Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.25 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 0 339 5735752 5670458 2022-08-17T16:13:48Z Yerpo 8417 disambig. wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Minkowski}} {{infopolje Znanstvenik | box_width = 300px |name = Hermann Minkowski |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |residence = {{GER}} |nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|nemška]] |field = [[matematika]] |work_institution = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|ETH Zürich]] |alma_mater = [[Univerza v Königsbergu]] |doctoral_advisor = [[Ferdinand von Lindemann]] |doctoral_students = [[Constantin Carathéodory]] (1904) <br /> [[Paul Wernicke]] (1904) <br /> [[Louis Kollros]] (1905) <br /> [[Dénes Kőnig]] (1907) <br /> [[Elijah Swift]] (1907) <br /> [[Theodor Laumann]] (1908) <br /> [[Albert Wink]] (1909) |known_for = [[prostor Minkowskega]] |prizes = |footnotes = }} '''Hermann Minkowski''', [[Nemci|nemški]] [[matematik]] in [[fizik]], * [[22. junij]] [[1864]], [[Aleksota]] (Aleksotas), [[Ruski imperij]] (sedaj [[Kaunas]], [[Litva]]), † [[12. januar]] [[1909]], [[Göttingen]], [[Nemčija]]. == Življenje in delo == Minkowski je bil univerzitetni [[profesor]] v [[Kaliningrad|Königsbergu]], [[Zürich]]u in Göttingenu. Ukvarjal se je z različnimi problemi iz [[matematična fizika|matematične fizike]]. Znan je po svojih delih iz [[teorija števil|teorije števil]], kjer je znan njegov izrek o [[konveksna množica|konveksnih]] simetričnih [[množica]]h. Razvil je [[geometrija|geometrijski]] postopek reševanja posameznih problemov iz teorije števil, danes samostojno raziskovalno področje [[geometrija števil|geometrije števil]]. Najpomembnejše je njegovo [[znanstveno delo|delo]] ''Prostor in čas'' (''Raum und Zeit''), v katerem je dal geometrijsko predstavitev [[kinematika|kinematike]] [[Albert Einstein|Einsteinove]] [[posebna teorija relativnosti|posebne teorije relativnosti]]. Njegov brat [[Oskar Minkowski]] (1858-1931) je bil priznani zdravnik, patolog in fiziolog. == Priznanja == === Poimenovanja === Po njem in njegovem nečaku [[Rudolph Minkowski|Rudolphu]], astronomu in astrofiziku, se imenuje [[krater]] [[Minkowski (krater)|Minkowski]] na [[Luna|Luni]]. == Dela == * ''Diophantische Approximationen'' (Teubner, Leipzig 1907), ISBN 978-3-8364-0203-3, * ''Geometrie der Zahlen'' (Teubner, Leipzig 1910) ISBN 978-3-8364-0248-4. == Glej tudi == <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[diagram Minkowskega]] ([[posebna teorija relativnosti|PTR]], 1908) * [[funkcija Minkowskega]] ([[fraktalna geometrija]]), * [[funkcional Minkowskega]] ([[funkcionalna analiza]], [[teorija števil]]) * [[izrek Brunna-Minkowskega]] (neenakost Brunna-Minkowskega, [[evklidska geometrija]], [[linearna algebra]], 1887-1897) * [[izrek Hasseja-Minkowskega]] (Minkowski-Hassejev izrek) ([[teorija števil]]) * [[izrek Minkowskega]] (izrek Minkowskega o izbočenem telesu, [[geometrija števil]], 1889/1896) * [[konstanta Minkowskega]] ([[teorija števil]]) * [[krivulja Minkowskega]] ([[fraktalna geometrija]]), * [[metrika Minkowskega]] ([[posebna teorija relativnosti|PTR]]) * [[Minkowski-Bouligandova razsežnost]] ([[fraktalna geometrija]]) * [[Minkowski-Steinerjeva enačba]] ([[variacijski račun]], [[geometrija]], [[teorija mere]]) * [[neenakost Minkowskega]] ([[matematična analiza]]) * [[normirana ravnina]] (ravnina Minkowskega, geometrija Minkowskega) * [[prostor Minkowskega]] (prostor-čas Minkowskega [[posebna teorija relativnosti|PTR]], [[splošna teorija relativnosti|STR]]) * [[spor Abrahama in Minkowskega]] * [[vektorska p-norma]] (norma Minkowskega) * [[vsota Minkowskega]] (geometrija) </div> == Sklici == {{refbegin|2}} {{sklici}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{MacTutor|id=Minkowski}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Minkowski, Hermann}} [[Kategorija:Nemški fiziki]] [[Kategorija:Nemški matematiki]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Königsbergu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Zürichu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Göttingenu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Bonnu]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] i911lnc1p3ppcr491vnfob8j75wruqa 5735779 5735752 2022-08-17T17:21:15Z Yerpo 8417 --odvečni {{drugipomeni}} wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | box_width = 300px |name = Hermann Minkowski |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |residence = {{GER}} |nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|nemška]] |field = [[matematika]] |work_institution = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|ETH Zürich]] |alma_mater = [[Univerza v Königsbergu]] |doctoral_advisor = [[Ferdinand von Lindemann]] |doctoral_students = [[Constantin Carathéodory]] (1904) <br /> [[Paul Wernicke]] (1904) <br /> [[Louis Kollros]] (1905) <br /> [[Dénes Kőnig]] (1907) <br /> [[Elijah Swift]] (1907) <br /> [[Theodor Laumann]] (1908) <br /> [[Albert Wink]] (1909) |known_for = [[prostor Minkowskega]] |prizes = |footnotes = }} '''Hermann Minkowski''', [[Nemci|nemški]] [[matematik]] in [[fizik]], * [[22. junij]] [[1864]], [[Aleksota]] (Aleksotas), [[Ruski imperij]] (sedaj [[Kaunas]], [[Litva]]), † [[12. januar]] [[1909]], [[Göttingen]], [[Nemčija]]. == Življenje in delo == Minkowski je bil univerzitetni [[profesor]] v [[Kaliningrad|Königsbergu]], [[Zürich]]u in Göttingenu. Ukvarjal se je z različnimi problemi iz [[matematična fizika|matematične fizike]]. Znan je po svojih delih iz [[teorija števil|teorije števil]], kjer je znan njegov izrek o [[konveksna množica|konveksnih]] simetričnih [[množica]]h. Razvil je [[geometrija|geometrijski]] postopek reševanja posameznih problemov iz teorije števil, danes samostojno raziskovalno področje [[geometrija števil|geometrije števil]]. Najpomembnejše je njegovo [[znanstveno delo|delo]] ''Prostor in čas'' (''Raum und Zeit''), v katerem je dal geometrijsko predstavitev [[kinematika|kinematike]] [[Albert Einstein|Einsteinove]] [[posebna teorija relativnosti|posebne teorije relativnosti]]. Njegov brat [[Oskar Minkowski]] (1858-1931) je bil priznani zdravnik, patolog in fiziolog. == Priznanja == === Poimenovanja === Po njem in njegovem nečaku [[Rudolph Minkowski|Rudolphu]], astronomu in astrofiziku, se imenuje [[krater]] [[Minkowski (krater)|Minkowski]] na [[Luna|Luni]]. == Dela == * ''Diophantische Approximationen'' (Teubner, Leipzig 1907), ISBN 978-3-8364-0203-3, * ''Geometrie der Zahlen'' (Teubner, Leipzig 1910) ISBN 978-3-8364-0248-4. == Glej tudi == <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[diagram Minkowskega]] ([[posebna teorija relativnosti|PTR]], 1908) * [[funkcija Minkowskega]] ([[fraktalna geometrija]]), * [[funkcional Minkowskega]] ([[funkcionalna analiza]], [[teorija števil]]) * [[izrek Brunna-Minkowskega]] (neenakost Brunna-Minkowskega, [[evklidska geometrija]], [[linearna algebra]], 1887-1897) * [[izrek Hasseja-Minkowskega]] (Minkowski-Hassejev izrek) ([[teorija števil]]) * [[izrek Minkowskega]] (izrek Minkowskega o izbočenem telesu, [[geometrija števil]], 1889/1896) * [[konstanta Minkowskega]] ([[teorija števil]]) * [[krivulja Minkowskega]] ([[fraktalna geometrija]]), * [[metrika Minkowskega]] ([[posebna teorija relativnosti|PTR]]) * [[Minkowski-Bouligandova razsežnost]] ([[fraktalna geometrija]]) * [[Minkowski-Steinerjeva enačba]] ([[variacijski račun]], [[geometrija]], [[teorija mere]]) * [[neenakost Minkowskega]] ([[matematična analiza]]) * [[normirana ravnina]] (ravnina Minkowskega, geometrija Minkowskega) * [[prostor Minkowskega]] (prostor-čas Minkowskega [[posebna teorija relativnosti|PTR]], [[splošna teorija relativnosti|STR]]) * [[spor Abrahama in Minkowskega]] * [[vektorska p-norma]] (norma Minkowskega) * [[vsota Minkowskega]] (geometrija) </div> == Sklici == {{refbegin|2}} {{sklici}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{MacTutor|id=Minkowski}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Minkowski, Hermann}} [[Kategorija:Nemški fiziki]] [[Kategorija:Nemški matematiki]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Königsbergu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Zürichu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Göttingenu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Bonnu]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] emscedqo091hz0iz0sf7aeksu61tjkt 0 365 5736043 4745522 2022-08-18T11:04:01Z Yerpo 8417 disambig. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Markiz Pierre-Simon de Laplace}} [[Markiz]] '''Pierre-Simon de Laplace''', [[Francozi|francoski]] [[matematik]], [[fizik]], [[astronom]] in [[filozof]], * [[23. marec]] [[1749]], [[Beaumont-en-Auge]], [[Calvados (departma)|Calvados]], [[Normandija]], [[Francija]], † [[5. marec]] [[1827]], [[Pariz]], Francija. == Življenje in delo == Laplace je napisal temeljna dela [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]], neodvisno od [[Immanuel Kant|Kanta]] je izdelal [[nebularna domneva|nebularno domnevo]] o nastanku [[Osončje|Osončja]]. Razvil je [[Laplaceova transformacija|Laplaceovo transformacijo]] in [[Laplaceova enačba|Laplaceovo enačbo]]. Njegovo delo je vzpodbudilo nastanek matematične [[astronomija|astronomije]]. V svojem delu ''Nebesna mehanika'' (''Mécanique Céleste'') (1799-1825) je povzel in razširil delo svojih predhodnikov. V njem je prevedel [[Isaac Newton|Newtonovo]] [[geometrija|geometrijsko]] obravnavo [[mehanika|klasične mehanike]] na obravnavo s pomočjo [[infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]], ter tako odprl širšo množico problemov. === Teorija potenciala === Laplace je pomembno prispeval k razvoju pojma o [[potencialno polje|potencialnem polju]]. [[Gravitacijska sila]], ki deluje na [[telo (fizika)|telo]] je [[vektor (matematika)|vektor]], ki ima velikost in smer. Potencialna funkcija je [[skalarna funkcija]], ki določa značilnosti vektorjev. Skalarna funkcija je računsko in pojmovno lažja kot [[vektorks funkcija|vektorska]]. [[Alexis Clairault|Clairault]] je prvil opozoril na zamisel leta 1743 pri obravnavi podobnega problema, čeprav je razmišljal po newtonsko. Laplace je označil Clairaultovo delo kot eno »od najlepših matematičnih dosežkov.« Vendar je Rouse Ball navedel, da si je zamisel »prisvojil [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange]], ki jo je uporabil v svojih razpravah leta 1773, 1777 in 1780.«<ref name="ball">{{sktxt|Rouse Ball|1908}}.</ref> Laplace je uporabil jezik infinitezimalnega računa na funkcijo [[potencial]]a in pokazal, da zanjo vedno velja [[parcialna diferencialna enačba|parcialna]] [[diferencialna enačba]]: : <math> \nabla^2 \phi ={\partial^2 \phi\over \partial x^2 } + {\partial^2 \phi\over \partial y^2 } + {\partial^2 \phi\over \partial z^2 } = 0 \!\, , </math> na kateri je temeljilo njegovo kasnejše delo o gravitacijskem privlaku. Količina <math>\nabla^2 \phi </math> je bila označena kot »koncentracija« <math>\phi\,</math> in njena vrednost v vsaki točki nakazuje »preobilje« vrednosti <math>\phi\,</math> prek njene srednje vrednosti v okolici točke. [[Laplaceova enačba]]: : <math> \nabla^{2} \phi = 0 \!\, , </math> kot poseben primer [[Poissonova enačba|Poissonove enačbe]], se pojavlja povsod v [[matematična fizika|matematični fiziki]]. Kjerkoli vektorska sila deluje na [[telo (fizika)|telo]], se lahko obravnava s potencialom in Laplaceova enačba se pojavlja na področjih kot so: [[dinamika tekočin]], [[elektromagnetizem]] in druga. Po nekaterih avtorjih to sledi neposredno od dejstva, da je <math>\nabla^2</math> skalarni operator. Razvil je [[Laplaceova transformacija|Laplaceovo transformacijo]]. Laplaceova enačba in transformacija se pojavljata na mnogih področjih matematične fizike, področja, ki ga je s svojim delom sam odprl. Po njem se imenuje tudi [[Laplaceov operator|Laplaceov diferencialni operator delta]] (laplacian), ki se med drugim na široko uporablja v [[uporabna matematika|uporabni matematiki]]. Laplace je podal nenavadno enačbo za [[verjetnost]] vzhajanja [[Sonce|Sonca]]. Trdil je, da je verjetnost enaka (''d'' + 1) / (''d'' + 2), kjer je ''d'' [[število]] [[dan|dni]] vseh vzidov Sonca v preteklosti. Trdil je, da enačba velja v vseh primerih, kadar ne vemo nič, ali kadar je vse kar smo vedeli prepravilo tisto česar nismo vedeli. Močno je verjel v [[vzročni determinizem]]. Bil je med ustanovnimi člani [[Urad za dolžine|Urada za dolžine]] (Bureau des longitudes) leta 1795. == Glej tudi == <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Dirichlet-Laplaceov operator]] * [[Laplace-Beltramijev operator]] * [[Laplaceov operator]] * [[Laplaceova matrika]] * [[Laplaceova ravnina]] * [[Laplaceova resonanca]] * [[Laplaceovo število]] * [[Young-Laplaceova enačba]] </div> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo|last= Rouse Ball|first= Walter William|authorlink= Walter William Rouse Ball|origyear= 1908 |year=2003|url= http://www.maths.tcd.ie/pub/HistMath/People/Laplace/RouseBall/RB_Laplace.html|chapter= Pierre Simon Laplace (1749 - 1827)|title= A Short Account of the History of Mathematics|edition= 4.|publisher= Dover|isbn= 0-486-20630-0|ref= harv}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pierre-Simon Laplace}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} {{mathematician-stub}} {{physicist-stub}} {{škrbina o astronomu}} {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Laplace, Pierre-Simon}} [[Kategorija:Francoski astronomi]] [[Kategorija:Francoski fiziki]] [[Kategorija:Francoski matematiki]] [[Kategorija:Francoski filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 18. stoletja]] [[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] [[Kategorija:Francoski plemiči]] [[Kategorija:Francoski akademiki]] [[Kategorija:Člani Académie française]] [[Kategorija:Člani Francoske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Pierre-Simon Laplace| ]] gfr9q9d8sj0s60za3d1sxx6ig3d7n7t 0 498 5735769 5124994 2022-08-17T16:49:08Z Yerpo 8417 pnp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> }} '''Friedrich Wilhelm August Argelander''', [[Nemci|nemški]] [[astronom]], * [[22. marec]] [[1799]], Memel, Vzhodna [[Prusija]], (sedaj [[Klajpeda]], [[Litva]]), † [[17. februar]] [[1875]], [[Bonn]], [[Nemčija]]. == ŽIvljenje in delo == Argelander je bil sin nemškega očeta in [[Finci|finske]] matere. Študiral je na [[Univerza v Königsbergu|Univerzi v Königsbergu]] (sedaj [[Kaliningrad]]) pri [[Friedrich Wilhelm Bessel|Besslu]]. Leta 1822 je tam [[doktorat|doktoriral]]. Od leta 1823 do 1836 je bil predstojnik finskih [[observatorij]]ev v Aeboju, [[Turku]]ju in [[Helsinki|Helsingforsu]]. Nato se je preselil v Bonn. Tam mu je osebno prijateljstvo s [[Prusi|pruskim]] [[kralj]]em [[Friderik Viljem IV.|Friderikom Viljemom IV.]] omogočilo, da je zgradil observatorij, za katerega njegov predhodnik ni uspel dobiti denarja. Tudi tam je postal predstojnik novega observatorija. Leta 1837 je sprejel mesto vodje oddelka za [[astronomija|astronomijo]] [[Uniberza v Bonnu|Univerze v Bonnu]]. Tu je ostal vse do svoje smrti. Sledil je [[William Herschel|Herschlovi]] zamisli, da se [[Sonce]] giblje. Leta 1837 je grobo izračunal njegovo gibanje skozi prostor. Znan je po postopku za ocenitev [[sij]]a [[zvezda|zvezd]], ki jih ne vidimo s prostimi očmi. Leta 1840 je pripravil postopek, s katerim so lahko tudi količinsko opredelili spremenljivost sija zvezd. Določal je položaje zvezd in je delal tudi na določevanju [[lastno gibanje|lastnih gibanj zvezd]]. Leta 1843 je izdal [[zvezdni katalog]] ''Uranometria Nova''. Prvi je začel načrtno raziskovati [[spremenljiva zvezda|spremenljive zvezde]]. Ko je začel, je bilo znanih samo 6 takih zvezd. Leta 1850 je predstavil sistem za označevanje spremenljivk, ki so ga dodelali na observatoriju Harvard. Tipična oznaka pod tem sistemom je za R [[Lev (ozvezdje)|Leva]] (Leonis) 094211, kjer R pomeni ''rot'', rdeče, ker so bile mnoge spremenljivke rdeče. Prvi dve števki sta [[rektascenzija]] v [[ura]]h, naslednji dve rektascenzija zaokrožena v [[minuta]]h in zadnji dve deklinacija zaokrožena v [[Kotna stopinja|stopinjah]]. Če ima zvezda južno [[deklinacija|deklinacijo]] sta zadnji števki podčrtani ali ležeči. Tako ima zvezda rektascenzijo 9^h 42^m in deklinacijo +11° za [[epoha (astronomija)|epoho]] 1900. V letih 1852 (1859) do 1862 je v Bonnu objavil velik vizuelni zvezdni katalog ''[[Bonski pregled]]'' (''Bonner Durchmusterung'' (BD)), v 4. knjigah, s približnim položajem 324.189 zvezd z [[navidezni sij|navideznimi magnitudami]] večjimi od 9,5^m severne poloble do 2° južne poloble z zvezdno karto, ki ga je sestavil brez uporabe [[fotografija|fotografije]]. Katalog je izšel še leta 1903, število zvezd pa je naraslo na 457.848. Kasneje so ga razširili še tudi na južno poloblo in vsebuje okoli 6.000.000 zvezd, ki se vidijo z [[daljnogled]]om. To je bila zadnja zvezdna karta, izdelana brez pomoči fotografije, vendar tako dobra, da so jo na splošno zahtevo ponatisnili še leta 1950. Leta 1863 je Argelander ustanovil Astronomische Gesellschaft, prvo veliko mednarodno astronomsko društvo. == Priznanja == === Nagrade === [[Kraljeva astronomska družba]] (RAS) mu je leta 1863 podelila [[Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|zlato medaljo]]. === Poimenovanja === Po njem se imenuje [[krater]] [[Argelander (krater)|Argelander]] na [[Luna|Luni]] in [[asteroid]] [[1551 Argelander]]. Leta 2006 so se trije astronomski inštituti Univerze v Bonnu združili in se preimenovali v Argelandrov astronomski inštitut (''Argelander-Institut für Astronomie''). == Sklici == {{sklici|1}} {{-}} {{Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe}} {{Normativna kontrola}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} {{DEFAULTSORT:Argelander, Friedrich Wilhelm August}} [[Kategorija:Nemški astronomi]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Bonnu]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe]] [[Kategorija:Demidovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] gnvyi9nkz9fxgjii47dw5j6oqv5raux 0 1596 5735959 4571657 2022-08-17T21:33:52Z GeographieMan 179499 čiščenje wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1333''' ('''[[rimske številke|MCCCXXXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == * Začetek [[Črna smrt|Črne smrti]]: na Kitajskem se začne več zaporednih let lakote (1333-37), ki pogubi 6 milijonov ljudi. Lakota telesno močno oslabi prebivalstvo in pripravi teren za ti. [[Črna smrt|Črno smrt]], katastrofalen izbruh [[kuga|kuge]], ki ji sledi nedolgo za tem.<ref>Ni gotovo katero leto, vsekakor pa Črna smrt sledi izbruhu lakote.</ref> ==== Vojna Genko, Japonska ==== [[Slika:Tosho-ji-Hojo_Family_temple_site.jpg|thumb|desno|320px|Ostanki zidu družinskega svetišča v Kamakuri, kjer je storilo samomor [[sepuku]] več kot 800 članov klana Hodžo. ]] * Z otoka [[Oki-Dogo|Oki]], kamor je bil izgnan, pobegne odstavljeni cesar [[Go-Daigo (japonski cesar)|Go-Daigo]], ki začne potem s pomočjo privržencev zbirati vojsko za obračun s [[šogun]]atom, oziroma regentskim klanom [[klan Hodžo|Hodžo]]. ↓ * [[23. maj]] → V spopad se vključita še Go-Daigoju naklonjena klana [[klan Ašikaga|Ašikaga]] in [[Klan Nita|Nita]]. Prvi klan zavzame cesarsko prestolnico [[Kjoto]], drugi zavzame prestolnico klana Hodžo [[Kamakura, Kanagawa|Kamakuro]]. [[Sepuku]] stori več kot 800 [[samuraj]]ev klana Hodžo, vključno z regentom [[Hodžo Takatoki|Hodžom Takatokijem]]. S tem se konča več kot stoletje dolgo ti. obdobje [[šogunat Kamakura|šogunata Kamakura]] ([[1192]]-1333) in začne kratko prehodno obdobje ti. [[Kemmu restavracija|Kemmu restavracije]] (1333-[[1336]]), ko poskuša cesar Go-Daigo ponovno vrniti cesarsko hišo na oblast. * [[7. julij]] - Bivši cesar Go-Daigo odstavi cesarja [[Kogon (japonski cesar)|Kogona]] in ponovno postane cesar. * [[25. september]] - Umre marionetni šogun [[princ Morikuni]], ki se je po padcu Kamakure pomenišil. Kratko obdobje Kemmu restavracije zaznamuje odstonost šogunata, zato je ''de facto'' nosilec oblasti cesar Go-Daigo. [[1335]] ↔ ==== Druga vojna za škotsko neodvisnost ==== * začetek leta - Na meji med Anglijo in Škotsko vlada izredno stanje. Škotski regent [[Archibald Douglas (škotski plemič)|Archibald Douglas]]<ref>Brat umrlega škotskega generala [[James Douglas (vitez)|Jamesa Douglasa]], ki se je po zmagi nad Angleži odpravil na križarsko vojno in umrl v Španiji.</ref> vse upe stavi na obrambo obmejnega pristanišča [[Berwick-upon-Tweed|Berwick-upon-Tweeda]]. * Angleži in proangleški ''Razlaščeni''<ref>The Disinherited</ref> prično oblegati Berwick-upon-Tweed. Škoti jih napadejo, s tem pa dobi Edvard III. ''casus belli'', da se sam poda na sever Anglije. * [[8. junij]] - Manjša angleška flota prežene Škote z otoka [[Man]] v Irskem morju. Otok Man so si Škoti priključili po krajši vojni z Norvežani ([[1266]]). * [[19. julij]] - [[Bitka pri Halidon Hillu]]: angleška vojska pod vodstvom kralja [[Edvard III. Angleški|Edvarda III.]] odločujoče porazi škotsko vojsko, ki jo vodi regent [[Archibald Douglas (škotski plemič)|Archibald Douglas]]. Škoti so ponovno številčnejši, a morajo zaradi razmočenega terena razjahati. Škotske pešake in suličarje nato Angleži zlahka dotolčejo z [[dolgi lok|dolgim lokom]], preživele pa pokonča ali ujame viteška konjenica. V bitki pade cvet škotskega nižjega plemstva, več kot 4.000 vitezov, potem ko je bilo visoko plemstvo dotolčeno že leto poprej. Preživi jih zgolj peščica. Po zmagi se Edvard III. vrne nazaj na jug in pusti Balliolu, da opravi z ostanki odpora. [[1334]] ↔ * [[9. avgust]] - Angleški kralj [[Edvard III. Angleški|Edvard III.]] se odpove kakršnim koli zahtevam do žepne otočne kraljevine Man. V zahvalo za dotedanjo pomoč za kralja Mana prizna [[William Montagu, 1. grof Salisbury|grofa Salisburyja Williama Montaguja]]. ==== Ostalo ==== * [[2. marec]] - Umrlega poljskega kralja [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I.]] nasledi sin [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III.]] * [[6. junij]] - [[Ulster]], [[Irska (otok)|Irska]]: nenavadno je sovraštvo med člani hiberno-normanske plemiške družine de Burgh/Burke, ki je vladala Ulstru na Irskem. Tretjega grofa Ulstra [[William Donn de Burgh|Williama Donn de Burgha]] po načrtu svakinje, da bi se maščevala za mučno smrt svojega moža, umori njen vitez. Umorjeni grof za sabo pusti eno leto staro dedinjo [[Elizabeth de Burgh, 4. grofica Ulstra|Elizabeth]] in vdovo, ki skupaj z otrokom pred družinskim nasiljem pobegne v Anglijo. Med ožjimi sorodniki se začne družinska vojna, v kateri se vse strani toliko izčrpajo, da si njihova posestva potem priključijo sosednja keltska irska žepna kraljestva. * [[15. junij|15.-16. junij]] - Maroški [[Marinidi]] pod vodstvom sultana [[Abu al-Hasan Ali ibn Usman|Abu al-Hasana]] preženejo Kastiljce z [[Gibraltar]]ja. [[1339]] ↔ * [[18. junij]] - Po smrti vojvode Spodnje Bavarske [[Henrik XV. Bavarski|Henrika XV. Wittelsbaškega]] nadaljujeta z vladanjem brata in sovladarja [[Henrik XIV. Bavarski|Henrik XIV.]] in [[Oton IV. Bavarski|Oton IV.]] [[1334]] ↔ * [[19. julij]] - [[Kanbalik]], Kitajska: kronanje [[Togon Temur]]ja za novega (in zadnjega) mongolskega vrhovnega kana ter cesarja [[dinastija Yuan|dinastije Yuan]]. Regentstvo prevzame vezir [[Bajan (Merkit)|Bajan]] iz klana [[Merkit]]. [[1340]] ↔ * [[12. september]] - Potovanje maroškega popotnika [[Ibn Batuta|Ibn Batute]]: iz prestolnice [[Zlata horda|Zlate horde]] [[Saraj]]a odpotuje v [[Čagatajski kanat]] ([[Buhara]], [[Samarkand]]), kjer se ustavi na dvoru čagatajskega kana [[Tarmaširin]]a. Od tam se odpravi še južneje skozi Afganistan in preko gorskih prelazov [[Hinukuš]]a v Indijo ([[Delhijski sultanat]]). Omenjenega dne prispe do reke [[Ind]] in od tam zaključi pot v [[Delhi]]ju, kjer ga delhijski sultan [[Muhamed bin Tugluk]] sprejme v službo sodnika, [[kadi]]ja. V naslednjih letih potuje po sultanatu v službi sodnika [[šeriatasko pravo|šeriatskega prava]], kjer pa z omejenim uspehom rešuje primere, saj niso vsi Indijci muslimani in še tisti, ki so, v civilnih zadevah sledijo predislamskim pravnim tradicijam. [[1335]] ↔ * [[25. avgust]] - Granadsko plemstvo umori emirja [[Muhamed IV. (Granada)|Muhameda IV.]], ki je poskušal doseči zavezništvo z maroškimi [[Marinidi]]. Nasledi ga mlajši brat [[Jusuf I. (Granada)|Jusuf I.]] * [[4. november]] - [[Toskana]], Italija: v [[Firence|Firencah]] poplavi reka [[Arno]] in odnese skoraj vse mostove. * [[6. december]] - Papež [[papež Janez XXII.|Janez XXII.]] razglasi enajst spornih tez v delu ''De statu animarum'', ki ga je napisal francoski teolog in filozof [[Durand iz St. Pourçaina]]. * Češka: češkemu kralju [[Ivan Češki|Ivanu Luksemburškemu]] se postopoma kvari vid, zaradi česar dobi sčasoma vzdevek Ivan Slepi. Vzporedno z napredovanjem bolezni državniške dolžnosti prevzema njegov sin princ [[Karel IV. Nemški|Karel]]. * Huda lakota v [[Katalonija|Kataloniji]] in Okcitaniji (južni Franciji). [[Slika:Map_Kingdom_Arelat_EN.png|thumb|desno|340px|Titularna kraljevina Arles, del Svetega rimskega cesarstva, ki pa je, kakor cesarstvo, obstajala samo v nazivni obliki. ]] * Dofen<ref>naziv grofov Albona</ref> Vienneja [[Guigues VIII. Viennoiški|Guiges VIII.]] pade v bitki med obleganjem neke utrdbe v Savoji. Nasledi ga brat [[Humbert II. Viennoiški|Humbert II.]] ↓ * → [[Sveto rimsko cesarstvo|SRC]]: rimsko-nemški cesar [[Ludvik IV. Nemški|Ludvik IV. Wittelsbaški]] se po avanturi v Italiji obrne na že dolgo zanemarjeno [[Kraljestvo Arles|Kraljestvo Arles]], ki geografsko pokriva zahodne [[Alpe]] od osrednje Švice do obale Sredozemskega morja. Krono kralja Arlesa, ki je hkrati zgodovinska krona burgundskih kraljev, ponudi novemu viennoiškemu dofenu Humbertu II., ki pa jo prijazno zavrne. [[1365]] ↔ * Švica: v mestu [[Luzern]] je dokončan lesen most čez reko [[reka Reuss|Reuss]] [[Kapellbrücke]]. == Rojstva == * [[Blanka Navarska (1333-1398)|Blanka Navarska]], francoska kraljica († [[1398]]) * [[Carlo Zeno]], beneški admiral († [[1418]]) * [[Eleanora Aragonska (1333-1417)|Eleanora Aragonska]], ciprska kraljica († [[1417]]) * [[Friderik V. Nürnberški|Friderik V.]], nürnberški mestni grof († [[1398]]) * [[Helena Kantakuzen]], bizantinska cesarica († [[1396]]) * [[Kanami]], japonski dramatik in igralec († [[1384]]) * [[Mihael II. Tverski|Mihael II.]], tverski knez, vladimirski veliki knez († [[1399]]) == Smrti == * [[2. marec]] - [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]], poljski kralj (* [[1261]]) * [[23. maj]] - [[Hodžo Takatoki]], zadnji japonski regent Šogunata Kamakura (* [[1303]]) * [[6. junij]] - [[William Donn de Burgh, 3. grof Ulster|William Donn de Burgh]], hiberno-normanski plemič, 3. grof Ulster (* [[1312]]) * [[18. junij]] - [[Henrik XV. Bavarski|Henrik XV.]], vojvoda Spodnje Bavarske (* [[1312]]) * [[19. julij]] - [[Archibald Douglas (škotski plemič)|Archibald Douglas]], škotski regent (* [[1298]]) * [[25. avgust]] - [[Muhamed IV. (Granada)|Muhamed IV.]], granadski emir (* [[1315]]) * [[25. september]] - [[princ Morikuni]], 9. japonski šogun (* [[1301]]) * [[16. oktober]] - [[protipapež Nikolaj V.]] (* [[1260]]) * [[7. december]] - [[Gerold von Friesach|Gerold iz Friesacha]], [[krška škofija|krški]] škof * [[Ahmad an-Nuvari]], egiptovski zgodovinar, enciklopedist (* [[1279]]) * [[Guigues VIII. Viennoiški]], dofen Vienneja, grof Albona, Grenobla, Briançona (* [[1309]]) * [[Manuel II. Trapezuntski|Manuel II. Veliki Komnen]], trapezuntski cesar (* [[1323]]) * [[Nikko (budist)|Nikko]], japonski budistični menih, ločina Ničiren (* [[1246]]) * [[Šihabuddin an-Nuvajri]], egiptovski zgodovinar (* [[1279]]) ==Opombe== {{opombe}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1333|*]] cz5je4l9wrdyn797qtizo3x760hzy82 0 1752 5735961 5662822 2022-08-17T21:34:37Z GeographieMan 179499 /* Daljni vzhod */ pravopis wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1183''' ('''[[rimske številke|MCLXXXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == ===Evropa=== [[Slika:Kaiserbrunnen Konstanz 5638.jpg|thumb|right|250px|Spominsko obeležje ob sklenitvi Konstanškega miru, Konstanz, Baden-Württemberg]] * [[5. februar]] - Papež [[papež Lucij III.|Lucij III.]] povzdigne sicilsko mesto [[Monreal]] v nadškofijo. * [[11. junij]] - [[Henrik Mladi kralj]], sin [[Henrik II. Angleški|Henrika II.]], med pripravami na upor proti očetu huje zboli in umre. Uporniki se razidejo in Henrik II. reorganizira načrte o dedovanju. Trem sinovom po novem (nominalno) pripada: [[Godfrej II. Bretonski|Godfreju]] vojvodina Bretanija, [[Rihard Levjesrčni|Rihardu]] kraljevina Anglija, [[Ivan Brez Dežele|Ivanu]] vojvodina Akvitanija. ** Rihard se upre predaji Akvitanije najmlajšemu bratu, zato Henrik ostala dva brata naščuva proti njemu, da mu odvzameta vojvodino. [[1184]] ↔ ** S smrtjo Henrika ml. pride ponovno v ospredje vprašanje [[Vexin]]a, ki je bil Henriku ml. obljubljen kot del dote francoske princese [[Margareta Francoska|Margarete]]. Henrik st. je zavezan vrniti Vexin nazaj francoskemu kralju, ko mlado vdovo za roko zaprosi ogrski kralj [[Béla III. Ogrski|Béla III.]] . Z odločitvijo, razumljivo, zavlačuje. * [[25. junij]] - [[Konstanški mir]]: med rimsko-nemškim cesarjem [[Friderik I. Barbarossa|Friderikom Barbarosso]] in [[Lombardska liga|Lombardsko ligo]] je končno potrjen [[Beneški sporazum]] iz leta ←[[1177]]. Sporazum zagotavlja severnoitalijanskim mestom velik delež avtonomije, vendar kljub temu še vsaj nominalno vazalno povezanost rimsko-nemškemu cesarju. Bolj kot izvršilno ohrani Barbarossa nad mesti sodno oblast, ki pa jo zaradi oddaljenosti le stežka uveljavlja. * [[11. julij]] - Umrlega bavarskega vojvodo [[Oton I. Wittelsbaški|Otona I. Wittelsbaškega]] nasledi sin [[Ludvik I. Bavarski|Ludvik I.]] * [[23. avgust]] - Umrlega nadškofa Mainza in cesarskega elektorja [[Kristjan I. iz Bucha|Kristjana I. iz Bucha]] nasledi [[Konrad I. Wittelsbaški]]. * [[24. september]] → [[Andronik I. Komnen]] ukaže umoriti mladoletnega dednega cesarja [[Aleksej II. Komnen|Alekseja II.]]. Po umoru se poroči z Aleksejevo (mladoletno) vdovo [[Neža Francoska, bizantinska cesarica|Nežo Francosko]], čeprav je sam že poročen. Andronik je star 65, Neža komaj 12 let. ** Po pokolu Latinov [[1182|prejšnje]] leto novi (so)cesar [[Andronik I. Komnen|Andronik I. Komnen]] s tiranskim nasiljem razširja svojo oblast. Umorjeni so najtesnejši dvorni sorodniki in zaupniki dednega cesarja [[Aleksej II. Komnen|Alekseja II.]], krog (potencialnih) sovražnikov pa Andronik še razširi na celotno bizantinsko aristrokracijo. * Francoski kralj [[Filip II. Francoski|Filip II.]] uniči s pomočjo vojaškega meniškega reda [[kapuciati|kapuciatov]] razpuščene plenilske horde bivših vojakov. Istega leta odobri načrte za razširitev glavne pariške tržnice [[Les Halles]]. ===Bližnji vzhod=== * [[Obleganje Keraka, 1183|Obleganje Keraka]]: kazenska ekspedicija sirsko-egiptovskega sultana [[Saladin]]a proti [[Rejnald Chatillionski|Rejnaldu Chatillionskemu]], ki ga varuje trdnjava [[Kerak]]. ** Med obleganjem Keraka se v utrdbi poročita Rejnaldov posvojenec [[Humfred IV. Toronski]] in princesa [[Izabela Jeruzalemska]]. Poroke se udeleži tudi regent [[Gvido Lusignanski]]. * Hudo bolan jeruzalemski kralj [[Baldvin IV. Jeruzalemski|Baldvin IV.]] sklene rešiti Kerak. Vojsko mu pomaga zbrati [[Rajmond III. Tripolitanski]].↓ * → Ob prihodu jeruzalemske vojske Saladin opusti obleganje Keraka, ker bi se njegova vojska znašla ujeta med jeruzalemsko vojsko in Kerakom. ** V nemilost pri kralju Baldvinu IV. zapade regent Gvido Lusignanski, ki zavrne boj s Saladinom, preden se ta umakne izpred trdnjave pred bližajočo se jeruzalemsko vojsko. Gvida rezreši in regentstvo preda Rajmondu III. Tripolitanskemu iz nasprotnega političnega tabora. ** Rejnald nadaljuje s plenjenjem mimoidočih karavan. * Po neuspešnem obleganju Keraka se Saladin usmeri na Alep, ga dokončno zavzame ter priključi svojemu imperiju. * Podatek, da je jeruzalemski patriarh [[Heraklij Jeruzalemski|Heraklij]] zaradi rivalstva to leto izobčil tirskega nadškofa [[Vilijem iz Tira|Vilijema]], je napačen, saj Vilijem neprekinjeno opravlja nadškofovsko službo do svoje smrti ([[1186]]). ===Daljni vzhod=== * Na Japonskem se obnovi vojna [[vojna Genpei|Genpei]] med bojevniškima klanoma [[klan Taira|Taira]] in [[klan Minamoto|Minamoto]]. * [[2. junij]] - [[Bitka pri Kurikari]]: ker je huda lakota bistveno prizadela vojaške sposobnosti obeh klanov, klan Taira rekrutira vojsko iz podeželskega prebivalstva. Razmeroma maloštevilni klan Minamoto s premišljeno taktiko odločujoče premaga več kot desettisoč glavo vojsko klana Taira.↓ * [[14. avgust]] → Sile klana Minamoto zavzamejo prestolnico [[Kjoto]]. Vodja klana Taira [[Taira Munemori|Munemori]] na begu vzame s sabo cesarja [[Antoku (japonski cesar)|Antokuja]] in cesarske regalije. * [[8. september]] - Menjava na prestolu japonskih cesarjev. Petletni cesar Antoku je odstavljen v korist novega triletnega cesarja [[Go-Toba (japonski cesar)|Go-Tobe]]. Ob nadzoru klana Minamoto mandat ponovno prevzame upokojeni 77. cesar in njegov ded [[Go-Širakava]]. * Ob klanu Taira v defenzivi se pojavi boj za oblast in za nadzor nad mandatnim cesarjem Go-Širakavo znotraj klana Minamoto med bratranci [[Minamoto Jošinaka|Jošinako]], [[Minamoto Joritomo|Joritomom]] in [[Minamoto Jočicune|Jošicunejem]]. [[1184]] ↔ * [[Bitka pri Mizušimi]]: spodletel napad klana Minamoto na bazo klana Taira na otoku [[Šikoku]]. * [[Bitka pri Murojami]]: ponovna zmaga za Tairo. * [[Pagansko kraljestvo]], Burma: dokončanje budističnega templja [[tempelj Sulamani|Sulamani]]. == Rojstva == [[Slika:Gisant d'Henri le Jeune2.JPG|thumb|right|220px|Sarkofag s posmrtnimi ostanki Henrika Mladega Kralja v Rouenu, Normandija]] * [[Čagataj]], mongolski kan, drugi Džingiskanov sin († [[1242]]) * [[Hodžo Jasutoki]], japonski regent, ''de facto'' vladar Japonske († [[1242]]) == Smrti == * [[10. april]] - [[Peter I. Courtenayjski|Peter I.]], baron Courtenayja, sin kralja [[Ludvik VI. Francoski|Ludvika VI.]] (* [[1125]]) * [[11. junij]] - [[Henrik Mladi Kralj]], angleški sokralj, sin Henrika II. (* [[1155]]) * [[11. julij]] - [[Oton I. Wittelsbaški]], bavarski vojvoda (* [[1117]]) * [[12. avgust]] - [[Margareta Navarska]], princesa, sicilska kraljica, regentinja (* [[1128]]) * [[23. avgust]] - [[Kristjan I. iz Bucha]], mainški nadškof, kancler Nemčije (* [[1130]]) * [[24. september]] - [[Aleksej II. Komnen]], bizantinski cesar (* [[1169]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1183|*]] e03rd705mly31ctu60vlqxvp636vqjc 0 2667 5735767 5489393 2022-08-17T16:46:40Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ --odvečna povezava na razločitev wikitext text/x-wiki '''9. april''' je 99. [[dan]] [[leto|leta]] (100. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 266 dni. {{koledarApril}} == Dogodki == * [[1241]] - [[Mongoli]] v [[bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] premagajo združeno poljsko, nemško in češko vojsko * [[1388]] - v [[bitka pri Näffelsu|bitki pri Näffelsu]] [[Švicarji]] premagajo [[Habsburžani|Habsburžane]] * [[1682]] - [[René Robert Cavelier de La Salle]] pripluje v [[delta|delto]] [[Misisipi]]ja * [[1865]] - s podpisom premirja se konča [[ameriška državljanska vojna]] * [[1866]] - v [[Združene države Amerike|ZDA]] sprejet [[zakon o državljanskih pravicah]] * [[1904]] - v [[Chicago|Chicagu]] se konča ustanovna konvencija [[Slovenska narodna podporna jednota|Slovenske narodne podporne jednote]] * [[1918]] - začne se [[bitka pri Lysu]] * [[1940]] - [[Tretji rajh]] napade [[Danska|Dansko]] in [[Norveška|Norveško]] ([[operacija Weserübung]]) * [[1942]] - [[Japonska]] zasede [[Filipini|Filipine]] * [[1945]]: ** [[Rdeča armada]] zavzame Königsberg (danajšnji [[Kaliningrad]]) ** pričetek [[Nemci|nemško]]-[[domobranci|domobranske]] ofenzive v [[Suha Krajina|Suhi Krajini]] in [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]] * [[1970]] - [[Paul McCartney]] je uradno razglasil razpad [[glasbena skupina|skupine]] ''[[The Beatles]]'' * [[2009]] - na [[Mežakla|Mežaklo]] pade [[meteorit]] == Rojstva == [[Slika:Vlado Novak 2019.jpg|sličica|255x255_pik|Vlado Novak]] *[[1283]] - [[Margareta Norveška (1283-1290)|Margareta Norveška]], škotska kraljica († [[1290]]) *[[1285]] - [[Ajurbarvada]], mongolski veliki kan, kitajski cesar († [[1320]]) *[[1336]] - [[Timur Lenk]], mongolski kan († [[1405]]) *[[1627]] - [[Johann Caspar Kerll]], nemški skladatelj († [[1693]]) *[[1675]] - [[Janez Gregor Božič]], slovenski baročni kipar († [[1724]]) *[[1691]] - [[Johann Matthias Gesner]], nemški učenjak († [[1761]]) *[[1773]] - [[Étienne Aignan]], francoski prevajalec, pisec, libretist, dramatik († [[1824]]) *[[1806]] - [[Janez Nepomuk Kalister]], slovenski poslovnež in mecen, († [[1864]]) *[[1815]] - [[Alphonse-Eugène Beau de Rochas]], francoski inženir († [[1893]]) *[[1816]] - [[Charles-Eugène Delaunay]], francoski astronom, matematik († [[1872]]) *[[1819]] - [[Annibale de Gasparis]], italijanski astronom († [[1892]]) *[[1821]] - [[Charles-Pierre Baudelaire]], francoski pesnik († [[1867]]) *[[1854]] - [[Pavlina Pajk]], pisateljica in pesnica, rojena v Pavii v Italiji († [[1901]]) *[[1865]] - **[[Charles Proteus Steinmetz]], nemško-ameriški elektrotehnik († [[1923]]) **[[Erich Ludendorff]], nemški general († [[1937]]) *[[1878]] - [[Marcel Grossmann]], nemški matematik († [[1936]]) *[[1903]] - [[Gregory Goodwin Pincus]], ameriški endokrinolog († [[1967]]) *[[1908]] - [[Viktor Vásárhely]] - [[Victor Vasarely]], madžarsko-francoski slikar († [[1997]]) *[[1915]] - [[Dušan Kveder]] - Tomaž, slovenski revolucionar († [[1966]]) *[[1921]] - [[Stojan Puc]], slovenski šahist († [[2004]]) *[[1933]] - [[Jean-Paul Belmondo]], francoski filmski igralec *[[1948]] - [[Patty Pravo]], italijanska pevka * [[1952]] - [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], slovenski igralec *[[1954]] - [[Denis Quaid]], ameriški filmski igralec *[[1971]] - [[Jacques Villeneuve]], kanadski voznik Formule 1 *[[1972]] - [[Željko Rebrača]], srbski košarkar *[[1979]] - [[Mario Matt]], avstrijski alpski smučar == Smrti == * [[491]] - [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]], bizantinski cesar (* okoli [[425]]) * [[1024]] - [[papež Benedikt VIII.]] (* [[980]]) * [[1137]] - [[Vilijem X. Akvitanski|Vilijem X.]], akvitanski vojvoda (* [[1099]]) * [[1241]] - [[Henrik II. Poljski|Henrik II. Pobožni]], vojvoda Velike Poljske, nadvojvoda Poljske (* [[1196]]) * [[1283]] - [[Margareta Škotska (1261–1283)|Margareta Škotska]], norveška kraljica (* [[1261]]) * [[1302]] - [[Konstanca II. Sicilska|Konstanca II. Hohenstaufen]], sicilska princesa, aragonska kraljica (* [[1249]]) * [[1327]] - [[Walter Stewart, 6. High Steward|Walter Stewart]], škotski plemič, 6. High Steward (* [[1296]]) * [[1483]] - [[Edvard IV. Angleški)|Edvard IV.]], angleški kralj (* [[1442]]) * [[1548]] - [[Gonzalo Pizarro]], španski konkvistador, raziskovalec (* okoli [[1502]]) * [[1553]] - [[François Rabelais]], francoski duhovnik, pisatelj, humanist (* okoli [[1492]]) * [[1626]] - sir [[Francis Bacon]], angleški filozof, pisatelj, politik (* [[1561]]) * [[1654]] - [[Matej Basarab]], vlaški knez (* [[1580]]) * [[1693]] - [[Roger de Bussy-Rabutin]], francoski pisatelj (* [[1618]]) * [[1754]] - [[Christian Wolff (filozof)|Christian Wolff]], nemški filozof, matematik (* [[1679]]) * [[1789]] - [[Miura Baien]], japonski konfucijanski filozof in ekonomist (* [[1723]]) * [[1803]] - [[Miháo Bakoš]], slovenski evangeličanski duhovnik, dekan, učitelj, pisatelj in prevajalec (* [[1742]]) * [[1936]] - [[Ferdinand Tönnies]], nemški sociolog (* [[1855]]) * [[1945]] - ** [[Wilhelm Franz Canaris]], nemški admiral, obveščevalec (* [[1887]]) ** [[Dietrich Bonhoeffer]], nemški protestantski pastor, teolog in borec proti nacizmu (* [[1906]]) * [[1953]] - [[Hans Reichenbach]], nemški filozof (* [[1891]]) * [[1959]] - [[Frank Lloyd Wright]], ameriški arhitekt (* [[1867]]) * [[1961]] - [[Ahmet Zogu]], albanski kralj (* [[1895]]) * [[2021]] ** [[DMX]] (* [[1970]]) ** [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], mož kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] (* [[1921]]) == Prazniki in obredi == * dan finskega jezika na Finskem [[Kategorija:Dnevi v letu|409]] lt0osr00x0zi7qmac44hdaxhjwsd3rs 0 3437 5735771 4745627 2022-08-17T16:50:30Z Yerpo 8417 pnp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Carl Gustav Jakob Jacobi''', [[Nemci|nemški]] [[matematik]], * [[10. december]] [[1804]], [[Potsdam]], [[Nemčija]], † [[18. februar]] [[1851]], [[Berlin]]. == Življenje in delo == Jacobi je študiral na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Univerzi v Berlinu]], kjer je leta 1825 [[doktorat|doktoriral]] s tezo o teoriji [[ulomek|ulomkov]]. Leta 1827 je postal izredni, leta 1829 pa redni [[profesor]] na [[Univerza v Königsbergu|Univerzi v Königsbergu]] (današnji [[Kaliningrad]]), kjer je poučeval do leta 1842. Leta 1843 je zaradi preveč dela onemogel in je obiskal [[Italija|Italijo]], da bi si opomogel. Po vrnitvi se je preselil v Berlin, kjer je do smrti prejemal kraljevo [[pokojnina|pokojnino]]. Razvil je pomembno vejo [[matematična anliza|matematične analize]] teorijo [[eliptična funkcija|eliptičnih funkcij]]. Znan je njegov [[Jacobijev simbol|simbol]]: : <math> \left( {n\over m} \right) \!\, . </math> Če je ''m'' praštevilo, Jacobijev simbol postane [[Legendrov simbol]]. Legendrov simbol je enak <math>\pm 1</math>, odvisno od tega ali je ''n'' kvadratni ostanek po [[modul]]u ''m''. Znan je tudi po svojem delu na področju [[teorija števil|teorije števil]], [[diferencialni račun|diferencialnega]] in [[integralni račun|integralnega računa]]. Znana je njegova funkcija zeta <math>Z(f\vert m)</math>, ki je določena z [[eliptični integral|eliptičnimi integrali]] kot: : <math> Z(f\vert m) = E(f\vert m) - {E(m) F(f\vert m) \over K(m)} \!\, . </math> V analizi je pomembna njegova [[Jacobijeva determinanta|determinanta]]: : <math> \begin{vmatrix} {\partial f\over \partial x} {\partial f\over \partial y} \\ {\partial \varphi\over \partial x} {\partial \varphi\over \partial y} \end{vmatrix} \equiv {D(f,\varphi )\over D(x,y)} \equiv {D(u,v)\over D(x,y)} \equiv \Im \; . </math> == Glej tudi == * [[Jacobijev integral]] * [[Jacobijeva enakost]] * [[seznam nemških matematikov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jacobi, Carl Gustav Jakob}} [[Kategorija:Rojeni leta 1804]] [[Kategorija:Umrli leta 1851]] [[Kategorija:Nemški matematiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Königsbergu]] [[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Carl Gustav Jakob Jacobi|*]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu]] giys5qwd2d9dpnghjqmjs5nfckghwsc 0 5268 5735774 5446891 2022-08-17T17:04:55Z Yerpo 8417 --odvečna povezava na razločitev wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = | fields = [[astronomija]], [[matematika]] | known_for = [[Besslova funkcija]] <br /> [[zvezdna paralaksa]] <br / > [[Besslov elipsoid]] | signature = Bessel Namenszug.jpg }} '''Friedrich Wilhelm Bessel''', [[Nemci|nemški]] [[astronom]] in [[matematik]], * [[22. julij]] [[1784]], [[Minden]], [[Vestfalija]], [[Prusija]] (sedaj [[Nemčija]]), † [[17. marec]] [[1846]], Königsberg, Prusija (sedaj [[Kaliningrad]], [[Rusija]]). == Življenje in delo == [[File:Bessel, Friedrich Wilhelm – Tabulae Regiomontanae reductionum observationum astronomicarum ab anno 1750 usque ad annum 1850 computatae, 1830 – BEIC 753362.jpg|thumb|''Tabulae Regiomontanae reductionum observationum astronomicarum ab anno 1750 usque ad annum 1850 computatae'', 1830]] Bessel je začel svojo življenjsko pot kot [[knjigovodja]]. [[astronomija|Astronomije]] se je naučil sam in je bil na tem področju kmalu uspešen. Leta 1804 je z 20-imi leti še enkrat preračunal [[tir]] [[Halleyjev komet|Halleyjevega]] [[komet]]a na podlagi starejših opazovanj [[Thomas Harriot|Thomasa Harriota]] in [[Nathaniel Torporley|Nathaniela Torporleyja]] leta 1607.<ref name="bessel_1804">{{sktxt|Bessel|1804}}.</ref> Svoje rezultate je poslal [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers|Olbersu]], na katerega so njegovi računi napravili tolikšen vtis, da je za mladeniča našel službo na [[observatorij]]u. Do leta 1810 je postal Bessel tako ugleden, da ga je opazil [[Prusija|pruski]] kralj [[Friderik Viljem III.]] in ga imenoval za nadzornika in glavnega sodelavca pri gradnji [[Observatorij Königsberg|Observatorija v Königsbergu]]. Od leta 1813 do svoje smrti je bil njegov predstojnik. Bil je izvrsten opazovalec in teoretik. Na observatoriju je vneto preučeval [[James Bradley|Bradleyjeva]] opazovanja. Določeval je [[točnost]] uporabljenih [[astronomski inštrument|astronomskih inštrumentov]]. Iznašel je postopke za popravljanje in računanje napak. Izvršil je [[meritev|meritve]] osnovnih podatkov o [[precesija|precesiji]], [[nutacija|nutaciji]] in [[aberacija|aberaciji]]. V astronomske račune je vpeljal številne izboljšave in uvedel postopke [[matematična analiza|matematične analize]]. Izdelal je poenoten sistem računanja [[lega|leg]] [[zvezda|zvezd]], ki ga še danes uporabljamo. Leta 1818 je izdal [[zvezdni katalog|katalog]] leg 50.000 zvezd izračunanih po Bradleyjevih opazovanjih, ki ga je kasneje še izboljšal njegov učenec [[Friedrich Wilhelm August Argelander|Argelander]]. 27. januarja 1829 je pisal Besslu [[Carl Friedrich Gauss|Gauss]] o osnovah [[neevklidska geometrija|neevklidskih geometrij]]. Med letoma 1821 in 1825 je Bessel na Observatoriju v Königsbergu izmeril lege 32.000 zvezd v ekvatorialnem koordinatnem sistemu. To število je do leta 1833 naraslo do 75.000 zvezd med 15 stopinjami južne in 45 stopinjami severne deklinacije do magnitude 9^m. Izdal je katalog točnih leg zvezd ''Fundamenta astronomiae''. Pri uporabi svojega zvezdnega kataloga izpeljanega iz Bradleyjevih opazovanj za [[epoha (astronomija)|epoho]] 1830,0 in [[Giuseppe Piazzi|Piazzijevega]] kataloga je našel vrednost splošne precesije v longitudi Ψ = 50,3635". Zaradi njegovega dela Bessla smatramo za ustanovitelja sodobne [[astrometrija|astrometrije]]. Zanimal se je tudi za [[geodezija|geodezijo]]. Med letoma 1831 in 1836 je s častnikom in geodetom [[Johann Jacob Baeyer|Baeyerjem]] meril geografsko stopinjo v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]].<ref name="hamel_1996">{{sktxt|Hamel|Buschmann|1996}}.