&ndash;2004 | years13 = 2004 | years14 = 2005 | years15 = 2006&ndash;2008 | years16 =2008| years17 = | clubs1 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]] | clubs2 = [[Santos FC|Santos]] | clubs3 = [[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]] | clubs4 = → [[São Paulo FC|São Paulo]] (pos.) | clubs5 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]] | clubs6 = [[Sociedade Esportiva Palmeiras|Palmeiras]] | clubs7 = [[Sport Club Internacional|Internacional]] | clubs8 = [[Gaziantepspor]] | clubs9 = [[Sport Club do Recife|Sport Recife]] | clubs10 = [[Associação Desportiva São Caetano|São Caetano]] | clubs11 = [[Querétaro FC|Gallos Blancos Querétaro]] | clubs12 = [[Club Atlas|Atlas]] | clubs13 = [[Lobos de la BUAP|Lobos]] | clubs14 = [[Sport Club Ulbra Ji-Paraná|Ulbra]] | clubs15 = [[Porto Alegre Futebol Clube|Porto Alegre]] | clubs16 = [[Mogi Mirim Esporte Clube|Mogi Mirim]] | caps1 = 18 | goals1 = 0 | caps2 = 74 | goals2 = 13 | caps3 = 68 | goals3 = 17 | caps4 = 16 | goals4 = 6 | caps5 = 24 | goals5 = 4 | caps6 = 15 | goals6 = 1 | caps7 = 13 | goals7 = 1 | caps8 = 14 | goals8 = 2 | caps9 = 19 | goals9 = 0 | caps10 = 6 | goals10 = 0 | caps11 = 34 | goals11 = 7 | caps12 = 11 | goals12 = 0 | caps13 = ? | goals13 = ? | caps14 = ? | goals14 = ? | caps15 = ? | goals15 = ? | caps16 = ? | goals16 = ? | totalcaps = 312 | totalgoals = 51 |nationalyears1=1990–1993|nationalteam1=[[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]|nationalcaps1=5|nationalgoals1=0 }} '''Almir de Souza Fraga''', [[Brazilija|brazilski]] [[nogometaš]], * [[26. marec]] [[1969]]. Za [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilsko reprezentanco]] je odigral 5 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== *{{Nfteams}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Souza Fraga, Almir}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Grêmia]] [[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši São Paula FC]] [[Kategorija:Nogometaši Clube Atlética Mineiro]] [[Kategorija:Nogometaši Palmeirasa]] [[Kategorija:Nogometaši SC Internacionala]] [[Kategorija:Nogometaši Gaziantepsporja]] [[Kategorija:Nogometaši Sport Cluba do Recife]] [[Kategorija:Nogometaši São Caetana]] [[Kategorija:Nogometaši Querétara F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlas]] [[Kategorija:Nogometaši Lobosa BUAP]] [[Kategorija:Nogometaši Sport Cluba Ulbra Ji-Paraná]] [[Kategorija:Nogometaši Porto Alegreja FC]] [[Kategorija:Nogometaši Mogi Mirima EC]] qycwe0iz3kxx1giktvjbb4yxltwf9ky 0 421813 5735584 5734928 2022-08-17T09:31:02Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Carlos Alberto Dias |image= |fullname=Carlos Alberto Dias |birth_date= |birth_place= |position=Napadalec |currentclub= |clubnumber= |years1=1985|clubs1=[[SE Matsubara|Matsubara]]|caps1=|goals1= |years2=1986–1988|clubs2=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps2=|goals2= |years3=1988–1989|clubs3=[[Coritiba FC|Coritiba]]|caps3=|goals3= |years4=1990–1992|clubs4=[[Botafogo FR|Botafogo]]|caps4=|goals4= |years5=1993|clubs5=[[CR Vasco da Gama|Vasco da Gama]]|caps5=|goals5= |years6=1993|clubs6=[[Grêmio FBPA|Grêmio]]|caps6=|goals6= |years7=1994|clubs7=[[Paraná Clube|Paraná]]|caps7=|goals7= |years8=1995|clubs8=[[Šimizu S-Pulse]]|caps8=|goals8= |years9=1996|clubs9=[[Paraná Clube|Paraná]]|caps9=|goals9= |years10=1997|clubs10=[[Tokio Verdi|Verdi Kavasaki]]|caps10=|goals10= |years11=1998|clubs11=[[Coritiba FC|Coritiba]]|caps11=|goals11= |years12=1999|clubs12=[[Paraná Clube|Paraná]]|caps12=|goals12= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1992|nationalteam1=[[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Carlos Alberto Dias''', [[Brazilija|brazilski]] [[nogometaš]], * [[5. maj]] [[1967]]. Za [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. ==Zunanje povezave== *{{Nfteams}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Dias, Carlos Alberto}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši SE Matsubare]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši Coritibe FC]] [[Kategorija:Nogometaši Botafoga]] [[Kategorija:Nogometaši CR Vasca da Game]] [[Kategorija:Nogometaši Grêmia]] [[Kategorija:Nogometaši Paraná Cluba]] [[Kategorija:Nogometaši Šimizu S-Pulseja]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] enfgquh9wyba5s9h4h40uyznfjopf42 0 421815 5735586 5734816 2022-08-17T09:31:06Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Pita |image= |fullname=Edvaldo Oliveira Chaves |birth_date= |birth_place= |position=Vezist |currentclub= |clubnumber= |years1=1977–1984|clubs1=[[Santos FC|Santos]]|caps1=|goals1= |years2=1985–1988|clubs2=[[São Paulo FC|São Paulo]]|caps2=|goals2= |years3=1988–1989|clubs3=[[RC Strasbourg|Strasbourg]]|caps3=|goals3= |years4=1989–1990|clubs4=[[Guarani FC|Guarani]]|caps4=|goals4= |years5=1991–1992|clubs5=[[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]]|caps5=|goals5= |years6=1993|clubs6=[[Nagoja Grampus|Nagoja Grampus Eight]]|caps6=|goals6= |years7=1994|clubs7=[[AA Internacional|Internacional]]|caps7=|goals7= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1980–1987|nationalteam1=[[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]|nationalcaps1=7|nationalgoals1=0 | manageryears1 = 1999 | manageryears2 = 2000 | manageryears3 = 2001 | managerclubs1 = [[São Paulo F.C.|São Paulo]] | managerclubs2 = [[Santos F.C.|Santos]] | managerclubs3 = [[Urawa Red Diamonds]] }} '''Edvaldo Oliveira Chaves''', [[Brazilija|brazilski]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[4. avgust]] [[1958]]. Za [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilsko reprezentanco]] je odigral 7 uradnih tekem. ==Zunanje povezave== *{{Nfteams}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pita}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši São Paula FC]] [[Kategorija:Nogometaši RC Strasbourga]] [[Kategorija:Nogometaši Guaranija FC]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši AA Internacionala (Limeira)]] [[Kategorija:Brazilski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji São Paula]] [[Kategorija:Trenerji Santosa FC]] [[Kategorija:Trenerji Urava Red Diamondsov]] lvzbt4wqr1p6rwxtho9s2vuvvk73m7g 0 425065 5735285 5451477 2022-08-16T20:04:49Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Frančiška Ksaverija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Frančiška Ksaverija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Župnijska cerkev sv. Frančiška Ksaverija | fullname = | image = | imagesize = | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD--> | location = [[Radmirje]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = sveti [[Frančišek Ksaverij]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | attendance = | website = | former name = cerkev sv. Barbare | bull date = | founded date = 1721 | founder = | groundbreaking = | completed date = 1725 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = ni znan | architectural type = | style = [[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Radmirje]] | deanery = | archdiocese = [[Škofija Celje]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Radmirje - Cerkev sv. Frančiška Ksaverija | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1987 | refšt=2973 | lokacija = Radmirje | občina = Ljubno <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Frančiška Ksaverija''' je župnijska cerkev in stoji v [[Radmirje|Radmirju]], v Sloveniji. Sodi med najbolj znamenite in najodličnejše, saj je njena slava segla daleč čez slovenske meje. == Zgodovina == [[Slika:Radmirje Ksaverij (1).jpg|thumb|left|250px|]] Leta 1715 je v okolici Gornjega Grada vladala velika lakota, razširjena pa je bila tudi živinska kuga. Kronist opisuje da je bilo tako hudo, da ni zalegla več nobena človeška pomoč. Gornjegrajski dekan Ahacij Stržinar se je zato odločil in z dovoljenjem Ijubljanskega škofa, kamor je župnija takrat sodila, v cerkev sv. Barbare v Radmirju postavil na Marijin oltar sliko sv. Frančiška Ksaverija. Romarji, ki so hodili častit sv. Barbaro, so tako zvedeli za velikega čudodelnika in ga vzeli za svojega. Ker je število romarjev naraščalo, so mu že čez eno leto postavili poseben oltar in nekoliko pozneje lastno kapelo. Končno so se odločili, da bodo staro cerkev sv. Barbare podrli in postavili novo. Novo cerkev je leta 1725 blagoslovil škof Feliks Schrattenbach. Prejšnji zavetnici sv. Barbari pa so posvetili oltar v stranski kapeli. Neznani arhitekt je cerkev oblikoval v podobi križa. Leta 1860 je bila cerkev obnovljena in preoblikovana fasada. V cerkvi je pet oltarjev. Romali so seveda h glavnemu z znamenito sliko, ki prikazuje Frančiškovo smrt na otoku Sancianu pred kitajsko obalo. Sliko je naredil ljubljanski slikar Janez Reinwaldt. Krasi jo razkošen srebrn rokokojski okvir (1769), ki ga podpirata angela s svečnikoma. Ta slika je postala priljubljena po vsej Evropi. Krasila je cerkve in kapele v najodličnejših krajih. Veliki oltar je spodaj iz marmorja, delo ljubljanskega kiparja Frančiška Rottmanna iz 1764-65. Stranska oltarja v ladji sta poznobaročna iz okoli 1780. Za glavnim oltarjem visi več votivnih podob iz 18. in 19. stoletja. V ladji je 7 oljnih slik iz 1736-38. Romanja so zamrla konec 18. stoletja s prepovedmi Jožefa II., a obiskovalcev ne manjka. == Radmirska zakladnica == K slavi radmirske cerkve so veliko pripomogli [[jezuiti]], saj je bil sv. Frančišek njihov zavetnik. Izšle so mnoge knjige, ki so opisovale čudeže, molitveniki in pesmarice. Tako se je glas o tej slovenski božji poti razširil na vse strani. Iz raznih kraljevskih dvorov in plemiških družin so prihajala darila: bogoslužna oblačila in posode, med njimi [[Mašni plašč|plašč]], ki ga je izvezla cesarica [[Marija Terezija]] iz svoje poročne obleke in podarila cerkvi v Radmirju (1750), poljska kraljica Marija Jožefa (1753) in mati francoskega kralja Ludvika XVI. (1763).. Od ohranjenih zlatarskih dragocenosti sta posebno kvalitetna zlati [[kelih]] s [[Patena|pateno]], delo pariškega mojstra R. J. Augusta (1760), z dragimi kamni okrašena [[monštranca]], delo dunajskega zlatarja J. J. Wurtha (1746). Monštrance in kelihi sodijo v vrh zlatarske umetnosti tistega časa v Evropi. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije, III. Knjiga, str. 234, DZS 1976 == Zunanje povezave == {{commons category|Radmirje}} * [http://www.ljubno.si/?q=obcina/zakladnica_ma_nih_pla_ev_in_cerkev_sv_fran_i_ka_ksaverja Občina Ljubno] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Frančišek Ksaverij, Radmirje]] [[Kategorija:Cerkve svetega Frančiška Ksaverija|Radmirje]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1725]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Frančišek Ksaverij, Radmirje]] [[Kategorija:Župnija Radmirje]] [[Kategorija:Radmirje]] 5ck597f8birdz6rtqqiflx43ivrjmlk 14 425074 5735283 4707444 2022-08-16T20:04:28Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Frančiška Ksaverija]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Frančiška Ksaverija]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene svetem [[Frančišek Ksaverij|Frančišku Ksaveriju]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Frančišek Ksaverij]] [[Kategorija:Frančišek Ksaverij]] h8yyipc7mxpzfhwjxztjom0nqg2mtho 0 425800 5735453 5640636 2022-08-16T21:01:46Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|birth_date=|birth_place=|caption=|death_date=|death_place=|image=|name=Saša Pavlin Stosić|citizenship=[[Slovenija]], [[Srbija]]}} '''Saša Pavlin Stošić''', [[Srbi|srbsko]]-[[Slovenija|slovenska]] [[igralka]], * [[28. september]] [[1988]], [[Novi Sad]]. === Zasebno === Stošićeva se je rodila v Novem Sadu, srbskemu očetu in slovenski materi. Po dopolnjnem prvem letu starosti se je preselila v Slovenijo. Njena polsestra je igralka [[Gaja Filač]]. == TV serije == * [[Usodno vino]] (2016) * [[Več po oglasih]] (2016) * [[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]] (2020) == Filmi == * [[Pisma iz Egipta]] (2010) * [[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]] (2012) * [[Šuplje priče - the movie - Zdej te je, a zdej te ni|Šuplje priče - the movie - zdej te je, a zdej te ni]] (2015) * [[Prekletstvo Valburge]] (2019) == Sklici == {{opombe}} {{actor-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pavlin Stošić, Saša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Srbski Slovenci]] p3dcjsadqsbu1jud8lc2wy57dim7z7f 0 427584 5735387 5721786 2022-08-16T20:30:04Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Pavla]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Pavla | fullname = | other name = | native_name = | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | imagesize = 250px | caption = | coordinates = {{Coord|48.7429|9.3053|region: DE-BW_type:landmark|display=title}} | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Esslingen am Neckar]] | country = [[Nemčija]] | denomination = protestantska, rimskokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 1233 (1255) | founder = | dedication = 1268, ponovno 1864 | dedicated date = | consecrated date = | | functional status = | heritage designation = | style = [[gotska arhitektura]] | designated date = | architect = | length = | width = | width nave = | height = | metropolis = | diocese = | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = }} '''Cerkev sv. Pavla''' v [[Esslingen am Neckar|Esslingenu am Neckar]] je zgodnjegotska verska stavba iz 13. stoletja in najstarejša ohranjena cerkev beraškega reda v [[Nemčija|Nemčiji]]. Stoji na zahodnem robu Marktplatza in skupaj s protestantsko [[Mestna cerkev svetega Dionizija |mestno cerkvijo sv. Dionizija]] ter [[Marijina cerkev, Esslingen am Neckar|Marijino cerkvijo]] (''Frauenkirche'') na pobočju setavlja kompleks, ki daje podobo mestu. == Zgodovina == Temeljni kamen za cerkev je bil položen leta 1233 hkrati z ustanovitvijo [[Dominikanci|dominikanskega]] [[samostan]]a. Dejanska gradnja se je začela leta 1255. Aprila 1268 je Albertus Magnus posvetil cerkev. Triladijska stebrna bazilika je bila prva obokana dominikanska cerkev v Nemčiji. V prvih stoletjih so jo uporabljali tudi kot [[grobnica|grobnico]]. Najstarejši ohranjeni del opreme je grobna plošča augsburškega pomožnega škofa Johannesa Haiterbacha, ki je umrl v Esslingenu leta 1447. Plošča je izdelana iz rdečega [[marmor]]ja. Stara cerkev ubožnega reda je bila v obdobju [[ikonoklazem|ikonoklazma]] oropana in je izgubila večino okrasja. Leta 1532 so jo dominikanci opustili. Do leta 1802 so jo nato uporabljali kot evangeličansko cerkev, nato pa kot shrambo hrane in vina. Od leta 1827 do 1832 je bil v njej pod vodstvom Karla Pfaffa ''Esslinger Liederfeste'', pevski festival. Leta 1861 je cerkev kupila esslingenska katoliška uprava za 15.000 zlatnikov. V obdobju do posvetitve leta 1864 je bilo zgrajeno [[župnišče]]. Blizu cerkve stoji samostanska zgradba, ki je bila v reformaciji sirotišnica in šola, zdaj je v njej Waisenhofschule. == Zgradba == [[Slika:Esslingen a.N. - Altstadt - Münster Sankt Paul - Innenansicht.jpg|thumb|Notranjost]] Prvotno je na severni strani nastala cerkev preprostega sloga, kot kaže fasada, v šestem oboku je bil glavni portal. Ob preoblikovanju v 20. stoletju je položaj cerkve postal neprivlačen. Glavni vhod je zdaj na zahodni strani, ki je bila nekoč le deset metrov od mestnega [[obzidje|obzidja]]. Namesto stolpa ima cerkev svetega Pavla le strešnega jezdeca. [[prezbiterij|Kor]] in ladja nista poravnana, nima [[transept]]a. Pri obnovi leta 1664 so bile narejene bele fuge med peščenjakovimi bloki. Obnovljene so bile leta 1994. == Oprema == Okna vzhodnega oltarja so iz leta 1934, so delo Adolfa Saileja. Med vitraži v poligonalnem koru so motivi iz Pavlovih pisem, okna nad korom so nastala leta 1961 in so delo Wilhelma Geyerja. V majhnih medaljonih so podobe iz Stare zaveze, na večjih površinah pa iz Nove zaveze. Pet kornih oken so predstavili javnosti na cvetno nedeljo leta 1962, a so bile že od samega začetka polemike. Druga okna so nastala leta 1995 in so dela Emila Kiessa ter leta 2003, ki jih je naredil Johannes Schreiter. === Orgle === Orgle so iz leta 1966, izdelalo jih je podjetje Rieger (Schwarzach, Vorarlberg), obnovljene pa so bile leta 1994. Imajo 41 registrov na treh manualih in pedal. <ref>Informationen zur [http://felix-muntwiler.org/Disposition.html Orgel von St. Paul]</ref> <gallery> Esslingen a.N. - Altstadt - Münster Sankt Paul - Madonnenstatue.jpg|Weckmannova Madona Esslingen - Münster St. Paul - Grabstein.jpg|Nagrobna plošča Esslingen - Münster St. Paul - Schiff.jpg|Cerkvena ladja ES Osterrieder Schaf Detail.jpg|Figura iz jaslic </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *''700 Jahre St.-Paulskirche Esslingen''. Festschrift zum 700jährigen Weihejubiläum der St. Paulskirche. Hrsg. v. der Kath. Kirchengemeinde St. Paul Esslingen. Esslingen, 2. erw. Aufl., 1989. *Robert Uhland: ''Die Esslinger Klöster im Mittelalter''. In: Esslinger Studien 8 (1961), S. 7–42. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Münster St. Paul (Esslingen)}} * [http://www.thg.es.bw.schule.de/index.php?page=lokale-identitat Theodor-Heuss-Gymnasium Esslingen] * [http://www.belocal.de/esslingen/sehenswertes/muenster_sankt_paul/seite_1,187,2,17586.html Zur Geschichte von Kirche und Kloster] * [http://www.bauforschung-bw.de/objekt/id/321221419162/kirche-st-paul-in-73728-esslingen-am-neckar/ St. Paul in der LAD-Datenbank zur Bauforschung] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji|Pavel, Esslingen am Neckar]] [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla|Esslingen am Neckar]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Verske zgradbe v Nemčiji]] tu379tuz0udkyg4oiaxn96siba4asr9 0 427715 5735389 5714547 2022-08-16T20:30:04Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Pavla]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[File:Frankfurt Am Main-Paulskirche-Ansicht vom Maintower.jpg|thumb| Pavlova cerkev z Majnskega stolpa (Main Tower)]] [[File:Paulskirche Exterior.JPG|thumb|Zunanjost cerkve svetega Pavla]] '''Cerkev svetega Pavla''' (nemško ''Paulskirche''<ref>{{cite web| url=http://www.frankfurt.de/sixcms/detail.php?id=3828&_ffmpar%5B_id_inhalt%5D=1240072 | title=Paulskirche |}}</ref>) stoji na Pavlovem trgu (Paulsplatz) v središču [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]] in je pomemben političen simbol [[Nemčija|Nemčije]]. Nastala je kot luteranska cerkev leta 1789, istega leta kot [[francoska revolucija]]. Leta 1848 je postala sedež Frankfurtskega parlamenta, prvega javno in svobodno izvoljenega nemškega zakonodajnega organa. == Zgodovina == [[Svobodno mesto Frankfurt]], ki je tedaj upravljalo pravno neločeno luteransko državno cerkev, je Johannu Andreasu Liebhardtu leta 1789 naročil gradnjo osrednje cerkvene zgradbe ovalne oblike. <ref name="Beseler Gutschow 1988 810seq">{{Hartwig Beseler and Niels Gutschow, ''Kriegsschicksale deutscher Architektur: Verluste, Schäden, Wiederaufbau; eine Dokumentation für das Gebiet der Bundesrepublik Deutschland'': 2 vols., Neumünster: Wachholtz, 1988, vol. II: 'Süd', pp. 810seq. ISBN 3-926642-22-X.</ref> Nova cerkvena zgradba je bila zamenjava za nekdanjo cerkev bosonogih avguštincev (''Barfüßerkirche''), ki so jo zaradi propadanja podrli leta 1786. Gradnja je bila prekinjena med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]]. Novo zgradbo je med letoma 1829 in 1833 dokončal Johann Friedrich Christian Hess<ref name="Beseler Gutschow 1988 811">Hartwig Beseler and Niels Gutschow, ''Kriegsschicksale deutscher Architektur: Verluste, Schäden, Wiederaufbau; eine Dokumentation für das Gebiet der Bundesrepublik Deutschland'': 2 vols., Neumünster: Wachholtz, 1988, vol. II: 'Süd', p. 811. ISBN 3-926642-22-X.</ref>, leta 1833 so bile odklopljene orgle. Med letoma 1786 in 1833 so bili luteranski obredi v stari cerkvi svetega Nikolaja v Römerbergu, trgu na jugu, ki je bila prav tako v lasti svobodnega mesta, nato pa jo je uporabljala cerkvena garnizija za svoje čete. Leta 1830 je svobodno mesto izdalo dotacijsko listino (''Dotationsurkunde''), ki je potrdila njegovo dolgoletno lastništvo in vzdrževanje cerkvene zgradbe v starem mestnem jedru (tako imenovane dotacijske cerkve – ''Dotationskirchen''), obenem pa je njihovo uporabo prepustila luteranski državni cerkvi ali župnijskim katoliškim cerkvam, osvobojenim v Napoleonovi dobi. Dotacijska listina je zakonsko ustanovila trajno neplačan užitek devetim mestnim cerkvenim zgradbam, šestim luteranskim in trem katoliškim župnijam. Druge verske skupine, kot so bili Judje in reformirani protestanti, niso bili deležni teh javnih sredstev. [[File:Paulskirche Frankfurt am Main 1848-1849.jpg|thumb|Shod pred parlamentom pred cerkvijo svetega Pavla 21. marca 1848, Jean Ventadour (1822–1880)]] Zaradi svojega značilnega [[protestantizem|protestantskega]] centraliziranega tlorisa (''Predigtkirche''), ki omogoča, da vsi slišijo pridigarja ali govorca, je bila priljubljeno zbirališče za frankfurtski parlament v obdobju nemške revolucije 1848/49. Od 31. marca do 3. aprila 1848 je bila zbirališče za predparlament (''Vorparlament''), ki se je pripravljal na volitve v državni zbor. 18. maja 1848 se je državni zbor v cerkvi sestal prvič in bil zato imenovan ''Paulskirchenparlament''. Do leta 1849 je državni zbor deloval v cerkvi, oblikoval prvo [[frankfurtska ustava|ustavo]] združene Nemčije. Odpor [[Prusija|Prusije]], [[Avstrijsko cesarstvo |Avstrijskega cesarstva]] in nekaj manjših nemških državic je na koncu uničil ves trud. Maja 1849 je bilo več uporov, s katerimi so uporniki želeli doseči, da bi se uresničevala ustava<ref>[http://www.lwl.org/westfaelische-geschichte/que/normal/que835.pdf Constitution of the German Empire ("Constitution of Paulskirche") of 28 March 1849, in full text]. {{de icon}}</ref>, a so bili zatrti s pomočjo Prusije. 30. maja 1849 je bil ''Paulskirchenparlament'' razpuščen. Po letu 1852 je bilo v cerkvi svetega Pavla ponovno luteransko bogoslužje. Marca leta 1944, med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], je bila cerkev uničena skupaj z večino širšega središča mesta zaradi zavezniškega bombardiranja Frankfurta. V poklon svobodi in zibelki Nemčije je bila cerkev prva zgradba v Frankfurtu, ki jo je mesto obnovilo takoj po vojni. Toda mesto je želelo izkoristiti rekonstruirane zgradbe, tako da sta luteranska kongregacija in mesto sklenila zamenjati cerkev za staro cerkev svetega Nikolaja, ki je bila tudi poškodovana ob bombardiranju. Cerkev svetega Pavla je bila ponovno odprta ob stoletnici Frankfurtskega parlamenta. Zaradi finančnih omejitev in spremenjene zasnove uporabe je bila prvotna notranja oblika dramatično spremenjena in je delo arhitekturne skupine Rudolfa Schwarza. Vstavljen strop deli klet, ki se zdaj uporablja kot razstavni prostor, od dejanske dvorane v glavnem nadstropju. [[File:Paulskirche Rotunda.jpg|thumb|Notranja rotunda]] Leta 1963 je imel v cerkvi ob obisku v državi govor ameriški predsednik [[John F. Kennedy]]. <ref>{{cite web| url=http://www.presidency.ucsb.edu/ws/?pid=9303 | title=The American Presidency Project | website= | accessdate=1 April 2015 }}</ref> Ob 150. rojstnem dnevu nemške demokratične izkušnje leta 1998 je cerkev svetega Pavla spet pritegnila zanimanje javnosti. Danes se ne uporablja več kot cerkev, postala je prizorišče za različne razstave in dogodke. Najbolj znana je letna podelitev nagrade za mir nemških knjigotržcev (''Friedenspreis des Deutschen Buchhandels'') na [[Frankfurtski knjižni sejem |Frankfurtskem knjižnem sejmu]]. == Arhitektura == [[Slika:Frankfurt Paulskirche Grundriß.jpg|thumb|Tloris, 1896]] [[Slika:Frankfurt am Main Paulskirche Oberlicht.jpg|thumb|Okno v kupoli]] Cerkev svetega Pavla je [[klasicizem|klasicistična]] zgradba v tlorisu [[elipda|elipse]], katere najdaljši premer je približno 40 metrov in najkrajši približno 30 metrov. Elipsi je na daljši strani pritrjen trinadstropni južni stolp kvadratnega tlorisa. Vhod v stolp je okrašen z dvokapnim zatrepom, ki je podprt z dvema stebroma. Okenske odprtine v zgornjih nadstropjih stolpa uokvirjajo ravni [[pilaster|pilastri]], v drugem nadstropju [[dorski slog|dorski]] in tretjem nadstropju [[jonski slog|jonski]]. Kap je na višini 28 metrov. Stopnišči segata do višine [[Atika (arhitektura)|atike]] na severovzhodni in severozahodni strani. Nad atiko je do uničenja leta 1944 stala kupolasta streha (''Deutsche Dach''), ki je bila razčlenjena s sedmimi majhnimi mansardami. Lesena strešna konstrukcija iz jelke in hrasta je imela v tamburju razpon 37 metrov. Prvotni načrt Johanna Friedricha Christiana Hessa je jasno kazal, da se je zgledoval po [[Panteon]]u v [[Rim]]u. Imela je veliko strešno okno za osvetlitev notranjosti cerkve od zgoraj. Te oblike ni bilo mogoče izvesti zaradi stroškov. Med obnovo po drugi svetovni vojni se je arhitekt Rudolf Schwarz odpovedal visoki kupoli in je zgradil le rahlo ukrivljeno z bakrom pokrito streho. Ta odločitev je bila večkrat kritizirana, vendar so bile okoliščine obnove drugačne tudi zaradi pomanjkanja lesa in usposobljenih tesarjev za rekonstrukcijo zapletenega lesenega ostrešja. Ob prevladujočem pomanjkanju stanovanj je bilo tudi politično neupravičeno prizadevanje za obnovo spomenika. Med obnovo cerkve od leta 1984 do leta 1988 so spoštovali povojne odločitve in je niso obnovili v prvotni obliki. V tretjem nadstropju stolpa je zgrajena nosilna konstrukcija za šest zvonov. Nad njimi se dviga z bakrom prevlečena lanterna. Leta 1838 je Združenje za fiziko v njem ustanovilo astronomski observatorij. Po njem od leta 1893 prilagajajo tudi druge frankfurtske ure. Fasada je razdeljena na dve ravni, ki se dvigata nad nizkim talnim zidcem. V kleti prvotno ni bilo oken, zdaj so okenske odprtine, ki so bile narejene za osvetlitev novo oblikovane kleti po vojni. Velika obokana okna v prvem in drugem nadstropju zagotavljajo dobro osvetlitev notranjosti. Po Hessovi zamislili notranjosti so bila usmerjena proti jugu, kjer je bil v notranjosti [[oltar]], nad [[prižnica|prižnico]] in [[empora|emporo]] pa [[orgle]]. Empora je bila podprta z 20 korintskimi stebri ter imela prostor za 1200 ljudi. V pritličju je lahko sedelo okoli 500 ljudi. Vsi prostori s stolpnim portalom zadaj so usmerjeni proti jugu. Simbolično so bili vsi trije bistveni elementi luteranskega čaščenja, to so [[Sveti zakrament |zakrament]], [[pridiga]] in pohvala, kombinirani. Že ob posvetitvi cerkve se je pokazala slaba [[akustika]]. Odmevni čas je bil predolg s približno petimi sekundami in prisilil pridigarja govoriti nenaravno počasi in raztegnjeno. Kljub več poskusom jim ni nikoli uspelo rešiti problema. Nad prižnico so namestili akustični baldahin. Med obnovo se je zasnova notranjosti popolnoma spremenila. Cerkev je dobila klet, v kateri so bile potrebne zmogljivosti. Čez stopnice v vhodnem stolpu je narejen štiri metre visok predprostor s prečniki iz [[marmor]]ja. Iz predprostora dve stopnici vodita vzdolž ukrivljene stene v dvorano, ki je bistveno višja kot v stari cerkvi. 28 metrov visoka dvorana je namenoma preprosta, stoli spominjajo na dvorano ali parlament. Z odpravo empore deluje bolj monumentalno kot pred uničenjem. Edini okras stene so zastave Zvezne republike Nemčije, šestnajstih držav in mesta Frankfurt. == Mural == Leta 1987 je berlinski slikar Johannes Grützke zmagal na natečaju za oblikovanje tri metre friza na notranjem ovalnem hodniku. Njegova ogromna slika ''Der Zug der Volksvertreter'' (Vlak predstavnikov) je bila narejena leta 1989 do 1991 v ateljeju v Berlinu, od koder je bila prepeljana v cerkev. V desetih prizorih prikazuje poslance v odnosu do ljudi. Medtem ko so ljudje, barvite, alegorične figure, še vedno v ospredju, so v nadaljevanju enobarvni sivočrno platirani predstavniki za njimi več kot neviden cilj. == Razstave == V preddverju kleti je od leta 1985 stalna razstava z naslovom Pavlova cerkev, simbol demokratične svobode in narodne enotnosti, od leta 1998 ter ob 150. obletnici državnega zbora posodobljena in popravljena. Danes je tu postaja Poti demokracije (''Straße der Demokratie''), 280 km dolge turistične poti od Freiburga do Frankfurta. Občasno so tukaj tudi posebne razstave. Leta 1997 je bila tu sporna prva različica razstave nemških oboroženih sil ''Vernichtungskrieg'' (Uničevalna vojna), ''Zločini vermahta 1941–1944'' Hamburškega inštituta za družbene raziskave. Polemike v javnosti zaradi predstavitve zločinov vermahta so pozneje povzročile revizijo in potujoča razstava je bila prikazana v številnih mestih. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Paulskirche (Frankfurt)|Paulskirche}} * [https://web.archive.org/web/20120718051636/http://www.aufbau-ffm.de/serie/Teil2/paulskirche.html Wiederaufbau der Paulskirche] * [http://www.stadtpanoramen.de/frankfurt/roemerberg.html 360°-Panorama von Paulskirche und Römerberg] * [https://books.google.de/books?id=IckWBAAAQBAJ&pg=PA226&lpg=PA226&dq=#v=onepage&q&f=false 3D-Schnittzeichnung der Paulskirche] * [http://www.stadtgeschichte-ffm.de/download/paulskirche.pdf Die Paulskirche – Symbol demokratischer Freiheit und nationaler Einheit] (PDF, 6,3 MB) {{coord|50|06|40|N|8|40|51|E|region:DE-HE_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Frankfurtu]] [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji]] [[Kategorija:Klasicistična arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1789]] [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla|Frankfurt]] {{normativna kontrola}} 63w9gu6iln14afhurcb9aierotiofj5 0 427742 5735315 5451636 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jakoba | fullname = | image = | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD--> | location = grič sv. Jakoba, [[Ponikve, Brežice]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Jakob]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = 17. stoletje | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ponikve pri Mokricah - Cerkev sv. Jakoba | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 17. september 2005 | refšt = 2635 | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Jakoba''' na [[Ponikve, Brežice|Ponikvi]] stoji vzhodno od vasi na vrhu griča, poraslega z gozdom, travniki in vinsko trto in se po cerkvi imenuje sv. Jakob. Na grič vodi strma in ozka cesta iz vasi Ponikve, ki leži pod hribom na zahodni strani cerkve, na vzhodu pa se že končuje vas [[Brezje pri Veliki Dolini]]. Od cerkve sega razgled v smeri Brezja proti [[Zagreb]]u. Okrog nje je obzidano pokopališče, ki ga še vedno urejajo. Celotni hribček je v cerkveni lasti. Kot večina cerkev tudi cerkev sv. Jakoba stoji v smeri V-Z. Posvečena je sv. Jakobu, ki je bil je eden izmed 12 [[apostol]]ov, mučen in ubit v [[Jeruzalem]]u. Kasneje pa so njegove posmrtne ostanke pipeljali v Španijo v Santiago de Compostelo, kjer je njegov grob. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Povzeto po biltenu: Kulturna dedeiščina šolske okolice Velika Dolina, Osnovna šola, Velika Dolina, marec 1994. {{Dekanija Leskovec}} [[Kategorija:Ponikve, Brežice]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jakob, Ponikve]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] skvryn0iv1plzc62f7bznowmrli0c8m 0 427757 5735343 5132175 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Limburška stolnica | fullname = Stolnica svetega Jurija | other name = | native_name = {{lang-de|Limburger Dom}} | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | imagesize = | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = Stolnica s trgom | pushpin map = Nemčija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = | coordinates = <!-- WD --> | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Limburg ob Lahnu]] | country = [[Nemčija]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev |rimskokatoliška]] | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = {{URL|http://www.limburgerdom.de/}} | former name = | bull date = | founded date = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} - but see note below --> | founder = | dedication = [[sveti Jurij]] | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | events = | past bishop = | people = | status = stolnica | functional status = dejavna | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = | style = [[Romanska arhitektura|romanika]], [[Gotska arhitektura|gotika]] | years built = okoli 930 (prva zgradba)<br>1180/90 | groundbreaking = | completed date = 1235 | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = 54,5 m | width = 35,40 | width nave = | height = <!-- {{convert| }} --> | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = | floor area = <!-- {{convert| }} --> | dome quantity = | dome height outer = <!-- {{convert| }} --> | dome height inner = <!-- {{convert| }} --> | dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> | dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> | tower quantity = 2 | tower height = 66 m (z zvonikom) | spire quantity = | spire height = <!-- {{convert| }} --> | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | parish = | deanery = | archdeaconry = | episcopalarea = | archdiocese = | metropolis = | diocese = Limburg | province = | presbytery = | director = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} [[Slika:Limburger Dom Bild 1.jpg|thumb|Južna stran in kor]] '''Limburška stolnica''', po svojem zavetniku imenovana tudi '''Stolnica svetega Jurija''', je v škofiji Limburg nad starim mestom [[Limburg ob Lahnu]] in stoji ob [[Grad Limburg|limburškem gradu]]. Visoka lega na apnenčasti skali nad reko [[Lahn]] omogoča, da je cerkev s svojimi zvoniki vidna od že daleč. Je ena najpopolnejših stvaritev [[romanska arhitektura|poznoromanske arhitekture]], vendar pa že z elementi zgodnje [[gotska arhitektura|gotike]]. Ta stopnja razvoja arhitekture se imenuje renski prehodni slog. Wilhelm Lübke jo predstavlja kot "najbriljantnejšo". <ref>Wilhelm Lübke: [http://books.google.de/books?id=DXvQwqs-85AC&pg=PA167&lpg=PA167&dq=Rheinischer+%C3%9Cbergangsstil&source=bl&ots=wi07oL7iKQ&sig=56LNP86p8MDmgKtGps89oP2oAWY&hl=de&sa=X&ei=7uYAVJLbI-fT7AaVl4CABw&ved=0CF4Q6AEwCQ#v=onepage&q=Rheinischer%20%C3%9Cbergangsstil&f=false ''Die Kunst des Mittelalters'', S. 164], abgerufen am 29.&nbsp;August 2014</ref> == Zgodovina == === Prva zgradba === Kdaj je bila zgrajena prva cerkev na "Limburški pečini" nad Lahnom, ni mogoče točno določiti. Glede na sklic v osmrtnici v [[bazilika svetega Kastorja, Koblenz|baziliki svetega Kastorja]] v Koblenzu je nadškof Hetto iz [[Trier]]ja (814–847) v "Lympurgensisu" blagoslovil cerkev svetega Jurija. Na podlagi arheološko izkopanih pokopov pod današnjo cerkvijo v bližini Mihaelove kapele je bila tu cerkev že v 9. stoletju v [[Karolingi|karolinški]] dobi. Toda ostankov zgradbe ni, ni znana točna lokacija in ni podatkov o patrociniju. Posvetitev je bila prvič zapisana v 16. stoletju, zato ni točno znano, kdaj je bila cerkev zgrajena. [[Slika:Limburg-Dom-Konrad-Kurzbold81.JPG|thumb|Grobnica Konrada Kurzbolda, danes v severnem transeptu]] 10. februarja 910 je kralj [[Ludvik Otrok]] izdal darilno listino za ustanovitev kolegijskega samostana, za kar si je prizadeval pokrajinski grof Niederlahngausa Konrad Kurzbold (okoli 885–948). Cerkev so verjetno začeli graditi takoj zatem, kar potrjuje tudi omemba patrocinija svetega Jurija v darovnici cesarja [[Oton I. Veliki|Otona I.]] iz leta 940. V tistem času je bila cerkev zelo verjetno že končana. Pod današnjo ladjo so med izkopavanji v 20. stoletju našli ostanke te prve sakralne zgradbe – steber [[bazilika (zgradba)|bazilike]]. Ladja s sedmimi arkadami, odprtinami na kvadratnih stebrih, izvira iz tega obdobja; njen [[transept]] in kvadratni [[prezbiterij|kor]] sta bila dodana pozneje. [[Oratorij (cerkev)|oratorij]], povezan s to strukturo, je bil verjetno posvečen 1058, kot je zapisano. Tega napisa danes ni več zaznati. V zvezi s tem je nejasno povezana svinčena relikvija iz 11. stoletja v shematski obliki cerkve, ki je bila leta 1776 v takrat še obstoječem poznoromanskem oltarju. Kos zdaj hranijo v stolnični zakladnici, napis navaja ustanovitelja in graditelja novega ''templuma'' grofa Heinricha, kar do zdaj ni bilo jasno potrjeno z raziskavami. === Današnja zgradba === [[Slika:Limburger Dom 1884.jpg|thumb|Stolnica, 1884]] [[Slika:Limburg an der Lahn-Dom vom Schleusenweg von Nordosten-20140330.jpg|thumb|Kor in severna fasada]] Datum utemeljitve današnje stolnice ni znan, vendar [[Dendrokronologija|dendrokronološke]] raziskave in kritičen pogled na najnižji ravni obstoječega arhitekturnega kiparstva osvetlijo začetek gradnje, ki je bil v letih 1180/90. Odprta je bila leta 1235, odprl jo je trierski nadškof Theodoric von Wied. Posvečena je bila svetemu Juriju in Nikolaju. Tudi graditelj sedanje stolnice ni več znan, verjetno so limburški trgovci pomembno prispevali h gradnji. Znano je, da je bila stolnica zgrajena v štirih fazah. Prva faza je bila zahodna fasada, južni oltar, kor in prečna ladja z [[empora|emporo]]. V to fazo gradnje je bila vključena tudi [[Konradini]]jeva niša. Druga faza je vključevala namestitev notranjih stebrov južne ladje. V tej fazi je bil uveden samo vezan sistem (vezan sistem je značilno ozek načrtovan prostor bazilike, ki je bil značilen za romanske cerkve zlasti v Nemčiji). V tretji fazi gradnje je bila zgrajena empora južne ladje. Četrta gradbena faza je obsegala severno stran transepta in pevsko emporo, pri čemer je najbolj jasen gotski vpliv. Delni model za tretjo in četrto gradbeno fazo je bila [[stolnica v Reimsu]]. Ob sekularizaciji je samostan tako kot mnogo drugih leta 1802 ukinil princ grofije Nassau-Usingen. Zaseg in ukinitev sta bila izvedena v pričakovanju nemške priključitve ozemelj (''Reichsdeputationshauptschluss'' – teritorialno prestrukturiranje, ki je potekalo med 1802 in 1814 v Nemčiji in sosednjih regijah), saj ga je družina Nassau dobila kot nadomestilo za izgubo grofije Saarbrücken. Po sekularizaciji se je stolnica uporabljala kot župnijska cerkev. Leta 1827 je bila po vztrajanju vojvodine Nassau ustanovljena neodvisna škofija Limburg. Zajemala je območje vojvodine in svobodno mesto Frankfurt. Sedež škofa je bil v Limburgu. Nekdanja kolegijska cerkev svetega Jurija je bila povzdignjena v stolnico. <gallery> Limburg an der Lahn-Dom mit Altstadt von Suedwesten-20140402.jpg|Limburška stolnica in zgodovinski Altstadt z jugozahoda Limburger Dom-Osten.jpg|Vzhodna fasada stolnice Limburg BW 9.jpg|Stolnica s starim mostom Bundesarchiv B 145 Bild-F010303-0008, Limburg, Lahn und Dom.jpg|Stolnica 1961 </gallery> == Arhitektura == === Zunanjost === Stolnica je triladijska bazilika, ki združuje pozne romanske in zgodnje gotske elemente. Ima zahodno preddverje in polkrožen kor s [[ambulatorij|kornim obhodom]]. Zunaj ni videti velika: dolga je 54,5 metra in široka 35,4 metra. Zgradba je bogato členjena; iz nje raste sedem stolpov. Sedem je število zakramentov. Največja od teh stolpov se dvigata 37 metrov visoko na zahodni strani in sestavljata značilno fasado. Taka dvojna stolpa je mogoče v Porenju najti pogosto, na primer v Xantnu, Andernachu ali Koblenzu. Konica osrednjega stolpa sega v višino 66 metrov in stoji v središču zgradbe. To višino je dobil po udaru strele leta 1774, ko je bil stolp dvignjen za 6,5 metra. Vogalni stolpi v južni prečni ladji so bili zgrajeni 1863. Zahodna fasada je razdeljena na pet nadstropij. V neokusnem slogu je veliko [[Rozeta (arhitektura)|rozetno]] okno obdano z osmimi majhnimi rozetami, ki zahodni fasadi daje jasen center. Rozeta simbolizira štiri evangeliste. Kljub obstoječi simetriji dvojčkov so bogate različice oblik in komponent, na primer okrogli in zašiljeni ločni [[friz]]i, [[pilaster|pilastri]], stebrički, [[arhivolt]], okna in slepe arkade. V zgornjem nadstropju severnega stolpa je že gotsko [[krogovičje]]. Leta 1872, 1873 je bila med obnovo odstranjena večbarvna zunanjost stolnice (njene barve so bile bela, rdeča, oker, črna in malo zelene) in nekaj kamnite <ref>Dies erklärt auch, warum der Dom auf Bildern in der darauffolgenden Zeit steinfarben dargestellt wurde.</ref>. Med letoma 1968 in 1972 so zunanjo fasado stolnice ponovno pobarvali v teh barvah; ostanke barve iz obdobja pred 1872 je bilo mogoče rekonstruirati. <gallery> Domportal Limburg.jpg|Glavni portal Limburg Portalplastik1.jpg|Sedeča figura levo na glavnem portalu je sveti Nikolaj Limburger Dom BW 2.jpg|Okno rozeta na zahodni fasadi, zgodnjegotsko krogovičje Limburg Fassade Detail.jpg|Doprsni kip evangelista Marka z levom, zahodna fasada Limburg Dom St Gerorg.jpg|Sveti Jurij MK33874 Limburger Dom.jpg |Osrednji stolp in stolpi transeptov MK33873 Limburger Dom.jpg|Stolpa zahodne fasade </gallery> === Notranjost === V notranjosti stolnice (ladja in kor) izstopa pravo pomanjkanje okrasja opor, katerih stebri segajo do stropa. V emporah nad stranskima ladjama je skrit del sistema opornih lokov. Razmeroma preprosta svetla notranjost je značilna za ozko visoko ladjo. Razdeljena je na štiri nadstropja: [[arkada|arkade]], [[empora]], [[triforij]] in svetlobno nadstropje. <gallery> Limburg an der Lahn-Dom-Inneres von Westen-20120704.jpg|Glavna ladja Limburg Cathedral, Transept 20140917 2.jpg|Križanje s prečno ladjo Limburg-Dom6.JPG|Srednjeveško okno na zadnji strani stolnice (peristil) Limburg Dom Fresken LH2.jpg|Poznoromanske freske nad emporo glavne ladje Limburg Dom Fresken LH1.jpg|Zgodnje moderne freske na arkadah Christophorus im Limburger Dom.JPG|Poznogotska slika svetega Krištofa Ahnenreihe Jesu im Limburger Dom.jpg|Poznogotska slika Jezusovih prednikov Limburg - Dom - Taufbecken.JPG|Poznoromanski krstilnik </gallery> == Orgle == [[Slika:Limburg Dom Orgel.jpg|thumb|Klaisove orgle (1978)]] Orgle so bile dokumentirane že leta 1331<ref>Die Orgeln des Limburger Doms, Hermann J. Busch, Bischöfliches Ordinariat Pfingsten 1978, Seite 15</ref>; leta 1443 so imeli že dvoje orgel <ref>Franz Bösken, Quellen und Forschungen zur Orgelgeschichte des Mittelrheins. Bd. 2: Das Gebiet des ehemaligen Regierungsbezirks Wiesbaden, Teil 2 (L–Z), Verlag Schott, Mainz, 1975, ISBN=3-7957-1370-6</ref>. Po nekaj popravilih v 16. in 17. stoletju so glavne orgle leta 1749 odpovedale in slavni Johann Christian Köhler je ustvaril nove (1750–1752). A. in M. Keller iz Limburga sta med letoma 1872 in 1877 nadomestila baročno ohišje z neoromanskim, Kohlerjeve registre so večinoma ohranili. Johannes Klais je leta 1912 naredil skoraj popolnoma nove v ozadju neoromanske čelne strani, leta 1935 so jih nadgradili in 1960 razširili v neobaročnem slogu. <ref>[http://limburger-domsingknaben.de/site/assets/files/1258/jahresbericht2012.pdf Limburger Domsingknaben, Jahresbericht 2012], S. 61 (PDF-Datei; 3,53 MB), abgerufen am 16. November 2014.</ref> Današnje orgle so iz leta 1978 na zahodni empori v ozadju sodobne čelne strani. Imajo 60 registrov, štiri manuale in pedal. Pogon je mehanski in električen. <ref>[http://www.orgelbau-klais.com/m.php?tx=105 Disposition der Klais-Orgel], abgerufen am 16. November 2014.</ref> == Priznanja == [[Slika:1000 DM Serie3 Rueckseite.jpg|thumb|Bankovec za 1000 nemških mark (1964–1992)]] [[Slika:DBP 1985 1250 Limburger Dom.jpg|thumb|750-letnica stolnice: priložnostna znamka 1985]] Limburška stolnica je bila upodobljena na hrbtni strani bankovca za 1000 nemških mark tretje serije. Bankovci z limburškim motivom so bili izdani konec julija 1964 do leta 1992, ko je izšla četrta (in zadnja) serija. Nemška pošta je 7. maja 1985 ob jubileju, 750-letnici limburške stolnice, izdala spominsko znamko za 60 pfeningov z naklado 28,8 milijona enot. Leta 1989 jo je Svetovna poštna zveza razglasila za "najlepšo znamko na svetu". Skupaj s starim mostom čez Lahn v Limburgu je stolnica najbolj fotografirana limburška znamenitost. Pri glasovanju na hessenskem radiu je bila stolnica leta 2011 izbrana za najlepšo cerkev v deželi Hessen. <ref>''[http://www.bild.de/regional/frankfurt/frankfurt-regional/limburger-dom-ist-fuer-hrzuschauer-schoenste-17560152.bild.html Limburger Dom ist für hr-Zuschauer schönste Kirche]'', Bild.de, 22. April 2011, abgerufen am 3. März 2013.</ref><ref>''[http://www.themenportal.de/nachrichten/limburger-dom-laut-hr-abstimmung-hessens-schoenste-kirche-48211 Limburger Dom laut HR-Abstimmung Hessens schönste Kirche]'', themenportal.de, 22. April 2011, abgerufen am 21. Dezember 2015.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Georg Ulrich Großmann: ''Mittel- und Südhessen: Lahntal, Taunus, Rheingau, Wetterau, Frankfurt und Maintal, Kinzig, Vogelsberg, Rhön, Bergstraße und Odenwald.'' DuMont, Köln 1995, ISBN 3-7701-2957-1 (=''DuMont Kunst-Reiseführer''), S.&nbsp;66–69. * Theodor Kloft: ''Limburg an der Lahn. Der Dom.'' 17. Auflage. Schnell & Steiner, Regensburg 2011, ISBN 978-3-7954-4365-8. * Walter Lutz: ''Zur Geschichte der Kirchenmusik am Dom zu Limburg von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Schott, Mainz 1986, ISBN 3-7957-1328-5 (''Beiträge zur mittelrheinischen Musikgeschichte'' 27). * Wolfgang Metternich: ''Der Dom zu Limburg an der Lahn.'' Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1994, ISBN 3-534-01579-7. * Wolfram Nicol (Hrsg.): ''Der Dom zu Limburg.'' Gesellschaft für Mittelrheinische Kirchengeschichte, Mainz 1985 ([http://www.dilibri.de/rlb/content/titleinfo/290660 online]). * Rainer-Josef Zensen: ''Der Dom St. Georg zu Limburg an der Lahn.'' In: ''Nassauische Annalen.'' Band 110, Verlag des Vereines für Nassauische Altertumskunde und Geschichtsforschung, Wiesbaden 1999, {{ISSN|0077-2887}}. * Matthias Theodor Kloft: ''Dom und Domschatz in Limburg an der Lahn''. Verlag Langewiesche, Königstein im Taunus 2016 (= Die Blauen Bücher), ISBN 978-3-7845-4826-5. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Limburg Cathedral|Limburger Dom}} {{Wikisource|Deutschlands Herrlichkeit in seinen Baudenkmälern (1)}} *[http://www.limburgerdom.de/ Bistum Limburg – Der Limburger Dom] *[http://www.monumente-online.de/05/06/leitartikel/01_Limburger_Dom.php Im Wandel der Zeit – Der Limburger Dom und seine Ausstattung], Monumente Online *[http://denkxweb.denkmalpflege-hessen.de/53076/ Kulturni spomeniki v Hessnu] [[Kategorija:Stolnice v Nemčiji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1235]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] [[Kategorija:Limburg ob Lahnu]] {{normativna kontrola}} 0i2w5zssimhdo3i83vjtbbbk2uht4sl 3 428715 5735605 5734999 2022-08-17T09:33:24Z Sporti 5955 /* Sapporo < Saporo - delo za bota */ ok wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Karlov%C5%A1ek Jožetu Karlovšku] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] ^{[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]} 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) 8jzp0zbqpq04l5ldpt2r1amyp42shdc 0 429338 5735643 4836185 2022-08-17T11:32:02Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dolina|name=Kot|range=[[Julijske Alpe]]|border1=[[Radovna (dolina)|Radovna]]|country={{SLO}}|watercourses=[[Radovna]]|type=[[ledeniška dolina]]|border2=[[Debela peč]] (2025 m)|border3=[[Tošc]] (2275 m)|border4=[[Rjavina]] (2532 m)|border5=[[Vernar]] (2225 m)}} '''Kot''' je najkrajša in najstrmejša [[triglav]]ska [[dolina]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Južno od doline Kot se nahaja [[Krma (Julijske Alpe)|Krma]], severno pa [[Vrata (dolina)|Vrata]]. Iz Kota pelje tudi pot na [[Triglav]] (2864 m), ki pa jo izbere le malo pohodnikov. Po dobri gozdni cesti, ki pelje do zatrepa doline in se konča pri Lengarjevem rovtu, je dostopna z avtomobilom. Tu se začne dolg vzpon po temnem gozdu mimo studenca, koder se svet odpre in pokaže se severna stena 2532 m visoke [[Rjavina|Rjavine]]. Pot pripelje do [[Dom Valentina Staniča|doma Valentina Staniča]] (2332 m), ki je odprt od konca junija do konca septembra. Od njega se lahko povzpnemo na številne sosednje vrhove. Do [[Triglavski dom na Kredarici|Triglavskega doma na Kredarici]] (2515 m) je še dobro uro hoda. == Izhodišče za vzpone == Iz kota se da priti na številne gore, na katere vodijo samo označeni in zavarovani pristopi. Največkrat se ljudje iz Kota povzpnejo na Vrbanovi špici (2296 m in 2405 m), Rjavino (2532 m) in Triglav (2864 m). {| class="wikitable" !Gora !Čas vzpona !Višinska razlika !Težavnost |- |[[Triglav]], 2864 m (mimo [[Dom Valentina Staniča|Staniča]], 2332 m, in [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarice]], 2515 m) |6h |1900 m |Zelo zahtevna, označena |- |[[Rjavina]], 2532 m (iz [[Pekel, Julijske Alpe|Pekla]], 2098 m) |5h |1600 m |Zelo zahtevna, označena |- |[[Rjavina]], 2532 m (mimo [[Dom Valentina Staniča|Doma Valentina Staniča]], 2332 m) |6h |1600 m |Zahtevna, označena |- |[[Spodnja Vrbanova špica]], 2296 m ([[pot Lojzeta Rerkarja]]) |4h |1400 m |Zelo zahtevna, označena |- |[[Visoka Vrbanova špica]], 2405 m ([[pot Lojzeta Rekarja]]) |5h 10 |1500 m |Zelo zahtevna, označena |- |[[Cmir]] (2391 m) |6h |1500 m |Zahtevna, označena |- |[[Begunjski vrh]], 2460 m (mimo [[Dom Valentina Staniča|Doma Valentina Staniča]], 2332 m) |4h 30 |1500 m |Delno zahtevna, označena |} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih dvatisočakov]] * [[Slovenska planinska pot]] * [[Razširjena Slovenska planinska pot|Razširjena slovenska planinska pot]] * [[Julijske Alpe]] == Viri == * Gore-ljudje * Hribi.net == Zunanje povezave == * [http://www.gore-ljudje.net/objava/105055/ Kot na Gore-ljudje] * [http://www.hribi.net/izlet/dolina_kot_triglav_/1/1/128 Kot na Hribi.net] [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] [[Kategorija:Julijske Alpe]] {{si-geo-stub}} hxp8shkp4at9gpgg0vdsxuq20lobzkb 0 429374 5735374 5451652 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Mihaela | fullname = | image = <!-- WD --> | imagelink = | imagealt = Cerkev sv. Andreja | landscape = | caption = [[Fara, Bloke|Fara]] s cerkvijo sv. Mihaela | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = 1850 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 4. avgust 1894 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = 10 m | height = 15 m | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = 36 m | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bloke|Bloke]] | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Fara na Blokah - Območje cerkve sv. Mihaela | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 1630 | lokacija = | občina = Bloke }} }} '''Cerkev sv. Mihaela na Blokah''' je glavna cerkev [[Župnija Bloke|župnije Bloke]]. Nahaja se pri [[Fara, Bloke|Fari na Blokah]]. Župnijo so ustanovili [[oglejski patriarhat|oglejski patriarhi]], ki so imeli od 11. stoletja v lasti [[Kras (območje)|Kras]] z Vipavo, Postojno, Cerknico, Lož (kamor je spadala bloška župnija) in zemljo do Reke. ==Zgodovina== [[Slika:Veliki oltar sv. Mihaela v cerkvi na Blokah 1893.jpg|thumb|left|250px|Veliki oltar sv. Mihaela v cerkvi na Blokah leta 1893]] V 13. stoletju je bilo cerkveno posestvo na Blokah v lasti Oglejskih patriarhov, prej pa od Turjaških grofov, ki so imeli tam gozdove. Župnija Bloke je spadala k župniji Lož na Notranjskem, obe sta pripadali arhidiakonatu Kranjske. Oglejski so dali cerkveno posestvo v fevd [[Vovbržani|Vovbrškim grofom]], ki so imeli še [[grad Lož]], kar je kasneje v last dobilo Nadliško gospostvo. Sredi 14. stoletja so koroški plemiči Ortenburžani na kočevskem naselili Nemce in zanje zidali cerkve, tudi župnija Bloke je bila pod njihovim okriljem. Natančno poročilo imamo iz leta 1332, ko se je cerkev ločila od župnije Lož in je označena za farno. Zaradi [[turški vpadi|turških vpadov]] je med leti 1446–1472, slednjega leta so Turki cerkev požgali. Od leta 1940 dalje je bil župnijski upravitelj g. Andrej Makovec, ki je podrobno popisal cerkveni inventar in dogodke. Takrat naj bi župnija obsegala še sosednja posestva Loškega Potoka, Sv. Trojice in sv. Vida nad Cerknico. Sedanja cerkev je bila sezidana leta 1850, zvonik je bil povišan leta 1868, v prezbiterij pa so 1891 postavili nove oltarje. Posvečena je bila 4. avgusta 1894, ko so pod [[križev pot]] postavili 12 križev. ==Kapacitete== "Cerkev je znotraj dolga 29 m, v ladji široka 10 m, v prezbiteriju 7,87 m, v ladji je visoka 10 m, v prezbiteriju 11 m; zunaj je cerkev visoka do strehe 10 m, do vrha strehe meri 15 m; zvonik je širok 5 krat 5 m, do strehe meri 23 m, ven do vrha pa okoli 36 m," piše Andrej Makovec leta 1954.<ref>L. Cascio (2013), str. 34</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Jože Lavrič Cascio. Bloke, središče Kranjske: od prvih zapisov do Krpana. Grahovo : Literarno društvo Navdih, 2013. [http://cobiss7.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1844519456953913&rec=1&sid=1''(COBISS)''] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Mihael, Bloke]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela|Bloke]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1850]] [[Kategorija:Fara, Bloke]] pz1sbcrbm1sris97oef2ln1ecrnv4w6 0 430420 5735471 4838687 2022-08-16T21:17:37Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Cmir | photo = Aljažev dom - Cmir 1912.jpg | photo_caption = [[Aljažev dom]] s Cmirom | map = Slovenija | country = {{SLO}} | border1 = [[Rjavčeve glave]] | border2 = [[Begunjski vrh]] | border3 = [[Vrbanovi špici]] }} '''Cmir''' je gora v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] z višino 2393 mnm v bližini [[Triglav]]a (2864 mnm). Vršna zgradba vrhu je lepo oblikovana piramida, ki se vidi iz vseh strani. Po njem je dobila ime tudi bližnja krnica Za Cmirom, nad katero se poleg njega dvigajo tudi [[Rjavčeve glave]] (2358 m), [[Begunjski vrh]] (2460 m) in [[Vrbanova špica|Vrbanovi špici]] ([[Spodnja Vrbanova špica|Spodnja]] 2296 m, [[Visoka Vrbanova špica|Visoka]] 2405 m). V omenjeno krnico se spuščajo nekoliko strma pobočja, v Vrata pa s strmo severozahodno steno. == Dostopi == * 6h iz [[Kot, Julijske Alpe|Kota]], zahtevna označena pot * 6h iz [[Aljažev dom v Vratih|Aljaževega doma]] (po Tominškovi poti), zelo zahtevna pot * 6h ½ iz [[Aljažev dom v Vratih|Aljaževega doma]] (po poti čez Prag), zahtevna označena pot * 7h ¼ iz [[Krma, Julijske Alpe|Krme]], zelo zahtevna označena pot == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih dvatisočakov]] * [[Julijske Alpe]] * [[Triglav]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.hribi.net/gora/cmir/1/155 Cmir] na Hribih {{geo-stub}} 8ollf221q1fcl8tif7rny8ckihqaf3g 0 430476 5735251 5359121 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name =Bazilika sv. Andreja | fullname = Basilica di Sant'Andrea | color = | image = <!-- WD --> | coordinates = <!-- WD --> | pushpin map = Italija | denomination = [[Rimskokatoliška]] | diocese = Vercelli | parish = | division = | subdivision = | founded date = 1219 | founder = Guala Bicchieri | architect = Benedetto Antelami ? | style =[[Gotska arhitektura]] | constructed date = | dedicated date = 1227 | country = [[Italija]] | website= }} '''Bazilika svetega Andrejas''' (italijansko ''Basilica di Sant'Andrea'') je samostanska cerkev v [[Vercelli]]ju, [[Piemont]], v severni [[Italija|Italiji]]. Ustanovil jo je kardinal Guala Bicchieri leta 1219 in zaključena v 1227. Predstavlja zgodnji primer [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] v Italiji, ki temelji na cistercijanskih modelih in vsebuje tudi romanske elemente. Ima status ''[[bazilika|bazilika minor]]''. == Zgodovina == [[File:Vercelli Sant Andrea Facciata Lunetta Centrale.jpg|left|thumb|220px|Luneta z "Mučeništvo sv. Andreja".]] Bazilika je bila zgrajena med letoma 1219 in 1227 po naročilu kardinala Guala Bicchierija, ki se je pravkar vrnil iz Anglije, kjer je bil papeški legat. Bicchieri je prejel od kralja Henrika III. trajne pravice za dohodke samostana sv. Andreja v Chestertonu, [[Cambridge]]. Zaradi te finančne podpore je kardinal lahko poklical na Vercelli nekaj [[menih]]ov iz Saint-Victorja v Parizu, in jim dal v upravljanje nov samostan in bolnišnico, ki bo zgrajena za [[romar]]je. Potovali so po [[rimska cesta|rimski cesti]] [[Via Francigena]]. Bolnišnica se je začela graditi leta 1224. Čeprav arhitekt ni znan se domneva, da so bile gotske linije nove zgradbe, ki so jih vnesli francoski kleriki, delo opata Thomasa Gallusa, prej profesorja na [[Univerza v Parizu|Univerzi v Parizu]]. Po mnenju italijanskega umetnostnega zgodovinarja Giulia Carla Arganove, bi bil arhitekt lahko Benedetto Antelami. Slog [[romanska arhitektura|romanskih]] elementov povezuje zgradbo z arhitekturno tradicijo severne Italije in kaže roko italijanskega mojstra oblikovanja. <ref>{{cite web|url=http://www.vercelli.polito.it/civili/download/pdf/didattica/documentazione/doc-arch_brusa.pdf |title=Documentazione architettonica |last=Astrua |first=Fabrizio |publisher=Politecnico di Torino |accessdate=13 November 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722045008/http://www.vercelli.polito.it/civili/download/pdf/didattica/documentazione/doc-arch_brusa.pdf |archivedate=22 July 2011 |df= }}</ref> Zahvaljujoč diplomaciji Bicchierija je opatija uspela povečati svoje premoženje z donacijami in privilegiji [[papež Honorij III.|papeža Honorija III.]] in cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen| Friderika II.]]. Bicchieri je umrl v Rimu leta 1227, letu, v katerem je bila bazilika končana. [[File:Vercelli Sant Andrea Chiostro 02.JPG|thumb|250px|Križni hodnik.]] [[File:Vercelli SantAndrea interno.jpg|thumb|250px|Notranjost.]] V začetku 15. stoletja je bil na desni strani cerkve zgrajen nov [[zvonik]]. V naslednjem stoletju je bil obnovljen [[križni hodnik]] [[samostan]]a, prvotni majhni stolpci - v skupinah po štiri - so bili ohranjeni. Kompleks je bil poškodovan med obleganjem Vercellija leta 1617. V obnovi, ki se je izvajala med 1818-1840 je bil najden ''scrinium'' (potovanja primer) od Guala Bicchierija; danes je v Mestnem muzeju antičnih umetnosti v [[Torino|Torinu]]. Druge obnove je potekala leta 1927 in med 1955-1960. == Opis == Bazilika je zgrajena na tlorisu [[latinski križ|latinskega križa]], z [[Cerkvena ladja |glavno]] in dvema stranskima ladjama s po šest oboki. Stranski ladji sta nižji od glavne. Desna stranska ladja ima opornike, iz katere izhajajo plavajoči oporniki (element značilen za gotsko arhitekturo), ki se priključujejo na glavno ladjo. [[Transept]], pet obočni, ima enako širino in višino kot glavna ladja. Na križišču je visok osmerokoten stolp z lanterno in zvonikom, tudi osmerokotnim, ki se konča s piramidnim zaključkom v opeki. [[Apsida]] ima pravokotni tloris, tipična značilnost cistercijanskih gotskih zgradb. Fasada je iz različnih tipov lokalnega kamna: zelen kamen iz [[Pralungo|Pralunga]], ''calcarenite'' (vrsta apnenca) iz Montferrata in [[serpentin]] iz Oria. Kamen v kombinaciji z rdečo opeko in belim ometom je na zgornjem delu obeh stranskih zvonikov. Široko čelo centralnega odseka, dve slepi arkadi in velika [[Rozeta (arhitektura) |rozeta]] v sredini, so vse elementi v tradiciji lombardsko-emilijanske romanske arhitekture. Vhod je skozi tri [[portal]]e, tudi v romanskem slogu, s štirimi vrstami malih dvojnih stebrov. [[Luneta]] osrednjega portala ima [[relief (umetnost)|relief]] s prikazom ''Mučeništvo sv. Andreja'', medtem ko levi portal prikazuje ''Kardinal Bicchieri daruje cerkev sv. Andreja v ustoličenje''. Benedetto Antelami je predlagan kot avtor dveh skulptur, čeprav je bolj verjetno, da so jih izdelali en ali več njegovih učencev, ki so delali v [[krstilnica|krstilnici]] v [[Parma|Parmi]]. <ref>G. Vergani, p. 400</ref> Notranjost [[bazilika (zgradba)|bazilike]] je v celoti v gotskem slogu, s šilastimi arkadami podprtimi s stebri, ki jih tvorijo valjasti elementi obdan z osmimi majhnimi stebri. Strop je obokan, oboki imajo štiri pole. Stolp nad križiščem je podprt na štirih [[pendentiv]]ih, ki so okrašeni s stebrički čez konzole; ti dosežejo druge konzole v lanterni stolpa, kjer so kipi (delo Antelamijjeve šole), ki predstavljajo simbole štirih evangelistov. Onstran križišča je pravokoten [[prezbiterij|kor]], ki je osvetljen z veliko rozeto in tremi okni s [[krogovičje]]m in ima lesene sedeže iz zgodnjega 16. stoletja. Likovna dela vključujejo nagrobni spomenik opata Thomasa Gallus (začetek 14. stoletja), s [[freska|fresko]] lombardske šole. V prvi kapeli v levem transeptu je naslikano [[razpelo]] iz 15. stoletja == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * S. Baiocco, S. Castronovo, E. Pagella, ''Arte in Piemonte. Il Gotico'', 2004, Priuli e Verlucca Editori, Ivrea, ISBN 88-8068-225-3 * G. Vergani, "L'Italia settentrionale. Le contaminazioni del Gotico", in ''La Storia dell'Arte'', Vol 5, cap. 13, 2006, Electa and La Biblioteca di La Repubblica, Milan * M. Cappellino, ''Il coro ligneo della basilica di S. Andrea. Agiografia Canonicale in un codice vercellese'', 1989, Vercelli == Zunanje povezave == {{commons category|Sant'Andrea (Vercelli)}} * [http://www.vercelli.polito.it/civili/download/pdf/didattica/documentazione/doc-arch_brusa.pdf Scheda su Sant'Andrea sul sito del politecnico di Torino II Facoltà di Vercelli]. <small>Sito consultato il 20-11-2009</small> * [Articolo di Ezio Albrile sul timpano della Basilica di Sant'Andrea http://www.atopon.it/index.php?page=i-magi-fantasmatici] [[Kategorija:Bazilike v Italiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1227]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja|Vercelli]] 472ejzxapq6owjwpeiqlxka1iutjb92 0 430538 5735372 5143696 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Sacra di San Michele | fullname = | image = <!-- wd --> | coordinates = <!-- wd --> | pushpin map = Italija | denomination = [[Rimskokatoliška]] | diocese = Susa | parish = | division = | subdivision = | founded date = 966 ali 999-1003 | founder = Saint Giovanni Vincenzo | architect = | style =[[romanska arhitektura]], [[gotska arhitektura]] | constructed date = 966 ali 999-1003 | dedicated date = | country = [[Italija]], [[Piemont]] | website= }} '''Sacra di San Michele''', včasih znana kot '''Samostan svetega Mihaela''', je verski kompleks na Mount Pirchiriano, ki se nahaja na južni strani Val di Susa s pogledom na vasi Avigliana in Chiusa di San Michele, v [[Piemont]]u, v severozahodni [[Italija|Italije]]. Opatija, ki je bila večino svoje zgodovine pod [[Benediktinci]], je zdaj zaupana Rosminiancem (Rosminianci, uradno Inštitut dobrodelnosti ali ''Societas charitate nuncupata'', so rimskokatoliški verski zavod, ki ga je ustanovil Antonio Rosmini in je bil prvič organiziran leta 1828). Posebna regionalna zakonodaja ga priznava kot »simbolni spomenik regije Piemont« <ref>[http://www.sacradisanmichele.com/page5.asp?page=9&titolo=1 sacradisanmichele.com Saint Michael's Abbey]</ref>. Knjigo ''[[Ime rože]]'' [[Umberto Eco|Umberta Eca]] je navdahnil ta monumentalen samostan. == Zgodovina == [[Image:Torre della Bell'Alda.JPG|thumb|Stolp Bell'Alda.]] [[Image:Sacra di San Michele - Corpo centrale.jpg|thumb|left|Fasada samostana.]] Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je v [[Rimski imperij|rimskih]] časih na trenutni lokaciji opatije obstajalo vojaško oporišče, ki je nadzorovalo glavno cesto iz Italije do [[Galija|Galije]]. Kasneje, po padcu zahodnega rimskega cesarstva, so [[Langobardi]] tukaj zgradili trdnjavo proti [[Franki|frankovskim]] vdorom. Malo je znanega o prvih letih opatije. Najstarejši ohranjen zapis je meniha Viljema, ki je živel tu v poznem 11. stoletju in je napisal ''Chronicon Coenobii Sancti Michaelis de Clusa''. On postavlja temelje opatije v leto 966, vendar v drugem delu teksta isti menih trdi, da se je gradnja začela pod [[papeževanje|pontifikatom]] [[Papež Silvester II. |Silvestra II.]] (999-1003). Zanesljivo je, da je bilo tisto kar je sedaj [[kripta]], zgrajeno v poznem 10. stoletju, kar potrjuje bizantinski vpliv v niši, stebri in [[obok]]i. V skladu s tradicijo je to zgradba konstruiral puščavnik Saint Giovanni Vincenzo [2] na ukaz [[Sveti Mihael |nadangela Mihaela]], ki ji je bila posebej namenjena in gradbeni material, ki ga je puščavnik zbral, je bil čudežno prepeljan na vrh gore. Poleg tega je treba opozoriti, da kult sv. Mihaela, nadangela, ki se bori s silami zla, običajno gradi svoje cerkve na vrhovih in težko dostopnih mestih, na primer, [[Mont Saint-Michel]] v [[Francija|Franciji]]. V naslednjih letih je bila dodana majhna zgradba, kot hiša majhne skupnosti [[menih]]ov in nekaterih [[romar]]jev. Kasneje se je opatija razvila pod benediktinskim redom, z izgradnjo ločene zgradbe s sobami za romarje, ki so prihajali po [[Via Francigena]] in samostansko cerkev (1015-1035), verjetno na ostankih antičnega rimskega [[kastrum]]a. V času [[Velika noč|velike noči]] leta 1098, je [[Sveti Anzelm]], canterburyjski nadškof, obiskal samostan, da bi videl svojega nečaka Anselma, ki je bil tukaj brat. Mlajši Anselm naj bi šel služit kot [[opat]] v samostan sv. Saba v Rim in Bury St. Edmunds v Angliji. Opat Ermengardo (1099-1131) je zgradil novo veliko, 26 m visoko klet od vznožja hriba do vrha, na katerem je bila dodana nova cerkev (tista, ki še danes še vedno stoji), vključno z okoliškimi strukturami. Samostan je začel nazadovati in bil dokončno zaprt leta 1622 po naročilu [[papež Gregor XV.| papeža Gregorja XV.]] Ostal je zapuščen do leta 1835, ko sta kralj Karel Albert in papež prosila Antonia Rosminija da ga je obnovil in so ga ponovno naseliti. Trenutno ga upravljajo Rosminianci. == Umetnost in arhitektura == [[Image:Valle di Susa.JPG|thumb|Pogled na dolino Val Susa iz Sacre]] [[Image:Sacra di San Michele - Chiesa vetrata altare.jpg|thumb|upright|Okno v cerkvenem oltarju.]] Cerkev se nahaja na vrhu skalnate stene nad dolino. Do cerkvene fasade vodi stopnišče, ''Scalone dei Morti'' (Stopnišče smrti), obdano z loki, nišami in grobnicami v katerih so bili do zadnjega času vidna okostja mrtvih menihov (od tod tudi ime). Na vrhu 243 stopnic so [[marmor]]na ''Porta dello Zodiaco'', mojstrovina kiparstva 12. stoletja. Sama cerkev je dostopna skozi [[romanska arhitektura|romanski]] portal v sivem in zelenem kamnu, zgrajena v začetku 11. stoletja. Cerkev ima glavno in dve stranski ladji in ima elemente obeh [[gotska arhitektura|gotike]] in romanske arhitekture. Na levi steni je velika [[freska]] ''Oznanjenje'' (1505), medtem ko je v starem [[prezbiterij|kor]]u [[triptih]] [[Defendente Ferrari]]ja (1507). Kompleks obsega ruševine [[samostan]]a iz 12. - 15. stoletja, ki je imel pet nadstropij. Konča se s ''Torre della Bell'Alda'' (stolp lepe Alde, dekleta, ki se je vrglo v globino, da bi pobegnila vojakom in ostala živa). Stolp je bil zgrajen v dvanajstem stoletju in je del kompleksa, imenovanega "Novi samostan", v veliki meri uničen v več zaporednih [[potres]]ih v šestnajstem stoletju. Tako imenovana »grobnica menihov« je verjetno ostanek kapele zgrajene v osmerokotnem tlorisu, ki je želela oponašati baziliko [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem |Božjega groba]] v [[Jeruzalem]]u. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Sacra di San Michele}} * [http://www.sacradisanmichele.com Uradna spletna stran] * [http://www.fotogian.com/sacra.html Photos] [[Kategorija:Cerkve v Italiji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] {{normativna kontrola}} pwoludh2zhsi0sieu1j0rv0p9qg0q2z 0 433266 5735342 5366750 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata | fullname = | image =<!-- WD --> | imagealt = Cerkev Sv. Jurija | landscape = | caption = Cerkev svetega Mohorja in Fortunanta, Koreno nad Horjulom. | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- wd --> | location= [[Koreno nad Horjulom]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Mohor in Fortunat]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | website = | parish = [[Župnija Horjul|Horjul]] | deanery = [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Koreno nad Horjulom - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 7. januar 2005 | refšt=2129 | občina = Horjul <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev svetega Mohorja in Fortunata''', [[Koreno nad Horjulom]], [[podružnična cerkev]], [[Kulturni spomenik Slovenije#Kulturni spomenik lokalnega pomena|kulturni spomenik lokalnega pomena]]. Cerkev, ki stoji na slemenu na višini 725 m, je v virih prvič omenjena leta [[1389]]. K pravokotni [[Romanika|romanski]] [[Cerkvena ladja|ladji]] je bil ob koncu 15. ali na začetku 16. stoletja na vzhodu prizidan [[Gotika#Pozna gotika|poznogotski]] [[prezbiterij]]. K zahodni (vhodni) [[Fasada|fasadi]] je bil prizidan [[Barok|baročni]] [[zvonik]], ki ima štiri zvonove. Cerkev je bila obdana s kamnitim obzidjem, znotraj katerega je danes pokopališče. V notranjosti ladje in na [[Slavoločna stena|slavoloku]] se pod béleži kažeta dve plasti poslikave; pod poznogotskimi [[freska]]mi je starejša plast stenskih slikarij s [[Kozmatsko delo|kozmatsko]] borduro, ki razodeva [[Furlanija|furlanskega]] mojstra iz leta okrog 1400. Poznogotske freske iz začetka 16. stoletja prekrivajo tudi mrežasto obokan prezbiterij. V cerkvi so trije leseni baročni [[oltar]]ji. Glavni oltar iz srede 18. stoletja se zgleduje po oltarjih [[Facia|Facijeve delavnice]]. Stranska oltarja domačega podobarja Jerneja Trnovca, sta klasicistično delo prve polovice 19. stoletja. [[slika:C_Koreno_nad_H_7.jpg|thumb|freska na južni fasadi: Kristus med mučilnimi orodji]] Na južni fasadi je [[Ikonografija|ikonografsko]] zanimiv prizor Kristusa med mučilnimi orodji ter ostanki fresk Križanja in [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. Freske so leta 2017 že skoraj povsem obledele. Pred cerkvijo stoji ostarela, še vedno živa lipa. <gallery> C_Koreno_nad_H_2.jpg|notranjost cerkve C_Koreno_nad_H_3.jpg|pogled s kora C_Koreno_nad_H_4.jpg|prezbiterij - severna stran C_Koreno_nad_H_5.jpg|prezbiterij - južna stran C_Koreno_nad_H_6.jpg|pevski kor </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== *[http://www.uradni-list.si/1/content?id=67055 ''Uradni list RS'', št 2/2006 z dne 6. 1. 2006.] *[http://giskd2s.situla.org/rkd/opis.asp?esd=2129 ''Koreno nad Horjulom – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata''.] RS, Ministrstvo za kulturo, Register nepremičnine kulturne dediščine, ev. št. enote 2129. *[http://zupnija-horjul.rkc.si/podruznice.html ''Župnija Horjul''.] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Mohor in Fortunat, Koreno nad Horjulom]] [[Kategorija:Horjul|*]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1389]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Jurovski Dol]] [[Kategorija:Župnija Horjul]] 6f5izmdm97vgk6yqiua9tmplvh72plc 0 433921 5735273 5450944 2022-08-16T20:02:18Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Avguština]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Avguština]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraj svetovne dediščine | WHS = Canterbury Cathedral, St Augustine's Abbey, and St Martin's Church<br>Canterburyjska stolnica, opatija svetega Avguština in cerkev svetega Martina | locmapin = United Kingdom Kent | map_caption = Položaj v Kentu}} '''Opatija svetega Avguština''' je bil [[Benediktinci|benediktinski samostan]] v [[Canterbury]]ju v [[Kent (grofija)|Kent]]u v Angliji. <ref>''Encyclopædia Britannica'', http://www.britannica.com/EBchecked/topic/42999/Saint-Augustine-of-Canterbury</ref> Opatija je bila ustanovljena leta 598 in je delovala kot samostan do leta 1538 v obdobju angleške reformacije. Po razpustitvi je začel propadati in leta 1848 so ostale le še ruševine. Od leta 1848 je bil del objektov uporabljen v izobraževalne namene, ruševine opatije pa so se ohranile kot zgodovinska vrednota. <ref>"St Augustine’s Abbey" at http://www.britainexpress.com/attractions.htm?attraction=27. Accessed 13 December 2013.</ref> == Od ustanovitve do razpustitve == Leta 597 je Avguštin prišel v anglosaško Anglijo, kamor ga je kot misijonarja poslal [[papež Gregor I.]], da bi Anglosase spreobrnil v krščanstvo. <ref name=ECH>[http://www.englandschristianheritage.org.uk England's Christian Heritage: Kent Guide] at englandschristianheritage.org.uk, accessed 2 July 2013</ref> Kralj Kenta je bil v tem času [[Ethelbert Kentski|Ethelbert]]. Deloval je v poganskem templju zunaj zidov Canterburyja vzhodno od mesta, poročen pa je bil s kristjanko Berto. V skladu s tradicijo je dal kralj ne samo svoj tempelj in okolico znotraj ograje Avguštinu za cerkev in samostan, ampak je tudi odredil, da je treba cerkev postaviti kot "kraj sijaja, posvečeno blaženima apostoloma Petru in Pavlu", in jo obdaril z različnimi darili. Eden od namenov ustanovitve je bil zagotoviti prebivališče Avguštinu in njegovim bratom menihom. Kralj Ethelbert in Avguštin pa sta predvidela opatijo tudi kot grobišče opatov, nadškofov in kraljev Kenta. <ref name=vch>William Page, ed., 'Houses of Benedictine monks: The abbey of St Augustine, Canterbury' in ''A History of the County of Kent: Volume 2'' (1926), [http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=38191 126-133] at British History Online, accessed 20 July 2013</ref> William Thorne, opatijski kronist 14. stoletja, je zapisal leto 598 kot leto ustanovitve. Samostanska poslopja so bila najverjetneje lesena v slogu saške gradnje, tako da so lahko bila hitro zgrajena. Cerkev so gradili trdno zidano, kot jih je Avguštin poznal iz Rima. <ref>R. J. E. Boggis, ''A History of St Augustine’s Monastery'' (1901), 9-10</ref> Cerkev je bila dokončana in posvečena leta 613. Okoli leta 624 je v bližini na vzhodu Edbald, Ethelbertov sin in naslednik, ustanovil drugo cerkev, posvečeno sveti Mariji, ki je tudi grobnica kentskih kraljev. <ref name = "DNB">[http://www.oxforddnb.com/view/article/8375 S. E. Kelly, "Eadbald (d. 640)," ''Oxford Online Dictionary of National Biography'', 2004.]</ref> Opatija je tako kot sveti Avguštin postala znana po njegovi smrti. <ref name=sacred>[http://www.sacred-destinations.com/england/canterbury-st-augustine-abbey St Augustine's Abbey, Canterbury] at sacred-destinations.com, accessed 19 November 2013</ref> Prvi dve stoletji od ustanovitve je bil sveti Avguštin edina pomembna verska ustanova v kraljestvu Kent. Zgodovinar G. F. Maclear jo je označil kot "misijonarsko šolo", v kateri sta cveteli "klasično znanje in angleško učenje". <ref>G. F. Maclear, ''S. Augustine's, Canterbury: Its Rise, Ruin, and Restoration'' (Wells Gardner, Darton & Co., 1888). [http://anglicanhistory.org/england/sac/maclear1888/01.html online text].</ref> Samostan je imel veliko knjižnico z verskimi in posvetnimi knjigami. Poleg tega je imela [[skriptorij]] za izdelavo [[rokopis]]ov. <ref>Judith Roebuck, ''St Augustine's Abbey'' (English Heritage, 1997), 4-5.</ref> === Dunstanove reforme === [[Dunstan]], canterburyjski nadškof od leta 959 do 988, je vplival na reorganizacijo opatije v skladu z benediktinskimi pravili. Stavbe so se razširile, cerkev obnovila. Dunstan je spremenil tudi posvetitev opatije, prvotnima svetnikoma Petru in Pavlu je leta 978 dodal svetega Avguština. <ref>Michael Lapidge, 'Dunstan [St Dunstan] (died 988)' in ''Oxford Dictionary of National Biography'', [http://0-www.oxforddnb.com.librarycatalog.vts.edu/view/article/8288 online edition], ed. Lawrence Goldman, by Oxford University Press. Accessed 28 July 2013.</ref> Od takrat je bila opatija znana kot opatijasvetega Avguština. <ref>Alston, George Cyprian. "Abbey of Saint Augustine." ''The Catholic Encyclopedia'', Vol. 13. New York: Robert Appleton Company, 1912. http://www.newadvent.org/cathen/13333a.htm and http://www.britainexpress.com/attractions.htm?attraction=27</ref> === Vdori Dancev === Vdori [[Danci (germansko pleme)|Dancev]] niso obšli opatije svetega Avguština, a je leta 1027 kralj [[Knut Veliki|Knut]] vse premoženje vasi Minster-v-Thanet predal svetemu Avguštinu. To imetje je vsebovalo tudi ohranjeno telo svete Mildred. Vera v čudežno moč te [[relikvija|relikvije]] se je razširila po vsej Evropi in prinesla veliko romarjev, ki so z darili obogatili opatijo. <ref name=ewell>Robert Ewell, ''Guide to St. Augustine’s Monastery and Missionary College'' (Canterbury: Cross and Jackman, 1896), [http://anglicanhistory.org/england/sac/ewell1896/ online text]</ref> === Normanska osvojitev === Po normanski osvojitvi Anglije leta 1066 je [[Viljem Osvajalec]] zasegel posestva, vendar je spoštoval cerkveno premoženje. <ref name=congress>C. Dunkley, ed., ''The Official Report of the Church Congress Held at Portsmouth on October 6th, 7th, 8th and 9th, 1885'' (Bemrose & Sons, 1885), 455.</ref> V opatiji svetega Avguština so vse anglosaške zgradbe popolnoma rekonstruirali v obliki tipičnega normanskega benediktinskega samostana. Do leta 1100 so vse originalne zgradbe izginile pod romanskimi. Naslednja obnova je bila po velikem požaru leta 1168. <ref>Charles Sandys, F.S.A., ''A History of Gavelkind and Other Remarkable Customs in The County of Kent'' (1851) 100. Quoted in ''Historic Canterbury: St. Augustine's Monastery.'' http://www.machadoink.com/St%20Augustines%20Monastery.htm</ref> Uničenje je zajelo tudi majhen del zgodovinskih zapisov iz prejšnjega obdobja. <ref>R. J. E. Boggis, ''A History of St Augustine's Monastery'' (1901) 19. Available online at Google Books.</ref> Od okoli 1250 dalje je bilo obdobje bogastva, ko se je veliko gradilo." <ref>Canon W. F. France, ''St Augustine's, Canterbury: A Story of Enduring Life'' (SPCK, 1952) 7.</ref> Boggisova zgodovina imenuje to obdobje čas "posvetnega veličastja", ki so ga zaznamovali razsipni izdatki "za nove zgradbe, kraljeve obiske in bankete s tisoči gostov". V opatiji so uvedli številne dajatve. Velik dolg, ki je nastal, bi lahko opatijo uničil, če ne bi bilo velikodušnih dobrotnikov, ki so prišli na pomoč. <ref>R. J. E. Boggis, ''A History of St Augustine's Monastery'' (1901) 70, 85, 96, 103. Available online at Google Books.</ref> [[Križni hodnik]], [[refektorij]] in kuhinjo so popolnoma obnovili. Dodali so nove prostore za opate in veliko dvorano. V začetku 14. stoletja je bilo pridobljeno zemljišče za veliko klet (''cellarium'') (življenjski in delovni prostori za kletarja, ki je bil odgovoren za oskrbo opatije), pivovarno, pekarno in nov vinograd. Marijina kapela je bila zgrajena vzhodno od cerkve. === Fyndonova vrata === Opatijsko [[vhodno poslopje]] je bilo obnovljeno med letoma 1301 in 1309 v obdobju opata Fyndona. Od takrat so znana kot Fyndonova vrata ali Velika vrata. Prostor nad vhodom je bila kraljeva samostanska spalnica. Leta 1625 sta [[Karel I. Angleški|Karel I.]] in kraljica Henrietta Maria po poroki v stolnici v Canterburyju spala v tej dvorani. <ref name=britainexpress>''[http://www.britainexpress.com/attractions.htm?attraction=3365 Fyndon Gate]'' at britainexpress.com, accessed 15 November 2013</ref> Po obnovi leta 1660 so se Karel II. in njegova brata, vojvoda Yorški in Gloucestrski, na poti v London ustavili v opatiji in prebivali v njej. <ref name=ewell2>Ewell (1896), 14-15, 19</ref> Fyndonova vrata so bila poškodovana zaradi nemške bombe med drugo svetovno vojno in jih je bilo treba obnoviti. Vrata stojijo nasproti majhnega trga, ki je bil od vladavine Karla I. znan kot Lady Wootton's Green. Kipa Ethelberta Kentskega in kraljice Berte stojita na zelenici. <gallery class="center" mode=packed heights=250px> King Ethelbert - geograph.org.uk - 1451281.jpg|Kip kralja Ethelberta Queen Bertha - geograph.org.uk - 1450143.jpg|Kip kraljice Berte </gallery> == Opatija od razpustitve do danes == Boggis v začetku 16. stoletja opisuje razpustitev samostanov kot "dneve dekadence". Čeprav je imel samostan v lasti 19.862 hektarjev posestev v Kentu, Boggis meni, da "zgodovinski dokazi prepričljivo dokazujejo, da so bili ti že obsojeni, tudi če [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] nikoli ne bi razpustil samostanov". "Oderuško izsiljevanje" za papeža bi povzročilo stečaj. <ref>R. J. E. Boggis, ''A History of St Augustine's Monastery'' (1901) 111-118, 122. Available online at Google Books.</ref> Angleška reformacija, ki je spremljala razpustitev samostanov, je bila pred stečajem. Reformacija je zamenjala papeža (duhovnik) z monarhom (laikom). Ukrepi, ki jih sprejel parlament, so okrepili moč laikov v primerjavi z močjo duhovščine. Ti ukrepi so bili del angleške reformacije kot "veliki prenosi" gospodarske in verske oblasti s cerkvene na posvetno oblast. <ref>A. G. Dickens, ''English Reformation'' (Pennsylvania State University, 1991), 167.</ref> Del "velikega prenosa" se začel, ko je parlament dal kralju Henriku VIII. pooblastilo, da razpusti samostane in zapleni premoženje za krono. Razlog za to je bil tudi, ker verske hiše niso več uporabljale svojega premoženja samo za posebne verske namene, za katere je bilo izvorno namenjeno. 30. julija 1538 so prišli kraljevi komisarji prevzet opatijo svetega Avguština. Zadnji opat in menihi so zapustili samostan. Opatija s posestvi, blagom, zgradbami in vsemi drugimi dobrinami je postala last krone. Končalo se je več kot 940-letno obdobje meniške prisotnosti. <ref>Judith Roebuck, ''St Augustine's Abbey'' (English Heritage, 1997), 11 and G. F. Maclear, ''S. Augustine's, Canterbury: Its Rise, Ruin, and Restoration'' (Wells Gardner, Darton, & Co., 1888) 27.</ref> === Uničenje === [[File:St Augustine's Abbey Missionary School buildings.jpg|right|thumb|Kapela Kolidža svetega Avguština]] Med preostankom Henrikovega vladanja je bil samostan svetega Avguština v lasti krone, nekatere zgradbe so bile spremenjene v kraljevo prebivališče. Leta 1541 so se začeli drugi deli opatije rušiti, material so prodajali. <ref name="Judith Roebuck 1997">Judith Roebuck, ''St Augustine's Abbey'' (English Heritage, 1997), 13.</ref> Nekaj kamna je bilo uporabljeno za utrdbo v ''Pale of Calais'' (francosko ''le Calaisis''), več pa je bilo prodanega za lokalne potrebe. Knjižnica z 2000 rokopisi je bila uničena, zakladnica oplenjena. Kraljevo rezidenco je občasno uporabljala kraljeva družina vse do vladanja kraljice [[Elizabeta I. Angleška |Elizabete I.]], ko so bile stavbe najete za nasledstvo plemičev. Leta 1558 je Elizabeta dala palačo v najem lordu Henriku Cobhamu. V tem času je kraljica tu obdržala dvor. Lord Cobham je živel v Kentu in zvesto služil kraljici kot diplomat in poslanec. [28] Po izdaji lorda Cobhama leta 1603 pod vladavino [[Jakob I. Angleški |Jakoba I.]] je bila rezidenca dodeljena Robertu Cecilu, lordu Essendenskemu. <ref>Henry Cobham I of Sutton at Hone, Kent (1538-92), sometimes known as Henry Brooke. See http://www.historyofparliamentonline.org/volume/1558-1603/member/brooke-alias-cobham-henry-i-1538-92 and http://histfam.familysearch.org/getperson.php?personID=I12612&tree=Nixon</ref> Po Cecilovi smrti leta 1612 je bilo prebivališče preneseno na Edwarda, lorda Woottona iz Marleyja (včasih zapisano "Wotton"). [29] Lord Wootton je najel Johna Tradescanta starejšega za ureditev vrta. Wootton je umrl leta 1626, vendar pa je v palači živela lady Wootton do svoje smrti leta 1658. Park je še vedno znan kot Lady Wootton's Green. <ref>"Lady Wootton’s Green" at http://www.canterbury-archaeology.org.uk/#/wootton/4557759367</ref> Sir Edward Hales (1626–1684) je dobil v posest premoženje po smrti lady Wooton, sledil naj bi mu njegov sin sir Edward Hales (1645–1695). Namesto da bi ohranjali premoženje, so novi lastniki zgradbe podrli in kamenje uporabili za gradnjo nove hiše na območju Hales Place. Od takrat naprej do leta 1844 se je opustošenje nadaljevalo, dokler ni zajelo cerkve, križnega hodnika, kuhinje in refektorija. <ref name="anglicanhistory">{{cite web|url=http://anglicanhistory.org/england/sac/maclear1888/03.html|title=S. Augustine's, Canterbury: Its Rise, Ruin and Restoration, by G. F. Maclear (1888)|publisher=anglicanhistory.org|accessdate=6 June 2014}}</ref> Drugi deli so razpadli. Od leta 1770 do 1844 je bila v opatiji pivovarna (Alfred Beer & Company). <ref name="machadoink">{{cite web|url=http://www.machadoink.com/Alfred%20Beer%20&%20Co.htm|title=Alfred Beer &amp; Co|publisher=machadoink.com|accessdate=6 June 2014}}</ref> Leta 1804 je bil del posesti razdeljen na sklope in prodan. Uporabljali so jo tudi kot bowling in kegljišče. Ethelbertov stolp, preostanek stolpa normanske opatije, je bil odstranjen leta 1822. <ref name=ehit>[http://www.english-heritage.org.uk/publications/st-augustines-abbey-info-for-teachers/staugustinesabbey.pdf St Augustine's Abbey: information for teachers] (pdf) at english-heritage.org.uk, accessed 19 November 2013</ref> Robert Ewell je v svojem ''Vodniku po samostanu in misijonarskem kolidžu svetega Avguština'' (''Guide to St. Augustine’s Monastery and Missionary College'') zapisal, da je v prvi polovici 19. stoletja samostan "dosegel najnižjo točko propada". === Obnova === Stanje opatije ni ostalo neopaženo. Leta 1844 je bogat mlad posestnik, član parlamenta in velikodušnež Alexander James Beresford Hope obiskal ruševine in ugotovil, da so obžalovanja vredne in jih je kupil. Navdahnjen z misijonarsko vnemo častitega Edwarda Coleridgea so Hope in drugi donatorji dali dodaten denar za obnovo in gradnjo zgradb za vzpostavitev kolegija za usposabljanje mladih moških, ki bi bili misijonarji v britanskih kolonijah. Ta zamisel je imela dva namena: izobraževanje misijonarjev ter izkopavanje in ohranjanje opatije. <ref>Judith Roebuck, ''St Augustine's Abbey'' (English Heritage, 1997), 32.</ref> Misijonarski kolidž Svetega Avguština je obstajal do leta 1947. <ref>''St. Augustine's Abbey, Longport'', Canterbury Historical and Archaeological Society, http://www.canterbury-archaeology.org.uk/#/staugustine/4557759015</ref> V noči na 31. maj 1942 so bile njegove zgradbe tako hudo poškodovane zaradi nemškega bombardiranja, da je akademija prenehala delovati. <ref>Canon W. F. France, ''St Augustine's, Canterbury: A Story of Enduring Life'' (S.P.C.K., London, 1952) 11, 12.</ref> [[File:St Augustine Canterbury 01.JPG|thumb| Longport, English Heritage – vhod v ruševine opatije]] Od leta 1952 do 1967 so stavbe kolidža uporabljali kot osrednji kolidž anglikanske skupnosti. <ref>Kenneth Cragg, ''The Central College of the Anglican Communion 1952–1967,'' Anglican and Episcopal History, 59 no 2 Je 1990, p 224-242.</ref> Od leta 1976 je zgradbe kolidža skupaj z nekaterimi novimi uporabljala Kraljeva šola v Canterburyju za nastanitev in šolsko knjižnico. Ta del opatije svetega Avguština je kupila šola leta 1994. <ref>[http://www.kings-school.co.uk/document_block_1.aspx?id=1:31664&id=1:31659&id=1:31637 St Augustine's] at kings-school.co.uk, accessed 19 November 2013</ref> Ruševine opatije so zdaj na Unescovem seznamu svetovne dediščine<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/496/ Canterbury Cathedral, St Augustine's Abbey, and St Martin's Church] at unesco.org, accessed 19 November 2013</ref> in zanje skrbi English Heritage. <ref>[http://www.english-heritage.org.uk/daysout/properties/st-augustines-abbey St Augustine's Abbey] at english-heritage.org.uk, accessed 19 November 2013</ref> == Galerija == <gallery class="center"> St Augustine Canterbury St Pancras church2.JPG|Ruševine anglosaške cerkve svetega Pankracija na ozemlju svetega Avguština Staugustinescanterburyrotundaandnave.jpg|Ruševine rotunde in ladje cerkve svetega Petra in Pavla na ozemlju svetega Avguština View of Canterbury Cathedral from St Augustine's Abbey.jpg|Pogled z ruševin svetega Avguština na stolnico Staugustinescanterburygraveaugustine.jpg|Grobnica svetega Avguština Gravesites of Mellitus, Justus and Laurence at St. Augustines's Abbey.jpg|Grobnica Mellitusa, Justa in Lovrenca, prvih nadškofov Canterburyja </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|St Augustine's Abbey, Canterbury}} *[http://www.english-heritage.org.uk/daysout/properties/st-augustines-abbey/ Uradna spletna stran English Heritage] * [https://archive.org/details/StAugustinesCanterbury-centralCollegeOfTheAnglicanCommunion A brochure about St Augustine’s as the Central College of the Anglican Communion]. * [https://archive.org/details/StAugustinesCanterburyAStoryOfEnduringLife A booklet written by Canon W. F. France, the last warden of St Augustine’s Missionary College.] *[http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=38191 Houses of Benedictine monks - The abbey of St Augustine, Canterbury &#124; A History of the County of Kent: Volume 2 (pp. 126-133), british-history.ac.uk] *[http://www.britainexpress.com/attractions.htm?attraction=27, St Augustine's Abbey, Canterbury &#124; History &#124; Kent Heritage Guide, britainexpress.com] *{{cite encyclopedia|encyclopedia=British History Online|publisher=Institute of Historical Research|title=ABBOTS OF ST. AUGUSTINE'S ABBEY|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=63693|year=1801|pages=177–225|first=Edward|last=Hasted|accessdate=9 April 2013}} [[Kategorija:Canterbury]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 597]] [[Kategorija: Cerkve v Angliji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Angliji]] [[Kategorija:Benediktinski samostani]] [[Kategorija:Muzeji v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Samostani v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Cerkve svetega Avguština|Canterbury]] {{normativna kontrola}} ih01siy0z1v9gdwzkmrnh9326wws6u2 10 436239 5735192 5029671 2022-08-16T17:35:10Z Gumruch 29746 2022 wikitext text/x-wiki {{Navpolje |name = Footer European Champions Marathon Women |title=[[Evropsko prvenstvo v atletiki|Evropske prvakinje]] v [[maraton]]u in [[polmaraton]]u |titlestyle=background:#addfad; |groupstyle=background:#addfad; | listclass = hlist | group1 = maraton | list1 = {{nowrap begin}} * 1982: {{flagathlete|[[Rosa Mota]]|POR}} * 1986: {{flagathlete|[[Rosa Mota]]|POR}} * 1990: {{flagathlete|[[Rosa Mota]]|POR}} * 1994: {{flagathlete|[[Manuela Machado]]|POR}} * 1998: {{flagathlete|[[Manuela Machado]]|POR}} * 2002: {{flagathlete|[[Maria Guida]]|ITA}} * 2006: {{flagathlete|[[Ulrike Maisch]]|GER}} * 2010: {{flagathlete|[[Anna Incerti]]|ITA}} * 2014: {{flagathlete|[[Christelle Daunay]]|FRA}} * 2018: {{flagathlete|[[Volha Mazuronak]]|BLR}} * 2022: {{flagathlete|[[Aleksandra Lisowska]]|POL}} {{nowrap end}} | group2 = polmaraton | list2 = {{nowrap begin}} * 2016: {{flagathlete|[[Sara Moreira]]|POR}} {{nowrap end}} }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge evropskih prvakov v atletiki]] </noinclude> ozgdrt01cg51dhmjb178ih9oadkx68x 0 438107 5735334 5589215 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica v Ferrari | fullname = Stolnica svetega Jurija mučenika<br> Cattedrale di San Giorgio Martire | other name = | native_name = Duomo di Ferrara | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | pushpin map = Italija | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Ferrara | country = [[Italija]] | denomination = rimskokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 17. stoletje | founder = | dedication = | dedicated date = 12. stoletje | consecrated date = 1135 | materials = marmor, opeka | | functional status = dejavna | heritage designation = | architecture type = stolnica | style = [[romanska arhitektura|romanika]], [[gotska arhitektura|gotika]], [[renesančna arhitektura|renesansa]], [[baročna arhitektura|barok]] | | metropolis = | diocese = | archbishop = | bishop = | dean = }} [[File:Central Nave in Ferrara San Giorgio Cathedral.jpg|thumb|Glavna ladja]] '''Stolnica v Ferrari''' (italijansko ''Basilica Cattedrale di San Giorgio, Duomo di Ferrara'') je [[Rimskokatoliška cerkev |rimskokatoliška]] [[stolnica]] in [[Bazilika# Manjše bazilike|manjša bazilika]] v [[Ferrara|Ferrari]] v severni [[Italija|Italiji]]. Posvečena je [[sveti Jurij|svetemu Juriju]], zavetniku mesta, je sedež [[nadškof]]a Ferrare in največja verska stavba v mestu. Stolnica stoji v središču mesta blizu Mestne hiše (''Palazzo Comunale'') in znamenitega [[grad Estense|gradu Estense]], estense se nanaša na ime družine Este, ter je povezana z nadškofovsko palačo s pokritim prehodom. == Zgodovina == Gradnja sedanje stavbe se je začela v 12. stoletju, ko se je mesto razširilo proti levemu bregu reke [[Pad]]. Nova stolnica je bila posvečena leta 1135. Nekdanja stolnica, tudi posvečena svetemu Juriju, je še vedno na desnem bregu reke zunaj mestnega obzidja in je danes znana pod imenom Bazilika svetega Jurija zunaj obzidja (''San Giorgio fuori le mura''). == Zunanjost == Izvirna [[romanska arhitektura|romanska]] zasnova se kaže na pročelju, ki je podobno stolnici v [[Stolnica v Modeni|Modeni]] in [[Stolnica v Parmi|Parmi]]: v belem [[marmor]]ju, s tremi konicami in vrsto lož, majhnimi arkadami in [[Rozeta (arhitektura)|rozetami]], [[kip]]i in številnimi [[relief (umetnost)|relief]]i. Na desni strani je kip Alberta d'Esteja, ob strani pa je bronast doprsni [[papež Klemen VIII.]] čez napis v spomin na zajetje mesta. V središču pročelja je veranda, podprta z dvema stebroma z [[atlant]]i, ki sedijo na levih kot podstavkih. Okrašena je s ''poslednjo sodbo'' neznanega mojstra in ložo z Marijo in otrokom (pozni [[gotika|gotski]] dodatek). [[Portal]] je delo kiparja Nichola, učenca Wiligelma. Luneta prikazuje svetega Jurija, zaščitnika Ferrare, ki ubija zmaja; na prekladi so prizori iz Kristusovega življenja. Podboj, ki oblikuje vhod, je okrašen s figurami, ki prikazujejo oznanjenje in štiri preroke, ki so napovedali prihod Kristusa. <ref>[[Danijel (prerok)| Danijel]], [[Ezekiel]], [[Izaija (prerok)| Izaija]], [[Jeremija]]</ref> Glede na zdaj uničen napis je bil Nicholo odgovoren za načrtovanje prvotne stavbe. Njegovi deli sta tudi dvostranski portal na zahodni strani ter spodnja loža tukaj in na južni strani stavbe. Njegov drugi portal z dodatki Benedetta Antelamija je bil na južni strani, vendar je bil porušen med obnovo v 18. stoletju. Nekateri kipi, ki so jo okrasili, so zdaj na trgu pred zgradbo (podporni [[grifin]]i), v [[narteks]]u in stolničnem muzeju. Portal so [[romar]]ji uporabljali na poti v [[Rim]]. Na južni strani je nedokončan [[renesančna arhitektura|renesančni]] [[zvonik]] v belem in rožnatem marmorju, pripisan [[Leon Battista Alberti|Leonu Battisti Albertiju]], ki je bil zgrajen med letoma 1451 in 1493. Opečna [[apsida]] ima loke in marmorne [[kapitel]]e, načrtoval jo je ferrarski arhitekt Biagio Rossetti. == Notranjost == Notranjost, ki je po [[požar]]u v 18. stoletju popolnoma v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu, ima glavno in dve stranski ladji. V njej so bronasti kip ''Križanje'' Niccola Baroncellija, svetnika Jurij in Avrelij Domenica di Parisa (15. stoletje), pa tudi [[Guercino]]vo ''Mučeništvo svetega Lovrenca'' (17. stoletje). V stranskih kapelah so ''Kronana Marija s svetniki'' Il Garofala, ''Marijino kronanje'' Francesca Francie in ''Devica v slavi s svetnicama Barbaro in Katarino'' Bastianina, ki je naslikal tudi ''Poslednjo sodbo'' v apsidi [[prezbiterij|kora]] (1577–1581). == Muzej == Muzej v stolnici je bil včasih v nekdanji cerkvi San Romano čez trg, v kateri so shranjeni dve deli [[Cosimo Tura|Cosima Ture]] (''Oznanjenje'' in ''Sveti Jurij in zmaj''), ''[[Marija z granatnim jabolkom (Jacopo della Quercia)|Marija z granatnim jabolkom]]'' (Madonna della melagrana) Jacopa della Quercie in osem tapiserij z zgodbami dveh svetnikov zavetnikov Ferrare, ki temeljijo na risbah Garofala in Camilla Filippija. == Galerija == <gallery> File:Kathedrale-Ferrara-1.jpg File:Kathedrale-Ferrara-2.jpg File:Kathedrale-Ferrara-3.jpg File:Kathedrale-Ferrara-4.jpg File:Kathedrale-Ferrara-5.jpg File:Kathedrale-Ferrara-6.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Cathedral (Ferrara)}} *[http://www.medioevo.org/artemedievale/Pages/EmiliaRomagna/CattedralediFerrara.html Page on medioevo.org] *[http://www.ferraraterraeacqua.it/it/ferrara/scopri-il-territorio/arte-e-cultura/chiese-pievi-battisteri/cattedrale Stolnica] [[Kategorija:Stolnice v Italiji]] [[Kategorija:Muzeji v Italiji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ferrari]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] {{normativna kontrola}} bab32wf22oo348pu8zyshbjvg8ssawc 0 439088 5735252 5605134 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Bazilika svetega Andreja, Mantova | fullname = Basilica di Sant'Andrea | status=manjša bazilika, sostolnica<ref>[http://www.lombardiabeniculturali.it/architetture/schede/MN360-01039/ Basilica Concattedrale di S. Andrea - complesso]</ref><ref>[http://www.gcatholic.org/churches/italy/0080.htm Basilica di S. Andrea Apostolo] on GCatholic.org</ref> | image = <!-- WD --> | coordinates = <!-- WD --> | pushpin map = Italija | location = [[Mantova]], [[Italija]] | denomination = [[rimskokatoliška]] | diocese = Mantova | parish = | division = | subdivision = | founded date = 1472 | founder = | architect = [[Leon Battista Alberti]] | style =[[renesančna arhitektura]] | constructed date = 1790 | dedicated date = | country = [[Italija]] | website= }} '''Bazilika svetega Andreja''' (italijansko ''Basilica di Sant'Andrea'') je [[rimskokatoliška]] sostolnica in manjša [[Bazilika|bazilika]] v [[Mantova|Mantovi]] v [[Lombardija|Lombardiji]] ([[Italija]]). Je eno glavnih del [[renesančna arhitektura|renesančne arhitekture]] 15. stoletja v severni Italiji. Cerkev so začeli graditi leta 1472 po naročilu [[Ludovico III. Gonzaga| Ludovica III. Gonzage]] po zasnovi [[Leon Battista Alberti| Leona Battiste Albertija]] na kraju, kjer je bil [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]], od katerega je ohranjen [[zvonik]] (1414). Stavba je bila končana šele 328 let kasneje. Čeprav so poznejše spremembe in razširitve spremenile Albertijevo zasnovo, cerkev še vedno velja za eno najpopolnejših Albertijevih del. Stoji na Mantegnejevem trgu. == Arhitektura == [[File:Lombardia Mantova5 tango7174.jpg|thumb|left|Notrajost]] Pročelje, ki je bilo zgrajeno v bližini že obstoječega zvonika (1414), temelji na shemi antičnega [[Titov slavolok, Rim |Titovega slavoloka]] v [[Rim]]u. V glavnem je to [[opeka|opečnata]] struktura s trdno štukaturo za površino. Določa jo velik osrednji lok, ki ga obkrožajo [[korintski slog|korintski]] [[pilaster|pilastri]]. Manjše odprtine so z desne in leve strani loka. Nov vidik oblikovanja je bil vključitev nižjega sloga z listnatimi korintskimi [[Kolosalni red |kolosalnimi]] stebri z neokrašenimi pilastri. Celota je povišana s [[pediment]]om, nad katerim je obokana struktura, katere namen ni povsem jasen, verjetno senčenje odprtine okna v cerkev, ki je za njim. Pomemben vidik Albertijevega oblikovanja je bilo ujemanje med pročeljem in notranjimi višinami z motivom slavoločnega loka, arkad, kot je fasada, ki ima izmenično visoke loke in precej nižje kvadratne zgornje odprtine. Ladja je pokrita s sodčkastim [[obok]]om, ki je eden prvih tako oblikovanih v taki monumentalni izvedbi od antike in verjetno oblikovan po [[Maksencijeva bazilika|Maksencijevi baziliki]] v Rimu. Alberti je morda načrtoval kasetiran obok, bolj podoben krajšemu sodčkastemu oboku v vhodu, vendar je pomanjkanje sredstev povzročilo, da je obok zgrajen preprosto, kasete pa so nato naslikali. Prvotno je bila stavba načrtovana brez [[transept]]a in morda tudi brez [[kupola|kupole]]. Ta faza gradnje se je bolj ali manj končala leta 1494. Leta 1597 so dodali bočna krila in končali grobnico. Masivno kupolo (1732–1782) je zasnoval [[Filippo Juvarra]], končno dekoracijo v notranjosti pa so v poznem 18. in začetku 19. stoletja dodali [[Paolo Pozzo]] in drugi. == Notranjost == Notranjost ima obliko [[latinski križ|latinskega križa]]. Sestavlja jo glavna ladja, prekrita s sodčkastim obokom in stranskimi kapelami s pravokotno osnovo, ki so uokvirjene v vložke iz okroglih lokov. [[križanje (arhitektura)|Križanje]] med ladjo in transeptom je pokrito s kupolo, podprto s stebri, povezanimi s štirimi loki. Dvomijo, da je to del Albertijevega projekta, vendar pa so bili pilastri križišča postavljeni v prvi fazi gradnje v 15. stoletju. Šesta kapelica na desni je posvečena svetemu Longinu. Na desni je na steni freska ''Križanje'' Rinalda Mantovana <ref>Cavazzoli, p. 81.</ref> s svetim Longinom ob vznožju križa. V središču kapele, nad oltarjem, je oltarna slika Giulia Romana, ki predstavlja ''Marijo, svetega Jožefa, Janeza in svetega Longina''. V kapeli so sarkofagi z ostanki svetega Longina. <ref>Cavazzoli, p. 82.</ref> Za oltarjem je globoka [[apsida]], ki zapira prostor ladje. Ob koncu 16. stoletja je bila zgrajena kripta z osmerokotnimi stebri, v kateri je relikvija ''najdragocenejša Kristusova kri''. Je na oltarju v središču, kjer so tudi grobnice družine Gonzaga, ki pa niso bile realizirane. == Relikvija svete krvi == [[File:sacrivasi-3-05.jpg|thumb|V sveti posodi je Kristusova kri]] Namen nove stavbe je bil sprejeti romarje, ki so jo obiskali med praznikom ''vstajenja''. Takrat verniki častijo posodo, ki vsebuje Kristusovo kri. Dvignejo jo iz grobnice spodaj skozi luknjo v tleh neposredno pod kupolo. Relikvija, ki se imenuje ''najdragocenejša Kristusova kri'' (Preziosissimo Sangue di Cristo), je v svetih posodah. V Mantovo jo je po tradiciji prinesel rimski [[centurion|stotnik]] [[sveti Longin|Longin]], ki je skopal zemljo, ki je vsebovala kri. Relikvija je bila "znova odkrita" okoli 1049. [[Papež Leon IX.]] je to relikvijo prepoznal kot verodostojno leta 1053. Bila je zelo cenjena med [[renesansa|renesanso]]. [[Relikviarij]] pokažejo vernikom ob [[Veliki petek|velikem petku]] in ga nato v procesiji nesejo po ulicah Mantove. == Druge zanimivosti == V zvonik so v 19. stoletju dodali pet [[zvon]]ov (A, C #, E, F #, A). V eni kapelici je grobnica zgodnjega renesančnega slikarja [[Andrea Mantegna|Andree Mantegne]] z bronasto figuro Gianmarca Cavallija; njegova kapela ima njegovo ''Sveto družino''. Druga likovna dela v kapelicah so freske šole Giulia Romana (delo Giulia je kopija) in [[Correggio| Correggia]]. ==Grobnice== * Federico I. Gonzaga (†1484), tretji markiz Mantove * Eleonora Medičejska (†1611), žena Vincenza I. Gonzage * Vincenzo I. Gonzaga (†1612), četrti vojvoda Mantove * Eleonora Gonzaga (†1612), hči Francesca IV. Gonzage * Ludovico Gonzaga (†1612), sin Francesca IV. Gonzage * Ferdinand Gonzaga (†1626), šesti vojvoda Mantove<ref>Golinelli, str. 67–100</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Johnson, Eugene J. (1975). S. Andrea in Mantua : the building history. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 0-271-01186-6. *Il Sant'Andrea di Mantova e Leon Battista Alberti (in Italian). Mantova: Ed. della Bibl. Comunale. 1974. OCLC 2549495. *La reliquia del sangue di Cristo: Mantova, l'Italia e l'Europa ad tempo di Leone IX, ed. Glauco Maria Cantarella, Verona: Scripta, 2012. ==Zunanje povezave== {{commons category|Sant'Andrea (Mantua)}} * [http://smarthistory.khanacademy.org/sant-andrea-in-mantua.html Alberti's Sant' Andrea in Mantua], Heather Horton, article at Smarthistory * [http://www.lombardiabeniculturali.it/architetture/schede/MN360-01039/ Basilica Concattedrale di S. Andrea - complesso] {{it icon}} * [http://guideturistichemantova.it/ Mantua tourist guide] Mantua tourist guide [[Kategorija:Bazilike v Italiji]] [[Kategorija:Mantova|Mantova]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja|Mantova]] [[Kategorija:Dela Leona Battiste Albertija]] 2rl1xhfnwnadqpffa9eg7wxpmfpgqfj 0 441961 5735510 5572883 2022-08-16T23:38:40Z Amanesciri2021 205950 /* Ivančna Gorica */ wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz občine Ivančna Gorica''' vsebuje osebnosti, ki so kakorkoli prispevale h kulturni podobi občine Ivančna Gorica. == Ambrus == * [[Jožef Žemlja]] (10. februar 1805, [[Selo pri Žirovnici]] - 15. september 1843, [[Ovsiše]]), duhovnik, pisatelj, pesnik, prevajalec * [[Jože Hočevar]] (13. september 1929, [[Kamni Vrh pri Ambrusu]]), urednik, literarni kritik, prevajalec == Ivančna Gorica == * [[Miha Kastelic]] (1. september 1795, [[Gorenja vas]] – 22. oktober 1868, [[Ljubljana]]), urednik, pesnik * [[Janez Eržen]] (7. maj 1929, [[Ivančna Gorica]] – 10. februar 2009), gledališki igralec * [[Leopold Sever]] (3. januar 1939, [[Ljubljana]] – 8. september 2019, [[Male Lipljene]]), učitelj, pisatelj publicist * [[Jana Zupančič]] (7. maj 1997, [[Ljubljana]]), igralka == Krka == * [[Avgust Musić]] (3. avgust 1856, [[Krka]] – 26. julij 1938, [[Zagreb]]), klasični filolog * [[Lojze Uršič]] (20. oktober 1908, [[Krška vas]] – 4. oktober 1995, [[Krška vas]]), prevajalec * [[Saša Pavlin Stošić]] (28. september 1988, [[Novi Sad, Srbija]]), igralka == Muljava == * [[Josip Jurčič]] (4. marec 1844, [[Muljava]] – 3. maj 1881, [[Ljubljana]]), pisatelj * [[Pavel Perko]] (22. januar 1877, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 10. marec 1970, [[Muljava]]), pisatelj, duhovnik * [[Jože Sever]] (20. junij 1928, [[Novo mesto]] – 23. februar 2005), jezikoslovec, rusist, prevajalec, slovaropisec, živel na Bojanjem Vrhu == Stična == * [[Virida Visconti]] (1352, [[Italija]] – 1414, [[Stična]]), plemkinja *[[Volbenk Neff]] (okoli 1500, [[Stična]] – 1566, [[Stična]]), duhovnik, redovnik, cistercijan, opat *[[Peter Puzel]] (10. junij 1669, [[Hrušica]] – 20. avgust 1721, [[Stična]]), stiški kronist, duhovnik, redovnik, cistercijan *[[Jožef Novak]] (okoli 1742, [[Gorica]] – 25. april 1788, [[Stična]]), filozof, pedagoški delavec, duhovnik, redovnik, cistercijan *[[Karel Jožef Prenner]] (3. november 1780, [[Škofja Loka]] – 13. maj 1721, [[Stična]]), zgodovinopisec *[[Jožef Kek]] (29. januar 1796, [[Stična]] – 6. junij 1855, [[Ljubljana]]), duhovnik, nabožni pisec, prevajalec *[[Anton Leban]] (30. november 1849, [[Kanal]] – 12. marec 1925, [[Stična]]), pedagoški pisec, učitelj *[[Anton Bonaventura Jeglič]] (29. maj 1850, [[Begunje na Gorenjskem]] – 2. julij 1937, [[Stična]]), duhovnik, škof, politik, publicist *[[Anton Lesjak]] (18. januar 1857, [[Stična]] – 11. april 1942, [[Šentjernej]]), duhovnik *[[Ludovik Hudovernik]] (15. avgust 1859, [[Stična]] – 16. maj 1901, [[Maribor]]), glasbenik, skladatelj, pianist, zborovodja, duhovnik *[[Aleksander Hudovernik]] (21. februar 1861, [[Stična]] – 20. avgust 1931, [[Ljubljana]]), pravnik, notar, narodni delavec *[[Avguštin Kostelec]] (5. avgust 1879, [[Drašiči]] – 22. februar 1963, [[Stična]]), duhovnik, redovnik, cistercijan, opat * [[Ivan Zorec]] (25. julij 1880, [[Mali Gaber]] – 30. julij 1952, [[Ljubljana]]), pisatelj, prevajalec *[[Jernej Pavlin]] (20. avgust 1881, [[Naklo]] – 15. januar 1963, [[Stična]]), stenograf, nabožni pisatelj, duhovnik *[[Simon Ašič]] (30. november 1906, [[Gorica pri Raztezu]] – 25. avgust 1992, [[Stična]]), duhovnik, redovnik, cistercijan, zeliščar *[[Črtomir Zorec]] (14. oktober 1907, [[Stična]] – 13. september 1991, [[Zgornja Besnica]]), tekstilski strokovnjak, prešernoslovec * [[Karel Ceglar]] (19. september 1912, [[Stična]] – 13. junij 1998 [[Ljubljana]]), duhovnik, salezijanec, bibliograf * [[Stane Gabrovec]] (18. april 1920, [[Kamnik]] – 12. januar 2015), arheolog, predavatelj, akademik * [[Mihael Glavan]] (1945, [[Stična]]), bibliotekar, publicist, urednik, pisatelj * [[Lado Amrožič]] (1. marec 1948, [[Ljubljana]]), novinar, urednik * [[Klemen Janežič]] (16. september 1989, [[Stična]]), igralec == Šentvid pri Stični == * [[Evstahij Ozimek]] (24. januar 1817, [[Šentvid pri Stični]] – 20. februar 1898, [[Ljubljana]]), duhovnik, redovnik, frančiškan * [[Janez Stritar]] (1. avgust 1818, [[Posmreka pri Velikih Laščah]] – 21. maj 1882, [[Šentvid pri Stični]]), nabožni pisec, duhovnik * [[Ivan Janežič]] (4. julij 1855, [[Šentvid pri Stični]] – 2. maj 1966, [[Ljubljana]]), mladinski pisatelj * [[Janko Vencajz]] (1. marec 1872, [[Ljubljana]] – 2. september 1895, [[Šentvid pri Stični]]), publicist * [[Stanko Vurnik]] (11. april 1898, [[Šentvid pri Stični]] – 23. marec 1932, [[Ljubljana]]), umetnostni zgodovinar, etnolog, muzikolog == Višnja Gora == * [[Baltazar Radlič]] (1533, [[Višnja Gora]] – 15. maj 1579, [[Ljubljana]]), duhovnik, škof, pridigar, nabožni pisec * [[Janez Čandik]] (okoli 1581, [[Višnja Gora]] – 8. oktober 1624, [[Gradec]]), nabožni pisatelj, duhovnik, redovnik, jezuit * [[Jurij Florjančič]] (15. januar 1613, [[Višnja Gora]] – 20. januar 1654, [[Dunaj]]), nabožni pisatelj, duhovnik, jezuit * [[Franc Anton Niernberger]] (okoli 1712, [[Višnja Gora]] – 27. julij 1784, [[Višnja Gora]]), slikar * [[Inocenc plemeniti Taufferer]] (19. januar 1722, [[Višnja Gora]] – 14. januar 1794), šolnik, bibliotekar, duhovnik, redovnik, jezuit * [[Franc Ksaver plemeniti Taufferer]] (22. marec 1733, [[Višnja Gora]] – 23. maj 1789, [[Ljubljana]]), duhovnik, redovnik, cistercijan, opat * [[Pashal Skerbinc]] (1. oktober 1780, [[Višnja Gora]] – 28. januar 1824, [[Dunaj]]), nabožni pisatelj, duhovnik, redovnik, frančiškan * [[Janez Cigler]] (7. maj 1792, [[Ljubljana]] – 11. april 1867, [[Višnja Gora]]), pisatelj, duhovnik * [[Janez Mandlin]] (18. avgust 1818, [[Ljubljana]] – 29. oktober 1897, [[Stari trg]]), izdelovalec orgel * [[Janko Skerbinc]] (27. maj 1841, [[Stranje]] – 31. marec 1928, [[Višnja Gora]]), skladatelj, društveni delavec, učitelj, organist * [[Anton Tomšič]] (26. maj 1842, [[Dedni Dol]] – 26. maj 1871, [[Maribor]]), časnikar * [[Julij plemeniti Kleinmayr]] (9. maj 1847, [[Višnja Gora]] – 28. december 1913, [[Trst]]), literarni zgodovinar * [[Jožef Rome]] (14. november 1848, [[Višnja Gora]] – 20. december 1933, [[Novo mesto]]), časnikar, duhovnik * [[Konrad Črnologar]] (21. november 1860, [[Peščenik]] – 8. april 1904, [[Šmarje - Sap]]), umtenostni topograf, konservator * [[Janez Evangelist Mauring]] (25. december 1864, [[Višnja Gora]] – 7. november 1927, [[Višnja Gora]]), pisatelj, duhovnik * [[Matej Holmar L.]] (14. september 1869, [[Vodice nad Kamnikom]] – 9. december 1945, [[Višnja Gora]]), glasbenik, organist, zborovodja * [[Janko Polak]] (2. maj 1878, [[Višnja Gora]] – 1971), pesnik, šolnik, pedagoški pisec * [[Jože Zupančič]] (1. marec 1894, [[Zavrtače]] – 29. julij 1969, [[Mali Lošinj]]), prevajalec, časnikar *[[Edo Turnher]]<ref>[http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi737411/ SBL]</ref> (1896–1969), šahist in učitelj, po njem se je imenovala šola v Višnji Gori * [[Mihaela Zajc-Jarc]] (12. 8. 1916 [[Ljubljana]] – 2010), pesnica, pisateljica, zbirateljica ljudskega izročila * [[Emil Rotschütz]], čebelarski strokovnjak, sredi kraja je njegov kip *rodbina [[Groznik]]: == Zagradec == * [[Jakob Krašna]] (17. julij 1810, [[Črni Vrh]] – 28. september 1878, [[Zagradec]]), pratikar, duhovnik * [[Janez Parapat]] (9.december 1838, [[Ljubljana]] – 7. april 1879, [[Zagradec]]), zgodovinar, numizmatik, nabožni pisatelj, duhovnik * [[Ignacij Žitnik]] (24. november 1857, [[Fužina]] – 28. december 1913, [[Ljubljana]]), politik, časnikar, duhovnik, kanonik * [[Jože Perko]], režiser * [[Janez Vrečko]] (9. april 1946, [[Ljubljana]]), komparativist, literarni zgodovinar, teoretik == Literatura == * [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon]. * [[Nataša Polajnar Frelih]] ''Sit hic museum!'' [[Stična]]: Muzej krščanstva na Slovenskem, 2016. * Zborniki občin Grosuplje - Ivančna Gorica - Dobrepolje 1–29. {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Ivančna Gorica]] 32l882geo8r47xfo45ktom155zkdoae 14 443164 5735425 4929421 2022-08-16T20:33:41Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana I.]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana I.]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene svetemu [[Papež Štefan I.|papežu Štefanu I]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Štefan 01]] 9mgcooad31kxjq01x16ex0dqewog3bg 0 443686 5735144 5038796 2022-08-16T15:57:27Z Ljuba brank 92351 np, pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Mahabodhitemple.jpg|thumb|upright|Mahabodhi-Tempel v Bodha-Gaya, Bihar, Indija.]] '''Budistični tempelj''' je kraj čaščenja [[budizem|budistične religije]], ki združuje tako imenovane tri dragulje, to so [[Buda]], [[Dharma (budizem) |Dharma]] in [[Sangha]]. Budistični templji se strukturno razlikujejo po regijah in vključujejo gradbeni kompleks, vključno s terenom.<ref>Dietrich Seckel: ''Buddhistische Tempelnamen in Japan''. MOS 37. Stuttgart: Steiner 1985, S. 20.</ref> V središču je svetišče ([[stupa]] ali kultna podoba Bude). Templji pogosto služijo kot samostani budističnih menihov. == Pojem in oznaka == [[File:NaraTodaiji0195.jpg|thumb|Glavna dvorana templja [[Todai-dži]] v [[Nara (mesto)|Nari]], Japonska.]] Evropsko ime kot tempelj ne odraža celotne vsebine budističnega templja. Budistični tempelj vključuje ne samo različne stavbe ampak tudi vrtove, ki so na templju. Imena budističnega templja na splošno in posameznih stavb se razlikujejo zlasti glede na regionalne običaje in jezike. Za tempelj kot celoto poznamo tudi druga imena. Primeri: * Kitajščina: ''sì'' 寺, ''sìjuàn'' 寺院 * Japonščina ''ji / dera'' 寺, v 院 V kitajskem in japonskem budizmu se lahko različne stavbe razlikujejo, kot sledi: * paviljon zvonov (japonsko 鐘楼, ''šurō / šōrō'') ali paviljon pavk (鼓楼, ''korō'') * Glavna dvorana (japonsko 本 堂, ''hondō'') ali zlata dvorana (japonsko 金堂, ''kondō''): to je glavno svetišče (japonsko 本尊, ''honzon'') templja. * Učilnica (japonsko 講堂, ''kōdo''): menihi se zberejo v razredu, se učijo, meditirajo, opravljajo obrede, kličejo Budo ali recitirajo [[sutra|sutre]]. Učilnica je kraj interpretacije Budovih zakonov (sanskrt: ''Dharma''). * Meniška spalnica (japonsko 僧坊, ''sōbō'') * [[Pagoda]] (japonsko 塔, ''tō''): pagoda je [[relikviarij]] in prihaja iz indijske [[stupa]]. Vanjo ni vstopa in je po navadi večnadstropna. * Shramba suter (japonsko 経 蔵, ''kjōzō''): tu se hranijo budistični spisi. * Vrata (japonsko 門, ''mon''): tempelj ima lahko ena ali več vrat. Poleg glavnih vrat (jap. 山門 / 三門, ''sanmon'') lahko v notranji tempeljski prostor vodijo osrednja vrata (jap. 中 門, ''čūmon''). V templju je lahko več vrat s posebnimi imeni. * Gospodarski prostori in jedilnice (japonsko 食堂, ''džikidō'') * druge stavbe == Regionalne oblike stavb == V širšem pomenu, ne glede na njihovo zasnovo ali velikost, so vsi - zemljišča, stavbe ali prostori obravnavani kot tempelj budistične šole, ki jim je bil ta status podeljen s slovesno otvoritvijo v skladu s pravili vsake šole. Znani budistični templji so tempelj [[Mahabodhi]] v [[Bodhgaja|Bodhgaji]] v I[[Indija|ndiji]] (2. stoletje), [[Todai-dži]] na [[Japonska|Japonskem]] iz 8. stoletja, [[Borobudur]] na [[Java|Javi]] iz 9. stoletja in [[Bagan]]ski templji v [[Mjanmar]]u iz 11. stoletja. === Indija === Dvorana [[vihara]] je dvorana zbiranja menihov, okoli katere so združeni bivalni prostori. Ti se tam zberejo, da bi recitirali sutre, za tradicionalne slovesnosti in druga skupna praznovanja. Kot središče verskega obreda je pogosto oblikovana stupa, prvotno zemeljski kup, ki je bil zgrajen nad ostanki mrtve osebe (''stup'' v sanskrtu: 'kopičiti', 'nametati'), izhodišče budističnih templjev v Indiji. Okoli budističnega templja (dvorana [[Čaitja]] – molilna dvorana) je bil urejen samostanski kompleks. Sestavljalo ga je pravokotno odprto dvorišče okoliškimi stanovanjskimi celicami za menihe. Zgodnja posebna oblika budističnega templja so jamski templji v Indiji, ki so jih posnemali v mnogih azijskih državah. Različne regionalne posebnosti budističnih templjev so se razvile iz indijske stupe v srednji, vzhodni in jugovzhodni Aziji, vključno s pagodo na kitajskem, čorten v [[Tibet]]u, ''Paja'' v Mjanmaru<ref>Gabriele Seitz: ''Die Bildsprache des Buddhismus.'' Düsseldorf: Patmos 2006. S. 46–59, hier: S. 53.</ref> in ''Čedi'' na [[Tajska|Tajskem]]. === Jugovzhodna Azija === Tudi pri templjih jugovzhodne Azije je običajno več posameznih stavb v obsežnem območju templja, ki pogosto vsebuje eno ali več stup. (Glej tudi: [[Angkor Vat]]) === Vzhodna Azija === Samostani v vzhodni Aziji so zelo različni od tistih v Indiji. Osrednje svetišče vzhodnoazijskih templjev je [[pagoda]]. Ob pagodi je obsežna urejena dvorana, ki jo obvladujejo kipi različnih Bud. Preostale glavne stavbe vzhodnoazijskih templjev so obkrožene z večinoma pravokotnim dvoriščem, ki meji na samostanske stavbe. Do uvedbe [[budizem na Japonskem|budizma na Japonsko]] v 6. stoletju se je center kompleksa templjev že preselil iz pagod v glavno dvorano (japonsko ''hondō''), v katerem je shranjeno glavno svetišče (''honzon'') - običajno kip Bude<ref>Kazuo Nishi & Kazuo Hozumi: ''What is Japanese Architecture?'' Tokyo: Kodansha International 1985, S. 14.</ref>. Poleg tega se je začela razmejitev simetrije kitajskih templjev, ki je danes značilna za japonsko tempeljsko arhitekturo. == Literatura == *Japanese-English Buddhist Dictionary. Daitō Shuppansha, Tokio 1984. *Heinrich Gerhard Franz: Von Gandhara bis Pagan: Kultbauten des Buddhismus und Hinduismus in Süd- u. Zentralasien. Akademische Druck- u. Verl.-Anst., Graz 1979. *Dietrich Seckel: Kunst des Buddhismus. Werden, Wanderung und Wandlung. Holle, Baden-Baden 1962. *Dietrich Seckel: Buddhistische Tempelnamen in Japan. MOS 37. Steiner, Stuttgart 1985. *Gabriele Seitz: Die Bildsprache des Buddhismus. Patmos, Düsseldorf 2006. *Mortimer Wheeler (Hrsg.): Prachtbauten des Ostens: Tempel, Grabstätten und Festungen Asiens. Ariel, Frankfurt am Main 1968. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Budistična arhitektura]] [[Kategorija:Budistični templji]] {{normativna kontrola}} gnkmlo44wuulwgbo76n57qw8aqzxdgi 0 444300 5735382 5140940 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Sostolnica sv. Mihaela in sv. Gudule | fullname = | other name = | native_name = {{lang-fr|Co-Cathédrale collégiale des Ss-Michel et Gudule}}<br>{{lang-nl|Collegiale Sint-Michiels- en Sint-Goedele-co-kathedraal}} | native_name_lang = | image = <!-- wd --> | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = | coordinates = <!-- wd --> | pushpin map = Belgija | location = Trg svete Gudule<br>[[Bruselj]] | country = [[Belgija]] | denomination = [[rimskokatoliška]] | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = <!-- {{URL| example.com}} --> | former name = | bull date = | founded date = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} - but see note below --> | founder = | dedication = Gudula in [[sveti Mihael]] (zavetnik Bruslja) | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | events = | past bishop = | people = | status = sostolnica<br>(stolnica od 1962) | functional status = dejavna | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = cerkev | style = [[gotska arhitektura]] | years built = okoli 11. st. (cerkev)<br>c. 13. st. (stolpa) | groundbreaking = okoli 9. st. (kapela) | completed date = 1519 | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = 114 m | width = 57 m | width nave = 54 m | height = <!-- {{convert| }} --> | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = | floor area = <!-- {{convert| }} --> | dome quantity = | dome height outer = <!-- {{convert| }} --> | dome height inner = <!-- {{convert| }} --> | dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> | dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> | spire quantity = 2 | spire height = 64 m | tower quantity = 2 | tower height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | parish = | deanery = | archdeaconry = | episcopalarea = | archdiocese = Mechelen - Bruselj | metropolis = | diocese = | archbishop = | bishop = | dean = | director = | elder = | organist = | organscholar = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} '''Sostolnica svetega Mihaela in svete Gudule''' (francosko ''So-Cathédrale collégiale des Ss-Michel et Gudule'', nizozemsko ''Collegiale Sint-Michielsen-Sint-Goedele-co-kathedraal'') je rimskokatoliška cerkev v [[Bruselj|Bruslju]], [[Belgija]]. Cerkev je dobila status stolnice leta 1962 in od takrat je bila sostolnica nadškofije Mechelen - Bruselj, skupaj s stolnico svetega Rumbolda v mestu Mechelen. <ref name=Catholic>[http://www.gcatholic.org/churches/europe/3146.htm Cathedral of St. Michael and St. Gudula] on GCatholic.org</ref> == Zgodovina == Kapelica, posvečena svetemu Mihaelu, je bila verjetno zgrajena na hribu Treurenberg že v 9. stoletju. V 11. stoletju jo je zamenjala [[romanska arhitektura|romanska]] cerkev. Lambert II., grof Leuvna, je leta 1047 v tej cerkvi ustanovil kapitelj in dal pripeljati relikvijo mučenice svete Gudule, ki je bila pred tem v cerkvi svetega Gagerika na otoku Saint-Géry. Sveti Mihael in sveta Gudula sta tudi zavetnika mesta Bruselj. V 13. stoletju je Henrik I., brabantski vojvoda, naročil, naj se cerkvi dodata dva okrogla stolpa. Leta 1226 je nadzoroval gradnjo gotske kolegijske cerkve. [[prezbiterij|Kor]] je bil zgrajen med letoma 1226 in 1276. Celotna cerkev je bila dokončana čez približno 300 let, tik preden je začel leta 1519 vladati cesar [[Karel V. Habsburški |Karel V.]] == Opis == === Zunanjost === Velikost: zunanja dolžina je 114 metrov, notranja dolžina 109 metrov, zunanja širina na pragu 57 metrov, notranja širina 54 metrov in višina stolpov 64 metrov. Stolnica je zgrajena iz kamna iz kamnoloma Gobertange, ki je približno 45 km jugovzhodno od stolnice. Zahodna fasada s tremi portali, zatrepom in dvema stolpoma, je značilna za [[francoska gotika|francoski gotski slog]], vendar brez [[rozeta (arhitektura)|rozete]], ki jo je zamenjalo veliko okno v [[brabantska gotika|brabantskem gotskem slogu]]. Dva stolpa, katerih zgornji deli so razporejeni v terase, pripisujejo flamskemu arhitektu Janu van Ruysbroecku (1470–1485), ki je zasnoval tudi stolp [[Bruseljska mestna hiša|mestne hiše]] v Bruslju. V južnem stolpu je [[kariljon]] z 49 zvonovi in je delo kraljeve livarne. Pogosti so nedeljski koncerti. Zvon ''Salvator'' je ulil Peter van den Gheyn. === Notranjost === [[File:St Michael and Gudula Maes-chapel 3.jpg|thumb|left|Oltar iz marmorja in alabastra, Jean Mone]] Kor je gotski z grobnicami brabantskih vojvod in nadvojvode Ernesta Avstrijskega. V 17. stoletju ga je izdelal Robert Colyn de Nole. Levo od kora je kapela ''Blaženega zakramenta čudeža'' (1534–1539), zgrajena v razkošnem gotskem slogu. V njej je zakladnica, v kateri je shranjen znameniti ''Drahmalov križ'' (ali ''Bruseljski križ''), anglosaška klesana [[relikvija]] iz zgodnjega 11. stoletja. Desno od kora je kapela ''Marije odrešenice'' (1649–1655), ki je bila zgrajena v poznem gotskem slogu in ima baročni oltar Jana Voorspoela (1666). Za korom sta baročna kapela, posvečena sveti Mariji Magdaleni (imenovana tudi Maesova kapela) iz leta 1675, in oltar iz [[marmor]]ja in [[alabaster|alabastra]], ki ga je leta 1538 naredil Jean Mone. Prikazuje ''Kristusov pasijon''. Ladja ima vse značilnosti brabantskega gotskega sloga: štiridelni [[obok]]i so zmerno visoki, robustni cilindrični stebri omejujejo srednjo ladjo, nadgrajeni so s [[kapitel]]i v obliki zeljnih listov. K stebrom so pripeti kipi 12 [[apostol]]ov, ki so iz 17. stoletja in so jih ustvarili kiparji Lucas Faydherbe, Jerome Duquesnoy mlajši, Johannes van Mildert in Tobias de Lelis, vsi znani kiparji tistega časa. Kipi so nadomestili kipe, uničene v obdobju [[ikonoklazem|ikonoklazma]] leta 1566. Ladja ima baročno [[prižnica|prižnico]] iz 17. stoletja, ki jo je leta 1699 izdelal antwerpenski kipar Hendrik Frans Verbruggen. Podstavek predstavlja Adama in Evo, ki sta bila izgnana iz rajskega vrta, ko sta utrgala prepovedano sadje. Na vrhu ''Devica in otrok prebadata kačo'' simbolizira odrešitev. <ref name=cat>[http://www.cathedralestmichel.be/eng/cult_archi_vue.php?lang=eng History and architecture overview] {{webarchive|url=https://archive.is/20120721071021/http://www.cathedralestmichel.be/eng/cult_archi_vue.php?lang=eng |date=2012-07-21 }} on the official site of the Cathedral</ref> Oktobra 2000 so bile v ladji postavljene velike [[orgle]]. Imajo 4300 cevi, 63 registrov, štiri manuale in pedal. Naredil jih je Gerhard Grenzing s svojimi španskimi pomočniki iz Barcelone. [[File:Cathédrale Saints-Michel-et-Gudule de Bruxelles - chaire.JPG|thumb|Baročna prižnica Hendrika Fransa Verbruggna]] Severni in južni [[transept]] imata [[vitraj|vitražno]] okno Jeana Haecka iz Antwerpna iz leta 1537 po risbah Bernarda van Orleyja. Desno od portala severnega transepta je eleganten kip iz 17. stoletja, ki prikazuje ''Sveto Ano, ki uči Devico'' Jeroma Duquesnoya mlajšega, narejen po [[Peter Paul Rubens |Rubens]]ovi sliki. Stranske ladje imajo spovednice iz 17. stoletja, narejene iz hrastovega lesa, delo Jana van Delna. === Sokoli v stolnici === Konec devetdesetih so bruseljski ornitologi odkrili par sokolov selcev, ki sta prezimovala na vrhu stolpov stolnice. Leta 2001 so ornitologi Kraljevega belgijskega inštituta za naravo (RBINS) skupaj s skladom za pomoč pticam roparicam postavili gnezdo na zgradbi, da bi spodbudili gnezdenje. Gnezdo ni bilo nikoli uporabljeno, spomladi leta 2004 pa je na balkonu na vrhu severnega stolpa gnezdil par sokolov. V začetku marca je samica izvalila tri jajca. Posledica opazovanja treh mladičev, ki so izvajali akrobatske podvige na [[Bruhalnik (arhitektura) |bruhalnik]]ih stolnice konec maja 2004, je bila, da je RBINS v sodelovanju z ornitološko komisijo iz Watermael-Boitsforta razvil projekt ''Sokoli za vse''. Vgradili so kamere s prenosom v živo na svoji spletni strani. <ref>{{Cite web|url=http://www.falconsforeveryone.be|title=Falcons for everyone - Peregrine falcons on the cathedral|website=www.falconsforeveryone.be|access-date=2016-08-15}}</ref> == Upravljanje == Sostolnico upravlja nadškof Mechlina - Bruslja, belgijski [[primas]], nadškof Jozef De Kesel. Zaradi pomembnosti in položaja v prestolnici se pogosto uporablja za katoliške slovesnosti v državnem interesu, kot so kraljeve poroke in državni pogrebi. <ref>[http://www.cathedralestmichel.be/eng/cult_archi_fastes.php?lang=eng National events in the Cathedral] {{webarchive|url=https://archive.is/20120724202905/http://www.cathedralestmichel.be/eng/cult_archi_fastes.php?lang=eng |date=2012-07-24 }} on the official site of the Cathedral</ref> Na primer leta 1999 je bila v stolnici poroka kneza Filipa in Mathilde d'Udekem d'Acoz. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Cathédrale Saints-Michel-et-Gudule, Brussels}} *[http://www.cathedralisbruxellensis.be/en Official homepage of the Cathedralis SS. Michaelis et Gudulae] *[http://www.ilotsacre.be/images/virtualvisit/saint_michel-sint_michiels.htm Virtual visit of the cathedral] *[http://www.trabel.com/brussel/brussels-ch-churchstmichael.htm More information about the cathedral] *[http://www.brusselspictures.com/?page_id=16 Discovery guide with pictures of the cathedral] *[http://www.falconsforeveryone.be Observe live falcons at the top of the cathedrale] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] [[Kategorija:Stolnice v Belgiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bruslju]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Belgiji]] {{normativna kontrola}} duhka4nu3iv0edg999goo4lzc7g1053 0 444680 5735329 5517701 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church |name = Cerkev svetega Jakoba |fullname = |native_name = {{lang-nl| Sint-Jacobskerk}} |image = <!-- WD --> |imagesize = 250 |caption = |location = [[Antwerpen]] |country = [[Belgija]] |coordinates = {{Coord|51|13|12|N|4|24|38|E|region:BE|display=inline, title}} |denomination = [[rimskokatoliška]] |membership = |attendance = |website = |former name = |bull date = |founded date = 1431 |founder = |dedication = [[sveti Jakob]] |dedicated date = |consecrated date = |cult = |relics = |events = |past bishop = |people = |status = župnijska cerkev |functional status = dejavna |heritage designation = |designated date = |architect = |architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] |style = [[gotska arhitektura]] |years built = 1491 |groundbreaking = |completed date = 1656 |length = |width = |width nave = |height = 50 m |diameter = |other dimensions = |floor count = |floor area = |spire quantity = |spire height = |materials = |parish = |deanery = |archdeaconry = |archdiocese = |diocese = Antwerpen |province = |logo = |logosize = }} [[Image:Sint-Jacobskerk, Antwerpen.jpg|thumb|right|Notranjost cerkve]] [[File:Antwerpen, Sint-Jakobskerk 04.jpg|thumb|left|Kor]] '''Cerkev svetega Jakoba''' (nizozemsko ''Sint-Jacobskerk'') je nekdanja kolegijska cerkev v [[Antwerpen|Antwerpnu]] v [[Belgija|Belgiji]]. Zgradili so jo na kraju, kjer je bilo prej zatočišče za [[romar]]je v [[Santiago de Compostela]]. Sedanja stavba je delo družine Waghemakere in Rombouta Keldermansa v [[Brabantska gotika|brabantskem gotskem slogu]]. V vzhodni kapeli v cerkvi je [[Peter Paul Rubens|Rubensov]] grob. == Zgodovina == Leta 1431 je bila na tem kraju še kapela, ob kateri so se ustavljali romarji na svoji poti do groba [[Sveti Jakob |svetega Jakoba]] v Santiagu de Compostela. Leta 1476 je kapela postala župnijska cerkev, zato so načrtno zamenjali skromno stavbo z veliko cerkvijo. Petnajst let pozneje, leta 1491, se je začela gradnja poznogotske cerkve. Do leta 1656, ko je bila v modi [[baročna arhitektura]], še ni bila dokončana. Na srečo so arhitekti vsa leta sledili prvotnemu gotskemu oblikovanju, s tem tudi skladni gotski zunanjosti. Notranjost pa je urejena v [[barok|baročnem]] slogu. Na začetku gradnje so bili načrti zelo velikopotezni, saj je Antwerpen takrat postal eno najpomembnejših gospodarskih središč v Evropi. Cerkev naj bi imela samo en stolp, ki naj bi bil visok približno 150 m, kar je precej več kot 123 m, kolikor naj bi bila visoka načrtovana stolpa antwerpenske stolnice. Na žalost so zaradi propadanja mesta od sredine 16. stoletja naprej finančne težave sčasoma povzročile ustavitev gradnje, tako da je stolp dosegel le eno tretjino načrtovane višine. Čeprav je bila prvotna notranjost uničena med [[ikonoklazem|ikonoklazmom]] v letih 1566 in 1581, je baročna notranjost 17. stoletja dobro ohranjena, zahvaljujoč duhovniku, ki je obljubil pripadnost francoskim revolucionarjem, ki so napadli mesto. V zameno je bil nagrajen tako, da so mu dovolili izbrati eno cerkev v Antwerpnu, ki ne bo oropana. Izbral je cerkev svetega Jakoba ter tako ohranil notranjost. Veliko prvotnih oken iz [[vitraj]]ev je bilo na žalost uničenih med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Med baročnim notranjim okrasjem so rezbarjene lesene korne klopi, narejene med letoma 1658 in 1670, bogat glavni [[oltar]] (1685) in oltarna ograja svete kapele (1695). Glavno [[prižnica|prižnico]] je leta 1675 izdelal Lodewijk Willemssens. == Drugi pomembni dogodki == * Rubens se je v tej cerkvi 6. decembra 1630 poročil s Hélène Fourment. <ref>De Vlaemsche school: tijdschrift voor kunsten, letteren en wetenschappen, Volume 9:p. 142</ref> * Kardinala Danneelsa je v tej cerkvi posvetil kardinal Leo Joseph Suenens leta 1977. == Umetnine v cerkvi == Cerkev ima številna izjemna umetniška dela, kot je slika Petra Paula Rubensa in [[Jacob Jordaens|Jakoba Jordaensa]] s številnimi skulpturami in vitražnimi okni. Glavni oltar Artusa Quellinusa mlajšega je poklon Jakobu. Prestol, na katerem sedi Bog, je pod baldahinom v obliki velike lesene pokrovače. Sedilije v koru so delo Artusa Quellinusa mlajšega in njegovega očeta. Kapitelj so uporabljali v kolegijski cerkvi od leta 1656 do leta 1802. Ikonoklazem leta 1566 in 1581 je uničil veliko število gotskih in zgodnjih renesančnih likovnih del. Po [[Kalvinizem|kalvinističnem]] obdobju v Antwerpnu je bila cerkev ponovno dodeljena katolikom. Baročno obdobje je znova povečalo umetniško dediščino v notranjosti cerkve, ki jo lahko doživimo še danes. Omeniti je treba 12 obnovljenih oltarnih plošč [[retabel|retabla]] svetega Roka iz leta 1517, ki pripovedujejo o njegovem življenju. <ref>Conservatie-restauratiebehandeling van een reeks van 12 schilderijen met het Leven van Sint-Rochus (1517, olieverf op paneel, Antwerpen, Sint-Jacobskerk), Koninklijk Instituut voor het Kunstpatrimonium[http://www.kikirpa.be/uploads/files/projects/display_project.php?id=102&lang=nl]</ref> Zdaj so v zadnji kapeli južne ladje poleg [[krstilnica|krstilnice]] <ref>Antwerpen, Sint-Jacobskerk, Syllabus – Beschrijving – Kapellen, netjes op een rij in de Zuidbeuk [https://web.archive.org/web/20160305123157/http://topa.be/admin/files/assets/subsites/2365/documenten/syllabus_sj_nl_2012_3k__kapellen_zuidbeuk.pdf]</ref>. Romar Rok iz [[Montpellier]]ja, ki je poskrbel za bolnike s [[kuga|kugo]] v Italiji in okoli leta 1337 sam umrl zaradi te bolezni, je bil v Antwerpnu razglašen tudi kot "svetnik kuge". Od leta 1504 se prvič omenja sveti Rok v cerkvi svetega Jakoba. V cerkvi je delo Jakoba Jordaensa iz leta 1616 z naslovom ''Klic apostolov''. To delo spada med zgodnja dela. Slika, ki jo je leta 1844 podaril bogataš, zaradi horizontalne oblike ni bila namenjena za oltar, temveč je bila zasnovana za zasebni dom. Izjemno umetniško delo v tej cerkvi je grobnica don Francesca del Pica de Velasca, ki je v severozahodnem kotu. Don Francesco je bil zadnji skrbnik citadele v Antwerpnu v 17. stoletju. Po smrti tega zaščitnika leta 1693 je kipar Pieter Scheemaeckers zasnoval dramatično skupino likov. Stražar, ki poskuša čutiti smrt, je osrednja tema tega dela. Celota spominja na veličastne grobove [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]] v [[Rim]]u po pripovedi in kombinaciji marmorja in barv. == Orgle == Stare [[orgle]] imajo bogato zgodovino, nanje so igrali mnogi znani ljudje, med njimi tudi Henry Bredemers. Korske orgle, ki jih je izdelal J. B. Forceville leta 1727, so tudi izvirne, skupaj s še vedno delujočim mehanskim delovanjem. Velikanske orgle je v romantičnem slogu leta 1884 izdelal Anneesens. == Grobnice == [[File:Pieter Scheemaeckers - Funerary monument for Marcas De Velasco.jpg|thumb|Nagrobnik Francisca Marcosa de Velasca, umrl 1693, kipar Pieter Scheemaeckers]] [[File:SSACRAM 64.JPG|thumb|Epitaf Florentinusa Josephusa van Ertborna, slikar [[Guido Reni]]]] V 16., 17. in 18. stoletju je bila cerkev svetega Jakoba župnijska cerkev pomembnih državljanov Antwerpna. Nekateri so si v cerkvi zgradili zasebne pokopališke kapele. Značilni so tudi številni pomembni nagrobniki, največ jih pripada plemstvu. V njej je več kot 1300 grobov in datumi pokopov več kot 4500 oseb. Nekateri grobovi so zelo kakovostni, znani so grobovi Francisca Marcosa de Velasca, ki ga je izdelal Pieter Scheemaeckers, [2] Ludovicusa Anthoina, ki ga je izdelal Kerrickx [3], in Henrice Caroline Adriane Josepha van Cornelissena in Eugenie Catherine van Ertborn iz marmorja, delo Guillauma Geefsa. [4] Najbolj znan je grob znamenitega slikarja Petra Paula Rubensa, ki je bil končan pet let po njegovi smrti leta 1640. Slika nad Rubensovim grobom je delo mojstra. === Rubensova družina === * Peter Paul Rubens in Helena Fourment * Daniel Fourment, umrl 1643: tast Petra Rubensa * François I., sin Petra Paula Rubensa * Alexander Joseph Rubens, vnuk Petra Paula Rubensa, poročen s Catherine Philippine de Parys, Philip Constant de Parys, Alexander Jacob de Parys, Joannes mučenik de Parys, Iasbella Alexandrine de Parys, Frans Frederic, grof Respani * Albert I. Rubens, sin Petra Paula Rubensa [5] * Clara IV. Joanna, lady Merksem, hči Petra Paula Rubensa, poročena s Philipom Constantom de Parysom, Katarina Franscica Rubens * Nicolas Piqueri, umrl leta 1661 * Ghisbert van Colen, Helenina nečakinja * Emmanuel van Hoorebeeck, sin Henrika in Joanne Fourment * Ferdinand Helman, (1550–1617): tast Nicolaasa Rubensa, lorda Rameyena === Nekateri drugi === V cerkvi je še več grobnic umetnikov, županov Antwerpna in drugih pomembnih meščanov in meščank. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Sint-Jacobskerk, Antwerp}} * [http://www.sintjacobantwerpen.be Website van de parochie met alle activiteiten in de kerk] * [https://www.topa.be/nl/antwerp/kerken-in-antwerpen/sint-jacob/ Website van TOPA met uitvoerige beschrijving van de kerk] [[Kategorija:Antwerpen|*]] [[Kategorija:Cerkve v Belgiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Belgiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Antwerpen]] {{normativna kontrola}} 5gtcnootwfduxrzizd1jdw5v3wig1g4 0 444900 5735390 5116687 2022-08-16T20:30:04Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Pavla]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | denomination = [[rimskokatoliška]] | name = stolnica v Liègu | fullname = Stolnica svetega Pavla | other name = | native_name = Cathédrale Saint-Paul de Liège | native_name_lang = fr | image = <!-- WD --> | imagealt = | caption = | coordinates = {{coord|50.6403|5.5718|type:landmark_region:BE|display=title,inline}} | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | osgraw = <!-- TEXT --> | location = [[Liège]], Belgija | churchmanship = | membership = | attendance = | website = | status = [[stolnica]] | functional status = aktivna | architect = | architectural type = | style = [[Gotska arhitektura]] | years built = 13., 14. in 18. stoletje | groundbreaking = 1163 | completed date = 1345 | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = 128 m | width = 48 m | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | archdiocese = | archbishop = | rector = | dean = | director = }} '''Stolnica v Liègu''', sicer '''stolnica svetega Pavla''' v [[Liège|Liègu]], [[Belgija]], je del verske dediščine Lièga. Ustanovljena v 10. stoletju, je bila obnovljena od 13. do 15. stoletja in ponovno sredi 19. stoletja. V devetnajstem stoletju je postala stolnica zaradi uničenja stolnice svetega Lamberta leta 1795. Je sedež Lièške škofije. == Stolnica svetega Pavla == Med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] je bila od leta 1794 naprej stara stolnica sv. Lamberta sistematično uničena. Po revolucionarni vnemi je bila potrebna nova. Stara kolegijska cerkev sv. Pavla je bila primerna za ta namen in je bila pred letom 1812 povišana. To je sedanja Lièška stolnica. == Zgodovina in arhitektura == Škof Ebrachar je leta 966 ustanovil samostan sv. Pavla na otoku med dvema rokavoma reke [[Meuse]]. Obstaja samo ugibanje o videzu predromanske cerkve. Gradnja sedanje cerkve se začela leta 1240. V prvi fazi so bili zgrajeni [[prezbiterij|kor]] (z plitkim zaključkom), [[transept]] in dve vzhodni ladji. Posvečenje je potekalo 11. aprila 1289. Druga, zelo [[gotska arhitektura|gotska]] gradbena faza se je začela po letu 1333 in je obsegala štiri zahodne oboke [[cerkvena ladja|ladje]], stranski [[portal]], kapele stranskih ladij, poligonalno [[apsida|apsido]] in končno stolp (od leta 1390). Od 1445 je bila zgrajen [[križni hodnik]] na južni strani cerkve, ki je ohranjen do danes, v začetku 16. stoletja pa zahodni portal ob stolpu. Po povišanju v stolnico leta 1804 je bil stolp zvišan z zvonikom in konico. Model so bili zahodni stolpi uničene stolnice sv. Lamberta. 1850-75 je bila obnovljena v neogotskem duhu, delo arhitekta Jean-Charlesa Delsauxa. Kor je dobil dva dodatna obhoda, celotna zunanjost pa je bila okrašena s kipi in dekorativnimi elementi. ==Oprema== Kljub dolgotrajni gradnji notranjost izgleda harmonično in zaključeno. To je zlasti posledica enake višine obokov od kora do stolpa. Kontrast med modrim peščenjakom iz območja Meuse in rumenkastim lorenski apnencem, [[triforij]]em in kiparskim okrasom je videti zelo privlačen. Najpomembnejša [[vitraj|vitražna]] okna segajo v sredino 16. stoletja. Hkrati je bil pobarvan del obokov; ostalo v 19. stoletju. V zadnji tretjini 19. stoletja je nastal glavni oltar in druge skulpture. Leta 1992 je bila odprta zakladnica z ohranjenimi zakladi porušene stolnice sv. Lamberta. V treh nadstropjih ponuja več izjemnih del kulturne dediščine Lièga. Poleg največjega poznogotskega doprsnega relikviarija v Evropi svetnika Lamberta (višina 159 cm, širina 107 cm) darilo Karla Drznega, še številna liturgična oprema in obleke. === Orgle === [[Orgle]] na zahodni [[empora|empori]] je leta 1870 zgradil graditelj Merklin-Schütze. Instrument ima 30 registrov, vključno z 2 prenosoma v pedal in 5 registrov na treh manualih in pedal. <ref>Nähere Informationen zur [http://www.orgelsite.nl/kerken35/luik.htm Orgel]</ref> == Opis == === Tri ladje === [[File:Cathédrale Liège 240809 05.jpg|thumb|upright=1.3|Strop v kapeli]] Cerkev sv. Pavla ima obliko latinskega križa, dolga 84,50 metra, široka 33,60 metra in visoka 24 metrov nad sklepnikom. Transept je dolg 33 metrov širok 11,60 metrov. Glavni del je triladijski, 2 nizki ladji ob strani in kor. Arhitekt ni znan. Apsida, zgrajena v štirinajstem stoletju v razposajenem slogu je petkotna. Kor, transept, glavna in stranske ladje so iz 13. stoletja in imajo vse značilnosti primarne gotike. Sekundarno gotiko najdemo v oknih transepta, visokih oknih ladje, stranskih kapelah in stolpu. Zgornja galerija, prenapolnjena s konicami, je sodobna, kot okna v obliki oslovskega hrbta in stolp zvonika. Na prekladi portala je napis, ki se je nekoč pojavil na pečatu mesta: ''Sancta Legia Ecclesiae Romanae Filia'' (sv. Liège, hči rimske cerkve). Ves rdeč marmor v sv. Pavlu izvira iz opatije Rochefort, črni marmor iz Dinanta ([[Valonija]]) in bel iz Italije, iz [[Carrara|Carrare]] === Križni hodnik === [[File:Cloître (aile est) de la Cathédrale Saint-Paul de Liège.jpg|thumb|Križni hodnik (vzhodno krilo)]] Nekdanji samostan kolegijske cerkve sestavljajo tri galerije, ki svobodno komunicirajo med seboj in se odpirajo v cerkev skozi dvoje vrat, ena na dnu zgradbe, druga pa v levem kraku transepta. Pred gradnjo kapel na spodnjih straneh, da bi dodali trdnost stavbi in okras, je bil križni hodnik kvadraten in vidimo ostanke na podstrešjih nad temi kapelami. Te galerije, zgrajene v različnih obdobjih, so od konca 15. in začetka 16. stoletja<ref>Patrimoine Monumental de la Belgique, n°3, p. 35-36, with floor plan by J. Dufays</ref>. Prvi del samostana je 6. junija 1445 položil Daniel de Blochem. Oblikuje tri strani dolgega kvadrata, usmerjenega proti vzhodu, jugu in zahodu, četrto galerijo nadomešča spodnja leva stran kolegijske cerkve. Orisujejo dvorišče in se razlikujejo med seboj. Zahodna galerija je starejša od drugih, njena okrasitev pa je tudi bolj natančna, velika 17,50 krat 4,75 metra, komunicira s kolegijsko cerkvijo skozi vrata, ki jih premaga velik Kristus iz antičnega lesa. <ref>{{Cite news | language = fr | author1 = Richard Forgeur | title = La construction de la Collégiale Saint-Paul aux temps romans et gothiques | journal = Bulletin de la Commission royale des Monuments et des Sites | publisher = Commission royale des Monuments et des Sites | volume = XVIII | year = 1969 | pages = 155-204 | url = http://www.crmsf.be/sites/default/files/book/BCRMS_1969.pdf | accessdate = 12 December 2017}}</ref> === Vhod v križni hodnik === Ob vratih, ki vodijo v cerkev na severni strani galerije, se druga vrata odpirajo na lep vhod ob vznožju stolpa s pogledom na trg sv. Pavla. Ta očarljiva veranda je izjemna zaradi svojih globokih okrasnih lokov in dekoracijo, delno ogivalno. Datira iz [[renesansa|renesanse]]. Ta vrata, zaprta z železnimi elementi in okrašena z osrednjim kamnitim medaljonom, z okvirom iz visokega reliefa, prikazuje pretvorbo Pavla Apostola in je nameščen med dva nizka reliefa in arabeske spodnjih plošč, ki oblikujeta dva majhna nizka reliefa, tisti na desni predstavlja ''Rojstvo'', tisti na levi prikazuje ''Vstajenje Odrešenika''. Serija dvanajstih bas-reliefov predstavlja osem uokvirjenih glav in fantastičnih [[ornament]]ov. Sedem niš je ostalo brez kipov. Previsni del nosi grbe Corneille Berghesa, škofa med letoma 1538 do 1544. === Kapiteljska dvorana === Na vzhodni strani križnega hodnika je vhod v kapiteljsko dvorano. Zunanja vrata prihajajo iz cerkve nekdanjega Couvent des Récollets de Liège, ki se nahaja v okrožju Outremeuse. Zaprt je vhod v kor, ker je bil postavljen med dva oltarja. Ta bogato izrezljana hrastova vrata imajo dve plošči, stransko, ki predstavlja [[vladarsko jabolko]] Lièga in zgornje plošče, elegantno oblikovane, ki predstavlja dve črki LG. == Zakladnica == Stolnica hrani številna umetniška dela, ki so predstavljena v osmih tematskih razstavnih prostorih kot potovanje skozi umetnost in zgodovino nekdanjega knezoškofa Lièga. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Marie-Cécile Charles (2006). La cathédrale de Liège. Carnets du Patrimoine. Institut du Patrimoine wallon. p. 48. *Isabelle Lecocq (2006). "Un dessin de la Crucifixion attribué à Lambert Lombard et le vitrail de la Crucifixion de la cathédrale Saint-Paul à Liège (1557)". La peinture ancienne et ses procédés: copies, répliques, pastiches. Peeters Publishers. pp. 258–265. ISBN 9042917768. *Isabelle Lecocq (2016). Les vitraux de la cathédrale Saint-Paul à Liège; Six siècles de création et de restauration. Liège: Comité wallon pour le Vitrail associé au Corpus Vitrearum Belgique-België. p. 240. ISBN 2503568173. *Forgeur, Richard (1969). "La construction de la collégiale Saint-Paul à Liège aux temps romans et gothiques" (pdf). Bulletin de la Commission royale des Monuments et des Sites (in French). XVIII. Brussel: Commission royale des Monuments et des Sites. pp. 156–204. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Cathédrale Saint-Paul, Liège}} * [http://architecture.relig.free.fr/images/liege/plan.jpg Plan of the cathedral] * [http://users.belgacom.net/claude.warzee/place_cathedrale/index.htm La place de la Cathédrale hier et aujourd'hui] * [https://web.archive.org/web/20090601192345/http://www.tresordeliege.be/fr/cathedrale/st-paul.html The cathedral treasury, largely transferred from the predecessor cathedral] * [http://architecture.relig.free.fr/liege.htm Architecture religieuse en occident - Fiche de la cathédrale Saint-Paul] * [https://www.youtube.com/watch?v=slHAfXpeYtE Cathédrale Saint-Paul de Liège, plenum] on YouTube [[Kategorija:Stolnice v Belgiji]] [[Kategorija:Liège]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Belgiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] {{normativna kontrola}} mqf85n1vns8nfyanala7jk9lv7pz7di 0 445032 5735556 5713043 2022-08-17T08:08:54Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Franciscus with Borut Pahor in 2016.jpg|sličica|Borut Pahor in [[Papež Frančišek]] leta [[2016]].]] Seznam uradnih srečanj, ki jih je opravil ali gostil [[Borut Pahor]] v vlogi [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]]. == Uradni, delovni in drugi obiski v tujini == Prvi mandat: 79 obiskov (vseh srečanj: 246) {| class="wikitable" !width="10%" |Datum !width="13%" |Država/organizacija !width="5%" |Kraj !width="30%" |Gostitelji in ostali državniki !width="33%" |Opombe !width="2%" |Vir |- | colspan="6" |'''<big>1. PREDSEDNIŠKI MANDAT</big> (od 23. december 2012 do 22. decembra 2017)''' |- ! colspan="6" | ==== <big>2013</big> ==== '''<big>(19; vseh srečanj: 69)</big>''' |- |8. in 9. januar 2013 |{{zastava|Belgija}} {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[José Manuel Durão Barroso|Jose Manuel Barroso]], predsednik Evropske komisije {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Catherine Ashton]], [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visoka predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]] | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/410A2C4978DAAB20C1257AED006D333E?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je sestal s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem|date=8. januar 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1811C9E18BFE3C6FC1257AEE00522F74?OpenDocument|title=Predsednik Borut Pahor zaključuje prvi uradni obisk v Bruslju|date=9. januar 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |6. februar 2013 |{{zastava|Avstrija}} |Dunaj |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Werner Faymann]], zvezni kanceler {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Barbara Prammer]], predsednica Državnega sveta | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8B3DA022EDF61DE7C1257B0A00518EAE?OpenDocument|title=Predsednik na uradnem obisku v Avstriji|date=6. februar 2013|accessdate=18. november 2013|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |2. marec 2013 | rowspan="2" |{{zastava|Avstrija}} [[Evropska akademija znanosti in umetnosti]] | rowspan="2" | |[[Felix Unger]], predsednik akademije | rowspan="2" |Slavnostna skupščina Evropske akademije znanosti in umetnosti, predsednik Pahor imenovan za protektorja akademije | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FE2C97ED71B0521BC1257B24002D73D3?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor postal protektor Evropske akademije znanosti in umetnosti|date=2. marec 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanje ob robu:''' {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Ivo Josipović]], predsednik |- |6.–8. marec 2013 |{{zastava|Japonska}} | |{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Akihito|Njegovo veličanstvo cesar Akihito]], japonski cesar {{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Šinzo Abe]], predsednik vlade {{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Keiji Yamada]], guverner Kyota {{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Kadokawa Daisak]], župan Kyota | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B5C8A6BD0F9C0616C1257B260052D280?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor prvi dan na Japonskem s predsednikom vlade Japonske Šinzom Abejem|date=6. marec 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4A5FE8E9C8A749F1C1257B27004A683D?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor na Japonskem tudi s cesarjem Akihitom|date=7. marec 2017|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B405F81C4A6344A2C1257B280044F26A?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor zaključil obisk na Japonskem z obiskom stare cesarske prestolnice Kyoto|date=8. marec 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |18. marec 2013 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Rim |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Giorgio Napolitano]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/45F2D12AD333A525C1257B33002D70E4?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor na obisku v Italiji in pri Svetem sedežu|date=18. marec 2013|accessdate=17. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |19. marec 2013 | rowspan="2" |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež | rowspan="2" |Vatikan |{{flagicon|Sveti sedež|variant=|size=}} [[Papež Frančišek|Njegova svetost Papež Frančišek]] | rowspan="2" |Inavguracija njegove svetosti Papeža Frančiška | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CD61147D46D44F18C1257B3300636EB7?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor na slovesni inavguraciji Njegove svetosti papeža Frančiška v Vatikanu|date=19. marec 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Kanada|variant=|size=}} Kanada [[David Johnston]], generalni guverner {{flagicon|Brazilija|variant=|size=}} Zvezna republika Brazilija [[Dilma Rousseff]], predsednica {{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež, {{flagicon|Španija|variant=|size=}} Kraljevina Španija [[Santos Abril y Castelló|kardinal Santos Abril y Castelló]] '''Ostala krajša srečanja ob robu:''' {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[Joe Biden]], podpredsednik {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija [[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta [[José Manuel Durão Barroso|Jose Manuel Barroso]], predsednik Evropske komisije [[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik [[Werner Faymann]], zvezni kanceler {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo [[Hashim Thaçi]], predsednik vlade {{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg [[Jean-Claude Juncker]], predsendik vlade {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Ivo Josipović]], predsednik {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Tomislav Nikolić]], predsednik {{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež, {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} Slovenija [[Franc Rode|kardinal Franc Rode]] |- |17. in 18. april 2013 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Pariz |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[François Hollande]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D5688C8C8285ED10C1257B510020E63E?OpenDocument|title=Predsednik Francoske republike Hollande: "Verjamem v Slovenijo"|date=17. april 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. april 2013 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Berlin |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Joachim Gauck]], zvezni predsednik {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1368AF502967E47CC1257B5800468082?OpenDocument|title=Predsednika Gauck in Pahor o prihodnosti Evrope|date=25. april 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/23F4CE4C09CE3FD6C1257B5900431B70?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor in kanclerka Angela Merkel predvsem o gospodarskem sodelovanju|date=25. april 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. in 9. maj 2013 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Zagreb |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Ivo Josipović]], predsednik {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3632B8CB1F89D215C1257B66004A08AE?OpenDocument|title=Predsednik republike v Zagrebu: Slovenija in Hrvaška nista samo sosedi ampak tudi prijateljici|date=9. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/652438C61EA525D8C1257B670049807C?OpenDocument|title=Drugi dan uradnega obiska v Republiki Hrvaški v znamenju gospodarskega sodelovanja|date=10. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |10. in 11. junij 2013 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika {{flagicon|EU|variant=|size=}} Svet Evrope {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Strassbourg |[[Thorbjørn Jagland]], generalni sekretar Sveta Evrope [[Dean Spielmann]], predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice [[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta |Obisk ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v Svetu Evrope. Slavnostni nagovor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Srečanje s slovenskimi evropskimi poslanci. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/66B981F53E2F081FC1257B8700249D4A?OpenDocument|title=Predsednik republike v Strasbourgu: "Svet Evrope je unikatna institucija, ki skrbi za vrednote, na katerih počiva sodobna Evropa"|date=10. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/41CAD49765A4BDC5C1257B870047D8C1?OpenDocument|title=Predsednik republike v Evropskem parlamentu: "Potrebujemo več Evrope, da bomo vsi živeli bolje"|date=11. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |12. in 13. junij 2013 | rowspan="2" |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika | rowspan="2" |Bratislava |[[Ivan Gašparovič]], predsednik | rowspan="2" |18. vrh predsednikov držav srednje Evrope | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/68D11259AFC94D76C1257B890023EE5C?OpenDocument|title=Predsednik republike na 18. Vrhu predsednikov držav Srednje Evrope z Zemanom, Vujanovićem in Komorowskim|date=12. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F904CCAA25654C1CC1257B890050B088?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na zasedanju srednjeevropskih predsednikov v Bratislavi|date=13. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika [[Miloš Zeman]], predsednik {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora [[Filip Vujanović]], predsednik {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska [[Bronisław Komorowski]], predsednik {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina [[Nebojša Radmanović]], predsednik predsedstva '''Ostala krajša srečanja ob robu:''' {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Gorge Ivanov]], predsednik {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Tomislav Nikolić]], predsednik {{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} Republika Moldavija [[Nicolae Timofti]], predsednik {{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija [[Rosen Plevneliev]], predsednik |- |30. junij in 1. julij 2013 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Zagreb |[[Ivo Josipović]], predsednik |Slovesnost ob vstopu Republike Hrvaške v EU. 1. julija neformalni zajtrk z voditelji držav regije, ki ga gosti predsednik Hrvaške Ivo Josipović. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AA3E801222BB64B8C1257B9B0045F962?OpenDocument|title=Predsednik republike na osrednji slovesnosti ob vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo|date=30, junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D108A293CA3CCAA6C1257B9B004A36A8?OpenDocument|title=Naslednje srečanje v okviru Brdo Procesa bo v Sloveniji|date=1. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |16. in 17. julij 2013 |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Sarajevo |[[Gorge Ivanov]], predsednik [[Trajko Veljanovski]], predsednik Sobranja [[Nikola Gruevski]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EFEBE2F26491ADE5C1257BAB002E57A6?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor začel uradni obisk v Republiki Makedoniji|date=16. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/66D1A08F7303CC99C1257BAB004A677F?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je zaključil uradni obisk v Republiki Makedoniji|date=17. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |20. julij 2013 |{{flagicon|Monako|variant=|size=}} Kneževina Monako |Monako |[[Albert II. Grimaldi|Njegova knežja visokost Albert II]], monaški princ [[Michel Roger]], predsednik vlade [[Jean Castellini]], minister za gospodarstvo in finance | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/441AAB5747DA0BD2C1257BB0002E9FAC?OpenDocument|title=Predsednik republike na delovnem obisku v Kneževini Monako|date=20. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |31. julij 2013 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Dvorec Trakoščani |[[Jadranka Kosor]], nekdanja predsednica vlade |Odkritje spominske plošče o začetku pogovorov, ki so vodili do sklenitve Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E4993E24DE8A40B5C1257BB90044D139?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor: Trakoščani so kraj, kjer sta Slovenija in Hrvaška zgradili trden most zaupanja|date=31. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |10. in 11. september 2013 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo {{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Priština |[[Atifete Jahjaga]], predsednica Republike Kosovo [[Jakup Krasniqi]], predsednik Skupščine Republike Kosovo [[Hashim Thaçi]], predsednik vlade Republike Kosovo [[Salvatore Farina|generalmajor Salvatore Farina]], poveljnik [[KFOR]] [[Pierpaolo Giacomini Tiveron|polkovnik Pierpaolo Giacomini Tiveron]], poveljnik [[Multinational Battle Group West|MNBG]] [[Samuel Žbogar|Samuel Žbogar,]] visoki predstavnik EU na Kosovu |Predsednik Pahor je obiskal slovenske vojake na Kosovu in se srečal z visokimi predstavniki Kosova, operacij KFOR in MNBG in misije EU na Kosovu. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B1019B55215CF388C1257BE3001FB890?OpenDocument|title=Predsednik republike na uradnem obisku v Republiki Kosovo: "Našli ste pot, ki ljudem vliva optimizem za boljšo prihodnost"|date=10. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/30F3305F21647708C1257BE3004B6A95?OpenDocument|title=Predsednik republike slovenskim vojakom na Kosovu: "Tudi zaradi vašega odličnega dela je Kosovo stabilnejše in varnejše"|date=11. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |24. - 26. september 2013 | rowspan="2" |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov | rowspan="2" |New York |[[Barack Obama]], predsednik ZDA [[John W. Ashe]], predsednik Generalne skupščine OZN [[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN | rowspan="2" |Predsednik Pahor se je udeležil sprejema za vodje delegacij pri predsedniku ZDA in zajtrka, ki ga je gostil generalni sekretar OZN. Bilateralna srečanja je imel predsednik tudi z generalnim sekretarjem OZN in predsednikom Generalne skupščine OZN. 26. septembra je predsednik med splošno razpravo nagovoril Generalno skupščino OZN. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AD59748957099939C1257BF0006321A9?OpenDocument|title=Predsednik republike na zasedanju splošne razprave Generalne skupščine OZN|date=24. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9B0C61F817252CDFC1257BF200276CA8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor: "Razlike med revnimi in bogatimi so največja grožnja svetovnemu miru in varnosti"|date=25. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F998E10A6EA69CB7C1257BF20060D855?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor v imenu Republike Slovenije nastopil na splošni razpravi 68. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov|date=26. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/73BFECDCE53F73C3C1257BF2005FF716?OpenDocument|title=Govor predsednika republike Boruta Pahorja na 68. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov|date=26. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Libija|variant=|size=}} Libija [[Nouri Ali Abusahmain]], predsednik {{flagicon|Čile|variant=|size=}} Republika Čile Sebastian Pińera Echeńique, predsednik {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija [[Abdullah Gül]], predsednik |- |6. december 2013 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika Dežela Furlanija Julijska krajina |Gorica |[[Debora Serracchiani]], predsednica dežele | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1EFA180CB735B7ECC1257C39005678C1?OpenDocument|title=Predsednik republike: Trgovskemu domu, simbolu slovenske navzočnosti v Gorici, je vdihnjeno novo poglavje čezmejnega sožitja.|date=6. december 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |10. december 2013 |{{flagicon|Južna Afrika|variant=|size=}} Republika Južna Afrika |Johannesburg |/ |Žalna slovesnost za pokojnim nekdanjim predsednikom Republike Južne Afrike Nelsonom Mandelo. | |- ! colspan="6" | ==== <big>2014</big> ==== '''<big>(13; vseh srečanj: 47)</big>''' |- |15. in 16. januar 2014 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ankara |[[Abdullah Gül]], predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik vlade [[Ali Babacan]], podpredsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BB032A00ED23F50AC1257C61005248D8?OpenDocument|title=Predsednik republike na uradnem obisku v Republiki Turčiji za nadaljnje poglabljanje odnosov med državama|date=15. januar 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5608B82AB67CD4A3C1257C62004978C5?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor na investicijski konferenci v Istanbulu: "Slovenija je pomembna za Turčijo in Turčija je pomembna za Slovenijo"|date=16. januar 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. marec 2014 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Dunaj |[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik |Trilateralno srečanje slovenskega, avstrijskega in hrvaškega predsednika. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/40BE058E29BE14C3C1257C9E0050584E?OpenDocument|title=Trije predsedniki na Dunaju poudarili pomen regionalnega sodelovanja za gospodarsko rast|date=17. marec 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |2. april 2014 | rowspan="2" |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="2" |Bruselj |[[José Manuel Durão Barroso|Jose Manuel Barroso]], predsednik Evropske komisije [[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta | rowspan="2" |IV. Vrh EU-Afrika | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/37B149EDBE34712FC1257CAF00225E09?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor na vrhu EU-Afrika tudi s francoskim predsednikom Hollandom|date=2. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Tunizija|variant=|size=}} Republika Tunizija [[Moncef Marzouki]], predsednik {{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika [[François Hollande]], predsednik |- |6. maj 2014 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Rim |[[Giorgio Napolitano]], predsednik [[Laura Boldrini]], predsednica Poslanske zbornice [[Ignazio Marino]], župan Rima |državniški obisk |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/42B7EA72FB0A3D10C1257CD000514102?OpenDocument|title=Predsednika Pahor in Napolitano poudarila pomen skupnih vrednot|date=6. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |29. in 30. maj 2014 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Beograd |[[Tomislav Nikolić]], predsednik [[Maja Gojković]], predsednica Narodne skupščine [[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade [[Ivica Dačić]], prvi podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E37DAD95E958FBEBC1257CE7004C8845?OpenDocument|title=Prvi uradni obisk slovenskega predsednika v Srbiji predstavlja zgodovinski mejnik v odnosih med državama|date=29. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C37E3626B94246ABC1257CE7004AFADC?OpenDocument|title=Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Narodni skupščini Republike Srbije|date=29. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B0D250609B7A32B0C1257CE8004EF316?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor danes sklenil uradni obisk v Republiki Srbiji|date=30. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. in 4. junij 2014 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Sarajevo |[[Bakir Izetbegović]], predsednik predsedstva [[Nebojša Radmanović]], član predsedstva [[Željko Komšić]], član predsedstva [[Vjekoslav Bevanda]], predsednik Sveta ministrov | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/93E777C2C5F1555AC1257CEC006381A6?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor prejel prestižno mednarodno nagrado 'Isa beg Ishaković'|date=3. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6945CD44F6D4E2C0C1257CEC0024B24F?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor bo prejel mednarodno nagrado 'Isa beg Ishaković' 2014|date=3. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/87E3748EBA9CE3FBC1257CED004C182E?OpenDocument|title=Drugi dan obiska o slovenski humanitarni pomoči Bosni in Hercegovini|date=4. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |7. junij 2014 | rowspan="2" |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina | rowspan="2" |Kiev |[[Petro Porošenko]], predsednik | rowspan="2" |Inavguracija novoizvoljenega predsednika. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7E35B41305305A9EC1257CF000250DA1?OpenDocument|title=Predsednik republike se danes udeležuje inavguracijske slovesnosti novoizvoljenega predsednika Ukrajine|date=7. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AE77CA06CC14C57EC1257CF00045EA56?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor v Ukrajini opravil več bilateralnih srečanj|date=7. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Ostala krajša srečanja ob robu:''' {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[Joe Biden]], podpredsednik {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik {{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} Gruzija [[Giorgi Margvelašvili]], predsednik {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija [[Joachim Gauck]], zvezni predsednik {{flagicon|Švica|variant=|size=}} Švicarska konfederacija [[Didier Burkhalter]], predsednik, zunanji minister predsedujoči [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] {{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija [[Bujar Nishani]], predsednik {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Gorge Ivanov]], predsednik |- |26. in 27. junij 2014 |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj, Ypres |[[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta, predsednik republike se je zavzel za sklic nove Konvencije o prihodnosti Evrope. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AE926ECE529B1F1CC1257D030045A34F?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se danes udeležuje zasedanja Evropskega sveta, kjer bodo voditelji razpravljali o strateški agendi EU|date=26. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4C618448A9E896C0C1257D040024DB51?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se zavzema za sklic nove Konvencije o prihodnosti Evrope|date=27. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |15. in 16. julij 2014 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Dubrovnik |Borut Pahor, predsednik [[Ivo Josipović]], predsednik Republike Hrvaške |Proces Brdo-Brijoni |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5994C8B5B66D161BC1257D110043060B?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor in hrvaški predsednik Josipović bosta v Dubrovniku gostila voditelje Brdo Process|date=10. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/42F6E4FDEB3328FAC1257D16004C71DB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik Josipović v Dubrovniku gostila voditelje Brdo Process|date=15. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. in 23. julij 2014 |{{flagicon|Turkmenistan|variant=|size=}} Turkmenistan |Aškabad, Turkmenbaši |[[Gurbanguly Berdimuhammedow|Gurbanguly Berdimuhamedov]], predsednik [[Rašid Meredov]], nemstnik predsednika Kabineta ministrov in zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4C08800A363C2728C1257D1D0048B6AA?OpenDocument|title=V Turkmenistanu sklenjenih več uspešnih dogovorov za slovensko gospodarstvo|date=22. julij 2014|accessdate=19. november 2014|website=Predsednik Republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B6B1BC3C9B08D90FC1257D1E0048650C?OpenDocument|title=Predsednik republike zaključuje uradni obisk v Turkmenistanu|date=23. julij 2014|accessdate=19. november 2014|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |24. - 26. september 2014 | rowspan="2" |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov | rowspan="2" |New York |[[Barack Obama]], predsednik ZDA [[John W. Ashe]], predsednik Generalne skupščine OZN [[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN | rowspan="2" |Predsednik Pahor se je udeležil sprejema za vodje delegacij pri predsedniku ZDA in sprejema, ki ga je gostil predsednik Južne Afrike. Bilateralna srečanja je imel predsednik tudi z generalnim sekretarjem OZN. Predsednik Pahor je nastopil na vrhu posvečenem podnebnim spremembam, ki ga je organiziral generalni sekretar OZN. 26. septembra je predsednik med splošno razpravo nagovoril Generalno skupščino OZN. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E5AF3BF30DA00987C1257D5C00641809?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se udeležuje 69. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku|date=23. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C894323D827EFDBCC1257D5D004514D7?OpenDocument|title=Začetek splošne razprave Generalne skupščine OZN, predsednik Pahor tudi s predsednikom Rouhanijem|date=24. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BF4034E0C76B8ABDC1257D62002393EF?OpenDocument|title=Predsednik Borut Pahor v imenu Republike Slovenije na splošni razpravi 69. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov|date=26. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Južna Afrika|variant=|size=}} Republika Južna Afrika [[Jacob Zuma]], predsednik {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina [[Pavel Klimkin]], zunanji minister {{flagicon|Nigerija|variant=|size=}} Zvezna republika Nigerija [[Goodluck Jonathan]], predsednik {{flagicon|Kostarika|variant=|size=}} Republika Kostarika [[Luis Guillermo Solís]], predsednik {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Ivo Josipović]], predsednik {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Tomislav Nikolić]], predsednik {{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt [[Abdel Fattah el-Sisi]], predsednik {{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran [[Hasan Rohani]], predsednik {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska [[Bronisław Komorowski]], predsednik |- |30. september in 1. oktober 2014 |{{flagicon|Irska|variant=|size=}} Republika Irska |Dublin |[[Michael D. Higgins]], predsednik [[Enda Kenny]], predsednik vlade [[Patrick Honohan]], guverner centralne banke | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B3DBE03BEC2CB9FCC1257D6400250EC6?OpenDocument|title=Predsednik Pahor začel delovni obisk na Irskem|date=30. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6C2ACB88C8906012C1257D65002322DF?OpenDocument|title=Predsednik Pahor z irskim predsednikom Higginsom in z irskim predsednikom vlade Kennyjem|date=1. oktober 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |11. in 12. december 2014 | rowspan="2" |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika | rowspan="2" |Praga |[[Miloš Zeman]], predsednik | rowspan="2" |Vrh držav višegrajske skupine, Slovenije in Avstrije. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BF3EC556A10A67EFC1257DAC002357F6?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Pragi: "Današnje srečanje ponuja vsem udeleženkam ne le velike, marveč tudi nove priložnosti."|date=11. december 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0794353EC6B44DDFC1257DAC004A231F?OpenDocument|title=Srednjeevropska šesterica za fleksibilnost pri iskanju ustrezne energetske oskrbe prihodnosti|date=12. december 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanja ob robu:''' {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik |- ! colspan="6" | ==== <big>2015</big> ==== '''<big>(16; vseh srečanj: 42)</big>''' |- | rowspan="2" |15.–17. januar 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|Katar|variant=|size=}} Država Katar | rowspan="2" |Doha |[[Tamim bin Hamad bin Khalifa Al Thani|Njegova visokost emir šejk Tamim bin Hamad bin Khalifa Al Thani]] | rowspan="2" | | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F8AB0C00CE82CE41C1257DCE003FA4DA?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in katarski emir za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama|date=15. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FD43E47043A75428C1257DD1003500DC?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Dohi otvoril Slovensko središče - I feel Slovenia|date=16. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4A88DA12CEC62DC7C1257DD1003571C5?OpenDocument|title=Predsednik Pahor katarskim poslovnežem: Obiščite Slovenijo, lepo in pametno.|date=17. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanja ob robu:''' {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Gorge Ivanov]], predsednik |- | rowspan="2" |6.–8. februar 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija | rowspan="2" |München |[[Wolfgang Ischinger|veleposlanik Wolfgang Ischinger]], presedujoči Münchenski varnostni konferenci | rowspan="2" |51. Münchenska varnostna konferenca Predsednik Pahor je sodeloval na panelu "Po Ukrajini – nerešeni konflikti v Evropi". | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/74F00FF2FBC8B6E5C1257DE40072F191?OpenDocument|title=Predsednik Pahor prvi dan Münchenske varnostne konference tudi z generalnim sekretarjem NATO Stoltenbergom|date=6. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DD28CB9AF1AF8462C1257DE5005F6BDC?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan udeležbe na Münchenski varnostni konferenci vodi panel o nerešenih konfliktih v Evropi ter razpravlja s predsednikom Porošenkom in ministrom Lavrovom o razmerah v Ukrajini|date=7. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO [[Jens Stoltenberg]], geenralni sekretar {{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija [[Toomas Hendrik Ilves]], predsednik {{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija [[Sergej Lavrov]], minister za zunanje zadeve {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina [[Petro Porošenko]], predsednik {{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran [[Mohammad Javad Zarif]], zunanji minister '''Ostala krajša srečanja ob robu:''' {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka {{flagicon|Bavarska|variant=|size=}} Zvezna dežela Bavarska [[Horst Seehofer]], predsednik deželne vlade {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija [[Abdullah Gül]], nekdanji predsednik {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[Joe Biden]], podpredsednik [[John McCain]], zvezni senator [[Madeleine Albright]], nekdanja državna sekretarka {{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt [[Sameh Hasan Šukri]], zunanji minister |- |15. februar 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Zagreb |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Inavguracija novoizvoljene predsednice. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/95D0E10EF4324F11C1257DEE002F3D48?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije na inavguraciji nove predsednice Republike Hrvaške|date=15. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. maj 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Lovran |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |neformalno srečanje |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DFB6AA5BDE5ED318C1257E4D002F818A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je v Lovranu sestal s hrvaško predsednico Grabar Kitarović|date=22. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. junij 2015 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Beograd |[[Tomislav Nikolić]], predsednik Republike Srbije | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/12D320F24D9F10F2C1257E590050BF83?OpenDocument|title=Predsednik Pahor danes v Beogradu pri predsedniku Nikoliću|date=3. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. junij 2015 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Budva |Borut Pahor, predsednik [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Proces Brdo-Brijoni, gost avstrijski zvezni predsednik Fischer. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7926DC9D75D686B3C1257E5F0029991F?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na srečanju voditeljev Brdo-Brijuni Process: "Edina prava pot je evropska pot."|date=8. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |16. junij 2015 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija {{flagicon|Baden-Württemberg|variant=|size=}} Zvezna dežela Baden-Württemberg |Stuttgart |[[Winfried Kretschmann]], predsednik deželne vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9DC288E58357ACECC1257E660056D8C1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na obisku v Stuttgartu: "Slovenija želi sodelovanje z nemško zvezno deželo Baden-Württemberg še okrepiti"|date=16. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. junij 2015 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija {{flagicon|Bavarska|variant=|size=}} Zvezna dežela Bavarska |München |[[Horst Seehofer]], predsednik deželne vlade [[Dieter Reiter]], župan Münchna | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E43A26C446674C04C1257E6800258B80?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik deželne vlade Bavarske Seehofer za krepitev vsestranskega sodelovanja|date=17. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |30. avgust 2015 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Alpbach |[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik |Udeležba na Evropskem forumu Alpbach. Trilateralno srečanje predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4BD1FD60EE3BF824C1257EB200220889?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je udeležil Evropskega foruma Alpbach|date=30. avgust 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. in 4. september 2015 |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska |Budimpešta |[[János Áder]], predsednik [[Viktor Orban]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3A4A54037B0FEB3BC1257EB600260607?OpenDocument|title=Slovenski in madžarski predsednik za skupno evropsko politiko do problematike migracij|date=3. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/12536DE1CB75C097C1257EB90038D376?OpenDocument|title=Predsednik Pahor zaključil uradni obisk na Madžarskem|date=4. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |21. in 22. september 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija | rowspan="2" |Wartburg |[[Joachim Gauck]], zvezni predsednik | rowspan="2" |Vrh voditeljev 10 evropskih držav na temo begunske krize. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AAAE3310662080D9C1257EC700526EC6?OpenDocument|title=Predsednik Pahor z drugimi evropskimi predsedniki o enotni politiki do begunske krize|date=21. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska [[Andrzej Duda]], predsednik {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik {{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika [[Sergio Mattarella]], predsednik |- | rowspan="2" |16. oktober 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) | rowspan="2" |Milano |[[José Graziano da Silva]], generalni direktor FAO | rowspan="2" |Otvoritvena slovesnosti ob 35. obletnici svetovnega dne hrane in 70. obletnici Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo. Predsednik se je slovesnosti udeležil z generalnim sekretarjem OZN Ban KI-Moonom, predsednikom Italijanske republike Sergiom Mattarellao, špansko kraljico Letizio in generalnim direktorjem organizacije. Z generalnim direktorjem je imel predsednik tudi dvostransko srečanje. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/267D9A921A2C5233C1257EE000567E95?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na EXPO o hrani in globalnih izzivih|date=16. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika [[Sergio Mattarella]], predsednik {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov [[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN |- | rowspan="2" |20. in 21. oktober 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="2" |Bruselj |[[Kralj Filip|Njegovo veličanstvo kralj Filip]], belgijski kralj [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta [[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije [[Frans Timmermans]], prvi podpredsednik Evropske komisije [[Dimitris Avramopulos]], evropski komisar za migracije [[Xavier Bettel]], predsednik vlade | rowspan="2" |Predsednik se je udeležil tudi večerje, ki sta jo gostila belgijski kralj in luksemburški predsednik vlade. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4B2A702E76C52120C1257EE5002F41AE?OpenDocument|title=Predsednik Pahor s predsednikom ES Tuskom in predsednikom EK Junckerjem o migracijski krizi|date=20. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/42F2638F96E81AAFC1257EE6002652FE?OpenDocument|title=Migrantska kriza osrednja tema tudi v pogovorih s predsednikom EP Schulzem|date=21. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija [[Toomas Hendrik Ilves]], predsednik |- |12. november 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Zagreb |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E6A240C876B059BDC1257EFC005100E9?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je v okviru priprav na skorajšnji vrh voditeljev Brdo Brijuni Process delovno sestal s hrvaško predsednico Grabar Kitarović|date=12. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. november 2015 |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina |Lviv |[[Petro Porošenko]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/46F612851B1C515DC1257EFD005D4776?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na delovnem obisku pri ukrajinskem predsedniku Porošenku|date=14. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. november 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Zagreb |Borut Pahor, predsednik [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Proces Brdo-Brijoni. Gosti so bili ameriški podpredsednik Joe Biden, Avstrijski predsednik Heinz Fischer in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BF8DBE8296BC3131C1257EFF0047306A?OpenDocument|title=Udeležbo na izrednem vrhu voditeljev Brdo Brijuni Process tudi uradno potrdil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk|date=16. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3FCE6FA03A166C00C1257F01004DF0D1?OpenDocument|title=Udeležbo na izrednem vrhu voditeljev Brdo Brijuni Process uradno potrdil tudi predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer|date=18. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FDC5DAAEECC53AA1C1257F0A00284B8B?OpenDocument|title=Voditelji Brdo Brijuni Process podpisali skupno deklaracijo|date=25. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="6" | ==== <big>2016</big> ==== '''<big>(17; vseh srečanj: 56)</big>''' |- | rowspan="2" |12. in 13. februar 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija | rowspan="2" |München |[[Wolfgang Ischinger|veleposlanik Wolfgang Ischinger]], presedujoči Münchenski varnostni konferenci | rowspan="2" |52. Münchenska varnostna konferenca | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CE66F936B6D3F52EC1257F5700709BD0?OpenDocument|title=Predsednik Pahor ob otvoritvi Münchenske varnostne konference|date=12. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7766ECB952E10AE3C1257F58006DB8FE?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan Münchenske varnostne konference tudi z ruskim predsednikom vlade Medvedjevom|date=13. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran [[Mohammad Javad Zarif]], zunanji minister {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Gorge Ivanov]], predsednik {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[Victoria Nuland]], pomočnica državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija [[Federica Mogherini]], visoka predstavnica Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko {{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija [[Dimitrij Medvedjev]], predsednik vlade {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina [[Denis Zvizdić]], predsednik vlade {{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} Gruzija [[Giorgi Kvirikashvili]], predsednik vlade |- |18. in 19. februar 2016 |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika |Praga |[[Miloš Zeman]], predsednik [[Milan Štěch]], predsednik Senata [[Jan Hamáček]], predsednik Poslanske zbornice [[Pavel Bĕlobrádek]], podpredsednik vlade [[Adriana Krnáčova]], županja Prage |državniški obisk |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6A130D7D3EBE59E0C1257F5D004BD794?OpenDocument|title=Migracije v ospredju pogovorov na državniškem obisku predsednika Pahorja pri češkem predsedniku Zemanu|date=18. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/59E879E5FDAB72FFC1257F5F002EFAAF?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sklenil državniški obisk v Češki republiki|date=19. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |18. marec 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Varaždin |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Trilateralno srečanje predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FBB4812F0B0CF678C1257F7D0027CC4C?OpenDocument|title=Trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške|date=18. marec 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. in 14. april 2016 |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Skopje, Gevgelija |[[Gorge Ivanov]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F0CDF4A1DDC6734AC1257F940038514A?OpenDocument|title=V okviru mandata voditeljev Brdo Brijuni Process slovenski predsednik Pahor in hrvaška predsednica Grabar-Kitarović na obisku v Makedoniji|date=13. april 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C07B220CDCE38915C1257F95003DF9B2?OpenDocument|title=Predsednik Pahor, hrvaška predsednica Grabar-Kitarović in makedonski predsednik Ivanov obiskali začasni tranzitni center v Gevgeliji|date=13. april 2014|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. april 2016 |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska |Varšava |[[Andrzej Duda]], predsednik [[Stanislaw Karczewski]], predsednik Senata | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/384E78538C3D8F06C1257F9D00473545?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in poljski predsednik Duda za vsestransko krepitev prijateljstva med Slovenijo in Poljsko|date=22. april 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |6. maj 2016 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Budva |[[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore |VI. forum "To Be Secure Forum (2BS Forum)" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9F59678AF20A68BFC1257FAE002F8B07?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na VI. forumu "To Be Secure Forum (2BS Forum)" v Črni gori|date=6. maj 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |29. maj 2016 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Sarajevo |[[Bakir Izetbegović]], predsednik predsedstva |Proces Brdo-Brijoni Gosta sta bila predsednik Albanije in predsednik Italijanske republike. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/757AC40282A4B87EC1257FC3002AEAF4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na srečanju voditeljev Brdo Brijuni v Sarajevu|date=29. maj 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |25. in 26. avgust 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška | rowspan="2" |Dubrovnik |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica | rowspan="2" |Dubrovnik Forum 2016 "Krepitev Evrope: povezovanje Severa in Juga" S hrvaško predsednice se je predsednik Pahor sestal tudi na dvostranskem srečanju. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A6DE1F17A024F8D8C125801B0020DCA0?OpenDocument|title=Predsednik republike v Dubrovniku zagovarjal stališče, da potrebujemo več Evrope in dal podporo pobudam, ki ne bodo vnašale novih delitev, ampak krepile evropsko idejo|date=26. avgust 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska [[Andrzej Duda]], predsednik |- | rowspan="2" |14. in 15. september 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija | rowspan="2" |Sofija |[[Rosen Plevneliev]], predsednik | rowspan="2" |Vrh voditeljev 10 evropskih držav | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/757A4D070B408ECAC125802F002A26D4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Bolgariji poudaril potrebo po ohranitvi zaupanja v Evropsko unijo|date=14. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EDA84596BF663DB5C125802F003E5399?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Sofiji: "Evropska perspektiva mora ostati navdih za Zahodni Balkan, kljub upočasnitvi procesa širitve."|date=15. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija [[Joachim Gauck]], zvezni predsednik |- | rowspan="2" |19. - 22. september 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov | rowspan="2" |New York |[[Barack Obama]], predsednik ZDA [[Peter Thomson]], predsedujoči generalni skupščini [[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN | rowspan="2" |Predsednik je sodeloval na Visokem zasedanju Generalne skupščine OZN o odzivu na velike premike beguncev in migrantov. Drugi dan je nagovoril generalno skupščino OZN. Predsednik je imel tudi dvostransko srečanje z generalnim sekretarjem in predsedujočim Generalni skupščini. Predsednik se je udeležil sprejemov za vodje delegacij pri generalnem sekretarju OZN, predsedniku Evropskega sveta in predsedniku ZDA. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7FEB40D7FD67EF55C12580340028CE34?OpenDocument|title=Predsednik Pahor nastopil kot govornik na otvoritvi Visokega zasedanja GS OZN in sopredsedujoči na okrogli mizi na temo naslavljanja vzrokov migracij|date=19. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/68A57BDFA1B03F60C1258036002DF04A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor s pogovori z iranskim predsednikom Rouhanijem in turškim predsednikom Erdoğanom nadaljuje obisk v New Yorku|date=21. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/66D4F7D6259EAD1BC1258036004F37B6?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je v New Yorku sestal s predsedujočim predsedstva Bosne in Hercegovine Bakirjem Izetbegovićem|date=22. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika [[Andrej Kiska]], predsednik Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) [[Angel Gurria]], generalni sekretar {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina [[Petro Porošenko]], predsednik {{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO [[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta [[Johannes Hahn]], evropski komisar za sosedsko politiko in širitvena pogajanja {{flagicon|Panama|variant=|size=}} Republika Panama [[Juan Carlos Varela]], predsednik {{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran [[Hasan Rohani]], predsednik {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina [[Bakir Izetbegović]], predsednik predsedstva |- |17. oktober 2016 |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež |Vatikan |[[Papež Frančišek|Njegova svetost Papež Frančišek]] [[Pietro Parolin]], državni tajnik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9830250839643187C125804F004609F0?OpenDocument|title=Po 20. letih prvi uradni obisk predsednika republike pri Svetem sedežu, z vabilom za obisk Slovenije|date=17. oktober 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |20.–22. oktober 2016 |{{flagicon|Argentina|variant=|size=}} Argentinska republika |Buenos Aires |[[Mauricio Macri]], predsednik [[Emilio Manzo]], predsednik Poslanske zbornice | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0EE7BA871F1A3B91C12580530022880E?OpenDocument|title=Predsednik Pahor začel prvi slovenski uradni obisk v Argentini|date=20. oktober 2016|accessdate=19. oktober 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1AFBBB33F439046DC1258054000C2DF4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor nadaljuje prvi predsedniški obisk v Argentinski republiki z obiskom Kongresa|date=21. oktober 2017|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |26. oktober 2016 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Doberdob |[[Sergio Mattarella]], predsednik |Slovesnost ob odkritju spomenika slovenskim vojakom, padlim na soškem bojišču v letih 1915-1917. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/53F701965293F2C4C12580580043F5F5?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in italijanski predsednik Mattarella skupaj na slovesnosti ob odkritju spomenika slovenskim vojakom, padlim na soškem bojišču v letih 1915-1917|date=26. oktober 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. in 23. november 2016 |{{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran |Teheran |[[Hasan Rohani]], predsednik [[Ali Hamenej|ajatola Khamenei]], vrhovni voditelj [[Akbar Hashemi Rafsanjani|ajatola Akbar Hashemi Rafsanjani]], predsednik Kriznega sveta [[Ali Larijani]], predsednik parlamenta |Predsendik Pahor je nenapovedano nagovoril Iranski parlament. Skupaj z ministrom [[Karl Erjavec|Erjavcem]] je predsednik odprl novo [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Iranu|veleposlaništvo RS v Teheranu]]. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E3755F978792370DC12580730051C015?OpenDocument|title=Predsednik republike ob uradnem obisku v Iranu odprl novo poglavje prijateljskih odnosov med državama|date=22. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FBA827AE61A435FCC1258074003EE9CB?OpenDocument|title=Izjemna čast za predsednika republike, nenapovedano nagovoril iranski parlament|date=23. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |4. december 2016 |{{flagicon|Jordanija|variant=|size=}} Hašemitska kraljevina Jordanija |Aman |[[Abdulah II. Jordanski|Abdulah II ibn Al Hussein]], jordanski kralj [[Faisal Akef El-Fayez]], predsednik Senata [[Atef Yousif Tarawneh]], predsednik Predstavniškega doma [[Hani Al Mulki]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7A9034955253C34FC125807F005A5DDB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in jordanski kralj Abdulah II skupaj o nujnosti politične rešitve krize v regiji|date=4. december 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |5. in 6. december 2016 |{{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt |Kairo |[[Abdel Fattah El-Sisi]], predsednik [[Sherif Ismail]], predsednik vlade [[Ali Abdel Aal]], predsednik parlamenta | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A87A2F3700B85A4FC125808000663451?OpenDocument|title=Predsednik Pahor začel prvi uradni predsedniški obisk v Egiptu|date=5. december 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9F51626324B6A8D7C1258081004966B2?OpenDocument|title=Zahtevna, a koristna turneja predsednika Pahorja po bližnjevzhodnih državah|date=6. december 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |16. december 2016 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ankara |[[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik [[Binali Yıldırım]], predsednik vlade [[İsmail Kahraman]], predsednik Velike narodne skupščine | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/60FFE1CF5D05350FC125808B004F199C?OpenDocument|title=Z obiskom Velike narodne skupščine Turčije v Ankari in položitvijo venca žrtvam terorističnega napada v Istanbulu predsednik Pahor zaključuje uradni obisk v Turčiji|date=16. december 2016|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/870C32BE0538B484C125808B0027D74B?OpenDocument|title=Dialog je potreben ravno zato, ker gredo stvari na slabše in ne na boljše|date=15. december 2016|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="6" | ==== <big>2017</big> ==== '''<big>(14; vseh srečanj: 32)</big>''' |- |10. januar 2017 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Dunaj |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen]], zvezni predsednik {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Christian Kern]], zvezni kancler | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/03A5EE31E2090962C12580A4005F2E01?OpenDocument|title=Prvo srečanje predsednika Pahorja in novoizvoljenega predsednika Avstrije Van der Bellna|date=10. januar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. februar 2017 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Berlin |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Joachim Gauck]], zvezni predsednik {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F84CC432A7024F3DC12580C1006ECF38?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Berlinu z nemškim predsednikom Gauckom in kanclerko Merkel|date=8. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |11. februar 2017 |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija |Moskva |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} [[Vladimir Putin]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2E89DD3C6704BB7AC12580C4004E8219?OpenDocument|title=V okviru uradnega obiska predsednika Pahorja v Moskvi podpisali pogodbe, vredne 3/4 celotne lanske blagovne menjave|date=11. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |12. februar 2017 |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina |Kiev |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Petro Porošenko]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7FC25ACC5C8F5867C12580C7003F69F8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor turnejo Nemčijo-Rusija-Ukrajino sklenil v Ukrajini|date=12. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |17. in 18. februar 2017 | rowspan="2" |{{zastava|Nemčija}} | rowspan="2" |München |[[Wolfgang Ischinger|veleposlanik Wolfgang Ischinger]], presedujoči Münchenski varnostni konferenci | rowspan="2" |53. Münchenska varnostna konferenca | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1BDA9087390977DEC12580CD003579FB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan udeležbe na Münchenski varnostni konferenci tudi s podpredsednikom ZDA Pencem|date=18. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6D80EBF9BC9D535FC12580CA00747BCE?OpenDocument|title=Predsednik Pahor: "Glede varnosti se lahko zanesemo na zaveznike, ampak se moramo bolj tudi nase."|date=17. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija [[Frans Timmermans]], prvi podpredsednik Evropske komisije {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska [[Andrzej Duda]], predsednik {{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran [[Mohammad Javad Zarif]], zunanji minister {{flagicon|Finska|variant=|size=}} Republika Finska [[Sauli Niinstö]], predsednik {{flagicon|Bavarska|variant=|size=}} Zvezna dežela Bavarska [[Horst Seehofer]], predsednik deželne vlade {{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija [[Kersti Kaljulaid]], predsednica '''Krajša srečanja ob robu:''' {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[Mike Pence]], podpredsednik [[John McCain]], zvezni senator [[Amy Klobuchar]], zvezna senatorka {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora [[Duško Marković]], predsednik vlade |- |21. februar 2017 |{{zastava|Hrvaška}} | |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0DB1DF42658AFF93C12580CE005AB224?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednica Grabar-Kitarović na neformalnem delovnem kosilu na Hrvaškem|date=21. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |11. april 2017 |{{zastava|Hrvaška}} |Rt Kamenjak |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Skupna slovensko-hrvaška vojaška vaja |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4630F408FC75A1B0C12580FF00452232?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na skupni slovensko-hrvaško vojaški vaji poudaril pomen sodelovanja|date=11. april 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |13. maj 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora | rowspan="2" |Budva |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore | rowspan="2" | | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8C251CA8EF01D0A1C1258120003DDCB5?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na mednarodni varnostni konferenci v Črni gori poudaril nujnost sodelovanja za mir in stabilnost sosednje regije Zahodnega Balkana|date=13. maj 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanje ob robu:''' {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |- |23. maj 2017 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov |New York |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres]], generalni sekretar OZN {{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[Peter Thomson]], predsedujoči generalni skupščini | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/753A64FEA0FFC70CC1258129002348B7?OpenDocument|title=Predsednik Pahor ob 25. obletnici članstva Slovenije v OZN: "Ni bistveno, kako velika je država, ampak kako velike ideje ima."|date=23. maj 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |12. in 13. junij 2017 |{{zastava|Litva}} |Vilna |{{flagicon|Litva|variant=|size=}} [[Dalia Grybauskaitė]], predsednica {{flagicon|Litva|variant=|size=}} [[Saulius Skvernelis]], predsednik vlade {{flagicon|Litva|variant=|size=}} [[Viktoras Pranckietis]], predsednik parlamenta | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/00D1C6A2BBF92D90C1258140002A94D1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor zaključil uradni obisk v Republiki Litvi|date=13. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0BDDA74F201A6D6EC125813A003E8D9D?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na uradnem obisku v Republiki Litvi|date=12. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |23. junij 2017 |{{zastava|Srbija}} |Beograd |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik |Srečanje ob robu inavguracije novoizvoljenega predsednika Srbije |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F5FE99AF0F20110AC125814800241F20?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na delovnem srečanju s srbskim predsednikom Vučićem na dan njegove inavguracije|date=23. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. junij 2017 |{{zastava|Španija}} |Madrid |{{flagicon|Španija|variant=|size=}} [[Filip VI. Španski|Filip VI.]], španski kralj {{flagicon|Španija|variant=|size=}} [[Kraljica Letizia]], španska kraljica | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/26CD77EBE4ADB45CC125814C00441DEA?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in španski kralj Felipe VI. sta v Madridu odprla razstavo "Neue Slowenische Kunst: Od Kapitala do kapitala"|date=27. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |6. julij 2017 | rowspan="2" |{{zastava|Poljska}} | rowspan="2" |Varšava |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Republike Poljske {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Republike Hrvaške | rowspan="2" |Pobuda treh morij | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/609FD244ED013101C12581550047FFCB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na vrhu Pobude treh morij predsedniku Trumpu izrazil pričakovanje napredka v odnosih med Zahodom in Rusko federacijo, pred njegovim jutrišnjim srečanjem s predsednikom Putinom|date=6. julij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C1422B0C63106938C12581550042BF29?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik Trump o obisku v Sloveniji|date=6. julij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Kratko srečanje ob robu:''' {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Donald Trump]], predsednik ZDA |- |18. julij 2017 |{{zastava|Avstrija}} |Salzburg |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen]], zvezni predsednik |Trilateralno srečanje predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D29E6BF6A84EAF39C1258161004B2E13?OpenDocument|title=Četrto trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške v Salzburgu|date=18. julij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="6" |'''<big>2. PREDSEDNIŠKI MANDAT</big> (od 23. decembra 2017 do 22. decembra 2022)''' |- |8. januar 2018 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/90155C300E466415C125820F0035A9E7?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Bruslju na prvem uradnem obisku po nastopu novega mandata|accessdate=2018-01-30|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |9. januar 2018 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Bruselj |[[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar NATO {{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija [[Ivan Naydenov]], stalni predstavnik {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Mario Nobilo]], stalni predstavnik {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora [[Dragana Radulović]], stalna predstavnica {{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Republika Romunija [[Stelian Stoian]], stalni predstavnik {{flagicon|Grčija|variant=|size=}} Helenska republika [[Spiros Lampridis]], stalni predstavnik {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija [[Fatih Ceylan]], stalni predstavnik {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Miomir Udovički]], stalni predstavnik {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Zoran Dabik]], stalni predstavnik |Delovno kosilo z veleposlaniki balkanskih držav pri NATU |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4DADCA58BD4561CDC125820F0045B803?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Obisk predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na Nato|accessdate=2018-01-30|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |24. februar 2018 |{{zastava|Kosovo}} |[[Priština]] |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaçi]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8A37181FC0D662D2C125823300451DFE?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Govor predsednika Republike Slovenije na slavnostni seji Skupščine Republike Kosovo|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B0D032079EFBDC36C125823300473DD7?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Republiki Kosovo: “Probleme je treba sporazumno reševati in potem vzajemno spoštovati.”|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |19. in 20. februar 2018 |{{zastava|Južna Koreja}} |[[Seul]] |{{flagicon|Južna Koreja|variant=|size=}} [[Mun Dže In]], predsednik {{flagicon|Južna Koreja|variant=|size=}} [[Čung Sjekjun]], predsednik parlamenta {{flagicon|Južna Koreja|variant=|size=}} [[Park Džuseon]], podpredsednik parlamenta {{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[Ban Ki-moon]], nekdanji generalni sekretar OZN |Prvi uradni obisk slovenskega politika v Republiki Koreji. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/88ED0DE89ABC8741C1258239004C597A?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor začel prvi uradni obisk v Republiki Koreji s pogovoroma z nekdanjim generalnim sekretarjem OZN in predsednikom korejskega parlamenta|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BB326C9F142EBD77C125823A0035E746?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in južnokorejski predsednik Moon za vsestransko poglobitev sodelovanja med državama|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |12.–14. marec 2018 |{{zastava|Nemčija}} |[[Berlin]] [[München]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier|Frank W. Steinmeier]], predsednik Nemčije |Delovni obisk. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Nemčija vidi Slovenijo kot stabilno in za Evropo zavzeto državo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7C96A306D01332CEC1258250003C03D6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |26. marec 2018 |{{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} [[Rumen Radev]], predsednik Bolgarije {{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} [[Javor Notev]], podpredsednik parlamenta {{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} [[Gemma Grozdanova]], predsednica parlamentanrega odbora za zunanje zadeve |Uradni obisk v Republiki Bolgariji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in bolgarski predsednik Radev za bolj povezano Evropo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/352893E3997E8FDAC125825C0044FBA3?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |25. in 26. april 2018 |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |{{flagicon|BiH|variant=|size=}} [[Bakir Izetbegović]], predsedujoči predsedstvu BiH {{flagicon|BiH|variant=|size=}} [[Mladen Ivanić]], član predsedstva {{flagicon|BiH|variant=|size=}} [[Dragan Čović]], član predsedstva |Govor na Sarajevskem poslovnem forumu |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor osrednji govornik na Sarajevskem poslovnem forumu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B46ECD9A0D47F1E2C125827A004C7F76?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |27. april 2018 |{{zastava|Makedonija}} |[[Skopje]] |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} [[Gjorgej Ivanov]], predsednik Makedonije {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije [[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore {{flagicon|BiH|variant=|size=}} [[Bakir Izetbegović]], predsedujoči predsedstvu BiH {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaci]], predsednik Kosova {{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije |[[Proces Brdo-Brioni]] |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na srečanju voditeljev Brdo Brijuni v Skopju|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FC93872F13866A6EC125827F0025F7C0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |11. maj 2018 |{{zastava|Ukrajina}} |[[Kijev]] |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Petro Porošenko]], predsednik Ukrajine |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednika Pahor in Porošenko o odpiranju okna priložnosti za mirno rešitev ukrajinske krize|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2AD521EE6ADFD088C125828A0049BE23?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |16. maj 2018 |{{zastava|Hrvaška}} | |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške |Neformalna delovna večerja. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Grabar-Kitarović sta se srečala na neformalni delovni večerji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/54415DB8283D2FEEC125828F00643859?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |23. maj 2018 |{{zastava|Poljska}} |[[Gorlice]] |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske |Odkritje spomenika Slovencem, ki so v Gorlicah padli med 1. svetovno vojno. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s poljskim predsednikom Dudo odkril spomenik Slovencem, padlim med 1. svetovno vojno v Gorlicah: "Vprašanje vojne ali miru je temeljno politično vprašanje."|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/69B1F7C8F319A6B7C125829600471C1D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |29. in 30. maj 2018 |{{zastava|Italija}} |[[Rim]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije {{flagicon|Monako|variant=|size=}} [[Albert II. Grimaldi|Albert II.]], knez Monaka {{flagicon|Argentina|variant=|size=}} [[Jorge Faurie]], minister za zunanje zadeve Argentine {{flagicon|Italija|variant=|size=}}{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}}[[Tatjana Rojc]], senatorka v italijanskem parlamentu |Udeležba večerje v čast [[Pedro Opeka|Pedra Opeke]], ki sta jo organizirala monaški knez Albert II. in predsednik Slovenije Borut Pahor. V imenu argentinskega predsednika se je je udeležil zunanji minister Jorge Faurie. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor nocoj v Rimu z monaškim knezom Albertom II. in slovenskim misionarjem Pedrom Opeko|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ABCC26122D2F41FAC125829C006676D3?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s papežem Frančiškom in italijanskim predsednikom Mattarello, prisrčni in koristni srečanji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EB4F82D8435513DBC125829D00734CB2?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |30. maj 2018 |{{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan (mesto)|Vatikan]] |{{flagicon|Sveti sedež|variant=|size=}} [[Papež Frančišek|Frančišek]], papež {{flagicon|Monako|variant=|size=}} [[Albert II. Grimaldi|Albert II.]], knez Monaka |Sprejem na zasebni avdienci. Poleg predsednika Pahorja in kneza Alberta II., je papež sprejel tudi misijonarja Pedra Opeko. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike na zasebni avdienci pri papežu Frančišku|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8E51D25B05A42051C125829D003A459B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |20. junij 2018 |{{zastava|Švica}} {{zastava|OZN}} |[[Ženeva]] |{{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Alain Berset]], predsednik Švice {{flagicon|Mednarodni olimpijski komite|variant=|size=}} [[Thomas Bach]], predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja |Nagovor ob predsedovanju OZN, srečanje s predsednikom Švice ter MOK. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Kot predsednik predsedujoče države predsednik Pahor nagovoril Svet OZN za človekove pravice v Ženevi|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2179ED317B59D438C12582B30022B2F1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |28. junij 2018 |{{zastava|Evropska unija}} |[[Bruselj]] |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Antonio Tajani]], predsednik Evropskega parlamenta {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Manfred Weber|Manfed Weber]], vodja skupine [[Evropska ljudska stranka|EPP]] v [[Evropski parlament|EP]] {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Janez Janša]], predsednik SDS |Udeležba na odprtju [[Konferenčna soba Jožeta Pučnika|sobe dr. Jožeta Pučnika]] v Evropskem parlamentu v Bruslju. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike na slovesnosti ob poimenovanju dvorane v Evropskem parlamentu po dr. Jožetu Pučniku|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F2D49774AABE3F96C12582BA003A4574?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |26. avgust 2018 |{{zastava|Avstrija}} |[[Alpbach]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaci]], predsednik Kosova {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Johannes Hahn]], evropski komisar |Udeležba na Evropskem forumu Alpbach. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Alpbachu ocenil politiko uradnega Bruslja do Zahodnega Balkana v zadnjem letu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E31EB30BB351818EC12582F50042B5CA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |13. in 14. september 2018 |{{zastava|Latvija}} |[[Riga]] |{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Raimonds Vējonis]], predsednik Latvije {{flagicon|Finska|variant=|size=}} [[Sauli Niinistö]], predsednik Finske {{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} [[Marcelo Rebelo de Sousa]], predsednik Portugalske {{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Prokopis Pavlopoulos]], predsednik Grčije |Srečanje skupine Arraiolos. Predsednik Pahor se je srečal tudi z vojaki na misiji v Latviji ter nekaterimi evropskimi predsedniki. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na srečanju predsednikov v Rigi|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9ED164C941E5BE27C1258307005D95AF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor drugi dan zasedanja Arraiolos v Rigi o prihodnosti EU|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BAEBD307758C3299C12583090029744A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |18. september 2018 |{{zastava|Romunija}} |[[Bukarešta]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske {{flagicon|Romunija|variant=|size=}} [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]], predsednik Romunije |[[Vrh Pobude tri morja 2018]] |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Vrh Pobude treh morij naslednje leto v Sloveniji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3E4A5553A365ABCBC125830C0049A8CC?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |24., 25., 27., in 28. september 2018 |{{zastava|OZN}} |[[New York]] [[Washington, D.C.|Washington]] |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres|Antonio Guterres]], generalni sekretar {{flagicon|Islandija|variant=|size=}} [[Guðni Thorlacius Jóhannesson]], predsednik Islandije {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik [[Turčija|Turčije]] {{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[Maria Fernanda Espinosa Garcés]], predsednica generalne skupščine OZN {{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Alain Berset]], predsednik Švice {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Ramush Haradinaj]], predsednik vlade Kosova |'''Prvi dan, 24. september''' - Predsednik Pahor je spregovoril pred skupščino OZN ob 100. obletnici rojstva [[Nelson Mandela|Nelsona Mandele]]. '''Drugi dan, 25. september''' - Prav tako je skupščino v imenu Republike Slovenije nagovoril naslednji dan. '''Tretji dan, 27. september''' - Predsednik Pahor se je bilateralno sestal s predsednikom Islandije in ga povabil na obisk v Slovenijo, sestal se je še s predsednikom Turčije, predsednico generalne skupščine OZN, predsednikom Švicarske konfederacije ter kosovskim predsednikom vlade. '''Četrti dan, 28. september''' - Predsednik Pahor se je v Washingtonu udeležil slavnostne obeležitve 20. obletnice delovanja ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti, kjer je nastopil kot glavni govornik. <br /> |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor ob 100. obletnici rojstva Nelsona Mandele v ZN podčrtal spravo kot njegovo glavno dediščino za prihodnost|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0AE35EE5E479454BC125831200604618?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Ob robu visokih dogodkov in splošne razprave 73. zasedanja Generalne skupščine OZN več dvostranskih srečanj predsednika Pahorja s tujimi sogovorniki|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D10F390440197621C12583150049AC12?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor glavni govornik na slovesnosti ob 20. obletnici ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7A639DED569E5290C1258316005E8D4B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |26. september 2018 |{{zastava|Združene države Amerike}} |[[New York]] |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Donald Trump]], predsednik ZDA | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je udeležil sprejema, ki sta ga priredila predsednik ZDA Trump in prva dama Melania|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E0F32532758109CCC125831500274D58?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |2. oktober 2018 |{{zastava|OZN}} |[[Ženeva]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Ursula von der Leyen]], zvezna ministrica za obrambo {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Andrej Plenković]], hrvaški predsednik vlade {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaçi]], predsednik Kosova |Svetovni gospodarski forum |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na Svetovnem gospodarskem forumu: Krepitev gospodarske rasti in konkurenčnosti za zagotovitev stabilnosti regije Zahodnega Balkana|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E67DD59D7AE0773BC125831A003DE3D7?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |15. in 17. oktober 2018 |{{zastava|Etiopija}} |[[Adis Abeba]] |{{flagicon|Etiopija|variant=|size=}} [[Mulatu Teshome]], predsednik<br />{{flagicon|Etiopija|variant=|size=}} [[Kamil Mufeirat]], predsednica Doma ljudskih predstavnikov |Prvi uradni obisk slovenskega predsednika v Etiopiji in Podsaharski [[Afrika|Afriki]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Prvi uradni obisk slovenskega predsednika v Etiopiji in Podsaharski Afriki|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/843D97DAFD1D3524C12583270047CDB9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |16. oktober 2018 |[[Slika:Flag of the African Union.svg|levo|brezokvirja|23x23_pik]][[Afriška unija]] |[[Adis Abeba]] |[[Slika:Flag of the African Union.svg|levo|brezokvirja|23x23_pik]][[Moussa Faki]], predsednik Afriške unije |Po delovnem sestanku s predsednikom Komisije Afriške unije je predsednik Pahor nagovoril Odbor stalnih predstavnikov pri tej instituciji. Obiskal je tudi Katedro svete trojice ter Narodni muzej. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku na sedežu Afriške unije; po delovnem sestanku s predsednikom Komisije Afriške unije nagovoril Odbor stalnih predstavnikov pri tej instituciji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D043EDCBF868E524C1258328005422DB?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |11. november 2018 |{{zastava|Francija}} |Pariz |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Emmanuel Macron]], predsednik Francije |Obeležitev 100. obletnice konca 1. svetovne vojne. Prisostvovalo je okoli 80 svetovnih voditeljev. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sodeloval na svetovni obeležitvi 100. obletnice konca 1. svetovne vojne|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4556EF4C93C1F613C1258342005A536C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |3. december 2018 |{{zastava|Poljska}} |[[Katovice]] |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske '''Srečanje ob robu''' {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije |Mednarodna konferenca o podnebnih spremembah. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Katovicah: Sprejetje podnebne strategije v Sloveniji utegne biti najpomembnejši dokument države po razglasitvi samostojnosti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D1CF732D6857F697C125835800589BCA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |4. in 5. december 2018 |{{zastava|Grčija}} |[[Atene]] [[Navplij|Nafplion]] |{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Prokopisa Pavlopoulo]], predsednik Helenske republike Grčijea {{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Aleksis Cipras]], predsednik grške vlade {{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Nikos Voutsis]], predsednik parlamenta. |Dvodnevni državniški obisk s slavnostno večerjo. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in grški predsednik Pavlopoulos za bolj povezano Evropo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/750DD85BCDEB8929C125835A003702D0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Državniški obisk v Helenski republiki je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor zaključil z obiskom Nafpliona na Peloponezu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A8E23BFAE7B29A44C125835A0056FF83?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- ! colspan="6" | ==== <big>2019</big> ==== |- |15. januar 2019 |{{zastava|Romunija}} |[[Bukarešta]] |{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]], predsednik Romnuije |Uradni obisk Republike Romunije v času njenega predsedovanja Svetu Evropske unije. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Romuniji: “Glede boljše prihodnosti EU ne moremo čakati na druge, ampak se moramo izpostaviti sami”|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BF042983869A4535C1258383004533C1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |28. januar 2019 |{{zastava|Srbija}} |[[Beograd]] |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksander Vučić]], predsednik Srbije {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Maja Gojković]], predsednica Narodne skupščine Republike Srbije |Drugi uradni obisk slovenskega predsednika v Republiki Srbiji. Pahor je nagovoril tudi srbski parlament ter kosil s predstavniki vseh parlamentarnih strank. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Uradni obisk predsednika Pahorja v Srbiji: Slovenija in Srbija sta iskreni prijateljici|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6E10EC7898B61FF5C1258390004FD8FD?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |15. februar 2019 |{{zastava|Nemčija}} |[[München|Műnchen]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Wolfgang Ischinger]], predsedujoči Münchenske varnostne konference |Udeležba na Münchenski varnostni konferenci. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor prvi dan Münchenske varnostne konference na razpravi o pobudi Tri morja|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0DB094F6F96EA506C12583A200527243?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |20. februar 2019 |{{zastava|Evropska unija}}{{zastava|NATO}} |[[Bruselj]] |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Antonio Tajani]], predsednik [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] {{flagicon|NATO|variant=|size=}} [[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar zveze NATO {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Federica Mogherini]], visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor danes v Bruslju: Slovenija je v vseh pogledih del zahodnega sveta in z njim deli težave in priložnosti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4F886AF79B82AE6DC12583A70057F8D8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |23. in 24. februar 2019 |{{zastava|Hrvaška}} |[[Zagreb]] [[Split]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške ''(neformalno srečanje)'' |Udeležba na 19. polmararatonu v Splitu na povabilo organizatorjev. Na poti v Split se je predsednik Pahor ustavil na neformalnem kosilu s hrvaško predsednico. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor se je srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D2A1EC13EF15918CC12583AA00403CD5?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je udeležil 19. polmaratona v Splitu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B31B287C8B2B2973C12583AC004F30BA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |27. februarja do 1. marca 2019 |{{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Elizabeta II. Britanska|Kraljica Elizabeta II.]] '''Bilateralna srečanja''' {{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Edward Wesseški|princ Edvard]], grof Wesseški {{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Jeremy Hunt]], minister za zunanje zadeve {{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Normand Fowler]], predsednik Lordske zbornice {{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Peter Estlin]], župan londonskega finančnega središča City {{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Theresa May]], predsednica vlade {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Tadej Rupel]], veleposlanik RS v Združenem kraljestvu. |Uradni obisk v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske na povabilo kraljice Elizabete II. 28. 2. se je udeležil za Slovence, živeče v ZK, v organizaciji Tadeja Rupla. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor začel uradni obisk v Združenem kraljestvu s srečanjem s princem Edvardom|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FD51E841090E1737C12583AE004EB0A2?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor zaključil uradni obisk v Združenem kraljestvu z obiskom finančnega središča City|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7A890844ABEB20C2C12583B00062D63E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |4. in 5. marec 2019 |{{zastava|Albanija}} |[[Tirana]] [[Kruja|Kruje]] |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije {{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Edi Rama]], predsednik Vlade Albanije {{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Gramoz Ruçi]], predsednik parlamenta Albanije {{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Lulzim Basha]], vodja opozicijske Demokratske stranke |Dvodnevni uradni obisk Republike Albanije. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor na uradnem obisku v Republiki Albaniji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/487448232BD5782FC12583B4002A7FA1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor obisk v Albaniji sklenil z obiskom mesta Kruje|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EF0B13E5DB453C4FC12583B4004647A6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |29. marec 2019 |{{zastava|OZN}} |[[New York]] |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres]], generalni sekretar OZN '''Bilateralna srečanja''' {{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres]], generalni sekretar OZN {{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[María Fernanda Espinosa Garcés]], predsednica Generalne skupščine OZN |Delovni obisk pri OZN in otvoritev razstave ob 20. obletnici delovanja ITF. Pahor se je udeležil tudi srečanja na visoki ravni "Podnebje in trajnostni razvoj za vse"." |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je sestal z generalnim sekretarjem OZN Guterresom in z njim otvoril razstavo ob 20. obletnici delovanja ITF|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3B80A77AFBB19314C12583CC0031C1E5?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na posebnem zasedanju OZN o klimatskih spremembah|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E7510246C4B762BBC12583CB005B8A08?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |17. april 2019 |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] | |Otvoritveni nagovor na Sarajevskem poslovnem forumu. | |- |9. maj 2019 |{{zastava|Albanija}} |[[Tirana]] |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Milorad Dodik]], predsednik predsedstva BiH {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Šefik Džaferović]], Bošnjaški član predsedstva BiH {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaçi]], predsednik Kosova {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Milo Đukanović]], predsednik Črne gore {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Federica Mogherini]], visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske |Srečanje voditeljev [[Proces Brdo Brijuni|Brdo Brijuni]] Process v Tirani. Gosta sta bila Federica Mogherini in Andrzej Duda. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Srečanje voditeljev Brdo Brijuni Process v Tirani|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/956186044F0017AEC12583F500585F65?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |30. in 31. maj 2019 |{{zastava|Črna gora}} |[[Podgorica]], [[Cetinje]], [[Budva]] |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Milo Đukanović]], predsednik Črne gore {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Duško Marković]], predsednik Vlade Črne gorem {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Aleksander Bogdanović]], črnogorski minister za kulturo {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Aleksander Kašćelan]], župan Cetinja |Uradni obisk v Črni gori, prvi po vstopu Črne gore v zvezo NATO, ogled dvorca kralja Nikole ter večerja, ki jo je priredil črnogorski minister za kulturo. Naslednji dan se je predsednik Pahor udeležil 9. konference "To Be Secure Forum (2BS Forum)" v Budvi. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor izčrpne in temeljite pogovore s predsednikom Đukanovićem izkoristil za forenzično analizo razmer na Zahodnem Balkanu v posameznih državah in regiji kot celoti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B7BB9DBB965B4FAAC125840A003E4C3E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je na Forumu 2BS zavzel, da nova Evropska komisija vidi vključevanje držav Zahodnega Balkana kot geopolitično vprašanje in upošteva regijo kot celoto|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/59625AB6E5EE83D5C125840B003BC584?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |13. junij 2019 |{{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[dr. Brigitte Bierlein]], kanclerka Avstrije {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Wolfgang Sobotka]], predsednik Zveznega parlamenta Avstrije |Uradni obisk v Republiki Avstriji ter sestanek s predstavniki slovenske manjšine v Republiki Avstriji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Republiki Avstriji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3C904B1504BF726FC1258418003AE36B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in zvezni predsednik Van der Bellen na Dunaju potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za skupno obeležitev stoletnice koroškega plebiscita|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7EF10C21B21320BEC125841800591D1E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |8. julij 2019 |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |'''Bilateralno srečanje ob robu''' {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik [[Turčija|Turčije]] |Delovna večerja ob zaključku predsedovanja Bosne in Hercegovine Procesu sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP). |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor pred delovno večerjo ob vrhu SEECP v Sarajevu na srečanju s turškim predsednikom Erdoganom|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/179DC116FE696E50C1258432002D0955?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |13. julij 2019 |{{zastava|Italija}} |[[Trst]] | |Obisk slovesnosti ob 99. letnici požiga Narodnega doma v Trstu. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor: "Koristen obisk v Trstu."|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/23D1DCDE4C6B8325C125843600486AAF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |17. julij 2019 |{{zastava|Monako}} |[[Monte Carlo]] |{{flagicon|Monako|variant=|size=}} [[Albert II. Grimaldi|Albert II. Monaški]], knez Monaka |Delovni obisk z dobrodelno večerjo v čast misijonarju [[Pedro Opeka|Pedru Opeki]], ki ga je organizirala princesa [[Ira de Fürstenberg]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Monaku s knezom Albertom II. na dobrodelni prireditvi v podporo delovanju misijonarja Pedra Opeke|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0934AC5ABCF96E0EC125843C0031502C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |1. september 2019 |{{zastava|Poljska}} |[[Varšava]] |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske '''Bilateralna srečanja ob robu''' {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Volodimir Zelenski]], predsednik Ukrajine {{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Zuzana Čaputová|Zuzana Čaputova]], predsednica Slovaške |Spominska slovesnost ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Varšavi. Gost je bil tudi ameriški podpredsednik [[Mike Pence]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Steinmeier ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne prosil Poljake za odpuščanje|url=https://siol.net/novice/svet/steinmeier-ob-80-obletnici-zacetka-druge-svetovne-vojne-prosil-poljake-za-odpuscanje-506066|website=siol.net|accessdate=2019-09-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je v Varšavi udeležil slovesnosti ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/151EB81AEC4D8DDEC12584690029CF60?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-02}}</ref> |- |4. september 2019 |{{zastava|Hrvaška}} |[[Šibenik]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Kolinda Grabar Kitarović, predsednica Hrvaške {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije |Trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške v Šibeniku|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C89D1E3B54C2AD4DC125846B00491E86?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-06}}</ref> |- |18. in 19. september 2019 |{{zastava|Švica}} |[[Bern]] [[Zürich]] |{{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Ueli Maurer]], predsednik Švice in finančni minister {{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Marina Carobbio Guscetti]], predsednica Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije |Uradni obisk v Švici z obiskom [[Nacionalni svet Švicarske konfederacije|Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije]] |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor začel uradni obisk v Švici z obiskom Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/739CB3A6EF0AAF1DC125847A0024CDCD?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Švicarski predsednik Maurer: Slovenija je za Švico zanesljiva in pomembna partnerica|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/796DBA5BAA19BC42C125847A00493646?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-19}}</ref> |- |30. september 2019 |{{zastava|Francija}} |[[Pariz]] |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Emmanuel Macron]], predsednik Francije |Udeležba na žalni slovesnosti v spomin nekdanjemu francoskemu predsedniku [[Jacques Chirac|Chiracu]]. Ob robu se je predsednik udeležil sprejema in kosila pri predsedniku Macronu. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-30}}</ref> |- |3. oktober 2019 |{{zastava|Češka}} |[[Praga]] |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Miloš Zeman]], predsednik Češke {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[János Áder|Janos Ader]], predsednik Madžarske {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske {{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Zuzana Čaputová]], predsednica Slovaške {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksander Vučić]], predsednik Srbije |Vrh držav višegrajske četverice z gostjama Slovenijo in Srbijo. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na vrhu predsednikov držav V4: Slovenija ceni, da je že drugič povabljena kot gostja na V4 in pozdravlja podporo državam sosednje regije Zahodnega Balkana|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/408BE4EB4430D6D8C12584880046DFA3?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-10-03}}</ref> |- |10. in 11. oktober |{{zastava|Grčija}} |[[Atene]] |{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Prokopis Pavlopoulos]], predsednik Grčije ==== Bilateralna srečanja ==== {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije {{flagicon|Irska|variant=|size=}} [[Michael Daniel Higgins|Michael D. Higgins]], predsednik Irske |Tradicionalno srečanje s predsedniki dvanajstih držav, članic EU: Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Irske, Italije, Latvije, Malte, Poljske in Portugalske. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Atenah s predsedniki dvanajstih držav|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C50BB6F722A3C7B9C125849000561A2F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-10-12}}</ref> |- |22. in 23. oktober 2019 |{{zastava|Japonska}} |[[Tokio]] |{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Cesar Naruhito|Naruhito]], cesar Japonske ==== Bilateralna srečanja ==== {{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Šinzo Abe]], predsednik vlade |Ustoličenje novega cesarja. Predsednik se je ob tem bilateralno srečal z več navzočimi predsedniki, tudi s premierjem Japosnke [[Šinzo Abe|Šinzem Abejem]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na ustoličenju novega japonskega cesarja Naruhita|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7B0D7A3A6109A039C125849B0032F02E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-10-22}}</ref> |- |6. in 7. november 2019 |{{zastava|Norveška}} |[[Oslo]] |{{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Harald V. Norveški|Harald V]]., kralj Norveške {{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Sonja Norveška]], kraljica Norveške {{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakon]], norveški prestolonaslednik {{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Tone Wilhelmsen Trøen]], predsednica norveškega parlam, |Prvi obisk slovenskega predsednika na najvišji ravni na Norveškem. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor začel prvi državniški obisk na Norveškem|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0C67E67559FFEFF1C12584AA004E86BA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-11-06}}</ref> |- |8. november 2019 |{{zastava|Nemčija}} |[[Berlin]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier]], predsednik Nemčije |Obisk v Nemčiji ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Simboličen in koristen obisk v Nemčiji ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/27C6DAD30CA0DC3FC12584AC0047F419?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-11-08}}</ref> |- |23. november 2019 |{{zastava|Srbija}} |[[Novi Sad]] |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} [[Stevo Pendarovski]], predsednik Severne Makedonije |Obisk na Regional Youth Leadership Forum ter srečanje s predsednikoma Srbije in Severne Makedonije. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor podprl zamisel o t.i. mini Schengnu, ker poudarja sodelovanje in krepi zaupanje med državami v regiji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A85FF938C83E788EC12584BB00510789?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-11-25}}</ref> |- ! colspan="6" | === 2020 === |- |22. in 23. januar |{{zastava|Izrael}} |[[Jeruzalem]] |{{flagicon|Izrael|variant=|size=}} [[Reuven Rivlin]], predsednik Izraela '''Bilateralno srečanje''' {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |Foruma voditeljev ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor začel obisk v Jeruzalemu s srečanjem z izraelskim predsednikom Rivlinom|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AB7DBE7C016A9719C12584F700531C6E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-01-23}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednika Pahor in Mattarella v Jeruzalemu tudi o obeležitvi 100. obletnice požiga Narodnega doma, ki bo 13. julija letos v Trstu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/32A62298D2E28E7DC12584F8003A31B8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-01-23}}</ref> |- |27. januar |{{zastava|Poljska}} |[[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] | |Udeležba na komemoraciji ob 75. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. V uradni delegaciji Republike Slovenije so bile nekdanje slovenske interniranke - [[Sonja Vrščaj]], [[Elizabeta Kumar Maurič]], [[Marija Frlan]] in [[Lidija Rijavec Simčič]]. Ukradene otroke je v delegaciji zastopal [[Janez Deželak]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor z nekdanjimi internirankami na komemoraciji ob 75. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/01889BFE0EE99191C12584FC004AB789?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-01-27}}</ref> |- |2. julij |{{zastava|Madžarska}} |[[Budimpešta|Budmipešta]] |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[János Áder]], predsednik Madžarske |Uradni obisk na Madžarskem. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradni obisk na Madžarsko|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F5F7F0F72618A215C125859500391A85?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-02}}</ref> |- |7. in 8. julij |{{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške |Sedmo trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike se bo udeležil trilateralnega srečanja predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške na Dunaju|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E186182FD9AF60A4C12585980042E688?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-07}}</ref> |- |13. julij |{{zastava|Italija}} |[[Trst]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |Skupna udeležba slovenskega in italijanskega predsednika ob 100. obletnici požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki je bil ob tem vrnjen slovenski narodni skupnosti. Predsednika sta tudi položila venca k spomenikoma bazoviškim junakom in pri bazovški fojbi. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odlikovanje-pahorja-vrnitev-narodnega-doma-in-tudi-polaganje-venca/530571|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-07-13|title=Pred vrnjenim Narodnim domom zadonela tudi Zdravljica|date=13. julij 2020}}</ref> |- |22. julij |{{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Zuzana Čaputová|Zuzana Čaputova]], predsednica Slovaške |Uradni obisk na Slovaškem; prvi obisk, katerega gostiteljica je Čaputova v svojem mandatu. Predsednik Pahor je odprl tudi slovaško-slovenski poslovni forum. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Čaputová pozdravila finančni dogovor voditeljev EU|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ACC0D6D298D958AEC12585AD00422B77?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike otvoril slovensko-slovaški poslovni forum|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/11D4C210E3AEFA2AC12585AD004A3DA8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-22}}</ref> |- |23. julij |{{zastava|Avstrija}} |[[Celovec]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Peter Kaiser]], deželni glavar Koroške |Ob pripravah na obeležitev 100. obletnice [[Koroški plebiscit|koroškega plebiscita]] se je predsednik srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji in s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike v Celovcu s predstavniki manjšine|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/11D4C210E3AEFA2AC12585AD004A3DA8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-24}}</ref> |- |26. avgust |{{zastava|Nemčija}} |[[Berlin]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier]], predsednik Nemčije |Delovno srečanje. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednik Steinmeier za močno in enotno Evropsko unijo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/547E41DFF7054712C12585D0003A716C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-08-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/v-evropi-gre-pogosto-za-denar-ampak-evropa-ni-samo-razdeljevanje-denarja/534337|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-08-26|title="V Evropi gre pogosto za denar, ampak Evropa ni samo razdeljevanje denarja"|date=26. avgust 2020}}</ref> |- |5. september |{{zastava|Hrvaška}} |[[Kampor]], [[Rab]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške |Udeležba na spominski slovesnosti ob obletnici osvoboditve nekdanjega italijanskega fašističnega taborišča Kampor na Rabu. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Slovenski in hrvaški predsednik prvič skupaj na spominski slovesnosti ob obletnici osvoboditve nekdanjega italijanskega fašističnega taborišča Kampor na otoku Rabu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/27FBF09A60DBDDA3C12585DA0062A873?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-08}}</ref> |- |20.–21. september |{{zastava|Francija}} |[[Pariz]] |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Emmanuel Macron]], predsednik Francije |Udeležba na zadnji etapi kolesarske dirke po Francije ([[Tour de France]]), kjer je skupno zmago osvojil Slovenec [[Tadej Pogačar]], drugo mesto pa [[Primož Roglič]]. Naslednji dan se je predsednik Pahor mudil na dvostranskem delovnem srečanju s predsednikom Macronom. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike v Parizu na delovnem srečanju s francoskim predsednikom Macronom|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/046C3706C801FB8FC12585E70043307A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-21}}</ref> |- |22. september |{{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije |Neformalno srečanje z avstrijskim predsednikom ob Pahorjevem zasebnem obisku Dunaja. | |- |25.–26. september |{{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje Jazz Festival|Skopje]], [[Ohrid]] |{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Stevo Pendarovski]], predsednik Severne Makedonije {{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Talat Xhaferi]], predsednik Sobranja {{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Zoran Zaev]], predsednik vlade |Uradni obisk. Predsednik je nagovoril tudi severnomakedonski parlament in se na Ohridu srečal s slovenskimi policisti. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v Skopju: “Zdaj je priložnost, ki jo Evropska unija ne sme zamuditi”|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EC0531B3528DBC0DC12585EE003D073B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-28}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Govor predsednika Pahorja na slavnostni seji Sobranja Republike Severne Makedonije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/04908438A80F7354C12585EE00449283?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-28}}</ref> |- ! colspan="6" | === <big>2021</big> === |- |5. marec |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Milorad Dodik]], predsedujoči [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|Predsedstvu BiH]] {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Šefik Džaferović]], član Predsedstva BiH {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Željko Komšić]], član Predsedstva BiH |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Sarajevu napovedal donacijo cepiv in znova potrdil slovensko podporo Bosni in Hercegovini na njeni evropski poti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/364EF030883AB673C125868F004745E0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-03-07}}</ref> |- |14. april |{{zastava|Italija}} |[[Rim]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in italijanski predsednik Mattarella bosta skupaj obiskala Novo Gorico in Gorico|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EB08C54125874270C12586B7004E5760?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-16}}</ref> |- |5. maj |{{zastava|Črna gora}} |[[Podgorica]] |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Milo Đukanović]], predsednik Črne gore |Obisk pred srečanjem [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je bilo kasneje v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor po srečanju v Črni Gori: “Širitveni proces Evropske unije na Zahodni Balkan potrebuje novo dinamiko”|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B5312009134FD119C12586CD00262DFF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-06}}</ref> |- |6. maj |{{zastava|Albanija}} |[[Tirana]] |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije |Obisk pred srečanjem [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je bilo kasneje v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Tirani: “S članstvom v EU meje med državami postanejo manj pomembne in ni potrebe po njihovem spreminjanju”|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/819D7BACABFEB58CC12586CD00528B9E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-14}}</ref> |- |13. maj |{{zastava|Kosovo}} |[[Priština]] |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Vjosa Osmani]], predsednica Kosova |Obisk pred srečanjem [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je bilo kasneje v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor danes v Prištini: “širitev EU na prostor Zahodnega Balkana je geopolitična nujnost”|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4766CD02173E7881C12586D40059B09C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-14}}</ref> |- |14. maj |{{zastava|Srbija}} |[[Beograd]] |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije |Obisk pred srečanjem [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je bilo kasneje v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Beogradu izrazil upanje, da bi deklaracija voditeljev pobude Brdo-Brijuni Process navdahnila Evropsko unijo k njeni pospešeni širitvi|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B214BA45E65BEEC9C12586D5003D4385?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-14}}</ref> |- |3.–4. junij |{{zastava|Evropska unija}} |[[Bruselj]] |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Ursula von der Leyen]], predsednica Evropske komisije {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Charles Michel]], predsednik Evropskega sveta {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[David Sassoli]], predsednik Evropskega parlamenta |Dvodnevni uradni obisk predsednika Pahorja pri institucijah Evropske unije. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Evropske komisije von der Leyen odkrito in vsebinsko o prihajajočem slovenskem predsedovanju Svetu EU|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4356E2B6D686BD0FC12586EA00355D9F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Bruslju tudi s predsednikom Evropskega parlamenta Sassolijem|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4F41BFC919E67F69C12586EA0045419C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor dvodnevni obisk v Bruslju zaključil na srečanju s predsednikom Evropskega sveta Michelom|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9B852C7D5541371DC12586EA0051B4C8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-05}}</ref> |- |8. julij |{{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |{{Ikonazastave|Bolgarija}} [[Rumen Radev]], predsednik Bolgarije |Obisk v Bolgariji. Ob tem se je predsednik Pahor udeležil tudi gospodarskega foruma Pobude Tri morja. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in bolgarski predsednik Radev o kompromisni rešitvi med Bolgarijo in Severno Makedonijo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C69ACFB747F3CD08C125870C004575EA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Sofiji ob otvoritvi gospodarskega foruma pobude Tri morja opozoril na pomen investicijskega sklada pobude|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ECFBC03D2480F249C125870C004D0788?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-08}}</ref> |- |10. julij |{{zastava|Italija}} |[[Trst]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Roberto Dipiazza]], župan mesta Trst |Vročitev najvišjega priznanja mesta »Trije grbi Trsta - Tre sigili di Trieste« Borutu Pahorju. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Ob vročitvi priznanja »Trije grbi Trsta - Tre sigili di Trieste« predsedniku republike Borutu Pahorju župan Dipiazza poudaril iskrena prizadevanja za čimprejšnjo stvarno vrnitev Narodnega doma Slovencem v Trstu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B2BFDBDEEDA144E4C125870E002EBF16?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-10}}</ref> |- |12.–13. julij |{{zastava|Češka}} |[[Praga]] |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Miloš Zeman]], predsednik Češke |Udeležba na forumu Praški evropski vrh. Ob robu se je predsednik Pahor sestal tudi s češkim predsednikom Zemanom. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor pred jutrišnjim forumom Praški evropski vrh s češkim predsednikom Zemanom|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F7280C5D7BE4ECACC125871000545F23?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na forumu Praški evropski vrh pozval k vključevanju v razpravo o evropski prihodnosti|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F7F2848199A5337CC12587110047564C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-15}}</ref> |- |30. julij |{{zastava|Hrvaška}} |[[Trakošćan]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Jadranka Kosor]], nekdanja predsednica vlade Hrvaške |Srečanje ob 12. obletnici srečanja na Trakošćanu |<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je na dvorcu Trakoščan srečal z nekdanjo predsednico hrvaške vlade Kosor|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E6FFB7C1A7BC247FC1258722004C51B8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-08-26}}</ref> |- |23. avgust |{{zastava|Ukrajina}} |[[Kijev]] |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Volodimir Zelenski]], predsednik Ukrajine |Udeležba na otvoritvi Krimske platforme. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na vrhu Krimske platforme poudaril ozemeljsko celovitost Ukrajine in pozval k iskrenemu dialogu med Ukrajino in Rusko federacijo ter med Evropsko unijo in Rusko federacijo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2B36FA6FE4C44D2CC125873A003D3B2E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-08-26}}</ref> |- |12.–13. september |{{zastava|Italija}} |[[Bologna]] [[Milano]] [[Rim]] |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[David Sassoli]], predsednik Evropskega parlamenta {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Romano Prodi]], nekdanji predsednik italijanske vlade in Evropske komisije {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Attilio Fontana]], predsednik Lombardije {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Letizia Moratti]], podpredsednica Lombardije in odbornica za socialne zadeve {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |Predsednik Pahor je nagovoril in odprl forum skupine G20 o medkulturnem in medverskem dialogu »Interfaith Forum«. Na kratko se je predsednik Pahor sestal tudi z Davidom Sassolijem in se udeležil maše za ubite med molitvijo v cerkvah različnih veroizpovedi. V nadaljevanju obiska v Italiji je predsednik Pahor prejel nagrado »Sigillum Magnum«, najvišje odlikovanje bolonjske univerze. V Bologni se je srečal tudi z upokojenim italijanskim politikom Prodijem. Naslednji dan je predsednik Pahor opravil delovni obisk v Milanu, kjer se je srečal s predsednikom in podpredsednico dežele ter Slovenci in gospodarstveniki v Lombardiji. Zadnji dan se je predsednik udeležil srečanja Arraiolos, ki ga je v Rimu gostil italijanski predsednik Mattarella. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike slavnostni govornik na forumu skupine G20 o medkulturnem in medverskem dialogu v Bologni|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FC4775BBAD3627F6C125874F001E3691?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike prejel najvišje odlikovanje bolonjske univerze, najstarejše neprekinjeno delujoče univerze na svetu: “Ganjen sem.”|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8934BC10BCE027B6C125874F003E388B?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike zaključil delovni obisk v Milanu|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A0EE33F19A374E50C125875000256F5B?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Rimu podprl današnja glavna sporočila predsednice Evropske komisije von der Leyen|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A1388C5677D9EC12C1258752002B990F?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}</ref> |- |20.–25. september |{{zastava|OZN}} |[[New York]] |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres|Antonio Guterres]], generalni sekretar OZN '''Bilateralna srečanja ob robu''' {{flagicon|Južna Koreja|variant=|size=}} [[Mun Dže In]], predsednik Južne Koreje {{flagicon|Katar|variant=|size=}} [[Tamim bin Hamad al Tani]], katarski emir {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik Turčije |Predsednik Pahor se je 76. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku udeležil z zunanjim ministrom [[Anže Logar|Logarjem]]. Predsednik Pahor se je bilateralno srečal z južnokorejskim predsednikom, s katerim sta si izmenjala odlikovanja, katarskim premierjem, predsednikom Turčije in generalnim sekretarjem OZN. Predsednik Pahor se je tekom obiska udeležil tudi pogovora s študenti na Pravni fakulteti Univerze Fordham v New Yorku. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor odlikoval predsednika Republike Koreje Moona in prejel najvišje odlikovanje Republike Koreje|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B7A8DB1C8CC365FBC125875700265801?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in katarski emir Al Thani za vsestransko poglobitev sodelovanja med državama|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F7D98AF71029BFD5C1258757003669D5?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor ob robu zasedanja Generalne skupščine OZN s turškim predsednikom Erdoğanom|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8FFF3090887F9253C1258757006EF36D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-09-24}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s študenti Univerze Fordham o vlogi demokracije v sodobni družbi ter o viziji in pogumu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A63A96015C38ACB2C12587580070D34E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-09-24}}</ref> |- |1. oktober |{{zastava|Moldavija}} |[[Kišinjev]] |{{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} [[Maia Sandu]], predsednica Moldavije {{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} [[Natalia Gavrilitia]], predsednica vlade Moldavije {{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} [[Igor Gros]], predsednik parlamenta |Uradni obisk predsednika Pahorja v Moldaviji. Srečal se je tudi s tamkajšnjo premierko in predsednikom parlamenta. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Moldaviji: Ne smemo spregledati priložnosti za nadgradnjo sodelovanja|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F3605629BEF38001C1258761004038BB?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-10-14}}</ref> |- |18. oktober |{{zastava|Hrvaška}} |[[Zagreb]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške |Odkritje spomenika [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] v Zagrebu. |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednik Milanovič sta skupaj odkrila spomenik Francetu Prešernu v Zagrebu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/32182EF4FE508117C12587720047E194?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> |- |21. oktober |{{zastava|Italija}} |[[Gorica]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |Obisk italijanskega in slovenskega predsednika v Gorici in Novi Gorici. |<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Presednik Pahor in predsednik Mattarella skupaj uradno obiskala Novo Gorico in Gorico v Italiji|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3BC387A20D38FC73C12587750058367F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> |- |12.–13. november |{{zastava|Francija}} |[[Pariz]] |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Emmanuel Macron]], predsednik Francije |Predsednik Pahor se je v Parizu udeležil obeležitve 75. obletnice ustanovitve Unesca in zasedanja Pariškega mirovnega foruma. Prisostvoval je tudi svečani večerji za voditelje držav povabljenih na forum. Ob robu obiska se je sestal tudi z z generalno direktorico UNESCO Audrey Azoulay. Drugi dan obiska je vročil državno odlikovanje [[Zlati red za zasluge Republike Slovenije]] v Franciji živečemu francosko-češkemu pisatelju [[Milan Kundera|Milanu Kunderi]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor danes na obeležitvi 75. obletnice ustanovitve UNESCO|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/39443ACC94BFD802C125878B00426A6C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Govor predsednika Pahorja na obeležitvi 75. obletnice ustanovitve UNESCO|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4DA6AD40BF250208C125878B00646D09?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> |- |14.–15. november |{{zastava|Luksemburg}} |[[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Henrik Luksemburški|Henri]], veliki vojvoda Luksemburga {{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Xavier Bettel]], predsednik vlade {{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Jean Asselborn]], zunanji minister {{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Fernand Etgen]], predsednik Poslanske zbornice {{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}}{{flagicon|EU|variant=|size=}} [[Jean-Claude Juncker]], dolgoletni luksemburški premier in nekdanji predsednik Evropske komisije |Predsednik Pahor se je mudil na uradnem obisku v Velikem vojvodstvu Luksemburg, kjer ga je sprejel veliki vojvoda Henri. Predsednik se je sestal tudi s predsednikom vlade Bettlom, ki je Pahorja gostil tudi na slavnostni večerji, zunanjim ministrom Asselbornom in predsednikom Poslanske zbornice Etgenom. Pahor se je dan pred obiskom na neformalni večerji sestal tudi z dolgoletnim luksemburškim premierjem in nekdanjim predsednikom Evropske komisije Junckerjem. Tekom obiska je Pahor prejel tudi listino, s katero je bil imenovan za sopredsednika častnega odbora The World Diplomatic Academy |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor: Luksemburg je za Slovenijo kraj srečnega spomina|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8049B9BCAE396CC4C125878E004BF90A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> |- |28. november |{{zastava|Srbija}} |[[Beograd]] |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije |Delovni obisk, kjer je predsednika Pahorja sprejel srbski kolega Vučić. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s srbskim predsednikom Vučićem v Beogradu: “Samo hitrejša širitev EU lahko ohrani mir in varnost Zahodnega Balkana in zmanjša pomen izjav o spreminjanju meja.”|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5F1E242AEB227A0CC125879B00574014?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}</ref> |- ! colspan="6" | === 2022 === |- |7. februar |{{zastava|Sveti sedež}} |[[Vatikan (mesto)|Vatikan]] |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} [[Papež Frančišek|Frančišek]], papež |Uradni obisk predsednika Pahorja v Vatikanu ob 30. obletnici diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Zelo ljubeznivo srečanje in vsebinsko bogat pogovor predsednika Pahorja in papeža Frančiška|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6F1A58940997408CC12587E2004CA0B6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}</ref> |- |7. februar |{{zastava|Italija}} |[[Rim]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |Predsednika Pahorja je po ponovni izvolitvi na mesto italijanskega predsednika na večerji gostil Sergio Mattarella. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Prisrčno srečanje predsednika Pahorja in predsednika Mattarelle|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/39AF5C33BB554F3DC12587E300305002?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}</ref> |- |14.–15. februar |{{zastava|Portugalska}} |[[Lizbona]] |{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} [[Marcelo Rebelo de Sousa]], predsednik Portugalske |Uradni obisk predsednika Pahorja na Portugalskem. Predsednik je na slovesnosti na Inštitutu za družbene in politične vede (ISCSP) prejel častni doktorat [[Univerza v Lizboni|Univerze v Lizboni]] (Doctor Honoris Causa), in sicer za njegova prizadevanja za spravo in za skupni Evropski projekt. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Enotno stališče Portugalske in Slovenije: Podpora diplomatskim prizadevanjem za mirno rešitev ukrajinske krize in ustrezna pozornost EU urejanju odnosov na Zahodnem Balkanu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5DE7A1C5C95B2A50C12587E9004F1D09?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor prejel častni doktorat Univerze v Lizboni - Doctor Honoris Causa - za njegova prizadevanja za spravo in za skupni Evropski projekt|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7C0136E63AF273F0C12587EA004BFDCE?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-23}}</ref> |- |19.–20. februar |{{zastava|Nemčija}} |[[München]] |'''Bilateralna srečanja ob robu'''{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Stevo Pendarovski]], predsednik Severne Makedonije {{flagicon|Finska|variant=|size=}} [[Sauli Niinistö]], predsednik Finske {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Milo Đukanović]], predsednik Črne gore {{flagicon|Iran|variant=|size=}} [[Hossein Amir-Abdollahian]], zunanji minister Irana {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Christian Schmidt]], visoki predstavnik za BiH {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Amy Klobuchar]], senatorka ZDA |Udeležba predsednika Pahorja na 58. Münchenski varnostne konference 2022. Ob robu se je sestal tudi s severnomakedonskim, črnogorskim in finskim kolegom, iranskim zunanjim ministrom, visokim predstavnikom za Bosno in Hercegovino ter ameriško senatorko slovenskih korenin [[Amy Klobuchar]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor ob robu Münchenske varnostne konference opravil več dvostranskih srečanj|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C22C8365F02B1ECCC12587EE0045A563?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na zaprti razpravi o razmerah na Zahodnem Balkanu: »Odgovor na vsa vprašanja na Zahodnem Balkanu je Evropska unija.« Obisk v Münchnu zaključil s srečanjem z ameriško senatorko Amy Klobuchar|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C67C3A28BF163A63C12587EF003961D5?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-23}}</ref> |- |8.–9. marec |{{zastava|Ciper}} |[[Nikozija]] |{{flagicon|Ciper|variant=|size=}} [[Nikos Anastasiades]], predsednik Cipra {{flagicon|Ciper|variant=|size=}} Annita Demetriou, predsednica parlamenta |Predsednik Pahor se je mudil na uradnem obisku na Cipru. Obisk je minil tudi v luči 30. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednik Anastasiades obsodila rusko vojaško agresijo na Ukrajino in se zavzela za zaustavitev vojne in mirno rešitev spora|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BE5A24BDFEEBE71EC12587FF003D62E1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor zaključil uradni obisk na Cipru|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1B5015747F141E35C1258800003F7D72?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref> |- |11. marec |{{zastava|Turčija}} |[[Antalya|Antalja]] |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik Turčije '''Bilateralna srečanja ob robu'''{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Milorad Dodik]], član [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|Predsedstva BiH]] {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Šefik Džaferović]], član Predsedstva BiH |Predsednik Pahor se je udeležil diplomatskega foruma v Antalji. Nastopil je na panelu, kasneje pa se bilateralno srečal s turškim predsednikom, prav tako s članoma predsedstva Bosne in Hercegovine. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na voditeljskem panelu “Cena miru ali strošek vojne”: Storiti moramo vse za takojšnjo prekinitev ognja in spobuditi obe strani k diplomatski rešitvi. Proti zaprtju zračnega prostora s strani NATO, k|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/74649FD9942BC1C8C12588020054069F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Dvostransko srečanje predsednikov Pahorja in Erdoğana o Ukrajini in Zahodnem Balkanu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/169C1360B8DF1CB7C1258802005BF7B0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s članoma predsedstva BiH Džaferovićem in Dodikom o razmerah v BiH in vplivu vojne v Ukrajini na razmere v regiji|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B6E9B65792FF63BBC1258802005D9BD9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref> |- |15.–16. marec |{{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije |Delovni obisk predsednika Pahorja na Dunaju, kjer se je sestal z avstrijskim kanclerjem, na posebno povabilo veleposlanika dr. Emila Brixa, direktorja Diplomatske akademije Dunaj, pa je obiskal to najstarejšo izobraževalno ustanovo s področja mednarodnih študij na svetu. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Izjava slovenskega predsednika Boruta Pahorja in avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna po njunem današnjem srečanju na Dunaju|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7F260F4F4256DF92C1258806006AD28D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na dunajski Diplomatski akademiji: Potrebno je čimprej doseči prekinitev ognja v Ukrajini, nadaljevati diplomatska pogajanja in najti rešitev po mirni poti.|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AB1AFA3207DBC672C1258807003DEE00?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref> |} == Obiski tujih državnikov v Sloveniji == Prvi mandat: 228 gostov {| class="wikitable" !Datum !Država !Kraj !Gosti !Gostitelj v Sloveniji !Opombe !Vir |- | colspan="7" |'''<big>1. PREDSEDNIŠKI MANDAT</big> (od 23. december 2012 do 22. decembra 2017)''' |- ! colspan="7" |'''<big>2013</big>''' |- |2. april 2013 |{{zastava|Hrvaška}} |Ljubljana |[[Zoran Milanović]], predsednik vlade [[Vesna Pusić]], ministrica za zunanje in evropske zadeve |[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade [[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5C13FF96163919DFC1257B41004C37BA?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor pozdravil ratifikacijo pristopne pogodbe Republike Hrvaške|date=2. april 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. maj 2013 |{{zastava|Rusija}} |Ljubljana |[[Sergej Lavrov]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/56BBB9FEC3CD2C4CC1257B6000424659?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor in ruski zunanji minister Sergej Viktorovič Lavrov za nadaljevanje prijateljskih odnosov med državama|date=3. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. maj 2013 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ljubljana |[[Cemil Çicek]], predsednik Velike nacionalne skupščine |[[Janko Veber]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F2C8E837D862EA2EC1257B6C004876FD?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednika Velike nacionalne skupščine Republike Turčije Cemila Çiçka|date=14. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |21. maj 2013 |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska |Ljubljana |[[János Áder]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3C4FDFD8D5CBA042C1257B720069E396?OpenDocument|title=Številne priložnosti za poglobitev prijateljstva in sodelovanja|date=21. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |29. maj 2013 |{{flagicon|Indija|variant=|size=}} Republika Indija |Ljubljana |[[Meira Kumar]], predsednica Lok Sabhe, spodnjega doma parlamenta |[[Janko Veber]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3B17815E520780D8C1257B7A0046A9B6?OpenDocument|title=Predsednik republike in predsednica spodnjega doma parlamenta Indije predvsem o nadgraditvi sodelovanja med državama|date=29. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. junij 2013 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija Zvezna dežela Koroška |Ljubljana |[[Peter Kaiser]], deželni glavar |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DE37FB1CE468D216C1257B7F0052C439?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je danes sprejel koroškega deželnega glavarja dr. Petra Kaiserja|date=3. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. junij 2013 |{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija |Ljubljana |[[Toomas Hendrik Ilves]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/466E5760B035BE2EC1257B8A0047403C?OpenDocument|title=Predsednik republike v Ljubljani gostil estonskega predsednika Toomasa Hendrika Ilvesa|date=14. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. junij 2013 |{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} Japonsko cesarstvo |Grad Strmol, Ljubljana |[[Fumihito, princ Akišino|Njegova cesarska visokost princ Akišino]] [[Kiko, Princesa Akišino|Njena cesarska visokost princesa Akišino]] |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DD5B2FD2F0ADAEFFC1257B98004493CF?OpenDocument|title=Sprejem Njunih cesarskih visokosti japonskega princa in princeso Akishino|date=27. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. junij 2013 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Ljubljana |[[Princ Edward|Njegova kraljeva visokost grof Wesseški]] [[Sofija, grofica Wesseška|Njena kraljeva visokost grofica Wesseškia]] |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |- |10. julij 2013 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika Dežela Furlanija Julijska krajina |Ljubljana |[[Debora Serracchiani]], predsednica dežele |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5740CCEA5149DE68C1257BA40053E18B?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor gostil predsednico Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani|date=10. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. julij 2013 |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija {{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Brdo pri Kranju |[[Bujar Nishani]], predsednik Republike Albanije [[Nebojša Radmanović]], predsednik predsedstva BiH [[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore [[Atifete Jahjaga]], predsednica Republike Kosovo [[Gorge Ivanov]], predsednik Republike Makedonije [[Tomislav Nikolić]], predsednik Republike Srbije [[François Hollande]], predsednik Francoske republike |Borut Pahor, predsednik [[Ivo Josipović]], predsednik Republike Hrvaške |Proces Brdo-Brijoni Poseben gost je bil predsednik Francoske republike. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0BE5AA07DAD13947C1257BB30059DA69?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je danes gostil srečanje voditeljev Brdo Process|date=25. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |20. avgust 2013 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Thomas Harkin]], ameriški zvezni senator iz Iowe |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A2D7B652E3CA7E19C1257BCD00473065?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel ameriškega senatorja Harkina: "Pri ukrepanju za izhod iz krize je sedaj odločilen čas."|date=20. avgust 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |1. in 2. september 2013 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Ljubljana, Kočevje |[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik [[Margit Fischer]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/75E1FED4EFE7D6C4C1257BDA001E7235?OpenDocument|title=Slovenski in avstrijski predsednik sta se v Kočevju srečala s pripadniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji|date=1. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/31AF8085760BF272C1257BDA00460E25?OpenDocument|title=Predsednika Pahor in Fischer ocenjujeta, da so med državama še neizkoriščeni potenciali skupnega interesa|date=2. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |2. september 2013 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Bled |[[Enrico Letta]], predsednik vlade |Borut Pahor, predsednik |Srečanje ob robu Blejskega strateškega foruma |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F8FFDD4EF1F205BAC1257BDD003B0C43?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je ob robu Strateškega foruma Bled srečal tudi s predsednikom Sveta ministrov Italijanske republike Enricom Letto|date=2. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |9. september 2013 |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Ljubljana |[[Talat Xhaferi]], minister za obrambo |[[Roman Jakič]], minister za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C74957AA9E5B5256C1257BE100487CDD?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel ministra za obrambo Republike Makedonije Talata Xhaferija|date=9. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. september 2013 |{{flagicon|Katar|variant=|size=}} Država Katar |Ljubljana |[[Ghaith bin Mubarak Al - Kuwari]], minister za vakufe in islamske zadeve | |Ob robu svečane postavitve temeljnega kamna za Islamski kulturni center v Ljubljani. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/14D1531D126AD056C1257BE600256785?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel ministra Države Katar za vakufe in islamske zadeve Dr. Ghaitha bin Mubaraka Al - Kuwarija in muftija dr. Nedžada Grabusa|date=13. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. september 2013 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Ljubljana |[[Bakir Izetbegović]], član predsedstva BiH |Borut Pahor, predsednik |Ob robu svečane postavitve temeljnega kamna za Islamski kulturni center v Ljubljani. | |- |3. oktober 2013 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Jasna Omejec]], predsednica Ustavnega sodišča |Ernest Petrič, predsednik Ustavnega Sodišča | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9A6C3DF8BFE94FD4C1257BF9004688DC?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednico Ustavnega sodišča Republike Hrvaške|date=3. oktober 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. oktober 2013 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Kristalina Georgieva]], evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6DD72BBE9F8163C6C1257C07004B56F2?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel evropsko komisarko za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje|date=17. oktober 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |21. oktober 2013 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija {{flagicon|Nizozemska|variant=|size=}} Kraljevina Nizozemska |Ljubljana |[[Jeroen Dijsselbloem]], minister za finance Kraljevine Nizozemske in šef Evropskupine |[[Uroš Čufer]], minister za finance | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EA5B6D22F8ECF36CC1257C0B004C84FB?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel šefa evroskupine in nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema|date=21. oktober 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. oktober 2013 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Ljubljana |[[Zlatko Lagumdžija]], podpredsednik Sveta ministrov in minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3FF99BC77421CE45C1257C0C004516B4?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel namestnika predsedujočega Svetu ministrov in ministra za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine|date=22. oktober 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. november 2013 |{{flagicon|Monako|variant=|size=}} Kneževina Monako |Ljubljana |[[Albert II. Grimaldi|Njegova knežja visokost Albert II]], monaški princ |Borut Pahor, predsednik |zasebni obisk |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/17B41710609A1DC0C1257C1900401B57?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor in Njegova knežja visokost Albert II., monaški knez sta si ogledala staro mestno jedro Ljubljane|date=3. november 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |5. november 2013 |{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Romunija |Ljubljana |[[Titus Corlățean]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D99E2BB86F20E7D2C1257C1A004F710C?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Romunije Titusa Corlăţeana|date=5. november 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. november 2013 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Frank Gorenc|general Frank Gorenc]], poveljnik zračnih sil zveze Nato |[[Roman Jakič]], minister za obrambo [[Dobran Božič]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/095067909F21913AC1257C20002D1E0C?OpenDocument|title=Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor sprejel generala Franka Gorenca|date=8. november 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. november 2013 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Ivo Josipović]], predsednik |Borut Pahor, predsednik |neformalno srečanje |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3F5E4D05958851B2C1257C22005019B7?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor na neformalni pogovor sprejel hrvaškega predsednika Josipovića|date=13. november 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. november 2013 |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Ljubljana |[[Nikola Gruevski]], predsednik vlade |[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2D8BED48C55469BDC1257C22005C153C?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel makedonskega premiera Nikolo Gruevskega|date=13. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |5. december 2013 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Josip Leko]], predsednik Sabora |[[Janko Veber]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/52917FB266D6D190C1257C3800530B20?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednika Hrvaškega sabora Josipa Leka|date=5. december 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |19. december 2013 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Ljubljana |[[Andreas Voßkuhle]], predsednik Ustavnega sodišča |[[Miroslav Mozetič]], predsednik Ustavnega sodišča | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/00F219FC27ADF199C1257C47003066E4?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednika Ustavnega sodišča Zvezne republike Nemčije|date=19. december 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="7" |'''<big>2014</big>''' |- |24. januar 2014 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Anders Fogh Rasmussen]], generalni sekretar |[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D2EE07F298557D64C1257C6A004CC8B4?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena|date=24. januar 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. februar 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta |[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C60652CB59A16C10C1257C74004FFD1F?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta z mladimi o prihodnosti Evrope|date=3. februar 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. februar 2014 |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg |Ljubljana |[[Xavier Bettel]], predsednik vlade |[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8D56806C90EE5323C1257C8A0064998F?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednika Vlade Velikega vojvodstva Luksemburg Xavierja Bettela|date=25. februar 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. marec 2014 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Ljubljana |[[Sebastian Kurz]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5CB1945FA75BC128C1257C9A004F196D?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza|date=13. marec 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. marec 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta |[[Janko Veber]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F87FAD65DDF098C5C1257C9B005AF2C5?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor, predsednik državnega zbora Veber in predsednik Evropskega parlamenta Schulz z mladimi o prihodnosti Evrope|date=14. marec 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. april 2014 |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika |Ljubljana |[[Miloš Zeman]], predsednik [[Ivana Zemanová]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/496BD50D8EDD04CBC1257CAF00492A68?OpenDocument|title=Številne priložnosti za poglobitev dobrega sodelovanja med Slovenijo in Češko|date=3. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |7. april 2014 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Ljubljana |[[Tamara Blažina]], poslanka v poslanski zbornici | | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B9F70FA9B0C0B60CC1257CB300485D74?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel poslanko v poslanski zbornici Italijanske republike Tamaro Blažina|date=7. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. april 2014 |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov Organizacija ZN za industrijski razvoj (UNIDO) |Ljubljana |[[Li Yong]], generalni direktor | | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/23126F44F4D51162C1257CB4004D8DAB?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel generalnega direktorja Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) Li Yonga|date=8. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |23. april 2014 |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija |Ljubljana |[[Kristian Vigenin]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E8DA2AD51BCACFD3C1257CC300453B24?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Bolgarije|date=23. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |24. april 2014 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Ljubljana |[[Anto Jeleč|generalmajor Anto Jeleč]], načelnik Združenega štaba oboroženih sil BiH |[[Dobran Božič]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E4835ECDF119BC81C1257CC4004766E5?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel načelnika Združenega štaba oboroženih sil Bosne in Hercegovine|date=24. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. maj 2014 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Thomas Harkin]], ameriški zvezni senator iz Iowe |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5034E01B75EA83E3C1257CE5004580A0?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel ameriškega senatorja slovenskega rodu Thomasa Harkina|date=27. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |6. julij 2014 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Sredipolje |[[Giorgio Napolitano]], predsednik [[Ivo Josipović]], predsednik |Borut Pahor, predsednik |100. obletnica I. svetovne vojne. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C23096B6599113D9C1257D0E002A348C?OpenDocument|title=Slavnostni koncert ob obeležitvi 100. obletnice prve svetovne vojne v Sredipolju|date=6. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |7. julij 2014 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Nova Gorica |[[Giorgio Napolitano]], predsednik [[Clia Napolitano]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E7996BB3AC41AD5CC1257D0F0053503E?OpenDocument|title=Predsednika Pahor in Napolitano: Klop miru za prijateljstvo|date=7. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |8. julij 2014 |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija |Ljubljana |[[Sergej Lavrov]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E7996BB3AC41AD5CC1257D0F0053503E?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor z Lavrovom in Breedlovom o Ukrajini|date=8. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Philip M. Breedlove]], poveljnik zavezništva NATO za operacije |[[Roman Jakič]], minister za obrambo [[Dobran Božič]], načelnik generalštaba | |- | rowspan="6" |2. september 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija Evropska investicijska banka | rowspan="6" |Bled |[[Werner Hoyer]], predsednik | rowspan="6" |Borut Pahor, predsednik | rowspan="6" |Blejski strateški forum | rowspan="6" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0EC0EEE2A71F47E1C1257D480035CE66?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor drugi dan Strateškega foruma Bled opravil več bilateralnih srečanj|date=2. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |Evropska banka za obnovo in razvoj |[[Sum Chakrabarti]], predsednik |- |Münchenska varnostna konferenca |[[Wolfgang Ischinger|veleposlanik Wolfgang Ischinger]], presedujoči Münchenski varnostni konferenci |- |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |[[Benedetto Della Vedovo]], državni sekretar na zunanjem ministrstvu |- |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |[[Hoyt Yee]], namestnik državnega sekretarja |- |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska |[[Vang Čao]], namestnik zunanjega ministra za Evropo [[Tang Džjašuan]], nekdanji zunanji minister |- |23. oktober 2014 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Knud Bartels|general Knud Bartels]], predsednik Natovega vojaškega odbora |[[Janko Veber]], minister za obrambo [[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/89B0ADA0709C7BE8C1257D7A0044585D?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel predsednika Natovega vojaškega odbora generala Knuda Bartelsa|date=23. oktober 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |28. oktober 2014 |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija |Ljubljana |[[Bujar Nishani]], predsednik [[Odete Nishani]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B5814BE4579348EBC1257D7F004ACEB7?OpenDocument|title=Številne priložnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja|date=28. oktober 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |30. oktober 2014 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Ray Mabus]], minister za vojno mornarico |[[Janko Veber]], minister za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/01B10CB92E9D4519C1257D8100430F97?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel ministra za vojno mornarico ZDA Raya Mabusa|date=30. oktober 2017|accessdate=19. oktober 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Ljubljana |[[Ana Blatnik]], predsednica Zveznega sveta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A7545060A2888EFBC1257D810050A50A?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor gostil predsedujočo avstrijskemu Zveznemu svetu Ano Blatnik|date=30. oktober 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |5. november 2014 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Dragan Samardžić|admiral Dragan Samardžić]], načelnik Generalštaba vojske Črne gore |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E908718DE3ED2F94C1257D8700480D29?OpenDocument|title=Predsednik Pahor z načelnikom Generalštaba vojske Črne gore|date=5. november 2014|accessdate=19. november 2014|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. november 2014 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Jean-Paul Paloméros|general Jean-Paul Paloméros]], poveljnik Zavezniškega poveljstva NATO za transformacijo |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E69532021A97932BC1257D93004F354B?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel vrhovnega poveljnika Zavezniškega poveljstva NATO za transformacijo generala Jeana-Paula Palomérosa|date=17. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |20. november 2014 |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska |Ljubljana |[[Vang Jang]], podpredsednik vlade |[[Dejan Židan]], podpredsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/37B277FAD7D55CBCC1257D960051CE48?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel podpredsednika kitajske vlade Wanga Yanga|date=20. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. in 26. november 2014 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Ljubljana, Nova Gorica |[[Joachim Gauck]], zvezni predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6B18FBF76335E2D4C1257D8C004C234B?OpenDocument|title=Predsednik Pahor bo na uradnem obisku v Sloveniji gostil nemškega predsednika Gaucka|date=10. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8D5774EB27652182C1257D9B004DA4EF?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor danes in jutri na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka|date=25. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/41C8907F45019FFBC1257D9C00274A03?OpenDocument|title=Nemčija in Slovenija - spoštovanje in sodelovanje|date=25. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7F581A5725072908C1257D9C002FAB3A?OpenDocument|title=Na okrogli mizi "Dialog za spremembe: oblikovanje družbenega soglasja" poudarjen pomen socialnega dialoga pri sprejemanju sturkturnih reform|date=25. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8B6F05B4FFAD94C0C1257D9C002892AB?OpenDocument|title=Zdravici nemškega in slovenskega predsednika na svečani večerji v čast predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka|date=25. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A39A161736D4C4CCC1257D9C0056AADD?OpenDocument|title=Slovenski in nemški predsednik izrekla podporo mladim in izpostavila izobraževanje kot ključno za nadaljnji razvoj|date=26. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. november 2014 |{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Romunija |Ljubljana |[[Valeriu Ștefan Zgonea]], predsednik Poslanske zbornice |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/07306B4879CCBFCFC1257D9E00463C10?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednika Poslanske zbornice Romunije|date=27. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |18. december 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Svet Evrope Evropsko sodišče za človekove pravice |Ljubljana |[[Dean Spielmann]], predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/72ED0D865770DF6FC1257DB2005577F3?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice Deana Spielmanna|date=18. december 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |23. december 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija Evropska komisija |Ljubljana |[[Violeta Bulc]], evropska komisarska za promet |[[Peter Gašperšič]], minister za infrastrukturo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9231C2035714481AC1257DB7005A4720?OpenDocument|title=Predsednik republike s komisarko Bulc o pomenu prometne infrastrukture za razvoj in konkurenčnost EU|date=23. december 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="7" |'''<big>2015</big>''' |- |22. januar 2015 |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika |Ljubljana |[[Peter Pellegrini]], predsednik Nacionalnega sveta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6F05F8EF8A4FA3B4C1257DD5004FD910?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednika slovaškega parlamenta Petra Pellegrinija|date=22. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |26. januar 2015 |{{flagicon|Turkmenistan|variant=|size=}} Turkmenistan |Ljubljana |[[Rašid Meredov]], nemstnik predsednika Kabineta ministrov in zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/108F2C19CB5130B4C1257DD9004435F8?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve in podpredsednika Vlade Turkmenistana Rašida Meredova|date=26. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |2. februar 2015 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Ljubljana |[[Alain Richard]], francoski senator in posebni odposlanec za gospodarske odnose z Zahodnim Balkanom |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B38D4D94BCFF15FCC1257DE00069000D?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je srečal s francoskim senatorjem Richardom|date=2. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. februar 2015 |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika |Ljubljana |[[Jan Hamáček]], predsednik Poslanske zbornice |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/01CEB5758BB305BAC1257DE1005C7FE3?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel predsednika Poslanske zbornice Češke republike Jana Hamáčka z delegacijo|date=3. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. februar 2015 |{{flagicon|Malta|variant=|size=}} Republika Malta |Ljubljana |[[Maria Luisa Coleira Preca]], predsednica |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8304DB2400417ACCC1257DF7005CFA98?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na uradnem obisku gosti predsednico Republike Malte Mario Luiso Coleiro Preca|date=25. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |26. februar 2015 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Ljubljana |[[Philip Hammond]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7F569CAC05582D11C1257DF80056DBB0?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Velike Britanije Philipa Hammonda|date=26. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. februar 2015 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Ljubljana |[[Michel Sapin]], minister za finance |[[Dušan Mramor]], minister za finance | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FB63741C3D748D8CC1257DF90049E783?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel ministra za finance in javne račune Francoske republike Michela Sapina|date=27. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |1. marec 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Otočec |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7C83351BBDAB8087C1257DFC00248843?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović|date=1. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |6. marec 2015 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Ljubljana |[[Roberta Pinotti]], ministrica za obrambo |[[Janko Veber]], minister za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FC34589425F40503C1257E0000525BB1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel italijansko ministrico za obrambo Roberto Pinotti|date=6. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |10. marec 2015 |{{flagicon|Armenija|variant=|size=}} Republika Armenija |Ljubljana |[[Edvard Nalbandjan]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F1BDB61E2CDBDE81C1257E0400483275?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Armenije Edvarda Nalbandjana|date=10. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. marec 2015 |{{flagicon|Azerbajdžan|variant=|size=}} Republika Azerbajdžan |Ljubljana |[[Zakir Hasanov|generalpolkovnik Zakir Hasanov]], minister za obrambo |[[Janko Veber]], minister za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8F21854E5ED083FAC1257E07004C12A9?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel azerbajdžanskega obrambnega ministra Hasanova|date=13. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |18. marec 2015 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Victoria Nuland]], pomočnica državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0CB4E9F06066FE42C1257E0C00511D9A?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel Victorio Nuland, pomočnico državnega sekretarja Združenih držav Amerike zadolženo za evropske in evrazijske zadeve|date=18. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |23. marec 2015 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Ljubljana |[[Mladen Ivanić]], predsednik predsedstva [[Dragan Čović]], član predsedstva [[Bakir Izetbegović]], član predsedstva |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AB63817341EBEF1AC1257E1100628F12?OpenDocument|title=Uradni obisk članov Predsedstva Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji|date=23. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |30. marec 2015 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ljubljana |[[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik [[Emina erdogan|Emina Erdoğan]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/72352BDA8246E237C1257E18004C5367?OpenDocument|title=Slovenski in turški predsednik za poglobitev partnerskega sodelovanja med državama|date=30. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. april 2015 |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija |Ljubljana |[[Didier Reynders]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/725AF70219DAAECFC1257E2100539C0A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podpredsednika vlade in ministra za zunanje ter evropske zadeve Kraljevine Belgije Didierja Reyndersa|date=8. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |10. april 2015 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo |Ljubljana |[[Hashim Thaçi]], podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1607D6CE8939FCB6C1257E2300583C17?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podpredsednika vlade in ministra za zunanje zadeve Republike Kosovo Hashima Thaçija|date=10. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. april 2015 |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika |Ljubljana |[[Bohuslav Sobotka]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F19B7F0B812087D6C1257E260048DCFC?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel češkega premierja Sobotko|date=13. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. april 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Logarska dolina |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik |Borut Pahor, predsednik |Trilateralno srečanje. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3D6EEA33943F90F0C1257E2A004B81D3?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Logarski dolini gosti trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške|date=17. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. april 2015 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Ljubljana |[[Sergio Mattarella]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FE40792EA33E37F7C1257E2F0060944E?OpenDocument|title=Predsednika Pahor in Mattarella poudarila vrednoti miru in spoštovanja med dvema sosednjima narodoma in državama|date=22. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |23. april 2015 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika | rowspan="2" |Brdo pri Kranju |[[Laurent Fabius]], zunanji minister | rowspan="2" |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | rowspan="2" |Ob robu srečanja zunanjih ministrov procesa Brdo-Brijoni. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F966285299B7D9E5C1257E30004D6BE4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je udeležil srečanja zunanjih ministrov Brdo Process|date=23. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |[[Johannes Hahn]], evropski komisar za sosedsko politiko in širitvena pogajanja |- |1. maj 2015 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Ljubljana |[[Frank-Walter Steinmeier]], minister za zunanje zadeve |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E38C3A4E068D126DC1257E380047F28D?OpenDocument|title=Predsednik republike na delovnem pogovoru gostil nemškega ministra za zunanje zadeve dr. Franka-Walterja Steinmeierja|date=1. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |4. maj 2015 |Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) |Ljubljana |[[Jose Angel Gurria]], generalni sekretar |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5139E979B7A92FBAC1257E3B005B4724?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in generalni sekretar OECD Gurria: "Nadaljevanje z reformami v Sloveniji je nujno"|date=4. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |7. maj 2015 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Ljubljana |[[Volker Wieker|general Volker Wieker]], načelnik generalštaba |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3C26A8AF9F5EA8C8C1257E3E00579ED8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel načelnika Generalštaba oboroženih sil Zvezne Republike Nemčije|date=7. maj 2015|accessdate=18. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |11. maj 2015 |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija |Ljubljana |[[André Alen]], predsednik Ustavnega sodišča |[[Miroslav Mozetič]], predsednik Ustavnega sodišča | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D350649003293842C1257E42004C8509?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Ustavnega sodišča Kraljevine Belgije Andréja Alena in dr. Jana Spreutelsa z delegacijo|date=11. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. in 14. maj 2015 |{{flagicon|Turkmenistan|variant=|size=}} Turkmenistan |Ljubljana |[[Gurbanguly Berdimuhammedow|Gurbanguly Berdimuhamedov]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CBA53D9A2BE6785CC1257E4400540EF0?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in turkmenistanski predsednik Berdimuhamedov za krepitev vsestranskega sodelovanja med državama|date=13. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |19. maj 2015 |{{flagicon|Uganda|variant=|size=}} Republika Uganda |Ljubljana |[[Rebecca Alitwala Kadaga]], predsednica parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/737C4D913642637DC1257E4B002C7C91?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednico parlamenta Republike Ugande|date=19. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |31. maj 2015 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Portorož |[[Mladen Ivanić]], predsednik predsedstva BiH [[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Republike Hrvaške [[Atifete Jahjaga]], predsednica Republike Kosovo [[Gorge Ivanov]], predsednik Republike Makedonije |Borut Pahor, predsednik |Delovna večerja z voditelji procesa Brdo-Brijoni, pred Summit100. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D70C4CD5E3C9FE63C1257E570027F18C?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na delovni večerji gostil voditelje Brdo procesa|date=31. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |21. junij 2015 |{{flagicon|Monako|variant=|size=}} Kneževina Monako |Nova Gorica |[[Albert II. Grimaldi|Njegova knežja visokost Albert II]], monaški princ |Borut Pahor, predsednik |Udeležba na dobrodelni nogometni tekmi. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8366725F8F55F451C1257E6C0027D931?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in monaški knez Albert II. na dobrodelni nogometni tekmi v Biljah pri Novi Gorici|date=21. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |26. julij 2015 |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija |Ljubljana, Vršič |[[Dimitrij Medvedjev]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade |Udeležba na slovesnosti pod Vršičem in delovna večerja. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/40D99FED5FBDD791C1257E8F002F5587?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na spominski slovesnosti pri Ruski kapelici|date=26. julij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |13. avgust 2015 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Rose E. Gottemoeller]], podsekretarka za nadzor nad orožjem in mednarodno varnost Ministrstva za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FBDCDBBA8381F3A0C1257E8100491C42?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podsekretarko za nadzor nad orožjem in mednarodno varnost Združenih držav Amerike|date=13. julij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/576E5C6CF357C477C1257E8100489A4F?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je sprejel generalnega sekretarja Zveze Nato Jensa Stoltenberga|date=13. julij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="12" |31. avgust in 1. september 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="12" |Bled |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta [[Stavros Lambrinidis]], posebni predstavnik EU za človekove pravice | rowspan="12" |Borut Pahor, predsednik | rowspan="12" |Blejski strateški forum | rowspan="12" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DDD2CD1F34F5FD90C1257EB2005AA866?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik ES Tusk o največjih izzivih, s katerimi se sooča EU|date=31. avgust 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3F85FB1B84826576C1257EB30055E225?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan Strateškega foruma Bled opravil več bilateralnih srečanj|date=1. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |- |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg |[[Xavier Bettel]], predsednik vlade |- |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |[[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade |- |Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) |[[Lambert Zannier|veleposlanik Lambert Zannier]], generalni sekretar |- |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |[[Hoyt Yee]], namestnik državnega sekretarja |- |{{flagicon|Irska|variant=|size=}} Republika Irska |[[Michael Noonan]], minister za finance |- |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |[[Harlem Désir]], minister za evropske zadeve |- |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika |[[Miroslav Lajčak]], podpredsednik vlade in zunanji minister |- |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija |[[Daniel Mitov]], minister za zunanje zadeve |- |Mednarodna organizacija za migracije |[[William Lacy Swing]], generalni direktor |- |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |[[Benedetto Della Vedovo]], državni sekretar na zunanjem ministrstvu |- |14. september 2015 |{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Romunija |Ljubljana |[[Mircea Dușa]], minister za obrambo |[[Andreja Katič]], ministrica za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2B488960ACCBC775C1257EC00049433F?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel ministra za obrambo Romunije Mircea Duşo|date=14. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |15. in 16. september 2015 |{{flagicon|Švica|variant=|size=}} Švicarska konfederacija |Ljubljana |[[Simonetta Sommaruga]], predsednica |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/268AE078107B79B7C1257EC1004F0FBA?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednico Švicarske konfederacije Simonetto Sommaruga|date=15. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7CC0472499688986C1257EC2002674F1?OpenDocument|title=Skupen poziv predsednika Pahorja in švicarske predsednice Sommaruga voditeljem vlad in držav k oblikovanju enotne evropske politike pri reševanju begunske krize|date=15. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |7. oktober 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], nekdanji predsednik Evropskega sveta |Borut Pahor, predsednik |Vročitev državnega odlikovanja. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CD8F5B013E0D82A2C1257ED700431BD6?OpenDocument|title=Predsednik Pahor vročil red za izredne zasluge nekdanjemu predsedniku ES Hermanu Van Rompuyu|date=7. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. in 9. oktober 2015 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Ljubljana |[[Tomislav Nikolić]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CDBC3A43BB03E9D3C1257ED9002379F0?OpenDocument|title=Slovenija iskrena zaveznica Srbije na njeni evropski poti|date=8. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B90F8B0653DCF143C1257ED90042DD52?OpenDocument|title=Predsednik Pahor: "Mihajlo Pupin je pomembna zgodovinska osebnost, ki povezuje slovenski in srbski narod"|date=9. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |26. oktober 2015 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Milo Đukanović]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7B455BCBEC8281C8C1257EEA0052695D?OpenDocument|title=Črna gora si zasluži naslednji korak k evroatlantskim integracijam|date=26. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |11. november 2015 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Ljubljana |[[Maja Gojković]], predsednica Narodne skupščine |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3A67AD5035FF05F0C1257EFA005B753A?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednico Narodne skupščine Republike Srbije Majo Gojković|date=11. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. november 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Borut Pahor, predsednik |Pripravljalno srečanje na izredni vrh procesa Brdo-Brijoni. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7CB875A964727815C1257F05004845DE?OpenDocument|title=Delovni sestanek predsednika Pahorja s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović|date=22. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="7" |'''<big>2016</big>''' |- |21. januar 2016 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija {{flagicon|Baden-Württemberg|variant=|size=}} Zvezna dežela Baden-Württemberg |Ljubljana |[[Peter Friedrich]], minister za Bundesrat, Evropo in mednarodne odnose |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AA842A83729B42C5C1257F41005E15C3?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za Zvezni svet, Evropo in mednarodne odnose vlade nemške zvezne dežele Baden-Württemberg Friedricha|date=21. januar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. januar 2016 |{{flagicon|Maroko|variant=|size=}} Kraljevina Maroko |Ljubljana |[[Rachid Talbi Alami]], predsednik parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ED61091700A1DD80C1257F4200568625?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika maroškega parlamenta Alamija|date=22. januar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |24. januar 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Otočec |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Borut Pahor, predsednik |neformalno delovno kosilo |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EC15F4CEB5A1B203C1257F440055568B?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović|date=24. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |29. januar 2016 |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika |Ljubljana |[[Miroslav Lajčak]], podpredsednik vlade in zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AD85AAE62DA38F9FC1257F49006F7A76?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podpredsednika vlade ter ministra za zunanje zadeve Slovaške republike Lajčáka|date=29. januar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. februar 2016 |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež |Ljubljana |[[Pietro Parolin]], državni tajnik |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E2401EDBFD397302C1257F4E0054B8F4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor ob otvoritvi nunciature v Ljubljani poudaril pomen sprave in strpnosti med ljudmi|date=3. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |16. februar 2016 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Ljubljana |[[baronica Frances D'Souza]], predsednica Lordske zbornice |[[Mitja Bervar]], predsednik Državnega sveta | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A5044A2750240DCDC1257F5C004B4324?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednico britanske lordske zbornice baronico D'Souza|date=16. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. februar 2016 |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska |Ljubljana |[[Lászlo Kövér]], predsednik Državnega zbora |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0E9BBD5A032AB8B2C1257F5D0035B785?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Državnega zbora Madžarske Lászla Kövérja|date=17. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |24. februar 2016 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Ljubljana |[[Alain Richard]], francoski senator in posebni odposlanec za gospodarske odnose z Zahodnim Balkanom |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4C18FD0310F2EBF2C1257F640038DF30?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel francoskega senatorja Alaina Richarda, posebnega odposlanca zadolženega za gospodarske odnose z Zahodnim Balkanom.|date=24. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |29. februar in 1. marec 2016 |{{flagicon|Litva|variant=|size=}} Republika Litva |Ljubljana, Dobova |[[Dalia Grybauskaitė]], predsednica |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/002A147A52236C0DC1257F6800541DE8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti litovsko predsednico Dalio Grybauskaitė|date=29. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/422347383731FB01C1257F69004E44CD?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in litovska predsednica Dalia Grybauskaitė danes obiskala sprejemni center za begunce Dobova|date=1. marec 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |21. marec 2016 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Vytenis Andriukaitis]], evropski komisar za zdravje in varnost hrane |[[Milojka Kolar Celarc]], ministrica za zdravje | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1CC3B032E871D059C1257F7E00285844?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel Evropskega komisarja za zdravje in varnost hrane Vytenisa Andriukaitisa|date=21. marec 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. marec 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Miro Kovač]], minister za zunanje in evropske zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/80BCF0A32CE00472C1257F7E003EB52A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške dr. Mira Kovača|date=22. marec 2016|accessdate=19. februar 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |31. marec 2016 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ljubljana |[[Volkan Bozkir]], minister za zadeve EU |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E565CC494D37AEC1C1257F88002A235D?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel ministra za EU zadeve Republike Turčije Volkana Bozkirja|date=31. marec 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |15. april 2016 |{{flagicon|MOK|variant=|size=}} Mednarodni olimpijski komite |Ljubljana |[[Thomas Bach]], predsednik |OKS | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A2E178A1B18BCD3FC1257F9600573FD2?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja|date=15. april 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. maj 2016 |{{flagicon|Katar|variant=|size=}} Država Katar |Ljubljana |[[Ahmed bin Jasim al Tani]], minister za gospodarstvo in turizem |[[Zdravko Počivalšek]], minister za gospodarski razvoj in tehnologijo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7E4D9F4384B4A780C1257FA80054A405?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel katarskega ministra Ahmeda bin Jasima al Thanija|date=3. maj 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |9. maj 2016 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Alexander Vershbow]], namestnik generalnega sekretarja |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C7EF6489D61492AFC1257FAE00681610?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel namestnika generalnega sekretarja Zveze NATO Vershbowa|date=9. maj 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |6. in 7. junij 2016 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo |Ljubljana |[[Hashim Thaçi]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0650FDA87BB221E1C1257FCA00583098?OpenDocument|title=Predsednik republike na uradnem obisku gosti kosovskega predsednika Thaçija|date=6. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. junij 2016 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Republika Albanija |Ljubljana |[[Darko Pajović]], predsednik Skupščine |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9EBBE94BA567C504C1257FCD0043DC30?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel predsednika črnogorske skupščine Darka Pajovića|date=8. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. junij 2016 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Ljubljana |[[Claudio Graziano]], načelnik Generalštaba |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/056984BFADA51AAAC1257FD40049ABAF?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel načelnika obrambnega štaba italijanskih oboroženih sil generala Claudia Graziana|date=14. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |23. in 24. junij 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/76C40000F777DE09C1257FDC0037C62F?OpenDocument|title=Predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović na uradnem obisku v Republiki Sloveniji|date=23. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |24. junij 2016 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija {{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Ljubljana |[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik [[Sergio Mattarella]], predsednik [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica [[Joachim Gauck]], zvezni predsednik |Borut Pahor, predsednik |Udeležba na osrednji državni proslavi ob počastitvi dneva državnosti in 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0D4B2566BCB86F21C1257FDF00488EE0?OpenDocument|title=Predsednik republike in gospa Tanja Pečar sta v Predsedniški palači sprejela predsednike tujih držav|date=24. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |18. in 19. julij 2016 |{{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} Gruzija |Ljubljana |[[Giorgi Margvelašvili]], predsednik [[Maka Chichua]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8917384B66D889BDC1257FF40042097D?OpenDocument|title=Na povabilo predsednika Pahorja in gospe Pečar na prvem uradnem obisku v Sloveniji gruzijski predsednik Margvelašvili s soprogo|date=18. julij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. julij 2016 |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija |Brdo pri Kranju |[[Rosen Plevneliev]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/84F5C1097B631347C1257FFB003D2BBD?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Republike Bolgarije Rosen Plevneliev za močnejšo in uspešnejšo Evropo|date=25. julij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |30. julij 2016 |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija |Vršič |[[Vladimir Putin]], predsednik |Borut Pahor, predsednik |Udeležba na slovesnosti pod Vršičem |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/71C77B3FEAF007AAC12580020025D4E6?OpenDocument|title=Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na slovesnosti ob 100. obletnici tragičnih dogodkov pod Vršičem, na katere spominja Ruska kapelica|date=30. julij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="6" |6. september 2016 |Svetovna turistična organizacija (UNWTO) | rowspan="6" |Bled |[[Taleb Rifai]], generalni sekretar Svetovne turistične organizacije | rowspan="6" |Borut Pahor, predsednik | rowspan="6" |Blejski strateški forum | rowspan="6" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CFF10D541FB39DE8C1258026004BAB77?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan Strateškega foruma Bled opravil več bilateralnih srečanj|date=6. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |{{flagicon|Kanada|variant=|size=}} Kanada |[[George Furey]], predsednik senata |- |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija |[[Edi Rama]], predsednik vlade |- |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |[[Harlem Désir]], minister za evropske zadeve |- |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |[[Mary Burce Warlick]], glavna namestnica pomočnika državnega sekretarja za energetiko [[Hoyt Yee]], namestnik državnega sekretarja [[Michael Carpenter]], namestnik pomočnika sekretarja za obrambo |- |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |[[Mevlüt Çavuşoğlu]], minister za zunanje zadeve |- |27. september 2016 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Curtis M. Scaparrotti]], poveljnik poveljstva Natovih sil v Evropi (SACEUR) |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/47302775A1356976C1258036002AF1D1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel poveljnika poveljstva Natovih sil v Evropi (SACEUR) generala Curtisa M. Scaparrottija|date=27. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. november 2016 |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina |Ljubljana |[[Petro Porošenko]], predsednik [[Marina Porošenko]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4C18F7614C611F1DC125806500536456?OpenDocument|title=Predsednik Ukrajine Porošenko na povabilo predsednika republike Pahorja obiskal Slovenijo|date=8. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |16. november 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[general Mirko Šundov]], načelnik generalštaba |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FDB5A58BCD9B463CC125806D00261C45?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel načelnika generalštaba oboroženih sil Republike Hrvaške generala dr. Mirka Šundova|date=16. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. november 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Davor Ivo Stier]], minister za zunanje in evropske zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/56ED118277386440C12580760055B8FC?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške Stiera|date=25. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="7" |'''<big>2017</big>''' |- |12. december 2017 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AD9F6BEFC03F31C3C1258087005B5478?OpenDocument|title=Predsednik Pahor ob uradnem obisku predsednika Črne gore Vujanovića: Črna gora je pozitiven zgled za sosednjo regijo Zahodnega Balkana|date=12. december 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |11. januar 2017 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Ljubljana |[[Boris Johnson]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/514FC878C2E3A608C12580A6004E4D32?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel britanskega zunanjega ministra Johnsona|date=11. januar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. februar 2017 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Ljubljana |[[Ivica Dačić]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9CB8D07ACFDA7CC8C12580CF004DBEFB?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel srbskega zunanjega ministra Ivico Dačića|date=22. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |3, marec 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="2" |Ljubljana |[[Antonio Tajani]], predsednik Evropskega parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EE9C41CC1C20AFBEC12580D8003D0770?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel novoizvoljenega predsednika Evropskega parlamenta|date=3. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |[[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C78A665BB87BA117C12580D8003D3FE8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik Evropske komisije Juncker o evropski prihodnosti|date=3. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. marec 2017 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Srđan Darmanović]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/117D30342183301AC12580DD0041E3B4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Črne gore dr. Srđana Darmanovića|date=8. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |29. november 2016 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Ljubljana |[[Mladen Bosić]], predsednik Predstavniškega doma |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/41D2B67AA00BAE24C125807B003999BB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsedujočega Predstavniškemu domu Parlamentarne skupščine BiH|date=29. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |16. marec 2017 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|Kolorado|variant=|size=}} Zvezna država Kolorado |Ljubljana |[[generalmajor Michael Edwards]], poveljnik Nacionalne garde |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A82A41233D6768AEC12580E5004F8E41?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel generalmajorja Michaela Edwardsa, poveljnika Nacionalne garde Kolorada|date=16. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. marec 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Svet Evrope |Ljubljana |[[Nils Muižnieks]], komisar za človekove pravice | | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1DEEF5D299180013C12580EB0055D98A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel komisarja Sveta Evrope za človekove pravice|date=22. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. marec 2017 |{{flagicon|Švedska|variant=|size=}} Kraljevina Švedska |Ljubljana |[[Stefan Löfven]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A55E14B6A38D86B6C12580F000295A9D?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Vlade Kraljevine Švedske Stefana Löfvena|date=27. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |26. in 27. marec 2017 |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska |Ljubljana |[[Andrzej Duda]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/33E09FCB6B8DDBE5C12580F00040A30C?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in poljski predsednik Duda potrdila odlične odnose med Slovenijo in Poljsko|date=27. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/17EE1C3DEFF567B5C12580EF00640CFC?OpenDocument|title=Predsednik republike: »Širitev Evropske unije na Zahodni Balkan je najpomembnejši vzvod za mir, varnost in blaginje v tej regiji«|date=26. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. april 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B670B45A94946A2DC12580F700308954?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska|date=3. april 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. april 2017 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[John McCain]], zvezni senator (Arizona) |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2F3C66795A580AF7C12580FD0024E333?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in senator McCain poudarila zavezanost nadaljnjemu odličnemu sodelovanju med državama|date=8. april 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. april 2017 |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska |Ljubljana |[[Džang Gaoli]], podpredsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5B9D9A4D3D5FAD30C1258102004B59F7?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podpredsednika vlade Ljudske republike Kitajske|date=14. april 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. maj 2017 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Paolo Ali]], predsednik Parlamentarne skupščine |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/87F1DBE5D8987A42C12581160045160C?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Parlamentarne skupščine Nato|date=3. maj 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |5. maj 2017 |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgja |Ljubljana |[[Charles Michel]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/531ECCF189C03880C125811700431A5E?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel predsednika Vlade Kraljevine Belgije Charlesa Michela|date=5. maj 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |2. junij 2017 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} Republika Kosovo |Ljubljana |[[Hashim Thaçi]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CDAFFC5A220E4A4AC12581330022A3C8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Republike Kosovo Hashima Thaçija|date=2. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. junij 2017 |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Brdo pri Kranju |[[Bujar Nishani]], predsednik Republike Albanije [[Dragan Čović]], predsednik predsedstva BiH [[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore [[Hashim Thaçi]], predsednik Republike Kosovo [[Gorge Ivanov]], predsednik Republike Makedonije [[Aleksandar Vučić]], predsednik Republike Srbije [[Frank-Walter Steinmeier]], Zvezni predsednik Zvezne republike Nemčije |Borut Pahor, predsednik [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Republike Hrvaške |Proces Brdo-Brijoni |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8B2809C0335094C2C125813600260FF2?OpenDocument|title=Srečanje voditeljev Brdo - Brijuni Process|date=3. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |6. junij 2017 |{{flagicon|Finska|variant=|size=}} Republika Finska |Ljubljana |[[Maria Lohela]], predsednica parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9815022D9D209D9DC1258137002F2626?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednico Parlamenta Republike Finske|date=6. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |15. junij 2017 |{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} Portugalska republika |Ljubljana |[[Eduardo Ferra Rodrigues]], predsednik parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CD6C8B6E3DC681ECC1258140002DA254?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Parlamenta Portugalske Eduarda Ferra Rodriguesa|date=15. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. junij 2017 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija {{flagicon|Bavarska|variant=|size=}} Zvezna dežela Bavarska |Ljubljana |[[Horst Seehofer]], predsednik deželne vlade |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8C656730D1AB854EC125814700334588?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in ministrski predsednik bavarske vlade Seehofer za vsestransko poglobitev odnosov med Slovenijo in Bavarsko|date=22. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |24. julij 2017 |{{flagicon|Belorusija|variant=|size=}} Republika Belorusija |Ljubljana |[[Vladimir Makej]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A36A0C0ADD1C35CDC12581670042E6C9?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Belorusije Vladimirja Makeja|date=24. julij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |7. avgust 2017 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Devin Nunes]], zvezni poslanec Predstavniškega doma [[Frank LoBiondo]], zvezni poslanec Predstavniškega doma |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6EF5203ED877423FC12581750024F3E5?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel kongresnika Združenih držav Amerike|date=7. avgust 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |15. avgust 2017 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Roy Blunt]], zvezni senator (Misuri) [[John Cornyn]], zvezni senator (Teksas) [[Thad Cochran]], zvezni senator (Misisipi) [[Susan Collins]], zvezna senatorka (Maine) [[Thom Tillis]], zvezni senator (Severna Karolina) [[Tom Cotton]], zvezni senator (Arkansas) |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/46BA9DFC4AD81A13C125817D003928B7?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel senatorje Združenih držav Amerike|date=15. avgust 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |31. avgust 2017 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Ljubljana |[[general Sir Stuart Peach]], načelnik Obrambnega štaba |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ED59981C5DD8A2C5C125818D0043F2C0?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel načelnika Obrambnega štaba Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske|date=31. avgust 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="7" |4. in 5. september 2017 |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež | rowspan="7" |Bled |[[Richard Gallagher]], tajnik Svetega sedeža za odnose z državami | rowspan="7" |Borut Pahor, predsednik | rowspan="7" |Blejski strateški forum | rowspan="7" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2452B52D74BC84B6C1258192003C378A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sklenil blejski Strateški forum s prvim podpredsednikom Evropske komisije Timmermansom|date=5. september 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D532F0D046714177C1258191003E60B8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na otvoritvi 12. Strateškega foruma Bled 2017 (BSF): Z dialogom do uveljavitve arbitražne razsodbe|date=4. september 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) |[[Angel Gurria]], generalni sekretar |- |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |[[Federica Mogherini]], visoka predstavnica Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko [[Frans Timmermans]], prvi podpredsednik Evropske komisije |- |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |[[Natalie Loiseau]], ministrica za evropske zadeve |- |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov |[[Zeid Ra´ad Al Husein]], visoki komisar za človekove pravice |- |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |[[Radmila Šekerinska]], ministrica za obrambo |- |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |[[Hoyt Yee]], namestnik državnega sekretarja |- |27. september 2017 |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska |Ljubljana |[[Witold Waszczykowski]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/285E8BAF58484773C12581A7004B43B1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Poljske Waszczykowskega|date=27. september 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. oktober 2017 |{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija |Ljubljana |[[Eiki Nestor]], predsednik parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0F0F05D589F4A505C12581AE00269071?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel predsednika Parlamenta Republike Estonije Eikija Nestorja|date=3. oktober 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. oktober 2017 |{{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt |Ljubljana |[[Sameh Hasan Šukri]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E98E8E21A90F6718C12581BB00435DA4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Arabske republike Egipt|date=17. oktober 2017|accessdate=22. oktober 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |24. oktober 2017 |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg |Ljubljana |[[Jean Asselborn]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/095C769EE128BCF8C12581C200335FC4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Velikega vojvodstva Luksemburg|date=24. oktober 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. november 2017 |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Ljubljana |[[Zoran Zaev]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/74D21AD1A5B58B61C12581D700452387?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije je sprejel predsednika Vlade Republike Makedonije|date=14. november 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. november 2017 |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija |Ljubljana |[[Ilir Meta]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F8EDE2B91940C623C12581E000423E6E?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je sestal z albanskim predsednikom Meto|date=22. november 2017|accessdate=26. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |19. december 2017 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo |Ljubljana |[[Behgjet Isa Pacolli]], prvi podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EF9CC8D204854A24C12581FA004F430D?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Kosovo|accessdate=2017-12-22|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |21. december 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Koen Lenaerts]], predsednik Sodišča EU |[[Jadranka Sovdat]], predsednica Ustavnega sodišča | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/720FD9286BA82FBEC12581FC00441160?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel predsednika Sodišča Evropske unije|accessdate=2017-12-22|website=www.up-rs.si}}</ref> |- | colspan="7" |'''<big>2. PREDSEDNIŠKI MANDAT</big> (od 23. decembra 2017 do 22. decembra 2022)''' |- ! colspan="7" | === 2018 === |- |13. januar 2018 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Brdo pri Kranju |[[Sergio Mattarella]], predsednik [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Borut Pahor, predsednik |Svečano kosilo ob začetku drugega mandata |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B4B0D5A57FE238A8C12582140060728E?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je ob začetku novega mandata gostil svečano kosilo za predsednika sosednjih držav Italije in Hrvaške|accessdate=2018-01-30|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |17. januar 2018 |{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} Portugalska republika |Ljubljana |[[Antonio Costa]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1E12882A91D50CAAC125821900257967?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel predsednika vlade Portugalske republike Antonia Costo|accessdate=2018-01-30|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |31. januar 2018 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Predrag Bošković]], minister za obrambo |[[Andreja Katič]], ministrica za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/38961A888A96360FC12582260065B1B5?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike sprejel ministra za obrambo Črne gore|accessdate=2018-02-02|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |1. februar 2018 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Ljubljana |[[Ana Brnabić]], predsednica vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/64B7F50017B9CD0AC12582270064C6BA?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel predsednico Vlade Republike Srbije Ano Brnabić|accessdate=2018-02-02|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |21. februar 2018 |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija |Ljubljana |[[Sergej Lavrov]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7B36F0741D57D0ADC125823C00455D5C?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel ruskega zunanjega ministra Lavrova|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |27. februar 2018 |{{flagicon|Maroko|variant=|size=}} Kraljevina Maroko |Ljubljana |[[Abdelhakim Benchamach]], predsednik Svetniške zbornice |[[Alojz Kovšca]], predsednik Državnega sveta | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D194CA8D338D0C9BC1258241004CB24C?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel predsednika Svetniške zbornice Parlamenta Kraljevine Maroko|accessdate=2018-03-06|website=www.up-rs.si}}</ref> |- ! colspan="6" | === 2019 === | |- | | | | | | | |- |5. in 6. junij 2019 |{{zastava|Bolgarija}}{{zastava|Češka}} {{zastava|Estonija}} {{zastava|Hrvaška}} {{zastava|Latvija}} {{zastava|Litva}} {{zastava|Madžarska}} {{zastava|Poljska}} {{zastava|Romunija}} {{zastava|Združene države Amerike}} {{zastava|Evropska unija}} {{zastava|Nemčija}} |[[Ljubljana]] in[[Brdo pri Kranju]] |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} [[Rumen Radev]], predsednik Bolgarije {{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Miloš Zeman]], predsednik Češke {{flagicon|Estonija|variant=|size=}} [[Kersti Kaljulaid]], predsednica Estonije {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške {{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Raimonds Vējonis]], predsednik Latvije {{flagicon|Litva|variant=|size=}} [[Dalia Grybauskaitė]], predsednica Litve {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Peter Szijjarto]], madžarski zunanji minister {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske {{flagicon|Romunija|variant=|size=}} [[Klaus Werner Iohannis]], predsednik Romunije {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Rick Perry]], ameriški sekretar za energetiko {{flagicon|EU|variant=|size=}} [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier|Frank Walter Steinmeier]], predsednik Nemčije |[[Borut Pahor]], predsednik |[[Vrh pobude Tri morja 2019|Vrh pobude Tri morja v Sloveniji.]] |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Novinarska konferenca predsednika republike o vrhu pobude Tri morja v Sloveniji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B16203CBE88007E1C125840F00468079?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-in-na-brdu-se-bo-sklenil-vrh-pobude-tri-morja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-08-02}}</ref> |- |17. junij 2019 |{{zastava|Malteški viteški red}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Malteški viteški red|variant=|size=}} [[Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto]], veliki mojster Suverenega malteškega viteškega reda |[[Borut Pahor]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku gosti velikega mojstra Suverenega malteškega viteškega reda; v ospredju obiska predvsem dobro humanitarno sodelovanje|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A9AC31A3772E6423C125841C003DBFA6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}</ref> |- |26. junij 2019 |{{zastava|Švedska}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Švedska|variant=|size=}} [[Andreas Norlén]], predsednik parlamenta Kraljevine Švedske | | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike sprejel predsednika Parlamenta Kraljevine Švedske Norléna|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EEF47DCB3C20600AC125842500486189?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}</ref> |- |2. julij 2019 |{{zastava|Srbija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Maja Gojković]], predsednica Narodne skupščine Republike Srbije |[[Dejan Židan]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel predsednico Narodne skupščine Republike Srbije Majo Gojković|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/17620F0453B36DAAC125842B0047E103?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}</ref> |- |15. julij 2019 |{{zastava|Severna Makedonija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} [[Stevo Pendarovski]], predsednik Republike Severne Makedonije in soproga |[[Borut Pahor]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in gospa Pečar na uradnem obisku v Sloveniji gostita predsednika Republike Severne Makedonije s soprogo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3E863FFDA75703E1C125843800423385?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}</ref> |- |23. julij 2019 |[[Slika:Flag of Burgenland.svg|levo|brezokvirja|20x20_pik]][[Gradiščanska]] (zvezna dežela) |[[Ljubljana]] |[[Slika:Flag of Burgenland.svg|levo|brezokvirja|20x20_pik]][[Hans Peter Doskozil]], deželni glavar |[[Borut Pahor]], predsednik |Delovni obisk. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel deželnega glavarja Gradiščanske Hansa Petra Doskozila|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/12535A926AC8778DC12584400035B25A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-02}}</ref> |- |14. avgust 2019 |{{zastava|Japonska}} |Ljubljana |{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Taro Kono]], zunanji minister Japonske |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Japonske Tara Kona|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F7D58448328790F9C1258456003C2875?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-14}}</ref> |- |2. in 3. september 2019 |{{zastava|Estonija}} |[[Ljubljana]] [[Bled]] |{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} [[Kersti Kaljulaid]], predsednica Estonije |Borut Pahor, predsednik |Državniški obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti estonsko predsednico Kaljulaid|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A28981941BF5B849C1258469003C229F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-02}}</ref> |- |9. september 2019 |{{zastava|Latvija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Inâra Műrniece]], predsednica latvijskega parlamenta |[[Dejan Židan]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel predsednico Parlamenta Republike Latvije Ināre Mūrniece|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7B62AC1B025B8500C1258471002376EF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-12}}</ref> |- |12. september 2019 |{{zastava|NATO}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Nato|variant=|size=}} [[Stuart Peach]], predsedujoči Vojaškemu odboru NATO | |Obisk pred srečanjem načelnikov obrambnih sil držav članic zveze NATO. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel generala Sir Stuarta Peacha, predsedujočega Vojaškemu odboru NATO|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C3D72B4AAFA43881C12584730049F39B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-12}}</ref> |- |16. september 2019 |{{zastava|Indija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Indija|variant=|size=}} [[Ram Nath Kovind]], predsednik Republike Indije |[[Borut Pahor]], predsednik |Prvi obisk indijskega predsednika v Republiki Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Indije z gospodarstveniki prvič na uradnem obisku v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-indije-z-gospodarstveniki-prvic-na-uradnem-obisku-v-sloveniji/499642|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-16|language=sl}}</ref> |- |18. september 2019 |{{zastava|Ciper}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Ciper|variant=|size=}} [[Demetris Siluris]], predsednik Predstavniškega doma Republike Ciper |[[Dejan Židan]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel predsednika Predstavniškega doma Republike Ciper Demetrisa Syllourisa|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F1A1B96C01EF1768C12584790033B12C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-19}}</ref> |- |24. september 2019 |[[Slika:UEFA logo 2012.png|brezokvirja|18x18_pik]] [[Združenje evropskih nogometnih zvez|Združenje evropskih nogometnih zvez (UEFA)]] [[Slika:Flag of FIFA.svg|brezokvirja|21x21_pik]] [[FIFA]] |[[Ljubljana]] |[[Slika:UEFA logo 2012.png|brezokvirja|19x19_pik]] [[Aleksander Čeferin]], predsednik zveze [[Slika:Flag of FIFA.svg|brezokvirja|21x21_pik]] Člani izvršnega sveta FIFE | |Sprejem |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je priredil sprejem za člane izvršnega odbora UEFA in člane izvršnega sveta FIFA iz Evrope|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/91050616D259CDA6C125847F003C02C6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-30}}</ref> |- |1. oktober 2019 |{{zastava|Luksemburg}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Jean Asselborn]], minister za zunanje zadeve Luksemburga |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Minister dr. Cerar na uradnem obisku gosti luksemburškega zunanjega ministra Asselborna {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2019-10-01-minister-dr-cerar-na-uradnem-obisku-gosti-luksemburskega-zunanjega-ministra-asselborna/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-10-02|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> |- |9. oktober 2019 |{{zastava|Nizozemska}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Nizozemska|variant=|size=}} [[Stef Blok]], minister za zunanje zadeve Nizozemske |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Kraljevine Nizozemske Stefa Bloka|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2DF7771BBAFF8903C125848E0031DCF9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-10-12}}</ref> |- |4. december 2019 |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Željko Komšić]], predsedujoči [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|Predsedstvu BiH]] {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Šefik Džaferović]], član Predsedstva BiH {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Milorad Dodik]], član Predsedstva BiH |[[Borut Pahor]], predsednik |Uradni obisk [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|Predsedstva Bosne in Hercegovine]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti člane Predsedstva Bosne in Hercegovine|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B430F30E366815A9C12584C600474BF9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-12-04}}</ref> |- |14. december 2019 |{{zastava|Kitajska}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} [[Vang Ji (politik)|Vang Ji]], minister za zunanje zadeve Kitajske |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Kitajske Wang Yija|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/976ED7FE75CCF9A4C12584D2002A2A8E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-12-16}}</ref> |- |19. december 2019 |{{zastava|Latvija}} |Ljubljana |{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Ineta Ziemele]], predsednica Ustavnega sodišča Republike Latvije |[[Rajko Knez]], predsednik US RS | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel predsednico Ustavnega sodišča Republike Latvije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/14110BAA2CB3FEA8C12584D5003A9FB1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-12-20}}</ref> |- ! colspan="7" | === 2020 === |- |24. januar |[[Mednarodna košarkarska zveza|FIBA]] |[[Ljubljana]] |[[Andreas Zagklis]], generalni sekretar zveze |[[Košarkarska zveza Slovenije]] |Obisk ob 70-letnici KZS |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel generalnega sekretarja svetovne košarkarske zveze FIBA|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8996CCB5DD218EF5C12584F90047FBD9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-01-27}}</ref> |- |12. februar |{{zastava|Hrvaška}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica države |[[Borut Pahor]], predsednik |Delovno in neformalno srečanje s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović. Ob enem je bil to njen zadnji predsedniški obisk v tujini. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je sestal s predsednico Republike Hrvaške Grabar-Kitarović|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6752780876BD6485C125850C00532B14?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-02-12}}</ref> |- |27. februar |{{zastava|Hrvaška}} |[[Otočec]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik države |[[Borut Pahor]], predsednik |Prvi obisk novega hrvaškega predsednika v tujini. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor je danes na delovnem obisku v Sloveniji gostil novega predsednika Republike Hrvaške Zorana Milanovića|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7291665EC9EF4C2EC125851B0055C2F9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-02-27}}</ref> |- |2. marec |{{zastava|Avstrija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}}{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Olga Voglauer]], poslanka v avstrijskem parlamentu |[[Borut Pahor]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel Olgo Voglauer, poslanko v avstrijskem parlamentu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/42FBE2A1AAB288DDC125851F0044376C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-03-07}}</ref> |- |15. maj |{{zastava|Hrvaška}} |[[Ptuj]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik države |[[Borut Pahor]], predsednik |Drugo srečanje predsednikov Pahorja in Milanovića. |<ref>{{Navedi splet|title=Pričenja se drugo srečanje predsednika Republike@Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Republike Hrvaške Zorana Milanovića na Ptuju. @Ured_PRSpic.twitter.com/VPxgNslqfq|url=https://twitter.com/BorutPahor/status/1261257902632902656?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Etweet|website=@BorutPahor|date=2020-05-15|accessdate=2020-05-15|language=sl|first=Borut|last=Pahor}}</ref> |- |6. junij |{{zastava|Italija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Luigi Di Maio]], minister za zunanje zadeve |[[Anže Logar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Pahor in Di Maio o Narodnem domu in parlamentarnem zastopstvu|url=https://www.primorski.eu/se/pahor-in-di-maio-o-narodnem-domu-in-parlamentarnem-zastopstvu-MF531842|website=www.primorski.eu|accessdate=2020-06-06|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> |- |22. junij |{{zastava|Avstrija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Schallenberg]], minister za zunanje zadeve |[[Anže Logar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel zunanjega ministra Republike Avstrije Alexandra Schallenberga|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/36EB2DA74DAAEC25C125858F003F18F0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-06-22}}</ref> |- |3. julij |{{zastava|Nemčija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Heiko Maas]], minister za zunanje zadeve |[[Anže Logar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije Heika Maasa|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3CD2B65051A605BDC125859A004E1C4C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-04}}</ref> |- |12. avgust |{{zastava|Združene države Amerike}} |[[Bled]] |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Mike Pompeo]], državni sekretar Združenih držav Amerike |[[Anže Logar]], zunanji minister |Delovni obisk s podpisom skupne deklaracije o omrežju 5G. |<ref>{{Navedi splet|title=Minister dr. Logar bo 23. julija na delovnem obisku na Poljskem {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2020-07-23-minister-dr-logar-bo-23-julija-na-delovnem-obisku-na-poljskem/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-23|language=sl}}</ref> |- |31. avgust |{{zastava|Evropska unija}} |[[Bled]] |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Josep Borrell]], visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko |[[Anže Logar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko Borrella|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E9AEDFECC8246C8CC12585D50051292A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-04}}</ref> |- |4. september |{{zastava|Francija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Jean-Yves Le Drian]], minister za Evropo in zunanje zadeve Francije |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je francoskemu ministru za Evropo in zunanje zadeve Jean-Yves Le Drianu izrazil željo po bolj okrepljenem sodelovanju med državama in na ravni Evropske unije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/55EA66FA1744079CC12585D9003C9DAF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-04}}</ref> |- |8. september |{{zastava|Avstrija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Sebastian Kurz]], zvezni kancler Avstrije |[[Janez Janša]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel zveznega kanclerja Republike Avstrije Sebastiana Kurza|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D4366F2BDEB0A953C12585DD0029324A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-08}}</ref> |- |18. september |{{zastava|Grčija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Nikos Dendias]], zunanji minister Grčije |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike sprejel grškega zunanjega ministra|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A9EF7D2CD24ED114C12585E7003EEB7B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-20}}</ref> |- ! colspan="7" | === 2021 === |- |11. marec |{{zastava|Španija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Španija|variant=|size=}} [[Arancha González Laya]], ministrica za zunanje zadeve, Evropsko unijo in sodelovanje |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministrico za zunanje zadeve, Evropsko unijo in sodelovanje Kraljevine Španije Arancho González Laya|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EA2B9C6972AC247EC12586950047EBFE?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-03-16}}</ref> |- |18. marec |{{zastava|Severna Makedonija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Radmila Šekerinska]], ministrica za obrambo |[[Matej Tonin]], obrambni minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministrico za obrambo Republike Severne Makedonije Radmilo Šekerinsko|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2AAB166E7DD973D6C125869C004F0764?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-03-19}}</ref> |- |26. marec |{{zastava|Romunija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} [[Bogdan Lucian Aurescu]], minister za zunanje zadeve Romunije |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Romunije Bogdana Luciana Aurescuja|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/02956B017D3810F5C12586A4004C188A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-03-26}}</ref> |- |31. marec |{{zastava|Severna Makedonija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Nikola Dimitrov]], namestnik predsednika Vlade Republike Severne Makedonije za evropska vprašanja |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel namestnika predsednika Vlade Republike Severne Makedonije za evropska vprašanja Nikolo Dimitrova|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5261293A6BCD60FDC12586A9004ADCEA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-16}}</ref> |- |22.–23. april |{{zastava|Grčija}} |[[Ljubljana]], [[Koper]], [[Izola]] |{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Katerina Sakellaropoulou]], predsednica Grčije |[[Borut Pahor]], predsednik |Uradni obisk in ob enem prvi obisk grške predsednice v tujini po njeni izvolitvi. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na njenem prvem uradnem obisku v tujini gosti predsednico Helenske republike Katerino Sakellaropoulou|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9BF23EC0BC6028FEC12586BF003C2376?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Sakellaropoulou uradni obisk zaključila v Kopru|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5E61B22F0343F5BAC12586C000439B20?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-23}}</ref> |- |26. april |{{zastava|Švedska}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Švedska|variant=|size=}} [[Ann Linde]], ministrica za zunanje zadeve |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel ministrico za zunanje zadeve Kraljevine Švedske Ann Linde|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E60DE4232A3BC4B5C12586C30045B6E6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-26}}</ref> |- |30. april |{{zastava|Japonska}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Tošimicu Motegi]], minister za zunanje zadeve |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Japonske Toshimitsuja Motegija|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F957F80B9AA77437C12586C700387C1A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-30}}</ref> |- |4. maj |{{zastava|Belorusija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Belorusija|variant=|size=}} [[Svetlana Tihanovska]], beloruska opozicijska voditeljica |[[Anže Logar]], zunanji minister |Obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel Svetlano Tihanovsko, belorusko opozicijsko voditeljico|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4F7E0C921216A235C12586CB0052F38B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-06}}</ref> |- |4. maj |{{zastava|Turčija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Mevlüt Çavuşoğlu]], zunanji minister Turčiije |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Turčije Mevlüta Çavuşoğluja|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C9A4DBA3C1436AF2C12586CB004FA8C6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-06}}</ref> |- |25. maj |{{zastava|Srbija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Nikola Selaković, zunanji minister Srbije |[[Anže Logar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Srbije Nikolo Selakovića|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FE65FC17026A51B7C12586E0004FB494?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-30}}</ref> |- |26. maj |{{zastava|Kitajska}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} [[Jang Džječi]], vodja kabineta Centralnega sveta za zunanjo politiko Ljudske republike Kitajske in člana političnega urada Centralnega komiteja komunistične partije Kitajske | |Sprejem |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel Yanga Jiechija, vodjo kabineta Centralnega sveta za zunanjo politiko Ljudske republike Kitajske in člana političnega urada Centralnega komiteja komunistične partije Kitajske|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/20F625AB45E5012BC12586E1004346D2?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-30}}</ref> |- |28. maj |{{zastava|Črna gora}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Zdravko Krivokapić]], predsednik vlade Črne gore |[[Janez Janša]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel predsednika Vlade Črne gore|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5E78AA3D081B1AA0C12586E3003DA442?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-30}}</ref> |- |30. maj |{{zastava|Nemčija}} {{zastava|Portugalska}} |[[Brdo pri Kranju]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier|Frank Walter Steinmeier]], predsednik Nemčije {{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} [[Marcelo Rebelo de Sousa]], predsednik Portugalske |[[Borut Pahor]], predsednik |Srečanje predsednikov Slovenije, Nemčije in Portugalske, ki v triu skupaj predsedujejo Svetu Evropske unije. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor gosti srečanje predsednikov Slovenije, Portugalske in Nemčije|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/383B7A0720D0471FC12586E5005966F3?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-30}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor: Slovenija ni v politični krizi, je pa v razmerah povečane politične negotovosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-slovenija-ni-v-politicni-krizi-je-pa-v-razmerah-povecane-politicne-negotovosti/582156|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-30|language=sl}}</ref> |- |31. maj–1. junij |{{zastava|Portugalska}} |[[Ljubljana]], [[Kranj]], [[Brdo pri Kranju]] |{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} [[Marcelo Rebelo de Sousa]], predsednik Portugalske |[[Borut Pahor]], predsednik |Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji se je mudil portugalski predsednik. To je drugi obisk portugalskega predsednika v Republiki Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednika Portugalske republike Marcela Rebela de Souso|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3B7D82F869EB1D03C12586E60047F533?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednika Pahor in de Sousa z mladimi o prihodnosti Evrope|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1682B4198D626B87C12586E700494453?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-01}}</ref> |- |8.–9. junij |{{zastava|Švica}} |[[Ljubljana]] |{{Ikonazastave|Švica}} [[Guy Parmelin]], predsednik Švicarske konfederacije in minister za gospodarstvo, izobraževanje in raziskave |[[Borut Pahor]], predsednik |Dvodnevni obisk predsednika Švicarske konfederacije v Republiki Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in švicarski predsednik Parmelin za vsestransko poglobitev odnosov med državama|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FC34EBCFEC307D3EC12586EF003C76A8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-09}}</ref> |- |28. junij |{{zastava|Nemčija}} |[[Ljubljana]] |{{Ikonazastave|Nemčija}} [[Annegret Kramp-Karrenbauer]], obrambna ministrica Nemčije |[[Matej Tonin]], minister za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministrico za obrambo Zvezne republike Nemčije Annegret Kramp-Karrenbauer|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B47DBDE7CD293A2EC12587020037B003?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-08}}</ref> |- |30. junij |{{zastava|Kolorado}} |[[Ljubljana]] |{{Ikonazastave|Kolorado}} [[Laura Clellan]], poveljnica Nacionalne garde Kolorada | | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel brigadirko Lauro Clellan, poveljnico Nacionalne garde Kolorada|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0F0E391C251A4E60C1258704004130A8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-08}}</ref> |- |6. julij |{{Ikonazastave|EU}} [[Evropsko računsko sodišče]] |[[Ljubljana]] |{{Ikonazastave|EU}} Klaus-Heiner Lehne, predsednik računskega sodišča | | | |- |15. julij |{{zastava|Avstrija}} {{zastava|Hrvaška}} |[[Kostanjevica na Krki]] |{{Ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Van der Bellen]], predsednik Avstrije {{Ikonazastave|Hrvaška}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške |[[Borut Pahor]], predsednik |Tradicionalno srečanje treh predsednikov |<ref name="#1"/> |- |25. avgust |{{zastava|Malta}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Malta|variant=|size=}} [[Evarist Bartolo]], minister za zunanje in evropske zadeve |[[Anže Logar]], zunanji minister |Sprejem malteškega zunanjega ministra ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje in evropske zadeve Republike Malte Bartola|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A6E20E736BC2C704C125873C0046541B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-08-26}}</ref> |- |25. avgust |{{zastava|Združene države Amerike}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Richard Shelby]], senator {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Mike Crapo]], senator {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[John Cornyn]], senator {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Deb Fischer]], senatorka {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[John Kennedy]], senator {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Roger Marshall]], senator |[[Borut Pahor]], predsednik |Sprejem delegacije senatorjev Združenih držav Amerike, ki so v Republiki Sloveniji na obisku ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva priredil sprejem za člane Senata Združenih držav Amerike, ki so obiskali Slovenijo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6D8948873F1C7DA9C125873C00488CA8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-08-26}}</ref> |- |29. september |{{zastava|Latvija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Egils Levits]], predsednik Latvije |[[Borut Pahor]], predsednik |Uradni obisk latvijskega predsednika | |- |5. oktober |{{zastava|Nemčija}} |[[Brdo pri Kranju]] |{{Ikonazastave|Nemčija}} [[Angela Merkel]], kanclerka Nemčije |[[Janez Janša]], predsednik vlade |Odlikovanje Angele Merkel z redom za izredne zasluge |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je odlikoval nemško kanclerko Angelo Merkel z redom za izredne zasluge|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/03FA06A7E2CABBFEC1258765005D6664?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-10-14}}</ref> |- |14. oktober |{{zastava|Slovaška}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Zuzana Čaputová|Zuzana Čaputova]], predsednica Slovaške |[[Borut Pahor]], predsednik |Uradni obisk slovaške predsednice. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednico Slovaške republike Zuzano Čaputovo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CE0D90F2A82C3FFFC125876E004C21F9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-10-14}}</ref> |- |18. oktober |{{zastava|Hrvaška}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške |[[Borut Pahor]], predsednik |Odkritje spomenika [[Ljudevit Gaj|Ljudevita Gaja]] v Ljubljani. |<ref name=":0" /> |- |21. oktober |{{zastava|Italija}} |[[Nova Gorica]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |[[Borut Pahor]], predsednik |Obisk italijanskega in slovenskega predsednika v Gorici in Novi Gorici. |<ref name=":1" /> |- |15. oktober |{{zastava|Gruzija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} [[David Zalkaliani]], podpredsednik vlade in zunanji minister |[[Anže Logar]], zunanji minister |Sprejem gruzijskega zunanjega ministra in podpredsednika vlade ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel podpredsednika vlade in ministra za zunanje zadeve Gruzije Davida Zalkalianija|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/20F2980BA3D022BCC125876F003273BB?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> |- |4. november |{{zastava|Katar}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Katar|variant=|size=}} [[Mohamed Jasim Al Tani]], podpredsednik vlade in zunanji minister |[[Anže Logar]], zunanji minister |Sprejem katarskega zunanjega ministra in podpredsednika vlade ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Države Katar|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F188D3ED06E32F8AC125878300403272?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> |- |18. november |{{zastava|Švica}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Ignazio Cassis]], zvezni zunanji minister Švice |[[Anže Logar]], zunanji minister |Sprejem zunanjega ministra Švicarske konfederacije ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel švicarskega ministra za zunanje zadeve Cassisa|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/86140FCAFA31D3A3C1258791003F9C51?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}</ref> |- |1. december |{{zastava|Črna gora}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Aleksa Bečić]], predsednik skupščine Črne gore |Igor Zorčič, predsednik državnega zbora |Sprejem predsednika črnogorske skupščine. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel predsednika Skupščine Črne gore|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D3758BCFED83DD76C125879E003B3BC9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}</ref> |- |16. december |{{zastava|Hrvaška}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Jadranka Kosor]], nekdanja premierka Hrvaške |[[Borut Pahor]], predsednik |Sprejem nekdanje hrvaške premierke Kosor, s katero je predsednik Pahor kot slovenski premier podpisal arbitražni sporazum. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel bivšo premierko Kosorjevo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F23133B5143834F9C12587AD005030E6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}</ref> |- ! colspan="7" | === 2022 === |- |3. februar |{{zastava|Latvija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Edgars Rinkēvičs]], zunanji minister Latvije |[[Anže Logar]], zunanji minister |Sprejem latvijskega zunanjega ministra ob njegovem uradnem obisku v Republiki Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Latvije Edgarsa Rinkēvičsa|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5047AF95F8F46613C12587DE003C215F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-05}}</ref> |} == Galerija == <gallery> Slika:Macri with Pahor 02.jpg|Pahor in argentinski predsednik [[Mauricio Macri]]. Slika:Vladimir Putin and Borut Pahor (2017-02-10) 11.jpg|Z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]]. ([[2017]]) Slika:Vladimir Putin held talks with President of Slovenia Borut Pahor (4).jpg|Vladimir Putin v Sloveniji. Slika:Vladimir Putin met at the Kremlin with President of Slovenia Borut Pahor 2017 01.jpg Slika:Reuven Rivlin Meets Borut Pahor, January 2020 (GPOHZA 1558).jpg|Pahor in izraelski predsednik [[Reuven Rivlin|Rivlin]] (2020) Slika:Saeimas priekšsēdētājas vizīte Izraēlā (49433178981).jpg|Pahor med povabljenci na dan spomine na žrtve holokavsta (Jeruzalem, 2020) </gallery> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} [[Kategorija:Predsedniki Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami državniških obiskov|Pahor]] [[Kategorija:Borut Pahor]] 93trhlofurj1i1scxwv91ljymevlc6k 0 445179 5735552 5687572 2022-08-17T07:39:42Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Seznam obiskov predsednika vlade Mira Cerarja}} [[Slika:Tallinn Digital Summit. Exit doorstep and member states' press conferences Miro Cerar (36722818643).jpg|sličica|260x260_pik|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] v [[Talin|Talinu]].]] Seznam uradnih srečanj, ki jih je opravil ali gostil [[Miroslav Cerar ml.]] v vlogi [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika Vlade Republike Slovenije]]. == Obiski v tujini == {| class="wikitable" !Datum !Država/organizacija !Kraj !Gostitelji Ostali državniki !Opombe !Vir |- | rowspan="2" |8. oktober 2014 | rowspan="2" |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika | rowspan="2" |Milano |[[Matteo Renzi]], predsednik vlade | rowspan="2" |3. vrh o zaposlovanju | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_cerar_z_italijanskim_kolegom_renzijem_potrdil_dobro_sodelovanje_med_drzavama_137/|title=Premier Cerar z italijanskim kolegom Renzijem potrdil dobro sodelovanje med državama|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Srečanja ob robu:''' {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija [[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta [[José Manuel Durão Barroso|José Manuel Barroso]], predsednik Evropske komisije {{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika [[François Hollande]], predsednik {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka |- | rowspan="2" |13. oktober 2014 | rowspan="2" |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="2" |Milano |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika [[Matteo Renzi]], predsednik vlade {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija [[Herman Van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta [[José Manuel Durão Barroso|José Manuel Barroso]], predsednik Evropske komisije | rowspan="2" |10. vrh ASEM (The Asia-Europe Meeting) | rowspan="2" | |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Indija|variant=|size=}} Republika Indija [[Vijay Kumar Singh]], zunanji minister {{flagicon|Malezija|variant=|size=}} Malezija [[Najib Razak]], predsednik vlade {{flagicon|Viet Nam|variant=|size=}} Socialistična republika Vietnam [[Nguyễn Tấn Dũng]], predsednik vlade |- |23. in 24. oktober 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Herman Van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta in Zasedanje vrha evroskupine |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_slovenija_zadovoljna_z_dogovorjeno_podnebno_energetsko_politiko_do_leta_2030_149/|title=Premier dr. Cerar: »Slovenija zadovoljna z dogovorjeno podnebno-energetsko politiko do leta 2030«|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |30. oktober 2014 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Berlin |[[Angela Merkel]], zvezna kanclerka |Prvi uradni obisk predsednika vlade v tujini |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_cerar_s_kanclerko_merkel_o_moznostih_krepitve_gospodarskega_sodelovanja_141/|title=Predsednik vlade dr. Cerar s kanclerko Merkel o možnostih krepitve gospodarskega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |11. november 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_predsednik_evropskega_parlamenta_schulz_o_pomembnosti_politicne_stabilnosti_223/|title=Premier dr. Cerar in predsednik Evropskega parlamenta Schulz o pomembnosti politične stabilnosti|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_predsednikom_komisije_junckerjem_o_nalozbenih_projektih_pomembnih_za_slovenijo_226/|title=Premier dr. Cerar s predsednikom Komisije Junckerjem o naložbenih projektih, pomembnih za Slovenijo|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |11. november 2014 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Bruselj |[[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_cerar_na_sedezu_zveze_nato_228/|title=Predsednik vlade dr. Cerar na sedežu zveze NATO|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |23. november 2014 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Dunaj |[[Werner Faymann]], zvezni kancler |25. Vrh držav Srednjeevropske pobude |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_25_vrhu_drzav_srednjeevropske_pobude_265/|title=Premier dr. Cerar na 25. Vrhu držav Srednjeevropske pobude|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |9. december 2014 | rowspan="2" |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška | rowspan="2" |Opatija |[[Zoran Milanović]], predsednik vlade | rowspan="2" |Trilateralno srečanje o sodelovanju med Republiko Slovenijo, Republiko Hrvaško ter Republiko Avstrijo | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_trilateralnem_srecanju_s_severno_in_juzno_sosedo_o_skupnih_infrastrukturnih_projektih_277/|title=Premier dr. Cerar na trilateralnem srečanju s severno in južno sosedo o skupnih infrastrukturnih projektih|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Prisoten še:''' {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija [[Werner Faymann]], zvezni kancler |- | rowspan="2" |16. december 2014 | rowspan="2" |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija | rowspan="2" |Beograd |[[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade | rowspan="2" |3. Vrh 16+1 (Srečanje držav srednje in vzhodne Evrope (CEEC) ter Kitajske) | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_cerar_v_beogradu_na_3_vrhu_drzav_ceec_in_kitajske_283/|title=Predsednik vlade dr. Cerar v Beogradu na 3. Vrhu držav CEEC in Kitajske|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_ob_robu_vrha_ceec_in_kitajske_s_predsednikom_kitajske_vlade_li_kecjangom_282/|title=Premier dr. Cerar ob robu Vrha CEEC in Kitajske s predsednikom kitajske vlade Li Kečjangom|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenski_premier_dr_cerar_in_srbski_premier_vucic_potrdila_odlicne_bilateralne_odnose_281/|title=Slovenski premier dr. Cerar in srbski premier Vučić potrdila odlične bilateralne odnose|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanje ob robu:''' {{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska [[Li Kečjang]], predsednik vlade |- |18. in 19. december 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_zasedanju_evropskega_sveta_o_evropskem_investicijskem_nacrtu_285/|title=Premier dr. Cerar na zasedanju Evropskega sveta o evropskem investicijskem načrtu|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_predsednikom_evropskega_sveta_tuskom_o_aktualnih_razmerah_v_eu_284/|title=Premier dr. Cerar s predsednikom Evropskega sveta Tuskom o aktualnih razmerah v EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |3. februar 2015 |{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija |Talin |[[Taavi Rõivas]], predsednik vlade [[Toomas Hendrik Ilves]], predsednik | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_estonskim_predsednikom_ilvesom_o_aktualnih_mednarodnih_zadevah_437/|title=Premier dr. Cerar z estonskim predsednikom Ilvesom o aktualnih mednarodnih zadevah|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_estonskim_kolegom_roivasom_o_moznostih_tesnejsega_sodelovanja_397/|title=Premier dr. Cerar z estonskim kolegom Rőivasom o možnostih tesnejšega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |11. februar 2015 |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg |Luksemburg |[[Xavier Bettel]], predsednik vlade [[Henri, veliki vojvoda Luksemburga|Henri]], Veliki vojvoda [[Mars Di Bartolomeo]], predsednik parlamenta | |<ref name="#1">{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_delovnem_obisku_v_luksemburgu_z_najvisjimi_predstavniki_drzave_537/|title=Premier dr. Cerar na delovnem obisku v Luksemburgu z najvišjimi predstavniki države|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Luksemburg |[[Vassilios Skouris]], predsednik Sodišča EU [[Werner Hoyer]], predsednik Evropske investicijske banke | |<ref name="#1"/> |- |13. februar 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Neformalno srečanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/evropski_voditelji_previdno_optimisticni_glede_dogovora_v_minsku_premik_glede_grcije_536/|title=Evropski voditelji previdno optimistični glede dogovora v Minsku, premik glede Grčije|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |20. marec 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/marcni_evropski_svet_podprl_projekt_energetske_unije_309/|title=Marčni Evropski svet podprl projekt energetske unije|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |28. marec 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija | rowspan="2" |Schladming |[[Werner Faymann]], zvezni kancler | rowspan="2" |Trilateralno srečanje o sodelovanju med Republiko Slovenijo, Republiko Hrvaško ter Republiko Avstrijo | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_srecanju_predsednikov_vlad_slovenije_avstrije_in_hrvaske_o_energetiki_330/|title=Premier dr. Cerar na srečanju predsednikov vlad Slovenije, Avstrije in Hrvaške o energetiki|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Prisotni še:''' {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Zoran Milanović]], predsednik vlade {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija [[Maroš Šefčovič]], podpredsednik Evropske komisije pristojen za energetsko unijo |- |23. april 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Izredno zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_izrednem_evropskem_vrhu_zaradi_begunske_krize_v_sredozemlju_zagotovil_pomoc_slovenije_366/|title=Premier dr. Cerar na izrednem evropskem vrhu zaradi begunske krize v Sredozemlju zagotovil pomoč Slovenije|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |22. maj 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} Republika Latvija | rowspan="2" |Riga |[[Laimdota Straujuma]], predsednica vlade | rowspan="2" |Vrh Vzhodnega partnerstva | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_o_vrhu_vzhodnega_partnerstva_v_rigi_kot_priloznosti_za_vnovicni_zagon_sodelovanja_eu_z_vzhodnimi_partnericami_401/|title=Premier dr. Cerar o Vrhu Vzhodnega partnerstva v Rigi kot priložnosti za vnovični zagon sodelovanja EU z vzhodnimi partnericami|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina [[Petro Porošenko]], predsednik {{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} Gruzija [[Irakli Garibašvili]], predsednik vlade |- |29. maj 2015 |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež |Vatikan |[[Papež Frančišek|Njegova svetost Papež Frančišek]] [[Pietro Parolin]], državni tajnik [[Franc Rode|kardinal Franc Rode]] | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_papez_francisek_potrdila_prijateljske_odnose_med_slovenijo_in_svetim_sedezem_405/|title=Premier dr. Cerar in papež Frančišek potrdila prijateljske odnose med Slovenijo in Svetim sedežem|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |10. in 11. junij 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="2" |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta | rowspan="2" |Vrh EU-CELAC (EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav) | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_vrhu_eucelac_o_skupnih_izzivih_evropske_in_latinsko_ameriske_regije_424/|title=Premier dr. Cerar na Vrhu EU–CELAC o skupnih izzivih evropske in latinsko-ameriške regije|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_kolumbijskim_predsednikom_o_interesu_za_krepitev_gospodarske_izmenjave_423/|title=Premier dr. Cerar s kolumbijskim predsednikom o interesu za krepitev gospodarske izmenjave|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_kubanskim_podpredsednikom_diazom_canelom_o_moznostih_gospodarskega_sodelovanja_med_drzavama_422/|title=Premier dr. Cerar s kubanskim podpredsednikom Diazom Canelom o možnostih gospodarskega sodelovanja med državama|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Kolumbija|variant=|size=}} Republika Kolumbija [[Juan Manuel Santos]], predsednik {{flagicon|Kuba|variant=|size=}} Republika Kuba [[Miguel Díaz-Canel]], prvi podpredsednik |- |26. in 27. junij 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/voditelji_evropskega_sveta_za_prostovoljno_solidarnost_pri_sprejemanju_beguncev_434/|title=Voditelji Evropskega sveta za prostovoljno solidarnost pri sprejemanju beguncev|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |8. julij 2015 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Pariz |[[François Hollande]], predsednik [[Elisabeth Guigou]], predsednica Komisije za zunanje zadeve Narodne skupščine Francije | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_francoski_predsednik_hollande_o_dvostranskih_odnosih_ter_grski_krizi_446/|title=Premier dr. Cerar in francoski predsednik Hollande o dvostranskih odnosih ter grški krizi|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_v_francoski_narodni_skupscini_slovenija_se_vraca_na_pot_perspektivnih_drzav_444/|title=Premier dr. Cerar v francoski Narodni skupščini: Slovenija se vrača na pot perspektivnih držav|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |8. julij 2015 |Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) |Pariz |[[Jose Angel Gurria]], generalni sekretar | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_svetu_oecd_predstavil_slovenske_ukrepe_za_prenovo_slovenskega_gospodarstva_445/|title=Premier dr. Cerar na Svetu OECD predstavil slovenske ukrepe za prenovo slovenskega gospodarstva|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |27. avgust 2015 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Dunaj |[[Werner Faymann]], zvezni kancler |Konferenca o Zahodnem Balkanu |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_konferenci_o_zahodnem_balkanu_poudaril_odgovornost_politike_do_mladih_v_regiji_543/|title=Premier dr. Cerar na Konferenci o Zahodnem Balkanu poudaril odgovornost politike do mladih v regiji|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |24. september 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Izredno zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_po_koncanem_izrednem_evropskem_svetu_premikamo_se_v_pravo_smer_341/|title=Premier po končanem izrednem Evropskem svetu: premikamo se v pravo smer|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |25. - 27. september 2015 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov |New York |[[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN |Vrh OZN o trajnostnem razvoju |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_vrhu_ozn_o_trajnostnem_razvoju_vodil_interaktivni_dialog_o_koncanju_revscine_in_lakote_338/|title=Premier dr. Cerar na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju vodil interaktivni dialog o končanju revščine in lakote|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_vrhu_ozn_o_trajnostnem_razvoju_o_novi_globalni_razvojni_agendi_po_meri_cloveka_in_planeta_337/|title=Premier dr. Cerar na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju o novi globalni razvojni agendi po meri človeka in planeta|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_globalnem_srecanju_voditeljev_o_enakosti_spolov_in_opolnomocenju_zensk_336/|title=Premier dr. Cerar na globalnem srečanju voditeljev o enakosti spolov in opolnomočenju žensk|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |28. september - 2. oktober 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov | rowspan="2" |New York |[[Mogens Lykketoft]], predsednik Generalne skupščine [[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN | rowspan="2" |70. zasedanje Generalne skupščine OZN | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/prvo_srecanje_predsednikov_vlad_slovenije_in_butana_334/|title=Prvo srečanje predsednikov vlad Slovenije in Butana|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenski_premier_dr_cerar_in_gruzijski_predsednik_marvgelasvili_za_krepitev_gospodarskega_sodelovanja_med_drzavama_335/|title=Slovenski premier dr. Cerar in gruzijski predsednik Marvgelašvili za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_se_je_sestal_s_predsednikom_generalne_skupscine_ozn_lykketoftom_333/|title=Premier dr. Cerar se je sestal s predsednikom Generalne skupščine OZN Lykketoftom|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_podprl_pobudo_vodstva_ozn_za_organizacijo_prvega_svetovnega_humanitarnega_vrha_332/|title=Premier dr. Cerar podprl pobudo vodstva OZN za organizacijo prvega svetovnega humanitarnega vrha|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_sedezu_ozn_pozval_k_tesnejsemu_mednarodnemu_sodelovanju_pri_migracijah_329/|title=Premier dr. Cerar na sedežu OZN pozval k tesnejšemu mednarodnemu sodelovanju pri migracijah|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_generalni_skupscini_ozn_spomnil_na_odgovornost_sodelovanja_vseh_clanic_v_prizadevanjih_za_mir_in_varnost_v_svetu_328/|title=Premier dr. Cerar na Generalni skupščini OZN spomnil na odgovornost sodelovanja vseh članic v prizadevanjih za mir in varnost v svetu|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Butan|variant=|size=}} Kraljevina Butan [[Tshering Tobgay]], predsednik vlade {{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} Gruzija [[Giorgi Margvelašvili]], predsednik |- |15. in 16. oktober 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_na_oktobrskem_zasedanju_evropskega_sveta_o_migracijah_296/|title=Predsednik vlade na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta o migracijah|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije |Vrh EU-Balkan |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_spostovanje_zavez_voditeljev_vrha_eubalkan_kljucno_za_obvladovanje_obseznih_migracijskih_tokov_292/|title=Premier dr. Cerar: Spoštovanje zavez voditeljev vrha EU–Balkan ključno za obvladovanje obsežnih migracijskih tokov|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |11. in 12. november 2015 |{{flagicon|Malta|variant=|size=}} Republika Malta {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Valetta |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Vrh EU-Afrika Izredno zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_vrhu_euafrika_resevanje_migracijske_krize_bo_najbolj_ucinkovito_ce_se_bomo_lotili_njenih_izvornih_razlogov_257/|title=Premier dr. Cerar na Vrhu EU–Afrika: Reševanje migracijske krize bo najbolj učinkovito, če se bomo lotili njenih izvornih razlogov|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |19. november 2015 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |London |[[David Cameron]], predsednik vlade [[Frances D'Souza]], predsednica Lordske zbornice | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenski_premier_dr_cerar_in_britanski_premier_cameron_za_aktivno_krepitev_nadzora_zunanje_meje_eu_med_grcijo_in_turcijo_255/|title=Slovenski premier dr. Cerar in britanski premier Cameron za aktivno krepitev nadzora zunanje meje EU med Grčijo in Turčijo|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |24. - 26. november 2015 |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska |Sudžov |[[Ši Džinping]], predsednik [[Li Kečjang]], predsednik vlade |4. Vrh 16+1 |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_se_udelezuje_4_vrha_16_1_na_kitajskem_253/|title=Premier dr. Cerar se udeležuje 4. Vrha 16+1 na Kitajskem|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_kitajski_premier_li_o_krepitvi_gospodarskega_sodelovanja_med_slovenijo_in_kitajsko_254/|title=Premier dr. Cerar in kitajski premier Li o krepitvi gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premieri_vrha_16_1_zakljucili_srecanje_s_kitajskim_predsednikom_si_dzinnpingom_252/|title=Premieri Vrha 16+1 zaključili srečanje s kitajskim predsednikom Ši Džinnpingom|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |29. november 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Vrh EU-Turčija |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_vrh_med_eu_in_turcijo_pomemben_korak_k_ucinkovitejsemu_obvladovanju_migracijske_krize_v_evropi_251/|title=Premier dr. Cerar: Vrh med EU in Turčijo pomemben korak k učinkovitejšemu obvladovanju migracijske krize v Evropi|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |30. november 2015 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Pariz |[[François Hollande]], predsednik |Vrh voditeljev v okviru Pariške podnebne konference |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_zasedanju_voditeljev_v_parizu_za_nov_ambiciozen_globalen_in_pravno_zavezujoc_podnebni_sporazum_248/|title=Premier dr. Cerar na zasedanju voditeljev v Parizu za nov ambiciozen, globalen in pravno zavezujoč podnebni sporazum|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |17. in 18. december 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_po_zasedanju_evropskega_sveta_ukrepi_pravi_pomembna_izvedba_dogovorjenega_227/|title=Predsednik vlade po zasedanju Evropskega sveta: ukrepi pravi, pomembna izvedba dogovorjenega|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |14. januar 2016 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Berlin |[[Angela Merkel]], zvezna kanclerka | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_nemska_kanclerka_merkel_o_resevanju_migracijske_krize_v_evropi_214/|title=Premier dr. Cerar in nemška kanclerka Merkel o reševanju migracijske krize v Evropi|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |4. februar 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo {{flagicon|Norveška|variant=|size=}} Kraljevina Norveška {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija {{flagicon|Kuvajt|variant=|size=}} Država Kuvajt {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov | rowspan="2" |London |[[David Cameron]], predsednik vlade Združenega kraljestva Erna Solberg, predsednica vlade Kraljevine Norveške [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka Zvezne republike Nemčije [[Jaber Al-Mubarak Al-Hamad Al-Sabah]], predsednik vlade Države Kuvajt [[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN | rowspan="2" |Konferenca v podporo Siriji v organizaciji Združenega kraljestva, Norveške, Nemčije, Kuvajta in OZN | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_konferenci_v_podporo_siriji_in_regiji_za_takojsnjo_zaustavitev_te_humanitarne_katastrofe_201/|title=Premier dr. Cerar na konferenci v podporo Siriji in regiji za takojšnjo zaustavitev te humanitarne katastrofe|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Nizozemska|variant=|size=}} Kraljevina Nizozemska [[Mark Rutte]], predsednik vlade {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Gorge Ivanov]], predsednik {{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika [[Bohuslav Sobotka]], predsednik vlade {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[John F. Kerry|John Kerry]], državni sekretar {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |- | rowspan="2" |18. februar 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="2" |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije | rowspan="2" |Delovno vrh Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije in EU na pobudo Slovenije | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_slovenska_pobuda_o_omejevanju_iregularnih_migracij_na_makedonsko_grski_meji_komplementarna_evropskemu_resevanju_kriz_199/|title=Premier dr. Cerar: Slovenska pobuda o omejevanju iregularnih migracij na makedonsko-grški meji komplementarna evropskemu reševanju kriz|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Prisotni še:''' {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Gorge Ivanov]], predsednik {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Tomislav Nikolić]], predsednik {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Tihomir Orešković]], predsednik vlade {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija [[Federica Mogherini]], visoka predstavnica Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko |- |19. in 20. februar 2016 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_pozdravil_prepoznanje_evropskega_sveta_o_komplementarnosti_posameznih_resevanj_migrantske_krize_ob_iskanju_skupne_resitve_eu_198/|title=Premier dr. Cerar pozdravil prepoznanje Evropskega sveta o komplementarnosti posameznih reševanj migrantske krize ob iskanju skupne rešitve EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_slovenski_interesi_zavarovani_v_kompromisu_med_eu_in_veliko_britanijo_197/|title=Premier dr. Cerar: Slovenski interesi zavarovani v kompromisu med EU in Veliko Britanijo|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |8. marec 2016 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Vrh EU-Turčija |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_jasno_sporocilo_vrha_eu_da_balkanske_poti_ni_vec_190/|title=Premier dr. Cerar: Jasno sporočilo vrha EU, da balkanske poti ni več|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |21. in 22. april 2016 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov |New York |[[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN |Visoka tematska razprava o uresničevanju Ciljev trajnostnega razvoja v OZN Podpis Pariškega podnebnega sporazuma |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_slovenija_bo_se_naprej_krepila_svoj_prispevek_k_uresnicevanju_nacionalnih_in_globalnih_ciljev_trajnostnega_razvoja_162/|title=Premier dr. Cerar: Slovenija bo še naprej krepila svoj prispevek k uresničevanju nacionalnih in globalnih ciljev trajnostnega razvoja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_podpisal_pariski_podnebni_sporazum_ter_pozval_k_cim_hitrejsi_ratifikaciji_161/|title=Premier dr. Cerar podpisal Pariški podnebni sporazum ter pozval k čim hitrejši ratifikaciji|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |23. in 24. maj 2016 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Istanbul |[[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik |Svetovni humanitarni vrh |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_svetovnem_humanitarnem_vrhu_izpostavil_slovenska_prizadevanja_za_krepitev_clovekove_varnosti_123/|title=Premier dr. Cerar na Svetovnem humanitarnem vrhu izpostavil slovenska prizadevanja za krepitev človekove varnosti|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_svetovnem_humanitarnem_vrhu_pozval_k_univerzalnemu_spostovanju_humanitarnih_nacel_122/|title=Premier dr. Cerar na Svetovnem humanitarnem vrhu pozval k univerzalnemu spoštovanju humanitarnih načel|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |28. junij 2016 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_cerar_na_zasedanju_evropskega_sveta_36/|title=Premier Cerar na zasedanju Evropskega sveta|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |4. julij 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika | rowspan="2" |Pariz |[[François Hollande]], predsednik | rowspan="2" |Vrh o Zahodnem Balkanu | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_na_vrhu_o_zahodnem_balkanu_o_evropski_perspektivi_44/|title=Predsednik vlade na Vrhu o Zahodnem Balkanu o evropski perspektivi|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanje ob robu:''' {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade |- |8. in 9. julij 2016 |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska {{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Varšava |[[Andrzej Duda]], predsednik Republike Poljske [[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar NATO |Vrh zveze NATO |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_varsavski_vrh_prelomen_za_ustreznejse_odzive_zaveznistva_na_sodobno_varnostno_okolje_63/|title=Premier dr. Cerar: Varšavski vrh prelomen za ustreznejše odzive zavezništva na sodobno varnostno okolje|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |15. in 16. julij 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|Mongolija|variant=|size=}} Mongolija | rowspan="2" |Ulan Bator |[[Tsakhiagiin Elbegdorj]], predsednik | rowspan="2" |11. vrh ASEM | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_azijsko_evropskem_vrhu_izpostavil_slovensko_ekspertizo_v_upravljanju_gozdov_67/|title=Premier dr. Cerar na azijsko-evropskem vrhu izpostavil slovensko ekspertizo v upravljanju gozdov|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanje ob robu:''' {{flagicon|Mongolija|variant=|size=}} Mongolija [[Jargaltulgyn Erdenebat]], predsednik vlade |- | rowspan="2" |27. avgust 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija | rowspan="2" |Berlin |[[Angela Merkel]], zvezna kanclerka | rowspan="2" |Posvet o prihodnosti EU po izstopu Velike Britanije iz EU | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_posvetu_v_berlinu_opozoril_na_vprasanje_migracij_221/|title=Premier dr. Cerar na posvetu v Berlinu opozoril na vprašanje migracij|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Prisotni še:''' {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija [[Christian Kern]], zvezni kancler {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Tihomir Orešković]], predsednik vlade {{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija [[Bojko Borisov]], predsednik vlade |- |29. avgust 2016 |{{flagicon|Nizozemska|variant=|size=}} Kraljevina Nizozemska |Haag |[[Mark Rutte]], predsednik vlade | | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_nizozemskim_in_luksemburskim_kolegom_za_mocno_enotno_in_ucinkovito_eu_274/|title=Premier dr. Cerar z nizozemskim in luksemburškim kolegom za močno, enotno in učinkovito EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |29. avgust 2016 |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg |Luksemburg |[[Xavier Bettel]], predsednik vlade | |- |16. september 2016 |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bratislava |[[Robert Fico]], predsednik vlade [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije |Vrh EU |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_eu_27_ostaja_enotna_in_zavezana_skupnemu_delovanju_463/|title=Premier dr. Cerar: EU-27 ostaja enotna in zavezana skupnemu delovanju|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |24. september 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija | rowspan="2" |Dunaj |[[Christian Kern]], zvezni kancler | rowspan="2" |Vrh o zahodnobalkanski migracijski poti | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_nezakonitih_migracij_na_zahodnobalkanski_poti_ne_bomo_vec_dovolili_475/|title=Premier dr. Cerar: Nezakonitih migracij na zahodnobalkanski poti ne bomo več dovolili|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Emil Dmitriev]], predsednik vlade |- |2. - 4. oktober 2016 |{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} Japonsko cesarstvo |Kjoto |[[Šinzo Abe]], predsednik vlade [[Naruhito]], japonski prestolonaslednik [[Tadamori Ošima]], predsednik parlamenta | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_japonskim_premierjem_abejem_za_krepitev_gospodarskega_sodelovanja_492/|title=Premier dr. Cerar z japonskim premierjem Abejem za krepitev gospodarskega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_v_tokiu_nadaljeval_s_krepitvijo_slovensko_japonskih_vezi_499/|title=Premier dr. Cerar v Tokiu nadaljeval s krepitvijo slovensko-japonskih vezi|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |20. in 21. oktober 2016 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_izvajanje_zacasnega_mejnega_nadzora_znotraj_schengenskega_sistema_je_treba_prilagajati_aktualnim_razmeram_554/|title=Premier dr. Cerar: Izvajanje začasnega mejnega nadzora znotraj schengenskega sistema je treba prilagajati aktualnim razmeram|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |23. in 24. oktober 2016 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Beograd |[[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_cerar_zacel_dvodnevni_uradni_obisk_v_srbiji_556/|title=Premier Cerar začel dvodnevni uradni obisk v Srbiji|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_srbija_je_nasa_pomembna_sogovornica_in_gospodarska_partnerica_v_regiji_ter_bodoca_sogovornica_v_eu_557/|title=Premier dr. Cerar: Srbija je naša pomembna sogovornica in gospodarska partnerica v regiji ter bodoča sogovornica v EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |4. in 5. november 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} Republika Latvija | rowspan="2" |Riga |[[Māris Kučinskis]], predsednik vlade | rowspan="2" |5. Vrh 16+1 | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_miro_cerar_se_udelezuje_5_vrha_iniciative_16_1_v_rigi_574/|title=Predsednik vlade dr. Miro Cerar se udeležuje 5. vrha iniciative 16+1 v Rigi|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_miro_cerar_s_kitajskim_predsednikom_vlade_lijem_o_poglobljenem_sodelovanju_med_drzavama_572/|title=Predsednik vlade dr. Miro Cerar s kitajskim predsednikom vlade Lijem o poglobljenem sodelovanju med državama|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanje ob robu:''' {{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska [[Li Kečjang]], predsednik vlade |- |16. december 2016 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_v_bruslju_z_voditelji_predvsem_o_migracijah_in_varnosti_646/|title=Premier dr. Cerar v Bruslju z voditelji predvsem o migracijah in varnosti|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |22. in 23. januar 2017 |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika |Praga |[[Bohuslav Sobotka]], predsednik vlade [[Miloš Zeman]], predsednik [[Milan Štěch]], predsednik Senata | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_na_uradnem_obisku_ceske_republike_698/|title=Predsednik vlade na uradnem obisku Češke republike|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |24. januar 2017 |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska |Varšava |[[Beata Szydlo]], predsednica vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenski_premier_s_poljsko_predsednico_sveta_ministrov_o_evropskih_temah_in_gospodarskem_sodelovanju_701/|title=Slovenski premier s poljsko predsednico sveta ministrov o evropskih temah in gospodarskem sodelovanju|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |2. in 3. februar 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|Malta|variant=|size=}} Republika Malta | rowspan="2" |Valetta |[[Joseph Muscat]], predsednik vlade [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisij | rowspan="2" |Vrh EU | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_cerar_s_svedskim_kolegom_loefvenom_719/|title=Premier Cerar s švedskim kolegom Löfvenom|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_vrhu_eu_na_malti_enotno_soocanje_s_trenutnimi_relevantnimi_vprasanji_temelj_za_eu_prihodnosti_720/|title=Premier dr. Cerar na vrhu EU na Malti: »Enotno soočanje s trenutnimi relevantnimi vprašanji temelj za EU prihodnosti«|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralni srečanji ob robu:''' {{flagicon|Švedska|variant=|size=}} Kraljevina Švedska [[Stefan Löfven]], predsednik vlade {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka |- | rowspan="2" |14. in 15. februar 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|ZAE|variant=|size=}} Združeni arabski emirati | rowspan="2" |Dubaj |[[Mohamed bin Rašid al Maktum]], vladar Dubaja in predsednik vlade ZAE [[Abdullah bin Zayed Al Nahyan]], minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje [[Mohamed bin Abdullah Al Gergawi]], predsedujoči WGS | rowspan="2" |Svetovni vladni vrh (WGS) | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_na_svetovnem_vladnem_vrhu_v_zdruzenih_arabskih_emiratih_ne_zelimo_le_zasledovati_svetovnih_trendov_ampak_jih_zelimo_tudi_aktivno_sooblikovati_735/|title=Predsednik vlade na Svetovnem vladnem vrhu v Združenih arabskih emiratih: »Ne želimo le zasledovati svetovnih trendov, ampak jih želimo tudi aktivno sooblikovati«|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_cerar_s_politicnim_vrhom_zdruzenih_arabskih_emiratov_738/|title=Predsednik vlade dr. Cerar s političnim vrhom Združenih arabskih emiratov|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|OZN|variant=|size=}} UNESCO [[Irina Bokova]], generalna direktorica |- |9. in 10. marec 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta Zasedanje voditeljev EU brez Velike Britanije |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_voditelji_eu_odlocno_potrdil_evropsko_perspektivo_zahodnega_balkana_danes_razprava_o_prihodnosti_celotne_eu_760/|title=Premier dr. Cerar z voditelji EU odločno potrdil evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, danes razprava o prihodnosti celotne EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |25. marec 2017 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Rim |[[Paolo Gentiloni]], predsednik vlade [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisij |podpis Rimske izjave |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_v_rimu_podpisal_rimsko_izjavo_s_katero_so_se_evropski_voditelji_zavezali_k_evropi_prihodnosti_787/|title=Predsednik vlade v Rimu podpisal Rimsko izjavo, s katero so se evropski voditelji zavezali k Evropi prihodnosti|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |10. april 2017 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Sarajevo |[[Denis Zvizdić]], predsednik Sveta ministrov [[Mladen Ivanić]], predsednik predsedstva [[Dragan Čović]], član predsedstva [[Bakir Izetbegović]], član predsedstva [[Mladen Bosić]], predsednik Predstavniškega doma | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_uradnem_obisku_bosne_in_hercegovine_817/|title=Premier dr. Cerar na uradnem obisku Bosne in Hercegovine|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |29. april 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="2" |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta | rowspan="2" |Zasedanje Evropskega sveta | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_komisija_na_pobudo_slovenije_pripravila_podrobnejse_smernice_za_sistematicni_mejni_nadzor_848/|title=Premier dr. Cerar: Komisija na pobudo Slovenije pripravila podrobnejše smernice za sistematični mejni nadzor|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_pogajalske_smernice_eu_za_brexit_sprejeli_povsem_enotni_849/|title=Premier dr. Cerar: Pogajalske smernice EU za brexit sprejeli povsem enotni|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Srečanje ob robu:''' {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Andrej Plenković]], predsednik vlade {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisij |- |26. maj 2017 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Bruselj |[[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_se_je_sestal_z_generalnim_sekretarjem_nata_jensom_stoltenbergom_898/|title=Premier dr. Cerar se je sestal z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |22. junij 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |'''Prisotni:''' {{flagicon|Nizozemska|variant=|size=}} Kraljevina Nizozemska [[Mark Rutte]], predsednik vlade {{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg [[Xavier Bettel]], predsednik vlade {{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgja [[Charles Michel]], predsednik vlade |Prvo srečanje Poglobljenega sodelovanja med Beneluksom in Slovenijo |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_prvem_srecanju_poglobljenega_sodelovanja_med_slovenijo_in_beneluksom_942/|title=Premier dr. Cerar na prvem srečanju poglobljenega sodelovanja med Slovenijo in Beneluksom|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |22. in 23. junij 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednika_vlade_dr_cerarja_veseli_podpora_potrebi_po_spostovanju_arbitrazne_sodbe_944/|title=Predsednika vlade dr. Cerarja veseli podpora potrebi po spoštovanju arbitražne sodbe|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_evropskem_vrhu_pomembnih_strateskih_razprav_za_prihodnost_eu_945/|title=Premier dr. Cerar na evropskem vrhu pomembnih strateških razprav za prihodnost EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |12. julij 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika | rowspan="2" |Trst |[[Paolo Gentiloni]], predsednik vlade | rowspan="2" |Berlinski proces | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_miro_cerar_v_trstu_izpostavil_pomen_krepitve_vladavine_prava_za_naslavljanje_odprtih_vprasanj_na_zahodnem_balkanu_980/|title=Predsednik vlade dr. Miro Cerar v Trstu izpostavil pomen krepitve vladavine prava za naslavljanje odprtih vprašanj na Zahodnem Balkanu|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralni srečanji ob robu:''' {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Ana Brnabić]], predsednica vlade {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Zoran Zaev]], predsednik vlade |- | rowspan="2" |2. avgust 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora | rowspan="2" |Podgorica |[[Duško Marković]], predsednik vlade | rowspan="2" |Zasedanje Jadranske listine | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_zasedanju_jadranske_listine_vrata_evro_atlantskih_povezav_morajo_ostati_odprta_za_drzave_zahodnega_balkana_993/|title=Premier dr. Cerar na zasedanju Jadranske listine: vrata evro-atlantskih povezav morajo ostati odprta za države Zahodnega Balkana|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralni srečanji ob robu:''' {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[Mike Pence]], podpredsednik {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora [[Duško Marković]], predsednik vlade |- | rowspan="2" |20. in 21. september 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov | rowspan="2" |New York |[[António Guterres]], generalni sekretar OZN [[Peter Thomson]], predsednik generalni skupščini | rowspan="2" |72. zasedanje Generalne skupščine OZN | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/prva_dva_dni_obiska_predsednika_vlade_v_new_yorku_v_znamenju_zacetka_zasedanja_gs_ozn_in_srecanj_s_tujimi_voditelji_1064/|title=Prva dva dni obiska predsednika vlade v New Yorku v znamenju začetka zasedanja GS OZN in srečanj s tujimi voditelji|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_cerar_v_new_yorku_o_prioritetah_slovenije_1066/|title=Predsednik vlade dr. Cerar v New Yorku o prioritetah Slovenije|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/govor_predsednika_vlade_dr_mira_cerarja_na_72_zasedanju_generalne_skupscine_ozn_1068/|title=Govor predsednika vlade dr. Mira Cerarja na 72. zasedanju Generalne skupščine OZN|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralna in druga srečanja ob robu:''' {{flagicon|Butan|variant=|size=}} Kraljevina Butan [[Tshering Tobgay]], predsednik vlade {{flagicon|Kolumbija|variant=|size=}} Republika Kolumbija [[Juan Manuel Santos]], predsednik {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Andrej Plenković]], predsednik vlade {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Aleksandar Vučić]], predsednik {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora [[Filip Vujanović]], predsednik {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Zoran Zaev]], predsednik vlade {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta {{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg [[Xavier Bettel]], predsednik vlade {{flagicon|Japonska|variant=|size=}} Japonsko cesarstvo [[Šinzo Abe]], predsednik vlade {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[Donald Trump]], predsednik {{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika [[Emmanuel Macron]], predsednik |- | rowspan="2" |29. september 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija | rowspan="2" |Talin |[[Jüri Ratas]], predsednik vlade [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisij | rowspan="2" |Vrh EU | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_na_digitalnem_vrhu_eu_v_talinu_tudi_z_nemsko_kanclerko_merkel_in_francoskim_predsednikom_macronom_1082/|title=Predsednik vlade na Digitalnem vrhu EU v Talinu tudi z nemško kanclerko Merkel in francoskim predsednikom Macronom|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka {{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika [[Emmanuel Macron]], predsednik |- |19. in 20. oktober 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/voditelji_eu_sklenili_evropski_svet_z_agendo_za_prihodnost_eu_1116/|title=Voditelji EU sklenili Evropski svet z agendo za prihodnost EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |17. november 2017 |{{flagicon|Švedska|variant=|size=}} Kraljevina Švedska {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Göteborg |[[Stefan Löfven]], predsednik vlade [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisij |Evropski socialni vrh |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_evropskem_socialnem_vrhu_pozdravil_vzpostavitev_evropskega_stebra_socialnih_pravic_1157/|title=Premier dr. Cerar na evropskem socialnem vrhu pozdravil vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |24. november 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Vrh Vzhodnega partnerstva |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_vrhu_vzhodnega_partnerstva_pozdravil_nove_konkretno_zacrtane_cilje_do_leta_2020_1168/|title=Premier dr. Cerar na vrhu vzhodnega partnerstva pozdravil nove konkretno začrtane cilje do leta 2020|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |27. in 28. november 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska | rowspan="2" |Budimpešta |[[Viktor Orban]], predsednik vlade | rowspan="2" |6. vrh 16+1 | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_cerar_v_budimpesti_na_vrhu_drzav_srednje_in_vzhodne_evrope_s_kitajsko_1171/|title=Premier Cerar v Budimpešti na vrhu držav Srednje in Vzhodne Evrope s Kitajsko|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_cerar_se_je_v_budimpesti_sestal_s_kitajskim_predsednikom_vlade_lijem_kecijangom_1174/|title=Premier Cerar se je v Budimpešti sestal s kitajskim predsednikom vlade Lijem Kečijangom|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanje ob robu:''' {{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska [[Li Kečjang]], predsednik vlade |- | rowspan="2" |15. december 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="2" |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta | rowspan="2" |Zasedanje Evropskega sveta | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_se_udelezuje_evropskega_sveta_v_bruslju_1197/|title=Premier dr. Cerar se udeležuje Evropskega sveta v Bruslju|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_cerar_zakljucil_udelezbo_na_vrhu_eu_v_bruslju_1201/|title=Predsednik vlade dr. Cerar zaključil udeležbo na vrhu EU v Bruslju|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanje ob robu:''' {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Andrej Plenković]], predsednik vlade |- |19. december 2017 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Zagreb |[[Andrej Plenković]], predsednik vlade |Srečanje o implementaciji arbitražne odločbe |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/cerar_arbitrazna_odlocba_je_obvezujoca_za_obe_drzavi_1204/|title=Premier dr. Cerar: Arbitražna odločba je obvezujoča za obe državi|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |26. januar 2018 | rowspan="2" |{{flagicon|Švica|variant=|size=}} Švicarska konfederacija | rowspan="2" |Davos |[[Klaus Schwab]], predsednik WEF | rowspan="2" |Svetovni gospodarski forum (WEF) | rowspan="2" |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_miro_cerar_zakljucuje_udelezbo_na_letnem_zasedanju_svetovnega_gospodarskega_foruma_v_davosu_1236/|title=Predsednik vlade dr. Miro Cerar zaključuje udeležbo na letnem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Irska|variant=|size=}} Republika Irska [[Leo Varadkar]], predsednik vlade {{flagicon|Kanada|variant=|size=}} Kanada [[Justin Trudeau]], predsednik vlade {{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika [[Emmanuel Macron]], predsednik {{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija [[Jüri Ratas]], predsednik vlade {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Aleksandar Vučić]], predsednik {{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija [[Bojko Borisov]], predsednik vlade {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija [[Michel Barnier]], glavni pogajalec EU za Brexit |- |23. februar 2018 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Neformalno zasedanje voditeljev držav članic EU-27 |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_v_bruslju_za_ambiciozen_in_razvojno_naravnan_prihodnji_evropski_financni_okvir_1259/|title=Premier dr. Cerar v Bruslju za ambiciozen in razvojno naravnan prihodnji evropski finančni okvir|accessdate=2018-03-12|language=en}}</ref> |} == Obiski v Sloveniji == {| class="wikitable" !Datum !Država !Kraj !Gosti !Gostitelj v Sloveniji !Opombe !Vir |- |28. oktober 2014 |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija |Ljubljana |[[Bujar Nishani]], predsednik |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_izrazil_nadaljnjo_podporo_slovenije_albaniji_pri_vclanjevanju_v_eu_143/|title=Premier dr. Cerar izrazil nadaljnjo podporo Slovenije Albaniji pri včlanjevanju v EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |21. november 2014 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Ljubljana |[[Ana Blatnik]], predsednica Zveznega sveta |[[Mitja Bervar]], predsednik Državnega sveta | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_predsednico_avstrijskega_zveznega_sveta_blatnik_o_nadgradnji_sodelovanja_med_drzavama_247/|title=Premier dr. Cerar s predsednico avstrijskega Zveznega sveta Blatnik o nadgradnji sodelovanja med državama|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |25. november 2014 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Ljubljana |[[Joachim Gauck]], zvezni predsednik |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_nemskim_predsednikom_gauckom_tudi_o_nacionalni_spravi_267/|title=Premier dr. Cerar z nemškim predsednikom Gauckom tudi o nacionalni spravi|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |28. november 2014 |{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Republika Romunija |Ljubljana |[[Valeriu Ștefan Zgonea]], predsednik Poslanske zbornice |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_cerar_s_predsednikom_romunske_poslanske_zbornice_zgoneo_271/|title=Predsednik vlade dr. Cerar s predsednikom romunske poslanske zbornice Zgoneo|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |20. november 2014 |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska |Ljubljana |[[Vang Jang]], podpredsednik vlade |[[Dejan Židan]], podpredsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_podpredsednikom_kitajske_vlade_wangom_o_primerjalnih_prednostih_slovenije_239/|title=Premier dr. Cerar s podpredsednikom kitajske vlade Wangom o primerjalnih prednostih Slovenije|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |23. december 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Violeta Bulc]], evropska komisarka za promet |[[Peter Gašperšič]], minister za infrastrukturo | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_cerar_z_evropsko_komisarko_mag_violeto_bulc_o_strateskem_nalozbenem_programu_279/|title=Predsednik vlade dr. Cerar z evropsko komisarko mag. Violeto Bulc o strateškem naložbenem programu|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |22. januar 2015 |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika |Ljubljana |[[Peter Pellegrini]], predsednik Nacionalnega sveta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_predsednikom_slovaskega_parlamenta_o_krepitvi_sodelovanja_med_drzavama_373/|title=Premier dr. Cerar s predsednikom slovaškega parlamenta o krepitvi sodelovanja med državama|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |22. januar 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Corina Crețu]], evropska komisarka za regionalno politiko |[[Alenka Smerkolj]], ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_komisarko_za_regionalno_politiko_cretu_o_velikem_razvojnem_pomenu_evropskih_sredstev_374/|title=Premier dr. Cerar s komisarko za regionalno politiko Creţu o velikem razvojnem pomenu evropskih sredstev|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |26. januar 2015 |{{flagicon|Turkmenistan|variant=|size=}} Turkmenistan |Ljubljana |[[Rašid Meredov]], nemstnik predsednika Kabineta ministrov in zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_turkmenistanskim_zunanjim_ministrom_meredovom_o_krepitvi_sodelovanja_376/|title=Premier dr. Cerar s turkmenistanskim zunanjim ministrom Meredovom o krepitvi sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |2. februar 2015 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Ljubljana |[[Alain Richard]], francoski senator in posebni odposlanec za gospodarske odnose z Zahodnim Balkanom |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_francoskim_odposlancem_za_zahodni_balkan_richardom_o_krepitvi_gospodarskega_sodelovanja_380/|title=Premier dr. Cerar s francoskim odposlancem za Zahodni Balkan Richardom o krepitvi gospodarskega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |20. februar 2015 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Ljubljana |[[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/srbski_premier_vucic_na_uradnem_obisku_v_sloveniji_slovenija_zelo_pomembna_partnerica_srbije_v_eu_in_sirse_533/|title=Srbski premier Vučić na uradnem obisku v Sloveniji: Slovenija zelo pomembna partnerica Srbije v EU in širše|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |25. februar 2015 |{{flagicon|Malta|variant=|size=}} Republika Malta |Ljubljana |[[Maria Luisa Coleira Preca]], predsednica |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_predsednico_malte_tudi_o_migracijskih_tokovih_v_sredozemlju_532/|title=Premier dr. Cerar s predsednico Malte tudi o migracijskih tokovih v Sredozemlju|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |26. februar 2015 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Ljubljana |[[Philip Hammond]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_britanskim_zunanjim_ministrom_o_prihodnosti_eu_489/|title=Premier dr. Cerar z britanskim zunanjim ministrom o prihodnosti EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |18. marec 2015 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Victoria Nuland]], pomočnica državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_pomocnica_ameriskega_drzavnega_sekretarja_nuland_za_zagon_sodelovanja_med_slovenijo_in_zda_308/|title=Premier dr. Cerar in pomočnica ameriškega državnega sekretarja Nuland za zagon sodelovanja med Slovenijo in ZDA|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |23. marec 2015 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Ljubljana |[[Mladen Ivanić]], predsednik predsedstva [[Dragan Čović]], član predsedstva [[Bakir Izetbegović]], član predsedstva |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_predsedstvom_bih_potrdil_odlicne_odnose_med_drzavama_313/|title=Premier dr. Cerar s predsedstvom BiH potrdil odlične odnose med državama|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |30. marec 2015 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ljubljana |[[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_cerar_s_turskim_predsednikom_erdoganom_o_znatnih_potencialih_gospodarskega_sodelovanja_331/|title=Predsednik vlade dr. Cerar s turškim predsednikom Erdoğanom o znatnih potencialih gospodarskega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |1. april 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Guy Verhofstadt]], predsednik skupine ALDE v Evropskem parlamentu |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/verhofstadt_s_premierjem_dr_cerarjem_v_ljubljani_zacel_niz_obiskov_po_evropskih_prestolnicah_o_institucionalni_reformi_eu_352/|title=Verhofstadt s premierjem dr. Cerarjem v Ljubljani začel niz obiskov po evropskih prestolnicah o institucionalni reformi EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |8. april 2015 |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija |Ljubljana |[[Didier Reynders]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_belgijskim_zunanjim_ministrom_o_sodelovanju_na_trgih_zahodnega_balkana_353/|title=Premier dr. Cerar z belgijskim zunanjim ministrom o sodelovanju na trgih Zahodnega Balkana|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |10. april 2015 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo |Ljubljana |[[Hashim Thaçi]], podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_cerar_s_kosovskim_zunanjim_ministrom_s_skupnem_interesu_za_stabilnost_v_regiji_354/|title=Predsednik vlade dr. Cerar s kosovskim zunanjim ministrom s skupnem interesu za stabilnost v regiji|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |13. in 14. april 2015 |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika |Ljubljana |[[Bohuslav Sobotka]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_ceskim_premierjem_sobotko_o_potencialih_za_krepitev_gospodarskega_sodelovanja_356/|title=Premier dr. Cerar s češkim premierjem Sobotko o potencialih za krepitev gospodarskega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |17. april 2015 |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika |Bled |[[Robert Fico]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_slovaskim_predsednikom_vlade_ficom_o_krepitvi_gospodarskega_sodelovanja_362/|title=Premier dr. Cerar s slovaškim predsednikom vlade Ficom o krepitvi gospodarskega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |22. april 2015 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Ljubljana |[[Sergio Mattarella]], predsednik |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_italijanski_predsednik_mattarella_za_nadgradnjo_meddrzavnih_odnosov_na_vseh_ravneh_in_podrocjih_364/|title=Premier dr. Cerar in italijanski predsednik Mattarella za nadgradnjo meddržavnih odnosov na vseh ravneh in področjih|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |4. maj 2015 |Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) |Ljubljana |[[Jose Angel Gurria]], generalni sekretar |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/generalni_sekretar_oecd_gurria_po_srecanju_s_premierjem_dr_cerarjem_slovenija_mora_nadaljevati_z_reformami_za_vrnitev_k_mocnejsi_gospodarski_rasti_388/|title=Generalni sekretar OECD Gurria po srečanju s premierjem dr. Cerarjem: »Slovenija mora nadaljevati z reformami za vrnitev k močnejši gospodarski rasti«|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |12. maj 2015 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo |Ljubljana |[[Isa Mustafa]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenski_in_kosovski_premier_za_nadaljnjo_krepitev_gospodarskega_sodelovanja_392/|title=Slovenski in kosovski premier za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |13. maj 2015 |{{flagicon|Turkmenistan|variant=|size=}} Turkmenistan |Ljubljana |[[Gurbanguly Berdimuhammedow|Gurbanguly Berdimuhamedov]], predsednik |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_turkmenistanskim_predsednikom_berdimuhamedovom_o_moznostih_krepitve_gospodarskega_sodelovanja_393/|title=Premier dr. Cerar s turkmenistanskim predsednikom Berdimuhamedovom o možnostih krepitve gospodarskega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |16. maj 2015 |{{flagicon|Viet Nam|variant=|size=}} Socialistična republika Vietnam |Ljubljana |[[Vu Huj Hoang]], minister za industrijo in trgovino |[[Zdravko Počivalšek]], minister za gospodarski razvoj in tehnologijo | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_ministrom_za_industrijo_in_trgovino_vietnama_potrdil_vzajemni_interes_za_okrepitev_gospodarskega_sodelovanja_428/|title=Premier dr. Cerar z ministrom za industrijo in trgovino Vietnama potrdil vzajemni interes za okrepitev gospodarskega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |2. maj 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Portorož |[[Werner Hoyer]], predsednik Evropske investicijske banke |Miro Cerar, predsednik vlade | | |- |5. junij 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Valdis Dombrovskis]], podpredsednik Evropske komisije pristojen za evro in socialni dialog |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/podpredsednik_evropske_komisije_v_pogovoru_s_predsednikom_vlade_dr_cerarjem_pozdravil_napredek_slovenije_420/|title=Podpredsednik Evropske komisije v pogovoru s predsednikom vlade dr. Cerarjem pozdravil napredek Slovenije|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |18. junij 2015 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Brdo pri Kranju |[[David Cameron]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_britanski_premier_cameron_na_brdu_o_britanskih_predlogih_glede_reforme_eu_429/|title=Premier dr. Cerar in britanski premier Cameron na Brdu o britanskih predlogih glede reforme EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |29. junij 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Vera Jourova]], evropska komisarka za pravosodje |[[Goran Klemenčič]], minister za pravosodje | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_komisarko_jourovo_o_reformi_pravosodja_v_sloveniji_435/|title=Premier dr. Cerar s komisarko Jourovo o reformi pravosodja v Sloveniji|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |26. in 27. julij 2015 |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija |Ljubljana |[[Dimitrij Medvedjev]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenski_premier_dr_cerar_in_ruski_premier_medvedjev_za_nadaljnjo_krepitev_gospodarskega_sodelovanja_med_drzavama_451/|title=Slovenski premier dr. Cerar in ruski premier Medvedjev za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja med državama|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |13. avgust 2015 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_slovenija_je_in_bo_ostala_zanesljiva_partnerica_v_zvezi_nato_447/|title=Premier dr. Cerar: Slovenija je in bo ostala zanesljiva partnerica v zvezi Nato|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="2" |31. avgust 2015 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija | rowspan="2" |Bled |[[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade | rowspan="2" |Miro Cerar, predsednik vlade | rowspan="2" |Srečanje ob robu Blejskega strateškega foruma |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_srbski_premier_vucic_evropa_zidov_ne_more_biti_v_nikogarsnjem_interesu_541/|title=Premier dr. Cerar in srbski premier Vučić: Evropa zidov ne more biti v nikogaršnjem interesu|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenski_premier_dr_cerar_in_predsednik_evropskega_sveta_tusk_glede_migracijskih_tokov_v_eu_za_solidarnost_v_in_med_drzavami_clanicami_542/|title=Slovenski premier dr. Cerar in predsednik Evropskega sveta Tusk glede migracijskih tokov v EU za solidarnost v in med državami članicami|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |17. september 2015 |{{flagicon|ZAE|variant=|size=}} Združeni arabski emirati |Ljubljana |[[Sultan bin Saeed Al Mansoori]], minister za gospodarstvo |[[Zdravko Počivalšek]], minister za gospodarski razvoj in tehnologijo | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenija_in_zdruzeni_arabski_emirati_konkretneje_na_poti_krepitve_gospodarskega_sodelovanja_346/|title=Slovenija in Združeni arabski emirati konkretneje na poti krepitve gospodarskega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |17. september 2015 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Ljubljana |[[Werner Faymann]], zvezni kancler |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenski_premier_in_avstrijski_kancler_za_hitro_in_enotno_resitev_eu_glede_migracij_347/|title=Slovenski premier in avstrijski kancler za hitro in enotno rešitev EU glede migracij|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |7. oktober 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], nekdanji predsednik Evropskega sveta |[[Borut Pahor]], predsednik republike |Vročitev državnega odlikovanja. |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_nekdanjim_predsednikom_evropskega_sveta_van_rompuyem_o_migracijah_v_eu_323/|title=Premier dr. Cerar z nekdanjim predsednikom Evropskega sveta Van Rompuyem o migracijah v EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |8. oktober 2015 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Ljubljana |[[Tomislav Nikolić]], predsednik |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenski_premier_dr_cerar_in_srbski_predsednik_nikolic_potrdila_odlicne_odnose_med_drzavama_321/|title=Slovenski premier dr. Cerar in srbski predsednik Nikolić potrdila odlične odnose med državama|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |9. oktober 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Jyrki Katainen]], podpredsednik Evropske komisije pristojen za rast, naložbe in konkurenčnost |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_cerar_in_podpredsednik_evropske_komisije_katainen_o_investicijah_in_financiranju_projektov_317/|title=Premier Cerar in podpredsednik Evropske komisije Katainen o investicijah in financiranju projektov|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |9. oktober 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Maroš Šefčovič]], podpredsednik Evropske komisije pristojen za energetsko unijo |[[Peter Gašperšič]], minister za infrastrukturo | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_in_podpredsednik_evropske_komisije_poudarila_pomen_energetske_varnosti_318/|title=Predsednik vlade in podpredsednik Evropske komisije poudarila pomen energetske varnosti|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |22. oktober 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Dimitris Avramopoulos]], evropski komisar za notranje zadeve, državljanstvo in migracije |[[Vesna Györkös Žnidar]], ministrica za notranje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_evropski_komisar_avramopoulos_za_evropsko_resitev_migrantskega_vprasanja_293/|title=Premier dr. Cerar in evropski komisar Avramopoulos za evropsko rešitev migrantskega vprašanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |26. oktober 2015 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Milo Đukanović]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_crnogorski_premier_dukanovic_za_poglobitev_gospodarskega_sodelovanja_291/|title=Premier dr. Cerar in črnogorski premier Đukanović za poglobitev gospodarskega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |6. november 2015 |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska |Lendava |[[Viktor Orbán]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_skupna_udelezba_predsednikov_vlad_slovenije_in_madzarske_izkaz_zavedanja_o_mednarodni_povezovalni_dimenziji_skrbi_za_manjsinske_skupnosti_259/|title=Premier dr. Cerar: Skupna udeležba predsednikov vlad Slovenije in Madžarske izkaz zavedanja o mednarodni povezovalni dimenziji skrbi za manjšinske skupnosti|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_ob_robu_slovesnosti_ob_40_obletnici_pomurske_madzarske_samoupravne_narodne_skupnosti_v_lendavi_s_premierjem_orbanom_tudi_o_migrantski_krizi_258/|title=Premier dr. Cerar ob robu slovesnosti ob 40. obletnici Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti v Lendavi s premierjem Orbanom tudi o migrantski krizi|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |21. januar 2016 |{{flagicon|Maroko|variant=|size=}} Kraljevina Maroko |Ljubljana |[[Rachid Talbi Alami]], predsednik parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_predsednikom_maroskega_parlamenta_o_preprecevanju_nezakonitih_migracij_212/|title=Premier dr. Cerar s predsednikom maroškega parlamenta o preprečevanju nezakonitih migracij|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |22. januar 2016 |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska |Brdo pri Kranju |[[Viktor Orbán]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade |3. skupno zasedanje vlad RS in RM |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/v_srediscu_slovensko_madzarskega_vladnega_vrha_konkretna_krepitev_gospodarskega_sodelovanja_209/|title=V središču slovensko-madžarskega vladnega vrha konkretna krepitev gospodarskega sodelovanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |29. januar 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Tihomir Orešković]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/prvo_srecanje_slovenskega_premierja_dr_cerarja_in_hrvaskega_premierja_oreskovica_205/|title=Prvo srečanje slovenskega premierja dr. Cerarja in hrvaškega premierja Oreškovića|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |29. januar 2016 |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika |Ljubljana |[[Miroslav Lajčak]], podpredsednik vlade in zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_podpredsednik_slovaske_vlade_lajcak_o_nujnosti_krepitve_nadzora_iregularnih_migracij_v_eu_206/|title=Premier dr. Cerar in podpredsednik slovaške vlade Lajčak o nujnosti krepitve nadzora iregularnih migracij v EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |3. februar 2016 |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež |Ljubljana |[[Pietro Parolin]], državni tajnik |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_drzavni_tajnik_tajnik_svetega_sedeza_parolin_za_solidarnost_pri_resevanju_migrantskega_vprasanja_202/|title=Premier dr. Cerar in državni tajnik tajnik Svetega sedeža Parolin za solidarnost pri reševanju migrantskega vprašanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |24. februar 2016 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Ljubljana |[[Alain Richard]], francoski senator in posebni odposlanec za gospodarske odnose z Zahodnim Balkanom |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_francoski_senator_richard_za_dodatno_krepitev_gospodarskega_sodelovanja_med_slovenijo_in_francijo_196/|title=Premier dr. Cerar in francoski senator Richard za dodatno krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Francijo|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |29. februar 2016 |{{flagicon|Litva|variant=|size=}} Republika Litva |Ljubljana |[[Dalia Grybauskaitė]], predsednica |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_litvanska_predsednica_grybauskaite_za_ucinkovit_nadzor_zunanje_schengenske_meje_eu_194/|title=Premier dr. Cerar in litvanska predsednica Grybauskaitë za učinkovit nadzor zunanje schengenske meje EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |1. marec 2016 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Brdo pri Kranju |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenski_premier_in_predsednik_evropskega_sveta_za_ucinkovito_izvajanje_schengenskega_rezima_in_pomoc_grciji_192/|title=Slovenski premier in predsednik Evropskega sveta za učinkovito izvajanje schengenskega režima in pomoč Grčiji|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |31. marec 2016 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ljubljana |[[Volkan Bozkır]], minister za zadeve EU |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_turski_minister_za_eu_zadeve_bozkir_za_nadaljnjo_krepitev_odnosov_med_eu_in_turcijo_181/|title=Premier dr. Cerar in turški minister za EU zadeve Bozkir za nadaljnjo krepitev odnosov med EU in Turčijo|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |15. april 2016 |{{flagicon|MOK|variant=|size=}} Mednarodni olimpijski komite |Ljubljana |[[Thomas Bach]], predsednik |OKS | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_mok_a_premierju_dr_cerarju_slovenija_je_velikan_v_olimpijskem_svetu_164/|title=Predsednik MOK-a premierju dr. Cerarju: »Slovenija je velikan v olimpijskem svetu«|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |14. maj 2016 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Frank Gorenc|General Frank Gorenc]], poveljnik ameriških zračnih sil v Evropi in Aziji in poveljnik zračnih sil zveze NATO |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_general_gorenc_za_ohranitev_enotnosti_severnoatlantskega_zaveznistva_128/|title=Premier dr. Cerar in general Gorenc za ohranitev enotnosti severnoatlantskega zavezništva|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |16. maj 2016 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike Central Intelligence Agency (CIA) |Ljubljana |[[David Cohen]], namestnik direktorja |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_namestnikom_direktorja_ameriske_cia_o_sodelovanju_na_obvescevalnem_podrocju_124/|title=Premier dr. Cerar z namestnikom direktorja ameriške CIA o sodelovanju na obveščevalnem področju|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |6. junij 2016 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo |Ljubljana |[[Hashim Thaçi]], predsednik |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_cerar_in_kosovski_predsednik_thaci_za_nadaljnjo_poglobitev_politicnih_in_gospodarskih_vezi_4/|title=Predsednik vlade Cerar in kosovski predsednik Thaci za nadaljnjo poglobitev političnih in gospodarskih vezi|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |22. junij 2016 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Ljubljana |[[Elisabeth Guigou]], predsednica Komisije za zunanje zadeve Narodne skupščine Francije |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_sprejel_predsednico_komisije_za_zunanje_zadeve_nacionalne_skupscine_francoske_republike_elisabeth_guigou_21/|title=Predsednik vlade sprejel predsednico Komisije za zunanje zadeve Nacionalne skupščine Francoske republike Elisabeth Guigou|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |24. junij 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_sprejel_hrvasko_predsednico_republike_kolindo_grabar_kitarovic_31/|title=Predsednik vlade sprejel hrvaško predsednico republike Kolindo Grabar Kitarović|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |19. julij 2016 |{{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} Gruzija |Ljubljana |[[Giorgi Margvelašvili]], predsednik |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_gruzijski_predsednik_margvelasvili_potrdila_odlicne_odnose_med_drzavama_70/|title=Premier dr. Cerar in gruzijski predsednik Margvelašvili potrdila odlične odnose med državama|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |25. julij 2016 |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija |Ljubljana |[[Rosen Plevneliev]], predsednik |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_bolgarski_predsednik_plevneliev_za_stabilne_regionalne_odnose_75/|title=Premier dr. Cerar in bolgarski predsednik Plevneliev za stabilne regionalne odnose|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |5. in 6. september 2016 |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija |Ljubljana |[[Edi Rama]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_albanskim_premierjem_ramo_za_intenzivnejse_gospodarsko_sodelovanje_med_drzavama_381/|title=Premier dr. Cerar z albanskim premierjem Ramo za intenzivnejše gospodarsko sodelovanje med državama|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |6. september 2016 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ljubljana |[[Mevlüt Çavuşoğlu]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_turskim_zunanjim_ministrom_za_nadgradnjo_dialoga_med_eu_in_turcijo_385/|title=Premier dr. Cerar s turškim zunanjim ministrom za nadgradnjo dialoga med EU in Turčijo|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |12. september 2016 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Ljubljana |[[Christian Kern]], zvezni kancler |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_in_avstrijski_kancler_kern_za_ucinkovito_varovanje_zunanjih_meja_eu_417/|title=Premier dr. Cerar in avstrijski kancler Kern za učinkovito varovanje zunanjih meja EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |27. september 2016 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Curtis M. Scaparrotti]], poveljnik poveljstva Natovih sil v Evropi (SACEUR) |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_vrhovnim_poveljnikom_zavezniskih_sil_v_evropi_o_varnostnih_razmerah_v_evropski_sosescini_483/|title=Premier dr. Cerar z vrhovnim poveljnikom zavezniških sil v Evropi o varnostnih razmerah v evropski soseščini|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |7. oktober 2016 |UEFA |Ljubljana |[[Aleksander Čeferin]], predsednik |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_ob_sprejemu_aleksandra_ceferina_njegov_dosezek_je_vzpodbuda_tudi_ostalim_512/|title=Premier dr. Cerar ob sprejemu Aleksandra Čeferina: Njegov dosežek je spodbuda tudi ostalim|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |19. oktober 2016 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Michel Barnier]], glavni pogajalec EU za Brexit |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_v_pogovoru_z_glavnim_pogajalcem_komisije_za_brexit_za_ohranitev_enotnega_skupnega_trga_eu_548/|title=Premier dr. Cerar v pogovoru z glavnim pogajalcem Komisije za Brexit za ohranitev enotnega skupnega trga EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |8. november 2016 |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina |Ljubljana |[[Petro Porošenko]], predsednik |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_cerar_in_ukrajinski_predsednik_porosenko_o_pomenu_spostovanja_prava_za_stabilno_mednarodno_skupnost_579/|title=Predsednik vlade Cerar in ukrajinski predsednik Porošenko o pomenu spoštovanja prava za stabilno mednarodno skupnost|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |15. november 2016 |{{flagicon|Švica|variant=|size=}} Švicarska konfederacija |Ljubljana |[[Didier Burkhalter]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_cerar_sprejel_ministra_za_zunanje_zadeve_svicarske_konfederacije_594/|title=Premier Cerar sprejel ministra za zunanje zadeve Švicarske konfederacije|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |12. december 2016 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_sprejel_crnogorskega_predsednika_filipa_vujanovica_639/|title=Predsednik vlade sprejel črnogorskega predsednika Filipa Vujanovića|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |4. januar 2017 |{{flagicon|Malta|variant=|size=}} Republika Malta |Ljubljana |[[Joseph Muscat]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_cerar_sprejel_predsednika_vlade_malte_676/|title=Premier Cerar sprejel predsednika vlade Malte|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |11. januar 2017 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Ljubljana |[[Boris Johnson]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_sprejel_britanskega_zunanjega_ministra_borisa_johnsona_682/|title=Predsednik vlade sprejel britanskega zunanjega ministra Borisa Johnsona|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |22. februar 2017 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Ljubljana |Ivica Dačić, minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_in_srbski_zunanji_minister_o_bilateralnem_sodelovanju_in_zahodnem_balkanu_744/|title=Predsednik vlade in srbski zunanji minister o bilateralnem sodelovanju in Zahodnem Balkanu|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |3, marec 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_evropske_komisije_jean_claude_juncker_na_obisku_v_sloveniji_747/|title=Predsednik Evropske komisije Juncker na povabilo premiera Cerarja na obisku v Sloveniji|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |8. marec 2017 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Srđan Darmanović]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_sprejel_crnogorskega_zunanjega_ministra_darmanovica_757/|title=Predsednik vlade sprejel črnogorskega zunanjega ministra Darmanovića|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |22. marec 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Svet Evrope |Ljubljana |[[Nils Muižnieks]], komisar za človekove pravice |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_sprejel_komisarja_za_clovekove_pravice_sveta_evrope_776/|title=Predsednik vlade sprejel komisarja za človekove pravice Sveta Evrope|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |27. marec 2017 |{{flagicon|Švedska|variant=|size=}} Kraljevina Švedska |Ljubljana |[[Stefan Löfven]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenski_in_svedski_premier_o_krepitvi_gospodarskega_sodelovanja_in_evropskih_temah_793/|title=Slovenski in švedski premier o krepitvi gospodarskega sodelovanja in evropskih temah|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |27. marec 2017 |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska |Ljubljana |[[Andrzej Duda]], predsednik |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_miro_cerar_v_pogovoru_s_poljskim_predsednikom_andrzejem_dudo_o_gospodarskem_sodelovanja_in_prihodnosti_eu_794/|title=Predsednik vlade dr. Miro Cerar v pogovoru s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo o gospodarskem sodelovanju in prihodnosti EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |31. marec 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Andrus Ansip]], podpredsednik Evropske komisije pristojen za enotni digitalni trg |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_s_podpredsednikom_evropske_komisije_ansipom_o_enotnem_digitalnem_trgu_802/|title=Predsednik vlade s podpredsednikom Evropske komisije Ansipom o enotnem digitalnem trgu|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |3. april 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_evropskega_sveta_donald_tusk_zakljucil_delovni_obisk_v_sloveniji_804/|title=Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk zaključil delovni obisk v Sloveniji|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |6. april 2017 |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska |Ljubljana |[[Péter Szijjártó]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_sprejel_madzarskega_zunanjega_ministra_szijjarta_814/|title=Premier dr. Cerar sprejel madžarskega zunanjega ministra Szijjárta|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |14. april 2017 |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska |Ljubljana |[[Džang Gaoli]], podpredsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_s_kitajskim_podpredsednikom_vlade_gaolijem_o_nadaljnji_krepitvi_sodelovanja_med_drzavama_828/|title=Premier dr. Cerar s kitajskim podpredsednikom vlade Gaolijem o nadaljnji krepitvi sodelovanja med državama|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |5. maj 2017 |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija |Ljubljana |[[Charles Michel]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premierja_cerar_in_michel_slovenija_in_belgija_delita_skupne_evropske_vrednote_853/|title=Premierja Cerar in Michel: Slovenija in Belgija delita skupne evropske vrednote|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |23. maj 2017 |{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija |Ljubljana |[[Jüri Ratas]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednika_vlad_slovenije_in_estonije_za_enotno_in_trdno_evropsko_unijo_889/|title=Predsednika vlad Slovenije in Estonije za enotno in trdno Evropsko unijo|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |24. maj 2017 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Ljubljana |[[Alexander Van der Bellen]], zvezni predsednik |[[Borut Pahor]], predsednik republike | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_sprejel_avstrijskega_zveznega_predsednika_893/|title=Predsednik vlade sprejel avstrijskega zveznega predsednika|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |1. junij 2017 |{{flagicon|Irska|variant=|size=}} Republika Irska |Ljubljana |[[Charles Flanagan]], minister za zunanje zadeve in trgovino |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_miro_cerar_sprejel_ministra_za_zunanje_zadeve_in_trgovino_irske_charlesa_flanagana_904/|title=Predsednik vlade dr. Miro Cerar sprejel ministra za zunanje zadeve in trgovino Irske Charlesa Flanagana|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |3. junij 2017 |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg |Ljubljana |[[Xavier Bettel]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_z_luksemburskim_premierjem_bettelom_o_prihodnosti_eu_912/|title=Premier dr. Cerar z luksemburškim premierjem Bettelom o prihodnosti EU|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |6. junij 2017 |{{flagicon|Finska|variant=|size=}} Republika Finska |Ljubljana |[[Maria Lohela]], predsednica parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_sprejel_predsednico_finskega_parlamenta_mario_lohela_914/|title=Premier dr. Cerar sprejel predsednico finskega parlamenta Mario Lohela|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |15. junij 2017 |{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} Portugalska republika |Ljubljana |[[Eduardo Ferra Rodrigues]], predsednik parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_sprejel_predsednika_portugalskega_parlamenta_931/|title=Predsednik vlade sprejel predsednika portugalskega parlamenta|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |12. julij 2017 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Andrej Plenković]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade |Prvo srečanje po objavi Arbitražne odločbe |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_proces_implementacije_arbitrazne_razsodbe_je_priloznost_za_krepitev_medsebojnega_zaupanja_977/|title=Premier dr. Cerar: Proces implementacije arbitražne razsodbe je priložnost za krepitev medsebojnega zaupanja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |15. avgust 2017 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Roy Blunt]], zvezni senator (Misuri) [[John Cornyn]], zvezni senator (Teksas) [[Thad Cochran]], zvezni senatoe (Misisipi) [[Susan Collins]], zvezna senatorka (Maine) [[Thom Tillis]], zvezni senator (Severna Karolina) [[Tom Cotton]], zvezni senator (Arkansas) |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_cerar_sprejel_kongresno_delegacijo_zda_1007/|title=Predsednik vlade dr. Cerar sprejel kongresno delegacijo ZDA|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- | rowspan="7" |4. september 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="7" |Bled |[[Frans Timmermans]], prvi podpredsednik Evropske komisije | rowspan="7" |Miro Cerar, predsednik vlade | rowspan="7" | | rowspan="7" | |- |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |[[Ana Brnabić]], predsednica vlade |- |Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) |[[Jose Angel Gurria]], generalni sekretar |- |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov |[[Zeid Ra´ad Al Hussein]], visoki komisar za človekove pravice |- |{{flagicon|Indija|variant=|size=}} Republika Indija |[[M. J. Akbar]], minister za zunanje zadeve |- |{{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} Republika Moldavija |[[Andrei Galbur]], minister za zunanje zadeve |- |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež |[[Richard Gallagher]], tajnik Svetega sedeža za odnose z državami |- |5. september 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Federica Mogherini]], visoka predstavnica Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_sprejel_visoko_predstavnico_in_podpredsednico_evropske_komisije_federico_mogherini_1025/|title=Premier dr. Cerar sprejel visoko predstavnico in podpredsednico Evropske komisije Federico Mogherini|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |5. september 2017 |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska |Ljubljana |[[Péter Szijjártó]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_sprejel_madzarskega_zunanjega_ministra_1026/|title=Predsednik vlade sprejel madžarskega zunanjega ministra|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |7. september 2017 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Ljubljana |[[Paolo Gentiloni]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_v_ljubljani_gosti_italijanskega_premierja_gentilonija_1034/|title=Premier dr. Cerar v Ljubljani gosti italijanskega premierja Gentilonija|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |15. september 2017 |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska |Ljubljana |[[Meng Džjandžhu]], posebni odposlanec predsednika |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_sprejel_posebnega_odposlanca_kitajskega_predsednika_menga_jianzhuja_1055/|title=Predsednik vlade sprejel posebnega odposlanca kitajskega predsednika Menga Jianzhuja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |10. oktober 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Dimitris Avramopoulos]], evropski komisar za notranje zadeve, državljanstvo in migracije |[[Vesna Györkös Žnidar]], ministrica za notranje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_sprejel_evropskega_komisarja_za_notranje_zadeve_migracije_in_drzavljanstvo_dimitrisa_avramopoulosa_1103/|title=Premier dr. Cerar sprejel evropskega komisarja za notranje zadeve, migracije in državljanstvo Dimitrisa Avramopoulosa|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |17. oktober 2017 |{{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt |Ljubljana |[[Sameh Hassan Shoukry]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_miro_cerar_sprejel_ministra_za_zunanje_zadeve_arabske_republike_egipt_sameha_hassana_shoukryja_1111/|title=Predsednik Vlade dr. Miro Cerar sprejel ministra za zunanje zadeve Arabske republike Egipt Sameha Hassana Shoukryja|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |24. oktober 2017 |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg |Ljubljana |[[Jean Asselborn]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/predsednik_vlade_dr_miro_cerar_sprejel_luksemburskega_zunanjega_ministra_jeana_asselborna_1125/|title=Predsednik vlade dr. Miro Cerar sprejel luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |13. november 2017 |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Ljubljana |[[Zoran Zaev]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_na_uradnem_obisku_gosti_makedonskega_premierja_zaeva_1146/|title=Premier dr. Cerar na uradnem obisku gosti makedonskega premierja Zaeva|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |17. januar 2018 |{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} Portugalska republika |Ljubljana |[[Antonio Costa]], predsednik vlade |Miro Cerar, predsednik vlade | |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/slovenski_in_portugalski_premier_v_sloveniji_o_gospodarskem_sodelovanju_in_evropskih_izzivih_1226/|title=Slovenski in portugalski premier v Sloveniji o gospodarskem sodelovanju in evropskih izzivih|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |1. februar 2018 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Ljubljana |[[Ana Brnabić]], predsednica vlade |Miro Cerar, predsednik vlade |Skupno zasedanje vlad |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/skupno_zasedanje_vlad_republike_slovenije_in_republike_srbije_1244/|title=Skupno zasedanje vlad Republike Slovenije in Republike Srbije|accessdate=2018-02-03|language=en}}</ref> |- |6. februar 2018 |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg {{flagicon|Nizozemska|variant=|size=}} Kraljevina Nizozemska {{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija |Ljubljana |[[Xavier Bettel]], predsednik vlade Velikega vojvodstva Luksemburg [[Mark Rutte]], predsednik vlade Kraljevive Nizozemske [[Didier Reynders]], minister za zunanje zadeve |Miro Cerar, predsednik vlade |Vrh držav Beneluksa in Slovenije |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_dr_cerar_v_sloveniji_gostil_vrh_slovenije_in_drzav_beneluksa_1247/|title=Premier dr. Cerar v Sloveniji gostil vrh Slovenije in držav Beneluksa|accessdate=2018-02-08|language=en}}</ref> |} == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam državniških obiskov Boruta Pahorja]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Seznami državniških obiskov|Cerar, Miro]] [[Kategorija:Miroslav Cerar ml.]] {{DEFAULTSORT:Seznam obiskov predsednika vlade Mira Cerarja}} 45p2dv3q3ysi8csyzq1gojucu2n27w4 0 445319 5735086 5734970 2022-08-16T13:11:33Z Marko3 1829 /* TV serije */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lotos Vincenc Šparovec''', [[Slovenci|slovenski]] [[filmski igralec|igralec]] in rezervni vojaški častnik; *[[15. december|15. decembra]] [[1971]], [[Ljubljana]].<ref name=mgl>http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/lotos-vincenc-sparovec/, vpogled: 12. 2. 2018.</ref> == Življenjepis == Leta 1991 se je vpisal na [[AGRFT]] in študiral dramsko igro in umetniško besedo. Takoj po študiju leta 1996 se je zaposlil v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] (MGL) in tam ostal do leta 2003, ko se je odločil za krajši premor in se izšolal za vojaškega častnika. Ansamblu MGL pa se je znova pridružil leta 2005. Za seboj ima uspešno in bogato kariero tudi na filmu in televiziji.<ref name=mgl/> V mladosti se je občasno ukvarjal s [[Pomorstvo|pomorstvom]] in v letu 1993 doživel nesrečo – padec s tovorne [[Ladja|ladje]]. Po nekajurni iskalni akciji so ga uspeli rešiti. O svoji nesreči bo v letu 2022 v MGL ustvaril avtobiografsko dramo ''Človek v morju''.<ref>{{Navedi splet|title=Lotos Vincenc Šparovec: "Bil bi dober kriminalist"|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/intervjuji/lotos-vincenc-sparovec-bil-bi-dober-kriminalist-840413|website=Odkrito.si.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> == Filmi == ===Celovečerni filmi<ref>http://www.imdb.com/name/nm0817075/, vpogled: 12. 2. 2018.</ref><ref name=mgl/> === * kosec v ''[[Čamčatka|Čamčatki]]'' Mitje Novljana (1996), * Ivan Zakrajšek v ''[[Temni angeli usode|Temnih angelih usode]]'' [[Sašo Podgoršek|Saše Podgorška]] (1999), * Fekonja v ''[[Jebiga]]'' [[Miha Hočevar|Mihe Hočevarja]] (2000), * dealer v ''Slepi pegi'' [[Hanna Slak|Hanne Sla]]k (2002), * Langus v ''[[Pesnikov portret z dvojnikom|Pesnikovem portretu z dvojnikom]]'' [[Franci Slak|Francija Slaka]] (2003), * astrolog v filmu ''[[Pod njenim oknom]]'' [[Metod Pevec|Metoda Pevca]] (2003) * Slovenec v ''Sijaju v očeh'' Srđana Karanovića (2004), * Sandi v ''Planu B'' Urške Kos (2007), * ''[[Vampir z Gorjancev]]'' [[Vinci Vogue Anžlovar|Vincija Voguea Anžlovarja]] (2008) * Francl v ''[[Idila (grozljivka)|Idili]]'' [[Tomaž Gorkič|Tomaža Gorkiča]] (2014) * ''[[Pojdi z mano]]'' Ivana Šterka (2016) * inšpektor Hace v ''[[Gajin svet]]'' (2018) === Televizijski filmi === * ''[[Skriti spomin Angele Vode]]'' režiserke [[Maja Weiss|Maje Weiss]] (2009). ===Kratki filmi === * glavna vloga v ''Boli?'' [[Marko Cafnik|Marka Cafnika]] (2005), * glavna vloga v ''Moških'' [[Mina Bergant|Mine Bergant]] (2010), * ''Dva Ena'' [[Peter K. Bratuša|Petra Bratuša]] (2015). === TV serije === * ''[[Da, dragi! Da, draga!]]'' (2016) – Bojan * ''[[Mame]]'' (2017-2018) – Miki * ''[[Primeri inšpektorja Vrenka]]'' (2021) – Oskar Brajdič == Nagrade == * 2016 – [[Borštnikova nagrada]]<ref>http://sigledal.org/geslo/Vincenc_Lotos_%C5%A0parovec, vpogled: 12. 2. 2018.</ref> == Sklici == {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šparovec, Lotos Vincenc}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 8vyj0kxuiywlffzrgz0scx93z56v88b 0 445890 5735113 5096147 2022-08-16T14:28:52Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Giza]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Kefrenova piramida |native_name = ''Kafre je velik'' |image = [[Slika:Pyramid of Khafre Giza Egypt in 2015 2.jpg|250px|]] |caption = Kefrenova piramida |location = [[Giza]], <br>{{EGY}} |designer = |type = piramida |material = apnenec |length = |width = 215,3 m |height = 136,4 m |begin = |complete = okoli 2570 pr. n. št., <br> Četrta dinastija |open = |dedicated_to = faraon [[Kefren]] |map_image = Egipt |map_text = Lega Kefrenove piramide v Egiptu |map_width = 250px |relief = da |latd = 29|latm = 58|lats =34 |latNS = |longd = 31|longm = 07 |longs = 51 |longEW = |extra = }} '''Kefrenova''' ali '''Kafrejeva piramida''' je druga najvišja in druga največja piramida v [[Giza|Gizi]] in grobnica faraona [[Kefren|Kafreja]] (Kefrena) iz [[Četrta egipčanska dinastija|Četrte egipčanske dinastije]], ki je vladal od okoli 2558 do 2532 pr. n. št.<ref> Shaw, Ian: ''The Oxford History of Ancient Egypt'', 2000, str. 90.</ref> ==Velikost== Osnovnica piramide meri 215,5 m, višina pa 136,4 m.<ref name=ref1>[http://skyscraperpage.com/cities/?buildingID=1007 ''Pyramid of Chefren, Giza''], SkyscraperPage.com. Skyscraper Source Media Inc. Pridobljeno 1. maja 2014.</ref> Zgrajena je iz blokov [[Apnenec|apnenca]], težkih več kot dve toni. Prostornina piramide je 2.211.096 m³. Naklon stranskih ploskev je 53°13', zato je malo bolj strma od bližnje [[Keopsova piramida|Keopsove piramide]] z naklonom 51°50'24". Piramida stoji na živi skali 10 m više kot Keopsova in je zato navidezno višja. ==Zgodovina== Piramida je bila odprta in izropana verjetno že v [[Prvo vmesno obdobje Egipta|Prvem vmesnem obdobju]]. V obdobju [[Osemnajsta egipčanska dinastija|Osemnajste dinastije]] se je obloga Kefrenove piramide na ukaz [[Ramzes II.|Ramzesa II.]] uporabila za gradnjo templja v Heliopolisu.<ref>Lehner, Mark: ''The Complete Pyramids – Solving the Ancient Mysteries'', 1997, str. 38.</ref> Arabski zgodovinar Ibn Abd al-Salam je zapisal, da je bila piramida odprta leta 1372 n. št.<ref>Dunn, Jimmy: ''The Great Pyramid of Khafre at Giza in Egypt'', Tour Egypt. ridobljeno 1. maja 2014.</ref> Na zidu pogrebne komore je arabski napis, morda iz prav tega obdobja.<ref name=ref5>Lehner 1997, str. 49.</ref> Kdaj so pokradli kamnite plošče, s katerimi je bila piramida obložena, ni znano. Domneva se, da so bile leta 1646 še na svojem mestu, saj je John Greaves, profesor astronomije na Univerzi v Oxfordu v svoji knjigi ''Pyramidographia'' napisal, da ''»njeni kamni niso tako veliki in tako pravilno položeni kot na Keopsovi piramidi, ki je gladka in nerazpokana, razen na jugu«''.<ref>Lehner 1997, str. 44.</ref> V sodobnem času je piramido prvi raziskoval Giovanni Belzoni in 2. marca 1818 na njeni severni strani odkril vhod vanjo. Upal je, da je pogrebna soba nedotaknjena, vendar je v njej našel samo odprt [[sarkofag]] in razbit pokrov.<ref name=ref5/> Prvo popolno raziskavo je opravil John Perring leta 1837. Leta 1853 je Auguste Mariette delno raziskal tempelj v Kefrenovi dolini in leta 1858 po zaključku čiščenj odkril faraonov kip iz [[diorit]]a.<ref>Lehner 1997, str. 55.</ref> ==Zgradba== [[Slika:Khephren-plan.jpg|250px|sličica|levo|Načrt piramide]] [[Slika:Khafre Wiki.jpg|250px|sličica|levo|Rekonstrukcija tlorisa]] Podobno kot Velika piramida ima tudi Kefrenova piramida v jedru izdanek na kamniti ploščadi. Ker je bila ploščad nagnjena, so za izravnavo njen severozahodni del znižali za 10 m, jugovzhodnega pa podzidali. Piramida je zgrajena iz vodoravnih plasti kamnitih blokov. Bloki v njenem spodnjem delu so zelo veliki, potem pa postajajo vedno manjši. Na samem vrhu so debeli samo okoli 50 cm. V spodnji polovici višine so plasti grobe in nepravilne, v srednjem delu pa je opazen pas zelo pravilne zidave. Na severozahodnem vogalu piramide so stopničasto oblikovali kar živo skalo, na kateri piramida stoji.<ref>Lehner 1997, str. 45.</ref> Vršni del piramide je še obložena z okrasnimi ploščami, vršni kamen (''[[piramidion]]'') pa manjka. Spodnje plasti piramide so zgrajene iz rožnatega [[granit]]a, gornji sloji pa iz [[Tura, Egipt|turskega]] [[Apnenec|apnenca]]. Podrobne raziskave so pokazale, da vogalni bloki na vrhu piramide niso položeni naravnost, ampak so za nekaj milimetrov zamaknjeni. Ena od teorij trdi, da je zamik posledica potresov, druga pa, da so bili bloki zaradi pomanjkanja prostora na vrhu piramide obdelani pred vgradnjo.<ref>Lehner 1997, str. 122.</ref> ==Notranjost== Grobna komora ima dva vhoda. Prvi je na višini 11,5 m, drugi pa na dnu piramide. Hodniki niso poravnani s srednjico piramide, ampak so zamaknjeni za 12 m proti vzhodu. Spodnji hodnik, v celoti vklesan v skalo, se najprej spusti, nato izravna in zatem dvigne in pridruži gornjemu hodniku, ki vodi v grobno komoro. Ena od teorij, zakaj ima piramida dva vhoda, je, da je bila piramida po prvotnem načrtu mnogo večja. Njena severna osnovnica bi morala biti pomaknjena 30 m proti severu, s čimer bi bila Kefrenova piramida večja od piramide njegovega očeta Keopsa. Vhod v to piramido bi bil spodnji vhod sedanje piramide. Ker so ploščad piramide na severni strani odrezali bolj kot na zahodni, je na ploščadi verjetno ostalo premalo prostora za obzidje in piramidno teraso. Druga teorija trdi, da so se, tako kot pri številnih prejšnjih piramidah, spremenili načrti, vhod pa se je med gradnjo temu primerno premaknil. Stranska komora, ki je po dolžini enaka kraljevi komori Keopsove piramide (okoli 10,5 m), je zahodno od spodnjega hodnika. Njen namen ni znan, lahko pa bi služila za shranjevanje daril, skladiščenje pogrebne opreme ali ''[[serdab]]'' – prostor za dušo pokojnika ([[Ka (mitologija)|Ka]]). Gornji, spuščajoči se del spodnjega hodnika, je obložen z granitom. Pogrebna komora je vklesana v živo skalo. Strop je koničast, zgrajen iz stopničasto položenih apnenčastih tramov. Komora je pravokotna in meri 14,15 x 5 m. Orientirana je v smeri vzhod-zahod. Kefrenov sarkofag je izklesan iz granitnega bloka, delno vgreznjenega v tla. Belzoni je v njem našel živalske, morda bikove kosti. Druga luknja v tleh je bila verjetno namenjena [[Kanopski vrči|kanopskim vrčem]]. Njihov pokrov bi lahko bila kar ena od talnih plošč. ==Piramidni kompleks== ===Satelitska piramida=== Na južni strani Kefrenove piramide je ob njeni srednjici satelitska piramida, od katere ni ostalo skoraj nič, razen nekaj blokov, ki obdajajo temelje. V piramidi sta dva spuščajoča se hodnika. Eden od njiju se konča z nišo, v kateri je bilo nekaj obrednega pohištva.<ref>Lehner 1997, str.126.</ref> ===Kefrenovi templji=== [[Slika:Egypt.Giza.Sphinx.02.jpg|250px|sličica|desno|Kefrenova piramida in Velika sfinga]] Templji v Kefrenovem piramidnem kompleksu so v mnogo boljšem stanju kot Keopsovi. To velja še posebej za tempelj v Dolini templja.<ref>Wilkinson, Richard: ''The Complete Temples of Ancient Egypt'', 200, str. 117.</ref> Vzhodno od piramide je pogrebni tempelj, ki je precej porušen, vendar je iz njegovih ostankov mogoče rekonstruirati njegov načrt. Tempelj je bl večji od prejšnjih in prvi, ki je vseboval vseh pet elementov kasnejših pogrebnih templjev: vhodno dvorano, stebriščno dvorišče, pet niš za kipe faraona, pet skladiščnih komor in notranje svetišče. V njem je bilo več kot petdeset Kefrenovih kipov v naravni velikosti, ki so jih odstranili in predelali, morda v času [[Ramzes II.|Ramzesa II.]] Tempelj je bil zgrajen iz megalitskih blokov, od katerih največji tehta okoli 400 ton.<ref>Siliotti, Alberto, Zahi Hawass (1997): ''Guide to the Pyramids of Egypt'', str. 62.</ref> Pot do zelo podobnega templja v Dolini templja je dolga 494,6 m. Tempelj je zgrajen iz megalitskih blokov, obloženih z rdečim granitom. Kvadratni stebri v dvorani v obliki črke T so iz enega kosa granita, tla pa so obložena z [[Alabaster|alabastrom]]. Zunanjost je bila zgrajena iz ogromnih blokov. Nekateri med njimi tehtajo več kot sto ton.<ref>Siliotti, Alberto, Zahi Hawass (1997), str. 63-69.</ref> Četudi v templju ni bilo nobenega okrasja, je bil poln simbolike: dvoje vrat se je odpiralo v vestibul in veliko stebriščno dvorano, v kateri so bile niše s 23 Kefrenovimi kipi. Stebri so bilo pokradeni. Notranjost je zgrajena iz granita iz Doline templja in zelo dobro ohranjena. Zunanjost, zgrajena iz apnenca, je zaradi vremena veliko bolj načeta.<ref>Wilkinson, 200, str. 117.</ref> Tako imenovani Sfingin tempelj ni dokazano pripisan nobenemu faraonu. Iz podobnosti s Kefrenovim pogrebnim templjem je moč sklepati, da ga je zgradil isti gradbenik. ===Sfinga=== {{glavni|Velika sfinga v Gizi}} Sfinga je bila verjetno izklesana iz skalnate tvorbe, iz katere so lomili bloke za gradnjo Kefrenove piramide in je morda spadala v piramidni kompleks. ==Glej tudi== * [[Seznam egipčanskih piramid]] ==Sklici== {{sklici|3}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Pyramid of Khafra}} * [http://www.gizapyramids.org/ Giza Pyramids Archives] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Staroegipčanske piramide]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Egiptu]] [[Kategorija:Četrta egipčanska dinastija]] [[Kategorija:Giza]] ehvd4r5omf0iaeabck8qkzptmszp9yy 14 448552 5735438 4990569 2022-08-16T20:36:53Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Vincencija iz Zaragoze]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Vincencija iz Zaragoze]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene svetem [[Vincencij iz Zaragoze|Vincenciju iz Zaragoze]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Vincencij Zaragoza]] ncief4tin53kwhbyxg9y9odz9nb09ft 0 449250 5735319 5571214 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev svetega Jakoba | native_name = Hauptpfarrkirche Villach | image = <!-- WD --> | location =Beljak, Zgornja Koroška | pushpin map = Avstrija | coordinates= <!-- WD --> | denomination =Rimskokatoliška | state = | consecrated date =okoli 1136 | status =aktivna | functional_status = | heritage_designation = | leadership = | website = | architect = | architecture type =cerkev | style = [[gotska arhitektura]] | founded_by = | general_contractor = | facade_direction = | groundbreaking = okoli 1136 | completed date = 1360/1370 | construction_cost = | capacity = | length = | width = | width_nave = | height_max = | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | minaret_quantity = | minaret_height = | spire quantity =1 | spire height = 93,87 m | materials = | nrhp = | added = | refnum = | designated = | relics = | logo = }} '''Župnijska cerkev svetega Jakoba''' stoji v [[Beljak]]u na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] in je posvečena sv. Jakobu. Prostrana, poznogotska dvoranska cerkev z zahodnim stolpom ima prevladujoč položaj na koncu glavnega trga v Beljaku. == Zgodovina == Prva znana omemba cerkve sega v leto 1136, pri čemer pa nedavna raziskava govori o dveh starejših cerkvah. [[Veliki koroški potres 1348|Potres 25. januarja 1348]] je uničil cerkev, razen stolpa. Nova gradnja cerkve je trajala več kot sto let: 1360/1370 so obnovili [[prezbiterij|kor]], 1450/1460 pa [[cerkvena ladja|ladjo]]. Leta 1462 je grofica Katarina Goriška podarila južno kapelo, 1482 Georg Leininger severovzhodno korno kapelo in 1482/1484 Balthasar iz Weißpriacha orgle. Obok ladje, ki ga je omenjal [[Paolo Santonino |Santonino]], je bil verjetno obnovljen po mestnem požaru leta 1524 z zankami in rebri. Zadnjič je cerkev poškodoval [[Potres v Beljaku (1690)|potres v Beljaku leta 1690]]. Po požaru leta 1784 je bil obnovljen obok kora. Leta 1906 je bila okrog cerkve zgrajena ploščad z nišo z vodnjakom, ki jo je zasnoval Alfred Keller. Leta 1908 je bila cerkev povišana v glavno mestno župnijo. V vojnem letu 1944 so bili uničeni [[vitraj]]i iz 16. stoletja in cerkvena streha. Večje obnove so bile opravljene v letih leta 1951 in 1996–1999. Do leta 1235/1244 je bila cerkev bamberška lastnina, od 14. stoletja tesno vezana na cerkev [[Marija na Zilji ]] (''Maria Gail'') in od leta 1514 pod patronatom [[Oglejski patriarhat|Ogleja]]. Leta 1514 je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški |Maksimilijan I.]] predal pokroviteljske pravice Sigmundu von Dietrichsteinu. Ta je leta 1526 zapustil pravico evangeličanom Beljaka, vendar je trajalo več deestletij, da so se vzpostavile verske meje. Dva stranska portala so donirali katoliški bratje Hasenberger in celo v 1550-ih ter zgodnjih 1560-ih opravljali katoliške maše in protestantske obrede. Šele pod pastorjem Karlom Fuchsom je cerkev svetega Jakoba postala čisto protestantska cerkev. Obisk oglejskega patriarha leta 1594 je pomenil, da je cerkev spet postala katoliška. Končna rekatolizacija je potekala marca 1600. Kot vse cerkve južno od Drave je tudi sveti Jakob po resoluciji iz 1752 pripadal [[Oglejski patriarhat |oglejskemu patriarhatu]], nato pa [[Nadškofija Gorica |nadškofiji Gorica]] in od časa cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški |Jožefa II.]] [[Krška škofija |škofiji Krka]]. == Stavba == === Zunanjost === Romanski stolp je bil zgrajen po potresu leta 1348 v kvadratni zid z [[lizena]]mi in obokanim [[friz]]om. Zgornje nadstropje je uničil potres leta 1690 in so ga obnovili leta 1759. Nekdanja kupola zvonika je bila leta 1784 uničena v požaru in med leti 1845 do 1847 nadomeščena z osmerokotnim stolpom z zvonikom v gotizirani obliki. S 93,87 metri je najvišji cerkveni stolp na Koroškem.<ref name="Turm">Höhe Kirchturm Stadtpfarrkirche, [https://commons.wikimedia.org/wiki/File%3AStadtpfarrturm_(Villach)_Turmh%C3%B6hen.jpg Foto] der Informationstafel im Kirchturm (Anmerkung: Im Faltblatt zum Stadtpfarrturm sind 94&nbsp;m Gesamthöhe und 48&nbsp;m Plattformhöhe angegeben)</ref> Poznogotski portal na vzhodni strani stolpa je dosegljiv po 239 stopnicah. V stolpu je še vedno dobro ohranjena kuhinja, ki so jo imeli opazovalci po drugi svetovni vojni. Danes je v toplem času obiskovalcem dostopna 46,84 metra visoka razgledna ploščad na stolpu. Posebnost so semaforji, ki uravnavajo zelo tesen prehod spiralnih stopnic nad zvonikom v štiriminutnih intervalih.<ref>[https://commons.wikimedia.org/wiki/File%3AStadtpfarrturm_(Villach)_Schneckenstiege.jpg Foto] der Ampel an der Schneckenstiege</ref> Stolp je bil prvotno prosto stoječ, podoben italijanskim zvonikom (''Campanile''), ki pa je bil že v 17. stoletju povezan s prečno konstrukcijo, tri-obočnim preddverjem, z ladjo. Severno od stolpa je ''Križanje'' iz prve polovice 17. stoletja. Na južni strani stolpa je v letih 1918-1924 nastal vojaški spomenik v obliki monumentalnega meča z reliefom s hrastovimi listi, orlom, grbom in mečem, delo Karla Marie Kerndla. Skrajna zahodna fasada ladje s skrajšanim zatrepom ima okrogle niše in obrobna šiljsta okna s [[krogovičje]]m. Nad severnim oknom je konzola in na vsaki strani pritrjena majhna kamnita figura svetnikov [[Henrik II. Sveti|Henrika]] in Kunigunde Luksenburške. Poznogotski zahodni portal ima baročna lesena vrata iz leta 1717. Desno od portala je v niši kip svetega Jakoba. Stranske stene ladje so razdeljene z močno štrlečimi [[opornik]]i in neprekinjenimi okenskimi okvirji. Severni portal s trojnim ''ogee'' (oslovski hrbet) obokom ima v kamnitem okvirju beljaški grb z napisom 1547. Na lesenem podboju vrat z oznako »Christoph Hasenberger 1551« je grb zajca, ki skače čez tri gore. Desno od portala je kamniti kip sv. Barbare, ki ga je leta 1906 izdelal Josef Kassin. Južni portal je podaril osojski opat Andreas Hasenberger in je podobno strukturiran kot severni portal. V kamnitem okvirju je beljaški grb, v lesenem vratnem okvirju pa Osojski grb Hasenbergerja. Kor s standardnim 5/8-zaključkom stoji na visokem podstavku in je podprt z dvojnimi oporniki s figurami živali. Stene so prebodene s šiljastimi okni. Vzhodno okno ima krožne [[Služnik (arhitektura)|služnike]] s [[kapitel]]i in baldahini. Na južni strani kora je skoraj kvadratna [[zakristija]] in stopnišče stolpa. Na južni steni ladje sta dve kapeli. === Notranjost === [[Slika:Villach - St Jakob - Innenansicht1.JPG|thumb|Notranjost]] [[Slika:Villach - St Jakob - Chor2.JPG|thumb|hochkant|Kor z oltarjem]] Dvoranska cerkev ima tri ladje s šestimi oboki, ki jih podpira deset okroglih stebrov. Zahodni par stebrov podpira tri-osno orgelsko emporo. Bogato okrašeni rebrasti oboki ležijo na majhnih konzolah s kamnoseškim okrasom. Šest tridelnih kornih oken ima bogato krogovičje. Baročno rekonstruiran rebrast obok je okrašen z bogato štukaturo in fresko medaljoni. V vsaki od treh srednjih, široko raztegnjenih tridimenzionalnih oblik, je prikazana ena alegorija Trojice. V [[spandrel]]ih so slike z angeli s konca 17. stoletja. Obok sloni na trojnih stenskih palicah in figurativnih konzolah. Na južnem zidu sta prikazana Adam in Eva ob maski z bogatimi listnimi okraski. Stenska slika [[sveti Krištof|sv. Krištofa]] v naravni velikosti na južni steni kora izvira iz sredine ali tretje četrtine 15. stoletja in jo pripisujejo Tomažu Beljaškemu.. Na steni južnega kora je preprosta gotska zakramentna hišica. Blizu je dostop do spiralnega stopnišča, nadstrešek datira v leto 1507. Nad vrati je relief, ki prihaja iz nekdanje kapele družine Hämel. Relief iz konca 14. stoletja prikazuje družinski grb s čaščenjem in Marijin zaščitni plašč. Gotska železna vrata z okovjem in ključavnico vodijo v zakristijo z enostavnim rebrastim obokom. V notranjosti so tudi tri kapele. == Oprema == Glavni oltar je korne širine z bogatim rokokojskim okrasjem iz leta 1784/85, s stebri in [[ciborij]]em iz začetka 18. stoletja nosi monumentalno pozno gotsko razpelo iz leta 1502. Med njimi je tudi kip Matere božje iz 17. stoletja, s figurama svetnikov svetega Lovrenca in Jakoba ob straneh. Nad žrtvenima portaloma stojijo podobe apostolov Petra in Pavla. Na robu ciborija stojijo Melhior in Baltazar ter na vrhu Kaspar. Drugi oltarji so še: *oltar svetega Jožefa v severni ladji iz sredine 18. stoletja s sliko ''Smrt svetega Jožefa'' in sliko ''Obiskanje'' iz leta 1761, *oltar svetega Janeza Nepomuka iz druge polovice 18. stoletja, * oltar svete Ane z ''Marijo in otrokom s sv. Ano'', ob strani so svetniki Jožef in Joahim. Krona oltarja je slika ''Žalostna mati Božja''. [[Slika:Villach - St Jakob - Kanzel.JPG|thumb|hochkant|Prižnica]] Prižnica je prvotno stala ob srednjem stebru in je bila kasneje premaknjena proti oltarju ob jugovzhodni okrogli steber. Akustični pokrov je bil odstranjen. Je pomembno umetniško delo, slogovno na prehodu iz gotike v renesanso (1555). Podaril jo je bamberški vicedom Georg Ulrich von Künsberg in izdelal Gallus Seliger iz Judenburga. Na vogalih sta pritrjena beljaški grb in grb pastorja Karla Fuxa. Osmerokotna prižnična košara je opremljena z ograjo s šestimi reliefi, ki upodabljajo ''Oznanjenje, Rojstvo'', grb ustanovitelja, ''Križanje, Spust Kristusa v podzemlje'' in ''Vstajenje''. Med preroki Jonatanom, Ahazo, Ezekijo, Manasejem, Amonom in Josiahom in prapori je mogoče videti citate iz Lutrove Biblije. Prižnica stoji na stebru z reliefom Kristusovega družinskega drevesa. Ob vznožju prižnice je lik Izaje, ki se naslanja na smrtno blazino, v naravni velikosti. === Orgle === Na galeriji so zgodnje baročne orgle iz leta 1645. Leta 1992 jih je obnovil Jann. Ima 43 registrov, 3 manuale in pedale. So mehanske in delno električne. Prospekt je bil dodan leta 1992.<ref>Nähere Informationen zur [http://www.orgelland.at/orgelarchiv/orgel/jann_orgel_in_st_jakob_villach/ Orgel]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}} *Gottfried Biedermann und Karin Leitner: Gotik in Kärnten – Mit Fotos von Wim van der Kallen. Verlag Carinthia, Klagenfurt 2001, ISBN 3-85378-521-2, S. 192. *Barbara Kienzel, Wilhelm Deuer: Renaissance in Kärnten – Mit einem Beitrag von Eckart Vancsa. Verlag Carinthia, Klagenfurt 1996, ISBN 3-85378-438-0, S. 23 ff. und S. 70. *Barbara Neubauer-Kienzl, Wilhelm Deuter und Eduard Mahlknecht: Barock in Kärnten – Mit einem Beitrag von Eva Berger. Universitätsverlag Carinthia, Klagenfurt 2000, ISBN 3-85378-489-5, S. 192. *Barbara Kienzl: Die barocken Kanzeln in Kärnten. Verlag des Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 1986, ISBN 3-900531-16-1, S. 402 f. == Zunanje povezave == {{Commons category|St. Jakob (Villach)}} * [http://www.reklabo.com/Oostenrijk%202006/Villach.htm St-Jacobskirche] [[Kategorija:Beljak]] [[Kategorija:Cerkve v Avstriji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Beljak]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] p1d6lcs2wsqbmbz9g5u83kqfbv3pb7u 0 449462 5735432 5452972 2022-08-16T20:34:59Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. treh kraljev]] v [[Kategorija:Cerkve svetih Treh kraljev]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Treh kraljev, Studenice | fullname = | image =<!-- Samostan Studenice (2).jpg --> | imagealt = Župnijska cerkev sv. Treh kraljev | caption = Župnijska cerkev sv. Treh kraljev | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Studenice]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Trije kralji]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 1277 | closed date = | demolished date = | earlydedication = [[Marijino oznanenje]] | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = m | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[župnija Studenice]] | deanery = [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Studenice - Cerkev sv. Treh kraljev | rkd_tip = NSLP | razglasitev_rkd_tip =13.2.2009 | refšt=3398 | lokacija = [[Samostan dominikank Studenice]] | občina = Poljčane <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Treh kraljev''' v [[Studenice|Studenicah]] je nekdanja samostanska cerkev [[Samostan dominikank Studenice|Samostana dominikank Studenice]] in sedaj župnijska cerkev [[Župnija Studenice|župnije Studenice]]. Samostan s cerkvijo predstavlja najdragocenejši spomenik [[Romanika|romanik]]e na Slovenskem. Vhod v cerkev krasita dva kleka (Thuja plicata). Notranjost cerkve je v glavnem [[Barok|baro]]čna, to podobo je cerkev dobila v 18. stoletju. V stene so vzidani antični, najverjetneje [[rimljani|rimski]] nagrobniki z [[epitaf]]i. V cerkvi je tudi [[sarkofag]] mučenca sv. Fidelija, ki so ga prinesli iz [[Katakombe|katakomb]] v [[Rim]]u. Zvonik ima tri zvonove. == Cerkvene orgle == Ko so leta 1733 prenavljali samostan, so stare orgle »shranili na podstrešje« in kupili nove, ki jih je izdelal mojster Andrej Schwarz iz Gradca. Leta 1889 jih je obnovil Franc Naraks. Premaknil jih je ob steno in novi igralnik postavil pred orgelsko omaro, katere prednja stena se zapira s krilnimi vrati. Na vratnih krilih sta na notranjih stranicah na levi strani naslikana kralj David s harfo in na desni sv. Cecilija, zavetnica cerkvenih pevcev. <ref>{{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=504}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Samostan Studenice.jpg Slika:04 Studenice (16).JPG|Notranjost župnijske, nekdaj samostanske cerkve Slika:Studenice, Poljčane - kip Zofije Rogaške (1739).jpg|Originalen kip [[Zofija Rogaška|Zofije Rogaške]] Slika:04 Studenice (30).JPG|Cerkvene orgle Slika:Studenice-vhodCerkev.JPG|Vhod v cerkev s portalom </gallery> == Sklici in opombe == {{Sklici}} ==Glej tudi == * [[Samostan dominikank Studenice]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Trije Kralji, Studenice]] [[Kategorija:Studenice]] [[Kategorija:Cerkve svetih Treh kraljev|Studenice]] k9vrkb8hgd07zob91s5yscbw9h1kviq 0 449644 5735354 5551919 2022-08-16T20:20:16Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Katarine Aleksandrijske]] v [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Samostan svete Katarine | image = <!-- WD --> | built = 565 n. št. po naročilu cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]] | location = Sveta Katarina, [[Guvernatura Južni Sinaj]], [[Egipt]] | coordinates = <!-- WD --> | oscoor = | designation1 = WHS | designation1_offname = | designation1_date = 2002 <small>(26th [[World Heritage Committee|session]])</small> | designation1_type = kulturni | designation1_criteria = i, iii, iv, vi | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/954 954] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Egipt | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = }} '''Samostan sv. Katarine''', [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[samostan]], močno utrjen, v gorovju na [[Sinajski polotok|Sinajskem polotoku]] v [[Egipt]]u. Samostan deluje neprekinjeno od ustanovitve leta 528. Postal je duhovno in kulturno središče grškega, latinskega, sirskega, etiopskega in slovanskega krščanskega meništva. Je sedež avtonomne Sinajske pravoslavne cerkve. V njem je najstarejša krščanska knjižnica, po številu rokopisov takoj za [[Vatikanska knjižnica|vatikansko]]. Samostan je vključen v [[Unescova svetovna dediščina|Unescovo svetovno dediščino]]. ==Zgodovina== [[slika:Монастырь св.екатерины.jpg|thumb|Tloris samostana]] Gorovje na [[Sinajski polotok|Sinajskem polotoku]], kjer je na [[Biblija|biblični]] gori [[Gora Sinaj|Sinaj]] (tudi Horeb) [[Mojzes]] od Boga prejel [[deset božjih zapovedi]], je svet kraj za [[judaizem]], [[krščanstvo]] in tudi [[islam]]. Že v 4. stoletju so tam prebivale številne meniške skupnosti. Najstarejši opis življenja [[puščavnik]]ov podaja potopis [[Galci|galske]] romarice Egerije iz obdobja 381-384.<ref>[http://www.ccel.org/m/mcclure/etheria/etheria.htm ''The Pilgrimage of Etheria''], angleški prevod potopisa galske romarice Egerije iz let 381-384</ref> V dolini Vadi el-Der, na domnevnem mestu, kjer naj bi po judovskem in krščanskem izročilu Bog govoril Mojzesu iz gorečega grma (''[[2. Mojzesova knjiga|2 Mz]]'' 3), je v četrtem stoletju že stala [[Marija Božja mati|Marijina]] kapela. Najstarejši vir, ki govori o samostanu, kronika [[Aleksandrija|aleksandrijskega]] patriarha Eutychiusa iz 10. stoletja, pripisuje ustanovitev kapele [[Sveta Helena|Sveti Heleni]], materi bizantinskega cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]]. [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinski cesar]] [[Justinijan I.]] je dal okrog kapele sezidati samostan in ga za zaščito menihov obdati z visokim in utrjenim obzidjem. Tam je naselil tudi samostanske varuhe, 200 družin, katerih potomci tudi danes živijo na samostanskih metohijah<ref>samostanskih naseljih</ref>. Samostan je postal duhovno in kulturno središče [[Stari Grki|grškega]], [[Latinci|latinskega]], [[Sirija|sirskega]], [[Etiopija|etiopskega]] in [[Slovani|slovanskega]] krščanskega meništva.<ref name=«SRL«>Splošni religijski leksikon</ref> Okrog leta 610 je eden od puščavnikov, poznan kot Ivan Klimakos (starogrško Ἰωάννης Κλίμακος, »klimax« pomeni »lestev«), v grščini napisal razpravo ''Lestev v raj'', vplivno delo vzhodno krščanske duhovnosti, ki je oblikovalo mnoge generacije menihov in pobožnih ljudi. Življene kristjana je prikazal kot božjo lestev s tridesetimi klini, po kateri se verniki vzpenjajo proti nebesom, pri čemer jih demoni skušajo, angeli vzpodbujajo, Kristus pa jih na vrhu pričakuje z dobrodošlico.<ref>[http://www.zeno.org/Heiligenlexikon-1858/A/Johannes+Climacus,+S.+(40) ''Johannes Climacus''], Vollständiges Heiligen-Lexikon. Augsburg 1858–1882.</ref> [[slika:The Patent of Mohammed.jpg|thumb|Listino, ki samostanu zagotavlja nedotakljivost, pripisujejo Mohamedu; ker Mohamed ni znal pisati, jo je potrdil z odtisom svoje roke.]] Po legendi je [[Mohamed]], preden je postal prerok, nekajkrat obiskal samostan. Po svojem političnem vzponu je leta 625 napisal dokument, v katerem samostanu zagotavlja nedotakljivost in s tem nadaljnji obstoj znotraj muslimanskega sveta. Dokument so priznavali vsi islamski vladarji, tako da samostan nikdar ni bil zavzet ali poškodovan. Dokument hrani danes muzej [[Topkapi Saraj|Topkapi]] v [[Carigrad]]u, v samostanu pa se nahaja prepis, ki ga je dal narediti eden od osmanskih sultanov. Ko je v začetku 11. stoletju [[Fatimidi|fatimidski]] kalif [[Al-Hakim bi-Amr Alah]] grozil z razrušenjem samostana, so menihi poleg cerkve zgradili [[Mošeja|mošejo]] z [[minaret]]om. Prisotnost [[križar]]jev v vzhodnem Sredozemlju od [[Prva križarska vojna|prve križarske vojne]] do leta 1270 spodbujala zanimanje evropskih kristjanov za samostan in povečala število romarjev, ki so obiskali samostan. Tudi [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je izdal varovalno pismo za samostan. Tako je samostan doživel edini napad šele 18. aprila 2017, ko so vhodno stražo napadli teroristi islamske milice ter ubili enega in ranili dva policista.<ref>Spiegel Onlein, Hamburg Germany:[http://www.spiegel.de/politik/ausland/aegypten-ein-toter-bei-angriff-auf-katharinenkloster-a-1143798.html Ägypten: ''Ein Toter bei Angriff auf Katharinenkloster''], 20. april 2017</ref> V novejšem času obiskuje samostan zelo veliko romarjev-turistov. Pod samostanom se je razvilo mestece Sveta Katarina, široko območje goratega Sinaja pa je proglašeno za nacionalni park Sveta Katarina. ==Sinajska pravoslavna cerkev== Samostan je bil sprva posvečen [[Marija Božja mati|Mariji-materi]]. Šele kasneje, ko so križarji prinesli v Evropo legendo o sv. [[ Katarina Aleksandrijska|Katarini Aleksandrijski]], so samostan poimenovali po njej; po legendi naj bi namreč angeli odnesli njene ostanke na goro Sinaj. Glavni praznik samostana je praznovanje [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve na gori]]. Samostan je postal priljubljen romarski cilj, ki ga letno obišče kakih 50.000 romarjev in turistov. V samostanu domuje Sinajska pravoslavna cerkev, ki se ima za avtonomno. Skupaj z nunskim samostanom v Vadi Firanu (antično Faran) in maloštevilnimi družinami pretežno grškega izvora v obalnem kraju at-Tur (antični Raitho)<ref> at-Tur je naselje ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]</ref> ima kakih 900 članov<ref name=«SRL«/>. Iguman<ref>predstojnik pravoslavnega samostana</ref> samostana je hkrati tudi sinajski, faranski, in raitski arhiepiskop. Sinajska pravoslavna cerkev je pod jurisdikcijo [[Jeruzalemska pravoslavna Cerkev|jeruzalemskega pravoslavnega patriarhata]], ki ima v zadnjih stoletjih sedež v [[Kairo|Kairu]]. Obred je bizantinski, liturgični jezik grščina. <ref name=«SRL«/> ==Samostanska knjižnica== Samostanska knjižnica je verjetno najstarejša ohranjena krščanska knjižnica. Hrani 6.000 rokopisov in knjig v [[Grščina|grškem]], sirijskem, staro etiopskem, [[Arabščina|arabskem]], [[Gruzinščina|gruzinskem]] in [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanskem]] jeziku, od tega 3.000 [[Antika|antičnih]]. Nekateri so starejši kot samostan. Zbirko po obsegu presega samo [[vatikanska knjižnica]]. Večina knjig ima še originalno, starodavno vezavo. Ob pregledovanju gradiva so bili v knjižnici najdeni mnogi edinstveni dokumenti. Med njimi je najpomembnejši ''[[Sinajski kodeks]]'', ki je najstarejši biblijski rokopis v grščini, napisan v 4. stoletju z [[Uncialna pisava|uncialno pisavo]] v palestinski [[Cezareja Maritima|Cezareji]]. Leta 1844 ga je v samostanu odkril nemški evangeliški teolog Konstantin von Tischendorf. Vsebuje ''[[Nova zaveza|Novo zavezo]]'' in večino ''[[Stara zaveza|Stare zaveze]]'', ''Barnabovo pismo'' ter odlomek Hermovega ''Pastirja''. Hranijo ga v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]].<ref name=«SRL«/> V samostanu sv. Katarine so našli tudi dva rokopisa iz [[Makedonija (regija)|Makedonije]], napisana v obli glagolici: ''Sinajski psalter'', najstarejši starocerkvenoslovanski psalter iz 10./11. stoletja, in ''Sinajski evhologij'', starocerkvenoslovansko liturgično knjigo iz 12. stoletja. <ref name=«SRL«/> Danes so najpomembnejši rokopisi preslikani in dostopni za znanstveno raziskovanje. ==Zbirka ikon in umetniških izdelkov== Ker so v 8. stoletju, v obdobju [[Ikonoklazem|ikonoklazma]], ozemlje, na katerem stoji samostan, zasedali [[Arabci]], se je samostan izognil uničevanju ikon. Tako poseduje danes preko 2.000 ikon, med katerimi so najstarejše iz 6. stoletja. Nekatere so izdelane v tehniki slikanja z vročim voskom ([[enkavstika]]). Poleg ikon hrani samostan dragocene liturgične predmete, kelihe, relikviarije itn. Stene samostana krasijo mozaiki, značilni primerki zgodnje [[Bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]]. <ref>[https://www.saintcatherinefoundation.org/news ''St Catherine Monastery - United Kingdom - Saint Catherine Foundation''.]</ref> Nekaj ikon in podob iz samostana sv. Katarine: <gallery mode=packed heights="160px"> File:Encaustic Virgin.jpg|Marije z detetom, svetniki in angeli, ikona, 6. stoletje Image:Spas vsederzhitel sinay.jpg|Najstarejša poznana ikona [[Kristus Pantokrator|Kristusa Pantokratorja]], [[enkavstika]] na leseni plošči File:Crucifixion Icon Sinai 13th century.jpg|Križanje, 13. stoletje File:Holy Doors.jpg| [[Marijino oznanjenje]], sveta vrata File:Mary & Child Icon Sinai 13th century.jpg|Marija z detetom, 13. stoletje File:Mikharkhangel.jpg|[[Nadangel Mihael]], bizantinska ikona, 13. stoletje File:Transfiguration of Christ Icon Sinai 12th century.jpg|[[Jezusova spremenitev|Jezusova spremenitev na gori]], del ikonostasa, 12. stoletje File:The Ladder of Divine Ascent.jpg|Božja lestev v nebesa, ilustracija Klimakosovega nauka File:John VIII Palaiologos, Sinai.jpg|Bizantinski cesar [[Ivan VIII. Paleolog]], podoba vložena v Codex 2123 fol. 30v. File:Icon of Saint Catherine.jpg|Ikona [[Katarina Aleksandrijska|svete Katarine Aleksandrijske]] </gallery> {{Wide image|St CatherinesPanorama.JPG|1100px|Panorama samostana Svete Katarine}} ==Sklici in opombe== {{opombe|2}} ==Viri== * John Galey, Kurt Weitzmann: ''Das Katharinenkloster auf dem Sinai.'' Belser, Stuttgart 1980, ISBN 3-7630-1243-5; 2003; 2010, ISBN 978-3-763-02561-9. *Gunnel Katharina Wahlström: ''Das Katharinenkloster beim Mosesberg im Sinai – eine Welt von Toleranz'' ([http://www.ochmann.name/Katharinenkloster/Das%20Katharinenkloster%20beim%20Mosesberg%20im%20Sinai_Buchauszug.pdf izvleček]), Založba: Edition Hagia Sophia, Wachtendonk, 2014. ISBN 978-3-937129-78-5 * {{cite book |title=Splošni religijski leksikon|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=2007 |publisher=Modrijan|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=235261696 |page= |pages= |accessdate=}} ==Glej tudi== *[http://st-katherine.net/en/ Informacije o mestu Saint Katherine] *[http://www.sinaimonastery.com/index.php/en/ Mont Sinai Monastery] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Egiptu]] [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]] {{normativna kontrola}} aityhn8on9f9ae6oq9xlwak5c94sqhf 0 450266 5735151 5735005 2022-08-16T16:03:06Z Erardo Galbi 166658 /* Povzetek sestave */ wikitext text/x-wiki '''Seznam poslancev osme italijanske legislature''' prikazuje imena poslancev [[osma legislatura Italijanske republike|Osma legislature Italijanske republike]] po splošnih volitvah leta 1979<ref>{{navedi splet|url=http://legislature.camera.it/frameset.asp?content=%2Faltre_sezionism%2F9988%2F9998%2Fdocumentotesto%2Easp%3F|title=Gruppi Parlamentari Camera dei Deputati}}</ref>. == Povzetek sestave == {| border=1 ! Parlamentarne skupine ! končna Leg. |- | Komunisti | align=right|193 |- | Krščanski demokrati | align=right|263 |- | Italijansko socialno gibanje - Nacionalna desnica | align=right|29 |- | Partito Socialista Democratico Italiano | align=right|19 |- | Partito Socialista Italiano | align=right|61 |- | Repubblicano | align=right|15 |- | Partito Liberale Italiano | align=right|9 |- | Partito di Unità Proletaria per il Comunismo | align=right|6 |- | Partito Radicale | align=right|11 |- | Misto | align=right|24 |- | '''Skupaj''' | align=right|630 |} '''Sestava mešane skupine''' {| border=1 ! <!--Componenti politiche--> ! končna Leg. |- | Južnotirolska ljudska stranka | align=right|3 |- | Skupina človekove pravice | align=right|3 |- | Neodvisna levica | align=right|11 |- | Ljudsko demokratsko gibanje | align=right|1 |- | Združenje za Trst | align=right|1 |- | Poslanci, ki ne pripadajo nobeni skupini | align=right|5 |- | '''Skupaj''' | align=right|24 |} == Predsedstvo == ==== Predsednik ==== * [[Nilde Iotti]] ([[Italijanska komunistična partija|PCI]]) ==== Podpredsedniki ==== * [[Oscar Luigi Scalfaro]] ([[Krščanska demokracija (Italija)|DC]]) * [[Maria Eletta Martini]] (DC) * [[Loris Fortuna]] ([[Italijanska socialistična stranka|PSI]]) (zapustila funkcijo 1.12.1982) * [[Aldo Aniasi]] (PSI) (izvoljen 14.12.1982) * [[Pier Luigi Romita]] ([[Italijanska socialistična demokratska stranka|PSDI]]) (zapustila funkcijo 18.10.1980) * [[Luigi Preti]] (PSDI) (izvoljen 17.12.1980) ==== Kvestorji ==== * [[Ernesto Pucci]] (DC) * [[Antonio Caruso]] (PCI) * [[Stefano Servadei]] (PSI) ==== Sekretarji ==== * [[Virginiangelo Marabini]] (DC) * [[Pietro Zoppi]] (DC) * [[Raffaele Giura Longo]] (PCI) * [[Alfonso Gianni]] ([[Partito di Unità Proletaria|PdUP]]) * [[Antonio Guarra]] ([[Movimento Sociale Italiano - Destra Nazionale|MSI-DN]]) * [[Francesco Antonio De Cataldo|Francesco De Cataldo]] (Misto) * [[Raffaele Costa]] ([[Italijanska liberalna stranka|PLI]]) (zapustila funkcijo 7.8.1979) * [[Egidio Sterpa]] (PLI) (izvoljen 3.10.1979) * [[Vitale Robaldo]] ([[Italijanska republikanska stranka|PRI]]) (zapustila funkcijo 5.4.1980) * [[Gianni Ravaglia]] (PRI) (izvoljen 24.6.1980) == Parlamentarne skupine == === Krščanski demokrati === ==== Predsednik ==== * [[Gerardo Bianco]] ==== Podpredsedniki ==== * [[Paolo Cirino Pomicino]] (v funkciji od 17.5.1980) * [[Silvestro Ferrari]] (v funkciji od 26.1.1983) * [[Manfredo Manfredi|Manfredo Manfredi]] (v funkciji od 17.5.1980) * [[Calogero Mannino]] (v funkciji od 17.5.1980 do 21.10.1980) * [[Pietro Padula]] (v funkciji od 26.1.1983) * [[Mariotto Segni]] (v funkciji od 25.11.1981) * [[Nicola Vernola]] (v funkciji od 17.5.1980) ==== Sekretarji ==== * [[Lorenzo Cappelli]] (v funkciji od 25.11.1981) * [[Silvestro Ferrari]] (v funkciji od 24.10.1979 do 25.11.1981) * [[Leandro Fusaro]] (v funkciji od 25.11.1981 do 26.1.1983) * [[Ferdinando Russo|Ferdinando Russo]] (v funkciji od 25.11.1981) * [[Giovanni Zarro]] (v funkciji od 24.10.1979 do 25.11.1981) ==== Upravni sekretarji ==== * [[Sergio Pezzati]] (v funkciji od 24.10.1979 do 25.11.1981) * [[Silvestro Ferrari]] (v funkciji od 25.11.1981 do 26.1.1983) * [[Leandro Fusaro]] (v funkciji od 26.1.1983) ==== Člani ==== * [[Fabrizio Abbate]] * [[Giancarlo Abete]] * [[Alberto Aiardi]] * [[Gianfranco Aliverti]] * [[Raffaele Allocca]] * [[Giovanni Amabile]] * [[Domenico Amalfitano]] * [[Giuseppe Andreoli (politik)|Giuseppe Andreoli]] * [[Giovanni Andreoni]] * [[Giulio Andreotti]] * [[Tina Anselmi]] * [[Dario Antoniozzi]] (v funkciji do 22.1.1980) * [[Pietro Rende]] (prevzel 23.1.1980) * [[Baldassare Armato]] * [[Angelo Armella]] * [[Lino Armellin]] * [[Gian Aldo Arnaud]] * [[Vitale Artese]] * [[Giuseppe Astone]] * [[Giacomo Augello]] * [[Giuseppe Azzaro]] * [[Nello Balestracci]] * [[Piero Angelo Balzardi]] * [[Moreno Bambi]] * [[Piero Bassetti]] (v funkciji do 3.3.1982) * [[Roberto Confalonieri]] (prevzel 4.3.1982) * [[Aldo Bassi]] * [[Ernesta Belussi]] * [[Guido Bernardi|Guido Bernardi]] * [[Fortunato Bianchi]] * [[Ilario Bianco]] * [[Tommaso Bisagno]] * [[Guido Bodrato]] * [[Ines Boffardi]] * [[Gilberto Bonalumi]] * [[Franco Bonferroni]] * [[Paolo Bonomi]] * [[Andrea Borri]] * [[Andrea Borruso]] * [[Franco Bortolani]] * [[Manfredi Bosco]] * [[Giuseppe Botta]] * [[Francesco Bova]] * [[Piergiorgio Bressani]] * [[Italo Briccola]] * [[Beniamino Brocca]] * [[Francesco Bruni|Francesco Bruni]] * [[Mauro Bubbico]] * [[Paolo Cabras]] * [[Paolo Caccia]] * [[Italo Giulio Caiati]] * [[Mario Campagnoli]] * [[Giovanni Caravita]] * [[Rodolfo Carelli]] * [[Egidio Carenini]] * [[Natale Carlotto]] * [[Giuseppe Caroli]] * [[Gianuario Carta]] * [[Francesco Casati]] * [[Carlo Casini]] * [[Albertino Castellucci]] (v funkciji do 15.5.1980) * [[Giuseppe Sposetti]] (prevzel 21.5.1980) * [[Francesco Cattanei]] * [[Stefano Cavaliere]] * [[Paola Cavigliasso]] * [[Giuseppe Ceni]] * [[Gianni Cerioni]] * [[Carlo Chirico]] * [[Leonardo Ciannamea]] * [[Bartolomeo Ciccardini]] * [[Severino Citaristi]] * [[Ezio Citterio]] * [[Emilio Colombo]] * [[Felice Contu]] * [[Renato Corà]] * [[Marino Corder]] * [[Francesco Cossiga]] * [[Giuseppe Costamagna]] * [[Nino Cristofori]] * [[Sergio Cuminetti]] * [[Mario Dal Castello]] * [[Giuseppe Antonio Dal Maso]] * [[Emo Danesi]] (v funkciji do 27.10.1981) * [[Enzo Meucci]] (prevzel 4.11.1981) * [[Clelio Darida]] * [[Massimo De Carolis]] * [[Germano De Cinque]] * [[Vincenzo De Cosmo]] * [[Ciriaco De Mita]] * [[Alfredo De Poi]] * [[Costante Degan]] * [[Giuseppe Degennaro]] * [[Giovanni Del Rio]] (v funkciji do 14.7.1982) * [[Carlo Molè]] (prevzel 15.7.1982, v funkciji do 8.11.1982) * [[Maria Chiara Rosso]] (prevzela 9.11.1982) * [[Renato Dell'Andro]] * [[Antonino Drago]] * [[Enzo Erminero]] * [[Franco Evangelisti|Franco Evangelisti]] * [[Antonio Falconio]] * [[Luciano Faraguti]] * [[Camillo Federico]] * [[Mario Fioret]] * [[Giovannino Fiori]] * [[Publio Fiori]] * [[Elio Fontana]] * [[Giovanni Angelo Fontana]] * [[Arnaldo Forlani]] * [[Giuseppe Fornasari]] * [[Franco Foschi]] * [[Luigi Foti]] * [[Carlo Fracanzani]] * [[Giovanni Gaiti]] * [[Luigi Michele Galli]] * [[Giovanni Galloni]] (v funkciji do 11.6.1981) * [[Carlo Felici]] (prevzel 24.6.1981) * [[Mariapia Garavaglia]] * [[Giuseppe Gargani]] * [[Mario Gargano]] * [[Alberto Garocchio]] * [[Raffaele Garzia]] * [[Remo Gaspari]] * [[Antonio Gava]] * [[Luigi Giglia]] * [[Giovanni Gioia]] (v funkciji do 27.11.1981) * [[Alberto Alessi]] (prevzel 3.12.1981) * [[Tarcisio Gitti]] * [[Giovanni Goria]] * [[Natale Gottardo]] * [[Ugo Grippo]] * [[Luigi Gui]] * [[Antonino Pietro Gullotti|Antonino Gullotti]] * [[Mauro Ianniello]] * [[Lino Innocenti]] * [[Bruno Kessler]] * [[Giuseppe La Loggia]] * [[Salvatore La Rocca]] (v funkciji do 27.4.1983) * [[Benito Cazora]] (prevzel 27.4.1983) * [[Mario Bruno Laganà]] * [[Pasquale Lamorte]] * [[Vito Lattanzio]] * [[Pino Leccisi]] * [[Giuseppe Leone|Giuseppe Leone]] * [[Nicola Lettieri]] * [[Lodovico Ligato]] * [[Concetto Lo Bello]] * [[Arcangelo Lobianco]] * [[Nino Lombardo|Antonino Lombardo]] * [[Pino Lucchesi]] * [[Francesco Lussignoli]] * [[Franco Maria Malfatti]] * [[Piergiovanni Malvestio]] * [[Vincenzo Mancini]] * [[Guido Mantella]] * [[Virginiangelo Marabini]] * [[Fiorenzo Maroli]] * [[Maria Eletta Martini]] * [[Antonio Marzotto Caotorta]] * [[Clemente Mastella]] * [[Antonio Matarrese]] * [[Giovanni Matta]] (v funkciji do 8.3.1983) * [[Ernesto Di Fresco]] (prevzel 16.3.1983) * [[Antonio Mario Mazzarrino|Antonio Mario Franco Mazzarrino]] * [[Francesco Mazzola|Francesco Mazzola]] * [[Roberto Mazzotta]] * [[Gioacchino Meneghetti]] * [[Carmine Mensorio]] * [[Enrico Menziani]] * [[Francesco Merloni]] * [[Carlo Merolli]] * [[Filippo Micheli]] * [[Riccardo Misasi]] * [[Gianpaolo Mora]] * [[Paolo Enrico Moro]] * [[Vito Napoli]] * [[Franco Orione]] * [[Bruno Orsini]] * [[Gianfranco Orsini]] * [[Filippo Maria Pandolfi]] * [[Renzo Patria]] * [[Vincenzo Pavone]] * [[Gianmario Pellizzari]] * [[Erminio Pennacchini]] * [[Antonino Perrone]] * [[Amerigo Petrucci]] * [[Angelo Picano]] * [[Rolando Picchioni]] * [[Enea Piccinelli]] * [[Flaminio Piccoli]] * [[Maria Santa Piccoli]] * [[Beppe Pisanu]] * [[Natale Pisicchio]] * [[Ferruccio Pisoni]] * [[Giovanni Porcellana]] * [[Costante Portatadino]] * [[Giorgio Postal]] * [[Giovanni Prandini]] * [[Ernesto Pucci]] * [[Calogero Pumilia]] * [[Vittoria Quarenghi]] * [[Francesco Quattrone]] * [[Giuseppe Quieti]] * [[Luciano Radi]] * [[Emidio Revelli]] (v funkciji od 9.9.1980) * [[Gianfranco Rocelli]] * [[Virginio Rognoni]] * [[Alberto Rossi|Alberto Rossi]] * [[Luigi Rossi di Montelera]] * [[Emilio Rubbi]] * [[Raffaello Rubino]] * [[Attilio Ruffini]] * [[Giuseppe Russo|Giuseppe Russo]] * [[Raffaele Russo]] * [[Vincenzo Russo|Vincenzo Russo]] * [[Gianfranco Sabbatini]] * [[Franco Salvi]] * [[Nicola Sanese]] * [[Carlo Sangalli]] * [[Giorgio Santuz]] * [[Angelo Sanza]] * [[Alessandro Scaiola]] * [[Oscar Luigi Scalfaro]] * [[Vito Scalia]] * [[Vincenzo Scarlato]] * [[Vincenzo Scotti]] * [[Michele Scozia]] * [[Giacomo Sedati]] * [[Giuliano Silvestri]] * [[Giuseppe Sinesio]] * [[Francesco Sobrero]] * [[Edoardo Speranza]] * [[Bruno Stegagnini]] * [[Antonio Tancredi]] * [[Michele Tantalo]] * [[Mario Tassone]] * [[Aristide Tesini]] * [[Giancarlo Tesini]] * [[Giorgio Tombesi]] * [[Giacinto Urso]] * [[Salvatore Urso]] * [[Mario Usellini]] * [[Bruno Vecchiarelli]] * [[Antonio Ventre]] * [[Anna Maria Vietti]] * [[Bruno Vincenzi]] * [[Michele Viscardi]] * [[Benigno Zaccagnini]] * [[Giuseppe Zamberletti]] * [[Bruno Zambon]] * [[Antonio Zanforlin]] * [[Antonino Zaniboni]] * [[Michele Zolla]] * [[Pietro Zoppi]] * [[Giuliano Zoso]] * [[Giuseppe Zuech]] * [[Giuseppe Zurlo|Giuseppe Zurlo]] <small>Dne 27.8.1982 se je pridružil skupini poslanec [[Fiorentino Sullo]] - originalno član skupine Misto</small> === [[Italijanska komunistična partija]] === ==== Predsednik ==== * [[Alessandro Natta]] (v funkciji do 12.7.1979) * [[Fernando Di Giulio]] (v funkciji od 12.7.1979 do 28.8.1981) * [[Giorgio Napolitano]] (v funkciji od 26.10.1981) ==== Podpredsedniki==== * [[Abdon Alinovi]] * [[Fernando Di Giulio]] (v funkciji do 12.7.1979) * [[Ugo Spagnoli]] ==== Sekretarji ==== * [[Eriase Belardi Merlo]] (v funkciji od 26.10.1981) * [[Alberto Cecchi]] * [[Cecilia Chiovini Facci]] (v funkciji od 30.10.1979 do 26.10.1981) * [[Bruno Fracchia]] * [[Adriana Lodi Faustini Fustini]] (v funkciji do 30.10.1979) * [[Mario Pochetti]] ==== Člani ==== * [[Nicola Adamo (1928-1980)|Nicola Adamo]] (v funkciji do 19.2.1980) * [[Salvatore Forte]] (prevzel 28.2.1980) * [[Guido Alborghetti]] * [[Francesco Alici]] * [[Paolo Allegra]] * [[Giuseppe Amarante]] * [[Franco Ambrogio]] * [[Giorgio Amendola]] (v funkciji do 5.6.1980) * [[Luigi Matrone]] (prevzel 12.6.1980) * [[Cesare Amici]] * [[Vito Angelini]] * [[Varese Antoni]] * [[Mario Arnone]] (v funkciji do 9.9.1980) * [[Novello Pallanti]] (prevzel 9.9.1980) * [[Alberto Asor Rosa]] (v funkciji do 25.11.1980) * [[Piero Pratesi]] (prevzel 27.11.1980, v funkciji do 17.12.1980) * [[Luca Pavolini]] (prevzel 18.12.1980) * [[Roberto Baldassari]] * [[Vincenzo Baldassi]] * [[Arnaldo Baracetti]] * [[Maria Immacolata Barbarossa Voza]] * [[Luciano Barca]] * [[Pietro Barcellona]] * [[Mario Andrea Bartolini]] * [[Giulio Bellini]] * [[Antonio Bellocchio]] * [[Enrico Berlinguer]] * [[Giovanni Berlinguer]] * [[Antonio Bernardi|Antonio Bernardi]] * [[Vinicio Bernardini]] * [[Bruno Bernini]] * [[Eletta Bertani Fogli]] * [[Giovanni Bettini]] * [[Romana Bianchi Beretta]] * [[Giancarlo Binelli]] * [[Fausto Bocchi]] * [[Luigi Boggio|Luigi Boggio]] * [[Piera Bonetti Mattinzoli]] * [[Giovanna Bosi Maramotti]] * [[Pier Giorgio Bottarelli]] * [[Angela Maria Bottari]] * [[Rosanna Branciforti]] * [[Federico Brini]] * [[Paolo Pietro Broccoli]] * [[Antonino Brusca]] * [[Paola Buttazzoni Tonellato]] * [[Massimo Cacciari]] * [[Armando Calaminici]] * [[Vasco Calonaci]] * [[Giancarlo Cantelmi]] * [[Leo Canullo]] * [[Guido Cappelloni]] * [[Guido Carandini]] (v funkciji do 22.6.1982) * [[Rosella Palmini Lattanzi]] (prevzela 30.6.1982) * [[Maria Teresa Carloni Andreucci]] * [[Pietro Carmeno]] * [[Giuseppe Carrà]] * [[Antonio Caruso]] * [[Giorgio Casalino]] * [[Anna Maria Castelli Migali]] * [[Giuseppe Castoldi]] * [[Enea Cerquetti]] * [[Gianluca Cerrina Feroni]] * [[Fabio Maria Ciuffini]] * [[Maria Cocco]] * [[Giancarla Codrignani]] * [[Giulio Colomba]] * [[Flavio Colonna]] (v funkciji do 27.6.1982) * [[Augusto Antonio Barbera]] (prevzel 30.6.1982) * [[Lucia Cominato]] * [[Cristina Conchiglia]] * [[Antonio Conte|Antonio Conte]] * [[Pietro Conti]] * [[Nadia Corradi]] * [[Mario Cravedi]] * [[Antonino Cuffaro]] * [[Rocco Curcio]] * [[Francesco Da Prato]] * [[Giuseppe D'Alema]] * [[Paolo De Caro]] * [[Michele De Gregorio]] * [[Domenico Di Simone]] * [[Riccardo Di Corato]] * [[Arnaldo Di Giovanni]] * [[Fernando Di Giulio]] (v funkciji do 28.8.1981) * [[Livio Boncompagni]] (prevzel 8.9.1981) * [[Francesco Dulbecco]] * [[Attilio Esposto]] * [[Orlando Fabbri]] * [[Adriana Fabbri Seroni]] * [[Adolfo Facchini]] * [[Ivo Faenzi]] * [[Guido Fanti]] * [[Franco Ferri]] * [[Angela Francese]] * [[Giovanni Furia]] * [[Pietro Gambolato]] * [[Natalino Gatti]] * [[Andrea Geremicca]] * [[Giovanni Giadresco]] * [[Angela Giovagnoli Sposetti]] * [[Raffaele Giura Longo]] * [[Giuliano Gradi]] * [[Michele Graduati]] * [[Maria Teresa Granati Caruso]] * [[Lelio Grassucci]] * [[Enrico Gualandi]] * [[Guido Ianni]] * [[Pietro Ichino]] * [[Pietro Ingrao]] * [[Nilde Iotti]] * [[Pio La Torre]] (v funkciji do 30.4.1982) * [[Mario Arnone]] (prevzel 12.5.1982, v funkciji do 9.6.1982) * [[Domenico Bacchi]] (prevzel 10.6.1982) * [[Valentina Lanfranchi Cordioli]] * [[Francesco Loda]] * [[Francesca Lodolini]] * [[Luigi Longo]] (v funkciji do 16.10.1980) * [[Carla Gravina]] (prevzela 23.10.1980) * [[Giorgio Macciotta]] * [[Francesco Macis]] * [[Giuseppe Manfredi|Giuseppe Manfredi]] * [[Viller Manfredini]] * [[Salvatore Mannuzzu]] * [[Andrea Margheri]] * [[Alfredo Marraffini]] * [[Francesco Martorelli]] * [[Vitilio Masiello]] (v funkciji do 2.2.1983) * [[Enrico Piccone]] (prevzel 3.2.1983) * [[Giovanni Migliorini]] * [[Rosalba Molineri]] * [[Saverio Monteleone]] * [[Renzo Moschini]] * [[Giovanni Motetta]] * [[Carla Federica Nespolo]] * [[Achille Occhetto]] * [[Mauro Olivi]] * [[Pierluigi Onorato]] * [[Francesco Ottaviano]] * [[Morena Amabile Pagliai]] * [[Giancarlo Pajetta]] * [[Fulvio Palopoli]] * [[Mario Pani|Mario Pani]] * [[Alessio Pasquini]] * [[Aldo Pastore]] * [[Maria Augusta Pecchia]] * [[Eugenio Peggio]] * [[Giovanni Pellicani]] * [[Tommaso Perantuono]] * [[Giuseppe Pernice]] * [[Giuseppe Pierino]] * [[Franco Politano]] * [[Franco Proietti]] * [[Emilio Pugno]] * [[Elio Quercioli]] * [[Edmondo Raffaelli]] * [[Carlo Ramella]] * [[Alfredo Reichlin]] * [[Raimondo Ricci]] * [[Salvatore Rindone]] * [[Riccardo Romano]] (v funkciji od 20.5.1981) * [[Angela Maria Rosolen]] * [[Giovanni Rossino]] * [[Antonio Rubbi]] * [[Ersilia Salvato]] * [[Egizio Sandomenico]] * [[Edoardo Sanguineti]] * [[Milena Sarri]] * [[Armando Sarti]] * [[Angelo Satanassi]] * [[Alba Scaramucci Guaitini]] * [[Rino Serri]] (v funkciji od 14.11.1979) * [[Tommaso Sicolo]] * [[Agostino Spataro]] * [[Gianfranco Tagliabue]] * [[Rolando Tamburini]] * [[Sergio Tesi]] * [[Francesco Toni]] * [[Giovanni Torri]] * [[Aldo Tortorella]] * [[Aldo Tozzetti]] * [[Ivanne Trebbi Aloardi]] * [[Giuseppe Siro Trezzini]] (v funkciji do 18.12.1979) * [[Anna Maria Ciai Trivelli]] (prevzela 20.12.1979) * [[Rubes Triva]] * [[Antonello Trombadori]] * [[Rosalia Vagli]] * [[Ugo Vetere]] (v funkciji do 27.10.1981) * [[Silvio Antonellis]] (prevzel 4.11.1981) * [[Giuseppe Vignola]] * [[Luciano Violante]] * [[Biagio Virgili]] * [[Paolo Zanini]] * [[Antonio Zavagnin]] * [[Francesco Zoppetti]] <small>Dne 29.1.1981 se je pridružil skupini poslanec [[Silverio Corvisieri]] - originalno član Mešane skupine - Neodvisne levice</small> === [[Italijanska socialistična stranka]] === ==== Predsednik ==== * [[Vincenzo Balzamo]] (v funkciji do 4.4.1980) * [[Silvano Labriola]] (v funkciji od 15.4.1980) ==== Podpredsedniki==== * [[Mario Casalinuovo]] (v funkciji od 6.5.1980 do 3.7.1980) * [[Filippo Fiandrotti]] (v funkciji od 14.12.1982) * [[Mario Raffaelli]] (v funkciji od 30.7.1981 do 7.12.1982) * [[Mauro Seppia]] (v funkciji od 6.5.1980) ==== Sekretarji ==== * [[Marte Ferrari]] (v funkciji od 14.12.1982) * [[Mario Raffaelli]] (v funkciji od 6.5.1980 do 30.7.1981) * [[Maurizio Sacconi]] (v funkciji od 6.5.1980) * [[Domenico Susi]] (v funkciji od 30.7.1981) ==== Člani ==== * [[Falco Accame]] (v funkciji od 15.7.1979) * [[Michele Achilli]] * [[Guido Alberini]] * [[Natale Amodeo]] * [[Salvo Andò]] * [[Aldo Aniasi]] * [[Paolo Babbini]] * [[Franco Bassanini]] <small>poslanec do 10.10.1981 in se potem pridruži Mešani skupini - Neodvisni levici</small> * [[Felice Borgoglio]] * [[Luigi Buccico]] (v funkciji do 29.9.1979) * [[Antonio Carpino]] (prevzel 4.10.1979) * [[Antonio Caldoro]] * [[Antonio Enrico Canepa]] (v funkciji do 31.3.1983) * [[Paolo Caviglia]] (prevzel 13.4.1983) * [[Nicola Capria]] * [[Fabrizio Cicchitto]] * [[Francesco Colucci]] * [[Carmelo Conte]] * [[Luigi Covatta]] * [[Bettino Craxi]] * [[Angelo Cresco]] * [[Francesco De Martino]] * [[Gianni De Michelis]] * [[Paris Dell'Unto]] * [[Giuseppe Di Vagno jr.]] * [[Luigi Dino Felisetti]] * [[Francesco Forte]] * [[Loris Fortuna]] * [[Giorgio Gangi]] * [[Giuseppe La Ganga]] * [[Lelio Lagorio]] * [[Salvatore Lauricella]] (v funkciji do 25.3.1981) * [[Vito Cusumano]] (prevzel 26.3.1981) * [[Claudio Lenoci]] * [[Roberto Liotti]] (v funkciji do 13.1.1983) * [[Ercoliano Monesi]] (prevzel 19.1983) * [[Riccardo Lombardi|Riccardo Lombardi]] * [[Maria Magnani Noya]] * [[Enrico Manca]] * [[Giacomo Mancini]] * [[Claudio Martelli]] * [[Giorgio Mondino]] * [[Giovanni Nonne]] * [[Roberto Palleschi]] * [[Damiano Potì]] * [[Francesco Principe]] * [[Nevo Querci]] * [[Giuseppe Reina]] * [[Gaspare Saladino]] * [[Elvio Alfonso Salvatore]] * [[Ermido Santi]] * [[Stefano Servadei]] * [[Claudio Signorile]] * [[Valdo Spini]] * [[Angelo Tiraboschi]] * [[Giuseppe Tocco]] * [[Nicola Trotta]] === Italijansko socialno gibanje - Nacionalna desnica === ==== Predsednik ==== * [[Alfredo Pazzaglia]] ==== Podpredsedniki==== * [[Francesco Giulio Baghino]] ==== Sekretarji ==== * [[Pietro Pirolo]] (v funkciji od 22.11.1979) * [[Girolamo Rallo]] (v funkciji od 26.4.1982) * [[Giuseppe Rubinacci]] (v funkciji od 29.7.1980 do 26.4.1982) * [[Nino Sospiri]] (v funkciji od 5.7.1979 do 22.11.1979) ==== Člani ==== * [[Massimo Abbatangelo]] * [[Giorgio Almirante]] * [[Giulio Caradonna]] * [[Olindo Del Donno]] * [[Franco Franchi|Franco Franchi]] * [[Agostino Greggi]] <small>poslanec do 2.4.1981 in se potem pridruži skupini Misto</small> * [[Antonio Guarra]] * [[Guido Lo Porto]] * [[Antonino Macaluso]] * [[Ugo Martinat]] * [[Domenico Mennitti]] * [[Vito Miceli]] * [[Antonio Parlato]] * [[Giovanni Pellegatta]] (v funkciji do 2.9.1980) * [[Pino Rauti]] * [[Pino Romualdi]] * [[Giuseppe Rubinacci]] * [[Orazio Santagati]] (v funkciji do 28.3.1983) * [[Giovanbattista Davoli]] (prevzel 30.3.1983, v funkciji do 11.4.1983) * [[Paolo Tringali]] (prevzel 13.4.1983) * [[Franco Servello]] * [[Tomaso Staiti di Cuddia delle Chiuse]] * [[Giuseppe Tatarella]] * [[Enzo Trantino]] * [[Mirko Tremaglia]] * [[Antonino Tripodi]] * [[Raffaele Valensise]] * [[Marcello Zanfagna]] === Italijanska socialistična demokratska stranka === ==== Predsednik ==== * [[Alessandro Reggiani]] ==== Podpredsedniki ==== * [[Costantino Belluscio]] (v funkciji od 20.3.1980) * [[Enrico Rizzi]] (v funkciji od 20.3.1980) ==== Sekretarji ==== * [[Giovanni Cuojati]] (v funkciji od 20.3.1980) ==== Člani ==== * [[Giuseppe Amadei]] * [[Alberto Bemporad]] (v funkciji do 9.9.1980) * [[Alberto Ciampaglia]] * [[Bruno Corti]] * [[Silvano Costi]] * [[Michele Di Giesi]] * [[Baldassarre Furnari]] * [[Pietro Longo]] * [[Dino Madaudo]] * [[Renato Massari]] * [[Matteo Matteotti]] * [[Franco Nicolazzi]] * [[Luigi Preti]] * [[Martino Scovacricchi]] * [[Fiorentino Sullo]] <small>poslanec do 7.1.1982 in se potem pridruži skupini Misto</small> * [[Carlo Vizzini]] === Republikanska stranka === ==== Predsednik ==== * [[Oscar Mammì]] (v funkciji do 29.7.1981) * [[Adolfo Battaglia]] (v funkciji od 29.7.1981) ==== Podpredsedniki ==== * [[Antonio Del Pennino]] ==== Sekretarji ==== * [[Mauro Dutto]] (v funkciji od 29.7.1980) * [[Vitale Robaldo]] (v funkciji do 29.7.1980) ==== Člani ==== * [[Susanna Agnelli]] * [[Pasquale Bandiera]] * [[Oddo Biasini]] * [[Giorgio Bogi]] * [[Francesco Compagna]] (v funkciji do 24.7.1982) * [[Alfredo Arpaia]] (prevzel 4.9.1982) <small>poslanec do 4.10.1982 in se potem pridruži skupini Misto</small> * [[Enrico Ermelli Cupelli]] * [[Aristide Gunnella]] * [[Giorgio La Malfa]] * [[Vittorio Olcese]] * [[Gianni Ravaglia]] * [[Emanuele Terrana]] (v funkciji do 1.9.1979) * [[Aldo Gandolfi]] (prevzel 10.9.1979) === Radikalna stranka === ==== Predsedniki ==== * [[Marco Pannella]] (v funkciji do 20.8.1979) * [[Adelaide Aglietta]] (v funkciji od 20.8.1979 do 8.1.1982) * [[Emma Bonino]] (v funkciji od 8.1.1982) ==== Podpredsedniki ==== * [[Emma Bonino]] (v funkciji od 8.1.1982) * [[Roberto Cicciomessere]] (v funkciji od 20.8.1979 do 8.1.1982) * [[Mimmo Pinto]] (v funkciji od 8.1.1982 do 13.1.1983) * [[Francesco Roccella]] (v funkciji od 8.1.1982) * [[Alessandro Tessari]] (v funkciji od 8.1.1982) ==== Sekretarji ==== * [[Alessandro Tessari]] (v funkciji od 20.8.1979 do 8.1.1982) ==== Člani ==== * [[Aldo Ajello]] <small>poslanec do 13.1.1983 in se potem pridruži skupini Misto-Gruppo Diritti Umani</small> * [[Marco Boato]] <small>poslanec do 13.1.1983 in se potem pridruži skupini Misto-Gruppo Diritti Umani</small> * [[Marcello Crivellini]] (v funkciji do 12.5.1982) * [[Franco Corleone]] (prevzel 12.5.1982) * [[Francesco Antonio De Cataldo|Francesco De Cataldo]] <small>poslanec do 16.3.1983 in se potem pridruži skupini Misto</small> * [[Adele Faccio]] * [[Maria Luisa Galli]] <small>poslanka do 10.6.1980 in se potem pridruži skupini Gruppo Misto-Sinistra Indipendente </small> * [[Maria Antonietta Macciocchi]] (v funkciji do 16.1.1980) * [[Pio Baldelli]] (prevzel 17.1.1980) <small>poslanec do 15.11.1981 in se potem pridruži skupini Misto-Sinistra Indipendente</small> * [[Gianluigi Melega]] (v funkciji do 12.5.1982) * [[Giuseppe Calderisi]] (prevzel 13.5.1982) * [[Mauro Mellini]] * [[Marco Pannella]] (v funkciji do 18.11.1980) :[[Giuseppe Rippa]] (prevzel 20.11.1980) <small>poslanec do 15.3.1983 in se potem pridruži skupini Gruppo Misto</small> * [[Mimmo Pinto]] <small>poslanec do 13.1.1983 in se potem pridruži skupini Misto-Gruppo Diritti Umani</small> * [[Leonardo Sciascia]] * [[Massimo Teodori]] === Italijanska liberalna stranka === ==== Predsednik ==== * [[Aldo Bozzi]] ==== Člani==== * [[Renato Altissimo]] * [[Antonio Baslini]] * [[Alfredo Biondi]] * [[Raffaele Costa]] * [[Giorgio Ferrari]] * [[Egidio Sterpa]] * [[Valerio Zanone]] * [[Cesare Zappulli]] === Partija proletarske enotnosti za komunizem === ==== Predsednik ==== * [[Eliseo Milani]] ==== Podpredsedniki ==== * [[Alfonso Gianni]] ==== Člani ==== * [[Luca Cafiero]] * [[Luciana Castellina]] (v funkciji do 4.10.1979) * [[Famiano Crucianelli]] (prevzel 11.10.1979) * [[Mario Catalano]] * [[Lucio Magri]] === Mešana skupina === ==== Predsednik ==== * [[Carlo Galante Garrone]] (Sin.Ind.) ==== Podpredsedniki ==== * [[Roland Riz]] (SVP) ==== Sekretarji ==== * [[Aldo Rizzo]] (Sin.Ind.) (v funkciji od 26.9.1980) ==== Sestavni del Neodvisne levice ==== * [[Silverio Corvisieri]] <small>poslanec do 29.1.1981 in se potem pridruži Partito Comunista Italiano</small> * [[Giovanni Giudice|Giovanni Giudice]] * [[Mario Giuliano]] * [[Gustavo Minervini]] * [[Domenico Napoletano]] (v funkciji do 8.5.1981) * [[Stefano Rodotà]] * [[Luigi Spaventa]] * [[Altiero Spinelli]] <small>Dne 9.12.1980 se pridruži skupini poslanka [[Maria Luisa Galli]] - originalno članica Gruppo Partito Radicale</small> <small>Dne 10.10.1981 se je pridružil skupini poslanec [[Franco Bassanini]] - originalno član Gruppo Partito Socialista Italiano</small> <small>Dne 15.11.1981 se je pridružil skupini poslanec [[Pio Baldelli]] - originalno član Gruppo Partito Radicale</small> ==== Sestavni del [[Južnotirolska ljudska stranka|Južnotirolske ljudske stranke]] ==== * [[Hans Benedikter]] * [[Hubert Frasnelli]] * [[Hugo Gamper]] (v funkciji do 21.8.1979) :[[Michl Ebner]] (prevzel 18.9.1979) ==== Sestavni del Gruppo Diritti Umani ==== <small>Dne 13.1.1983 se pridružijo skupini [[Aldo Ajello]], [[Marco Boato]] in [[Mimmo Pinto]] - originalno člani Partito Radicale</small> ==== Sestavni del Movimento Democratico Popolare ==== * [[Cesare Dujany]] ==== Sestavni del Associazione per Trieste ==== * [[Aurelia Benco]] ==== Drugi člani ==== <small>Dne 2.4.1981 se je pridružil skupini poslanec [[Agostino Greggi]] - originalno član Movimento Sociale Italiano-Destra Nazionale</small> <small>Dne 7.1.1982 se je pridružil skupini poslanec [[Fiorentino Sullo]] - originalno član Partito Socialista Democratico Italiano. Poslanec ostane do 27.8.1982 in se potem pridruži Krščanskim demokratom</small> <small>Dne 4.10.1982 se je pridružil skupini poslanec [[Alfredo Arpaia]] - originalno član Gruppo Repubblicano</small> <small>Dne 15.3.1983 se je pridružil skupini poslanec [[Giuseppe Rippa]] - originalno član Partito Radicale</small> <small>Dne 16.3.1983 se je pridružil skupini poslanec [[Francesco Antonio De Cataldo|Francesco De Cataldo]] - originalno član Partito Radicale</small> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet|url=http://www.camera.it|title=Camera dei deputati}} {{Legislature Italijanske republike}} [[Kategorija:Člani poslanske zbornice Italijanske republike| 008]] [[Kategorija:Poslanci Legislature VIII Italijanske republike| ]] r6jg4h86mgiwirf126exg22u7u8o9j4 0 451886 5735435 5464628 2022-08-16T20:35:16Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Tilna]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Tilna]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Tilna | image = <!-- WD --> | caption = | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Višnja Gora]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Tilen]] | side altars = | relics = | status = župnijska cerkev | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = {{url|http://zupnija-visnja-gora.rkc.si/}} | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | capacity = | length = 25 m | width = 6,5 m | width nave = 8 m | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 4 | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | archdeaconry = [[IV. arhidiakonat]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Višnja Gora - Cerkev sv. Tilna | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 2663 | lokacija = | občina = Ivančna Gorica<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Tilna''' je župnijska cerkev [[Župnija Višnja Gora|Župnije Višnja Gora]], ki stoji severno od starega dela mesta [[Višnja Gora|Višnje Gore]] na pobočju hriba nad avtocesto. == Opis == Župnijska cerkev v [[Višnja Gora|Višnji Gori]], posvečena [[Sveti Tilen|svetemu Tilnu]], se prvič omenja leta 1450. Sprva je šlo za manjšo cerkev, ki pa si leta 1628 povečali ladjo, prizidali nov prezbiterij in zakristijo. Večja dela do nato sledila v 18. stoletju, ko farna cerkev dobi prizidani severna (oltar posvečen Materi Božji) in južna (oltar posvečen [[Sveti Jakob|sv. Jakobu]]) kapela, in v 20. stoletju, ko so deloma renovirali prezbiterij in fasado. Prižnica in stranska oltarja so kakovostni rokokojski izdelki iz 18. stoletja. Kakovosten izdelek je tudi veliki oltar v prezbiteriju in oltarna slika, ki je verjetno delo domačina Franca Antona Nierrnberga. Poleg tega pa cerkev premore tudi dela slikarjev [[Gašpar Luka Goetzl|Gašperja Goetzla]] in [[Matevž Langus|Mateja Langusa]]. ==Sklici == {{sklici}} == Viri == * Mikuž, Stane. 1978. ''Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine''. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. {{COBISS|ID=11303425}} {{Reli-struct-stub}} [[Kategorija:Višnja Gora]] [[Kategorija:Župnija Višnja Gora]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Tilen]] [[Kategorija:Cerkve svetega Tilna|Višnja Gora]] k13q7l0pl7qwarotpmcfucnoxdxcaeo 0 451890 5735321 5134091 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jakoba | image = <!-- WD --> | caption = Cerkev sv. Jakoba | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Velika Dobrava]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Jakob]] | side altars = | relics = | status = podružnična cerkev | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = {{url|http://zupnija-visnja-gora.rkc.si/}} | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | archdeaconry = [[IV. arhidiakonat]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Velika Dobrava - Cerkev sv. Jakoba | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 2669 | lokacija = | občina = Ivančna Gorica<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Jakoba''' je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Višnja Gora|župnije Višnja Gora]], ki stoji ob robu vasi [[Velika Dobrava]], na kraški [[planota|planoti]] med [[Višnja Gora|Višnjo Goro]] in [[Stična|Stično]]. == Opis == Veliko Dobravo omenjajo viri že leta 1267 kot posest Stiškega samostana. Cerkev, ki stoji na severnem robu vasi, pa je prvič omenjena 1507. Jedro cerkve je vse do danes ostalo [[gotska arhitektura|gotsko]], kar se še posebno opazi z rebrasto obokanim oltarjem. Večino opreme je cerkev pridobila v 19. stoletju. Glavni oltar je leta 1859 naredil [[Anton Kresal|Anton Kresal]] za časa službovanja župnika Janeza Ciglerja v Višnji Gori. Na južni zunanju steni je bila freska [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]] (16. stoletje), ki pa je danes ni več. == Sklici == <references /> == Viri == * Mikuž, Stane. 1978. ''Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine''. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. {{COBISS|ID=11303425}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Občina Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Župnija Višnja Gora]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Velika Dobrava]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jakob]] k11rmlm2koyqg3jjsms7vc6sw8e7s1p 0 451891 5735313 5134636 2022-08-16T20:07:13Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Marije Magdalene]] v [[Kategorija:Cerkve svete Marije Magdalene]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Magdalene | image = <!-- WD --> | caption = Cerkev sv. Magdalene | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kriška vas]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Marija Magdalena|sveta Magdalena]] | side altars = | relics = | status = podružnična cerkev | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = {{url|http://zupnija-visnja-gora.rkc.si/}} | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[baročna arhitektura|barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 2 | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | archdeaconry = [[IV. arhidiakonat]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Kriška vas - Cerkev sv. Marije Magdalene | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 2671 | lokacija = | občina = Ivančna Gorica<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Magdalene''' je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Višnja Gora|župnije Višnja Gora]], ki stoji južno od [[Kriška vas|Kriške vasi]] na robu kriške planote. == Opis == Cerkev [[Marija Magdalena|sv. Magdalene]] leži nekoliko izven vasi na robu kriške planote. Gre za manjšo cerkvico, ki je bila verjetno postavljena v 17. stoletju, medtem ko je večina oprave iz 19. stoletja. == Sklici == <references /> == Viri == * Mikuž, Stane. 1978. ''Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine''. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. {{COBISS|ID=11303425}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Občina Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Župnija Višnja Gora]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Magdalena]] [[Kategorija:Cerkve svete Marije Magdalene|Kriška vas]] 04r9j06kwedhtj4yeyymllj20hxv0gg 0 451894 5735337 5134099 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jurija | image = | caption = | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Sela pri Višnji Gori]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Jurij]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = {{url|http://zupnija-visnja-gora.rkc.si/}} | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 1 | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | archdeaconry = [[IV. arhidiakonat]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Sela pri Višnji Gori - Cerkev sv. Jurija | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 8. april 2000 | refšt= 2668 | lokacija = | občina = Ivančna Gorica<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Jurija''' je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Višnja Gora|Župnije Višnja Gora]], ki stoji na severovzhodno od vasi [[Sela pri Višnji Gori]] na planoti med [[Leskovec, Ivančna Gorica|Leskovcem]] in [[Stična|Stično]]. == Opis == Poznogotska cerkev na [[Sela pri Višnji Gori|Selih]] se datira v drugo polovico 15. stoletja. Istega časa naj bi nastala tudi freska sv. Krištofa na južni strani prezbiterija. Freske pa se nahajajo tudi pod ometom prezbiterija. Večino kakovostne opreme je cerkev dobila v 17. stoletju. Posebno kvalitetno delo je poznogotski kip Matere Božje z Jezuščkom, ki stoji v vdolbini glavnega oltarja. == Sklici == <references /> == Viri == * Mikuž, Stane. 1978. ''Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine''. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. {{COBISS|ID=11303425}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Sela pri Višnji Gori]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jurij]] [[Kategorija:Občina Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Župnija Višnja Gora]] 39zc67qtrwtsw1mgqu1vxb0z1shgyfn 0 451905 5735254 5412061 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Andreja | image = <!-- WD --> | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Hrastov Dol]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [Sveti Andrej]] | side altars = | relics = | status = podružnična cerkev | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = {{url|http://sentvid-zupnija.si/}} | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | capacity = | length = 11,20 m | width = 3,55 m | width nave = 5,5 m | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 2 | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | archdeaconry = [[IV. arhidiakonat]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Hrastov Dol - Cerkev sv. Andreja | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 2493 | lokacija = | občina = Ivančna Gorica<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev svetega Andreja''' je [[Podružnična cerkev|podružnična cerkev]] [[Župnija Šentvid pri Stični|župnije Šentvid pri Stični]], ki stoji sredi vasi [[Hrastov Dol]] ob vaški mlaki. == Opis == Cerkev. [[Sv. Andrej|Sv. Andreja]] v Hrastovem Dolu leži na sredini vasi ob vaški [[Mlaka|mlaki]]. Sam Hrastov dol se prvič omenja tako kot [[Dob pri Šentvidu]] leta 1145 kot ena izmed stiških posesti. Ustno izročilo pripoveduje, da so cerkev postavili lovci, ki so imeli ob mlaki lovsko kočo. Sicer pa se cerkev prvič omenja leta 1643, vendar je verjetno starejša, kar se lahko sklepa na podlagi kipa sv. Andreja, ki je iz prve polovice 15. stoletja. Sedanja podoba je nastala še pred koncem 17. stoletja. Kakovostne izdelave sta pozlačena stranska [[oltar]]ja iz druge polovice 17. stoletja. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Mikuž, Stane. 1978. ''Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine''. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. {{COBISS|ID=11303425}} * Štepec, Dušan, in Matej Šteh. 2017. ''Šentviško tisočletje : 1000 let Župnije Šentvid pri Stični''. Šentvid pri Stični : Župnijski urad. {{COBISS|ID=291454976}} * Benedik, Metod, in Franc Trunkelj. 2012. ''Mati mngih cerkva''. Ljubljana: Družina. {{COBISS|ID=261200640}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|St. Andrew's Church (Hrastov Dol)|Cerkev sv. Andreja}} {{Cerkve sv. Andreja v Sloveniji}} {{Reli-struct-stub}} [[Kategorija:Občina Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Župnija Šentvid pri Stični]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Andrej]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja|Hrastov Dol]] n3o7pvxmae8zwcog3xn4bom6nnjqy5w 0 451906 5735388 5134649 2022-08-16T20:30:04Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Pavla]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Pavla | image = <!-- WD --> | caption = Podružnična cerkev sv. Pavla v Šentpavlu | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Šentpavel na Dolenjskem]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Pavel]] | side altars = | relics = | status = podružnična cerkev | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = {{url|http://sentvid-zupnija.si/}} | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | capacity = | length = 12,40 m | width = 5 m | width nave = 6 m | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | archdeaconry = [[IV. arhidiakonat]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Šentpavel na Dolenjskem - Cerkev sv. Pavla | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 2495 | lokacija = | občina = Ivančna Gorica<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev svetega Pavla''' je [[Podružnična cerkev|podružnična cerkev]] [[Župnija Šentvid pri Stični|župnije Šentvid pri Stični]], ki stoji ob robu griča sredi raztresenega naselja [[Šentpavel na Dolenjskem]]. == Opis == Šentpavel, ki je dobila ime po svojem zavetniku [[Sveti Pavel|Sv. Pavlu]], je raztresena vas ki leži severovzhodno nad [[Šentvid pri Stični|Šentvidom pri Stični]]. Cerkev sv. Pavla se prvič omenja leta 1610, vendar je gotovo starejšega nastanka. Večje spremembe je cerkev doživela leta 1781, dokončno podobo pa v 19. stoletju. Lesen glavni oltar je leta 1892 naredil [[Janez Vurnik]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Mikuž, Stane. 1978. ''Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine''. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. {{COBISS|ID=11303425}} * Štepec, Dušan, in Matej Šteh. 2017. ''Šentviško tisočletje : 1000 let Župnije Šentvid pri Stični''. Šentvid pri Stični : Župnijski urad. {{COBISS|ID=291454976}} * Benedik, Metod, in Franc Trunkelj. 2012. ''Mati mngih cerkva''. Ljubljana: Družina. {{COBISS|ID=261200640}} {{Reli-struct-stub}} {{Kategorija v Zbirki|St. Paul's Church (Šentpavel na Dolenjskem)}} [[Kategorija:Občina Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Župnija Šentvid pri Stični]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Pavel]] [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla|Šentpavel]] tvftf3sdu8af3aw3cl00gatig81t08c 0 451911 5735260 5412066 2022-08-16T20:00:59Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Andreja | image = | caption = | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Sobrače]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Andrej]] | side altars = | relics = | status = podružnična cerkev | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = {{url|http://sentvid-zupnija.si/}} | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[baročna arhitektura|barok]] | capacity = | length = 10,07 m | width = 3,78 m | width nave = 4,86 m | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | archdeaconry = [[IV. arhidiakonat]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Sobrače - Cerkev sv. Andreja | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 2499 | lokacija = | občina = Ivančna Gorica<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev svetega Andreja''' je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Šentvid pri Stični|župnije Šentvid pri Stični]], ki stoji na griču jugozahodno nad vasjo [[Sobrače]]. == Opis == Kraj se prvič omenja leta 1243, cerkev pa nekaj stoletij kasneje, leta 1581. Največje spremembe je cerkev doživela sredi 17. stoletja, ko so jo temeljito prezidali in tako zabrisali sledi prvotne stavbe, ki je sodila v pozni srednji vek. Kakovostne izdelave v cerkvi je glavni oltar, izdelan leta 1669 in posvečen sv. Andreju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Benedik, Metod in Franc Trunkelj. 2012. ''Mati mnogih cerkva''. Ljubljana: Družina. {{COBISS|ID=261200640}} * Mikuž, Stane. 1978. ''Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine''. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. {{COBISS|ID=11303425}} * Štepec, Dušan, in Matej Šteh. 2017. ''Šentviško tisočletje : 1000 let Župnije Šentvid pri Stični''. Šentvid pri Stični : Župnijski urad. {{COBISS|ID=291454976}} {{Cerkve sv. Andreja v Sloveniji}} {{Reli-struct-stub}} [[Kategorija:Občina Ivančna Gorica]] [[Kategorija:Župnija Šentvid pri Stični]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja|Sobrače]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Andrej]] gvrgs3uddej7c8fpflj2bjxxscnvdjt 0 452964 5735417 5615812 2022-08-16T20:33:26Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica svetega Štefana | native_name = Duomo di Prato<br>Cattedrale di Santo Stefano | fullname = | other_name = | native name = | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | pushpin map = Italija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Prato]], [[Toskana]] | country = [[Italija]] | denomination = rimskokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = {{URL| http://www.diocesiprato.it }} | style = romanska arhitektura | former name = | bull date = | founded date = okoli 1100 | completed date = okoli 1500 | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = | status = [[stolnica]] |highest end = |highest start = | capacity = | length = | width = | width nave = | height max = | floor area = | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | spire_quantity = | spire_height = | materials = opeka, marmor | | functional status = aktivna | heritage designation = | architect = | metropolis = | diocese = | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = | embedded = }} '''Stolnica svetega Štefana''' (italijansko ''Duomo di Prato''; ''Cattedrale di San Stefano'') je rimokatoliška stolnica v [[Prato|Pratu]] v [[Toskana|Toskani]] v osrednji [[Italija|Italiji]], od leta 1954 pa je sedež škofa Prata, ki je bila stolnica že od leta 1653 v škofiji Pistoia in Prato. Posvečena je [[sveti Štefan|svetemu Štefanu]], prvemu krščanskemu mučeniku. Je ena najstarejših cerkev v mestu in je že obstajala v 10. stoletju. Zgrajena je bil v več zaporednih fazah v [[romanska arhitektura|romanskem]] in gotskem slogu. V cerkvi je vrsta pomembnih umetniških del tako kiparskih kot slikarskih (freske). == Izvor == Cerkev svetega Štefana je bila zgrajena na zelenem travniku (''Prato'') posvečena Devici Mariji v bližnji vasi Borgo al Cornio (sedanje središče Prata). Prva stavba je bila majhna župnijska cerkev za katero najzgodnejši dokument izvira iz leta 994. Širitev cerkve se je začela v 15. stoletju in spremenila skromno stavbo v eno najlepših gotsko-romanskih zgradb v Toskani. == Zgodovina == Stolnica je dokumentirana že v 10. stoletju kot Pieve di Santo Stefano, ki je bila v Borgo al Cornio, prvi naselbini v Pratu. Trenutna struktura izhaja iz romanskega obdobja iz 12. stoletja: od tega datuma ostajajo [[cerkvena ladja|ladja]], stranski zidovi in večji del [[zvonik]]a. Zgornja faza zvonika je bila zgrajena leta 1356. [[File:Prato, duomo pulpito di donatello e michelozzo.JPG|thumb|left|Zunanja prižnica, delo Donatella in Michelozza]] V 14. stoletju je stolnica pridobila pomembno [[relikvija|relikvijo]], ''Sacra Cintola'' ali [[Sveti pas]] (tudi Tomažev pas). To je povzročilo širitev stavbe z dodatkom [[transept]]a, ki se pripisuje Giovanniju Pisanu, a je verjetno delo učenca Nicole Pisana. V tem času je bila zgrajena tudi kapela Cintola, kjer je bila nameščena relikvija. V zgodnjem 15. stoletju je bila v mednarodnem gotskem slogu spredaj dodana nova fasada ali zahodna fasada. V prostoru med obema je bil ustvarjen narteks ali koridor, ki je vodil do zunanjega prižnice, ki jo je zgradil [[Michelozzo]] in okrasil [[Donatello]] med letoma 1428 in 1438. Sedem prvotnih reliefov parapeta je bilo odstranjenih iz prižnice leta 1967 in jih je mogoče videti danes v muzeju stolnice. Fasada je arhitekturno preprosta, oblika stavbe kaže novo strukturo tako, da njena osrednja streha in poševne stranske ladje označuje strešno linijo, ki jo poživi odprt [[parapet]] s preprostim gotskim [[krogovičje]]m, ki združuje stavbo z nebom. Fasada je razdeljena na tri dele s plitvimi [[opornik]]i ali [[pilaster|pilastri]]. Tisti del nad vrhom loka vrat se sooča z marmorjem s krepko kontrastnimi črtami, medtem ko je spodnji del blede barve, na nekaterih območjih precej obarvan, morda zaradi absorpcije umazanije. Fasada ima en sam osrednji portal s preklado nad vrati, nadgrajenimi z gotskim lokom. V luneti nad vrati je emajlirana [[terakota]] skulptura [[Andrea della Robbia]], ki prikazuje ''Marijo s svetnikoma Štefanom in Janezom''. Pod osrednjim zatrepom je namesto osrednjega okna v fasado postavljena dekorativna ura. Obkrožena je s segmenti kontrastnega marmorja in je del harmonične oblike. Freske transeptne kapele so tudi iz 15. stoletja, vendar so v slogu renesančnega slikarstva. <div align="center"><gallery> File:Piazza Duomo, Prato, Toscana, Italia 15.jpg| File:Duomo di prato, portale sud, 01.JPG| File:Duomo di prato, portale sud, 02.JPG| File:Duomo di prato, portale sud, 03.JPG| </gallery></div> == Notranjost == [[File:Duomo di prato, transetto 02.JPG|thumb|]] V tlorisu je cerkev zgrajena v obliki [[latinski križ|latinskega križa]], z glavno in dvema stranskima ladjama, vse v romanskem slogu iz zgodnjega 13. stoletja. Ločene so z elegantnimi stebri iz zelenega [[serpentin]]a, [[kapitel]]e pa pripisujejo Guidettu. [[Obok]]i, ki jih je zasnoval Ferdinando Tacca, so bili dodani v 17. stoletju. Severna stranska ladja ima pomembno [[renesansa|renesančno]] [[prižnica|prižnico]] v belem [[marmor]]ju (1469-1473). Podstavek je okrašen s sfingami. Parapet ima [[relief (umetnost)|relief]]e [[Antonio Rossellino| Antonia Rossellina]], ki prikazuje ''Vnebovzetje'' in ''Zgodbe sv. Štefana'' in Mina da Fiesola ''Zgodbe sv. Janeza Krstnika''. V nasprotni stranski ladji je velik bronast svečnik Masa di Bartolomea (1440), ki ima podolgovato obliko vaze, iz katere vodi sedem vej. Maso je naredil tudi balkon notranje zahodne stene, ki je poleg tega okrašena s fresko ''Vnebovzetje'' Davida in Ridolfa del Ghirlandaio. <gallery> File:Duomo di prato, interno 03.JPG|Notranjost bazilike File:Santo stefano-inner pulpit.jpg|Prižnica File:Ridolfo del ghirlandaio, assunta, cathedral of prato.jpg|Ridolfo del Ghirlandaio, ''Vnebovzetje'' Maso di bartolomeo (1440) candelabro, cathedral of prato.jpg|Svečnik </gallery> === Transept === Malo stopnišče vodi iz stare cerkve v transept iz 14. stoletja, ki ga tradicionalno pripisujejo [[Giovanni Pisano|Giovanniju Pisanu]], ki je v vsakem primeru briljantno delo svojega področja (morda učenca Nicole Pisano). Ima pet visokih križnih obokov, naravni zaključek v petih apsidalnih kapel, razdeljenih z visokimi polstebri s pasovi, z opaznimi figurastimi konzolami. [[Prezbiterij]] je v sedanji obliki leta 2012 zgradil Američan Robert Morris. Tri glavna dela opreme so njegova: škofov stol s sedežem iz [[Carrarski marmor|carrarskega marmorja]] in hrbtom iz brona, ki je nad stopniščem; glavni oltar, ki je na nižji ravni, pod slavolokom in je sestavljen iz enega bloka carrarskega marmorja v obliki paralelepipeda; [[ambon]], v celoti iz [[bron]]a, za katerega je značilna oblika plašča in nekaj kamnov na dnu, ki tako želijo spomniti na mučeništvo svetega Štefana. Za novim prezbiterijem je baročni visoki oltar iz barvnega marmorja, ki ga nadgrajuje impozantno bronasto [[razpelo]] Ferdinanda Tacce (1653). Na desni strani transepta je renesančna [[edikula]] bratov Da Maiano: ''Marija z otrokom'' (Madonne dell'Olivo) (1480) v terakoti, dragocena v svojih polnih oblikah, je delo slavnega Benedetta. Do kapelic se lahko dostopa skozi [[baluster|balustrado]] iz 17. stoletja iz barvnega marmorja, za katerega so bili ponovno uporabljeni deli renesančnega kora (vključno grebeni in kerubi). V levem prerezu na vhodnem portalu [[zakristija|zakristije]] je pogrebni spomenik Carlu de' Medici, marmornata skulptura Vincenza Dantija iz leta 1564. === Kapele transepta === [[File:Santo stefano-fresco 2.jpg|thumb|Kapela svetega pasu - freska Agnolo Gaddi]] Južni krak transepta, Vinaccesijeva kapela ima pomembno ''Polaganje Kristusa'' iz 13. stoletja. Prav tako ima freske iz 19. stoletja domačega slikarja Alessandra Franchija. Naslednja je kapela ''Vnebovzetja'', ki jo je v 1435-1436 s freskami poslikal tako imenovan mojster iz Prata in mladi [[Paolo Uccello]], ki je slikal ''Zgodbe Device in sv. Štefana'', ki jih je v spodnjem delu zaključil Andrea di Giusto. Prikazujejo bizarno fantazijo očarljivih oseb, ujetih v široki paleti sijajnih barv in obkroženih z arhitekturo, podobno Brunelleschijevi. Manasseijevo kapelo je v začetku 15. stoletja poslikal učenec Agnola Gaddija z ''Zgodbo o sv. Margareti in sv. Jakobu''. V zadnji kapeli na levi, Inghiramijevi kapeli, je nagrobni spomenik pripisan Benedettu da Maianu in [[vitraj]] iz zgodnjega 16. stoletja. '''Freske Filippa Lippija''' Stene glavne kapele so poslikane z zgodbami svetega Štefana in svetega Janeza Krstnika, dokončane leta 1465, najbolj znanega cikla fra Filippa Lippija. Monumentalne zasnove so figure - s številnimi živahnimi portreti - zavite v ohlapne draperije, ki jih osvetlijo svetlost poteze s čopičem in odsotnost jasnih obrisov ter so vstavljene v scenografske perspektive. Spodaj na levi je pogreb svetega Štefana, postavljen v zgodnjo krščansko baziliko, na katerem je Lippi naslikal papeža Pija II., impozantno figuro v rdečih oblačilih in umetnikov [[avtoportret]] skrajno desno. Na nasprotni steni je ''Herodijin banket'', ki prikazuje veliko dvorano, v kateri ''[[Saloma pleše in predaja glavo Janeza Krstnika Herodiji]]'' (princesa herodske dinastije iz Judeje iz obdobja Rimskega cesarstva). [[Vitraj]] je tudi oblikoval Lippi, čeprav so preživeli le nekateri njegovi deli. V ciklu je sodeloval tudi Fra Diamante. <gallery> File:Fra Filippo Lippi - Herod's Banquet - WGA13286.jpg|Filippo Lippi, ''Herodova pojedina'' File:Wga filippo lippi herod's banquet.jpg| Filippo Lippi, ''Herodova pojedina'', detajl Salome File:Filippo lippi, affreschi del 1452-65, 01.JPG| Filippo Lippi File:Prato, duomo cappella di Paolo Uccello volta.JPG|Paolo Uccello </gallery> === Kapela svetega pasu === Kapela svetega pasu (italijansko ''Cappella del Sacro Cingolo'') je pod zadnjim lokom severne stranske ladje. V njej je ''Sakra Cintola'' ali ''[[Tomažev pas]]'', pas, ki ga je po tradiciji dala [[sveti Tomaž|svetemu Tomažu]] Devica Marija v času vnebovzetja. V Prato so ga prinesli v 13. stoletju. Kapela, zgrajena v letih 1386–1390, je poslikana s freskami ''Zgodbe o Devici in pasu'', ciklom presenetljive figurativne enotnosti, ki ga je leta 1392–1395 naslikal [[Agnolo Gaddi]]. Pomembna je tudi panorama Prata v prizoru ''Mihaelova vrnitev''. Oltar iz 18. stoletja, ki obkroža ''Cintolo'', je kronan z marmorno ''Marijo z otrokom'' (1301) in velja za eno od mojstrovin [[Giovanni Pisano |Giovannija Pisana]]. Kapelo zapirajo dragocena bronasta vrata, eden najbolje ohranjenih tovrstnih primerov iz renesanse, [[Maso di Bartolomeo]], Pasquino da Montepulciano in sodelavci, s kvadrilobi in frizi. ===Slike=== <gallery> File:Duomo campanile 1.jpg|Zvonik File:Santo stefano-painting Chapel of the Blessed Sacrament.jpg|Slika v kapeli blaženega zakramenta File:Prato, duomo cappella di Paolo Uccello 2.JPG|V kapeli Oznanjenja, slika Paolo Uccello File:Renaissance pulpit 01, cathedral of prato.jpg|Zunanja prižnica v muzeju File:Santo stefano-steps 02.jpg|Stopnice File:Interno duomo di prato 1.JPG|Ladja File:Chiostrino dell'opera del duomo di prato 01.JPG|Križni hodnik File:Cappella della compagnia di Santo Stefano.JPG|Podzemna kapela </gallery> ==Zunanje povezave== {{Commonscat |Duomo (Prato)}} *[https://web.archive.org/web/20070819160014/http://www.diocesiprato.it/pagina_template.asp?id=35&page_id=224&page_id2=238&id_pagina=238 Diocese of Prato - Cathedral page] *[http://www.pratoartestoria.it/id95.htm Visita guidata al Duomo di Prato] [[Kategorija:Stolnice v Italiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1365]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] {{normativna kontrola}} 1gb1gpjww6bn2w0f0x6l4z1y1ergfd0 0 454134 5735250 5454437 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[slika: Sveti Andrej Moravce Slovenia - church.JPG|thumb|Cerkev sv. Andreja, Sveti Andrej]] '''Cerkev sv. Andreja''' v vasi [[Sveti Andrej, Moravče|Sveti Andrej]], v strokovni literaturi tudi '''cerkev sv. Andreja na Dolah''' ali '''pri Krašcah''', [[podružnična cerkev]] [[Župnija Moravče|Župnije Moravče]], [[Kulturni spomenik Slovenije#Kulturni spomenik lokalnega pomena|kulturni spomenik lokalnega pomena]]. Cerkev sestavljajo centralno zasnovana [[Barok|poznobaročna]] [[Cerkvena ladja|ladja]] s [[Kupola|kupolo]] z lanterno, poznogotski [[prezbiterij]] na vzhodu in [[Klasicizem|klasicistična]] [[fasada]] na zahodu. [[Zvonik]] stoji samostojno in je preko mostovža povezan z vhodnim delom cerkve. [[Ikonografija|Ikonografsko]] zanimiva in kulturno-zgodovinsko pomembna je poslikava prezbiterija z motivom ''zaprtega vrta'', ki jo je v letih 1504-1505 naslikal [[mojster Leonard]] s sodelavci; pod beležem so jo odkrili šele v šestdesetih letih 20. stoletja. == Zgradba == [[Slika: CerkevSvAndrejaSvetiAndrej75.jpg|thumb|left|160px|Klasicistična zahodna fasada in mostovž do zvonika]] Čeprav stoji cerkev v ravnini, jo je nekdaj obdajalo [[tabor]]sko obzidje, na kar nas spominjata dve strelni lini »na ključ« in ohranjen ostanek gornjega vhoda na samostojno stoječem zvoniku, ki je bil tedaj [[obrambni stolp]]. O cerkvi skoraj nimamo pisnih podatkov. Prvič je bila omenjena leta 1526 ob zbiranju cerkvenih dragocenosti za obrambo proti [[Osmansko cesarstvo|Turkom]]. Tudi poročila iz [[Vizitacija|vizitacij]] (1704, 1752) o zgradbi ne povedo ničesar. Še največ smo izvedeli iz [[Freska|fresk]], po njihovem odkritju.<ref>Menaše, str.22-24</ref> == Freske == Strokovnjaki so freske (po slogu in po podpisih, ki so jih na freskah puščali obiskovalci cerkve) časovno uvrstili v prvo desetletje 16. stoletja. Po [[grb]]u na južni steni (na rdečem polju prikazuje belo lilijo, ki raste iz stiliziranega hriba<ref>simbola sestavljata nemško besedo ''Lilienberg''</ref>) in podobah [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] in [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na pomembnem mestu za oltarjem, so sklepali, da sta naročnika poslikave dva Lilienberžana, Jurij in Andrej (ali morda Andrej po Jurijevi smrti), ki sta pred in po letu 1500 živela v gradu na bližnji [[Limbarska gora|Limbarski gori]]. V zadnjem času pa se je na freski ''zaprtega vrta'' posrečilo odkriti tudi zbledel slikarjev podpis, ki so ga prebrali kot ''Leonardus perfecit millesimo D iiii'', ter na borduri na južni steni letnico ''1505''<ref>Höfler</ref>. S tem so potrdili prvotno datacijo fresk, odkrili pa so tudi ime slikarja, ki so ga prej provizorično imenovali Mojster ''zaprtega vrta''. Poleg že omenjenih fresk, ''zaprtega vrta'', ki sega preko dveh polj severne stene, in obeh svetnikov v prezbiteriju, so v podločnih poljih prezbiterija ohranjeni štirje [[pasijon]]ski prizori (''Oljska gora'', ''Iškarjotov poljub'', ''Kristus pred Kajfo'', ''bičanje''). Od freske ''križanja'' v severovzhodnem polju prezbiterija je ostal le spodnji del z Adamovo lobanjo pod križem in z vojaki (fresko so uničili, ko so v baroku prebili steno za baročno okno, ki je danes spet zazidano). Od večjih prizorov sta na južni steni ohranjena prizora ''sv. Martin deli plašč z beračem'' in pod njim ''sv. Nikolaj umiri vihar''. Levo od sv. Martina se nahaja že omenjeni grb. [[Obok|Obočna]] poslikava povzema shemo [[Kranjski prezbiterij|kranjskega prezbiterija]]: v vzhodnem osrednjem polju je naslikan Kristus-kralj in na drugih poljih angeli z ''arma Christi'', svetniki, svetnice in drugi simbolično-dekorativni liki prepredeni z rastlinsko ornamentiko. Ikonografsko je, kot rečeno, najbolj zanimiva freska ''zaprti vrt'', alegorična predstavitev Marijinega ''oznanjenja'' oz. Kristusove inkarnacije v podobi ''lova na enorožca''. Tudi tej freski manjka spodnji levi del, kjer so v času baroka skozi steno prezbiterija prebili vhod v zakristijo. Nad vratno preklado vidimo (pred naslikanimi vrati vrta) arhangela Gabriela kot lovca, ki trobi v rog. Enorog se je pred zasledovalcem zatekel v naročje Marije, ki sedi sredi vrta. Kristus je naslikan tudi kot mali otrok s križem, ki se spušča proti Mariji od kristomorfnega Boga očeta, obkroženega z angeli. Vrt, obdan z obzidjem, ki ima vrata zaprta, simbolizira Marijino nedotaknjenost, brezmadežnost. To slikar poudari še z vrsto drugih simbolov iz različnih legend <ref>lev z mladiči, izvir »žive vode«, bradati prerok Izaija, ki je napovedal Jezusovo učlovečenje, skrinja zaveze (''archa domini'') kot simbol Marije, ki v sebi nosi božjega otroka, enak pomen ima žara (''urna aurea'') in še in še. Slikar preseneča z bogastvom motivike.</ref> in z napisnimi trakovi, ki pojasnjujejo Marijine lastnosti. Freska je posneta po grafični predlogi in je največja in najkvalitetnejša slovenska upodobitev tega, na Slovenskem redkega motiva.<ref>Gotika</ref><ref>Menaše, str. 24-36</ref> <gallery> File: CerkevSvAndrejaSvetiAndrej81.jpg|<small>prezbiterij z glavnim oltarjem File: CerkevSvAndrejaSvetiAndrej81a.jpg|freska ''zaprti vrt'' File: CerkevSvAndrejaSvetiAndrej85.jpg| Marija v ''zaprtem vrtu'' s številnimi simboli</small> </gallery> Malo pred sv. Andrejem je mojster Leonard poslikal [[Cerkev sv. Lenarta, Krtina|cerkev sv. Lenarta]] na sosednji [[Krtina, Domžale|Krtini]]. Njegovo delo najlaže prepoznamo po značilnem obraznem tipu: like je navadno slikal v rahlem zasuku v stran, pri čemer usta vedno stojijo nekoliko postrani. Obrazi so ovalni, poteze plastične, a ne ostre; lasje in brada so vedno rahlo nakodrani, obrvi se ob nosnem korenu vedno nekoliko zasukajo navzgor in dajejo likom nesrečen izraz. Perspektive ni obvladal.<ref>Menaše, str. 10</ref> Že na Krtini je po slogu razpoznaven njegov pomočnik, za katerega so značilne gotsko elegantne figure s poudarjeno S linijo, obrazi nekoliko starikavega izraza, z velikimi stisnjenimi usti in obokanimi obrvmi. Poleg njiju je pri sv. Andreju razpoznaven še drugi pomočnik, specialist za krajino.<ref>Menaše, str. 26</ref> == Oprema == [[Slika: CerkevSvAndrejaSvetiAndrej94.jpg|thumb|160px|Stranski oltar sv. Frančiška]] Današnji glavni [[oltar]] in [[prižnica]] z letnico 1741 sta kvalitetni baročni deli. Oltarna slika cerkvenega zavetnika je pripisana [[Leopold Layer|Leopoldu Layerju]], zadnjemu izrazitemu predstavniku slovenskega baročnega slikarstva; kipa na oltarju predstavljata sv. [[David (kralj)|Davida]], kralja, in [[Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]]. V cerkveni ladji stojita oltar sv. Klemena s kipom [[Papež Klemen I.|sv. Klemena]], papeža, v sredini in s kipoma [[Sveti Peter|sv. Petra]] in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]] ob strani, ter oltar sv. Frančiška s kipom [[Frančišek Asiški|sv. Frančiška]] v sredini ter s kipoma [[Sveta Agata|sv. Agate]] in [[Sveta Barbara|sv. Barbare]] ob strani. Stranska oltarja je leta 1894 v [[Klasicizem|klasicističnem]] slogu izdelal rezbar [[Andrej Rovšek mlajši|Andrej Rovšek]] iz [[Gaberje pod Limbarsko Goro|Gaberja pod Limbarsko goro]]. Od slik je najzanimivejši ''križev pot'', ki ga je naslikal Carl Götzel.<ref>Menaše, str.36-37</ref><ref>informacijska tabla v cerkvi</ref> == Sklici == {{opombe|2}} == Viri == * {{cite book |title= Gotika v Sloveniji |last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1995|publisher= Narodna galerija| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 5070310|page= |pages=279-280 |accessdate=}} * {{navedi knjigo|title= Leonard - mojster fresk v cerkvi sv. Andreja pri Krašcah|last= Höfler |first= Janez |authorlink= |coauthors= |year=1991|series = Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta) ||volume= 27|publisher=| location= |isbn= |cobiss= 59089920|page= |pages=51-63|accessdate=}} * {{cite book |title= Cerkev sv. Lenarta na Krtini in cerkev sv. Andreja na Dolah|last= Menaše |first= Lev |authorlink= |coauthors= |year=1984|publisher= Obzorja| location= Maribor |isbn= |cobiss=5979136 |page= |pages=|accessdate=}} * {{cite book |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 2|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1987-2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411|page= 297|pages=|accessdate=}} * {{cite book |title= Arhitektura slovenskih protiturških taborov|last= Fister |first= Peter |authorlink= |coauthors= |year=1975|publisher= Slovenska matica| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 38010925|page= |pages=|accessdate=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Sveti Andrej)|cerkev sv. Andreja, Sveti Andrej, Moravče}} {{Cerkve sv. Andreja v Sloveniji}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Andrej, Sveti Andrej, Moravče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] [[Kategorija:Sveti Andrej, Moravče]] [[Kategorija:Župnija Moravče]] dfq260wrx4isz1ud0spcs8cga971939 0 454140 5735394 5579320 2022-08-16T20:30:04Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Pavla]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica svetega Pavla | fullname = | other name = | native_name = St.-Paulus-Dom | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = Stolnica in Domplatz | pushpin map = Germany | pushpin map alt = | map caption = Geografski položaj v Nemčiji | coordinates = <!-- WD --> | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Münster]] | country = [[Nemčija]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = {{url|http://www.paulusdom.de/}} | former name = | bull date = | founded date = 1225 | founder = | dedication = | dedicated date = 1264 | consecrated date = | | functional status = aktivna | heritage designation = | architecture type = [[stolnica]] | style = [[romanska arhitektura]], [[gotska arhitektura]] | length = 108,95 m | length nave = | length choir = | width = | width nave = 28,3 m | width transepts = 40,53 m in 43,4 m | height = | height nave = | height choir = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | tower quantity = 2 | tower height = | spire quantity = | spire height = | bells = | bells hung = razdelejeni med tri zvonike | bell weight = | metropolis = | diocese = škofija Münster | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = }} [[File:XN Paulusdom 909.jpg|thumb|St.-Paulus-Dom iz Domplatza]] [[File:Münster, St.-Paulus-Dom -- 2014 -- 8311 -- Ausschnitt.jpg|thumb|Pogled iz Überwasserkirche (2014)]] [[File:Dom zu Münster 09-10-2006.jpg|thumb|Pogled iz severa (iz Buddenturma)]] [[File:DBP 1993 1645 Münster.jpg|thumb|St.-Paulus-Dom in druge stavbe na znamki Deutsch Bundespost (14. januar 1993)]] [[File:St.-Paulus-Dom bei Nacht.jpg|thumb|Fasada St.-Paulus-Dom ponoči]] '''Stolnica svetega Pavla''' ali '''St.-Paulus-Dom''' je stolnična cerkev rimskokatoliške škofije [[Münster]] v [[Nemčija|Nemčiji]] in je posvečena [[sveti Pavel|svetemu Pavlu]]. Spada med najpomembnejše cerkvene stavbe v Münstru in je poleg [[Zgodovinska mestna hiša, Münster|Mestne hiše]] tudi eden od simbolov mesta. Stolnica stoji v središču mesta, na majhni vzpetini z imenom Horsteberg, in je obkrožena z ulicami Roggenmarkt, Prinzipalmarkt in Rothenburg ter z reko Münstersche Aa. To območje, ki vsebuje tudi Domplatz in okoliške stavbe, je bil stari Domburg. Danes je stolnica župnijska cerkev za to območje. Zahodno od stolnice leži škofovska palača in del starega kompleksa kurije skupaj s sedanjim kapitljem. Stolnica je imela dve predhodnici. Prva stolnica (imenovana ''Ludgerus Dom'', 805-1377) je stala severno od sedanje; druga je bila zgrajena v 10. ali 11. stoletju in je bila porušena med gradnjo tretje oziroma sedanje stolnice med letoma 1225 in 1264. [[Westwerk]] s skoraj identičnimi stolpi je bil zgrajen kot del druge stolnice okoli leta 1192 in je bil vključen v trenutno stavbo. Stolnica je torej mešanica slogov, ki združujejo [[romanska arhitektura|romansko]] zahodno fasado, stari kor in zahodne stolpe z [[gotska arhitektura|gotsko]] ladjo, transeptoma, visokim korom in obročem kapelic. Vsaka od stolnic je služila kot cerkev münsterske škofije, vendar je vsaka od njih imela vsaj nekaj časa dodatne funkcije. Prvotna karolinška stolnica je bila tudi kolegijska cerkev za samostan, ki ga je ustanovil Liudger, z menihi, ki so živeli pod vladavino Chrodeganga. Vsaka je služila kot župnijska cerkev, prvotno za celotni Münster. Zaradi ustanovitve nadaljnjih župnijskih cerkev, se je župnijsko okrožje stolnice leta 1090 zmanjšalo na Stari Domburg in Domimmunität. V prvi polovici 13. stoletja je bila na Domplatzu zgrajena cerkev sv. Jakobija. Po zaključku te cerkve je stolnica v celoti izključena kot župnijska cerkev. Od rušenja sv. Jakobija leta 1812 je stolnica ponovno dobila vlogo župnijske cerkve za Old Domburg in Domimmunität. V stolnici so grobovi nekdanjih škofov Münstra, med njimi [[Clemens August von Galen|Clemensa Augusta grofa Galenskega]], ki je kmalu pred smrtjo postal kardinal, leta 2005 pa ga je papež Benedikt beatificiral. == Predhodnice == Trenutna [[cerkev (zgradba)|cerkev]] je v resnici tretja stolnica škofije Münster. Zgrajena je bila med letoma 1225 in 1264, pred njo je bila prva karolinška stolnica, druga pa otonska. Sledi pregled zgradb treh stolnic <ref>[http://www.paulusdom.de/index.php?mySID=8605652276b32d6050c50b904a46e0f7&cat_id=12809 Geschichtlicher Abriss] on the website of the cathedral.</ref>: :{| class="wikitable" |- ! style="width: 6em"| stoletje ! style="width: 6em"| leto ! style="width:20em"| stavba ! style="width:12em"| slog ! style="width:24em"| uničenje |- | align="left" style="background: pink" | 9. || align="left" style="background: pink" |805 || style="background: pink"| karolinška stolnica (805 - 1377)<br> (Ludgerus-Dom) || style="background: pink" |predromanska || style="background: pink" |1377 |- | align="left" style="background: gray" |10/11 || style="background: gray"|uncertain|| style="background: gray"| otonska stolnica (10./11. st. - 1225)<br>druga stolnica || style="background: gray"| otonska renesansa || style="background: gray"| okoli 1225 |- | align="left" style="background: green" |12 || align="left" style="background: green" |1192 || style="background: green" | Westwerk (1192) (stari kor, stolpa) || style="background: green" | [[romanska arhitektura]] || style="background: green" |največ ostankov |- | align="left" style="background: orange" | 13 || align="left" style="background: orange"| 1225–1264 || style="background: orange"| gotska stolnica (1225–1264)<br>tretja (St. Paulus Dom) || style="background: orange"| pozno[[gotska arhitektura]] ||style="background: orange"| - |} === Karolinška stolnica (805 - 1377) === Prva stolnica je bila ustanovljena po imenovanju Liudgerja kot škofa Münstra leta 805. Zato je znana kot ''Dom des heiligen Liudger'' ali ''Ludgerus Dom''. ==== Domnevni videz ==== Dolgo je bilo domnevano, da je bila prva stolnica manjša cerkev, predvsem zaradi zgodovine Tibusove ustanovitve. Šele leta 1904 je Savel nakazal, da je bila prvotna stolnica triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]]. Izračunal je njeno širino z uporabo severnih stopnic Domplatza in dosegel približno 20 metrov. Nadaljnje razumevanje so prinesla izkopavanja iz leta 1936, ki jih je vodil škofijski muzej Wieschebrink. Ta so pokazala, da je prva stolnica v veliki meri stala na mestu kasnejših samostanov in pokopališča. Iz ostankov temeljev je bilo mogoče sklepati, da je bila severna stranska ladja široka okoli 8,3 metra, vključno z zunanjimi stenami in temelji podpor. Ob predpostavki, da je imela glavna ladja dvojno širino stranske (kot po navadi v zgodnjih srednjeveških cerkvenih stavbah), bi bila prva stolnica široka 27,6 metra. Na podlagi izkopov je ocenjena dolžina 31,2 metra. V severozahodnem kotu stavbe je Wieschebrink našel dodatne temelje pravokotne stene, ki so bile debele 2 metra - precej debelejše od preostalih sten. Iz teh ostankov je sklepal, da je bil stolp kvadrat z 8,3 m dolgimi stranicami. ==== Lega ==== Ludgerus-Dom je stal severno od sedanje stolnice, približno tam, kjer so križni hodnik, pokopališče, Marijina kapela in zakristija. V 4. stoletju so jo porušili šele po zaključku tretje stolnice. Zato je v celoti prevzela drugo, otonsko stolnico. Do rušenja, je Ludgerus Dom ostal precej nespremenjen. Po posvetitvi druge stolnice je ostal neizkoriščen že skoraj sto let. V tem času je bil porušen del jugozahodnega vogala za gradnjo kapele po naročilu škofa Dodoja. Ludgerus Dom je ponovno dobil funkcijo po tem, ko je škof Burchard ustanovil kolegijsko cerkev, staro pa uporabil kot kor. 18. avgusta 1377 je škof Floris van Wevelinkhoven obe cerkvi obdal z okni in odredil rušenje Ludgerus doma. Po rušenju je bil tako imenovan ''Alte Dom'' postavljen severozahodno od prvotne stolnice. Ta stavba je zamenjala Ludgerus Dom kot kor kapitlja. === Otonska stolnica === Druga stolnica je bila zgrajena takoj proti jugu prve. Bila je na mestu tretje, sedanje stolnice. ==== Nastanek ==== Datum gradnje druge stolnice ni jasen. Zgodovinar umetnosti Max Geisberg (1875-1943) je trdil, da je bila druga stolnica zgrajena med vladavino škofa Dodoja med letoma 967 in 993. To stališče je podprl z dejstvom, da so tudi druge pomembne stolnice imele zahodni [[transept]] že v 10. in zgodnjem 11. stoletju. Ta transept je bil nato ponovno uporabljen pri izgradnji tretje, sedanje stolnice. Glede na to domnevno gradnjo pod otonsko dinastijo se druga stolnica imenuje Otonska stolnica. Münsterska škofija je domneva, da je bila druga stolnica zgrajena v drugi polovici 11. stoletja, kot odziv na [[požar]] prve stavbe, ki se je očitno zgodil leta 1071. Überwasserkirche le nekaj sto metrov stran je podobno zgorela v istem požaru. Po mnenju škofije je bila druga stolnica zgrajena med letoma 1071 in 1090. <ref>[http://www.paulusdom.de/index.php?cat_id=12809 Bau-Chronik] na spletni strani stolnice.</ref> Informacije škofije niso nujno v nasprotju z Geisbergovim zaključkom, ker trditev škofije temelji na dokumentarnih podatkih za posvečenje druge stolnice leta 1090, kar bi lahko prišlo tudi po ponovni izgradnji zaradi požara. ==== Domnevni videz ==== Otonska stolnica je bila večinoma porušena, da bi zgradili tretjo stolnico; danes je ohranjen samo del južne stene stranske ladje Otonske bazilike. Zid zahodnega transepta je bil vključen v novo stavbo. Do danes je ohranjen velik del zahodne stene otonskega transepta (z izjemo osrednjega dela, kjer je bil zgrajen Stari kor okoli leta 1190), pa tudi deli južne stene (ki je bila vključena v severno notranjo steno [[narteks]]a), velik del severne stene in deli sten zgornjega nadstropja na vzhodni strani. Nobeni načrti ali upodobitve druge stolnice niso ohranjeni, iz katerih bi lahko rekonstruirali videz druge stolnice. Ker je sodobna tretja stavba na istem mestu kot druga, ni mogoče izvesti izkopov, da bi ugotovili dimenzije ali videz. Na podlagi ohranjenih ostankov sten je mogoče meriti le zahodni transept otonske stolnice (cca 36,6 m od severa do juga in 12,4 m od vzhoda proti zahodu), notranja širina stranske ladje (okoli 6 m) in ladja (12 m), kot tudi debelino zunanje stene stranskega ladje (okoli 1 m) in stene med stranskimi in glavno ladjo (okoli 1,5 m) . Zdi se torej, da je bila druga stolnica široka okoli 30 m. == Konstrukcija sodobne stolnice == Številke in črke v oklepajih v naslednjem razdelku se nanašajo na spodnji tloris: [[File:Dom zu Münster - Grundriss (18. Jhrt.).png|500px|center|Ground plan c. 1761<br /><u>Letters</u> = Rooms, <u>Numbers</u> = Passageways. <u>Green</u> = Rooms which no longer exist; <u>Yellow</u> = former Apostelgang <u>Blue</u> = former Old Cathedral]] === Romanski westwerk (po 1192) === Leta 1192 je po naročilu škofa Hermana II. von Katzenelnbogena (in na lastne stroške) v stolnici (otonski) dodal nov [[westwerk]] <ref>See the ''Bischofschroniken''.</ref>. Ta je bil sestavljen iz starega kora (B), ki je v sedanji zahodni [[apsida|apsidi]], ki ga obdajata dva stolpa (A in C) v romanskem slogu. Ta westwerk je bil vključen v tretjo stolnico in večinoma ohranjen so danes. === Gotska stolnica === Temeljni kamen za tretjo in sedanjo St. Paulus Dom je postavil leta 1225 škof Dietrich III. von Isenberg. Za razliko od prejšnjih dveh gradbenih procesov, graditelj ni bil škof, temveč kapitelj Nove stolnice (''Kapitel des Neuen Doms''), ki je v tem času očitno pridobil vpliv. Leta 1264 je bil po skoraj štiridesetletni gradnji, St. Paulus Dom končan, 30. septembra 1264 pa ga je posvetil škof Gerhard von der Mark. Stavba je sestavljena iz kupolaste bazilike z dvojnim transeptom v gotskem slogu. Stolnica je dolga 108,95 metra. Zahodni transept je širok 52,85 metra, vključno z narteksom (40,53 metra brez njega). Ladja (G) z dvema stranskima stezama (H & I) med obema transeptoma ima širino 28,3 metra. Vzhodni transept je širok 43,4 metra. Večina prejšnje strukture je bila porušena, da bi se pridobil prostor za sedanjo stavbo, vendar so bili nekateri deli ponovno uporabljeni. Med njimi so westwerk, deli zahodnega transepta (D & E) in deli stene južne stranske ladje (I). Kot rezultat, je stavba mešanica romanskih in gotskih slogov. ==== 14. stoletje ==== [[File:DomMünsterKreuzgang.jpg|thumb|Križni hodnik, severno krilo]] Leta 1377 je bila porušena prva stolnična stavba, tako da je bil zgrajena tako imenovan ''Alte Dom'' ali Stara stolnica (e) kot nadomestilo za prvo stolnico, ki jo je kot pevski kor uporabljal kapitelj stare stolnice (Ludgerus). Kot sodobna stolnica je bil ''Alte Dom'' zgrajen v gotskem slogu. Leta 1390 so bile zgrajene ''Marienkapelle'' (W), ''Annenkapelle'' (Y) in ''Elisabethkapelle'' (Z) - zadnji dve sta bili vgrajeni v novo zakristijo leta 1885. Med letoma 1390 in 1395 je bil zgrajen križni hodnik (U). V tem procesu je bil del zgradbe ''Alte Dom'', zgrajen malo prej, porušen in preseljen na zahod. Potem je ''Alte Dom'' obkrožil zahodni transept in zahodni konec križnega hodnika, do njegovega rušenja leta 1875. ====16/17. stoletje ==== [[File:Dom Muenster Ausschnitt 1784.png|thumb|Zahodna fasada in Domplatz leta 1784]] Okoli leta 1516 je bil razširjen (nekdanji visokogotski) zahodni portal in preoblikovan v poznogotskem slogu. Med baptistično vlado Münstra med letoma 1534 in 1535 stolnica ni ušla uničenju baptistov. V [[ikonoklazem|ikonoklazmu]] leta 1534 so bile uničene številne slike in kipi, med njimi tudi [[Heinrich Brabender]], kot tudi izvirna astronomska ura, ki je bila iz leta 1408 (ko je bila okrašena s svetopisemskimi podobami). Po koncu baptističnega vladanja je bila obnovljena notranjost stolnice in zgrajena [[kapiteljska dvorana]] (T). Sin Heinricha Brabenderja, Johann Brabender je zamenjal uničene z novimi kipi. Ludger und Hermann tom Ring, dva pomembna vestfalska slikarja, sta stolnico prebarvala. Med letoma 1540 in 1542 je bila nameščena obstoječa astronomska ura. Drugi [[korna pregrada]], ''Apostelgang'', je sledil med letoma 1542 in 1549 - leta 1870 je bila porušena. V 16. stoletju so bili zgrajeni glavna vhodna dvorana, narteks (F) in južna razširitev vzhodnega transepta (M), deloma razširjena in okrašena s skulpturo; proti koncu 16. stoletja je bil v [[ambulatorij]], dodan armarij, sedanja ''Kreuzkapelle'' (R). Leta 1663 je knezoškof Christoph Bernhard von Galen dodal tri kapele (O, P & Q), ki so bile zgrajene v ambulatoriju, južno od armarija. Te kapele, ki se imenujejo ''Von Galenschen Kapellen'' po njem, posnemajo obliko armarija. Leta 1697 je bila med severnim delom vzhodnega transepta (tako imenovanim ''Stephanuschor'', K) in severno stransko ladjo zgrajena vikarjeva zakristija (J). ==== 19. stoletje ==== Med Marijino kapelo (W) in kapiteljsko dvorano (T) je bila leta 1885 zgrajena nova zakristija (X, na tlorisu današnje stolnice). Za to novo stavbo je bilo treba porušiti kapeli svete Ane in Margarete (Y), ki sta mejili na jugu na Marijino kapelo, ter Elizabetino kapelo (Z), ki je bila med tisto kapelo in kapiteljsko dvorano ter prehodom, ki povezuje križni hodnik z vzhodno stranjo stolnice. Po gradnji zakristije (X) leta 1885 je bila zgrajena stolnična zakladnica. Danes je tukaj ''Sakramentskapelle'' ==== 20. stoletje ==== V drugi svetovni vojni je bila stolnica močno poškodovana zaradi bombardiranja. Zaradi porušenih obokov in sten so bile uničene zidne in stropne dekoracije, ki jo je ustvaril Hermann tom Ring sredi 16. stoletja in zahodni portal iz prve polovice 16. stoletja. Med vojno je bila zakladnica odstranjena iz stolnice in ostala nepoškodovana. Med letoma 1946 in 1956 je bila stolnica obnovljena. Z izjemo zgoraj omenjenih slik in zahodnega portala je bila stolnica rekonstruirana glede na njen prvotni videz. Tako so se oltarji in epitafi vrnili na svoje prvotne kraje. Leta 1955 in 1956 so bilo visoki kor (N), oltarni prostor (L) in vzhodni transept liturgično reorganizirani po načrtih Emila Steffanna. Baročni visoki oltar, ki je bil prvotno nameščen v visokem koru, se je preselil na zahodno steno Starega kora (''Westchoir'', B). Katedra je bila tudi v visokem koru na isti lokaciji. Glavni oltar (''Volksaltar'', ljudski oltar) je bil postavljen sredi križišča (L), s cerkvenimi klopmi, razporejenimi okoli njega na treh straneh. <ref>Ralf van Bühren: ''Kunst und Kirche im 20.&nbsp;Jahrhundert. Die Rezeption des Zweiten Vatikanischen Konzils'', Paderborn 2008, pp.&nbsp;176, 208, 914 (pl.&nbsp;48).</ref> Leta 1981 je bila odprta nova stolnična zakladnica. Mejila je na severni rob križnega hodnika ter vsebovala umetniške in kulturne predmete iz celotne zgodovinske škofije. Med letoma 1985 in 1990 so bila obnovljena okna stranskih sten ambulatorija (S) in okoliškega obroča kapel (O, P, Q & R). Ta okna sestavlja cikel 17 steklenih oken, ki jih je izdelal umetnik Georg Meistermann. Okna so okrašena z abstraktno-geometrijskimi barvnimi površinami in simbolnimi biblijskimi motivi. <ref>Werner Thissen: ''Einsichten in Unsichtbares. Die Fenster Georg Meistermanns im Dom zu Münster.'' Herder, Freiburg im Breisgau 1992, {{ISBN|3-451-22613-8}}. (2nd Edition: Dialogverlag Münster 1998, {{ISBN|3-933144-12-4}})</ref> ==== 21. stoletje ==== Med letoma 2009 do začetka leta 2013 je bila stolnica prenovljena - najprej fasada zahodnega kora, zahodni stolp, Salvatorjev pediment in strešne podpore. Celotna streha površine 5500 m2 iz bakra je bila obnovljena. Od konca leta 2011 so potekala notranja dela: nadgradnja sistemov za ogrevanje, prezračevanje, razsvetljava, avdio oprema in protipožarna zaščita, pa tudi prebarvanje notranjosti. <ref>Information on the [http://kirchensite.de/aktuelles/bistum-aktuell/bistum-aktuell-news/datum/2010/05/06/dreijaehrige-bauarbeiten-beginnen-im-juni/ Renovations] and on the [http://kirchensite.de/aktuelles/news-aktuelles/datum////innenrenovierung-des-paulusdoms-beginnt/ interior work on the website of the diocese.]</ref> Strehe in umetnine so bile očiščene in prebarvane. Kot del tehnoloških nadgradenj so bili nameščeni energetsko varčni ogrevalni sistem, sodobna LED-razsvetljava in nov mikrofonski sistem. Preoblikovan je bil tudi sistem digitalnega zvočnika in nameščena zanka za slušno prizadete. Dodan je bil portal za onemogočen dostop do astronomske ure. Zamenjali so leseno ohišje ure. Nadzor luči, zvoka in zvoncev je bil centraliziran v nadzorni center v zakristiji. Ocenjuje se, da so bili skupni stroški vseh teh ukrepov okoli 14 milijonov evrov <ref>{{cite web|author=Johannes Loy|title=Paulus-Dom in neuem Licht: Bischofskirche strahlt nach 15-monatiger Renovierung in hellen Farben|url=http://www.wn.de/Mobil-Home/Paulus-Dom-in-neuem-Licht-Bischofskirche-strahlt-nach-15-monatiger-Renovierung-in-hellen-Farben|access-date=19 February 2013|work=Westfälische Nachrichten|date=6 February 2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130927023535/http://www.wn.de/Mobil-Home/Paulus-Dom-in-neuem-Licht-Bischofskirche-strahlt-nach-15-monatiger-Renovierung-in-hellen-Farben|archivedate=27 September 2013|df=}}</ref>. Med obnovo je bila povsem obnovljena grobna komora škofov pod zahodnim korom; dostop je v južnem stolpu (C). Gradbena dela so omogočila, da so se arheološka dela izvajala pod zahodnim korom in zakristijo <ref>[http://kirchensite.de/aktuelles/news-aktuelles/datum/2013/02/06/er-hat-unheimlich-gewonnen Der St.-Paulus-Dom in Münster wird wiedereröffnet.]</ref>. Stolnica je bila ponovno odprta 15. februarja 2013. <ref>{{cite web |author=Johannes Loy|url=http://www.wn.de/Mobil-Home/Ein-wunderbares-Raumerlebnis-Tausende-stroemen-am-Eroeffnungstag-durch-den-restaurierten-Paulus-Dom |access-date=19 February 2013 |work=Westfälische Nachrichten |date=15 February 2013 |title="Ein wunderbares Raumerlebnis": Tausende strömen am Eröffnungstag durch den restaurierten Paulus-Dom}}</ref> === Prejšnji zahodni portal === Prvi westwerk ni imel pravega portala. "Stari kor" je verjetno dovolil dostop samo iz notranjosti stolnice (tj. iz zahodnega transepta); dostop je bil najverjetneje na južnem koncu vzhodne stene Starega kora ==== Visokogotski portal (c.1400) ==== Okoli leta 1400 (prvič) je bil nameščen portal v visoko gotskem slogu na zahodni steni Starega kora, na isti lokaciji kot poznejši portal v pozno gotskem slogu. [[File:MuensterDomWestwerkAussen1900.jpg|thumb| Westwerk s poznim gotskim zahodnim portalom c.1900]] [[File:Münster Kathedrale St. Paulus Front.jpg|thumb| Poenostavljeno obnovljen westwerk. Razlike so jasno vidne med stolpi.]] Niše v vdolbinah, ki so imele vrata, so bile okrašene s skulpturami. Predpostavlja se, da so Sirena, jagnje in lev krasili levo stran, medtem ko so feniks, pelikan in orel desno. Dodatna dekoracija je bila sestavljena iz zatrepa in [[Konzola (arhitektura) |konzol]], okrašenih z listi in dolgolasimi, kronanimi ženskimi glavami. Med baptistično vlado leta 1534-5 v Münstru so bile te zelo poškodovane, ko so baptisti začeli ikonoklazem in uničevali skulpture in figure. ==== Poznogotski portal (1516) ==== Leta 1516 je bil portal obnovljen in razširjen. To je bila pomembna širitev stolnice: rezultat je bil impozanten zahodni portal v pozno gotskem slogu, ki je bil skoraj 450 let ključni del stolnice. S suhim kamnitim pedimentom je zamenjal tistega iz rezanih kamnitih blokov in bogato okrašen s slikami in kiparskim okrasom. Nad portalom je bilo [[krogovičje]] z ogromnimi okni s krogovičjem (višine 9,62 m in širine 6,7 m). Na straneh so bili kipi svetega Pavla in svetega Petra. Nad krogovičjem so bile trikotne obokane niše s skulpturami naravne velikosti, ki prikazujejo ''Prihod v Jeruzalem''. Figure v srednji niši so bile velike 2,4 x 2,3 m, v levi niši 1,98 x 1,54 m in v desnem niši 1,84 x 1,33 m. Izdelali so jih Heinrich Brabender in so bile edine figure v Münstru, ki so preživele uničenje baptistov, verjetno zato, ker so bile previsoko. Dva korpusa iz westwerka Heinricha Brabderja, od katerih je eden verjetno avtoportret, so zdaj na ogled v Landesmuseum für Kunst und Kulturgeschichte. Med obnovo zahodnega portala leta 1850 so obnovili galerijo s krogovičjem in [[Fiala (arhitektura)|fiale]] nad zatrepom. Leta 1904 so [[vitraj]]e zamenjali z okrasnim steklom, ki ga je podaril cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem]] in jih je ustvaril umetnik Carl de Bouché. Okno prikazuje srečanje Karla Velikega, [[Papež Leon III.|papeža Leona III.]] in Liudgerja leta 799 v Paderbornu. Od prve polovice 18. stoletja je na zahodnem portalu obstajal predprostor, ki ga je Domplatz razdelil z [[balustrada|kamnito ograjo]] in visokim železnim žarom. Izdelan je bil leta 1710 najkasneje in najpozneje leta 1748. Vhod na je bil eni strani okrašen z 1,66 m visokim in 1,74 m širokim prikazom vere v obliki ženske s križem in tablico zakonov na oblakih, ki jo je ustvaril Johann Christoph Manskirch. Majhen angel je kazal na tablo, prikazan je bil tudi grešnik, ki je padel v globino s kačo v roki. Prikaz na drugi strani ni ohranjen in ga ni mogoče določiti na starih fotografijah. Max Geisberg je to prikazal kot predstavo cerkve, Guilleaume pa kot prikaz stare in nove zaveze. Predprostor je bil razširjen leta 1873, ko naj bi bila železna ograja prodana. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Portal je bil uničen v bombardiranju v drugi svetovni vojni in po vojni ni bil obnovljen. Ostanki so bili odstranjeni in zamenjani s preprosto steno iz peščenjaka. Pred tem so se konzervatorji in ljudje v Münstru pogovarjali o tem, kako je treba obnoviti portal. Načrti škofa tistega časa, Michaela Kellerja za obnovo prvotnega romanskega zahodnega portala, so v časopisu ''Westfälische Nachrichten'' povzročili eksplozijo protestnih pisem. To ni vplivalo na škofove namere. Po načrtu Fritza Thoma je bilo v zahodni steni postavljenih dvanajst okroglih oken, s štirimi dodatnimi okni, nameščenimi na kvadratku znotraj njih. Ta ureditev je temeljila na prvotni romanski zapuščini, z jasnim vplivom arhitekturnih modelov iz 1950-ih. Razkrita imena šestnajstih oken so krožila med prebivalci. Tako se včasih imenujejo ''Kellerjeva okna'' (glede na njihovega graditelja, škofa Kellerja), ''Seelenbrause'' (počena duša) ali ''Wählscheibe Gottes''. <ref name="Spiegel511955">''Der Spiegel'' No.51/1955: [http://wissen.spiegel.de/wissen/image/show.html?did=31971741&aref=image035/E0435/SP19555146-T2P-31971741.pdf&miniatur=false ''Die Wählscheibe''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927100658/http://wissen.spiegel.de/wissen/image/show.html?did=31971741&aref=image035%2FE0435%2FSP19555146-T2P-31971741.pdf&miniatur=false |date=2013-09-27 }}, 14 December 1955, pp.&nbsp;46–48.</ref> === Prvotna korna pregrada === [[File:DomMuensterLettner.jpg|thumb|Korna pregrada (jedkanica, 19. st.)]] Do 1870-ih je bil [[prezbiterij|kor]] ločen od [[cerkvena ladja|ladje]] z veliko [[korna pregrada|korno pregrado]] iz baumberškega [[apnenec|apnenca]], ki je povezala oba zahodna stebra križišča (F). Med letoma 1542 in 1549 sta jo ustvarila brata Franz in Johann Brabender, in je nadomestila izvirno (gotsko) pregrado iz 13. stoletja, ki je bila uničena med baptistično vlado. Korna pregrada iz leta 1549 je bila arkadna ali dvoranska. Poleg tega je bil kor ločen od vzhodnega transepta, torej korov Stephanus in Johannes, s steno med severnim in južnim stebrom križanja, ki je bila skoraj tako visoka kot korna pregrada. Zadnja stena pregrade (obrnjena proti visokemu koru) je bila velika in zaprta. V njej so obstajala dvoja vrsta, skozi katera so duhovniki lahko dostopali do ladje. Na mestu, kjer se je pregrada srečala s stebrom križišča, je bil stolp s stopniščem. Omogočal je dostop do pravokotnega prostora na vrhu pregrade, ki je služil kot oder za glasbenike. Sprednja stran (obrnjena proti ladji) je bila jasno zasnovana kot arkada. Sredi je bil križni oltar, iz katerega se je odvijala maša za ljudi v ladji. Na sprednji strani so bile niše s kipi figur, vključno z dvanajstimi apostoli. Iz tega razloga je bil zaslon znan ''Apostelgang''. Leta 1870 je bila korna pregrada porušena. Ostanki, vključno s kipi, so še vedno vidni v stolnici. <ref>Extensively on the rood screen: Tobias Schrörs, [http://www.db-thueringen.de/servlets/DerivateServlet/Derivate-3969/lettner.pdf ''Der Lettner im Dom zu Münster – Geschichte und liturgische Funktion.''] (PDF; 4,5&nbsp;MB) 1st Edition. 2005, {{ISBN|3-8334-2658-6}}. (Thesis, Westfälische Wilhelms-Universität, Münster 2001)</ref> == Arhitektura == Med postavitvijo stolnice svetega Pavla je bila večina prejšnje (otonske) stolnice porušena, pri čemer so bili ohranjeni le nekateri deli zidov (očitno v zahodnem transeptu in južni stranski ladji). Westwerk, postavljen leta 1192 (Stari kor in dva zahodna stolpa), so bili vključeni v sedanjo strukturo. Z vidika arhitekturne zgodovine je sodobna stolnica razdeljena na dva dela: [[romanska arhitektura|romanski]] westwerk in [[gotska arhitektura|gotsko]] stavbo. Črke v oklepaju v naslednjem razdelku se nanašajo na spodnji tloris. {| class="wikitable" | align="center", colspan="6"|[[File:Grundriss Paulusdom Münster.png|thumb|500px|center|Tloris današnje stolnice; Velike črke = sobe]] |- ! style="width: 2em"| ! style="width:12em"| Lega ! style="width: 12em"| opomba ! style="width: 2em"| ! style="width:12em"| Lega ! style="width:12em"| opomba |- | align="center" |A || Severni stolp || (Petrova kapela) ||M || Janezov kor || (orgle) |- | align="center" |B || Stari kor || (prvotni zahodni portal) ||N || visoki kor || |- | align="center" |C || Južni stolp || (Katarinina kapela) ||O || Maximus kapela || (Galensche Kapelle) |- | align="center" |D || SZ transept || (dostop na križni hodnik) ||P || Ludgerusova kapela || (Galensche Kapelle) |- | align="center" |E || JZ transept || (glavni vhod) ||Q || Jožefova kapela || (Galensche Kapelle) |- | align="center" |F || Raj || || R || Križna kapela || |- | align="center" |G || Ladja || || S || ambulatorij || |- | align="center" |H || Severna stranska ladja || || T || kapiteljska dvorana || |- | align="center" |I || Južna stranska ladja || || U || križni hodnik || (dostop do zakladnice) |- | align="center" |J || Zakramentna kapela || (bivša zakristija) ||V || pokopališče || |- | align="center" |K || Štefanov kor || || W || Marijina kapela || |- | align="center" |L || Križišče || (bivša korna pregrada) || X || zakristija || (dostop do kapiteljske dvorane) |- |} === Stari kor === [[File:Münster Kathedrale St. Paulus Innen Westchor 5.jpg|thumb|Pogled na Stari kor z baročnim visokim oltarjem]] [[File:St.-Paulus-Dom Münster - Bischofsgruft (2013).jpg|thumb|Grobnica škofov]] "Stari kor" (nemško ''Alte Chor'') (B) meri 17,6 m od severa proti jugu in 16,9 m od vzhoda proti zahodu (notranje mere: 12,1 x 13,55 m). Zgrajen je bil kot ločena zgradba na zahodni strani otonske stolnice in je bil prvotno ločen od zgradbe z zahodno zunanjo steno transepta. To je prenehalo veljati okoli leta 1250, ko je bila zgrajena tretja stolnica. Kmalu po koncu baptističnega vladanja v 15. stoletju je bil Stari kor ponovno ločen od preostale stavbe s samostojnim zidom in železno rešetko. Ti deli so ostali vsaj do leta 1870. V tem času je bil v drugi četrtini 17. stoletja Stari kor kraj, kjer je pomožni škof izvajal birmo in posvetitve. Leta 1836 je bil Stari kor obnovljen in prenovljen, zahvaljujoč donaciji Bursarja Landsberga. V tem kontekstu so bile nameščene velike orgle, pa tudi železna ograja pred spodnjimi kapeli v obeh stolpih, okrašena s posvetitvijo "v. Landsberg" v kurzivnih črkah. Stari kor je ostal po tem v ločenem prostoru. Oprema je večinoma izginila leta 1856. V času obnov po drugi svetovni vojni je bil Stari kor v celoti odprt v zahodni transept. Baročni visoki oltar je bil nameščen ob krstilnico z bazenom, ki je bila tam že v 18. stoletju, pod okroglim [[Rozeta (arhitektura) |rozetnim]] oknom, ki je bil zgrajen v tem času v zahodni steni. Grobnice škofov so pod Starim korom. Med drugim so tukaj pokopani Johannes Poggenburg, Michael Keller, Heinrich Tenhumberg in Reinhard Lettmann. Včasih je bilo mogoče dostopati do njih le skozi odprtino v stropu Starega kora, vendar so med obnovitvami leta 2011/2 grobovi postali kripta, dostopna obiskovalcem. === Stolpa === [[File:Muenster PaulusDom Tuerme 6440.jpg|thumb|Stolpa od blizu]] Oba romanska zahodna stolpa sta na prvi pogled enaka. Strehe so oblikovane kot piramide in oblečene v baker (od leta 1725). Vendar to ni videti, da je bila njihova izvirna oblika. Pred baptistično vladavino leta 1534/5 sta se zdela oblečena v svinec in bila očitno višja - baptisti so ju znižali tako kot so storili stolpu cerkve Überwasserkirche. ==== Zunanje razlike ==== {| class="wikitable floatright" |+ Mere |- | | Severni stolp | Južni stolp |- | Dolžina (S-J) | 12,05&nbsp;m | 11,5&nbsp;m |- | Dolžina (Z-V) | 13,6&nbsp;m | 12,95&nbsp;m |- | Višina | 57,7&nbsp;m | 55,5&nbsp;m |} Kljub enakemu zunanjemu videzu sta stolpa jasno različna. V primerjavi s severnim stolpom (A) je južni (C) nekoliko manjši in krajši. Po drugi strani so stene spodnjih treh etaž severnega stolpa ožje od tistih na južnem. To je jasno, saj je kapela v pritličju južnega stolpa očitno manjša od kapele v pritličju severnega. Ta velika razlika v spodnjih nivojih jasno kaže, da so posamezne kapele pritličja namenjene temu, da se poravnajo s stranskima ladjama. Ker njihov tloris izvira iz druge, otonske stolnice, je bilo treba prilagoditi stolpa, da bi jih vključili v tretjo in trenutno stavbo. Z izravnavo te očitne asimetrije sta v zgornjih predelih skoraj enake velikosti. Poleg tega oba stolpa podobnih dimenzij. Do obnove severnega stolpa po delnem propadu med drugo svetovno vojno je razlika v nivoju strehe samo 25 centimetrov. ==== Notranjost ==== V stolpih sta dve kapeli, ena na vrhu druge. Dve kapeli v pritličju (že omenjeni) sta Katarinina kapela (južni stolp) in Petrova kapela (severni stolp), do katerih se dostopa iz zahodnega transepta. V zgornjih kapelah ni oltarjev. Do njih se pride po kamnitih stopnicah, ki vodijo iz zahodnega transepta do vogala v zunanjih stenah stolpov. Zaradi debeline sten severnega stolpa so stopnice v tem stolpu popolnoma v zidu. V južnem stolpu se vidno razširijo v notranjost. Ta oblika stopniščnega sistema je bila pomembna in vpliven model za številne cerkvene zgradbe v Vestfaliji. V zgornjih kapelah so vrata, ki vodijo do poti za stebri galerije Starega kora. Nad njimi sta oba stolpa povezana med seboj. Stopnice vodijo v sobe nad kapelami. V njihovih zahodnih zunanjih stenah so široka okna debeline 54 cm. Iz te sobe lesene stopnice in lestve pripeljejo na vrh štirih etaž obeh stolpov. Od zunaj se lahko zaznajo od oken in obokanih struktur in se začnejo 18,37 m nad tlemi. Niše so oblikovane z [[lizena]]mi, vendar na vseh straneh niso enake. Na zahodni strani so štiri niše, ki jih sestavlja pet lizen. Na severni strani severnega stolpa in južni strani južnega stolpa na obeh ravneh so le štiri lezene. Na zgornjih ravneh na obeh stolpih sta dve konici, ki imata okna. Na severnem stolpu so trije loki eden znotraj drugega; na južnem stolpu le dva. ===Raj === [[File:MuensterDomParadiesvorhalleAussenFront.jpg|thumb|Pogled na ''Raj'']] ''Raj'' (F, nemško ''Paradies'') je dvonadstropen predprostor ali [[narteks]] (prvotno trinadstropen) na južni strani zahodnega transepta. 5,83 metra je od severa do juga in 14,92 metra od vzhoda proti zahodu. Zaradi ostankov zidov v transeptu se domneva, da je bil narteks otonske stolnice na isti lokaciji. Raj je bil prvotno odprt za južni del, saj je bil uporabljen za sodišči ''Sendgericht'' in ''Hofgericht'', saj je ''[[Saško zrcalo|Sachsenspiegel]]'' zahteval odprto nebo. Sodni primeri so bili po izgradnji leta 1395 premaknjeni v mestno hišo in južna stena Raja je bila nekaj časa po tem zaprta. V notranjosti Raja, na vseh štirih stenah teče okoli 69 cm visoki rob. 21 centimetrov visok [[friz]] iz vinske vitice teče po stenah 2,04 metra nad tlemi. Ta friz je urejen z majhnimi skulpturami ljudi in živali. Najstarejši je verjetno krilati zmaj na severnem koncu vzhodne stene. Na vzhodnem koncu severne stene so tri skulpture in vogalni steber, okrašen z desetimi enakimi [[palmeta]]mi. Pod oknom vzhodne stene so prikazi sezonskega dela vsakega meseca leta. Na zahodnem delu severne stene je kralj David prikazan s svojimi glasbeniki; steber v severozahodnem kotu prostora kaže lov na kunce in trgatev. Pod oknom na zahodni strani je bil [[heksameter]], ki se nanaša na [[Marija Magdalena |Marijo Magdaleno]], do prenove stolnice leta 1880, ko so ga zamenjale majhne figure graditeljev in kamnosekov. V tem času ni bilo neobičajno, da bi bili neobdelani kamni nameščeni v stene in se v daljšem časovnem obdobju počasi razvili v friz. Nad frizom so kamniti kipi dvanajstih apostolov, s svetniki in donatorji. Trenutna oblika teh ni originalna ureditev. Na primer, dve sliki sta bili premaknjeni od vzhodnega okna proti vzhodu do desne strani portala v severni steni, niša na vzhodni steni je bila napolnjena s kipom Janeza Krstnika, izvirno iz Metelena. Prostor med dvemi vrati portala v severni steni je okrašen s kipom Jezusa Kristusa kot ''Salvator Mundi'' (Odrešenik sveta). Izvirna sestava kipa ni jasna zaradi uničenja, ki so ga izvedli baptisti, vendar se domneva, da je odražal enoten načrt. Zaradi svoje starosti - figure so bile ustvarjene v 13. stoletju – jih ne moremo jasno identificirati, saj je identifikacija figur z uporabo atributov postala le norma v poznem gotskem obdobju (14.—15. stoletje). Namestitev figur v niše v stenah je navdihnila ideja, da je bila prvotno namenjena drugačna postavitev. Osnova te zamisli je dejstvo, da so figure višje od kapitelov glavnih stebrov dvorane, manjši stebri, ki ločujejo posamezne figure pa so razdeljeni na polovico višine, če bi bili enaki višini glavnih stebrov. Tako je bil načrt gradnje verjetno spremenjen med gradnjo in višina kipov se je povečala, da bi postala bolj izrazita. <gallery> MuensterDomParadiesvorhalleInnen.jpg|Notranjost Raja narteksa s severnim portalom Münster Kathedrale St. Paulus 5.jpg|Zahodni transept z Rajem 2007-10 reliefo enirejo.JPG|Detajl: kipi v Raju Münster-Dom-Portal-Detail.JPG| Detajl: kipi v Raju </gallery> === Ladja === Ladja (G) povezuje westwerk, Stari kor (B), zahodni transept (D & E) in stolpe (A & C) z vzhodnim transeptom, oltar je pod križiščem (L) in korom (N). <ref>Information on the [http://www.paulusdom.de/index.php?myELEMENT=136079 nave and choir] on the website of the cathedral.</ref> [[File:MuensterDomSakramentskapelle.jpg|thumb| Pogled v Zakramentno kapelo]] [[File:MuensterDomHauptschiff.jpg|thumb| Pogled na ladjo proti koru]] Prehod s severne stranske ladje vodi skozi znamenita bronasta vrata iz 17. stoletja do Zakramentne kapele (J). Zgrajena je bila kot priloga k Štefanovem koru konec 17. ali v začetki 18. stoletja. Najprej je služila kot [[zakristija]], potem kot zakladnica od leta 1930 in končno leta 1956 posvečena kot kapela. Le bronasta vrata so ostala od prvotne opreme. Visoka so 2,1 m in široka 1,12 m. Izdelal jih je Johann Mauritz Gröninger. <ref>Further information on the [http://www.paulusdom.de/kunst/kunstwerke/die-bronzetuer-der-sakramentskapelle/ bronze door of the Sakramentskapelle] on the cathedral website.</ref> <gallery> Münster-Dom-innen-Glasfenster.JPG|Stekla oken v stranski ladji, originalno iz križnega hodnika samostana Marienfeld]]. Münster Kathedrale St. Paulus Innen Weihrauchfass 2.jpg|Svečnik v Zakramentni kapeli) </gallery> === Zahodni transept in visoki kor === Območje kora je bilo prvotno ločeno od preostale stolnice s korno pregrado in stranskimi zaporami, skoraj majhno zgradbo v stavbe stolnice. Te ločitve ni več: pod križiščem je oltarni otok, ki rahlo štrli v ladjo na zahodnem delu. Leta 1956 ga je oblikoval režiser Emil Stephan (skupaj s korom in apsido), kjer je škofov prestol. Baročni visoki oltar je bil odstranjen iz apside. Sedanji veliki oltar je narejen iz peščenjaka. Podpira vitrine, ki prikazujejo kipe apostolov iz 14. stoletja iz relikviarij starega baročnega visokega oltarja. Oltarni otok je poleg kornega prostora in je označen od njega z visečim lesenim križem (Triumfalni križ) in z dvema krakoma vzhodnega transepta. <gallery> Münster Kathedrale St. Paulus Innen Chor 1.jpg|Pogled iz Štefanovega kora (S krak vzhodnega transepta) Paulusdom Chorumgang.JPG|Pogled v ambulatorij Münster Kathedrale St. Paulus Innen Chor 2.jpg|Oprema oltarja in korni prostor Münster-Dom-innen-Ostseite.JPG|Pogled v kor Münster-Dom-innen-Mittelschiff-Richtung-Osten.JPG|Pogled vzdolž ladje choir Münster-Dom-innen-Orgel.JPG|Orgle v južnem kraku vzhodnega transepta </gallery> === Mere === {| |- style="vertical-align:top;" | {| class="wikitable" |- ! style="width: 15em"| Element ! style="width:8em"| |- | align="left" |Dolžina stolnice || align="center" |109,00&nbsp;m |- | align="left" |Širina (z Rajem) || align="center" |52,85&nbsp;m |- | align="left" |Širina ladje || align="center" |28,30&nbsp;m |- | align="left" |Višina ladje || align="center" |22,50&nbsp;m |- | align="left" |Širina V transepta || align="center" |43,30&nbsp;m |- | align="left" |Širina Z transepta || align="center" |40,55&nbsp;m |- | align="left" |Višina S stolpa || align="center" |57,70&nbsp;m |- | align="left" |Višina J stolpa|| align="center" |55,50&nbsp;m |} | {| class="wikitable" |- ! style="width: 15em"| Element ! style="width:8em"| |- | align="left" |Število sedežev||align="center" |ca. 700 |- | align="left" |Površina strehe||align="center" |ca. 5500&nbsp;m² |- | align="left" |Število zvonov ||align="center" |10 |- | align="left" |Največji zvon ||align="center" | 7600&nbsp;kg |- | align="left" |Število registrov orgel ||align="center" | 74 + 14 |} |} == Oprema == == Astronomska ura == [[File:37 Münster St.Paulus Dom Astronomische Uhr kmpl.JPG|thumb|Astronomska ura z zvončki, astrolabom (zgoraj) in koledarjem (spodaj)]] V oboku med visokim korom in južnim krakom ambulatorija je astronomska ura z zvončki. Ura, zgrajena med letoma 1540 in 1542, je ena najpomembnejših monumentalnih ur v nemško govorečem svetu. Spada v tako imenovano »družino Hanseatskih ur«, od katerih so še primeri v Danzigu, Rostocku, Stralsundu in Stendalu v skoraj originalnem stanju (dve uri sta bili v Lübecku in Wismarju uničeni leta 1942 oziroma 1945). Münstrska ura ima vrsto značilnosti te družine ur. <ref>W.-M. Lippe: "Die Geschichte der Rechenautomaten," with further information on the [https://web.archive.org/web/20070713014243/http://cs.uni-muenster.de/Studieren/Scripten/Lippe/geschichte/pdf/Kap5.pdf Astronomical Clock].</ref> Ura je tudi ena od redkih obstoječih monumentalnih ur, ki se obrača v smeri urinega kazalca. <ref>[http://www.swetzel.ch/uhren/astuhr/astuhr.html ''Astrolabium, Uhr und Uhrzeigersinn: Note 5'']</ref> Zvonce (10 zvoncev, tonski razpon ¹–f²) se lahko upravlja iz orgel. === Zgodovina === {| class="wikitable floatright" |+ Tehnične podrobnosti |- | Višina ure | 7,8&nbsp;m |- | Širina osrednjega dela | 4,1&nbsp;m |- | Premer kolesa | 3,0&nbsp;m |- | Premer kolesa koledarja | 1,5&nbsp;m |- | Višina plošče s planeti | 2,3&nbsp;m |- | Teža astrolaba | 110&nbsp;kg |- | Število zvoncev | 10 |} Prva astronomska ura v stolnici je obstajala od leta 1408, ko je bila uničena leta 1534 kot del ikonoklazma. Druga in trenutna ura je bila postavljena med letoma 1540 in 1542, delo tiskarja in matematika Dietricha Tzwyvela. Gibljivi sistem ure je izdelal Tzwyvel in frančiškanski stolnični pridigar Johann von Aachen. Kovinsko delo je opravil ključavničar Nikolaus Windemaker in poslikave pa Ludger Tom Ring Older. <ref name="Otto-Ehrenfried Selle">Otto-Ehrenfried Selle: ''Die Astronomische Uhr im Dom zu Münster.'' Pamphlet from the cathedral (2008).</ref> V [[Gregorijanski koledar |gregorijanski koledarski reformi]] leta 1582 je bil koledar »prestavljen« (15. oktobru je sledil 4. oktober) in uveden nov sistem za prestopno leto. Od takrat je bil izračun datuma Velike noči in dni v tednu iz urinega Kalendariuma zapleten. Svetovni zemljevid (zrcaljen v astronomske namene) je bil zasnovan v ozadju številčnice kmalu po letu 1660, lesen astrolab pa je bila zamenjan z novim v baročnem slogu (odprt bronasti kolut znotraj kolesa s 15 fiksnimi zvezdami). Leta 1696 je bil mehanizem nadomeščen in vstavljen četrturni zvonec s figurama Kronosa (boga časa) in Smrti. Leta 1818 je postavitev zobnika s štirimetrskim nihalom povzročila precejšnje obremenitve s hrupom v stolnici in pritožbe o slabem stanju ure so se nadaljevale v celotnem 19. stoletju. Leta 1927 je ura udarila zadnjikrat in predlagano je bilo, da se odstrani, vendar je bila namesto tega med letoma 1929 in 1932 v celoti obnovljena in nameščen nov mehanizem. Izračune sta izvedla Ernst Schulz in Erich Hüttenhain iz astronomske družbe Münster, mehanizem pa je zgradil mojster urar Heinrich Eggeringhaus v imenu podjetja Eduard Korfhage & Söhne, družbe v Melleju, ki je izdelala mehanizem za stolp. V drugi svetovni vojni je bil mehanizem odstranjen, ohišje pa je ostalo v stolnici - na srečo je ušlo škodi. 21. decembra 1951 je bila ura ponovno v službi, po popravilu vojne škode na stolnici. === Zaslon === Zaslon ure je sestavljen iz treh delov, kot je bilo običajno v srednjem veku: V zgornjem predelu so prizori v renesančnem slogu. * Srednji del je oblikovan kot pediment. Ima kip otroka Jezusa, ki sedi v Marijinem naročju. * V samem pedimentu je mladi kralj David z mečem in glavo Golijata v roki. * Pod Davidom je napis ''Ludgeri Ringii Mo (naster) iensis opus'' (Delo Ludgerjevega prstana Mü (nstru)). Pred Marijo in Jezusom je prehod za figure. Enkrat na dan, opoldne, je avtomatski prikaz ''Čaščenje magov''. * Najprej se prikaže zlata zvezda na kovinskem drogu za pedimentom in se ustavi pred prikazom Marije. * Nato se odprejo desna vrata. Kovinske figure Tre kraljev prihajajo ven, potujejo do Marije in Jezusa, se jim poklonijo in nato zapustijo skozi leva vrata. Kralje spremljata dva lesena služabnika. *Medtem ko se figure gibljejo, zvonci igrajo v uri z melodijami ''In dulci jubilo'' in ''Lobe den Herren''. Zgornje območje je obdano na levi in desni strani z dvema skupinama kipov. * Na levi strani je majhen lesen trobentač in ženska z zvoncem. Vsako polno uro trobentač udari število za uro na rog; hrup dejansko prihaja iz lesene cevi v uri. Ženska poleg njega nato udari zvonec. * Skupina kipov na desni strani je bila dodana leta 1696. Predstavlja Smrt in Kronosa, boga časa z zvoncem. Vsake četrt ure Smrt naleti na njegov zvonec, medtem ko Kronos obrača peščeno uro. ==== Astrolab ==== [[File:NRW, Munster - St.Paulus Dom 10.jpg|thumb| Astrolabi astronomske ure]] V osrednjem delu ure je [[Astrolab]] z "dejansko" uro, ki prikazuje faze Lune in lokacije planetov. * V zgornji polovici številčnice je latinski napis: ''V horo horologio mobili poteris haec aliaque multa dignoscere: ...'' (V tej gibljivi uri si lahko ogledate te in še mnogo drugih stvari:…) »Enake in neenake ure, osrednji proces planetov, naraščajoči in padajoči znaki zodiaka, poleg tega pa so vzponi in padci fiksnih zvezd. Okna na vsaki strani številčnice kažejo, kjer vlada vsak planet. Čaščenje treh kraljev, spodaj je Kalendarium s premičnimi prazniki.« * V spandrelih na vogalih številčnice so prikazi štirih evangelistov - namesto prikazov štirih astronomov, ki jih najdemo na mnogih drugih astronomskih urah. * Številčnica je obrnjena levo in desno z dvema planetarnima tablama. ==== Kalendarium ==== V spodnjem delu je Kalendarium, ki je pokrit s poznogotsko rešetko. To je večni koledar z datumi za vsako leto od leta 1540 do leta 2071. Ta 532-letni časovni okvir prikazuje tako imenovano Dionizovo obdobje, po katerem se 19-letni lunarni ciklus in 28-letni sončni cikel sinhronizirata tako, da bi se isti dnevi meseca in dnevi tedna za leto 2040 uporabljali za leto 1540. <ref>Further information about the [https://web.archive.org/web/20070713014243/http://cs.uni-muenster.de/Studieren/Scripten/Lippe/geschichte/pdf/Kap5.pdf Astronomical clock]</ref> Koledar je razdeljen na tri dele. * V notranjem krogu je dvanajst latinskih koledarskih verzov z ustreznimi slikami za vsak mesec. * Podatki o naslednjem obroču kažejo dneve v letu. Prstan je razdeljen na 365 oken. Ponoči se koledarsko kolesce premakne en dan kasneje; v prestopnih letih se ustavi za en dan. Ta prstan beleži dneve v mesecu, črke dneve (M, T, W, Th, itd.) V sodobnem načinu in po rimskem koledarju (''Kalends, Nones, Ides'') in imena mesecev, z ustreznimi datumi za premične praznike in Veliko noč. * Zunanji prstan prikazuje informacije o 532-letnici Dionizijeve dobe. Leta so našteta od 1540 do 2071. Poleg tega so na voljo podatki o datumu velikonočnih in drugih datumov (zlata številka, nedeljske črke v dveh krogih, intervali v dveh krogih in indikt). == Zakladnica == [[File:Paulusdom Diözesanmuseum.JPG|thumb|Škofijski muzej na desni, Marijina kapela na levi]] Stolnična zakladnica ''Domschatz'', ki je bila urejena leta 1981 v posebej zgrajeni zakladnici, vsebuje dragocena likovna dela od časa Karolingov do 20. stoletja, zlasti predmete iz zlata in tekstil iz obdobja romanike, gotike in baroka. Nekatera liturgična oprema iz zakladnice se še vedno uporablja. <ref>Further information on [http://www.domkammer-muenster.de/index.php?cat_id=16498 individual items] on the cathedral treasury's website</ref> Več kot 700 predmetov je na voljo, razdeljene v tri nadstropja. Spodnje nadstropje je večinoma zgodovinski spomenik in liturgična oprema: dva [[mašni plašč|mašna plašča]] iz 14. stoletja, poznogotske obleke iz italijanske svile, žameta in zlatega brokata ter zlati brokatni mašni plašči, ki jih je podarila [[Marija Terezija]] (njen sin Maksimilijan Francis je bil knezoškof Münstra med 1784 do 1801). Na srednjem nadstropju najdemo najpomembnejše predmete: nekdanje pohištvo stolnice, tako imenovane »govorne relikvije«, slikovni cikel Hermanna Tom Ringa, ostanek korne pregrade Johanna Brabenderja in vrsto reliefov Johanna Mauritza Gröningerja. Zgornje nadstropje hrani izbrana darila, ki kažejo pregled umetnostno zgodovinskega obdobja v stolnici. <ref>Further information on the [http://www.domkammer-muenster.de/index.php?cat_id=16497 Treasury] on the cathedral treasury's website.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Domkapitel der Kathedralkirche zu Münster: Den Dom zu Münster virtuell erleben. 1200 Jahre Glaubensgeschichte in Bauwerken, in Kunstschätzen, in Gottesdiensten. DVD with 8 page handbook. Dialogverlag, Münster 2005, ISBN 3-937961-07-0. *Simone Epking, Christoph Hellbrügge et al.: Der Dom zu Münster 793–1945–1993. Die Ausstattung. (= Denkmalpflege und Forschung in Westfalen. Band 26, 2). Mainz 2004, ISBN 3-8053-3416-8. *Max Geisberg: Die Bau- und Kunstdenkmäler von Westfalen. Volume 41: Die Stadt Münster. Part 5: Der Dom. Münster 1977, ISBN 3-402-05094-3. *Bernd Haunfelder, Edda Baußmann, Axel Schollmeier: „Ein wunderherrliches Werk“. Die Feierlichkeiten zum Wiederaufbau des Domes in Münster 1956. Aschendorff, Münster 2006, ISBN 3-402-00428-3. *Géza Jászai, Rudolf Wakonigg: Der Dom zu Münster und seine Kunstschätze. Dialogverlag, Münster, ISBN 3-933144-28-0. *Géza Jászai: Der Paulus-Dom zu Münster in alten Ansichten. Aschendorff Verlag, Münster 2001, ISBN 3-402-05425-6. *Uwe Lobbedey: Der Dom zu Münster 793–1945–1993. Der Bau. (= Denkmalpflege und Forschung in Westfalen. Vol. 26, 1). Bonn 1993, ISBN 3-7749-2571-2. *Alexandra Pesch: Der Dom zu Münster. Das Domkloster. Archäologie und historische Forschung zu Liudgers honestum monasterium in pago Sudergoe. Die Ausgrabungen 1936–1981 am Horsteberg in Münster. (= Denkmalpflege und Forschung in Westfalen. Band 26, 4). Mainz 2005, ISBN 3-8053-3515-6. *Thomas Sternberg (Ed.): Der Paulus-Dom zu Münster. 2nd Edition. Franz-Hitze-Haus, Münster 1990, ISBN 3-9802204-1-9. *Theodor Wieschebrink: Der St. Paulus-Dom zu Münster (Westf.). Domkapitel (Ed.), Münster 1965. *Markus Trautmann, Christiane Daldrup: Unser Paulusdom in Münster. Domkapitel (Ed.). Michael Bönte (Photos). Dialogverlag, Münster 2013. O astronomski uri *Theodor Wieschebrink: Die astronomische Uhr im Dom zu Münster. edited by Erich Hüttenhain. 2nd Edition. Aschendorff, Münster 1998, ISBN 3-402-05980-0. *Trude Hüttenhain: Die astronomische Uhr im Dom zu Münster. 5th Edition. Aschendorff Verlag, Münster 2008, ISBN 978-3-402-05984-5. == Zunanje povezave== {{Commons category|St. Paul's Cathedral (Münster)}} * [http://www.paulusdom.de/ Website of Münster Cathedral] * [http://www.st-paulus-dom.info/ Virtual tour of Münster Cathedral, access to the cathedral library] * [http://www.dommusik-muenster.de/ Church Music at Münster Cathedral] * [http://wiki.muenster.org/index.php/Astronomische_Uhr Astronomical clock on Münster-Wiki] * [http://www.wdr.de/tv/westart/meisterwerke/sendungsbeitraege/2010/1019/index.jsp Astronomical Clock / Münster Cathedral] WDR TV short in the series ''west.art Meisterwerke'' (Original broadcast: Tuesday, 19 October 2010, 23.10 – 23:15) * [https://web.archive.org/web/20150815083925/http://domfreunde.de/index.php Website of the Domfreunde Münster] * [http://www.lwl.org/marsLWL/instance/ko/St-Paulus-Dom.xhtml?oid=1026 Images of Münster Cathedral] in the Bildarchiv des LWL-Medienzentrums für Westfalen * [http://www.wdr3.de/musik/domjubilaeumdomzumuenster100.html WDR 3 (Westdeutscher Rundfunk) Tune of 23 September 2014: ''750 Jahre Dom zu Münster: Vier Orgeln und ein Domorganist'', by Christoph Schulte in Walde] * [http://www.wdrmaus.de/sachgeschichten/sachgeschichten/prahlhans.php5 Die Sendung mit der Maus (WDR) of 24 May 2015: ''Prahlhans''] TV short by Armin Maiwald on the baroque high altar (Original Broadcast: Sunday, 24 May 2015, 9:30) [[Kategorija:Stolnice v Nemčiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Münster|Münster]] [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] {{normativna kontrola}} dc2qm1f4s33asgmwh5twr0vjujekcq0 0 454804 5735324 5534964 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev svetega Jakoba v Lübecku | fullname = | other name = Jakobova cerkev | native_name = Jakobikirche | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | pushpin map = Germany | pushpin map alt = | map caption = Geografski položaj v Nemčiji | coordinates = <!-- WD--> | location = [[Lübeck]] | country = [[Nemčija]] | denomination = luteranska | previous denomination = rimskokatoliška | churchmanship = | membership = | attendance = | website = [http://www.st-jakobi-luebeck.de/ Domača spletna stran] | former name = | bull date = | groundbreaking = | completed date = okoli 1300 | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 1334 |highest end = |highest start = | status = župnijska cerkev | functional status = aktivna | heritage designation = del Unescove svetovne dediščine | architecture type = [[bazilika (zgradba)|bazilika]] | style = [[opečna gotika]] | length = | length nave = | length choir = | width = | width nave = | width transepts = | floor area = | height = | height nave = | height choir = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | tower quantity = 1 | tower height = m | spire quantity = | spire height = | bells = 4 | bells hung = | bell weight = | metropolis = | diocese = | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = }} '''Cerkev svetega Jakoba''' je ena izmed petih protestantskih luteranskih župnijskih cerkva v starem mestu [[Lübeck]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Posvečena je bila leta 1334 kot cerkev mornarjev in ribičev, ki ima še vedno vlogo čuvaja nasprotni Schiffergesellschaft. Njen zavetnik je [[sveti Jakob]] Starejši. Cerkev, bolnica Svetega duha in sosednja Gertrudenherberge so postaje na kraku severno-nemške [[Jakobova pot |poti svetega Jakoba]]. Od septembra 2007 je severni stolp cerkve kot ''kapela ladje Pamir'' narodni spomenik za civilno pomorstvo. == Zgodovina gradnje == [[Slika:Jakobikirche.JPG|thumb|Markanten zvonik]] [[Slika:OpferstockJakobipastoratHL.JPG|thumb|Detajl: Pušica na Königstraße]] Jakobova cerkev je triladijska [[dvoranska cerkev]], zgrajena iz [[opeka|opeke]]. Sedanja stavba na Kobergu je bila zgrajena okoli leta 1300 in je nadomestila z velikem požaru leta 1276 uničeno [[romanska arhitektura|romansko]] dvoransko cerkev na isti lokaciji, ki je bila končana okoli 1227. Verjamejo, da sta obokan friz cerkvenega stolpa in deli zidu stranske ladje sestavine te prejšnje stavbe. Od gotske konstrukcije leta 1300 ima cerkev tri ladje s petimi obočnimi polami, od katerih je vzhodna del [[prezbiterij|kora]]. Stene glavne ladje so od obeh stranskih za pet metrov višje. Stolp cerkve razkriva nekaj podobnega, kot je svetega Petra z nekaj razlikami glede na čas gradnje. Najprej načrtovana z enim stolpom in tako tudi začeta gradnja, sta bili severna in južna stranska kapela tako izstopajoči, da so načrt prilagodili z dvojnim stolpom. Tudi načrt dvoranske cerkve v 13. stoletju do zgrajene [[bazilika (zgradba)|bazilike]] se vidi iz še vedno obstoječih funkcij temeljev, ko se je izvajanje že začelo, ampak opustilo. Glavna stavba sedanje strukture zgradbe temelji na virih iz gotskega oltarja. Nova oltarna miza iz leta 1287 je bila darilo vikarja. Ta oltar je bil nato nameščen leta 1312. Nov oltar s korom je leta 1334 posvetil škof Henrik II. Bochholt. Iz te oltarne mize je iz leta 1435 kot [[oltarni nastavek]] ohranjena najstarejša oltarna slika, prispevek mojstra Jakobovega oltarja. Zdaj je v srednjeveški zbirki državnega muzeja Schwerin v gradu Güstrow. Stolp cerkve je bil zgrajen nad grebenom glavne ladje, na začetku le dve nadstropji. Zgoraj je bil označene zatrep, kot pri Marienkirche. Nad njim je bila osmerokotna piramida stolpne strehe. Stolp je verjetno eden izmed bolj problematičnih v Lübecku. Mojster Detmar poroča v svoji kroniki, da je leta 1375 nevihta odtrgala četrtino stolpne strehe in odložena na dvorišču bolnišnice Svetega duha. Leta 1628 je stolpa do zvonov znižali in obnovili zid in leta 1636 postavili preprosto leseno streho. Konica je bila podaljšana do leta 1657/58 in šele tak daje izgled tipičen za cerkve s štirimi kroglami na vogalih stolpa. O obnovi in vsem, kar je bilo vključeno, je poročal mojster Arnold Möller, da je preživel celo požar. V zvonik je že večkrat, nazadnje leta 1901, udarila strela in ga leta 1901 zažgala za približno en dan. Med dodanimi kapelami je Brömbsejeva verjetno najbolj znana zaradi Brömbsejevega oltarja na južni strani. Bil je drilo kanonika Detmarja Schulopa leta 1338 in prešel leta 1488 županu Lübecka, Heinrichu Brömseju. Ostal je do leta 1826 v lasti njegove družine. Leta 1877 ga je z oporoko vrnila cerkvi. Sosednja kapela Vellin ali Warendorp posvečena svetniku Aldermanu Gotthardtu Vellinu († 1350), je s smrtjo dobila njegova vdova v družini Warendorp, ki jo je imela vse do 18. stoletja. Na severni strani nasproti Brömbsejeve kapele je Hoghehus- ali Haleholtscho kapela, ki jo je podaril Konrad Hogehus († 1351). Drugi dve na zahodu severne strani sta iz leta 1392. [[Zakristija]] cerkve na jugovzhodu je podaljšek iz začetka 15. stoletja. Školjčni motiv lesenega opaž iz leta 1667 opozarja na simbol Jacobovih romarjev. Kapela stolpa pod osrednjim stolpom je bila v lasti cehovske pivovarne. Kapela severno od stolpa je dobila ime po županu Lübecka Hinrichu Witteju kot Wittenova kapela, pozneje imenovana zaradi opreme, shranjene tam, pogrebnikova kapelo. Ta kapela danes spominja na potopitev ladje Pamir. Pod kapelo je od leta 2007 ''kolumbarij'' kot pogrebna kapela. Južna kapela je bila Marijina kapela. Strešni jezdec je bil zgrajen po kroniki Reimarja Kocka leta 1496. Zaradi nevihte je bil poškodovan, vendar pa je bil sredi 16. stoletja ponovno zgrajen, po tej kroniki leta 1552. Sedanji jezdec je baročno delo iz let 1622-28. Pomembne srednjeveške [[freska|freske]] so se znova odkrili ob prenovi konec 19. stoletja. Sveti Jakob je ostal nepoškodovan kot ena izmed redkih cerkev v Lübecku med bombnim napadom v noči na Cvetno nedeljo 1942. Zato ima zadnje dvoje zgodovinske orgle. Galerijo pod velikimi orglami so leta 1932 razširili, da bi povečali pevski kor in prostor za majhen orkester. <ref>''Umbau der Singebühne in St. Jakobi'', in: ''Vaterstädtische Blätter'' 1932/33, S. 21f ([https://www.stadtarchiv-luebeck.findbuch.net/pics//R.._Digitalisate._~9%20Dienstbibliothek._~9.2%20Digitalisierte%20Zeitschriften._~9.2_2%20VBll._~9.2_2_AUGIAS._~9.1_L%20I%2045_1932-1933.pdf Digitalisat])</ref> Ob cerkvi, proti Kobergu, so gospodarska poslopja v slogu nizozemske opečne renesanse. == Oprema == [[Slika:Germany Luebeck St Jakobi pulpit and altar.jpg|thumb|rechts|Prižnica in visoki oltar]] [[Slika:Germany Luebeck St Jakobi baptismal font 1.jpg|thumb|Gotski krstilnik]] [[Slika:Pamir Rettungsboot Lübeck.jpg|thumb|Rašilni čoln iz Pamirja narejen 2007 severni stolpni kapeli]] Cerkev ima bogato notranjost. === Prižnica in visoki oltar === Prižnica je iz leta 1698. Ostanki prejšnje prižnice iz leta 1577 so od leta 1735 v Tomaževi cerkvi v Tribseesu. Veliki oltar, ki ga vidimo danes, je leta 1717 ustvaril Hieronymus Hassenberg. Je darilo župana Hermana Roddea, katerega doprsni kip je na oltarju. Poznogotski [[retabel]] iz leta 1435, je triptih z dvojnim parom kril, in se pripisuje mojstru Jakobovega oltarja in je zdaj v srednjeveškem delu muzeja Staatliches Schwerin v gradu Güstrow. Bronast [[krstilnik]] iz leta 1466 je vliv Klaus Grude. === Broemsejev oltar === Broemsejev oltar je podaril župan Heinrich Brömse okoli leta 1490 do 1500. [[relief (umetnost)|Relief]] v srednjem delu je bil več let pripisan delavnici vestfalskega kiparja Everta van Rodena <ref>Reinhard Karrenbrock: ''Evert van Roden - Der Meister des Hochaltares der Osnabrücker Johanniskirche. Ein Beitrag zur Skulptur der Spätgotik'' in: Osnabrücker Geschichtsquellen und Forschungen, Band 31, Osnabrück 1992, S.&nbsp;64–76, S.&nbsp;252–254. Die frühere Zuschreibung an Heinrich Brabender ist seitdem hinfällig.</ref>. Umetniško delo je med najpomembnejšimi v Lübecku. Predstavitev družine Brömse na oltarnih krilih je nastala nekoliko kasneje leta 1515 === Spomenik mornarjem === V cerkvi je v severni stolpni kapeli spomenik mornarjem iz Lübecka, ostalim na morju. Tu je tudi razbit rešilni čoln potopljenega štirijambornika ''Pamir'' iz leta 1957, v katerem je umrlo 80 od 86 članov posadke. 21. septembra 2007 je bil spomenik razglašen kot narodni civilni pomorski spomin po volji župnijske, pokrajinske in zvezne vlade. Pod kapelo je kolumbarij. === Orgle === Velike ]]orgle]] na zahodni steni so bile prvotno gotsko delo, vendar so bile večkrat razširjene in obnovljene v baročne. Majhne orgle (Stellwagenorgel, severne orgle) tudi izvirajo iz srednjeveških (1467), vendar jih je Friedrich Stellwagen leta 1636/1637 obnovil in razširil. Danes so med najpomembnejšimi v Evropi. <gallery> Germany Luebeck St Jakobi organ.jpg|Orgle na zahodni steni Lübeck Jakobikirche Kleine Orgel (5).jpg|Stellwagen-orgle Lübeck St. Jakobi Richborn-Positiv (1).jpg|Richborn-Positiv </gallery> === Stolpna ura in zvonovi === [[Slika:Ein-Zeiger-Uhr von St.-Jakobi, Lübeck.jpg|thumb|Stolpna ura z enim kazalcem]] Stolpna ura je posebna, saj z enim kazalcem prikazuje samo ure. V [[zvonik]]u visi dragocen ansambel s štirimi [[zvon]]ovi. == Križev pot == Na severni strani ladje je reliefna ploščica, ki označuje prvo postajo najstarejšega ohranjenega [[Križev pot |križevega pota]] v Nemčiji. Ta križev pot vodi od tu najprej skozi ulico Breite Straße do stavbe kanclerja in nazaj skozi Große Burgstraße, Burgtor in čez Burgfeld do končne točke na Jerusalembergu v predmestju St. Gertrud. <gallery> Kreuzweg St-Jacobi.jpg|Začetek križevega pota na zunanji stenicerkve Germany Luebeck St Jakobi station of the cross 1.jpg| Detajl postaje </gallery> == Sklici in viri == {{sklici|2}} * Johannes Baltzer, Friedrich Bruns: Die Bau- und Kunstdenkmäler der Freien und Hansestadt Lübeck. Herausgegeben von der Baubehörde. Band III: Kirche zu Alt-Lübeck. Dom. Jakobikirche. Ägidienkirche. Verlag von Bernhard Nöhring, Lübeck 1920. Unveränderter Nachdruck 2001: ISBN 3-89557-167-9. == Literatura == *Uwe Albrecht, Ulrike Nürnberger, Jan Friedrich Richter, Jörg Rosenfeld, Christiane Saumweber: Corpus der Mittelalterlichen Holzskulptur und Tafelmalerei in Schleswig-Holstein. Band II: Hansestadt Lübeck, Die Werke im Stadtgebiet. Ludwig, Kiel 2012, ISBN 978-3-933598-76-9. *Götz J. Pfeiffer: „Im Chor war früher der hohe Altar von Holtz geschnitten“. Zur Geschichte und Malerei des Coronatio-Retabels von 1435 aus St. Jakobi zu Lübeck. In: Zeitschrift des Vereins für Lübeckische Geschichte und Altertumskunde. 87, 2007, S. 9–40. *Johannes Baltzer, Friedrich Bruns: Die Bau- und Kunstdenkmäler der Freien und Hansestadt Lübeck. Herausgegeben von der Baubehörde. Band III: Kirche zu Alt-Lübeck. Dom. Jakobikirche. Ägidienkirche. Bernhard Nöhring, Lübeck 1920, S. 305–449. (archive.org)(Unveränderter Nachdruck: 2001, ISBN 3-89557-167-9). *Lutz Wilde, Armin Schoof: St. Jakobi. In: Lübecker Führer. Heft 8, Schmidt-Römhild, Lübeck 1979, ISBN 3-7950-1022-5. *Friedrich Techen: Die Grabsteine der lübeckischen Kirchen, Rahtgens, Lübeck, 1898, S. 88–97 (Digitalisat) *Michael Schilling: Frömmigkeit und Schrankpapier. Die frühneuzeitlichen Flugblätter der Lübecker Jakobikirche. Regensburg: Schneell & Steiner 2018 ISBN 978-3-7954-3373-4 == Zunanje povezave == {{Commonscat|St. Jakobi, Lübeck}} * [http://www.st-jakobi-luebeck.de/ Homepage der St. Jakobi-Kirche zu Lübeck] * [http://www.hl-live.de/aktuell/textstart.php?id=15775 Pressebericht zur Nationalen Gedenkstätte] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Lübecku]] [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Lübeck]] [[Kategorija:Opečna gotika]] {{normativna kontrola}} 2tse9dyy95bth3y0p4zaqmxmgdlnsdc 0 454849 5735325 5451644 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Jakoba | image = Cerkev Svetega Jakoba, Škofja Loka.jpg | caption= | fullname= | location= [[Škofja Loka]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= župnijska cerkev | functional status= aktivna | completed date= | parish = [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Jakoba | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 9. december 1988 | refšt = 927 | občina = Škofja Loka }} }} '''Cerkev sv. Jakoba''', župnijska cerkev [[Župnija Škofja Loka|župnije Škofja Loka]]. [[Gotika|Poznogotska]] cerkev, z [[Cerkvena ladja|ladjo]] [[Dvoranska cerkev|dvoranskega tipa]], [[prezbiterij|dolgim korom]] in [[zvonik]]om, ima zelo lep zvezdasto-rebrasto [[obok]]an strop. Posvečena je apostolu [[Jakob Starejši|sv. Jakobu, Starejšemu]]. ==Zgodovinski razvoj cerkve== O mestni cerkvi, ki je bila v listini prvič omenjena leta 1271 in je verjetno stala na lokaciji današnje cerkve, ne vemo ničesar. Morda je šlo celo samo za kapelo, saj je bilo tedaj cerkveno središče v [[Stara Loka|Stari Loki]], v prastari cerkvi sv. Jurija. V 15. stoletju so meščani staro cerkev podrli in zgradili novo. Leta 1471 je nova cerkvena ladja že stala, kar dokazuje letnica na oboku ob podpisu nekega Tomaža, ki je verjetno sodeloval pri gradnji. V bližini pevskega kora se na [[sklepnik]]ih nahajata dva ščitka z mojstrskima znakoma, ki po ugotovitvah strokovnjakov dokazujeta, da je dvoransko ladjo pozidala ista stavbarska delavnica, ki je nekaj let prej postavila podobno cerkveno ladjo [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj|v Kranju]] in prezbiterij [[Cerkev sv. Petra, Radovljica|v Radovljici]]. Ali je bila cerkvena ladja naslednjih 50 let brez prezbiterija ali je bil v uporabi še prezbiterij morebitne stare cerkve, ni pojasnjeno. Zdajšnji prezbiterij in kapelo na njegovi južni strani so, po ugotovitvah [[Emilijan Cevc|Emilijana Cevca]], cerkvi prizidali leta 1525; Cevc se je pri dataciji opiral na slogovni značaj sklepnikov, ki so delo mojstra s podpisom HR<ref>Kipar HR naj bi sklesal tudi nekatere sklepnike v cerkvi sv. Filipa in Jakoba na [[Valterski Vrh|Valterskem Vrhu]], v cerkvi [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob|Marijinega oznanjenja]] na [[Crngrob]]u in v cerkvi [[Cerkev sv. Radegunde, Srednja vas pri Šenčurju|sv. Radegunde in sv. Katarine]] v [[Srednja vas pri Šenčurju|Srednji vasi pri Šenčurju]], katerih izdelava je bila časovno bolje opredeljena.</ref>. Leta 1532 so zgradili še zvonik, kar dokazuje letnica na vzidani kamniti plošči. Velike spremembe je cerkev doživela v [[barok]]u, ko so postavili nov pevski kor in nove oltarje. V 19. stoletju je zidarski mojster Molinaro, ki se je priselil iz [[Furlanija|Furlanije]] in postal ugleden loški meščan, prizidal cerkvi dve plitvi kapeli in vhodno lopo, dobila pa je spet tudi novo opremo in nove slikarije. Cerkev so dopolnjevali tudi v novejšem času. Arhitekt [[Jože Plečnik]] je v severni kapeli z mnogo marmorja uredil bogato [[Krstilnica|krstilnico]] in namestil v cerkvi vrsto lestencev. Njegov učenec in sodelavec arhitekt [[Tone Bitenc]] je preuredil prezbiterij in oltarno mizo obrnil proti vernikom, akademski slikar [[Stane Kregar]] pa je zasnoval nova [[Vitraj|barvna okna]]. ==Zgradba== [[Cerkvena ladja]] je zasnovana kot dvoranski prostor. Trije pari osmerokotnih kamnitih stebrov nosijo [[obok]]e nad seboj, ki kot pahljače rastejo iz stebrov in polstebrov ob steni. Prostor delijo po širini v tri ladje, in po dolžini v štiri [[Traveja|traveje]], a zaradi svoje vitkosti skoraj prav nič ne motijo enotnosti prostora. Rebra obokov, ki imajo v vseh ladjah enako višino, se razporejajo v osmerorogeljne zvezde brez prečnih in vzdolžnih cezur. Obok pred slavoločno odprtino ima v sredini še manjšo osmerorogeljno zvezdo. [[Kapitel]]i stebrov so okrašeni z [[akant]]om. Prav vsa križišča in stikališča reber so prekrita s [[sklepnik]]i, na katerih vidimo poleg cvetja in ščitkov še celo vrsto svetnikov, [[ceh]]ovskih simbolov pa seveda Kristusa in Marijo. Svetloba prihaja v ladjo skozi gotsko šilasta okna. Za razmeroma majhno slavoločno odprtino se cerkev nadaljuje v precej ožji [[prezbiterij]], ki zavzema po dolžini dve poli in petosminski zaključek. Tudi prezbiterij je zasnovan kot gotska stavba s šilastimi okni in rebrasto zvezdastim obokom. Ker pa se je način gradnje v petdesetih letih spremenil, so rebra tu bolj za okras kot pa nosilci oboka. Na tristranem zaključku prezbiterija izhajajo iz do tal segajočih [[Služnik (arhitektura)|služnikov]], ob vzdolžnih stenah pa iz [[Konzola (arhitektura)|konzol]], med katerimi so nekatere figuralne. Križišča reber so tudi tu prekrita s [[sklepnik]]i, ki pa so (po novi modi) precej bolj plitvi in ploski kot v ladji; izklesani so zelo kvalitetno<ref>«najkvalitetnejši, kar jih poznamo na naših tleh«, Cevc, str. 162</ref> in že pod renesančnim vplivom, tako da je bil E. Cevc prepričan, da niso delo stavbenika ampak kiparja, ki se je na sklepniku s podobo sv. Jakoba podpisal s kamnoseškim znamenjem in črkama HR. Ob južno steno prezbiterija je prislonjena kapela, ki se je prvotno odpirala v prezbiterij s šilasto odprtino, ki je bila pozneje zazidana. Medtem ko je bila zahodna [[fasada]] v 19. stoletju neogotsko preoblikovana, pa je vzhodni del cerkve na zunanji strani povsem ohranil svojo prvotno gotsko podobo. Večkrat stopnjevani [[opornik]]i prezbiterija in južne kapele ob njem so bili le ob tristranem zaključku kapele zreducirani na okrasne [[Lizena|lizene]]. Poseben poudarek daje zunanjščini tudi petnadstropni zvonik, prislonjen ob severno steno prezbiterija, ki je z izjemo baročne kape povsem gotski. Leta 1931 je akademski slikar [[Matej Sternen]] restavriral poslikavo nekaterih polj med rebri na oboku, druga pa je Ciril Križnar na novo poslikali z ornamenti. Iz istega časa je tudi freska ''Kristusa Kralja'' na slavoloku ob vstopu v prezbiterij, akademskega slikarja [[Slavko Pengov|Slavka Pengova]]. <gallery> Slika: CerkevSvJakobŠkofjaLoka02.jpg|<small> pogled na prezbiterij in zvonik z vzhoda Slika: CerkevSvJakobŠkofjaLoka03.jpg| notranjost ladje, v ozadju Plečnikova krstilnica Slika: CerkevSvJakobŠkofjaLoka04.jpg| zvezdasto rebrasti obok v ladji Slika: CerkevSvJakobŠkofjaLoka05.jpg| zvezdasto rebrasti obok pred slavoločno odprtino Slika: CerkevSvJakobŠkofjaLoka06.jpg| obok v prezbiteriju</small> </gallery> ==Oprema== V prezbiteriju zavzema osrednje mesto kip cerkvenega zavetnika, apostola [[Jakob Starejši|sv. Jakoba, Starejšega]]. Obkrožajo ga (dvignjeni in pritrjeni na štiri služnike) kipi [[Sveti Peter|sv. Petra]] (s ključi), [[Sveti Matej|sv. Mateja]] (s knjigo), [[Janez Evangelist|sv. Janeza]] (s kelihom) in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]] (z mečem). Ob slavoločni steni stojita dva oltarja iz črnega marmorja, delo [[Mihael Cussa|Mihaela Kuše]] (1700). Slika v levem stranskem oltarju predstavlja ''Jezusa na Oljski gori'' (pripisujejo jo [[Janez Jurij Remb|Janezu Juriju Rembu]]). [[Tabernakelj]] pod njo je izdelan iz belega [[Carrarski marmor|kararskega marmorja]] (okoli 1860). Na desnem stranskem oltarju je upodobljena [[Sveta Katarina Aleksandrijska|sv. Katarina Aleksandrijska]], ob straneh pa sta kipa [[Sveta Barbara|sv. Barbare]] (na levi) in [[Sveta Lucija|sv. Lucije]] (na desni). Levo stransko kapelo s krstilnico in božjim grobom, vso v marmorju, je zasnoval arhitekt [[Jože Plečnik]] (1951-1954), ki je cerkev opremil tudi z lestenci. Desna stranska kapela hrani misijonski križ iz leta 1890, ob njem pa kipa [[Apostol Janez|apostola Janeza]] in [[Sveta Marija|Žalostne Matere Božje]]. Križev pot je naslikal dunajski slikar [[Josip Plank]] (okoli 1800). Pnevmatske orgle s 23 registri so delo [[Franc Jenko|Franca Jenka]] iz Šentvida (1932). ==Sklici in opombe== {{opombe|2}} ==Viri== *{{cite book |title= Gotika v Sloveniji |last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1995|publisher= Narodna galerija| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 5070310|page= |pages= 84-85|accessdate=}} *{{cite book |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, 2|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink= |coauthors= |year=1973-1975|publisher= Mohorjeva družba| location= Celje |isbn= |cobiss= 7990017|page= |pages= 151-154|accessdate=}} *{{cite book |title= Kipar HR|last= Cevc|first=Emilian |authorlink= |coauthors= |year=1956|publisher= Dela akademikov, separat| location= Škofja Loka |isbn= |cobiss= 20966701|page= |pages=|accessdate=}}, tudi v [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dlo%C5%A1ki+razgledi+3+cevc%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25] *{{cite book |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 13|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1987-2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411|page=53 |pages= |accessdate=}} * [http://zupnija-skofja-loka.rkc.si/opis-cerkva/ Župnija Škofja Loka] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|St. James's Church, Sveti Jakob|cerkev sv. Jakoba}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jakob, Škofja Loka]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Škofji Loki]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1471]] [[Kategorija:Župnija Škofja Loka]] kqhs8xps5arta0ifer801uj5v2zqvrf 0 455090 5735318 5140290 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Marktkirche | fullname = | other name = Cerkev svetega Jurija in Jakoba na Trgu | native_name = Marktkirche St. Georgii et Jacobi | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | pushpin map = Germany | pushpin map alt = | map caption = Geografski položaj v Nemčiji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Hannover]] | country = [[Nemčija]] | denomination = luteranska | previous denomination = rimskokatoliška | churchmanship = | membership = | attendance = | website = [http://marktkirche-hannover.de/ Domača spletna stran] | former name = | bull date = | groundbreaking = 1125 | completed date = 1366 | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 1360 |highest end = |highest start = | status = župnijska cerkev | functional status = aktivna | heritage designation = | architecture_type = | style = [[opečna gotika]] | length = 61,50 m | length nave = | length choir = | width = 26,60 m | width nave = 8 m (glavna), 5,40 m (stranski) | width transepts = | floor area = | height = 19 m | height nave = | height choir = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | tower quantity = 1 | tower height = 97 m | spire quantity = | spire height = | bells = | bells hung = | bell weight = | metropolis = | diocese = Hannover | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = }} Protestantsko-luteranski '''Marktkirche svetega Jurija in Jakoba''', splošno znana kot '''Marktkirche''' ('Cerkev na trgu') je najstarejša od treh župnijskih cerkva v starem mestnem jedru [[Hannover|Hannovra]] (drugi sta Aegidienkirche in Kreuzkirche). Cerkev z visokim stolpom višine 97 metrov je ena od znamenitosti Hannovra. Je glavna luteranska cerkev v Hannovru v [[Nemčija|Nemčiji]]. Zgrajena je bila v 14. stoletju in je skupaj z bližnjo staro mestno hišo najjužnejši primer arhitekturnega sloga severno-nemške [[opečna gotika|opečne gotike]] (''norddeutsche Backsteingotik''). Streha in oboki ladij so bili uničeni leta 1943 v zračnem napadu in obnovljeni leta 1952. == Zgodovina == [[Slika:Domenico Quaglio Marktkirche Hannover.jpg|thumb|Marktkirche v 19. stoletju; Domenico Quaglio, 1832]] Prejšnjo [[romanska arhitektura|romansko]] stavbo, ki je bila zgrajena leta 1125 na tem mestu in se prvič leta 1238 imenovala po svetem Juriju, so odkrili med izkopavanji leta 1952. Že leta 1340 so bila nameščena prva barvna steklena okna; od leta 1342 je nosila oznako ''ecclesia Sanctorum Jacobi et Georgii''. [[Sveti Jakob|Jakob]], ki je bil v srednjem veku zelo priljubljen zavetnik romarjev in trgovcev (špansko ''Santiago'') in [[sveti Jurij]], eden izmed 14 pomočnikov in znan kot legendarni ubijalec zmaja, sta patrona cerkve. Leta 1344 je bil razpis za donacije meščanov za cerkev, leta 1347 so začeli graditi temelje stolpa. Dve leti kasneje so dobili dovoljenje za rušenje stare cerkvene stavbe (okoli katere je bila zgrajena nova cerkev). Leto 1360 je bila posvečena in leta 1368 je bila gradnja [[zvonik]]a na koncu prekinjena zaradi revščine in [[kuga|kuge]] in posledično pomanjkanja denarja. Prvotno načrtovan s strmo, je zvonik dobil strešno kupolo v obliki manjše podobe samega stolpa. Leto 1388 je bilo potrjeno z dendrokronologijo za postavitev ostrešja (sečnja med 1385-1388). Po 14. stoletju je bil zgrajen majhen dodatek na severni strani cerkve (zdaj izginil), ki je bil uporabljena kot [[zakristija]]. Zahodno obstaja od leta 1510 večja in nekoliko mlajša nekdanja kapela svete Ane, imenovana tudi ''kapela Sodenovih''.<ref>Arnold Nöldeke: ''Denkmäler des „alten“ Stadtgebietes Hannover. (Eingemeindungsstand bis 1. Januar 1870)'', in ders.: ''Die Kunstdenkmäler der Provinz Hannover'', hrsg. vom Provinzialausschuss und Landesdirektorium der Provinz Hannover, 1. Teil: ''Regierungsbezirk Hannover'', Heft 1 und 2 (Heft 19 und 20 des Gesamtwerkes), ''Stadt Hannover'', Selbstverlag der Provinzialverwaltung, Theodor Schulzes Buchhandlung, Hannover, 1932, S. 79; [http://archive.org/stream/diekunstdenkmlerb1h1hann/diekunstdenkmlerb1h1hann_djvu.txt Text-Digitalisat] im Internet Archive und durch Kooperation mit der University of Toronto</ref> 1852-1855 je bila restavrirana notranjost po navodilih Ludwiga Droste, na novo pobarvana in opremljena, kjer Duve oltar izginil brez sledi. V dveh zračnih napadih na Hannover med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v juliju in oktobru 1943, so bili zunanji zidovi in stebri uničeni, večina strešnih nosilcev pa je bila ohranjena. Rekonstrukcijo so izvedli med letoma 1946-1952 po načrtih arhitekta Dietera Oesterlena, kjer je opeka v notranjosti popolnoma izpostavljena. == Opis == [[Slika:Hannover Marktkirche.jpg|thumb|hochkant|Glockenturm]] * Dolžina cerkve (vključno s stolpom): 61,50 m * Celotna širina: 26,60 m * višina do kapi: 19 m * višina stolpa: 97,26 m (z vremenskim petelinom 98 m) * širina osrednje ladje: 8 metrov, stranskih 5,40 vsak. Material je pretežno rdeča [[opeka]]. Cokel, tlaki, zahodni portal in vogali sten stolpa so izdelani iz peščenjaka. Triladijska dvorana s petimi obočnimi polami je zaprta s precej velikim glavnim [[prezbiterij|kor]]om s poligonom 7/10 in stransko [[apsida|apsido]] s poligonom 5/10. Kot model je služila cerkev svete Marije v Wieseju (Soest), tudi mogočni zahodni stolp je v tradiciji vestfalskih vzornikov, medtem ko je za ladjo z okrogli stebri služila kot vzor cerkev sv. Janeza v Lüneburgu. Med velikimi zgradbami severnonemške opečne gotike je Marktkirche najjužnejši primer. === Glavni oltar === [[Slika:Wolfgang Puschmann, Stadtsuperintendent a.D. in Hannover und ehemals erster Pfarrer an der Marktkirche der Stadt, ebenda 01.jpg|thumb|Glavni oltar v Marktkirche]] [[Retabel]] glavnega oltarja je bil prvotno dvojni [[krilni oltar]]. Oltar, zgrajen okoli leta 1480, je bil premaknjen v Egidijevo cerkev leta 1663 med namestitvijo baročnega oltarja (podaril ga je Johann Duve). Od tod je prišel leta 1856 v Welfenmuseum, zato je ostal v vojni (razen zunanjega krila) nespremenjen in bil leta 1952 nameščen nazaj v Marktkirche. Pri odprtih krilih je 21 prizorov, izklesanih iz lipe, prikazujejo ''Jezusov pasijon'' po grafičnih predlogah [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]] <ref>Waldemar R. Röhrbein, Karl-Heinz Grotjahn: ''Marktkirche S. Georgii et Jacobi.'' in: ''Stadtlexikon Hannover.'' S.&nbsp;426–427.</ref>. Na dnu so medaljoni z glavami prerokov, kot "kulturno-zgodovinska posebnost" (U. Müller) je patriarh Jakov z očali (četrti z leve). Zunanje strani poslikanih notranjih kril (zunanja krila so uničena) kažejo prizore iz življenja in mučeništva dveh cerkvenih zavetnikov Jakoba in Jurija. === Drugo === [[Slika:Hannover Marktkirche Innen.jpg|thumb|Cerkvena ladja]] * Okoli 1500 sta bila verjetno v Hildesheimu ustvarjena dva krstilnika iz medenine. Počivata na petih levih v desnem (južnem) koru, prišla sta leta 1943 iz uničene Egidijeve cerkve. * Posebej privlačna so barvna stekla v treh vzhodnih oknih glavnega kora. Od 30 oken jih 20 s mučeniškimi prizori sega v 14. stoletje (ok. 1370); so med najpomembnejšimi v severni Nemčiji. Druge so pripeljani sem iz različnih krajev ali prihajajo iz obnov 19. in 20. stoletja. Dvoje oken sta ustvarila studio ''Alexander Linnemann in Otto Linnemann'' iz Frankfurta. * Leta 1624 je bil gumb in vremenski petelin na cerkvenem stolpu tako močno poškodovan zaradi vetra in neurja, da ju je bilo treba obnoviti. Leta 1702 je bil zvonik prekrit z bakrom in nameščen nov petelin, ki pa je naslednje leto odpadel. Šele leta 1705 je bil spet postavljen nov petelin. * Med obnovo je bila v kleti zgrajena skupnostna dvorana ''Bödekersaal'', poimenovana po Hermanu Wilhelmu Bödekerju, pastorju v Marktkirche 1825-1875. Tu se lahko vidi tudi temelje cerkve, ki so, kot so ugotovili pri rekonstrukciji, dosegli več kot tri metre v globine. ** V Bödekersaali je plaketa v spomin na 21 državljanov iz tridesetletne vojne, ki jih je ubil Hainholz; tablo je naredil pastor David Meyer <ref name="David Meyer">Dirk Böttcher: ''Meyer, (2) David (auch Meier)'', in: ''Hannoversches Biographisches Lexikon'', S.&nbsp;252.</ref>. === Orgle === Do druge svetovne vojne so bile v stolpu Marktkirche velike [[orgle]], ki so bile delno glasbilo iz 17. stoletja. Te v obliki iz leta 1893 so bile v veliki meri uničene med drugo svetovno vojno. Današnje velik orgle so na zadnji steni južne stranske ladje. Leta 1953-1954 so jih zgradili orgelski mojstri Emil Hammer (Hannover) in Rudolf von Beckerath Orgelbau (Hamburg) z 61 registri na štirih manualih in pedali. Prospekt za orgle je zasnoval Dieter Oesterlen. V letih od 2007 do 2009 so jih akustično obnovili in ponovno uporabili približno 50% materiala cevi. Danes imajo 64 registrov, vključno z 39 registri, ki so delno ali v celoti sestavljeni iz materiala prejšnjih orgel. So mehanske. <ref>Ausführliche Informationen zur Geschichte und Reorganisation der [http://marktkirche-hannover.de/?page_id=237]</ref> == Zunanjost == [[Slika:Luther Denkmal Marktkirche Hannover 2017 frontal.jpg|thumb|Spomenik Martina Lutra]] * V trikotnih zatrepih stolpa so znaki: na vzhodni strani obrnjen [[pentagram]], na severni in južni strani [[heksagram]] (Davidova plošča) <ref>Kürschner, Christiane: [http://www2.kirche-hannover.de/news/berichte/1062767660.html ''Symbole am Turm der Marktkirche'']</ref>. * Bronasti portal zahodnega vhoda (današnji glavni vhod) je leta 1959 ustvaril Gerhard Marcks. Je v skladu z motom ''discordia et concordia'' (razdor in harmonija), pod dvema stebroma drevesa življenja so temeljne človekove situacije, kjer kipar ni prizanesel bližnji preteklosti Nemčije, kot so prizori z vislicami in tanki, nacistični govorci, gore trupel in goreče hiše. Predvsem pa se v zgornjem polju pojavi vstali Kristus. Portal je ustanova mesta Hannover za 600. obletnico Marktkirche. * V zahodnem portalu je mogoče videti na vogalih skulpture pokroviteljev cerkve: levo Jurija ubijalca zmaja in desno Jakoba z romarsko palico, obe stvaritve kiparja Jürgena Webra (1992) iz Braunschweiga. Kipa dveh svetnikov, ki sta bila tam že prej, je Jakob uničen v vojni in Jurij nameščen na levi (sever) kora. * Zunaj nekdanjega južnega portala sta dve sončni uri: desno zgoraj ena iz leta 1555, levo na stebru imenovana ''Kanonialuhr'' s časom molitve, ki verjetno izvira iz časa gradnje cerkve. Tako je ta sončna ura najverjetneje najstarejša ura v Hannovru. * Dve skulpturi na straneh zvonika sta hanovrskega kiparja Carla Dopmeyerja in sta: na severni strani Hermann Wilhelm Bödeker in na južni strani [[Martin Luther]]. * Epitafi in nagrobne plošče (znotraj in zunaj) so večinoma iz 16./17. stoletja. <gallery> File:Hannover Marktkirche Portal Jakobus.jpg|Sveti Jakob na portalu desno File:Marktkirche (Hannover) - Hu 19.jpg|Bronasti portal Gerharda Marcksa (1959) File:Von-der-Marktkirche ArtikelHoch.jpg|Marktkirche leta 1910 File:HannoverMarktkirche060529.jpg|Stolpna ura File:Hannover-marktkirche sonnenuhr.jpg|Sončna ura 14. st. File:Sonnenuhr an St. Georgii et Jacobi.jpg|Sončna ura iz leta 1555 </gallery> == Okolica == 26. junija 1533 se je na trgu, med Marktkirche in staro mestno hišo, zgodil zgodovinski dogodek, ki ga lahko opišemo kot začetek reformacije v Hannovru: prisega zbranega ljudstva pod njihovim predstavnikom Dietrichom Arnsborgom. To sceno je posnel Ferdinand Hodler v svojem muralu ''Soglasje'' (1913) v Hodlerjevi dvorani nove mestne hiše v Hannovru. Od leta 1850 se božični trg v Hannovru odvija v starem mestnem jedru okoli Marktkirche. Zaradi svoje ulične atmosfere z lesenimi hišami in stojnicami je turistična zanimivost. Leta 2007 je zabeležil približno 1,5 milijona obiskovalcev. Nekaj korakov od zahodnega portala v smeri Kramerstraße in Knochenhauerstraße je v pločniku križ. S tega položaja seže pogled na štiri cerkve s stolpi: Marktkirche, Aegidienkirche, Kreuzkirche in cerkev Neustädter. Že pred 300 leti je bil ta kraj ena od sedmih znamenitosti mesta Hannover, ki so ga morali obiskati tavajoči obrtniki. == Pokroviteljstvo == Mesto Hannover je od leta 1574 pokrovitelj nad Marktkirche. <ref>Johann Karl Fürchtegott Schlegel: ''Kirchen- und Reformationsgeschichte von Norddeutschland und den Hannoverschen Staaten.'' Bd. 2. Helwing, Hannover 1829, [http://books.google.de/books?id=oP8PAAAAYAAJ&pg=PA75 S. 75].</ref> Župan Stefan Schostok od januarja 2014 opravlja funkcijo pokroviteljev, pri čemer je član odbora v župniji in ima vlogo pri zasedbi pastorjev. <ref>http://www.landeskirche-hannovers.de/evlka-de/presse-und-medien/pressemitteilungen/landeskirche/2012/10/2012_10_10_2</ref><ref>http://marktkirche-hannover.de/?page_id=172</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Marktkirche (Hannover)|Marktkirche Hannover}} * [http://www.marktkirche-hannover.de/ Internetauftritt der Marktkirchengemeinde] *[http://www.hannover.de/de/tourismus/sehenswuerdigkeiten_naherholung/touristische_highlights/marktkir.html Informationen der Stadt Hannover zur Marktkirche] *[https://3dwarehouse.sketchup.com/legacymodel.html?id=b52d52319800a3095e1da8565d6e6645&legacyredirect=backend 3D Marktkirche Hannover}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji|Jurij in Jakob, Hannover]] [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija|Hannover]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Hannover]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Hannovru]] i05utdx7f7ra105fvkdhhppymu9yvfb 5735336 5735318 2022-08-16T20:19:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Marktkirche | fullname = | other name = Cerkev svetega Jurija in Jakoba na Trgu | native_name = Marktkirche St. Georgii et Jacobi | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | pushpin map = Germany | pushpin map alt = | map caption = Geografski položaj v Nemčiji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Hannover]] | country = [[Nemčija]] | denomination = luteranska | previous denomination = rimskokatoliška | churchmanship = | membership = | attendance = | website = [http://marktkirche-hannover.de/ Domača spletna stran] | former name = | bull date = | groundbreaking = 1125 | completed date = 1366 | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 1360 |highest end = |highest start = | status = župnijska cerkev | functional status = aktivna | heritage designation = | architecture_type = | style = [[opečna gotika]] | length = 61,50 m | length nave = | length choir = | width = 26,60 m | width nave = 8 m (glavna), 5,40 m (stranski) | width transepts = | floor area = | height = 19 m | height nave = | height choir = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | tower quantity = 1 | tower height = 97 m | spire quantity = | spire height = | bells = | bells hung = | bell weight = | metropolis = | diocese = Hannover | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = }} Protestantsko-luteranski '''Marktkirche svetega Jurija in Jakoba''', splošno znana kot '''Marktkirche''' ('Cerkev na trgu') je najstarejša od treh župnijskih cerkva v starem mestnem jedru [[Hannover|Hannovra]] (drugi sta Aegidienkirche in Kreuzkirche). Cerkev z visokim stolpom višine 97 metrov je ena od znamenitosti Hannovra. Je glavna luteranska cerkev v Hannovru v [[Nemčija|Nemčiji]]. Zgrajena je bila v 14. stoletju in je skupaj z bližnjo staro mestno hišo najjužnejši primer arhitekturnega sloga severno-nemške [[opečna gotika|opečne gotike]] (''norddeutsche Backsteingotik''). Streha in oboki ladij so bili uničeni leta 1943 v zračnem napadu in obnovljeni leta 1952. == Zgodovina == [[Slika:Domenico Quaglio Marktkirche Hannover.jpg|thumb|Marktkirche v 19. stoletju; Domenico Quaglio, 1832]] Prejšnjo [[romanska arhitektura|romansko]] stavbo, ki je bila zgrajena leta 1125 na tem mestu in se prvič leta 1238 imenovala po svetem Juriju, so odkrili med izkopavanji leta 1952. Že leta 1340 so bila nameščena prva barvna steklena okna; od leta 1342 je nosila oznako ''ecclesia Sanctorum Jacobi et Georgii''. [[Sveti Jakob|Jakob]], ki je bil v srednjem veku zelo priljubljen zavetnik romarjev in trgovcev (špansko ''Santiago'') in [[sveti Jurij]], eden izmed 14 pomočnikov in znan kot legendarni ubijalec zmaja, sta patrona cerkve. Leta 1344 je bil razpis za donacije meščanov za cerkev, leta 1347 so začeli graditi temelje stolpa. Dve leti kasneje so dobili dovoljenje za rušenje stare cerkvene stavbe (okoli katere je bila zgrajena nova cerkev). Leto 1360 je bila posvečena in leta 1368 je bila gradnja [[zvonik]]a na koncu prekinjena zaradi revščine in [[kuga|kuge]] in posledično pomanjkanja denarja. Prvotno načrtovan s strmo, je zvonik dobil strešno kupolo v obliki manjše podobe samega stolpa. Leto 1388 je bilo potrjeno z dendrokronologijo za postavitev ostrešja (sečnja med 1385-1388). Po 14. stoletju je bil zgrajen majhen dodatek na severni strani cerkve (zdaj izginil), ki je bil uporabljena kot [[zakristija]]. Zahodno obstaja od leta 1510 večja in nekoliko mlajša nekdanja kapela svete Ane, imenovana tudi ''kapela Sodenovih''.<ref>Arnold Nöldeke: ''Denkmäler des „alten“ Stadtgebietes Hannover. (Eingemeindungsstand bis 1. Januar 1870)'', in ders.: ''Die Kunstdenkmäler der Provinz Hannover'', hrsg. vom Provinzialausschuss und Landesdirektorium der Provinz Hannover, 1. Teil: ''Regierungsbezirk Hannover'', Heft 1 und 2 (Heft 19 und 20 des Gesamtwerkes), ''Stadt Hannover'', Selbstverlag der Provinzialverwaltung, Theodor Schulzes Buchhandlung, Hannover, 1932, S. 79; [http://archive.org/stream/diekunstdenkmlerb1h1hann/diekunstdenkmlerb1h1hann_djvu.txt Text-Digitalisat] im Internet Archive und durch Kooperation mit der University of Toronto</ref> 1852-1855 je bila restavrirana notranjost po navodilih Ludwiga Droste, na novo pobarvana in opremljena, kjer Duve oltar izginil brez sledi. V dveh zračnih napadih na Hannover med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v juliju in oktobru 1943, so bili zunanji zidovi in stebri uničeni, večina strešnih nosilcev pa je bila ohranjena. Rekonstrukcijo so izvedli med letoma 1946-1952 po načrtih arhitekta Dietera Oesterlena, kjer je opeka v notranjosti popolnoma izpostavljena. == Opis == [[Slika:Hannover Marktkirche.jpg|thumb|hochkant|Glockenturm]] * Dolžina cerkve (vključno s stolpom): 61,50 m * Celotna širina: 26,60 m * višina do kapi: 19 m * višina stolpa: 97,26 m (z vremenskim petelinom 98 m) * širina osrednje ladje: 8 metrov, stranskih 5,40 vsak. Material je pretežno rdeča [[opeka]]. Cokel, tlaki, zahodni portal in vogali sten stolpa so izdelani iz peščenjaka. Triladijska dvorana s petimi obočnimi polami je zaprta s precej velikim glavnim [[prezbiterij|kor]]om s poligonom 7/10 in stransko [[apsida|apsido]] s poligonom 5/10. Kot model je služila cerkev svete Marije v Wieseju (Soest), tudi mogočni zahodni stolp je v tradiciji vestfalskih vzornikov, medtem ko je za ladjo z okrogli stebri služila kot vzor cerkev sv. Janeza v Lüneburgu. Med velikimi zgradbami severnonemške opečne gotike je Marktkirche najjužnejši primer. === Glavni oltar === [[Slika:Wolfgang Puschmann, Stadtsuperintendent a.D. in Hannover und ehemals erster Pfarrer an der Marktkirche der Stadt, ebenda 01.jpg|thumb|Glavni oltar v Marktkirche]] [[Retabel]] glavnega oltarja je bil prvotno dvojni [[krilni oltar]]. Oltar, zgrajen okoli leta 1480, je bil premaknjen v Egidijevo cerkev leta 1663 med namestitvijo baročnega oltarja (podaril ga je Johann Duve). Od tod je prišel leta 1856 v Welfenmuseum, zato je ostal v vojni (razen zunanjega krila) nespremenjen in bil leta 1952 nameščen nazaj v Marktkirche. Pri odprtih krilih je 21 prizorov, izklesanih iz lipe, prikazujejo ''Jezusov pasijon'' po grafičnih predlogah [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]] <ref>Waldemar R. Röhrbein, Karl-Heinz Grotjahn: ''Marktkirche S. Georgii et Jacobi.'' in: ''Stadtlexikon Hannover.'' S.&nbsp;426–427.</ref>. Na dnu so medaljoni z glavami prerokov, kot "kulturno-zgodovinska posebnost" (U. Müller) je patriarh Jakov z očali (četrti z leve). Zunanje strani poslikanih notranjih kril (zunanja krila so uničena) kažejo prizore iz življenja in mučeništva dveh cerkvenih zavetnikov Jakoba in Jurija. === Drugo === [[Slika:Hannover Marktkirche Innen.jpg|thumb|Cerkvena ladja]] * Okoli 1500 sta bila verjetno v Hildesheimu ustvarjena dva krstilnika iz medenine. Počivata na petih levih v desnem (južnem) koru, prišla sta leta 1943 iz uničene Egidijeve cerkve. * Posebej privlačna so barvna stekla v treh vzhodnih oknih glavnega kora. Od 30 oken jih 20 s mučeniškimi prizori sega v 14. stoletje (ok. 1370); so med najpomembnejšimi v severni Nemčiji. Druge so pripeljani sem iz različnih krajev ali prihajajo iz obnov 19. in 20. stoletja. Dvoje oken sta ustvarila studio ''Alexander Linnemann in Otto Linnemann'' iz Frankfurta. * Leta 1624 je bil gumb in vremenski petelin na cerkvenem stolpu tako močno poškodovan zaradi vetra in neurja, da ju je bilo treba obnoviti. Leta 1702 je bil zvonik prekrit z bakrom in nameščen nov petelin, ki pa je naslednje leto odpadel. Šele leta 1705 je bil spet postavljen nov petelin. * Med obnovo je bila v kleti zgrajena skupnostna dvorana ''Bödekersaal'', poimenovana po Hermanu Wilhelmu Bödekerju, pastorju v Marktkirche 1825-1875. Tu se lahko vidi tudi temelje cerkve, ki so, kot so ugotovili pri rekonstrukciji, dosegli več kot tri metre v globine. ** V Bödekersaali je plaketa v spomin na 21 državljanov iz tridesetletne vojne, ki jih je ubil Hainholz; tablo je naredil pastor David Meyer <ref name="David Meyer">Dirk Böttcher: ''Meyer, (2) David (auch Meier)'', in: ''Hannoversches Biographisches Lexikon'', S.&nbsp;252.</ref>. === Orgle === Do druge svetovne vojne so bile v stolpu Marktkirche velike [[orgle]], ki so bile delno glasbilo iz 17. stoletja. Te v obliki iz leta 1893 so bile v veliki meri uničene med drugo svetovno vojno. Današnje velik orgle so na zadnji steni južne stranske ladje. Leta 1953-1954 so jih zgradili orgelski mojstri Emil Hammer (Hannover) in Rudolf von Beckerath Orgelbau (Hamburg) z 61 registri na štirih manualih in pedali. Prospekt za orgle je zasnoval Dieter Oesterlen. V letih od 2007 do 2009 so jih akustično obnovili in ponovno uporabili približno 50% materiala cevi. Danes imajo 64 registrov, vključno z 39 registri, ki so delno ali v celoti sestavljeni iz materiala prejšnjih orgel. So mehanske. <ref>Ausführliche Informationen zur Geschichte und Reorganisation der [http://marktkirche-hannover.de/?page_id=237]</ref> == Zunanjost == [[Slika:Luther Denkmal Marktkirche Hannover 2017 frontal.jpg|thumb|Spomenik Martina Lutra]] * V trikotnih zatrepih stolpa so znaki: na vzhodni strani obrnjen [[pentagram]], na severni in južni strani [[heksagram]] (Davidova plošča) <ref>Kürschner, Christiane: [http://www2.kirche-hannover.de/news/berichte/1062767660.html ''Symbole am Turm der Marktkirche'']</ref>. * Bronasti portal zahodnega vhoda (današnji glavni vhod) je leta 1959 ustvaril Gerhard Marcks. Je v skladu z motom ''discordia et concordia'' (razdor in harmonija), pod dvema stebroma drevesa življenja so temeljne človekove situacije, kjer kipar ni prizanesel bližnji preteklosti Nemčije, kot so prizori z vislicami in tanki, nacistični govorci, gore trupel in goreče hiše. Predvsem pa se v zgornjem polju pojavi vstali Kristus. Portal je ustanova mesta Hannover za 600. obletnico Marktkirche. * V zahodnem portalu je mogoče videti na vogalih skulpture pokroviteljev cerkve: levo Jurija ubijalca zmaja in desno Jakoba z romarsko palico, obe stvaritve kiparja Jürgena Webra (1992) iz Braunschweiga. Kipa dveh svetnikov, ki sta bila tam že prej, je Jakob uničen v vojni in Jurij nameščen na levi (sever) kora. * Zunaj nekdanjega južnega portala sta dve sončni uri: desno zgoraj ena iz leta 1555, levo na stebru imenovana ''Kanonialuhr'' s časom molitve, ki verjetno izvira iz časa gradnje cerkve. Tako je ta sončna ura najverjetneje najstarejša ura v Hannovru. * Dve skulpturi na straneh zvonika sta hanovrskega kiparja Carla Dopmeyerja in sta: na severni strani Hermann Wilhelm Bödeker in na južni strani [[Martin Luther]]. * Epitafi in nagrobne plošče (znotraj in zunaj) so večinoma iz 16./17. stoletja. <gallery> File:Hannover Marktkirche Portal Jakobus.jpg|Sveti Jakob na portalu desno File:Marktkirche (Hannover) - Hu 19.jpg|Bronasti portal Gerharda Marcksa (1959) File:Von-der-Marktkirche ArtikelHoch.jpg|Marktkirche leta 1910 File:HannoverMarktkirche060529.jpg|Stolpna ura File:Hannover-marktkirche sonnenuhr.jpg|Sončna ura 14. st. File:Sonnenuhr an St. Georgii et Jacobi.jpg|Sončna ura iz leta 1555 </gallery> == Okolica == 26. junija 1533 se je na trgu, med Marktkirche in staro mestno hišo, zgodil zgodovinski dogodek, ki ga lahko opišemo kot začetek reformacije v Hannovru: prisega zbranega ljudstva pod njihovim predstavnikom Dietrichom Arnsborgom. To sceno je posnel Ferdinand Hodler v svojem muralu ''Soglasje'' (1913) v Hodlerjevi dvorani nove mestne hiše v Hannovru. Od leta 1850 se božični trg v Hannovru odvija v starem mestnem jedru okoli Marktkirche. Zaradi svoje ulične atmosfere z lesenimi hišami in stojnicami je turistična zanimivost. Leta 2007 je zabeležil približno 1,5 milijona obiskovalcev. Nekaj korakov od zahodnega portala v smeri Kramerstraße in Knochenhauerstraße je v pločniku križ. S tega položaja seže pogled na štiri cerkve s stolpi: Marktkirche, Aegidienkirche, Kreuzkirche in cerkev Neustädter. Že pred 300 leti je bil ta kraj ena od sedmih znamenitosti mesta Hannover, ki so ga morali obiskati tavajoči obrtniki. == Pokroviteljstvo == Mesto Hannover je od leta 1574 pokrovitelj nad Marktkirche. <ref>Johann Karl Fürchtegott Schlegel: ''Kirchen- und Reformationsgeschichte von Norddeutschland und den Hannoverschen Staaten.'' Bd. 2. Helwing, Hannover 1829, [http://books.google.de/books?id=oP8PAAAAYAAJ&pg=PA75 S. 75].</ref> Župan Stefan Schostok od januarja 2014 opravlja funkcijo pokroviteljev, pri čemer je član odbora v župniji in ima vlogo pri zasedbi pastorjev. <ref>http://www.landeskirche-hannovers.de/evlka-de/presse-und-medien/pressemitteilungen/landeskirche/2012/10/2012_10_10_2</ref><ref>http://marktkirche-hannover.de/?page_id=172</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Marktkirche (Hannover)|Marktkirche Hannover}} * [http://www.marktkirche-hannover.de/ Internetauftritt der Marktkirchengemeinde] *[http://www.hannover.de/de/tourismus/sehenswuerdigkeiten_naherholung/touristische_highlights/marktkir.html Informationen der Stadt Hannover zur Marktkirche] *[https://3dwarehouse.sketchup.com/legacymodel.html?id=b52d52319800a3095e1da8565d6e6645&legacyredirect=backend 3D Marktkirche Hannover}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji|Jurij in Jakob, Hannover]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Hannover]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Hannover]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Hannovru]] qwkhn51np68e1ocjel7z0j8l8pxbaxx 0 455117 5735379 5216757 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev svetega Mihaela | fullname = | other name = | native_name = {{Plainlist| * '''{{lang-de|link=no|Michaeliskirche}}''' *<small> or simply </small>''' ''Sankt Michael'' ''' }} | image = <!-- WD --> | imagesize = | imagelink = | imagealt = | caption = Sveti Mihael leta 2009 | pushpin map = | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = | coordinates = {{coord|52|09|10|N|09|56|37|E|display=inline,title}} | location = [[Hildesheim]] | country = [[Nemčija]] | denomination = mešana (luteranska in katoliška) | membership = | attendance = | website = {{url|www.michaelis-gemeinde.de/}} | former name = | bull date = | founded date = <!--{{start date| YYYY| MM| DD}} - but see note below --> | founder = | dedication = {{Plainlist| * [[nadangel Mihael]] }} | consecrated date = 1022 | status = župnijska cerkev | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | architect = <!--{{Plainlist| * }}--> | architectural type = [[bazilika (zgradba)|bazilika]] z 2 [[prezbiterij|kor]]oma in 2 [[transept]]oma | style = [[Romanska arhitektura|Romanika]]<br>[[Gotska arhitektura|Gotika]] | groundbreaking =pozno 10. stoletje | completed date = pozno 12. stoletje | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = 74,75 m<br/>ladja med križiščema: 27,34 m<br/>transepta: 40,01 m | width =ladja: 22,75 m<br/>transepta: 11,38 m | width nave = 8,6 m | height nave = 16,7 m | spire quantity = 2 na križiščema | spire height = <!--{{convert||m|ft}}--> | bells = 10 | bells hung = | bell weight = <!-- {{Kg to CwtQtrLb| }} --> | parish = župnija St. Michaelis, Hildesheim | deanery = | synod = Evangeličansko-Luteranska cerkev Hannover, rimskokatolišče škofija Hildesheim | provost = | seniorpastor = | pastor = | sacristan = | organist = | warden = | verger = | extra = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = St. Mary's Cathedral and St. Michael's Church at Hildesheim | Type = Kulturno | Criteria = i, ii, iii | ID = 187 | Year = 1985 | Session = 9. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/187bis-002 }} }} [[Slika:Hildesheim St MIchael von Andreas.jpg|thumb|Michaeliskirche – iz stolpa Andreaskirche]] [[Slika:Hildesheim St Michael 1662.jpg|thumb|Cerkev sv. Mihaela, risba iz 1662]] '''Sveti Mihael v Hildesheimu''', znan tudi kot '''cerkev svetega Mihaela''', je otonska, predromanska cerkev. Do [[reformacija|reformacije]] je bila cerkev opatije istoimenskega [[Benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a. Danes je Evangeličanska luteranska župnijska cerkev. Bernwardova kripta pripada katoliški mestni župniji in se uporablja za dnevne maše. Od leta 1985 je cerkev skupaj s [[Hildesheimska stolnica|Hildesheimsko stolnico]] na seznamu Unescove svetovne dediščine. 2. januarja 2010 se je pojavil jubilejni žig (2,20 EUR) z motivom svetega Mihaela. Od 7. februarja 2014 je v obtoku nemški spominski kovanec za 2 evra, katerega hrbet prikazuje cerkev. == Zgodovina == Škof Bernward von Hildesheim je bil leta 993 na hribu severno od Domburga v Hildesheimu odločen zgraditi kapelo. 10. septembra 996 je to kapelo posvetil sv. Križu, za katerega je prejel partikel [[Oton III.|Otona III.]] kot darilo. V nedatiranem testamentu je daroval za življenje tamkajšnjih duhovnikov več svojih posesti, vključno lastno cerkev v Burgstemmenu <ref name="Geschichte Burgstemmen">[http://www.findcity.de/31171b/?p=00000002 ''Burgstemmen.''] Auf: findcity.de, am 17. Juli 2006.</ref>. V času svojega episkopata je Bernward svojo fundacijo razširil na velik benediktinski samostan, v drugem testamentu z dne 1. novembra 1019 pa mu je zapustil vse svoje imetje. Kamniti blok jugozahodnega stopnišča z letnico 1010 velja za enega od dvanajstih temeljev opatijske cerkve. Bernward je določil zahodno kripto te cerkve za svoje pokopališče in mesto stalne molitve zanj ter dal kompleksu ime nadangela [[sveti Mihael|Mihaela]]. Kripto je posvetil na Mihaelov god (29. september) 1015. Leta 1022 je bila cerkev delno posvečena. Bernward je umrl 20. novembra 1022 v samostanu in je bil pokopan v grobnici. Posvetitev celotne cerkve je potekala na Mihaelov god leta 1033, vodil jo je Bernwardov naslednik [[sveti Gotard]]. Raziskava obravnava prispevek Bernwarda kot arhitekta. Obstaja soglasje, da je Bernwardov dosežek pri izgradnji cerkve sv. Mihaela daleč presegel dosežke naročnikov in gradbenikov. Zgodovinar arhitekture Hartwig Beseler ga je imenoval ''Architectus sapiens'', »intelektualni ustvarjalec ideje prostora« <ref>Hans Roggenkamp: ''Mass und Zahl.'' In: Hartwig Beseler, Hans Roggenkamp: ''Die Michaeliskirche in Hildesheim.'' Gebr. Mann Verlag, Berlin 1954, S. 148.</ref>. Zato je bil odgovoren za zasnovo (''dispositio''). Kot odgovorni arhitekt, ki je odgovoren za ''constructio'', je pogosto imenovan poznejši prvi opat (1022-1030) Goderam. Oba sta se usmerila k načelom [[Boetij]]a in zlasti [[Vitruvij]]a, ki ga je opisal v svojih ''Desetih knjigah o arhitekturi''. <ref>Hans Roggenkamp: ''Mass und Zahl.'' In: Hartwig Beseler, Hans Roggenkamp: ''Die Michaeliskirche in Hildesheim.'' Gebr. Mann Verlag, Berlin 1954, S. 147–150.</ref> Del raziskave predvideva, da so bila bronasta vrata, ki so bila odkrita v Hildesheimski stolnici od leta 1035, prvotno namenjena svetemu Mihaelu, določen je bil napis, da jih je njihov ustanovitelj Bernward leta 1015 imel v "angelskem templju" ''templum angelicum''). Ta predpostavka je dobila nov zagon s kulturno-zgodovinskimi opazovanji, po kateri ''templum angelicum'' kot liturgični stavek označuje posvečenost Mihaelovemu patrociniju. V sv. Mihaelu so imela bronasta vrata svoje mesto v južni stranski ladji na vhodu ob zahodnem stopniščnem stolpu, kjer - nedaleč od temeljnega kamna - so našli temelje predprostora. <ref>Gallistl 2007/2008, S.&nbsp;65f; Tschan, Bd.&nbsp;2, S.&nbsp;415–419; Bd.&nbsp;3, Abb.&nbsp;252–255</ref> Še bolj verjetno je, da je kot pritrdilni kraj zahodni vhod v kripto, kjer so aprila 2007 z radarskimi raziskavami odkrili 250 cm široko masivno strukturno motnjo (širina bronastih vrat je 227 cm): Zahodni portal je bil prvotno veliko širši. <ref>Overesch/Günther, S.&nbsp;201–204 und Fig.&nbsp;33</ref><ref>Alfhart Günther: ''Kirchen des Mittelalters mit den Augen eines Physikers.'' S.&nbsp;43–54</ref> V začetku 19. stoletja v stolnico prinesen Bernwardinov ''Kristusov steber'' jasno dokazuje, da je prej stal na vzhodu cerkve sv. Mihaela za križnim oltarjem. Njegova lokacija pod slavolokom<ref>Lit. Gallistl, 1993, S.&nbsp;32</ref> je potrjena v izkopavanjih leta 2006. <ref>Harenberg, in: Lit. Christiane Segers-Glocke, S.&nbsp;153</ref> Velik bronast križ na tem oltarnem stebru so leta 1544 prelili ikonoklasti in ga stopili. V času obnove stolnice, od 30. septembra 2009 do avgusta 2014, je bil steber vrnjen nazaj v cerkev sv. Mihaela; postavljen v jugovzhodni transept. Biblijski slikovni programi reliefov na Kristusovem stebru in Bernwardova vrata so tesno povezani. Velik Bernwardov lestenec, ki je nekoč visel nad križnim oltarjem pred Kristusovim stebrom, se je med gradnjo leta 1662 zlomil . [[Slika:Hildesheim-Christussaeule-Rekonstruktionszeichnung.png|thumb|left| Pogled v Bernwardov vzhodni kor s Kristusovim stebrom. Rekonstrukcija A. Carpiceci / B. Gallistl]] Že leta 1034 je bil v cerkvi požar. Po popravilu leta 1035, se je ponovno vžgalo 1186 in obnovilo (vključno s prenovo skoraj vseh ladijskih stebrov) pod škofom Adelogom. 1171 do 1190 so nastali [[kapitel]]i vredni ogleda. Pomembno liturgično pričevanje tega obdobja je Ratmannov sakramentar (iluminiran rokopis) iz leta 1159. Z miniaturo, ki prikazuje Bernwarda poleg nadangela Mihaela na isti višini, dokazuje, da so menihi častili ustanovitelja svojega samostana še pred njegovo kanonizacijo kot svetnika. Leta 1192 je bil Bernward kanoniziran. Od leta 1194 do 1197 so na vhodu v grobnico nastali štukaturni reliefi korne pregrade. Poslikan leseni strop sv. Mihaela v ladji je bil zgrajen okoli leta 1230. Leta 1250 je bil zgrajen [[križni hodnik]] (nov), ki je cerkev povezal s staro samostansko kapelo, ki je bila uporabljena pred gradnjo cerkve sv. Mihaela. 12. novembra 1542, po uvedbi reformacije v Hildesheimu, je cerkev sv. Mihaela postala protestantsko-luteranska župnijska cerkev. Benediktinski samostan pa je ostal do sekularizacije leta 1803 in mu je bilo dovoljeno uporabiti »majhno Mihaelovo cerkev« v samostanu in Bernwardovo kripto za bogoslužje. Grobnica je še vedno katoliška. Mihaelova cerkev je tako ena od 65 sočasnih cerkva v Nemčiji. Leta 1650 so vzhodni kor postavili zaradi propadanja, kar je privedlo do propada vzhodnega križišča in delnega uničenja poslikanega stropa. Dvanajst let kasneje je bilo treba rušiti tudi zahodno križanje in jugozahodni transept; tudi južna korna pregrada je bila uničena. Vzhodni stolp je bil obnovljen in leta 1672 in dobil baročno streho. Leta 1809 so cerkev zaprli in uporabljali kot bolnišnico, ki je bila nameščena od sekularizacije samostana. Kor se je preselil v Martinikirche (danes: del rimskega muzeja Pelizaeus). Po veliki prenovi Conrada Wilhelma Haseja v letih 1855 do 1857 se je skupnost vrnila v cerkev. Iz Martinikirche je župnija leta 1618 prinesla bronast krstilnikt, Janezov retabel iz leta 1520 in Bothmerschejev epitaf iz 17. stoletja, ki so še danes v cerkvi. [[Slika:Michaelis Bernwardskreuz.jpg|thumb|left|Škof Norbert Trelle z Bernwardovim križem se je srečal z nadrejenim Eckhardom Gorko v novem prehodu med Bernwardovo kripto in ladjo (26. junija 2006)]] Med drugo svetovno vojno je bila Mihaelova cerkev 22. februarja, 3. in 14. marca 1945 sprva poškodovana med zračnimi napadi na Hildesheimu in uničeno v zadnjem zračnem napadu na mesto 22. marca 1945 zaradi eksplozivnih in zažigalnih bomb. Lesen strop in druge umetniške zaklade so bili skrili na pobudo deželnega konservatorja Hermanna Deckerta in ostali nedotaknjeni. Korna pregrada je bila zavarovana z zaščitno steno, tako da ni bila poškodovana. Po vojni je bila cerkev od leta 1947 obnovljena na predromanskih ostankih prvotnih načrtov. 20. avgusta 1950 je bila narejena ponovna posvetitev ladje in zahodnega transepta. Končno so dela končali in nato posvetili cerkev leta 1960. 1985 je bila vpisana na seznam svetovne dediščine Unesca skupaj s Hildesheimsko stolnico, zakladnico in [[Tisočletna vrtnica|tisočletno vrtnico]]. Leta 1999 je cerkev dobila nove orgle. Od leta 2005 do leta 2010 je bila notranjost svetega Mihaela v celoti obnovljena. V okviru tega dela so bile od februarja do junija 2006 izvedene arheološke raziskave <ref>siehe hierzu: Christiane Segers-Glocke (Hrsg.): ''St.&nbsp;Michael in Hildesheim: Forschungsergebnisse zur bauarchäologischen Untersuchung im Jahr 2006''</ref>. Tla so znižali za približno 15 do 18 centimetrov. Cerkev in kripta sta zdaj spet na prvotnem nivoju in med seboj povezani z dvema prehodoma. Nagrobne plošče iz 14. stoletja so našle novo mesto na visokem koru nad kripto. V koru na vzhodu, so v decembru 2008 ustvarili glavne elemente (razpelo, oltar, prižnica in govorniški pult) delo Thomasa Duttenhoeferja, leta 2010 pa še krstno drevo. == Arhitektura == [[Slika:Hildesheim-St Michaels Church.Crypt.of.Bernward.JPG|thumb|Zahodni kor Bernwardove kripte]] [[Slika:Sankt Michael (Hildesheim).jpg|thumb|hochkant|Pogled iz prehoda proti arkadam v tipični spremembi stebra Spodnje Saške, obnovljen 1186]] [[Slika:St Michael Hildesheim Mittelschiff.jpg|thumb|Pogled iz orgelske galerije v ladjo, južni prehod, vzhodni transept in vzhodni kor]] Sveti Mihael je ena najpomembnejših ohranjenih cerkva v [[otonska arhitektura|otonskem]] ali predromanskem arhitekturnem slogu, ki predvideva korni kvadrat, izloča prehod in naklon prostora (2:1), bistvene značilnosti prihajajoče [[romanska arhitektura|romanike]]. V celotni strukturi in v posameznih oblikah je dosežena nova svoboda in neodvisnost Antikema, zgodnjega krščanstva, bizantinstva in karolinštva. Celoten pogled ponazarja strog kubični red, ki oddaja vtis arhaične moči. Tloris kaže popolno ravnotežje vzhodnega in zahodnega krila. Skupina apsid in transepta na vzhodu ustreza podobni skupini na zahodu. To je dvokorna bazilika z dvema transeptoma in kvadratnim stolpom nad vsakim križiščem. Vsako križišče je opremljeno z dvema osmerokotnima v spodnjem delu, v zgornjem delu (od začetka poševne strehe) okroglima, manjšima stopniščnima stolpoma. Na prvi pogled se zdi, da celotna konstrukcija sledi geometrijskemu konceptu, ki se je razvil iz kvadratov enake velikosti, v katerem je bil kvadrat kvadrata vzet kot osnovna enota za celotno konstrukcijo: prodorni prostor ladje in transepta, križišče, se dojema kot merska enota, po kateri je celotna stavba sorazmerna. V štirih transeptnih krakih se ta kvadrat pojavi enkrat v osrednji ladji trikrat, končno v zahodnem koru med transeptom in apsido. Pravzaprav je stavba - vse do niše! - dimenzionirana s subtilno mrežo pravilnih mnogokotnikov, pa tudi s platonskimi telesi, ki se skriva s prostim očesom, vendar se odpre za merilni in računski um; potrebna matematika v otonskem cesarstvu še ni bila na voljo, zato je treba misliti na bizantinskega matematika na dvoru bizantinske cesarice Teofane. <ref>Overesch/Günther, 7.&nbsp;Kap.</ref><ref>Alfhart Günther: ''Kirchen des Mittelalters mit den Augen eines Physikers'', S.&nbsp;S. 22–43</ref> O geometrijskem oblikovanju več strukturnih elementov so številke berljive, odražajo teološke vidike glede na srednjeveško simboliko števil. <ref>Manfred Overesch, Alfhart Günther: Himmlisches Jerusalem in Hildesheim - St. Michael und das Geheimnis der sakralen Mathematik vor 1000 Jahren, 2009, S. 99</ref> Zunanjost kaže popolno ravnovesje navpičnih (stolpnih skupin) in horizontalnih komponent (ladja, transepti). Statično enotnost kompleksa dosežeta dve uravnoteženi skupini stolpov, osrednji stolpi v obliki kocke s piramidnimi strehami in stopniščni stolpi, na vzhodu in zahodu, ki omejujejo gibanje dolge hiše. Okrašena okna v južnem prehodu so bila dodana v [[gotska arhitektura|gotskem]] slogu. Notranjost je dopolnjena z lesenim ravnim stropom iz 13. stoletja, na njem je Jesejevo drevo, prikazan je Kristusov rodovnik. Stena je ohranjena kot površina, na katero se izrežejo okroglo obokana okna. Ozek venec loči arkade od visoke stene. Brez skakanja iz zidu sta dva stebra in en slop. Oba izločka na vzhod in zahod sta na vseh štirih straneh poudarjena z enako visokimi, močnimi okroglimi loki. Po eni strani imajo nalogo narediti prostorsko strukturo obvladljivo in na drugi strani nositi težke konstruktivne elemente. Jasna, masivna prostorska struktura ustreza okrasu posameznih komponent. Po Bernwardovi zamisli so bile arkade ladje zgrajene v spodnjesaškem slogu, kjer se izmenjujejo štirje vogalni stebri s pari, ki podpirajo kockaste kapitele okroglih stebrov. Ladja je tridelna in ima tri obočne pole in je v ladji prekrita z lesenim stropom. Nad arkadami se zid razprostira z obokanimi okni, skozi katere svetloba vstopa v osrednjo ladjo. Nadaljnja svetloba prihaja skozi - gotska - ogivalna okna v južni stranski ladji. Okna v severni stranski ladji so bila izvedena pri obnovi zunanje stene Conrada Wilhelma Haseja 1855 do 1857 v romanskem slogu == Korna okna == Za celoten vtis (sedanje) notranjosti je značilna pojavnost svetlobe z vseh strani. Okna v vzhodnem in zahodnem koru so zelo pomembna. Pet oken, ki jih je ustvaril Charles Crodel leta 1965 v zahodnem koru z angelskimi predstavitvami, spominjajo na srednjeveško knjižno in stekleno slikarstvo. Celoten arhitekturni učinek je dosežen s sodobno podobo, ki se je razvila iz slikovne tradicije slikanja na strop. Barvna struktura [[vitraž]]a poudarja tudi zaokroževanje apside in visokega kora pred ladjo ter istočasno predstavlja patrocinij »Zaščite nadangela Mihaela, upodobljenega v srednjem oknu z zlomljenim kopljem kot osvajalcem Satana v obliki zmaja, ki leži mrtev«. in celotno nebeško gostiteljico podrejene cerkve. Spodaj je okno z Mihaelom na zunanji strani zahodnega kora na vrhu niše, v kateri je bil postavljen Mihaelov oltar. Štiri druga okna zahodnega predela kažejo druge podobe na levi (jug), angela z mečem in angela varuha, na desni (sever) pa angela Gabriela z Marijo in angelom za odkup (Seraf, Izaija 6), kar kaže, da je sv. Bernward gradil kot Castel Sant'Angelo. V nasprotju s tem pa je za okna, ki jih je leta 1966 ustvaril hamburški umetnik Gerhard Hausmann s stiliziranimi drevesi življenja v apsidi vzhodnega kora, značilna njihova preprostost. Simbolizirajo - tako kot celotna cerkev - nebeški Jeruzalem ([[Razodetje (Apokalipsa)]] 21). Hausmann je leta 1971 ustvaril tudi steklena okna vzhodne apside. Okna v spodnji apsidi severovzhodnega transepta, ki se uporablja kot krstilnica, so posvečena prikazu [[vesoljni potop|vesoljnega potopa]] ([[1. Mojzesova knjiga]] 7-8), Kristusa kot jutranje zvezde (Razodetje (Apokalipsa) 22: 16-17) in voda (življenje) iz skale ([[2. Mojzesova knjiga]] 17: 2-7) na to temo, medtem ko so okna v spodnji apsidi jugovzhodnega transepta s sedemkratnim klasjem (1. Mojzesova knjiga 41,5-7 , Kristus kot kelih v čaši (Izaija 63) , 3) in mana kot kruh iz nebes (2. Mojzesova knjiga 16,2-5,13-18) so evharistijo kot referenčna točka. == Kristusov steber == Kristusov steber je bronast votlo ulit steber iz prve tretjine 11. stoletja, na katerem je predstavljeno življenje Jezusa Kristusa v 28 slikah. Stal je do 17. stoletja pod zahodnim slavolokom vzhodnega križišča. S preoblikovanjem cerkve, ki je bilo povezano z reformacijo, je izgubil svoj liturgični pomen in ga je protestantska skupnost nesla v preoblikovan jugovzhodni transept. V 19. stoletju je prispela v Hildesheimsko stolnico. Od septembra 2009 do avgusta 2014 ko je trajala prenova stolnice, je spet v svetem Mihaelu, v jugovzhodnem transeptu. Prvi prizor - Jezusov krst v Jordanu (Lk 3,21-22 EU) - je usmerjen proti severu in s tem liturgično v smeri oltarja v vzhodnem delu in krstnem kamnu, ki je bil postavljen v severovzhodnem transeptu. == Pobarvan strop == [[Slika:Holzdecke der Michaelis Kirche in Hildesheim.jpg|thumb|Poslikan lesen strop Michaeliskirche]] [[Slika:Niedersächsischer Meister 001.jpg|thumb|hochkant|Detajl: Izvirni greh]] Poslikan leseni strop v srednji ladji, zgrajen v 13. stoletju, je edinstven severno od Alp. Johannes Sommer je leta 1966 datiral strop ob sočasnem podaljšanju zahodnega kora v leta okoli 1200 in to utemeljil predvsem z dejstvom, da po samostojnosti opata Teodorja II. v samostanu ni bilo osebnosti, ki bi bila sposobna doseči takšno mojstrstvo. <ref>Johannes Sommer: ''Das Deckenbild der Michaeliskirche zu Hildesheim'', 1999, S.&nbsp;34. Eine Übersicht der weiteren Datierungen des Deckenbildes befindet sich auf S.&nbsp;20 des Schlusskapitels.</ref> Vendar pa preiskave v okviru interdisciplinarnega pregleda stropa leta 1999 kažejo na datum sečnje hrastov, ki so uporabljeni za strop med letoma 1190 in 1220. <ref>vgl. Ulfrid Müller: ''Ein schwieriger und langer Weg vom Baum im Wald bis zur fertig bemalten Decke.'' In: ''Die Bilderdecke der Hildesheimer Michaeliskirche.'' S.&nbsp;78&nbsp;f.</ref><ref>Peter Klein: ''Dendrochronologische Untersuchungen an Bohlen der Holzdecke in St.&nbsp;Michael.'' In: ''Die Bilderdecke der Hildesheimer Michaeliskirche.'' S.&nbsp;80</ref> Poleg stropnih slik v sv. Martinu v Zillisu (Švica) in v Dädesjöju (Švedska) je to stropno slikarstvo edino monumentalno tabelno slikarstvo visokega srednjega veka, ki se je ohranilo do današnjih dni. Meri 27,6 × 8,7 metra in sestoji iz 1300 hrastovih desk, ki so bile odcepljene od hloda; žaganih plošč še niso znali izdelati. To ima za posledico strukturirano predstavitev v primerjavi s ploščami, ki so se kasneje uporabljale pri zamenjavi poškodovanih plošč. Na sliki je tako imenovano Jessejevo drevo, ki predstavlja Jezusov spust. Slika je sestavljena iz osmih glavnih polj. Slika raja je obdana s štirimi rajskimi rekami in evangelisti Markom in Lukom. Kristusovo sliko uokvirjajo nadangeli Rafael, Uriel, Gabriel in Mihael ter evangelista Matjaž in Janez. Vsaka od drugih glavnih slik je na obeh straneh obdana z dvema pravokotnima predstavitvama (večinoma prerokov); poleg Marije sta desno od angela Gabriela in Izaija, zgoraj levo Janez Krstnik; četrte slike ni mogoče jasno opredeliti (Aaron ali Zaharija). Na štirih vogalih so upodobljeni simboli evangelistov. Na stropu je 42 medaljonov s Kristusovimi predniki. Po Matejevem evangeliju so to generacije Abrahama (ki je v enem od medaljonov, vendar nima posebnega položaja) do Jezusa ([[Evangelij po Mateju]] 1,17). Vendar pa je prikaz prednikov vzet iz Lukovega evangelija, ki omenja 78 prednikov in se nadaljuje od Davida ne od Salomona, ampak njegov brat Natan (2 Sam 5:14) - ne sme se ga zamenjati s prerokom ([[Evangelij po Luku]] 2,23-38). Tako so dokumentirani tako kraljevski kot genealoški predniki. Prvotno je bil pod najvišjo glavno podobo oltarja z Bernwardovim križem, neposredno za njim je bil Kristusov steber. Strop je bil odstranjen leta 1943 in shranjen na različnih lokacijah. Plošče, ki so bile zamenjane po razpadu vzhodnega križišča, so ostale v cerkvi. Prvotno uporabljene deske so preživele drugo svetovno vojno. Pred ponovno namestitvijo leta 1960 so bili vsi deli slike skrbno očiščeni in obnovljeni. == Severna korna pregrada == [[Slika:Hildesheim Michaeliskirche 05.jpg|thumb|Ograja korne pregrade]] Tudi severna korna pregrada (''Engelschorschranke'') na križišču pred zahodnim korom dokazuje slikovitost visokega srednjega veka. Tu je bila pritrjena od 1194 do 1197 po kanonizaciji Bernwarda v podaljšku kripte in s tem povezanim podaljšanjem visokega kora. Enaka na jugu je bila uničena leta 1662. Oblike okrasa potekajo skozi štukature. Ta tehnika oblikovanja skulptur in reliefov je bila razširjena v Spodnji Saški in se je razvila do visoke izdelave. Na notranji strani (proti jugu) je nad frizom 13 mitov z mitskimi bitji; nekateri so nosili transparente. Na zunanji strani [[korna pregrada|korne pregrade]] so še vidne tri, ki so bile prvotno odprte za kripto. Sedem lokov zgoraj predstavlja nebeški Jeruzalem, v njih stojijo svete figure, v sredini pa glavna figura Marija z otrokom, desno (vzhod) Peter, Jakob in Benedikt, na levi (zahod) Pavel, Janez in Bernward (z Miahelovo cerkvijo v roki). Figure močno izstopajo iz površine stene in so v nekaterih krajih skoraj volundirane. == Janezov retabel == [[Slika:St. Michaelis, Hildesheim zum 1000-jährigen Jubiläum 13.jpg|thumb|left|Janezov oltar iz leta 1520]] [[Slika:TaufeStMHildesheim.JPG|thumb|hochkant|Bronast krstilnik iz leta 1618]] Oltar v koru na zahodu je bil zgrajen okoli leta 1520 in je bil prvotno postavljen v cerkvi Johannisstift am Damtor. Od tam je prišel v času reformacije v zdaj protestantsko Martinikirche, nekdanja cerkev frančiškanskega samostana. Sredi 19. stoletja so cerkev profanirali in jo uporabljali kot muzej, danes pa je to Rimski in muzej Pelizaeus. Leta 1857 se je kongregacija preselila v Mihaelovo cerkev (spet) in prinesla oltar, ki je bil med sekularizacijo postavljen v Magdalenenkirche. Dve zunanji krili, ki sta bili na obeh straneh pobarvana, sta bili prodani muzeju in sta zdaj v lasti Stadtmuseum. Oltar je skoraj vedno odprt, tako da je v notranjosti oltarja vidno sedem svetnikov, oblečenih v zlato obleko. Poudarek je na Mariji z otrokom Jezusom - zato se uporablja izraz Marijin oltar. Levo so evangelist Janez (s kelihom) in desno Janez Krstnik (z jagnjem). Na notranji strani levega krila so Barbara in Jakob, na notranji strani desnega krila pa so vidni Andrej in Elizabeta Turinška. Na obeh naslikanih zunanjostih sta Obiskovanje (Lk 1,39-45) (levo) in Jezusovo rojstvo (Lk 2,1-7) (desno). Dve zunanji krili v mestnem muzeju prikazujeta ilustracije Marijinega oznanjenja (Lk 1,26-38) (levo znotraj), Poklon magov (Mt 3,9-11) (desno znotraj), Jezusov krst z Janezom Krstnikom (Lk 3: 21-22) (levo zunaj) in evangelist Janez na otoku Patmos (desna stran). == Krstilnik == Že v prvi tretjini 13. stoletja se je za stolnico v Hildesheimu vlil bronast krstilnik, ki stoji na štirih moških figurah, ki prelivajo vodo, in simbolizira - kot tudi na dnu Kristusovega stebra in poslikanega lesenega stropa - štiri rajske reke. Ta tradicija se je nadaljevala tudi po uvedbi reformacije v Hildesheimu z medeninastim krstilnikom iz leta 1547 za cerkev sv. Andreja, vendar v značilnem protestantskem slogu. V Hildesheimu in okolici je bilo ustvarjenih skupno šest nadaljnjih del. Zadnji od teh krstilnikov je bronast, ki ga je leta 1618 odlil Dietrich Mente za cerkev Martini, ki je v Mihaelovi cerkvi od leta 1857. Stoji v severozahodnem transeptu, ki se uporablja kot krstilnica. Korito in pokrov prikazujeta šest svetopisemskih prizorov. Na gredi je 12 apostolov prikazanih v dveh vrstah. Osnovno ploščo podpirajo štirje putti. Napisi kažejo na ustanovitelje in izdelovalca, kartuša na pokrovu s sv. Martinom se nanaša na prvotno lokacijo. Pokrov je okronan z nosilcem s predstavitvijo Trojice. == Mihaelova cerkev kot arhitekturni model == Mihaelova cerkev se nadaljuje kot arhitekturni model do konca romanike, tako desetletje kasneje v [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej |Oglejski baziliki]]. Za romantični historicizem 19. stoletja je bila cerkev svetega Mihaela eden glavnih simbolov verske imperialne ideje in vplival na številne cerkvene zgradbe tistega časa. Idealizirana kopija, dopolnjena s stolpom je Patroklusdoms v Soestru in Antoniusbasilika v Rheine. Tudi posamezni arhitekturni elementi so služili kot model za načrtovanje, na njih pa so oblikovali tridelno hierarhično strukturo prečnih križnih galerij v Klosterkirche Fredelsloh. == Mere == [[Slika:DBP 1960 336 Bernward und Godehard.jpg|thumb|hochkant|Znamka nemške zvezne pošte (1960) za 1000. rojstni dan škofov Bernwarda in Gotarda]] {| |---- |Skupna dolžina || 74,75&nbsp;m |---- |Skupna dolžina traseptov || 40,01&nbsp;m |---- |Skupna širina transeptov || 11,38&nbsp;m |---- |Dolžina kripte || 18,36&nbsp;m |---- |Širina ladje || 22,75&nbsp;m |---- |Dolžina ladje med transeptoma || 27,34&nbsp;m |---- |Širina srednje ladje med arkadami || 8,60&nbsp;m |---- |Višina srednje ladje|| 16,70&nbsp;m |----- |Debelina zidov || 1,63&nbsp;m |---- |Število zvonov|| 10 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|St. Michael's Church (Hildesheim)|St. Michael (Hildesheim) * [https://whc.unesco.org/en/list/187 Unescova dediščina]}} * [http://michaelis-hildesheim.wir-e.de/ Michaelisgemeinde Hildesheim] * [http://www.getty.edu/art/gettyguide/artObjectDetails?artobj=111817 Das „Stammheim Missale“ aus St. Michael] im J. Paul Getty Museum in Los Angeles (englisch; zur Ansicht des Manuskriptes auf „Page through the book“ klicken, weiterblättern mit „Next Page“) * Bilder der Michaeliskirche ([http://www.raymond-faure.com/Hildesheim/Michaeliskirche_Innen.html Innenaufnahmen], [http://www.raymond-faure.com/Hildesheim/Michaeliskirche_Hildesheim.html Außenansichten]) auf der Seite [http://www.raymond-faure.com/ Der Harz und die Region in Bildern] * [http://www.welterbe-hildesheim.de/michaelis/michaelis_01.html Welterbe Hildesheim: St. Michael], Website der [http://www.hildesheim.de/staticsite/staticsite.php?menuid=39&topmenu=4 tourist-information Hildesheim] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji|Mihael, Hildesheim]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela|Hildesheim]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Otonska arhitektura]] [[Kategorija:Hildesheim]] 0ildj1j8aapa0pmkxhnxzyjk5n94phs 0 455181 5735280 5521520 2022-08-16T20:03:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Blaža]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Blaža]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica svetega Blaž | other name = | native_name = Braunschweiger Dom | native_name_lang = Domkirche St. Blasii zu Braunschweig | image = <!-- wd --> | location = [[Braunschweig]], Nemčija | diocese = | coordinates = <!-- wd --> | pushpin map = Nemčija | denomination = [[rimskokatoliška]]<br>od 1543 protestantska cerkev | status = aktivna | functional status= stolnica | groundbreaking = 1173 | completed date = | consecrated date = 1226 | dedication = [[sveti Blaž]] | style = [[Romanska arhitektura]] | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | spire quantity = 2 | spire height = | materials = | bells = 12 | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | website = [http://www.dom-hildesheim.de/en Website of the Cathedral] | embedded = }} [[Slika:Dom2006 02 1a.jpg|thumb|hochkant|Stolnica in lev]] [[Slika:20180224 BraunschweigerDom vonSuedOst DSC08413 PtrQs.jpg|thumb|Pogled na JV apsido, kor v centru in stolpe v ozadju. Desno v ozadju stolp gradu Dankwarderode]] '''Stolnica v Braunschweigu''', tudi '''stolnica svetega Blaža''' nekdanj kolegijska '''cerkev sv. Blaža in svetega Janeza Krstnika''', je najpomembnejša cerkev v [[Braunschweig]]u. Nastala je leta 1173 kot kolegijska cerkev [[Henrik Lev|Henrika Leva]], saškega in bavarskega vojvode, nasproti njegovega [[grad Dankwarderode|gradu Dankwarderode]] »v čast svetega Blaža in svetega Janeza Krstnika«. Vojvoda jo je določil za svoje poslednje počivališče in za njegovo drugo ženo Matildo Angleško. == Zgodovina == Po vrnitvi Henrika Leva z romanja iz [[Sveta dežela|Svete dežele]], se je leta 1173 začela gradnja cerkve. V letih od 1182 do 1185, ko je bil Henrik prvič izgnan v Anglijo, je bila gradnja verjetno prekinjena. Verjetno je bila vzhodna stran stavbe dokončana okoli leta 1188 (leto posvetitve Marijinega oltarja v stolnici). Čeprav je streha cerkve zgorela leta 1195, ko je umrl Henrik Lev, naj bi bila dokončana tudi dela na ladji in delih stolpov. Ko je Henrik leta 1195 umrl, je bil pokopan poleg svoje druge žene Matilde, ki je umrla že leta 1189 in bila pokopana v tedaj še nedokončani stolnici. Njuna skupna grobnica je bila urejena okoli leta 1230 in je bila potrjena na tem mestu že od srednjega veka. Ime "Dom" najverjetneje izvira iz 14. ali 15. stoletja. Po srednjeveškem razumevanju to ni pomenilo toliko škofijsko cerkev kot samostansko. Do 19. stoletja je stolnica v Braunschweigu nosila ime »kolegijska cerkev svetega Blaža in svetega Janeza Krstnika«, ki se še danes delno uporablja.<ref>{{Internetquelle |autor=Sebastian Wamsiedler |url=http://www.wamsiedler.de/wp-content/uploads/2012/01/Glockendaten_Dom_Braunschweig_Internet.pdf |titel=Die Glocken der Stiftskirche St. Blasius und St. Johannis d. Täufers (Braunschweiger Dom) |werk= |hrsg= |datum=2013-03-19 |zugriff=2018-07-13 |sprache=}}</ref> 29. decembra 1226 je bila cerkev posvečena in angleški svetnik Tomaž Becket je bil izbran za tretjega zaščitnika stolnice. Od leta 1543 je to protestantska cerkev. Danes je uradno ime '''Evangeličanska luteranska katedrala svetega Blaža v Braunschweigu'''.<ref>{{Internetquelle |autor= |url=https://braunschweigerdom.de/impressum |titel=Der Braunschweiger Dom |werk= |hrsg= |datum= |zugriff=2018-07-13 |sprache=}}</ref> == Arhitektura == Zapisi o začetku del na [[romanska arhitektura|romanski]] zgradbi in graditeljih danes ne obstajajo več. Kot sledi se lahko uporabijo le posvetitve številnih oltarjev v cerkvi, o katerih še vedno obstajajo nekateri dokumenti. Prvotno zasnovana kot triladijska romanska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] z izmenično podporo stebrov, s prečno ladjo, tremi [[apsida]]mi, [[kripta|kripto]], [[prezbiterij|kor]]om in saškim [[westwerk]]om, zgrajena iz apnenca (Elmkalkstein iz Elma in Braunschweiger rogenstein iz Nußberga), je bila v stoletjih večkrat razširjena in obnovljena. Posebna arhitekturna zasnova izhaja iz stebrov in [[pilaster|pilastrov]], kockastimi [[kapitel]]i, pretirano visokimi križnimi oboki, srednjo ladjo s sodčkastimi oboki brez reber. Ta preprosta obokana oblika, ki ne vsebuje delitve oboka v pole, je neverjetna za pozno romansko cerkev. Vzhodna stran je bila skozi stoletja strukturno najmanj spremenjena. Na severni strani proti Grajskemu trgu, je tudi glavni [[portal]] v cerkev, tu je simbol Welfov, kanclerja in opata Ludolfa Quirrea z letnico 1469. Dva osmerokotna stolpa sta dobila leta 1300 gotska zvonika, ki pa sta še vedno nedokončana. Med letoma 1322 in 1346 je bila na južni strani dodana še ena ladja. Po odstranitvi stranske ladje na severni strani, je bila leta 1472 na njenem mestu zgrajena dvonivojska poznogotska dvorana. Njena okna so bila okrašena s (1687) slikami vojvod in vojvodin, tako da je delovala kot Dvorana slavnih dinastije Braunschweig. Nenavadna v tem delu so okna s tudorskimi loki, ki so značilna za perpendicular slog, slog [[angleška gotika|angleške pozne gotike]], pa tudi zviti stebri in figuralni rebrasti obok. Večje arhitekturne spremembe so se zgodile pod vojvodo Rudolfom Avgustom okoli leta 1687 in njegovim bratom vojvodom Antonom Ulrikom okoli leta 1700. Med letoma 1866 in 1910 so stolnico temeljito prenovili, med drugim gradbeni mojster Ernst Wiehe in jo preoblikovali po okusu časa v slogu historicizma. <gallery> Slika:20190501_BraunschweigerDom_AisleNorth_DSC08173_PtrQs.jpg|Severna stranska ladja s stebri v ''perpendicular slogu'' Slika:20171017_BraunschweigerDom_SeitenschiffSued_02_DSC06745_PtrQs.JPG|Južna stranska ladja Slika:20190501_BraunschweigerDom_Nave_DSC08135_PtrQs.jpg|Glavna ladja Slika:201900501_Braunschweig_DomStBlasii_MittelSchiff_Orgel_DSC0879_DSC08182_PtrQs.JPG |Glavna ladja. Spredaj grobnica Henrika Leva in žene Matilde Plantagenet. Slika:Braunschweiger Dom Modell.jpg|Model cerkve iz grobnice Henrika Leva Slika:20170912 BraunschweigerDom Westwerk DSC05563 PtrQs.JPG|Saški westrwek </gallery> == Oprema == === Poslikave === [[Slika:BraunschweigerDom Vierung WB2485 DSC00065 PtrQs.jpg|thumb|Poslikave na križišču: ''Nebeški Jeruzalem'']] [[Slika:Braunschweiger Dom Malersignaturen 2.jpg|thumb|hochkant|Srednjeveški podpis slikarja]] [[Slika:Braunschweiger Dom Secco Malereien Becket.jpg|thumb|left|''Mučeništvo Tomaža Becketa]] [[Slika:20171017 BraunschweigerDom Apsis DSC06760 02 PtrQs.JPG|thumb|Poslikave v oltarnem prostoru]] Križišče, zadnji del ladje in apside so od leta 1230 do 1250 poslikane s ''[[al secco]]'' tehniki s slikami, od katerih je še vedno okoli 80 % ohranjenih. Odkrili so jih leta 1845 v okviru obnavljanja cerkve, jih izsledili in nato obnovili in to v nasprotju z današnjim pojmovanjem "obnove", saj obnova v 19. stoletju obsega precej domiselnih dodatkov v smislu historicizma, ki pa nima nič z izvirnikom. Obnova in dodatna dela so trajala več desetletij. S tem v zvezi je treba omeniti Heinricha Brandesa, braunschweiškega dvornega slikarja Adolfa Quensena in Avgusta Essenweina. V tem času so bile slike dodane na stebre v ladji, ki jih v srednjem veku verjetno ni bilo. Nekatere slike na stebrih nevsiljivo nosijo napis »Von Essenwein dodatki 1880«. Po srednjeveških tradicijah slikanja romanskih cerkva je bilo poslikano samo svetišče, nikoli pa tudi ladja. Pod verjetno obsežnim prevzemom objekta, je bila leta 1880/81 izvedena popolna obnova stolnice. Leta 1876 so svetniki že nastali na stebrih glavne ladje. Starejše fotografije kažejo, da je bila stolnica okrašena z [[ornament]]i in figurativnimi slikami po vsej ladji. Na severozahodnem delu stebrov in v obokanju so še vedno najdeni napisi z imenom srednjeveškega umetnika. V njem se "Johannes Wale" ali "Johannes Gallicus" ponosno sklicuje na svoje delo: »Če bi bile te figure med živimi, bi pravilno živele z bogovi«. Slike in ime Gallicus nakazujejo vpliv na umetnika iz Francije. Ugotovitve sloga slik omogoča datiranje okoli 1230/50. Poleg tega obstajajo jasna sklicevanja na barvanje lesenega stropa v [[Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim |svetem Mihaelu]] v [[Hildesheim]]u, čigar delavnica bi morala biti tesno povezana s to v Braunschweigu. Kontinuum v predstavitvah je enaka oglata obdelava, zlasti nižjih gub oblačil. Ta oglat prikaz se je imenoval "Zackenstil" (tudi "zackbrüchiger slog" - prehodni slog med romanskim in gotskim v knjigah, na zidu in vitražu; Značilnost sloga je cik-cak ostra linija igranja gub in kontur oblačil, medtem ko večinoma ohranja tradicionalni romanski material za oblikovanje) in je bil zelo razširjen v drugi polovici 13. stoletja. Najboljši vtis prvotnega stanja kaže krak južnega transepta, ki ga je leta 1954/56 obnovil restavrator Fritz Herzig. Preučil je tudi tehniko secco, ki jo je uporabil Johannes Gallicus. Na splošno takšne srednjeveške slike sledijo tematsko določenemu slikovnemu programu. Nekatere slike se obračajo k svetopisemskim temam, po navadi na izrazito kristološki cikel podob; drugi del se nanaša na genealogijo darovalca, drugi pa na zgodovino zavetnika. Na kratko je bila obravnavana scena sledeča (kor preko križišča v južno prečno ladjo): Jessejevo drevo, nebeški Jeruzalem (napotek), cikli najdbe pravega Jezusovega križa s strani [[sveta Helena|svete Helene]], mučenci legende svetega Blaža, Janeza Krstnika in Tomaža Becketa Canterburyjskega, severni transept ima po odkritju v 19. stoletju prizore iz Kristusovega življenja, v srednjem veku so bile te stene očitno nepobarvane. V osrednji apsidi ponavljajoč [[Kristus Pantokrator]] na prestolu na mavrico, da bi sodil svetu. Na obrobju pobarvanih sten je dvanajst [[apostol]]ov. [[Jagnje Božje|| (''Agnus Dei'') v centru prizora pa že kaže vpliv upanja na novo življenje: Kristusovo rojstvo, ženske ob praznem grobu [[Jezusovo vstajenje |Vstalega]], [[Evharistija |lomljenje kruha]] vstalega Kristusa z dvema učencema v [[Emavs]]u in prihod [[sveti Duh|svetega Duha]] na [[binkošti]]. V oboku kora je zemeljski rod Jezusa od kralja Davida, ki je prikazan z Marijo, s številnimi vejami z drugimi nedoločljivimi kralji, ki zapolnjujejo celoten obok. Nasproti nekdanje cesarske [[empora|empore]] v južni prečni ladji, tj. pri službi v prisotnosti cesarja [[Oton IV. Welf|Otona IV.]], je legenda o ''iskanju svetega križa svete Helene''. Sklicuje na romanje Henrika Leva v Jeruzalem. Tam je Helena, mati [[Konstantin I. Veliki |Konstantina]], prvega krščanskega cesarja v Rimu in na ščitu vojske cesarski orel, ter friz, ki manifestira samopodobo kot neposrednega dediča rimskega imperija, kot ga uteleša cesar Oton IV. Predstavitev cesarja je najstarejša reprodukcija. Tukaj je tudi pobudnik poslikave stolnice v Braunschweigu in njegov namen: Oton IV., ki je že v življenju delal na zasnovi svojega groba. Tematsko strukturo slike je torej treba razumeti v kontekstu nadaljnje zasnove stolnice kot celotne opreme cesarskega pokopališča. Obstaja skladen ohranjeni kontinuum zidnega slikarstva. To kaže - čeprav je delno odtujen z revizijo 19. stoletja - pomen freske za srednjeveško cerkev in njihovo pripovedno veselje. Še bolj kot današnji obiskovalec, je bil gledalec navdušen nad pisanimi zaporedji slik in veličastnimi, delno pozlačenimi prizori, ki so v svoji popolnosti med najobsežnejšimi cikli na nemških tleh. V luči načrtovanega temeljnega ohranjanja obstoječega stanja je bila v zadnjih letih izvedena obsežna inventura v pripravah na obsežno obnovo slik, srednjeveške slike pa so bile kasneje prebarvane. V južnem transeptu je še vedno ohranjenih okoli 40 odstotkov prvotnega slikarstva, ki so bolj barvita območja. Poslikave različnih restavracij pa so precej zbledele. Gotska zamisel, da bi v cerkveni prostor pustili čim več svetlobe skozi velika okna, je prizadela romanske slike. === Imervardov križ === [[Slika:BraunschweigerDom ImervardKreuz DSC00069.jpg|thumb|hochkant|Imervardov križ]] Znotraj in zunaj stolnice so številna zgodovinska umetniška dela. V severni stranski ladji je tako imenovani ''Imervardov križ'', ki velja za eno najpomembnejših romanskih skulptur na nemških tleh. Imenuje se po sicer neznanem mojstru Imervardu, ki ga je podpisal. Dokazano je, da je ta romanski križ starejši od stolnice v Braunschweigu - verjetno iz leta 1150. To je romanski štirižebeljni križ, ki je dodeljen tipu ''[[Volto Santo, Lucca|Volto Santo]]'' v Lucci. V znanosti se slogovno sklicuje na križ v [[Stolnica v Lucci|stolnici v Lucci]]. Najverjetneje je to procesijski križ, ki se je nosil v procesiji (morda tudi na križarskem pohodu ali romanju?). Na hrbtni strani glave je majhen predal z relikvijo. Na pasu križanega Jezusa je latinski napis ''IMERVARD ME FECIT'' (Imervard me je ustvaril). Slogovno, kot po navadi v romanskih časih, ni nobenega trpljenja Kristusa, ampak zmagoslavni Kristus, kronan brez krone, s kraljevskim oblačilom (Kristus kralj). Zaradi slogovnih razlogov vsekakor ni triumfalni križ, nameščen na gredi v križišču. === Marijin oltar === [[Slika:Braunschweiger Dom Marienaltar.jpg|thumb|left| Marijin oltar]] Eden od mnogih oltarjev, ki so stoletja krasili stolnico, je Marijin oltar, ki sta ga podarila Henrih Lev in njegova žena Matilda. Škof Adelog iz Hildeshema ga je posvetil 8. septembra 1188, na dan rojstva Marije. Sestavljena je iz polirane kamnite plošče (168 cm x 89 cm), ki stoji na petih bronastih stebrih (višina 95 cm). Srednji steber vsebuje svinčeni [[relikviarij]] in latinski napis, katerega prevod je: :''V Gospodovem letu 1188 je bil ta oltar posvečen slavi Blažene Device Marije Adeloga, častnega škofa Hildesheimovega, na ukaz slavnega vojvode Henrika, sina hčerke cesarja Lotarja II. in njegove pobožne žene Matilde, hčerke kralja Henrik II., sina Matilde, rimske cesarice''. Marijin oltar je edini, ki je "preživel" več kot 800-letno zgodovino stolnice. Vsi drugi oltarji so izginili. === Sedemkraki svečnik === [[Slika:20190501_BraunschweigerDom_Menora_DSC08178-2_ISO_PtrQs.jpg|thumb|hochkant|Sedemkraki svečnik]] Drugi znani objekt je sedemkraki svečnik, ki je bil verjetno narejen okoli leta 1190. V stolnici je vsekakor od leta 1196, kot je Ludolf von Volkmarode z ukazom v listini tistega leta zagotovil voščene sveče za ta lestenec. Lestenec je sestavljen iz 77 bronastih kosov, višine skoraj pet metrov, razpona štirih metrov in tehta več kot 400 kilogramov. Braunschweiški lestenec je v oblikovanju in verski simboliki zelo podoben [[menora|menori]] in drevesu življenja. Podobni svečniki se lahko najdejo v stolnici v Essnu, v milanski stolnici in v stolnici v Kołobrzegu. Lestenec ima kljub podobnosti z menorami malo skupnega s tem. Lahko se domneva, da je ustanovitelj stolnico hotel razumeti kot podobo Solomonovega templja. Vendar pa je v tem svečniku bolj verjetno videti nagrobni lestenec (sklic na drevo življenja), ki ga je Henrik Lev verjetno podaril grobu svoje nedavno preminule žene Matilde. Pomembna je tudi navzgor obrnjena lupina v obliki lilij v smeri proti nebu, ki kaže simboliko Vstajenja. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Brunswick Cathedral|Braunschweiger Dom}} {{Wikisource|Topographia Braunschweig Lüneburg: Fürstliches Stifft S. Blasii in Braunschweig|Fürstliches Stifft S. Blasii in Braunschweig in der Topographia Braunschweig Lüneburg (Matthäus Merian)}} * [http://www.braunschweigerdom.de/ Offizielle Website des Braunschweiger Domes] * [http://www.wamsiedler.de/wp-content/uploads/2012/01/Glockendaten_Dom_Braunschweig_Internet.pdf Das Geläut des Braunschweiger Domes] (PDF-Slika; 980&nbsp;kB) * [http://www.zi.fotothek.org/VZ/ort_index/Braunschweig/Sankt%20Blasius Fotos von Wand- und Deckenmalereien im Dom] * [http://www.newsclick.de/index.jsp/menuid/2048/artid/5332024 Artikel zur Restaurierung der drei Van-Wou-Glocken im Jahr 2006] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Stolnice v Nemčiji|Blaž, Braunschweig]] [[Kategorija:Cerkve svetega Blaža|Braunschweig]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Braunschweig]] g06mtsei8ztd24ppk1y6603vg7hpgmp 0 455264 5735404 5359812 2022-08-16T20:31:45Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Simona in Juda Tadeja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Simona in Juda Tadeja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[File:Domvorhalle goslar.JPG|thumb|320px|Vhod v stolnico danes]] Cerkev, znana kot '''stolnica v Goslarju''', je bila kolegijska cerkev svetega Simona in svetega Jude v mestu [[Goslar]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Zgrajena je bila med letoma 1040 in 1050 kot del območja [[Kraljeva pfalca, Goslar|kraljeve pfalce]]. Cerkev je bila porušena leta 1819–1822; danes je ohranjena samo veranda severnega portala. Bila je cerkev [[benediktinci|benediktinskih]] [[kanonik]]ov. Izraz ''Dom'' v nemščini, ki se uporablja za kolegijske cerkve in stolnice, se pogosto enako prevaja kot »stolnica« v druge jezike, čeprav ta kolegijska cerkev ni bila nikoli sedež [[škof]]a. == Načrt == [[File:Dehio 47 Goslar Dom.jpg|thumb|left|Tloris s severnim vhodom (zgoraj levo)<ref>From: Dehio/von Bezold: ''Kirchliche Baukunst des Abendlandes''. Stuttgart, 1887-1901.</ref>]] Kolegijska cerkev je bila zgrajena vzhodno od kraljeve pfalce (''Kaiserpfalz''). Tako je bila tesno povezana z drugimi stavbami na območju, kot sta ''Aula regia'' (cesarska dvorana ali ''Kaiserhaus''), Marijina cerkev (porušena), kapela svetega Ulricha in stavbe kurije. Tako ob kolegijski cerkvi so bili [[križni hodnik]] in [[refektorij]], kapitelj in ''granarium'' (kašča). Cerkev je bila zgrajena po standardni izvedbi v obliki triladijske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] , sprva z ravno streho, z ritmično ("rensko") izmenjavo slopov in stebrov. Stene so bile izdelane iz apnenčastih blokov. Imela je [[westwerk]] z dvema nizkima, osmerokotnima stolpoma in glavnim vhodom ter tremi vzhodnimi [[apsida]]mi. [[Kripta]] je bila pod [[prezbiterij|korom]]. Nad križiščem ladje in transepta je bil še en stolp. Zasnova kolegijske cerkve je bil prototip za številne poznejše srednjeveške cerkvene zgradbe. Med opremo kolegijske cerkve sta bila še bronast [[Rod (mitologija) |Rodov]] oltar in [[Cesarski prestol, Goslar |cesarski prestol]] iz 11. stoletja, ki sta se ohranila do danes. Ravno streho so v 12. stoletju zamenjali z obokano. Severna veranda, ki je zdaj edini ohranjen del stavbe, je bila dodana okrog leta 1200 in tu je bil ponovno postavljen glavni vhod. V gotskem obdobju so cerkev podaljšali na severu s četrto ladjo, spremenjena pa je bila [[korna pregrada]]. == Zgodovina == [[File:Die Domvorhalle der ehemaligen Pfalz Stiftskirche.jpg|thumb|Notranjost vhoda s cesarskim prestolom]] Mesto Goslar se prvič omenja pod vladavino cesarja [[Oton II.|Otona II.]] Leta 979; zaradi bližnjih rudnikov srebra [[Rammelsberg]] se je hitro razvil v eno najpomembnejših srednjeveških mest v nastajajočem nemškem kraljestvu. Približno leta 1005 je kralj [[Henrik II. Nemški]] imel tukaj prvo pfalco, ki so jo obnovili in znatno povečali njegovi [[Salijci|salijski]] nasledniki. Kolegijska cerkev je bila postavljena na ukaz cesarja [[Henrik III. Nemški|Henrika III.]] 2. julija 1051 jo je posvetil nadškof Hermann iz Kölna. Takrat je bila največja [[romanska arhitektura|romanska]] cerkev vzhodno od [[Ren]]a. Cerkev je bila posvečena apostoloma Simonu in Judi, katerih praznik 28. oktobra je padel na rojstni dan cesarja Henrika III., ki je pogosto bival v Goslarju<ref>[https://books.google.com/books?id=RpswAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=Geschichte+der+vormals+kaiserlichen&hl=de&ei=qKBqTM2UA8vL4gaGpqH-CA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCwQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false Gottlieb Friedrich Eduard Crusius: Geschichte der vormals kaiserlichen freien reichsstadt Goslar am Harze, Erste Lieferung, 1842, p. 30]</ref>. Približno ob istem času je njegova soproga Agnes Poitou ustanovila kolegijsko cerkev svetega Petra v Goslarju, ki ni ohranjena. Leta 1056 sta se v Goslarju srečala [[papež Viktor II.]] in cesar Henrik III. ter obiskala cerkev. Ko je Henrik istega leta umrl, je bilo njegovo srce pokopano znotraj zidov stolnice Goslar. Ob [[Binkošti]]h 1063 je v cerkvi izbruhnil Goslarski upor, ko se je ob priliki ''Hoftaga'' v prisotnosti mladega kralja Henrika IV. pojavil oborožen spopad okoli sedežnega reda na večerji med škofom Hezilom iz Hildesheima in opatom Fulde. Škof je svojega sledilca Egberta iz Braunschweiga odpeljal iz cerkve, oborožen konflikt, ki je sledil, pa je zahteval nekaj smrtnih žrtev. Po navedbah srednjeveškega kronista Lamberta iz Hersfelda se je na oltarju prelilo veliko krvi, medtem ko so kraljevi pozivi za zmernost postali neuslišani. Dogodek je postal znan tudi kot Goslarjeve krvave binkošti. Pod vladavino kralja [[Friderik I. Barbarossa| Friderika I. Barbarosse]] je Hildesheimski klerik Rainald of Dassel leta 1154 prevzel vodstvo. <ref>Herkenrath, Rainer Maria: Reinald von Dassel, Reichskanzler und Erzbischof von Köln, Dissertation, Graz 1962</ref> Po posredovanju nekdanjega [[svobodno cesarsko mesto| svobodnega cesarskega mesta]] Goslar je leta 1819 kolegijska cerkev propadla in je bila zaradi pomanjkanja sredstev za popravilo na dražbi prodana obrtniku, ki jo je uporabljal kot "kamnolom" in jo v veliki meri porušil do leta 1822. Ohranjen je bil samo vhodni del. Temelji cerkve danes ležijo pod velikim parkiriščem, tloris pa je označen v tlaku. Poleti leta 2018 je bilo na strehi stolnice odkrito ustekleničeno pisano sporočilo z dne 26. marca 1930, ki so ga podpisali štirje krovci, ki so obžalovali gospodarsko stanje v državi. Steklenico je odkril krovec, ki je bil vnuk enega od podpisnikov, ki je bil leta 1930 18-letni vajenec. Goslarjev župan je steklenico zamenjal s kopijo sporočila iz leta 1930 in dodal svoje zaupno sporočilo. <ref name=WashPost20180919>{{cite news |last1=Beck |first1=Luisa |title=A German roofer working on a cathedral found a message in bottle, written by his grandfather |url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/a-german-roofer-working-on-a-cathedral-found-a-message-in-a-bottle-written-by-his-grandfather/2018/09/19/01ddcf8c-b69c-11e8-a2c5-3187f427e253_story.html |work=The Washington Post |date=September 19, 2018 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20180920113802/https://www.washingtonpost.com/world/europe/a-german-roofer-working-on-a-cathedral-found-a-message-in-a-bottle-written-by-his-grandfather/2018/09/19/01ddcf8c-b69c-11e8-a2c5-3187f427e253_story.html |archivedate=September 20, 2018 |url-status=live }} ("Difficult times of war lie behind us. ... We hope for better times soon to come.")</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Griep, Hans-Günther (1988). Goslar - Der Pfalzbezirk, Verlag Goslarsche Zeitung, Goslar *Gutmann, Christopf and Schadach, Volker (2002). Kaiserpfalz Goslar, Verlag Volker Schadach, Goslar ISBN 3-928728-52-0 *Griep, Hans-Günther (1967). Goslars Pfalzbezirk und die Domkurien. Manuskript für die Mitglieder des Museumsvereins Goslar e.V., Goslar == Zunanje povezave == {{Commonscat|Goslar Cathedral|Goslarer Dom}} {{Coord|51|54|11.7|N|10|25|40.1|E|type:landmark_region:DE-NI|display=title}} <!--Vorhalle--> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji|Simon in Juda Tadej, Goslar]] [[Kategorija:Cerkve svetega Simona in Juda Tadeja|Goslar]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]] [[Kategorija:Goslar]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Muzeji v Nemčiji]] t3rlmvre5x7hiexzl8dfno5zwdkpsc8 0 455364 5735402 5140320 2022-08-16T20:31:31Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Siksta II.]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Siksta II.]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica svetega Štefana in Siksta | other name = | native_name = Dom zu Halberstadt | native_name_lang = Dom St. Stephanus und St. Sixtus | image = <!-- wd --> | location = [[Halberstadt]], Nemčija | diocese = | coordinates = <!-- wd --> | pushpin map = Nemčija | denomination = [[rimskokatoliška]]<br>od 1591 protestantska cerkev | status = aktivna | functional status= stolnica | groundbreaking = 965 | completed date = | consecrated date = 992, 1220 otonska<br>nov gotski kor 1401<br>1491 cela stolnica | dedication = [[sveti Štefan]] in sveti Sikst II. | style = [[Romanska arhitektura|romanska]], [[Gotska arhitektura|gotska]] | length = 102 m | width = | width nave = | height = 27,0 m | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | spire quantity = 2 | spire height = 91 m | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | website = [https://www.ev-kirche-halberstadt.de/hbs/index.php uradna spletna stran] | embedded = }} [[Slika:Halberstadt-um1900.jpg|thumb|Pogled na mesto Halberstadt (pred 1900), Martinovo cerkev (levo), Dom in Marijino cerkev]] [[Slika:Halberstadt_Blick_von_der_Martinikirche_zum_Dom.jpg|thumb|left|Dom zu Halberstadt]] [[Slika:Der_Dom_zu_Halberstadt.jpg|thumb|hochkant|Trg pred cerkvijo]] [[Slika:Dom halberstadt.jpg|thumb|left|Notranjost]] '''Stolnica svetega Štefana in svetega Siksta''' v [[Halberstadt]]u je ena redkih velikih cerkvenih zgradb francoske sheme<ref>[https://de.wikipedia.org/wiki/Gotik#Deutschland] Abschnitt ''Deutschland'' im Artikel ''Gotik''</ref> v [[Nemčija|Nemčiji]]. Vgrajena je v okvir romanskih, baročnih, neogotskih in sodobnih stavb na robu starega mestnega jedra, ki je na severnem vznožju hribovja Harz in je bila močno uničena v drugi svetovni vojni. == Zgodovina gradnje == Škofija Halberstadt je bila ustanovljena v 9. stoletju kot misijonsko in upravno središče na novo osvojenem [[Plemenska vojvodina Saška |plemenskem območju Saške]]. Prve škofovska cerkev je bila manjša kamnita zgradba, sledila je 859 posvečena [[Karolingi|karolinška]] novogradnja v obliki triladijske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] v obliki križa. Ta stolnica se je porušila leta 965, takoj nato pa se je začela graditi [[Otoni|otonska]] stolnica, ki je bila posvečena leta 992 in je skoraj dosegla dimenzije kasnejše gotske stavbe. V 10. stoletju, v bližini [[Magdeburg]]a, ki je vse bolj služil kot središče otonske vladarske politike in v katerem je [[Oton I. Veliki |Oton I.]] postavil nadškofijo leta 968 na račun lokalne in Merseburške škofije, se je vse bolj spopadal s Halberstadtom. (Otonska) Stolnica je bila močno poškodovana med uničenjem mesta leta 1179 s strani [[Henrik Lev|Henrika Leva]], nato pa hitro obnovljena in na novo obokana; posvetitev je bila leta 1220. Leta 1209 je tekmovalna magdeburška nadškofija začela graditi stolnico, na katero je močno vplivala arhitektura francoske gotske stolnice. Kapitelj Halberstadta je na svoji strani odločil o postopni gradnji "moderne" [[gotska arhitektura|gotske]] stolnice, ki se je začela nenavadno z zahodno fasado. Kapitelj je želel še naprej čim dlje uporabljati obstoječo cerkev, saj je bilo pred kratkim veliko denarja vloženega v obokanje. Zahodna fasada združuje lokalno pozno romansko tradicijo gradnje s sodobnimi zgodnje-gotskimi vplivi, zlasti arhitekturo cistercijanov. Toda zgornji del današnje zahodne fasade je v veliki meri posledica 19. stoletja. Okoli leta 1260 se je začela gradnja visoke gotske glavne ladje, katere dimenzije - verjetno kot konkurenta Magdeburgu, v primerjavi s prvotnim načrtom - so se znatno povečale. Ladja doseže impresivno višino 27,0 m, stranski ladji sta visoki 14,0 m. Vendar pa so v tej drugi fazi gradnje zgrajene le prve tri obočne pole ladje, zato je bilo potrebno ohraniti staro kupolo. Za razliko od Magdeburga so ti prvi oboki mnogo bližje francoskim modelom, še posebej sistem reber je tukaj v celoti razvit, vendar v "nemški" redukciji. Kot model bi morala tu služiti [[Stolnica Naše gospe, Reims |stolnica v Reimsu]]. Vendar pa je gradnja zaradi notorično slabega finančnega stanja stolnice trajala približno 50 let. Ker se finančno stanje škofije ni tako hitro izboljšalo, je bilo odločeno, da se stara stolnica še nekaj časa uporablja. Začela pa se je sredi 14. stoletja na drugi strani gradnja kapele. Okoli leta 1350 so se začela rušitvena dela za [[prezbiterij|kor]], ki je temeljil na razmerjih zahodnega oboka glavne ladje. Obdobje gradnje je trajalo približno 60 let do posvetitve leta 1401. Kasneje je bilo dodanih še nekaj kapel. Stolnica je zdaj predstavljala nekoliko čudno sliko, ker je bila med gotskim zahodnim in vzhodnim delom še vedno otonska glavna ladja. Tega stanja niso želeli dolgo gledati; gradbena dela za manjkajoči gotski vzhodni del ladje in transepta so se verjetno začela kmalu po koru. Po naslednjih 90 letih, leta 1491, je bilo mogoče posvetiti celo stolnico. Kot zadnji poznogotski dodatek je bila leta 1514 dokončana nova [[kapiteljska dvorana]] (leta 1945 je bil uničen obok), leta 1516 pa je bil glavni ladji dodan bronasti lestenec. Prvi protestantski halberstadtski škof Henrik Julius je predstavil protestantsko doktrino leta 1591 v stolnici. Sprva je do konca tridesetletne vojne imela mešan konfesionalni kapitelj. Od takrat je katedrala protestantska župnijska cerkev. Naslednja stoletja - do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] - je v bistvu ohranila srednjeveški videz; največji gradbeni ukrep je bila obnova zahodnih stolpov. 8. april 1945 je končno prinesel propad starega mesta Halberstadt s svojimi več kot tisoč ohranjenimi pollesenimi hišami. Tudi stolnico je močno prizadelo 12 bomb. Medtem ko je bilo staro mestno jedro večinoma opuščeno po poškodbah po vojni, je DDR-ov ''Denkmalpflege'' izvedel obsežne ukrepe za zagotovitev in obnovitev velike gotske stolnice. Obnova se je nadaljevala nepretrgoma. 15. septembra 2010 je bil nad križiščem ponovno postavljen strešni jezdec. == Opis == [[Slika:PortalHalberstadt.jpg|thumb|Zgodnjegotsko pritličje zahodne fasade]] Stolnica je dolga, triladijska, visoko do poznogotska bazilika s tlorisom križa. Na jugu so samostanske stavbe s štirikrakim [[križni hodnik|križnim hodnikom]] ter ''Neuenstädter Kapelle''. Impresivna dvojna stolpa zahodne fasade je bilo treba porušiti in obnoviti proti koncu 19. stoletja. Spodnji del z zgodnjegotskim glavnim portalom je še vedno precej izviren. Tip klasične francoske stolnice je bil sprejet v Nemčiji le v nekaj večjih stavbah kar dosledno, kot je tu očitno. Zlasti odprti zunanji [[opornik]]i prispevajo k temu celotnemu vtisu, čeprav so bile posamezne oblike znatno zmanjšane v primerjavi z modeli. Oporniki so bili izvedeni v Halberstadtu preprosto, medtem ko so francoske cerkve imele po navadi dvojen ali celo trojen oporni sistem. Zaradi tega opornega sistema zgleda Halberstadtska stolnica gledalcu modernejša in veličastnejša od stolnice v Magdeburgu, ki se je popolnoma odpovedala tem tipičnim gotskim elementom. Notranjost je bila v veliki meri rešena med post-srednjeveškimi spremembami. Glavna ladja, obokana predvsem s preprostimi rebrastimi oboki, ima bogatejše (poznogotske) oboke le v stranskih ladjah in [[transept]]ih. Kor in župnijska soba sta ločena s poznogotsko [[korna pregrada|korno pregrado]]. Kot pri francoskih modelih so stranske ladje podaljšane okoli kora kot [[ambulatorij]], vendar je bil venec kapelic opuščen - razen Marijine kapele. === Klavzura in križni hodnik === [[Slika:KreuzgangHalberstadt.jpg|thumb|hochkant|Blick vom Kreuzgang auf den Chor]] Klavzura otonove predhodnice je bila že na sedanjem mestu. Ohranjeni sta dve sobi iz prve polovice 12. stoletja, vključno z dvema ladjama, križno obokani. Štirikraki, dvonadstropni križni hodnik sega v 13. stoletje. Vendar pa so "zgodnjegotska" arkadna polnila sestavina 19. stoletja. V zgornjem nadstropju so deli pomembne zakladnice. Križno obokana Neuenstädter kapela (1503) je dostopna iz zahodnega kraka križnega hodnika in vsebuje lep poznogotski [[krilni oltar]]. Nad severnim krilom je velika nova kapiteljska dvorana, katere veličasten rebrast obok je bil po uničenju med vojno nadomeščen z ravnim betonskim stropom. == Oprema == [[Slika:LettnerHalberstadt.jpg|thumb|hochkant|Korna pregrada]] Stolnica preseneča s svojo srednjeveško opremo, ki je bila ohranjena v nenavadni popolnosti. Iz srednjega veka je v bistvu le nekaj grobnic in [[epitaf]]ov, baročni prospekt orgel in renesančna [[prižnica]]. Zlasti v Marijini kapeli, kljub vojnim izgubam, so se ohranila nekatera pomembna gotska steklena okna. Celotno sliko so obnovili sodobni dodatki Charlesa Crodela. Od drugih umetniških del lahko na kratko omenimo le najpomembnejše. Romanski krstilnik in impresivna skupina z razpelom nad korno pregrado so ohranjeni iz stare otonske stolnice. Sama korna pregrada je elegantno, poznogotsko delo z lepo kiparsko dekoracijo. Bogastvo plastičnih gotskih skulptur je sicer izjemno. V Marijini kapeli ''Magi častijo Devico in otroka'' (približno 1360), korne stebre krasi dvanajst apostolov in dva škofijska pokrovitelja (okoli 1425 do okoli 1470). Prečna in dolga ladja imata tudi bogato kiparsko dekoracijo. V koru so še vedno gotske klopi (okoli 1400) in poznogotska omara. == Mere == *dolžina glavne ladje: 102 m *višina glavne ladje do oboka: ca. 27,0 m *višina stranskih ladij: 14,0 m *višina stolpov: 91 m == Zakladnica == Zakladnica Halberštatske stolnice, ki izhaja iz plena škofa Konrada von Krosigka iz [[Četrta križarska vojna |četrte križarske vojne]], verjetno svoje stanje ohranjenosti dolguje uvedbi protestantske veroizpovedi (reformacija) leta 1591. Protestantska liturgija je zavrnila številne dele katoliškega obreda in jih uporabila za bogoslužje. [[Kapitelj]] je bil - posebnost v zgodovini nemške škofije - izpovedno mešan, zato so obstajali protestantski in katoliški kanoniki. Katoliški del je bil seveda za ohranjanje starih draguljev, protestantski pa bi jih gotovo želel prodati. Nekdaj veliko bogatejša zaloga se je skozi stoletja bistveno zmanjšala, zlasti kardinal Albrecht iz Brandenburga, ki je bil tudi škof Magdeburga in Halberstadta, je "ugrabil" večje dele v Halle (Saale) in Mainz. Kljub vsem izgubam je zakladnica še vedno ena najbolj dragocenih in najbogatejših v Nemčiji in tudi v Evropi. Iz obilice ohranjenega so poudarjeni nekateri pomembni deli: * bizantinski konzularni diptih (Ravenna, 417) * Poznoromanska Halberstadtska omara * Romanska ''Abraham-Engel tapiserija'' * Romanska ''Kristus-apostol tapiserija'' (1151/1200) * Bizantinski liturgični krožnik * Beneški kristalni križ (13. stoletje) == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Johanna Flemming u.&nbsp;a.): ''Dom und Domschatz zu Halberstadt.'' Leipzig 1990, ISBN 3-7338-0058-3. * Peter Findeisen: ''Dom, Liebfrauenkirche und Domplatz.'' Mit einem Beitrag von Adolf Siebrecht. Aufnahmen v. Sigrid Schütze-Rodemann und Gert Schütze. Mit Literaturverzeichnis. 4., aktualisierte Aufl. Königstein i. Ts., Verlag Langewiesche 2009 (= Die Blauen Bücher), ISBN 978-3-7845-4606-3. * Hermann Giesau: ''Der Dom zu Halberstadt.'' Burg bei Magdeburg 1929 (Deutsche Bauten, 16). * Paulus Hinz, Gegenwärtige Vergangenheit – Dom und Domschatz zu Halberstadt. Evangelische Verlagsanstalt Berlin, 5. Auflage, Berlin 1971. * Petra Janke und Horst H. Grimm: ''Der Domschatz zu Halberstadt'' (= ''Edition Logika.'' Band 6). München 2003. * Petra Janke: ''Der Dom zu Halberstadt''. München 2007 (= ''DKV-Kunstführer.'' Nr. 405), ISBN 978-3-422-02097-9. * Hans-Joachim Mrusek: ''Drei deutsche Dome: Quedlinburg, Magdeburg, Halberstadt'' (überarb. Auflage von 1963), München 1983, ISBN 3-7774-3510-4 – zeitgleich auch beim DDR-Verlag in Dresden neu aufgelegt * Claus Peter: ''Das Geläute des Domes St. Stephanus und Sixtus zu Halberstadt.'' In: ''Nordharzer Jahrbuch.'' Band 20/21, Halberstadt 1999, ISBN 3-934245-00-5, S.&nbsp;121–181. * Wolfgang Schenkluhn]: ''Halberstadt: Dom und Domschatz''. Halle 2002 (= ''Hallesche Beiträge zur Kunstgeschichte.'' 4). * Hans Fuhrmann: ''Die Inschriften des Doms zu Halberstadt'' (= ''Die Deutschen Inschriften.'' Band 75, Leipziger Reihe 3. Band) Dr. Ludwig Reichert Verlag, Wiesbaden 2009 ([http://www.inschriften.net/halberstadt-dom.html inschriften.net]). == Zunanje povezave== {{Commonscat|Halberstadt Cathedral|Dom zu Halberstadt}} * [http://www.ev-kirche-halberstadt.de/hbs/index.php Homepage der Evangelischen Kirchengemeinde Halberstadt] * [http://www.die-domschaetze.de/ Dom und Domschatz zu Halberstadt] * [http://www.kirchenmusik-halberstadt.de/ Kirchenmusik zu Halberstadt] * [http://www.raymond-faure.com/Strasse_der_Romanik/Halberstadt_Dom_St_Stephanus.htm Fotos vom Dom St. Stephanus und Sixtus] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Stolnice v Nemčiji|Štefan in Sikst, Halberstadt]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana|Halberstadt]] [[Kategorija:Cerkve svetega Siksta II.|Halberstadt]] [[Kategorija:Halberstadt]] k4w3laqmjm1s5c70egpxyeocdy4n48j 5735418 5735402 2022-08-16T20:33:26Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica svetega Štefana in Siksta | other name = | native_name = Dom zu Halberstadt | native_name_lang = Dom St. Stephanus und St. Sixtus | image = <!-- wd --> | location = [[Halberstadt]], Nemčija | diocese = | coordinates = <!-- wd --> | pushpin map = Nemčija | denomination = [[rimskokatoliška]]<br>od 1591 protestantska cerkev | status = aktivna | functional status= stolnica | groundbreaking = 965 | completed date = | consecrated date = 992, 1220 otonska<br>nov gotski kor 1401<br>1491 cela stolnica | dedication = [[sveti Štefan]] in sveti Sikst II. | style = [[Romanska arhitektura|romanska]], [[Gotska arhitektura|gotska]] | length = 102 m | width = | width nave = | height = 27,0 m | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | spire quantity = 2 | spire height = 91 m | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | website = [https://www.ev-kirche-halberstadt.de/hbs/index.php uradna spletna stran] | embedded = }} [[Slika:Halberstadt-um1900.jpg|thumb|Pogled na mesto Halberstadt (pred 1900), Martinovo cerkev (levo), Dom in Marijino cerkev]] [[Slika:Halberstadt_Blick_von_der_Martinikirche_zum_Dom.jpg|thumb|left|Dom zu Halberstadt]] [[Slika:Der_Dom_zu_Halberstadt.jpg|thumb|hochkant|Trg pred cerkvijo]] [[Slika:Dom halberstadt.jpg|thumb|left|Notranjost]] '''Stolnica svetega Štefana in svetega Siksta''' v [[Halberstadt]]u je ena redkih velikih cerkvenih zgradb francoske sheme<ref>[https://de.wikipedia.org/wiki/Gotik#Deutschland] Abschnitt ''Deutschland'' im Artikel ''Gotik''</ref> v [[Nemčija|Nemčiji]]. Vgrajena je v okvir romanskih, baročnih, neogotskih in sodobnih stavb na robu starega mestnega jedra, ki je na severnem vznožju hribovja Harz in je bila močno uničena v drugi svetovni vojni. == Zgodovina gradnje == Škofija Halberstadt je bila ustanovljena v 9. stoletju kot misijonsko in upravno središče na novo osvojenem [[Plemenska vojvodina Saška |plemenskem območju Saške]]. Prve škofovska cerkev je bila manjša kamnita zgradba, sledila je 859 posvečena [[Karolingi|karolinška]] novogradnja v obliki triladijske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] v obliki križa. Ta stolnica se je porušila leta 965, takoj nato pa se je začela graditi [[Otoni|otonska]] stolnica, ki je bila posvečena leta 992 in je skoraj dosegla dimenzije kasnejše gotske stavbe. V 10. stoletju, v bližini [[Magdeburg]]a, ki je vse bolj služil kot središče otonske vladarske politike in v katerem je [[Oton I. Veliki |Oton I.]] postavil nadškofijo leta 968 na račun lokalne in Merseburške škofije, se je vse bolj spopadal s Halberstadtom. (Otonska) Stolnica je bila močno poškodovana med uničenjem mesta leta 1179 s strani [[Henrik Lev|Henrika Leva]], nato pa hitro obnovljena in na novo obokana; posvetitev je bila leta 1220. Leta 1209 je tekmovalna magdeburška nadškofija začela graditi stolnico, na katero je močno vplivala arhitektura francoske gotske stolnice. Kapitelj Halberstadta je na svoji strani odločil o postopni gradnji "moderne" [[gotska arhitektura|gotske]] stolnice, ki se je začela nenavadno z zahodno fasado. Kapitelj je želel še naprej čim dlje uporabljati obstoječo cerkev, saj je bilo pred kratkim veliko denarja vloženega v obokanje. Zahodna fasada združuje lokalno pozno romansko tradicijo gradnje s sodobnimi zgodnje-gotskimi vplivi, zlasti arhitekturo cistercijanov. Toda zgornji del današnje zahodne fasade je v veliki meri posledica 19. stoletja. Okoli leta 1260 se je začela gradnja visoke gotske glavne ladje, katere dimenzije - verjetno kot konkurenta Magdeburgu, v primerjavi s prvotnim načrtom - so se znatno povečale. Ladja doseže impresivno višino 27,0 m, stranski ladji sta visoki 14,0 m. Vendar pa so v tej drugi fazi gradnje zgrajene le prve tri obočne pole ladje, zato je bilo potrebno ohraniti staro kupolo. Za razliko od Magdeburga so ti prvi oboki mnogo bližje francoskim modelom, še posebej sistem reber je tukaj v celoti razvit, vendar v "nemški" redukciji. Kot model bi morala tu služiti [[Stolnica Naše gospe, Reims |stolnica v Reimsu]]. Vendar pa je gradnja zaradi notorično slabega finančnega stanja stolnice trajala približno 50 let. Ker se finančno stanje škofije ni tako hitro izboljšalo, je bilo odločeno, da se stara stolnica še nekaj časa uporablja. Začela pa se je sredi 14. stoletja na drugi strani gradnja kapele. Okoli leta 1350 so se začela rušitvena dela za [[prezbiterij|kor]], ki je temeljil na razmerjih zahodnega oboka glavne ladje. Obdobje gradnje je trajalo približno 60 let do posvetitve leta 1401. Kasneje je bilo dodanih še nekaj kapel. Stolnica je zdaj predstavljala nekoliko čudno sliko, ker je bila med gotskim zahodnim in vzhodnim delom še vedno otonska glavna ladja. Tega stanja niso želeli dolgo gledati; gradbena dela za manjkajoči gotski vzhodni del ladje in transepta so se verjetno začela kmalu po koru. Po naslednjih 90 letih, leta 1491, je bilo mogoče posvetiti celo stolnico. Kot zadnji poznogotski dodatek je bila leta 1514 dokončana nova [[kapiteljska dvorana]] (leta 1945 je bil uničen obok), leta 1516 pa je bil glavni ladji dodan bronasti lestenec. Prvi protestantski halberstadtski škof Henrik Julius je predstavil protestantsko doktrino leta 1591 v stolnici. Sprva je do konca tridesetletne vojne imela mešan konfesionalni kapitelj. Od takrat je katedrala protestantska župnijska cerkev. Naslednja stoletja - do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] - je v bistvu ohranila srednjeveški videz; največji gradbeni ukrep je bila obnova zahodnih stolpov. 8. april 1945 je končno prinesel propad starega mesta Halberstadt s svojimi več kot tisoč ohranjenimi pollesenimi hišami. Tudi stolnico je močno prizadelo 12 bomb. Medtem ko je bilo staro mestno jedro večinoma opuščeno po poškodbah po vojni, je DDR-ov ''Denkmalpflege'' izvedel obsežne ukrepe za zagotovitev in obnovitev velike gotske stolnice. Obnova se je nadaljevala nepretrgoma. 15. septembra 2010 je bil nad križiščem ponovno postavljen strešni jezdec. == Opis == [[Slika:PortalHalberstadt.jpg|thumb|Zgodnjegotsko pritličje zahodne fasade]] Stolnica je dolga, triladijska, visoko do poznogotska bazilika s tlorisom križa. Na jugu so samostanske stavbe s štirikrakim [[križni hodnik|križnim hodnikom]] ter ''Neuenstädter Kapelle''. Impresivna dvojna stolpa zahodne fasade je bilo treba porušiti in obnoviti proti koncu 19. stoletja. Spodnji del z zgodnjegotskim glavnim portalom je še vedno precej izviren. Tip klasične francoske stolnice je bil sprejet v Nemčiji le v nekaj večjih stavbah kar dosledno, kot je tu očitno. Zlasti odprti zunanji [[opornik]]i prispevajo k temu celotnemu vtisu, čeprav so bile posamezne oblike znatno zmanjšane v primerjavi z modeli. Oporniki so bili izvedeni v Halberstadtu preprosto, medtem ko so francoske cerkve imele po navadi dvojen ali celo trojen oporni sistem. Zaradi tega opornega sistema zgleda Halberstadtska stolnica gledalcu modernejša in veličastnejša od stolnice v Magdeburgu, ki se je popolnoma odpovedala tem tipičnim gotskim elementom. Notranjost je bila v veliki meri rešena med post-srednjeveškimi spremembami. Glavna ladja, obokana predvsem s preprostimi rebrastimi oboki, ima bogatejše (poznogotske) oboke le v stranskih ladjah in [[transept]]ih. Kor in župnijska soba sta ločena s poznogotsko [[korna pregrada|korno pregrado]]. Kot pri francoskih modelih so stranske ladje podaljšane okoli kora kot [[ambulatorij]], vendar je bil venec kapelic opuščen - razen Marijine kapele. === Klavzura in križni hodnik === [[Slika:KreuzgangHalberstadt.jpg|thumb|hochkant|Blick vom Kreuzgang auf den Chor]] Klavzura otonove predhodnice je bila že na sedanjem mestu. Ohranjeni sta dve sobi iz prve polovice 12. stoletja, vključno z dvema ladjama, križno obokani. Štirikraki, dvonadstropni križni hodnik sega v 13. stoletje. Vendar pa so "zgodnjegotska" arkadna polnila sestavina 19. stoletja. V zgornjem nadstropju so deli pomembne zakladnice. Križno obokana Neuenstädter kapela (1503) je dostopna iz zahodnega kraka križnega hodnika in vsebuje lep poznogotski [[krilni oltar]]. Nad severnim krilom je velika nova kapiteljska dvorana, katere veličasten rebrast obok je bil po uničenju med vojno nadomeščen z ravnim betonskim stropom. == Oprema == [[Slika:LettnerHalberstadt.jpg|thumb|hochkant|Korna pregrada]] Stolnica preseneča s svojo srednjeveško opremo, ki je bila ohranjena v nenavadni popolnosti. Iz srednjega veka je v bistvu le nekaj grobnic in [[epitaf]]ov, baročni prospekt orgel in renesančna [[prižnica]]. Zlasti v Marijini kapeli, kljub vojnim izgubam, so se ohranila nekatera pomembna gotska steklena okna. Celotno sliko so obnovili sodobni dodatki Charlesa Crodela. Od drugih umetniških del lahko na kratko omenimo le najpomembnejše. Romanski krstilnik in impresivna skupina z razpelom nad korno pregrado so ohranjeni iz stare otonske stolnice. Sama korna pregrada je elegantno, poznogotsko delo z lepo kiparsko dekoracijo. Bogastvo plastičnih gotskih skulptur je sicer izjemno. V Marijini kapeli ''Magi častijo Devico in otroka'' (približno 1360), korne stebre krasi dvanajst apostolov in dva škofijska pokrovitelja (okoli 1425 do okoli 1470). Prečna in dolga ladja imata tudi bogato kiparsko dekoracijo. V koru so še vedno gotske klopi (okoli 1400) in poznogotska omara. == Mere == *dolžina glavne ladje: 102 m *višina glavne ladje do oboka: ca. 27,0 m *višina stranskih ladij: 14,0 m *višina stolpov: 91 m == Zakladnica == Zakladnica Halberštatske stolnice, ki izhaja iz plena škofa Konrada von Krosigka iz [[Četrta križarska vojna |četrte križarske vojne]], verjetno svoje stanje ohranjenosti dolguje uvedbi protestantske veroizpovedi (reformacija) leta 1591. Protestantska liturgija je zavrnila številne dele katoliškega obreda in jih uporabila za bogoslužje. [[Kapitelj]] je bil - posebnost v zgodovini nemške škofije - izpovedno mešan, zato so obstajali protestantski in katoliški kanoniki. Katoliški del je bil seveda za ohranjanje starih draguljev, protestantski pa bi jih gotovo želel prodati. Nekdaj veliko bogatejša zaloga se je skozi stoletja bistveno zmanjšala, zlasti kardinal Albrecht iz Brandenburga, ki je bil tudi škof Magdeburga in Halberstadta, je "ugrabil" večje dele v Halle (Saale) in Mainz. Kljub vsem izgubam je zakladnica še vedno ena najbolj dragocenih in najbogatejših v Nemčiji in tudi v Evropi. Iz obilice ohranjenega so poudarjeni nekateri pomembni deli: * bizantinski konzularni diptih (Ravenna, 417) * Poznoromanska Halberstadtska omara * Romanska ''Abraham-Engel tapiserija'' * Romanska ''Kristus-apostol tapiserija'' (1151/1200) * Bizantinski liturgični krožnik * Beneški kristalni križ (13. stoletje) == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Johanna Flemming u.&nbsp;a.): ''Dom und Domschatz zu Halberstadt.'' Leipzig 1990, ISBN 3-7338-0058-3. * Peter Findeisen: ''Dom, Liebfrauenkirche und Domplatz.'' Mit einem Beitrag von Adolf Siebrecht. Aufnahmen v. Sigrid Schütze-Rodemann und Gert Schütze. Mit Literaturverzeichnis. 4., aktualisierte Aufl. Königstein i. Ts., Verlag Langewiesche 2009 (= Die Blauen Bücher), ISBN 978-3-7845-4606-3. * Hermann Giesau: ''Der Dom zu Halberstadt.'' Burg bei Magdeburg 1929 (Deutsche Bauten, 16). * Paulus Hinz, Gegenwärtige Vergangenheit – Dom und Domschatz zu Halberstadt. Evangelische Verlagsanstalt Berlin, 5. Auflage, Berlin 1971. * Petra Janke und Horst H. Grimm: ''Der Domschatz zu Halberstadt'' (= ''Edition Logika.'' Band 6). München 2003. * Petra Janke: ''Der Dom zu Halberstadt''. München 2007 (= ''DKV-Kunstführer.'' Nr. 405), ISBN 978-3-422-02097-9. * Hans-Joachim Mrusek: ''Drei deutsche Dome: Quedlinburg, Magdeburg, Halberstadt'' (überarb. Auflage von 1963), München 1983, ISBN 3-7774-3510-4 – zeitgleich auch beim DDR-Verlag in Dresden neu aufgelegt * Claus Peter: ''Das Geläute des Domes St. Stephanus und Sixtus zu Halberstadt.'' In: ''Nordharzer Jahrbuch.'' Band 20/21, Halberstadt 1999, ISBN 3-934245-00-5, S.&nbsp;121–181. * Wolfgang Schenkluhn]: ''Halberstadt: Dom und Domschatz''. Halle 2002 (= ''Hallesche Beiträge zur Kunstgeschichte.'' 4). * Hans Fuhrmann: ''Die Inschriften des Doms zu Halberstadt'' (= ''Die Deutschen Inschriften.'' Band 75, Leipziger Reihe 3. Band) Dr. Ludwig Reichert Verlag, Wiesbaden 2009 ([http://www.inschriften.net/halberstadt-dom.html inschriften.net]). == Zunanje povezave== {{Commonscat|Halberstadt Cathedral|Dom zu Halberstadt}} * [http://www.ev-kirche-halberstadt.de/hbs/index.php Homepage der Evangelischen Kirchengemeinde Halberstadt] * [http://www.die-domschaetze.de/ Dom und Domschatz zu Halberstadt] * [http://www.kirchenmusik-halberstadt.de/ Kirchenmusik zu Halberstadt] * [http://www.raymond-faure.com/Strasse_der_Romanik/Halberstadt_Dom_St_Stephanus.htm Fotos vom Dom St. Stephanus und Sixtus] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Stolnice v Nemčiji|Štefan in Sikst, Halberstadt]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana|Halberstadt]] [[Kategorija:Cerkve svetega Siksta II.|Halberstadt]] [[Kategorija:Halberstadt]] qr9ni5jewmwmvpj0qb6ny88bd9een04 0 455434 5735401 5132050 2022-08-16T20:31:17Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Servacija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Servacija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Servacija | fullname = | other name = | native_name = Stiftskirche St. Servatii Quedlinburg | native_name_lang = German | image = <!-- WD --> | imagesize = 280px | caption = | pushpin map = Germany | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = | coordinates = <!-- WD --> | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Quedlinburg]] | country = [[Nemčija]] | denomination = luteranska | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = [http://www.kirchequedlinburg.de/qlb/tourismus/kirchen/stiftskirche.php?navid=616702787062 Website of the congregation] | former name = | bull date = | founded date = 1070 (sedanja stavba) | founder = [[Oton I. Veliki]]<br> Matilda Ringelheim | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 1129 (sedanja stavba) | | functional status = aktivna | heritage designation = UNESCO World Heritage Site | style = [[Romanska arhitektura]] | extra = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | Part_of = Collegiate Church, Castle and Old Town of Quedlinburg | Type = Kulturni | Criteria = iv | ID = 515 | Year = 1994 | Session = 18 | Link = http://whc.unesco.org/en/list/535 }} }} '''Cerkev sv. Servacija v Quedlinburgu''' - znana tudi kot ''St. Servatii'' ali ''Quedlinburger Dom'' - je nekdanja samostanska cerkev in spomenik svetnikoma Dioniziju in Servaciju visoke [[romanska arhitektura|romanske]] arhitekture. Triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]], ki je bila zgrajena predvsem med letoma 1070 in 1129, je bila cerkev ženskega [[Samostan Quedlinburg |samostana]] v [[Quedlinburg]]u. Cerkev je od leta 1994, skupaj s starim mestom Quedlinburg in gradom na seznamu Unescove svetovne dediščine <ref>[http://whc.unesco.org/en/list/535 Eintrag] in der Welterbeliste der UNESCO.</ref>, poleg tega pa je po [[Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada|Haaški konvenciji]] zaščitena kulturna dobrina in je registrirana na seznamu spomenikov Quedlinburga. == Zgodovina gradnje == [[Slika:Quedlinburg - Stiftskirche ReiKi.JPG|thumb|hochkant|left|Samostanska cerkev svetega Servacija]] Gradnja današnje stavbe se je začela na ostankih treh predhodnic, kmalu po požaru leta 1070 in bila na [[Binkošti]] 1129 v prisotnosti kralja [[Lotar Supplinburški|Lotarja II.]] ponovno posvečena. Pred tem so na tem mestu stale tri starejše stavbe: Prva je bila zgrajena pred letom 936 kot grajska kapela, pred katero je bil pod glavnim oltarjem pokopan kralj [[Henrik I. Nemški |Henrik I.]]. Pri preoblikovanju grajskega kompleksa v ženski samostan leta 936, je cerkev zamenjala večja stavba. V njej je bila ustanovljena tako imenovana izpoved svetega Servacija. Leta 961 so ostanke svetega Servacija pripeljali iz [[Maastricht]]a v Quedlinburg. Šele v 19. stoletju je bila izpostavljena v obliki, kot jo danes lahko vidimo v kripti. V času vladavine opatinje Matilde je bila zgrajena nova stavba (tretja), ki jo je bila kot prva faza končana leta 997. Od južne strani kripte danes vodi stopnišče v tako imenovano obpotno kapelo svetega Nikolaja ''in vinculis''. Verjetno je bila zgrajena pred letom 997. Na dveh stebrih, z močno poenostavljenimi in zmanjšanimi jonskimi [[kapitel]]i, so močno zoženi [[Impost (arhitektura)|imposti]] večji od kapitelov. 24. septembra 1021 je bila tretja cerkev posvečena v prisotnosti cesarja [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]]. To stavbo je uničil požar leta 1070. [[Slika:Quedlinburg Servatius-Turmdetail.JPG|thumb|links|Friz na neoromanskem severnem stolpu (1863–1882) pod zvočnim oknom]] Visoki [[prezbiterij|kor]] je bil zgrajen pod opatinjo Jutto von Kranichfeld do leta 1320 v [[gotska arhitektura|gotskem]] slogu. V času obsežne obnove pod vodstvom arhitekta Ferdinanda von Quasta od 1863 do 1882 je cerkev dobila dva neoromanska stolpa s koničastima zvonikoma. Takrat sta bila opremljeni z renskima čeladama na način, ki ni bil primerljiv z izvirnikom. [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-H08447, Quedlinburg, Heinrichs-Feier, Heinrich Himmler.jpg|thumb| Heinrich Himmler in drugi visoki uslužbenci SS v kripti, 2. julij 1938]] Med letoma 1938 in 1940 je v notranjosti potekala »obnova« romanskega kora. Zunaj je gotski izgled kora ostal nespremenjen. V notranjosti so odstranili [[oltar]], [[prižnica|prižnico]] in korne klopi ter porušili gotski korni obok, da bi zgradili novo, psevdo romansko [[apsida|apsido]]. <ref>Leo Schmidt: ''Einführung in die Denkmalpflege''; Darmstadt 2008, S. 57.</ref> Od leta 1938 je cerkev zasedla [[Schutzstaffel|SS]] pod [[Heinrich Himmler|Heinrichom Himmlerjem]] in je bila spremenjena v njihovo »svetišče«. Himmler naj bi ohranjal ''dialog'' s Henrikom I. in se v svojem okolju, ne samo v Quedlinburgu, imenoval, zaradi svojega sklicevanja na ime predhodnika "kralj Henrik". <ref>Heinz Höhne: ''Der Orden unter dem Totenkopf. Die Geschichte der SS'', Augsburg 1995, S. 145.</ref> Ostanke kosti, ki jih je odkril Rolf Höhne na Schlossbergu, je proglasil za ostanke Henrika I. in jih pokopal leta 1937 slovesno v praznem grobu poleg kraljice Matilde. Danes so v grajskem muzeju razstavljeni ostanki sarkofaga in dokumentacija o nacističnem obdobju. Po poškodbi stolpnih čelad s topniškim ognjem 17. aprila 1945 so bili stolpi obnovljeni od leta 1946 do 1948, vendar prilagojeni romanskemu nizkemu strešnemu šotoru. Pastor v cerkvi je bil v tem času Franz-Reinhold Hildebrandt. [[Kripta]] je grobnica kralja Henrika I. in njegove žene Matilde, katere kosti so dejansko tam še danes. Na stropu kripte so ostanki [[al secco]] poslikav z upodobitvijo svetopisemskih motivov, na stenah pa niz nagrobnikov nekdanjih opatinj. Obsežna prenova v letih 2002–2009 je zagotovila drago stropno poslikavo, istočasno pa je bila prvič integrirana celovita razsvetljava. Stopnišče vodi iz kripte v tako imenovano knežjo grobnico, katere notranja klima pomaga mumificirati trupla. Obstajajo krste Aurore von Königsmarck, opatinje Ane II. Stolberg, Ane III. Stolberg-Wernigerode in Marie Elisabet Schleswig-Holstein-Gottorfa. Samostanska cerkev svetega Servacija je bila imenovana tudi Quedlinburg Dom (''stolnica''), da bi označila rang opatinje Matilde kot ''metropolitana'' na ravni (nad)škofa, čeprav cerkev nikoli ni bila škofova cerkev. == Notranjost == [[Slika:Quedlinburg Servatius-Säulen-Innen ReiKi.JPG|thumb|left|hochkant|Spodnjesaški način postavljanja stebrov]] [[Slika:Stiftskirche St. Servatius Quedlinburg by Vincent Eisfeld.jpg|thumb|Notranjost cerkve]] [[Slika:Dehio 47 Quedlinburg.jpg|thumb|Tloris]] Glavna ladja je ločena od stanskih ladij izmenično z dvema stebroma in enim slopom (spodnjesaški slog). Kapiteli in impost stebrov in slopov so bogato okrašeni z rastlinskimi in živalskimi motivi, predvsem orli. Živali so tudi prevladujoč motiv v frizih na svetlobnem nadstropju. Zunanji zidovi in ornamentika notranjosti razkrivata močne lombardske vplive. === Oprema === [[Slika:Altar Stiftskirche Quedlinburg.jpg|thumb|Oltar]] Cerkev je služila ustanoviteljem Henriku I. in njegovi ženi Matildi, opatinji Quedlinburga kot grobnica. Grobnica ustanoviteljev nima spomenika, opatinje pa so postavile svoje nagrobne spomenike, ki so se do danes ohranili in so jih večkrat raziskali. Visoki kor je bil okrašen s tapiserijo veliko skoraj 5,60 x 7,40 m, ki jo je naročila Agnes II. Meissenska in naj bi jo v samostanu izdelovali več kot 20 let. Ohranila se je v fragmentih in je od konca leta 2006 ponovno razstavljena. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je po vztrajanju Inštituta za ohranjanje zgodovinskih spomenikov za oltarjem postavljen lesen križ, ki je bil dopolnjen z gotsko podobo Kristusa (''corpus Christi historicum''). Vendar ga je bilo treba leta 2001 vrniti Marienkirche v Freyburgu (Unstrut). S podporo umetniške svetovalke Bettine Seyderhelm so bili v cerkvenem svetu skupnosti predloženi različni predlogi za novo podobo. Na zaključnem tekmovanju je bilo sprejetih šest umetnikov, od katerih jih je bilo pet predstavljenih. Na strani kongregacije je bil oblikovan naslednji pogoj: »Skrb sveta je, da je Kristusova figura predstavljena v umetniškem jeziku našega časa. Kristusova figura mora biti radostna, zmagovita in zmagoslavna, upati in izžarevati spravo: ''Na svetu se bojiš; vendar bodite prepričani, da sem osvojil svet''. (Joh 16,33 LUT)« (Seyderhelm (2005), str. 18). Na drugi seji žirije leta 2004 je bil osnutek Thomasa Leua razglašen za zmagovalca. Za veliko noč 2006 je v samostansko cerkev prišel sodoben križ. Ustvaril ga je umetnik iz Hallej0061 iz aluminija. V primerjavi z načrtom je bila figura zmanjšana. To razpelonaj bi prikazovalo povezavo Jezusa na križu z raztapljajočo se podobo stremečega in vstalega Kristusa.<ref>Pressestelle der Kirchenprovinz Sachsen: [http://www.ekmd-online.de/portal/aktuellpresse/1-pressemitteilungen/pmEKKPS/16-paEKKPS200501/644.html ''Quedlinburger Gemeinde wählt „Lichtgestalt“ zum neuen Triumphkreuz'']; Meldung vom 6. April 2005</ref> Nove oltarne slike dopolnjujejo križ. <ref>Thomas Leu: [http://www.thomas-leu.de/proj-02.html Altarleuchter]</ref> === Orgle === Sedanje [[orgle]] so bile, potem ko so predhodne postale neuporabne zaradi poškodb vlage, nameščen na južni strani v visokem koru. Leta 1971 je potekala slovesna dostava glasbila, ki ga je izdelalo podjetje Alexander Schuke (Potsdam) pod vodstvom Hans-Joachima Schukeja. <ref>http://www.schuke.de/</ref> Ima cevi iz leta 1994 in sledijo idealu neobaročnega zvoka. == Zvonovi in stolpna ura == V severnem stolpu visijo pet zvonov. Največji zvon - imenovan Aurora - je bil ulit leta 1705. V zgornjem nadstropju visi ločeno in ga ob večjih praznikih poganjajo s kablom. Drugi največji in hkrati najstarejši zvon je iz leta 1504 – ''nedeljski zvon''. Leta 2002 je družba Perner iz Passaua dodala temu zvonu tri zvonove. Južni stolp je imel stolpno uro. Tri številčnice in pripadajoči pari kazalcev so bili nameščeni na zatrep nekdanje čelade na zahodu, jugu in vzhodu. Mehanizem je bil v zgornjem nadstropju na severu. Deli mehanizma so še vedno na voljo v zgornjem nadstropju južnega stolpa. Iz statičnih razlogov v južnem stolpu nikoli ni bilo zvonov. == Današnja uporaba == [[Slika:Schweinehund als Tuerklinke.JPG|thumb|hochkant|Cerkvena vrata s kljuko v obliki prašiča]] Cerkev uporablja protestantska župnija Quedlinburg. <ref>[http://www.kirchequedlinburg.de/Orte/stiftskirche.php?navanchor=1210006 Evangelisches Kirchspiel Quedlinburg – Stiftskirche]</ref> V njej se poleti odvijajo protestantske maše. Katoliška skupnost svete Matilde v spomin na svojo mecenko praznuje z mašo 14. marca. Poleg tega je cerkev namenjena turistom. Je postaja na ''Romanski cesti'' (del ''Transromanice'', ki poteka skozi Italijo, Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo in jo je Leta 2006 je Svet Evrope imenoval Transromanico za evropsko kulturno pot). Ponujajo se vodeni ogledi cerkve in zakladnice. Od 14. marca 2009 je ponovno odprta tudi kripta in jo lahko obišče do 30 obiskovalcev na uro. Poleti je cerkev prizorišče glasbenega poletja Quedlinburg. V sodelovanju z Nordharzer Städtebundtheater je bil prvič v maju in juniju 2007 realiziran gledališki projekt ''Ime rože'', ki se je ponovil zaradi velikega odziva v letih 2008, 2013 in 2014. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Literatur von und über Stiftskirche St. Servatius im Katalog der Deutschen Nationalbibliothek *Hans-Joachim Mrusek: Drei deutsche Dome: Quedlinburg, Magdeburg, Halberstadt (überarb. Auflage von 1963), München 1983, ISBN 3-7774-3510-4 – zeitgleich auch bei DDR-Verlag in Dresden neu aufgelegt[11] *Klaus Voigtländer: Die Stiftskirche St. Servatii zu Quedlinburg. Geschichte ihrer Restaurierung und Ausstattung. Mit einem Beitrag von Helmut Berger. Akademie-Verlag, Berlin 1989, ISBN 3-05-000580-7. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Collegiate Church of Quedlinburg|Stiftskirche Quedlinburg}} * [http://www.die-domschaetze.de/de/dom-und-domschatz-quedlinburg/domschatz.html Dom und Domschatz zu Quedlinburg] * [http://www.kirchequedlinburg.de/qlb/tourismus/kirchen/stiftskirche.php Stiftskirche], ev. Kirche Quedlinburg {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Quedlinburg]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1070]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]] [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji|Servacij, Quedlinburg]] [[Kategorija:Cerkve svetega Servacija|Quedlinburg]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Nemčiji]] 0o8ox5otdflz48qcz9spmdy4c49j5as 0 455463 5735281 5172430 2022-08-16T20:03:43Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Cirijaka]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Cirijaka]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Cirijaka | fullname = | other name = | native_name = Stiftskirche St. Cyriakus | native_name_lang = German | image = <!-- wd --> | pushpin map = Germany | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Gernrode]] | country = [[Nemčija]] | denomination = protestantska | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = [http://www.stiftskirche-gernrode.de/ Uradna spletna stran] | former name = | bull date = | founded date = c. 959/60 | founder = mejni grof Gero | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 1014 | | functional status = aktivna | heritage designation = | style = [[Romanska arhitektura]] }} '''Cerkev sv. Cirijaka''' (nemško ''Stiftskirche St. Cyriakus'') je srednjeveška cerkev v [[Gernrode]]ju, [[Saška-Anhalt]], [[Nemčija]]. Je eden redkih ohranjenih primerov [[otonska arhitektura|otonske arhitekture]], ki jo je leta 959 / 960-965 zgradil mejni grof Gero, in bila obnovljena v 19. stoletju. Od ustanovitve do leta 1614 je bil [[sveti Cirijak]] samostanska cerkev samostana Gernrode, ki ga je tudi ustanovil mejni grof Gero. Cerkev in samostan sta postala protestantska sredi 16. stoletja, cerkev pa zdaj uporablja protestantska skupnost Gernrode. Cerkev je del turistične poti imenovane ''[[Romanska cesta]]'' (del ''Transromanice'', ki poteka skozi Italijo, Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo in jo je Leta 2006 je Svet Evrope imenoval Transromanico za evropsko kulturno pot). Leta 2006 je Svet Evrope imenoval za evropsko kulturno pot), saj je pomemben primer otonske cerkve, ki je kasneje navdihnila, v celoti romanske cerkve in stolnice.<ref> Antz (ed.), Christian (2001). Strasse der Romanik (German). Verlag Janos Stekovics. ISBN 3-929330-89-X.</ref> Poleg bogoslužja se uporablja tudi za koncerte in Velikonočno igro. == Zgodovina == Gero (umrl 965) je bil privrženec [[Oton I. Veliki|Otona I.]] iz ene najmočnejših družin v vzhodni Saški. Leta 937 je Oton povzdignil Geroja za mejnega grofa vzhodne marke. Gero, ki je imel v lasti grad v Gernrodu se je odločil, da bo tukaj ustanovil samostansko cerkev in ženski samostan v sodelovanju s svojim sinom Siegfriedom. Gradnja na kripti, vzhodni apsida in samostanu se je začela leta 959. Leta 961 so fundaciji podelili kraljevo zaščito in leta 963 je papež izdal privilegij, s katerim se je samostan umaknil izpod vpliva škofa [[Halberstadt]]a. Siegfried je umrl leta 959. Po njegovi smrti je njegova vdova Hathui postala opatinja samostana. Gero se je vrnil iz izleta v Rim z dragoceno [[relikvija|relikvijo]] svetega Cirijaka, cerkev pa je bila posvečena temu svetniku leta 963. Leta 965 je Gero umrl in bil pokopan pred že končanim vzhodnim [[prezbiterij|korom]]. Gerojeva smrti je sledila prekinitev gradnje in se je zdi verjeten vir premika osi cerkve - glej tloris. Hathui je vladala v samostanu 55 let do svoje smrti leta 1014. <ref name="Booklet2">{{cite book|last=Antz (ed.)|first=Christian|title=Strasse der Romanik (German)|publisher=Verlag Janos Stekovics|year=2001|isbn=3-929330-89-X|page=}}</ref> [[File:Dehio 47 Gernrode.jpg|left|240px|thumb|Tloris cerkve prikazuje ladjo v osi med vzhodnim in zahodnim delom.]] [[File:Gernrode interieur naar het westen.jpg|thumb|left|Notranjost]] Leta 999 je cesar [[Oton III.]] podelil samostanu cesarski status, leta 1004 pa je samostan obiskala cesarica Kunigunda, žena cesarja [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] Prva faza gradnje se je končala leta 1014. Istega leta, po Hathuijini smrti, jo je kot opatinja nasledila Adelheida, hči cesarja Otona II. Adelheida je to mesto zasedala do leta 1044. Dopolnitev cerkve v 11. in 12. stoletju so zahodna [[kripta]] (prvič omenjena leta 1149), stranske galerije, širitev zahodnega dela (1127-1150) ter stolpi in dvonadstropni [[križni hodnik]] (1170). Leta 1188 je cesar [[Friderik I. Barbarossa]] Gernrodeju podaril "Barbarossov zvon". V gotskem obdobju so bili dodani oboki [[transept]]a. Zadnja katoliška opatinja je bila Scholastika von Anhalt Dessau (1469-1504). Njena naslednica Elizabeta von Weida (1504-76) je leta 1521 uvedla [[reformacija|reformacijo]]. Leta 1525 je Elizabeta uspela preprečiti poškodbe samostana med nemškim kmečkim uporom. S svojim vstopom v ''Landeskirche'' (regionalna cerkev) je samostan izgubil svojo neodvisnost in je padel pod vpliv lokalnih knezov. Opatinja Ana von Plauen (1532-49) je ustanovila prvo šolo in podprla vlogo samostana pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe. Od leta 1533 je bila samostanska cerkev združena z župnijo. Ko je bil Gernrodu leta 1539 dodeljen status mesta, je opatinja podarila grb. Zadnje kanonese (in pristojna opatinja), Sofija Elizabeta, je zapustila opatijo leta 1614. Leta 1619 je opatija postala posvetna domena kneza. Srednjeveška umetniška dela so bila odstranjena, zgradbe so propadle in deli cerkve so bili uporabljeni kot kašča. Leta 1669 je mesto in cerkev kupil Friedrich von Harzgerode. Prenove so bile izvedene leta 1754-6. Leta 1806 je s koncem Svetega rimskega cesarstva samostan končno izgubil svoj cesarski status in imuniteto in ga je prevzela vojvodina Anhalt-Bernburg. V naslednjih desetletjih se je samostan spremenil v ruševine, inventar je bil prodan na dražbi do leta 1832, ko ga je kupil Amtmann Henneberg. Cerkev je sekulariziral in samostan preoblikoval v kmetijsko posestvo. V poznih 1830-ih se je ponovno pojavilo zanimanje za cerkev in samostan. Umetnostni zgodovinar Franz Theodor Kugler je leta 1838 objavil opis, Ludwig Puttrich pa leta 1839 pozval k njegovi prenovi. Arhitekt Ferdinand von Quast je nato cerkev obnovil leta 1859-73 [10] Nadaljnje delo je sledilo v letih 1907-10, ko sta bila dva stolpa zahodnega dela najprej odstranjena in nato obnovljena z okrepljenimi temelji. Med letoma 1960 in 1984 je komunistična Vzhodna Nemčija obnovila dvorišče in samostanske zgradbe. Od leta 1984-87 je bila obnovljena notranjost cerkve. Po ponovni združitvi je bila leta 1992 streha obložena z bakrom. Več dela je bilo opravljenega v letih 2003-4 na zahodni apsidi in na Svetem grobu. == Opis == Osrednji del cerkve ima glavno in dve stranski [[cerkvena ladja|ladji]], obdani z vzhodnim [[transept]]om in [[westwerk]]om, ki je obdan z dvema stolpoma. Ti elementi, značilni za karolinško arhitekturo, so bili dopolnjeni z novostmi, ki so uporabljale [[romanska arhitektura|romanski]] slog: kot izmenjava stebrov in slopov (znak številnih kasnejših cerkva na Saškem), debele stene, pol slepe arkade v galerijah v ladji. (podobno kot [[triforij]]). [[Kapitel]]i stebrov kažejo različne elemente, s stiliziranimi listi [[akant]]a in v enem primeru človeškimi glavami. [[File:Gernrode graf.jpg|thumb|Grobnica mejnega grofa Gera]] [[Grobnica]] mejnega grofa Gera je na križišču pred stopnicami do kora. Pokrita je s ploščo iz peščenjaka z Gerovo podobo, ki je prikazan v oklepu z mečem in zastavo. Ob njegovih nogah je lev. [[File:Gernrode Stiftskerk Heilig Graf.jpg|thumb|Relief na zahodni steni svetega groba z likom Marije Magdalene]] V južni stranski ladji je kopija Kristusovega groba (prikaz Svetega groba v Jeruzalemu), najverjetneje iz obdobja od 1080 do 1130. Je najstarejši v Nemčiji in tudi najbolj podoben izvirniku v Jeruzalemu. Vhod v stavbo je bil prestavljen z običajnega vzhoda na severno stran, ko so bile v 12. stoletju dodane galerije. Deli zunanjih okrasov grobnice so bili namerno uničeni, vendar ni jasno ali se je to zgodilo med rekonstrukcijo v 12. stoletju ali dokončno uvedbo reformacije leta 1616. Notranje in zunanje skulpture grobnice veljajo za mojstrsko delo zgodnje romanske kiparske umetnosti. [[Krstilnik]] je iz okoli leta 1150 in je prišel iz porušene romanske cerkve v Alslebnu. Poslikani stropi so bili dodani ob prenovi v 19. stoletju, ko so obložili tudi večino zidov z rezanimi kamnitimi ploščami - prvotne otonske stene so predstavljale zidane kamnite zidove. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Stiftskirche St. Cyriakus in Gernrode}} * [http://www.stiftskirche-gernrode.de/ Uradna spletna stran] * [http://www.transromanica.com/de/poi/?artikel=121 Page at transromanica website] * [http://www.strasse-der-romanik.net/südroute-1/ Website of ''Strasse der Romanik'' (tourist route)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 965]] [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji|Cirijak, Gernrode]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Otonska arhitektura]] [[Kategorija:Cerkve svetega Cirijaka|Gernrode]] 1ms6fh5t3wk3dwphor870az4ayo5d36 0 455504 5735353 5364182 2022-08-16T20:20:16Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Katarine Aleksandrijske]] v [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica sv. Mavricija in Katarine | other name = | native_name = ''Magdeburger Dom'' | native_name_lang = Dom zu Magdeburg St. Mauritius und Katharina | image = <!-- WD --> | image_size = | caption = | location = [[Magdeburg]], Nemčija | diocese = | coordinates = {{coord|52|07|29|N|11|38|04|E|region:DE-ST_type:landmark|display=title,inline}} | denomination = [[rimskokatoliška]]<br>od 1567 protestantska | status = aktivna | functional status= stolnica | groundbreaking = 1207 (sedanja) | completed date = 1520 | consecrated date = 1363 (ladja) | dedication = [[sveti Mavricij]] | style = [[Gotska arhitektura|gotska]] | length = 120 m | width = | width nave = | height = 32,0 m | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | spire quantity = 2 | spire height = 99,25 m | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | website = [http://www.magdeburgerdom.de/ uradna spletna stran] | embedded = }} [[Slika:Südfront des Domes, vom Kreuzgang aus gesehen.jpg|thumb|Križni hodnik na južni strani ladje. Zatrepi na zadnji steni do bili do 19. stoletja leseni.]] [[Slika:Magdeburg Dom Inneres 28.jpg|thumb|Glavna ladja proti vzhodu]] '''Stolnica sv. Mavricija in Katarine''' (uradno ''Dom zu Magdeburg St. Mauritius in Katharina'') je pridigarska cerkev regionalnega škofa Evangeličanske cerkve v osrednji Nemčiji, protestantska župnijska cerkev in hkrati simbol mesta [[Magdeburg]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Stolnica je prva [[gotska arhitektura|gotska]] zgradba, ki je nastala na začetku in prva gotska stolnica na nemških tleh. Zgrajena je bila od leta 1207 ali 1209 kot stolnica Magdeburške nadškofije in posvečena leta 1363. Stolnica je grobna cerkev [[Oton I. Veliki|Otona I. Velikega]], svetega rimskega cesarja in z [[Otto von Guericke|Ottom von Guerickejem]] tudi zaščitnik »Ottostadt Magdeburg«. == Zgradba == [[Slika:Magdeburger Dom Querschnitt.jpg|thumb|Prerez preko kora in empore]] Magdeburška stolnica je triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s [[prezbiterij|korom]] v obliki [[latinski križ|latinskega križa]]. V primerjavi z večino takšnih struktur ima nekaj posebnih značilnosti: * Ima [[opornik]]e, vendar nima opornik lokov. * Stranski ladji in [[ambulatorij]] imajo ali niso imeli nagnjenih streh, ampak streho prečno na svetlobno nadstropje. Posledično je bil nepotreben [[triforij]]. * Kor ima prerez bazilike z [[empora|emporo]], vendar nad stranskimi ladjami ni empor. * Čeprav so vsi banjasti korni oboki koničasti, dva izmed rebrastih nimata konice. * V vzdolžnem prerezu glavne ladje je prikazan spremenljiv sistem: obok ladje ima na en arkadni lok dve obočni poli. Vsak drugi steber osrednjega oboka ladje tako stoji nad vrhom arkadnega loka. Stavbe in arheološke najdbe kažejo na nekaj sprememb v prvih letih in desetletjih gradnje: * Ambulatorij naj bi bil sprva ožji, poligonalne kapele pa naj bi imele obliko polkrožnih [[apsida|apsid]]. * Pet trapezoidnih obočnih pol izvedenega kornega obhoda ima križne oboke, čeprav imajo podporni stebri obokana rebra. Te obočne pole imajo [[sklepnik]]e, ki so redki v križnih obokih. * Empora nad ambulatorijem sprva ni bila načrtovana. * Visoki kor je višji od prvotno načrtovanega, tako da so bili njegovi stebri v obdobju gradnje okrepljeni. * Na vzhodni strani obeh transeptovih krakov so bili predvideni bočni stolpi le do ravni strehe transepta in visokega kora. Bolj regionalna tradicija kot francoski vzori se zavzema za srednji del zahodne fasade, ki daleč presega glavno ladjo. == Zgodovina == === Predhodne stavbe === [[Slika:Otto937Magdeburg.jpg|thumb|left|Ukaz Otona I. iz 21.septembra 937 za ustanovitev in donacijo samostana svetega Mavricija.<ref>Magdeburg, Landesarchiv Sachsen-Anhalt, Rep. U 1, Tit.&nbsp;I, Nr.&nbsp;2 ([http://www.mgh.de/dmgh/resolving/MGH_DD_K_I_/_DD_H_I_/_DD_O_I_S._101 MGH DD O I], Nr.&nbsp;14, S.&nbsp;101–102).</ref>]] Oton I. Veliki je leta 937 ustanovil samostan svetega Mavricija, leta 946 pa je tam pokopal svojo prvo ženo Edith. Očitno je Oton že določil Magdeburg kot svoje pokopališče in v zvezi s tem je že leta 950 deloval pri ustanovitvi nadškofije v Magdeburgu. Pred bitko na Lechfeldu je Oton obljubil, še pred kronanjem za cesarja 2. februarja 962, da v primeru zmage v Merseburgu ustanovi škofijo - očitno naj bi škofija pripadala že ustanovljeni nadškofiji Magdeburg. V 950-ih letih se je izkazal kot odlična novogradnja. Da bi poudaril svojo cesarsko zahtevo v zaporedju svetih rimskih cesarjev, je v Magdeburg prinesel številne zaklade, vključno ''Codex Wittekindeus'', evangeliarij, ki je nastal v samostanu Fulda, in na primer, antične stebre, ki so bili pozneje postavljeni v kor poznoromanske-gotske stolnice. Prva stolnica je bila verjetno triladijska bazilika z vzhodno prečno ladjo, vzhodno kripto in velikim atrijem na zahodu. Severno, na današnjem stolničnem trgu, je bila druga, skoraj enako velika in izjemno bogato okrašena verska stavba neznanega patrocinija ki je oblikovala par s stolnico. Leta 968 je bil Magdeburg, ob skupščini v Raveni povišan v nadškofijo in Adalbert iz Trierja je postal prvi nadškof. Moritzkirche je bila povzdignjena v stolnico. 20. aprila 1207 (Veliki petek) <ref>C. L. Brandt: ''Der Dom zu Magdeburg.'' Magdeburg 1863, S.&nbsp;9 (Google Buch, ID S9QAAAAAcAAJ, str. 9).</ref> je ogenj uničil večino Magdeburga, vključno s stolnico, severno cerkvijo in cesarsko palačo. Albreht I. von Käfernburg je porušil ruševine stolnice in septembra 1207 položil temeljni kamen za današnjo (tretjo) stolnico, za katero so bili ponovno uporabljeni kamni in stebri stare stolnice. === Gradnja sedanje cerkve === [[Slika:MD DomMö.JPG|thumb|Kapele v ambulatoriju in korni empori z zgodnjekotskimi okni; nedokončanih bočnih stolpov na krakih transeptov]] Nadškof Albreht je študiral v Franciji in pogosto se domneva, da je odločitev za sodoben, gotski tloris njegova. To zagotovo ni mogoče dokazati. Kor se je začel graditi leta 1209, dve leti po tem, ko je stara stolnica pogorela. Zasnova je bila od začetka gotska. Pri izvedbi so bili očitno problemi: kapele v ambulatoriju gotskega rebrastega oboka so v pritličju križnoobokane (kar dejansko pripada [[romanska arhitektura|romaniki]]) na stebrih ali stenah, ki očitno zagotavljajo strop rebrastih obokov. <ref>Birte Rogacki-Thiemann: ''Der Magdeburger Dom St. Mauritius und St. Katharina – Beiträge zu seiner Baugeschichte 1207 bis 1567.'' Michael Imhof Verlag 2007, ISBN 978-3-86568-263-5, S.&nbsp;66–74, ''Bauabschnitt 2''</ref> Visokogotsko svetlobno nadstropje kora je bil izveden višje, kot je bilo prvotno načrtovano. Spremenjena konstrukcijska os je najverjetneje posledica dejstva, da je bila stolnica zdaj poravnana z grobnico Otona Velikega. Bila se je na severni strani otonske stolnice, verjetno v severni prečni ladji, v novi gotski stavbi, je bila na prehodu med vrstami kornih klopi. Edita, prva Otonova žena, je bila najprej pokopana v cerkvi samostana Moritzkloster. Grobnico so nato preselili v severni transept otonske stolnice. Grobnica je morala biti premaknjena na to po začetku gotske novogradnje. Grobnica, ki je bila postavljena na vrh ambulatorija, po najnovejših arheoloških najdbah <ref>[http://www.spiegel.de/wissenschaft/mensch/0,1518,701099,00.html Nachricht auf Spiegel Online.]</ref> vsebuje ostanke njihovih kosti v majhnem svinčenem zaboju. Že med gradnjo kora je bilo odločeno, da se stavba zgradi višja in daljša. Spremembe načrta so zaznavne tudi v transeptu in v vzhodnih obokih ladje. V drugi polovici 13. stoletja je prišlo do večletne prekinitve gradnje (listina 1274). Magdeburška saga o »pastirju v stolnici v Magdeburg« sega nazaj v to prekinitev in posledično nadaljevanje gradbenih ukrepov. Po njenem mnenju bi moral pastir, ki je živel okoli leta 1240 z imenom Thomas Koppehele, ki je prihajal iz brandenburškega Gräfendorfa blizu Jüterboga, najti zlat zaklad, medtem ko je pasel ovce. Podaril ga je nekdanjemu magdeburškemu nadškofu, ki je tako lahko bistveno pospešil gradnjo stolnice v Magdeburgu. Nadškof je iz hvaležnosti imel kamnito podobo pastirja, njegovega služabnika in njihovih psov, ki so bili postavljeni nad tako imenovanimi ''vrati Paradiža'', severni vhod v stolnico, kjer jo je še danes mogoče videti. Nova stavba se je nato nadaljevala in postopoma gradila proti zahodu. Obokanje bi moralo biti končano v 1360-ih. Nazadnje je bila leta 1363 posvečena nova ladja. Zahodna fasada in stolpi so bili zgrajeni v treh fazah, klet pred letom 1274, drugo nadstropje v tretji četrtini 14. stoletja - verjetno približno enako kot glavna ladja - in stolpi v drugi polovici 15. stoletja ali v prvi četrtini 16. stoletja. Razširitev razpona stolpa za pogrebno kapelo je potekala pod nadškofom Ernstom II. Leta 1520 je bila stolnica dokončno dokončana. <ref name="kukma">Der Dom zu Magdeburg St. Mauritius und Katharinen: [http://www.kukma.net/dom2004/index.html Baubeginn vor 800 Jahren] bei kukma.net, abgerufen am 15. Juni 2010.</ref> Južno od stolnice so našli križni hodnik, ostanke Moritzklostera, ustanovljeni leta 937, ki so ga postavili leta 968 nadškofje kapitlja Magdeburga. === Reformacija in tridesetletna vojna === V času [[reformacija|reformacije]] je bil Magdeburg trdnjava [[protestantizem|protestantizma]], nenazadnje tudi zato, ker je nadškof Albreht Brandenburški radodarno delil odpustke in s tem pritegnil nezadovoljstvo državljanov. Po njegovi smrti leta 1545 je bila stolnica 20 let zaprta. Leta 1567 je stolnica postala protestantska, na prvi dan adventa je bila praznovana prva protestantska maša. Prvi protestantski stolnični pridigar je bil Siegfried Saccus, pomožni pridigar Martin Gallus. 1618 Heinrich Schütz, Samuel Scheidt in Michael Praetorius so sodelovali pri obnovi glasbe v stolnici. [[Slika:Johann Christian Nabholz (1752 - 1797), Magdeburg Domplatz um 1770, D0881.jpg|thumb| Zrcalni prikaz stolničnega trga okrog leta 1770, reševalnega vozila s prečno streho]] Med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] so 20. maja 1631 čete cesarja [[Ferdinand II. Habsburški |Ferdinanda II.]] pod generalom Tillyjem in voditeljem vojakov Pappenheimom osvojile Magdeburgom. O kasnejšem pokolu, v katerem je skoraj dve tretjini prebivalstva ali okoli 20.000 umrlo, mesto ni bilo samo oplenjeno ampak skoraj popolnoma uničeno v požaru, tako imenovani ''Magdeburški poroki''. Med 2000 in 4000 ljudi je bilo tri dni brez hrane v stolnici, ki ji je ogenj prizanesel in naj bi svoje preživetje dolgovali stolničnemu pridigarju Reinhardu Bakeu, ki je pred Tillyjem pokleknil, ko je prosil za življenje zapornikov. Tilly je stolnico očistil in 25. maja vodil katoliško službo ob praznovanju zmage. Pregovor pravi, da je cesar "sklenil poroko" z magdeburško deklico (iz grba mesta). Nadškofija v Magdeburgu je prišla pod vladavino katoliškega nadškofa. Po [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]] je bila leta 1680 sekularizirana nadškofija in posesti so postale del mejne grofije Brandenburg. Po letu 1806, ko se je Magdeburg predal [[Napoleon]]u, se je stolnica tradicionalno uporabljala kot skladišče in tudi kot konjušnica. Železni obročki, vstavljeni v stene križnega hodnika, naj bi bili iz tega časa. Zasedba se je končala leta 1814. [[Friderik Viljem III. Pruski]] je imel stolnico med letoma 1826 in 1834. [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-26654-0001, Magdeburg, 1000 Jahr-Feier, Restaurierung Dom.jpg|thumb|Restavratorska dela 1954]] [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-77832-0002, Magdeburg, Dom, Kriegsschäden.jpg|thumb|Zahodna fasada: vojna škoda (desno), po popravilu 1960] (levo) ]] === 20. stoletje === [[Slika:DBP 1993 1665 Magdeburger Dom.jpg|thumb|hochkant|Zamka za 200-Pf je znamenitost, 1993]] V začetku dvajsetega stoletja je kratek čas delovalo parno ogrevanje, z izhodnimi odprtinami v tleh in v najnižjih delih oken ladje. Za to so bila okna zmanjšana in pritrjene umetno oblikovane rešetke. <ref name=":1">Auszug aus den Jahrbuch 2008/09 der Stiftung Dome und Schlösser Sachsen-Anhalt, ISBN 978-3-00-031297-7 in: "15 Jahre Förderverein Dom zu Magdeburg e.&nbsp;V. – Ein Rückblick", Herausgeber: Förderverein Dom zu Magdeburg e.&nbsp;V., Am Dom 1, 39104 Magdeburg. Siehe auch: http://www.ek-md.de/domgemeinde/fileadmin/user_upload/Bilder_Dokumente/Dom/Domfoerderferein/Domfoerderverein_15_Jahre.pdf</ref> V času [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in nacionalsocializma je bil Ernst Martin pridigsr. Bil je politično nacionalno-konzervativen in še posebej blizu ''jeklenim čeladam'' in vstopil v DNVP (''Deutschnationale Volkspartei''). Jeseni leta 1932 je vodil amšo v stolnici za SA ([[Sturmabteilung]]), v kateri so pozdravili zastave SA. <ref>Maik Hattenhorst: ''Magdeburg 1933. Eine rote Stadt wird braun.'' Mitteldeutscher Verlag, Halle (Saale) 2010, ISBN 978-3-89812-775-2, S.&nbsp;120–121.</ref> Stolnica je bila močno poškodovana med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Med prvim bombnim napadom zaveznikov na stolnico 12. septembra 1944 je bomba, ki je razbila južno stran ladje, poškodovala ali uničila epitafe, vsa okna in celotno leseno sedežno pohištvo, razen kornih klopi. V najhujšem zračnem napadu na Magdeburg 16. januarja 1945 je nekaj eksplozivnih bomb padlo v stranske ladje. Skupno je bilo porušenih približno 300 m² obokov. Poleg tega je se je 17. februarja 1945 sredi dneva in brez predhodnega opozorila, sprožila požarno bombo proti zahodni strani stolnice. Eksplozivna naprava je prodrla v fasado stolpa na nivoju tretjega nadstropja in obokan strop je padel na glavne orgle. <ref name="domorgel-magdeburg">[http://www.domorgel-magdeburg.de/orgeln_der_vergangenheit.html Orgeln der Vergangenheit], domorgel-magdeburg.de sowie Augenzeugenbericht im Bayerischen Rundfunk, Programm „Bayern 4 Klassik“, 2008.</ref> Nastali požar so pogasili, tako da je strešna konstrukcija ostala v veliki meri nedotaknjena. Ohranjeni so bili le vzhodni deli s korom, ambulatorij in korna empora. Po obnovitvenih delih je bila stolnica ponovno odprta 22. septembra 1955. Od leta 1983 so deli stolnice ponovno obnovljeni. Leta 1990 je bil nameščen sončni sistem. Leta 2005 so bila zaključena gradbena dela na severnem stolpu, leta 2006 je bil obnovljen južni stolp in streha [[refektorij]]a. Od leta 2006 se zgodovina gradnje Magdeburške stolnice preučuje z arheološkimi izkopavanji, da bi pridobili informacije o predhodnih zgradbah stolnice. V tej preiskavi so v domnevnem Scheingrabu odkrili ostanke pokojne kraljice Edgite, žene Otona Velikega. Stolnica je postala izhodišče mirne revolucije v Magdeburgu leta 1989. Velik prispevek k temu je prinesel poziv domačih pridigarjev Giselherja Quasta in Waltrauta Zachhuberja k preudarnosti. Poleg škofovske cerkve Evangeličanske cerkve Saške s približno 533.000 verniki (do 2003) je tudi župnijska cerkev za protestantsko Domgemeinde, ki obstaja od leta 1869. Od združitve EKKPS z Evangeličansko luteransko cerkvijo v Turingiji je stolnica episkopalna cerkev novo ustanovljene Evangeličanske cerkve v osrednji Nemčiji. Po združitvi Nemčij je stolnica postala last fundacije ''Stolnice in gradovi v Saški-Anhalt'', ustanovljene leta 1996. Stolnična skupnost ima pravico do neomejene uporabe stolnice. === 21. stoletje === Stavbo vsako leto obišče več kot 100.000 turistov. Od pomladi 2005 je bil dostopen tudi en stolp. V letu 2009 je bila slovesno praznovana 800. obletnica poznoromanske-gotske stolnice. V ta namen je bila stolnica predstavljena od decembra 2008 in nekaj več kot eno leto popolnoma brez odrov. == Arhitektura == [[Slika:Magdeburger Dom Grundriss.jpg|thumb|Tloris]] Gradnja gotske stavbe stolnice je trajala več kot 300 let od začetka gradnje leta 1209 do dokončanja stolpov leta 1520. Stolnica ima skupno notranjo dolžino 120 m in višino stropa 32 m. Južni stolp je visok 99,25 m. Razgledna ploščad severnega stolpa je na višini 81,5 m se lahko vzpne v okviru vodenih ogledov po 433 stopnicah. <ref>[http://www.magdeburgerdom.de/domgemeinde/33.html Domführungen] auf der Webseite der ''Evangelischen Domgemeinde''.</ref> Tla tako blizu Elbe so mehka, razen skale, ki sega v reko. Na tej skali, ki se imenuje tudi ''Domfelsen'', je bila zgrajena stolnica. Ker je skala preozka za celotno stolnico, južni stolp ni na ''Domfelsnu''. Ta stolp je zato lažje zgrajen, nima širokega stopnišča, zvonovi pa so nameščeni v severnem stolpu. Skalo je mogoče videti le, če je Laba nizka. Ker je malo dežja po navadi pomenilo slabo žetev, se je ''Domfelsen'' popularno imenoval »skala lakote«. === Zunanjost === <gallery style="text-align:left" perrow="7"> Slika:KBA Magdeburg Dom-01.jpg|Risba zahodne fasade Slika:Dom (Magdeburg-Altstadt).Westfassade.1.ajb.jpg| Zahodna fasada Slika:Tympanum cathedral of Magdeburg.jpg|Timpanon z Marijinim vnebovzetjem nad portalom severnega transepta Slika:Sonnenuhrmddom.JPG| Sončna ura na južnem transeptu Slika:Dom (Magdeburg-Altstadt).Wasserspeier.4.ajb.jpg|Bruhalnik Slika:Dom (Magdeburg-Altstadt).Wasserspeier.1.ajb.jpg|Bruhalnik </gallery> == Oprema == [[Slika: Magdeburg Dom 20.jpg|thumb|200px|Poznorenesančna prižnica iz alabastra]] Kljub temu, da je bila stolnica večkrat oropana in skoraj uničena, vsebuje veliko dragocenih delov opreme in umetniških zakladov. === Prižnica === Prižnica je eno najpomembnejših [[renesančna umetnost|renesančnih]] umetniških del v Nemčiji, ki jo je leta 1597 izdelal [[kipar]] Nordhäuser Christoph Kapup iz mehke kamnine [[alabaster]]. Na košari prižnice so upodobljeni: sveti Janez Krstnik, Kristus Odrešenik, sveti Mavricij, sveta Katarina. Podpora jo sveti Pavel kot nosilec košare. Na stopnicah so prikazani: Bog z Adamom in Evo v raju, Izvirni greh, Vesoljni potop. V letu 2009 je bila dokončana kompleksna obnova. === Kipi modrih in nespametnih devic === Deset kipov modrih in neumnih devic iz Rajskih vrat iz 1240/50 je bilo pozneje postavljenih na stene severnega portala. To je prvo monumentalno ustvarjanje te teme, polno plastične neposrednosti v primerjavi z veliko bolj zadržanimi upodobitvami iste teme v obdobju pred tem, ki pa je bilo veliko manjše. Slogovno stojijo med figurami kneza Bambergerja in tistimi iz Naumburga. Domneva se, da je kipar delal v Bamberški šoli ali pa se je tam učil. Figure so upodobljene v kostumih iz 13. stoletja. [[Slika:ThreeWiseVirginsMagdeburg.jpg|thumb|180px|Tri modre device]] [[Slika:ThreeFoolishVirginsMagdeburg.jpg|thumb|180px|Tri nespametne device]] ===Druga umetnost === [[Slika:Baptismal Font Magdeburg.jpg|thumb|hochkant|Krstilnik]] Naslednji seznam drugih umetnostnih in kulturnih zakladov ni popoln, vendar prikazuje izbor najpomembnejših del. * V apsidi so stari stebri iz [[porfir]]ja, [[marmor]]ja in [[granit]]a, morda iz [[Ravena|Ravene]]. Za izdelavo prve stolnice je iz Italije stebre pripeljal Oton I. * Po tradiciji je Oton I. s seboj prinesel tudi [[krstilnik]], ki naj bi bil prvotno rimski vodnjak. Kamen je ''porfido rosso'' in naj bi prišel iz [[Hurgada|Hurgade]] v [[Egipt]]u. Zato bi bil [[dacit]]. * Grobnica cesarja Otona I. je v koru. Ob odprtju groba leta 1844 so našli okostje in obleko. * [[Epitaf]] kanonika Johanna von Randowa (1526-1572) * Oltarna plošča glavnega oltarja v koru, izdelana iz češkega marmorja, ki meri 4,30 m in 1,95 metra, je največja v krščanskem svetu. Oltar je bil posvečen leta 1363. <ref>Helmut Asmus, Die Kaisergrabkirche – Otto der Große und der Dom zu Magdeburg, Sricptumverlag, Halberstadt, 2009, str. 61</ref> * Kipa svete Katarine in svetega Moritza sta istega umetnika in sta nastala okoli leta 1250. Kip svetega Moritza je najstarejša znana evropska predstavitev črnca. * Vladajoči par iz 13. stoletja iz okoli 1250, ki je nastal po šestnajststranski kapeli, predstavlja priljubljeno prepričanje po Otonu I. in Editi. * Korne klopi izvirajo iz leta 1363. Rezbarije upodabljajo prizore iz Jezusovega življenja. Neznani mojster je verjetno ustvaril tudi korne klopi [[Stolnica svetega Petra, Bremen |bremenske stolnice]]. * Magdeburška stolnica vsebuje številne zgodovinske nagrobnike, epitafe in nagrobne plošče od 12. do 14. stoletja, vključno z nadškofom Friedrichom von Wettinom; ob vznožju je znana figura ''Deček si izdira trn'', ki jo je [[Johann Wolfgang von Goethe | Goethe]] označil kot »barbarsko imitacijo« istega imena na Kapitolu v [[Rim]]u. * ''Magdeburški spomenik'' je leta 1929 oblikoval Ernst Barlach in je posvečen žrtvam prve svetovne vojne. V času nacizma je bil tudi čas začasno odstranjen ob pozivu takratne stolnične skupnosti in leta 1955 spet postavljen v stolnico. * [[Razpelo]] v obliki ''drevesa življenja'' v kapeli v križnem hodniku sega v leto 1986 Jürgena Weberja. Jezus visi na posušenem drevesu namesto na križu. Na mestih, kjer se njegova kri dotakne drevesa, to spet oživi. <gallery> Slika:Magdeburg Dom Inneres 29.jpg|Grobnica Otona I. v koru Slika:HerscherpaarMagdeburgCathedral.jpg|Vladajoči par, Oton I. in Edgitha iz Wessexa Slika:Chorgestühl Dom.JPG|Detajl korne klopi Magdeburg-Relief im Dom.jpg|Epitaf Slika:Mauritius Kopf.jpg|Glava svetega Mavricija Slika: Johann von Randow (1526-72).jpg|Nagrobna plošča kanonika Johanna von Randowa Slika:Koppehele-Epitaph.jpg|Bronast epitaf Georgiusa Koppeheleja († 1604), vikarja in ustanovitelja fundacije Georga Koppeheleja Slika: MD Dom534Chorumg Außenkapitell N4 nah.JPG|4. od vzhoda) severni zunanji steber v ambulatoriju: raj: od leve: Adam (gol), Eva, kača (iz rastline), bog oče (bradati), druga glava </gallery> == Križni hodnik == [[Slika:Cloister of Magdeburg Cathedral7.JPG|thumb|hochkant=0.7|Marijina kapela v križnem hodniku]] [[Križni hodnik]] ima trapezoidni tloris, saj so tri njegova krila poravnana s predhodnico stolnice iz 10. stoletja. Južno krilo je še vedno romansko. V vzhodnem krilu je velika dvoladijska dvorana, imenovana tudi [[refektorij]]. Marijina kapela je bila zgrajena v 15. stoletju. <gallery widths="180" heights="135"> 02 Magdeburg 009.jpg|Romanska južna stran in gotska vzhodna stran 02 Magdeburg 007.jpg| Romanska južna stran Magdeburg Dom 19.jpg| Gotska vzhodna stran Cloister of Magdeburg Cathedral6.JPG| Dvoladijska dvorana v gotskem vzhodnem krilu </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Nicola Coldstream (2002) "Medieval Architecture", Oxford History of Art, Oxford University Press, ISBN 0-19-284276-5. *"Der Dom zu Magdeburg", DKV Kunstführer Nr. 415/2, Munich. *Buchholz, Ingelore (2001): Magdeburg: Der Stadtführer, Verlag Janos Stekovics, ISBN 3-932863-84-4. *Sussman, Michael (1997): Der Dom zu Magdeburg, Passau. *Ullmann, Ernst (1989): Der Magdeburger Dom: ottonische Gründung und staufischer Neubau, Leipzig == Zunanje povezave == {{Commonscat|Magdeburg Cathedral|Magdeburger Dom}} * [http://www.magdeburgerdom.de/ Evangelische Domgemeinde Magdeburg] * [http://domgrabungen-md.de/index.html Archäologische Grabungen im Dom zu Magdeburg] * [http://www.raymond-faure.com/Strasse_der_Romanik/Magdeburg_Dom_St_Mauritius.htm Der Magdeburger Dom in 560 Bildern] * [http://ottopix.de/sehenswuerdigkeiten/magdeburg/dom-kirchen/magdeburger-dom/ Magdeburger Dom Bilder] [[Kategorija:Stolnice v Nemčiji|Magdeburg]] [[Kategorija:Cerkve sv. Mavricija|Magdeburg]] [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske|Magdeburg]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Magdeburg]] {{normativna kontrola}} 6nq1dmdxfe4ros8r574neg2bzaaczfu 5735366 5735353 2022-08-16T20:24:54Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mavricija]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mavricija]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica sv. Mavricija in Katarine | other name = | native_name = ''Magdeburger Dom'' | native_name_lang = Dom zu Magdeburg St. Mauritius und Katharina | image = <!-- WD --> | image_size = | caption = | location = [[Magdeburg]], Nemčija | diocese = | coordinates = {{coord|52|07|29|N|11|38|04|E|region:DE-ST_type:landmark|display=title,inline}} | denomination = [[rimskokatoliška]]<br>od 1567 protestantska | status = aktivna | functional status= stolnica | groundbreaking = 1207 (sedanja) | completed date = 1520 | consecrated date = 1363 (ladja) | dedication = [[sveti Mavricij]] | style = [[Gotska arhitektura|gotska]] | length = 120 m | width = | width nave = | height = 32,0 m | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | spire quantity = 2 | spire height = 99,25 m | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | website = [http://www.magdeburgerdom.de/ uradna spletna stran] | embedded = }} [[Slika:Südfront des Domes, vom Kreuzgang aus gesehen.jpg|thumb|Križni hodnik na južni strani ladje. Zatrepi na zadnji steni do bili do 19. stoletja leseni.]] [[Slika:Magdeburg Dom Inneres 28.jpg|thumb|Glavna ladja proti vzhodu]] '''Stolnica sv. Mavricija in Katarine''' (uradno ''Dom zu Magdeburg St. Mauritius in Katharina'') je pridigarska cerkev regionalnega škofa Evangeličanske cerkve v osrednji Nemčiji, protestantska župnijska cerkev in hkrati simbol mesta [[Magdeburg]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Stolnica je prva [[gotska arhitektura|gotska]] zgradba, ki je nastala na začetku in prva gotska stolnica na nemških tleh. Zgrajena je bila od leta 1207 ali 1209 kot stolnica Magdeburške nadškofije in posvečena leta 1363. Stolnica je grobna cerkev [[Oton I. Veliki|Otona I. Velikega]], svetega rimskega cesarja in z [[Otto von Guericke|Ottom von Guerickejem]] tudi zaščitnik »Ottostadt Magdeburg«. == Zgradba == [[Slika:Magdeburger Dom Querschnitt.jpg|thumb|Prerez preko kora in empore]] Magdeburška stolnica je triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s [[prezbiterij|korom]] v obliki [[latinski križ|latinskega križa]]. V primerjavi z večino takšnih struktur ima nekaj posebnih značilnosti: * Ima [[opornik]]e, vendar nima opornik lokov. * Stranski ladji in [[ambulatorij]] imajo ali niso imeli nagnjenih streh, ampak streho prečno na svetlobno nadstropje. Posledično je bil nepotreben [[triforij]]. * Kor ima prerez bazilike z [[empora|emporo]], vendar nad stranskimi ladjami ni empor. * Čeprav so vsi banjasti korni oboki koničasti, dva izmed rebrastih nimata konice. * V vzdolžnem prerezu glavne ladje je prikazan spremenljiv sistem: obok ladje ima na en arkadni lok dve obočni poli. Vsak drugi steber osrednjega oboka ladje tako stoji nad vrhom arkadnega loka. Stavbe in arheološke najdbe kažejo na nekaj sprememb v prvih letih in desetletjih gradnje: * Ambulatorij naj bi bil sprva ožji, poligonalne kapele pa naj bi imele obliko polkrožnih [[apsida|apsid]]. * Pet trapezoidnih obočnih pol izvedenega kornega obhoda ima križne oboke, čeprav imajo podporni stebri obokana rebra. Te obočne pole imajo [[sklepnik]]e, ki so redki v križnih obokih. * Empora nad ambulatorijem sprva ni bila načrtovana. * Visoki kor je višji od prvotno načrtovanega, tako da so bili njegovi stebri v obdobju gradnje okrepljeni. * Na vzhodni strani obeh transeptovih krakov so bili predvideni bočni stolpi le do ravni strehe transepta in visokega kora. Bolj regionalna tradicija kot francoski vzori se zavzema za srednji del zahodne fasade, ki daleč presega glavno ladjo. == Zgodovina == === Predhodne stavbe === [[Slika:Otto937Magdeburg.jpg|thumb|left|Ukaz Otona I. iz 21.septembra 937 za ustanovitev in donacijo samostana svetega Mavricija.<ref>Magdeburg, Landesarchiv Sachsen-Anhalt, Rep. U 1, Tit.&nbsp;I, Nr.&nbsp;2 ([http://www.mgh.de/dmgh/resolving/MGH_DD_K_I_/_DD_H_I_/_DD_O_I_S._101 MGH DD O I], Nr.&nbsp;14, S.&nbsp;101–102).</ref>]] Oton I. Veliki je leta 937 ustanovil samostan svetega Mavricija, leta 946 pa je tam pokopal svojo prvo ženo Edith. Očitno je Oton že določil Magdeburg kot svoje pokopališče in v zvezi s tem je že leta 950 deloval pri ustanovitvi nadškofije v Magdeburgu. Pred bitko na Lechfeldu je Oton obljubil, še pred kronanjem za cesarja 2. februarja 962, da v primeru zmage v Merseburgu ustanovi škofijo - očitno naj bi škofija pripadala že ustanovljeni nadškofiji Magdeburg. V 950-ih letih se je izkazal kot odlična novogradnja. Da bi poudaril svojo cesarsko zahtevo v zaporedju svetih rimskih cesarjev, je v Magdeburg prinesel številne zaklade, vključno ''Codex Wittekindeus'', evangeliarij, ki je nastal v samostanu Fulda, in na primer, antične stebre, ki so bili pozneje postavljeni v kor poznoromanske-gotske stolnice. Prva stolnica je bila verjetno triladijska bazilika z vzhodno prečno ladjo, vzhodno kripto in velikim atrijem na zahodu. Severno, na današnjem stolničnem trgu, je bila druga, skoraj enako velika in izjemno bogato okrašena verska stavba neznanega patrocinija ki je oblikovala par s stolnico. Leta 968 je bil Magdeburg, ob skupščini v Raveni povišan v nadškofijo in Adalbert iz Trierja je postal prvi nadškof. Moritzkirche je bila povzdignjena v stolnico. 20. aprila 1207 (Veliki petek) <ref>C. L. Brandt: ''Der Dom zu Magdeburg.'' Magdeburg 1863, S.&nbsp;9 (Google Buch, ID S9QAAAAAcAAJ, str. 9).</ref> je ogenj uničil večino Magdeburga, vključno s stolnico, severno cerkvijo in cesarsko palačo. Albreht I. von Käfernburg je porušil ruševine stolnice in septembra 1207 položil temeljni kamen za današnjo (tretjo) stolnico, za katero so bili ponovno uporabljeni kamni in stebri stare stolnice. === Gradnja sedanje cerkve === [[Slika:MD DomMö.JPG|thumb|Kapele v ambulatoriju in korni empori z zgodnjekotskimi okni; nedokončanih bočnih stolpov na krakih transeptov]] Nadškof Albreht je študiral v Franciji in pogosto se domneva, da je odločitev za sodoben, gotski tloris njegova. To zagotovo ni mogoče dokazati. Kor se je začel graditi leta 1209, dve leti po tem, ko je stara stolnica pogorela. Zasnova je bila od začetka gotska. Pri izvedbi so bili očitno problemi: kapele v ambulatoriju gotskega rebrastega oboka so v pritličju križnoobokane (kar dejansko pripada [[romanska arhitektura|romaniki]]) na stebrih ali stenah, ki očitno zagotavljajo strop rebrastih obokov. <ref>Birte Rogacki-Thiemann: ''Der Magdeburger Dom St. Mauritius und St. Katharina – Beiträge zu seiner Baugeschichte 1207 bis 1567.'' Michael Imhof Verlag 2007, ISBN 978-3-86568-263-5, S.&nbsp;66–74, ''Bauabschnitt 2''</ref> Visokogotsko svetlobno nadstropje kora je bil izveden višje, kot je bilo prvotno načrtovano. Spremenjena konstrukcijska os je najverjetneje posledica dejstva, da je bila stolnica zdaj poravnana z grobnico Otona Velikega. Bila se je na severni strani otonske stolnice, verjetno v severni prečni ladji, v novi gotski stavbi, je bila na prehodu med vrstami kornih klopi. Edita, prva Otonova žena, je bila najprej pokopana v cerkvi samostana Moritzkloster. Grobnico so nato preselili v severni transept otonske stolnice. Grobnica je morala biti premaknjena na to po začetku gotske novogradnje. Grobnica, ki je bila postavljena na vrh ambulatorija, po najnovejših arheoloških najdbah <ref>[http://www.spiegel.de/wissenschaft/mensch/0,1518,701099,00.html Nachricht auf Spiegel Online.]</ref> vsebuje ostanke njihovih kosti v majhnem svinčenem zaboju. Že med gradnjo kora je bilo odločeno, da se stavba zgradi višja in daljša. Spremembe načrta so zaznavne tudi v transeptu in v vzhodnih obokih ladje. V drugi polovici 13. stoletja je prišlo do večletne prekinitve gradnje (listina 1274). Magdeburška saga o »pastirju v stolnici v Magdeburg« sega nazaj v to prekinitev in posledično nadaljevanje gradbenih ukrepov. Po njenem mnenju bi moral pastir, ki je živel okoli leta 1240 z imenom Thomas Koppehele, ki je prihajal iz brandenburškega Gräfendorfa blizu Jüterboga, najti zlat zaklad, medtem ko je pasel ovce. Podaril ga je nekdanjemu magdeburškemu nadškofu, ki je tako lahko bistveno pospešil gradnjo stolnice v Magdeburgu. Nadškof je iz hvaležnosti imel kamnito podobo pastirja, njegovega služabnika in njihovih psov, ki so bili postavljeni nad tako imenovanimi ''vrati Paradiža'', severni vhod v stolnico, kjer jo je še danes mogoče videti. Nova stavba se je nato nadaljevala in postopoma gradila proti zahodu. Obokanje bi moralo biti končano v 1360-ih. Nazadnje je bila leta 1363 posvečena nova ladja. Zahodna fasada in stolpi so bili zgrajeni v treh fazah, klet pred letom 1274, drugo nadstropje v tretji četrtini 14. stoletja - verjetno približno enako kot glavna ladja - in stolpi v drugi polovici 15. stoletja ali v prvi četrtini 16. stoletja. Razširitev razpona stolpa za pogrebno kapelo je potekala pod nadškofom Ernstom II. Leta 1520 je bila stolnica dokončno dokončana. <ref name="kukma">Der Dom zu Magdeburg St. Mauritius und Katharinen: [http://www.kukma.net/dom2004/index.html Baubeginn vor 800 Jahren] bei kukma.net, abgerufen am 15. Juni 2010.</ref> Južno od stolnice so našli križni hodnik, ostanke Moritzklostera, ustanovljeni leta 937, ki so ga postavili leta 968 nadškofje kapitlja Magdeburga. === Reformacija in tridesetletna vojna === V času [[reformacija|reformacije]] je bil Magdeburg trdnjava [[protestantizem|protestantizma]], nenazadnje tudi zato, ker je nadškof Albreht Brandenburški radodarno delil odpustke in s tem pritegnil nezadovoljstvo državljanov. Po njegovi smrti leta 1545 je bila stolnica 20 let zaprta. Leta 1567 je stolnica postala protestantska, na prvi dan adventa je bila praznovana prva protestantska maša. Prvi protestantski stolnični pridigar je bil Siegfried Saccus, pomožni pridigar Martin Gallus. 1618 Heinrich Schütz, Samuel Scheidt in Michael Praetorius so sodelovali pri obnovi glasbe v stolnici. [[Slika:Johann Christian Nabholz (1752 - 1797), Magdeburg Domplatz um 1770, D0881.jpg|thumb| Zrcalni prikaz stolničnega trga okrog leta 1770, reševalnega vozila s prečno streho]] Med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] so 20. maja 1631 čete cesarja [[Ferdinand II. Habsburški |Ferdinanda II.]] pod generalom Tillyjem in voditeljem vojakov Pappenheimom osvojile Magdeburgom. O kasnejšem pokolu, v katerem je skoraj dve tretjini prebivalstva ali okoli 20.000 umrlo, mesto ni bilo samo oplenjeno ampak skoraj popolnoma uničeno v požaru, tako imenovani ''Magdeburški poroki''. Med 2000 in 4000 ljudi je bilo tri dni brez hrane v stolnici, ki ji je ogenj prizanesel in naj bi svoje preživetje dolgovali stolničnemu pridigarju Reinhardu Bakeu, ki je pred Tillyjem pokleknil, ko je prosil za življenje zapornikov. Tilly je stolnico očistil in 25. maja vodil katoliško službo ob praznovanju zmage. Pregovor pravi, da je cesar "sklenil poroko" z magdeburško deklico (iz grba mesta). Nadškofija v Magdeburgu je prišla pod vladavino katoliškega nadškofa. Po [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]] je bila leta 1680 sekularizirana nadškofija in posesti so postale del mejne grofije Brandenburg. Po letu 1806, ko se je Magdeburg predal [[Napoleon]]u, se je stolnica tradicionalno uporabljala kot skladišče in tudi kot konjušnica. Železni obročki, vstavljeni v stene križnega hodnika, naj bi bili iz tega časa. Zasedba se je končala leta 1814. [[Friderik Viljem III. Pruski]] je imel stolnico med letoma 1826 in 1834. [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-26654-0001, Magdeburg, 1000 Jahr-Feier, Restaurierung Dom.jpg|thumb|Restavratorska dela 1954]] [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-77832-0002, Magdeburg, Dom, Kriegsschäden.jpg|thumb|Zahodna fasada: vojna škoda (desno), po popravilu 1960] (levo) ]] === 20. stoletje === [[Slika:DBP 1993 1665 Magdeburger Dom.jpg|thumb|hochkant|Zamka za 200-Pf je znamenitost, 1993]] V začetku dvajsetega stoletja je kratek čas delovalo parno ogrevanje, z izhodnimi odprtinami v tleh in v najnižjih delih oken ladje. Za to so bila okna zmanjšana in pritrjene umetno oblikovane rešetke. <ref name=":1">Auszug aus den Jahrbuch 2008/09 der Stiftung Dome und Schlösser Sachsen-Anhalt, ISBN 978-3-00-031297-7 in: "15 Jahre Förderverein Dom zu Magdeburg e.&nbsp;V. – Ein Rückblick", Herausgeber: Förderverein Dom zu Magdeburg e.&nbsp;V., Am Dom 1, 39104 Magdeburg. Siehe auch: http://www.ek-md.de/domgemeinde/fileadmin/user_upload/Bilder_Dokumente/Dom/Domfoerderferein/Domfoerderverein_15_Jahre.pdf</ref> V času [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in nacionalsocializma je bil Ernst Martin pridigsr. Bil je politično nacionalno-konzervativen in še posebej blizu ''jeklenim čeladam'' in vstopil v DNVP (''Deutschnationale Volkspartei''). Jeseni leta 1932 je vodil amšo v stolnici za SA ([[Sturmabteilung]]), v kateri so pozdravili zastave SA. <ref>Maik Hattenhorst: ''Magdeburg 1933. Eine rote Stadt wird braun.'' Mitteldeutscher Verlag, Halle (Saale) 2010, ISBN 978-3-89812-775-2, S.&nbsp;120–121.</ref> Stolnica je bila močno poškodovana med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Med prvim bombnim napadom zaveznikov na stolnico 12. septembra 1944 je bomba, ki je razbila južno stran ladje, poškodovala ali uničila epitafe, vsa okna in celotno leseno sedežno pohištvo, razen kornih klopi. V najhujšem zračnem napadu na Magdeburg 16. januarja 1945 je nekaj eksplozivnih bomb padlo v stranske ladje. Skupno je bilo porušenih približno 300 m² obokov. Poleg tega je se je 17. februarja 1945 sredi dneva in brez predhodnega opozorila, sprožila požarno bombo proti zahodni strani stolnice. Eksplozivna naprava je prodrla v fasado stolpa na nivoju tretjega nadstropja in obokan strop je padel na glavne orgle. <ref name="domorgel-magdeburg">[http://www.domorgel-magdeburg.de/orgeln_der_vergangenheit.html Orgeln der Vergangenheit], domorgel-magdeburg.de sowie Augenzeugenbericht im Bayerischen Rundfunk, Programm „Bayern 4 Klassik“, 2008.</ref> Nastali požar so pogasili, tako da je strešna konstrukcija ostala v veliki meri nedotaknjena. Ohranjeni so bili le vzhodni deli s korom, ambulatorij in korna empora. Po obnovitvenih delih je bila stolnica ponovno odprta 22. septembra 1955. Od leta 1983 so deli stolnice ponovno obnovljeni. Leta 1990 je bil nameščen sončni sistem. Leta 2005 so bila zaključena gradbena dela na severnem stolpu, leta 2006 je bil obnovljen južni stolp in streha [[refektorij]]a. Od leta 2006 se zgodovina gradnje Magdeburške stolnice preučuje z arheološkimi izkopavanji, da bi pridobili informacije o predhodnih zgradbah stolnice. V tej preiskavi so v domnevnem Scheingrabu odkrili ostanke pokojne kraljice Edgite, žene Otona Velikega. Stolnica je postala izhodišče mirne revolucije v Magdeburgu leta 1989. Velik prispevek k temu je prinesel poziv domačih pridigarjev Giselherja Quasta in Waltrauta Zachhuberja k preudarnosti. Poleg škofovske cerkve Evangeličanske cerkve Saške s približno 533.000 verniki (do 2003) je tudi župnijska cerkev za protestantsko Domgemeinde, ki obstaja od leta 1869. Od združitve EKKPS z Evangeličansko luteransko cerkvijo v Turingiji je stolnica episkopalna cerkev novo ustanovljene Evangeličanske cerkve v osrednji Nemčiji. Po združitvi Nemčij je stolnica postala last fundacije ''Stolnice in gradovi v Saški-Anhalt'', ustanovljene leta 1996. Stolnična skupnost ima pravico do neomejene uporabe stolnice. === 21. stoletje === Stavbo vsako leto obišče več kot 100.000 turistov. Od pomladi 2005 je bil dostopen tudi en stolp. V letu 2009 je bila slovesno praznovana 800. obletnica poznoromanske-gotske stolnice. V ta namen je bila stolnica predstavljena od decembra 2008 in nekaj več kot eno leto popolnoma brez odrov. == Arhitektura == [[Slika:Magdeburger Dom Grundriss.jpg|thumb|Tloris]] Gradnja gotske stavbe stolnice je trajala več kot 300 let od začetka gradnje leta 1209 do dokončanja stolpov leta 1520. Stolnica ima skupno notranjo dolžino 120 m in višino stropa 32 m. Južni stolp je visok 99,25 m. Razgledna ploščad severnega stolpa je na višini 81,5 m se lahko vzpne v okviru vodenih ogledov po 433 stopnicah. <ref>[http://www.magdeburgerdom.de/domgemeinde/33.html Domführungen] auf der Webseite der ''Evangelischen Domgemeinde''.</ref> Tla tako blizu Elbe so mehka, razen skale, ki sega v reko. Na tej skali, ki se imenuje tudi ''Domfelsen'', je bila zgrajena stolnica. Ker je skala preozka za celotno stolnico, južni stolp ni na ''Domfelsnu''. Ta stolp je zato lažje zgrajen, nima širokega stopnišča, zvonovi pa so nameščeni v severnem stolpu. Skalo je mogoče videti le, če je Laba nizka. Ker je malo dežja po navadi pomenilo slabo žetev, se je ''Domfelsen'' popularno imenoval »skala lakote«. === Zunanjost === <gallery style="text-align:left" perrow="7"> Slika:KBA Magdeburg Dom-01.jpg|Risba zahodne fasade Slika:Dom (Magdeburg-Altstadt).Westfassade.1.ajb.jpg| Zahodna fasada Slika:Tympanum cathedral of Magdeburg.jpg|Timpanon z Marijinim vnebovzetjem nad portalom severnega transepta Slika:Sonnenuhrmddom.JPG| Sončna ura na južnem transeptu Slika:Dom (Magdeburg-Altstadt).Wasserspeier.4.ajb.jpg|Bruhalnik Slika:Dom (Magdeburg-Altstadt).Wasserspeier.1.ajb.jpg|Bruhalnik </gallery> == Oprema == [[Slika: Magdeburg Dom 20.jpg|thumb|200px|Poznorenesančna prižnica iz alabastra]] Kljub temu, da je bila stolnica večkrat oropana in skoraj uničena, vsebuje veliko dragocenih delov opreme in umetniških zakladov. === Prižnica === Prižnica je eno najpomembnejših [[renesančna umetnost|renesančnih]] umetniških del v Nemčiji, ki jo je leta 1597 izdelal [[kipar]] Nordhäuser Christoph Kapup iz mehke kamnine [[alabaster]]. Na košari prižnice so upodobljeni: sveti Janez Krstnik, Kristus Odrešenik, sveti Mavricij, sveta Katarina. Podpora jo sveti Pavel kot nosilec košare. Na stopnicah so prikazani: Bog z Adamom in Evo v raju, Izvirni greh, Vesoljni potop. V letu 2009 je bila dokončana kompleksna obnova. === Kipi modrih in nespametnih devic === Deset kipov modrih in neumnih devic iz Rajskih vrat iz 1240/50 je bilo pozneje postavljenih na stene severnega portala. To je prvo monumentalno ustvarjanje te teme, polno plastične neposrednosti v primerjavi z veliko bolj zadržanimi upodobitvami iste teme v obdobju pred tem, ki pa je bilo veliko manjše. Slogovno stojijo med figurami kneza Bambergerja in tistimi iz Naumburga. Domneva se, da je kipar delal v Bamberški šoli ali pa se je tam učil. Figure so upodobljene v kostumih iz 13. stoletja. [[Slika:ThreeWiseVirginsMagdeburg.jpg|thumb|180px|Tri modre device]] [[Slika:ThreeFoolishVirginsMagdeburg.jpg|thumb|180px|Tri nespametne device]] ===Druga umetnost === [[Slika:Baptismal Font Magdeburg.jpg|thumb|hochkant|Krstilnik]] Naslednji seznam drugih umetnostnih in kulturnih zakladov ni popoln, vendar prikazuje izbor najpomembnejših del. * V apsidi so stari stebri iz [[porfir]]ja, [[marmor]]ja in [[granit]]a, morda iz [[Ravena|Ravene]]. Za izdelavo prve stolnice je iz Italije stebre pripeljal Oton I. * Po tradiciji je Oton I. s seboj prinesel tudi [[krstilnik]], ki naj bi bil prvotno rimski vodnjak. Kamen je ''porfido rosso'' in naj bi prišel iz [[Hurgada|Hurgade]] v [[Egipt]]u. Zato bi bil [[dacit]]. * Grobnica cesarja Otona I. je v koru. Ob odprtju groba leta 1844 so našli okostje in obleko. * [[Epitaf]] kanonika Johanna von Randowa (1526-1572) * Oltarna plošča glavnega oltarja v koru, izdelana iz češkega marmorja, ki meri 4,30 m in 1,95 metra, je največja v krščanskem svetu. Oltar je bil posvečen leta 1363. <ref>Helmut Asmus, Die Kaisergrabkirche – Otto der Große und der Dom zu Magdeburg, Sricptumverlag, Halberstadt, 2009, str. 61</ref> * Kipa svete Katarine in svetega Moritza sta istega umetnika in sta nastala okoli leta 1250. Kip svetega Moritza je najstarejša znana evropska predstavitev črnca. * Vladajoči par iz 13. stoletja iz okoli 1250, ki je nastal po šestnajststranski kapeli, predstavlja priljubljeno prepričanje po Otonu I. in Editi. * Korne klopi izvirajo iz leta 1363. Rezbarije upodabljajo prizore iz Jezusovega življenja. Neznani mojster je verjetno ustvaril tudi korne klopi [[Stolnica svetega Petra, Bremen |bremenske stolnice]]. * Magdeburška stolnica vsebuje številne zgodovinske nagrobnike, epitafe in nagrobne plošče od 12. do 14. stoletja, vključno z nadškofom Friedrichom von Wettinom; ob vznožju je znana figura ''Deček si izdira trn'', ki jo je [[Johann Wolfgang von Goethe | Goethe]] označil kot »barbarsko imitacijo« istega imena na Kapitolu v [[Rim]]u. * ''Magdeburški spomenik'' je leta 1929 oblikoval Ernst Barlach in je posvečen žrtvam prve svetovne vojne. V času nacizma je bil tudi čas začasno odstranjen ob pozivu takratne stolnične skupnosti in leta 1955 spet postavljen v stolnico. * [[Razpelo]] v obliki ''drevesa življenja'' v kapeli v križnem hodniku sega v leto 1986 Jürgena Weberja. Jezus visi na posušenem drevesu namesto na križu. Na mestih, kjer se njegova kri dotakne drevesa, to spet oživi. <gallery> Slika:Magdeburg Dom Inneres 29.jpg|Grobnica Otona I. v koru Slika:HerscherpaarMagdeburgCathedral.jpg|Vladajoči par, Oton I. in Edgitha iz Wessexa Slika:Chorgestühl Dom.JPG|Detajl korne klopi Magdeburg-Relief im Dom.jpg|Epitaf Slika:Mauritius Kopf.jpg|Glava svetega Mavricija Slika: Johann von Randow (1526-72).jpg|Nagrobna plošča kanonika Johanna von Randowa Slika:Koppehele-Epitaph.jpg|Bronast epitaf Georgiusa Koppeheleja († 1604), vikarja in ustanovitelja fundacije Georga Koppeheleja Slika: MD Dom534Chorumg Außenkapitell N4 nah.JPG|4. od vzhoda) severni zunanji steber v ambulatoriju: raj: od leve: Adam (gol), Eva, kača (iz rastline), bog oče (bradati), druga glava </gallery> == Križni hodnik == [[Slika:Cloister of Magdeburg Cathedral7.JPG|thumb|hochkant=0.7|Marijina kapela v križnem hodniku]] [[Križni hodnik]] ima trapezoidni tloris, saj so tri njegova krila poravnana s predhodnico stolnice iz 10. stoletja. Južno krilo je še vedno romansko. V vzhodnem krilu je velika dvoladijska dvorana, imenovana tudi [[refektorij]]. Marijina kapela je bila zgrajena v 15. stoletju. <gallery widths="180" heights="135"> 02 Magdeburg 009.jpg|Romanska južna stran in gotska vzhodna stran 02 Magdeburg 007.jpg| Romanska južna stran Magdeburg Dom 19.jpg| Gotska vzhodna stran Cloister of Magdeburg Cathedral6.JPG| Dvoladijska dvorana v gotskem vzhodnem krilu </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Nicola Coldstream (2002) "Medieval Architecture", Oxford History of Art, Oxford University Press, ISBN 0-19-284276-5. *"Der Dom zu Magdeburg", DKV Kunstführer Nr. 415/2, Munich. *Buchholz, Ingelore (2001): Magdeburg: Der Stadtführer, Verlag Janos Stekovics, ISBN 3-932863-84-4. *Sussman, Michael (1997): Der Dom zu Magdeburg, Passau. *Ullmann, Ernst (1989): Der Magdeburger Dom: ottonische Gründung und staufischer Neubau, Leipzig == Zunanje povezave == {{Commonscat|Magdeburg Cathedral|Magdeburger Dom}} * [http://www.magdeburgerdom.de/ Evangelische Domgemeinde Magdeburg] * [http://domgrabungen-md.de/index.html Archäologische Grabungen im Dom zu Magdeburg] * [http://www.raymond-faure.com/Strasse_der_Romanik/Magdeburg_Dom_St_Mauritius.htm Der Magdeburger Dom in 560 Bildern] * [http://ottopix.de/sehenswuerdigkeiten/magdeburg/dom-kirchen/magdeburger-dom/ Magdeburger Dom Bilder] [[Kategorija:Stolnice v Nemčiji|Magdeburg]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mavricija|Magdeburg]] [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske|Magdeburg]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Magdeburg]] {{normativna kontrola}} tcw4rxs993fzne9zrxwa40e1d1v4qrg 14 455581 5735276 5078074 2022-08-16T20:03:14Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Cirijaka]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Cirijaka]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Cirijak|svetem Cirijaku]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Cirijak]] [[Kategorija:Sveti Cirijak]] 533iw8aqstq27qijisvl2l5oijfkfql 14 455584 5735395 5078083 2022-08-16T20:30:43Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Servacija]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Servacija]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Servacij|svetem Servaciju]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Servacij]] [[Kategorija:Sveti Servacij]] 4706q3szi8oiz4yl3uxh0zjk3tmd4v3 14 455585 5735397 5078085 2022-08-16T20:30:51Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Siksta II.]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Siksta II.]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Papež Sikst II.|svetem Sikstu II.]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Sikst 02]] [[Kategorija:Papež Sikst II.]] eq3a0bhpbciulqx9jo2ukbx6golf86u 14 455593 5735364 5078119 2022-08-16T20:24:32Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Mavricija]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Mavricija]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Mavricij|svetem Mavriciju]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Mavricij]] [[Kategorija:Sveti Mavricij]] 93u0lnlapb0op1fzrb3pncdrevjegii 0 456560 5735330 5554000 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | building_name = Metropolitanska nadstolnica bazilika Santiago de Compostela | image = Catedral de Santiago de Compostela agosto 2018 (cropped).jpg | caption = Zahodna fasada iz ''Praza do Obradoiro''. | map_type = | map_size = | map_caption = | location = [[Santiago de Compostela]], [[Galicija (Španija)|Galicija]], Španija | geo = {{coord|42.880602|-8.544377|region:ES-GA|display=inline,title}} | religious_affiliation = [[rimskokatoliška]] | rite = | region = | state = | province = | territory = | prefecture = | sector = | district = Santiago de Compostela | cercle = | municipality = | consecration_year = | status = | functional_status = | heritage_designation = 1896, 1985 | leadership = nadškof Julián Barrio Barrio | website = [http://www.catedraldesantiago.es www.catedraldesantiago.es] | architecture = yes | architect = | architecture_type = [[stolnica]] | architecture_style = [[Romanska arhitektura|romanska]], [[Gotska arhitektura|gotska]], [[Baročna arhitektura|barok]] | general_contractor = | facade_direction = [[zahod]] | groundbreaking = 1075 | year_completed = 1211 | construction_cost = | specifications = yes | capacity = 1200 | length = 100 m | width = 70 m | width_nave = | height_max = 75 m | spire_quantity = 2 | spire_height = |designation1=WHS |designation1_offname=Santiago de Compostela (Old Town) |designation1_date={{date|1985}}<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/347/ |title=Santiago de Compostela (Old Town)|publisher=Whc.unesco.org |access-date=2011-01-10}}</ref> |designation1_criteria=i, ii, vi |designation1_number=320bis |designation2=Spanish Property of Cultural Interest |designation2_offname= Catedral Igrexa Catedral Metropolitana |designation2_date={{date|22-08-1896}} |designation2_number= (R.I.) - 51 - 0000072 - 00000<ref>{{cite web|title= Catedral Igrexa Catedral Metropolitana |url=http://www.mcu.es|work=Patrimonio Historico – Base de datos de bienes inmuebles|publisher=Ministerio de Cultura|access-date=9 January 2011|language=es}}</ref> }} '''Stolnica sv. Jakoba''' v [[Santiago de Compostela|Santiagu de Composteli]] ([[Španščina|špansko]] in [[Galicijščina|galijcijsko]] ''Catedral Basilica de Santiago de Compostela'') je del Metropolitanske nadškofije Santiago de Compostela v [[Galicija (Španija)|Galiciji]] v [[Španija|Španiji]] in je sestavni del svetovne dediščine mesta Santiago de Compostela. Velja za eno največjih krščanskih [[Romarsko središče|romarskih središč]] na svetu, saj je znana kot mesto, kjer je pokopan apostol [[sveti Jakob]]. Zaradi tega ima cerkev tudi status [[Bazilika|bazilike]]. Je ena izmed treh cerkva na svetu, ki so bile zgrajene na mestu groba katerega izmed Jezusovih apostolov – drugi dve sta [[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] in [[Stolnica sv. Tomaža, Chennai]], [[Indija]]. Stolnica je bila zgodovinska točka za [[Romanje|romarje]] na [[Jakobova pot|Jakobove poti]] že od zgodnjega srednjega veka in označuje tradicionalen konec romarske poti. Stavba je romanska arhitektura s kasnejšimi gotskimi in baročnimi dodatki. Romarski kraj omenja tudi [[France Prešeren]] v sonetu ''[[s:Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje|Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje]]''. == Zgodovina == Po legendi je apostol sveti Jakob prinesel krščanstvo na Iberski polotok.<ref>{{cite book|title=Cristianismo y aculturación en tiempos del imperio romano | chapter =Algunas consideraciones en torno a los orígenes cristianos en España |author=Orlandis, J. |publisher=Universidad de Murcia |year=1990 |url =http://revistas.um.es/ayc/article/download/61261/59021 |pages=63–71}}</ref><ref>{{cite book| author = Lligadas, J. | title = El libro de los santos| year = 2005 | publisher = Centro De Pastoral Liturgic | isbn = 8498050413 |url = https://books.google.com/books?id=qx42o3A-yqEC&pg=PT123}}</ref> Po legendi je puščavnik Pelagij znova odkril to grobnico leta 814 po tem, ko je bil priča čudnim lučem na nočnem nebu. Irski škof Teodomir je to priznal kot čudež in o tem obvestil kralja Asturije in Galicije, Alfonza II. (791–842). Kralj je na tem mestu naročil gradnjo kapelice. Legenda pravi, da je bil kralj prvi romar v to svetišče. Sledila je prva cerkev leta 829, nato pa leta 899 n. št. [[Predromanska umetnost|predromanska]] cerkev, ki jo je naročil kralj Alfonz III. Leonski<ref>Portela Silva 2003: p.&nbsp;54</ref>, kar je povzročilo postopen razvoj tega glavnega [[romanje|romarskega]] kraja.<ref>Garrido Torres 2000: p.&nbsp;100</ref> Leta 997 je zgodnjo cerkev pretvoril v pepel Ibn Abi Aamir (znan kot [[Almanzor]]) (938–1002), poveljnik vojske [[kalifat]]a v [[Kordova|Córdobi]]. Poveljnika [[Al Andaluz]]a so ob napadu spremljali njegovi vazalni krščanski gospodje, ki so prejeli del plena. Grob in relikvije sv. Jakoba so pustili nedotaknjene. Vrata in zvonovi, ki so jih lokalni krščanski ujetniki nosili v Córdobo, so bili dodani [[Velika mošeja, Córdoba|Aljamski mošeji]].<ref>Garrido Torres 2000: p.&nbsp;101</ref> Ko je leta 1236 kralj [[Ferdinand III. Kastiljski]] prevzel Córdobo, so ta vrata in zvonove muslimanski ujetniki prepeljali v [[Toledo]], da bi jih vstavili v [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|Toledsko stolnico]]. Gradnja sedanje stolnice se je začela leta 1075 pod vladavino Alfonza VI. Kastiljskega (1040–1109) in pod pokroviteljstvom škofa Diega Peláeza. Zgrajena je bila po istem načrtu kot samostanska opečnata [[Bazilika svetega Saturnina, Toulouse|bazilika sv. Saturnina]] v [[Toulouse|Toulousu]], verjetno največja romanska stavba v Franciji. Zgrajena je bila predvsem iz [[granit]]a. Gradnja je bila večkrat ustavljena in po besedah ''Liber Sancti Iacobi'' je bil zadnji kamen položen leta 1122. Toda do takrat gradnja stolnice zagotovo ni bila končana. Stolnica je bila posvečena leta 1211 v prisotnosti kralja Alfonza IX. Leonskega.<ref name="Bra235">Bravo Lozano 1999: p.&nbsp;235</ref><ref name="GaliciaFeudal">{{cite book | title=Galicia feudal |author=Armesto, V. |edition=2ª |publisher=Editorial Galaxia |year=1971 | pages=188, 287 |url=https://books.google.com/books?id=LBGZ-m7FGJcC }}</ref> Po ''Codex Calixtinusu'' so bili arhitekti "Bernard starejši, čudovit mojster", njegov pomočnik Robertus Galperinus in kasneje morda "Esteban, mojster stolnih del". V zadnji fazi je "Bernard, mlajši" dokončal stavbo, Galperinus pa je bil zadolžen za koordinacijo. Leta 1122 je pred severnim portalom zgradil tudi monumentalni vodnjak. Mesto je leta 1075 postalo škofovsko središče, cerkev pa njegova stolnica. Zaradi vse večjega pomena kot romarskega kraja jo je [[papež Urban II.]] leta 1100 povzdignil na nadškofovsko sedež. Leta 1495 je bila dodana univerza. Stolnico so v 16., 17. in 18. stoletju razširili in olepšali z dodatki. == Zunanjost == [[File:2010-Catedral de Santiago de Compostela-Galicia (Spain) 3.jpg|thumb|Pregled kompleksa stolnice.]] Vsaka fasada skupaj s sosednjimi trgi tvori velik urbani trg. Baročno fasado trga ''Praza do Obradoiro'' (Trg delavnic) je dokončal Fernando de Casas Novoa leta 1740. Tudi v baročnem slogu je fasada Acibecharía Ferra Caaveira in Fernándeza Sarele, ki jo je kasneje spremenil Ventura Rodríguez. Fasado Pratarías, ki jo je zgradil mojster Esteban leta 1103 in najpomembneje Pórtico da Gloria, zgodnje delo [[Romanska umetnost|romanskega kiparstva]], je dokončal mojster Mateo leta 1188. === Pórtico da Gloria === ''Pórtico da Gloria'' (Portik slave v galicijščini) stolnice Santiago de Compostela je romanski [[portik]] mojstra Matea in njegove delavnice, ki ga je naročil kralj Ferdinand II. V spomin na njegovo dokončanje leta 1188 je bil datum izklesan v kamnu in postavljen v stolnico, preklada pa postavljena na portik. Dokončanje celotnega tridelnega sklopa je trajalo do leta 1211, ko je bil tempelj posvečen v prisotnosti kralja Alfonza IX. Leonskega. Portik ima tri polkrožne [[lok (arhitektura)|loke]], ki ustrezajo trem ladjam cerkve, podprti z debelimi [[slop]]i s [[pilaster|pilastri]]. Osrednji lok, dvakrat širši od ostalih dveh, ima [[timpanon (arhitektura)|timpanon]] in je razdeljen s srednjim stebrom – portalnim stebrom - s prikazom svetega Jakoba. Spodnji del navpično tvorijo podstavki stebrov, okrašeni s fantastičnimi živalmi, srednji del sestavljajo stebri, okrašeni s kipi apostolov, zgornji del pa podpira podnožje lokov, ki kronajo tri vrata. Skulptura naj bi služila kot ikonografska predstavitev različnih simbolov, ki izhajajo iz [[Razodetje (Apokalipsa)|knjige Razodetja]] in knjig [[Stara zaveza|Stare zaveze]]. <ref>Vázquez/Yzquierdo/García/Castro 1996: pp.&nbsp;76–77</ref> ==== Timpanon ==== Ureditev timpanona temelji na opisu Kristusa, ki ga [[Janez Evangelist]] naredi v Razodetju (poglavje 1 v 1 do 18). V sredini je prikazan [[Kristus Pantokrator|Pantokrator]] s podobo Kristusa v slavi, ki v rokah in nogah prikazuje rane križa. Okoli Kristusa je tetramorf s figurami štirih evangelistov z njihovimi lastnostmi: levo, zgoraj [[Janez Evangelist|sv. Janez]] in orel, pod njim [[sveti Luka]] z volom; desno zgoraj [[sveti Matej]] s knjigo davkarja in pod njim [[sveti Marko]] z levom.<ref name="arg">{{cite web|url=http://www.arteguias.com/porticomateo.htm|access-date=2010-10-17|title=Pórtico de la Gloria y el Maestro Mateo|publisher=Arteguias|work=Románico en La Coruña}}</ref> Na obeh straneh evangelistov, za Markom in Luko, so na vsaki strani štirje angeli s predmeti Kristusovega trpljenja. Nekateri so, ne da bi se ga neposredno dotaknili, križ in trnova krona (levo) in kopje ter štirje žeblji (desno), še en steber ob katerem so ga šibali in kozarec, skozi katerega je Poncij Pilat razglasil njegovo nedolžnost. Nad glavami teh angelov dve veliki skupini duš blagoslovljenih, skupaj štirideset. V arhivoltu osrednjega timpanona sedijo starešine ''Apokalipse'', vsak z glasbilom, kot bi pripravljal koncert v čast Bogu. [[File:Pantocrator del pórtico de la Gloria en Santiago de Compostela.jpg|thumb|left|[[Kristus Pantokrator|Pantokratorjev]] timpanon Pórtico da Gloria.]] ==== Portalni steber ==== [[File:Parteluz de l pórtico de la Gloria.jpg|thumb|125px|upright|Steber s podobo Santiaga.]] V portalnem stebru je podoba svetega Jakoba z romarsko palico kot zavetnik bazilike. Jakob se pojavi s svitkom, ki vsebuje napis ''Misit me Dominus'' (Gospod me je poslal). Steber tik nad njegovo glavo s [[kapitel]]om, ki predstavlja ''Kristusove skušnjave''. Na treh njegovih straneh, obrnjeni proti notranjosti templja, dva klečeča angela molita. Ob vznožju svetnika je še en kapitel s podobami [[Sveta Trojica|svete Trojice]]. Pod apostolom je predstavitev [[Jesejevo drevo|jesejevega drevesa]], ime, ki ga je družinsko drevo Jezusa Kristusa dobilo od Jeseja, očeta kralja [[David (kralj)|Davida]]; to je prvič, da je ta tema predstavljena v verski [[ikonografija|ikonografiji]] na Iberskem polotoku. Steber leži na bazi, kjer je figura z brado (morda podoba [[Noe|Noa]]) in dva leva. Ob vznožju osrednjega stebra na vrhu znotraj, gledano proti glavnemu oltarju stolnice, je klečeča figura samega mojstra Matea, ki drži znak, na katerem je napisano ''Architectus''. Ta podoba je splošno znana kot ''Santo dos Croques'' <ref>{{cite web | url=http://cvc.cervantes.es/actcult/camino_santiago/decimotercera_etapa/santiago/croques.htm | archive-url=https://web.archive.org/web/20001205041500/http://cvc.cervantes.es/actcult/camino_santiago/decimotercera_etapa/santiago/croques.htm | archive-date=2000-12-05 | url-status=dead | title=El Maestro Mateo o el Santo dos Croques | publisher=Centro virtual Cervantes | work=El camino de Santiago | access-date=2010-10-17 }}</ref> iz starodavne tradicije, ko so študentje figuro udarjali z glavo za modrost, tradicijo, ki so jo kasneje sprejeli romarji, čeprav se izvajajo ukrepi za omejitev dostopa, za preprečitev poslabšanja, ki ga je delo utrpelo. ==== Podboji ==== [[File:Apóstoles del Pórtico de la Gloria.jpg|thumb|left|upright|Apostoli na podbojih v Pórtico da Gloria.]] V stebrih osrednjih in dveh stranskih vrat so predstavljeni apostoli ter preroki in drugi liki s svojimi ikonografskimi atributi. Vsi so opremljeni z lastnim kapitelom, ki predstavlja različne živali in človeške glave z motivi listov. Imena vseh likov so na knjigah ali zvitkih, ki jih imajo v rokah. Štirje stebri portika stojijo na močnih temeljih, ki predstavljajo različne skupine živali in človeške glave z bradami. Za nekatere zgodovinarje so te figure podobe demonov in simbolizirajo težo slave (v tem primeru portik), velik greh. Drugi viri dajejo apokaliptično razlago z vojnami, lakoto in smrtjo (ki jih predstavljajo zveri) s situacijami, ki jih lahko reši le človeška inteligenca (glave starejših moških). ==== Stranska vrata ==== [[File:Santiago GDFL catedral 32.JPG|thumb|V arhivoltu desnih vrat je ''Poslednja sodba''.]] Lok desnih vrat predstavlja ''[[Sodni dan|Poslednjo sodbo]]''. Dvojni [[arhivolt]] je razdeljen na dva enaka dela z dvema glavama. Nekateri avtorji identificirajo te glave s figurami nadangela Mihaela in Kristusa. Za druge so Kristus-sodnik in angel ali pa lahko označujejo Boga Očeta in Boga Sina. Desno od teh glav je [[pekel]] predstavljen s figurami pošasti (demonov), ki vlečejo in mučijo duše prekletih. Na levi strani so [[nebesa]] z izvoljenimi, s figurami angelov z otroki, ki simbolizirajo odrešene [[duša|duše]]. <ref>{{cite web|url=http://www.archicompostela.org/web/catedral/movie.html|work=Pórtico de la Gloria|title=La Catedral Metropolitana|access-date=2010-10-17|publisher=Portal de la Archidiócesis de Santiago de Compostela}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.telefonica.net/web2/rinconesdesantiago/Paginas/Portico_explica.htm#67 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070509070047/http://www.telefonica.net/web2/rinconesdesantiago/Paginas/Portico_explica.htm#67 |archive-date=2007-05-09 |url-status=dead |title=El Pórtico de la Gloria, Alzado |publisher=Rincones de Santiago |access-date=2010-10-17 }}</ref> Na loku levih vrat so upodobljeni prizori iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]], pravičniki pa čakajo na prihod Odrešenika. V središču prvega arhivolta je Bog Stvarnik, ki blagoslovi romarja in hrani Knjigo večne resnice; desno od njega so [[Adam (Biblija)|Adam]] (gol), [[Abraham]] (z dvignjenim kazalcem) in Jakob. Z njimi sta dve figuri, ki bi lahko bili [[Noe]] (novi oče človeštva, rešen s potopom) ter [[Ezav]] ali [[Izak]] in Juda (Jakobov sin). Levo od Boga so Eva, [[Mojzes]], [[Aron]], kralj David in [[Salomon]]. V drugem arhivoltu na vrhu deset majhnih likov predstavlja dvanajst izraelskih plemen. === Fasada Obradoiro === [[File:Santiago.de.Compostela.Catedral.Noche.jpg|thumb|left|upright|Nočni pogled na fasado Obradoira.]] Trg Obradoiro (Trg delavnic) pred fasado aludira na delavnico (''obradoiro'' v galicijščini) [[kamnosek]]ov, ki so na trgu delali med gradnjo stolnice. Da bi zaščitili Pórtico da Gloria pred poslabšanjem vremena, so na tej fasadi in stolpih od 16. stoletja izvedli več predelav. V 18. stoletju so se odločili za gradnjo sedanje baročne fasade, ki jo je zasnoval Fernando de Casas Novoa. Ima velika zastekljena okna, ki osvetljujejo starodavno [[romanska arhitektura|romansko]] [[fasada|fasado]], ki je med stolpoma. Na sredini osrednjega telesa je sveti Jakob in eno stopnjo pod njegovima dvema učencema Atanazijem in Teodorom, vsi oblečeni kot romarji. Vmes je žara (ki predstavlja najdeno grobnico) in zvezda (ki predstavlja luči, ki jih je videl puščavnik Pelagij) med angeli in oblaki. Stolp na desni prikazuje Marijo Salomo, mater svetega Jakoba, stolp na levi pa njegovega očeta Zebedeja. [[Balustrada]] na levi strani prikazuje sv. Suzano in sv. Janeza, na desni pa sv. Barbaro in Jakoba Manjšega.<ref>{{cite web|url=http://www.telefonica.net/web2/rinconesdesantiago/Paginas/Fachada%20workdoiro.htm|title=Fachada del workdoiro |publisher=Rincones de Santiago|access-date=2010-10-17}}</ref> Stopnišče omogoča vstop do fasade. Stopnišče je v 17. stoletju izdelal Ginés Martínez in je v renesančnem slogu po navdihu Giacoma Vignole iz Palazzo Farnese. Je v obliki diamanta z dvema rampama, ki obdajata vhod v staro romansko kripto mojstra Mateja iz 12. stoletja, popularno imenovano "stara stolnica".