</ref> Prvi je izračunal [[paralaksa|paralakso]] zvezde ([[61 Laboda|61]] [[Labod (ozvezdje)|Laboda]] (Cygni)) in tako izpolnil 300 let star sen astronomov. Pri predelavi Bradleyjevega kataloga je opazil, da ima ta zvezda, ki jo je odkril Piazzi, veliko [[lastno gibanje]]. Menil je, da nam je nenavadno blizu, čeprav ima zelo šibek sij. S Fraunhoferjevim [[heliometer|heliometrom]], ki mu je omogočal zelo točno merjenje, in, ki ga je zasnoval sam, je v letih od 1837 do 1840 opravil mnoga opazovanja te zvezde. Meril je kotne razdalje med njo in dvema šibkima navidezno bližnjima zvezdama. Zvezdi imata majhno lastno gibanje, sta torej mnogo dlje od [[Osončje|Osončja]] in tvorita z zvezdo le navidezno trozvezdje. Ob koncu leta 1838 je po temeljiti analizi svojih meritev objavil, da je zvezda 61 Laboda v enem letu opisala na nebu manjhno [[elipsa|elipso]] med ostalimi zvezdami. Za paralakso je tega leta dobil 0,37 [[kotna sekunda|kotne sekunde]], leta 1840 pa 0,348 sekunde. To je pomenilo, da je zvezda od nas 590.000-krat dlje kot [[Sonce]], oziroma 160.000 [[milijarda|milijard]] [[kilometer|km]] daleč ali 11,1 [[svetlobno leto|svetlobnega leta]]. Istega leta sta merila paralaksi [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Centauri) in [[Vega (zvezda)|Vege]], α [[Lira (ozvezdje)|Lire]] (Lyrae) tudi [[Thomas James Henderson|Henderson]] in [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Friedrich von Struve]]. Točnost, s katero je meril Bessel, je bila takšna, kakor da bi izmeril debelino [[lasje|lasu]] z razdalje 50 [[meter|m]]. Za človeka se je s tem [[Vesolje]] močno povečalo, saj si je [[Johannes Kepler|Kepler]] predstavljal, da je celotna zvezdna krogla od nas oddaljena le kako [[desetina|desetino]] svetlobnega leta, [[Isaac Newton|Newton]] pa si je upal to številko povečati na morda 2 svetlobni leti. Besslova objava o odkritju zvezdne paralakse je pomenila še končno potrditev [[Nikolaj Kopernik|Kopernikove]] teorije, saj je bila poleg zvezdne aberacije [[svetloba|svetlobe]], ki jo je odkril leta 1728 Bradley, očiten dokaz za [[gibanje]] [[Zemlja|Zemlje]] v [[prostor]]u. Do sredine 20. stoletja so izmerili že 60.00 tisoč zvezdnih paralaks. Na ta način so merili razdalje do 100 svetlobnih let. Leta 1841 je Bessel določil [[elipsoid]]no [[oblika Zemlje|obliko Zemlje]], polmer ob ekvatorju ''a'' = 6.377.397,155 m, polmer ob poldnevniku ''b'' = 6.356.078,963 m in sploščenost ''e'' = 1/299,1528128, ter njeno [[masa|maso]]. Svoje delo ''Astronomska opazovanja'' (''Astronomische Untersuchungen'') je objavil leta 1842. V letu 1844 je s svojim Fraunhoferjevim heliometrom opazil nepravilnosti v gibanju [[Sirij]]a in [[Prokijon]]a ter zaključil, da jih ne povzroča paralaksa, ampak neki njun nevidni spremljevalec, ki [[kroženje|kroži]] okrog zvezd. Pozneje je Sirij B, [[bela pritlikavka|belo pritlikavko]], leta 1862 še z nedokončanim [[zrcalo|zrcalnim]] [[zrcalni daljnogled|daljnogledom]] odkril [[Alvan Graham Clark]]. To njegovo odkritje je označilo premik v zanimanju astronomov od Osončja, ki ga je [[Pierre-Simon Laplace|Laplace]] tako skladno in navidezno dokončno obdelal, k zvezdam. Vendar Osončje še ni bilo izčrpano, kot je pokazal eno leto prej [[Samuel Heinrich Schwabe|Schwabe]], s svojim pomembnim odkritjem periodičnosti Sončeve aktivnosti. [[Wilhelm Wolff Beer|Wilhelm Beer]] je opravil odlično delo celo pri tako vsakdanjem opravilu, kot je kartiranje [[Luna|Luninega]] površja. Tudi Bessel je nekaj svojih zadnjih let posvetil Osončju. Ukvarjal se je z nepravilnostnmi v gibanju [[Uran (planet)|Urana]] in z možnostjo, da obstaja na robu tedaj znanega Osončja še [[planet X|neodkriti planet]]. S točnostjo, ki je bila večja kot kdaj prej, je izračunal masi [[Jupiter (planet)|Jupitra]] in [[Saturn (planet)|Saturna]] in pokazal, da nepravilnosti v Uranovem gibanju ni mogoče pojasniti z [[gravitacija|gravitacijo]] obeh velikih [[planet]]ov. V [[matematika|matematiko]] je po proučevanju planetnih motenj uvedel po njem imenovane [[Besslova funkcija|Besslove funkcije]], ki jih je prvi določil [[Daniel Bernoulli]], cilindrične funkcije 1. reda, ki se jih dobi kot rešitve Besslove linearne diferencialne enačbe 2. reda: : <math> x^{2} \frac{\mathrm{d}^{2}y}{\mathrm{d} x^{2}} + x \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x} + (x - v) y = 0, \qquad v \ge 0 \!\, . </math> V enačbi je ''v'' konstanta, ki ni nujno [[celo število]]. Rešitve so odvisne od ''v'', za ''v'' = 1/2, 3/2, 5/2, ... Lahko se jih zapiše v sklenjeni obliki kot funkcije ''x'', sin ''x'' in cos ''x'', drugače pa so neelementarne. Enačbe tega tipa so zelo pomembne in jih srečamo pri mnogih [[fizika]]lnih problemih, na primer pri [[gostota|gostoti]] [[svetlobni tok|svetlobnega toka]], pri računanju [[ločljivost]]i optičnih priprav, pri porazdelitvi in toku [[toplota|toplote]] ali [[elektrika|elektrike]] skozi krožni valj ali pri reševanju problemov v valovni teoriji (''v'' = 0 - valovanje krožne opne), teoriji elastičnosti in [[hidrodinamika|hidrodinamiki]]. Izrazi se jih lahko z [[vrsta (matematika)|vrstami]], z določenimi [[integral]]i in s krivuljnimi integrali na [[kompleksna ravnina|kompleksni ravnini]]. Pri nekaterih uporabah se srečuje popravljene (modificirane) Besslove funkcije čisto imaginarnega argumenta in so rešitve Besslove enačbe v obliki: : <math> x^{2} \frac{\mathrm{d}^{2}y}{\mathrm{d} x^{2}} + x \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x} - (x^{2} + n^{2}) y = 0 \!\, . </math> Dela pri tem problemu ni mogel več nadaljevati, ker ga je doletela smrt, in tako tudi ni mogel biti priča uspehu [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Le Verriera]] in [[John Couch Adams|Johna Adamsa]], ki sta z odkritjem [[Neptun (planet)|Neptuna]] končno rešila problem Uranovega tira. == Priznanja == === Nagrade === [[Kraljeva astronomska družba]] (RAS) mu je leta 1829 in 1841 podelila [[Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|Zlati medalji]]. === Poimenovanja === [[Slika:Bessel crater Apollo 15.jpg|thumb|right|250px|[[Krater]] [[Bessel (krater)|Bessel]] na [[Luna|Luni]], slikan z [[Apollo 15|Apolla 15]].]] Po njem se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[krater]] [[Bessel (krater)|Bessel]] na [[Luna|Luni]] s koordinatama 21,8° severno; 17,9° vzhodno, [[premer]]om 16 [[kilometer|km]] in globino 1,7&nbsp;km. Prav tako se imenuje po njem [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[1552 Bessel]]. == Glej tudi == * [[Besslov elipsoid]] * [[Besslov filter]] * [[Besslovo leto]] * [[besslovski elementi]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi revijo|last= Bessel|first= Friedrich Wilhelm|title= Berechnung der Harriot'schen und Torporley'schen Beobachtungen des Cometen von 1607|journal= [[Monatliche Correspondenz]]|year= 1804|volume=Band&nbsp;X|pages= str.&nbsp;425}} * {{navedi revijo|last1= Hamel|first1= Jürgen|last2= Buschmann|first2= Ernst|title= Friedrich Wilhelm Bessels und Johann Jacob Baeyers Zusammenwirken bei der "Gradmessung in Ostpreußen" 1830–1838|journal= Mitteilung Nr. 189 der Instituts für Angewandte Geodäsie|year= 1996|location= Frankfurt na Majni}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Friedrich Wilhelm Bessel}} * [http://www-groups.dcs.st-andrews.ac.uk/~history/Mathematicians/Bessel.html Stran o Friedrichu Wilhelmu Besselu Univerze svetega Andreja] {{ikona en}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=18603}} {{-}} {{zlata medalja Kraljeve astronomske družbe}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bessel, Friedrich Wilhelm}} [[Kategorija:Rojeni leta 1784]] [[Kategorija:Umrli leta 1846]] [[Kategorija:Nemški astronomi]] [[Kategorija:Nemški matematiki]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali zvezdo]] [[Kategorija:Friedrich Wilhelm Bessel| ]] 5f6dsz4woaqekcyhhdqcrjimpo9st0s 0 5270 5735778 5323674 2022-08-17T17:16:45Z Yerpo 8417 --odvečne povezave na razločitve wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mihail Ivanovič Kalinin''' ([[ruščina|rusko]] Михаи́л Ив́анович Кали́нин), [[Rusi|ruski]] [[boljševik]] in [[politik]], * [[19. november]] ([[7. november]], ruski koledar) [[1875]], Gornja Trojca (Верхняя Троица), Korčevski okraj, [[Tver]]ska gubernija, [[Rusija]], † [[3. junij]] [[1946]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]]. Kalinin se je rodil v [[kmet|kmečki]] družini. Od leta 1889 je živel v [[Sankt-Peterburg]]u in delal kot [[kovinar]]. Leta 1898 se je pridružil [[Ruska socialnodemokratska delavska stranka|Ruski socialnodemokratski delavski stranki]] (РСДРП) in 1921 postal član njenega Centralnega komiteja (CK), 1919 kandidat za člana, 1925 pa redni član politbiroja CK Vsezvezne komunistične partije boljševikov - VKP(b). Od marca 1919 do 1938 je bil (kot naslednik [[Jakov Sverdlov|Jakova Sverdlova]]) predsednik Vseruskega centralnega izvršnega komiteja (ВЦИК) Vseruskega kongresa sovjetov (Ruske socialistične federativne sovjetske republike - RSFSR). Od leta 1922 je bil obenem eden od (so)predsednikov Centralnega izvršnega komiteja (CIK) kongresa sovjetov tedaj novoustanovljene Zveze sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali krajše Sovjetske zveze). V začetku leta 1938 je (po novi ustavi iz leta 1936) kot predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta [[ZSSR]] postal nominalni državni poglavar Sovjetske zveze. Malo pred svojo smrtjo se je marca 1946 upokojil, nasledil pa ga je [[Nikolaj Švernik]]. Po njem se imenuje po drugi svetovni vojni Sovjetski zvezi oz. Rusiji priključeno starodavno [[Prusija|vzhodnoprusko]] [[mesto]] [[Kaliningrad|Königsberg]] ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]], ki so ga preimenovali v Kaliningrad, v letih 1931–1990 pa se je tudi rusko mesto [[Tver]] ob [[Volga|Volgi]] imenovalo Kalinin. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam ruskih politikov]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kalinin, Mihail Ivanovič}} [[Kategorija:Boljševiki]] [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Heroji socialističnega dela]] [[Kategorija:Nosilci reda Lenina]] [[Kategorija:Nosilci reda rdeče zastave]] [[Kategorija:Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu]] 8ytfb7w7m0k0occ9hzttmvsp1ig4ofh 0 5335 5735781 5470076 2022-08-17T17:23:05Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz''' [hérman lúdvig férdinand fón hélmholc], [[Nemci|nemški]] [[fizik]], [[matematik]], [[fiziolog]] in [[biofizik]], * [[31. avgust]] [[1821]], [[Potsdam]], [[Nemčija]], † [[8. september]] [[1894]], [[Berlin]]. == Življenje in delo == Von Helmholtz spada med [[znanstvenik]]e, ki so dali pečat [[znanost]]i 19. stoletja. Bil je vsestransko izobražen na področju vseh [[naravoslovje|naravoslovnih]] [[znanost]]i. Od leta 1842 do 1849 je delal kot [[vojaški zdravnik]] v Potsdamu. Potem je postal [[profesor]] [[psihologija|psihologije]] v [[Kaliningrad|Königsbergu]], pozneje v [[Bonn]]u in [[Heidelberg]]u. Leta 1870 so ga poklicali na [[vseučilišče]] v Berlin, kjer je sprejel katedro za [[fizika|fiziko]]. 18 let pozneje je bil imenovan za predsednika Fizikalno-kemijskega državnega inštituta v Berlin-Charlottenburgu. == Dosežki == Trajno je vplival na celotno področje fizike. Med ostalim je bil mnenja, da [[Sonce]] in druge [[zvezda|zvezde]] črpajo svojo [[energija|energijo]] iz stalnega krčenja (kontrakcije). Če bi temu bilo res, bi moralo Sonce biti staro samo 50 [[milijon]]ov let. To teorijo o krčenju je izdelal leta 1853 in se kakor podobna [[Julius Robert von Mayer|von Mayerjeva]] teorija iz leta 1849 ni obdržala. Utemeljil je von Mayerjev [[prvi zakon termodinamike|energetski zakon]], izumil [[oftalmoskop]], pojasnil je [[fiziologija|fiziološke]] procese [[sluh]]a in [[vid]]a. Prvi je [[meritev|izmeril]] [[hitrost]] [[akcijski potencial|živčnih impulzov]]. == Priznanja == === Nagrade === Za svoje [[znanost|znanstvene]] dosežke je von Helmholtz leta 1873 prejel [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] iz [[London]]a. == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{citat|last1=Strnad|first1= Janez|authorlink1= Janez Strnad|title= Fiziki, 2. del|date= 1998|publisher= Modrijan|location= Ljubljana|pages= 65–76|cobiss= 53716736|ref= harv1}} == Zunanje povezave == * [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=146 Akademsko drevo Hermanna von Helmholtza] na Physics Tree {{ikona en}} {{-}} {{Copleyjeva medalja}} {{Matteuccijeva medalja}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Helmholtz, Hermann Ludwig Ferdinand von}} [[Kategorija:Nemški biologi]] [[Kategorija:Nemški fiziki]] [[Kategorija:Nemški fiziologi]] [[Kategorija:Nemški matematiki]] [[Kategorija:Nemški zdravniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Königsbergu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Bonnu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Heidelbergu]] [[Kategorija:Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Matteuccijeve medalje]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Nosilci bavarskega reda Maksimilijana za znanost in umetnost]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] 1c7mgzxfewehx4vma23mfy59a3yptuy 0 5947 5736017 5688754 2022-08-18T07:25:06Z A09 188929 /* Glej tudi */ pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država| native_name = ''Azərbaycan Respublikası'' | conventional_long_name = Republika Azerbajdžan | common_name = Azerbajdžan | common_name2 = Azerbajdžana | national_motto = | national_anthem = ''Azərbaycan Respublikasının Dövlət Himni''<br />[[Azerbajdžanski marš]] | image_flag = Flag of Azerbaijan.svg | image_coat = Azerbaijan_coa.png | image_map = LocationAzerbaijan.png | capital = [[Baku]] |latd=40|latm=22|latNS=N|longd=49|longm=53|longEW=E| largest_city = [[Baku]] | official_languages = [[Azerbajdžanščina]] | government_type = [[Republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Azerbajdžana|Predsednik]] | leader_title2 = Predsednik vlade | leader_name1 = [[Ilham Aliyev]] | leader_name2 = [[Ali Asadov]] | | sovereignty_type = [[Zgodovina Azerbajdžana|Nastanek]] | established_event1 = Demokratična republika | established_date1 = 28. maj 1918 | established_event2 = [[Azerbajdžanska SSR|SSRA]] | established_date2 = 28. april 1920 | established_event3 = Osvoboditev od Sovjetske zveze | established_date3 = {{plainlist| * 30. avgust 1991 (razglašena) * 18. oktober 1991 (osamosvojitev) * 25. december 1991 (dokončana)}} | established_event4 = polno članstvo v Skupnosti neodvisnih držav | established_date4 = 21. december 1991 | established_event5 = Sprejeta v ZN | established_date5 = 2. marec 1992 | established_event6 = sprejeta ustava | established_date6 = 12. november 1995 |area_km2 = 86.600 |area_rank = 112. |area_magnitude = 1 E9 |percent_water = zanemarljivo |population_estimate = 10.097.171<ref>{{cite web|url=http://www.yap.org.az/az/view/news/32999/azerbaycan-ehalisinin-sayi-10-milyon-nefere-chatib |title=Azərbaycan əhalisinin sayı 10 milyon nəfərə çatıb |language=Az |publisher=The New Azerbaijan Party |date=6 April 2019}}</ref> |population_estimate_year = 2019 | population_estimate_rank = 91. | population_census = 7.953.438 | population_census_year = 1999| population_density = 106 | population_density_rank = 100. | demonym = Azerbajdžanec | GDP_PPP_year = 2019 | GDP_PPP_rank = | GDP_PPP_per_capita = $18.793<ref name="World Economic Outlook"/> | GDP_PPP_per_capita_rank = | GDP_nominal = $45,284 mrd | GDP_nominal_year = 2019 | GDP_nominal_rank = | GDP_nominal_per_capita = $4.498 | GDP_nominal_per_capita_rank = | Gini = 26,6 <!-- number only --> | Gini_year = 2005 | Gini_change = <!-- increase/decrease/steady --> | Gini_ref = <ref name="wb-gini">{{cite web |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=AZ |title=GINI index (World Bank estimate)|publisher=[[World Bank]]|website=data.worldbank.org |access-date=5 March 2019}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,754 <!-- number only --> | HDI_year = 2018<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year --> | HDI_change = increase<!-- increase/decrease/steady --> | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{cite web|url=http://hdr.undp.org/en/content/2019-human-development-index-ranking|title=Human Development Report 2019|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=10 December 2019|accessdate=10 December 2019|format=PDF}}</ref> | HDI_rank = 87. |currency = [[Azerbajdžanski manat|manat]] | currency_code = AZN | time_zone = AZT | utc_offset = +4 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = | cctld = [[.az]] | calling_code = 994 | footnotes = | }} '''Azerbajdžan, '''uradno''' Republika Azerbajdžan''' ([[azerščina|azersko]] ''Azərbaycan'' ali Азәрбајҹан, {{jezik-ru|Азербайджан}}), je [[država]] v [[Kavkaz|Zakavkazju]], ki na severozahodu meji na [[Gruzija|Gruzijo]], na severu na [[Rusija|Rusijo]], na vzhodu na [[Kaspijsko jezero]], na jugu na [[Iran]], ter na zahodu na [[Armenija|Armenijo]], na katero na severu meji tudi azerbajdžanska [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Nahičevan]], ki na jugu prav tako meji na Iran, na severozahodu pa se dotika [[Turčija|Turčije]]. Nekdanjo avtonomno pokrajino [[Gorski Karabah]] na zahodu Azerbajdžana so po razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] zasedle armenske sile. Danes se na tem območju nahaja samooklicana [[Republika Arcah]], ki je ne priznava nobena država članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]]. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Azerbajdžana}} {{multiple image | align = left | direction = horizontal | header = Deviški stolp in Širvanšahova palača v starem mestu Baku sta Unescova svetovna dediščina, zgrajena v 11. do 12. stoletju. | image1 = Qız qalası ümumi 2016.jpg | alt1 = Dekliški stolp | caption1 = | width1 = 160 | image2 = Şirvanşahlar saray kompleksi.jpg | alt2 = Širvanšahova palača | caption2 = | width2 = 185 }} === Antika === {{glavni| Albanija, Kavkaz}} [[File:Ancient Azerbaijan 4.jpg|thumb|Petroglifi v [[Narodni park Gobustan|narodnem parku Gobustan]] iz 10. tisočletja pred našim štetjem, kar kaže uspešno kulturo. Gre za znamenitost Unescove svetovne dediščine, ki velja za »izjemno univerzalno vrednoto«.]] Najstarejši dokazi o naseljevanju ljudi na območju Azerbajdžana segajo v pozno [[kamena doba|kameno dobo]] in so povezani z kulturo Guručaj v [[Azohške jame|Azohških jamah]]<ref>{{cite web| last = Azakov| first = Siyavush| title = National report on institutional landscape and research policy Social Sciences and Humanities in Azerbaijan| website = Institute of Physics| publisher = Azerbaijan National Academy of Sciences| url = http://www.globalsocialscience.org/uploads/c_GlobalSSH%20-%20Azerbaijan%20institutional%20report%20FINAL.pdf| accessdate = 27 May 2007| url-status=dead| archiveurl = https://web.archive.org/web/20111116061819/http://www.globalsocialscience.org/uploads/c_GlobalSSH%20-%20Azerbaijan%20institutional%20report%20FINAL.pdf| archivedate = 16 November 2011| df = dmy-all}}</ref>. Kulture zgornjega [[paleolitik]]a in pozne [[bronasta doba|bronaste dobe]] so potrjene v jamah v kraju Tağılar, Damcılı, Zar, Yataq-yeri ter v [[nekropola]]h [[Lejlatepska kultura| Lejla Tepe]] in [[Saraj Tepe]]. Zgodnji naseljenci so bili [[Skiti]] v 9. stoletju pred našim štetjem. Za njimi so na območje južno od [[Aras (reka)|Aras]]a prišli iranski [[Medijci]]. Medijci so med 900–700 pr. n. št. zgradili obsežno cesarstvo, ki je bilo okoli leta 550 pred našim štetjem integrirano v [[Ahemenidsko cesarstvo]]. V obdobju Ahemenidov je prišlo do širjenja [[Zaratustrstvo |zaratustrstva]] <ref>{{Cite book|last=Chaumont|first=M. L.|chapter=Albania|title=Encyclopædia Iranica|year=1984|chapter-url=http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm}}</ref>. Kasneje je območje zasedel [[Aleksander Veliki]], za njim pa je bil del [[Selevkidsko cesarstvo |Selevkidskega cesarstva]]. V tem obdobju se je zaratustrstvo razširilo na Kavkaz in v [[Atropatena| Atropateno]]. Kavkaški Albanci, prvotni prebivalci severovzhodnega Azerbajdžana, so vladali tem območjem od približno 4. stoletja pred našim štetjem in ustanovili neodvisno kraljestvo. === Od Sasanidov do Safavidov === [[Sasanidsko cesarstvo]] je kavkaško Albanijo leta 252 spremenilo v vazalno državo, kralj Urnajr pa je v 4. stoletju uradno sprejel krščanstvo kot državno vero <ref>{{Cite book|title=Christianity: The Biography: 2000 Years of Global History|last=Shaw|first=Ian|publisher=Zondervan Academic|year=2017|isbn=978-0310536284|location=|pages=}}</ref>. Kljub vladavini Sasanidov je Albanija ostala entiteta v regiji do 9. stoletja in ohranila svojo monarhijo. Kljub temu, da je bil eden glavnih vazalov sasanidskega cesarja, je imel albanski kralj navidezno oblast, ''marzban'' (vojaški guverner) pa je imel večino civilne, verske in vojaške oblasti. V prvi polovici 7. stoletja je kavkaška Albanija kot vazal Sasanidov, po osvajanju Perzije, spadala pod nominalno muslimansko oblast. [[Omajadski kalifat]] je pregnal tako Sasanide kot Bizantince iz [[Zakavkazje|Zakavkazja]] in spremenil kavkaško Albanijo v vazalno državo po krščanskem odporu, ki ga je vodil kralj [[Javanšir]] in je bil leta 667 zatrt. Močan vakuum, ki ga je zapustil propad [[Abasidski kalifat |Abasidskega kalifata]], so zapolnile številne lokalne rodbine, kot Salaridi, Sadžidi in Šadadidi. V začetku 11. stoletja so ozemlje postopoma zavzeli [[Oguzi]], Turki iz Srednje Azije. Prva od teh ustanovljenih turških rodbin je bilo [[Seldžuki |Seldžuško cesarstvo]], ki je na območje, ki je danes znano kot Azerbajdžan, vstopilo do leta 1067. Predturško prebivalstvo, ki je živelo na ozemlju sodobnega Azerbajdžana, je govorilo več [[Indoevropski jeziki |indoevropskih]] in kavkaških jezikov, med njimi [[armenščina|armensko]] in[[iranski jeziki| iranske jezike]], [[azarski jezik]], ki ga je postopoma zamenjala [[turški jeziki|turščina]], zgodnji predhodnik današnjega [[Azerbajdžanščina |azerbajdžanščine]] <ref>{{cite book|last=Yarshater|first=E.|chapter=The Iranian Language of Azerbaijan|title=Encyclopædia Iranica|volume=III/2|year=1987|chapter-url=http://www.iranicaonline.org/articles/azerbaijan-vii}}</ref>. Nekateri jezikoslovci so tudi navedli, da so tatijska narečja iranskega Azerbajdžana in Azerbajdžanske republike, podobna tistim, ki jih govorijo Tati, izvirala iz azarskega jezika <ref>{{cite book |last=Ludwig |first=Paul|year=1998|location= Cambridge|title=Proceedings of the Third European Conference of Iranian Studies|volume= 1 |edition= Nicholas Sims-Williams (ed.) |publisher= Wiesbaden: Reichert |isbn=978-3-89500-070-6}}</ref>. Pod Seldžuki so lokalni pesniki, kot sta Nizami Gandžavi in Khaqani, povzročili razcvet perzijske literature na ozemlju današnjega Azerbajdžana. Lokalna rodbina Širvanšah je postala vazal [[Timuridi|Timurjevega cesarstva]] in mu pomagala v njegovi vojni z vladarjem [[Zlata horda|Zlate horde]] [[Toktamiš]]em. Po Timurjevi smrti sta nastali dve neodvisni in rivalski državi: Kara Kojunlu in Ak Kojunlu. Širvanšahi so se vrnili in ohranili visoko stopnjo avtonomije kot lokalni vladarji in vazali od leta 861 in to več stoletij naprej. Leta 1501 je iranska rodbina Safavidov pokorila Širvanšahe in pridobila njihove posesti. V naslednjem stoletju so Safavidi nekoč sunitsko prebivalstvo spremenili v šiitski islam, kot so to storili s prebivalstvom v današnjem Iranu <ref>{{cite book |last=Akiner|first=Shirin |authorlink= |year=2004|title=The Caspian: Politics, Energy and Security|page= 158 |edition= |publisher=RoutledgeCurzon |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC|isbn=978-0-7007-0501-6}}</ref>. Safavidi so Širvanšahom dovolili, da ostanejo na oblasti pod safavidskim [[suzerenstvo]]m do leta 1538, ko jih je Safavidski kralj Tahmasp I. (vladal 1524–1576) popolnoma odstavil in to območje določil kot provinco Širvan. Sunitski Osmani so uspeli zasesti dele današnjega Azerbajdžana kot posledico osmansko-safavidske vojne 1578–1590; do začetka 17. stoletja jih je izpodrinil iranski vladar [[Abas I. Veliki |Abas I.]] (vladal 1588–1629). Ob propadu Safavidskega cesarstva so Baku in njegovo okolico na kratko zasedli Rusi kot posledico rusko-perzijske vojne 1722–1723. Kljub kratkim posredovanjem sosednjih iranskih tekmecev je dežela današnjega Azerbajdžana ostala pod iransko oblastjo od prvega pojava Safavidov do 19. stoletja. === Sodobna zgodovina === [[File:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|left|250px|upright=1.4| Ozemlja kanatov (in sultanatov) v 18. do 19. stoletju]] Po Safavidih je območju vladala iranska dinastija Afšaridov. Po smrti Nader šaha (vladal 1736–1747) so mnogi njegovi nekdanji subjekti izkoristili nestabilnost. Na območju so se pojavili številni kanati z različnimi oblikami avtonomije. Vladarji teh kanatov so bili neposredno povezani z vladajočimi iranskimi rodbinami in so bili vazali in podložniki iranskega šaha. Kanati so nadzorovali svoje zadeve po mednarodnih trgovinskih poteh med Srednjo Azijo in Zahodom. Nato je bilo območje pod zaporednimi oblastmi iranskih [[Zandijci|Zandijcev]] in [[Kadžari|Kadžarov]]. Od poznega 18. stoletja si je cesarska Rusija prizadevala pridobiti zakavkaško regijo, ki je bila večinoma v rokah Irana. Leta 1804 so Rusi napadli in osvojili iransko mesto Gandža, kar je sprožilo [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijsko vojno 1804–1813]]. Vojaško močnejši so Rusi vojno končali z zmago. [[File:Взятии штурмом крепости Гянджи.jpg|thumb|upright|Obleganje trdnjave Gandža leta 1804 med rusko-perzijsko vojno 1804–1813 ruskih sil pod vodstvom generala Pavla Ciciana]] Po izgubi vojne je bil Iran prisiljen priznati nadvlado Ruskega cesarstva nad večino kanatov, skupaj z Gruzijo in Dagestanom, v skladu z Gulistansko pogodbo <ref name="books.google.nl">Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] pp 728–729 ABC-CLIO, 2 December 2014 {{ISBN|1598849484}}</ref>. Območje severno od reke Aras, ozemlje sodobnega Azerbajdžana, je bilo iransko ozemlje, dokler ga v 19. stoletju ni zasedla Rusija. Približno desetletje pozneje so Rusi v nasprotju s pogodbo iz Gulistana vdrli v iranski Erevanski kanat. To je spodbudilo končni spopad in rusko-perzijsko vojno 1826–1828. Nastala Turkmenčajska pogodba je prisilila Kadžarski Iran, da odstopi suverenost nad Erevanskim kanatom, Nahičevanskim kanatom in preostankom Lankaranskega kanata, ki je vseboval zadnje dele sodobnega Azerbajdžana. Po vključitvi vseh kavkaških ozemelj v Rusijo je bila nova meja med obema postavljena ob reki Aras, ki je po razpadu Sovjetske zveze pozneje postala del meje med Iranom in Azerbajdžanom. Tako je azerbajdžanska etnična skupina danes razdeljena med dve državi: Iran in Azerbajdžan. Število etničnih Azerbajdžancev v Iranu je daleč večje kot v sosednjem Azerbajdžanu. Po razpadu Ruskega imperija med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila razglašena kratkotrajna Zakavkaška demokratična federativna republika, ki predstavlja današnje republike Azerbajdžan, Gruzijo in Armenijo. Sledili so marčevski pokoli <ref name="smithmusavat">{{cite journal |last1=Smith |first1=Michael |date=April 2001 |title=Anatomy of Rumor: Murder Scandal, the Musavat Party and Narrative of the Russian Revolution in Baku, 1917–1920 |journal=Journal of Contemporary History |volume=36 |issue=2 |page=228 |url= |doi= 10.1177/002200940103600202|quote=''The results of the March events were immediate and total for the Musavat. Several hundreds of its members were killed in the fighting; up to 12,000 Muslim civilians perished; thousands of others fled Baku in a mass exodus''}}</ref>, ki so se zgodili med 30. marcem in 2. aprilom 1918 v mestu Baku in sosednjih območjih Bakujskega governorata Ruskega cesarstva <ref name="Smith">{{cite web |url=http://old.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_004.htm |title=Pamiat' ob utratakh i Azerbaidzhanskoe obshchestvo/Traumatic Loss and Azerbaijani. National Memory |author=Michael Smith |website=Azerbaidzhan i Rossiia: obshchestva i gosudarstva (Azerbaijan and Russia: Societies and States) |publisher=Sakharov Center |accessdate=21 August 2011|language=ru}}</ref>. Ko se je republika maja 1918 razpustila, je vodilna stranka Musavat razglasila neodvisnost Azerbajdžanske demokratične republike in sprejela ime ''Azerbajdžan''; ime, ki se je pred razglasitvijo uporabljalo izključno za sklicevanje na sosednjo severozahodno regijo sodobnega Irana. Bila je prva moderna parlamentarna republika v muslimanskem svetu. Med pomembnimi dosežki parlamenta je bila razširitev volilnih pravic na ženske, s čimer je Azerbajdžan postal prvi muslimanski narod, ki je ženskam podelil enake politične pravice kot moškim. Drug pomemben dosežek republike je bila ustanovitev [[državna univerza v Bakuju|Bakujske državne univerze]], ki je bila prva moderna univerza, ustanovljena na muslimanskem vzhodu <ref name="kazemzadeh">{{Cite book| last = Kazemzadeh | first = Firuz |authorlink=| title = The Struggle for Transcaucasia: 1917–1921 | publisher = The New York Philosophical Library | year= 1951 | isbn = 978-0-8305-0076-5 | pages = 124, 222, 229, 269–270 }}</ref>. [[File:1ST AZ REP.GIF|thumb|left|upright=1.5|Zemljevid, ki ga je predstavila azerbajdžanska delegacija na pariški mirovni konferenci 1919]] Do marca 1920 je bilo očitno, da bo sovjetska Rusija napadla Baku. [[Vladimir Iljič Uljanov |Lenin]] je dejal, da je bila invazija upravičena, saj sovjetska Rusija ne bi mogla preživeti brez nafte iz Bakuja. [85] [86] Neodvisni Azerbajdžan je zdržal le 23 mesecev, dokler ga ni napadla boljševiška 11. sovjetska [[Rdeča armada]] in 28. aprila 1920 ustanovila Azerbajdžansko SSR. Kar 20.000 azerbajdžanskih vojakov je umrlo, upirajoč se ruskemu ponovnemu prevzemu. 13. oktobra 1921 so sovjetske republike Rusija, Armenija, Azerbajdžan in Gruzija podpisale sporazum s Turčijo, znan kot pogodba iz Karsa. Prej neodvisna republika Aras bi s to postala Nahičevanska avtonomna sovjetska socialistična republika znotraj Azerbajdžanske republike. Po drugi strani je Armenija dobila regijo [[Sjunik|Zangezur]], Turčija pa se je strinjala, da bo vrnila [[Gjumri]] (takrat znan kot Aleksandropol). Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Azerbajdžan igral ključno vlogo v strateški energetski politiki Sovjetske zveze, saj je 80 % nafte Sovjetske zveze na vzhodni fronti dobavljal Baku. Z odlokom vrhovnega sovjeta ZSSR februarja 1942 je bila zaveza več kot 500 delavcev in zaposlenih v naftni industriji Azerbajdžana odlikovana z ordeni in medaljami. ''Operacija Edelweiss'', ki jo je izvedel nemški [[Wehrmacht]], je bila usmerjena v Baku zaradi njegove pomembnosti kot energetske sile ZSSR. Petina vseh Azerbajdžancev, približno 681.000 ljudi z več kot 100.000 žensk, se je med drugo svetovno vojno borilo <ref>{{cite news |url= http://www.contact.az/topics_en.asp?id=4902&pb=2&vr=en&yr=2011&mdn=1| title = Azerbaijan celebrates day of victory over fascism|date=9 May 2011|publisher="Contact.az"| accessdate = 9 May 2011}}</ref>. Na fronti je bilo ubitih približno 250.000 ljudi iz Azerbajdžana. Več kot 130 Azerbajdžanov je bilo imenovanih za junake Sovjetske zveze. Azerbajdžanski generalmajor Azi Aslanov je bil dvakrat nagrajen za heroja Sovjetske zveze <ref>{{cite news |url= http://www.azernews.az/en/Nation/20409-Victory_over_Nazis_%E2%80%98was_impossible_without_Baku_oil%E2%80%99| title = Victory over Nazis 'was impossible without Baku oil'|date=8 May 2010|publisher="AzerNEWS"|accessdate=8 May 2010}}</ref>. === Osamosvojitev === [[File:RedArmy Paratroops Baku 1990.jpg|thumb|260px| Paratrupe Rdeče armade med tragedijo Črnega januarja 1990]] Po politiki ''glasnosti'', ki jo je sprožil [[Mihail Gorbačov]], so v različnih regijah Sovjetske zveze rasli državljanski nemiri in etnični prepiri, vključno z Gorskim Karabahom, avtonomno regijo Azerbajdžanske SSR. Motnje v Azerbejdžanu so kot odziv Moskve do že tako vročega konflikta povzročile pozive k neodvisnosti in odcepitvi, ki sta se končala z dogodki v Bakuju v Črnem januarju. Kasneje leta 1990 je Vrhovni svet Azerbajdžanske SSR z naslova črtal besede ''sovjetska socialistična'', sprejel ''Deklaracijo o suverenosti Azerbajdžanske republike'' in zastavo Azerbajdžanske demokratične republike obnovil kot državno zastavo <ref name="Meclis">{{cite web| url=http://www.meclis.gov.az/?/az/content/70 |title= Milli Məclisin tarixi. Azərbaycan SSR Ali Soveti (1920–1991-ci illər) |trans-title= The history of Milli Majlis. Supreme Soviet of Azerbaijan SSR (1920–1991) |accessdate=1 December 2010}}</ref>. Zaradi neuspelega državnega udara, ki se je avgusta zgodil v Moskvi, je vrhovni svet Azerbajdžana 18. oktobra 1991 sprejel Deklaracijo o neodvisnosti, ki je bila potrjena z državnim referendumom decembra 1991, medtem ko je Sovjetska zveza 26. oktobra uradno prenehala obstajati decembra 1991. Država zdaj 18. oktobra praznuje svoj dan neodvisnosti <ref>{{cite book |url=https://books.google.co.uk/books?id=NCez3ZuV3NoC&pg=PA116 |p=116 |title=Azerbaijan |author=David C. King |publisher=Marshall Cavendish |year=2006}}</ref>. Zgodnja leta neodvisnosti je zasenčila vojna za Gorski Karabah z etnično armensko večino, ki jo je podpirala Armenija. Do konca sovražnosti leta 1994 so Armenci nadzorovali do 20 odstotkov azerbajdžanskega ozemlja, vključno s samim Gorskim Karabahom. Med vojno so bila storjena mnoga grozodejstva, vključno s pokoli. Poleg tega je bilo približno 30.000 ljudi ubitih in več kot milijon ljudi razseljenih. Štiri resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (822, 853, 874 in 884) zahtevajo »takojšen umik vseh armenskih sil z vseh okupiranih ozemelj Azerbajdžana«. <ref>{{cite web| title =General Assembly adopts resolution reaffirming territorial integrity of Azerbaijan, demanding withdrawal of all Armenian forces | publisher = United Nations General Assembly | date = 14 March 2008 | url = https://www.un.org/News/Press/docs/2008/ga10693.doc.htm| accessdate = 14 March 2008 }}</ref> V 90. letih je Azerbajdžan zapustilo veliko Rusov in Armencev. Po popisu iz leta 1970 je bilo v Azerbajdžanu 510.000 etničnih Rusov in 484.000 Armencev. <ref>"[http://encyclopedia2.thefreedictionary.com/Azerbaijan+Soviet+Socialist+Republic Azerbaijan Soviet Socialist Republic]". The Great Soviet Encyclopedia (1979).</ref> == Geografija == {{glavni| Geografija Azerbajdžana}} [[File:Budug Azerbaijan16.jpg|thumb|Kavkaz v severnem Azerbajdžanu]] Geografsko Azerbajdžan leži v regiji [[Zakavkazje|Zakavkazje]] na meji [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]] in [[Bližnji vzhod| Bližnjim vzhodom]] <ref>{{cite web |work=The World Factbook |title=Caucasus |url=https://www.loc.gov/today/placesinthenews/archive/2006arch/20060503_caucasus.html |publisher=Library of Congress |date=May 2006 |accessdate=7 July 2009}}</ref><ref name="bbc">{{cite web |first=Stephen |last=Mulvey |title=The Caucasus: Troubled borderland |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/460353.stm |work=News |publisher=BBC |date=16 June 2000 |quote=''"The Caucasus Mountains form the boundary between West and East, between Europe and Asia..."'' |accessdate=1 July 2009}}</ref>. Leži med zemljepisnima širinama 38 ° in 42 ° S, ter dolžinama 44 ° in 51 ° E. Skupna dolžina azerbajdžanske kopenske meje je 2648 km, od tega 1007 km z Armenijo, 756 km z Iranom, 480 km z Gruzijo, 390 km z Rusijo in 15 km s Turčijo<ref name="STA">{{cite web|last=|first= |title=Geographical data |website= |publisher=The State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan |url=http://www.azstat.org/publications/azfigures/2007/en/001.shtml#t1_2 |doi= |accessdate=26 May 2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070525040712/http://www.azstat.org/publications/azfigures/2007/en/001.shtml#t1_5 |archivedate=25 May 2007 |url-status=live }}</ref>. Obala je dolga 800 km, dolžina najširšega območja azerbajdžanskega odseka [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] pa je 456 km. Ozemlje se razprostira 400 km od severa proti jugu in 500 km od zahoda proti vzhodu. Republika Azerbajdžan obsega 86.600&nbsp;km², od tega pripada 5.500&nbsp;km² Avtonomni Republiki [[Nahičevan]] (Naxcivan).<ref name="Aserbaidschan">[http://www.auswaertiges-amt.de/diplo/de/Laenderinformationen/01-Laender/Aserbaidschan.html Aserbaidschan]. Auswärtiges Amt (Nemški zvezni urad za tujino). Pridobljeno 28.3.2009.</ref> Tri fizične lastnosti prevladujejo v Azerbajdžanu: Kaspijsko jezero, katerega obala predstavlja naravno mejo proti vzhodu, gorsko območje [[Visoki Kavkaz]] in obsežne ravnice v središču države. Obstajajo tudi tri gorske verige, Visoki in [[Mali Kavkaz]] ter gorovje Tališ, ki skupaj pokrivajo približno 40 % države<ref name="GEO">{{cite web|title=Azerbaijan: Biodiversity |url=http://www.cac-biodiversity.org/aze/aze_biodiversity.htm |publisher=Central Asia and Transcaucasus Network on Plant Genetic Resources |accessdate=17 February 2017 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120208012911/http://www.cac-biodiversity.org/aze/aze_biodiversity.htm |archivedate=8 February 2012 |date=2003 |url-status=dead }}</ref>. Najvišji vrh je gora Bazardüzü (4466 m), najnižja točka pa je v Kaspijskem morju (−28 m). Skoraj polovica vseh [[blatni vulkani Azerbajdžana|blatnih vulkanov]] na Zemlji je skoncentrirana v Azerbajdžanu, ti vulkani pa so bili tudi med nominirani za ''Sedem novih svetovnih čudes narave''<ref>{{cite news|last= |first= |title=Azerbaijan's mud volcanoes on Seven Wonders of Nature shortlist |work= |publisher=News.Az |url=http://www.news.az/articles/8581 |doi= |accessdate=8 February 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100210062717/http://www.news.az/articles/8581 |archivedate=10 February 2010 |url-status=live }}</ref>. Glavni vodni viri so površinske vode. Vendar pa je le 24 od 8350 rek daljših od 100 km. Vse reke odtekajo v Kaspijsko morje. Drugo največje jezero je Sarisu (67 km²), najdaljša reka pa [[Kura (reka)|Kura]] (1515 km), ki priteče iz Armenije. Štirje glavni otoki (večja Pirallahı ter Cilov) v Kaspijskem jezeru imajo skupno površino več kot 30 kvadratnih kilometrov. Na Apšeronskem polotoku in v Kaspijskem jezeru pridobivajo nafto. Od osamosvojitve Azerbajdžana leta 1991 je vlada sprejela ukrepe za ohranjanje okolja. Nacionalna zaščita okolja se je pospešila po letu 2001, ko se je državni proračun povečal zaradi novih prihodkov, ki jih zagotavlja plinovod Baku-Tbilisi-Ceihan. V štirih letih so se zaščitena območja podvojila in zdaj predstavljajo 8 % ozemlja države. Od leta 2001 je vlada ustanovila sedem velikih rezervatov in skoraj podvojila sektor proračuna, namenjenega varstvu okolja<ref>{{cite web|url=http://enrin.grida.no/htmls/azer/soe/ecology/html/ecology.html |title=Ecological problems in Azerbaijan |publisher=Enrin.grida.no |accessdate=30 June 2010}}</ref>. === Površje in podnebje === [[File:Bazarduzu detail.JPG|thumb|Bazarduzu, najvišji vrh Azerbajdžana, kot se vidi z gore Šahdagh]] [[File:Azerbajiani landscape - Another version.jpg|thumb| Pokrajina doline Khinalug]] Azerbajdžanu sestavljajo zelo različne pokrajine. Več kot polovico kopenske površine sestavljajo gorski grebeni, doline in planote, ki se ponekod dvigajo med 400–1000 metrov (vključno s srednjim in spodnjim nižavjem), od 100–120 metrov (Talis, Jeirančol-Adžinohur in Langabiz-Alat ) in od 0–50 metrov in več (Qobustan, Abšeron). Preostali del azerbajdžanskega površja sestavljajo nižine in planote. Nadmorske višine se gibljejo od približno -28 metrov na obali Kaspijskega jezera do 4466 metrov (vrh Bazardüzü) <ref>{{cite web|url=http://enrin.grida.no/htmls/azer/soe/ecology/html/ecologicalzones.html |title=Orography of Azerbaijan |publisher= United Nations Environment Programme |accessdate=30 June 2010}}</ref>. Na oblikovanje podnebja v Azerbajdžanu vplivajo zlasti hladne arktične zračne mase skandinavskega anticiklona, zmerne zračne mase sibirskega anticiklona in srednjeazijski anticikloni<ref name="CLIM">{{cite web| title =Azerbaijan – Climate| publisher = Heydar Aliyev Foundation| url = http://www.azerbaijan.az/_Geography/_Climate/_climate_e.html| accessdate = 26 May 2007}}</ref>. Raznolika pokrajina vpliva na načine, kako zračne mase vstopajo v državo. Visoki Kavkaz varuje državo pred neposrednimi vplivi hladnih zračnih mas, ki prihajajo s severa. To vodi k oblikovanju subtropskega podnebja na večini vznožja in planot države, značilna je tudi visoka stopnja sončnega sevanja. 9 od 11 obstoječih podnebnih pasov je v Azerbajdžanu<ref name="KL">{{cite web|title=Climate |website=Water Resources of the Azerbaijan Republic |publisher=Institute of Hydrometeorology, Ministry of Ecology and Natural Resources |url=http://www.azhydromet.com/SRIH/Water%20Resurs.html |accessdate=26 May 2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070524005453/http://www.azhydromet.com/SRIH/Water%20Resurs.html |archivedate=24 May 2007 |url-status=dead }}</ref>. Absolutna najnižja temperatura (−33 ° C) in absolutna najvišja temperatura (46 ° C) sta bili opaženi v regijah Julfa in Ordubad - Nahičevan. Najvišje letne padavine padejo v Lankaranu (1600 do 1800 mm), najmanj pa v Abšeronu (200 do 350 mm). [[File:Murov mountain in Azerbaijan-Caucasus3.jpg|thumb|left| Murovdag je najvišje gorsko območje v Malem Kavkazu.]] Reke in jezera so glavni del vodnih sistemov Azerbajdžana, oblikovali so se v dolgem geološkem časovnem obdobju. To še posebej dokazujejo ostanki starodavnih rek po vsej državi. Vodni sistemi v državi se nenehno spreminjajo pod vplivom naravnih sil in človeških industrijskih dejavnosti. Prekopi in ribniki so del vodnega sistema. Glede oskrbe z vodo je Azerbajdžan pod povprečjem na svetu s približno 100.000 kubičnimi metri na leto vode na kvadratni kilometer. Vsi veliki rezervoarji vode so zgrajeni na reki Kura. Hidrografija Azerbajdžana v osnovi spada v porečje Kaspijskega morja. Kura in [[Aras (reka)|Aras]] sta glavni reki. Reke, ki se neposredno izlivajo v Kaspijsko morje, izvirajo večinoma v severovzhodnem pobočji Visokega Kavkaza in pogorja Talis in tečejo po nižinah Samur – Deveči in Lankaran. Yanar Dag, v prevodu 'goreča gora', je plamen zemeljskega plina, ki nenehno gori na pobočju Apšeronskega polotoka v Kaspijskem jezeru v bližini Bakuja, ki je tudi znan kot 'dežela ognja'. Plameni izhajajo v zrak iz tanke, porozne plasti peščenjaka. Je turistična zanimivost za obiskovalce območja .Bakuja === Biotska pestrost === {{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Azerbajdžana}} [[File:Stamp of Azerbaijan 750.jpg|thumb| Konj Karabah je nacionalna žival Azerbajdžana.]] Prva poročila o bogastvu in raznolikosti življenja živali v Azerbajdžanu lahko najdemo v potopisnih zapiskih vzhodnih popotnikov. Rezbarije živali na arhitekturnih spomenikih, starodavnih skalah in kamnih so preživele do današnjih časov. Prve informacije o rastlinstvu in živalstvu so bile zbrane med obiski naravoslovcev v Azerbajdžanu v 17. stoletju. Zabeleženih in razvrščenih je bilo 106 vrst sesalcev, 97 vrst rib, 363 vrst ptic, 10 vrst dvoživk in 52 vrst plazilcev. Nacionalna žival Azerbajdžana je [[Karabaški konj]] (azerbajdžansko ''Qarabağ atı''), gorsko-stepski dirkalni in konj za jahanje, ki je tu endemičen. Karabaški konj slovi zaradi dobrega temperamenta, hitrosti, elegance in inteligence. Gre za eno najstarejših pasem, pri čemer predniki datirajo v antiko. Danes je konj ogrožena vrsta<ref>{{cite web| title = The Karabakh Horse| publisher = Karabakh Foundation| url = http://www.karabakhfoundation.org/pages/history-and-culture/karabakh-region/the-karabakh-horse/| url-status=dead| archiveurl = https://web.archive.org/web/20101013010330/http://karabakhfoundation.org/pages/history-and-culture/karabakh-region/the-karabakh-horse/| archivedate = 13 October 2010| df = dmy-all}}</ref>. Azerbajdžansko rastlinstvo sestavlja več kot 4500 vrst [[Višje rastline |višjih rastlin]]. Zaradi edinstvenega podnebja je rastlinstvo po številu vrst veliko bogatejše kot v drugih republik Zakavkazja<ref>{{cite web|url=http://www.azerbaijan.az/_Geography/_Planting/_planting_e.html |title=Azerbaijan – Flora |publisher=Heydar Aliyev Foundation|accessdate=5 March 2010 }}</ref>. V Azerbajdžanu najdemo približno 67 % vrst, ki rastejo na celotnem Kavkazu. Približno polovica države je namenjena poljedelstvu, 12 % površja pokrivajo gozdovi.<ref>[http://www.azembassy.de/aserbaidschan.htm Aserbaidschan in Kürze]. Botschaft der Republik Aserbaidschan, Berlin. Pridobljeno 28.3.2009.</ref> == Največja mesta == {{Largest cities | name = Največja mesta v Azerbajdžanu | country = Azerbajdžan | stat_ref = [http://www.stat.gov.az/source/demoqraphy/ 2013 Demografska statistika glede na upravne enote], Državni statistični komite | list_by_pop = | class = nav | div_name = <!-- can be changed to "nav" to alter the template's colour scheme --> | div_link = Economic regions and districts of Azerbaijan{{!}}Ekonomska regija |city_1 = Baku |div_1 = Regions of Azerbaijan{{!}}Abšeron |pop_1 = 2.150.800 |img_1 = View From Maidens Tower (221090097).jpeg |city_2 = Sumgajit |div_2 = Regions of Azerbaijan{{!}}Abšeron |pop_2 = 325.200 |img_2 = Ilham Aliyev attended opening of residential building complex for refugee and IDP families in Sumgayit.jpg |city_3 = Ganja, Azerbaijan{{!}}Ganja |div_3 = Regions of Azerbaijan{{!}}Ganja-Kazah |pop_3 = 323.000 |img_3 = City of Ganja Azerbaijan and Javadkhan mount.jpg |city_4 = Mingačevir |div_4 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_4 = 99.700 |img_4 = Mingachevir city sunset.JPG |city_5 = Lankaran |div_5 = Regions of Azerbaijan{{!}}Lankaran |pop_5 = 85.300 |city_6 = Širvan{{!}}Širvan |div_6 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_6 = 80.900 |img_6 = |city_7 = Nahičevan{{!}}Nahičevan |div_7 = Nakhchivan Autonomous Republic{{!}}Nahičievan |pop_7 = 78.300 |img_7 = |city_8 = Şəmkir{{!}}Šamkir |div_8 = Regions of Azerbaijan{{!}}Ganja-Kazah |pop_8 = 69.600 |img_8 = |city_9 = Šaki, Azerbajdžan{{!}}Šaki |div_9 = Regions of Azerbaijan{{!}}Šaki-Zaqatala |pop_9 = 66.400 |img_9 = |city_10 = Evlah |div_10 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_10 = 66.300 |img_10 = |city_11 = Hačmaz{{!}}Hačmaz |div_11 = Regions of Azerbaijan{{!}}Guba-Hačmaz |pop_11 = 64.800 |img_11 = |city_12 = Agdam |div_12 = Regions of Azerbaijan{{!}}Juhari-Karabah |pop_12 = 59,800 |img_12 = |city_13 = Jalilabad |div_13 = Regions of Azerbaijan{{!}}Lankaran |pop_13 = 56,400 |img_13 = |city_14 = Stepanakert{{!}}Stepanakert / Hankendi |div_14 = Regions of Azerbaijan{{!}}Juhari-Karabah |pop_14 = 55,100 |img_14 = |city_15 = Agjabadi |div_15 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_15 = 46,900 |img_15 = |city_16 = Şamaxı{{!}}Šamahi |div_16 = Regions of Azerbaijan{{!}}Daglig-Širvan |pop_16 = 43,700 |img_16 = |city_17 = Füzuli{{!}}Fuzuli |div_17 = Regions of Azerbaijan{{!}}Juhari-Karabah |pop_17 = 42,000 |img_17 = |city_18 = Saljan, Azerbajdžan{{!}}Saljan |div_18 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_18 = 37.000 |img_18 = |city_19 = Barda, Azerbajdžan{{!}}Barda |div_19 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_19 = 38,600 |img_19 = |city_20 = Neftčala{{!}}Neftčala |div_20 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_20 = 38,200 |img_20 = }}<noinclude> == Upravne enote == [[File:Azerbaijan economic regions.png|thumb|upright=1.8|right| 10 gospodarskih regij Azerbajdžana.]] Azerbajdžan je razdeljen na 10 gospodarskih regij, 66 rajonov (''rajon'') in 77 mest (''şəhər''), od katerih jih je 12 pod neposrednim nadzorom republike. Poleg tega Azerbajdžan vključuje avtonomno republiko] (''muxtar respublika'') [[Nahičevan]]. Predsednik imenuje guvernerje teh enot, vlado Nahčevana pa izvoli in odobri parlament avtonomne republike. Regije so: *Abšeron *Aran *Daglig-Širvan *Ganja-Kazah *Guba-Hačmaz *Kalbajar-Lačin *Lankaran *Nahčevan *Šaki-Zaqatala *Juhari-Karabah == Gospodarstvo == Po pridobitvi neodvisnosti leta 1991 je Azerbajdžan postal član Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Islamske razvojne banke in Azijske razvojne banke. [167] Bančni sistem Azerbajdžana sestavljajo centralna banka Azerbajdžana, poslovne banke in nebančne kreditne organizacije. Nacionalna (zdaj Centralna) banka je bila ustanovljena leta 1992 na podlagi Azerbajdžanske državne hranilnice, podružnice nekdanje Državne hranilnice ZSSR. Centralna banka deluje kot centralna banka Azerbajdžana, pooblaščena za izdajo nacionalne valute, azerbajdžanski manat in nadzor nad vsemi komercialnimi bankami. Dve glavni komercialni banki sta UniBank in državna Mednarodna banka Azerbajdžana. V začetku 2000-ih je bila kronično visoka inflacija pod nadzorom. To je privedlo do uvedbe nove valute, novega azerbajdžanskega manata, ki je 1. januarja 2006 zatrdil gospodarske reforme in odpravil ostanke nestabilnega gospodarstva <ref>{{cite web| last = Mehdizade| first = Sevinj| title = Azerbaijan's New Manats: Design and Transition to a New Currency | publisher = Azerbaijan International| url = http://azer.com/aiweb/categories/magazine/ai143_folder/143_articles/143_manat.html}}</ref>. Glede na poročilo Svetovne banke o poslovanju za leto 2019 je Azerbajdžan izboljšal svoj položaj na lestvici enostavnosti poslovanja s 57 na 25 <ref name=":2">{{Cite book|url=http://www.worldbank.org/content/dam/doingBusiness/media/Annual-Reports/English/DB2019-report_web-version.pdf|title=Doing Business 2019|author=World Bank|publisher=World Bank Publications|year=2018|isbn=1464813264|location=|pages=5, 11, 13}}</ref>. Kot rezultat izvajanja rekordnega števila reform, ki so večinoma vključevale institucionalne spremembe med desetimi najpomembnejšimi izboljšavami, je poslovanje v Azerbajdžanu postalo lažje. === Energetika === [[File:Oil pump in Baku.jpg|thumb|Črpalna enota za mehansko črpanje nafte na obrobju Bakuja]] Dve tretjini Azerbajdžana je bogata z nafto in zemeljskim plinom.