<ref>{{cite book |author=Bendala Galán, Manuel| pages=542–543|title=Manual del Arte Español|year=2003|publisher=Silex|location=Madrid|isbn=84-7737-099-0}}</ref> Med obstoječo ravnino fasade Obradoira in starim romanskim portalom (Pórtico da Gloria) je pokrit [[narteks]]. Ta fasada je postala simbol stolnice in mesta Santiago de Compostela. Kot taka je vgravirana na hrbtni strani [[Španski evrokovanci|španskih eurokovancev]] za 1, 2 in 5 centov. === Južna fasada ali ''das Pratarías'' === [[File:SantCompostela82.jpg|thumb|Trg z romansko fasado ''das Pratarías''; ta fasada ohranja sled druge cerkve, ki je bila zgrajena med letoma 1103 in 1117.]] Fasada srebrnine (''Pratarías'' v galicijščini) je južna fasada [[transept]]a stolnice Santiago de Compostela; je edino romansko pročelje, ki je ohranjeno v stolnici. Zgrajena je bila med letoma 1103 in 1117, v naslednjih letih pa so bili dodani elementi iz drugih delov stolnice.<ref name="N223">Navascués 1997: p.&nbsp;223</ref> Trg na dveh straneh vežeta stolnica in [[križni hodnik]]. Poleg stolnice je Casa do Cabido. Ima dvoje vhodnih vrat z arhivolti in zgodovinskimi timpanoni. Arhivolti so pritrjeni na enajst stebrov, tri so iz belega [[marmor]]ja (na sredini in vogalih), preostali del pa iz [[granit]]a. V središču so figure dvanajstih prerokov in apostolov na stranski črti. Na timpanonih je velik [[friz]], ki je od zgornjega dela ločen s trakom, podprtim z grotesknimi konzolami; v tem nadstropju sta dve okni, okrašeni z romanskimi arhivolti. V srednjem frizu je Kristus z različnimi liki in prizori. Na desni šest figur pripada koru mojstra Matea, ki so ga postavili v poznem 19. stoletju. Prvotna postavitev ikonografskih elementov je bila razveljavljena, saj so bile v 18. stoletju predstavljene številne podobe, odkrite z razstavljene fasade Acibecharía.<ref>{{cite web |url=http://www.fbarrie.org/fundacion/webcoro/destrucc/inter5.htm|publisher=Fundación Barrie|title=Fachada de Platerías |archive-url=https://web.archive.org/web/20090107035046/http://www.fbarrie.org/fundacion/webcoro/destrucc/inter5.htm |archive-date=2009-01-07 }}</ref> Osrednji medaljon prikazuje Večnega Očeta (ali [[Jezusova spremenitev|Spremenjenje]]) z odprtimi rokami, na zgornji površini pa so štirje angeli s trobentami, ki oznanjajo Poslednjo sodbo. V timpanonu na levih vratih Kristusa skuša skupina demonov. Desno je na pol oblečena ženska z lobanjo v rokah, kar bi lahko bila Eva ali prešuštnica. Ta figura ne moli na kolenih, ampak sedi na dveh levih. Podboji so sveti Andrej in Mojzes. Na levem naslonu je svetopisemski kralj David sedeč na svojem prestolu s prekrižanimi nogami, prosojnimi skozi tanko tkanino svojih oblačil in igra nekaj, kar se zdi kot ''rebec'' (vrsta godala), pooseblja zmagoslavje nad zlom in je izjemno romansko delo, ki ga je oblikoval mojster Esteban. Prikazano je tudi stvarjenje Adama in Kristus blagoslavlja. Mnogi od teh likov prihajajo iz romanske fasade na severu ali iz Paraísa (sedanja fasada Acibecharíe) in so bili postavljeni na to fasado v 18. stoletju.<ref>{{cite book |chapter=Escenas de juglaría en el románico de Galicia|last=Yzquierdo Perrín|first=Ramón|editor-last=García Guinea |editor-first=Miguel Ángel |title=Vida cotidiana en la España medieval: Actas del VI Curso de Cultura Medieval, celebrado en Aguilar de Campóo (Palencia) del 26 al 30 de septiembre de 1994 |publisher=Santa María la Real |year=1998 |isbn=8486547466 |pages=133–134 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=i5fKtgOppCEC&pg=PA132}}</ref> V timpanonu desnih vrat je več prizorov iz Kristusovega pasijona in čaščenja Treh kraljev. V enem od podbojev je napis v spomin na polaganje kamna: <center> ERA / IC / XVI / V IDUS / JULLII </center> Registracija sledi rimskemu koledarju, glede na izračun španske dobe, ki ustreza 11. juliju 1078. Podoba, neznana, lisice, ki je pojedla zajca in proti temu slabo oblečeno žensko z živaljo v naročju. Na steni stolpa Berenguela so podprte druge podobe, ki predstavljajo stvarjenje Eve, Kristus na prestolu in žrtvovanje Izaka. === Severna fasada ali ''da Acibecharía'' === [[File:Catedral de Santiago-azabacheria.jpg|thumb|Fasada ''da Acibecharía''.]] Fasada ''da Acibecharía'' (galicijsko ime za [[gagat]], trd, svetleč fosilni les, ki ga uporabljajo draguljarji) je ob Praza da Inmaculada ali Acibecharía, ob delu mestnih poti sv. Jakoba: ''Camiño Francés'' (francoske), ''Camiño Primitivo'' (primitivne), severne in '' Camiño Inglés'' (angleške) skozi stara vrata Franxígena ali Rajska vrata. Romanski portal je leta 1122 zgradil Bernardo, zakladnik templja. Ta portal je bil porušen po požaru leta 1758; nekaj kiparskih kosov, ki so bili shranjeni, je bilo postavljenih na fasado ''das Pratarías''. Novo fasado je v baročnem slogu oblikoval Lucas Ferro Caaveiro, dokončala pa sta jo Domingo Lois Monteagudo in Clemente Fernández Sarela v neoklasicističnem slogu leta 1769, čeprav je ohranila nekaj sledi baroka.<ref>{{cite book|author=Belda Navarro, Cristóbal|title=Los siglos del barroco |url=https://books.google.com/books?id=N5xcLr70YssC&pg=PA116 |publisher=Akal |year=1997| page=116| isbn=84-460-0735-5| location=Madrid}}</ref> Na vrhu fasade je kip svetega Jakoba iz 18. stoletja z dvema kraljema v molitvi pri nogah: Alfonz III. Asturijski in Ordoño II. Leonski. V središču je kip Vere.<ref>{{cite web|url=http://www.santiagoturismo.com/percorrido/exteriores-fachadas-e-prazas |title=Exteriores: fachadas e prazas|publisher=Web oficial de turismo de Santiago de Compostela |work=Catedral. Percorrido da Catedral|access-date=2010-10-18 |language=gl}}</ref><ref>{{cite web | url=http://www.ruralpoint.com/destinos-galicia/santiago-de-compostela.html | title=Santiago de Compostela | publisher=RuralPoint Turismo Rural |access-date=2010-10-18 |language=gl}}</ref> === Vzhodna fasada ali ''da Quintana'' === [[File:Vista de la PuertaReal de Santiago de Compostela.jpg|thumb|150px|Porta Real]] Fasada stolnice, ki gleda na trg Quintana, ima dvoje vrat: ''Porta Real'' (kraljeva vrata) in ''Porta Santa'' (sveta vrata). Gradnjo baročnih vrat ''Porta Real'' so začeli pod vodstvom Joséja de Vege y Verduga in Joséja de la Peñe de Tora leta 1666, dokončal pa jih je Domingo de Andrade leta 1700, ki je zgradil nekaj stebrov, ki obsegajo dve nadstropji oken, [[balustrada|balustrado]] z velikimi [[fiala]]mi in [[edikula|edikulo]] s konjeniškim kipom svetega Jakoba (zdaj izginil), dobro okrašen z dekorativnimi grozdi sadja in velikimi vojaškimi trofejami. Španski kralji so skozi ta vrata vstopili v stolnico, od tod njeno ime in kraljevi grb na prekladi.<ref>{{cite web | url=http://www.artehistoria.jcyl.es/artesp/contextos/8019.htm | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20120206092037/http://www.artehistoria.jcyl.es/artesp/contextos/8019.htm | archive-date=6 February 2012 | title=Vega y Verdugo y la introducción del Barroco |last=Vila |first=María Dolores | publisher=Junta de Castilla y León | work=Artehistoria Revista Digital |issn=1887-4398|access-date=2010-10-19}}</ref> Najbližje stopnicam so tako imenovana Sveta vrata (''Porta Santa'') ali Vrata odpuščanja (''Porta do Perdón''). Običajno so zaprta z ograjo in odprta le v jubilejnih letih (leta, ko sv. Jakoba dan, 25. julij, pade na nedeljo). To so bila ena od sedmih manjših vrat in so bila posvečena svetemu Pelagiju (katerega [[samostan]] je ravno nasproti). Na vratnih nišah je podoba Jakoba Z učenci Atanazijem in Teodorom ob njem. Na dnu in na straneh vrat JE bilO postavljeniH štiriindvajset figur prerokov in apostolov (vključno s svetim Jakobom), ki prihajajo iz starega kamnitega Kora mojstra Mateja. Znotraj teh vrat skozi majhno dvorišče so prava Sveta vrata, ki vstopajo v [[ambulatorij]] apside cerkve.<ref>Otero Pedrayo 1965: pp.&nbsp;405–406</ref> === Zvoniki === [[File:Vista de la Torre del Tesoro de la Catedral de Santiago de Compostela.JPG|thumb|Stolp zakladov]] Zgodnja stolpa na glavni fasadi stolnice sta bila romanska (sedanja fasada Obradoira). Imenujeta se Torre das Campás, ki je na strani poslanice (desno) in Torre da Carraca, na strani evangelija (levo). Oba sta visoka med 75 in 80 metrov.<ref>{{cite web|url=http://campaners.com/php/catedral.php?numer=666|title=Catedral do Apóstolo Santiago – Santiago de Compostela (Galicia)|publisher=Campaners de la Catedral de València |work=Inventario de las campanas de las Catedrales de España |year=2010|access-date=2010-10-19}}</ref> Prvi del stolpa je bil zgrajen v 12. stoletju, v 15. stoletju pa je bilo narejenih več sprememb in kralj [[Ludvik XI. Francoski]] je leta 1483 podaril dva največja od trinajstih [[zvon]]ov.<ref name="BerenguelayReloj">{{cite journal | journal=Semata Ciencias Socias e Humanidades |author=Vázquez Castro, J. |title=La Berenguela y la Torre del Reloj de la Catedral de Santiago |volume=10 |pages=111–148 | year=1998 | issn=1137-9669 |publisher=Universidad de Santiago de Compostela |url=https://books.google.com/books?id=FZzIDv0VfKEC&pg=PA111}}</ref> Zaradi nagiba, ki so ga v strukturi zaznali med 16. in 17. stoletjem, so morali med letoma 1667 in 1670 stolpa okrepiti z [[opornik]]i. Stolpa z zvonovi je izdelal José de la Peña de Toro (1614–1676) v baročnem slogu, dopolnil pa ju je Domingo de Andrade. Arhitektura stolpov ima v perspektivi velik učinek s svojimi navpičnimi linijami in zaporedjem nadstropij.<ref name="cvc">{{cite web | url=http://cvc.cervantes.es/artes/ciudades_patrimonio/santiago/paseo/catedral.htm | title=Santiago de Compostela. Catedral | publisher=Centro Virtual Cervantes |access-date=2010-10-19}}</ref> === Severni stolp ali ''da Carraca'' === [[File:Santiago catedral GDFL050914 030.JPG|thumb|left|Stolp Carraca.]] Je levo od fasade del Obradoiro in je bil - tako kot njegov partner - zgrajen na nasprotni strani starejšega stolpa iz romanskega obdobja. Zasnoval ga je Fernando de Casas Novoa leta 1738 in posnemal zvonike Peña de Toro in Domingo de Andrade v 17. stoletju: baročna dekoracija je krasila vse vrste okrasja, ki je zagotovljala enotno arhitekturo po celotni fasadi. === Stolp z uro, Torre da Trindade ali Berenguela === [[File:Catedral de Santiago de Compostela. Torre del Reloj.jpg|thumb|150px|Stolp z uro]] Stolp z uro, imenovan tudi ''Torre da Trindade'' ali ''Berenguela'', je na križišču trga Pratarías in trga Quintana. Tradicionalno naj bi se gradnja začela leta 1316 na zahtevo nadškofa Rodriga de Padróna kot obrambni stolp. Po njegovi smrti je njegov naslednik, nadškof Bérenger de Landore, nadaljeval delo, čeprav nekateri avtorji postavljajo te datume pod vprašaj. Ko je postal glavni mojster stolnice, je Domingo de Andrade nadaljeval z gradnjo in ga med letoma 1676 in 1680 dvignil za dve nadstropji; uporaba različnih struktur je dosegla harmonično in dekorativno zasnovo, s krono v obliki piramide in lučjo kot zadnjim elementom, s štirimi ličmi, ki so stalno prižgane. Dviga se na 65 metrov. Leta 1833 je na vsako stran stolpa postavil Andrés Antelo uro, ki jo je naročil nadškof Rafael de Vélez. Kot del mehanizma ima dva zvona, enega ob uri, ki se imenuje Berenguela in manjšega, ki označuje četrt ure. Ta dva je leta 1729 odlil Güemes Sampedro. Berenguela ima premer 255 cm in višino 215 cm, tehta približno 9600 kilogramov, manjši pa tehta 1839 kilogramov s premerom 147 cm in višino 150 cm. Oba originalna zvona sta počila, zato sta bila zamenjana. Trenutni repliki je hiša Eijsbouts leta 1989 vlila v Astenu (Nizozemska), februarja 1990 pa so ju postavili v stolnico.<ref>{{cite web|url=http://campaners.com/php/cat_textos.php?text=3693 |title=La torre del reloj de la catedral|author=Llop i Bayo, Francesc|year=2010|access-date=2010-10-20|publisher=Campaners de la Catedral de València}}</ref><ref>{{cite web|url=http://campaners.com/php/cat_textos.php?text=407|title=Les campanes originals del rellotge de la Catedral de Santiago de Compostela|author=Pedrals, Joan|year=2010|access-date=2010-10-20|publisher=Campaners de la Catedral de València|language=ca}}</ref> == Notrajost == Stolnica je dolga 97 m in visoka 22 m. Ohranja svojo prvotno, banjasto obokano, križne oblike, romansko notranjost. Sestavljen je iz glavne in dveh stranskih [[cerkvena ladja|ladij]], širokega [[transept]]a in [[prezbiterij|kora]] s sevajočimi [[kapela]]mi. V primerjavi s številnimi drugimi pomembnimi cerkvami notranjost te stolnice daje prvi vtis strogosti, dokler ne vstopite dlje in ne vidite veličastnih orgel in razkošja kora. Je največja romanska cerkev v Španiji in ena največjih v Evropi. === ''Pórtico da Gloria'' === [[Image:SantCompostela16.jpg|thumb|''Pórtico da Gloria'']] ''Portico da Gloria'' iz 12. stoletja, za zahodno fasado, je v narteksu zahodnega portala. Je ostanek iz obdobja romanike, mojstrovina romanskega kiparstva, ki ga je med letoma 1168 in 1188 zgradil mojster Mateo na zahtevo kralja Ferdinanda II. Leonskega. Močan naturalizem figur na tem trojnem portalu je izraz umetniške oblike, raznolike v podrobnostih, izdelavi in polikromiji (od katere so ostale rahle sledi barve). Gredi, timpanoni in arhivolti treh vrat, ki se odpirajo v vse tri ladje, so množica močnih in živahnih skulptur, ki predstavljajo ''Poslednjo sodbo''. Osrednji timpanon ima podobo Kristusa v slavi kot sodnika in odrešenika, ki prikazuje njegove rane na nogah in rokah, skupaj s [[tetramorf]]om (štirimi simboli evangelistov). Na obeh straneh ga obdaja spremstvo angelov, ki nosijo simbole pasijona. V arhivoltu je zastopanih 24 starešin apokalipse, ki igrajo na organistrum (predhodnica lajne). [[Image:Organistrumsantiago20060414.jpg|thumb|upright|Starešine igrajo na ''organistrum'' (v arhivoltu)]] Kipi kot stebri predstavljajo apostole s svojim atributom, skupaj s preroki in starozaveznimi osebnostmi z njihovim imenom na knjigi ali pergamentu. Vsi so bili polikromirani. Še posebej velja omeniti rahel nasmeh preroka Daniela, ko gleda v [[Reims]]kega angela. [[Image:Interior Catedral Santiago de Compostela.jpg|thumb|left|Sveti Jakob na srednjem slopu]] Srednji slop predstavlja svetega Jakoba, njegov obraz pa izraža ekstatično vedrino. Zvitek besedila v njegovi roki prikazuje besede ''Misit me Dominus'' (Gospod me je poslal). Pod njim je Jesejevo drevo (rod, ki vodi do Kristusa), zgoraj pa predstavitev [[sveta Trojica|sv.Trojice]]. Običaj je, da se romarji dotaknejo leve noge tega kipa, kar pomeni, da so prispeli na cilj. Toliko romarjev je položilo roke na steber, da je bil v kamnu izrabljen utor. Stranski portali so posvečeni Judom na levi in nevernikom na desni. Desni timpanon je razdeljen na tri dele in je posvečen temi ''Odrešenja''. V središču sta Kristus in sveti Mihael, ob straneh pa sta [[pekel]] (ki ga predstavljajo demoni) in [[nebesa]] (otroci). [[Vice]] so prikazane na strani. Levi timpanon prikazuje prizore iz Stare zaveze. Demoni so predstavljeni na dnu portika, kar pomeni, da Slava lomi greh. [[File:Catedral, Santiago de Compostela, España, 2015-09-22, DD 12.jpg|thumb|190px|Pogled na oltar.]] [[File:Catedral, Santiago de Compostela, España, 2015-09-22, DD 10.jpg|thumb|left|190px|Kapela Salvador]] [[Image:Catedral, Santiago de Compostela, España, 2015-09-22, DD 13.jpg|thumb|190px|Ladja in kor.]] Za portikom stoji kip mojstra Matea, mojstra arhitekta in kiparja, ki je v 12. stoletju vodil program gradnje stolnice Fernanda II. Rečeno je, da bo tisti, ki trikrat udari glavo s kipom, dobil del Matejevega genija<ref>Lonely Planet: Spain. 4th Ed. 2003</ref> in morda okrepil spomin. Prej je bila dolga vrsta obiskovalcev, ki so čakali, da se z glavo dotaknejo kipa, zdaj pa je blokiran, ker se je zaradi ponavljajočega stika začela pojavljati vdolbina. Skulpture v tem portiku so bile referenčna točka za galicijsko kiparstvo do 15. stoletja. === Ladja === Obokana glavna in stranski ladji so sestavljene iz enajstih [[traveja|travej]], širok transept pa je sestavljen iz šestih travej. Vsak gručast slop je obdan s polstebri, od katerih trije nosijo križne oboke stranskih ladij in nosilce banjastih obokov, četrti pa sega do izvira oboka. Osvetljene [[empora|empore]] tečejo na izjemni višini nad stranskimi ladjami okoli cerkve. Kor je pokrit s tremi travejami in obdan z ambulatorijem in petimi sevajočimi kapelicami. Obok apside je preboden z okroglimi okni, ki tvorijo [[svetlobno nadstropje]]. kor v tem romanskem okolju kaže presenetljivo bogastvo. Ogromen [[baldahin]] z razkošno okrašenim kipom svetega Jakoba iz 13. stoletja se dviga nad glavnim oltarjem. Romarji lahko poljubijo svetnikov plašč skozi ozek prehod za oltarjem. Na hodniku kora izstopata čudovita rešetkasta dela in obok kapele Mondragon (1521). Sevajoče kapelice predstavljajo muzej slik, [[retabel|retablov]], [[relikviarij]]ev in kipov, nakopičenih skozi stoletja. V kapeli relikviarija (galicijsko ''Capela do Relicario'') je zlato [[razpelo]] z datumom 874, ki vsebuje domnevni kos [[Pravi križ|pravega križa]]. === Kripta === [[Image:Catedral, Santiago de Compostela, España, 2015-09-22, DD 08.jpg|thumb|upright|Relikvija sv. Jakoba]] [[Kripta]] pod glavnim oltarjem prikazuje podkonstrukcijo cerkve iz 9. stoletja. To je bil končni cilj romarjev. V kripti so relikvije svetega Jakoba in dveh njegovih učencev: svetega Teodorja in svetega Atanazija. Srebrni relikviarij (José Losada, 1886) je bil postavljen v kripto konec 19. stoletja, potem ko je [[papež Leon XIII.]] leta 1884 overil relikvije. Skozi čas je bil svetnikov grob skoraj pozabljen. Zaradi rednih nizozemskih in angleških vdorov so bile relikvije leta 1589 prenesene s svojega mesta pod glavnim oltarjem na varnejše mesto. Ponovno so jih odkrili januarja 1879.<ref>{{cite book | title=Historia de la Iglesia Católica en sus cuarto grandes edades: Edad antigua (1–681) |volume=1 de Historia de la Iglesia Católica en sus cuarto grandes edades: Antigua, media, nueva, moderna |author1=Llorca Vives, B. |author2=García Villoslada, R. |author3=Montalbán, F. J. |publisher=Editorial Católica|year=1960 |page=142 | url=https://books.google.com/books?id=GccNAQAAIAAJ}}</ref><ref>{{cite journal | url=http://www.archicompostela.org/web/publicaciones/boas/2005/BOASenero2005.pdf | archive-url=https://web.archive.org/web/20110906212218/http://www.archicompostela.org/web/publicaciones/boas/2005/BOASenero2005.pdf | archive-date=2011-09-06 | url-status=dead | journal=Boletín Oficial del Arzobispado de Santiago | title=Los años santos compostelanos del siglo XX. Crónica de un renacimiento | pages=118–122 | number=3594 | date=January 2005}}</ref> === Botafumeiro === [[Image:SantCompostela27.jpg|thumb|upright|Nihajoči ''Botafumeiro'' razdaja oblake kadila]] Kupola nad prehodom vsebuje škripčev mehanizem za nihanje ''Botafumeira'', [[kadilnica|kadilnice]], ki jo najdemo v tej cerkvi. Ustvaril ga je zlatar José Losada leta 1851. Tukajšnji ''Botafumeiro'' je največja kadilnica na svetu, tehta 80 kilogramov in meri 1,60 metra v višino. Običajno je na ogled v knjižnici stolnice, vendar je med določenimi pomembnimi verskimi prazniki pritrjena na škripčev mehanizem, napolnjen s 40 kilogrami oglja in kadila. V jubilejnih letih (vsakič, ko dan svetega Jakoba pade na nedeljo) se ''Botafumeiro'' uporablja tudi pri vseh mašah romarjev. Osem ''tiraboleirov'' z rdečimi oblekami potegne vrvi in ga z nihanjem pripelje skoraj do stropa transepta, doseže hitrost 80 kilometrov na uro in razprši debele oblake kadila. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{cite journal |last=Álvarez Martínez |first=Rosario |title=Music Iconography of Romanesque Sculpture in the Light of Sculptors' Work Procedures: The Jaca Cathedral, Las Platerías in Santiago de Compostela, and San Isidoro de León |journal=Music in Art: International Journal for Music Iconography |volume=27 |issue=1–2 |date=2002 |pages=13–45 |issn=1522-7464 }} * {{cite book|author=Bravo Lozano, Millán|title=Camino de Santiago Inolvidable|year= 1999|publisher= Everest|location=León|isbn=84-241-3905-4|ref=Bra99}} * {{cite book|author=Carro Otero, Xosé|title=Santiago de Compostela|publisher=publisher Everest|year=1997|isbn=84-241-3625-X}} * {{cite book|author1=Chamorro Lamas, Manuel |author2=González, Victoriano |author3=Regal, Bernardo |title=Rutas románicas en Galicia/1|publisher=Ediciones Encuentro|year=1997|isbn=84-7490-411-0}} * {{cite book |url=https://books.google.com/books?id=1NOqQLR2cMMC| title=Romerías y santuarios de Galicia |author=Fraguas Fraguas, Antonio|publisher=publisher Galaxia|year=2004|page=20 |isbn=978-84-8288-704-3|ref=Fra04}} * {{cite book|author=Fuertes Domínguez, Gregorio|title=Guía de Santiago, sus monumentos, su arte|publisher=El Eco Franciscano|year=1969|others=Depósito Legal C. 325–1969}} * {{cite book|last=García Iglesias |first=José Manuel |title=A catedral de Santiago: A Idade Moderna |year=1993|publisher=Xuntanxa|language=gl|isbn=8486614694 |ref=Gar93}} * {{cite book|author=Garrido Torres, Carlos|title=Las Guías visuales de España: Galicia|year=2000|publisher=El País|others=Depósito legal: B 18469|ref=Gar00}} * {{cite book|last=Gómez Moreno |first=María Elena |title=Mil Joyas del Arte Español, Piezas selectas, Monumentos magistrales: Tomo primero Antigüedad y Edad Media|year=1947|location=Barcelona|publisher=Instituto Gallach|ref=Gom47}} * {{cite book | last1=Navascués Palacio | first1=Pedro | first2=Carlos | last2=Sarthou Carreres | year=1997 | title=Catedrales de España | location=Madrid | publisher=Espasa Calpe | isbn=84-239-7645-9 | oclc= 249825366 | others =Edición especial para el Banco Bilbao Vizcaya | ref=Nav97}} * {{cite book |title=Guía de Galicia| author=Otero Pedrayo, Ramón| publisher=publisher Galaxia | year=1965 |edition=4ª | url=https://books.google.com/books?id=PRDX_fe4bmEC |pages=351ff|ref=Ped65}} * {{cite book | author=Portela Silva, E. |year=2003 |title=Historia de la ciudad de Santiago de Compostela |publisher=Universidad de Santiago de Compostela |isbn=8497501373 |url=https://books.google.com/books?id=-e9_EDt4aVMC|ref=Por03}} * {{cite journal|author=Sanmartín, Juan R.|title=O Botafumeiro: Parametric pumping in the Middle Ages |volume=52| number=10| pages=937–945 |doi=10.1119/1.13798 |year=1984 |journal=American Journal of Physics |bibcode=1984AmJPh..52..937S |ref=San84}} * {{cite book|author=Vaqueiro, Vítor|title=Guía da Galiza máxica, mítica e lendaria|year=1998|publisher=Galaxia|isbn=8482882058 |language=gl|url=https://books.google.com/books?id=8ZmpCkbzZQkC| ref=Vaq98}} * {{cite book|last1=Vázquez Varela|first1=J. M.|last2=Yzquierdo Perrín|first2=R.|last3=García Iglesias|first3=J. M.|last4=Castro|first4=A.| title=100 obras mestras da arte galega|year=1996|publisher=Nigra Arte |isbn=84-87709-50-8 |language=gl|ref=Vaz96}} * {{cite book |author=Villa-Amil y Castro, José | url=https://books.google.com/books?id=MmBBAAAAcAAJ&pg=PA124 |title=Descripción histórico-artístico-arqueológica de la catedral de Santiago |publisher=Impr. de Soto Freire |year=1866 |ref=Vil66}} * {{cite book |author=Turner, Jane |title=Grove Dictionary of Art |publisher=Macmillan Publishers Ltd. |year=1996 |isbn=0-19-517068-7}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Cathedral of Santiago de Compostela}} * {{Uradna spletna stran}} * [http://www.sciences.univ-nantes.fr/physique/perso/gtulloue/Meca/Oscillateurs/botafumeiro.html Reconstruction of the swinging motion of the Botafumeiro] * [https://web.archive.org/web/20110226175018/http://www.openart.com/obras/paul-preece-corazon-sagrado Photographs of the Cathedral of Santiago de Compostela, Galicia, Spain] * [http://gospain.about.com/od/galicia/ig/Pictures-of-Santiago-Cathedral/Pictures-of-Santiago-Cathedral.--ix.htm Pictures of Cathedral of Santiago de Compostela] * [http://www.goldschmidt-zentrum.de/HyperSculpture/ HyperSculpture – Pórtico de la Gloria] *[http://cdm16028.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/111171 The Art of medieval Spain, A.D. 500–1200], an exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art Libraries (fully available online as PDF), which contains material on Santiago de Compostela Cathedral (pp.&nbsp;175–183) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Stolnice v Španiji|Jakob, Santiago de Compostela]] [[Kategorija:Bazilike v Španiji|Jakob, Santiago de Compostela]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Santiago de Compostela]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Španiji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Santiago de Compostela]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] 3hpg70e2j9id18pyfdxsovpmiic2g6l 0 456602 5735423 5662375 2022-08-16T20:33:26Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica sv. Štefana | native_name = {{lang-de|Stephansdom}} | image = | coordinates = {{coord|48.2085|16.373|type:landmark_region:AT|display=inline,title}} | location = [[Dunaj]] | country = [[Avstrija]] | denomination = [[rimskokatoliška]] | website = {{URL|http://www.stephanskirche.at/}}<br>{{URL|http://www.stephansdom.at/}} | status = [[stolnica]] | functional status = Aktivna | style = [[Romanska arhitektura]], [[Gotska arhitektura]] | groundbreaking = 1137 | completed date = 1160 | length = 107 m | width = 70 m | width nave = 38,9 m | height = 136,7 m | spire quantity = 2 main | spire height = severni: 68,3 m <br> južni: 136,44 m | bells = 22 | archdiocese = Dunajska nadškofija | archbishop = Christoph Schönborn, kardinal Schönborn, OP | director = Markus Landerer<br>(''Domkapellmeister'') | organist = Thomas Dolezal<br>Ernst Wally<br>Konstantin Reymaier }} '''Stolnica sv. Štefana''' ({{Jezik-de|Stephansdom}}) je [[matična cerkev]] [[Nadškofija Dunaj|Nadškofije Dunaj]] in sedež [[Dunajski nadškof|dunajskega nadškofa]], [[Christoph Schönborn|kardinala Christopha Schönborna]], [[Dominikanci|OP]]. Današnja [[Romanska arhitektura|romanska]] in [[Gotska arhitektura|gotska]] podoba katedrale na [[Stephanplatz|Stephanplatzu]], se je začela pojavljati po naročilu [[Rudolf IV. Habsburški|vojvode Rudolfa IV.]] (1339–1365). Stolnica stoji na ruševinah dveh predhodnih cerkva, od katerih je bila prva pariška zgrajena leta 1147. Velja za najpomembnejši verski objekt v Avstriji in je bila priča mnogim pomembnim dogodkom v habsburški in avstrijski zgodovini. Ima večbarvno streho in tako je postala najbolj prepoznaven simbol mesta. == Zgodovina == Območje, ki ga je pozneje zasedla stolnica svetega Štefana, je ležalo vzhodno od rimskega legijskega taborišča Vindobona na območju ''canabae legiones'', predmestja tabora. Tabor je bil od 1. do 3. stoletja obkrožen z zgradbami in ulicami, vendar so ga v 3. in 4. stoletju zamenjali grobovi in grobnice. Na območju Stock-im-Eisen-Platzes so bile od 1690 znova najdena grobišča. Do srede 12. stoletja je Dunaj postal pomembno središče germanske civilizacije in štiri obstoječe cerkve, vključno z eno samo župnijsko cerkvijo, niso več zadovoljevale mestnih verskih potreb. Leta 1137 sta passavski škof Reginmar in mejni grof Leopold IV. podpisala Mauternsko pogodbo, ki je Dunaj prvič navedla kot ''civitas'', pa tudi župnijske pravice, da je škofu omogočilo, da je zgradil zunaj takratnega mesta cerkev, posvečeno sv. Štefanu, zavetniku škofije v Passau. V skladu s pogodbo je mejni grof Leopold IV. od škofa dobil tudi razširjeno ozemlje čez mestno obzidje, z izjemo ozemlja, dodeljenega novi župnijski cerkvi, ki bo sčasoma postala stolnica svetega Štefana. Čeprav je prej veljalo, da je bila zgrajena na prostem pred mestnim obzidjem, je bila nova župnijska cerkev dejansko zgrajena na starodavnem pokopališču iz antičnih rimskih časov. Izkopi za ogrevalni sistem leta 2000 so razkrili grobove 2,5 metra pod površjem, ki so bili s karbonsko datacijo umeščeni v 4. stoletje. To odkritje kaže, da je bila na tem mestu še starejša verska zgradba kot cerkev sv. Ruperta, ki velja za najstarejšo cerkev na Dunaju. [[Image:StephansdomBauHistorie.svg|thumb|left|Razvoj stolnice, ki prikazuje <span style="color:#228B22;">rimska stolpa in Velika vrata</span> iz požgane prve cerkve (1137), <span style="color:#FF9966;">drugo romansko cerkev </span> (1263), <span style="color:#FF91AF;">gotski albertinski kor</span> (1340) in<span style="color:#002395;">dodatki vojvode Rudolfa IV.</span> (1359), ki je odstranil drugo cerkev in zgradil Stephansdom kot je videti danes.]] Delno zgrajena romanska cerkev, ustanovljena leta 1137 po Mauternski pogodbi, je bila leta 1147 slovesno posvečena svetemu Štefanu v navzočnosti [[Konrad III. Nemški |Konrada III. Nemškega]], škofa Otisa iz Freisinga in drugih nemških plemičev, ki naj bi se podali na drugi križarski pohod.<ref>Katoliška enciklopedija [https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Vienna]</ref> Čeprav je bila prva konstrukcija dokončana leta 1160, so večje obnove in širitve trajale do leta 1511, projekti pa se s popravili in obnovami nadaljujejo do danes. Od leta 1230 do 1245 se je prvotna romanska zgradba razširila proti zahodu; iz tega obdobja izhaja današnja zahodna stena in rimska stolpa. Leta 1258 pa je velik požar uničil velik del prvotne stavbe. Nad ruševinami stare cerkve so pod novim vladarjem [[Otokar II. Češki|Otokarjem II. Pšemislom]] postavili večjo nadomestno strukturo, prav tako romansko v slogu in ponovno uporabili oba stolpa ter jo posvetili 23. aprila 1263. <ref name="Missong_22">Alfred Missong: ''Heiliges Wien.'' 3. Auflage, Wiener Dom-Verlag 1970, S.&nbsp;22.</ref> Obletnica tega drugega posvečenja vsako leto obeležujejo z redkim zvonjenjem Pummerinovega zvona tri minute zvečer. Leta 1276 je izbruhnil še en požar, ki je poškodoval kor, vendar ni vplival na zahodno pročelje in zahodno galerijo. Zahodno pročelje je še vedno ohranjeno in ga sestavljata dva ''Poganska stolpa'' in med njima ''Velika vrata''. Poganska stolpa lahko izvirata iz kamnov, ki so prihajali iz starodavnih rimskih ruševin, morda iz dveh predstav nekrščanskih simbolov plodnosti falusa in vulve, ki kronata dva stebra zahodne stene pod stolpoma. Po legendi ime Velika vrata temelji na velikanski mamutovi kosti, obešeni nad vrati ali velikanu, ki je pomagal pri gradnji. Nad vrati je bila cesarska empora s stolom podobnim tistemu [[Karel Veliki|Karla Velikega]] v Aachnu. Leta 1304 je kralj [[Albreht I. Habsburški |Albert I.]] vzhodno od cerkve naročil, da se vzpostavi gotski triladijski kor, ki bo dovolj širok, da zapolni stare [[transept]]e. Pod sinom, vojvodom [Albert II. Avstrijski|Albertom II.]] se je nadaljevalo delo na Albertinskem koru, ki je bil leta 1340 posvečen ob 77-letnici prejšnje posvetitve. Srednja ladja je v veliki meri posvečena sv. Štefanu in Vsem svetnikom, severna in južna ladja pa sta posvečeni sveti Mariji in apostolom. Vojvoda [[Rudolf IV. Habsburški |Rudolf IV.]], sin Alberta II., je znova razširil kor za povečanje dunajskega verskega vpliva. 7. aprila 1359 je Rudolf IV. postavil temelj za gotski prizidek Albertinskega kora na zahodu v bližini sedanjega južnega stolpa. Ta širitev bi sčasoma zajela celotno staro cerkev, leta 1430 pa je bila zgradba stare cerkve odstranjena od znotraj, ko so dela potekala na novi stolnici. Južni stolp je bil dokončan leta 1433, oboke ladje so delali od 1446 do 1474. Temelj severnega stolpa je bil postavljen leta 1450, gradnja pa se je začela z mojstrom Lorenzom Spenningom, vendar je bila njegova gradnja opuščena, ko so se večja dela na stolnici leta 1511 nehala. [[File:Jakob Alt 001.jpg|thumb|Akvarel Jakoba Alta, 1847]] Leta 1365, samo šest let po začetku gotskega prizidka Albertinskega kora, Rudolf IV. ni upošteval statusa svetega Štefana kot zgolj župnijske cerkve in domnevno ustanovil kapitelj kanonikov, ki ustreza veliki stolnici. Ta korak je bil le prvi korak pri izpolnitvi dolgotrajne želje Dunaja, da bi pridobil svojo škofijo; leta 1469 je cesar [[Friderik III. Habsburški |Friderik III.]] vplival na [[Papež Pavel II. |papeža Pavla II.]], da je Dunaju podelil svojo škofijo, škofa pa je imenoval cesar. Kljub dolgoletnemu odporu passavskih škofov, ki niso želeli izgubiti nadzora nad območjem, je bila dunajska škofija kanonično ustanovljena 18. januarja 1469, stolnica sv. Štefana pa je bila matična cerkev. Leta 1722, v času vladavine [[Karel VI. Habsburški |Karla VI.]], jo je [[papež Inocenc XIII.]] povzdignil v nadškofijo.<ref name="aeiou1">{{cite web|url=http://aeiou.iicm.tugraz.at/aeiou.encyclop.s/s838794.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Stephansdom |accessdate=26 November 2007 |work=Österreich-Lexikon |quote= (...) </ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] se je stolnica rešila pred namernim uničenjem zaradi umika nemških sil, ko kapitan Wehrmachta Gerhard Klinkicht ni upošteval ukazov mestnega poveljnika "Seppa" Dietricha, da »izstrelijo sto granat in jo pustijo v ruševinah in pepelu.<ref name=forum>{{cite web| title=Der Stephansdom und seine politische Symbolik| url=http://austria-forum.org/af/Wissenssammlungen/Symbole/Stephansdom|trans-title=St. Stephen's Cathedral and its political symbolism| last=Diem| first=Peter| publisher=Austria Forum| language=de| accessdate=12 September 2014}}</ref>« 12. aprila 1945 so civilni roparji podtaknili požare v bližnjih trgovinah, ko je sovjetska armada vstopila v mesto. Veter je ogenj zanesel v stolnico, kjer je močno poškodoval streho, zaradi česar se je zrušila. Na srečo so zaščitne opečne lupine, zgrajene okoli prižnice, grobnice Friderika III. in drugih zakladov, zmanjšale škodo na najdragocenejših umetninah. Vendar pa Rollingerjevih kornih klopi, izrezljanih leta 1487, ni bilo mogoče rešiti. Obnova se je začela takoj po vojni, z omejenim ponovnim odprtjem 12. decembra 1948 in popolnim ponovnim odpiranjem 23. aprila 1952. == Zunanjost == Cerkev je bila posvečena svetemu Štefanu, tudi zavetniku škofovske stolnice v Passauu in tako je bila na njegov praznični dan 26. decembra usmerjena proti sončnemu vzhodu, kot je bilo v letu, ko se je gradnja začela. Stolnica je zgrajena iz [[apnenec|apnenca]], dolga je 107 metrov, široka 40 metrov in najvišja 136 m. Skozi stoletja so jo saje in druge oblike onesnaževanja zraka, ki se nabirajo na cerkvi, obarvale v črno, vendar so nedavni obnovitveni projekti znova vrnili nekatere dele stavbe v prvotno belo barvo. === Stolpi === [[Image:Wien - Stephansdom (3).JPG|thumb|Romanska stolpa na zahodnem koncu, z Velikimi vrati]] Stolp je visok 136 metrov in ga prebivalci mesta ljubkovalno imenujejo "Steffl" (pomanjšava 'Štefan'), masiven južni stolp stolnice je njegova najvišja točka in prevladujoča značilnost dunajskega obzorja. Njegova gradnja je trajala 65 let, od 1368 do 1433. Med [[Prvo obleganje Dunaja|obleganjem Dunaja]] leta 1529 in ponovno med [[Drugo obleganje Dunaja|bitko za Dunaj]] leta 1683 je služil kot glavno opazovalno in poveljniško mesto za obrambo obzidanega mesta, vsebuje pa celo stanovanje za stražarje, ki so do leta 1955 ponoči oskrbovali stolp in zvonili na zvonove, če so v mestu opazili požar. Na vrhu stolpa stoji cesarski dvojni orel z grbom [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|rodbine Habsburško-Lotarinške]] na prsih, presežen z dvokapnim [[Pravoslavni križ|apostolskim križem]], ki se nanaša na apostolsko veličanstvo, carski slog ogrskih kraljev. Ta emblem je nadomestil prejšnji polmesec in šestkraki zvezdni emblem. Izvirni grb, pa tudi nekaj poznejših, je danes mogoče videti v dunajskem mestnem muzeju.<ref>Na podlagi informacij z vodenega ogleda po dunajskem mestnem muzeju. Leto zamenjave je vdelano v odstranjeni emblem.</ref> Severni stolp je bil prvotno mišljen kot zrcalna podoba južnega stolpa, vendar se je oblikovanje izkazalo za preveč ambiciozno, saj se je doba gotskih stolnic bližala koncu, gradnja pa je bila ustavljena leta 1511. Leta 1578 je bil stolp dopolnjen z renesančno kapico, ki so jo Dunajčani poimenovali 'vodni stolp'. Stolp zdaj stoji visok 68 metrov, kar je približno polovico višine južnega stolpa. Glavni vhod v cerkev nosi ime ''Velika vrata'' ali ''Riesentor'', ki se nanaša na [[Stegnenica|stegnenico]] [[mastodon]]a, ki je visela nad njimi desetletja, potem ko so ga leta 1443 odkopali, ko so kopali temelje severnega stolpa. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] nad velikanskimi vrati prikazuje [[Kristus Pantokrator|Kristusa Pantokratorja]], ki ga obdajata dva krilata angela, na levi in desni strani pa sta rimska stolpa ali ''Heidentürme'', ki sta visoka približno 65 metrov. Ime stolpov izhaja iz dejstva, da sta bila zgrajena iz ruševin starih struktur, ki so jih Rimljani zgradili (nemško Heiden, kar pomeni ajdi ali pogani) med okupacijo območja. Kvadrat ob vznožju in osmerokotna nad strešno črto sta prvotno imela zvonove; tisti v južnem stolpu so bili izgubljeni med drugo svetovno vojno, severni stolp pa ostaja operativen zvonik. Rimska stolpa sta skupaj z Velikimi vrati najstarejši deli cerkve. === Streha === [[File:Wien - Stephansdom (2).JPG|thumb|Južni stolp in krajši severni stolp, vzdolž strehe iz mozaičnih ploščic.]] [[File:Wien - Stephansdom, Dach, nordseitige Wappen.JPG|thumb|Streha stolnice sv. Štefana]] Slava stolnice svetega Štefana je njena okrašena, bogato obarvana streha, dolga 111 metrov in prekrita z 230.000 glaziranimi ploščicami. Nad korom na južni strani stavbe ploščice tvorijo mozaik dvoglavega orla, ki je simbol cesarstva, ki mu je z Dunaja vladala [[Habsburžani|rodbina Habsburg]]. Na severni strani sta upodobljena grba mesta Dunaj in Republike Avstrije. Leta 1945 je požar, ki ga je povzročila škoda v drugi svetovni vojni na bližnjih zgradbah, skočil na severni stolp stolnice in uničil leseni okvir strehe. Ponašanje prvotne opornice za tako veliko streho (dviga se 38 metrov nad tlemi) bi bilo stroškovno omejujoče, zato je bilo namesto tega uporabljenih več kot 600 metričnih ton oplemenitenja jekla. Streha je tako strma, da jo dovolj očisti samo dež in jo redko prekriva sneg. === Zvonovi === Skladatelj [[Ludwig van Beethoven]] je odkril celotno svojo gluhost, ko je videl ptice, ki so letale iz zvonika zaradi zvonjenja zvonov, vendar zvokov ni mogel slišati. Stolnica sv. Štefana ima skupno 22 zvonov. Največji je uradno poimenovan po Sveti Mariji, običajno pa se imenuje ''Pummerin'' in visi v severnem stolpu. Z 20.130 kilogrami je največji v Avstriji in drugi največji nihajni zvon v Evropi po 23.500 kg težkem ''Petru'' v [[Stolnica sv. Petra, Köln |kölnski stolnici]]. Prvotno ulit leta 1711 iz 300 topov, zajetih muslimanskim napadalcem med drugim turškim obleganjem Dunaja, je bil prenovljen (delno iz svoje prvotne kovine) leta 1951, potem ko je strmoglavil na tla med požarom 1945, ko je zgorela njegova lesena konstrukcija. Novi zvon ima premer 3,14 metra in je bil darilo pokrajine Zgornja Avstrija. Vsako leto se sliši le nekaj posebnih priložnosti, vključno s prihodom novega leta. V tem stolpu sta tudi dva (prej trije) starejša zvonova, ki se ne uporabljata več: ''Kleine Glocke'' ('majhen zvon', 62 kg), ki je bil odlit okoli 1280; ''Speisglocke'' ('zvonec za večerjo', 240 kg) je iz leta 1746 in ''Zügenglocke'' ('procesijski zvon', 65 kg) ulit leta 1830. ''Kleine Glocke'' je bil leta 2017 obnovljen v livarni Grassmayr v Innsbrucku in preusmerjen v severni rimski stolp. [[File:Stephansdom Christ with a Toothache.jpg|thumb|left|"Kristus z zobobolom"]] V dvigajočem se južnem stolpu visi šopek enajstih zvonov z električnim pogonom, ki je bil odlit leta 1960. Zamenjava za druge starodavne zvonove, izgubljene tudi v požaru leta 1945, uporabljajo se pri mašah v stolnici: štirje se uporabljajo za navadno mašo, količina se poveča na kar deset za večjo praznično mašo, enajsti in največji pa se doda, ko je prisoten dunajski nadškof kardinal. Od največjih do najmanjših jih imenujejo sv. Štefan (5700 kg), sv. Leopold (2300 kg), sv. Kristofer (1350 kg), sv. Leonard (950 kg), sv. Jožef (700 kg), sv. Peter Canisius (400 kg), sv. Pij X. (280 kg), vsi svetniki (200 kg), sv. Klement Maria Hofbauer (120 kg), sv. Mihael (60 kg) in sv. Tarsicij (35 kg). Tudi v tem najvišjem stolpu sta ''Primglocke'' (prenovljen leta 1772) in ''Uhrschälle'' (ulit leta 1449), ki označujeta minute. Na severnem rimskem stolpu je šest zvonov, od katerih so bili leta 1772 odstranjeni štirje, namenjeni večernim molitvam in plačanim pogrebom. Delujoči zvonovi in njihova imena po navadi spominjajo na prvotno uporabo: ''Feuerin'' ('požarni alarm', ki se zdaj uporablja kot poziv k večernim molitvam) in je bil ulit leta 1879, ''Kantnerin'' (kliče kantavtorje (glasbenike) k maši), ''Feringerin'' (uporablja se za velike maše ob nedeljah), ''Bieringerin'' ('pivsko zvonjenje' za zadnji klic v gostilnah), ''Uboge duše'' (pogrebni zvon), ''Churpötsch'' (ki ga je darovala lokalna kurija v čast ikone Marije Pötsch) in ''Kleine Glocke'' (ulit leta 1280 in je najstarejši zvon v stolnici). === Oprema na zunanjih stenah === [[File:Wien - Stephansdom, Capistrankanzel (1).JPG|thumb|upright|Capistranov kor]] V srednjem veku so imela večja mesta svoj nabor mer in javna dostopnost teh standardov je gostujočim trgovcem omogočala spoštovanje lokalnih predpisov. Uradna dunajska standardna dolžina ''ell'' - dve kovinski palici - za preverjanje mere različnih tipov tkanin, je vgrajena v zid stolnice, levo od glavnega vhoda. Na levi strani nad ''ellom'' je v zidu krožna vdolbina, ki je po legendi služila kot merilo štruce hleba. V resnici je šlo le za poslabšanje pritrditve vrat, saj so bila glavna vrata stolnice do druge polovice 19. stoletja zaprta z rokoko rešetko, ki so se odpirala navzven in bila pritrjena s kavlji na zunanji steni. Na desni strani vrat je krog enake velikosti, na katerem je razvidno iz kovinskih ostankov na sredini, da je bil pritrjen kavelj. [[Image:Wien, Stephansdom, Elle -- 2018 -- 3297.jpg|thumb|left|Uradni dunajski standardi za dolžino perila in draperije so v steni stolnice]] Spominska plošča podrobno prikazuje odnos Wolfganga Amadeusa Mozarta s stolnico, vključno z dejstvom, da je bil tik pred smrtjo tukaj imenovan za samostojnega glasbenega direktorja. To je bila njegova župnijska cerkev, ko je živel v ''Figaro haus'' in je bil tukaj poročen, dva njegova otroka sta bila tukaj krščena, pogreb pa je potekal v kapeli Križa v notranjosti.<ref>Pogosto se zmotno trdi, da je Mozart umrl ubog, zato je bil pokopan v neoznačenem grobu. Resnica je, da je bilo treba po zakonih o pokopih, izdanih leta 1784, vse bogate ali revne pokopavati neokrnjene in brez krste v komunalnih grobovih. Ti zakoni so veljali tudi še, ko je Mozart umrl leta 1791.</ref> Ob vhodu v katakombo je Capistranova, prižnica (zdaj na prostem), iz katere sta sveti Johan Capistrano in madžarski general Johan Hunyadi leta 1456 pridigala križarjem, da bi odvrnili muslimanske vdore v krščansko Evropo.<ref>The Muslims invaded in 1529 and again in 1683, but were turned back from Europe both times by the resistance of Vienna to the sieges it endured.</ref> Baročni kip iz 18. stoletja prikazuje frančiškanskega brata pod ekstravagantnim sončnim žarkom, ki udriha po pretepenem Turku. To je bila prvotna prižnica stolnice v notranjosti, dokler je leta 1515 ni nadomestila prižnica Niclaesa Gerhaerta van Leydena. Kristusovo figuro, ki jo Dunajčani ljubkovalno poznajo kot ''Kristus z zobobolom'', zaradi trpečega izraza obraza, razna spominska obeležja iz časa, pokopališče in pred kratkim obnovljeno sončno uro iz 15. stoletja na ločnem oporniku, je mogoče videti v jugozahodnem kotu. == Notranjost == [[Image:StephansdomAnnotated.png|thumb|Tloris stolnice sv. Štefana: '''CT''' "Kristus z zobobolom"; '''Fr3''' Grobnica cesarja Friderika III.; '''G''' Velika vrata '''HA''' Visoki oltar; '''MP''' Ikona Maria Pötsch; '''NT''' Severni stolp; '''P''' Prižnica; '''PES''' Kapela princa Eugene Savojskega; '''RT''' Romanska stolpa; '''S''' Sončna ura; '''SJC''' Prižnica Johna Capistran; '''ST''' Južni stolp; '''WNA''' Wiener Neustädter Altar]] === Oltarji === Glavni del cerkve vsebuje 18 oltarjev, z več v različnih kapelah. Visoka oltarja (HA) in ''Wiener Neustädter Oltar'' (WNA) sta najbolj znana. Prva osrednja točka vsakega obiskovalca je oddaljen visoki oltar, zgrajen v sedmih letih od 1641 do 1647 kot del prve prenove stolnice v [[barok|baročnem]] slogu. Oltar je postavil Tobias Pock v režiji dunajskega škofa Filipa Friedricha Grafa Breunerja z marmorjem iz Poljske, Štajerske in Tirolske. Visoki oltar predstavlja ''kamenjanje zavetnika cerkve svetega Štefana''. Uokvirjen je s figurami zavetnikov iz okoliških krajev - svetniki Leopold, Florijan, Sebastijan in Rohus - in nadgrajen s kipom svete Marije, ki pritegne pogled gledalca do neba, kjer Kristus čaka Štefana (prvega mučenika) ), da se dvigne. [[File:Wien - Stephansdom, Wiener Neustädter Altar.JPG|thumb|upright|left|''Wiener Neustädter oltar'']] ''Oltar Wiener Neustädter'' na čelu severne ladje je leta 1447 naročil cesar Friderik III., katerega grobnica je v nasprotni smeri. Na [[Predela (oltar)|predeli]] je njegov znameniti A.E.I.O.U. podpis. Friderik jo je naročil za cistercijsko [[Opatija Vetrinj|opatijo Vetrinj]] (''Stift Viktring'') (v bližini [[Celovec|Celovca]]), kjer je ostal, dokler ni bila opatija leta 1786 zaprta kot del protiklerikalnih reform cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Nato so ga poslali v cistercijanski samostan svetega Bernarda Clairvauxa (ustanovil ga je cesar Friderik III.) v Dunajskem novem mestu (''Wiener Neustadt''), nazadnje pa so ga leta 1885 prodali stolnici svetega Štefana, ko je bil samostan v Wiener Neustadt zaprt po združitvi s [[Samostan Heiligenkreuz|samostanom Heiligenkreuz]]. ''Wiener Neustädter Oltar'' je sestavljen iz dveh [[triptih]]ov, zgornji je štirikrat višji od spodnjega. Ko se odprejo spodnje plošče, se razkrije gotska rešetka nekdanjega [[relikviarij]]a nad oltarjem. V delovnih dneh se štiri plošče zaprejo in prikažejo dolgočasno poslikan prizor z 72 svetniki. V nedeljo se odprejo plošče, na katerih so pozlačene lesene figure, ki prikazujejo dogodke iz življenja Device Marije. Restavriranje se je začelo ob njegovi 100. obletnici, leta 1985 in trajalo je 20 let, delalo je 10 restavratorjev umetnosti, 40.000 človeških ur, stalo je 1,3 milijona evrov, predvsem zaradi velike površine 100 kvadratnih metrov. === Ikona Máriapócs === [[File:Wien - Stephansdom, Maria-Pötsch-Altar.JPG|thumb|upright|Ikona Marije iz Pötscha]] ''Ikona Marije iz Pötscha'' je [[ikona]] svete Marije z otrokom Jezusom v bizantinskem slogu. Ikona je dobila ime po madžarskem bizantinskem katoliškem svetišču Máriapócs (izgovorjeno ''Poach''), od koder je bila prinesena na Dunaj. Na sliki je prikazana Devica Marija, ki kaže na otroka (označuje ''On je pot'') in otroka, ki ima rožico s tremi stebli (ki simbolizira Sveto Trojico) in nosi okoli vratu pradavni križ. Ikono 50 x 70 cm je naročil leta 1676 slikar István Papp László Csigri ob izpustitvi kot vojnega ujetnika pred Turki, ki so takrat vdrli na Madžarsko. Ker Csigri ni mogel plačati 6-forintov pristojbine, je ikono kupil Lőrinc Hurta, ki jo je podaril cerkvi v Pócs. Po trditvah dveh čudežnih incidentov leta 1696 z materjo na sliki, ki naj bi točila resnične solze, jo je cesar Leopold I. ukazal pripeljati v stolnico svetega Štefana, kjer bi bila varna pred muslimanskimi vojskami, ki so še vedno nadzirale večji del Madžarske. Po prihodu po zmagoslavnem petmesečnem potovanju leta 1697 je cesarica Eleonora Magdalena zanjo naročila čudovit pokrov ''Rosa Mystica'' in ogrodje (zdaj eno izmed več), cesar pa je osebno naročil ikono postaviti blizu Visokega oltarja, kjer je vidno stala od 1697 do 1945. Od takrat je bila v drugačnem okviru, nad oltarjem pod srednjeveškim kamnitim baldahinom v bližini jugozahodnega vogala ladje - kjer številne goreče sveče kažejo na obseg čaščenja, zlasti Madžarov. Po prihodu slike ni bilo več videti joka, temveč so ji pripisani drugi čudeži in odgovarjajoče molitve, vključno z zmago princa Eugena Savojskega nad Turki pri Zenti nekaj tednov po namestitvi ikone v stolnici. Prebivalci Pócsa so želeli, da bi se njihova sveta čudežna slika vrnila, a jim je cesar namesto nje poslal kopijo. Od tedaj poročajo, da je kopija jokala resnične solze in delala čudeže, zato je vas spremenila ime iz Pócs v Máriapócs in postala pomembno romarsko mesto . === Prižnica === [[File:Wien - Stephansdom, Kanzel (2).JPG|thumb|upright|Prižnica]] Kamnita [[prižnica]] je mojstrsko delo poznogotskega kiparstva. Danes velja za delo Niclaesa Gerhaerta van Leydena, dolgo pa je bila pripisana Antonu Pilgramu. Da bi verniki bolje slišali lokalno jezikovno pridigo, prižnica stoji ob stebru zunaj v ladji, namesto pri koru. Strani prižnice izbruhnejo kot stilizirani cvetni listi s stebla, ki jo podpira. Na teh gotskih cvetnih listih so reliefni portreti štirih izvirnih [[Cerkveni učitelji |cerkvenih učiteljev]] ([[Avguštin iz Hipona]], [[Ambrož Milanski]], [[Papež Gregor I. |sv. Gregor Veliki]] in [[Sveti Hieronim]]), vsak od njih v enem od štirih različnih temperamentov in v enem od štirih različnih življenjskih obdobij. Na ograji stopnišča, ki se ukrivi skozi steber od tal do prižnice, so fantastični okraski krastač in kuščarjev, ki se grizejo med seboj, kar simbolizira boj dobrega proti zlu. Na vrhu stopnic kamniti kužek ščiti pridigarja pred vsiljivci. Pod stopnicami je eden najljubših simbolov stolnice: kamnit avtoportret neznanega kiparja, ki bulji (nemško ''gucken'') skozi okno (nemško ''fenster'') in po tem znan kot ''Fenstergucker''. Dleto v motivu osebe in kamnoseško znamenje na ščitu nad oknom sta sprožila ugibanja, da bi lahko šlo za avtoportret kiparja. === Kapele === [[Image:Wien - Stephansdom, Katharinenkapelle.JPG|thumb|upright|Kapela sv. Katarine]] V stolnici svetega Štefana je več formalnih kapelic: * Kapela svete Katarine, v dnu južnega stolpa, je krstna kapela. Štirinajststranski [[krstilnik]] je bil dokončana leta 1481, pokrov pa je bil prej akustična streha nad znano prižnico v glavni cerkvi. Njegova marmorna osnova prikazuje štiri evangeliste, v nišah bazena pa dvanajst apostolov, Kristus in sveti Štefan. * Kapela svete Barbare v vznožju severnega stolpa se uporablja za meditacijo in molitev. * Kapela sv. Eligija v jugovzhodnem kotu je odprta za molitev. Oltar je posvečen svetemu Valentinu, katerega truplo (eno od treh, ki ga hranijo različne cerkve) je v drugi kapeli, zgoraj. * Kapela sv. Jerneja nad kapelo sv. Eligija je bila nedavno obnovljena. * Kapela Križa na severovzhodnem vogalu hrani grob princa Eugena Savojskega v oboku, ki vsebuje 3 krste in srčno urno, pod masivno kamnito ploščo z železnimi obroči. Pogreb Mozarta se je zgodil tukaj 6. decembra 1791. Brada na križanim Kristusom nad oltarjem je iz pravih las. Kapela ni odprta za javnost. * Kapela sv. Valentina nad kapelo Križa je sedaj mesto na stotine [[relikvija|relikvij]], ki pripadajo Štefanu, vključno s kosom prta iz ''Zadnje večerje''. V veliki skrinji so kosti svetega Valentina, ki so jih pred približno stoletjem preselili iz sedanje kapiteljske dvorane, ki je južno od Visokega oltarja. === Grobnice, katakombe in kripte === [[Image:StephansdomCatacombsLabeledPlan-en.png|thumb|Tloris kleti]] Stolnica je že od svojih najstarejših dni obdana s pokopališči iz rimskih časov in je zavetje trupel znamenitih prebivalcev in drugih. Vedno je bilo čast biti pokopan v cerkvi, blizu fizične prisotnosti svetnikov, katerih relikvije so tam ohranjene. Tisti manj častni so bili pokopani v bližini cerkve, a zunaj nje. Znotraj stolnice so grobnice princa Eugena Savojskega, poveljnika cesarskih sil med vojno za špansko nasledstvo v kapeli Križa (severozahodni vogal stolnice) in svetega rimskega cesarja Friderika III., pod vladanjem katere je bila dunajska škofija kanonično vzpostavljena 18. januarja 1469 v Apostolskem koru (jugovzhodni vogal stolnice). [[Image:Wien - Stephansdom, Grabmal Kaiser Friedrichs III.JPG|thumb|left|Grobnica cesarja Friderika III.]] Gradnja groba cesarja Friderika je trajala več kot 45 let, začenši pa 25 let pred njegovo smrtjo. Impresivni sarkofag je izdelan iz nenavadno rdečega kamna podobnega marmorju, ki so ga našli v kamnolomu Adnet. Izdelal ga je Niclaes Gerhaert van Leyden, na pokrovu nagrobnika prikazuje cesarja Frederika v svojih regalijah, obkrožen z grbi vseh njegovih oblasti. Telo grobnice ima 240 kipov in je slava srednjeveške kiparske umetnosti. Ko so leta 1735 zaradi izbruha [[bubonska kuga|bubonske kuge]] zaprli kostnico in osem pokopališč ob bočni in zadnji steni stolnice, so kosti prenesli v katakombe pod cerkvijo. Pogrebi neposredno v katakombah so se vršili do leta 1783, ko je nov zakon prepovedal večino pokopov znotraj mesta. Posmrtni ostanki več kot 11.000 oseb so v katakombah (ki jih je mogoče obiskati). V kleti stolnice so tudi kripte [[škof]]ov, [[prošt]]ov in vojvod. Najnovejši pokop v škofovi kripti, dokončan leta 1952 pod južnim korom, je bil 98-letni kardinal Franz König leta 2004. Prošti stolnice so pokopani v drugi sobi. Drugi člani stolničnega kapitlja so zdaj pokopani v posebnem oddelku v Zentralfriedhofu [[File:Wien - Stephansdom, Herzogsgruft.JPG|thumb|Vojvodska kripta]] Vojvodska kripta pod prezbiterijem hrani 78 bronastih posod s telesi, srci ali [[Organ (biologija) |organi]] 72 članov habsburške rodbine. Pred smrtjo leta 1365 je vojvoda Rudolf IV. naročil kripto, ki je bila zgrajena za njegove ostanke v novi stolnici, ki jo je naročil. Do leta 1754 je bila majhna pravokotna komora prenatrpana z 12 sarkofagi in 39 žarami, zato se je območje razširilo z ovalno komoro, ki je bila dodana na vzhodni konec. Leta 1956 sta bili izvedeni dve prenovi, vsebina pa preurejena. Sarkofaga vojvode Rudolfa IV. in njegove žene sta bila postavljeni na podstavek in 62 žar, ki so vsebovale organe, so bile iz dveh vrst polic okoli nove komore premaknjene v prvotne omare. [[File:Stephansdom Christ in Gethsemane.jpg|thumb|left|''Kristus v Gethsemanu'' po obnovi]] === Orgle === Stolnica svetega Štefana ima staro tradicijo orgel. Prve [[orgle]] se omenja leta 1334. <ref name="O4">{{Cite web |url=http://www.stephansdom.at/data/derdom/details/orgel.php |title=Die Orgel im Stephansdom |accessdate=1 January 2013<!-- 2007 --> |language=de |publisher="Rettet den Stephansdom" – Verein zur Erhaltung des Stephansdoms |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100106041000/http://www.stephansdom.at/data/derdom/details/orgel.php |archivedate=6 January 2010 |df=dmy-all }}</ref><ref name="O1">{{cite book| first=Günter| last=Lade| isbn=3-9500017-0-0| page=295| title=Orgeln in Wien| year=1990 |publisher=Selbstverl |location=Wien |url=https://books.google.com/books?id=88UZAQAAIAAJ&focus=searchwithinvolume&q=stephen}}</ref> Po požaru leta 1945 je Michael Kauffmann leta 1960 dokončal velike orgle s 125 registri in 4 manuali, financirane z javnimi donacijami. <ref name="O2">{{cite web |url=http://iof.pipechat.org//ldshow.php?file=04300100022 |title=St Stephan's Church: Main organ |accessdate=1 January 2013<!-- 2007 -->|work=Catalogue entry |publisher=International Organ Foundation}}</ref> Leta 1991 je avstrijska družba Rieger obnovila orgle na prevski empori. So mehanske, s 56 registri in 4 manuali. <ref name="O3">{{Cite web| url=http://iof.pipechat.org//ldshow.php?file=04300100023 |title=St Stephan's Church: Choir organ |accessdate=1 January 2013<!-- 2007 -->| work=Catalogue entry |publisher=International Organ Foundation}}</ref> == Zaščita in obnova == [[File:0181-0183a - Wien - Stephansdom.jpg|thumb|Onova leta 2007]] [[File:Wien - Stephansdom, Hauptschiff Richtung Hochalter (1).JPG|thumb|Notranjost po obnovi, 2017]] Ohranjanje in popravilo srednjeveške stolnice je bil v stolnici svetega Štefana neprekinjen proces že od prvotne gradnje leta 1147. Porozni apnenec je izpostavljen vremenskim vplivom, vendar bi obloga s tesnilnim sredstvom, kot je silikon, preprosto zaprla vlago v kamen in povzročila, da bi se hitreje pokvaril, ko bi voda zmrznila. Stalni ''Dombauhütte'' (gradbeni oddelek) uporablja najnovejše znanstvene tehnike (vključno z laserskim čiščenjem občutljivih lastnosti na kamnoseštvu) in preiskuje postopek, ki bi vdolbine znotraj kamna prepojil z nečim, kar bi preprečilo, da bi vanj pronicala voda. Trenutno najbolj viden projekt sanacije je večletna prenova visokega južnega stolpa, za katerega so postavljeni odri. Pristojbine za oglaševanje na in ob gradbenem odru so nadomestile nekatere stroške dela, vendar je bil koncept takšnega oglaševanja sporen in je bil ukinjen. Od decembra 2008 je bila večina obnov na južnem stolpu končana, večina odrov pa odstranjena. Sistematično čiščenje notranjosti poteka postopoma okrog sten, obnavlja se tudi zunanji Kristusov relief v Gethsemaneju Pred kratkim je bil končan večji projekt, na katerega so obiskovalci in verniki v stolnici svetega Štefana čakali od leta 1147: boljše ogrevanje cerkve pozimi. Prejšnji sistemi, vključno s kamini, so na umetnino le naložili saje in maščobe, novi sistem pa uporablja aparate na več različnih lokacijah, tako da je malo gibljivega pretoka zraka za prenos škodljivih delcev. Cerkev je zdaj ogreta na približno 10 ° C. Nekatere arhitekturne risbe izvirajo iz srednjega veka in so na papirju dolge 15 čevljev in preveč krhke. Laserske meritve starodavne stolnice so zdaj narejene tako, da obstaja digitalni tridimenzionalni virtualni model v njenih računalnikih, podrobni sodobni načrti pa se lahko prikažejo po volji. Ko je treba popravljeno kamnino popraviti ali zamenjati, računalniški sistem lahko ustvari modele v velikosti, s katerimi bo na delavnicah na kraju samem usmeril devet polnoletnih kamnosekov na severno steno stolnice. 29. marca 2014 je 37-letni ganski iskalec azila poškodoval notranjost stolnice, tako da je iz njenega marmornega podstavka odrinil kip svetega Jude Thaddeusa. [16 == ''Stephansdom'' v popularni kulturi == Kot znamenitost Dunaja je stolnica sv. Štefana predstavljena v medijih, vključno s filmi, video igrami in televizijskimi oddajami. Sem spadata ''The Third Man'' in ''Burnout 3''. Stolnica je upodobljena tudi na avstrijskih kovancih za 10 centov in na embalaži poslastica Manner-Schnitten. Dunajska nadškofija je podjetju Manner dovolila, da je stolnico uporabil kot svoj logotip v zameno za financiranje plač enega kamnoseka, ki je opravil popravila na stolnici. <ref name=birthday>{{cite press release| title=Geburtagsmesse für "Manner-Schnitten"-Chef im Stephansdom|trans-title=Birthday celebration for "Manner wafers" boss in the cathedral| url=http://www.erzdioezese-wien.at/site/home/nachrichten/article/37775.html| publisher=Archdiocese of Vienna| language=de| date=17 July 2014| accessdate=12 September 2014}}</ref> Leta 2008 je Sarah Brightman izvedla koncert s promocijo svojega zadnjega albuma ''Symphony'', ki je bil posnet za televizijsko oddajo in nadaljnjo izdajo DVD-ja konec septembra. == Sklici == {{sklici|2}} ===Viri=== {{refbegin}} * {{cite book|last=Böker |first=Johann J. |title=Der Wiener Stephansdom in der Spätgotik |publisher=Pustet |edition=First |location=Salzburg |year=2007 |page=432 |isbn=3-7025-0566-0}} * {{cite book|last=Donin |first=Richard Kurt |title=Der Wiener Stephansdom und seine Geschichte |language=de |publisher=A. Schroll |location=Vienna |year=1952 |isbn= |asin= B0000BHI6S}} * {{cite book|last=Feuchtmüller |first=Rupert |author2=Kodera, Peter |title=Der Wiener Stephansdom |language=de |publisher=Wiener Dom-Verl |location=Vienna |year=1978 |page=420 |isbn=3-85351-092-2}} * {{cite book|last=Gruber |first=Reinhard H. |author2=Bouchal, Robert |title=Der Stephansdom: Monument des Glaubens |language=de |publisher=Pichler Verlag |location=Vienna |year=2005 |isbn=3-85431-368-3}} * {{cite book|last=Gruber |first=Reinhard H. |title=St. Stephan's Cathedral in Vienna |publisher=St. Stephan's Cathedral |location=Vienna |year=1998 |isbn= |asin=B001OR6HQ4}} * {{cite book|last=Macku |first=Anton |title=Der Wiener Stephansdom: Eine Raumbeschreibung |language=de |publisher=F. Deuticke |location=Vienna |year=1948 |page=30 |isbn=}} * {{cite book|last=Meth-Cohn |first=Delia |title=Vienna: Art and History |publisher=Summerfield Press |location=Florence |year=1993 |isbn= |asin=B000NQLZ5K}} * {{cite book|last=Riehl |first=Hans |title=Der St. Stephansdom in Wien |language=de |publisher=Hrsg. von der Allgemeinen vereinigung für christliche kunst |location=Vienna |year=1926 |page=64 |isbn=}} * {{cite book|last=Strohmer |first=Erich V. |title=Der Stephansdom in Wien |language=de |publisher=K.R. Langewiesche |location=Vienna |year=1960 |isbn= |asin=B0000BOD4J}} * {{cite book|last=Toman |first=Rolf |title=Vienna: Art and Architecture |publisher=Könemann |location=Cologne |year=1999 |isbn=978-3829020442}} * {{cite book|last=Zykan |first=Marlene |title=Der Stephansdom |language=de |publisher=Zsolnay |location=Vienna |year=1981 |page=301 |isbn=3-552-03316-5}} {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Stephansdom}} * [http://www.stephansdom.at/ St. Stephen's Cathedral official website] * [http://www.wien.info/en/sightseeing/sights/st-stephens-cathedral St. Stephen's Cathedral tours] * [http://www.dommuseum.at/ St. Stephen's Cathedral museum] * [http://www.your-friend.info/fileadmin/downloads/vienna/podcast/Vienna-01-STEPHANSDOM.mp3 St. Stephen's Cathedral guided tour] * [http://www.dombauwien.at/ St. Stephen's Cathedral permanent construction office] * [http://www.stephanskirche.at/ St. Stephen's Cathedral parish] * [https://www.erzdioezese-wien.at/ Archdiocese of Vienna] {{Stolnice v Avstriji}} [[Kategorija:Stolnice v Avstriji|Štefan, Dunaj]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Dunaju]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana|Dunaj]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] {{normativna kontrola}} 4qzd28maqvavgolkcfzimqd6kui3a5x 0 456863 5735410 5405417 2022-08-16T20:32:41Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Save]] v [[Kategorija:Cerkve svete Save]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Vracarski plato Saint Sava.JPG|250px|Thumb|desno|Cerkev sv. Save]] '''Cerkev sv. Save''' ([[Srbščina|srbsko]]: Храм светог Саве/Hram svetog Save) je [[stolnica]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbske pravoslavne cerkve]], nahaja se v četrti Vračar v [[Beograd|Beogradu]]. Je ena največjih [[Pravoslavje|pravoslavnih]] cerkva na svetu in jo uvrščajo med največje cerkvene stavbe na svetu. == Glej tudi== * [[Seznam cerkva v Srbiji]] {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve svete Save]] {{normativna kontrola}} pdqsxra452ev4qhwfrx7i522psj9ea3 0 458816 5735317 5136814 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Jakoba | image = <!-- WD --> | caption= | fullname= | location= [[Potoče, Preddvor]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= podružnična cerkev | functional status= aktivna | completed date= | parish = [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | deanery = [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Jakoba | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 27. oktober 2006 | refšt = 2170 | občina = Preddvor }} }} '''Cerkev sv. Jakoba, Potoče''', podružnična cerkev [[Župnija Preddvor|župnije Preddvor]]. Cerkev stoji na [[Sv. Jakob, Preddvor|razglednem zahodnem grebenu]] [[Potoška gora|Potoške gore]]. Tik pod njo je planinska koča z višinsko koto 961 m. ==Opis== Greben Potoške gore, na katerem stoji cerkev, je [[Antika|poznoantično]] [[arheološko najdišče]]. Med 5. in 7. stoletjem je bila tu višinska naselbina; po odhodu [[Stari Rimljani|Rimljanov]] so si v njej prebivalci doline uredili varno bivališče. Cerkev se v listinah prvič omenja leta 1415, ko jo je posvetil namestnik [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] škof Eberhard<ref>[[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejski patriarh]] je bil tedaj [[Ludvik Teck]] (1412–1435)</ref>. Vendar romanska izvedba cerkvene ladje kaže, da je cerkev mnogo starejša. Stene nimajo podzidka in so zidane iz lomljenca<ref>surov, neobdelan kamen za zidavo</ref>, vogali pa so zloženi iz [[lehnjak]]a. V južni steni ladje je komaj 30 cm pod njenim vrhom ohranjen polkrožni vrh [[Romanika|romanskega]] okenca (puščen kot viden na vrhu ostankov freske). Po njegovi legi sodeč je moralo biti vsaj še eno takšno okence tudi v zahodnem delu te stene, severna stena pa je bila, kakor navadno, zaradi klimatskih razlogov brez oken. Cerkev je bila nekaj časa v zelo slabem stanju, saj je ljubljanski škofijski vizitator leta 1631 zahteval, naj razpokano svetišče podro in ga zamenjajo z novim (''novum extrui chorum''). Toda [[Vizitacija|vizitacijsko]] poročilo s 23. junija 1654 opisuje enako slabo stanje. Zapisnik navaja tudi mere stavbe, iz katerih se vidi, da je imela cerkev tedaj romansko polkrožno [[Apsida|apsido]]. Kasneje so jo nadomestili z večjim [[Gotika|poznogotskim]] tristrano sklenjenim [[prezbiterij]]em, na zahodu pa so cerkvi dogradili [[Barok|baročni]] [[zvonik]], katerega pritličje služi kot vhodna lopa. [[slika:CerkevSvJakobPotoce14.jpg|thumb|notranjost cerkve]] Tudi notranjost cerkvene ladje je romanska. Ladja je pokrita je z ravnim ometanim stropom. Ozka polkrožna slavoločna odprtina je še ostanek polkrožne romanske apside. Severna stena ladje je poslikana s slabo ohranjeno [[Freska|fresko]] ''poklona sv. Treh kraljev'', ki se končuje na severnem delu slavoločne stene; freska na južnem delu slavoločne stene prikazuje stoječo postavo svetnika. Južna stena ladje ni bila poslikana. Izrazito gotska bordura z geometričnim vzorcem opredeljuje slikarijo gotovo še v 15. stoletje. Slikar je poznan kot Mojster sv. Jakoba iz Ribnega. Na zunanji južni fasadi je še viden ostanek freske [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]], sv. Jakoba in ''križanja'' iz prve polovice 15. stoletja. Sedanji glavni oltar [[Sveti Jakob|sv. Jakoba starejšega]], apostola, je leta 1886 izdelal podobar [[Valentin Šubic]]. Novembra 1978 je bila cerkev ob požaru delno poškodovana; obnovile so jo pridne roke iz soseske. ==Sklici in opombe== {{opombe|2}} ==Viri== *{{cite book |title= Romanika v Sloveniji : tipologija in morfologija sakralne arhitekture|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink= |coauthors= |year=1982|publisher= Državna založba Slovenije| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 2129925|page= |pages= 221-222|accessdate=}} *I. K.: ''Sv. Jakob nad Potočami''. Varstvo spomenikov VII, 1960, str. 236-238. V [http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/007_1958-59_varstvo_spomenikov.pdf dLib.si] *Informacijska tabla v cerkvi == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|St. James's Church, Potoče|cerkev sv. Jakoba}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jakob]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Preddvor]] [[Kategorija:Župnija Preddvor]] [[Kategorija:Preddvor]] 4bzcjmxlh85aiywpf2rvemk79lw3dg6 14 460043 5735294 5115555 2022-08-16T20:05:51Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Marije Magdalene]] na [[Kategorija:Cerkve svete Marije Magdalene]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Marija Magdalena]] [[Kategorija:Marija Magdalena]] g0ucb8ovqu2s0ylj910vx4xwpu7eeah 0 460516 5735380 5496454 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Mihaela | founder = | height = | style = | events = | dedication = [[sveti Mihael]] | completed date = 1662 | fullname = | groundbreaking = | functional status = aktivno | status = [[podružnična cerkev]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | coordinates = {{koord|45|57|18.13|N|14|39|35.78|E|region:SL_type:landmark|display=inline,title}} | pushpin map = Slovenija | country = [[Slovenija]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | parish = [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | location = [[Grosuplje]] | image = <!-- WD --> | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Mihaela II. <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 1831 | občina = Grosuplje }} }} Stara '''cerkev svetega Mihaela''' je [[pokopališka cerkev]], ki stoji na cerkvenem hribu v središču [[Grosuplje|Grosuplja]], v neposredni bližini nove župnijske cerkve sv. Mihaela, zgrajene leta 1972. V osnovi je [[srednjeveška arhitektura|srednjeveška]], leta 1853 pa so jo temeljito prenovili. Glavni oltar, izdelan v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]], so leta 1960 preoblikovali po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča. Veliki zvon je leta 1893 vlil Albert Samassa. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela|Grosuplje]] [[Kategorija:Grosuplje]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1662]] [[Kategorija:Župnija Grosuplje]] 0w4tsckmvpcwedlz6sjqdrmz2xsp7pk 0 463518 5735312 5166872 2022-08-16T20:07:13Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Marije Magdalene]] v [[Kategorija:Cerkve svete Marije Magdalene]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev svete Magdalene | native_name = Église de la Madeleine de Troyes | fullname = | other name = | native_name_lang = | image = <!-- wd --> | caption = Zvonik v Troyesu | pushpin map = Francija | pushpin map alt = Geografski položaj v Franciji | map caption = Geografski položaj v Franciji | coordinates = {{coord|48|29|46|N|4|07|12|E|region:FR-G|display=inline,title}} | location = [[Troyes]], | country = [[Francija]] | denomination = Rimokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 13. stoletje | founder = | dedication = |completed date = 17. stoletje | dedicated date = | consecrated date = |years built = | | functional status = aktivna | heritage designation = | architecture type = župnijska cerkev |architect = | style = [[Francoska gotika]] |length = |width = |width nave = |height = |diameter = <!-- {{convert| }} --> |other dimensions = |floor count = |floor area = |dome quantity = |dome height outer = <!-- {{convert| }} --> |dome height inner = <!-- {{convert| }} --> |dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> |dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> |tower quantity = 1 |tower height = |spire quantity = |spire height = <!-- {{convert| }} --> |materials = |bells = |bells hung = |bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | | metropolis = |archdiocese = | diocese = Troyes | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = | extra = {{designation list |designation2 = Monument Historique |designation2_offname = Eglise de la Madeleine et ancien cimetière |designation2_date = 1840, 1926 |designation2_number = |designation2_free1name = |designation2_free1value = }} }} '''Cerkev svete Magdalene''' je katoliška župnijska cerkev v [[Troyes]]u, Rue de la Madeleine v francoskem [[Aube (departma) |departmaju Aube]], v [[Francija|Franciji]]. == Zgodovina == Ta cerkev je najstarejša v mestu, zgrajena v [[gotska arhitektura|gotskem arhitekturnem slogu]] in se je gradila od 13. stoletja z ladjo, obnovljeno v 16. stoletju z dodanim [[prezbiterij|kor]]om in [[apsida|apsido]] ter s stolpom v 17. stoletju. Cerkev je razvrščena kot zgodovinski spomenik (''monuments historiques'') na seznamu iz leta 1840, vrata starega pokopališča pa so bila vpisana leta 1926.<ref>Eglise de la Madeleine et ancien cimetière [http://www2.culture.gouv.fr/public/mistral/merimee_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_1=REF&VALUE_1=PA00078254]</ref> ==Kapele == [[Slika:Église Madeleine Troyes 08131.jpg|thumb|Tloris.]] V kapeli Saint Louis na severu, ki jo je ustanovil Simon Liboron, župan Troyesa leta 1496, je življenje svetnika. V apsidi osrednje kapelice, ki je bila kapela Device in kapelica zlatarjev, je življenje Eloja, Jesejevo drevo in Stara zaveza. V južni kapeli, kapela Notre-Dame, je ''Pasijon'' Nicolasa Muteja, umrl leta 1484 in njegove žene Catherine Boucherat. ''Zgodbo o Magdaleni'' je daroval Chaussier iz Troysa leta 1506. Še eno ''Zmagoslavje Križa'' z grbom družine Tartier. <gallery> Troyes Vitrail Eglise de la Madeleine Baie 12 Le Jugement Dernier.jpg|Poslednja sodba. Troyes Vitrail Eglise de la Madeleine Baie 6 Vie de Madeleine.jpg|Življenje Magdalene. Vitrail de la Création Eglise de la Madeleine Troyes 51208 07.jpg|Adam in Eva v vitraju Kreacije. Troyes Vitrail Eglise de la Madeleine Baie 100 Le Calvaire.jpg|Kalvarija. </gallery> == Oprema == V tej cerkvi so številni in izredni predmeti, kot je na primer šestintrideset klopi vernikov iz 18. stoletja <ref>bancs de fidèles[http://www2.culture.gouv.fr/public/mistral/palissy_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_1=REF&VALUE_1=IM10003839]</ref> ali dva krstilnika, en iz črnega marmorja z rjavimi in belimi žilami <ref>fonts baptismaux[http://www2.culture.gouv.fr/public/mistral/palissy_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_1=REF&VALUE_1=IM10003835]</ref> in drug iz črnega marmorja z latinskim napisom: SPIRITUS DOMINI / FEREBATUR / SUPER AQUAS / Gens. <ref>bénitier[http://www2.culture.gouv.fr/public/mistral/palissy_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_1=REF&VALUE_1=IM10003859]</ref> <gallery> Ste madeleine Margueron stat monum Aube 02214.jpg|Nagrobna plošča Marguerona, Devienne 1654 seign Geraudot Les Minots Presles Treviliers 08290.JPG|Devienne, Ste madeleine Kathelyne de Mellygny Franquelance C02150.jpg|de Kathelyne Lellygny in Franquelance, Troyes - église de la Madeleine, intérieur (19).jpg |Krstilnik. </gallery> === Kor === Bogato je okrašen z nizom hrastovih opažev, ki so iz poznega 18. ali zgodnjega 19. stoletja<ref>lambrsi de revêtement[http://www2.culture.gouv.fr/public/mistral/palissy_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_1=REF&VALUE_1=PM10002442]</ref> okrašeni, tretji steber severno pa ima girlando in trofejo z inštrumenti Pasijona in atribute sv. Petra. Glavni oltar je okrašen s tremi marmorji: belim, žilnim sivim, s črnim z belimi in rjavo rdečimi žilami iz istega obdobja kot obloga<ref>autel[http://www2.culture.gouv.fr/public/mistral/palissy_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_1=REF&VALUE_1=PM10002441]</ref>. Opremljen s kompletom prazničnega fotelja in štirimi stoli iz obdobja Ludvika XVI. <ref>tabouret[http://www2.culture.gouv.fr/public/mistral/palissy_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_1=REF&VALUE_1=PM10002445]</ref> === Kipi === <gallery> Martyr de Sébastien 08273.JPG|Mučeništvo Sébastjana. Robert de Molesme statue XVIe point peint 08345.JPG|Lesen kip Roberta de Molesma. Marthe 8185 Maître de Chaource.jpg|Marta, delo mojstra iz Chaource. Vierge à l'Enfant Eglise de la Madeleine Troyes 51208.jpg|Devica in otrok </gallery> === Slike === Monumentalna slika v prvi kapeli sever, ki izhaja iz 15. stoletja, vendar je zelo poškodovana. <gallery> Madeleine par J Nicot 08209.JPG|Življenje Magdalene, [[Jean Nicot]]. Augustin Christ 08125 par Ninet de Lestin.jpg|Kristus in kapucin. Geneviève XVII église madeleine Troyes 08311.jpg|Geneviève. Pierre pleurant son reniement 08126.JPG|Peter objokuje svoje zanikanje (16. Stoletje). </gallery> == Korna pregrada == <gallery> Quadrilobe 08178.JPG| Ronde bosse pillier droit 08186.JPG|. Pâmoison de la Vierge 08190 PM10002425.JPG|. Vierge de pièté 08161 IM10003863.JPG| </gallery> To je ena od redkih cerkva, ki je ohranila svojo kamnito [[korna pregrada|korno pregrado]], ki je delo arhitekta Jean Gailde <ref>Aussi orthographié Gaylde, Gaiilde, Gaüede d'après Natalis Rondot, ''Sculpteurs de Troyes'', p76.</ref>, ki je izrezljal dele. Začel je leta 1508, leta 1517 pa je bila končana; tri kvadrilobe na sprednji strani so Nicolas Halinsa, Kristus pridiga v sredini dveh parov likov, ki ustvarjajo občinstvo. Za blazone na strani proti koru, so delo Simona Mauroya. Spomenik je poznal priljubljeno gorečnost, ker so poleg prizadevanj za financiranje njegove postavitve, so župljani darovali za polaganje kamnov. Leta 1519 je bil Jean Gailde pokopan pod korno pregrado brez strahu, da bi bil pomečkan. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Église de la Madeleine (Troyes)}} [[Kategorija:Cerkve v Franciji]] [[Kategorija:Cerkve svete Marije Magdalene|Troyes]] [[Kategorija:Troyes]] lqptly2jajzvyzfrlo86ggf3jyhtfc0 0 463525 5735419 5687701 2022-08-16T20:33:26Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica v Sensu | native_name = Cathédrale Saint-Étienne de Sens | fullname = Stolnica svetega Štefana | other name = | native_name_lang = | image = <!-- wd --> | pushpin map = Francija | pushpin map alt = Geografski položaj v Franciji | map caption = Geografski položaj v Franciji | coordinates = {{coord|48|19|47|N|4|28|37|E|region:FR-G|display=inline,title}} | location = [[Sens]], | country = [[Francija]] | denomination = Rimokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 1135 | founder = nadškof Henri Sanglier | dedication = |completed date = 1534 | dedicated date = | consecrated date = |years built = | | functional status = aktivna | heritage designation = | architecture type = stolnica |architect = | style = [[Francoska gotika]] |length = 122 m |width = 27,5 m |width nave = 15,25 m |height = 24,4 m |diameter = <!-- {{convert| }} --> |other dimensions = |floor count = |floor area = |dome quantity = |dome height outer = <!-- {{convert| }} --> |dome height inner = <!-- {{convert| }} --> |dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> |dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> |tower quantity = 1 |tower height = 78 m |spire quantity = |spire height = <!-- {{convert| }} --> |materials = |bells = |bells hung = |bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | | metropolis = |archdiocese = | diocese = Sens | bishop = | dean = | footnotes = | extra = }} '''Stolnica svetega Štefana''' (francosko ''Cathédrale Saint-Étienne de Sens'') je katoliška [[stolnica]] v [[Sens]]u v [[Burgundija (regija)|Burgundiji]] v vzhodni [[Francija|Franciji]]. Stolnica, posvečena [[sveti Štefan|svetemu Štefanu]] in je sedež nadškofa Sensa. To je bila prva stolnica, zgrajena v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] ([[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis|bazilika Saint Denis]], druga pionirska gotska stavba, zgrajena približno ob istem času, je bila opatijska cerkev in ne stolnica). <ref name="#1">Mignon, Oivier, ''Architecture du Patrimoine Française'' (2017), Éditions Ouest-France, p. 108 </ref> [[prezbiterij|Kor]] so začeli graditi med letoma 1135 in 1140. Svetišče je bilo posvečeno leta 1164 (papež Aleksander III. posveti), dela pa so se nadaljevala do leta 1176. <ref name="#1"/> Sens je bil prvotno triladijska bazilika brez transepta. Transept kot ga vidimo danes, je bil dodan v začetku 14. stoletja in dokončan še pozneje (in na prelomu stoletja od 15. do 16. stoletja), konec gotskega obdobja, ko so lahko zgradili tako velika okna. Stolnica je nacionalni spomenik Francije. Struktura je bila dokončana v 16. stoletju. Arhitektura kora je preko arhitekta [[Viljem iz Sensa|Viljema iz Sensa]] vplivala na kor [[Canterburyjska stolnica|Canterburyjske stolnice]]. == Opis == [[File:Jean-Baptiste-Camille Corot 023.jpg|thumb|left|Notranjost stolnice, Jean-Baptiste-Camilla Corota, c. 1874]] Sens je bil pomemben kraj v 12. stoletju, sedež "primasa Galije" in do 17. stoletja nadrejen pariški škofiji. <ref name=klein1>{{cite book|title=Gothic Architecture, Sculpture, Painting|year=2010|publisher=H.F. Ullmann|location=Potsdam|isbn=978-3-8331-1038-2|author=Klein, Bruno|chapter=The Beginnings of Gothic Architecture in France and its Neighbors|page=39|editor=Toman, Rolf}}</ref> Stolnična cerkev je bila zato zgrajena v velikem obsegu po najnovejših porajajočih se gotskih načelih. Glavna ladja je nenavadno široka, cerkev pa je v vseh pogledih večja kot njeni sodobniki v [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis|Saint Denisu]], [[Noyon]]u ali [[Senlis]]u.<ref name=fletcher1>{{cite book|title=Sir Banister Fletcher's A History of Architecture|year=1996|publisher=Architectural Press|isbn=0-7506-2267-9|edition=20th|editor=Cruickshank, Dan|page=425}}</ref> Tloris je preprost in skromno členjen. Glavna ladja je bila v začetku brez transepta, zato sta stranski ladji direktno prešli v [[ambulatorij]] (korni obhod). Arkade so zelo visoke in široke, kar dela glavno ladjo bolj prostorno. Eni obočni poli pripadata dva arkadna loka, v galeriji sta nad vsako arkado dve bifori v slepi arkadi, v svetlobnem nadstropju pa dve okni. Še posebej v spodnjem nadstropju je še precej romansko zasnovana, saj po vsakem paru dveh stebrov sledi močan slop. Nad [[kapitel]]i rastejo služniki. Kor v Sensu je iz leta 1140/45 in je bil zgrajen brez prekinitve, 'naenkrat', 1168 pa je bil skoraj zaključen. Kot je značilno za zgodnjo gotsko arhitekturo, je obok iz šestdelnih obočnih pol, ki presega skromno svetlobno nadstropje z izmeničnimi slopi, na katerih počivajo križna rebra in dvojnimi stebri med oboki, na katerih počiva prečno rebro. Sens je morda prva cerkev, ki je bila tako popolnoma obokana. [[Triforij]] se odpre v strešnem prostoru nad arkado stranske ladje in svetlobnim nadstropjem. Evalvacija oz. oblikovanje stene je podobna tisti v [[Stolnica sv. Julijana iz Le Mansa, Le Mans |Le Mansu]], vendar z manj masivnimi stenami. Oporniki so bili prvotno na zunanji strani, v 13. stoletju pa so bili nadomeščeni z novimi<ref name=fletcher2>Fletcher, p. 426</ref>. Sens sprva ni imela [[transept|transepta]]; med letoma 1490 in 1518 ga je dokončal Martin Chambiges v poznogotskem slogu (Flamboyant ali plamenasti slog). <ref name=Clark>{{cite web|last1=Clark|first1=William|title=Sens|url=http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T077595|website=Grove Art Online/Oxford Art Online.|publisher=Oxford University Press|accessdate=May 7, 2015}}</ref> Leta 1267 se je južni stolp fasade zrušil in poškodoval. Nato oken niso zvesto obnovili, temveč so jih zamenjali z novimi v skladu z ideali visoke gotike konca 13. stoletja. Veliko okno v sredini in tisto na desno nista iz 1140. Le v levem delu fasade je vidna oblika iz prvotnega obdobja gradnje. Senska stolnica je v nekaterih pogledih še vedno ''romanska''. Obilje svetlobe tukaj ni postalo vodilno načelo, okna ostajajo relativno majhna. == Kipi in okras == [[File:Plan.cathedrale.Sens.png|thumb|Tloris]] Zahodna fasada je predrta s tremi [[portal]]i. V sredini so skulpture, ki predstavljajo prispodobo o desetih devicah in zgodbo sv. Štefana. Desni portal vsebuje dvaindvajset kipcev prerokov, ki so utrpeli precejšnjo škodo. Nad tem portalom se dviga kamnit stolp, okrašen z grbi in s kipi, ki predstavljajo glavne dobrotnike cerkve. [[Zvon]]ovi v [[zvonik]]u, s katerim je stolp zaključen, so v srednjem veku uživali velik ugled; dva, ki sta še vedno na voljo, ''La Savinienne'' in ''La Potentienne'', tehtata 15,3 tone in 13,8 tone. Levi portal je okrašen z dvema [[relief (umetnost)|relief]]oma, ''Liberality'' in ''Avarice'', pa tudi z zgodbo Janeza Krstnika. Portal na severni strani stolnice je eden najboljših primerov francoskega kiparstva 16. stoletja. Ta na južni strani je okrašen z veličastnim [[vitraj|vitražnim]] oknom z [[rozeta (arhitektura)|rozeto]]. Ostala okna iz 12. do 16. stoletja so ohranjena, nekatera od njih predstavljajo legendo o [[Tomaž Becket|Tomažu Becketu]] iz Canterburyja. Med notranjimi značilnostmi so grobnica Ludvika, francoskega dauphina (sin [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV.]]) in njegove soproge, Marie-Josèphe Saške, eno izmed del [[Guillaume Coustou mlajši |Guillaume Coustouja mlajšega]] in reliefi, ki predstavljajo prizore iz življenja kardinala Antoine Duprata, francoski kancler in nadškofa Sens od 1525 do 1535. Mavzolej, iz katerega izvirajo, je bil uničen v francoski revoluciji. Stolnična zakladnica, ena od najbogatejših v Franciji, vsebuje domnevni fragment pravega križa, ki ga je podaril Sensu [[Karel Veliki]] in obleke Tomaža Becketa. Zakladnica je del muzeja ob stolnici. V stolnici v Sensu se je [[Ludvik IX. Francoski]] leta 1234 poročil z Margerito Provansalsko in pet let kasneje položil krono iz trnja. == Mere == *Zunanja dolžina: 122 m *Notranja dolžina: 113,50 m *Višina glavne ladje: 24,4 m *Širina glavne ladje: 15,25 m *Širina ladje s stranskima ladjama: 27,5 m *Višina južnega stolpa: 78 m *Dolžina transepta: 48 m *Premer rozet: 11 m == Sklici == {{sklici|2}} == Viri== * [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Sens Sens] * {{cite book|first=Irene |last=Plein|title=Die frühgotische Skulptur an der Westfassade der Kathedrale von Sens|publisher=Rhema-Verlag|location=Münster |year=2005|isbn=978-3-930454-40-2}} * Théodore Tarbé, ''Description de l'église métropolitaine de St-Etienne de Sens: recherches historiques et anecdotiques'' (Sens: The author, 1841). * Eugène Vaudin, ''La cathédrale de Sens et ses trésors d' art'' (Paris: Champion 1882). * G. Julliot, ''Trésor de la cathédrale de Sens'' (Sens: Ch. Duchemin 1886). * E. Chartraire, ''La cathédrale de Sens'' (Paris: Henri Laurensn n.d. but after 1914). * Lucien Bégule, ''La cathédrale de Sens'' (Lyon: Société anonyme de l'imprimerie A. Rey, 1929). * Denis Cailleaux, ''L'oeuvre de la croisée de la cathédrale de Sens (1490-1517): un grand chantier ecclésiastique à la fin du Moyen Âge d'après les sources comptables'' (Thèse de doctorat : Art et archéologie : Paris 1 : 1994). ==Zunanje povezave== {{commons category|Cathédrale Saint-Étienne de Sens|Sens Cathedral}} * [https://structurae.net/structures/sens-cathedral Structurae, id=20002180 Saint-Étienne de Sens] * [http://catholique-sens-auxerre.cef.fr/spip1.9/La-cathedrale-de-Sens.html Cathédrale de Sens] at Diocèse de Sens-Auxerre * [http://mappinggothicfrance.org/building/1067/images/page/1 Pictures of Sens Cathedral] * [http://asimsky.livejournal.com/8222.html The Ivory Casket of Sens, known as 'La Sainte Chasse' (in the treasury)] [[Kategorija:Stolnice v Franciji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Franciji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana|Sens]] {{normativna kontrola}} akujyrv6yo7uiwkjml7t1i1hdisoc8c 14 464087 5735429 5170580 2022-08-16T20:34:25Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. treh kraljev]] na [[Kategorija:Cerkve svetih Treh kraljev]] brez preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]], tn. wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Cerkev (zgradba)|cerkvah]] posvečenih [[Sveti trije kralji|svetim trem kraljem]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Trije kralji]] tc8hvjqvx4jyz6twt3wqigc3mte9zpq 0 464840 5735420 5709424 2022-08-16T20:33:26Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Štefana | fullname = | image = | imagesize = 250px | imagelink = | imagealt = Župnijska cerkev sv. Štefana v Postojni | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = | coordinates = | location = [[Postojna]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Štefan|Sveti Štefan, mučenec]] | side altars = sv. Devica Marija, <br> sv. Frančišek Asiški | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1777]] | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 23. 8. 1798 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Hoffer | architectural type = | style = [[baročna arhitektura|barok]] | capacity = | length = 33 m | width = 17 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Postojna|Postojna]] | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Postojna - Cerkev sv. Štefana | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 9 jan. 1998 | refšt = 3932 | lokacija = [[Postojna|Postojna]] | občina = Postojna }} }} '''Cerkev sv. Štefana''', prvega mučenca, je [[župnijska cerkev]] [[župnija Postojna|župnije Postojna]]. Stoji na rahli vzpetini v samem središču mesta [[Postojna]]. ==Cerkev sv. Štefana== Sezidana je bila leta 1777, še kot podružnična. Dolga je 33 m, široka pa 17 m, v baročnem slugu, obrnjena je z glavnim oltarjem proti vzhodu. Gradil in verjetno tudi načrtoval jo je mojster Hoffer. Strop je masivno obokan z lahkim kamnom. Akustika je zelo dobra. Cerkev je postala župnijska 1793. Do tedaj je Postojna spadala pod župnijo Slavina. Novo cerkev je ob prvi birmi v novi župniji posvetil tržaški škof Ignacij Kajetan pI. Buset in Feistenberg, 23. avgusta 1798. ===Poslikave=== [[Slika:Postojna (99) (4011961416).jpg|thumb|left|250px|Notranjost cerkve]] '''Poslikave na stropu osrednje cerkvene ladje'''. Štirje prizori iz življenja zavetnika cerkve sv. Štefana: Štefan deli hrano ubogim, Štefan oznanja Kristusa, kamenjanje Štefana, Štefanov vhod v nebesa. V vmesnih medaljonih so upodobljeni zavetniki podružničnih cerkva: sv. Anton Padovanski v Stari vasi, sv. prerok Danijel v Zalogu, sv. Andrej v Velikem Otoku, sv. Katarina v Veliki Otok. V letih 1876 - 1879 in 1881 - 1882 je strop poslikal slikar [[Dominik Fabris]] iz Osopa blizu Vidma. Ker so sčasoma freske obledele jih je leta 1910 dal dekan Erzar prenoviti. ===Križev pot=== '''Križev pot''' je cerkev dobila 1887. Naslikal ga je akademski slikar Jožef Plank z Dunaja, lepo izrezljane okvirje pa je naredil Ivan Šubic iz Škofje Loke. ===Glavni oltar=== '''Oltarji'''. Glavni oltar sv. Štefana, v desni kapeli Matere Božje in v levi sv. Frančiška; te tri je posvetil škof Kajetan ob posvetitvi cerkve leta 1798, daritveni oltar pa je posvetil škof Janez Jenko leta 1970; po načrtu arhitekta Janeza Valentinčiča ga je izdelal Zdenko Avsec na Kalu pri Pivki iz domačega kamna, hotaveljskega in makedonskega marmorja. '''Glavni oltar'''. Oltar sv. Štefana iz leta 1780 je od mize navzgor lesen. Leta 1856 ga je kipar Matevž Tomc iz Št. Vida nad Ljubljano prenovil, očistil in na novo pozlatil ter dopolnil, dodal je kipa sv. Petra in Pavla, ki ju prej ni bilo, ter nov tabernakelj, ker je bil prejšnji dotrajan. Marmornato mizo s podstavkom je oltar dobil leta 1910 in to novo oltarno mizo je 15. 8. 1910 posvetil škof Janez Nepomuk (John) [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bstariha.html Stariha]. Ob straneh velikega ali glavnega oltarja sta nad obema zakristijama prostorna kora z lično ograjo. '''Poslikave v kupoli nad glavnim oltarjem:''' Sveta Trojica, štirje evangelisti: Matej, Marko, Luka, Janez, ter še drugi svetniki in svetnice v nebesih. ==Stranski kapeli== '''Desna, južna stranska kapela'''. Sv. Devica Marija. Oltar je iz peščenjaka. Postaviti ga je dal Gašper Gačnik (+ 1709). Marijin prestol je bil izdelan 1856. V letu 1875 je dobil oltar lepo sliko Brezmadežne, ki jo je naslikal akademski slikar Janez Wolf iz Ljubljane. Zdaj je v oltarju lepo izdelan kip Brezmadežne. Tu sta tudi dva kamnita kipa, desno kip sv. Florjana in levo kip sv. Andreja. '''Leva, severna stranska kapela'''. Sv. Frančišek Asiški na oltarni sliki, olje na platno, ki jo je izdelal znani slikar [[Andrej Janez Herrlein]] leta 1796. Slika je sicer potemnela, vendar je dragocena. Tu sta tudi dva kamnita kipa, levo kip sv. Antona Puščavnika in desno kip sv. Dominika, ustanovitelja dominikancev.<ref>msgr. Vladimir Pirih, Med nami (župnijski list), julij 1993.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Štefan, Postojna]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana|Postojna]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Štefan, Postojna]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1777]] [[Kategorija:Župnija Postojna]] fj06d04dsm67cr64940lchq8uonzg3a 0 465382 5735127 5732292 2022-08-16T15:27:59Z Primoz3a 182409 /* Župniki */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] 20<br>2000 [[Maribor]] | parish_church = [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor]] | dedication = [[papež Janez Pavel II.]]<br>(zavetnik župnije) | established = 1992 (kot Katoliški študentski center Sinaj),<br>4. julij 2017 (kot župnija)<ref>[https://www.facebook.com/pg/univerzitetnazupnijamaribor/about/?ref=page_internal Več o], Facebook.com, pridobljeno 2. september 2019.</ref> | first_mentioned = | previous_name = Katoliški študentski center Sinaj | denomination = [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Maribor|Maribor]] | archdeaconry = [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Primož Lorbek | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} [[Slika:15-11-25-Maribor Inenstadt-RalfR-WMA 4288a.jpg|thumb|right|264px|[[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|Stolnica Maribor]], kjer potekajo sredine študentske maše]] '''Univerzitetna župnija Maribor''' je [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|rimskokatoliška]] [[personalna župnija]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]], ki skrbi za [[Duhovna oskrba|duhovno oskrbo]] študentov, ki študirajo na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]], ter profesorjev in ostalih univerzitetnih delavcev. Sedež ima v pastoralnem domu [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|stolne župnije sv. Janeza Krstnika Maribor]], na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]] 20. Študentske maše so v [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborski stolnici]] vsako sredo ob 19.00, od oktobra do junija. V okviru župnije so aktivne različne skupine, katerih delovanje sicer nekoliko zavisi od letnega interesa: študentski pevski zbor Vdih, skupina Prolife, skupina medicincev, pari v spoznavanju, študentski verouk, mladi v poklicih ... Organizira tudi večere z zanimivi gosti, molitvena srečanja, romanja v druge države, duhovne vaje in duhovne vikende, izlete, plese in druge družabne dogodke. Nekatere dogodke organizira na ravni celotne mariborske nadškofije: Nikodemovi večeri (okrogle mize s teološkimi tematikami), Križev pot mladih po ulicah Maribora, Ekumensko srečanje mladih, božični in zaključni koncert pevskega zbora Vdih. Tudi v poletnem času župnija organizira različne programe za študente, ki so obarvani duhovno, družabno ali karitativno. == Zgodovina == Župnija ima svoje korenine v študentski pastorali še pred osamosvojitvijo Slovenije, ki se je po osamosvojitvi začela tudi formalno organizirati. Tako je mariborski škof [[Franc Kramberger]] leta 1992 ustanovil Katoliški študentski center Sinaj (KŠC Sinaj). Ta je deloval na več lokacijah, med drugim na Koroški cesti 1 in na Magdalenskem trgu 3. Mariborski nadškof [[Alojzij Cvikl]] je na binkošti, 4. junija 2017, center preosnoval v župnijo in jo podredil [[Dekanija Maribor|Dekaniji Maribor]], za prvega uradnega župnika pa imenoval Marjana Kokalja, dotedanjega študentskega duhovnika centra Sinaj. Slovesna razglasitev ustanovitve župnije je bila v stolnici ob priložnosti akademske maše 11. oktobra 2017.<ref>[http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/index.php/8-novice/310-slovesna-sv-masa-ob-zacetku-akademskega-leta-2017-18-in-razglasitev-univerzitetne-zupnije-maribor Slovesna sv. maša ob začetku akademskega leta 2017/18 in razglasitev Univerzitetne župnije Maribor], Nadskofija-maribor.si, pridobljeno 2. september 2019.</ref> Zavetnik župnije je [[Papež Janez Pavel II.|sv. Janez Pavel II.]], ki goduje 22. oktobra in na čigar dan ima župnija svoje župnijsko žegnanje. Leta 2019 se je sedež župnije iz Magdalenskega trga preselil na sedanji naslov stolne župnije, Slomškov trg 20.<ref>[http://unizup.si/ Unizup.si], pridobljeno 5. april 2020.</ref><ref>[https://www.facebook.com/univerzitetnazupnijamaribor/ Univerzitetna župnija Maribor], Facebook.com, pridobljeno 5. april 2020.</ref> == Župniki == Študentski katoliški center Sinaj so vodili študentski duhovniki. Prvi uradni župnik je leta 2017 postal Marjan Kokalj. * [[Ivan Štuhec]], 1992–1997, prvi študentski duhovnik * Srečko Hren, 1997–1998 * [[Branko Cestnik]], 1998–2002 * [[Milan Bizant]], 2002–2008 * Ivan Hočevar, 2008–2015 * Tomaž Mikuš, 2015–2016 * [[Marjan Kokalj]], 2016–2020 * Robi Sekavčnik, 2020–2021 * Primož Lorbek, 2021- == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Župnija Maribor]] == Zunanje povezave == * [http://unizup.si/ Unizup.si], uradna stran * {{Facebook|univerzitetnazupnijamaribor}} * [https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik1/generalni-vikar/naslovnik-zupnij Nadskofija-maribor.si] {{Nadškofija Maribor}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Dekanija Maribor]] [[Kategorija:Verske ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Univerza v Mariboru]] [[Kategorija:Slomškov trg, Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1992]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2017]] 81bv4vo6ac7bdppy6zhn6b9pjmz6hob 0 468154 5735427 5451463 2022-08-16T20:33:54Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana I.]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana I.]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Štefana, Gomilsko | fullname = | image = <!-- WD --> | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Gomilsko]] v Spodnji Savinjski dolini | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sv. Štefan]] | side altars = 2 | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 14. stol. | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 1543 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[barok]]<br>[[gotika]] | capacity = | length = 15,3 m | width = 5,80 m | width nave = | height = 5,5 m | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bell weight = | parish = [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | deanery = [[Dekanija Braslovče|Braslovče]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Štefana | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 7. januar 1999 | refšt= 2982 | občina= Braslovče<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Štefana''' stoji v središču [[vas]]i [[Gomilsko]] in je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Gomilsko|Župnije Gomilsko]]. ==Zgodovina== [[cerkev (zgradba)|Cerkev]] [[Papež Štefan I.|sv. Štefana]] (papeža) je bila postavljena kot podružnična cerkev k pražupniji Braslovče. Zaradi povečanega števila prebivalcev in morda tudi zaradi cerkve v Grajski vasi in v Šmatevžu je bil na Gomilskem vikariat, kot del braslovške župnije. Od kdaj je bil vzpostavljen vikariat ni znano, zagotovo pa po letu 1461, ko je bila ustanovljena ljubljanska škofija in so v ustanovni listini navedeni tudi vikariati, med katerimi pa ni bolskega. Vikariat je bil do leta 1786, ko so na Gomiskem ustanovili samostojno župnijo. Župnija je imela in še ima podružnične cerkve v Grajski vasi – sveti Krištof, v Šentrupertu – sveti Rupert in v Šmatevžu – sveti Matevž (Matej). Na zemljevidu iz leta 1678 je na mestu Gomilskega pripisano sveti Štefan, kar pomeni, da je bila prvotna cerkev posvečena svetemu Štefanu. Po ohranjenih listinskih virih je bila cerkev prvič neposredno omenjena šele leta 1545, ko je bila podružnična cerkev braslovške župnije. Vendar je bila cerkev posredno omenjena že leta 1363 v zvezi z imetjem, ki je služilo za vzdrževanje “duhovnika na Gomilskem”. Tako lahko sklepamo, da je cerkev nastala kakih dvesto let pred omembo v ohranjeni listini. Gotova pa je bila žunijska cerkev svetega Štefana na Gomilskem ob svoji postavitvi gotska. S kasnejšimi prezidavami so jo spremenili v sedanjo baročno. V 18. stoletju so cerkvi prizidali dve kapeli (1794), in obokali cerkveno ladjo. Leta 1972 so postavili nov oltar in celotno cerkev obnovili. Leta 2004 so najstarejše freske restavrirali, ki pa so vendale šele iz konca 18. stoletja. ==Notranjosti cerkve== Notranjost cerkve sestavlja pravokotna ladja, dve kapeli, zakristija, oratoriji, prezbiterij in pritličje zvonika. Ladja v dolžino meri 15,3 m, široka je 5,8 m in na oboku visoka 5,5 m. Strop je belo obarvan, stene pa so okrašene z zgodnjebaročnimi upodobitvami (freskami) apostolov, ki so jim dodani latinski napisi – citati iz apostolske vere. Med prezbiterijem in ladjo je opodobljena freska svete Barbare iz obdobja med leti 1520 in 1540. V ladji in v obeh kapelah so tla tlakovana s cementnimi proščicami. Na koru so bile orgle, ki jih je izdelal Jernej Billich iz Trnovelj pri Celju leta 1841, in se sedaj nahajajo v župnišču. ===Glavni in daritveni oltar=== [[File:Oltar svetega Štefana, Gomilsko.jpg|thumb|left|200px|Glavni oltar v cerkevi sv. Štefana na Gomilskem]] Sedanji glavni oltar je izdelal celjski baročni kipar [[Ferdinand Gall]] med leti 1760 in 1770. Oltar prikazuje poveličanje svetega Štefana. Nad kipom je kompleks kipov Svete Trojice. Oljna slika na vrhu oltarja prikazuje „Smrt svetega Frančiška Ksaverja“. Tabernakelj je šele iz leta 1924 in je delo Ivana Sojča. Včasih je bila v tabernaklju monštranca, ki so jo izdelali na osnovi načrtov Jožeta Plečnika. Daritveni oltar so izdelali leta 1972 po načrtih mariborskega arhitekta Cirila Zazule. ===Stranska oltarja=== Sedaj sta stranska oltarja dva, v vsaki kapeli eden; včasih pa naj bi bili trije. Na levi strani cerkve so pozidali kapelo. V kapeli je v celoti lesen oltar, ki ga je tako kot glavni oltar izdelal kipar [[Ferdinand Gall]]. Osrednja podoba je slika Marije z detetom, ki je delo slikarja Janeza Potočnika. Oltar je iz leta 1794. Ta oltar so obnovili leta 1934. Kapela je posvečena sveti Barbari. Leva kapela ima oltar posvečen svetim Trem kraljem in je iz leta 1891. Ta oltar je bil restavriran leta 2011. ==Zvonik== Nastarejši del cerkve je zvonik, ki je v osnovi gotski. O tem priča njegov gotsko oblikovan vhod iz prezbiterija in okenske line na severni strani. Pritličje je skoraj kvadratno, od višine strehe kapele dalje pa je oblika osmerokotna. Okna so renesančna. V zvoniku je ura in zvon iz leta 1705, tako da bi lahko sklepali, da so takrat zvonik dozidali in vanj obesili nov zvon. Sedaj so v zvoniku trije zvonovi. ==Zvonovi== Cerkev na Gomilskem ima tri zvonove, enega starega več kot 300 let in dva mlajša. V času prve svetovne vojne so za potrebe vojske zvonove na Gomilskem zaplenili. Iz stropne konstrukcije je videte, da so bili pred prvo svetovno vojno štirje zvonovi, od katerih so pustili le bakrenega. Po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je gomilska župnijska cerkev nabavila leta 1922 dva nova zvonova, ki sta jeklena. Ulili so ju v Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Tretji zvon je bakren iz leta 1705. == Sklici in opombe == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Orožen, Janko |authorlink=Janko Orožen |year=1971 |title=Zgodovina Celja in okolice, 1. del |publisher=Kulturna skupnost v Celju |location=Celje |edition=v ''Celjski zbornik'' |cobiss=3285761 }} * Orožen, Franz: Dioeceze Lavant, III. Theil, 2. Das Dekanat Cilli, 1880, str. 473 sl. * {{navedi knjigo |author=Kralj, Franc |year=2012 |title=''Sakralni spomeniki na območju občine Braslovče'' |publisher=Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče |isbn=978-961-92201-1-5 |cobiss=258201088|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Štefan, Gomilsko]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana I.|Gomilsko]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Štefan, Gomilsko]] [[Kategorija:Gomilsko]] [[Kategorija:Župnija Gomilsko]] 7bb8a6soc61svrggez4nixpdd1buxmp 0 468296 5735375 5551845 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu | image = <!-- wd --> | caption = Cerkev sv. Mihaela | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | dedication = [[sv. Mihael]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | website = | founded date = 1296 | consecrated date = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 16. maj 2016 | refšt=2085 | lokacija = | občina = Novo mesto<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu''' v Novem mestu je župnijska cerkev [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Župnije Novo mesto - Šmihel]], posvečena nadangelu sv. Mihaelu. Cerkev se prvič omenja leta [[1296]], cerkvena stavba pa šele leta 1495. Leta 1653 je bil posvečen nov prezbiterij, leta 1730 pa so pozidali zvonik. Cerkev stoji sredi nekdanjega pokopališča na vzpetini nad potokom Težka voda, na vzhodnem robu nekdaj samostojnega naselja [[Šmihel]]. V bližini je stavba bivšega [[Samostan hčera Marije Pomočnice Novo mesto - Šmihel|samostana]], v kateri danes domuje [[Zavod Friderik Irenej Baraga]]. Na pokopališču pri tej cerkvi je pokopana tudi [[Julija_Primic|Julija Primic]], ki je umrla v bližnjem dvorcu [[Dvorec Novi dvor, Novo mesto|Neuhof]]. ==Sklici in opombe== {{opombe|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|St. Michael's Parish Church (Novo Mesto)}} * http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/28/20/20 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Novem mestu|Mihael]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela|Novo mesto]] [[Kategorija:Župnija Novo mesto - Šmihel]] daj9pviq56a3u18g6z46gi47aei8le5 14 472384 5735288 5266054 2022-08-16T20:05:25Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Donata iz Arezza]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Donata iz Arezza]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene svetem [[Donat iz Arezza|Donatu iz Arezza]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Donat Arezzo]] f5zb5eb6miuh28cmbynj20ar2r5cvvr 0 472810 5735301 5339833 2022-08-16T20:06:37Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Donata iz Münstereifla]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Donata iz Münstereifla]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Donata, Donačka Gora | caption = | fullname = | image = <!-- wd --> | location = [[Donačka Gora]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | coordinates = <!-- wd --> | pushpin map = Slovenija | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Donat iz Münstereifla]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1756 | completed date = 1780 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | deanery = [[Dekanija Rogatec|Rogatec]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Donačka Gora - Cerkev sv. Donata | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 3326 | lokacija = | občina = Rogatec }} }} '''Cerkev sv. Donata''' [donáta] v vasi [[Donačka Gora]] [donáčka góra] stoji na južnem vznožju [[Donačka gora|Donačke gore]] {{Brez preloma|(884 m)}}, na nadmorski višini {{Brez preloma|511 m}}.<ref>{{navedi splet |url=https://www.hribi.net/gora/sveti_donat/11/847 |title=Sveti Donat |accessdate=30. januar 2020 |date= |format= |work=Hribi.net }}</ref> Je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Rogatec|Župnije Rogatec]] in je edina cerkev v Sloveniji, ki je posvečena sv. [[Donat iz Münstereifl|Donatu iz Münstereifla]], zavetniku proti strelam, nevihtam, ognju in toči, ki goduje 7. avgusta. Cerkev, oziroma natančneje njena predhodnica, ki je stala na vrhu Donačke gore, je znana po najhujši nesreči strele v Sloveniji, ko je 6. avgusta 1741 udar strele v cerkev povzročil smrt 59 ljudi.<ref name="Donačka gora v objemu strele">{{navedi splet |url=https://www.gore-ljudje.net/novosti/45761/ |title=Donačka gora v objemu strele |accessdate=30. januar 2020 |date=26. maj 2009 |format= |work=Gore-ljudje.net }}</ref><ref name="Zavetnik pred strelo, ki je zatajil">{{navedi splet |url=https://www.vecer.com/zavetnik-pred-strelo-ki-je-zatajil-6526738 |title=Zavetnik pred strelo, ki je zatajil |accessdate=30. januar 2020 |date=22. julij 2018 |format= |work=Vecer.com }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042894630 |title=Nedeljski dnevnik: Pred strelo nisi varen niti na pogrebu |accessdate=30. januar 2020 |date=8. avgust 2019 |format= |work=Dnevnik.si }}</ref> == Prva cerkev == Prva cerkev sv. Donata je stala na vrhu Donačke gore. Njen obstoj je slabo dokumentiran. Cerkev je leta 1740 poškodovala strela, naslednje leto, 6. avgusta 1741, pa ponovno, nakar je bila opuščena.<ref name="Donačka gora - Rogaška gora">{{navedi splet |url=https://www.gore-ljudje.net/novosti/52841/ |title=Donačka gora - Rogaška gora |accessdate=2. februar 2020 |date=23. februar 2010 |format= |work=Gore-ljudje.net }}</ref> === Udar strele 6. avgusta 1741 === Leta 1741 je bilo soparno poletje z veliko nevihtami, ki so ogrožale pridelek, zato se je na praznik sv. Donata, ki so ga tisto leto obhajali v nedeljo, 6. avgusta, zbralo veliko romarjev, ki so si želeli izprositi varstvo za svoje njive in vinograde.<ref name="Zavetnik pred strelo, ki je zatajil"/> Dopoldan tega dne so se iz zahodne strani začeli zbirati oblaki, in ko se je ob 10:30 pričela maša, so že padale prve kaplje, nakar je veter prinesel še drobno točo. Nekajkrat je tudi na kratko zagrmelo. Vrata cerkve so zaprli, da bi bogoslužje potekalo čim bolj nemoteno. Ob začetku maše se je tudi že precej stemnilo in prostor so bolj kot ne razvetljevale le še sveče in vsepogostejši bliski. Sčasoma je začelo obilno deževati, toča pa je ponehala. Ko je prišel mašni del »Slave«, se je že zdelo, da neurje pojenjuje in se oddaljuje. Vedno redkeje je bilo slišati grmenje. Nato je prišel čas glavne prošnje. V tistem trenutku, ko je duhovnik razširil roke in hotel izreči »Molimo,« je oltar pred njim zažarel (duhovnik je bil s hrbtom obrnjen proti ljudstvu). Iz kovinskih svečnikov je stekel modrikast električni tok v njegove roke in se skozi njih razširil naprej po nagneteni množici. Ljudje poka niti niso slišali, saj se je zgodil hkrati z udarom strele. Ljudi je vrglo v zrak, jim vnemalo lase in osmodilo preznojena oblačila. Leseni zvonik je razdejalo, pri čemer se je zvon snel iz ležišča in padel na kamnita tla ter se razbil. Skozi špranje v stropu je bilo videti že skoraj jasno nebo.<ref name="Donačka gora v objemu strele"/> V trenutkih po nesreči je nastopilo vsesplošno vpitje in prerivanje proti vratom. Na tleh v cerkvi so ležale žrtve, iz katerih se je še kadilo. Ljudje, ki so najprej panično iskali svojce, so se organizirali in v naslednji uri prenesli vse ljudi iz cerkve. Izmed njih se jih je nekaj kakor po čudežu čez čas ovedlo, med njimi tudi duhovnik. Smrtnih žrtev so našteli 59. Večina izmed njih je bila romarjev iz [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Župnije Sv. Vid pri Ptuju]], ki jih je sem pripeljal videmski kaplan.<ref name="Kolenko">Tarzicij Kolenko, ''[http://www.sv-vid-pri-ptuju.si/images/baza/zupnijski_list_arhiv/2019-06_junij_vidovo.pdf Ko udari strela]''; v: Šentviški zvon, leto XXVII, številka 5, junij 2019, strani 1–2.</ref> Zidovi cerkve so ob udaru strele dobili razpoke kakor ob potresu. Požaru se je cerkev izognila, le iz premočenih tramov v razrušenem zvoniku se je kadilo.<ref name="Donačka gora v objemu strele"/> V naslednjih dneh so vse žrtve znosili v dolino. Le tri so prepeljali in pokopali v [[Videm pri Ptuju|Vidmu pri Ptuju]]. 28 so jih pokopali v bližnjem [[Sveti Jurij, Rogatec|Svetem Juriju]], 28 pa v [[Žetale|Žetalah]].<ref name="Donačka gora v objemu strele"/> Imena žrtev so zapisana v mrliških knjigah Župnije Sv. Vid pri Ptuju in Rogatec. Nesrečo opisuje tudi vizitacijski zapisnik goriškega nadškofa [[Karel Mihael Attems|Karla Mihaela Attemsa]].<ref name="Kolenko"/> Po tem dogodku cerkvene oblasti zaradi izpostavljenosti vremenskim ujmam cerkve niso pustile obnavljati. Zato so se raje odločili za izgradnjo nove cerkve niže v pobočju gore. V znamenje sočutja ob nesreči je [[papež Benedikt XIV.]] leta 1750 videmski župniji podaril relikvije sv. Donata. Te so danes shranjene v stranskem oltarju Matere Božje v župnijski [[Cerkev sv. Vida, Videm pri Ptuju|cerkvi sv. Vida na Vidmu pri Ptuju]]. Zanje so naredili lesen baročni sarkofag, [[Samostan dominikank Studenice|dominikanke iz Studenic]] pa so ročno sešile dragocen [[ornat]].<ref name="Kolenko"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.sv-vid-pri-ptuju.si/index.php/predstavitev-zupnije/zupnijska-cerkev |title=Župnijska cerkev |accessdate=2. februar 2020 |date= |format= |work=Sv-vid-pri-ptuju.si }}</ref> === Kasnejše raziskave cerkve === Leta 1810 je štajerski princ prijezdil na konju na vrh gore po standardni poti, malo kasneje pa se je z družbo povzpel na vrh po južnem pobočju. Ob tem obisku omenja ostanke kapele, verjetno cerkvene apside, kar je leta 1840 potrdil tudi [[Rudolf Gustav Puff]].<ref name="Donačka gora - Rogaška gora"/> Leta 1934, ob praznovanju 1900-letnice Jezusovega rojstva, so na vrhu postavili visok kamnit spomenik s križem. Dela so potekala pod vodstovom Alojzija Sunčiča, župnijskega upravitelja [[Župnija Rogaška Slatina|Župnije Rogaška Slatina]]. Pri izkopu terena so pod meter debelo plastjo kamenja, opeke in ožganih tramov našli tlak iz plošč iz peščenjaka (te naj bi bile sedaj v župnišču v Rogatcu), cinasto posodo, kosti in drugo. Največji vogalni kamen so izbrali za temeljni kamen in ga 12. avgusta 1934 blagoslovili. Ostaline ob izkopu žal niso bile znanstveno preučene.<ref name="Donačka gora - Rogaška gora"/> == Sedanja cerkev == Sedanja cerkev je bila zgrajena med leti 1756 in 1780. Je pravilno orientirana v smeri vzhod–zahod. Cerkvena ladja ima rahlo zaobljene vogale in lesen fasadni stolpič s čebulasto streho. Zakristija je prislonjena na severno stran. Ladja je bila leta 1843 obokana. Notranjo opremo sestavljajo trije kvalitetni stranski oltarji in oljni sliki sv. Donata ter [[Izidor Seviljski|sv. Izidorja]], delo rogaškega baročnega slikarja [[Jožef Anton Lerchinger|Jožefa Antona Lerchingerja]].<ref>{{navedi splet |url=http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:iXXN6AI3P5gJ:www.dezelaceljska.si/sl/node/481+&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si |title=Cerkev sv. Donata, Rogatec |accessdate=2. februar 2020 |date= |format= |work=Dezelaceljska.si }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rogatec.si/project/52750/ |title= Podružnična cerkev sv. Donata |accessdate=2. februar 2020 |date= |format= |work=Rogatec.si }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == {{Katzbirke|St. Donatus' Church (Donačka Gora)}} * [[s:Rogačka gora ali Donati (883 m)|Rogačka gora ali Donati (883 m)]] (na Wikiviru) * [[Cerkev sv. Hiacinte, Rogatec]] * [[Cerkev sv. Donata, Piran]] {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Donat, Donačka Gora]] [[Kategorija:Cerkve svetega Donata iz Münstereifla|Donačka Gora]] [[Kategorija:Donačka Gora]] 094mgca6q7fn97xbl4t4jxizo3rpjwq 14 472812 5735290 5269884 2022-08-16T20:05:34Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Donata iz Münstereifla]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Donata iz Münstereifla]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene svetem [[Donat iz Münstereifla|Donatu iz Münstereifla]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Donat Münstereifel]] 5cmpzrgd3gh663hiwe8eizfe682bc5c 0 481971 5735373 5451653 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev svetega Mihaela | fullname = | image = | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = Cerkev svetega Mihaela, Tinjan | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = right | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = {{Koord novi|45|33|40|N|13|50|03|E|display=title}} | location = [[Tinjan]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Mihael]] | side altars = 2 | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = zadnja četrtina 17. stoletja | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[Baročna arhitektura|Barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = 2 | bell weight = | parish = [[Župnija Škofije|Škofije]] | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Tinjan - cerkev sv. Mihaela | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=1325 | lokacija = [[Tinjan]] | občina = Koper <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Mihaela''' ([[Italijanščina|it.]] Chiesa di Santo Michele) na [[Tinjan|Tinjanu]] je sedaj [[podružnična cerkev]] [[Župnija Škofije|župnije Škofije]]. Cerkev stoji v strnjenem delu vasi, na cerkvenem zemljišču. == Zgodovina == Na Tinjanu zgodovinski viri omenjajo cerkev že ob koncu 13. stoletja. Sedanja cerkev sv. Mihaela je morala biti zgrajena v zadnji četrtini 17. stoletja, saj koprski škof [[Paolo Naldini]] v svojem Krajepisu omenja staro zakristijo, priključeno novi cerkvi, pa tudi leta 1700 prenovljene oltarje in zvonik. Župnija Tinjan je bila združena z [[Župnija Škofije|župnijo Škofije]] 1. januarja 2005, cerkev sv. Mihaela je s tem postala [[podružnična cerkev]]. <ref>{{navedi knjigo |author=Krempač, Štefan |year=1910 |title=Naša župnija Škofije: ob 50-letnici |publisher=Župnija Škofije |isbn= |cobiss=13464881 |pages=22}}</ref> ==Zunanjost cerkve== Cerkev je [[Ladja (cerkev)|enoladijska]], s pravokotno zaključenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]]. Vhod v cerkev je pod masivnim [[Zvonik|zvonikom]]. Na zunanji steni [[zakristija|zakristije]] je vzidana [[antika|antična]] glava, za katero domnevajo, da je iz [[Rimljani|rimskega]] obdobja. ==Notranjost cerkve== Ravni leseni strop v [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] in v prezbiteriju je belo prepleskan, brez poslikav, v prezbiteriju je malo ponižan. Ladja se na desni strani odpira v polkrožno polkupolasto kapelo, zgrajeno leta 1919. === Notranja oprema=== Glavni oltar iz sivega in rdečega [[Marmor|marmorja]], z oltarno mizo, je posvečen [[Nadangel Mihael|nadangelu Mihaelu]] in je bil zgrajen pred letom 1700, ko ga v krajepisu omenja škof [[Paolo Naldini]]. Na levi in desni strani sta na kamnitih postavkih kipa sv. Mihaela in sv. Blaža. Pred slavoločno steno prezbiterija sta kipa [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega]] in svetnice [[Ivana Orleanska|Ivane Orleanske]]. Drugi marmorni oltar sv. Antona Puščavnika je v zgornjem delu polkrožno zaključen in kockasto dekoriran. Tretji oltar v polkrožni kapeli je posvečen [[Devica Marija|Mariji]]. Oltar je izdelan iz sivega marmorja ter je moderno oblikovan. == Zvonik== Vhod v cerkev je pod zvonikom, ki ga krasi kamniti relief Križnega iz leta 1704, z nečitljivim napisom. ===Zvonovi=== Od dveh [[Zvon|zvonov]] v [[Zvonik|zvoniku]] je eden počen. Na enem od njih, ki naj bi bil izdelan iz srebrne [[Precizijsko litje|litine]], je letnica 1634. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Krampač, Štefan: ''Naša župnija Škofije: ob 50-letnici'' Škofije: Župnija, 2010 {{COBISS|ID=13464881}} == Glej tudi== * [[Župnija Škofije]] == Zunanje povezave== [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Mihael, Tinjan]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela|Tinjan]] b1p3dkr07fhaqg6ca3b2u73p5r84njw 0 482916 5735269 5576128 2022-08-16T20:02:09Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Antona Padovanskega]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Bazilika Antona Padovanskega | native_name = {{lang|it|Basilica Pontificia di Sant'Antonio di Padova}} | image = Veneto Padova1 tango7174.jpg | location = [[Padova]], Italija | pushpin map = Italija | coordinates= {{coord|45|24|05|N|11|52|48|E|display=inline,title}} | denomination =Rimokatoliška | status= Minor basilica, mednarodno svetišče | architect = | architecture type = cerkev | architecture style = [[Romanska arhitektura]], [[gotska arhitektura]] | facade_direction = | groundbreaking = 1232 | completed date = 1310 | construction_cost = | specifications = | capacity = | length=115 m | width= 55 m | width nave= | height =38,5 m | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | spire_quantity = | spire_height = | materials = | dedication = [[Anton Padovanski]] | website=[https://www.santantonio.org/it/basilica] }} '''Papeška bazilika svetega Antona Padovanskega''' (italijansko: ''Basilica Pontificia di Sant'Antonio di Padova'') je rimskokatoliška cerkev in manjša [[bazilika]] v [[Padova|Padovi]] v [[Benečija|Benečiji]] v Severni [[Italija|Italiji]], posvečena svetemu [[Anton Padovanski|Antonu Padovanskem]]. Čeprav baziliko obiskujejo ljudje iz vsega sveta, to ni naslovna stolnica mesta, naslov pripada stolnici-baziliki svete Marije Padovanske. Lokalna bazilika je znana kot '''il Santo'''. Je eno izmed osmih mednarodnih svetišč, ki jih priznava [[Sveti sedež]].<ref>{{cite web|url=http://www.gcatholic.org/churches/shrine.htm |title=International and National Shrines |publisher=gcatholic.org|accessdate=17 August 2016}}</ref> == Zgodovina == Gradnja cerkve se je verjetno začela okoli leta 1232, le eno leto po smrti svetega Antona. Dokončana je bila leta 1310, čeprav je med koncem 14. in sredino 15. stoletja prišlo do več strukturnih sprememb (vključno s padcem ambulatorija in gradnjo nove [[korna pregrada|korne pregrade]]). Svetnik je bil po njegovi volji pokopan v majhni cerkvi ''Santa Maria Mater Domini'', ki verjetno izhaja iz konca 12. stoletja in blizu katere je leta 1229 ustanovil samostan. Ta cerkev je bila v sedanjo baziliko vključena kot ''Cappella della Madonna Mora'' (Kapela temne Madone). == Arhitektura == [[File:Padua9.jpg|alt=|thumb|300x300px|Pogled na pročelje Bazilike.]] [[File:Sant'Antonio (Padua) - Cappella delle reliquie.jpg|alt=|thumb|300x300px|left|Notranjost Bazilike]] [[File:Altichero2.jpg|thumb|300px|Freske Altichiero da Zevia v Jakobovi kapeli.]] Bazilika Antona Padovanskega je velikanska zgradba brez natančnega arhitekturnega sloga. Skozi stoletja je zrasla pod različnimi vplivi, kar kažejo zunanje podrobnosti. Gradnja je bila začeta kot enoladijska cerkev, kot cerkev svetega Frančiška Asiškega, z [[apsida]]lnim [[prezbiterij|kor]]om, širokimi [[transept]]i in dvema kvadratnima ladijskima [[obok]]oma, pokritima s polkrožnima [[kupola]]ma, kot je [[Stolnica svetega Marka, Benetke|San Marco v Benetkah]]. Zunanjost je mešanica predvsem [[romanska arhitektura|romanskih]] in [[bizantinska arhitektura|bizantinskih]] elementov z nekaterimi [[gotska arhitektura|gotskimi]] značilnostmi. Kasneje, v 13. stoletju, sta bili dodani stranski ladji v bolj gotskem slogu, dolžina vsake ladijske obočne pole je bila razdeljena na dve obočni poli stranske ladje z obrobnimi loki in štirioglatimi oboki. Vzhodna apsida je bila razširjena v gotskem slogu, saj je na francoski način dobila rebrast obok in devet žarkastih kapelic. Kasneje leta 1691 je v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu kapelico zakladnice zgradil [[Filippo Parodi]], [[Gian Lorenzo Bernini |Berninijev]] učenec. Zunaj ima opečno fasado romanski osrednji del, ki so ga ob gradnji stranskih ladij podaljšali navzven, tako da so pridobili štiri globoke gotske vdolbine in eleganten arkadiran balkon, ki se razprostira na širokem prednjem delu stavbe. Fasadni zatrep kaže na majhno razliko med glavno in stranskima ladjama, pri čemer so prikazane zelo veliki oporniki, ki imajo enak profil in tvorijo bogato kiparsko okrasje, kadar stavbo gledamo s strani. Kupole, tako kot kupole bazilike svetega Marka, so bile navzgor postavljene v višino, kar daje stavbi bizantinski izgled, množica majhnih zvonikov, ki spremljajo kupole, pa spominja na turške [[minaret]]e. Zunaj je na glavni liniji strehe vsak odsek stavbe zaznamovan z nizkim trikotnikom, okrašenim s slepimi arkadami v opeki. Te frčade združujejo s kupolami, širokimi nosilci in majhnimi stolpi, da bi ustvarile ogromno kiparsko obliko, tako raznoliko in poenoteno v svojem konglomeratu značilnosti. Kot arhitekturno delo je stavba še posebej učinkovita, če jo gledamo s severozahoda, na fasado je dodana dodatna dimenzija z ogromnim podstavkom in dinamičnim [[Donatello]]vim konjeniškim kipom kondotiera Gattamelata. == Umetniška dela in zakladi == Notranjost cerkve vsebuje številne nagrobne spomenike, tudi pomembne umetniške vrednosti. Kapela blaženega zakramenta (''Cappella del Santissimo Sacramento'', znana tudi kot ''Cappella Gattamelata''), v desni ladji, je grob slavnega kondotjera Gattamelata in njegovega sina Giannantonio. Bronasti tabernakelj je delo Girolama Campagna. Ta kapela je s svojimi širokimi barvnimi pasovi in vklesanimi gotskimi detajli imela številne faze dekoracije, zadnja faza je ustvarjanje mozaika v visoki zadnji niši, ki predstavlja Svetega Duha z žarki zlate svetlobe, ki se spuščajo na ozadje modro nebo. To delo je ustvaril Lodovico Pogliaghi med letoma 1927 in 1936. Relikvije sv. Antona najdemo v okrašeni baročni zakladni kapeli (gradnja se je začela leta 1691). Telo svetnika, ki je bilo v kapeli Madone Mora, leži od leta 1350 v ločeni kapeli v transeptu, kapeli svetega Antona, katere notranjo dekoracijo pripisujejo Tulliu Lombardu, ki je izdelal tudi šesti in sedmi relief z upodobitvijo čudežev svetega Antona (''Čudež skopuškega človeškega srca'', ''Čudež razžaljenega človeka''). Tretji relief ''Svetnik, ki oživi umorjenega moškega'', je mojstrovina Girolamo Campagna. Kipe iz poznega 16. stoletja je postavil Tiziano Aspetti. Bazilika vsebuje več pomembnih podob Madone. ''Madona Mora'' je kip Madone s otrokom Jezusom francoskega kiparja Rainaldina di Puy-l'Evéqueja iz leta 1396. Njeno ime se nanaša na njene črne lase in oljčni ton kože, kar se razlaga kot 'rožnato'. ''Madona del Pilastro'' je [[freska]] Stefano da Ferrara iz srede 14. stoletja, ki je na [[slop]]u ob levi stranski ladji. Med drugimi kiparskimi deli je velikonočni kandelaber v apsidi, ki ga je leta 1515 končal Andrea Briosco in veljal za njegovo mojstrsko delo. Na območju visokega oltarja so bronasta ''Madona z otrokom'' in šest Donatellovih kipov svetnikov, ki je prav tako izdelal štiri reliefe z epizodami ''Življenja svetega Antona''. Na desni strani stranske ladje, nasproti svetnikovega groba, je velika kapela svetega Jakoba, ki jo je v 1370-ih v gotskem slogu naročil Bonifacio Lupi, s freskiranimi stenami, ki prikazujejo ''Zgodbe o svetem Jakobu'' in ''Križanje'' Altichiera da Zevia. To ''Križanje'' je ena najpomembnejših slik poznega 14. stoletja. Obstaja več fresk, ki jih je ustvaril Girolamo Tessari. Brada in jezik svetega Antona sta prikazana v zlatem relikviariju v baziliki.<ref>[http://www.atlasobscura.com/places/st-anthonys-tongue St. Anthony's Tongue]</ref> == Glasbena zgodovina == Skladatelj Francesco Antonio Calegari je bil v 1720-ih maestro di cappella. [[Giuseppe Tartini]], baročni skladatelj in violinist, je bil maestro di cappella v 18. stoletju . == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *{{cite journal |first=Geraldine A. |last=Johnson |title=Donatello's Sculpture in the Santo |journal=Renaissance Quarterly |volume=52 |issue=3 |year=1999 |pages=627-66 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Category:Sant'Antonio (Padua)}} * [http://www.basilicadelsanto.org/ Basilica Official website] {{in lang|it|en|es|de|fr}} * [https://web.archive.org/web/20130320083958/http://www.saintanthonyofpadua.net/ Saint Anthony Official website] {{Mednarodna romarska središča}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Padova]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1310]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Bazilike v Italiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega|Padova]] mnqetf1ntuz9kbm087txpamobdf2vim 0 484117 5735320 5451509 2022-08-16T20:07:50Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jakoba | caption = | fullname = | image =<!-- WD --> | location = med Martinčevim trgom in trgom Brolo, Koper | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Lega na zemljevidu Slovenije | coordinates = <!-- WD--> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[podružnična cerkev]] | dedication = [[Sveti Jakob]] | functional status = aktivno | completed date = | parish = [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | deanery = [[Dekanija Koper|Koper]] | archdiocese = [[Škofija Koper|Koper]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Jakoba | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 3. februar 1993 | refšt= 3770 | lokacija = | občina = Koper <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Jakoba''' ( {{Jezik-it|chiesa di San Giacomo}}) je [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] v [[Koper|Kopru]], ki stoji na ploščadi vzhodno od trga Brolo v starem mestnem jedru, z zadnjo stranico pa zapira Martinčev trg. Zgrajena je bila v 14. stoletju v beneško gotskem slogu. Osnovna zgradba je preprosta, s kvadratno [[Cerkvena ladja|ladjo]], ki nakazuje na veliko starost. Na sprednji stranici je [[gotska arhitektura|gotski]] [[portal (arhitektura)|portal]] z nadstreškom, nad njim pa majhen [[zvonik]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet |url=https://www.etana.si/traven/index.php?option=com_k2&view=item&id=1072:koper-cerkev-sv-jakoba&Itemid=862 |title=Koper cerkev sv. Jakoba |work=Traven |publisher=Zavod Traven |accessdate=2020-10-04}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|St. James's Church (Koper)|cerkev sv. Jakoba}} [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba|Koper]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jakob, Koper]] [[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Jakob, Koper]] [[Kategorija:Cerkve v Kopru|Jakob, Koper]] l07luf5svrxyawislmzmgwa4xj0j0g8 0 484200 5735256 5412064 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Andreja, Mošnje | image = | caption= | fullname= | location= [[Mošnje]] | country = [[Slovenija]] | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= župnijska cerkev | functional status= aktivna | completed date= | parish = [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | deanery = [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = župnijska cerkev sv. Andreja | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 30. aprila 1996 | refšt = 473 | občina = Radovljica }} }} '''Cerkev sv. Andreja''' v [[Mošnje|Mošnjah]] je župna cerkev [[Župnija Mošnje|Župnije Mošnje]]. Cerkev je ena najstarejših v Sloveniji. V virih je prvič omenjena že leta 1154. V osnovi je [[Cerkvena ladja|triladijska]] [[Romanika|romanska]] [[Bazilika (zgradba)|bazilika]], ki je bila ob spreminjanju umetnostnih slogov večkrat prezidana. Ima [[Gotika|gotski]] [[prezbiterij]], prizidane [[Barok|baročne]] [[Kapela|kapele]] in [[zvonik]]. V cerkvi so tudi [[Freska|freske]] iz 15. stoletja. Cerkev ima danes pet baročnih [[oltar]]jev: glavni oltar [[Sveti Andrej|sv. Andreja]], stranska oltarja [[Sveti Štefan|sv. Štefana]] ter [[Sveti Kozma in Damijan|sv. Kozme in Damijana]], v kapelah pa oltarja [[Sveta Marija|Marije-matere dobrega sveta]], in [[Sveta družina|Svete Družine]]. Glavni oltar je leta 1894 postavil [[Janez Vurnik]]. Sliko ''Matere dobrega sveta'' v oltarju severne kapele je leta 1751 naslikal [[Fortunat Bergant]]. == Razvoj cerkvene stavbe == Najstarejši del cerkve se nahaja pod visoko dvokapno streho, ki pokriva ladijski del cerkve in je nesorazmerno širok. Tu je bila v 12. stoletju [[Cerkvena ladja|triladijska]] [[Romanika|romanska]] [[Bazilika (zgradba)|bazilika]] z visoko srednjo ladjo in nizkima stranskima ladjama, kar dokazujejo na podstrešju odkriti kamniti okviri romanskih oken, izklesani iz [[lehnjak]]a, ki se nekoliko razlikujejo od ostale gradnje. Cerkev sprva ni bila [[obok]]ana, in je imela odprto ostrešje, v srednji ladji morda lesen strop. V gotiki so na severni strani sezidali [[zvonik]], ki ga cerkev poprej ni imela, na vzhodni strani tristrano zaključeni [[prezbiterij]] ter na južni strani rebrasto obokano [[Kapela|kapelo]] sv. Trojice, zdajšnjo [[Zakristija|zakristijo]]. Obe stranski ladji so povišali in ju [[Obok#Rebrasti obok|rebrasto obokali]], srednja pa je ohranila svoje odprto ostrešje ali raven strop vse do [[barok]]a. V prvi polovici 17. stoletja so [[Obok#Banjasti obok|banjasto obokali]] srednjo ladjo ter na novo obokali prezbiterij; stavbo so dopolnili še z baročnima kapelama in s slikovito čebulasto streho zvonika. == Freske == Gotika je cerkvi zapustila pečat tudi s [[freska]]mi. Z njimi je okrasila vso prvo obočno polo v severni stranski ladji, kjer je sedaj oltar sv. Štefana. Tu so med dekorativno poslikanimi rebri polja okrašena s freskami angelov, v samem loku pa sta naslikani [[Sveta Helena|sv. Helena]] in [[Marija Magdalena|sv. Magdalena]]. Fresko danes delno zakriva novejši oltar sv. Štefana. Slikarije iz 15. stoletja močno spominjajo na freske v bližnji [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Spodnji Otok|cerkvi sv. Janeza Krstnika]] na [[Spodnji Otok|Otoku]], skupaj z njimi pa se vključujejo v suško skupino, imenovano tako po znamenitem poslikanem prezbiteriju [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha|cerkve]] na [[Suha, Škofja Loka|Suhi]] pri Škofji Loki. Ko so v gotiki pozidali sedanji prezbiterij, so ga seveda tudi poslikali. Freske na obeh stranskih stenah prezbiterija prikazujejo [[Mučeništvo|mučeništva]] [[apostol]]ov. Po freskah se jasno vidi, da je bil prvotni gotski obok, do katerega so segale, občutno nižji od sedanjega baročnega. Na zunanji strani prezbiterija so vidni ostanki freske Svete Nedelje, na steni zvonika pa je obnovljena freska [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. <gallery> File: St._Andrew's_Parish_Church_in_Mošnje,_the_nave.jpg|Glavna ladja in ob njej severna stranska ladja s poslikanim prvim obokom File: St._Andrew's_Parish_Church_in_Mošnje,_Saint_Stephen's_altar.jpg|Del poslikava v prvem oboku severne ladje zakriva oltar sv. Štefana File: St._Andrew's_Parish_Church_in_Mošnje,_detail_of_the_fresco_paintings.jpg|Detajl freske na stropu File: St._Andrew's_Parish_Church_in_Mošnje,_the_pier.jpg|Slop med stransko in glavno ladjo File: St._Andrew's_Parish_Church_in_Mošnje,_the_fresco_paintings_in_presbytery.jpg|Prizori mučenja apostolov na stranski steni prezbiterija File: St._Andrew's_Parish_Church_in_Mošnje,_the_Fortunat_Bergant's_painting.jpg|Bergantova slika ''Matere dobrega sveta'' v severni kapeli </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{cite book |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, 2|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink=Marijan Zadnikar |coauthors= |year=1973-1975|publisher= Mohorjeva družba| location= Celje |isbn= |cobiss= 7990017|page= |pages= 84-88|accessdate=}} * {{cite book |title= Gotsko stensko slikarstvo|last= Stele|first=France |authorlink= |coauthors= |year=1972|publisher= Mladinska knjiga| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 17951745|page= |pages=|accessdate=}} * {{cite book |title= Stensko slikarstvo na Slovenskem med Janezom Ljubljanskim in Mojstrom sv. Andreja iz Krašc |last= Höfler|first=Janez |authorlink= |coauthors= |year=1985|publisher= Znanstveni inštitut Filozofske fakultete : Partizanska knjiga | location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 903941|page= |pages=|accessdate=}} * {{cite book |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 7|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1987-2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411|page= 225-226|pages=|accessdate=}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Parish Church (Mošnje)|cerkev sv. Andreja, Mošnje}} {{Cerkve sv. Andreja v Sloveniji}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Andrej, Mošnje]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja|Mošnje]] [[Kategorija:Mošnje]] [[Kategorija:Župnija Mošnje]] l8x0841hn2lghhf902i7kf0cfncoel2 0 484615 5735608 5728926 2022-08-17T09:38:09Z Ljuba brank 92351 np. tp, pravopis wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[slika:View to Piran from St. George's Parish Church, Piran, Slovenia 11.jpg|thumb|270px|Strehe starega [[Piran]]a]] '''Streha''' je zgornja obloga [[stavba|stavbe]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Po stopách žďárského mramoru. Hledání původu surovin použitých při stavbě gotického kláštera|url=http://dx.doi.org/10.21495/85-7|publisher=Ústav teoretické a aplikované mechaniky AV ČR, v. v. i.|date=2017|isbn=978-80-86246-85-7|first=Jan|last=Válek|first2=Karel|last2=Malý|first3=Radim|last3=Gonda|first4=Jaroslav|last4=Řihošek}}</ref>, vključno z vsemi [[material]]i in [[konstrukcija]]mi, potrebnimi za njeno podporo na [[stena]]h stavbe ali na podstavkih, ki zagotavljajo zaščito pred [[dež]]jem, [[sneg]]om, sončno svetlobo, ekstremnimi temperaturami in [[veter|vetrom]]. Značilnosti strehe so odvisne od namena stavbe, ki jo pokriva, od razpoložljivih strešnih materialov in lokalne gradbene [[tradicija|tradicije]] ter širših [[koncept]]ov, arhitekturnega oblikovanja in prakse. Lahko pa jih ureja tudi lokalna ali nacionalna [[zakonodaja]]. V večini držav, je primarna funkcija strehe predvsem zaščita pred dežjem. [[Veranda]] je lahko prekrita z materialom, ki ščiti pred sončno svetlobo, vendar dopušča druge elemente. Streha [[zimski vrt|zimskega vrta]] ščiti rastline pred mrazom, vetrom in dežjem, vendar dopušča svetlobo. Streha lahko zagotovi tudi dodaten [[življenjski prostor]], na primer strešni vrt. [[Slika:Very beautiful roof window of the house with no. 3 on Cristofor Columb street in Bucharest (Romania).jpg|sličica]] == Elementi oblikovanja == '''Elementi''' pri zasnovi strehe so: * [[material]] * gradnja<ref>{{Navedi knjigo|title=Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGigafida in ccKRES: gradnja, vsebina, uporaba|url=http://dx.doi.org/10.4312/9789610603542|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)|date=2020-08-28|isbn=978-961-06-0354-2}}</ref> * vzdržljivost Material<ref>{{Navedi splet|url=http://dx.doi.org/10.3897/zookeys.390.6661.app1|website=dx.doi.org|accessdate=2020-10-29}}</ref> strehe je lahko od listov banane, pšenične slame ali morske trave do [[laminiranega stekla]], bakra, aluminijaste pločevine in predhodno ulitega betona. V mnogih delih sveta so keramične ploščice stoletja, če ne celo tisočletja, prevladujoči strešni material. Drugi strešni materiali vključujejo asfalt, smolo iz premogovega katrana, EPDM gumo, Hypalon, poliuretansko peno, PVC, skrilavce, teflonsko tkanino, TPO ter lesene strese in skodle. Konstrukcija strehe je odvisna od načina podpore in od tega, kako se premosti spodnji prostor<ref>{{Navedi knjigo|title=Prostor|url=http://dx.doi.org/10.31522/p|publisher=University of Zagreb, Faculty of Architecture}}</ref> in ali je streha nagnjena ali ne. Naklon je kot, pod katerim se streha dvigne od najnižje do najvišje točke. Večina ameriške domače arhitekture, razen v zelo suhih regijah, ima strehe, ki so nagnjene ali poševne. Čeprav lahko sodobni gradbeni elementi, kot so odtočne cevi, odpravijo potrebo po naklonu, so strehe zaradi tradicije in estetike nagnjene. Tako je višina delno odvisna od slogovnih dejavnikov, delno pa tudi od praktičnosti. Nekatere vrste strešnih kritin, na primer slamnata, zahtevajo strm naklon, da so vodoodporne in trpežne. Druge vrste strešnih kritin, na primer hlačke, so na strmo nagnjenih strehah nestabilne, vendar zagotavljajo odlično zaščito pred vremenskimi vplivi pod sorazmerno nizkim kotom. V regijah, kjer je malo dežja, skoraj ravna streha z rahlim odtokom zagotavlja primerno zaščito pred občasnimi nalivi. Odtočne cevi odpravljajo tudi potrebo po poševni strehi. Trajnost strehe je zaskrbljujoča, ker je streha pogosto najmanj dostopen del stavbe za popravilo in obnovo, medtem ko ima lahko poškodba ali uničenje resne posledice. Osebe, ki so specializirane za gradnjo streh, so [[krovec]], [[tesar]] in druge. == Oblika == Oblika streh se od regije do regije močno razlikuje. Glavni dejavniki, ki vplivajo na obliko streh, so podnebje in materiali, ki so na voljo za strešno konstrukcijo in zunanjo [[Obloga|oblogo]]. Osnovne oblike streh so ravne, enokapne, dvokapne, bočne, metulji, obokane in kupolaste. Obstaja veliko različic teh vrst. Strehe, izdelane iz ravnih odsekov, ki so nagnjeni, se imenujejo poševne strehe (običajno, če kot presega 10 stopinj). Nagnjene strehe, vključno z dvokapnimi, dvokapnicami in strehami, predstavljajo največ domačih streh. Nekatere strehe sledijo organskim oblikam, bodisi z arhitekturno zasnovo bodisi zato, ker je bil pri gradnji uporabljen prožen material, kot je slama. == Deli == Streha ima dva dela: njena nosilna konstrukcija in kritina ali zgornja vremensko odporna plast. V manjšini stavb je zunanja plast istočasno samonosna konstrukcija. Strešna konstrukcija je na splošno podprta na stenah, čeprav nekateri gradbeni slogi, na primeri geodetski in A-okvir, zamegljujejo razliko med steno in streho. === Podpora === [[Slika:Streha.jpg|sličica|268x268_pik]] Nosilna konstrukcija strehe običajno vključuje nosilce, ki so dolgi in iz močnega, dokaj togega materiala, kot je [[les]], od sredine 19. stoletja pa tudi iz litega železa ali jekla. V državah, ki pogosto uporabljajo bambus, prožnost materiala povzroči značilno ukrivljeno linijo strehe, značilno za orientalsko arhitekturo. Les je primeren za najrazličnejše oblike streh. Lesena konstrukcija lahko izpolni tako estetsko kot tudi praktično funkcijo, če je izpostavljena pogledu. Kamnite [[preklada|preklade]] so se uporabljale za podporo streh že v prazgodovini, vendar ne morejo premostiti velikih razdalj. Kamniti lok je bil v široki uporabi v starorimskem obdobju, v različnih oblikah pa se je lahko uporabljal v prostorih do 43 m. Kamniti [[lok (arhitektura)|lok]] ali [[obok]], z rebri ali brez, je približno 2000 let prevladoval v strešnih konstrukcijah večjih arhitekturnih del, le z industrijsko revolucijo in zasnovo stavb, kot je ''Paxtonova Kristalna palača'', dokončana leta 1851, je prestopil železne nosilce. Z nenehnimi izboljšavami jeklenih [[Nosilec|nosilcev]] so ti postali glavna strukturna podpora za velike strehe in sčasoma tudi za običajne hiše. Druga oblika nosilca je armiranobetonski nosilec, v katerem so kovinske palice zajete v beton, kar mu daje večjo trdnost pod napetostjo. === Zunanji sloj - kritina === Ta del strehe kaže velike razlike glede na razpoložljivost materiala. V domači arhitekturi je strešni material pogosto rastlinski, na primer [[slama]], najbolj trpežna pa je [[morska trava]] z življenjsko dobo približno 40 let. V mnogih azijskih državah se [[bambus]] uporablja tako za nosilno konstrukcijo kot zunanjo plast, kjer so razcepljena stebla bambusa položena izmenično obrnjena in prekrivana. Na območjih z obilico lesa uporabljajo lesene [[skodla|skodle]] in plošče, v nekaterih državah pa je lubje nekaterih dreves mogoče olupiti v debelih, težkih pločevinah in uporabiti za kritino. V 20. stoletju so izdelali kompozitne asfaltne skodle, ki lahko trajajo od tanke 20-letne skodle do najdebelejše skodle z omejeno življenjsko dobo, stroški pa so odvisni od debeline in trajnosti skodle. Ko se plast skodle obrabi, se običajno odstranijo skupaj s podložnimi in strešnimi žeblji, kar omogoča namestitev nove plasti. Druga možnost je namestitev druge plasti neposredno nad obrabljeno plastjo. Ta metoda je sicer hitrejša, vendar ne omogoča pregleda strešne obloge in popravila poškodb vode, ki so pogosto povezane z obrabljenimi skodlami. Če ima več slojev starih skodel pod novo plastjo, se strešni žeblji nahajajo dlje od obloge, kar oslabi njihov oprijem. Pri tej metodi je največja skrb, da bi teža dodatnega materiala lahko presegla lastno nosilnost strešne konstrukcije in povzročila propad. Zaradi tega jurisdikcije, ki uporabljajo Mednarodni gradbeni zakonik, prepovedujejo namestitev nove kritine na obstoječo streho, ki ima dva ali več primerov katere koli vrste strešne kritine; obstoječi strešni material je treba odstraniti pred namestitvijo nove strehe. [[Skrilavec]] je idealen in trpežen material, medtem ko so v švicarskih Alpah strehe narejene iz ogromnih kamnitih plošč, debelih nekaj centimetrov. Skrilasta streha se pogosto šteje za najboljšo vrsto strešne kritine. Skrilasta streha lahko traja od 75 do 150 let in celo dlje. Vendar so strešne kritine pogosto drage za namestitev - na primer v [[Združene države Amerike|ZDA]] ima lahko skrilava streha enake stroške kot preostala hiša. Pogosto so prvi del strehe iz skrilavca neuspešni pritrdilni žeblji; korodirajo, tako da skrilavci zdrsnejo. V Veliki Britaniji je to stanje znano kot »[[bolezen]] nohtov«. Zaradi te težave so priporočljivi pritrdilni žeblji iz nerjavečega jekla ali bakra, ki morajo biti zaščiteni tudi pred vremenskimi vplivi. [[Azbest]], običajno v vezanih valovitih ploščah, se je v 20. stoletju pogosto uporabljal kot poceni, nevnetljiv strešni material z odličnimi izolacijskimi lastnostmi. Zdravstvena in pravna vprašanja, povezana z rudarstvom in ravnanjem z azbestnimi izdelki, pomenijo, da se ta ne uporablja več kot nov strešni material. Številne azbestne strehe pa še naprej obstajajo, zlasti v Južni Ameriki in [[Azija|Aziji]]. Strehe iz rezane trate (moderne, znane kot zelene strehe, tradicionalne kot drvene strehe) imajo dobre izolacijske lastnosti in jih vse bolj spodbujajo kot način ozelenitve Zemlje. Strehe ''Adobe'' so glinene strehe, pomešane z vezivnimi materiali, kot so slama ali živalska dlaka, in ometane na stružnicah, da tvorijo ravno ali rahlo nagnjeno streho, običajno na območjih z malo padavinami. Na območjih, kjer je gline veliko, so strehe iz pečenih ploščic glavna oblika strešne kritine<ref>{{Navedi revijo|last=Jekentaitė|first=Leonarda|date=2015-01-01|title=Katalikiškojo modernizmo filosofijos kritinė apybraiža|url=http://dx.doi.org/10.15388/problemos.1987.0.7217|magazine=Problemos|volume=36|pages=121–122|doi=10.15388/problemos.1987.0.7217|issn=2424-6158}}</ref>. Ulivanje in žganje strešnikov je panoga, ki je pogosto povezana z [[opekarna|opekarno]]. Medtem ko je bila oblika in barva ploščic nekoč regionalno značilna, se ploščice številnih oblik in barv proizvajajo komercialno, da ustrezajo okusu in žepu kupca. Pločevina v obliki [[baker|bakra]] in [[svinec|svinca]] se uporablja tudi že več sto let. Oba sta draga, a trpežna, velika bakrena streha [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres|stolnica v Chartresu]], oksidirana v bledo zeleno barvo, obstaja že stoletja. Svinec, ki se včasih uporablja za cerkvene strehe, je bil najpogosteje uporabljen v dolinah in okoli dimnikov na domačih strehah, zlasti pri skrilavcih. Za isti namen je bil uporabljen baker. V 19. stoletju je železo, galvanizirano s cinkom, da bi izboljšalo svojo odpornost na rjo, postalo lahek, enostaven hidroizolacijski material. Zaradi poceni in enostavne uporabe je postala najbolj dostopna komercialna strešna kritina po vsem svetu. Od takrat se je razvilo veliko vrst kovinskih kritin. Strehe iz jeklene skodle ali stoječih šivov trajajo približno 50 let ali več, odvisno od načina namestitve in uporabljene vlažne pregrade (podloge) in so med stroški strešnih kritin in skrilastih streh. V 20. stoletju je bilo razvito veliko število strešnih materialov, vključno s strehami na osnovi bitumna (že uporabljenega v prejšnjih stoletjih), gume in vrste sintetike, kot so [[termoplastika]] in [[steklena vlakna]]. <gallery> Slika:The Elms Jersey.jpg|Skrilavec Slika:Miskolc omassa peasant house.jpg|Ploščice iz terakote, Madžarska Slika:Niigata NCM Peasant Rice Farmers House.jpg|Uporaba riževe slame, Japonska Slika:Njem house in Cameroon.jpg|Bananini listi, Kamerun Slika:Neot smadar.jpg|Veje datljeve palme, Izrael Slika:Minenverwalter Kolmannskuppe.jpg|Kovinska folija, Namibija Slika:Gassho-zukuri farmhouse-02.jpg|Popravilo slame kmečka hiša, Japonska Slika:Stone Roofing House - Palchan - Kullu 2014-05-10 2507.JPG|Kamen, ki se uporablja kot strešni material, Indija Slika:Green Roof in Norway.png|Trava na strehi, Norveška </gallery> == Funkcija == Strešni sklop<ref name="#1">{{Navedi revijo|last=Kovačević|first=Branka|date=2018|title=Stresni odgovor u dečjem uzrastu|url=http://dx.doi.org/10.5937/medgla1869071k|magazine=Medicinski glasnik Specijalne bolnice za bolesti štitaste žlezde i bolesti metabolizma|volume=23|issue=69|pages=71–78|doi=10.5937/medgla1869071k|issn=1821-1925}}</ref> ima več funkcij. Omogoča lahko katero koli ali vse naslednje funkcije: # Odtekanje vode, tj. preprečevanje<ref>{{Navedi revijo|last=Nusdorfer|first=Jana|date=2007-12-01|title=Izobraževanje za preprečevanje poklicne izgorelosti|url=http://dx.doi.org/10.4312/as.13.2.78-88|magazine=Andragoška spoznanja|volume=13|issue=2|pages=78–88|doi=10.4312/as.13.2.78-88|issn=2350-4188}}</ref>, da bi voda stala na površini strehe. Voda, ki stoji na površini strehe, poveča obremenitev strešne konstrukcije pod napetostjo, kar je varnostno vprašanje. Stoječa voda prispeva tudi k prezgodnjemu propadanju večine strešnih materialov. Garancije nekaterih proizvajalcev kritin zaradi stoječe vode postanejo neveljavne. # Za zaščito notranjosti stavbe pred vremenskimi vplivi, kot so dež, veter, sonce, toplota in sneg. # Zagotoviti toplotno izolacijo. Večina sodobnih komercialnih / industrijskih sklopov streh vključuje izolacijske plošče ali izolacijo batt. V večini primerov mednarodni gradbeni zakonik in mednarodni stanovanjski zakonik določata najnižjo R-vrednost, ki jo zahteva strešni sklop. # Izvesti v pričakovani življenjski dobi. Vsi standardni materiali za strešne kritine so na podlagi nezanesljivih dokazov ugotovili zgodovino<ref>{{Navedi knjigo|title=Prvo stoletje oddelka za umetnostno zgodovino|url=http://dx.doi.org/10.4312/9789610603320|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)|date=2020-06-15|isbn=978-961-06-0332-0}}</ref> svoje dolgoživosti. Večina strešnih materialov bo zdržala še dolgo po izteku [[Garancija|garancije]] proizvajalca, ob ustreznem stalnem vzdrževanju in odsotnosti neviht. Kovinske in strešne strehe lahko trajajo petdeset let ali več. Asfaltna skodla lahko traja 30-50 let. Zgrajene strehe iz premogovega katrana lahko trajajo štirideset ali več let. Enoslojne strehe lahko trajajo dvajset ali več let. # Zagotoviti želeni, neoporečen videz. Nekatere strehe niso izbrane samo zaradi zgornjih funkcij, temveč tudi zaradi estetike, podobno kot pri oblogah sten. Za nekatere sisteme se pogosto plačujejo premijske cene zaradi njihovega privlačnega videza. === Izolacija === Ker je namen strehe<ref>{{Navedi revijo|last=Humar|first=Miha|last2=Lesar|first2=Boštjan|date=2020|title=Spremljanje vlažnosti lesene strehe golobarske žičnice - preliminarni rezultati|url=http://dx.doi.org/10.20315/asetl.122.2|magazine=Acta Silvae et Ligni|volume=122|pages=19–28|doi=10.20315/asetl.122.2|issn=2335-3112}}</ref> zavarovati ljudi in njihovo lastnino pred podnebnimi elementi, so izolacijske lastnosti strehe upoštevanje njene strukture in izbire strešnega materiala. Nekateri strešni materiali, zlasti tisti iz naravnih vlaknastih materialov, na primer slama, imajo odlične izolacijske lastnosti. Za tiste, ki tega ne storijo, je pod zunanjo plastjo pogosto nameščena dodatna izolacija. V razvitih državah ima večina stanovanj strop, nameščen pod konstrukcijskimi elementi strehe. Namen stropa je izolirati pred vročino in mrazom, hrupom, umazanijo in pogosto iztrebki in uši ptic, ki pogosto izberejo strehe za gnezdišča. Kot izolacijo lahko uporabimo betonske ploščice. Ko nameščate prostor med ploščicami in strešno površino, lahko zmanjša ogrevanje, ki ga povzroča sonce. Oblike izolacije<ref>{{Navedi revijo|last=Burović|first=Jasmin|date=2020-02-04|title=Izolacija bakterijskih patogena kod klinički manifestnih mastitisa mliječnih goveda i njihova antimikrobna osjetljivost u zeničkoj regiji u 2017. godini|url=http://dx.doi.org/10.46419/vs.51.1.5|magazine=Veterinarska stanica|volume=51|issue=1|pages=47–52|doi=10.46419/vs.51.1.5|issn=1849-1170}}</ref> so polst ali plastična folija, včasih z odsevno površino, nameščena neposredno pod ploščice ali drug material; sintetična penasta vata, položena nad strop, in izdelki iz recikliranega papirja ter drugi materiali, ki jih je mogoče vstaviti ali razpršiti v strešne votline. Tako imenovane Cool strehe postajajo vse bolj priljubljene, v nekaterih primerih pa jih zahtevajo lokalni kodeksi. Hladne strehe so opredeljene kot strehe z visoko odbojnostjo in visoko toplotno emisijo. Slabo izolirana in prezračevana kritina lahko v hladnem vremenu trpi zaradi težav, kot je na primer nastajanje ledenih zajez okoli previsnih napušč, zaradi česar voda iz stopljenega snega na zgornjih delih strehe prodre v strešni material<ref name="#1"/>. [[Led]] se pojavijo, ko toplota uhaja skozi skrajni zgornji del strehe in sneg se na teh točkah topi, zmrzne, ko kaplja po skodlah, in se na spodnjih točkah zbira v obliki ledu. To lahko povzroči strukturno škodo zaradi stresa, vključno z uničenjem žlebov in drenažnih sistemov. === Drenaža === Primarna naloga večine streh je preprečevanje zamakanja vode. Velika površina strehe odbija veliko vode, ki jo je treba usmeriti na primeren način, da ne povzroči škode ali nevšečnosti. Ravna streha stanovanjskih stavb ima na splošno zelo majhen naklon. V bližnjevzhodni državi, kjer se streha lahko uporablja za rekreacijo, je pogosto obzidana, zato je treba predvideti drenažne luknje, da se voda ne bo združevala in pronicala skozi porozni strešni material. Podobne težave, čeprav v veliko večjem obsegu, se soočajo z gradbeniki sodobnih poslovnih nepremičnin, ki imajo pogosto ravne strehe. Zaradi zelo velike narave takšnih streh je bistveno, da je zunanja obloga<ref>{{Navedi revijo|last=Grum|first=Bojan|last2=Temeljotov Salaj|first2=Alenka|date=2010|title=Zunanja pričakovanja potencialnih pridobiteljev nepremičninskih pravic v Sloveniji in na Japonskem|url=http://dx.doi.org/10.5379/urbani-izziv-2010-21-02-004|magazine=Urbani izziv|volume=21|issue=2|pages=37–47|doi=10.5379/urbani-izziv-2010-21-02-004|issn=0353-6483}}</ref> iz zelo neprepustnega materiala. Večina industrijskih in komercialnih struktur ima običajne strehe z nizkim naklonom. Na splošno je naklon strehe sorazmeren s količino padavin<ref>{{Navedi revijo|last=Ogrin|first=Darko|date=2003-12-01|title=Spreminjanje temperature zraka in padavin po letnih časih v Ljubljani in Trstu v obdobju 1851-2002|url=http://dx.doi.org/10.4312/dela.20.115-131|magazine=Dela|issue=20|pages=115–131|doi=10.4312/dela.20.115-131|issn=1854-1089}}</ref>. Hiše <ref>{{Navedi knjigo|title=A treatise on metamorphism / Charles Richard Van Hise.|url=http://dx.doi.org/10.5962/bhl.title.45549|publisher=Govt. Print. Off,|date=1904|location=Washington :|first=Charles Richard|last=Van Hise}}</ref>na območjih z malo padavinami imajo pogosto strehe z nizkim naklonom, medtem ko imajo hiše na območjih z veliko padavinami in snegom strme strehe. Dolge hiše na [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanski Novi Gvineji]], na primer, so arhitektura, v kateri prevladujejo visoke strehe, ki segajo skoraj do tal. Visoke strme strehe Nemčije in Nizozemske so značilne za snežne padavine. V delih Severne Amerike, kot sta Buffalo v ZDA ali Montreal v Kanadi, je potreben najmanjši naklon 30 stopinj. Obstajajo regionalni slogi gradnje, ki so v nasprotju s tem trendom, kamnite strehe alpskih koč pa so po navadi nežnejših naklonov. Te stavbe na njih po navadi kopičijo veliko snega, kar je dejavnik njihove izolacije. Naklon strehe je deloma določen z razpoložljivim strešnim materialom, naklon 3/12 ali večji naklon pa je na splošno pokrit z asfaltnimi skodlami, leseno streho, valovitim jeklom, skrilavcem ali ploščicami. Voda, ki jo odbija streha med nevihto, lahko škoduje stavbi, ki jo streha ščiti. Če teče po stenah, lahko pronica v malto ali skozi plošče. Če leži okoli temeljev, lahko povzroči pronicanje v notranjost, naraščajočo vlago ali suho gnilobo. Iz tega razloga ima večina stavb vzpostavljen sistem za zaščito sten stavbe pred večino strešne vode. V ta namen se običajno uporabljajo previsni napušči. Večina sodobnih streh in veliko starih ima sisteme dolin, žlebov, vodnih glav in odtočnih cevi za odstranjevanje vode iz okolice stavbe. V mnogih delih sveta se strešna voda zbira in skladišči za domačo uporabo. Območja, nagnjena k močnemu snegu, imajo koristi od kovinske strehe, ker njihove gladke površine lažje odvržejo težo snega in se bolje upirajo sili vetra kot lesena skodla ali betonska streha. '''Izolacija, drenaža in sončna kritina''' <gallery> Slika:Snow on the roof.jpg|Sneg na strehi, Poljska Slika:Ashdod 2005, rooftop view p2.JPG|Ravne strehe, Izrael Slika:Jakriborg, juni 2005 x.jpg|Strmo nagnjene dvokapne strehe, v severni Evropi Slika:PA120016.JPG|Zelena streha s sončnimi kolektorji, Škotska </gallery> === Sončne strehe === Novejši sistemi vključujejo sončne celice, ki proizvajajo elektriko in pokrivajo streho. Na voljo so tudi sončni sistemi, ki ustvarjajo toplo vodo ali vroč zrak in so lahko tudi strešna kritina. Kompleksnejši sistemi lahko izvajajo vse te funkcije: proizvajajo električno energijo, pridobivajo toplotno energijo in delujejo tudi kot strešna kritina. Sončne sisteme je mogoče integrirati s strehami: * integracija pri pokrivanju poševnih streh, npr. sončne skodle. * pritrditev na obstoječo streho, npr. sončna plošča na strešni strehi. * integracija v ravno strešno membrano s pomočjo toplotnega varjenja, npr. PVC. * pritrditev na ravno streho s konstrukcijo in dodatno težo, ki preprečuje dviganje zaradi vetra. == Galerija oblik streh == <gallery> Slika:Thai-roof.jpg|Poševna streha z okrašenim dvokapnico, Tajska Slika:Mount-gilead-ohio-jail.jpg|Mansardna streha, okrožni zapor, Ohio Slika:National Taiwan Science Education Center Chinese Roof.jpg|Stožčasta streha v Tajpeju Slika:Concrete roof insulation in Haikou, Hainan, China - 04.JPG|Ravne strehe, Kitajska Slika:Mandurah house.jpg|Nagnjena ravna streha, hiša, Zahodna Avstralija Slika:William Krisel butterfly roof home in Paradise Palms.jpg|Metuljasta streha v ''Paradise Palms'' na jugozahodu ZDA </gallery> == Galerija pomembnih streh == <gallery> Slika:Hospices de beaune toit.jpg|Polikromirane ploščice, Francija. Slika:Sydneyoperahouse at night.jpg|Steklene keramične ploščice, operna hiša v Sydneyju Slika:Cupola santamariadelfiore.jpg|Ploščice ''Imbrex'' in tegula na kupoli [[Firenška stolnica|Firenške stolnice]]. Slika:Taj gumbad.jpg|Marmornata kupola, [fTadž Mahal]] Slika:Speyerer Dom Dach.jpg|Bakrena streha [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|stolnice v Speyerju]], Nemčija Slika:Kings chapel roof.jpg|Glavna streha [[Kapela Kraljevega kolidža, Cambridge|kapele King's College]] v Angliji. Slika:Grand Palaais 501590 fh000033.jpg|Steklena streha ''Grand Palais'' v Parizu. </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Streha| ]] [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] [[Kategorija:Gradbeništvo]] 0glgu5mab1jx5pwn3qxtqw7iqtq775o 5735609 5735608 2022-08-17T09:38:18Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki [[slika:View to Piran from St. George's Parish Church, Piran, Slovenia 11.jpg|thumb|270px|Strehe starega [[Piran]]a]] '''Streha''' je zgornja obloga [[stavba|stavbe]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Po stopách žďárského mramoru. Hledání původu surovin použitých při stavbě gotického kláštera|url=http://dx.doi.org/10.21495/85-7|publisher=Ústav teoretické a aplikované mechaniky AV ČR, v. v. i.|date=2017|isbn=978-80-86246-85-7|first=Jan|last=Válek|first2=Karel|last2=Malý|first3=Radim|last3=Gonda|first4=Jaroslav|last4=Řihošek}}</ref>, vključno z vsemi [[material]]i in [[konstrukcija]]mi, potrebnimi za njeno podporo na [[stena]]h stavbe ali na podstavkih, ki zagotavljajo zaščito pred [[dež]]jem, [[sneg]]om, sončno svetlobo, ekstremnimi temperaturami in [[veter|vetrom]]. Značilnosti strehe so odvisne od namena stavbe, ki jo pokriva, od razpoložljivih strešnih materialov in lokalne gradbene [[tradicija|tradicije]] ter širših [[koncept]]ov, arhitekturnega oblikovanja in prakse. Lahko pa jih ureja tudi lokalna ali nacionalna [[zakonodaja]]. V večini držav, je primarna funkcija strehe predvsem zaščita pred dežjem. [[Veranda]] je lahko prekrita z materialom, ki ščiti pred sončno svetlobo, vendar dopušča druge elemente. Streha [[zimski vrt|zimskega vrta]] ščiti rastline pred mrazom, vetrom in dežjem, vendar dopušča svetlobo. Streha lahko zagotovi tudi dodaten [[življenjski prostor]], na primer strešni vrt. [[Slika:Very beautiful roof window of the house with no. 3 on Cristofor Columb street in Bucharest (Romania).jpg|sličica]] == Elementi oblikovanja == '''Elementi''' pri zasnovi strehe so: * [[material]] * gradnja<ref>{{Navedi knjigo|title=Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGigafida in ccKRES: gradnja, vsebina, uporaba|url=http://dx.doi.org/10.4312/9789610603542|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)|date=2020-08-28|isbn=978-961-06-0354-2}}</ref> * vzdržljivost Material<ref>{{Navedi splet|url=http://dx.doi.org/10.3897/zookeys.390.6661.app1|website=dx.doi.org|accessdate=2020-10-29}}</ref> strehe je lahko od listov banane, pšenične slame ali morske trave do [[laminiranega stekla]], bakra, aluminijaste pločevine in predhodno ulitega betona. V mnogih delih sveta so keramične ploščice stoletja, če ne celo tisočletja, prevladujoči strešni material. Drugi strešni materiali vključujejo asfalt, smolo iz premogovega katrana, EPDM gumo, Hypalon, poliuretansko peno, PVC, skrilavce, teflonsko tkanino, TPO ter lesene strese in skodle. Konstrukcija strehe je odvisna od načina podpore in od tega, kako se premosti spodnji prostor<ref>{{Navedi knjigo|title=Prostor|url=http://dx.doi.org/10.31522/p|publisher=University of Zagreb, Faculty of Architecture}}</ref> in ali je streha nagnjena ali ne. Naklon je kot, pod katerim se streha dvigne od najnižje do najvišje točke. Večina ameriške domače arhitekture, razen v zelo suhih regijah, ima strehe, ki so nagnjene ali poševne. Čeprav lahko sodobni gradbeni elementi, kot so odtočne cevi, odpravijo potrebo po naklonu, so strehe zaradi tradicije in estetike nagnjene. Tako je višina delno odvisna od slogovnih dejavnikov, delno pa tudi od praktičnosti. Nekatere vrste strešnih kritin, na primer slamnata, zahtevajo strm naklon, da so vodoodporne in trpežne. Druge vrste strešnih kritin, na primer hlačke, so na strmo nagnjenih strehah nestabilne, vendar zagotavljajo odlično zaščito pred vremenskimi vplivi pod sorazmerno nizkim kotom. V regijah, kjer je malo dežja, skoraj ravna streha z rahlim odtokom zagotavlja primerno zaščito pred občasnimi nalivi. Odtočne cevi odpravljajo tudi potrebo po poševni strehi. Trajnost strehe je zaskrbljujoča, ker je streha pogosto najmanj dostopen del stavbe za popravilo in obnovo, medtem ko ima lahko poškodba ali uničenje resne posledice. Osebe, ki so specializirane za gradnjo streh, so [[krovec]], [[tesar]] in druge. == Oblika == Oblika streh se od regije do regije močno razlikuje. Glavni dejavniki, ki vplivajo na obliko streh, so podnebje in materiali, ki so na voljo za strešno konstrukcijo in zunanjo [[Obloga|oblogo]]. Osnovne oblike streh so ravne, enokapne, dvokapne, bočne, metulji, obokane in kupolaste. Obstaja veliko različic teh vrst. Strehe, izdelane iz ravnih odsekov, ki so nagnjeni, se imenujejo poševne strehe (običajno, če kot presega 10 stopinj). Nagnjene strehe, vključno z dvokapnimi, dvokapnicami in strehami, predstavljajo največ domačih streh. Nekatere strehe sledijo organskim oblikam, bodisi z arhitekturno zasnovo bodisi zato, ker je bil pri gradnji uporabljen prožen material, kot je slama. == Deli == Streha ima dva dela: njena nosilna konstrukcija in kritina ali zgornja vremensko odporna plast. V manjšini stavb je zunanja plast istočasno samonosna konstrukcija. Strešna konstrukcija je na splošno podprta na stenah, čeprav nekateri gradbeni slogi, na primeri geodetski in A-okvir, zamegljujejo razliko med steno in streho. === Podpora === [[Slika:Streha.jpg|sličica|268x268_pik]] Nosilna konstrukcija strehe običajno vključuje nosilce, ki so dolgi in iz močnega, dokaj togega materiala, kot je [[les]], od sredine 19. stoletja pa tudi iz litega železa ali jekla. V državah, ki pogosto uporabljajo bambus, prožnost materiala povzroči značilno ukrivljeno linijo strehe, značilno za orientalsko arhitekturo. Les je primeren za najrazličnejše oblike streh. Lesena konstrukcija lahko izpolni tako estetsko kot tudi praktično funkcijo, če je izpostavljena pogledu. Kamnite [[preklada|preklade]] so se uporabljale za podporo streh že v prazgodovini, vendar ne morejo premostiti velikih razdalj. Kamniti lok je bil v široki uporabi v starorimskem obdobju, v različnih oblikah pa se je lahko uporabljal v prostorih do 43 m. Kamniti [[lok (arhitektura)|lok]] ali [[obok]], z rebri ali brez, je približno 2000 let prevladoval v strešnih konstrukcijah večjih arhitekturnih del, le z industrijsko revolucijo in zasnovo stavb, kot je ''Paxtonova Kristalna palača'', dokončana leta 1851, je prestopil železne nosilce. Z nenehnimi izboljšavami jeklenih [[Nosilec|nosilcev]] so ti postali glavna strukturna podpora za velike strehe in sčasoma tudi za običajne hiše. Druga oblika nosilca je armiranobetonski nosilec, v katerem so kovinske palice zajete v beton, kar mu daje večjo trdnost pod napetostjo. === Zunanji sloj - kritina === Ta del strehe kaže velike razlike glede na razpoložljivost materiala. V domači arhitekturi je strešni material pogosto rastlinski, na primer [[slama]], najbolj trpežna pa je [[morska trava]] z življenjsko dobo približno 40 let. V mnogih azijskih državah se [[bambus]] uporablja tako za nosilno konstrukcijo kot zunanjo plast, kjer so razcepljena stebla bambusa položena izmenično obrnjena in prekrivana. Na območjih z obilico lesa uporabljajo lesene [[skodla|skodle]] in plošče, v nekaterih državah pa je lubje nekaterih dreves mogoče olupiti v debelih, težkih pločevinah in uporabiti za kritino. V 20. stoletju so izdelali kompozitne asfaltne skodle, ki lahko trajajo od tanke 20-letne skodle do najdebelejše skodle z omejeno življenjsko dobo, stroški pa so odvisni od debeline in trajnosti skodle. Ko se plast skodle obrabi, se običajno odstranijo skupaj s podložnimi in strešnimi žeblji, kar omogoča namestitev nove plasti. Druga možnost je namestitev druge plasti neposredno nad obrabljeno plastjo. Ta metoda je sicer hitrejša, vendar ne omogoča pregleda strešne obloge in popravila poškodb vode, ki so pogosto povezane z obrabljenimi skodlami. Če ima več slojev starih skodel pod novo plastjo, se strešni žeblji nahajajo dlje od obloge, kar oslabi njihov oprijem. Pri tej metodi je največja skrb, da bi teža dodatnega materiala lahko presegla lastno nosilnost strešne konstrukcije in povzročila propad. Zaradi tega jurisdikcije, ki uporabljajo Mednarodni gradbeni zakonik, prepovedujejo namestitev nove kritine na obstoječo streho, ki ima dva ali več primerov katere koli vrste strešne kritine; obstoječi strešni material je treba odstraniti pred namestitvijo nove strehe. [[Skrilavec]] je idealen in trpežen material, medtem ko so v švicarskih Alpah strehe narejene iz ogromnih kamnitih plošč, debelih nekaj centimetrov. Skrilasta streha se pogosto šteje za najboljšo vrsto strešne kritine. Skrilasta streha lahko traja od 75 do 150 let in celo dlje. Vendar so strešne kritine pogosto drage za namestitev - na primer v [[Združene države Amerike|ZDA]] ima lahko skrilava streha enake stroške kot preostala hiša. Pogosto so prvi del strehe iz skrilavca neuspešni pritrdilni žeblji; korodirajo, tako da skrilavci zdrsnejo. V Veliki Britaniji je to stanje znano kot »[[bolezen]] nohtov«. Zaradi te težave so priporočljivi pritrdilni žeblji iz nerjavečega jekla ali bakra, ki morajo biti zaščiteni tudi pred vremenskimi vplivi. [[Azbest]], običajno v vezanih valovitih ploščah, se je v 20. stoletju pogosto uporabljal kot poceni, nevnetljiv strešni material z odličnimi izolacijskimi lastnostmi. Zdravstvena in pravna vprašanja, povezana z rudarstvom in ravnanjem z azbestnimi izdelki, pomenijo, da se ta ne uporablja več kot nov strešni material. Številne azbestne strehe pa še naprej obstajajo, zlasti v Južni Ameriki in [[Azija|Aziji]]. Strehe iz rezane trate (moderne, znane kot zelene strehe, tradicionalne kot drvene strehe) imajo dobre izolacijske lastnosti in jih vse bolj spodbujajo kot način ozelenitve Zemlje. Strehe ''Adobe'' so glinene strehe, pomešane z vezivnimi materiali, kot so slama ali živalska dlaka, in ometane na stružnicah, da tvorijo ravno ali rahlo nagnjeno streho, običajno na območjih z malo padavinami. Na območjih, kjer je gline veliko, so strehe iz pečenih ploščic glavna oblika strešne kritine<ref>{{Navedi revijo|last=Jekentaitė|first=Leonarda|date=2015-01-01|title=Katalikiškojo modernizmo filosofijos kritinė apybraiža|url=http://dx.doi.org/10.15388/problemos.1987.0.7217|magazine=Problemos|volume=36|pages=121–122|doi=10.15388/problemos.1987.0.7217|issn=2424-6158}}</ref>. Ulivanje in žganje strešnikov je panoga, ki je pogosto povezana z [[opekarna|opekarno]]. Medtem ko je bila oblika in barva ploščic nekoč regionalno značilna, se ploščice številnih oblik in barv proizvajajo komercialno, da ustrezajo okusu in žepu kupca. Pločevina v obliki [[baker|bakra]] in [[svinec|svinca]] se uporablja tudi že več sto let. Oba sta draga, a trpežna, velika bakrena streha [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres|stolnica v Chartresu]], oksidirana v bledo zeleno barvo, obstaja že stoletja. Svinec, ki se včasih uporablja za cerkvene strehe, je bil najpogosteje uporabljen v dolinah in okoli dimnikov na domačih strehah, zlasti pri skrilavcih. Za isti namen je bil uporabljen baker. V 19. stoletju je železo, galvanizirano s cinkom, da bi izboljšalo svojo odpornost na rjo, postalo lahek, enostaven hidroizolacijski material. Zaradi poceni in enostavne uporabe je postala najbolj dostopna komercialna strešna kritina po vsem svetu. Od takrat se je razvilo veliko vrst kovinskih kritin. Strehe iz jeklene skodle ali stoječih šivov trajajo približno 50 let ali več, odvisno od načina namestitve in uporabljene vlažne pregrade (podloge) in so med stroški strešnih kritin in skrilastih streh. V 20. stoletju je bilo razvito veliko število strešnih materialov, vključno s strehami na osnovi bitumna (že uporabljenega v prejšnjih stoletjih), gume in vrste sintetike, kot so [[termoplastika]] in [[steklena vlakna]]. <gallery> Slika:The Elms Jersey.jpg|Skrilavec Slika:Miskolc omassa peasant house.jpg|Ploščice iz terakote, Madžarska Slika:Niigata NCM Peasant Rice Farmers House.jpg|Uporaba riževe slame, Japonska Slika:Njem house in Cameroon.jpg|Bananini listi, Kamerun Slika:Neot smadar.jpg|Veje datljeve palme, Izrael Slika:Minenverwalter Kolmannskuppe.jpg|Kovinska folija, Namibija Slika:Gassho-zukuri farmhouse-02.jpg|Popravilo slame kmečka hiša, Japonska Slika:Stone Roofing House - Palchan - Kullu 2014-05-10 2507.JPG|Kamen, ki se uporablja kot strešni material, Indija Slika:Green Roof in Norway.png|Trava na strehi, Norveška </gallery> == Funkcija == Strešni sklop<ref name="#1">{{Navedi revijo|last=Kovačević|first=Branka|date=2018|title=Stresni odgovor u dečjem uzrastu|url=http://dx.doi.org/10.5937/medgla1869071k|magazine=Medicinski glasnik Specijalne bolnice za bolesti štitaste žlezde i bolesti metabolizma|volume=23|issue=69|pages=71–78|doi=10.5937/medgla1869071k|issn=1821-1925}}</ref> ima več funkcij. Omogoča lahko katero koli ali vse naslednje funkcije: # Odtekanje vode, tj. preprečevanje<ref>{{Navedi revijo|last=Nusdorfer|first=Jana|date=2007-12-01|title=Izobraževanje za preprečevanje poklicne izgorelosti|url=http://dx.doi.org/10.4312/as.13.2.78-88|magazine=Andragoška spoznanja|volume=13|issue=2|pages=78–88|doi=10.4312/as.13.2.78-88|issn=2350-4188}}</ref>, da bi voda stala na površini strehe. Voda, ki stoji na površini strehe, poveča obremenitev strešne konstrukcije pod napetostjo, kar je varnostno vprašanje. Stoječa voda prispeva tudi k prezgodnjemu propadanju večine strešnih materialov. Garancije nekaterih proizvajalcev kritin zaradi stoječe vode postanejo neveljavne. # Za zaščito notranjosti stavbe pred vremenskimi vplivi, kot so dež, veter, sonce, toplota in sneg. # Zagotoviti toplotno izolacijo. Večina sodobnih komercialnih / industrijskih sklopov streh vključuje izolacijske plošče ali izolacijo batt. V večini primerov mednarodni gradbeni zakonik in mednarodni stanovanjski zakonik določata najnižjo R-vrednost, ki jo zahteva strešni sklop. # Izvesti v pričakovani življenjski dobi. Vsi standardni materiali za strešne kritine so na podlagi nezanesljivih dokazov ugotovili zgodovino<ref>{{Navedi knjigo|title=Prvo stoletje oddelka za umetnostno zgodovino|url=http://dx.doi.org/10.4312/9789610603320|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)|date=2020-06-15|isbn=978-961-06-0332-0}}</ref> svoje dolgoživosti. Večina strešnih materialov bo zdržala še dolgo po izteku [[Garancija|garancije]] proizvajalca, ob ustreznem stalnem vzdrževanju in odsotnosti neviht. Kovinske in strešne strehe lahko trajajo petdeset let ali več. Asfaltna skodla lahko traja 30-50 let. Zgrajene strehe iz premogovega katrana lahko trajajo štirideset ali več let. Enoslojne strehe lahko trajajo dvajset ali več let. # Zagotoviti želeni, neoporečen videz. Nekatere strehe niso izbrane samo zaradi zgornjih funkcij, temveč tudi zaradi estetike, podobno kot pri oblogah sten. Za nekatere sisteme se pogosto plačujejo premijske cene zaradi njihovega privlačnega videza. === Izolacija === Ker je namen strehe<ref>{{Navedi revijo|last=Humar|first=Miha|last2=Lesar|first2=Boštjan|date=2020|title=Spremljanje vlažnosti lesene strehe golobarske žičnice - preliminarni rezultati|url=http://dx.doi.org/10.20315/asetl.122.2|magazine=Acta Silvae et Ligni|volume=122|pages=19–28|doi=10.20315/asetl.122.2|issn=2335-3112}}</ref> zavarovati ljudi in njihovo lastnino pred podnebnimi elementi, so izolacijske lastnosti strehe upoštevanje njene strukture in izbire strešnega materiala. Nekateri strešni materiali, zlasti tisti iz naravnih vlaknastih materialov, na primer slama, imajo odlične izolacijske lastnosti. Za tiste, ki tega ne storijo, je pod zunanjo plastjo pogosto nameščena dodatna izolacija. V razvitih državah ima večina stanovanj strop, nameščen pod konstrukcijskimi elementi strehe. Namen stropa je izolirati pred vročino in mrazom, hrupom, umazanijo in pogosto iztrebki in uši ptic, ki pogosto izberejo strehe za gnezdišča. Kot izolacijo lahko uporabimo betonske ploščice. Ko nameščate prostor med ploščicami in strešno površino, lahko zmanjša ogrevanje, ki ga povzroča sonce. Oblike izolacije<ref>{{Navedi revijo|last=Burović|first=Jasmin|date=2020-02-04|title=Izolacija bakterijskih patogena kod klinički manifestnih mastitisa mliječnih goveda i njihova antimikrobna osjetljivost u zeničkoj regiji u 2017. godini|url=http://dx.doi.org/10.46419/vs.51.1.5|magazine=Veterinarska stanica|volume=51|issue=1|pages=47–52|doi=10.46419/vs.51.1.5|issn=1849-1170}}</ref> so polst ali plastična folija, včasih z odsevno površino, nameščena neposredno pod ploščice ali drug material; sintetična penasta vata, položena nad strop, in izdelki iz recikliranega papirja ter drugi materiali, ki jih je mogoče vstaviti ali razpršiti v strešne votline. Tako imenovane Cool strehe postajajo vse bolj priljubljene, v nekaterih primerih pa jih zahtevajo lokalni kodeksi. Hladne strehe so opredeljene kot strehe z visoko odbojnostjo in visoko toplotno emisijo. Slabo izolirana in prezračevana kritina lahko v hladnem vremenu trpi zaradi težav, kot je na primer nastajanje ledenih zajez okoli previsnih napušč, zaradi česar voda iz stopljenega snega na zgornjih delih strehe prodre v strešni material<ref name="#1"/>. [[Led]] se pojavijo, ko toplota uhaja skozi skrajni zgornji del strehe in sneg se na teh točkah topi, zmrzne, ko kaplja po skodlah, in se na spodnjih točkah zbira v obliki ledu. To lahko povzroči strukturno škodo zaradi stresa, vključno z uničenjem žlebov in drenažnih sistemov. === Drenaža === Primarna naloga večine streh je preprečevanje zamakanja vode. Velika površina strehe odbija veliko vode, ki jo je treba usmeriti na primeren način, da ne povzroči škode ali nevšečnosti. Ravna streha stanovanjskih stavb ima na splošno zelo majhen naklon. V bližnjevzhodni državi, kjer se streha lahko uporablja za rekreacijo, je pogosto obzidana, zato je treba predvideti drenažne luknje, da se voda ne bo združevala in pronicala skozi porozni strešni material. Podobne težave, čeprav v veliko večjem obsegu, se soočajo z gradbeniki sodobnih poslovnih nepremičnin, ki imajo pogosto ravne strehe. Zaradi zelo velike narave takšnih streh je bistveno, da je zunanja obloga<ref>{{Navedi revijo|last=Grum|first=Bojan|last2=Temeljotov Salaj|first2=Alenka|date=2010|title=Zunanja pričakovanja potencialnih pridobiteljev nepremičninskih pravic v Sloveniji in na Japonskem|url=http://dx.doi.org/10.5379/urbani-izziv-2010-21-02-004|magazine=Urbani izziv|volume=21|issue=2|pages=37–47|doi=10.5379/urbani-izziv-2010-21-02-004|issn=0353-6483}}</ref> iz zelo neprepustnega materiala. Večina industrijskih in komercialnih struktur ima običajne strehe z nizkim naklonom. Na splošno je naklon strehe sorazmeren s količino padavin<ref>{{Navedi revijo|last=Ogrin|first=Darko|date=2003-12-01|title=Spreminjanje temperature zraka in padavin po letnih časih v Ljubljani in Trstu v obdobju 1851-2002|url=http://dx.doi.org/10.4312/dela.20.115-131|magazine=Dela|issue=20|pages=115–131|doi=10.4312/dela.20.115-131|issn=1854-1089}}</ref>. Hiše <ref>{{Navedi knjigo|title=A treatise on metamorphism / Charles Richard Van Hise.|url=http://dx.doi.org/10.5962/bhl.title.45549|publisher=Govt. Print. Off,|date=1904|location=Washington :|first=Charles Richard|last=Van Hise}}</ref>na območjih z malo padavinami imajo pogosto strehe z nizkim naklonom, medtem ko imajo hiše na območjih z veliko padavinami in snegom strme strehe. Dolge hiše na [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanski Novi Gvineji]], na primer, so arhitektura, v kateri prevladujejo visoke strehe, ki segajo skoraj do tal. Visoke strme strehe Nemčije in Nizozemske so značilne za snežne padavine. V delih Severne Amerike, kot sta Buffalo v ZDA ali Montreal v Kanadi, je potreben najmanjši naklon 30 stopinj. Obstajajo regionalni slogi gradnje, ki so v nasprotju s tem trendom, kamnite strehe alpskih koč pa so po navadi nežnejših naklonov. Te stavbe na njih po navadi kopičijo veliko snega, kar je dejavnik njihove izolacije. Naklon strehe je deloma določen z razpoložljivim strešnim materialom, naklon 3/12 ali večji naklon pa je na splošno pokrit z asfaltnimi skodlami, leseno streho, valovitim jeklom, skrilavcem ali ploščicami. Voda, ki jo odbija streha med nevihto, lahko škoduje stavbi, ki jo streha ščiti. Če teče po stenah, lahko pronica v malto ali skozi plošče. Če leži okoli temeljev, lahko povzroči pronicanje v notranjost, naraščajočo vlago ali suho gnilobo. Iz tega razloga ima večina stavb vzpostavljen sistem za zaščito sten stavbe pred večino strešne vode. V ta namen se običajno uporabljajo previsni napušči. Večina sodobnih streh in veliko starih ima sisteme dolin, žlebov, vodnih glav in odtočnih cevi za odstranjevanje vode iz okolice stavbe. V mnogih delih sveta se strešna voda zbira in skladišči za domačo uporabo. Območja, nagnjena k močnemu snegu, imajo koristi od kovinske strehe, ker njihove gladke površine lažje odvržejo težo snega in se bolje upirajo sili vetra kot lesena skodla ali betonska streha. '''Izolacija, drenaža in sončna kritina''' <gallery> Slika:Snow on the roof.jpg|Sneg na strehi, Poljska Slika:Ashdod 2005, rooftop view p2.JPG|Ravne strehe, Izrael Slika:Jakriborg, juni 2005 x.jpg|Strmo nagnjene dvokapne strehe, v severni Evropi Slika:PA120016.JPG|Zelena streha s sončnimi kolektorji, Škotska </gallery> === Sončne strehe === Novejši sistemi vključujejo sončne celice, ki proizvajajo elektriko in pokrivajo streho. Na voljo so tudi sončni sistemi, ki ustvarjajo toplo vodo ali vroč zrak in so lahko tudi strešna kritina. Kompleksnejši sistemi lahko izvajajo vse te funkcije: proizvajajo električno energijo, pridobivajo toplotno energijo in delujejo tudi kot strešna kritina. Sončne sisteme je mogoče integrirati s strehami: * integracija pri pokrivanju poševnih streh, npr. sončne skodle. * pritrditev na obstoječo streho, npr. sončna plošča na strešni strehi. * integracija v ravno strešno membrano s pomočjo toplotnega varjenja, npr. PVC. * pritrditev na ravno streho s konstrukcijo in dodatno težo, ki preprečuje dviganje zaradi vetra. == Galerija oblik streh == <gallery> Slika:Thai-roof.jpg|Poševna streha z okrašenim dvokapnico, Tajska Slika:Mount-gilead-ohio-jail.jpg|Mansardna streha, okrožni zapor, Ohio Slika:National Taiwan Science Education Center Chinese Roof.jpg|Stožčasta streha v Tajpeju Slika:Concrete roof insulation in Haikou, Hainan, China - 04.JPG|Ravne strehe, Kitajska Slika:Mandurah house.jpg|Nagnjena ravna streha, hiša, Zahodna Avstralija Slika:William Krisel butterfly roof home in Paradise Palms.jpg|Metuljasta streha v ''Paradise Palms'' na jugozahodu ZDA </gallery> == Galerija pomembnih streh == <gallery> Slika:Hospices de beaune toit.jpg|Polikromirane ploščice, Francija. Slika:Sydneyoperahouse at night.jpg|Steklene keramične ploščice, operna hiša v Sydneyju Slika:Cupola santamariadelfiore.jpg|Ploščice ''Imbrex'' in tegula na kupoli [[Firenška stolnica|Firenške stolnice]]. Slika:Taj gumbad.jpg|Marmornata kupola, [fTadž Mahal]] Slika:Speyerer Dom Dach.jpg|Bakrena streha [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|stolnice v Speyerju]], Nemčija Slika:Kings chapel roof.jpg|Glavna streha [[Kapela Kraljevega kolidža, Cambridge|kapele King's College]] v Angliji. Slika:Grand Palaais 501590 fh000033.jpg|Steklena streha ''Grand Palais'' v Parizu. </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Streha| ]] [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] [[Kategorija:Gradbeništvo]] q5sx08i0sfrmmr5465fz74e67rajaxk 0 486165 5735633 5714556 2022-08-17T10:32:12Z 84.20.228.169 /* Izobraževanje */Popravek črkovanja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Edvin Skrt|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|footnotes=|box_width=|term_start3=[[21. september]] [[2018]]|birth_place=|predecessor3=[[Tone Kajzer]]|children=1|successor3=|president3=[[Borut Pahor]]|successor2=|predecessor2=|term_end2=|term_start2=|parents=|awards=|order3=[[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Danskem|Veleposlanik Republike Slovenije na Danskem]]|term_end=|predecessor=|term_end3=|order1=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|term_start=|party=|order=|years_active=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|image=|organization=|employer=|president2=|order2=|birth_date=|president=}}'''Edvin Skrt''', [[Seznam slovenskih diplomatov|slovenski diplomat]], * [[15. februar]] [[1972]], [[Šempeter pri Gorici]] {{Navedi vir}} Skrt je aktualni [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Danskem|veleposlanik Republike Slovenije v Kopenhagnu]], ki poleg [[Danska|Danske]] pokriva še [[Islandija|Islandijo]], [[Norveška|Norveško]], [[Švedska|Švedsko]] in [[Finska|Finsko]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Veleposlaništvo RS Kopenhagen|url=http://www.kopenhagen.veleposlanistvo.si/|website=www.kopenhagen.veleposlanistvo.si|accessdate=2020-11-14}}</ref> == Izobraževanje == Edvin Skrt je diplomiral iz [[Politične znanosti|političnih znanosti]] na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Za svoje diplomsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada. == Diplomacija == Leta [[1993]] se je zaposlil na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Leta [[2001]] je postal vodja Oddelka za privilegije in imunitete v Diplomatskem protokolu ministrstva, nakar se je leta 2003 za pet let preselil na [[Slovaška|Slovaško]], kjer je na [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Slovaškem|tamkajšnji slovenski ambasadi]] opravljal funkcijo prvega sekretarja in svetovalca. Po vrnitvi v domovino je deloval v projektni skupini za predsedovanje Odboru ministrov [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], med letoma 2010 in 2012 pa postal začasni odpravnik poslov veleposlanika na [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Braziliji|slovenskem veleposlaništvu v Braziliji]]. Leta 2012 je za nekaj mesecev prevzel še začasno odpravniško delo na veleposlaništvu na Irskem, nato pa do leta 2013 na ministstvu deloval kot vodja na oddelku za [[Združene države Amerike]] in [[Kanada|Kanado]] v sektorju za [[Amerika|Ameriki]] in Karibe.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Veleposlanik|url=http://www.kopenhagen.veleposlanistvo.si/index.php?id=1182&L=898|website=www.kopenhagen.veleposlanistvo.si|accessdate=2020-11-14}}</ref> Od leta 2013 do imenovanja na mesto [[Veleposlanik|veleposlanika]] na Danskem je opravljal funkcijo svetovalca za bilateralne odnose in zadeve [[Evropska unija|Evropske unije]] v kabinetu [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|zunanjega ministra]] [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]]. ==== Veleposlanik na Danskem ==== Leta 2018 je postal [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Danskem|veleposlanik Republike Slovenije v Kopenhagnu]], ki pokriva še [[Islandija|Islandijo]], [[Norveška|Norveško]], [[Švedska|Švedsko]] in [[Finska|Finsko]].<ref name=":0" /> Prvo poverilno pismo je 21. septembra 2018 predal danski kraljici [[Margareta II. Danska|Margareti II. Danski]], 25. oktobra 2018 ga je predal finskemu predsedniku [[Sauli Niinistö|Sauliju Niinistöju]], 13. decembra 2018 norveškemu kralju [[Harald V. Norveški|Haraldu V.]], švedskemu kralju [[Karel XVI. Gustav Švedski|Karlu XVI. Gustavu]] 21. februarja 2019 in nazadnje islandskemu predsedniku [[Guðni Thorlacius Jóhannesson|Guðniju Thorlaciusu Jóhannessonu]] 27. februarja 2019.<ref name=":1" /> == Zasebno == Tekoče govori [[Angleščina|angleško]] in [[Slovaščina|slovaško]], razume pa tudi [[Italijanščina|italijansko]], [[Portugalščina|portugalsko]], [[Srbščina|srbsko]] in [[Hrvaščina|hrvaško]]. Z partnerko Klavdijo Petrica ima hčerko Evo, rojeno leta 2006.<ref name=":1" /> == Glej tudi: == * [[Seznam veleposlaništev Republike Slovenije]] == Sklici == {{sklici}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Skrt_Edvin}} [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Danskem]] mvco4uhb235e9poeu340ei4dvxmfslv 10 487849 5735246 5454440 2022-08-16T20:00:58Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = Cerkve sv. Andreja v Sloveniji | title = [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Andrej|Cerkve sv. Andreja v Sloveniji]] | listclass = hlist | basestyle = background: gold; | colwidth = 15em; | col1 = <poem> [[Cerkev sv. Andreja, Andraž nad Polzelo|Andraž nad Polzelo]] [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|Bela Cerkev]] [[Cerkev sv. Andreja, Bele Vode|Bele Vode]] [[Cerkev sv. Andreja, Bistrica|Bistrica]] [[Cerkev sv. Andreja, Bled|Bled]] [[Cerkev sv. Andreja, Brda|Brda]] [[Cerkev sv. Andreja, Brest|Brest]] [[Cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče|Črneče]] [[Cerkev sv. Andreja, Dalce|Dalce]] [[Cerkev sv. Andreja, Dolenje Poljane|Dolenje Poljane]] </poem> | col2 = <poem> [[Cerkev sv. Andreja, Dramlja|Dramlja]] [[Cerkev sv. Andreja, Drbetinci|Drbetinci]] [[Cerkev sv. Andreja, Goče|Goče]] [[Cerkev sv. Andreja, Gorenje Otave|Gorenje Otave]] [[Cerkev sv. Andreja, Goriče|Goriče]] [[Cerkev sv. Andreja, Gorjansko|Gorjansko]] [[Cerkev sv. Andreja, Gosteče|Gosteče]] [[Cerkev sv. Andreja, Hrastov Dol|Hrastov Dol]] [[Cerkev sv. Andreja, Kočevske Poljane|Kočevske Poljane]] [[Cerkev sv. Andreja, Koštabona|Koštabona]] </poem> | col3 = <poem> [[Cerkev sv. Andreja, Ljubljana|Ljubljana]] [[Cerkev sv. Andreja, Makole|Makole]] [[Cerkev sv. Andreja, Mali Orehek|Mali Orehek]] [[Cerkev sv. Andreja, Merče|Merče]] [[Cerkev sv. Andreja, Mošnje|Mošnje]] [[Cerkev sv. Andreja, Olimje|Olimje]] [[Cerkev sv. Andreja, Opatje selo|Opatje selo]] [[Cerkev sv. Andreja, Plač|Plač]] [[Cerkev sv. Andreja, Planina nad Horjulom|Planina nad Horjulom]] [[Cerkev sv. Andreja, Podkoren|Podkoren]] </poem> | col4 = <poem> [[Cerkev sv. Andreja, Popetre|Popetre]] [[Cerkev sv. Andreja, Prvačina|Prvačina]] [[Cerkev sv. Andreja, Ročinj|Ročinj]] [[Cerkev sv. Andreja, Slovenska vas|Slovenska vas]] [[Cerkev sv. Andreja, Sobrače|Sobrače]] [[Cerkev sv. Andreja, Srednje Gameljne|Srednje Gameljne]] [[Cerkev sv. Andreja, Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] [[Cerkev sv. Andreja, Suhi Potok|Suhi Potok]] [[Cerkev sv. Andreja, Sveti Andrej (Občina Moravče)|Sveti Andrej, Moravče]] [[Cerkev sv. Andreja, Sveti Andrej (Občina Škofja Loka)|Sveti Andrej, Škofja Loka]] </poem> | col5 = <poem> [[Cerkev sv. Andreja, Svino|Svino]] [[Cerkev sv. Andreja, Tržič|Tržič]] [[Cerkev sv. Andreja, Vače|Vače]] [[Cerkev sv. Andreja, Velenje|Velenje]] [[Cerkev sv. Andreja, Veliki Otok|Veliki Otok]] [[Cerkev sv. Andreja, Vrhovlje pri Kožbani|Vrhovlje pri Kožbani]] [[Cerkev sv. Andreja, Zakriž|Zakriž]] [[Cerkev sv. Andreja, Zgornje Jezersko|Zgornje Jezersko]] [[Cerkev sv. Andreja, Zgornji Leskovec|Zgornji Leskovec]] ''[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Kleč]]'' </poem> | below = Nekdanja cerkev je zapisana ležeče. }}<noinclude> [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja|*]] [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenske rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Cerkvene predloge]] </noinclude> bch3i5v6awkg6be6f5zezp1l6knzyog 0 493749 5735361 5540685 2022-08-16T20:23:28Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Leopolda Manidća]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Leopolda Mandića]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Leopolda Mandića | image = <!-- Slika.JPG --> | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin map alt = | map caption = | pushpin label position = | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Ptuj]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Leopold Mandić]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = <span class="plainlinks">[http://ozbaltptuj.com/ Ozbaltptuj.com]</span> | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1995 | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 12. maj 2019<br>([[Alojzij Cvikl]]) | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Jože Marinko]] | architectural type = | style = [[Moderna arhitektura|modernizem]] | capacity = 399 sedišč | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 544,85 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = 35,3 m (skupaj s podkleteno višino) | materials = [[beton]], [[opeka]] | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | deanery = [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | archdeaconry = [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = }} '''Cerkev sv. Leopolda Mandića''' na [[Ptuj]]u je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Župnije Ptuj - Sv. Ožbalt]]. Stoji v mestnem predelu Nova vas. Je edina cerkev v Sloveniji, posvečena kakemu [[Seznam hrvaških svetnikov|hrvaškemu svetniku]]. == Zgodovina == Župnijo Ptuj - Sv. Ožbalt so od njene ustanovitve 1. avgusta 1971 upravljali [[kapucini]]. Ob ustanovitvi je na njenem teritoriju živelo 3.400 ljudi, leta 2000 pa se je število povzpeli na 12.000, od tega 8.000 katolikov.<ref name="Stroškovni vidiki gradnje novih cerkva">Arnold Oton Ciraj, ''[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=31167 Stroškovni vidiki gradnje novih cerkva]'', diplomsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2012, stran 88.</ref> Tako se je zaradi naglega povečanja števila prebivalstva pojavila potreba po novi cerkvi, saj je župnijska [[Cerkev sv. Ožbolta, Ptuj|cerkev sv. Ožbolta]] postala premajhna. Pobudnik za gradnjo je bil pater [[Vinko Škafar]], sama gradnja pa je stekla leta 1994. Temeljni kamen je 17. aprila 1995 blagoslovil mariborski škof [[Franc Kramberger]]. Glavni promotor gradnje je bil naslednjih 10 let škofijski duhovnik Frančišek Obran, ki se je po upokojitvi leta 1991 preselil v [[Kapucinski samostan Ptuj]], in ki je pred tem kot župnik [[Župnija Kidričevo|Župnije Kidričevo]] leta 1987 že zgradil tamkajšnjo novo župijsko [[Cerkev sv. Družine, Kidričevo|cerkev sv. Družine]].<ref>[https://radio.ognjisce.si/sl/159/slovenija/15111/ Umrl duhovnik Frančišek Obran], Radio.ognjisce.si, pridobljeno 9. marec 2021.</ref> Leta 2016 so župnijo prevzeli [[minoriti]], ki so prevzeli tudi samo gradnjo.<ref name="Zgodovina župnije">[http://ozbaltptuj.com/o-nas/kapucini-na-ptuju/ Zgodovina župnije], Ozbaltptuj.com, pridobljeno 9. marec 2021.</ref> Posebej so se angažirali za to, da bi se skoraj dokončana cerkev posvetila, priprave pa je usklajeval župnik, pater Matei Senteş.<ref>[https://www.vaticannews.va/sl/cerkev/news/2019-05/msgr-alojzij-cvikl-posvetil-cerkev-sv-leopolda-mandica.html Msgr. Alojzij Cvikl posvetil cerkev sv. Leopolda Mandića v Novi vasi], Vaticannews.va, pridobljeno 9. marec 2021.</ref> Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je prišlo tudi do zamika datuma posvetitve.<ref>[https://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/2984-po-25-letih-so-posvetili-cerkev Po 25- letih so posvetili cerkev], Radio-ptuj.si, pridobljeno 9. marec 2021.</ref> Tik pred posvetitvijo so uredili še notranjo razsvetljavo cerkve. Slovesnost posvetitve je bila 12. maja 2019, na Mandićev god in ob praznovanju 1950-letnice prve omembe mesta, vodil pa jo je mariborski nadškof [[Alojzij Cvikl]] ob navzočnosti 30 duhovnikov ter minoritskega provincialnega ministra, patra Igorja Salmiča, in kapucinskega provincialnega ministra, brata Vlada Kolenka. Dogodka se je udeležilo okoli 600 ljudi, tudi županja Mestne občine Ptuj, Nuška Gajšek.<ref>[http://minoriti.rkc.si/poslanstvo/duh-assisija/9-novice/395-posvetitev-oltarja-in-cerkve-sv-leopolda-mandica-na-ptuju Posvetitev oltarja in cerkve sv. Leopolda Mandića na Ptuju], Minoriti.rkc.si, pridobljeno 9. marec 2021.</ref> Le dober mesec po posvetitvi te cerkve, 23. junija, je nadškof Cvikl posvetil še eno cerkev – mariborsko [[Cerkev sv. Rešnjega telesa, Maribor|cerkev sv. Rešnjega telesa]]. == Arhitektura == Precej velika cerkev je podkletena, v kletnih prostorih pa se nahajajo pastoralni prostori. Zvonik, ki skupaj s podkleteno višino meri 35,3 m, je bil zasnovan tako visoko tudi na pobudo takratnega ptujskega župana, ki si je želel visokega zvonika. Precej je tudi steklenih površin, zaradi česar je cerkev pozimi težko ogreti. Zanje je predvideno, da bi navadna stekla v prihodnosti nadomestili [[vitraž]]i. Zunanjčina in v manjši meri notranjščina vsebujeta freske [[Lojze Čemažar|Lojzeta Čemažarja]],<ref name="Stroškovni vidiki gradnje novih cerkva"/> pri čemer ostaja v načrtu poslikava prezbiterija. Oltar je marmornat, vanj pa je vgrajena majhna relikvija patra Mandića, ki so jo z veseljem darovali bratje kapucini iz Mandićevega [[Kapucinski samostan Padova|samostana v Padovi]].<ref name="Zgodovina župnije"/> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji, ki so bile zgrajene v 20. in 21. stoletju]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Leopold Mandić, Ptuj]] [[Kategorija:Cerkve svetega Leopolda Mandića|Ptuj]] [[Kategorija:Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt]] [[Kategorija:Modernistične cerkve v Sloveniji|Leopold Mandić, Ptuj]] [[Kategorija:Dela Jožeta Marinka]] [[Kategorija:Ptuj]] bsd2aj31bhcs9y64rwk3086hfxcl9dn 14 493751 5735356 5464082 2022-08-16T20:22:29Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Leopolda Manidća]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Leopolda Manidća]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene svetemu [[Leopold Mandić|Leopoldu Mandiću]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Leopold Mandić]] [[Kategorija:Leopold Mandić]] k451aozfde6t3th2na41uq28wj0yxyw 5735360 5735356 2022-08-16T20:23:16Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve svetega Leopolda Manidća]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Leopolda Mandića]] brez preusmeritve: tn. wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene svetemu [[Leopold Mandić|Leopoldu Mandiću]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Leopold Mandić]] [[Kategorija:Leopold Mandić]] k451aozfde6t3th2na41uq28wj0yxyw 14 493810 5735430 5464630 2022-08-16T20:34:41Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Tilna]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Tilna]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Sveti Tilen|svetemu Tilnu]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Tilen]] [[Kategorija:Sveti Tilen]] hw1vz64ihgu7vld3q9szlo7ml08ke3v 0 495000 5735311 5542574 2022-08-16T20:07:13Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Marije Magdalene]] v [[Kategorija:Cerkve svete Marije Magdalene]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Marije Magdalene | fullname = | image = <!-- WD --> | location = [[Sodražica, Sodražica|Sodražica]] | country = [[Slovenija]] | coordinates = {{koord|45|44|41.62|N|14|39|53.69|E|region:SL_type:landmark|display=inline,title}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | groundbreaking = | completed date = | founder = | dedication = [[sveta Marija Magdalena|Marija Magdalena]] | events = | style = | height = | parish = [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | deanery = [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | archdiocese = [[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Marije Magdalene, Sodražica <!--podatki registra--> | rkd_tip = | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | občina = Sodražica }} }}'''Cerkev sv. Marije Magdalene''' je rimskokatoliška cerkev v vasi [[Sodražica]], [[Občina Sodražica]], nedaleč od dolenjskega mesta [[Ribnica]]. Sedanja cerkev je bila zgrajena med letoma 1927 in 1928. Tekom let je bila cerkev večkrat prenovljena in povečana. Ob župnijski cerkvi je spominski park, ki je posvečen znamenitim Slovencem, ki izhajajo iz Sodražice ali so v njej delovali. == Zgodovina == Na sedanjem območju župnijske cerkve je nekoč stala cerkev [[Nikolaj iz Mire|sv. Nikolaja]] (Miklavža) s pokopališčem,<ref>{{Navedi splet|title=Sakralna dediščina {{!}} Turistična agencija Argonavt|url=https://www.argonavt.si/sl/sakralna-dedi%C5%A1%C4%8Dina-3|website=www.argonavt.si|accessdate=2021-03-26}}</ref> ki je bila podružnica obsežne ribniške župnije. Cerkev je bila v arhivskih virih prvič omenjena leta 1581. Leta 1822 pa je ljubljanski škof [[Avguštin Jožef Gruber]] zapisal, da je bila posvečena sv. Nikolaju, prav zato ker je na tem območju pogosto prišlo do poplav.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Magdalena, fara naša|last=Vesel Mušič|first=Polona|publisher=Družina|year=2003|isbn=961-222-475-7}}</ref> Do leta 1745 so cerkev povečali oz. jo verjetno povsem na novo pozidali. Blagoslov nove stavbe je bil 18. oktobra 1745, kar pa je bil pogoj za ustanovitev samostojnega vikariata septembra 1753. Leta 1927 so cerkev ponovno povečali, pri tem pa so ohranili zahodni del z zvonikom.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Sodražica|url=http://zupnija-sodrazica.rkc.si/index.php/content/display/18/arhivnovica-15/20|website=zupnija-sodrazica.rkc.si|accessdate=2021-03-26}}</ref> Pri sedanji cerkvi gre za precej veliko enoladijsko stavbo z velikim [[Transept|transeptom]], ki na zunaj le rahlo izstopa, poleg tega ima tri visoka okna na vsaki strani in visok [[Timpanon (arhitektura)|timpanon]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Sodraških 800 : monografija ob 800-letnici prve pisne omembe Sodražice|author1=Mihelič, Ludvik|author2=Pirc Vovčko, Nina|author3=Burger, Marko|author4=Kotar, Janez|author5=Lovšin, Žiga|author6=Pavlin, Vojko|author7=Preinfalk, Miha|author8=Žnidaršič Golec, Lilijana|publisher=Občina Sodražica|year=2020|isbn=978-961-94955-0-6|location=Sodražica|cobiss=304156672}}</ref> [[Prezbiterij]] je nižji od ladje in tristrano zaključen. Značilnost fasade je ta, da ima vhodni del pomaknjen naprej kot [[rizalit]], nad katerim se dviga zvonik. == Prezbiterij in oltarji == Cerkev je imela že leta 1753 pet oltarjev, leta 1863 pa je dobila še šestega. Posvečeni so bili leta 1822, in sicer [[Marija Magdalena|sv. Mariji Magdaleni]], sv. Marjeti Kortonski, [[Sveti Andrej|sv. Andreju]], [[Sveti Luka|sv. Luku]] in sv. Miklavžu.<ref name=":1" /> Leta 1851 je v desni kapeli sv. Luka zamenjala podoba Brezmadežne, Nikolajev oltar pa je bil malo za tem premaknjen v krstno kapelo, kajti nadomestil ga je oltar sv. Križa. V nekdanji cerkvi je bil glavni oltar postavljen verjetno že leta 1752, leto predenj je bil ustanovljen vikariat. Takrat je bil duhovnik med maševanjem pri oltarju obrnjen stran od ljudstva, za njim pa je bila obhajilna miza.[http://zupnija-sodrazica.rkc.si/index.php/content/display/18/arhivnovica-15/20] Danes pa je glavni oltar v cerkvi iz marmorja, bil pa je narejen leta 1928 po načrtih arhitekta [[Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Cerkve - Občina Sodražica|url=https://sodrazica.si/obcina-sodrazica/turizem/cerkve/|website=sodrazica.si|accessdate=2021-03-26}}</ref> Po načrtih arhitekta Valentinčiča je bil leta 1972 preurejen prezbiterij – iz predhodne obhajilne mize so postavili oltar 'proti ljudstvu'. Iz materiala bivše obhajilne mize je Kamnosek Kunovar naredil podstavek in nanj položil belo ploščo iz marmorja. Stranski oltar na ženski (levi) strani je že od leta 1851 posvečen Mariji Brezmadežni (prej je na njegovem mestu stal oltar sv. Luka).<ref name=":2" /> Sedanji oltar je iz leta 1942, po zaslugi župnika Majdiča, ki je priskrbel nabirke ženske Marijine družbe. Na moški strani pa stoji oltar [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega]], ki je bil postavljen leta 1993. == Kipi == Na glavnem oltarju, natančneje nad tabernakljem, stoji križ umetnika Kralja iz leta 1928, ob njem pa sta še baročna kipa klečečih angelov. Na stranskem oltarju, posvečenemu Mariji, je kip Brezmadežne, ki ga je ustvaril kipar Božo Pengov. Leta 1956 je akademski kipar Anton Blatnik izdelal podobo [[Sveti Duh|Svetega Duha]], ki je nad prižnico, ter kip [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega]], ki stoji na drugem stranskem oltarju.<ref name=":0" /> Prezbiterij zaznamujejo kipi domačina Draga Koširja, in sicer kipi [[Sveti Peter|sv. Petra]], [[Sveti Pavel|sv. Pavla]], [[Sveta Lucija|sv. Lucije]] in [[Sveta Cecilija|sv. Cecilije]]; od leta 1999 pa sta tu še kip [[Anton Martin Slomšek|blaženega Antona Martina Slomška]] ter [[Friderik Baraga|škofa Friderika Baraga]].<ref name=":1" /> Vsi kipi v cerkvi so bili leta 1956 prenovljeni, deloma pa tudi pozlačeni. V postnem času stoji pred oltarjem Koširjev kip bičanega Kristusa, v božjem grobu pa leži podoba Jezusa v grobu, ki je last [[Cerkev na Strmci|cerkve na Strmci]]. == Zvonik in zvonovi == Pred povišanjem je bil zvonik precej nizek in v slabem stanju, saj so zvonovi tolkli v streho novega dela cerkve. Po zaslugi arhitekta [[Janez Valentinčič|Janeza Valentinčiča]] je bil zvonik postavljen približno šest metrov višje in tedaj je bil ves iz betona. Sedaj je zvonik skupaj s križem visok 40,2 metra.<ref name=":0" /> Blagoslov povišanega zvonika je potekal 22. julija 1964, na praznik župnijske zavetnice sv. Magdalene. Pred začetkom prve svetovne vojne so bili v zvoniku štirje zvonovi. Veliki zvon je bil narejen leta 1796 v ljubljanski tovarni Samassa. Vojaška oblast je leta 1917 vzela najprej manjša dva zvonova, kasneje pa še velikega, kajti iz njih so naredili municijo. Danes v zvoniku bijejo štirje zvonovi (410, 512, 726 in 1280 kg), ki so bili posvečeni leta 1923. Zvonovi imajo glasove d, f, g ter a.<ref name=":0" /> == Viri == <references /> [[Kategorija:Cerkve svete Marije Magdalene|Sodražica]] lpy2viitbe7p75fjp71aqavex20qkzt 0 495006 5735405 5503769 2022-08-16T20:31:45Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Simona in Juda Tadeja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Simona in Juda Tadeja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name= Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja | fullname= | image=<!-- WD --> | location= [[Ljubljana]] | country = [[Slovenija]] | coordinates= {{koord|46|02|22.2|N|14|28|00.00|E|region:SL_type:landmark|display=inline,title}} | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[podružnična cerkev]] | functional status= aktivno | architect = [[Peter Bezlaj]] | length = 14,5 m | width = 6,5 m | completed date= 1448/1490 | dedication= [[sv. Simon in sv. Juda Tadej]] | style= [[gotika]] | parish= [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | deanery= [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | archdiocese= [[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 2006 | občina = Ljubljana }} }} '''Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[podružnična cerkev]] [[Župnija Ljubljana - Vič|župnije Ljubljana – Vič]], ki stoji na [[Viško pokopališče|viškem pokopališču]]. Zgrajena naj bi bila konec 15. stoletja po načrtih arhitekta [[Peter bezlaj|Petra Bezlaja]] in je eden od redkih dobro ohranjenih primerov [[Gotska arhitektura|gotske arhitekture]] v [[Ljubljana|Ljubljani.]] ==Zgodovina== Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja je bila glede na krajevne leksikone in cerkvene listine najverjetneje zgrajena leta 1448, vendar jo nekatere arhitekturne značilnosti uvrščajo tudi v leto 1490.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Zbornik ob 100. obletnici župnije sv. Antona Padovanskega|last=Potočnik|first=Janko|publisher=Župnija Vič|year=2008|location=Ljubljana|page=40–43|cobiss=243288576|last2=Čučnik|first2=Polona|last3=Čuden|first3=Marjan}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Gotika : Cerkev sv. Simona in Jude : Naša dediščina|last=Šenica|first=Vera|publisher=Studio Trnovo|year=1993|location=Ljubljana|page=7–20|cobiss=520253}}</ref> Preden je cerkev leta 1908 pripadla novoustanovljeni župniji sv. Antona Padovanskega, je do leta 1785 spadala pod župnijo Marijinega oznanjenja, še pred tem pa je bila podružnica prafare Sv. Petra.<ref name=":0" /> ==Arhitektura== Prvotna cerkvena stavba spada v obdobje pozne gotike, a je skozi zgodovino doživela več preobrazb. Konec 18. stoletja, v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II]]. je cerkev doživela baročno prenovo, barokizirani so bili oltarji in okna v prezbiteriju, poleg tega pa je bil obokan tudi prvotno raven in lesen strop. [[Ljubljanski potres 1895|Ljubljanski potres]] leta 1895 je povzročil precejšno škodo na cerkvi, zaradi česar sta bila obnovljena cerkveno ostrešje in zvonik, zakristija pa je bila premaknjena na desno stran cerkve. Zunanja fasada cerkve je bila obnovljena leta 1924, istega leta pa je cerkev nadomestila zvonike, ki jih je izgubila med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] za potrebe orožja. Prenova se je nadaljevala leta 1933, ko so bili iz cerkve odstranjeni tabernakelj, prižnica in stranska oltarja. V 80. letih je bila cerkev obnovljena pod vodstvom Restavratorskega centra Slovenije, vsa tri okna, tudi osrednje, ki je bilo do takrat zazidano, so dobila svojo gotsko prvotno obliko in nova vitražna stekla. Prav tako so leta 1982 iz cerkve odstranili glavni baročni oltar, ki ga je uničila lesna goba. Nazadnje je bila cerkev obnovljena leta 2008, ko sta bila obnovljeni fasada in streha zvonika.<ref name=":0" /> === Vhod === V cerkev vstopimo skozi značilen gotski vhod s kamnitim škropilnikom. V bližini vhoda je tudi kamnit zbiralnik poklonov, ki je najverjetneje nastal v 18. stoletju in ima danes zgolj dekorativno vlogo.<ref name=":1" /> === Cerkvena ladja === Ladijski strop je baročno obokan. Slavoločno steno, ki ločuje ladjo in prezbiterij, krasijo štiri kipi angelov. Ob straneh cerkvene ladje sta pravokotni barvni vitražni okni, na levem je motiv Križanega, na desnem pa simbol vstajenja, Jagnje. Na stenah cerkvene ladje so razporejene slike na platnu, ki prikazujejo križev pot. Avtor in čas nastanka poslikav nista znana.<ref name=":1" /> === Prezbiterij === [[Prezbiterij]] je okrašen z zvezdasto rebrastim obokom. Medprostori zvezdastega svoda so ornamentalno poslikani z viticami, sklepniki pa z različnimi simboli, med katerimi sta tudi simbola Marije z Jezusom ter Simona in Juda. Na podlagi mojstrskega znaka na enem izmed sklepnikov je bilo mogoče identificirati cerkvenega arhitekta, Petra Bezlaja. Na stenah prezbiterija so nameščeni štiri kipi svetnikov, ki predstavljajo [[Sveti Jurij|sv. Jurija]], [[Sv. Štefan|sv. Štefana]] in [[Sveti Florjan|sv. Florijana]]. Četrti kip ni identificiran, najverjetneje pa upodablja [[Sveti Matej|sv. Mateja]]. Prezbiterij osvetljujejo tri barvna vitražna okna v prvotni gotski obliki z upodobitvami sv. Juda Tadeja, [[Sveta Marija|Marije]] in sv. Simona. Okna ločujejo posvetilni križi.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Bezlaj, Peter (?–med 1515 in 1527) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140068/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-04-08}}</ref> Zunanja fasada prezbiterija ima šivane robove in obrobljena okna.<ref name=":1" /> ==Literatura== * Šenica, Vera (1993). ''Naša dediščina: Gotika: Cerkev sv. Simona in Jude''. Ljubljana: Studio Trnovo. * Potočnik, Janko; Čučnik, Polona; Čuden, Marjan (2008). ''Zbornik ob 100. obletnici župnije sv. Antona Padovanskega: Ljubljana Vič: 1908–2008. ''. str. 40–43. Ljubljana: Župnija Vič. == Zunanje povezave == * Slovenska biografija: Peter Bezlaj. [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140068/] == Glej tudi == * [[Viško pokopališče]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani|Simon]] [[Kategorija:Cerkve svetega Simona in Juda Tadeja|Vič]] [[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana - Vič]] cgq7ta922vevr35745tn672cwyywnhx 0 499854 5735259 5572722 2022-08-16T20:00:59Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = cerkev Sant'Andrea di Pistoia | fullname = | other_name = | native_name = Pieve di Sant'Andrea | native_name_lang = | image = Pistoia 200310 024.jpg | imagelink = | imagealt = | caption = | pushpin map = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Pistoia]], [[Toskana]] | country = [[Italija]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = | style = [[Romanska arhitektura]] | former name = | bull date = | founded date = 8. stoletje | completed date = 15. stoletje | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = | status = | dome quantity = | materials = | functional status = | heritage designation = | architect = | architecture type =cerkev | architecture style =[[Romanska arhitektura]] | metropolis = | diocese = | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = | embedded = }} '''Cerkev Sant'Andrea''' tudi ''Pieve di Sant'Andrea'', je cerkev v toskanskem mestu [[Pistoia]]. Znana je po [[romanska arhitektura|romanski]] fasadi v slogu toskanske protorenesanse in [[Prižnica v Sant'Andrea di Pistoia|prižnici]] [[Giovanni Pisano|Giovannija Pisana]] s preloma 13. v 14. stoletje. Tukaj je tudi [[krstilnica]], od tod tudi italijanski dodatek ''Pieve''. Zavetnik je [[sveti Andrej]]. == Lega == Cerkev stoji v severnem delu starega mesta Pistoia na ulici Via di Sant'Andrea, imenovani po njej, približno 300 metrov severozahodno od osrednjega trga Piazza del Duomo. == Gradnja == Prva cerkvena stavba na tej točki sega v 8. <ref name="Schomann452">Schomann: ''Kunstdenkmäler in der Toskana.'', S. 452.</ref> ali 9. <ref name="Zimmermann122">Zimmermanns: ''Toscana - Das Hügelland und die historischen Stadtzentren.'', S. 145. ([https://books.google.de/books?id=1JBUAgAAQBAJ&pg=PP1&lpg=PP1&dq=Klaus+Zimmermanns:+Toscana&source=bl&ots=EUpgWCNKYU&sig=_M9sU7PfCplYyhz8Vtbm-oa8dsQ&hl=de&sa=X&ved=0ahUKEwiu6PP2y9DXAhWDqxoKHZa8A-Y4ChDoAQhGMAo#v=snippet&q=Andrea%20pistoia&f=false online])</ref> stoletje. Stavba je bila obnovljena v 12. stoletju, okoli 1160 do 1170, njena dolžina se je znatno povečala. To je dalo cerkvi romanski vtis, ki je viden še danes. == Fasada == [[Slika:Sant'andrea, pistoia, interno 02.JPG|thumb|Pogled v glavno ladjo do apside]] Pročelje cerkve je zasnovano v treh oseh, ki ustrezajo notranjosti. Površina je strukturirana s štirimi stebri s [[korintski slog|korintskimi]] [[kapitel]]i, ki podpirajo [[arkada|arkade]] iz dveh različnih vrst [[marmor]]ja. V obeh zunanjih oseh so nad vrati spet vrisane slepe arkade, fasada je z zunanje strani omejena z vogalnimi [[pilaster|pilastri]]. Nad arkadnimi oboki, pod vencem, je območje z marmornatimi rombi. Fasada je nedokončana, na vrhu pa jo zapre preprosta dvokapnica z okroglim oknom. Njena zasnova sledi modelom iz Pise. V fasado so vstavljeni trije bas reliefi v prekladi glavnega portala in spodaj. To so upodobitve ''Povorke Treh kraljev'', ''Srečanja s Herodom'' in ''čaščenja otroka Jezusa''. == Notranjost == Osnovna zgradba cerkve je [[bazilika (zgradba)|bazilika]], zato ima tri ladje z višjo glavno ladjo. Visoke stene glavne ladje podpirajo arkadni oboki na stebrih, kapiteli spet sledijo korintskemu redu. Cerkev nima [[transept]]a. Glavna ladja se konča v polkrožni [[apsida|apsidi]]. Cerkev ni obokana, strešno konstrukcijo je mogoče videti prosto. Zasnova notranjosti ustreza tudi pisanski arhitekturi v najvišji čistosti sloga.<ref>Streit: ''Florenz - Toskana - Umbrien, Land der Etrusker'', S. 86.</ref> === Prižnica Giovannija Pisana === {{glavni|Prižnica v Sant'Andrea di Pistoia}} [[Slika:Giovanni pisano, pulpito di sant'andrea, 1298-1301, 05.jpg|thumb|Prižnica Giovannija Pisana]] Veličastna<ref>Streit: ''Florenz - Toskana - Umbrien, Land der Etrusker''. S. 84</ref> [[gotska umetnost|gotska]] [[prižnica]] Giovannija Pisana, verjetno narejena s pomočjo Tina di Camaina, je glavno delo srednjeveške italijanske skulpture. Zgrajena je bila med letoma 1298 in 1301. Po strukturi je Pisano zasnoval šesterokotnik s šestimi stebri iz [[porfir]]ja, ki jih v parih povezuje [[trilist]] in srednjim stebrom. Struktura ustreza prižnicam, ki jih je izdelal z očetom [[Nicola Pisano| Nicolajem Pisanom]] v [[Pisa|Pisi]] in [[Siena|Sieni]]. Stebri izmenično sedijo na podnožjih s podstavkom ali na [[atlant]]ih in levih, srednji steber podpira skupina orlov, grifonov in levov. Kapiteli sledijo korintskemu redu in so odlično izklesani. V paketih trilistov so upodobitve prerokov, v vogalih so dodane Sibile. Prižnica je sestavljena iz petih [[relief (umetnost)|relief]]ov, ki prikazujejo ''Oznanjenje'' in ''Rojstvo'', ''Poklon Treh kraljev'' in ''Beg v Egipt'', ''Pokol nedolžnih'' v Betlehemu, ''Križanje'' in ''Poslednja sodba''. Figure na reliefih so skoraj v celoti izklesane, upodobitve so ocenjene kot »izrazno dramatične«.<ref>Schomann: ''Kunstdenkmäler in der Toskana.'', S. 453.</ref> V vogalih prižnice je Pisano upodobil figure [[Aron]]a, [[David (kralj)|Davida]], [[Jeremija|Jeremije]], [[Izaija|Izaije]] in angelov. === Druga umetniška dela === Tudi leseno [[razpelo]] na prvem oltarju na desni strani je delo Giovannija Pisana, [[krstilnik]] mu je še vedno negotovo pripisan in je v levi stranski ladji in spet razpelo na prvem oltarju na levi. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Heinz Schomann: ''Kunstdenkmäler in der Toskana.'' Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1990, ISBN 3-534-06894-7. * Klaus Zimmermanns: ''Toscana – Das Hügelland und die historischen Stadtzentren.'' 9. Auflage, Du Mont Buchverlag, Köln 1986, ISBN 3-7701-1050-1. * Conrad Streit: ''Florenz – Toskana – Umbrien, Land der Etrusker'', Walter-Verlag, Olten und Freiburg im Breisgau 1972 (Sonderausgabe für die Wissenschaftliche Buchgesellschaft Darmstadt) == Zunanje povezave == {{commonscat|Sant'Andrea (Pistoia)}} * [https://www.comune.pistoia.it/1986/Chiesa-san-Andrea Commune Pistoia] * [https://www.diocesipistoia.it/parrocchia-sant-andrea/ diocesi Pistoia] [[Kategorija:Cerkve v Italiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] [[Kategorija:Romanska arhitektura]] [[Kategorija:Pistoia]] b8dmq43rnv3sg0ig5eklro6biw57wom 0 500053 5735652 5694472 2022-08-17T11:50:30Z 193.2.11.205 /* G */ wikitext text/x-wiki '''Seznam srbskih [[Jezikoslovec|jezikoslovcev]]''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} == A == * D. Alimpić *[[Ivana Antonić]] *[[Nada Arsenijević]] == B == * [[Henrik Barić]] (hrvaško-bos.-srb.) *[[Aleksandar Belić]] *J. Berić *[[Ksenija Bogetić Pejović]] *[[Zlata Bojović]] *[[Žarko Bošnjaković]] *[[Jovan Bošković]] (1834-1892) *[[Radoslav Bošković]] (1908-1983) *[[Milan Budimir]] (1891-1975) (klasični filolog, filozof) *[[Pero Budmani]] (''Petar Budman'') (Dubrovnik) * [[Ranko Bugarski]] (1933) *[[Petar Bunjak]] *[[Mirjana Burzan]] == Č == * [[Andrej Čipkár]] * [[Dimitrije Čobić]] == Ć == * [[Pavle Ćosić]] ? *Evgenije Ćurković == D == * [[Vojislav Dančetović]] *[[Đuro Daničić]] *[[Naum Dimitrijević]] *[[Nataša Dragin]] *Dragutinović *[[Kosta Dudić]] == Đ == * [[Petar Đorđić]] *[[Maja Đukanović]] * Vlado Đukanović *[[Miloš Đurić]] == G == * ([[Vaso Glušac]]) * [[Irena Grickat-Radulović]] *[[Jasmina Grković-Mejdžor]] == I == * [[Vojislav Ilić]] *[[Milka Ivić]] * [[Pavle Ivić]] == J == * ([[Vladeta Janković]]) ? *[[Jovan Jerković]] *[[Vera Jerković]] * Stojan Jovanović *[[Dušan Jović]] == K == * [[Vuk Stefanović Karadžić]] *[[Jovan Kašić]] *[[Nataša Kiš]] (r. [[Bugarski]]) *[[Rudolf Kolarič]] (slovensko-srbski) *[[Mikola Kočiš]] == L == * [[Ilija Lalević]] *S. Lazarević *Vikentije Ljuština (1761 - 1805) * [[Janko Lukić]] == M == * Mamuzić * [[Svetozar Marković]] (1912 - ?) * S. Matić *[[Jasna Melvinger]] *Aleksandar Milanović *[[Aleksandar Mladenović]] *[[Miloš Moskovljević]] *Jasmina Moskovljević Popović *A. Mrazović == N == * M. Nešković * S. Novaković *[[Slobodan Novokmet]] == O == * [[Dositej Obradović]] == P == *J. Pavlović *[[Milivoj Pavlović]] *[[Slobodan Pavlović]] *[[Radovan Perinac]] *Dragoljub Petrović *[[Mato Pižurica]] * Josif Podgorski *[[Ivan Popović]] * J. Popović * S. D. Popović == R == * [[Milorad Radovanović]] *[[Stana Ristić]] == S == * [[Živojin Simić]] *P. Solarić * Živko Stefanović * [[Mihailo Stevanović]] (1903-91) * [[Ljubomir Stojanović]] *Boško Suvajdžić == Š == * [[Irena Špadijer]] * [[Gordana Štasni]] == T == * [[Sima Tomić]] == V == * [[Aleksandra Vraneš]] == Z == * [[Dušanka Zvekić-Dušanović]] == Ž == * A. Žeželj *J. Živanović == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Srbski jezikoslovci|*]] e1f5s0p9shuncxh3xrqf6xkvlcdydpo 0 500444 5735279 5524475 2022-08-16T20:03:32Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Blaža]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Blaža]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev Madonna di San Biagio | fullname = | other name = | native_name = Chiesa di San Biagio | native_name_lang = | image = San Biagio outside.jpg | caption = Zunanjost cerkve | pushpin map = Italija | coordinates = {{Coord|43|09|08|N|11|42|46|E|type:landmark|display=inline,title}} | location = [[Montepulciano]], [[Toskana]] | country = [[Italija]] | denomination = rimskokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = https://www.tempiosanbiagio.it/ | former name = | bull date = | founded date = 15 september 1518 | completed date = 6 september 1739 | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 1567 | status = cerkev | capacity = | length = | width = | width nave = | floor area = | dome height outer = | spire height = | materials = | | functional status = aktivna | heritage designation = | architect = [[Antonio da Sangallo starejši]] | architecture type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[Renesančna arhitektura]] | | metropolis = | diocese = | archbishop = | bishop = | dean = | extra = }} [[File:San Biagio inside.jpg|250px|thumb|Notranjost.]] '''Cerkev Madonna di San Biagio''', ki stoji približno kilometer jugozahodno pod mestnimi utrdbami [[Montepulciano]], je ena najbolj impresivnih centralnih stavb toskanske [[renesančna arhitektura|renesanse]]. Leži na prostem na koncu drevoreda cipres in je služila kot romarska cerkev. == Zgodovina == Cerkev, ki je bila zgrajena med letoma 1518 in 1540, primer centralnega tlorisa renesančnega [[grški križ|grškega križa]], je zasnoval [[Antonio da Sangallo starejši]], ki ga je navdihnila [[Cerkev Santa Maria delle Carceri|bazilika Santa Maria delle Carceri]] v [[Prato|Pratu]], ki jo je pred tem zasnoval njegov brat Giuliano da Sangallo.<ref>{{cite book|last1=Haegen|first1=Anne Mueller von der|last2=Strasser|first2=Ruth F.|title=Art & Architecture: Tuscany|date=2013|publisher=H.F.Ullmann Publishing|location=Potsdam|isbn=978-3-8480-0321-1|page=409|chapter=San Biagio}}</ref> Isti načrt, povzet po delih [[Filippo Brunelleschi|Filipa Brunelleschija]], sta [[Donato Bramante|Bramante]] in [[Michelangelo]] uporabila za prvotno zasnovo [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], pa tudi za [[cerkev Santa Maria della Consolazione, Todi| cerkev Santa Maria della Consolazione]] v [[Todi]]ju z negotovim očetovstvom. Poznorenesančna stavba je bila zgrajena na mestu že obstoječe paleokrščanske ''pieve'', posvečene sv. Mariji in nato sv. Blažu. V začetku 16. stoletja so od ''pieve'' obstajali le ostanki, vključno s steno s fresko ''Marija z otrokom in sv. Frančišek''. Projekt je podprl [[papež Leon X.]], ki je študiral pri Angelu Polizianu, doma iz Montepulciana. Gradnja je trajala do leta 1580, po Sangallovi smrti pa so jo vodili drugi nadzorniki. == Opis == === Zunanjost === Cerkev San Biagio je zgrajena na tlorisu grškega križa, križ pa je zasnovan s [[kupola|kupolo]]. Edini okraski so dorski [[pilaster|pilastri]]. Vhodna [[portal]]a kronajo masivni trikotni zatrepi. V zgornjem nadstropju se ti elementi ponavljajo v [[jonski slog|jonskem redu]]. Zgoraj so trikotni zatrepi na vseh štirih krakih križa, vsak s preprostim očesom na sredini. Za italijansko renesanso na začetku 16. stoletja je bilo novo, da se na tleh neposredno pod kupolo, v tako imenovanem [[tambur]]u, izmenjujejo pilastri in niše, kot je predlagal Bramante za baziliko svetega Petra; ta motiv se ponovi tudi v notranjosti. Med križnimi kraki so bili predvideni bodisi štirje bodisi - po drugih podatkih - samo dva stolpa, od katerih je dokončan le zahodni na severu, vzhodni pa se je šele začel. V dokončanem štirinadstropnem stolpu je v pilastrih natančno upoštevan antični red - dorski, jonski, korintski in kompozitni. Le na jugu je bila v centralnem prostoru postavljena [[apsida]], ki je služila kot [[zakristija]]. Sama stavba je reducirana na preproste geometrijske oblike - kocke, valje in poloble - s starinskimi delilnimi elementi. Cerkev Madonna di San Biagio je dober primer centralne stavbe iz visoke renesanse. === Notranjost === Stene so strukturirane le z ravnimi pilastri. Tovrstna zgradba in položaj cerkve, ki je na vse strani prost, ustreza idealu časa za cerkveno stavbo, saj bi jo običajno lahko uresničili le v manjših stavbah znotraj mest. Glavna razlika med zunanjostjo in notranjostjo je jasna smer, ki jo cerkvi dajeta štrleča apsida in samostojni fasadni stolp, notranjost pa je čisti centralni prostor. Notranjost ima skoraj kvadratni tloris, ki je razširjen le s štirimi kratkimi prečnimi kraki. Apsida, ki štrli od zunaj, je na notranji strani 'odščipnjena', tako da se ustvari vtis enotnega centralnega območja. Pogled v kupolo kaže, da je tamburalno dno znotraj oblikovano na enak način kot zunaj, kar kaže na razmerje med cerkveno arhitekturo in okrasnimi oblikami klasične antične arhitekture. V tej notranjosti, tako kot redko kje drugje, lahko dobite vtis, kako so izgledale antične rimske [[bazilika (zgradba)|bazilike]]. Osnovna zgradba cerkve kot centralne stavbe prihaja iz Firenc, vendar je notranja višina za tisti čas nova, a zgodovinsko zelo stara. Brata Sangallo sta pred prvimi leti 16. stoletja natančno narisala antično baziliko Aemilia v Rimu, ki je bila porušena. »Antonio od nje ni prevzel le najvidnejše slogovne značilnosti, in sicer povezave [...] pilastra in vdelanega stebra v vseh vogalih, temveč tudi oblikovanje posameznih elementov samih«<ref>Jestaz, Bertrand: Die Kunst der Renaissance. Freiburg-Basel-Wien. 1985, S. 535</ref>, kot os rozete v [[kapitel]]ih, dorski [[friz]] in zaključke v pasnih obokih. Par pilastrov in stebrov najdemo tudi v vseh nadstropjih zvonika. Na desni pevski [[empora|empori]] so [[orgle]] iz leta 1781, ki jih je zgradil orglar Alamanno Contucci. Orgle so v lesenem ohišju, ki je v marmornatem videzu razkošno poslikano. Popolnoma mehanski instrument s 16 registri na manualu z obsegom 47 not s kratko prvo oktavo in pedalom z 8 notami.<ref>Informationen zur {{Webarchiv |url=http://www.sonataorgani.it/festival_organistico/index.php/organi/articles/arona-colgiata.html |wayback=20171107014823 |text=Orgel}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|San Biagio (Montepulciano)}} *[http://www.cretedisiena.com/paesi/Montepulciano/S.Biagio.htm Beschreibung mit Bildern] [[Kategorija: Cerkve v Italiji]] [[Kategorija: Montepulciano]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Blaža]] {{normativna kontrola}} h7871oqkuymd2h91c2mn058w9fh8x6q 0 501462 5735421 5548416 2022-08-16T20:33:26Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | country = {{SLO}} | pushpin map = Slovenija | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[župnijska cerkev]] | founded date = 1884 | parish = [[Župnija Sora|Sora]] | diocese = [[Škofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Štefana | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 16. maj 1991 | refšt = 2280 | lokacija = | občina = Medvode }} }} '''Župnijska cerkev sv. Štefana v [[Sora, Medvode|Sori]]''' je neoromanska novogradnja iz 19. stoletja. Arhivar Anton Koblar piše, da je prvotna cerkev stala že v 13. stoletju, najkasneje 1470, ko jo je v nedeljo po malem šmarnu posvetil prvi ljubljanski škof [[Žiga Lamberg|Sigismund pl. Lamberg]]. Ta, starejša cerkev, ki je stala na kraju današnjega pokopališča, je bila večkrat prezidana, dokler se ni zaradi številnih predelav in slabih tal začela pogrezati in pokati. V letu 1884 pa je prišlo do popolne novogradnje po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja in stavbenika Franca Faleschinija.<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Sorske in Preške fare|url=http://worldcat.org/oclc/442592965|publisher=[samozal.] A. Koblar|date=1883–1884|oclc=442592965|author=Koblar, Anton|cobiss=2165082}}</ref><ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem|publisher=Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO)|date=2015|location=Ljubljana|isbn=978-961-6669-29-0|oclc=922861042|first=Igor|last=Sapač|first2=Franci|last2=Lazarini|cobiss=276146688}}</ref> V Sori sta kot župnika službovala tudi dva znana slovenska literata: [[Valentin Vodnik]] (1784-1785) in [[Fran Saleški Finžgar]] (1908-1918). == Opis == Cerkev je [[Cerkvena ladja|enoladijska]] z dvema zaključenima stranskima kapelama, ki od zunaj dajeta vtis prečne ladje. Njena fasada je razčlenjena z [[Lizena|lizenami]], polkrožno zaključenimi okni in podstrešnim ločnim [[Friz|frizom]]. Notranjščina je v celoti obokana in razčlenjena s pilastri, oprema je v slogu historizma. [[Prezbiterij]] je petosminski, s prislonjenima nadstropnima zakristijama ob straneh.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Cerkve na Slovenskem.|url=http://worldcat.org/oclc/444657405|publisher=A. Krašovec publikacije|date=1996|oclc=444657405|first=Jakob|last=Gale|cobiss=59107584|first2=Luka|last2=Vecvar|last3=Vrhunc|first3=Franc}}</ref> Leta 1909 je bil tudi poslikan, avtor poslikav je [[Anton Jebačin]]. Strop krasijo Kristus in štirje angeli v medaljonih, ki jih obdaja vitična neoromanska ornamenika. To figuraliko je Jebačin povzel po Spominski kapeli v Münchnu. V navideznih nišah na stranskih stenah so pred svetlomodrim ozadjem naslikani zavetniki šestih podružnic župnije.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cerkveno stensko slikarstvo poznega 19. stoletja na Slovenskem|url=http://worldcat.org/oclc/452382632|publisher=Mohorjeva družba|date=1982|oclc=452382632|first=Andreja|last=Žigon|cobiss=904197}}</ref> Nad glavnim oltarjem se nahaja še iz stare cerkve ohranjena tabelna slika sv. Štefana baročnega slikarja [[Janez Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]], naslikana leta 1741, na kateri je upodobljeno svetnikovo kamenjanje pred Jeruzalemskim obzidjem. V tipično baročnem slogu so osebe upodobljene v sočasnih oblačilih. Zaradi številnih poškodb, predvsem povezanih s prekomerno izpostavljenostjo vlagi, je bila slika restavrirana vsaj štirikrat, nazadnje leta 2018. V postopku so restavratorji odkrili podobi mladega Savla na levi in moža ki pobira kamen na desni strani, saj sta prej zaradi saj in prahu potemneli in bili praktično nevidni. Nekateri deli so bili na žalost tako poškodovani, da jih je bilo treba naslikati na novo.<ref>{{Navedi revijo|last=Košenina|first=Peter|date=januar 2019|title=Obnovljeni Metzingerjev sv. Štefan|url=http://www.gorenjskiglas.si/supplement/84438464u254w2b4z2c4c4j5j553442394m554t2i503a4a424j5u2c4n5w2b454o2g3q484w27464r264y234l3a3c3n2r2/Sotocje_20190111_01.pdf|magazine=Sotočje|page=26|access-date=8.4.2021}}</ref> Križev pot ob stranskih stenah je delo poljanskega slikarja [[Štefan Šubic|Štefana Šubica]], medtem ko so barvna okna, ki so nastala ob jubilejni 700 letnici župnije leta 1995, delo [[Marcos Luis Jerman|Marka Jermana]].<ref name=":1" /> == Sklici in opombe == <references /> {{Zgradbe arhitekta Adolfa Wagnerja v Sloveniji}} [[Kategorija:Župnija Sora]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1884]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana|Sora]] [[Kategorija:Dela Adolfa Wagnerja]] clrsnlhdrcpchy8lnh3g74e60vsncc9 0 505026 5735272 5649969 2022-08-16T20:02:18Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Avguština]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Avguština]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Bazilika sv. Avguština | fullname = Bazilika sv. Avguština v Campo Marzio | other name = | native_name = {{lang-la|Basilica Sancti Augustini in Campo Marzio}}<br>{{lang-it|Basilica di Sant'Agostino in Campo Marzio}} | image = | image_size = | alt = | caption = Fasada cerkve iz trga | pushpin map = | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = | coordinates = {{Coord|41|54|3.24|N|12|28|27.44|E}} | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = 80 Via della Scrofa, [[Rim]] | country = [[Italija]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | religious institute = Red sv. Avguština | website = {{URL|http://www.agostiniani.it}} | former name = San Trifone in Posterula | bull date = | founded date = 1286 | founder = [[papež Bonifacij VIII.]]<br> Guillaume d'Estouteville | dedication = [[Avguštin iz Hipona]]<br>Trifon | dedicated date = | consecrated date = 1446 | cult = sv. Avguštin<br>[[sveta Monika]]<br>[[Madonna del Parto]] | relics = sv. Monike<br>sv. Trifona | events = | past bishop = | people = | status = manjša [[bazilika]] | functional status = aktivns | heritage designation = | designated date = | architect = Giacomo di Pietrasanta<br>[[Francesco Borromini]]<br>Baccio Pontelli<br>Luigi Vanvitelli<br>Carlo Murena | architectural type = | style = [[Renesančna arhitektura]] | years built = | groundbreaking = 1296 | completed date = 1446 | embedded = }} '''Bazilika svetega Avguština v Campo Marzio''' (italijansko'' Basilica di Sant'Agostino in Campo Marzio''; latinsko ''Basilica Sancti Augustini in Campo Martio''), splošno znana kot '''bazilika svetega Avguština''' in lokalno kot '''Sant'Agostino''', je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] naslovna manjša [[bazilika]], posvečena svetemu [[Avguštin iz Hipona|Avguštinu iz Hipona]] v [[Rim]]gu v Italiji. Je matična cerkev reda svetega Avguština in stoji v bližini trga [[Piazza Navona]] v ''rione'' (okrožje) Sant'Eustachio. Prvič zasnovana leta 1286, kjer je bila preprosta cerkev iz 8. stoletja, posvečena svetemu Trifunu iz Campsade, je bazilika znana po slogu rimske [[renesančna arhitektura|renesančne arhitekture]], umetniških delih umetnikov, kot so [[Caravaggio]], [[Raffaello Santi|Rafael]], [[Guercino]] in [[Bernini]] in da je bila pokopališče svete Monike († 387), matere svetega Avguština iz Hipona. == Zgodovina == Red sv. Avguština je bil ustanovljen leta 1244, njegova prva [[cerkev (zgradba)|cerkev]] in [[samostan]] pa sta bila Santa Maria del Popolo poleg Porte del Popolo na [[Avrelijanov zid|rimskem obzidju]]. Fratri novo ustanovljenega preprostega reda pa so želeli, da bi bila njihova glavna hiša bližje papežu in upravi Cerkve.<ref name="Augnet">{{cite web |title=Rome - Sant'Agostino Church |url=http://augnet.org/en/history/places/4238-italy-rome-santagostino-church/ |website=Augnet |access-date=3 May 2020}}</ref> Leta 1286 je rimski plemič po imenu Egidio Lufredi podaril redu več hiš na območju Campo Marzio. Fratri so zahtevali dovoljenje za gradnjo cerkve in samostana na tem zemljišču; [[papež Honorij IV.]] je dovolil samo gradnjo samostana, ker bi bila nova cerkev preblizu cerkve sv. Trifuna v Posteruli, na vogalu sedanje Via dei Portoghesi in Via della Scrofa. Namesto tega je papež že obstoječo cerkev, v kateri so bile ohranjene relikvije mučenikov svetnikov Trifuna, Respikija in Nimfe, zaupal [[Avguštinci|avguštincem]]. Gradnjo cerkve je financiral Guillaume d'Estouteville, nadškof Rouena in kardinal Camerlengo (1477-1483).<ref>S. Miranda, list of [http://www2.fiu.edu/~mirandas/curia.htm#Chamber Cardinal Chamberlains of the Holy Roman Church]. Retrieved: 2016-03-21.</ref> Fasado je leta 1483 zgradil Giacomo di Pietrasanta z uporabo [[travertin]]a, vzetega iz [[Kolosej]]a. Zasnova cerkve je pripisana arhitektu iz poznega 15. stoletja Baccio Pontelliju, pozneje v 18. stoletju pa je notranjost obnovil Luigi Vanvitelli.<ref>[https://books.google.com/books?id=UkgQAAAAYAAJ New Guide of Rome, Naples and Their Environs], By Mariano Vasi and Antonio Nibby, page 105.</ref> Je preprosto delo zgodnjega renesančnega sloga.<ref>{{cite book|first=Claudio|last=Rendina|title=La grande enciclopedia di Roma|publisher=Newton Compton|location=Rome|year=2000}}</ref> Naslov Sant'Agostino ji je podelil kardinal Jean-Pierre Ricard leta 2006. To je cerkev postnih dni, prve sobote v [[Postni čas|postnem času]]. [[Slika:S Agostino Hochaltar.jpg|thumb|Glavni oltar]] == Arhitektura == Razen fasade je zunanjost brez dekoracije, velike linije, površine in dimenzije določajo arhitekturo. Fasada je reprezentativni element in razkriva svoj učinek v svoji jasnosti in preprostosti. Danes je vidna le leva zunanja stran cerkve, desna stran je bila integrirana pri gradnji samostanskega poslopja. Apsida levega transepta iz 14. stoletja je še vedno originalna. Opečne opore, ki prevladujejo nad streho levega hodnika, so presenetljive. === Fasada === Struktura in zasnova [[travertin]]ske fasade temelji na fasadi avguštinske cerkve Santa Maria del Popolo, ki je bila zgrajena nekaj let prej, in je zato ena prvih renesančnih fasad v Rimu. Notranjo zgradbo cerkve v strukturi fasade nakazujejo [[pilaster|pilastri]] in visoki osrednji del. Trapez in mogočni [[timpanon (arhitektura)|timpanon]] delita pročelje na dve vodoravni polji. Ornamentika na [[voluta]]h je že bolj razvita.<ref>J. Burckhardt: Kunst der Renaissance in Italien – S. 103: ''...berüchtigt durch Hässlichkeit der Voluten, die auch Pontellis geringsten Bau, die Kathedrale von Turin, verunzieren...''</ref> Številne plošče in trije okuli nad portali strukturirajo spodnji del fasade. Zapleteno obdelan glavni [[jonski slog|jonski]] [[portal]] iz 15. stoletja je obdan z izrezljanim marmornim okvirjem in trikotnim [[pediment]]om z grbom kardinala d'Estoutevillea in napisom ''INDULGENTIA PLENARIA QUOTIDIANA PERPETUA PRO VIVualIS ET DEFUNCTIS'' - za žive in mrtve). Slabo preperela [[freska]] nad glavnim portalom prikazuje izročitev rednih pravil s strani menihov Avguštinov (ilu.). Graditelj cerkve se je ovekovečil v markantnem napisu: ''GUILLERMUS DE ESTOUTEVILLA EPISCO. OSTIEN.KARTICA. RDEČI OMAGES. S.R.E. CAMERARIUS FECIT'' (zgradil Guillaume d'Estouteville, škof Ostie, kardinal iz Rouena, Camerlengo Svete rimske cerkve) in pod letnico MCCCCLXXXIII (1483), ki je tudi leto dokončanja in leto kardinalove smrti. === Stavba cerkve === Cerkev je triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] z izjemno visoko in ozko osrednjo ladjo. Ladja je zgrajena v razmerju 2:1 do [[transept]]ov. Masivne, okroglo obokane [[arkade]] tvorijo osnovo za obočne pole, in jo prekinjata po 2 okroglo obokana okna v vsakem oboku. Obokanje ladje sledi vezanemu sistemu, tj. obočna pola osrednje ladje povzema 2 polji stranskih ladij.<ref>A. Henze: Reclams Kunstführer Rom, S. 121</ref> Prvotno je bilo v zunanje stene vgrajenih šest stranskih kapel, pri čemer sta bili dve sčasoma opuščeni, ena za levi stranski izhod in ena za dostop do nove [[zakristija|zakristije]] na desni. Transept je ozek in sega le malo čez poravnavo ladje s kapelami. Zaključek je [[apsida]] s kapelo. Stopenjski korni sistem tvorijo štiri različno globoke korne kapele, pri čemer se enoprostorna glavna kapela zaključuje v polkrogu, stranski kapeli pa se končujeta vsaka z ravnim korom. Ko so jo zgradili, je bila na desni strani druga kapela z nekdanjo zakristijo, preden so jo vgradili v samostansko poslopje. V križišču se dviga viseča kupola s svetlobnico, ki pa je v današnji obliki zgradila arhitekta Vanvitelli in Carlo Murena šele v 18. stoletju, prav tako [[zvonik]].<ref>V. Annecchino: S. 3</ref> Številni arhitekturni proporci in mere so skladni z avguštinsko numerologijo in simboliko – Avguštin je ljubil alegorični pomen številk, npr. številka 12, ki simbolizira univerzalnost Cerkve, 12 Izraelovih plemen in 12 apostolov. V Sant'Agostinu 12 stebrov podpira ladjo, 12 stranskih kapelic je nekoč obstajalo, 12 oken pa osvetljuje cerkev. Število 7 je za Avguština pomenilo Staro zavezo in 8 za Novo zavezo, skupaj tvorita številko 15 - skupaj 15 obočnih pol podpira glavno in stranski ladji.<ref>V. Annecchino: S. 6</ref> == Umetniška dela == Zelo vidno umetniško delo, ki je trenutno v cerkvi, je ''[[Loretska Mati Božja (Caravaggio)|Loretska Mati Božja]]'' v kapeli Cavallettijev (prva kapela na levi), pomembna zgodnja baročna slika [[Caravaggio|Caravaggia]].<ref>John Varriano, ''Caravaggio: The Art of Realism'' (University Park, PA: Penn State Press, 2010), pp. 44-46. John T. Spike, ''Caravaggio: Catalogue of Paintings'' (New York-London: Abbeville Press, 2010), pp. 148-150.</ref> Cerkev vsebuje tudi [[Guercino]]vo platno ''Svetniki Avguštin, Janez Evangelist in Hieronim''; [[freska|fresko]] ''Prerok Izaija'' [[Raffaello Santi|Rafaela]] na tretjem [[pilaster|pilastru]] leve stranske ladje; in kip ''Sveta Ana in Marija z otrokom'', delo [[Andrea Sansovino|Andrea Sansovina]]. Skulptura ''Madona del Parto'' (Gospe porodnice) Jacopa Sansovina, ki po legendi temelji na starodavnem kipu Agrippine, ki v rokah drži [[Neron]]a, slovi po tradiciji, da dela čudeže pri porodu. Kip je poln zahvalnih daritev in vedno obdan z daritvami cvetja in sveč. Leta 1616 je baročni umetnik iz 17. stoletja Giovanni Lanfranco okrasil kapelo Buongiovanni (v levem transeptu) s tremi platni in stropno fresko ''Marijinega vnebovzetja''. V cerkvi je tudi skulptura Melchiorre Caffà ''Sv. Tomaž iz Villanove, ki deli miloščino'', ki jo je dopolnil njegov mentor Ercole Ferrata. <gallery> File:SAgostino-interior-01.jpg|Notranjost sv. Avguština, Rim, z ladjo in visokim oltarjem File:Madonna dei Pellegrini (Sant'Agostino in Campo Marzio) September 2015-1.jpg|''[[Loretska Mati Božja (Caravaggio)| Loretska Mati Božja]]'', [[Caravaggio]] </gallery> == Grobnice == Cerkev vsebuje grob svete Monike, matere svetega Avguština, Fiammette, ljubice Cesarea Borgia in slavne kurtizane ter grob Olava Trondssona, norveškega nadškofa 1459 - 1473. Na njegovem nagrobniku je napis ''CVI DEDERAT SACRAM MERITO NORVEGIJSKI SEDEM HIC TEGIT OLAVI FRIGIDVS OSSA LAPIS'' (kar pomeni: Tu hladen kamen pokriva kosti Olava, ki mu je Norveška upravičeno podelila sveti stol.).<ref>Fjellbu, A., et al. (eds.) (1955). ''Nidaros erkebispestol og bispesete 1153 - 1953''. Oslo, Land og kirke. Forcella, p. 15, no. 31.</ref> Napise, najdene v S. Agostinu, dragocenem viru, ki ponazarja zgodovino cerkve, je zbral in objavil Vincenzo Forcella.<ref>V. Forcella, ''Inscrizioni delle chiese e d' altre edifici di Roma, dal secolo XI fino al secolo XVI'' Volume V (Roma: Fratelli Bencini, 1875), pp. 1-112. [in Italian and Latin] </ref> Leta 1741 je Pietro Bracci oblikoval in sklesal polikromirano grobnico kardinala Giuseppeja Renata Imperialija, ki je umrl 15. januarja 1737.<ref>Forcella, p. 103, no. 307.</ref> Tu je pokopan tudi vodilni škof in kardinal Guillaume d'Estouteville (ok. 1412–1483). ==Sklici in viri== {{sklici}} * P Antonino Ronci and D. Torre, ''S. Agostino in Campo Marzio, Roma'' (Roma: D. Torre, [1950?]). == Zunanje povezave == {{commons category|Sant'Agostino (Rome)}} * [http://www.augnet.org/default.asp?ipageid=899 Cerkev Sv. Auguština, Rim (engl.)] * [https://www.heiligenlexikon.de/ Ekumenski leksikon svetnikov] * [http://www.avvocaturastato.it/ Državno tožilstvo - Slike notranjosti nekdanje samostanske stavbe, ki jih je zasnoval Vanvitelli (ital.)] * [http://www.vicariatusurbis.org/?page_id=188&ID=14 Rimska škofija (ital.)] {{coord|41|54|03|N|12|28|27|E|region:IT-RM_type:landmark_source:dewiki|display=title}} [[Kategorija:Cerkve v Rimu]] [[Kategorija:Bazilike v Italiji]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Avguština]] [[Kategorija: Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1446]] {{normativna kontrola}} 2c1o7i1egt2e2zf0t2z6z3aipofuz2b 0 508668 5735607 5728949 2022-08-17T09:36:21Z 193.77.185.154 /* Plošča VIII: Odškodnine in kazniva dejanja (zakoni o nepravičnosti) */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Twelve Tables Engraving.jpg|250px|thumb|right]] '''Zakonik dvanajstih plošč''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Leges Dvodecim Tabvlarvm}} ali {{aut|Dvodecimo Tabvlae}}) je bil zakonik [[Rimska republika|Rimske republike]], ki je postal temelj [[Rimsko pravo|rimskega prava]]. Plošče, uradno objavljene leta 449 pr. n. št., so ustaljene, dotlej nepisane običaje, združile v trajen niz zakonov.<ref>Jolowicz, H.F. ''Historical Introduction to the Study of Roman Law''. Cambridge, 1952. str. 108.</ref><ref name=ref2>Crawford, M.H. ''Twelve Tables''. V Simon Hornblower, Antony Spawforth, Esther Eidinow (ur.). ''Oxford Classical Dictionary'' (4th ed.)</ref> Dvanajst plošč s pravicami in dolžnostmi [[Rimsko državljanstvo|rimskega državljana]] je bilo razstavljenih na forumu. Njihova formulacija je bila posledica zahtev [[Plebejci|plebejskega]] družbenega razreda, ki ni užival ugodnosti višjih razredov rimske družbe. Pred tem nepisane zakone so razlagali izključno duhovniki višjega razreda in pontifiki. Spoštovanje, s katerim so Rimljani kasneje gledali na dvanajst plošč, je zajeto v [[Cicero]]vi (106–43 pr. n. št.) izjavi, da se mi zdi, da ''"dvanajst plošč zagotovo presega knjižnice vseh filozofov, tako po vsebini kot po uporabnosti"''.<ref> ''The Age of Classical Civilization'', Chapter ''The Twelve Tables c. 450 BC'', str. 27.</ref> Plošče so bile dovolj obsežne, da bi se lahko imenovale 'zakonik',<ref>Mommsen, T. The History of Rome trans. W.P. Dickson. London, 1864. str. 290</ref> čeprav je Cicerova izjava po mnenju sodobnih strokovnjakov pretirana.<ref name=ref2/> Plošče so vsebovale niz definicij pravic zasebnikov in postopkov. Določbe so bile pogosto zelo specifične in raznolike.<ref> Steinberg, S. "The Twelve Tables and Their Origins: An Eighteenth-Century Debate". ''Journal of the History of Ideas'' '''43''', (3, 1982): 379–396, 381</ref> ==Priprava in objava== Dvanajst plošč je nastalo kot posledica dolgega družbenega boja med [[Patriciji (plemstvo)|patriciji]] in [[plebejci]]. Po izgonu zadnjega rimskega kralja [[Lucij Tarkvinij Superb|Lucija Tarkvinija Superba]] leta 509 pr. n. št. je republiko vodila hierarhija [[magistrat]]ov. Sprva so magistrati lahko postali le patriciji, kar je povzročalo nezadovoljstvo plebejcev. V kontekstu tega neenakopravnega družbenega položaja so si plebejci poskušali zagotoviti koncesije z grožnjo, da bodo zapustili mesto. Življenje v Rimu bi se s tem ustavilo, saj so bili plebejci rimska delovna sila. Ena od najpomembnejših koncesij, pridobljenih v tem razrednem boju, je bilo osnovanje dvanajstih plošč, ki so določale osnovne procesne pravice vseh rimskih državljanov v njihovih medsebojnih odnosih.<ref>du Plessis, Paul (2010). ''Borkowski's Textbook on Roman Law'' (4th ed.). Oxford. str. 5–6, 29–30. ISBN 978-0-19-957488-9.</ref> Pripravo dvanajstih plošč je morda spodbudila tudi želja patricijev po samoregulaciji ali kakšni drugi razlogi.<ref name=ref2/> Okoli leta 450 pr. n. št. so bili imenovani prvi [[decemvirat|decemviri]] (decemvirat, zbor desetih mož), da bi napisali prvih deset plošč. Po [[Tit Livij|Liviju]] so poslali v [[Antična Grčija|Grčijo]] svojo delegacijo, da bi preučila atenski pravni sistem, znan kot [[Solonova ustava]], in zakonodajo drugih grških mest.<ref>Livy, 2002, str. 23</ref><ref>Durant, 1942, str. 23</ref> Nekaj učenjakov zanika, da so Rimljani v tem smislu posnemali Grke, <ref>Steinberg, S. "The Twelve Tables and Their Origins: An Eighteenth-Century Debate". ''Journal of the History of Ideas''. '''43''' (3, 1982): 379–396.</ref> ali trdi, da so obiskali samo grška mesta v južni Italiji.<ref>Grant, Michael (1978). ''History of Rome'' (1st ed.). Prentice Hall. str. 75. ISBN 0-02-345610-8. </ref> Leta 450 pr. n. št. so drugi decemviri začeli pripravljati zadnji dve plošči. Ustvarjanje prvih deset plošč je opisal rimski zgodovinar Tit Livij: : ''"... vsak državljan je lahko v miru razmislil o vsaki točki, se o njej pogovoril s prijatelji in na koncu v javni razpravi predložil vse dodatke ali odvzeme, ki so se mu zdeli primerni."'' :: - <small>cf. Liv.III.34</small> Leta 449 pr. n. št. je drugi decemvirat dokončal zadnji dve plošči in po ''secesio plebis'' (odcepitev plebejcev, plebejski protest), ki je prisilil [[Rimski senat|senat]], da ju obravnava, uradno razglasil zakonik dvanajstih plošč.<ref>McCarty, Nick. ''Rome The Greatest Empire of the Ancient World''. The Rosen Publishing Group, 2008.</ref> Po Liviju (AUC 3.57.10) je bilo dvanajst plošč napisanih na [[bron]]u, samo [[Pomponij Mela|Pomponij]] pa (Dig. 1 tit. 2 s2 §4), da na slonovini. Plošče so bile objavljene javno, da so jih vsi Rimljani lahko prebrali in se z njimi seznanili. ==Zakonik dvanajstih plošč== V zakonih dvanajstih plošč <ref>''"Ancient Roman statutes: Translation, with introduction, commentary, glossary, and index"''.</ref> so bile javno objavljene pravice vseh državljanov v javnem in zasebnem življenju. Do takrat nepisani zakoni so bolj uravnovesili razmerja med rimskimi patriciji, ki so bili bolj vešči in podučeni v razumevanju pravnih poslov, in plebejci, ki so bili manj izobraženi in imeli manj izkušenj v razumevanju zakonov. Zapis nepisanih zakonov je plebejcem zagotovil varnost in jim dal priložnost, da se izognejo finančnemu izkoriščanju in pripomogel k ravnovesju v rimskem gospodarstvu. Nekatera določila so bila proceduralna, da bi zagotovila poštenost sodišč do vseh državljanov. Druga so obravnavala huda kazniva dejanja, umore med pripadniki različnih ljudstev, izdajo, krivo priseganje, sodno korupcijo in pisanje obrekljivih pesmi.<ref name=ref13>Mellor, Ronald (2013). ''The historians of ancient Rome: an anthology of the major writings''. Routledge. ISBN 978-0415527163. OCLC 819515201. </ref> Rimljani so cenili ohranjanje miru v mestu, dvanajst plošč pa je bilo mehanizem za vzpostavitev in nadaljevanje miru in enakosti.<ref name=ref13/> {| class="wikitable" |Plošča I |Procedure za sodišča in sodne postopke |- |Plošča II |Nadaljnji predpisi o sojenjih |- |Plošča III |Izvrševanje sodb |- |Plošča IV |Pravice družinskih poglavarjev |- |Plošča V | Zakonodaja o skrbništvu in dedovanju |- |Plošča VI | Pridobitev in posest |- |Plošča VII | Zemljiške pravice in kazniva dejanja |- |Plošča VIII |Krivice in kazniva dejanja (zakoni o krivicah) |- |Plošča IX |Javno pravo |- |Plošča X |Versko pravo |- |Plošča XI |Priloga I |- |Plošča XII |Priloga II |} ===Plošči I in II: Postopek za sodišča in sodnike ter nadaljnji predpisi o sojenju=== Plošči obravnavata sodne postopke rimskih sodišč. Plošča I zajema postopke med toženo stranko in tožnikom, odzive na morebitna stanja, na primer ko starost ali bolezen preprečujeta tožencu, da bi se pojavil; v tem primeru je bilo treba poskrbeti za prevoz ali drugano pomoč.<ref name=ref14>Coleman-Norton, P.R. (1960). The Twelve Tables. Princeton: Princeton University, Dept. of Classics. </ref> Prilogi sta se ukvarjali tudi z: * nenavzočnostjo obtoženca. * Če se katera od strank ni pojavila na sodišču, je moral sodnik po 12. uri razsoditi v korist navzočega. * Predpisi so zagotavljali časovni okvir sojenja, ki se je končalo ob sončnem zahodu.<ref name=ref14/> Plošča II je določala tudi višino finančnega deleža za vsako stranko glede na vsebino pravde, kaj storiti v primeru slabosti sodnika in pravila, kdo mora predložiti dokaze.<ref name=ref14/> ===Plošča III: Izvrševanje sodbe=== Na plošči III je bilo zapisanih pet pravil za presojanje v sporih med dolžnikom in upnikom. Pravila kažejo, kako so stari Rimljani s finančno politiko v mestu vzdrževali mir. # Za priznanje dolga in v zadevah, razsojenih na sodišču (''in iure''), je [za plačilo ali poplačilo dolga] po zakonu dovoljen rok trideset dni. # Po tem roku [poteku trideset dni brez plačila] se položi roka na dolžnika in se ga privede na sodišče (''in ius''). # Če upnik dožniku ne odpusti dolga ali če se na sodišču (''in iure'') ne pojavi nekdo, ki jamči za plačilo dolga, upnik s seboj odpelje dolžnika, zvezanega z jermenom ali v okovih. Okovi ne smejo biti lažji od petnajst funtov, lahko pa so težji, če tako želi upnik. # Dolžnik se lahko odloči, da bo [pri upniku] živel na svoj račun. Če se odloči, da bo živel na upnikov račun, bo ostal okovan in od upnika dobil funt kruha dnevno. Upnik mu lahko da tudi več. # Če upnik in dolžnik ne skeneta sporazuma, bo dolžnik ostal v okovih šest dni. V tem času mora biti dolžnik priveden k [[magistrat]]u, na shajališče (''comitia'') ali na tri različne trge […].<ref name=ref14/> Pet določil na dvanajstih ploščah, ki obravnavajo dolg, je ustvarilo novo razumevanje razmerij znotraj družbenih razredov v starem Rimu. Določila so zavarovala dolžnika in finančno izkoriščanje omejila na zakonite poslovne transakcije. ===Plošča IV: Pravice družinskih poglavarjev=== Na plošči IV so omenjene specifične pravice družinskih poglavarjev. Eno od prvih določil pravi, da morajo družinski poglavarji hitro usmrtiti "strašno pohabljene" otroke. Pojasnjuje tudi, da se sinovi rodijo kot dediščine njihove družine. Dojenčke s telesnimi in duševnimi boleznimi je moral ubiti oče. Če mož ni več želel biti poročen s svojo ženo, jo je lahko odstranil iz njunega gospodinjstva z izjavo, "naj sama krbi za svoje zadeve".<ref name=ref15>Anonymous (24. januar 2005). ''The Twelve Tables''. Gutenberg Press. </ref> Vsi zakoni na plošči IV niso služili samo družinskemu poglavarju. Če je oče trikrat poskušal prodati svojega sina, je sin postal neodvisen od očeta. ===Plošče V, VI in X: Ženske=== Dvanajst plošč ima tri dele, ki se nanašajo na ženske, njihova posestva in skrbništvo, lastništvo in lastnino ter vero, ki so dali ženskam nekaj osnovnih zakonskih pravic. Plošča V (Posestva in skrbništvo): "Dedinje bi morale ostati pod skrbništvom tudi potem, ko odrastejo. Izjeme so [[vestalke]]".<ref name=ref13/> Plošča VI (Lastništvo in lastnina): "Kadar ženska, ki ni bila združena z moškim v zakonu, živi z njim celo leto brez prekinitve treh noči, preide pod njegovo oblast kot njegova zakonita žena".<ref name=ref13/> Plošča X (Vera): "Ženske med pogebom ne smejo odstreti obraza, trgati lic z nohti in ne izrekati glasnih krikov, objokavajoč pokojnega".<ref name=ref13/> Eden od vidikov, poudarjenih v dvanajstih ploščah, je pravni status in položaj ženske v družbi. Ženske so veljale za obliko skrbništva, podobno kot mladoletniki.<ref name=ref16>Hurri, Samuli (november 2005). "The Twelve Tables (PDF)". ''NoFo.'' '''1''': 13–23. </ref> Izrazi v določilih o lastništvu in lastnini dajejo vtis, da je bila ženska sužnja in moževa lastnina.<ref name=ref16/> ===Plošča VII: Zemljiške pravice in zločini=== Ta plošča opisujje odnos do lastnine, za katero so veljala naslednja pravila:<ref name=ref15/> * V mejnih sporih razsoja tretja stran. * Ceste so na ravnih delih široke osem čevljev, na ovinkih pa dvakrat več. * Ljudje, ki živijo ob cesti, so zadolženi za njeno vzdrževanje. Če cesta ni ustrezno vzdrževana, lahko vozovi in živali gredo tam, kjer želi voznik. * Lastniki zemljišč lahko zahtevajo odstranitev dreves, ki vdirajo na njihovo lastnino. * Sadje, ki z drevesa pade na sosedovo posest, ostane last lastnika drevesa. ===Plošča VIII: Neupravičena in protipravna dejanja (kazensko in odškodninsko pravo)=== Plošča je vsebovala določbe glede neupravičenih in protipravnih (kaznivih) dejanj, storjenih med državljani. Eno od teh je bila telesna poškodba. Zadoščenje zanjo se je lahko gibalo od fizičnega povračila storilcu do denarne odškodnine oškodovancu. Na plošči so bile določene tudi pravne posledice za škodo, ki so jo na lastnini povzročile živali, in škodo, ki so jo na pridelkih povzročili ljudje ali živali. Kazen za krajo pridelka je bilo obešanje kot žrtvovanje boginji Ceres.<ref name=ref15/> Na plošči je bilo tudi več zakonov, povezanih s tatvino. ===Plošča IX: Javno pravo=== Ta plošča prepoveduje, da bi kdorkoli, z izjemo skupščine ali visokega komitata, opredeljeval, kaj rimski državljan je. Prepovedoval je tudi usmrtitev neobsojenih, podkupovanje sodnikov in izročitev rimskega državljana sovražnikom.<ref name=ref15/> ===Prilogi: Plošči XI in XII=== * Plošča XI (Sklepanje porok med različnimi družbenimi razredi): oseba iz določenega družbenega razreda se ni smela poročiti z osebo iz nižjega razreda. * Plošča XII (Zakonske obveznosti): če je suženj kaj ukradel ali povzročil škodo z gospodarjevo vednostjo, je odškodninska tožba potekala v imenu sužnja. ==Vpliv in pomen== Zakonik dvanajstih plošč se pogosto omenja kot temelj starodavnega [[Rimsko pravo|rimskega prava]]. Zakonik omogoča razumevanje nekaterih ključnih konceptov, kot so pravičnost, enakost in kazen.<ref>Gary, Forsythe. ''A Critical History of Early Rome: From Prehistory to the First Punic War''. 1st ed., University of California Press, 2005, www.jstor.org/stable/10.1525/j.ctt1ppxrv.</ref> Čeprav se je kmalu po njihovi uveljavitvi zgodila pravna reforma, so ti starodavni zakoni zagotavljali socialno zaščito in državljanske pravice tako patricijem kot plebejcem. V tem času je prišlo do izjemnih napetosti med privilegiranim razredom in običajnimi ljudmi, kar je povzročilo potrebo po določeni obliki družbenega reda. Četudi so imeli obstoječi zakoni velike pomanjkljivosti, ki jih je bilo treba reformirati, je zakonik dvanajstih plošč sprostil napetosti in nasilje med plebejci in patriciji.<ref name=ref18>"Law in Ancient Rome, The Twelve Tables". www.crystalinks.com. Pridobljeno 8. maja 2017. </ref> Zakonik je močno vplival in se ga je omenjalo v kasnejših besedilih rimskih zakonov, zlasti v ''[[Justinijanov zakonik|Zborniku]]'' [[Justinijan I.|Justinijana I.]] V [[Justinijanov zakonik|''Digestah'']] so zakoni o nadomestilu za škodo, ki jo povzroči žival, protokol za dediščine in zakoni o škodi na strukturni lastnini, ki izhajajo prav iz zakonika dvanajstih plošč.<ref>Watson, Alan (12. marec 2009). ''The Digest of Justinian'', Volume 1. University of Pennsylvania Press. str. 276, 379, 315. ISBN 9780812205510.</ref> Vpliv zakonika dvanajstih plošč je očiten tudi v sodobnem času. Pomembno vlogo so igrale pri postavljanju zgodnjega ameriškega pravnega sistema,<ref>Denis, Fustel De Coulanges Numa. ''The Ancient City a Study on the Religion, Laws, and Institutions of Greece and Rome''. Baltimore: Johns Hopkins UP, 2010. Print. </ref> Ohranila se je tudi ideja lastnine, vključno z različnimi oblikami denarja, zemlje in sužnjev. Dodaten primer je ''jus commune'', ki se zdaj običajno imenuje [[civilno pravo]]. Nekatere države, vključno z [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]] in [[San Marino]]m, svoj trenutni pravni sistem še vedno temeljijo na vidikih ''jus commune''.<ref name=ref18/> Študenti pravnih fakultet po vsem svetu še vedno preučujejo zakonik dvanajst plošč in druge vidike rimskega prava, da bi bolje razumeli trenutni pravni sistem.<ref>Baker, Keir (2016-04-11). "Studying Roman law: Juno it's more useful than you'd think". The Guardian. ISSN 0261-3077. Pridobljeno 8. maja 2017.</ref> ==Viri== Dvanajst plošč ni ohranjenih. V Republiki so ostale pomemben pravni vir, vendar so postopoma zastarele in ohranile samo svoj zgodovinski pomen.<ref name=ref2/> Prvotne plošče so bile morda uničene, ko so [[Galci]] pod Brenom leta 387 pr. n. št. požgali Rim. Ciceron je trdil,<ref>Cic. Leg. 2.59.</ref> da se jih je kot deček v šoli naučil na pamet, za njim pa tega ni več storil nihče. Do danes so se od njih ohranili kratki odlomki in citati v zakonih drugih avtorjev, pogosto v posodobljenem jeziku. Napisane so bile v arhaični lakonski latinščini v saturninskih stihih. Čeprav ni mogoče ugotoviti, ali citirani odlomki natančno ohranjajo izvirno obliko, dajejo nekaj vpogleda v slovnico zgodnje latinščine. Nekateri trdijo, da je bilo besedilo napisano tako, da so si plebejci laže zapomnili zakone, saj pismenost v zgodnjem Rimu ni bila običajna. Komentarje k zakoniku dvanajstih plošč so pisali rimski republikanski učenjaki, med njimi Varonov in Ciceronov učitelj<ref> Cicero, Brutus 205; Aulus Gellius, Attic Nights 16.8.2. </ref> Lucij Elij Stilon.<ref>cf. Funaioli GRF. str. 57</ref> Kot večina drugih zgodnjih zakonikov je tudi zakonik dvanajstih plošč vseboval v veliki meri postopkovne določbe, saj je združeval natančno določene in stroge kazni z enako natančnimi in strogimi procesnimi oblikami. Večina ohranjenih citatov ne navaja na kateri plošči je bilo citirano besedilo zapisano. Znanstveniki so jih poskušali umestiti na pravo mesto s primerjavami z nekaj znanimi pripisi in zapisi, od katerih mnogi ne vključujejo izvirnih vrstic, temveč parafraze. Iz tega, kar je preživelo, ni mogoče z gotovostjo vedeti, ali so bile v izvirni obliki organizirane tako, kot se domneva, ali celo, če so bile sploh organizirane po temah.<ref name=ref2/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimska republika]] [[Kategorija:Rimsko pravo]] sckuk5gfkzxqivvgsxinpdpbi3t7r0p 0 511036 5735530 5633783 2022-08-17T05:36:48Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke Psamtik_III.jpg z [[:commons:Image:Head_of_Osiris-E_10706_(Louvre_Museum).jpg|Head_of_Osiris-E_10706_(Louvre_Museum).jpg]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |conventional_long_name = Šestindvajseta egipčanska dinastija |common_name = Stari Egipt |continent = Afrika |era = |government_type = [[monarhija]] |nation = |image_map = Portrait of a Pharaoh of the Saite Dynasty.jpg |image_map_caption =Faraon iz saiške dinastije |image_flag = |flag = |flag_type = |year_start = 664 pr. n. št. |year_end = 525 pr. n. št. |p1 = Twenty-fifth Dynasty of Egypt |flag_p1 = |s1 = Twenty-seventh Dynasty of Egypt |flag_s1 = |capital = [[Sais]], Egipt |common_languages = [[egipčanščina]] |religion = [[staroegipčanska religija]] |event_start = |event_end = |title_leader=[[faraon]] |leader1=[[Psametik I.]] (prvi) |leader2=[[Psametik III.]] (zadnji) |year_leader1=664–610 pr. n. št. |year_leader2=526–525 pr. n. št.}} '''Šestindvajseta egipčanska dinnastija''' je bila zadnja domača dinastija, vendar ne zadnja, ki je vladala v [[Stari Egipt|Starem Egiptu]]. Vladala je od leta 664 pr. n. št. do leta 525 pr. n. št., ko so Egipt okupirali Perzijci. Po prestolnici [[Sais]] je znana tudi kot Saiška dinastija. Z njeno vladavino se je začelo pozno obdobje Starega Egipta.<ref name=ref1>Aidan Dodson, Dyan Hilton. ''The Complete Royal Families of Ancient Egypt''. The American University in Cairo Press, London 2004.</ref> ==Zgodovina== Šestindvajseta dinastija izvira iz [[Štiriindvajseta egipčanska dinastija|Štiriindvajsete egipčanske dinastije]]. [[Psametik I.]] je bil verjetno potomec faraona [[Bakenranef]]a (vladal 725–720 pr. n. št.) in bil po invazijah novoasirskega cesarstva med vladavino [[Taharka|Taharke]] in [[Tantamani]]ja priznan za edinega vladarja celega Egipta. Psametik I. je sklenil zavezništvo z lidijskim kraljem [[Gig Lidijski|Gigom]], ki mu je poslal plačance iz [[Karija|Karije]] in [[Grčija|Grčije]], da je lahko pod svojo oblastjo združil celoten Egipt. [[Slika:Battle of Carchemish.png|thumb|left|250px|Leta 605 pr. n. št. se je eipčanska vojska pod [[Neko II.|Nekom II.]] spopadla z [[Babilonija|Babilonci]] v [[Bitka pri Karkemišu|bitki pri Karkemišu]]. V bitki so se na egipčanski strani borili ostanki vojske nekdanje Asirije, a so bili kljub temu poraženi.]] Po opustošenju [[Ninive|Niniv]] leta 612 pr. n. št. in padcu Asirskega kraljestva so Psametik I. in njegovi nasledniki poskušali ponovno vzpostaviti egipčansko oblast na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], vendar jih je od tam izrinil novobabilonski cesar [[Nebukadnezar II.]] Faraonu [[Vahibre]]ju je s pomočjo grških najemnikov uspelo preprečiti babilonski poskus osvojitve Egipta. Leta 525 pr. n. št. so Egipt napadli Perzijci in ga zasedli. Kralj [[Kambiz II.]] je ujel in kasneje usmrtil zadnjega faraona Šestindvajsete dinastije [[Psametik III.|Psametika III.]] ===Arheologija=== Maja 2020 je egiptovsko-španska arheološka odprava pod vodstvom Esther Ponce v nekdanjem [[Oksirinh]]u odkrila pokopališče z edinstveno grobnico iz zglajenega apnenca iz obdobja Šestindvajsete dinastije. Odkrila je tudi bronaste kovance, glinaste pečatnike, rimske grobove in majhne križe.<ref>Mahmoud, Rasha (26. maj 2020). "Egypt makes major archaeological discovery amid coronavirus crisis". ''Al-Monitor''. Pridobljeno 9. septembra 2020.</ref><ref>"Unique cemetery dating back to el-Sawi era discovered in Egypt amid coronavirus crisis". Zee News. 8. maj 2020. Pridobljeno 9. septembra 2020.</ref><ref>"StackPath". dailynewsegypt.com. Pridobljeno 9. septembra 2020.</ref> 3. oktobra 2020 so odkrili 59 krst svečenikov in duhovnikov iz Šestindvajsete dinastije, starih skoraj 2.500 let.<ref>"Egypt unveils 59 ancient coffins in major archaeological discovery". ''Reuters''. 3. oktober 2020. Pridobljeno 3. oktobra 2020.</ref> ==Umetnost== <gallery widths="200" heights="200"> Slika:Pottery vessel. Applique face of god Bes on surface. Pink-brown ware. From Egypt. 26th Dynasty. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|Glinasta posoda z obrazom boga [[Bes]]a iz obdobja Šestindvajsete dinastije, [[Petriejev muzej egipčanske arheologije]], [[London]] Slika:Female amulet E17114 mp3h8679.jpg|Kip ženske z imenom Psametika I., [[Muzej Louvre]], [[Pariz]] Slika:Sphinx of Apries-N 515-IMG 0583-gradient.jpg|Apriesova [[sfinga]] iz zbirke grofa Caylusa </gallery> ==Faraoni Šestindvajsete dinastije== {{glavni|Seznam faraonov}} [[Slika:Egypt - Psamtek Enters Ashdod.png|thumb|Psametik I. vstopa v osvojeni [[Ašdod]] leta 635 pr. n. št.]] Šestindvajseta inastija je morda povezana s Štirindvajseto dinastijo. [[Maneton]] omenja, da se je začela z naslednjimi faraoni: * Ameris Nubijski, vladal 12 ali 18 let * Stefinat, vladal 7 let * Nečeps, vladal 6 let * Neko, vladal 8 let Ko je nubijski kralj [[Šabaka]] premagal [[Tefnaht II.|Tefnahtovega]] sina [[Bakenrenef]]a, je za guvernerja v Saisu postavil verjetno nubijskega poveljnika. Guverner bi lahko bil mož z imenom Ameris. Stefinat bi lahko bil potomec Bakenrenefa, faraona iz Štiriindvajsete dinastije. V literaturi se omenja tudi kot [[Tefnaht II.]] Nečeps je bil prepoznan kot lokalni kralj po imenu Nekauba (vladal 678–672 pr. n. št.). Manetonov Neko je kralj [[Neko I.]] (vladal 672–664 pr. n. št.). Maneton mu pripisuje osem let vladanja.<ref name=ref6>Kitchen, Kenneth A. ''The Third Intermediate Period in Egypt, 1100-650 B.C.'' Book & Supplement. Aris & Phillips. 1986. ISBN 978-0-85668-298-8.</ref> Neko je bil ubit v spopadu z nubijskim kraljem [[Tantamani]]jem. Psametik I. je pobegnil v [[Ninive]], glavno mesto [[Asirija |Novoasirskega cesarstva]], in se vrnil v Egipt, ko je [[Asurbanipal]] premagal Tantamanija in ga pregnal nazaj na jug.<ref name=ref1/> Znanstveniki štejejo za prvega vladarja Šestindvajsete dinastije Psametika I.<ref name=ref1/><ref name=ref6/> Sikst Julij Afričan v svoji pogosto natančni različici Manetovega ''Epitoma'' navaja, da je dinastija štela 9 faraonov. Začela se je s Stefinatom (Tefnaht II.) in končala s Psametikom III. Afričan tudi ugotavlja, da sta Psametik I. in Neko I. vladala 54 oziroma 8 let. {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="50%" | Komentar ! width="20%" | Vladanje |- | | [[Tefnaht II.]] | Manetonov ''Stefinates''. Lahko bi bil potomec Štiriindvajsete dinastije. Oče Neka II. | 685–678 pr. n. št. |- | | [[Nekauba]] | Manetonov ''Nehepsos''. Njegov obstoj je vprašljiv. | 678–672 pr. n. št. |- | <center>[[Slika:Necho I Horus.png|100px]]</center> | [[Neko I.]] | Leta 664 ga je ubila Tantamanijeva kušitska vojska. Oče Psametika I. | 672–664 pr. n. št. |} Psametik I., sin in naslednik Neke I., je uspel ponovno združiti Egipt in se običajno šteje za ustanovitelja Šestindvajsete dinastije. {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="50%" | Komentar ! width="20%" | Vladanje |- | <center>[[ Slika:Psammetique Ier TPabasa.jpg|100px]]</center> | [[Psametik I.]] | Ponovno združil Egipt. Sina Neka I. in oče Neka II. | 664–610 pr. n. št. |- | <center>[[ Slika:Necho-KnellingStatue BrooklynMuseum.png|100px]]</center> | [[Neko II.]] | Najverjetneje faraon, omenjen v več knjigah ''[[Stara zaveza|Stare zaveze]]''. Sin Psametika I. in oče Psametika II. Po [[Herodot]]u (4.42) je njegova pomorska odprava v treh letih obplula Afriko od Rdečega morja do izliva Nila. | 610–595 pr. n. št. |- | <center>[[ Slika:Sphinx Psammetique II 1104.jpg|100px]]</center> | [[Psametik II.]] | Sin Neka II. in oče Vahibreja (Apriesa). | 595–589 pr. n. št. |- | <center>[[ Slika:Apries.jpg|100px]]</center> | [[Vahibre]] (Apries) | Pobegnil iz Egipta, ko se je general Amasis po državljanski vojno razglasil za faraona Ahmosa II. Sin Psametika II. | 589–570 pr. n. št. |- | <center>[[ Slika:Farao Amasis.JPG|100px]]</center> | [[Ahmoz II.]] | Zadnji velik vladar Egipta pred perzijsko okupacijo. Po grškem zgodovinarju [[Herodot]]u je bil preprostega porekla. Oče Psametika III. | 570–526 pr. n. št. |- | <center>[[ Slika:Head of Osiris-E 10706 (Louvre Museum).jpg|100px]]</center> | [[Psametik III.]] | Sin Ahmosa II. Vladal približno šest mesecev in bil poražen v bitki s Perzijci pri Peluziju leta 525 pr. n. št. Po poskusu upora je bil usmrčen. | 526–525 pr. n. št. |} == Časovnica Šestindvajsete dinastije == <timeline> ImageSize = width:800 height:auto barincrement:12 PlotArea = top:100 bottom:100 right:100 left:100 AlignBars = early DateFormat = yyyy Period = from:-664 till:-500 TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:10 start:-664 Colors = id:canvas value:rgb(0.97,0.97,0.97) id:PA value:green id:GP value:red Backgroundcolors = canvas:canvas BarData = barset:Rulers PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till barset:Rulers from: -664 till: -610 color:PA text:"[[Psametik I.]] (664–610 pr. n. št.)" from: -610 till: -595 color:PA text:"[[Neko II.]] (610–595 pr. n. št.)" from: -595 till: -589 color:PA text:"[[Psametik II.]] (595–589 pr. n. št.)" from: -589 till: -570 color:PA text:"[[Vahibre Haaibre]] (589–570 pr. n. št.)" from: -570 till: -526 color:PA text:"[[Ahmoz II.]] (570–526 pr. n. št.)" from: -526 till: -525 color:PA text:"[[Psametik III.]] (526–525 pr. n. št.)" barset:skip </timeline> [[Slika:Sarcophagus of Harkhebit, 595–526 BCE, 26th dynasty of Egypt.jpg|thumb|upright|Sarkofag Harhebita, ''"nosilca kraljevega pečata, edinega spremljevalca, glavnega svečenika svetišč Gornjega in Spodnjega Egipta in nadzornika kabineta"''; 595–526 pr. n. št., [[Sakara]], Šestindvajseta dinastija<ref>{{cite web |title=Metropolitan Museum of Art |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/548211 |website=www.metmuseum.org}}</ref>]] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Aidan Dodson, Dyan Hilton. ''The Complete Royal Families of Ancient Egypt''. The American University in Cairo Press, London, 2004. * Kenneth Kitchen. ''The Third Intermediate Period in Egypt, 1100–650 B.C.'' (Book & Supplement) Aris & Phillips. 1986 {{ISBN|978-0-85668-298-8}}. * [https://fu-berlin.academia.edu/KarlJansenWinkeln Karl Jansen-Winkeln], [https://www.academia.edu/10027936/Bild_und_Charakter_der_%C3%A4gyptischen_26._Dynastie ''Bild und Charakter der ägyptischen 26. Dynastie''], ''Altorientalische Forschungen'', '''28''' (2001), 165–182. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šestindvajseta egipčanska dinastija]] fos7iubyr2dok1gx8elsqz54qlunqdh 0 517305 5735104 5731077 2022-08-16T14:12:15Z Ljuba brank 92351 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki [[File:Far Eastern in Russia.svg|upright=1.35|thumb| [[Daljnovzhodno federalno okrožje]] (poudarjeno)]] [[File:Набережная стадиона им Ленина Хабаровск фото1.JPG|thumb| Na [[Amur]]ju v [[Habarovsk]]u]] [[File:View from Radionuclide Station RN60 - Flickr - The Official CTBTO Photostream.jpg|thumb| Vulkan Korjakski na Kamčatki]] '''Ruski Daljni vzhod''' (rusko ''Дальний Восток России'') je regija v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Je najbolj vzhodni del [[Rusija|Rusije]] in azijske celine; in se upravlja kot del [[Daljnovzhodno federalno okrožje|Daljnovzhodnega federalnega okrožja]], ki leži med [[Bajkalsko jezero|Bajkalskim jezerom]] v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in [[Tihi ocean|Tihim oceanom]]. Največje mesto v regiji je [[Habarovsk]], sledi mu [[Vladivostok]]. Regija ima kopenske meje z državami: [[Mongolija|Mongolijo|]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] in [[Severna Koreja|Severno Korejo]] na jugu, pa tudi morske meje z [[Japonska|Japonsko]] na jugovzhodu in z [[ZDA]] ob [[Beringov preliv|Beringovem prelivu]] na severovzhodu. Čeprav se Ruski Daljni vzhod v tujini pogosto obravnava kot del Sibirije, je bil zgodovinsko kategoriziran ločeno od Sibirije v ruskih regionalnih shemah (in prej v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], ko se je imenoval Sovjetski Daljni vzhod).<ref>{{cite journal|last=Mieczowski|first=Z|title=The Soviet Far East: Problem Region of the USSR|volume=41|number=2|jstor=2754796|publisher=University of British Columbia|pages=214-229}}</ref> == Terminologija == V Rusiji regijo običajno imenujejo le ''Daljni vzhod'' (''Dальний Восток''). Kar je v nekaterih drugih jezikih znano kot Daljni vzhod, se običajno imenuje »azijsko-pacifiška regija« (''Aziatsko-тихоокеанский регион'', skrajšano AТР) ali »Vzhodna Azija« (''Восточная Азия''), odvisno od konteksta. == Geografske značilnosti == {{glavni|Geografija Rusije|Sibirija|Kamčatka}} *[[Krater Bejenčime-Salaatin]] - je udarni krater v Jakutiji na bregu reke Olenjo *Vulkan [[Ključevska Sopka]] - je [[stratovulkan]], najvišja gora na polotoku [[Kamčatka]] v Rusiji in najvišji aktivni vulkan Evrazije *[[Kurilsko-kamčatski podmorski jarek]] - je oceanski jarek v severozahodnem Tihem oceanu. *[[Bajkalsko jezero]] == Zgodovina == === Ruska širitev === {{glavni| Ruska zasedba Sibirije}} [[File:Vladivostok in the 1900s 05.jpg|thumb|[[Vladivostok]] v zgodnjih 1900-ih]] Rusi so dosegli pacifiško obalo leta 1647 z ustanovitvijo [[Ohotsk]]a, [[Ruski imperij]] pa je utrdil nadzor nad Ruskim Daljnim vzhodom v 19. stoletju, po priključitvi dela kitajske [[Mandžurija|Mandžurije]] (1858-1860). [[Primorska oblast]] je bila ustanovljena kot ločena upravna delitev Ruskega imperija leta 1856 z upravnim središčem v Habarovsku. === Upravna zgodovina === V prvi polovici 20. stoletja je obstajalo več entitet z imenom ''Daljni vzhod'', vse s precej različnimi mejami: * 1920–1922: Daljnovzhodna republika, ki je vključevala Transbajkalsko, Amursko, Primorsko in Kamčatsko oblast ter severni Sahalin; * 1922–1926: Daljnovzhodna oblast, ki je vključevala Amursko, Zabajkalsko in Kamčatsko gubernijo in druge; * 1926–1938: Daljnovzhodni okraj, ki je vključeval današnji Primorski in Habarovski okraj. Do leta 2000 Ruski Daljni vzhod ni imel uradno določenih meja. En sam izraz ''Sibirija in Daljni vzhod'' (''Сибирь и Дальний Восток'') se je pogosto nanašal na ruske regije vzhodno od Urala, ne da bi jasno razlikoval med ''Sibirijo'' in ''Daljnim vzhodom''. [[File:Annual procession with the Albazin icon.jpg|thumb| Letna procesija z Albazinsko ikono Bogorodice, Judovska avtonomna regija (2013)]] Leta 2000 so bili [[Federalni subjekti Rusije|ruski federalni subjekti]] združeni v večja [[Federalna okrožja Rusije|federalna okrožja]], od katerih je eno, [[Daljnovzhodno federalno okrožje]], obsegala: [[Amurska oblast]], [[Čukotka|Čukotsko avtonomno okrožje]], [[Judovska avtonomna oblast]], [[Kamčatska oblast]] z avtonomnim okrožjem Korjak, [[Habarovski okraj]], [[Magadanska oblast]], [[Primorski okraj]], Republika Saha ([[Jakutija]]) in [[Sahalinska oblast]]. Novembra 2018 sta bili dodani [[Zabajkalski okraj]] in Republika [[Burjatija]], ki sta bili prej del [[Sibirsko federalno okrožje|Sibirskega federalnega okrožja]].<ref>{{Cite web |title=Официальный интернет-портал правовой информации |url=http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001201811040002?index=0&rangeSize=1 |access-date=2018-11-04 |website=publication.pravo.gov.ru}}</ref> Od leta 2000 Rusi vse pogosteje uporabljajo izraz ''Daljni vzhod'' za označevanje federalnega okrožja, čeprav se izraz pogosto uporablja tudi bolj ohlapno. Daljni vzhod, ki ga določajo meje federalnega okrožja, ima površino 6,2 milijona kvadratnih kilometrov - več kot eno tretjino celotne površine Rusije. === Rusko-Japonska vojna === {{glavni| Rusko-japonska vojna}} Rusija je v zgodnjih 1900-ih vztrajno iskala toplovodno pristanišče na Tihem oceanu za rusko cesarsko mornarico in za olajšanje pomorske trgovine. Nedavno ustanovljeno pacifiško pristanišče Vladivostok (ustanovljeno leta 1860) je delovalo le v poletni sezoni, Port Arthur (ki ga je Rus od Kitajske zakupil od leta 1896 naprej) v Mandžuriji je lahko obratoval vse leto. Po prvi kitajsko-japonski vojni (1894-1895) in neuspehu pogajanj med Japonsko in carsko vlado leta 1903 se je Japonska odločila za vojno, da bi zaščitila svojo prevlado nad Korejo in sosednjimi ozemlji. Rusija je medtem videla vojno kot sredstvo za odvrnitev svojega prebivalstva od vladne represije in za združevanje domoljubja po več splošnih stavkah. Japonska je 8. februarja 1904 izdala vojno napoved. Vendar je tri ure preden je ruska vlada prejela japonsko vojno izjavo, cesarska japonska mornarica napadla rusko 1. pacifiško eskadrilo pri Port Arthurju. Osem dni pozneje je Rusija Japonski napovedala vojno. Vojna se je končala septembra 1905 z japonsko zmago po padcu Port Arthurja in neuspeli ruski invaziji na Japonsko preko Korejskega polotoka in severovzhodne Kitajske; tudi Japonska je grozila z invazijo na Primorsko preko Koreje. Sporni strani sta 5. septembra 1905 podpisali pogodbo iz Portsmoutha in tako Japonska kot Rusija sta se dogovorili za evakuacijo Mandžurije in vrnitev njene suverenosti Kitajski, vendar je Japonska smela zakupiti polotok Liaodong (v katerem sta Port Arthur in Talien), Rusi pa železniški sistem v južni Mandžuriji z dostopom do strateških virov. Japonska je od Rusije dobila tudi južno polovico otoka Sahalin. Leta 1907 je Japonska prisilila Rusijo, da je zaplenila zemljo korejskim naseljencem (ki so tvorili večino prebivalstva Primorske) zaradi strahu pred invazijo na Korejo in pred izrivanjem japonskih čet s strani korejskih gverilcev. === Sovjetska era === [[File:Ukrainians in Russian regions 1926.jpg|thumb|upright=1.5|Število in delež Ukrajincev v populaciji regij RSFSR (popis 1926)]] Med letoma 1937 in 1939 je Sovjetska zveza pod [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]] deportirala več kot 200.000 Korejcev v [[Uzbekistan]] in [[Kazahstan]], saj se je bal, da bi Korejci lahko delovali kot vohuni za Japonsko. Številni Korejci so umrli na poti v vlakih za živino zaradi lakote, bolezni ali zmrzali. Sovjetske oblasti so očistile in usmrtile številne voditelje skupnosti; Koryo-saram (ime, ki ga etnični Korejci v postsovjetskih državah uporabljajo za sklicevanje na sebe) naslednjih 15 let ni smel potovati izven Srednje Azije. Korejcem tudi ni bilo dovoljeno uporabljati korejskega jezika in njegova uporaba se je začela izgubljati z vključitvijo narečja Koryo-mar (narečje korejščine, ki ga govorijo Koryo-saram) in uporabo ruščine. Razvoj številnih oddaljenih lokacij na Sovjetskem Daljnem vzhodu se je v času Stalinove vladavine opiral na delovna taborišča [[gulag]], zlasti v severni polovici regije. Po Stalinovi smrti leta 1953 se je obsežna uporaba prisilnega dela zmanjšala in nadomestili so jo prostovoljci, ki so jih pritegnile razmeroma visoke plače. ==== Sovjetsko–Japonski konflikti ==== {{glavni| Rusko-japonski obmejni konflikt}} Med japonsko invazijo na Mandžurijo leta 1931 so Sovjeti zasedli otok Bolšoj Ussurijski, otok Jinlong in več sosednjih otočkov, da bi mesto Habarovsk ločili od ozemlja, ki ga nadzoruje morda sovražna sila.<ref> Ljudska republika Kitajska je priznala rusko posest vzhodne polovice teh dežel v dopolnilnem sporazumu med Ljudsko republiko Kitajsko in Rusko federacijo o vzhodnem delu meje med Kitajsko in Rusijo - pogodba iz leta 2004, medtem ko se je zahodna polovica nato vrnila nazaj na Kitajsko.</ref> Dejansko je Japonska svojo vojaško pozornost usmerila na sovjetska ozemlja. Spopadi med Japonci in Sovjeti so se pogosto dogajali na meji Mandžurije med letoma 1938 in 1945. Prvo soočenje se je zgodilo na Primorskem, bitka pri jezeru Hasan (julij–avgust 1938) je vključevala poskus vojaškega vdora Mandžukua pod japonsko nadzorom na ozemlje zahtevala Sovjetska zveza. Ta vpad je temeljil na prepričanju japonske strani, da si je Sovjetska zveza napačno razlagala razmejitev meje na podlagi Pekinške pogodbe iz leta 1860 med imperialno Rusijo in [[dinastija Čing|mandžursko Kitajsko]]. Primorskemu okraju je vedno grozila japonska invazija kljub dejstvu, da se je večina preostalih spopadov zgodila v Mandžukuu. Spopadi so se končali tik pred koncem druge svetovne vojne, ko je z vojno oslabljena Japonska našla svoja ozemlja Mančukuo, Mengjiang, Koreja in Južni Sahalin, ki so jih napadle sovjetske in mongolske čete (avgust 1945). ==== Druga svetovna vojna ==== {{glavni| Vojna za Tihi ocean}} Tako Sovjetska zveza kot Japonska sta Primorski okraj šteli za strateško lokacijo v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in spopadi zaradi ozemlja so bili pogosti. Sovjeti in drugi zavezniki so ga imeli za ključno lokacijo za načrtovano invazijo na Japonsko skozi Korejo; Japonska je nanjo gledala kot na ključno lokacijo za začetek množične invazije na vzhodno Rusijo. Primorski okraj je služil kot pacifiški štab Sovjetske zveze v vojni za načrtovanje invazije zavezniških čet na Korejo, da bi dosegli Japonsko. Po sovjetski invaziji je ZSSR Kitajski vrnila Mančukuo in Mengjiang; Koreja je bila osvobojena. Sovjetska zveza je zasedla in pripojila tudi [[Kurilsko otočje]] in južni [[Sahalin]]. Načrtovana sovjetska invazija na Japonsko se ni nikoli zgodila. ==== Hladna vojna ==== Med [[Korejska vojna|korejsko vojno]] je Primorski okraj postal kraj izjemne varnostne skrbi za Sovjetsko zvezo. Vladivostok je postal prizorišče pogovorov o omejitvi strateškega orožja leta 1974. Takrat sta se Sovjetska zveza in ZDA odločili za količinske omejitve različnih sistemov jedrskega orožja in prepovedali gradnjo novih kopenskih lansirnih raket ICBM. Vladivostok in druga mesta na Primorskem so postala zaprta mesta zaradi oporišč sovjetske [[Tihooceanska flota|pacifiške flote]]. Včasih so se zgodili vpadi ameriških izvidniških letal z Aljaske. Zaskrbljenost sovjetske vojske je povzročila zloglasni incident na letu 007 Korean Air Lines leta 1983. === Ruska federacija === Maja 2016 je predsednik Vladimir Putin predlagal »Zakon o daljnovzhodnem hektarju«<ref>{{cite web |last1=Ministry for the Development of the Russian Far East |title=Far Eastern Hectare |url=https://eng.minvr.ru/activity/razvitie-msp-i-konkurentsii/dalnevostochnyy-gektar/ |accessdate=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210424013606/https://eng.minvr.ru/activity/razvitie-msp-i-konkurentsii/dalnevostochnyy-gektar/ |archive-date=2021-04-24 |url-status=dead}}</ref> s katerim je dal 1 hektar brezplačne zemlje na Ruskem Daljnem vzhodu ruskim državljanom in tujim državljanom, če bi tam živeli pet let.