<ref name="AZ">{{cite web |title=Azerbaijan – General Information |publisher=Heydar Aliyev Foundation |url=http://www.azerbaijan.az/_Geography/_GeneralInfo/_generalInfo_e.html |accessdate=22 May 2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070528033940/http://www.azerbaijan.az/_Geography/_GeneralInfo/_generalInfo_e.html |archivedate=28 May 2007 |url-status=live }}</ref> [[File:Baku pipelines.svg|thumb|Cevovod Južni Kavkaz pripelje zemeljski plin skozi Turčijo v Evropo]] Zgodovina naftne industrije Azerbajdžana sega v starodavno obdobje. Arabski zgodovinar in popotnik Ahmed Al-Belaruri je v antiki razpravljal o gospodarstvu Abšeronskega polotoka, pri čemer je omenil zlasti njegovo nafto <ref>{{cite web|url=http://www.azerbaijan.az/portal/Economy/OilStrategy/oilStrategy_02_e.html|title=HISTORY OF DEVELOPMENT OF OIL INDUSTRY|last=|first=|date=|website=|access-date=}}</ref>. V Azerbajdžanu je veliko naftovodov. Regija Malega Kavkaza ima večino zlata, srebra, železa, bakra, titana, kroma, mangana, kobalta, molibdena, kompleksne rude in antimona. Septembra 1994 je bila podpisana 30-letna pogodba med državno naftno družbo Azerbajdžanske republike (SOCAR) in 13 naftnimi podjetji, med njimi Amoco, BP, ExxonMobil, Lukoil in Equinor. Ker lahko zahodne naftne družbe izkoriščajo globokomorska naftna polja, ki se jih sovjetska eksploatacija ni dotaknila, Azerbajdžan velja za eno najpomembnejših točk na svetu za raziskovanje in razvoj nafte <ref>{{cite web |title=Azerbaijan: Economy |publisher=globalEDGE |url=http://globaledge.msu.edu/countryInsights/economy.asp?countryID=11&regionID=3 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012194537/http://globaledge.msu.edu/countryInsights/economy.asp?countryID=11&regionID=3 |url-status=dead |archive-date=12 October 2007 |accessdate=29 May 2007 }}</ref>. Medtem je bil ustanovljen Državni naftni sklad Azerbajdžana kot zunaj proračunski sklad za zagotavljanje makroekonomske stabilnosti, preglednosti upravljanja prihodkov od nafte in varovanja virov za prihodnje generacije. Azeriqaz, poddružba SOCAR-ja, namerava do leta 2021 zagotoviti popolno uplinjanje države. Azerbajdžan je eden od pokroviteljev energetskih koridorjev vzhod-zahod in sever-jug. Železniška proga Baku – Tbilisi – Kars povezuje Kaspijsko regijo s Turčijo, dokončana je bila 2017. Transanatolski plinovod za zemeljski plin (TANAP) in čez-jadranski plinovod (TAP) bo dobavljal zemeljski plin iz azerbajdžanskega Šah Deniza plin v Turčijo in Evropo. Azerbajdžan je podaljšal sporazum o razvoju ACG do leta 2050 v skladu s spremenjenim PSA, ki so ga 14. septembra 2017 podpisali SOCAR in so-podjetja (BP, Chevron, INPEX, Equinor, ExxonMobil, TP, ITOCHU in ONGC Videsh) <ref>{{cite web|url=http://www.bp.com/en/global/corporate/media/press-releases/the-azerbaijan-government-and-co-venturers-sign-amended-and-restated-azeri-chirag-deepwater-gunashli-psa.html|title=The Azerbaijan government and co-venturers sign amended and restated Azeri-Chirag-Deepwater Gunashli PSA {{!}} Press releases {{!}} Media {{!}} BP|last=|first=|date=|website=bp.com|language=en|access-date=21 September 2017}}</ref>. === Kmetijstvo === Azerbajdžan ima največji kmetijski bazen v regiji. Približno 54,9 % države so kmetijska zemljišča. V začetku leta 2007 je bilo kmetijskih zemljišč v uporabi 4,755,100 hektarjev. Istega leta so skupni lesni viri šteli 136 milijonov m³. Azerbajdžanski znanstveni raziskovalni inštituti so osredotočeni na travnike in pašnike, vrtnarstvo in subtropske kulture, zeleno zelenjavo, vinogradništvo in vinarstvo, gojenje bombaža in zdravilne rastline. Na nekaterih območjih je koristno gojiti žito, krompir, sladkorno peso, bombaž in tobak. Pomembni kmetijski proizvodi so tudi meso, mlečni izdelki ter vino in žgane pijače. Kaspijska ribiška industrija se osredotoča na vse manjši stalež jesetrov in belug. Leta 2002 je imela azerbajdžanska trgovska mornarica 54 ladij. Nekatere izdelke, prej uvožene iz tujine, so začeli proizvajati lokalno. Med njimi so Coca-Cola podjetja Coca-Cola Bottlers LTD., Pivo Baki-Kastel, parket Nehir in oljne cevi EUPEC Pipe Coating Azerbaijan. === Turizem === [[File:Shahdag01.jpg|thumb|Gorsko letovišče Šahdag je največje zimsko letovišče v državi.]] Turizem je pomemben del gospodarstva Azerbajdžana. Država je bila v 1980-ih znana turistična točka. Vendar je padec Sovjetske zveze in vojna v Gorskem Karabahu v 1990-ih škodovala turistični industriji in podobi Azerbajdžana kot turistične destinacije. Šele leta 2000 je turistična industrija začela okrevati in država je od takrat doživela visoko rast števila turističnih obiskov in prenočitev. V zadnjih letih je Azerbajdžan postal tudi priljubljen za verski, zdraviliški in zdravstveni turizem. V zimskem času, gorsko letovišče Šahdag ponuja smučanje z najsodobnejšimi objekti. Azerbajdžanska vlada je razvoj države postavila kot elitno turistično destinacijo kot glavno prednostno nalogo. Nacionalna strategija je, da turizem postane glavni, če ne celo največji prispevek k azerbajdžanskemu gospodarstvu. Te dejavnosti ureja ministrstvo za kulturo in turizem. Brezvizni dostop ima 63 držav. E-vizum - za obisk tujcev držav z vizumom v Azerbajdžanski republiki. Glede na poročilo o svetovnem gospodarskem forumu o ''Konkurenčnosti potovanj in turizma'' je Azerbajdžan na 84. mestu. === Transport === Priročna lokacija Azerbajdžana na križišču večjih mednarodnih prometnih arterij, kot sta [[Svilna cesta]] in koridor jug-sever, poudarja strateški pomen prometnega sektorja za gospodarstvo države. Prometni sektor v državi vključuje cestni, železniški, letalski in pomorski promet. Azerbajdžan je tudi pomembno gospodarsko središče pri prevozu surovin. Naftovod Baku – Tbilisi – Ceyhan (BTC) je začel obratovati maja 2006 in je dolg več kot 1774 km preko ozemelj Azerbajdžana, Gruzije in Turčije. BTC je zasnovan tako, da letno prevaža do 50 milijonov ton surove nafte in iz naftnih polj Kaspijskega morja na svetovne trge. Plinovod Južni Kavkaz, tudi na ozemlju Azerbajdžana, Gruzije in Turčije, je začel delovati konec leta 2006 in ponuja plinsko polje Šah Deniz na evropskemu trgu dodatne dobave plina. Šah Deniz naj bi proizvedel do 296 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. [199] Azerbajdžan ima pomembno vlogo tudi v projektu Svilna cesta, ki ga sponzorira EU. Leta 2002 je azerbajdžanska vlada ustanovila ministrstvo za promet s široko paleto političnih in regulativnih funkcij. Istega leta je država postala članica Dunajske konvencije o cestnem prometu. Prednostne naloge so nadgradnja prometnega omrežja in izboljšanje prevoznih storitev, da bi olajšali razvoj drugih sektorjev gospodarstva. Gradnja železnice Kars – Tbilisi – Baku leta 2012 naj bi izboljšala promet med Azijo in Evropo s povezovanjem železnic na Kitajskem in Kazahstanu na vzhodu z evropskim železniškim sistemom na zahodu prek Turčije. V letu 2010 so se železniške proge širokega tira in elektrificirane železnice raztezale na 2918 km oziroma 1288 km. Do leta 2010 je bilo 35 letališč in en heliport. === Znanost in tehnologija === [[File:Shamakhi observatory.jpg|thumb|Astrofizični observatorij Šamahi]] V 21. stoletju je nov naftni in plinski razcvet pripomogel k izboljšanju razmer v azerbajdžanskem znanstvenem in tehnološkem sektorju, vlada pa je začela kampanjo za posodobitev in inovacije. Vlada ocenjuje, da bo dobiček iz informacijske tehnologije in komunikacijske industrije naraščal in postal primerljiv s prihodkom iz proizvodnje nafte. Azerbajdžan ima velik in stalno rastoči internetni sektor, na katerega večinoma ni vplivala finančna kriza 2007–2008; hitra rast se napoveduje vsaj še pet let. Država prav tako napreduje pri razvoju svojega telekomunikacijskega sektorja. Ministrstvo za komunikacije in informacijske tehnologije (MCIT), ki je tudi upravljavec s svojo vlogo v Aztelekomu, je hkrati oblikovalec politike in regulator. Obstajajo štirje ponudniki GSM: Azercell, Bakcell, Azerfon (Nar Mobile), operaterji mobilnega omrežja Nakhtel in en CDMA. V 21. stoletju so številni ugledni azerbajdžanski znanstveniki geodinamike in geotektonike, ki so bili navdihnjeni s temeljnimi deli Elchina Khalilova in drugih, zasnovali stotine postaj za napovedovanje potresa in potresno odpornih zgradb, ki zdaj predstavljajo večji del republiškega centra za potresno službo. Azerbajdžanska nacionalna vesoljska agencija je 7. februarja 2013 iz vesoljskega centra v Francoski Gvajani v orbito izstrelila svoj prvi satelit AzerSat 1 v orbitalnih položajih 46 ° vzhodno. Satelit pokriva Evropo in pomemben del Azije in Afrike ter služi za prenos televizijskih in radijskih oddaj ter interneta. Izstrelitev satelita v orbito je prvi korak Azerbajdžana pri uresničevanju cilja postati država z lastno vesoljsko industrijo, ki bo sposobna v prihodnosti uspešno izvesti več projektov. == Kultura == {{multiple image | align = right | direction = horizontal | header = Azerbajdžanska preproga in ''kalaghaj'' (šal), mojstrovina nesnovne dediščine Unesca. | image1 = Azerbaijani Afshan rug.jpg | alt1 = Azerbaijani carpet "Afshan" | caption1 = | width1 =180 | image2 = Azərbaycan ipəyindən kəlağayılar 1.JPG | alt2 = Silk Kalaghais | caption2 = | width2 = 200 }} Azerbajdžanska kultura se je razvila kot rezultat številnih vplivov. Danes so v državi kljub zahodnim vplivom dobro ohranjene nacionalne tradicije, vključno z globalizirano potrošniško kulturo. Nekateri glavni elementi azerbajdžanske kulture so: glasba, literatura, ljudski plesi in umetnost, kuhinja, arhitektura, kinematografija in ''Novruz bajram''. Slednji izhaja iz tradicionalnega praznovanja novega leta v stari iranski religiji [[zaratustrstvo|zaratustrstvu]]. ''Novruz'' je družinski praznik. Profil azerbajdžanskega prebivalstva sestavljajo Azerbajdžanci, pa tudi druge narodnosti ali etnične skupine, ki živijo na različnih območjih države. Državne in tradicionalne obleke sta ''čoha'' in ''papahi''. Obstajajo radijske oddaje v ruskem, gruzijskem, kurdskem, lezgijskem in tališkem jeziku, ki se financirajo iz državnega proračuna. V Bakuju izhaja več časopisov v ruskem, kurdskem (''Dengi Kurd''), lezgijskem (''Samur'') in tališkem jeziku. Judovsko društvo "Sohnut" izdaja časopis ''Aziz''. === Glasba in ljudski plesi === Glasba Azerbajdžana temelji na ljudskih tradicijah, ki segajo skoraj tisoč let nazaj. Glasba se je stoletja razvijala pod značko monodije, pri čemer je ustvarjala ritmično raznolike melodije. Med glasbili je 14 godalnih inštrumentov, osem tolkal in šest pihal. Kot navaja ''The Grove Dictionary of Music and Musicians'' »so Azerbajdžanci po etnični pripadnosti, kulturi in religiji glasbeno mnogo bližje Iranu kot Turčiji«.<ref>{{cite encyclopedia|last=During|first=Jean|title=Azerbaijan|encyclopedia=The Grove Dictionary of Music and Musicians|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-333-23111-1}}</ref> [[File:Azerbaijani Mugam trio in XVI century miniature of Nizami Ganjavi's Khosrow and Shirin.jpg|thumb|Azerbajdžanski ''mugam'', Unescova nesnovna dediščina človeštva, miniatura iz 16. st. iz tragične romance ''Khosrow in Shirin'' Nizamija Ganjavija]] ''Mugham'', ''mejhana'' in ''ašik'' spadajo med številne glasbene tradicije Azerbajdžana. ''Mugham'' je po navadi suita s petjem in inštrumentalno spremljavo. Unesco je 7. novembra 2003 ''mogame'' vpisal na seznam nesnovne dediščine človeštva. ''Mejhana'' je neke vrste tradicionalno azerbajdžansko petje, ki ga običajno izvaja več ljudi, ki improvizirajo določeno temo. ''Ašik'' združuje poezijo, pripovedovanje, ples ter vokalno in instrumentalno glasbo v tradicionalno uprizoritveno umetnost, ki stoji kot simbol azerbajdžanske kulture. Je mistični trubadur ali potujoči bard, ki poje in igra ''saz'' (vrsta tamburice). Ta tradicija izvira iz šamanističnih verovanj starodavnih turških ljudstev. Tudi ''ašik'' je na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine od 30. septembra 2009. Obstaja več deset azerbajdžanskih ljudskih plesov. Nastopajo na uradnih praznovanjih, plesalci pa nosijo narodna oblačila, kot je ''čoha'', ki je dobro ohranjena v okviru nacionalnih plesov. Večina plesov ima zelo hiter ritem. === Književnost === [[File:Khurshidbanu Natavan.jpg|thumb|upright=0.8|Slika Khuršidbanu Natavan, ene najuglednejših azerbajdžanskih pesnic. Bila je tudi hči zadnjega vladarja Karabaškega kanata.]] Med srednjeveškimi avtorji, rojenimi v teritorialnih mejah sodobne Azerbajdžanske republike, je bil perzijski pesnik in filozof [[Nizami Gandžavi|Nizami]], imenovan Gandžavi po rojstnem kraju, Gandža. Najzgodnejša osebnost v azerbajdžanski literaturi je bil Izzeddin Hasanoglu, ki je sestavil divan, sestavljen iz perzijskih in turških [[gazela (pesem)|gazel]]. V perzijskih gazelah je uporabljal svoje pesniško ime, medtem ko so njegove turške gazele napisne pod njegovim imenom Hasanoghlu. Klasična literatura je nastala v 14. stoletju na podlagi različnih zgodnjih srednjeveških narečij Tabriza in Širvana. Med pesniki tega obdobja so bili Gazi Burhanaddin, Hakiki (pravo ime Jahan-šah Qara Qoyunlu) in Habibi. Konec 14. stoletja je bilo tudi obdobje začetka literarne dejavnosti Imadadina Nesimija, enega največjih turških mističnih pesnikov poznega 14. in začetka 15. stoletja in eden najvidnejših mojstrov zgodnjih divanov v turški literarni zgodovini , ki je pesmi pisal tudi v perzijščini in arabščini. Sloga divan in gazela so nadalje razvijali pesniki Qasim al-Anvar, Fuzuli in Khatai (pravo ime Ismail I., safavidski šah). Knjiga ''[[Dede Korkut]]'' je sestavljena iz dveh rokopisov, prepisanih v 16. stoletju, pa ni bila napisana prej kot v 15. stoletju. Gre za zbirko 12 zgodb, ki odražajo ustno izročilo oguških nomadov. Mohamed Fuzuli, pesnik iz 16. stoletja, je napisal svoje brezčasne filozofske in lirične ''Qazals'' v arabščini, perzijščini in azerbajdžanščini. Fizuli je bil vodilna literarna osebnost njegovega časa. V istem stoletju je azerbajdžanska književnost še naprej cvetela z razvojem pesniškega žanra bardov Ašik (azerbejdžansko: ''Aşıq''). V istem obdobju je pod imenom Khatāī (arabsko: خطائی za 'grešnik'), Ismail I. napisal približno 1400 verzov v azerbajdžanščini, ki so bile pozneje objavljene kot njegov ''Divan''. V tem obdobju je bil predstavljen edinstven literarni slog, znan kot ''qošma'' (azerbajdžansko ''qoşma'' za 'improvizacijo'), razvil pa ga je šah Ismail in kasneje njegov sin in naslednik šah Tahmasp I. Sodobna literatura v Azerbajdžanu temelji predvsem na narečju širvani, v Iranu pa na tabrizijskem. Prvi časopis v Azerbajdžanu, ''Akinchi'', je izšel leta 1875. Sredi 19. stoletja so ga poučevali v šolah Bakuja, Gandže, Šakija, Tbilisija in Erevana. Od leta 1845 ga poučujejo tudi na univerzi v Sankt Peterburgu v Rusiji. === Ljudska umetnost === [[File:Azerbaijan tradition.jpg|thumb|right|upright=0.7|Tradicionalna azerbajdžanska oblačila in glasbila]] Azerbajdžanci imajo bogato in izrazito kulturo, katere glavni del je dekorativna in uporabna umetnost. To obliko umetnosti predstavlja široka paleta ročnih del, kot so [[cizeliranje (umetnost)|cizeliranje]], izdelava nakita, [[graviranje]] kovin, rezbarjenje lesa, kamna in kosti, izdelava preprog, [[klekljanje]], tkanje in tisk tkanin, pletenje in vezenje. Številna zanimiva dejstva, povezana z razvojem umetnosti in obrti v Azerbajdžanu, so poročali številni trgovci, popotniki in diplomati, ki so te kraje obiskali v različnih obdobjih. [[Azerbajdžanska preproga]] je tradicionalno ročno izdelana, različnih velikosti, z gosto teksturo, katere vzorci so značilni za številne azerbajdžanske regije. Novembra 2010 je UNESCO razglasil azerbajdžansko preprogo za mojstrovino nesnovne dediščine.<ref>{{cite web|url=http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&RL=00389 |title=The traditional art of Azerbaijani carpet weaving in the Republic of Azerbaijan |publisher=Unesco.org |accessdate=4 January 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101205005739/http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&RL=00389 |archivedate=5 December 2010 |url-status=live }}</ref> [[File:Lahic folk art.png|thumb|left|Ročna dela bakra v Lahiču]] Azerbajdžanske preproge lahko razvrstimo v več velikih skupin in v množico podskupin. Znanstveno raziskovanje azerbajdžanske preproge je povezano z imenom Latif Kerimov, uglednega znanstvenika in umetnika. Njegova klasifikacija je štiri velike skupine preprog povezala s štirimi geografskimi conami Azerbajdžana: Guba-Širvana, Gandža-Kazah, Karabah in Tabriz. Arheološka izkopavanja na območju Azerbajdžana pričajo o dobro razvitem kmetijstvu, živinoreji, obdelavi kovin, lončarstvu, keramiki in tkanju preprog, ki segajo že v drugo tisočletje pred našim štetjem. Arheološka najdišča v Dashbulaqu, Hasansuu, Zayamchai in Tovuzchai, odkritih ob izgradnji plinovoda BTC, so odkrila artefakte iz stare [[železna doba|železne dobe]] <ref>{{cite web|url=http://www.agt.si.edu/site_overviews/azerbaijan/zayam_tovuz_artifact_catalogue.html|title=Ancient Heritage of the BTC – SCP Pipeline Corridor|website=Smithsonian|accessdate=21 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140423041508/http://www.agt.si.edu/site_overviews/azerbaijan/zayam_tovuz_artifact_catalogue.html|archive-date=23 April 2014|url-status=dead}}</ref>. === Kuhinja === [[File:Dushbara Azerbaijani cuisine.jpg|thumb|right|upright=0.7|Dušbara, tradicionalni azerbajdžanski obrok]] Tradicionalna kuhinja slovi po obilici zelenjave in zelenja, ki se sezonsko uporablja v jedeh. Sveža zelišča, vključno meta, koriander, koper, bazilika, peteršilj, pehtran, por, drobnjak, timijan, majaron, zelena čebula in vodna kreša, so zelo priljubljena in pogosto spremljajo glavne jedi na mizi. Podnebna raznolikost in rodovitnost zemlje se odražata v nacionalnih jedeh, ki temeljijo na ribah iz Kaspijskega morja, lokalnem mesu (predvsem ovčetini in govedini) ter obilici sezonske zelenjave in zelenja. Žafranov-rižev [[plov]] je vodilno živilo v Azerbajdžanu, črni čaj pa je nacionalna pijača. Za pitje čaja pogosto uporabljajo tradicionalni kozarec ''armudu''. Priljubljene tradicionalne jedi so še ''bozbaš'' (jagnječja juha, ki obstaja v več regionalnih različicah z dodatkom različne zelenjave), ''kutab'' (jed, narejena iz tanko valjanega testa, ki se na kratko kuha na izbočeni rešetki, znani kot ''saj'' – ponev - z nadevom zelenja ali mletega mesa) in ''dušbara'' (vrsta cmokov iz testa, napolnjenega z mletim mesom in dišavami). === Arhitektura === {{glavni|Azerbajdžanska arhitektura}} [[File:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|Mavzolej Momine Khatun v Nahčevanu, zgrajen v 12. stoletju; Unescova dediščina]] Azerbajdžanska arhitektura običajno združuje elemente vzhoda in zahoda. Ima močan vpliv perzijske arhitekture. V sodobnem Azerbajdžanu je veliko starodavnih arhitekturnih zakladov, kot sta [[Deviški stolp (Baku)|Deviški stolp]] in [[Širvanšahova palača]] v obzidanem mestu [[Baku]]. Na seznamu Unescove dediščine svetovne dediščine so: *Obzidje Bakuja s Širvanšahovo palačo in Deviškim stolpom (''Walled City of Baku with the Shirvanshah's Palace and Maiden Tower''), vpis 2000<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/958]</ref> *[[Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana]] (''Gobustan Rock Art Cultural Landscape''), vpis 2007 <ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1076]</ref> *[[Zgodovinski center Šeki s Kanovo palačo]] (''Historic Centre of Sheki with the Khan’s Palace''), vpis 2019 <ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1549]</ref> Na poskusnem seznamu pa še: Atashgāh v Bakuju, mavzolej Momine Khatun, narodni park Hirkan, narodni park Binegadi, blatni vulkan Lökbatan, gora Baku Stage, Kaspijska obalna obramba, Narodni rezervat Šuša, Narodni rezervat Ordubad in palača Šaki kana.<ref>{{cite web| title =Azerbaijan Properties inscribed on the World Heritage List | publisher = UNESCO | url = https://whc.unesco.org/en/statesparties/az}}</ref><ref>{{cite web| title =World Heritage Sites in Azerbaijan | publisher = World Heritage Site | url = http://www.worldheritagesite.org/countries/azerbaijan.html}}</ref> Med drugimi arhitekturnimi zakladi so Kvadraten grad v Mardakanu, Parigala v Juhari Čardaglarju, številni mostovi, ki prečkajo reko Aras in več mavzolejev. V 19. in v začetku 20. stoletja je nastalo malo monumentalne arhitekture, vendar so bile v Bakuju in drugod postavljene zanimive rezidence. Med najnovejšimi arhitekturnimi spomeniki se bakujska podzemna železnica odlikuje po razkošnem dekorju. Naloga sodobne azerbajdžanske arhitekture je raznolika uporaba sodobne estetike, iskanje arhitekturnega lastnega umetniškega sloga in vključevanje obstoječega zgodovinsko-kulturnega okolja. Veliki projekti, kot so kulturni [[center Hejdarja Alijeva]], [[Plamenski stolpi]], [[Kristalna dvorana Baku]], [[Belo mesto Baku]] in [[stolp SOCAR]], so spremenili panoramo dežele in promovirajo njeno sodobno identiteto. ==Znane osebnosti== * [[Mehdi Hüseynzadə]] == Glej tudi == * [[Gorski Karabah]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category |Azerbaijan}} {{wikislovar}} * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html CIA World Factbook] * [https://curlie.org/Regional/Asia/Azerbaijan Curlie Azerbaijan] * [http://AZER.com Azerbaijan International] * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/country_profiles/1235976.stm Country profile] from [[BBC]] * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AZ Key Development Forecasts for Azerbaijan] from International Futures * [http://www.visions.az/en/ Visions of Azerbaijan Journal] of The European Azerbaijan Society * [https://web.archive.org/web/20090816203105/http://azerbaijan.tourism.az/?%2Fen%2F Azerbaijan Tourism Portal] * {{Wikiatlas|Azerbaijan}} * [http://www.visions.az/en/travel_tourism/page/1/ Travel in Azerbaijan] in Visions of Azerbaijan Journal {{Asia}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]] [[Kategorija:Dvocelinske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] [[Kategorija:Azerbajdžan|*]] [[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]] {{normativna kontrola}} jaskuo6qvj550qlp9lav3sxd0oelxy8 5736018 5736017 2022-08-18T07:25:23Z A09 188929 /* Zunanje povezave */ {{Azerbajdžan}} wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država| native_name = ''Azərbaycan Respublikası'' | conventional_long_name = Republika Azerbajdžan | common_name = Azerbajdžan | common_name2 = Azerbajdžana | national_motto = | national_anthem = ''Azərbaycan Respublikasının Dövlət Himni''<br />[[Azerbajdžanski marš]] | image_flag = Flag of Azerbaijan.svg | image_coat = Azerbaijan_coa.png | image_map = LocationAzerbaijan.png | capital = [[Baku]] |latd=40|latm=22|latNS=N|longd=49|longm=53|longEW=E| largest_city = [[Baku]] | official_languages = [[Azerbajdžanščina]] | government_type = [[Republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Azerbajdžana|Predsednik]] | leader_title2 = Predsednik vlade | leader_name1 = [[Ilham Aliyev]] | leader_name2 = [[Ali Asadov]] | | sovereignty_type = [[Zgodovina Azerbajdžana|Nastanek]] | established_event1 = Demokratična republika | established_date1 = 28. maj 1918 | established_event2 = [[Azerbajdžanska SSR|SSRA]] | established_date2 = 28. april 1920 | established_event3 = Osvoboditev od Sovjetske zveze | established_date3 = {{plainlist| * 30. avgust 1991 (razglašena) * 18. oktober 1991 (osamosvojitev) * 25. december 1991 (dokončana)}} | established_event4 = polno članstvo v Skupnosti neodvisnih držav | established_date4 = 21. december 1991 | established_event5 = Sprejeta v ZN | established_date5 = 2. marec 1992 | established_event6 = sprejeta ustava | established_date6 = 12. november 1995 |area_km2 = 86.600 |area_rank = 112. |area_magnitude = 1 E9 |percent_water = zanemarljivo |population_estimate = 10.097.171<ref>{{cite web|url=http://www.yap.org.az/az/view/news/32999/azerbaycan-ehalisinin-sayi-10-milyon-nefere-chatib |title=Azərbaycan əhalisinin sayı 10 milyon nəfərə çatıb |language=Az |publisher=The New Azerbaijan Party |date=6 April 2019}}</ref> |population_estimate_year = 2019 | population_estimate_rank = 91. | population_census = 7.953.438 | population_census_year = 1999| population_density = 106 | population_density_rank = 100. | demonym = Azerbajdžanec | GDP_PPP_year = 2019 | GDP_PPP_rank = | GDP_PPP_per_capita = $18.793<ref name="World Economic Outlook"/> | GDP_PPP_per_capita_rank = | GDP_nominal = $45,284 mrd | GDP_nominal_year = 2019 | GDP_nominal_rank = | GDP_nominal_per_capita = $4.498 | GDP_nominal_per_capita_rank = | Gini = 26,6 <!-- number only --> | Gini_year = 2005 | Gini_change = <!-- increase/decrease/steady --> | Gini_ref = <ref name="wb-gini">{{cite web |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=AZ |title=GINI index (World Bank estimate)|publisher=[[World Bank]]|website=data.worldbank.org |access-date=5 March 2019}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,754 <!-- number only --> | HDI_year = 2018<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year --> | HDI_change = increase<!-- increase/decrease/steady --> | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{cite web|url=http://hdr.undp.org/en/content/2019-human-development-index-ranking|title=Human Development Report 2019|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=10 December 2019|accessdate=10 December 2019|format=PDF}}</ref> | HDI_rank = 87. |currency = [[Azerbajdžanski manat|manat]] | currency_code = AZN | time_zone = AZT | utc_offset = +4 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = | cctld = [[.az]] | calling_code = 994 | footnotes = | }} '''Azerbajdžan, '''uradno''' Republika Azerbajdžan''' ([[azerščina|azersko]] ''Azərbaycan'' ali Азәрбајҹан, {{jezik-ru|Азербайджан}}), je [[država]] v [[Kavkaz|Zakavkazju]], ki na severozahodu meji na [[Gruzija|Gruzijo]], na severu na [[Rusija|Rusijo]], na vzhodu na [[Kaspijsko jezero]], na jugu na [[Iran]], ter na zahodu na [[Armenija|Armenijo]], na katero na severu meji tudi azerbajdžanska [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Nahičevan]], ki na jugu prav tako meji na Iran, na severozahodu pa se dotika [[Turčija|Turčije]]. Nekdanjo avtonomno pokrajino [[Gorski Karabah]] na zahodu Azerbajdžana so po razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] zasedle armenske sile. Danes se na tem območju nahaja samooklicana [[Republika Arcah]], ki je ne priznava nobena država članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]]. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Azerbajdžana}} {{multiple image | align = left | direction = horizontal | header = Deviški stolp in Širvanšahova palača v starem mestu Baku sta Unescova svetovna dediščina, zgrajena v 11. do 12. stoletju. | image1 = Qız qalası ümumi 2016.jpg | alt1 = Dekliški stolp | caption1 = | width1 = 160 | image2 = Şirvanşahlar saray kompleksi.jpg | alt2 = Širvanšahova palača | caption2 = | width2 = 185 }} === Antika === {{glavni| Albanija, Kavkaz}} [[File:Ancient Azerbaijan 4.jpg|thumb|Petroglifi v [[Narodni park Gobustan|narodnem parku Gobustan]] iz 10. tisočletja pred našim štetjem, kar kaže uspešno kulturo. Gre za znamenitost Unescove svetovne dediščine, ki velja za »izjemno univerzalno vrednoto«.]] Najstarejši dokazi o naseljevanju ljudi na območju Azerbajdžana segajo v pozno [[kamena doba|kameno dobo]] in so povezani z kulturo Guručaj v [[Azohške jame|Azohških jamah]]<ref>{{cite web| last = Azakov| first = Siyavush| title = National report on institutional landscape and research policy Social Sciences and Humanities in Azerbaijan| website = Institute of Physics| publisher = Azerbaijan National Academy of Sciences| url = http://www.globalsocialscience.org/uploads/c_GlobalSSH%20-%20Azerbaijan%20institutional%20report%20FINAL.pdf| accessdate = 27 May 2007| url-status=dead| archiveurl = https://web.archive.org/web/20111116061819/http://www.globalsocialscience.org/uploads/c_GlobalSSH%20-%20Azerbaijan%20institutional%20report%20FINAL.pdf| archivedate = 16 November 2011| df = dmy-all}}</ref>. Kulture zgornjega [[paleolitik]]a in pozne [[bronasta doba|bronaste dobe]] so potrjene v jamah v kraju Tağılar, Damcılı, Zar, Yataq-yeri ter v [[nekropola]]h [[Lejlatepska kultura| Lejla Tepe]] in [[Saraj Tepe]]. Zgodnji naseljenci so bili [[Skiti]] v 9. stoletju pred našim štetjem. Za njimi so na območje južno od [[Aras (reka)|Aras]]a prišli iranski [[Medijci]]. Medijci so med 900–700 pr. n. št. zgradili obsežno cesarstvo, ki je bilo okoli leta 550 pred našim štetjem integrirano v [[Ahemenidsko cesarstvo]]. V obdobju Ahemenidov je prišlo do širjenja [[Zaratustrstvo |zaratustrstva]] <ref>{{Cite book|last=Chaumont|first=M. L.|chapter=Albania|title=Encyclopædia Iranica|year=1984|chapter-url=http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm}}</ref>. Kasneje je območje zasedel [[Aleksander Veliki]], za njim pa je bil del [[Selevkidsko cesarstvo |Selevkidskega cesarstva]]. V tem obdobju se je zaratustrstvo razširilo na Kavkaz in v [[Atropatena| Atropateno]]. Kavkaški Albanci, prvotni prebivalci severovzhodnega Azerbajdžana, so vladali tem območjem od približno 4. stoletja pred našim štetjem in ustanovili neodvisno kraljestvo. === Od Sasanidov do Safavidov === [[Sasanidsko cesarstvo]] je kavkaško Albanijo leta 252 spremenilo v vazalno državo, kralj Urnajr pa je v 4. stoletju uradno sprejel krščanstvo kot državno vero <ref>{{Cite book|title=Christianity: The Biography: 2000 Years of Global History|last=Shaw|first=Ian|publisher=Zondervan Academic|year=2017|isbn=978-0310536284|location=|pages=}}</ref>. Kljub vladavini Sasanidov je Albanija ostala entiteta v regiji do 9. stoletja in ohranila svojo monarhijo. Kljub temu, da je bil eden glavnih vazalov sasanidskega cesarja, je imel albanski kralj navidezno oblast, ''marzban'' (vojaški guverner) pa je imel večino civilne, verske in vojaške oblasti. V prvi polovici 7. stoletja je kavkaška Albanija kot vazal Sasanidov, po osvajanju Perzije, spadala pod nominalno muslimansko oblast. [[Omajadski kalifat]] je pregnal tako Sasanide kot Bizantince iz [[Zakavkazje|Zakavkazja]] in spremenil kavkaško Albanijo v vazalno državo po krščanskem odporu, ki ga je vodil kralj [[Javanšir]] in je bil leta 667 zatrt. Močan vakuum, ki ga je zapustil propad [[Abasidski kalifat |Abasidskega kalifata]], so zapolnile številne lokalne rodbine, kot Salaridi, Sadžidi in Šadadidi. V začetku 11. stoletja so ozemlje postopoma zavzeli [[Oguzi]], Turki iz Srednje Azije. Prva od teh ustanovljenih turških rodbin je bilo [[Seldžuki |Seldžuško cesarstvo]], ki je na območje, ki je danes znano kot Azerbajdžan, vstopilo do leta 1067. Predturško prebivalstvo, ki je živelo na ozemlju sodobnega Azerbajdžana, je govorilo več [[Indoevropski jeziki |indoevropskih]] in kavkaških jezikov, med njimi [[armenščina|armensko]] in[[iranski jeziki| iranske jezike]], [[azarski jezik]], ki ga je postopoma zamenjala [[turški jeziki|turščina]], zgodnji predhodnik današnjega [[Azerbajdžanščina |azerbajdžanščine]] <ref>{{cite book|last=Yarshater|first=E.|chapter=The Iranian Language of Azerbaijan|title=Encyclopædia Iranica|volume=III/2|year=1987|chapter-url=http://www.iranicaonline.org/articles/azerbaijan-vii}}</ref>. Nekateri jezikoslovci so tudi navedli, da so tatijska narečja iranskega Azerbajdžana in Azerbajdžanske republike, podobna tistim, ki jih govorijo Tati, izvirala iz azarskega jezika <ref>{{cite book |last=Ludwig |first=Paul|year=1998|location= Cambridge|title=Proceedings of the Third European Conference of Iranian Studies|volume= 1 |edition= Nicholas Sims-Williams (ed.) |publisher= Wiesbaden: Reichert |isbn=978-3-89500-070-6}}</ref>. Pod Seldžuki so lokalni pesniki, kot sta Nizami Gandžavi in Khaqani, povzročili razcvet perzijske literature na ozemlju današnjega Azerbajdžana. Lokalna rodbina Širvanšah je postala vazal [[Timuridi|Timurjevega cesarstva]] in mu pomagala v njegovi vojni z vladarjem [[Zlata horda|Zlate horde]] [[Toktamiš]]em. Po Timurjevi smrti sta nastali dve neodvisni in rivalski državi: Kara Kojunlu in Ak Kojunlu. Širvanšahi so se vrnili in ohranili visoko stopnjo avtonomije kot lokalni vladarji in vazali od leta 861 in to več stoletij naprej. Leta 1501 je iranska rodbina Safavidov pokorila Širvanšahe in pridobila njihove posesti. V naslednjem stoletju so Safavidi nekoč sunitsko prebivalstvo spremenili v šiitski islam, kot so to storili s prebivalstvom v današnjem Iranu <ref>{{cite book |last=Akiner|first=Shirin |authorlink= |year=2004|title=The Caspian: Politics, Energy and Security|page= 158 |edition= |publisher=RoutledgeCurzon |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC|isbn=978-0-7007-0501-6}}</ref>. Safavidi so Širvanšahom dovolili, da ostanejo na oblasti pod safavidskim [[suzerenstvo]]m do leta 1538, ko jih je Safavidski kralj Tahmasp I. (vladal 1524–1576) popolnoma odstavil in to območje določil kot provinco Širvan. Sunitski Osmani so uspeli zasesti dele današnjega Azerbajdžana kot posledico osmansko-safavidske vojne 1578–1590; do začetka 17. stoletja jih je izpodrinil iranski vladar [[Abas I. Veliki |Abas I.]] (vladal 1588–1629). Ob propadu Safavidskega cesarstva so Baku in njegovo okolico na kratko zasedli Rusi kot posledico rusko-perzijske vojne 1722–1723. Kljub kratkim posredovanjem sosednjih iranskih tekmecev je dežela današnjega Azerbajdžana ostala pod iransko oblastjo od prvega pojava Safavidov do 19. stoletja. === Sodobna zgodovina === [[File:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|left|250px|upright=1.4| Ozemlja kanatov (in sultanatov) v 18. do 19. stoletju]] Po Safavidih je območju vladala iranska dinastija Afšaridov. Po smrti Nader šaha (vladal 1736–1747) so mnogi njegovi nekdanji subjekti izkoristili nestabilnost. Na območju so se pojavili številni kanati z različnimi oblikami avtonomije. Vladarji teh kanatov so bili neposredno povezani z vladajočimi iranskimi rodbinami in so bili vazali in podložniki iranskega šaha. Kanati so nadzorovali svoje zadeve po mednarodnih trgovinskih poteh med Srednjo Azijo in Zahodom. Nato je bilo območje pod zaporednimi oblastmi iranskih [[Zandijci|Zandijcev]] in [[Kadžari|Kadžarov]]. Od poznega 18. stoletja si je cesarska Rusija prizadevala pridobiti zakavkaško regijo, ki je bila večinoma v rokah Irana. Leta 1804 so Rusi napadli in osvojili iransko mesto Gandža, kar je sprožilo [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijsko vojno 1804–1813]]. Vojaško močnejši so Rusi vojno končali z zmago. [[File:Взятии штурмом крепости Гянджи.jpg|thumb|upright|Obleganje trdnjave Gandža leta 1804 med rusko-perzijsko vojno 1804–1813 ruskih sil pod vodstvom generala Pavla Ciciana]] Po izgubi vojne je bil Iran prisiljen priznati nadvlado Ruskega cesarstva nad večino kanatov, skupaj z Gruzijo in Dagestanom, v skladu z Gulistansko pogodbo <ref name="books.google.nl">Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] pp 728–729 ABC-CLIO, 2 December 2014 {{ISBN|1598849484}}</ref>. Območje severno od reke Aras, ozemlje sodobnega Azerbajdžana, je bilo iransko ozemlje, dokler ga v 19. stoletju ni zasedla Rusija. Približno desetletje pozneje so Rusi v nasprotju s pogodbo iz Gulistana vdrli v iranski Erevanski kanat. To je spodbudilo končni spopad in rusko-perzijsko vojno 1826–1828. Nastala Turkmenčajska pogodba je prisilila Kadžarski Iran, da odstopi suverenost nad Erevanskim kanatom, Nahičevanskim kanatom in preostankom Lankaranskega kanata, ki je vseboval zadnje dele sodobnega Azerbajdžana. Po vključitvi vseh kavkaških ozemelj v Rusijo je bila nova meja med obema postavljena ob reki Aras, ki je po razpadu Sovjetske zveze pozneje postala del meje med Iranom in Azerbajdžanom. Tako je azerbajdžanska etnična skupina danes razdeljena med dve državi: Iran in Azerbajdžan. Število etničnih Azerbajdžancev v Iranu je daleč večje kot v sosednjem Azerbajdžanu. Po razpadu Ruskega imperija med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila razglašena kratkotrajna Zakavkaška demokratična federativna republika, ki predstavlja današnje republike Azerbajdžan, Gruzijo in Armenijo. Sledili so marčevski pokoli <ref name="smithmusavat">{{cite journal |last1=Smith |first1=Michael |date=April 2001 |title=Anatomy of Rumor: Murder Scandal, the Musavat Party and Narrative of the Russian Revolution in Baku, 1917–1920 |journal=Journal of Contemporary History |volume=36 |issue=2 |page=228 |url= |doi= 10.1177/002200940103600202|quote=''The results of the March events were immediate and total for the Musavat. Several hundreds of its members were killed in the fighting; up to 12,000 Muslim civilians perished; thousands of others fled Baku in a mass exodus''}}</ref>, ki so se zgodili med 30. marcem in 2. aprilom 1918 v mestu Baku in sosednjih območjih Bakujskega governorata Ruskega cesarstva <ref name="Smith">{{cite web |url=http://old.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_004.htm |title=Pamiat' ob utratakh i Azerbaidzhanskoe obshchestvo/Traumatic Loss and Azerbaijani. National Memory |author=Michael Smith |website=Azerbaidzhan i Rossiia: obshchestva i gosudarstva (Azerbaijan and Russia: Societies and States) |publisher=Sakharov Center |accessdate=21 August 2011|language=ru}}</ref>. Ko se je republika maja 1918 razpustila, je vodilna stranka Musavat razglasila neodvisnost Azerbajdžanske demokratične republike in sprejela ime ''Azerbajdžan''; ime, ki se je pred razglasitvijo uporabljalo izključno za sklicevanje na sosednjo severozahodno regijo sodobnega Irana. Bila je prva moderna parlamentarna republika v muslimanskem svetu. Med pomembnimi dosežki parlamenta je bila razširitev volilnih pravic na ženske, s čimer je Azerbajdžan postal prvi muslimanski narod, ki je ženskam podelil enake politične pravice kot moškim. Drug pomemben dosežek republike je bila ustanovitev [[državna univerza v Bakuju|Bakujske državne univerze]], ki je bila prva moderna univerza, ustanovljena na muslimanskem vzhodu <ref name="kazemzadeh">{{Cite book| last = Kazemzadeh | first = Firuz |authorlink=| title = The Struggle for Transcaucasia: 1917–1921 | publisher = The New York Philosophical Library | year= 1951 | isbn = 978-0-8305-0076-5 | pages = 124, 222, 229, 269–270 }}</ref>. [[File:1ST AZ REP.GIF|thumb|left|upright=1.5|Zemljevid, ki ga je predstavila azerbajdžanska delegacija na pariški mirovni konferenci 1919]] Do marca 1920 je bilo očitno, da bo sovjetska Rusija napadla Baku. [[Vladimir Iljič Uljanov |Lenin]] je dejal, da je bila invazija upravičena, saj sovjetska Rusija ne bi mogla preživeti brez nafte iz Bakuja. [85] [86] Neodvisni Azerbajdžan je zdržal le 23 mesecev, dokler ga ni napadla boljševiška 11. sovjetska [[Rdeča armada]] in 28. aprila 1920 ustanovila Azerbajdžansko SSR. Kar 20.000 azerbajdžanskih vojakov je umrlo, upirajoč se ruskemu ponovnemu prevzemu. 13. oktobra 1921 so sovjetske republike Rusija, Armenija, Azerbajdžan in Gruzija podpisale sporazum s Turčijo, znan kot pogodba iz Karsa. Prej neodvisna republika Aras bi s to postala Nahičevanska avtonomna sovjetska socialistična republika znotraj Azerbajdžanske republike. Po drugi strani je Armenija dobila regijo [[Sjunik|Zangezur]], Turčija pa se je strinjala, da bo vrnila [[Gjumri]] (takrat znan kot Aleksandropol). Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Azerbajdžan igral ključno vlogo v strateški energetski politiki Sovjetske zveze, saj je 80 % nafte Sovjetske zveze na vzhodni fronti dobavljal Baku. Z odlokom vrhovnega sovjeta ZSSR februarja 1942 je bila zaveza več kot 500 delavcev in zaposlenih v naftni industriji Azerbajdžana odlikovana z ordeni in medaljami. ''Operacija Edelweiss'', ki jo je izvedel nemški [[Wehrmacht]], je bila usmerjena v Baku zaradi njegove pomembnosti kot energetske sile ZSSR. Petina vseh Azerbajdžancev, približno 681.000 ljudi z več kot 100.000 žensk, se je med drugo svetovno vojno borilo <ref>{{cite news |url= http://www.contact.az/topics_en.asp?id=4902&pb=2&vr=en&yr=2011&mdn=1| title = Azerbaijan celebrates day of victory over fascism|date=9 May 2011|publisher="Contact.az"| accessdate = 9 May 2011}}</ref>. Na fronti je bilo ubitih približno 250.000 ljudi iz Azerbajdžana. Več kot 130 Azerbajdžanov je bilo imenovanih za junake Sovjetske zveze. Azerbajdžanski generalmajor Azi Aslanov je bil dvakrat nagrajen za heroja Sovjetske zveze <ref>{{cite news |url= http://www.azernews.az/en/Nation/20409-Victory_over_Nazis_%E2%80%98was_impossible_without_Baku_oil%E2%80%99| title = Victory over Nazis 'was impossible without Baku oil'|date=8 May 2010|publisher="AzerNEWS"|accessdate=8 May 2010}}</ref>. === Osamosvojitev === [[File:RedArmy Paratroops Baku 1990.jpg|thumb|260px| Paratrupe Rdeče armade med tragedijo Črnega januarja 1990]] Po politiki ''glasnosti'', ki jo je sprožil [[Mihail Gorbačov]], so v različnih regijah Sovjetske zveze rasli državljanski nemiri in etnični prepiri, vključno z Gorskim Karabahom, avtonomno regijo Azerbajdžanske SSR. Motnje v Azerbejdžanu so kot odziv Moskve do že tako vročega konflikta povzročile pozive k neodvisnosti in odcepitvi, ki sta se končala z dogodki v Bakuju v Črnem januarju. Kasneje leta 1990 je Vrhovni svet Azerbajdžanske SSR z naslova črtal besede ''sovjetska socialistična'', sprejel ''Deklaracijo o suverenosti Azerbajdžanske republike'' in zastavo Azerbajdžanske demokratične republike obnovil kot državno zastavo <ref name="Meclis">{{cite web| url=http://www.meclis.gov.az/?/az/content/70 |title= Milli Məclisin tarixi. Azərbaycan SSR Ali Soveti (1920–1991-ci illər) |trans-title= The history of Milli Majlis. Supreme Soviet of Azerbaijan SSR (1920–1991) |accessdate=1 December 2010}}</ref>. Zaradi neuspelega državnega udara, ki se je avgusta zgodil v Moskvi, je vrhovni svet Azerbajdžana 18. oktobra 1991 sprejel Deklaracijo o neodvisnosti, ki je bila potrjena z državnim referendumom decembra 1991, medtem ko je Sovjetska zveza 26. oktobra uradno prenehala obstajati decembra 1991. Država zdaj 18. oktobra praznuje svoj dan neodvisnosti <ref>{{cite book |url=https://books.google.co.uk/books?id=NCez3ZuV3NoC&pg=PA116 |p=116 |title=Azerbaijan |author=David C. King |publisher=Marshall Cavendish |year=2006}}</ref>. Zgodnja leta neodvisnosti je zasenčila vojna za Gorski Karabah z etnično armensko večino, ki jo je podpirala Armenija. Do konca sovražnosti leta 1994 so Armenci nadzorovali do 20 odstotkov azerbajdžanskega ozemlja, vključno s samim Gorskim Karabahom. Med vojno so bila storjena mnoga grozodejstva, vključno s pokoli. Poleg tega je bilo približno 30.000 ljudi ubitih in več kot milijon ljudi razseljenih. Štiri resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (822, 853, 874 in 884) zahtevajo »takojšen umik vseh armenskih sil z vseh okupiranih ozemelj Azerbajdžana«. <ref>{{cite web| title =General Assembly adopts resolution reaffirming territorial integrity of Azerbaijan, demanding withdrawal of all Armenian forces | publisher = United Nations General Assembly | date = 14 March 2008 | url = https://www.un.org/News/Press/docs/2008/ga10693.doc.htm| accessdate = 14 March 2008 }}</ref> V 90. letih je Azerbajdžan zapustilo veliko Rusov in Armencev. Po popisu iz leta 1970 je bilo v Azerbajdžanu 510.000 etničnih Rusov in 484.000 Armencev. <ref>"[http://encyclopedia2.thefreedictionary.com/Azerbaijan+Soviet+Socialist+Republic Azerbaijan Soviet Socialist Republic]". The Great Soviet Encyclopedia (1979).</ref> == Geografija == {{glavni| Geografija Azerbajdžana}} [[File:Budug Azerbaijan16.jpg|thumb|Kavkaz v severnem Azerbajdžanu]] Geografsko Azerbajdžan leži v regiji [[Zakavkazje|Zakavkazje]] na meji [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]] in [[Bližnji vzhod| Bližnjim vzhodom]] <ref>{{cite web |work=The World Factbook |title=Caucasus |url=https://www.loc.gov/today/placesinthenews/archive/2006arch/20060503_caucasus.html |publisher=Library of Congress |date=May 2006 |accessdate=7 July 2009}}</ref><ref name="bbc">{{cite web |first=Stephen |last=Mulvey |title=The Caucasus: Troubled borderland |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/460353.stm |work=News |publisher=BBC |date=16 June 2000 |quote=''"The Caucasus Mountains form the boundary between West and East, between Europe and Asia..."'' |accessdate=1 July 2009}}</ref>. Leži med zemljepisnima širinama 38 ° in 42 ° S, ter dolžinama 44 ° in 51 ° E. Skupna dolžina azerbajdžanske kopenske meje je 2648 km, od tega 1007 km z Armenijo, 756 km z Iranom, 480 km z Gruzijo, 390 km z Rusijo in 15 km s Turčijo<ref name="STA">{{cite web|last=|first= |title=Geographical data |website= |publisher=The State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan |url=http://www.azstat.org/publications/azfigures/2007/en/001.shtml#t1_2 |doi= |accessdate=26 May 2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070525040712/http://www.azstat.org/publications/azfigures/2007/en/001.shtml#t1_5 |archivedate=25 May 2007 |url-status=live }}</ref>. Obala je dolga 800 km, dolžina najširšega območja azerbajdžanskega odseka [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] pa je 456 km. Ozemlje se razprostira 400 km od severa proti jugu in 500 km od zahoda proti vzhodu. Republika Azerbajdžan obsega 86.600&nbsp;km², od tega pripada 5.500&nbsp;km² Avtonomni Republiki [[Nahičevan]] (Naxcivan).<ref name="Aserbaidschan">[http://www.auswaertiges-amt.de/diplo/de/Laenderinformationen/01-Laender/Aserbaidschan.html Aserbaidschan]. Auswärtiges Amt (Nemški zvezni urad za tujino). Pridobljeno 28.3.2009.</ref> Tri fizične lastnosti prevladujejo v Azerbajdžanu: Kaspijsko jezero, katerega obala predstavlja naravno mejo proti vzhodu, gorsko območje [[Visoki Kavkaz]] in obsežne ravnice v središču države. Obstajajo tudi tri gorske verige, Visoki in [[Mali Kavkaz]] ter gorovje Tališ, ki skupaj pokrivajo približno 40 % države<ref name="GEO">{{cite web|title=Azerbaijan: Biodiversity |url=http://www.cac-biodiversity.org/aze/aze_biodiversity.htm |publisher=Central Asia and Transcaucasus Network on Plant Genetic Resources |accessdate=17 February 2017 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120208012911/http://www.cac-biodiversity.org/aze/aze_biodiversity.htm |archivedate=8 February 2012 |date=2003 |url-status=dead }}</ref>. Najvišji vrh je gora Bazardüzü (4466 m), najnižja točka pa je v Kaspijskem morju (−28 m). Skoraj polovica vseh [[blatni vulkani Azerbajdžana|blatnih vulkanov]] na Zemlji je skoncentrirana v Azerbajdžanu, ti vulkani pa so bili tudi med nominirani za ''Sedem novih svetovnih čudes narave''<ref>{{cite news|last= |first= |title=Azerbaijan's mud volcanoes on Seven Wonders of Nature shortlist |work= |publisher=News.Az |url=http://www.news.az/articles/8581 |doi= |accessdate=8 February 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100210062717/http://www.news.az/articles/8581 |archivedate=10 February 2010 |url-status=live }}</ref>. Glavni vodni viri so površinske vode. Vendar pa je le 24 od 8350 rek daljših od 100 km. Vse reke odtekajo v Kaspijsko morje. Drugo največje jezero je Sarisu (67 km²), najdaljša reka pa [[Kura (reka)|Kura]] (1515 km), ki priteče iz Armenije. Štirje glavni otoki (večja Pirallahı ter Cilov) v Kaspijskem jezeru imajo skupno površino več kot 30 kvadratnih kilometrov. Na Apšeronskem polotoku in v Kaspijskem jezeru pridobivajo nafto. Od osamosvojitve Azerbajdžana leta 1991 je vlada sprejela ukrepe za ohranjanje okolja. Nacionalna zaščita okolja se je pospešila po letu 2001, ko se je državni proračun povečal zaradi novih prihodkov, ki jih zagotavlja plinovod Baku-Tbilisi-Ceihan. V štirih letih so se zaščitena območja podvojila in zdaj predstavljajo 8 % ozemlja države. Od leta 2001 je vlada ustanovila sedem velikih rezervatov in skoraj podvojila sektor proračuna, namenjenega varstvu okolja<ref>{{cite web|url=http://enrin.grida.no/htmls/azer/soe/ecology/html/ecology.html |title=Ecological problems in Azerbaijan |publisher=Enrin.grida.no |accessdate=30 June 2010}}</ref>. === Površje in podnebje === [[File:Bazarduzu detail.JPG|thumb|Bazarduzu, najvišji vrh Azerbajdžana, kot se vidi z gore Šahdagh]] [[File:Azerbajiani landscape - Another version.jpg|thumb| Pokrajina doline Khinalug]] Azerbajdžanu sestavljajo zelo različne pokrajine. Več kot polovico kopenske površine sestavljajo gorski grebeni, doline in planote, ki se ponekod dvigajo med 400–1000 metrov (vključno s srednjim in spodnjim nižavjem), od 100–120 metrov (Talis, Jeirančol-Adžinohur in Langabiz-Alat ) in od 0–50 metrov in več (Qobustan, Abšeron). Preostali del azerbajdžanskega površja sestavljajo nižine in planote. Nadmorske višine se gibljejo od približno -28 metrov na obali Kaspijskega jezera do 4466 metrov (vrh Bazardüzü) <ref>{{cite web|url=http://enrin.grida.no/htmls/azer/soe/ecology/html/ecologicalzones.html |title=Orography of Azerbaijan |publisher= United Nations Environment Programme |accessdate=30 June 2010}}</ref>. Na oblikovanje podnebja v Azerbajdžanu vplivajo zlasti hladne arktične zračne mase skandinavskega anticiklona, zmerne zračne mase sibirskega anticiklona in srednjeazijski anticikloni<ref name="CLIM">{{cite web| title =Azerbaijan – Climate| publisher = Heydar Aliyev Foundation| url = http://www.azerbaijan.az/_Geography/_Climate/_climate_e.html| accessdate = 26 May 2007}}</ref>. Raznolika pokrajina vpliva na načine, kako zračne mase vstopajo v državo. Visoki Kavkaz varuje državo pred neposrednimi vplivi hladnih zračnih mas, ki prihajajo s severa. To vodi k oblikovanju subtropskega podnebja na večini vznožja in planot države, značilna je tudi visoka stopnja sončnega sevanja. 