<ref name="inquisitrforgetcanada">{{cite news|last=Palmer|first=Coburn|title=Forget Canada, Russia Offers Political Asylum To Americans If Trump Wins Presidency|url=http://www.inquisitr.com/3072413/canada-russia-offers-political-asylum-americans-donald-trump-presidency/|accessdate=May 9, 2016|website=Inquisitr|date=May 7, 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/business-37307893|title=Russian free land: A brilliant bureaucratic nightmare?|first=Marie|last=Keyworth|date=30 September 2016|website=BBC}}</ref> == Demografija == === Prebivalstvo === [[File:RIAN archive 370051 Students celebrating St.Tatyana's Day, or Russian Students Day.jpg|thumb| Študentje v Vladivostoku praznujejo dan svete Tatjane ali dan ruskih študentov (2009)]] [[File:Population of the Russian Far East, 1990-2015.png|thumb|upright=1.4| Graf, ki prikazuje spremembo prebivalstva na ruskem Daljnem vzhodu]] Po popisu iz leta 2010 je Daljnovzhodno federalno okrožje imelo 6.293.129 prebivalcev. Največ ga je koncentrirano v južnih delih. Glede na obsežno ozemlje Ruskega Daljnega vzhoda je 6,3 milijona ljudi nekaj manj kot ena oseba na kvadratni kilometer, zaradi česar je to eno najbolj redko poseljenih območij na svetu. Prebivalstvo od razpada Sovjetske zveze hitro upada (še bolj kot v Rusiji nasploh), v zadnjih petnajstih letih pa se je zmanjšalo za 14 %. Ruska vlada je razpravljala o vrsti programov ponovne poselitve, da bi preprečila napovedani padec na 4,5 milijona ljudi do leta 2015, v upanju, da bo pritegnila zlasti preostalo rusko prebivalstvo bližnje tujine, a se je sčasoma dogovorila o programu za preselitev ukrajinskih ilegalnih priseljencev. Etnični Rusi in Ukrajinci predstavljajo večino prebivalstva. === Mesta === 75% prebivalcev živi v mestih. Največja mesta so: [[File:Vladivostok. Zolotoy Rog Bay DSC01337 2300.jpg|thumb|Vladivostok leta 2015]] *[[Vladivostok]] *[[Habarovsk]] *[[Ulan-Ude]] *[[Čita, Zabajkalski okraj|Čita]] *[[Komsomolsk-na-Amurju]] *[[Blagoveščensk]] *[[Jakutsk]] *[[Petropavlovsk-Kamčatski]] *[[Južno-Sahalinsk]] *[[Nahodka]] *[[Usurijsk]] === Program za preselitev Ukrajincev === Leta 2016 je bil odobren program, ki naj bi na Daljni vzhod preselil vsaj 500.000 Ukrajincev. To je vključevalo dajanje brezplačne zemlje za privabljanje prostovoljnih priseljencev iz Ukrajine in naselitev beguncev iz vzhodne Ukrajine. === Tradicionalne etnične skupine === Prvotne skupine prebivalstva Ruskega Daljnega vzhoda so (razvrščene po jezikovnih skupinah): * Mongolsko: Burjati * Turško: Saha * Eskimsko-aleutski: Aleuti, sibirski jupiki (juiti) * Čukotsko-Kamčatsko: [[Čukči]], [[Korjaki]], Alutori, Kereki, Itelmeni * Tunguski: [[Evenki]], Eveni, Nanai, Oročs, Ul'č, Udegej, Orok, Manču * Izolirani: Korejci, Jukaghiri, Nivhi, Ainu == Promet == [[File:Метеор-236 на Лене.JPG|thumb|Promet na reki Leni (2004)]] Regija ni bila povezana z ostalo Rusijo prek domačih cest, dokler ni bila leta 2010 dokončana cesta M58. Edinstveno za Rusijo je, da ima večina avtomobilov volan na desni strani (73 % vseh avtomobilov v regiji),<ref name="rhdcars">{{Cite news |title=В России посчитали всех "праворуких" |work=auto.vesti.ru |url=http://auto.vesti.ru/news/show/news_id/672782/ccl_id/23/ |access-date=24 April 2017}}</ref> čeprav promet teče po desni strani ceste. Železnice so bolje razvite. [[Transsibirska železnica]] in [[Bajkalsko-Amurska magistrala]] (od leta 1984) zagotavljata povezavo s Sibirijo (in preostalo državo). Glavna proga Amur–Jakutsk je namenjena povezovanju mesta Jakutsk z ruskim železniškim omrežjem. Potniški vlaki se povezujejo z Nižnim Bestjakhom od leta 2013. Tako kot v bližnji Sibiriji je tudi za številna oddaljena območja letalo glavni način prevoza v/iz civilizacije, vendar je infrastruktura pogosto slaba. Pomorski promet je pomemben tudi za dostavo zalog na kraje na (ali blizu) pacifiške in arktične obale. == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * Beer, Daniel. ''The house of the dead: Siberian exile under the tsars'' (Vintage, 2017). * Bobrick, Benson/ ''East of the Sun: the Epic Conquest and Tragic History of Siberia'', (NY: Poseidon Press, 1992) * Forsyth, James. ''History of the Peoples of Siberia'', (Cambridge: University Press 1992) * Glebov, Sergei. "Center, Periphery, and Diversity in the Late Imperial Far East: New Historiography of a Russian Region." Ab Imperio 2019.3 (2019): 265–278. * Hartley, Janet M. ''Siberia, A History of the People,'' (New Haven: Yale University Press 2014) * Haywood, A.J. ''Siberia: A Cultural History'', (Oxford UP, 2010) * Monahan, Erika. ''The merchants of Siberia: Trade in early modern Eurasia'' (Cornell UP, 2016). * Naumov, Igor. ''History of Siberia'', (London: Routledge, 2006) * Reid, Anna. ''The Shaman's Coat: A Native History of Siberia'', (NY: Walker & Comp., 2002) * Stolberg. Eva-Maria (ed.), ''Siberian Saga: a History of Russia's Wild We * Vajda (ed.), Edward J.''Languages and Prehistory of Central Siberia'', (Philadelphia: John Benjamins, 2004) * Wood, Alan. ''The History of Siberia'', (London: Rutledge, 1991) * Wood, Alan. ''Russian Far East 1581 -1991'', (London: Bloomsbury Academic, 2011) ==Zunanje povezave== {{Commons category|Russian Far East}} {{Wikivoyage}} * [http://frontiers.loc.gov/ Meeting of Frontiers: Siberia, Alaska, and the American West] (includes materials on Russian Far East) * [https://web.archive.org/web/20021201123037/http://wgeo.ru/russia/okr_dalnvost.shtml Дальневосточный федеральный округ at WGEO] {{Države in ozemlja Vzhodne Azije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Rusije]] [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] [[Kategorija:Sibirija]] [[Kategorija:Zgodovinske regije]] c5jijd8axqq095c3ok0cfcwrj89c481 0 517730 5735494 5719092 2022-08-16T21:55:18Z Uliana245 210833 wikitext text/x-wiki {{Infobox event|title=Ruska okupacija Hersona|partof=[[ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]]|image=|caption=|date=2. marec 2022–danes|place=[[Herson]] in [[Hersonska oblast]]|reported deaths=|reported injuries=}} '''Ruska okupacija Hersona''' je aktualna okupacija, ki se je začela 2. marca z ruskim zavzetjem [[Herson, Ukrajina|Hersona]] in [[Hersonska oblast|Hersonske oblasti]] v [[Ukrajina|Ukrajini]] med [[Bitka za Herson|bitko za Herson]],<ref name="falls">{{Navedi novice|last=Schwirtz|first=Michael|last2=Pérez-Peña|first2=Richard|date=2022-03-02|title=First Ukraine City Falls as Russia Strikes More Civilian Targets|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|accessdate=2022-03-03|issn=0362-4331|archivedate=3 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303000108/https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html}}</ref> ki je del [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]] . Okupacija je prešla v [[De iure - de facto|de facto]] vlado mesta Herson. == Okupacija == === Vojaška okupacija === Kmalu po zajetju Hersona je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da potekajo pogajanja med ruskimi silami in mestno upravo glede upravljanja. Dosežen je bil dogovor, po katerem bi [[Zastava Ukrajine|ukrajinska zastava]] še vedno visela v mestu, medtem ko bo Rusija vzpostavila novo upravo. Kolihajev je napovedal nove pogoje za prebivalce mesta: državljani so lahko bili zunaj le podnevi in se jim je bilo prepovedano zbirati v skupinah. Avtomobili so smeli vstopiti v mesto le za dobavo hrane in zdravil; ta vozila naj bi vozila z minimalno hitrostjo in so bila predmet preiskav. Državljane so opozorili, naj ne provocirajo ruskih vojakov in da naj upoštevajo dane ukaze.<ref name="falls2">{{Navedi splet|date=2022-03-03|title=Russian claims it has seized Kherson as city’s mayor agrees to curfew|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/russia-ukraine-kherson-take-fall-b2027325.html|accessdate=2022-03-03|website=The Independent|last=James|first=Liam|language=en|archivedate=3 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303125420/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/russia-ukraine-kherson-take-fall-b2027325.html}}</ref> 4. marca se je na CNN pojavil prebivalec Hersona in trdil, da so ruski vojaki v Hersonu posilili 11 žensk, pri čemer je bilo 6 žensk ubitih, med posiljenimi in ubitimi pa je bil tudi najstnica.<ref>{{Navedi novice|work=Rubryka|title=Kherson: Girls are asked to stay at home and not go outside. There are rape cases|url=https://rubryka.com/en/2022/03/03/herson-divchat-prosyat-zalyshatysya-vdoma-i-ne-vyhodyty-na-vulytsi-ye-fakty-nasyllya/|date=3 March 2022|accessdate=4 March 2022|archivedate=5 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220305034120/https://rubryka.com/en/2022/03/03/herson-divchat-prosyat-zalyshatysya-vdoma-i-ne-vyhodyty-na-vulytsi-ye-fakty-nasyllya/}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://nypost.com/2022/03/04/ukrainian-woman-svetlana-zorina-claims-russian-troops-raping-women-in-occupied-city-of-kherson/|work=New York Post|title=Ukrainian woman claims Russian troops raping women in Kherson|last=Steinbuch|first=Yaron|date=4 March 2022|accessdate=4 March 2022|archivedate=6 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306024744/https://nypost.com/2022/03/04/ukrainian-woman-svetlana-zorina-claims-russian-troops-raping-women-in-occupied-city-of-kherson/}}</ref> Genadij Laguta, vodja ukrajinske hersonske regionalne državne uprave, je te obtožbe zanikal in navedel, da gre za dezinformacije.<ref>{{Navedi splet|date=2022-03-05|title=With fakes about the situation in Kherson, the enemy wants to cause panic and destabilization|url=https://mailbd.net/news/with-fakes-about-the-situation-in-kherson-the-enemy-wants-to-cause-panic-and-destabilization-19585/|accessdate=2022-03-23|website=Mail BD|language=en-US|archivedate=24 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220324150924/https://mailbd.net/news/with-fakes-about-the-situation-in-kherson-the-enemy-wants-to-cause-panic-and-destabilization-19585/}}</ref> Kolihajev je 5. marca izjavil, da v mestu ni bilo oboroženega odpora in da so ruske čete "precej umirjene". Prosil je za humanitarno pomoč in navedel, da mestu primanjkuje elektrike, vode in zdravil.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-05-22/h_b2041ef371d34bf604cf9cddea236bde|title=Kherson has no more armed resistance against Russia forces, mayor tells CNN|date=5 March 2022|accessdate=5 March 2022|archivedate=5 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220305170252/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-05-22/h_b2041ef371d34bf604cf9cddea236bde}}</ref> Pozneje istega dne se je okoli 2000 protestnikov sprehodilo skozi središče mesta. Protestniki so mahali z ukrajinskimi zastavami, peli himno in vzklikali domoljubna gesla. Nekateri posnetki prikazujejo, kako so ruski vojaki streljali v zrak, da bi odvrnili protestnike. Pojavljale so se tudi trditve, da so ruske sile imele v mestu seznam ukrajinskih aktivistov, ki so jih želeli ujeti.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60632587|work=BBC|title=War in Ukraine: Thousands march in Kherson against occupiers|date=5 March 2022|accessdate=5 March 2022|archivedate=6 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306021808/https://www.bbc.com/news/world-europe-60632587}}</ref> Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je 9. marca sporočil, da je Rusija zaradi protestov, ki še potekajo, v Hersonu pridržala več kot 400 ljudi.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.ynetnews.com/article/rjj5omlbc|work=Ynet|title=Shelling continues to hamper civilian flight as Kremlin decries U.S. oil sanctions|date=9 March 2022|accessdate=9 March 2022|archivedate=10 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220310014903/https://www.ynetnews.com/article/rjj5omlbc}}</ref> Ukrajinski uradniki so 12. marca zatrdili, da Rusija v Hersonu načrtuje organizacijo referenduma za ustanovitev Ljudske republike Herson, podobno kot [[Doneška ljudska republika|Ljudska republika Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Ljudska republika Lugansk]] . Sergij Klan, namestnik vodje hersonskega oblastnega sveta, je trdil, da je ruska vojska poklicala vse člane sveta in jih prosila za sodelovanje.<ref>{{Navedi splet|date=2022-03-12|title=Russia plotting sham referendum to create 'Kherson People's Republic', says Ukrainian official|url=https://inews.co.uk/news/russia-declare-occupied-territory-kherson-peoples-republic-sham-referendum-ukrainian-official-1513759|accessdate=2022-03-23|website=inews.co.uk|language=en|archivedate=13 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220313040420/https://inews.co.uk/news/russia-declare-occupied-territory-kherson-peoples-republic-sham-referendum-ukrainian-official-1513759}}</ref> Ljudmila Denisova, varuhinja človekovih pravic Ukrajine, je izjavila, da bi bil ta referendum nezakonit, ker je "po ukrajinski zakonodaji vsa vprašanja glede ozemlja mogoče rešiti le z referendumom po vsej državi".<ref>{{Navedi splet|last=AFP|title=Ukraine says Russia plotting to create a pro-Moscow ‘people’s republic’ in Kherson|url=https://www.timesofisrael.com/ukraine-says-russia-plotting-to-create-a-pro-moscow-peoples-republic-in-kherson/|accessdate=2022-03-23|website=www.timesofisrael.com|language=en-US|archivedate=13 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220313061221/https://www.timesofisrael.com/ukraine-says-russia-plotting-to-create-a-pro-moscow-peoples-republic-in-kherson/}}</ref> Kasneje istega dne je območni svet Hersona sprejel resolucijo, v kateri je navedel tovrstni referendum za nezakonitega.<ref>{{Navedi splet|url=https://theconversation.com/ukraine-how-putin-could-try-to-split-the-country-into-regional-puppet-governments-179214|title=Ukraine: how Putin could try to split the country into regional puppet governments|website=[[The Conversation (website)|The Conversation]]|date=14 March 2022|accessdate=20 March 2022|archivedate=21 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220321163900/https://theconversation.com/ukraine-how-putin-could-try-to-split-the-country-into-regional-puppet-governments-179214}}</ref> 13. marca je ukrajinski časopis ''Ukrayinska Pravda'' poročal, da se je več tisoč ljudi v Hersonu udeležilo protesta. Ruski vojaki so protest razgnali s streljanjem, razparalnimi granatami in gumijastimi naboji, pri čemer so ranili več ljudi.<ref>{{Navedi novice|title=Russian soldiers fire on Kherson protesters|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/av/world-europe-60827106|accessdate=2022-03-23|archivedate=23 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220323154456/https://www.bbc.com/news/av/world-europe-60827106}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine says Russian forces violently disperse Kherson protest|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/21/ukraine-says-russia-shoot-at-protesters-in-occupied-kherson|accessdate=2022-03-23|website=www.aljazeera.com|language=en|archivedate=23 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220323123857/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/21/ukraine-says-russia-shoot-at-protesters-in-occupied-kherson}}</ref> ==== Ukrajinska protiofenziva ==== [[Slika:Кастюкевич_Игорь_Юрьевич.jpg|sličica| Igor Kastjukevič, ''[[De iure - de facto|de facto]]'' župan mesta [[Herson, Ukrajina|Kherson]]]] 23. marca so ukrajinske sile v hersonski regiji izvedle protinapad proti ruskim silam.<ref>{{Navedi novice|last=Williams|first=Nathan|last2=Waterhouse|first2=James|date=23 March 2022|title=Ukraine changes the narrative|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-60830013?pinned_post_locator=urn:asset:f936e255-7a00-4bc1-ac94-7d9addd1bad2|work=BBC News|location=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220323113405/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60830013|archivedate=23 March 2022|accessdate=24 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Williams|first=Nathan|date=23 March 2022|title=Where are Ukrainian forces fighting back?|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-60830013?pinned_post_locator=urn:asset:574dc326-4002-4984-9868-59ea65393cd1|work=BBC News|location=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220323113405/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60830013|archivedate=23 March 2022|accessdate=24 March 2022}}</ref> 25. marca je visoki ameriški obrambni uradnik trdil, da ruske sile nimajo več popolnega nadzora nad Hersonom, saj so se Ukrajinci "ostro borili" za ponovno pridobitev mesta.<ref>{{Navedi novice|last=Cooper|first=Helene|title=Russia is not in full control of Kherson anymore, the Pentagon says.|url=https://www.nytimes.com/live/2022/03/25/world/ukraine-russia-war/russia-kherson|accessdate=25 March 2022|work=The New York Times|date=25 March 2022|archivedate=27 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220327043439/https://www.nytimes.com/live/2022/03/25/world/ukraine-russia-war/russia-kherson}}</ref> Ukrajinci v Hersonu so "podvomili v oceno Pentagona, češ da je mesto ostalo v ruskih rokah".<ref>{{Navedi novice|last=Cooper|first=Helene|title=Conflicting reports emerge on whether Russia is still in full control of Kherson.|url=https://www.nytimes.com/live/2022/03/25/world/ukraine-russia-war/russia-kherson|accessdate=25 March 2022|work=The New York Times|date=25 March 2022|archivedate=27 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220327043439/https://www.nytimes.com/live/2022/03/25/world/ukraine-russia-war/russia-kherson}}</ref> CNN je poročal, da so razmere v mestu ostale nespremenjene, pri čemer se sklicuje na prebivalce, ki potrjujejo, da je Herson pod popolnim ruskim nadzorom. Po besedah enega prebivalca so ruske sile izgubile le nekaj vasi v provinci, medtem ko je CNN pred tem poročal, da ukrajinska protiofenziva poteka le v najbolj severnem delu regije.<ref>{{Navedi novice|date=25 March 2022|title=Russian military remains in full control of city of Kherson, residents say|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-25-22/h_e5becce33053f3be8f8a27b8bf718f15|work=CNN|accessdate=25 March 2022|archivedate=26 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220326014902/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-25-22/h_e5becce33053f3be8f8a27b8bf718f15}}</ref> === ''De facto'' župan mesta Kherson === 18. aprila je bil za ''[[De iure - de facto|de facto]]'' župana [[Herson, Ukrajina|Hersona]] imenovan Igor Kasjukevič.<ref>{{Navedi splet|title=Russia has already appointed Igor Kastsyukevich, a Russian MP from Putin's United Russia party, as a "mayor of Kherson." The photo shows Kastyukevich (L) meeting Sergei Aksyonov (R), the head of Russia's occupation administration of Crimea. https://t.me/pryamiy/27811|url=https://twitter.com/EuromaidanPress/status/1516032018596962308|website=[[Twitter]]|publisher=[[Euromaidan Press]]|accessdate=19 April 2022}}</ref> == Kasnejši dogodki == 20. aprila so ukrajinski partizani v Hersonu ubili proruskega blogerja Valerija Kulešova.<ref>{{Navedi splet|title=Notorious pro-Russian blogger Kuleshov was killed in Kherson|url=https://odessa-journal.com/notorious-pro-russian-blogger-kuleshov-was-killed-in-kherson/}}</ref> 23. aprila 2022 je ukrajinsko obrambno ministrstvo poročalo o napadu na povelje ruske 49. kombinirane armade v bližini Hersona, pri čemer sta bila dva generala ubita, eden pa je bil hudo ranjen. Imeni obeh generalov v času poročila še niso bili objavljeni.<ref>{{Navedi splet|date=2022-04-23|title=Russia-Ukraine war: Zelenskiy holds press conference; two Russian generals killed near Kherson, says Ukraine – live|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/apr/23/russia-ukraine-war-latest-zelenskiy-warns-moscow-wants-to-capture-other-countries-as-moldova-expresses-concern-over-russian-plans-live|accessdate=2022-04-23|website=the Guardian|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=23 April 2022|title=Cooler than Chornobayivka: the Armed Forces destroyed the command post of the occupiers in the Kherson region|work=Fakty|url=https://fakty.com.ua/en/ukraine/suspilstvo/20220423-krutishe-chornobayivky-zsu-nakryly-komandnyj-punkt-okupantiv-u-hersonskij-oblasti/}}</ref> 24. aprila 2022 je ukrajinsko južno operativno poveljstvo poročalo, da je ukrajinska vojska v Hersonski regiji osvobodila osem naselij.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian forces liberate eight settlements in southern Ukraine. The Ukrainian Operational Command South reported on April 24 that the Ukrainian army has liberated eight settlements in Kherson Oblast.|url=https://twitter.com/KyivIndependent/status/1518083594882846722|website=[[Twitter]]|publisher=[[The Kyiv Independent]]|accessdate=24 April 2022}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Ruska okupacija Ukrajine|H]] [[Kategorija:Hersonska oblast]] [[Kategorija:Bitke leta 2022]] [[Kategorija:Bitke Rusije]] [[Kategorija:Bitke Ukrajine]] s43b1rjq0aficrks6kcvb8neqx8q14f 0 517891 5735092 5735008 2022-08-16T13:28:46Z Yerpo 8417 --akademske titule ipd. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo deset kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl in ginekologinja Sabina Senčar. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="17" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="17" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |<1 |16 |style="background:#9ACD32;" |30 |<1 |4,5 |<1 |<1 |<1 |5,2 |/ |4,0 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] 6kyquydzma7xgb84iag0umfmy4iygvy 5735286 5735092 2022-08-16T20:04:51Z VidicK01 193275 /* Javnomnenjske raziskave */ natančnejši podatki wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo deset kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl in ginekologinja Sabina Senčar. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="17" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="17" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |<1 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |<1 |4,5 |<1 |<1 |<1 |5,2 |/ |4,0 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] 655eej2av9igqr9u3ohewo9h3fp3in3 5735532 5735286 2022-08-17T06:10:23Z VidicK01 193275 /* Pomembnejši datumi */ dodatek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo deset kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl in ginekologinja Sabina Senčar. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="17" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="17" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |<1 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |<1 |4,5 |<1 |<1 |<1 |5,2 |/ |4,0 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] olwj7t1eumq5qh7v435yxe28s7m624h 5735533 5735532 2022-08-17T06:18:02Z VidicK01 193275 /* Pomembnejši datumi */ novi datumi wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo deset kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl in ginekologinja Sabina Senčar. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="17" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="17" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |<1 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |<1 |4,5 |<1 |<1 |<1 |5,2 |/ |4,0 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] oddsofd1yqbdxwyhxd949jck3iyti84 5735535 5735533 2022-08-17T06:26:12Z VidicK01 193275 /* Javnomnenjske raziskave */ podrobnejši podatki wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo deset kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl in ginekologinja Sabina Senčar. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |4,0 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] lal7rbcunm9fzw7tbbl45p7qa6o7b9h 5735536 5735535 2022-08-17T06:27:00Z VidicK01 193275 /* Javnomnenjske raziskave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo deset kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl in ginekologinja Sabina Senčar. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |4,0 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] 9o6knvlzeoxo7tmfju33j0yznlkl05a 5735564 5735536 2022-08-17T08:41:44Z VidicK01 193275 /* Javnomnenjske raziskave */ Popravki wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo deset kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl in ginekologinja Sabina Senčar. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] h5kpzbogcn3ke22ab3jnpojfh7w8851 0 518119 5735102 5713491 2022-08-16T14:03:42Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infobox company|name=PJSC "Sumikimprom"|aum=<!-- Only for financial-service companies -->|locations=<!-- Number of locations -->|area_served=|key_people=[[Dmytro Firtash]]|products=|brands=|production=gnojila, dušikove spojine, električna energija|services=|revenue={{increase}} ₴868,811,000 (2010)<ref name="auto">{{Cite web|url=https://smida.gov.ua/db/emitent/year/showform/75/210253|title=Регулярна інформація - Smida|website=smida.gov.ua}}</ref>|operating_income={{increase}} -₴50,291 (2010)<ref name="auto"/>|net_income={{increase}} ₴1,349,000 (2015)<ref>{{Cite web|url=https://tsn.ua/groshi/20-naypributkovishih-pidpriyemstv-ukrayini-2015-infografika-562647.html|title=20 найприбутковіших підприємств України 2015. Інфографіка|date=December 28, 2015|website=ТСН.ua}}</ref>|assets={{increase}} ₴979,760,000 (2010)<ref name="auto"/>|location_country=[[Ukrajina]]|equity={{decrease}} -₴276,420 (2010)<ref name="auto"/>|owner=<!-- or: | owners = -->|members=|num_employees=okrog 4,500 ljudi (2010)|parent=PJSC SHC "Titan of Ukraine" (after 2010)|divisions=|subsid=|website={{URL|http://sumykhimprom.com.ua/}}|footnotes=|intl=<!-- "true" or "yes" if company is international, otherwise omit -->|coordinates=|location_city=[[Sumi]]|logo=|native_name_lang=|logo_size=150px|logo_alt=|logo_caption=|logo_padding=|image=|image_size=|image_alt=|image_caption=|trading_name=|native_name={{lang|uk|ПАТ «Сумихімпром»}}|romanized_name=|defunct=<!-- {{end date|YYYY|MM|DD}} -->|type=PJSC|traded_as=|ISIN=|industry=[[kemična industrija]]|genre=<!-- Only used with media and publishing companies -->|fate=|predecessor=<!-- or: | predecessors = -->|successor=<!-- or: | successors = -->|foundation={{start date|1953||}} v [[Sumi]]ju, [[Ukrajina]]|founder=<!-- or: | founders = -->|bodystyle=}} '''Sumikimprom''' je petrokemični obrat s sedežem v Sumiju v [[Ukrajina|Ukrajini]], ki proizvaja mineralna gnojila, koagulante in dodatke za cement, kisline, titanov dioksid in pigmente ter druge kemične izdelke. Tovarno upravlja PJSC "Sumikimprom", javna delniška družba, ki ima v lasti velik energetsko-kemični kompleks, ki se razprostira na 226 hektarjih. Obrat se nahaja v južnem delu mesta Sumi. Industrijski kompleks je sestavljen iz 11 glavnih delavnic, 20 pomožnih delavnic in 7 enot neindustrijskih skupin (gostinski obrat, sanatorij-dispanzer itd.). PJSC "Sumikimprom" ima status podjetja [[Kemična industrija|kemične industrije]] [[Ukrajina|Ukrajine]] za proizvodnjo fosfatnih mineralnih gnojil. Podjetje skrbi tudi za istoimenski košarkarski klub in skupno odbojkarsko ekipo z državno univerzo Sumi z imenom «Kimprom-SumDU». 21. marca 2022 je med [[Bitka za Sumi|bitko pri Sumiju]] ruski zračni napad v tovarni poškodoval enega od rezervoarjev za amonijak in onesnažil zemljo v radiju 2,5&nbsp;km, onesnažil je tudi vasi Novoselica in Verhna Sirovatka.<ref>{{Navedi splet|last=Guardian staff and [[Agence France-Presse|AFP]]|date=2022-03-21|title=Ukrainian town told to shelter after shelling causes ammonia leak at chemical factory|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/21/ukrainian-town-told-to-shelter-after-shelling-causes-ammonia-leak-at-chemical-factory|accessdate=2022-03-21|website=the Guardian|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=The affected area is estimated to be around 2.5 km from the site, including the villages of Novoselytsya and Verkhnya Syrovatka. There’s no threat to Sumy residents.|url=https://twitter.com/KyivIndependent/status/1505752548644425733|website=[[Twitter]]|publisher=[[The Kyiv Independent]]|accessdate=21 March 2022}}</ref> Zaradi smeri vetra mesto Sumi navkljub svoji bližini večinoma ni bilo prizadeto.<ref>{{Navedi splet|title=Live updates: Ammonia leak contaminates area in east Ukraine|url=https://www.washingtonpost.com/politics/live-updates-ukraine-officials-say-russians-bombed-school/2022/03/20/b350573e-a820-11ec-8628-3da4fa8f8714_story.html|publisher=[[The Washington Post]]|accessdate=21 March 2022}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Sumi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1953]] [[Kategorija:Podjetja Ukrajine]] arfmqcjvz54aqtetmvwmn073uh5zf04 0 518721 5735378 5709484 2022-08-16T20:29:21Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Mihaela | founder = | diocese = [[Škofija Koper|Škofija Koper]] | deanery = [[Dekanija Postojna]] | parish = [[Župnija Šempas in Osek]] | height = | style = | events = | dedication = [[sveti Mihael]] | completed date = | fullname = | groundbreaking = | functional status = aktivno | status = [[župnijska cerkev]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | coordinates = {{koord|45|55|37|N|14|2|38|E|region:SL_type:landmark|display=inline,title}} | pushpin map=Slovenija | country = [[Slovenija]] | location = [[Šmihel nad Ozeljanom]] | image = Smihel nad Ozeljanom.jpg | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Mihaela <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 28. avgust 1985 | refšt= 4037 | občina = Nova Gorica }} | caption = Pogled na prezbiterij }}'''Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu nad Ozeljanom oz. pri Gorici''' je podružnica [[Župnija Šempas|župnije v Šempasu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://zupnija-sempas.rkc.si/index.php/content/display/26/zgodovina_sempas/20|title=Župnija Šempas in Osek|accessdate=12. 5. 2022}}</ref> in eden pomembnejših kulturnih in umetnostnih spomenikov na [[Goriška statistična regija|Goriškem]]. Cerkev stoji na zelo slikoviti legi sredi Šmihela nad Ozeljanom na pobočju [[Trnovska planota|Trnovske planote]]. === Zgodovina === Kraj se prvič omenja leta 1470 kot »sredi gore« (»''in media montes''«), cerkev pa leta 1471. Leta 2021 je kraj praznoval 550. letnico prve omembe, ko je občina [[Nova Gorica]] namenila tudi sredstva za delno obnovo srednjeveških poslikav v cerkvi. ==== Stavbna zgodovina ==== Glede na slogovne značilnosti in prvo omembo leta 1471 je bila cerkev verjetno sezidana ok. leta 1470. Takrat je nastal današnji [[Gotska umetnost|gotski]] [[prezbiterij]] z dvojno paralelnim [[Rebrasti obok|rebrastim obokom]], prvotna enojna [[Cerkvena ladja|ladja]] pa je bila krita z ravnim lesenim stropom – potek stropa orisuje ohranjena poslikava na ladijskem delu slavoločne stene. Na zahodni fasadi je bil takrat samo bogato profiliran glavni [[portal]], danes skrit v pritličju zvonika, in nad njim okence v obliki četverolista, ki je vidno v nadstropju zvonika. Visoka kamnoseška kakovost sklepnikov, predvsem [[Rozeta (arhitektura)|rozet]], kaže na sodelovanje ene takrat najpomembnejših stavbarskih delavnic na Slovenskem – delavnice oboka župnijske cerkve v Kranju.   Cerkev je kasneje, verjetno v 18. stoletju, dobila zvonik in [[Zakristija|zakristijo]], v današnjo dvoladijsko pa je bila z rušitvijo severne stene povečana leta 1911 (po nekaterih podatkih sicer mogoče že leta 1870). === Oprema === Glavni okras cerkve predstavljajo poznosrednjeveške poslikave v oltarnem prostoru in na ladijskem delu slavoločne stene ter dva kamnita baročna oltarja, pri čemer je v tronu velikega oltarja še ohranjen poznosrednjeveški kip sv. Mihaela. Freske, ki prekrivajo skoraj celotni oltarni prostor (delno so bile uničene s prebitjem portala v zakristijo na severni steni) in bolj fragmentarno ladijski del slavoločne stene, so na podlagi sloga datirane v zadnjo četrtino 15. stoletja – po gradnji cerkve ok. leta 1470 in pred letom 1500. Grb na [[Sklepnik|sklepniku]] nad velikim oltarjem pripada goriškim grofom, ki izumrejo leta 1500, ni pa še dodan grb njihovih dedičev [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Poslikave sodijo v okvir obsežne delavnice suško-bodeško-prileške skupine, ki je od sredine 15. stoletja delovala predvsem na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in se ob koncu stoletja premaknila na današnjo zahodno mejo z Italijo (predvsem v [[Posočje]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]). Ikonografski koncept poslikave oltarnega prostora sledi sistemu »kranjskega [[Prezbiterij|prezbiterija]]«: na stenah so naslikani apostoli, na stropu Kristus med simboli evangelistov, cerkvenimi očeti in angeli, lahko pa so jim dodani tudi drugi prizori – v Šmihelu so to: molitev na [[Oljska gora|Oljski gori]], sv. Mihael, [[Sv. Trojica]] v obliki Prestola milosti, sv. Florijan, [[Marija z detetom (Duccio)|Marija z detetom]] in več drugih svetnic in svetnikov. Na slavoločni steni je ohranjena Kajnova in Abelova daritev ter fragmentarno Oznanjenje Mariji: nadangel Gabrijel je na levi, od Marije je ohranjen samo spodnji del oblačila, pod njo je bil naslikan še neznani svetnik. Veliki oltar je glede na letnico na hrbtni strani nastal leta 1711, v tronu pa ima poznogotski kip sv. Mihaela iz ok. leta 1500. V osnovi prav tako baročni stranski oltar je posvečen sv. Blažu. == Sklici == [[Kategorija:Župnija Šempas]] [[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Mihael, Šmihel (Nova Gorica)]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela|Šmihel (Nova Gorica)]] [[Kategorija:Šmihel, Nova Gorica]] po0ir8puux1ufmltd0r6dfd6j1gh759 0 518727 5735261 5709623 2022-08-16T20:00:59Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | extra = {{Infopolje RKD|refšt=3428|rkd_tip=NSLP|vpisano=15. maj 2001|občina=Velenje|embed=yes}} | location = Šalek, [[Velenje]] | pushpin map = Slovenija | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Velenje]] | country = [[Slovenija]] | country = {{SLO}} | style = [[gotska umetnost|gotski]] }} '''Podružnična cerkev sv. Andreja''' je [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] v Šaleku pri [[Velenje|Velenju]]. Stavba stoji na robu naselja, pod [[Grad Šalek|ruševinami gradu]], ki je dal ime tudi [[Šaleška dolina|celi dolini]].<ref name=":0" /> Cerkev se po podatkih [[Jože Curk|Jožeta Curka]] prvič omeni leta 1444.<ref>{{Navedi knjigo|title=Topografsko gradivo, Sakralni spomeniki na področju občine Velenje|last=Curk|first=Jože|year=1967}}</ref> Sedanja stavba pa je nastala med letoma 1510 in 1516.<ref name=":0" /> V gotski cerkvi najdemo zvezdasto shemo ter [[Služnik (arhitektura)|kanelirane služnike]], na katerih sloni obok.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gotska arhitektura na slovenskem|last=Komelj|first=Ivan|year=1973}}</ref> Današnje stavbno jedro daje vtis, da je bilo v celoti zgrajeno šele v začetku 16. stoletja.<ref name=":0" /> Cerkev ima status [[Register nepremične kulturne dediščine|spomenika lokalnega pomena]].<ref>{{Navedi splet|url=https://eid.gov.si/#!/enota/3428|title=Ministrstvo za kulturo}}</ref> == Konservatorski posegi == Leta 1836 je cerkev pritegnila pozornost deželnega konservatorja Carla Haasa.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Sakralna dediščina Šaleške doline|last=Poles, Gmajner, Lalek|first=Rok, Marjana, Nika|year=1998}}</ref> V cerkvi se je ohranilo veliko opreme, med drugim freska Marije z detetom, grbonosec na vogalu zakristije, epitaf gospe Rosine Uršule Rambschüssl in glavni portal z angeloma in drugi. Prenova cerkve se je začela leta 1896 in trajala 20 let, saj je bila konec 19. stoletja cerkev zelo zapuščena. Med prenovo so popravili stopnice na kor, slavolok so prirezali v gotskih oblikah, zavrgli star oltar [[Sveti Vid|sv. Vida]] in na njegovo mesto postavili nekdanji [[Sveti Andrej|Andrejev]] oltar, za [[prezbiterij]] pa naročili nov oltar, napravili nova okna ter spremenili mnogo drugih stvari.<ref name=":0" /> Med letoma 1974 in 1985 so se s strokovnim restavriranjem pri gradbeni obnovi cerkve konservatorji približali prvotni podobi cerkve.<ref name=":0" /> Kasnejših konservatorskih posegov ni bilo. == Opis == Stavba je usmerjena proti vzhodu. Tlorisno shemo cerkve določajo pravokotna [[Cerkvena ladja|ladja]] s tristrano zaključenim prezbiterijem, zvonik pred zahodno fasado ladje, tristrano zaključeni kapeli na severni in južni stranici ladje ter na južno stran prezbiterija naslonjena zakristija. Zunaj je cerkev obkrožena z nizkim obzidjem, le ob prezbiteriju je cesta preblizu, zato zanj ni prostora. Tristrano zaključeni kapeli na podložnicah ladje sta nižji od le-te in prezbiterija. Svojo streho severna kapela deli z zakristijo v nadstropju, ki je prislonjena ob prezbiterij. Vsi elementi so kriti z bobrovcem. Pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij je na začetku podpiralo dvanajst opornikov<ref name=":0" />, danes zunanjščino členijo le še štirje oporniki ob prezbiteriju. Pred zahodno fasado so v 17. stoletju dozidali zvonik, pod katerim je glavni vhod v cerkev. Nad zahodnim vhodom v zvonik je kartuša z letnicama 1649 in 1690 ter monogramom AVMA.<ref name=":0" /> Ljudsko izročilo pravi, da so cerkev prizidali k stolpu, ki naj bi ga imeli gospodje s Šaleka v vasi, da so z njega z rogom klicali svoje lovce na lov.<ref name=":0" /> == Sklici == [[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnija Velenje - Sv. Martin]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Andrej, Velenje]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Velenju]] jal0giqyrizqsh5ofhgv246r6vtm6vi 0 518732 5735440 5708095 2022-08-16T20:37:16Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Valentina]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Valentina]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Romarska cerkev svetega Valentina | image = cerkev_sv._Valentina.jpg | caption = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Valentin]] | side altars = [[sveti Egidij]]<br>[[Marijino kronanje]]<br>[[Sveti Valentin škof]]<br>[[Angel varuh]] | status = [[romarska cerkev]]<br>[[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Moravče]] | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | metropolis = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Limbarska gora - cerkev sv. Valentina | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 1999 | refšt = 324 | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Moravče]] | občina = Moravče }} }} '''Romarska cerkev sv. Valentina''' stoji na [[Limbarska gora|Limbarski gori]] in sodi pod [[Župnija Moravče|župnijo Moravče]]. Leta 1999 je bila razglašena za spomenik državnega pomena.<ref>Uradni list Republike Slovenije, 81, 1999, pp. 12576–12577.</ref> == Zgodovina == [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] piše, da je bila cerkev zgrajena pred približno 22 leti,<ref>Janez Vajkard VALVASOR, ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain'', 2. zvezek, Nürnberg 1689.</ref> torej okrog leta 1667. Veljalo je prepričanje, da je bila ta cerkev prvotno manjša in so novejšo zgradili na istem mestu okrog leta 1735 – ta datacija se opira na letnico 1736 na [[Predela (oltar)|predeli]] enega od stranskih [[Oltar|oltarjev]].<ref>Nace ŠUMI, Pregled cerkvenega baročnega stavbarstva v loškem področju, ''Loški razgledi'', 4/1, 1957, pp. 57–68.</ref> Vendar je mogoče, da gre za isto cerkev, ki ima še prvotno zasnovo.<ref>Metoda KEMPERL, ''Arhitekturna tipologija romarskih cerkva v 17. in 18. stoletju na Slovenskem'', Ljubljana 2012.</ref> Prvotno je bila cerkev pripisana [[Gregor Maček|Gregorju Mačku]] (mlajšemu),<ref>Nace ŠUMI, ''Gregor Maček, ljubljanski baročni arhitekt'', Ljubljana 1958.</ref> a po novejših raziskavah najverjetneje ne gre za njegovo delo.<ref>Blaž RESMAN, Mački, ''Acta historiae artis slovenica'', 8, 2003, pp. 85–108.</ref> == Zgradba == [[Baročna arhitektura|Baročna]] cerkev je pravilno orientirana z oltarnim prostorom na vzhodu ter s fasado obrnjeno proti [[Moravška dolina|Moravški dolini]]. Tloris [[Cerkvena ladja|ladje]] je kombinacija pravokotnika z vrisanim potegnjenim osemkotnikom. Velik [[prezbiterij]] ima obliko kvadrata s porezanimi vogali. Prednji stranski kapeli sta pravokotni in postavljeni ob prezbiterij poševno na os cerkve. Zadnji kapeli sta polkrožni. Vse kapele zunaj izstopajo iz stavbne mase. Zunanjost je slabo členjena, z naslikanim šivanim robom. Pred vhodom je pokrita lopa na štirih kamnitih stebrih s prstani, do nje vodijo stopnice, obdana je z zidano ograjo. Streha nad ladjo je enotna. Zunanjščina je bila obnovljena v letih 1967–1968.<ref>Peter FISTNER, Limbarska gora, ''Varstvo spomenikov'', 12, 1967, p. 121.</ref><ref>Peter FISTNER, Limbarska gora, ''Varstvo spomenikov'', 13/14, 1968/1969, p. 228.</ref> Znotraj potekata pod stropom okrog celotne ladje dva venčna zidca, ki ju nosijo [[Dorski slog|dorski]] [[Pilaster|pilastri]]. Prezbiterij je od ladje ločen s [[Slavolok|slavolokom]], loki ločujejo od ladje tudi vse kapele. Na zahodu so pevske [[Empora|empore]] v dveh nadstropjih, z dvema slopoma razdeljene na tri dele. Cerkev ima samostojen zvonik. == Oltarji == Cerkev ima veliki oltar, štiri stranske oltarje v kapelah in en oltar zunaj, na desni strani portala. Leseni veliki oltar je bil izdelan okrog leta 1800 v klasicističnem slogu,<ref>Sergej VRIŠER, ''Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji'', Ljubljana 1976.</ref> predelal ga je Andrej Rovšek v drugi polovici 19. stoletja. Vsi stranski oltarji so narejeni po vzoru Cussovih oltarjev, iz moravškega [[Peščenjak|peščenjaka]], prekritega z [[Marmor|marmorjem]]. Postavljeni so poševno na os ladje.<ref>Stane STRAŽAR, ''Moravška dolina, življenje pod Limbarsko goro'', Ljubljana 1979.</ref>[[Slika:Oltar_sv._Egidija.jpg|sličica|Oltar sv. Egidija|levo|240x240_pik]] Oltar svetega Egidija ima na predeli vklesano letnico 1743. Na sredini je slika svetega Egidija, delo [[Janez Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]] v tehniki olje na bakru, v velikosti 203 x 106 cm. Slika je zgoraj zvonasto zaokrožena. Spodaj je podpisana in datirana »Valentin Metzinger pinxit 1743«. Restavrirana je bila v letih 1999–2000 za razstavo Valentina Metzingerja.<ref>Anica CEVC, ''Valentin Metzinger'', Ljubljana 2000.</ref> Ob sliki sta kipa [[Sveti Peter|sv. Petra]] in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]], visoka 110 cm. V atiki sta kipa dveh angelov.<ref>Stane STRAŽAR, ''Moravška dolina, življenje pod Limbarsko goro'', Ljubljana 1979.</ref> Oltar Marijinega kronanja ima letnico 1743. Na sredini je Metzingerjeva slika Marijinega kronanja, prav tako olje na bakru iz leta 1743, 203 × 106 cm, zgoraj zvonasto zaokrožena. Leta 2008 so bili na njej izvedeni konservatorsko restavratorski posegi.<ref>Barbka GOSAR HIRCI, Limbarska gora – cerkev sv. Valentina, ''Varstvo spomenikov – poročila'', 44/07, 2008, pp. 131–133.</ref> Ob straneh sta kipa sv. Jakoba in sv. Urha, visoka 115 cm. Angela na vrhu oltarja sta visoka 90 cm. Oltar angela varuha ima nad menzo letnico 1736. Na sredini je slika angela z otrokom s polkrožnim zaključkom.Oltar sv. Valentina škofa z letnico 1737 ima sliko svetega Valentina škofa, ki je bila kasneje preslikana. Nekateri jo pripisujejo Janezu Potočniku.<ref>Stane STRAŽAR, ''Moravška dolina, življenje pod Limbarsko goro'', Ljubljana 1979.</ref> Slika ima polkrožen zaključek. V lopi pred vhodom stoji oltar sv. Valentina z replikami kipov sv. Valentina, [[Janez Nepomuk|sv. Janeza Nepomuka]] in [[Sveti Jožef|sv. Jožefa]]. Zelo poškodovani originali iz moravškega peščenjaka, pripisani ljubljanskemu kiparju okrog leta 1681,<ref>Sergej VRIŠER, ''Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji'', Ljubljana 1976.</ref> so zdaj shranjeni pod emporami v cerkvi. == Freske == Iluzionistične freske v zadnjih stranskih kapelah so pripisane [[Franc Jelovšek|Francu Jelovšku]] in so najverjetneje nastale okrog leta 1743. Freske v sprednjih dveh kapelah je naslikal [[Matija Koželj]] leta 1867 (v kapeli sv. Egidija je podpis »M. Koželj pinxit 1867«), prav tako je v drugi polovici 19. stoletja naslikal pet fresk nad kapelami in na slavoločni steni s prizori iz življenja sv. Valentina. Restavrirane so bile leta 1968. == Druga oprema == Prižnica je iz 18. stoletja, na [[Balustrada|balustradi]] ima tri oljne slike štirih [[Evangelist|evangelistov]] z letnico 1837, ki so delo Egartnerjeve delavnice.<ref>Stane STRAŽAR, ''Moravška dolina, življenje pod Limbarsko goro'', Ljubljana 1979.</ref> Obnovljena je bila leta 2020. Križev pot je naslikal neznan, preprost slikar in je bil v celoti restavriran leta 2013. == Sklici == <references /> {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} [[Kategorija:Župnija Moravče]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Valentin, Limbarska Gora]] [[Kategorija:Cerkve svetega Valentina|Limbarska Gora]] [[Kategorija:Limbarska Gora]] [[Kategorija:Romarska središča v Sloveniji]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji]] 9qou880y7eo2jkd1ge95ecx0m7botgz 0 518734 5735434 5709768 2022-08-16T20:35:16Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Tilna]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Tilna]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Egidija | earlydedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[gotska arhitektura]]<br>[[baročna arhitektura]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | otherdedication = | floor count = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | deanery = [[Dekanija Šaleška dolina|Šaleška dolina]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = | floor area = | demolished date = | functional status = aktivna | closed date = | image = <!-- WD --> | imagealt = | caption = Cerkev sv. Egidija | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sv. Egidij]] oz. sv. Tilen | side altars = | relics = | fullname = | status = [[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Egidija | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 28 October 1983 | refšt=3019 | občina = Velenje <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Egidija''' stoji v vasi [[Arnače]] nedaleč od [[Velenje|Velenja]]. Poleg [[Ponikva|Ponikve]] je to edina župnija, ki geografsko presega [[Šaleška dolina|Šaleško dolino]], a jo z njo povezuje zgodovina cerkvene organizacije. Prvič se v pisnih virih omenja leta 1261, ko je kot podružnična cerkev prišla pod gornjegrajski patronat. Ime je dobila po zavetniku župnijske cerkve, svetem Tilnu oz. Egidiju (tudi sv. Ilju). Cerkev je [[Cerkvena ladja|enoladijska]] s tristransko zaključenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]], s prizidanima baročnima [[Kapela|kapelama]], [[Zvonik|zvonikom]] z lanternasto kapo in nadstropno [[Zakristija|zakristijo]]. V času [[Baročna arhitektura|baroka]] je bila notranjost močno predelana, vendar se na celotni cerkvi opazijo ohranjeni gotski elementi.<ref>{{Navedi splet|title=Podružnična cerkev sv. Ilija, Arnače|url=https://www.visitsaleska.si/sl/saleska-valley/podruznicna-cerkev-sv-ilija-arnace/|website=VisitSaleska|date=2019-08-30|accessdate=2022-05-13|language=sl-SI}}</ref> == Stavbna zgodovina == Arhitekturna analiza kaže, da nastanek ladje sega že v obdobje zgodnje [[Romanska arhitektura|romanike]], zvonik in prezbiterij pa v čas [[Gotska arhitektura|gotike]]. Od prvotne zgradbe je ohranjen spodnji del zvonika in prezbiterij. Dobro je ohranjen tudi zidec.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sakralna dediščina Šaleške doline|last=Poles|first=Rok|year=1998}}</ref> [[Portal]] je gotski z žlebom in ajdovim zrnom. Pod stolpom je ohranjen gotski križni svod z bogato profiliranimi rebri in močnimi [[Konzola (arhitektura)|konzolami]].<ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/slike/z001-0005.pdf|title=France Stele, zapisi 1924}}</ref> V 18. stoletju so sledile številne prezidave in obnove. Preobokali so prezbiterij in glavno ladjo. Vso stavbo so dvignili in povišali zvonik za zgornje nadstropje. Dodali so dve stranski kapeli, enako obokani in visoki kot ladja. V severni kapeli je [[oltar]] skupine [[Sveti trije kralji|Sv. treh kraljev]] pri poklonitvi v hlevu. V južni kapeli, kapeli Žalostne Matere Božje, je v oltarju skupina [[Pietà]]. Veliki in oba stranska oltarja v ladji sta delo Ferdinanda Galla iz leta 1757. Izredno delo je lesena [[prižnica]], obita s pozlačeno pločevino, ki je nastala predvidoma konec 18. stoletja. Cerkveno notranjost je leta 1899 poslikal [[Anton Brollo]], kot nam pove zapis na freski v ladji ob Magdaleni spokornici. Leta 1983 je cerkev pridobila status [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturnega spomenika lokalnega pomena]]. == Poslikave == Poslikave sodijo v koncept katoliške umetnosti ob koncu 19. stoletja. Slikar Anton Brollo spada v zadnjo generacijo furlanskih slikarjev na Slovenskem. Pri slikanju se je posvetil predvsem rastlinski dekoraciji v rožnati, zeleni in drap barvah ter figuralnim motivom v medaljonih. Na temenu stropa v prezbiteriju je uokvirjen motiv čaščenja Najsvetejšega. Na oblakih stoji [[monštranca]], obsijana z močno svetlobo. Pod njo so postavljene tri angelske figure. V levi sosvodnici je angel z grozdom, v desni pa angel s klasjem. [[Slika:Anton_Brollo,_Sv._Magdalena.jpg|sličica|levo|Podpis avtorja v poslikavi sv. Magdalene]] V prvi [[Traveja|traveji]] ladje je poslikava sv. Cecilije, ko sedi in igra na orgle, nad njo pa lebdijo angeli. Levo od nje je v sosvodnici [[Marija Magdalena|sv. Magdalena spokornica]] s križem v desni roki. Sedi ob mizi, na kateri je smrtna glava kot znak spokorniškega življenja. Na freski je podpis avtorja ''“ANTONIO BROLLO PINXIT 1899”.'' Desno sosvodnico zapolnjuje [[Papež Urban I.|sv. Urban]] s škofovsko palico in knjigo, na kateri je grozd. Dalje je sv. Notburga, zaščitnica kmetov, s srpom v roki. Osrednji del tretje traveje zavzema medaljon s [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilom in sv. Metodom]], ki ju obliva nebesni sij. V levi sosvodnici [[Sveta Ana|sv. Ana]] z desnico poučuje [[Sveta Marija|Marijo]], v desni [[Sveti Jožef|sv. Jožef]] v naročju drži [[Jezus Kristus|Jezusa]]. Južno kapelo krasita angela z atributi Kristusovega trpljenja. V prvi traveji je slikar upodobil angela z žeblji in tablico z napisom "J.N.R.J” ter desno angela, ki v rokah drži Jezusovo trnovo krono. V sredini je medaljon, ki upodablja stigmatizacijo sv. Frančiška. Prikazal se mu je angel, ki je prekril nebo s svojimi krili. V sredini prikaza je serafski Kristus, od katerega je sv. Frančišek prejel stigma. V drugi traveji zapolnjuje strop na levi strani angel z bičem in šibami, desno pa angel s kladivom in trsom. Med njima je medaljon z gorečim Marijinim srcem. Na vhodu v severno kapelo je v luneti slavoloka naslikano [[Jezusovo rojstvo]]. V medaljonu prve traveje nastopata angela s trakom in hvalnico “GLORIA IN EXCELSIS DEO.” V drugi traveji je prav tako medaljon z gorečim srcem. == Sklici == {{sklici}} [[kategorija:Arnače]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Egidij, Arnače]] [[Kategorija:Cerkve svetega Tilna|Arnače]] 6f6bsbxqwcxmm3e4hlswl3er1kswtv1 14 520141 5735436 5706798 2022-08-16T20:36:46Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Valentina]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Valentina]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Valentin]] b63g6l2f5bc06vwknfk8pge5vwaa1m2 0 520192 5735568 5710726 2022-08-17T09:04:00Z VidicK01 193275 novi direktor wikitext text/x-wiki {{Infobox Government agency | agency_name = Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje | nativename_a = | nativename_r = | logo = | logo_width = | logo_caption = | seal = | seal_width = | seal_caption = Logotip Slovenske obveščevalno varnostne agencije | formed = 10. marec 2007 | headquarters = UKOM<br/> Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana | employees = | budget = | chief1_name = [[Petra Bezjak Cirman]] | chief1_position = v.d. direktorja | parent_agency = samostojna strokovna služba Vlade RS | child1_agency = | child2_agency = | website = {{URL|https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/}} | footnotes = }} '''Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje''' (kratica '''UKOM''') je [[slovenija|slovenska]] samostojna strokovna služba, ki skrbi za obveščanje domače javnosti o delu predsednika vlade in ministrstev v [[Slovenija|Sloveniji]].<ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Trenutni direktor je [[Dragan Barbutovski]]. == Zgodovina == UKOM ima za seboj dolgo razvojno pot. V samem začetku je tovsrtne naloge opravljal Urad za informacije pri Izvršnem svetu [[Socialistična republika Slovenija|SRS]], ustanovljen 19. junija 1958. Ta se je kasneje preimenoval v Sekretariat za informacije v Izvršnem svetu SRS in nato v Republiški komite za informiranje. Po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji v letu 1990 je slednji z novim zakonom o državni upravi in z njeno reorganizacijo postal najprej Sekretariat za informiranje in kasneje Ministrstvo za informiranje. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne v Sloveniji]] je ministrstvo odigralo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o dogajanju v Sloveniji, resor je vodil [[Jelko Kacin]]. Leta 1993 je bil namesto dotedanjega ministrstva ustanovljen Urad vlade za informiranje. Z novim sklepom o nalogah Urada Vlade Republike Slovenije za informiranje, ki je stopil v veljavo marca 2007, se je urad preimenoval v Urad vlade za komuniciranje. == Direktorji == * [[Gregor Krajc]] (januar 2006 - junij 2007) * [[Anže Logar]] (junij 2007 - december 2008) * Veronika Stabej (december 2008 - maj 2010) * Darijan Košir (maj 2010 - februar 2012) * Anže Logar (februar 2012 - marec 2013) * Matija Sevšek (marec 2013 - april 2013) * Boštjan Lajovic (maj 2013 - avgust 2015) * Kristina Plavšak Krajnc (september 2015 - marec 2020) * [[Miro Petek]] (marec 2020) * [[Uroš Urbanija]] (marec 2020 - junij 2022) * [[Dragan Barbutovski]] (junij 2022 - avgust 2022) * Petra Bezjak Cirman (avgust 2022 - ''danes'') == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Dragan Barbutovski]] == Zunanje povezave == {{VladaSLO}} [[Kategorija:Službe Vlade Republike Slovenije]] {{normativna kontrola}} iy23udjmb8us4a2rtrbcq6ksivgu31n 5735569 5735568 2022-08-17T09:04:52Z VidicK01 193275 wikitext text/x-wiki {{Infobox Government agency | agency_name = Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje | nativename_a = | nativename_r = | logo = | logo_width = | logo_caption = | seal = | seal_width = | seal_caption = Logotip Slovenske obveščevalno varnostne agencije | formed = 10. marec 2007 | headquarters = UKOM<br/> Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana | employees = | budget = | chief1_name = [[Petra Bezjak Cirman]] | chief1_position = v.d. direktorja | parent_agency = samostojna strokovna služba Vlade RS | child1_agency = | child2_agency = | website = {{URL|https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/}} | footnotes = }} '''Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje''' (kratica '''UKOM''') je [[slovenija|slovenska]] samostojna strokovna služba, ki skrbi za obveščanje domače javnosti o delu predsednika vlade in ministrstev v [[Slovenija|Sloveniji]].<ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Trenutna direktorica je [[Petra Bezjak Cirman]]. == Zgodovina == UKOM ima za seboj dolgo razvojno pot. V samem začetku je tovsrtne naloge opravljal Urad za informacije pri Izvršnem svetu [[Socialistična republika Slovenija|SRS]], ustanovljen 19. junija 1958. Ta se je kasneje preimenoval v Sekretariat za informacije v Izvršnem svetu SRS in nato v Republiški komite za informiranje. Po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji v letu 1990 je slednji z novim zakonom o državni upravi in z njeno reorganizacijo postal najprej Sekretariat za informiranje in kasneje Ministrstvo za informiranje. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne v Sloveniji]] je ministrstvo odigralo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o dogajanju v Sloveniji, resor je vodil [[Jelko Kacin]]. Leta 1993 je bil namesto dotedanjega ministrstva ustanovljen Urad vlade za informiranje. Z novim sklepom o nalogah Urada Vlade Republike Slovenije za informiranje, ki je stopil v veljavo marca 2007, se je urad preimenoval v Urad vlade za komuniciranje. == Direktorji == * [[Gregor Krajc]] (januar 2006 - junij 2007) * [[Anže Logar]] (junij 2007 - december 2008) * Veronika Stabej (december 2008 - maj 2010) * Darijan Košir (maj 2010 - februar 2012) * Anže Logar (februar 2012 - marec 2013) * Matija Sevšek (marec 2013 - april 2013) * Boštjan Lajovic (maj 2013 - avgust 2015) * Kristina Plavšak Krajnc (september 2015 - marec 2020) * [[Miro Petek]] (marec 2020) * [[Uroš Urbanija]] (marec 2020 - junij 2022) * [[Dragan Barbutovski]] (junij 2022 - avgust 2022) * Petra Bezjak Cirman (avgust 2022 - ''danes'') == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Dragan Barbutovski]] == Zunanje povezave == {{VladaSLO}} [[Kategorija:Službe Vlade Republike Slovenije]] {{normativna kontrola}} fuegaf18gdy31o2dmrdveims4fs1wn1 0 520324 5735416 5709425 2022-08-16T20:33:26Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] v [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | name = Cerkev sv. Štefana | country = {{Zastava|Slovenija}} | location = [[Ljubljana]] | pushpin map = Slovenija | dedication = [[sv. Štefan]] | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | completed date = 2. pol. 17. stol. | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | parish = [[Župnija Štepanja vas|Štepanja vas]] | deanery = [[dekanija Ljubljana-Moste|Moste]] | image = Cerkev sv. stefana v stepanjski vasi.jpg | caption = Cerkev sv. Štefana v Štepanji vasi - Zahodna fasada | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Ljubljana - Cerkev sv. Štefana | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 11. januar 2005 | refšt = 2001 | lokacija = | občina = Ljubljana }} }} '''Cerkev sv. Štefana''' stoji v današnjem [[Štepanjsko naselje|Štepanjskem naselju v Ljubljani]] in jo danes vodijo bratje [[kapucini]]. Velja za enega izmed pomembnejših baročnih spomenikov na slovenskih tleh, predvsem zaradi mnogih poslikav in kiparskih del, ki so na učinkovit način povezani in združeni v celoto. == Zgodovina == Cerkev sv. Štefana v Štepanji vasi se prvič omenja leta 1526, ko je veljala za podružnično cerkev šentpetrske župnije.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/stefan|title=Cerkev sv. Štefana v Štepanji vasi|date=2012|accessdate=15.4.2022|website=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> Poseben pomen je dobila, ko so ob njej leta 1653 na pobudo kanonikata in beneficiata Stemberga postavili kapelo Božjega groba.<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Kemperl|first=Metoda|date=1999|title=Cerkev sv. Štefana in kapela božjega groba v Štepanji vasi v Ljubljani ; stavbna zgodovina, Dolničarjev Rivus Lachrymarum in razvoj božje poti|magazine=Acta historiae artis Slovenica|location=Ljubljana|issue=|page=|pages=37-52}}</ref> Ta je natančen posnetek jeruzalemskega Božjega groba.<ref name=":1" /> Cerkev se po tej novi pridobitvi razvije v pomembno romarsko središče.<ref name=":0" /> Domnevno naj bi bila cerkev na novo sezidana proti koncu 17. stoletja.<ref name=":0" /> Kar se tiče arhitekturne zasnove, ima banjasti obok v ladji in dve veliki stranski kapeli, ki zaradi svoje širine dajeta občutek centralne zasnove.<ref name=":1" /> Množična romanja in posledično velik dotok sredstev so omogočili in spodbudili dodatne prenove v 18. stoletju.<ref name=":1" /> Poslikave sta opravila [[Mihael Reinwaldt]] leta 1719 in [[Franc Jelovšek]] s pomočniki leta 1744.<ref name=":0" /> == Poslikave == Poslikave so bile med ljubljanskim potresom leta 1895 precej poškodovane in zaradi tega je kolorit kljub restavraciji izgubil veliko prvotnih lastnosti.<ref name=":3" /> Freske je zato tudi težje kakovostno vrednotiti in presojati. === Poslikave ladijskega oboka === Na ladijskem oboku je prikazano kamenjanje [[Sveti Štefan|sv. Štefana]], ljubljanskega slikarja Janeza Mihaela Reinwaldta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi497658/|title=Janez Mihael Reinwaldt (1660-1740)|date=2013|accessdate=30. 3. 2022|website=Slovenska biografija|last=Cevc|first=Anica}}</ref> Avtor se je tudi podpisal ter delo datiral, in sicer na knjigi v spodnjem desnem kotu. === Poslikave prezbiterija === Franc Jelovšek se leta 1744 loti cerkvenega prezbiterija.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Slovenska umetnost. I. del. Slikarstvo|last=Steska|first=Viktor|year=1927|location=Prevalje|page=73}}</ref> Ponovno se loti z iluzionistično upodobitvijo, čeprav v manjšem formatu. Podobne naloge se je pred tem lotil v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, a v večjem obsegu.<ref name=":2" /> Naročilo poslikav je verjetno povezano z Janezom Jakobom Schillingom, ki je bil tudi naročnik Jelovškovega dela v sv. Petru, ter drugimi ljubljanskimi kanoniki, med njimi Janezom Andrejem Stembergom.<ref>{{Navedi revijo|last=Golec|first=Lilijana Žnidaršič|date=2020|title=Mnoge sledi bratovščine sv. Mihaela v Mengšu pri nastanku poslikav Franca Jelovška|magazine=Acta historiae artis Slovenica|location=Ljubljana|volume=|issue=|page=92}}</ref> Jelovšek je ustvaril iluzionistično arhitekturo, ki je zelo razgibana v [[Barok|baročnem slogu]], in odprta v nebeško dogajanje. Arhitekturo krasi štukatura in pa manjši puti s cvetlicami. Zaradi manjše površine oboka so figure na nebesnem svodu precej nagnetene.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Stane|first=Mikuž|date=1942|title=Slogovni razvoj umetnosti Franca Ilovška (1700-1764)|magazine=Dom in svet|location=LJubljana|issue=}}</ref> V glavnem prizoru angeli na oblakih nosijo svetega diakona Štefana v nebesa. V sklepu oboka je upodobljen [[Sveti Lovrenc|sv. Lovrenc]] z ražnjem. Medtem ko je na severni strani prezbiterija okno, je na mestu tega na južni strani freska sv. Štefana med pismouki. Pismouki se s svetnikom prepirajo o Kristusu, medtem ko Angel nad obokom v desnem kotu drži napis: ''Non poterant resistere sapientiae'' (niso se mogli ustavljati njegovi modrosti).<ref name=":2" /> V oglih oboka sta naslikana kmetijska patrona sv. Notburga in [[Izidor Seviljski|sv. Izidor]], pomembna svetnika tistega časa in pa zadaj ob steni [[Sveti Jožef|sv. Jožef]] ter [[Anton Padovanski|sv. Anton Padovanski]].<ref name=":0" /> === Poslikava oltarja === Jelovšek je naslikal tudi oltar na steno prezbiterija, vendar je ta danes prekrit s kamnito oltarno arhitekturo.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Seražin|first=Helena|date=1998|title=Krištof Lovrenc Flachenfeld: naročnik dveh Jelovškovih slikanih oltarjev|magazine=Acta historiae artis Slovenica|pages=73-102|ref=harv}}</ref> Na straneh lahko opazimo le še naslikano stebriščno arhitekturo in dva puta, ki jo odkrivata z rdečo draperijo.<ref name=":4" /> === Poslikave stranskih kapel === Zanimivi sta poslikavi stranskih kapel cerkve, saj je tu poudarjen krajinski element.<ref name=":3" /> Kiparstvo, pripisano ljubljanskemu kiparju [[Henrik Mihael Löhr|Henriku Michaelu Löhru]], je povezano s slikarstvom.<ref name=":0" /> Jelovšek se je s svojo delavnico kapel lotil leto kasneje, in sicer 1745.<ref name=":1" /> Za delo je značilen ekspresivni iluzionizem poznega baroka.<ref name=":1" /> Danes sta oltarja posvečena Kalvariji in Oljski gori, čeprav opravilnik šentpeterske župnije iz leta 1693 omenja le stranska oltarja sv. Katarine in sv. Florijana.<ref name=":1" /> Arhitekturni del oltarja ima na sredini vdolbino, v katero je postavljen [[Sveti Peter|sv. Peter]] oz. [[Marija Magdalena]].<ref name=":1" /> Nad njima je oltar, kjer imamo še več kiparskih del. == Galerija == <gallery> Slika:Poslikava ladijskega oboka v cerkvi sv. stefana v stepanji vasi.jpg|alt=|Poslikava ladijskega oboka Janeza Mihaela Reinwaldta Slika:Poslikava prezbiterija v cerkvi sv. stefana v stepanji vasi.jpg|alt=|Poslikava prezbiterija Franca Jelovška Slika:Sv. notburga.jpg|alt=|sv. Notburga Slika:Stranski oltar v cerkvi sv. stefana v stepanji vasi.jpg|alt=|Stranska kapela </gallery> == Sklici in opombe == <references /> [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani]] [[Kategorija:Štepanjsko naselje]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana - Kodeljevo]] kkm3m56cp1g0nvymwsy5fljoolizw7k 0 521231 5735491 5727906 2022-08-16T21:47:20Z Uliana245 210833 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Harkovska vojaško-civilna administracija|native_name={{lang|ru|Харьковская военно–гражданская администрация}}<br />{{lang|uk|Харківська військово–цивільна адміністрація}}|settlement_type=[[Vojaška okupacija]]|image_map=[[File:Russian Occupied Kharkiv Oblast.svg|220px]]|mapsize=90px|map_caption=Ukrajinsko ozemlje v rumeni in rusko okupirano ozemlje v rdeči na dan 3. julija 2022.|subdivision_type=Okupatorska sila|subdivision_name=[[Rusija]]|established_title=[[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]|established_date=24. februar 2022|seat_type=Administrativni sedež|seat=[[Kupjansk]]|timezone1=[[Eastern European Time|EET]]|utc_offset1=+2|timezone1_DST=[[Eastern European Summer Time|EEST]]|utc_offset1_DST=+3|demographics1_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|demographics1_title1={{nowrap|[[Official language|Official language(s)]]}}|image_shield=Coat_of_Arms_of_Russian_Administration_of_Kharkov_Oblast.svg|image_flag=Flag of Russian occupied Kharkiv Oblast.svg}} [[Slika:2022_Russian_invasion_of_Ukraine.svg|sličica| Ruski nadzor nad Ukrajino 24. junija 2022]] '''Ruska okupacija Harkovske oblasti''' je aktualna [[Okupacija|vojaška okupacija]], ki se je začela 24. februarja 2022 z [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]] ter pri tem začela zavzemati in okupirati dele Harkovske oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Prestolnice regije, [[Harkov|Harkova]], ruske sile [[Bitka za Harkov (2022)|niso zavzele]], so pa ruske sile zavzele druga mesta, vključno z Izjumom, Kupjanskom in Balaklijo. Mesto Čuhujiv so ruske sile zavzele 25. februarja, a so ga ukrajinske sile osvobodile 7. marca. == Okupacija == === Izjum === Mesto Izjum so [[Bitka za Izjum (2022)|ruske sile zavzele]] 1. aprila 2022, s čimer se je začela ruska [[Okupacija|vojaška okupacija]] mesta. 3. aprila je ukrajinska vlada navedla smrt dveh rukih vojakov ter hospitalizacijo še 28 drugih, potem ko so ukrajinski civilisti v Izjumu razdelili zastrupljene torte vojakom 3. ruske motorno-strelske divizije.<ref>{{Navedi splet|url=https://thehill.com/policy/international/3257737-two-russian-soldiers-killed-28-in-hospital-after-being-poisoned-by-ukrainian-civilians-officials/|title=Two Russian soldiers killed, 28 in hospital after being poisoned by Ukrainian civilians: Officials|date=3 April 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Cook|first=Pip|title=Putin's army mocked after Ukrainian pie poisoning of Russian soldiers|url=https://www.express.co.uk/news/world/1590887/putin-news-russian-army-mocked-ukraine-pie-poisoning|accessdate=15 April 2022|publisher=Express|date=4 April 2022}}</ref> 4. aprila 2022 je ''[[The Guardian|Guardian]]'' na podlagi pričevanj prebivalcev in vojaških uradnikov poročal, da so se v bližini Izjuma nadaljevali intenzivni boji.<ref name="Izium2022apr04" /> Po poročanju ''The Guardian'' so prebivalci mesta tri tedne preživeli v svojih kleteh brez elektrike, ogrevanja ali tekoče vode.<ref name="Izium2022apr04" /> Poročilo je tudi trdilo, da so ruski vojaki pripravili sezname posameznikov za "lov": lastnike orožja, bogate ljudi in druge; ki so veljali za "nevarne", kot so poslovneži, aktivisti, vojaške osebnosti in njihove družine.<ref name="Izium2022apr04" /> Ruska vojska je bila obtožena tudi preprečevanja prehoda humanitarnim konvojem, medtem ko je v mestu zmanjkovalo hrane in zdravil.<ref name="Izium2022apr04">[https://www.theguardian.com/world/2022/apr/04/izyum-ukraine-shelling-russian-soldiers No safe way out of Izyum: ‘I can’t imagine how it will end’], [[The Guardian]] (4 April 2022)</ref> 10. aprila je več ameriških obrambnih uradnikov izjavilo, da se ruske sile zbirajo v Izjumu v pripravah na ofenzivo med Izjumom in [[Dnipro|Dniprom]].<ref>{{Navedi novice|last=Engelbrecht|first=Cora|last2=Zucchino|first2=David|last3=Arraf|first3=Jane|date=2022-04-10|title=What Happened on Day 46 of the War in Ukraine|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/04/10/world/ukraine-russia-war-news|accessdate=2022-04-18|issn=0362-4331}}</ref> Ruske sile naj bi od 5. aprila prerazporedile sile s [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] in sumijske ofenzive v Izjum.<ref>{{Navedi splet|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 6|url=https://www.criticalthreats.org/analysis/russian-offensive-campaign-assessment-april-6|accessdate=2022-04-18|website=Critical Threats}}</ref> 18. aprila je Ukrajina zahtevala ponovno zavzetje "številnih naselij" na območju Izjuma.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Armed Forces liberated several settlements around Izium|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3460723-ukrainian-armed-forces-liberated-several-settlements-around-izium.html|accessdate=2022-04-18|website=www.ukrinform.net|language=en}}</ref> Ruske sile v mestu so začele z množičnimi deportacijami prebivalcev mesta proti ozemlju Ruske federacije.<ref>{{Navedi splet|title=Russia will deport Ukrainians from Izium to Russia|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/16/7339977/|accessdate=2022-04-18|website=Ukrayinska Pravda|language=en}}</ref> Rusija je 21. aprila za vodjo vojaško-civilne uprave Harkova imenovala Vitalija Gančeva.<ref>{{Navedi splet|title=NEXTA on Twitter|url=https://twitter.com/nexta_tv/status/1517001657267195906|accessdate=2022-07-07|website=Twitter|language=en}}</ref> 6. julija je Gančev trdil, da namerava Rusija v Harkovu ustvariti 4 okupacijska okrožja.<ref>{{Navedi splet|title=In the Kharkiv region, they declared their desire to become part of Russia|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/15136215|accessdate=2022-07-07|website=TASS|language=ru}}</ref>{{Failed verification|date=July 2022}} === Veliki Burluk === Skupnost Velikega Burluka so kot vojaško okupacijo ruske sile zajele marca 2022 med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]], ozemlje pa je kasneje postalo vojaško-civilna uprava. 11. julija 2022 je bil rusko imenovani vodja vojaško-civilne uprave Jevgenij Junakov, [[Atentat|ubit]] v [[Avtomobil bomba|eksploziji avtomobila bombe]].<ref>{{Navedi splet|title=Leader of Russian-occupied Ukrainian town killed by car bomb -TASS|url=https://www.reuters.com/world/europe/leader-russian-occupied-ukrainian-town-killed-by-car-bomb-tass-2022-07-11/|publisher=[[Reuters]]|accessdate=11 July 2022}}</ref> == Glej tudi == * [[Ruska okupacija Zaporiške oblasti]] * [[Ruska okupacija Sumske oblasti|Ruska okupacija Sumijske oblasti]] * [[Ruska okupacija Hersonske oblasti|Ruska okupacija regije Herson]] * [[Ruska okupacija Donecke oblasti]] == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Ruska okupacija Ukrajine|H]] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku ukrajinščina (uk)]] [[Kategorija:CS1 uporablja pisavo jezika ukrajinščina (uk)]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Harkovska oblast]] hwe2cfyhx2cv4yfpdysc590izv1t68t 0 521375 5735066 5721691 2022-08-16T12:16:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Fdr delivers speech.jpg|sličica|261x261_pik|Franklin D. Roosevelt med svojim govorom v ameriškem kongresu 8. decembra 1941.]] [[Slika:Roosevelt Infamy.ogg|sličica|262x262_pik|Začetni del govora, v katerem je Roosevelt dejal: "Datum, ki bo živel v sramoti."]] '''Govor ob dnevu sramote''', ki ga včasih imenujejo tudi govor sramote, je bil govor, ki ga je 8. decembra 1941 ob skupni seji kongresa opravil ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt]]. Dan pred tem je [[Japonska]] [[Napad na Pearl Harbor|napadla in bombardirala ameriško pristanišče Pearl Harbour]] na [[Havaji|Havajih]] ter zatem [[Japonska napoved vojne Združenim državam Amerike in Združenemu kraljestvu|napovedala vojno Združenim državam Amerike in Združenemu Kraljestvu]]. Govor je znan po svojem uvodnem stavku: »Včeraj 7. decembra 1941, na datum, ki bo živel v sramoti ...«.{{Sfn|Roosevelt|1942|pp=411—413}}              V nedeljo 7. decembra 1941 je ameriško pomorsko bazo v [[Pearl Harbor|Pearl Harboru]] na Havajih napadlo 353 letal cesarske japonske mornarice v nenadnem vojaškem napadu, pri čemer so uničili različne ameriške ladje in letala ter ubili več kot 2400 civilistov in vojakov ter drugega osebja. Po posvetovanju s svojim predsedniškim kabinetom se je Roosevelt odločil, da bo naslednji dan opravil nagovor pred skupno sejo kongresa. Roosevelt je opravil govor tako, da je prikazal njegovo podobo Združenih držav kot žrtve neizzvane japonske agresije in je nagovarjal k patriotizmu in ne idealizmu. Roosevelt je uporabil način, ki se nanaša na hitro govorjenje. Zaradi tega je bil govor močan in retorično pomemben. Po besedah ​​avtorice [[Sandra Silberstein|Sandre Silberstein]] je Rooseveltov govor sledil dobro uveljavljeni tradiciji.{{Sfn|Silberstein|2002|pp=15–17}} Govor je dosegel takojšen pozitiven odziv in dolgotrajen učinek. Velja za enega najbolj znanih govorov v ameriški politiki. Radio je govor predvajal v živo in je pritegnil največje občinstvo v zgodovini ameriškega radia, saj je več kot 81 % ljudi poslušalo govor. Kmalu po opravljenem govoru je ameriški kongres [[Ameriška napoved vojne Japonski|napovedal vojno Japonski]]. Bela hiša je pozneje prejela številne telegrame, ki so močno pohvalili Rooseveltovo stališče. Govor je bil od takrat uporabljen v različnih filmih. Rooseveltov opis 7. decembra 1941 kot »datuma, ki bo živel v sramoti«, so primerjali z 22. novembrom 1963, ko se je zgodil [[Atentat na Johna Kennedyja|atentat na ameriška predsednika Johna F. Kennedyja]], in 11. septembrom 2001, ko so se zgodili [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristični napadi na več tarč po ZDA]]. == Nagovor ob skupni seji == [[Slika:CongressRoosevelt1941.jpg|levo|sličica|247x247_pik|Poslanci med ploskanjem v kongresu po enem od zaključenih delov Rooseveltovega govora. ]] [[Slika:Roosevelt Pearl Harbor.ogg|sličica|264x264_pik|Celoten govor predsednika Roosevelta. Po koncu govora je v kongresu zaigrala ameriška himna.]] Govor sramote je bil kratek nagovor, ki je trajal 6 min 30 sekund, opravljen na skupni seji kongresa ob 12.30, 8. decembra 1941. Državni sekretar [[Cordell Hull]] je priporočil Rooseveltu, naj posveti več časa nagovoru japonsko-ameriških odnosov in dolgotrajnim, a neuspešnim prizadevanjem za iskanje mirnih rešitev. Vendar je Roosevelt ohranil kratek potek govora v prepričanju, da bo ohranil bolj dramatičen učinek. Rooseveltova revidirana izjava je bila močnejša zaradi odločnega vztrajanja, da bodo potomci podprli ameriški pogled na napad. To ni bilo mišljeno le kot Rooseveltov osebni odgovor, ampak kot izjava v imenu vseameriškega ljudstva ob soočenju z veliko kolektivno travmo. Po mnenju sociologa [[Jeffrey C. Alexander|Jeffreyja C. Alexandera]] in drugih avtorjev knjige Cultural Trauma and Collective Identity je bil govor opravljen tako, da je kristaliziral in usmeril odziv naroda v odločnost.{{Sfn|Alexander et al.|2004|p=48}} Prvi odstavek govora je bil oblikovan tako, da je Roosevelt ZDA prikazal kot žrtve neizzvane japonske agresije. Prvotni del govora naj bi se glasil: »datum, ki bo živel v svetovni zgodovini«. Roosevelt ga je preimenoval v »datum, ki bo živel v sramoti«. Besedilo je bilo namerno pasivno.{{Sfn|Jasinski|2001|pp=12–13}} Namesto, da bi govoril v tvornem načinu (»Japonska je napadla Združene države Amerike«), se je Roosevelt odločil govoriti v trpniku, da bi poudaril status Amerike kot žrtve. Roosevelt je v prvem delu govora dejal:<blockquote>Včeraj, 7. decembra 1941 – na datum, ki bo živel v sramoti – so bile [[Združene države Amerike]] nenadoma in namerno napadene s strani vojaških sil [[Japonska|Japonskega cesarstva]]. Združene države Amerike so bile v nevtralnem stanju s tem narodom in so se na poziv Japonske še vedno pogovarjale z njeno vlado in njihovim cesarjem, ki so si prizadevali za ohranitev miru v [[Tihi ocean|Pacifiku]]. Dejansko, eno uro po tem, ko so japonske letalske sile začele bombardirati ameriški otok [[Oahu]], sta japonski veleposlanik v Združenih državah in njegov kolega našemu državnemu sekretarju poslala uradni odgovor na nedavno ameriško sporočilo. In čeprav je ta odgovor navajal, da se zdi nesmiselno nadaljevati obstoječa diplomatska pogajanja, ni vseboval nobene grožnje ali namiga o vojni ali oboroženem napadu.</blockquote>Roosevelt je dejal, da je razdalja od Japonske do [[Havaji|Havajev]] očitno pokazala, da so Japonci načrtovali napad pred več dnevi ali celo več tedni.{{Sfn|''Bulletin of International News''|1941|p=1961}} Tema "kršene nedolžnosti" je bila dodatno okrepljena z omembo tekočih diplomatskih pogajanj z Japonsko, za katera je Roosevelt označil, da jih je japonska vlada cinično in nepošteno vodila, medtem ko se je na skrivaj pripravljala na vojno proti ZDA. Zavestno se je poskušal izogniti nekakšnemu bolj abstraktnemu pozivu, ki ga je izdal predsednik [[Woodrow Wilson]] v svojem govoru v kongresu aprila 1917, ko so [[Ameriški vstop v prvo svetovno vojno|Združene države vstopile v prvo svetovno vojno]].{{Sfn|Stelzner|1966|pp=419–429}} Wilson je predstavil strateško grožnjo, ki jo je predstavljala Nemčija, in poudaril idealistične cilje za sodelovanje Amerike v vojni. V tridesetih letih prejšnjega stoletja pa se je javno mnenje močno obrnilo proti takšnim temam in je bilo previdno do idealističnih vizij preoblikovanja sveta s pravično vojno. Roosevelt se je odločil za pritožbo, ki je bila usmerjena bolj na poziv k domoljubju in ne idealizmu.{{Sfn|''New York Daily News''|1941}}{{Sfn|Rosenberg|2003|pp=12–14}} Rooseveltovemu izrazu »sramota« je dodatno odmevalo dejstvo, da je sledil vzorcu prejšnjih pripovedi o velikih ameriških porazih. [[Bitka pri Malem velikem rogu|Bitka pri Little Bighornu]] leta 1876 in potopitev bojne ladje [[USS Maine]] leta 1898 sta bila vir močnega nacionalnega ogorčenja in odločenosti, da se boj usmeri proti sovražniku. Porazi in neuspehi so bili vsakič prikazani kot le odskočna deska do končne in neizogibne zmage. Po besedah ​​Sandre Silberstein je Rooseveltov govor sledil dobro uveljavljeni tradiciji, kako z retoričnimi konvencijami predsedniki prevzemajo izjemna pooblastila kot vrhovni poveljnik, nestrinjanje je minimalizirano, sovražniki se ponižujejo in življenja so znova izgubljena v obrambi naroda združeni pod Bogom.{{Sfn|Silberstein|2002|pp=15–17}} Roosevelt je strokovno uporabil potezo kairosa, ki se nanaša na kritično govorjenje; zaradi tega je bil govor močan in retorično pomemben.{{Sfn|Poulakos|1983|pp=35–48}} Roosevelt se je v svojem govoru dan po napadu na Pearl Harbor predstavil kot takoj pripravljen na soočenje s tem konfliktom, kar je nakazalo njegovo pomembnost tako zanj kot za ameriški narod.{{Sfn|Barta|1998|pp=85–90}} Roosevelt je tudi poudaril, da so njihovi ljudje, njihovo ozemlje in njihovi interesi v resni nevarnosti, in izpostavil poročila o japonskih napadih v Pacifiku med Havaji in [[San Francisco|San Franciscom]]. Poskušal je preprečiti izolacionistično gibanje, ki se je borilo proti vpletenosti ZDA v vojno v [[Evropa|Evropi]]. Govor je nato zaključil z besedami:<blockquote>Ne glede na to, kako dolgo bo trajalo, da premagamo to premišljeno invazijo, bo ameriški narod v svoji pravični moči prišel do popolne zmage. Verjamem, da razlagam voljo kongresa in ljudi, ko trdim, da se ne bomo le do skrajnosti borili, ampak smo zelo prepričani, da nas ta oblika izdaje ne bo nikoli več ogrozila. Sovražnosti obstajajo. Ni mogoče zanikati, da so naši ljudje, naše ozemlje in naši interesi v resni nevarnosti. Z zaupanjem v naše oborožene sile – z neomejeno odločnostjo naših ljudi – bomo dosegli neizogibno zmagoslavje – zato nam pomagaj, Bog. Prosim, da naj kongres razglasi, da od neizzvanega in podlega napada Japonske v nedeljo, 7. decembra 1941, obstaja vojno stanje med Združenimi državami Amerike in Japonskim cesarstvom.  </blockquote> == Odzivi == [[Slika:Franklin Roosevelt signing declaration of war against Japan.jpg|sličica|Pol ure po opravljenem govoru je Roosevelt podpisal vojni dokument, s čimer je napovedal vojno Japonskemu cesarstvu. ]] Rooseveltov govor je imel takojšen in dolgotrajen vpliv in je bil označen kot eden najbolj znanih govorov v ameriški politiki. Triintrideset minut po tem, ko je končal govor, je [[Ameriška napoved vojne Japonski|ameriški kongres napovedal vojno Japonski]], pri čemer je le ena predstavnica, [[Jeannette Rankin]], glasovala proti vojni napovedi. Govor je v živo prenašal radio in je pritegnil največ občinstva v zgodovini ameriškega radia, saj je več kot 81 % ljudi poslušalo govor. Odziv je bil zelo pozitiven, tako znotraj kot izven kongresa.{{Sfn|Brown|1998|pp=117–120}} [[Samuel Irving Rosenman]], ki je bil Rooseveltov svetovalec, je prizor opisal kot "najbolj dramatičen spektakel v dvorani predstavniškega doma". Dejal je, da je duh sodelovanja prihajal tako z demokratske kot tudi z republikanske strani.{{Sfn|Brown|1998|p=119}} [[Bela hiša]] je prejela vrsto telegramov, ki so pohvalili Rooseveltov govor. En pisatelj je zapisal: "Tiste nedelje smo bili zgroženi in prestrašeni, toda vaš neomejen pogum nas je združil."{{Sfn|Brown|1998|p=119}} Radijske postaje so bile preplavljene z valom telegramov in so morale zaradi tega opraviti 24-urno dežurstvo, da so prebrale vse telegrame, ki so bili poslani, število teh telegramov pa naj bi bilo dvakrat večje kot po Wilsonovi vojni napovedi leta 1917. Protivojno gibanje se je po govoru nehalo, pri čemer so se začeli razumevati tudi predsednikovi največji kritiki. [[Charles Lindbergh]], ki je bil vodilni izolacionist, je podal izjavo, v kateri je podprl Rooseveltov govor. Dejal je: "Naša država je bila napadena z veliko silo orožja in z veliko silo orožja se moramo tudi maščevati. Zdaj moramo vse napore usmeriti v izgradnjo največje in najučinkovitejše vojske, mornarice in letalske sile na svetu."{{Sfn|Brown|1998|p=120}} [[Slika:Remember december 7th.jpg|sličica|247x247_pik|"Spomnite se na 7. december!" (avtor Allen Saalburg), plakat, ki ga je leta 1942 izdal Urad Združenih držav Amerike za vojne informacije.]] Del govora, v katerem je bil omenjen izraz "sramota" se pogosto napačno citira kot "dan, ki bo živel v sramoti". Vendar je Roosevelt poudaril datum - 7. december 1941 - in ne dan napada, nedeljo, ki jo je omenil šele v zadnjem delu govora. Poskušal je poudariti zgodovinski pomen dogodkov v Pearl Harborju in pozval Američane, naj nikoli ne pozabijo tega dogodka in da naj obeležijo njegov spomin. Izraz "dan sramote" je v medijih postal široko uporabljen za označevanje katerega koli trenutka najvišje sramote ali zla.{{Sfn|Webber|Feinsilber|1999|pp=142–145}}{{Sfn|White|2004|p=194}} == Glej tudi == * [[Ameriška napoved vojne Japonski]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{Wikisource-inline|Pearl Harbor speech|Day of Infamy speech}} * {{Commons-inline|Category:Infamy Speech|Day of Infamy speech}} * {{Wikiquote-inline|Franklin D. Roosevelt#Response to the attack on Pearl Harbor (1941)|Day of Infamy speech}} * [https://www.youtube.com/watch?v=7xd8MpR-5Ko Day of Infamy Speech] — via [[:en:Franklin_D._Roosevelt_Presidential_Library_and_Museum|Franklin D. Roosevelt Presidential Library and Museum]] * [https://www.loc.gov/resource/afc1986022.afc1986022_ms2201/?st=text Speech by Franklin D. Roosevelt (Transcript)] — via [[:en:Library_of_Congress|Library of Congress]] [[Kategorija:Leto 1941]] [[Kategorija:Franklin Delano Roosevelt]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] dy37mvr9i6chzwso05uca73rrssuyqw 0 521381 5735067 5720936 2022-08-16T12:16:15Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Primer Anton | place = [[Francija]] | image = Bundesarchiv Bild 101I-027-1451-10, Toulon, Panzer IV.jpg | caption = Francoski vojaki opazujejo gorečo francosko vojno bojno ladjo Colbert | date = 10. november 1942–27. november 1942 | result = Zmaga Nemčije in Italije, okupacija Vichyjske Francije s strani Nacistične Nemčije in Fašistične Italije | combatant1 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] | combatant2 = [[File:Flag of Philippe Pétain, Chief of State of Vichy France.svg|22px]] [[Vichyjska Francija]] | commander1 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Johannes Blaskowitz]] | commander2 = [[File:Flag of Philippe Pétain, Chief of State of Vichy France.svg|22px]] [[Jean de Laborde]] }} '''Primer Anton''' je bila vojaška okupacija [[Vichyjska Francija|Vichyjske Francije]], ki sta jo 11. novembra 1942 izvedli [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] in [[Fašistična Italija (1922-1943)|Fašistična Italija]]. To je zaznamovalo nominalni konec Vichyjskega režima, neodvisne francoske države in razpustitev njene vojske, vendar je [[Vlada Vichyjske Francije|Vichyjska vlada]] kljub temu nadaljevala svoj obstoj kot [[marionetna vlada]] v okupirani Franciji.     == Ozadje == Nemški načrt za okupacijo Vichyjske Francije je bil izdelan decembra 1940 pod kodnim imenom [[Operacija Attlia|Operacija Atila]] in kmalu so se pojavile ideje, da bi to storili z operacijo Camellia, načrtom za okupacijo [[Korzika|Korzike]].{{sfn|Schreiber|1990|p=78}} Operacija Anton je posodobila prvotno operacijo Attila, vključno z različnimi nemškimi enotami in dodatnim italijanskim sodelovanjem. Za [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] je bil glavni razlog za dovoljenje obstoja nominalno neodvisne Francije ta, da je bila v odsotnosti nemške pomorske premoči edino praktično sredstvo za zavrnitev opravljanja francoskih kolonij zaveznikom. Vendar pa je zavezniško izkrcanje v francoski [[Severna Afrika|severni Afriki]] 8. novembra 1942 povzročilo, da je ta razlog zastarel, še posebej, ker je hitro postalo očitno, da Vichyjska vlada nima niti politične volje niti praktičnih sredstev, da bi preprečila francoskim kolonialnim oblastem, da bi se podredile zavezniški okupaciji. Poleg tega je Hitler vedel, da ne more tvegati izpostavljene situacije na francoskem delu [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. Po zadnjem pogovoru z ministrom francoske Vichyjske vlade [[Pierre Laval|Pierrom Lavalom]] je Hitler 11. novembra zgodaj zjutraj ukazal nemškim enotam zasedbo Korzike in zatem še zasedbo Vichyjske Francije. == Operacija == [[Slika:Toulon 1942.jpg|sličica|241x241_pik|Potopitev bojnih ladij francoske mornarice, od leve proti desni: [[Strasbourg (ladja)|Strasbourg]], [[Colbert (ladja)|Colbert]], [[Algérie (ladja)|Algérie]] in [[Marseillaise (ladja)|Marseillaise]]]] 10. novembra 1942 zvečer so nemške in italijanske sile zaključile s pripravami na izvedbo primera Anton. 11. novembra je 1. nemška armada prodrla z atlantske obale vzporedno s špansko mejo, 7. armada pa je vdrla iz okupiranega dela Francije proti [[Vichy|Vichyju]] in [[Toulon|Toulonu]] pod poveljstvom generala [[Johannes Blaskowitz|Johannesa Blaskowitza]]. Italijanska 4. armada je zasedla francosko obalo in italijanska divizija je zavzela tudi Korziko. 11. novembra pozno popoldne so nemški tanki dosegli francosko sredozemsko obalo. Nemci so načrtovali izvesti operacijo Lila, da bi zajeli nedotaknjene demobilizirane ladje francoske mornarice pri Toulonu. Francoskim mornariškim poveljnikom je uspelo Nemce s pogajanji, ki so vključevale tudi pretepe, zadržati dovolj dolgo, da so 27. novembra uničili njihove ladje, preden so jih Nemci lahko zasegli, s čimer so preprečili, da bi tri bojne ladje, sedem križark, 28 rušilcev in 20 podmornic padle v roke silam osi. Kljub razočaranju nemškega mornariškega vojnega štaba je Hitler menil, da je izguba ladij francoske mornarice zapečatila uspeh operacije Anton,{{sfn|Schreiber|1990|p=827}} saj je uničenje ladij zanikal [[Charles de Gaulle]], voditelj [[Francoske svobodne sile|Svobodne Francije]]. Vichyjska Francija je svoj odpor omejila na radijske oddaje, ki so nasprotovale kršitvi [[Premirje 22. junija 1940|premirja iz leta 1940]]. Nemška vlada je nasprotovala, da so Francozi tisti, ki so prvi kršili premirje, saj niso ponudili odločnega odpora zavezniškim izkrcanjem v Severni Afriki. 50.000-članska francoska vichyjska vojska je zavzela obrambne položaje okoli Toulona, ​​a ko se je soočila z nemškimi zahtevami po razpustitvi, je to storila, ker ni imela vojaške zmogljivosti, da bi se uprla silam osi. == Posledice == Čeprav je postala malo več kot marionetna vlada, je Vichyjska vlada še naprej izvajala nominalno civilno oblast nad celotno okupirano Francijo, razen [[Alzacija|Alzacije]] in [[Lorena|Lorene]], kot je to delala od leta 1940. [[Italijanska okupacija Francije|Italijansko okupacijsko območje]] je bilo ukinjeno in predano nazaj Franciji po padcu [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in poznejše prošnje italijanske vlade po premirju septembra 1943. Francija je od takrat ostala pod nemško okupacijo vse do osvoboditve leta 1944. == Glej tudi == * [[Nemška vojaška uprava v okupirani Franciji|Nemška okupacija Francije]] * [[Italijanska okupacija Francije]] == Sklici == <references /> == Viri == {{refbegin}} * {{cite book|ref={{SfnRef|Frederick Muller|London|1953}}|last1=L'Herminier|first1=Captain Jean|title=Casabianca:The Secret Missions of a Famous Submarine|publisher=Frederick Muller|year=1953|location=London|isbn=978-2-7048-0704-8}} {{refend}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Leto 1942]] kf03zjq2qob0r0g46l6c1wtkal0o6oo 0 521393 5735068 5720863 2022-08-16T12:16:17Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-567-1503A-07, Gran Sasso, Mussolini mit deutschen Fallschirmjägern.jpg|sličica|265x265_pik|Mussolini 12. septembra 1943 potem, ko ga je nemška vojska rešila iz pripora v Rimu.]] '''Padec fašističnega režima v Italiji''', ki je v [[Italija|Italiji]] znan tudi kot '''25. julij''', se je zgodil kot posledica vzporednih načrtov, ki sta jih vodila grof [[Dino Grandi]] in [[Viktor Emanuel III.|Kralj Victor Emmanuel III]] spomladi in poleti 1943, ki je dosegel vrhunec z izglasovanjem nezaupnice predsedniku italijanske vlade [[Benito Mussolini|Benitu Mussoliniju]] na zasedanju Velikega sveta fašizma 24. in 25. julija 1943. Posledica tega je bila ustanovljena tudi nova vlada, s čimer se je končala 21-letna fašistična diktatura v [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]], Mussolini pa je bil odstavljen z mesta voditelja.<ref name="bi609">Bianchi (1963), p. 609</ref><ref name="bi704">Bianchi (1963), p. 704</ref><ref name="dg21">De Felice in Grandi (1983), p. 21</ref><ref name="def1391">De Felice (1996), p. 1391</ref> S padcem fašizma v državi in Mussolinijevo odstavitvijo je Italija podpisala premirje z zavezniki ter pri tem vrnila okupirana francoska ozemlja nazaj [[Francija|Franciji]] in s prestopom na stran zaveznikov napovedala vojno [[Tretji rajh|Nacistični Nemčiji]]. Mussolinija so nato aretirali in ga zadržali v priporu, vendar so ga Nemci, po nemški invaziji in okupaciji Italije, rešili in ga odpeljali iz [[Rim|Rima]] v [[Milano]], kjer je bila pod Mussolinijevem vodstvom ustanovljena [[Italijanska socialna republika]], katera je bila na strani sil osi in se bojevala proti zaveznikom na jugu apeninskega polotoka. Po Mussolinijevi usmrtitvi aprila 1945 s strani italijanskih partizanov in osvoboditvi Italije, je Italijanska socialna republika razpadla. Po njenem razpadu je bila italijanska fašistična stranka razpuščena. == Glej tudi == * [[Začetek fašizma v Italiji]] * [[Pohod na Rim]] * [[Padec komunizma]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:1943 v politiki]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] [[Kategorija:Fašizem]] sjscz0e8mkhj633yeknaqtgxph3foky 0 521405 5735069 5721589 2022-08-16T12:16:19Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Zavezniška invazija na Italijo | place = [[Salerno]], [[Calabria]] in [[Taranto]], [[Italija]] | image = ItalySalernoInvasion1943.jpg | caption = Čete in bojna vozila, ki so padli med invazijo na celinsko Italijo pri Salernu, septembra 1943. | date = 3. september 1943 — 17. september 1943 | result = Odločilna zmaga zaveznikov | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]] | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Hermann Balck]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Traugott Herr]] | casualties1 = 2.009 ubitih<br />7.050 poškodovanih | casualties2 = 630 ubitih<br />3.500 poškodovanih | partof = italijanske kampanje }} '''Zavezniška invazija na Italijo''' predstavlja zavezniško izkrcanje v [[Italija|Italiji]], ki se je začela 3. septembra 1943 med [[Italijanska kampanja (1943–1945)|italijansko kampanjo]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Operacijo je izvedla 15. armadna skupina pod poveljstvom generala [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] (vključno z ameriško peto armado pod vodstvom generala [[Mark Wayne Clark|Marka W. Clarka]] in britansko osmo armado pod poveljstvom generala [[Bernard Montgomery|Bernarda Montgomeryja]]) in je bila izvedena po uspešni invaziji zaveznikov na [[Sicilija|Sicilijo]]. Glavne invazijske sile so se izkrcale v okolici [[Salerno|Salerna]] 9. septembra na zahodni obali med operaciji Avalanche, medtem ko sta bili dve podporni operaciji izvedeni v [[Kalabrija|Kalabriji]] (operacija Baytown) in [[Taranto|Tarantu]] (operacija Slapstick).     == Načrt == [[Slika:Invasionofitaly1943.jpg|levo|sličica|246x246_pik|Zemljevid poteka napadov na Italijo.]] Potem, ko so se boji v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] končali s predajo sil osi, je zavezniško vojaško vodstvo začelo preiskovati o tem, kje se bodo boji nadaljevali. Predsednik britanske vlade [[Winston Churchill]] je želel Italijo umakniti iz vojne, kar je označil za lahek udarec izpod pasu sil osi. Priljubljenost vojne v Italiji je padla in Churchill je verjel, da bo zaradi izkrcanja zavezniške vojske Italija izstopila iz vojne in da se bodo s tem boji v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] umirili ter tako omogočili prost prehod zaveznikom. To bi sprostilo pomorsko pot za vojaške operacije na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] ter omogočilo večjo dobavo orožja [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Poleg tega bi napad na Italijo ustavil nemške sile in jih zadržal stran od vzhodne fronte, kar bi pomagalo ustvariti podobo druge fronte, ki jo je zahteval [[Josif Stalin]].<ref>Molony, pp. 185–197.</ref> General [[George Catlett Marshall|George Marshall]] in večina najvišjega ameriškega vodstva so se želeli izogniti operaciji, ki bi lahko premestila izkrcanje v Evropi. O izkrcanju so razpravljali in njegovo načrtovanje se je začelo leta 1942 in se je poleti 1944 izkazalo kot izkrcanje v [[Normandija|Normandiji]] (operacija Overlord). Ko je leta 1943 postalo jasno, da obsežnega izkrcanja ni mogoče izvesti, je bilo dogovorjeno, da se vojsko izkrca na [[Sicilija|Siciliji]], ne da bi se zavezali k nadaljnjim operacijam. Ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin D. Roosevelt]] in britanski premier Churchill pa sta menila, da je treba nadaljevati boje, da bi se sile osi zavezale k boju. Odločitev je bila sprejeta v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] maja 1943, a šele konec julija istega leta se je izkrcanje na Siciliji izkazalo za uspešno in sprejeta je bila odločitev o strmoglavljenju [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]].<ref>Atkinson pp. 184, 204</ref> Izkrcanje na Siciliji julija 1943 je bilo uspešno izvedeno, čeprav se je velikemu številu vojakov sil Osi uspelo umakniti na celino. Konec julija je bil Mussolini odstavljen in njegov [[Padec fašizma v Italiji|fašistični režim je padel]], nova vlada pa je začela mirovna pogajanja z zavezniki. Hitro izkrcanje naj bi pospešilo in olajšalo izstop Italije iz vojne ter na koncu povzročilo hitro zmago nad Nemci, ki bi bili blokirani v sovražni državi. Vendar je odpor italijanskih in nemških sil presenetil zaveznike in sovražnosti v regiji so se nadaljevale vse do predaje [[Berlin|Berlina]] 2. maja 1945. Poleg tega so morali zavezniki poskrbeti za civilno prebivalstvo na območjih, ki so jih zasedli.<ref name="Terdoslavich, p.157">Terdoslavich, p. 157.</ref> == Operacija == {{lektura}} Operacija se je začela 9. septembra 1943 brez zračnega obstreljevanja in pomorske bojne priprave.  [[Slika:Mark w clark 1943.jpg|sličica|264x264_pik|Poveljnik Mark Clark na krovu USS Ancon med pristankom v Salernu na jugu Italije, 12. septembra 1943.]] Za obrambo območja je bil odgovoren poveljnik nemške 16. tankovske divizije generalmajor [[Rudolf Sieckenius]], ki je zbral štiri bojne divizije. Dönemanova skupina se je nahajala vzhodno od [[Salerno|Salerna]], Stempelova skupina je bila med [[Pontecagnano|Pontecagnanom]] in [[Battipaglio]], Holteyjeva skupina pa je služila kot rezerva pri Persanu, von Doeringova skupina pa je napredovala od [[Albanella|Albanelle]] do [[Rutino|Rutina]]. Izkrcani britanski X armadni korpus je vključeval britansko 46. in 56. divizijo ter ameriški Rangerjev in Britanski komandos. Rangerji niso naleteli na odpor in so ob sprožitvi topov bojne ladje [[HMS Ledbury]] zavzeli vrh gore. Drugi dve zavezniški vojski se prav tako nista soočili z odporom, ko so zavzeli glavno območje ceste od [[Salerno|Salerna]] do [[Neapelj|Neaplja]], ki poteka skozi prelaz [[La Molina]].<ref name="Molony239">Molony, p. 239.</ref> Izkrcane divizije so se spopadle z velikim odporom, zaradi česar so se morale čete, ki so se izkrcale, boriti za oporišče z obale s pomočjo ladijskega topništva. V [[Paestumi|Paestumiju]] sta bili najeti 141. in 142. polk ameriške 36. pehotne divizije. Prvega so razstrelili, zaradi česar ni mogel doseči svojih ciljev, drugi pa je po pomoči 143. polka lahko napredoval do svojega cilja.<ref>Molony, p. 244.</ref> Do večera prvega dne bitke je X. armadni korpus zavzel približno 8–11 kilometrov dolgo mostišče, čeprav 56. divizija ni dosegla svojih ciljev.  Poveljnik nemške 14. tankovske armade [[Hermann Balck]] je tankovski diviziji [[Hermann Göring|Hermanna Göringa]] in 15. tankovskogrenadirski diviziji ukazal sodelovanje v bojih. Poleg tega je bila v Salernu najeta dodana 29. tankovska grenadirska divizija LXXVI tankovske armade. [[Slika:The British Army in Italy 1943 NA6813.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Zavezniški vojaki v Salernu med streljanjem s topovi, 15. septembra 1943.]] Nemci so v naslednjih treh dneh zaščitili svoje sile, ki so se zbirale za protinapad. 12. septembra se je X. armadni korpus zbral v obrambi, da bi se spopadle s pričakovanim nemškim protinapadom.<ref>Molony, p. 241.</ref> Naslednje jutro se je začel protinapad. Divizija Hermana Göringa je napadla zavezniško vojsko na severu, toda dejanski napad je bil izveden na stičišču X. britanskega in VI. armadnega ameriškega korpusa na poti proti morju od [[Battipaglia|Battipaglie]]. Nemška 36. pehotna divizija je zavzela Altavillo, a je bila pozneje, ko se je zmračilo, pregnana iz mesta. Bojni diviziji Kleine Limburg in Krüger sta napadli Persano in prisilili 157. pehotni polk k umiku ter uničili bataljon 143. polka. Nemški napad se je ustavil pri reki Calore, pri čemer sta mornarica in topništvo podpirala na hitro zbrano obrambno skupino. Protinapad ameriških sil, dopolnjen z 82. zračno-desantno divizijo, pripeljano na območje. 14. septembra zvečer je bila obramba izvedena in krize je bilo konec.<ref>Clark, p. 20.</ref> 15. septembra sta nemška 16. tankovska divizija in 29. tankovsko-grenadirska divizija sestavili obrambo in tako preprečili grožnjo Paestrumu. Istega dne je Kesselring poročal, da sta zavezniška zračna premoč in pomorska podpora preprečili tankovski armadi LXXVI napredovanje in sestavo obrambe. Uspeh XIV. tankovske armade je prisilil nemško 10. armado k umiku. 16. septembra je nemški XIV. armadni korpus dosegel uspeh, vendar pa mu preboja ni uspelo dosečti. Naslednji dan so Nemci začeli s pripravami na umik in čete so se med 18. in 19. septembrom umaknile proti severu Italije, da bi sestavile obrambo pri reki [[Volturno]].<ref>Blumenson, Martin, U.S. Army in World War II: Salerno to Cassino (Washington D.C., 1969), 384.</ref> == Glej tudi == * [[Italijanska kampanja (1943–1945)|Italijanska kampanja]] == Sklici == <references /> == Literatura == {{Cite book|title=Command Decisions|editor=Kent Roberts Greenfield|url=http://www.history.army.mil/books/70-7_0.htm|publisher=[[United States Army Center of Military History]]|year=1960|id=CMH Pub 70-7|chapter=12 Hitler's Decision on the Defense of Italy|first=Ralph S.|last=Mavrogordato|chapter-url=http://www.history.army.mil/books/70-7_12.htm|edition=2000 reissue}} == Zunanje povezave == * {{Cite web|title=Canada–Italy: 1943–1945|url=http://www.vac-acc.gc.ca/remembers/sub.cfm?source=history/secondwar/Italy&CFID=7306822&CFTOKEN=14403978|publisher=Veterans Affairs Canada|access-date=17 February 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100327030720/http://www.vac-acc.gc.ca/remembers/sub.cfm?source=history%2Fsecondwar%2FItaly|archive-date=27 March 2010|url-status=dead}} * {{Cite web|title=Campaign Summaries of World War 2: Italy and the Italian Campaign 1943–1945, including Sicily, Salerno & Anzio Landings|url=http://www.naval-history.net/WW2CampaignsItaly.htm|date=1998–2010|publisher=Naval-History.net|access-date=17 February 2010}} * [http://winterlinestories.com/ Winter Line Stories]'' Original stories from the front lines of the Italian Campaign by US Army Liaison Officer Major Ralph R. Hotchkiss'' * [https://web.archive.org/web/20090503114041/http://www.remuseum.org.uk/corpshistory/rem_corps_part16.htm Royal Engineers Museum] Royal Engineers and Second World War (Italy) * [http://www.worldwar2history.info/Italy/ Summary of the Italian Campaign] * [https://web.archive.org/web/20070621175054/http://www.btinternet.com/~oneofmany/html/avalanche.html University of Kansas Electronic Library] Bad link * {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070621175054/http://www.btinternet.com/~oneofmany/html/avalanche.html|date=21 June 2007|title=One of Many - Overview of 10 Corps operations at Salerno}} * [http://omniatlas.com/maps/europe/19430930/ Map of Europe during the Allied invasion of Italy (omniatlas.com)] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] g47ijboutcsx81s5s7hn04du6awupfi 0 521406 5735567 5735034 2022-08-17T09:03:39Z Radek 89714 /v delu wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Italijanska kampanja | place = [[Italija]], [[San Marino]], [[Vatikan]] | image = The British Army in Italy 1944 NA15496.jpg | caption = Mesto Pontecorvo v ruševinah, 20. maj 1944. | date = 9. julij 1943 — 2. maj 1945 | result = Odločilna zmaga zaveznikov. | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943-1944)<br />{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]<br />{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]<br />{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]<br />{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] (od 26. septembra 1943) | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra 1943)<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Rodolfo Graziani]] | casualties1 = '''Na Siciliji:''' 22.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' 313.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>;<br />+ okoli 8.000 letal<ref>Morris, stran 492</ref>;<br /> | casualties2 = '''Na Siciliji:''' 29.000 mrtvih ali ranjenih nemških in italijanskih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>;<br />+ okoli 140.000 ujetih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>, od teh 5.500 nemških<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' okoli 336.500 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih nemških in italijanskih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>. | casualties3 = '''Med civilnim prebivalstvom:''' okoli 64.000 smrti zaradi bombardiranja;<br />+ okoli 10.000 smrti zaradi nemških in fašističnih represalij;<br />+ med 60.000 in 180.000 žrtev (vsaj 3.100 smrtnih) zaradi spolnega nasilja s strani francoskih kolonialnih čet;<br />+ opustošenje celotnega italijanskega ozemlja vsled vojaških spopadov in letalskega bombardiranja. }} '''Italijanska kampanja''' je ime za glavni del [[Zavezniška invazija na Italijo|invazije na Italijo]] med letoma 1943-45: gre za vojaško operacijo [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zaveznikov]], ki je v bistvu predpostavljala nevtralizacijo [[Kraljevina Italija|Italije]] kot prvo fazo napada na [[Nemčija|Nemčijo]]. Kot je razvidno iz [[angleščina|angleške]] sopomenke za to kampanjo, to je ''osvoboditev Italije'', so Zavezniki upoštevali operacijo predvsem kot rešitev [[Italijani|Italijanov]] izpod fašističnega režima. Kampanja se je začela 10. junija 1943 in se je zaključila po propadu Gotske linije 27. aprila 1945, ko se je predala glavnina nemške vojske. Uradni zaključek operacije se postavlja na 2. maj 1945, ko je začela uradno veljati predaja. Zaradi sovpadanja datumov se zato večkrat istoveti italijansko kampanjo z invazijo na Italijo, kar je pa samo prikrivanje dejstva, da ni šlo samo za vojaško kampanjo proti nacifašističnim silam, temveč predvsem za invazijo, ki je dovolila zavezniško hegemonijo v Sredozemlju. == Zavzetje Sicilije == [[Slika:The British Army in Sicily 1943 NA4561.jpg|levo|sličica|228x228_pik|Britanska vojska med prihodom v [[Noto]] na Siciliji, 11. julija 1943.]] {{Glavni | Zavezniška invazija na Sicilijo}} Izkrcanje na [[Sicilija|Siciliji]] je bilo organizirano z operacijami [[Operacija Corkscrew|Corkscrew]], [[Zavezniška invazija na Sicilijo|Husky]] in [[Operacija Ladbroke|Ladbroke]]. Corkscrew je pomenila zavzetje sicilskih otokov [[Pantelleria]], [[Lampedusa]], [[Linosa]] in [[Lampione]]. Husky je predvidevala izkrcanje Sedme ameriške armade in Osme britanske armade na jugovzhodnih obalah Sicilije, od koder bi [[Američani]] napredovali proti severozahodu do zavzetja [[Palermo|Palerma]], medtem ko bi [[Britanci]] prodrli na sever do [[Messina|Messine]]. Operacija Ladbroke je bil zračni napad Britancev za zavzetje mesta [[Sirakuze]]. Pri vseh treh operacijah so se [[Italijani]] več ali manj uspešno zoperstavili invaziji, kmalu pa so tudi [[Nemci]] poslali izdatno pomoč. Kljub temu so bili Zavezniki v premoči: po 38 dneh bojev in umiku nemških čet so se Italijani predali. ==Zavzetje Apeninskega polotoka== {{Glavni | Zavezniška invazija na Italijo}} Po osvojitvi Sicilije so se Britanci 3. septembra 1943 izkrcali v [[Reggio Calabria]] ([[Operacija Baytown]]) in dne 9. septembra v [[Taranto|Tarantu]] ([[Operacija Slapstick]]), Američani pa 9. septembra v [[Salerno|Salernu]] ([[Operacija Avalanche]]). S temi operacijami se je začelo prodiranje proti severu, ki je proti predvidevanjem zahtevalo še poldrugo leto bojev. === Prve operacije na polotoku === 3. septembra 1943 se je začela operacija Baytown, to je izkrcanje čet na polotoku kljub neuporabnosti mesinskega terminala, ki so ga Nemci ob svojem umiku onesposobili. General Montgomery je s svojo vojsko odplul iz raznih manjših obalnih krajev in po bombardiranju obale med Reggio Calabria in [[Villa San Giovanni]] brez problemov pristal na celinskih obalah. Ni naletel na večji odpor, saj so umikajoči se Nemci raje uporabili taktiko požgane zemlje, preostale lokalne sile pa so končale pod bombami. 8. septembra sta po pogajanjih med italijansko vlado in zavezniki Eisenhower in Badoglio skoraj istočasno napovedala podpis premirja. V odgovor so Nemci hitro prevzeli nadzor nad situacijo v Italiji in se pripravili, da ustavijo zavezniško napredovanje južno od [[Lacij|Lacija]]. Po dogovoru z Badogliom se je ameriška peta armada pod poveljstvom generala [[Mark Clark|Marka Clarka]] 8. in 9. septembra izkrcala v [[Salerno|Salernu]]. Operacija Avalanche je predvidevala izkrcanje v Salernskem zalivu in napredovanje proti Neaplju, a so jih Nemci zaustavili že na obali. Zavezniške sile so ostale deset dni na svojih položajih in tako dosegle Neapelj šele 1. oktobra, dan po odhodu zadnjih nemških čet.<ref>Atkinson, stran 283</ref> Istočasno je potekala operacija Slapstick: 9. septembra je zavezniška mornarica pod poveljstvom admirala Cunninghama neposredno izkrcala prvo britansko zračno divizijo v pristanišču [[Taranto]]. Operacija je potekala s sodelovanjem italijanskih sil, ki so pospremile zavezniške ladje skozi minirani zaliv do obale. Umikajoči se Nemci so le malo vplivali na napredovanje Zaveznikov, ki so tako že v naslednjih dneh zasegli Bari in Brindisi.<ref>Blumenson, stran 114</ref> === Padec Mussolinija === Medtem ko so se boji na jugu Italije nadaljevali, je 24. julija 1943 italijanski parlament na izrednem zasedanju izglasoval nezaupnico [[Benito Mussolini|Benitu Mussoliniju]], zaradi česar je bil ta odstavljen z mesta voditelja države, po ukazu kralja [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuela III.]] pa so ga zaprli v pripor. Maršal Badoglio je ob sestavljanju nove vlade izjavil, da namerava nadaljevati vojno, čeprav je v resnici že iskal način, kako Italijo popeljati iz vojne. Mussolini je bil zaprt v hišnem priporu v hotelu v Abrucih, a so ga 12. septembra Nemci pod poveljstvom [[Otto Skorzeny|Otta Skorzenyja]] rešili in odpeljali na sever Italije. Mesec kasneje, 13. oktobra, je Italija napovedala vojno Nemčiji.<ref>Petacco, stran 45</ref> Začela so se pogajanja z Zavezniki glede predaje. === Napredovanje proti severu === {{Glavni | Nemške obrambne linije v Italiji}} V italijanski kampanji se je konstantno ponavljala taktika nemškega umika in zabarikadiranja za prej pripravljenimi obrambnimi linijami, katere so nato Zavezniki napadali do uničenja. Tako napredovanje je bilo zelo počasno in težavno, predvsem pa je zahtevalo veliko žrtev in je povzročilo ogromno materialno škodo. Nemci so očitno zelo dobro poznali geografske značilnosti Apeninskega polotoka in so izrabili vsako naravno zapreko pri načrtovanju obrambe. V ta namen so po vsej Italiji pripravili kar [[Nemške obrambne linije v Italiji|12 sistemov]], in sicer: Albert, Barbara, Bernhardt, Caesar, Etna, Goten, Gustav, Halla, Hitler, Theoderich, Vallo Ligure, Volturno. Najdlje je zdržala zadnja pregrada, Gotska linija, pred katero bi morali napadalci prečkati reko [[Pad]] in vso [[Padska nižina|Padsko nižino]], kar pa je zaradi obilnega deževja in močvirnatih tal za šest mesecev ustavilo vsako napredovanje. Ko so Zavezniki predrli to zadnjo nemško obrambo, je Mussolini uvidel poraz in se je hotel umakniti v [[Švica|Švico]], a so ga pripadniki [[Italijansko odporniško gibanje|italijanskega odporniškega gibanja]] prestregli in ga usmrtili. 2. maja 1945 so Nemci v [[Caserta|Caserti]] podpisali brezpogojno predajo.<ref name="DQE3CW">L'Armée d'Afrique [http://delamarejean.free.fr/Service_Militaire_Obligatroire/html/la_deuxieme_guerre_mondiale10.html L'Armée d'Afrique] delamarejean.free.fr</ref>  ==Posledice in izgube== Zavezniška invazija je privedla do padca Mussolinija in nastanka nove vlade pod vodstvom maršala Badoglia, ki je 8. septembra 1943 podpisala premirje z Zavezniki, s čimer je Kraljevina Italija postala “sobojevnik” na strani Zaveznikov. V odgovor so nemške sile okupirale celotno Italijo; za upravljanje okupiranega ozemlja je Mussolini ustanovil kolaboracionistično marionetno državo, [[Italijanska socialna republika|Italijansko socialno republiko]] (RSI), ki se je še naprej borila ob Nemcih. Medtem se je naglo večalo vseitalijansko odporniško gibanje tako proti nemškemu okupatorju kot proti fašističnemu režimu; to obdobje je znano kot italijanska državljanska vojna.<ref>Peli, stran 229</ref> Aprila 1945 so Mussolinija ujeli italijanski partizani in ga po hitrem postopku usmrtili. Italijanska kampanja je bila prvi in najdaljši del invazije Zaveznikov na Italijo, ki se je nato nadaljevala proti vzhodu do zasedbe [[Trst]]a. Od vseh kampanj na zahodni fronti druge svetovne vojne je bila tista, ki je zahtevala največ smrtnih žrtev na obeh straneh konflikta.<ref>Keegan, stran 368</ref> Med spopadom sta utrpeli veliko škodo tudi neodvisni državi [[San Marino]] in [[Vatikan]], obe obdani z italijanskim ozemljem. Glavni udeleženci kampanje so bili [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zavezniki]], [[Tretji Rajh|Nemci]], [[Kraljevina Italija]], [[Italijanska socialna republika]] in [[italijansko odporniško gibanje]]. Za vsakega od teh akterjev so bile posledice drugačne, pa tudi vsak od njih drugače ocenjuje izgube v dolgotrajnem spopadu. Zavezniške ocene so: na zavezniški strani med 358.295 in 376.637 žrtev<ref>Liddel Hart, stran 627</ref>, 8911 uničenih letal in 3377 uničenih oklepnikov<ref>Zaloga, stran 44</ref>; na nemško-italijanski strani med 1.549.590 in 1.793.570 žrtev<ref>Jackson, stran 400</ref><ref>Marshall, stran 202</ref>, 4500 uničenih letal, 152.940 civilnih žrtev. Nemške ocene so: na zavezniški strani okoli 203.000 žrtev, na nemško-italijanski strani okoli 335.000 žrtev, vsaj 87.000 civilnih žrtev vsled bombardiranja.<ref>Zuehlke, stran 137</ref><ref>Axelrod, stran 208</ref><ref>Baldoli Knapp, stran 262</ref> Današnje italijanske ocene, ki se pa večinoma sklicujejo na zavezniške vire, so: na zavezniški strani okoli 313.000 žrtev in okoli 8000 uničenih letal; na strani osi okoli 506.000 žrtev na bojiščih<ref>Morris, stran 492</ref><ref>Atkinson, stran 204</ref>; na italijanski strani okoli 64.000 civilnih žrtev vsled bombardiranja, okoli 10.000 civilnih žrtev nemških in fašističnih represalij, okoli 35.000 žrtev med partizani,<ref>Atkinson, stran 680</ref><ref>Morris, stran 492</ref>, okoli 3100 civilnih smrtnih žrtev vsled posilstva<ref>Strazza, stran 126-127</ref>. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == {{refbegin|1}} * {{navedi knjigo |last= Blumenson |first= Martin |title= United States Army in World War 2, Mediterranean Theater of Operations, Salerno to Cassino |year=1969|publisher= Defense Department Army, Government Printing Office |location= Washington D.C.}} * {{navedi knjigo |last= Liddell Hart |first= Basil H. |title= Storia militare della seconda guerra mondiale. |year=2009|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn=978-88-04-42151-1 }} * {{navedi knjigo |last= Zaloga |first= Steve |title= Unità corazzate statunitensi nelle campagne nordafricane e italiane 1942-45|year=2006 |publisher= Falco pescatore |location= |isbn= 978-1-84176-966-0 }} * {{navedi knjigo |last1= Jackson |first1= W.G.F|last2= Gleave |first2= T.P. |title= Storia della seconda guerra mondiale - Il Mediterraneo e il Medio Oriente Volume VI: Parte III – novembre 1944 - maggio 1945, |year1988= |publisher= Naval & Military Press |location= Uckfield |isbn=1-84574-072-6 }} * {{navedi knjigo |last= Marshall |first= George C |title= Rapporti biennali del Capo di Stato Maggiore dell'Esercito degli Stati Uniti al Segretario della Guerra : 1 luglio 1939-30 giugno 1945|year=1996 |publisher= Centro di storia militare |location= Washington, DC |isbn= }} * {{navedi knjigo |last1= Baldoli |first1= Claudia |last2 = Knapp |first2= Andrew|title= Forgotten Blitzes: France and Italy Under Allied Air Attack 1940-1945|year= 2012|publisher= |location= Bloomsbury |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Overy |first= Richard |title= Der Bombenkrieg. Europa 1939-1945|year= 2014|publisher= Rowohlt |location=Hamburg |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Zuehlke |first= Mark |title= Ortona Street Fight |year= 2011|publisher= Raven Books |location=Victoria (Columbia Britannica) |isbn=978-1-55469-398-6 }} * {{navedi knjigo |last= Axelrod |first= Alan |title= Real History Of World War II: A New Look at the Past |year= 2008|publisher= |location= |isbn= }} * {{navedi knjigo |last1= Lamson |first1= Roy |last2= Conn |first2= Stetson |title= Anzio Beachhead (22 gennaio-25 maggio 1944), |year= 1948|publisher= Centro di storia militare dell'esercito americano. American Forces in Action Series |location= Washington |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= d'Este |first= Carlo |title= Decisione fatale: Anzio e la battaglia per Roma |year= 1991|publisher= Harper |location= New York |isbn=0-06-015890-5 }} * {{navedi knjigo |last= Atkinson |first= Rick |title= Il giorno della battaglia |year=2008 |publisher= Mondadori |location= Milano |isbn=978-88-04-58396-7 }} * {{navedi knjigo |last= Morris |first= Eric |title= La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45|year= 1993|publisher= Longanesi |location= Milano |isbn=978-88-304-1154-8 }} * {{navedi knjigo |last= Strazza |first= Michele |title= Senza via di scampo - Gli stupri nelle guerre mondiali |year= 2010|publisher= Consiglio Regionale della Basilicata |location= |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Keegan |first= John |title= |year=2005 |publisher=Penguin Books |location= |isbn=0143035738 }} * {{navedi knjigo |last= Petacco |first= Arrigo |title= La nostra guerra 1940-1945 |year=1995 |publisher=Mondadori |location= |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Peli |first= Santo |title= La Resistenza in Italia |year=2004 |publisher= Einaudi |location= |isbn= }} == Glej tudi == * [[Zavezniška invazija na Italijo]] == Zunanje povezave == * {{cite web|url=http://www.gothicline.org|title=Gothic Line|access-date=2011-07-03}} * [http://winterlinestories.com/ Winter Line Stories]'' Original stories from the front lines of the Italian campaign by US Army Liaison Officer Major Ralph R. Hotchkiss'' * [http://www.museohistoriale.org/ World War II] * [https://web.archive.org/web/20080314131038/http://www.italiancampaign.ca/ Ortona and the Italian campaign – 65th Anniversary] * [http://wwii.ca/page24.html Canadians in Italy, 1943–1945] Media, photos and information on Canadians in the Italian theatre. * [http://www.anvfeb.com.br/ Brazilian WWII Veterans website] {{in lang|pt}} * [http://portalfeb.com.br/ Brazilian Expeditionary Force Website] {{in lang|pt}} with histories, biographies, photos, and videos on the Italian campaign. * ''New Zealand Official War History'' [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-WH2-1Ita.html Italy volume I: From The Sangro to Cassino], [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-WH2-2Ita.html Italy Volume II: From Cassino to Trieste] * [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-HadInPe.html Memoirs of Lt-Col Donald, NZEF (Italy, Chapters 8–15)] * [http://www.dalvolturnoacassino.it/asp/n_main.asp Dal Volturno a Cassino, website (in Italian) covering the autumn /winter of 1943 – 44] * [http://members.home.nl/ww2propaganda/italy/ World War II propaganda leaflets – use in Italy]: A website about [[:en:Airdrop|airdropped]], artillery-delivered or rocket-fired propaganda leaflets. Italian campaign. * [https://www.bbc.co.uk/history/worldwars/wwtwo/launch_ani_italy_campaign.shtml BBC's flash video of the Italian campaign] * [https://web.archive.org/web/20080415030258/http://www.warmuseum.ca/cwm/newspapers/operations/sicilianitalian_e.html Canadian Newspapers and the Second World War – The Sicilian and Italian Campaigns, 1943–1945] * [http://www.history-online.com/Liberatori Liberatori]: A website on the Po river breakout and the liberation of the small town of Cornuda. * [https://web.archive.org/web/20060520190343/http://www.remuseum.org.uk/corpshistory/rem_corps_part16.htm Royal Engineers Museum] Royal Engineers and Second World War (Italian Campaign) * [http://www.cbc.ca/archives/categories/war-conflict/second-world-war/the-italian-campaign/topic-the-italian-campaign.html CBC Digital Archives – The Italian Campaign] * {{in lang|it}} [http://www.lacittainvisibile.it/ La Città Invisibile] Collection of signs, stories and memories during the Gothic Line age. * {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20090412003036/http://www.anpi.rimini.it/video.php Italian Partisan] Collection of stories and memories from Italian partisan. * [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-WH2-1Ita.html ''Italy Volume I, The Sangro to Cassino'' the New Zealand Official War History] * [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-WH2-2Ita.html ''Italy Volume II, From Cassino to Trieste'' the New Zealand Official War History] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] amzyyqciewkhuxu8zo26phzqzefggzx 0 521452 5735070 5721780 2022-08-16T12:16:27Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Osvoboditev Francije | place = [[Francija]] | image = HD-SN-99-02715.JPEG | caption = General De Gaulle med svojim govorom iz balkona v palači v Cherbourgu, 20. avgusta 1944. | date = 6. junij 1944 — 8. maj 1945 | result = Odločilna zmaga zaveznikov, Francija osvobojena od nemške okupacije. | combatant1 = [[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br />{{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]] | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]]<br />[[File:Flag of Philippe Pétain, Chief of State of Vichy France.svg|22px]] [[Vichyjska Francija]] (do 20. avgusta 1944) }} '''Osvoboditev Francije''' je bila bitka, v kateri so zavezniki med junijem in septembrom 1944 osvobodili [[Francija|Francijo]] od nemške okupacije. S tem je Francija postala prva evropska država, ki je bila osvobojena od nemške okupacije.       [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] je Francijo napadla maja 1940. Njihova napredujoča in neustavljiva vojska je premagala francosko vojsko in povzročila zlom v francoski vladi; kot posledica tega je julija tega leta [[Francoska Tretja republika|Tretja francoska republika]] razpadla, ustanovljena pa je bila [[Vichyjska Francija]] na čelu z maršalom [[Philippe Pétain|Philippom Pétainom]]. Pétain je podpisal premirje z Nemčijo, severni in zahodni del Francije pa je nato zasedla Nemčija. Na južnem delu, imenovan prosta cona, je bila ustanovljena Vichyjska Francija, s sedežem vlade v zdraviliškem mesu [[Vichy]]. Čeprav nominalno neodvisna, je Vichyjska Francija uveljavila kolaboracionistični režim in je postala država, ki je z Nemčijo sodelovala pri deportaciji [[Judje|Judov]].   Tik preden se je Francija 22. junija 1940 predala, je francoski general [[Charles de Gaulle]] pobegnil v [[London]], od koder je sporočil svojim državljanom, da naj se uprejo nemškemu okupatorju. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] je priznala De Gaulla kot predsednika vlade [[Francoske svobodne sile|Svobodne Francije]] v izgnanstvu s sedežem v [[London|Londonu]]. Prizadevanja, da osvobodi Francijo, so se začela jeseni 1940 v kolonialnem francoskem imperiju v [[Afrika|Afriki]], ki je bil takrat že v rokah Vichyjskega režima. De Gaulle je prepričal francosko kolonijo [[Čad]], da naj podpre Francijo, in leta 1943 je večina drugih francoskih kolonij Severni Afriki sledila temu. De Gaulle je napovedal oblikovanje obrambnega sveta v mestu [[Brazzaville]], ki je postal glavno mesto Svobodne Francije. Leta 1942 so anglo-ameriška sile prispele na ozemlje francoskih kolonij v Severni Afriki, s čimer so zavezniki končali prevlado nad [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]], iz katerega so nato [[Zavezniška invazija na Italijo|napadli Italijo]]. Zavezniški vojaški napadi v severno zahodni Evropi so se začeli poleti 1944 z [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|izkrcanjem zaveznikov v Normandiji]]. Zahvaljujoč operaciji je na francosko obalo pristalo več kot dva milijona vojakov Svobodne Francije. Operacija Dragoon avgusta je prinesla drugo zmago. Potem, ko je bilo vsako mesto v Franciji po vrsti osvobojeno, je bil 25. avgusta 1944 [[Osvoboditev Pariza|osvobojen Pariz]]. Konec avgusta so Pétain in njegovi člani [[Vlada Vichyjske Francije|Vichyjske vlade]] zaradi zavezniške grožnje pobegnili v Nemčijo. Do konca tega meseca je bila Francija osvobojena. Nekaj ostankov nemškega odpora je ostalo v državi pod nadzorom glavnih pristanišč Atlantika do konca vojne 8. maja 1945. Po osvoboditvi države so bila ustanovljena posebna sodišča, kjer so sodili več pripadnikom Nemcev ali drugim, osumljenim sodelovanja z Nemci, drugi pa so bili spoznani za krive zaradi raznih usmrtitev in množične deportacije Judov. Nekateri so bili obsojeni na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. Organizirane so bile tudi prve volitve, na katerih so lahko volile tudi ženske. S tem so volilci potrdili novo ustavo, ki je 27. oktobra 1946 ustanovila [[Francoska Četrta republika|četrto francosko republiko]]. == Ozadje == [[Slika:Vichy France Map.jpg|sličica|254x254_pik|Zemljevid okupirane Francije, ki je bila razdeljena po premirju leta 1940.]] 10. maja 1940 je Nacistična Nemčija začela z napadom na Francijo, kar je zaznamovalo začetek [[Bitka za Francijo|bitke za Francijo]] in ostale države [[Beneluks|Beneluksa]]. Nemška vojska je v Francijo vdrla konec maja in storila taktiko, ki je britanske čete ter tudi veliko francoskih čet prisililo, da so zapustili Francijo in z ladjami pobegnili v Veliko Britanijo. Nemška vojska je nato prodrla v notranjost Francije ter 14. junija [[Nemška okupacija Pariza|zavzela Pariz]], francoska vlada pa je kmalu spoznala, da države ne bo mogoče rešiti pred porazom, saj je nemška vojska premagala francosko vojsko. Velika večina ministrov v vladi je glasovalo za doseg premirja z Nemci, medtem, ko so drugi vztrajali z nadaljevanjem bojev proti nemškemu okupatorju. Zaradi tega je predsednik vlade [[Paul Reynaud]], ki je vztrajal pri nadaljevanju bojev proti Nemcem,<ref>Shlaim, Avi (July 1974). "Prelude to Downfall: The British Offer of Union to France, June 1940". Journal of Contemporary History. 3. 9: 27–63. doi:10.1177/002200947400900302. JSTOR 260024.</ref> 16. junija odstopil, nadomestil pa ga je 84-letni podpredsednik in francoski maršal [[Philippe Pétain]], ki je vztrajal pri dosegu premirja z Nemci.{{sfn|Boissoneault|2017}} Ta je 18. junija poslal prošnjo Nemcem za premirje. Tega dne je francoski general [[Charles de Gaulle]], ki je prav tako vztrajal pri nadaljevanju bojev proti Nemcem, pobegnil v [[London]], da bi se izognil ujetju nemške vojske. Od tam je nato pozval Francoze, da naj nadaljujejo upor. 22. junija 1940 so Francozi in Nemci [[Premirje 22. junija 1940|podpisali premirje]], s čimer se je končala bitka za Francijo. S tem je bila Francija poražena. Po podpisu premirja je veliko francoskih ministrov pobegnilo v francosko kolonijo [[Maroko]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], medtem, ko so nekateri ostali v okupirani Franciji. Med njimi je bil tudi predsednik vlade Pétain, ki je napovedal, da bo ostal v Franciji, da bi Francozom delil njihovo trpljenje. Premirje je državo razdelilo na dva dela: severni in zahodni del Francije je zasedla Nemčija, južni del pa je ustanovil novo francosko državo, imenovano [[Vichyjska Francija]], katere voditelj je postal Philippe Pétain.<ref>{{cite book|page=78|title=World War II: The Essential Reference Guide|editor=Priscilla Mary Roberts|publisher=ABC-CLIO|year=2012|isbn=978-1610691017}}</ref> Z ustanovitvijo Vichyjske Francije je razpadla [[Francoska Tretja republika|Tretja francoska republika]].<ref name="JVL">{{cite web|quote="The French state, (l'État Français) in contrast to the French Republic, willfully collaborated with Nazi Germany to a high degree: raids to capture Jews and other “undesirables” were organized by the French police not only in the northern zone – occupied by the German Wehrmacht but also in the southern “free zone” which was occupied only after the Allies invaded North Africa in November 1942"|publisher=Jewish Virtual Library|title=The Holocaust: The French Vichy Regime|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/the-french-vichy-regime|author=American Israeli Cooperative Enterprise}}</ref> Vichyjska Francija je nato 24. oktobra 1940 do neke mere sklenila sodelovanje z Nacistično Nemčijo, s čimer je sodelovala pri deportaciji Judov. == De Gaulle in Svobodna Francija == [[Slika:Charles de Gaulle au micro de la BBC.jpg|sličica|249x249_pik|De Gaulle med govorom po radiju Francozom leta 1941.]] Potem, ko je bil general De Gaulle obveščen, da je Pétain postal predsednik vlade, je vedel, da bo ta hotel doseči premirje z Nemci. Obenem je spoznal tudi, da ko bo doseženo premirje, bi se lahko zgodilo, da bi nemška vojska ujela De Gaulla in ga kot vojnega ujetnika odpeljala v nemško koncentracijsko taborišče. Ta bi se izognil temu, kar se mu je že zgodilo v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], je De Gaulle 18. junija 1940 pozno popoldne zapustil Francijo, katera je bila že zelo blizu zloma in pobegnil v London v Združenem Kraljestvu. Od tam je kmalu po prihodu zvečer [[Poziv 18. junija|nagovoril]] francoze, da naj se uprejo Nemcem.{{sfn|Lacouture|1993|p=243}} Štiri dni pozneje je sta nato Francija in Nemčija podpisali premirje, istega dne pa je De Gaulle opravil še en govor. Ob tem je obljubil, da se bo boj proti okupatorju nadaljeval z vso silovitostjo, kar je Francozom, kateri so takrat utrpeli močno bolečino zaradi padca njihove države, dalo še nekaj upanja, da ni vse še izgubljeno. 26. junija je de Gaulle pisal predsedniku britanske vlade [[Winston Churchill|Winstonu Churchillu]], v katerem ga je prosil za priznanje njegovega francoskega odbora.{{sfn|Lacouture|1993|p=208}} Ministrstvo za zunanje zadeve je imelo zadržke glede De Gaulla kot voditelja,{{sfn|Lacouture|1993|p=239}} vendar so Churchillovi odposlanci poskušali in na koncu niso uspeli vzpostaviti stika s francoskimi voditelji v Severni Afriki, zato je britanska vlada 28. junija priznala De Gaulla za voditelja [[Francoske svobodne sile|Svobodne Francije]]. {{sfn|Lacouture|1993|p=261}} === Načrti za osvoboditev === Jeseni 1940 je De Gaulle začel z načrtovanjem prvih načrtov za osvoboditev Francije, medtem ko je bil v kolonialnem francoskem imperiju v Afriki, ki je bil takrat že v rokah Vichyjskega režima. Ob tem se je razvilo tudi gibanje notranjega in zunanjega odpora, ki je ga je večinoma vodil on, in so se izvajali predvsem v Londonu. S temi odpori so se zavezniki, predvsem [[Združene države Amerike]] in Združeno Kraljestvo, dogovorili, da bodo pomagali pri osvoboditvi države.<ref>Tony Chafer, "Forgotten Soldiers: Tony Chafer examines the paradoxes and complexities that underlie belated recognition of the contribution of African soldiers to the liberation of France in 1944" ''History Today'' 58#11 (November 2008): 35–37.</ref> Prvi korak, ki so ga storili kot del tega cilja, je bilo izkrcanje britanskih in ameriških čet v francoskih kolonijah Severne Afrike 8. novembra 1942, ki so bile takrat v rokah Vichyjskega režima.<ref>Panivong Norindr, "Incorporating Indigenous Soldiers in the Space of the French Nation: Rachid Bouchareb's Indigènes." ''Yale French Studies'' 115 (2009): 126–140 [https://www.jstor.org/stable/25679759 online].</ref> Kot odziv na to sta [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] in [[Fašistična Italija (1922-1943)|Fašistična Italija]] zasedli in okupirali Vichyjsko Francijo. Kapitulacija Fašistične Italije septembra 1943 je zaveznikom omogočila, da so v začetku oktobra osvobodili [[Korzika|Korziko]]. Po tej opravljeni nalogi so se začela načrtovanja za izkrcanje zavezniških čet ob obalah Francije, da bi s tem najprej osvobodili državo, preden bi osvobodili še preostalo Evropo. Odločeno je bilo, da se čete izkrca v [[Normandija|Normandiji]] na severu države, in za datum začetka operacije je bil izbran 1. maj 1944, vendar je bil datum kmalu zaradi vojaške pripravljenosti premeščen na 5. junij. Na koncu je bil datum zaradi slabega vremena znova premeščen in sicer na 6. junij. == Spopad za osvoboditev Francije == === Osvoboditev Korzike === Še pred uradnim začetkom osvobajanja Francije so zavezniki septembra 1943, kmalu po kapitulaciji Italije, osvobodili Korziko. To je bil prvi korak k osvoboditvi države. === Izkrcanje v Normandiji === [[Slika:Into the Jaws of Death 23-0455M edit.jpg|sličica|242x242_pik|Ameriške, britanske, kanadske in francoske čete med izkrcanjem v Normandiji 6. junija 1944.]] 6. junija 1944 ob 6:30 zjutraj se je v Normandiji začelo [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|izkrcavanje zavezniških čet]], katere so sestavljali ameriški, britanski, francoski in kanadski vojaki. Kljub slabemu vremenu so bili poveljniki prisiljeni izvesti operacijo, saj bi, če bi znova premestili datum začetka operacije, bila izvedena šele 20. junija. Ob začetku te operacije je to zaznamovalo začetek osvoboditve Francije.<ref>[Behind Enemy Lines French-Canadian spies outfox the Nazis to save Allied airmen in preparation for D-Day https://www.canadashistory.ca/explore/military-war/behind-enemy-lines]. Tom Douglas. Canada's History Society, May 14, 2014</ref> Med izkrcanjem se je na obale Normandije izkrcalo več kot dva milijona zavezniških vojakov. Slabo vreme je zelo oviralo izkrcanje: nekatere ladje so v razburkanem morju potonile, druge pa so uničile nemške morske mine, ki so jih pred obalo nastavile nemške U-podmornice. 27 izmed 29 amfibijskih tankov, ki so se skušali izkrcati na plaži Omaha, se je skupaj s posadko potopilo. Številne vojake so močni valovi odplavili in so zaradi tega utonili, drugi pa so med prebijanjem skozi plažo, oteženi zaradi mokre opreme in težkega peska, postali lahka tarča nemških strelov.<ref>{{Cite book|title=D-Day, June 6, 1944: the Battle for the Normandy Beaches|last=Ambrose|first=Stephen|publisher=Simon & Schuster|year=1997|isbn=0-7434-4974-6|location=London|pages=34}}</ref> === Boji se preselijo v notranjost Francije === [[Slika:Liberation of Marseille, August 1944.jpg|levo|sličica|General Jean de Lattre de Tassigny med prihodom v osvobojeni [[Marseille]], poleti 1944.]] Po dveh tednih hudih bojev so zavezniki premagali Nemce ter osvobodili vse obale Normandije in dosegli notranjost kopnega. Začele so se osvoboditve francoskih mest, eno za drugo. Američani so 27. junija osvobodili [[Cherbourg-Octeville|Cherbourg]], 9. julija so Britanci in Kanadčani premagali nemški oklepni diviziji in osvobodili [[Caen|Caën]], 25. julija pa so tanki ameriške 7. armade napredovali na jug in St. Lô ter prebili nemško obrambo, pri tem pa so osvobodili vasi v bližnji okolici.<ref>[http://www.radiofrance.fr/reportage/cahiers/cahiers.php?rid=235000257 "''Les Cahiers Multimédias: Il y a 60 ans : la Libération de Paris''"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071014173359/http://www.radiofrance.fr/reportage/cahiers/cahiers.php?rid=235000257|date=14 October 2007}} (in French). Gérard Conreur/Mémorial du Maréchal Leclerc et de la Libération de Paris. [[Radio France]]. 6 July 2004.</ref> [[Slika:Crowds of French patriots line the Champs Elysees-edit2.jpg|sličica|248x248_pik|Parada po osvoboditvi [[Pariz|Pariza]], konec avgusta 1944.]] 14. avgusta 1944 se je zavezniška vojska izkrcala na južni obali Francije blizu [[Monako|Monaka]] in začela osvobajati mesta in pokrajine južne Francije. Dva dni pozneje so zavezniki z juga osvobodili [[Orléans]], medtem, ko so zavezniki s severa osvobodili [[Tulle]]. 19. avgusta je zavezniška vojska s severa dosegla [[Pariz]]. Naslednji dan je Vichyjska Francija zaradi napredovanja zavezniške vojske z juga razpadla. 24. avgusta je 2. francoska oklepna divizija vstopila v Pariz, zgodaj zjutraj naslednjega dne pa še 2. oklepni diviziji in ameriška 4. pehotna divizija ter druge zavezniške enote. Po več bojih na mestnih ulicah so zavezniki 25. avgusta 1944 [[Osvoboditev Pariza|osvobodili Pariz]]. Istega dne so osvobodili tudi [[Vernon, Eure|Vernon]]. V tem času so Nemci maršala Pétaina skupaj z ostalimi člani Vichyjskega režima zaradi zavezniške grožnje odpeljali v Nemčijo.<ref>{{cite book|language=de|last=Choltitz, von|first=Dietrich|title=Brennt Paris? Adolf Hitler ... Tatsachenbericht d. letzten deutschen Befehlshabers in Paris|trans-title=Factual report of the last German commander in Paris|publisher=UNA Weltbücherei|location=Mannheim|date=1950|oclc=1183798630}}</ref> 26. avgusta so zavezniki osvobodili [[Vichy]], dva dni pozneje pa še [[Nica|Nice]]. 1. septembra je zavezniška vojska z juga dosegla francosko mejo z [[Švica|Švico]]. 2. septembra je zavezniška vojska s severa dosegla francosko mejo z okupirano [[Belgija|Belgijo]]. Naslednji dan so zavezniki osvobodili [[Lyon]]. 5. septembra so zavezniki osvobodili [[Chalon-sur-Saône]]. Štiri dni pozneje so zavezniki osvobodili [[Dole]], [[Nevers]] in [[Autun]]. 10. septembra je južna zavezniška vojska osvobodila [[Issoudun|Issoudon]]. 12. septembra so zavezniki osvobodili še [[Le Havre]], tri dni pozneje pa so zavezniki dosegli francosko mejo s [[Španija|Španijo]], s čimer so osvobodili vso južno francosko obalo. V približno tem času sta severna in južna zavezniška vojska dosegli najbolj notranji del Francije, kjer sta se obe vojski srečali. V približno tem času so zavezniške čete dosegle francosko mejo z Nemčijo in prestopile na ozemlje Nemčije.{{sfnp|Zaloga|2009|pp=8, 29}} Do 18. septembra je bila vsa severna francoska obala osvobojena, dva dni pozneje pa so se ameriške, francoske, britanske in kanadske čete združile in dosegle zahodno atlantsko obalo Francije, katero so osvobodile do 28. septembra. Do 30. septembra so bile vse francoske obale in vse notranje francoske regije osvobojene. {{sfnp|Vogel|1983|pp=584–586}} === Osvoboditev === [[Slika:Free French armoured car which participated to the liberation of La Rochelle in 1945.jpg|levo|sličica|212x212_pik|Oklepnik francoske vojske, ki je sodeloval pri osvoboditvi [[La Rochelle]] leta 1945. [[Musée d'Orbigny-Bernon]].]] 30. septembra 1944, po več kot štirih letih nemške okupacije, je bila Francija osvobojena. Postala je prva evropska država, ki je bila osvobojena od nemške okupacije. Po osvoboditvi je bila ustanovljena začasna francoska republika, general Charles de Gaulle pa je postal predsednik začasne francoske vlade. V osvobojeni Franciji je na nekaj obmorskih in obmejnih območjih države ostalo nekaj manjših nemških odporov, zlasti v mestu [[La Rochelle]]. Ti nemški odpori so se končali po predaji Nacistične Nemčije 8. maja 1945 in takrat so ta mesta in območja osvobodili Francozi.<ref>{{cite book|last=Hamilton|first=Charles|title=Leaders & Personalities of the Third Reich, Vol. 2|publisher=R. James Bender Publishing|year=1996|isbn=978-0-912138-66-4|location=San Jose, CA|pages=285, 286}}</ref> Takrat je dokončno nastopila uradna priznana osvoboditev Francije. Na vzhodu države pa je Francija v drugi bitki za Alpe spomladi 1945 vrnila vsa svoja izgubljena ozemlja, ki jih je leta 1940 zasedla Italija. == Četrta francoska republika == [[Slika:Affiche Charles de Gaulle - RPF - 1947.jpg|sličica|284x284_pik|Plakat kampanje za stranko RPF Charlesa de Gaulla: "To lahko premagamo; moji sodržavljani Francije, glasujte za skupino Združenja francoskih ljudi". Litografija, Pariz, 1944–1947.]] Začasna vlada pod vodstvom De Gaulla je Franciji vladala od septembra 1944 do oktobra 1946. Preden so se začele priprave na ustanovitev četrte francoske republike, je morala začasna vlada opraviti številne obveznosti. Ustanovljena so bila posebna sodišča, kjer so sodili več pripadnikom Nemcev in vsem, ki so bili osumljeni sodelovanja z njimi. Veliko jih je bilo obsojenih na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. Ustanovljena so bila tudi sodišča za pripadnike razpuščenega Vichyjskega režima. Med njimi se je poleti 1945 na sodišču znašel tudi maršal Philippe Pétain, ki so ga Nemci v Francijo vrnili konec aprila 1945, kateremu so sodili zaradi izdaje. Bil je spoznan za krivega in obsojen na smrtno kazen, vendar pa je De Gaulle njegovo kazen, zaradi visoke starosti in dobrega služenja v prvi svetovni vojni, spremenil v dosmrtno ječo. Medtem so potekala pogajanja o predlagani novi ustavi, ki naj bi jo dali na referendum. De Gaulle je zagovarjal predsedniški sistem vlade in je kritiziral ponovno vzpostavitev tega, kar je imenoval "strankarski sistem". 31. januarja 1946 je De Gaulle odstopil z mesta predsednika vlade, zamenjal pa ga je [[Felix Gouin]] iz francoske Delavske stranke.<ref>{{cite journal|author=Geoffrey C. Cook|date=September 1950|title=De Gaulle and the R.P.F.|url=https://www.jstor.org/stable/2145251|journal=Political Science Quarterly|publisher=The Academy of Political Science|volume=65|pages=335–352|doi=10.2307/2145251|jstor=2145251|number=3}}</ref> 13. oktobra 1946 je bil izveden referendum, na katerem je 53 % volivcev potrdilo novo ustavo. S tem je bila dva tedna pozneje ustanovljena [[Francoska Četrta republika|Četrta francoska republika]]. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] [[Kategorija:Leto 1944]] tsn444rcuz1peccmhbaii1cl25u2xav 0 521453 5735071 5723009 2022-08-16T12:16:28Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Osvoboditev Pariza | place = [[Pariz]], [[Francija]] | image = Crowds of French patriots line the Champs Elysees-edit2.jpg | caption = Parižani zbrani na Elizejskih poljanah na zmagovalni paradi, 26. avgusta 1944. | date = 19. avgust 1944 — 25. avgust 1944 | result = Odločilna zmaga zaveznikov | combatant1 = {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />[[File:Flag of Philippe Pétain, Chief of State of Vichy France.svg|22px]] [[Vichyjska Francija]] (do 20. avgusta 1944) | commander1 = {{ikonazastave|Francija}} [[Charles de Gaulle]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Philippe Leclerc]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Raymond O. Barton]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Dietrich von Choltitz]] | casualties1 = 131.6 mrtvih<br />319 poškodovanih | casualties2 = 3.200 mrtvih | partof = osvoboditve Francije }} '''Osvoboditev Pariza''' je bila bitka, ki je potekala med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] od 19. avgusta 1944 do predaje nemške vojske 25. avgusta 1944. Pariz je nacistična Nemčija [[Nemška okupacija Pariza|okupirala in zasedla]] 14. junija 1940 med [[Bitka za Francijo|bitko za Francijo]], 22. junija pa je po [[Premirje 22. junija 1940|podpisu premirja]] pa je Pariz ostal v zasedenem delu območja.         Osvoboditev mesta se je začela, ko so francoske notranje sile ob pristopu tretje ameriške armade, ki jo je vodil general [[George Smith Patton mlajši|George Patton]], uprizorile vstajo proti nemškemu garnizionu. 24. avgust zvečer so člani 2. francoske oklepne divizije pod vodstvom generala [[Philippe Leclerc de Hauteclocque|Philippa Leclerca]] vstopili v Pariz in malo pred polnočjo prispeli v [[Hôtel de Ville]]. 25. avgusta zjutraj so 2. oklepna divizija in ameriška 4. pehotna divizija ter druge zavezniške enote vstopile v mesto. [[Dietrich von Choltitz]], poveljnik nemške garnizije, se je popoldne tega dne predal Francozom, ter s tem umaknil svojo vojsko iz mesta in predal Pariz v roke zaveznikov. General [[Charles de Gaulle]] je v mesto prispel dan po osvoboditvi, da bi prevzel nadzor nad mestom kot vodja začasne vlade Francoske republike. == Ozadje == {{Nadaljnje informacije|Nemška okupacija Pariza|Bitka za Francijo}} Ko je Nacistična Nemčija maja 1940 napadla Francijo, je francoska vlada izvajala svojo vlogo v Parizu. A ko je nemška vojska napredovala v notranjost države je med ogroženimi mesti postal tudi Pariz, zaradi česar se je francoska vlada 10. junija preselila v [[Tours]], da bi se izognila zajetju. Dva dni pozneje je bil Pariz razglašen za svobodno mesto, zaradi česar se je francoska vojska umaknila iz mesta. Nemška vojska je v Pariz vstopila zgodaj zjutraj 14. junija in do popoldneva tega dne je v celoti [[Nemška okupacija Pariza|zavzela Pariz]]. Po podpisu [[Premirje 22. junija 1940|premirja 22. junija]] je Pariz ostal na okupiranem območju in je postal tudi glavni cilj za počitek in obisk nemške vojske. Mesto je postalo [[De iure - de facto|de facto]] upravno glavno mesto [[Vichyjska Francija|Vichyjske Francije]], ki jo je vodil francoski maršal [[Philippe Pétain]].<ref>[http://www.radiofrance.fr/reportage/cahiers/cahiers.php?rid=235000257 "''Les Cahiers Multimédias: Il y a 60 ans : la Libération de Paris''"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071014173359/http://www.radiofrance.fr/reportage/cahiers/cahiers.php?rid=235000257|date=14 October 2007}} (in French). Gérard Conreur/Mémorial du Maréchal Leclerc et de la Libération de Paris. [[Radio France]]. 6 July 2004.</ref> == Splošna stavka (15. avgust—19. avgust 1944) == 15. avgusta 1944 je v Parizu stavkalo več delavcev iz železniške proge, katerim se je kmalu pridružila tudi policija. Vse to je tri dni pozneje povzročilo še večjo stavko med delavci. Veliko delavcev je bilo zato odpeljanih v nemška koncentracijska taborišča.<ref name="pantin1">{{cite web|url=http://www.ville-pantin.fr/fileadmin/MEDIA/Histoire_de_Pantin/histoire.pdf|title=Archived copy|access-date=2007-07-07|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090327005358/http://www.ville-pantin.fr/fileadmin/MEDIA/Histoire_de_Pantin/histoire.pdf|archive-date=27 March 2009}} ([[Portable Document Format|PDF format]]). Pantin official website.</ref><ref name="pantin22">[https://wayback.archive-it.org/all/20070710153209/http://www.ville-pantin.fr/fileadmin/MEDIA/Histoire_de_Pantin/Chrono.pdf] ([[Portable Document Format|PDF format]]). Pantin official website.</ref> 17. avgusta je Nemce začelo skrbeti, ko so ugotovili, da se zavezniške sile približujejo Parizu. Zaradi tega se je v mestu sestala nemška vojaška uprava. Ko jim je Choltitz povedal, da namerava upočasniti zaveznike kolikor je le mogoče, sta Taittinger in švedski delavec Raoul Nordling poskušala prepričati nemškega poveljnika Choltitza, da naj v primeru zavezniškega zavzetja ne uniči Pariza, v kolikor mu je to naročil [[Adolf Hitler]].<ref name="arte1">[http://www.arte.tv/de/geschichte-gesellschaft/geschichte-am-mittwoch/NAV-1-cette-semaine/611420,CmC=611430.html ''Wird Paris vernichtet?'' (''Will Paris Be Destroyed?'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929090429/http://www.arte.tv/de/geschichte-gesellschaft/geschichte-am-mittwoch/NAV-1-cette-semaine/611420%2CCmC%3D611430.html|date=29 September 2007}} (in German), a documentary by Michael Busse and Maria-Rosa Bobbi, [[Arte]]/WDR/France 3/TSR. August 2004.</ref> == Bitka za osvoboditev == === Vstaja FFI (19. avgust—23. avgust) === [[Slika:Battle for paris FFI1.png|levo|sličica|272x272_pik|Zavezniški vojaki med bitko za osvoboditev Pariza, 19. avgusta 1944.]] Po vsej Franciji je prebivalstvo vedelo za napredovanje zaveznikov proti Parizu po koncu bitke za Normandijo.  Ko so se 19. avgusta nadaljevali umiki nemške vojske proti vzhodu, so se kolone nemških vozil peljale po cestah [[Elizejske poljane|Elizejskih poljan]]. Plakate, ki so državljane pozivali k oboroževanju, so člani FFI že prej nalepili na stene. Ti plakati so pozivali k splošni mobilizaciji Parižanov in so trdili, da se vojna nadaljuje; poklicali so pariško policijo, republikansko gardo, žandarmerijo, dodatno policijsko enoto, ki je nadomestila vojsko in domoljubne Francoze, ki so bili stari od 18 do 50 let. Drugi plakati so prebivalcem zagotavljali, da se bliža zmaga, in obljubljali kazni za izdajalce, torej ministre in vse ostale sodelavce [[Vlada Vichyjske Francije|Vichyjskega režima]]. Plakate je nalepil Pariški odbor osvoboditve v dogovoru z začasno vlado Francoske republike in po ukazu glavnega polkovnika Rola (Henria Rol-Tanguyja), poveljnika notranjih francoskih sil v okrožju Île de France. [[Slika:Battle for paris warfare scene.png|sličica|247x247_pik|Zasežen tank strelja na pozicije ostrostrelca.]] 19. avgusta zgodaj popoldne so se začeli prvi spopadi med francoskimi in nemškimi četami. V mestu so bili najeti tudi delavci [[Rdeči križ|Rdečega križa]], da bi pomagali francoskim in nemškim ranjencem. Istega dne so Nemci v severovzhodnem predmestju Pantina razstrelili barko, polno streliva, in pri tem zažgali mline, ki so Parizu zagotavljali [[Moka|moko]].<ref name="pantin2">[https://wayback.archive-it.org/all/20070710153209/http://www.ville-pantin.fr/fileadmin/MEDIA/Histoire_de_Pantin/Chrono.pdf] ([[Portable Document Format|PDF format]]). Pantin official website.</ref> Ko so se 20. avgusta začele pojavljati barikade, so se borci odpora še bolj oborožili, da bi vzdrževali vojaško obrambo. Najeli so tovornjake, posekali so drevesa in v kanalih ob pločnikih izkopali jarke, da bi sprostili tlakovce za utrjevanje barikad. Te materiale so prevažali moški, ženske in otroci z lesenimi vozički. Tovornjaki z gorivom so bili napadeni in ujeti. Civilna vozila so bila odvzeta, pobarvana s kamuflažo in označena z oznako FFI. Odporniki so jih nato uporabljali za prevoz streliva. Spopadi so dosegli vrhunec 22. avgusta, ko so nekatere nemške enote poskušale zapustiti svoje vojaške položaje. 23. avgusta so Nemci ob 9:00 po Choltitzevem ukazu sprožili napad na Grand Palais, trdnjavo FFI, nemški tanki pa so streljali na barikade na ulicah. Adolf Hitler je pri tem ukazal, da naj povzročijo čim večjo škodo v mestu.<ref>[https://web.archive.org/web/20070816141409/http://www.humanite.fr/2004-08-23_Politique_Balises-1944 ''Libération de Paris: Balises 1944''], L'Humanité, 23 August 2004.</ref> Ocenjuje se, da je bilo med bitko za Pariz ubitih od 800 do 1000 pripadnikov odpora, še 1500 pa jih je bilo ranjenih.<ref>{{cite book|author=Thorton, Willis|year=1962|url=https://books.google.com/books?id=Wld0AAAAIAAJ|title=The Liberation of Paris – Google Books|access-date=30 August 2011}}</ref> === Vstop zavezniške vojske (24. avgust—25. avgust) === [[Slika:La Libération de Paris, 1944.ogv|levo|sličica|274x274_pik|Film La Libération de Paris iz leta 1944, ki so ga posneli francoski vojaki in domačini.]] 24. avgusta so boji in slabo stanje cest povzročili zamudo prihoda generala Svobodne Francije Leclerca, poveljnika 2. francoske oklepne divizije, ki je bila opremljena z ameriškimi tanki M4 Sherman, polgusenicami in tovornjaki. Leclerce je poslal vojsko proti Parizu in pri tem napovedal, da bo cela divizija tja prispela naslednji dan.<ref>{{Cite journal|last=Gaspar|first=Celaya, Diego|date=2011-12-15|title=Portrait d'oubliés. L'engagement des Espagnols dans les Forces françaises libres, 1940-1945|url=http://journals.openedition.org/rha/7345#quotation|journal=Revue historique des armées|language=fr|issue=265|issn=0035-3299}}</ref> 9. francoska zavezniška vojska Régiment de marche du Tchad, ki je dobila vzdevek La Nueve, je sestavljalo 160 čet pod vodstvom francoskega poveljstva, od tega 146 španskih republikancev. Poveljeval jim je francoski poveljnik [[Raymond Dronne]], ki je postal drugi zavezniški častnik, ki je vstopil v Pariz, takoj za generalom [[Amadu Granell|Amadujem Granellum]].<ref>{{cite web|last1=Rosbottom|first1=Ronald C.|title=Who Liberated Paris in August 1944?|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2014/08/24/who-liberated-paris-in-august-1944.html|website=The Daily Beast}}</ref> Ob 21:22 uri 24. avgusta je 9. francoska zavezniška vojska vstopila v središče Pariza pri vhodu Porte d'Italie. Ob vstopu na trg mestne hiše so bili izstreljeni prvi naboji na večjo skupino nemških strelcev in mitraljezov. Parižani so pri tem odšli na ulico in zapeli himno "[[Marsejeza|La Marseillaise]]". Poveljnik vojske Raymond Dronne je odšel v poveljniško središče do nemškega generala [[Dietrich von Choltitz|Dietricha von Choltitza]], da bi od njega zahteval brezpogojno predajo. [[Slika:Lot 4568-2 (19583145252).jpg|sličica|25. avgust 1944 - Oklepna vozila 2. oklepne divizije se borijo pred Palais Garnier. En nemški tank gori.]] 4. ameriška pehotna divizija, ki ji je poveljeval [[Raymond Barton]], je v zgodnjih urah 25. avgusta vstopila v Pariz, prav tako skozi vhod Porte d'Italie. Vodilni ameriški polki so zaščitili desni bok francoske 2. oklepne enote in se pri Place de la Bastille obrnili proti vzhodu ter odšli po ulici Daumesnil proti Bois de Vincennes. Popoldne je britanska vojaška enota 30 vstopila v mesto skozi Porte d'Orléans in nato preiskala stavbe za obveščevalne podatke, kasneje pa je zajela nekdanji štab admirala [[Karl Dönitz|Karla Dönitza]], Château de la Muette.<ref>{{cite book|last1=Rankin|first1=Nicholas|title=Ian Fleming's Commandos: The Story of the Legendary 30 Assault Unit|date=2011|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199782901|pages=259–263|url=https://books.google.com/books?id=zbFoAgAAQBAJ&pg=PA339}}</ref> Medtem, ko so zavezniške enote čakale na končno nemško predajo, je 9. zavezniška vojska napadla poslansko zbornico v Hôtel Majestic in Place de la Concorde. Ob 15:30 25. avgusta se je nemška vojska v Parizu predala in zapustila mesto, v prestolnico pa so pri tem vstopile tudi druge francoske enote. Ob koncu bitke so odporniške skupine pripeljale zavezniške vojake in druge čete, ki so se skrivali v predmestju, kot je Montlhéry, v središču Pariza. Tu so bili priča koncu okupacije prestolnice, zmagoslavnemu prihodu generala [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]] in obešanju francoske zastave na [[Eifflov stolp]]. 2. oklepna divizija je utrpela 71 smrtnih žrtev in 225 poškodovancev. Izguba vojaške opreme pa je vključevala 35 tankov, šest samohodnih pušk in 111 vozil, kar je po mnenju zgodovinarja Jacquesa Mordala precej visoko razmerje izgub za oklepno divizijo.<ref name="historylearningsite1">[[Jacques Mordal|Mordal, Jacques]] (1964). [http://www.historylearningsite.co.uk/liberation_of_paris.htm ''La Bataille de France 1944–1945''], Arthaud.</ref> === Nemška predaja (25. avgust) === Kljub temu, da je [[Adolf Hitler]] večkrat ukazal, da naj francosko prestolnico, v primeru padca v roke zaveznikov, spravijo v ruševine, kar naj bi dosegli z bombardiranjem in razstrelitvijo mestnih stavb in mostov, pa nemški general in poveljnik Choltitz 25. avgusta 1944 ni izpolnil tega ukaza in je Pariz mirno s spoštovanjem predal nazaj v roke Francozov.<ref>{{cite web|url=https://www.amazon.de/dp/B0000BH4NK/|title=''... Brennt Paris?''|publisher=Amazon.de|access-date=25 August 2008}}</ref> Nato so ga odpeljali v pariško policijsko stavbo, kjer je podpisal uradno predajo, nato pa je odšel na železniško postajo Gare Montparnasse, kjer je general Leclerc ustanovil svoje poveljniško mesto, da bi podpisal predajo nemških čet v Parizu. Nato se je nemška vojska umaknila iz mesta. S tem je bil Pariz 25. avgusta 1944, po več kot 4 letih nemške okupacije, osvobojen. Choltitz je v zaporu ostal vse do aprila 1947. V svojih spominih Brennt Paris?, ki je bil prvič objavljen leta 1950, je Choltitz sebe opisal kot rešitelja Pariza, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je predajo storil bolj za to, ker je izgubil nadzor nad mestom in ni imel sredstev za bombardiranje, ki bi moglo biti najeto po Hitlerjevih ukazih. === De Gaullov govor (25. avgust) === 25. avgusta, istega dne, ko so zavezniki osvobodili Pariz, je [[Charles de Gaulle]], predsednik začasne vlade Francoske republike, odšel nazaj na sedež vojnega ministrstva na Rue Saint-Dominique. Iz apartmaja Hôtel de Ville je opravil vznemirljiv govor pred množico:<blockquote>Zakaj želite, da naj skrivam čustvo, ki ga sedaj nosimo vsi mi, moški in ženske, ki smo tukaj, doma, v Parizu, ki se je vstal v osvoboditev in ki mu je to uspelo z lastnimi rokami? Ne! Tega globokega in svetega čustva ne bomo skrivali. To so minute, ki presegajo vsako naše revno življenje. Pariz! Pariz ogorčen! Pariz zlomljen! Pariz mučen! Toda Pariz je osvobojen! Osvobojen sam, osvobojen od svojih ljudi s pomočjo francoskih vojakov, s podporo in pomočjo vse Francije, Francije, ki se bori, edine Francije, prave Francije, večne Francije! Ker je sovražnik, ki je držal Pariz, kapituliral v naših rokah, se Francija vrača v Pariz, v svoj dom. Vrača se krvava, a precej odločna. Tja se ne vrača razsvetljena zaradi ogromne lekcije, vendar bolj kot kdaj koli prej prepričana o svojih dolžnostih in pravicah. Najprej govorim o njenih dolžnostih, vse pa bom povzel s tem, da se za zdaj gre za vojne dolžnosti. Sovražnik se umika, ampak še ni premagan. Ostaja na naših tleh. Niti ne bo dovolj, da smo ga s pomočjo naših dragih in občudovanja vrednih zaveznikov pregnali iz našega doma, da bi bili po tem, kar se je zgodilo, da smo zadovoljni. Hočemo vstopiti na njegovo ozemlje, kot se spodobi, kot zmagovalci. Zato je francoska avangarda vstopila v Pariz z gorečimi puškami. Zato se je velika francoska vojska iz Italije izkrcala na jugu in sedaj hitro napreduje po dolini Rone. Zato se bodo naše pogumne in drage sile notranjosti oborožile s sodobnim orožjem. Za to maščevanje in pravičnost se bomo borili do zadnjega dne, do dneva popolne zmage. Ta vojna dolžnost, vsi ljudje, ki smo tukaj, in vsi tisti, ki nas slišijo v Franciji, vedo, da zahtevamo narodno enotnost. Nam, ki smo preživeli največje ure naše zgodovine, si nimamo drugega želeti, kot da se do konca pokažemo vredni Francije. Naj živi Francija!</blockquote> === Zmagovalne parade (26. avgust—29. avgust) === Dan po de Gaullovem govoru je Leclercova francoska 2. oklepna divizija prispela na [[Elizejske poljane]], skupaj z De Gaulleom. Po prihodu zaveznikov v mesto je velika množica Parižanov slovestno sprejela njihov prihod. Veselju ni bilo videti konca. Številni v množici so pri tem vzklikali "Živeli De Gaulle!" 29. avgusta je 28. pehotna divizija ameriške vojske, ki se je prejšnjo noč zbrala v Bois de Boulogne, organizirala zmagovalno parado z 24 vrstami ameriških vojakov, ki so korakali od Avenue Hoche do Slavoloka in nato še na Elizejske poljane. Po končani paradi so vesele množice pozdravile Američane, ko se je celotna divizija, skupaj z možmi in bojnimi vozili, peljala skozi Pariz na poti do dodeljenih napadalnih položajev severovzhodno od osvobojene francoske prestolnice. <gallery> Slika:The Liberation of Paris, 25 - 26 August 1944 HU66477.jpg|alt=|General De Gaulle med prihodom v osvobojeni Pariz, 26. avgusta 1944. Slika:An AFPU photographer kisses a small child before cheering crowds in Paris, 26 August 1944. BU18.jpg|alt=|Britanski vojak med poljubljanjem otroka pred množico v Parizu, 26. avgusta 1944. Slika:American troops march down the Champs Elysees crop.jpg|alt=|Ameriška 28. pehotna divizija na Elizejskih poljanah na paradi "Dneva zmage" 29. avgusta 1944. Slika:American soldiers watch as the Tricolor flies from the Eiffel Tower again.jpg|alt=|Ameriški vojaki gledajo francosko zastavo, ki vesi na Eifflovem stolpu. </gallery> == Sklici == <references /> == Literatura == * Argyle, Ray. ''The Paris Game: Charles de Gaulle, the Liberation of Paris, and the Gamble that Won France'' (Dundurn, 2014); [https://scholars.wlu.ca/cgi/viewcontent.cgi?referer=https://scholar.google.com/&httpsredir=1&article=1856&context=cmh online review]. * Bishop, Cécile. "Photography, Race and Invisibility: The Liberation of Paris, in Black and White." ''Photographies'' 11.2-3 (2018): 193–213; most of De Gaulle's troops were Africans. [https://mla.hcommons.org/?get_group_doc=1000750/1512325949-BishopLiberationdeParisWGMLA20171203.pdf online] * Blumenson, Martin. "Politics and the Military in the Liberation of Paris." ''Parameters'' 28.2 (1998): 4+ [https://press.armywarcollege.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1873&context=parameters online]. * Blumenson, Martin. ''Breakout and Pursuit'', in the series "United States Army in World War II: The European Theater of Operations" (Washington: US Army, Office of the Chief of Military History, 1963) [[iarchive:CMHPub751BreakoutAndPursuit-nsia|online]] * Cobb, Matthew. ''Eleven days in August : the liberation of Paris in 1944'' (2014) [[iarchive:elevendaysinaugu0000cobb|online]] * Clark, Catherine E. "Capturing the moment, picturing history: photographs of the liberation of Paris." ''American Historical Review'' 121.3 (2016): 824–860. * [[:en:John_Keegan|Keegan, John.]] ''Six Armies In Normandy: From D-Day to the Liberation of Paris June 6th-August 25th, 1944'' (Random House, 2011). [[iarchive:sixarmiesinnorma00keeg|online]] * Keith, Susan. "Collective memory and the end of occupation: Remembering (and forgetting) the liberation of Paris in images." ''Visual Communication Quarterly'' 17.3 (2010): 134–146. * Smith, Jean Edward. ''The Liberation of Paris: How Eisenhower, De Gaulle, and Von Choltitz Saved the City of Light'' (Simon & Schuster, 2020) [https://www.amazon.com/Liberation-Paris-Eisenhower-Gaulle-Choltitz/dp/1501164929 excerpt], by a leading scholar. * Thornton, Willis. "The Liberation of Paris." ''History Today'' (Dec 1959) 9#12 pp 800–811. * Thornton, Willis. ''The Liberation of Paris'' (Harcourt, Brace and World, 1962), scholarly book. * Tucker-Jones, Anthony. ''Operation Dragoon: The Liberation of Southern France, 1944'' (Casemate Publishers, 2010). * Zaloga, Steven J. ''Liberation of Paris 1944: Patton’s race for the Seine'' (Bloomsbury, 2011). == Zunanje povezave == * [https://archive.org/search.php?query=title%3A%28Liberation%20of%20Paris%29 online films--primary sources] * [https://web.archive.org/web/20130427090402/http://www.france.fr/en/institutions-and-values/liberation-paris Liberation of Paris] – Official French website (in English) * [[iarchive:LaLiberationdeParis1944|''Battle for Paris: August 16–26'']], Documentary shot by the French Resistance, 1 September 1944 * [https://web.archive.org/web/20081216141748/http://www.charles-de-gaulle.org/article.php3?id_article=514 De Gaulle's speech from the Hôtel de Ville]&nbsp;– Charles de Gaulle foundation * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3595434.stm De Gaulle's speech in retrospect]&nbsp;– [[:en:BBC_News|BBC News]] * [http://www.life.com/image/first/in-gallery/47301/paris-liberated-rare-unpublished Paris Liberated: Rare, Unpublished] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110101002137/http://www.life.com/image/first/in-gallery/47301/paris-liberated-rare-unpublished|date=1 January 2011}}&nbsp;– slideshow by ''[[:en:Life_(magazine)|Life]]'' * Primout, Gilles. [http://www.liberation-de-paris.gilles-primout.fr/index.htm "''19–25 août 1944... La Libération de Paris'' "] (in French) &nbsp;– provides archival documents and a detailed timeline [[Kategorija:Zgodovina Pariza]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] [[Kategorija:Leto 1944]] apdol6iisbot3jktacq7urmjx991ivm 0 521494 5735072 5722953 2022-08-16T12:16:37Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga bitka za Alpe | place = Francosko-italijanska meja | date = 23. marec 1945 — 2. maj 1945 | image = Old tank at authion.JPG | caption = Zapuščen tank na francosko-italijanski meji, ki danes služi kot spomenik na bitko. | result = Odločilna francoska zmaga | combatant1 = {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]] | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] | commander1 = {{ikonazastave|Francija}} [[Paul-André Doyen]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Hans Schlemmer]] | casualties1 = 393 ubitih<br />1.730 poškodovanih | casualties2 = 800 ubitih ali poškodovanih | partof = [[italijanska kampanja (1943–1945)|italijanske kampanje med leti 1943 in 1945]] }} '''Druga bitka za Alpe''' (francosko: '''deuxième bataille des Alpes'''; italijansko: '''seconda battaglia delle Alpi''') je bila vojaška kampanja med združenimi silami [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] in [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]] ter ponovno ustanovljene Francoske republike pod vodstvom [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]].{{sfn|Riccioli|1996}}         == Ozadje == [[Slika:De Gaulle-OWI (cropped)-(b).jpg|levo|sličica|268x268_pik|Francoski general in voditelj Svobodne Francije [[Charles de Gaulle]], kateri je načrtoval bitko, da bi se s tem maščeval Fašistični Italiji, katera je leta 1940 napadla Francijo.]] Leta 1943 je francoski general [[Charles de Gaulle]], poveljnik [[Francoske svobodne sile|Svobodne Francije]], začel načrtovati vojaške napade, s katerim se je nameraval maščevati [[Fašistična Italija (1922 - 1943)|Fašistični Italiji]], ki je junija 1940 [[Italijanska invazija na Francijo|napadla Francijo po ukazu]] [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]], medtem ko je bila Francija na robu poraza z Nacistično Nemčijo med [[Bitka za Francijo|bitko za Francijo]]. Medtem ko je bil v [[Alžir|Alžiru]], je de Gaulle začel izdelovati načrt za zasedbo italijanskega ozemlja s francoskimi napadi, na naslednje cilje: dolina [[Aosta|Aoste]], zahodni [[Piemont]] ter obalna mesta [[Ventimiglia]] in [[Imperia (pokrajina)|Imperia]] v [[Ligurija|Liguriji]]. Cassibilsko premirje pa je povzročilo razdelitev italijanskega polotoka med [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]] na jugu pod vodstvom kralja [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuela III.]] in Italijansko socialno republiko na severu, ki jo je vodil Mussolini pod nemškim vplivom. Po operaciji Dragoon, zavezniški invaziji na južno Francijo kot del [[Osvoboditev Francije|osvoboditve Francije]], je zaveznikom do jeseni 1944 uspelo izvesti kampanjo za [[Alpe]].<ref>{{in lang|it}} Gino Nebiolo, « Soldati e spie»</ref> V začetku leta 1945 je de Gaulle poslal vojake in partizane v pomoč zavezniškemu italijanskemu odporu v bližini mesta Aosta, kjer bi lahko zasedel ozemlje 20 km od francosko-italijanske meje, če bi bilo potrebno. General je to storil, da je blizu fronte zbral veliko število vojakov, pripravljenih zavzeti čim več italijanskega ozemlja, od doline Aoste do [[Ligurija|Ligurije]]. Francoski vohuni so bili najeti, da so razširili francosko propagando, da bi pridobili podporo prebivalstva med invazijo, vendar se večina italijanskih državljanov ni želela pridružiti Francozom. Francoski vojaki so se poleti 1945 umaknili, razen iz vasi Tende in Brigue, ki sta bili leta 1947 priključeni Franciji v skladu z [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|mirovno pogodbo]]. Precejšen del italijanskega prebivalstva je zapustil obe vasi, da ne bi postali francoski državljani.<ref>{{Cite web|url=https://www.rivistaetnie.com/annessione-di-briga-e-tenda-1947-86523/|title=L'annessione alla Francia di Briga e Tenda nel 1947|first=Roberto|last=Saletta|date=September 4, 2017}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.montecarlonews.it/2017/05/14/notizie/argomenti/altre-notizie-1/articolo/cessione-di-briga-e-tenda-alla-francia-ecco-cosa-e-davvero-successo.html|title=Cessione di Briga e Tenda alla Francia: Ecco cosa è davvero successo|date=14 May 2017}}</ref><ref name="Lippens">Lipgens p. 212</ref> == Spopad == === Prelaz Mali sveti Bernard === Francozi so 21. decembra 1944 najprej napadli utrdbo Fort de la Redoute Ruinée, ki je ščitila gorski prelaz [[Mali Sveti Bernard|Mali sveti Bernard]].<ref name="Italia">Romain Rainero and Antonello Biagini (eds.), ''L'Italia in guerra: il 5^o anno, 1944'' (Commissione italiana di storia militare, 1995), p. .</ref> Med 23. in 31. marcem so drugič napadli utrdbo, vendar sta močan odpor in slabo vreme povzročila neuspeh.<ref name="Arena">Nino Arena, ''RSI: Forze armate della Repubblica Sociale Italiana – La guerra in Italia, 1945'' (Emanno Albertelli Editore, 1999), p. 279.</ref> V začetku aprila 1945 so italijanski 4. polk alpinske divizije Littorio in nemški 100. polk Gebirgsjäger odprli fronto, ki je potekala od [[Rhêmes|Rhêmesa]] do [[La Forclaz|La Forclaza]]. 10. aprila so Francozi izvedli vrsto napadov v smeri prelaza Mali sveti Bernard. Med 23. in 25. aprilom so Nemci zapustili svoje položaje na fronti v [[Aosta|Aosti]].<ref name="Carlotti">Anna Lisa Carlotti (ed.), [https://books.google.co.uk/books?id=DDaHiEs2o3kC ''Italia 1939–1945: storia e memoria''] (Vita e Pensiero, 1996), pp. 425–28. {{ISBN|9788834324585}}</ref> Do 25. aprila so bili Francozi pripravljeni za vstop na italijansko ozemlje.<ref name="Chiodo">Marco Picone Chiodo, ''In nome della resa: l'Italia nella guerra, 1940–1945'' (Mursia, 1990), p. 543.</ref> Po končanih bojih okoli Fort de la Redoute Ruinée je 29. aprila zjutraj poveljnik italijanske alpske vojske, podpolkovnik [[Armando De Felice]], ukazal zapustiti vse položaje na francoskem ozemlju. Istega dne so Francozi zasedli utrdbo.{{sfn|Riccioli|1996}} === Mont Ceins === Napad na goro [[Mont Cenis]] pod kodnim imenom Operacija Izard, se je začel 5. aprila. Napad je izvedlo 3000 vojakov 7. polbrigade Chasseurs Alpins, ki jo je vodila 27. alpska divizija pod vodstvom polkovnika [[Alain Le Ray|Alaina Le Raya]], ta pa je bila okrepljena s topništvom iz 1. svobodne francoske divizije.{{sfn|Ring|2014|page=}} Operacija se je začela z napadom na nemško opazovalnico na Pointe de Bellecombe, ki so jo dosegli po velikem nočnem vzponu v slabem vremenu. Pozneje istega dne je protinapad prisilil polbrigado Chasseurse, da niso napadli njihovega zaželenega cilja. Glavni cilj Francozov je bila stara utrdba v Mont-Froidu. Ko so 5. aprila začeli z napadi na utrdbo, so jo francoske sile končno zavzele po večdnevnih krvavih bojih. Pozneje napad na Fort de la Turra izkazal za neuspešnega, ko so bile številne izkušene čete najete za operacije na alpskem prelazu Authinon. 12. aprila 1945 so nemške in italijanske čete izvedle protinapad, ki je ponovno zavzel utrdbo in pregnal Francoze z gore Mont Cenis.<ref name=":MilLyon">{{cite web|url=http://www.museemilitairelyon.com/spip.php?article103|title=La Campagne des Alpes 1944-45|access-date=2018-11-14|date=2011-04-25|publisher=Musée Militaire de Lyon et de la région Rhône-Alpes}}</ref> Neuspeh operacije Izard je Doyenovovim silam povzročil hude posledice, saj je Američane prepričal, da so zadržali nadaljnje vojaške dobave za ofenzivo. Goro Mont Cenis so Francozi ponovno zavzeli šele 27. aprila po dokončnem umiku sil osi z gore.<ref>{{cite web|url=http://www.memoire-des-alpins.com/historique-des-troupes-alpines/1944-1945-2/bataille-des-alpes/maurienne/|title=Bataille des Alpes: Maurienne|access-date=2018-11-13|last=Demouzon|first=Laurent}}</ref> === Bitka za Authion === Med 10. in 12. aprilom 1945 so francoske sile zavzele gorski prelaz Authion. Prelaz je branilo več utrdb, ki so jih nadzorovale nemške sile 34. divizije in italijanske divizije Littorio pod vodstvom generala Lieba. Boji so povzročili smrt več kot 200 mrtvih Francozov in več kot 100 mrtvih Nemcev.<ref name="HPF">{{Citation|url=http://resistance.azur.free.fr/dossier/authion.htm#6|publisher=Musée de la Resistance azuréenne|title=Les combats de l'authion|access-date=17 November 2015}}</ref> === Col de Larche === [[Col de Larche]], ki povezuje dolino [[Ubaye]], je branilo več utrdb: Maginot, Ouvrage Roche-la-Croix, Ouvrage Saint Ours Haut in Ouvrage Saint Ours Bas, vse utrdbe pa so nadzorovali Nemci in italijanske čete sil osi. Napad so 22. aprila izvedle francoske sile, vključno z enotami 159., 99. in 141. alpskega pehotnega polka ter 5. vojaškega polka. Francoze je podpiralo letalstvo ter 1. svobodna francoska divizija. Po velikih vojaških pripravah so francoske sile zavzele vas [[Larche]], pri tem pa so poškodovali utrdbe v njeni okolici in do večera je Roche la Croix po krajšem boju padel. 23. aprila je bilo ugotovljeno, da je Saint-Ours Haut zapuščen in so ga francoske čete zavzele brez boja med [[Nevihta|nevihto]], kar je zelo otežilo njihovo nalogo. 26. aprila naj bi se začela ofenziva proti samemi koti, vendar je bila ta že prej opuščena. Boji na tem območju so Francoze stali 15 smrtnih žrtev in 38 ranjenih, medtem ko je nemški okupator utrpel 34 smrtnih žrtev in 150 ranjenih.{{sfn|Morel|Lesueur|2012|page=27}}{{sfn|Riccioli|1996}} == Kriza v Val'd Aosti == [[Slika:Harold Alexander E010750678-v8.jpg|sličica|303x303_pik|Britanski general in poveljnik Harold Alexander.]] Britanski feldmaršal [[Harold Alexander]], ki je poveljeval zavezniškim silam ob obali [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], je na severu ustanovil vojaško vlado po načrtih, o katerih sta se že dogovorili britanska in ameriška vlada.<ref name="Cook">Cook p. 281</ref> Zavezniki so francoskim silam dovolili, da v Italijo prodrejo največ 30 kilometrov čez mejo, čeprav so nekatere čete ponekod to pravilo prekršile in so čez mejo v Italijo prodrle veliko dlje.<ref>See Wildgen 1970.</ref> Po koncu vojne je general Aleksander ukazal generalu [[Paul-André Doyen|Paul-Andréju Doyenu]], naj se umakne iz Armée des Alpes na francosko-italijanski meji, vendar je general po ukazu predsednika de Gaulla to zavrnil.<ref name="Harris">{{cite book|last1=Harris|first1=Charles Reginald Schiller|title=Allied military administration of Italy, 1943-1945|date=1957|publisher=H. M. Stationery Office|url=https://books.google.com/books?id=Xks1AAAAIAAJ|pages=318–20}}</ref>  V poročilih med načelniki združenih generalštabov je bilo sporočeno, da je general Doyen grozil, da bo preprečil ustanovitev zavezniške vojaške vlade v Aosti, češ da so njegovi ukazi prišli od de Gaullove začasne francoske vlade. Ameriški predsednik [[Harry S. Truman|Harry Truman]] se je obrnil neposredno na de Gaulla in ga opozoril, da v danih okoliščinah nima druge izbire, kot da prekine oskrbo ameriške vojske z vojaškimi sredstvi, vendar da bo še naprej zagotavljal dostave.<ref name="Weinberg 1964">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=zHDHMBOYbHwC&q=general+doyen+italy&pg=PA569|title=United States Army in World War II. Special Studies...: Civil affairs : soldiers become governors, by Harry L. Coles and Albert K. Weinberg|last=Weinberg|first=Harry L. Coles, Albert K.|date=1964|publisher=Government Printing Office|pages=569–70|language=en}}</ref><ref name="p&W">Paxton & Wall p. 118</ref> Francoski general Juin je naslednji dan prispel v štab generala Aleksandra, da bi razjasnil nesporazum. Dogovorjeno je bilo, da se bodo Francozi nemudoma umaknili iz vasi [[Val d'Aoste]] in [[Suse]], vendar pa da bodo ostali v [[Tende|Tendeju]] in [[La Brigue|La Brigui]], ker bi njihov umik iz teh dveh vasi škodil francoskemu vojaštvu.<ref name="Harris2">{{cite book|last1=Harris|first1=Charles Reginald Schiller|title=Allied military administration of Italy, 1943-1945|date=1957|publisher=H. M. Stationery Office|url=https://books.google.com/books?id=Xks1AAAAIAAJ|pages=318–20}}</ref><ref name="Weinberg 19642">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=zHDHMBOYbHwC&q=general+doyen+italy&pg=PA569|title=United States Army in World War II. Special Studies...: Civil affairs : soldiers become governors, by Harry L. Coles and Albert K. Weinberg|last=Weinberg|first=Harry L. Coles, Albert K.|date=1964|publisher=Government Printing Office|pages=569–70|language=en}}</ref> Zadnji francoski vojaki so se umaknili iz [[Ventimiglia|Ventimiglie]] mesec dni pozneje. Druga bitka za Alpe je bila zadnja bitka v [[Italijanska kampanja (1943–1945)|italijanski kampanji]]. == Posledice == De Gaulla so podpirali tako Britanci kot tudi Američani, sam pa je po vojni prispeval zelo malo k poznejši obnovi Italije. Poleg tega so italijanske demokratične stranke postale razočarane nad de Gaullom in so ga obtožile, da je poskušal uveljaviti potencialno francosko vodstvo v kasnejših francosko-italijanskih odnosih<ref name="Rowland">Rowland pp. 49-51</ref> De Gaullove načrte o priključitvi ozemlja doline [[Aosta|Aoste]], [[Piemont|Piemonta]] in [[Ligurija|Ligurije]] bi lahko torej označili za neuspešne. Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariških mirovnih pogodbah]] leta 1947 med novima vladama tako Francije kot Italije so bile izvedene nekatere spremembe na francosko-italijanski meji, kar velja kot kazen Italije zaradi njene pridružitve silam osi leta 1940. Meja med Francijo in Italijo je bila le rahlo spremenjena v korist Francije, večinoma na nenaseljenih alpskih območjih (razen v vaseh Tende in La Brigue), tako da potek meje ostaja večinoma enak kot leta 1860.<ref>{{cite journal|last1=House|first1=J. W|date=1959|title=The Franco-Italian Boundary in the Alpes Maritimes J. W. House Transactions and Papers (Institute of British Geographers)|journal=Transactions and Papers (Institute of British Geographers)|publisher=Wiley|issue=26|pages=107–131|doi=10.2307/621046|jstor=621046}}</ref> == Sklici == <references /> == Bibliografija == {{refbegin}} * {{cite book|last1=Cook|first1=Don|title=Charles De Gaulle: A Biography|date=1983|publisher=G.P. Putnam's|isbn=9780399128585|edition=3|url-access=registration|url=https://archive.org/details/charlesdegaulleb00cook}} * Dempsey, Louis Roger. "L'intervention anglo-américaine en Vallée d'Aoste, Italie, en 1945". ''Le Flambeau'' '''3–4''' (1972). * {{cite book|title=La Campagne du détachement d'armée des Alpes (mars, avril, mai 1945)|last=Doyen|first=Paul-André|publisher=B. Arthaud|year=1948}} * Girard, Joseph. [https://www.persee.fr/doc/camed_0395-9317_1976_num_12_1_1418 "La participation des F.F.I. à la libération des Alpes-Maritimes"], ''Cahiers de la Méditerranée'' '''12''' (1976), pp. 17–28. * {{cite book|title=Le front oublié des Alpes-Maritimes (15 août 1944 – 2 mai 1945)|url=https://books.google.com/books?id=sWEEOnnGZ98C&q=Le%20front%20oubli%C3%A9%20des%20Alpes-Maritimes&pg=PP1|first=Pierre-Emmanuel|last=Klingbeil|publisher=Serre Editeur|year=2005|isbn=2-86410-422-9}} * {{cite book|title=Riviera at War: World War II on the Côte d'Azur|first=George G.|last=Kundahl|publisher=I. B. Tauris|year=2017}} * {{cite book|first=Richard|last=Lamb|title=War in Italy, 1943–1945: A Brutal Story|publisher=Da Capo Press|year=1993}} * {{cite book|last1=Lipgens|first1=Walter|title=A History of European Integration: 1945-1947 Volume 1|date=1982|publisher=Clarendon Press|isbn=9780198225874}} * {{cite book|last1=Morel|first1=Bernard|last2=Lesueur|first2=Gérard|title=La Ligne Maginot en Haute Ubaye: Forts de Roche-la-Croix et du Haut de Saint-Ours|year=2012|publisher=Association pour la valorisation du patrimoine de l'Ubaye|location=Barcelonette|isbn=978-2-9081-0305-2}} * {{cite book|editor1-last=Paxton|editor1-first=Robert O|editor2-last=Wahl|editor2-first=Nicholas|title=De Gaulle and the United States: A Centennial Reappraisal|date=1994|publisher=Berg|isbn=9780854969982}} * {{cite journal|last=Riccioli|first=Jean-Louis|date=1996|title=La deuxième bataille des Alpes : printemps 1945|journal=Cahiers de la Méditerranée|language=fr-FR|volume=52|issue=1|pages=93–118|doi=10.3406/camed.1996.1161|issn=0395-9317}} * {{cite book|title=Storming the Eagle's Nest: Hitler's War in the Alps|url=https://books.google.com/books?id=A_xM-0W8SWEC&q=Mont+cenis&pg=PT252|first=Jim|last=Ring|publisher=Faber & Faber|year=2014|isbn=978-0571282395}} * {{cite book|editor1-last=Rowland|editor1-first=Benjamin M|title=Charles de Gaulle's Legacy of Ideas|date=2011|publisher=Lexington Books|isbn=9780739164549|url=https://books.google.com/books?id=ihZkpI3n5hIC&pg=PA50}} * {{cite book|last1=Wall|first1=Irwin M|title=The United States and the Making of Postwar France, 1945-1954|date=1991|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521402170}} * Wildgen, John K. "The Liberation of the Valle d'Aosta, 1943–1945", ''Journal of Modern History'', '''42''', 1 (1970), pp. 21–41. {{refend}} [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] fp4b8cvu3hxixlgkyet7kvm8jq9sfte 0 521547 5735451 5722857 2022-08-16T20:58:18Z 77.38.108.130 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Slovenska veteranska avto-moto zveza | logo = SVAMZ LOGO.jpg | logo_size = 200px | logo_caption = Oblikoval Grom Petja, u.d.i.a. | abbreviation = SVAMZ | formation = 1997 | founding_location = [[Vransko]] | type = [[nevladna organizacija]] | purpose = varovanje premične tehnične dediščine | region = {{SLO}} | board_of_directors = dr. Rok Rotar, Bernard Oblak, Engelbert Černilec, Franci Škrjanec }} '''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je bila ustanovljena kot prva zveza društev za [[Starodobnik|starodobna vozila]] v Sloveniji. Ustanovljena je bila ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, kjer ima zveza še danes sedež in glavno pisarno. Zveza skrbi za ohranjanje premične tehniške dediščine. == Zgodovina == V register društev, ki ga vodi Upravna enota Žalec, je bila 5. novembra 1999 vpisana pod zap. št. 283. Takratna (ustanovna) društva so bila AMD Tržič, MDO Naklo, MK Leteči Kranjci, Moto Veterani Šoštanj, Klub ljubiteljev Klasičnih in Športnih Vozil Kidričevo, C.M.O.C. - Klub lastnikov in Ljubiteljev Klasičnih Motociklov ter MD Tržišče. Danes združuje več kot petdeset društev in ima v svojem registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil'''.''' Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala že takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika. Leta 2001 je bila včlanjena v najpomembnejšo mednarodno organizacijo na tem področju '''FIVA''' (Federation Internationale des Vehicules Anciens). Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]], saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture. Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji '''CTIF''' (International association of fire and rescue service) in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil. Leta 2011 je postala zveza SVAMZ članica '''ICOM''', Mednarodnega muzejskega sveta, in '''TICCIH,''' mednarodne organizacije za industrijsko dediščino. Od svojih začetkov zveza SVAMZ  izdaja revijo '''Avto Motor Classic'''. Vsi člani jo prejmejo brezplačno na dom. [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] [[Kategorija:Starodobniki]] [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] il2gnell0kzxdjylzpoocfgwrhlf23z 5735452 5735451 2022-08-16T20:59:26Z 77.38.108.130 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Slovenska veteranska avto-moto zveza | logo = SVAMZ LOGO.jpg | logo_size = 200px | logo_caption = Logotip zveze (oblikoval Grom Petja, u.d.i.a) | abbreviation = SVAMZ | formation = 1997 | founding_location = [[Vransko]] | type = [[nevladna organizacija]] | purpose = varovanje premične tehnične dediščine | region = {{SLO}} | board_of_directors = dr. Rok Rotar, Bernard Oblak, Engelbert Černilec, Franci Škrjanec }} '''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je bila ustanovljena kot prva zveza društev za [[Starodobnik|starodobna vozila]] v Sloveniji. Ustanovljena je bila ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, kjer ima zveza še danes sedež in glavno pisarno. Zveza skrbi za ohranjanje premične tehniške dediščine. == Zgodovina == V register društev, ki ga vodi Upravna enota Žalec, je bila 5. novembra 1999 vpisana pod zap. št. 283. Takratna (ustanovna) društva so bila AMD Tržič, MDO Naklo, MK Leteči Kranjci, Moto Veterani Šoštanj, Klub ljubiteljev Klasičnih in Športnih Vozil Kidričevo, C.M.O.C. - Klub lastnikov in Ljubiteljev Klasičnih Motociklov ter MD Tržišče. Danes združuje več kot petdeset društev in ima v svojem registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil'''.''' Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala že takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika. Leta 2001 je bila včlanjena v najpomembnejšo mednarodno organizacijo na tem področju '''FIVA''' (Federation Internationale des Vehicules Anciens). Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]], saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture. Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji '''CTIF''' (International association of fire and rescue service) in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil. Leta 2011 je postala zveza SVAMZ članica '''ICOM''', Mednarodnega muzejskega sveta, in '''TICCIH,''' mednarodne organizacije za industrijsko dediščino. Od svojih začetkov zveza SVAMZ  izdaja revijo '''Avto Motor Classic'''. Vsi člani jo prejmejo brezplačno na dom. [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] [[Kategorija:Starodobniki]] [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] dz3kayfje992kg7wqjtdro0lgjgnc10 5735454 5735452 2022-08-16T21:02:23Z A09 188929 SLOG wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Slovenska veteranska avto-moto zveza | logo = SVAMZ LOGO.jpg | logo_size = 200px | logo_caption = Logotip zveze | abbreviation = SVAMZ | formation = 1997 | founding_location = [[Vransko]] | type = [[nevladna organizacija]] | purpose = varovanje premične tehnične dediščine | region = {{SLO}} | board_of_directors = Rok Rotar, Bernard Oblak, Engelbert Černilec, Franci Škrjanec }} '''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je bila ustanovljena kot prva zveza društev za [[Starodobnik|starodobna vozila]] v Sloveniji. Ustanovljena je bila ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, kjer ima zveza še danes sedež in glavno pisarno. Zveza skrbi za ohranjanje premične tehniške dediščine. == Zgodovina == V register društev, ki ga vodi Upravna enota Žalec, je bila 5. novembra 1999 vpisana pod zap. št. 283. Takratna (ustanovna) društva so bila AMD Tržič, MDO Naklo, MK Leteči Kranjci, Moto Veterani Šoštanj, Klub ljubiteljev Klasičnih in Športnih Vozil Kidričevo, C.M.O.C. - Klub lastnikov in Ljubiteljev Klasičnih Motociklov ter MD Tržišče. Danes združuje več kot petdeset društev in ima v svojem registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil'''.''' Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala že takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika. Leta 2001 je bila včlanjena v najpomembnejšo mednarodno organizacijo na tem področju '''FIVA''' (Federation Internationale des Vehicules Anciens). Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]], saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture. Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji '''CTIF''' (International association of fire and rescue service) in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil. Leta 2011 je postala zveza SVAMZ članica '''ICOM''', Mednarodnega muzejskega sveta, in '''TICCIH,''' mednarodne organizacije za industrijsko dediščino. Od svojih začetkov zveza SVAMZ  izdaja revijo '''Avto Motor Classic'''. Vsi člani jo prejmejo brezplačno na dom. [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] [[Kategorija:Starodobniki]] [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] dvxexqlvvgt5ukgizwy74cbbn9tz4oo 5735457 5735454 2022-08-16T21:05:51Z A09 188929 slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Slovenska veteranska avto-moto zveza | logo = SVAMZ LOGO.jpg | logo_size = 200px | logo_caption = Logotip zveze | abbreviation = SVAMZ | formation = 1997 | founding_location = [[Vransko]] | type = [[nevladna organizacija]] | purpose = varovanje premične tehnične dediščine | region = {{SLO}} | board_of_directors = Rok Rotar, Bernard Oblak, Engelbert Černilec, Franci Škrjanec }} '''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je bila prva zveza društev za [[Starodobnik|starodobna vozila]] v Sloveniji. Ustanovljena je bila ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, kjer ima zveza še danes sedež in glavno pisarno. Zveza skrbi za ohranjanje premične tehniške dediščine. == Zgodovina == Ustanovna društva so bila AMD Tržič, MDO Naklo, MK Leteči Kranjci, Moto Veterani Šoštanj, Klub ljubiteljev Klasičnih in Športnih Vozil Kidričevo, C.M.O.C. - Klub lastnikov in Ljubiteljev Klasičnih Motociklov ter MD Tržišče. V društveni register Občine Žalec je bila zapisana pod številko 283. Danes združuje več kot petdeset društev in ima v svojem registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil'''.''' Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika. Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]], saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture. Leta 2001 je bila včlanjena v mednarodno organizacijo FIVA (Federation Internationale des Vehicules Anciens), ki je najpomembnejša tovrstna organizacija. Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji CTIF (International association of fire and rescue service) in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil. Leta 2011 je postala zveza SVAMZ članica ICOM, Mednarodnega muzejskega sveta, in TICCIH''',''' mednarodne organizacije za industrijsko dediščino. Od svojih začetkov zveza SVAMZ  izdaja revijo Avto Motor Classic. Vsi člani jo prejemajo brezplačno na dom. [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] [[Kategorija:Starodobniki]] [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] 9ztngnvik2t9edu18bhj0xj69piwapa 5735558 5735457 2022-08-17T08:31:36Z Tilenp8 213557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Slovenska veteranska avto-moto zveza | logo = SVAMZ LOGO.jpg | logo_size = 200px | logo_caption = Logotip zveze | abbreviation = SVAMZ | formation = 1997 | founding_location = [[Vransko]] | type = [[nevladna organizacija]] | purpose = varovanje premične tehnične dediščine | region = {{SLO}} | board_of_directors = Rok Rotar, Bernard Oblak, Engelbert Černilec, Franci Škrjanec | website = svamz.com }} '''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je bila prva zveza društev za [[Starodobnik|starodobna vozila]] v Sloveniji. Ustanovljena je bila ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, kjer ima zveza še danes sedež in glavno pisarno. Zveza skrbi za ohranjanje premične tehniške dediščine. == Zgodovina == Ustanovna društva so bila AMD Tržič, MDO Naklo, MK Leteči Kranjci, Moto Veterani Šoštanj, Klub ljubiteljev Klasičnih in Športnih Vozil Kidričevo, C.M.O.C. - Klub lastnikov in Ljubiteljev Klasičnih Motociklov ter MD Tržišče. V društveni register Občine Žalec je bila zapisana pod številko 283. Danes združuje več kot petdeset društev in ima v svojem registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil'''.''' Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika. Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]], saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture. Leta 2001 je bila včlanjena v mednarodno organizacijo FIVA (Federation Internationale des Vehicules Anciens), ki je najpomembnejša tovrstna organizacija. Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji CTIF (International association of fire and rescue service) in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil. Leta 2011 je postala zveza SVAMZ članica ICOM, Mednarodnega muzejskega sveta, in TICCIH''',''' mednarodne organizacije za industrijsko dediščino. Od svojih začetkov zveza SVAMZ  izdaja revijo Avto Motor Classic. Vsi člani jo prejemajo brezplačno na dom. [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] [[Kategorija:Starodobniki]] [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] ctlvpa35ngcvw64p83vifvkphyqjsgi 5735561 5735558 2022-08-17T08:36:41Z Tilenp8 213557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Slovenska veteranska avto-moto zveza | logo = SVAMZ LOGO.jpg | logo_size = 200px | logo_caption = Logotip zveze | abbreviation = SVAMZ | formation = 1997 | founding_location = [[Vransko]] | type = [[nevladna organizacija]] | purpose = varovanje premične tehnične dediščine | region = {{SLO}} | board_of_directors = Rok Rotar, Bernard Oblak, Engelbert Černilec, Franci Škrjanec | website = {{URL|https:/svamz.com/}} }} '''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je bila prva zveza društev za [[Starodobnik|starodobna vozila]] v Sloveniji. Ustanovljena je bila ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, kjer ima zveza še danes sedež in glavno pisarno. Zveza skrbi za ohranjanje premične tehniške dediščine. == Zgodovina == Ustanovna društva so bila AMD Tržič, MDO Naklo, MK Leteči Kranjci, Moto Veterani Šoštanj, Klub ljubiteljev Klasičnih in Športnih Vozil Kidričevo, C.M.O.C. - Klub lastnikov in Ljubiteljev Klasičnih Motociklov ter MD Tržišče. V društveni register Občine Žalec je bila zapisana pod številko 283. Danes združuje več kot petdeset društev in ima v svojem registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil'''.''' Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika. Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]], saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture. Leta 2001 je bila včlanjena v mednarodno organizacijo FIVA (Federation Internationale des Vehicules Anciens), ki je najpomembnejša tovrstna organizacija. Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji CTIF (International association of fire and rescue service) in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil. Leta 2011 je postala zveza SVAMZ članica ICOM, Mednarodnega muzejskega sveta, in TICCIH''',''' mednarodne organizacije za industrijsko dediščino. Od svojih začetkov zveza SVAMZ  izdaja revijo Avto Motor Classic. Vsi člani jo prejemajo brezplačno na dom. [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] [[Kategorija:Starodobniki]] [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] 0to3l9jl4afpsdgrz3fjrmhaor8af4s 5735562 5735561 2022-08-17T08:37:32Z Tilenp8 213557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Slovenska veteranska avto-moto zveza | logo = SVAMZ LOGO.jpg | logo_size = 200px | logo_caption = Logotip zveze | abbreviation = SVAMZ | formation = 1997 | founding_location = [[Vransko]] | type = [[nevladna organizacija]] | purpose = varovanje premične tehnične dediščine | region = {{SLO}} | board_of_directors = Rok Rotar, Bernard Oblak, Engelbert Černilec, Franci Škrjanec | website = {{URL|https://svamz.com/}} }} '''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je bila prva zveza društev za [[Starodobnik|starodobna vozila]] v Sloveniji. Ustanovljena je bila ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, kjer ima zveza še danes sedež in glavno pisarno. Zveza skrbi za ohranjanje premične tehniške dediščine. == Zgodovina == Ustanovna društva so bila AMD Tržič, MDO Naklo, MK Leteči Kranjci, Moto Veterani Šoštanj, Klub ljubiteljev Klasičnih in Športnih Vozil Kidričevo, C.M.O.C. - Klub lastnikov in Ljubiteljev Klasičnih Motociklov ter MD Tržišče. V društveni register Občine Žalec je bila zapisana pod številko 283. Danes združuje več kot petdeset društev in ima v svojem registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil'''.''' Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika. Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]], saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture. Leta 2001 je bila včlanjena v mednarodno organizacijo FIVA (Federation Internationale des Vehicules Anciens), ki je najpomembnejša tovrstna organizacija. Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji CTIF (International association of fire and rescue service) in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil. Leta 2011 je postala zveza SVAMZ članica ICOM, Mednarodnega muzejskega sveta, in TICCIH''',''' mednarodne organizacije za industrijsko dediščino. Od svojih začetkov zveza SVAMZ  izdaja revijo Avto Motor Classic. Vsi člani jo prejemajo brezplačno na dom. [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] [[Kategorija:Starodobniki]] [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] sjx2594wn85oecii2cbs1xw4jwospx3 0 521920 5735063 5731281 2022-08-16T12:12:42Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Chris Rock|birth_date=[[7. februar]] [[1965]]|birth_place=[[Južna Karolina]]|image=Chris Rock 2014.jpg|caption=Chris Rock leta 2014|children=2|citizenship=[[Združene države Amerike]]|occupation=[[filmski producent]], [[komik]], [[igralec]]|years_active=1984—danes}} '''Christopher Julius Rock''', [[Američani|ameriški]] [[komik]], [[Producent|filmski producent]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[7. februar]] [[1965]] [[Andrews]], [[Južna Karolina]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Znan je predvsem po svojih delih v komičnih filmih, televiziji in odru, zaradi česar je prejel več priznanj, vključno s tremi nagradami [[Grammy]], štirimi nagradami [[Emmy]], dvema nagradama [[Young Artist]] in nominacijo za [[zlati globus]]. Po več letih dela kot komik in upodobitvah manjših filmskih vlog, vključno s filmom [[Policaj z Beverly Hillsa 2|Policaj z Beverly Hillsa 2,]] je Rock postal pomemben član igralske zasedbe [[Saturday Night Live]], v kateri je bil od leta 1990 pa vse do 1993. Medtem ko je bil v SNL, je nastopil v filmih [[Novo Jackovo mesto]], [[Boomerang (film)|Boomerang]] in [[CB4]], ki ga je Rock tudi napisal in produciral. Rock je leta 1996 s izdajo [[Prinesi mi bolečino]], drugim od njegovih petih komedijskih oddaj za [[HBO]], dosegel status glavne filmske zvezde. Njegove druge komedije za HBO vključujejo [[Večji in Temnejši]], [[Nikoli Prestrašen]] in [[Ubiti glasnika]]. HBO je predvajal tudi njegovo pogovorno oddajo [[Šov Chrisa Rocka]], ki je prejela pohvale kritikov zaradi Rockovih intervjujev s slavnimi osebnostmi in politiki. Njegova najnovejša posebna komedija [[Chris Rock: Tamborine]] je bila izdana za [[Netflix]] leta 2018. Rock je igral glavne vloge v filmih [[Prizemljen]], [[Vodja države (film)|Vodja države]], [[Najdaljše dvorišče]], seriji filmov o [[Madagaskar (film)|Madagaskarju]], [[Odrasti]], njenem nadaljevanju [[Odrasti 2]], [[Top Five]] in [[Spiral]]. Rock je napisal in produciral [[Vsi sovražijo Chrisa]], ki je temeljil na njegovi mladosti. Leta 2020 je igral v četrti sezoni komedije in antološke serije [[FX Fargo]]. Rock je dvakrat vodil podelitev oskarjev; leta 2005 in 2016 ter bil vpleten v incident na odru na podelitvi nagrad leta 2022. Prejel je štiri nagrade emmy od skupno 19 nominacij za svoje televizijsko delo in tri nagrade grammy za najboljše komične albume. Rock je bil uvrščen na 5. mesto na seznamu 100 najboljših stand-upov vseh časov revije Comedy Central.<ref>{{cite web|title=Comedy Central's 100 Greatest Standups of All Time|url=https://www.ranker.com/list/comedy-central_s-100-greatest-standups-of-all-time-v1/celebrity-insider|website=Ranker|access-date=April 1, 2022}}</ref> Uvrstil se je tudi na 5. mesto na seznamu 50 najboljših stand-up komikov vseh časov revije Rolling Stone.<ref>{{cite magazine|date=February 14, 2017|title=50 Best Stand-Up Comics of All Time|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-lists/50-best-stand-up-comics-of-all-time-126359/chris-rock-3-105797/|magazine=Rolling Stone|access-date=April 3, 2022}}</ref> Rock je ločen in ima dve hčerki.<ref>{{cite news|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/chris-rock-malaak-compton-divorce-20-years-article-1.2762085|first=Nicole|last=Bitette|title=Chris Rock, Malaak Compton finalize divorce after 20 years of marriage|work=New York Daily News|date=August 23, 2016|access-date=November 13, 2016|archive-date=June 23, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180623113000/http://www.nydailynews.com/entertainment/chris-rock-malaak-compton-divorce-20-years-article-1.2762085|url-status=live}}</ref> == Incident na podelitvi oskarjev leta 2022 == {{Glavni članek|Incident med Willom Smithom in Chrisom Rockom}} 27. marca 2022 je Rock vodil 94. podelitev oskarjev. Med podelitvijo se je pošalil o obriti glavi [[Jade Pinkett Smith]] s sklicevanjem na film [[Vojak Jane]]. Njen mož in igralec [[Will Smith]] je kmalu zatem stopil na oder in klofutnil Rocka v obraz. Po klofuti je Rock dejal: "Waw, Will Smith pa mi je eno primazal" na kar se je občinstvo zasmejalo. Zatem se je Smith usedel nazaj na svoj sedež in zavpil na Rocka, da naj drži ime Smithove žene stran od njegovih ust. Ko je Rock dejal, da je bil to le hec, je Smith še enkrat jezno zakričal na Rocka: "Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust!" Rock je nato dejal, da se bo tega držal. Po koncu proslave Rock ni prejel Smithovega opravičila. Naslednji dan pa je Rock od Smitha končno prejel opravičilo. == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1965]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški komiki]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški filmski producenti]] geqzqiz2c9oxf03pv1bzzz62lgcoe2t 0 521934 5735062 5728638 2022-08-16T12:12:39Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|image=Graffiti Eme Freethinker Will Smith Chris Rock Slap Oscar Awards Mauerpark Berlin.jpg|caption=Grafitna upodobitev incidenta na ostanku berlinskega zidovu v Berlinu.|date=27. marec 2022|Location=[[Los Angeles]], [[Kalifornija]], [[ZDA]]|target=[[Chris Rock]]|participants=[[Will Smith]]}} Na 94. podelitvi oskarjev 27. marca 2022 je igralec [[Will Smith]] stopil na oder in udaril komika [[Chris Rock|Chrisa Rocka]] po obrazu. Klofuta je bila odziv na to, ker se je Rock pošalil na račun obrite glave [[Jada Pinkett Smith|Jade Pinkett Smith]], ki si jo je obrila leta 2021 zaradi [[Alopecija areata|alopecije areate]]. Ko se je vrnil na svoj sedež, je Smith na Rocka dvakrat zavpil: "Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust!" Rock se je na kratko odzval na Smithovo besne izjave, vendar je svojo predstavitev filma zaključil brez nadaljnje prekinitve.   Kasneje istega večera je Smith prejel nagrado za najboljšega igralca in se v zahvalnem govoru opravičil Akademiji filmskih umetnosti in znanosti ter drugim nominirancem, ne pa tudi Rocku. Naslednji dan se je prek družbenih medijev opravičil Rocku in Akademiji. Smith je 1. aprila odstopil iz članstva v Akademiji in se soočil z morebitno suspenzijo ali izključitvijo, poleg tega pa mu je bilo zaradi incidenta prepovedano obiskovati dogodke Akademije za nadaljnjih 10 let, kar je začelo veljati 8. aprila 2022. Televizijski prenosi v živo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so večinoma utišali incident zaradi zveznih zakonov o cenzuri. Vendar so začeli necenzurirani mednarodni posnetki hitro krožiti po svetovnih družbenih omrežjih: izsek iz avstralske oddaje je postal eden najbolj gledanih spletnih videov v prvih 24 urah. Incident je v veliki meri zasenčil preostali del slovesnosti ter sprožil svetovno ogorčenje, komentarje in številne razprave. == Ozadje == {{Multiple image | image1 = Jada Pinkett Smith 2014.jpg | alt1 = Jada Pinkett Smith leta 2014 | caption1 = [[Jada Pinkett Smith]] | image2 = TechCrunch Disrupt 2019 (48834434641) (cropped).jpg | caption2 = [[Will Smith]] | image3 = Chris Rock 2014.jpg | caption3 = [[Chris Rock]] | total_width = 400 }} Po koncu slovesnosti so se nekatere publikacije spomnile preteklih pripomb [[Chris Rock|Chrisa Rocka]] o [[Jada Pinkett Smith|Jadi Pinkett Smith]]. Leta 1997 je komentiral njeno udeležbo na Pohodu milijonov žensk v intervjuju za svojo večerno pogovorno oddajo The Chris Rock Show.<ref>{{Cite magazine|last=Nolan|first=Emma|date=April 1, 2022|title=Video of Chris Rock Teasing Jada Pinkett's Activism in 1990s Resurfaces|url=https://www.newsweek.com/chris-rock-jada-pinkett-smith-activism-million-woman-march-1694065|magazine=[[Newsweek]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402225721/https://www.newsweek.com/chris-rock-jada-pinkett-smith-activism-million-woman-march-1694065|archive-date=April 2, 2022|access-date=April 3, 2022|url-status=live}}</ref>   Chris Rock je že dvakrat gostil podelitev oskarjev in drugih nagrad, tudi leta 2016, ki pa jo je več igralcev (vključno s Pinkett Smith) zavrnilo zaradi pomanjkanja afroameriških nominirancev. Rock se je v uvodnem delu pošalil: "To, da je Jada zavrnila udeležbo na podelitvi oskarjev, je isto, kot da bi jaz zavrnil Rihannine spodnjice. Nisem bil povabljen."<ref>{{Cite magazine|last1=Nolan|first1=Emma|last2=Colarossi|first2=Natalie|date=March 28, 2022|title=This Isn't the First Joke Chris Rock Has Made About Jada Pinkett Smith|url=https://www.newsweek.com/chris-rock-mocked-jada-pinkett-smith-oscars-six-years-ago-2016-boycott-1692491|magazine=[[Newsweek]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220411094048/https://www.newsweek.com/chris-rock-mocked-jada-pinkett-smith-oscars-six-years-ago-2016-boycott-1692491|archive-date=April 11, 2022|access-date=April 16, 2022|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Bonner|first=Mehera|date=March 28, 2022|title=Chris Rock Also Made a Jada Pinkett Smith Joke at 2016 Oscars, and Will Smith Was "Still Mad" About It|url=https://www.cosmopolitan.com/entertainment/celebs/a39559190/will-smith-still-mad-chris-rock-joke-2016-oscars/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329071004/https://www.cosmopolitan.com/entertainment/celebs/a39559190/will-smith-still-mad-chris-rock-joke-2016-oscars/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Cosmopolitan (magazine)|Cosmopolitan]]|publication-place=[[New York City]]|publisher=[[Hearst Communications]]}}</ref><ref>{{Cite magazine|last=Garner|first=Glenn|date=March 28, 2022|title=Will Smith 'Was Still Mad' About Chris Rock's 2016 Oscars Joke Involving Jada Before Smack: Source|url=https://people.com/movies/oscars-2022-will-smith-still-mad-about-chris-rock-2016-joke-jada-before-smack-source/|magazine=[[People (magazine)|People]]|publisher=[[Dotdash Meredith]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402195125/https://people.com/movies/oscars-2022-will-smith-still-mad-about-chris-rock-2016-joke-jada-before-smack-source/|archive-date=April 2, 2022|access-date=April 16, 2022|url-status=live}}</ref> Leta 2018 je Pinkett Smith v svoji pogovorni oddaji Red Table Talk razkrila, da je doživela izpadanje las, morda zaradi [[Stres|stresa]]. Diagnosticirali so ji [[Alopecija areata|alopecijo areato]], [[Avtoimunska bolezen|avtoimunsko bolezen]], in julija 2021 si je začela popolnoma briti glavo.<ref>{{Cite magazine|last=Blanton|first=Kayla|date=July 13, 2021|title=Jada Pinkett Smith, 49, Proudly Debuts Shaved Head Following Hair Loss Struggles|url=https://www.prevention.com/beauty/hair/a37011471/jada-pinkett-smith-shaved-head-instagram/|magazine=[[Prevention (magazine)|Prevention]]|publisher=[[Hearst Communications]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20211230140711/https://www.prevention.com/beauty/hair/a37011471/jada-pinkett-smith-shaved-head-instagram/|archive-date=December 30, 2021|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Askinasi|first=Rachel|title=Jada Pinkett Smith showed off a bald patch on her head and got candid about her alopecia|url=https://www.insider.com/jada-pinkett-smith-alopecia-bald-patch-video-2021-12|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329071008/https://www.insider.com/jada-pinkett-smith-alopecia-bald-patch-video-2021-12|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Insider (website)|Insider]]}}</ref> 8. februarja 2022 je bilo objavljeno, da je bil [[Will Smith]] nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za svojo vlogo v filmu [[Kralj Richard]].<ref>{{Cite web|url=https://deadline.com/2022/02/will-smith-oscar-nomination-king-richard-academy-awards-1234928343/|title=Will Smith Returns To Oscars Spotlight After 15 Years With Best Actor Nomination For 'King Richard'|first1=Joe|last1=Utichi|date=February 8, 2022}}</ref> 3. marca 2022 je Akademija za filmsko umetnost in znanost razglasila Rocka za enega od voditeljev 94. podelitve oskarjev.<ref>{{Cite magazine|last=Mier|first=Tomás|date=March 4, 2022|title=Lady Gaga, Zoë Kravitz, Chris Rock to Present at Oscars|url=https://rollingstoneindia.com/lady-gaga-zoe-kravitz-chris-rock-to-present-at-oscars/|magazine=[[Rolling Stone]] India|publication-place=[[Mumbai]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304131003/https://rollingstoneindia.com/lady-gaga-zoe-kravitz-chris-rock-to-present-at-oscars/|archive-date=March 4, 2022|access-date=April 10, 2022|url-status=live}}</ref> == Incident == Rock je razglasil nominirance za najboljši dokumentarni film na 94. podelitvi oskarjev 27. marca 2022, kjer je izvedel kratek komični monolog. Rock se je pošalil na račun moža [[Javier Bardem|Javierja Bardema]] in žene [[Penélope Cruz]], oba prejšnja dobitnika oskarja, ki sta na tej slovesnosti prejela primerljive nominacije. Will Smith in Jade Pinkett Smith sta sedela skupaj pred občinstvom. Rock je nato začel s šalo z obrito glavo Pinkett Smith<ref>{{Cite magazine|last=Donnelly|first=Matt|date=March 28, 2022|title=Why Will Smith Wasn't Ejected From the Oscars After Chris Rock Slap|url=https://variety.com/2022/film/news/why-will-smith-wasnt-ejected-from-oscars-chris-rock-slap-1235217098/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329025321/https://variety.com/2022/film/news/why-will-smith-wasnt-ejected-from-oscars-chris-rock-slap-1235217098/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}</ref> in jo primerjal z dramatičnim videzom Demi Moore v filmu [[Vojake Jane]] iz leta 1997:<blockquote>'''Rock''': Jada, ljubim te. G.I. Jane 2, komaj čakam, da te ponovno vidim. </blockquote>Oddaja je pokazala reakcijo Smitha in Pinkett Smith na šalo: Smith se je nasmehnil in zasmejal, medtem ko je Pinkett Smith jezno zavijala z očmi. Oddaja se je nato vrnila k Rocku:<blockquote>'''Rock''': To — to je — to je bilo super! V redu, tukaj sem — [zagleda kako Smith stopi na oder proti njemu] uh, oh — Richard... </blockquote>Medtem, ko se je Rock še naprej smejal, je Smith hodil po odru proti njemu. Ko je stopil do njega, je Smith hitro dvignil svojo desno roko in z vso silo udaril Rocka po obrazu, nato pa se je obrnil in odšel nazaj na svoj sedež. Napad, za katerega so mnogi domnevali, da je bil vnaprej dogovorjena komedija, je zelo presenetil občinstvo v dvorani.<ref name="lat20220407">{{Cite news|last1=Whipp|first1=Glenn|last2=Rottenberg|first2=Josh|date=April 7, 2022|title=Here's what really happened after Will Smith slapped Chris Rock at the Oscars|language=en-US|work=[[Los Angeles Times]]|publication-place=[[El Segundo, California|El Segundo]]|url=https://www.latimes.com/entertainment-arts/movies/story/2022-04-07/will-smith-oscars-slap-timeline-chris-rock|access-date=April 11, 2022|archive-date=April 10, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410154018/https://www.latimes.com/entertainment-arts/movies/story/2022-04-07/will-smith-oscars-slap-timeline-chris-rock|url-status=live}}</ref> Običajno miren Rock je bil prav tako videti presenečen,{{r|Jones}} medtem ko je Smith s svojega sedeža jezno zavpil nanj:<ref name="Schulman">{{Cite magazine|last=Schulman|first=Michael|date=March 28, 2022|title=What It Felt Like in the Room When Will Smith Slapped Chris Rock at the Oscars|url=https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/what-it-felt-like-in-the-room-when-will-smith-slapped-chris-rock-at-the-oscars|magazine=[[The New Yorker]]|publisher=[[Condé Nast]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328213336/https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/what-it-felt-like-in-the-room-when-will-smith-slapped-chris-rock-at-the-oscars|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}</ref><blockquote>'''Rock''': Oh wow! Wow... Will Smith mi je pa kar eno primazal. [smeh občinstva] '''Smith''': [kričanje iz občinstva] Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust! '''Rock''': Wow, stari! '''Smith''': Ja! '''Rock''': Bila je šala o G.I. Jane. '''Smith''': [naraščajoči glas] Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust! '''Rock''': Bom, v redu? Lahko bi, oh, prav. To je bila... največja noč v zgodovini televizije, prav. [smeh občinstva]. Dobro. </blockquote>Ta govor je povzročil, da so lokalno občinstvo in novinarji spoznali, da je bil Smithov bes zelo resen.{{r|Jones}}{{r|ReutSnyd}} [[Kevin Costner]], ki je čakal zunaj odra, da bi podelil oskarja za najboljšo režijo, je rekel: "Oh, to je bilo res zelo resno."{{r|lat20220407}} Do Smithovega zahvalnega govora je domnevno osuplo in zmedeno občinstvo pričakovalo kakršno koli uradno priznanje z odra.{{r|Jones}} Vendar v oddaji od te točke naprej ni bilo več voditeljev na odru in oddaja se je nato nadaljevala kot običajno. Smithove izrečene besede so bile v številnih državah cenzurirane z utišanjem zvoka med prenosom v živo.<ref name="Jones2">{{Cite magazine|last=Jones|first=Nate|date=March 28, 2022|title=What I Saw Inside the Room When Will Smith Slapped Chris Rock|url=https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|magazine=[[Vulture (website)|Vulture]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330233819/https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|url-status=live}}</ref><ref name="Wiseman2">{{Cite web|last=Wiseman|first=Andreas|date=March 28, 2022|title="The Slap Heard Around The World": How International Media Has Responded To Will Smith's Troubling Oscar Moment|url=https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331060158/https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref><ref name="Grimes3">{{Cite web|last=Grimes|first=Christopher|date=March 29, 2022|title=The Oscars slap masked a more significant event for cinema|url=https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330221515/https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Financial Times]]}}</ref><ref name="LATimes2">{{Cite news|date=March 29, 2022|title=Today's Headlines: Investigation is launched over Will Smith's Oscars slap|url=https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331085109/https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|newspaper=[[Los Angeles Times]]|publication-place=[[El Segundo, California|El Segundo]]}}</ref> === Fotografija === Fotoreporter [[Brian Snyder]], ki je delal za Reuters v skupini fotografov v projekcijski kabini, je fotografiral Smitha v trenutku, ko je ta udaril Rocka.<ref name="CNN_Synder">{{Cite news|url=https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|title=How an Oscars photographer captured the moment Will Smith slapped Chris Rock|first=Frank|last=Pallotta|newspaper=[[CNN]]|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 3, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403080254/https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|url-status=live|date=March 29, 2022}}</ref> Ta fotografija je hitro postala slavna in je bila predstavljena v novicah ter uporabljena za številne šale na internetu.<ref name="ReutSnyd">{{Cite web|url=https://www.reutersagency.com/en/media-center/how-reuters-photojournalist-brian-snyder-captured-the-viral-image-of-the-oscars-slap/|title=How Reuters photojournalist Brian Snyder captured the viral image of the Oscars slap|website=Reuters News Agency|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 4, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404021429/https://www.reutersagency.com/en/media-center/how-reuters-photojournalist-brian-snyder-captured-the-viral-image-of-the-oscars-slap/|url-status=live}}</ref> Kulturnega vpliva fotografije se ni zavedal šele po slovesnosti, saj so bile njegove fotografije samodejno poslane njegovim urednikom.<ref name="CNN_Synder2">{{Cite news|url=https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|title=How an Oscars photographer captured the moment Will Smith slapped Chris Rock|first=Frank|last=Pallotta|newspaper=[[CNN]]|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 3, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403080254/https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|url-status=live|date=March 29, 2022}}</ref> Veliko jih je mislilo, da bo Snyder zagotovo dobil najbolj zaželeno in prestižno fotoreportersko nagrado, [[Najboljša slika leta]], zahvaljujoč svoji fotografiji, ki je ujela trenutek, ko je Smith z roko zadel Rocka po obrazu.<ref>{{Cite web|url=https://www.dmarge.com/2022/03/will-smith-chris-rock-photo.html|title=The One Winner In The Will Smith vs. Chris Rock 'Smackdown'|date=March 31, 2022|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 1, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401181918/https://www.dmarge.com/2022/03/will-smith-chris-rock-photo.html|url-status=live}}</ref> V [[Berlin|Berlinu]] so sliko z grafiti narisali na ostanek dela [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] v [[Mauerpark|Mauerparku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/film/2022/apr/01/what-next-for-will-smith-after-oscars-slap-hollywood-divided-over-the-stars-future|title=What next for Will Smith after Oscars slap? Hollywood divided over the star's future|date=April 1, 2022|website=[[The Guardian]]|first=Catherine|last=Shoard|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 3, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403072641/https://www.theguardian.com/film/2022/apr/01/what-next-for-will-smith-after-oscars-slap-hollywood-divided-over-the-stars-future|url-status=live}}</ref> === Videoposnetki === V Združenih državah je televizijska hiša ABC utišala Smithove izjave zaradi zveznih zakonov o cenzuri; vendar številni mednarodni izdajatelji televizijskega programa tega niso storili {{External media|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=myjEoDypUD8 Prikaz] incidenta}}in necenzurirani posnetki dogodka so hitro zaokrožili po družbenih omrežjih.<ref>{{Cite news|last=Bellware|first=Kim|date=March 28, 2022|title=ABC tried to censor the Oscars slap. It spread unedited anyway.|url=https://www.washingtonpost.com/arts-entertainment/2022/03/28/oscars-slap-editing/|url-access=limited|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330005504/https://www.washingtonpost.com/arts-entertainment/2022/03/28/oscars-slap-editing/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|newspaper=[[The Washington Post]]}}</ref> Necenzuriran izrez iz avstralske oddaje na Seven Network je The Guardian objavil na [[YouTube|YouTubu]],<ref>{{Cite web|last=Osbourne|first=Mary|date=March 29, 2022|title=Will Smith Just Dethroned MrBeast's Youtube Record|url=https://www.svg.com/814381/will-smith-just-dethroned-mrbeasts-youtube-record/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329203304/https://www.svg.com/814381/will-smith-just-dethroned-mrbeasts-youtube-record/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[SVG.com]]}}</ref> ki je v 24 urah prejel več kot 50 milijonov ogledov in je zaradi tega postal eden najbolj gledanih spletnih videov v prvih 24 urah. V številnih državah, vključno z [[Združene države Amerike|Združenimi državami]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Avstralija|Avstralijo]], je v treh urah dosegel prvo mesto na YouTubovi priljubljeni strani.<ref name="Jones">{{Cite magazine|last=Jones|first=Nate|date=March 28, 2022|title=What I Saw Inside the Room When Will Smith Slapped Chris Rock|url=https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|magazine=[[Vulture (website)|Vulture]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330233819/https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|url-status=live}}</ref><ref name="Wiseman">{{Cite web|last=Wiseman|first=Andreas|date=March 28, 2022|title="The Slap Heard Around The World": How International Media Has Responded To Will Smith's Troubling Oscar Moment|url=https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331060158/https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref><ref name="Grimes2">{{Cite web|last=Grimes|first=Christopher|date=March 29, 2022|title=The Oscars slap masked a more significant event for cinema|url=https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330221515/https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Financial Times]]}}</ref><ref name="LATimes">{{Cite news|date=March 29, 2022|title=Today's Headlines: Investigation is launched over Will Smith's Oscars slap|url=https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331085109/https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|newspaper=[[Los Angeles Times]]|publication-place=[[El Segundo, California|El Segundo]]}}</ref> Iz fotografij in videa so nastale številne internetne šale in parodije.<ref>{{Cite web|date=March 30, 2022|title=Oscars 2022: Viral Will Smith memes take over the internet after that Chris Rock slap moment|url=https://indianexpress.com/article/trending/trending-globally/oscars-2022-will-smith-chris-rock-slap-moment-memes-7841984/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331004437/https://indianexpress.com/article/trending/trending-globally/oscars-2022-will-smith-chris-rock-slap-moment-memes-7841984/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 30, 2022|website=[[Indian Express]]}}</ref><ref>{{Cite web|last=Butler|first=Sinead|date=March 30, 2022|title=Shark Tale fish slaps Marty from Madagascar in epic Oscars slap spoof|url=https://www.indy100.com/celebrities/shark-tale-madagascar-will-smith-chris-rock-spoof|access-date=2022-05-06|website=indy100|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511051747/https://www.indy100.com/celebrities/shark-tale-madagascar-will-smith-chris-rock-spoof|archive-date=May 11, 2022|url-status=live}}</ref> === Dodatni posnetki === 31. marca je bil objavljen dodaten posnetek. Na tem posnetku je bila prikazana reakcija Jade Pinkett Smith med šalo in po njej, saj med šalo ni bila videti nasmejana in je zavijala z očmi, nato pa se je zdelo, da se smeji, ko je Rock dejal: "Will Smith mi je pravkar eno primazal" in "To je bila ... največja noč v zgodovini televizije."<ref>{{Cite web|last=Juneau|first=Jen|date=March 31, 2022|title=New Video Shows More of Jada Pinkett Smith's Reaction to Chris Rock Cracking Joke After Oscars Slap|url=https://people.com/movies/oscars-2022-jada-pinkett-smith-reaction-will-smith-chris-rock-slap-new-video-footage/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331195831/https://people.com/movies/oscars-2022-jada-pinkett-smith-reaction-will-smith-chris-rock-slap-new-video-footage/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[People (magazine)|People]]}}</ref> == Posledice == V izjavi z dne 30. marca je akademija dejala, da so Smitha prosili, naj zapusti slovesnost, vendar je to zavrnil.<ref>{{Cite web|last=Coyle|first=Jake|title=Academy: Will Smith refused to leave Oscars after Rock slap|date=March 30, 2022|url=https://apnews.com/article/oscars-will-smith-entertainment-arts-and-entertainment-51713817b2f8aaf9c2ea5f06bcf234c1|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331004431/https://apnews.com/article/oscars-will-smith-entertainment-arts-and-entertainment-51713817b2f8aaf9c2ea5f06bcf234c1|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 30, 2022|publisher=[[Associated Press]]}}</ref> Vendar pa so drugi, ki so bili prisotni v sobi, zanikali, da bi Smitha kdaj prosili, bodisi neposredno bodisi prek predstavnika, da naj odide; med člani vodstva akademije in producentom slovesnosti [[Will Packer|Willom Packerjem]] je prišlo do nesporazuma o tem, ali naj dovoli Smithu ostati na slovestnosti, zaradi česar niso bili sprejeti nobeni ukrepi.<ref name="VAR">{{Cite magazine|last1=Lang|first1=Brett|last2=Donnelly|first2=Matt|last3=Davis|first3=Clayton|date=March 31, 2022|title=Will Smith Was Not Formally Asked to Leave Oscars Following Chris Rock Slap, Sources Claim|url=https://variety.com/2022/awards/news/will-smith-asked-to-leave-oscars-slap-chris-rock-1235219478/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331154811/https://variety.com/2022/awards/news/will-smith-asked-to-leave-oscars-slap-chris-rock-1235219478/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|url-status=live}}</ref> Variety je poročal, da je bil Packer tisti, ki je zagotovil, da je Smith ostal na slovesnosti. V kasnejšem intervjuju za Good Morning America je Packer dejal, da je nasprotoval predlogom, da bi Smitha odpeljali iz slovesnosti, ker ni verjel, da bi Rock to želel.<ref>{{cite magazine|last=Sharf|first=Zack|date=April 1, 2022|title=Oscars Producer Told Academy Not to Remove Will Smith Because It's Not What Chris Rock Wanted|url=https://variety.com/2022/film/news/oscars-producers-academy-remove-will-smith-chris-rock-1235220429/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401112620/https://variety.com/2022/film/news/oscars-producers-academy-remove-will-smith-chris-rock-1235220429/|archive-date=April 1, 2022|access-date=April 1, 2022|url-status=live}}</ref> Štirideset minut po incidentu je Smith prejel nagrado za najboljšega igralca za vlogo Richarda Williamsa v filmu [[Kralj Richard]]. Svoj čustveni govor je osredotočil na božansko opravičilo in potrebo po zaščiti tistih okoli sebe ter se opravičil Akademiji, drugim nominirancem in drugim, ki so bili prisotni v dvorani, ne pa tudi Rocku.<ref>{{Cite web|last=Gajewski|first=Ryan|date=March 28, 2022|title=Will Smith Tearfully Apologizes to Academy After Chris Rock Oscars Slap|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/will-smith-oscar-best-actor-apology-slap-king-richard-1235119288/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328051847/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/will-smith-oscar-best-actor-apology-slap-king-richard-1235119288/|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 28, 2022|website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> Smith se je opravičil za njegov dolg govor, ki je bil s približno petimi minutami med najdaljšimi v zgodovini podelitve oskarjev. The Economist je Smithov zahvalni govor, v katerem je apeliral na Boga in ga pozval, naj počne "nore stvari" v imenu ljubezni, opisal kot "nevarno, sebično zmoto".{{r|Jones}} Po koncu slovesnosti so nagrajencem svetovali, naj odgovarjajo le na vprašanja o svojem delu in nič drugega. Približno ob 1:00 ponoči so Smitha posneli, kako veselo pleše na zabavi Vanity Fair ob njegovi uspešnici »Gettin' Jiggy wit It«. V časopisu [[The New Yorker]] je Michael Schulman zapisal: "V hollywoodskem koncu, ki se je zdel preveč temen in nadrealističen, da bi bil resničen, se je zdelo, da Smith preživlja najboljše čase v življenju."<ref>{{Cite web|last=Murray|first=Tom|date=March 28, 2022|title=Will Smith filmed dancing to his own music at Oscars party after hitting Chris Rock|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/will-smith-dancing-video-chris-rock-slap-oscars-2022-b2045510.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331003457/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/will-smith-dancing-video-chris-rock-slap-oscars-2022-b2045510.html|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 30, 2022|website=[[The Independent]]}}</ref> == Odzivi == Javnomnenjska raziskava YouGov, ki je bila izvedena dan po slovesnosti, je pokazala, da je 61 % Američanov dejalo, da so Smithova dejanja nesprejemljiva, 22 % pa jih je dejalo, da so sprejemljiva.<ref>{{Cite web|date=March 28, 2022|title=Daily Question|url=https://today.yougov.com/topics/arts/survey-results/daily/2022/03/28/edb5e/3|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328193958/https://today.yougov.com/topics/arts/survey-results/daily/2022/03/28/edb5e/3|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[YouGov]]}}</ref> Zvezna komisija za komunikacije, ki ureja oddajanje v [[Združene države Amerike|ZDA]], je prejela 66 pritožb zaradi incidenta.<ref>{{Cite web|last=Kurtz|first=Judy|date=March 31, 2022|title=Oscars slap leads to dozens of FCC complaints|url=https://thehill.com/blogs/in-the-know/3255496-oscars-slap-leads-to-dozens-of-fcc-complaints/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331195836/https://thehill.com/blogs/in-the-know/3255496-oscars-slap-leads-to-dozens-of-fcc-complaints/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Odzivi zvezdnikov so bili različni. SAG-AFTRA, sindikat, ki zastopa filmske in televizijske igralce, je izdal izjavo, v kateri je obsodil Smithovo dejanje: "Nasilje ali fizična zloraba na javnem mestu nikoli nista primerna in sindikat obsoja kakršno koli takšno ravnanje. Incident, v katerega sta bila vpletena Will Smith in Chris Rock na sinočni Podelitev oskarjev je bila nesprejemljiva. Glede tega incidenta smo bili v stiku z Akademijo za filmsko umetnost in znanost ter ABC in si bomo v prihodnje prizadevali zagotoviti, da bo to dejanje ustrezno obravnavano. SAG-AFTRA ne komentira nobenega čakajočega disciplinskega postopka za člane."<ref>{{Cite web|last=Robb|first=David|date=March 28, 2022|title=SAG-AFTRA Condemns Will Smith's "Unacceptable" Oscar Slap On Chris Rock|url=https://deadline.com/2022/03/will-smith-slap-sag-aftra-response-1234989566/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328225124/https://deadline.com/2022/03/will-smith-slap-sag-aftra-response-1234989566/|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref><ref>{{Cite web|last=Welk|first=Brian|title=SAG-AFTRA Denounces Will Smith's 'Unacceptable' Assault on Chris Rock at Oscars, Hints at Disciplinary Action|url=https://www.yahoo.com/entertainment/sag-aftra-denounces-smith-unacceptable-224948908.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329075610/https://www.yahoo.com/entertainment/sag-aftra-denounces-smith-unacceptable-224948908.html|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Yahoo! Entertainment]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Will Smith]] * [[Jade Pinkett Smith]] * [[Chris Rock]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://time.com/6161748/will-smith-chris-rock-slap-oscars-nuance/ ''TIME Magazine'' article about the incident and the debate surrounding it] [[Kategorija:Dogodki leta 2022]] [[Kategorija:Leto 2022 v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Leto 2022 v Los Angelesu]] 1prqi6oevkhremqlddn51g75yg5lxe0 0 521964 5735155 5727365 2022-08-16T16:04:54Z Romanm 13 odstranjena oznaka {{v delu}} - zadnja sprememba je s 4. avgusta 2022 wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = Tomb Raider | image = TombRaider2013.jpg | developer = [[Crystal Dynamics]]{{efn|Dodatni razvoj: [[Eidos Montréal]]; na operacijske sisteme Microsoft Windows, PlayStation 3 in PlayStation 4 ga je prenesel razvijalec [[Nixxes Software]] s podporo razvoja za dokončno izdajo razvijalca [[United Front Games]],<ref name="nixxes">{{cite web|url=http://www.nixxes.com/nixxes/newsdetail/20-uk/news/167-trhd-announced|title=Tomb Raider Definitive Edition Announced|date=9 December 2013|work=Nixxes Software BV|access-date=9 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150621041129/http://www.nixxes.com/nixxes/newsdetail/20-uk/news/167-trhd-announced|archive-date=21 June 2015|url-status=dead}}</ref><ref name="nixxesps3">{{cite web|title=Tomb Raider PC & PS3 Conversion|url=http://www.nixxes.com/nixxes/projects/151-tomb-raider|website=Nixxes Software BV|date=3 May 2013|access-date=7 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160207152427/http://www.nixxes.com/nixxes/projects/151-tomb-raider|archive-date=7 February 2016|url-status=dead}}</ref> na OS X in Linux pa razvijalec [[Feral Interactive]].<ref name="Mac_release"/>}} | publisher = [[Square Enix Europe]] | director = {{Unbulleted list|Noah Hughes|Daniel Chayer|Daniel Neuburger}} | producer = Kyle Peschel | programmer = Scott Krotz | writer = {{Unbulleted list|[[Rhianna Pratchett]]|Susan O'Connor|John Stafford}} | composer = [[Jason Graves]] | series = ''[[Tomb Raider]]'' | platforms = {{Unbulleted list|[[Microsoft Windows]]|[[PlayStation 3]]|[[Xbox 360]]|[[OS X]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[Linux]]|[[Shield TV]]|[[Google Stadia|Stadia]]}} | released = {{Collapsible list|titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;|title=5 March 2013|'''Windows''', '''PS3''', '''Xbox 360'''{{Video game release|WW|5. marec 2013}}'''OS X'''{{Video game release|WW|23. januar 2014}}'''PlayStation 4''', '''Xbox One'''{{Video game release|NA|28. januar 2014|AU|30. januar 2014|EU|31. januar 2014}}'''Linux'''{{Video game release|WW|27. april 2016}}'''Shield TV'''{{Video game release|WW|7. marec 2017}}'''Stadia'''{{Video game release|WW|19. november 2019}}}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska igra|Akcijska pustolovščina]] | modes = [[Enoigralska videoigra|Enoigralski]], [[Večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Tomb Raider''''' je [[Akcijsko-pustolovska igra|akcijska pustolovska]] videoigra iz leta 2013, ki jo je razvilo podjetje [[Crystal Dynamics]], izdala pa [[Square Enix Europe|evropska podružnica]] podjetja [[Square Enix]]. Gre za deseto glavno igro franšize ''[[Tomb Raider]]'', ki predstavlja ponovni zagon serije in je prvi del trilogije ''Survivor'', ki rekonstruira začetke [[Lara Croft|Lare Croft]].<ref>{{cite web|url=http://www.vg247.com/2010/12/06/square-announces-tomb-raider/|title=Square announces Tomb Raider|last=Cullen|first=Johnny|date=6 December 2010|work=[[VG247]]|publisher=Videogaming 247|access-date=6 December 2010}}</ref><ref name="gamespot1">{{cite news|url=http://www.gamespot.com/news/next-tomb-raider-to-be-origin-story-6284861|title=Next Tomb Raider to be origin story|last=Makuch|first=Eddie|work=[[GameStop Corporation|GameSpot]]|publisher=[[CBS Interactive]]|date=6 December 2010|access-date=6 December 2010}}</ref> Igra je bila prvič izdana 5. marca 2013 za [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]] in [[Xbox 360]]. Vključuje elemente igranja, ki so bolj osredotočeni na preživetje, čeprav se v igri uporablja tudi raziskovanje, ko igralec raziskuje otok in različne neobvezne grobnice. To je tudi prva igra v glavni seriji, ki vključuje večigralski način ter prva igra v seriji, ki jo je izdal Square Enix, potem ko je ta leta 2009 prevzel [[Eidos Interactive]]. Poleg tega je tudi prva igra v seriji, ki ji je [[Odbor za ocenjevanje zabavne programske opreme|ESRB]] dodelil oceno »Mature«. Crystal Dynamics je ''Tomb Raider'' začel razvijati kmalu po izidu igre ''[[Tomb Raider: Underworld]]'' leta 2008. Namesto nadaljevanja se je ekipa odločila, da bo serijo popolnoma obnovila in se že drugič ponovno osredotočila na izvor Lare Croft, kot je to storila v igri ''[[Tomb Raider: Legenda|Tomb Raider: Legend]]''. Tomb Raider se dogaja na otoku [[Jamataj]] s katerega mora Lara, ki še ni preizkušena in ne tako izurjena raziskovalka kot v drugih delih serije, rešiti prijatelje in pobegniti, medtem ko jo preganja zlonamerni kult. Leta 2010 je bilo napovedano, da bo Lari Croft glas posodila [[Camilla Luddington]], ki je zamenjala [[Keeley Hawes]]. Težko pričakovani izid igre je bil enkrat prestavljen iz konca leta 2012 na marec 2013. Ob izidu je igra ''Tomb Raider'' prejela pohvale kritikov, ki so pohvalili grafiko, igranje, nastop Luddingtonove v vlogi Lare ter Larino karakterizacijo in razvoj, čeprav dodatek večigralskega načina ni bil dobro sprejet, nekateri recenzenti pa so kritizirali [[ludonarativno razhajanje]] igre. Tomb Raider je bil do oktobra 2021 prodan v več kot 14,5 milijona izvodov, s čimer je postal najbolje prodajana igra ''Tomb Raider'' do zdaj. Januarja 2014 je po vsem svetu izšla prenovljena različica '''''Tomb Raider: Definitive Edition''''' za [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]], ki je vsebovala vso dotedanjo vsebino in dodatno vsebino v obliki [[Naložljiva vsebina|DLC]]-ja. Nadaljevanje, ''[[Rise of the Tomb Raider]]'', je izšlo novembra 2015, tretji in zadnji del, ''[[Shadow of the Tomb Raider]]'', pa septembra 2018. == Sklici == ; Opombe {{Notelist}} ; '''Navedbe'''{{Reflist|colwidth=30em|refs=}} == Zunanje povezave == * {{Official website|http://www.tombraider.com}} * {{IMDb title|1797530}} {{Authority control}} <references /> gb3hdmeiccyv2zv4nxxvm7q9zbczxdr 0 521971 5735061 5728371 2022-08-16T12:12:31Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Ime== Za ime ''Kalisz'' se domneva, da izvira iz arhaične besede ''kal'', ki pomeni močvirje ali barje. ==Zgodovina== Na območju Kalisza je veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časov, ki kažejo, da je bila naselbina nekoč postajališče rimskih trgovskih karavan, ki so se po [[Jantarska pot|jantarski poti]] odpravljale proti [[Baltsko morje|Baltskemu morju]].<ref name=ref2>Anna Woźniak (2013). [https://web.archive.org/web/20131030225620/http://www.kalisz.pl/pl/q/o-miescie/historia-miasta "Historia miasta Kalisz". Internet Archive.</ref> Kalizijo je omenil [[Ptolemaj]] v 2. stoletju n. št. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je bila Kalizija Kalisz, in trdijo da je bila nekje na ozemlju Didunov v [[Velika Germanija|Veliki Germaniji]]. ===Srednji vek=== [[Slika:Herb Ksiestwa Kaliskiego.jpg|thumb|150px|left|Pečat srednjeveškega Kalisza]] Arheološka izkopavanja so odkrila zgodnjesrednjeveško naselbino iz obdobja dinastije [[Pjasti|Pjastov]] približno od 9. do 12. stoletja.<ref>Tadeusz Chrzanowski. "Kalisz". Sport i Turystyka, Varšava 1978.</ref> Sodobni Kalisz je bil najverjetneje ustanovljen v 9. stoletju kot glavno mesto province in manjša utrdba. Kot del [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je bila zibelka poljske države, je bil del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Leta 1106 je mesto zavzel [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] in ga vključil v svoje fevdalne posesti. Med letoma 1253 in 1260 je mesto dobilo mestne pravice v skladu z nemškim mestnim pravom (poljsko Zakon Środa Śląska po mestu Środa Śląska v [[Šlezija|Šleziji]]), lokalno različico magdeburškega prava, in je kmalu začelo rasti. Bil je eno od najbogatejših mest Velikopoljske je med fevdalno razdrobljenostjo Poljske tvoril ločeno vojvodstvo, ki mu je vladala lokalna veja dinastije Pjastov. Leta 1264 je Boleslav Pobožni v mestu izdal ''[[Kališki statut]]'', ki je bil edinstven zaščitni privilegij za [[Judje|Jude]] med njihovim preganjanjem v zahodni Evropi, zaradi česar je Poljska v naslednjih stoletjih postala cilj judovskega preseljevanja iz drugih držav. Po združitvi Poljske je mesto postalo središče tkalstva in izdelkov iz lesa ter eno od kulturnih središč Velikopoljske. Leta 1282 je poljski veliki vojvoda [[Przemisl II.]] potrdil mestne zakone, leta 1314 pa ga je kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav Kratki]] razglasil za glavno mesto vojvodstva Kalisz. Kalisz, ki se je nahajal približno v središču Poljske, kot so takrat veljale njene meje, je bil pomembno trgovsko središče. Leta 1331 so mesto med obleganjem [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] Poljaki uspešno obranili. Zaradi njegove strateške lege je kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] leta 1343 v Kaliszu podpisal mirovni sporazum s Tevtonskim viteškim redom. Kot kraljevo mesto je Kalisz uspel ubraniti številne prvotne privilegije. Leta 1426 je bila v mestu zgrajena mestna hiša. V Kaliszu je bil pokopan poljski veliki vojvoda [[Mješko III. Stari]].<ref name=ref2/> V 14. stoletju so med epidemijami bolezni Jude napadale mestne drhali pod obtožbo, da zastrupljajo mestne vodnjake.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Jewish_Encyclopedia/1nM_AQAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=kalisz+jews&pg=PA422&printsec=frontcover|title=The Jewish Encyclopedia: A Descriptive Record of the History, Religion, Literature, and Customs of the Jewish People from the Earliest Times to the Present Day|year=1907|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> ===1500-1914=== [[Slika:Zygmunt August zatwierdza przywileje dla miasta Kalisza.jpg|thumb|left|250px|Poljski kralj [[Sigismund II. Avgust]] je leta 1552 potrdil stare privilegije Kalisza]] Leta 1574 so v Kalisz prišli [[jezuiti]] in leta 1584 odprli jezuitski kolegij, ki je postal središče izobraževanja na Poljskem. Približno takrat je začel pomen Kalisza upadati. Njegovo mesto je prevzel bližnji [[Poznanj]]. K gospodarskemu razvoju območja je pripomoglo veliko število protestantskih čeških bratov, ki so se naselili v Kaliszu in okolici, potem ko so bili leta 1620 izgnani iz Češke. V 18. stoletju je skozi mesto potekala ena od dveh glavnih poti, ki sta povezovali [[Varšava|Varšavo]] in [[Dresden]]. Po njej sta pogosto potovala poljska kralja [[Avgust Močni|Avgust II. Močni]] in [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|title=Informacja historyczna|website=Dresden-Warszawa|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Leta 1789 je v Kaliszu živelo 881 Judov, 29 % prebivalcev mesta.<ref name=ref6>{{Cite web|url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/kalisz|title=YIVO &#124; Kalisz|website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Leta 1792 je požar uničil večji del mestnega središča. V [[Delitve Poljske|drugi delitvi Poljske]] leta 1793 je Kalisz pripadel [[Prusija|Kraljevini Prusiji]] in bil preimenovan v nemški Kalisch. Tistega leta je bilo 40% meščanov Judov.<ref name=ref7>[https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/history-of-the-jewish-community-in-kalisz-12th-century-to-world-war-i "History of the Jewish Community in Kalisz: 12th Century to World War I"]. encyclopedia.ushmm.org.</ref> Leta 1801 je Wojciech Bogusławski zbral eno od prvih igralskih skupin v Kaliszu. Leta 1807 je Kalisz postal prestolnica dežele znotraj Varšavskega vojvodstva. Med [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonovim pohodom na Rusijo]] je bil po Yorckovi konvenciji v Tauroggenu leta 1812 v Kaliszu naslednje leto sklenjen Steinov sporazum med Rusijo in Prusijo, ki je potrdil, da je Prusija na strani zaveznikov. [[Slika:651362 Kalisz trybunał 01.JPG|thumb|left|250px|Dvor in sodna palača v Kaliszu]] Po porazu Napoleona Bonaparta je Kalisz postal glavno mesto province [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]] in nato glavno mesto province Ruskega imperija. V 20. letih 19. stoletja je bila ustanovljena posebna judovska četrt, ki je obstajala leta 1862.<ref name=ref6/><ref name=ref7/> Bližina pruske meje je pospešila gospodarski razvoj mesta in Kalisz je začel privabljati številne priseljence, ne samo iz Poljske in Ruskega carstva, ampak tudi iz nemških držav. Leta 1860 je v mestu živelo 4.423 Judov, 34,5 % vseh prebivalcev.<ref name=ref6/> Med januarsko vstajo so poljski uporniki 15. aprila 1863 v bližini mesta izbojevali dva zmagovita spopada z Rusi.<ref>{{cite book|last=Zieliński|first=Stanisław|title=Bitwy i potyczki 1863-1864. Na podstawie materyałów drukowanych i rękopiśmiennych Muzeum Narodowego w Rapperswilu|year=1913|language=pl|publisher=Fundusz Wydawniczy Muzeum Narodowego w Rapperswilu|location=Rapperswil|page=196}}</ref> Leta 1881 so ruske oblasti izgnale judovske prebivalce, ki niso imeli ruskega državljanstva.<ref name=ref7/> Leta 1897 je bilo v mestu 7.580 Judov, še vedno približno tretjina celotnega prebivalstva.<ref name=ref7/> Leta 1920 je nova železniška proga povezala Kalisz z [[Varšava|Varšavo]] in [[Lodž]]em. ===Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama=== [[Slika:Rynek w Kaliszu. Czerwiec 2015.jpg|thumb|250px|''Rynek'' (Tržni trg)]] Z izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je bližina meje za Kalisz izkazala za katastrofalno. Bil je eno prvih mest, uničenih leta 1914. Med 2. in 22. avgustom je nemška vojska pod poveljstvom majorja Hermanna Preuskerja obstreljevala in nato požgala Kalisz, čeprav so se ruske čete umaknile iz mesta, ne da bi ga branile. Nemške čete, v katerih je bilo mnogo Poljakov, so bile sprva miroljubno sprejete, potem pa se je stanje spremenilo. Med zasedbo je bilo aretiranih in nato pobitih osemsto mož. Mesto je bilo nato do tal požgano, preostali prebivalci pa izgnani. Od približno 68.000 meščanov leta 1914 jih je leto pozneje v Kaliszu ostalo le še 5.000. Do konca prve svetovne vojne je bil velik del mestnega središča bolj ali manj obnovljen in številnim nekdanjim prebivalcem je bilo dovoljena vrnitev.<ref name="Drewicz">Maciej Drewicz: [https://web.archive.org/web/20150218034901/http://www.d-w.pl/felietony/kto-zniszczyl-kalisz.html Kto zniszczył Kalisz (Kdo je uničil Kalisz).] Dziennik Wielkopolski; Internet Archive Wayback Machine.</ref> Po vojni je Kalisz postal del nove neodvisne Poljske.<ref name=ref10>{{cite web | url=http://www.kalisz.info/odzyskanie-niepodleglosci.html | title=Odzyskanie niepodległości / powstanie wielkopolskie | publisher=Dawny Kalisz | work=Kalisz poprzez wieki | access-date=3. oktobra 2012 | author=Krystyna Dobak-Splitt | author2=Jerzy Aleksander Splitt | quote=''Kalisz poprzez wieki'', Wydawca: Towarzystwo Miłośników Kalisza, 1988}}</ref> 13. decembra 1918 je v Kaliszu prisegel prvi obmejni bataljon, sestavljen iz prostovoljcev iz Kalisza in Ostrówa Wielkopolskega, preden se je pridružil velikopoljskemu uporu (1918–1919) proti Nemčiji.<ref name=ref10/> Obnova mesta se je nadaljevala in leta 1925 je bila odprta nova mestna hiša. Po popisu prebivalstva na Poljskem leta 1931 je v Kaliszu živelo 15.300 Judov, kar je bilo skoraj 30 % celotnega prebivalstva mesta.<ref>{{Cite web|url=https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/jewish-community-of-kalisz-in-the-interwar-years|title=Jewish Community of Kalisz in the Interwar Years|website=encyclopedia.ushmm.org}}</ref> Leta 1939 je imel Kalisz približno 81.000 prebivalcev, od tega 27.000 Judov.<ref>{{Cite web|url=https://sztetl.org.pl/en/towns/k/831-kalisz/99-history/137430-history-of-community|title=History &#124; Virtual Shtetl}}</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Execution of Polish priest in Kalisz 01.jpg|thumb|Usmrtitev poljskega duhovnika leta 1939]] [[Slika:Déportation.jpg|thumb|Deportacija Judov iz Kalisza]] Bližina meje se je med nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 znova izkazala za katastrofalno. Kalisz je bil po nemški zasedbi priključen k Nemčiji.<ref name=ref13>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance|page=92}}</ref> [[Wehrmacht]] se je za odpor maščeval s pobojem poljskih branilcev, ki so jih usmrtili v samem mestu in v bližnjem naselju Winiary.<ref name=ref13/> Več kot 1000 ljudi je bilo aretiranih za talce.<ref name=ref13/> Med umorjenimi je bilo veliko izobražencev v okviru nemškega programa uničenje poljske inteligence. Od septembra 1939 do marca 1940 je bilo aretiranih približno 750 Poljakov iz Kalisza, Ostrówa Wielkopolskega in drugih bližnjih naselij. Večina je bila umorjena v velikih pobojih v gozdu Winiary.<ref>Wardzyńska, str. 205-206.</ref> Novembra 1939 je nacistična paravojaška Einsatzgruppe VI pobila 41 Poljakov na lokalnem judovskem pokopališču. Med žrtvami je bil predvojni poljski župan mesta Kalisz Ignacy Bujnicki.<ref>Wardzyńska, str. 206-207.</ref> Aprila in maja 1940 so številne Poljake, aretirane v regiji, zlasti učitelje, zaprli v lokalni zapor in nato deportirali v koncentracijski taborišči [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]] in [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], kjer so jih pomorili.<ref>Wardzyńska, str. 212-213.</ref> [[Slika:Kalisz Las Winiarski (4).jpg|thumb|Spomenik v gozdu Winiary, kjer so pobili 150 Poljakov]] V Kaliszu so Nemci ustanovili taborišče za ponemčevanje poljskih otrok, odvzetih staršem (Gaukinderheim).<ref name=ref17>{{cite web|url=http://www.kalisz.info/dom-wychowawczy.html|title="Dom wychowawczy" dla polskich dzieci w Kaliszu|website=Kalisz.info|author1=Krystyna Dobak-Splitt|author2=Jerzy Aleksander Splitt|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Otroci so dobili nova nemška imena in priimke, za kakršno koli rabo poljskega jezika pa so bili kaznovani tudi s smrtjo. Med umorjenimi je bil na primer štirinajst let star deček Zygmunt Światłowski.<ref name=ref17/> Po bivanju v taborišču so bili otroci izgnani v Nemčijo, Po vojni so se na Poljsko vrnili samo nekateri, usoda mnogih pa je še danes neznana.<ref name=ref17/> Do konca druge svetovne vojne je bilo umorjenih približno 30.000 lokalnih Judov. 20.000 lokalnih Poljakov je bilo umorjenih ali deportiranih v bolj vzhodne pokrajine okupirane poljske (Generalni guvernorat) ali v Nemčijo na suženjsko prisilno delo. Leta 1945 je imel Kalisz približno 43.000 prebivalcev – približno polovico manj kot pred vojno. Leta 1945 je bil vrnjen Poljski. Po vojni so se Judje, ki so preživeli [[holokavst]], vrnili v mesto. Leta 1946 jih je v mestu živelo okoli 500. Do konca 1940. let jih je ostao samo še 100, ki so se kasneje zlili v poljsko družbo.<ref>{{Cite journal|url=https://doi.org/10.1177/0265691417742017|title=An Ordinary Polish Town: The Homecoming of Holocaust Survivors to Kalisz in the Immediate Aftermath of the War|first=Lukasz|last=Krzyzanowski|date=1. januar 2018|journal=European History Quarterly|volume=48|issue=1|pages=92–112|via=SAGE Journals|doi=10.1177/0265691417742017|s2cid=149350666}}</ref> ===Povojno obdobje=== Leta 1975 je Kalisz po reformi državne uprave, ki jo je izvedel Edward Gierek, ponovno postal glavno mesto pokrajine - Vojvodstva Kalisz. Vojvodstvo je bilo leta 1998 ukinjeno in od takrat je Kalisz sedež okrožja okraja v Velikopoljskem vojvodstvu. Leta 1976 so se meje mesta močno razširile z vključitvijo okoliških naselij Majków, Nosków, Piwonice in Szczypiorno.<ref>Rozporządzenie Ministra Administracji, Gospodarki Terenowej i Ochrony Środowiska z dnia 24 czerwca 1976 r. w sprawie zmiany granic niektórych miast w województwach: bielskim, jeleniogórskim, kaliskim, płockim i toruńskim. 1976. vol 24 (144)</ref> Poljsko protikomunistično odporniško gibanje za obrambo človekovih in državljanskih pravic je v mestu izdajalo neodvisen podtalni tisk.<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=IPN|issue=5–6 (126–127)|page=130|issn=1641-9561}}</ref> Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>Zwiernik, str. 131</ref> ki so privedle do ustanovitve [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnosti]], ki je imela osrednjo vlogo pri popadu komunistične vladavine na Poljskem. 11. junija 1991 je bila slovesna proslava v spomin na ustanovitev mesta leta 1282. Leta 1992 je Kalisz postal sedež škofije katoliške cerkve.<ref name=ref2/> Leta 1997 je Kalisz obiskal papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]<ref name=ref2/> V mestu je do leta 2007 delovala tovarna klavirjev 'Calisia'. Zgradba tovarne je bila leta 2019 preurejena v hotel Calisia One. Novembra 2021 so poljski skrajno desni nacionalisti v Kaliszu organizirali [[Antisemitizem|antisemitski]] shod, ki se ga je udeležilo na stotine ljudi. Zažgali so knjigo z rdečimi platnicami, ki naj bi simbolizirala ''[[Kališki statut]]'' iz leta 1264, zgodovinski sporazum, ki je ščitil pravice Judov na Poljskem.<ref name=ref22>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/europe/1636821465-poland-chanting-death-to-jews-far-right-activists-burn-book-on-jewish-rights|title=Poland: Chanting 'death To Jews,' Far-right Nationalists Burn Book On Jewish Rights|website=I24news}}</ref> ==Podnebje== Kalisz ima oceansko podnjebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Cfb).<ref name="kottek2006">{{cite journal|last1=Kottek|first1=Markus|last2=Grieser|first2=Jürgen|last3=Beck|first3=Christoph|last4=Rudolf|first4=Bruno |last5=Rubel|first5=Franz|title=World Map of the Köppen-Geiger climate classification updated|journal=Meteorologische Zeitschrift|date=2006|volume=15|issue=3|pages=259–263|doi=10.1127/0941-2948/2006/0130|bibcode=2006MetZe..15..259K|url=https://opus.bibliothek.uni-augsburg.de/opus4/files/40083/metz_Vol_15_No_3_p259-263_World_Map_of_the_Koppen_Geiger_climate_classification_updated_55034.pdf}}</ref><ref name=Peel>{{cite journal |author1=Peel, M. C. |author2=Finlayson B. L. |author3=McMahon, T. A. |name-list-style=|year=2007 |title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification |journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. |volume=11 |issue=5 |pages=1633–1644 |doi=10.5194/hess-11-1633-2007 |issn=1027-5606|url=https://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | }}</ref> {{Weather box | location = Kalisz (1991–2020 normalni in ekstremi, 1951–dnes) | metric first = y | single line = y | width = auto | Jan record high C = 13,8 | Feb record high C = 18,1 | Mar record high C = 22,7 | Apr record high C = 29,8 | May record high C = 31,4 | Jun record high C = 36,6 | Jul record high C = 36,9 | Aug record high C = 38,0 | Sep record high C = 35,1 | Oct record high C = 27,2 | Nov record high C = 19,3 | Dec record high C = 15,8 | year record high C = 38,0 | Jan high C = 1,7 | Feb high C = 3,4 | Mar high C = 7,8 | Apr high C = 14,6 | May high C = 19,4 | Jun high C = 22,8 | Jul high C = 25,2 | Aug high C = 25,0 | Sep high C = 19,4 | Oct high C = 13,3 | Nov high C = 7,2 | Dec high C = 2,9 | year high C = 13,6 | Jan mean C = -0,8 | Feb mean C = 0,3 | Mar mean C = 3,7 | Apr mean C = 9,4 | May mean C = 14,1 | Jun mean C = 17,3 | Jul mean C = 19,5 | Aug mean C = 19,3 | Sep mean C = 14,4 | Oct mean C = 9,2 | Nov mean C = 4,4 | Dec mean C = 0,6 | year mean C = 9,3 | Jan low C = -3,0 | Feb low C = -2,3 | Mar low C = 0,3 | Apr low C = 4,6 | May low C = 9,0 | Jun low C = 12,3 | Jul low C = 14,2 | Aug low C = 14,2 | Sep low C = 10,1 | Oct low C = 5,9 | Nov low C = 2,1 | Dec low C = -1,6 | year low C = 5.5 | Jan record low C = -28,5 | Feb record low C = -28,3 | Mar record low C = -21,1 | Apr record low C = -7,2 | May record low C = -3,8 | Jun record low C = 2,4 | Jul record low C = 4,0 | Aug record low C = 4,8 | Sep record low C = -1,7 | Oct record low C = -7,4 | Nov record low C = -16,6 | Dec record low C = -25,1 | year record low C = -28,5 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 26,4 | Feb precipitation mm = 24,3 | Mar precipitation mm = 33,2 | Apr precipitation mm = 26,9 | May precipitation mm = 53,0 | Jun precipitation mm = 54,8 | Jul precipitation mm = 77,3 | Aug precipitation mm = 54,3 | Sep precipitation mm = 46,0 | Oct precipitation mm = 36,8 | Nov precipitation mm = 31,0 | Dec precipitation mm = 29,7 | year precipitation mm = 493,8 | Jan snow depth cm = 5,0 | Feb snow depth cm = 4,2 | Mar snow depth cm = 2,4 | Apr snow depth cm = 0,8 | May snow depth cm = 0,0 | Jun snow depth cm = 0,0 | Jul snow depth cm = 0,0 | Aug snow depth cm = 0,0 | Sep snow depth cm = 0,0 | Oct snow depth cm = 0,2 | Nov snow depth cm = 1,5 | Dec snow depth cm = 3,6 | year snow depth cm = | unit precipitation days = 0,1 mm | Jan precipitation days = 15,17 | Feb precipitation days = 13,33 | Mar precipitation days = 13,00 | Apr precipitation days = 10,47 | May precipitation days = 12,50 | Jun precipitation days = 13,00 | Jul precipitation days = 13,40 | Aug precipitation days = 11,70 | Sep precipitation days = 10,87 | Oct precipitation days = 12,43 | Nov precipitation days = 13,13 | Dec precipitation days = 15,13 | year precipitation days = 154,13 | unit snow days = 0 cm | Jan snow days = 12,5 | Feb snow days = 10,2 | Mar snow days = 4,8 | Apr snow days = 0,7 | May snow days = 0,0 | Jun snow days = 0,0 | Jul snow days = 0,0 | Aug snow days = 0,0 | Sep snow days = 0,0 | Oct snow days = 0,1 | Nov snow days = 1,9 | Dec snow days = 7,1 | year snow days = 37,3 | Jan humidity = 87,9 | Feb humidity = 84,7 | Mar humidity = 79,3 | Apr humidity = 71,1 | May humidity = 72,5 | Jun humidity = 72,9 | Jul humidity = 71,9 | Aug humidity = 71,2 | Sep humidity = 78,2 | Oct humidity = 84,3 | Nov humidity = 89,4 | Dec humidity = 89,4 | year humidity = 79,4 | Jan sun = 49,3 | Feb sun = 69,6 | Mar sun = 120,8 | Apr sun = 195,2 | May sun = 248,1 | Jun sun = 253,4 | Jul sun = 253,3 | Aug sun = 242,9 | Sep sun = 160,5 | Oct sun = 110,7 | Nov sun = 52,0 | Dec sun = 41,0 | year sun = 1796,7 | source 1 = Institute of Meteorology and Water Management<ref name=IMGWtavg> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20211203115527/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | archive-date = 3. decembra 2021 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | title = Średnia dobowa temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmin> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115043924/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | title = Średnia minimalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmax> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115044916/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | title = Średnia maksymalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecip> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220109045820/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | archive-date = 9. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | title = Miesięczna suma opadu | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecipdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115051112/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | title = Liczba dni z opadem >= 0,1 mm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdepth> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115054936/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | title = Średnia grubość pokrywy śnieżnej | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220121044246/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | title = Liczba dni s pokrywą śnieżna > 0 cm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsun> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115055331/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | title = Średnia suma usłonecznienia (h) | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> |source 2 = Meteomodel.pl (records, relative humidity 1991–2020)<ref name=recordhigh> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmax&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura maksymalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=recordlow> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmin&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura minimalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=relativehumidity> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=rh&max_empty=3 | title = Kalisz Średnia wilgotność | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> }} ==Vera== V mestu je 19 katoliških, pet protestantskih in ena pravoslavna cerkev. Stara [[sinagoga]] je bila zgrajena leta 1698, nova pa leta 1879.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Universal_Jewish_Encyclopedia/PrxtAAAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=%22new+synagogue%22+kalisz&pg=PA297&printsec=frontcover|title = The Universal Jewish Encyclopedia ...: An Authoritative and Popular Presentation of Jews and Judaism Since the Earliest Times|year = 1942|publisher = Universal Jewish Encyclopedia, Incorporated}}</ref> Pred drugo svetovno vojno je bilo v Kaliszu približno 25.000 Judov. Večina je bila med vojno pomorjena v [[holokavst]]u. Do poletja 1942 je bila judovska skupnost v Kaliszu popolnoma uničena. ==Šolstvo== Kalisz je izobraževalno stedišče regije. V njem je 29 osnovnih, 15 srednjih in pet visokih šol, sedem kolegijev in kakšnih deset strokovnih šol. V mestu je nekaj oddelkov Poznanjske univerze, Poznanjske ekonomske univerze in Poznanjske tehnološke univerze. V mestu deluje glasbena šola Henryka Melcerja. ==Gospodarstvo== V samem mestu je malo industrije. V njem je Winiary (del grupe Nestlé), tovarna za predelavo hrane Colian in tkalnicajeansa Big Star. V Kaliszu sta dve tovarni letalskih motorjev: WSK-Kalisz in Pratt & Whitney Kalisz, veja [[Pratt & Whitney Canada]]. ==Kuhinja== Napolitanke andruty kaliskie izvirajo iz Kalisza in so najbolj znano tovrstno živilo na Poljskem. Druga uradno zaščitena tradicionalna posebnost območja, ki jo je določilo Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja Poljske, so domači hladno stiskani sokovi iz svežega sadja regije Kalisz, proizvedeni po tradicionalnih receptih brez kakršnih koli dodatkov.<ref name=gov>{{cite web|url=https://www.gov.pl/web/rolnictwo/domowe-soki-tloczone-na-zimno-ze-swiezych-owocow-ziemi-kaliskiej|title=Domowe soki tłoczone na zimno ze świeżych owoców ziemi kaliskiej|website=Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi - Portal Gov.pl|access-date=15. aprila 2022|language=pl}}</ref> Sem spadajo sokovi iz jabolk, hrušk, češenj, črnega ribeza, rdečega ribeza, jagod in malin.<ref name=gov/> Tradicija sega več stoletij v preteklost.<ref name=gov/> == Šport == [[Slika:Kalisz Arena (2).JPG|thumb|250px|Kališka Arena Kalisz, največji pokriti športni objekt v mestu]] Najbolj priljubljena športa sta [[rokomet]] in [[nogomet]]. Med najboljša moštva na Poljskem spadajo * MKS Kalisz – moška rokometna ekipa, ki igra v Poljski superligi * SSK Calisia Kalisz – ženska rokometna ekipa, ki igra v Poljski ženski rokometni ligi; ekipa je bila štirikrat državna prvakinja (1997, 1998, 2005, 2007) *KKS Kalisz – moška nogometna ekipa, ki igra v drugi ligi V mestu je tudi veslaški klub Kaliskie Towarzystwo Wioślarskie, najstarejši na Poljskem, ustanovljen leta 1894. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:KALISZ majowe obrazki 123 - panoramio.jpg|Del srednjeveškega mestnaga obzidja Slika:Północna pierzeja Rynku. Zmierzch..jpg|Tržni al Mali trg Slika:Teatr Bogusławskiego w Kalisz.jpg|Gledališče Wojciecha Bogusławskega Slika:Bazylika w Kaliszu. Widok z wieży ratusza.jpg|Staro mestni jedro z baziliko Marijinega vnebovzetja Slika:Kalisz Saint Nicholas Cathedral 2019 P03 aerial view.jpg|Stolnica sv. Nikolaja v starem delu mesta Slika:Kalisz Prosna (1).JPG|Reka Prosna </gallery> ==Mednarodni stiki== Kalisz je obraten z naslednjimi mesti:<ref name="KaliszTwinning">{{cite web|url=https://bip.kalisz.pl/index.php?id=40&s=45&file=kon_zagr_miasta.htm |title=Kontakty zagraniczne Miasta |access-date=2018-06-29 |publisher=bip.kalisz.pl }}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|GER}} [[Erfurt]], [[Nemčija]] <small>''(od 1984)''</small> * {{flagicon|GER}} Hamm, [[Nemčija]] <small>''(od 1991)''</small> * {{flagicon|FRA}} Hautmont, [[Francija]] <small>''(od 1958)''</small> * {{flagicon|NED}} Heerhugowaard, [[Nizozemska]] <small>''(od 1992)''</small> * {{flagicon|UKR}} Kamianets-Podilskyi, [[Ukrajina]] <small>''(od 1993)''</small> || * {{flagicon|BEL}} La Louvière, [[Belgija]] <small>''(od 1998)''</small> * {{flagicon|SVK}} Martin, [[Slovaška]] <small>''(od 1996)''</small> * {{flagicon|UK}} Preston, [[Združeno kraljestvo]] <small>''(od 1989)''</small> * {{flagicon|ITA}} Adria, [[Italija]] * {{flagicon|ESP}} [[Figueres]], [[Španija]] || * {{flagicon|BGR}} [[Loveč]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|BLR}} [[Minsk]], [[Belorusija]] * {{flagicon|HUN}} [[Szentendre]], [[Madžarska]] * {{flagicon|BEL}} Tongeren, [[Belgija]] |} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] occ9wvwrcz2lf24ygpm4y7r12y7ochb 5735065 5735061 2022-08-16T12:14:24Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Octopus|Octopus]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Ime== Za ime ''Kalisz'' se domneva, da izvira iz arhaične besede ''kal'', ki pomeni močvirje ali barje. ==Zgodovina== Na območju Kalisza je veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časov, ki kažejo, da je bila naselbina nekoč postajališče rimskih trgovskih karavan, ki so se po [[Jantarska pot|jantarski poti]] odpravljale proti [[Baltsko morje|Baltskemu morju]].<ref name=ref2>Anna Woźniak (2013). [https://web.archive.org/web/20131030225620/http://www.kalisz.pl/pl/q/o-miescie/historia-miasta "Historia miasta Kalisz". Internet Archive.</ref> Kalizijo je omenil [[Ptolemaj]] v 2. stoletju n. št. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je bila Kalizija Kalisz, in trdijo da je bila nekje na ozemlju Didunov v [[Velika Germanija|Veliki Germaniji]]. ===Srednji vek=== [[Slika:Herb Ksiestwa Kaliskiego.jpg|thumb|150px|left|Pečat srednjeveškega Kalisza]] Arheološka izkopavanja so odkrila zgodnjesrednjeveško naselbino iz obdobja dinastije [[Pjasti|Pjastov]] približno od 9. do 12. stoletja.<ref>Tadeusz Chrzanowski. "Kalisz". Sport i Turystyka, Varšava 1978.</ref> Sodobni Kalisz je bil najverjetneje ustanovljen v 9. stoletju kot glavno mesto province in manjša utrdba. Kot del [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je bila zibelka poljske države, je bil del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Leta 1106 je mesto zavzel [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] in ga vključil v svoje fevdalne posesti. Med letoma 1253 in 1260 je mesto dobilo mestne pravice v skladu z nemškim mestnim pravom (poljsko Zakon Środa Śląska po mestu Środa Śląska v [[Šlezija|Šleziji]]), lokalno različico magdeburškega prava, in je kmalu začelo rasti. Bil je eno od najbogatejših mest Velikopoljske je med fevdalno razdrobljenostjo Poljske tvoril ločeno vojvodstvo, ki mu je vladala lokalna veja dinastije Pjastov. Leta 1264 je Boleslav Pobožni v mestu izdal ''[[Kališki statut]]'', ki je bil edinstven zaščitni privilegij za [[Judje|Jude]] med njihovim preganjanjem v zahodni Evropi, zaradi česar je Poljska v naslednjih stoletjih postala cilj judovskega preseljevanja iz drugih držav. Po združitvi Poljske je mesto postalo središče tkalstva in izdelkov iz lesa ter eno od kulturnih središč Velikopoljske. Leta 1282 je poljski veliki vojvoda [[Przemisl II.]] potrdil mestne zakone, leta 1314 pa ga je kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav Kratki]] razglasil za glavno mesto vojvodstva Kalisz. Kalisz, ki se je nahajal približno v središču Poljske, kot so takrat veljale njene meje, je bil pomembno trgovsko središče. Leta 1331 so mesto med obleganjem [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] Poljaki uspešno obranili. Zaradi njegove strateške lege je kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] leta 1343 v Kaliszu podpisal mirovni sporazum s Tevtonskim viteškim redom. Kot kraljevo mesto je Kalisz uspel ubraniti številne prvotne privilegije. Leta 1426 je bila v mestu zgrajena mestna hiša. V Kaliszu je bil pokopan poljski veliki vojvoda [[Mješko III. Stari]].<ref name=ref2/> V 14. stoletju so med epidemijami bolezni Jude napadale mestne drhali pod obtožbo, da zastrupljajo mestne vodnjake.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Jewish_Encyclopedia/1nM_AQAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=kalisz+jews&pg=PA422&printsec=frontcover|title=The Jewish Encyclopedia: A Descriptive Record of the History, Religion, Literature, and Customs of the Jewish People from the Earliest Times to the Present Day|year=1907|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> ===1500-1914=== [[Slika:Zygmunt August zatwierdza przywileje dla miasta Kalisza.jpg|thumb|left|250px|Poljski kralj [[Sigismund II. Avgust]] je leta 1552 potrdil stare privilegije Kalisza]] Leta 1574 so v Kalisz prišli [[jezuiti]] in leta 1584 odprli jezuitski kolegij, ki je postal središče izobraževanja na Poljskem. Približno takrat je začel pomen Kalisza upadati. Njegovo mesto je prevzel bližnji [[Poznanj]]. K gospodarskemu razvoju območja je pripomoglo veliko število protestantskih čeških bratov, ki so se naselili v Kaliszu in okolici, potem ko so bili leta 1620 izgnani iz Češke. V 18. stoletju je skozi mesto potekala ena od dveh glavnih poti, ki sta povezovali [[Varšava|Varšavo]] in [[Dresden]]. Po njej sta pogosto potovala poljska kralja [[Avgust Močni|Avgust II. Močni]] in [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|title=Informacja historyczna|website=Dresden-Warszawa|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Leta 1789 je v Kaliszu živelo 881 Judov, 29 % prebivalcev mesta.<ref name=ref6>{{Cite web|url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/kalisz|title=YIVO &#124; Kalisz|website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Leta 1792 je požar uničil večji del mestnega središča. V [[Delitve Poljske|drugi delitvi Poljske]] leta 1793 je Kalisz pripadel [[Prusija|Kraljevini Prusiji]] in bil preimenovan v nemški Kalisch. Tistega leta je bilo 40% meščanov Judov.<ref name=ref7>[https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/history-of-the-jewish-community-in-kalisz-12th-century-to-world-war-i "History of the Jewish Community in Kalisz: 12th Century to World War I"]. encyclopedia.ushmm.org.</ref> Leta 1801 je Wojciech Bogusławski zbral eno od prvih igralskih skupin v Kaliszu. Leta 1807 je Kalisz postal prestolnica dežele znotraj Varšavskega vojvodstva. Med [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonovim pohodom na Rusijo]] je bil po Yorckovi konvenciji v Tauroggenu leta 1812 v Kaliszu naslednje leto sklenjen Steinov sporazum med Rusijo in Prusijo, ki je potrdil, da je Prusija na strani zaveznikov. [[Slika:651362 Kalisz trybunał 01.JPG|thumb|left|250px|Dvor in sodna palača v Kaliszu]] Po porazu Napoleona Bonaparta je Kalisz postal glavno mesto province [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]] in nato glavno mesto province Ruskega imperija. V 20. letih 19. stoletja je bila ustanovljena posebna judovska četrt, ki je obstajala leta 1862.<ref name=ref6/><ref name=ref7/> Bližina pruske meje je pospešila gospodarski razvoj mesta in Kalisz je začel privabljati številne priseljence, ne samo iz Poljske in Ruskega carstva, ampak tudi iz nemških držav. Leta 1860 je v mestu živelo 4.423 Judov, 34,5 % vseh prebivalcev.<ref name=ref6/> Med januarsko vstajo so poljski uporniki 15. aprila 1863 v bližini mesta izbojevali dva zmagovita spopada z Rusi.<ref>{{cite book|last=Zieliński|first=Stanisław|title=Bitwy i potyczki 1863-1864. Na podstawie materyałów drukowanych i rękopiśmiennych Muzeum Narodowego w Rapperswilu|year=1913|language=pl|publisher=Fundusz Wydawniczy Muzeum Narodowego w Rapperswilu|location=Rapperswil|page=196}}</ref> Leta 1881 so ruske oblasti izgnale judovske prebivalce, ki niso imeli ruskega državljanstva.<ref name=ref7/> Leta 1897 je bilo v mestu 7.580 Judov, še vedno približno tretjina celotnega prebivalstva.<ref name=ref7/> Leta 1920 je nova železniška proga povezala Kalisz z [[Varšava|Varšavo]] in [[Lodž]]em. ===Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama=== [[Slika:Rynek w Kaliszu. Czerwiec 2015.jpg|thumb|250px|''Rynek'' (Tržni trg)]] Z izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je bližina meje za Kalisz izkazala za katastrofalno. Bil je eno prvih mest, uničenih leta 1914. Med 2. in 22. avgustom je nemška vojska pod poveljstvom majorja Hermanna Preuskerja obstreljevala in nato požgala Kalisz, čeprav so se ruske čete umaknile iz mesta, ne da bi ga branile. Nemške čete, v katerih je bilo mnogo Poljakov, so bile sprva miroljubno sprejete, potem pa se je stanje spremenilo. Med zasedbo je bilo aretiranih in nato pobitih osemsto mož. Mesto je bilo nato do tal požgano, preostali prebivalci pa izgnani. Od približno 68.000 meščanov leta 1914 jih je leto pozneje v Kaliszu ostalo le še 5.000. Do konca prve svetovne vojne je bil velik del mestnega središča bolj ali manj obnovljen in številnim nekdanjim prebivalcem je bilo dovoljena vrnitev.<ref name="Drewicz">Maciej Drewicz: [https://web.archive.org/web/20150218034901/http://www.d-w.pl/felietony/kto-zniszczyl-kalisz.html Kto zniszczył Kalisz (Kdo je uničil Kalisz).] Dziennik Wielkopolski; Internet Archive Wayback Machine.</ref> Po vojni je Kalisz postal del nove neodvisne Poljske.<ref name=ref10>{{cite web | url=http://www.kalisz.info/odzyskanie-niepodleglosci.html | title=Odzyskanie niepodległości / powstanie wielkopolskie | publisher=Dawny Kalisz | work=Kalisz poprzez wieki | access-date=3. oktobra 2012 | author=Krystyna Dobak-Splitt | author2=Jerzy Aleksander Splitt | quote=''Kalisz poprzez wieki'', Wydawca: Towarzystwo Miłośników Kalisza, 1988}}</ref> 13. decembra 1918 je v Kaliszu prisegel prvi obmejni bataljon, sestavljen iz prostovoljcev iz Kalisza in Ostrówa Wielkopolskega, preden se je pridružil velikopoljskemu uporu (1918–1919) proti Nemčiji.<ref name=ref10/> Obnova mesta se je nadaljevala in leta 1925 je bila odprta nova mestna hiša. Po popisu prebivalstva na Poljskem leta 1931 je v Kaliszu živelo 15.300 Judov, kar je bilo skoraj 30 % celotnega prebivalstva mesta.<ref>{{Cite web|url=https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/jewish-community-of-kalisz-in-the-interwar-years|title=Jewish Community of Kalisz in the Interwar Years|website=encyclopedia.ushmm.org}}</ref> Leta 1939 je imel Kalisz približno 81.000 prebivalcev, od tega 27.000 Judov.<ref>{{Cite web|url=https://sztetl.org.pl/en/towns/k/831-kalisz/99-history/137430-history-of-community|title=History &#124; Virtual Shtetl}}</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Execution of Polish priest in Kalisz 01.jpg|thumb|Usmrtitev poljskega duhovnika leta 1939]] [[Slika:Déportation.jpg|thumb|Deportacija Judov iz Kalisza]] Bližina meje se je med nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 znova izkazala za katastrofalno. Kalisz je bil po nemški zasedbi priključen k Nemčiji.<ref name=ref13>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance|page=92}}</ref> [[Wehrmacht]] se je za odpor maščeval s pobojem poljskih branilcev, ki so jih usmrtili v samem mestu in v bližnjem naselju Winiary.<ref name=ref13/> Več kot 1000 ljudi je bilo aretiranih za talce.<ref name=ref13/> Med umorjenimi je bilo veliko izobražencev v okviru nemškega programa uničenje poljske inteligence. Od septembra 1939 do marca 1940 je bilo aretiranih približno 750 Poljakov iz Kalisza, Ostrówa Wielkopolskega in drugih bližnjih naselij. Večina je bila umorjena v velikih pobojih v gozdu Winiary.<ref>Wardzyńska, str. 205-206.</ref> Novembra 1939 je nacistična paravojaška Einsatzgruppe VI pobila 41 Poljakov na lokalnem judovskem pokopališču. Med žrtvami je bil predvojni poljski župan mesta Kalisz Ignacy Bujnicki.<ref>Wardzyńska, str. 206-207.</ref> Aprila in maja 1940 so številne Poljake, aretirane v regiji, zlasti učitelje, zaprli v lokalni zapor in nato deportirali v koncentracijski taborišči [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]] in [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], kjer so jih pomorili.<ref>Wardzyńska, str. 212-213.</ref> [[Slika:Kalisz Las Winiarski (4).jpg|thumb|Spomenik v gozdu Winiary, kjer so pobili 150 Poljakov]] V Kaliszu so Nemci ustanovili taborišče za ponemčevanje poljskih otrok, odvzetih staršem (Gaukinderheim).<ref name=ref17>{{cite web|url=http://www.kalisz.info/dom-wychowawczy.html|title="Dom wychowawczy" dla polskich dzieci w Kaliszu|website=Kalisz.info|author1=Krystyna Dobak-Splitt|author2=Jerzy Aleksander Splitt|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Otroci so dobili nova nemška imena in priimke, za kakršno koli rabo poljskega jezika pa so bili kaznovani tudi s smrtjo. Med umorjenimi je bil na primer štirinajst let star deček Zygmunt Światłowski.<ref name=ref17/> Po bivanju v taborišču so bili otroci izgnani v Nemčijo, Po vojni so se na Poljsko vrnili samo nekateri, usoda mnogih pa je še danes neznana.<ref name=ref17/> Do konca druge svetovne vojne je bilo umorjenih približno 30.000 lokalnih Judov. 20.000 lokalnih Poljakov je bilo umorjenih ali deportiranih v bolj vzhodne pokrajine okupirane poljske (Generalni guvernorat) ali v Nemčijo na suženjsko prisilno delo. Leta 1945 je imel Kalisz približno 43.000 prebivalcev – približno polovico manj kot pred vojno. Leta 1945 je bil vrnjen Poljski. Po vojni so se Judje, ki so preživeli [[holokavst]], vrnili v mesto. Leta 1946 jih je v mestu živelo okoli 500. Do konca 1940. let jih je ostao samo še 100, ki so se kasneje zlili v poljsko družbo.<ref>{{Cite journal|url=https://doi.org/10.1177/0265691417742017|title=An Ordinary Polish Town: The Homecoming of Holocaust Survivors to Kalisz in the Immediate Aftermath of the War|first=Lukasz|last=Krzyzanowski|date=1. januar 2018|journal=European History Quarterly|volume=48|issue=1|pages=92–112|via=SAGE Journals|doi=10.1177/0265691417742017|s2cid=149350666}}</ref> ===Povojno obdobje=== Leta 1975 je Kalisz po reformi državne uprave, ki jo je izvedel Edward Gierek, ponovno postal glavno mesto pokrajine - Vojvodstva Kalisz. Vojvodstvo je bilo leta 1998 ukinjeno in od takrat je Kalisz sedež okrožja okraja v Velikopoljskem vojvodstvu. Leta 1976 so se meje mesta močno razširile z vključitvijo okoliških naselij Majków, Nosków, Piwonice in Szczypiorno.<ref>Rozporządzenie Ministra Administracji, Gospodarki Terenowej i Ochrony Środowiska z dnia 24 czerwca 1976 r. w sprawie zmiany granic niektórych miast w województwach: bielskim, jeleniogórskim, kaliskim, płockim i toruńskim. 1976. vol 24 (144)</ref> Poljsko protikomunistično odporniško gibanje za obrambo človekovih in državljanskih pravic je v mestu izdajalo neodvisen podtalni tisk.<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=IPN|issue=5–6 (126–127)|page=130|issn=1641-9561}}</ref> Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>Zwiernik, str. 131</ref> ki so privedle do ustanovitve [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnosti]], ki je imela osrednjo vlogo pri popadu komunistične vladavine na Poljskem. 11. junija 1991 je bila slovesna proslava v spomin na ustanovitev mesta leta 1282. Leta 1992 je Kalisz postal sedež škofije katoliške cerkve.<ref name=ref2/> Leta 1997 je Kalisz obiskal papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]<ref name=ref2/> V mestu je do leta 2007 delovala tovarna klavirjev 'Calisia'. Zgradba tovarne je bila leta 2019 preurejena v hotel Calisia One. Novembra 2021 so poljski skrajno desni nacionalisti v Kaliszu organizirali [[Antisemitizem|antisemitski]] shod, ki se ga je udeležilo na stotine ljudi. Zažgali so knjigo z rdečimi platnicami, ki naj bi simbolizirala ''[[Kališki statut]]'' iz leta 1264, zgodovinski sporazum, ki je ščitil pravice Judov na Poljskem.<ref name=ref22>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/europe/1636821465-poland-chanting-death-to-jews-far-right-activists-burn-book-on-jewish-rights|title=Poland: Chanting 'death To Jews,' Far-right Nationalists Burn Book On Jewish Rights|website=I24news}}</ref> ==Podnebje== Kalisz ima oceansko podnjebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Cfb).