9 od 11 obstoječih podnebnih pasov je v Azerbajdžanu<ref name="KL">{{cite web|title=Climate |website=Water Resources of the Azerbaijan Republic |publisher=Institute of Hydrometeorology, Ministry of Ecology and Natural Resources |url=http://www.azhydromet.com/SRIH/Water%20Resurs.html |accessdate=26 May 2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070524005453/http://www.azhydromet.com/SRIH/Water%20Resurs.html |archivedate=24 May 2007 |url-status=dead }}</ref>. Absolutna najnižja temperatura (−33 ° C) in absolutna najvišja temperatura (46 ° C) sta bili opaženi v regijah Julfa in Ordubad - Nahičevan. Najvišje letne padavine padejo v Lankaranu (1600 do 1800 mm), najmanj pa v Abšeronu (200 do 350 mm). [[File:Murov mountain in Azerbaijan-Caucasus3.jpg|thumb|left| Murovdag je najvišje gorsko območje v Malem Kavkazu.]] Reke in jezera so glavni del vodnih sistemov Azerbajdžana, oblikovali so se v dolgem geološkem časovnem obdobju. To še posebej dokazujejo ostanki starodavnih rek po vsej državi. Vodni sistemi v državi se nenehno spreminjajo pod vplivom naravnih sil in človeških industrijskih dejavnosti. Prekopi in ribniki so del vodnega sistema. Glede oskrbe z vodo je Azerbajdžan pod povprečjem na svetu s približno 100.000 kubičnimi metri na leto vode na kvadratni kilometer. Vsi veliki rezervoarji vode so zgrajeni na reki Kura. Hidrografija Azerbajdžana v osnovi spada v porečje Kaspijskega morja. Kura in [[Aras (reka)|Aras]] sta glavni reki. Reke, ki se neposredno izlivajo v Kaspijsko morje, izvirajo večinoma v severovzhodnem pobočji Visokega Kavkaza in pogorja Talis in tečejo po nižinah Samur – Deveči in Lankaran. Yanar Dag, v prevodu 'goreča gora', je plamen zemeljskega plina, ki nenehno gori na pobočju Apšeronskega polotoka v Kaspijskem jezeru v bližini Bakuja, ki je tudi znan kot 'dežela ognja'. Plameni izhajajo v zrak iz tanke, porozne plasti peščenjaka. Je turistična zanimivost za obiskovalce območja .Bakuja === Biotska pestrost === {{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Azerbajdžana}} [[File:Stamp of Azerbaijan 750.jpg|thumb| Konj Karabah je nacionalna žival Azerbajdžana.]] Prva poročila o bogastvu in raznolikosti življenja živali v Azerbajdžanu lahko najdemo v potopisnih zapiskih vzhodnih popotnikov. Rezbarije živali na arhitekturnih spomenikih, starodavnih skalah in kamnih so preživele do današnjih časov. Prve informacije o rastlinstvu in živalstvu so bile zbrane med obiski naravoslovcev v Azerbajdžanu v 17. stoletju. Zabeleženih in razvrščenih je bilo 106 vrst sesalcev, 97 vrst rib, 363 vrst ptic, 10 vrst dvoživk in 52 vrst plazilcev. Nacionalna žival Azerbajdžana je [[Karabaški konj]] (azerbajdžansko ''Qarabağ atı''), gorsko-stepski dirkalni in konj za jahanje, ki je tu endemičen. Karabaški konj slovi zaradi dobrega temperamenta, hitrosti, elegance in inteligence. Gre za eno najstarejših pasem, pri čemer predniki datirajo v antiko. Danes je konj ogrožena vrsta<ref>{{cite web| title = The Karabakh Horse| publisher = Karabakh Foundation| url = http://www.karabakhfoundation.org/pages/history-and-culture/karabakh-region/the-karabakh-horse/| url-status=dead| archiveurl = https://web.archive.org/web/20101013010330/http://karabakhfoundation.org/pages/history-and-culture/karabakh-region/the-karabakh-horse/| archivedate = 13 October 2010| df = dmy-all}}</ref>. Azerbajdžansko rastlinstvo sestavlja več kot 4500 vrst [[Višje rastline |višjih rastlin]]. Zaradi edinstvenega podnebja je rastlinstvo po številu vrst veliko bogatejše kot v drugih republik Zakavkazja<ref>{{cite web|url=http://www.azerbaijan.az/_Geography/_Planting/_planting_e.html |title=Azerbaijan – Flora |publisher=Heydar Aliyev Foundation|accessdate=5 March 2010 }}</ref>. V Azerbajdžanu najdemo približno 67 % vrst, ki rastejo na celotnem Kavkazu. Približno polovica države je namenjena poljedelstvu, 12 % površja pokrivajo gozdovi.<ref>[http://www.azembassy.de/aserbaidschan.htm Aserbaidschan in Kürze]. Botschaft der Republik Aserbaidschan, Berlin. Pridobljeno 28.3.2009.</ref> == Največja mesta == {{Largest cities | name = Največja mesta v Azerbajdžanu | country = Azerbajdžan | stat_ref = [http://www.stat.gov.az/source/demoqraphy/ 2013 Demografska statistika glede na upravne enote], Državni statistični komite | list_by_pop = | class = nav | div_name = <!-- can be changed to "nav" to alter the template's colour scheme --> | div_link = Economic regions and districts of Azerbaijan{{!}}Ekonomska regija |city_1 = Baku |div_1 = Regions of Azerbaijan{{!}}Abšeron |pop_1 = 2.150.800 |img_1 = View From Maidens Tower (221090097).jpeg |city_2 = Sumgajit |div_2 = Regions of Azerbaijan{{!}}Abšeron |pop_2 = 325.200 |img_2 = Ilham Aliyev attended opening of residential building complex for refugee and IDP families in Sumgayit.jpg |city_3 = Ganja, Azerbaijan{{!}}Ganja |div_3 = Regions of Azerbaijan{{!}}Ganja-Kazah |pop_3 = 323.000 |img_3 = City of Ganja Azerbaijan and Javadkhan mount.jpg |city_4 = Mingačevir |div_4 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_4 = 99.700 |img_4 = Mingachevir city sunset.JPG |city_5 = Lankaran |div_5 = Regions of Azerbaijan{{!}}Lankaran |pop_5 = 85.300 |city_6 = Širvan{{!}}Širvan |div_6 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_6 = 80.900 |img_6 = |city_7 = Nahičevan{{!}}Nahičevan |div_7 = Nakhchivan Autonomous Republic{{!}}Nahičievan |pop_7 = 78.300 |img_7 = |city_8 = Şəmkir{{!}}Šamkir |div_8 = Regions of Azerbaijan{{!}}Ganja-Kazah |pop_8 = 69.600 |img_8 = |city_9 = Šaki, Azerbajdžan{{!}}Šaki |div_9 = Regions of Azerbaijan{{!}}Šaki-Zaqatala |pop_9 = 66.400 |img_9 = |city_10 = Evlah |div_10 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_10 = 66.300 |img_10 = |city_11 = Hačmaz{{!}}Hačmaz |div_11 = Regions of Azerbaijan{{!}}Guba-Hačmaz |pop_11 = 64.800 |img_11 = |city_12 = Agdam |div_12 = Regions of Azerbaijan{{!}}Juhari-Karabah |pop_12 = 59,800 |img_12 = |city_13 = Jalilabad |div_13 = Regions of Azerbaijan{{!}}Lankaran |pop_13 = 56,400 |img_13 = |city_14 = Stepanakert{{!}}Stepanakert / Hankendi |div_14 = Regions of Azerbaijan{{!}}Juhari-Karabah |pop_14 = 55,100 |img_14 = |city_15 = Agjabadi |div_15 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_15 = 46,900 |img_15 = |city_16 = Şamaxı{{!}}Šamahi |div_16 = Regions of Azerbaijan{{!}}Daglig-Širvan |pop_16 = 43,700 |img_16 = |city_17 = Füzuli{{!}}Fuzuli |div_17 = Regions of Azerbaijan{{!}}Juhari-Karabah |pop_17 = 42,000 |img_17 = |city_18 = Saljan, Azerbajdžan{{!}}Saljan |div_18 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_18 = 37.000 |img_18 = |city_19 = Barda, Azerbajdžan{{!}}Barda |div_19 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_19 = 38,600 |img_19 = |city_20 = Neftčala{{!}}Neftčala |div_20 = Regions of Azerbaijan{{!}}Aran |pop_20 = 38,200 |img_20 = }}<noinclude> == Upravne enote == [[File:Azerbaijan economic regions.png|thumb|upright=1.8|right| 10 gospodarskih regij Azerbajdžana.]] Azerbajdžan je razdeljen na 10 gospodarskih regij, 66 rajonov (''rajon'') in 77 mest (''şəhər''), od katerih jih je 12 pod neposrednim nadzorom republike. Poleg tega Azerbajdžan vključuje avtonomno republiko] (''muxtar respublika'') [[Nahičevan]]. Predsednik imenuje guvernerje teh enot, vlado Nahčevana pa izvoli in odobri parlament avtonomne republike. Regije so: *Abšeron *Aran *Daglig-Širvan *Ganja-Kazah *Guba-Hačmaz *Kalbajar-Lačin *Lankaran *Nahčevan *Šaki-Zaqatala *Juhari-Karabah == Gospodarstvo == Po pridobitvi neodvisnosti leta 1991 je Azerbajdžan postal član Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Islamske razvojne banke in Azijske razvojne banke. [167] Bančni sistem Azerbajdžana sestavljajo centralna banka Azerbajdžana, poslovne banke in nebančne kreditne organizacije. Nacionalna (zdaj Centralna) banka je bila ustanovljena leta 1992 na podlagi Azerbajdžanske državne hranilnice, podružnice nekdanje Državne hranilnice ZSSR. Centralna banka deluje kot centralna banka Azerbajdžana, pooblaščena za izdajo nacionalne valute, azerbajdžanski manat in nadzor nad vsemi komercialnimi bankami. Dve glavni komercialni banki sta UniBank in državna Mednarodna banka Azerbajdžana. V začetku 2000-ih je bila kronično visoka inflacija pod nadzorom. To je privedlo do uvedbe nove valute, novega azerbajdžanskega manata, ki je 1. januarja 2006 zatrdil gospodarske reforme in odpravil ostanke nestabilnega gospodarstva <ref>{{cite web| last = Mehdizade| first = Sevinj| title = Azerbaijan's New Manats: Design and Transition to a New Currency | publisher = Azerbaijan International| url = http://azer.com/aiweb/categories/magazine/ai143_folder/143_articles/143_manat.html}}</ref>. Glede na poročilo Svetovne banke o poslovanju za leto 2019 je Azerbajdžan izboljšal svoj položaj na lestvici enostavnosti poslovanja s 57 na 25 <ref name=":2">{{Cite book|url=http://www.worldbank.org/content/dam/doingBusiness/media/Annual-Reports/English/DB2019-report_web-version.pdf|title=Doing Business 2019|author=World Bank|publisher=World Bank Publications|year=2018|isbn=1464813264|location=|pages=5, 11, 13}}</ref>. Kot rezultat izvajanja rekordnega števila reform, ki so večinoma vključevale institucionalne spremembe med desetimi najpomembnejšimi izboljšavami, je poslovanje v Azerbajdžanu postalo lažje. === Energetika === [[File:Oil pump in Baku.jpg|thumb|Črpalna enota za mehansko črpanje nafte na obrobju Bakuja]] Dve tretjini Azerbajdžana je bogata z nafto in zemeljskim plinom.<ref name="AZ">{{cite web |title=Azerbaijan – General Information |publisher=Heydar Aliyev Foundation |url=http://www.azerbaijan.az/_Geography/_GeneralInfo/_generalInfo_e.html |accessdate=22 May 2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070528033940/http://www.azerbaijan.az/_Geography/_GeneralInfo/_generalInfo_e.html |archivedate=28 May 2007 |url-status=live }}</ref> [[File:Baku pipelines.svg|thumb|Cevovod Južni Kavkaz pripelje zemeljski plin skozi Turčijo v Evropo]] Zgodovina naftne industrije Azerbajdžana sega v starodavno obdobje. Arabski zgodovinar in popotnik Ahmed Al-Belaruri je v antiki razpravljal o gospodarstvu Abšeronskega polotoka, pri čemer je omenil zlasti njegovo nafto <ref>{{cite web|url=http://www.azerbaijan.az/portal/Economy/OilStrategy/oilStrategy_02_e.html|title=HISTORY OF DEVELOPMENT OF OIL INDUSTRY|last=|first=|date=|website=|access-date=}}</ref>. V Azerbajdžanu je veliko naftovodov. Regija Malega Kavkaza ima večino zlata, srebra, železa, bakra, titana, kroma, mangana, kobalta, molibdena, kompleksne rude in antimona. Septembra 1994 je bila podpisana 30-letna pogodba med državno naftno družbo Azerbajdžanske republike (SOCAR) in 13 naftnimi podjetji, med njimi Amoco, BP, ExxonMobil, Lukoil in Equinor. Ker lahko zahodne naftne družbe izkoriščajo globokomorska naftna polja, ki se jih sovjetska eksploatacija ni dotaknila, Azerbajdžan velja za eno najpomembnejših točk na svetu za raziskovanje in razvoj nafte <ref>{{cite web |title=Azerbaijan: Economy |publisher=globalEDGE |url=http://globaledge.msu.edu/countryInsights/economy.asp?countryID=11&regionID=3 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012194537/http://globaledge.msu.edu/countryInsights/economy.asp?countryID=11&regionID=3 |url-status=dead |archive-date=12 October 2007 |accessdate=29 May 2007 }}</ref>. Medtem je bil ustanovljen Državni naftni sklad Azerbajdžana kot zunaj proračunski sklad za zagotavljanje makroekonomske stabilnosti, preglednosti upravljanja prihodkov od nafte in varovanja virov za prihodnje generacije. Azeriqaz, poddružba SOCAR-ja, namerava do leta 2021 zagotoviti popolno uplinjanje države. Azerbajdžan je eden od pokroviteljev energetskih koridorjev vzhod-zahod in sever-jug. Železniška proga Baku – Tbilisi – Kars povezuje Kaspijsko regijo s Turčijo, dokončana je bila 2017. Transanatolski plinovod za zemeljski plin (TANAP) in čez-jadranski plinovod (TAP) bo dobavljal zemeljski plin iz azerbajdžanskega Šah Deniza plin v Turčijo in Evropo. Azerbajdžan je podaljšal sporazum o razvoju ACG do leta 2050 v skladu s spremenjenim PSA, ki so ga 14. septembra 2017 podpisali SOCAR in so-podjetja (BP, Chevron, INPEX, Equinor, ExxonMobil, TP, ITOCHU in ONGC Videsh) <ref>{{cite web|url=http://www.bp.com/en/global/corporate/media/press-releases/the-azerbaijan-government-and-co-venturers-sign-amended-and-restated-azeri-chirag-deepwater-gunashli-psa.html|title=The Azerbaijan government and co-venturers sign amended and restated Azeri-Chirag-Deepwater Gunashli PSA {{!}} Press releases {{!}} Media {{!}} BP|last=|first=|date=|website=bp.com|language=en|access-date=21 September 2017}}</ref>. === Kmetijstvo === Azerbajdžan ima največji kmetijski bazen v regiji. Približno 54,9 % države so kmetijska zemljišča. V začetku leta 2007 je bilo kmetijskih zemljišč v uporabi 4,755,100 hektarjev. Istega leta so skupni lesni viri šteli 136 milijonov m³. Azerbajdžanski znanstveni raziskovalni inštituti so osredotočeni na travnike in pašnike, vrtnarstvo in subtropske kulture, zeleno zelenjavo, vinogradništvo in vinarstvo, gojenje bombaža in zdravilne rastline. Na nekaterih območjih je koristno gojiti žito, krompir, sladkorno peso, bombaž in tobak. Pomembni kmetijski proizvodi so tudi meso, mlečni izdelki ter vino in žgane pijače. Kaspijska ribiška industrija se osredotoča na vse manjši stalež jesetrov in belug. Leta 2002 je imela azerbajdžanska trgovska mornarica 54 ladij. Nekatere izdelke, prej uvožene iz tujine, so začeli proizvajati lokalno. Med njimi so Coca-Cola podjetja Coca-Cola Bottlers LTD., Pivo Baki-Kastel, parket Nehir in oljne cevi EUPEC Pipe Coating Azerbaijan. === Turizem === [[File:Shahdag01.jpg|thumb|Gorsko letovišče Šahdag je največje zimsko letovišče v državi.]] Turizem je pomemben del gospodarstva Azerbajdžana. Država je bila v 1980-ih znana turistična točka. Vendar je padec Sovjetske zveze in vojna v Gorskem Karabahu v 1990-ih škodovala turistični industriji in podobi Azerbajdžana kot turistične destinacije. Šele leta 2000 je turistična industrija začela okrevati in država je od takrat doživela visoko rast števila turističnih obiskov in prenočitev. V zadnjih letih je Azerbajdžan postal tudi priljubljen za verski, zdraviliški in zdravstveni turizem. V zimskem času, gorsko letovišče Šahdag ponuja smučanje z najsodobnejšimi objekti. Azerbajdžanska vlada je razvoj države postavila kot elitno turistično destinacijo kot glavno prednostno nalogo. Nacionalna strategija je, da turizem postane glavni, če ne celo največji prispevek k azerbajdžanskemu gospodarstvu. Te dejavnosti ureja ministrstvo za kulturo in turizem. Brezvizni dostop ima 63 držav. E-vizum - za obisk tujcev držav z vizumom v Azerbajdžanski republiki. Glede na poročilo o svetovnem gospodarskem forumu o ''Konkurenčnosti potovanj in turizma'' je Azerbajdžan na 84. mestu. === Transport === Priročna lokacija Azerbajdžana na križišču večjih mednarodnih prometnih arterij, kot sta [[Svilna cesta]] in koridor jug-sever, poudarja strateški pomen prometnega sektorja za gospodarstvo države. Prometni sektor v državi vključuje cestni, železniški, letalski in pomorski promet. Azerbajdžan je tudi pomembno gospodarsko središče pri prevozu surovin. Naftovod Baku – Tbilisi – Ceyhan (BTC) je začel obratovati maja 2006 in je dolg več kot 1774 km preko ozemelj Azerbajdžana, Gruzije in Turčije. BTC je zasnovan tako, da letno prevaža do 50 milijonov ton surove nafte in iz naftnih polj Kaspijskega morja na svetovne trge. Plinovod Južni Kavkaz, tudi na ozemlju Azerbajdžana, Gruzije in Turčije, je začel delovati konec leta 2006 in ponuja plinsko polje Šah Deniz na evropskemu trgu dodatne dobave plina. Šah Deniz naj bi proizvedel do 296 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. [199] Azerbajdžan ima pomembno vlogo tudi v projektu Svilna cesta, ki ga sponzorira EU. Leta 2002 je azerbajdžanska vlada ustanovila ministrstvo za promet s široko paleto političnih in regulativnih funkcij. Istega leta je država postala članica Dunajske konvencije o cestnem prometu. Prednostne naloge so nadgradnja prometnega omrežja in izboljšanje prevoznih storitev, da bi olajšali razvoj drugih sektorjev gospodarstva. Gradnja železnice Kars – Tbilisi – Baku leta 2012 naj bi izboljšala promet med Azijo in Evropo s povezovanjem železnic na Kitajskem in Kazahstanu na vzhodu z evropskim železniškim sistemom na zahodu prek Turčije. V letu 2010 so se železniške proge širokega tira in elektrificirane železnice raztezale na 2918 km oziroma 1288 km. Do leta 2010 je bilo 35 letališč in en heliport. === Znanost in tehnologija === [[File:Shamakhi observatory.jpg|thumb|Astrofizični observatorij Šamahi]] V 21. stoletju je nov naftni in plinski razcvet pripomogel k izboljšanju razmer v azerbajdžanskem znanstvenem in tehnološkem sektorju, vlada pa je začela kampanjo za posodobitev in inovacije. Vlada ocenjuje, da bo dobiček iz informacijske tehnologije in komunikacijske industrije naraščal in postal primerljiv s prihodkom iz proizvodnje nafte. Azerbajdžan ima velik in stalno rastoči internetni sektor, na katerega večinoma ni vplivala finančna kriza 2007–2008; hitra rast se napoveduje vsaj še pet let. Država prav tako napreduje pri razvoju svojega telekomunikacijskega sektorja. Ministrstvo za komunikacije in informacijske tehnologije (MCIT), ki je tudi upravljavec s svojo vlogo v Aztelekomu, je hkrati oblikovalec politike in regulator. Obstajajo štirje ponudniki GSM: Azercell, Bakcell, Azerfon (Nar Mobile), operaterji mobilnega omrežja Nakhtel in en CDMA. V 21. stoletju so številni ugledni azerbajdžanski znanstveniki geodinamike in geotektonike, ki so bili navdihnjeni s temeljnimi deli Elchina Khalilova in drugih, zasnovali stotine postaj za napovedovanje potresa in potresno odpornih zgradb, ki zdaj predstavljajo večji del republiškega centra za potresno službo. Azerbajdžanska nacionalna vesoljska agencija je 7. februarja 2013 iz vesoljskega centra v Francoski Gvajani v orbito izstrelila svoj prvi satelit AzerSat 1 v orbitalnih položajih 46 ° vzhodno. Satelit pokriva Evropo in pomemben del Azije in Afrike ter služi za prenos televizijskih in radijskih oddaj ter interneta. Izstrelitev satelita v orbito je prvi korak Azerbajdžana pri uresničevanju cilja postati država z lastno vesoljsko industrijo, ki bo sposobna v prihodnosti uspešno izvesti več projektov. == Kultura == {{multiple image | align = right | direction = horizontal | header = Azerbajdžanska preproga in ''kalaghaj'' (šal), mojstrovina nesnovne dediščine Unesca. | image1 = Azerbaijani Afshan rug.jpg | alt1 = Azerbaijani carpet "Afshan" | caption1 = | width1 =180 | image2 = Azərbaycan ipəyindən kəlağayılar 1.JPG | alt2 = Silk Kalaghais | caption2 = | width2 = 200 }} Azerbajdžanska kultura se je razvila kot rezultat številnih vplivov. Danes so v državi kljub zahodnim vplivom dobro ohranjene nacionalne tradicije, vključno z globalizirano potrošniško kulturo. Nekateri glavni elementi azerbajdžanske kulture so: glasba, literatura, ljudski plesi in umetnost, kuhinja, arhitektura, kinematografija in ''Novruz bajram''. Slednji izhaja iz tradicionalnega praznovanja novega leta v stari iranski religiji [[zaratustrstvo|zaratustrstvu]]. ''Novruz'' je družinski praznik. Profil azerbajdžanskega prebivalstva sestavljajo Azerbajdžanci, pa tudi druge narodnosti ali etnične skupine, ki živijo na različnih območjih države. Državne in tradicionalne obleke sta ''čoha'' in ''papahi''. Obstajajo radijske oddaje v ruskem, gruzijskem, kurdskem, lezgijskem in tališkem jeziku, ki se financirajo iz državnega proračuna. V Bakuju izhaja več časopisov v ruskem, kurdskem (''Dengi Kurd''), lezgijskem (''Samur'') in tališkem jeziku. Judovsko društvo "Sohnut" izdaja časopis ''Aziz''. === Glasba in ljudski plesi === Glasba Azerbajdžana temelji na ljudskih tradicijah, ki segajo skoraj tisoč let nazaj. Glasba se je stoletja razvijala pod značko monodije, pri čemer je ustvarjala ritmično raznolike melodije. Med glasbili je 14 godalnih inštrumentov, osem tolkal in šest pihal. Kot navaja ''The Grove Dictionary of Music and Musicians'' »so Azerbajdžanci po etnični pripadnosti, kulturi in religiji glasbeno mnogo bližje Iranu kot Turčiji«.<ref>{{cite encyclopedia|last=During|first=Jean|title=Azerbaijan|encyclopedia=The Grove Dictionary of Music and Musicians|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-333-23111-1}}</ref> [[File:Azerbaijani Mugam trio in XVI century miniature of Nizami Ganjavi's Khosrow and Shirin.jpg|thumb|Azerbajdžanski ''mugam'', Unescova nesnovna dediščina človeštva, miniatura iz 16. st. iz tragične romance ''Khosrow in Shirin'' Nizamija Ganjavija]] ''Mugham'', ''mejhana'' in ''ašik'' spadajo med številne glasbene tradicije Azerbajdžana. ''Mugham'' je po navadi suita s petjem in inštrumentalno spremljavo. Unesco je 7. novembra 2003 ''mogame'' vpisal na seznam nesnovne dediščine človeštva. ''Mejhana'' je neke vrste tradicionalno azerbajdžansko petje, ki ga običajno izvaja več ljudi, ki improvizirajo določeno temo. ''Ašik'' združuje poezijo, pripovedovanje, ples ter vokalno in instrumentalno glasbo v tradicionalno uprizoritveno umetnost, ki stoji kot simbol azerbajdžanske kulture. Je mistični trubadur ali potujoči bard, ki poje in igra ''saz'' (vrsta tamburice). Ta tradicija izvira iz šamanističnih verovanj starodavnih turških ljudstev. Tudi ''ašik'' je na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine od 30. septembra 2009. Obstaja več deset azerbajdžanskih ljudskih plesov. Nastopajo na uradnih praznovanjih, plesalci pa nosijo narodna oblačila, kot je ''čoha'', ki je dobro ohranjena v okviru nacionalnih plesov. Večina plesov ima zelo hiter ritem. === Književnost === [[File:Khurshidbanu Natavan.jpg|thumb|upright=0.8|Slika Khuršidbanu Natavan, ene najuglednejših azerbajdžanskih pesnic. Bila je tudi hči zadnjega vladarja Karabaškega kanata.]] Med srednjeveškimi avtorji, rojenimi v teritorialnih mejah sodobne Azerbajdžanske republike, je bil perzijski pesnik in filozof [[Nizami Gandžavi|Nizami]], imenovan Gandžavi po rojstnem kraju, Gandža. Najzgodnejša osebnost v azerbajdžanski literaturi je bil Izzeddin Hasanoglu, ki je sestavil divan, sestavljen iz perzijskih in turških [[gazela (pesem)|gazel]]. V perzijskih gazelah je uporabljal svoje pesniško ime, medtem ko so njegove turške gazele napisne pod njegovim imenom Hasanoghlu. Klasična literatura je nastala v 14. stoletju na podlagi različnih zgodnjih srednjeveških narečij Tabriza in Širvana. Med pesniki tega obdobja so bili Gazi Burhanaddin, Hakiki (pravo ime Jahan-šah Qara Qoyunlu) in Habibi. Konec 14. stoletja je bilo tudi obdobje začetka literarne dejavnosti Imadadina Nesimija, enega največjih turških mističnih pesnikov poznega 14. in začetka 15. stoletja in eden najvidnejših mojstrov zgodnjih divanov v turški literarni zgodovini , ki je pesmi pisal tudi v perzijščini in arabščini. Sloga divan in gazela so nadalje razvijali pesniki Qasim al-Anvar, Fuzuli in Khatai (pravo ime Ismail I., safavidski šah). Knjiga ''[[Dede Korkut]]'' je sestavljena iz dveh rokopisov, prepisanih v 16. stoletju, pa ni bila napisana prej kot v 15. stoletju. Gre za zbirko 12 zgodb, ki odražajo ustno izročilo oguških nomadov. Mohamed Fuzuli, pesnik iz 16. stoletja, je napisal svoje brezčasne filozofske in lirične ''Qazals'' v arabščini, perzijščini in azerbajdžanščini. Fizuli je bil vodilna literarna osebnost njegovega časa. V istem stoletju je azerbajdžanska književnost še naprej cvetela z razvojem pesniškega žanra bardov Ašik (azerbejdžansko: ''Aşıq''). V istem obdobju je pod imenom Khatāī (arabsko: خطائی za 'grešnik'), Ismail I. napisal približno 1400 verzov v azerbajdžanščini, ki so bile pozneje objavljene kot njegov ''Divan''. V tem obdobju je bil predstavljen edinstven literarni slog, znan kot ''qošma'' (azerbajdžansko ''qoşma'' za 'improvizacijo'), razvil pa ga je šah Ismail in kasneje njegov sin in naslednik šah Tahmasp I. Sodobna literatura v Azerbajdžanu temelji predvsem na narečju širvani, v Iranu pa na tabrizijskem. Prvi časopis v Azerbajdžanu, ''Akinchi'', je izšel leta 1875. Sredi 19. stoletja so ga poučevali v šolah Bakuja, Gandže, Šakija, Tbilisija in Erevana. Od leta 1845 ga poučujejo tudi na univerzi v Sankt Peterburgu v Rusiji. === Ljudska umetnost === [[File:Azerbaijan tradition.jpg|thumb|right|upright=0.7|Tradicionalna azerbajdžanska oblačila in glasbila]] Azerbajdžanci imajo bogato in izrazito kulturo, katere glavni del je dekorativna in uporabna umetnost. To obliko umetnosti predstavlja široka paleta ročnih del, kot so [[cizeliranje (umetnost)|cizeliranje]], izdelava nakita, [[graviranje]] kovin, rezbarjenje lesa, kamna in kosti, izdelava preprog, [[klekljanje]], tkanje in tisk tkanin, pletenje in vezenje. Številna zanimiva dejstva, povezana z razvojem umetnosti in obrti v Azerbajdžanu, so poročali številni trgovci, popotniki in diplomati, ki so te kraje obiskali v različnih obdobjih. [[Azerbajdžanska preproga]] je tradicionalno ročno izdelana, različnih velikosti, z gosto teksturo, katere vzorci so značilni za številne azerbajdžanske regije. Novembra 2010 je UNESCO razglasil azerbajdžansko preprogo za mojstrovino nesnovne dediščine.<ref>{{cite web|url=http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&RL=00389 |title=The traditional art of Azerbaijani carpet weaving in the Republic of Azerbaijan |publisher=Unesco.org |accessdate=4 January 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101205005739/http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&RL=00389 |archivedate=5 December 2010 |url-status=live }}</ref> [[File:Lahic folk art.png|thumb|left|Ročna dela bakra v Lahiču]] Azerbajdžanske preproge lahko razvrstimo v več velikih skupin in v množico podskupin. Znanstveno raziskovanje azerbajdžanske preproge je povezano z imenom Latif Kerimov, uglednega znanstvenika in umetnika. Njegova klasifikacija je štiri velike skupine preprog povezala s štirimi geografskimi conami Azerbajdžana: Guba-Širvana, Gandža-Kazah, Karabah in Tabriz. Arheološka izkopavanja na območju Azerbajdžana pričajo o dobro razvitem kmetijstvu, živinoreji, obdelavi kovin, lončarstvu, keramiki in tkanju preprog, ki segajo že v drugo tisočletje pred našim štetjem. Arheološka najdišča v Dashbulaqu, Hasansuu, Zayamchai in Tovuzchai, odkritih ob izgradnji plinovoda BTC, so odkrila artefakte iz stare [[železna doba|železne dobe]] <ref>{{cite web|url=http://www.agt.si.edu/site_overviews/azerbaijan/zayam_tovuz_artifact_catalogue.html|title=Ancient Heritage of the BTC – SCP Pipeline Corridor|website=Smithsonian|accessdate=21 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140423041508/http://www.agt.si.edu/site_overviews/azerbaijan/zayam_tovuz_artifact_catalogue.html|archive-date=23 April 2014|url-status=dead}}</ref>. === Kuhinja === [[File:Dushbara Azerbaijani cuisine.jpg|thumb|right|upright=0.7|Dušbara, tradicionalni azerbajdžanski obrok]] Tradicionalna kuhinja slovi po obilici zelenjave in zelenja, ki se sezonsko uporablja v jedeh. Sveža zelišča, vključno meta, koriander, koper, bazilika, peteršilj, pehtran, por, drobnjak, timijan, majaron, zelena čebula in vodna kreša, so zelo priljubljena in pogosto spremljajo glavne jedi na mizi. Podnebna raznolikost in rodovitnost zemlje se odražata v nacionalnih jedeh, ki temeljijo na ribah iz Kaspijskega morja, lokalnem mesu (predvsem ovčetini in govedini) ter obilici sezonske zelenjave in zelenja. Žafranov-rižev [[plov]] je vodilno živilo v Azerbajdžanu, črni čaj pa je nacionalna pijača. Za pitje čaja pogosto uporabljajo tradicionalni kozarec ''armudu''. Priljubljene tradicionalne jedi so še ''bozbaš'' (jagnječja juha, ki obstaja v več regionalnih različicah z dodatkom različne zelenjave), ''kutab'' (jed, narejena iz tanko valjanega testa, ki se na kratko kuha na izbočeni rešetki, znani kot ''saj'' – ponev - z nadevom zelenja ali mletega mesa) in ''dušbara'' (vrsta cmokov iz testa, napolnjenega z mletim mesom in dišavami). === Arhitektura === {{glavni|Azerbajdžanska arhitektura}} [[File:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|Mavzolej Momine Khatun v Nahčevanu, zgrajen v 12. stoletju; Unescova dediščina]] Azerbajdžanska arhitektura običajno združuje elemente vzhoda in zahoda. Ima močan vpliv perzijske arhitekture. V sodobnem Azerbajdžanu je veliko starodavnih arhitekturnih zakladov, kot sta [[Deviški stolp (Baku)|Deviški stolp]] in [[Širvanšahova palača]] v obzidanem mestu [[Baku]]. Na seznamu Unescove dediščine svetovne dediščine so: *Obzidje Bakuja s Širvanšahovo palačo in Deviškim stolpom (''Walled City of Baku with the Shirvanshah's Palace and Maiden Tower''), vpis 2000<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/958]</ref> *[[Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana]] (''Gobustan Rock Art Cultural Landscape''), vpis 2007 <ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1076]</ref> *[[Zgodovinski center Šeki s Kanovo palačo]] (''Historic Centre of Sheki with the Khan’s Palace''), vpis 2019 <ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1549]</ref> Na poskusnem seznamu pa še: Atashgāh v Bakuju, mavzolej Momine Khatun, narodni park Hirkan, narodni park Binegadi, blatni vulkan Lökbatan, gora Baku Stage, Kaspijska obalna obramba, Narodni rezervat Šuša, Narodni rezervat Ordubad in palača Šaki kana.<ref>{{cite web| title =Azerbaijan Properties inscribed on the World Heritage List | publisher = UNESCO | url = https://whc.unesco.org/en/statesparties/az}}</ref><ref>{{cite web| title =World Heritage Sites in Azerbaijan | publisher = World Heritage Site | url = http://www.worldheritagesite.org/countries/azerbaijan.html}}</ref> Med drugimi arhitekturnimi zakladi so Kvadraten grad v Mardakanu, Parigala v Juhari Čardaglarju, številni mostovi, ki prečkajo reko Aras in več mavzolejev. V 19. in v začetku 20. stoletja je nastalo malo monumentalne arhitekture, vendar so bile v Bakuju in drugod postavljene zanimive rezidence. Med najnovejšimi arhitekturnimi spomeniki se bakujska podzemna železnica odlikuje po razkošnem dekorju. Naloga sodobne azerbajdžanske arhitekture je raznolika uporaba sodobne estetike, iskanje arhitekturnega lastnega umetniškega sloga in vključevanje obstoječega zgodovinsko-kulturnega okolja. Veliki projekti, kot so kulturni [[center Hejdarja Alijeva]], [[Plamenski stolpi]], [[Kristalna dvorana Baku]], [[Belo mesto Baku]] in [[stolp SOCAR]], so spremenili panoramo dežele in promovirajo njeno sodobno identiteto. ==Znane osebnosti== * [[Mehdi Hüseynzadə]] == Glej tudi == * [[Gorski Karabah]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category |Azerbaijan}} {{wikislovar}} * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html CIA World Factbook] * [https://curlie.org/Regional/Asia/Azerbaijan Curlie Azerbaijan] * [http://AZER.com Azerbaijan International] * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/country_profiles/1235976.stm Country profile] from [[BBC]] * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AZ Key Development Forecasts for Azerbaijan] from International Futures * [http://www.visions.az/en/ Visions of Azerbaijan Journal] of The European Azerbaijan Society * [https://web.archive.org/web/20090816203105/http://azerbaijan.tourism.az/?%2Fen%2F Azerbaijan Tourism Portal] * {{Wikiatlas|Azerbaijan}} * [http://www.visions.az/en/travel_tourism/page/1/ Travel in Azerbaijan] in Visions of Azerbaijan Journal {{Azerbajdžan}} {{Asia}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]] [[Kategorija:Dvocelinske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] [[Kategorija:Azerbajdžan|*]] [[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]] {{normativna kontrola}} 2gy7i3dy4tp8kwmabjkba8cf4wrtmcx 0 7247 5735660 5735467 2022-08-17T12:01:03Z A09 188929 /* Stranski vrhovi */ pnp wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Gora | Name = Triglav | Photo = Triglav - winter.jpg | Caption = Triglav z [[Debela peč|Debele peči]] | Elevation = 2864.65 [[mnm]] | Location = [[Goriška]] / [[Gorenjska]], [[Slovenija]] | Range = [[Julijske Alpe]] | Prominence = 2052 m | Coordinates = <!-- wd--> | Topographic map = | Type = | First ascent =1778 | Easiest route=skalno/snežno/ledno plezanje | map = Slovenija |lega=Občina Kranjska Gora}} [[Slika:Triglav (2710580029).jpg|sličica|300px|[[Aljažev stolp]]]] '''Triglav''' (nemško: ''Terglau'', italijansko: ''Tricorno'') (2864 metrov [[nadmorska višina|nadmorske višine]]){{refn|group=opombe|Po izmeri Geodetskega zavoda SR Slovenije leta 1985 iz [[Trenta (naselje)|Loga v Trenti]] ima vrh gore nadmorsko višino 2864,09±0,032 metrov.<ref name="Banovec1986">{{cite journal |url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CWSGIWBN/fdd34380-12dc-4a39-877f-422266abd32b/PDF |title=Triglav, 2864 metrov |journal=Planinski vestnik |first=Tomaž |last=Banovec |date= marec 1986 |volume=LXXXVI |issue=3 |page=106}}</ref> Leta 2016 je [[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]] objavila nov podatek, 2863,65 m, ki je bil pridobljen z natančnejšo metodologijo in je zdaj uraden podatek.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/okolje/triglav-po-novih-meritvah-nizji-za-34-centimetrov.html |title=Triglav po novih meritvah nižji za 34 centimetrov |last=Tavčar |first=Borut |date=22.11.2016 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=24.11.2016}}</ref>}} je najvišji vrh [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in obenem [[Slovenija|Slovenije]] ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov. Gora je pomemben [[Grb Slovenije|simbol]] [[Slovenci|slovenskega naroda]]. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena. ''Tri-glav'' se najverjetneje nanaša na obliko [[gora|gore]], kot se jo vidi iz [[Bohinj]]a, malo verjetno pa je, da je gora poimenovana po staroslovanskem poganskem božanstvu [[Triglav (božanstvo)|Triglavu]].<ref>Snoj, Marko. 2009. ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC, str. 439.</ref> Vrh z nobene strani ni izrazito troglav, z jugovzhoda pa bi tri glave lahko tvorili Mali Triglav, glavni vrh in Šmarjetna glava. Na severni strani leži ostanek [[Triglavski ledenik|Triglavskega ledenika]]. Triglavsko pogorje je osrednji del [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. Triglavska severna stena je med največjimi stenami v Evropi. S Triglavom je tesno povezana tudi legenda o [[Zlatorog (pripovedka)|Zlatorogu]]. Triglav je bil prav tako (do slovenske osamosvojitve 1991) najvišji vrh v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (pred natanko 100 m nižjim [[Veliki Korab|Velikim Korabom]] na meji Makedonije z Albanijo). V Evropi so izven alpskega področja (Avstrija-Italija-Francija-Švica-Nemčija) višji vrhovi od Triglava le še na Pirenejskem polotoku (Pireneji, Sierra Nevada), Italiji (Gran Sasso, Etna), v Bolgariji (masiva Rila in Pirin) in Grčiji (Olimp) (izvzet je Kavkaz, Kanarski otoki in Grenlandija). == Ime == Skozi zgodovino je imela gora več imen. Star zemljevid iz leta 1567 jo je imenoval ''Ocra mons'', [[Janez Vajkard Valvasor|Janez Vajkad Valvasor]] jo je v drugi polovici 17. stoletja imenoval ''Krma''. Po nemškem alpinistu in profesorju [[Adolf Gstirner|Adolfu Gstirnerju]], se ime ''Triglav'' prvič pojavi zapisano kot ''Terglau'' leta 1452, toda originalen vir je bil izgubljen. Naslednji znani pojav ''Terglaua'' navaja Gstirner iz sodnega opisa meje leta 1573. Zgodnje oblike imena ''Triglava'', prav tako vključujejo ''Terglau'' leta 1612, ''Terglou'' leta 1664 in ''Terklou'' okrog 1778-89. Ime prihaja iz besedne zveze <nowiki>''</nowiki>tri glave<nowiki>''</nowiki> (kar pomeni <nowiki>''</nowiki>tri vrhove<nowiki>''</nowiki>), kar se lahko razume kot dobesedno, saj je iz večine [[Gorenjska|Gorenjske]] videti, kakor da ima gora tri vrhove. Ime najverjetneje nima povezave s slovanskim božanstvom [[Triglav (mitologija)|Triglavom]]. Največji vrh nekateri imenujejo tudi Veliki Triglav, da bi ga ločili od Malega Triglava na vzhodu, ki meri 2738 metrov. == Triglav kot simbol slovenstva == [[Slika:Coat_of_Arms_of_Slovenia.svg|right|thumb|129x129px| [[Grb Republike Slovenije]] ]] Izvor stiliziranega Triglava s srednjim, višjim vrhom, ni znan. Taka oblika je bila prisotna v več kranjskih grbih, vendar ni mogoče dokazati, da so ponazarjali Triglav.<ref>{{cite web |url= http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1957_08.pdf#page=8 |title=Triglav - simbol starih kranjskih grbov Planinski vestnik 1957, št.8, str 436-440}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Triglav simbol [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], po njej pa del grba<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.academia.edu/36978029/Kako_je_Triglav_pristal_v_grbu_Republike_Slovenije_How_Triglav_ended_up_on_the_coat_of_arms_of_the_Republic_of_Slovenia|title=Kako je Triglav pristal v grbu Republike Slovenije/How Triglav ended up on the coat of arms of the Republic of Slovenia|last=Mikša|first=Peter|language=en}}</ref> [[SR Slovenija|Socialistične republike Slovenije]]. Po osamosvojitvi je Triglav postal del [[Grb Slovenije|slovenskega grba]] in [[Slovenska zastava|zastave]], nestilizirana podoba Triglava pa je bila najprej na hrbtni strani začasnih bonov, po uvedbi [[Evro|evra]] pa na hrbtni strani [[Slovenski evrokovanci|slovenskega evrokovanca]] za 50 centov. Triglav kot ime ali kot simbol je tudi del številnih kulturnih in športnih društev. == Zgodovina == [[Slika:Markus Pernhart - Le Triglav (musée national de SlovénIe, Ljubljana) (9425890552).jpg|thumb|right|300px|[[Marko Pernhart]] - ''Vrh Triglava'', sr. 19. stl.]] Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century Exploring the mountains - Triglav at the end of the 18th century]. V: ŠTIH, Peter (ur.), ZWITTER, Žiga (ur.). ''Man, nature and environment between the northern Adriatic and the eastern Alps in premodern times'', (Zbirka Zgodovinskega časopisa, ISSN 1408-3531, 48). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: =University Press, Faculty of Arts: Historical Association of Slovenia, 2014, str. 202-215.</ref> gospodarstvenika in polihistorja [[Žiga Zois|Žige Zoisa]] posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu ([[rudar]]ju iz Gorjuš), Matevžu Kosu (rudarju iz Jereke), Štefanu Rožiču ([[lovec|lovcu]] na [[gams]]e) in [[Lovrenc Willomitzer|Lovrencu Willomitzerju]] (ranocelniku iz [[Stara Fužina|Stare Fužine]]), ki je vodil odpravo. [[Balthasar Hacquet]] v svojem delu ''[[Oryctographia Carniolica]]'' opisuje, da je na vrh prvi, ''morda odkar svet stoji'', stopil Luka Korošec.<ref>{{cite web | url=http://www.gore-ljudje.net/novosti/1745/ | title=Triglavska kronika: Prvi na Triglavu | author=M. M. Debelak-Deržaj | publisher=Gore in ljudje | accessdate=10. marec 2015}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1957_06.pdf#page=11 |title=Čigava noga je prva stopila na teme velikega Triglava Planinski vestnik 1957, št.8, str. 311-323}}</ref> Prvi ženski vzpon je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Škantar iz [[Srednja vas v Bohinju|Srednje vasi]], ki je bila kasneje oskrbnica [[Vodnikov dom na Velem polju|Vodnikovega doma na Velem Polju]]. Njen oče Jože Škantar - Šest (*1809 †1891) je bil poznan bohinjski gorski vodnik. Podatki za leto 1897 kažejo, da je vrh obiskalo 313 planincev. Rivalstvo med nemškimi (DuÖAV - Deutschen und Österreichischen Alpenverein) in slovenskimi društvi se je kazalo predvsem v uničevanju kažipotnih tabel in napisov, [[Nemci]] so večinoma uporabljali druge koče kot [[Slovenci]]. Leta 1900 je bila v [[Kapela Marije Snežne, Kredarica|Kapeli Marije Snežne]] na Kredarici organizirana prva poroka.<ref>{{cite web |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1949_04.pdf#page=20 |title=Planinski vestnik 1949, št.4, 114-118}}</ref> Ena od ključnih oseb pri razvoju slovenskega planinstva je bil [[Dovje|dovški]] župnik [[Jakob Aljaž]]. Prvič je prišel v [[Vrata (dolina)|Vrata]] leta 1883 in se povzpel na Triglav leta 1887. Za 1 [[goldinar]] je na lastne stroške od dovške občine odkupil vrh Triglava (16 m²) in na njem zgradil stolp, ki se imenuje po njem.<ref>{{cite journal |url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:20487 |first=Peter |last=Mikša |title=Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne |language=slovenščina |trans-title=National Battles in Mountaineering in the Slovene Lands Until World War I |issn=1318-2498 |pp=65–68}}</ref> Gradnjo stolpa je zaupal Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani. Ta je izdelal stolp iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je 6 nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavili v petih urah, dne 7. 8. 1895. Vse stroške izdelave, 300 goldinarjev, je prevzel Jakob Aljaž.<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/12631995/_Da_je_Triglav_ostal_v_slovenskih_rokah_je_največ_moja_zasluga._It_is_Largely_Owing_to_Me_that_Triglav_Remained_in_Slovene_Hands._ »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah,&nbsp;je največ moja zasluga.«] Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. ''Zgodovinski časopis'' 69/ 1/2, 112-123.</ref> [[Aljažev stolp]] je kot zavetišče postal premajhen takoj po postavitvi, zato je dal Jakob Aljaž leta 1895 izklesati in opremiti zavetišče 55 m pod vrhom na južni strani, poimenovan je po [[Valentin Stanič|Valentinu Staniču]]. Razstrelila in izdolbla sta ga Janez Klinar - Požganc in Kobar iz [[Mojstrana|Mojstrane]]. Zavetišče je veliko 2,4 × 2,2 × 2 m in je imelo dovolj prostora za 8 sedečih ali 16 stoječih oseb. Prvotno je imelo tudi lesena vrata, klopi, mizo in stol, po izgraditvi [[Triglavski dom na Kredarici|Doma na Kredarici]] leta 1896 (ponovno po zamisli Jakoba Aljaža) pa je izgubilo na pomenu.<ref>{{cite web |url=http://www.planinskivestnik.com/arhiv/pdf/pv_1895_09.pdf#page=9 |title=Planinski Vestnik 1895, 1. let. št.9}}</ref> Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so bile celotne Julijske Alpe zaprte ''za tujski promet'', po njej pa je SPD prevzela koče DuÖAV, a izgubila tiste za [[Rapalska pogodba|rapalsko]] mejo.<ref>{{cite web |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1949_08.pdf#page=52 |title=Planinski vestnik 1949, št.8-9, 225-242}}</ref> Med obema vojnama je meja potekala prav preko Triglava. Aljažev stolp se je nahajal na jugoslovanski strani, natančno 2,55 metra od meje z Italijo.<ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/120345/ Še pojasnilo glede nastanka zgradbe Morbegno], Gore-ljudje.net, pridobljeno 22. marec 2017.</ref> V tem času so Italijani vrh slovesno preimenovali v Tricorno ([[Julius Kugy]] ob tem dogodku opisuje pretep na vrhu med člani italijanskih in slovenskih društev), Aljažev stolp naj bi bil prebarvan v belo-rdeče-zeleno vendar se je to kasneje izkazalo za propagando ORJUNE. Italija je za nadzorovanje meje že leta 1919 zgradila manjšo leseno vojašnico [[Morbegna|Morbegno]], leta 1933/1934 pa nedaleč od nje še veliko [[Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III.|Triglavsko vojašnico Viktorja Emanuela III.]]<ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/113409/ Pod Triglavom ni prostora za še eno kočo], Gore-ljudje.net, pridobljeno 23. marec 2017.</ref> == Postojanke in označene poti == V okolici Triglava so številne [[Planinska postojanka|planinske koče]]: [[Triglavski dom na Kredarici]], [[Dom Planika pod Triglavom]], [[Dom Valentina Staniča]], [[Tržaška koča na Doliču]], [[Vodnikov dom na Velem polju]], [[Aljažev dom v Vratih]] in še druge, nekoliko bolj oddaljene. Tik pod Glavo v Zaplanji (2556 m) stoji tudi ruševina italijanske vojašnice, imenovane Vittorio Emanuelle III<ref>{{Navedi revijo|url = http://www.gore-ljudje.net/novosti/113407/|title = Resnica o Morbegni|last = Žorž|first = Grega|date = 2014|journal = Planinski Vestnik (2014 - 10)|accessdate = }}</ref> (po [[Viktor Emanuel III.