<ref name="kottek2006">{{cite journal|last1=Kottek|first1=Markus|last2=Grieser|first2=Jürgen|last3=Beck|first3=Christoph|last4=Rudolf|first4=Bruno |last5=Rubel|first5=Franz|title=World Map of the Köppen-Geiger climate classification updated|journal=Meteorologische Zeitschrift|date=2006|volume=15|issue=3|pages=259–263|doi=10.1127/0941-2948/2006/0130|bibcode=2006MetZe..15..259K|url=https://opus.bibliothek.uni-augsburg.de/opus4/files/40083/metz_Vol_15_No_3_p259-263_World_Map_of_the_Koppen_Geiger_climate_classification_updated_55034.pdf}}</ref><ref name=Peel>{{cite journal |author1=Peel, M. C. |author2=Finlayson B. L. |author3=McMahon, T. A. |name-list-style=|year=2007 |title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification |journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. |volume=11 |issue=5 |pages=1633–1644 |doi=10.5194/hess-11-1633-2007 |issn=1027-5606|url=https://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | }}</ref> {{Weather box | location = Kalisz (1991–2020 normalni in ekstremi, 1951–dnes) | metric first = y | single line = y | width = auto | Jan record high C = 13,8 | Feb record high C = 18,1 | Mar record high C = 22,7 | Apr record high C = 29,8 | May record high C = 31,4 | Jun record high C = 36,6 | Jul record high C = 36,9 | Aug record high C = 38,0 | Sep record high C = 35,1 | Oct record high C = 27,2 | Nov record high C = 19,3 | Dec record high C = 15,8 | year record high C = 38,0 | Jan high C = 1,7 | Feb high C = 3,4 | Mar high C = 7,8 | Apr high C = 14,6 | May high C = 19,4 | Jun high C = 22,8 | Jul high C = 25,2 | Aug high C = 25,0 | Sep high C = 19,4 | Oct high C = 13,3 | Nov high C = 7,2 | Dec high C = 2,9 | year high C = 13,6 | Jan mean C = -0,8 | Feb mean C = 0,3 | Mar mean C = 3,7 | Apr mean C = 9,4 | May mean C = 14,1 | Jun mean C = 17,3 | Jul mean C = 19,5 | Aug mean C = 19,3 | Sep mean C = 14,4 | Oct mean C = 9,2 | Nov mean C = 4,4 | Dec mean C = 0,6 | year mean C = 9,3 | Jan low C = -3,0 | Feb low C = -2,3 | Mar low C = 0,3 | Apr low C = 4,6 | May low C = 9,0 | Jun low C = 12,3 | Jul low C = 14,2 | Aug low C = 14,2 | Sep low C = 10,1 | Oct low C = 5,9 | Nov low C = 2,1 | Dec low C = -1,6 | year low C = 5.5 | Jan record low C = -28,5 | Feb record low C = -28,3 | Mar record low C = -21,1 | Apr record low C = -7,2 | May record low C = -3,8 | Jun record low C = 2,4 | Jul record low C = 4,0 | Aug record low C = 4,8 | Sep record low C = -1,7 | Oct record low C = -7,4 | Nov record low C = -16,6 | Dec record low C = -25,1 | year record low C = -28,5 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 26,4 | Feb precipitation mm = 24,3 | Mar precipitation mm = 33,2 | Apr precipitation mm = 26,9 | May precipitation mm = 53,0 | Jun precipitation mm = 54,8 | Jul precipitation mm = 77,3 | Aug precipitation mm = 54,3 | Sep precipitation mm = 46,0 | Oct precipitation mm = 36,8 | Nov precipitation mm = 31,0 | Dec precipitation mm = 29,7 | year precipitation mm = 493,8 | Jan snow depth cm = 5,0 | Feb snow depth cm = 4,2 | Mar snow depth cm = 2,4 | Apr snow depth cm = 0,8 | May snow depth cm = 0,0 | Jun snow depth cm = 0,0 | Jul snow depth cm = 0,0 | Aug snow depth cm = 0,0 | Sep snow depth cm = 0,0 | Oct snow depth cm = 0,2 | Nov snow depth cm = 1,5 | Dec snow depth cm = 3,6 | year snow depth cm = | unit precipitation days = 0,1 mm | Jan precipitation days = 15,17 | Feb precipitation days = 13,33 | Mar precipitation days = 13,00 | Apr precipitation days = 10,47 | May precipitation days = 12,50 | Jun precipitation days = 13,00 | Jul precipitation days = 13,40 | Aug precipitation days = 11,70 | Sep precipitation days = 10,87 | Oct precipitation days = 12,43 | Nov precipitation days = 13,13 | Dec precipitation days = 15,13 | year precipitation days = 154,13 | unit snow days = 0 cm | Jan snow days = 12,5 | Feb snow days = 10,2 | Mar snow days = 4,8 | Apr snow days = 0,7 | May snow days = 0,0 | Jun snow days = 0,0 | Jul snow days = 0,0 | Aug snow days = 0,0 | Sep snow days = 0,0 | Oct snow days = 0,1 | Nov snow days = 1,9 | Dec snow days = 7,1 | year snow days = 37,3 | Jan humidity = 87,9 | Feb humidity = 84,7 | Mar humidity = 79,3 | Apr humidity = 71,1 | May humidity = 72,5 | Jun humidity = 72,9 | Jul humidity = 71,9 | Aug humidity = 71,2 | Sep humidity = 78,2 | Oct humidity = 84,3 | Nov humidity = 89,4 | Dec humidity = 89,4 | year humidity = 79,4 | Jan sun = 49,3 | Feb sun = 69,6 | Mar sun = 120,8 | Apr sun = 195,2 | May sun = 248,1 | Jun sun = 253,4 | Jul sun = 253,3 | Aug sun = 242,9 | Sep sun = 160,5 | Oct sun = 110,7 | Nov sun = 52,0 | Dec sun = 41,0 | year sun = 1796,7 | source 1 = Institute of Meteorology and Water Management<ref name=IMGWtavg> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20211203115527/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | archive-date = 3. decembra 2021 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | title = Średnia dobowa temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmin> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115043924/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | title = Średnia minimalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmax> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115044916/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | title = Średnia maksymalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecip> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220109045820/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | archive-date = 9. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | title = Miesięczna suma opadu | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecipdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115051112/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | title = Liczba dni z opadem >= 0,1 mm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdepth> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115054936/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | title = Średnia grubość pokrywy śnieżnej | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220121044246/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | title = Liczba dni z pokrywą śnieżna > 0 cm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsun> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115055331/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | title = Średnia suma usłonecznienia (h) | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> |source 2 = Meteomodel.pl (records, relative humidity 1991–2020)<ref name=recordhigh> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmax&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura maksymalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=recordlow> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmin&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura minimalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=relativehumidity> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=rh&max_empty=3 | title = Kalisz Średnia wilgotność | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> }} ==Vera== V mestu je 19 katoliških, pet protestantskih in ena pravoslavna cerkev. Stara [[sinagoga]] je bila zgrajena leta 1698, nova pa leta 1879.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Universal_Jewish_Encyclopedia/PrxtAAAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=%22new+synagogue%22+kalisz&pg=PA297&printsec=frontcover|title = The Universal Jewish Encyclopedia ...: An Authoritative and Popular Presentation of Jews and Judaism Since the Earliest Times|year = 1942|publisher = Universal Jewish Encyclopedia, Incorporated}}</ref> Pred drugo svetovno vojno je bilo v Kaliszu približno 25.000 Judov. Večina je bila med vojno pomorjena v [[holokavst]]u. Do poletja 1942 je bila judovska skupnost v Kaliszu popolnoma uničena. ==Šolstvo== Kalisz je izobraževalno stedišče regije. V njem je 29 osnovnih, 15 srednjih in pet visokih šol, sedem kolegijev in kakšnih deset strokovnih šol. V mestu je nekaj oddelkov Poznanjske univerze, Poznanjske ekonomske univerze in Poznanjske tehnološke univerze. V mestu deluje glasbena šola Henryka Melcerja. ==Gospodarstvo== V samem mestu je malo industrije. V njem je Winiary (del grupe Nestlé), tovarna za predelavo hrane Colian in tkalnicajeansa Big Star. V Kaliszu sta dve tovarni letalskih motorjev: WSK-Kalisz in Pratt & Whitney Kalisz, veja [[Pratt & Whitney Canada]]. ==Kuhinja== Napolitanke andruty kaliskie izvirajo iz Kalisza in so najbolj znano tovrstno živilo na Poljskem. Druga uradno zaščitena tradicionalna posebnost območja, ki jo je določilo Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja Poljske, so domači hladno stiskani sokovi iz svežega sadja regije Kalisz, proizvedeni po tradicionalnih receptih brez kakršnih koli dodatkov.<ref name=gov>{{cite web|url=https://www.gov.pl/web/rolnictwo/domowe-soki-tloczone-na-zimno-ze-swiezych-owocow-ziemi-kaliskiej|title=Domowe soki tłoczone na zimno ze świeżych owoców ziemi kaliskiej|website=Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi - Portal Gov.pl|access-date=15. aprila 2022|language=pl}}</ref> Sem spadajo sokovi iz jabolk, hrušk, češenj, črnega ribeza, rdečega ribeza, jagod in malin.<ref name=gov/> Tradicija sega več stoletij v preteklost.<ref name=gov/> == Šport == [[Slika:Kalisz Arena (2).JPG|thumb|250px|Kališka Arena Kalisz, največji pokriti športni objekt v mestu]] Najbolj priljubljena športa sta [[rokomet]] in [[nogomet]]. Med najboljša moštva na Poljskem spadajo * MKS Kalisz – moška rokometna ekipa, ki igra v Poljski superligi * SSK Calisia Kalisz – ženska rokometna ekipa, ki igra v Poljski ženski rokometni ligi; ekipa je bila štirikrat državna prvakinja (1997, 1998, 2005, 2007) *KKS Kalisz – moška nogometna ekipa, ki igra v drugi ligi V mestu je tudi veslaški klub Kaliskie Towarzystwo Wioślarskie, najstarejši na Poljskem, ustanovljen leta 1894. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:KALISZ majowe obrazki 123 - panoramio.jpg|Del srednjeveškega mestnaga obzidja Slika:Północna pierzeja Rynku. Zmierzch..jpg|Tržni al Mali trg Slika:Teatr Bogusławskiego w Kalisz.jpg|Gledališče Wojciecha Bogusławskega Slika:Bazylika w Kaliszu. Widok z wieży ratusza.jpg|Staro mestni jedro z baziliko Marijinega vnebovzetja Slika:Kalisz Saint Nicholas Cathedral 2019 P03 aerial view.jpg|Stolnica sv. Nikolaja v starem delu mesta Slika:Kalisz Prosna (1).JPG|Reka Prosna </gallery> ==Mednarodni stiki== Kalisz je obraten z naslednjimi mesti:<ref name="KaliszTwinning">{{cite web|url=https://bip.kalisz.pl/index.php?id=40&s=45&file=kon_zagr_miasta.htm |title=Kontakty zagraniczne Miasta |access-date=2018-06-29 |publisher=bip.kalisz.pl }}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|GER}} [[Erfurt]], [[Nemčija]] <small>''(od 1984)''</small> * {{flagicon|GER}} Hamm, [[Nemčija]] <small>''(od 1991)''</small> * {{flagicon|FRA}} Hautmont, [[Francija]] <small>''(od 1958)''</small> * {{flagicon|NED}} Heerhugowaard, [[Nizozemska]] <small>''(od 1992)''</small> * {{flagicon|UKR}} Kamianets-Podilskyi, [[Ukrajina]] <small>''(od 1993)''</small> || * {{flagicon|BEL}} La Louvière, [[Belgija]] <small>''(od 1998)''</small> * {{flagicon|SVK}} Martin, [[Slovaška]] <small>''(od 1996)''</small> * {{flagicon|UK}} Preston, [[Združeno kraljestvo]] <small>''(od 1989)''</small> * {{flagicon|ITA}} Adria, [[Italija]] * {{flagicon|ESP}} [[Figueres]], [[Španija]] || * {{flagicon|BGR}} [[Loveč]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|BLR}} [[Minsk]], [[Belorusija]] * {{flagicon|HUN}} [[Szentendre]], [[Madžarska]] * {{flagicon|BEL}} Tongeren, [[Belgija]] |} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] dkq3vlea4ph7u5lp5wdvnbzp8ueqpm6 0 522004 5735060 5733636 2022-08-16T12:12:26Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Kinkaku3402CBcropped.jpg|thumb|240px|[[Kinkaku-dži]], [[Kjoto]], prvotno zgrajen leta 1397 (obdobje Muromači)]] Za '''japonsko arhitekturo''' (日本建築, ''Nihon kenčiku'') so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame. Namesto sten so bila uporabljena drsna vrata/stena (''[[fusuma]]'') in druge tradicionalne predelne stene, kar je omogočilo prilagajanje notranje konfiguracije prostora različnim priložnostim. Ljudje so običajno sedeli na blazinah ali drugače na tleh, tradicionalno; stoli in visoke mize niso bili razširjeni do 20. stoletja. Od 19. stoletja pa je [[Japonska]] v gradnjo in oblikovanje vključila večino zahodne, moderne in postmoderne arhitekture in je danes vodilna v vrhunskem arhitekturnem oblikovanju in tehnologiji. Najzgodnejša japonska arhitektura je bila vidna v prazgodovini v preprostih [[zemljanka]]h in kolibah, prilagojenih potrebam prebivalstva lovcev in nabiralcev. Vpliv [[Kitajska|Kitajske]] iz [[dinastija Han|dinastije Han]] preko [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] je povzročil uvedbo bolj zapletenih skladišč žita in obrednih pogrebnih komor. Uvedba [[budizem na Japonskem|budizma na Japonskem]] v 6. stoletju je bila katalizator za gradnjo velikih [[tempelj|templjev]] z uporabo zapletenih tehnik v lesu. Vpliv kitajskih [[dinastija Sui|dinastij Sui]] in [[dinastija Tang|Tang]] je privedel do ustanovitve prve stalne prestolnice v [[Nara (mesto)|Nari]]. Njena postavitev ulic s šahovnico je kot predlogo za oblikovanje uporabila kitajsko prestolnico [[Čangan]]. Leta 894 v [[Obdobje Heian|obdobju Heian]] (794–1185) je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misijone v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture ter kulture, imenovane ''Kokufu bunka'' (dobesedeno ''japonska kultura''), ki je bila prilagojena japonskemu podnebju in je cvetel čut za estetiko. Slog ''[[šinden-zukuri]]'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati, ''shitomi'' in ''sudare'' (tradicionalni japonski zasloni ali žaluzije), struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah in sedenje ali spanje neposredno na ''[[tatami]]'' blazinah brez uporabe stolov in postelj. Ko je razred [[samuraj]]ev pridobil moč v [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333), se je slog ''šinden-zukuri'' spremenil in v [[Obdobje Muromači|obdobju Muromači]] (1333–1573) se je pojavil slog ''[[šoin-zukuri]]''. Ta slog je trajno vplival na poznejše japonske arhitekturne sloge in postal osnova modernih japonskih hiš. Njegove značilnosti so bile, da so bila popolnoma sprejeta drsna vrata, imenovana ''fusuma'' in papirnata okna, imenovana ''[[šodži]]'', po vsej sobi pa so bili položeni tatamiji. Uvedba [[Japonski obred pitja čaja|obreda pitja čaja]] je poudarila preprostost in skromen dizajn kot kontrapunkt ekscesom aristokracije. V [[obdobje Azuči–Momojama |obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) so se pod vplivom čajnice, imenovane ''[[čašicu]]'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. Sprva je bil to arhitekturni slog za vile ''[[daimjo]]'' (japonskih fevdalcev) in dvornih plemičev, v obdobju Edo (1683–1807) pa so ga uporabili za ''rjōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa tudi uporablja za rezidence.<ref name ="sukiya">[https://web.archive.org/web/20220212182752/https://kotobank.jp/word/%E6%95%B0%E5%AF%84%E5%B1%8B%E9%80%A0%E3%82%8A-301970 sukiya-zukuri.] Kotobank.</ref> Med obnovo Meidži leta 1868 sta zgodovino japonske arhitekture korenito spremenila dva pomembna dogodka. Prvi je bil Zakon o ločitvi Kami in Bude iz leta 1868, ki je uradno ločil budizem od [[šintoizem|šintoizma]] in [[Budistični templji na Japonskem |budistične templje]] od [[Šintoistična svetišča|šintoističnih svetišč]], s čimer je prekinil povezavo med obema, ki je trajala več kot tisoč let.<ref>{{cite journal|author1-link=|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|doi=10.2307/2719461|jstor=2719461|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|access-date=June 13, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023154354/http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|archive-date=October 23, 2011}}</ref> Drugič, takrat je Japonska prestala obdobje intenzivne vesternizacije, da bi lahko konkurirala drugim razvitim državam. Sprva so bili na Japonsko uvoženi arhitekti in slogi iz tujine, vendar je država postopoma učila svoje arhitekte in začela izražati svoj slog. Arhitekti, ki so se vrnili s študija pri zahodnih arhitektih, so na Japonsko uvedli mednarodni slog [[modernizem|modernizma]]. Vendar pa so šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] japonski arhitekti naredili vtis na mednarodnem prizorišču, najprej z delom arhitektov, kot je [[Kenzo Tange]], nato pa s teoretskimi gibanji, kot je [[metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. == Splošne značilnosti japonske tradicionalne arhitekture == V tradicionalni japonski arhitekturi obstajajo različni slogi, značilnosti in tehnike, edinstvene za Japonsko v vsakem obdobju in uporabi, kot so rezidenca, [[japonski grad|grad]], budistični tempelj in šintoistično svetišče. Po drugi strani pa je bila zlasti v starih časih pod močnim vplivom kitajske kulture, tako kot druge azijske države, zato ima značilnosti, ki so skupne arhitekturi v azijskih državah.<ref name="hozintro">(Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno [[les]] v različnih oblikah (deske, slama, lubje, papir itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture se uporabi kamna izogibajo, razen za nekatere posebne namene, na primer za temelje templjev in [[japonska pagoda|pagod]]. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: [[steber|stebri]] in [[prekčada|preklade]] podpirajo veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in nikoli nosilne. [[Lok (arhitektura)|loki]] in ukrivljeni stropi so popolnoma odsotni. [[Zatrep]]i in napušč so blažji kot na Kitajskem, stebrna [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[File:L'entrée du palais Ninomaru (Château de Nijo, Kyoto) (41286152260).jpg|thumb|left| Streha je prevladujoča značilnost tradicionalne japonske arhitekture.]] Streha je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjō'', v primeru templjev in svetišč. V domačih strukturah so sprejete preprostejše rešitve. Predimenzionirani napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi objekta. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere odstopajo vsi drugi manj pomembni prostori. Razdelitve notranjega prostora so tekoče, velikost prostora pa je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče razdeliti glede na potrebe. Na primer, nekatere stene je mogoče odstraniti in različne sobe začasno združiti, da naredite prostor za več gostov. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi v določeni meri ni absolutno, saj je mogoče odstraniti celotne stene in s tem odpreti rezidenco ali tempelj obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v stavbi pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Poskrbljeno je, da se stavba zlije z okoliškim naravnim okoljem. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je šintoistično svetišče [[Nikkō Tōšō-gū]], kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, ornamenti sledijo in zato poudarjajo, namesto da skrijejo osnovne strukture. Te značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj ali obratno. To se je na primer zgodilo v Hōryū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. == Prazgodovina == Prazgodovinsko obdobje vključuje obdobja [[Obdobje Džomon|Džōmon]], [[Obdobje Jajoj|Jajoi]] in Kofun, ki segajo od približno 5000 pr. n. št. do začetka 8. stoletja n. št. V treh fazah obdobja Džōmon je bilo prebivalstvo predvsem lovsko-nabiralsko z nekaterimi primitivnimi kmetijskimi veščinami, njihovo vedenje pa so pretežno določale spremembe podnebnih razmer in drugih naravnih stimulansov. Zgodnja bivališča so bila [[zemljanka|zemljanke]], sestavljene iz plitvih jam s tlemi iz nabite zemlje in travnatih streh, namenjenih zbiranju deževnice s pomočjo posod za shranjevanje. Kasneje v tem obdobju je hladnejše podnebje z večjo količino padavin povzročilo upad prebivalstva, kar je prispevalo k zanimanju za obredje. V tem času so se prvič pojavili koncentrični kamniti krogi.<ref name="Britannica">{{cite web |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |title=Japanese architecture |publisher=Britannica.com |access-date=May 17, 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203032604/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |archive-date=February 3, 2011 }}</ref> V obdobju Jajoi so Japonci začeli komunicirati s kitajsko [[finastija Han|dinastijo Han]], katere znanje in tehnične veščine so začele vplivati nanje. Japonci so začeli graditi skladišča z dvignjenimi tlemi kot kašče, ki so bile zgrajene s kovinskimi orodji, kot so žage in dleta, ki so se začela pojavljati v tem času. Rekonstrukcija na arheološkem najdišču Toro, Šizuoka, je lesena škatla iz debelih desk, ki so v vogalih spojene v slogu brunarice in podpirajo osem stebrov. Streha je slamnata, vendar je za razliko od tipične štirikapne strehe jamskih bivališč preprosta dvokapnica v obliki črke V.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;10</ref> Nekateri avtorji pripisujejo dvignjenim strukturnim načrtom tega obdobja stik z avstronezijskimi ljudstvi, ki so gojili riž iz obalne vzhodne Kitajske ali Tajvana in ne s Hani.<ref name="Arbi2013">{{cite journal |last1=Arbi |first1=Ezrin |last2=Rao |first2=Sreenivasaiah Purushothama |last3=Omar |first3=Saari |title=Austronesian Architectural Heritage and the Grand Shrines at Ise, Japan |journal=Journal of Asian and African Studies |date=November 21, 2013 |volume=50 |issue=1 |pages=7–24 |doi=10.1177/0021909613510245|s2cid=145591097 }}</ref><ref name="Robbeets2017">{{cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese |journal=Language Dynamics and Change |date=January 1, 2017 |volume=7 |issue=2 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005|doi-access=free }}</ref> Obdobje Kofun je zaznamovalo pojav [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] ali tumulusov z več komorami (''kofun'' dobesedno pomeni »stare gomile«). Na podobne gomile na Korejskem polotoku naj bi vplivala Japonska.<ref>Keyhole-shaped tombs in Korean Peninsula Hideo Yoshii (Kyoto University) {{cite web |url=http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |title=UCLA Center for Korean Studies |access-date=2013-07-28 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006195934/http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |archive-date=October 6, 2013 }}</ref> Na začetku tega obdobja so grobnice, znane kot ''kofun v obliki odprtine za ključavnico'' ali ''zenpō-kōen fun'' (ja: 前方後円墳, spredaj kvadratna, zadaj okrogla nagrobna gomila), pogosto uporabljale obstoječo topografijo in oblikovale in dodajanje umetnih jarkov, da se oblikuje značilna oblika ključavnice, tj. kroga, ki je med seboj povezan s trikotnikom. Dostop je bil preko navpičnega jaška, ki je bil zaprt, ko je bil pokop končan. V komori je bilo prostora za krsto in [[grobni pridatek|grobne pridatke]]. Gomile so bile pogosto okrašene s figurami iz [[terakota|terakote]], imenovanimi ''haniva''. Kasneje v tem obdobju so gomile postavljali na ravnih tleh, njihov obseg pa se je močno povečal. Med številnimi primeri v Nari in Osaki je najbolj opazna ''Daisen-kofun'', označena kot grobnica [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]]. Grobnica obsega 32 hektarjev in naj bi bila okrašena z 20.000 figurami ''haniva''. Proti koncu obdobja Kofun so grobnice izginile, ko so postali priljubljeni budistični obredi upepeljevanja. <gallery class="center"> File:Yoshinogari1.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogari, prefektura Saga, 2. ali 3. stoletje File:YoshinogariDwellings.jpg| Rekonstruirane bivalne hiše v Jošinogariju File:Toro1.jpg| Rekonstruirano skladišče žita v Toru, Šizuoka File:YoshinogariIseki.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogariju File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenryō Kofun, Osaka, 5. stoletje </gallery> == Asuka in Nara arhitektura == K arhitekturnim spremembam v obdobju Asuka je največ prispevala uvedba budizma. Novi templji so postali središča čaščenja, pogrebne prakse pa so hitro postale prepovedane. Poleg tega je budizem pripeljal do ideje o stalnih svetiščih in dal [[šintoistična arhitektura|šintoistični arhitekturi]] velik del njenega sedanjega besednjaka. Nekatere najzgodnejše strukture, ki še obstajajo na Japonskem, so budistični templji, ustanovljeni v tem času. Najstarejše ohranjene lesene stavbe na svetu so v [[Horju-dži]], severovzhodno od Nare. Prvič zgrajen v začetku 7. stoletja kot zasebni tempelj prestolonaslednika [[princ Šotoku|Šōtokuja]], sestavlja ga 41 neodvisnih stavb; najpomembnejša, glavna bogoslužna dvorana ali ''Kon-dō'' (金堂, Zlata ali glavna dvorana) in petnadstropna pagoda), stojita v središču odprtega prostora, obdanega s pokritim križnim hodnikom (''[[kairō]]''). Kon-dō, v slogu kitajskih bogoslužnih dvoran, je dvonadstropna stavba iz stebrov in tramov, ki jo pokriva ''irimoya'' ali [[vzhodnoazijska dvokapna streha]] iz keramičnih ploščic.<ref>Bussagli (1989), pp.&nbsp;163-165</ref><ref>Parent, Mary Neighbour. "Irimoyazukuri"[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/i/irimoyazukuri.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 16, 2011.</ref> Naselje Heidžō-kjō, današnja Nara, je bilo ustanovljeno leta 708 kot prva stalna prestolnica države Japonske. Razporeditev njegovih ulic in stavb s šahovnico je bila oblikovana po vzoru kitajske prestolnice [[Čangan]]. Mesto je kmalu postalo pomembno središče budističnega čaščenja na Japonskem.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;165</ref> Najbolj veličasten od teh templjev je bil [[Tōdai-dži]], zgrajen kot tekmec templjem kitajskih dinastij Tang in Sui.<ref>Sickman & Soper (1956), pp.&nbsp;237–238</ref> Ustrezno je, da je 16,2-metrski Buda ali [[Daibucu]] (dokončan leta 752), posvečen v glavni dvorani, Rušana Buda, figura, ki predstavlja bistvo Budovstva, tako kot je Tōdai-dži predstavljal središče imperialno sponzoriranega budizma in njegovo širjenje po vsej Japonski. Ohranjenih je le nekaj fragmentov prvotnega kipa, sedanja dvorana in osrednji Buda pa sta rekonstrukciji iz obdobja Edo. Okoli glavne dvorane (''Daibutsuden'') so na rahlo nagnjenem pobočju številne sekundarne dvorane: ''Hokke-dō'' (dvorana Lotusove sutre) in skladišče, imenovano ''Šōsō-in'', ter sosednji ''Kōfuku-dži''. Ta zadnja stavba je velikega pomena kot umetnostnozgodovinski zaklad, saj so v njej shranjeni pripomočki, ki so bili uporabljeni pri obredu posvetitve templja leta 752, pa tudi vladni dokumenti in številni posvetni predmeti v lasti cesarske družine.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;21</ref> <gallery class="center"> File:Horyu-ji11s3200.jpg| Kon-dō in pagoda v Hōrjū-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena v 7. stoletju File:Hokiji03ds1536.jpg| Pagoda v Hokki-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena leta 706 File:Yakushiji Toto.jpg| Pagoda v Jakuši-dži, Nara, prvotno zgrajena leta 730 File:Todaiji10s3200.jpg| Hokkedō pri Tōdai-dži, Nara, ustanovljeno leta 743 File:Shoso-in.jpg| Šōsō-in v Tōdai-dži, Nara, zgrajena v 8. stoletju File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg| Zlati tempelj v Tōšōdai-dži, Nara, zgrajen v 8. stoletju </gallery> == Obdobje Heian == {{glavni|Obdobje Heian}} Čeprav je mreža budističnih templjev po vsej državi delovala kot katalizator za raziskovanje arhitekture in kulture, je to vodilo tudi k temu, da je duhovščina pridobila večjo moč in vpliv. [[Cesar Kanmu]] se je odločil ubežati temu vplivu tako, da je svojo prestolnico najprej preselil v Nagaoka-kjō in nato v [[Heian-kjo]], danes znan kot [[Kjoto]]. Čeprav je bila postavitev mesta podobna Nari in navdihnjena s kitajskimi precedenci, so palače, templji in bivališča začeli kazati primere lokalnega japonskega okusa. Težki materiali, kot so kamen, malta in glina, so bili opuščeni kot gradbeni elementi, prevladujejo preproste lesene stene, tla in predelne stene. Domače vrste, kot je cedra (''sugi''), so bile priljubljene kot notranji zaključek zaradi svoje izrazite zrnatosti, medtem ko sta bila bor (''matsu'') in macesen (''aka matsu'') običajna za strukturno uporabo. Za strehe so uporabljali opečne strešnike in vrsto čempresa, imenovano ''hinoki''.<ref>Zwerger (2000), pp.&nbsp;34 & 35</ref> Nekje v tem obdobju je bila sprejeta [[skrita streha]], edinstvena japonska rešitev za težave z odvodnjavanjem strehe. Naraščajoča velikost stavb v prestolnici je vodila do arhitekture, ki temelji na stebrih, ki so redno razporejeni v skladu z merilom ''[[ken (merilo)|ken]]'', tradicionalnim merilom velikosti in sorazmerja. Cesarska palača Šišinden je predstavljala slog, ki je bil predhodnik poznejšega aristokratskega sloga gradnje, znanega kot ''šinden-zukuri''. Za slog so bile značilne simetrične stavbe, postavljene kot kraki, ki so določali notranji vrt. Ta [[japonski vrt|vrt]] je nato uporabil izposojeno pokrajino, da se je navidezno zlil s širšo pokrajino. Postopno povečevanje velikosti stavb je privedlo do standardnih merskih enot ter izboljšav v tlorisu in načrtovanju vrtov.<ref name="Bussagli 166">Bussagli (1989), p.&nbsp;166</ref> [[File:Saikū Historical Museum - Display item04 - The palace of Saiô - Miniature model.jpg|thumb| Model notranje strukture, ki predstavlja značilnosti ''šinden-zukurija''. Odprta struktura z nekaj stenami in vrati, ki jih je mogoče odpreti ter ''šitomi'' in ''sudare''. Stanovalci se sezujejo in gredo v hišo na kolih, kjer sedijo ali spijo neposredno na tatamiju, razprostrtem le po delu sobe, brez uporabe stolov ali postelj.]] Leta 894 je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misije v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture, zacvetela pa je japonskemu podnebju in estetskemu čutu prilagojena kultura ''Kokufu bunka'' (dobesedno ''japonska kultura''). Slog ''šinden-zukuri'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati ter ''šitomi'' in ''sudare'', struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah, sedenje ali spanje neposredno na tatami blazinah brez uporabe stolov in postelj, streha iz laminiranega lubja ''hinoki'' (japonska pacipresa – ''Chamaecyparis obtusa'') namesto keramičnih ploščic in naravna tekstura, ki ni naslikana na stebrih. Uveljavil se je budistični arhitekturni slog, imenovan ''Vajō'', ki se je razvil v skladu z japonskim podnebjem in estetskim občutkom.<ref name ="kokufu">[https://web.archive.org/web/20220212181329/https://kotobank.jp/word/%E5%9B%BD%E9%A2%A8%E6%96%87%E5%8C%96-64185 Kokufu bunka.] Kotobank.</ref> Duhovnik [[Kukai]] (najbolj znan po posmrtnem naslovu ''Kōbō Daiši'', 774–835) je odpotoval na Kitajsko, da bi študiral šingon, obliko vadžrajanskega budizma, ki jo je uvedel na Japonsko leta 806. V jedru čaščenja šingona so različne [[mandala|mandale]], diagrami duhovnega vesolja, ki je vplivalo na oblikovanje templja. Templji, postavljeni za to novo sekto, so bili zgrajeni v gorah, daleč stran od dvora in laikov v prestolnici. Nepravilna topografija teh območij je njihove načrtovalce prisilila, da so ponovno razmislili o problemih gradnje templjev in pri tem izbrali bolj avtohtone elemente oblikovanja.<ref name="Bussagli 168">Bussagli (1989), p.&nbsp;168</ref> V tem času je arhitekturni slog budističnih templjev začel vplivati na slog šintoističnih svetišč. Na primer, tako kot njihovi budistični dvojniki so svetišča šintō začela barvati običajno nedokončane lesene elemente z značilno rdečo [[cinabarit]]no barvo. V kasnejšem delu obdobja Heian so bili prvi dokumentirani pojavi ljudskih hiš v slogu/obliki ''[[minka]]''. Zanje je bila značilna uporaba lokalnih materialov in delovne sile, zgrajene so bilea predvsem iz lesa, imele so zemeljska tla in slamnate strehe.<ref>Parent, Mary Neighbour. "Minka".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/minka.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 17, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg| Dvorana Phoenix v Bjōdō-in, Udži, Kjoto, zgrajena leta 1053 File:Ujigami jinja01 2816.jpg| Svetišče Udžigami, Udži, Kjoto, zgrajeno leta 1060 File:Itsukushima Honden Haiden.jpg| Svetišče Icukušima, ''kon-dō'', Hacukaiči, Hirošima, zgrajeno leta 1168 File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg| Pagoda Ičidžō-dži, Kasai, Hjōgo, zgrajena leta 1171 File:Japan Tottori MitokuSan Nageiredo DSC01248.jpg| Nageire-dō iz Sanbucu-dži, Misasa, Totori File:Gassho-zukuri farmhouse-01.jpg| Tipična kmečka hiša ''gasshō-zukuri'' v slogu ''minke'' </gallery> == Obdobje Kamakura in Muromači == V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333) in naslednjem [[Obdobje Muromači |obdobju Muromači]] (1336–1573) je japonska budistična arhitektura naredila tehnološki napredek, ki se je oddaljil od kitajske arhitekture. Kot odgovor na domače zahteve, kot so odpornost proti [[potres]]om in zavetje pred močnimi padavinami ter poletno vročino in soncem, so se mizarski mojstri tega časa odzvali z edinstveno vrsto arhitekture<ref name="bowring-kornicki">{{cite book |last1=Bowring |first1=Richard |last2=Peter |first2=Kornicki |title=The Cambridge Encyclopedia of Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, England |isbn=0-521-40352-9 |pages=[https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 201–208] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 }}</ref> in ustvarili sloga ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō''.<ref name="coaldrake">{{cite book |last1=Coaldrake |first1=William H. |title=Architecture and Authority in Japan |url=https://archive.org/details/architectureauth00coal_484 |url-access=limited |series=Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series |date=September 20, 1996 |publisher=Routledge |location=Oxford, England |isbn=978-0-415-10601-6 |pages=[https://archive.org/details/architectureauth00coal_484/page/n119 97]–103 }}</ref> Slog ''Vajō'' je bil združen z ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō'', da sta nastala sloga ''Šin-vajō'' in ''Setčūjō'', število templjev v čistem slogu vajō pa se je po 14. stoletju zmanjšalo.<ref>[https://web.archive.org/web/20211225074141/https://kotobank.jp/word/%E6%8A%98%E8%A1%B7%E6%A7%98%E5%BB%BA%E7%AF%89-1554567 Setchūyō.] Kotobank.</ref> Obdobje Kamakura se je začelo s prenosom oblasti na Japonskem s cesarskega dvora na [[šogunat Kamakura]]. Med vojno Genpei (1180–1185) je bilo poškodovanih veliko tradicionalnih stavb v Nari in Kjotu. Na primer, Kōfuku-dži in Tōdai-dži je požgal Taira no Šigehira iz klana Taira leta 1180. Številne od teh templjev in svetišč je pozneje ponovno zgradil šogunat Kamakura, da bi utrdil [[šogun]]ovo oblast.<ref name="Bussagli 1989 p172">Bussagli (1989), p.&nbsp;172</ref> Čeprav je bila arhitektura v obdobju Kamakura manj dovršena kot v obdobju Heian, je bila zaradi povezave z vojaškim redom seznanjena s preprostostjo. Nove rezidence so uporabljale slog ''buke-zukuri'', ki je bil povezan s stavbami, obdanimi z ozkimi jarki ali ograjami. Obramba je postala prednostna naloga, saj so bile stavbe združene pod eno streho in ne okoli vrta. Vrtovi hiš iz obdobja Heian so pogosto postali vadbena igrišča. Po padcu šogunata Kamakura leta 1333 je nastal šogunat Ašikaga, ki je imel kasneje sedež v kjotskem okrožju Muromači. Bližina šogunata cesarskemu dvoru je povzročila rivalstvo v višjih slojih družbe, kar je povzročilo težnje po luksuznih dobrinah in življenjskem slogu. Aristokratske hiše so bile prilagojene preprostemu slogu ''buke-zukuri'', da bi bile podobne prejšnjemu slogu ''šinden-zukuri''. Dober primer te razkošne arhitekture je [[Kinkaku-dži]] v Kjotu, ki je okrašen z lakom in zlatimi lističi v nasprotju s svojo sicer preprosto stavbo in strehami iz navadnega lubja. [[File:Takagike Kashihara JPN 001.jpg|thumb| Notranjost tipične sobe v slogu ''šoin-zukuri''. Tatami so povsod po tleh, ''fusuma'' na levi, ''čigaidana'' in ''[[tokonoma]]'' na sredini ter ''šodži'' na desni.]] V obdobju Muromachi je slog ''šinden-zukuri'', ki je bil glavni tok rezidenc japonskih plemičev, upadel, ''šoin-zukuri'', ki se je razvil iz ''buke-zukuri'' rezidenc razreda samurajev, pa je postal prevladujoč. ''Šoin-zukuri'' je trajno vplival na poznejša japonska stanovanja in je osnova sodobnih japonskih stanovanj. V starem arhitekturnem slogu so bili ''tatami'' položeni le v delu prostora, v slogu ''šoin-zukuri'' pa so bili tatami položeni po celem prostoru. V tem slogu so za ločevanje prostorov uporabljali drsna vrata, imenovana ''fusuma'', znotraj lesenih polkn pa so vgradili notranje okno, imenovano ''šodži'', ki so ga naredili tako, da so na lesen okvir nalepili papir, prepusten za sončno svetlobo. V sobi sta bili postavljeni ''[[tokonoma]]'' (niša za razstavo umetniških predmetov) in ''čigaidana'' (police, vgrajene v steno) za dekoracijo različnih stvari.<ref name="shoin">[https://web.archive.org/web/20211024032713/https://kotobank.jp/word/%E6%9B%B8%E9%99%A2%E9%80%A0-78777 Shoin-zukuri.] Kotobank.</ref><ref name ="tatami">[https://web.archive.org/web/20210624195255/https://kotobank.jp/word/%E7%95%B3-93406 tatami.] Kotobank.</ref> Da bi zajezili presežek višjih slojev, so mojstri zena uvedli [[Japonski obred pitja čaja|čajni obred]]. V arhitekturi je to spodbudilo zasnovo ''[[čašicu]]'' (čajnic) do skromne velikosti s preprostimi detajli in materiali. Čašicu tipične velikosti je velika 4 1/2 tatamija. V vrtu so načela zena nadomestila vodo s peskom ali gramozom, da bi ustvarili suh vrt (''[[Japonski suhi vrt |karesansui]]''), kot je tisti v [[Rjōan-dži]].<ref name="Bussagli 177">Bussagli (1989), p.&nbsp;177</ref> <gallery class="center"> File:Jyodoji-ono001.JPG| Jōdodō iz Jodo-dži, Ono, Hjōgo, zgrajen leta 1194 File:Koyasan Danjogaran Fudodo.JPG|Dandžogaran Fudo-dō na gori Kōja, Vakajama, zgrajen leta 1197. File:Sanjusangendo temple02s2040.jpg|Sandžūsangen-dō, Kjoto, zgrajen leta 1266 File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|''Bucuden'' Kōzan-dži (Šimonoseki), zgrajen leta 1320 File:Shofukuji Jizo Hall Left Front.JPG|Šōfuku-dži, Tokio, končana leta 1407 File:GinkakujiTemple.jpg|Ginkaku-dži, Kjoto, zgrajen v 15. st. File:Negoroji03s3200.jpg|Pagoda Negoro-dži v Ivade, Vakajama, zgrajen leta 1547. File:RyoanJi-Dry garden.jpg|Rjōan-dži suhi vrt v Kjotu File:Tenryuji Kyoto41n4592.jpg|Vrt Tenrjū-dži v Kjotu </gallery> == Obdobje Azuči-Momojama == V [[obdobje Azuči-Momojama|obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) je Japonska po dolgem obdobju državljanske vojne prestala proces združevanja. Zaznamovala ga je vladavina Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija, mož, ki sta gradila [[japonski grad|gradove]] kot simbole svoje moči; Nobunaga v Azučiju, kjer je bil sedež njegove vlade in Hidejoši v Momojami. Vojna Ōnin v obdobju Muromači je povzročila vzpon grajske arhitekture na Japonskem. Do obdobja Azuči-Momojama je smela vsaka domena imeti en svoj grad. Običajno je bil sestavljen iz osrednjega stolpa ali ''tenšu'' (天守, dobesedno ''obramba nebes''), obdanega z vrtovi in utrjenimi stavbami. Vse to je bilo postavljeno znotraj masivnih kamnitih zidov in obdano z globokimi jarki. Temno notranjost gradov so pogosto okrasili umetniki, prostori so bili ločeni z drsnimi ploščami ''fusuma'' in zložljivimi zasloni ''byōbu''. Slog ''šoin-zukuri'' v obdobju Muromači se je še naprej izpopolnjeval. Verande so povezovale notranjost stanovanjskih stavb z visoko kultiviranimi zunanjimi vrtovi. ''Fusuma'' in ''byōbu'' sta postala zelo okrašena s slikami in pogosto je bila notranja soba s policami in nišo (''[[tokonoma]]'') uporabljena za prikaz umetniških del (običajno visečih zvitkov). V tem obdobju so se pod vplivom čajnice, imenovane ''čašicu'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. [[Grad Matsumoto]], Kumamoto in [[grad Himedži]] (popularno znan kot grad Bele čaplje) so odlični primeri gradov tega obdobja, medtem ko je grad Nijō v Kjotu primer grajske arhitekture, pomešane s cesarsko palačo, da ustvari slog, ki je bolj v skladu s kitajskim vplivom prejšnjih stoletij. <gallery class="center"> File:Himeji Castle 01s2048.jpg| Grad Himedži v Himedžiju, Hjōgo, dokončan leta 1618 File:Matsumoto Castle05s5s4592.jpg| Grad Macumoto v Macumoto, Nagano, dokončan leta 1600. File:Kumamoto Castle 02n3200.jpg| Suhi kamniti zidovi gradu Kumamoto, dokončani leta 1600. File:Nijo Castle.jpg| Palača Ninomaru v gradu Nidžō, Kjoto File:Byobu.jpg| ‘’Byōbu'' s šestimi ploščami iz 17. stoletja </gallery> == Obdobje Edo == [[File:Fabric shop in Nara.jpg|thumb| Tipična ''[[mačija]]'' v Nari]] [[File:Edo l235-1239.jpg|thumb| Zgornja rezidenca Macudaira Tadamasa, kot je prikazana na zaslonih Edo-zu byōbu (17. stoletje)]] Šogunat Tokugava je mesto [[Edo]] (kasneje postalo del današnjega Tokija) prevzel za svojo prestolnico. Zgradili so mogočno trdnjavo, okoli katere so bile zgrajene stavbe državne uprave in rezidence za provincialne daimyō. Mesto je zraslo okoli teh stavb, povezanih z mrežo cest in kanalov. Do leta 1700 je prebivalstvo naraslo na milijon. Zaradi pomanjkanja prostora za stanovanjsko arhitekturo so bile hiše zgrajene v dveh nadstropjih, pogosto na dvignjenih kamnitih podstavkih. Čeprav so ''[[mačija]]'' (mestne hiše) obstajale že od obdobja Heian, so se začele izpopolnjevati v obdobju Edo. ''Mačija'' so običajno zasedale globoke, ozke parcele, ki so mejile na ulico (širina parcele je običajno kazala na bogastvo lastnika), pogosto z delavnico ali trgovino v pritličju. Na strehi so namesto slame uporabljali ploščice, izpostavljen les pa so pogosto ometali, da bi zaščitili stavbo pred ognjem.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/m/machiya.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110516063458/http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/machiya.htm |archive-date=May 16, 2011 }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.</ref> Zgrajene so bile razkošne stavbe, ki so kazale bogastvo in moč fevdalcev, kot sta [[Kamijašiki Macudaira Tadamasa]] ali Ōzone Šimojašiki. Edo je hudo trpel zaradi uničujočih [[požar]]ov in [[veliki požar Meireki]] leta 1657 je bil prelomnica v urbanističnem oblikovanju. Sprva je vlada kot način za zmanjšanje širjenja požara zgradila kamnite nasipe na vsaj dveh lokacijah ob rekah v mestu. Sčasoma so jih podrli in nadomestili s skladišči ''dōzō'', ki so jih uporabljali kot požarne pregrade in za shranjevanje blaga, raztovorjenega iz kanalov. ''Dōzō'' so bili zgrajeni s konstrukcijskim okvirjem iz lesa, prevlečenega s številnimi plastmi zemeljskega ometa na stenah, vratih in strehi. Nad zemeljskimi strehami je bil leseni okvir, ki je nosil streho iz strešnikov.<ref>Itoh (1973), pp.&nbsp;71, 72, 75 & 76</ref> Čeprav so Japonci, ki so študirali z Nizozemci v njihovi naselbini Dedžima (umetni otok pri Nagasakiju, ki je služil kot trgovska baza Portugalcev), zagovarjali gradnjo s kamnom in opeko, tega niso izvedli zaradi njihove občutljivosti na potrese.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;82</ref> ''Mačija'' in skladišča iz poznejšega dela obdobja so značilna po črni barvi zunanjih mavčnih sten. Ta barva je nastala z dodajanjem [[Tuš (likovna umetnost)|indijskega črnila]] žganemu apnu in zdrobljeni lupini ostrig.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111213194614/http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |archive-date=December 13, 2011 }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.</ref> Čiste linije posvetne arhitekture v Edu so vplivale na slog ''sukija-zukuri'' stanovanjske arhitekture. Samostojna [[cesarska vila Kacura|palača Kacura]] in cesarska vila Šugaku-in na obrobju Kjota sta dobra primera tega sloga. Ta arhitektura ima preproste linije in dekor ter uporablja les v njegovem naravnem stanju.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;178</ref> Slog ''sukija'' se ni uporabljal le za vile, ampak tudi za ''ryōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa so ga uporabili tudi za rezidence. V zelo poznem delu obdobja ''sankin-kōtai'' je bil zakon, ki je od daimjev zahteval vzdrževanje bivališč v prestolnici, razveljavljen, kar je povzročilo zmanjšanje števila prebivalstva v Edu in sorazmerno zmanjšanje dohodka za šogunat.<ref>Stewart (2002), p.&nbsp;13</ref> <gallery class="center"> File:Matsue castle01bs4592.jpg|Tenšu gradu Macue v prefekturi Šimane, zgrajen leta 1607 File:Hirosakijo.jpg| Tenšu gradu Hirosaki v Hirosakiju, Aomori, dokončan leta 1611 File:Genkyuen03s3000.jpg| Grad Hikone v Hikoneju, Šiga, dokončan leta 1622 File:Kiyomizu-dera in Kyoto-r.jpg| Hondo iz Kijomizu-dera, Kjoto, zgrajen leta 1633 File:Enryakuji Konponchudo04n4272.jpg| Konpončudo iz Enrjaku-ji v Ōcuju, Šiga, zgrajen leta 1641 File:NikkoYomeimon5005.jpg| Jomeimon v šintoističnem svetišču (''tōšō-gū''), Nikkō, Točigi File:Shokin-tei.jpg| Znotraj Šokintei v cesarski vili Kacura, Kjoto, zgrajeno v 17. stoletju File:Kochi Castle04s3872.jpg| Tenšu gradu Kōči v mestu Kōči, prefektura Kōči, zgrajen leta 1748 File:Engyoji05s4592.jpg| Tri dvorane templja Engjō-dži v Himedžiju, Hjōgo, dokončane v 18. stoletju File:Edogura.jpg| Mestna hiša s črno (''edoguro'') barvo do zgornjega nadstropja </gallery> == Meidži, Tajšo in zgodnje Šova obdobje == Proti koncu šogunata Tokugava se je zahodni vpliv v arhitekturi začel kazati v stavbah, povezanih z vojsko in trgovino, zlasti v pomorskih in industrijskih objektih. Po ponovni vrnitvi cesarja Meidžija na oblast (znano kot [[obnova Meidži]]) je Japonska začela hiter proces zahodnjaštva, ki je privedel do potrebe po novih vrstah stavb, kot so šole, banke in hoteli. Na zgodnjo arhitekturo Meidži je sprva vplivala kolonialna arhitektura v kitajskih pogodbenih pristaniščih, kot je [[Hong Kong]]. Britanski trgovec Thomas Glover je v Nagasakiju zgradil lastno hišo v takšnem slogu s pomočjo spretnosti lokalnih mizarjev. Njegov vpliv je pripomogel h karieri arhitekta Thomasa Watersa, ki je leta 1868 zasnoval kovnico v Osaki, dolgo, nizko stavbo iz opeke in kamna z osrednjim [[portik]]om s [[pediment]]om. V Tōkiu je Waters zasnoval Komercialni muzej, ki naj bi bil prva zidana stavba v mestu.<ref>Stewart (2002), p.&nbsp;19-20</ref> V Tokiu je vlada po tem, ko je leta 1872 do tal požgalo območje Cukidži, območje Ginza označila za model modernizacije. Vlada je načrtovala gradnjo ognjevarnih opečnih stavb in večjih, boljših ulic, ki bi povezovale postajo Šimbaši in tujo koncesijo v Cukidžiju ter pomembne vladne stavbe. Zasnove za območje je zagotovil britanski arhitekt Thomas James Waters; za gradnjo je skrbel Gradbeni biro Ministrstva za finance. Naslednje leto je bila dokončana Ginza v zahodnem slogu. Stavbe »Bricktown« so sprva ponujali naprodaj, kasneje oddali v najem, a so zaradi visoke najemnine mnoge ostale nezasedene. Kljub temu je območje cvetelo kot simbol »civilizacije in razsvetljenstva«, zahvaljujoč prisotnosti časopisov in revij, ki so vodile trende. Območje je bilo znano tudi po izložbah, ki so primer sodobnih marketinških tehnik. "Bricktown" v Ginzi je služil kot model za številne druge modernizacijske sheme v japonskih mestih. [[File:Tokyo-Rokumeikan-zenmen-no-kei-1883-1900.png|thumb|''Rokumeikan'' v letih 1883-1900]] Eden glavnih primerov zgodnje zahodne arhitekture je bila ''Rokumeikan'', velika dvonadstropna stavba v Tokiu, dokončana leta 1883, ki naj bi postala kontroverzni simbol zahodnjaštva v obdobju Meidži. Za nastanitev tujih gostov jo je naročil zunanji minister Inoue Kaoru, zasnoval pa jo je Josiah Conder, ugleden tuji vladni svetovalec na Japonskem Meidži (''o-yatoi gaikokujin''). ''Rjōunkaku'' je bil prvi japonski [[nebotičnik]] v zahodnem slogu, zgrajen leta 1890 v Asakusi. Vendar se je tradicionalna arhitektura še vedno uporabljala za nove stavbe, kot je ''Kjūden'' v [[Tokijska cesarska palača |tokijski cesarski palači]], čeprav z značilnimi zahodnjaškimi elementi, kot je brizgajoča vodna fontana v vrtovih.<ref>{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|title=English: Bird's-eye view of the Meiji palace which was completed in October 1888.|first=Ukiyo-e|last=artist|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619084056/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|archive-date=June 19, 2012}}</ref> [[File:Former Kaichi School 2009.jpg|thumb|left| Osnovna šola Kaiči, Macumoto, zgrajena leta 1876]] V nasprotju z Watersovo stavbo v neoklasicističnem slogu so japonski tesarji razvili psevdojaponski slog, znan kot ''gijōfū'', ki je v glavnem uporabljal les. Dober primer tega je osnovna šola Kaiči v prefekturi Nagano, zgrajena leta 1876. Tesarski mojster Tateiši Kijošige je odpotoval v Tōkiō, da bi videl, kateri zahodni gradbeni slogi so priljubljeni in jih vključil v šolo s tradicionalnimi gradbenimi metodami. Zgrajena na podoben način kot tradicionalna (''kura'' (倉)) skladišča, lesena stavba, ometana znotraj in zunaj, vključuje osmerokotni kitajski stolp in ima kamnite vogale.<ref>Bognar (1995), p.&nbsp;164</ref> Tradicionalni omet ''namako'' so uporabili na dnu sten, da bi dali vtis, da stavba stoji na kamniti podlagi. Drug primer je bila stavba prve Narodne banke v Tokiu, zgrajena leta 1872.<ref>{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|title=English: Dai-ichi Kokuritsu Ginko (First National Bank in Japan)|last=Unknown|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619080519/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|archive-date=June 19, 2012}}</ref> [[File:Nara national museum01s3200.jpg|thumb| Narodni muzej Nara v Nari, arhitekt Tōkuma Katajama, zgrajen leta 1894]] Japonska vlada je povabila tudi tuje arhitekte, da delajo na Japonskem in poučujejo nove japonske arhitekte. Eden od teh, britanski arhitekt Josiah Conder, je nadaljeval z usposabljanjem številnih najvidnejših japonskih arhitektov iz obdobja Meidži, vključno s Kingom Tacuno, Tacuzō Sone in Tokuma Katajama. Tacunova zgodnja dela so imela beneški slog, na katerega je vplival [[John Ruskin]], toda njegova kasnejša dela, kot sta Japonska banka (1896) in Tōkijska postaja (1914), imajo bolj pridih ''Beaux-Arts''. Po drugi strani pa je na Katajamo bolj vplival slog francoskega drugega imperija, ki ga lahko vidimo v Narodnem muzeju Nara (1894) in Narodnem muzeju Kyōto (1895).<ref>Stewart (2002), pp.&nbsp;55–58</ref> Leta 1920 je skupina mladih arhitektov ustanovila prvo organizacijo modernističnih arhitektov. Znani so bili kot ''Bunriha'', dobesedno »secesionistična skupina«, ki so jo delno navdihnili [[Dunajska secesija|dunajski secesionisti]]. Ti arhitekti so bili zaskrbljeni zaradi zanašanja na zgodovinske sloge in dekoracijo ter so namesto tega spodbujali umetniško izražanje. Svoj vpliv so črpali iz evropskih gibanj, kot sta [[ekspresionizem]] in [[Bauhaus]] in pomagali utreti pot k uvedbi mednarodnega stila modernizma.<ref name="Bognar 1995, p 14">Bognar (1995), p.&nbsp;14</ref> [[File:Yamamura house06s3200.jpg|thumb|right| ''Hiša Jamamura'', Ašija, [[Frank Lloyd Wright]], zgrajena leta 1924]] V [[obdobje Tajšo|obdobjih Tajšo]] in zgodnjem Šova sta na Japonskem delovala dva vplivna ameriška arhitekta. Prvi je bil [[Frank Lloyd Wright]], ki je zasnoval hotel Imperial v Tokiu (1913–1923) in gostišče Jodokō (1924), pri čemer sta oba uporabljala lokalno pridobljen kamen Ōja.<ref>Tanigawa (2008), p.&nbsp;53</ref> Wright je imel pod mentorstvom številne japonske vajence, kot je Arata Endo, ki je leta 1930 zgradil hotel Kōšien. Drugi je bil Antonin Raymond, ki je delal za Wrighta pri hotelu Imperial, preden je odšel in ustanovil svoj biro v Tōkiu. Čeprav njegova zgodnja dela, kot je Tōkyō Women's Christian College, kažejo Wrightov vpliv, je kmalu začel eksperimentirati z uporabo in situ armiranega betona, ki ga je podrobno opisal na način, ki spominja na tradicionalne japonske metode gradnje. Med letoma 1933 in 1937 je na Japonskem ostal Bruno Taut. Njegovi spisi, zlasti tisti o cesarski vili Kacura, so ponovno ovrednotili tradicionalno japonsko arhitekturo in jo približali širšemu občinstvu. Tako kot v dobi Meidži so izkušnje iz tujine pridobivali japonski arhitekti, ki so delali v Evropi. Med njimi sta bila Kunio Maekawa in Junzo Sakakura, ki sta delala v [[Le Corbusier]]jevem ateljeju v [[Pariz]]u, ter Bunzō Jamaguči in Čikatada Kurata, ki sta delala z [[Walter Gropius|Walterjem Gropiusom]]. Nekateri arhitekti so svoj ugled zgradili na delih javne arhitekture. Togo Murano, Raymondov sodobnik, je bil pod vplivom [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizma]] in je zasnoval poslovno stavbo Morigo Shoten, Tōkio (1931) in javno dvorano Ube, prefektura Jamaguči (1937). Podobno je racionalistična moderna arhitektura Tecuro Jošida vključevala Tokijsko glavno pošto (1931) in glavno pošto v Ōsaki (1939). [[File:Tokyo National Museum, Honkan 2010.jpg|thumb| Glavna stavba Tokijskega narodnega muzeja, zgrajena leta 1937] V nasprotju z modernizmom na Japonskem je bil tako imenovani slog cesarske krone (''teikan jōšiki''). Za stavbe v tem slogu je bila značilna streha v japonskem slogu, kot sta Tokijski cesarski muzej (1937), arhitekt Hitoši Vatanabe in mestna hiša v Nagoji ter vladni urad prefekture Aiči. Vse bolj militaristična vlada je vztrajala, da so glavne stavbe zasnovane v »japonskem slogu«, kar je omejilo možnosti za modernistično oblikovanje na infrastrukturnih delih [56], kot je Bunzō Jamagučijeva Elektrarna številka 2 za jez Kurobe (1938).<ref>Japan Architect (2005), p.&nbsp;56</ref> Med drugo svetovno vojno in po njej je bilo izgubljenih veliko stavb iz obdobij Meidži, Tajšo in Šova, kot je ''Rokumeikan''. Taniguči Joširō (谷口 吉郎, 1904–79), arhitekt in Moto Cučikava sta leta 1965 ustanovila Meidži Mura blizu Nagoje, kjer se ponovno sestavi veliko število rešenih stavb. Podoben [[Arhitekturni muzej na prostem Edo-Tokio]]. == Pozno obdobje Šova == [[File:Hiroshima Peace Memorial Museum 2009.jpg|thumb| Spominski muzej miru v Hirošimi, zgrajen leta 1955]] Po vojni in pod vplivom vrhovnega poveljnika zavezniških sil generala [[Douglas MacArthur|Douglasa MacArthurja]] se je japonsko politično in versko življenje reformiralo, da bi ustvarili demilitarizirano in demokratično državo. Čeprav je bila leta 1947 sprejeta nova ustava, je Japonska (kot zaveznica Združenih držav Amerike) šele na začetku [[Korejska vojna|korejske vojne]] opazila gospodarsko rast, ki jo je povzročila proizvodnja industrijskega blaga. Leta 1946 je bilo ustanovljeno Združenje montažnih stanovanj, da bi poskušali obravnavati kronično pomanjkanje stanovanj in arhitekti, kot je Kunio Maekawa, so predložili načrte. Vendar pa je vlada zakonsko podprla stanovanja, ki jih je zgradil zasebni sektor, šele s sprejetjem Zakona o javnih stanovanjih leta 1951. Tudi leta 1946 je Odbor za sanacijo vojne škode predstavil ideje za obnovo trinajstih japonskih mest. Arhitekt [[Kenzō Tange]] je predložil predloge za [[Hirošima|Hirošimo]] in [[Maebaši]].<ref>Hein, Diefendorf & Yorifusa (2003), p.&nbsp;25-29</ref> Leta 1949 je Tange z zmagovalnim natečajem za načrtovanje [[Spominski muzej miru v Hirošimi|Spominskega muzeja miru v Hirošimi]] prinesel mednarodno priznanje. Projekt (dokončan leta 1955) je vodil do vrste naročil, vključno s poslovno stavbo prefekture Kagava v Takamacu (1958) in staro mestno hišo Kurašiki (1960). V tem času sta se Tange in Maekava zanimala za tradicijo japonske arhitekture in vpliv lokalnega značaja. To je bilo ponazorjeno v Kagavi z elementi oblikovanja iz obdobja Heian, zlitega z mednarodnim slogom.<ref>Frampton (1985), p.&nbsp;260</ref> [[File:National museum of western art05s3200.jpg|thumb|left| Narodni muzej zahodne umetnosti, Tōkiō, zgrajen leta 1955]] Leta 1955 je japonska vlada pozvala Le Corbusierja, naj načrtuje Narodni muzej zahodne umetnosti v Tokiju. Pomagali so mu njegovi trije bivši učenci: Maekawa, Sakakura in Takamasa Jošizaka. Zasnova je temeljila na Le Corbusierjevem muzeju v Ahmedabadu, oba muzeja pa sta kvadratna in dvignjena na pilote.<ref>Reynolds (2001), pp.&nbsp;177 & 178</ref> V veliki meri zaradi Tangejevega vpliva je Svetovna oblikovalska konferenca leta 1960 potekala v Tōkiu. Majhna skupina japonskih oblikovalcev, ki so prišli predstavljati ''Metabolist Movement'', so predstavili svoj manifest in vrsto projektov. V skupini so bili arhitekti Kijonori Kikutake, Masato Ōtaka, Kišo Kurokava in Fumihiko Maki. Prvotno znani kot »šola zgorelega pepela« so se metabolisti povezovali z idejo prenove in regeneracije, zavračali vizualne predstavitve preteklosti in spodbujali idejo, da so posameznik, hiša in mesto deli enega samega organizma. Čeprav so posamezni člani skupine po nekaj letih šli v svojo smer, je trajna narava njihovih publikacij pomenila, da so bili v tujini dalj časa prisotni. Mednarodni simbol Metabolistov, kapsula, se je pojavila kot ideja v poznih 1960-ih in je bila leta 1972 predstavljena v Kurokavinem stolpu ''Nakagin Capsule Tower'' v Tōkiu.<ref>Goldhagen & Legault (2000), pp.&nbsp;279–297</ref> V 1960-ih je na Japonskem prišlo do vzpona in širitve velikih gradbenih podjetij, vključno s Šimizu Corporation in Kadžima. Nikken Sekkei se je pojavil kot celovito podjetje, ki je v svoje stavbe pogosto vključevalo elemente oblikovanja Metabolist. In the 1960s Japan saw both the rise and the expansion of large construction firms, [[File:Kokuritsu Yoyogi Kyōgijō 1.jpg|thumb| '' Jojogi National Gymnasium'', zgrajena za poletne olimpijske igre 1964]] [[Poletne olimpijske igre 1964]] v Tokiu so dale velik zagon novega dizajna. Zgrajena so bila prizorišča in Jojogi National Gymnasium, ki ga je med letoma 1961 in 1964 zgradil Kenzo Tange in je postal znamenita stavba, znana po zasnovi viseče strehe, ki spominja na tradicionalne elemente šintoističnih svetišč. Druge strukture so Nippon Budokan, Komazawa Gymnasium in številne druge. Olimpijske igre so simbolizirale ponovni vzpon Japonske po uničenju v drugi svetovni vojni in odražale novo zaupanje v njeno arhitekturo. V 1960-ih so bili tudi arhitekti, ki na svet arhitekture niso gledali z vidika metabolizma. Na primer, Kazuo Šinohara se je specializiral za majhne stanovanjske projekte, v katerih je raziskoval tradicionalno arhitekturo s preprostimi elementi v smislu prostora, abstrakcije in simbolike. V ''Hiši dežnik'' (1961) je raziskoval prostorsko razmerje med ''doma'' (z zemljo tlakovana notranja tla) in dvignjenim tatamijem v dnevni in spalni sobi. To razmerje je bilo nadalje raziskano s ''Hišo z zemeljskim podom'' (1963), kjer so bila v kuhinjski prostor vključena zbita zemeljska tla. Njegovo uporabo strehe za zasidranje svojega načrta za ''Hišo v belem'' (1966) primerjajo s prerijskimi hišami Franka Lloyda Wrighta. Šinohara je te abstrakcije raziskoval kot »tri sloge«, ki so bila obdobja oblikovanja, ki so segala od zgodnjih šestdesetih do sredine sedemdesetih let.<ref>Stewart (2002), pp.&nbsp;198–205, 268 & 269</ref> Nekdanji uslužbenec Kenza Tangea je bil Arata Isozaki, ki se je sprva zanimal za ''Metabolist Movement'' in je ustvaril inovativne teoretične projekte za City in the Air (1961) in Future City (1962). Vendar se je kmalu oddaljil od tega v smeri bolj manierističnega pristopa, podobnega delu Jamesa Stirlinga. To je bilo še posebej presenetljivo v podružnici Oita za Fukuoka Mutual (1967) s svojimi matematičnimi mrežami, betonsko konstrukcijo in izpostavljenimi servisi. V prefekturnem muzeju Gunma (1971–74) je eksperimentiral s kubičnimi elementi (nekateri med njimi dvanajst metrov na stran), prekritimi s sekundarno mrežo, izraženo z zunanjimi stenskimi ploščami in okni. Na ta ritem opaževanja so morda vplivale Corbusierjeve podrobnosti o Muzeju zahodne umetnosti v Tokiju. Japonska mesta, kjer nimajo evropskih trgov, pogosto poudarjajo odnos ljudi do vsakdanjega delovanja ulice. Fumihiko Maki je bil eden izmed številnih arhitektov, ki jih je zanimal odnos med arhitekturo in mestom, kar je razvidno iz del, kot sta Prefekturni športni center Ōsaka (1972) in Spiral in Tōkyō (1985). Podobno je Takefumi Aidaja: 相田武文 (član skupine, znane kot ArchiteXt) zavrnil ideje gibanja metabolistov in raziskoval urbano semiologijo.<ref>Bognar (1995), pp.&nbsp;21&22</ref> [[File:Rokko Housing Tadao Ando.jpg|thumb|left| Rokkō stanovanje 1, Kōbe, zgrajeno leta 1985]] V poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je Tadao Ando v arhitekturi in teoretičnih spisih raziskoval idejo kritičnega regionalizma – idejo spodbujanja lokalne ali nacionalne kulture v arhitekturi. Andovo interpretacijo tega je pokazal njegova ideja o ponovnem seznanjanju japonske hiše z naravo, odnos, za katerega je menil, da je bil izgubljen z modernistično arhitekturo. Njegovi prvi projekti so bili za majhne mestne hiše z zaprtimi dvorišči (kot je hiša Azuma v Osaki leta 1976). Za njegovo arhitekturo je značilna uporaba betona, vendar je bilo zanj pomembno, da je v svojem delu uporabil prepletanje svetlobe skozi čas s tem in drugimi materiali.<ref>Frampton (1985), p.&nbsp;324</ref> Njegove zamisli o integraciji narave so se dobro pretvorile v večje projekte, kot sta Rokkō Housing 1 (1983) (na strmem mestu na gori Rokkō) in Cerkev na vodi (1988) v Tomamuju na Hokaidoju. Pozna 1980-ta so bila prva dela arhitektov tako imenovane šole ''Šinohara''. To je vključevalo Toyō Itō in Icuko Hasegava, ki ju je zanimalo urbano življenje in sodobno mesto. Itō se je osredotočil na dinamičnost in mobilnost mestnih »urbanih nomadov« s projekti, kot je Tower of Winds (1986), ki je združil naravne elemente, kot sta svetloba in veter, s tehnologijami. Hasegava se je osredotočila na to, kar je poimenovala »arhitektura kot druga narava«. Njen kulturni center Shōnandai v Fudžisavi (1991) je združil naravno okolje z novimi visokotehnološkimi materiali. Visoko individualistični arhitekti poznih 1980-ih so vključevali monumentalne stavbe Shin Takamacuja in »kozmično« delo Masaharuja Takasakija. Takasaki, ki je v 1970-ih sodeloval z avstrijskim arhitektom Güntherjem Domenigom, deli Domenigovo organsko arhitekturo. Njegova ničelna kozmološka hiša iz leta 1991 v prefekturi Kagošima, zgrajena iz betona, ima v središču kontemplativni »ničelni prostor« v obliki jajca.<ref>Takasaki (1998), p.&nbsp;29–43</ref> <gallery class="center"> File:Kanagawa Concert Hall 2009.jpg| Prefekturna knjižnica in glasbena dvorana Kanagave v Jokohami, zgrajena leta 1954 File:26 martyrs museum.jpg| Muzej in spomenik šestindvajsetih mučencev, Nagasaki, zgrajen leta 1962 File:Kobe port tower11s3200.jpg| Pristaniški stolp Kobe, Kōbe, zgrajen leta 1963 File:Azuma house.JPG| Hiša Azuma, Osaka, zgrajena leta 1976 File:Kirin Plaza.JPG| Kirin Plaza, Ōsaka, zgrajena leta 1987 (zdaj porušena) File:ゼロのいえ - Zero House - ZERO COSMOLOGY.jpg| ''Zero House'', Kagošima, zgrajena leta 1991 </gallery> == Obdobje Heisei == [[File:Sendai Mediatheque 2009.jpg|thumb|right|Sendai Mediatheque, Sendai, 2001]] [[File:Rolex Learning Center 07-2009.jpg|thumb|right| Učni center Rolex, Lozana, 2010]] Obdobje Heisei se je začelo s propadom tako imenovanega "ekonomije mehurčkov", ki je prej spodbudilo japonsko gospodarstvo. Naročila za komercialna arhitekturna dela so praktično usahnila in arhitekti so se pri zagotavljanju projektov zanašali na vladne in prefekturne organizacije. Na podlagi elementov iz kulturnega centra Šōnandai je Icuko Hasegava zgradil številne kulturne in skupnostne centre po vsej Japonski. To sta vključevala kulturni center Sumida (1995) in skupnostni center Fukuroi (2001), kjer je vključila javnost v proces oblikovanja, medtem ko je raziskovala lastne zamisli o filtraciji svetlobe skozi zunanje stene v notranjost. V svoji zmagi na natečaju za ''Sendai Mediatheque'' leta 1995 je Toyō Itō nadaljeval svoje prejšnje misli o dinamiki tekočin v sodobnem mestu s »morskim algam podobnim« stebrom, ki podpirajo sedemnadstropno stavbo, ovito v steklo. Njegovo delo pozneje v tem obdobju, na primer knjižnica na umetniški univerzi Tama v Tokiu leta 2007, prikazuje bolj ekspresivne oblike namesto oblikovane estetike njegovih prejšnjih del. Čeprav je Tadao Ando postal znan po svoji uporabi betona, je začel desetletje z načrtovanjem japonskega paviljona na razstavi v Sevilji leta 1992, s stavbo, ki je bila razglašena za »največjo leseno konstrukcijo na svetu«. S tem medijem je nadaljeval v projektih za Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjōgo (1994) in svetišče Komjo-dži v Saidžu (2001).<ref>[https://web.archive.org/web/20041224215751/http://www.famusoa.net/achin/courses/ando/walker.pdf Essay by Keith H. Walker for the Hyatt Foundation, Chicago, sponsors of the Pritzker Architecture Prize]. Retrieved on May 21, 2011</ref><ref>[http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&lang=1&s_typ=31 The History of the World Expostions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527174311/http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&lang=1&s_typ=31 |date=May 27, 2011 }}, Retrieved on May 21, 2011</ref> Praksa Združenega kraljestva, Foreign Office Architects je leta 1994 zmagala na mednarodnem natečaju za načrtovanje Mednarodnega pristaniškega terminala Jokohama. To je valovita struktura, ki izhaja iz okoliškega mesta in oblikuje stavbo, po kateri se lahko sprehodite in vanjo. Klein Dytham Architecture je eden od peščice tujih arhitektov, ki se jim je uspelo močno uveljaviti na Japonskem. Njihova zasnova za Moku Moku Yu (dobesedno »lesna lesna para«), skupno kopališče v Kobučizavi v prefekturi Jamanaši leta 2004, je niz medsebojno povezanih okroglih bazenov in garderob, z ravno streho in oblečenih v barvne navpične lesene elemente.<ref>Sumner & Pollock (2010), p.&nbsp;112</ref> Po [[Potres v Kobeju (1995)|potresu v Kobeju]] leta 1995 je Shigeru Ban razvil kartonske cevi, ki bi jih lahko uporabili za hitro gradnjo zavetišč za begunce, ki so jih poimenovali »papirnate hiše«. Tudi kot del tega prizadevanja za pomoč je zasnoval cerkev z uporabo 58 kartonskih cevi, ki so bile visoke 5 m in so imele natezno streho, ki se je odpirala kot dežnik. Cerkev so rimskokatoliški prostovoljci postavili v petih tednih.<ref>Thompson (2000), pp.&nbsp;93–101</ref> Za Nomadski muzej je Ban uporabil stene iz ladijskih zabojnikov, ki so bili zloženi po štiri visoko in na vogalih združeni z zasukanimi spojniki, ki so ustvarili učinek šahovnice trdnega in praznega. Pomožni prostori so bili izdelani iz papirnatih cevi in plošč iz satja. Muzej je bil zasnovan za razstavljanje in se je nato preselil iz New Yorka v Santa Monico, Tōkio in Mehiko. Študije zgodovinarja in arhitekta Terunobuja Fudžimorija v 1980-ih o tako imenovanih arhitekturnih zanimivostih, ki jih najdemo v mestu, so navdihnile delo mlajše generacije arhitektov, kot so ustanovitelji Atelierja Bow-Wow. Jošiharu Csukamoto in Momojo Kadžima sta za svojo knjigo ''Made in Tokyo'' leta 2001 raziskala mesto glede »neprimerne« arhitekture. Njuno delo skuša zajeti njegov kontekst, namesto da bi ga blokiralo. Čeprav je njihova pisarna v Tōkiō na tesnem mestu, so mesto sprejeli z ogromnimi okni in prostornimi verandami.<ref>Sumner & Pollock (2010), pp.&nbsp;16, 17 & 23</ref> Arhitektura Souja Fudžimota se opira na manipulacijo osnovnih gradnikov za ustvarjanje geometrijskega primitivizma. Njegove stavbe so zelo občutljive na topografsko obliko svojega konteksta in vključujejo niz hiš ter otroški dom na Hokaidu. Dva nekdanja zaposlena pri Toyō Itō, Kazujo Sedžima in Rjue Nišizava, sta leta 1995 ustanovila partnerstvo, imenovano ''SANAA''. Znana sta po ustvarjanju lahkih, preglednih prostorov, ki izpostavljajo fluidnost in gibanje svojih stanovalcev. Njihova trgovina Dior v Šibuju, Tōkiō, leta 2001 je spominjala na Itō's Mediatheque, s hladnimi belimi akrilnimi ploščami na zunanji fasadi, ki filtrirajo svetlobo in delno razkrivajo vsebino trgovine.<ref>Sumner & Pollock (2010), pp.&nbsp;14, 15, 236, 237</ref> Njihovo dinamiko pretočnosti dokazuje izobraževalni center Rolex na École Polytechnique Fédérale de Lausanne, dokončan leta 2010. Ta stavba ima valovito talno ravnino, postavljeno pod neprekinjeno streho iz betonske lupine, ki je bila zlita naenkrat v dveh dneh. Načrt je kot biološka celica, prekinjena z mizami in dvorišči.<ref>Payne (2010), pp.&nbsp;10 & 11</ref> Leta 2009 so zasnovali Paviljon galerije Serpentine v Londonu, ki je obsegal odsevno, lebdečo aluminijasto streho, podprto z vitkimi stebri.<ref>{{cite web |url=http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |title=Gallery |access-date=2011-05-21 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110519141136/http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |archive-date=May 19, 2011 }}. The Serpentine Gallery 2009 Pavilion. Retrieved on May 21, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Church of Light.JPG|[[Church of the Light| Cerkev luči, Ibaraki, Osaka, zgrajena leta 1989 File:Pabellon de japon expo 92.jpg| Japonski paviljon na razstavi v Sevilji leta 1992, zgrajen leta 1992 File:Ki-no-dendo04s3200.jpg| Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjogo, zgrajen leta 1994 File:Osanbashi Pier2.jpg| Mednarodni pristaniški terminal Jokohama, zgrajen med letoma 1994 in 2002 File:Takatori Catholic Church.JPG| Cerkev iz papirja, Kōbe Zgrajena leta 1995 File:Within the dome structure, Yamanashi Fruit Museum and Garden, Japan.jpg| Muzej sadja Jamanaši, zgrajen leta 1996 File:Tama Art University Library.JPG| Univerzitetna knjižnica Tama Art, Tōkiō, zgrajena leta 2007 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book|title=The Japan Guide|last=Bognar|first=Botond|publisher=Princeton Architectural Press|year=1995|isbn=1-878271-33-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/japanguide0000bogn}} * {{cite book|title=History of World Architecture – Oriental Architecture/2|last=Bussagli|first=Mario|publisher=Faber and Faber|year=1989|isbn=0-571-15378-X}} * Bowring, R. and Kornicki, P. (1993), ''The Cambridge Encyclopedia of Japan'', pp.&nbsp;201–208, Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-40352-9}}. * Coaldrake, William H. (1996) ''Architecture and Authority in Japan (Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series)'', Routledge, {{ISBN|978-0-415-10601-6}} * Daniell, Thomas (2008) ''After the Crash: Architecture in Post-Bubble Japan'', Princeton Architectural Press, {{ISBN|978-1-56898-776-7}} * {{cite book |editor1-last=Diefendorf |editor1-first=Jeffry M |editor2-last=Hein |editor2-first=Carola |editor3-last=Yorifusa |editor3-first=Ishida |title=Rebuilding Urban Japan After 1945 |year=2003 |publisher=Palgrave MacMillan |location=Hampshire, United Kingdom |isbn=0-333-65962-7 }} * Fiévé, Nicolas (1996).''L'architecture et la ville du Japon ancien. Espace architectural de la ville de Kyôto et des résidences shôgunales aux XIVe et XVe siècles'', Bibliothèque de l'Institut des Hautes Études Japonaises, Collège de France, Paris, Maisonneuve & Larose, 358 pages + 102 illustrations. {{ISBN|2-7068-1131-5}}. * Fiévé, Nicolas (dir.) (2008).''Atlas historique de Kyôto. Analyse spatiale des systèmes de mémoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains''. Foreword Kôichirô Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Éditions de l’UNESCO / Éditions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. {{ISBN|978-2-85917-486-6}}. * Fiévé, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. {{ISBN|978-0-7007-1409-4}} * {{cite book|title=Modern Architecture a Critical History|last=Frampton|first=Kenneth|publisher=Thames and Hudson|year=1990}} * {{cite book|last=Gotō|first=Osamu|title=Nihon Kenchikushi|year=2003|publisher=Kyoritsu Shuppan}} * Gregory, Rob, August 2007, "Reading Matter", ''Architectural Review'' * Gregory, Rob, August 2007, "Rock Solid", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=Kura – Design and Tradition of the Japanese Storehouse|last=Itoh|first=Teiji|publisher=Kodansha International|year=1973|isbn=0-914842-53-6}} *{{cite book |title=Castles of the Samurai:Power & Beauty| last=Mitchelhill |first=Jennifer |year=2013|publisher=Kodansha|location=USA| isbn=978-1568365121}} * {{cite book|last1= Nishi|first1= Kazuo|last2=Hozumi|first2=Kazuo|title=What is Japanese architecture?|url=https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&q=shinto+architecture |access-date=November 11, 2009|year=1996|orig-year=1983|edition=illustrated|publisher=Kodansha International|isbn=4-7700-1992-0}} * Payne, James, March 2010, "Lausanne", ''Architecture Today'' * {{cite book|title=Maekawa Kunio and the Emergence of Japanese Modernist Architecture|last=Reynolds|first=Jonathan M.|publisher=University of California Press|year=2001|isbn=0-520-21495-1}} * {{cite book|title=The Art and Architecture of China|last=Sickman & Soper|first=Laurence & Alexander|publisher=Penguin Books|year=1956}} * Slessor, Catherine, October 2001, "Comment", ''Architectural Review'' * Slessor, Catherine, October 2001, "Common Ground", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=The Making of a Modern Japanese Architecture, From the Founders to Shinohara and Isozaki|last=Stewart|first=David B|publisher=Kodansha International|year=2002}} * {{cite book |last1=Sumner |first1=Yuki |last2=Pollock |first2=Naomi |title=New Architecture in Japan |year=2010 |publisher=Merrell |location=London |isbn=978-1-85894-450-0 }} * {{cite book|title=An Architecture of Cosmology|last=Takasaki|first=Masaharu|publisher=Princeton Architectural Press|year=1998 }} * {{cite book|title=Yamamura House – Yodoko Guest House|last=Tanigawa|first=Masami|publisher=Banana Books|year=2008}} * {{cite book|title=40 architects under 40|last=Thompson|first=Jessica Cargill|publisher=Taschen|year=2000|isbn=3-8228-6212-6}} * {{cite book |editor1-last=Legault |editor1-first=Réjean |editor2-last=Goldhagen |editor2-first=Sarah |title=Anxious Modernisms |year=2000 |publisher=The MIT Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=0-262-07208-4 }} * Webb, Michael, October 2001, "Layered Media", ''Architectural Review'' * Webb, Michael, May 2006, "Container Art", ''Architectural Review'' * Spring 2005, "Do_co,mo.mo Japan: the 100 selection", ''The Japan Architect'', No. 57 * Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). {{ISBN|0-7506-2267-9}}. Cf. Part Four, Chapter 25 * Koji Yagi (text), Ryo Hata (photos): ''A Japanese Touch For Your Home''. Kodansha International, Tokyo, New York, London 1999 (Pbck.), {{ISBN|4-7700-1662-X}} == Zunanje povezave == * [https://www.mooponto.com/ mooponto — Portal for Japanese minimalist architecture] Explore the vision behind the modern Japanese minimalist architecture * [http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/ JAANUS (Japanese Architecture and Art Net Users System)] On-line dictionary of Japanese architectural and art historical terminology [[Kategorija:Japonska arhitektura]] 2nrmpa6k96grfiwpc34nlrxvs43z0bo 0 522030 5735059 5728801 2022-08-16T12:12:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ieva Zasimauskaitė | image = Ieva Zasimauskaitė (3) 20180508 EuroVisionary (cropped).jpg | caption = Ieva Zasimauskaitė na pesmi Evrovizije 2018 v [[Lizbona|Lisboni]] | birth_name = Ieva Zasimauskaitė | alias = | birth_date = {{birth date and age|1993|7|2|df=yes}} | birth_place = [[Kaunas]], [[Litva]] | genre = {{hlist|[[Pop]]}} | years_active = 2012–danes | label = | website = }} '''Ieva Zasimauskaitė''', [[Litovci|litovska]] [[pevka]], *[[2. julij]] [[1993]]. == Zgodnje življenje == Ieva Zasimauskaitė se je rodila in odraščala v [[Kaunas|Kaunasu]]. Leta 2012 je maturirala na gimnaziji Rasos v Kalniečiaiju (šola je del kaunaške [[Univerza Vitolda Velikega|Univerze Vitolda Velikega]]). Leta 2015 je diplomirala iz [[Hotelirstvo|hotelirstva]] na [[Mednarodna šola za pravo in poslovanje|Mednarodni šoli za pravo in poslovanje]] v [[Vilna|Vilni]].<ref>{{Navedi splet|url=http://mieste.lt/veidai/ipb601-po-vestuviu-ilgai-laukta-naujiena-ievai-zasimauskaitei|title=Po vestuvių - ilgai laukta naujiena Ievai Zasimauskaitei|last=Mieste.lt|website=mieste.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180312205156/http://mieste.lt/veidai/ipb601-po-vestuviu-ilgai-laukta-naujiena-ievai-zasimauskaitei|archivedate=12 March 2018}}</ref> == Kariera == Leta 2007 je nastopila na [[Mladinski pesem Evrovizije 2007|Mladinski pesmi Evrovizije 2007]] kot spremljevalna vokalistka Line Jurevičiūtė. Leta 2012 je sodelovala v oddaji ''[[Lietuvos balsas]]''. Prišla je do superfinala in skupaj z [[Dima Bilan|Dimo Bilanom]] zapela njegovo uspešnico [[Never Let You Go (pesem Dime Bilana)|Never Let You Go]]. Kmalu zatem je začela solo glasbeno kariero in napisala svojo debitantsko pesem »Pasiilgau«. Ieva je začela tudi nastopati na različnih dogodkih; večinoma je pela na poslovnih dogodkih in porokah. === Pesem Evrovizije === Ieva je prvič nastopila na litovskem nacionalnem izboru za Pesem Evrovizije leta 2013 skupaj z izvajalcem Gabrieliusom s pesmijo »I Fall in Love«. Uvrstila sta se v finale, kjer sta zasedla 5. mesto. Naslednjič je na nacionalnem izboru nastopila samostojno leta 2014; med 20 tekmovalci se je uvrstila na šesto mesto. Leta 2016 je ponovno sodelovala na izboru, s pesmijo »Life (Not That Beautiful)«, s katero se je v finalu uvrstila na 4. mesto. Leta 2017 je spet sodelovala na izboru in med vsemi tekmovalci se je uvrstila na 9. mesto. Leta 2018 je na izboru zmagala s pesmijo »When We're Old« in nastopila na Evroviziji v prvem polfinalu in se v finalu uvrstila na 12. mesto s 181 točkami. Na litovski izbor se je ponovno vrnila leta 2022 s pesmijo »I'll Be There« in se v finalu uvrstila na 7. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/eurovizijos-atranka-2014|title=Lithuania: Eurovizijos Atranka 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/eurovizijos-atranka-2017|title=Lithuania: Eurovizijos Atranka 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/pabandom-is-naujo-2022|title=Lithuania: Pabandom iš naujo 2022}}</ref> == Zasebno življenje == Ievini starši so zdravstveni delavci. Ima starejšega brata Ugniusa, rojenega leta 1989.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.basketnews.lt/zaidejai/15314-ugnius-zasimauskas.html|title=Ugnius Zasimauskas / Žaidėjai - Basketnews.lt|website=basketnews.lt|accessdate=5 May 2018}}</ref> Junija 2015 se je po petih letih zveze poročila z Mariusom Kiltinavičiusom, nekdanjim trenerjem [[Litvanska košarkarska reprezentanca|litvanske košarkarske reprezentance]] do 20 let ter nekdanjim trenerjem košarkarskega kluba [[Sūduva-Mantinga]] in tudi nekdanjim pevcem skupine N.E.O.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delfi.lt/veidai/zmones/kaune-amzina-meile-prisieke-i-zasimauskaite-ir-m-kiltinavicius.d?id=68164810|title=Kaune amžiną meilę prisiekė I. Zasimauskaitė ir M. Kiltinavičius|website=delfi.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/kaune-susituoke-dainininke-ieva-zasimauskaite-ir-krepsinio-treneris-marius-kiltinavicius-1050-507643|title=Kaune susituokė dainininkė Ieva Zasimauskaitė ir krepšinio treneris Marius Kiltinavičius|first=Birutė|last=Šarakojytė|website=15min.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018}}</ref> Leta 2014 sta oba postala [[Vegetarijanstvo|vegetarijanca]]. Par se je ločil leta 2020. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/ieva-zasimauskaite-patvirtino-oficialiai-skiriasi-su-vyru-mariumi-kiltinaviciumi-1050-1274918|date=2020-02-12|accessdate=24 April 2020|title=Ieva Zasimauskaitė patvirtino – oficialiai skiriasi su vyru Mariumi Kiltinavičiumi|website=15min.lt|language=lt}}</ref> Ieva se je drugič poročila dne 21. junija 2021, njen mož pa je Simas Grabauskas.<ref>https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/ieva-zasimauskaite-istekejo-uz-vaisnavu-vienuolio-simo-grabausko-1050-1523794</ref> == Diskografija == === Pesmi === * »Life (Not That Beautiful)« <small>(2016)</small> * »You Saved Me« <small>(2017)</small> * »When We're Old« <small>(2018)</small> * »Kol myliu« <small>(2018)</small> * »Paslėpk mane« <small>(2018)</small> * »Absorbed« <small>(2018)</small> * »Apkabink« <small>(2018)</small> * »Aš galiu skrist« <small>(2019)</small> * »What do you want from me?« <small>(2019)</small> * »Visą save« <small>(2019)</small> * »Praėjo« <small>(2019)</small> * »Labas Tau Tariu« <small>(2020)</small> * »Jau Nieko Neliko« <small>(2020)</small> * »I'll Be There« <small>(2022)</small> == Sklici == [[Kategorija:Litovski glasbeniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1993]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] 83v9b1n4sj4wyvg99h4c2v1yep0jzuh 0 522054 5735058 5732138 2022-08-16T12:12:17Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Karl Marx by Mayall c1870.jpg|sličica|Karl Marx je v svojem delu Prispevek h kritiki Heglove filozofske pravice leta 1843 bolj podrobno ukvarjal z religijo in jo opisal kot »opij ljudstva«.]] '''Opij ljudstva''' (ali '''opij množic''') je izrek, uporabljen v zvezi z [[Religija|religijo]], ki izhaja iz pogosto parafrazirane izjave nemškega sociologa, filozofa in ekonomskega teoretika [[Karl Marx|Karla Marxa]]: »Religija je opij ljudstva.« V kontekstu je izjava del Marxovega strukturno-funkcionalističnega argumenta, da so religijo zgradili ljudje, da bi pomirili negotovost glede njihove vloge v [[Vesolje|vesolju]] in [[Družba|družbi]].<ref>“[https://socialsci.libretexts.org/@go/page/8396. Marx and the ‘Opiate of the Masses’].” ''LibreTexts''. 2021 February 20. Retrieved 2021 May 17.</ref><ref name=":1">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=1pGbdI4L0qsC&q=opiate&pg=PA160|title=The Encyclopedia of World Religions|last1=Ellwood|first1=Robert S.|last2=Alles|first2=Gregory D.|date=2007-01-01|publisher=Infobase Publishing|isbn=9781438110387|pages=160–161|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news|url=https://www.1843magazine.com/intelligence/the_big_question/what_is_the_opium_of_the_people_|title=What is the opium of the people?|date=2015-01-05|newspaper=[[1843 (magazine)|1843]]|access-date=2016-12-17}}</ref><ref name=":2">Rogers, M., and M. E. Konieczny. 2018. "[https://www.nature.com/articles/s41599-018-0135-3 Does religion always help the poor? Variations in religion and social class in the west and societies in the global south]." ''Palgrave Communications'' 4(73). {{Doi|10.1057/s41599-018-0135-3}}.</ref>    Ta izjava se v nemščini glasi »Die Religion... ist das Opium des Volkes« in je prevedena kot »religija ... je opij za množice«. Celoten Marxov preveden stavek se glasi: »Religija je vzdih zatiranega bitja, srce brezsrčnega sveta in duša brezdušnih razmer. Je opij ljudi«.<ref name=":3">Marx, Karl. [1843] 1970. "[https://www.marxists.org/archive/marx/works/1843/critique-hpr/intro.htm Introduction]." ''A Contribution to the Critique of Hegel’s Philosophy of Right'', translated by A. Jolin and J. O’Malley, edited by J. O’Malley. Cambridge University Press. – via ''[[Marxists.org]]''.</ref> Citat izvira iz uvoda Marxovega dela [[Prispevek h kritiki Heglove filozofske pravice]], ki ga je začel pisati leta 1843, a je bil izdan šele po njegovi smrti. Uvod v to delo je bil ločeno objavljen leta 1844 v Marxovi lastni reviji Deutsch–Französische Jahrbücher, v sodelovanju z [[Arnold Ruge|Arnoldom Rugejem]]. Pogosto le delno citirana, je bila razlaga metafore v njenem kontekstu deležna veliko manj pozornosti.<ref>{{cite journal|last1=McKinnon|first1=Andrew M.|year=2005|title=Reading 'Opium of the People': Expression, Protest and the Dialectics of Religion|journal=Critical Sociology|volume=31|issue=1–2|pages=15–38|doi=10.1163/1569163053084360|hdl-access=free|hdl=2164/3074|s2cid=143119316}}</ref> == Glej tudi == * [[Marksizem in religija]] * [[Marksistično-leninistični ateizem]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Karl Marx]] [[Kategorija:Marksizem]] [[Kategorija:Citati filozofije]] 9qrzt7r8g2wquu6lxflhnhwmib4s2db 0 522070 5735106 5733652 2022-08-16T14:21:51Z Ljuba brank 92351 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Rokuon-dži | native_name = {{lang|ja|鹿苑寺}} | image = Kinkaku-ji the Golden Temple in Kyoto overlooking the lake - high rez.JPG | image_size = 350 | alt = | caption = ''Sariden'' v Rokuon-dži, <br />splošno znan kot ''Zlati paviljon'' ('''Kinkakuji''') {{Infobox mapframe|tyep=shape|zoom=14|frame-width=220}} | map_type = Japonska | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = 1 Kinkakuji-čō, Kita-ku, [[Kjoto]] <ref name="jnto">{{cite web |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/attractions/facilities/gardens/83dn3a000000ee6g.html |title=Tourist Facilities of Japan - Kinkaku-ji Temple Garden |publisher=Japan National Tourism Organization |access-date=2010-07-15}}</ref> | coordinates = {{Coord|35.0395|N|135.7285|E|format=dms|region:JP_type:landmark|display=title,inline}} | religious_affiliation = [[Budizem]] | sect =[[Zen budizem|Zen]], [[Rinzai]], [[Šōkoku-dži]] šola | deity = [[Avalokitešvara|Kannon Bosacu]] (Avalokitešvara) | country = Japonska | functional_status = | website = {{URL|https://www.shokoku-ji.jp/en/kinkakuji/|www.shokoku-ji.jp/en/kinkakuji/}} | founded_by = [[Ašikaga Jošimicu]] | year_completed = 1397<br />1955 <small>(keconstrukcija)</small> }} '''Kinkaku-dži''' (金閣寺, dobesedno ''tempelj zlatega paviljona''), uradno imenovan '''Rokuon-dži''' (鹿苑寺, dobesedno ''tempelj Jelenovega vrta''), je [[zen budizem|zen]] [[Budistični templji na Japonskem|budistični tempelj]] v [[Kjoto|Kjotu]] na [[Japonska|Japonskem]].<ref name="orientalarch">{{cite web |url=http://www.orientalarchitecture.com/japan/kyoto/kinkakuji.php |title=Kinkakuji Temple - 金阁寺, Kyoto, Japan |publisher=Oriental Architecture |access-date=2010-07-13}}</ref> Je ena najbolj priljubljenih stavb v Kjotu, ki vsako leto pritegne veliko obiskovalcev.<ref name="bornoff2000">Bornoff, Nicholas (2000). ''The National Geographic Traveler: Japan''. National Geographic Society. {{ISBN|0-7922-7563-2}}.</ref> Določen je kot nacionalno posebno zgodovinsko območje, posebna nacionalna krajina in je ena od 17 lokacij, ki sestavljajo [[Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota|zgodovinske spomenike starodavnega Kjota]], ki so območja svetovne dediščine Unesca.<ref name="kyotoasano02">{{cite web |url=http://kyoto.asanoxn.com/places/ps_popularity.htm |title=Places of Interest in Kyoto (Top 15 most visited places in Kyoto by visitors from overseas) |publisher=Asano Noboru |access-date=2010-07-15}}</ref> == Zgodovina == [[Image:Japon-1886-41.jpg|thumb|left|Naslikana fotografija Zlatega paviljona leta 1885. Zlati lističi se luščijo zaradi propadanja]] Mesto Kinkaku-dži je bila prvotno vila Kitajama-dai (北山第), ki je pripadala močnemu državniku Saiondži Kincuneju.<ref name="kyotoasano01">{{cite web |url=http://kyoto.asanoxn.com/places/kinkaku/kinkakuji.htm |title=Kinkaku-ji in Kyoto |publisher=Asano Noboru |access-date=2010-07-15}}</ref> Zgodovina Kinkaku-dži sega v leto 1397, ko je vilo od družine Saiondži kupil [[šogun]] Ašikaga Jošimicu in jo preoblikoval v kompleks Kinkaku-dži. Ko je Jošimicu umrl, je njegov sin po svojih željah stavbo spremenil v zenovski tempelj.<ref name="fodors1996">Scott, David (1996). ''Exploring Japan''. Fodor's Travel Publications, Inc. {{ISBN|0-679-03011-5}}.</ref> [[Image:Burned Kinkaku.jpg|thumb|Zlati paviljon po požigu leta 1950]] Med vojno Ōnin (1467–1477) so bile vse stavbe v kompleksu razen paviljona požgane. 2. julija 1950 ob 2.30 zjutraj je paviljon zažgal <ref name="whe1">{{cite web |last1=Cartwright |first1=Mark |title=Kinkakuji |url=https://www.worldhistory.org/Kinkakuji/ |website=World History Encyclopedia |publisher=UNESCO |access-date=23 March 2021}}</ref> 22-letni menih novinec Hajaši Joken, ki je nato poskusil narediti samomor na hribu Daimon-dži za stavbo. Preživel je, nato pa so ga pridržali. Menih je bil obsojen na sedem let zapora, a je bil zaradi duševnih bolezni (kompleks preganjanja in shizofrenija) 29. septembra 1955 izpuščen; marca 1956 je umrl za tuberkulozo.<ref>{{cite book|author=Albert Borowitz|title=Terrorism for self-glorification: the Herostratos syndrome|url=https://archive.org/details/terrorismforself0000boro|url-access=registration|access-date=1 July 2011|year=2005|publisher=Kent State University Press|isbn=978-0-87338-818-4|pages=[https://archive.org/details/terrorismforself0000boro/page/49 49]–62}} See: Herostratos syndrome</ref> Med požarom je bil prvotni kip Ašikaga Jošimicuja izgubljen v plamenih (zdaj obnovljen). Izmišljena različica teh dogodkov je v središču knjige Jukia Mišime iz leta 1956 ''The Temple of the Golden Pavilion'' in v baletu ''RAkU''. Sedanja struktura paviljona je iz leta 1955, ko je bil obnovljen. Paviljon je visok tri nadstropja ali 12,5 metra. <ref name="Young, David 2007">Young, David, and Michiko Young. The art of Japanese Architecture. North Claredon, VT: Turtle Publishing, 2007. N. pag. Print</ref> [potrebna stran] Rekonstrukcija naj bi bila kopija, ki je blizu izvirniku, čeprav nekateri dvomijo, da je bil na prvotnem paviljonu uporabljen tako obsežen premaz z zlatimi lističi. Leta 1984 je bilo ugotovljeno, da je nanos japonskega laka nekoliko razpadel in nov nanos, kot tudi pozlata z zlatimi lističi, veliko debelejši od prvotnih nanosov (0,5 µm namesto 0,1 µm), je bil dokončan leta 1987. Poleg tega je bila obnovljena tudi notranjost stavbe, vključno s slikami in Jošimicujevim kipom. Končno je bila streha obnovljena leta 2003. Ime ''Kinkaku'' izhaja iz zlatih lističev, s katerimi je prekrit paviljon. Zlato je bilo pomemben dodatek paviljonu zaradi njegovega osnovnega pomena. Uporabljeno zlato je bilo namenjeno ublažitvi in čiščenju kakršnega koli onesnaženja ali negativnih misli in čustev do smrti.<ref name="Gerhart, Karen M 2009">Gerhart, Karen M. The material culture of Death in medieval Japan. N.p.: University of Hawaii Press, 2009. N. pag. Print. </ref> Razen simboličnega pomena zlatih lističev se je obdobje Muromači močno zanašalo na vizualne presežke. S poudarkom na Zlatem paviljonu, način, na katerega je struktura v glavnem prekrita s tem materialom, ustvarja vtis, ki izstopa zaradi odboja sončne svetlobe in učinka, ki ga odsev ustvari na ribniku. == Podrobnosti oblikovanja == [[File:Kinkaku-ji 04.jpg|thumb|right|Strešni okras]] Zlati paviljon (金閣, ''Kinkaku'') je trinadstropna stavba na ozemlju kompleksa templja Rokuon-dži. Zgornji dve nadstropji paviljona sta prekriti s čistimi zlatimi lističi. Paviljon deluje kot ''šariden'' (舎利殿), v katerem so relikvije [[Buda|Bude]] (Budov pepel). Stavba je bila pomemben model za Ginkaku-dži (Srebrni paviljonski tempelj) in Šōkoku-dži, ki sta prav tako v Kjotu. Ko so bile te stavbe zgrajene, je Ašikaga Jošimicu uporabil sloge, uporabljene v Kinkaku-dži, in si celo izposodil imena drugega in tretjega nadstropja. === Arhitektura === [[File:Kinkakuji Kyoto05s3s3990.jpg|thumb| Ribiški podij in majhni otočki na zadnji strani paviljona]] Paviljon uspešno vključuje tri različne sloge arhitekture, ki so ''šinden'', ''samurai'' in ''zen'', posebej v vsakem nadstropju. Vsako nadstropje Kinkakuja uporablja drugačen arhitekturni slog. Prvo nadstropje, imenovano ''Dvorana vode Dharma'' (法水院, ''Hō-sui-in''), je upodobljeno v slogu ''[[šinden-zukuri]]'', ki spominja na stanovanjski slog cesarske aristokracije Heian iz 11. stoletja. Spominja na slog palače Šinden. Zasnovano je kot odprt prostor s sosednjimi verandami in uporablja naraven, nebarvan les in bel omet. To pomaga poudariti okoliško pokrajino. Stene in okna vplivajo tudi na poglede iz notranjosti paviljona. Večina sten je sestavljena iz polken, ki lahko spreminjajo količino svetlobe in zraka v paviljon in spreminjajo pogled z nadzorom višine polken. Drugo nadstropje, imenovano ''Stolp zvočnih valov'' (潮音洞, ''Čō-on-dō''), je zgrajeno v slogu aristokratov bojevnikov ali ''buke-zukuri''. V tem nadstropju drsna lesena vrata in zamrežena okna ustvarjajo občutek minljivosti. V drugem nadstropju sta tudi Budova dvorana in svetišče, posvečeno boginji usmiljenja Kannon. Tretje nadstropje je zgrajeno v tradicionalnem kitajskem slogu ''Čán'' (japonsko ''zen''), znanem tudi kot ''zenšū-bucuden-zukuri''. Imenuje se ''Kupola Najvišjega'' (究竟頂, ''Kukkjō-čō''). Tipologija zen prikazuje bolj religiozno vzdušje v paviljonu, kot je bilo priljubljeno v obdobju Muromačija. Streha je v obliki slamnate piramide s [[skodla]]mi. Stavba je okrašena z bronastim ''hōō'' (feniks) okrasjem. Od zunaj lahko gledalci vidijo zlato prevleko, dodano na zgornji del paviljona. Zlati lističi, ki prekrivajo zgornja nadstropja, namigujejo na to, kar je v notranjosti: svetišča. Zunanjost je odsev notranjosti. Elementi narave, smrti, religije so oblikovani skupaj, da ustvarijo to povezavo med paviljonom in zunanjimi vdori. === Oblikovanje vrta === [[File:Kyoto-Kinkaku-ji-White-Snake.jpg|thumb|Pagoda bele kače v Kinkaku-dži]] Zlati paviljon je postavljen v japonski sprehajalni vrt (回遊式庭園, ''kaijū-šiki-teien'', lit. krajinski vrt v slogu pojdi naokrog). Lokacija uresničuje idejo izposoje kulise (''šakkei''), ki združuje zunanjost in notranjost ter ustvarja podaljšek pogledov, ki obkrožajo paviljon in ga povezujejo z zunanjim svetom. Paviljon se razteza čez ribnik, imenovan Kjōko-či (鏡湖池, Zrcalni ribnik), ki odseva stavbo. Ribnik vsebuje 10 manjših otokov. Zen tipologija je vidna skozi skalno kompozicijo; mostovi in rastline so razporejeni na poseben način, da predstavljajo znane kraje v kitajski in japonski literaturi. Razgledne in žariščne točke so bile določene zaradi strateške postavitve paviljona za ogled vrtov, ki obdajajo paviljon. Majhna ribiška dvorana (釣殿, ''curi-dono'') ali pokrita ploščad je pritrjena na zadnji del stavbe paviljona, kar omogoča privez majhnega čolna pod njo. Zemljišče paviljona je bilo zgrajeno v skladu z opisi Zahodnega raja Bude Amide, z namenom ponazoriti harmonijo med nebom in zemljo. Največji otoček v ribniku predstavlja Japonske otoke. Štirje kamni, ki tvorijo ravno črto v ribniku blizu paviljona, naj bi predstavljali jadrnice, zasidrane ponoči, namenjene na otok večnega življenja v kitajski mitologiji. Vrtni kompleks je odličen primer oblikovanja vrtov iz obdobja Muromači. Obdobje Muromači velja za klasično dobo japonskega oblikovanja vrtov.<ref name="Pregil, Philip 1992">“Pregil, Philip, and Nancy Volkman. Landscapes in History: Design and Planning in the Eastern and Western tradition. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons Inc., 1992. N. pag. Print.”.</ref> Korelacija med stavbami in njihovimi lastnostmi je bila zelo poudarjeno v tem obdobju. To je bil način umetniške integracije strukture v krajino. Za zasnove vrtov je bilo značilno zmanjšanje obsega, bolj osrednji namen in posebna nastavitev.<ref name="Boults, Elizabeth 2010">Boults, Elizabeth, and Chip Sullivan. Illustrated History of Landscape Design. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons INc., 2010. N. pag. Print.</ref> V zasnovo vrta je bil vnesen minimalističen pristop s poustvarjanjem večjih pokrajin v manjšem merilu okoli stavbe. == Galerija == <gallery> File:1930s Japan Travel Poster - 15.jpg|Popotniški plakat iz leta 1930 File:Kinkaku-ji entrance.jpg|Vhod in blagajna File:Kinkaku Snow E4.jpg|Kinkaku-dži v snegu File:Golden Pavilion.jpg|Kinkaku-dži jeseni File:Kinkaku-ji close up.jpg|Kinkaku-dži od blizu File:Kinkaku-ji 03.jpg|Notranjost File:Kinkaku-ji garden.jpg|Kinkaku-dži vrt </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == * Boults, Elizabeth, and Chip Sullivan. ''Illustrated History of Landscape Design''. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons, 2010. * Gerhart, Karen M. ''The Material Culture of Death in Medieval Japan''. Honolulu: University of Hawaii Press, 2009. * Pregil, Philip, and Nancy Volkman. ''Landscapes in History: Design and Planning in the Eastern and Western Tradition''. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons, 1992. * Young, David, and Michiko Young. ''The Art of Japanese Architecture''. North Claredon, VT: Tuttle Publishing, 2007. * Young, David, Michiko Young, and Tan Hong. ''Introduction to Japanese Architecture''. North Claredon, VT: Periplus, 2005. == Druga literatura == *{{cite book |last= Kawaguchi |first= Yoko |title= Japanese Zen Gardens |location= London |publisher= Francis Lincoln |date= 2014 |type= Hardback |isbn= 978-0-7112-3447-5}} *Schirokauer Conrad; Lurie, David; Gay, Suzanne (2005). A Brief History of Japanese Civilization. Wadsworth Publishing. {{ISBN|978-0-618-91522-4}}. OCLC 144227752. ==Zunanje povezave == {{Commons category|Kinkaku-ji}} * [https://www.shokoku-ji.jp/en/kinkakuji/ Official site of Kinkaku-ji] * [https://web.archive.org/web/20121005212116/http://shokoku-ji.jp/k_live.html Live camera feed of Kinkaku-ji (Japanese language)] * [http://www.orientalarchitecture.com/japan/kyoto/kinkakuji.php Oriental Architecture – Kinkakuji Temple] * [https://www.omamori.com/en/4_kinkaku-ji Omamori Charms Amulets of Kinkaku-ji Temple] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1397]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1955]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kjotu]] be3uz7d4r0se4mkhy9o2pj7t4gmvqdl 14 522071 5735167 5728766 2022-08-16T16:26:25Z Ljuba brank 92351 dp wikitext text/x-wiki {{Commons cat}} Kategorija vsebije članke o [[Budistični templji na Japonskem|budističnih templjih]] na [[Japonska|Japonskem]]. [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Japonskem]] [[Kategorija:Budistični templji|Japonska]] [[Kategorija:Japonska arhitektura]] ap7loe71vsqztqlqwdo4vze57omy15b 0 522138 5735057 5732136 2022-08-16T12:12:07Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Marx and Engels.jpg|sličica|263x263_pik|[[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]], utemeljitelja [[Marksizem|marksizma]], sta religijo opisala "[[opij ljudstva]]".]] Nemški filozof iz 19. stoletja [[Karl Marx]], ustanovitelj in glavni teoretik [[Marksizem|marksizma]], je na religijo gledal kot na »dušo brezdušnih razmer« ali »[[opij ljudstva]]«. Po mnenju Karla Marxa je religija v tem svetu izkoriščanja izraz stiske in je hkrati tudi protest proti resnični stiski. Z drugimi besedami je dejal, da religija še naprej preživi zaradi zatiralskih družbenih razmer. Ko bo to zatiralsko in izkoriščevalsko stanje uničeno, bo religija postala nepotrebna. Obenem je Marx vero obravnaval kot obliko protesta delavskih razredov proti njihovim slabim ekonomskim razmeram in njihovi odtujenosti.<ref>Raines, John. 2002. "Introduction". ''Marx on Religion'' (Marx, Karl). Philadelphia: Temple University Press. Page 5-6.</ref> Nekateri marksistični učenjaki so Marxove poglede označili kot privržene postteizmu, filozofskemu stališču, ki obravnava čaščenje božanstev kot sčasoma zastarelo, a začasno potrebno stopnjo v zgodovinskem duhovnem razvoju človeštva.<ref>D. Turner, "Religion: Illusions and liberation", in: Terrell Carver (ed), ''The Cambridge Companion to Marx'' (1991), {{ISBN|978-0-521-36694-6}}, p. 337.</ref>       V [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistični]] interpretaciji so vse moderne religije in cerkve obravnavane kot »organi buržoazne reakcije«, ki se uporabljajo za »izkoriščanje in omamljanje delavskega razreda«. Številne marksistično-leninistične države v 20. stoletju, kot sta [[Sovjetska zveza]] pod vodstvom [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] ter [[Ljudska republika Kitajska]] pod vodstvom [[Mao Cetung|Maa Cetunga]], so izvajale protiverske kampanje, ki so uvajale državni [[ateizem]]. Marksistično-leninistične države, ki so izvajale protiverske kampanje za zatiranje religije v najstrožjem načinu, pa so bile [[Albanija]] pod vodstvom [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]], [[Kambodža]] pod vodstvom [[Pol Pot|Pol Pota]] in [[Severna Koreja]] pod vodstvom [[Kim Il-sung|Kima Il-Sunga]] in [[Kim Džong-il|Kima Džong-ila]]. == Marksistični politični teoretiki in revolucionarji o religiji == === Karl Marx in Friedrich Engels o religiji === Verski pogledi Karla Marxa in Friedricha Engelsa so bili predmet številnih interpretacij. Marx je v svojem delu [[Kritika Heglove filozofije pravice]] iz leta 1843 znamenito izjavil:<blockquote>Osnova nereligijozne kritike je: Človek naredi religijo, religija ne naredi človeka. Religija je pravzaprav samozavedanje in samospoštovanje človeka, ki bodisi še ni zmagal do samega sebe bodisi se je že spet izgubil. Toda človek ni nobeno abstraktno bitje, ki čepi zunaj sveta. Človek je svet človeka – država, družba. Ta država in ta družba proizvajata religijo, ki je obrnjena zavest sveta, ker sta obrnjen svet. Religija je splošna teorija tega sveta, njegov enciklopedični kompendij, njegova logika v ljudski obliki, njegov duhovni point d’honneur, njegov entuziazem, njegova moralna sankcija, njegovo slovesno dopolnilo in njegova univerzalna osnova tolažbe in opravičila. To je fantastično spoznanje človeškega bistva, saj človeško bistvo ni pridobilo nobene prave resničnosti. Boj proti religiji je torej posredno boj proti tistemu svetu, katerega duhovna aroma je religija. Versko trpljenje je hkrati izraz resničnega trpljenja in protest proti resničnemu trpljenju. Religija je vzdihovanje zatiranega bitja, srce brezsrčnega sveta in duša brezdušnih razmer. To je opij ljudstva. Odprava vere kot iluzorne sreče ljudi je zahteva po njihovi resnični sreči. Pozvati jih, naj opustijo svoje iluzije o svojem stanju, pomeni, da jih pozovemo, naj se odpovejo stanju, ki zahteva iluzije. Kritika religije je torej v zametku, kritika tiste doline solz, katere avreola je religija. Kritika je utrgala namišljene rože na verigi ne zato, da bi človek to verigo brez domišljije in tolažbe še naprej nosil, ampak zato, da bi vrgel verigo in utrgal živo rožo. Kritika vere človeka razočara, tako da bo razmišljal, deloval in oblikoval svojo resničnost kot človek, ki je odvrgel svoje iluzije in si povrnil čute, tako da se bo gibal okoli sebe kot svoje pravo Sonce. Religija je samo iluzorno Sonce, ki se vrti okoli človeka, dokler se ta ne vrti okoli sebe. </blockquote>[[Howard Zinn]] pravi, da "nam to pomaga razumeti množično privlačnost verskih šarlatanov s televizijskega zaslona, ​​kot tudi delo teologije osvoboditve pri združevanju duševnosti religije z energijo revolucionarnih gibanj v bedno revnih državah."<ref>{{cite web|last=Zinn|first=Howard|title=Howard Zinn: On Marx and Marxism|url=http://kasamaproject.org/history/1961-93howard-zinn-on-marx-and-marxism|archive-url=https://web.archive.org/web/20141029193519/http://kasamaproject.org/history/1961-93howard-zinn-on-marx-and-marxism|archive-date=2014-10-29}}</ref> Nekateri nedavni znanstveniki so predlagali, da je "opij ljudstva" sam po sebi dialektična metafora, "protest" in "izraz" trpljenja. Marx ni nasprotoval duhovnemu življenju in je menil, da je to potrebno.<ref>McKinnon, AM. (2005). 'Reading 'Opium of the People': Expression, Protest and the Dialectics of Religion'. Critical Sociology, vol 31, no. 1-2, pp. 15-38 [http://aura.abdn.ac.uk/bitstream/2164/3074/1/marx_religion_and_opium_final_author_version.pdf "Opium as Dialectics of Religion: Metaphor, Expression and Protest"].</ref><ref>Roland Boer in International Socialism. Issue 123 [http://isj.org.uk/index.php4?id=560&issue=123 "The full story: on Marxism and religion"].</ref> V poglavju Plača za delo v knjigi [[Ekonomski in filozofski rokopisi|Ekonomskih in filozofskih rokopisih]] iz leta 1844 je Marx zapisal: »Da bi se ljudje razvili v večji duhovni svobodi, morajo ljudje prekiniti suženjstvo svojim telesnim potrebam – prenehati morajo biti sužnji telesa, predvsem pa morajo imeti na razpolago čas za duhovno ustvarjalno dejavnost in duhovno uživanje.«<ref>Shippen, Nichole Marie (2014). ''Decolonizing Time: Work, Leisure, and Freedom'' (illustrated ed.). New York: Springer. {{ISBN|9781137354020}}.</ref> Nekateri menijo, da je bila zgodnja krščanska cerkev, kakršna je opisana v Apostolskih delih, zgodnja oblika komunizma in verskega socializma. Pojavilo se je mnenje, da je bil komunizem samo krščanstvo v praksi in Jezus kot prvi komunist. Ta povezava je bila poudarjena v enem od Marxovih zgodnjih spisov, v katerem je pisalo, da je "Kristus posrednik, na katerega človek razbremeni vso svojo božanskost, vse svoje verske vezi, zato je država posrednik, na katerega prenese vso svojo brezbožnost, vso njegovo človeško svobodo«.<ref name=":0">{{cite book|title=Jesus in History, Legend, Scripture, and Tradition: A World Encyclopedia: A World Encyclopedia|last1=Houlden|first1=Leslie|last2=Minard|first2=Antone|publisher=ABC-CLIO|year=2015|isbn=9781610698047|location=Santa Barbara, CA|pages=357}}</ref> Poleg tega je [[Thomas Müntzer]] med nemško kmečko vojno vodil veliko anabaptistično komunistično gibanje, ki ga je Friedrich Engels analiziral v delu [[Kmečka vojna v Nemčiji]]. Marksistični etos, ki stremi k enotnosti, odseva krščanski univerzalistični nauk, da je človeštvo eno in da obstaja samo en bog, ki ne dela diskriminacije med ljudmi.<ref>{{cite book|title=From Darkness to Light: Class, Consciousness, and Salvation in Revolutionary Russia|last=Halfin|first=Igal|publisher=University of Pittsburgh Press|year=2000|isbn=0822957043|location=Pittsburgh, PA|page=46}}</ref> [[Tristram Hunt]] pripisuje Engelsu versko prepričanje.<ref>{{cite book|last=Hunt|first=Tristram|title=The Frock-Coated Communist: The Revolutionary Life of Friedrich Engels|year=2009|publisher=Metropolitan/Henry Holt & Co.|isbn=9780805080254|oclc=263983621}}</ref> === Vladimir Lenin o religiji === V Odnosu delavske stranke do religije je [[Vladimir Lenin]] zapisal:<blockquote>Religija je opij za ljudstvo: ta Marxov rek je temelj celotne ideologije marksizma o religiji. Vse sodobne religije in cerkve, vse in vse vrste verskih organizacij marksizem vedno obravnava kot organe buržoazne reakcije, ki se uporablja za zaščito izkoriščanja in omamljanja delavskega razreda.</blockquote>Kljub temu je Lenin dovolil kristjanom in drugim vernikom, da so se pridružili boljševiški stranki. Medtem ko je bil zelo kritičen do religije, je Lenin tudi izrecno poudaril, naj je ne vključi v Naš program ali svoje ideološke cilje, ter trdil:<blockquote>Toda pod nobenim pogojem ne smemo pozabiti, da religijsko vprašanje zastavljamo abstraktno, idealistično, kot »intelektualno« vprašanje, nepovezano z razrednim bojem, kot to nemalokrat počnejo radikalni demokrati iz vrst buržoazije. Neumno bi bilo misliti, da bi lahko v družbi, ki temelji na neskončnem zatiranju in ogroževanju delavskih množic, verske predsodke razbijali s čisto propagandnimi metodami. Bila bi buržoazna ozkoglednost, če bi pozabili, da je verski jarem, ki bremeni človeštvo, le produkt in odraz gospodarskega jarma znotraj družbe. Nobeno število pamfletov in nobeno pridiganje ne more razsvetliti proletariata, če ga ne razsvetli njegov lastni boj proti temnim silam kapitalizma. Enotnost v tem resnično revolucionarnem boju zatiranega razreda za ustvarjanje raja na zemlji je za nas pomembnejša od enotnosti proletarskega mnenja o raju v nebesih.</blockquote> === Josif Stalin o religiji === Javne izjave [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] o religiji v letih, ko je bil generalni sekretar [[CPSU]], so bile redke. Leta 1927 je Stalin v odgovoru na vprašanje ameriškega sindikalnega delegata potrdil, da mora komunistična partija obvezno voditi protiversko politiko:<ref name=":1">{{Cite web|last=Stalin|first=Joesph|title=Questions & Answers to American Trade Unionists: Stalin's Interview With the First American Trade Union Delegation to Soviet Russia|url=https://www.marxists.org/reference/archive/stalin/works/1927/09/15.htm|access-date=2022-06-06|website=www.marxists.org|language=en}}</ref><blockquote>Nadaljujemo in bomo še naprej izvajali propagando proti religijskim predsodkom. Naša zakonodaja je državljanom zagotavljala pravico do katere koli vere. To je stvar vesti vsakega posameznika. Prav zato smo izvedli ločitev Cerkve od države. Toda z ločitvijo Cerkve od države in razglasitvijo verske svobode smo hkrati zagotovili pravico vsakega državljana, da se z argumenti, s propagando in agitacijo bori proti kateri koli veri. Partija ne more biti nevtralna do vere in vodi protiversko propagando proti vsem in vsem verskim predsodkom, ker se zavzema za znanost, medtem ko so verski predsodki v nasprotju z znanostjo, ker je vsaka vera nekaj nasprotnega znanosti. Primeri, kakršni so se pred kratkim zgodili v Ameriki, ko so bili darvinisti preganjani na sodišču, pri nas ne morejo priti, ker Partija vodi politiko splošne obrambe znanosti. Partija ne more biti nevtralna do verskih predsodkov in bo še naprej izvajala propagando proti tem predsodkom, ker je to eden najboljših načinov za spodkopavanje vpliva reakcionarne duhovščine, ki podpira izkoriščevalske razrede in pridiga pokornost tem razredom. Partija ne more biti nevtralna do nosilcev verskih predsodkov, do reakcionarne duhovščine, ki zastruplja um delovnih množic. Ali smo zatrli reakcionarno duhovščino? Da, smo. Žalostno je, da ta ni popolnoma likvidirana. Protiverska propaganda je sredstvo, s katerim je treba doseči popolno likvidacijo reakcionarne duhovščine. Dogajajo se primeri, ko nekateri člani partije zavračajo popoln razvoj protiverske propagande. Če so takšni člani izključeni, je to dobro, ker za take »komuniste« v vrstah naše partije ni prostora.</blockquote> === Nikolaj Bukharin in Evgenij Preobražneski o religiji === V svoji vplivni knjigi ABC komunizma sta ruska boljševika [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaj Buharin]] in [[Evgenij Preobraženski]] ostro nastopila proti veri in zapisala, da je »komunizem nezdružljiv z versko vero«.<ref name="abc">{{cite book|title=The ABC of Communism|last1=Bukharin|first1=Nikolai|last2=Preobrazhensky|first2=Evgenii|year=1920|isbn=9780472061129|chapter=Chapter 11: Communism and Religion|chapter-url=http://www.marxists.org/archive/bukharin/works/1920/abc/11.htm|title-link=The ABC of Communism}}</ref> Vendar pa je bil poudarjen pomen sekularizma in nenasilja do vernikov:<blockquote>Toda boj proti zaostalosti množic v tem vprašanju vere je treba voditi s potrpežljivostjo in obzirnostjo, pa tudi z energijo in vztrajnostjo. Lahkoverna množica je izjemno občutljiva na vse, kar prizadene njena čustva. Vsiljevanje ateizma množicam in v povezavi s tem nasilnim poseganjem v verske običaje in norčevanje iz predmetov ljudskega spoštovanja ne bi pomagalo, ampak bi oviralo kampanjo proti veri. Če bi cerkev preganjali, bi pridobila simpatije med množicami, kajti preganjanje bi jih spomnilo na skoraj pozabljene dni, ko je obstajala povezava med vero in obrambo narodne svobode; to bi okrepilo antisemitsko gibanje; in na splošno bi mobilizirali vse ostanke ideologije, ki že začenja izumirati.</blockquote> === Anatolij Lunacharski o religiji === [[Gradnja Boga]] je bila ideja, ki so jo predlagali nekateri vidni zgodnji marksisti iz boljševiške frakcije Ruske socialdemokratske delavske stranke. Navdahnjena z "religijo človeštva" [[Ludwig Feuerbach|Ludwiga Feuerbacha]] je imela nekaj precedensa v [[Francoska revolucija|francoski revoluciji]] s "kultom razuma". Zamisel je predlagala, da bi namesto odprave religije moral obstajati metareligiozni kontekst, v katerem bi religije obravnavali predvsem v smislu psiholoških in družbenih učinkov rituala, mita in simbolike, da bi to silo izkoristili za pro-komunistične cilje, tako z ustvarjanjem novega rituala in simbolike kot z reinterpretacijo obstoječega rituala in simbolike v socialističnem kontekstu. V nasprotju z Leninovim ateizmom so bogograditelji zavzeli uradno stališče agnosticizma.<ref name="Anatoly Lunacharsky 1908 pg 20">Anatoly Lunacharsky (1908). ''Religion and Socialism''. Moscow. p. 20.</ref> == Religija v marksistično-leninističnih državah == === Religija v Sovjetski zvezi === [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|265x265_pik|5. decembra 1931 so v [[Moskva|Moskvi]], na ukaz [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], z eksplozivi porušili katedralo Kristusa Odrešenika.]] Sovjetska zveza je bila ateistična država,<ref>{{cite journal|last1=Kowalewski|first1=David|year=1980|title=Protest for Religious Rights in the USSR: Characteristics and Consequences|journal=The Russian Review|volume=39|issue=4|pages=426–441|doi=10.2307/128810|jstor=128810}}</ref><ref>Sabrina Petra Ramet, Ed., Religious Policy in the Soviet Union. Cambridge University Press (1993). P 4</ref><ref>John Anderson, Religion, State and Politics in the Soviet Union and Successor States, Cambridge University Press, 1994, pp 3</ref> v kateri so komunisti vero zelo zavračali in jo tudi redno preganjali.<ref>[https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html "Anti-religious Campaigns"].</ref> [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Sovjetska komunistična partija]] je preganjala religijo, zapirala in ubijala je duhovnike, menihe, patriarhe in škofe, zapirala in rušila je cerkve ter druge verske objekte, šole in medije pa je preplavila z [[Ateizem|ateizmom]]. Po različnih sovjetskih in zahodnih virih pa je kljub obsežnem preganjanju več kot tretjina ljudi v državi še vedno verovala v različne vere (največ vernikov sta imela [[krščanstvo]] in [[islam]]). Kristjani so pripadali različnim cerkvam: [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavni]], ki je imela največ privržencev; [[Katoliška cerkev|katoliška]]; Orientalske pravoslavne (predvsem armenska apostolska cerkev) ter baptistične in druge protestantske veroizpovedi. Večina islamskih vernikov je bila sunitov (z opazno šiitsko manjšino, predvsem v Azerbajdžanu), [[judovstvo]] pa je imelo tudi veliko privržencev. Druge religije, ki jih je izpovedovalo relativno majhno število vernikov, so vključevale budizem in šamanizem. Čeprav se je preganjanje religije v državi najbolj dogajalo v času [[Stalinizem|stalinizma]], pa je Stalin leta 1941 zaradi [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] nekoliko zmanjšal preganjanje in odprl na tisoče templjev, da bi dobili podporo množic. Vendar pa je kmalu po vojni Stalin znova začel izvajati večje preganjanje. Ateistična propaganda se je v manjšem obsegu vrnila v času vladanja [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]], ko je ta sprejel novo protiversko kampanjo, v naslednjih letih v času vladanja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] pa se je protiverska kampanja izvajala v manj strožjem načinu. Vloga vere v vsakdanjem življenju sovjetskih državljanov je bila zelo različna, vendar sta bili dve tretjini sovjetskega prebivalstva neverni. Približno polovica ljudi, vključno s člani vladajoče komunistične partije in visokimi vladnimi uradniki, je zagovarjala ateizem. Za veliko večino sovjetskih državljanov se je religija zdela nepomembna. Pred [[Razpad Sovjetske zveze|njenim razpadom]] konec leta 1991 uradni podatki o veri v Sovjetski zvezi niso bili na voljo. Državni ateizem v Sovjetski zvezi je bil znan kot gosateizem.<ref name="Kowalewski1980">[https://www.jstor.org/stable/128810 Protest for Religious Rights in the USSR: Characteristics and Consequences], David Kowalewski, ''Russian Review'', Vol. 39, No. 4 (Oct., 1980), pp. 426&#x2013;441, Blackwell Publishing on behalf of The Editors and Board of Trustees of the Russian Review</ref> === Religija v Socialistični Ljudski republiki Albaniji === Leta 1967 je [[Enver Hoxha]] razglasil [[Albanija|Albanijo]] za ateistično državo, s čimer je strogo prepovedal vsakršno religijo v državi.<ref>Sang M. Lee writes that Albania was "[o]fficially an atheist state under Hoxha..." [http://www.cbs.dk/centres/cees/network/pdf2000/Lee.pdf Restructuring Albanian Business Education Infrastructure]{{dead link|date=August 2017|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}} August 2000 (Accessed 6 June 2007)</ref> Država je nacionalizirala cerkveno lastnino, veliko cerkva in drugih verskih objektov pa so porušili ali preuredili v druge namene. Na stotine verskih voditeljev so tudi zaprli in jih usmrtili. Skupno so v času Hoxhinega vladanja porušili in uničili več kot polovico vseh cerkva v državi. Vse to so počeli tudi za opravičevanje komunistične drže državnega ateizma med letoma 1967 in 1991.<ref name="Hall1999">[https://www.jstor.org/stable/3060414 Representations of Place: Albania], Derek R. Hall, ''The Geographical Journal'', Vol. 165, No. 2, The Changing Meaning of Place in Post-Socialist Eastern Europe: Commodification, Perception and Environment (Jul., 1999), pp. 161&#x2013;172, Blackwell Publishing on behalf of The Royal Geographical Society (with the Institute of British Geographers)</ref> Ta politika je v glavnem povzročila velike občutne posledice v sedanji samostojni Albaniji, saj je zaradi tega do danes velik del prebivalstva ostal neveren. === Religija v Ljudski republiki Kitajski === [[Ljudska republika Kitajska]] je bila ustanovljena leta 1949 in je večji del svoje zgodnje zgodovine, v času [[Maoizem|maozima]], ohranjala zelo sovražen odnos do religije in jo je označevala za simbol fevdalizma in tujega kolonializma. Verski objekti, vključno s templji, mošejami in cerkvami, so bili nasilno preurejeni v neverske zgradbe za posvetno uporabo, veliko pa so jih tudi porušili. Vendar pa se je sovražni odnos Kitajske do religije leta 1976 po smrti [[Mao Cetung|Maa Cetunga]] in koncu [[Kulturna revolucija|kulturne revolucije]] močno zmanjšal. Ustava Ljudske republike Kitajske iz leta 1978, ki je uveljavila reforme [[Deng Šjaoping|Denga Šjaopinga]], je zagotovila "svobodo veroizpovedi" s številnimi omejitvami. Od sredine devetdesetih letih je potekal obsežen program za obnovo budističnih in taoističnih templjev, ki so bili uničeni v kulturni revoluciji. Vendar [[Komunistična partija Kitajske|kitajska komunistična partija]] še vedno ostaja odločno ateistična in vera je močno omejena, le s posebnimi državnimi cerkvami, mošeje in templji pa so dovoljeni za izvajanje bogoslužja. === Religija v Kambodži === [[Pol Pot]], vodja komunističnega režima [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]], je zatrl kamboško [[Budizem|budistično religijo]], ko so aretirali in zaprli vse [[Menih|menihe]]; templji in artefakti, vključno s kipi [[Gautama Buda|Bude]], so bili porušeni in uničeni; državljane, ki so molili ali izražali druga verska čustva, so največkrat usmrtili. Med najbolj preganjanimi religija sta bili tudi [[Krščanstvo|krščanska]] in [[Islamski koledar|muslimanska]] skupnost. Rimskokatoliško katedralo v [[Phnom Penh|Phnom Penhu]] so komunisti uničili. Rdeči Kmeri so prisilili muslimane, da so jedli [[Svinjina|svinjino]], jed, katere muslimani ne jejo. Veliko tistih, ki so zavrnili svinjino, so usmrtili. Člani krščanske duhovščine in muslimanskih [[Imam|imamov]] je bilo prav tako usmrčeni. <ref>{{cite web|title=Pol Pot - MSN Encarta|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761579038/pol_pot.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20031228100803/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761579038/Pol_Pot.html|archive-date=2003-12-28|url-status=dead}}</ref><ref>[http://countrystudies.us/cambodia/29.htm Cambodia - Society under the Angkar<!-- Bot generated title -->]</ref> Po strmoglavljenju režima Rdečih Kmerov je bila ustanovljena socialistična država, ki je bolj odražala vrednote Vietnama in zaveznikov Sovjetske zveze. Zatiranje verskih skupin je bilo skoraj popolnoma končano in odnosi med verskimi skupnostmi in Ljudsko republiko Kampučijo so bili veliko boljši skozi ves čas njenega obstoja do obnove monarhije desetletje kasneje.  === Religija v Laosu === V nasprotju z brutalnim zatiranjem religije, ki se je izvajala v Kambodži, komunistična vlada [[Laos|Laosa]] ni poskušala v veliki meri nasprotovati ali zatreti budizma v Laosu, temveč so komunistični uradniki od zgodnjih dni vladanja poskušali uporabiti vpliv in spoštovanje, namenjeno budistični duhovščini za doseganje političnih ciljev, medtem ko so niso odvračanja od verskih praks, ki veljajo za škodljive marksističnim ciljem.<ref name="locstudy">{{cite book|title=Laos: A Country Study|author=Savada, Andrea Matles|publisher=GPO for the Library of Congress|year=1994|url=http://countrystudies.us/laos/|location=Washington, D.C.}}</ref> Že v poznih petdesetih letih 20. stoletja so člani komunističnih skupin poskušali spodbuditi podporo komunizmu tako, da so člane Laoške sanghe povezovali s komunistično opozicijo.<ref name="locstudy3">{{cite book|title=Laos: A Country Study|author=Savada, Andrea Matles|publisher=GPO for the Library of Congress|year=1994|url=http://countrystudies.us/laos/|location=Washington, D.C.}}</ref> Čeprav se jim je kraljeva laoška ​​vlada upirala, so bila ta prizadevanja dokaj uspešna in so privedla do povečane podpore, zlasti v podeželskih skupnostih.<ref name="locstudy2">{{cite book|title=Laos: A Country Study|author=Savada, Andrea Matles|publisher=GPO for the Library of Congress|year=1994|url=http://countrystudies.us/laos/|location=Washington, D.C.}}</ref> === Religija v Socialistični republiki Romuniji === V obdobju komunizma je romunska vlada močno nadzorovala [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno cerkev]] in pozorno spremljala versko dejavnost ter spodbujala ateizem med prebivalstvom. Duhovniki disidentov so bili aretirani, deportirani ali zaprti, vendar je pravoslavna cerkev kot celota pristala na zahteve vlade in od nje prejela podporo.<ref name="democratisation1467">Lavinia Stan and Lucian Turcescu. The Romanian Orthodox Church and Post-Communist Democratisation. Europe-Asia Studies, Vol. 52, No. 8 (Dec., 2000), pp. 1467-1488</ref> Za razliko od drugih držav [[Varšavski pakt|vzhodnega bloka]], kjer se je bila duhovščina prisiljena zanašati na donacije ali plače za preživljanje, je pravoslavna duhovščina v Romuniji prejela plačo, ki je enaka povprečni plači prebivalstva, in prejela znatne državne subvencije za obnovo cerkva, uničenih v vojni.<ref name="autogenerated491">Lucian N. Leustean. Between Moscow and London: Romanian Orthodoxy and National Communism, 1960–1965. The Slavonic and East European Review, Vol. 85, No. 3 (Jul., 2007), pp. 491-521</ref> Od leta 1960 je država uporabljala verske uradnike pravoslavne cerkve kot veleposlanike na Zahodu, ki so sodelovali v dialogu z verskimi organizacijami v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref name="autogenerated303">Lucian N. Leustean. Constructing Communism in the Romanian People's Republic. Orthodoxy and State, 1948–49. Europe-Asia Studies, Vol. 59, No. 2 (Mar., 2007), pp. 303-329</ref> Ta razmeroma naklonjen odnos do cerkve se je nadaljeval do smrti romunskega patriarha Justinijana leta 1977, ko je romunski diktator [[Nicolae Ceaușescu]] izvedel novo proticerkveno kampanjo in pripravil številne projekte, ki so vključevali rušenje in uničenje cerkva ter drugih verskih objektov.<ref name="autogenerated1119">Lavinia Stan and Lucian Turcescu. Politics, National Symbols and the Romanian Orthodox Cathedral. Europe-Asia Studies, Vol. 58, No. 7 (Nov., 2006), pp. 1119-1139</ref> === Religija na Kubi === [[Kuba]] je bila do leta 1992 ateistična država in je v skladu s tem preganjala religijo. Toda, ko je gospodarska kriza naraščala, se je vedno več ljudi zateklo k religiji, in leta 1992 je [[Fidel Castro]] kot odziv na to dovolil več pravice do verskega izražanja. Posledično ima danes religija na Kubi večjo avtonomijo. === Religija v Severni Koreji === Čeprav [[Severna Koreja]] od leta 1970 ima svojo ideologijo [[Džuče]], ki je nadomestila marksizem-leninizem, je komunistična država, ki na svetu najbolj preganjanja religijo. V času vladanja [[Kim Il-sung|Kima Il-sunga]] so bili vsi katoliški duhovniki usmrčeni, verniki, ki pa se niso hoteli odreči svoji veri, so bili zaprti in prav tako usmrčeni. Komunisti so zaprli in zapustili tudi vse cerkve in druge verske objekte v državi, od katerih so jih nekaj tudi porušili.<ref>{{cite web|title=Destroyed Church in Wonsan Vicinity|work=Willibroard's Gallery|url=http://picasaweb.google.com/WillibrordDriever/TokwonAbteikircheNachDerZerstorung#5318714733524560162|archive-date=July 18, 2012|archive-url=https://archive.today/20120718033834/http://picasaweb.google.com/WillibrordDriever/TokwonAbteikircheNachDerZerstorung%235318714733524560162|url-status=dead|access-date=January 10, 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=First Church Building Opened in Communist North Korea|work=The Forerunner, December 2007|url=http://www.forerunner.com/forerunner/X0809_Church_opened_North_.html|access-date=January 10, 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120129115833/http://www.forerunner.com/forerunner/X0809_Church_opened_North_.html|archive-date=January 29, 2012}}</ref> Leta 1988 pa so s tujimi donacijami v [[Pjongjang|Pjongjangu]] zgradili štiri cerkvene objekte, ki so odprti in namenjeni samo za tuje obiskovalce, severnokorejcem pa se je strogo prepovedano udeleževati verskih obeleževanj. Branje [[Sveto pismo|biblije]] je v državi strogo prepovedano in pojavilo se je že več incidentov, v katerih so bili kristjani zaprti in usmrčeni zaradi branja svetega pisma.<ref name=":02">{{cite web|title=North Korea executes woman for giving out bibles|work=New York Post, July 24, 2009|url=http://www.nypost.com/p/news/international/item_RtoJPergqcqj7mhgvIhyoM|access-date=January 11, 2012|archive-date=September 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210920233928/https://nypost.com/2009/07/24/north-korea-executes-woman-for-giving-out-bibles/|url-status=live}}</ref> Prebežniki, ki so pobegnili iz države, trdijo, da zaradi obsežnega preganjanja in zatiranja večina Severnokoorejcev ne ve, da cerkev sploh obstaja.<ref name=":32">{{Cite web|title=North Korea|url=https://www.state.gov/reports/2020-report-on-international-religious-freedom/north-korea/|access-date=2022-01-28|website=United States Department of State|language=en-US}}</ref> == Komunizem in abrahamske religije == === Komunizem in krščanstvo === Karl Marx in Friedrich Engels sta v [[Komunistični manifest|Komunističnem manifestu]] leta 1848 zapisala: »Nič ni lažjega kot dati krščanskemu asketizmu socialistični pridih. Ali se ni krščanstvo razglasilo proti zasebni lastnini, proti zakonu, proti državi? Ali ni namesto tega pridigalo ljubezni in revščine, celibata in usmrtitve mesa, meniškega življenja in matere Cerkve? Krščanski socializem je le sveta voda, s katero duhovnik posveti žganje srca aristokrata." Iz knjige [[Socializem: utopičen in znanstveni]] je Engels povzel določeno analogijo med vrsto utopičnega komunalizma nekaterih zgodnjih krščanskih skupnosti in sodobnim komunističnim gibanjem, znanstvenim komunističnim gibanjem, ki predstavlja proletariat v tej dobi in njegovo svetovno zgodovinsko preobrazbo družbe. Engels je opazil tako določene podobnosti kot določena nasprotja.<ref>Engels, Friedrich (1970) [1880]. [https://www.marxists.org/archive/marx/works/1880/soc-utop/index.htm ''Socialism: Utopian and Scientific'']. ''Marx/Engels Selected Works''. '''III'''. Moscow: Progress Publishers. pp. 95–151. Retrieved 1 October 2020 – via Marxists Internet Archive.</ref>  [[Krščanski komunizem]] lahko razumemo kot radikalno obliko [[Krščanski socializem|krščanskega socializma]]. Je teološka in politična teorija, ki temelji na stališču, da nauki Jezusa Kristusa silijo kristjane, da podpirajo komunizem kot idealni družbeni sistem. Čeprav ni splošnega soglasja o točnem datumu ustanovitve krščanskega komunizma, mnogi krščanski komunisti trdijo, da dokazi iz Svetega pisma kažejo, da so prvi kristjani, vključno z apostoli, ustvarili svojo majhno komunistično družbo v letih po Jezusovi smrti in vstajenju. Zagovorniki krščanskega komunizma trdijo, da ga je učil Jezus in izvajali sami apostoli.<ref>{{cite book|last=Kautsky|first=Karl|title=Foundations of Christianity|url=http://www.marxists.org/archive/kautsky/1908/christ/index.htm|date=1953|orig-year=1908|publisher=Russell and Russell|chapter=IV.II. The Christian Idea of the Messiah. Jesus as a Rebel.|chapter-url=http://www.marxists.org/archive/kautsky/1908/christ/ch10.htm#s3|quotation=Christianity was the expression of [[class conflict]] in Antiquity.}}</ref> Sodobni komunizem, vključno s sodobnim krščanskim komunizmom, veliko dolguje marksistični misli – zlasti marksistični ekonomiji. Čeprav se vsi komunisti ne strinjajo v celoti z marksizmom, komunisti delijo marksistično kritiko kapitalizma. Marksizem vključuje zapleteno vrsto pogledov, ki pokrivajo več različnih področij človeškega znanja in zlahka ločijo med marksistično filozofijo, marksistično sociologijo in marksistično ekonomijo. Marksistična sociologija in marksistična ekonomija nimata nobene povezave z verskimi vprašanji in o takih stvareh ne trdita. Po drugi strani pa je marksistična filozofija znana kot ateistična, čeprav so nekateri marksistični učenjaki, tako krščanski kot nekrščanski, vztrajali, da se marksistična filozofija ter Marxova in Engelsova filozofija bistveno razlikujeta druga od druge in da je to razliko treba priznati. Zlasti [[Jose Porfirio Miranda]] je ugotovil, da sta Marx in Engels dosledno nasprotovala determinističnemu materializmu ter bila na splošno naklonjena krščanstvu in besedilu Svetega pisma, čeprav nista verjela v nadnaravno božanstvo.<ref>Miranda, Jose Porfirio (1980). ''Marx Against the Marxists: The Christian Humanism of Karl Marx''. London: SCM Press. {{ISBN|0-334-00975-8}}.</ref> ==== Teologija osvoboditve ==== V 1950-ih in 1960-ih je bila teologija osvoboditve politična praksa latinskoameriških teologov, kot so [[Gustavo Gutiérrez]] iz [[Peru|Peruja]], [[Leonardo Boff]] iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Juan Luis Segundo]] iz [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Jon Sobrino]] iz [[Španija|Španije]], zaradi katerih je postala priljubljena fraza "preferenčna možnost" za revne«. Medtem ko je bila teologija osvoboditve najbolj vplivna v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]], se je razvila tudi v drugih delih sveta, kot je črnska teologija v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]], palestinska teologija osvoboditve, dalitska teologija v [[Indija|Indiji]] in teologija Minjung v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]. Teologija osvoboditve, ki je sestavljena iz sinteze krščanske teologije in marksističnih družbenoekonomskih analiz, poudarja družbeno skrb za revne in se zavzema za osvoboditev zatiranih narodov. Poleg tega, da je bila teološka zadeva, je bila teologija osvoboditve pogosto vezana na konkretno politično prakso.<ref>[http://betacanadaandtheworld.com/liberationtheology.html Liberation Theology] [https://web.archive.org/web/20120311004611/http://betacanadaandtheworld.com/liberationtheology.html Archived] March 11, 2012, at the [[Wayback Machine]]., Canada & the World, February 10, 2010</ref> === Komunizem in islam === Od štiridesetih do šestdesetih let 20. stoletja so komunisti, socialisti in islamisti včasih združili moči v nasprotovanju kolonializmu in prizadevanju za nacionalno neodvisnost. Komunistična iranska stranka Tudeh je bila povezana z islamisti v njihovem končno uspešnem uporu proti šahu [[Mohamed Reza Pahlavi|Pahlaviju]] leta 1979, čeprav so se po strmoglavljenju šaha islamisti obrnili proti svojim nekdanjim zaveznikom. Ljudski mudžahedini Irana, politična stranka v izgnanstvu, ki nasprotuje Islamski republiki, je nekoč zagovarjala komunistične ideale, a jih je od takrat opustila.<ref>{{cite web|title=Communism and Islam|publisher=Oxford Islamic Studies Online|url=http://www.oxfordislamicstudies.com/article/opr/t125/e441?_hi=0&_pos=20|access-date=15 November 2008}}</ref> === Komunizem in judovstvo === Med [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]] so [[Judje]] veljali za komunistične zaveznike in [[Bela armada]] jih je zato v velikem številu pobila. V obdobju Rdečega straha v Združenih državah Amerike v petdesetih letih 20. stoletja je predstavnik Ameriškega judovskega komiteja močnemu odboru predstavniškega doma za neameriške dejavnosti zagotovil, da sta "judovstvo in komunizem popolnoma nezdružljiva".<ref>{{cite book|last=Diner|first=Hasia R.|author-link=Hasia Diner|title=Jews of the United States, 1654 to 2000|publisher=University of California Press|year=2004|pages=[https://archive.org/details/jewsofunitedstat00dine/page/279 279]|url=https://archive.org/details/jewsofunitedstat00dine|url-access=registration|isbn=9780520227736}}</ref> Po drugi strani pa so nekateri ortodoksni Judje, vključno s številnimi uglednimi verskimi osebnostmi, aktivno podpirali anarhistične ali marksistične različice komunizma. Primeri vključujejo rabina [[Yehud Ashlag|Yehuda Ashlaga]], odkritega libertarnega komunista, ruskega revolucionarnega in teritorialističnega voditelja [[Isaac Steinberg|Isaaca Steinberga]] in rabina Abrahama Bika, ameriškega komunističnega aktivista.<ref>{{Cite web|url=https://seforimblog.com/|title=The Seforim Blog – All about Seforim – New and Old, and Jewish Bibliography|language=en-US|access-date=2019-11-25}}</ref> === Komunizem in bahajstvo === Analiza razkriva, da je religija bahajstvo kot doktrinarni manifest in kot današnja nastajajoča organizirana skupnost zelo kooperativna po naravi z elementi, ki ustrezajo različnim elementom marksistične misli, anarhistične misli in novejših osvobodilnih miselnih inovacij. Takšni elementi vključujejo na primer brez duhovščine in teme, ki se nanašajo na vzajemnost, [[libertarni socializem]] in [[demokratični konfederalizem]]. Med miselnimi šolami je veliko podobnosti in razlik, vendar je ena od najpogostejših stvari, ki si jih delita, časovni okvir, v katerem sta bili ustanovljeni obe ideologiji, kot tudi nekatere družbene in ekonomske perspektive.<ref>{{Cite web|url=http://bahai-library.com/marxism_intro|title=Baháʼí Faith and Marxism|website=bahai-library.com|access-date=2019-11-25}}</ref> Knjiga Združenja za bahajstvo študije je bila napisana kot dialog med obema šolama mišljenja.<ref>{{Cite book|isbn=978-0920904183|title=The Baháʼí Faith and Marxism|last1=Studies|first1=Association for Baháʼí|year=1987}}</ref> == Komunizem in budizem == Rečeno je, da je [[budizem]] združljiv s komunizmom, glede na to, da se oba lahko razlagata kot ateistična in imata verjetno nekaj podobnosti glede njunih pogledov na svet narave in odnos med materijo in umom.<ref name="buddhism">{{cite book|last=Sharma|first=Arvind|title=Our Religions: The Seven World Religions Introduced by Preeminent Scholars from Each Tradition|publisher=HarperCollins|year=1995|pages=[https://archive.org/details/ourreligions00shar/page/82 82]&ndash;83|url=https://archive.org/details/ourreligions00shar|url-access=registration|isbn=9780060677008}}</ref> Ne glede na to, so komunisti še vedno preganjali budiste v nekaterih komunističnih državah, zlasti na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], v [[Mongolija|Mongoliji]] in [[Kambodža|Kambodži]].<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/389335/Mongolia Mongolia]. ''Encyclopædia Britannica'' Online.</ref> Številni podporniki Viet Konga so bili budisti, ki so močno verjeli v združitev [[Vietnam|Vietnama]], pri čemer so mnogi nasprotovali Južnemu Vietnamu zaradi preganjanja budizma s strani nekdanjega predsednika [[Ngo Dinh Diem|Ngo Dinh Diema]] v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Trenutni dalai lama [[Tenzin Gyatso]] pozitivno govori o marksizmu kljub hudemu preganjanju tibetanskega ljudstva s strani kitajske vlade po smrti Maa Cetungu in koncu kulturne revolucije. Dalajlama je nadalje izjavil, da od vseh sodobnih ekonomskih teorij ekonomski sistem marksizma temelji na moralnih načelih, medtem ko se kapitalizem ukvarja le z dobičkom in donosnostjo. Neuspeh režima v nekdanji Sovjetski zvezi za Dalajlama ni bil neuspeh marksizma, temveč neuspeh [[Totalitarizem|totalitarizma]]. Zaradi tega še vedno meni, da je polovični marksist, polovični budist.<ref>{{cite web|url=https://hhdl.dharmakara.net/hhdlquotes1.html|title=Dalai Lama Answers Questions on Various Topics|website=hhdl.dharmakara.net}}</ref> V Indiji je [[B. R. Ambedkar]] v svojem eseju [[Buda ali Karl Marx]] zapisal: "Rusi so ponosni na svoj komunizem. Vendar pozabljajo, da je čudeže vseh čudes to, da je Buda vzpostavil komunizem, kar zadeva Sangh, brez diktature. Morda je bil to komunizem v zelo majhnem obsegu, toda komunizem brez diktature je bil čudež, ki ga Lenin ni uspel narediti.«<ref>https://www.mea.gov.in/Images/attach/amb/Volume_03.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref> == Kritike religije do komunizma == Zaradi svoje ateistične narave so mnogi komunizem obsodili, ker preganja religijo. Druga kritika kaže, da je komunizem sam po sebi religija - ali vsaj "karikatura religije".<ref>[http://www.nocommunism.com/communisms_persecution_of_religion.php Communism Persecutes Religion]. NoCommunism.com. Accessed 15 November 2008.</ref> === "Brezbožji komunizem" === Med drugim obdobjem rdečega strahu v poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja se je strah pred »brezbožnim komunistom« zakoreninil kot epitet in opozorilo Združenim državam v spreminjajočem se globalnem okolju. Ko je zaznana grožnja »brezbožnega komunista« in materializma za ameriški način življenja rasla, je bila »izbira med amerikanizmom in komunizmom bistvenega pomena, brez prostora za kompromis«.<ref>Aiello, Thomas. [http://www.americanpopularculture.com/journal/articles/spring_2005/aiello.htm "Constructing 'Godless Communism': Religion, Politics, and Popular Culture, 1954-1960."] ''Americana: The Journal of American Popular Culture (1900-present)'' 4.1 (2005).</ref> == Glej tudi == * [[Opij ljudstva]] * [[Marksistično-leninistični ateizem]] * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] * [[Preganjanje kristjanov v Severni Koreji]] == Sklici == <references /> == Bibliografija == * {{cite book|last=Myles|first=Robert J.|year=2019|title=Class Struggle in the New Testament|location=Lanham|publisher=Fortress Academic|isbn=978-1-9787-0209-7}} * Smolkin, Victoria/ ''A Sacred Space is Never Empty: A History of Soviet Atheism'' (Princeton UP, 2018) [https://hdiplo.org/to/RT21-56 online reviews] == Zunanje povezave == * [[iarchive:MarxEngelsReligion|''On Religion'']], a collection of writings by Marx and Engels * [[iarchive:leninonreligion|''On Religion'']], a collection of writings by Lenin * [[iarchive:in.ernet.dli.2015.46597|''History Is on Our Side'']] by [[:en:Joseph_Needham|Joseph Needham]] * [[iarchive:MarxismChristianitySymposium|''Marxism and Christianity: A Symposium'']] * [[iarchive:UrgencyMarxistChristianDialogue|''The Urgency of Marxist-Christian Dialogue'']] by [[:en:Herbert_Aptheker|Herbert Aptheker]] * [[iarchive:dialoguechristianitymarxismklugmann|''Dialogue of Christianity and Marxism'']] * [[iarchive:whatkindrevolutionklugmannoestreicher|''What Kind of Revolution? A Christian-Communist Dialogue'']] [[Kategorija:Marksizem]] [[Kategorija:Religija in politika]] tcryb1j4w6ot7ji7lfo4ampiuc0srvw 0 522142 5735171 5729620 2022-08-16T16:42:59Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | succession = Velika vojvodinja-žena Poljske | reign = 1138–1146 | coronation = | image = Agnes of Babenberg.JPG | succession1 = Vojvodinja-žena Šlezije | reign1 = 1138–1146 | spouse = [[Vladislav II. Izgnanec]] | issue = Boleslav I. Visoki<br>[[Mješko IV. Krivonogi|Mješko I. Krivonogi]]<br> Richeza, kraljica [[Kastilja in Leon|Kastilje]]<br> Konrad Krivonogi | house = [[Babenberžani]] | father = [[Leopold III. Avstrijski]] | mother = [[Agneza Nemška]] | birth_date = ok. 1108/1113 | birth_place = | death_date = 24./25. januar 1163 | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = samostan Pforta }} '''Agneza Babenberška''' ([[nemško]] Agnes von Babenberg, [[poljsko]] Agnieszka austriacka) iz frankonske veje [[Babenberžani|Babenberžanov]] je bila kot žena poljskega velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]] vojvodinja [[Šlezija|Šlezije]] in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. 1108/1113 – 24./25. januar [[1163]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Družina in značaj== Agneza je bila hči avstrijskega mejnega grofa Leopolda III. Babenberškega in Agneze, hčerke cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] Po materi je bila potomka Salijske dinastije, ki je [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] vladala od leta 1024, dokler ni cesar [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], njen stric po materini strani, umrl brez potomstva leta 1125. Bila je polsestra švabskega vojvode [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] in kralja [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Nemškega]]. Oba sta bila rojena v prvem zakonu njene matere s švabskim vojvodom Friderikom I. Od Agnezinih bratov in sester je bila sestra Judita poročena z markizom Viljemom V. Montferratskim, brat Oton pa je bil freisinški škof in priznan srednjeveški kronist. Poljski kronist in [[krakov]]ski škof Wincenty Kadłubek omenja, da je bila zelo častihlepna in energična ženska, ponosna na svoje poreklo. Njegovo mnenje potrjujejo tudi drugi viri, zato ni nenavadno, da jo škof v ''[[Chronica seu originale regum et principum Poloniae|Poljski kroniki]]'' imenuje "Tigrica". ==Poroka== Poljski vladar, veliki vojvoda [[Boleslav III. Poljski|Boleslav Krivousti]], je želel pridobiti močnega zaveznika proti [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] in nemškemu kralju [[Lotar Supplinburški |Lotarju III.]], zato je sklenil zavezništvo z [[Babenberžani]] in [[Staufovci|Hohenstaufnovci]], ki so bili kot sorodniki izumrle Salijske dinastije naravni Lotarjevi tekmeci. Da bi potrdil zavezništvo, se je dogovoril za poroko svojega najstarejšega sina Vladislava z Agnezo. Poroka je bila okoli leta 1125. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je par že pred poroko prejel od Boleslava III. za darilo vojvodino [[Šlezija|Šlezijo]]. ==Velika vojvodinja Poljske== Boleslav III je umrl 28. oktobra 1138. V oporoki je Poljsko razdelil med svoje sinove. Vladislavu je kot najstarejšemu sinu dodelil naslov velikega vojvode (''princeps'') in vrhovno oblast v državi. Vladislav je poleg Šlezije dobil še [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]] z [[Malopoljska|Malopoljsko]], vzhodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in zahodno [[Kujavija|Kujavijo]] in oblast nad [[Pomorjansko|Pomorjanskim]]. Njegovi polbratje [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslav IV.]], [[Mješko III. Stari|Mješko III.]] in Henrik so kot mlajši vojvode prejeli dedne [[fevd]]e. Po smrti [[Salomea Berška|Salomee Berške]] bi moral Vladilslav dobiti tudi deželo Łęczyca, ki je bila podeljena Salomei v dosmrtno uživanje. Vladislav si je skoraj takoj po prihodu na oblast začel prizadevati, da bi Poljsko združil pod svojo oblastjo. Wincenty Kadłubek je izjavil, da je spopad med Vladislavom II. in njegovimi polbrati v glavnem spodbudila Agneza, ki je verjela, da ima njen mož kot najstarejši sin pravico biti edini vladar celotne države. Da bi okrepila avtoriteto svojega moža, je Agneza s spletkami sodelovala pri padcu enega najmočnejših plemičev v državi, vojvode Piotra Włostowica, ki je podpiral Vladislavove polbrate. Po legendi naj bi Włostowica po Agnezini zaslugi aretirali v njegovem gradu. Dogodek ni potrjen v nobenem sodobnem viru in ga sodobni zgodovinarji na splošno ne sprejemajo. Agneza je zahtevala Włostowicevo smrt, vendar se je njen mož namesto tega odločil, da bo Włostowica drugim za zgled oslepil, onemil in izgnal iz države. ==Odstavitev in izgon== Tiranska vladavina Vladislava II. in Agneze je povzročila, da je veliko njunih podložnikov prešlo na stran mlajšh vojvod. V začetku leta 1146 je bila vojska velikega vojvode dokončno poražena v bližini [[Poznanj]]a. Vladislav II. je pobegnil na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]], Agneza in njuni otroci pa so ostali v [[Krakov]]u, kjer so se z gradu Wawel nekaj časa upirali mlajšim vojvodam. Mesta seveda niso mogli obraniti in Agneza z otroki je pobegnila k svojemu možu. Po kratkem bivanju na češkem dvoru je poljski vojvodski družini ponudil gostoljubje Agnezin polbrat, nemški kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] Družina se je preselila na Kaiserpfalz v Altenburgu. Sprva se je zdelo, da bo Vladislav II. kmalu ponovno prevzel oblast na Poljskem. Nemški pohod proti mlajšim vojvodam se je začel leta 1146, vendar zaradi poplavljanja reke [[Odra|Odre]] in pritiskov mejnih grofov Alberta Medveda in Konrada Meissenskega na nemškega kralja ni uspel. Neuspeh odprave Agnezi ni vzel poguma in je nadaljevala s poskusi, da bi obnovila oblast svojega moža. Za posredovanje je zaprosila papeža [[Papež Evgen III.|Evgena III.]], ki se je odločil, da bo to vprašanje sprožil na koncilu v [[Reims]]u leta 1148. Na Poljsko je poslal svojega legata Guya, da bi pokoril mlajše vojvode. Slednji so nasprotovali vrnitvi Vladislava II. in papež je nad Poljsko razglasil prekletstvo. Zaradi enotne podpore poljske cerkvene hierarhije mlajšim vojvodam so imela papeževa dejanja malo odziva. Leta 1152 je kralj Konrad III. umrl. Nasledil pa ga je njegov nečak [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]]. S prihodom tega energičnega vladarja sta Agneza in Vladislav II. upala na vrnitev na Poljsko. S spodbudo svoje tete je novi nemški kralj leta 1157 sprožil pohod proti Poljski. Pohod je bila uspešen, vendar Barbarossa nepričakovano ni vrnil Vladislava II. na poljski prestol. Namesto tega je bil visoki vojvoda Boleslav IV. razglašen za Friderikovega [[vazal]]a in bil prisiljen plačati davek. Boleslav IV. je moral obljubiti, da bo Vladislavovim sinovom vrnil vojvodino Šlezijo. ==Smrt in zapuščina== Tako Agneza kot Vladislav sta se zavedala, da je njuna bitka za oblast dokončno izgubljena. Ostala sta v Altenburgu, kjer je 30. maja 1159 Vladislav II. umrl. Agnezin dan smrti viri običajno postavljajo med 24. in 25. januar, vendar je datum med zgodovinarji in viri še vedno sporen. Nekateri viri omenjajo, da je umrla okoli leta 1157.<ref>Peerage.com: Agnes Babenberg.</ref> Agneza je vsekakor preživela svojega moža. Znano je, da se ni vrnila v Šlezijo k svojima sinovoma, ko sta leta 1163 končno dobila svojo dediščino. Pokopali so jo v cistercijanski opatiji Pforta pri Naumburgu ob reki [[Saale]]. ==Otroci== Agneza in Vladislav II. sta imela pet otrok: * Boleslava I. Visoega (1127 – 8. december 1201) * [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka I. Krivonogega]] (1131 – 16. maj 1211) * Richezo (1140 – 16. junij 1185), poročeno prvič leta 1152 z Alfonzom VII., kraljem [[Galicija (Španija)|Galicije]], [[Kastilja in Leon|Kastilje in Leona]],<ref>Reilly 1998, str. 114.</ref> drugič leta 1162 z Ramonom Berenguerjem II., grofom [[Provansa|Provanse]], in tretjič leta 1167 z grofom Albertom III. Eversteinskim * Konrada Vitkonogega (1146/1157 – 17. januar 1180/1190) * Alberta (ok. 1156 - ok. 1168/1178) ==Sklici== {{sklici|2}} ==Vir== {{refbegin|2}} *{{cite book|first=Bernard F.|last=Reilly |title=The Kingdom of León-Castilla Under King Alfonso VII, 1126{{snd}}1157|year=1998 |location=Philadelphia |publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=9780812234527}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1110. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1163]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] cg8w6u54t3tfhnv85uudwziajzuhh1w 0 522165 5735056 5729758 2022-08-16T12:12:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Bezbozhnik u stanka 22-1929.jpg|sličica|293x293_pik|Satirična, ateistična in protireligiozna revija Bezbožnik iz leta 1929, ki prikazuje abrahamske religije ([[judovstvo]], [[krščanstvo]] in [[islam]]), ki jih je zatrl prvi sovjetski petletni načrt.]] Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] 7. novembra 1917 (25. oktober po starem koledarju) je znotraj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] prišlo do gibanja za združitev vseh ljudi sveta pod komunistično oblastjo. To je vključevalo države [[Vzhodna Evropa|vzhodne Evrope]] in tudi [[Balkan|balkanske]] države, ki so skupaj spadale pod [[Varšavski pakt|vzhodni blok]].<ref name="SR">Clark, Joanna Rostropowicz. "The Church and the Communist Power." Sarmatian Review 30.2 (2010)</ref> [[Komunizem]], kot so ga razlagali [[Vladimir Lenin]] in njegovi nasledniki v sovjetski politiki, je zahteval odpravo [[Religija|vere]] in v ta namen je sovjetska vlada sprožila dolgotrajno kampanjo za odstranitev vere iz družbe. Ker so nekatere od teh slovanskih držav svojo etnično dediščino vezale na svoje etnične cerkve, so bili tako narodi kot njihove cerkve tarča sovjetskega [[Totalitarizem|totalitarnega]] režima.<ref>President of Lithuania: Prisoner of the Gulag a Biography of [[Aleksandras Stulginskis]] by Afonsas Eidintas Genocide and Research Center of Lithuania {{ISBN|9986-757-41-X}} / 9789986757412 / 9986-757-41-X pg 23 "As early as August 1920 [[Lenin]] wrote to [[E. M. Skliansky]], President of the Revolutionary War Soviet: "We are surrounded by the greens (we pack it to them), we will move only about 10–20 versty and we will choke by hand the [[bourgeoisie]], the clergy and the landowners. There will be an award of 100,000 rubles for each one hanged." He was speaking about the future actions in the countries neighboring Russia.</ref><ref>Christ Is Calling You : A Course in Catacomb Pastorship by Father [[George Calciu]] Published by Saint Hermans Press April 1997 {{ISBN|978-1-887904-52-0}}</ref>       Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so evropske države, okupirane s strani [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]], ki jih je osvojila sovjetska [[Rdeča armada]], in [[Jugoslavija]] po drugi svetovni vojni postale enopartijske komunistične države in projekt prisilnega spreobrnjenja v [[ateizem]] se je nadaljeval.<ref>Peter Hebblethwaite; Paul VI, the First Modern Pope; Harper Collins Religious; 1993; p.211</ref><ref>Norman Davies; Rising '44: the Battle for Warsaw; Vikiing; 2003; p.566 & 568</ref> Sovjetska zveza je končala vojno premirje proti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruski pravoslavni cerkvi]] in ​​svoje preganjanje razširila na novokomunistični vzhodni blok: "Na [[Poljska|Poljskem]], [[Madžarska|Madžarskem]], [[Litva|Litvi]] in ​​drugih vzhodnoevropskih državah so katoliške voditelje, ki se niso bili pripravljeni odreči veri, javno preganjali ali zaprli s strani komunistov. Voditelji nacionalnih pravoslavnih cerkva v [[Romunija|Romuniji]] in [[Bolgarija|Bolgariji]] so morali biti izredno previdni," je zapisal [[Geoffrey Blainey]].<ref name="Viking p.494">[[Geoffrey Blainey]]; ''[[A Short History of Christianity]]''; Viking; 2011; p.494</ref> Medtem, ko s cerkvami na splošno niso ravnali tako strogo kot v Sovjetski zvezi, so bile skoraj vse njihove cerkvene šole in številne cerkve zaprte, izgubile pa so svojo formalno vidno vlogo v javnem življenju.<ref name="Viking p.508">[[Geoffrey Blainey]]; ''[[A Short History of Christianity]]''; Viking; 2011; p.508</ref> Otroke so učili ateizma in na tisoče duhovnikov je bilo zaprtih. V vzhodnem bloku so bile [[Rimskokatoliška cerkev|krščanske cerkve]], skupaj z [[Sinagoga|judovskimi sinagogami]] in [[Mošeja|islamskimi mošejami]] na silo »preurejene v muzeje ateizma.<ref name="FranklinWiddis2006">{{cite book|last1=Franklin|first1=Simon|last2=Widdis|first2=Emma|title=National Identity in Russian Culture|date=2 February 2006|publisher=[[Cambridge University Press]]|language=en|isbn=978-0-521-02429-7|page=104|quote=Churches, when not destroyed, might find themselves converted into museums of atheism.}}</ref><ref name="Bevan2016">{{cite book|last=Bevan|first=Robert|title=The Destruction of Memory: Architecture at War|date=15 February 2016|publisher=Reaktion Books|language=en|isbn=978-1-78023-608-7|page=152|quote=Churches, synagogues, mosques and monasteries were shut down in the immediate wake of the Revolution. Many were converted to secular uses or Museums of Atheism (antichurches), whitewashed and their fittings removed.}}</ref> Po nekaterih virih je bilo skupno število krščanskih žrtev, ki jih je zahteval sovjetski režim, ocenjeno v razponu od 12 do 20 milijonov.<ref>"''Estimates of the total number all Christian martyrs in the former Soviet Union are about 12 million.''", James M. Nelson, [https://books.google.com/books?id=LBv_K9Q0Z6gC&printsec=frontcover&hl=en&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Estimates%20of%20the%20total%20number%20all%20Christian%20martyrs%20in%20the%20former%20Soviet%20Union%20are%20about%2012%20million%22&f=false "Psychology, Religion, and Spirituality"], Springer, 2009, {{ISBN|0387875727}}, p. 427</ref><ref>"''In all, it is estimated that some 15 to 20 million Christians were martyred under the Soviet regime''", David Barrett, "World Christian Trends", Pasadena: William Carey Library, 2001, cited by David Taylor, [https://books.google.com/books?id=_hucuXe0SkMC&printsec=frontcover&hl=en#v=onepage&q=%22In%20all%2C%20it%20is%20estimated%20that%20some%2015%20to%2020%20million%20Christians%20were%20martyred%20under%20the%20Soviet%20regime%22&f=false "21 Signs of His Coming: Major Biblical Prophecies Being Fulfilled In Our Generation"], Taylor Publishing Group, 2009, {{ISBN|097629334X}}, p. 220</ref><ref>"''over 20 million were martyred in Soviet prison camps''", Todd M. Johnson, [https://web.archive.org/web/20160303220215/http://icl.nd.edu/assets/84231/the_demographics_of_christian_martyrdom_todd_johnson.pdf "Christian Martyrdom: A global demographic assessment"], p. 4</ref> == Preganjanje kristjanov == === Sovjetska zveza === [[Slika:Proces metropolity weniamina.jpg|levo|sličica|Ruski pravoslavni škof Benjamin (Kazanski) na zaslišanju na revolucionarnem sodišču v [[Sankt Peterburg|Petrogradu]] leta 1922. Njega so obsodili na smrtno kazen.]] Zelo kmalu po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 se je začela kampanja za odpravo religije – natančneje [[Krščanstvo|krščanstva]], [[Judovstvo|judovstva]] in [[Islam|islama]]. Leta 1920 so na območju nekoč ruskega pravoslavnega samostana odprli veliko koncentracijsko taborišče, imenovano Belo morje. V tem taborišču, ki je sprejelo predvsem pravoslavne in katoliške duhovnike, je bil razkrit načrt za odprtje drugih sovjetskih taborišč. Taborišče je začelo ubijati verske voditelje in vernike, skratka vse, ki se niso hoteli odreči veri.<ref name="ReferenceA">January 23, 1999, issue of the London Tablet by Jonathen Luxmoore, Published by Chesterton Review Feb/May 1999</ref> Pod doktrino državnega ateizma v Sovjetski zvezi je obstajal »vladno sponzoriran program prisilnega spreobrnjenja v ateizem«, ki so ga izvajali komunisti.<ref>Religion and the State in Russia and China: Suppression, Survival, and Revival, by Christopher Marsh, page 47. Continuum International Publishing Group, 2011.</ref><ref>Inside Central Asia: A Political and Cultural History, by Dilip Hiro. Penguin, 2009.</ref><ref name="Adappur2000">{{cite book|last=Adappur|first=Abraham|title=Religion and the Cultural Crisis in India and the West|url=https://books.google.com/books?id=44DYAAAAMAAJ|access-date=14 July 2016|year=2000|publisher=Intercultural Publications|language=en|isbn=9788185574479|quote=Forced Conversion under Atheistic Regimes: It might be added that the most modern example of forced "conversions" came not from any theocratic state, but from a professedly atheist government — that of the Soviet Union under the Communists.}}</ref> [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Sovjetska komunistična partija]] je uničevala in rušila cerkve, mošeje, samostane in kapelice, preganjala, zapirala in usmrtila je verske voditelje, šole in medije pa je preplavila s protiverskimi nauki ter uvedla sistem verovanja, imenovan "znanstveni ateizem", s svojimi rituali, obljubami in spreobračevalci.<ref name="Paul Froese 2004 pp. 35-50">Paul Froese. Forced Secularization in Soviet Russia: Why an Atheistic Monopoly Failed. Journal for the Scientific Study of Religion, Vol. 43, No. 1 (Mar., 2004), pp. 35–50</ref><ref name="Haskins, Ekaterina V 2009">Haskins, Ekaterina V. "Russia's postcommunist past: the Cathedral of Christ the Savior and the reimagining of national identity." History and Memory: Studies in Representation of the Past 21.1 (2009)</ref> Številni duhovniki, škofi, patriarhi in menihi so bili zaprti in usmrčeni, zaprtih in zapuščenih pa je bilo tudi na tisoče cerkva.<ref>Geoffrey Blainey; A Short History of Christianity; Viking; 2011; p.494"</ref> Največje in najobsežnejše preganjanje in zatiranje religije se je izvajalo v času vladanja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]]. Leta 1925 je sovjetska vlada ustanovila Ligo militantnih ateistov, da bi okrepila preganjanje religije. Zveza militantnih ateistov je bila "nominalno neodvisna organizacija, ki jo je ustanovila komunistična partija za spodbujanje ateizma".<ref>{{cite book|last1=Peris|first1=Daniel|title=Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless|year=1998|url=https://archive.org/details/stormingheavenss00peri_0|url-access=registration|location=Ithaca|publisher=Cornell University Press|publication-date=1998|page=[https://archive.org/details/stormingheavenss00peri_0/page/2 2]|isbn=9780801434853|access-date=2017-02-01|quote=Created in 1925, the League of the Militant Godless was the nominally independent organization established by the Communist Party to promote atheism.}}</ref> [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|250x250_pik|5. decembra 1931 so v [[Moskva|Moskvi]] na ukaz [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z eksplozivi porušili katedralo Kristusa Odrešnika.]] Država je uveljavila [[ateizem]] kot edino znanstveno resnico.<ref name="peris">[[Daniel Peris]] ''Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless'' Cornell University Press 1998 {{ISBN|978-0-8014-3485-3}}</ref><ref>Antireligioznik (The Antireligious, 1926–41), Derevenskii Bezbozhnik (The Godless Peasant, 1928–1932), and Yunye Bezbozhniki (The Young Godless, 1931–1933).</ref><ref>History of the Orthodox Church in the History of Russian Dimitry Pospielovsky 1998 St Vladimir's Press {{ISBN|0-88141-179-5}} pg 291</ref><ref>A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Antireligious Policies, Dimitry Pospielovsky Palgrave Macmillan (December, 1987) {{ISBN|0-312-38132-8}}</ref> Sovjetske oblasti so do leta 1936 prepovedale kritiko ateizma in agnosticizma ali protiverske politike države; takšna kritika bi lahko vodila verske voditelje v prisilno upokojitev.<ref>John Anderson, Religion, State and Politics in the Soviet Union and Successor States, Cambridge University Press, 1994, pp 9</ref><ref>Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987). pg 84.</ref><ref>Prot. Dimitri Konstantinov, Gonimaia Tserkov' (New York:Vseslavianskoe izdatel'stvo, 1967) pp 286–7, and (London:Macmillan, 1969) chs 4 and 5</ref> Militantni ateizem je postal osrednji del ideologije Komunistične partije Sovjetske zveze in prednostna naloga vseh sovjetskih voditeljev.<ref name="Froese, Paul 2005">Froese, Paul. "'I am an atheist and a Muslim': Islam, Communism, and ideological competition." Journal of Church and State 47.3 (2005)</ref> [[Christopher Marsh]], profesor na Univerzi Baylor, je zapisal, da »če sledimo družbeni naravi religije od [[Friedrich Schleiermacher|Friedricha Schleiermacherja]] in [[Ludwig Feuerbach|Ludwiga Feuerbacha]] do [[Karl Marx|Karla Marxa]], [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] in [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] ... se je zamisel o veri kot družbenem proizvodu razvila do točke politik, usmerjenih v prisilno spreobrnitev vernikov v ateizem.«<ref name="Marsh2011">{{cite book|last=Marsh|first=Christopher|title=Religion and the State in Russia and China: Suppression, Survival, and Revival|date=20 January 2011|publisher=Bloomsbury Publishing|language=en|isbn=978-1-4411-0284-3|pages=13}}</ref> Od leta 1929 naprej, duhovnikov niso imeli za delavce; tako so ti dobili višje davke. Tudi duhovniki niso mogli služiti v vojski, ker so bili neupravičeni. Duhovniki so zaradi neupravičenosti prejemali davek na neslužbe, ki je bil izračunan na več kot 100% njihovega dohodka. Tudi duhovniki se niso mogli pridružiti kolektivnim kmetom. Zaradi tega niso bili deležni zdravstvene oskrbe, pokojnine ali socialne varnosti. Do leta 1939 je ostalo odprtih samo 500 od 50.000 cerkva.<ref>US Library of Congress. Revelations from the Russian Archives: https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html</ref> [[Slika:Alexander Nevsky Cathedral, Baku.jpg|levo|sličica|Ruska pravoslavna katedrala, nekoč najbolj dominantna znamenitost v Bakuju, je bila porušena leta 1937 prav tako na ukaz Josifa Stalina.]] Krščanske cerkve, judovske sinagoge in islamske mošeje so bile na silo preurejene v muzeje ateizma«. Zgodovinski esejist [[Andrei Brezianu]] razlaga to situacijo in piše, da je bil znanstveni ateizem "agresivno uporabljen v [[Moldavija|Moldaviji]], takoj po priključitvi leta 1940, ko so bile cerkve porušene, duhovščina napadena, znaki in javni simboli vere pa prepovedani"; podaja primer tega pojava in piše, da je bila "cerkev sv. Teodore v središču Kišinjeva zaprta in preurejena v mestni muzej znanstvenega ateizma".<ref name="BrezianuSpânu2010">{{cite book|last1=Brezianu|first1=Andrei|title=The A to Z of Moldova|date=26 May 2010|publisher=Scarecrow Press|language=en|isbn=978-0-8108-7211-0|page=98|quote=Communist Atheism. Official doctrine of the Soviet regime, also called "scientific atheism." It was aggressively applied to Moldova, immediately after the 1940 annexation, when churches were profaned, clergy assaulted, and signs and public symbols of religion were prohibited, and it was applied again throughout the subsequent decades of the Soviet regime, after 1944. ... The St. Theodora Church in downtown Chişinău was converted into the city's Museum of Scientific Atheism,}}</ref> [[Marksizem-leninizem|Marksistično-leninistični]] režim je vernike obravnaval kot subverzivne ali nenormalne, včasih pa so jih pošiljali v psihiatrične bolnišnice in na prevzgojo.<ref name="McGrath2006p46">[[Persecution of Christians in the Eastern Bloc#McGrath2006|McGrath (2006)]]:46.</ref><ref name="Froese2008">{{cite book|last=Froese|first=Paul|title=The Plot to Kill God: Findings from the Soviet Experiment in Secularization|date=6 August 2008|publisher=University of California Press|language=en|isbn=978-0-520-94273-8|page=122|quote=Before 1937, the Soviet regime had closed thousands of churches and removed tens of thousands of religious leaders from positions of influence. By the midthirties, Soviet elites set out to conduct a mass liquidation of all religious organizations and leaders... officers in the League of Militant Atheists found themselves in a bind to explain the widespread persistence of religious belief in 1937.... The latest estimates indicate that thousands of individuals were executed for religious crimes and hundreds of thousands of religious believers were imprisoned in labor camps or psychiatric hospitals.}}</ref> Kljub temu zgodovinarka [[Emily Baran]] piše, da "nekatera poročila kažejo, da spreobrnitev v militantni ateizem ni vedno odpravila eksistencialnih vprašanj posameznikov".<ref>{{cite journal|last=Baran|first=Emily|year=2011|journal=Cahiers du Monde Russe|language=en|volume=52|issue=1|page=192|quote=Atheist agitators hoped that such stories would help to convince believers and non-believers alike that the search for purpose in life could be solved with the discovery of atheism and communism. Yet some accounts suggest the conversion to militant atheism did not always end individuals' existential questions. To begin with, many former believers joined and left several religious organizations prior to renouncing faith altogether. Their life history could not be simply divided into two halves. One man recounted having joined the Baptists, Pentecostals, and the Seventh-Day Adventists before abandoning religion. Another man had been an Old Believer, Baptist, Pentecostal, and Witness. In other words, many believers had spent time as non-believers, but found life without religious faith somehow unsatisfying. As a result, some former believers admitted to having previously left religious organizations, only to return to them later. Many of them noted how after publicly denouncing Protestantism, they continued to receive visits from their former religious leaders asking them to reconsider. Indeed, atheist propaganda sometimes included complaints that once a believer had been convinced to leave his faith, atheist agitators lost interest in him, viewing the case as resolved.}}</ref> Po [[Operacija Barbarossa|nemški invaziji na Sovjetsko zvezo]] leta 1941 je Stalin do neke mere oživil rusko pravoslavno cerkev, da bi dvignil moralo za vojno. Posledično je bilo do leta 1957 v državi skoraj 22.000 aktivnih pravoslavnih cerkva, čeprav je Stalin kmalu po vojni znova začel z ostrejšim preganjanjem cerkve. Leta 1959 pa je [[Nikita Hruščov]] sprožil novo protiversko kampanjo, ki je vodila do zaprtja skoraj 12.000 cerkva. Do leta 1985 je ostalo aktivnih samo 7000 cerkva.<ref>{{cite web|url=https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html|title=Anti-religious Campaigns|website=www.loc.gov|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20040727075653/http://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html|archive-date=2004-07-27}}</ref>  Do konca Hruščovega vladanja je bilo usmrčenih 50.000 duhovnikov, veliko članov cerkvene službe pa so zamenjali posamezniki, ki so bili povezani s sovjetsko tajno policijo [[KGB]].<ref>{{cite journal|year=1991|title=''A History of Soviet Atheism in Theory and Practice and the Believer'' by Dimitry V. Pospielovsky|journal=[[Studies in Soviet Thought]]|publisher=[[Springer Publishing|Springer]]|volume=41|issue=2|pages=147–50|issn=0039-3797|jstor=20100581}}</ref> S pripravo nove ustave leta 1977 pa je bila zagotovljena "svoboda vesti, kar je pomenilo pravico do izpovedovati ali ne izpovedovati katere koli vere ter opravljati versko bogoslužje ali ateistično propagando".<ref>{{Cite web|url=http://www.departments.bucknell.edu/russian/const/77cons02.html#chap07|title=1936 Constitution of the USSR, Part I}}</ref> Leta 1995 je ruski državni komisar potrdil, da je bilo v času obdobja sovjetskega komunizma ubitih 200.000 ruskih pravoslavnih duhovnikov, menihov in nun. Največ verskih voditeljev in vernih državljanov je bilo usmrčenih v času [[Stalinizem|stalinizma]]. Leta 1997 so v Sandormochu, 240 kilometrov (150 milj) severno od Sankt Peterburga, našli posmrtne ostanke enega katoliškega škofa in 30 duhovnikov. Po eni oceni iz ruskih šolskih učbenikov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je v komunističnih delovnih taboriščih umrlo 20 milijonov sovjetskih in vzhodnoevropskih državljanov, medtem, ko je bilo dodatnih 15 milijonov ubitih v množičnih usmrtitvah. To število je vključevalo kristjane, Jude in različne druge vernike.<ref name="ReferenceA2">January 23, 1999, issue of the London Tablet by Jonathen Luxmoore, Published by Chesterton Review Feb/May 1999</ref> === Ljudska republika Bolgarija === Pravoslavna cerkev je prejela nekaj uslug proti drugim religijam v [[Bolgarija|Bolgariji]] v zameno za popolno podrejenost državi in ​​omejitev dejavnosti. Rimskokatoličane in protestante so v času vladanja [[Todor Živkov|Todorja Živkova]] nenehno preganjali in so zaradi tega imeli malo zakonskih pravic.<ref name="Eastern Europe 1986">Religion in Eastern Europe." Department of State Bulletin 86 (1986)</ref> === Češkoslovaška === [[Slika:Anticzech agitation.jpg|sličica|269x269_pik|Poljska protičeškoslovaška propaganda ob sporu glede regije Cieszyn Šlezija.]] Komunistična vlada v [[Praga|Pragi]] pod vodstvom [[Gustáv Husák|Gustáva Husáka]] je na vsak način poskušala uničiti vso organizirano religijo na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]], zlasti rimsko in grško cerkev. Posnemala je številne prakse protiverske kampanje v Sovjetski zvezi, kot je bila ustanovitev organov za nadzor verskih dejavnosti in kaznovanje duhovnikov, ki niso upoštevali številnih zakonov o veri; Vendar pa kazni, ki so bile izrečene za takšne kršitve, niso bile tako stroge, kot so se izvajale v Sovjetski zvezi.<ref name="Eastern Europe 19862">Religion in Eastern Europe." Department of State Bulletin 86 (1986)</ref> Zgodovinsko zavezništvo med katoliško cerkvijo in dvojno monarhijo ter fevdalna vladavina sta vodila do tega, da je država označila katoliško duhovščino za sovražnike ljudstva.<ref name="Frank Dinka 1966 pp. 332-349">Frank Dinka. Sources of Conflict between Church and State in Poland. The Review of Politics, Vol. 28, No. 3 (Jul., 1966), pp. 332–349</ref> Slovaški emigranti v tujini so prispevali sredstva za cerkev pod komunistično oblastjo na [[Slovaška|Slovaškem]] in na Slovaško preko [[Poljska|Poljske]] tihotapili versko literaturo. [[Papež Pavel VI.]] je leta 1977 ustanovil neodvisno nadškofijo za Slovaško; vendar pa je Husákova vlada vse do leta 1988 preprečila imenovanje novega nadškofa.<ref>Stolarik, M. Mark. "In step with the times: a Slovak perspective." Austrian History Yearbook 36 (2005)</ref>  === Nemška demokratična republika === Religija je v [[Nemška demokratična republika|Nemški demokratični republiki]] postala zelo sporno polje, ko so vladajoči komunisti spodbujali državni ateizem,<ref>{{cite book|last1=de Silva|first1=Brendan|chapter=The Protestant Church and the East German State: an organisational perspective|editor1-last=Cooke|editor1-first=Paul|editor2-last=Grix|editor2-first=Jonathan|title=East Germany: Continuity and Change|url=https://books.google.com/books?id=PAR5nQudwUUC|series=German Monitor|issue=46|location=Amsterdam|publisher=Rodopi B.V.|date=2000|pages=104–105|isbn=9789042005792|access-date=2015-09-21|quote='The SED will refrain from talks with the churches, since it must be seen as an "atheistic party against the Church". Thus, negotiations must be led by the State, which is understood to be non-partisan, namely by the state Secretary for Church Affairs. But decisions on Church policies are to be made exclusively "in the party" [...].'}}</ref> čeprav so nekateri ljudje ostali zvesti krščanskim skupnostim.<ref>Mary Fulbrook, "The Limits Of Totalitarianism: God, State and Society in the GDR," ''Transactions of the Royal Historical Society,'' Jan 1957, Vol. 7 Issue 1, pp 25–52</ref> Sprva je bilo promociji ateizma uradno malo pozornosti. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je [[hladna vojna]] povečala napetosti, je ateizem postal tema velikega zanimanja države, tako v domačem kot v tujem okolju. Protestantske cerkve v Nemčiji, luteranske, reformirane ali združene po veroizpovedi, so imele dolgo zgodovino podrejenosti temčasnim oblastem. Ta pokornost pod [[Nacionalsocializem|nacistično vladavino]] je privedla do tega, da so bili številni njeni člani ogroženi ali pa, da so ostali tiho glede različnih moralnih vprašanj. Ko so komunisti prevzeli oblast na vzhodu države, so protestanti postali nasprotniki vlade.<ref name="EEQ">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Leta 1945 so bili del skupinstva s protestanti v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]] Evangeličanske cerkve v Nemčiji (EKD), in so zavračali molčanje o moralnih vprašanjih. Vzhodnonemška vlada ni bila naklonjena odpravi organizirane vere, ustava iz leta 1949 pa je cerkvam dala številne pravice in določbe, vključno z možnostjo zavzemanja stališč do javnih vprašanj. Vzhodnonemške protestantske cerkve so bile največje organizacije v državi, ki so bile neodvisne od komunistične partije ali države. Nemški komunistični režim je prisilil cerkve v Vzhodni Nemčiji, da so prekinile zunanje stike z [[Zahodna Evropa|Zahodom]]. Vzhodnonemška vlada je morala sprejeti ukrepe, da bi preprečila, da bi se njihova negativna dejanja proti cerkvam posredovala kristjanom v Zahodni Nemčiji, in trdno valuto, ki so jo Zahodni Nemci dajali vzhodnonemškim cerkvam, je vlada videla kot nekaj, kar ne bi smelo biti ogroženo zaradi pomoč gospodarstvu.<ref name="EEQ2">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Leta 1969 so se regionalne protestantske cerkve v Vzhodni Nemčiji morale pod pritiskom vzhodnonemške vlade odcepiti od Evangeličanske cerkve v Nemčiji (EKD), ki je do takrat sestavljala regionalne protestantske cerkve v obeh Nemčijah. Regionalne protestantske cerkve v Vzhodni Nemčiji so nato ustanovile novo organizacijo, imenovano Bund der Evangelischen Kirchen in der DDR (Konfederacija protestantskih cerkva v NDR). Cerkve so večkrat poskušali prisilitu za spodbujanje [[Socializem|socializma]]; vendar so se same cerkve ob sprejemanju te vloge imele tudi za tiste, ki so določale, kaj to pomeni in so kritizirale državo, ko je bila njena politika negativna, medtem ko so državo pohvalile, ko je bila njena politika pozitivna.<ref name="EEQ3">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Zagotovili so tako močno silo, da je moral režim zaradi pritiska cerkve včasih spremeniti svojo politiko. Kljub temu je nemška komunistična vlada pod vodstvom [[Erich Honecker|Ericha Honeckerja]] močno pritiskala na cerkve, naj se podredijo njeni oblasti. Vendar pa režim ni poskušal uvesti enake ravni državnega nadzora nad cerkvami, kot se je to zgodilo v drugih državah Varšavskega pakta.<ref name="EEQ4">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Honeckerjev režim je imel težave pri poskusu nadzora nad protestantskimi cerkvami v Nemčiji zaradi njihove razdrobljenosti, vse do lokalne ravni in regionalizma, prisotnega v Nemčiji. Tako kot v sosednji Poljski, so cerkve v Vzhodni Nemčiji zagovarjale množično politično nasprotovanje režimu v osemdesetih letih. Večina množičnih protestov se je začela s cerkvenimi molitvenimi srečanji, na katerih se je opozicija osredotočila.<ref name="EEQ5">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref>Spodbujala je protikulturo mladih in poudarjala pozitivno vlogo cerkve v družbi. Cerkve so spodbujale razpravo o vprašanjih, kot so rock glasba, spolnost, življenje v tretjem svetu, alkoholizem, življenje v NDR, militarizacija družbe itd. To je privabilo velike množice.<ref name="EEQ6">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Cerkve so spodbujale spremembe v NDR, ne s strmoglavljenjem oblasti, ampak z mirnimi spremembami.   === Ljudska republika Poljska === [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] na [[Poljska|Poljskem]] se je močno uprla komunističnemu režimu, sama Poljska pa je imela dolgo zgodovino nasprotovanja tuji vladavini.<ref name="EEQ13">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Poljski narod se je postavil na stran cerkve, tako kot se je to zgodilo v sosednji Litvi, kar je režimu otežilo vsiljevanje protiverske politike na enak način kot v Sovjetske zveze, kjer prebivalstvo ni bilo množično solidarno z Rusko pravoslavno cerkvijo. Katoliška cerkev je nedvoumno obsodila komunizem. Komunistom na Poljskem je njihov poskus zatiranja in nadzora poljske cerkve večinoma spodletel.<ref name="EEQ12">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref>  Izkušnje iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko so nacisti pobili veliko judovsko manjšino in ob koncu vojne na silo izgnali veliko nemško judovsko manjšino iz države, pa utrpeli tudi izgubo vzhodnih ozemelj, ki so bila močno naseljena z vzhodnimi pravoslavnimi Ukrajinci, so privedli do tega, da je Poljska postala bolj homogeno katoliška, kot je bila v prejšnjih časih.<ref name="EEQ14">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Potem, ko so sovjetske čete ob koncu druge svetovne vojne okupirale Poljsko, je sovjetska vlada uvedla postopen pristop, katerega cilj je bil pridobiti nadzor nad Katoliško cerkvijo na Poljskem.<ref name="SR2">Clark, Joanna Rostropowicz. "The Church and the Communist Power." Sarmatian Review 30.2 (2010)</ref> Leta 1950 je poljska vlada ustanovila urad za verske zadeve, ki je bil pristojen za kadrovske odločitve in organizacijske funkcije.<ref name="Captive">Wynot, Edward, D., Jr. "Captive faith: the Polish Orthodox Church, 1945–1989." East European Quarterly 36.3 (2002)</ref> Država je poskušala prevzeti nadzor nad Poljsko pravoslavno cerkvijo (s približno pol milijona članov), da bi jo uporabila kot orožje proti Rimskokatoliški cerkvi na Poljskem, in poskušala je nadzorovati osebo, ki je bila imenovana za metropolita  poljska pravoslavna cerkev; Metropolit Dionizij (povojni vodja POC) je bil po izpustitvi aretiran in upokojen iz službe.<ref name="Captive2">Wynot, Edward, D., Jr. "Captive faith: the Polish Orthodox Church, 1945–1989." East European Quarterly 36.3 (2002)</ref> Pod doktrino [[Marksizem|marksizma]] se je država aktivno zavzemala za onemogočanje vere in načrtno ateizacijo.<ref name="autogenerated118">Zdzislawa Walaszek. An Open Issue of Legitimacy: The State and the Church in Poland. Annals of the American Academy of Political and Social Science, Vol. 483, Religion and the State: The Struggle for Legitimacy and Power (Jan., 1986), pp. 118–134</ref><ref name="Law as an Instrument of the Communist Authorities in the Fight against Orders in Poland">{{cite journal|last=Mirek|first=Agata|year=2014|title=Law as an Instrument of the Communist Authorities in the Fight against Orders in Poland|journal=OL PAN|publisher=Teka Komisji Prawniczej|pages=64–72|quote=Planned atheisation afflicted all areas of activity of monastic communities [...] To victimise clergymen and consecrated people not only provisions of the criminal procedure were used, often violating not only the right for defence, but also basic human rights, allowing to use tortures in order to extort desired testimonies; also an entire system of legal norms, regulating the organisation and functioning of bodies of the judiciary, was used for victimising. Nuns also stood trials in communist courts, becoming victims of the fight of the atheist state against the Catholic Church. The majority of trials from the first decade of the Polish People's Republic in which nuns were in the dock had a political character. A mass propaganda campaign, saturated with hate, led in the press and on the radio, measured up against defendants, was their distinctive feature.}}</ref> V ta namen je režim izvajal protiversko propagando ter preganjanje duhovnikov in [[Frančiškani|frančiškanov]]. Kot v večini drugih komunističnih držav vera kot taka ni bila uradno prepovedana in je bila dovoljena z ustavo, vendar je država poskušala doseči ateistično družbo. Preganjanja posameznikov zaradi vere v prvih nekaj letih so bila redka, saj se je država sprva ukvarjala izključno z zatiranjem oboroženega političnega odpora. Od leta 1947 do 1953 je Katoliška cerkev na Poljskem postala glavna tarča preganjanja v komunistični Poljski.<ref name="SR4">Clark, Joanna Rostropowicz. "The Church and the Communist Power." Sarmatian Review 30.2 (2010)</ref> Vse socialne in dobrodelne organizacije, povezane s cerkvijo, so postale nezakonite, katoliške šole so bile zaprte, križi pa so bili odstranjeni iz učilnic in bolnišnic.<ref name="SR3">Clark, Joanna Rostropowicz. "The Church and the Communist Power." Sarmatian Review 30.2 (2010)</ref> Salezijanske šole in sirotišnice so bile zaprte. Semenišče Rozanystok, ki je bilo ustanovljeno leta 1949, je bilo brutalno uničeno leta 1954.<ref name="SR5">Clark, Joanna Rostropowicz. "The Church and the Communist Power." Sarmatian Review 30.2 (2010)</ref> Semenišče je bilo na vzhodu Poljske, zaposlovalo je nekdanje prebivalce ozemlja, ki ga je leta 1939 priključila Sovjetska zveza, in je povzročilo veliko zaskrbljenost vlade, kar je povzročilo njegovo brutalno zaprtje. Katoliške publikacije so še naprej obstajale, čeprav pod pritiskom države. Te publikacije so vključevale [[Tygodnik Warszawski]] (ki je bil kljuboval režimu in zaprt leta 1949), [[Tygodnik Powszechny]] (katerih uredniki so leta 1953 pod pritiskom odstopili, a so se vrnili leta 1956) in [[Dziś i Jutro]] (publikacija, ki je poskušala spodbujati sožitje med katolištvom in komunizmom). To je bila svoboščina, ki ni bila dovoljena v nobeni drugi državi v vzhodnem bloku (vključno z ZSSR, ki je bila najbolj opazna, ki je leta 1929 prepovedala cerkvene publikacije). Ustanovitelji Tygodnika Warszawskega so bili zaprti, med katerimi sta verska voditelja [[Zygmunt Kaczynski]] in [[Antoni Antczak]] umrla v zaporu. Kardinal Wyszynski je poskušal posredovati v imenu očeta Zygmunta. Po prihodu [[Wladyslaw Gomulk|Wladyslawa Gomulke]] na oblast leta 1956 je država zmanjšala svoje omejitve za vzhodne katoliške cerkve,<ref name="SR6">Clark, Joanna Rostropowicz. "The Church and the Communist Power." Sarmatian Review 30.2 (2010)</ref> ki so začele ponovno rasti, delno s pomočjo preostalih katoličanov.<ref name="EEQ15">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Varnostni aparat na Poljskem je tako kot v drugih komunističnih državah nadzoroval in aretiral člane duhovščine. Tajna varnostna služba je uporabljala izsiljevanje in psihološko manipulacijo, da bi zagotovila sodelovanje duhovščine.<ref name="Captive3">Wynot, Edward, D., Jr. "Captive faith: the Polish Orthodox Church, 1945–1989." East European Quarterly 36.3 (2002)</ref> Varnostna služba in poljska vlada sta imeli v svojih vrstah tudi člane, ki so cerkvi na skrivaj posredovali koristne informacije, vendar se je bila katoliška mladina prisiljena pridružiti v organizacije komunistične mladine. Od šestdesetih let naprej je Poljska vzpostavila vedno večjo katoliško inteligenco in aktivno gibanje mladih katoličanov. Gibanje "Oasis" je v šestdesetih letih 20. stoletja ustanovil pater [[Franciszek Blachniki]] in je obsegalo cerkvene dejavnosti, vključno z romanji, umiki in različnimi ekumenskimi prizadevanji. Intenzivna prizadevanja države, da bi jo spodkopala, so bila neuspešna.<ref name="SR7">Clark, Joanna Rostropowicz. "The Church and the Communist Power." Sarmatian Review 30.2 (2010)</ref> Z začetkom v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je cerkev prešla iz obrambne drže v bolj agresivno držo v obrambi človekovih pravic.<ref name="Anderson">Anderson, John B. "Catholicism and democratic consolidation in Spain and Poland." West European Politics 26.1 (2003)</ref> Poljski kardinal [[Stefan Wyszyński|Stefan Wyszynski]] je verjel, da ima Poljska posebno vlogo v zgodovini človeštva, in je podpiral poljski nacionalizem kot predhodnika osvoboditve Vzhodne Evrope od sovjetske vloge. Takšne ideje so bile priljubljene tudi med številnimi poljskimi katoličani. Wyszynski se je zaradi tega znašel v ostrem konfliktu s komunistično oblastjo (doživel je tudi nekaj konfliktov z [[Vatikan|Vatikanom]]); ker ni hotel sodelovati z vlado, so ga komunisti zaprli za tri leta. Bil je hkrati kritik poljskega komunističnega režima ter posrednik med režimom in ostalo civilno družbo. Wyszynski je predstavljal pomembno oviro komunistom pri prevzemu nadzora nad cerkvijo na Poljskem; umrl je leta 1981 in nadomestil ga je kardinal [[Józef Glemp|Josef Glemp]].<ref name="EEQ16">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Izvolitev [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] leta 1978 je bila Poljskem sprejeta z velikim navdušenjem. Poljsko je obiskal od 2. do 10. junija 1979.<ref name="Byrnes, Timothy A 1996">Byrnes, Timothy A. "The Catholic Church and Poland's return to Europe." East European Quarterly 30.4 (1996)</ref> Med svojim obiskom je odkrito izzval komunistično ideologijo z izjavo, da je krščanstvo pot do resnične človekove svobode (v nasprotju z marksizmom) in ljudi pozval k nekonformizmu.<ref name="Anderson2">Anderson, John B. "Catholicism and democratic consolidation in Spain and Poland." West European Politics 26.1 (2003)</ref> Več kot trinajst milijonov ljudi je šlo na ulice, da bi ga sprejeli ob njegovem obisku, v neposrednem sprejetju poljski vladi. Disidenti na Poljskem in drugod v vzhodni Evropi so ta dogodek podprli. [[Radoslaw Sikorski]] je v svojih spominih pozneje dejal: <blockquote>Prvič smo spoznali, da smo 'mi' številnejši od 'njih'. </blockquote>Po enem letu je nastal neodvisni sindikat Solidarnost, ki je sprva temeljil na ekonomskih pomislekih, kmalu pa se je močno povezal s cerkvijo. Papež je pospeševal tako poljsko stvar kot tudi stvar kristjanov za železno zaveso na mednarodni ravni, na veliko nelagodje komunističnih vlad v Varšavskem paktu.<ref name="EEQ17">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Cerkev na Poljskem je imela ključno vlogo v revoluciji proti režimu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in je zagotovila simbole (Črna Madona, trpeči Kristus itd.), ki so boju proti komunizmu prikazali duhovno globino. Zagotavljala je tudi duhovno in materialno tolažbo stavkajočim delavcem ter delovala kot posrednik med gibanjem Solidarnost in vlado. Zadržala je tudi stavkajoče delavce pred ekscesi.<ref name="Anderson3">Anderson, John B. "Catholicism and democratic consolidation in Spain and Poland." West European Politics 26.1 (2003)</ref> Decembra 1981 je bilo na Poljskem uvedeno vojno stanje. To je povzročilo velike težave cerkvi in ​​mnoge verske voditelja je aretirala vojska. Kardinalu Glempu se je sprva zdelo, da uvedbo upravičuje kot manjše zlo, vendar so mnogi v cerkvi branili ljudi, ki so bili aretirani.<ref name="Anderson4">Anderson, John B. "Catholicism and democratic consolidation in Spain and Poland." West European Politics 26.1 (2003)</ref> Poljska pravoslavna cerkvena hierarhija, ki je imela od leta 1945 okrepljen položaj v družbi, je nastopila proti gibanju Solidarnost.<ref name="Captive5">Wynot, Edward, D., Jr. "Captive faith: the Polish Orthodox Church, 1945–1989." East European Quarterly 36.3 (2002)</ref> Zavrnili so pošiljanje delegatov na srečanja o vprašanjih človekovih pravic. Zgodilo se je nekaj izjem, kot je pater [[Piotr Poplawski]], pravoslavni duhovnik, ki je bil odkrito naklonjen Solidarnosti in se je leta 1985 ubil; več zdravnikov, ki so bili zaprošeni, da potrdijo njegov samomor, tega niso hoteli potrditi kot vzrok smrti.<ref name="Captive6">Wynot, Edward, D., Jr. "Captive faith: the Polish Orthodox Church, 1945–1989." East European Quarterly 36.3 (2002)</ref> Rimskokatoliškega duhovnika po imenu [[Jerzy Popiełuszko]] je tajna policija umorila prejšnje leto in zdravnik, ki je opravil njegovo obdukcijo, je bil pripeljan in je prav tako potrdil, da je pater Piotr storil samomor.<ref name="Captive4">Wynot, Edward, D., Jr. "Captive faith: the Polish Orthodox Church, 1945–1989." East European Quarterly 36.3 (2002)</ref> Poljske komunistične oblasti so nacionalistične katoličane obtoževale za nastale spore med katoliškim in pravoslavnim prebivalstvom.<ref name="Captive8">Wynot, Edward, D., Jr. "Captive faith: the Polish Orthodox Church, 1945–1989." East European Quarterly 36.3 (2002)</ref> V sporazumih iz Gdanska je cerkev dobila dovoljenje za radijsko oddajanje.<ref name="Captive7">Wynot, Edward, D., Jr. "Captive faith: the Polish Orthodox Church, 1945–1989." East European Quarterly 36.3 (2002)</ref> Z napredovanjem v osemdesetih letih je cerkev postajala vse bolj kritična do režima in v zadnjih letih desetletja je igrala ključno vlogo pri padcu komunizma in prehodu v [[Demokracija|demokracijo]].<ref name="Anderson5">Anderson, John B. "Catholicism and democratic consolidation in Spain and Poland." West European Politics 26.1 (2003)</ref> === Ljudska republika Romunija in Socialistična republika Romunija === Romunska pravoslavna cerkev je imela dolgo zgodovino podrejanja tujim vladarjem in ko so komunisti prevzeli oblast, potem ko je sovjetska vojska zasedla [[Romunija|Romunijo]], so komunisti to tradicijo uporabili v svojo korist.<ref name="EEQ7">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Vlada je zagotovila, da je bil patriarh vedno nekdo, ki jim je bil zvest, duhovniki, ki so nasprotovali komunistom, pa so bili odstavljeni. Pod doktrino marksistično-leninističnega ateizma je Ljudska republika Romunija zavzela sovražno stališče proti veri in se usmerila v končni cilj ateistične družbe.<ref>{{cite book|last1=Leustean|first1=Lucian|title=Orthodoxy and the Cold War: Religion and Political Power in Romania, 1947–65|date=2009|publisher=la University of Michigan|isbn=978-3447058742|page=92|quote=was to transform Romania into a communist atheist society.}}</ref> Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je severna [[Transilvanija]] ponovno postala del Romunije, so postale nepravoslavne etnične manjšine številčnejše. V različnih verskih skupinah so se razvila rivalstva in vlada je to izkoristila sebi v prid tako, da je Romunski pravoslavni cerkvi dovolila, da okrepi svoj položaj v družbi v zameno za večji nadzor komunistov nad cerkvijo.<ref name="Eastern Europe 19863">Religion in Eastern Europe." Department of State Bulletin 86 (1986)</ref><ref name="EEQ8">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Ta odnos v Romuniji je vplival na odpravo vzhodnih katoliških cerkva (kar se je zgodilo tudi v Sovjetski zvezi) in njihovo prisilno integracijo v pravoslavno skupnost.<ref name="EEQ9">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Komunisti so izbirali, kdo bo služil v cerkvi, kdo bo sprejet v semenišče in celo kakšna bo vsebina pridig.<ref>Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: the cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Čeprav so te zaporedne ustave zagotavljale simulak verske svobode, je režim dejansko vodil politiko spodbujanja ateizma, skupaj s preganjanjem kakršne koli religije. Vloga verskih organov je bila strogo omejena na njihove bogoslužne ustanove, vsakršno javno obleževanje verskih praznikov in bogoslužja pa je bilo zelo strogo prepovedano. Da bi zmanjšala vlogo duhovščine v družbi, je vlada leta 1948 z odlokom podržavila cerkveno premoženje, vključno s cerkvenimi šolami.<ref>Marian Chiriac, ''Provocările diversitătii: politici publice privind minoritățile naționale și religioase în România'', p. 111. Bucharest: Centrul de Resurse pentru Diversitate Etnoculturală, 2005, {{ISBN|978-9738-623-97-2}}</ref> Ko so komunisti pridobili popoln nadzor nad cerkvijo v Romuniji, so se počutili svobodne, da so lahko preganjali njeno članstvo, pred čimer je cerkvena hierarhija zatiskala oči. Ko je [[Nicolae Ceaușescu]] (ki je prišel na oblast leta 1965) pridobil vse večji nadzor, so bili edini verski voditelji, ki so povzročili znatno nestrinjanje z režimom, evangeličanski protestanti, ki so predstavljali le majhen del prebivalstva.<ref name="EEQ10">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> Cerkev v Romuniji se je navzven popolnoma podredila oblasti in svoje članstvo osredotočila izključno na notranjo duhovnost; romunska cerkev ni prejela veliko pomoči s strani drugih pravoslavnih cerkva v regiji. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v Romuniji prišlo do določenega verskega preporoda, ki je povzročil bolj odprte verske prakse, ki so jih oblasti tolerirale. Po podatkih Ministrstva za zunanje zadeve Združenih držav je to toleranco spremljala neusmiljena politična represija, pri čemer so karizmatične verske voditelje preganjali, aretirali in zaprli (ter potencialno tudi ubiti). Verske kongregacije, ki so v tem preporodu postajale vse večje, so imele velike težave pri poskusu gradnje novih verskih objektov. Ceaușescova vlada se je odzvala tako, da je novo versko zgradbo podrla. Tiskanje in branje [[Sveto pismo|Svetega pisma]] je bilo v državi zelo težavno in domnevno je bilo to lahko zasneženo.<ref name="Eastern Europe 19864">Religion in Eastern Europe." Department of State Bulletin 86 (1986)</ref> Splošno nasprotovanje verskih skupin v Romuniji se ni pojavilo, dokler se niso leta 1989 po vzhodni Evropi začele dogajati revolucije. Patriarh romunske pravoslavne cerkve je Ceaușesca 24. decembra 1989, dan pred [[Sojenje in usmrtitev Nicolaea in Elene Ceaușescu|usmrtitvijo]], obsodil kot »novega Heroda detomorilca«.<ref name="EEQ11">Ediger, Ruth M. "History of an institution as a factor for predicting church institutional behavior: The cases of the Catholic Church in Poland, the Orthodox Church in Romania, and the Protestant churches in East Germany." – East European Quarterly 39.3 (2005)</ref> V Romuniji je bilo zaprtih več kot 5.000 pravoslavnih duhovnikov in 400 duhovnikov iz romunskega vzhodnega obreda je bilo ubitih, potem ko je bila njihova skupnost prepovedana. Pravoslavna nadškofija Cluj je zabeležila, da je bilo v času Ceaușescovega vladanja zaprtih več kot 1.700 cerkvenih uslužbencev.<ref name="ReferenceA4">January 23, 1999, issue of the London Tablet by Jonathen Luxmoore, Published by Chesterton Review Feb/May 1999</ref> === Ljudska republika Madžarska === Na Madžarskem zbirka z 443 stranmi, ki jo je izdal [[Gyula Havasy]] leta 1990, razkriva, da je bilo v času revolucije na [[Madžarska|Madžarskem]] leta 1945 v priporu zaprtih 2800 menihov in redovnic.<ref name="ReferenceA3">January 23, 1999, issue of the London Tablet by Jonathen Luxmoore, Published by Chesterton Review Feb/May 1999</ref> Več tisoč kristjanov je bilo zaprtih in mnogi so bili deležni različnega mučenja. Morda najbolj znan škof, ki je bil deležen mučenja, je bil škof [[Vilmos Apor]].<ref>{{cite web|url=http://www.katolikus.hu/hun-saints/apor_en.html|title=Martyr of Service and Charity|access-date=January 3, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305022302/http://www.katolikus.hu/hun-saints/apor_en.html|archive-date=March 5, 2016|url-status=dead}}</ref> === Ljudska republika Albanija === [[Slika:HODŽA druhá míza.jpg|sličica|[[Enver Hoxha]] je leta 1967 razglasil Albanijo za ateistično državo in je v skaldu s tem strogo prepovedal vsakršno religijo v državi.]] Že leta 1945 (ko so komunisti prišli na oblast v [[Albanija|Albaniji]]) so bili sprejeti zakoni, ki so verskim ustanovam odvzeli lastnino.<ref name="Trix">Trix, Frances. "The resurfacing of Islam in Albania." East European Quarterly 28.4 (1994)</ref> To je najbolj prizadelo bektašije, sufijski red, ki je vključeval 20 % muslimanskega prebivalstva Albanije, saj so imeli svoje [[Tekija (verska zgradba)|tekije]] zunaj mest in so bili odvisni od podpore svojih okoliških posesti.<ref name="Trix2">Trix, Frances. "The resurfacing of Islam in Albania." East European Quarterly 28.4 (1994)</ref> Rimokatolikom (ki so predstavljali 10 % prebivalstva Albanije) so s tem ukrepom zaprli cerkvene šole. Ob koncu vojne so komunisti nekatere verske voditelje zaprli ali usmrtili, ker so jih lažno obtožili, da so vohuni, ki bi delali za Italijane (Albanija je bila okupirana s strani [[Italija|Italije]]) ali da so bili povezani z [[Balli Kombëtar|Balli Kombetar]] (skupina, ki je izgubila v boju proti komunistom).<ref name="Trix3">Trix, Frances. "The resurfacing of Islam in Albania." East European Quarterly 28.4 (1994)</ref> Ti voditelji so običajno desetletja preživeli v zaporu in na opravljanju težkega prisilnega dela. Babo Murtezo iz [[Kruja|Kruj]] so leta 1946 mučili in jo nato vrgli skozi okno zapora, zaradi česar je ta umrla. Babo Kamilo Glavo iz [[Tepelen|Tepelena]] pa so istega leta usmrtilo sodišče v [[Gjirokastra|Gjirokastëru]]; Baba Ali Tomorija je sodišče usmrtilo leta 1947; Babo Shefket Koshtani iz Tepelana pa je sodišče leta 1947 usmrtilo na strelskem vodu. Usmrtili so tudi več drugih verskih voditeljev: Mustafa Efendi Varoši (mufti iz [[Drač|Drača]]), Hafez Ibrahim Dibra (nekdanji veliki mufti Albanije) in Šeh Džemel Pazari iz [[Tirana|Tirane]]. Do leta 1968 je bilo morda usmrčenih in zaprtih do 200 verskih voditeljev vseh religij.<ref name="Trix4">Trix, Frances. "The resurfacing of Islam in Albania." East European Quarterly 28.4 (1994)</ref> Drastičen upad redovnih klerikov je nastopil med leti 1945 in 1992. Rimokatoličani so imeli leta 1992 10 % več duhovščine kot leta 1945. [[Bektaši]] so imeli leta 1993 2 % duhovščine, tako kot v štiridesetih letih prejšnjega stoletja.<ref name="Trix5">Trix, Frances. "The resurfacing of Islam in Albania." East European Quarterly 28.4 (1994)</ref> Do tega je prišlo predvsem kot posledica praktičnega prenehanja usposabljanja novih duhovnikov in upada, povezanega s komunistično protiversko kampanjo. Bektaši in rimokatoličani so bili najbolj preganjani verski skupini v Albaniji. Pravoslavni (20 % prebivalstva) in sunitski muslimani (večina države) so veljali za manj nevarne, saj nobena skupina ni bila politično aktivna v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja, muslimane pa so izolirali od tistih v tujini. Katoličani so bili dobro organizirani s šolami in povezavami s cerkvijo zunaj Albanije, medtem ko so Bektaši sodelovali v boju proti Turkom za neodvisnost Albanije in so sprejeli spoštovanje med ljudmi.<ref name="Trix6">Trix, Frances. "The resurfacing of Islam in Albania." East European Quarterly 28.4 (1994)</ref> Izvedena je bila precejšnja protiverska propaganda s slogani, kot so "Religija ni del razsvetljenega sveta", "Marksizem-leninizem je prava znanost; kar se tiče vere, je izmišljotina, ki zlomi um ljudi", "Religija je vezana na tujce" in "Kdor veruje, je neveden."<ref name="Trix7">Trix, Frances. "The resurfacing of Islam in Albania." East European Quarterly 28.4 (1994)</ref> Poskušali so zmanjšati moč pomembnih verskih središč tako, da so upravno oblast teh središč preselili v obrobna središča z malo zgodovinskih ali svetih povezav in pogosto na neprimerne lokacije. Preostali verski voditelji, ki so sprejeli to premestitev, so bili nato odpeljani v hišni pripor v teh obrobnih središčih.<ref name="Trix8">Trix, Frances. "The resurfacing of Islam in Albania." East European Quarterly 28.4 (1994)</ref> Najstrožje protiverske kampanje so nastopile, ko je [[Enver Hoxha]] leta 1967 državo razglasil za ateistično državo in dejal: <blockquote>Albanija je prva ateistična država, kjer je edina religija albanizem. </blockquote>S tem je Hoxha prepovedal vsakršno vrsto religije. Pod njegovim vodstvom je komunistični režim izvajal brutalno in dolgotrajno kampanjo za zatiranje religije v Albaniji in do leta 1967 je bilo 2.167 verskih objektov porušenih in zaprtih ter preurejenih v druge namene.<ref name="Rugg">Rugg, Dean S. "Communist legacies in the Albanian landscape." The Geographical Review 84.1 (1994)</ref><ref>Henry Kamm, "Albania's Clerics Lead a Rebirth," New York Times, 27 March 1992, p. A3.</ref><ref name="Trix9">Trix, Frances. "The resurfacing of Islam in Albania." East European Quarterly 28.4 (1994)</ref> Rimskokatoliško katedralo v [[Skader|Skadru]] so preuredili v športno dvorano, več bektašijskih tekej, vključno s tistimi v [[Tirana|Tirani]], pa so preuredili v domove za upokojence. V Tirani so komunistično obdobje preživele le tri cerkve; trideset najbolj znanih cerkva v državi je preživelo tako, da so bile označene za zgodovinski spomenik.<ref name="Rugg2">Rugg, Dean S. "Communist legacies in the Albanian landscape." The Geographical Review 84.1 (1994)</ref> Tudi mošeja Edhem Bey v Tirani iz 18. stoletja je bila zaščitena kot kulturni spomenik, a so tam smeli moliti le tuji diplomati. Od 1050 mošej v Albaniji pred letom 1967 jih je komunistično obdobje preživelo 800, večina pa je bila poškodovanih in v stanju propadanja, zaradi nevzdrževanja. Od 53 bektašijskih tekij jih je 6 preživelo. Leta 1967 je bil albanski ustavi dodan 37. člen, ki se glasi:<blockquote>Država ne priznava nobene vere ter podpira in izvaja ateistično propagando, da bi ljudem vsadila znanstveni materialistični pogled na svet.</blockquote>Mlade so spodbujali k napadom na mošeje, cerkve in tekije ter odstavitev preostalih duhovnikov. Veliko duhovnikov je bilo ubitih ali poslanih v delovna taborišča. Večino mošej so porušili z eksplozivi, nagrobniki s kakršnimi koli verskimi simboli so bili uničeni, ljudi, ki so bili ujeti pri nošenju verskih simbolov (npr. razpela, medaljoni s Koranom), so obsodili na 10 let težkega zapora in ljudje v javnosti so zaradi strahu pred kaznijo prenehali izgovarjati besede, kot sta 'mashallah' ali 'inshallah. Že sama omemba verskih praznikov je lahko prebivalca pripeljala do kazni; v enem primeru je pijan vaščan v Libohovi rekel, da je naslednji dan [[bajram]] (muslimanski praznik) in je zaradi tega dobil denarno kazen. Nekdanji verski prazniki so bili spremenjeni v praznike, ki so častili delovno silo.<ref name="Trix10">Trix, Frances. "The resurfacing of Islam in Albania." East European Quarterly 28.4 (1994)</ref> Da bi preprečili, da bi ljudje dajali verska imena otrokom, je bil objavljen slovar odobrenih imen za otroke in starši so morali zakonsko izbrati med imeni, navedenimi v slovarju, da bi poimenovali svoje otroke.<ref name="Trix11">Trix, Frances. "The resurfacing of Islam in Albania." East European Quarterly 28.4 (1994)</ref> Ko je leta 1985 Hoxha umrl, vlada ni takoj spremenila svoje totalitarne politike. Leta 1988 je bil albanskim izseljenim verskim voditeljem dovoljen obisk Albanije; leta 1989 je [[Mati Terezija|Mati Tereza]] (sama etnična Albanka, rojena v Osmanskem cesarstvu) prišla na obisk v Albanijo, potem ko je dobila dovoljenje (prej ji je bilo dovoljenje zavrnjeno). Leta 1990 je bilo dovoljeno ponovno izgovarjati besede, kot je 'inšallah'. Novembra 1990, tik ob koncu režima, so v severnem mestu [[Shkodër]] katoliškega duhovnika po imenu Simon Jubani izpustili iz zapora po 26 letih, ki je bil aretiran zato, ker je vodil mašo na pokopališču pred pet tisočimi ljudmi: takoj so ga aretirali zaradi javnega obeleževanja bogoslužja, ko pa so zgradbo, v kateri je bil zaprt, obkolili ljudje, so ga spet izpustili in je v zahvalo za to opravil še eno javno mašo za 50.000 ljudi. Decembra 1990 je bil zakon o nepriznavanju nobene vrste religije razveljavljen; komunistični režim je bil v naslednjih mesecih strmoglavljen in verski objekti so se po več desetletjih samevanja ponovno odprli.<ref name="Trix12">Trix, Frances. "The resurfacing of Islam in Albania." East European Quarterly 28.4 (1994)</ref> == Glej tudi == * [[Religija v Sovjetski zvezi]] * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] * [[Preganjanje kristjanov v Severni Koreji]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Varšavski pakt]] [[Kategorija:Preganjanje kristjanov]] [[Kategorija:Kristjani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Komunizem]] 8akkte2ka0uwtfezahkng2g5d3kyw2d 0 522227 5735054 5731321 2022-08-16T12:11:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Taksonomka|colour=viruses|genus='''''Henipavirus'''''|subfamilia=''Orthoparamyxovirinae''|familia=''Paramyxoviridae''|ordo=''Mononegavirales''|classis=''Monjiviricetes''|phylum=''Negarnaviricota''|regnum=''Orthornavirae''|superregnum=''Riboviria''|image=CSIRO ScienceImage 1718 The Hendra Virus.jpg|image_caption=Elektronsko obarvana slika virusa ''Heandra henipavirus'' (300 nm)}} '''''Henipavirus''''' je [[Rod (biologija)|rod]] virusov z negativno RNK verigo v družini ''[[Paramyxoviridae]]'' v redu ''[[Mononegavirales]].'' Rod vsebuje šest uveljavljenih vrst,<ref>{{Navedi časopis|last=Rima|first=B|last2=Balkema-Buschmann|first2=A|last3=Dundon|first3=WG|last4=Duprex|first4=WP|author-link4=William Paul Duprex|last5=Easton|first5=A|last6=Fouchier|first6=R|last7=Kurath|first7=G|last8=Lamb|first8=R|last9=Lee|first9=B|last10=Rota|first10=P|last11=Wang|first11=L|date=December 2019|title=ICTV Virus Taxonomy Profile: ''Paramyxoviridae''.|journal=The Journal of General Virology|volume=100|issue=12|pages=1593–1594|doi=10.1099/jgv.0.001328|pmc=7273325|pmid=31609197|doi-access=free}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ICTV Report Paramyxoviridae|url=http://www.ictv.global/report/paramyxoviridae}}</ref> in številne druge, ki jih še preučujejo.<ref name="Wu-2014">{{Navedi časopis|last=Wu|first=Zhiqiang|displayauthors=etal|year=2014|title=Novel Henipa-like Virus, Mojiang Paramyxovirus, in Rats, China, 2012|journal=Emerging Infectious Diseases|volume=20|issue=6|pages=1064–1066|doi=10.3201/eid2006.131022|pmc=4036791|pmid=24865545}}</ref> Henipaviruse naravno hrani več vrst malih sesalcev, predvsem [[Pteropus|pteropidne]] [[leteče lisice]], [[mikronetopirji]] več vrst<ref>{{Navedi časopis|last=Li|first=Y|last2=Wang|first2=J|last3=Hickey|first3=AC|last4=Zhang|first4=Y|last5=Li|first5=Y|last6=Wu|first6=Y|last7=Zhang|first7=Huajun|last8=Han|first8=Zhenggang|last9=McEachern|first9=Jennifer|last10=Broder|first10=Christopher C.|last11=Wang|first11=Lin-Fa|displayauthors=7|date=December 2008|title=Antibodies to Nipah or Nipah-like viruses in bats, China [letter]|journal=Emerging Infectious Diseases|volume=14|issue=12|pages=1974–6|doi=10.3201/eid1412.080359|pmc=2634619|pmid=19046545}}</ref> in [[Sranje|rovke]].<ref>{{Navedi novice|last=Cheng|first=Amy|date=10 August 2022|title=New Langya virus that may have spilled over from animals infects dozens|work=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/health/2022/08/10/langya-virus-china-shrews-henipavirus/}}</ref><ref name="Zhang-2022">{{Navedi časopis|last=Zhang|first=Xiao-Ai|displayauthors=etal|year=2022|title=A Zoonotic Henipavirus in Febrile Patients in China|journal=The New England Journal of Medicine|volume=387|issue=5|pages=470–472|doi=10.1056/NEJMc2202705|pmid=35921459}}</ref> Za henipaviruse so značilni dolgi [[Dednina|genomi]] in širok razpon gostiteljev. Njihov nedavni pojav v vlogi [[Zoonoza|zoonoznih]] patogenov, ki lahko povzročijo bolezni in smrt pri domačih živalih in ljudeh, je zaskrbljujoč.<ref name="sobrino5">{{Navedi knjigo|chapterurl=http://www.horizonpress.com/avir|year=2008|chapter=Hendra and Nipah Virus|title=Animal Viruses: Molecular Biology|publisher=Caister Academic Press|url=http://www.horizonpress.com/avir|isbn=978-1-904455-22-6|last=Sawatsky}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.manoramaonline.com/news/kerala/2019/06/03/nipah-case-kochi-thodupuzha-kk-shilaja.html|title=Nipah yet to be confirmed, 86 under observation: Shailaja|website=OnManorama|language=en|accessdate=2019-06-04}}</ref> Leta 2009 so bila v afriških slamnatih sadnih netopirjih (''Eidolon helvum'') v [[Gana|Gani]] odkrita zaporedja RNA treh novih virusov v filogenetskem razmerju z znanimi henipavirusi. Odkritje novih henipavirusov zunaj Avstralije in Azije kaže, da je območje potencialne endemičnosti henipavirusov lahko po vsem svetu.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Drexler JF, Corman VM, Gloza-Rausch F, Seebens A, Annan A|year=2009|editor-last=Markotter|editor-first=Wanda|title=Henipavirus RNA in African Bats|journal=PLOS ONE|volume=4|issue=7|page=e6367|bibcode=2009PLoSO...4.6367D|doi=10.1371/journal.pone.0006367|pmc=2712088|pmid=19636378|doi-access=free}}</ref> Ti afriški henipavirusi se preučujejo počasi.<ref>{{Navedi časopis|last=Drexler JF, Corman VM|displayauthors=etal|year=2012|title=Bats host major mammalian paramyxoviruses|journal=Nat Commun|volume=3|page=796|bibcode=2012NatCo...3..796D|doi=10.1038/ncomms1796|pmc=3343228|pmid=22531181|doi-access=free}}</ref> Henipavirusa ''[[Nipah virus|Nipah]]'' in ''[[Virus Hendra|Hendra]]'' veljata za izbrana agenta kategorije C (prekrivanje USDA-HHS).<ref>{{Navedi splet|date=2021-01-08|title=Federal Select Agent Program|url=https://www.selectagents.gov/index.htm|accessdate=2021-01-15|website=www.selectagents.gov|language=en-us}}</ref> == Struktura == [[Slika:Henipavirus_structure.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/86/Henipavirus_structure.svg/220px-Henipavirus_structure.svg.png|sličica| Zgradba henipavirusov]] [[Slika:Henipavirus_genome.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/Henipavirus_genome.png/220px-Henipavirus_genome.png|sličica| Genom henipavirusa (usmerjenost od 3' do 5') in produkti gena P]] Henipavirioni so pleomorfni (različnih oblik), v premeru veliki od 40 do 600&nbsp;nm.<ref name="hyatt">{{Navedi časopis|vauthors=Hyatt AD, Zaki SR, Goldsmith CS, Wise TG, Hengstberger SG|year=2001|title=Ultrastructure of Hendra virus and Nipah virus within cultured cells and host animals|journal=Microbes and Infection|volume=3|issue=4|pages=297–306|doi=10.1016/S1286-4579(01)01383-1|pmid=11334747}}</ref> Imajo [[Lipid|lipidno]] membrano, ki prekriva lupino virusnega matričnega proteina. V jedru je ena spiralna veriga genomske [[Ribonukleinska kislina|RNK]], ki je tesno vezana na protein N ([[Kapsida|nukleokapsid]]) in povezana s proteini L (veliki) in P (fosfoprotein), ki zagotavljajo aktivnost RNK polimeraze med replikacijo. V lipidno membrano so vgrajeni izrastki trimerjev proteinov F (fuzije) in tetramerjev proteinov G (pritrjevanje). Funkcija proteina G (razen v primeru MojV-G) je pritrditev virusa na površino gostiteljske celice prek Ephrina B1, B2 ali B3, družine visoko ohranjenih proteinov sesalcev.<ref name="bonaparte">{{Navedi časopis|last=Bonaparte, M|last2=Dimitrov, A|last3=Bossart, K|year=2005|title=Ephrin-B2 ligand is a functional receptor for Hendra virus and Nipah virus|journal=[[Proceedings of the National Academy of Sciences]]|volume=102|issue=30|pages=10652–7|bibcode=2005PNAS..10210652B|doi=10.1073/pnas.0504887102|pmc=1169237|pmid=15998730|doi-access=free}}</ref><ref name="negrete">{{Navedi časopis|vauthors=Negrete OA, Levroney EL, Aguilar HC|year=2005|title=EphrinB2 is the entry receptor for Nipah virus, an emergent deadly paramyxovirus|journal=Nature|volume=436|issue=7049|pages=401–5|bibcode=2005Natur.436..401N|doi=10.1038/nature03838|pmid=16007075}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Bowden|first=Thomas A.|last2=Crispin|first2=Max|last3=Jones|first3=E. Yvonne|last4=Stuart|first4=David I.|date=1 October 2010|title=Shared paramyxoviral glycoprotein architecture is adapted for diverse attachment strategies|journal=Biochemical Society Transactions|volume=38|issue=5|pages=1349–1355|doi=10.1042/BST0381349|pmc=3433257|pmid=20863312}}</ref> Struktura pritrditvenega glikoproteina je bila določena z rentgensko kristalografijo.<ref>{{Navedi časopis|last=Bowden|first=Thomas A.|last2=Crispin|first2=Max|last3=Harvey|first3=David J.|last4=Aricescu|first4=A. Radu|last5=Grimes|first5=Jonathan M.|last6=Jones|first6=E. Yvonne|last7=Stuart|first7=David I.|date=1 December 2008|title=Crystal Structure and Carbohydrate Analysis of Nipah Virus Attachment Glycoprotein: a Template for Antiviral and Vaccine Design|journal=Journal of Virology|volume=82|issue=23|pages=11628–11636|doi=10.1128/JVI.01344-08|pmc=2583688|pmid=18815311}}</ref> Protein F spoji virusno membrano z membrano gostiteljske celice in vsebino viriona sprosti v celico. Povzroči tudi zlitje okuženih celic s sosednjimi celicami, ki tvorijo velike večjedrne sincicije. == Genom == [[Slika:Journal.pone.0199534.g001.A.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Journal.pone.0199534.g001.A.png/220px-Journal.pone.0199534.g001.A.png|sličica| Replikacijski cikel virusa Nipah (NiV).]] Kot vsi mononegavirusni genomi sta tudi genoma virusa Hendra in Nipah nesegmentirana, enoverižna negativna RNA. Oba genoma sta dolga 18,2 kb in vsebujeta šest [[Gen|genov,]] ki ustrezajo šestim strukturnim proteinom.<ref name="wang">{{Navedi časopis|vauthors=Wang L, Harcourt BH, Yu M|year=2001|title=Molecular biology of Hendra and Nipah viruses|journal=Microbes and Infection|volume=3|issue=4|pages=279–87|doi=10.1016/S1286-4579(01)01381-8|pmid=11334745}}</ref> Tako kot pri drugih članih družine ''[[Paramyxoviridae]]'' je število [[Nukleotid|nukleotidov]] v genomu henipavirusa večkratnik števila šest, kar je skladno s tako imenovanim "pravilom šestih".<ref>{{Navedi časopis|last=Kolakofsky|first=D|last2=Pelet, T|last3=Garcin, D|last4=Hausmann, S|last5=Curran, J|last6=Roux, L|date=February 1998|title=Paramyxovirus RNA synthesis and the requirement for hexamer genome length: the rule of six revisited|journal=Journal of Virology|volume=72|issue=2|pages=891–9|doi=10.1128/JVI.72.2.891-899.1998|pmc=124558|pmid=9444980}}</ref> Odstopanje od pravila šestih z mutacijo ali nepopolno sintezo genoma vodi do neučinkovite replikacije virusa, verjetno zaradi strukturnih omejitev, ki jih nalaga vezava med RNA in proteinom N. Henipavirusi uporabljajo nenavaden postopek urejanja RNA, v katerem ustvarijo več proteinov iz enega gena. Poseben proces pri henipavirusih vključuje vstavitev dodatnih ostankov gvanozina v [[Informacijska RNA|mRNA]] gena P pred translacijo. Število dodanih ostankov določa, ali se sintetizirajo proteini P, VC ali W. Funkcije proteinov V in W niso znane, vendar lahko sodelujejo pri motnjah protivirusnih mehanizmov gostitelja. == Nastanek == Pojav henipavirusov je vzporeden s pojavom drugih [[Zoonoza|zoonoznih]] virusov v zadnjih desetletjih. Netopirji so prav tako prenašalci [[SARS koronavirus|koronavirusa SARS]], lisavirusa avstralskega netopirja, virusa Menangle, [[Virus Marburg|virusa Marburg]] in morda virusov [[Ebola|ebole]]. Pojav vsakega od teh virusov je bil povezan s povečanim stikom med netopirji in ljudmi, ki včasih vključuje vmesnega domačega živalskega gostitelja. Povečan stik je posledica človekovega vdora na ozemlje netopirjev (v primeru Nipaha, zlasti prašičjih kmetij na omenjenem ozemlju) in premikanja netopirjev proti človeški populaciji zaradi sprememb v porazdelitvi hrane in izgube življenjskega prostora. Obstajajo dokazi, da izguba habitata za leteče lisice, tako v južni Aziji in Avstraliji (zlasti vzdolž vzhodne obale), kot tudi posegi človeških bivališč in kmetijstva v preostale habitate, povzroča večje prekrivanje porazdelitve ljudi in letečih lisic. == Taksonomija == {| class="sortable wikitable" |+Rod ''Henipavirus'' : vrste in njihovi virusi<ref>{{Navedi časopis|last=Amarasinghe|first=Gaya K.|last2=Bào|first2=Yīmíng|last3=Basler|first3=Christopher F.|last4=Bavari|first4=Sina|last5=Beer|first5=Martin|last6=Bejerman|first6=Nicolás|last7=Blasdell|first7=Kim R.|last8=Bochnowski|first8=Alisa|last9=Briese|first9=Thomas|date=7 April 2017|title=Taxonomy of the order Mononegavirales: update 2017|journal=Archives of Virology|volume=162|issue=8|pages=2493–2504|doi=10.1007/s00705-017-3311-7|issn=1432-8798|pmc=5831667|pmid=28389807}}</ref> | '''Rod''' | '''Vrsta''' | '''Virus (okrajšava)''' |- valign="TOP" | rowspan="6" | ''Henipavirus'' | rowspan="1" | ''Cedar henipavirus'' | rowspan="1" | Cedar virus (CedV) |- valign="TOP" | rowspan="1" | ''Henipavirus ganskega netopirja'' | rowspan="1" | Virus Kumasi (KV) |- valign="TOP" | ''[[Hendra henipavirus]]'' | rowspan="1" | Hendra virus (HeV) |- | ''[[Mojiang henipavirus]]'' | rowspan="1" | Virus Mòjiāng (MojV)<ref name="Wu-2014" /> |- valign="TOP" | rowspan="1" | ''[[Nipah henipavirus]]'' | rowspan="1" | Virus Nipah (NiV) |- valign="TOP" | rowspan="1" | ''[[Henipavirus Langja|Henipavirus Langya]]'' | rowspan="1" | Virus Langya (LayV)<ref name="Zhang-2022" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.taipeitimes.com/News/taiwan/archives/2022/08/09/2003783223|title=Zoonotic Langya virus found in China, CDC says - Taipei Times|date=9 August 2022}}</ref> |} == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.ictv.global/report/paramyxoviridae '''Poročilo ICTV:''' ''Paramyxoviridae''] * [http://www.oie.int/en/animal-health-in-the-world/technical-disease-cards/ Kartica bolezni] * [http://www.expasy.org/viralzone/all_by_species/85.html Virusna cona: Henipavirus] * [https://web.archive.org/web/20150801131243/http://henipavirus.net/ Henipavirus] – Henipavirus Ecology Research Group (HERG) INFO * [http://www.viprbrc.org/brc/home.do?decorator=paramyxo Zbirka podatkov o patogenih virusih in vir analize (ViPR): Paramyxoviridae] [[Kategorija:Paramiksovirusi]] iuo25d7vwa1ktzei0pekudoj9kl8t9w 0 522238 5735161 5733687 2022-08-16T16:08:36Z Ljuba brank 92351 /* Struktura */ wikitext text/x-wiki [[File:Plum trees Kitano Tenmangu.jpg|thumb|Dve ženski molita pred svetiščem|432x432px]] '''Šintoistično svetišče''' (神社, džindža, arhaično: šinša, kar pomeni: »kraj boga(-ov)«)<ref>Stuart D. B. Picken, 1994. p. xxiii</ref> je stavba, katere glavni namen je namestitev ([[relikvija|relikvije]]) enega ali več ''[[kami]]jev'', božanstev sveta šintoistične religije. == Splošno == Strukturno je šintoistično svetišče običajno sestavljeno iz več zgradb. ''Honden'' (本殿), kar pomeni: »glavna dvorana«) je kraj, kjer je/so relikvije ''kami'' zavetnika svetišča.<ref name="scheid2">{{cite web |last=Bernhard Scheid |title=Religiöse Bauwerke in Japan |url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/bauten.htm |access-date=27 June 2010 |publisher=University of Vienna |language=de}}</ref> Honden je lahko odsoten v primerih, ko svetišče stoji na ali blizu svete gore, drevesa ali drugega predmeta, ki ga je mogoče častiti neposredno, ali v primerih, ko ima svetišče oltarju podobno strukturo, imenovano ''himorogi'' ali predmet, za katerega se verjame, biti sposoben pritegniti duhove, imenovan ''joriširo'', ki lahko služi tudi kot neposredna vez s ''kamijem''. Obstaja lahko tudi ''haiden'' (拝殿, kar pomeni: "dvorana za čaščenje") in druge strukture. Čeprav se v slovenščini uporablja samo ena beseda (»svetišče«), lahko v japonščini šintoistična svetišča nosijo katero koli od mnogih različnih, neenakovrednih imen, kot so ''gongen, -gū, džindža, džingū, mori, mjōdžin, -ša, taiša, ubusuna'' ali ''jaširo''. Ob cestah lahko občasno najdemo miniaturna svetišča (''hokore''). Velika svetišča imajo včasih na svojih območjih miniaturna svetišča, ''sesša'' (摂社) ali ''maša'' (末社). ''Mikoši'', nosilnice, ki jih nosijo na palicah med festivali (''macuri''), prav tako vsebujejo ''kami'' in se zato štejejo za svetišča. Leta 927 n. št. je bil razglašen ''Engi-šiki'' (延喜式, dobesedno: »postopki obdobja Engi«). To delo je naštelo vseh 2861 šintoističnih svetišč, ki so obstajala v tistem času, in 3131 uradno priznanih in posvečenih ''kamijev''.<ref>" Engishiki" in Stuart D. B. Pecken, ed., ''Historical Dictionary of Shinto''. Second edition. (Lanham, MD, USA: Scarecrow Press, Inc., 2011) p. 92.</ref> Leta 1972 je Agencija za kulturne zadeve ocenila število svetišč na 79.467, večinoma povezanih z Združenjem šintoističnih svetišč (神社本庁).<ref>''Japanese Religion: A Survey by the Agency for Cultural Affairs''. Abe Yoshiya and David Reid, translators. (Tokyo: Kodansha International Ltd., 1972) p. 239.</ref> Nekatera svetišča, kot je svetišče Jasukuni, so popolnoma neodvisna od katere koli zunanje oblasti.<ref>{{cite web|url=http://www.politicsandreligionjournal.com/images/pdf_files/srpski/godina3_broj2/Analiza%201.pdf |title=The Yasukuni Shrine Problem in the East Asian Context: Religion and Politics in Modern Japan: Foundation |access-date=1 January 2014}}</ref> Število šintoističnih svetišč na Japonskem je ocenjeno na okoli 100.000. Ta številka lahko vključuje ali ne vključuje zasebnih svetišč v domovih in v lasti majhnih skupin, zapuščenih ali zapuščenih svetišč, hokore ob cesti itd. Že od antičnih časov so družine ''Šake'' (社家) prevladovale v šintoističnih svetiščih prek dednih položajev in v nekaterih svetiščih se dedno nasledstvo nadaljuje še danes. Znak Unicode, ki predstavlja šintoistično svetišče (na primer na zemljevidih), je U+26E9 ⛩. == Rojstvo in evolucija == === Zgodnji izvor === [[File:Mount nantai and lake chuzenji.jpg|thumb| Gora Nantai, ki jo častijo v svetišču Futarasan, ima obliko faličnih kamnitih palic, ki jih najdemo na mestih [[obdobje Džomon|kulture Džomon]].]] Predniki so ''kami'', ki jih je treba častiti. Vaški sveti iz [[Obdobje Jajoj|obdobja Jajoj]] so iskali nasvet prednikov in drugih ''kamijev'' ter razvili instrumente, ''joriširo'' (依り代), da bi jih priklicali. ''Jošiširo'' pomeni »nadomestek pristopa« in je bil zasnovan za privabljanje ''kamijev'', da jim omogoči fizični prostor, s čimer postane kami dostopen ljudem. Zasedanja vaškega sveta so potekala na mirnih mestih v gorah ali v gozdovih v bližini velikih dreves ali drugih naravnih predmetov, ki so služili kot ''joriširo''. Ti sveti kraji in njihov ''joriširo'' so se postopoma razvili v današnja svetišča, katerih izvor še vedno lahko vidimo v japonskih besedah za »goro« in »gozd«, kar lahko pomeni tudi »svetišče«. Mnoga svetišča imajo na svojem ozemlju enega od prvotnih velikih ''joriširo'': veliko drevo, obdano s sveto vrvjo, imenovano ''šimenava'' (標縄・注連縄・七五三縄). Prve stavbe na krajih, posvečenih bogoslužju, so bile kočam podobne stavbe, zgrajene za bivanje nekaterih ''joriširo''. Sled tega izvora je mogoče najti v izrazu ''hokura'' (神庫), »skladišče božanstev«, ki se je razvil v ''hokora'' (zapisano z enakimi črkami 神庫) in velja za eno prvih besed za svetišče. === Prva začasna svetišča === Prava svetišča so nastala z začetkom poljedelstva, ko se je pojavila potreba po privabljanju ''kamijev'', da bi zagotovili dobre letine. Vendar so bile to le začasne strukture, zgrajene za določen namen, tradicijo katere je mogoče najti v nekaterih obredih. Tu in tam se še najdejo namigi o prvih svetiščih. Svetišče Ōmiva v Nari, na primer, ne vsebuje svetih podob ali predmetov, ker naj bi služilo gori, na kateri stoji – slike ali predmeti so zato nepotrebni.<ref>{{Cite web|url=http://oomiwa.or.jp/english/|title=English &#124; Ohmiwa Jinja Shrine &#124; 大神神社（おおみわじんじゃ）|date=April 17, 2014}}</ref> Iz istega razloga ima bogoslužno dvorano, ''haiden'' (拝殿), vendar nima prostora za namestitev ''kamija'', imenovanega ''šinden'' (神殿). Arheologija potrjuje, da so bili v obdobju Jajoi najpogostejši ''šintai'' (神体) (''joriširo'', v katerem so dejansko bili skriti ''kami'') v najzgodnejših svetiščih bližnji gorski vrhovi, ki so oskrbovali ravnice, kjer so živeli ljudje, z vodo.<ref name="cambridge">Cambridge History of Japan (1993:524)</ref> Poleg že omenjenega svetišča Ōmiva je še en pomemben primer gora Nantai, gora v obliki [[falus]]a v Nikku, ki predstavlja ''šintai'' svetišča Futarasan. Pomembno je, da ime ''Nantai'' (男体) pomeni »moško telo«. Gora ne oskrbuje z vodo samo riževih polj pod seboj, ampak ima obliko faličnih kamnitih palic, ki jih najdemo na mestih pred kulturo Džōmon. === Obredi in slovesnosti === Leta 905 n. št. je [[cesar Daigo]] ukazal zbirko šintoističnih obredov in pravil. Znano je, da so bili prejšnji poskusi kodifikacije, vendar niti ''Konin'' niti ''Džogan Gišiki'' <ref>"Jogan Gishiki" in Stuart D. B. Pecken, ed., ''Historical Dictionary of Shinto''. Second edition. (Lanham, MD, USA: Scarecrow Press, Inc., 2011) p. 139.</ref> nista preživela. Sprva pod vodstvom Fudživara no Tokihira (državnik, dvorjan in politik 880-949) je projekt obstal ob njegovi smrti aprila 909. Njegov brat je prevzel vodenje in leta 912 <ref name="nussbaum178">Louis-Frédéric. (2005). [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA178&dq= "''Engi-shiki''"] in ''Japan Encyclopedia'', p. 178.</ref> ter leta 927 je bila v petdesetih zvezkih objavljena knjiga o o zakonih in običajih ''Engi-šiki'' (延喜式, dobesedno: »Postopki dobe Engi«). Ta prva uradna kodifikacija šintoističnih obredov in ''Norita'' (liturgična besedila ali obredni zaklini), ki je preživela, je postala osnova za vso kasnejšo šintoistično liturgično prakso in prizadevanja.<ref>" Engishiki" in Stuart D. B. Pecken, ed., ''Historical Dictionary of Shinto''. Second edition. (Lanham, MD, USA: Scarecrow Press, Inv, 2011) p. 92.</ref> Poleg prvih desetih zvezkov tega dela v petdesetih zvezkih (ki je zadevalo bogoslužje in oddelek za bogoslužje) so razdelki v naslednjih zvezkih, ki obravnavajo ministrstvo za obrede (治部省) in ministrstvo za cesarsko hišo (宮内省), prav tako urejali šintoistično bogoslužje in je vsebovalo liturgične obrede in predpise.<ref>{{cite book|last=Philippi|first=Donald L.|title=Norito: A Translation of the Ancient Japanese Ritual Prayers|year=1990|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0691014890|page=1}}</ref> Felicia Gressitt Brock je leta 1970 izdala dvodelni komentirani angleški prevod prvih desetih zvezkov z uvodom ''Engi-šiki; procedures of the Engi Era''. == Prihod in vpliv budizma == Prihod [[budizem na Japonskem|budizma na Japonsko]] okoli 6. stoletja je uvedel koncept stalnega svetišča. Veliko število budističnih templjev je bilo zgrajenih poleg obstoječih svetišč v mešanih kompleksih, imenovanih ''džingū-dži (神宮寺, dobesedno: »svetišče tempelj«), da bi duhovništvom pomagali pri spopadanju z lokalnimi ''kamiji'', zaradi česar so ta svetišča postala trajna. Nekaj časa v njihovem razvoju se je začela uporabljati beseda ''mija'' (宮), ki pomeni »palača«, kar kaže na to, da so svetišča do takrat postala impozantne strukture današnjega časa. Ko so bila zgrajena prva stalna svetišča, je šintoizem razkril močno težnjo po upiranju arhitekturnim spremembam, težnjo, ki se je pokazala v tako imenovanem ''šikinen sengū-saidžu'' (式年遷宮祭), tradiciji zveste obnove svetišč v rednih intervalih ob strogem upoštevanju njihovega izvirnega oblikovanja. Ta običaj je razlog, da so se starodavni slogi ponavljali skozi stoletja do danes in so ostali bolj ali manj nedotaknjeni. Najboljši obstoječi primer tega je [[Veliko svetišče Ise]], ki ga še vedno obnavljajo vsakih 20 let. Tradicija obnove svetišč ali templjev je prisotna tudi v drugih religijah. Izumo-taiša, Sumijoši-taiša in svetišče Nišina Šinmei pravzaprav predstavljajo vsak drugačen slog, katerega izvor naj bi bil pred budizmom na Japonskem. Ti trije slogi so znani kot ''taiša-zukuri'', ''sumijoši-zukuri'' in ''šinmei-zukuri'' (glej spodaj). Svetišča niso bila popolnoma imuna na spremembe in dejansko kažejo različne vplive, zlasti budizma, kulturnega uvoza, ki je zagotovil velik del besednjaka šintoistične arhitekture. ''Rōmon'' (楼門, stolpna vrata), ''haiden'', ''[[kairo]]'' (回廊, koridor), ''tōrō'' ali kamnita svetilka in ''komainu'' ali levji psi (glej spodaj za razlago teh izrazov) so vsi elementi izposojeni iz budizma. === ''Šinbucu šūgō'' in ''džingūdži'' === Main articles: Shinbutsu-shūgō and Jingū-ji [[File:Tsurugaoka Hachimangū-ji.jpg|thumb| Primer ''džingū-dži'': Curugaoka Hačiman-gū-dži na stari risbi. V ospredju budistične strukture svetišča-templja (niso ohranjene), med njimi pagoda, zvonik in ''niōmon''. Svetišče (ohranjeno) je zgoraj.]] Do obdobja Meidži (1868–1912) so bila svetišča, kot jih poznamo danes, redka. Z zelo redkimi izjemami, kot sta Veliko svetišče Ise in Izumo-taiša, so bili le del kompleksa templja in svetišča, ki ga je nadzorovala budistična duhovščina. Ti kompleksi so se imenovali džingū-dži (神宮寺, dobesedno: »tempelj svetišča«), kraji čaščenja, sestavljeni iz budističnega templja in svetišča, posvečenega lokalnemu ''kamiju''. Kompleksi so nastali, ko je bil poleg svetišča postavljen tempelj, da bi pomagal ''kamiju'' pri karmičnih težavah. Takrat so mislili, da so tudi ''kamiji'' podvrženi karmi in zato potrebujejo odrešitev, ki jo lahko zagotovi samo budizem. Ko so se džingū-dži prvič pojavili v obdobju Nara (710–794), so ostali običajni več kot tisočletje, dokler niso bili z redkimi izjemami uničeni v skladu z novo politiko uprave Meidži leta 1868. === ''Šinbucu bunri'' === Šintoistično svetišče je doživelo veliko spremembo, ko je administracija Meidži razglasila novo politiko ločevanja ''kamijev'' in tujih Bud (''šinbucu bunri'') z redom ločevanja (神仏判然令, ''Šinbucu Hanzenrei''). Ta dogodek je velikega zgodovinskega pomena deloma zato, ker je sprožil ''haibucu kišaku'', nasilno protibudistično gibanje, ki je v zadnjih letih šogunata Tokugava in med obnovo Meidži povzročilo prisilno zaprtje na tisoče budističnih templjev in zaplembo njihove zemlje, prisilno vrnitev menihov v laiško življenje in uničenje knjig, kipov in druge budistične lastnine.<ref name="EoSHK">{{citation | title = Haibutsukishaku | encyclopedia = Encyclopedia of Shinto}}.</ref> Do konca [[obdobje Edo|obdobja Edo]] so bila lokalna verovanja o ''kami'' in budizem tesno povezana v tako imenovani ''šinbucu šūgō'' (神仏習合), vse do točke, ko so bile celo iste stavbe uporabljene kot šintoistična svetišča in budistične templje. Po zakonu bi bila oba na silo ločena. To je potekalo v več fazah. Sprva je ukaz, ki ga je izdal Džingidžimuka aprila 1868, odredil odstavitev ''šasō'' in ''bettō'' (menihi v svetiščih, ki izvajajo budistične obrede v šintoističnih svetiščih).<ref name = "Burkman">{{citation | last = Burkman | title = The Urakami Incidents and the Struggle for Religious Toleration in Early Meiji Japan | page = 175}}.</ref> Nekaj dni pozneje je 'Daidžōkan' prepovedal uporabo budistične terminologije, kot je ''gongen'', za japonske ''kami'' in čaščenje budističnih kipov v svetiščih. Tretja stopnja je bila prepoved uporabe budističnega izraza ''Daibosacu'' (Veliki bodhisatva) za sinkretičnega ''kamija'' Hačimana v svetiščih Ivašimizu Hačiman-gū in Usa Hačiman-gū.<ref name="EoSSB">{{citation | encyclopedia = Encyclopedia of Shinto | title = Shinbutsu Bunri}}.</ref> V četrti in zadnji fazi je bilo vsem razglašenim ''bettō'' in ''šasō'' rečeno, naj postanejo »duhovniki v svetiščih« (''kannuši'') in se vrnejo v svoja svetišča. Poleg tega je bilo menihom sekte Ničiren rečeno, naj nekaterih božanstev ne imenujejo ''kami''. Po kratkem obdobju, v katerem je užival naklonjenost ljudi, je proces ločitve Bud in ''kamijev'' vendarle zastal in je še vedno le delno zaključen. Do danes imajo skoraj vsi budistični templji na Japonskem majhno svetišče (''čindžuša''), posvečeno šintoističnemu ''kamiju'' in obratno, budistične figure (npr. boginja Kannon) so čaščene v šintoističnih svetiščih.<ref name="Scheid">{{citation | last = Scheid | first = Grundbegriffe | title = Shinto}}.</ref> ==''Šintai ''== [[File:Kodaki fuji frm shojinko refurb.jpg|left|thumb| Gora Fudži je najbolj znan japonski ''šintai''.]] Značilnosti svetišča so ''kami'', ki ga vsebuje in ''šintai'' (ali ''go-šintai'', če se uporablja častna predpona ''go-''), v katerem je. Medtem ko ime dobesedno pomeni »telo kamija«, so ''šintaji'' fizični predmeti, ki se častijo v šintoističnih svetiščih ali blizu njih, ker se verjame, da v njih prebiva ''kami''.<ref name="sos">''Shintai'', Encyclopedia of Shinto</ref> Kljub temu, kar morda nakazuje njihovo ime, ''šintaji'' sami po sebi niso del ''kamijev'', temveč le simbolična skladišča, zaradi katerih so dostopni ljudem za čaščenje. Zato je rečeno, da jih naseljuje ''kami''.<ref name="scheid1">{{cite web|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/schrein.htm|title=Schreine|last=Bernhard Scheid|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=27 March 2010}}.</ref> ''Šintai'' so prav tako nujni ''joriširo'', to so predmeti po svoji naravi, ki lahko pritegnejo ''kami''. Najpogostejši ''šintai'' so umetni predmeti, kot so ogledala, meči, dragulji (na primer kamni v obliki vejice, imenovani ''magatama''), ''gohei'' (palice, ki se uporabljajo med verskimi obredi) in kipi ''kamijev'', imenovani ''šinzō'' (神像),<ref>''Kami'' are as a rule not represented in anthropomorphic or physical terms, however numerous paintings and statues representing them have appeared under Buddhist influence</ref> vendar lahko so tudi naravni objekti, kot so skale, gore, drevesa in slapovi. Gore so bile med prvimi in so še vedno med najpomembnejšimi ''šintaji'' in jih častijo v več znanih svetiščih. Gora, za katero verjamejo, da je dom ''kamija'', kot na primer gora [[Fudži]] ali gora Miva, se imenuje ''šintai-zan'' (神体山).<ref name="ono">Ono, Woodard (2004:100)</ref> V primeru ''šintaija'', ki ga je naredil človek, je treba ''kamija'' povabiti, da prebiva vanj (glej naslednji pododdelek, Kandžō). Ustanovitev novega svetišča zahteva prisotnost že obstoječega, naravnega ''šintai'' (na primer skala ali slap, v katerem živi lokalni ''kami'') ali umetnega, ki ga je zato treba nabaviti ali narediti za ta namen. Primer prvega primera so slapovi Nači, ki jih častijo v svetišču Hirjū v bližini Kumano Nači-taiša in naj bi jih naselil ''kami'', imenovan Hirjū Gongen.<ref name="nachi">{{cite web|url=http://www.kkr.mlit.go.jp/wakayama/rekishi/disco131.html|title=Hiryū Gongen|last=Kamizaka|first=Jirō|publisher=Ministry of Land, Infrastructure and Transport - Kinki Regional Development Bureau|language=ja|access-date=28 March 2010}}</ref> Prva dolžnost svetišča je namestiti in zaščititi svoj ''šintai'' in ''kami'', ki ga naseljuje. Če ima svetišče več kot eno stavbo, se tista, ki vsebuje ''šintai'', imenuje ''honden''; ker je namenjen izključno uporabi ''kamijev'', je vedno zaprt za javnost in se ne uporablja za molitve ali verske obrede. ''Šintai'' zapusti ''honden'' le med prazniki (''macuri''), ko ga dajo v prenosna svetišča (''mikoši'') in ga med verniki nosijo po ulicah. Prenosno svetišče se uporablja za fizično zaščito ''šintai'' in njegovo skrivanje pred pogledi. === Ponovna umestitev === {{glavni| Kandžo}} Pogosto bo odprtje novega svetišča zahtevalo obredno razdelitev ''kami'' in prenos enega od dveh nastalih duhov na novo lokacijo, kjer bo animiral ''šintai''. Ta proces se imenuje ''kandžō'', razdeljeni duhovi pa ''bunrei'' (分霊, dobesedno: »razdeljen duh«), ''go-bunrei'' (御分霊) ali ''vakemitama'' (分霊).<ref name="Smyers147">Smyers (1999:235)</ref> Ta postopek razmnoževanja, ki so ga duhovniki kljub temu imenu opisali ne kot delitev, temveč kot podoben prižigu sveče od druge že prižgane sveče, pusti prvotni ''kami'' nedotaknjen na njegovem prvotnem mestu in zato ne spremeni ničesar njegovih lastnosti. Nastali duh ima vse lastnosti izvirnika in je zato »živ« in trajen. Postopek se pogosto uporablja - na primer med šintoističnimi festivali (''macuri'') za animiranje začasnih svetišč, imenovanih ''mikoši''.<ref name="sonoda12">Sonoda (1975:12)</ref> Ni nujno, da pride do prenosa iz svetišča v drugo: nova lokacija razdeljenega duha je lahko zasebni objekt ali hiša posameznika. Proces kandžō je bil temeljnega pomena pri ustvarjanju vseh mrež svetišč na Japonskem (svetišča [[ Inari (mitologija)‎|Inari]], svetišča Hačiman itd.). == ''Šake'' družine == ''Šake'' (社家) je ime za družine in nekdanji družbeni razred, ki je prevladoval v šintoističnih svetiščih prek dednih položajev v svetiščih. Družbeni razred je bil ukinjen leta 1871, vendar številne družine šake še vedno nadaljujejo dedno nasledstvo do danes in nekatere so bile po obnovi Meidži imenovane za dedno plemstvo (''Kazoku'').<ref name=":02">{{Cite book|title=Encyclopedia Nipponica|publisher=Shogakukan|year=2001|at=Shake (社家)|oclc=14970117}}</ref> Nekatere najbolj znane družine ''šake'' so: *Arakida in Vatarai iz velikega svetišča Ise<ref name=":13">{{Cite book|last=Gibney|first=Frank B|title=Britannica International Encyclopædia|publisher=TBS Britannica|year=1991|at=Shake (社家)|oclc=834589717}}</ref> *Senge in Kitadžima Izumo-taiša *Ōnakatomi Kasuga-taiša *Urabe iz svetišča Jošida == Znana svetišča in mreže svetišč == Tisti, ki jih častijo v svetišču, so na splošno šintoistični ''kami'', včasih pa so lahko budistična ali taoistična božanstva, pa tudi druga, za katera na splošno ne velja, da pripadajo šintoizmu. Nekatera svetišča so bila ustanovljena za čaščenje živih ljudi ali figur iz mitov in legend. Znan primer so svetišča Tōšō-gū, postavljena v svetišče Tokugava Iejasu ali številna svetišča, posvečena Sugavara no Mičizaneju, kot je Kitano Tenman-gū. [[File:Haiden of Izumo-taisha-1.JPG|thumb|[[Izumo-taiša]]]] Pogosto svetišča, ki so bila zgodovinsko najpomembnejša, ne ležijo v nekdanjem središču moči, kot so Kjoto, Nara ali Kamakura. Na primer, Veliko svetišče Ise, družinsko svetišče cesarske družine, je v prefekturi Mie. Izumo-taiša, eno najstarejših in najbolj cenjenih svetišč na Japonskem, je v prefekturi Šimane.<ref name="schreine">{{cite web|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/bekannteschreine.htm|title=Bekannte Schreine|last=Scheid|first=Bernhard|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=23 March 2010}}</ref> To je zato, ker je njihova lokacija lokacija tradicionalno pomembnega ''kamija'' in ne lokacija posvetnih institucij. Nekatera svetišča obstajajo samo v enem kraju, druga pa so na čelu mreže svetišč podružnic (分社, ''bunša'').<ref name="bunpu">{{cite web|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=776|title=Shamei Bunpu (Shrine Names and Distributions)|last=Motegi|first=Sadazumi|publisher=Encyclopedia of Shinto|language=ja|access-date=23 March 2010}}</ref> Širjenje ''kamija'' lahko povzroči enega ali več različnih mehanizmov. Tipična je operacija, imenovana ''kandžō'', postopek razmnoževanja, skozi katerega je ''kami'' povabljen na novo lokacijo in tam ponovno uvrščen. Novo svetišče se upravlja popolnoma neodvisno od tistega, iz katerega izvira. Vendar pa obstajajo tudi drugi mehanizmi prenosa. V primeru velikega svetišča Ise se je na primer njegova mreža svetišč Šinmei (iz ''Šinmei'', 神明; drugo ime za Amaterasu) povečala zaradi dveh sočasnih vzrokov. V poznem obdobju Heian se je kult Amaterasuja, ki so ga sprva častili samo v velikem svetišču Ise, začel širiti na posest svetišča prek običajnega mehanizma kandžō. Kasneje so se podružnična svetišča začela pojavljati še dlje. Prvi dokaz o svetišču Šinmei daleč od Iseja je ''Azuma Kagami'', besedilo iz [[obdobje Kamakura|obdobja Kamakura]], ki se nanaša na pojav Amanave Šinmei-gū'' v Kamakuri, Kanagava. Amaterasu so začeli častiti v drugih delih države zaradi tako imenovanega fenomena ''tobi šinmei'' (飛び神明, leteči ''Šinmei''), prepričanja, da bo odletel na druge lokacije in se tam naselil. Podobni mehanizmi so odgovorni za širjenje drugih ''kamijev'' po državi. === Pomembna svetišča === [[File:Naiku 04.jpg|thumb| Veliko svetišče Ise je bilo najpomembnejše svetišče na Japonskem.]] [[Veliko svetišče Ise]] v prefekturi Mie je skupaj z [[Izumo-taiša]] najbolj reprezentativno in zgodovinsko pomembno svetišče na Japonskem.<ref name="IUI">{{cite web|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/ise_izumo.htm|title=Ise und Izumo|last=Scheid|first=Bernhard|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=31 March 2010}}</ref> Dve svetišči ''kami'' igrata temeljne vloge v ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'', dveh besedilih, ki sta zelo pomembni za šintoizem. Ker je njegov ''kami'', Amaterasu, prednik cesarja, je veliko svetišče Ise družinsko svetišče cesarske hiše. Veliko svetišče Ise pa je posvečeno posebej cesarju in v preteklosti so celo njegova mati, žena in babica potrebovale njegovo dovoljenje za čaščenje tam.<ref name="EOS-IS">{{cite web|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=781|title=Ise Shinkō|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=31 March 2010}}</ref> Njegov tradicionalni in mitološki datum ustanovitve sega v leto 4 pred našim štetjem, vendar zgodovinarji menijo, da je bilo ustanovljeno okoli 3. do 5. stoletja našega štetja. Izumo-taiša (v prefekturi Šimane) je tako star, da o njegovem nastanku ni ohranjen noben dokument, zato leto ustanovitve ni znano. Svetišče je središče vrste priljubljenih sag in mitov. ''Kami'', ki ga vsebuje, Ōkuninuši, je ustvaril Japonsko, preden so jo naselili Amaterasujevi potomci, cesarjevi predniki. Zaradi svoje fizične oddaljenosti je Izumo v zgodovinskih časih zasenčila slava drugih krajev, vendar je še vedno razširjeno prepričanje, da se oktobra tam srečajo vsi japonski bogovi. Zaradi tega je mesec oktober znan tudi kot »mesec brez bogov« (神無月, Kannazuki, eno od njegovih imen v starem lunarnem koledarju), medtem ko se samo pri Izumo-taiši imenuje mesec z bogovi (神在月・神有月, ''Kamiarizuki'').<ref>Iwanami {{nihongo|Kōjien|広辞苑}} Japanese dictionary, 6th Edition (2008), DVD version</ref> [[File:Fushimi Inari Taisha Shrine, Kyoto (30173750748).jpg|thumb|left|''Senbon tori'', ki vodijo do Fušimi Inari-taiša]] [[Fušimi Inari-taiša]] je glavno svetišče največje mreže svetišč na Japonskem, ki ima več kot 32.000 članov (približno tretjina vseh). Čaščenje Inari Okami se je tukaj začelo v 8. stoletju in se od takrat nadaljuje ter se širi na preostalo državo. Svetišče v kraju Fušimi-ku v [[Kjoto|Kjotu]] stoji ob vznožju gore, tudi imenovane Inari in vključuje poti navzgor do številnih manjših svetišč. Drug zelo velik primer je svetišče Jūtoku Inari v mestu Kašima, prefektura Saga. Svetišče Usa v prefekturi Ōita (imenovano v japonščini Usa Džingū ali Usa Hačiman-gū) je skupaj z Ivašimizu Hačiman-gū vodja mreže svetišč Hačiman.<ref name="usa">{{cite web|url=http://www.usajinguu.com/lineage.html|title=Yuisho|publisher=Usa Jingū|language=ja|access-date=1 April 2010|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207130748/http://www.usajinguu.com/lineage.html|url-status=dead}}</ref> Čaščenje Hačimana se je tukaj začelo vsaj še v obdobju Nara (710–794). Leta 860 je bil ''kami'' razdeljen in pripeljan v Ivašimizu Hačiman-gū v Kjotu, ki je postal središče čaščenja Hačimana v prestolnici. Usa Hačiman-gū, ki je na vrhu gore Otokojama, je posvečen cesarju Odžinu, njegovi materi cesarici Džungū in ženski ''kami'' Hime no Okami.<ref name="iwa">{{cite web|url=http://www.kiis.or.jp/kansaida/yawata/yawata01-e.html|title=Iwashimizu Hachimangu Shrine |publisher=Kansai Institute of Information Systems and Industrial|access-date=1 April 2010}}</ref> [[Svetišče Icukušima]] je skupaj z Munakata-taišo na čelu mreže svetišč Munakata. Poznan po tem, da je dvignil torije iz vode in je Unescov seznam svetovne dediščine. Svetišče je posvečeno trem hčeram Susano-o no Mikoto, ''kamiju'' morij in neviht ter bratu velikega sončnega ''kamija''. Kasuga-taiša je šintoistično svetišče v mestu Nara v prefekturi Nara na Japonskem. Ustanovljeno leta 768 našega štetja in večkrat prezidano skozi stoletja, je svetišče družine Fudživara. Notranjost je znana po številnih bronastih lučeh, pa tudi po številnih kamnitih lučeh, ki vodijo do svetišča. Arhitekturni slog ''Kasuga-zukuri'' je dobil ime po ''honden'' Kasuga-taiša. [[File:Yasukuni Shrine 201005.jpg|thumb| Svetišče Jasukuni v Čijodi v Tokiu]] Kompleks svetišč Kumano Sanzan, vodja mreže svetišč Kumano, vključuje Kumano Hajatama-taiša (prefektura Vakajama, Šingu), Kumano Hongu-taiša (prefektura Vakajama, Tanabe) in Kumano Nači.taiša (prefektura Vakajama, Načikacura). Svetišča ležijo med 20 in 40 km eno od drugega. Povezuje jih romarska pot, znana kot »Kumano Sankeimiči« (熊野参詣道). Veliki kompleks Kumano Sanzan vključuje tudi dva budistična templja, Seiganto-dži in Fudarakusan-dži. <ref>The presence of Buddhist temples within a Shinto shrine complex is due to an integration of Buddhism and Shinto (''Shinbutsu shūgō'') which used to be normal before the Meiji restoration and is still common. The ''kami'' which inhabits the Nachi Falls within the Kumano Sanzan shrine complex, the already mentioned Hiryū Gongen, is itself syncretic.</ref><ref name="ks">[http://www.pref.wakayama.lg.jp/sekaiisan/english/e-kumano_e.html Sacred site "Kumano Sanzan"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090303221919/http://www.pref.wakayama.lg.jp/sekaiisan/english/e-kumano_e.html |date=2009-03-03 }} accessed on June 12, 2008</ref> Verski pomen regije Kumano sega v prazgodovino in torej pred vsemi sodobnimi religijami na Japonskem. Območje je veljalo in še vedno velja za kraj telesnega zdravljenja. Svetišče Jasukuni v Tokiu je posvečeno vojakom in drugim, ki so umrli v boju za japonskega cesarja. === Mreža svetišč === Ocenjuje se, da je na Japonskem približno 80.000 svetišč.<ref>Karan, Pradyumna. (2010). [https://books.google.com/books?id=oze_mWihnU0C&pg=PA72&dq= ''Japan in the 21st Century: Environment, Economy, and Society,'' p. 72]; (1997). [https://books.google.com/books?id=ytOHbLdtSY4C&pg=PA191 ''Living Religions: An Encyclopaedia of the World's Faiths,'' p. 191].</ref> Večina šintoističnih svetišč je povezana z mrežo svetišč. To šteje samo svetišča z rezidenčnimi duhovniki; če so vključena manjša svetišča (kot so obcestna ali gospodinjska svetišča), bi se število podvojilo. Te so zelo koncentrirane; več kot ena tretjina jih je povezana z Inari (več kot 30.000 svetišč), prvih šest omrežij pa obsega več kot 90 % vseh svetišč, čeprav obstaja vsaj 20 omrežij z več kot 200 svetišči. {| class="wikitable" |- ! 10 največjih mrež svetišč na Japonskem<ref name="bunshanum">"[http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/images/uploads/EOS070712Kb.pdf Nationwide numbers of Emanation Branches(bunsha) of Famous Shrine]", from "Shamei Bunpu (Shrine Names and Distributions)"</ref> ! Podružnična svetišča ! Glavno svetišče |- | Svetišča Inari | 32.000 | [[Fušimi Inari-taiša]] ([[Kjoto]]) |- | Svetišča Hačiman | 25.000 | Usa Hačiman-gū (Prefektura Ōita, [[Kjušu]]), Ivašimizu Hačiman-gū (Kjoto) |- | Svetišča Šinmei | 18.000 | Ise Džingū (prefektura Mie) |- | Svetišča Tendžin |10.500 |Kitano Tenman-gū (Kjoto), Dazaifu Tenman-gū (prefektura Fukuoka]], Kjušu) |- | Svetišča Munakata | 8500 | Munakata taiša]] (prefektura Fukuoka, Kjušu), [[Svetišče Icukušima]] (Hirošima) |- | Svetišča Suva | 5000 | Suva taiša]] (prefektura Nagano) |- | Svetišča Hijoši | 4000 | Hijoši taiša]] (prefektura Šiga) |- | Svetišča Kumano | 3000 | Kumano Nači taiša (prefektura Vakajama) |- | Svetišča Csušima | 3000 || svetišče Cušima (prefektura Aiči) |- | Svetišča Jasaka | 3000 | Svetišče Jasaka (Kjoto) |} Naslednjih deset največjih mrež vsebuje od 2000 podružnic do približno 200 podružnic in med drugim vključujejo mreže, ki jih vodijo Macunoo-taiša, svetišče Kibune in Taga-taiša. ==== Svetišča Inari ==== {{glavni| Inari (mitologija)‎}} Število podružničnih svetišč daje približen pokazatelj njihovega verskega pomena in niti Veliko svetišče Ise niti Izumo-taiša ne moreta zasesti prvega mesta. Daleč najštevilčnejša so svetišča, posvečena [[Inari]]ju, ''kamiju'' varuhu kmetijstva, priljubljenemu po vsej Japonski, ki sama predstavljajo skoraj tretjino vseh. Inari ščiti tudi ribolov, trgovino in produktivnost na splošno. Zaradi tega imajo številne sodobne japonske korporacije v svojih prostorih svetišča, posvečena Inari. Svetišča Inari so običajno zelo majhna in jih je zato enostavno vzdrževati, lahko pa so tudi zelo velika, kot v primeru Fušimi Inari-taiša, glavnega svetišča mreže. ''Kami'' je zapisan tudi v nekaterih budističnih templjih. Vhod v svetišče Inari je običajno označen z enim ali več cinobrskimi [[tori]]ji in dvema belima lisicama (''kicune''). To rdečo barvo so začeli identificirati z Inari zaradi razširjenosti njene uporabe med Inari svetišči in njihovimi toriji.<ref>Smyers (1999:60, 177)</ref> Za kipe ''kicune'' se včasih zmotno verjame, da so oblika, ki jo je prevzel Inari in običajno prihajajo v parih, ki predstavljajo moškega in žensko, čeprav spol običajno ni očiten.<ref name="Smyers93">Smyers (1999:93)</ref> Ti kipi lisice držijo v ustih ali pod sprednjo taco simboličen predmet – najpogosteje dragulj in ključ, pogosti pa so tudi sveženj riža, zvitek ali lisičji mladič. Skoraj vsa svetišča Inari, ne glede na to, kako majhna, bodo vsebovala vsaj par teh kipov, običajno ob strani, na oltarju ali pred glavnim svetiščem. ==== Svetišča Hačiman ==== [[File:Sōgyō Hachiman.jpg|thumb| Hačiman v budističnih oblačilih zaradi ''šinbucu-šūgō'']] Sinkretična entiteta, ki jo častijo kot ''kamija'' in budističnega ''[[Bodhisatva|daibosacuja]]'', je [[Hačiman]] tesno povezan tako z učenjem kot z bojevniki. V 6. ali 7. stoletju so [[cesar Odžin|cesarja Ōdžina]] in njegovo mater cesarico Džingū identificirali skupaj s Hačimanom.<ref name="ash">{{cite book|last=Ashkenazy|first=Michael|title=Handbook of Japanese Mythology (World Mythology) (Hardcover)|publisher=ABC-CLIO|date=November 5, 2003|isbn=978-1-57607-467-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/handbookofjapane0000ashk}}</ref> Hačiman, ki je bil prvič zapisan v [[Usa Džingu]] v prefekturi Ōita, je bil globoko čaščen v obdobju Heian. Po ''kodžikiju'' je bil Ōdžin tisti, ki je korejske in kitajske učenjake povabil na Japonsko, zato je pokrovitelj pisanja in učenja. Ker je bil kot cesar Ōdžin prednik klana Minamoto, je Hačiman postal skrbniški ''kami'' (氏神, ''udžigami'') samurajskega klana Minamoto iz Kavačija ([[Osaka]]). Potem ko je [[Minamoto no Joritomo]] postal [[šogun]] in ustanovil šogunat Kamakura, je Hačimanova priljubljenost narasla in posledično je postal zaščitnik bojevniškega razreda, ki ga je šogun pripeljal na oblast. Iz tega razloga je ''šintai'' Hačimanovega svetišča običajno streme ali lok. V [[obdobje Kamakura|japonskem srednjem veku]] se je čaščenje Hačimana razširilo po vsej Japonski ne le med [[samuraj]]i, ampak tudi med kmeti. Na Japonskem je njemu posvečenih 25.000 svetišč, drugo najštevilčnejše za svetišči mreže Inari. Usa Džingu je glavno svetišče mreže skupaj z Ivašimizu Hačiman-gū. Vendar pa svetišče Hakozaki in Curugaoka Hačiman-gū nista zgodovinsko nič manj pomembni svetišči in sta bolj priljubljeni. ==== Svetišča Munakata ==== Na čelu s Kjūšūjevim svetiščem Munakata taiša in Icukušima, svetišča v tem omrežju zajemajo tri ženske ''kami'' iz Munakata (宗像三女神, ''Munakata Sandžošin'') in sicer Čikišima Hime-no-Kami, Tagicu Hime-no-Kami in Tagori Hime-no- Kami.<ref name="munakata">{{cite web|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1085|title=Munakata Shinkō|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=5 April 2010}}</ref> Isti trije kamiji so zapisani drugje v omrežju, včasih pod drugim imenom. Vendar, medtem ko Munakata taiša hrani vse tri na ločenih otokih, ki pripadajo njegovemu kompleksu, svetišča podružnic na splošno ne; katerega kamija zapišejo, je odvisno od zgodovine svetišča in z njim povezanih mitov. ==== Svetišča Tendžin ==== Mreža svetišč Tendžin vključuje učenjaka Sugavaro no Mičizaneja iz 9. stoletja. Sugavara je bil prvotno posvečen, da bi pomiril svojega duha, ne pa da bi ga častili.<ref name="suga">{{cite book |editor=John Breen |editor2=Mark Teeuwen | title = Shinto in History: Ways of the Kami| publisher = University of Hawaii Press| date = July 2000| location = Honolulu| isbn = 978-0-8248-2363-4| oclc = 43487317}}</ref> Mičizane je bil v svojem življenju neupravičeno izgnan, zato je bilo treba nekako pomiriti njegov bes, ki naj bi bil vzrok za kugo in druge katastrofe. Kitano Tenman-gū je bilo prvo od svetišč, posvečenih njemu. Ker je bil v življenju učenjak, je postal ''kami'' učenja in v obdobju Edo so šole zanj pogosto odprle podružnično svetišče. Drugo pomembno svetišče, posvečeno njemu, je Dazaifu Tenman-gū. === Svetišča Šinmei ==== Medtem ko je bil v uporabi pravni sistem ''ricurjō, so bili obiski prebivalcev Iseja prepovedani. Z oslabitvijo v obdobju Heian so v svetišče odprli tudi za navadne ljudi. Rast mreže svetišč Šinmei je bila posledica dveh sočasnih vzrokov. V poznem obdobju Heian so boginjo Amaterasu, ki so jo sprva častili le v velikem svetišču Ise, začeli ponovno uveljavljati v svetiščih podružnic v lastni posesti Ise prek značilnega mehanizma ''kandžō''. Prvi dokaz o svetišču Šinmei drugje je podan z ''Azuma Kagami'', besedilom iz obdobja Kamakure, ki se nanaša na pojav Amanawa Šinmei-gū v Kamakuri. Amaterasu se je razširil v druge dele države tudi zaradi tako imenovanega fenomena ''tobi šinmei'' (飛び神明, dobesedno: »leteči Šinmei«), prepričanja, da je Amaterasu odletel na druge lokacije in se tam naselil. ==== Svetišča Kumano ==== Svetišča Kumano zajemajo tri gore Kumano: Hongū, Šingū in Nači (Kumano Gongen (熊野権現)).<ref name="kumano">Encyclopedia of Shinto, [http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1076 Kumano Shinkō], accessed on April 1, 2010</ref> Izvor kulta Kumano je kompleks svetišč Kumano Sanzan, ki vključuje Kumano Hajatama taiša (熊野速玉大社) (prefektura Vakajama, Šingu), Kumano Hongu taiša (prefektura Vakajama, Tanabe) in Kumano Nači taiša (prefektura Vakajama, Načikacura). Na Japonskem je več kot 3000 svetišč Kumano. == Struktura == [[Image:Plan of Shinto Shrine.jpg|thumb|The composition of a Shinto shrine]] Sledi seznam in diagram, ki prikazuje najpomembnejše dele šintoističnega svetišča: #''[[Tori]]'' – šintoistična vrata #Kamnite stopnice #''Sando'' – pristop do svetišča #''Čōzuja'' ali ''temizuja'' – mesto čiščenja za čiščenje rok in ust #''Tōrō'' – okrasne kamnite lanterne #''Kagura-den'' – stavba posvečena ''Noh'' ali svetemu plesu ''kagura'' #''Šamušo'' – upravni urad svetišča #''Ema'' – lesene ploščice z molitvami ali željami #''Secsumacuša – majhna pomožna svetišča #''Komainu'' – tako imenovani "levji psi", varuhi svetišča #''Haiden'' – oratorij ali bogoslužna dvorana #''Tamagaki'' – ograja, ki obdaja ''honden'' #''[[Honden]]'' – glavna dvorana, v kateri so kami #Na strehi ''haiden'' in ''honden'' sta vidna ''čigi'' ([[fiala]] in ''kacuogi '' (kratka vodoravna bruna), oboje pogosta tempeljska ornamentika. Splošni načrt šintoističnega svetišča je budističnega izvora. Prisotnost verand, kamnitih luči in dovršenih vrat je primer tega vpliva. Sestava šintoističnega svetišča je izjemno spremenljiva in nobena od številnih možnih značilnosti ni nujno prisotna. Celo ''honden'' lahko manjka, če svetišče časti bližnji naravni ''šintai''. Ker pa je njegovo zemljišče sveto, je običajno obdano z ograjo iz kamna ali lesa, imenovano ''tamagaki'', medtem ko je dostop omogočen s pristopom, imenovanim ''sandō''. Sami vhodi so prepredeni z vrati, imenovanimi ''tori'', ki so običajno najpreprostejši način za identifikacijo šintoističnega svetišča. [[Image:---File---蒙疆神社.JPG|thumb| Svetišče Mengdžiang v Džangdžiakou, Hebei, Kitajska, leta 1952]] Svetišče lahko na svojem ozemlju vključuje več struktur, od katerih je vsaka zgrajena za drugačen namen. Med njimi so ''honden'' ali svetišča, kjer so posvečeni ''kamiji'', ''heiden'' ali daritvena dvorana, kjer se darujejo daritve in molitve in ''haiden'' ali bogoslužna dvorana, kjer so lahko sedeži za častilce. ''Honden'' je stavba, ki vsebuje ''šintai'', dobesedno »sveto telo kamija«. Od teh je samo ''haiden'' odprt za laike. ''Honden'' je običajno za ''haidnom'' in je pogosto veliko manjši in neokrašen. Druge pomembne značilnosti svetišča so ''temizuja'', vodnjak, kjer si obiskovalci očistijo roke in usta, in ''šamušo'' (社務所), pisarna, ki nadzoruje svetišče. Stavbe pogosto krasijo ''čigi'' in ''kacuogi'', različno usmerjeni drogovi, ki štrlijo iz njihove strehe. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, je bilo pred obnovo Meidži običajno, da so budistični tempelj zgradili znotraj ali poleg svetišča ali obratno.<ref name="SS">See Shinbutsu shūgō article</ref> Če je bilo v svetišču budistični tempelj, so ga imenovali ''džingūdži'' (神宮寺). Podobno so templji po vsej Japonski sprejeli skrbniške ''kamije'' (鎮守/鎮主, ''čindžu'') in zgradili tempeljska svetišča (寺社, džiša++), da bi jih nastanili.<ref name="BT95">Mark Teeuwen in ''Breen and Teeuwen'' (2000:95-96)</ref> Po nasilni ločitvi budističnih templjev in šintoističnih svetišč (''šinbucu bunri''), ki jo je odredila nova vlada v obdobju Meidži, je bila povezava med obema religijama uradno prekinjena, vendar se je v praksi kljub temu nadaljevala in je vidna še danes. == Arhitekturni slog == {{glavni|Šintoistična arhitektura}} Stavbe svetišč imajo lahko veliko različnih osnovnih tlorisov, ki so običajno poimenovane bodisi po ''hondenu'' slavnega svetišča (npr. ''hijoši-zukuri'', poimenovano po Hijoši-taiša) ali strukturni značilnosti (npr. ''irimoja-zukuri'', po dvokapni in zatrepni strehi. Pripona ''-zukuri'' v tem primeru pomeni »struktura«.) Streha ''hondena'' je vedno dvokapna, nekateri slogi pa imajo tudi verandi podoben prehod, imenovan ''hisaši'' (1 ''ken'' širok hodnik, ki obdaja eno ali več strani jedra svetišča ali templja). Med dejavniki, vključenimi v razvrstitev, so pomembni prisotnost ali odsotnost: *''hirairi'' ali ''hirairi-zukuri'' (平入・平入造) – slog gradnje, pri katerem ima stavba glavni vhod na strani, ki poteka vzporedno s slemenom strehe (stran brez dvokapnice). Temu tipu pripadajo ''šinmei-zukuri'', ''nagare-zukuri'', ''hačiman-zukuri'' in ''hie-zukuri''.<ref>Jinja Kenchiku, Shogakukan Nihon Daihyakka Zensho, accessed on November 29, 2009</ref> *''cumairi'' ali ''cumairi-zukuri'' (妻入・妻入造) – slog gradnje, pri katerem ima stavba glavni vhod na strani, ki poteka pravokotno na sleme strehe (dvokapna stran). Tej vrsti pripadajo ''taiša-zukuri'', ''sumijoši-zukuri'', ''ōtori-zukuri'' in ''kasuga-zukuri''. (Galerija na koncu tega članka vsebuje primere obeh slogov.) Pomembna so tudi razmerja. Stavba določenega sloga mora pogosto imeti določena razmerja, merjena v ''kenih'' (razdalja med stebri, spremenljiva količina od enega svetišča do drugega ali celo znotraj istega svetišča). Najstarejši slogi so ''cumairi šinmei-zukuri'', ''taiša-zukuri'' in ''sumijoši-zukuri'', za katere se verjame, da so nastali pred prihodom budizma. Dva najpogostejša sta ''hirairi nagare-zukuri'' in ''cumairi kasuga-zukuri''.<ref name="ko">[http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=248 History and Typology of Shrine Architecture], Encyclopedia of Shinto accessed on November 29, 2009</ref> Večja, pomembnejša svetišča imajo ponavadi edinstven stil. == Razlaga imen svetišč == [[File:Hakusan gongen.jpg|thumb| Majhno svetišče, imenovano Hakusan Gongen (白山権現), po navadi pred Meidži.]] Nomenklatura svetišč se je od obdobja Meidži precej spremenila. Do takrat je bila velika večina svetišč majhnih in brez stalnega duhovnika. Z zelo redkimi izjemami so bili le del kompleksa templja in svetišča, ki ga je nadzorovala budistična duhovščina. Običajno so imeli lokalnega skrbniškega ''kamija'', zato so jih klicali z imenom ''kami'', ki so mu sledili izrazi, kot je ''gongen''; ''ubusuna'' (産土), okrajšava za ''ubusuna no kami'' ali božanstvo varuh rojstnega kraja; ali veliki ''kami'' (明神, ''mjōdžin''). Izraz ''džindža'' (神社), ki je zdaj najpogostejši, je bil redek. Primera te vrste uporabe pred Meidžijem sta ''Tokusō Daigongen'' in ''Kanda Mjōdžin''. Danes se izraz »šintoistično svetišče« uporablja v nasprotju z »budističnim templjem«, da bi zrcalili japonsko razlikovanje med šintoističnimi in budističnimi verskimi strukturami. Ta ena sama beseda pa prevede več neenakovrednih japonskih besed, vključno z ''džindža'' (神社), kot v Jasukuni džindža; ''jaširo'' (社) kot v Cubaki Ōkami Jaširo; ''mija'' (宮) kot v Vatarai no Mija; ''-gū'' (宮) kot v Ivašimizu Hačiman-gū; ''džingū'' (神宮) kot v Meidži Džngū; ''taiša'' (大社) kot v Izumo-taiša; ''mori'' (杜); in ''hokora/hokura'' (神庫). Imena svetišč so opisna in velika težava pri obravnavanju njih je razumevanje, kaj točno pomenijo. Čeprav je njihova sestava zelo raznolika, je v njih običajno mogoče prepoznati dva dela. Prvo je pravo ime svetišča ali ''meišō'' (名称), drugo je tako imenovani ''šōgō'' (称号) ali »naslov«.<ref name="jinja.jp">Shinto Online Network Association [http://jinja.jp/modules/chishiki/index.php?content_id=56 Jinja no Shōgō ni Tsuite Oshiete Kudasai] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141019044202/http://jinja.jp/modules/chishiki/index.php?content_id=56 |date=2014-10-19 }}</ref> === ''Meišō'' === Najpogostejši ''meišō'' je lokacija, kjer stoji svetišče, kot na primer v primeru Ise Džingū, najsvetejšega svetišča, ki je v mestu Ise, prefektura Mie.<ref>[http://orias.berkeley.edu/visuals/japan_visuals/shintoC.HTM#ISE Ise, the Holiest Shrine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080704083054/http://orias.berkeley.edu/visuals/japan_visuals/shintoC.HTM#ISE |date=2008-07-04 }}, Berkeley University ORIAS site accessed on August 10, 2008</ref> Zelo pogosto bo ''meišō'' ime vpisanega ''kamija''. Svetišče Inari je na primer svetišče, posvečeno ''kami'' Inari. Podobno je svetišče Kumano svetišče, ki zajema tri gore Kumano. Svetišče Hačiman zajema ''kami'' Hačiman. Tokijsko svetišče Meidži prikazuje [[cesar Meidži|cesarja Meidžija]]. Ime ima lahko tudi drug izvor, pogosto neznan ali nejasen. === ''Šōgō'' === Drugi del imena opredeljuje status svetišča. * ''Džindža'' (神社) je najbolj splošno ime za svetišče. Vsak kraj, ki ima v lasti ''honden'' (本殿), je džindža. Ta dva znaka sta se včasih brala bodisi ''kamu-cu-jaširo'' bodisi ''mori'', oba pa sta pomenila ''kami gaj''. Oba načina lahko najdemo na primer v Man'jōšū. * ''Jaširo'' (社) je generični izraz za šintoistično svetišče, kot je džindža. * ''Mori'' (杜) je kraj, kjer je prisoten ''kami''. Zato je lahko svetišče in pravzaprav se znaki 神社, 社 in 杜 lahko berejo »mori« (gaj). To branje odraža dejstvo, da so bila prva svetišča preprosto sveti nasadi ali gozdovi, kjer so bili prisotni ''kami''. * Pripona ''-ša'' ali ''-dža'' (社), kot v Šinmei-ša ali Tendžin-dža, označuje manjše svetišče, ki je s procesom ''kandžō'' prejelo ''kami'' od pomembnejšega. * ''Hokora/hokura'' (神庫) je izjemno majhno svetišče, kakršno najdemo na primer ob podeželskih cestah.<ref>[http://www2.kokugakuin.ac.jp/ijcc/wp/bts/bts_h.html#hokora Basic Terms of Shinto, ''Hokora''] retrieved on July 1, 2008</ref> * ''Džingū'' (神宮) je svetišče s posebno visokim statusom, ki ima globok odnos s cesarsko družino ali časti cesarja, kot na primer v primeru Ise Džingū in Meidži Džingū. Samo ime ''Džingū'' pa se lahko nanaša le na Ise Džingū, katerega uradno ime je samo »Džingū«. * ''Mija'' (宮) označuje svetišče, v katerem je posvečen poseben ''kami'' ali član cesarske družine, kot je cesarica, vendar obstaja veliko primerov, v katerih se uporablja preprosto kot tradicija. V obdobju državne ureditve so se mnoga imena ''-mija'' spremenila v džindža. * ''-gū'' (宮) označuje svetišče cesarskega princa, vendar je veliko primerov, v katerih se uporablja zgolj kot tradicija. * ''Taiša'' (大社) (znaki se berejo tudi ''ōjaširo'') je dobesedno »veliko svetišče«, ki je bilo kot tako razvrščeno po starem sistemu razvrščanja svetišč, ''šakaku'' (社格), ki je bil odpravljen leta 1946.<ref>[http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=260 Myōjin taisha], Encyclopedia of Shinto, retrieved on July 2, 2008</ref> Mnoga svetišča, ki vsebujejo ta shōgō, so ga sprejela šele po vojni. * V japonskem srednjem veku so svetišča začeli imenovati z imenom ''gongen'', izrazom budističnega izvora.<ref name="sos3">Encyclopedia of Shinto, [http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=790 Gongen shinkō], accessed on October 5, 2008</ref> Na primer, na vzhodu Japonske je še vedno veliko svetišč Hakusan, kjer se samo svetišče imenuje ''gongen''. Ker predstavlja uporabo budistične terminologije za šinto ''kami'', je njegovo uporabo zakonsko odpravila vlada Meidži z Odredbo o ločitvi šintoizma in budizma (神仏判然令, ''Šin-bucu Hanzenrei'') in svetišča so se začela imenovati džindža. Ta imena si niso enakovredna v smislu prestiža: ''taiša'' je bolj prestižna kot ''-gū'', ki pa je pomembnejši od ''džindža''. == Svetišča s strukturami, označenimi kot nacionalni zakladi == Svetišča, ki so del svetovne dediščine, so označena z (↑). *Regija [[Tohoku]] **Svetišče Ōsaki Hačiman (Sendai, Miyagi) *Regija [[Kanto]] **Nikō Tōšō-gū ↑ (Nikō, Točigi) **Rinnō-dži ↑ (Nikō, Točigi) *Regija [[Čubu]] **Svetišče Nišina Šinmei (Ōmachi, Nagano) *Regija [[Kansai]] **Ondžō-dži (Ōcu, Šiga) **Hijoši taiša (Ōcu, Šiga) **Svetišče Mikami (Jasu, Šiga) **Svetišče Ōsasahara (Jasu, Šiga) **Svetišče Cukubusuma (Nagahama, Šiga) **Svetišče Namura (Rjūō, Šiga) **Svetišče Kamo ↑ (Kjoto, Kjoto) **Daigo-dži ↑ (Kjoto, Kjoto) **Svetišče Tojokuni (Kjoto, Kjoto) **Kitano Tenman-gū (Kjoto, Kjoto) **Svetišče Udžigami ↑ (Udži, Kjoto) **Sumijoši taiša (Osaka, Osaka) **Svetišče Sakurai (Sakai, Osaka) **Svetišče Kasuga ↑ (Nara, Nara) **Endžō-dži (Nara, Nara) **Svetišče Isonokami (Tenri, Nara) **Svetišče Udamikumari (Uda, Nara) *Regija [[Čugoku]] **Sanbutsu-ji (Misasa, Totori) **Izumo-taiša (Taiša, Šimane) **Svetišče Kamosu (Macue, Šimane) **Svetišče Kibicu (Okajama, Okajama) **Svetišče Icukušima ↑ (Hacukaiči, Hirošima) **Svetišče Sumijoši (Šimonoseki, Jamaguči) *Regija [[Šikoku]] **Svetišče Kandani (Sakaide, Kagava) *Regija [[Kjušu]] **Svetišče Usa (Usa, Ōita) **Svetišče Aoi Aso (Hitojoši, Kumamoto) == Galerija == <gallery widths="160" heights="120"> File:Shinra Zenjin Hall.jpg|''Hirairi'' slog: vhod na strani brez zatrepa File:Outside of Itsukushima main shrine.jpg|''Csumairi'' slog: vhod na zatrepni strani File:Katsuragi-jinja (Gose, Nara) massha.jpg|Nekaj ''secumasša'' File:Hokora-DSC2202.jpg|''Hokora'' File:Ise Shrine Meizukuri.jpg|''Šinmei-zukuri'' File:Sumiyoshi shrine Honden.jpg|''Sumijoši-zukuri'' File:Izumo Shrine Honden.jpg|''Taiša-zukuri'', [[Izumo-taiša]] File:Kayashima shrine - panoramio (1).jpg|Postaja Kajašima s svetim drevesom [[Cinnamomum camphora|kafra]], ki raste skozi njo, s svetiščem ob vznožju<ref>{{cite web |url=https://mymodernmet.com/kayashima-station-camphor-tree/ |title = Kayashima Station in Osaka is Built Around a Large Camphor Tree|date = 27 January 2017}}</ref> File:Jinja no Mori Yuni Hokkaido.jpg|Džindža no Mori blizu Junija, Hokaido </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Reference == *Breen, John; Mark Teeuwen, eds. (July 2000). Shinto in History: Ways of the Kami. Honolulu: University of Hawaii Press. ISBN 978-0-8248-2363-4. *Brown, Delmer M. (1993). The Early Evolution of Historical Consciousness in "Cambridge History of Japan", Vol. 1. Cambridge, New York & Victoria: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-22352-2. *Burkman, Thomas W. (June–September 1974). "The Urakami Incidents and the Struggle for Religious Tolerance in Early Meiji Japan" (PDF). Japanese Journal of Religious Studies. 1 (2–3): 143–216. doi:10.18874/jjrs.1.2-3.1974.143-216. Retrieved 2008-07-17.[permanent dead link] *Fujita Masaya; Koga Shūsaku, eds. (April 10, 1990). Nihon Kenchiku-shi (in Japanese) (September 30, 2008 ed.). Shōwa-dō. ISBN 978-4-8122-9805-3. *Hardacre, Helen (1986). "Creating State Shinto: The Great Promulgation Campaign and the New Religions". Journal of Japanese Studies. 12 (1): 29–63. doi:10.2307/132446. JSTOR 132446. *Havens, Norman; Inoue, Nobutaka (translated by Norman Havens and Helen Hardacre), eds. (2004). "Jinja (Encyclopedia of Shinto, vol. 2)" [Shrines]. Encyclopedia of Shinto. Institute for Japanese Culture and Classics, Kokugakuin University. ISBN 978-4-905853-12-1. *Mori, Mizue (2005-06-02). "Honden". Encyclopedia of Shinto. Kokugakuin University. Retrieved 2008-12-19. *Sokyo Ono; William Woodard (2004). Shinto - The Kami Way. Tuttle Publishing. ISBN 978-0-8048-3557-2. *Smyers, Karen Ann (1999). The Fox and the Jewel: Shared and Private Meanings in Contemporary Japanese Inari Worship. Honolulu: University of Hawaii Press. ISBN 978-0-8248-2102-9. *The History of Shrines, Encyclopedia of Shinto, retrieved on June 10, 2008 *Shinto Shrines or Temples?[permanent dead link] retrieved on June 10, 2008 *Shrine Architecture Encyclopedia of Shinto, retrieved on June 10, 2008 *Overview of a Shinto Shrine, a detailed visual introduction to the structure of a Shinto shrine, Encyclopedia of Shinto retrieved on June 8, 2008 *Jinja no Shōgō ni Tsuite Oshiete Kudasai Archived 2014-10-19 at the Wayback Machine, Shinto Online Network Association, retrieved on July 2, 2008 (in Japanese) *Tamura, Yoshiro (2000). "The Birth of the Japanese nation in". Japanese Buddhism: A Cultural History (First ed.). Tokyo: Kosei Publishing Company. ISBN 978-4-333-01684-6. *Stuart D. B. Picken. Essentials of Shinto: An Analytical Guide to Principal Teachings. Greenwood, 1994. ISBN 0313264317 ==Zunanje povezave== {{Commons category|Shinto shrines}} * [http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/ Encyclopedia of Shinto], Kokugakuin University * [http://jinja.or.jp/ Jinja and Shinto], site of the Shinto Online Network Association * [http://www.jinjahoncho.or.jp/en/ Jinja Honchō], the Association of Shinto Shrines * {{in lang|ja}} [http://21coe.kokugakuin.ac.jp/db/jinja/ Kokugakuin University Shinto Jinja Database] * [http://www.onmarkproductions.com/html/shrine-guide.shtml Shinto Shrine types] [[Kategorija:Šintoistična svetišča]] [[Kategorija:Japonska arhitektura]] 9xx5ymteea4421meqyvmvw0g86pux0b 5735163 5735161 2022-08-16T16:10:12Z Ljuba brank 92351 /* Prihod in vpliv budizma */ wikitext text/x-wiki [[File:Plum trees Kitano Tenmangu.jpg|thumb|Dve ženski molita pred svetiščem|432x432px]] '''Šintoistično svetišče''' (神社, džindža, arhaično: šinša, kar pomeni: »kraj boga(-ov)«)<ref>Stuart D. B. Picken, 1994. p. xxiii</ref> je stavba, katere glavni namen je namestitev ([[relikvija|relikvije]]) enega ali več ''[[kami]]jev'', božanstev sveta šintoistične religije. == Splošno == Strukturno je šintoistično svetišče običajno sestavljeno iz več zgradb. ''Honden'' (本殿), kar pomeni: »glavna dvorana«) je kraj, kjer je/so relikvije ''kami'' zavetnika svetišča.<ref name="scheid2">{{cite web |last=Bernhard Scheid |title=Religiöse Bauwerke in Japan |url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/bauten.htm |access-date=27 June 2010 |publisher=University of Vienna |language=de}}</ref> Honden je lahko odsoten v primerih, ko svetišče stoji na ali blizu svete gore, drevesa ali drugega predmeta, ki ga je mogoče častiti neposredno, ali v primerih, ko ima svetišče oltarju podobno strukturo, imenovano ''himorogi'' ali predmet, za katerega se verjame, biti sposoben pritegniti duhove, imenovan ''joriširo'', ki lahko služi tudi kot neposredna vez s ''kamijem''. Obstaja lahko tudi ''haiden'' (拝殿, kar pomeni: "dvorana za čaščenje") in druge strukture. Čeprav se v slovenščini uporablja samo ena beseda (»svetišče«), lahko v japonščini šintoistična svetišča nosijo katero koli od mnogih različnih, neenakovrednih imen, kot so ''gongen, -gū, džindža, džingū, mori, mjōdžin, -ša, taiša, ubusuna'' ali ''jaširo''. Ob cestah lahko občasno najdemo miniaturna svetišča (''hokore''). Velika svetišča imajo včasih na svojih območjih miniaturna svetišča, ''sesša'' (摂社) ali ''maša'' (末社). ''Mikoši'', nosilnice, ki jih nosijo na palicah med festivali (''macuri''), prav tako vsebujejo ''kami'' in se zato štejejo za svetišča. Leta 927 n. št. je bil razglašen ''Engi-šiki'' (延喜式, dobesedno: »postopki obdobja Engi«). To delo je naštelo vseh 2861 šintoističnih svetišč, ki so obstajala v tistem času, in 3131 uradno priznanih in posvečenih ''kamijev''.<ref>" Engishiki" in Stuart D. B. Pecken, ed., ''Historical Dictionary of Shinto''. Second edition. (Lanham, MD, USA: Scarecrow Press, Inc., 2011) p. 92.</ref> Leta 1972 je Agencija za kulturne zadeve ocenila število svetišč na 79.467, večinoma povezanih z Združenjem šintoističnih svetišč (神社本庁).<ref>''Japanese Religion: A Survey by the Agency for Cultural Affairs''. Abe Yoshiya and David Reid, translators. (Tokyo: Kodansha International Ltd., 1972) p. 239.</ref> Nekatera svetišča, kot je svetišče Jasukuni, so popolnoma neodvisna od katere koli zunanje oblasti.<ref>{{cite web|url=http://www.politicsandreligionjournal.com/images/pdf_files/srpski/godina3_broj2/Analiza%201.pdf |title=The Yasukuni Shrine Problem in the East Asian Context: Religion and Politics in Modern Japan: Foundation |access-date=1 January 2014}}</ref> Število šintoističnih svetišč na Japonskem je ocenjeno na okoli 100.000. Ta številka lahko vključuje ali ne vključuje zasebnih svetišč v domovih in v lasti majhnih skupin, zapuščenih ali zapuščenih svetišč, hokore ob cesti itd. Že od antičnih časov so družine ''Šake'' (社家) prevladovale v šintoističnih svetiščih prek dednih položajev in v nekaterih svetiščih se dedno nasledstvo nadaljuje še danes. Znak Unicode, ki predstavlja šintoistično svetišče (na primer na zemljevidih), je U+26E9 ⛩. == Rojstvo in evolucija == === Zgodnji izvor === [[File:Mount nantai and lake chuzenji.jpg|thumb| Gora Nantai, ki jo častijo v svetišču Futarasan, ima obliko faličnih kamnitih palic, ki jih najdemo na mestih [[obdobje Džomon|kulture Džomon]].]] Predniki so ''kami'', ki jih je treba častiti. Vaški sveti iz [[Obdobje Jajoj|obdobja Jajoj]] so iskali nasvet prednikov in drugih ''kamijev'' ter razvili instrumente, ''joriširo'' (依り代), da bi jih priklicali. ''Jošiširo'' pomeni »nadomestek pristopa« in je bil zasnovan za privabljanje ''kamijev'', da jim omogoči fizični prostor, s čimer postane kami dostopen ljudem. Zasedanja vaškega sveta so potekala na mirnih mestih v gorah ali v gozdovih v bližini velikih dreves ali drugih naravnih predmetov, ki so služili kot ''joriširo''. Ti sveti kraji in njihov ''joriširo'' so se postopoma razvili v današnja svetišča, katerih izvor še vedno lahko vidimo v japonskih besedah za »goro« in »gozd«, kar lahko pomeni tudi »svetišče«. Mnoga svetišča imajo na svojem ozemlju enega od prvotnih velikih ''joriširo'': veliko drevo, obdano s sveto vrvjo, imenovano ''šimenava'' (標縄・注連縄・七五三縄). Prve stavbe na krajih, posvečenih bogoslužju, so bile kočam podobne stavbe, zgrajene za bivanje nekaterih ''joriširo''. Sled tega izvora je mogoče najti v izrazu ''hokura'' (神庫), »skladišče božanstev«, ki se je razvil v ''hokora'' (zapisano z enakimi črkami 神庫) in velja za eno prvih besed za svetišče. === Prva začasna svetišča === Prava svetišča so nastala z začetkom poljedelstva, ko se je pojavila potreba po privabljanju ''kamijev'', da bi zagotovili dobre letine. Vendar so bile to le začasne strukture, zgrajene za določen namen, tradicijo katere je mogoče najti v nekaterih obredih. Tu in tam se še najdejo namigi o prvih svetiščih. Svetišče Ōmiva v Nari, na primer, ne vsebuje svetih podob ali predmetov, ker naj bi služilo gori, na kateri stoji – slike ali predmeti so zato nepotrebni.<ref>{{Cite web|url=http://oomiwa.or.jp/english/|title=English &#124; Ohmiwa Jinja Shrine &#124; 大神神社（おおみわじんじゃ）|date=April 17, 2014}}</ref> Iz istega razloga ima bogoslužno dvorano, ''haiden'' (拝殿), vendar nima prostora za namestitev ''kamija'', imenovanega ''šinden'' (神殿). Arheologija potrjuje, da so bili v obdobju Jajoi najpogostejši ''šintai'' (神体) (''joriširo'', v katerem so dejansko bili skriti ''kami'') v najzgodnejših svetiščih bližnji gorski vrhovi, ki so oskrbovali ravnice, kjer so živeli ljudje, z vodo.<ref name="cambridge">Cambridge History of Japan (1993:524)</ref> Poleg že omenjenega svetišča Ōmiva je še en pomemben primer gora Nantai, gora v obliki [[falus]]a v Nikku, ki predstavlja ''šintai'' svetišča Futarasan. Pomembno je, da ime ''Nantai'' (男体) pomeni »moško telo«. Gora ne oskrbuje z vodo samo riževih polj pod seboj, ampak ima obliko faličnih kamnitih palic, ki jih najdemo na mestih pred kulturo Džōmon. === Obredi in slovesnosti === Leta 905 n. št. je [[cesar Daigo]] ukazal zbirko šintoističnih obredov in pravil. Znano je, da so bili prejšnji poskusi kodifikacije, vendar niti ''Konin'' niti ''Džogan Gišiki'' <ref>"Jogan Gishiki" in Stuart D. B. Pecken, ed., ''Historical Dictionary of Shinto''. Second edition. (Lanham, MD, USA: Scarecrow Press, Inc., 2011) p. 139.</ref> nista preživela. Sprva pod vodstvom Fudživara no Tokihira (državnik, dvorjan in politik 880-949) je projekt obstal ob njegovi smrti aprila 909. Njegov brat je prevzel vodenje in leta 912 <ref name="nussbaum178">Louis-Frédéric. (2005). [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA178&dq= "''Engi-shiki''"] in ''Japan Encyclopedia'', p. 178.</ref> ter leta 927 je bila v petdesetih zvezkih objavljena knjiga o o zakonih in običajih ''Engi-šiki'' (延喜式, dobesedno: »Postopki dobe Engi«). Ta prva uradna kodifikacija šintoističnih obredov in ''Norita'' (liturgična besedila ali obredni zaklini), ki je preživela, je postala osnova za vso kasnejšo šintoistično liturgično prakso in prizadevanja.<ref>" Engishiki" in Stuart D. B. Pecken, ed., ''Historical Dictionary of Shinto''. Second edition. (Lanham, MD, USA: Scarecrow Press, Inv, 2011) p. 92.</ref> Poleg prvih desetih zvezkov tega dela v petdesetih zvezkih (ki je zadevalo bogoslužje in oddelek za bogoslužje) so razdelki v naslednjih zvezkih, ki obravnavajo ministrstvo za obrede (治部省) in ministrstvo za cesarsko hišo (宮内省), prav tako urejali šintoistično bogoslužje in je vsebovalo liturgične obrede in predpise.<ref>{{cite book|last=Philippi|first=Donald L.|title=Norito: A Translation of the Ancient Japanese Ritual Prayers|year=1990|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0691014890|page=1}}</ref> Felicia Gressitt Brock je leta 1970 izdala dvodelni komentirani angleški prevod prvih desetih zvezkov z uvodom ''Engi-šiki; procedures of the Engi Era''. == Prihod in vpliv budizma == Prihod [[budizem na Japonskem|budizma na Japonsko]] okoli 6. stoletja je uvedel koncept stalnega svetišča. Veliko število [[budistični templji na Japonskem|budističnih templjev]] je bilo zgrajenih poleg obstoječih svetišč v mešanih kompleksih, imenovanih ''džingū-dži (神宮寺, dobesedno: »svetišče tempelj«), da bi duhovništvom pomagali pri spopadanju z lokalnimi ''kamiji'', zaradi česar so ta svetišča postala trajna. Nekaj časa v njihovem razvoju se je začela uporabljati beseda ''mija'' (宮), ki pomeni »palača«, kar kaže na to, da so svetišča do takrat postala impozantne strukture današnjega časa. Ko so bila zgrajena prva stalna svetišča, je šintoizem razkril močno težnjo po upiranju arhitekturnim spremembam, težnjo, ki se je pokazala v tako imenovanem ''šikinen sengū-saidžu'' (式年遷宮祭), tradiciji zveste obnove svetišč v rednih intervalih ob strogem upoštevanju njihovega izvirnega oblikovanja. Ta običaj je razlog, da so se starodavni slogi ponavljali skozi stoletja do danes in so ostali bolj ali manj nedotaknjeni. Najboljši obstoječi primer tega je [[Veliko svetišče Ise]], ki ga še vedno obnavljajo vsakih 20 let. Tradicija obnove svetišč ali templjev je prisotna tudi v drugih religijah. Izumo-taiša, Sumijoši-taiša in svetišče Nišina Šinmei pravzaprav predstavljajo vsak drugačen slog, katerega izvor naj bi bil pred budizmom na Japonskem. Ti trije slogi so znani kot ''taiša-zukuri'', ''sumijoši-zukuri'' in ''šinmei-zukuri'' (glej spodaj). Svetišča niso bila popolnoma imuna na spremembe in dejansko kažejo različne vplive, zlasti budizma, kulturnega uvoza, ki je zagotovil velik del besednjaka šintoistične arhitekture. ''Rōmon'' (楼門, stolpna vrata), ''haiden'', ''[[kairo]]'' (回廊, koridor), ''tōrō'' ali kamnita svetilka in ''komainu'' ali levji psi (glej spodaj za razlago teh izrazov) so vsi elementi izposojeni iz budizma. === ''Šinbucu šūgō'' in ''džingūdži'' === Main articles: Shinbutsu-shūgō and Jingū-ji [[File:Tsurugaoka Hachimangū-ji.jpg|thumb| Primer ''džingū-dži'': Curugaoka Hačiman-gū-dži na stari risbi. V ospredju budistične strukture svetišča-templja (niso ohranjene), med njimi pagoda, zvonik in ''niōmon''. Svetišče (ohranjeno) je zgoraj.]] Do obdobja Meidži (1868–1912) so bila svetišča, kot jih poznamo danes, redka. Z zelo redkimi izjemami, kot sta Veliko svetišče Ise in Izumo-taiša, so bili le del kompleksa templja in svetišča, ki ga je nadzorovala budistična duhovščina. Ti kompleksi so se imenovali džingū-dži (神宮寺, dobesedno: »tempelj svetišča«), kraji čaščenja, sestavljeni iz budističnega templja in svetišča, posvečenega lokalnemu ''kamiju''. Kompleksi so nastali, ko je bil poleg svetišča postavljen tempelj, da bi pomagal ''kamiju'' pri karmičnih težavah. Takrat so mislili, da so tudi ''kamiji'' podvrženi karmi in zato potrebujejo odrešitev, ki jo lahko zagotovi samo budizem. Ko so se džingū-dži prvič pojavili v obdobju Nara (710–794), so ostali običajni več kot tisočletje, dokler niso bili z redkimi izjemami uničeni v skladu z novo politiko uprave Meidži leta 1868. === ''Šinbucu bunri'' === Šintoistično svetišče je doživelo veliko spremembo, ko je administracija Meidži razglasila novo politiko ločevanja ''kamijev'' in tujih Bud (''šinbucu bunri'') z redom ločevanja (神仏判然令, ''Šinbucu Hanzenrei''). Ta dogodek je velikega zgodovinskega pomena deloma zato, ker je sprožil ''haibucu kišaku'', nasilno protibudistično gibanje, ki je v zadnjih letih šogunata Tokugava in med obnovo Meidži povzročilo prisilno zaprtje na tisoče budističnih templjev in zaplembo njihove zemlje, prisilno vrnitev menihov v laiško življenje in uničenje knjig, kipov in druge budistične lastnine.