|italijanskem kralju]]). Ime Morbegno se je nanjo preneslo s sosednjega lesenega objekta, ki je obstajal od septembra 1919 do 1924. Vse do 80. let so obstajali številni načrti njene preureditve v planinsko kočo z imenom "Kugyjev dom"<ref>{{navedi revijo |last=Škodič |first=Dušan |year=2014 |url=http://www.gore-ljudje.net/novosti/113409/ |title=Pod Triglavom ni prostora za še eno kočo |journal=Planinski vestnik |issue=2014-10}}</ref> vendar je zgradba propadala naprej. Številni množični pohodi na Triglav običajno vodijo z [[Rudno polje|Rudnega polja]] na [[Pokljuka|Pokljuki]] preko Velega polja do Kredarice in nato po grebenu Malega Triglava na vrh. Opisani smeri se priključijo tudi dostopi iz [[Krma (Julijske Alpe)|Krme]] in [[Voje|Voj]], možen je tudi dostop iz Planike na Mali Triglav po južni strani. Običajni dostopi s [[Primorska|Primorske]] vodijo preko Prehodavcev in/ali Doliča na Triglavsko škrbino in na vrh z zahodne strani, na Prehodavcih se priključi tudi pot iz [[Dolina Triglavskih jezer|Doline Triglavskih jezer]]. Iz doline [[Vrata (dolina)|Vrat]] vodijo označene poti čez Prag in po Tominškovi poti do Staničeve koče in Kredarice (vmes se priključi pot iz Kota) ali preko Luknje čez Plemenice. == Stranski vrhovi == [[Slika:Mount Triglav, Slovenia (32438383878).jpg|thumb|right|250px|Satelitska fotografija Triglava]] Ni jasne definicije stranskega vrha. Če za neposredno bližino vrha vzamemo [[štirikotnik]] z vogali Konjsko sedlo (2020 m), Dolič (2164 m), Luknja (1758 m) in [[Dom Valentina Staniča]] (2332 m), potem je v njej 11 vrhov s [[Seznam slovenskih dvatisočakov|seznama slovenskih dvatisočakov]] in še nekaj poimenovanih višinskih kót, zlasti v Severni triglavski steni. * [[Mali Triglav]] (2725 m) - dostopen z juga s [[Dom Planika pod Triglavom|Planike]] in po grebenu z vzhoda s [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarice]]. Čez njega vodi zavarovana označena pot na Triglav. * [[Rjavec (gora)|Rjavec]] (2568 m) - vrh v južnem grebenu Triglava, zapira pogled na zahod gledano s Planike. * [[Glava v Zaplanji]] (2556 m) - v neposredni bližini označenih poti z [[Tržaška koča na Doliču|Doliča]] in Luknje, tik pod vrhom so ostanki italijanske vojašnice Viktorja Emanuela III. in italijanske stražarnice. * [[Kredarica]] (2515 m) - kot vrh je skoraj sinonim za [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico (dom)]], ki leži tik pod njim. Poleg so tudi [[Triglavski dom na Kredarici#meteorološka postaja|meteorološka postaja]], [[Kapela Marije Snežne, Kredarica|kapela]] in [[Vetrna elektrarna|vetrnice]]. * [[Rž (gora)|Rž]] (2538 m) - v neposredni bližini označene poti med Kredarico in Staničevim domom. * [[Vrh Zelenic]] (2468 m) - zahodno od Glave v Zaplanji nad dolino Zadnjice. * Glava (2426 m) - v bližini Triglavskega ledenika in Triglavskega brezna. * [[Sfinga (triglavska stena)|Sfinga]] (2385 m) - na robu Severne triglavske stene v Zaplanji * [[Šmarjetna glava]] (2358 m) - nad Doličem, dominanten vrh gledano iz Velske doline. * [[Vrh Snežne konte]] (2342 m) - v neposredni bližini poti iz Konjskega sedla na Kredarico, običajni zimski pristop iz Krme vodi severno od vrha, označena pot pa ga obide po južni in zahodni strani. * [[Vzhodne glave]] (2314 m) - na robu Severne triglavske stene v neposredni bližini markiranih poti iz Vrat. * [[Slovenski turnc]] (2267 m) - nad Severno triglavsko steno, ob njem je izstop iz Slovenske smeri. ==Triglavska severna stena== [[Slika:Triglav y Valle de Vrata (14202569306) (2).jpg|sličica|[[Vrata (dolina)|Dolina Vrata]] (panorama) in Triglavska severna stena]] [[Slika:P Triglav nord side wall...jpg|sličica|Pogled z 2621 m visokega [[Oltar (gora)|Oltar]]ja na Triglavsko severno steno]] Nad dolino [[Vrata, Julijske Alpe|Vrat]] dominira skoraj 4 [[kilometer|km]] široka in 1&nbsp;km visoka Triglavska severna stena, dostikrat imenovana kar »Stena«. S tem je med največjimi stenami v Evropi (v družbi s severnimi stenami [[Eiger]]ja, [[Grandes Jorassess]], [[Civetta|Civette]], južne stene [[Marmolada|Marmolade]], vzhodne stene [[Watzmann]]a). Triglavska severna stena ima mnoge skalnate stebre (Slovenski, Nemški, Osrednji), proti zahodu pa postaja vse bolj strma, na nekaterih delih tudi previsna. Najtežje alpinistične smeri so speljane po 200 m visokem ostenju Sfinge, po Osrednjem stebru in po zahodnem delu Stene. Stena je nastala pri silovitem gubanju pred 30 mil. let, ko so se kamninske plasti pod silovitem pritisku prelomile, sestavljena pa je iz skladov [[trias]]nega (200 mil. let) in [[jura|jurskega]] (180 mil. let) [[apnenec|apnenca]] ter [[dolomit]]a. Prav dokajšna krušljivost teh kamnin je pripomogla, da je [[ledenik]] pred 10.000 leti steno še bolj poglobil in jo dokončno izoblikoval. Zaradi severne lege je večino leta v senci, zato lahko pod pobočjem in v kotanjah v steni najdemo snežišča še globoko v poletju. Steno se lahko preči po vsej širini po [[Zlatorogove police|Zlatorogovih policah]]. V steni na ok. 1020 m nadmorske višine izvira [[Triglavska Bistrica]]. Severna stena Triglava je pomembna za zgodovino [[alpinizem|alpinizma]] in je ena najbolj priljubljenih v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Prvi so v Steni plezali lovci konec 19. stoletja, med drugim leta [[1890]] trentarski lovec [[Ivan Berginc]], ki je verjetno plezal v območju poznejše ''Vzhodne smeri'', torej levo od ''Slovenske smeri''.<ref name="#1">{{Navedi revijo|url=https://www.academia.edu/37666082/Triglavska_severna_stena_in_prvi_vzponi|title=Triglavska severna stena in prvi vzponi|last=Mikša|first=Peter|language=en}}</ref> Prvi zanesljivo dokumentirani vzpon čez Steno je ''Nemška smer'', ki so jo 9-10. julija 1906 preplezali Avstrijci (Nemci) Felix König, Hans Reinl in Karl Domenigg (slovenske dežele so bile do 1918 del Avstrijskega cesarstva).<ref name="#1"/> Druga smer v Steni je bila Slovenska, ki jo je septembra 1909 sam preplezal [[Jože Komac]]-Pavr, po njej pa naslednje leto vodil [[Henrik Tuma]].<ref name="#1"/> Med dvema svetovnima vojnama sta za glavni izziv veljala levi in desni raz ''Osrednjega stebra''. Zgornji del levega raza so splezali leta 1928 (''Gorenjska smer'', avtorji [[Joža Čop]], [[Stanko Tominšek]], [[Miha Potočnik]]), spodnji del pa leta 1929 (''Skalaška smer'', avtorja [[Pavla Jesih]], [[Milan Gostiša]]); desni raz sta 1929 splezala Avstrijca Karl Prusik in Roman Szalay. Med najbolj znane smeri spada ''Čopov steber'', ki sta ga 26.-30. junija [[1945]] v zgornjem delu Osrednjega stebra preplezala [[Jesenice|Jeseničan]] [[Joža Čop]] in [[Ljubljana|Ljubljančanka]] [[Pavla Jesih]]. Najtežje smeri so nastale v 80-ih in 90-ih letih 20. stoletja. Med najtežjimi in najdaljšimi sta ''Korenina'' ([[Franček Knez]], [[Lidija Painkiher]], [[Dani Tič]], 1982 in 1992) in ''Ulina'' ([[Tomaž Jakofčič]], [[Tina di Batista]], 2011), ki tečeta po sredini Osrednjega stebra. Eno od najbolj znamenitih imen Stene je [[Franc Knez|Franček Knez]], ki je v njej preplezal 42 prvenstvenih smeri.<ref name="stena">Miha Valič, Marko Prezelj, Janez Skok: STENA: Severna stena Triglava, alpinistični vodnik, Ljubljana: Sidarta 2011.</ref> ===Seznam plezalnih smeri=== V Steni je okoli 100 alpinističnih smeri, nekatere od njih so (zraven težavnost in dolžina smeri):<ref name="stena"/> {{stolpci|2|* Slovenska smer II-III, 700-800m * Kratka Nemška smer (Zimmer-Jahn) IV-/II-III, 700m * Črni obraz (v Veliki črni steni) V+ A2e, 380 m (še ne ponovljena) * Bavarska smer IV+, 500 m * Peternelova smer VII/V-VI, 400 m * Bergantova smer IX-/V-VI, 400 m * Metropolis VIII/VII+, 350 m * Na drugi strani časa VIII/VII, (VIII-, A1), 300 m * Skalaško-Gorenjska smer V+/III-IV, 1000 m * Spominska Mihe Valiča, VIII+/VI-VII, 1000 m * Čopov steber VI+/IV-V, 450m * Korenina VIII+/VII, 1000 m<ref>[http://www.sloclimbing.com/lindic-grmovsek-do-first-repeat-of-knezs-korenina-viiivii-triglav/ Prva ponovitev Korenine]</ref> * Ulina IX/VII-VIII, 1000 m<ref>[http://www.plezanje.net/climbing/db/showRoute.asp?route=16475 Ulina smer]</ref> * Prusik-Szalay V/IV+, 1000m * Ljubljanska smer VI+/V-VI, 600 m * Serenada VII-, 500 m (+ 200 m) * Stopnice v nebo VII-/V-VI, 500 m (+ 200 m) * Helba VII+ (VI-, A0), 350 m * Raz mojstranških veveric VI, A1, (prosto VIII+), 280 m * Zahodna zajeda V/IV, 400m (+300 m) * Šlosarska smer VI+/V+, 500 m (+ 200 m) * Obraz Sfinge VI, A1, 200m (prosto IX/IX+) * Kunaver-Drašlar v Sfingi VII+/VI-VII, 280 m * Smer Sandija Wisiaka V, 600 m * Tržaška smer V/IV+, 450 m * Dolga nemška IV-/III, 1000-1300 m * Zlatorogove police IV-/I-III, 3000 m * Severni greben (nadaljevanje Nemške) I-III }} == Galerija == <gallery> Slika:Triglav(TrzaskiZaliv).JPG|Triglav iz [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]] ([[Izola]]) Slika:Slika Triglav JuznaStran.jpg|Triglav z južne strani Slika:Triglav Nix.jpg|Triglav z Gorenjske Slika:Triglav sunrise.JPG|Triglav zgodaj zjutraj po sončnem vzhodu Slika:Kapelica na Kredarici.jpg|Kapelica, v ozadju vrh Kredarice z vodnim zbiralnikom Slika:Triglav and Mali Triglav.jpg|S Kredarice je Mali Triglav (levo) varljivo izrazit, dejansko se greben med njim in Triglavom (desno) spusti le za nekaj metrov Slika:Triglav - north face.jpg|Zgornji del Triglavske stene s Kugyjevo polico Slika:Triglav after rain.jpg|Po dežju </gallery> ==Opombe == {{sklici|group=opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == *[[Dolina Triglavskih jezer]] *[[Oj, Triglav, moj dom]] * [[Triglavska roža]] (''Potentilla nitida'') * [[Triglavski dimek]] (''Crepis terglouensis'') * [[Triglavska neboglasnica]] (''Eritrichum nanum'') * [[Triglavski narodni park]] * [[Seznam slovenskih dvatisočakov]] * [[Slovenska planinska pot]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija}} *[http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=1 Triglav na Hribi.net] * [http://www.geopedia.si/#L381_F34_T184_b2_x410867.25_y137806.8125_s17 Triglav na Geopediji] * [http://www.slotrips.si/slo/naravne-znamenitosti/trip/1030/Triglav-nasa-najvisja-gora Triglav na Slotrips.si] * [http://razgledi.damjanleban.com/?pano=triglav&naslov=Triglav&sort=visina&how=desc&lang=si Triglav 360° na strani Posoški razgledi] * http://www.tnp.si/s/trgl.htm * http://triglavslovenia.com/fotosscz * [http://www.julijske-alpe.com/ Julijske Alpe] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/triglav Triglav na MountainsGeek.com] {{Julijske Alpe}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Državni simboli Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] [[Kategorija:Trenta, Bovec]] [[Kategorija:Stara Fužina]] [[Kategorija:Mojstrana]] [[Kategorija:Triglav| ]] {{normativna kontrola}} gizu32kkwrkv7znu22263sxhazyq3sl 5735661 5735660 2022-08-17T12:02:25Z A09 188929 np wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Gora | Name = Triglav | Photo = Triglav - winter.jpg | Caption = Triglav z [[Debela peč|Debele peči]] | Elevation = 2864.65 [[mnm]] | Location = [[Goriška]] / [[Gorenjska]], [[Slovenija]] | Range = [[Julijske Alpe]] | Prominence = 2052 m | Coordinates = <!-- wd--> | Topographic map = | Type = | First ascent =1778 | Easiest route=skalno/snežno/ledno plezanje | map = Slovenija |lega=Občina Kranjska Gora}} [[Slika:Triglav (2710580029).jpg|sličica|300px|[[Aljažev stolp]]]] '''Triglav''' (nemško: ''Terglau'', italijansko: ''Tricorno'') (2864 metrov [[nadmorska višina|nadmorske višine]]){{refn|group=opombe|Po izmeri Geodetskega zavoda SR Slovenije leta 1985 iz [[Trenta (naselje)|Loga v Trenti]] ima vrh gore nadmorsko višino 2864,09±0,032 metrov.<ref name="Banovec1986">{{cite journal |url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CWSGIWBN/fdd34380-12dc-4a39-877f-422266abd32b/PDF |title=Triglav, 2864 metrov |journal=Planinski vestnik |first=Tomaž |last=Banovec |date= marec 1986 |volume=LXXXVI |issue=3 |page=106}}</ref> Leta 2016 je [[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]] objavila nov podatek, 2863,65 m, ki je bil pridobljen z natančnejšo metodologijo in je zdaj uraden podatek.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/okolje/triglav-po-novih-meritvah-nizji-za-34-centimetrov.html |title=Triglav po novih meritvah nižji za 34 centimetrov |last=Tavčar |first=Borut |date=22.11.2016 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=24.11.2016}}</ref>}} je najvišji vrh [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in obenem [[Slovenija|Slovenije]] ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov. Gora je pomemben [[Grb Slovenije|simbol]] [[Slovenci|slovenskega naroda]]. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena. ''Tri-glav'' se najverjetneje nanaša na obliko [[gora|gore]], kot se jo vidi iz [[Bohinj]]a, malo verjetno pa je, da je gora poimenovana po staroslovanskem poganskem božanstvu [[Triglav (božanstvo)|Triglavu]].<ref>Snoj, Marko. 2009. ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC, str. 439.</ref> Vrh z nobene strani ni izrazito troglav, z jugovzhoda pa bi tri glave lahko tvorili Mali Triglav, glavni vrh in Šmarjetna glava. Na severni strani leži ostanek [[Triglavski ledenik|Triglavskega ledenika]]. Triglavsko pogorje je osrednji del [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. Triglavska severna stena je med največjimi stenami v Evropi. S Triglavom je tesno povezana tudi legenda o [[Zlatorog (pripovedka)|Zlatorogu]]. Triglav je bil prav tako (do slovenske osamosvojitve 1991) najvišji vrh v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (pred natanko 100 m nižjim [[Veliki Korab|Velikim Korabom]] na meji Makedonije z Albanijo). V Evropi so izven alpskega področja (Avstrija-Italija-Francija-Švica-Nemčija) višji vrhovi od Triglava le še na Pirenejskem polotoku (Pireneji, Sierra Nevada), Italiji (Gran Sasso, Etna), v Bolgariji (masiva Rila in Pirin) in Grčiji (Olimp) (izvzet je Kavkaz, Kanarski otoki in Grenlandija). == Ime == Skozi zgodovino je imela gora več imen. Star zemljevid iz leta 1567 jo je imenoval ''Ocra mons'', [[Janez Vajkard Valvasor|Janez Vajkad Valvasor]] jo je v drugi polovici 17. stoletja imenoval ''Krma''. Po nemškem alpinistu in profesorju [[Adolf Gstirner|Adolfu Gstirnerju]], se ime ''Triglav'' prvič pojavi zapisano kot ''Terglau'' leta 1452, toda originalen vir je bil izgubljen. Naslednji znani pojav ''Terglaua'' navaja Gstirner iz sodnega opisa meje leta 1573. Zgodnje oblike imena ''Triglava'', prav tako vključujejo ''Terglau'' leta 1612, ''Terglou'' leta 1664 in ''Terklou'' okrog 1778-89. Ime prihaja iz besedne zveze <nowiki>''</nowiki>tri glave<nowiki>''</nowiki> (kar pomeni <nowiki>''</nowiki>tri vrhove<nowiki>''</nowiki>), kar se lahko razume kot dobesedno, saj je iz večine [[Gorenjska|Gorenjske]] videti, kakor da ima gora tri vrhove. Ime najverjetneje nima povezave s slovanskim božanstvom [[Triglav (mitologija)|Triglavom]]. Največji vrh nekateri imenujejo tudi Veliki Triglav, da bi ga ločili od Malega Triglava na vzhodu, ki meri 2738 metrov. == Triglav kot simbol slovenstva == [[Slika:Coat_of_Arms_of_Slovenia.svg|right|thumb|129x129px| [[Grb Republike Slovenije]] ]] Izvor stiliziranega Triglava s srednjim, višjim vrhom, ni znan. Taka oblika je bila prisotna v več kranjskih grbih, vendar ni mogoče dokazati, da so ponazarjali Triglav.<ref>{{cite web |url= http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1957_08.pdf#page=8 |title=Triglav - simbol starih kranjskih grbov Planinski vestnik 1957, št.8, str 436-440}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Triglav simbol [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], po njej pa del grba<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.academia.edu/36978029/Kako_je_Triglav_pristal_v_grbu_Republike_Slovenije_How_Triglav_ended_up_on_the_coat_of_arms_of_the_Republic_of_Slovenia|title=Kako je Triglav pristal v grbu Republike Slovenije/How Triglav ended up on the coat of arms of the Republic of Slovenia|last=Mikša|first=Peter|language=en}}</ref> [[SR Slovenija|Socialistične republike Slovenije]]. Po osamosvojitvi je Triglav postal del [[Grb Slovenije|slovenskega grba]] in [[Slovenska zastava|zastave]], nestilizirana podoba Triglava pa je bila najprej na hrbtni strani začasnih bonov, po uvedbi [[Evro|evra]] pa na hrbtni strani [[Slovenski evrokovanci|slovenskega evrokovanca]] za 50 centov. Triglav kot ime ali kot simbol je tudi del številnih kulturnih in športnih društev. == Zgodovina == [[Slika:Markus Pernhart - Le Triglav (musée national de SlovénIe, Ljubljana) (9425890552).jpg|thumb|right|300px|[[Marko Pernhart]] - ''Vrh Triglava'', sr. 19. stl.]] Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century Exploring the mountains - Triglav at the end of the 18th century]. V: ŠTIH, Peter (ur.), ZWITTER, Žiga (ur.). ''Man, nature and environment between the northern Adriatic and the eastern Alps in premodern times'', (Zbirka Zgodovinskega časopisa, ISSN 1408-3531, 48). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: =University Press, Faculty of Arts: Historical Association of Slovenia, 2014, str. 202-215.</ref> gospodarstvenika in polihistorja [[Žiga Zois|Žige Zoisa]] posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu ([[rudar]]ju iz Gorjuš), Matevžu Kosu (rudarju iz Jereke), Štefanu Rožiču ([[lovec|lovcu]] na [[gams]]e) in [[Lovrenc Willomitzer|Lovrencu Willomitzerju]] (ranocelniku iz [[Stara Fužina|Stare Fužine]]), ki je vodil odpravo. [[Balthasar Hacquet]] v svojem delu ''[[Oryctographia Carniolica]]'' opisuje, da je na vrh prvi, ''morda odkar svet stoji'', stopil Luka Korošec.<ref>{{cite web | url=http://www.gore-ljudje.net/novosti/1745/ | title=Triglavska kronika: Prvi na Triglavu | author=M. M. Debelak-Deržaj | publisher=Gore in ljudje | accessdate=10. marec 2015}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1957_06.pdf#page=11 |title=Čigava noga je prva stopila na teme velikega Triglava Planinski vestnik 1957, št.8, str. 311-323}}</ref> Prvi ženski vzpon je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Škantar iz [[Srednja vas v Bohinju|Srednje vasi]], ki je bila kasneje oskrbnica [[Vodnikov dom na Velem polju|Vodnikovega doma na Velem Polju]]. Njen oče Jože Škantar - Šest (*1809 †1891) je bil poznan bohinjski gorski vodnik. Podatki za leto 1897 kažejo, da je vrh obiskalo 313 planincev. Rivalstvo med nemškimi (DuÖAV - Deutschen und Österreichischen Alpenverein) in slovenskimi društvi se je kazalo predvsem v uničevanju kažipotnih tabel in napisov, [[Nemci]] so večinoma uporabljali druge koče kot [[Slovenci]]. Leta 1900 je bila v [[Kapela Marije Snežne, Kredarica|Kapeli Marije Snežne]] na Kredarici organizirana prva poroka.<ref>{{cite web |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1949_04.pdf#page=20 |title=Planinski vestnik 1949, št.4, 114-118}}</ref> Ena od ključnih oseb pri razvoju slovenskega planinstva je bil [[Dovje|dovški]] župnik [[Jakob Aljaž]]. Prvič je prišel v [[Vrata (dolina)|Vrata]] leta 1883 in se povzpel na Triglav leta 1887. Za 1 [[goldinar]] je na lastne stroške od dovške občine odkupil vrh Triglava (16 m²) in na njem zgradil stolp, ki se imenuje po njem.<ref>{{cite journal |url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:20487 |first=Peter |last=Mikša |title=Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne |language=slovenščina |trans-title=National Battles in Mountaineering in the Slovene Lands Until World War I |issn=1318-2498 |pp=65–68}}</ref> Gradnjo stolpa je zaupal Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani. Ta je izdelal stolp iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je 6 nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavili v petih urah, dne 7. 8. 1895. Vse stroške izdelave, 300 goldinarjev, je prevzel Jakob Aljaž.<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/12631995/_Da_je_Triglav_ostal_v_slovenskih_rokah_je_največ_moja_zasluga._It_is_Largely_Owing_to_Me_that_Triglav_Remained_in_Slovene_Hands._ »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah,&nbsp;je največ moja zasluga.«] Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. ''Zgodovinski časopis'' 69/ 1/2, 112-123.</ref> [[Aljažev stolp]] je kot zavetišče postal premajhen takoj po postavitvi, zato je dal Jakob Aljaž leta 1895 izklesati in opremiti zavetišče 55 m pod vrhom na južni strani, poimenovan je po [[Valentin Stanič|Valentinu Staniču]]. Razstrelila in izdolbla sta ga Janez Klinar - Požganc in Kobar iz [[Mojstrana|Mojstrane]]. Zavetišče je veliko 2,4 × 2,2 × 2 m in je imelo dovolj prostora za 8 sedečih ali 16 stoječih oseb. Prvotno je imelo tudi lesena vrata, klopi, mizo in stol, po izgraditvi [[Triglavski dom na Kredarici|Doma na Kredarici]] leta 1896 (ponovno po zamisli Jakoba Aljaža) pa je izgubilo na pomenu.<ref>{{cite web |url=http://www.planinskivestnik.com/arhiv/pdf/pv_1895_09.pdf#page=9 |title=Planinski Vestnik 1895, 1. let. št.9}}</ref> Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so bile celotne Julijske Alpe zaprte ''za tujski promet'', po njej pa je SPD prevzela koče DuÖAV, a izgubila tiste za [[Rapalska pogodba|rapalsko]] mejo.<ref>{{cite web |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1949_08.pdf#page=52 |title=Planinski vestnik 1949, št.8-9, 225-242}}</ref> Med obema vojnama je meja potekala prav preko Triglava. Aljažev stolp se je nahajal na jugoslovanski strani, natančno 2,55 metra od meje z Italijo.<ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/120345/ Še pojasnilo glede nastanka zgradbe Morbegno], Gore-ljudje.net, pridobljeno 22. marec 2017.</ref> V tem času so Italijani vrh slovesno preimenovali v Tricorno ([[Julius Kugy]] ob tem dogodku opisuje pretep na vrhu med člani italijanskih in slovenskih društev), Aljažev stolp naj bi bil prebarvan v belo-rdeče-zeleno vendar se je to kasneje izkazalo za propagando ORJUNE. Italija je za nadzorovanje meje že leta 1919 zgradila manjšo leseno vojašnico [[Morbegna|Morbegno]], leta 1933/1934 pa nedaleč od nje še veliko [[Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III.|Triglavsko vojašnico Viktorja Emanuela III.]]<ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/113409/ Pod Triglavom ni prostora za še eno kočo], Gore-ljudje.net, pridobljeno 23. marec 2017.</ref> == Postojanke in označene poti == V okolici Triglava so številne [[Planinska postojanka|planinske koče]]: [[Triglavski dom na Kredarici]], [[Dom Planika pod Triglavom]], [[Dom Valentina Staniča]], [[Tržaška koča na Doliču]], [[Vodnikov dom na Velem polju]], [[Aljažev dom v Vratih]] in še druge, nekoliko bolj oddaljene. Tik pod Glavo v Zaplanji (2556 m) stoji tudi ruševina italijanske vojašnice, imenovane Vittorio Emanuelle III<ref>{{Navedi revijo|url = http://www.gore-ljudje.net/novosti/113407/|title = Resnica o Morbegni|last = Žorž|first = Grega|date = 2014|journal = Planinski Vestnik (2014 - 10)|accessdate = }}</ref> (po [[Viktor Emanuel III.|italijanskem kralju]]). Ime Morbegno se je nanjo preneslo s sosednjega lesenega objekta, ki je obstajal od septembra 1919 do 1924. Vse do 80. let so obstajali številni načrti njene preureditve v planinsko kočo z imenom "Kugyjev dom"<ref>{{navedi revijo |last=Škodič |first=Dušan |year=2014 |url=http://www.gore-ljudje.net/novosti/113409/ |title=Pod Triglavom ni prostora za še eno kočo |journal=Planinski vestnik |issue=2014-10}}</ref> vendar je zgradba propadala naprej. Številni množični pohodi na Triglav običajno vodijo z [[Rudno polje|Rudnega polja]] na [[Pokljuka|Pokljuki]] preko Velega polja do Kredarice in nato po grebenu Malega Triglava na vrh. Opisani smeri se priključijo tudi dostopi iz [[Krma (Julijske Alpe)|Krme]] in [[Voje|Voj]], možen je tudi dostop iz Planike na Mali Triglav po južni strani. Običajni dostopi s [[Primorska|Primorske]] vodijo preko Prehodavcev in/ali Doliča na Triglavsko škrbino in na vrh z zahodne strani, na Prehodavcih se priključi tudi pot iz [[Dolina Triglavskih jezer|Doline Triglavskih jezer]]. Iz doline [[Vrata (dolina)|Vrat]] vodijo označene poti čez Prag in po Tominškovi poti do Staničeve koče in Kredarice (vmes se priključi pot iz Kota) ali preko Luknje čez Plemenice. == Stranski vrhovi == [[Slika:Mount Triglav, Slovenia (32438383878).jpg|thumb|right|250px|Satelitska fotografija Triglava]] Ni jasne definicije stranskega vrha. Če za neposredno bližino vrha vzamemo [[štirikotnik]] z vogali Konjsko sedlo (2020 m), Dolič (2164 m), Luknja (1758 m) in [[Dom Valentina Staniča]] (2332 m), potem je v njej 11 vrhov s [[Seznam slovenskih dvatisočakov|seznama slovenskih dvatisočakov]] in še nekaj poimenovanih višinskih kót, zlasti v Severni triglavski steni. * [[Mali Triglav]] (2725 m) - dostopen z juga s [[Dom Planika pod Triglavom|Planike]] in po grebenu z vzhoda s [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarice]]. Čez njega vodi zavarovana označena pot na Triglav. * [[Rjavec (gora)|Rjavec]] (2568 m) - vrh v južnem grebenu Triglava, zapira pogled na zahod gledano s Planike. * [[Glava v Zaplanji]] (2556 m) - v neposredni bližini označenih poti z [[Tržaška koča na Doliču|Doliča]] in Luknje, tik pod vrhom so ostanki italijanske vojašnice Viktorja Emanuela III. in italijanske stražarnice. * [[Kredarica]] (2515 m) - kot vrh je skoraj sinonim za [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico (dom)]], ki leži tik pod njim. Poleg so tudi [[Triglavski dom na Kredarici#meteorološka postaja|meteorološka postaja]], [[Kapela Marije Snežne, Kredarica|kapela]] in [[Vetrna elektrarna|vetrnice]]. * [[Rž (gora)|Rž]] (2538 m) - v neposredni bližini označene poti med Kredarico in Staničevim domom. * [[Vrh Zelenic]] (2468 m) - zahodno od Glave v Zaplanji nad dolino Zadnjice. * [[Glava (gora)|Glava]] (2426 m) - v bližini Triglavskega ledenika in Triglavskega brezna. * [[Sfinga (triglavska stena)|Sfinga]] (2385 m) - na robu Severne triglavske stene v Zaplanji * [[Šmarjetna glava]] (2358 m) - nad Doličem, dominanten vrh gledano iz Velske doline. * [[Vrh Snežne konte]] (2342 m) - v neposredni bližini poti iz Konjskega sedla na Kredarico, običajni zimski pristop iz Krme vodi severno od vrha, označena pot pa ga obide po južni in zahodni strani. * [[Vzhodne glave]] (2314 m) - na robu Severne triglavske stene v neposredni bližini markiranih poti iz Vrat. * [[Slovenski turnc]] (2267 m) - nad Severno triglavsko steno, ob njem je izstop iz Slovenske smeri. ==Triglavska severna stena== [[Slika:Triglav y Valle de Vrata (14202569306) (2).jpg|sličica|[[Vrata (dolina)|Dolina Vrata]] (panorama) in Triglavska severna stena]] [[Slika:P Triglav nord side wall...jpg|sličica|Pogled z 2621 m visokega [[Oltar (gora)|Oltar]]ja na Triglavsko severno steno]] Nad dolino [[Vrata, Julijske Alpe|Vrat]] dominira skoraj 4 [[kilometer|km]] široka in 1&nbsp;km visoka Triglavska severna stena, dostikrat imenovana kar »Stena«. S tem je med največjimi stenami v Evropi (v družbi s severnimi stenami [[Eiger]]ja, [[Grandes Jorassess]], [[Civetta|Civette]], južne stene [[Marmolada|Marmolade]], vzhodne stene [[Watzmann]]a). Triglavska severna stena ima mnoge skalnate stebre (Slovenski, Nemški, Osrednji), proti zahodu pa postaja vse bolj strma, na nekaterih delih tudi previsna. Najtežje alpinistične smeri so speljane po 200 m visokem ostenju Sfinge, po Osrednjem stebru in po zahodnem delu Stene. Stena je nastala pri silovitem gubanju pred 30 mil. let, ko so se kamninske plasti pod silovitem pritisku prelomile, sestavljena pa je iz skladov [[trias]]nega (200 mil. let) in [[jura|jurskega]] (180 mil. let) [[apnenec|apnenca]] ter [[dolomit]]a. Prav dokajšna krušljivost teh kamnin je pripomogla, da je [[ledenik]] pred 10.000 leti steno še bolj poglobil in jo dokončno izoblikoval. Zaradi severne lege je večino leta v senci, zato lahko pod pobočjem in v kotanjah v steni najdemo snežišča še globoko v poletju. Steno se lahko preči po vsej širini po [[Zlatorogove police|Zlatorogovih policah]]. V steni na ok. 1020 m nadmorske višine izvira [[Triglavska Bistrica]]. Severna stena Triglava je pomembna za zgodovino [[alpinizem|alpinizma]] in je ena najbolj priljubljenih v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Prvi so v Steni plezali lovci konec 19. stoletja, med drugim leta 1890 trentarski lovec [[Ivan Berginc]], ki je verjetno plezal v območju poznejše ''Vzhodne smeri'', torej levo od ''Slovenske smeri''.<ref name="#1">{{Navedi revijo|url=https://www.academia.edu/37666082/Triglavska_severna_stena_in_prvi_vzponi|title=Triglavska severna stena in prvi vzponi|last=Mikša|first=Peter|language=en}}</ref> Prvi zanesljivo dokumentirani vzpon čez Steno je ''Nemška smer'', ki so jo 9-10. julija 1906 preplezali Avstrijci (Nemci) Felix König, Hans Reinl in Karl Domenigg (slovenske dežele so bile do 1918 del Avstrijskega cesarstva).<ref name="#1"/> Druga smer v Steni je bila Slovenska, ki jo je septembra 1909 sam preplezal [[Jože Komac]]-Pavr, po njej pa naslednje leto vodil [[Henrik Tuma]].<ref name="#1"/> Med dvema svetovnima vojnama sta za glavni izziv veljala levi in desni raz ''Osrednjega stebra''. Zgornji del levega raza so splezali leta 1928 (''Gorenjska smer'', avtorji [[Joža Čop]], [[Stanko Tominšek]], [[Miha Potočnik]]), spodnji del pa leta 1929 (''Skalaška smer'', avtorja [[Pavla Jesih]], [[Milan Gostiša]]); desni raz sta 1929 splezala Avstrijca Karl Prusik in Roman Szalay. Med najbolj znane smeri spada ''Čopov steber'', ki sta ga 26.-30. junija 1945 v zgornjem delu Osrednjega stebra preplezala [[Jesenice|Jeseničan]] [[Joža Čop]] in [[Ljubljana|Ljubljančanka]] [[Pavla Jesih]]. Najtežje smeri so nastale v 80-ih in 90-ih letih 20. stoletja. Med najtežjimi in najdaljšimi sta ''Korenina'' ([[Franček Knez]], [[Lidija Painkiher]], [[Dani Tič]], 1982 in 1992) in ''Ulina'' ([[Tomaž Jakofčič]], [[Tina di Batista]], 2011), ki tečeta po sredini Osrednjega stebra. Eno od najbolj znamenitih imen Stene je [[Franc Knez|Franček Knez]], ki je v njej preplezal 42 prvenstvenih smeri.<ref name="stena">Miha Valič, Marko Prezelj, Janez Skok: STENA: Severna stena Triglava, alpinistični vodnik, Ljubljana: Sidarta 2011.</ref> ===Seznam plezalnih smeri=== V Steni je okoli 100 alpinističnih smeri, nekatere od njih so (zraven težavnost in dolžina smeri):<ref name="stena"/> {{stolpci|2|* Slovenska smer II-III, 700-800m * Kratka Nemška smer (Zimmer-Jahn) IV-/II-III, 700m * Črni obraz (v Veliki črni steni) V+ A2e, 380 m (še ne ponovljena) * Bavarska smer IV+, 500 m * Peternelova smer VII/V-VI, 400 m * Bergantova smer IX-/V-VI, 400 m * Metropolis VIII/VII+, 350 m * Na drugi strani časa VIII/VII, (VIII-, A1), 300 m * Skalaško-Gorenjska smer V+/III-IV, 1000 m * Spominska Mihe Valiča, VIII+/VI-VII, 1000 m * Čopov steber VI+/IV-V, 450m * Korenina VIII+/VII, 1000 m<ref>[http://www.sloclimbing.com/lindic-grmovsek-do-first-repeat-of-knezs-korenina-viiivii-triglav/ Prva ponovitev Korenine]</ref> * Ulina IX/VII-VIII, 1000 m<ref>[http://www.plezanje.net/climbing/db/showRoute.asp?route=16475 Ulina smer]</ref> * Prusik-Szalay V/IV+, 1000m * Ljubljanska smer VI+/V-VI, 600 m * Serenada VII-, 500 m (+ 200 m) * Stopnice v nebo VII-/V-VI, 500 m (+ 200 m) * Helba VII+ (VI-, A0), 350 m * Raz mojstranških veveric VI, A1, (prosto VIII+), 280 m * Zahodna zajeda V/IV, 400m (+300 m) * Šlosarska smer VI+/V+, 500 m (+ 200 m) * Obraz Sfinge VI, A1, 200m (prosto IX/IX+) * Kunaver-Drašlar v Sfingi VII+/VI-VII, 280 m * Smer Sandija Wisiaka V, 600 m * Tržaška smer V/IV+, 450 m * Dolga nemška IV-/III, 1000-1300 m * Zlatorogove police IV-/I-III, 3000 m * Severni greben (nadaljevanje Nemške) I-III }} == Galerija == <gallery> Slika:Triglav(TrzaskiZaliv).JPG|Triglav iz [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]] ([[Izola]]) Slika:Slika Triglav JuznaStran.jpg|Triglav z južne strani Slika:Triglav Nix.jpg|Triglav z Gorenjske Slika:Triglav sunrise.JPG|Triglav zgodaj zjutraj po sončnem vzhodu Slika:Kapelica na Kredarici.jpg|Kapelica, v ozadju vrh Kredarice z vodnim zbiralnikom Slika:Triglav and Mali Triglav.jpg|S Kredarice je Mali Triglav (levo) varljivo izrazit, dejansko se greben med njim in Triglavom (desno) spusti le za nekaj metrov Slika:Triglav - north face.jpg|Zgornji del Triglavske stene s Kugyjevo polico Slika:Triglav after rain.jpg|Po dežju </gallery> ==Opombe == {{sklici|group=opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == *[[Dolina Triglavskih jezer]] *[[Oj, Triglav, moj dom]] * [[Triglavska roža]] (''Potentilla nitida'') * [[Triglavski dimek]] (''Crepis terglouensis'') * [[Triglavska neboglasnica]] (''Eritrichum nanum'') * [[Triglavski narodni park]] * [[Seznam slovenskih dvatisočakov]] * [[Slovenska planinska pot]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija}} *[http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=1 Triglav na Hribi.net] * [http://www.geopedia.si/#L381_F34_T184_b2_x410867.25_y137806.8125_s17 Triglav na Geopediji] * [http://www.slotrips.si/slo/naravne-znamenitosti/trip/1030/Triglav-nasa-najvisja-gora Triglav na Slotrips.si] * [http://razgledi.damjanleban.com/?pano=triglav&naslov=Triglav&sort=visina&how=desc&lang=si Triglav 360° na strani Posoški razgledi] * http://www.tnp.si/s/trgl.htm * http://triglavslovenia.com/fotosscz * [http://www.julijske-alpe.com/ Julijske Alpe] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/triglav Triglav na MountainsGeek.com] {{Julijske Alpe}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Državni simboli Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] [[Kategorija:Trenta, Bovec]] [[Kategorija:Stara Fužina]] [[Kategorija:Mojstrana]] [[Kategorija:Triglav| ]] {{normativna kontrola}} eqw999cmcsjwijh52v7vqeuxjps1qfc 4 8201 5736020 5708862 2022-08-18T08:17:55Z Yerpo 8417 /* Jezik in književnost */ posodobitev wikitext text/x-wiki __NOTOC__ To je '''seznam 1000 člankov''', ki bi morali po nekem soglasju biti v vsaki enciklopediji (torej tudi vseh Wikipedijah). Krepko so označeni še posebej pomembni pojmi. Gre za prevod seznama z mesta [[:meta:List of articles every Wikipedia should have]], konkretneje zadnje redakcije [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=List_of_articles_every_Wikipedia_should_have&oldid=23111107 16:26, dne 6. april 2022]. '''Pozor, ni mišljeno, da bi na spisek dodajali lastne predloge!''' Če menite, da je neka tema tako pomembna da bi morala biti uvrščena sem, predlagajte vključitev na [[:meta:Talk:List of articles every Wikipedia should have|pogovorni strani na Meti]]; ker je seznam poln, predlagajte ob tem še manj pomembno temo za izločitev. Tisti članki s seznama, ki so se zaradi svoje kakovosti že pojavili na [[Glavna stran|glavni strani]] kot [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani članki]], so označeni z zvezdico. Na Meti je vsak mesec posodobljena tudi [[:Meta:List of Wikipedias by sample of articles|lestvica Wikipedij po pokritosti tem s seznama]]. ;Glej tudi: * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti slovenska Wikipedija]] * [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] - usmerjena akcija izboljševanja člankov s tega seznama * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] <small>(samodejen seznam)</small> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah <small>(samodejen seznam)</small> <!-- bo še posodobljeno {| class="wikitable" |+ |- !Področje!!Število |- |[[#Biografije|Biografije]]||216 |- |[[#Zgodovina|Zgodovina]]||40 |- |[[#Geografija|Geografija]]||148 |- |[[#Družba|Družba]]||77 |- |[[#Kultura|Kultura]]||150 |- |[[#Znanost|Znanost]]||245 |- |[[#Tehnologija|Tehnologija]]||71 |- |[[#Hrana|Hrana]]||31 |- |[[#Matematika|Matematika]]||22 |- |'''Skupaj''' ||'''1000''' |}--> == Biografije == {{col-begin}} {{col-break}} === Igralci, plesalci in modeli === # [[Sarah Bernhardt|Bernhardt, Sarah]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Charlie Chaplin|Chaplin, Charlie]] # [[Marlene Dietrich|Dietrich, Marlene]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] === Slikarji in arhitekti === # [[Le Corbusier|Corbusier, Le]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Salvador Dalí|Dalí, Salvador]] # [[Albrecht Dürer|Dürer, Albrecht]] # [[Vincent van Gogh|Gogh, Vincent van]] # [[Francisco de Goya y Lucientes|Goya, Francisco]] # [[Hokusaj]] # [[Frida Kahlo|Kahlo, Frida]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Leonardo da Vinci]]''' # [[Henri Matisse|Matisse, Henri]] # '''[[Michelangelo]]''' # '''[[Pablo Picasso|Picasso, Pablo]]''' # [[Raffaello Santi|Rafael]] # '''[[Rembrandt]]''' # [[Peter Paul Rubens|Rubens, Peter Paul]] # [[Mimar Sinan|Sinan, Mimar]] # [[Diego Velázquez|Velázquez, Diego]] # [[Andy Warhol|Warhol, Andy]] # [[Frank Lloyd Wright|Wright, Frank Lloyd]] === Pisatelji, dramaturgi in pesniki === # [[Abu Nuvas]] # [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]] # [[Jane Austen|Austen, Jane]] # [[Matsuo Bashō|Bashō]] # [[Jorge Luis Borges|Borges, Jorge Luis]] # [[George Noel Gordon Byron|Byron, George]] # '''[[Miguel de Cervantes|Cervantes, Miguel de]]''' # [[Geoffrey Chaucer|Chaucer, Geoffrey]] # [[Anton Pavlovič Čehov|Čehov, Anton]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Dante Alighieri]]''' # [[Charles Dickens|Dickens, Charles]] # [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski, Fjodor]] # [[Gabriel García Márquez|García Márquez, Gabriel]] # '''[[Johann Wolfgang von Goethe|von Goethe, Johann Wolfgang]]''' # [[Hafis]] # '''[[Homer]]''' # '''[[Victor Hugo|Hugo, Victor]]''' # [[James Joyce|Joyce, James]] # [[Franz Kafka|Kafka, Franz]] # [[Kalidasa]] # [[Li Bai]] # [[Nagib Mahfuz|Mahfuz, Nagib]] # [[Molière]] # [[Publij Ovidij Naso|Ovidij]] # [[Marcel Proust|Proust, Marcel]] # [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin, Aleksander]] # '''[[William Shakespeare|Shakespeare, William]]''' # [[Sofoklej]] # [[Rabindranath Tagore|Tagore, Rabindranath]] # '''[[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj, Lev Nikolajevič]]''' # [[Mark Twain|Twain, Mark]] # [[Vergilij]] === Skladatelji in glasbeniki === # [[Louis Armstrong|Armstrong, Louis]] # '''[[Johann Sebastian Bach|Bach, Johann Sebastian]]''' # [[The Beatles|Beatles, The]] # '''[[Ludwig van Beethoven|Beethoven, Ludwig van]]''' # [[Johannes Brahms|Brahms, Johannes]] # [[Frédéric Chopin|Chopin, Frédéric]] # '''[[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovski, Peter Iljič]]''' # [[Antonín Dvořák|Dvořák, Antonín]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Georg Friedrich Händel|Händel, Georg Friedrich]] # [[Joseph Haydn|Haydn, Joseph]] # [[Michael Jackson|Jackson, Michael]] # [[Um Kultum|Kultum, Um]] # [[Gustav Mahler|Mahler, Gustav]] # '''[[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart, Wolfgang Amadeus]]''' # [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina, Giovanni Pierluigi da]] # [[Giacomo Puccini|Puccini, Giacomo]] # [[Franz Schubert|Schubert, Franz]] # [[Igor Stravinski|Stravinski, Igor]] # '''[[Giuseppe Verdi|Verdi, Giuseppe]]''' # [[Antonio Vivaldi|Vivaldi, Antonio]] # [[Richard Wagner|Wagner, Richard]] === Filmski režiserji in scenaristi === # [[Ingmar Bergman|Bergman, Ingmar]] # [[Walt Disney|Disney, Walt]] # [[Sergej Mihajlovič Eisenstein|Eisenstein, Sergej]] # [[Federico Fellini|Fellini, Federico]] # [[Alfred Hitchcock|Hitchcock, Alfred]] # [[Stanley Kubrick|Kubrick, Stanley]] # [[Akira Kurosawa|Kurosawa, Akira]] # [[Satjadžit Raj|Raj, Satjadžit]] === Politiki, državniki in aristokrati === # [[Akbar]] # '''[[Aleksander Veliki]]''' # [[Ašoka Veliki]] # [[Kemal Atatürk|Atatürk, Kemal]] # '''[[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust Oktavijan, Gaj]]''' # [[Otto von Bismarck|von Bismarck, Otto]] # [[Simon Bolivar|Bolívar, Simón]] # '''[[Napoleon Bonaparte|Bonaparte, Napoleon]]''' # [[Winston Churchill|Churchill, Winston]] # '''[[Čin Ši Huangdi]]''' # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Džingiskan]]''' # [[Elizabeta I. Angleška]] # [[Mahatma Gandhi|Gandhi, Mahatma]] # [[Charles de Gaulle|De Gaulle, Charles]] # [[Che Guevara|Guevara, Che]] # '''[[Adolf Hitler|Hitler, Adolf]]''' # [[Ivana Orleanska]] # [[Gaj Julij Cezar]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Karel Veliki]] # [[Martin Luther King mlajši|King, Martin Luther ml.]] # [[Kir II.]] # [[Konstantin I. Veliki]] # '''[[Vladimir Iljič Uljanov|Lenin]]''' # [[Abraham Lincoln|Lincoln, Abraham]] # [[Ludvik XIV. Francoski]] # [[Rosa Luxemburg|Luxemburg, Rosa]] # [[Nelson Mandela|Mandela, Nelson]] # [[Mao Dzedung]] # [[Džavaharlal Nehru|Nehru, Džavaharlal]] # [[Kwame Nkrumah|Nkrumah, Kwame]] # [[Omar (kalif)|Omar]] # [[Peter Veliki]] # [[Franklin Delano Roosevelt|Roosevelt, Franklin D.]] # [[Saladin]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Josif Stalin|Stalin]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sulejman I.]] # [[Sun Jat-sen]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Timur Lenk|Lenk, Timur]] # [[George Washington|Washington, George]] {{col-break}} === Verski voditelji in teologi === # '''[[Abraham]]''' # [[Al-Gazali]] # [[Avguštin iz Hipona]] # '''[[Buda]]''' # '''[[Jezus Kristus]]''' # [[Martin Luter|Luter, Martin]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Mohamed]]''' # '''[[Mojzes]]''' # [[Nagardžuna]] # [[Tomaž Akvinski]] === Izumitelji in znanstveniki === # [[Al Hvarizmi]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Arhimed]]''' # [[Tim Berners-Lee|Berners-Lee, Tim]] # [[Brahmagupta]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Charles Darwin|Darwin, Charles]]''' # '''[[Thomas Alva Edison|Edison, Thomas Alva]]''' # '''[[Albert Einstein|Einstein, Albert]]''' # '''[[Evklid]]''' # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] # [[Michael Faraday|Faraday, Michael]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Enrico Fermi|Fermi, Enrico]] # '''[[Henry Ford|Ford, Henry]]''' # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Klavdij Galen|Galen, Klavdij]] # '''[[Galileo Galilei]]''' # [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] # '''[[Johannes Gutenberg|Gutenberg, Johannes]]''' # [[David Hilbert|Hilbert, David]] # [[Ibn Sina]] # [[James Prescott Joule|Joule, James Prescott]] # [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] # '''[[Nikolaj Kopernik|Kopernik, Nikolaj]]''' # [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]] # [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]] # [[James Clerk Maxwell|Maxwell, James Clerk]] # [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev, Dimitrij Ivanovič]] # '''[[Isaac Newton|Newton, Isaac]]''' # '''[[Louis Pasteur|Pasteur, Louis]]''' # '''[[Max Planck|Planck, Max]]''' # [[Ernest Rutherford|Rutherford, Ernest]] # '''[[Erwin Schrödinger|Schrödinger, Erwin]]''' # '''[[Marie Skłodowska-Curie|Skłodowska-Curie, Marie]]''' # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]]''' # '''[[Alan Turing|Turing, Alan]]''' # '''[[James Watt|Watt, James]]''' === Raziskovalci === # [[Roald Amundsen|Amundsen, Roald]] # [[Neil Armstrong|Armstrong, Neil]] # [[Jacques Cartier|Cartier, Jacques]] # [[James Cook|Cook, James]] # [[Hernán Cortés|Cortés Hernán]] # [[Čeng He]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vasco da Gama|da Gama, Vasco]] # '''[[Jurij Gagarin|Gagarin, Jurij]]''' # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ibn Batuta]] # '''[[Krištof Kolumb|Kolumb, Krištof]]''' # '''[[Ferdinand Magellan|Magellan, Ferdinand]]''' # [[Marco Polo|Polo, Marco]] === Filozofi, ekonomisti, zgodovinarji in misleci === # '''[[Aristotel]]''' # [[Simone de Beauvoir|Beauvoir, Simone de]] # [[Čanakja]] # '''[[René Descartes|Descartes, René]]''' # '''[[Sigmund Freud|Freud, Sigmund]]''' # [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel, Georg Wilhelm Friedrich]] # [[Martin Heidegger|Heidegger, Martin]] # [[Ibn Haldun]] # '''[[Immanuel Kant|Kant, Immanuel]]''' # [[John Maynard Keynes|Keynes, John Maynard]] # '''[[Konfucij]]''' # '''[[Laodzi]]''' # '''[[John Locke|Locke, John]]''' # [[Niccolò Machiavelli|Machiavelli, Niccolò]] # '''[[Karl Marx|Marx, Karl]]''' # '''[[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche, Friedrich]]''' # '''[[Platon]]''' # [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau, Jean-Jacques]] # [[Jean-Paul Sartre]] # [[Sima Qian]] # [[Si Ču]] # [[Adam Smith|Smith, Adam]] # '''[[Sokrat]]''' # '''[[Voltaire]]''' # [[Max Weber|Weber, Max]] # [[Ludwig Wittgenstein|Wittgenstein, Ludwig]] {{col-end}} == Zgodovina == {{col-begin}} {{col-break}} Dogodki in obdobja v človeški (pra)zgodovini # '''[[Zgodovina]]''' === Prazgodovina in starodavne civilizacije === # [[Prazgodovina]] # [[Kamena doba]] # [[Bronasta doba]] # [[Železna doba]] # [[Mezopotamija]] # [[Sumerija]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Stari Egipt]] # [[Antična Grčija]] # [[Rimsko cesarstvo]] # [[Dinastija Han]] # [[Guptski imperij]] === Srednji vek in zgodnja moderna === # [[Abasidski kalifat]] # [[Azteška civilizacija]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] # [[Dinastija Ming]] # [[Dinastija Tang]] # [[Križarske vojne]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolsko cesarstvo]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osmansko cesarstvo]] # [[Razsvetljenstvo]] # [[Reformacija]] # [[Renesansa]] # [[Srednji vek]] # [[Sveto rimsko cesarstvo]] # [[Inkovski imperij]] # [[Maji]] # [[Malijski imperij]] # [[Vikingi]] {{col-break}} === Sodobna zgodovina === # [[Ameriška državljanska vojna]] # [[Apartheid]] # [[Arabsko-izraelski konflikt]] # '''[[Britanski imperij]]''' # [[Dinastija Čing]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Druga svetovna vojna]]''' # '''[[Francoska revolucija]]''' # '''[[Hladna vojna]]''' # [[Holokavst]] # '''[[Industrijska revolucija]]''' # [[Kulturna revolucija]] # [[Obnova Meidži]] # '''[[Prva svetovna vojna]]''' # [[Ruska revolucija]] # [[Tretji rajh]] # [[Velika gospodarska kriza]] # [[Vietnamska vojna]] {{col-end}} == Geografija == {{col-begin}} {{col-break}} Geografski pojmi in posamezni kraji # '''[[Celina]]''' # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Geografija]]''' # [[Gora]] # [[Gozd]] # [[Južni tečaj]] # '''[[Mesto]]''' # '''[[Morje]]''' # '''[[Ocean]]''' # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Puščava]] # [[Reka]] # [[Severni tečaj]] === Celine in večje regije === # '''[[Afrika]]''' # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Antarktika]]''' # '''[[Azija]]''' # '''[[Evropa]]''' # [[Srednji vzhod]] # '''[[Severna Amerika]]''' # '''[[Oceanija]]''' # '''[[Južna Amerika]]''' === Države === # [[Afganistan]] # [[Alžirija]] # [[Argentina]] # [[Avstralija]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Avstrija]] # [[Bangladeš]] # '''[[Brazilija]]''' # [[Kanada]] # '''[[Ljudska republika Kitajska]]''' # [[Demokratična republika Kongo]] # [[Kuba]] # [[Egipt]] # [[Etiopija]] # [[Filipini]] # '''[[Francija]]''' # '''[[Nemčija]]''' # '''[[Indija]]''' # [[Indonezija]] # '''[[Iran]]''' # [[Irak]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Izrael]]''' # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Italija]]''' # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Japonska]]''' # [[Mehika]] # [[Nizozemska]] # [[Nigerija]] # [[Pakistan]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Poljska]] # [[Portugalska]] # '''[[Rusija]]''' # [[Saudova Arabija]] # [[Singapur]] # [[Republika Južna Afrika]] # [[Južna Koreja]] # '''[[Španija]]''' # [[Sudan]] # [[Švica]] # [[Tanzanija]] # [[Tajska]] # [[Turčija]] # [[Ukrajina]] # '''[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]''' # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Združene države Amerike]]''' # [[Vatikan]] # [[Venezuela]] # [[Vietnam]] === Gore, doline in puščave === # [[Alpe]] # [[Andi]] # '''[[Himalaja]]''' ## [[Mount Everest]] # [[Kilimandžaro]] # [[Skalno gorovje]] # '''[[Sahara]]''' {{col-break}} === Mesta === # [[Amsterdam]] # [[Atene]] # [[Bagdad]] # [[Bangkok]] # '''[[Peking]]''' # '''[[Berlin]]''' # [[Bogota]] # [[Bruselj]] # [[Buenos Aires]] # [[Ciudad de México]] # [[Daka]] # [[Damask]] # [[Delhi]] # [[Dubaj]] # [[Dunaj]] # [[Džakarta]] # [[Hong Kong]] # [[Istanbul]] # '''[[Jeruzalem]]''' # [[Kaapstad]] # [[Kairo]] # [[Kalkuta]] # [[Karači]] # [[Kinšasa]] # [[Lagos]] # [[Los Angeles]] # '''[[London]]''' # [[Madrid]] # [[Meka]] # '''[[Moskva]]''' # [[Mumbaj]] # [[Nairobi]] # '''[[New York]]''' # '''[[Pariz]]''' # [[Rio de Janeiro]] # '''[[Rim]]''' # '''[[Sankt Peterburg]]''' # [[São Paulo]] # [[Seul]] # [[Sydney]] # [[Šanghaj]] # [[Teheran]] # '''[[Tokio]]''' # [[Washington, D.C.]] === Vodna telesa === # '''[[Amazonka]]''' # [[Arktični ocean]] # '''[[Atlantski ocean]]''' # [[Bajkalsko jezero]] # [[Baltsko morje]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Črno morje]] # [[Donava]] # [[Ganges]] # '''[[Indijski ocean]]''' # [[Ind]] # [[Jangce]] # [[Jezero Ukerewe]] # [[Južni ocean]] # [[Karibsko morje]] # [[Kaspijsko jezero]] # [[Kongo (reka)|Kongo]] # [[Misisipi]] # [[Niger (reka)|Niger]] # '''[[Nil]]''' # [[Severno morje]] # '''[[Tihi ocean]]''' # [[Panamski prekop]] # [[Ren]] # [[Rumena reka]] # [[Sueški prekop]] # [[Sredozemsko morje]] # [[Tanganjiško jezero]] # [[Veliki koralni greben]] # [[Velika jezera]] # [[Volga]] {{col-end}} == Družba == {{col-begin}} {{col-break}} # '''[[Družba]]''' # [[Civilizacija]] # '''[[Izobraževanje]]''' === Družina in medčloveški odnosi === # '''[[Družina]]''' # '''[[Otrok]]''' # [[Moški]] # '''[[Zakonska zveza]]''' # [[Ženska]] === Politika === # [[Anarhizem]] # [[Demokracija]] # [[Diktatura]] # [[Diplomacija]] # '''[[Država]]''' # [[Fašizem]] # [[Globalizacija]] # [[Ideologija]] # [[Imperializem]] # [[Kolonializem]] # [[Komunizem]] # [[Konservatizem]] # [[Liberalizem]] # [[Marksizem]] # [[Monarhija]] # [[Nacionalizem]] # [[Politična stranka]] # '''[[Politika]]''' # [[Propaganda]] # [[Republika]] # [[Socializem]] # [[Terorizem]] # '''[[Vladavina]]''' === Ekonomija === # [[Davek]] # '''[[Denar]]''' # '''[[Ekonomija]]''' # [[Industrija]] # [[Kapital]] # [[Kapitalizem]] # [[Trgovina]] # [[Valuta]] ## [[Evro]] ## [[Ameriški dolar]] {{col-break}} === Pravo === # '''[[Pravo]]''' # [[Ustava]] === Mednarodne organizacije === # [[Afriška unija]] # [[Arabska liga]] # [[Evropska unija]] # [[NATO]] # [[Nobelova nagrada]] # [[Organizacija držav izvoznic nafte]] # '''[[Organizacija združenih narodov]]''' ## [[Meddržavno sodišče OZN]] ## [[Mednarodni denarni sklad]] ## [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]] ## [[Splošna deklaracija človekovih pravic]] ## [[Svetovna zdravstvena organizacija]] # '''[[Rdeči križ]]''' # [[Skupnost narodov]] # [[Svetovna banka]] # [[Svetovna trgovinska organizacija]] # [[Zveza držav Jugovzhodne Azije]] === Vojna in vojska === # [[Državljanska vojna]] # '''[[Vojska]]''' # '''[[Mir (družbeno stanje)|Mir]]''' # '''[[Vojna]]''' === Socialna problematika === # '''[[Človekove pravice]]''' # [[Rasizem]] # [[Revščina]] # '''[[Smrtna kazen]]''' # [[Splav]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Suženjstvo]]''' {{col-end}} == Jezik in književnost == {{col-begin}} {{col-break}} # '''[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Jezik]]''' # Posamezni jeziki ## [[Angleščina]] ## [[Arabščina]] ## [[Bengalščina]] ## [[Francoščina]] ## [[Grščina]] ## [[Hebrejščina]] ## [[Hindustanščina]] ## [[Japonščina]] ## [[Kitajščina]] ## [[Korejščina]] ## [[Latinščina]] ## [[Nemščina]] ## [[Perzijščina]] ## [[Portugalščina]] ## [[Ruščina]] ## [[Sanskrt]] ## [[Svahili]] ## [[Španščina]] ## [[Turščina]] # [[Jezikoslovje]] # [[Slovnica]] # '''[[Beseda]]''' ## [[Fonem]] ## [[Zlog]] # '''[[Pisava]]''' ## [[Arabska abeceda]] ## [[Cirilica]] ## [[Grška abeceda]] ## [[Kitajska pisava]] ## [[Latinica]] ## '''[[Črka]]''' # [[Pismenost]] # '''[[Prevajanje]]''' # '''[[Književnost]]''' ## [[Proza]] ## [[Fikcija]] ### [[Tisoč in ena noč]] ## [[Roman]] ### [[Sanje rdečega paviljona]] ### [[Princ in dvorne gospe]] ## '''[[Pesništvo]]''' ### [[Ep o Gilgamešu]] ### [[Iliada]] ### [[Mahabharata]] ### [[Šahname]] ## [[Umetnost vojne]] {{col-end}} == Umetnost in razvedrilo == {{col-begin}} {{col-break}} # '''[[Kultura]]''' # '''[[Umetnost]]''' ## [[Strip]] ## [[Slikarstvo]] ## [[Fotografija]] ## [[Kiparstvo]] ## [[Lončarstvo]] # '''[[Ples]]''' # [[Moda]] # '''[[Gledališče]]''' # [[Kaligrafija]] === Arhitektura === # '''[[Arhitektura]]''' # '''[[Hiša]]''' # [[Jez]] # [[Prekop]] # [[Kupola]] # [[Lok (arhitektura)|Lok]] # [[Most]] # [[Piramida]] # Posamezne zgradbe ## [[Angkor Wat]] ## [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika svetega Petra]] ## [[Eifflov stolp]] ## [[Empire State Building]] ## [[Hagija Sofija]] ## [[Jez Treh sotesk]] ## [[Kip svobode]] ## [[Kitajski zid]] ## [[Kolosej]] ## [[Partenon]] ## [[Piramide pri Gizi]] ## [[Tadž Mahal]] # [[Stolp]] === Film, radio in televizija === # '''[[Film]]''' ## [[Animacija]] # '''[[Radio]]''' # '''[[Televizija]]''' {{col-break}} === Glasba === # '''[[Glasba]]''' # [[Pesem (petje)]] # Glasbene zvrsti ## [[Blues]] ## [[Klasična glasba]] ### [[Opera]] ### [[Simfonija]] ## [[Elektronska glasba]] ## [[Flamenko]] ## [[Hip-hop]] ## [[Jazz]] ## [[Rock]] ## [[Samba]] # Glasbeni inštrumenti ## [[Boben]] ## [[Flavta]] ## [[Kitara]] ## [[Klavir]] ## [[Trobenta]] ## [[Violina]] === Razvedrilo === # '''[[Igra]]''' ## [[Backgammon]] ## [[Šah]] ## [[Go]] ## [[Videoigra]] # [[Igra na srečo]] # [[Borilne veščine]] ## [[Judo]] # [[Olimpijske igre]] # '''[[Šport]]''' ## [[Atletika]] ## [[Baseball]] ## [[Golf]] ## [[Košarka]] ## [[Kriket]] ## [[Nogomet]] ## [[Plavanje]] ## [[Rugby]]<!