<ref name="EoSHK">{{citation | title = Haibutsukishaku | encyclopedia = Encyclopedia of Shinto}}.</ref> Do konca [[obdobje Edo|obdobja Edo]] so bila lokalna verovanja o ''kami'' in budizem tesno povezana v tako imenovani ''šinbucu šūgō'' (神仏習合), vse do točke, ko so bile celo iste stavbe uporabljene kot šintoistična svetišča in budistične templje. Po zakonu bi bila oba na silo ločena. To je potekalo v več fazah. Sprva je ukaz, ki ga je izdal Džingidžimuka aprila 1868, odredil odstavitev ''šasō'' in ''bettō'' (menihi v svetiščih, ki izvajajo budistične obrede v šintoističnih svetiščih).<ref name = "Burkman">{{citation | last = Burkman | title = The Urakami Incidents and the Struggle for Religious Toleration in Early Meiji Japan | page = 175}}.</ref> Nekaj dni pozneje je 'Daidžōkan' prepovedal uporabo budistične terminologije, kot je ''gongen'', za japonske ''kami'' in čaščenje budističnih kipov v svetiščih. Tretja stopnja je bila prepoved uporabe budističnega izraza ''Daibosacu'' (Veliki bodhisatva) za sinkretičnega ''kamija'' Hačimana v svetiščih Ivašimizu Hačiman-gū in Usa Hačiman-gū.<ref name="EoSSB">{{citation | encyclopedia = Encyclopedia of Shinto | title = Shinbutsu Bunri}}.</ref> V četrti in zadnji fazi je bilo vsem razglašenim ''bettō'' in ''šasō'' rečeno, naj postanejo »duhovniki v svetiščih« (''kannuši'') in se vrnejo v svoja svetišča. Poleg tega je bilo menihom sekte Ničiren rečeno, naj nekaterih božanstev ne imenujejo ''kami''. Po kratkem obdobju, v katerem je užival naklonjenost ljudi, je proces ločitve Bud in ''kamijev'' vendarle zastal in je še vedno le delno zaključen. Do danes imajo skoraj vsi budistični templji na Japonskem majhno svetišče (''čindžuša''), posvečeno šintoističnemu ''kamiju'' in obratno, budistične figure (npr. boginja Kannon) so čaščene v šintoističnih svetiščih.<ref name="Scheid">{{citation | last = Scheid | first = Grundbegriffe | title = Shinto}}.</ref> ==''Šintai ''== [[File:Kodaki fuji frm shojinko refurb.jpg|left|thumb| Gora Fudži je najbolj znan japonski ''šintai''.]] Značilnosti svetišča so ''kami'', ki ga vsebuje in ''šintai'' (ali ''go-šintai'', če se uporablja častna predpona ''go-''), v katerem je. Medtem ko ime dobesedno pomeni »telo kamija«, so ''šintaji'' fizični predmeti, ki se častijo v šintoističnih svetiščih ali blizu njih, ker se verjame, da v njih prebiva ''kami''.<ref name="sos">''Shintai'', Encyclopedia of Shinto</ref> Kljub temu, kar morda nakazuje njihovo ime, ''šintaji'' sami po sebi niso del ''kamijev'', temveč le simbolična skladišča, zaradi katerih so dostopni ljudem za čaščenje. Zato je rečeno, da jih naseljuje ''kami''.<ref name="scheid1">{{cite web|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/schrein.htm|title=Schreine|last=Bernhard Scheid|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=27 March 2010}}.</ref> ''Šintai'' so prav tako nujni ''joriširo'', to so predmeti po svoji naravi, ki lahko pritegnejo ''kami''. Najpogostejši ''šintai'' so umetni predmeti, kot so ogledala, meči, dragulji (na primer kamni v obliki vejice, imenovani ''magatama''), ''gohei'' (palice, ki se uporabljajo med verskimi obredi) in kipi ''kamijev'', imenovani ''šinzō'' (神像),<ref>''Kami'' are as a rule not represented in anthropomorphic or physical terms, however numerous paintings and statues representing them have appeared under Buddhist influence</ref> vendar lahko so tudi naravni objekti, kot so skale, gore, drevesa in slapovi. Gore so bile med prvimi in so še vedno med najpomembnejšimi ''šintaji'' in jih častijo v več znanih svetiščih. Gora, za katero verjamejo, da je dom ''kamija'', kot na primer gora [[Fudži]] ali gora Miva, se imenuje ''šintai-zan'' (神体山).<ref name="ono">Ono, Woodard (2004:100)</ref> V primeru ''šintaija'', ki ga je naredil človek, je treba ''kamija'' povabiti, da prebiva vanj (glej naslednji pododdelek, Kandžō). Ustanovitev novega svetišča zahteva prisotnost že obstoječega, naravnega ''šintai'' (na primer skala ali slap, v katerem živi lokalni ''kami'') ali umetnega, ki ga je zato treba nabaviti ali narediti za ta namen. Primer prvega primera so slapovi Nači, ki jih častijo v svetišču Hirjū v bližini Kumano Nači-taiša in naj bi jih naselil ''kami'', imenovan Hirjū Gongen.<ref name="nachi">{{cite web|url=http://www.kkr.mlit.go.jp/wakayama/rekishi/disco131.html|title=Hiryū Gongen|last=Kamizaka|first=Jirō|publisher=Ministry of Land, Infrastructure and Transport - Kinki Regional Development Bureau|language=ja|access-date=28 March 2010}}</ref> Prva dolžnost svetišča je namestiti in zaščititi svoj ''šintai'' in ''kami'', ki ga naseljuje. Če ima svetišče več kot eno stavbo, se tista, ki vsebuje ''šintai'', imenuje ''honden''; ker je namenjen izključno uporabi ''kamijev'', je vedno zaprt za javnost in se ne uporablja za molitve ali verske obrede. ''Šintai'' zapusti ''honden'' le med prazniki (''macuri''), ko ga dajo v prenosna svetišča (''mikoši'') in ga med verniki nosijo po ulicah. Prenosno svetišče se uporablja za fizično zaščito ''šintai'' in njegovo skrivanje pred pogledi. === Ponovna umestitev === {{glavni| Kandžo}} Pogosto bo odprtje novega svetišča zahtevalo obredno razdelitev ''kami'' in prenos enega od dveh nastalih duhov na novo lokacijo, kjer bo animiral ''šintai''. Ta proces se imenuje ''kandžō'', razdeljeni duhovi pa ''bunrei'' (分霊, dobesedno: »razdeljen duh«), ''go-bunrei'' (御分霊) ali ''vakemitama'' (分霊).<ref name="Smyers147">Smyers (1999:235)</ref> Ta postopek razmnoževanja, ki so ga duhovniki kljub temu imenu opisali ne kot delitev, temveč kot podoben prižigu sveče od druge že prižgane sveče, pusti prvotni ''kami'' nedotaknjen na njegovem prvotnem mestu in zato ne spremeni ničesar njegovih lastnosti. Nastali duh ima vse lastnosti izvirnika in je zato »živ« in trajen. Postopek se pogosto uporablja - na primer med šintoističnimi festivali (''macuri'') za animiranje začasnih svetišč, imenovanih ''mikoši''.<ref name="sonoda12">Sonoda (1975:12)</ref> Ni nujno, da pride do prenosa iz svetišča v drugo: nova lokacija razdeljenega duha je lahko zasebni objekt ali hiša posameznika. Proces kandžō je bil temeljnega pomena pri ustvarjanju vseh mrež svetišč na Japonskem (svetišča [[ Inari (mitologija)‎|Inari]], svetišča Hačiman itd.). == ''Šake'' družine == ''Šake'' (社家) je ime za družine in nekdanji družbeni razred, ki je prevladoval v šintoističnih svetiščih prek dednih položajev v svetiščih. Družbeni razred je bil ukinjen leta 1871, vendar številne družine šake še vedno nadaljujejo dedno nasledstvo do danes in nekatere so bile po obnovi Meidži imenovane za dedno plemstvo (''Kazoku'').<ref name=":02">{{Cite book|title=Encyclopedia Nipponica|publisher=Shogakukan|year=2001|at=Shake (社家)|oclc=14970117}}</ref> Nekatere najbolj znane družine ''šake'' so: *Arakida in Vatarai iz velikega svetišča Ise<ref name=":13">{{Cite book|last=Gibney|first=Frank B|title=Britannica International Encyclopædia|publisher=TBS Britannica|year=1991|at=Shake (社家)|oclc=834589717}}</ref> *Senge in Kitadžima Izumo-taiša *Ōnakatomi Kasuga-taiša *Urabe iz svetišča Jošida == Znana svetišča in mreže svetišč == Tisti, ki jih častijo v svetišču, so na splošno šintoistični ''kami'', včasih pa so lahko budistična ali taoistična božanstva, pa tudi druga, za katera na splošno ne velja, da pripadajo šintoizmu. Nekatera svetišča so bila ustanovljena za čaščenje živih ljudi ali figur iz mitov in legend. Znan primer so svetišča Tōšō-gū, postavljena v svetišče Tokugava Iejasu ali številna svetišča, posvečena Sugavara no Mičizaneju, kot je Kitano Tenman-gū. [[File:Haiden of Izumo-taisha-1.JPG|thumb|[[Izumo-taiša]]]] Pogosto svetišča, ki so bila zgodovinsko najpomembnejša, ne ležijo v nekdanjem središču moči, kot so Kjoto, Nara ali Kamakura. Na primer, Veliko svetišče Ise, družinsko svetišče cesarske družine, je v prefekturi Mie. Izumo-taiša, eno najstarejših in najbolj cenjenih svetišč na Japonskem, je v prefekturi Šimane.<ref name="schreine">{{cite web|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/bekannteschreine.htm|title=Bekannte Schreine|last=Scheid|first=Bernhard|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=23 March 2010}}</ref> To je zato, ker je njihova lokacija lokacija tradicionalno pomembnega ''kamija'' in ne lokacija posvetnih institucij. Nekatera svetišča obstajajo samo v enem kraju, druga pa so na čelu mreže svetišč podružnic (分社, ''bunša'').<ref name="bunpu">{{cite web|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=776|title=Shamei Bunpu (Shrine Names and Distributions)|last=Motegi|first=Sadazumi|publisher=Encyclopedia of Shinto|language=ja|access-date=23 March 2010}}</ref> Širjenje ''kamija'' lahko povzroči enega ali več različnih mehanizmov. Tipična je operacija, imenovana ''kandžō'', postopek razmnoževanja, skozi katerega je ''kami'' povabljen na novo lokacijo in tam ponovno uvrščen. Novo svetišče se upravlja popolnoma neodvisno od tistega, iz katerega izvira. Vendar pa obstajajo tudi drugi mehanizmi prenosa. V primeru velikega svetišča Ise se je na primer njegova mreža svetišč Šinmei (iz ''Šinmei'', 神明; drugo ime za Amaterasu) povečala zaradi dveh sočasnih vzrokov. V poznem obdobju Heian se je kult Amaterasuja, ki so ga sprva častili samo v velikem svetišču Ise, začel širiti na posest svetišča prek običajnega mehanizma kandžō. Kasneje so se podružnična svetišča začela pojavljati še dlje. Prvi dokaz o svetišču Šinmei daleč od Iseja je ''Azuma Kagami'', besedilo iz [[obdobje Kamakura|obdobja Kamakura]], ki se nanaša na pojav Amanave Šinmei-gū'' v Kamakuri, Kanagava. Amaterasu so začeli častiti v drugih delih države zaradi tako imenovanega fenomena ''tobi šinmei'' (飛び神明, leteči ''Šinmei''), prepričanja, da bo odletel na druge lokacije in se tam naselil. Podobni mehanizmi so odgovorni za širjenje drugih ''kamijev'' po državi. === Pomembna svetišča === [[File:Naiku 04.jpg|thumb| Veliko svetišče Ise je bilo najpomembnejše svetišče na Japonskem.]] [[Veliko svetišče Ise]] v prefekturi Mie je skupaj z [[Izumo-taiša]] najbolj reprezentativno in zgodovinsko pomembno svetišče na Japonskem.<ref name="IUI">{{cite web|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/ise_izumo.htm|title=Ise und Izumo|last=Scheid|first=Bernhard|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=31 March 2010}}</ref> Dve svetišči ''kami'' igrata temeljne vloge v ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'', dveh besedilih, ki sta zelo pomembni za šintoizem. Ker je njegov ''kami'', Amaterasu, prednik cesarja, je veliko svetišče Ise družinsko svetišče cesarske hiše. Veliko svetišče Ise pa je posvečeno posebej cesarju in v preteklosti so celo njegova mati, žena in babica potrebovale njegovo dovoljenje za čaščenje tam.<ref name="EOS-IS">{{cite web|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=781|title=Ise Shinkō|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=31 March 2010}}</ref> Njegov tradicionalni in mitološki datum ustanovitve sega v leto 4 pred našim štetjem, vendar zgodovinarji menijo, da je bilo ustanovljeno okoli 3. do 5. stoletja našega štetja. Izumo-taiša (v prefekturi Šimane) je tako star, da o njegovem nastanku ni ohranjen noben dokument, zato leto ustanovitve ni znano. Svetišče je središče vrste priljubljenih sag in mitov. ''Kami'', ki ga vsebuje, Ōkuninuši, je ustvaril Japonsko, preden so jo naselili Amaterasujevi potomci, cesarjevi predniki. Zaradi svoje fizične oddaljenosti je Izumo v zgodovinskih časih zasenčila slava drugih krajev, vendar je še vedno razširjeno prepričanje, da se oktobra tam srečajo vsi japonski bogovi. Zaradi tega je mesec oktober znan tudi kot »mesec brez bogov« (神無月, Kannazuki, eno od njegovih imen v starem lunarnem koledarju), medtem ko se samo pri Izumo-taiši imenuje mesec z bogovi (神在月・神有月, ''Kamiarizuki'').<ref>Iwanami {{nihongo|Kōjien|広辞苑}} Japanese dictionary, 6th Edition (2008), DVD version</ref> [[File:Fushimi Inari Taisha Shrine, Kyoto (30173750748).jpg|thumb|left|''Senbon tori'', ki vodijo do Fušimi Inari-taiša]] [[Fušimi Inari-taiša]] je glavno svetišče največje mreže svetišč na Japonskem, ki ima več kot 32.000 članov (približno tretjina vseh). Čaščenje Inari Okami se je tukaj začelo v 8. stoletju in se od takrat nadaljuje ter se širi na preostalo državo. Svetišče v kraju Fušimi-ku v [[Kjoto|Kjotu]] stoji ob vznožju gore, tudi imenovane Inari in vključuje poti navzgor do številnih manjših svetišč. Drug zelo velik primer je svetišče Jūtoku Inari v mestu Kašima, prefektura Saga. Svetišče Usa v prefekturi Ōita (imenovano v japonščini Usa Džingū ali Usa Hačiman-gū) je skupaj z Ivašimizu Hačiman-gū vodja mreže svetišč Hačiman.<ref name="usa">{{cite web|url=http://www.usajinguu.com/lineage.html|title=Yuisho|publisher=Usa Jingū|language=ja|access-date=1 April 2010|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207130748/http://www.usajinguu.com/lineage.html|url-status=dead}}</ref> Čaščenje Hačimana se je tukaj začelo vsaj še v obdobju Nara (710–794). Leta 860 je bil ''kami'' razdeljen in pripeljan v Ivašimizu Hačiman-gū v Kjotu, ki je postal središče čaščenja Hačimana v prestolnici. Usa Hačiman-gū, ki je na vrhu gore Otokojama, je posvečen cesarju Odžinu, njegovi materi cesarici Džungū in ženski ''kami'' Hime no Okami.<ref name="iwa">{{cite web|url=http://www.kiis.or.jp/kansaida/yawata/yawata01-e.html|title=Iwashimizu Hachimangu Shrine |publisher=Kansai Institute of Information Systems and Industrial|access-date=1 April 2010}}</ref> [[Svetišče Icukušima]] je skupaj z Munakata-taišo na čelu mreže svetišč Munakata. Poznan po tem, da je dvignil torije iz vode in je Unescov seznam svetovne dediščine. Svetišče je posvečeno trem hčeram Susano-o no Mikoto, ''kamiju'' morij in neviht ter bratu velikega sončnega ''kamija''. Kasuga-taiša je šintoistično svetišče v mestu Nara v prefekturi Nara na Japonskem. Ustanovljeno leta 768 našega štetja in večkrat prezidano skozi stoletja, je svetišče družine Fudživara. Notranjost je znana po številnih bronastih lučeh, pa tudi po številnih kamnitih lučeh, ki vodijo do svetišča. Arhitekturni slog ''Kasuga-zukuri'' je dobil ime po ''honden'' Kasuga-taiša. [[File:Yasukuni Shrine 201005.jpg|thumb| Svetišče Jasukuni v Čijodi v Tokiu]] Kompleks svetišč Kumano Sanzan, vodja mreže svetišč Kumano, vključuje Kumano Hajatama-taiša (prefektura Vakajama, Šingu), Kumano Hongu-taiša (prefektura Vakajama, Tanabe) in Kumano Nači.taiša (prefektura Vakajama, Načikacura). Svetišča ležijo med 20 in 40 km eno od drugega. Povezuje jih romarska pot, znana kot »Kumano Sankeimiči« (熊野参詣道). Veliki kompleks Kumano Sanzan vključuje tudi dva budistična templja, Seiganto-dži in Fudarakusan-dži. <ref>The presence of Buddhist temples within a Shinto shrine complex is due to an integration of Buddhism and Shinto (''Shinbutsu shūgō'') which used to be normal before the Meiji restoration and is still common. The ''kami'' which inhabits the Nachi Falls within the Kumano Sanzan shrine complex, the already mentioned Hiryū Gongen, is itself syncretic.</ref><ref name="ks">[http://www.pref.wakayama.lg.jp/sekaiisan/english/e-kumano_e.html Sacred site "Kumano Sanzan"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090303221919/http://www.pref.wakayama.lg.jp/sekaiisan/english/e-kumano_e.html |date=2009-03-03 }} accessed on June 12, 2008</ref> Verski pomen regije Kumano sega v prazgodovino in torej pred vsemi sodobnimi religijami na Japonskem. Območje je veljalo in še vedno velja za kraj telesnega zdravljenja. Svetišče Jasukuni v Tokiu je posvečeno vojakom in drugim, ki so umrli v boju za japonskega cesarja. === Mreža svetišč === Ocenjuje se, da je na Japonskem približno 80.000 svetišč.<ref>Karan, Pradyumna. (2010). [https://books.google.com/books?id=oze_mWihnU0C&pg=PA72&dq= ''Japan in the 21st Century: Environment, Economy, and Society,'' p. 72]; (1997). [https://books.google.com/books?id=ytOHbLdtSY4C&pg=PA191 ''Living Religions: An Encyclopaedia of the World's Faiths,'' p. 191].</ref> Večina šintoističnih svetišč je povezana z mrežo svetišč. To šteje samo svetišča z rezidenčnimi duhovniki; če so vključena manjša svetišča (kot so obcestna ali gospodinjska svetišča), bi se število podvojilo. Te so zelo koncentrirane; več kot ena tretjina jih je povezana z Inari (več kot 30.000 svetišč), prvih šest omrežij pa obsega več kot 90 % vseh svetišč, čeprav obstaja vsaj 20 omrežij z več kot 200 svetišči. {| class="wikitable" |- ! 10 največjih mrež svetišč na Japonskem<ref name="bunshanum">"[http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/images/uploads/EOS070712Kb.pdf Nationwide numbers of Emanation Branches(bunsha) of Famous Shrine]", from "Shamei Bunpu (Shrine Names and Distributions)"</ref> ! Podružnična svetišča ! Glavno svetišče |- | Svetišča Inari | 32.000 | [[Fušimi Inari-taiša]] ([[Kjoto]]) |- | Svetišča Hačiman | 25.000 | Usa Hačiman-gū (Prefektura Ōita, [[Kjušu]]), Ivašimizu Hačiman-gū (Kjoto) |- | Svetišča Šinmei | 18.000 | Ise Džingū (prefektura Mie) |- | Svetišča Tendžin |10.500 |Kitano Tenman-gū (Kjoto), Dazaifu Tenman-gū (prefektura Fukuoka]], Kjušu) |- | Svetišča Munakata | 8500 | Munakata taiša]] (prefektura Fukuoka, Kjušu), [[Svetišče Icukušima]] (Hirošima) |- | Svetišča Suva | 5000 | Suva taiša]] (prefektura Nagano) |- | Svetišča Hijoši | 4000 | Hijoši taiša]] (prefektura Šiga) |- | Svetišča Kumano | 3000 | Kumano Nači taiša (prefektura Vakajama) |- | Svetišča Csušima | 3000 || svetišče Cušima (prefektura Aiči) |- | Svetišča Jasaka | 3000 | Svetišče Jasaka (Kjoto) |} Naslednjih deset največjih mrež vsebuje od 2000 podružnic do približno 200 podružnic in med drugim vključujejo mreže, ki jih vodijo Macunoo-taiša, svetišče Kibune in Taga-taiša. ==== Svetišča Inari ==== {{glavni| Inari (mitologija)‎}} Število podružničnih svetišč daje približen pokazatelj njihovega verskega pomena in niti Veliko svetišče Ise niti Izumo-taiša ne moreta zasesti prvega mesta. Daleč najštevilčnejša so svetišča, posvečena [[Inari]]ju, ''kamiju'' varuhu kmetijstva, priljubljenemu po vsej Japonski, ki sama predstavljajo skoraj tretjino vseh. Inari ščiti tudi ribolov, trgovino in produktivnost na splošno. Zaradi tega imajo številne sodobne japonske korporacije v svojih prostorih svetišča, posvečena Inari. Svetišča Inari so običajno zelo majhna in jih je zato enostavno vzdrževati, lahko pa so tudi zelo velika, kot v primeru Fušimi Inari-taiša, glavnega svetišča mreže. ''Kami'' je zapisan tudi v nekaterih budističnih templjih. Vhod v svetišče Inari je običajno označen z enim ali več cinobrskimi [[tori]]ji in dvema belima lisicama (''kicune''). To rdečo barvo so začeli identificirati z Inari zaradi razširjenosti njene uporabe med Inari svetišči in njihovimi toriji.<ref>Smyers (1999:60, 177)</ref> Za kipe ''kicune'' se včasih zmotno verjame, da so oblika, ki jo je prevzel Inari in običajno prihajajo v parih, ki predstavljajo moškega in žensko, čeprav spol običajno ni očiten.<ref name="Smyers93">Smyers (1999:93)</ref> Ti kipi lisice držijo v ustih ali pod sprednjo taco simboličen predmet – najpogosteje dragulj in ključ, pogosti pa so tudi sveženj riža, zvitek ali lisičji mladič. Skoraj vsa svetišča Inari, ne glede na to, kako majhna, bodo vsebovala vsaj par teh kipov, običajno ob strani, na oltarju ali pred glavnim svetiščem. ==== Svetišča Hačiman ==== [[File:Sōgyō Hachiman.jpg|thumb| Hačiman v budističnih oblačilih zaradi ''šinbucu-šūgō'']] Sinkretična entiteta, ki jo častijo kot ''kamija'' in budističnega ''[[Bodhisatva|daibosacuja]]'', je [[Hačiman]] tesno povezan tako z učenjem kot z bojevniki. V 6. ali 7. stoletju so [[cesar Odžin|cesarja Ōdžina]] in njegovo mater cesarico Džingū identificirali skupaj s Hačimanom.<ref name="ash">{{cite book|last=Ashkenazy|first=Michael|title=Handbook of Japanese Mythology (World Mythology) (Hardcover)|publisher=ABC-CLIO|date=November 5, 2003|isbn=978-1-57607-467-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/handbookofjapane0000ashk}}</ref> Hačiman, ki je bil prvič zapisan v [[Usa Džingu]] v prefekturi Ōita, je bil globoko čaščen v obdobju Heian. Po ''kodžikiju'' je bil Ōdžin tisti, ki je korejske in kitajske učenjake povabil na Japonsko, zato je pokrovitelj pisanja in učenja. Ker je bil kot cesar Ōdžin prednik klana Minamoto, je Hačiman postal skrbniški ''kami'' (氏神, ''udžigami'') samurajskega klana Minamoto iz Kavačija ([[Osaka]]). Potem ko je [[Minamoto no Joritomo]] postal [[šogun]] in ustanovil šogunat Kamakura, je Hačimanova priljubljenost narasla in posledično je postal zaščitnik bojevniškega razreda, ki ga je šogun pripeljal na oblast. Iz tega razloga je ''šintai'' Hačimanovega svetišča običajno streme ali lok. V [[obdobje Kamakura|japonskem srednjem veku]] se je čaščenje Hačimana razširilo po vsej Japonski ne le med [[samuraj]]i, ampak tudi med kmeti. Na Japonskem je njemu posvečenih 25.000 svetišč, drugo najštevilčnejše za svetišči mreže Inari. Usa Džingu je glavno svetišče mreže skupaj z Ivašimizu Hačiman-gū. Vendar pa svetišče Hakozaki in Curugaoka Hačiman-gū nista zgodovinsko nič manj pomembni svetišči in sta bolj priljubljeni. ==== Svetišča Munakata ==== Na čelu s Kjūšūjevim svetiščem Munakata taiša in Icukušima, svetišča v tem omrežju zajemajo tri ženske ''kami'' iz Munakata (宗像三女神, ''Munakata Sandžošin'') in sicer Čikišima Hime-no-Kami, Tagicu Hime-no-Kami in Tagori Hime-no- Kami.<ref name="munakata">{{cite web|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1085|title=Munakata Shinkō|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=5 April 2010}}</ref> Isti trije kamiji so zapisani drugje v omrežju, včasih pod drugim imenom. Vendar, medtem ko Munakata taiša hrani vse tri na ločenih otokih, ki pripadajo njegovemu kompleksu, svetišča podružnic na splošno ne; katerega kamija zapišejo, je odvisno od zgodovine svetišča in z njim povezanih mitov. ==== Svetišča Tendžin ==== Mreža svetišč Tendžin vključuje učenjaka Sugavaro no Mičizaneja iz 9. stoletja. Sugavara je bil prvotno posvečen, da bi pomiril svojega duha, ne pa da bi ga častili.<ref name="suga">{{cite book |editor=John Breen |editor2=Mark Teeuwen | title = Shinto in History: Ways of the Kami| publisher = University of Hawaii Press| date = July 2000| location = Honolulu| isbn = 978-0-8248-2363-4| oclc = 43487317}}</ref> Mičizane je bil v svojem življenju neupravičeno izgnan, zato je bilo treba nekako pomiriti njegov bes, ki naj bi bil vzrok za kugo in druge katastrofe. Kitano Tenman-gū je bilo prvo od svetišč, posvečenih njemu. Ker je bil v življenju učenjak, je postal ''kami'' učenja in v obdobju Edo so šole zanj pogosto odprle podružnično svetišče. Drugo pomembno svetišče, posvečeno njemu, je Dazaifu Tenman-gū. === Svetišča Šinmei ==== Medtem ko je bil v uporabi pravni sistem ''ricurjō, so bili obiski prebivalcev Iseja prepovedani. Z oslabitvijo v obdobju Heian so v svetišče odprli tudi za navadne ljudi. Rast mreže svetišč Šinmei je bila posledica dveh sočasnih vzrokov. V poznem obdobju Heian so boginjo Amaterasu, ki so jo sprva častili le v velikem svetišču Ise, začeli ponovno uveljavljati v svetiščih podružnic v lastni posesti Ise prek značilnega mehanizma ''kandžō''. Prvi dokaz o svetišču Šinmei drugje je podan z ''Azuma Kagami'', besedilom iz obdobja Kamakure, ki se nanaša na pojav Amanawa Šinmei-gū v Kamakuri. Amaterasu se je razširil v druge dele države tudi zaradi tako imenovanega fenomena ''tobi šinmei'' (飛び神明, dobesedno: »leteči Šinmei«), prepričanja, da je Amaterasu odletel na druge lokacije in se tam naselil. ==== Svetišča Kumano ==== Svetišča Kumano zajemajo tri gore Kumano: Hongū, Šingū in Nači (Kumano Gongen (熊野権現)).<ref name="kumano">Encyclopedia of Shinto, [http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1076 Kumano Shinkō], accessed on April 1, 2010</ref> Izvor kulta Kumano je kompleks svetišč Kumano Sanzan, ki vključuje Kumano Hajatama taiša (熊野速玉大社) (prefektura Vakajama, Šingu), Kumano Hongu taiša (prefektura Vakajama, Tanabe) in Kumano Nači taiša (prefektura Vakajama, Načikacura). Na Japonskem je več kot 3000 svetišč Kumano. == Struktura == [[Image:Plan of Shinto Shrine.jpg|thumb|The composition of a Shinto shrine]] Sledi seznam in diagram, ki prikazuje najpomembnejše dele šintoističnega svetišča: #''[[Tori]]'' – šintoistična vrata #Kamnite stopnice #''Sando'' – pristop do svetišča #''Čōzuja'' ali ''temizuja'' – mesto čiščenja za čiščenje rok in ust #''Tōrō'' – okrasne kamnite lanterne #''Kagura-den'' – stavba posvečena ''Noh'' ali svetemu plesu ''kagura'' #''Šamušo'' – upravni urad svetišča #''Ema'' – lesene ploščice z molitvami ali željami #''Secsumacuša – majhna pomožna svetišča #''Komainu'' – tako imenovani "levji psi", varuhi svetišča #''Haiden'' – oratorij ali bogoslužna dvorana #''Tamagaki'' – ograja, ki obdaja ''honden'' #''[[Honden]]'' – glavna dvorana, v kateri so kami #Na strehi ''haiden'' in ''honden'' sta vidna ''čigi'' ([[fiala]] in ''kacuogi '' (kratka vodoravna bruna), oboje pogosta tempeljska ornamentika. Splošni načrt šintoističnega svetišča je budističnega izvora. Prisotnost verand, kamnitih luči in dovršenih vrat je primer tega vpliva. Sestava šintoističnega svetišča je izjemno spremenljiva in nobena od številnih možnih značilnosti ni nujno prisotna. Celo ''honden'' lahko manjka, če svetišče časti bližnji naravni ''šintai''. Ker pa je njegovo zemljišče sveto, je običajno obdano z ograjo iz kamna ali lesa, imenovano ''tamagaki'', medtem ko je dostop omogočen s pristopom, imenovanim ''sandō''. Sami vhodi so prepredeni z vrati, imenovanimi ''tori'', ki so običajno najpreprostejši način za identifikacijo šintoističnega svetišča. [[Image:---File---蒙疆神社.JPG|thumb| Svetišče Mengdžiang v Džangdžiakou, Hebei, Kitajska, leta 1952]] Svetišče lahko na svojem ozemlju vključuje več struktur, od katerih je vsaka zgrajena za drugačen namen. Med njimi so ''honden'' ali svetišča, kjer so posvečeni ''kamiji'', ''heiden'' ali daritvena dvorana, kjer se darujejo daritve in molitve in ''haiden'' ali bogoslužna dvorana, kjer so lahko sedeži za častilce. ''Honden'' je stavba, ki vsebuje ''šintai'', dobesedno »sveto telo kamija«. Od teh je samo ''haiden'' odprt za laike. ''Honden'' je običajno za ''haidnom'' in je pogosto veliko manjši in neokrašen. Druge pomembne značilnosti svetišča so ''temizuja'', vodnjak, kjer si obiskovalci očistijo roke in usta, in ''šamušo'' (社務所), pisarna, ki nadzoruje svetišče. Stavbe pogosto krasijo ''čigi'' in ''kacuogi'', različno usmerjeni drogovi, ki štrlijo iz njihove strehe. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, je bilo pred obnovo Meidži običajno, da so budistični tempelj zgradili znotraj ali poleg svetišča ali obratno.<ref name="SS">See Shinbutsu shūgō article</ref> Če je bilo v svetišču budistični tempelj, so ga imenovali ''džingūdži'' (神宮寺). Podobno so templji po vsej Japonski sprejeli skrbniške ''kamije'' (鎮守/鎮主, ''čindžu'') in zgradili tempeljska svetišča (寺社, džiša++), da bi jih nastanili.<ref name="BT95">Mark Teeuwen in ''Breen and Teeuwen'' (2000:95-96)</ref> Po nasilni ločitvi budističnih templjev in šintoističnih svetišč (''šinbucu bunri''), ki jo je odredila nova vlada v obdobju Meidži, je bila povezava med obema religijama uradno prekinjena, vendar se je v praksi kljub temu nadaljevala in je vidna še danes. == Arhitekturni slog == {{glavni|Šintoistična arhitektura}} Stavbe svetišč imajo lahko veliko različnih osnovnih tlorisov, ki so običajno poimenovane bodisi po ''hondenu'' slavnega svetišča (npr. ''hijoši-zukuri'', poimenovano po Hijoši-taiša) ali strukturni značilnosti (npr. ''irimoja-zukuri'', po dvokapni in zatrepni strehi. Pripona ''-zukuri'' v tem primeru pomeni »struktura«.) Streha ''hondena'' je vedno dvokapna, nekateri slogi pa imajo tudi verandi podoben prehod, imenovan ''hisaši'' (1 ''ken'' širok hodnik, ki obdaja eno ali več strani jedra svetišča ali templja). Med dejavniki, vključenimi v razvrstitev, so pomembni prisotnost ali odsotnost: *''hirairi'' ali ''hirairi-zukuri'' (平入・平入造) – slog gradnje, pri katerem ima stavba glavni vhod na strani, ki poteka vzporedno s slemenom strehe (stran brez dvokapnice). Temu tipu pripadajo ''šinmei-zukuri'', ''nagare-zukuri'', ''hačiman-zukuri'' in ''hie-zukuri''.<ref>Jinja Kenchiku, Shogakukan Nihon Daihyakka Zensho, accessed on November 29, 2009</ref> *''cumairi'' ali ''cumairi-zukuri'' (妻入・妻入造) – slog gradnje, pri katerem ima stavba glavni vhod na strani, ki poteka pravokotno na sleme strehe (dvokapna stran). Tej vrsti pripadajo ''taiša-zukuri'', ''sumijoši-zukuri'', ''ōtori-zukuri'' in ''kasuga-zukuri''. (Galerija na koncu tega članka vsebuje primere obeh slogov.) Pomembna so tudi razmerja. Stavba določenega sloga mora pogosto imeti določena razmerja, merjena v ''kenih'' (razdalja med stebri, spremenljiva količina od enega svetišča do drugega ali celo znotraj istega svetišča). Najstarejši slogi so ''cumairi šinmei-zukuri'', ''taiša-zukuri'' in ''sumijoši-zukuri'', za katere se verjame, da so nastali pred prihodom budizma. Dva najpogostejša sta ''hirairi nagare-zukuri'' in ''cumairi kasuga-zukuri''.<ref name="ko">[http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=248 History and Typology of Shrine Architecture], Encyclopedia of Shinto accessed on November 29, 2009</ref> Večja, pomembnejša svetišča imajo ponavadi edinstven stil. == Razlaga imen svetišč == [[File:Hakusan gongen.jpg|thumb| Majhno svetišče, imenovano Hakusan Gongen (白山権現), po navadi pred Meidži.]] Nomenklatura svetišč se je od obdobja Meidži precej spremenila. Do takrat je bila velika večina svetišč majhnih in brez stalnega duhovnika. Z zelo redkimi izjemami so bili le del kompleksa templja in svetišča, ki ga je nadzorovala budistična duhovščina. Običajno so imeli lokalnega skrbniškega ''kamija'', zato so jih klicali z imenom ''kami'', ki so mu sledili izrazi, kot je ''gongen''; ''ubusuna'' (産土), okrajšava za ''ubusuna no kami'' ali božanstvo varuh rojstnega kraja; ali veliki ''kami'' (明神, ''mjōdžin''). Izraz ''džindža'' (神社), ki je zdaj najpogostejši, je bil redek. Primera te vrste uporabe pred Meidžijem sta ''Tokusō Daigongen'' in ''Kanda Mjōdžin''. Danes se izraz »šintoistično svetišče« uporablja v nasprotju z »budističnim templjem«, da bi zrcalili japonsko razlikovanje med šintoističnimi in budističnimi verskimi strukturami. Ta ena sama beseda pa prevede več neenakovrednih japonskih besed, vključno z ''džindža'' (神社), kot v Jasukuni džindža; ''jaširo'' (社) kot v Cubaki Ōkami Jaširo; ''mija'' (宮) kot v Vatarai no Mija; ''-gū'' (宮) kot v Ivašimizu Hačiman-gū; ''džingū'' (神宮) kot v Meidži Džngū; ''taiša'' (大社) kot v Izumo-taiša; ''mori'' (杜); in ''hokora/hokura'' (神庫). Imena svetišč so opisna in velika težava pri obravnavanju njih je razumevanje, kaj točno pomenijo. Čeprav je njihova sestava zelo raznolika, je v njih običajno mogoče prepoznati dva dela. Prvo je pravo ime svetišča ali ''meišō'' (名称), drugo je tako imenovani ''šōgō'' (称号) ali »naslov«.<ref name="jinja.jp">Shinto Online Network Association [http://jinja.jp/modules/chishiki/index.php?content_id=56 Jinja no Shōgō ni Tsuite Oshiete Kudasai] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141019044202/http://jinja.jp/modules/chishiki/index.php?content_id=56 |date=2014-10-19 }}</ref> === ''Meišō'' === Najpogostejši ''meišō'' je lokacija, kjer stoji svetišče, kot na primer v primeru Ise Džingū, najsvetejšega svetišča, ki je v mestu Ise, prefektura Mie.<ref>[http://orias.berkeley.edu/visuals/japan_visuals/shintoC.HTM#ISE Ise, the Holiest Shrine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080704083054/http://orias.berkeley.edu/visuals/japan_visuals/shintoC.HTM#ISE |date=2008-07-04 }}, Berkeley University ORIAS site accessed on August 10, 2008</ref> Zelo pogosto bo ''meišō'' ime vpisanega ''kamija''. Svetišče Inari je na primer svetišče, posvečeno ''kami'' Inari. Podobno je svetišče Kumano svetišče, ki zajema tri gore Kumano. Svetišče Hačiman zajema ''kami'' Hačiman. Tokijsko svetišče Meidži prikazuje [[cesar Meidži|cesarja Meidžija]]. Ime ima lahko tudi drug izvor, pogosto neznan ali nejasen. === ''Šōgō'' === Drugi del imena opredeljuje status svetišča. * ''Džindža'' (神社) je najbolj splošno ime za svetišče. Vsak kraj, ki ima v lasti ''honden'' (本殿), je džindža. Ta dva znaka sta se včasih brala bodisi ''kamu-cu-jaširo'' bodisi ''mori'', oba pa sta pomenila ''kami gaj''. Oba načina lahko najdemo na primer v Man'jōšū. * ''Jaširo'' (社) je generični izraz za šintoistično svetišče, kot je džindža. * ''Mori'' (杜) je kraj, kjer je prisoten ''kami''. Zato je lahko svetišče in pravzaprav se znaki 神社, 社 in 杜 lahko berejo »mori« (gaj). To branje odraža dejstvo, da so bila prva svetišča preprosto sveti nasadi ali gozdovi, kjer so bili prisotni ''kami''. * Pripona ''-ša'' ali ''-dža'' (社), kot v Šinmei-ša ali Tendžin-dža, označuje manjše svetišče, ki je s procesom ''kandžō'' prejelo ''kami'' od pomembnejšega. * ''Hokora/hokura'' (神庫) je izjemno majhno svetišče, kakršno najdemo na primer ob podeželskih cestah.<ref>[http://www2.kokugakuin.ac.jp/ijcc/wp/bts/bts_h.html#hokora Basic Terms of Shinto, ''Hokora''] retrieved on July 1, 2008</ref> * ''Džingū'' (神宮) je svetišče s posebno visokim statusom, ki ima globok odnos s cesarsko družino ali časti cesarja, kot na primer v primeru Ise Džingū in Meidži Džingū. Samo ime ''Džingū'' pa se lahko nanaša le na Ise Džingū, katerega uradno ime je samo »Džingū«. * ''Mija'' (宮) označuje svetišče, v katerem je posvečen poseben ''kami'' ali član cesarske družine, kot je cesarica, vendar obstaja veliko primerov, v katerih se uporablja preprosto kot tradicija. V obdobju državne ureditve so se mnoga imena ''-mija'' spremenila v džindža. * ''-gū'' (宮) označuje svetišče cesarskega princa, vendar je veliko primerov, v katerih se uporablja zgolj kot tradicija. * ''Taiša'' (大社) (znaki se berejo tudi ''ōjaširo'') je dobesedno »veliko svetišče«, ki je bilo kot tako razvrščeno po starem sistemu razvrščanja svetišč, ''šakaku'' (社格), ki je bil odpravljen leta 1946.<ref>[http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=260 Myōjin taisha], Encyclopedia of Shinto, retrieved on July 2, 2008</ref> Mnoga svetišča, ki vsebujejo ta shōgō, so ga sprejela šele po vojni. * V japonskem srednjem veku so svetišča začeli imenovati z imenom ''gongen'', izrazom budističnega izvora.<ref name="sos3">Encyclopedia of Shinto, [http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=790 Gongen shinkō], accessed on October 5, 2008</ref> Na primer, na vzhodu Japonske je še vedno veliko svetišč Hakusan, kjer se samo svetišče imenuje ''gongen''. Ker predstavlja uporabo budistične terminologije za šinto ''kami'', je njegovo uporabo zakonsko odpravila vlada Meidži z Odredbo o ločitvi šintoizma in budizma (神仏判然令, ''Šin-bucu Hanzenrei'') in svetišča so se začela imenovati džindža. Ta imena si niso enakovredna v smislu prestiža: ''taiša'' je bolj prestižna kot ''-gū'', ki pa je pomembnejši od ''džindža''. == Svetišča s strukturami, označenimi kot nacionalni zakladi == Svetišča, ki so del svetovne dediščine, so označena z (↑). *Regija [[Tohoku]] **Svetišče Ōsaki Hačiman (Sendai, Miyagi) *Regija [[Kanto]] **Nikō Tōšō-gū ↑ (Nikō, Točigi) **Rinnō-dži ↑ (Nikō, Točigi) *Regija [[Čubu]] **Svetišče Nišina Šinmei (Ōmachi, Nagano) *Regija [[Kansai]] **Ondžō-dži (Ōcu, Šiga) **Hijoši taiša (Ōcu, Šiga) **Svetišče Mikami (Jasu, Šiga) **Svetišče Ōsasahara (Jasu, Šiga) **Svetišče Cukubusuma (Nagahama, Šiga) **Svetišče Namura (Rjūō, Šiga) **Svetišče Kamo ↑ (Kjoto, Kjoto) **Daigo-dži ↑ (Kjoto, Kjoto) **Svetišče Tojokuni (Kjoto, Kjoto) **Kitano Tenman-gū (Kjoto, Kjoto) **Svetišče Udžigami ↑ (Udži, Kjoto) **Sumijoši taiša (Osaka, Osaka) **Svetišče Sakurai (Sakai, Osaka) **Svetišče Kasuga ↑ (Nara, Nara) **Endžō-dži (Nara, Nara) **Svetišče Isonokami (Tenri, Nara) **Svetišče Udamikumari (Uda, Nara) *Regija [[Čugoku]] **Sanbutsu-ji (Misasa, Totori) **Izumo-taiša (Taiša, Šimane) **Svetišče Kamosu (Macue, Šimane) **Svetišče Kibicu (Okajama, Okajama) **Svetišče Icukušima ↑ (Hacukaiči, Hirošima) **Svetišče Sumijoši (Šimonoseki, Jamaguči) *Regija [[Šikoku]] **Svetišče Kandani (Sakaide, Kagava) *Regija [[Kjušu]] **Svetišče Usa (Usa, Ōita) **Svetišče Aoi Aso (Hitojoši, Kumamoto) == Galerija == <gallery widths="160" heights="120"> File:Shinra Zenjin Hall.jpg|''Hirairi'' slog: vhod na strani brez zatrepa File:Outside of Itsukushima main shrine.jpg|''Csumairi'' slog: vhod na zatrepni strani File:Katsuragi-jinja (Gose, Nara) massha.jpg|Nekaj ''secumasša'' File:Hokora-DSC2202.jpg|''Hokora'' File:Ise Shrine Meizukuri.jpg|''Šinmei-zukuri'' File:Sumiyoshi shrine Honden.jpg|''Sumijoši-zukuri'' File:Izumo Shrine Honden.jpg|''Taiša-zukuri'', [[Izumo-taiša]] File:Kayashima shrine - panoramio (1).jpg|Postaja Kajašima s svetim drevesom [[Cinnamomum camphora|kafra]], ki raste skozi njo, s svetiščem ob vznožju<ref>{{cite web |url=https://mymodernmet.com/kayashima-station-camphor-tree/ |title = Kayashima Station in Osaka is Built Around a Large Camphor Tree|date = 27 January 2017}}</ref> File:Jinja no Mori Yuni Hokkaido.jpg|Džindža no Mori blizu Junija, Hokaido </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Reference == *Breen, John; Mark Teeuwen, eds. (July 2000). Shinto in History: Ways of the Kami. Honolulu: University of Hawaii Press. ISBN 978-0-8248-2363-4. *Brown, Delmer M. (1993). The Early Evolution of Historical Consciousness in "Cambridge History of Japan", Vol. 1. Cambridge, New York & Victoria: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-22352-2. *Burkman, Thomas W. (June–September 1974). "The Urakami Incidents and the Struggle for Religious Tolerance in Early Meiji Japan" (PDF). Japanese Journal of Religious Studies. 1 (2–3): 143–216. doi:10.18874/jjrs.1.2-3.1974.143-216. Retrieved 2008-07-17.[permanent dead link] *Fujita Masaya; Koga Shūsaku, eds. (April 10, 1990). Nihon Kenchiku-shi (in Japanese) (September 30, 2008 ed.). Shōwa-dō. ISBN 978-4-8122-9805-3. *Hardacre, Helen (1986). "Creating State Shinto: The Great Promulgation Campaign and the New Religions". Journal of Japanese Studies. 12 (1): 29–63. doi:10.2307/132446. JSTOR 132446. *Havens, Norman; Inoue, Nobutaka (translated by Norman Havens and Helen Hardacre), eds. (2004). "Jinja (Encyclopedia of Shinto, vol. 2)" [Shrines]. Encyclopedia of Shinto. Institute for Japanese Culture and Classics, Kokugakuin University. ISBN 978-4-905853-12-1. *Mori, Mizue (2005-06-02). "Honden". Encyclopedia of Shinto. Kokugakuin University. Retrieved 2008-12-19. *Sokyo Ono; William Woodard (2004). Shinto - The Kami Way. Tuttle Publishing. ISBN 978-0-8048-3557-2. *Smyers, Karen Ann (1999). The Fox and the Jewel: Shared and Private Meanings in Contemporary Japanese Inari Worship. Honolulu: University of Hawaii Press. ISBN 978-0-8248-2102-9. *The History of Shrines, Encyclopedia of Shinto, retrieved on June 10, 2008 *Shinto Shrines or Temples?[permanent dead link] retrieved on June 10, 2008 *Shrine Architecture Encyclopedia of Shinto, retrieved on June 10, 2008 *Overview of a Shinto Shrine, a detailed visual introduction to the structure of a Shinto shrine, Encyclopedia of Shinto retrieved on June 8, 2008 *Jinja no Shōgō ni Tsuite Oshiete Kudasai Archived 2014-10-19 at the Wayback Machine, Shinto Online Network Association, retrieved on July 2, 2008 (in Japanese) *Tamura, Yoshiro (2000). "The Birth of the Japanese nation in". Japanese Buddhism: A Cultural History (First ed.). Tokyo: Kosei Publishing Company. ISBN 978-4-333-01684-6. *Stuart D. B. Picken. Essentials of Shinto: An Analytical Guide to Principal Teachings. Greenwood, 1994. ISBN 0313264317 ==Zunanje povezave== {{Commons category|Shinto shrines}} * [http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/ Encyclopedia of Shinto], Kokugakuin University * [http://jinja.or.jp/ Jinja and Shinto], site of the Shinto Online Network Association * [http://www.jinjahoncho.or.jp/en/ Jinja Honchō], the Association of Shinto Shrines * {{in lang|ja}} [http://21coe.kokugakuin.ac.jp/db/jinja/ Kokugakuin University Shinto Jinja Database] * [http://www.onmarkproductions.com/html/shrine-guide.shtml Shinto Shrine types] [[Kategorija:Šintoistična svetišča]] [[Kategorija:Japonska arhitektura]] q4dakcmujulgdgtjvuay5casoivx5nw 0 522260 5735053 5732439 2022-08-16T12:11:46Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Stalinizm - proces Kurii Krakowskiej (1953).jpg|sličica|279x279_pik|Aretirani poljski verski voditelji na sojenju, januarja 1953.]] Sojenje krakovski kuriji leta 1953 je bilo javno sojenje štirim [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliškim]] [[Duhovnik|duhovnikom]] in trem verskim pripadnikom krakovske kurije, ki so jih [[Komunizem|komunistične oblasti]] v [[Poljska|Ljudski republiki Poljski]] lažno obtožile subverzije in vohunjenja za [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name="ipn.gov.pl">[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Kościół w Polsce po tzw. procesie kurii krakowskiej] ''(Church in Poland following the so called Trial of the Kraków Curia)''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved from the [[Internet Archive]] on February 15, 2013.</ref><ref name="ipn-418">"[https://archive.today/20121221075349/http://www.ipn.gov.pl/palm/pl/2/418/ Wielkie procesy pokazowe w Krakowie]". ''[[Instytut Pamięci Narodowej]]''. Kraków, 29 stycznia 2004 r. {{in lang|pl}}</ref>    Inscenirano sojenje, ki je temeljilo na sovjetskih [[Moskva|moskovskih]] procesih, je potekalo pred okrožnim vojaškim sodiščem v [[Krakov|Krakovu]] od 21. do 26. januarja 1953 v dvorani za javne prireditve tovarne Szadkowski.<ref name="dziennikpolski">[http://www.dziennikpolski24.pl/pl/serwisy-dodatkowe/jeden-dzien-z-historii/923391-1953-w-krakowie-rozpoczal-sie-proces-ksiezy-kurii-krakowskiej.html 1953 - W Krakowie rozpoczął się proces księży kurii krakowskiej]{{dead link|date=May 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}} ''[[Dziennik Polski]]'' {{nowrap|April 29, 2009.}}</ref> Sodišče, ki ga je vodil sodnik [[Mieczysław Widaj]], je 27. januarja 1953 končalo sojenje in na smrt obsodilo [[Józef Lelit|Józefa Lelita]], [[Michał Kowalik|Michała Kowalika]] in [[Edward Chachlico|Edwarda Chachlico]]. Duhovnikom so bile odvzete vse državljanske in ustavne pravice,<ref name="ipn.gov.pl-13d">[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Plate 13:] "Wyrok w krakowskim procesie bandy szpiegów..." [https://archive.today/20121221063015/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/plansza13d.html ''Sentence in the Kraków trial of a band of spies...'' (snapshot).] Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved November 7, 2011</ref> a smrtne kazni niso bile nikoli izvršene. Preostali obtoženci so bili obsojeni na kazni od šest let zapora do dosmrtne kazni ([[Franciszek Szymonek]]). Sodbe so bile politično potrjene z resolucijo Zveze poljskih pisateljev v Krakovu 8. februarja 1953, ki so jo podpisali številni vidni člani partije.<ref name="ipn.gov.pl3">[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Kościół w Polsce po tzw. procesie kurii krakowskiej] ''(Church in Poland following the so called Trial of the Kraków Curia)''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved from the [[Internet Archive]] on February 15, 2013.</ref> == Zgodovinski pregled == === Stalinistična represija nad katolištvom === Za »boj proti veri«, v kateri je bilo v enem samem letu 1950 v ječo zaprtih skupaj 123 rimskokatoliških duhovnikov,<ref name="D-D">[https://web.archive.org/web/20070425194749/http://www.canadafreepress.com/2007/dastych011007.htm "Devil's Choice. High-ranking Communist Agents in the Polish Catholic Church"] By David Dastych, Canada Free Press (CFP), January 10, 2007. Retrieved from the ''[[Internet Archive]]'' on November 8, 2011.</ref> je bilo odgovorno Ministrstvo za javno varnost Poljske in njegov 5. oddelek, ustanovljen julija 1946. Od poznih štiridesetih let prejšnjega stoletja ga je vodila zasliševalka [[Julia Brystiger]], ki je osebno vodila operacijo aretacije in pridržanja poljskega kardinala [[Stefan Wyszyński|Stefana Wyszyńskega]].<ref name="B-F">Barbara Fijałkowska, [http://www.abcnet.com.pl/node/2338 RÓŻAŃSKI "LIBERAŁEM"]{{dead link|date=May 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, 15 December 2002, Fundacja Orientacja ''abcnet''; see also: B. Fijałkowska, ''Borejsza i Różański. Przyczynek do dziejów stalinizmu w Polsce'', {{ISBN|83-85513-49-3}}. {{in lang|pl}}</ref> Oddelek je bil specializiran za preganjanje in mučenje poljskih verskih osebnosti. Brystygierjeva, rojena v judovski družini v Stryju (danes [[Ukrajina]]), se je posvetila ideološkemu boju proti vsem oblikam vere. Brystygierjeva, ki so jo žrtve zaradi njenih krutih tehnik mučenja poimenovale Krvava Luna, je bila tudi odgovorna za aretacijo 2000 [[Jehovove priče|Jehovovih prič]] zaradi njihovih verskih prepričanj.<ref name="D-D2">[https://web.archive.org/web/20070425194749/http://www.canadafreepress.com/2007/dastych011007.htm "Devil's Choice. High-ranking Communist Agents in the Polish Catholic Church"] By David Dastych, Canada Free Press (CFP), January 10, 2007. Retrieved from the ''[[Internet Archive]]'' on November 8, 2011.</ref> Sojenje je bilo ključni element v kasnejšem delu represije proti Cerkvi. Najprej je komunistična oblast 9. februarja 1953 izdala Odlok o imenovanju duhovščine na cerkvene položaje, s katerim je prevzela popoln nadzor nad načinom zasedenosti položajev v Cerkvi. Mesec dni pozneje, 8. marca, so oblasti ukinile katoliško revijo, ki jo je izdajal [[Tygodnik Powszechny]], v maščevanju, ker domnevno ni hotel izročiti hvalnice v spomin na smrt sovjetskega diktatorja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], ki je umrl 5. marca. Revijo je do oktobra 1956 prevzela provladna sekularna skupina, PAX Association. 14. septembra je komunistični aparat sprožil sojenje škofu [[Czesław Kaczmark|Czesławu Kaczmarku]], skupaj z vrsto stranskih sojenj različnim "obveščevalcem", ki so bili v povprečju obsojeni na 12–15 let. Kaczmarek, ki so ga v priporu mučili, preden je bil prisiljen podpisati priznanje in priznati krivdo, je bil 22. septembra obsojen na 12 let zapora. 25. septembra je bil aretiran tudi kardinal Stefan Wyszyński.<ref name="ipn-4182">"[https://archive.today/20121221075349/http://www.ipn.gov.pl/palm/pl/2/418/ Wielkie procesy pokazowe w Krakowie]". ''[[Instytut Pamięci Narodowej]]''. Kraków, 29 stycznia 2004 r. {{in lang|pl}}</ref> Tri dni pozneje, 28. septembra, je katoliška škofovska konferenca uradno obsodila sabotažo proti državi. Vzporedno je Urad Sveta ministrov (Urząd Rady Ministrów) 17. decembra organiziral lastno slovesnost, na kateri je sprejel škofe, ki jih je odobrila vlada, upravitelje škofij (kapitularni vikarji) in sufragane.<ref name="ipn-4183">"[https://archive.today/20121221075349/http://www.ipn.gov.pl/palm/pl/2/418/ Wielkie procesy pokazowe w Krakowie]". ''[[Instytut Pamięci Narodowej]]''. Kraków, 29 stycznia 2004 r. {{in lang|pl}}</ref> === Obsodbe === Proti ljudem, povezanim s političnim svetom v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]], ki so ga sestavljali člani Nacionalne stranke, dejavne med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], <ref name="ipn.gov.pl-13j">[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Plate 13:] "Księża – agenci wywiadu amerykanskiego..." ''Priests – the agents of American intelligence...''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved November 7, 2011</ref>se je sprožil val propagandnih odcepljenih procesov.<ref name="ipn.gov.pl2">[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Kościół w Polsce po tzw. procesie kurii krakowskiej] ''(Church in Poland following the so called Trial of the Kraków Curia)''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved from the [[Internet Archive]] on February 15, 2013.</ref> Vsi ujetniki so bili obtoženi vohunjenja in obsojeni na dolgotrajne zaporne kazni. [[Fr. Józefa Fudalija]], ki si je dopisoval z nekdanjim partizanom NOW [[Jan Szponder|Janom Szponderjem]], je sodišče 13. maja 1953 obsodilo na 13 let zapora.<ref name="Musiał">Filip Musiał, [http://www.krakowskie.nazwa.pl/index.php?option=com_content&view=article&id=121:filip-musia-qkulisy-procesu-kurii-krakowskiej&catid=10:studia&Itemid=7 "Kulisy procesu Kurii krakowskiej”.] ''Ośrodek Myśli Politycznej.'' Magiczny Krakow. Pierwodruk: Kulisy "Procesu Kurii krakowskiej", "Dziennik Polski", {{nowrap|January 17, 2003.}}</ref> Umrl je dve leti kasneje v nepojasnjenih okoliščinah med pridržanjem,<ref name="ipn.gov.pl-13c">[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Plate 13:] "Komunistyczna propaganda." ''Church in Poland following the so called Trial of the Kraków Curia''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved November 7, 2011</ref> verjetno 30. januarja 1955. [[Helena Budziaszek]] je prejela 15 let zapora; [[Adam Kowalik]] je bil obsojen na 10 let, njegova žena [[Stanisława Kowalik|Stanisława]] (sestra Jana Szponderja) pa 5 let; [[Irena Haber]] je dobila 12 let. [[Piotr Kamieniarz]] je dobil 15 let, njegova sinova [[Andrzej Kamieniarz|Andrzej]] in [[Józef Kamieniarz|Józef]] pa 12 let. [[Władysław Meus]] je dobil 12 let; [[Mieczysław Steczko]] je dobil 15 let; in [[Tadeusz Mirota]] 12 let.<ref name="ipn.gov.pl-plansza">[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Proces Kurii Krakowskiej.] Article in Polish: [https://archive.today/20120803065848/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/plansza13g.html "Zbrodnia główna i inne" (The Major and other Crimes)] written by Mrożek. Part of photo-exhibit in support of an IPN [[seminar]]. ''[[Institute of National Remembrance]]''. Retrieved November 1, 2011.</ref> Vsa sojenja so bila deležna velikih odmevnih kritik, z dnevnimi radijskimi oddajami in članki uglednih pisateljev v nacionalnih časopisih, kot je bil Mrożekov celostranski napad v podporo sodbe. == Glej tudi == * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Stalinizem]] [[Kategorija:Leto 1953]] [[Kategorija:Religija in politika]] spbu8rqhowus3ub2y2j355caquazoit 0 522278 5735052 5732706 2022-08-16T12:11:44Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Biblia brzeska.jpg|thumb|right|300px|Naslovnica Brestovske Biblije]] '''Brestovska Biblija''' ([[poljsko]] Biblia Brzeska) je bil prvi popolni prevod protestantskega [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v poljščino, ki ga je izdal Bernard Wojewodka leta 1563 v [[Brest, Belorusija|Brestu]] in posvetil kralju [[Sigismund II. Avgust|Sigismundu II. Avgustu]]. Izvirni poljski naslov Biblije se glasi: ''Biblia święta, tho iest, Księgi Starego y Nowego Zakonu, ządzą z Żydowskiego, Greckiego, y Łacińskiego, nowo na Polski ięzyk, s pilnością y wiernie wyłożone'' (''Sveto pismo, to je knjige Stare in Novega zaveze, iz judovskega, grškega in latinskega jezika na novo s skrbnostjo in zvesto preložene v poljski jezik''). ==Opis== Biblija se včasih imenuje tudi po družini Radziwiłł, to je po Mikołaju "Črnem" Radziwiłłu, dobrotniku podviga, ali po Pińczówu, kjer je bil prevod naročen, kjer so bili zbrani prevajalci, izbrani in pooblaščeni na kalvinističnih sinodah leta 1559 in 1560, in kjer je bilo delo tudi opravljeno.<ref name=ref1>Urszula Augustyniak. ''Monarchia Jagiellonów, 1399–1586'' (Jagelonska monarhija: 1399–1586). str. 131–132. Wydawnictwo Dolnośląskie. Wrocław 2003. {{ISBN|83-7384-018-4}}.</ref><ref name=ref2>''Polskie przekłady Biblii'' (Poljski prevodi Svetega pisma). Biblia, biblijna.strona.pl.</ref><ref name=ref3>''Biblia Brzeska'' (Brestovska Biblija). Biblia – serwis biblistyczny, www.biblia.wortale.net.</ref> Brestovska Biblija je eden najzgodnejših sodobnih prevodov celotnega Svetega pisma, večinoma iz izvirne [[Hebrejščina|hebrejščine]] in [[Grščina|grščine]]. V manjši meri je bila uporabljena tudi latinska [[Vulgata]] in njen francoski prevod. Pred Brestovsko Biblijo, ki jo je ustvarila skupina kalvinističnih učenjakov,<ref name=ref1/> sta bili objavljeni Luthrova Biblija leta 1534 in Ženevska Biblija leta 1560.<ref name=ref2/><ref name=ref3/>{{efn-lr|Dalmatinov prevod Svetega pisma je izšel leta 1583 v Wittenbergu na Saškem pod polnim naslovom ''"Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina"''.}} Besedilo prevoda, ki poudarja sobesedilo in frazeologijo namesto besednega prevajanja, je zelo zanesljivo glede na izvirnike in predstavlja enega od nekaj najboljših prevodov iz tega obdobja. Med vodilnimi teologi, vključenimi v timski prevajalski projekt, so bili Grzegorz Orszak, Pierre Statorius, Jean Thénaud iz Bourgesa, Jan Łaski, Georg Schomann, Andrzej Trzecieski, Jakub Lubelczyk, Szymon Zacjusz, Marcin Krowicki, Francesco Stancaro iz Mantove in Grzegorz Paweł iz Brzezinyja.<ref name=ref3/> Prevajanje je trajalo šest let.<ref name=ref2/><ref name=ref3/><ref name=ref4>''Biblia Brzeska, zwana również Radziwiłłowską lub Pińczowską'' (Brestovska Biblija, znana tudi kot Radziwiłłova ali Pińczówska Biblija). www.polska.pl.</ref> Sin Mikołaja Radziwiłła, Mikołaj Krzysztof "Sirota" Radziwiłł, se je spreobrnil v [[katolištvo]] in kot goreč protireformator poskrbel za javni sežig vseh primerkov Brestovskee Biblije na osrednji tržnici v [[Vilna|Vilni]].<ref name=ref3/><ref name=ref4/> Nekaj izvodov Brestovske Biblije se je kljub temu ohranilo.<ref>[http://www.pbi.edu.pl/book_reader.php?p=41030&s=1 Biblia święta...] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100614003401/http://www.pbi.edu.pl/book_reader.php?p=41030&s=1 |date=14. junij 2010}} 1653 v PBI.</ref> ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1563]] [[Kategorija:Sveto pismo]] [[Kategorija:Reformacija]] 8ueg37orintqtm9c55rwfhk2zltd9kg 5735055 5735052 2022-08-16T12:11:58Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Octopus|Octopus]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Biblia brzeska.jpg|thumb|right|300px|Naslovnica Brestovske Biblije]] '''Brestovska Biblija''' ([[poljsko]] Biblia Brzeska) je bil prvi popolni prevod protestantskega [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v poljščino, ki ga je izdal Bernard Wojewodka leta 1563 v [[Brest, Belorusija|Brestu]] in posvetil kralju [[Sigismund II. Avgust|Sigismundu II. Avgustu]]. Izvirni poljski naslov Biblije se glasi: ''Biblia święta, tho iest, Księgi Starego y Nowego Zakonu, ządzą z Żydowskiego, Greckiego, y Łacińskiego, nowo na Polski ięzyk, z pilnością y wiernie wyłożone'' (''Sveto pismo, to je knjige Stare in Novega zaveze, iz judovskega, grškega in latinskega jezika na novo s skrbnostjo in zvesto preložene v poljski jezik''). ==Opis== Biblija se včasih imenuje tudi po družini Radziwiłł, to je po Mikołaju "Črnem" Radziwiłłu, dobrotniku podviga, ali po Pińczówu, kjer je bil prevod naročen, kjer so bili zbrani prevajalci, izbrani in pooblaščeni na kalvinističnih sinodah leta 1559 in 1560, in kjer je bilo delo tudi opravljeno.<ref name=ref1>Urszula Augustyniak. ''Monarchia Jagiellonów, 1399–1586'' (Jagelonska monarhija: 1399–1586). str. 131–132. Wydawnictwo Dolnośląskie. Wrocław 2003. {{ISBN|83-7384-018-4}}.</ref><ref name=ref2>''Polskie przekłady Biblii'' (Poljski prevodi Svetega pisma). Biblia, biblijna.strona.pl.</ref><ref name=ref3>''Biblia Brzeska'' (Brestovska Biblija). Biblia – serwis biblistyczny, www.biblia.wortale.net.</ref> Brestovska Biblija je eden najzgodnejših sodobnih prevodov celotnega Svetega pisma, večinoma iz izvirne [[Hebrejščina|hebrejščine]] in [[Grščina|grščine]]. V manjši meri je bila uporabljena tudi latinska [[Vulgata]] in njen francoski prevod. Pred Brestovsko Biblijo, ki jo je ustvarila skupina kalvinističnih učenjakov,<ref name=ref1/> sta bili objavljeni Luthrova Biblija leta 1534 in Ženevska Biblija leta 1560.<ref name=ref2/><ref name=ref3/>{{efn-lr|Dalmatinov prevod Svetega pisma je izšel leta 1583 v Wittenbergu na Saškem pod polnim naslovom ''"Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina"''.}} Besedilo prevoda, ki poudarja sobesedilo in frazeologijo namesto besednega prevajanja, je zelo zanesljivo glede na izvirnike in predstavlja enega od nekaj najboljših prevodov iz tega obdobja. Med vodilnimi teologi, vključenimi v timski prevajalski projekt, so bili Grzegorz Orszak, Pierre Statorius, Jean Thénaud iz Bourgesa, Jan Łaski, Georg Schomann, Andrzej Trzecieski, Jakub Lubelczyk, Szymon Zacjusz, Marcin Krowicki, Francesco Stancaro iz Mantove in Grzegorz Paweł iz Brzezinyja.<ref name=ref3/> Prevajanje je trajalo šest let.<ref name=ref2/><ref name=ref3/><ref name=ref4>''Biblia Brzeska, zwana również Radziwiłłowską lub Pińczowską'' (Brestovska Biblija, znana tudi kot Radziwiłłova ali Pińczówska Biblija). www.polska.pl.</ref> Sin Mikołaja Radziwiłła, Mikołaj Krzysztof "Sirota" Radziwiłł, se je spreobrnil v [[katolištvo]] in kot goreč protireformator poskrbel za javni sežig vseh primerkov Brestovskee Biblije na osrednji tržnici v [[Vilna|Vilni]].<ref name=ref3/><ref name=ref4/> Nekaj izvodov Brestovske Biblije se je kljub temu ohranilo.<ref>[http://www.pbi.edu.pl/book_reader.php?p=41030&s=1 Biblia święta...] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100614003401/http://www.pbi.edu.pl/book_reader.php?p=41030&s=1 |date=14. junij 2010}} 1653 v PBI.</ref> ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1563]] [[Kategorija:Sveto pismo]] [[Kategorija:Reformacija]] gvu3j3c3bniar3r7swdieanx7ymaflm 0 522284 5735146 5732946 2022-08-16T15:58:31Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Arahakasan Šiteno-dži | native_name = | image = Shitennoji03s3200.jpg | image_upright= | alt = | caption = (中心伽藍) ‘’šičidō garan’’ {{Infobox mapframe|type=shape|zoom=14|frame-width=220}} | map_type = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = 1-1-18 Šitennō-dži | municipality = Tennōdži-ku, [[Osaka]] | prefecture = [[Prefektura Osaka |Osaka-fu]] | coordinates = | religious_affiliation = Va-šū | deity = Kannon ([[Avalokitešvara]]) | country = Japonska | functional_status = | general_contractor = Kongō Gumi |established=593 | website = http://www.shitennoji.or.jp/ | founded_by = princ Šōtoku | year_completed = 1963 (rekonstrukcija) }} {{Coord|34|39|14.04|N|135|30|59.22|E|region:JP_scale:20000|display=title}} '''Šiteno-dži''' (japonsko: 四天王寺, »Tempelj štirih nebeških kraljev«) je [[budistični tempelj]] v [[Osaka|Osaki]] na [[Japonska|Japonskem]]. Znan je tudi kot '''Arahaka-dži''', '''Nanba-dži''' ali '''Micu-dži'''. Tempelj včasih velja za prvi budistični in najstarejši uradno upravljani tempelj na Japonskem,<ref name="scheid">{{cite web|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/anm_torii.htm#aussershinto|title=Religion in Japan|last=Scheid, Bernhard|author-link=|first=|work=Torii|publisher=University of Vienna|language=German|accessdate=12 February 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.art-and-archaeology.com/japan/asukadera1.html|title=Asuka-Dera Temple|accessdate=29 September 2016}}</ref> čeprav so bili tempeljski kompleks in stavbe skozi stoletja na novo zgrajeni, pri čemer je bila zadnja rekonstrukcija izvedena leta 1963. To je sedež tempelj budistične sekte Va. == Zgodovina == Princ Šōtoku je bil znan po svoji globoki budistični veri, ko [[budizem]] v 6. stoletju na Japonskem ni bil razširjen. Da bi populariziral budizem, je princ Šōtoku vodil ogromen nacionalni projekt za promocijo budizma in naročil gradnjo Šiteno-dži. Princ Šōtoku je povabil tri korejske tesarje iz Baekjeja. Prinesli so znanje in vodili gradnjo Šiteno-dži.<ref name="nikkei">{{cite web |website=Nikkei |title=Japan's oldest company defies time with merit-based succession |author=Yasuhiko Nakazawa |date=December 31, 2020 |url=https://asia.nikkei.com/Business/Companies/Japan-s-oldest-company-defies-time-with-merit-based-succession |archive-url=https://web.archive.org/web/20210104075413/https://asia.nikkei.com/Business/Companies/Japan-s-oldest-company-defies-time-with-merit-based-succession |archive-date=January 4, 2021}}</ref> Same tempeljske stavbe so bile skozi stoletja nekajkrat prezidane; večina sedanjih struktur je iz časa, ko je bil tempelj nazadnje v celoti obnovljen leta 1963. Eden od članov, ki je sodeloval pri začetni gradnji templja v 6. stoletju, je pozneje ustanovil podjetje Kongō Gumi, ki je bilo specializirano za gradnjo templjev in svetišč. Kongō Gumi je bilo najstarejše podjetje na svetu, dokler ga leta 2004 ni kupila Takamacu Construction Group.<ref name="bloomberg">{{cite web |title=The End of a 1,400-Year-Old Business |website=Bloomberg |url=http://www.bloomberg.com/news/articles/2007-04-16/the-end-of-a-1-400-year-old-businessbusinessweek-business-news-stock-market-and-financial-advice |date=April 17, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160311042613/http://www.bloomberg.com:80/news/articles/2007-04-16/the-end-of-a-1-400-year-old-businessbusinessweek-business-news-stock-market-and-financial-advice |archive-date=November 20, 2020}}</ref> <gallery widths="240" heights="200"> Shitennô-ji Model.jpg| Model tempeljskega kompleksa v času njegove gradnje v muzeju prefekture Osaka Čikacu Asuka.]]. Shitennō-ji main hall and pagoda.png| Tonirana fotografija večje glavne dvorane in pagode okoli leta 1880, pred pomanjšano moderno rekonstrukcijo. Posnel Kusakabe Kimbei.]]. 1934 Typhoon Muroto damage at Shitenno-ji.jpg| Ruševine petstopenjske pagode po uničenju tajfuna ''Muroto'' leta 1934.]] </gallery> == Opis == ''Šitenō'' se nanaša na štiri nebeške kralje v budizmu. Tempelj, ki ga je princ Šōtoku zgradil v njihovo čast, je imel štiri ustanove, od katerih je vsaka pomagala Japoncem doseči višjo raven civilizacije. Ta ''Šika-in'' (四箇院, »Štiri ustanove«) je bil osredotočen na ''garan'' (伽藍) s sedmimi stavbami (kompleks znotraj obzidja) in je vključeval ''Kjōden-in'' (»Institucija za vero in izobraževanje«), ''Hiden-in'' (»Ustanova blaginje«), ''Rjōbjō-in'' (»bolnišnica«) in ''Seijaku-in'' (»lekarna«) za zagotavljanje osnovne oskrbe prebivalcem Japonske. Znano je, da so trije od štirih delov obstajali znotraj templja v [[obdobje kamakura|obdobju Kamakura]]. ''Garan'' (izraz, ki označuje sedem dvoran, ki sestavljajo idealno zgradbo budističnega templja.) je sestavljen iz petnadstropne [[pagoda|pagode]], glavnega zlatega paviljona (''[[Kondo (japonski budizem) |Kondo]]''), v katerem je podoba [[bodhisatva|bodhisatve]] Kannon, in ''Kōdō'' (»predavalnice«) pod pokritim hodnikom, ki ima troje vrat; vrata Deva (仁王門, ''Niōmon'') (znana tudi kot ''čūmon'' (中門)), zahodna vrata in vzhodna vrata. Ta osrednji kompleks obdajajo Velika južna vrata (''Nandaimon'') in Velika vzhodna vrata (''Higaši-no-ō'mon''). Na zahodu so Velika zahodna vrata (''Niši-no-ō'mon''), znana tudi kot ''Gokuraku-mon'' (極楽門). Nadalje proti zahodu je kamniti ''[[tori]]'', ki naj bi bil vzhodna vrata v Sukhavati, Čista dežela Zahoda. V dvorani Kameido je kamnita skulptura iz 7. stoletja v obliki želve, ki so jo uporabljali za državne obrede z vodo.<ref name="mainichi">{{cite web |website=Mainichi |title=Turtle-shaped stonework at Osaka temple dates to 7th century: study |date=April 27, 2019 |url=https://mainichi.jp/english/articles/20190427/p2a/00m/0na/015000c |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124075101/https://mainichi.jp/english/articles/20190427/p2a/00m/0na/015000c |archive-date=November 24, 2020}}</ref> To sta 2 predmeta v obliki želve, ki si stojita nasproti. Kamniti bazen in zgornji del želve sta bila izklesana iz posameznih kosov kamna Tacujama. Te so podobne rezbarijam na ruševinah Sakafuneiši, za katere se verjame, da so bile ritualno mesto [[Cesarica Kogjoku|cesarice Kōgjoku]] (594-661) v Asuki, prefektura Nara. Danes se še vedno uporabljajo za obrede v spomin na prednike z lebdečimi ploščami lesa z njihovimi imeni na vodi. Spominki Šiteno-dži se prodajajo 21.-ga v mesecu. == Galerija == <gallery> File:Shitennoji - pagoda.jpg|Pagoda Šitenō-dži File:Shitennoji07s3200.jpg|Kondō File:Shitennoji01s3200.jpg|Velika zahodna vrata (''Gokuraku-mon'') File:Shitennoji daimon1.jpg|Velika vzhodna vrata File:Shitennoji daimon.jpg|Velika južna vrata (''Nandai-mon'') File:Shitennoji4.jpg|Severni zvonik File:Shitennoji-taishi-indoushoudo.jpg|Južni zvonik File:Shitennoji-torii.jpg|Kamnit tori File:Shitennoji06s3200.jpg|Dvorišče File:Shitenno-ji Niomon zou1.jpg|''Niōmon'' File:Shitenno-ji Niomon zou2.jpg|''Niōmon'' File:Shitennoji_daimon_nio1.jpg|''Daimon'' 1 File:Shitennoji_daimon_nio2.jpg|''Daimon'' 2 File:Shitennoji-KoboDaishi2 Osaka 20101013.jpg|Kipi [[Kukai]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Shitennoji}} *[http://www.shitennoji.or.jp/ Shitennō-ji (Japanese)] *[https://www.openstreetmap.org/way/579077537 Shitennō-ji v OpenStreetMap] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Osaki]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 593]] s1wyk00zszy98l8ccwm758hzrc6kt5y 5735150 5735146 2022-08-16T16:01:04Z GeographieMan 179499 Redakcija - samo da vidim kaj je bil problem wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Arahakasan Šiteno-dži | native_name = | image = Shitennoji03s3200.jpg | image_upright= | alt = | caption = (中心伽藍) ‘’šičidō garan’’ {{Infobox mapframe|type=shape|zoom=14|frame-width=220}} | map_type = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = 1-1-18 Šitennō-dži | municipality = Tennōdži-ku, [[Osaka]] | prefecture = [[Prefektura Osaka |Osaka-fu]] | coordinates = | religious_affiliation = Va-šū | deity = Kannon ([[Avalokitešvara]]) | country = Japonska | functional_status = | general_contractor = Kongō Gumi |established=593 | website = http://www.shitennoji.or.jp/ | founded_by = princ Šōtoku | year_completed = 1963 (rekonstrukcija) }} {{Infobox Chinese | kandži = 四天王寺 | romaji = Šiteno-ji | hiragana = してんのうじ }} {{Coord|34|39|14.04|N|135|30|59.22|E|region:JP_scale:20000|display=title}} '''Šiteno-dži''' (japonsko: 四天王寺, »Tempelj štirih nebeških kraljev«) je [[budistični tempelj]] v [[Osaka|Osaki]] na [[Japonska|Japonskem]]. Znan je tudi kot '''Arahaka-dži''', '''Nanba-dži''' ali '''Micu-dži'''. Tempelj včasih velja za prvi budistični in najstarejši uradno upravljani tempelj na Japonskem,<ref name="scheid">{{cite web|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/anm_torii.htm#aussershinto|title=Religion in Japan|last=Scheid, Bernhard|author-link=|first=|work=Torii|publisher=University of Vienna|language=German|accessdate=12 February 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.art-and-archaeology.com/japan/asukadera1.html|title=Asuka-Dera Temple|accessdate=29 September 2016}}</ref> čeprav so bili tempeljski kompleks in stavbe skozi stoletja na novo zgrajeni, pri čemer je bila zadnja rekonstrukcija izvedena leta 1963. To je sedež tempelj budistične sekte Va. == Zgodovina == Princ Šōtoku je bil znan po svoji globoki budistični veri, ko [[budizem]] v 6. stoletju na Japonskem ni bil razširjen. Da bi populariziral budizem, je princ Šōtoku vodil ogromen nacionalni projekt za promocijo budizma in naročil gradnjo Šiteno-dži. Princ Šōtoku je povabil tri korejske tesarje iz Baekjeja. Prinesli so znanje in vodili gradnjo Šiteno-dži.<ref name="nikkei">{{cite web |website=Nikkei |title=Japan's oldest company defies time with merit-based succession |author=Yasuhiko Nakazawa |date=December 31, 2020 |url=https://asia.nikkei.com/Business/Companies/Japan-s-oldest-company-defies-time-with-merit-based-succession |archive-url=https://web.archive.org/web/20210104075413/https://asia.nikkei.com/Business/Companies/Japan-s-oldest-company-defies-time-with-merit-based-succession |archive-date=January 4, 2021}}</ref> Same tempeljske stavbe so bile skozi stoletja nekajkrat prezidane; večina sedanjih struktur je iz časa, ko je bil tempelj nazadnje v celoti obnovljen leta 1963. Eden od članov, ki je sodeloval pri začetni gradnji templja v 6. stoletju, je pozneje ustanovil podjetje Kongō Gumi, ki je bilo specializirano za gradnjo templjev in svetišč. Kongō Gumi je bilo najstarejše podjetje na svetu, dokler ga leta 2004 ni kupila Takamacu Construction Group.<ref name="bloomberg">{{cite web |title=The End of a 1,400-Year-Old Business |website=Bloomberg |url=http://www.bloomberg.com/news/articles/2007-04-16/the-end-of-a-1-400-year-old-businessbusinessweek-business-news-stock-market-and-financial-advice |date=April 17, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160311042613/http://www.bloomberg.com:80/news/articles/2007-04-16/the-end-of-a-1-400-year-old-businessbusinessweek-business-news-stock-market-and-financial-advice |archive-date=November 20, 2020}}</ref> <gallery widths="240" heights="200"> Shitennô-ji Model.jpg| Model tempeljskega kompleksa v času njegove gradnje v muzeju prefekture Osaka Čikacu Asuka.]]. Shitennō-ji main hall and pagoda.png| Tonirana fotografija večje glavne dvorane in pagode okoli leta 1880, pred pomanjšano moderno rekonstrukcijo. Posnel Kusakabe Kimbei.]]. 1934 Typhoon Muroto damage at Shitenno-ji.jpg| Ruševine petstopenjske pagode po uničenju tajfuna ''Muroto'' leta 1934.]] </gallery> == Opis == ''Šitenō'' se nanaša na štiri nebeške kralje v budizmu. Tempelj, ki ga je princ Šōtoku zgradil v njihovo čast, je imel štiri ustanove, od katerih je vsaka pomagala Japoncem doseči višjo raven civilizacije. Ta ''Šika-in'' (四箇院, »Štiri ustanove«) je bil osredotočen na ''garan'' (伽藍) s sedmimi stavbami (kompleks znotraj obzidja) in je vključeval ''Kjōden-in'' (»Institucija za vero in izobraževanje«), ''Hiden-in'' (»Ustanova blaginje«), ''Rjōbjō-in'' (»bolnišnica«) in ''Seijaku-in'' (»lekarna«) za zagotavljanje osnovne oskrbe prebivalcem Japonske. Znano je, da so trije od štirih delov obstajali znotraj templja v [[obdobje kamakura|obdobju Kamakura]]. ''Garan'' (izraz, ki označuje sedem dvoran, ki sestavljajo idealno zgradbo budističnega templja.) je sestavljen iz petnadstropne [[pagoda|pagode]], glavnega zlatega paviljona (''[[Kondo (japonski budizem) |Kondo]]''), v katerem je podoba [[bodhisatva|bodhisatve]] Kannon, in ''Kōdō'' (»predavalnice«) pod pokritim hodnikom, ki ima troje vrat; vrata Deva (仁王門, ''Niōmon'') (znana tudi kot ''čūmon'' (中門)), zahodna vrata in vzhodna vrata. Ta osrednji kompleks obdajajo Velika južna vrata (''Nandaimon'') in Velika vzhodna vrata (''Higaši-no-ō'mon''). Na zahodu so Velika zahodna vrata (''Niši-no-ō'mon''), znana tudi kot ''Gokuraku-mon'' (極楽門). Nadalje proti zahodu je kamniti ''[[tori]]'', ki naj bi bil vzhodna vrata v Sukhavati, Čista dežela Zahoda. V dvorani Kameido je kamnita skulptura iz 7. stoletja v obliki želve, ki so jo uporabljali za državne obrede z vodo.<ref name="mainichi">{{cite web |website=Mainichi |title=Turtle-shaped stonework at Osaka temple dates to 7th century: study |date=April 27, 2019 |url=https://mainichi.jp/english/articles/20190427/p2a/00m/0na/015000c |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124075101/https://mainichi.jp/english/articles/20190427/p2a/00m/0na/015000c |archive-date=November 24, 2020}}</ref> To sta 2 predmeta v obliki želve, ki si stojita nasproti. Kamniti bazen in zgornji del želve sta bila izklesana iz posameznih kosov kamna Tacujama. Te so podobne rezbarijam na ruševinah Sakafuneiši, za katere se verjame, da so bile ritualno mesto [[Cesarica Kogjoku|cesarice Kōgjoku]] (594-661) v Asuki, prefektura Nara. Danes se še vedno uporabljajo za obrede v spomin na prednike z lebdečimi ploščami lesa z njihovimi imeni na vodi. Spominki Šiteno-dži se prodajajo 21.-ga v mesecu. == Galerija == <gallery> File:Shitennoji - pagoda.jpg|Pagoda Šitenō-dži File:Shitennoji07s3200.jpg|Kondō File:Shitennoji01s3200.jpg|Velika zahodna vrata (''Gokuraku-mon'') File:Shitennoji daimon1.jpg|Velika vzhodna vrata File:Shitennoji daimon.jpg|Velika južna vrata (''Nandai-mon'') File:Shitennoji4.jpg|Severni zvonik File:Shitennoji-taishi-indoushoudo.jpg|Južni zvonik File:Shitennoji-torii.jpg|Kamnit tori File:Shitennoji06s3200.jpg|Dvorišče File:Shitenno-ji Niomon zou1.jpg|''Niōmon'' File:Shitenno-ji Niomon zou2.jpg|''Niōmon'' File:Shitennoji_daimon_nio1.jpg|''Daimon'' 1 File:Shitennoji_daimon_nio2.jpg|''Daimon'' 2 File:Shitennoji-KoboDaishi2 Osaka 20101013.jpg|Kipi [[Kukai]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Shitennoji}} *[http://www.shitennoji.or.jp/ Shitennō-ji (Japanese)] *[https://www.openstreetmap.org/way/579077537 Shitennō-ji v OpenStreetMap] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Osaki]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 593]] ftnlnfetztxinzwx2tm7k78qqcew3vr 5735156 5735150 2022-08-16T16:05:23Z GeographieMan 179499 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Arahakasan Šiteno-dži | native_name = | image = Shitennoji03s3200.jpg | image_upright= | alt = | caption = (中心伽藍) ‘’šičidō garan’’ {{Infobox mapframe|type=shape|zoom=14|frame-width=220}} | map_type = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = 1-1-18 Šitennō-dži | municipality = Tennōdži-ku, [[Osaka]] | prefecture = [[Prefektura Osaka |Osaka-fu]] | coordinates = | religious_affiliation = Va-šū | deity = Kannon ([[Avalokitešvara]]) | country = Japonska | functional_status = | general_contractor = Kongō Gumi |established=593 | website = http://www.shitennoji.or.jp/ | founded_by = princ Šōtoku | year_completed = 1963 (rekonstrukcija) }} {{Infobox Chinese | kandži = 四天王寺 | romaji = Šiteno-dži | hiragana = してんのうじ }} {{koord novi|34|39|14.04|N|135|30|59.22|E|region:JP_scale:20000|display=title}} '''Šiteno-dži''' (japonsko: 四天王寺, »Tempelj štirih nebeških kraljev«) je [[budistični tempelj]] v [[Osaka|Osaki]] na [[Japonska|Japonskem]]. Znan je tudi kot '''Arahaka-dži''', '''Nanba-dži''' ali '''Micu-dži'''. Tempelj včasih velja za prvi budistični in najstarejši uradno upravljani tempelj na Japonskem,<ref name="scheid">{{cite web|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/anm_torii.htm#aussershinto|title=Religion in Japan|last=Scheid, Bernhard|author-link=|first=|work=Torii|publisher=University of Vienna|language=German|accessdate=12 February 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.art-and-archaeology.com/japan/asukadera1.html|title=Asuka-Dera Temple|accessdate=29 September 2016}}</ref> čeprav so bili tempeljski kompleks in stavbe skozi stoletja na novo zgrajeni, pri čemer je bila zadnja rekonstrukcija izvedena leta 1963. To je sedež tempelj budistične sekte Va. == Zgodovina == Princ Šōtoku je bil znan po svoji globoki budistični veri, ko [[budizem]] v 6. stoletju na Japonskem ni bil razširjen. Da bi populariziral budizem, je princ Šōtoku vodil ogromen nacionalni projekt za promocijo budizma in naročil gradnjo Šiteno-dži. Princ Šōtoku je povabil tri korejske tesarje iz Baekjeja. Prinesli so znanje in vodili gradnjo Šiteno-dži.<ref name="nikkei">{{cite web |website=Nikkei |title=Japan's oldest company defies time with merit-based succession |author=Yasuhiko Nakazawa |date=December 31, 2020 |url=https://asia.nikkei.com/Business/Companies/Japan-s-oldest-company-defies-time-with-merit-based-succession |archive-url=https://web.archive.org/web/20210104075413/https://asia.nikkei.com/Business/Companies/Japan-s-oldest-company-defies-time-with-merit-based-succession |archive-date=January 4, 2021}}</ref> Same tempeljske stavbe so bile skozi stoletja nekajkrat prezidane; večina sedanjih struktur je iz časa, ko je bil tempelj nazadnje v celoti obnovljen leta 1963. Eden od članov, ki je sodeloval pri začetni gradnji templja v 6. stoletju, je pozneje ustanovil podjetje Kongō Gumi, ki je bilo specializirano za gradnjo templjev in svetišč. Kongō Gumi je bilo najstarejše podjetje na svetu, dokler ga leta 2004 ni kupila Takamacu Construction Group.<ref name="bloomberg">{{cite web |title=The End of a 1,400-Year-Old Business |website=Bloomberg |url=http://www.bloomberg.com/news/articles/2007-04-16/the-end-of-a-1-400-year-old-businessbusinessweek-business-news-stock-market-and-financial-advice |date=April 17, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160311042613/http://www.bloomberg.com:80/news/articles/2007-04-16/the-end-of-a-1-400-year-old-businessbusinessweek-business-news-stock-market-and-financial-advice |archive-date=November 20, 2020}}</ref> <gallery widths="240" heights="200"> Shitennô-ji Model.jpg| Model tempeljskega kompleksa v času njegove gradnje v muzeju prefekture Osaka Čikacu Asuka.]]. Shitennō-ji main hall and pagoda.png| Tonirana fotografija večje glavne dvorane in pagode okoli leta 1880, pred pomanjšano moderno rekonstrukcijo. Posnel Kusakabe Kimbei.]]. 1934 Typhoon Muroto damage at Shitenno-ji.jpg| Ruševine petstopenjske pagode po uničenju tajfuna ''Muroto'' leta 1934.]] </gallery> == Opis == ''Šitenō'' se nanaša na štiri nebeške kralje v budizmu. Tempelj, ki ga je princ Šōtoku zgradil v njihovo čast, je imel štiri ustanove, od katerih je vsaka pomagala Japoncem doseči višjo raven civilizacije. Ta ''Šika-in'' (四箇院, »Štiri ustanove«) je bil osredotočen na ''garan'' (伽藍) s sedmimi stavbami (kompleks znotraj obzidja) in je vključeval ''Kjōden-in'' (»Institucija za vero in izobraževanje«), ''Hiden-in'' (»Ustanova blaginje«), ''Rjōbjō-in'' (»bolnišnica«) in ''Seijaku-in'' (»lekarna«) za zagotavljanje osnovne oskrbe prebivalcem Japonske. Znano je, da so trije od štirih delov obstajali znotraj templja v [[obdobje kamakura|obdobju Kamakura]]. ''Garan'' (izraz, ki označuje sedem dvoran, ki sestavljajo idealno zgradbo budističnega templja.) je sestavljen iz petnadstropne [[pagoda|pagode]], glavnega zlatega paviljona (''[[Kondo (japonski budizem) |Kondo]]''), v katerem je podoba [[bodhisatva|bodhisatve]] Kannon, in ''Kōdō'' (»predavalnice«) pod pokritim hodnikom, ki ima troje vrat; vrata Deva (仁王門, ''Niōmon'') (znana tudi kot ''čūmon'' (中門)), zahodna vrata in vzhodna vrata. Ta osrednji kompleks obdajajo Velika južna vrata (''Nandaimon'') in Velika vzhodna vrata (''Higaši-no-ō'mon''). Na zahodu so Velika zahodna vrata (''Niši-no-ō'mon''), znana tudi kot ''Gokuraku-mon'' (極楽門). Nadalje proti zahodu je kamniti ''[[tori]]'', ki naj bi bil vzhodna vrata v Sukhavati, Čista dežela Zahoda. V dvorani Kameido je kamnita skulptura iz 7. stoletja v obliki želve, ki so jo uporabljali za državne obrede z vodo.<ref name="mainichi">{{cite web |website=Mainichi |title=Turtle-shaped stonework at Osaka temple dates to 7th century: study |date=April 27, 2019 |url=https://mainichi.jp/english/articles/20190427/p2a/00m/0na/015000c |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124075101/https://mainichi.jp/english/articles/20190427/p2a/00m/0na/015000c |archive-date=November 24, 2020}}</ref> To sta 2 predmeta v obliki želve, ki si stojita nasproti. Kamniti bazen in zgornji del želve sta bila izklesana iz posameznih kosov kamna Tacujama. Te so podobne rezbarijam na ruševinah Sakafuneiši, za katere se verjame, da so bile ritualno mesto [[Cesarica Kogjoku|cesarice Kōgjoku]] (594-661) v Asuki, prefektura Nara. Danes se še vedno uporabljajo za obrede v spomin na prednike z lebdečimi ploščami lesa z njihovimi imeni na vodi. Spominki Šiteno-dži se prodajajo 21.-ga v mesecu. == Galerija == <gallery> File:Shitennoji - pagoda.jpg|Pagoda Šitenō-dži File:Shitennoji07s3200.jpg|Kondō File:Shitennoji01s3200.jpg|Velika zahodna vrata (''Gokuraku-mon'') File:Shitennoji daimon1.jpg|Velika vzhodna vrata File:Shitennoji daimon.jpg|Velika južna vrata (''Nandai-mon'') File:Shitennoji4.jpg|Severni zvonik File:Shitennoji-taishi-indoushoudo.jpg|Južni zvonik File:Shitennoji-torii.jpg|Kamnit tori File:Shitennoji06s3200.jpg|Dvorišče File:Shitenno-ji Niomon zou1.jpg|''Niōmon'' File:Shitenno-ji Niomon zou2.jpg|''Niōmon'' File:Shitennoji_daimon_nio1.jpg|''Daimon'' 1 File:Shitennoji_daimon_nio2.jpg|''Daimon'' 2 File:Shitennoji-KoboDaishi2 Osaka 20101013.jpg|Kipi [[Kukai]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Shitennoji}} *[http://www.shitennoji.or.jp/ Shitennō-ji (Japanese)] *[https://www.openstreetmap.org/way/579077537 Shitennō-ji v OpenStreetMap] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Osaki]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 593]] hflsdnnq1s5rg3gmjyv897geapv0gd9 0 522316 5735557 5734963 2022-08-17T08:17:27Z Octopus 13285 /* Vojvoda Krakova */ → Jatvingi wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | succession = Veliki vojvoda Poljske | predecessor =[[Boleslav V. Sramežljivi]] | successor =[[Henrik IV. Pravi]] | reign =1279–1288 | spouse =[[Grifina Hališka]] | issue = | house =[[Pjasti]] | father = Kazimir I. Kujavski | mother =[[Konstanca Vroclavska]] | birth_date =ok. 1241 | birth_place =Brześć Kujawski | death_date =30. september 1288 (star ok. 47 let) | death_place =[[Krakov]] | place of burial = Dominikanska cerkev Svete trojice, Krakov | religion = [[katolištvo|riskokatoliška]] |}} '''Lešek II. Črni''' ([[poljsko]] Leszek Czarny) je bil poljski plemič iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], od leta 1261 vojvoda Sieradza, od leta 1267 vojvoda Łęczyce, v letih 1273-1278 vojvoda [[Sandomierz]]a in od leta 1279 do svoje smrti veliki vojvoda [[Krona kraljevine Poljske |Poljske]], * okoli [[1241]], Brześć Kujawski, † [[30. september]] [[1288]], [[Krakov]]. ==Zgodnja leta== Lešek je bil najstarejši sin vojvode Kazimirja I. Kujavskega in njegove druge žene Konstance, hčerke [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]] iz [[Šlezija|šlezijske]] veje dinastije [[Pjasti|Pjastov]]. Njegov vzdevek Črni ([[latinsko]] Niger) se je prvič pojavil v 14. stoletju v ''Kroniki Dzierzwy'', verjetno zaradi temnih las. Leta 1257 mu je umrla mati in kmalu zatem se je oče poročil z Eufrozino, hčerko Kazimirja I. Opolskega. Lešekova mačeha je s svojimi poskusi pridobitve ozemeljskih ugodnosti za lastne otroke kmalu povzročila spore v družini. Najstarejši med njimi je bil bodoči poljski kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]]. Njegovi interesi so bili v škodo Lešeka in njegovega mlajšega brata Zjemomisla. Nekatere kronike so Eufrozino celo obtožile, da je poskušala zastrupiti oba pastorka. Lešek in Zjemomisl sta se leta 1261 uprla svojemu očetu in mačehi, vendar se o sodelovanju Zjemomisla v zgodovinopisju če razpravlja. Upor je sprva propadel, ker jima je odreklo podporo lokalno plemstvo, nezadovoljno z njuno avanturistično politiko. Lešek je kljub temu s pomočjo koalicije, sestavljene z [[Boleslav V. Sramežljivi|Boleslavom V. Sramežljivim]], Sjemovitom I. Mazovskim in [[Boleslav Pobožni|Boleslavom Pobožnim]], sčasoma prisilil svojega očeta, da mu je dal okrožje Sieradz kot samostojno vojvodino. ==Vojvoda Sieradza== [[Slika:Pieczęć Leszka Czarnego.jpg|200px|thumbnail|left|Lešekov pečat]] Lešekova vladavina v Sieradzu je trajala od leta 1261 do 1279. Njegova nova vojvodina je nastala na manj poseljenem delu države. Kolonizacijska politika, ki jo je vodil, vključno z ustanovitvijo mest Nowa Brzeźnica, Lutomiersk, Wolbórz in Radomsko, in tesno sodelovanje s Cerkvijo sta počasi spremenila njeno podobo. Leta 1267 je Lešekov oče umrl in svoja posestva zapustil svojim petim sinovom. Lešek je kot najstarejši sin k Sieradzu dodal samo Łęczyco. Leto kasneje so se meščani Inowrocława uprli Zjemomislovi pronemški politiki in pozvali Boleslava Pobožnega za svojega novega vladarja. Zjemomisl se je uspel obdržati na oblasti do leta 1271, ko je Boleslav končno vdrl v vojvodino in ga prisilil v beg. Boleslav je Inowrocław obdržal dve leti do leta 1273, ko ga je nepričakovano predal Lešeku. Lešekova vladavina v tej vojvodini je trajala do leta 1278, ko jo je po srečanju v Lądu 24. avgusta in posredovanju [[Velikopoljska|velikopoljskega]] vojvode Przemisla II. vrnil svojemu bratu. ==Posvojitev== [[Slika:Gryfina and Leszek II the Black.PNG|thumb|right|250px|[[Jan Matejko]] (19. stoletje): Lešek Črni in njegova žena Grifina]] Lešek je po svoji politični osamosvojitvi leta 1261 hitro vzpostavil dobre odnose z [[Boleslav V. Sramežljivi|Boleslavom V. Sramežljivim]], vladarjem Krakova in Sandomierza. Z njim se je prvič srečal leta 1260 na pohodu proti [[Češka|Češkemu kraljestvu]], ki je bil del širše akcije med ogrsko-češko vojno za [[Babenberžani|babenberško]] dediščino. Lešekova udeležba v vojni proti Češki in njenima zaveznikoma [[Henrik IV. Pravi|Henriku IV. Pravemu]] in Vladislavu Opolskemu se je nadaljevala, posebno intenzivno med letoma 1271-1273. Boleslav V. ni imel otrok. Zaradi tesnega sodelovanje z njim je Lešek pričakoval, da bo postal Boleslavov dedič, in Boleslav ga je zato leta 1265 uradno posvojil. Vojvoda Vladislav Opolski se s posvojitvijo ni strinjal in osem let kasneje organiziral vojaški pohod na Krakov. 4. junija 1273 je prišlo do bitke pri Bogucinu Malem, v kateri je bila opolsko-racibórska vojska poražena. Konec oktobra je Boleslav izvedel povračilni pohod v Opole-Racibórz. Njegova vojska je bila premajhna za popoln uspeh in je opustošila le nekaj območij vojvodine. Leta 1274 sta se Vladislav Opolski in Boleslav Sramežjivi odločila skleniti mir, po katerem se je prvi odpovedal svojim zahtevam po krakovskem prestolu v zameno za nekaj ozemlja ob meji svoje vojvodine do reke Skawinke. Leta 1265 se je Lešek poročil z [[Grifina Hališka|Grifino]], znano tudi kot Agripina, hčerko [[Rurikidi|ruriškega]] kneza Rostislava Mihajloviča, bana [[Slavonija|Slavonije]] in vojvode [[Mačva|Mačve]]. Zveza je bila precej nesrečna. Leta 1271 je izbruhnil škandal, ko je Grifina pobegnila v Krakov in svojega moža javno obtožila impotence ter dodala, da zaradi tega njun zakon ni bil nikoli zaužit. Do sprave je prišlo štiri leta kasneje po posredovanju Boleslava Sramežljivega in njegove žene [[Kinga Poljska|Kinge]]. Grifina se je 6. avgusta 1275 vrnila k svojemu možu. Lešek se je nato odločil, da se bo zdravil pri znanem zdravniku Mikołaju iz Krakova. Zdravnikov recept je vključeval uživanje žab in kač. V ''Roczniku Traski'' je zapis, da je ''"pomanjkanje potomcev povzročilo veliko gnusobo v narodu"''. Lešek in Grifina nikoli nista imela otrok. ==Vojvoda Krakova== 7. decembra 1279 je Boleslav Sramežljivi umrl. Vojvodini Krakov in Sandomierz je v skladu z njegovimi željami podedoval Lešek II., ki je hkrati postal novi veliki vojvoda Poljske. Prenos oblasti je potekal brez večjih težav, čeprav je bil Lešek verjetno prisiljen na formalno izvolitev za krakovskega vojvodo. Začetek njegove vladavine žal ni bil miren. Leon I. Galicijski je s pomočjo češkega kralja [[Venčeslav II. Češki|Venčeslava II.]] načrtoval pohod na Krakov. S pomočjo [[Velika litovska kneževina|Litovcev]], [[Krimski kanat|Tatarov]] in nekaterih ruskih kneževin je Leon februarja 1280 vdrl v [[Lublin]], prečkal [[Visla|Vislo]] in oblegal Sandomierz, ki se je uspel obraniti. Lešek je do takrat uspel zbrati dovolj sil, da je invazijo ustavil. Zadnja bitka se je zgodila 23. februarja pri Goźlicah, kjer so poljske sile pod poveljstvom krakovskega vojvode Petra in sandomierskega vojvode Januša prisilile Leonovo vojsko v beg. Kasneje istega leta je Lešek organiziral povračilni pohod in požgal in uničil obmejna območja do [[Lvov]]a. Naslednje leto je Lešek napadel Vroclavsko vojvodino, ki je pripadala [[Henrik IV. Pravi|Henriku IV. Pravemu]]. Napad je bil odgovor na aretacijo Lešekovega zaveznika Przemisla II. po sestanku, verjetno v Baryczu. Napad mu, razen obilnega plena, ni prinesel pričakovanega rezultata. Tudi naslednja leta niso bila mirna. Leta 1282 so v Lublin vdrli [[Jatvingi]] in izropali več vasi. Nepričakovan napad jim je omogočil prodor do Łopiennika Górnjega. Leszek je po začetnem presenečenju uspel napadalce odbiti in zasledovati preko reke Narew in se z njimi spopasti v krvavi bitki. Poraz Jotvingov je pomenil uničenje bojne moči njihovega plemena. Leto pozneje so povračilni pohod izvedli Litovci, vendar jih je Lešek v bitki pri Rowinyju premagal. ==Spor s krakovskim škofom== Lešekov položaj v Krakovu-Sandomierzu kljub vsem vojaškim zmagam ni bil tako močan, kot bi želel. Skoraj vso svojo vladavino se je moral boriti z notranjo opozicijo. Njegova glavna nasprotnika sta bila krakovski škof Paveł iz Przemykówa in sandomierski vojvoda Januš Starża. Spor s škofom Pavlom se je začel v zgodnjih 1280. letih, ko Lešek II. ni hotel odobriti škofove široke imunitete. V tem sporu je imela pomembno vlogo tudi Boleslavova vdova Kinga Ogrska, ki je v moževi oporoki dobila za dediščino okrožje Stary Sącz. Ker je bilo okrožje ob cesti proti [[Ogrska|Ogrski]], je bilo strateško pomembno in Lešek II. je menil, da je preveč dragoceno, da bi bilo v njenih rokah. Drugi motiv je bil morda ta, da je želel to okrožje dati svoji ženi Grifini. Med leti 1282-1283 je spor dosegel najbolj dramatično fazo, ko je bil škof Pavel, goreč podpornik Kingine pravice, po srečanju v Łagówandu aretiran in zaprt v Sieradzu. Krakovski škof je bil osvobojen šele po zaslugi vztrajnega posredovanja poljske cerkve. Končna poravnava spora je bila podpisana 30. novembra 1286, ko se je Lešek strinjal, da bo škofu Pavlu plačal 3000 griven kot nadomestilo za povzročeno škodo, vrnil njegovo lastnino in priznal škofove privilegije. ==Upor plemstva== Lešekovo vladanje je naletelo tudi na nasprotovanje lokalnega plemstva, kar je bilo presenetljivo glede na to, da mu je večkrat služilo na njegovih pohodih. Prvi upor se je zgodil leta 1282, ko je vojvoda Januš Starża, izkoristil Lešekovo odsotnost in dal trdnjavi Sandomierz in Radom Konradu II. Čerskemu. Upor je bil hitro zatrt, če je do njega sploh prišlo. Do resnejšega upora je prišlo tri leta kasneje, aprila 1285, ko so se uprli sandomjerski vojvoda Oton Toporczyk, nekdanji vojvoda in zdaj krakovski kaštelan Januš Starża in krakovski vojvoda Żegota. Upor je Lešeka II. presenetil in ga prisilil na beg na Ogrsko. Na Lešekovo srečo Konradu II., kandidatu za Lešekovega naslednika, ni uspelo zavzeti gradu Wawel, ki so ga branili Lešeku zvesti meščani pod vodstvom velike vojvodinje Grifine. 3. maja 1285 je prišlo do odločilne bitke pri Bogučicah, v kateri je Lešek II. s pomočjo Madžarov dosegel veliko zmago in prisilil upornike, da so zapustili državo. Lešek II. je po zmagi spremenil svojo politiko, tako da je bilo stanje do konca njegove vladavine bolj stabilno. ==Zadnja leta== V letih 1287-1288 je prišlo do tretje invazije Mongolov v Malopoljsko, ki sta jo vodila [[Nogaj|Nogaj Kan]] in Talabuga. Njune sile so bile ob podpori nekaterih kneževin [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] prevelike, da bi se z njimi soočili v neposrednem boju, zato so se plemstvo in prebivalstvo zatekli v trdnjave. Lešek je odpotoval na Ogrsko prosit za pomoč. Malopoljska je bila tokrat bolje pripravljena na mongolsko invazijo kot na prejšnji dve. Imela je nekaj več trdnjav, uničenje pa je bilo kljub temu precejšnje. Domneva se, da je Lešek II. sprožil proces za združitev Poljske. Po teoriji zgodovinarja Oswalda Balzerja je Lešek II. leta 1287 ali približno takrat organiziral prvo koalicijo pjastovskih vojvod, ki so jo sestavljali Henrik IV. Pravi, Przemisl II., Henrik III. Głogówski in on sam. Njegovo teorijo je sodobno zgodovinopisje zavrnilo zaradi znanih Lešekovih slabih odnosov z vsemi tremi v tem obdobju. Po drugi strani bi lahko bila navidezna nacionalna enotnost posledica naraščajočega kulta svetega Stanislava Szczepanówskega. Lešek je umrl 30. septembra 1288 v Krakovu in bil pokopan v tamkajšnji dominikanski cerkvi Svete Trojice. Po njegovi smrti je izbruhnil silovit spor med glavnimi pjastovskimi vladarji za [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]]. Sčasoma je novi veliki vojvoda leta 1289 postal Henrik IV. Pravi. Zaradi njegove nenadne smrti leto kasneje je Seniorska provinca prešla na Przemisła II. Slednji je bil kmalu zatem (1291) odstavljen v imenu češkega kralja Venčeslava II., ki je zahteval Poljsko. Ker za vladanje ni imel pravne podlage, je Venčeslav II. od svoje tete, vdove vojvodinje Grifine, uspel pridobiti dokument, po katerem mu je prepustila okrožje Stary Sącz, ki ga je dobila kot dediščino, vanj pa je bila v dvomljivih okoliščinah vključena tudi Seniorska provinca. ==Vira== {{refbegin|2}} * Michał Szuster. ''Leszek II Czarny''. Poczet władców Polski i Rzeczypospolitej. * Maciej Włodarski. ''Wstęp''. V: ''Średniowieczna poezja łacińska w Polsce''. Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolińskich, 2007, s. XLVI. ISBN 978-83-04-04605-4. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Pjasti]]||okolo 1241|30. september|1288|}} {{s-reg}} {{s-bef| rows=2| before = [[Boleslav V. Sramežljivi]] }} {{s-ttl| title = Veliki vojvoda Poljske<br>Vojvoda Krakova | years = 1279–1288 }} {{s-aft| after = [[Henrik II. Pravi]] }} {{s-ttl| title = Vojvoda Sandomierza | years = 1279–1288 }} {{s-aft| after = [[Boleslav II. Mazovski]] }} {{s-bef| rows=2| before = Kazimir I. Kujavski}} {{s-ttl| title = Vojvoda Sieradza | years = 1261–1288 }} {{s-aft| after = [[Vladislav I. Kratki]] }} {{s-ttl| title = Vojvoda Łęczyce | years = 1267–1288 }} {{s-aft| after = Kazimir II. Lečiški}} {{s-bef| before = [[Boleslav Pobožni]]}} {{s-ttl| title = Vojvoda Inowrocława | years = 1273–1278 }} {{s-aft| after = Zjemomisl Kujavski}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1241]] [[Kategorija:Umrli leta 1288]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] 0h6r0ew6jhqgllfvz19sd9644iyq2o1 0 522328 5735083 5734189 2022-08-16T13:07:08Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[File:Imperial throne.jpg|thumb| Prestol ''Takamikura'', ki ga hranijo v kjotski cesarski palači, se uporablja za pristopne slovesnosti. Uporabili so ga za ustoličenje cesarja Naruhita leta 2019.]] '''Krizantemin prestol''' (皇位, kōi, »cesarski stol«) je [[prestol]] [[japonski cesar|japonskega cesarja]]. Izraz se lahko nanaša tudi na zelo specifične stole, kot je ''Takamikura'' (高御座) prestol v Šišin-den v [[Kjotska cesarska palača |Kjotski cesarski palači]]. <ref>Richard Ponsonby-Fane. (1959). ''The Imperial House of Japan,'' p. 337.</ref> Različni drugi prestoli ali stoli, ki jih uporablja cesar med uradnimi funkcijami, kot so tisti, ki se uporabljajo v [[Tokijska cesarska palača|Tokijski cesarski palači]], ali prestol, ki se uporablja v slovesnosti govora s prestola v državnem parlamentu, pa niso poimenovani kot ''krizantemin prestol''.<ref>McLaren, Walter Wallace. (1916). [https://books.google.com/books?id=ORMhdBiK1lYC&pg=PA361&dq=meiji+addressed+diet&lr=&client=firefox-a ''A Political History of Japan During the Meiji Era – 1867–1912,'' p. 361.]</ref> V metonimičnem pomenu se ''krizantemin prestol'' retorično nanaša tudi na [[vodja države|vodjo države]]<ref>Williams, David. (1858). [https://books.google.com/books?id=BmMFAAAAQAAJ&pg=PA66&dq=throne+of+england&lr=&client=firefox-a#PPA153,M1 ''The preceptor's assistant, or, Miscellaneous questions in general history, literature, and science,'' p. 153.]</ref> in samo institucijo [[japonska cesarska hiša|japonske monarhije]].<ref>Shûji, Takashina. [http://www.japanecho.co.jp/sum/2004/310603.html "An Empress on the Chrysanthemum Throne?"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060113095215/http://www.japanecho.co.jp/sum/2004/310603.html |date=2006-01-13 }} ''Japan Echo.'' Vol. 31, No. 6, December 2004.</ref><ref>Green, Shane. [http://www.smh.com.au/articles/2002/12/06/1038950196395.html "Chrysanthemum Throne a Closely Guarded Secret,"] ''Sydney Morning Herald'' (New South Wales). December 7, 2002.</ref><ref>McCurry, Justin. [https://www.theguardian.com/world/2006/sep/06/japan.justinmccurry "Baby Boy Ends 40-year Wait for Heir to Chrysanthemum Throne,"] ''The Guardian'' (London). September 6, 2006.</ref><ref>[http://www.hellomagazine.com/royalty/specials/japaneseroyal/pagina_2_1.html "The Chrysanthemum Throne,"] ''Hello Magazine.''</ref> == Zgodovina == [[File:Main Building of Meiji Palace.JPG|thumb|left|upright| To prestolno sobo iz obdobja Meidži je uporabljal cesar [[Hirohito]]. Sobo so uničili v drugi svetovni vojni.]] Japonska je najstarejša dedna [[monarhija]] na svetu.<ref>McNeill, David. [https://www.independent.co.uk/news/world/asia/the-girl-who-may-sit-on-chrysanthemum-throne-484385.html "The Girl who May Sit on Chrysanthemum Throne,"] ''The Independent'' (London). February 23, 2005.</ref> V skoraj enakem smislu kot britanska krona je krizantemin prestol abstrakten [[Metonimija|metonimični]] koncept, ki predstavlja monarha in pravno avtoriteto za obstoj vlade.<ref>Williams, David. (1858). [https://books.google.com/books?id=BmMFAAAAQAAJ&pg=PA66&dq=throne+of+england&lr=&client=firefox-a#PPA153,M1 ''The preceptor's assistant, or, Miscellaneous questions in general history, literature and science'', p. 153.]</ref> Za razliko od svojega britanskega nasprotnika so se koncepti japonske monarhije pred letom 1947 razvijali drugače, ko na primer ni bilo zaznane ločitve lastnine nacionalne države od osebe in osebnega premoženja cesarja. Po legendi naj bi japonsko monarhijo leta 660 pred našim štetjem ustanovil [[cesar Džinmu]]; [[Naruhito]] je 126. monarh, ki je zasedel krizantemin prestol. Ohranjeni zgodovinski zapisi segajo le do [[cesar Odžin|cesarja Ōdžina]], ki velja za 15. cesarja in za katerega velja, da je vladal v zgodnjem 4. stoletju.<ref>Isaac Titsingh. (1834). [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&pg=PP9&dq=nipon+o+dai+itsi+ran#PRA1-PA19,M1 ''Annales des empereurs du japon,'' pp. 19]-21; H. Paul Varley. (1980). ''Jinnō Shōtōki,'' pp. 103–110; William George Aston. (1998). [https://books.google.com/books?id=1IJrNAKBpycC&pg=PR14&dq=nihongi+aston&client=firefox-a#PPA254,M1 ''Nihongi'', pp. 254]-271.</ref> V 1920-ih je takratni prestolonaslednik Hirohito služil kot [[regent]] v nekaj letih očetove vladavine, ko [[cesar Taišo]] fizično ni mogel izpolnjevati svojih dolžnosti. Vendar princ regent ni imel simboličnih pooblastil prestola, ki jih je lahko dosegel šele po očetovi smrti.<ref>Jerrold Post ''et al.'' (1995). [https://books.google.com/books?id=AJH02OCisjYC&pg=PA194&dq=taisho+speech+from+the+throne&lr=&client=firefox-a ''When Illness Strikes the Leader,'' p. 194.]</ref> Sedanja japonska ustava meni, da je cesar »simbol države in enotnosti ljudstva«. Sodobni cesar je ustavni monarh.<ref>Weisman, Steven R. [https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0CE0DD133CF931A25752C1A966958260 "Japan Enthrones Emperor Today in Old Rite With New Twist,"] ''New York Times.'' November 12, 1990</ref> Metonimični pomeni ''krizanteminega prestola'' zajemajo sodobno monarhijo in kronološki seznam legendarnih in zgodovinskih monarhov Japonske. == ''Takamikura'' == [[File:Imperial Throne of Shishinden in Kyoto Imperial Palace.jpg|thumb| Prestol ''Takamikura'' hranijo v Kjotski cesarski palači.]] Dejanski prestol ''Takamikura'' (高御座) je v Kjotski cesarski palači. Je najstarejši ohranjeni prestol, ki ga je uporabljala monarhija. Sedanji model je bil izdelan za obred ustoličenja [[cesar Taiša|cesarja Taiša]] leta 1912. Stoji na osmerokotnem podiju, 5 metrov nad tlemi. Od ostalega prostora je ločen z zaveso. Drsna vrata, ki skrivajo cesarja pred očmi, se imenujejo ''kendžō no šōdži'' (賢聖障子) in na njih je naslikana podoba 32 nebesnih svetnikov, ki je postala eden glavnih modelov za celotno slikarstvo [[obdobje Heian|obdobja Heian]]. Prestol se uporablja predvsem za obred ustoličenja, skupaj z dvojnim prestolom ''mičodai'' (御帳台, »avgustovski sedež cesarice«). Za ustoličenje cesarjev Akihita in Naruhita sta bila prestola ''Takamikura'' in ''Mičodai'' razstavljena, prenovljena in ponovno sestavljena v državni dvorani Seiden v cesarski palači v Tokiu, kjer zdaj potekajo slovesnosti. == Drugi cesarski prestoli == [[File:Imperial_Throne_Emperor_of_Japan.png|thumb| Cesarski prestol japonskega cesarja]] Cesarski prestol japonskega cesarja je bil v zgornjem domu cesarskega parlamenta od 1868 do 1912. Cesar še vedno uporablja prestol med slovesnostmi državnega parlamenta in za nepolitične izjave. Na primer, uporablja prestol med slovesnostjo ''Govor s prestola'' v Domu svetnikov. S slovesnostjo se odprejo redna zasedanja državnega zbora (vsak januar in po volitvah) in izredna zasedanja (običajno jeseni).[15][16][17] Prestol je iz pravega [[zlato|zlata]] z brezhibnimi detajli, kot so [[cesarski grb Japonske|grb krizanteme]] s 16 cvetnimi listi, dve levji glavi, dva [[feniks]]a in [[japonska zastava|sončni disk]]. == Retorična uporaba == Ta prilagodljiv izraz je tudi retorični trop (figura govora). Krizantemin prestol se lahko razlaga kot metonimija, ki je retorično sredstvo za aluzijo, ki se opira na bližino ali korespondenco, kot na primer sklicevanje na dejanja cesarja kot na »dejanja krizanteminega prestola«.<ref>Martin, Peter. (1997). [https://books.google.com/books?id=A1nJbdwgQVUC&pg=PA132&dq=taisho+speech+from+the+throne&lr=&client=firefox-a ''The Chrysanthemum Throne,'' p. 132.]</ref> npr. , *ki se nanaša na del z imenom celote, kot je »krizantemin prestol« za mistični proces prenosa cesarske oblasti - kot v: 18. december 876 (Jōgan 18, 29. dan 11. meseca): V 18. letu vladavine cesarja Seiva (清和天皇18年) je prepustil krizantemin prestol svojemu sinu, kar je pomenilo, da je mladi otrok prejel nasledstvo. Kmalu zatem naj bi [[cesar Jōzei]] uradno stopil na prestol.<ref>Titsigh, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&pg=PP9&dq=nipon+o+dai+itsi+ran#PRA1-PA122,M1 p. 122]; Delmer Brown (1979). ''Gukanshō,'' pp. 288; Varley, p. 44; a distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to Emperor Tenji; and all sovereigns except Empress Jitō|, Yōzei, Emperor Go-Toba, and Emperor Fushimi have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of Emperor Go-Murakami.</ref> *nanašajoč se na celoto z imenom dela, kot je »krizantemin prestol« za serijske simbole in obrede ustoličevanja - kot v: 20. januar 877 (Gangjō 1, 3. dan 1. meseca) je bil Jōzei uradno postavljen na krizantemin prestol<ref>Note: The enthronement ceremony (''sokui'') is something of a misnomer in English since no throne is used, but the throne is used in a larger and more public ceremony that follows later. ''See'' Berry, Mary Elizabeth. (1989). [https://books.google.com/books?id=qEGjGOphv_wC&pg=PA245&dq=richard+ponsonby-fane&lr= ''Hideyoshi,'' p. 245 n6.]</ref> in razglašen je bil začetek novega nengōja. <ref>Titsingh, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&pg=PP9&dq=nipon+o+dai+itsi+ran#PRA1-PA122,M1 p. 122.]</ref> *sklicevanje na splošno s posebnim, kot je »krizantemin prestol« za cesarstvo ali ''senso'' - kot v: Preden se je cesar Jōzei povzpel na krizantemin prestol, je bilo njegovo osebno ime (njegova imina) <ref>Brown, p. 264; up until the time of Emperor Jomei, the personal names of the Emperors (their ''imina'') were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref> Sadakira Šinnō (貞明親王).<ref>Titsingh, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&pg=PP9&dq=nipon+o+dai+itsi+ran#PRA1-PA121,M1 p. 121]; Varley, p. 170.</ref> *nanašajoč se na specifično s splošnim, kot je »krizantemin prestol« za kratko vladavino cesarja Jōzeija ali enako dobro za obseg cesarskega sistema.<ref>Watts, Jonathan. [https://www.theguardian.com/world/2001/dec/28/japan.worlddispatch "The Emperor's new roots: The Japanese Emperor has finally laid to rest rumours that he has Korean blood, by admitting that it is true,"] ''The Guardian'' (London). 28 December 2001.</ref> Med državniškim obiskom japonskega cesarja in cesarice v Združenem kraljestvu leta 2007 je ''Times'' poročal, da je bila »sinočnja večerja čim bolj neformalna, ko družina Windsor gosti Krizantemin prestol«.<ref>[http://www.timesonline.co.uk/tol/news/uk/article1857043.ece Hamilton, Alan. "Palace small talk problem solved: royal guest is a goby fish fanatic,"] ''The Times'' (London). 30 May 2007.]</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== * William George Aston. (1896). ''Nihongi: Chronicles of Japan from the Earliest Times to A.D. 697''. London: Kegan Paul, Trench, Trubner. [reprinted by Tuttle Publishing, Tokyo, 2007. {{ISBN|978-0-8048-0984-9}} (paper)] * Delmer Brown and Ichirō Ishida, eds. (1979). [ Jien, c. 1220], ''Gukanshō (The Future and the Past, a translation and study of the Gukanshō, an interpretative history of Japan written in 1219).'' Berkeley: University of California Press. {{ISBN|0-520-03460-0}} * Martin, Peter. (1997). [https://books.google.com/books?id=A1nJbdwgQVUC&client=firefox-a ''The Chrysanthemum Throne: A History of the Emperors of Japan.''] Honolulu: University of Hawaii Press. {{ISBN|978-0-8248-2029-9}} * McLaren, Walter Wallace. (1916). [https://books.google.com/books?id=cJECAAAAMAAJ&client=firefox-a&source=gbs_book_other_versions_r&cad=3_1&pgis=1 ''A Political History of Japan During the Meiji Era, 1867–1912.''] London: G. Allen & Unwin. [http://www.worldcat.org/wcpa/oclc/2371314 OCLC 2371314] * Richard Ponsonby-Fane. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ&q=The+Imperial+House+of+Japan&dq=The+Imperial+House+of+Japan&client=firefox-a&pgis=1 ''The Imperial House of Japan.''] Kyoto: Ponsonby Memorial Society. [http://www.worldcat.org/wcpa/oclc/194887 OCLC 194887] * Post, Jerrold and Robert S. Robins, (1995). [https://books.google.com/books?id=AJH02OCisjYC&client=firefox-a ''When Illness Strikes the Leader.''] New Haven: Yale University Press. {{ISBN|978-0-300-06314-1}} * Isaac Titsingh (1834). ''Nihon Odai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon+o+dai+itsi+ran ''Annales des empereurs du Japon.''] Paris: Royal Asiatic Society, Oriental Translation Fund of Great Britain and Ireland. [http://www.worldcat.org/title/nipon-o-dai-itsi-ran-ou-annales-des-empereurs-du-japon/oclc/5850691 OCLC 5850691] * H. Paul Varley. (1980). ''A Chronicle of Gods and Sovereigns: Jinnō Shōtōki of Kitabatake Chikafusa.'' New York: Columbia University Press. {{ISBN|0-231-04940-4}} ==Zunanje povezave== * [http://digitalgallery.nypl.org/nypldigital/index.cfm NYPL Digital Gallery]: [http://digitalgallery.nypl.org/nypldigital/dgkeysearchdetail.cfm?trg=1&strucID=708545&imageID=835626&total=39&num=20&word=Japan%20kyoto&s=1&notword=&d=&c=&f=&k=0&lWord=&lField=&sScope=&sLevel=&sLabel=&imgs=20&pos=39&e=w#_seemore ''Trono del imperator del Giapone.''] by Andrea Bernieri (artist). Source: Ferrario, Giulio (1823). ''Il costume antico e moderno, o, storia del governo, della milizia, della religione, delle arti, scienze ed usanze di tutti i popoli antichi e moderni.'' Firenze : Batelli. [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] [[Kategorija:Državni simboli Japonske]] [[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju pr. n. št.]] ohbfgc7w8ohsywq2wq4q0pj20x29owa 0 522343 5735101 2022-08-16T14:02:13Z A09 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1104704289|2022 Yerevan explosion]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|title=Eksplozija v Erevanu (2022)|image=|caption=|map=|date={{start date|2022|08|14}}|time=|timezone=[[Armenski čas|AMT]]|duration=|venue=|Location=[[Erevan]], [[Armenija]]|coordinates={{coord|40|09|54.8|N|44|30|28.2|E|region:RO_type:event|display=inline,title}}|type=[[eksplozija]] in [[požar]]|cause=Preiskava še poteka|reported deaths=16|reported injuries=61|missing=17}} 14. avgusta 2022 je eksplozija pirotehnike na tržnici v [[Erevan|Erevanu]] v [[Armenija|Armeniji]] ubila 16 ljudi in 61 ranila.<ref>{{Navedi splet|title=Death toll in fireworks depot blast in Armenia reaches 7|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/death-toll-fireworks-depot-blast-armenia-reaches-88390635|accessdate=2022-08-15|website=ABC News|language=en}}</ref> == Dogodki == Eksplozija je odjeknila v skladišču ognjemetov v trgovskem središču Surmalu v Erevanu.<ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=14 August 2022|title=Fireworks blast at Yerevan market kills 2, injures 60|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/strong-explosion-hits-market-armenias-capital-88359575|accessdate=2022-08-15|website=ABC News|language=en}}</ref> Sledil je velik požar in uničil velik del trga.<ref>{{Citat|title=Armenia: Firework explosion kills five|url=https://www.youtube.com/watch?v=0onbzq77mfg|language=en|access-date=2022-08-15}}</ref> Na kraju dogodka je posredovalo 200 gasilcev.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO : Firefighters douse the flames after an explosion at a market in Yerevan|url=https://www.euronews.com/video/2022/08/14/firefighters-douse-the-flames-after-an-explosion-at-a-market-in-yerevan|accessdate=2022-08-15|website=euronews|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Fireworks explosion rocks Armenia shopping market|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.co.uk/news/av/world-62540398|accessdate=2022-08-15}}</ref> == Odziv == Žrtve so bile prepoznane naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|title=Victims of Surmalu blast identified|url=https://en.armradio.am/2022/08/15/victims-of-surmalu-blast-identified/|accessdate=2022-08-15|website=Public Radio of Armenia|language=en-US}}</ref> Premier Nikol Pašinjan je z županom Erevana Hračjo Sargsjanom, ministrom za izredne razmere Armenom Pambukhčjanom, direktorjem reševalne službe Armenom Gasparjanom in vodjo Urada za koordinacijo inšpekcijskih organov Arturjem Asojanom obiskal prizorišče eksplozije.<ref>{{Navedi splet|title=PM Pashinyan visits the scene of Surmalu blast|url=https://en.armradio.am/2022/08/15/pm-pashinyan-visits-the-scene-of-surmalu-blast/|accessdate=2022-08-15|website=Public Radio of Armenia|language=en-US}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:Erevan]] [[Kategorija:Eksplozije v Armeniji]] cxoao7cmzytqmbipjale6bhfs5ckjfh 5735120 5735101 2022-08-16T15:13:31Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|title=Eksplozija v Erevanu (2022)|image=|caption=|map=|date={{start date|2022|08|14}}|time=|timezone=[[Armenski čas|AMT]]|duration=|venue=|Location=[[Erevan]], [[Armenija]]|coordinates={{coord|40|09|54.8|N|44|30|28.2|E|region:RO_type:event|display=inline,title}}|type=[[eksplozija]] in [[požar]]|cause=preiskava še poteka|reported deaths=16|reported injuries=61|missing=17}} 14. avgusta 2022 je eksplozija pirotehnike na tržnici v [[Erevan|Erevanu]] v [[Armenija|Armeniji]] ubila 16 ljudi in 61 ranila.<ref>{{Navedi splet|title=Death toll in fireworks depot blast in Armenia reaches 7|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/death-toll-fireworks-depot-blast-armenia-reaches-88390635|accessdate=2022-08-15|website=ABC News|language=en}}</ref> == Dogodki == Eksplozija je odjeknila v skladišču ognjemetov v trgovskem središču Surmalu v Erevanu.<ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=14 August 2022|title=Fireworks blast at Yerevan market kills 2, injures 60|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/strong-explosion-hits-market-armenias-capital-88359575|accessdate=2022-08-15|website=ABC News|language=en}}</ref> Sledil je velik požar in uničil velik del trga.<ref>{{Citat|title=Armenia: Firework explosion kills five|url=https://www.youtube.com/watch?v=0onbzq77mfg|language=en|access-date=2022-08-15}}</ref> Na kraju dogodka je posredovalo 200 gasilcev.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO : Firefighters douse the flames after an explosion at a market in Yerevan|url=https://www.euronews.com/video/2022/08/14/firefighters-douse-the-flames-after-an-explosion-at-a-market-in-yerevan|accessdate=2022-08-15|website=euronews|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Fireworks explosion rocks Armenia shopping market|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.co.uk/news/av/world-62540398|accessdate=2022-08-15}}</ref> == Odziv == Žrtve so identificirali naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|title=Victims of Surmalu blast identified|url=https://en.armradio.am/2022/08/15/victims-of-surmalu-blast-identified/|accessdate=2022-08-15|website=Public Radio of Armenia|language=en-US}}</ref> Premier Nikol Pašinjan je z županom Erevana Hračjo Sargsjanom, ministrom za izredne razmere Armenom Pambukhčjanom, direktorjem reševalne službe Armenom Gasparjanom in vodjo Urada za koordinacijo inšpekcijskih organov Arturjem Asojanom obiskal prizorišče eksplozije.<ref>{{Navedi splet|title=PM Pashinyan visits the scene of Surmalu blast|url=https://en.armradio.am/2022/08/15/pm-pashinyan-visits-the-scene-of-surmalu-blast/|accessdate=2022-08-15|website=Public Radio of Armenia|language=en-US}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:Erevan]] [[Kategorija:Eksplozije v Armeniji]] bvffnl5atzbicoe7pyakdn9i2gtvfsv 5735164 5735120 2022-08-16T16:13:38Z Romanm 13 slika iz Zbirke wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek |title=Eksplozija v Erevanu (2022) |image=Разбор завалов.png |caption=Iskanje preživelih po eksploziji |map=Relief Map of Armenia.png |date={{start date|2022|08|14}} |time= |timezone=[[Armenski čas|AMT]] |duration= |venue= |Location=[[Erevan]], [[Armenija]] |coordinates={{coord|40|09|54.8|N|44|30|28.2|E|region:RO_type:event|display=inline,title}} |type=[[eksplozija]] in [[požar]] |cause=preiskava še poteka |reported deaths=16 |reported injuries=61 |missing=17}} 14. avgusta 2022 je eksplozija pirotehnike na tržnici v [[Erevan|Erevanu]] v [[Armenija|Armeniji]] ubila 16 ljudi in 61 ranila.<ref>{{Navedi splet|title=Death toll in fireworks depot blast in Armenia reaches 7|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/death-toll-fireworks-depot-blast-armenia-reaches-88390635|accessdate=2022-08-15|website=ABC News|language=en}}</ref> == Dogodki == Eksplozija je odjeknila v skladišču ognjemetov v trgovskem središču Surmalu v Erevanu.<ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=14 August 2022|title=Fireworks blast at Yerevan market kills 2, injures 60|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/strong-explosion-hits-market-armenias-capital-88359575|accessdate=2022-08-15|website=ABC News|language=en}}</ref> Sledil je velik požar in uničil velik del trga.<ref>{{Citat|title=Armenia: Firework explosion kills five|url=https://www.youtube.com/watch?v=0onbzq77mfg|language=en|access-date=2022-08-15}}</ref> Na kraju dogodka je posredovalo 200 gasilcev.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO : Firefighters douse the flames after an explosion at a market in Yerevan|url=https://www.euronews.com/video/2022/08/14/firefighters-douse-the-flames-after-an-explosion-at-a-market-in-yerevan|accessdate=2022-08-15|website=euronews|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Fireworks explosion rocks Armenia shopping market|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.co.uk/news/av/world-62540398|accessdate=2022-08-15}}</ref> == Odziv == Žrtve so identificirali naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|title=Victims of Surmalu blast identified|url=https://en.armradio.am/2022/08/15/victims-of-surmalu-blast-identified/|accessdate=2022-08-15|website=Public Radio of Armenia|language=en-US}}</ref> Premier Nikol Pašinjan je z županom Erevana Hračjo Sargsjanom, ministrom za izredne razmere Armenom Pambukhčjanom, direktorjem reševalne službe Armenom Gasparjanom in vodjo Urada za koordinacijo inšpekcijskih organov Arturjem Asojanom obiskal prizorišče eksplozije.<ref>{{Navedi splet|title=PM Pashinyan visits the scene of Surmalu blast|url=https://en.armradio.am/2022/08/15/pm-pashinyan-visits-the-scene-of-surmalu-blast/|accessdate=2022-08-15|website=Public Radio of Armenia|language=en-US}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:Erevan]] [[Kategorija:Eksplozije v Armeniji]] llovi324acduip4z6mkkakvcg7pgwdo 0 522344 5735105 2022-08-16T14:19:35Z A09 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1104702910|Giza church fire]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|title=Požar v koptski cerkvi v Gizi (2022)|image=|caption=|time=|duration=|date=14. avgust 2022|venue=Cerkev Abu Sefein, [[Giza]], [[Egipt]]|Location=[[Giza]], {{EGP}}|coordinates={{Coord|30|04|30|N|31|11|13|E|display=inline,title}}|map={{infobox mapframe|coord={{Coord|30|04|30|N|31|11|13|E}}|zoom=13}}|type=[[požar]]|cause=[[kratki stik]]|participants=|outcome=|casualties1=|casualties2=|casualties3=|reported deaths=41|reported injuries=45|reported property damage=}} 14. avgusta 2022 je v cerkvi Abu Sefein, [[Koptska pravoslavna cerkev|koptski]] cerkvi v soseski Imbaba v [[Giza|Gizi]] na obrobju [[Kairo|Kaira]] v [[Egipt|Egiptu]] med nedeljskim bogoslužjem, ko se je zbralo skoraj 5000 vernikov, izbruhnil požar.<ref name="guardian">{{Navedi splet|last=McKernan|first=Bethan|title=At least 41 people killed in Egypt church fire, say officials|website=The Guardian|date=14 August 2022|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211233/https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza}}</ref><ref name="reu" /><ref name="aje">{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/8/14/several-killed-cairo-egypt-church-fire-health-ministry|title=At least 41 killed in Egyptian church fire: Officials|publisher=[[Al Jazeera English]]|date=14 August 2022|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814154431/https://www.aljazeera.com/news/2022/8/14/several-killed-cairo-egypt-church-fire-health-ministry}}</ref> V požaru je umrlo enainštirideset ljudi, med njimi najmanj 18 otrok.<ref name="cnn">{{Navedi splet|last=Salem|first=Mostafa|last2=Kourdi|first2=Eyad|last3=Engels|first3=Jorge|last4=Humayun|first4=Hira|title=Children among dozens killed in Egypt church fire|website=CNN|date=14 August 2022|url=https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=15 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220815001006/https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html}}</ref><ref name="dne">{{Navedi splet|title=41 dead, 12 injured in Church of Abu Sefein blaze in Imbaba|website=Daily News Egypt|date=14 August 2022|url=https://dailynewsegypt.com/2022/08/14/41-dead-12-injured-in-church-of-abu-sefein-blaze-in-imbaba/|accessdate=14 August 2022}}</ref><ref name="reu">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/|title=At least 41 killed in Egyptian church fire, security sources say|publisher=[[Reuters]]|date=14 August 2022|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814122023/https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/}}</ref><ref name="nyt">{{Navedi splet|title=Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers|website=The New York Times|date=14 August 2022|url=https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html|accessdate=14 August 2022}}</ref> Eden izmed duhovnikov, Abdul Masih Bakhit, je v požaru umrl.<ref name="wapo">{{Navedi novice|last=Magdy|first=Samy|title=Officials: Fire at Coptic church in Cairo kills 41, hurts 14|work=[[The Washington Post]]|agency=Associated Press|date=14 August 2022|url=https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814151119/https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html}}</ref> == Ozadje == Električni požari se pogosto pojavljajo v Egiptu, kjer so gradbeni in inšpekcijski standardi neustrezni in se slabo izvajajo.<ref>{{Navedi splet|title=A fire at a church in Cairo kills 41 people and hurts 14 others|website=NPR.org|date=14 August 2022|url=https://www.npr.org/2022/08/14/1117418291/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-41-hurts-14|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211222/https://www.npr.org/2022/08/14/1117418291/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-41-hurts-14}}</ref><ref name="reu">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/|title=At least 41 killed in Egyptian church fire, security sources say|publisher=[[Reuters]]|date=14 August 2022|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814122023/https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/ "At least 41 killed in Egyptian church fire, security sources say"]. [[Reuters]]. 14 August 2022. [https://web.archive.org/web/20220814122023/https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/ Archived] from the original on 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref> V bolnišnicah je tako izbruhnilo že več požarov, v enem je leta 2020 umrlo sedem [[COVID-19|bolnikov s COVID-19]].<ref name="reu" /><ref name="nyt">{{Navedi splet|title=Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers|website=The New York Times|date=14 August 2022|url=https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html|accessdate=14 August 2022}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html "Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers"]. ''The New York Times''. 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref> Leta 2002 je v požaru na vlaku umrlo 370 ljudi, leta 2021 pa je v požaru v tovarni oblačil zunaj Kaira umrlo 20 ljudi.<ref name="nyt" /> Cerkev je poimenovana po svetem Merkuriju, v arabščini znanem kot Abu Sefein,<ref>{{Navedi splet|last=Wimmer|first=AC|title=Reports of at least 40 people killed in church fire in Egypt|website=Catholic News Agency|date=14 August 2022|url=https://www.catholicnewsagency.com/news/252035/reports-of-at-least-40-people-most-of-them-children-killed-in-church-fire-in-egypt|accessdate=15 August 2022}}</ref> in je ena izmed največjih cerkva v Gizi, drugem največjem egipčanskem mestu. Egiptovska zakonodaja strogo ureja gradnjo v cerkvah, včasih pa je bilo za pridobitev gradbenega dovoljenja potreben predsedniško soglasje. Zaradi težav pri pridobivanju soglasij je zelo razširjena črna gradnja, pogosto brez upoštevanja predpisov o požarni varnosti. Cerkev je bila sprva zgrajena brez dovoljenja, kasneje pa je bila legalizirana za nazaj.<ref name="nyt">{{Navedi splet|title=Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers|website=The New York Times|date=14 August 2022|url=https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html|accessdate=14 August 2022}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html "Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers"]. ''The New York Times''. 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref> == Požar == Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da je požar povzročila okvara klimatske naprave v drugem nadstropju cerkve. Po navedbah ministrstva za zdravje je večina smrti nastala zaradi vdihavanja dima ali človeškega stampeda med evakuacijo stavbe.<ref name="nyt">{{Navedi splet|title=Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers|website=The New York Times|date=14 August 2022|url=https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html|accessdate=14 August 2022}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html "Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers"]. ''The New York Times''. 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref> V cerkvi je otroški vrtec, varnostne službe pa so sporočile, da je večina ubitih otrok.<ref name="guardian">{{Navedi splet|last=McKernan|first=Bethan|title=At least 41 people killed in Egypt church fire, say officials|website=The Guardian|date=14 August 2022|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211233/https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMcKernan2022">McKernan, Bethan (14 August 2022). [https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza "At least 41 people killed in Egypt church fire, say officials"]. ''The Guardian''. [https://web.archive.org/web/20220814211233/https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza Archived] from the original on 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref><ref>{{Citat|url=https://wiadomosci.wp.pl/tragedia-w-gizie-w-pozarze-kosciola-zginelo-41-osob-6801306937137664a|publisher=[[Wirtualna Polska]]|last=Violetta Baran|title=Tragedia w Gizie. W pożarze kościoła zginęło 41 osób|language=pl|date=14 August 2022|journal=wp.pl|access-date=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211203/https://wiadomosci.wp.pl/tragedia-w-gizie-w-pozarze-kosciola-zginelo-41-osob-6801306937137664a}}</ref> Zapisi lokalne bolnišnice so pokazali 20 prejetih trupel, med njimi 10 otrok, medtem ko je druga lokalna bolnišnica prejela 21 trupel.<ref name="wapo">{{Navedi novice|last=Magdy|first=Samy|title=Officials: Fire at Coptic church in Cairo kills 41, hurts 14|work=[[The Washington Post]]|agency=Associated Press|date=14 August 2022|url=https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814151119/https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMagdy2022">Magdy, Samy (14 August 2022). [https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html "Officials: Fire at Coptic church in Cairo kills 41, hurts 14"]. ''[[The Washington Post]]''. Associated Press. [https://web.archive.org/web/20220814151119/https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html Archived] from the original on 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref> Duhovnik sosednje cerkve je povedal, da so otroke namesto evakuacije odpeljali v višja nadstropja, da bi ubežali požaru.<ref name="nyt">{{Navedi splet|title=Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers|website=The New York Times|date=14 August 2022|url=https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html|accessdate=14 August 2022}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html "Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers"]. ''The New York Times''. 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref> Po poročanjih očividcev so ljudje poskušali skočiti na varno iz zgornjih nadstropij.<ref name="wapo" /><ref name="guardian">{{Navedi splet|last=McKernan|first=Bethan|title=At least 41 people killed in Egypt church fire, say officials|website=The Guardian|date=14 August 2022|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211233/https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMcKernan2022">McKernan, Bethan (14 August 2022). [https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza "At least 41 people killed in Egypt church fire, say officials"]. ''The Guardian''. [https://web.archive.org/web/20220814211233/https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza Archived] from the original on 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref> Mimoidoči naj bi v cerkev hiteli na pomoč, dokler intenzivnost ognja in dim nista postala premočna.<ref name="guardian" /> Število smrtnih žrtev v požaru je bilo med najvišjimi v novejši zgodovini Egipta, vrhovni državni tožilec pa je odredil preiskavo požara.<ref name="wapo">{{Navedi novice|last=Magdy|first=Samy|title=Officials: Fire at Coptic church in Cairo kills 41, hurts 14|work=[[The Washington Post]]|agency=Associated Press|date=14 August 2022|url=https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814151119/https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMagdy2022">Magdy, Samy (14 August 2022). [https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html "Officials: Fire at Coptic church in Cairo kills 41, hurts 14"]. ''[[The Washington Post]]''. Associated Press. [https://web.archive.org/web/20220814151119/https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html Archived] from the original on 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref><ref name="nyt">{{Navedi splet|title=Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers|website=The New York Times|date=14 August 2022|url=https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html|accessdate=14 August 2022}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html "Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers"]. ''The New York Times''. 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref> Sorodniki ujetih v cerkvi so povedali, da so reševalci in gasilci počasi prispeli na kraj, pri čemer je ena priča, s katero se je pogovarjala Al Jazeera, dejala, da je gasilsko vozilo potrebovalo dve uri za prihod,<ref name="nyt" /> medtem ko je ministrstvo za zdravje sporočilo, da je prvi gasilski tovornjak prišel dve minuti po prejemu prvih obvestil o požaru.<ref name="wapo" /> Očividci poročajo, da je požar izbruhnil ob 8. uri zjutraj in trajal dve uri.<ref>{{Navedi splet|last=السيد|first=مصطفى|title=شهود عيان كنيسة أبو سيفين بإمبابة: «الحريق بدأ 8 صباحًا واستمر ساعتين» (بث مباشر)|website=Al-Masry al-Youm|date=14 August 2022|url=https://www.almasryalyoum.com/news/details/2664909|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211157/https://www.almasryalyoum.com/news/details/2664909}}</ref> Medtem ko se egiptovski [[Kopti]] soočajo z diskriminacijo, napadi in verskim nasiljem, tako cerkvene oblasti kot egiptovske državne agencije menijo, da je bil požar naključen.<ref name="cnn">{{Navedi splet|last=Salem|first=Mostafa|last2=Kourdi|first2=Eyad|last3=Engels|first3=Jorge|last4=Humayun|first4=Hira|title=Children among dozens killed in Egypt church fire|website=CNN|date=14 August 2022|url=https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=15 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220815001006/https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFSalemKourdiEngelsHumayun2022">Salem, Mostafa; Kourdi, Eyad; Engels, Jorge; Humayun, Hira (14 August 2022). [https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html "Children among dozens killed in Egypt church fire"]. ''CNN''. [https://web.archive.org/web/20220815001006/https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html Archived] from the original on 15 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|last=El-Fekki|first=Amira|last2=Deng|first2=Chao|title=Fire Kills at Least 41 at Egyptian Coptic Church, Nursery|website=WSJ|date=14 August 2022|url=https://www.wsj.com/articles/fire-kills-at-least-41-at-egyptian-coptic-church-nursery-11660486083|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211205/https://www.wsj.com/articles/fire-kills-at-least-41-at-egyptian-coptic-church-nursery-11660486083}}</ref> == Odzivi == Predsednik Abdel Fattah el-Sisi je podal izjavo, v kateri je izrazil sožalje in rekel: "Izrekam svoje iskreno sožalje družinam nedolžnih žrtev, ki so umrle, da bi bile s svojim Gospodom v eni od njegovih bogoslužnih hiš."<ref name="reu">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/|title=At least 41 killed in Egyptian church fire, security sources say|publisher=[[Reuters]]|date=14 August 2022|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814122023/https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/ "At least 41 killed in Egyptian church fire, security sources say"]. [[Reuters]]. 14 August 2022. [https://web.archive.org/web/20220814122023/https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/ Archived] from the original on 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref><ref name="cnn">{{Navedi splet|last=Salem|first=Mostafa|last2=Kourdi|first2=Eyad|last3=Engels|first3=Jorge|last4=Humayun|first4=Hira|title=Children among dozens killed in Egypt church fire|website=CNN|date=14 August 2022|url=https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=15 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220815001006/https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFSalemKourdiEngelsHumayun2022">Salem, Mostafa; Kourdi, Eyad; Engels, Jorge; Humayun, Hira (14 August 2022). [https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html "Children among dozens killed in Egypt church fire"]. ''CNN''. [https://web.archive.org/web/20220815001006/https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html Archived] from the original on 15 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref> Premier Mostafa Madbouly je napovedal, da bo družina vsakega umrlega prejela odškodnino 100.000 egiptovskih funtov, medtem ko bodo poškodovani prejeli do 20.000 egiptovskih funtov, minister za socialno solidarnost pa je nadalje sporočil, da bodo [[mošeja al-Azhar]] in druge civilne družbe žrtvam in njihovim družinam ponudile dodatnih 50.000 egiptovskih funtov.<ref name="ahram" /> Sožalje so izrekli mošeja al Azhar, veliki imam al-Azharja Ahmed El-Tayeb pa je izrazil sožalje koptskemu papežu Tawadrosu II.<ref name="ahram">{{Navedi splet|title=Al-Azhar, state bodies extend condolences over Giza church fire; psychological support teams for injured dispatched – Society|website=Ahram Online|date=14 August 2022|url=https://english.ahram.org.eg/NewsContent/1/2/473158/Egypt/Society/AlAzhar,-state-bodies-extend-condolences-over-Giza.aspx|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211203/https://english.ahram.org.eg/NewsContent/1/2/473158/Egypt/Society/AlAzhar,-state-bodies-extend-condolences-over-Giza.aspx}}</ref> Svoje sožalje je tvitnil tudi Mohamed Salah, kapetan egiptovske nogometne reprezentance.<ref name="cnn" /> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:Giza]] fb084194paxux4zd0qnxknt0quu8hcg 5735107 5735105 2022-08-16T14:25:54Z A09 188929 pp ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|title=Požar v koptski cerkvi v Gizi (2022)|image=|caption=|time=|duration=|date=14. avgust 2022|venue=Cerkev Abu Sefein, [[Giza]], [[Egipt]]|Location=[[Giza]], {{EGP}}|coordinates={{Coord|30|04|30|N|31|11|13|E|display=inline,title}}|map={{infobox mapframe|coord={{Coord|30|04|30|N|31|11|13|E}}|zoom=13}}|type=[[požar]]|cause=[[kratki stik]]|participants=|outcome=|casualties1=|casualties2=|casualties3=|reported deaths=41|reported injuries=45|reported property damage=}} 14. avgusta 2022 je v cerkvi Abu Sefein, [[Koptska pravoslavna cerkev|koptski]] cerkvi v soseski Imbaba v [[Giza|Gizi]] na obrobju [[Kairo|Kaira]] v [[Egipt|Egiptu]] med nedeljskim bogoslužjem, ko se je zbralo skoraj 5000 vernikov, izbruhnil požar.<ref name="guardian">{{Navedi splet|last=McKernan|first=Bethan|title=At least 41 people killed in Egypt church fire, say officials|website=The Guardian|date=14 August 2022|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211233/https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza}}</ref><ref name="reu">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/|title=At least 41 killed in Egyptian church fire, security sources say|publisher=[[Reuters]]|date=14 August 2022|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814122023/https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/}}</ref><ref name="aje">{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/8/14/several-killed-cairo-egypt-church-fire-health-ministry|title=At least 41 killed in Egyptian church fire: Officials|publisher=[[Al Jazeera English]]|date=14 August 2022|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814154431/https://www.aljazeera.com/news/2022/8/14/several-killed-cairo-egypt-church-fire-health-ministry}}</ref> V požaru je umrlo enainštirideset ljudi, med njimi najmanj 18 otrok.<ref name="reu" /><ref name="cnn">{{Navedi splet|last=Salem|first=Mostafa|last2=Kourdi|first2=Eyad|last3=Engels|first3=Jorge|last4=Humayun|first4=Hira|title=Children among dozens killed in Egypt church fire|website=CNN|date=14 August 2022|url=https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=15 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220815001006/https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html}}</ref><ref name="dne">{{Navedi splet|title=41 dead, 12 injured in Church of Abu Sefein blaze in Imbaba|website=Daily News Egypt|date=14 August 2022|url=https://dailynewsegypt.com/2022/08/14/41-dead-12-injured-in-church-of-abu-sefein-blaze-in-imbaba/|accessdate=14 August 2022}}</ref><ref name="nyt">{{Navedi splet|title=Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers|website=The New York Times|date=14 August 2022|url=https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html|accessdate=14 August 2022}}</ref> Eden izmed duhovnikov, Abdul Masih Bakhit, je v požaru umrl.<ref name="wapo">{{Navedi novice|last=Magdy|first=Samy|title=Officials: Fire at Coptic church in Cairo kills 41, hurts 14|work=[[The Washington Post]]|agency=Associated Press|date=14 August 2022|url=https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814151119/https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html}}</ref> == Ozadje == Električni požari se pogosto pojavljajo v Egiptu, kjer so gradbeni in inšpekcijski standardi neustrezni in se slabo izvajajo.<ref name="reu" /><ref>{{Navedi splet|title=A fire at a church in Cairo kills 41 people and hurts 14 others|website=NPR.org|date=14 August 2022|url=https://www.npr.org/2022/08/14/1117418291/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-41-hurts-14|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211222/https://www.npr.org/2022/08/14/1117418291/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-41-hurts-14}}</ref> V bolnišnicah je tako izbruhnilo že več požarov, v enem je leta 2020 umrlo sedem [[COVID-19|bolnikov s COVID-19]].<ref name="reu" /><ref name="nyt" /> Leta 2002 je v požaru na vlaku umrlo 370 ljudi, leta 2021 pa je v požaru v tovarni oblačil zunaj Kaira umrlo 20 ljudi.<ref name="nyt" /> Cerkev je poimenovana po svetem Merkuriju, v arabščini znanem kot Abu Sefein,<ref>{{Navedi splet|last=Wimmer|first=AC|title=Reports of at least 40 people killed in church fire in Egypt|website=Catholic News Agency|date=14 August 2022|url=https://www.catholicnewsagency.com/news/252035/reports-of-at-least-40-people-most-of-them-children-killed-in-church-fire-in-egypt|accessdate=15 August 2022}}</ref> in je ena izmed največjih cerkva v Gizi, drugem največjem egipčanskem mestu. Egiptovska zakonodaja strogo ureja gradnjo v cerkvah, včasih pa je bilo za pridobitev gradbenega dovoljenja potreben predsedniško soglasje. Zaradi težav pri pridobivanju soglasij je zelo razširjena črna gradnja, pogosto brez upoštevanja predpisov o požarni varnosti. Cerkev je bila sprva zgrajena brez dovoljenja, kasneje pa je bila legalizirana za nazaj.<ref name="nyt" /> == Požar == Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da je požar povzročila okvara klimatske naprave v drugem nadstropju cerkve. Po navedbah ministrstva za zdravje je večina smrti nastala zaradi vdihavanja dima ali človeškega stampeda med evakuacijo stavbe.<ref name="nyt">{{Navedi splet|title=Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers|website=The New York Times|date=14 August 2022|url=https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html|accessdate=14 August 2022}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html "Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers"]. ''The New York Times''. 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref> V cerkvi je otroški vrtec, varnostne službe pa so sporočile, da je večina ubitih otrok.<ref name="guardian" /><ref>{{Citat|url=https://wiadomosci.wp.pl/tragedia-w-gizie-w-pozarze-kosciola-zginelo-41-osob-6801306937137664a|publisher=[[Wirtualna Polska]]|last=Violetta Baran|title=Tragedia w Gizie. W pożarze kościoła zginęło 41 osób|language=pl|date=14 August 2022|journal=wp.pl|access-date=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211203/https://wiadomosci.wp.pl/tragedia-w-gizie-w-pozarze-kosciola-zginelo-41-osob-6801306937137664a}}</ref> Zapisi lokalne bolnišnice so pokazali 20 prejetih trupel, med njimi 10 otrok, medtem ko je druga lokalna bolnišnica prejela 21 trupel.<ref name="wapo">{{Navedi novice|last=Magdy|first=Samy|title=Officials: Fire at Coptic church in Cairo kills 41, hurts 14|work=[[The Washington Post]]|agency=Associated Press|date=14 August 2022|url=https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814151119/https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMagdy2022">Magdy, Samy (14 August 2022). [https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html "Officials: Fire at Coptic church in Cairo kills 41, hurts 14"]. ''[[The Washington Post]]''. Associated Press. [https://web.archive.org/web/20220814151119/https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html Archived] from the original on 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref> Duhovnik sosednje cerkve je povedal, da so otroke namesto evakuacije odpeljali v višja nadstropja, da bi ubežali požaru.<ref name="nyt" /> Po poročanjih očividcev so ljudje poskušali skočiti na varno iz zgornjih nadstropij.<ref name="guardian" /><ref name="wapo" /> Mimoidoči naj bi v cerkev hiteli na pomoč, dokler intenzivnost ognja in dim nista postala premočna.<ref name="guardian" /> Število smrtnih žrtev v požaru je bilo med najvišjimi v novejši zgodovini Egipta, vrhovni državni tožilec pa je odredil preiskavo požara.<ref name="nyt" /><ref name="wapo" /> Sorodniki ujetih v cerkvi so povedali, da so reševalci in gasilci počasi prispeli na kraj, pri čemer je ena priča, s katero se je pogovarjala Al Jazeera, dejala, da je gasilsko vozilo potrebovalo dve uri za prihod,<ref name="nyt" /> medtem ko je ministrstvo za zdravje sporočilo, da je prvi gasilski tovornjak prišel dve minuti po prejemu prvih obvestil o požaru.<ref name="wapo" /> Očividci poročajo, da je požar izbruhnil ob 8. uri zjutraj in trajal dve uri.<ref>{{Navedi splet|last=السيد|first=مصطفى|title=شهود عيان كنيسة أبو سيفين بإمبابة: «الحريق بدأ 8 صباحًا واستمر ساعتين» (بث مباشر)|website=Al-Masry al-Youm|date=14 August 2022|url=https://www.almasryalyoum.com/news/details/2664909|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211157/https://www.almasryalyoum.com/news/details/2664909}}</ref> Medtem ko se egiptovski [[Kopti]] soočajo z diskriminacijo, napadi in verskim nasiljem, tako cerkvene oblasti kot egiptovske državne agencije menijo, da je bil požar naključen.<ref name="cnn" /><ref>{{Navedi splet|last=El-Fekki|first=Amira|last2=Deng|first2=Chao|title=Fire Kills at Least 41 at Egyptian Coptic Church, Nursery|website=WSJ|date=14 August 2022|url=https://www.wsj.com/articles/fire-kills-at-least-41-at-egyptian-coptic-church-nursery-11660486083|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211205/https://www.wsj.com/articles/fire-kills-at-least-41-at-egyptian-coptic-church-nursery-11660486083}}</ref> == Odzivi == Predsednik Abdel Fattah el-Sisi je podal izjavo, v kateri je izrazil sožalje in rekel: "Izrekam svoje iskreno sožalje družinam nedolžnih žrtev, ki so umrle, da bi bile s svojim Gospodom v eni od njegovih bogoslužnih hiš."<ref name="reu" /><ref name="cnn" /> Premier Mostafa Madbouly je napovedal, da bo družina vsakega umrlega prejela odškodnino 100.000 egiptovskih funtov, medtem ko bodo poškodovani prejeli do 20.000 egiptovskih funtov, minister za socialno solidarnost pa je nadalje sporočil, da bodo [[mošeja al-Azhar]] in druge civilne družbe žrtvam in njihovim družinam ponudile dodatnih 50.000 egiptovskih funtov.<ref name="ahram" /> Sožalje so izrekli mošeja al Azhar, veliki imam al-Azharja Ahmed El-Tayeb pa je izrazil sožalje koptskemu papežu Tawadrosu II.<ref name="ahram">{{Navedi splet|title=Al-Azhar, state bodies extend condolences over Giza church fire; psychological support teams for injured dispatched – Society|website=Ahram Online|date=14 August 2022|url=https://english.ahram.org.eg/NewsContent/1/2/473158/Egypt/Society/AlAzhar,-state-bodies-extend-condolences-over-Giza.aspx|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211203/https://english.ahram.org.eg/NewsContent/1/2/473158/Egypt/Society/AlAzhar,-state-bodies-extend-condolences-over-Giza.aspx}}</ref> Svoje sožalje je tvitnil tudi Mohamed Salah, kapetan egiptovske nogometne reprezentance.<ref name="cnn" /> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:Giza]] px0sqloe0xxomwuo7uejb6eqvfk05rm 5735108 5735107 2022-08-16T14:27:05Z A09 188929 pp ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|title=Požar v koptski cerkvi v Gizi (2022)|image=|caption=|time=|duration=|date=14. avgust 2022|venue=Cerkev Abu Sefein, [[Giza]], [[Egipt]]|Location=[[Giza]], {{EGP}}|coordinates={{Coord|30|04|30|N|31|11|13|E|display=inline,title}}|map={{infobox mapframe|coord={{Coord|30|04|30|N|31|11|13|E}}|zoom=13}}|type=[[požar]]|cause=[[kratki stik]]|participants=|outcome=|casualties1=|casualties2=|casualties3=|reported deaths=41|reported injuries=45|reported property damage=}} 14. avgusta 2022 je v cerkvi Abu Sefein, [[Koptska pravoslavna cerkev|koptski]] cerkvi v soseski Imbaba v [[Giza|Gizi]] na obrobju [[Kairo|Kaira]] v [[Egipt|Egiptu]] med nedeljskim bogoslužjem, ko se je zbralo skoraj 5000 vernikov, izbruhnil požar.<ref name="guardian">{{Navedi splet|last=McKernan|first=Bethan|title=At least 41 people killed in Egypt church fire, say officials|website=The Guardian|date=14 August 2022|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211233/https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza}}</ref><ref name="reu">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/|title=At least 41 killed in Egyptian church fire, security sources say|publisher=[[Reuters]]|date=14 August 2022|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814122023/https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/}}</ref><ref name="aje">{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/8/14/several-killed-cairo-egypt-church-fire-health-ministry|title=At least 41 killed in Egyptian church fire: Officials|publisher=[[Al Jazeera English]]|date=14 August 2022|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814154431/https://www.aljazeera.com/news/2022/8/14/several-killed-cairo-egypt-church-fire-health-ministry}}</ref> V požaru je umrlo enainštirideset ljudi, med njimi najmanj 18 otrok.<ref name="reu" /><ref name="cnn">{{Navedi splet|last=Salem|first=Mostafa|last2=Kourdi|first2=Eyad|last3=Engels|first3=Jorge|last4=Humayun|first4=Hira|title=Children among dozens killed in Egypt church fire|website=CNN|date=14 August 2022|url=https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=15 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220815001006/https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html}}</ref><ref name="dne">{{Navedi splet|title=41 dead, 12 injured in Church of Abu Sefein blaze in Imbaba|website=Daily News Egypt|date=14 August 2022|url=https://dailynewsegypt.com/2022/08/14/41-dead-12-injured-in-church-of-abu-sefein-blaze-in-imbaba/|accessdate=14 August 2022}}</ref><ref name="nyt">{{Navedi splet|title=Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers|website=The New York Times|date=14 August 2022|url=https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html|accessdate=14 August 2022}}</ref> Eden izmed duhovnikov, Abdul Masih Bakhit, je v požaru umrl.<ref name="wapo">{{Navedi novice|last=Magdy|first=Samy|title=Officials: Fire at Coptic church in Cairo kills 41, hurts 14|work=[[The Washington Post]]|agency=Associated Press|date=14 August 2022|url=https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814151119/https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html}}</ref> == Ozadje == Električni požari se pogosto pojavljajo v Egiptu, kjer so gradbeni in inšpekcijski standardi neustrezni in se slabo izvajajo.<ref name="reu" /><ref>{{Navedi splet|title=A fire at a church in Cairo kills 41 people and hurts 14 others|website=NPR.org|date=14 August 2022|url=https://www.npr.org/2022/08/14/1117418291/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-41-hurts-14|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211222/https://www.npr.org/2022/08/14/1117418291/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-41-hurts-14}}</ref> V bolnišnicah je tako izbruhnilo že več požarov, v enem je leta 2020 umrlo sedem [[COVID-19|bolnikov s COVID-19]].<ref name="reu" /><ref name="nyt" /> Leta 2002 je v požaru na vlaku umrlo 370 ljudi, leta 2021 pa je v požaru v tovarni oblačil zunaj Kaira umrlo 20 ljudi.<ref name="nyt" /> Cerkev je poimenovana po svetem Merkuriju, v arabščini znanem kot Abu Sefein,<ref>{{Navedi splet|last=Wimmer|first=AC|title=Reports of at least 40 people killed in church fire in Egypt|website=Catholic News Agency|date=14 August 2022|url=https://www.catholicnewsagency.com/news/252035/reports-of-at-least-40-people-most-of-them-children-killed-in-church-fire-in-egypt|accessdate=15 August 2022}}</ref> in je ena izmed največjih cerkva v Gizi, drugem največjem egipčanskem mestu. Egiptovska zakonodaja strogo ureja gradnjo v cerkvah, včasih pa je bilo za pridobitev gradbenega dovoljenja potreben predsedniško soglasje. Zaradi težav pri pridobivanju soglasij je zelo razširjena črna gradnja, pogosto brez upoštevanja predpisov o požarni varnosti. Cerkev je bila sprva zgrajena brez dovoljenja, kasneje pa je bila legalizirana za nazaj.<ref name="nyt" /> == Požar == Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da je požar povzročila okvara klimatske naprave v drugem nadstropju cerkve. Po navedbah ministrstva za zdravje je večina smrti nastala zaradi vdihavanja dima ali človeškega stampeda med evakuacijo stavbe.<ref name="nyt" /> V cerkvi je otroški vrtec, varnostne službe pa so sporočile, da je večina ubitih otrok.<ref name="guardian" /><ref>{{Citat|url=https://wiadomosci.wp.pl/tragedia-w-gizie-w-pozarze-kosciola-zginelo-41-osob-6801306937137664a|publisher=[[Wirtualna Polska]]|last=Violetta Baran|title=Tragedia w Gizie. W pożarze kościoła zginęło 41 osób|language=pl|date=14 August 2022|journal=wp.pl|access-date=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211203/https://wiadomosci.wp.pl/tragedia-w-gizie-w-pozarze-kosciola-zginelo-41-osob-6801306937137664a}}</ref> Zapisi lokalne bolnišnice so pokazali 20 prejetih trupel, med njimi 10 otrok, medtem ko je druga lokalna bolnišnica prejela 21 trupel.<ref name="wapo">{{Navedi novice|last=Magdy|first=Samy|title=Officials: Fire at Coptic church in Cairo kills 41, hurts 14|work=[[The Washington Post]]|agency=Associated Press|date=14 August 2022|url=https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814151119/https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMagdy2022">Magdy, Samy (14 August 2022). [https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html "Officials: Fire at Coptic church in Cairo kills 41, hurts 14"]. ''[[The Washington Post]]''. Associated Press. [https://web.archive.org/web/20220814151119/https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html Archived] from the original on 14 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 August</span> 2022</span>.</cite></ref> Duhovnik sosednje cerkve je povedal, da so otroke namesto evakuacije odpeljali v višja nadstropja, da bi ubežali požaru.<ref name="nyt" /> Po poročanjih očividcev so ljudje poskušali skočiti na varno iz zgornjih nadstropij.<ref name="guardian" /><ref name="wapo" /> Mimoidoči naj bi v cerkev hiteli na pomoč, dokler intenzivnost ognja in dim nista postala premočna.<ref name="guardian" /> Število smrtnih žrtev v požaru je bilo med najvišjimi v novejši zgodovini Egipta, vrhovni državni tožilec pa je odredil preiskavo požara.<ref name="nyt" /><ref name="wapo" /> Sorodniki ujetih v cerkvi so povedali, da so reševalci in gasilci počasi prispeli na kraj, pri čemer je ena priča, s katero se je pogovarjala Al Jazeera, dejala, da je gasilsko vozilo potrebovalo dve uri za prihod,<ref name="nyt" /> medtem ko je ministrstvo za zdravje sporočilo, da je prvi gasilski tovornjak prišel dve minuti po prejemu prvih obvestil o požaru.<ref name="wapo" /> Očividci poročajo, da je požar izbruhnil ob 8. uri zjutraj in trajal dve uri.<ref>{{Navedi splet|last=السيد|first=مصطفى|title=شهود عيان كنيسة أبو سيفين بإمبابة: «الحريق بدأ 8 صباحًا واستمر ساعتين» (بث مباشر)|website=Al-Masry al-Youm|date=14 August 2022|url=https://www.almasryalyoum.com/news/details/2664909|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211157/https://www.almasryalyoum.com/news/details/2664909}}</ref> Medtem ko se egiptovski [[Kopti]] soočajo z diskriminacijo, napadi in verskim nasiljem, tako cerkvene oblasti kot egiptovske državne agencije menijo, da je bil požar naključen.<ref name="cnn" /><ref>{{Navedi splet|last=El-Fekki|first=Amira|last2=Deng|first2=Chao|title=Fire Kills at Least 41 at Egyptian Coptic Church, Nursery|website=WSJ|date=14 August 2022|url=https://www.wsj.com/articles/fire-kills-at-least-41-at-egyptian-coptic-church-nursery-11660486083|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211205/https://www.wsj.com/articles/fire-kills-at-least-41-at-egyptian-coptic-church-nursery-11660486083}}</ref> == Odzivi == Predsednik Abdel Fattah el-Sisi je podal izjavo, v kateri je izrazil sožalje in rekel: "Izrekam svoje iskreno sožalje družinam nedolžnih žrtev, ki so umrle, da bi bile s svojim Gospodom v eni od njegovih bogoslužnih hiš."<ref name="reu" /><ref name="cnn" /> Premier Mostafa Madbouly je napovedal, da bo družina vsakega umrlega prejela odškodnino 100.000 egiptovskih funtov, medtem ko bodo poškodovani prejeli do 20.000 egiptovskih funtov, minister za socialno solidarnost pa je nadalje sporočil, da bodo [[mošeja al-Azhar]] in druge civilne družbe žrtvam in njihovim družinam ponudile dodatnih 50.000 egiptovskih funtov.<ref name="ahram" /> Sožalje so izrekli mošeja al Azhar, veliki imam al-Azharja Ahmed El-Tayeb pa je izrazil sožalje koptskemu papežu Tawadrosu II.<ref name="ahram">{{Navedi splet|title=Al-Azhar, state bodies extend condolences over Giza church fire; psychological support teams for injured dispatched – Society|website=Ahram Online|date=14 August 2022|url=https://english.ahram.org.eg/NewsContent/1/2/473158/Egypt/Society/AlAzhar,-state-bodies-extend-condolences-over-Giza.aspx|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211203/https://english.ahram.org.eg/NewsContent/1/2/473158/Egypt/Society/AlAzhar,-state-bodies-extend-condolences-over-Giza.aspx}}</ref> Svoje sožalje je tvitnil tudi Mohamed Salah, kapetan egiptovske nogometne reprezentance.<ref name="cnn" /> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:Giza]] qz6ngrb67eof3g820hbkjcw8c9eif4l 5735109 5735108 2022-08-16T14:27:55Z A09 188929 pp ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|title=Požar v koptski cerkvi v Gizi (2022)|image=|caption=|time=|duration=|date=14. avgust 2022|venue=Cerkev Abu Sefein, [[Giza]], [[Egipt]]|Location=[[Giza]], {{EGP}}|coordinates={{Coord|30|04|30|N|31|11|13|E|display=inline,title}}|map={{infobox mapframe|coord={{Coord|30|04|30|N|31|11|13|E}}|zoom=13}}|type=[[požar]]|cause=[[kratki stik]]|participants=|outcome=|casualties1=|casualties2=|casualties3=|reported deaths=41|reported injuries=45|reported property damage=}} 14. avgusta 2022 je v cerkvi Abu Sefein, [[Koptska pravoslavna cerkev|koptski]] cerkvi v soseski Imbaba v [[Giza|Gizi]] na obrobju [[Kairo|Kaira]] v [[Egipt|Egiptu]] med nedeljskim bogoslužjem, ko se je zbralo skoraj 5000 vernikov, izbruhnil požar.<ref name="guardian">{{Navedi splet|last=McKernan|first=Bethan|title=At least 41 people killed in Egypt church fire, say officials|website=The Guardian|date=14 August 2022|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211233/https://www.theguardian.com/world/2022/aug/14/egypt-church-fire-giza}}</ref><ref name="reu">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/|title=At least 41 killed in Egyptian church fire, security sources say|publisher=[[Reuters]]|date=14 August 2022|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814122023/https://www.reuters.com/world/africa/lest-35-killed-egyptian-church-fire-security-sources-say-2022-08-14/}}</ref><ref name="aje">{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/8/14/several-killed-cairo-egypt-church-fire-health-ministry|title=At least 41 killed in Egyptian church fire: Officials|publisher=[[Al Jazeera English]]|date=14 August 2022|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814154431/https://www.aljazeera.com/news/2022/8/14/several-killed-cairo-egypt-church-fire-health-ministry}}</ref> V požaru je umrlo enainštirideset ljudi, med njimi najmanj 18 otrok.<ref name="reu" /><ref name="cnn">{{Navedi splet|last=Salem|first=Mostafa|last2=Kourdi|first2=Eyad|last3=Engels|first3=Jorge|last4=Humayun|first4=Hira|title=Children among dozens killed in Egypt church fire|website=CNN|date=14 August 2022|url=https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=15 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220815001006/https://www.cnn.com/2022/08/14/africa/egypt-fire-intl/index.html}}</ref><ref name="dne">{{Navedi splet|title=41 dead, 12 injured in Church of Abu Sefein blaze in Imbaba|website=Daily News Egypt|date=14 August 2022|url=https://dailynewsegypt.com/2022/08/14/41-dead-12-injured-in-church-of-abu-sefein-blaze-in-imbaba/|accessdate=14 August 2022}}</ref><ref name="nyt">{{Navedi splet|title=Fire at Egypt Coptic Church Kills Dozens During Sunday Prayers|website=The New York Times|date=14 August 2022|url=https://www.nytimes.com/2022/08/14/world/middleeast/egypt-fire-church.html|accessdate=14 August 2022}}</ref> Eden izmed duhovnikov, Abdul Masih Bakhit, je v požaru umrl.<ref name="wapo">{{Navedi novice|last=Magdy|first=Samy|title=Officials: Fire at Coptic church in Cairo kills 41, hurts 14|work=[[The Washington Post]]|agency=Associated Press|date=14 August 2022|url=https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814151119/https://www.washingtonpost.com/world/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-1-hurts-55/2022/08/14/978361de-1bbd-11ed-9ce6-68253bd31864_story.html}}</ref> == Ozadje == Električni požari se pogosto pojavljajo v Egiptu, kjer so gradbeni in inšpekcijski standardi neustrezni in se slabo izvajajo.<ref name="reu" /><ref>{{Navedi splet|title=A fire at a church in Cairo kills 41 people and hurts 14 others|website=NPR.org|date=14 August 2022|url=https://www.npr.org/2022/08/14/1117418291/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-41-hurts-14|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211222/https://www.npr.org/2022/08/14/1117418291/officials-fire-at-coptic-church-in-cairo-kills-41-hurts-14}}</ref> V bolnišnicah je tako izbruhnilo že več požarov, v enem je leta 2020 umrlo sedem [[COVID-19|bolnikov s COVID-19]].<ref name="reu" /><ref name="nyt" /> Leta 2002 je v požaru na vlaku umrlo 370 ljudi, leta 2021 pa je v požaru v tovarni oblačil zunaj Kaira umrlo 20 ljudi.<ref name="nyt" /> Cerkev je poimenovana po svetem Merkuriju, v arabščini znanem kot Abu Sefein,<ref>{{Navedi splet|last=Wimmer|first=AC|title=Reports of at least 40 people killed in church fire in Egypt|website=Catholic News Agency|date=14 August 2022|url=https://www.catholicnewsagency.com/news/252035/reports-of-at-least-40-people-most-of-them-children-killed-in-church-fire-in-egypt|accessdate=15 August 2022}}</ref> in je ena izmed največjih cerkva v Gizi, drugem največjem egipčanskem mestu. Egiptovska zakonodaja strogo ureja gradnjo v cerkvah, včasih pa je bilo za pridobitev gradbenega dovoljenja potreben predsedniško soglasje. Zaradi težav pri pridobivanju soglasij je zelo razširjena črna gradnja, pogosto brez upoštevanja predpisov o požarni varnosti. Cerkev je bila sprva zgrajena brez dovoljenja, kasneje pa je bila legalizirana za nazaj.<ref name="nyt" /> == Požar == Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da je požar povzročila okvara klimatske naprave v drugem nadstropju cerkve. Po navedbah ministrstva za zdravje je večina smrti nastala zaradi vdihavanja dima ali človeškega stampeda med evakuacijo stavbe.<ref name="nyt" /> V cerkvi je otroški vrtec, varnostne službe pa so sporočile, da je večina ubitih otrok.<ref name="guardian" /><ref>{{Citat|url=https://wiadomosci.wp.pl/tragedia-w-gizie-w-pozarze-kosciola-zginelo-41-osob-6801306937137664a|publisher=[[Wirtualna Polska]]|last=Violetta Baran|title=Tragedia w Gizie. W pożarze kościoła zginęło 41 osób|language=pl|date=14 August 2022|journal=wp.pl|access-date=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211203/https://wiadomosci.wp.pl/tragedia-w-gizie-w-pozarze-kosciola-zginelo-41-osob-6801306937137664a}}</ref> Zapisi lokalne bolnišnice so pokazali 20 prejetih trupel, med njimi 10 otrok, medtem ko je druga lokalna bolnišnica prejela 21 trupel.<ref name="wapo" /> Duhovnik sosednje cerkve je povedal, da so otroke namesto evakuacije odpeljali v višja nadstropja, da bi ubežali požaru.<ref name="nyt" /> Po poročanjih očividcev so ljudje poskušali skočiti na varno iz zgornjih nadstropij.<ref name="guardian" /><ref name="wapo" /> Mimoidoči naj bi v cerkev hiteli na pomoč, dokler intenzivnost ognja in dim nista postala premočna.<ref name="guardian" /> Število smrtnih žrtev v požaru je bilo med najvišjimi v novejši zgodovini Egipta, vrhovni državni tožilec pa je odredil preiskavo požara.<ref name="nyt" /><ref name="wapo" /> Sorodniki ujetih v cerkvi so povedali, da so reševalci in gasilci počasi prispeli na kraj, pri čemer je ena priča, s katero se je pogovarjala Al Jazeera, dejala, da je gasilsko vozilo potrebovalo dve uri za prihod,<ref name="nyt" /> medtem ko je ministrstvo za zdravje sporočilo, da je prvi gasilski tovornjak prišel dve minuti po prejemu prvih obvestil o požaru.<ref name="wapo" /> Očividci poročajo, da je požar izbruhnil ob 8. uri zjutraj in trajal dve uri.<ref>{{Navedi splet|last=السيد|first=مصطفى|title=شهود عيان كنيسة أبو سيفين بإمبابة: «الحريق بدأ 8 صباحًا واستمر ساعتين» (بث مباشر)|website=Al-Masry al-Youm|date=14 August 2022|url=https://www.almasryalyoum.com/news/details/2664909|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211157/https://www.almasryalyoum.com/news/details/2664909}}</ref> Medtem ko se egiptovski [[Kopti]] soočajo z diskriminacijo, napadi in verskim nasiljem, tako cerkvene oblasti kot egiptovske državne agencije menijo, da je bil požar naključen.<ref name="cnn" /><ref>{{Navedi splet|last=El-Fekki|first=Amira|last2=Deng|first2=Chao|title=Fire Kills at Least 41 at Egyptian Coptic Church, Nursery|website=WSJ|date=14 August 2022|url=https://www.wsj.com/articles/fire-kills-at-least-41-at-egyptian-coptic-church-nursery-11660486083|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211205/https://www.wsj.com/articles/fire-kills-at-least-41-at-egyptian-coptic-church-nursery-11660486083}}</ref> == Odzivi == Predsednik Abdel Fattah el-Sisi je podal izjavo, v kateri je izrazil sožalje in rekel: "Izrekam svoje iskreno sožalje družinam nedolžnih žrtev, ki so umrle, da bi bile s svojim Gospodom v eni od njegovih bogoslužnih hiš."<ref name="reu" /><ref name="cnn" /> Premier Mostafa Madbouly je napovedal, da bo družina vsakega umrlega prejela odškodnino 100.000 egiptovskih funtov, medtem ko bodo poškodovani prejeli do 20.000 egiptovskih funtov, minister za socialno solidarnost pa je nadalje sporočil, da bodo [[mošeja al-Azhar]] in druge civilne družbe žrtvam in njihovim družinam ponudile dodatnih 50.000 egiptovskih funtov.<ref name="ahram" /> Sožalje so izrekli mošeja al Azhar, veliki imam al-Azharja Ahmed El-Tayeb pa je izrazil sožalje koptskemu papežu Tawadrosu II.<ref name="ahram">{{Navedi splet|title=Al-Azhar, state bodies extend condolences over Giza church fire; psychological support teams for injured dispatched – Society|website=Ahram Online|date=14 August 2022|url=https://english.ahram.org.eg/NewsContent/1/2/473158/Egypt/Society/AlAzhar,-state-bodies-extend-condolences-over-Giza.aspx|accessdate=14 August 2022|archivedate=14 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220814211203/https://english.ahram.org.eg/NewsContent/1/2/473158/Egypt/Society/AlAzhar,-state-bodies-extend-condolences-over-Giza.aspx}}</ref> Svoje sožalje je tvitnil tudi Mohamed Salah, kapetan egiptovske nogometne reprezentance.<ref name="cnn" /> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:Giza]] negq7qxteeeq64dqwko7ll0hogv4k09 0 522345 5735115 2022-08-16T14:38:03Z A09 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1104540064|Fish kill]]« wikitext text/x-wiki [[Slika:Fish_Kill_745F2A9C-65B8-D693-7ABA3282F6A1ECE4.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Fish_kill_pollution.jpg/300px-Fish_kill_pollution.jpg|desno|sličica|300x300_pik| Vzrokov za pogin rib je veliko, najpogostejši vzrok je pomanjkanje kisika.]] '''Pogin rib''' se nanaša na lokaliziran pogin ribjih populacij, ki je lahko povezan tudi z bolj splošnim umiranjem vodnega življenja.<ref>U.S. Environmental Protection Agency. Washington, DC (2000). [http://www.epa.gov/305b/98report/98brochure.pdf "The Quality of Our Nation’s Waters - A Summary of the National Water Quality Inventory: 1998 Report to Congress."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080724052358/http://www.epa.gov/305b/98report/98brochure.pdf|date=24 July 2008}} Document no. EPA-841-S-00-001. p. 18.</ref><ref name="autogenerated2005">University of Florida. Gainesville, FL (2005). [http://aquat1.ifas.ufl.edu/guide/fiskil.html "Fish kill."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080924135959/http://aquat1.ifas.ufl.edu/guide/fiskil.html|date=24 September 2008}} ''Plant Management in Florida's Waters.''</ref> Najpogostejši vzrok je zmanjšana vsebnost kisika v vodi, kar je lahko posledica dejavnikov, kot so suša, [[Cvetenje voda|cvetenje alg]], prenaseljenost ali trajno povišanje temperature vode. Pogin rib lahko povzročijo tudi nalezljive bolezni in paraziti. [[Strupenost|Zastrupljenost]] je resničen, a veliko manj pogost vzrok za pogin rib.<ref>Noga, Fish Disease: Diagnosis and Treatment, 2010, John Wiley and Sons {{ISBN|0-8138-0697-6}}, p. 316</ref> Pogini rib so pogosto prvi vidni znaki [[Stres|okoljskega stresa]], okoljske agencije pa jih urgentno preučijo, da ugotovijo vzrok pogina. Številne vrste rib sorazmerno slabo prenašajo spremembe v okolju in njihova smrt je pogosto močan pokazatelj težav, ki lahko vplivajo na druge živali in rastline ter neposredno tudi na druge načine uporabe vode, na primer za [[Pitna voda|pitje]] ali proizvodnjo [[Pitna voda|vode]]. Onesnaženja lahko na različne načine vplivajo na vrste in starostne razrede rib. Če gre za pogin rib zaradi mrazu, so lahko selektivno prizadete nedorasle ribe ali vrste, ki niso odporne na mraz. Če je vzrok [[strupenost]], so vrste prizadete v splošnem, pogin pa lahko vključuje tudi dvoživke in školjke. Zmanjšanje raztopljenega kisika lahko bolj prizadene večje ribe, saj lahko manjše ribe vsaj za kratek čas dostopajo do s kisikom bogatejše vode na površini. [[Kategorija:Onesnaževanje vode]] j4nua45yn6d0tttusewlk2ejgu4dfwu 5735116 5735115 2022-08-16T14:38:17Z A09 188929 pp ref wikitext text/x-wiki [[Slika:Fish_Kill_745F2A9C-65B8-D693-7ABA3282F6A1ECE4.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Fish_kill_pollution.jpg/300px-Fish_kill_pollution.jpg|desno|sličica|300x300_pik| Vzrokov za pogin rib je veliko, najpogostejši vzrok je pomanjkanje kisika.]] '''Pogin rib''' se nanaša na lokaliziran pogin ribjih populacij, ki je lahko povezan tudi z bolj splošnim umiranjem vodnega življenja.<ref>U.S. Environmental Protection Agency. Washington, DC (2000). [http://www.epa.gov/305b/98report/98brochure.pdf "The Quality of Our Nation’s Waters - A Summary of the National Water Quality Inventory: 1998 Report to Congress."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080724052358/http://www.epa.gov/305b/98report/98brochure.pdf|date=24 July 2008}} Document no. EPA-841-S-00-001. p. 18.</ref><ref name="autogenerated2005">University of Florida. Gainesville, FL (2005). [http://aquat1.ifas.ufl.edu/guide/fiskil.html "Fish kill."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080924135959/http://aquat1.ifas.ufl.edu/guide/fiskil.html|date=24 September 2008}} ''Plant Management in Florida's Waters.''</ref> Najpogostejši vzrok je zmanjšana vsebnost kisika v vodi, kar je lahko posledica dejavnikov, kot so suša, [[Cvetenje voda|cvetenje alg]], prenaseljenost ali trajno povišanje temperature vode. Pogin rib lahko povzročijo tudi nalezljive bolezni in paraziti. [[Strupenost|Zastrupljenost]] je resničen, a veliko manj pogost vzrok za pogin rib.<ref>Noga, Fish Disease: Diagnosis and Treatment, 2010, John Wiley and Sons {{ISBN|0-8138-0697-6}}, p. 316</ref> Pogini rib so pogosto prvi vidni znaki [[Stres|okoljskega stresa]], okoljske agencije pa jih urgentno preučijo, da ugotovijo vzrok pogina. Številne vrste rib sorazmerno slabo prenašajo spremembe v okolju in njihova smrt je pogosto močan pokazatelj težav, ki lahko vplivajo na druge živali in rastline ter neposredno tudi na druge načine uporabe vode, na primer za [[Pitna voda|pitje]] ali proizvodnjo [[Pitna voda|vode]]. Onesnaženja lahko na različne načine vplivajo na vrste in starostne razrede rib. Če gre za pogin rib zaradi mrazu, so lahko selektivno prizadete nedorasle ribe ali vrste, ki niso odporne na mraz. Če je vzrok [[strupenost]], so vrste prizadete v splošnem, pogin pa lahko vključuje tudi dvoživke in školjke. Zmanjšanje raztopljenega kisika lahko bolj prizadene večje ribe, saj lahko manjše ribe vsaj za kratek čas dostopajo do s kisikom bogatejše vode na površini. == Sklici == [[Kategorija:Onesnaževanje vode]] tf272w41opfw79p1khmso0xpi49nctn 5735117 5735116 2022-08-16T14:39:18Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Ekološke katastrofe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Fish_Kill_745F2A9C-65B8-D693-7ABA3282F6A1ECE4.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Fish_kill_pollution.jpg/300px-Fish_kill_pollution.jpg|desno|sličica|300x300_pik| Vzrokov za pogin rib je veliko, najpogostejši vzrok je pomanjkanje kisika.]] '''Pogin rib''' se nanaša na lokaliziran pogin ribjih populacij, ki je lahko povezan tudi z bolj splošnim umiranjem vodnega življenja.<ref>U.S. Environmental Protection Agency. Washington, DC (2000). [http://www.epa.gov/305b/98report/98brochure.pdf "The Quality of Our Nation’s Waters - A Summary of the National Water Quality Inventory: 1998 Report to Congress."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080724052358/http://www.epa.gov/305b/98report/98brochure.pdf|date=24 July 2008}} Document no. EPA-841-S-00-001. p. 18.</ref><ref name="autogenerated2005">University of Florida. Gainesville, FL (2005). [http://aquat1.ifas.ufl.edu/guide/fiskil.html "Fish kill."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080924135959/http://aquat1.ifas.ufl.edu/guide/fiskil.html|date=24 September 2008}} ''Plant Management in Florida's Waters.''</ref> Najpogostejši vzrok je zmanjšana vsebnost kisika v vodi, kar je lahko posledica dejavnikov, kot so suša, [[Cvetenje voda|cvetenje alg]], prenaseljenost ali trajno povišanje temperature vode. Pogin rib lahko povzročijo tudi nalezljive bolezni in paraziti. [[Strupenost|Zastrupljenost]] je resničen, a veliko manj pogost vzrok za pogin rib.<ref>Noga, Fish Disease: Diagnosis and Treatment, 2010, John Wiley and Sons {{ISBN|0-8138-0697-6}}, p. 316</ref> Pogini rib so pogosto prvi vidni znaki [[Stres|okoljskega stresa]], okoljske agencije pa jih urgentno preučijo, da ugotovijo vzrok pogina. Številne vrste rib sorazmerno slabo prenašajo spremembe v okolju in njihova smrt je pogosto močan pokazatelj težav, ki lahko vplivajo na druge živali in rastline ter neposredno tudi na druge načine uporabe vode, na primer za [[Pitna voda|pitje]] ali proizvodnjo [[Pitna voda|vode]]. Onesnaženja lahko na različne načine vplivajo na vrste in starostne razrede rib. Če gre za pogin rib zaradi mrazu, so lahko selektivno prizadete nedorasle ribe ali vrste, ki niso odporne na mraz. Če je vzrok [[strupenost]], so vrste prizadete v splošnem, pogin pa lahko vključuje tudi dvoživke in školjke. Zmanjšanje raztopljenega kisika lahko bolj prizadene večje ribe, saj lahko manjše ribe vsaj za kratek čas dostopajo do s kisikom bogatejše vode na površini. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Onesnaževanje vode]] [[Kategorija:Ekološke katastrofe]] n15go6aczbbvoeg5lhqjdmqej2eg8ut 0 522346 5735119 2022-08-16T15:03:11Z A09 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1104720310|Oder environmental disaster]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|title=Ekološka katastrofa na Odri (2022)|image=Fischsterben-Oder-1.jpg|caption=Pogin rib na Odri na meji med Poljsko in Nemčijo|map={{Infobox mapframe |id=Q552 |wikidata=yes | mapframe-shape = yes | mapframe-pin = yes |coord={{Coord|50.933|N|17.3|E}} |zoom=6 }}|map_caption=Večje število poginov se je zgodilo v okolici reke Olawa{{r|DW}}|date={{Start date|2022|8}}|place=[[Odra]]|Location=|type=[[ekološka katastrofa]] (predvsem [[pogin rib]])|cause=Preiskava poteka}} Poleti 2022 je prišlo do velikega [[Pogin rib|pogina rib]] v reki [[Odra|Odri]], ki teče skozi [[Poljska|Poljsko]] v [[Nemčija|Nemčijo]], nato pa se izliva v [[Baltsko morje]]. Odstranjenih je bilo več kot 10 ton mrtvih rib, kar je povzročilo skrbi o zastrupljenosti vode. Natančen vzrok pogina sprva ni bil jasen, teorije pa so vključevale učinke poletne vročine, nižje vodne gladine in pomanjkanja kisika ter onesnaženje s kemikalijami, vključno z [[Živo srebro|živim srebrom]], mezitilenom, drugimi solmi ter odplakami. Poljske oblasti so se odzvale počasi, kar je povzročilo škandal in odstavitev uradnikov, odgovornih za upravljanje voda in varstvo okolja. Za informacije o krivcih je bila ponujena nagrada v višini milijon zlotov.<ref>{{Navedi novice|last=Warsaw|first=Oliver Moody, Berlin {{!}} Paulina Olszanka|title=Mystery disaster leaves millions of fish dead in river on German/Polish border|language=en|url=https://www.thetimes.co.uk/article/mystery-disaster-leaves-millions-of-fish-dead-in-river-on-german-polish-border-bgv8bntsr|accessdate=2022-08-15|issn=0140-0460}}</ref> == Odkritje == [[Slika:Oder.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/51/Oder.png/220px-Oder.png|levo|sličica| Odra izsušuje porečje 119.074 km² na Češkem, Poljskem in v Nemčiji.]] Ribiči okoli [[Oława|Oławe]] so o poginih rib poročali že marca 2022. Veliki pogini so se nato konec julija spet pričeli.<ref name="DW">{{Citat|url=https://www.dw.com/en/mysterious-mass-fish-kill-in-oder-river-climate-change-or-poison/a-62784099|title=Mysterious mass fish kill in Oder River: Climate change or poison?|date=12 August 2022|last=Stuart Braun|publisher=[[DW News]]}}</ref> 11. avgusta 2022 so prostovoljci in ribiči odstranili najmanj 10 ton mrtvih rib na 200 kilometerskem odseku reke severno od [[Oława|Oławe]].<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Strzelecki|first=Marek|date=11 August 2022|title=Dead fish in River Oder on Polish/German border spur contamination probe|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/dead-fish-river-oder-polishgerman-border-spur-contamination-probe-2022-08-11/|accessdate=11 August 2022|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811171008/https://www.reuters.com/world/europe/dead-fish-river-oder-polishgerman-border-spur-contamination-probe-2022-08-11/}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ten tonnes of dead fish hauled out of polluted River Odra|url=https://www.thefirstnews.com/article/ten-tonnes-of-dead-fish-hauled-out-of-polluted-river-odra-32345|accessdate=11 August 2022|website=www.thefirstnews.com|language=en|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811205141/https://www.thefirstnews.com/article/ten-tonnes-of-dead-fish-hauled-out-of-polluted-river-odra-32345}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://news.sky.com/story/tonnes-of-dead-fish-pulled-from-river-oder-in-poland-as-officials-warn-of-possible-contamination-12670933|title=Tonnes of dead fish pulled from River Oder in Poland as officials warn of possible contamination|website=Sky News|accessdate=12 August 2022|archivedate=12 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220812075152/https://news.sky.com/story/tonnes-of-dead-fish-pulled-from-river-oder-in-poland-as-officials-warn-of-possible-contamination-12670933}}</ref><ref>[https://abcnews.go.com/International/wireStory/poland-investigates-ecological-catastrophe-fish-die-off-8828771 Ecological catastrophe], ABCnews.go.com. Accessed 13 August 2022.</ref> Pogin so odkrili lokalni ribiči in ne pristojni regulativni organi.<ref>{{Navedi splet|url=https://kobieta.onet.pl/wiadomosci/co-skazilo-rzeke-odre-moze-prawdy-nigdy-sie-nie-dowiemy/kt5zdly|title=Wędkarz znad Odry: "boimy się". Czy poznamy prawdę?|trans-title=Angler from the Oder: "we are afraid". Will we know the truth?|date=11 August 2022|language=pl|website=OnetKobieta|accessdate=12 August 2022|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811181246/https://kobieta.onet.pl/wiadomosci/co-skazilo-rzeke-odre-moze-prawdy-nigdy-sie-nie-dowiemy/kt5zdly}}</ref> V poginu je poginilo tudi nekaj bobrov in ptičev. <ref>{{Navedi novice|first=Vanessa|last=Gera|title=Poland: 'Huge' amounts of chemical waste dumped into river|date=12 August 2022|work=ABC News|agency=Associated Press|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/poland-investigates-ecological-catastrophe-fish-die-off-88287710|accessdate=14 August 2022}}</ref> == Vzrok == Že zgodaj so domnevali, da je vzrok za katastrofo zastrupitev z neznano strupeno snovjo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/mass-fish-die-off-german-polish-river-blamed-unknown-toxic-substance-2022-08-12/|title=Germany and Poland search for cause of mass fish die-off in river Oder|work=Reuters|date=12 August 2022|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813002223/https://www.reuters.com/world/europe/mass-fish-die-off-german-polish-river-blamed-unknown-toxic-substance-2022-08-12/}}</ref> Vzorci vode z 28. julija so pokazali veliko verjetnost onesnaženja z mezitilom, čeprav je poljska vlada trdila, da ga v vzorcih, odvzetih po 1. avgustu, ni bilo.<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Strzelecki|first=Marek|date=11 August 2022|title=Dead fish in River Oder on Polish/German border spur contamination probe|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/dead-fish-river-oder-polishgerman-border-spur-contamination-probe-2022-08-11/|accessdate=11 August 2022|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811171008/https://www.reuters.com/world/europe/dead-fish-river-oder-polishgerman-border-spur-contamination-probe-2022-08-11/}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFStrzelecki2022">Strzelecki, Marek (11 August 2022). [https://www.reuters.com/world/europe/dead-fish-river-oder-polishgerman-border-spur-contamination-probe-2022-08-11/ "Dead fish in River Oder on Polish/German border spur contamination probe"]. ''Reuters''. [https://web.archive.org/web/20220811171008/https://www.reuters.com/world/europe/dead-fish-river-oder-polishgerman-border-spur-contamination-probe-2022-08-11/ Archived] from the original on 11 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 August</span> 2022</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|last=S.A|first=Telewizja Polska|title=Mass death of fish in River Oder raises environmental stink|url=https://tvpworld.com/61785992/mass-death-of-fish-in-river-oder-raises-environmental-stink|accessdate=11 August 2022|website=tvpworld.com|language=en|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811205125/https://tvpworld.com/61785992/mass-death-of-fish-in-river-oder-raises-environmental-stink}}</ref> Nemški laboratorij za testiranje je odkril sledi živega srebra,<ref>[https://www.planeta.pl/Wiadomosci/Polska/Odra-skazona.-Niemcy-wykryli-rtec-w-wodzie.-Jest-zabojcza-dla-ludzi-12-08-2022 Wiadomo, co zatruło Odrę! SUBSTANCJA ZABÓJCZO NIEBEZPIECZNA DLA LUDZI] (''tr. "It is known what poisoned the Oder River! LETHAL DANGEROUS FOR HUMANS"'') {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220813013015/https://www.planeta.pl/Wiadomosci/Polska/Odra-skazona.-Niemcy-wykryli-rtec-w-wodzie.-Jest-zabojcza-dla-ludzi-12-08-2022|date=13 August 2022}} Planeta, accessed 14 August 2022</ref> vendar je poljska vlada poročala, da so njihovi testi ugotovili, da zastrupitev z [[Zastrupitev z živim srebrom|živim srebrom]] ni bila vzrok za odmiranje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.onet.pl/styl-zycia/whitemad/zatrucie-odry-dziewiec-absurdalnych-watkow-w-tej-sprawie/dpw94tf,30bc1058|title=Zatrucie Odry. Dziewięć absurdalnych wątków w tej sprawie|trans-title=Oder poisoning. Nine absurd threads on this matter|language=pl|website=www.onet.pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013016/https://www.onet.pl/styl-zycia/whitemad/zatrucie-odry-dziewiec-absurdalnych-watkow-w-tej-sprawie/dpw94tf,30bc1058}}</ref> Po mnenju [[Brandenburg|brandenburškega]] ministra za okolje Axela Vogla je to lahko posledica velike količine soli v vodi in ne živega srebra;<ref>{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.onet.pl/kraj/burza-po-informacji-o-rteci-w-odrze-sa-nowe-wyniki-badan-z-niemiec/914mcfe|title=Rtęć w Odrze? Minister środowiska Brandenburgii: za śmierć ryb odpowiadają raczej ładunki soli|trans-title=Mercury in the Oder? Brandenburg Environment Minister: the salt charges are rather responsible for the deaths of the fish|language=pl|date=12 August 2022|website=Onet Wiadomości|accessdate=12 August 2022|archivedate=12 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220812220903/https://wiadomosci.onet.pl/kraj/burza-po-informacji-o-rteci-w-odrze-sa-nowe-wyniki-badan-z-niemiec/914mcfe}}</ref> Podatki, pridobljeni s samodejnim spremljanjem vode v [[Frankfurt ob Odri|Frankfurtu na Odri]] (več kot 100 km dolvodno), so pokazali nenormalen porast električne prevodnosti vode, kar je skladno z zaključkom, da je od 7. avgusta do mesta prišlo ogromno soli.<ref>{{Navedi splet|url=https://lfu.brandenburg.de/lfu/de/aufgaben/wasser/fliessgewaesser-und-seen/gewaesserueberwachung/wasserguetemessnetz/frankfurt-an-der-oder/#|title=Messtation Frankfurt an der Oder|trans-title=Measuring station Frankfurt an der Oder|website=lfu.brandenburg.de|accessdate=15 August 2022}}</ref> == Posledice == Rečni ekosistem je bil močno poškodovan. Znanstveniki so zaskrbljeni, saj je škoda v primeru zastrupitve z živim srebrom dolgotrajna.<ref>{{Navedi splet|url=https://tvn24.pl/polska/odra-sniete-ryby-katastrofa-ekologiczna-alicja-pawelec-jesli-faktycznie-jest-to-rtec-to-jest-koniec-ekosystemu-odry-jaki-do-tej-pory-znalismy-6066904|title="Jeżeli faktycznie jest to rtęć, to koniec ekosystemu Odry, jaki do tej pory znaliśmy"|trans-title="If it is mercury, then the end of the Oder ecosystem as we have known so far"|website=TVN24|language=pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013015/https://tvn24.pl/polska/odra-sniete-ryby-katastrofa-ekologiczna-alicja-pawelec-jesli-faktycznie-jest-to-rtec-to-jest-koniec-ekosystemu-odry-jaki-do-tej-pory-znalismy-6066904}}</ref> Možne so tudi resne posledice za zdravje ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medonet.pl/choroby-od-a-do-z/zatrucia,rtec-w-odrze--lekarze--ryzyko-uszkodzen-narzadow--a-nawet-zgonu,artykul,14361265.html|title=Rtęć w Odrze? Lekarze: ryzyko uszkodzeń narządów, a nawet zgonu|trans-title=Mercury in the Oder? Doctors: risk of organ damage and even death|language=pl|website=medonet.pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013015/https://www.medonet.pl/choroby-od-a-do-z/zatrucia,rtec-w-odrze--lekarze--ryzyko-uszkodzen-narzadow--a-nawet-zgonu,artykul,14361265.html}}</ref> == Odzivi == [[Slika:Fischsterben-Oder-2.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b2/Fischsterben-Oder-2.jpg/220px-Fischsterben-Oder-2.jpg|sličica| Mrtve ribe na reki Odri]] Poljski premier [[Mateusz Morawiecki]] je bil pod pritiskom, naj ukrepa, zaradi česar je odpustil več najvišjih vladnih uradnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/en-xl/news/other/senior-polish-officials-sacked-after-mass-fish-die-off-in-oder-river/ar-AA10BL6A|title=Senior Polish officials sacked after mass fish die-off in Oder river|website=MSN|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013015/https://www.msn.com/en-xl/news/other/senior-polish-officials-sacked-after-mass-fish-die-off-in-oder-river/ar-AA10BL6A}}</ref> Tovrstno ukrepanje je povzročilo notranje razprtije v vladajoči stranki Zakon in pravičnost.<ref name="gazeta1">{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/7,114884,28786061,gios-nakazal.html|title=Wielkie pretensje do wojewodów po zatruciu Odry. GIOŚ nakazał pilne działania. "A oni nie zrobili nic"|trans-title=Great claims to voivodes after poisoning the Oder River. CIEP ordered urgent actions. "And they did nothing"|language=pl|website=gazetapl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/7,114884,28786061,gios-nakazal.html}}</ref> Lokalni prebivalci so se negativno odzvali na vladne ukrepe<ref>{{Navedi splet|url=https://noizz.pl/ekologia/magda-mieszka-nad-sama-odra-martwe-ryby-szybko-sie-rozkladaja-wrecz-pekaja/fw1pvgg|title=Magda mieszka nad samą Odrą. "Martwe ryby szybko się rozkładają, wręcz pękają"|trans-title=Magda lives on the Oder itself. "Dead fish decompose quickly, they even burst"|language=pl|website=noizz.pl|date=12 August 2022|accessdate=13 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013019/https://noizz.pl/ekologia/magda-mieszka-nad-sama-odra-martwe-ryby-szybko-sie-rozkladaja-wrecz-pekaja/fw1pvgg}}</ref> in ker se je državna televizija izogibala poročanju o tej temi, so se začele vsesplošne obtožbe o vladnem prikrivanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.wp.pl/zatruta-odra-dopiero-w-polowie-czwartkowych-wiadomosci-blyskawiczny-material-6800346869193216a|title=O tym mówi cała Polska. TVP poświęciło 55 sekund|trans-title=All of Poland is talking about it. TVP spent 55 seconds|language=pl|first=Rafał|last=Mrowicki|date=11 August 2022|website=wiadomosci.wp.pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811211934/https://wiadomosci.wp.pl/zatruta-odra-dopiero-w-polowie-czwartkowych-wiadomosci-blyskawiczny-material-6800346869193216a}}</ref><ref name="wiadWP">{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.wp.pl/wiadomosci-tvp-naprawde-to-zrobily-zatruta-odra-jako-pretekst-do-ataku-na-tuska-6800708913818592a|title=Milczeli przez niemal kwadrans. "Wiadomości" TVP naprawdę to zrobiły|trans-title=They were silent for almost a quarter of an hour. TVP's "news" really did it|language=pl|first=Łukasz|last=Kuczera|date=12 August 2022|website=wiadomosci.wp.pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.wp.pl/wiadomosci-tvp-naprawde-to-zrobily-zatruta-odra-jako-pretekst-do-ataku-na-tuska-6800708913818592a}}</ref> Kritike so padle tudi na lokalno policijo. <ref name="gazeta1">{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/7,114884,28786061,gios-nakazal.html|title=Wielkie pretensje do wojewodów po zatruciu Odry. GIOŚ nakazał pilne działania. "A oni nie zrobili nic"|trans-title=Great claims to voivodes after poisoning the Oder River. CIEP ordered urgent actions. "And they did nothing"|language=pl|website=gazetapl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/7,114884,28786061,gios-nakazal.html}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/7,114884,28786061,gios-nakazal.html "Wielkie pretensje do wojewodów po zatruciu Odry. GIOŚ nakazał pilne działania. "A oni nie zrobili nic""] &#x5B;Great claims to voivodes after poisoning the Oder River. CIEP ordered urgent actions. "And they did nothing"&#x5D;. ''gazetapl'' (in Polish). [https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/7,114884,28786061,gios-nakazal.html Archived] from the original on 13 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 August</span> 2022</span>.</cite> [[Category:CS1 Polish-language sources (pl)]]</ref> Poljska vlada je sporočila, da bodo storilci strogo kaznovani, pri čemer je krivdo pripisala tudi opozicijskima politikoma [[Donald Tusk|Donaldu Tusku]] in Rafalu Trzaskowskemu ter primerjala situacijo z drugimi prejšnjimi nepovezanimi dogodki v [[Varšava|Varšavi]] in [[Gdansk|Gdansku]], kjer ima oblast opozicijska Državljanska platforma.<ref name="wiadWP">{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.wp.pl/wiadomosci-tvp-naprawde-to-zrobily-zatruta-odra-jako-pretekst-do-ataku-na-tuska-6800708913818592a|title=Milczeli przez niemal kwadrans. "Wiadomości" TVP naprawdę to zrobiły|trans-title=They were silent for almost a quarter of an hour. TVP's "news" really did it|language=pl|first=Łukasz|last=Kuczera|date=12 August 2022|website=wiadomosci.wp.pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.wp.pl/wiadomosci-tvp-naprawde-to-zrobily-zatruta-odra-jako-pretekst-do-ataku-na-tuska-6800708913818592a}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true" id="CITEREFKuczera2022">Kuczera, Łukasz (12 August 2022). [https://wiadomosci.wp.pl/wiadomosci-tvp-naprawde-to-zrobily-zatruta-odra-jako-pretekst-do-ataku-na-tuska-6800708913818592a "Milczeli przez niemal kwadrans. "Wiadomości" TVP naprawdę to zrobiły"] &#x5B;They were silent for almost a quarter of an hour. TVP's "news" really did it&#x5D;. ''wiadomosci.wp.pl'' (in Polish). [https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.wp.pl/wiadomosci-tvp-naprawde-to-zrobily-zatruta-odra-jako-pretekst-do-ataku-na-tuska-6800708913818592a Archived] from the original on 13 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 August</span> 2022</span>.</cite> [[Category:CS1 Polish-language sources (pl)]]</ref> Namestnik ministra Grzegorz Witkowski je ponovil vladne trditve in okrivil ekologe, češ da je vstop v reko varen.<ref>{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.onet.pl/lubuskie/spozniona-reakcja-w-sprawie-odry-wiceminister-uderza-w-trzaskowskiego/3znlc2c|title=Wiceminister Witkowski o spóźnionej reakcji w sprawie Odry. "Bzdura. Trzaskowski zwlekał tydzień"|trans-title=Deputy Minister Witkowski on the delayed reaction in the case of the Oder River. "Nonsense. Trzaskowski delayed by a week"|language=pl|website=wiadomosci.onet.pl|date=12 August 2022|accessdate=13 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.onet.pl/lubuskie/spozniona-reakcja-w-sprawie-odry-wiceminister-uderza-w-trzaskowskiego/3znlc2c}}</ref> Nekateri ribiči se bojijo, da se ribe morda ne bodo nikoli vrnile v reko.<ref>{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.onet.pl/tylko-w-onecie/ogromna-skala-katastrofy-ekologicznej-w-odrze-sa-lzy-i-emocje/4m243v5|title=Odra skażona, wędkarze załamani. "Chce się płakać"|trans-title=Oder contaminated, fishermen are devastated. "You want to cry"|language=pl|website=wiadomosci.onet.pl|date=12 August 2022|accessdate=13 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.onet.pl/tylko-w-onecie/ogromna-skala-katastrofy-ekologicznej-w-odrze-sa-lzy-i-emocje/4m243v5}}</ref> Steffi Lemke, nemška zvezna ministrica za okolje, ohranjanje narave, jedrsko varnost in varstvo potrošnikov pa je razmere označila za katastrofo in šokantno ekološko katastrofo.<ref>{{Navedi splet|url=https://next.gazeta.pl/next/7,168930,28786041,niemiecka-minister-jestem-wstrzasnieta-zanosi-sie-na-katastrofe.html|title=Niemiecka ministerka o skażeniu Odry: Jestem wstrząśnięta. Zanosi się na katastrofę ekologiczną|trans-title=German minister on the contamination of the Oder river: I am shocked. It looks like an ecological disaster|website=nextgazetapl|language=pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013018/https://next.gazeta.pl/next/7,168930,28786041,niemiecka-minister-jestem-wstrzasnieta-zanosi-sie-na-katastrofe.html}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:Ekološke katastrofe]] [[Kategorija:Okolje na Poljskem]] hdd8hyteyweu0ve3buhf5oh3mr7t6g1 5735125 5735119 2022-08-16T15:22:16Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|title=Ekološka katastrofa na Odri (2022)|image=Fischsterben-Oder-1.jpg|caption=Pogin rib na Odri na meji med Poljsko in Nemčijo|map={{Infobox mapframe |id=Q552 |wikidata=yes | mapframe-shape = yes | mapframe-pin = yes |coord={{Coord|50.933|N|17.3|E}} |zoom=6 }}|map_caption=Večje število poginov se je zgodilo v okolici reke Olawa{{r|DW}}|date={{Start date|2022|8}}|place=[[Odra]]|Location=|type=[[ekološka katastrofa]] (predvsem [[pogin rib]])|cause=Preiskava poteka}} Poleti 2022 je prišlo do velikega [[Pogin rib|pogina rib]] v reki [[Odra|Odri]], ki teče skozi [[Poljska|Poljsko]] v [[Nemčija|Nemčijo]], nato pa se izliva v [[Baltsko morje]]. Odstranjenih je bilo več kot 10 ton mrtvih rib, kar je povzročilo zaskrbljenost o zastrupljenosti vode. Natančen vzrok pogina sprva ni bil jasen, teorije pa so vključevale učinke poletne vročine, nižje vodne gladine in pomanjkanja kisika ter onesnaženje s kemikalijami, vključno z [[Živo srebro|živim srebrom]], [[Mesitilen|mesitilenom]], drugimi solmi ter odplakami. Poljske oblasti so se odzvale počasi, kar je povzročilo škandal in odstavitev uradnikov, odgovornih za upravljanje voda in varstvo okolja. Za informacije o krivcih so razpisali nagrado v višini milijon zlotov.<ref>{{Navedi novice|last=Warsaw|first=Oliver Moody, Berlin {{!}} Paulina Olszanka|title=Mystery disaster leaves millions of fish dead in river on German/Polish border|language=en|url=https://www.thetimes.co.uk/article/mystery-disaster-leaves-millions-of-fish-dead-in-river-on-german-polish-border-bgv8bntsr|accessdate=2022-08-15|issn=0140-0460}}</ref> == Odkritje == [[Slika:Oder.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/51/Oder.png/220px-Oder.png|levo|sličica| Odra izsušuje porečje 119.074 km² na Češkem, Poljskem in v Nemčiji.]] Ribiči okoli [[Oława|Oławe]] so o poginih rib poročali že marca 2022. Veliki pogini so se nato konec julija spet pričeli.<ref name="DW">{{Citat|url=https://www.dw.com/en/mysterious-mass-fish-kill-in-oder-river-climate-change-or-poison/a-62784099|title=Mysterious mass fish kill in Oder River: Climate change or poison?|date=12 August 2022|last=Stuart Braun|publisher=[[DW News]]}}</ref> 11. avgusta 2022 so prostovoljci in ribiči odstranili najmanj 10 ton mrtvih rib na 200 kilometerskem odseku reke severno od [[Oława|Oławe]].<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Strzelecki|first=Marek|date=11 August 2022|title=Dead fish in River Oder on Polish/German border spur contamination probe|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/dead-fish-river-oder-polishgerman-border-spur-contamination-probe-2022-08-11/|accessdate=11 August 2022|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811171008/https://www.reuters.com/world/europe/dead-fish-river-oder-polishgerman-border-spur-contamination-probe-2022-08-11/}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ten tonnes of dead fish hauled out of polluted River Odra|url=https://www.thefirstnews.com/article/ten-tonnes-of-dead-fish-hauled-out-of-polluted-river-odra-32345|accessdate=11 August 2022|website=www.thefirstnews.com|language=en|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811205141/https://www.thefirstnews.com/article/ten-tonnes-of-dead-fish-hauled-out-of-polluted-river-odra-32345}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://news.sky.com/story/tonnes-of-dead-fish-pulled-from-river-oder-in-poland-as-officials-warn-of-possible-contamination-12670933|title=Tonnes of dead fish pulled from River Oder in Poland as officials warn of possible contamination|website=Sky News|accessdate=12 August 2022|archivedate=12 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220812075152/https://news.sky.com/story/tonnes-of-dead-fish-pulled-from-river-oder-in-poland-as-officials-warn-of-possible-contamination-12670933}}</ref><ref>[https://abcnews.go.com/International/wireStory/poland-investigates-ecological-catastrophe-fish-die-off-8828771 Ecological catastrophe], ABCnews.go.com. Accessed 13 August 2022.</ref> Pogin so odkrili lokalni ribiči in ne pristojni regulativni organi.<ref>{{Navedi splet|url=https://kobieta.onet.pl/wiadomosci/co-skazilo-rzeke-odre-moze-prawdy-nigdy-sie-nie-dowiemy/kt5zdly|title=Wędkarz znad Odry: "boimy się". Czy poznamy prawdę?|trans-title=Angler from the Oder: "we are afraid". Will we know the truth?|date=11 August 2022|language=pl|website=OnetKobieta|accessdate=12 August 2022|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811181246/https://kobieta.onet.pl/wiadomosci/co-skazilo-rzeke-odre-moze-prawdy-nigdy-sie-nie-dowiemy/kt5zdly}}</ref> Poginilo je tudi nekaj bobrov in ptičev. <ref>{{Navedi novice|first=Vanessa|last=Gera|title=Poland: 'Huge' amounts of chemical waste dumped into river|date=12 August 2022|work=ABC News|agency=Associated Press|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/poland-investigates-ecological-catastrophe-fish-die-off-88287710|accessdate=14 August 2022}}</ref> == Vzrok == Že zgodaj so domnevali, da je vzrok za katastrofo zastrupitev z neznano strupeno snovjo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/mass-fish-die-off-german-polish-river-blamed-unknown-toxic-substance-2022-08-12/|title=Germany and Poland search for cause of mass fish die-off in river Oder|work=Reuters|date=12 August 2022|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813002223/https://www.reuters.com/world/europe/mass-fish-die-off-german-polish-river-blamed-unknown-toxic-substance-2022-08-12/}}</ref> Vzorci vode z 28. julija so pokazali veliko verjetnost onesnaženja z mesitilenom, čeprav je poljska vlada trdila, da ga v vzorcih, odvzetih po 1. avgustu, ni bilo.<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Strzelecki|first=Marek|date=11 August 2022|title=Dead fish in River Oder on Polish/German border spur contamination probe|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/dead-fish-river-oder-polishgerman-border-spur-contamination-probe-2022-08-11/|accessdate=11 August 2022|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811171008/https://www.reuters.com/world/europe/dead-fish-river-oder-polishgerman-border-spur-contamination-probe-2022-08-11/}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFStrzelecki2022">Strzelecki, Marek (11 August 2022). [https://www.reuters.com/world/europe/dead-fish-river-oder-polishgerman-border-spur-contamination-probe-2022-08-11/ "Dead fish in River Oder on Polish/German border spur contamination probe"]. ''Reuters''. [https://web.archive.org/web/20220811171008/https://www.reuters.com/world/europe/dead-fish-river-oder-polishgerman-border-spur-contamination-probe-2022-08-11/ Archived] from the original on 11 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 August</span> 2022</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|last=S.A|first=Telewizja Polska|title=Mass death of fish in River Oder raises environmental stink|url=https://tvpworld.com/61785992/mass-death-of-fish-in-river-oder-raises-environmental-stink|accessdate=11 August 2022|website=tvpworld.com|language=en|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811205125/https://tvpworld.com/61785992/mass-death-of-fish-in-river-oder-raises-environmental-stink}}</ref> Nemški laboratorij za testiranje je odkril sledi živega srebra,<ref>[https://www.planeta.pl/Wiadomosci/Polska/Odra-skazona.-Niemcy-wykryli-rtec-w-wodzie.-Jest-zabojcza-dla-ludzi-12-08-2022 Wiadomo, co zatruło Odrę! SUBSTANCJA ZABÓJCZO NIEBEZPIECZNA DLA LUDZI] (''tr. "It is known what poisoned the Oder River! LETHAL DANGEROUS FOR HUMANS"'') {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220813013015/https://www.planeta.pl/Wiadomosci/Polska/Odra-skazona.-Niemcy-wykryli-rtec-w-wodzie.-Jest-zabojcza-dla-ludzi-12-08-2022|date=13 August 2022}} Planeta, accessed 14 August 2022</ref> vendar je poljska vlada poročala, da so njihovi testi ugotovili, da zastrupitev z [[Zastrupitev z živim srebrom|živim srebrom]] ni bila vzrok za pogin.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.onet.pl/styl-zycia/whitemad/zatrucie-odry-dziewiec-absurdalnych-watkow-w-tej-sprawie/dpw94tf,30bc1058|title=Zatrucie Odry. Dziewięć absurdalnych wątków w tej sprawie|trans-title=Oder poisoning. Nine absurd threads on this matter|language=pl|website=www.onet.pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013016/https://www.onet.pl/styl-zycia/whitemad/zatrucie-odry-dziewiec-absurdalnych-watkow-w-tej-sprawie/dpw94tf,30bc1058}}</ref> Po mnenju [[Brandenburg|brandenburškega]] ministra za okolje Axela Vogla je to lahko posledica velike količine soli v vodi in ne živega srebra.<ref>{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.onet.pl/kraj/burza-po-informacji-o-rteci-w-odrze-sa-nowe-wyniki-badan-z-niemiec/914mcfe|title=Rtęć w Odrze? Minister środowiska Brandenburgii: za śmierć ryb odpowiadają raczej ładunki soli|trans-title=Mercury in the Oder? Brandenburg Environment Minister: the salt charges are rather responsible for the deaths of the fish|language=pl|date=12 August 2022|website=Onet Wiadomości|accessdate=12 August 2022|archivedate=12 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220812220903/https://wiadomosci.onet.pl/kraj/burza-po-informacji-o-rteci-w-odrze-sa-nowe-wyniki-badan-z-niemiec/914mcfe}}</ref> Podatki, pridobljeni s samodejnim spremljanjem vode v [[Frankfurt ob Odri|Frankfurtu na Odri]] (več kot 100 km dolvodno), so pokazali nenormalen porast električne prevodnosti vode, kar je skladno z zaključkom, da je od 7. avgusta do mesta prišlo ogromno soli.<ref>{{Navedi splet|url=https://lfu.brandenburg.de/lfu/de/aufgaben/wasser/fliessgewaesser-und-seen/gewaesserueberwachung/wasserguetemessnetz/frankfurt-an-der-oder/#|title=Messtation Frankfurt an der Oder|trans-title=Measuring station Frankfurt an der Oder|website=lfu.brandenburg.de|accessdate=15 August 2022}}</ref> == Posledice == Rečni ekosistem je bil močno poškodovan. Znanstveniki so zaskrbljeni, saj je škoda v primeru zastrupitve z živim srebrom dolgotrajna.<ref>{{Navedi splet|url=https://tvn24.pl/polska/odra-sniete-ryby-katastrofa-ekologiczna-alicja-pawelec-jesli-faktycznie-jest-to-rtec-to-jest-koniec-ekosystemu-odry-jaki-do-tej-pory-znalismy-6066904|title="Jeżeli faktycznie jest to rtęć, to koniec ekosystemu Odry, jaki do tej pory znaliśmy"|trans-title="If it is mercury, then the end of the Oder ecosystem as we have known so far"|website=TVN24|language=pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013015/https://tvn24.pl/polska/odra-sniete-ryby-katastrofa-ekologiczna-alicja-pawelec-jesli-faktycznie-jest-to-rtec-to-jest-koniec-ekosystemu-odry-jaki-do-tej-pory-znalismy-6066904}}</ref> Možne so tudi resne posledice za zdravje ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medonet.pl/choroby-od-a-do-z/zatrucia,rtec-w-odrze--lekarze--ryzyko-uszkodzen-narzadow--a-nawet-zgonu,artykul,14361265.html|title=Rtęć w Odrze? Lekarze: ryzyko uszkodzeń narządów, a nawet zgonu|trans-title=Mercury in the Oder? Doctors: risk of organ damage and even death|language=pl|website=medonet.pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013015/https://www.medonet.pl/choroby-od-a-do-z/zatrucia,rtec-w-odrze--lekarze--ryzyko-uszkodzen-narzadow--a-nawet-zgonu,artykul,14361265.html}}</ref> == Odzivi == [[Slika:Fischsterben-Oder-2.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b2/Fischsterben-Oder-2.jpg/220px-Fischsterben-Oder-2.jpg|sličica| Mrtve ribe na reki Odri]] Poljski premier [[Mateusz Morawiecki]] je bil pod pritiskom, naj ukrepa, zaradi česar je odpustil več najvišjih vladnih uradnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/en-xl/news/other/senior-polish-officials-sacked-after-mass-fish-die-off-in-oder-river/ar-AA10BL6A|title=Senior Polish officials sacked after mass fish die-off in Oder river|website=MSN|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013015/https://www.msn.com/en-xl/news/other/senior-polish-officials-sacked-after-mass-fish-die-off-in-oder-river/ar-AA10BL6A}}</ref> Tovrstno ukrepanje je povzročilo notranje razprtije v vladajoči stranki Zakon in pravičnost.<ref name="gazeta1">{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/7,114884,28786061,gios-nakazal.html|title=Wielkie pretensje do wojewodów po zatruciu Odry. GIOŚ nakazał pilne działania. "A oni nie zrobili nic"|trans-title=Great claims to voivodes after poisoning the Oder River. CIEP ordered urgent actions. "And they did nothing"|language=pl|website=gazetapl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/7,114884,28786061,gios-nakazal.html}}</ref> Lokalni prebivalci so se negativno odzvali na vladne ukrepe<ref>{{Navedi splet|url=https://noizz.pl/ekologia/magda-mieszka-nad-sama-odra-martwe-ryby-szybko-sie-rozkladaja-wrecz-pekaja/fw1pvgg|title=Magda mieszka nad samą Odrą. "Martwe ryby szybko się rozkładają, wręcz pękają"|trans-title=Magda lives on the Oder itself. "Dead fish decompose quickly, they even burst"|language=pl|website=noizz.pl|date=12 August 2022|accessdate=13 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013019/https://noizz.pl/ekologia/magda-mieszka-nad-sama-odra-martwe-ryby-szybko-sie-rozkladaja-wrecz-pekaja/fw1pvgg}}</ref> in ker se je državna televizija izogibala poročanju o tej temi, so se začele vsesplošne obtožbe o vladnem prikrivanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.wp.pl/zatruta-odra-dopiero-w-polowie-czwartkowych-wiadomosci-blyskawiczny-material-6800346869193216a|title=O tym mówi cała Polska. TVP poświęciło 55 sekund|trans-title=All of Poland is talking about it. TVP spent 55 seconds|language=pl|first=Rafał|last=Mrowicki|date=11 August 2022|website=wiadomosci.wp.pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=11 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811211934/https://wiadomosci.wp.pl/zatruta-odra-dopiero-w-polowie-czwartkowych-wiadomosci-blyskawiczny-material-6800346869193216a}}</ref><ref name="wiadWP">{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.wp.pl/wiadomosci-tvp-naprawde-to-zrobily-zatruta-odra-jako-pretekst-do-ataku-na-tuska-6800708913818592a|title=Milczeli przez niemal kwadrans. "Wiadomości" TVP naprawdę to zrobiły|trans-title=They were silent for almost a quarter of an hour. TVP's "news" really did it|language=pl|first=Łukasz|last=Kuczera|date=12 August 2022|website=wiadomosci.wp.pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.wp.pl/wiadomosci-tvp-naprawde-to-zrobily-zatruta-odra-jako-pretekst-do-ataku-na-tuska-6800708913818592a}}</ref> Kritike so padle tudi na lokalno policijo. <ref name="gazeta1">{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/7,114884,28786061,gios-nakazal.html|title=Wielkie pretensje do wojewodów po zatruciu Odry. GIOŚ nakazał pilne działania. "A oni nie zrobili nic"|trans-title=Great claims to voivodes after poisoning the Oder River. CIEP ordered urgent actions. "And they did nothing"|language=pl|website=gazetapl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/7,114884,28786061,gios-nakazal.html}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/7,114884,28786061,gios-nakazal.html "Wielkie pretensje do wojewodów po zatruciu Odry. GIOŚ nakazał pilne działania. "A oni nie zrobili nic""] &#x5B;Great claims to voivodes after poisoning the Oder River. CIEP ordered urgent actions. "And they did nothing"&#x5D;. ''gazetapl'' (in Polish). [https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/7,114884,28786061,gios-nakazal.html Archived] from the original on 13 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 August</span> 2022</span>.</cite> [[Category:CS1 Polish-language sources (pl)]]</ref> Poljska vlada je sporočila, da bodo storilci strogo kaznovani, pri čemer je krivdo pripisala tudi opozicijskima politikoma [[Donald Tusk|Donaldu Tusku]] in Rafalu Trzaskowskemu ter primerjala situacijo z drugimi prejšnjimi nepovezanimi dogodki v [[Varšava|Varšavi]] in [[Gdansk|Gdansku]], kjer ima oblast opozicijska Državljanska platforma.<ref name="wiadWP">{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.wp.pl/wiadomosci-tvp-naprawde-to-zrobily-zatruta-odra-jako-pretekst-do-ataku-na-tuska-6800708913818592a|title=Milczeli przez niemal kwadrans. "Wiadomości" TVP naprawdę to zrobiły|trans-title=They were silent for almost a quarter of an hour. TVP's "news" really did it|language=pl|first=Łukasz|last=Kuczera|date=12 August 2022|website=wiadomosci.wp.pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.wp.pl/wiadomosci-tvp-naprawde-to-zrobily-zatruta-odra-jako-pretekst-do-ataku-na-tuska-6800708913818592a}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true" id="CITEREFKuczera2022">Kuczera, Łukasz (12 August 2022). [https://wiadomosci.wp.pl/wiadomosci-tvp-naprawde-to-zrobily-zatruta-odra-jako-pretekst-do-ataku-na-tuska-6800708913818592a "Milczeli przez niemal kwadrans. "Wiadomości" TVP naprawdę to zrobiły"] &#x5B;They were silent for almost a quarter of an hour. TVP's "news" really did it&#x5D;. ''wiadomosci.wp.pl'' (in Polish). [https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.wp.pl/wiadomosci-tvp-naprawde-to-zrobily-zatruta-odra-jako-pretekst-do-ataku-na-tuska-6800708913818592a Archived] from the original on 13 August 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 August</span> 2022</span>.</cite> [[Category:CS1 Polish-language sources (pl)]]</ref> Namestnik ministra Grzegorz Witkowski je ponovil vladne trditve in okrivil ekologe, češ da je vstop v reko varen.<ref>{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.onet.pl/lubuskie/spozniona-reakcja-w-sprawie-odry-wiceminister-uderza-w-trzaskowskiego/3znlc2c|title=Wiceminister Witkowski o spóźnionej reakcji w sprawie Odry. "Bzdura. Trzaskowski zwlekał tydzień"|trans-title=Deputy Minister Witkowski on the delayed reaction in the case of the Oder River. "Nonsense. Trzaskowski delayed by a week"|language=pl|website=wiadomosci.onet.pl|date=12 August 2022|accessdate=13 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.onet.pl/lubuskie/spozniona-reakcja-w-sprawie-odry-wiceminister-uderza-w-trzaskowskiego/3znlc2c}}</ref> Nekateri ribiči se bojijo, da se ribe morda ne bodo nikoli vrnile v reko.<ref>{{Navedi splet|url=https://wiadomosci.onet.pl/tylko-w-onecie/ogromna-skala-katastrofy-ekologicznej-w-odrze-sa-lzy-i-emocje/4m243v5|title=Odra skażona, wędkarze załamani. "Chce się płakać"|trans-title=Oder contaminated, fishermen are devastated. "You want to cry"|language=pl|website=wiadomosci.onet.pl|date=12 August 2022|accessdate=13 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013017/https://wiadomosci.onet.pl/tylko-w-onecie/ogromna-skala-katastrofy-ekologicznej-w-odrze-sa-lzy-i-emocje/4m243v5}}</ref> Steffi Lemke, nemška zvezna ministrica za okolje, ohranjanje narave, jedrsko varnost in varstvo potrošnikov pa je razmere označila za katastrofo in šokantno ekološko katastrofo.<ref>{{Navedi splet|url=https://next.gazeta.pl/next/7,168930,28786041,niemiecka-minister-jestem-wstrzasnieta-zanosi-sie-na-katastrofe.html|title=Niemiecka ministerka o skażeniu Odry: Jestem wstrząśnięta. Zanosi się na katastrofę ekologiczną|trans-title=German minister on the contamination of the Oder river: I am shocked. It looks like an ecological disaster|website=nextgazetapl|language=pl|accessdate=12 August 2022|archivedate=13 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220813013018/https://next.gazeta.pl/next/7,168930,28786041,niemiecka-minister-jestem-wstrzasnieta-zanosi-sie-na-katastrofe.html}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:Ekološke katastrofe]] [[Kategorija:Okolje na Poljskem]] nned38f63361di0qvyb8s6j2hhr0zka 1 522347 5735124 2022-08-16T15:22:15Z Ljuba brank 92351 Nova stran z vsebino: Ta nov ustrezen članek je treba povezati s članki v drugih jezikih (angl. ''Departments of France''), ki je sedaj povezan na ''Seznam departmajev Francije'', kar je napačno. Meni ta možnost ni dana ali pa ne znam. ~~~~ wikitext text/x-wiki Ta nov ustrezen članek je treba povezati s članki v drugih jezikih (angl. ''Departments of France''), ki je sedaj povezan na ''Seznam departmajev Francije'', kar je napačno. Meni ta možnost ni dana ali pa ne znam. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:22, 16. avgust 2022 (CEST) t2tqrz4u7muuox4yu7hy351oaktif2p 5735128 5735124 2022-08-16T15:30:59Z Upwinxp 126544 urejeno, predlog wikitext text/x-wiki Ta nov ustrezen članek je treba povezati s članki v drugih jezikih (angl. ''Departments of France''), ki je sedaj povezan na ''Seznam departmajev Francije'', kar je napačno. Meni ta možnost ni dana ali pa ne znam. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:22, 16. avgust 2022 (CEST) :Sem uredil. Sicer pa, ali ne bi mogoče [[Seznam departmajev Francije|seznama departmajev]] prenesli v ta članek? Meni se ne zdi smiselno imeti seznama na ločeni strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:30, 16. avgust 2022 (CEST) j6jqw1oi7shbozdh2vqu45ul0dh1ul5 5735139 5735128 2022-08-16T15:47:30Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki Ta nov ustrezen članek je treba povezati s članki v drugih jezikih (angl. ''Departments of France''), ki je sedaj povezan na ''Seznam departmajev Francije'', kar je napačno. Meni ta možnost ni dana ali pa ne znam. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:22, 16. avgust 2022 (CEST) :Sem uredil. Sicer pa, ali ne bi mogoče [[Seznam departmajev Francije|seznama departmajev]] prenesli v ta članek? Meni se ne zdi smiselno imeti seznama na ločeni strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:30, 16. avgust 2022 (CEST) :: Se strinjam. Boš ti?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:47, 16. avgust 2022 (CEST) 6ts4f8d3kga2l92gxinag81wv704l23 5735165 5735139 2022-08-16T16:14:59Z A09 188929 Odgovor wikitext text/x-wiki Ta nov ustrezen članek je treba povezati s članki v drugih jezikih (angl. ''Departments of France''), ki je sedaj povezan na ''Seznam departmajev Francije'', kar je napačno. Meni ta možnost ni dana ali pa ne znam. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:22, 16. avgust 2022 (CEST) :Sem uredil. Sicer pa, ali ne bi mogoče [[Seznam departmajev Francije|seznama departmajev]] prenesli v ta članek? Meni se ne zdi smiselno imeti seznama na ločeni strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:30, 16. avgust 2022 (CEST) :: Se strinjam. Boš ti?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:47, 16. avgust 2022 (CEST) ::{{za}} združitev. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:14, 16. avgust 2022 (CEST) pat328kgn3ms3kvjfw4v22anf2wgwpz 0 522348 5735130 2022-08-16T15:34:48Z Marko3 1829 V delu wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> == Sklici == {{sklici}} d64k819pvtt3q4942s9kfifb8l7qbls 5735133 5735130 2022-08-16T15:40:33Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2.1–3.4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> == Sklici == {{sklici}} gjzufrttxhw6hx2dnsotmax2h1pwff7 5735135 5735133 2022-08-16T15:41:32Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 3twhetp75b5qvde1iqsn3wv4u6dd4oo 5735138 5735135 2022-08-16T15:46:22Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> == Sklici == {{sklici}} epu2qw8yexums55xkg2e4ov0g1548io 5735489 5735138 2022-08-16T21:43:53Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Sklici == {{sklici}} d6vflcf1zivxxjz70fn7u8qq21jv84g 0 522349 5735136 2022-08-16T15:45:22Z Octopus 13285 Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladar | succession = Velika vojvodinja-žena Poljske | predecessor = | successor = | reign = 13. stoletje | spouse = Kazimír I. Kujavski (od 1239)<ref>[https://www.thepeerage.com/p11466.htm#i114654 ''Constance o Wroclaw'']. Pridobljeno 16. avgusta 2022.</ref> | issue = Lešek II. Črni<ref>Darryl Roger Lundy. ''The Peerage''.</ref> <br> Sjemomisl Kujavski | house = [[Pjasti]] | father = |... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | succession = Velika vojvodinja-žena Poljske | predecessor = | successor = | reign = 13. stoletje | spouse = Kazimír I. Kujavski (od 1239)<ref>[https://www.thepeerage.com/p11466.htm#i114654 ''Constance o Wroclaw'']. Pridobljeno 16. avgusta 2022.</ref> | issue = Lešek II. Črni<ref>Darryl Roger Lundy. ''The Peerage''.</ref> <br> Sjemomisl Kujavski | house = [[Pjasti]] | father = | mother = | birth_date = okoli 1227 | birth_place = | death_date = februar 1257 | death_place = | place of burial = | religion = |}} '''Konstanca Vroclavska''' ([[poljsko]] Konstancja Wrocławska) je bila [[Šlezija|šlezijska]] princesa iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], * [[1227|1221-1227]], † 21. ali 23. februar [[1257]]. Bila je hči šlezijskega, krakovskega in velikopoljskega kneza [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]] in Ane, hčerke češkega kralja [[Otokar I. Češki|Přemysla Otokarja I.]] Bila je žena [[Kujavija|kujavskega]] vojvode Kazimirja I. in mati sieradzkega, lečiškega, sandomierskega in krakovskega vojvode [[Lešek II. Črni|Lešeka II. Črnega]] in inovroclavskega vojvode Zjemomisla. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1227]] [[Kategorija:Umrli leta 1257]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] pbou1bfaf78dnqzc4srguyzz1259hbi 5735143 5735136 2022-08-16T15:55:19Z Octopus 13285 urejanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | succession = Vojvodinja-žena Kujavije | predecessor = | successor = | reign = 1239 - 1257 | spouse = Kazimír I. Kujavski (od 1239)<ref>[https://www.thepeerage.com/p11466.htm#i114654 ''Constance o Wroclaw'']. Pridobljeno 16. avgusta 2022.</ref> | issue = Lešek II. Črni<ref>Darryl Roger Lundy. ''The Peerage''.</ref> <br> Sjemomisl Kujavski | house = [[Pjasti]] | father = | mother = | birth_date = okoli 1227 | birth_place = | death_date = februar 1257 | death_place = | place of burial = | religion = |}} '''Konstanca Vroclavska''' ([[poljsko]] Konstancja Wrocławska) je bila [[Šlezija|šlezijska]] princesa iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], * [[1227|1221-1227]], † 21. ali 23. februar [[1257]]. Bila je hči šlezijskega, krakovskega in velikopoljskega kneza [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]] in Ane, hčerke češkega kralja [[Otokar I. Češki|Přemysla Otokarja I.]] Bila je žena [[Kujavija|kujavskega]] vojvode Kazimirja I. in mati sieradzkega, lečiškega, sandomierskega in krakovskega vojvode [[Lešek II. Črni|Lešeka II. Črnega]] in inovroclavskega vojvode Zjemomisla. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1227]] [[Kategorija:Umrli leta 1257]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] 763cewvrdao4lyzx9y184bbnps2e8fu 5735181 5735143 2022-08-16T17:12:44Z Octopus 13285 otroštvo wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | succession = Vojvodinja-žena Kujavije | predecessor = | successor = | reign = 1239 - 1257 | spouse = Kazimír I. Kujavski (od 1239)<ref>[https://www.thepeerage.com/p11466.htm#i114654 ''Constance o Wroclaw'']. Pridobljeno 16. avgusta 2022.</ref> | issue = Lešek II. Črni<ref>Darryl Roger Lundy. ''The Peerage''.</ref> <br> Sjemomisl Kujavski | house = [[Pjasti]] | father = [[Henrik II. Pobožni]] | mother = [[Ana Češka]] | birth_date = okoli 1227 | birth_place = | death_date = februar 1257 | death_place = | place of burial = | religion = |}} '''Konstanca Vroclavska''' ([[poljsko]] Konstancja Wrocławska) je bila [[Šlezija|šlezijska]] princesa iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], * [[1227|1221-1227]], † 21. ali 23. februar [[1257]]. Bila je hči šlezijskega, krakovskega in velikopoljskega kneza [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]] in Ane, hčerke češkega kralja [[Otokar I. Češki|Přemysla Otokarja I.]] Bila je žena [[Kujavija|kujavskega]] vojvode Kazimirja I. in mati sieradzkega, lečiškega, sandomierskega in krakovskega vojvode [[Lešek II. Črni|Lešeka II. Črnega]] in inovroclavskega vojvode Zjemomisla. ==Otroštvo== Konstanca Vroclavska je bila rojena okoli leta 1227 kot drugi otrok [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]] in njegove žene [[Ana Češka|Ane Češke]], hčerke [[Otokar I. Češki|Otokarja I. Češkega]] in [[Konstanca Ogrska|Konstance Ogrske]]. Ime je dobila po babici Konstanci Ogrski.<ref>Jasiński, Kazimierz (2007). ''Rodowód Piastów śląskich'' (2 ed.). Kraków: Avalon. str. 120.</ref> Konstanca in njeni sorojenci (Elizabeta Vroclavska, [[Boleslav II. Rogati]], Mješko Lubuški, Vladislav Šlezijski, Henrik III. Beli, Konrad I. Glogovski in Agneza Vroclavska) so bili ločeni od staršev in odpeljani v samostan Trzebnica, kjer je zanje skrbela Hedvika Andeška, njihova stara mati po očetovi strani. Hedvika, ki je bila kasneje kanonizirana, je imela velik vpliv na Konstanco, da je postala zelo pobožna, in kasneje tudi na njenega sina Lešeka. Starši so pričakovali, da se bo Konstanca poročila kmalu potem, ko bo dopolnila dvanajst let. Takšno poroko je dovoljevalo [[kanonsko pravo]].<ref>K. Jasinski. ''Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich''. Poznań – Wrocław 2001, str. 62.</ref> Poročila se je leta 1239. Njena sestra Gertruda je bila takrat že poročena z Boleslavom I. Mazovskim. Poročila se je samo še sestra Elizabeta, njene druge sestre pa so postale opatinje.{{efn-lr|Na splošno so se hčere poročale po starostnem vrstnem redu, najmlajše pa so pošiljali v samostane. Gertruda se je leta 1233 poročila z Boleslavom I. Mazovskim, Elizabeta leta 1244 s Przemyslom I. Velikopoljskim, medtem ko je najmlajša Agneza odšla v samostan [[Klarise|klaris]] v Vroclavu.<ref>K. Jasinski. ''Pedigree of the Silesian Piast'', Thu. I, ed. II, Krakov 2007. str. 120.</ref>}} Konstanca je bila bolj skrbno izobražena kot njen bodoči mož Kazimir I. Kujavski. Katimirja je poučeval Ivan Heron, kasneje pa starši. ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1227]] [[Kategorija:Umrli leta 1257]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] o1350fs6drhp64895ttrfb22bhvq5sh 5735442 5735181 2022-08-16T20:38:26Z Octopus 13285 /* Otroštvo */ poroka wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | succession = Vojvodinja-žena Kujavije | predecessor = | successor = | reign = 1239 - 1257 | spouse = Kazimír I. Kujavski (od 1239)<ref>[https://www.thepeerage.com/p11466.htm#i114654 ''Constance o Wroclaw'']. Pridobljeno 16. avgusta 2022.</ref> | issue = Lešek II. Črni<ref>Darryl Roger Lundy. ''The Peerage''.</ref> <br> Sjemomisl Kujavski | house = [[Pjasti]] | father = [[Henrik II. Pobožni]] | mother = [[Ana Češka]] | birth_date = okoli 1227 | birth_place = | death_date = februar 1257 | death_place = | place of burial = | religion = |}} '''Konstanca Vroclavska''' ([[poljsko]] Konstancja Wrocławska) je bila [[Šlezija|šlezijska]] princesa iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], * [[1227|1221-1227]], † 21. ali 23. februar [[1257]]. Bila je hči šlezijskega, krakovskega in velikopoljskega kneza [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]] in Ane, hčerke češkega kralja [[Otokar I. Češki|Přemysla Otokarja I.]] Bila je žena [[Kujavija|kujavskega]] vojvode Kazimirja I. in mati sieradzkega, lečiškega, sandomierskega in krakovskega vojvode [[Lešek II. Črni|Lešeka II. Črnega]] in inovroclavskega vojvode Zjemomisla. ==Otroštvo== Konstanca Vroclavska je bila rojena okoli leta 1227 kot drugi otrok [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]] in njegove žene [[Ana Češka|Ane Češke]], hčerke [[Otokar I. Češki|Otokarja I. Češkega]] in [[Konstanca Ogrska|Konstance Ogrske]]. Ime je dobila po babici Konstanci Ogrski.<ref>Jasiński, Kazimierz (2007). ''Rodowód Piastów śląskich'' (2 ed.). Kraków: Avalon. str. 120.</ref> Konstanca in njeni sorojenci (Elizabeta Vroclavska, [[Boleslav II. Rogati]], Mješko Lubuški, Vladislav Šlezijski, Henrik III. Beli, Konrad I. Glogovski in Agneza Vroclavska) so bili ločeni od staršev in odpeljani v samostan Trzebnica, kjer je zanje skrbela Hedvika Andeška, njihova stara mati po očetovi strani. Hedvika, ki je bila kasneje kanonizirana, je imela velik vpliv na Konstanco, da je postala zelo pobožna, in kasneje tudi na njenega sina Lešeka. Starši so pričakovali, da se bo Konstanca poročila kmalu potem, ko bo dopolnila dvanajst let. Takšno poroko je dovoljevalo [[kanonsko pravo]].<ref>K. Jasinski. ''Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich''. Poznań – Wrocław 2001, str. 62.</ref> Poročila se je leta 1239. Njena sestra Gertruda je bila takrat že poročena z Boleslavom I. Mazovskim. Poročila se je samo še sestra Elizabeta, njene druge sestre pa so postale opatinje.{{efn-lr|Na splošno so se hčere poročale po starostnem vrstnem redu, najmlajše pa so pošiljali v samostane. Gertruda se je leta 1233 poročila z Boleslavom I. Mazovskim, Elizabeta leta 1244 s Przemyslom I. Velikopoljskim, medtem ko je najmlajša Agneza odšla v samostan [[Klarise|klaris]] v Vroclavu.<ref>K. Jasinski. ''Pedigree of the Silesian Piast'', Thu. I, ed. II, Krakov 2007. str. 120.</ref>}} Konstanca je bila bolj skrbno izobražena kot njen bodoči mož Kazimir I. Kujavski. Kazimirja je poučeval Ivan Heron, kasneje pa starši. ==Poroka== Konstanca se je leta 1239 v Vroclavu poročila s Kazimirjem I. Kujavskim, drugim sinom mazovskega vojvode [[Konrad I. Mazovski|Konrada I.]]<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/SILESIA.htm#HeinrichIIdied1241B ''SILESIA, Medieval Lands'']</ref> V virih sta z njeno poroko povezani dve teoriji. Prva teorija pravi, da je Konstancin oče Henrik iz političnih razlogov želel močno zavezništvo s svojim morebitnim sovražnikom Konradom I. Ker je bila Konstancina sestra Gertruda že poročena s Konradovim najstarejšim sinom, bi njena poroka pomenila še močnejše zavezništvo. Druga teorija pravi, da je imel Konstancin oče notranjepolitične in zunanjepokitične težave, ki bi jih dobri odnosi z mazovskim vojvodo precej olajšali, poroka njegove hčerke z vojvodovim sinom pa bi bila učinkovit način za krepitev sodelovanja.{{efn-lr|Henrik je v Konstancino poroko s Kazimirjem vložil veliko doto. Dota in Henrikova dediščina sta kasneje povzročila spopad med Kazimirjem I. in [[Boleslavom Pobožnim]] (1258–1262), ki se je končal tako, da je Boleslav dobil [[Velikopoljsko]].<ref>T. Žemaitija. The study divided Kingdom. Duke Leszek the Black. Varšava 2000, str. 26.</ref>}} Konstancin mož Kazimir je bil rojen med letoma 1210 in 1213.<ref>K. Jasinski ''Pedigree Little Poland and Kuyavian Piast'', Poznań – Wrocław 2001, str. 57-58. O. Balzer. ''Genealogy Piast'', Kraków 1895, str. 292.</ref> V Kujaviji je vladal od leta 1230 ali 1231 po smrti svojega brata in Gertrudinega moža Boleslava. Boleslav svojega ozemlja, vključno z Mazovijo, ni prepustil Kazimirju, kot je bilo določeno v Konradovi oporoki, ampak Kazimirjevemu mlajšemu bratu Sjemovitu I. Mazovskemu. ==Smrt== Datum Konstancine smrti je sporen. Vojvodinja je zadnjič omenjena kot živa v listini z datumom 25. maj 1252, medtem ko je prva listina, ki omenja njeno smrt, iz 3. maja 1257. ''Nekrolog strzeleński'' omenja, da je umrla 21. februarja, po osmrtnici iz opatije svetega Vincenca v Vroclavu (poljsko ''Wincentego we Wrocławiu'') pa je umrla 23. februarja.<ref>O. Balzer. ''Genealogy Piast''. Kraków 1895, str. 299.</ref> Zdaj velja, da je umrla 21. ali 23. februarja med letoma 1253 in 1257. Ker so bile edine tri omembe njene smrti v listinah Kazimirja I. iz leta 1257 (3. maj, 16. september in 10. november), se šteje za zelo verjetno, da je umrla v začetku tega leta. Kraj njenega pokopa ni znan. Listino z datumom 16. september 1257 sta škofu v Chełmnu izdala njena sinova in Kazimir. Njena sinova sta želela, da bi se vsak dan brala maša za Konstancino dušo. ==Otroci== Konstanca in Kazimir sta imela dva sinova: * [[Lešek II. Črni|Lešeka II. Črnega]] (1240-1242 – 30. september 1288), velikega vojvodo razdrobljene Poljske, in * Zjemomisla Kujavskega (1241-1245 – 29. oktober ali 24. december 1287), vojvodo Kujavije. ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1227]] [[Kategorija:Umrli leta 1257]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] doi5qyutek5gsqlmijjo95mw0f3qb95 5735443 5735442 2022-08-16T20:44:06Z Octopus 13285 /* Sklici */ viri wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | succession = Vojvodinja-žena Kujavije | predecessor = | successor = | reign = 1239 - 1257 | spouse = Kazimír I. Kujavski (od 1239)<ref>[https://www.thepeerage.com/p11466.htm#i114654 ''Constance o Wroclaw'']. Pridobljeno 16. avgusta 2022.</ref> | issue = Lešek II. Črni<ref>Darryl Roger Lundy. ''The Peerage''.</ref> <br> Sjemomisl Kujavski | house = [[Pjasti]] | father = [[Henrik II. Pobožni]] | mother = [[Ana Češka]] | birth_date = okoli 1227 | birth_place = | death_date = februar 1257 | death_place = | place of burial = | religion = |}} '''Konstanca Vroclavska''' ([[poljsko]] Konstancja Wrocławska) je bila [[Šlezija|šlezijska]] princesa iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], * [[1227|1221-1227]], † 21. ali 23. februar [[1257]]. Bila je hči šlezijskega, krakovskega in velikopoljskega kneza [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]] in Ane, hčerke češkega kralja [[Otokar I. Češki|Přemysla Otokarja I.]] Bila je žena [[Kujavija|kujavskega]] vojvode Kazimirja I. in mati sieradzkega, lečiškega, sandomierskega in krakovskega vojvode [[Lešek II. Črni|Lešeka II. Črnega]] in inovroclavskega vojvode Zjemomisla. ==Otroštvo== Konstanca Vroclavska je bila rojena okoli leta 1227 kot drugi otrok [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]] in njegove žene [[Ana Češka|Ane Češke]], hčerke [[Otokar I. Češki|Otokarja I. Češkega]] in [[Konstanca Ogrska|Konstance Ogrske]]. Ime je dobila po babici Konstanci Ogrski.<ref>Jasiński, Kazimierz (2007). ''Rodowód Piastów śląskich'' (2 ed.). Kraków: Avalon. str. 120.</ref> Konstanca in njeni sorojenci (Elizabeta Vroclavska, [[Boleslav II. Rogati]], Mješko Lubuški, Vladislav Šlezijski, Henrik III. Beli, Konrad I. Glogovski in Agneza Vroclavska) so bili ločeni od staršev in odpeljani v samostan Trzebnica, kjer je zanje skrbela Hedvika Andeška, njihova stara mati po očetovi strani. Hedvika, ki je bila kasneje kanonizirana, je imela velik vpliv na Konstanco, da je postala zelo pobožna, in kasneje tudi na njenega sina Lešeka. Starši so pričakovali, da se bo Konstanca poročila kmalu potem, ko bo dopolnila dvanajst let. Takšno poroko je dovoljevalo [[kanonsko pravo]].<ref>K. Jasinski. ''Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich''. Poznań – Wrocław 2001, str. 62.</ref> Poročila se je leta 1239. Njena sestra Gertruda je bila takrat že poročena z Boleslavom I. Mazovskim. Poročila se je samo še sestra Elizabeta, njene druge sestre pa so postale opatinje.{{efn-lr|Na splošno so se hčere poročale po starostnem vrstnem redu, najmlajše pa so pošiljali v samostane. Gertruda se je leta 1233 poročila z Boleslavom I. Mazovskim, Elizabeta leta 1244 s Przemyslom I. Velikopoljskim, medtem ko je najmlajša Agneza odšla v samostan [[Klarise|klaris]] v Vroclavu.<ref>K. Jasinski. ''Pedigree of the Silesian Piast'', Thu. I, ed. II, Krakov 2007. str. 120.</ref>}} Konstanca je bila bolj skrbno izobražena kot njen bodoči mož Kazimir I. Kujavski. Kazimirja je poučeval Ivan Heron, kasneje pa starši. ==Poroka== Konstanca se je leta 1239 v Vroclavu poročila s Kazimirjem I. Kujavskim, drugim sinom mazovskega vojvode [[Konrad I. Mazovski|Konrada I.]]<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/SILESIA.htm#HeinrichIIdied1241B ''SILESIA, Medieval Lands'']</ref> V virih sta z njeno poroko povezani dve teoriji. Prva teorija pravi, da je Konstancin oče Henrik iz političnih razlogov želel močno zavezništvo s svojim morebitnim sovražnikom Konradom I. Ker je bila Konstancina sestra Gertruda že poročena s Konradovim najstarejšim sinom, bi njena poroka pomenila še močnejše zavezništvo. Druga teorija pravi, da je imel Konstancin oče notranjepolitične in zunanjepokitične težave, ki bi jih dobri odnosi z mazovskim vojvodo precej olajšali, poroka njegove hčerke z vojvodovim sinom pa bi bila učinkovit način za krepitev sodelovanja.{{efn-lr|Henrik je v Konstancino poroko s Kazimirjem vložil veliko doto. Dota in Henrikova dediščina sta kasneje povzročila spopad med Kazimirjem I. in [[Boleslavom Pobožnim]] (1258–1262), ki se je končal tako, da je Boleslav dobil [[Velikopoljsko]].<ref>T. Žemaitija. The study divided Kingdom. Duke Leszek the Black. Varšava 2000, str. 26.</ref>}} Konstancin mož Kazimir je bil rojen med letoma 1210 in 1213.<ref>K. Jasinski ''Pedigree Little Poland and Kuyavian Piast'', Poznań – Wrocław 2001, str. 57-58. O. Balzer. ''Genealogy Piast'', Kraków 1895, str. 292.</ref> V Kujaviji je vladal od leta 1230 ali 1231 po smrti svojega brata in Gertrudinega moža Boleslava. Boleslav svojega ozemlja, vključno z Mazovijo, ni prepustil Kazimirju, kot je bilo določeno v Konradovi oporoki, ampak Kazimirjevemu mlajšemu bratu Sjemovitu I. Mazovskemu. ==Smrt== Datum Konstancine smrti je sporen. Vojvodinja je zadnjič omenjena kot živa v listini z datumom 25. maj 1252, medtem ko je prva listina, ki omenja njeno smrt, iz 3. maja 1257. ''Nekrolog strzeleński'' omenja, da je umrla 21. februarja, po osmrtnici iz opatije svetega Vincenca v Vroclavu (poljsko ''Wincentego we Wrocławiu'') pa je umrla 23. februarja.<ref>O. Balzer. ''Genealogy Piast''. Kraków 1895, str. 299.</ref> Zdaj velja, da je umrla 21. ali 23. februarja med letoma 1253 in 1257. Ker so bile edine tri omembe njene smrti v listinah Kazimirja I. iz leta 1257 (3. maj, 16. september in 10. november), se šteje za zelo verjetno, da je umrla v začetku tega leta. Kraj njenega pokopa ni znan. Listino z datumom 16. september 1257 sta škofu v Chełmnu izdala njena sinova in Kazimir. Njena sinova sta želela, da bi se vsak dan brala maša za Konstancino dušo. ==Otroci== Konstanca in Kazimir sta imela dva sinova: * [[Lešek II. Črni|Lešeka II. Črnega]] (1240-1242 – 30. september 1288), velikega vojvodo razdrobljene Poljske, in * Zjemomisla Kujavskega (1241-1245 – 29. oktober ali 24. december 1287), vojvodo Kujavije. ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Oswald Balzer. ''Genealogia Piastów''., Akademia Umiejętności, Kraków 1895, str. 292, 297–299 in 337–339. * Kazimierz Jasiński. ''Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich''. Wydawnictwo Historyczne, Poznań – Wrocław 2001, {{ISBN|83-913563-5-3}}, str. 19–20, 57–58 in 61–63. * Kazimierz Jasiński. ''Rodowód Piastów śląskich'', cz. I, wyd. II, Wydawnictwo Avalon, Kraków 2007, {{ISBN|978-83-60448-28-1}}, str. 120–122. * Tomasz Jurek. ''Konstancja''. V Krzysztof Ożóg, Stanisław Szczur (ur). ''Piastowie. Leksykon biograficzny'', Wydawnictwo Literackie, Kraków 1999, {{ISBN|83-08-02829-2}}, str. 413–414. * Paweł Żmudzki. ''Studium podzielonego Królestwa. Książę Leszek Czarny'', Wydawnictwo Neriton, Warszawa 2000, {{ISBN|83-86842-85-7}}, str. 26–27, 58, 61, 76–77. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1227]] [[Kategorija:Umrli leta 1257]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] gncqtuu8rsd9ar7ab1oczghxr1cm69u 5735444 5735443 2022-08-16T20:46:11Z Octopus 13285 povezava wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | succession = Vojvodinja-žena Kujavije | predecessor = | successor = | reign = 1239 - 1257 | spouse = Kazimír I. Kujavski (od 1239)<ref>[https://www.thepeerage.com/p11466.htm#i114654 ''Constance o Wroclaw'']. Pridobljeno 16. avgusta 2022.</ref> | issue = [[Lešek II. Črni]]<ref>Darryl Roger Lundy. ''The Peerage''.</ref> <br> Sjemomisl Kujavski | house = [[Pjasti]] | father = [[Henrik II. Pobožni]] | mother = [[Ana Češka]] | birth_date = okoli 1227 | birth_place = | death_date = februar 1257 | death_place = | place of burial = | religion = |}} '''Konstanca Vroclavska''' ([[poljsko]] Konstancja Wrocławska) je bila [[Šlezija|šlezijska]] princesa iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], * [[1227|1221-1227]], † 21. ali 23. februar [[1257]]. Bila je hči šlezijskega, krakovskega in velikopoljskega kneza [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]] in Ane, hčerke češkega kralja [[Otokar I. Češki|Přemysla Otokarja I.]] Bila je žena [[Kujavija|kujavskega]] vojvode Kazimirja I. in mati sieradzkega, lečiškega, sandomierskega in krakovskega vojvode [[Lešek II. Črni|Lešeka II. Črnega]] in inovroclavskega vojvode Zjemomisla. ==Otroštvo== Konstanca Vroclavska je bila rojena okoli leta 1227 kot drugi otrok [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]] in njegove žene [[Ana Češka|Ane Češke]], hčerke [[Otokar I. Češki|Otokarja I. Češkega]] in [[Konstanca Ogrska|Konstance Ogrske]]. Ime je dobila po babici Konstanci Ogrski.<ref>Jasiński, Kazimierz (2007). ''Rodowód Piastów śląskich'' (2 ed.). Kraków: Avalon. str. 120.</ref> Konstanca in njeni sorojenci (Elizabeta Vroclavska, [[Boleslav II. Rogati]], Mješko Lubuški, Vladislav Šlezijski, Henrik III. Beli, Konrad I. Glogovski in Agneza Vroclavska) so bili ločeni od staršev in odpeljani v samostan Trzebnica, kjer je zanje skrbela Hedvika Andeška, njihova stara mati po očetovi strani. Hedvika, ki je bila kasneje kanonizirana, je imela velik vpliv na Konstanco, da je postala zelo pobožna, in kasneje tudi na njenega sina Lešeka. Starši so pričakovali, da se bo Konstanca poročila kmalu potem, ko bo dopolnila dvanajst let. Takšno poroko je dovoljevalo [[kanonsko pravo]].<ref>K. Jasinski. ''Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich''. Poznań – Wrocław 2001, str. 62.</ref> Poročila se je leta 1239. Njena sestra Gertruda je bila takrat že poročena z Boleslavom I. Mazovskim. Poročila se je samo še sestra Elizabeta, njene druge sestre pa so postale opatinje.{{efn-lr|Na splošno so se hčere poročale po starostnem vrstnem redu, najmlajše pa so pošiljali v samostane. Gertruda se je leta 1233 poročila z Boleslavom I. Mazovskim, Elizabeta leta 1244 s Przemyslom I. Velikopoljskim, medtem ko je najmlajša Agneza odšla v samostan [[Klarise|klaris]] v Vroclavu.<ref>K. Jasinski. ''Pedigree of the Silesian Piast'', Thu. I, ed. II, Krakov 2007. str. 120.</ref>}} Konstanca je bila bolj skrbno izobražena kot njen bodoči mož Kazimir I. Kujavski. Kazimirja je poučeval Ivan Heron, kasneje pa starši. ==Poroka== Konstanca se je leta 1239 v Vroclavu poročila s Kazimirjem I. Kujavskim, drugim sinom mazovskega vojvode [[Konrad I. Mazovski|Konrada I.]]<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/SILESIA.htm#HeinrichIIdied1241B ''SILESIA, Medieval Lands'']</ref> V virih sta z njeno poroko povezani dve teoriji. Prva teorija pravi, da je Konstancin oče Henrik iz političnih razlogov želel močno zavezništvo s svojim morebitnim sovražnikom Konradom I. Ker je bila Konstancina sestra Gertruda že poročena s Konradovim najstarejšim sinom, bi njena poroka pomenila še močnejše zavezništvo. Druga teorija pravi, da je imel Konstancin oče notranjepolitične in zunanjepokitične težave, ki bi jih dobri odnosi z mazovskim vojvodo precej olajšali, poroka njegove hčerke z vojvodovim sinom pa bi bila učinkovit način za krepitev sodelovanja.{{efn-lr|Henrik je v Konstancino poroko s Kazimirjem vložil veliko doto. Dota in Henrikova dediščina sta kasneje povzročila spopad med Kazimirjem I. in [[Boleslavom Pobožnim]] (1258–1262), ki se je končal tako, da je Boleslav dobil [[Velikopoljsko]].<ref>T. Žemaitija. The study divided Kingdom. Duke Leszek the Black. Varšava 2000, str. 26.</ref>}} Konstancin mož Kazimir je bil rojen med letoma 1210 in 1213.<ref>K. Jasinski ''Pedigree Little Poland and Kuyavian Piast'', Poznań – Wrocław 2001, str. 57-58. O. Balzer. ''Genealogy Piast'', Kraków 1895, str. 292.</ref> V Kujaviji je vladal od leta 1230 ali 1231 po smrti svojega brata in Gertrudinega moža Boleslava. Boleslav svojega ozemlja, vključno z Mazovijo, ni prepustil Kazimirju, kot je bilo določeno v Konradovi oporoki, ampak Kazimirjevemu mlajšemu bratu Sjemovitu I. Mazovskemu. ==Smrt== Datum Konstancine smrti je sporen. Vojvodinja je zadnjič omenjena kot živa v listini z datumom 25. maj 1252, medtem ko je prva listina, ki omenja njeno smrt, iz 3. maja 1257. ''Nekrolog strzeleński'' omenja, da je umrla 21. februarja, po osmrtnici iz opatije svetega Vincenca v Vroclavu (poljsko ''Wincentego we Wrocławiu'') pa je umrla 23. februarja.<ref>O. Balzer. ''Genealogy Piast''. Kraków 1895, str. 299.</ref> Zdaj velja, da je umrla 21. ali 23. februarja med letoma 1253 in 1257. Ker so bile edine tri omembe njene smrti v listinah Kazimirja I. iz leta 1257 (3. maj, 16. september in 10. november), se šteje za zelo verjetno, da je umrla v začetku tega leta. Kraj njenega pokopa ni znan. Listino z datumom 16. september 1257 sta škofu v Chełmnu izdala njena sinova in Kazimir. Njena sinova sta želela, da bi se vsak dan brala maša za Konstancino dušo. ==Otroci== Konstanca in Kazimir sta imela dva sinova: * [[Lešek II. Črni|Lešeka II. Črnega]] (1240-1242 – 30. september 1288), velikega vojvodo razdrobljene Poljske, in * Zjemomisla Kujavskega (1241-1245 – 29. oktober ali 24. december 1287), vojvodo Kujavije. ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Oswald Balzer. ''Genealogia Piastów''., Akademia Umiejętności, Kraków 1895, str. 292, 297–299 in 337–339. * Kazimierz Jasiński. ''Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich''. Wydawnictwo Historyczne, Poznań – Wrocław 2001, {{ISBN|83-913563-5-3}}, str. 19–20, 57–58 in 61–63. * Kazimierz Jasiński. ''Rodowód Piastów śląskich'', cz. I, wyd. II, Wydawnictwo Avalon, Kraków 2007, {{ISBN|978-83-60448-28-1}}, str. 120–122. * Tomasz Jurek. ''Konstancja''. V Krzysztof Ożóg, Stanisław Szczur (ur). ''Piastowie. Leksykon biograficzny'', Wydawnictwo Literackie, Kraków 1999, {{ISBN|83-08-02829-2}}, str. 413–414. * Paweł Żmudzki. ''Studium podzielonego Królestwa. Książę Leszek Czarny'', Wydawnictwo Neriton, Warszawa 2000, {{ISBN|83-86842-85-7}}, str. 26–27, 58, 61, 76–77. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1227]] [[Kategorija:Umrli leta 1257]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] cgbg8jdilf6sunlq4wm4jptzekukaz1 0 522350 5735149 2022-08-16T16:00:48Z Romanm 13 preusmeritev na [[Konstanca Vroclavska]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Konstanca Vroclavska]] db1tzmxy6ssy6zsro3sy2fhbw42x6jp 10 522351 5735154 2022-08-16T16:04:26Z GeographieMan 179499 n wikitext text/x-wiki {{Infobox |child = <includeonly>yes</includeonly> |headerstyle = background-color: {{{headercolor|#b0c4de}}}; | labelstyle = font-weight:normal; | header1 = {{#ifeq:{{{header|{{{japanese_header|}}}}}}|none||{{{header|{{{japanese_header|Japanese name}}}}}}}} | label2 = [[Kandži]] | data2 = {{#if: {{{kanji<includeonly>|</includeonly>}}} | {{lang|ja| {{{kanji}}} }} }} | label3 = [[Šindžitai]] | data3 = {{#if: {{{shinjitai<includeonly>|</includeonly>}}} | {{lang|ja| {{{shinjitai}}} }} }} | label4 = [[Kjudžitai]] | data4 = {{#if: {{{kyujitai<includeonly>|</includeonly>}}} | {{lang|ja| {{{kyujitai}}} }} }} | label5 = [[Kana]] | data5 = {{#if: {{{kana<includeonly>|</includeonly>}}} | {{lang|ja| {{{kana}}} }} }} | label6 = [[Hiragana]] | data6 = {{#if: {{{hiragana<includeonly>|</includeonly>}}} | {{lang|ja| {{{hiragana}}} }} }} | label7 = [[Katakana]] | data7 = {{#if: {{{katakana<includeonly>|</includeonly>}}} | {{lang|ja| {{{katakana}}} }} }} | data8 = {{#if:{{{romaji|}}}{{{revhep|}}}{{{tradhep|}}}{{{kunrei|}}}{{{nihon<includeonly>|</includeonly>}}} | {{Infobox |{{#ifeq: {{{hide|}}} | no | child | subbox }} = yes |bodyclass = collapsible collapsed |abovestyle = font-size: 100%; text-align: left; background-color: #f9ffbc; |above = {{#ifeq: {{{hide|}}} | no | | Transcriptions }} |labelstyle = font-weight:normal; |headerstyle = background-color: #dcffc9; | label1 = [[Japonska romanizacija|Romanizacija]] | data1 = {{{romaji<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = [[Hepburnovo prečrkovanje|Prenovljeni Hepburn]] | data2 = {{{revhep<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = [[Hepburnovo prečrkovanje|Tradicionalni Hepburn]] | data3 = {{{tradhep<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = [[Kunrei-šiki romanizacija|Kunrei-šiki]] | data4 = {{{kunrei<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = [[Nihon-šiki romanizacija|Nihon-šiki]] | data5 = {{{nihon<includeonly>|</includeonly>}}} }} }} }}<noinclude> {{doc|content= This infobox shows Japanese names. [[Kategorija:Jezikovna infopolja]] }} </noinclude> 34l503hx9dbkw9d88aqwgudcft4eazz 5735158 5735154 2022-08-16T16:06:08Z GeographieMan 179499 pp wikitext text/x-wiki {{Infobox |child = <includeonly>yes</includeonly> |headerstyle = background-color: {{{headercolor|#b0c4de}}}; | labelstyle = font-weight:normal; | header1 = {{#ifeq:{{{header|{{{japanese_header|}}}}}}|none||{{{header|{{{japanese_header|Japanese name}}}}}}}} | label2 = [[Kandži]] | data2 = {{#if: {{{kanji<includeonly>|</includeonly>}}} | {{lang|ja| {{{kanji}}} }} }} | label3 = [[Šindžitai]] | data3 = {{#if: {{{shinjitai<includeonly>|</includeonly>}}} | {{lang|ja| {{{shinjitai}}} }} }} | label4 = [[Kjudžitai]] | data4 = {{#if: {{{kyujitai<includeonly>|</includeonly>}}} | {{lang|ja| {{{kyujitai}}} }} }} | label5 = [[Kana]] | data5 = {{#if: {{{kana<includeonly>|</includeonly>}}} | {{lang|ja| {{{kana}}} }} }} | label6 = [[Hiragana]] | data6 = {{#if: {{{hiragana<includeonly>|</includeonly>}}} | {{lang|ja| {{{hiragana}}} }} }} | label7 = [[Katakana]] | data7 = {{#if: {{{katakana<includeonly>|</includeonly>}}} | {{lang|ja| {{{katakana}}} }} }} | data8 = {{#if:{{{romaji|}}}{{{revhep|}}}{{{tradhep|}}}{{{kunrei|}}}{{{nihon<includeonly>|</includeonly>}}} | {{Infobox |{{#ifeq: {{{hide|}}} | no | child | subbox }} = yes |bodyclass = collapsible collapsed |abovestyle = font-size: 100%; text-align: left; background-color: #f9ffbc; |above = {{#ifeq: {{{hide|}}} | no | | Transkripcije }} |labelstyle = font-weight:normal; |headerstyle = background-color: #dcffc9; | label1 = [[Prečrkovanje japonščine|Prečrkovanje]] | data1 = {{{romaji<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = [[Hepburnovo prečrkovanje|Prenovljeni Hepburn]] | data2 = {{{revhep<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = [[Hepburnovo prečrkovanje|Tradicionalni Hepburn]] | data3 = {{{tradhep<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = [[Kunrei-šiki prečrkovanje|Kunrei-šiki]] | data4 = {{{kunrei<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = [[Nihon-šiki prečrkovanje|Nihon-šiki]] | data5 = {{{nihon<includeonly>|</includeonly>}}} }} }} }}<noinclude> {{doc|content= This infobox shows Japanese names. [[Kategorija:Jezikovna infopolja]] }} </noinclude> gbvz0r5vdhn7bzv8c0xqyvdnk9wv8sa 0 522352 5735168 2022-08-16T16:36:52Z Jurij5 159659 Nova stran z vsebino: {{v delu}} '''Jakobovo pismo''' je eno od pisem [[Nova zaveza|Nove zaveze]], naslovljeno na prve [[Cerkev (organizacija)|krščanske cerkve]] (»dvanajstim rodovom v razseljenosti«) in pripisano Jakobu, [[Kristjan|krščanskemu]] [[Judje|Judu]], čigar identiteta je nedorečena. Veliko nesoglasij je tudi glede datuma nastanka. Številni raziskovalci menijo, verjetno napisano na sredi prvega stoletja<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Epistle of... wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Jakobovo pismo''' je eno od pisem [[Nova zaveza|Nove zaveze]], naslovljeno na prve [[Cerkev (organizacija)|krščanske cerkve]] (»dvanajstim rodovom v razseljenosti«) in pripisano Jakobu, [[Kristjan|krščanskemu]] [[Judje|Judu]], čigar identiteta je nedorečena. Veliko nesoglasij je tudi glede datuma nastanka. Številni raziskovalci menijo, verjetno napisano na sredi prvega stoletja<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Epistle of St. James|url=https://www.newadvent.org/cathen/08275b.htm|website=www.newadvent.org|accessdate=2022-08-16}}</ref> ali prelomu iz 1. v 2. stoletje. Pismo je eno od sedmih tako imenovanih [[Katoliška pisma|katoliških pisem]] (tj. Jakobovo, 1. in 2. Petrovo, 1., 2. in 3. Janezovo ter Judovo), ki so bila med zadnjimi deli, ki so bila določena kot [[Kanoničnost|kanonična]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Letter of James {{!}} Summary, Authorship, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Letter-of-James|website=www.britannica.com|accessdate=2022-08-16|language=en}}</ref> Pisec obravnava teme, kot so vztrajnost v preganjanju, revščina in bogastvo, obvladovanje jezika, skrb za sirote in vdove, preklinjanje, hvalisanje, prisege in molitev. Odlomek, ki poudarja pomen vere z dobrimi deli (»Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva.« 2,17), je bil moteč za [[Protestantizem|protestantske]] [[Teologija|teologe]], kot je bil [[Martin Luter|Martin Luther]], ki so zanikali človekovo sodelovanje v procesu odrešenja.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Uvod v Jakobovo pismo|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jak+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-08-16|first=|last=|publisher=Svetopisemska družba Slovenije}}</ref> == '''Nastanek''' == Avtor pisma se predstavlja kot Jakob, »služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa« (1,1). Omenjajo ga [[Apostolska dela]] (prim. Apd 15,13; 21,18), iz drugih virov pa je razvidno, da je do svoje mučeniške smrti leta 62 vodil jeruzalemsko krščansko občestvo. Avtorja je kasneje [[Sveti Hieronim|Hieronim]] neutemeljeno enačil z [[Jakob Mlajši|Jakobom Mlajšim]], Alfejevim sinom (prim. Mr 3,18). Pravtako ga ne moremo enačiti z [[Sveti Jakob|Jakobom Velikim]] ali [[Jakob Gospodov brat|Jakobom Pravičnim]], čeprav je slednji po mnenju nekaterih biblicistov verjetnejši.<ref name=":2" /> Nejasen je tudi kraj nastanka: nekateri pismo umeščajo v [[Grčija|grški]] ali [[Egipt (rimska provinca)|egiptovski]] del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], ker v njem prepoznavajo miselnost in težave helenistične Cerkve, medtem ko ga drugi, predvsem zaradi povezav s [[Hermov Pastir|''Hermovim'' ''Pastirjem'']], postavljajo v [[Rim]]. Večina pa ga postavlja v [[Palestina (regija)|Palestino]] zaradi omembe podrobnosti, tipičnih za tisto regijo, kot so ovenevanje travnika v 1,10–11, prispodoba o studencu v 3,11–12, zgodnji in pozni dež v 5,7, trgovci in zemljiški posestniki v 4,13–5,6.<ref name=":2" /> V začetku Jakobovo pismo Cerkev ni povsem sprejela. Najprej je bil sprejet v kanon v Egiptu, kjer ga [[Origen]] sprejme med svetopisemska besedila kot ''navdinjenega''. Drugod je bilo Jakobovo pismo iz kanona izključeno. Šele proti koncu 4. stoletja ga sprejmejo tako v vzhodnih kot zahodnih Cerkvah.<ref name=":0" /> == Vsebina == === Jezik === Jakobovo pismo je po literarni zvrsti opredeljeno kot »modrostni govor«, ki ima obliko pisma. Lahko bi rekli, da je pismo zbirka moralnih ugotovitev in navodil, ki so izražena kot spodbude v gnostičnem in pregovornem slogu.<ref name=":2" /> Avtor pisma nagovarja k moralnemu življenju, podobno kot pri drugemu delu Pavlovih pisem. V pismu se prav tako odraža eshatološki vidik, ki je značilen za zgodnje krščansko pričakovanje [[Jezusov drugi prihod|paruzije]]. Sorodno je književni zvrsti stoiško–kiniške diatribe, za katero je značilna dialoškost in retorične prvine, kot so nagovor, uvajanje izmišljenega nasprotnika, retorična vprašanja, ironija in prispodobe.<ref name=":2" /> === '''Zgradba pisma''' === Skozi celo pismo je prisotna ena prevladujoča tema – tema preizkušnje, h kateri se avtor vrača in o njej piše v različnih kontekstih. Jakobovo pismo je razdeljeno na pet poglavji. Začne se z uvodnim pozdravom in konča z vzpodbudnimi besedami o preizkušnjah in molitivi. V jedru pisma pa nas avtor svari pred preizkušnjami in spodbuja k pravemu, modremu vedenju. '''I. Pozdrav (1,1)''' '''II. Uvod (1,2–27)''' * Preizkušnja, vera in bogastvo (1,2–11) * Preizkušnja, govor in delo (1,12–27) '''III. Bogastvo in vera (2,1–26)''' * Bogastvo in pristranskost (2,1–13) * Dajanje in vera (2,14–26) '''IV. Modrost in govor (3,1–4,12)''' * Nevarnost govora (3,1–12) * Božji dar modrosti (3,13–18) * Odvrnitev od grešnega govorjenja in dejanja (4,1–10) * Primer grešnega govora: obrekovanje (4,11–12) * Preizkušnja in bogastvo (4,13–5,6) '''V. Zaključek: Potrpežljivost in molitev (5,7–20)''' * Potrpežljivost (5,7–11) * Prisege (5,12) * Molitev in bolezen (5,13–18) * Namen pisma (5,19–20) === Povzetek === V uvodnem delu, pozdravu (Jak 1,1 –1,8), avtor spregovori o tem, kako tisti, ki prosijo Boga modrosti, vendar molijo brez vere, ne bodo prejeli ničesar. V nadaljevanju spregovori o pobožnost in ponižanju ter poslušanju in izpolnjevanju postave, kajti ta postava predstavlja popolno svobodo (Jak 1,12–1,27). Nato avtor govori predvsem o tem, naj ne bomo pristranski in naj nas zemeljsko bogastvo ne zaslepi. Govori tudi o odnosu med vero v Jezusa Kristusa in postavo (izpolnjevanjem postave). Na koncu nas avtor še opozori na to, da je do tistih, ki ne izkazujejo usmiljenja, tudi sodba neusmiljena (Jak 2,1–2,13). V nadaljevanju se ukvarja predvsem z odnosom med vero in deli: »Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del« (Jak 2,26). Spregovori tudi o jeziku in kako velika je njegova moč (kot enega od primerov navede ladjo, ki jo obrača le malo krmilo. Maš jezik je kot krmilo, saj je majhen, a se ponaša z velikimi rečmi (Jak 3,5). Nadaljuje o modrosti od zgoraj (Jak 3,13–3,18), ki jo primerja z zemeljsko. Za slednjo je značilna nevoščljivost in preperljivost, ki vodita v vsakršno zlo. Modrost od zgoraj pa je najprej čista, miroljubna, prizanesljiva, polna usmiljenja in dobrih sadov (Jak 3,17). Nato govori o prijateljstvu s svetom, kjer nagovarja k ponižnosti v naših dejanjih: »Ponižajte se pred Gospodom in povišal vas bo« (Jak 4,10). Prav tako spregovori o obsojanju brata in poziva, naj ne obsojamo bližnjih (Jak 3,11–3,12). Obenem svari prevzetne, da je vsakršno bahanje zlo (Jak 4,13–4,17). V zaključku besedo nameni še bogatim, ki jih spomni na minljivost časa (Jak 5,1–6), ter pismo zaključi s pozivom k potrpežljivosti v pričakovanju Gospodovega prihoda in molitvi. Doda še, da tisti, ki rešijo in spreobrnejo bližnje, ki so se oddaljili od resnice, rešijo njihovo dušo iz smrti in pokrijejo množico grehov (Jak 5,7–19). '''Teološki poudarki:''' Vsebinsko je pismo temeljito posvečeno [[Kateheza|katehezi]] [[Etika|etičnega]] življenja. Vsaj trije dejavniki tvorijo temelj njegovih moralnih in duhovnih navodil: (1) Mnogi raziskovalci so Jakobovo pismo označili za primer krščanske modrostne literature, saj se modrostna izročila Svetega pisma na podoben način ukvarjajo s praktičnimi vidiki verske vere in življenja. Ne le, da Jakob ohranja isti poudarek na načelih pravičnega ravnanja, ampak celo njegov didaktični pristop posnema nekatere knjige, kot sta [[Knjiga modrosti]] in [[Sirah]], zlastvi v uporabi konkretnih podob, paralelizma in ritmičnega sloga. (2) Če Jakob črpa navdih iz izraelskega modrostnega izročila, je v enaki meri dolžan tudi nauku Jezusa Kristusa. Še posebej dobro pozna tok izročila, ki se je sčasoma prelil v Matejev evangelij. To najbolj izstopa v stavkih o ubogih in kraljestvu (2,5; Mt 5,3), drevesu in njegovih sadovih (3,12; Mt 7,16), mirovnikih (3,18; Mt 5,9), ponižnosti in poveličevanju (4: 10; Mt 23,12), zarjavelem in od moljev razjedenem bogastvu (5,2–3; Mt 6,19), sodniku, ki stoji pred vrati (5,9; Mt 24,33), in zapovedi o prisegi (5,12; Mt 5,3337). (3) Nazadnje je moralni poduk, ki ga daje Jakob, postavljen v okvir prihajajoče sodbe (2,13; 4,12; 5,1–11). Njegov nujni poziv k uskladitvi lastne izpovedi in ravnanja izhaja iz možnosti, da je Jezus, mesijanski sodnik, že blizu (5,8) in bo pravične in nepravične popeljal na ločene poti.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ignatius Catholic Study Bible: New Testament|last=Scott|first=Hahn|publisher=Ignatius Press|year=2019|last2=Mitch|first2=Curtis|chapter=The Letter of Saint James: Introduction}}</ref> Odlomek 2,14-26 so razlagalci pogosto razlagali kot Jakobovo nasprotovanje Pavlovemu nauku o opravičenju po veri brez del postave. Toda avtor pisma izraz »delo« uporablja v drugačnem pomenu kot apostol; za Jakoba so to dela ljubezni, kot jih pozna judovstvo, medtem ko so za Pavla predvsem »dela zakona«, tj. obredna dejanja, npr. obrezovanje. Za Pavla je opravičeni tisti, ki prejme odrešilno Božje opravičenje, za Jakoba pa je to preprosto tisti, ki ravna pravično. Zato je površinsko nesoglasje med Pavlom in Jakobom v bistvu le različno izražanje skupnega krščanskega nauka o odnosu med vero in deli. Po eni razlagi je polemika usmerjena proti sprevrženim oblikam napačno razumljenega ali zlorabljenega Pavlovega nauka, po drugi pa Jakobovo pismo preprosto napada nevarnost, da bi vera postala zgolj miselna drža, ne pa celovita preobrazba življenja v občestvu ubogih in ponižnih.<ref name=":2" /> == '''Vira''' == * Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. lyxrv0cm29v0az4rdm7jhmpdcgmjnsc 5735169 5735168 2022-08-16T16:39:53Z Jurij5 159659 wikitext text/x-wiki {{v delu}} Jakobovo pismo je eno od pisem [[Nova zaveza|Nove zaveze]], naslovljeno na prve [[Cerkev (organizacija)|krščanske cerkve]] (»dvanajstim rodovom v razseljenosti«) in pripisano Jakobu, [[Kristjan|krščanskemu]] [[Judje|Judu]], čigar identiteta je nedorečena. Veliko nesoglasij je tudi glede datuma nastanka. Številni raziskovalci menijo, verjetno napisano na sredi prvega stoletja<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Epistle of St. James|url=https://www.newadvent.org/cathen/08275b.htm|website=www.newadvent.org|accessdate=2022-08-16}}</ref> ali prelomu iz 1. v 2. stoletje. Pismo je eno od sedmih tako imenovanih [[Katoliška pisma|katoliških pisem]] (tj. Jakobovo, 1. in 2. Petrovo, 1., 2. in 3. Janezovo ter Judovo), ki so bila med zadnjimi deli, ki so bila določena kot [[Kanoničnost|kanonična]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Letter of James {{!}} Summary, Authorship, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Letter-of-James|website=www.britannica.com|accessdate=2022-08-16|language=en}}</ref> Pisec obravnava teme, kot so vztrajnost v preganjanju, revščina in bogastvo, obvladovanje jezika, skrb za sirote in vdove, preklinjanje, hvalisanje, prisege in molitev. Odlomek, ki poudarja pomen vere z dobrimi deli (»Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva.« 2,17), je bil moteč za [[Protestantizem|protestantske]] [[Teologija|teologe]], kot je bil [[Martin Luter|Martin Luther]], ki so zanikali človekovo sodelovanje v procesu odrešenja.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Uvod v Jakobovo pismo|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jak+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-08-16|first=|last=|publisher=Svetopisemska družba Slovenije}}</ref> == Nastanek == Avtor pisma se predstavlja kot Jakob, »služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa« (1,1). Omenjajo ga [[Apostolska dela]] (prim. Apd 15,13; 21,18), iz drugih virov pa je razvidno, da je do svoje mučeniške smrti leta 62 vodil jeruzalemsko krščansko občestvo. Avtorja je kasneje [[Sveti Hieronim|Hieronim]] neutemeljeno enačil z [[Jakob Mlajši|Jakobom Mlajšim]], Alfejevim sinom (prim. Mr 3,18). Pravtako ga ne moremo enačiti z [[Sveti Jakob|Jakobom Velikim]] ali [[Jakob Gospodov brat|Jakobom Pravičnim]], čeprav je slednji po mnenju nekaterih biblicistov verjetnejši.<ref name=":2" /> Nejasen je tudi kraj nastanka: nekateri pismo umeščajo v [[Grčija|grški]] ali [[Egipt (rimska provinca)|egiptovski]] del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], ker v njem prepoznavajo miselnost in težave helenistične Cerkve, medtem ko ga drugi, predvsem zaradi povezav s [[Hermov Pastir|''Hermovim'' ''Pastirjem'']], postavljajo v [[Rim]]. Večina pa ga postavlja v [[Palestina (regija)|Palestino]] zaradi omembe podrobnosti, tipičnih za tisto regijo, kot so ovenevanje travnika v 1,10–11, prispodoba o studencu v 3,11–12, zgodnji in pozni dež v 5,7, trgovci in zemljiški posestniki v 4,13–5,6.<ref name=":2" /> V začetku Jakobovo pismo Cerkev ni povsem sprejela. Najprej je bil sprejet v kanon v Egiptu, kjer ga [[Origen]] sprejme med svetopisemska besedila kot ''navdinjenega''. Drugod je bilo Jakobovo pismo iz kanona izključeno. Šele proti koncu 4. stoletja ga sprejmejo tako v vzhodnih kot zahodnih Cerkvah.<ref name=":0" /> == Vsebina == === Jezik === Jakobovo pismo je po literarni zvrsti opredeljeno kot »modrostni govor«, ki ima obliko pisma. Lahko bi rekli, da je pismo zbirka moralnih ugotovitev in navodil, ki so izražena kot spodbude v gnostičnem in pregovornem slogu.<ref name=":2" /> Avtor pisma nagovarja k moralnemu življenju, podobno kot pri drugemu delu Pavlovih pisem. V pismu se prav tako odraža eshatološki vidik, ki je značilen za zgodnje krščansko pričakovanje [[Jezusov drugi prihod|paruzije]]. Sorodno je književni zvrsti stoiško–kiniške diatribe, za katero je značilna dialoškost in retorične prvine, kot so nagovor, uvajanje izmišljenega nasprotnika, retorična vprašanja, ironija in prispodobe.<ref name=":2" /> === Zgradba pisma === Skozi celo pismo je prisotna ena prevladujoča tema – tema preizkušnje, h kateri se avtor vrača in o njej piše v različnih kontekstih. Jakobovo pismo je razdeljeno na pet poglavji. Začne se z uvodnim pozdravom in konča z vzpodbudnimi besedami o preizkušnjah in molitivi. V jedru pisma pa nas avtor svari pred preizkušnjami in spodbuja k pravemu, modremu vedenju. '''I. Pozdrav (1,1)''' '''II. Uvod (1,2–27)''' * Preizkušnja, vera in bogastvo (1,2–11) * Preizkušnja, govor in delo (1,12–27) '''III. Bogastvo in vera (2,1–26)''' * Bogastvo in pristranskost (2,1–13) * Dajanje in vera (2,14–26) '''IV. Modrost in govor (3,1–4,12)''' * Nevarnost govora (3,1–12) * Božji dar modrosti (3,13–18) * Odvrnitev od grešnega govorjenja in dejanja (4,1–10) * Primer grešnega govora: obrekovanje (4,11–12) * Preizkušnja in bogastvo (4,13–5,6) '''V. Zaključek: Potrpežljivost in molitev (5,7–20)''' * Potrpežljivost (5,7–11) * Prisege (5,12) * Molitev in bolezen (5,13–18) * Namen pisma (5,19–20) === Povzetek === V uvodnem delu, pozdravu (Jak 1,1 –1,8), avtor spregovori o tem, kako tisti, ki prosijo Boga modrosti, vendar molijo brez vere, ne bodo prejeli ničesar. V nadaljevanju spregovori o pobožnost in ponižanju ter poslušanju in izpolnjevanju postave, kajti ta postava predstavlja popolno svobodo (Jak 1,12–1,27). Nato avtor govori predvsem o tem, naj ne bomo pristranski in naj nas zemeljsko bogastvo ne zaslepi. Govori tudi o odnosu med vero v Jezusa Kristusa in postavo (izpolnjevanjem postave). Na koncu nas avtor še opozori na to, da je do tistih, ki ne izkazujejo usmiljenja, tudi sodba neusmiljena (Jak 2,1–2,13). V nadaljevanju se ukvarja predvsem z odnosom med vero in deli: »Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del« (Jak 2,26). Spregovori tudi o jeziku in kako velika je njegova moč (kot enega od primerov navede ladjo, ki jo obrača le malo krmilo. Maš jezik je kot krmilo, saj je majhen, a se ponaša z velikimi rečmi (Jak 3,5). Nadaljuje o modrosti od zgoraj (Jak 3,13–3,18), ki jo primerja z zemeljsko. Za slednjo je značilna nevoščljivost in preperljivost, ki vodita v vsakršno zlo. Modrost od zgoraj pa je najprej čista, miroljubna, prizanesljiva, polna usmiljenja in dobrih sadov (Jak 3,17). Nato govori o prijateljstvu s svetom, kjer nagovarja k ponižnosti v naših dejanjih: »Ponižajte se pred Gospodom in povišal vas bo« (Jak 4,10). Prav tako spregovori o obsojanju brata in poziva, naj ne obsojamo bližnjih (Jak 3,11–3,12). Obenem svari prevzetne, da je vsakršno bahanje zlo (Jak 4,13–4,17). V zaključku besedo nameni še bogatim, ki jih spomni na minljivost časa (Jak 5,1–6), ter pismo zaključi s pozivom k potrpežljivosti v pričakovanju Gospodovega prihoda in molitvi. Doda še, da tisti, ki rešijo in spreobrnejo bližnje, ki so se oddaljili od resnice, rešijo njihovo dušo iz smrti in pokrijejo množico grehov (Jak 5,7–19). Teološki poudarki: Vsebinsko je pismo temeljito posvečeno [[Kateheza|katehezi]] [[Etika|etičnega]] življenja. Vsaj trije dejavniki tvorijo temelj njegovih moralnih in duhovnih navodil: (1) Mnogi raziskovalci so Jakobovo pismo označili za primer krščanske modrostne literature, saj se modrostna izročila Svetega pisma na podoben način ukvarjajo s praktičnimi vidiki verske vere in življenja. Ne le, da Jakob ohranja isti poudarek na načelih pravičnega ravnanja, ampak celo njegov didaktični pristop posnema nekatere knjige, kot sta [[Knjiga modrosti]] in [[Sirah]], zlastvi v uporabi konkretnih podob, paralelizma in ritmičnega sloga. (2) Če Jakob črpa navdih iz izraelskega modrostnega izročila, je v enaki meri dolžan tudi nauku Jezusa Kristusa. Še posebej dobro pozna tok izročila, ki se je sčasoma prelil v Matejev evangelij. To najbolj izstopa v stavkih o ubogih in kraljestvu (2,5; Mt 5,3), drevesu in njegovih sadovih (3,12; Mt 7,16), mirovnikih (3,18; Mt 5,9), ponižnosti in poveličevanju (4: 10; Mt 23,12), zarjavelem in od moljev razjedenem bogastvu (5,2–3; Mt 6,19), sodniku, ki stoji pred vrati (5,9; Mt 24,33), in zapovedi o prisegi (5,12; Mt 5,3337). (3) Nazadnje je moralni poduk, ki ga daje Jakob, postavljen v okvir prihajajoče sodbe (2,13; 4,12; 5,1–11). Njegov nujni poziv k uskladitvi lastne izpovedi in ravnanja izhaja iz možnosti, da je Jezus, mesijanski sodnik, že blizu (5,8) in bo pravične in nepravične popeljal na ločene poti.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ignatius Catholic Study Bible: New Testament|last=Scott|first=Hahn|publisher=Ignatius Press|year=2019|last2=Mitch|first2=Curtis|chapter=The Letter of Saint James: Introduction}}</ref> Odlomek 2,14-26 so razlagalci pogosto razlagali kot Jakobovo nasprotovanje Pavlovemu nauku o opravičenju po veri brez del postave. Toda avtor pisma izraz »delo« uporablja v drugačnem pomenu kot apostol; za Jakoba so to dela ljubezni, kot jih pozna judovstvo, medtem ko so za Pavla predvsem »dela zakona«, tj. obredna dejanja, npr. obrezovanje. Za Pavla je opravičeni tisti, ki prejme odrešilno Božje opravičenje, za Jakoba pa je to preprosto tisti, ki ravna pravično. Zato je površinsko nesoglasje med Pavlom in Jakobom v bistvu le različno izražanje skupnega krščanskega nauka o odnosu med vero in deli. Po eni razlagi je polemika usmerjena proti sprevrženim oblikam napačno razumljenega ali zlorabljenega Pavlovega nauka, po drugi pa Jakobovo pismo preprosto napada nevarnost, da bi vera postala zgolj miselna drža, ne pa celovita preobrazba življenja v občestvu ubogih in ponižnih.<ref name=":2" /> == Sklici == {{Sklici}} == Vira == * Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. <references /> [[Kategorija:Nova zaveza]] djkgc7tjit9xga9cg4dx6y516phxbg8 5735170 5735169 2022-08-16T16:40:24Z Jurij5 159659 wikitext text/x-wiki '''Jakobovo pismo''' je eno od pisem [[Nova zaveza|Nove zaveze]], naslovljeno na prve [[Cerkev (organizacija)|krščanske cerkve]] (»dvanajstim rodovom v razseljenosti«) in pripisano Jakobu, [[Kristjan|krščanskemu]] [[Judje|Judu]], čigar identiteta je nedorečena. Veliko nesoglasij je tudi glede datuma nastanka. Številni raziskovalci menijo, verjetno napisano na sredi prvega stoletja<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Epistle of St. James|url=https://www.newadvent.org/cathen/08275b.htm|website=www.newadvent.org|accessdate=2022-08-16}}</ref> ali prelomu iz 1. v 2. stoletje. Pismo je eno od sedmih tako imenovanih [[Katoliška pisma|katoliških pisem]] (tj. Jakobovo, 1. in 2. Petrovo, 1., 2. in 3. Janezovo ter Judovo), ki so bila med zadnjimi deli, ki so bila določena kot [[Kanoničnost|kanonična]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Letter of James {{!}} Summary, Authorship, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Letter-of-James|website=www.britannica.com|accessdate=2022-08-16|language=en}}</ref> Pisec obravnava teme, kot so vztrajnost v preganjanju, revščina in bogastvo, obvladovanje jezika, skrb za sirote in vdove, preklinjanje, hvalisanje, prisege in molitev. Odlomek, ki poudarja pomen vere z dobrimi deli (»Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva.« 2,17), je bil moteč za [[Protestantizem|protestantske]] [[Teologija|teologe]], kot je bil [[Martin Luter|Martin Luther]], ki so zanikali človekovo sodelovanje v procesu odrešenja.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Uvod v Jakobovo pismo|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jak+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-08-16|first=|last=|publisher=Svetopisemska družba Slovenije}}</ref> == Nastanek == Avtor pisma se predstavlja kot Jakob, »služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa« (1,1). Omenjajo ga [[Apostolska dela]] (prim. Apd 15,13; 21,18), iz drugih virov pa je razvidno, da je do svoje mučeniške smrti leta 62 vodil jeruzalemsko krščansko občestvo. Avtorja je kasneje [[Sveti Hieronim|Hieronim]] neutemeljeno enačil z [[Jakob Mlajši|Jakobom Mlajšim]], Alfejevim sinom (prim. Mr 3,18). Pravtako ga ne moremo enačiti z [[Sveti Jakob|Jakobom Velikim]] ali [[Jakob Gospodov brat|Jakobom Pravičnim]], čeprav je slednji po mnenju nekaterih biblicistov verjetnejši.<ref name=":2" /> Nejasen je tudi kraj nastanka: nekateri pismo umeščajo v [[Grčija|grški]] ali [[Egipt (rimska provinca)|egiptovski]] del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], ker v njem prepoznavajo miselnost in težave helenistične Cerkve, medtem ko ga drugi, predvsem zaradi povezav s [[Hermov Pastir|''Hermovim'' ''Pastirjem'']], postavljajo v [[Rim]]. Večina pa ga postavlja v [[Palestina (regija)|Palestino]] zaradi omembe podrobnosti, tipičnih za tisto regijo, kot so ovenevanje travnika v 1,10–11, prispodoba o studencu v 3,11–12, zgodnji in pozni dež v 5,7, trgovci in zemljiški posestniki v 4,13–5,6.<ref name=":2" /> V začetku Jakobovo pismo Cerkev ni povsem sprejela. Najprej je bil sprejet v kanon v Egiptu, kjer ga [[Origen]] sprejme med svetopisemska besedila kot ''navdinjenega''. Drugod je bilo Jakobovo pismo iz kanona izključeno. Šele proti koncu 4. stoletja ga sprejmejo tako v vzhodnih kot zahodnih Cerkvah.<ref name=":0" /> == Vsebina == === Jezik === Jakobovo pismo je po literarni zvrsti opredeljeno kot »modrostni govor«, ki ima obliko pisma. Lahko bi rekli, da je pismo zbirka moralnih ugotovitev in navodil, ki so izražena kot spodbude v gnostičnem in pregovornem slogu.<ref name=":2" /> Avtor pisma nagovarja k moralnemu življenju, podobno kot pri drugemu delu Pavlovih pisem. V pismu se prav tako odraža eshatološki vidik, ki je značilen za zgodnje krščansko pričakovanje [[Jezusov drugi prihod|paruzije]]. Sorodno je književni zvrsti stoiško–kiniške diatribe, za katero je značilna dialoškost in retorične prvine, kot so nagovor, uvajanje izmišljenega nasprotnika, retorična vprašanja, ironija in prispodobe.<ref name=":2" /> === Zgradba pisma === Skozi celo pismo je prisotna ena prevladujoča tema – tema preizkušnje, h kateri se avtor vrača in o njej piše v različnih kontekstih. Jakobovo pismo je razdeljeno na pet poglavji. Začne se z uvodnim pozdravom in konča z vzpodbudnimi besedami o preizkušnjah in molitivi. V jedru pisma pa nas avtor svari pred preizkušnjami in spodbuja k pravemu, modremu vedenju. '''I. Pozdrav (1,1)''' '''II. Uvod (1,2–27)''' * Preizkušnja, vera in bogastvo (1,2–11) * Preizkušnja, govor in delo (1,12–27) '''III. Bogastvo in vera (2,1–26)''' * Bogastvo in pristranskost (2,1–13) * Dajanje in vera (2,14–26) '''IV. Modrost in govor (3,1–4,12)''' * Nevarnost govora (3,1–12) * Božji dar modrosti (3,13–18) * Odvrnitev od grešnega govorjenja in dejanja (4,1–10) * Primer grešnega govora: obrekovanje (4,11–12) * Preizkušnja in bogastvo (4,13–5,6) '''V. Zaključek: Potrpežljivost in molitev (5,7–20)''' * Potrpežljivost (5,7–11) * Prisege (5,12) * Molitev in bolezen (5,13–18) * Namen pisma (5,19–20) === Povzetek === V uvodnem delu, pozdravu (Jak 1,1 –1,8), avtor spregovori o tem, kako tisti, ki prosijo Boga modrosti, vendar molijo brez vere, ne bodo prejeli ničesar. V nadaljevanju spregovori o pobožnost in ponižanju ter poslušanju in izpolnjevanju postave, kajti ta postava predstavlja popolno svobodo (Jak 1,12–1,27). Nato avtor govori predvsem o tem, naj ne bomo pristranski in naj nas zemeljsko bogastvo ne zaslepi. Govori tudi o odnosu med vero v Jezusa Kristusa in postavo (izpolnjevanjem postave). Na koncu nas avtor še opozori na to, da je do tistih, ki ne izkazujejo usmiljenja, tudi sodba neusmiljena (Jak 2,1–2,13). V nadaljevanju se ukvarja predvsem z odnosom med vero in deli: »Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del« (Jak 2,26). Spregovori tudi o jeziku in kako velika je njegova moč (kot enega od primerov navede ladjo, ki jo obrača le malo krmilo. Maš jezik je kot krmilo, saj je majhen, a se ponaša z velikimi rečmi (Jak 3,5). Nadaljuje o modrosti od zgoraj (Jak 3,13–3,18), ki jo primerja z zemeljsko. Za slednjo je značilna nevoščljivost in preperljivost, ki vodita v vsakršno zlo. Modrost od zgoraj pa je najprej čista, miroljubna, prizanesljiva, polna usmiljenja in dobrih sadov (Jak 3,17). Nato govori o prijateljstvu s svetom, kjer nagovarja k ponižnosti v naših dejanjih: »Ponižajte se pred Gospodom in povišal vas bo« (Jak 4,10). Prav tako spregovori o obsojanju brata in poziva, naj ne obsojamo bližnjih (Jak 3,11–3,12). Obenem svari prevzetne, da je vsakršno bahanje zlo (Jak 4,13–4,17). V zaključku besedo nameni še bogatim, ki jih spomni na minljivost časa (Jak 5,1–6), ter pismo zaključi s pozivom k potrpežljivosti v pričakovanju Gospodovega prihoda in molitvi. Doda še, da tisti, ki rešijo in spreobrnejo bližnje, ki so se oddaljili od resnice, rešijo njihovo dušo iz smrti in pokrijejo množico grehov (Jak 5,7–19). Teološki poudarki: Vsebinsko je pismo temeljito posvečeno [[Kateheza|katehezi]] [[Etika|etičnega]] življenja. Vsaj trije dejavniki tvorijo temelj njegovih moralnih in duhovnih navodil: (1) Mnogi raziskovalci so Jakobovo pismo označili za primer krščanske modrostne literature, saj se modrostna izročila Svetega pisma na podoben način ukvarjajo s praktičnimi vidiki verske vere in življenja. Ne le, da Jakob ohranja isti poudarek na načelih pravičnega ravnanja, ampak celo njegov didaktični pristop posnema nekatere knjige, kot sta [[Knjiga modrosti]] in [[Sirah]], zlastvi v uporabi konkretnih podob, paralelizma in ritmičnega sloga. (2) Če Jakob črpa navdih iz izraelskega modrostnega izročila, je v enaki meri dolžan tudi nauku Jezusa Kristusa. Še posebej dobro pozna tok izročila, ki se je sčasoma prelil v Matejev evangelij. To najbolj izstopa v stavkih o ubogih in kraljestvu (2,5; Mt 5,3), drevesu in njegovih sadovih (3,12; Mt 7,16), mirovnikih (3,18; Mt 5,9), ponižnosti in poveličevanju (4: 10; Mt 23,12), zarjavelem in od moljev razjedenem bogastvu (5,2–3; Mt 6,19), sodniku, ki stoji pred vrati (5,9; Mt 24,33), in zapovedi o prisegi (5,12; Mt 5,3337). (3) Nazadnje je moralni poduk, ki ga daje Jakob, postavljen v okvir prihajajoče sodbe (2,13; 4,12; 5,1–11). Njegov nujni poziv k uskladitvi lastne izpovedi in ravnanja izhaja iz možnosti, da je Jezus, mesijanski sodnik, že blizu (5,8) in bo pravične in nepravične popeljal na ločene poti.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ignatius Catholic Study Bible: New Testament|last=Scott|first=Hahn|publisher=Ignatius Press|year=2019|last2=Mitch|first2=Curtis|chapter=The Letter of Saint James: Introduction}}</ref> Odlomek 2,14-26 so razlagalci pogosto razlagali kot Jakobovo nasprotovanje Pavlovemu nauku o opravičenju po veri brez del postave. Toda avtor pisma izraz »delo« uporablja v drugačnem pomenu kot apostol; za Jakoba so to dela ljubezni, kot jih pozna judovstvo, medtem ko so za Pavla predvsem »dela zakona«, tj. obredna dejanja, npr. obrezovanje. Za Pavla je opravičeni tisti, ki prejme odrešilno Božje opravičenje, za Jakoba pa je to preprosto tisti, ki ravna pravično. Zato je površinsko nesoglasje med Pavlom in Jakobom v bistvu le različno izražanje skupnega krščanskega nauka o odnosu med vero in deli. Po eni razlagi je polemika usmerjena proti sprevrženim oblikam napačno razumljenega ali zlorabljenega Pavlovega nauka, po drugi pa Jakobovo pismo preprosto napada nevarnost, da bi vera postala zgolj miselna drža, ne pa celovita preobrazba življenja v občestvu ubogih in ponižnih.<ref name=":2" /> == Sklici == {{Sklici}} == Vira == * Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. <references /> [[Kategorija:Nova zaveza]] 3yibqi5xw07g10z6wi7xndb97ddjhmy 5735222 5735170 2022-08-16T19:47:12Z Jurij5 159659 wikitext text/x-wiki '''Jakobovo pismo''' je eno od pisem [[Nova zaveza|Nove zaveze]], naslovljeno na prve [[Cerkev (organizacija)|krščanske cerkve]] (»dvanajstim rodovom v razseljenosti«) in pripisano Jakobu, [[Kristjan|krščanskemu]] [[Judje|Judu]], čigar identiteta je nedorečena. Veliko nesoglasij je tudi glede datuma nastanka. Številni raziskovalci menijo, verjetno napisano na sredi prvega stoletja<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Epistle of St. James|url=https://www.newadvent.org/cathen/08275b.htm|website=www.newadvent.org|accessdate=2022-08-16}}</ref> ali prelomu iz 1. v 2. stoletje. Pismo je eno od sedmih tako imenovanih [[Katoliška pisma|katoliških pisem]] (tj. Jakobovo, 1. in 2. Petrovo, 1., 2. in 3. Janezovo ter Judovo), ki so bila med zadnjimi deli, ki so bila določena kot [[Kanoničnost|kanonična]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Letter of James {{!}} Summary, Authorship, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Letter-of-James|website=www.britannica.com|accessdate=2022-08-16|language=en}}</ref> Pisec obravnava teme, kot so vztrajnost v preganjanju, revščina in bogastvo, obvladovanje jezika, skrb za sirote in vdove, preklinjanje, hvalisanje, prisege in molitev. Odlomek, ki poudarja pomen vere z dobrimi deli (»Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva.« 2,17), je bil moteč za [[Protestantizem|protestantske]] [[Teologija|teologe]], kot je bil [[Martin Luter|Martin Luther]], ki so zanikali človekovo sodelovanje v procesu odrešenja.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Uvod v Jakobovo pismo|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jak+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-08-16|first=|last=|publisher=Svetopisemska družba Slovenije}}</ref> == Nastanek == Avtor pisma se predstavlja kot Jakob, »služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa« (1,1). Omenjajo ga [[Apostolska dela]] (prim. Apd 15,13; 21,18), iz drugih virov pa je razvidno, da je do svoje mučeniške smrti leta 62 vodil jeruzalemsko krščansko občestvo. Avtorja je kasneje [[Sveti Hieronim|Hieronim]] neutemeljeno enačil z [[Jakob Mlajši|Jakobom Mlajšim]], Alfejevim sinom (prim. Mr 3,18). Pravtako ga ne moremo enačiti z [[Sveti Jakob|Jakobom Velikim]] ali [[Jakob Gospodov brat|Jakobom Pravičnim]], čeprav je slednji po mnenju nekaterih biblicistov verjetnejši.