-- ni jasno, ali opisuje slovenski članek rugby kot celoto ali eno od obeh zvrsti --> ## [[Tenis]] # '''[[Igrača]]''' {{col-end}} == Svetovni nazori in religija == # '''[[Bog]]''' # '''[[Mitologija]]''' # Svetovni nazori ## [[Ateizem]] ## [[Fundamentalizem]] ## [[Materializem]] ## [[Monoteizem]] ## [[Politeizem]] # '''[[Duša]]''' # '''[[Religija]]''' # Posamezne religije ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Budizem]]''' ## '''[[Krščanstvo]]''' ### [[Rimskokatoliška cerkev]] ## [[Konfucionizem]] ## '''[[Hinduizem]]''' ### [[Trimurti]] ## '''[[Islam]]''' ### [[Sunitizem]] ### [[Šiitizem]] ## [[Džainizem]] ## '''[[Judovstvo]]''' ## [[Sikhizem]] ## [[Daoizem]] ## [[Zaratustrstvo]] # Spiritualnost ## [[Joga]] ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zen budizem]] == Filozofija in psihologija == {{col-begin}} {{col-break}} === Filozofija === # '''[[Filozofija]]''' # [[Lepota]] # [[Dialektika]] # [[Etika]] # [[Epistemologija]] # [[Feminizem]] # [[Svobodna volja]] # '''[[Znanje]]''' # [[Logika]] # [[Um]] # [[Realnost]] # [[Resnica]] # [[Verjetnost]] {{col-break}} === Psihologija === # '''[[Čustvo]]''' # [[Ljubezen]] # '''[[Misel]]''' # [[Psihologija]] # '''[[Vedenje]]''' {{col-end}} == Znanost == {{col-begin}} {{col-break}} # [[Znanost]] # [[Narava]] === Astronomija === # '''[[Astronomija]]''' # [[Asteroid]] # '''[[Prapok]]''' # [[Črna luknja]] # [[Komet]] # '''[[Galaksija]]''' ## [[Rimska cesta (galaksija)]] # '''[[Luna]]''' # '''[[Planet]]''' ## '''[[Zemlja]]''' ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Jupiter]] ## [[Mars]] ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Merkur]] ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Neptun]] ## [[Saturn]] ## [[Uran (planet)|Uran]] ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Venera]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osončje]] # [[Vesoljski polet]] # '''[[Zvezda]]''' ## '''[[Sonce]]''' # [[Vesolje]] === Biologija === # '''[[Biologija]]''' # Biološke snovi ## '''[[Deoksiribonukleinska kislina]]''' ## [[Encim]] ## [[Beljakovina]] # [[Botanika]] # '''[[Smrt]]''' ## [[Samomor]] # [[Ekologija]] ## [[Ogrožena vrsta (IUCN)]] # [[Udomačitev]] # '''[[Življenje]]''' # [[Znanstvena klasifikacija živih bitij]] ## [[Vrsta (biologija)|Vrsta]] ==== Biološki procesi ==== # '''[[Presnova]]''' ## [[Prebava]] ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Fotosinteza]]''' ## [[Pljučno dihanje]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Evolucija]]''' # '''[[Razmnoževanje]]''' ## [[Nosečnost]] ## [[Biološki spol]] ==== Anatomija ==== # '''[[Anatomija]]''' # '''[[Celica]]''' # [[Obtočila]] ## [[Kri]] ## [[Srce]] # [[Endokrini sistem]] # [[Prebavni trakt]] ## [[Debelo črevo]] ## [[Tanko črevo]] ## [[Jetra]] # [[Prsi]] # [[Koža]] # [[Mišica]] # [[Živčni sistem]] ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Možgani]] ## [[Čutilo]] ### [[Uho]] ### [[Nos]] ### [[Oko]] ## [[Živec]] # [[Razmnoževalni sistem]] # [[Dihala]] # [[Okostje]] ==== Zdravje in medicina ==== # [[Alzheimerjeva bolezen]] # [[Antibiotik]] # '''[[Bolezen]]''' # [[Cepivo]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Debelost]] # [[Dentalna medicina]] # [[Epilepsija]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Gastroenteritis]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Glavobol]] # [[Imunski sistem]] # [[Invalidnost]] ## [[Duševna motnja]] ## [[Slepota]] ## [[Slušna prizadetost]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kronična obstruktivna pljučna bolezen]] # '''[[Malarija]]''' # '''[[Medicina]]''' # [[Menstruacija]] # [[Miokardni infarkt]] (Srčni napad) # [[Možganska kap]] # [[Nedohranjenost]] # [[Otroška ohromelost]] # [[Pandemija]] # [[Pljučnica]] # [[Prehlad]] # '''[[Rak (bolezen)|Rak]]''' # [[Sladkorna bolezen]] # [[Spolno prenosljiva bolezen]] ## '''[[Aids]]''' # [[Tuberkuloza]] # '''[[Virusi]]''' ## [[Črne koze]] ## [[Gripa]] # [[Zasvojenost]] ## [[Etanol]] ## [[Tobak]] # [[Zdravilo]] # '''[[Zdravje]]''' ==== Organizmi ==== # '''[[Organizem]]''' # '''[[Živali]]''' ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Gliste]] ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mehkužci]] ## [[Členonožci]] ### [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Žuželke]]''' #### [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mravlje]] #### [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čebele]] #### [[Komarji]] ### [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pajki]] ## Strunarji ### '''[[Dvoživke]]''' ### '''[[Ptiči]]''' #### [[Domača kokoš]] #### [[Golobi]] ### '''[[Ribe]]''' #### [[Morski psi]] ### '''[[Sesalci]]''' #### [[Glodavci]] #### [[Domače govedo]] #### [[Domači konj]] #### [[Domača mačka]] #### [[Domača ovca]] #### [[Domači pes]] #### [[Domači prašič]] #### [[Morski sesalec]] ##### [[Kiti]] #### [[Prvaki]] ##### '''[[Človek]]''' #### [[Velblod]] ### '''[[Plazilci]]''' #### [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Dinozavri]] #### [[Kače]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arheje]] # '''[[Bakterije]]''' # '''[[Glive]]''' # '''[[Rastline]]''' ## [[Cvet]] ## [[Drevo]] # [[Protisti]] {{col-break}} === Kemija === # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Kemija]]''' # [[Analizna kemija]] # [[Anorganska kemija]] # [[Biokemija]] # [[Fizikalna kemija]] # [[Spojina]] ## [[Kislina]] ## [[Baza (kemija)|Baza]] ## [[Sol (kemija)|Sol]] # '''[[Kemični element]]''' ## '''[[Periodni sistem elementov]]''' ## [[Aluminij]] ## [[Ogljik]] ## [[Baker]] ## '''[[Zlato]]''' ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Vodik]]''' ## '''[[Železo]]''' ## [[Dušik]] ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Kisik]]''' ## [[Srebro]] ## [[Kositer]] # [[Organska kemija]] ## [[Alkohol]] ## [[Ogljikovi hidrati]] ## [[Hormon]] ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Lipid]] # '''[[Molekula]]''' === Vede o Zemlji === # '''[[Podnebje]]''' # [[El Niño]] # [[Globalno segrevanje]] # [[Kroženje vode]] # [[Naravna katastrofa]] ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Poplava]] ## [[Cunami]] # [[Ognjenik]] # [[Potres]] # '''[[Geologija]]''' ## '''[[Mineral]]''' ### [[Diamant]] ## [[Tektonika plošč]] ## [[Kamnina]] # '''[[Vreme]]''' ## [[Oblak]] ## [[Dež]] ## [[Sneg]] ## [[Tornado]] ## [[Tropski ciklon]] ## [[Veter]] === Fizika === # '''[[Fizika]]''' # [[Pospešek]] # '''[[Atom]]''' # '''[[Energija]]''' ## [[Ohranitev energije]] # [[Elektromagnetno sevanje]] ## [[Infrardeče valovanje]] ## [[Ultravijolično valovanje]] ## [[Svetloba]] ### '''[[Barva]]''' # [[Klasična mehanika]] # '''[[Sila]]''' ## [[Elektromagnetna interakcija]] ### [[Magnetno polje]] ## [[Težnost]] ## [[Močna jedrska sila]] ## [[Šibka jedrska sila]] # [[Magnet]] # '''[[Masa]]''' # '''[[Kovina]]''' ## [[Jeklo]] # [[Jedrska cepitev]] # '''[[Agregatno stanje]]''' ## [[Plin]] ## [[Kapljevina]] ## [[Plazma (fizika)|Plazma]] ## [[Trdnina]] # [[Kvantna mehanika]] # [[Radioaktivnost]] # [[Splošna teorija relativnosti]] # [[Posebna teorija relativnosti]] # [[Polprevodnik]] # '''[[Zvok]]''' # '''[[Hitrost]]''' ## [[Hitrost svetlobe]] # [[Temperatura]] # '''[[Čas]]''' # [[Termodinamika]] # [[Vakuum]] === Matematika === # '''[[Matematika]]''' # [[Algebra]] ## [[Linearna algebra]] ## [[Logaritem]] # '''[[Aritmetika]]''' # [[Koordinatni sistem]] # [[Matematična analiza]] ## [[Diferencialna enačba]] ## [[Numerična matematika]] # [[Enačba]] # [[Funkcija]] # '''[[Geometrija]]''' ## [[Kot]] ## [[Pi]] ## [[Površina]] ## [[Pitagorov izrek]] # [[Matematični dokaz]] # '''[[Število]]''' ## [[Kompleksno število]] ## [[Teorija števil]] # [[Neskončnost]] # [[Teorija množic]] # [[Simetrija]] # [[Statistika]] # [[Trigonometrija]] === Meritev in enote === # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kilogram]] # [[Liter]] # '''[[Meritev]]''' # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Meter]] # [[Mednarodni sistem enot]] # [[Sekunda]] === Merjenje časa === # '''[[Koledar]]''' ## [[Gregorijanski koledar]] # [[Ura (naprava)|Ura]] # '''[[Dan]]''' # [[Časovni pas]] # '''[[Leto]]''' {{col-end}} == Tehnologija == {{col-begin}} {{col-break}} # '''[[Tehnologija]]''' # [[Biotehnologija]] # [[Obleka]] ## [[Bombaž]] # [[Inženirstvo]] ## [[Stroj]] ## [[Robot]] ## [[Vijak]] ## [[Kolo]] # '''[[Kmetijstvo]]''' ## [[Namakanje]] ## [[Plug]] # [[Metalurgija]] # [[Nanotehnika]] === Komunikacija === # '''[[Komuniciranje]]''' # [[Knjiga]] # '''[[Informacija]]''' ## [[Enciklopedija]] # [[Novinarstvo]] ## [[Časopis]] ## [[Množično občilo]] # [[Tisk]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Telefon]] === Elektronika === # [[Elektronika]] ## [[Električni tok]] ## [[Frekvenca]] # Elektronske komponente ## [[Kondenzator]] ## [[Dušilka]] ## [[Tranzistor]] ## [[Dioda]] ## [[Upor (elektrotehnika)|Upor]] ## [[Transformator]] ==== Računalništvo in internet ==== # '''[[Računalnik]]''' ## [[Trdi disk]] ## [[Procesor]] # [[Umetna inteligenca]] # [[Informacijska tehnika]] ## [[Algoritem]] # [[Internet]] ## [[Elektronska pošta]] ## [[Splet]] # [[Operacijski sistem]] # [[Programski jezik]] # [[Programska oprema]] {{col-break}} === Energija in goriva === # [[Obnovljivi viri energije]] # [[Elektrika]] ## [[Jedrska energija]] # [[Fosilno gorivo]] # [[Motor z notranjim zgorevanjem]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Parni stroj]] # [[Ogenj]] === Surovine === # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Steklo]] # [[Papir]] # [[Plastika]] # [[Les]] === Transport === # [[Avtomobil]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kolo (prevozno sredstvo)]] # [[Ladja]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Letalo]] # [[Podmornica]] # [[Transport]] # [[Vlak]] === Orožja === # [[Orožje]] # [[Eksploziv]] ## [[Smodnik]] # [[Ognjeno orožje]] ## [[Mitraljez]] # [[Jedrsko orožje]] # [[Meč]] # [[Tank]] {{col-end}} == Hrana == {{col-begin}} {{col-break}} # [[Hrana]] # [[Kruh]] # [[Žito]] ## [[Ječmen]] ## [[Koruza]] ## [[Riž]] ## [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rž]] ## [[Navadni sirek]] ## [[Pšenica]] # [[Sir]] # [[Čokolada]] # [[Med]] # [[Plod]] ## [[Banana]] ## [[Citrus]] ## [[Grozdje]] ## [[Jabolko]] ## [[Orešek]] ## [[Soja]] # [[Meso]] # [[Sladkor]] # [[Sol]] # [[Zelenjava]] ## [[Krompir]] {{col-break}} === Pijače === # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pivo]] # [[Kava]] # '''[[Mleko]]''' # [[Čaj]] # [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Voda]]''' # [[Sok]] # [[Vino]] {{col-end}} [[Kategorija:Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] [[Kategorija:WikiProjekt 1000 nujnih|*]] 6od08trn0gy745njg1gbw9xxkzril1x 0 8282 5735782 4745749 2022-08-17T17:23:17Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Andreas Hansen''' [péter andréas hánsen], [[Nemci|nemški]] [[astronom]], * [[8. december]] [[1795]], Tondern, (tedaj vojvodina [[Schleswig]]), danes [[Tønder]], [[Danska]], † [[28. marec]] [[1874]], [[Gotha]], [[Nemčija]]. == Življenje in delo == Hansen je bil [[Danci|danskega]] porekla in sin [[zlatar]]ja. V [[Flensburg]]u se je izučil za [[urar]]ja in se od leta 1818 do 1820 izpopolnjeval v [[Berlin]]u in Tondernu. Od leta 1821 do 1825 je bil pomočnik [[Heinrich Christian Schumacher|Schumacher]]ja na novoustanovljenem [[observatorij]]u v [[Altona|Altoni]]. Zatem je postal predstojnik observatorija v Seebergu pri Gothi. Leta 1829 so ga povabili, da bi zamenjal [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Friedricha von Struve]]ja v [[Dorpat]]u, kakor tudi leta 1847, da bi zasedel [[Friedrich Wilhelm Bessel|Besslovo]] mesto v [[Kaliningrad|Königsbergu]]. Raziskoval je teorijo napak inštrumentov, največ pa [[gibanje|gibanja]] [[nebesno telo|nebesnih teles]], še posebej njihove nepravilnosti. Po 20. letih napornega dela je leta 1838 izdelal teorijo [[Luna|Luninega]] gibanja in jo izdal v delu ''Fundamenta nova investigationis, &c.''. Njeni rezultati so se ujemali na 1[[ločna sekunda|"]] z natančnimi dolgoletnimi opazovanji Lune na [[Kraljevi observatorij Greenwich|Kraljevem observatoriju Greenwich]]. Hansen je leta 1854 objavil svoje ''Sončeve tabele'' (''Solar Tables''), ki jih je izdelal s pomočjo [[Christian Olufsen|Olufsna]]. Za gibanje Lune je leta 1857 za britansko admiraliteto izdal znane ''Lunine tabele'' (''Tables de la Lune'', ''Tables of the Moon''), ki so jih uporabljali še pol [[stoletje|stoletja]]. [[Charles-Eugène Delaunay|Delaunay]] je leta 1860 in 1867 objavil teorijo o Luninem gibanju, izdelano po drugačni osnovi. [[Simon Newcomb|Newcomb]] je pokazal, da se je njegova teorija odlično ujemala s Hansenovo teorijo. Hansen je našel enačbo za redukcijo poldnevniških opazovanj [[Tobias Mayer|Tobiasa Mayerja]]. Našel je postopek reflektiranih poldnevniških prehodov. Določeval je [[Sonce|Sončevo]] [[paralaksa|paralakso]]. Izhajal je iz Sončevih motenj v Luninem gibanju (paralaktična neenačba) in leta 1857 in 1863 dobil za Sončevo paralakso vrednost 8,92", ter od tu seveda vrednost [[astronomska enota|astronomske enote]] 147,49 · 10⁹ [[meter|m]]. S tem je potrdil tedaj sprejeto preveliko [[Johann Franz Encke|Encke]]jevo vrednost iz leta 1825. Dvakrat je obiskal [[Anglija|Anglijo]]. == Priznanja == === Nagrade === Leta 1830 je od berlinske Akademije prejel nagrado za svoje raziskave medsebojnih motenj [[Jupiter (planet)|Jupitra]] in [[Saturn (planet)|Saturn]]a. Za svoje [[znanost|znanstvene]] dosežke je Hansen leta 1850 prejel [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] iz [[London]]a. Tega leta mu je [[Pariz|pariška]] [[Francoska akademija znanosti|Akademija znanosti]] (Académie des sciences) podelila nagrado za razpravo o motnjah [[komet]]ov. [[Kraljeva astronomska družba]] (RAS) mu je dvakrat podelila [[Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|Zlato medaljo]], leta [[1842]] in 1860. === Poimenovanja === Po njem se imenuje [[krater]] [[Hansen (krater)|Hansen]] na [[Luna|Luni]]. ==Sklici== {{sklici|1}} {{-}} {{Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe}} {{Copleyjeva medalja}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hansen, Peter Andreas}} [[Kategorija:Nemški astronomi]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] jrjdyeyze7h2l7wztfmirtqfyi9uwm8 0 13514 5735729 5530206 2022-08-17T14:41:22Z TimC137 206772 Slovnične napake. wikitext text/x-wiki {{Triperiodni sistem}} '''Mezolitik''' je [[zgodovina|zgodovinsko]] obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem [[ledena doba|ledene dobe]]. Obširni [[ledenik]]i so se stalili in danes pokrivajo le desetino [[kopno|kopnega]], v času ledene dobe pa so prekrivali kar tretjino [[zemlja|zemeljske]] površine. Z umikom ledenikov so se razširili [[gozd]]ovi, izumrle pa so tudi nekatere ledenodobne [[žival]]i, kot so [[mamut]]i, dlakavi [[nosorog]]i in jamski [[medved]]i, ker se niso mogli prilagoditi spremembam v naravi. Tedanji ljudje so se naselili ob [[reka]]h in [[morje|morjih]], preživljali pa so se še vedno z lovom in nabiralništvom. Posledica življenja ob rekah ter morju pa je bila zlasti razmah ribolova. Izpopolnili so harpuno, trnek in mrežo. Za ribolov so začeli uporabljati tudi vrše (košare), za prevoz po rekah pa čolne deblake oziroma drevake, ki so jih izdelali iz enega samega debla. Izdelali pa so si tudi orodja v katera so vstavili skrbno obdelana kremenca, ki jih imenujemo mikrolite. Pomembna mezolitska novost je domestikacija psa, ki jih je opozarjal na nevarnosti in jim pomagal pri lovu. == Pokop od Thèviec - Muzej Toulouse == <div style="text-align: center;"> <gallery> File:Sépulture de Teviec Global.jpg File:Sépulture de Teviec (5).jpg File:Sépulture de Teviec (2).jpg File:Téviec_Crane_Profil_Droit_II.jpg </gallery> </div> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološke dobe in faze]] t32k4sop7oui8x6mxocozrce88zb5c8 0 14739 5735989 5735606 2022-08-18T00:42:29Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Boris |image = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg |imagesize = |caption = [[Boris Pahor]] |pronunciation = [bóris] |gender = moški |meaning = |region = slovansko ime |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij |related name = |fotonotes = }} '''Boris''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *Moške oblike imena: Bor, Bora, Boran, Borče, Borči, Borčo, Bore, Borja, [[Borivoj]], Borin, [[Borko]], [[Borislav]], Borisav, Borivij, Borivoje *Ženske oblike imena: [[Borisa]] (Borisava, [[Borislava]], [[Bora]], [[Borka]]...) == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Bolgari]]h, [[Rusi]]h, [[Srbi]]h, [[Ukrajinci]]h: Борис (Boris /Barís) *pri [[Belorusi|Belorusih]]: Барыс (Barys) *pri [[Poljaki]]h: Borys *pri [[Madžari]]h: Borisz *pri [[Angleži|Angležih]], [[Nemci|Nemcih]] in večini drugih narodov: Boris == Izvor imena == Ime Boris<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je prevzeto iz [[ruščina|ruščine]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] se je uveljavilo na prelomu iz 19.v 20. stoletje, zlasti pa še po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Ime Boris je možno razlagati kot skrajšano obliko dvočlenskega [[Slovani|slovanskega]] imena [[Borislav]]. Borislav ima kot prvi člen velelnik glagola ''boriti se'', končnica na -''slav'' pa je pogosti sestavni del slovanskih dvočlenskih imen. Ime Boris običajno povezujejo z imenom bolgarskega vladarja ''Bogoris-a'', tudi ''Borisis-a'', ki je bil [[krst|krščen]] leta 864 in je umrl [[2. maj]]a leta 907, pri čemer [[Bolgari|bolgarsko]] ime ''Bogoris'' izhaja iz [[mongolščina|mongolske]] besede ''bogori'', ki pomeni »majhen«. == Pogostost imena == *Leta [[1994]] je bilo po podatkih iz knjige ''Leksikon imen'' Janeza Kebra v Sloveniji 9091 nosilcev imena Boris.Ostale različice imena, ki so bile še v uporabi: Bor (149), Bora (14), Boran (6), Borče (5), Borja (8), Borislav (370), Borivoj (68), Borivoje (50).<ref>Keber Janez, Seznam vseh uradno zapisanih imen s frekvencami z dne 31.12.1994, Mohorjeva družba, Celje, 1996</ref> *Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Boris: 8.577. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Boris po pogostosti uporabe uvrščeno na 26. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Boris|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Kot [[svetnik]]a časti [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] poleg [[Bolgarija|bolgarskega]] [[kralj]]a ''Borisa Mihaela'' tudi brata ''Borisa in Gleba'' (pri krstu sta bila preimenovana v Romana in Davida), [[mučenec|mučenca]], ki sta umrla leta 1015. [[God]] obeh Borisov je [[2. maj]]a; v [[koledar]]ju je ime Boris zapisano še [[24. julij]]a (Boris, kijevski mučenec, † 24. julija 1015).<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani nosilci imena == * [[Boris I. Bolgarski]], bolgarski kan in knez * [[Boris II. Bolgarski|Boris II: Bolgarski]], bolgarski car * Boris III. Bolgarski, bolgarski car (1918-43) * [[Boris Aberšek]], slovenski elektrotehnik, ddr., profesor UM * [[Boris Andrijanič]], slovenski farmacevt in gospodarstvenik * [[Boris Balant (umetnik)|Boris Balant]], slovenski grafični oblikovalec * [[Boris Barnet]], sovjetski/ruski filmski režiser britanskega porekla * [[Boris Becker]], nemški tenisač * [[Boris Beja]], slovenski kipar, večmedijski umetnik, publicist * [[Boris Bele]], slovenski pevec in kitarist, glasbeni producent * [[Boris Beloglavec]], slovenski vinogradniški strokovnjak, enolog * [[Boris Benčič]], slovenski slikar, fotograf, večmedijski umetnik, jadralec * [[Boris Benedik]], slovenski kegljavec * [[Boris Benko]], slovenski pevec (Silence, Laibach), slikar * [[Boris Berce]], slovenski geolog * [[Boris Berezovski]], ruski matematik in tajkun/oligarh * [[Boris Berezovski]], ruski pianist * [[Boris Bergant]], novinar, urednik, komentator, medijski menedžer * [[Boris Bernetič]], gospodarstvenik in politik * [[Boris Bežan]], arhitekt * [[Boris Bizjak]], flavtist * [[Boris Božič]], slikar, grafik, eksperimentalni fotograf, glasbenik * [[Boris Breskvar]], tenisač in športni delavec * [[Boris Brunčko]], slovenski gledališki igralec in režiser * [[Boris Bukowski]], avstrijski pevec * [[Boris Bulog]], biolog, zoolog * [[Boris Cavazza]], igralec, režiser * [[Boris Cergolj]], zdravnik in zdravstveni organizator * [[Boris Cibic]], zdravnik kardiolog * [[Boris Cijan]], strojnik, letalec * [[Boris Cipot]], novinar * [[Boris Cizelj]], politolog, ekonomist, diplomat * [[Boris Čampa]], flavtist * [[Boris Čatalbašev]], bolgarski šahist * [[Boris Čeh]], kemik (drug = oblikovalec, ilustrator) * [[Boris Černigoj]], strojnik, prof. * [[Boris Čibej]], novinar, urednik * [[Boris Čižmek]]-Bor, generalmajor, poveljnik Milice * [[Boris Denič]], slovenski rokometaš * [[Boris Devetak]], slovenski zamejski humorist * [[Boris Dežulović]], hrvaški novinar * [[Boris Diaw]], francoski košarkar * [[Boris Dolničar]], novinar, urednik * [[Boris Fakin]] ([[Igor Torkar]]) slovenski pisatelj, kemik * [[Boris Filli]], slovenski družbeni delavec, publicist * [[Boris Frank]], slovenski harmonikar * [[Boris Frlec]], slovenski kemik, diplomat * [[Boris Furlan]], slovenski pravnik, univerzitetni profesor, politični zapornik * [[Boris Gaberščik]], slovenski urbanist; Boris mlajši - umetniški fotograf * [[Boris Geršak]], kapitan bojne ladje SV * [[Boris Godunov]], ruski regent (1584-1598) in car (1598-1605) * [[Boris Golec]], slovenski zgodovinar * [[Boris Gombač|Boris M. Gombač]], slovenski zgodovinar, muzealec * [[Boris Gorenc]], slovenski košarkar * [[Boris Grabnar]], novinar, publicist, pisatelj, futurolog, komunikolog, retorik * [[Boris Gregorka]], telovadec, športni delavec, trener * [[Boris Gromov]], ruski general in politik * [[Boris Groys]], rusko-nemški umetnostni teoretik * [[Boris Gruden]], glasbenik tubist * [[Boris Hlebnikov]], ruski filmski režiser * [[Boris Hristov]], bolgarski operni pevec - basist * [[Boris Ivanowski]], ruski dirkač * [[Boris Jelcin]], prvi predsednik [[Rusija|Rusije]] po razpadu SZ (1991-1999) * [[Boris Jereb]], zdravnik nevrolog * [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]], slovenski slikar, grafik, pedagog * [[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]], slovenski strokovnjak za manjšine * [[Boris Jež]], slovenski novinar * [[Boris Juh]], slovenski igralec * [[Boris Johnson]], britanski premier * [[Boris Jukić]], slovenski pisatelj, prevajalec, bibliotekar * [[Boris Jurjaševič]], slovenski filmski režiser * [[Boris Kalin]], slovenski kipar * [[Boris Kambič]], slovensko-argentinski alpinist, andinist * [[Boris Karloff]] (pravo ime ''William Henry Pratt''), angleški igralec v grozljivkah * [[Boris Kavur]], slovenski prazgodovinski arheolog, paleoantropolog * [[Boris Kerč]], slovenski duhovnik * [[Boris Kerč (igralec)|Boris Kerč]], slovenski igralec * [[Boris Kidrič]], slovenski komunistični politik in partizanski voditelj * [[Boris Klavora]], slovenski veslač * [[Boris Klun]], slovenski nevrokirurg * [[Boris Kobal]], slovenski režiser, igralec, komediograf in humorist * [[Boris Kobe]], slovenski risar, ilustrator, arhitekt in slikar * [[Boris Kocijančič]], slovenski politični in športni delavec * [[Boris Kočevar]], slovenski igralec * [[Boris Kolar]], slovenski biolog, ekolog in pisatelj * [[Boris Kononenko]], slovenski lutkar, pravljičar, pesnik in animator * [[Boris Kopitar]], slovenski narodnozabavni pevec in TV-voditelj * [[Boris Kovač]], slovenski šahist * [[Boris Kovačič]], slovenski skladatelj, klarinetist, glasbeni producent in aranžer * [[Boris Kožuh]], pedagog, univ. prof. * [[Boris Krabonja]], humanitarni delavec * [[Boris Kraigher]], slovenski komunistični politik * [[Boris Krajnc]], kemik, žrtev političnega procesa * [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], slovenski igralec in pisatelj * [[Boris Kristančič]], slovenski košarkar * [[Boris Kryštufek]], slovenski biolog, zoolog * [[Boris Kuhar]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Kunc]], slovenski kirurg * [[Boris Kunčič]], slovenski hokejist * [[Boris Kuret]], zamejski domoznanec, publicist, urednik, kulturni delavec * [[Boris Kutin]], slovenski šahist in šahovski funkcionar * [[Boris Lasič]], slovenski tekstilni gospodarstvenik in (2.) fizik, generalni direktor Iskre * [[Boris Lavrič]], slovenski matematik * [[Boris Leskovec]], slovenski arhitekt športnih objektov * [[Boris Lipužič]], slovenski šolnik, pedagog * [[Boris Lotrič]], slovenski hokejist * [[Boris Lutar]], slovenski gradbenik * [[Boris Macarol]] - Mc, slovenski jamar * [[Boris Majcen]], ekonomist (2. = trobentač) * [[Boris Majer]], slovenski filozof in partijski ideolog * [[Boris Malovrh]], slovenski gospodarstvenik * [[Boris Markoja]], slovenski šahist * [[Boris Menina]] (prv. [[Mercina]]), slovenski veterinar * [[Boris Merhar]], slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec * [[Boris Mihajlov]], ruski hokejist * [[Boris Mihalj]], slovenski igralec; slikar, kipar, umetnostni zgodovinar * [[Boris Mikoš]], slovenski gradbenik, politik, komunalni gospodarstvenik * [[Boris Mikuš]], slovenski častnik * [[Boris Milevoj]], slovenski ugankar, slovaropisec * [[Boris Misja]], slovenski slavist   * Boris [[Andrej Mlakar]], slovenski filmski režiser in scenarist * [[Boris Mlakar]], slovenski zgodovinar * [[Boris Muževič]], slovenski novinar, politik, podjetnik in publicist * [[Boris Navinšek]], elektrotehnik, strokovnjak za tanke plasti * [[Boris Nemcov]], ruski opozicijski politik, žrtev atentata * [[Boris Neveu]], francoski kajakaš slalomist * Boris Novak, slovenski zdravnik * [[Boris Novak]], slovenski menedžer * [[Boris A. Novak]], pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik ... * [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]], slovenski fizik * [[Boris Ostan]], igralec * [[Boris Ožbolt]], slovenski častnik * [[Boris Pahor]] (1913 - 2022), slovenski pisatelj in publicist * [[Boris Pajič]], slovenski hokejist * [[Boris Palčič]], slovenski TV in [[filmski režiser]], scenarist in pedagog * [[Boris Pangerc]], pesnik, pisatelj, publicist, urednik, prevajalec, zamejski politik * [[Boris Pasternak]], ruski pisatelj in nobelovec * [[Boris Paternu]], slovenski litererarni zgodovinar, teoretik, profesor in akademik * Boris Matija [[Peterlin]], slovensko-ameriški biokemik in mikrobiolog, akademik * [[Boris Pihlar]], slovenski kemik * [[Boris Pilato]], slovenski baletnik in koreograf * [[Boris Pintar]], slovenski pisatelj, esejist, prevajalec, dramaturg, kritik * [[Boris Pipan]], slovenski gradbenik, hidrotehnik (HE) * [[Boris Pleskovič]], arhitekt/urbanist?; ekonomist, preds. SSK * [[Boris Plevnik]], športni zdravnik * [[Boris Poberaj]], zdravnik v Dohi ... * [[Boris Podobnik]], hrvaško-slovenski ekonomist * [[Boris Podrecca]], slovensko-avstrijsko-italijanski arhitekt * [[Boris Popov]], rusko-slov. opreni pevec * [[Boris Popovič]], podjetnik, koprski župan, politik * [[Boris Prokofjev]], slovenski kipar * [[Boris Pšeničnik]], slovenski elektrotehnik, izumitelj * [[Boris Pugo]], latvijski in sovjetski politik, pučist * [[Boris Putjata]], rusko-slovenski gledališki igralec in režiser * [[Boris Race]], slovenski zamejski politik in gospodarstvenik * [[Boris Rehar]], slovenski policist, vodja slovenskega [[Interpol|Interpola]] * [[Boris Renaud]] (Boris Reno), hrvaški hokejist * [[Boris Režek]], slovenski smučarski tekač in alpinist * [[Boris Rihteršič]], slovenski prevajalec, novinar, pisatelj * [[Boris Rjazancev]], slovenski zdravnik ortoped * [[Boris Rogelj]], slovenski biotehnolog * [[Boris Rosina]], slovenski novinar, urednik, cineast * [[Boris Rošker]], slovenski glasbenik: dirigent, skladatelj, aranžer * [[Boris Rozman]], slovenski arhitekt * [[Boris Sajovic]], slovenski slikar * [[Boris Salobir]], slovenski rudarski strok.-dr., pesnik, filmski in likovni ustvarjalec, fotograf * [[Boris Samov]], psevdonim [[Ivo Pirkovič|Iva Pirkoviča]] * [[Boris Sancin]], slovenski ekonomist, publicist v zamejstvu * [[Boris Sikošek]], slovenski geolog, šahist? - v Beogradu * [[Boris Sila]], slovenski kineziolog * [[Boris Sket]], slovenski speleobiolog, univ. profesor, akademik * [[Boris Snoj]], slovenski ekonomist * [[Boris Sobočan]], slovenski izumitelj * [[Boris Sovič]], slovenski politik * [[Boris Spaski|Boris Spas(s)ki]], sovjetski in ruski šahist * [[Boris Strel]], slovenski smučar * [[Boris Strohsack]], slovenski pravnik * [[Boris Svetlin]], slovenski hokejist in trener * [[Boris Šinigoj]], slovenski [[pozavnist]] in direktor SF * [[Boris Šinigoj mlajši]], slovenski lutnjist in filozof * [[Boris Šinkovec]], slovenski geolog * [[Boris Šket]], slovenski kemik * Boris Škrjanc * Boris Šlajmer * [[Boris Šnuderl]], slovenski politik, gospodarstvenik in diplomat * [[Boris Štefanec]], slovenski pravnik, predsednik KPK * [[Boris Štok]], slovenski strojnik * [[Boris Šuligoj]], slovenski novinar, satirik * [[Boris Šurbek]], slovenski tolkalist in timpanist * [[Boris Šuštar]] * Boris Šuštaršič * [[Boris Švara]], slovenski dirigent * [[Boris Tomašič]] * [[Boris Tomažič]], klasični filolog in publicist * [[Boris Tovornik]], elektrotehnik * [[Boris Trampuž]] - Čož * [[Boris Trajkovski]], makedonski predsednik (1999-2004) * [[Boris Tadić]], srbski predsednik (2004-12) * [[Boris Tuma]] * [[Boris Turk]], biotehnolog/iokemik? * [[Boris Turžanski]], sovjetski vojaški pilot, heroj SZ * [[Boris Ule]], metalurg * [[Boris Urbanc]] * [[Boris Urbančič]] * [[Boris Andrejevič Uspenski|Boris Uspenski]], ruski filolog in semiotik * Boris Vadnjal * Boris Valenčič * Boris Vedlin * [[Boris Velenšek]] * Boris Verbič * [[Boris Vezjak]], slovenski filozof in publicist * [[Boris Vian]], francoski pisatelj, pesnik in pevec * Boris Vinter * Boris Višnovec * Boris Vitez * Boris Volk * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov|Boris Voloncov-Veljaminov]], ruski astronom in astrofizik * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * Boris Zagradišnik * Boris Zakrajšek * [[Boris Zaplatil]], slovensk islikar in grafik * [[Boris Zarnik]], slovensko-hrvaški biolog * [[Boris Zidarič]], slovenski pravnik in gospodarstvenik * [[Boris Ziherl]], slovenski komunistični ideolog, sociolog, profesor in politik * [[Boris Zrinski]], slovenski košarkarski trener * [[Boris Zuljan]], slovenski slikar, grafik in restavrator * [[Boris Zupančič]], slovenski kemik * [[Boris Žemva]], slovenski kemik * [[Boris Žitnik]], slovenski elektroenergetik * [[Boris Živec]], slovenski ekonomist in politik * [[Boris Žlender]], slovenksi šahist, dopisni velemojster * [[Boris Žnidarič]], [[Slovenci|slovenski]] policist, dr. obramboslovja * Boris Žohar * [[Boris Žužek]], slovenski kemik, gospodarstvenik * [[Boris Župančič]], * [[Andrej Žvan]] - Boris, partizan, narodni heroj * [[Philippe Dhondt]] - Boris, francoski pevec, tekstopisec, elektronski glasbenik-skladatelj in radijski voditelj Po imenu Boris se v [[Ukrajina|Ukrajini]] imenuje [[mesto]] [[Borispolj]] v nekdanji poltavski guberniji, starejše tudi ''Borisovo Pole''. Po ''Borisu in Glebu'' pa se imenuje tudi več [[vas]]i - ''Borisglebsk''. == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * priimek [[Borisov]] * ime [[Bojan]] * [[Bor (ime)]] == Viri == {{opombe|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] i61jcwh2mcbb3k2dwjmsk1jagjtj2lo 0 16412 5735783 5702171 2022-08-17T17:23:27Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = Gustav Robert Kirchhoff | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | residence = Nemško cesarstvo | nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|nemška]] | fields = [[fizika]], [[kemija]] | workplaces = Univerza Berlin, Breslau in Heidelberg, | alma_mater = [[Univerza v Königsbergu]] | academic_advisors = &nbsp; | doctoral_advisor = [[Otto Hesse]] | doctoral_students = [[Ernst Schröder]] {{small|(1862)}} <br /> [[Jacob Lüroth]] {{small|(1865)}} <br /> [[Max Noether]] {{small|(1868)}} <br /> [[Loránd Eötvös]] {{small|(1870)}} <br /> [[Hermann Aron]] {{small|(1873)}} <br /> [[Gabriel Lippmann]] {{small|(1875)}} {{ikona Nob nag}} <br /> [[Theodor Adrian]] {{small|(1882)}} <br /> [[Johannes Knoblauch]] {{small|(1882)}} | known_for = Kirchhoffov zakon električnega tokokroga <br /> Kirchhoffov zakon o toplotnem sevanju <br /> Kirchhoffov zakon o spektroskopiji <br /> Kirchhoffov zakon o termokemiji | prizes = [[Rumfordova medalja]] {{small|(1862)}} <br /> [[Davyjeva medalja]] {{small|(1877)}} <br /> [[Matteuccijeva medalja]] {{small|(1877)}} | spouse = Clara Richelot | religion = | footnotes = }} [[Slika:Bunsen-Kirchhoff.jpg|thumb|right|200px|Kirchhoff (levo) in [[Robert Wilhelm Bunsen|Robert Bunsen]] (desno)]] [[Slika:Kirchhoffs first spectroscope.jpg|thumb|right|200px|Kirchhoffov in Bunsenov [[spektroskop]] na [[optična prizma|prizmo]]]] '''Gustav Robert Kirchhoff''' [gústav róbert kírhof], [[Nemci|nemški]] [[fizik]], * [[12. marec]] [[1824]], Königsberg, [[Vzhodna Prusija]], (sedaj [[Kaliningrad]], [[Rusija]]), † [[17. oktober]] [[1887]], [[Berlin]], [[Nemčija]]. == Življenje in delo == Kirchhoff je bil sin pravnika Friedricha Kirchhoffa in Johanne Henriette Wittkejeve. Študiral je na Albrehtovi [[Univerza v Königsbergu|Univerzi v Königsbergu]], kjer je diplomiral leta 1847. Fizikalna in matematična predavanja sta na univerzi tedaj vodila [[Franz Ernst Neumann|Neumann]] in [[Friedrich Julisu Richelot|Richelot]]. Kirchhoff se je poročil s Claro Richelotovo, hčerko svojega profesorja matematike Richelota. Istega leta je odšel v Berlin, kjer je ostal, dokler ni dobil profesorskega mesta v [[Breslau]]u (sedaj [[Wroclaw]]). Kasneje je bil profesor [[fizika|fizike]] na univerzah v [[Heidelberg]]u in Berlinu. V [[elektrika|elektriki]] sta znana njegova [[izrek]]a, [[Kirchhoffova zakona|Kirchhoffova izreka]] za mreže, ki ju je odkril leta 1845 še kot študent. Nanašata se na porazdelitev [[električna napetost|električne napetosti]] v [[električni krog|električnih krogih]]. Svojo raziskavo o električnih krogih je podal kot seminarsko nalogo in je kasneje postala njegova doktorska dizertacija. Z [[Robert Wilhelm Bunsen|Bunsenom]] velja za utemeljitelja [[spektralna analiza|spektralne analize]]. Leta 1859 sta skonstruirala prvi [[spektrograf]] na [[optična prizma|prizmo]]. Tega leta je s takšnim postopkom Bunsen pravilno pojasnil [[Joseph von Fraunhofer|Fraunhoferjeve]] absorbcijske črte v [[Sončev spekter|Sončevem spektru]]. Leta 1860 sta z istim postopkom odkrila nova [[kemični element|kemična elementa]] [[rubidij]] in [[cezij]]. Po tem postopku se [[snov]], ki se jo proučuje, pričvrsti na [[platina]]sto žico, se z Bunsenovim gorilnikom žari in opazuje s spektrografom. Po [[Augustin-Jean Fresnel|Fresnelu]] je razvil [[Christiaan Huygens|Huygensovo]] [[valovno načelo]]. Delal je pomembne raziskave [[prenos toplote|prenosa]] [[toplota|toplotnega]] [[sevanje|sevanja]]. Leta 1859 je oblikoval [[Kirchhoffov zakon sevanja|zakon o toplotnem sevanju]] in ga leta 1861 dokazal. Leta 1862 je skoval izraz [[sevanje]] »[[črno telo|črnega telesa]]«. V Heidelbergu je z matematikom [[Leo Koenigsberger|Koenigsbergerjem]] vodil matematično-fizikalni seminar po vzoru Neumannovega iz Königsberga. Na seminar sta med drugimi hodila [[Arthur Schuster|Schuster]] in [[Sofja Vasiljevna Kovalevska|Kovalevska]]. Leta 1875 je Kirchhoff sprejel prvo stolico, posebej posvečeno [[teoretična fizika|teoretični fiziki]] v Berlinu. Na področju [[spektroskopija|spektroskopije]] je podal tri [[fizikalni zakon|zakone]], ki opisujejo spektralno sestavo svetlobe, ki jo sevajo razbeljena [[telo (fizika)|telesa]]. Pri tem je izhajal iz dela [[David Alter|Alterja]] in [[Anders Jonas Ångström|Ångströma]]. Njegovi zakoni so: # vroče [[trdnina|trdno]] telo seva svetlobo z zveznim spektrom, # vroč redek [[plin]] seva svetlobo s spektralnimi črtami pri nezveznih [[valovna dolžina|valovnih dolžinah]], oziroma določenih [[barva]]h, kar je odvisno od [[energija|energijskih]] nivojev [[atom]]ov v plinu (glej tudi [[emisijski spekter]]), # vroče trdno telo, ki ga obdaja hladen redek plin (hladnejši od telesa), seva svetlobo s skoraj zveznim spektrom in ima vrzeli pri nezveznih valovnih dolžinah, kar je odvisno od energijskih nivojev atomov v plinu (glej tudi [[absorpcijski spekter]]). Obstoj nezveznih spektralnih črt je kasneje pojasnil [[Bohrov model atoma]], ki je vodil do razvoja [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. Kirchhoffa so pokopali na pokopališču v berlinskem predelu [[Schöneberg]], le nekaj metrov stran od groba [[brata Grimm|bratov Grimm]]. == Priznanja == === Nagrade === Za svoje raziskave o spekralnih črtah Sončevega sevanja in inverziji svetlih črt v spektru umetne svetlobe je leta 1862 prejel [[Rumfordova medalja|Rumfordovo medaljo]] [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] iz [[London]]a. === Poimenovanja === Po njem se imenuje [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[10358 Kirchhoff]]. == Glej tudi == * [[Kirchhoff-Bunsenov zakon]] * [[Kirchhoffov izrek]] (teorija grafov) * [[Kirchhoffove enačbe]] (dinamika tekočin) * [[Piola-Kirchhoffov napetostni tenzor]] == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= Janez Strnad|title= Fiziki, 7. del|publisher= Modrijan|location= Ljubljana|date= 2010|pages= 66–74|cobiss= 53716736|isbn= 978-961-241-424-5|ref= harv}} == Zunanje povezave == * [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=25612 Akademsko drevo Gustava Roberta Kirchhoffa] na Physics Tree {{ikona en}} * [http://www-gap.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Kirchhoff.html Stran o Gustavu Robertu Kirchhoffu] [[Univerza svetega Andreja|Univerze svetega Andreja]] {{ikona en}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=46968}} {{-}} {{Rumfordova medalja}} {{Davyjeva medalja}} {{Matteuccijeva medalja}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kirchhoff, Gustav Robert}} [[Kategorija:Nemški fiziki]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Heidelbergu]] [[Kategorija:Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu]] [[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Odkritelji kemičnih elementov]] [[Kategorija:Prejemniki Rumfordove medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Matteuccijeve medalje]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Gustav Robert Kirchhoff| ]] ta20kyh8bq4kh5w23e3totibz5oa8hr 0 17658 5736050 5625099 2022-08-18T11:15:23Z 46.123.252.5 Slovnični popravek wikitext text/x-wiki '''Pát''' je položaj v [[šah]]u, kjer igralec na potezi nima na voljo dovoljenih potez in njegov [[kralj (šah)|kralj]] ni napaden. Šahovska igra se tako nemudoma konča z neodločenim rezultatom - [[remi (šah)|remijem]]. Pat, kot neodločen rezultat se je v [[šahovska pravila|šahovskih pravilih]] pojavil šele v novejši [[zgodovina šaha|zgodovini šaha]], prvotno je po vzoru igre [[šatrandž]] veljalo, da je zmagal tisti, ki je prisilil nasprotnika v pat pozicijo. V [[Anglija|Angliji]] pa je do [[19. stoletje|19. stoletja]] veljalo, da je izgubil tisti, ki je nasprotnika spravil v pat. Pat je pomemben motiv v [[šahovska končnica|šahovskih končnicah]], vendar se lahko pojavi tudi v [[šahovska središčnica|središčnici]] torej, ko je na [[šahovnica|šahovnici]] več [[šahovska figura|figur]]. Šahovskih problemist [[Samuel Loyd]] je sestavil možen pat v samo 10. potezah: 1.e3 a5 2.Dh5 Ta6 3.Dxa5 h5 4.Dxc7 Tah6 5.h4 f6 6.Dxd7+ Kf7 7.Dxb7 Dd3 8.Dxb8 Dh7 9.Dxc8 Kg6 10.De6 (Glej [[šahovski zapis]]) <center> {| widh="100%" |----- | <div style="float:left;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller"> {{Chess diagram|= | tcenter | |= 8| | | | | |bd|nd|rd|= 7| | | | |pd| |pd|qd|= 6| | | | |ql|pd|kd|rd|= 5| | | | | | | |pd|= 4| | | | | | | |pl|= 3| | | | |pl| | | |= 2|pl|pl|pl|pl| |pl|pl| |= 1|rl|nl|bl|ql|kl|bl|nl|rl|= a b c d e f g h | Loydov končni položaj pata v 10. potezah }}</div> | <div style="float:right;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller">[[Slika:Pat 4 positions diagram.png|sličica|Štirje primeri pata.]]<br /></div> |}</center> Figura, ki se žrtvuje z namenom pata, se imenuje ''desperado''. V šahovski praksi in mnogih [[problemski šah|šahovskih problemih]] je pat pogosto končni motiv. [[Kategorija:Šahovska pravila]] {{normativna kontrola}} 5uylkqzoj5aa3rxtktx5xle6haln1oi 0 18106 5736044 5128108 2022-08-18T11:10:19Z Yerpo 8417 dewiki wikitext text/x-wiki ‎ {{Infopolje Oseba}} '''Jules Sébastien César Dumont d'Urville''', [[Francozi|francoski]] [[kontraadmiral]] in [[raziskovalec]], * [[23. maj]] [[1790]], [[Condé-sur-Noireau]], [[Calvados (departma)|Calvados]], † [[8. maj]] [[1842]], bližina [[Meudon]]a, Francija. == Življenjepis == [[Slika:Dumont-d'Urville.web.jpg|thumb|250px|Posadka ''[[L'Astrolabe]]'' topi led za vodo na ledeni ploskvi 6. februarja 1838|levo]]Kmalu po vstopu v [[Francoska vojna mornarica|francosko mornarico]] se je d'Urville že izkazal kot raziskovalec, saj je leta 1820 na odpravi po [[Grčija|grških]] otokih spoznal pravo vrednost [[kip]]a, izklesanega okrog leta [[130 pr. n. št.]] in ga zadržal za Francijo. To je bila [[Miloška Venera]], ki sedaj stoji v [[Pariz|pariškem]] [[Louvre|Louvru]]. Leta 1822 je obplul svet pod poveljstvom kapitana [[Louis Isidore Duperrey|Louisa Isidora Duperreya]] in domov prinesel zanimive primerke [[žival]]i in [[rastlina|rastlin]]. Leta 1826 so ga kot poveljnika [[korveta|korvete]] ''[[L'Astrolabe]]'' poslali na [[Tihi ocean|Pacifik]], kjer je kartiral obale [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]], [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] in drugih otokov, odkril pa je tudi verjetno mesto smrti kapitana [[Jean-Francois de La Perouse|Jeana-Françoisa de La Pérousea]]. Leta 1837 je na odpravi z ladjama ''L'Astrolabe'' in ''Zelee'' po območju [[Antarktika|Antarktike]] plul ob delu njene obale, ki ga je po svoji ženi imenoval [[Adelijina dežela]]. Obiskali so tudi [[Južni Shetlandski otoki|Južne Shetlandske]] in [[Južni Orkneyjski otoki|Južne Orkneyjske otoke]]. Po povratku leta 1840 so mu podelili čin [[kontraadmiral]]a. Kasneje so po njem imenovali naslednja področja, k poznavanju katerih je s svojim delom močno prispeval: [[D'Urvillovo morje]] ob Antarktiki, [[Rt d'Urvilla]] na [[Irian Java|Irian Javi]] v [[Indonezija|Indoneziji]] ter [[D'Urvillov otok]] ob Novi Zelandiji. Po njem se imenuje [[Pariz|pariška]] ulica ''Rue Dumont d'Urville'' v 8. okrožju blizu [[Elizejske poljane|Elizejskih poljan]]. [[Postaja Dumont d'Urville]] na Antarktiki in ladja [[razred BATRAL|razreda BATRAL]] francoske vojne mornarice sta prav tako imenovana po njem. Umrl je skupaj s svojo ženo in sinom v železniški nesreči. Pokopan je na [[Montparnaško pokopališče|Montparnaškem pokopališču]] (''Cimetière du Montparnasse'') v Parizu. Zapisi o njegovih potovanjih so bili objavljeni v 24 delih s šestimi obsežnimi knjigami ilustracij. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *[http://www.netmarine.net/bat/batral/dumont/celebre.htm Stran o d'Urvillu, v francoskem jeziku] *[http://www.netmarine.net/bat/batral/dumont/index.htm Ladja z njegovim imenom, v francoskem jeziku] *[http://www.history-nz.org/discovery5.html Stran o zgodovini Nove Zelandije, v angleškem jeziku] {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dumont d'Urville, Jules}} [[Kategorija:Francoski admirali]] [[Kategorija:Francoski raziskovalci]] [[Kategorija:Raziskovalci Antarktike]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Umrli v železniških nesrečah]] 0oj8lqiazui1mrz1pr8llmvg345tgdl 0 20005 5735702 5691735 2022-08-17T13:07:52Z A09 188929 +inf (za slap), -npov wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Peričnik | image = BurgerPericnikPoleti.jpg | image_caption = Slap Spodnji Peričnik v poletnem času | source1 = severozahodno od [[Koča pri Peričniku|Koče pri Peričniku]], [[Julijske Alpe]] <br />{{koord|46|26|24.68|N|13|51|11.53|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} | mouth = potok [[Bistrica, Vrata (potok)|Bistrica]], v bližini Koče pri Peričniku | basin_countries = [[Slovenija]] | geopedia = }} '''Peričnik''' je [[slap]] in [[potok]] v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]], ki iz [[obvisela dolina|obvisele doline]] teče v [[ledeniška dolina|ledeniško dolino]] [[Vrata]], kjer se izliva v potok [[Bistrica, Vrata (potok)|Bistrica]]. ==Znamenitost== Peričnik je zaščiten kot [[naravna dediščina]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.dedi.si/dediscina/45-spodnji-pericnik|title=Spodnji Peričnik |accessdate=10.2.2018 |date= |format= |work=DEDI, enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem }}</ref>, saj je bilo v preteklosti kar nekaj idej o izrabi moči njegove vode za pridobivanje električne energije. Slap je pri svojem »rezanju« stene večkrat spreminjal pot. Ob pozornem pogledu na njegov vrh lahko opazimo žlebove v steno. V 30. letih 20. stoletja se je [[struga]] nad spodnjim Peričnikom zamašila in nekaj časa je Peričnik tekel kot dvopramenski slap. Danes se to zgodi le ob največjih [[naliv]]ih. Pod slapom se lahko sprehodimo. == Dostop == Dostop do spodnjega slapa je lahek, saj se lahko do njega pripeljemo z avtomobilom iz [[Mojstrana|Mojstrane]]. V Mojstrani moramo biti pozorni na odcep ceste proti dolini Vrata in [[Aljažev dom|Aljaževemu domu]]. Po približno treh kilometrih vožnje se pripeljemo do [[brunarica|brunarice]] pod Peričnikom. Tu je tabla uprave [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] s podatki o slapovih. Sledimo stezi in se nahajamo pod spodnjim Peričnikom. Okrog njega se lahko tudi sprehodimo, vendar je priporočena nepremočljiva [[vetrovka]] (in [[čelada]]). Dostop do zgornjega Peričnika je otežen. Po desnem bregu potoka se dvigne kratka, vendar precej strma pot do drugega, 16 m visokega slapu. Zgornji slap je precej podoben spodnjemu. Tu velja opozoriti, da spust do vrha spodnjega slapu ni varen, saj lahko hitro pademo preko več kot 50 m visoke stene. == Podatki == {{Infopolje Slap|photo=Peričnik waterfall 2016.jpg|photo_caption=Peričnik pozimi leta 2016|type=enopramenski|height=68 m|map=Slovenija|number_drops=2|height_longest=52 m|watercourse=Peričnik|elevation=795 m (dno)|coordinates={{koord novi|46.43936435|N|13.8941095|E}}}} Peričnik sodi med najbolj znane [[slap]]ove v [[Slovenija|Sloveniji]]. Govorimo o dveh slapovih: 16 m visokem '''zgornjem Peričniku''' in 52 m visokem '''spodnjem Peričniku'''. Kadar govorimo o slapu Peričnik, imamo v mislih izrazit curek vode spodnjega slapa, ki teče preko 52 m visoke stene. Če se izpod slapa podamo na nasprotni breg [[Bistrica, Vrata (potok)|Bistrice]] ter nekaj deset metrov navzgor po [[melišče|melišču]], si lahko ogledamo oba slapova. === Galerija === <gallery> Slika:SlapPericnik-01.JPG|Za slapom se lahko tudi sprehodimo Slika:SlapPericnik-02.JPG Slika:SlapPericnik-04.JPG Slika:SlapPericnik-05.JPG Peričnik waterfall 2016.jpg|sličica|Stena slapa v zimskem času </gallery> ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Peričnik Falls|Peričnik}} * [http://www.geopedia.si/#b2_x415437.25_y144425.125_s18 Geopedija.si], ortofoto * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=474 Hribi.net] * [http://www.burger.si/Slapovi/Mojstrana/Pericnik/Pericnik.htm Burger.si] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/slap-pericnik/ Mountainsgeek.com] {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Slapovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] [[Kategorija:Izviri]] gbmjjd75xv20r8hagcjy8qzax1ef5hz 0 22027 5735784 4686894 2022-08-17T17:23:37Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik}} '''David Hilbert''', [[Nemci|nemški]] [[matematik]], * [[23. januar]] [[1862]], [[Wehlau]] blizu Königsberga, [[Prusija]] (sedaj [[Znamensk, Kaliningrajska oblast|Znamensk]] pri [[Kaliningrad]]u, [[Rusija]]), † [[14. februar]] [[1943]], [[Göttingen]], [[Nemčija]]. == Življenje in delo == Hilbert je bil eden najvplivnejših matematikov 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Ukvarjal se je s [[teorija števil|teorijo števil]], [[matematična fizika|matematično fiziko]] in [[teorija relativnosti|teorijo relativnosti]], uredil je [[aksiom]]e [[evklidska geometrija|evklidske geometrije]] in jih naštel vsega 20. Leta 1900 je na [[Mednarodni matematični kongres|Mednarodnem matematičnem kongresu]] v [[Pariz]]u zastavil [[Hilbertovi problemi|23 nerešenih problemov]]. Petnajst let pozneje (1915) je prišel do podobne enačbe [[gravitacijsko polje|gravitacijskega polja]] kot [[Albert Einstein|Einstein]] po njegovem zgledu in strogi matematični izpeljavi. == Glej tudi == * [[Einstein-Hilbertova akcija]] * [[Hilbertov izrek 90]] * [[Hilbertov izrek o bazi]] * [[Hilbertov izrek o ničlah]] * [[Hilbertova krivulja]] * [[Hilbertov paradoks neskončnega hotela]] * [[Hilbertov prostor]] * [[Hilbert-Speiserjev izrek]] * [[Hilbert-Waringov izrek]] * [[Hilbertova matrika]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} {{Zbirka|David Hilbert}} * [http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/history/Mathematicians/Hilbert.html Stran o Davidu Hilbertu] [[Univerza svetega Andreja|Univerze svetega Andreja]] {{ikona en}} * [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/hilbert/problems.html Hilbert's 23 Problems Address] {{ikona en}} * [http://plato.stanford.edu/entries/hilbert-program/ Hilbert's Program] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{mathematician-stub}} {{DEFAULTSORT:Hilbert, David}} [[Kategorija:Nemški matematiki]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Göttingenu]] [[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:David Hilbert| ]] 14vj9tuwwrfzwwxjapassmppc75ngyt 0 25310 5735785 5722645 2022-08-17T17:23:46Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki ''Različna ozemlja in vladavine z imenom'' Prusija ''so podane v [[Prusija (razločitev)]]'' {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Preußen'' |conventional_long_name = Prusija |common_name = Prusija |continent = Evropa |region = Vzhodna Evropa |country = Prusija |era = [[novi vek]] |status = |status_text = |empire = [[Nemško cesarstvo]] (po 1870) |government_type = monarhija |year_start = 1525 |year_end = 1947 |date_pre = |event_start = [[Vojvodina Prusija]] |date_start = 10. april |event_end = ''de jure'' ukinitev |date_end = 25. februar |event1 = združitev z Brandenburgom |date_event1 = 27. avgust 1618 |event2 = [[Kraljevina Prusija]] |date_event2 = 18. januar 1701 |event3 = [[Svobodna država Prusija]] |date_event3 = 9. november 1918 |event4 = ''de facto'' ukinitev |date_event4 = 30. januar 1934 |event_post = |date_post = <!---Don't use flag navigation for this entry: it is too complicated. This is better covered by the individual Prussian entries---> |today = {{GER}}<br> {{POL}} <br />{{RUS}} <br> {{LTU}} <br /> {{DEN}} <br /> {{BEL}} <br> {{flag|Češka}} <br> {{flag|Nizozemska}} |image_flag = Flag of Prussia (1892-1918).svg |flag = |flag_type = zastava <small>(1892–1918)</small> |image_coat = Wappen Deutsches Reich - Königreich Preussen (Grosses).png |symbol = |symbol_type = grb <small>(1701–1918)</small> |image_map = Map-DR-Prussia.svg |image_map_caption = Prusija (modro) kot del Nemškega cesarstva |capital = [[Kaliningrad|Königsberg]], pozneje [[Berlin]] |national_motto = ''[[Suum cuique]]''{{spaces|2}}<small>([[latinščina|latinsko]])</small><br />"Vsakemu svoje" |national_anthem = |common_languages = [[nemščina]] |religion = [[protestantizem]], [[katolicizem]] |currency = |title_leader = [[vojvoda]] |leader1 = [[Albert I. Pruski|Albert I.]] (prvi) |year_leader1 = 1525–68 |leader2 = [[Friderik I. Pruski|Friderik III.]] (zadnji) |year_leader2 = 1688–1701 |title_representative = [[kralj]] |representative1 = [[Friderik I. Pruski|Friderik I.]] (prvi) |year_representative1 = 1701–13 |representative2 = [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] (zadnji) |year_representative2 = 1888–1918 |title_deputy = predsednik vlade |deputy1 = [[Paul Hirsch]] (prvi) |year_deputy1 = 1918–20 |deputy2 = [[Hermann Göring]] (zadnji) |year_deputy2 = 1933–45 |legislature = <!--- Name of legislature ------> |house1 = <!--- Name of first chamber ----> |type_house1 = <!--- Default: "Upper house"----> |house2 = <!--- Name of second chamber ---> |type_house2 = <!--- Default: "Lower house"----> |<!-----Area and population of a given year-----> |stat_year1 = 1939 |stat_area1 = 297007 |stat_pop1 = 41915040 |stat_year2 = |stat_area2 = |stat_pop2 = |footnotes = }} '''Prusija''', [[monarhija]] [[Brandenburg (volilna kneževina)#Hohenzollerji (od 1415 naprej)|brandenburških Hohenzollerjev]], od leta 1918 [[republika]] (''Freistaat'') v okviru [[Weimarska republika|Weimarske republike]]. Brandenburški Hohenzollerji so svojo monarhijo gradili postopoma, vztrajno in sistematično. Ime je dobila po [[Vojvodina Prusija|Vojvodini Prusiji]], ki so jo Branderburžani priženili leta 1618. Kraljevi naslov so najprej (1701) pridobili prav na tem ozemlju, kasneje pa se je pojem ''kraljevina Prusija'' razširil na vse njihove posesti. Kralj [[Friderik Viljem I. Pruski|Friderik Viljem I.]] je organiziral urejeno in učinkovito državo in vojsko. Kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II., Veliki]], je v [[Šlezijske vojne|mnogih vojnah]] [[Habsburška monarhija|Avstriji]] iztrgal bogato [[Šlezija|Šlezijo]], vzpodbudil [[Prva delitev Poljske|prvo delitev Poljske]] in s pridobljenim poljskim ozemljem povezal ozemlje nekdanje Vojvodine Prusije s svojimi matičnimi brandenburškimi posestmi. V [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] je Prusiji sprva kazalo slabo, po [[Napoleon]]ovem [[Napoleonov pohod na Rusijo#Umik Napoleonove vojske|zlomu v Rusiji]] pa je njena vojska prevzela velik delež bremen v bojih za dokončno zmago nad Napoleonom. Na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] je bila Prusija zato nagrajena z velikimi ozemeljskimi pridobitvami, vključno z več kot polovico [[Kraljevina Saška|kraljevine Saške]]. Svoja ozemlja je tako strnila od Saške do reke [[Njemen]] na vzhodu ter na zahodu oblikovala še veliko ločeno posest v [[Porenje|Porenju]]. Z nastopom ministrskega predsednika [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]] je Prusija prevzela pobudo pri združevanju nemških držav in leta 1867 ustanovila nacionalno [[Severnonemška konfederacija|Severnonemško zvezo]]. Po zmagi v [[Francosko-pruska vojna|vojni s Francijo]] (1871) se je pruski kralj [[Viljem I. Nemški|Viljem I.]] okronal za nemškega cesarja. Odtlej je bila kraljevina Prusija največja in vodilna zvezna enota [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Pruski kralj je bil istočasno nemški cesar, pruski ministrski predsednik pa istočasno nemški kancler. Zgodovina Prusije se je stopila z zgodovino Nemškega cesarstva. Po porazu Nemškega cesarstva v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je republika (''Freistaat'') Prusija postala največja zvezna dežela [[Weimarska republika|Weimarske republike]]. [[Hitler]] si je, potem ko je prišel na položaj nemškega kanclerja, prisvojil pruski upravni aparat in policijo ter z njuno pomočjo dokončno prevzel vso oblast v Nemčiji. Po porazu [[Tretji rajh|tretjega rajha]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in njegovi delitvi v štiri okupacijske cone je 25. februarja 1947 [[Zavezniški nadzorni svet]] formalno razglasil razpustitev Prusije. ==Uvod== Prusija se je sprva imenovalo ozemlje med spodnjim tokom [[Visla|Visle]] in [[Njemen|Njemnom]], ki je bilo domovina [[Baltik|baltskih]] [[Prusi|Prusov]], ki so jih prvi pokristjanjevalci v 11. in 12. stoletju zaman skušali pokristjaniti. * Leta 1226 je poljski knez Konrad I. Mazovski za boj proti Prusom [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov#Prihod Tevtonskega viteškega reda. Invazija Tatarov|poklical na pomoč]] [[Tevtonski viteški red|Nemški viteški red]] (križniki), ki ga je ogrski kralj [[Andrej II. Ogrski|Andrej II.]] ravnokar izgnal iz svoje države. Z zlato bulo cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]], s katero je cesar viteškemu redu podelil oblast v Prusiji, in z blagoslovom papeža [[Papež Gregor IX.|Gregorja IX.]] so križniki v naslednjih desetletjih zavzeli deželo Prusov in se potem širili še naprej v [[Livonija|Livonijo]]. Na njihovem ozemlju so zrasla bogata [[Hansa|hanseatska]] mesta kot [[Gdansk]], [[Torunj]], [[Elbag]]. Leta 1386 sta se [[Poljska]] in [[Velika litovska kneževina|Litva]] združili v personalni uniji in nemški vitezi so dobili močnega soseda, ki jih je ogrožal. V letih 1409-10 je prišlo med nasprotnikoma [[Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev#Vojne s Tevtonskim viteškim redom (1409-35)|do vojne]], ki se je končala z [[Bitka pri Grunvaldu|bitko na Grunvaldskem polju]], v kateri so bili vitezi odločilno premagani, njihov veliki mojster pa je v bitki padel. Odtlej vitezi vojaško niso več predstavljali velike sile. Vojna je viteško državo tudi notranje oslabila. V drugi četrtini 15. stoletja so se stanovi v viteški državi združili v ''Prusko zvezo'', ki se je pogajala s križniškim redom v glavnem glede dajatev. Represalije križniških oblasti proti članom zveze so leta 1454 pripeljale do upora. Vstajniki so za pomoč prosili poljskega kralja [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]], ki se je odzval pritrdilno, kar je pripeljalo do trinajstletne vojne, ki se je končala leta 1466 z drugim [[torunj]]skim mirom. Nemški vitezi so se morali umakniti z ozemelj zahodno od Visle in iz pokrajin Chełmno in Warmija vzhodno od nje. Ta ozemlja, kjer so prebivalci pretežno še govorili poljsko, so odtlej pripadala poljski kroni in so poznana kot [[Kraljevska Prusija|Kronska ali Kraljeva Prusija]]. Preostali del ozemlja, t. i. ''Vzhodna Prusija'', je ostal nemškim vitezom, vendar kot [[fevd]] poljske krone. Svojo prestolnico so iz Gdanska preselili v Königsberg (današnji [[Kaliningrad]]). ==Vojvodska (Knežja) Prusija== V začetku 16. stoletja je prišlo med Nemškim viteškim redom in Poljsko-Litvo do napetosti in leta 1519 tudi do vojne. Poljski kralj [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I.]], ki je bil tudi pod pritiskom Rusije (oziroma tedaj še [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]]), je s svojim nečakom, velikim mojstrom viteškega reda Albertom (iz vzporedne veje brandenburških [[Hohenzollerji|Hohenzollerjev]]), leta 1525 sklenil kompromisno rešitev: Albert (kot vojvoda vladal 1525-68) je po [[Luter|Lutrovem]] nasvetu sekulariziral viteški red in prestopil v [[Luteranstvo|luteransko vero]], Sigismund pa mu je podelil Vzhodno Prusijo kot dedni fevd poljske krone. Ozemlje je odtlej poznano kot ''Knežja ali Vojvodska Prusija'' (ki je kot vojvodina obstajala do leta 1701). Albertov sin Albert Friderik (vladal 1568-1618) je umrl brez moških potomcev in vojvodina je prešla na moža njegove najstarejše hčerke Ane, brandenburškega volilnega kneza Ivana Sigismunda (†1619). S tem sta [[Brandenburg (volilna kneževina)|volilna kneževina Brandenburg]] in Vojvodina Prusija prišli v personalno unijo. ==Brandenburg-Prusija== Poleg volilne kneževine Brandenburg in vojvodine Prusije je Ivan Sigismund od leta 1614 obvladoval tudi ob[[ren]]sko vojvodino Kleve ter grofiji Mark in Ravensberg. Šlo je torej za monarhijo, sestoječo iz med seboj nepovezanih ozemelj. Sledila je [[tridesetletna vojna]] (1618-48). Neaktivni in vojaško šibki naslednik Ivana Sigismunda, Jurij Viljem (1619-1640), je skušal državo reševati tako, da je prestopal vedno na močnejšo med bojujočima se stranema, a to ni pomagalo, da ne bi preko njegovih ozemelj vedno znova korakale različne vojske, največ švedska, in jo popolnoma opustošile. Sin Jurija Viljema, [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]] (1640-88) je z [[Vestfalski mir|vestfalskim mirom]] leta 1648 dobil del Vzhodnega Pomorjanskega (''Hinterpommern'') ter škofije Cammin, Hlaberstadt in Minden ter poleg tega še pravico do nadškofije [[Magdeburg]] (ki je prišla pod Brandenburg leta 1680, po smrti [[Saška (volilna kneževina)|saškega]] upravnika). Z vojaškim posredovanjem v [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)#Švedska invazija na Poljsko-Litvo|švedsko-poljski vojni]] (1655-60) in z diplomacijo je dosegel ukinitev poljske suverenosti nad Vojvodino Prusijo (sporazum s poljskim kraljem [[Jan II. Kazimir|Janom II. Kazimirjem]] leta 1657 v Wehlauu in Brombergu, ki je bil leta 1660 mednarodno priznan z mirom v Olivi). Friderik Viljem je centraliziral in uredil upravljanje države po regijah. Vpeljal je stalne davke in stalno vojsko. Odvzel je oblast plemstvu, a mu istočasno omogočil, da je zavzelo vodilne položaje v vojski. Vzpodbujal je priseljevanje in moderniziral kmetijstvo. Z vodnimi kanali, ki so povezovali reke, je izboljšal prometne povezave. S [[Potsdamski edikt|potsdamskim ediktom]] je leta 1685 omogočil organizirano priseljevanje francoskih [[Hugenoti|hugenotov]] in drugih verskih pribežnikov na redko naseljena območja vzhodne Prusije. Z uspešnim vodenjem države si je prislužil vzdevek ''Veliki volilni knez''. ==Pridobitev kraljevskega naslova== [[slika:Acprussiamap2.gif|thumb|300px|Rast Brandenburg-Prusije v letih 1600-1795.]] Sin Velikega volilnega kneza, [[Friderik I. Pruski|Friderik]] (1688-1713), je, tudi pod vplivom svoje žene Sofije Hannoverske, državni denar usmerjal v pospeševanje znanosti in kulture. Leta 1694 je ustanovil univerzo v [[Halle, Saška-Anhalt|Halleju]], 1696 akademijo umetnosti, 1700 pa (pod vplivom [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniza]]) še znanstveno društvo (iz katerega se je razvila akademija znanosti). Sledila je načrtna gradnja [[Berlin]]a. V državniškem pogledu se je kasneje izkazala kot izredno pomembna pridobitev kraljevske krone, ki mu je ob blišču, ki si ga je ustvaril, še manjkala. Za zasluge pruske vojske v vojnah [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in za ogromno količino zlata mu je cesar [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] dovolil, da se je zunaj cesarstva, v Königsbergu, 18. januarja 1701 okronal za "kralja v Prusiji". Ob dosežkih njegovih vladarsko zelo uspešnih naslednikov je naziv kraljevina kmalu prešel na celotno personalno unijo brandebruških Hohenzolerjev. ([[Francija]] je pruski kraljevi naslov priznala na [[Utrechtski mir|mirovnih pogajanjih v Utrechtu]], 1713.) ==Utrditev države in vojske== Povsem iz drugačnega testa je bil Friderikov sin in naslednik [[Friderik Viljem I. Pruski|Friderik Viljem I.]] (1713-40). Takoj ko je zavladal, je v svoje roke prevzel vse državne posle. Ukinil je nepotrebne stroške, izdelal državni proračun in ni dovolil izdatkov zunaj njega. Zadolževanje ni bilo več dovoljeno. Na novo je dal oceniti donosnost posestev in namesto mnogih davkov uvedel enega, ki je obvezoval vse prebivalstvo, vključno plemstvo. Meščanstvo je bilo deležno gospodarskih vzpodbud in je vse več prispevalo v proračun. Finance je nadzoroval direktorat za finance, ki je imel svoj uradniški aparat razčlenjen po kantonih. Prihodki od davkov so se v njegovem času podvojili in ob koncu vladanja je svojemu nasledniku zapustil v državni zakladnici 8 milijonov talarjev. Vzpodbujal je razvoj gospodarstva, pospeševal kmetijstvo in vabil protestantske begunce iz Evrope na redko naseljena ozemlja vzhodne Prusije. Prizadeval si je za obvezno osnovno šolstvo. Na univerzah v Halleju in [[Frankfurt na Odri|Frankfurtu na Odri]] je dal odpreti katedre za izobraževanje uradnikov. Vzgojil je nov tip uradništva, za katerega so bili značilni delavnost, varčnost, zvestoba in velik čut pripadnosti državi. Največjo pozornost pa je posvečal vojski, za katero je šlo 85 % državnega proračuna in za katere razvoj je skrbel gneralni komisarijat za vojsko. Kmetom je naložil splošno vojaško obveznost, odvisno od gmotnega in socialnega položaja njihovih družin. Plemiški sinovi pa so se šolali v oficirskih šolah. S časom se je izoblikoval stan tipičnih pruskih oficirjev, za katere je značilna poslušnost, vztrajnost in popolna pripadnost vladarju. Vojska je v njegovem času narasla na 76.000 mož. Prusija je v času Friderika Viljema I. z [[Utrechtski mir|utrehtskim mirom]] (1713) dobila od Francije kneževino Neuchâtel (na meji med [[Švica|Švico]] in Francijo) in jugovzhodni del vojvodine [[Gelderland]] (ob [[Meuse (reka)|Meusi]]); z udeležbo v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] je z mirom v Stockholmu (1720) od Švedske dobila del Zahodnega Pomorjanskega s [[Szczecin]]om. ==Vojne in ozemeljske pridobitve Friderika Velikega== [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]] (1740-86), sin Friderika Viljema I., ki je kot mladenič kazal zanimanje za filozofijo in znanost, je že sedem mesecev po prihodu na prestol osupnil Evropo, ko je prekoračil nebranjeno mejo tedaj avstrijske [[Šlezija|Šlezije]]. To je pospešilo izbruh (širše evropske) [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijske nasledstvene vojne]] (1740-48), ki se je prepletala z bojem za Šlezijo med Prusijo in Avstrijo ([[Šlezijske vojne|prva in druga šlezijska vojna]], 1740-42 in 1744-45) in se nadaljeval v [[Sedemletna vojna|sedemletni vojni]] (1756-63). Kljub temu, da je bil Friderik II. genialen vojskovodja in da je od očeta podedoval močno in disciplinirano vojsko ter polno blagajno denarja, pa se je njegova tvegana politika na koncu izšla le s pomočjo sreče; dolgotrajno bojevanje je državo izčrpalo in ko je že kazalo, da bo Prusija klonila pod težo bremen, je umrla Friderikova velika nasprotnica v sedemletni vojni in osebna sovražnica, ruska carica [[Elizabeta Ruska|Elizabeta]]. Na ruski prestol je prišel car [[Peter III. Ruski|Peter III.]], ki je bil fanatični oboževalec pruskega kralja. S Friderikom je sklenil zavezništvo in dogodki so se spet obrnili v prid Prusije. 15. februarja 1763 se je Avstrija s podpisom miru na saškem gradu Hubertusburg dokončno odpovedala Šleziji. Prusija je z rodovitno, z rudninami bogato in gospodarsko razvito Šlezijo pridobila ozemlje, ki je bilo odločilnega pomena za njen nadaljnji razvoj. Z vojaškimi zmagami si je pridobila tudi ugled evropske velesile, ki je poslej odločilno vplivala na krojenje evropske politike. To se je pokazalo že leta 1772 ob [[Prva delitev Poljske|prvi delitvi Poljske]] med [[Rusko carstvo|Rusijo]], Prusijo in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]]. Tedaj je Prusija dobila ozemlje [[Kraljevska Prusija|Kronske Prusije]] (brez [[Gdansk]]a), ki je povezalo ozemlje nekdanje [[Vojvodina Prusija|Vojvodske Prusije]] z matičnimi brandenburškimi posestmi. Že prej (1744) je Prusiji pripadla tudi Vzhodna [[Frizija]], ko je tam izumrla domača dinastija Cirksena. Friderik se je imel za "prvega služabnika države". V upravnem sistemu svojega očeta ni naredil velikih sprememb, vpeljal pa je izboljšave v pravni in vzgojni sistem, v podporo umetnosti in znanosti. Zagovarjal je svobodo veroizpovedi, skušal zbližati med seboj različne cerkve in dati več prostora veliki [[Katolištvo|katoliški]] manjšini znotraj državne [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanske cerkve]]. S svojimi dejanji si je prislužil poimenovanje ''Veliki''. ==Čas koalicijskih vojn proti revolucionarni Franciji in Napoleonu== Friderika Velikega je nasledil njegov nečak [[Friderik Viljem II. Pruski|Friderik Viljem II.]] (1786-97), ki ni bil niti približno tako pomemben vladar kot njegov stric. Vladanje je raje prepuščal svetovalcem. Leta 1791 je kupil mejni grofiji [[Ansbach]] in [[Bayreuth]] in dobil mnogo večja ozemlja na vzhodu ob drugi (1793) in tretji (1795) [[Druga delitev Poljske|delitvi Poljske]].<ref>Ob velikem plenu so se tri velike poljske sosede, Rusija, Prusija in Avstrija, rešile še problema osamosvojitvenih in (za monarhične sistem neprijetnih) liberalnih teženj Poljakov.</ref> Prusija je leta 1795 izstopila iz [[Prva koalicija|protifrancoske koalicije]] in [[Baselski mir (1795)|v Baslu sklenila mir]] z Napoleonom, ki je pruskim Hohenzollerjem obljubil [[Volilna kneževina|volilno kneževino]] [[Hannover]]. S tem je Prusija pridobila deset let mirnega gospodarskega razvoja, ko je lahko s hrano in potrebščinami oskrbovala v sosedstvu bojujoče se vojske. Kljub temu je Friderik Viljem II. zapustil svojemu sinu državo v finančnem neredu. [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderik Viljem III.]] (1797-1840) se je v spoštovanju do Napoleona sprva previdno držal politike nevtralnosti, kar je privedlo do osamitve Prusije. Ko pa je leta 1806 (potem ko je Napoleon ustanovil [[Druga renska zveza|Rensko zvezo]] in je Hannover obljubil Britancem) Franciji napovedal vojno, je bilo prepozno, da bi odvrnil katastrofo. V [[Bitka pri Jeni|bitki pri Jeni in Auerstädtu]] je nekdaj nepremagljiva pruska vojska doživela katastrofalen poraz, kateremu je sledil hiter zlom države. Z [[Tilsitski mri|mirom v Tilsitu]] se je morala Prusija odpovedati posestim zahodno od [[Laba|Labe]], vsem posestim, ki jih je dobila z drugo in tretjo [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]] skupaj z južnim delom ozemlja iz prve delitve; Napoleonu je morala plačati izjemno visoko odškodnino in sprejeti okupacijsko vojsko na velik del svojega ozemlja. Polom je razkril, kako močno je država nazadovala od časov Friderika Velikega. Nujnost upravnih, vojaških in socialnih reform je bila očitna in kralj je nerad privolil vanje. Prvi minister [[Heinrich Friedrich Karl vom und zum Stein|baron von und zum Stein]] je z aktivnejšim vključevanjem državljanov v skupne zadeve vzbudil pozitiven odnos in solidarnost do države. Razglasil je osebno svobodo in svobodo zemljiške posesti in do leta 1810 izpeljal odpravo podložništva v vsej Prusiji. Z zakonom o občinski upravi je uvedel mestno samoupravo, kabinetno vlado pa nadomestil s sodobno državno upravo s petimi strokovnimi ministrstvi (notranjim, finančnim, zunanjim, vojnim, pravosodnim).<ref>{{cite book |title=Veliki splošni leksikon|year=1998 |publisher=DZS |location=Ljubljana |cobiss=77087744 |page=4091}}</ref> Potem ko je bil na zahtevo Napoleona razrešen, je njegovo delo nadaljeval [[Gottlob Albrecht Carl von Hardenberg|Karl von Hardenberg]], prvi minister od leta 1810. Nalogo reorganizacije pruske vojske je prevzel [[Gerhard Johann David von Scharnhorst|Gerhard von Scharnhorst]] in pri tem upošteval izkušnje s strategijo in taktiko francoske armade. Preoblikoval je izobraževanje častnikov, pri čemer je postavil sposobnost pred poreklo. Napoleonov ukaz (1808) o omejitvi pruske vojske na 42.000 mož je obšel tako, da je vpeljal sistem, po katerem so rekrute hitro usposabljali in jih menjavali; marca 1813 je izsilil obvezno služenje vojaščine in imel na ta način tedaj na razpolago 300.000 vojakov.<ref>{{cite book |title=Veliki splošni leksikon|year=1998 |publisher=DZS |location=Ljubljana |cobiss=77087744 |page=3779}}</ref> Intelektualna in umetniška gibanja so vzpodbujala domoljubje in kult svobode. V Berlinu so se v tem obdobju zbrali najprodornejši misleci tedanje Nemčije ([[Johann Gottlieb Fichte]], [[Friedrich Schleiermacher]] in [[Wilhelm von Humboldt]]) in z ustanovitvijo berlinske univerze postavili temelje eni najboljših visokih šol na vsem nemškem območju. Karl von Hardenberg je spretno vodil Prusijo skozi težko leto 1812, ko sta morali Prusija in Avstrija v prisiljenem zavezništvu s Francijo spremljati Napoleona v [[Napoleonov pohod na Rusijo|napad na Rusijo]]. Napoleonov umik iz Moskve je bil znak za vstajo proti Francozom. Prusija je razveljavila svojo zvezo s Francijo in se v "osvobodilni vojni" priključila [[Vojna šeste koalicije|šesti koaliciji]]. Pruska vojska, ki sta jo vodila [[Gebhard Leberecht von Blücher]] in [[August Neithardt von Gneisenau]], je prevzela večji del bremena v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]] (1814) in v nadaljnjih bojih vse do [[Bitka pri Waterlooju|bitke pri Waterlooju]] (1815). ==Prusija po dunajskem kongresu== [[Dunajski kongres]] (1814-15) se je za Prusijo iztekel zelo ugodno. Niso ji sicer vrnili Vzhodne Frizije, Lingna, Hildesheima, Ansbacha in Bayreutha in ničesar od pridobitev tretje delitve Poljske, od druge pa le [[Gdansk]] in [[poznanj]]sko pokrajino. A ostala ozemlja, ki jih je posedovala leta 1803, je dobila nazaj praktično v celoti in k temu še precej novih. To so bila: * ozemlja odvzeta [[Kraljevina Saška|kraljevini Saški]], ki jih je Prusija povezala z ostalimi pruskimi ozemlji na zahodnem bregu [[Laba|Labe]] v prusko ''pokrajino Saško'', * ozemlja zahodno in vzhodno od [[Ren]]a, ki jih je Prusija s svojimi starimi ozemlji združila v ''Rensko pokrajino'' in ''pokrajino Vestfalijo''; ta je vključevala [[Porurje]], središče nemške porajajoče se industrializacije, predvsem vojaške industrije, * prej švedski del [[Prednje Pomorjansko|Prednjega Pomorjanskega]] (''Vorpommern'') z otokom [[Ruegen]], ki so ga z ostalimi pruskimi pomorjanskimi ozemlji združili v ''Pomorjansko pokrajino''. Poleg tega je z [[Pariški mir (1815)|mirom v Parizu]] leta 1815 Francija Prusiji prepustila [[Saarlouis]] in [[Saarbrücken]], ki ju je Prusija vključila v ''Rensko pokrajino''. Po letu 1815 se je tako prusko ozemlje razprostiralo neprekinjeno od [[Njemen|Njemna]] na vzhodu do [[Laba|Labe]] na zahodu, velika pruska ozemlja zahodno od Labe pa so bila zaenkrat še nepovezana. Kot edina velesila s pretežno nemško govorečim prebivalstvom je postala Prusija Avstriji potencialna tekmica za prevlado v [[Nemška zveza|Nemški zvezi]], ki je bila tudi ustanovljena na dunajskem kongresu. Obe državi sta skupaj z Rusijo ustanovili [[Sveta aliansa|Sveto alianso]], ki so se ji postopoma priključile tudi druge države. ==Restavracija konservativnega sistema== [[slika:Map-DB-PrussiaProvs-1818.svg|thumb|Prusija po dunajskem kongresu, 1815.]] Kot druge evropske monarhije je po dunajskem kongresu tudi Prusija stopila na pot restavracije starega, konservativnega režima. V maju 1815 je Friderik Viljem III. sicer obljubil novo ustavo, a obljube ni izpolnil, kajti konservativna kraljeva oblast se je zelo bala demokratizacije in liberalizacije. S ''karlovarskim sklepi'' <ref>Na nemški ministrski konferenci v [[Karlovi Vari|Karlovih Varih]] (6.-31. avgust 1819) sprejeti sklepi proti "demagoškemu rovarjenju" (predvsem nadzor nad univerzo in cenzura tiska). Nastali so na zahtevo [[Metternich]]a, predvsem kot reakcija na umor dramatika in državnega svetnika [[August von Kotzebue|Augusta von Kotzebueja]]; 20. septembra 1819 jih je ratificiral ''bundestag''; odpravljeni šele 2. aprila 1848 na zahtevo frankfurtskega parlamenta. {{cite book |title=Veliki splošni leksikon|year=1998 |publisher=DZS |location=Ljubljana |cobiss=77087744 |page= 1883}}</ref>, naperjenimi proti "demagoškemu rovarjenju", je Prusija v tem pogledu našla zaveznico v Avstriji. Leta 1823 je kralj k soodločanju na državnem nivoju pritegnil močno konservativne stanovske pokrajinske skupščine. Gospodarski razlogi in ločenost države na dva dela so državo silili v zmanjšanje in poenostavitev carin (1818). Leta 1834 je bila ustanovljena [[Nemška carinska zveza]], kateri so se do leta 1852 priključile vse nemške države razen Avstrije in [[Hamburg]]a. Leta 1838 so začeli pospešeno graditi železniško omrežje. Domoljubi so zastonj upali, da bo mladi kralj [[Friderik Viljem IV. Pruski|Friderik Viljem IV.]] (1840-61) bolj naklonjen demokratizaciji. Ker pa je gradnja vzhodne železnice zahtevala privolitev vseh pokrajin v sofinanciranje, je kralj leta 1847 vendarle moral sklicati zbor predstavnikov vseh pokrajinskih skupščin, na katerem pa ni dovolil nobenih ustavnih razprav. [[Revolucije leta 1848#Revolucije leta 1848 v Franciji|Pariška februarska revolucija]] je 18. marca 1848 tudi v [[Berlin]]u sprožila revolucionarno vrenje. Prestrašeni kralj je popustil zahtevam revolucionarjev in dovolil sklic narodne skupščine, ki je začela sestavljati ustavo, a je že decembra dal z vojsko zasesti Berlin, razpustil skupščino in leta 1850 izdal [[Oktroirana ustava|oktroirano ustavo]], ki je potem veljala vse do leta 1918. Vzporedno so v frankfurtskem zveznem parlamentu potekale razprave o bodoči organiziranosti Nemške zveze. Potem ko je propadla "[[Velikonemci|velikonemška]]" varianta z vključitvijo nemško govorečih avstrijskih dežel, je obveljala "[[Malonemci|malonemška]]" varianta, združitev nemških držav pod vodstvom Prusije. Frankfurtski parlament je Frideriku Viljemu IV. ponudil nemško krono, a jo je ta odklonil, kajti pripravljen bi jo bil sprejeti le (tako kot nekoč cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]) od nemški knezov. S tem je tudi ta varianta združitve Nemčije propadla. Med tem je pruska vojska pomagala zatreti vstaje v južni Nemčiji. A tekmovanje za vodenje Nemške zveze se je nadaljevalo in Prusija je v marcu-aprilu 1849 v [[Erfurt]]u sklicala predstavnike nemških držav brez Avstrije, da sestavijo ustavo Nemške zveze pod vodstvom Prusije. [[Hannover]] in [[Kraljevina Saška|Saška]] sta se že med zasedanjem distancirala od nove zveze in po vojaškem pritisku Avstrije, ki jo je podpirala tudi Rusija, se je Prusija svojemu erfurtskemu načtru odrekla. Nemška zveza je ostala skoraj povsem takšna kot pred letom 1848. Prusija in Avstrija sta spet složno dušili demokratična in nacionalna gibanja. Prusija je leta 1850 dobila dvodomni parlament: zgornji dom (''Herrenhaus'') je imenoval kralj izmed predstavnikov veleposestnikov in mest, nekatere tudi z dedno pravico; spodnji dom (''Landtag'') so izvolili davkoplačevalci, razvrščeni v tri razrede glede na višino plačanih davkov. Kralj je zase obdržal vso izvršno oblast in ministri so odgovarjali samo njemu. Leta 1857 je Friderik Viljem IV. duševno zbolel in regentstvo je prevzel njegov brat, princ Viljem. Postavil je novo liberalno vlado in za kratek čas je med naprednimi državljani zavladalo upanje na "novo ero", ki pa ni dolgo trajalo. Po bratovi smrti (1861) je Viljem postal pruski kralj [[Viljem I. Nemški|Viljem I.]] (1861-88). Že v naslednjem letu je prišlo do ustavnega spora, ko spodnji dom parlamenta (''Landtag'') ni hotel potrditi drage reorganizacije vojske, ki jo je predlagal kralj in jo je potrdil zgornji dom parlamenta (''Herrenhaus''). Viljem je kot zadnjo možnost izhoda iz krize imenoval za pruskega ministrskega predsednika [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]]. Ta je spor razrešil z razlago, da je nastala situacija posledica luknje v ustavi in da je kralj dolžan voditi državo po svoje, dokler parlamentarna zbora ne najdeta skupne rešitve. Odtlej je Prusiji vladal Bismarck in večkrat vlekel tudi poteze, ki kralju niso bile po godu. ==Bismarckovo združevanje Nemčije== [[slika: Ac.prussiamap3.png|thumb|300px|Širitev Prusije v obdobju 1807-1871.]] Bismarck je bil od vsega začetka odločen, da zagotovi Prusiji primat v Nemški zvezi. Z njim na svoji strani so postali "[[malonemci]]" v frankfurtskem parlamentu vse bolj samozavestni. Zavračali so predloge Avstrije in podpirali Bismarckove, četudi so bili vloženi s figo v žepu vedoč, da jih Avstrija ne more sprejeti. Ob krizi, nastali v zvezi s [[Schleswig-Holstein]]om, ko je [[Danska]] leta 1863 poskušala s spremembo ustave vezati vojvodino Schleswig (s pretežno nemškim prebivalstvom) na svojo kraljevino močneje, kot je bilo določeno s prejšnjimi sporazumi, sta Prusija in Avstrija zadnjič nastopili skupaj. Ko sta zmagali v [[Nemško-danska vojna|nemško-danski vojni]] (1864) in se je morala Danska z mirom na Dunaju odpovedati vojvodinam Schleswig, Holstein in [[Okraj Vojvodstvo Lauenburg|Lauenburg]], se državi dolgo časa nista mogli zmeniti, kako si bosta plen razdelili. Avgusta 1865 sta se v Gasteinu vendarle dogovorili, da bo Prusija upravljala Schleswig in Avstrija Holstein, medtem ko je svoje pravice do Lauenburga Avstrija Prusiji prodala. Dogovor naj bi ostal tajen. A naslednjo pomlad so se odnosi ponovno zaostrili in 8 aprila 1866 je Prusija z Italijo sklenila zvezo, ki ni bila v skladu s pravili Nemške zveze, saj je bila naperjena proti Avstriji. Ko je potem Avstrija posredovala sklepe gasteinskega dogovora Nemški zvezi, je Prusija zasedla Holstein. 10. junija je Prusija objavila "program zvezne reforme", ki je zahteval izključitev Avstrije iz Nemške zveze. 14. junija je ''bundesrat'' na avstrijsko zahtevo sprejel sklep o mobilizaciji proti Prusiji, na kar je pruski predstavnik proglasil Nemško zvezo za neobstoječo in začela se je t. i. [[Nemška vojna]].<ref>{{navedi knjigo|last=Zöllner|first=Erich|title= Geschichte Österreichs : von den Anfängen bis zur Gegenwart |publisher= Verlag für Geschichte und Politik, R. Oldenbourg Verlag |location= Wien, München |year=1990| cobiss=1209901|page= 408}}</ref> V sedemtedenski Nemški vojni je Prusija gladko zmagala. Z mirom v Pragi je poleg vojvodin Schleswig in Holstein dobila še nemške državice [[Hannover]], [[Hessen-Kassel]], [[Nassau]] in [[Frankfurt na Majni]] ter s tem ozemeljsko povezala svoje staropruske posesti z ob[[ren]]skimi. Pri tem je Bismarck pazil, da ni anektiral nobene pokrajine, ki je prej pripadala Avstriji, kajti še vedno je računal nanjo kot na bodočo zaveznico. Nemško zvezo so razpustili. Namesto nje je Prusija 21 držav severno od [[Majna|Majne]] vključno s [[Kraljevina Saška|Saško]] povezala v [[Severnonemška konfederacija|Severnonemško zvezo]]. Na drugi strani so se južnonemške države na podlagi sporazuma med Prusijo ter [[Kraljevina Bavarska|Bavarsko]], [[Baden- Württemberg|Württembergom]], Badnom in [[Hessen-Darmstadt]]om združile v svojo zvezo. Dodatno pa so sklepale tudi individualne obrambne pogodbe s Prusijo, ki so (do francosko-nemške vojne) ostajale tajne. Severnonemška zveza je aprila 1867 dobila dokaj sodobno ustavo. Vpeljala je tri zvezne organe: predsednika zveze, zvezni svet (''Bundesrat''), v katerem so sedeli predstavniki vlad držav članic, in zvezno skupščino (''Reichstag''), konstituirano na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice (moških nad 25 let). Funkcija zveznega predsednika je bila dedna, opravljal jo je pruski kralj. Tako je odločal o miru in vojni, imenoval zveznega kanclerja in poveljeval vojski. Zakoni so postali veljavni, ko sta jih potrdila zvezna skupščina in zvezni svet. Izvršni organ je bil zvezni kancler (ves čas Otto von Bismarck). Po nastanku Severnonemške zveze so se začele napetosti med nekdanjima zaveznicama Prusijo in Francijo. [[Luksemburška kriza]] (april 1867) se je stopnjevala s pruskim spogledovanjem s španskim prestolom. Bismarck, ki bi mu vojna s Francijo prišla prav za utrditev položaja Prusije, je kot provokacijo uporabil depešo, ki mu jo je kralj poslal [[Depeša iz Emsa|iz zdravilišča Ems]] in je v njej Bismarcka obveščal o srečanju s francoskim odposlancem; Bismarck je depešo nekoliko preoblikoval, tako da je bila žaljiva za Francoze, in jo objavil. [[Napoleon III.]], užaljen in prepričan, da je Nemčija razdeljena na severni in južni del, ki se bosta ob prvi priliki spopadla, je Prusiji napovedal [[Francosko-pruska vojna|vojno]]. A vse nemške države so stopile na prusko stran in premagale Francoze. Po porazu pri Sedanu se je znašel v ujetništvu tudi Napoleon III. Ko so Nemci še oblegali Pariz, v katerem je izbruhnila vstaja in so revolucionarji razglasili [[Francoska Tretja republika|tretjo republiko]], se je pruski kralj 18. januarja 1871 (ob 170-letnici kronanja [[Friderik I. Pruski|Friderika I.]]) v [[Versailles]]u okronal za nemškega cesarja (ne za cesarja Nemčije). Po kapitulaciji je morala Francija po mirovni pogodbi, podpisani v Pragi, plačati Nemčiji visoko vojno odškodnino (5 milijard frankov) in ji odstopiti [[Alzacija|Alzacijo]] (brez [[Belfort]]a) in del [[Lorena|Lorene]] z [[Metz]]om. Novo pridobljeno ozemlje so Nemci oblikovali v novo zvezno deželo ''Alzacijo in Loreno''. V Nemško cesarstvo so vstopile tudi dežele [[Kraljevina Bavarska|Bavarska]], Baden in Württemberg. S cesarstvom je bila udejanjena malonemška varianta združevanja nemško govorečih prebivalcev v nacionalno državo. ==Prusija v Nemškem cesarstvu== [[slika: Prussiamap.gif|thumb|Prusija v Nemškem cesarstvu 1871 - 1918.]] [[Nemško cesarstvo]] je bilo formalno zveza držav, kraljevin in vojvodin, ki so jo sestavljale. Kraljevina Prusija je bila nesorazmerno velika zvezna enota, ki je zavzemala 60 % ozemlja cesarstva in še nekoliko večji del prebivalstva. Cesarska vojska je bila praktično povečana pruska armada, čeprav so Bavarska, Württemberg in Saška zadržale svoje armade in so jim v mirnem času tudi poveljevale. V Prusiji je še vedno veljala ustava iz leta 1850 in spodnji dom pruskega parlamenta (''Landtag'') so še vedno volili volivci, razvrščeni v tri skupine po višini plačanega davka. Takšna ureditev je ohranjala nemoteno vladanje aristokratskih slojev. Tako je bila Prusija znotraj cesarstva trdnjava konservativizma. Drugače je bilo v cesarstvu, kjer je veljala le malo spremenjena ustava Severnonemške zveze. Ta je zagotavljala enotno in splošno volilno pravico vsem moškim nad 25 let. Tisk je ustvarjal javno mnenje in že dobro izoblikovane politične stranke so med seboj tekmovale za sedeže v spodnjem domu parlamenta (''Reichstag''); ta je sprejemal zakone in odločal o davkih. Zvezni kancler ob predlaganju zakonov ni mogel obiti stališča parlamentarne večine. Po ustavi cesarstva je bil na čelu cesarstva pruski kralj, ki je bil istočasno nemški cesar. Njegov pruski ministrski predsednik je obenem opravljal mnogo zahtevnejšo nalogo zveznega kanclerja. ''Reichstag'' je postal središče političnega dogajanja. Zgodovina Prusije se je tako stopila z zgodovino [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. '''Zgodovino Nemškega cesarstva''' bi lahko zelo grobo razdelili na dva dela: * na čas do leta 1890, ko je cesarstvo vodil zvezni kancler Otto von Bismarck in * na čas od tod naprej do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], 1891-1918, ko je aktualno politiko v veliki meri krojil cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] V prvih letih Bismarckovega vodenja cesarstva (1871-1878/79), ki so sovpadala z velikim povojnim zagonom nemškega gospodarstva, deloma financiranim s francoskimi reparacijami, so interesi države sovpadali z interesi liberalnih strank. Za ''liberalno obdobje'' Bismarckovega vladanja so bile značilne reforme, ki so odpravljale ovire razvoja in pospeševale podjetništvo in trgovino, in pa [[Kulturni boj#Kulturkampf v Kraljevini Prusiji in Nemškem Cesarstvu|kulturni boj]], kot so imenovali prizadevanje za omejitev prevelikega vpliva katoliške cerkve. Temu obdobju je sledilo ''konservativno obdobje'', ko je Bismarck prisluhnil interesnim združenjem, ki so zahtevala zaščito domačega gospodarstva, in konservativnim strankam in je značilno po državnem intervencionizmu in po zakonih "proti družbeno škodljivim prizadevanjem socialne demokracije". Za Bismarckovo zunanjo politiko so bile značilne mednarodne pogodbe o medsebojni pomoči in nenapadanju, ki naj bi ohranjale v Evropi mir in status quo. Ob koncu Bismarckovega obdobja je bilo Nemško cesarstvo na višku gospodarske moči; Nemčija (in z njo Prusija) se je izoblikovala v visoko razvito industrijsko državo. Leta 1890 je mladi cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] (1888-1918)<ref>Oče Viljema II., [[Friderik I. Nemški|Friderik I.]], je vladal samo 99 dni v letu 1888, potem je umrl za rakom; leto 1888 imenujejo tudi "leto treh cesarjev".</ref> Bismarcka odstavil in odtlej skušal vladati sam. Za sodelavce je izbiral ljudi, ki so se mu podrejali. Po značaju ošaben in ozkega mišljenja je s svojimi nerazsodnimi in pogosto nasprotujočimi si odločitvami izgubil nekdanje prijatelje in zaveznike in cesarstvo pripeljal v osamo. Pri reševanju notranjih problemov je prihajalo do vse večjih polarizacij in blokad. Pojavljale so se kolonialne težnje. V gospodarstvu so dobili velik poudarek vojaški industrijski programi, krepitev vojske in popularna gradnja mornarice. Leta 1914 se je cesarstvo na strani Avstro-Ogrske vpletlo v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Po kratkem revolucionarnem obdobju ob koncu vojne je Viljem II. kot kralj in cesar odstopil. 9. novembra 1918 je bila v Berlinu ustanovljena republika Nemčija, neuradno [[Weimarska republika]]. ==Svobodna država Prusija v Weimarski republiki== [[slika: Deutsches_Reich_1925_b.png|thumb|300px|Zvezne dežele v Weimarski republiki. Prusija je svetlo modra.]] V pruskem deželnem zboru so na volitvah 1919 zmagali socialdemokrati. Skupščina je leta 1920 sprejela demokratično ustavo. Prusija je postala ''Freistaat'', "svobodna dežela" (v pomenu republika) znotraj Weimarske republike. Z [[Versajska mirovna pogodba|mirom v Versaillesu]] je izgubila veliko svojih ozemelj, vseeno pa je bila še vedno daleč največja zvezna enota v Weimarski republiki. Z odpravo starega pruskega volilnega sistema so nekateri njeni deli postali trdnjava levice. V "rdečem [[Berlin]]u" in industrijskem [[Porurje|Porurju]] s pretežno delavskim prebivalstvom so prevladovale leve stranke. V obdobju 1919-32 je v Prusiji vladala koalicija socialdemokratov, katoliškega centra in nemških demokratov; v obdobju 1921-25 so koalicijske vlade vključevale tudi nemško ljudsko stranko. Večinska vlada demokratičnih strank v Prusiji nikdar ni bila ogrožena (v tem se je razlikovala od drugih dežel Weimarske republike). Pa vendarle je od leta 1930 v vzhodni Prusiji in v nekaterih industrijskih predelih [[nacistična stranka]] [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] dobivala vse večji vpliv in popularnost, zlasti pri nižjih in srednjih slojih. Z izjemo katoliške Zgornje Šlezije je leta 1932 postala nacistična stranka najmočnejša tudi v Prusiji. Kljub temu je koalicija demokratičnih strank v pruskem parlamentu (''Landtag'') obdržala večino, med tem ko so bili nacisti in komunisti v opoziciji. [[Otto Braun (1872-1955)|Otto Braun]], po rodu iz Vzhodne Prusije, eden najuspešnejših socialdemokratskih politikov v zgodovini, je bil skoraj neprekinjeno od leta 1920 do leta 1932 pruski ministrski predsednik. Skupaj z notranjim ministrom [[Carl Severing|Carlom Severingom]] je izpeljal številne premišljene reforme, mnoge je prevzela tudi kasnejša [[ZRN]]. Pruskega ministrskega predsednika je bilo mogoče odstaviti le v primeru, če je potencialni naslednik razpolagal s "pozitivno večino" (ta koncept, poznan kot "konstruktivni glas nezaupanja" je bil kasneje prenesen v ustavni zakon ZRN). [[Franz von Papen]], zvezni kancler v obdobju junij-december 1932, je moral zato julija 1932 izvesti t. i. "[[pruski udar]]", da je spravil Brauna z oblasti. Pruski udar je čez pol leta Hitlerju olajšal prevzem oblasti v Nemčiji, saj je imel ta na razpolago ves aparat pruske vlade, vključno policijo. ==Razpustitev Prusije== Po Hitlerjevem prevzemu kanclerskega položaja v [[Tretji rajh|rajhu]], 30. januarja 1933, so nacisti postavili za zveznega komisarja v pruskem notranjem ministrstvu [[Hermann Göring|Hermanna Göringa]], ki je tako dobil pod svoj nadzor prusko policijo. Aprila 1933 ga je Hitler imenoval za pruskega ministrskega predsednika. Sledili so zakoni, s katerimi so nacisti v rajhu prevzeli vso oblast v svoje roke (1933 ''Ermächtigungsgesetz'', 1934 ''Gesetz über den Neuaufbau des Reiches'', 1935 ''Reichsstatthaltergesetz'').<ref>''Zakon o pooblaščenosti'' je omogočal zveznemu vladnemu kabinetu sprejemanje zakonov brez parlamenta; ''Zakon o obnovi rajha''; ''Zakon o guvernerjih rajha''.</ref> Z njimi so vlade zveznih dežel prišle pod nadzor nacističnih guvernerjev rajha. Vzporedno je postajalo vse pomembnejše organiziranje nacistične stranke po okrožjih ("gauih"), katerih vodje, "gaulajterje" je imenoval Hitler kot vodja nacistične stranke. V Prusiji je šla ta centralistična politika še dlje. Leta 1934 so združili skoraj vsa ministrstva in le nekaj oddelkov je ostalo neodvisnih. Sam Hitler je postal formalno guverner Prusije. Njegovo funkcijo je kot ministrski predsednik izvrševal Hermann Göring. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Nemčija ponovno anektirala pruska ozemlja, ki so bila z [[Versajska mirovna pogodba|versajskim mirom]] prenesena na [[Poljska|Poljsko]]. Leta 1945, po porazu v drugi svetovni vojni, je prišla Nemčija pod nadzor štirih zmagovitih zaveznikov - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velike Britanije]], [[ZDA]], [[SZ]] in [[Francija|Francije]]. Severna Vzhodna Prusija je bila priključena SZ; ostali deli Nemčije vzhodno od črte [[Odra]]-[[Nisa]] so bili dodeljen Poljski; ostanek je bil razdeljen med sovjetsko, britansko in Francosko okupacijsko cono. [[Zavezniški nadzorni svet]] je 25. februarja 1947 formalno razglasil razpustitev Prusije. ==Sklici in opombe== {{opombe}} == Glej tudi == * [[zgodovina Nemčije]] == Viri == * Kurt Adamy in Kristina Hübener, ur. ''Geschichte der Brandenburgischen Landtage : Von den Anfängen 1823 bis in die Gegenwart''. Verlag für Berlin-Brandenburg, 1999. ISBN 3-930850-71-0. * Dirk Blasius, ur. ''Preußen in der deutschen Geschichte''. Verlagsgruppe Athenäum, Hain, Scriptor, Hanstein, Königstein/Taunus, 1980, ISBN 3-445-02062-0. * Peter Brandt in Reiner Zilkenat, ur. ''Preußen : Ein Lesebuch''. Berlin, 1981. ISBN 3-88279-021-0. * Otto Büsch in Wolfgang Neugebauer, ur. ''Moderne Preußische Geschichte 1648–1947 : Eine Anthologie''. 