<ref name=":2" /> Nejasen je tudi kraj nastanka: nekateri pismo umeščajo v [[Grčija|grški]] ali [[Egipt (rimska provinca)|egiptovski]] del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], ker v njem prepoznavajo miselnost in težave helenistične Cerkve, medtem ko ga drugi, predvsem zaradi povezav s [[Hermov Pastir|''Hermovim'' ''Pastirjem'']], postavljajo v [[Rim]]. Večina pa ga postavlja v [[Palestina (regija)|Palestino]] zaradi omembe podrobnosti, tipičnih za tisto regijo, kot so ovenevanje travnika v 1,10–11, prispodoba o studencu v 3,11–12, zgodnji in pozni dež v 5,7, trgovci in zemljiški posestniki v 4,13–5,6.<ref name=":2" /> V začetku Jakobovo pismo Cerkev ni povsem sprejela. Najprej je bil sprejet v kanon v Egiptu, kjer ga [[Origen]] sprejme med svetopisemska besedila kot ''navdinjenega''. Drugod je bilo Jakobovo pismo iz kanona izključeno. Šele proti koncu 4. stoletja ga sprejmejo tako v vzhodnih kot zahodnih Cerkvah.<ref name=":0" /> == Vsebina == === Jezik === Jakobovo pismo je po literarni zvrsti opredeljeno kot »modrostni govor«, ki ima obliko pisma. Lahko bi rekli, da je pismo zbirka moralnih ugotovitev in navodil, ki so izražena kot spodbude v gnostičnem in pregovornem slogu.<ref name=":2" /> Avtor pisma nagovarja k moralnemu življenju, podobno kot pri drugemu delu Pavlovih pisem. V pismu se prav tako odraža eshatološki vidik, ki je značilen za zgodnje krščansko pričakovanje [[Jezusov drugi prihod|paruzije]]. Sorodno je književni zvrsti stoiško–kiniške diatribe, za katero je značilna dialoškost in retorične prvine, kot so nagovor, uvajanje izmišljenega nasprotnika, retorična vprašanja, ironija in prispodobe.<ref name=":2" /> === Zgradba pisma === Skozi celo pismo je prisotna ena prevladujoča tema – tema preizkušnje, h kateri se avtor vrača in o njej piše v različnih kontekstih. Jakobovo pismo je razdeljeno na pet poglavji. Začne se z uvodnim pozdravom in konča z vzpodbudnimi besedami o preizkušnjah in molitivi. V jedru pisma pa nas avtor svari pred preizkušnjami in spodbuja k pravemu, modremu vedenju.<ref name=":2" /> '''I. Pozdrav (1,1)''' '''II. Uvod (1,2–27)''' * Preizkušnja, vera in bogastvo (1,2–11) * Preizkušnja, govor in delo (1,12–27) '''III. Bogastvo in vera (2,1–26)''' * Bogastvo in pristranskost (2,1–13) * Dajanje in vera (2,14–26) '''IV. Modrost in govor (3,1–4,12)''' * Nevarnost govora (3,1–12) * Božji dar modrosti (3,13–18) * Odvrnitev od grešnega govorjenja in dejanja (4,1–10) * Primer grešnega govora: obrekovanje (4,11–12) * Preizkušnja in bogastvo (4,13–5,6) '''V. Zaključek: Potrpežljivost in molitev (5,7–20)''' * Potrpežljivost (5,7–11) * Prisege (5,12) * Molitev in bolezen (5,13–18) * Namen pisma (5,19–20) === Povzetek === V uvodnem delu, pozdravu (Jak 1,1 –1,8), avtor spregovori o tem, kako tisti, ki prosijo Boga modrosti, vendar molijo brez vere, ne bodo prejeli ničesar. V nadaljevanju spregovori o pobožnost in ponižanju ter poslušanju in izpolnjevanju postave, kajti ta postava predstavlja popolno svobodo (Jak 1,12–1,27). Nato avtor govori predvsem o tem, naj ne bomo pristranski in naj nas zemeljsko bogastvo ne zaslepi. Govori tudi o odnosu med vero v Jezusa Kristusa in postavo (izpolnjevanjem postave). Na koncu nas avtor še opozori na to, da je do tistih, ki ne izkazujejo usmiljenja, tudi sodba neusmiljena (Jak 2,1–2,13). V nadaljevanju se ukvarja predvsem z odnosom med vero in deli: »Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del« (Jak 2,26). Spregovori tudi o jeziku in kako velika je njegova moč (kot enega od primerov navede ladjo, ki jo obrača le malo krmilo. Maš jezik je kot krmilo, saj je majhen, a se ponaša z velikimi rečmi (Jak 3,5). Nadaljuje o modrosti od zgoraj (Jak 3,13–3,18), ki jo primerja z zemeljsko. Za slednjo je značilna nevoščljivost in preperljivost, ki vodita v vsakršno zlo. Modrost od zgoraj pa je najprej čista, miroljubna, prizanesljiva, polna usmiljenja in dobrih sadov (Jak 3,17). Nato govori o prijateljstvu s svetom, kjer nagovarja k ponižnosti v naših dejanjih: »Ponižajte se pred Gospodom in povišal vas bo« (Jak 4,10). Prav tako spregovori o obsojanju brata in poziva, naj ne obsojamo bližnjih (Jak 3,11–3,12). Obenem svari prevzetne, da je vsakršno bahanje zlo (Jak 4,13–4,17). V zaključku besedo nameni še bogatim, ki jih spomni na minljivost časa (Jak 5,1–6), ter pismo zaključi s pozivom k potrpežljivosti v pričakovanju Gospodovega prihoda in molitvi. Doda še, da tisti, ki rešijo in spreobrnejo bližnje, ki so se oddaljili od resnice, rešijo njihovo dušo iz smrti in pokrijejo množico grehov (Jak 5,7–19). === Teološki poudarki: === Vsebinsko je pismo temeljito posvečeno [[Kateheza|katehezi]] [[Etika|etičnega]] življenja. Vsaj trije dejavniki tvorijo temelj njegovih moralnih in duhovnih navodil: (1) Mnogi raziskovalci so Jakobovo pismo označili za primer krščanske modrostne literature, saj se modrostna izročila Svetega pisma na podoben način ukvarjajo s praktičnimi vidiki verske vere in življenja. Ne le, da Jakob ohranja isti poudarek na načelih pravičnega ravnanja, ampak celo njegov didaktični pristop posnema nekatere knjige, kot sta [[Knjiga modrosti]] in [[Sirah]], zlastvi v uporabi konkretnih podob, paralelizma in ritmičnega sloga. (2) Če Jakob črpa navdih iz izraelskega modrostnega izročila, je v enaki meri dolžan tudi nauku Jezusa Kristusa. Še posebej dobro pozna tok izročila, ki se je sčasoma prelil v Matejev evangelij. To najbolj izstopa v stavkih o ubogih in kraljestvu (2,5; Mt 5,3), drevesu in njegovih sadovih (3,12; Mt 7,16), mirovnikih (3,18; Mt 5,9), ponižnosti in poveličevanju (4: 10; Mt 23,12), zarjavelem in od moljev razjedenem bogastvu (5,2–3; Mt 6,19), sodniku, ki stoji pred vrati (5,9; Mt 24,33), in zapovedi o prisegi (5,12; Mt 5,3337). (3) Nazadnje je moralni poduk, ki ga daje Jakob, postavljen v okvir prihajajoče sodbe (2,13; 4,12; 5,1–11). Njegov nujni poziv k uskladitvi lastne izpovedi in ravnanja izhaja iz možnosti, da je Jezus, mesijanski sodnik, že blizu (5,8) in bo pravične in nepravične popeljal na ločene poti.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ignatius Catholic Study Bible: New Testament|last=Scott|first=Hahn|publisher=Ignatius Press|year=2019|last2=Mitch|first2=Curtis|chapter=The Letter of Saint James: Introduction}}</ref> Odlomek 2,14-26 so razlagalci pogosto razlagali kot Jakobovo nasprotovanje Pavlovemu nauku o opravičenju po veri brez del postave. Toda avtor pisma izraz »delo« uporablja v drugačnem pomenu kot apostol; za Jakoba so to dela ljubezni, kot jih pozna judovstvo, medtem ko so za Pavla predvsem »dela zakona«, tj. obredna dejanja, npr. obrezovanje. Za Pavla je opravičeni tisti, ki prejme odrešilno Božje opravičenje, za Jakoba pa je to preprosto tisti, ki ravna pravično. Zato je površinsko nesoglasje med Pavlom in Jakobom v bistvu le različno izražanje skupnega krščanskega nauka o odnosu med vero in deli. Po eni razlagi je polemika usmerjena proti sprevrženim oblikam napačno razumljenega ali zlorabljenega Pavlovega nauka, po drugi pa Jakobovo pismo preprosto napada nevarnost, da bi vera postala zgolj miselna drža, ne pa celovita preobrazba življenja v občestvu ubogih in ponižnih.<ref name=":2" /> == Sklici == {{Sklici}} == Vira == * Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. [[Kategorija:Nova zaveza]] n1yi9ar9v3468ozuzzdjgnuzz5ikz36 5735228 5735222 2022-08-16T19:51:31Z A09 188929 /* Vira */ {{sv. p}}, nk wikitext text/x-wiki '''Jakobovo pismo''' je eno od pisem [[Nova zaveza|Nove zaveze]], naslovljeno na prve [[Cerkev (organizacija)|krščanske cerkve]] (»dvanajstim rodovom v razseljenosti«) in pripisano Jakobu, [[Kristjan|krščanskemu]] [[Judje|Judu]], čigar identiteta je nedorečena. Veliko nesoglasij je tudi glede datuma nastanka. Številni raziskovalci menijo, verjetno napisano na sredi prvega stoletja<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Epistle of St. James|url=https://www.newadvent.org/cathen/08275b.htm|website=www.newadvent.org|accessdate=2022-08-16}}</ref> ali prelomu iz 1. v 2. stoletje. Pismo je eno od sedmih tako imenovanih [[Katoliška pisma|katoliških pisem]] (tj. Jakobovo, 1. in 2. Petrovo, 1., 2. in 3. Janezovo ter Judovo), ki so bila med zadnjimi deli, ki so bila določena kot [[Kanoničnost|kanonična]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Letter of James {{!}} Summary, Authorship, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Letter-of-James|website=www.britannica.com|accessdate=2022-08-16|language=en}}</ref> Pisec obravnava teme, kot so vztrajnost v preganjanju, revščina in bogastvo, obvladovanje jezika, skrb za sirote in vdove, preklinjanje, hvalisanje, prisege in molitev. Odlomek, ki poudarja pomen vere z dobrimi deli (»Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva.« 2,17), je bil moteč za [[Protestantizem|protestantske]] [[Teologija|teologe]], kot je bil [[Martin Luter|Martin Luther]], ki so zanikali človekovo sodelovanje v procesu odrešenja.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Uvod v Jakobovo pismo|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jak+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-08-16|first=|last=|publisher=Svetopisemska družba Slovenije}}</ref> == Nastanek == Avtor pisma se predstavlja kot Jakob, »služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa« (1,1). Omenjajo ga [[Apostolska dela]] (prim. Apd 15,13; 21,18), iz drugih virov pa je razvidno, da je do svoje mučeniške smrti leta 62 vodil jeruzalemsko krščansko občestvo. Avtorja je kasneje [[Sveti Hieronim|Hieronim]] neutemeljeno enačil z [[Jakob Mlajši|Jakobom Mlajšim]], Alfejevim sinom (prim. Mr 3,18). Pravtako ga ne moremo enačiti z [[Sveti Jakob|Jakobom Velikim]] ali [[Jakob Gospodov brat|Jakobom Pravičnim]], čeprav je slednji po mnenju nekaterih biblicistov verjetnejši.<ref name=":2" /> Nejasen je tudi kraj nastanka: nekateri pismo umeščajo v [[Grčija|grški]] ali [[Egipt (rimska provinca)|egiptovski]] del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], ker v njem prepoznavajo miselnost in težave helenistične Cerkve, medtem ko ga drugi, predvsem zaradi povezav s [[Hermov Pastir|''Hermovim'' ''Pastirjem'']], postavljajo v [[Rim]]. Večina pa ga postavlja v [[Palestina (regija)|Palestino]] zaradi omembe podrobnosti, tipičnih za tisto regijo, kot so ovenevanje travnika v 1,10–11, prispodoba o studencu v 3,11–12, zgodnji in pozni dež v 5,7, trgovci in zemljiški posestniki v 4,13–5,6.<ref name=":2" /> V začetku Jakobovo pismo Cerkev ni povsem sprejela. Najprej je bil sprejet v kanon v Egiptu, kjer ga [[Origen]] sprejme med svetopisemska besedila kot ''navdinjenega''. Drugod je bilo Jakobovo pismo iz kanona izključeno. Šele proti koncu 4. stoletja ga sprejmejo tako v vzhodnih kot zahodnih Cerkvah.<ref name=":0" /> == Vsebina == === Jezik === Jakobovo pismo je po literarni zvrsti opredeljeno kot »modrostni govor«, ki ima obliko pisma. Lahko bi rekli, da je pismo zbirka moralnih ugotovitev in navodil, ki so izražena kot spodbude v gnostičnem in pregovornem slogu.<ref name=":2" /> Avtor pisma nagovarja k moralnemu življenju, podobno kot pri drugemu delu Pavlovih pisem. V pismu se prav tako odraža eshatološki vidik, ki je značilen za zgodnje krščansko pričakovanje [[Jezusov drugi prihod|paruzije]]. Sorodno je književni zvrsti stoiško–kiniške diatribe, za katero je značilna dialoškost in retorične prvine, kot so nagovor, uvajanje izmišljenega nasprotnika, retorična vprašanja, ironija in prispodobe.<ref name=":2" /> === Zgradba pisma === Skozi celo pismo je prisotna ena prevladujoča tema – tema preizkušnje, h kateri se avtor vrača in o njej piše v različnih kontekstih. Jakobovo pismo je razdeljeno na pet poglavji. Začne se z uvodnim pozdravom in konča z vzpodbudnimi besedami o preizkušnjah in molitivi. V jedru pisma pa nas avtor svari pred preizkušnjami in spodbuja k pravemu, modremu vedenju.<ref name=":2" /> '''I. Pozdrav (1,1)''' '''II. Uvod (1,2–27)''' * Preizkušnja, vera in bogastvo (1,2–11) * Preizkušnja, govor in delo (1,12–27) '''III. Bogastvo in vera (2,1–26)''' * Bogastvo in pristranskost (2,1–13) * Dajanje in vera (2,14–26) '''IV. Modrost in govor (3,1–4,12)''' * Nevarnost govora (3,1–12) * Božji dar modrosti (3,13–18) * Odvrnitev od grešnega govorjenja in dejanja (4,1–10) * Primer grešnega govora: obrekovanje (4,11–12) * Preizkušnja in bogastvo (4,13–5,6) '''V. Zaključek: Potrpežljivost in molitev (5,7–20)''' * Potrpežljivost (5,7–11) * Prisege (5,12) * Molitev in bolezen (5,13–18) * Namen pisma (5,19–20) === Povzetek === V uvodnem delu, pozdravu (Jak 1,1 –1,8), avtor spregovori o tem, kako tisti, ki prosijo Boga modrosti, vendar molijo brez vere, ne bodo prejeli ničesar. V nadaljevanju spregovori o pobožnost in ponižanju ter poslušanju in izpolnjevanju postave, kajti ta postava predstavlja popolno svobodo (Jak 1,12–1,27). Nato avtor govori predvsem o tem, naj ne bomo pristranski in naj nas zemeljsko bogastvo ne zaslepi. Govori tudi o odnosu med vero v Jezusa Kristusa in postavo (izpolnjevanjem postave). Na koncu nas avtor še opozori na to, da je do tistih, ki ne izkazujejo usmiljenja, tudi sodba neusmiljena (Jak 2,1–2,13). V nadaljevanju se ukvarja predvsem z odnosom med vero in deli: »Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del« (Jak 2,26). Spregovori tudi o jeziku in kako velika je njegova moč (kot enega od primerov navede ladjo, ki jo obrača le malo krmilo. Maš jezik je kot krmilo, saj je majhen, a se ponaša z velikimi rečmi (Jak 3,5). Nadaljuje o modrosti od zgoraj (Jak 3,13–3,18), ki jo primerja z zemeljsko. Za slednjo je značilna nevoščljivost in preperljivost, ki vodita v vsakršno zlo. Modrost od zgoraj pa je najprej čista, miroljubna, prizanesljiva, polna usmiljenja in dobrih sadov (Jak 3,17). Nato govori o prijateljstvu s svetom, kjer nagovarja k ponižnosti v naših dejanjih: »Ponižajte se pred Gospodom in povišal vas bo« (Jak 4,10). Prav tako spregovori o obsojanju brata in poziva, naj ne obsojamo bližnjih (Jak 3,11–3,12). Obenem svari prevzetne, da je vsakršno bahanje zlo (Jak 4,13–4,17). V zaključku besedo nameni še bogatim, ki jih spomni na minljivost časa (Jak 5,1–6), ter pismo zaključi s pozivom k potrpežljivosti v pričakovanju Gospodovega prihoda in molitvi. Doda še, da tisti, ki rešijo in spreobrnejo bližnje, ki so se oddaljili od resnice, rešijo njihovo dušo iz smrti in pokrijejo množico grehov (Jak 5,7–19). === Teološki poudarki: === Vsebinsko je pismo temeljito posvečeno [[Kateheza|katehezi]] [[Etika|etičnega]] življenja. Vsaj trije dejavniki tvorijo temelj njegovih moralnih in duhovnih navodil: (1) Mnogi raziskovalci so Jakobovo pismo označili za primer krščanske modrostne literature, saj se modrostna izročila Svetega pisma na podoben način ukvarjajo s praktičnimi vidiki verske vere in življenja. Ne le, da Jakob ohranja isti poudarek na načelih pravičnega ravnanja, ampak celo njegov didaktični pristop posnema nekatere knjige, kot sta [[Knjiga modrosti]] in [[Sirah]], zlastvi v uporabi konkretnih podob, paralelizma in ritmičnega sloga. (2) Če Jakob črpa navdih iz izraelskega modrostnega izročila, je v enaki meri dolžan tudi nauku Jezusa Kristusa. Še posebej dobro pozna tok izročila, ki se je sčasoma prelil v Matejev evangelij. To najbolj izstopa v stavkih o ubogih in kraljestvu (2,5; Mt 5,3), drevesu in njegovih sadovih (3,12; Mt 7,16), mirovnikih (3,18; Mt 5,9), ponižnosti in poveličevanju (4: 10; Mt 23,12), zarjavelem in od moljev razjedenem bogastvu (5,2–3; Mt 6,19), sodniku, ki stoji pred vrati (5,9; Mt 24,33), in zapovedi o prisegi (5,12; Mt 5,3337). (3) Nazadnje je moralni poduk, ki ga daje Jakob, postavljen v okvir prihajajoče sodbe (2,13; 4,12; 5,1–11). Njegov nujni poziv k uskladitvi lastne izpovedi in ravnanja izhaja iz možnosti, da je Jezus, mesijanski sodnik, že blizu (5,8) in bo pravične in nepravične popeljal na ločene poti.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ignatius Catholic Study Bible: New Testament|last=Scott|first=Hahn|publisher=Ignatius Press|year=2019|last2=Mitch|first2=Curtis|chapter=The Letter of Saint James: Introduction}}</ref> Odlomek 2,14-26 so razlagalci pogosto razlagali kot Jakobovo nasprotovanje Pavlovemu nauku o opravičenju po veri brez del postave. Toda avtor pisma izraz »delo« uporablja v drugačnem pomenu kot apostol; za Jakoba so to dela ljubezni, kot jih pozna judovstvo, medtem ko so za Pavla predvsem »dela zakona«, tj. obredna dejanja, npr. obrezovanje. Za Pavla je opravičeni tisti, ki prejme odrešilno Božje opravičenje, za Jakoba pa je to preprosto tisti, ki ravna pravično. Zato je površinsko nesoglasje med Pavlom in Jakobom v bistvu le različno izražanje skupnega krščanskega nauka o odnosu med vero in deli. Po eni razlagi je polemika usmerjena proti sprevrženim oblikam napačno razumljenega ali zlorabljenega Pavlovega nauka, po drugi pa Jakobovo pismo preprosto napada nevarnost, da bi vera postala zgolj miselna drža, ne pa celovita preobrazba življenja v občestvu ubogih in ponižnih.<ref name=":2" /> == Sklici == {{Sklici}} == Vira == * Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. {{sveto pismo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nova zaveza]] prpxhw16ppq3ecz3hgrde69k28l27lm 0 522353 5735172 2022-08-16T16:51:00Z Shabicht 3554 Nova stran z vsebino: {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = [[Baročna arhitektura|Barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = OMCO Feniks 2003<br>e' -8<br>OMCO Feniks 2003<br>g' -6<br> V. Šikič Zagreb 1962<br> a' -10 (~Tedeum) | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, [[Bizeljsko]] | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == Srednjeveški viri cerkve sv. Lovrenca na Bizeljskem ne omenjajo, vendar je tedaj na tem mestu gotovo stala cerkev. To izpričuje del zvonika (verjetno iz 15. stol.), ki ima v pritličnem delu gotski [[Križni obok|križnorebrasti obok]]. Prvotna majhna cerkev z lesenim oltarjem se prvič omenja šele 1545 v vizitacijskem zapisu. Sedanjo cerkveno zgradbo je dal leta 1725 zgraditi tedanji ljubljanski škof Sigismund pl. Schrattenbach. Cerkev je bila posvečena leta 1737, ko je na Bizeljskem vikarjeval Tomaž Kapler. Leta 1818 je bil verjetno povišan zvonik in prizidana oz. predelana zakristija. V letih 1851 in 1852 so vso cerkev prenovili. Cerkev je bila prenovljena še leta 1936 in nazadnje 2002-2005. == Arhitektura == Cerkveno stavbo sestavljajo zvonik, pravokotna cerkvena ladja z banjastim obokom in dvema kvadratnima stranskima kapelama. Prezbiterij je tristrano sklenjen in banjasto obokan. Stene baročne ladje so členjene z močnimi pilastri (nosilci obokov). Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Baročni oltar sv. Janeza Nepomuka v južni stranski kapeli je iz 2. polovice 18. stol, prižnica pa iz 1854. Baročna sta tudi kropilnika pod zvonikom. Severna stranska kapela je posvečena Mariji. Oltarna slika sv. Lovrenca izvira iz leta 1854. Fresko poslikavo notranjosti, ki jo je leta 1936 naslikal slikar Fras iz Slivnice pri Mariboru, je bila leta 2003 restavrirana. Orgle neznane orglarja iz leta 1800, so bile prav tako prenovljene leta 2003. Slike križevega pota je cerkvi daroval tedanji kaplan, sedaj blaženi [[Anton Martin Slomšek|A. M. Slomšek]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Lawrence's Church (Bizeljsko)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] obsz3qliq771yyws3279i5lxbz7kkzr 5735173 5735172 2022-08-16T16:52:47Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = [[Baročna arhitektura|Barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = OMCO Feniks 2003<br>e' -8<br>OMCO Feniks 2003<br>g' -6<br> V. Šikič Zagreb 1962<br> a' -10 (~Tedeum) | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, [[Bizeljsko]] | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == Srednjeveški viri cerkve sv. Lovrenca na Bizeljskem ne omenjajo, vendar je tedaj na tem mestu gotovo stala cerkev. To izpričuje del zvonika (verjetno iz 15. stol.), ki ima v pritličnem delu gotski [[Križni obok|križnorebrasti obok]]. Prvotna majhna cerkev z lesenim oltarjem se prvič omenja šele 1545 v vizitacijskem zapisu. Sedanjo cerkveno zgradbo je dal leta 1725 zgraditi tedanji ljubljanski škof Sigismund pl. Schrattenbach. Cerkev je bila posvečena leta 1737, ko je na Bizeljskem vikarjeval Tomaž Kapler. Leta 1818 je bil verjetno povišan zvonik in prizidana oz. predelana zakristija. V letih 1851 in 1852 so vso cerkev prenovili. Cerkev je bila prenovljena še leta 1936 in nazadnje 2002-2005. == Arhitektura == Cerkveno stavbo sestavljajo zvonik, pravokotna cerkvena ladja z banjastim obokom in dvema kvadratnima stranskima kapelama. Prezbiterij je tristrano sklenjen in banjasto obokan. Stene baročne ladje so členjene z močnimi pilastri (nosilci obokov). Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Baročni oltar sv. Janeza Nepomuka v južni stranski kapeli je iz 2. polovice 18. stol, prižnica pa iz 1854. Baročna sta tudi kropilnika pod zvonikom. Severna stranska kapela je posvečena Mariji. Oltarna slika sv. Lovrenca izvira iz leta 1854. Fresko poslikavo notranjosti, ki jo je leta 1936 naslikal slikar Fras iz Slivnice pri Mariboru, je bila leta 2003 restavrirana. Orgle neznane orglarja iz leta 1800, so bile prav tako prenovljene leta 2003. Slike križevega pota je cerkvi daroval tedanji kaplan, sedaj blaženi [[Anton Martin Slomšek|A. M. Slomšek]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Kategorija v Zbirki|St. Lawrence's Church (Bizeljsko)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 5gudbug2wz2f8rqglpfbalgxsr8blo9 5735174 5735173 2022-08-16T17:01:48Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = [[Baročna arhitektura|Barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = OMCO Feniks 2003<br>e' -8<br>OMCO Feniks 2003<br>g' -6<br> V. Šikič Zagreb 1962<br> a' -10 (~Tedeum) | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, [[Bizeljsko]] | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == Srednjeveški viri cerkve sv. Lovrenca na Bizeljskem ne omenjajo, vendar je tedaj na tem mestu gotovo stala cerkev. To izpričuje del zvonika (verjetno iz 15. stol.), ki ima v pritličnem delu gotski [[Križni obok|križnorebrasti obok]]. Prvotna majhna cerkev z lesenim oltarjem se prvič omenja šele 1545 v vizitacijskem zapisu. Sedanjo cerkveno zgradbo je dal leta 1725 zgraditi tedanji ljubljanski škof Sigismund pl. Schrattenbach. Cerkev je bila posvečena leta 1737, ko je na Bizeljskem vikarjeval Tomaž Kapler. Leta 1818 je bil verjetno povišan zvonik in prizidana oz. predelana zakristija. V letih 1851 in 1852 so vso cerkev prenovili. Cerkev je bila prenovljena še leta 1936 in nazadnje 2002-2005. == Arhitektura == Cerkveno stavbo sestavljajo zvonik, pravokotna cerkvena ladja z banjastim obokom in dvema kvadratnima stranskima kapelama. Prezbiterij je tristrano sklenjen in banjasto obokan. Stene baročne ladje so členjene z močnimi pilastri (nosilci obokov). Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Baročni oltar sv. Janeza Nepomuka v južni stranski kapeli je iz 2. polovice 18. stol, prižnica pa iz 1854. Baročna sta tudi kropilnika pod zvonikom. Severna stranska kapela je posvečena Mariji. Oltarna slika sv. Lovrenca izvira iz leta 1854. Fresko poslikavo notranjosti, ki jo je leta 1936 naslikal slikar Fras iz Slivnice pri Mariboru, je bila leta 2003 restavrirana. Orgle neznane orglarja iz leta 1800, so bile prav tako prenovljene leta 2003. Slike križevega pota je cerkvi daroval tedanji kaplan, sedaj blaženi [[Anton Martin Slomšek|A. M. Slomšek]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Kategorija v Zbirki|St. Lawrence's Church (Bizeljsko)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 4a2iuot39c651m3rvzckd3bh512bght 5735175 5735174 2022-08-16T17:03:39Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = [[Baročna arhitektura|Barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = OMCO Feniks 2003<br>e' -8<br>OMCO Feniks 2003<br>g' -6<br> V. Šikič Zagreb 1962<br> a' -10 (~Tedeum) | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, [[Bizeljsko]] | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == Srednjeveški viri cerkve sv. Lovrenca na Bizeljskem ne omenjajo, vendar je tedaj na tem mestu gotovo stala cerkev. To izpričuje del zvonika (verjetno iz 15. stol.), ki ima v pritličnem delu gotski [[Križni obok|križnorebrasti obok]]. Prvotna majhna cerkev z lesenim oltarjem se prvič omenja šele 1545 v vizitacijskem zapisu. Sedanjo cerkveno zgradbo je dal leta 1725 zgraditi tedanji ljubljanski škof [[Žiga Feliks Schrattenbach]]. Cerkev je bila posvečena leta 1737, ko je na Bizeljskem vikarjeval Tomaž Kapler. Leta 1818 je bil verjetno povišan zvonik in prizidana oz. predelana zakristija. V letih 1851 in 1852 so vso cerkev prenovili. Cerkev je bila prenovljena še leta 1936 in nazadnje 2002-2005. == Arhitektura == Cerkveno stavbo sestavljajo zvonik, pravokotna cerkvena ladja z banjastim obokom in dvema kvadratnima stranskima kapelama. Prezbiterij je tristrano sklenjen in banjasto obokan. Stene baročne ladje so členjene z močnimi pilastri (nosilci obokov). Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Baročni oltar sv. Janeza Nepomuka v južni stranski kapeli je iz 2. polovice 18. stol, prižnica pa iz 1854. Baročna sta tudi kropilnika pod zvonikom. Severna stranska kapela je posvečena Mariji. Oltarna slika sv. Lovrenca izvira iz leta 1854. Fresko poslikavo notranjosti, ki jo je leta 1936 naslikal slikar Fras iz Slivnice pri Mariboru, je bila leta 2003 restavrirana. Orgle neznane orglarja iz leta 1800, so bile prav tako prenovljene leta 2003. Slike križevega pota je cerkvi daroval tedanji kaplan, sedaj blaženi [[Anton Martin Slomšek|A. M. Slomšek]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Kategorija v Zbirki|St. Lawrence's Church (Bizeljsko)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] d1tu6f5ct69sfnbk19v592jyp9jj58m 5735231 5735175 2022-08-16T19:55:10Z A09 188929 slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = [[Baročna arhitektura|Barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = OMCO Feniks 2003<br>e' -8<br>OMCO Feniks 2003<br>g' -6<br> V. Šikič Zagreb 1962<br> a' -10 (~Tedeum) | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, [[Bizeljsko]] | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == Srednjeveški viri cerkve sv. Lovrenca na Bizeljskem ne omenjajo, vendar je tedaj na tem mestu gotovo stala cerkev. To izpričuje del zvonika (verjetno iz 15. stol.), ki ima v pritličnem delu gotski [[Križni obok|križnorebrasti obok]]. Prvotna majhna cerkev z lesenim oltarjem se prvič omenja šele 1545 v vizitacijskem zapisu. Sedanjo cerkveno zgradbo je dal leta 1725 zgraditi tedanji ljubljanski škof [[Žiga Feliks Schrattenbach]]. Cerkev je bila posvečena leta 1737, ko je na Bizeljskem vikarjeval Tomaž Kapler. Leta 1818 je bil verjetno povišan zvonik in prizidana oz. predelana zakristija. V letih 1851 in 1852 so vso cerkev prenovili. Cerkev je bila prenovljena še leta 1936 in nazadnje 2002-2005. == Arhitektura == Cerkveno stavbo sestavljajo zvonik, pravokotna cerkvena ladja z banjastim obokom in dvema kvadratnima stranskima kapelama. Prezbiterij je tristrano sklenjen in banjasto obokan. Stene baročne ladje so členjene z močnimi pilastri (nosilci obokov). Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Baročni oltar sv. Janeza Nepomuka v južni stranski kapeli je iz 2. polovice 18. stol, prižnica pa iz 1854. Baročna sta tudi kropilnika pod zvonikom. Severna stranska kapela je posvečena Mariji. Oltarna slika sv. Lovrenca izvira iz leta 1854. Fresko poslikavo notranjosti, ki jo je leta 1936 naslikal slikar Fras iz Slivnice pri Mariboru, je bila leta 2003 restavrirana. Orgle neznane orglarja iz leta 1800, so bile prav tako prenovljene leta 2003. Slike križevega pota je cerkvi daroval tedanji kaplan, sedaj blaženi [[Anton Martin Slomšek|A. M. Slomšek]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Kategorija v Zbirki|St. Lawrence's Church (Bizeljsko)}} {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Videm ob Savi}} [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 8454w5uv9vjf3y6e136eke4o1lyrdbi 5735239 5735231 2022-08-16T19:58:34Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca]]; dodal [[Kategorija:Cerkve svetega Lovrenca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = [[Baročna arhitektura|Barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = OMCO Feniks 2003<br>e' -8<br>OMCO Feniks 2003<br>g' -6<br> V. Šikič Zagreb 1962<br> a' -10 (~Tedeum) | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, [[Bizeljsko]] | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == Srednjeveški viri cerkve sv. Lovrenca na Bizeljskem ne omenjajo, vendar je tedaj na tem mestu gotovo stala cerkev. To izpričuje del zvonika (verjetno iz 15. stol.), ki ima v pritličnem delu gotski [[Križni obok|križnorebrasti obok]]. Prvotna majhna cerkev z lesenim oltarjem se prvič omenja šele 1545 v vizitacijskem zapisu. Sedanjo cerkveno zgradbo je dal leta 1725 zgraditi tedanji ljubljanski škof [[Žiga Feliks Schrattenbach]]. Cerkev je bila posvečena leta 1737, ko je na Bizeljskem vikarjeval Tomaž Kapler. Leta 1818 je bil verjetno povišan zvonik in prizidana oz. predelana zakristija. V letih 1851 in 1852 so vso cerkev prenovili. Cerkev je bila prenovljena še leta 1936 in nazadnje 2002-2005. == Arhitektura == Cerkveno stavbo sestavljajo zvonik, pravokotna cerkvena ladja z banjastim obokom in dvema kvadratnima stranskima kapelama. Prezbiterij je tristrano sklenjen in banjasto obokan. Stene baročne ladje so členjene z močnimi pilastri (nosilci obokov). Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Baročni oltar sv. Janeza Nepomuka v južni stranski kapeli je iz 2. polovice 18. stol, prižnica pa iz 1854. Baročna sta tudi kropilnika pod zvonikom. Severna stranska kapela je posvečena Mariji. Oltarna slika sv. Lovrenca izvira iz leta 1854. Fresko poslikavo notranjosti, ki jo je leta 1936 naslikal slikar Fras iz Slivnice pri Mariboru, je bila leta 2003 restavrirana. Orgle neznane orglarja iz leta 1800, so bile prav tako prenovljene leta 2003. Slike križevega pota je cerkvi daroval tedanji kaplan, sedaj blaženi [[Anton Martin Slomšek|A. M. Slomšek]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Kategorija v Zbirki|St. Lawrence's Church (Bizeljsko)}} {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Videm ob Savi}} [[Kategorija:Cerkve svetega Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 4bmex5v8x7tc2yatoebiokpfc0dfk4b 0 522354 5735176 2022-08-16T17:04:12Z Romanm 13 Nova stran z vsebino: '''Rž''' lahko pomeni: * [[rž]], žito iz družine trav * [[Rž (gora)|Rž]], gora v Julijskih Alpah * [[Ansambel Rž]], narodnozabavni ansambel {{razločitev}} wikitext text/x-wiki '''Rž''' lahko pomeni: * [[rž]], žito iz družine trav * [[Rž (gora)|Rž]], gora v Julijskih Alpah * [[Ansambel Rž]], narodnozabavni ansambel {{razločitev}} efbs10avt0qyrvfdlp7x693y2d7j5k1 0 522356 5735180 2022-08-16T17:10:53Z Romanm 13 preusmeritev na [[Kondo-Kavese Tsuneko]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kondo-Kavese Tsuneko]] tqnk5d3jpmd1ymb3net294nm657y9t3 0 522357 5735193 2022-08-16T17:37:00Z SloVolley 193012 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1097821188|Tonček Štern]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkar|name=Tonček Štern|image=Toncek Stern (Legavolley 2017).jpg|image_size=|caption=|birth_date={{Birth date and age|1995|11|14|df=y}}|birth_place=[[Maribor]], Slovenia|height=2.00 m|position=Opposite|medaltemplates={{MedalSport | Men's [[volleyball]] }} {{MedalCountry| {{SLO}} }} {{MedalCompetition|[[FIVB Volleyball Men's Challenger Cup|FIVB Challenger Cup]]}} {{MedalGold|[[2019 FIVB Volleyball Men's Challenger Cup|2019 Slovenia]]|}} {{MedalCompetition|[[Men's European Volleyball Championship|CEV European Championship]]}} {{MedalSilver|[[2019 Men's European Volleyball Championship|2019 France/Slovenia/Belgium/Netherlands]]|}} {{MedalSilver|[[2021 Men's European Volleyball Championship|2021 Poland/Czech Republic/Estonia/Finland]]|}}}} '''Tonček Štern''', [[slovenski]] [[Odbojka|odbojkar]], * [[14. november]] [[1995]], [[Maribor]] Štern trenutno igra za grški klub Olympiacos in [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|slovensko reprezentanco]], s katero je leta [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]] in 2021 postal [[Evropsko prvenstvo v odbojki|evropski podprvak]] . <ref>{{Navedi splet|url=https://www-old.cev.eu/Competition-Area/CompetitionNews.aspx?ID=1052&NewsID=29818&TagType=0&TagContent=0&NewsType=0&Paging=0&Sd=1/1/1900&Ed=1/1/1900|title=Serbia triumph with EuroVolley men’s crown too!|website=cev.eu|date=29 September 2019|accessdate=17 September 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=T. O.|title=Slovenci z novo izjemno predstavo do zadnjega v igri za naslov|url=https://www.rtvslo.si/sport/odbojka/ep-v-odbojki-2021/slovenci-z-novo-izjemno-predstavo-do-zadnjega-v-igri-za-naslov/594512|publisher=[[RTV Slovenija]]|accessdate=20 September 2021|language=sl|date=19 September 2021}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * Player profile at the European Volleyball Confederation * [https://www.legavolley.it/player/STE-TON-95 Player profile] na ''LegaVolley.it'' {{In lang|it}} * [https://volleybox.net/toncek-stern-p4311 Player profile] na ''Volleybox.net'' [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1995]] [[Kategorija:Slovenski odbojkarji]] g76p6gykab3uqngnzzmpxe9pk8mhxr2 5735194 5735193 2022-08-16T17:39:35Z SloVolley 193012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkar|name=Tonček Štern|image=Toncek Stern (Legavolley 2017).jpg|image_size=|caption=|birth_date={{Birth date and age|1995|11|14|df=y}}|birth_place=[[Maribor]], Slovenija|height=2.00 m|position=|medaltemplates= {{MedalSport | Moška [[Odbojka|odbojkarska reprezentanca]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo]]}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija, Slovenija, Belgija, Nizozemska 2019]] |}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska, Češka, Estonija, Finska 2021]] |}} }} '''Tonček Štern''', [[slovenski]] [[Odbojka|odbojkar]], * [[14. november]] [[1995]], [[Maribor]] Štern trenutno igra za grški klub Olympiacos in [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|slovensko reprezentanco]], s katero je leta [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]] in 2021 postal [[Evropsko prvenstvo v odbojki|evropski podprvak]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://www-old.cev.eu/Competition-Area/CompetitionNews.aspx?ID=1052&NewsID=29818&TagType=0&TagContent=0&NewsType=0&Paging=0&Sd=1/1/1900&Ed=1/1/1900|title=Serbia triumph with EuroVolley men’s crown too!|website=cev.eu|date=29. september 2019|accessdate=17. september 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=T. O.|title=Slovenci z novo izjemno predstavo do zadnjega v igri za naslov|url=https://www.rtvslo.si/sport/odbojka/ep-v-odbojki-2021/slovenci-z-novo-izjemno-predstavo-do-zadnjega-v-igri-za-naslov/594512|publisher=[[RTV Slovenija]]|accessdate=20. september 2021|language=sl|date=19. september 2021}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.legavolley.it/player/STE-TON-95 Player profile] na ''LegaVolley.it'' {{In lang|it}} * [https://volleybox.net/toncek-stern-p4311 Player profile] na ''Volleybox.net'' [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1995]] [[Kategorija:Slovenski odbojkarji]] q26wak4g7jvyl4l0oit90thmu6gmsd5 5735218 5735194 2022-08-16T19:45:22Z A09 188929 np, slog, nk wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkar|name=Tonček Štern|image=Toncek Stern (Legavolley 2017).jpg|image_size=|caption=|birth_date={{Birth date and age|1995|11|14|df=y}}|birth_place=[[Maribor]], Slovenija|height=2.00 m|position=|medaltemplates= {{MedalSport | Moška [[Odbojka|odbojkarska reprezentanca]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo]]}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija, Slovenija, Belgija, Nizozemska 2019]] |}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska, Češka, Estonija, Finska 2021]] |}} }} '''Tonček Štern''', [[slovenski]] [[Odbojka|odbojkar]], * [[14. november]] [[1995]], [[Maribor]] Štern trenutno igra za grški klub Olympiacos in [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|slovensko reprezentanco]], s katero je leta [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]] postal [[Evropsko prvenstvo v odbojki|evropski podprvak]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www-old.cev.eu/Competition-Area/CompetitionNews.aspx?ID=1052&NewsID=29818&TagType=0&TagContent=0&NewsType=0&Paging=0&Sd=1/1/1900&Ed=1/1/1900|title=Serbia triumph with EuroVolley men’s crown too!|website=cev.eu|date=29. september 2019|accessdate=17. september 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=T. O.|title=Slovenci z novo izjemno predstavo do zadnjega v igri za naslov|url=https://www.rtvslo.si/sport/odbojka/ep-v-odbojki-2021/slovenci-z-novo-izjemno-predstavo-do-zadnjega-v-igri-za-naslov/594512|publisher=[[RTV Slovenija]]|accessdate=20. september 2021|language=sl|date=19. september 2021}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.legavolley.it/player/STE-TON-95 Player profile] na ''LegaVolley.it'' {{In lang|it}} * [https://volleybox.net/toncek-stern-p4311 Player profile] na ''Volleybox.net'' {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1995]] [[Kategorija:Slovenski odbojkarji]] shzvagxi29u0y5wtwe63c9cb5w7maa4 5735220 5735218 2022-08-16T19:46:39Z A09 188929 pp inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkar|name=Tonček Štern|image=|image_size=|caption=|birth_date=|birth_place=|height=2.00 m|position=|medaltemplates= {{MedalSport | Moška [[Odbojka|odbojkarska reprezentanca]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo]]}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija, Slovenija, Belgija, Nizozemska 2019]] |}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska, Češka, Estonija, Finska 2021]] |}} |country={{SLO}}}} '''Tonček Štern''', [[slovenski]] [[Odbojka|odbojkar]], * [[14. november]] [[1995]], [[Maribor]] Štern trenutno igra za grški klub Olympiacos in [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|slovensko reprezentanco]], s katero je leta [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]] postal [[Evropsko prvenstvo v odbojki|evropski podprvak]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www-old.cev.eu/Competition-Area/CompetitionNews.aspx?ID=1052&NewsID=29818&TagType=0&TagContent=0&NewsType=0&Paging=0&Sd=1/1/1900&Ed=1/1/1900|title=Serbia triumph with EuroVolley men’s crown too!|website=cev.eu|date=29. september 2019|accessdate=17. september 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=T. O.|title=Slovenci z novo izjemno predstavo do zadnjega v igri za naslov|url=https://www.rtvslo.si/sport/odbojka/ep-v-odbojki-2021/slovenci-z-novo-izjemno-predstavo-do-zadnjega-v-igri-za-naslov/594512|publisher=[[RTV Slovenija]]|accessdate=20. september 2021|language=sl|date=19. september 2021}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.legavolley.it/player/STE-TON-95 Player profile] na ''LegaVolley.it'' {{In lang|it}} * [https://volleybox.net/toncek-stern-p4311 Player profile] na ''Volleybox.net'' {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1995]] [[Kategorija:Slovenski odbojkarji]] pidh6z1x7oh2zk63aobkoxoljx7v5tv 5735221 5735220 2022-08-16T19:46:53Z A09 188929 −[[Kategorija:Rojeni leta 1995]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkar|name=Tonček Štern|image=|image_size=|caption=|birth_date=|birth_place=|height=2.00 m|position=|medaltemplates= {{MedalSport | Moška [[Odbojka|odbojkarska reprezentanca]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo]]}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija, Slovenija, Belgija, Nizozemska 2019]] |}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska, Češka, Estonija, Finska 2021]] |}} |country={{SLO}}}} '''Tonček Štern''', [[slovenski]] [[Odbojka|odbojkar]], * [[14. november]] [[1995]], [[Maribor]] Štern trenutno igra za grški klub Olympiacos in [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|slovensko reprezentanco]], s katero je leta [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]] postal [[Evropsko prvenstvo v odbojki|evropski podprvak]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www-old.cev.eu/Competition-Area/CompetitionNews.aspx?ID=1052&NewsID=29818&TagType=0&TagContent=0&NewsType=0&Paging=0&Sd=1/1/1900&Ed=1/1/1900|title=Serbia triumph with EuroVolley men’s crown too!|website=cev.eu|date=29. september 2019|accessdate=17. september 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=T. O.|title=Slovenci z novo izjemno predstavo do zadnjega v igri za naslov|url=https://www.rtvslo.si/sport/odbojka/ep-v-odbojki-2021/slovenci-z-novo-izjemno-predstavo-do-zadnjega-v-igri-za-naslov/594512|publisher=[[RTV Slovenija]]|accessdate=20. september 2021|language=sl|date=19. september 2021}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.legavolley.it/player/STE-TON-95 Player profile] na ''LegaVolley.it'' {{In lang|it}} * [https://volleybox.net/toncek-stern-p4311 Player profile] na ''Volleybox.net'' {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Slovenski odbojkarji]] rpnfilbwuwdtmqabwm0ppxz9f65zpxh 5735223 5735221 2022-08-16T19:47:13Z A09 188929 ds wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkar|name=Tonček Štern|image=|image_size=|caption=|birth_date=|birth_place=|height=2.00 m|position=|medaltemplates= {{MedalSport | Moška [[Odbojka|odbojkarska reprezentanca]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo]]}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija, Slovenija, Belgija, Nizozemska 2019]] |}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska, Češka, Estonija, Finska 2021]] |}} |country={{SLO}}}} '''Tonček Štern''', [[slovenski]] [[Odbojka|odbojkar]], * [[14. november]] [[1995]], [[Maribor]] Štern trenutno igra za grški klub Olympiacos in [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|slovensko reprezentanco]], s katero je leta [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]] postal [[Evropsko prvenstvo v odbojki|evropski podprvak]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www-old.cev.eu/Competition-Area/CompetitionNews.aspx?ID=1052&NewsID=29818&TagType=0&TagContent=0&NewsType=0&Paging=0&Sd=1/1/1900&Ed=1/1/1900|title=Serbia triumph with EuroVolley men’s crown too!|website=cev.eu|date=29. september 2019|accessdate=17. september 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=T. O.|title=Slovenci z novo izjemno predstavo do zadnjega v igri za naslov|url=https://www.rtvslo.si/sport/odbojka/ep-v-odbojki-2021/slovenci-z-novo-izjemno-predstavo-do-zadnjega-v-igri-za-naslov/594512|publisher=[[RTV Slovenija]]|accessdate=20. september 2021|language=sl|date=19. september 2021}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.legavolley.it/player/STE-TON-95 Player profile] na ''LegaVolley.it'' {{In lang|it}} * [https://volleybox.net/toncek-stern-p4311 Player profile] na ''Volleybox.net'' {{DEFAULTSORT:Štern, Tonček}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Slovenski odbojkarji]] h54p28xlxjg1cxmi4r7yc23fcg6njpz 0 522358 5735206 2022-08-16T18:44:27Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:160211 Higashi Honganji Kyoto Japan06s3.jpg|thumb|300px|[[Higaši Hongan-dži]] v [[Kjoto|Kjotu]]]] '''Budistični templji''' ali '''budistični samostani''' skupaj s [[Šintoistično svetišče|šintoističnimi svetišči]] veljajo za ene najštevilčnejših, znanih in najpomembnejših verskih stavb na [[Japonska|Japonskem]]. Šogunati ali voditelji Japonske so si že od [[obdobje Momojame |obdobja Momojame]] dali prednostno nalogo posodabljanja in obnove budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=History of Japanese Art|last=Mason|first=Penelope|publisher=Pearson Education Inc|year=2005|isbn=0-13-117601-3|location=Upper Saddle River, New Jersey|pages=305}}</ref> Japonska beseda za budistični samostan je ''tera'' (寺) (branje ''kun'') in isti ''[[kandži]]'' ima tudi izgovorjavo ''dži'' (pri branju), tako da se imena templjev pogosto končajo na ''-dera'' ali ''-dži''. Druga končnica, ''-in'' (院), se običajno uporablja za označevanje manjših templjev. Znani templji, kot so [[Kijomizu-dera]], [[Enrjaku-dži]] in [[Kotoku-in]], so templji, ki uporabljajo opisani vzorec poimenovanja. == Etimologija == Japonska beseda za budistični tempelj ''tera'' (寺) je bila v antiki zapisana tudi fonetično 天良, ''tera'' in je sorodna s sodobno korejščino ''čǒl'' iz srednjekorejščine ''Tiel'', Jurčen ''Taira'' in rekonstruirano starokitajščino ''*dɘiaʁ'', kar vse pomeni »budistični samostan«. Te besede očitno izhajajo iz aramejske besede za »samostan« ''dērā/ dairā/ dēr'' (iz korena ''dwr'' »živeti skupaj«), ne pa iz nepovezane in poznejše indijske besede za samostan [[vihara]] in so jih morda prenesli prvi srednjeazijski prevajalci budističnih svetih spisov, kot sta An Šigao ali Lokaksema.<ref name="CIB">{{cite journal|last1=Beckwith|first1=Christopher I.|author-link1=|title=The Aramaic source of the East Asian word for 'Buddhist monastery': on the spread of Central Asian monasticism in the Kushan Period (2014)|journal=Journal Asiatique|date=2014|volume=302|issue=1|pages=111–138|url=https://www.academia.edu/19612033|language=en}}</ref> == Budistične in šintoistične strukture == [[File:Shitennoji-torii.jpg|thumb|''[[Tori]]'' na vhodu v [[Šiteno-dži]], budistični tempelj v Osaki]] Na Japonskem budistični templji sobivajo s šintoističnimi svetišči in oba si delita osnovne značilnosti [[japonska arhitektura|japonske tradicionalne arhitekture]]. Tako ''[[Tori]]'' kot ''rōmon'' označujeta vhod v svetišče in templje, čeprav je ''tori'' povezan s [[šintoizem|šintoizmom]], ''romon'' pa z [[budizem|budizmom]]. Nekatera svetišča, na primer Ivašimizu Hačiman-gū, imajo glavna vrata v budističnem slogu, imenovana ''sōmon''. Mnogi templji imajo ''Čōzu-ja'' (tudi ''temizu-ja'') in ''komainu'', kot svetišče. Nasprotno pa nekatera svetišča uporabljajo kadilo ali imajo zvonik ''šōrō''. Drugi – na primer svetišče Tanzan v Nari – imajo lahko celo [[japonska pagoda|pagodo]].<ref>{{cite book|title=Nihon Kenchiku-shi|editor=Fujita Masaya, Koga Shūsaku|publisher=Shōwa-dō|date=April 10, 1990|edition=September 30, 2008|isbn=4-8122-9805-9|language=ja|page=79}}</ref> [[File:神泉苑、京都.jpg|thumb|right|''Honden'' boginje Zennjo Rjūō, znotraj templja Šingon v Kjotu]] Podobnosti med templji in svetišči so tudi funkcionalne. Tako kot svetišče tudi budistični tempelj ni primarno kraj čaščenja: njegove najpomembnejše stavbe se uporabljajo za hrambo svetih predmetov (''honzon''- uveljavljena glavna podoba ali glavno božanstvo, enakovreden ''šintai''- telo ''[[kami]]ja'' - svetišča) in niso dostopne vernikom. Za razliko od krščanske cerkve je [[tempelj]] tudi [[samostan]]. Za določene obrede obstajajo specializirane stavbe, ki pa so običajno odprte le za omejeno število udeležencev. Verska množična srečanja ne potekajo redno kot pri krščanskih verah in v nobenem primeru niso v templju. Če je v obredu udeleženih veliko ljudi, bo imel praznični značaj in bo potekal na prostem. Arhitekturni elementi budističnega templja naj bi utelešali teme in učenja budizma. Razlog za velike strukturne podobnosti med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči je v njihovi skupni zgodovini. Ko se je šintoizem prvič srečal z budizmom, je postal bolj razlagalen, saj ni poskušal razložiti vesolja, kot je včasih poskušal budizem.<ref name=":1">{{Cite book|title=The Art and Architecture of Japan|last=Paine and Soper|first=Robert Treat and Alexander|publisher=Yale University Press|year=1981|isbn=0-300-05333-9|location=Hong Kong|pages=345}}</ref> Pravzaprav je normalno, da je bil tempelj tudi svetišče, zato je v arhitekturnem smislu očitnih razlik med obema tako malo, da jih pogosto lahko vidi le strokovnjak.<ref name="Scheid-bauten">{{cite web|last=Bernhard|first=Scheid|title=Anleitung: Religiōse Bauten in Japan|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|work=Religion in Japan|language=de|publisher=University of Vienna|access-date=17 October 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101023132042/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|archive-date=23 October 2010|url-status=dead}}</ref> Mnogi obiskovalci obiščejo budistične templje in šintoistična svetišča iz podobnih razlogov, kot je molitev ali za srečo.<ref>{{Cite web|url=https://www.japantimes.co.jp/culture/2013/05/16/arts/seeing-where-shinto-and-buddhism-cross/#.XKp4LC-ZMn1|title=Seeing Where Shinto and Buddhism Cross|last=Tamashige|first=Sachiko|date=2013|website=The Japan Times|access-date=April 7, 2019}}</ref> Obe veri sobivata zaradi povečane priljubljenosti verstev in rojstva novih verstev. Svetišča, v katerih so bili skriti lokalni ''kamiji'', so obstajala že dolgo pred prihodom budizma, vendar so bila sestavljena bodisi iz razmejenih kopenskih območij brez kakršnih koli stavb ali iz začasnih svetišč, postavljenih po potrebi.<ref name="fk">Fujita, Koga (2008:20-21)</ref> S prihodom budizma na Japonsko v 6. stoletju so bila svetišča podvržena njegovemu vplivu in sprejela tako koncept stalnih struktur kot arhitekturo budističnih templjev. [[File:Iwashimizu Hachimangu minamisomon.jpg|thumb|left|Vrata v budističnem slogu (''karamon'') v Ivašimizu Hačiman-gū]] Zaporedni razvoj ''šinbucu-šūgō'' ([[sinkretizem]] budizma in čaščenja ''kamija'') in teorije ''hondži suidžaku'' je pripeljal do skoraj popolnega zlitja čaščenja ''kamija'' in budizma.<ref name="scheid-mitteralter">{{cite web|last=Scheid|first=Bernhard|title=Shinto:Versuch einer Begriffbestimmung|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|work=Religion in Japan|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=17 October 2010|archive-date=1 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701160256/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|url-status=dead}}</ref> Postalo je običajno, da so svetišča spremljali templji v mešanih kompleksih, imenovanih ''džingū-dži'' (神宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«) ali ''mijadera'' (宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«). Običajno je bilo tudi nasprotno: večina templjev je imela vsaj majhno svetišče, posvečeno svojim skrbniškim ''kamijem'' in so se zato imenovali ''džiša'' (寺社, »tempeljska svetišča«). [[Obdobje Meidži]] je odpravilo večino ''džingū-dži'', vendar je pustilo ''džiša'' nedotaknjeno, tako da ima večina templjev še danes vsaj eno, včasih zelo veliko, svetišče v svojih prostorih in budistično boginjo Benzaiten pogosto častijo v šintoističnih svetiščih.<ref>{{cite web|title=Jingūji|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1126|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=29 September 2010}}</ref> Posledično so stoletja imeli svetišča in templji simbiotično razmerje, v katerem so vplivali drug na drugega. Svetišča so iz budizma prevzela svoja vrata (''Mon''), uporabo dvorane za laične vernike, uporabo barvitega lesa in še več, medtem ko je bila kitajska budistična arhitektura prilagojena japonskemu okusu z bolj asimetričnimi tlorisi, večjo uporabo naravnih materialov in prilagoditev samostana obstoječemu naravnemu okolju.<ref name="young-p47">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA47#v=onepage&q&f=false p=47]</ref> Jasna ločitev med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči, ki je danes običajna, se pojavi šele kot posledica zakona ''šinbucu bunri'' (»ločitev kamijev in Bud«) iz leta 1868. To ločitev je predpisal zakon in številna svetišča-templji so bili prisiljeni postati le svetišča, med njimi slavna, kot sta [[Usa Džingū]] in [[Curugaoka Hačiman-gū]]. Ker je bilo mešanje obeh religij zdaj prepovedano, so morali ''džingū-dži'' odstopiti nekaj svojih posesti ali razstaviti nekatere svoje stavbe, s čimer so poškodovali celovitost svoje kulturne dediščine ter zmanjšali zgodovinsko in ekonomsko vrednost svojih posesti.<ref name="KOT">Kamakura Official Textbook for Culture and Tourism</ref> Na primer, velikanska Niō v Curugaoke Hačiman-gū (dva lesena jezna in mišičasta čuvaja, ki ju običajno najdemo ob straneh vhoda v tempelj), ki sta bila predmet budističnega čaščenja in zato nezakonita tam, kjer sta bila, sta bila prodana Jufuku-džiju, kjer sta še vedno. <ref>Mutsu (1995:172)</ref> Svetišče-tempelj je moralo uničiti tudi stavbe, povezane z budizmom, na primer ''tahōtō'' (多宝塔 - pagoda z mnogimi dragulji), ''midō'' in ''šičidō garan'' (sedem dvoran, ki sestavljajo idealen kompleks budističnega templja). == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Fletcher, Sir Banister; Cruickshank, Dan (1996) [1896]. Sir Banister Fletcher's a history of architecture (20th illustrated ed.). Architectural Press. ISBN 0-7506-2267-9. Retrieved 2009-11-11. *Fujita Masaya, Koga Shūsaku, ed. (April 10, 1990). Nihon Kenchiku-shi (in Japanese) (September 30, 2008 ed.). Shōwa-dō. ISBN 4-8122-9805-9. *Japanese Art Net User System Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology (JAANUS) *Kamakura Shōkō Kaigijo (2008). Kamakura Kankō Bunka Kentei Kōshiki Tekisutobukku (in Japanese). Kamakura: Kamakura Shunshūsha. ISBN 978-4-7740-0386-3. *Mutsu, Iso (June 1995). "Jufuku-ji". Kamakura: Fact and Legend. Tokyo: Tuttle Publishing. ISBN 0-8048-1968-8. *Nishi, Kazuo; Hozumi, Kazuo (1996) [1983]. What is Japanese architecture? (illustrated ed.). Kodansha International. ISBN 4-7700-1992-0. Retrieved 2009-11-11. *Ōnuki, Akihiko (2008). Kamakura. Rekishi to Fushigi wo Aruku (in Japanese). Tokyo: Jitsugyō no Nihonsha. ISBN 978-4-408-59306-7. *Sansom, George (1962). "Japan: A Short Cultural History." New York: Appleton-Century Crofts, Inc. *Young, David; Young, Michiko (2007) [2004]. The art of Japanese architecture. Architecture and Interior Design (illustrated, revised ed.). Tuttle Publishing. ISBN 978-0-8048-3838-2. Retrieved 2009-11-11. *Cluzel, Jean-Sébastien (October 2008). Architecture éternelle du Japon - De l'histoire aux mythes. Dijon: Editions Faton. ISBN 978-2-87844-107-9. == Zunanje povezave == {{Commons category|Buddhist temples in Japan}} *[https://web.archive.org/web/20160423091553/http://www.gojapango.com/travel/japanese_temples.html Japanese Temples] Guide to over 190 with pictures and map. * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Japanese temples of historical interest.] With photos. * [http://www.books-on-japan.info/kyoto-heian-temples.htm Kyoto and Japanese Buddhism] by Tokushi Yusho. Brief history of temples in Kyoto by a Japanese scholar (English Translation) [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] 6llrb16ee3d8rjkjqtsgs1m5vlhhm9r 5735614 5735206 2022-08-17T10:01:36Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:160211 Higashi Honganji Kyoto Japan06s3.jpg|thumb|300px|[[Higaši Hongan-dži]] v [[Kjoto|Kjotu]]]] '''Budistični templji''' ali '''budistični samostani''' skupaj s [[Šintoistično svetišče|šintoističnimi svetišči]] veljajo za ene najštevilčnejših, znanih in najpomembnejših verskih stavb na [[Japonska|Japonskem]]. Šogunati ali voditelji Japonske so si že od [[obdobje Momojame |obdobja Momojame]] dali prednostno nalogo posodabljanja in obnove budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=History of Japanese Art|last=Mason|first=Penelope|publisher=Pearson Education Inc|year=2005|isbn=0-13-117601-3|location=Upper Saddle River, New Jersey|pages=305}}</ref> Japonska beseda za budistični samostan je ''tera'' (寺) (branje ''kun'') in isti ''[[kandži]]'' ima tudi izgovorjavo ''dži'' (pri branju), tako da se imena templjev pogosto končajo na ''-dera'' ali ''-dži''. Druga končnica, ''-in'' (院), se običajno uporablja za označevanje manjših templjev. Znani templji, kot so [[Kijomizu-dera]], [[Enrjaku-dži]] in [[Kotoku-in]], so templji, ki uporabljajo opisani vzorec poimenovanja. == Etimologija == Japonska beseda za budistični tempelj ''tera'' (寺) je bila v antiki zapisana tudi fonetično 天良, ''tera'' in je sorodna s sodobno korejščino ''čǒl'' iz srednjekorejščine ''Tiel'', Jurčen ''Taira'' in rekonstruirano starokitajščino ''*dɘiaʁ'', kar vse pomeni »budistični samostan«. Te besede očitno izhajajo iz aramejske besede za »samostan« ''dērā/ dairā/ dēr'' (iz korena ''dwr'' »živeti skupaj«), ne pa iz nepovezane in poznejše indijske besede za samostan [[vihara]] in so jih morda prenesli prvi srednjeazijski prevajalci budističnih svetih spisov, kot sta An Šigao ali Lokaksema.<ref name="CIB">{{cite journal|last1=Beckwith|first1=Christopher I.|author-link1=|title=The Aramaic source of the East Asian word for 'Buddhist monastery': on the spread of Central Asian monasticism in the Kushan Period (2014)|journal=Journal Asiatique|date=2014|volume=302|issue=1|pages=111–138|url=https://www.academia.edu/19612033|language=en}}</ref> == Budistične in šintoistične strukture == [[File:Shitennoji-torii.jpg|thumb|''[[Tori]]'' na vhodu v [[Šiteno-dži]], budistični tempelj v Osaki]] Na Japonskem budistični templji sobivajo s šintoističnimi svetišči in oba si delita osnovne značilnosti [[japonska arhitektura|japonske tradicionalne arhitekture]]. Tako ''[[Tori]]'' kot ''rōmon'' označujeta vhod v svetišče in templje, čeprav je ''tori'' povezan s [[šintoizem|šintoizmom]], ''romon'' pa z [[budizem|budizmom]]. Nekatera svetišča, na primer Ivašimizu Hačiman-gū, imajo glavna vrata v budističnem slogu, imenovana ''sōmon''. Mnogi templji imajo ''Čōzu-ja'' (tudi ''temizu-ja'') in ''komainu'', kot svetišče. Nasprotno pa nekatera svetišča uporabljajo kadilo ali imajo zvonik ''šōrō''. Drugi – na primer svetišče Tanzan v Nari – imajo lahko celo [[japonska pagoda|pagodo]].<ref>{{cite book|title=Nihon Kenchiku-shi|editor=Fujita Masaya, Koga Shūsaku|publisher=Shōwa-dō|date=April 10, 1990|edition=September 30, 2008|isbn=4-8122-9805-9|language=ja|page=79}}</ref> [[File:神泉苑、京都.jpg|thumb|right|''Honden'' boginje Zennjo Rjūō, znotraj templja Šingon v Kjotu]] Podobnosti med templji in svetišči so tudi funkcionalne. Tako kot svetišče tudi budistični tempelj ni primarno kraj čaščenja: njegove najpomembnejše stavbe se uporabljajo za hrambo svetih predmetov (''honzon''- uveljavljena glavna podoba ali glavno božanstvo, enakovreden ''šintai''- telo ''[[kami]]ja'' - svetišča) in niso dostopne vernikom. Za razliko od krščanske cerkve je [[tempelj]] tudi [[samostan]]. Za določene obrede obstajajo specializirane stavbe, ki pa so običajno odprte le za omejeno število udeležencev. Verska množična srečanja ne potekajo redno kot pri krščanskih verah in v nobenem primeru niso v templju. Če je v obredu udeleženih veliko ljudi, bo imel praznični značaj in bo potekal na prostem. Arhitekturni elementi budističnega templja naj bi utelešali teme in učenja budizma. Razlog za velike strukturne podobnosti med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči je v njihovi skupni zgodovini. Ko se je šintoizem prvič srečal z budizmom, je postal bolj razlagalen, saj ni poskušal razložiti vesolja, kot je včasih poskušal budizem.<ref name=":1">{{Cite book|title=The Art and Architecture of Japan|last=Paine and Soper|first=Robert Treat and Alexander|publisher=Yale University Press|year=1981|isbn=0-300-05333-9|location=Hong Kong|pages=345}}</ref> Pravzaprav je normalno, da je bil tempelj tudi svetišče, zato je v arhitekturnem smislu očitnih razlik med obema tako malo, da jih pogosto lahko vidi le strokovnjak.<ref name="Scheid-bauten">{{cite web|last=Bernhard|first=Scheid|title=Anleitung: Religiōse Bauten in Japan|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|work=Religion in Japan|language=de|publisher=University of Vienna|access-date=17 October 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101023132042/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|archive-date=23 October 2010|url-status=dead}}</ref> Mnogi obiskovalci obiščejo budistične templje in šintoistična svetišča iz podobnih razlogov, kot je molitev ali za srečo.<ref>{{Cite web|url=https://www.japantimes.co.jp/culture/2013/05/16/arts/seeing-where-shinto-and-buddhism-cross/#.XKp4LC-ZMn1|title=Seeing Where Shinto and Buddhism Cross|last=Tamashige|first=Sachiko|date=2013|website=The Japan Times|access-date=April 7, 2019}}</ref> Obe veri sobivata zaradi povečane priljubljenosti verstev in rojstva novih verstev. Svetišča, v katerih so bili skriti lokalni ''kamiji'', so obstajala že dolgo pred prihodom budizma, vendar so bila sestavljena bodisi iz razmejenih kopenskih območij brez kakršnih koli stavb ali iz začasnih svetišč, postavljenih po potrebi.<ref name="fk">Fujita, Koga (2008:20-21)</ref> S prihodom budizma na Japonsko v 6. stoletju so bila svetišča podvržena njegovemu vplivu in sprejela tako koncept stalnih struktur kot arhitekturo budističnih templjev. [[File:Iwashimizu Hachimangu minamisomon.jpg|thumb|left|Vrata v budističnem slogu (''karamon'') v Ivašimizu Hačiman-gū]] Zaporedni razvoj ''šinbucu-šūgō'' ([[sinkretizem]] budizma in čaščenja ''kamija'') in teorije ''hondži suidžaku'' je pripeljal do skoraj popolnega zlitja čaščenja ''kamija'' in budizma.<ref name="scheid-mitteralter">{{cite web|last=Scheid|first=Bernhard|title=Shinto:Versuch einer Begriffbestimmung|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|work=Religion in Japan|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=17 October 2010|archive-date=1 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701160256/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|url-status=dead}}</ref> Postalo je običajno, da so svetišča spremljali templji v mešanih kompleksih, imenovanih ''džingū-dži'' (神宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«) ali ''mijadera'' (宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«). Običajno je bilo tudi nasprotno: večina templjev je imela vsaj majhno svetišče, posvečeno svojim skrbniškim ''kamijem'' in so se zato imenovali ''džiša'' (寺社, »tempeljska svetišča«). [[Obdobje Meidži]] je odpravilo večino ''džingū-dži'', vendar je pustilo ''džiša'' nedotaknjeno, tako da ima večina templjev še danes vsaj eno, včasih zelo veliko, svetišče v svojih prostorih in budistično boginjo Benzaiten pogosto častijo v šintoističnih svetiščih.<ref>{{cite web|title=Jingūji|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1126|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=29 September 2010}}</ref> Posledično so stoletja imeli svetišča in templji simbiotično razmerje, v katerem so vplivali drug na drugega. Svetišča so iz budizma prevzela svoja vrata (''Mon''), uporabo dvorane za laične vernike, uporabo barvitega lesa in še več, medtem ko je bila kitajska budistična arhitektura prilagojena japonskemu okusu z bolj asimetričnimi tlorisi, večjo uporabo naravnih materialov in prilagoditev samostana obstoječemu naravnemu okolju.<ref name="young-p47">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA47#v=onepage&q&f=false p=47]</ref> Jasna ločitev med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči, ki je danes običajna, se pojavi šele kot posledica zakona ''šinbucu bunri'' (»ločitev kamijev in Bud«) iz leta 1868. To ločitev je predpisal zakon in številna svetišča-templji so bili prisiljeni postati le svetišča, med njimi slavna, kot sta [[Usa Džingū]] in [[Curugaoka Hačiman-gū]]. Ker je bilo mešanje obeh religij zdaj prepovedano, so morali ''džingū-dži'' odstopiti nekaj svojih posesti ali razstaviti nekatere svoje stavbe, s čimer so poškodovali celovitost svoje kulturne dediščine ter zmanjšali zgodovinsko in ekonomsko vrednost svojih posesti.<ref name="KOT">Kamakura Official Textbook for Culture and Tourism</ref> Na primer, velikanska Niō v Curugaoke Hačiman-gū (dva lesena jezna in mišičasta čuvaja, ki ju običajno najdemo ob straneh vhoda v tempelj), ki sta bila predmet budističnega čaščenja in zato nezakonita tam, kjer sta bila, sta bila prodana Jufuku-džiju, kjer sta še vedno. <ref>Mutsu (1995:172)</ref> Svetišče-tempelj je moralo uničiti tudi stavbe, povezane z budizmom, na primer ''tahōtō'' (多宝塔 - pagoda z mnogimi dragulji), ''midō'' in ''šičidō garan'' (sedem dvoran, ki sestavljajo idealen kompleks budističnega templja). == Arhitektura == === Splošne lastnosti === [[File:170216 Nishi Honganji Kyoto Japan03s4.jpg|thumb|left|Streha je prevladujoča značilnost budističnega templja.]] Budistična arhitektura na Japonskem ni avtohtona, temveč uvožena iz Kitajske in drugih azijskih kultur skozi stoletja s tako stalnostjo, da so predstavljeni gradbeni slogi vseh šestih dinastij. V njeni zgodovini posledično prevladujejo kitajske in druge azijske tehnike in slogi (prisotni celo v [[Veliko svetišče Ise| svetišču Ise]], ki velja za bistvo japonske arhitekture) na eni strani ter japonske izvirne različice teh tem na drugi strani.<ref name="hozintro">Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno les v različnih oblikah (deske, slama, lubje itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture, se uporabi kamna izogibajo, razen za določene posebne namene, na primer tempeljske podije in temelje pagod. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: steber in preklada podpirata veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in v vsakem primeru nenosilne. Struktura stebra in preklade uteleša ''Axis Mundi'' ikonične oblike Bude, ki je običajno predstavljena v pagodah in indijskih stupah. Loočne in obokane strehe so popolnoma odsotni. Krivulje [[zatrep]]a in strehe so blažje kot na Kitajskem, stebrova [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[Streha]] je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjo''. Ti preveliki napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi templja. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere včasih odhajajo drugi manj pomembni prostori, na primer hodniki, imenovani ''hisaši''. Razdelitve notranjega prostora so nestalne, velikost prostora je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče spremeniti glede na potrebe. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi do neke mere ni absolutno, saj je mogoče odstraniti cele stene in tako tempelj odpreti obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v templju pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je Nikkō Tōšō-gū, kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, okrasje sledi osnovnim strukturam in jih zato bolj poudarja kot skriva. Te arhitekturne značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj. To se je na primer zgodilo v Hōrjū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. Budistična arhitektura [[obdobje Heian |obdobja Heian]] je bila sestavljena iz ponovnega vznika nacionalnih okusov. Tempelj Hodžodži predstavlja raj in čisto deželo, ki uteleša elemente budizma čiste dežele. Zadnji formalni tempelj je bil Mocudži. Murodži je tempeljski kompleks pod goro Muro. Območje za templjem je sveto in je prepovedano za obiskovalce in romarje. Posebno svete so jame gore Muro. Znamenita Zmajeva jama je dom za kralja zmajev, ki ščiti državo. To je primer, kako so naravni elementi sveti vidiki budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=Muroji Rearranging Art and History at a Japanese Buddhist Temple|last=Fowler|first=Sherry D.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2005|location=Honolulu|pages=9}}</ref> Obstajajo štirje veliki templji iz sedmega stoletja: Asuka-dera, Kudara Odera, Kavaradera in Jakuši-dži.<ref name=":0">{{Cite book|title=The Four Great Temples|url=https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca|url-access=limited|last=McCallum|first=Donald F.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2009|isbn=978-0-8248-3114-1|location=Honolulu|pages=[https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca/page/n225 207]}}</ref> === Štirje veliki templji iz sedmega stoletja === ==== Asuka-dera ==== Asuka-dera (飛鳥寺), znan tudi kot Hōkō-dži (法興寺) je budistični tempelj v Asuki, Nara. Asuka-dera velja za enega najstarejših templjev na Japonskem. Ta velika dvorana je imela tri zlate dvorane in je bila prvi tempelj v polnem obsegu. Bil je najpomembnejši tempelj v obdobju Asuka. Ustanovitelj je bil Soga no Umako in je zgradil manjšo rezidenco, podobno veliki dvorani. V tem naravnem okolju so stoletja kasneje gradili številne kraljeve palače. Ko ga obiščemo danes, komaj ohranja svojo veličino, ki jo je imel nekoč, saj ni jasnih oznak, kje so bile prvotne dvorane, zdaj pa je glavno prizorišče parkirišče s turističnimi avtobusi. ==== Kudara-dera ==== Kudara-ji (百済寺) je bil budistični tempelj v mestu Hirakata v Osaki na Japonskem. Tempelj je zdaj v ruševinah, njegovo nekdanje območje pa je bilo leta 1941 razglašeno za nacionalno zgodovinsko mesto, leta 1952 pa je bilo imenovanje spremenjeno v posebno nacionalno zgodovinsko mesto. Mesto je bilo leta 1965 odprto za javnost kot eden prvih japonskih arheoloških parkov.<ref name="Bunka1">{{cite web |url= https://bunka.nii.ac.jp/heritages/detail/138794 |title=百済寺跡 |trans-title=Kudara-dera ruins|language=Japanese |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=August 20, 2020}}</ref> Temeljni ostanki bi lahko bili ostanki, najdeni na mestu ribnika Kibi (''Kibi Ike''). Ta veliki tempelj je imel devetnadstropno pagodo, ki je bila zgrajena na začetku budizma na Japonskem. [[File:Yakushiji Nara03s3s4350.jpg|thumb|Jakuši-dži je budistični tempelj v Nari in je del Unescove svetovne dediščine "Zgodovinski spomeniki starodavne Nare".]] ==== Kavara-dera ==== Kawara-dera (川原寺) je bil budistični tempelj, ustanovljen v obdobju Asuka v Asuki, prefektura Nara, Izkopavanja so razkrila obsežen kompleks, ki je vključeval dva ''kondōja'', pagodo, obsežne prostore za duhovnike in strešnike, ki so »med najlepšimi, kar jih je bilo kdaj narejeno na Japonskem«.<ref>{{cite book |title=The Four Great Temples: Buddhist Archaeology, Architecture, and Icons of Seventh-Century Japan |author=McCallum, Donald F |publisher=University of Hawaii Press |isbn=978-0-8248-3114-1 |pages=156–200}}</ref> Območje je bilo označeno kot zgodovinsko območje in je del skupine območij, ki so bila leta 2007 predložena za prihodnji vpis na Unescov seznam svetovne dediščine: Asuka-Fujiwara: Arheološka najdišča starodavnih prestolnic Japonske in z njimi povezane nepremičnine. <ref>{{cite web |url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/401/1932 |title=川原寺跡 |trans-title=Site of Kawara-dera |language=Japanese |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=6 June 2012}}</ref> Izkopavanja in rekonstrukcija Kavara-dere nam pomagajo razumeti, kako je prvotno izgledala. Tloris je imel prvotno dve zlati dvorani s pagodo in nato stanovanjske prostore za menihe. Bil je asimetrično postavljen, kar je bilo za ta čas zelo novo in inovativno. V virih manjka zgodovina gradnje in kdo jo je naročil. ==== Jakuši-dži ==== V zgodnjem 8. stoletju je bil ta tempelj zgrajen v Nari in je bil danes reproduciran v izvirno postavitev. Tu obstaja monumentalna triada Jakuši. Struktura je v svetlih barvah, kot bi bila tudi prvotno. Jakuši-dži (薬師寺) je eden najbolj znanih imperialnih in starodavnih budističnih templjev na Japonskem in je bil nekoč eden od sedmih velikih templjev Nanta v Nari. Tempelj je sedež šole japonskega budizma Hossō. Jakuši-dži je eno od območij, ki so skupaj vpisana kot Unescov seznam svetovne dediščine pod imenom [[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]].<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/870]</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Fletcher, Sir Banister; Cruickshank, Dan (1996) [1896]. Sir Banister Fletcher's a history of architecture (20th illustrated ed.). Architectural Press. ISBN 0-7506-2267-9. Retrieved 2009-11-11. *Fujita Masaya, Koga Shūsaku, ed. (April 10, 1990). Nihon Kenchiku-shi (in Japanese) (September 30, 2008 ed.). Shōwa-dō. ISBN 4-8122-9805-9. *Japanese Art Net User System Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology (JAANUS) *Kamakura Shōkō Kaigijo (2008). Kamakura Kankō Bunka Kentei Kōshiki Tekisutobukku (in Japanese). Kamakura: Kamakura Shunshūsha. ISBN 978-4-7740-0386-3. *Mutsu, Iso (June 1995). "Jufuku-ji". Kamakura: Fact and Legend. Tokyo: Tuttle Publishing. ISBN 0-8048-1968-8. *Nishi, Kazuo; Hozumi, Kazuo (1996) [1983]. What is Japanese architecture? (illustrated ed.). Kodansha International. ISBN 4-7700-1992-0. Retrieved 2009-11-11. *Ōnuki, Akihiko (2008). Kamakura. Rekishi to Fushigi wo Aruku (in Japanese). Tokyo: Jitsugyō no Nihonsha. ISBN 978-4-408-59306-7. *Sansom, George (1962). "Japan: A Short Cultural History." New York: Appleton-Century Crofts, Inc. *Young, David; Young, Michiko (2007) [2004]. The art of Japanese architecture. Architecture and Interior Design (illustrated, revised ed.). Tuttle Publishing. ISBN 978-0-8048-3838-2. Retrieved 2009-11-11. *Cluzel, Jean-Sébastien (October 2008). Architecture éternelle du Japon - De l'histoire aux mythes. Dijon: Editions Faton. ISBN 978-2-87844-107-9. == Zunanje povezave == {{Commons category|Buddhist temples in Japan}} *[https://web.archive.org/web/20160423091553/http://www.gojapango.com/travel/japanese_temples.html Japanese Temples] Guide to over 190 with pictures and map. * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Japanese temples of historical interest.] With photos. * [http://www.books-on-japan.info/kyoto-heian-temples.htm Kyoto and Japanese Buddhism] by Tokushi Yusho. Brief history of temples in Kyoto by a Japanese scholar (English Translation) [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] 7j988hlggv0gwj3unz192k8gd50xowe 0 522359 5735225 2022-08-16T19:50:04Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Miši]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Miši]] nlejwr5vh8pbni31lt6yot2neds0o1n 0 522360 5735227 2022-08-16T19:51:22Z Jurij5 159659 Nova stran z vsebino: {{v delu}} '''Prvo pismo Tesaloničanom''' je najstarejše pismo [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] in hkrati najzgodnejši krščanski spis [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Pismo je nastalo okoli leta 50–51 med Pavlovim drugim misijonskim potovanjem. Štejemo ga med avtentična ali protopavlinska pisma, kar pomeni, da je avtorstvo brez resnega dvoma pripisano Pavlu. == Okoliščine == Pavel je skupaj s svojima spremljevalcema Silo in Timotejem z ladjo iz [[Troada|Troade]]... wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Prvo pismo Tesaloničanom''' je najstarejše pismo [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] in hkrati najzgodnejši krščanski spis [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Pismo je nastalo okoli leta 50–51 med Pavlovim drugim misijonskim potovanjem. Štejemo ga med avtentična ali protopavlinska pisma, kar pomeni, da je avtorstvo brez resnega dvoma pripisano Pavlu. == Okoliščine == Pavel je skupaj s svojima spremljevalcema Silo in Timotejem z ladjo iz [[Troada|Troade]] priplul v [[Neapola|Neapolo]], ki je bilo pristanišče rimskega mesta [[Filipi, Grčija|Filipi]]. S tem je tudi stopil na evropsko celino. Po uspešnem oznanjevanju v Filipih je bil prisiljen mesto zapustiti. S svojima spremljevalcema se je odpravil v 150 km oddaljeno [[Solun|Tesaloniko]] (Solun), ki je bil v tistem času cvetoče trgovsko mesto in pristanišče. Mesto je doživljalo velik priliv tujega prebivalstva, imelo je močno judovsko skupnost z vsaj eno shodnico. Zaradi mešanega prebivalstva je bilo prisotno tudi veliko [[Kult|kultov]], kar pričajo arheološke najdbe in zgodovinski zapisi. Častili so [[Rimska mitologija|rimske bogove]], kakor tudi množico vzhodnih [[Božanstvo|božanstev]] (npr. [[Kabira]], [[Izida]], [[Serapis]] in [[Oziris]]). Pavel je po prihodu tri sobote zapored v [[Shodnica|shodnici]] oznanjeval [[evangelij]], najprej [[Judje|Judom]], nato pa [[Pogani|poganom]], pri katerih je bil uspešnejši. Težko je natančno določiti Pavlov čas bivanja v mestu. Ostal naj bi vsaj nekaj mesecev, največ pol leta. V tem času je dobil precej pomoči od Filipljanov (Flp 4,16). Zaradi uspešnega oznanjevanja pri poganih si je nakopal jezo pri Judih, zato je moral v naglici mesto zapustiti. Tak odhod je pustil stvari nedokončane, pojasnjuje pa nam Pavlovo močno željo po vnovičnem obisku Tesalonike: „Mi pa, bratje, za kratek čas zapuščeni od vas kot sirote, po obličju, ne pa v srcu, smo zelo hrepeneli po vas in si močno prizadevali, da bi videli vaše obličje.“ (2,17). Pavel je odpotoval v [[Beroja|Berojo]], vendar pa so Judje iz Tesalonike tudi tja prišli nasprotovat njegovemu [[Pridiga|pridiganju]]. Tam sta ostala Sila in Timotej, Pavel pa je preko [[Atene|Aten]] odšel v [[Korint]]. Kmalu je tja prišel tudi Timotej s spodbudnimi novicami o zvestobi in upanju novonastale krščanske skupnosti v Tesaloniki. Pavla je to spodbudilo, da je tja poslal svoje prvo pismo. == Vsebina == === Zvrst in struktura === Pismo odraža klasično antično obliko, čeprav nima jasne epistolarne strukture. Zdi se, da je Pavel pismo napisal v prepričanju, da bo ponovno srečal skupnost, ki ji piše in ji tako osebno pojasnil določena vprašanja. Pismo vsebuje pet poglavij, uvod in zaključek sta razširjena, kjer se Pavel zahvaljuje za vero skupnosti in jih spodbuja, osrednji del pa je razdeljen na dva dela, in sicer na prvi, spodbudni del (2,1–3,13) in drugi, etično–teološki del (4,1–5,11). Oba dela se zaključita z molitvijo. Pismo se začne z nagovorom (1,1–2), po uvodni zahvali (1,3–10) sledi opis Pavlovega oznanjevanja in življenja v Tesaloniki ter odziv vernikov (2,1–16). Pavel nato izrazi zaskrbljenost ob ločitvi od Tesaloničanov in jim nameni [[molitev]] (2,17–3,13). Sledi pouk v [[Vera|veri]] in nravnosti (4,1–5,24). Teme, ki se tu pojavijo so: [[čistost]] in [[ljubezen]], usoda še živečih ob [[Jezusov drugi prihod|paruziji]], čuječnost v pričakovanju Gospodovega dne, različna navodila in zaključna molitev. Pismo se zaključi s pozdravom in blagoslovom (5,23–28). === Povzetek === V prvih treh poglavjih je prikazan odnos med Pavlom in tistimi Tesaloničani, ki so sprejeli vero. Spremenili so svoje življenje po evangeljskem oznanilu in pričakujejo prihod [[Božji Sin|Božjega Sina]], ki ga je [[Bog]] obudil od mrtvih. Pavel je prepričan, da je ta sprememba v njihovem življenju delo iste Božje pobude, ki je iz ljubezni izvolila Izraela, sam pa si nikoli ni prizadeval za osebne uspehe in vsekakor ni hotel ugajati ljudem. Beseda, ki jo je izrekel, je bila v resnici Božja beseda in moč, ki je pogane spremenila. „Odvrnili ste se od [[Idolatrija|malikov]], da bi služili živemu in resničnemu Bogu“ (1,9) Božja beseda ni govorjenje človeka, ampak je beseda in poseg Boga. Bog deluje po Svetem Duhu, tako Pavel pojasni paradoksno krščansko izkušnjo, da navkljub preganjanjem in preizkušnjam sprejemamo odrešenjske besede. „Kajti naš evangelij ni prišel med vas samo z besedo, ampak tudi z močjo in Svetim Duhom“ (1,6). Delovanje Svetega Duha se namreč ne omejuje na nastanek verskega občestva, ampak razodeva svojo učinkovitost tudi v bojih in preizkušnjah. Prav zaradi tega Pavel Tesaloničane spodbuja k še bolj dejavni veri, ljubezni in upanju. Apostol omeni tudi preganjanja, ki so jih zadela zaradi zveličavnih sadov, saj so Judje povsod skušali zatreti krščansko evangelizacijo. Nenazadnje se tudi sam proti svoji volji ni mogel vrniti k Tesaloničanom. Osrednje sporočilo je v osnovi [[Eshatologija|eshatološko]]. Ne omeji se samo na natančna navodila: „Nočemo pa, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, kako je s tistimi, ki so zaspali, tako da se ne boste vdajali žalosti, kakor drugi, ki nimajo upanja.“ (4,13). Eshatologija spremlja celotno pismo, poudarek je na besedni zvezi Gospodov dan. V [[Stara zaveza|Stari zavezi]] je tak dan napovedan, ko se bo Bog razodel kot sodnik pravičnih in brezbožnih, Pavel ga razume kot Kristusov dan. Ta dan bo Kristus prišel v slavi kot Božji Sin, rešil bo verne in pogubil hudobne. Prav zato Pavel kristjane opozarja, da morajo biti vedno pripravljeni in biti v nenehnem pričakovanju tega dne. „Saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel, kakor pride tat ponoči. “ (5,2). Prve krščanske generacije so verovale, da bo Gospod prišel vsak čas. Zaradi nejasnih predstav o posmrtnem življenju in negotovosti glede natančnega trenutka Kristusovega drugega prihoda oziroma paruzije so bili nekateri prestrašeni in v skrbeh zaradi tistih, ki so umrli v čakanju ter tako niso doživeli ponovnega Kristusovega prihoda. Pavel jih pomiri in jim pojasni povezavo med Kristusovim vstajenjem in krščanskim upanjem. „Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom“ (4,16–17). Tesaloničani so ugibali o času paruzije in iz tega izvedli praktične posledice, zlasti to, da so prenehali z delom. Pavel jih na to opozori in sam ne uči, da je paruzija blizu, saj je bistvo kristjana v trdnem upanju. Pismo se zaključi s sklepnimi navodili in pozdravi. Tesaloničane naslavlja z brati in jih opomni k zavedanju svojih predstojnikom, do katerih naj kažejo spoštovanje ter ljubezen. Živijo naj v medsebojnem miru, opozarjajo naj tiste, ki nočejo delati, nikoli pa se ne smejo maščevati, ampak naj si prizadevajo za splošno dobro. Nenazadnje jih pozove k veselju, molitvi, zahvali in sprejemanju dobrega ter vzdržnosti od zla. „Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite. Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite.“ (5,21–22). == Viri == * Brown, E. Raymond. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: MD, 2008. * George, Augustin, Grelot Pierre in drugi. ''Uvod v Sveto pismo Nove zaveze''. Celje: MD, 1982. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. bgsstrqkvsv1oixw1eqy1oy7sirejod 5735229 5735227 2022-08-16T19:51:58Z Jurij5 159659 wikitext text/x-wiki '''Prvo pismo Tesaloničanom''' je najstarejše pismo [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] in hkrati najzgodnejši krščanski spis [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Pismo je nastalo okoli leta 50–51 med Pavlovim drugim misijonskim potovanjem. Štejemo ga med avtentična ali protopavlinska pisma, kar pomeni, da je avtorstvo brez resnega dvoma pripisano Pavlu. == Okoliščine == Pavel je skupaj s svojima spremljevalcema Silo in Timotejem z ladjo iz [[Troada|Troade]] priplul v [[Neapola|Neapolo]], ki je bilo pristanišče rimskega mesta [[Filipi, Grčija|Filipi]]. S tem je tudi stopil na evropsko celino. Po uspešnem oznanjevanju v Filipih je bil prisiljen mesto zapustiti. S svojima spremljevalcema se je odpravil v 150 km oddaljeno [[Solun|Tesaloniko]] (Solun), ki je bil v tistem času cvetoče trgovsko mesto in pristanišče. Mesto je doživljalo velik priliv tujega prebivalstva, imelo je močno judovsko skupnost z vsaj eno shodnico. Zaradi mešanega prebivalstva je bilo prisotno tudi veliko [[Kult|kultov]], kar pričajo arheološke najdbe in zgodovinski zapisi. Častili so [[Rimska mitologija|rimske bogove]], kakor tudi množico vzhodnih [[Božanstvo|božanstev]] (npr. [[Kabira]], [[Izida]], [[Serapis]] in [[Oziris]]). Pavel je po prihodu tri sobote zapored v [[Shodnica|shodnici]] oznanjeval [[evangelij]], najprej [[Judje|Judom]], nato pa [[Pogani|poganom]], pri katerih je bil uspešnejši. Težko je natančno določiti Pavlov čas bivanja v mestu. Ostal naj bi vsaj nekaj mesecev, največ pol leta. V tem času je dobil precej pomoči od Filipljanov (Flp 4,16). Zaradi uspešnega oznanjevanja pri poganih si je nakopal jezo pri Judih, zato je moral v naglici mesto zapustiti. Tak odhod je pustil stvari nedokončane, pojasnjuje pa nam Pavlovo močno željo po vnovičnem obisku Tesalonike: „Mi pa, bratje, za kratek čas zapuščeni od vas kot sirote, po obličju, ne pa v srcu, smo zelo hrepeneli po vas in si močno prizadevali, da bi videli vaše obličje.“ (2,17). Pavel je odpotoval v [[Beroja|Berojo]], vendar pa so Judje iz Tesalonike tudi tja prišli nasprotovat njegovemu [[Pridiga|pridiganju]]. Tam sta ostala Sila in Timotej, Pavel pa je preko [[Atene|Aten]] odšel v [[Korint]]. Kmalu je tja prišel tudi Timotej s spodbudnimi novicami o zvestobi in upanju novonastale krščanske skupnosti v Tesaloniki. Pavla je to spodbudilo, da je tja poslal svoje prvo pismo. == Vsebina == === Zvrst in struktura === Pismo odraža klasično antično obliko, čeprav nima jasne epistolarne strukture. Zdi se, da je Pavel pismo napisal v prepričanju, da bo ponovno srečal skupnost, ki ji piše in ji tako osebno pojasnil določena vprašanja. Pismo vsebuje pet poglavij, uvod in zaključek sta razširjena, kjer se Pavel zahvaljuje za vero skupnosti in jih spodbuja, osrednji del pa je razdeljen na dva dela, in sicer na prvi, spodbudni del (2,1–3,13) in drugi, etično–teološki del (4,1–5,11). Oba dela se zaključita z molitvijo. Pismo se začne z nagovorom (1,1–2), po uvodni zahvali (1,3–10) sledi opis Pavlovega oznanjevanja in življenja v Tesaloniki ter odziv vernikov (2,1–16). Pavel nato izrazi zaskrbljenost ob ločitvi od Tesaloničanov in jim nameni [[molitev]] (2,17–3,13). Sledi pouk v [[Vera|veri]] in nravnosti (4,1–5,24). Teme, ki se tu pojavijo so: [[čistost]] in [[ljubezen]], usoda še živečih ob [[Jezusov drugi prihod|paruziji]], čuječnost v pričakovanju Gospodovega dne, različna navodila in zaključna molitev. Pismo se zaključi s pozdravom in blagoslovom (5,23–28). === Povzetek === V prvih treh poglavjih je prikazan odnos med Pavlom in tistimi Tesaloničani, ki so sprejeli vero. Spremenili so svoje življenje po evangeljskem oznanilu in pričakujejo prihod [[Božji Sin|Božjega Sina]], ki ga je [[Bog]] obudil od mrtvih. Pavel je prepričan, da je ta sprememba v njihovem življenju delo iste Božje pobude, ki je iz ljubezni izvolila Izraela, sam pa si nikoli ni prizadeval za osebne uspehe in vsekakor ni hotel ugajati ljudem. Beseda, ki jo je izrekel, je bila v resnici Božja beseda in moč, ki je pogane spremenila. „Odvrnili ste se od [[Idolatrija|malikov]], da bi služili živemu in resničnemu Bogu“ (1,9) Božja beseda ni govorjenje človeka, ampak je beseda in poseg Boga. Bog deluje po Svetem Duhu, tako Pavel pojasni paradoksno krščansko izkušnjo, da navkljub preganjanjem in preizkušnjam sprejemamo odrešenjske besede. „Kajti naš evangelij ni prišel med vas samo z besedo, ampak tudi z močjo in Svetim Duhom“ (1,6). Delovanje Svetega Duha se namreč ne omejuje na nastanek verskega občestva, ampak razodeva svojo učinkovitost tudi v bojih in preizkušnjah. Prav zaradi tega Pavel Tesaloničane spodbuja k še bolj dejavni veri, ljubezni in upanju. Apostol omeni tudi preganjanja, ki so jih zadela zaradi zveličavnih sadov, saj so Judje povsod skušali zatreti krščansko evangelizacijo. Nenazadnje se tudi sam proti svoji volji ni mogel vrniti k Tesaloničanom. Osrednje sporočilo je v osnovi [[Eshatologija|eshatološko]]. Ne omeji se samo na natančna navodila: „Nočemo pa, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, kako je s tistimi, ki so zaspali, tako da se ne boste vdajali žalosti, kakor drugi, ki nimajo upanja.“ (4,13). Eshatologija spremlja celotno pismo, poudarek je na besedni zvezi Gospodov dan. V [[Stara zaveza|Stari zavezi]] je tak dan napovedan, ko se bo Bog razodel kot sodnik pravičnih in brezbožnih, Pavel ga razume kot Kristusov dan. Ta dan bo Kristus prišel v slavi kot Božji Sin, rešil bo verne in pogubil hudobne. Prav zato Pavel kristjane opozarja, da morajo biti vedno pripravljeni in biti v nenehnem pričakovanju tega dne. „Saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel, kakor pride tat ponoči. “ (5,2). Prve krščanske generacije so verovale, da bo Gospod prišel vsak čas. Zaradi nejasnih predstav o posmrtnem življenju in negotovosti glede natančnega trenutka Kristusovega drugega prihoda oziroma paruzije so bili nekateri prestrašeni in v skrbeh zaradi tistih, ki so umrli v čakanju ter tako niso doživeli ponovnega Kristusovega prihoda. Pavel jih pomiri in jim pojasni povezavo med Kristusovim vstajenjem in krščanskim upanjem. „Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom“ (4,16–17). Tesaloničani so ugibali o času paruzije in iz tega izvedli praktične posledice, zlasti to, da so prenehali z delom. Pavel jih na to opozori in sam ne uči, da je paruzija blizu, saj je bistvo kristjana v trdnem upanju. Pismo se zaključi s sklepnimi navodili in pozdravi. Tesaloničane naslavlja z brati in jih opomni k zavedanju svojih predstojnikom, do katerih naj kažejo spoštovanje ter ljubezen. Živijo naj v medsebojnem miru, opozarjajo naj tiste, ki nočejo delati, nikoli pa se ne smejo maščevati, ampak naj si prizadevajo za splošno dobro. Nenazadnje jih pozove k veselju, molitvi, zahvali in sprejemanju dobrega ter vzdržnosti od zla. „Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite. Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite.“ (5,21–22). == Viri == * Brown, E. Raymond. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: MD, 2008. * George, Augustin, Grelot Pierre in drugi. ''Uvod v Sveto pismo Nove zaveze''. Celje: MD, 1982. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. {{sveto pismo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nova zaveza]] k70fsqw8p0n92yrfbmwbr49xzcelk8v 14 522361 5735244 2022-08-16T20:00:25Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Andreja]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Andreja]] 2fearqu8rimmfkeokiar53ngafr1c0j 14 522362 5735265 2022-08-16T20:01:39Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Antona Padovanskega]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega]] nft6owinhglumhio44u1sjzdh2o54kr 14 522363 5735267 2022-08-16T20:01:48Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Avguština]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Avguština]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Avguština]] inzkhe38emjcoyjh8flvf7v1pfzqu3f 14 522364 5735275 2022-08-16T20:03:06Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Blaža]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Blaža]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Blaža]] nff7krwjkocvzyxdnhhtvjqp1hbun24 14 522365 5735277 2022-08-16T20:03:14Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Cirijaka]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Cirijaka]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Cirijaka]] mhkwpoeoazw2jitdze99finz1c1kgrg 0 522366 5735282 2022-08-16T20:04:05Z Jurij5 159659 Nova stran z vsebino: '''Drugo pismo Tesaloničanom''' je pismo [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. Po izročilu je Pavel drugo pismo poslal kmalu po prvem (50–51), verjetno čez nekaj mesecev. Nekateri domnevajo, da je drugo pismo nastalo pred prvim. == Nastanek == Danes je splošno sprejeto mnenje, da je drugo pismo Tesaloničanom devteropavlinsko pismo, kar pomeni, da ni avtentično oziroma ga ne moremo z gotovostjo pripisati apostolu Pavlu. Od 19. st. naprej... wikitext text/x-wiki '''Drugo pismo Tesaloničanom''' je pismo [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. Po izročilu je Pavel drugo pismo poslal kmalu po prvem (50–51), verjetno čez nekaj mesecev. Nekateri domnevajo, da je drugo pismo nastalo pred prvim. == Nastanek == Danes je splošno sprejeto mnenje, da je drugo pismo Tesaloničanom devteropavlinsko pismo, kar pomeni, da ni avtentično oziroma ga ne moremo z gotovostjo pripisati apostolu Pavlu. Od 19. st. naprej je več raziskovalcev Nove zaveze skušalo dokazati, da to ni pristen Pavlov spis, ampak psevdoepigraf, ki pa je nastal precej pozneje. Pismo bi lahko napisal nekdo od Pavlovih učencev ali pa kakšen posnemovalec, ki ga je Pavel navdihnil pri slogu in vsebini, saj je pismo z literarnega vidika precej podobno [[1. pismo Tesaloničanom|prvemu pismu Tesaloničanom]]. Obstajajo tudi nekatere razlike, predvsem v [[Eshatologija|eshatološkem]] nauku, vendar pa si pismi ne nasprotujeta, temveč dopolnjujeta. == Vsebina == === Struktura === Literarno je velik del pisma je povzetek prvega pisma Tesaloničanom, razen odlomka, kjer Pavel razvija nauk, ki je značilen samo za drugo pismo Tesaloničanom (2,1–12). Obe pismi imata sicer vzporedno zgradbo, saj vsakemu odlomku in v istem zaporedju 1 Tes ustreza odlomek 2 Tes. Pavel v prvem pismu opozarja na možnost skorajšnjega nastopa Gospodovega dne in posledice, ki bodo zadele grešnike, v drugem pismu pa opisuje zapovrstnost obdobij človeške zgodovine pred razodetjem poveličanega Kristusa. Pismo vsebuje tri poglavja, in sicer po uvodnem pozdravu (1,1–2) sledi zahvala Bogu (1,3–4). Osrednji del govori o drugem Kristusovem prihodu in pravilnem krščanskem vedenju (1,5–3,15). Teme, ki se tu pojavijo so: Božja nagrada in kazen, [[molitev]] za Tesolaničane, paruzija in njena znamenja, poziv k stanovitnosti in svarilo pred lenobo. === Povzetek === V svojem bistvu je drugo pismo Tesaloničanom odgovor na težave v krščanski skupnosti. Ta je postala nestrpna, saj Gospodov dan ni nastopil tako hitro, kot so pričakovali, nekateri pa so se obnašali kot da je Gospodov dan že prišel. Sklicevali so se na napačno razumljeni nauk. Živeli pa so tudi neredno, zanemarjali so svoje vsakodnevne dolžnosti in v lenobi opuščali delo: „Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati naj tudi ne jé. Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja.“ (3,10–11). Zaradi tega avtor natančno opiše vse, kar se bo zgodilo pred Gospodovim prihodom. Po uvodnem pozdravu in zahvali je potek poslednjih dogodkov v pismu povzet na naslednji način: Na tem svetu satan že deluje, saj so znamenja tega preganjanja, ki jih trpijo kristjani: „Tako se lahko ponašamo z vami po Božjih Cerkvah zaradi vaše stanovitnosti in vere v vseh preganjanjih in stiskah, ki jih prenašate.“ (1,4) Preden nastopi Gospodov dan, bo satan sebe razodel in se dal častiti: „Ta se bo uprl in se povzdignil nad vse, kar se imenuje Bog ali uživa Božje češčenje, tako da se bo celo usedel v Božje svetišče in se razkazoval, da je Bog.“ (2,4). Svet je torej razdeljen na verne in brezbožne, vendar pa bo [[brezboštvo]] še večje, laž in krivica pa se bosta razširili, prišel bo čas [[Apostazija|apostazije]]: „Z vsakovrstnim krivičnim zapeljevanjem se bo predstavljal tistim, ki gredo v pogubo, ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili rešeni“ (2,10). Kot največjo nevarnost avtor izpostavi blodnjavo: „Zato jim Bog pošilja delovanje blodnjave, da verjamejo laži: tako bodo obsojeni vsi, ki niso verjeli resnici, temveč so pritrjevali krivičnosti“ (2,11–12). Kot zadnje dejanje eshatologije je dogodek Kristusovega prihoda in končna zmaga nad zlom: „In tedaj se bo razodel nepostavnež, ki ga bo Gospod Jezus usmrtil z dihom svojih ust in ga uničil z veličastjem svojega prihoda“ (2,8). Drugo pismo Tesaloničanom je vsekakor prvo pismo, ki obravnava eshatološka vprašanja na način [[Apokalipsa|apokaliptičnih]] predstav, ki bodo v krščanstvu prisotne vse do današnjega dne. Avtor v drugem poglavja tudi spodbuja vernike k trdni veri ter jih opogumlja. Po pozivu k molitvi za širjenje [[Evangelij|evangelija]] sledi še opomin proti lenobi. Kot zgled postavi svoje življenje, ko je še bival v njihovi skupnosti. Vernike naslavlja z brati in jim svetuje, naj se nikoli ne naveličajo delati [[dobro]]. Povabi jih, da tudi med seboj delujejo pravično. Tistega, ki tem navodilom ni poslušen, naj zapostavijo v opomin, nikakor pa ga ne smejo imeti za sovražnika. Pismo se konča z blagoslovom in pozdravom. == Viri == * Brown, E. Raymond. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: MD, 2008. * George, Augustin, Grelot Pierre in drugi. ''Uvod v Sveto pismo Nove zaveze''. Celje: MD, 1982. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. {{sveto pismo}}{{normativna kontrola}} ii55b5nt4ismnltb24gaw99sy5e2wjw 5735287 5735282 2022-08-16T20:04:51Z Jurij5 159659 dodal [[Kategorija:Nova zaveza]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Drugo pismo Tesaloničanom''' je pismo [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. Po izročilu je Pavel drugo pismo poslal kmalu po prvem (50–51), verjetno čez nekaj mesecev. Nekateri domnevajo, da je drugo pismo nastalo pred prvim. == Nastanek == Danes je splošno sprejeto mnenje, da je drugo pismo Tesaloničanom devteropavlinsko pismo, kar pomeni, da ni avtentično oziroma ga ne moremo z gotovostjo pripisati apostolu Pavlu. Od 19. st. naprej je več raziskovalcev Nove zaveze skušalo dokazati, da to ni pristen Pavlov spis, ampak psevdoepigraf, ki pa je nastal precej pozneje. Pismo bi lahko napisal nekdo od Pavlovih učencev ali pa kakšen posnemovalec, ki ga je Pavel navdihnil pri slogu in vsebini, saj je pismo z literarnega vidika precej podobno [[1. pismo Tesaloničanom|prvemu pismu Tesaloničanom]]. Obstajajo tudi nekatere razlike, predvsem v [[Eshatologija|eshatološkem]] nauku, vendar pa si pismi ne nasprotujeta, temveč dopolnjujeta. == Vsebina == === Struktura === Literarno je velik del pisma je povzetek prvega pisma Tesaloničanom, razen odlomka, kjer Pavel razvija nauk, ki je značilen samo za drugo pismo Tesaloničanom (2,1–12). Obe pismi imata sicer vzporedno zgradbo, saj vsakemu odlomku in v istem zaporedju 1 Tes ustreza odlomek 2 Tes. Pavel v prvem pismu opozarja na možnost skorajšnjega nastopa Gospodovega dne in posledice, ki bodo zadele grešnike, v drugem pismu pa opisuje zapovrstnost obdobij človeške zgodovine pred razodetjem poveličanega Kristusa. Pismo vsebuje tri poglavja, in sicer po uvodnem pozdravu (1,1–2) sledi zahvala Bogu (1,3–4). Osrednji del govori o drugem Kristusovem prihodu in pravilnem krščanskem vedenju (1,5–3,15). Teme, ki se tu pojavijo so: Božja nagrada in kazen, [[molitev]] za Tesolaničane, paruzija in njena znamenja, poziv k stanovitnosti in svarilo pred lenobo. === Povzetek === V svojem bistvu je drugo pismo Tesaloničanom odgovor na težave v krščanski skupnosti. Ta je postala nestrpna, saj Gospodov dan ni nastopil tako hitro, kot so pričakovali, nekateri pa so se obnašali kot da je Gospodov dan že prišel. Sklicevali so se na napačno razumljeni nauk. Živeli pa so tudi neredno, zanemarjali so svoje vsakodnevne dolžnosti in v lenobi opuščali delo: „Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati naj tudi ne jé. Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja.“ (3,10–11). Zaradi tega avtor natančno opiše vse, kar se bo zgodilo pred Gospodovim prihodom. Po uvodnem pozdravu in zahvali je potek poslednjih dogodkov v pismu povzet na naslednji način: Na tem svetu satan že deluje, saj so znamenja tega preganjanja, ki jih trpijo kristjani: „Tako se lahko ponašamo z vami po Božjih Cerkvah zaradi vaše stanovitnosti in vere v vseh preganjanjih in stiskah, ki jih prenašate.“ (1,4) Preden nastopi Gospodov dan, bo satan sebe razodel in se dal častiti: „Ta se bo uprl in se povzdignil nad vse, kar se imenuje Bog ali uživa Božje češčenje, tako da se bo celo usedel v Božje svetišče in se razkazoval, da je Bog.“ (2,4). Svet je torej razdeljen na verne in brezbožne, vendar pa bo [[brezboštvo]] še večje, laž in krivica pa se bosta razširili, prišel bo čas [[Apostazija|apostazije]]: „Z vsakovrstnim krivičnim zapeljevanjem se bo predstavljal tistim, ki gredo v pogubo, ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili rešeni“ (2,10). Kot največjo nevarnost avtor izpostavi blodnjavo: „Zato jim Bog pošilja delovanje blodnjave, da verjamejo laži: tako bodo obsojeni vsi, ki niso verjeli resnici, temveč so pritrjevali krivičnosti“ (2,11–12). Kot zadnje dejanje eshatologije je dogodek Kristusovega prihoda in končna zmaga nad zlom: „In tedaj se bo razodel nepostavnež, ki ga bo Gospod Jezus usmrtil z dihom svojih ust in ga uničil z veličastjem svojega prihoda“ (2,8). Drugo pismo Tesaloničanom je vsekakor prvo pismo, ki obravnava eshatološka vprašanja na način [[Apokalipsa|apokaliptičnih]] predstav, ki bodo v krščanstvu prisotne vse do današnjega dne. Avtor v drugem poglavja tudi spodbuja vernike k trdni veri ter jih opogumlja. Po pozivu k molitvi za širjenje [[Evangelij|evangelija]] sledi še opomin proti lenobi. Kot zgled postavi svoje življenje, ko je še bival v njihovi skupnosti. Vernike naslavlja z brati in jim svetuje, naj se nikoli ne naveličajo delati [[dobro]]. Povabi jih, da tudi med seboj delujejo pravično. Tistega, ki tem navodilom ni poslušen, naj zapostavijo v opomin, nikakor pa ga ne smejo imeti za sovražnika. Pismo se konča z blagoslovom in pozdravom. == Viri == * Brown, E. Raymond. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: MD, 2008. * George, Augustin, Grelot Pierre in drugi. ''Uvod v Sveto pismo Nove zaveze''. Celje: MD, 1982. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. {{sveto pismo}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nova zaveza]] sexab5wdl49mg5sl6uoa17wvu4ovco2 14 522367 5735284 2022-08-16T20:04:28Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Frančiška Ksaverija]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Frančiška Ksaverija]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Frančiška Ksaverija]] kvtscwntmny5ij0sjos6uspuj0maali 14 522368 5735289 2022-08-16T20:05:25Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Donata iz Arezza]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Donata iz Arezza]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Donata iz Arezza]] cxggsr28i0kdpf0jpoeupbfzzk7vvsz 14 522369 5735291 2022-08-16T20:05:34Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Donata iz Münstereifla]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Donata iz Münstereifla]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Donata iz Münstereifla]] mk21z2zf2k6yxa9e9glgxx0oc8n3w9h 14 522370 5735293 2022-08-16T20:05:42Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Duha]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Duha]] k18gngikn83g2488k0bgq5u6o5cunty 14 522371 5735295 2022-08-16T20:05:51Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Marije Magdalene]] na [[Kategorija:Cerkve svete Marije Magdalene]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svete Marije Magdalene]] olgrpupav4779ri3rzyvord6zlhxhbk 14 522372 5735297 2022-08-16T20:05:58Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Jakoba]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] klq1jhis4lx2lmvinzinethtgenmss3 14 522373 5735332 2022-08-16T20:19:21Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Jurija]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Jurija]] pq2178a36v9q64z6kxeej5wpp4ezd9l 14 522374 5735347 2022-08-16T20:19:54Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Katarine Aleksandrijske]] na [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]] a9iqvhuxsqua04m5awfsyz3scejhktl 14 522376 5735359 2022-08-16T20:22:37Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Ladislava I. Ogrskega]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Ladislava I. Ogrskega]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Ladislava I. Ogrskega]] jo0ujvrsl00oi4ovanqyvxwda0t8kdo 14 522377 5735365 2022-08-16T20:24:33Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Mavricija]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Mavricija]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Mavricija]] 8hamgpbso2q74x9l2itneaoc6zqwcaw 14 522378 5735368 2022-08-16T20:25:18Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Mihaela]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Mihaela]] lmjnj897qzybguwmyik77wo0sbobx5x 14 522379 5735384 2022-08-16T20:29:50Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Pavla]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Pavla]] m4d8psqxwjbasn857qegts47o3aqb7u 14 522380 5735396 2022-08-16T20:30:43Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Servacija]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Servacija]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Servacija]] e8xbj3wkpv1s9f82tg6ga64zdukp208 14 522381 5735398 2022-08-16T20:30:51Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Siksta II.]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Siksta II.]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Siksta II.]] 417c3zmmuh1vlclojvguls9f1kpbklm 14 522382 5735400 2022-08-16T20:31:00Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Simona in Juda Tadeja]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Simona in Juda Tadeja]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Simona in Juda Tadeja]] pc9ytaej0y4exrf563qhmyb4wmte00p 14 522383 5735407 2022-08-16T20:32:23Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Save]] na [[Kategorija:Cerkve svete Save]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svete Save]] 86pdi9h8lfgbkxq2vdfkrwc4ss1y7hp 14 522384 5735413 2022-08-16T20:33:10Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] prek preusmeritve: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Štefana]] iwugglk4u1i2qusstbkfqbi0954bqpi 14 522385 5735426 2022-08-16T20:33:41Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Štefana I.]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana I.]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Štefana I.]] q6igvez30ry4pvk9htz6psm0tr4qq9s 14 522386 5735431 2022-08-16T20:34:41Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Tilna]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Tilna]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Tilna]] gtpaijsx1l3e8hjedodvvkex2o986fs 14 522387 5735437 2022-08-16T20:36:46Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Valentina]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Valentina]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Valentina]] jwbwhxjrccajqr5w5pf0mt2xvfyigfb 14 522388 5735439 2022-08-16T20:36:53Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Cerkve sv. Vincencija iz Zaragoze]] na [[Kategorija:Cerkve svetega Vincencija iz Zaragoze]]: stdr. z ostalimi v [[:Kategorija:Cerkve po patrociniju]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Vincencija iz Zaragoze]] dv9co31ps5c4tn8dnkv92nuvtw1dzpy 0 522390 5735462 2022-08-16T21:09:32Z JozefD 5744 Nova stran z vsebino: [[Slika:Locator Burgundian Circle.svg|300px|thumb| Burgundski cesarski okraj v Svetem rimskem cesarstvu. Po Augsburški transakciji leta 1555.]] [[Slika:Map of the Imperial Circles (1560)-NL cropped.svg|300px|thumb|Lega dežel v Burgundskem in Vestfalskem cesarskem okraju leta 1560.]] '''Burgundski cesarski okraj''' (nemško: ''Burgundischer Kreis'', tj. 'Burgundski krog') je bil eden od desetih [[okraj]]ev znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]... wikitext text/x-wiki [[Slika:Locator Burgundian Circle.svg|300px|thumb| Burgundski cesarski okraj v Svetem rimskem cesarstvu. Po Augsburški transakciji leta 1555.]] [[Slika:Map of the Imperial Circles (1560)-NL cropped.svg|300px|thumb|Lega dežel v Burgundskem in Vestfalskem cesarskem okraju leta 1560.]] '''Burgundski cesarski okraj''' (nemško: ''Burgundischer Kreis'', tj. 'Burgundski krog') je bil eden od desetih [[okraj]]ev znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], , in sicer tisti, ki je od leta 1512 zajemal regiji [[Habsburška Nizozemska|Habsburško Nizozemsko]] in [[Franche-Comté]]. Prva delitev na cesarske okraje je iz leta 1500. Leta 1512 je bil Burgundski okraj odcepljen od okraja [[Spodnje Porenje in Vestfalija|Spodnjega Porenja in Vestfalije]]. Okraj je obsegal vse dežele zahodno od Utrechta in Geldersa ter zahodno in južno od Maasa. Leta 1549 so bila habsburška ozemlja znotraj okraja podvržena [[Pragmatična sankcija (1549)|Pragmatični sankciji]] [[Habsburžani|Habsburške]] dinastije je zagotovila dinastično enotnost, ki so jo poznejši zgodovinarji poimenovali Sedemnajsta Nizozemska. == Zgodovina == S kombinacijo poročne politike in osvajanja so [[Lage Landen (staatkunde)|Lage Landen]] Nizejske dežele v 15. in 16. stoletju združili [[Burgundski vojvode|Burgundijci]], , ki so jih nato nasledili [[Habsburžani]]. Ti so imeli pravo oblast le na svojih avstrijskih ozemljih, tam so imeli tako imenovane dedne dežele. Habsburžani so morda redno oskrbovali cesarja Svetega rimskega cesarstva, toda v precej ohlapnih zveznih deželah cesarstva so bili posamezni vladarji zveznih držav pogosto pravi vladarji. Na Nizozemskem pa je cesar res odločal. S poroko cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] z [[Marija Burgundska|Marijo Burgundsko]] je Nizke dežele prevzel kot osebno 'dediščino' predhodne burgundske hiše in tam je vladal tudi rimski cesar [[Karel V. Habsburški]] kot [[Vojvodina Brabant|vojvoda Brabantski]], [[Grofija Flandrija|grof Flandrije]], [[Gospostvo Mechelen|gospod Mechelena]], in tako naprej. Ko je bila [[Vojvodina Gelders]] dodana njegovim posestim v Pogodbi iz Venlo-ja leta 1543, je na koncu nastalo bolj ali manj neprekinjeno teritorialno območje. Upravna zveza tega konglomerata je nastala leta 1548 z [[Augsburška pogodba|augsburško transakcijo ali pogodbo]], ki je večinoma osvobodila [[Sedemnajst provinc]] izpod rimsko-nemškega cesarstva. Vezi s Svetim rimskim cesarstvom so bile drastično okrnjene. Nizozemski generalni stanovi niso bile več podrejeni Državnemu zboru, čeprav se je cesarju še vedno plačevala letna pristojbina. To je bil politični uspeh [[Marija Ogrska|Marije Ogrske]], ki je kot guvernerka Nizozemske nasprotovala Nacionalni ligi zvestih držav, ki jo je želel ustanoviti njen brat cesar Karel V. Leto pozneje je Karlu uspelo urediti nasledstvo teh cesarskih okrajev. To je bilo zapečateno v Pragmatični sankciji (1549), ki je določala, da bo burgundski okraj od takrat naprej obstajal kot dinastična enota. [[Knezo-škofija Liège]], [[Vojvodstvo Bouillon]], [[grofija Horn]], cesarska [[knezo-opatija Stavelot-Malmedy|Stavelot-Malmedy]] in [[knezo-opatija Thorn|Thorn]], cerkveno gospostvo Cambrai in mesto Cambrai , [[Ameland]], dežela Cuyk, Bommel, Ravenstein in Vijfherenlanden so bili od leta 1500 del cesarskega okraja Spodnje Porenje-Vestfalija in so takrat ostali v celoti rimsko-nemški. Vendar pa je Burgundski okraj doživel drastično spremembo z neodvisnostjo [[Republika Nizozemska|Republike sedmih združenih provinc]] leta 1581. Čeprav sta novo državo med drugim kmalu priznali Francija in Anglija, je trajalo vse do leta 1648 do [[Mirovni sporazum iz Münstra|mirovnega sporazuma v Münstru]] , preden so jo priznali tudi španski in avstrijski Habsburžani. Od leta 1648 je bilo priznano, da republika ni več del Burgundskega okraja, ki je tako v veliki meri izgubil svoj pomen. Leta 1678 je Franche-Comté prešel iz španskih v francoske roke, nato pa se je del, ki je ostal v lasti Habsburžanov, imenoval španska in kasneje avstrijska Nizozemska. Burgundski cesarski okraj je izginil s priključitvijo levega brega Rena Francoski republiki leta 1797. ==Dežele Burgundskega cesarskega okraja== {| class="wikitable sortable" ! ime ! vključitev ! izključitev ! pripomba |- | [[Spodnja Lorena]] | | | naslov povezan z Vojvodino Brabant |- | [[Vojvodstvo Brabant]] | 1512 | 1648, 1797 | Stanovski Brabant in Španski Brabant |- | [[Vojvodina Limburg]] | 1548 | 1797 | |- | [[Vojvodstvo Luxemburg]] | 1548 | 1797 | |- | [[Vojvodina Gelders]] | 1548 | 1648, 1713 | Zgornji Gelders ostane del do Utrechtskega miru |- | [[Grofija Flandrija]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Artesija]] | 1512 | 1678 | Nijmegenski mir |- | [[Svobodna grofija Franche-Comté]] | 1512 | 1678 | Nijmegenski mir |- | [[Grofija Hainaut]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Holandija]] | 1512 | 1648 | |- | [[Grofija Zeeland]] | 1512 | 1648 | |- | [[Grofija Namur]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Zutphen]] | 1548 | 1648 | |- | [[Mejna grofija Antwerpen]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Gospostbvo Frizija]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Utrecht]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Overijssel]] | 1548 | 1648 | vključno z [[Drenthe (pokrajina)]] |- | [[Gospostvo Groningen]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Valkenburg]] | 1548 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski Valkenburg |- | [[Grofija Dalhem|Gospostvo Daelhem]] | 1548 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski Daelhem |- | [[Dežela 's-Hertogenrade]] | 1512 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski 's-Hertogenrade |- | [[Salins-les-Bains|Gospostvo Salins]] | | | naslov povezan z Franche-Comté |- | [[Gospostvo Mechelen]] | 1512 | 1797 | |- | [[Dvojno gospostvo Maastricht|Maastricht]] | 1548 | 1648 | kondominij Lièga v Brabantu |- | [[Markizat Bergen op Zoom]] | 1512 | 1648 | del Brabanta |- | [[Walhain-Saint-Paul]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Baronstvo Breda]] | 1512 | 1648 | del Brabanta |- | [[Sombreffe]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Rodemack|Rodemachern]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Neuerburg]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[grofje Manderscheidski|Manderscheid]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Kronenburg (Severno-Porenje-Vestfalija)|Kronenburg]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Opatija Echternach]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Batenburg]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Dežela Bergh|Bergh]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[van Bronckhorst|Bronkhorst]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Bylandt]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Grofija Culemborg]] | 1548 | 1648 | spor med Holandija in Geldersom |- | [[Dinastija Egmont|Egmond]] | 1512 | 1648 | del Holandije |- |[[Gospostvo Jever]] |1531 |1575 |kot fevd cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] |- | [[Baronstvo IJsselstein]] | 1512 | 1648 | del Holandije |} ==Literatura== P.L Nève, Het Rijkskamergerecht en de Nederlanden, Assen (1972) ==Poglej tudi== * [[Sedemnajst Provinc]] dh6gsteemiicsvj9qwbswykzg1mcy06 5735468 5735462 2022-08-16T21:12:37Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki [[Slika:Locator Burgundian Circle.svg|300px|thumb| Burgundski cesarski okraj v Svetem rimskem cesarstvu. Po Augsburški transakciji leta 1555.]] [[Slika:Map of the Imperial Circles (1560)-NL cropped.svg|300px|thumb|Lega dežel v Burgundskem in Vestfalskem cesarskem okraju leta 1560.]] '''Burgundski cesarski okraj''' (nemško: ''Burgundischer Kreis'', tj. 'Burgundski krog') je bil eden od desetih [[okraj]]ev znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], , in sicer tisti, ki je od leta 1512 zajemal regiji [[Habsburška Nizozemska|Habsburško Nizozemsko]] in [[Franche-Comté]]. Prva delitev na cesarske okraje je iz leta 1500. Leta 1512 je bil Burgundski okraj odcepljen od okraja [[Spodnje Porenje in Vestfalija|Spodnjega Porenja in Vestfalije]]. Okraj je obsegal vse dežele zahodno od Utrechta in Geldersa ter zahodno in južno od Maasa. Leta 1549 so bila habsburška ozemlja znotraj okraja podvržena [[Pragmatična sankcija (1549)|Pragmatični sankciji]] [[Habsburžani|Habsburške]] dinastije je zagotovila dinastično enotnost, ki so jo poznejši zgodovinarji poimenovali Sedemnajsta Nizozemska. == Zgodovina == S kombinacijo poročne politike in osvajanja so [[Nizke dežele]] v 15. in 16. stoletju združili [[Burgundski vojvode|Burgundijci]], , ki so jih nato nasledili [[Habsburžani]]. Ti so imeli pravo oblast le na svojih avstrijskih ozemljih, tam so imeli tako imenovane dedne dežele. Habsburžani so morda redno oskrbovali cesarja Svetega rimskega cesarstva, toda v precej ohlapnih zveznih deželah cesarstva so bili posamezni vladarji zveznih držav pogosto pravi vladarji. Na Nizozemskem pa je cesar res odločal. S poroko cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] z [[Marija Burgundska|Marijo Burgundsko]] je Nizke dežele prevzel kot osebno 'dediščino' predhodne burgundske hiše in tam je vladal tudi rimski cesar [[Karel V. Habsburški]] kot [[Vojvodina Brabant|vojvoda Brabantski]], [[Grofija Flandrija|grof Flandrije]], [[Gospostvo Mechelen|gospod Mechelena]], in tako naprej. Ko je bila [[Vojvodina Gelders]] dodana njegovim posestim v Pogodbi iz Venlo-ja leta 1543, je na koncu nastalo bolj ali manj neprekinjeno teritorialno območje. Upravna zveza tega konglomerata je nastala leta 1548 z [[Augsburška pogodba|augsburško transakcijo ali pogodbo]], ki je večinoma osvobodila [[Sedemnajst provinc]] izpod rimsko-nemškega cesarstva. Vezi s Svetim rimskim cesarstvom so bile drastično okrnjene. Nizozemski generalni stanovi niso bile več podrejeni Državnemu zboru, čeprav se je cesarju še vedno plačevala letna pristojbina. To je bil politični uspeh [[Marija Ogrska|Marije Ogrske]], ki je kot guvernerka Nizozemske nasprotovala Nacionalni ligi zvestih držav, ki jo je želel ustanoviti njen brat cesar Karel V. Leto pozneje je Karlu uspelo urediti nasledstvo teh cesarskih okrajev. To je bilo zapečateno v Pragmatični sankciji (1549), ki je določala, da bo burgundski okraj od takrat naprej obstajal kot dinastična enota. [[Knezo-škofija Liège]], [[Vojvodstvo Bouillon]], [[grofija Horn]], cesarska [[knezo-opatija Stavelot-Malmedy|Stavelot-Malmedy]] in [[knezo-opatija Thorn|Thorn]], cerkveno gospostvo Cambrai in mesto Cambrai , [[Ameland]], dežela Cuyk, Bommel, Ravenstein in Vijfherenlanden so bili od leta 1500 del cesarskega okraja Spodnje Porenje-Vestfalija in so takrat ostali v celoti rimsko-nemški. Vendar pa je Burgundski okraj doživel drastično spremembo z neodvisnostjo [[Republika Nizozemska|Republike sedmih združenih provinc]] leta 1581. Čeprav sta novo državo med drugim kmalu priznali Francija in Anglija, je trajalo vse do leta 1648 do [[Mirovni sporazum iz Münstra|mirovnega sporazuma v Münstru]] , preden so jo priznali tudi španski in avstrijski Habsburžani. Od leta 1648 je bilo priznano, da republika ni več del Burgundskega okraja, ki je tako v veliki meri izgubil svoj pomen. Leta 1678 je Franche-Comté prešel iz španskih v francoske roke, nato pa se je del, ki je ostal v lasti Habsburžanov, imenoval španska in kasneje avstrijska Nizozemska. Burgundski cesarski okraj je izginil s priključitvijo levega brega Rena Francoski republiki leta 1797. ==Dežele Burgundskega cesarskega okraja== {| class="wikitable sortable" ! ime ! vključitev ! izključitev ! pripomba |- | [[Spodnja Lorena]] | | | naslov povezan z Vojvodino Brabant |- | [[Vojvodstvo Brabant]] | 1512 | 1648, 1797 | Stanovski Brabant in Španski Brabant |- | [[Vojvodina Limburg]] | 1548 | 1797 | |- | [[Vojvodstvo Luxemburg]] | 1548 | 1797 | |- | [[Vojvodina Gelders]] | 1548 | 1648, 1713 | Zgornji Gelders ostane del do Utrechtskega miru |- | [[Grofija Flandrija]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Artesija]] | 1512 | 1678 | Nijmegenski mir |- | [[Svobodna grofija Franche-Comté]] | 1512 | 1678 | Nijmegenski mir |- | [[Grofija Hainaut]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Holandija]] | 1512 | 1648 | |- | [[Grofija Zeeland]] | 1512 | 1648 | |- | [[Grofija Namur]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Zutphen]] | 1548 | 1648 | |- | [[Mejna grofija Antwerpen]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Gospostbvo Frizija]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Utrecht]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Overijssel]] | 1548 | 1648 | vključno z [[Drenthe (pokrajina)]] |- | [[Gospostvo Groningen]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Valkenburg]] | 1548 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski Valkenburg |- | [[Grofija Dalhem|Gospostvo Daelhem]] | 1548 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski Daelhem |- | [[Dežela 's-Hertogenrade]] | 1512 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski 's-Hertogenrade |- | [[Salins-les-Bains|Gospostvo Salins]] | | | naslov povezan z Franche-Comté |- | [[Gospostvo Mechelen]] | 1512 | 1797 | |- | [[Dvojno gospostvo Maastricht|Maastricht]] | 1548 | 1648 | kondominij Lièga v Brabantu |- | [[Markizat Bergen op Zoom]] | 1512 | 1648 | del Brabanta |- | [[Walhain-Saint-Paul]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Baronstvo Breda]] | 1512 | 1648 | del Brabanta |- | [[Sombreffe]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Rodemack|Rodemachern]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Neuerburg]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[grofje Manderscheidski|Manderscheid]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Kronenburg (Severno-Porenje-Vestfalija)|Kronenburg]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Opatija Echternach]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Batenburg]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Dežela Bergh|Bergh]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[van Bronckhorst|Bronkhorst]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Bylandt]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Grofija Culemborg]] | 1548 | 1648 | spor med Holandija in Geldersom |- | [[Dinastija Egmont|Egmond]] | 1512 | 1648 | del Holandije |- |[[Gospostvo Jever]] |1531 |1575 |kot fevd cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] |- | [[Baronstvo IJsselstein]] | 1512 | 1648 | del Holandije |} ==Literatura== P.L Nève, Het Rijkskamergerecht en de Nederlanden, Assen (1972) ==Poglej tudi== * [[Sedemnajst Provinc]] d9g3hlxspsbp81dr24dx3xjb8i0tkns 5735618 5735468 2022-08-17T10:07:55Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Srednjeveško Sveto rimsko cesarstvo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Locator Burgundian Circle.svg|300px|thumb| Burgundski cesarski okraj v Svetem rimskem cesarstvu. Po Augsburški transakciji leta 1555.]] [[Slika:Map of the Imperial Circles (1560)-NL cropped.svg|300px|thumb|Lega dežel v Burgundskem in Vestfalskem cesarskem okraju leta 1560.]] '''Burgundski cesarski okraj''' (nemško: ''Burgundischer Kreis'', tj. 'Burgundski krog') je bil eden od desetih [[okraj]]ev znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], , in sicer tisti, ki je od leta 1512 zajemal regiji [[Habsburška Nizozemska|Habsburško Nizozemsko]] in [[Franche-Comté]]. Prva delitev na cesarske okraje je iz leta 1500. Leta 1512 je bil Burgundski okraj odcepljen od okraja [[Spodnje Porenje in Vestfalija|Spodnjega Porenja in Vestfalije]]. Okraj je obsegal vse dežele zahodno od Utrechta in Geldersa ter zahodno in južno od Maasa. Leta 1549 so bila habsburška ozemlja znotraj okraja podvržena [[Pragmatična sankcija (1549)|Pragmatični sankciji]] [[Habsburžani|Habsburške]] dinastije je zagotovila dinastično enotnost, ki so jo poznejši zgodovinarji poimenovali Sedemnajsta Nizozemska. == Zgodovina == S kombinacijo poročne politike in osvajanja so [[Nizke dežele]] v 15. in 16. stoletju združili [[Burgundski vojvode|Burgundijci]], , ki so jih nato nasledili [[Habsburžani]]. Ti so imeli pravo oblast le na svojih avstrijskih ozemljih, tam so imeli tako imenovane dedne dežele. Habsburžani so morda redno oskrbovali cesarja Svetega rimskega cesarstva, toda v precej ohlapnih zveznih deželah cesarstva so bili posamezni vladarji zveznih držav pogosto pravi vladarji. Na Nizozemskem pa je cesar res odločal. S poroko cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] z [[Marija Burgundska|Marijo Burgundsko]] je Nizke dežele prevzel kot osebno 'dediščino' predhodne burgundske hiše in tam je vladal tudi rimski cesar [[Karel V. Habsburški]] kot [[Vojvodina Brabant|vojvoda Brabantski]], [[Grofija Flandrija|grof Flandrije]], [[Gospostvo Mechelen|gospod Mechelena]], in tako naprej. Ko je bila [[Vojvodina Gelders]] dodana njegovim posestim v Pogodbi iz Venlo-ja leta 1543, je na koncu nastalo bolj ali manj neprekinjeno teritorialno območje. Upravna zveza tega konglomerata je nastala leta 1548 z [[Augsburška pogodba|augsburško transakcijo ali pogodbo]], ki je večinoma osvobodila [[Sedemnajst provinc]] izpod rimsko-nemškega cesarstva. Vezi s Svetim rimskim cesarstvom so bile drastično okrnjene. Nizozemski generalni stanovi niso bile več podrejeni Državnemu zboru, čeprav se je cesarju še vedno plačevala letna pristojbina. To je bil politični uspeh [[Marija Ogrska|Marije Ogrske]], ki je kot guvernerka Nizozemske nasprotovala Nacionalni ligi zvestih držav, ki jo je želel ustanoviti njen brat cesar Karel V. Leto pozneje je Karlu uspelo urediti nasledstvo teh cesarskih okrajev. To je bilo zapečateno v Pragmatični sankciji (1549), ki je določala, da bo burgundski okraj od takrat naprej obstajal kot dinastična enota. [[Knezo-škofija Liège]], [[Vojvodstvo Bouillon]], [[grofija Horn]], cesarska [[knezo-opatija Stavelot-Malmedy|Stavelot-Malmedy]] in [[knezo-opatija Thorn|Thorn]], cerkveno gospostvo Cambrai in mesto Cambrai , [[Ameland]], dežela Cuyk, Bommel, Ravenstein in Vijfherenlanden so bili od leta 1500 del cesarskega okraja Spodnje Porenje-Vestfalija in so takrat ostali v celoti rimsko-nemški. Vendar pa je Burgundski okraj doživel drastično spremembo z neodvisnostjo [[Republika Nizozemska|Republike sedmih združenih provinc]] leta 1581. Čeprav sta novo državo med drugim kmalu priznali Francija in Anglija, je trajalo vse do leta 1648 do [[Mirovni sporazum iz Münstra|mirovnega sporazuma v Münstru]] , preden so jo priznali tudi španski in avstrijski Habsburžani. Od leta 1648 je bilo priznano, da republika ni več del Burgundskega okraja, ki je tako v veliki meri izgubil svoj pomen. Leta 1678 je Franche-Comté prešel iz španskih v francoske roke, nato pa se je del, ki je ostal v lasti Habsburžanov, imenoval španska in kasneje avstrijska Nizozemska. Burgundski cesarski okraj je izginil s priključitvijo levega brega Rena Francoski republiki leta 1797. ==Dežele Burgundskega cesarskega okraja== {| class="wikitable sortable" ! ime ! vključitev ! izključitev ! pripomba |- | [[Spodnja Lorena]] | | | naslov povezan z Vojvodino Brabant |- | [[Vojvodstvo Brabant]] | 1512 | 1648, 1797 | Stanovski Brabant in Španski Brabant |- | [[Vojvodina Limburg]] | 1548 | 1797 | |- | [[Vojvodstvo Luxemburg]] | 1548 | 1797 | |- | [[Vojvodina Gelders]] | 1548 | 1648, 1713 | Zgornji Gelders ostane del do Utrechtskega miru |- | [[Grofija Flandrija]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Artesija]] | 1512 | 1678 | Nijmegenski mir |- | [[Svobodna grofija Franche-Comté]] | 1512 | 1678 | Nijmegenski mir |- | [[Grofija Hainaut]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Holandija]] | 1512 | 1648 | |- | [[Grofija Zeeland]] | 1512 | 1648 | |- | [[Grofija Namur]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Zutphen]] | 1548 | 1648 | |- | [[Mejna grofija Antwerpen]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Gospostbvo Frizija]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Utrecht]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Overijssel]] | 1548 | 1648 | vključno z [[Drenthe (pokrajina)]] |- | [[Gospostvo Groningen]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Valkenburg]] | 1548 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski Valkenburg |- | [[Grofija Dalhem|Gospostvo Daelhem]] | 1548 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski Daelhem |- | [[Dežela 's-Hertogenrade]] | 1512 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski 's-Hertogenrade |- | [[Salins-les-Bains|Gospostvo Salins]] | | | naslov povezan z Franche-Comté |- | [[Gospostvo Mechelen]] | 1512 | 1797 | |- | [[Dvojno gospostvo Maastricht|Maastricht]] | 1548 | 1648 | kondominij Lièga v Brabantu |- | [[Markizat Bergen op Zoom]] | 1512 | 1648 | del Brabanta |- | [[Walhain-Saint-Paul]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Baronstvo Breda]] | 1512 | 1648 | del Brabanta |- | [[Sombreffe]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Rodemack|Rodemachern]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Neuerburg]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[grofje Manderscheidski|Manderscheid]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Kronenburg (Severno-Porenje-Vestfalija)|Kronenburg]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Opatija Echternach]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Batenburg]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Dežela Bergh|Bergh]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[van Bronckhorst|Bronkhorst]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Bylandt]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Grofija Culemborg]] | 1548 | 1648 | spor med Holandija in Geldersom |- | [[Dinastija Egmont|Egmond]] | 1512 | 1648 | del Holandije |- |[[Gospostvo Jever]] |1531 |1575 |kot fevd cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] |- | [[Baronstvo IJsselstein]] | 1512 | 1648 | del Holandije |} ==Literatura== P.L Nève, Het Rijkskamergerecht en de Nederlanden, Assen (1972) ==Poglej tudi== * [[Sedemnajst Provinc]] [[Kategorija:Srednjeveško Sveto rimsko cesarstvo]] 7scv0gog9j7l3gcwotsp1utqg8aqwpk 0 522391 5735463 2022-08-16T21:09:34Z Octopus 13285 Nova stran z vsebino: '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč Krona... wikitext text/x-wiki '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] 3k5rcvy9qvvmge880ilv2bpkvourysp 5735470 5735463 2022-08-16T21:16:19Z Octopus 13285 infopolje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = {{flag|Świętokrzyskie Voivodeship|name=Świętokrzyskie}} | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = [[Sandomierz]] | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] 6l1cg5622o2zykl3o9owgyu402bo5ft 5735474 5735470 2022-08-16T21:20:38Z Octopus 13285 zastava wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] 4lsshhaucxqyos7t15kuhbisskbd77w 5735483 5735474 2022-08-16T21:32:49Z Octopus 13285 ime wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] ev8l61546mqfjutgwgc5vj145l9tim0 5735492 5735483 2022-08-16T21:52:05Z Octopus 13285 /* Ime */ Zgodovina wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|150px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|Staro mesto pozimi]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] 790c8p8h484n8ws6ktjlhtr3kuaora0 5735493 5735492 2022-08-16T21:53:52Z Octopus 13285 /* Zgodnja zgodovina */ slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|150px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] r50z4wuon9jh0t6owgv4i8elhb1s9jg 5735524 5735493 2022-08-17T04:46:22Z Octopus 13285 /* Zgodnja zgodovina */ nadaljevanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|120px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] V začetku 13. stoletja je bil v Sandomierzu ustanovljen drugi najstarejši [[Dominikanci|dominikanski]] samostan na Poljskem (za Krakovom) in eden najstarejših v Evropi. V 13. stoletju je mesto utrpelo veliko škodo med [[Mongolski vpadi v Evropo|vpadi Mongolov]] v letih 1241, 1260 in 1287. Staro leseno mesto je bilo popolnoma uničeno. Poljski veliki vojvoda Lešek II. Črni je zato leta 1286 ponovno ustanovil mesto in mu podelil [[Magdeburške pravice|magdeburške mestne pravice]].<ref>Stan Lewicki. ''Historja handlu w Polsce na tle przywilejów handlowych: (prawo składu)''. Varšava 1920. str. 134 (poljsko).</ref> Ustanovno listino hrani Mestni arhiv. Po ponovni združitvi poljskih dežel v 14. stoletju je nekdanja kneževina postala Sandomiersko vojvodstvo, ki je vključevalo velika območja jugovzhodne Poljske. Do leta 1474 je bilo skupaj s Krakovskim eno od dveh [[Malopoljska|malopoljskih]] vojvodstev. Leta 1474 je bilo z vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva ustanovljeno Lublinsko vojvodstvo. Sandomierz je imel takrat približno 3000 prebivalcev in bil eno največjih poljskih mest. Sredi 14. stoletja je bilo mesto ponovno požgano med napadom [[Velika litovska kneževina|Litovcev]]. Med vladavino poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] je bilo obnovljeno in dobilo več novih privielgijev.<ref name=SA>{{cite web|url=http://www.sandomierz.pl/o-miescie/historia/1000-lat-historii/sandomierski-sklad-soli|title=Sandomierski skład soli|website=Sandomierz.pl|access-date=8. novembra 2019|language=pl}}</ref> Stari del mesta je od takrat do danes ostal praktično nespremenjen. Leta 1389 se je v Sandomierzu litovski knez Lengvenis, novoimenovani knez [[Veliki Novgorod|Novgorodske republike]], poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II. Jagelu]], s čimer je Novgorod postal [[fevd]] Kraljevine Poljske.<ref>{{cite web|url=http://www.wbp.olsztyn.pl/grunwald/index.php?mnu=zwyciezcyiprzegrani&cnt=jagiello|title=Jagiełło|website=Na stronach ksiąg i Internetu. Bitwa pod Grunwaldem przez wieki|access-date=3. novembra 2019|language=pl}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] alkoqe3nzl3u0fsc1wwg818ehrnwg5t 5735528 5735524 2022-08-17T05:14:57Z Octopus 13285 /* Sklici */ kasnejša zgodovina wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|120px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] V začetku 13. stoletja je bil v Sandomierzu ustanovljen drugi najstarejši [[Dominikanci|dominikanski]] samostan na Poljskem (za Krakovom) in eden najstarejših v Evropi. V 13. stoletju je mesto utrpelo veliko škodo med [[Mongolski vpadi v Evropo|vpadi Mongolov]] v letih 1241, 1260 in 1287. Staro leseno mesto je bilo popolnoma uničeno. Poljski veliki vojvoda Lešek II. Črni je zato leta 1286 ponovno ustanovil mesto in mu podelil [[Magdeburške pravice|magdeburške mestne pravice]].<ref>Stan Lewicki. ''Historja handlu w Polsce na tle przywilejów handlowych: (prawo składu)''. Varšava 1920. str. 134 (poljsko).</ref> Ustanovno listino hrani Mestni arhiv. Po ponovni združitvi poljskih dežel v 14. stoletju je nekdanja kneževina postala Sandomiersko vojvodstvo, ki je vključevalo velika območja jugovzhodne Poljske. Do leta 1474 je bilo skupaj s Krakovskim eno od dveh [[Malopoljska|malopoljskih]] vojvodstev. Leta 1474 je bilo z vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva ustanovljeno Lublinsko vojvodstvo. Sandomierz je imel takrat približno 3000 prebivalcev in bil eno največjih poljskih mest. Sredi 14. stoletja je bilo mesto ponovno požgano med napadom [[Velika litovska kneževina|Litovcev]]. Med vladavino poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] je bilo obnovljeno in dobilo več novih privielgijev.<ref name=SA>{{cite web|url=http://www.sandomierz.pl/o-miescie/historia/1000-lat-historii/sandomierski-sklad-soli|title=Sandomierski skład soli|website=Sandomierz.pl|access-date=8. novembra 2019|language=pl}}</ref> Stari del mesta je od takrat do danes ostal praktično nespremenjen. Leta 1389 se je v Sandomierzu litovski knez Lengvenis, novoimenovani knez [[Veliki Novgorod|Novgorodske republike]], poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II. Jagelu]], s čimer je Novgorod postal [[fevd]] Kraljevine Poljske.<ref>{{cite web|url=http://www.wbp.olsztyn.pl/grunwald/index.php?mnu=zwyciezcyiprzegrani&cnt=jagiello|title=Jagiełło|website=Na stronach ksiąg i Internetu. Bitwa pod Grunwaldem przez wieki|access-date=3. novembra 2019|language=pl}}</ref> ==Kasnejša zgodovina== [[Slika:P6230145 p.jpg|thumb|250px|Baročna cerkev sv. Mihaela]] Leta 1570 je zavezništvo nekatoliških poljskih Cerkva, luteranov, reformiranih in čeških bratov sestavilo tako imenovani [[Sandomierski sporazum]], s katerim so se združili v konfederacijo, da bi preprečili poraz proti rimskokatoliški cerkvi. V mestu so se naselili [[jezuiti]] in na začetku 17. stoletja ustanovili Collegium Gostomianum,<ref name=ref5>"Sandomierski skład soli". Sandomierz.pl (poljsko). Pridobljeno 8. novembra 2019.</ref> eno najstarejših srednjih šol na Poljskem. Zgodnje novoveško obdobje, ki je trajalo do sredine 17. stoletja, je bilo za mesto precej uspešno. V tem obdobju so bile zgrajene najpomembnejše zgodovinske zgradbe. Zlata doba se je končala leta 1655, ko je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|potopom]] mesto zavzela švedska vojska. Po kratkem zadrževanju v mestu so umikajoči se Švedi razstrelili grad in povzročili veliko škode na drugih zgradbah. V naslednjih 100 letih je poljsko gospodarstvo nazadovalo, kar je prizadelo tudi Sandomierz. Velik požar leta 1757 in prva [[Delitve Poljske|delitev Poljske]] leta 1772, ki je Sandomierz uvrstila v Avstrijo, sta še dodatno poslabšala njegov položaj. Sandomierz je izgubil vlogo upravnega središča. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] so spopadi med avstrijsko vojsko in vojsko Varšavskega vojvodstva mestu povzročili veliko škode. Sandomierz je postal del kratkoživega Varšavskega vojvodstva, ki je po letu 1815 pripadlo [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]] kot del [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]]. Sandomierz je imel takrat samo 2640 prebivalcev. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] fcyh2xclq1h2x4ib4r6evodetfotd4d 5735534 5735528 2022-08-17T06:24:17Z Octopus 13285 /* Kasnejša zgodovina */ svetovni vojni wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|120px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] V začetku 13. stoletja je bil v Sandomierzu ustanovljen drugi najstarejši [[Dominikanci|dominikanski]] samostan na Poljskem (za Krakovom) in eden najstarejših v Evropi. V 13. stoletju je mesto utrpelo veliko škodo med [[Mongolski vpadi v Evropo|vpadi Mongolov]] v letih 1241, 1260 in 1287. Staro leseno mesto je bilo popolnoma uničeno. Poljski veliki vojvoda Lešek II. Črni je zato leta 1286 ponovno ustanovil mesto in mu podelil [[Magdeburške pravice|magdeburške mestne pravice]].<ref>Stan Lewicki. ''Historja handlu w Polsce na tle przywilejów handlowych: (prawo składu)''. Varšava 1920. str. 134 (poljsko).</ref> Ustanovno listino hrani Mestni arhiv. Po ponovni združitvi poljskih dežel v 14. stoletju je nekdanja kneževina postala Sandomiersko vojvodstvo, ki je vključevalo velika območja jugovzhodne Poljske. Do leta 1474 je bilo skupaj s Krakovskim eno od dveh [[Malopoljska|malopoljskih]] vojvodstev. Leta 1474 je bilo z vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva ustanovljeno Lublinsko vojvodstvo. Sandomierz je imel takrat približno 3000 prebivalcev in bil eno največjih poljskih mest. Sredi 14. stoletja je bilo mesto ponovno požgano med napadom [[Velika litovska kneževina|Litovcev]]. Med vladavino poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] je bilo obnovljeno in dobilo več novih privielgijev.<ref name=SA>{{cite web|url=http://www.sandomierz.pl/o-miescie/historia/1000-lat-historii/sandomierski-sklad-soli|title=Sandomierski skład soli|website=Sandomierz.pl|access-date=8. novembra 2019|language=pl}}</ref> Stari del mesta je od takrat do danes ostal praktično nespremenjen. Leta 1389 se je v Sandomierzu litovski knez Lengvenis, novoimenovani knez [[Veliki Novgorod|Novgorodske republike]], poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II. Jagelu]], s čimer je Novgorod postal [[fevd]] Kraljevine Poljske.<ref>{{cite web|url=http://www.wbp.olsztyn.pl/grunwald/index.php?mnu=zwyciezcyiprzegrani&cnt=jagiello|title=Jagiełło|website=Na stronach ksiąg i Internetu. Bitwa pod Grunwaldem przez wieki|access-date=3. novembra 2019|language=pl}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== [[Slika:P6230145 p.jpg|thumb|250px|Baročna cerkev sv. Mihaela]] Leta 1570 je zavezništvo nekatoliških poljskih Cerkva, luteranov, reformiranih in čeških bratov sestavilo tako imenovani [[Sandomierski sporazum]], s katerim so se združili v konfederacijo, da bi preprečili poraz proti rimskokatoliški cerkvi. V mestu so se naselili [[jezuiti]] in na začetku 17. stoletja ustanovili Collegium Gostomianum,<ref name=ref5>"Sandomierski skład soli". Sandomierz.pl (poljsko). Pridobljeno 8. novembra 2019.</ref> eno najstarejših srednjih šol na Poljskem. Zgodnje novoveško obdobje, ki je trajalo do sredine 17. stoletja, je bilo za mesto precej uspešno. V tem obdobju so bile zgrajene najpomembnejše zgodovinske zgradbe. Zlata doba se je končala leta 1655, ko je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|potopom]] mesto zavzela švedska vojska. Po kratkem zadrževanju v mestu so umikajoči se Švedi razstrelili grad in povzročili veliko škode na drugih zgradbah. V naslednjih 100 letih je poljsko gospodarstvo nazadovalo, kar je prizadelo tudi Sandomierz. Velik požar leta 1757 in prva [[Delitve Poljske|delitev Poljske]] leta 1772, ki je Sandomierz uvrstila v Avstrijo, sta še dodatno poslabšala njegov položaj. Sandomierz je izgubil vlogo upravnega središča. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] so spopadi med avstrijsko vojsko in vojsko Varšavskega vojvodstva mestu povzročili veliko škode. Sandomierz je postal del kratkoživega Varšavskega vojvodstva, ki je po letu 1815 pripadlo [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]] kot del [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]]. Sandomierz je imel takrat samo 2640 prebivalcev. ===Svetovni vojni=== [[Slika:BASA-1221K-1-48-20.jpg|thumb|250px|Leto 1914: ranjeni avstroogrski vojaki]] Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto ponovno utrpelo veliko škode. Po vojni je leta 1918 postalo del neodvisne Poljske. V 30. letih 20. stoletja se je Sandomierz zaradi obsežnih javnih del začel hitro razvijati. Predvideno je bilo, da postane glavno mesto Sandomierskega vojvodstva. Širši Sandomierz naj bi se v 40. letih prejšnjega stoletja razvil v mesto s 120.000 prebivalci. Septembra 1939 je Poljsko okupirala nacistična Nemčija. Poljsko in judovsko prebivalstvo je bilo podvrženo različnim zločinom. V Sandomierz so Nemci deportirali del Poljakov iz Złoczewa, ki je bil priključen k Nemčiji.<ref name=ref10>Maria Wardzyńska. ''Wysiedlenia ludności polskiej z okupowanych ziem polskich włączonych do III Rzeszy w latach 1939-1945''. Institute of National Remembrance, Varšava 2017. str. 182-183 (poljsko).</ref> Drugi Poljaki so bili vpoklicani na prisilno delo, mnogi pa so bili poslani v delovna taborišča. Največje množične aretacije Poljakov, vključno z učitelji, lokalnimi uradniki in aktivisti, so bile izvedene marca 1940.<ref name=ref11>Maria Wardzyńska. ''Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion''. IPN, Varšava, 2009. str. 251 (poljsko).</ref> Junija 1940 so Nemci v Brzaškem gozdu pomorili 760 Poljakov v okviru nemške Akcije A-B na Poljskem, katere cilj je bil iztrebiti poljsko inteligenco. Trupla so bila pokopana v neoznačenem množičnem grobu. To je bil največji pokol v regiji Kielce. Poljake so nato zapirali v lokalni zapor in jih izgnali v nemška koncentracijska taborišča.<ref name=ref11/> V Sandomierzu je bilo kljub temu dejavno poljsko podtalno uporniško gibanje, ki je konec leta 1940 v mestu celo ustanovilo tajno tiskarno in izdajalo poljski podtalni časopis ''Odwet'', ki so ga razdeljevali tudi po bližnjih vaseh.<ref>Włodzimierz Gruszczyński. ''Odwet i Jędrusie''. Zagnańsk, 2011. str. 32, 215 (poljsko).</ref> Marca 1942 so Nemci izvedli množične aretacije okoli 150 pripadnikov poljskega odpora.<ref>Gruszczyński, str. 63-64.</ref> Med aretiranimi je bil lokalni poljski pisatelj Roman Koseła, eden od več poljskih pisateljev, umorjenih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]].<ref>Stanisław Sierotwiński. ''Kronika życia literackiego w Polsce pod okupacją hitlerowską: próba przeglądu zdarzeń w układzie chronologicznym''. "Rocznik Naukowo-Dydaktyczny" Zeszyt 24, Wydawnictwo Wyższej Szkoły Pedagogicznej w Krakowie, Kraków, 1966. str. 22 (poljsko).</ref> [[Slika:Sandomierz tablica ul. Podwale 4 30.12.2010 p.jpg|thumb|left|Spominska plošča na zgradbi tajne tiskarne poljskega odporniškega gibanja]] Maja 1942 so bili mestni [[Judje]] preseljeni v geto. Med njimi so bili tudi Poljaki iz mesta in okoliških vasi, ki so pomagali Judom. Število prebivalcev se je zato povečalo na več kot 5000. Oktobra 1942 je bilo okoli 3000 zapornikov poslanih v koncentracijsko aborišče Bełżec, kjer so bili takoj pomorjeni s plinom. Po tej deportaciji je več sto Judov prišlo iz svojih skrivališč, veliko Judov pa so v mesto pripeljali od drugod. V novem getu je bilo več kot 6000 ujetnikov, ki so živeli v nemogočih razmerah, tudi na cestah. Sanitarne razmere so bile grozne in mnogi so zboleli. Tiste, ki so se prijavili v bolnišnico, so po nekaj običajno ustrelili. Nekaj zapornikov so v tem času še poslali v delovna taborišča, januarja 1943 pa sta SS in nemška policija obkolili geto. Nekaj hiš so požgali in druge zbombardirali. Od 7000 ljudi so jih nekaj sto poslali v delovno taborišče, ostale pa so odgnali na železniško postajo. Med potjo so več sto ljudi ustrelil. Preživele so odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinko]], kjer so jih še isti dan umorili s plinom. Mesto je avgusta 1944 zavzela [[Rdeča armada]]. Po vojni Sandomierz ni doživel večjega industrijskega razvoja in je zato ohranil videz očarljivega majhnega mesta, polnega zgodovinskih spomenikov v neokrnjeni pokrajini. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] b1iut3k8u0ssq5ioh5u34174dtb5zch 5735537 5735534 2022-08-17T06:32:58Z Octopus 13285 /* Sklici */ nadaljevanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|120px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] V začetku 13. stoletja je bil v Sandomierzu ustanovljen drugi najstarejši [[Dominikanci|dominikanski]] samostan na Poljskem (za Krakovom) in eden najstarejših v Evropi. V 13. stoletju je mesto utrpelo veliko škodo med [[Mongolski vpadi v Evropo|vpadi Mongolov]] v letih 1241, 1260 in 1287. Staro leseno mesto je bilo popolnoma uničeno. Poljski veliki vojvoda Lešek II. Črni je zato leta 1286 ponovno ustanovil mesto in mu podelil [[Magdeburške pravice|magdeburške mestne pravice]].<ref>Stan Lewicki. ''Historja handlu w Polsce na tle przywilejów handlowych: (prawo składu)''. Varšava 1920. str. 134 (poljsko).</ref> Ustanovno listino hrani Mestni arhiv. Po ponovni združitvi poljskih dežel v 14. stoletju je nekdanja kneževina postala Sandomiersko vojvodstvo, ki je vključevalo velika območja jugovzhodne Poljske. Do leta 1474 je bilo skupaj s Krakovskim eno od dveh [[Malopoljska|malopoljskih]] vojvodstev. Leta 1474 je bilo z vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva ustanovljeno Lublinsko vojvodstvo. Sandomierz je imel takrat približno 3000 prebivalcev in bil eno največjih poljskih mest. Sredi 14. stoletja je bilo mesto ponovno požgano med napadom [[Velika litovska kneževina|Litovcev]]. Med vladavino poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] je bilo obnovljeno in dobilo več novih privielgijev.<ref name=SA>{{cite web|url=http://www.sandomierz.pl/o-miescie/historia/1000-lat-historii/sandomierski-sklad-soli|title=Sandomierski skład soli|website=Sandomierz.pl|access-date=8. novembra 2019|language=pl}}</ref> Stari del mesta je od takrat do danes ostal praktično nespremenjen. Leta 1389 se je v Sandomierzu litovski knez Lengvenis, novoimenovani knez [[Veliki Novgorod|Novgorodske republike]], poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II. Jagelu]], s čimer je Novgorod postal [[fevd]] Kraljevine Poljske.<ref>{{cite web|url=http://www.wbp.olsztyn.pl/grunwald/index.php?mnu=zwyciezcyiprzegrani&cnt=jagiello|title=Jagiełło|website=Na stronach ksiąg i Internetu. Bitwa pod Grunwaldem przez wieki|access-date=3. novembra 2019|language=pl}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== [[Slika:P6230145 p.jpg|thumb|250px|Baročna cerkev sv. Mihaela]] Leta 1570 je zavezništvo nekatoliških poljskih Cerkva, luteranov, reformiranih in čeških bratov sestavilo tako imenovani [[Sandomierski sporazum]], s katerim so se združili v konfederacijo, da bi preprečili poraz proti rimskokatoliški cerkvi. V mestu so se naselili [[jezuiti]] in na začetku 17. stoletja ustanovili Collegium Gostomianum,<ref name=ref5>"Sandomierski skład soli". Sandomierz.pl (poljsko). Pridobljeno 8. novembra 2019.</ref> eno najstarejših srednjih šol na Poljskem. Zgodnje novoveško obdobje, ki je trajalo do sredine 17. stoletja, je bilo za mesto precej uspešno. V tem obdobju so bile zgrajene najpomembnejše zgodovinske zgradbe. Zlata doba se je končala leta 1655, ko je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|potopom]] mesto zavzela švedska vojska. Po kratkem zadrževanju v mestu so umikajoči se Švedi razstrelili grad in povzročili veliko škode na drugih zgradbah. V naslednjih 100 letih je poljsko gospodarstvo nazadovalo, kar je prizadelo tudi Sandomierz. Velik požar leta 1757 in prva [[Delitve Poljske|delitev Poljske]] leta 1772, ki je Sandomierz uvrstila v Avstrijo, sta še dodatno poslabšala njegov položaj. Sandomierz je izgubil vlogo upravnega središča. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] so spopadi med avstrijsko vojsko in vojsko Varšavskega vojvodstva mestu povzročili veliko škode. Sandomierz je postal del kratkoživega Varšavskega vojvodstva, ki je po letu 1815 pripadlo [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]] kot del [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]]. Sandomierz je imel takrat samo 2640 prebivalcev. ===Svetovni vojni=== [[Slika:BASA-1221K-1-48-20.jpg|thumb|250px|Leto 1914: ranjeni avstroogrski vojaki]] Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto ponovno utrpelo veliko škode. Po vojni je leta 1918 postalo del neodvisne Poljske. V 30. letih 20. stoletja se je Sandomierz zaradi obsežnih javnih del začel hitro razvijati. Predvideno je bilo, da postane glavno mesto Sandomierskega vojvodstva. Širši Sandomierz naj bi se v 40. letih prejšnjega stoletja razvil v mesto s 120.000 prebivalci. Septembra 1939 je Poljsko okupirala nacistična Nemčija. Poljsko in judovsko prebivalstvo je bilo podvrženo različnim zločinom. V Sandomierz so Nemci deportirali del Poljakov iz Złoczewa, ki je bil priključen k Nemčiji.<ref name=ref10>Maria Wardzyńska. ''Wysiedlenia ludności polskiej z okupowanych ziem polskich włączonych do III Rzeszy w latach 1939-1945''. Institute of National Remembrance, Varšava 2017. str. 182-183 (poljsko).</ref> Drugi Poljaki so bili vpoklicani na prisilno delo, mnogi pa so bili poslani v delovna taborišča. Največje množične aretacije Poljakov, vključno z učitelji, lokalnimi uradniki in aktivisti, so bile izvedene marca 1940.<ref name=ref11>Maria Wardzyńska. ''Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion''. IPN, Varšava, 2009. str. 251 (poljsko).</ref> Junija 1940 so Nemci v Brzaškem gozdu pomorili 760 Poljakov v okviru nemške Akcije A-B na Poljskem, katere cilj je bil iztrebiti poljsko inteligenco. Trupla so bila pokopana v neoznačenem množičnem grobu. To je bil največji pokol v regiji Kielce. Poljake so nato zapirali v lokalni zapor in jih izgnali v nemška koncentracijska taborišča.<ref name=ref11/> V Sandomierzu je bilo kljub temu dejavno poljsko podtalno uporniško gibanje, ki je konec leta 1940 v mestu celo ustanovilo tajno tiskarno in izdajalo poljski podtalni časopis ''Odwet'', ki so ga razdeljevali tudi po bližnjih vaseh.<ref>Włodzimierz Gruszczyński. ''Odwet i Jędrusie''. Zagnańsk, 2011. str. 32, 215 (poljsko).</ref> Marca 1942 so Nemci izvedli množične aretacije okoli 150 pripadnikov poljskega odpora.<ref>Gruszczyński, str. 63-64.</ref> Med aretiranimi je bil lokalni poljski pisatelj Roman Koseła, eden od več poljskih pisateljev, umorjenih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]].<ref>Stanisław Sierotwiński. ''Kronika życia literackiego w Polsce pod okupacją hitlerowską: próba przeglądu zdarzeń w układzie chronologicznym''. "Rocznik Naukowo-Dydaktyczny" Zeszyt 24, Wydawnictwo Wyższej Szkoły Pedagogicznej w Krakowie, Kraków, 1966. str. 22 (poljsko).</ref> [[Slika:Sandomierz tablica ul. Podwale 4 30.12.2010 p.jpg|thumb|left|Spominska plošča na zgradbi tajne tiskarne poljskega odporniškega gibanja]] Maja 1942 so bili mestni [[Judje]] preseljeni v geto. Med njimi so bili tudi Poljaki iz mesta in okoliških vasi, ki so pomagali Judom. Število prebivalcev se je zato povečalo na več kot 5000. Oktobra 1942 je bilo okoli 3000 zapornikov poslanih v koncentracijsko aborišče Bełżec, kjer so bili takoj pomorjeni s plinom. Po tej deportaciji je več sto Judov prišlo iz svojih skrivališč, veliko Judov pa so v mesto pripeljali od drugod. V novem getu je bilo več kot 6000 ujetnikov, ki so živeli v nemogočih razmerah, tudi na cestah. Sanitarne razmere so bile grozne in mnogi so zboleli. Tiste, ki so se prijavili v bolnišnico, so po nekaj običajno ustrelili. Nekaj zapornikov so v tem času še poslali v delovna taborišča, januarja 1943 pa sta SS in nemška policija obkolili geto. Nekaj hiš so požgali in druge zbombardirali. Od 7000 ljudi so jih nekaj sto poslali v delovno taborišče, ostale pa so odgnali na železniško postajo. Med potjo so več sto ljudi ustrelil. Preživele so odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinko]], kjer so jih še isti dan umorili s plinom. Mesto je avgusta 1944 zavzela [[Rdeča armada]]. Po vojni Sandomierz ni doživel večjega industrijskega razvoja in je zato ohranil videz očarljivega majhnega mesta, polnega zgodovinskih spomenikov v neokrnjeni pokrajini. ==Mestne znamenitosti== {{wide image|Sandomierz WV banner.jpg|1300px|align-cap=center|Panorama Sandomierza; od leve: Sandomierski grad, Sandomierska stolnica, hiša Jana Długosza, zvonik stolnice, Collegium Gostomianum, staro mesto z mestno hišo na sredini in Opatowska mestna vrata skrejno desno}} [[Slika:Sandomierz Madonna.jpg|thumb|Lucas Cranach starejši (1518-1520): ''Madona z otrokom in sv. Katarino Aleksandrijsko'' v cerkvenem muzeju]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] o47niqk873eiuqj6to2t8c0sii91zqx 5735540 5735537 2022-08-17T06:48:33Z Octopus 13285 /* Mestne znamenitosti */ seznam wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|120px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] V začetku 13. stoletja je bil v Sandomierzu ustanovljen drugi najstarejši [[Dominikanci|dominikanski]] samostan na Poljskem (za Krakovom) in eden najstarejših v Evropi. V 13. stoletju je mesto utrpelo veliko škodo med [[Mongolski vpadi v Evropo|vpadi Mongolov]] v letih 1241, 1260 in 1287. Staro leseno mesto je bilo popolnoma uničeno. Poljski veliki vojvoda Lešek II. Črni je zato leta 1286 ponovno ustanovil mesto in mu podelil [[Magdeburške pravice|magdeburške mestne pravice]].<ref>Stan Lewicki. ''Historja handlu w Polsce na tle przywilejów handlowych: (prawo składu)''. Varšava 1920. str. 134 (poljsko).</ref> Ustanovno listino hrani Mestni arhiv. Po ponovni združitvi poljskih dežel v 14. stoletju je nekdanja kneževina postala Sandomiersko vojvodstvo, ki je vključevalo velika območja jugovzhodne Poljske. Do leta 1474 je bilo skupaj s Krakovskim eno od dveh [[Malopoljska|malopoljskih]] vojvodstev. Leta 1474 je bilo z vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva ustanovljeno Lublinsko vojvodstvo. Sandomierz je imel takrat približno 3000 prebivalcev in bil eno največjih poljskih mest. Sredi 14. stoletja je bilo mesto ponovno požgano med napadom [[Velika litovska kneževina|Litovcev]]. Med vladavino poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] je bilo obnovljeno in dobilo več novih privielgijev.<ref name=SA>{{cite web|url=http://www.sandomierz.pl/o-miescie/historia/1000-lat-historii/sandomierski-sklad-soli|title=Sandomierski skład soli|website=Sandomierz.pl|access-date=8. novembra 2019|language=pl}}</ref> Stari del mesta je od takrat do danes ostal praktično nespremenjen. Leta 1389 se je v Sandomierzu litovski knez Lengvenis, novoimenovani knez [[Veliki Novgorod|Novgorodske republike]], poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II. Jagelu]], s čimer je Novgorod postal [[fevd]] Kraljevine Poljske.<ref>{{cite web|url=http://www.wbp.olsztyn.pl/grunwald/index.php?mnu=zwyciezcyiprzegrani&cnt=jagiello|title=Jagiełło|website=Na stronach ksiąg i Internetu. Bitwa pod Grunwaldem przez wieki|access-date=3. novembra 2019|language=pl}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== [[Slika:P6230145 p.jpg|thumb|250px|Baročna cerkev sv. Mihaela]] Leta 1570 je zavezništvo nekatoliških poljskih Cerkva, luteranov, reformiranih in čeških bratov sestavilo tako imenovani [[Sandomierski sporazum]], s katerim so se združili v konfederacijo, da bi preprečili poraz proti rimskokatoliški cerkvi. V mestu so se naselili [[jezuiti]] in na začetku 17. stoletja ustanovili Collegium Gostomianum,<ref name=ref5>"Sandomierski skład soli". Sandomierz.pl (poljsko). Pridobljeno 8. novembra 2019.</ref> eno najstarejših srednjih šol na Poljskem. Zgodnje novoveško obdobje, ki je trajalo do sredine 17. stoletja, je bilo za mesto precej uspešno. V tem obdobju so bile zgrajene najpomembnejše zgodovinske zgradbe. Zlata doba se je končala leta 1655, ko je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|potopom]] mesto zavzela švedska vojska. Po kratkem zadrževanju v mestu so umikajoči se Švedi razstrelili grad in povzročili veliko škode na drugih zgradbah. V naslednjih 100 letih je poljsko gospodarstvo nazadovalo, kar je prizadelo tudi Sandomierz. Velik požar leta 1757 in prva [[Delitve Poljske|delitev Poljske]] leta 1772, ki je Sandomierz uvrstila v Avstrijo, sta še dodatno poslabšala njegov položaj. Sandomierz je izgubil vlogo upravnega središča. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] so spopadi med avstrijsko vojsko in vojsko Varšavskega vojvodstva mestu povzročili veliko škode. Sandomierz je postal del kratkoživega Varšavskega vojvodstva, ki je po letu 1815 pripadlo [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]] kot del [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]]. Sandomierz je imel takrat samo 2640 prebivalcev. ===Svetovni vojni=== [[Slika:BASA-1221K-1-48-20.jpg|thumb|250px|Leto 1914: ranjeni avstroogrski vojaki]] Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto ponovno utrpelo veliko škode. Po vojni je leta 1918 postalo del neodvisne Poljske. V 30. letih 20. stoletja se je Sandomierz zaradi obsežnih javnih del začel hitro razvijati. Predvideno je bilo, da postane glavno mesto Sandomierskega vojvodstva. Širši Sandomierz naj bi se v 40. letih prejšnjega stoletja razvil v mesto s 120.000 prebivalci. Septembra 1939 je Poljsko okupirala nacistična Nemčija. Poljsko in judovsko prebivalstvo je bilo podvrženo različnim zločinom. V Sandomierz so Nemci deportirali del Poljakov iz Złoczewa, ki je bil priključen k Nemčiji.<ref name=ref10>Maria Wardzyńska. ''Wysiedlenia ludności polskiej z okupowanych ziem polskich włączonych do III Rzeszy w latach 1939-1945''. Institute of National Remembrance, Varšava 2017. str. 182-183 (poljsko).</ref> Drugi Poljaki so bili vpoklicani na prisilno delo, mnogi pa so bili poslani v delovna taborišča. Največje množične aretacije Poljakov, vključno z učitelji, lokalnimi uradniki in aktivisti, so bile izvedene marca 1940.<ref name=ref11>Maria Wardzyńska. ''Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion''. IPN, Varšava, 2009. str. 251 (poljsko).</ref> Junija 1940 so Nemci v Brzaškem gozdu pomorili 760 Poljakov v okviru nemške Akcije A-B na Poljskem, katere cilj je bil iztrebiti poljsko inteligenco. Trupla so bila pokopana v neoznačenem množičnem grobu. To je bil največji pokol v regiji Kielce. Poljake so nato zapirali v lokalni zapor in jih izgnali v nemška koncentracijska taborišča.<ref name=ref11/> V Sandomierzu je bilo kljub temu dejavno poljsko podtalno uporniško gibanje, ki je konec leta 1940 v mestu celo ustanovilo tajno tiskarno in izdajalo poljski podtalni časopis ''Odwet'', ki so ga razdeljevali tudi po bližnjih vaseh.<ref>Włodzimierz Gruszczyński. ''Odwet i Jędrusie''. Zagnańsk, 2011. str. 32, 215 (poljsko).</ref> Marca 1942 so Nemci izvedli množične aretacije okoli 150 pripadnikov poljskega odpora.<ref>Gruszczyński, str. 63-64.</ref> Med aretiranimi je bil lokalni poljski pisatelj Roman Koseła, eden od več poljskih pisateljev, umorjenih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]].<ref>Stanisław Sierotwiński. ''Kronika życia literackiego w Polsce pod okupacją hitlerowską: próba przeglądu zdarzeń w układzie chronologicznym''. "Rocznik Naukowo-Dydaktyczny" Zeszyt 24, Wydawnictwo Wyższej Szkoły Pedagogicznej w Krakowie, Kraków, 1966. str. 22 (poljsko).</ref> [[Slika:Sandomierz tablica ul. Podwale 4 30.12.2010 p.jpg|thumb|left|Spominska plošča na zgradbi tajne tiskarne poljskega odporniškega gibanja]] Maja 1942 so bili mestni [[Judje]] preseljeni v geto. Med njimi so bili tudi Poljaki iz mesta in okoliških vasi, ki so pomagali Judom. Število prebivalcev se je zato povečalo na več kot 5000. Oktobra 1942 je bilo okoli 3000 zapornikov poslanih v koncentracijsko aborišče Bełżec, kjer so bili takoj pomorjeni s plinom. Po tej deportaciji je več sto Judov prišlo iz svojih skrivališč, veliko Judov pa so v mesto pripeljali od drugod. V novem getu je bilo več kot 6000 ujetnikov, ki so živeli v nemogočih razmerah, tudi na cestah. Sanitarne razmere so bile grozne in mnogi so zboleli. Tiste, ki so se prijavili v bolnišnico, so po nekaj običajno ustrelili. Nekaj zapornikov so v tem času še poslali v delovna taborišča, januarja 1943 pa sta SS in nemška policija obkolili geto. Nekaj hiš so požgali in druge zbombardirali. Od 7000 ljudi so jih nekaj sto poslali v delovno taborišče, ostale pa so odgnali na železniško postajo. Med potjo so več sto ljudi ustrelil. Preživele so odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinko]], kjer so jih še isti dan umorili s plinom. Mesto je avgusta 1944 zavzela [[Rdeča armada]]. Po vojni Sandomierz ni doživel večjega industrijskega razvoja in je zato ohranil videz očarljivega majhnega mesta, polnega zgodovinskih spomenikov v neokrnjeni pokrajini. ==Mestne znamenitosti== {{wide image|Sandomierz WV banner.jpg|1300px|align-cap=center|Panorama Sandomierza; od leve: Sandomierski grad, Sandomierska stolnica, hiša Jana Długosza, zvonik stolnice, Collegium Gostomianum, staro mesto z mestno hišo na sredini in Opatowska mestna vrata skrejno desno}} [[Slika:Sandomierz Madonna.jpg|thumb|Lucas Cranach starejši (1518-1520): ''Madona z otrokom in sv. Katarino Aleksandrijsko'' v cerkvenem muzeju]] * cerkev sv. Duha * cerkev sv. Jakoba * cerkev sv. Mihaela * cerkev sv. Pavla * Collegium Gostomianum, ena od najstarejših šol nas Poljskem, ustavovljjena leta 1602 * hiša Jana Długosza * Kamienica Oleśnickich (posestvo Oleśnickih) * naravni rezervat Pepperske gore * cerkveni muzej * Opatowska vrata (Brama Opatowska), gotska mestna vrata, ki jih je zgradil kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir Veliki]] * Sandomierški grad, ki ga je na pobočju nad Vislo zgradil Kazimir Veliki; grad je opevan v operi [[Boris Godunov (opera)|Boris Godunov]] [[Modest Petrovič Musorgski|Modesta Musorgskega]] * Sandomierška stolnica, zgrajena leta 1360 in v 18. stoletju obnovljena v baročnem slogu * Glavni trg * škofovska palača * sinagoga, zgrajena leta 1768 v poljskem baročnem slogu * Mestna hiša ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] i3dv2trk535l38omd43gm4ro8pha3w8 5735542 5735540 2022-08-17T06:52:03Z Octopus 13285 /* Sklici */ pobratena mesta wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|120px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] V začetku 13. stoletja je bil v Sandomierzu ustanovljen drugi najstarejši [[Dominikanci|dominikanski]] samostan na Poljskem (za Krakovom) in eden najstarejših v Evropi. V 13. stoletju je mesto utrpelo veliko škodo med [[Mongolski vpadi v Evropo|vpadi Mongolov]] v letih 1241, 1260 in 1287. Staro leseno mesto je bilo popolnoma uničeno. Poljski veliki vojvoda Lešek II. Črni je zato leta 1286 ponovno ustanovil mesto in mu podelil [[Magdeburške pravice|magdeburške mestne pravice]].<ref>Stan Lewicki. ''Historja handlu w Polsce na tle przywilejów handlowych: (prawo składu)''. Varšava 1920. str. 134 (poljsko).</ref> Ustanovno listino hrani Mestni arhiv. Po ponovni združitvi poljskih dežel v 14. stoletju je nekdanja kneževina postala Sandomiersko vojvodstvo, ki je vključevalo velika območja jugovzhodne Poljske. Do leta 1474 je bilo skupaj s Krakovskim eno od dveh [[Malopoljska|malopoljskih]] vojvodstev. Leta 1474 je bilo z vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva ustanovljeno Lublinsko vojvodstvo. Sandomierz je imel takrat približno 3000 prebivalcev in bil eno največjih poljskih mest. Sredi 14. stoletja je bilo mesto ponovno požgano med napadom [[Velika litovska kneževina|Litovcev]]. Med vladavino poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] je bilo obnovljeno in dobilo več novih privielgijev.<ref name=SA>{{cite web|url=http://www.sandomierz.pl/o-miescie/historia/1000-lat-historii/sandomierski-sklad-soli|title=Sandomierski skład soli|website=Sandomierz.pl|access-date=8. novembra 2019|language=pl}}</ref> Stari del mesta je od takrat do danes ostal praktično nespremenjen. Leta 1389 se je v Sandomierzu litovski knez Lengvenis, novoimenovani knez [[Veliki Novgorod|Novgorodske republike]], poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II. Jagelu]], s čimer je Novgorod postal [[fevd]] Kraljevine Poljske.<ref>{{cite web|url=http://www.wbp.olsztyn.pl/grunwald/index.php?mnu=zwyciezcyiprzegrani&cnt=jagiello|title=Jagiełło|website=Na stronach ksiąg i Internetu. Bitwa pod Grunwaldem przez wieki|access-date=3. novembra 2019|language=pl}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== [[Slika:P6230145 p.jpg|thumb|250px|Baročna cerkev sv. Mihaela]] Leta 1570 je zavezništvo nekatoliških poljskih Cerkva, luteranov, reformiranih in čeških bratov sestavilo tako imenovani [[Sandomierski sporazum]], s katerim so se združili v konfederacijo, da bi preprečili poraz proti rimskokatoliški cerkvi. V mestu so se naselili [[jezuiti]] in na začetku 17. stoletja ustanovili Collegium Gostomianum,<ref name=ref5>"Sandomierski skład soli". Sandomierz.pl (poljsko). Pridobljeno 8. novembra 2019.</ref> eno najstarejših srednjih šol na Poljskem. Zgodnje novoveško obdobje, ki je trajalo do sredine 17. stoletja, je bilo za mesto precej uspešno. V tem obdobju so bile zgrajene najpomembnejše zgodovinske zgradbe. Zlata doba se je končala leta 1655, ko je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|potopom]] mesto zavzela švedska vojska. Po kratkem zadrževanju v mestu so umikajoči se Švedi razstrelili grad in povzročili veliko škode na drugih zgradbah. V naslednjih 100 letih je poljsko gospodarstvo nazadovalo, kar je prizadelo tudi Sandomierz. Velik požar leta 1757 in prva [[Delitve Poljske|delitev Poljske]] leta 1772, ki je Sandomierz uvrstila v Avstrijo, sta še dodatno poslabšala njegov položaj. Sandomierz je izgubil vlogo upravnega središča. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] so spopadi med avstrijsko vojsko in vojsko Varšavskega vojvodstva mestu povzročili veliko škode. Sandomierz je postal del kratkoživega Varšavskega vojvodstva, ki je po letu 1815 pripadlo [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]] kot del [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]]. Sandomierz je imel takrat samo 2640 prebivalcev. ===Svetovni vojni=== [[Slika:BASA-1221K-1-48-20.jpg|thumb|250px|Leto 1914: ranjeni avstroogrski vojaki]] Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto ponovno utrpelo veliko škode. Po vojni je leta 1918 postalo del neodvisne Poljske. V 30. letih 20. stoletja se je Sandomierz zaradi obsežnih javnih del začel hitro razvijati. Predvideno je bilo, da postane glavno mesto Sandomierskega vojvodstva. Širši Sandomierz naj bi se v 40. letih prejšnjega stoletja razvil v mesto s 120.000 prebivalci. Septembra 1939 je Poljsko okupirala nacistična Nemčija. Poljsko in judovsko prebivalstvo je bilo podvrženo različnim zločinom. V Sandomierz so Nemci deportirali del Poljakov iz Złoczewa, ki je bil priključen k Nemčiji.<ref name=ref10>Maria Wardzyńska. ''Wysiedlenia ludności polskiej z okupowanych ziem polskich włączonych do III Rzeszy w latach 1939-1945''. Institute of National Remembrance, Varšava 2017. str. 182-183 (poljsko).</ref> Drugi Poljaki so bili vpoklicani na prisilno delo, mnogi pa so bili poslani v delovna taborišča. Največje množične aretacije Poljakov, vključno z učitelji, lokalnimi uradniki in aktivisti, so bile izvedene marca 1940.<ref name=ref11>Maria Wardzyńska. ''Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion''. IPN, Varšava, 2009. str. 251 (poljsko).</ref> Junija 1940 so Nemci v Brzaškem gozdu pomorili 760 Poljakov v okviru nemške Akcije A-B na Poljskem, katere cilj je bil iztrebiti poljsko inteligenco. Trupla so bila pokopana v neoznačenem množičnem grobu. To je bil največji pokol v regiji Kielce. Poljake so nato zapirali v lokalni zapor in jih izgnali v nemška koncentracijska taborišča.<ref name=ref11/> V Sandomierzu je bilo kljub temu dejavno poljsko podtalno uporniško gibanje, ki je konec leta 1940 v mestu celo ustanovilo tajno tiskarno in izdajalo poljski podtalni časopis ''Odwet'', ki so ga razdeljevali tudi po bližnjih vaseh.<ref>Włodzimierz Gruszczyński. ''Odwet i Jędrusie''. Zagnańsk, 2011. str. 32, 215 (poljsko).</ref> Marca 1942 so Nemci izvedli množične aretacije okoli 150 pripadnikov poljskega odpora.<ref>Gruszczyński, str. 63-64.</ref> Med aretiranimi je bil lokalni poljski pisatelj Roman Koseła, eden od več poljskih pisateljev, umorjenih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]].<ref>Stanisław Sierotwiński. ''Kronika życia literackiego w Polsce pod okupacją hitlerowską: próba przeglądu zdarzeń w układzie chronologicznym''. "Rocznik Naukowo-Dydaktyczny" Zeszyt 24, Wydawnictwo Wyższej Szkoły Pedagogicznej w Krakowie, Kraków, 1966. str. 22 (poljsko).</ref> [[Slika:Sandomierz tablica ul. Podwale 4 30.12.2010 p.jpg|thumb|left|Spominska plošča na zgradbi tajne tiskarne poljskega odporniškega gibanja]] Maja 1942 so bili mestni [[Judje]] preseljeni v geto. Med njimi so bili tudi Poljaki iz mesta in okoliških vasi, ki so pomagali Judom. Število prebivalcev se je zato povečalo na več kot 5000. Oktobra 1942 je bilo okoli 3000 zapornikov poslanih v koncentracijsko aborišče Bełżec, kjer so bili takoj pomorjeni s plinom. Po tej deportaciji je več sto Judov prišlo iz svojih skrivališč, veliko Judov pa so v mesto pripeljali od drugod. V novem getu je bilo več kot 6000 ujetnikov, ki so živeli v nemogočih razmerah, tudi na cestah. Sanitarne razmere so bile grozne in mnogi so zboleli. Tiste, ki so se prijavili v bolnišnico, so po nekaj običajno ustrelili. Nekaj zapornikov so v tem času še poslali v delovna taborišča, januarja 1943 pa sta SS in nemška policija obkolili geto. Nekaj hiš so požgali in druge zbombardirali. Od 7000 ljudi so jih nekaj sto poslali v delovno taborišče, ostale pa so odgnali na železniško postajo. Med potjo so več sto ljudi ustrelil. Preživele so odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinko]], kjer so jih še isti dan umorili s plinom. Mesto je avgusta 1944 zavzela [[Rdeča armada]]. Po vojni Sandomierz ni doživel večjega industrijskega razvoja in je zato ohranil videz očarljivega majhnega mesta, polnega zgodovinskih spomenikov v neokrnjeni pokrajini. ==Mestne znamenitosti== {{wide image|Sandomierz WV banner.jpg|1300px|align-cap=center|Panorama Sandomierza; od leve: Sandomierski grad, Sandomierska stolnica, hiša Jana Długosza, zvonik stolnice, Collegium Gostomianum, staro mesto z mestno hišo na sredini in Opatowska mestna vrata skrejno desno}} [[Slika:Sandomierz Madonna.jpg|thumb|Lucas Cranach starejši (1518-1520): ''Madona z otrokom in sv. Katarino Aleksandrijsko'' v cerkvenem muzeju]] * cerkev sv. Duha * cerkev sv. Jakoba * cerkev sv. Mihaela * cerkev sv. Pavla * Collegium Gostomianum, ena od najstarejših šol nas Poljskem, ustavovljjena leta 1602 * hiša Jana Długosza * Kamienica Oleśnickich (posestvo Oleśnickih) * naravni rezervat Pepperske gore * cerkveni muzej * Opatowska vrata (Brama Opatowska), gotska mestna vrata, ki jih je zgradil kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir Veliki]] * Sandomierški grad, ki ga je na pobočju nad Vislo zgradil Kazimir Veliki; grad je opevan v operi [[Boris Godunov (opera)|Boris Godunov]] [[Modest Petrovič Musorgski|Modesta Musorgskega]] * Sandomierška stolnica, zgrajena leta 1360 in v 18. stoletju obnovljena v baročnem slogu * Glavni trg * škofovska palača * sinagoga, zgrajena leta 1768 v poljskem baročnem slogu * Mestna hiša == Pobratena mesta== * {{flagicon|UKR}} Ostroh, [[Ukrajina]] * {{flagicon|ITA}} [[Volterra]], [[Italija]] * {{flagicon|UK}} Newark-on-Trent, [[Združeno kraljestvo]]<ref name="Newark twinning">{{cite web|url= http://www.newarktwinning.co.uk/ |title=Home |work=newarktwinning.co.uk |year=2009|access-date=29. avgusta 2011}}</ref> * {{flagicon|GER}} Emmendingen, [[Nemčija]]<ref name="Newark twinning"/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] nnstsnqpb4irr1ajneh2gcts7ezzi2t 5735544 5735542 2022-08-17T07:01:56Z Octopus 13285 /* Pobratena mesta */ galerija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|120px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] V začetku 13. stoletja je bil v Sandomierzu ustanovljen drugi najstarejši [[Dominikanci|dominikanski]] samostan na Poljskem (za Krakovom) in eden najstarejših v Evropi. V 13. stoletju je mesto utrpelo veliko škodo med [[Mongolski vpadi v Evropo|vpadi Mongolov]] v letih 1241, 1260 in 1287. Staro leseno mesto je bilo popolnoma uničeno. Poljski veliki vojvoda Lešek II. Črni je zato leta 1286 ponovno ustanovil mesto in mu podelil [[Magdeburške pravice|magdeburške mestne pravice]].<ref>Stan Lewicki. ''Historja handlu w Polsce na tle przywilejów handlowych: (prawo składu)''. Varšava 1920. str. 134 (poljsko).</ref> Ustanovno listino hrani Mestni arhiv. Po ponovni združitvi poljskih dežel v 14. stoletju je nekdanja kneževina postala Sandomiersko vojvodstvo, ki je vključevalo velika območja jugovzhodne Poljske. Do leta 1474 je bilo skupaj s Krakovskim eno od dveh [[Malopoljska|malopoljskih]] vojvodstev. Leta 1474 je bilo z vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva ustanovljeno Lublinsko vojvodstvo. Sandomierz je imel takrat približno 3000 prebivalcev in bil eno največjih poljskih mest. Sredi 14. stoletja je bilo mesto ponovno požgano med napadom [[Velika litovska kneževina|Litovcev]]. Med vladavino poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] je bilo obnovljeno in dobilo več novih privielgijev.<ref name=SA>{{cite web|url=http://www.sandomierz.pl/o-miescie/historia/1000-lat-historii/sandomierski-sklad-soli|title=Sandomierski skład soli|website=Sandomierz.pl|access-date=8. novembra 2019|language=pl}}</ref> Stari del mesta je od takrat do danes ostal praktično nespremenjen. Leta 1389 se je v Sandomierzu litovski knez Lengvenis, novoimenovani knez [[Veliki Novgorod|Novgorodske republike]], poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II. Jagelu]], s čimer je Novgorod postal [[fevd]] Kraljevine Poljske.<ref>{{cite web|url=http://www.wbp.olsztyn.pl/grunwald/index.php?mnu=zwyciezcyiprzegrani&cnt=jagiello|title=Jagiełło|website=Na stronach ksiąg i Internetu. Bitwa pod Grunwaldem przez wieki|access-date=3. novembra 2019|language=pl}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== [[Slika:P6230145 p.jpg|thumb|250px|Baročna cerkev sv. Mihaela]] Leta 1570 je zavezništvo nekatoliških poljskih Cerkva, luteranov, reformiranih in čeških bratov sestavilo tako imenovani [[Sandomierski sporazum]], s katerim so se združili v konfederacijo, da bi preprečili poraz proti rimskokatoliški cerkvi. V mestu so se naselili [[jezuiti]] in na začetku 17. stoletja ustanovili Collegium Gostomianum,<ref name=ref5>"Sandomierski skład soli". Sandomierz.pl (poljsko). Pridobljeno 8. novembra 2019.</ref> eno najstarejših srednjih šol na Poljskem. Zgodnje novoveško obdobje, ki je trajalo do sredine 17. stoletja, je bilo za mesto precej uspešno. V tem obdobju so bile zgrajene najpomembnejše zgodovinske zgradbe. Zlata doba se je končala leta 1655, ko je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|potopom]] mesto zavzela švedska vojska. Po kratkem zadrževanju v mestu so umikajoči se Švedi razstrelili grad in povzročili veliko škode na drugih zgradbah. V naslednjih 100 letih je poljsko gospodarstvo nazadovalo, kar je prizadelo tudi Sandomierz. Velik požar leta 1757 in prva [[Delitve Poljske|delitev Poljske]] leta 1772, ki je Sandomierz uvrstila v Avstrijo, sta še dodatno poslabšala njegov položaj. Sandomierz je izgubil vlogo upravnega središča. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] so spopadi med avstrijsko vojsko in vojsko Varšavskega vojvodstva mestu povzročili veliko škode. Sandomierz je postal del kratkoživega Varšavskega vojvodstva, ki je po letu 1815 pripadlo [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]] kot del [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]]. Sandomierz je imel takrat samo 2640 prebivalcev. ===Svetovni vojni=== [[Slika:BASA-1221K-1-48-20.jpg|thumb|250px|Leto 1914: ranjeni avstroogrski vojaki]] Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto ponovno utrpelo veliko škode. Po vojni je leta 1918 postalo del neodvisne Poljske. V 30. letih 20. stoletja se je Sandomierz zaradi obsežnih javnih del začel hitro razvijati. Predvideno je bilo, da postane glavno mesto Sandomierskega vojvodstva. Širši Sandomierz naj bi se v 40. letih prejšnjega stoletja razvil v mesto s 120.000 prebivalci. Septembra 1939 je Poljsko okupirala nacistična Nemčija. Poljsko in judovsko prebivalstvo je bilo podvrženo različnim zločinom. V Sandomierz so Nemci deportirali del Poljakov iz Złoczewa, ki je bil priključen k Nemčiji.<ref name=ref10>Maria Wardzyńska. ''Wysiedlenia ludności polskiej z okupowanych ziem polskich włączonych do III Rzeszy w latach 1939-1945''. Institute of National Remembrance, Varšava 2017. str. 182-183 (poljsko).</ref> Drugi Poljaki so bili vpoklicani na prisilno delo, mnogi pa so bili poslani v delovna taborišča. Največje množične aretacije Poljakov, vključno z učitelji, lokalnimi uradniki in aktivisti, so bile izvedene marca 1940.<ref name=ref11>Maria Wardzyńska. ''Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion''. IPN, Varšava, 2009. str. 251 (poljsko).</ref> Junija 1940 so Nemci v Brzaškem gozdu pomorili 760 Poljakov v okviru nemške Akcije A-B na Poljskem, katere cilj je bil iztrebiti poljsko inteligenco. Trupla so bila pokopana v neoznačenem množičnem grobu. To je bil največji pokol v regiji Kielce. Poljake so nato zapirali v lokalni zapor in jih izgnali v nemška koncentracijska taborišča.<ref name=ref11/> V Sandomierzu je bilo kljub temu dejavno poljsko podtalno uporniško gibanje, ki je konec leta 1940 v mestu celo ustanovilo tajno tiskarno in izdajalo poljski podtalni časopis ''Odwet'', ki so ga razdeljevali tudi po bližnjih vaseh.<ref>Włodzimierz Gruszczyński. ''Odwet i Jędrusie''. Zagnańsk, 2011. str. 32, 215 (poljsko).</ref> Marca 1942 so Nemci izvedli množične aretacije okoli 150 pripadnikov poljskega odpora.<ref>Gruszczyński, str. 63-64.</ref> Med aretiranimi je bil lokalni poljski pisatelj Roman Koseła, eden od več poljskih pisateljev, umorjenih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]].<ref>Stanisław Sierotwiński. ''Kronika życia literackiego w Polsce pod okupacją hitlerowską: próba przeglądu zdarzeń w układzie chronologicznym''. "Rocznik Naukowo-Dydaktyczny" Zeszyt 24, Wydawnictwo Wyższej Szkoły Pedagogicznej w Krakowie, Kraków, 1966. str. 22 (poljsko).</ref> [[Slika:Sandomierz tablica ul. Podwale 4 30.12.2010 p.jpg|thumb|left|Spominska plošča na zgradbi tajne tiskarne poljskega odporniškega gibanja]] Maja 1942 so bili mestni [[Judje]] preseljeni v geto. Med njimi so bili tudi Poljaki iz mesta in okoliških vasi, ki so pomagali Judom. Število prebivalcev se je zato povečalo na več kot 5000. Oktobra 1942 je bilo okoli 3000 zapornikov poslanih v koncentracijsko aborišče Bełżec, kjer so bili takoj pomorjeni s plinom. Po tej deportaciji je več sto Judov prišlo iz svojih skrivališč, veliko Judov pa so v mesto pripeljali od drugod. V novem getu je bilo več kot 6000 ujetnikov, ki so živeli v nemogočih razmerah, tudi na cestah. Sanitarne razmere so bile grozne in mnogi so zboleli. Tiste, ki so se prijavili v bolnišnico, so po nekaj običajno ustrelili. Nekaj zapornikov so v tem času še poslali v delovna taborišča, januarja 1943 pa sta SS in nemška policija obkolili geto. Nekaj hiš so požgali in druge zbombardirali. Od 7000 ljudi so jih nekaj sto poslali v delovno taborišče, ostale pa so odgnali na železniško postajo. Med potjo so več sto ljudi ustrelil. Preživele so odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinko]], kjer so jih še isti dan umorili s plinom. Mesto je avgusta 1944 zavzela [[Rdeča armada]]. Po vojni Sandomierz ni doživel večjega industrijskega razvoja in je zato ohranil videz očarljivega majhnega mesta, polnega zgodovinskih spomenikov v neokrnjeni pokrajini. ==Mestne znamenitosti== {{wide image|Sandomierz WV banner.jpg|1300px|align-cap=center|Panorama Sandomierza; od leve: Sandomierski grad, Sandomierska stolnica, hiša Jana Długosza, zvonik stolnice, Collegium Gostomianum, staro mesto z mestno hišo na sredini in Opatowska mestna vrata skrejno desno}} [[Slika:Sandomierz Madonna.jpg|thumb|Lucas Cranach starejši (1518-1520): ''Madona z otrokom in sv. Katarino Aleksandrijsko'' v cerkvenem muzeju]] * cerkev sv. Duha * cerkev sv. Jakoba * cerkev sv. Mihaela * cerkev sv. Pavla * Collegium Gostomianum, ena od najstarejših šol nas Poljskem, ustavovljjena leta 1602 * hiša Jana Długosza * Kamienica Oleśnickich (posestvo Oleśnickih) * naravni rezervat Pepperske gore * cerkveni muzej * Opatowska vrata (Brama Opatowska), gotska mestna vrata, ki jih je zgradil kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir Veliki]] * Sandomierški grad, ki ga je na pobočju nad Vislo zgradil Kazimir Veliki; grad je opevan v operi [[Boris Godunov (opera)|Boris Godunov]] [[Modest Petrovič Musorgski|Modesta Musorgskega]] * Sandomierška stolnica, zgrajena leta 1360 in v 18. stoletju obnovljena v baročnem slogu * Glavni trg * škofovska palača * sinagoga, zgrajena leta 1768 v poljskem baročnem slogu * Mestna hiša == Pobratena mesta== * {{flagicon|UKR}} Ostroh, [[Ukrajina]] * {{flagicon|ITA}} [[Volterra]], [[Italija]] * {{flagicon|UK}} Newark-on-Trent, [[Združeno kraljestvo]]<ref name="Newark twinning">{{cite web|url= http://www.newarktwinning.co.uk/ |title=Home |work=newarktwinning.co.uk |year=2009|access-date=29. avgusta 2011}}</ref> * {{flagicon|GER}} Emmendingen, [[Nemčija]]<ref name="Newark twinning"/> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:20130702 Sandomierz ratusz 0756.jpg|Mestna hiša Slika:Polska Sandomierz 017.jpg|Trg (''Rynek'') Slika:20130702 Sandomierz zamek 0778.jpg|Sandomierški kraljevi grad Slika:Church of the Conversion of Saint Paul in Sandomierz - 01.jpg|Cerkev spreobrnitve sv. Pavla Slika:Sandomierz św. Jakub.JPG|Dominikanska cerkev sv. Jakoba (13.-14. stoletje) Slika:Sandomierz Katedra1.jpg|Sandomierška stolnica Slika:Polska Sandomierz 012.jpg|Stolnica (notranjost) Slika:Sandomierz Dom Długosza.jpg|Hiša Jana Długosza Slika:PL-SK Sandomierz, rynek 2016-08-18--17-15-28-001.jpg|Zgodovinski vodnjak na Glavnem trgu Slika:Sandomierz church 20051004 1103.jpg|Cerkev sv. Mihaela Slika:PL - Sandomierz - Rynek 20-26 - 2012-08-18--12-49-44-01.jpg|Meščanske hiše na Glavnem trgu Slika:Sandomierz-Bischofspalast.jpg|Škofova palača Slika:SM Sandomierz Rynek 10 2019 (3).jpg|Pošta Slika:PL - Sandomierz - Rynek 29-31 - 2012-08-18--14-38-57-01.jpg|Hiša Rynek 31 </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] huk3wuekarfo5vqdqx21rzpt4ghz5d2 5735545 5735544 2022-08-17T07:02:35Z Octopus 13285 /* Mestne znamenitosti */ popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerzkega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|120px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] V začetku 13. stoletja je bil v Sandomierzu ustanovljen drugi najstarejši [[Dominikanci|dominikanski]] samostan na Poljskem (za Krakovom) in eden najstarejših v Evropi. V 13. stoletju je mesto utrpelo veliko škodo med [[Mongolski vpadi v Evropo|vpadi Mongolov]] v letih 1241, 1260 in 1287. Staro leseno mesto je bilo popolnoma uničeno. Poljski veliki vojvoda Lešek II. Črni je zato leta 1286 ponovno ustanovil mesto in mu podelil [[Magdeburške pravice|magdeburške mestne pravice]].<ref>Stan Lewicki. ''Historja handlu w Polsce na tle przywilejów handlowych: (prawo składu)''. Varšava 1920. str. 134 (poljsko).</ref> Ustanovno listino hrani Mestni arhiv. Po ponovni združitvi poljskih dežel v 14. stoletju je nekdanja kneževina postala Sandomiersko vojvodstvo, ki je vključevalo velika območja jugovzhodne Poljske. Do leta 1474 je bilo skupaj s Krakovskim eno od dveh [[Malopoljska|malopoljskih]] vojvodstev. Leta 1474 je bilo z vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva ustanovljeno Lublinsko vojvodstvo. Sandomierz je imel takrat približno 3000 prebivalcev in bil eno največjih poljskih mest. Sredi 14. stoletja je bilo mesto ponovno požgano med napadom [[Velika litovska kneževina|Litovcev]]. Med vladavino poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] je bilo obnovljeno in dobilo več novih privielgijev.<ref name=SA>{{cite web|url=http://www.sandomierz.pl/o-miescie/historia/1000-lat-historii/sandomierski-sklad-soli|title=Sandomierski skład soli|website=Sandomierz.pl|access-date=8. novembra 2019|language=pl}}</ref> Stari del mesta je od takrat do danes ostal praktično nespremenjen. Leta 1389 se je v Sandomierzu litovski knez Lengvenis, novoimenovani knez [[Veliki Novgorod|Novgorodske republike]], poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II. Jagelu]], s čimer je Novgorod postal [[fevd]] Kraljevine Poljske.<ref>{{cite web|url=http://www.wbp.olsztyn.pl/grunwald/index.php?mnu=zwyciezcyiprzegrani&cnt=jagiello|title=Jagiełło|website=Na stronach ksiąg i Internetu. Bitwa pod Grunwaldem przez wieki|access-date=3. novembra 2019|language=pl}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== [[Slika:P6230145 p.jpg|thumb|250px|Baročna cerkev sv. Mihaela]] Leta 1570 je zavezništvo nekatoliških poljskih Cerkva, luteranov, reformiranih in čeških bratov sestavilo tako imenovani [[Sandomierski sporazum]], s katerim so se združili v konfederacijo, da bi preprečili poraz proti rimskokatoliški cerkvi. V mestu so se naselili [[jezuiti]] in na začetku 17. stoletja ustanovili Collegium Gostomianum,<ref name=ref5>"Sandomierski skład soli". Sandomierz.pl (poljsko). Pridobljeno 8. novembra 2019.</ref> eno najstarejših srednjih šol na Poljskem. Zgodnje novoveško obdobje, ki je trajalo do sredine 17. stoletja, je bilo za mesto precej uspešno. V tem obdobju so bile zgrajene najpomembnejše zgodovinske zgradbe. Zlata doba se je končala leta 1655, ko je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|potopom]] mesto zavzela švedska vojska. Po kratkem zadrževanju v mestu so umikajoči se Švedi razstrelili grad in povzročili veliko škode na drugih zgradbah. V naslednjih 100 letih je poljsko gospodarstvo nazadovalo, kar je prizadelo tudi Sandomierz. Velik požar leta 1757 in prva [[Delitve Poljske|delitev Poljske]] leta 1772, ki je Sandomierz uvrstila v Avstrijo, sta še dodatno poslabšala njegov položaj. Sandomierz je izgubil vlogo upravnega središča. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] so spopadi med avstrijsko vojsko in vojsko Varšavskega vojvodstva mestu povzročili veliko škode. Sandomierz je postal del kratkoživega Varšavskega vojvodstva, ki je po letu 1815 pripadlo [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]] kot del [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]]. Sandomierz je imel takrat samo 2640 prebivalcev. ===Svetovni vojni=== [[Slika:BASA-1221K-1-48-20.jpg|thumb|250px|Leto 1914: ranjeni avstroogrski vojaki]] Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto ponovno utrpelo veliko škode. Po vojni je leta 1918 postalo del neodvisne Poljske. V 30. letih 20. stoletja se je Sandomierz zaradi obsežnih javnih del začel hitro razvijati. Predvideno je bilo, da postane glavno mesto Sandomierskega vojvodstva. Širši Sandomierz naj bi se v 40. letih prejšnjega stoletja razvil v mesto s 120.000 prebivalci. Septembra 1939 je Poljsko okupirala nacistična Nemčija. Poljsko in judovsko prebivalstvo je bilo podvrženo različnim zločinom. V Sandomierz so Nemci deportirali del Poljakov iz Złoczewa, ki je bil priključen k Nemčiji.<ref name=ref10>Maria Wardzyńska. ''Wysiedlenia ludności polskiej z okupowanych ziem polskich włączonych do III Rzeszy w latach 1939-1945''. Institute of National Remembrance, Varšava 2017. str. 182-183 (poljsko).</ref> Drugi Poljaki so bili vpoklicani na prisilno delo, mnogi pa so bili poslani v delovna taborišča. Največje množične aretacije Poljakov, vključno z učitelji, lokalnimi uradniki in aktivisti, so bile izvedene marca 1940.<ref name=ref11>Maria Wardzyńska. ''Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion''. IPN, Varšava, 2009. str. 251 (poljsko).</ref> Junija 1940 so Nemci v Brzaškem gozdu pomorili 760 Poljakov v okviru nemške Akcije A-B na Poljskem, katere cilj je bil iztrebiti poljsko inteligenco. Trupla so bila pokopana v neoznačenem množičnem grobu. To je bil največji pokol v regiji Kielce. Poljake so nato zapirali v lokalni zapor in jih izgnali v nemška koncentracijska taborišča.<ref name=ref11/> V Sandomierzu je bilo kljub temu dejavno poljsko podtalno uporniško gibanje, ki je konec leta 1940 v mestu celo ustanovilo tajno tiskarno in izdajalo poljski podtalni časopis ''Odwet'', ki so ga razdeljevali tudi po bližnjih vaseh.<ref>Włodzimierz Gruszczyński. ''Odwet i Jędrusie''. Zagnańsk, 2011. str. 32, 215 (poljsko).</ref> Marca 1942 so Nemci izvedli množične aretacije okoli 150 pripadnikov poljskega odpora.<ref>Gruszczyński, str. 63-64.</ref> Med aretiranimi je bil lokalni poljski pisatelj Roman Koseła, eden od več poljskih pisateljev, umorjenih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]].<ref>Stanisław Sierotwiński. ''Kronika życia literackiego w Polsce pod okupacją hitlerowską: próba przeglądu zdarzeń w układzie chronologicznym''. "Rocznik Naukowo-Dydaktyczny" Zeszyt 24, Wydawnictwo Wyższej Szkoły Pedagogicznej w Krakowie, Kraków, 1966. str. 22 (poljsko).</ref> [[Slika:Sandomierz tablica ul. Podwale 4 30.12.2010 p.jpg|thumb|left|Spominska plošča na zgradbi tajne tiskarne poljskega odporniškega gibanja]] Maja 1942 so bili mestni [[Judje]] preseljeni v geto. Med njimi so bili tudi Poljaki iz mesta in okoliških vasi, ki so pomagali Judom. Število prebivalcev se je zato povečalo na več kot 5000. Oktobra 1942 je bilo okoli 3000 zapornikov poslanih v koncentracijsko aborišče Bełżec, kjer so bili takoj pomorjeni s plinom. Po tej deportaciji je več sto Judov prišlo iz svojih skrivališč, veliko Judov pa so v mesto pripeljali od drugod. V novem getu je bilo več kot 6000 ujetnikov, ki so živeli v nemogočih razmerah, tudi na cestah. Sanitarne razmere so bile grozne in mnogi so zboleli. Tiste, ki so se prijavili v bolnišnico, so po nekaj običajno ustrelili. Nekaj zapornikov so v tem času še poslali v delovna taborišča, januarja 1943 pa sta SS in nemška policija obkolili geto. Nekaj hiš so požgali in druge zbombardirali. Od 7000 ljudi so jih nekaj sto poslali v delovno taborišče, ostale pa so odgnali na železniško postajo. Med potjo so več sto ljudi ustrelil. Preživele so odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinko]], kjer so jih še isti dan umorili s plinom. Mesto je avgusta 1944 zavzela [[Rdeča armada]]. Po vojni Sandomierz ni doživel večjega industrijskega razvoja in je zato ohranil videz očarljivega majhnega mesta, polnega zgodovinskih spomenikov v neokrnjeni pokrajini. ==Mestne znamenitosti== {{wide image|Sandomierz WV banner.jpg|1300px|align-cap=center|Panorama Sandomierza; od leve: Sandomierski grad, Sandomierska stolnica, hiša Jana Długosza, zvonik stolnice, Collegium Gostomianum, staro mesto z mestno hišo na sredini in Opatowska mestna vrata skrejno desno}} [[Slika:Sandomierz Madonna.jpg|thumb|Lucas Cranach starejši (1518-1520): ''Madona z otrokom in sv. Katarino Aleksandrijsko'' v cerkvenem muzeju]] * cerkev sv. Duha * cerkev sv. Jakoba * cerkev sv. Mihaela * cerkev sv. Pavla * Collegium Gostomianum, ena od najstarejših šol nas Poljskem, ustavovljjena leta 1602 * hiša Jana Długosza * Kamienica Oleśnickich (posestvo Oleśnickih) * naravni rezervat Pepperske gore * cerkveni muzej * Opatowska vrata (Brama Opatowska), gotska mestna vrata, ki jih je zgradil kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir Veliki]] * Sandomierški grad, ki ga je na pobočju nad Vislo zgradil Kazimir Veliki; grad je opevan v operi [[Boris Godunov (opera)|Boris Godunov]] [[Modest Petrovič Musorgski|Modesta Musorgskega]] * Sandomierška stolnica, zgrajena leta 1360 in v 18. stoletju obnovljena v baročnem slogu * Glavni trg * škofova palača * sinagoga, zgrajena leta 1768 v poljskem baročnem slogu * Mestna hiša == Pobratena mesta== * {{flagicon|UKR}} Ostroh, [[Ukrajina]] * {{flagicon|ITA}} [[Volterra]], [[Italija]] * {{flagicon|UK}} Newark-on-Trent, [[Združeno kraljestvo]]<ref name="Newark twinning">{{cite web|url= http://www.newarktwinning.co.uk/ |title=Home |work=newarktwinning.co.uk |year=2009|access-date=29. avgusta 2011}}</ref> * {{flagicon|GER}} Emmendingen, [[Nemčija]]<ref name="Newark twinning"/> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:20130702 Sandomierz ratusz 0756.jpg|Mestna hiša Slika:Polska Sandomierz 017.jpg|Trg (''Rynek'') Slika:20130702 Sandomierz zamek 0778.jpg|Sandomierški kraljevi grad Slika:Church of the Conversion of Saint Paul in Sandomierz - 01.jpg|Cerkev spreobrnitve sv. Pavla Slika:Sandomierz św. Jakub.JPG|Dominikanska cerkev sv. Jakoba (13.-14. stoletje) Slika:Sandomierz Katedra1.jpg|Sandomierška stolnica Slika:Polska Sandomierz 012.jpg|Stolnica (notranjost) Slika:Sandomierz Dom Długosza.jpg|Hiša Jana Długosza Slika:PL-SK Sandomierz, rynek 2016-08-18--17-15-28-001.jpg|Zgodovinski vodnjak na Glavnem trgu Slika:Sandomierz church 20051004 1103.jpg|Cerkev sv. Mihaela Slika:PL - Sandomierz - Rynek 20-26 - 2012-08-18--12-49-44-01.jpg|Meščanske hiše na Glavnem trgu Slika:Sandomierz-Bischofspalast.jpg|Škofova palača Slika:SM Sandomierz Rynek 10 2019 (3).jpg|Pošta Slika:PL - Sandomierz - Rynek 29-31 - 2012-08-18--14-38-57-01.jpg|Hiša Rynek 31 </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] cp6ftyap5p2hsel5zlys61r8nozdiby 14 522392 5735495 2022-08-16T21:56:25Z Uliana245 210833 Nova stran z vsebino: [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Ukrajine]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Rusije]] wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Ukrajine]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Rusije]] jrtdnfsea3nho4drj4s5529gol5xjdc 5735640 5735495 2022-08-17T11:18:50Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]]; dodal [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Ukrajine]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Rusije]] 3b4g719a1b0fwxxllzyh7kzhai6tzn4 0 522393 5735498 2022-08-16T22:30:47Z XJaM 3 N wikitext text/x-wiki {{Short description|problemi tisočletne nagrade|problem tisočletne nagrade]]}} [[slika:False color image of the far field of a submerged turbulent jet.jpg|thumb|right|Vizualizacija toka [[turbulentni tok|turbulentnega]] curka, narejena z [[ravninska lasersko inducirana fluorescenca|lasersko inducirano fluorescenco]]. [[Curek]] ima širok razpon [[dolžina|dolžinskih]] lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih [[tok]]ov.]] '''Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb''' je [[matematični problem|problem]], ki obravnava [[matematika|matematične]] značilnosti rešitev [[Navier-Stokesove enačbe|Navier-Stokesovih enačb]], sistema [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]], ki opisuje [[gibanje]] [[tekočina|tekočine]] v [[prostor]]u. Rešitve Navier-Stokesovih enačb se rabijo v mnogih praktičnih uporabah. Vendar je teoretično razumevanje rešitev teh enačb nepopolno. Rešitve Navier-Stolesovih enačb velikokrat še posebej vsebujejo [[turbulentni tok|turbulenco]], ki ostaja ena od največjih [[nerešeni problemi v fiziki|nerešenih problemov v fiziki]], navkljub njenemu izjemnemu pomenu v znanosti in tehniki. Nikoli niso [[matematični dokaz|dokazali]] še bolj osnovne (in na videz intuitivne) značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb. Za [[trirazsežni prostor|trirazsežni]] sistem enačb in glede na nekatere [[začetni pogoj|začetne pogoje]] matematiki niso dokazali, da vedno obstajajo [[gladka funkcija|gladke rešitve]], niti niso našli [[protiprimer|nasprotnih primerov]]. To se imenuje problem ''obstoja in [[gladkost]]i rešitev Navier-Stokesovih enačb''. Ker razumevanje Navier-Stokesovih enačb velja za prvi korak k razumevanju izmuzljivega [[fenomen]]a turbulence, je [[Clayjev matematični inštitut]] maja 2000 uvrstil ta problem med svojih sedem [[problemi tisočletne nagrade|problemov tisočletne nagrade]] v matematiki. Ponudil je nagrado v višini 1.000.000 ameriških dolarjev tistemu, ki bi prvi ponudil rešitev za določeno izjavo problema:{{r|spl0}} {{citatni blok| ''Dokažite ali navedite nasprotni primer naslednje izjave:'' <br /> V treh prostorskih razsežnostih in času, glede na začetno hitrostno polje, obstajata vektorska hitrost in skalarno tlačno polje, ki sta oba gladka in globalno definirana, ter rešujeta Navier-Stokesove enačbe.}} == Navier-Stokesove enačbe == {{glavni|Navier-Stokesove enačbe}} Navier-Stokesove enačbe so v matematiki sistem [[nelinearni sistem|nelinearnih]] [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]] za abstraktna [[vektorsko polje|vektorska polja]] poljubne velikosti. V fiziki in tehniki so sistem enačb, ki modelirajo gibanje tekočin [[razredčenost|nerazredčenih]] [[plin]]ih (v katerih je [[srednja prosta pot]] dovolj kratka, da se jih lahko obravnava kot zvezne in ne kot zbirko delcev) s pomočjo [[mehanika kontinuumov|mehanike kontinuumov]]. Enačbe so izjava [[drugi Newtonov zakon|drugega Newtonovega zakona]] s [[sila]]mi, modeliranimi glede na sile v [[viskoznost|viskozni]] [[newtonska tekočina|newtonski tekočini]] – kot vsota prispevkov [[tlak]]a, viskozne [[mehanska napetost|napetosti]] in [[zunanja sila|zunanje]] telesne sile. Ker je postavitev problema, ki jo je predlagal Clayjev matematični inštitut, v treh razsežnostih za [[nestisljiva tekočina|nestisljivo]] in homogeno tekočino, je v nadaljevanju obravnavan le ta primer. Naj je <math> \mathbf{v}(\boldsymbol{x},t) \!\, </math> trirazsežno vektorsko polje – [[hitrost]] tekočine, in naj je <math> p(\boldsymbol{x},t) \!\, </math> tlak tekočine.{{efn|Točneje, <math> p(\boldsymbol{x}, t) \!\, </math> je tlak deljen z [[gostota|gostoto]] tekočine, gostota pa je za takšno nestisljivo in homogeno tekočino konstantna.}} Navier-Stokesove enačbe so: : <math> \frac{\partial \mathbf{v}}{\partial t} + ( \mathbf{v}\cdot\nabla ) \mathbf{v} = -\frac{1}{\rho}\nabla p + \nu\Delta \mathbf{v} +\mathbf{f}(\boldsymbol{x},t) \!\, , </math> kjer je <math> \nu > 0 \!\, </math> [[kinematična viskoznost]], <math> \mathbf{f}(\boldsymbol{x},t) </math> zunanja [[volumetrična sila]], <math> \nabla \!\, </math> operator [[gradient]]a in <math> \displaystyle \Delta \!\, </math> [[Laplaceov operator]], ki se označuje tudi kot <math> \nabla\cdot\nabla \!\, </math> ali <math> \nabla^{2} \!\, </math>. To je vektorska enačba – ima tri [[skalar]]ne enačbe. Če se zapišejo koordinate hitrosti in zunanje sile: : <math> \mathbf{v}(\boldsymbol{x},t)=\big(\,v_1(\boldsymbol{x},t),\,v_2(\boldsymbol{x},t),\,v_3(\boldsymbol{x},t)\,\big)\,,\qquad \mathbf{f}(\boldsymbol{x},t)=\big(\,f_1(\boldsymbol{x},t),\,f_2(\boldsymbol{x},t),\,f_3(\boldsymbol{x},t)\,\big) \!\, , </math> potem za vsak <math> i=1,2,3 \!\, </math> obstaja odgovarjajoča skalarna Navier-Stokesova enačba: : <math> \frac{\partial v_i}{\partial t} +\sum_{j=1}^{3}\frac{\partial v_i}{\partial x_j}v_j= -\frac{1}{\rho}\frac{\partial p}{\partial x_i} + \nu\sum_{j=1}^{3}\frac{\partial^2 v_i}{\partial x_j^2} +f_i(\boldsymbol{x},t) \!\, . </math> Neznani količini sta hitrost <math> \mathbf{v}(\boldsymbol{x},t) \!\, </math> in tlak <math> p(\boldsymbol{x},t) \!\, </math>. Ker gre za tri razsežnosti, obstajajo tri enačbe in štiri neznane količine (tri skalarne hitrosti in tlak), tako da je potrebna dodatna enačba. Ta dodatna enačba je [[kontinuitetna enačba]] za [[nestisljiva tekočina|nestisljive tekočine]], ki opisuje [[zakon o ohranitvi mase|ohranitev mase]] tekočine: : <math> \nabla\cdot \mathbf{v} = 0 \!\, . </math> Zaradi te zadnje značilnosti se rešitve za Navier-Stokesove enačbe iščejo v množici [[solenoidno vektorsko polje|solenoidnih]] (»[[divergenca|brezdivergenčnih]]«) funkcij. Za tak tok homogenega sredstva sta gostota in viskoznost konstantni. Ker se pojavi le njegov gradient, se lahko tlak <math> p \!\, </math> odpravi tako, da se vzame [[rotor]] obeh strani Navier-Stokesovih enačb. V tem primeru se Navier-Stokesove enačbe reducirajo na [[enačba vrtinčenja|enačbe vrtinčenja in transporta]]. == Dve postavitvi: neomejeni in periodični prostor == Obstajata dve različni postavitvi za enomilijonsko nagrado problema obstoja in gladkosti rešitev Navier-Stokesovih enačb. Izvirni problem je v celotnem prostoru <math> \mathbb{R}^{3} \!\, </math>, ki potrebuje dodatne pogoje za obnašanje rasti začetnega pogoja in rešitve. Da bi se izključile težave v neskončnosti, se lahko Navier-Stokesove enačbe postavi v periodični okvir, kar pomeni, da ne delujejo več na celotnem prostoru <math> \mathbb{R}^{3} \!\, </math> ampak v trirazsežnem [[svitek|svitku]] <math> \mathbb{T}^{3} = \mathbb{R}^{3}/\mathbb{Z}^{3} \!\, </math>. Vsak primer bo obravnavan posebej. == Izjava problema v celotnem prostoru == === Domneve in pogoji rasti === Predpostavi se, da je začetni pogoj <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> takšna [[gladka funkcija]] brez divergence, da za vsak multiindeks <math> \alpha \!\, </math> (glej [[multiindeksni zapis]]) in vsak <math> K > 0 \!\, </math> obstaja takšna konstanta <math> C=C(\alpha,K) > 0 \!\, </math>, da velja: : <math> \vert \partial^{\alpha} \mathbf{v}_{0}(x)\vert\le \frac{C}{(1+\vert x\vert)^{K}}\qquad \!\, </math> za vse <math> \qquad x\in\mathbb{R}^{3} \!\, . </math> Za zunanjo silo <math> \mathbf{f}(x,t) \!\, </math> se prav tako predpostavi, da je gladka funkcija in zanjo velja zelo podobna neenakost (zdaj multiindeks vključuje tudi [[časovni odvod|odvode po času]]): : <math> \vert \partial^{\alpha} \mathbf{f}(x,t)\vert\le \frac{C}{(1+\vert x\vert + t)^{K}}\qquad \!\, </math> za vse <math> \qquad (x,t)\in\mathbb{R}^{3}\times[0,\infty) \!\, . </math> Za fizikalno sprejemljive pogoje so pričakovane vrste rešitev gladke funkcije, ki ne rastejo več kot <math> \vert x\vert\to\infty \!\, </math>. Točneje, podane so naslednje predpostavke: # <math> \mathbf{v}(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{R}^{3}\times[0,\infty)),\qquad p(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{R}^{3}\times[0,\infty)) \!\, </math> # obstaja takšna konstanta <math> E\in (0,\infty) \!\, </math>, da velja <math> \int_{\mathbb{R}^{3}} \vert \mathbf{v}(x,t)\vert^{2} \, \mathrm{d} x < E \!\, </math> za vse <math> t\ge 0 \!\, </math>. Pogoj 1 pomeni, da so funkcije gladke in globalno definirane, pogoj 2 pa pomeni, da je [[kinetična energija]] rešitve globalno omejena. === Domneve tisočletne nagrade v celotnem prostoru === '''(A) Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb v <math> \mathbb{R}^{3} \!\, </math>''' Naj je <math> \mathbf{f}(x,t)\equiv 0 \!\, </math>. Za kateri koli začetni pogoj <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math>, ki zpolnjuje zgornje domneve, obstajajo gladke in globalno definirane rešitve Navier-Stokesovih enačb – obstajata vektor hitrosti <math> \mathbf{v}(x,t) \!\, </math> in tlak <math> p(x,t) \!\, </math>, ki izpolnjujeta zgornja pogoja 1 in 2. '''(B) Zlom rešitev Navier-Stokesovih enačb v <math> \mathbb{R}^{3} \!\, </math>''' Obstajata takšen začetni pogoj <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> in zunanja sila <math> \mathbf{f}(x,t) \!\, </math>, da ne obstajata nobeni rešitvi <math> \mathbf{v}(x,t) \!\, </math> in <math> p(x,t) \!\, </math>, ki izpolnjujeta zgornja pogoja 1 in 2. == Izjava periodičnega problema == === Domneve === Zdaj iskane funkcije so periodične v prostorskih spremenljivkah s periodo 1. Točneje, naj bo <math> e_{i} \!\, </math> [[enotski vektor]] v smeri <math> i \!\, </math>: : <math> e_{1}=(1,0,0)\,,\qquad e_{2}=(0,1,0)\,,\qquad e_{3}=(0,0,1) \!\, </math>. Potem je <math> \mathbf{v}(x,t) </math> periodična v prostorskih spremenljivkah, če za kateri koli <math> i=1,2,3 \!\, </math> potem velja: : <math> \mathbf{v}(x+e_{i},t)=\mathbf{v}(x,t) \qquad \!\, </math> za vse <math> \qquad (x,t) \in \mathbb{R}^{3}\times[0,\infty) \!\, </math>. Pri tem se upoštevajo koordinate [[decimalni del|mod 1]]. To omogoča delo ne na celotnem prostoru <math> \mathbb{R}^{3} \!\, </math>, ampak na [[kvocientni prostor (topologija)|kvocientnem prostoru]] <math> \mathbb{R}^{3}/\mathbb{Z}^{3} \!\, </math>, ki se izkaže za trirazsežni svitek: : <math> \mathbb{T}^{3} = \{(\theta_{1},\theta_{2},\theta_{3}): 0\le \theta_{i} < 2\pi\,,\quad i=1,2,3\} \!\, </math>. Sedaj se lahko domneve pravilno postavijo. Predpostavi se, da je začetni pogoj <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> gladka funkcija brez divergence, zunanja sila <math> \mathbf{f}(x,t) \!\, </math> pa se tudi predpostavi kot gladka funkcija. Vrsta rešitev, ki so fizikalno pomembne, so tiste za katere veljajo naslednji pogoji: {{ordered list| | start=3 | <math> \mathbf{v}(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{T}^{3}\times[0,\infty)),\qquad p(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{T}^{3}\times[0,\infty)) \!\, </math> | obstaja takšna konstanta <math> E\in (0,\infty) \!\, </math>, da velja <math> \int_{\mathbb{T}^{3}} \vert \mathbf{v}(x,t)\vert^{2} \, \mathrm{d} x <E \!\, </math> za vse <math> t\ge 0 \!\, </math>. }} Tako kot v prejšnjem primeru pogoj 3 pomeni, da so funkcije gladke in globalno definirane, pogoj 4 pa pomeni, da je kinetična energija rešitve globalno omejena. === Periodični izreki tisočletne nagrade === '''(C) Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb v <math> \mathbb{T}^{3} \!\, </math>''' Naj je <math> \mathbf{f}(x,t)\equiv 0 \!\, </math>. Za kateri koli začetni pogoj <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math>, ki izpolnjuje zgornje domneve, obstajajo gladke in globalno definirane rešitve Navier-Stokesovih enačb – obstajata vektor hitrost <math> \mathbf{v}(x,t) \!\, </math> in tlak <math> p(x,t) \!\, </math>, ki zpolnjujeta zgornja pogoja 3 in 4. '''(D) Zlom rešitev Navier-Stokesovih enačb v <math> \mathbb{T}^{3} \!\, </math>''' Obstajata takšen začetni pogoj <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> in zunanja sila <math> \mathbf{f}(x,t) \!\, </math>, da ne obstajata nobeni rešitvi <math> \mathbf{v}(x,t) \!\, </math> in <math> p(x,t) \!\, </math>, ki izpolnjujeta zgornja pogoja 3 in 4. == Delni rezultati == # Navier–Stokesov problem v dveh razsežnostih je bil rešen v 1960-ih: obstajajo gladke in globalno definirane rešitve.{{r|lady_1969}} # če je začetna hitrost <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> dovolj majhna, potem velja izjava: obstajajo gladke in globalno definirane rešitve Navier-Stokesovih enačb.{{r|spl0}} # glede na začetno hitrost <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> obstaja takšen končni čas <math> T \!\, </math>, odvisen od <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> da imajo Navier-Stokesove enačbe na <math> \mathbb{R}^{3}\times(0,T) \!\, </math> gladke rešitve <math> \mathbf{v}(x,t) \!\, </math> in <math> p(x,t) \!\, </math>. Ni znano, ali rešitve obstajajo po tistem »raznešenem času« <math>\!\, </math>.{{r|spl0}} # [[Jean Leray]] je leta 1934 dokazal obstoj takoimenovanih [[šibka rešitev|šibkih rešitev]] Navier-Stokesovih enačb, ki izpolnjujejo enačbe v [[srednja vrednost|srednji vrednosti]] in ne točkovno.{{r|lera_1934}} # [[Terence Tao]] je leta 2016 objavil rezultat s končnim časom razstrelitve za povprečno različico trirazsežne Navier-Stokesove enačbe. Zapisal je, da rezultat formalizira »prepreko superkritičnosti« za problem globalne pravilnosti za prave Navier-Stokesove enačbe, in trdil, da metoda dokazovanja namiguje na možno pot do vzpostavitve razstrelitve za prave enačbe.{{r|tao__2016}} == V popularni kulturi == Nerešene probleme so uporabili za prikaz redke matematične nadarjenosti v leposlovju. Navier-Stokesov problem je predstavljen v knjigi ''The Mathematician's Shiva'' iz leta 2014, o prestižni, pokojni, izmišljeni matematičarki po imenu Rachela Karnokovitch, ki v znak protesta proti akademski sferi odnese dokaz v svoj grob.{{r|detu_2017}}{{r|spl1}} Ameriški film ''[[Nadarjena (film, 2017)|Nadarjena]]'' (''Gifted'') iz leta 2017 se je skliceval na probleme tisočletne nagrade in se ukvarjal z matematično nadarjenostjo sedemletne deklice in njene pokojne matere matematičarke, ki je rešila Navier-Stokesov problem.{{r|chan_2017}} == Glej tudi == * [[nerešeni matematični problemi]] * [[nerešeni problemi v fiziki]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="chan_2017">{{sktxt|Chang|2017}}.</ref> <ref name="detu_2017">{{sktxt|DeTurck|2017}}.</ref> <ref name="lady_1969">{{sktxt|Ladyzhenskaya|1969}}.</ref> <ref name="lera_1934">{{sktxt|Leray|1934}}.</ref> <ref name="spl0">{{navedi splet|url= https://www.claymath.org/sites/default/files/navierstokes.pdf|title= Official statement of the problem|publisher= [[Clayjev matematični inštitut]]|language= en|ref= harv}}</ref> <ref name="spl1">{{navedi splet|last1= Rojstaczer|first1= Stuart|title= MathFiction: The Mathematician's Shiva|website= kasmana.people.cofc.edu|url= http://kasmana.people.cofc.edu/MATHFICT/mfview.php?callnumber=mf1154|access-date= 11. septembra 2018|language= en|ref= harv}}</ref> <ref name="tao__2016">{{sktxt|Tao|2016}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|4|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Chang|first1= Justin|title= Chris Evans raises a young math prodigy in the clever but overly calculating 'Gifted'|website= [[Los Angeles Times]]|date= 6. april 2017|url= http://www.latimes.com/entertainment/movies/la-et-mn-gifted-review-20170406-story.html|access-date= 11. septembra 2018|language= en|ref= harv}} * {{citat|last1= DeTurck|first1= Dennis|title= The Mathematician's Shiva|journal= [[Notices of the American Mathematical Society|Notices of the AMS]]|date= oktober 2017|volume= 64|issue= 9|pages= 1043–1045|url= https://www.ams.org/publications/journals/notices/201709/rnoti-p1043.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Kuščer|first1= Ivan|authorlink1= Ivan Kuščer|last2= Kodre|first2= Alojz|authorlink2= Alojz Kodre|date= 1994|title= Matematika v fiziki in tehniki|id= |publisher= [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]]|location= Ljubljana|pages= |isbn= 961-212-033-1|cobiss= 41287936|ref= harv}} * {{citat|last1= Ladyzhenskaya|first1= Olʹga Aleksandrovna|authorlink1= Olga Aleksandrovna Ladiženska|title= The Mathematical Theory of Viscous Incompressible Flows|date= 1969|edition= 2.|publisher= Gordon and Breach, Science Publishers|location= New York-London-Pariz|series= Mathematics and its Applications|volume= 2|mr= 0254401|others= Prevod iz ruščine Richard A. Silverman in John Chu|ref= harv}} * {{citat|last1= Leray|first1= Jean|authorlink1= Jean Leray|title= Sur le mouvement d'un liquide visqueux emplissant l'espace|journal= [[Acta Mathematica]]|date= 1934|volume= 63|issue= 1|pages= 193–248|doi= 10.1007/BF02547354|language= fr|mr= 1555394|doi-access= free|ref= harv}} * {{citat|last1= Tao|first1= Terence|authorlink1= Terence Tao|title= Finite time blowup for an averaged three-dimensional Navier–Stokes equation|journal= [[Journal of the American Mathematical Society]]|date= 2016|volume= 29|issue= 3|pages= 601–674|doi= 10.1090/jams/838|arxiv= 1402.0290|mr= 3486169|s2cid= 119650746|ref= harv}} {{refend}} == Nadaljnje branje == * {{citat|last1= Constantin|first1= Peter|title= Mathematics Unlimited — 2001 and Beyond|date= 2001|location= Berlin|publisher= Springer|isbn= 3-642-63114-2|pages= 353–360|chapter= Some Open Problems and Research Directions in the Mathematical Study of Fluid Dynamics|doi= 10.1007/978-3-642-56478-9_15}} == Zunanje povezave == * {{cite web|last1=Aizenman|first1=Michael|author-link=Michael Aizenman|title=Navier Stokes equations global existence and uniqueness|url=https://web.math.princeton.edu/~aizenman/OpenProblems_MathPhys/9804.NavierStokes.html }} Contributed by: [[Yakov Sinai]] * [https://www.claymath.org/millennium-problems/navier%E2%80%93stokes-equation The Clay Mathematics Institute's Navier–Stokes equation prize] * [https://terrytao.wordpress.com/2007/03/18/why-global-regularity-for-navier-stokes-is-hard/ Why global regularity for Navier–Stokes is hard] — Possible routes to resolution are scrutinized by [[Terence Tao]]. * [https://vimeo.com/18185364 Navier–Stokes existence and smoothness (Millennium Prize Problem)] A lecture on the problem by [[Luis Caffarelli]]. * {{cite web |title=Navier Stokes Equation – A Million-Dollar Question in Fluid Mechanics |work=Aleph Zero |date=June 3, 2020 |via=[[YouTube]] |url=https://www.youtube.com/watch?v=XoefjJdFq6k |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211219/XoefjJdFq6k |archive-date=2021-12-19 |url-status=live}}{{cbignore}} {{DEFAULTSORT:obstoj in gladkost Navier-Stokesovih enačb}} [[Kategorija:Dinamika tekočin]] [[Kategorija:Problemi tisočletne nagrade]] [[Kategorija:Parcialne diferencialne enačbe]] [[Kategorija:Nerešeni matematični problemi]] [[Kategorija:Nerešeni fizikalni problemi]] dd7czcifdmcgxigzow7hejl2f9iocsi 5735507 5735498 2022-08-16T23:33:07Z XJaM 3 m+/dp+ wikitext text/x-wiki {{Short description|problemi tisočletne nagrade|problem tisočletne nagrade]]}} [[slika:False color image of the far field of a submerged turbulent jet.jpg|thumb|right|Vizualizacija toka [[turbulentni tok|turbulentnega]] curka, narejena z [[ravninska lasersko inducirana fluorescenca|lasersko inducirano fluorescenco]]. [[Curek]] ima širok razpon [[dolžina|dolžinskih]] lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih [[tok]]ov.]] '''Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb''' je [[matematični problem|problem]], ki obravnava [[matematika|matematične]] značilnosti rešitev [[Navier-Stokesove enačbe|Navier-Stokesovih enačb]], sistema [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]], ki opisuje [[gibanje]] [[tekočina|tekočine]] v [[prostor]]u. Rešitve Navier-Stokesovih enačb se rabijo v mnogih praktičnih uporabah. Vendar je teoretično razumevanje rešitev teh enačb nepopolno. Rešitve Navier-Stolesovih enačb velikokrat še posebej vsebujejo [[turbulentni tok|turbulenco]], ki ostaja ena od največjih [[nerešeni problemi v fiziki|nerešenih problemov v fiziki]], navkljub njenemu izjemnemu pomenu v znanosti in tehniki. Nikoli niso [[matematični dokaz|dokazali]] še bolj osnovne (in na videz intuitivne) značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb. Za [[trirazsežni prostor|trirazsežni]] sistem enačb in glede na nekatere [[začetni pogoj|začetne pogoje]] matematiki niso dokazali, da vedno obstajajo [[gladka funkcija|gladke rešitve]], niti niso našli [[protiprimer|nasprotnih primerov]]. To se imenuje problem ''obstoja in [[gladkost]]i rešitev Navier-Stokesovih enačb''. Ker razumevanje Navier-Stokesovih enačb velja za prvi korak k razumevanju izmuzljivega [[fenomen]]a turbulence, je [[Clayjev matematični inštitut]] maja 2000 uvrstil ta problem med svojih sedem [[problemi tisočletne nagrade|problemov tisočletne nagrade]] v matematiki. Ponudil je nagrado v višini 1.000.000 ameriških dolarjev tistemu, ki bi prvi ponudil rešitev za določeno izjavo problema:{{r|spl0}} {{citatni blok| ''Dokažite ali navedite nasprotni primer naslednje izjave:'' <br /> V treh prostorskih razsežnostih in času, glede na začetno hitrostno polje, obstajata vektorska hitrost in skalarno tlačno polje, ki sta oba gladka in globalno definirana, ter rešujeta Navier-Stokesove enačbe.}} == Navier-Stokesove enačbe == {{glavni|Navier-Stokesove enačbe}} Navier-Stokesove enačbe so v matematiki sistem [[nelinearni sistem|nelinearnih]] [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]] za abstraktna [[vektorsko polje|vektorska polja]] poljubne velikosti. V fiziki in tehniki so sistem enačb, ki modelirajo gibanje tekočin [[razredčenost|nerazredčenih]] [[plin]]ih (v katerih je [[srednja prosta pot]] dovolj kratka, da se jih lahko obravnava kot zvezne in ne kot zbirko delcev) s pomočjo [[mehanika kontinuumov|mehanike kontinuumov]]. Enačbe so izjava [[drugi Newtonov zakon|drugega Newtonovega zakona]] s [[sila]]mi, modeliranimi glede na sile v [[viskoznost|viskozni]] [[newtonska tekočina|newtonski tekočini]] – kot vsota prispevkov [[tlak]]a, viskozne [[mehanska napetost|napetosti]] in [[zunanja sila|zunanje]] telesne sile. Ker je postavitev problema, ki jo je predlagal Clayjev matematični inštitut, v treh razsežnostih za [[nestisljiva tekočina|nestisljivo]] in homogeno tekočino, je v nadaljevanju obravnavan le ta primer. Naj je <math> \mathbf{v}(\boldsymbol{x},t) \!\, </math> trirazsežno vektorsko polje – [[hitrost]] tekočine, in naj je <math> p(\boldsymbol{x},t) \!\, </math> tlak tekočine.{{efn|Točneje, <math> p(\boldsymbol{x}, t) \!\, </math> je tlak deljen z [[gostota|gostoto]] tekočine, gostota pa je za takšno nestisljivo in homogeno tekočino konstantna.}} Navier-Stokesove enačbe so: : <math> \frac{\partial \mathbf{v}}{\partial t} + ( \mathbf{v}\cdot\nabla ) \mathbf{v} = -\frac{1}{\rho}\nabla p + \nu\Delta \mathbf{v} +\mathbf{f}(\boldsymbol{x},t) \!\, , </math> kjer je <math> \nu > 0 \!\, </math> [[kinematična viskoznost]], <math> \mathbf{f}(\boldsymbol{x},t) </math> zunanja [[volumetrična sila]], <math> \nabla \!\, </math> operator [[gradient]]a in <math> \displaystyle \Delta \!\, </math> [[Laplaceov operator]], ki se označuje tudi kot <math> \nabla\cdot\nabla \!\, </math> ali <math> \nabla^{2} \!\, </math>. To je vektorska enačba – ima tri [[skalar]]ne enačbe. Če se zapišejo koordinate hitrosti in zunanje sile: : <math> \mathbf{v}(\boldsymbol{x},t)=\big(\,v_1(\boldsymbol{x},t),\,v_2(\boldsymbol{x},t),\,v_3(\boldsymbol{x},t)\,\big)\,,\qquad \mathbf{f}(\boldsymbol{x},t)=\big(\,f_1(\boldsymbol{x},t),\,f_2(\boldsymbol{x},t),\,f_3(\boldsymbol{x},t)\,\big) \!\, , </math> potem za vsak <math> i=1,2,3 \!\, </math> obstaja odgovarjajoča skalarna Navier-Stokesova enačba: : <math> \frac{\partial v_i}{\partial t} +\sum_{j=1}^{3}\frac{\partial v_i}{\partial x_j}v_j= -\frac{1}{\rho}\frac{\partial p}{\partial x_i} + \nu\sum_{j=1}^{3}\frac{\partial^2 v_i}{\partial x_j^2} +f_i(\boldsymbol{x},t) \!\, . </math> Neznani količini sta hitrost <math> \mathbf{v}(\boldsymbol{x},t) \!\, </math> in tlak <math> p(\boldsymbol{x},t) \!\, </math>. Ker gre za tri razsežnosti, obstajajo tri enačbe in štiri neznane količine (tri skalarne hitrosti in tlak), tako da je potrebna dodatna enačba. Ta dodatna enačba je [[kontinuitetna enačba]] za [[nestisljiva tekočina|nestisljive tekočine]], ki opisuje [[zakon o ohranitvi mase|ohranitev mase]] tekočine: : <math> \nabla\cdot \mathbf{v} = 0 \!\, . </math> Zaradi te zadnje značilnosti se rešitve za Navier-Stokesove enačbe iščejo v množici [[solenoidno vektorsko polje|solenoidnih]] (»[[divergenca|brezdivergenčnih]]«) funkcij. Za tak tok homogenega sredstva sta gostota in viskoznost konstantni. Ker se pojavi le njegov gradient, se lahko tlak <math> p \!\, </math> odpravi tako, da se vzame [[rotor]] obeh strani Navier-Stokesovih enačb. V tem primeru se Navier-Stokesove enačbe reducirajo na [[enačba vrtinčenja|enačbe vrtinčenja in transporta]]. == Dve postavitvi: neomejeni in periodični prostor == Obstajata dve različni postavitvi za enomilijonsko nagrado problema obstoja in gladkosti rešitev Navier-Stokesovih enačb. Izvirni problem je v celotnem prostoru <math> \mathbb{R}^{3} \!\, </math>, ki potrebuje dodatne pogoje za obnašanje rasti začetnega pogoja in rešitve. Da bi se izključile težave v neskončnosti, se lahko Navier-Stokesove enačbe postavi v periodični okvir, kar pomeni, da ne delujejo več na celotnem prostoru <math> \mathbb{R}^{3} \!\, </math> ampak v trirazsežnem [[svitek|svitku]] <math> \mathbb{T}^{3} = \mathbb{R}^{3}/\mathbb{Z}^{3} \!\, </math>. Vsak primer bo obravnavan posebej. == Izjava problema v celotnem prostoru == === Domneve in pogoji rasti === Predpostavi se, da je začetni pogoj <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> takšna [[gladka funkcija]] brez divergence, da za vsak multiindeks <math> \alpha \!\, </math> (glej [[multiindeksni zapis]]) in vsak <math> K > 0 \!\, </math> obstaja takšna konstanta <math> C=C(\alpha,K) > 0 \!\, </math>, da velja: : <math> \vert \partial^{\alpha} \mathbf{v}_{0}(x)\vert\le \frac{C}{(1+\vert x\vert)^{K}}\qquad \!\, </math> za vse <math> \qquad x\in\mathbb{R}^{3} \!\, . </math> Za zunanjo silo <math> \mathbf{f}(x,t) \!\, </math> se prav tako predpostavi, da je gladka funkcija in zanjo velja zelo podobna neenakost (zdaj multiindeks vključuje tudi [[časovni odvod|odvode po času]]): : <math> \vert \partial^{\alpha} \mathbf{f}(x,t)\vert\le \frac{C}{(1+\vert x\vert + t)^{K}}\qquad \!\, </math> za vse <math> \qquad (x,t)\in\mathbb{R}^{3}\times[0,\infty) \!\, . </math> Za fizikalno sprejemljive pogoje so pričakovane vrste rešitev gladke funkcije, ki ne rastejo več kot <math> \vert x\vert\to\infty \!\, </math>. Točneje, podane so naslednje predpostavke: # <math> \mathbf{v}(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{R}^{3}\times[0,\infty)),\qquad p(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{R}^{3}\times[0,\infty)) \!\, </math> # obstaja takšna konstanta <math> E\in (0,\infty) \!\, </math>, da velja <math> \int_{\mathbb{R}^{3}} \vert \mathbf{v}(x,t)\vert^{2} \, \mathrm{d} x < E \!\, </math> za vse <math> t\ge 0 \!\, </math>. Pogoj 1 pomeni, da so funkcije gladke in globalno definirane, pogoj 2 pa pomeni, da je [[kinetična energija]] rešitve globalno omejena. === Domneve tisočletne nagrade v celotnem prostoru === '''(A) Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb v <math> \mathbb{R}^{3} \!\, </math>''' Naj je <math> \mathbf{f}(x,t)\equiv 0 \!\, </math>. Za kateri koli začetni pogoj <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math>, ki zpolnjuje zgornje domneve, obstajajo gladke in globalno definirane rešitve Navier-Stokesovih enačb – obstajata vektor hitrosti <math> \mathbf{v}(x,t) \!\, </math> in tlak <math> p(x,t) \!\, </math>, ki izpolnjujeta zgornja pogoja 1 in 2. '''(B) Zlom rešitev Navier-Stokesovih enačb v <math> \mathbb{R}^{3} \!\, </math>''' Obstajata takšen začetni pogoj <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> in zunanja sila <math> \mathbf{f}(x,t) \!\, </math>, da ne obstajata nobeni rešitvi <math> \mathbf{v}(x,t) \!\, </math> in <math> p(x,t) \!\, </math>, ki izpolnjujeta zgornja pogoja 1 in 2. == Izjava periodičnega problema == === Domneve === Zdaj iskane funkcije so periodične v prostorskih spremenljivkah s periodo 1. Točneje, naj bo <math> e_{i} \!\, </math> [[enotski vektor]] v smeri <math> i \!\, </math>: : <math> e_{1}=(1,0,0)\,,\qquad e_{2}=(0,1,0)\,,\qquad e_{3}=(0,0,1) \!\, </math>. Potem je <math> \mathbf{v}(x,t) </math> periodična v prostorskih spremenljivkah, če za kateri koli <math> i=1,2,3 \!\, </math> potem velja: : <math> \mathbf{v}(x+e_{i},t)=\mathbf{v}(x,t) \qquad \!\, </math> za vse <math> \qquad (x,t) \in \mathbb{R}^{3}\times[0,\infty) \!\, </math>. Pri tem se upoštevajo koordinate [[decimalni del|mod 1]]. To omogoča delo ne na celotnem prostoru <math> \mathbb{R}^{3} \!\, </math>, ampak na [[kvocientni prostor (topologija)|kvocientnem prostoru]] <math> \mathbb{R}^{3}/\mathbb{Z}^{3} \!\, </math>, ki se izkaže za trirazsežni svitek: : <math> \mathbb{T}^{3} = \{(\theta_{1},\theta_{2},\theta_{3}): 0\le \theta_{i} < 2\pi\,,\quad i=1,2,3\} \!\, </math>. Sedaj se lahko domneve pravilno postavijo. Predpostavi se, da je začetni pogoj <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> gladka funkcija brez divergence, zunanja sila <math> \mathbf{f}(x,t) \!\, </math> pa se tudi predpostavi kot gladka funkcija. Vrsta rešitev, ki so fizikalno pomembne, so tiste za katere veljajo naslednji pogoji: {{ordered list| | start=3 | <math> \mathbf{v}(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{T}^{3}\times[0,\infty)),\qquad p(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{T}^{3}\times[0,\infty)) \!\, </math> | obstaja takšna konstanta <math> E\in (0,\infty) \!\, </math>, da velja <math> \int_{\mathbb{T}^{3}} \vert \mathbf{v}(x,t)\vert^{2} \, \mathrm{d} x <E \!\, </math> za vse <math> t\ge 0 \!\, </math>. }} Tako kot v prejšnjem primeru pogoj 3 pomeni, da so funkcije gladke in globalno definirane, pogoj 4 pa pomeni, da je kinetična energija rešitve globalno omejena. === Periodični izreki tisočletne nagrade === '''(C) Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb v <math> \mathbb{T}^{3} \!\, </math>''' Naj je <math> \mathbf{f}(x,t)\equiv 0 \!\, </math>. Za kateri koli začetni pogoj <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math>, ki izpolnjuje zgornje domneve, obstajajo gladke in globalno definirane rešitve Navier-Stokesovih enačb – obstajata vektor hitrost <math> \mathbf{v}(x,t) \!\, </math> in tlak <math> p(x,t) \!\, </math>, ki zpolnjujeta zgornja pogoja 3 in 4. '''(D) Zlom rešitev Navier-Stokesovih enačb v <math> \mathbb{T}^{3} \!\, </math>''' Obstajata takšen začetni pogoj <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> in zunanja sila <math> \mathbf{f}(x,t) \!\, </math>, da ne obstajata nobeni rešitvi <math> \mathbf{v}(x,t) \!\, </math> in <math> p(x,t) \!\, </math>, ki izpolnjujeta zgornja pogoja 3 in 4. == Delni rezultati == # Navier–Stokesov problem v dveh razsežnostih je bil rešen v 1960-ih: obstajajo gladke in globalno definirane rešitve.{{r|lady_1969}} # če je začetna hitrost <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> dovolj majhna, potem velja izjava: obstajajo gladke in globalno definirane rešitve Navier-Stokesovih enačb.{{r|spl0}} # glede na začetno hitrost <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> obstaja takšen končni čas <math> T \!\, </math>, odvisen od <math> \mathbf{v}_{0}(x) \!\, </math> da imajo Navier-Stokesove enačbe na <math> \mathbb{R}^{3}\times(0,T) \!\, </math> gladke rešitve <math> \mathbf{v}(x,t) \!\, </math> in <math> p(x,t) \!\, </math>. Ni znano, ali rešitve obstajajo po tistem »raznešenem času« <math>\!\, </math>.{{r|spl0}} # [[Jean Leray]] je leta 1934 dokazal obstoj takoimenovanih [[šibka rešitev|šibkih rešitev]] Navier-Stokesovih enačb, ki izpolnjujejo enačbe v [[srednja vrednost|srednji vrednosti]] in ne točkovno.{{r|lera_1934}} # [[Terence Tao]] je leta 2016 objavil rezultat s končnim časom razstrelitve za povprečno različico trirazsežne Navier-Stokesove enačbe. Zapisal je, da rezultat formalizira »prepreko superkritičnosti« za problem globalne pravilnosti za prave Navier-Stokesove enačbe, in trdil, da metoda dokazovanja namiguje na možno pot do vzpostavitve razstrelitve za prave enačbe.{{r|tao__2016}} == V popularni kulturi == Nerešene probleme so uporabili za prikaz redke matematične nadarjenosti v leposlovju. Navier-Stokesov problem je predstavljen v knjigi ''The Mathematician's Shiva'' iz leta 2014, o prestižni, pokojni, izmišljeni matematičarki po imenu Rachela Karnokovitch, ki v znak protesta proti akademski sferi odnese dokaz v svoj grob.{{r|detu_2017}}{{r|spl1}} Ameriški film ''[[Nadarjena (film, 2017)|Nadarjena]]'' (''Gifted'') iz leta 2017 se je skliceval na probleme tisočletne nagrade in se ukvarjal z matematično nadarjenostjo sedemletne deklice Mary in njene pokojne matere matematičarke Diane Adler, ki je rešila Navier-Stokesov problem.{{r|chan_2017}} == Glej tudi == * [[nerešeni matematični problemi]] * [[nerešeni problemi v fiziki]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="chan_2017">{{sktxt|Chang|2017}}.</ref> <ref name="detu_2017">{{sktxt|DeTurck|2017}}.</ref> <ref name="lady_1969">{{sktxt|Ladyzhenskaya|1969}}.</ref> <ref name="lera_1934">{{sktxt|Leray|1934}}.</ref> <ref name="spl0">{{navedi splet|url= https://www.claymath.org/sites/default/files/navierstokes.pdf|title= Official statement of the problem|publisher= [[Clayjev matematični inštitut]]|language= en|ref= harv}}</ref> <ref name="spl1">{{navedi splet|last1= Rojstaczer|first1= Stuart|title= MathFiction: The Mathematician's Shiva|website= kasmana.people.cofc.edu|url= http://kasmana.people.cofc.edu/MATHFICT/mfview.php?callnumber=mf1154|access-date= 11. septembra 2018|language= en|ref= harv}}</ref> <ref name="tao__2016">{{sktxt|Tao|2016}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|4|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Chang|first1= Justin|title= Chris Evans raises a young math prodigy in the clever but overly calculating 'Gifted'|website= [[Los Angeles Times]]|date= 6. april 2017|url= http://www.latimes.com/entertainment/movies/la-et-mn-gifted-review-20170406-story.html|access-date= 11. septembra 2018|language= en|ref= harv}} * {{citat|last1= DeTurck|first1= Dennis|title= The Mathematician's Shiva|journal= [[Notices of the American Mathematical Society|Notices of the AMS]]|date= oktober 2017|volume= 64|issue= 9|pages= 1043–1045|url= https://www.ams.org/publications/journals/notices/201709/rnoti-p1043.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Kuščer|first1= Ivan|authorlink1= Ivan Kuščer|last2= Kodre|first2= Alojz|authorlink2= Alojz Kodre|date= 1994|title= Matematika v fiziki in tehniki|id= |publisher= [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]]|location= Ljubljana|pages= |isbn= 961-212-033-1|cobiss= 41287936|ref= harv}} * {{citat|last1= Ladyzhenskaya|first1= Olʹga Aleksandrovna|authorlink1= Olga Aleksandrovna Ladiženska|title= The Mathematical Theory of Viscous Incompressible Flows|date= 1969|edition= 2.|publisher= Gordon and Breach, Science Publishers|location= New York-London-Pariz|series= Mathematics and its Applications|volume= 2|mr= 0254401|others= Prevod iz ruščine Richard A. Silverman in John Chu|ref= harv}} * {{citat|last1= Leray|first1= Jean|authorlink1= Jean Leray|title= Sur le mouvement d'un liquide visqueux emplissant l'espace|journal= [[Acta Mathematica]]|date= 1934|volume= 63|issue= 1|pages= 193–248|doi= 10.1007/BF02547354|language= fr|mr= 1555394|doi-access= free|ref= harv}} * {{citat|last1= Tao|first1= Terence|authorlink1= Terence Tao|title= Finite time blowup for an averaged three-dimensional Navier–Stokes equation|journal= [[Journal of the American Mathematical Society]]|date= 2016|volume= 29|issue= 3|pages= 601–674|doi= 10.1090/jams/838|arxiv= 1402.0290|mr= 3486169|s2cid= 119650746|ref= harv}} {{refend}} == Nadaljnje branje == * {{citat|last1= Constantin|first1= Peter|title= Mathematics Unlimited — 2001 and Beyond|date= 2001|location= Berlin|publisher= Springer|isbn= 3-642-63114-2|pages= 353–360|chapter= Some Open Problems and Research Directions in the Mathematical Study of Fluid Dynamics|doi= 10.1007/978-3-642-56478-9_15}} == Zunanje povezave == * {{cite web|last1=Aizenman|first1=Michael|author-link=Michael Aizenman|title=Navier Stokes equations global existence and uniqueness|url=https://web.math.princeton.edu/~aizenman/OpenProblems_MathPhys/9804.NavierStokes.html }} Contributed by: [[Yakov Sinai]] * [https://www.claymath.org/millennium-problems/navier%E2%80%93stokes-equation The Clay Mathematics Institute's Navier–Stokes equation prize] * [https://terrytao.wordpress.com/2007/03/18/why-global-regularity-for-navier-stokes-is-hard/ Why global regularity for Navier–Stokes is hard] — Possible routes to resolution are scrutinized by [[Terence Tao]]. * [https://vimeo.com/18185364 Navier–Stokes existence and smoothness (Millennium Prize Problem)] A lecture on the problem by [[Luis Caffarelli]]. * {{cite web |title=Navier Stokes Equation – A Million-Dollar Question in Fluid Mechanics |work=Aleph Zero |date=June 3, 2020 |via=[[YouTube]] |url=https://www.youtube.com/watch?v=XoefjJdFq6k |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211219/XoefjJdFq6k |archive-date=2021-12-19 |url-status=live}}{{cbignore}} {{DEFAULTSORT:obstoj in gladkost Navier-Stokesovih enačb}} [[Kategorija:Dinamika tekočin]] [[Kategorija:Problemi tisočletne nagrade]] [[Kategorija:Parcialne diferencialne enačbe]] [[Kategorija:Nerešeni matematični problemi]] [[Kategorija:Nerešeni fizikalni problemi]] 0ivpo7e4yywxrt4vmne6pcv69dv3na1 0 522394 5735521 2022-08-17T04:44:00Z Romanm 13 preusmeritev na [[2. pismo Tesaloničanom]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[2. pismo Tesaloničanom]] srovcbk393os73m22op7exkn3qj0ye5 0 522395 5735522 2022-08-17T04:45:56Z Romanm 13 preusmeritev na [[2. pismo Tesaloničanom]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[2. pismo Tesaloničanom]] srovcbk393os73m22op7exkn3qj0ye5 0 522396 5735523 2022-08-17T04:46:08Z Romanm 13 preusmeritev na [[2. pismo Tesaloničanom]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[2. pismo Tesaloničanom]] srovcbk393os73m22op7exkn3qj0ye5 0 522397 5735525 2022-08-17T04:46:30Z Romanm 13 preusmeritev na [[1. pismo Tesaloničanom]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[1. pismo Tesaloničanom]] f0ltu46cn0tih97dzdzk8pv7beph8xb 0 522398 5735526 2022-08-17T04:46:44Z Romanm 13 preusmeritev na [[1. pismo Tesaloničanom]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[1. pismo Tesaloničanom]] f0ltu46cn0tih97dzdzk8pv7beph8xb 0 522399 5735527 2022-08-17T04:46:54Z Romanm 13 preusmeritev na [[1. pismo Tesaloničanom]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[1. pismo Tesaloničanom]] f0ltu46cn0tih97dzdzk8pv7beph8xb 0 522402 5735550 2022-08-17T07:33:49Z GeographieMan 179499 #R wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Henrik Dombrowski]] mvhlyrq5dpxcyet60z6xdrn7x7g5teb 0 522403 5735560 2022-08-17T08:36:28Z Octopus 13285 Nova stran z vsebino: {{Infopolje Bivša država |conventional_long_name = Jatvingi |common_name = |continent = Evropa |government_type = |event_start = |year_start = |event_end = |year_end = |image_map = Baltic Tribes c 1200.svg |image_map_caption = Jatvingi in druga baltska plemena okoli leta 1200 |common_languages = jatvinščina, sorodna stari pruščini |leader1 = |year_leader1 = |title_leader = |leader2 = |today = {{flag|Poljska}}<br>{{flag|Litva}}<br>{{flag|Belorusija}} |... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |conventional_long_name = Jatvingi |common_name = |continent = Evropa |government_type = |event_start = |year_start = |event_end = |year_end = |image_map = Baltic Tribes c 1200.svg |image_map_caption = Jatvingi in druga baltska plemena okoli leta 1200 |common_languages = jatvinščina, sorodna stari pruščini |leader1 = |year_leader1 = |title_leader = |leader2 = |today = {{flag|Poljska}}<br>{{flag|Litva}}<br>{{flag|Belorusija}} |}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Balti]] 0djn5epko8zwa2ihqeuflbayr44kbo2 5735565 5735560 2022-08-17T08:59:06Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |conventional_long_name = Jatvingi |common_name = |continent = Evropa |government_type = |event_start = |year_start = |event_end = |year_end = |image_map = Baltic Tribes c 1200.svg |image_map_caption = Jatvingi in druga baltska plemena okoli leta 1200 |common_languages = jatvinščina, sorodna stari pruščini |leader1 = |year_leader1 = |title_leader = |leader2 = |today = {{flag|Poljska}}<br>{{flag|Litva}}<br>{{flag|Belorusija}} |}} '''Jatvingi''' ali '''Sudovijani''' ([[litovsko]] Jotvingiai, Sūduviai, [[latvijsko]] Jātvingi, [[poljsko]] Jaćwingowie, [[belorusko]] Яцвягі, Jacvjagi, [[nemško]] Sudauer) so bili [[Balti|zahodnobaltsko]] ljudstvo, zelo sorodno [[Prusi|Starim Prusom]].<ref name=ref1>Sužiedėlis 2011, str. 334.</ref> Jezikoslovec Petras Būtėnas trdi, da so bili bolj sorodni [[Litovci|Litovcem]].<ref name=ref2>Būtėnas 1957, str. 314.</ref> Jatvingi so bili soustvarjalci litovske države.<ref>Budreckis 1967.</ref> Jatvingi so imeli močno bojevniško kulturo in bili na splošno znani kot odlični bojevniki in lovci. Zaradi njihovih vojaških veščin so se jih sosedje bali. V regionalnih zgodovinskih zapisih so bili omenjeni do 19. stoletja. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Balti]] 9290n0jwgon5fs5bp6x3id8jdezmea6 5735570 5735565 2022-08-17T09:05:04Z Octopus 13285 → Etnična skupina wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Jatvingi | native_name = | native_name_lang = | image = Baltic Tribes c 1200.svg | image_caption = Jatvingi in druga baltska plemena okoli leta 1200 | total = <!-- total population worldwide --> | total_year = <!-- year of total population --> | total_source = <!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --> | total_ref = <!-- references supporting total population --> | genealogy = | regions = {{flag|Poljska}}<br>{{flag|Litva}}<br>{{flag|Belorusija}} | languages = jatvinščina, sorodna stari pruščini | philosophies = | religions = [[poganstvo]] | related_groups = [[Balti|baltska ljudstva]] | footnotes = }} '''Jatvingi''' ali '''Sudovijani''' ([[litovsko]] Jotvingiai, Sūduviai, [[latvijsko]] Jātvingi, [[poljsko]] Jaćwingowie, [[belorusko]] Яцвягі, Jacvjagi, [[nemško]] Sudauer) so bili [[Balti|zahodnobaltsko]] ljudstvo, zelo sorodno [[Prusi|Starim Prusom]].<ref name=ref1>Sužiedėlis 2011, str. 334.</ref> Jezikoslovec Petras Būtėnas trdi, da so bili bolj sorodni [[Litovci|Litovcem]].<ref name=ref2>Būtėnas 1957, str. 314.</ref> Jatvingi so bili soustvarjalci litovske države.<ref>Budreckis 1967.</ref> Jatvingi so imeli močno bojevniško kulturo in bili na splošno znani kot odlični bojevniki in lovci. Zaradi njihovih vojaških veščin so se jih sosedje bali. V regionalnih zgodovinskih zapisih so bili omenjeni do 19. stoletja. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Balti]] l29uavj1fi2z2xkw84zanqzndt8vi89 5735610 5735570 2022-08-17T09:39:28Z Octopus 13285 kultura wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Jatvingi | native_name = | native_name_lang = | image = Baltic Tribes c 1200.svg | image_caption = Jatvingi in druga baltska plemena okoli leta 1200 | total = <!-- total population worldwide --> | total_year = <!-- year of total population --> | total_source = <!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --> | total_ref = <!-- references supporting total population --> | genealogy = | regions = {{flag|Poljska}}<br>{{flag|Litva}}<br>{{flag|Belorusija}} | languages = jatvinščina, sorodna stari pruščini | philosophies = | religions = [[poganstvo]] | related_groups = [[Balti|baltska ljudstva]] | footnotes = }} '''Jatvingi''' ali '''Sudovijani''' ([[litovsko]] Jotvingiai, Sūduviai, [[latvijsko]] Jātvingi, [[poljsko]] Jaćwingowie, [[belorusko]] Яцвягі, Jacvjagi, [[nemško]] Sudauer) so bili [[Balti|zahodnobaltsko]] ljudstvo, zelo sorodno [[Prusi|Starim Prusom]].<ref name=ref1>Sužiedėlis 2011, str. 334.</ref> Jezikoslovec Petras Būtėnas trdi, da so bili bolj sorodni [[Litovci|Litovcem]].<ref name=ref2>Būtėnas 1957, str. 314.</ref> Jatvingi so bili soustvarjalci litovske države.<ref>Budreckis 1967.</ref> Jatvingi so imeli močno bojevniško kulturo in bili na splošno znani kot odlični bojevniki in lovci. Zaradi njihovih vojaških veščin so se jih sosedje bali. V regionalnih zgodovinskih zapisih so bili omenjeni do 19. stoletja. ==Kultura== ===Ime=== Po Vytautasu Mažiulisu ime ''Sūduva'' izhaja iz lokalnega hidronima ''*Sūd(a)vā'', ta pa iz baltskega besednega korena ''*sū-'', ''teči'', ''liti''.<ref>Mažiulis 1997, str. 166–167.</ref> A. S. Kibin je predlagal, da ''Jatvingi'' ali slovansko ''Jatvjagi'' kot ime ljudstva izvira iz staronordijske patronimične izpeljanke ''játvingar'' in pomeni ''"potomci Játvígra"'' ali ''"ljudstvo Játvígra"''. Ime ''Játvígr'' omenja [[Saga (pripoved)|saga]] ''Knytlinga''.<ref>Kibin 2008, str. 117-132.</ref> J. Pashka, ki je poznal Kibinov predlog, je podobno interpretiral etnonim kot izpeljan iz staronordijske besede ''Játvígr''. Znana je Játvígrova vikinška ekspedicija in naselitev njegovih Nordijskih Rusov ob [[Belorusija|beloruski]] reki [[Nemen|Nemen/Nemunas]].<ref>Pashka 1994.</ref><ref>Thomsen, Vilhelm (1882). [http://runeberg.org/ryskarik/0127.html "121 (Ryska rikets grundläggning genom Skandinaverna)"]. runeberg.org (švedsko).</ref> ===Jezik=== Številni jezikoslovci obravnavajo jotvinščino kot narečje staropruskega jezika.<ref name=ref1/> Litovski jezikoslovec Petras Būtėnas trdi, da je tako mnenje napačno, ker ni pisnih virov v jotvinščini.<ref name=ref2/> Ker v jotvinški toponomastiki prevladuje litovsko ''kalnas'' (''gora'') namesto staropruskega ''garbis'', pomeni, da so bili Jotvingi bliže Litovcem.<ref name=ref2/> Litovski profesor Zigmas Zinkevičius je zapisal, da so Jotvingi govorili zahodnobaltsko narečje, bolj podobno litovščini kot pruščini.<ref>Zinkevičius 1996, str. 51.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Balti]] pdw0uggjgoi1z617k4oq608q8nvij92 5735613 5735610 2022-08-17T09:53:42Z Octopus 13285 /* Jezik */ Geografija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Jatvingi | native_name = | native_name_lang = | image = Baltic Tribes c 1200.svg | image_caption = Jatvingi in druga baltska plemena okoli leta 1200 | total = <!-- total population worldwide --> | total_year = <!-- year of total population --> | total_source = <!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --> | total_ref = <!-- references supporting total population --> | genealogy = | regions = {{flag|Poljska}}<br>{{flag|Litva}}<br>{{flag|Belorusija}} | languages = jatvinščina, sorodna stari pruščini | philosophies = | religions = [[poganstvo]] | related_groups = [[Balti|baltska ljudstva]] | footnotes = }} '''Jatvingi''' ali '''Sudovijani''' ([[litovsko]] Jotvingiai, Sūduviai, [[latvijsko]] Jātvingi, [[poljsko]] Jaćwingowie, [[belorusko]] Яцвягі, Jacvjagi, [[nemško]] Sudauer) so bili [[Balti|zahodnobaltsko]] ljudstvo, zelo sorodno [[Prusi|Starim Prusom]].<ref name=ref1>Sužiedėlis 2011, str. 334.</ref> Jezikoslovec Petras Būtėnas trdi, da so bili bolj sorodni [[Litovci|Litovcem]].<ref name=ref2>Būtėnas 1957, str. 314.</ref> Jatvingi so bili soustvarjalci litovske države.<ref>Budreckis 1967.</ref> Jatvingi so imeli močno bojevniško kulturo in bili na splošno znani kot odlični bojevniki in lovci. Zaradi njihovih vojaških veščin so se jih sosedje bali. V regionalnih zgodovinskih zapisih so bili omenjeni do 19. stoletja. ==Kultura== ===Ime=== Po Vytautasu Mažiulisu ime ''Sūduva'' izhaja iz lokalnega hidronima ''*Sūd(a)vā'', ta pa iz baltskega besednega korena ''*sū-'', ''teči'', ''liti''.<ref>Mažiulis 1997, str. 166–167.</ref> A. S. Kibin je predlagal, da ''Jatvingi'' ali slovansko ''Jatvjagi'' kot ime ljudstva izvira iz staronordijske patronimične izpeljanke ''játvingar'' in pomeni ''"potomci Játvígra"'' ali ''"ljudstvo Játvígra"''. Ime ''Játvígr'' omenja [[Saga (pripoved)|saga]] ''Knytlinga''.<ref>Kibin 2008, str. 117-132.</ref> J. Pashka, ki je poznal Kibinov predlog, je podobno interpretiral etnonim kot izpeljan iz staronordijske besede ''Játvígr''. Znana je Játvígrova vikinška ekspedicija in naselitev njegovih Nordijskih Rusov ob [[Belorusija|beloruski]] reki [[Nemen|Nemen/Nemunas]].<ref>Pashka 1994.</ref><ref>Thomsen, Vilhelm (1882). [http://runeberg.org/ryskarik/0127.html "121 (Ryska rikets grundläggning genom Skandinaverna)"]. runeberg.org (švedsko).</ref> ===Jezik=== Številni jezikoslovci obravnavajo jotvinščino kot narečje staropruskega jezika.<ref name=ref1/> Litovski jezikoslovec Petras Būtėnas trdi, da je tako mnenje napačno, ker ni pisnih virov v jotvinščini.<ref name=ref2/> Ker v jotvinški toponomastiki prevladuje litovsko ''kalnas'' (''gora'') namesto staropruskega ''garbis'', pomeni, da so bili Jotvingi bliže Litovcem.<ref name=ref2/> Litovski profesor Zigmas Zinkevičius je zapisal, da so Jotvingi govorili zahodnobaltsko narečje, bolj podobno litovščini kot pruščini.<ref>Zinkevičius 1996, str. 51.</ref> ==Geografija== Jotvingi so živeli v pokrajnah Sudovija (Jatvingija) and Dajnava jugozahodno od gornjega Nemena. Danes to ozemlje pokriva večino Podlaskega vojvodstva na [[Poljska|Poljskem]], del [[Litva|Litve]] in del pokrajine Hrodna v [[Belorusija|Belorusiji]]. <gallery mode="packed" caption="Jatvinške gomile" heights="120"> Slika:Cmentarzysko Jacwingow, Suwalszczyzna, Aug 2004 A.jpg|Jatvinška gomila na področju Suwałkija Slika:Cmentarzysko Jacwingow, Suwalszczyzna, Aug 2004 B.jpg|Jatvinška gomila na področju Suwałkija Slika:Kurhan.JPG|Jatvinška gomila na področju Jatwieź Duże </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Balti]] lo1ve0b5llyyaipdts6ecrrgz32trqi 0 522404 5735566 2022-08-17T09:01:08Z Romanm 13 preusmeritev na [[Łysa Góra]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Łysa Góra]] flz6jq9vrrlu5r0rmhagkkw1lz4jdwi 0 522405 5735617 2022-08-17T10:06:03Z SloStyria 157005 Ustvarjanja vsebine gesla. wikitext text/x-wiki Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime Hrastje-Mota). Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v Križevcih in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v Radgoni, Cmureku in Gradcu. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v Varaždinu, ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal Stanku Vrazu z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na Dunaju. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v Ljutomer in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka Murskega polja. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja Davorin Trstenjak in Mihael Jaklin ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik Ivan Gottweiss. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v frankfurtski parlament v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v Frankfurt na Majni. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do Ptuja. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v Veržeju. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca Bachovega absolutizma, leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo mariborske gledališke stavbe na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k dr. Bleiweisu na Kranjskem in dr. Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. Dr. Karel Verstovšek je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel Jakob Zabukovec, v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka Miroslava Vilharja v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – Kungoto, Jarenino, Šentilj, Fram, Slivnico, Limbuš, Ruše, Lovrenc na Pohorju… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 Razlagovih pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa Slovenski gospodar, leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v Celju že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - tabora, na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst. S tabori je ideja Zedinjene Slovenije in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v Radencih), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo Mure, Drave in Pesnice, ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja Katoliškemu tiskovnemu društvu in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za Slomškov spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. V letih 1868-1869 je bil med tistimi, ki so poizkušali ustanoviti mariborsko posojilnico in leta 1871 med ustanovitelji Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes Trg svobode) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: „Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja." Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo Zdravniško društvo Maribor na pobreškem pokopališču v Mariboru. ss5xfu08j05f9kmiritlurq0srddd9m 5735619 5735617 2022-08-17T10:09:49Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Slovenski politiki]]; +[[Kategorija:Slovenski zdravniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime Hrastje-Mota). Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v Križevcih in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v Radgoni, Cmureku in Gradcu. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v Varaždinu, ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal Stanku Vrazu z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na Dunaju. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v Ljutomer in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka Murskega polja. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja Davorin Trstenjak in Mihael Jaklin ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik Ivan Gottweiss. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v frankfurtski parlament v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v Frankfurt na Majni. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do Ptuja. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v Veržeju. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca Bachovega absolutizma, leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo mariborske gledališke stavbe na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k dr. Bleiweisu na Kranjskem in dr. Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. Dr. Karel Verstovšek je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel Jakob Zabukovec, v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka Miroslava Vilharja v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – Kungoto, Jarenino, Šentilj, Fram, Slivnico, Limbuš, Ruše, Lovrenc na Pohorju… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 Razlagovih pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa Slovenski gospodar, leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v Celju že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - tabora, na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst. S tabori je ideja Zedinjene Slovenije in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v Radencih), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo Mure, Drave in Pesnice, ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja Katoliškemu tiskovnemu društvu in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za Slomškov spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. V letih 1868-1869 je bil med tistimi, ki so poizkušali ustanoviti mariborsko posojilnico in leta 1871 med ustanovitelji Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes Trg svobode) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: „Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja." Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo Zdravniško društvo Maribor na pobreškem pokopališču v Mariboru. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] 4l5hcjlaexbue9abusum9tdt7amypp2 5735628 5735619 2022-08-17T10:27:10Z SloStyria 157005 Dodani viri wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime Hrastje-Mota). Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v Križevcih in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v Radgoni, Cmureku in Gradcu. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v Varaždinu, ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal Stanku Vrazu z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na Dunaju. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v Ljutomer in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka Murskega polja. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja Davorin Trstenjak in Mihael Jaklin ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik Ivan Gottweiss. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v frankfurtski parlament v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v Frankfurt na Majni. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do Ptuja. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v Veržeju. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca Bachovega absolutizma, leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo mariborske gledališke stavbe na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k dr. Bleiweisu na Kranjskem in dr. Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. Dr. Karel Verstovšek je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel Jakob Zabukovec, v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka Miroslava Vilharja v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – Kungoto, Jarenino, Šentilj, Fram, Slivnico, Limbuš, Ruše, Lovrenc na Pohorju… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 Razlagovih pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa Slovenski gospodar, leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v Celju že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - tabora, na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst. S tabori je ideja Zedinjene Slovenije in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v Radencih), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo Mure, Drave in Pesnice, ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja Katoliškemu tiskovnemu društvu in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za Slomškov spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. V letih 1868-1869 je bil med tistimi, ki so poizkušali ustanoviti mariborsko posojilnico in leta 1871 med ustanovitelji Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes Trg svobode) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: „Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja." Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo Zdravniško društvo Maribor na pobreškem pokopališču v Mariboru. == Viri: == Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. Baš, Franjo: Prelog, Matija (1813–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.                                                                                  Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: <nowiki>https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458498/</nowiki>. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] etmkz4de55nxf4g39d4vmurjd9xvaih 5735629 5735628 2022-08-17T10:27:34Z SloStyria 157005 /* Viri: */ wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime Hrastje-Mota). Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v Križevcih in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v Radgoni, Cmureku in Gradcu. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v Varaždinu, ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal Stanku Vrazu z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na Dunaju. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v Ljutomer in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka Murskega polja. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja Davorin Trstenjak in Mihael Jaklin ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik Ivan Gottweiss. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v frankfurtski parlament v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v Frankfurt na Majni. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do Ptuja. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v Veržeju. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca Bachovega absolutizma, leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo mariborske gledališke stavbe na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k dr. Bleiweisu na Kranjskem in dr. Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. Dr. Karel Verstovšek je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel Jakob Zabukovec, v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka Miroslava Vilharja v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – Kungoto, Jarenino, Šentilj, Fram, Slivnico, Limbuš, Ruše, Lovrenc na Pohorju… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 Razlagovih pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa Slovenski gospodar, leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v Celju že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - tabora, na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst. S tabori je ideja Zedinjene Slovenije in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v Radencih), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo Mure, Drave in Pesnice, ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja Katoliškemu tiskovnemu društvu in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za Slomškov spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. V letih 1868-1869 je bil med tistimi, ki so poizkušali ustanoviti mariborsko posojilnico in leta 1871 med ustanovitelji Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes Trg svobode) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: „Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja." Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo Zdravniško društvo Maribor na pobreškem pokopališču v Mariboru. == Viri: == Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. Baš, Franjo: Prelog, Matija (1813–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.                                                                       Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: <nowiki>https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458498/</nowiki>. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] taj2nrmtpl6zqhrf25f9qz8jj4krnhg 5735630 5735629 2022-08-17T10:29:00Z SloStyria 157005 Dodana hiperpovezava. wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]). Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v Križevcih in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v Radgoni, Cmureku in Gradcu. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v Varaždinu, ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal Stanku Vrazu z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na Dunaju. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v Ljutomer in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka Murskega polja. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja Davorin Trstenjak in Mihael Jaklin ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik Ivan Gottweiss. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v frankfurtski parlament v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v Frankfurt na Majni. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do Ptuja. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v Veržeju. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca Bachovega absolutizma, leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo mariborske gledališke stavbe na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k dr. Bleiweisu na Kranjskem in dr. Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. Dr. Karel Verstovšek je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel Jakob Zabukovec, v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka Miroslava Vilharja v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – Kungoto, Jarenino, Šentilj, Fram, Slivnico, Limbuš, Ruše, Lovrenc na Pohorju… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 Razlagovih pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa Slovenski gospodar, leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v Celju že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - tabora, na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst. S tabori je ideja Zedinjene Slovenije in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v Radencih), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo Mure, Drave in Pesnice, ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja Katoliškemu tiskovnemu društvu in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za Slomškov spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. V letih 1868-1869 je bil med tistimi, ki so poizkušali ustanoviti mariborsko posojilnico in leta 1871 med ustanovitelji Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes Trg svobode) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: „Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja." Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo Zdravniško društvo Maribor na pobreškem pokopališču v Mariboru. == Viri: == Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. Baš, Franjo: Prelog, Matija (1813–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.                                                                       Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: <nowiki>https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458498/</nowiki>. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] 7uzkcaltyptddy97zh28n8tsn1uo7p5 5735631 5735630 2022-08-17T10:29:41Z SloStyria 157005 Dodana hiperpovezava. wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]). Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], Cmureku in Gradcu. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v Varaždinu, ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal Stanku Vrazu z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na Dunaju. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v Ljutomer in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka Murskega polja. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja Davorin Trstenjak in Mihael Jaklin ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik Ivan Gottweiss. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v frankfurtski parlament v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v Frankfurt na Majni. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do Ptuja. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v Veržeju. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca Bachovega absolutizma, leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo mariborske gledališke stavbe na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k dr. Bleiweisu na Kranjskem in dr. Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. Dr. Karel Verstovšek je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel Jakob Zabukovec, v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka Miroslava Vilharja v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – Kungoto, Jarenino, Šentilj, Fram, Slivnico, Limbuš, Ruše, Lovrenc na Pohorju… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 Razlagovih pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa Slovenski gospodar, leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v Celju že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - tabora, na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst. S tabori je ideja Zedinjene Slovenije in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v Radencih), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo Mure, Drave in Pesnice, ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja Katoliškemu tiskovnemu društvu in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za Slomškov spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. V letih 1868-1869 je bil med tistimi, ki so poizkušali ustanoviti mariborsko posojilnico in leta 1871 med ustanovitelji Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes Trg svobode) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: „Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja." Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo Zdravniško društvo Maribor na pobreškem pokopališču v Mariboru. == Viri: == Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. Baš, Franjo: Prelog, Matija (1813–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.                                                                       Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: <nowiki>https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458498/</nowiki>. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] 8eucyvl2h12la81k0eik06zll364jim 5735632 5735631 2022-08-17T10:30:51Z SloStyria 157005 Dodana hiperpovezava. wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]). Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in Gradcu. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v Varaždinu, ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal Stanku Vrazu z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na Dunaju. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v Ljutomer in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka Murskega polja. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja Davorin Trstenjak in Mihael Jaklin ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik Ivan Gottweiss. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v frankfurtski parlament v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v Frankfurt na Majni. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do Ptuja. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v Veržeju. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca Bachovega absolutizma, leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo mariborske gledališke stavbe na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k dr. Bleiweisu na Kranjskem in dr. Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. Dr. Karel Verstovšek je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel Jakob Zabukovec, v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka Miroslava Vilharja v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – Kungoto, Jarenino, Šentilj, Fram, Slivnico, Limbuš, Ruše, Lovrenc na Pohorju… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 Razlagovih pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa Slovenski gospodar, leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v Celju že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - tabora, na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst. S tabori je ideja Zedinjene Slovenije in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v Radencih), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo Mure, Drave in Pesnice, ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja Katoliškemu tiskovnemu društvu in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za Slomškov spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. V letih 1868-1869 je bil med tistimi, ki so poizkušali ustanoviti mariborsko posojilnico in leta 1871 med ustanovitelji Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes Trg svobode) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: „Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja." Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo Zdravniško društvo Maribor na pobreškem pokopališču v Mariboru. == Viri: == Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. Baš, Franjo: Prelog, Matija (1813–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.                                                                       Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: <nowiki>https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458498/</nowiki>. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] d49ya76ojx35iqxbb4pm9vggag863r7 5735634 5735632 2022-08-17T10:32:59Z SloStyria 157005 Dodana hiperpovezava. wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v Varaždinu, ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal Stanku Vrazu z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na Dunaju. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v Ljutomer in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka Murskega polja. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja Davorin Trstenjak in Mihael Jaklin ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik Ivan Gottweiss. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v frankfurtski parlament v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v Frankfurt na Majni. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do Ptuja. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v Veržeju. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca Bachovega absolutizma, leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo mariborske gledališke stavbe na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k dr. Bleiweisu na Kranjskem in dr. Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. Dr. Karel Verstovšek je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel Jakob Zabukovec, v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka Miroslava Vilharja v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – Kungoto, Jarenino, Šentilj, Fram, Slivnico, Limbuš, Ruše, Lovrenc na Pohorju… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 Razlagovih pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa Slovenski gospodar, leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v Celju že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - tabora, na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst. S tabori je ideja Zedinjene Slovenije in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v Radencih), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo Mure, Drave in Pesnice, ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja Katoliškemu tiskovnemu društvu in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za Slomškov spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. V letih 1868-1869 je bil med tistimi, ki so poizkušali ustanoviti mariborsko posojilnico in leta 1871 med ustanovitelji Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes Trg svobode) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: „Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja." Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo Zdravniško društvo Maribor na pobreškem pokopališču v Mariboru. == Viri: == Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. Baš, Franjo: Prelog, Matija (1813–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.                                                                       Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: <nowiki>https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458498/</nowiki>. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] cv80s6a04wsu2s0qvigdvipfvkg099e 5735635 5735634 2022-08-17T10:35:55Z SloStyria 157005 Dodana hiperpovezava. wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v frankfurtski parlament v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v Frankfurt na Majni. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do Ptuja. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v Veržeju. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca Bachovega absolutizma, leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo mariborske gledališke stavbe na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k dr. Bleiweisu na Kranjskem in dr. Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. Dr. Karel Verstovšek je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel Jakob Zabukovec, v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka Miroslava Vilharja v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – Kungoto, Jarenino, Šentilj, Fram, Slivnico, Limbuš, Ruše, Lovrenc na Pohorju… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 Razlagovih pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa Slovenski gospodar, leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v Celju že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - tabora, na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst. S tabori je ideja Zedinjene Slovenije in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v Radencih), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo Mure, Drave in Pesnice, ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja Katoliškemu tiskovnemu društvu in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za Slomškov spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. V letih 1868-1869 je bil med tistimi, ki so poizkušali ustanoviti mariborsko posojilnico in leta 1871 med ustanovitelji Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes Trg svobode) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: „Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja." Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo Zdravniško društvo Maribor na pobreškem pokopališču v Mariboru. == Viri: == Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. Baš, Franjo: Prelog, Matija (1813–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.                                                                       Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: <nowiki>https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458498/</nowiki>. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] kz3925b4ogeic9my7l36vccuw2rlsto 5735636 5735635 2022-08-17T10:41:35Z SloStyria 157005 Dodana hiperpovezava. wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v [[frankfurtski parlament]] v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|dr. Bleiweisu]] na Kranjskem in dr. Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek|Dr. Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – Kungoto, Jarenino, Šentilj, Fram, Slivnico, Limbuš, Ruše, Lovrenc na Pohorju… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 Razlagovih pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa Slovenski gospodar, leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v Celju že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - tabora, na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst. S tabori je ideja Zedinjene Slovenije in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v Radencih), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo Mure, Drave in Pesnice, ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja Katoliškemu tiskovnemu društvu in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za Slomškov spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. V letih 1868-1869 je bil med tistimi, ki so poizkušali ustanoviti mariborsko posojilnico in leta 1871 med ustanovitelji Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes Trg svobode) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: „Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja." Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo Zdravniško društvo Maribor na pobreškem pokopališču v Mariboru. == Viri: == Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. Baš, Franjo: Prelog, Matija (1813–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.                                                                       Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: <nowiki>https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458498/</nowiki>. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] odyrhbak9r50ub8ydjajylept0wupnv 5735637 5735636 2022-08-17T10:52:22Z SloStyria 157005 Dodana hiperpovezava. wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v [[frankfurtski parlament]] v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|dr. Bleiweisu]] na Kranjskem in dr. Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek|Dr. Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 Razlagovih pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: „Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja." Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri: == Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. Baš, Franjo: Prelog, Matija (1813–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.                                                                       Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: <nowiki>https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458498/</nowiki>. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] 1z6esncpq08rjko9hgassg0vgk54wb1 5735638 5735637 2022-08-17T10:53:46Z SloStyria 157005 Dodana hiperpovezava. wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v [[frankfurtski parlament]] v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|dr. Bleiweisu]] na Kranjskem in dr. Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek|Dr. Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: „Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja." Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri: == Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. Baš, Franjo: Prelog, Matija (1813–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.                                                                       Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: <nowiki>https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458498/</nowiki>. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] n9aje4y5o7sb3v0636qxee6bdc4omeo 5735641 5735638 2022-08-17T11:22:27Z Yerpo 8417 malo wiki, {{slog}} wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], [[publicist]] in ljubiteljski [[gledališki igralec]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v [[frankfurtski parlament]] v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] swha9myef5f6paqyq6lk7tufvno2cx9 5735642 5735641 2022-08-17T11:24:12Z A09 188929 {{lektura}} wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], [[publicist]] in ljubiteljski [[gledališki igralec]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji tamkajšnje železnice leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v [[frankfurtski parlament]] v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v Maribor. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] gijcz7gq3agy6090t7zpxztz73nt1v7 5735647 5735642 2022-08-17T11:42:59Z 86.58.84.216 Dodane hiperpovezave. wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], [[publicist]] in ljubiteljski [[gledališki igralec]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji prosi mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih sprva vpiše študij bogoslovja, a se kmalu odloči, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 tako postane študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 zaključi študij in postane zdravnik. Na Dunaju odpre svojo zdravniško prakso ter dela v bolnišnici. Leta 1842 se zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odloči, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je tekmec zdravniku Rošiču, ki proti Prelogu ščuva nemščutarske tržane in sproža razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Druži se z ljutomersko družbeno elito kar ga skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisne na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 prinese v maju volitve v [[frankfurtski parlament]] v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem je postal si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 doživi premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] sng8vlrcy1p3d1tam21h9wf5rmp31n3 5735656 5735647 2022-08-17T11:54:03Z SloStyria 157005 popravek sedanjika za pretekle dogodke wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], [[publicist]] in ljubiteljski [[gledališki igralec]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključi študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti združujejo prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] 1x8hmbppkqjg9tz6ei18trafh59a1t1