3 zv., Berlin, New York, 1981. ISBN 3-11-008324-8. * Christopher Clark. ''Preußen : Aufstieg und Niedergang 1600–1947''. Stuttgart, 2007. ISBN 3-421-05392-8. * Wolfgang Neugebauer. ''Die Geschichte Preußens : Von den Anfängen bis 1947''. München, 2006. ISBN 3-492-24355-X. * Eberhard Straub. ''Eine kleine Geschichte Preußens''. Berlin, 2001. ISBN 3-88680-723-1. == Zunanje povezave == {{Zbirka}} {{wikislovar}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prusija| ]] [[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]] dbrchy62xs177rhpjnnrkggc1gcut7r 0 27101 5735968 5691566 2022-08-17T21:52:18Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Kreft''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Boštjan Kreft]], nogometaš * [[Bratko Kreft]] (1905—1996), publicist, književnik, dramatik, režiser, dramaturg, literarni zgodovinar, akademik * [[Hinko Kreft]], igralec (Ptuj) * [[Ivan Kreft (politik)|Ivan Kreft]] (1906—1985), španski borec, diplomat, politični publicist * [[Ivan Kreft (agronom)|Ivan Kreft]] (*1941), agronom, genetik, univ. profesor, akademik * [[Judita Hahn|Judita Kreft]] (1926—2020), igralka *[[Lea Domanjko]] (r. Kreft), knjižničarka * [[Lev Kreft]] (*1951), filozof, estetik, univ. profesor in politik * [[Marko Kreft]] (*1970), nevrobiolog, zoofiziolog, univ. profesor * [[Mateja Erdani Kreft]], biologinja celice, prof. MF * [[Milan Kreft]], veteran * [[Mitja Kreft]] (1935—2009), novinar * [[Mojca Kreft]] (*1947), dramaturginja, teatrologinja, publicistka * [[Samo Kreft]] (*1972), farmacevt, biokemik, fitoterapevtski publicist, univ. profesor * [[Vladimir Kreft]] (1909—1984), politični delavec == Glej tudi == * priimek [[Krefl]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kreft}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] r9uk0snlvwc15pei26i66apptahq6c2 5735975 5735968 2022-08-17T22:55:51Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Kreft''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Boštjan Kreft]], nogometaš * [[Bratko Kreft]] (1905—1996), publicist, književnik, dramatik, režiser, dramaturg, literarni zgodovinar, akademik * [[Hinko Kreft]], igralec (Ptuj) * [[Ivan Kreft (politik)|Ivan Kreft]] (1906—1985), španski borec, diplomat, politični publicist * [[Ivan Kreft (agronom)|Ivan Kreft]] (*1941), agronom, genetik, univ. profesor, akademik * [[Judita Hahn|Judita Kreft]] (1926—2020), igralka *[[Lea Domanjko]] (r. Kreft), knjižničarka * [[Lev Kreft]] (*1951), filozof, estetik, univ. profesor in politik * [[Marko Kreft]] (*1970), nevrobiolog, zoofiziolog, univ. profesor * [[Mateja Erdani Kreft]], biologinja celice, prof. MF * [[Milan Kreft]], veteran * [[Mitja Kreft]] (1935—2009), novinar * [[Mojca Kreft]] (*1947), dramaturginja, teatrologinja, publicistka * [[Samo Kreft]] (*1972), farmacevt, biokemik, fitoterapevtski publicist, univ. profesor * [[Vladimir Kreft]] (1909—1984), politični delavec == Glej tudi == * priimek [[Krefl]] * priimek [[Kraft]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kreft}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] kqhh81o8s647qm95ofbs76l75ctaszu 5735976 5735975 2022-08-17T22:56:13Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Kreft''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Boštjan Kreft]], nogometaš * [[Bratko Kreft]] (1905—1996), publicist, književnik, dramatik, režiser, dramaturg, literarni zgodovinar, akademik * [[Hinko Kreft]], igralec (Ptuj) * [[Ivan Kreft (politik)|Ivan Kreft]] (1906—1985), španski borec, diplomat, politični publicist * [[Ivan Kreft (agronom)|Ivan Kreft]] (*1941), agronom, genetik, univ. profesor, akademik * [[Judita Hahn|Judita Kreft]] (1926—2020), igralka *[[Lea Domanjko]] (r. Kreft), knjižničarka * [[Lev Kreft]] (*1951), filozof, estetik, univ. profesor in politik * [[Marko Kreft]] (*1970), nevrobiolog, zoofiziolog, univ. profesor * [[Mateja Erdani Kreft]], biologinja celice, prof. MF * [[Milan Kreft]], veteran * [[Mitja Kreft]] (1935—2009), novinar * [[Mojca Kreft]] (*1947), dramaturginja, teatrologinja, publicistka * [[Samo Kreft]] (*1972), farmacevt, biokemik, fitoterapevtski publicist, univ. profesor * [[Vladimir Kreft]] (1909—1984), politični delavec == Glej tudi == * priimek [[Krefl]] * priimek [[Krek]] * priimek [[Kraft]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kreft}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] twbrh11mxuar5k6ro12a38j1kw6x4nf 0 28043 5735798 4894953 2022-08-17T18:37:31Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{zaa|članek o [[cepelin]]u|Hindenburg (cepelin)}} {{infopolje Vojaška oseba | name = Paul von Hindenburg | nickname = | allegiance = {{ikonazastave|Prusija}} [[Prusija]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Weimarska republika]] | serviceyears = 1866 - 1911, 1914–1934 | rank = feldmaršal | commands = 8. armada<br /> 9. armada<br /> poveljnik celotne vzhodne fronte | unit = | battles = [[francosko-pruska vojna]]<br />[[prva svetovna vojna|1. svetovna vojna]] | awards = [[Pour le Mérite]] | relations = | laterwork = predsednik Nemčije (1925–1934) }} '''Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff''', [[Nemci|nemški]] [[maršal]], [[plemič]] in [[politik]], * [[2. oktober]], [[1847]], [[Poznanj|Posen]], [[Nemško cesarstvo]] (sedaj [[Poljska]]), † [[2. avgust]], [[1934]] posestvo [[Neudeck]], [[Prusija]], [[Tretji rajh]] (sedaj [[Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo|Ogrodzieniec]], [[Varminsko-mazursko vojvodstvo]], Poljska). == Življenje == Hindenburg se je rodil v Poznanju na Pojskem. Sprva je obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] v [[Glogau]] nato pa vojaško šolo v [[Wahlstatt]]u in [[Berlin]]u. Že leta 1866 je sodeloval v bojih na [[Češka|Češkem]], tako tudi kot poročnik drugega razreda [[3. gardni regiment (Češka)|3. gardnega regimenta]] v [[bitka pri Hradcu Kralovem|bitki pri Hradcu Kralovem]] (Königsgrätz), ki je za Hindenburga pomenila vrhunec lastnega neposrednega udejstovanja na bojišču kakor tudi eno največjih uspehov pruskega vojaštva. [[francosko-nemška vojna|Francosko-nemško vojno]] (1870-1871|71) je spremljal kot polkovni adjutant in nadaljeval kariero v generalštabu. Leta 1873-76 je obiskoval vojaško akademijo in jo opravil z odliko. 1878 je bil premeščen v II. Armadno območje v [[Stettin]], leta 1881 je postal častnik generalštaba 1. divizije v [[Kaliningrad|Königsbergu]], 1884-85 leta je postal poveljnik čete 58. pehotnega polka v [[Fraustadt]]u. Kasneje je predaval na vojni akademiji. Leta 1889 se je zaposlil v obrambnem ministrstvu in 1893 v poveljništvu 91. pehotnega polka v [[Oldenburg]]u. Tri leta kasneje je postal poveljnik štaba VIII. Armadnega zbora v [[Koblenz]]u, leta 1900 pa je prevzel mesto poveljnika 28. divizije v mestu [[Karlsruhe]], 1903 pa postal poveljujoči general IV. armadnega območja v [[Magdeburg]]u. Od tega mesta se je pri svojem 64 letu poslovil leta 1911. Tako se je skozi življenje izkazal kot dober vojaški vodja v praksi in teoriji, kar je močno vplivalo na njegovo preostalo življenje. Ves ta čas je veljal kot odkrit, konzervativen, cesarju prevdan, a drugače politično nezainteresiran. == 1. svetovna vojna == Ob začetku vojne se Hindenburg ni udejstvoval, kar se je spremenilo 21. avgusta 1914, ko je [[Erich Ludendorff|Ludendorff]] prav njega postavil za poveljnika štaba [[8. armada (Nemški imperij)|8. armade]] v [[Vzhodna Prusija|vzhodni Prusiji]], da bi obvladoval nevarno situacijo, ki je pretila z napadom [[Rusija|Rusije]]. Ta odločitev se je kmalu izkazala kot zelo pozitivna. Dobro sodelovanje med Hindenburgom in [[Erich Ludendorff|Ludendorffom]] je še izboljšalo že tako dobre rezultate, kljub temu, da se govori o vplivu Ludendorffa, na vojaške kot na tudi politične odločitve Hindenburga. Prav ta kombinacija odločnosti in zvitosti, ki sta značilne tako za enega kot drugega, je rodila neverjetne rezultate, prav tako pa sta oba generala spadala v »von Schliffenovo šolo«, kar ju je le še bolj zbliževalo. Prvi in zelo pomemben plod tega sodelovanja je bila [[bitka pri Tannenbergu]]. Hindenburg je s to zmago postal rešitelj vzhodne Prusije in priljubljen simbol nemške volje in želje po zmagi. Hindenburgov mit je trajal skozi vso vojno in tudi po njen, še posebej v domoljubnih vrstah številnih razočaranih Nemcev. Septembra 1914 je Hindenburg prevzel vrhovno poveljstvo nad [[9. armada (Nemški imperij)|9. armado]]. Novembra je postal poveljnik celotne vzhodne fronte. Kljub svoji priljubljenosti je zaman skušal vplivati na cesarja [[Viljem II. Nemški|Viljema II.]] in poveljnika vojske [[Erich von Falkenhayn|von Falkenhayna]], da bi okrepil vzhodno fronto do mere, ki bi omogočala hitri vojni razplet na vzhodu v korist centralnih sil. Ta konflikt med vzhodnim poveljstvom in poveljstvom nemške vojske je trajal vse tja do verdunske ofenzive ter vstopa Romunije v vojno, ko so na Falkenhaynovo mesto postavili prav Hindenburga, kot njegovo desno roko pa Ludendorffa. Novo poveljstvo se je kmalu spopadlo tudi z drugačnimi problemi, kot so bili politični spori in vse večja gospodarska kriza. In tudi sedaj je bila večina važnih odločitev sprejetih s strani Hindenburga plod sodelovanja z Ludendorffom, npr. »poljsko vprašanje«, neomejena podmorniška vojna. == Povojni časi == Konec vojne je Hindenburg trpel pod vse večjimi pritiski. Konec oktobra 1918 je prišlo do odtujitve obeh generalov, Ludendorff je bil odpuščen, medtem je Hindenburg zaradi pritiskov cesarja ostal na svojem mestu, kar ga je pripeljalo v nepričakovan in zanj težak položaj, saj se je znašel v vlogi uresničevalca 3. Wilsonove note, ki je predvidevala ukinitev monarhije. Tako je Hindenburg, sam zagovornik stare ureditve, 9. novembra 1918 proti lastni volji Viljemu II. svetoval naj se umakne na [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Ta poteza je drugače odločnega generala zasledovala skozi vso preostalo življenje. == Politični akti, prihod nacizma in smrt == Hindenburg je sodeloval pri vzpostavitvi provizorne demokratične vlade, nakar se je stanujoč v [[Hannover|Hannovru]] upokojil. Aprila 1925 je kandidiral ob podpori desno usmerjenih strank za predsednika države, a sam se ni videl kot strankarski kandidat. Na volitvah je dobil relativno večino in s tem prišel na sam vrh nemške države. Ob vladni krizi leta 1926 in 1927 je razmišljal o vzpostavitvi posebne tehnične vlade, ki ne bi bila strankarsko obremenjena. Ta zamisel je spet zaživela v kriznem obdobju leta 1929, ko se je polega gospodarske krize pojavila še parlamentarna kriza. Po letu 1933 je prihajalo do nasprotij med predsednikom Hindenburgom in novo izvoljenim predsednikom vlade [[Adolf Hitler|Hitlerjem]], npr. pri postavitvi poveljnika vojske von Fritscha. V zadnjih mesecih Hindenburgovega življenja je postalaj vse bolj izoliran, delno zaradi Hitlerjevih naprezanj, da bi prevzel totalno oblast, delno pa zaradi velike starosti. Hindenburg je umrl 2. avgusta 1934 na posestvu Neudeck. Ob Hindenburgovi smrti je prenehala tudi funkcija predsednika (''Reichpräsident''), saj so se vse pristojnosti združile v funkciji vodje (''Führerja''). == Glej tudi == * [[seznam nemških politikov]] * [[seznam nemških maršalov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://home.att.net/~ordersandmedals/MMJO/Hindenburg.htm Military service record of Paul von Hindenburg] * [http://www.rosenberg-wpr.de/Hindenburg/Hindenburg.htm Generalfeldmarschall von Beneckendorff und von Hindenburg] at www.rosenberg-wpr.de (German only, with many photos) * http://www.dhm.de/lemo/html/biografien/HindenburgPaul/index.html (German only, some photos) * [http://www.archive.org/details/OutOfMyLife ''Out Of My Life'' by Paul von Hindenburg at archive.org] * [http://www.1911encyclopedia.org/Paul_Von_Hindenburg Date of retirement] * [http://www.europeanfilmgateway.eu/node/33/efg1914%20hindenburg/multilingual:1/showOnly:video Historical film documents on Paul von Hindenburg at www.europeanfilmgateway.eu] {{portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hindenburg, Paul von}} [[Kategorija:Nemški maršali]] [[Kategorija:Nemški plemiči]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Nemčije]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda Maksimilijana Jožefa]] [[Kategorija:Nosilci reda Marije Terezije]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega redu svetega Heinricha]] [[Kategorija:Nosilci reda črnega orla]] a68urv0a9mo0fk4oznv7ehkt41b8c1p 0 29767 5735992 5727607 2022-08-18T00:58:23Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pesnik]]ov in pesnic.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == * [[Alja Adam]] (* 1976) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) *[[Damián Ahlin]] * [[Fran Albreht]] (1889–1965) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Jakob Alešovec]] (1842–1901) * [[Vid Ambrožič]] (1890–1961) * [[Miha Andreaš]] (1762–1821) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Janez Arlič]] (1812–1879) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Anton Aškerc]] (1856–1912) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Miha Avanzo]] (* 1949) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Otto František Babler]] (1901–1984) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1804) * [[France Balantič]] (1921–1943) * [[Danijel Balažek]] (* 1980) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Varja Balžalorsky Antić]] (* 1979) * [[David Bandelj]] (* 1978) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Milena Batič]] (1930–2015) * [[Milan Batista]] (1924–2010) * [[Alja Tkačev]] (1934–1991) * [[David Bedrač]] (* 1978) * [[Joža Bekš]] (1883–1961) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Filibert Benedetič]] (1935–2005) * [[Ciril Bergles]] (1934–2013) * [[Blaž Berke]] (?–1821) * [[Nejc Bernard]] (* 1970) * [[Janez Bernik]] (1933–2016) *[[Mihael Bertalanitš]] (1786–1853) *[[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Jiři Bezlaj]] (* 1949) * [[Janez Bilc]] (1839–1906) * [[Irena Birsa]] (1961–1991) * [[Mario Birsa]] - Zvonimir (1897–1969) * [[Nevin Birsa]] (1947–2003) *[[Brane Bitenc]] (1962–2014) *[[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Gašper Bivšek]] (* 1984) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) *[[Jože Bizjak]] (1914–1995) * [[Mateja Bizjak Petit]] (* 1969) * [[Nina Bizjak]] (* 1994) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) *[[Nina Bohnec]] * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Adam Bokany]] (?–1714) * [[Marcela Bole]] (1914–2006) * [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[Andreja Borin]] (* 1969) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Stane Bračko]] (1923–1945) * [[Marija Brenčič Jelen]] (1919–2000) * [[Tomaž Brenk]] (1957–2004) * [[Vida Brest]] (1925–1985) * [[Danilo Breščak]] (1911–1960) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) *[[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Niko Brumen]] (* 1943) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Matej Brvar]] * [[Ivo Ivanovič Bučar]] (1856–1907) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Mihael Bulovec]] (1862–1915) * [[Štefka Bulovec]] (1901–1984) * [[Stanko Bunc]] (1907–1969) == C == * [[Oroslav Caf]] (1814–1874) *[[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) *[[Ludvik Ceglar]] (1917–1989) * [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] (1826–1892) * [[Ines Cergol]] (* 1959) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Franc Cimperman]] (1852–1873) * [[Josip Cimperman]] (1847–1893) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Sekumady Conde]] (* 1980) *[[Benvenut Crobath]] (1805–1880) * [[Jože Cukale]] (1915–1999) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Miljana Cunta]] (* 1976) *[[Aleš Cvek]] (1968–2015) == Č == * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Janko Čar]] (1932–2017) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) *[[Zvonko Čemažar]] (1927–2010) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Franc Černigoj]] (* 1948) * [[Jožica Čertov]] (* 1960) *[[Tone Čokan]] (1916–1942) * [[Ivan Črnič]] (* 1960) * [[Primož Čučnik]] (* 1971) * [[Marjan Čufer]] (* 1954) * [[Marij Čuk]] (* 1952) == D == * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Anton Debeljak]] (1887–1952) *[[Bine Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] (1903–1989) * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak]] ml. (1936–2013) * [[Dane Debič]] (1917–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) *[[Ivan Delpin]] (1905–1993) * [[Boštjan Dermol]] (* 1976) * [[Karel Destovnik Kajuh]] (1922–1944) * [[Andrej Detela]]? (* 1949) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Feliks Dev]] (1732–1786) * [[Veronika Dintinjana]] (* 1977) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) * [[Tihomila Dobravc]] (* 1920) * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Vincencij Dolinar]] (1925–1945) * [[Franc Domicelj]] (1832–1855) * [[Mihael Domjan]] (?–1737) * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) *[[Krištof Dovjak]] (* 1967) * [[Mitja Drab]] (* 1988) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Jože Dular]] (1915–2000) * [[Mirjam Dular]] (* 1967) == E == * [[Fran Eller]] (1873–1956) * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) == F == * [[Adam Farkaš]] (1730–1786) * [[Bogomil Fatur]] (1914–1990) * [[Lea Fatur]] (1875–1943) *[[Stefan Feinig]] (* 1987) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Slavko Fidler]] (1928–2012) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Klara Filipič]] (* 1988) *[[Filip Fischer]] (* 1943) * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[Nino Flisar]] (* 1975) * [[France Forstnerič]] (1933–2007) *[[Julka Fortuna]] (1916–1999) * [[Franjo Frančič]] (* 1958) * [[Ivo Frbežar]] (* 1949) * [[Matej Frelih]] (1828–1892) * [[Josip Freuensfeld]] (1861–1893) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) *[[Angela Fujs]] (r. [[Kuntner]]) (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) * [[Cvetka Furlan]] (1923–?) == G == * [[Lidija Gačnik Gombač]] (* 1961) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) *[[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Roža Gantar]] (* 1937) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Iztok Geister]] - Plamen (* 1945) * [[Herman Germ]] (* 1931) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Alenka Glazer]] (1926–2020) * [[Janko Glazer]] (1893–1975) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Klemen Godec]] (* 1987) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) * [[Lidija Golc]] (* 1955) * [[Sonja Golec]] (1929–2009) * [[Pavel Golia]] (1887–1959) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Andrej A. Golob]] (* 1958) * [[Anja Golob]] (* 1976) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Sara Nuša Golob Grabner]] (* 1994) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Katarina Gomboc]] (* 1993) * [[Katja Gorečan]] (* 1989) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Jurij Grabrijan]] (1800–1882) *[[Benjamin Gracer]] (* 1942) * [[Alojz Gradnik]] (1882–1968) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Ivo Grahor]] (1902–1944) * [[Simon Gregorčič]] (1844–1906) * [[Pankracij Gregorc]] (1867–1920) * [[Srečko Gregorc]] (1894–1972) * [[Barbara Gregorič Gorenc]] (* 1964) *[[Davorin Grizold]] (1817–1871) * [[Lojze Grozde]] (1923–1943) *[[Dora Gruden]] (1900–1986) * [[Dren Gruden]] * [[Igo Gruden]] (1893–1948) *[[Janko Gruden]] (1861–1888) * [[Pavla Gruden (pesnica)|Pavla Gruden]] (1921–2014) * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] (1904–1977) *[[Andrej Gutman]] (1784–1850) == H == * [[Anton Haderlap]] (* 1930) * [[Katarina Haderlap]] (1904–1944) * [[Lipe Haderlap]] (1849–1896) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Martina Hafnar Gorjanc]] (* 1941) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Gema Hafner]] (1919–1996) * [[Matjaž Hanžek]] (* 1949) * [[Sergej Harlamov]] (* 1989) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Fany Hausmann]] (1818–1853) * [[Bogdana Herman]] (* 1948) *[[Matevž Hladnik]] (1806–1865) * [[Karlo Hmeljak]] (* 1983) * [[Andrej Hočevar (pesnik)|Andrej Hočevar]] (* 1980) * [[Kristina Hočevar]] (* 1977) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) * [[Emil Hojak]] (1888–1913) * [[Metka Hojnik Verdev]] (* 1959) *[[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Stanka Hrastelj]] (* 1975) * [[Anton Hribar (1864)|Anton Hribar]] (1864–1953) * [[Ivan Hribovšek]] (1923–1945) * [[Milica Hrobath]] (* 1944) * [[Tibor Hrs Pandur]] (* 1985) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (* 1931) *[[Frančišek Hudoklin]] (1863–1886) * [[Jurij Hudolin]] (* 1973) * [[Kajetan Hueber]] (1810–1870) * [[Zdenko Huzjan]] (* 1948) * [[Doro Hvalica]] (* 1940) * [[Sabina Hvastija]] (* 1968) == I == * [[Alojz Ihan]] (* 1961) * [[Jožef Iskrač]] (1836–1900) * [[Dragan Ignjić]] (* 1992) * [[Miloš Ivančič]] (* 1948) == J == * [[Jure Jakob]] (* 1977) * [[Feruccio Jakomin]] (1930–1958) * [[Pavle Jakop]] (* 1955) * [[Darja Jakopič]] (* 1953) * [[Marjan Jakopič]] (1923–1978) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) *[[Jože Janež]] (* 1958) * [[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Vaclav Jarm]] (* 1962) * [[Urban Jarnik]] (1784–1844) * [[Simon Javornik]] * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) *[[Jožef Jazbec]] (1913–1989) *[[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Zdravko Jelinčič]] (1921–1997) *[[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] (1853–1891) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Damjan Jensterle]] (1941–2020) * [[Jože Jensterle]] (* 1929) * [[Alenka Jensterle Doležal]] (* 1959) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Dragotin Jesenko]] (1864–1902) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Klarisa Jovanović]] (* 1954) * [[Alenka Jovanovski]] (* 1974) * [[Slavko Jug]] (pravo ime Slavko Kočevar) (1934–1997) *[[Edelman Jurinčič]] (* 1952) * [[Janez Juvan]] (1936–2017) == K == * [[Mila Kačič]] (1912–2000) *[[Ludovika Kalan]] (1900–1983) *[[Jure Kapun]] * [[Borut Kardelj]] (1941–1971) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Marika Kardoš]] (1919–1974) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Miha Kastelic]] (1796–1868) * [[Nataša Kastelic]] (1947–1991) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jožef Kenda]] (1859–1929) *[[Marija Kenda]] (1898–1984) *[[Igor Kenda - Eros]] * [[Aleš Kermauner]] (1946–1966) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Dragotin Kette]] (1876–1899) *[[Janez Klarič]] (1920–1942) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl starejši]] (1874–1948) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) *[[Rudi Klinar]] (* 1944) * [[Anton Klodič]] (1836–1914) * [[Mile Klopčič]] (1905–1984) * [[Katja Klun]] (* 1978) * [[Majda Kne]] (* 1954) * [[Darja Kniplič]] * [[Pavel Knobl]] (1765–1830) * [[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Josip Kobal]] (1870–1888) * [[Dejan Koban]] (* 1979) * [[Alenka Kobolt]] (* 1951) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Štefan Kociančič]] (1818–1883) * [[Gorazd Kocijančič]] (* 1964) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) * [[Darja Kocjančič]] (* 1964) * [[Karlo Kocjančič]] (1901–1970) *[[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) *[[Kristina Kočan]] (* 1981) * [[Marjanca Kočevar]] Colarič (* 1947) *[[Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) *[[Pavel Kogej]] (1927−2001) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * [[Petra Kolmančič]] (* 1974) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Darko Komac]] (* 1948) * [[Miklavž Komelj]] (* 1973) * [[Milček Komelj|Milček (Bogomil) Komelj]] (* 1948) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Franc Kopač]] (* 1953) * [[Tjaša Koprivec]] (* 1981?) * [[Aljaž Koprivnikar]] (* 1987) * [[Dragica Korade]] (1963–2019) * [[Sonja Koranter]] (* 1948) * [[Minka Korenčan]] (1920–2009) * [[Gregor Koritnik]] (1886–1967) * [[Ivan Korošec]] (1913–1942) * Ivan Korošec (1924–2015) * [[Petra Koršič]] * [[Barbara Korun]] (* 1963) *Jože Kos Sine (* 1959) * [[Vladimir Kos]] (1924–2022) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[France Kosmač (pesnik)|France Kosmač]] (1845–1864) * [[France Kosmač]] (1922–1974) * [[Jurij Kosmač]] (1799–1872) * [[Srečko Kosovel]] (1904–1926) * [[Stano Kosovel]] (1895–1976) * [[Marija Kostnapfel]] (* 1959) * [[Peter Košak]] (1943–1993) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jakob Košar]] (1814–1846) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Miroslav Košuta]] (* 1936) * [[Mihael Kotsmar]] (1698–1750) * [[Juri Kous]] (1776–1829) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Jurij Kovič]] (* 1960) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Barbara Kozak]] * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Štefan Kozel]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Tina Kozin]] (* 1975) * [[Kristian Koželj]] (* 1984) * [[Matej Krajnc]] (* 1975) * [[Marija Krajnik]] (* 1942) * [[Lojze Krakar]] (1926–1995) * [[Andrej Kralj]] (* 1977) *[[Boris Kralj]] (1929–1995) *[[Frančišek Kralj]] (1875–1958) * [[Tomaž Kralj]] (1951–2000) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) *[[Nataša Kramberger]] (* 1983) *[[Taja Kramberger]] (* 1970) *[[Urška Kramberger]] (* 1993) * [[Naci Kranjec]] (1916–1945) * [[Bistrica Kranjec Mirkulovska]] (* 1930) * [[Marjetka Krapež]] * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Frančišek Krek]] (1858–1921) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Jernej Križaj–Severjev]] (1838–1890) * [[Tomaž Križan]] († po 1661) * [[Danica Križanič Müller]] (* 1950) * [[Mirko Križman]] (1932–2014) *[[Jan Krmelj]] (* 1995) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) *[[Anton Kuchling]] (1903–1988) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Julius Kugy]] (1858–1944) * [[Boris Kuntner]] * [[Tone Kuntner]] (* 1943) * [[Martin Kuralt]] (1757–1854) * [[Robert Kuret]] (* 1987) * [[Jernej Kusterle]] (* 1987) * [[Meta Kušar]] (* 1952) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Oto Küzmič]] (* 1956) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Slavko Kvas]] (1946–1995) *[[Mateja Kvaternik Zupan]] == L == * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Mara Lamut]] (1884–1970) *[[Pavla Leban]] (1913–1993) * [[Mikloš Legen]] (17./18. stoletje) * [[Ladislav Lesar]] (1939–2011) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Peter Levec]] (1923–1999) * [[Jernej Levičnik]] (1808–1883) * [[Jožef Levičnik]] (1826–1909) * [[Zlatka Levstek]] (* 1944) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) *[[Igor Likar]] (* 1953) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) *[[Vesna Liponik]] (* 1993) * [[Dušan Lipovec]] (1952–2005) *[[Katica Lipovec]] (1900–1977) * [[Cvetka Lipuš]] (* 1966) * [[Fran Ločniškar]] (1885–1947) * [[Tadeja Logar]] (* 1994) *[[France Lokar]] - Rado Kolar (1917–1994) *[[Teodor Lorenčič]] * [[Mihael Lotrič]] (* 1937) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) *[[Jože J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Tom Ložar]] (* 1944) * [[Dušan Ludvik]] (1914–2001) * [[Blaž Lukan]] (* 1955) * [[Agošt Peter Lutarič]] (1708–1751) *[[Andrej Lutman]] (* 1961) == M == * [[France Magajna]] (1895–1971) * [[Albin Magister]] (1926 - ?) *[[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Rudolf Maister]] (1874–1934) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Zvezdana Majhen]] (* 1950) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Ana Makuc]] (* 1982) * [[Igor Malahovsky]] (* 1945) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Tatjana Malec]] (* 1936) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjeta Manfreda]] (Vakar) (* 1962) * [[Franc Marič]] (1791–po 1844) * [[Mojca Marinšek]] * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Dušan Marolt]] * [[Jurij Marussig]] (* 1967) * [[Marko Matičetov]] (* 1984) *[[Marijan Mauko]] (1935–2013) * [[Neža Maurer]] (* 1930) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Blaž Mavrel]] (1896–1977) * [[Andrej Medved]] (* 1947) * [[Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] (1869–1910) *[[Nina Medved]] (* 1989) * [[Rudi Medved]] (* 1959) * [[Pavla Medvešček]] (1905–1974) * [[Jožef Meglič]] (1855–1898) * [[Vladimir Memon]] (1953–1980) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Alojzij Merhar]] (ps. Silvin Sardenko) (1876–1942) * [[Franc Merkač]] (* 1954) * [[Milena Merlak Detela]] (1935–2006) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) *[[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Darja Mihelj]] (* 1985) * [[Marija Mijot]] (1902–1994) *[[Katarina Miklav]] (1904–1944) * [[Emil Miklavčič]] * [[Jurij Miklavčič]] (1756–1829) * [[Albert Miklavec]] (1928–1996) * [[Nevenka Miklič]] (* 1982) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Nana Milčinski]] (* 1977) * [[Dragojila Milek]] (1850–1889) * [[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) * [[Rudi Miškot]] (1922–2007) * [[Iztok Mlakar]] (* 1961) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) * [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) * [[Štefan Modrinjak]] (1774–1827) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Vida Mokrin Paurer]] (* 1961) * [[Vojeslav Mole]] (1886–1973) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Jože Moškrič]] (1909–1943) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Uroš Mozetič]] (1961–2016) * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Kristijan Muck]] (* 1941) * [[Francek Mukič]] (* 1952) * [[Branko Murko]] (* 1948) * [[Josip Murn - Aleksandrov]] (1879–1901) * [[Erna Muser]] (1912–1991) * [[Aleš Mustar]] (* 1968) == N == * [[Martin Naglič]] ([[1748|1748–]][[1795]]) *[[Bogdana Namestnik]] * [[Gabriel Nenčič]] * [[Franjo Neubauer]] (1872–1945) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[Anja Novak]] (* 1991) * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[David Novak]] (18. stoletje) * [[Jožef Novak]] (1896–1972) * [[Jure Novak]] (* 1980) * [[Vilko Novak]] (1909–2003) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Novica Novaković]] (* 1965) * [[Lili Novy]] (1885–1958) == O == * [[Zlatka Obid]] (* 1951) *[[Leon Oblak]] (* 1966) *[[Pavel Oblak]] (1922–2018) * [[Polde Oblak]] (1924–1993) * [[Mart Ogen]] (1939–1998) * [[Blaž Ogorevc]] (* 1951) * [[Janez Okorn]] (1901–1925) * [[Jože Olaj]] (1939–2008) * [[Anton Oliban]] (1824–1860) * [[Ksenija Šoster Olmer]] (* 1961) * [[France Onič]] (1901–1975) * [[Mihael Opeka]] (1871–1938) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) * [[Nina Osredkar]] * [[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Jani Oswald]] (* 1957) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Janez Ovsec]] (1922–1989) == P == * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[Rado Palir]] * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Štefan Pauli]] (1760–1829) * [[Marko Pavček]] (1958–1979) * [[Saša Pavček]] (* 1960) * [[Tone Pavček]] (1928–2011) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Jožef Pavlič]] (* 1951) * [[Milan Pavlovčič]] (1917–2011) * [[Rudolf Pečjak]] (1891−1940) * [[Mojca Pelcar-Šarf]] (* 1977) * [[Ana Pepelnik]] (* 1979) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Ivan Perhaj]] (1933–2009) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Željko Perović]] * [[Aleksander Peršolja]] (* 1944) * [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Ruža Lucija Petelin]] (1906–1974) * [[Odon Peterka]] (1925–1945) * [[Radivoj Peterlin]]-Petruška (1879–1938) * [[Konrad Peternelj]] (1936–2000) * [[Janez Petkoš]] (* 1947) * [[Borut Petrovič]] Vernikov (* 1955) * [[Rok Petrovič]] (1966–1993) * [[Stane Pevec]] (* 1935) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Mirko Pihler]] (1942–2014) * [[Matjaž Pikalo]] (* 1963) *[[Branko Pintarič]] (* 1967) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Štefan Pinter]] (1831–1875) * [[Andrej Pirnat]] (1817–1888) * [[Jernej Pirnat]] (1832–?) * [[Bojan Pisk]] (1933–2008) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Lado Piščanc]] (1914–1944) *[[Anton Plesničar]] (1873–1918) * [[Katja Plut]] (* 1979) * [[Anton Podbevšek]] (1898–1981) * [[Janez Podboj]] (1848–1910) * [[Gregor Podlogar]] (* 1974) * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * Katarina Podnar (* 1964) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) * [[Bogdan Pogačnik]]? (1921–2005) * [[Jožef Pogačnik (1671)|Jožef Pogačnik]] (1671–1712) * [[Jožef Pogačnik]] (1902–1980) * [[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) * [[Valentin Polanšek]] (1928–1985) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Andraž Polič]] (* 1972) * [[Ljudmila Poljanec]] (1874–1948) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Marcello Potocco]] (* 1974) * [[Blaž Potočnik]] (1799–1872) * [[Jure Potokar]] (* 1956) *[[Janez Povše]] (* 1941) * [[Leopold Povše]] (1915–1997) * [[Uroš Prah]] * [[Blaž Prapotnik]] (* 1966) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) *[[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Janez Premk]] (1939–2017) * [[France Prešeren]] (1800–1849) *[[Mirko Pretnar]] (1898–1962) * [[Cveto Preželj]] (* 1947) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Emil Pribac]] (1942–1963) * [[Janez Primic]] (1785–1823) * [[Janez Pucelj]] (1890–1964) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Mira Puhar]] (* 1938) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Adolf Pušnik]] * [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975) == Q == * [[Renato Quaglia]] (* 1941) (Rezija) == R == * [[Meta Rainer]] (1904–1995) * [[Karel Rakovec]] (1917–1988) * [[Janez Ramoveš]] (* 1965) * [[Maja Razboršek]] (* 1959) * [[Tjaša Razdevšek]] * [[Nežka Raztresen]] (* 1928) * [[Vesna Rečnik Šiško]] (* 1961) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Vladimira Rejc]] (* 1970) * [[Janez Remic]] (1921–1945) * [[Štefan Remic]] (* 1953) * [[Primož Repar]] (* 1967) * [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Filip Jakob Repež]] (1706–1773) *[[Ivan Resman]] (1848–1905) * [[Peter Rezman]] (* 1956) *[[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) *[[Rudi Robič]] (* 1923) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Vinko Rode]] (* 1932) * [[Tone Rode]] (* 1969) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) *[[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rozman - Roza]] (* 1955) * [[Božidar Rozman]] (* 1963) * [[Branko Rozman]] (1925–2011) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) * [[Zoran Rožič]] (* 1964) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) * [[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Marija Rus]] (1921–2019) * [[Miran Rustja]] (* 1957) * [[Borut Rutar]] (* 1960) * [[Walter Amigo Dragosavljević Rutar]] (* 1959) * [[Ernest Ružič]] (1941–2020) * [[Kantor-učitelj Ružič]] (18. stoletje) == S == * [[Vid Sagadin Žigon]] (* 1972) * [[Tatjana Sajovic]] (1924–1945) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Ivan Salasegi]] (deloval ok. 1600) * [[Janko Samec]] (1886–1945) * [[Marko Samec]] (* 1980) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) *[[Maksa Samsa]] (1904–1971) * René Sansoni (* 1985) *[[Bojan Sedmak]] (* 1958) *[[Anton Seliškar]] (1897–1964) * [[Boštjan Seliškar]] (1962–1983) * [[Mojca Seliškar]] (* 1947) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Peter Semolič]] (* 1967) * [[Brane Senegačnik]] (* 1966) * [[Majda Senica Vujanovič]] * [[Zdenka Serajnik]] (1911–2003) * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Valentin Sever]] (1903–1945) * [[Franc Siezenheim]] (1658–1714) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Radoslav Silvester|Radoslav (Franc) Silvester]] (1841–1923) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Jan Simončič]] (1992-2019) * [[Robert Simonič (filozof)]] (*1966) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Muanis Sinanović]] (* 1989) * [[Dora Sirk]] (poročena Obljubek) (1903–1999) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) * [[Milan Skledar]] (* 1962) * [[Stanislava Skvarča]] (1848–1917) * [[Miroslav Slana]] - Miros (1949–2019) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1862) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Jožef Smodiš]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Andrej Smrekar]] (1868–1913) *[[Zlatko Smrekar]] (1965–2011) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Vid Snoj]] (* 1965) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Tatjana Soldo]] (1962–1992) * [[Maks Sorgo]] (1918–1944) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Vesna Spreitzer]] (* 1975) * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Leopold Stanek]] (1908–1970) * [[Valentin Stanič]] (1774–1847) * [[Jernej Stante]] (1900–1966) * [[Karel Starc]] (1920–1944) * [[Jožef Stefan]] (1835–1893) * [[Rudi Stopar]] (* 1939) * [[Milenko Strašek]] (* 1945) * [[Janez Strehovec]] (* 1950) * [[Vladislav Stres]] (* 1958) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Vanja Strle]] (* 1960) * [[Gregor Strniša]] (1929–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Marjan Strojan]] (* 1949) * [[Ivo Stropnik]] (* 1966) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Lucija Stupica]] (* 1971) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] *[[Ana Svetel]] (* 1990) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) *[[Frančišek Svetličič]] (1814–1881) *[[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[Janoš Šadl]] * [[Goran Šalamon]] * [[Magda Šalamon]] (* 1962) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) *Matjaž Šalej (* 1965) * [[Franc Šali]] (* 1941) * [[Severin Šali]] (1911–1992) * [[Ivan Dragotin Šamperl]] (1815–1836) * [[Dragan Šanda]] (1881–1963) * [[Janko Šanda]] (1870–1927) * [[Mitja Šarabon]] (1922–1987) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Slavica Šavli]] * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Vanda Šega]] (* 1959) * [[Milan Šelj]] (* 1960) * [[Anton Šerf]] (1798–1882) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) * [[Miha Šimac]] (* 1981) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Albert Širok]] (1895–1985) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Ada Škerl]] (1924–2009) * [[Denis Škofič]] (* 1985) * [[Marica Škorjanec]] (poročena Kosterca) (* 1934) * [[Adolf Škrjanc]] (1923 - ?) * [[Tone Škrjanec]] (* 1953) * [[Jan Šmarčan]] (* 1979) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Ljubka Šorli]] (1910–1993) * [[Veronika Šoster]] (* 1992) * [[Milena Šoukal]] (1922–2018) *[[Sara Špelec]] (* 1985) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Franček Štabuc]] (1919–1944) *[[Marijan Štancar]] - Monos (1941–2008) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Tomaž Šturm]] (* 1975) *[[Jakob Šubic]]? * [[Kristina Šuler]] (1866–1959) * [[Adam Šuligoj]] (* 1978) * [[Ančka Šumenjak]] (1922–2018) * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Marija Švajncer]] (* 1949) *[[Nadja Švara]] (*1967) == T == * [[Aleš Tacer]] (* 1958) * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (* 1933) * [[Vida Taufer]] (1903–1966) *[[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (* 1928) * [[Marjan Telatko]] (1911–1960) * [[Janoš Terboč]] (~1591–1650~) *[[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1848) * [[Jernej Terseglav]] * [[Kaja Teržan]] (* 1983) *[[Ernest Tiran]] (1899–1966) * [[Lovro Toman]] (1827–1870) * [[Janez Tominec]] (1914–1980) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) *[[Bernard Tomšič]] (1811–1856) *[[Emanuel Tomšič]] (1824–1881) *[[Jakob Tomšič]] (1897–1994) *[[Jela Tomšič]] (19. stol.) *[[Jožef Tomšič]] (1699–1742) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar]] (1913–2004) * [[Ana Trebežnik]] (* 197#?) * [[Ivan Trinko]] (1863–1954) * [[Andrej Trobentar]] (* 1951) * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) *[[Franja Trojanšek]] (-[[Dekleva]]) (1867–1935) * [[Francka Tronkar]] * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Karel Turner]] (* 1963) * [[Jovan Anton Turkuš]] (1849–po 1912?) * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Leopold Turšič]] (1883–1927) *[[Josipina Urbančič - Turnograjska|Josipina Urbančič (Toman) - Turnograjska]] (1833–1854) == U == * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Vojteh Ullrich]] (1862–1881) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) *[[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952) == V == * [[Fran Valenčič]] (1878–1916) * [[Bazilij Valentin]] (1924–1997) * [[Matija Valjavec]] (1831–1897) * [[Glorjana Veber]] (1981) * [[Saša Vegri]] (1934–2010) * [[Nataša Velikonja]] (* 1967) *[[Ivan Vesel – Vesnin]] (1840–1900) * [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (* 1961) * [[Tit Vidmar]] (1929–1999) * [[Danilo Viher]] (1912–1971) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) *[[Janez Virant]] (* 1961) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Jožef Virk]] (1810–1880) * [[Rafko Vodeb]] (1922–2002) * [[Anton Vodnik]] (1901–1965) * [[France Vodnik]] (1903–1986) * [[Valentin Vodnik]] (1758–1819) * [[Jurij Vodovnik]] (1791–1858) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Herman Vogel]] (1941–1989) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Ivan Volarič - Feo]] (1948–2010) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Tinka Volarič]] (* 1980) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) *[[Jakob Voljč]] (1878–1900) * [[Renato Volker Rene]] (* 1963) * [[Leopold Volkmer]] (1741–1816) * [[Uroš Vošnjak]] (* 1956) * [[Erika Vouk]] (* 1941) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Toni Vovk]] (1951–2004) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) * [[Stanko Vraz]] (1810–1851) * [[Franc Vrbnjak]] (1792–?) * [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) *[[Jure Vuga]] (* 1983) *[[France Vurnik]] (* 1933) == W == * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Franci Zagoričnik]] (1933–1997) * [[Ifigenija Zagoričnik Simonović]] (pravo ime Eva Batič) (* 1953) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Neža Zajc]] (* 1979) * [[Srečo Zajc]] (* 1954) * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) * [[Fran Zakrajšek]] (1835–1903) * [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958) *[[Slavko Zaviršek]] (* 1948) *[[Rok Zavrtanik]] * [[Jožef Zazula]] (1870–1944) * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[France Zbašnik]] (1897–1918) * [[Matija Zemljič]] (1873–1934) * [[Pavle Zidar]] (1932–1992) * [[Jožef Zizenčeli]] (1658–1714) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ksenija Zmagaj]] (* 1961) * [[Janž Znojilšek]] (1568–1659) * [[Ivan Zoran]] (1935–1999) * [[Stanislav Zore]] (* 1958) * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954) * [[Lučka Zorko]] (* 1981) *[[Blaž Zorman]] * [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] (1889–1957) * [[Ludvik Zorzut]] (1892–1977) * [[Jakob Zupan]] (1785–1852) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Uroš Zupan]] (* 1963) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Brane Zupanc]] (* 1950) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Lara Zupančič]] (* 1992) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) * [[Vincenc Zusner]] (1804–1874) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) *[[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Anton Žakelj]] (1816–1868) * [[Jaka Železnikar]] (* 1971) *[[Dušan Željeznov]] (1927–1995) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Aldo Žerjal]] (* 1957) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) *[[Marko Žerovnik]] (* 1932) *[[Fran Žgur]] (1876–1939) * [[Joka Žigon]] (1899–1983) * [[Vinko Žitnik]] (1903–1980) * [[Andrej Žnidarčič]] (1835–1913) * [[Asta Žnidaršič]] (1916–2006) * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Marička Žnidaršič]] (1914–1986) * [[Jože Žohar]] (1945–2018) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Janoš Županek]] (1861–1951) * [[Mihael Županek]] (1830–1898/1905?) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) *[[Angela Žužek]] (1902–1970) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pesniki]] [[Kategorija:Slovensko pesništvo]] [[Kategorija:Slovenski pesniki|*]] 9u8lslfmptt321r8kfc8oixkk6uaq5v 0 30543 5735986 5729563 2022-08-18T00:21:46Z Amanesciri2021 205950 /* Z */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[nogometaš]]ev.''' {{Compact_TOC}} == A == *[[Mile Ačimovič|Mile(nko) Ačimovič]] *[[google:mario+adamič&rlz=1C1GCEA enSI823SI823&sxsrf=ALeKk01PfOzeJh7GwMCjLBF XZAsbMJFcQ:1624196352094&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwiuifL0qqbxAhUMy6QKHdWhAGAQ AUoAXoECAEQAw&biw=1280&bih=913#imgrc=sIN Polmk1LUiM|Mario Adamič]] *[[Ernest Aljančič starejši]] *[[Janez Aljančič|Janez (Jani) Aljančič]] *[[Peter Ameršek]] *[[Vili Ameršek]] *[[Vjekoslav Andrić]] *[[Milan Anđelković]] *[[Siniša Anđelković]] *[[Tadej Apatić]] *[[Sandi Arčon]] *[[Slavko Arčon]] *[[Milan Arnejčič]] *[[Tomaž Avbelj]] == B == *[[Ognjen Backović]] *[[Armin Bačinovič]] *[[Vlado Badžim]] *[[Gregor Bajde]] *[[Stipe Bajić]] *[[Gregor Balažic]] *[[Jure Balkovec]] *[[Slavko Baranja]] *[[Maks Barišić]] *[[Anže Bašelj]] *[[Vili Bečaj]] *[[Pamela Begič]] *[[Robert Belec]] *[[Vid Belec]] *[[Igor Benedejčič]] *[[Žan Benedičič]] *[[Jože Benko]] *[[Robert Berić]] *[[Domen Beršnjak]] *[[Suad Beširević]] *[[Aleš Bešter]] *[[Evgen Betetto]] *[[Roman Bezjak]] *[[Jaka Bijol]] *[[Peter Binkovski]] *[[Valter Birsa]] *[[Lovro Bizjak]] *[[Oto Blaznik]] *[[Miha Blažič (nogometaš)]] *[[Sandro Bloudek]] *[[Matija Boben]] *[[Luka Bobičanec]] (hrv.-slov.) *[[Oliver Bogatinov]] * [[Damjan Bohar]] * [[Dalibor Bojović]] *[[Vladimir Bolfek]] (hrv.-slov.) *[[Klemen Bolha]] *[[Patrik Bordon]] *[[Boško Boškovič]] *[[Kliton Bozgo]] (alb.-slov.) *[[Marko Božič]] *[[Rok Božič]] *[[Elvis Bratanović]] *[[Mišo Brečko]] *[[Danilo Brezigar]] *[[Karl Breznik]] - Puža *[[Peter Breznik]] *[[Blaž Brezovački]] *[[Mitja Brulc]] *[[Spasoje Bulajič]] *[[David Bunderla]] *[[Miran Burgič]] == C == *[[Dejan Cerovac]] *[[Boštjan Cesar]] *[[Franc Cifer]] *[[Sebastjan Cimirotič]] *[[Fabijan Cipot]] *[[Miran Cizelj]] *[[Rudolf Corn]] *[[Aljaž Cotman]] *[[Goran Cvijanović]] *[[Matjaž Cvikl]] *[[Oskar Cvjetičanin]] == Č == *[[Luka Čagalj]] *[[Aleš Čeh]] *[[Anton Čeh (nogometaš)]] *[[Nastja Čeh]] *[[Tim Čeh]] *[[Džengis Čavušević]] *[[Adolf Čepelnik]] *[[Dominika Čonč]] *[[Dejan Čontala]] *[[Domen Črnigoj]] == D == *[[Mladen Dabanovič]] *[[Filip Dangubić]] (Hrvat) *[[Zlatko Dedič|Zlatko Dedić]] *[[Antonio Delamea Mlinar]] *[[Enes Demirović]] *[[Amir Dervišević]] *[[Dejan Djuranović]] *[[Gaber Dobrovoljc]] *[[Sven Dodlek]] *[[Timotej Dodlek]] *[[Jure Dolar]] *[[Darko Domadenik]] *[[Marjan Dominko]] *[[Miha Drnovšek]] *[[Oskar Drobne]] *[[Slaviša Dvorančič|Slaviša Dvorančić]] *[[Simon Dvoršak]] *[[Elvedin Džinić]] == E == *[[Leo Ejup]] *[[Ismet Ekmečič|Ismet Ekmečić]] *[[Patrik Eler]] *[[Branko Elsner]] *[[Luka Elsner]] *[[Marko Elsner]] *[[Rok Elsner]] *[[Timi Max Elšnik]] *[[Robert Englaro]] *[[Adolf Erman]] *[[Josip Erman]] *[[Kristina Erman]] *[[Kaja Eržen]] == F == *[[Adriano Fegić]] *[[Suad Filekovič]] *[[Željko Filipović]] *[[Ivan Firer]] *[[Matjaž Florjančič|Matjaž Florijančič]] *[[Sašo Fornezzi]] *[[Franjo Frančeškin|Franjo "Franček" Frančeškin]] *[[Alojz Fricelj]] *[[Tomaž Frič]] == G == *[[Filip Gačevski]] *[[Damjan Gajser]] *[[Saša Gajser]] *[[Marinko Galič]] *[[Erik Gliha]] *[[Primož Gliha]] *[[Sebastjan Gobec]] *[[Lana Golob]] *[[Miha Golob (nogometaš)|Miha Golob]] *[[Tibor Gorenc Stankovič]] *[[Lucija Grad]] *[[Domen Gril]] *[[Jan Gorenc]] *[[Gorazd Gorinšek]] *[[Lovro Grajfoner]] *[[Marko Gruškovnjak]] *[[Jon Gorenc-Stankovič]] *[[Ivica Guberac]] *[[Javier Antonio Grbec]] == H == *[[Safet Hadžić]] *[[Jasmin Handanovič|Jasmin Handanović]] *[[Samir Handanovič|Samir Handanović]] *[[Edo Hočevar]] *[[Branko Horjak]] *[[Branko Horvat]] (*1950) *[[Jana Horvat (*1992)|Jana Horvat]] *[[Lucas Mario Horvat]] *[[Kristjan Horžen]] *[[Dino Hotić]] *[[Lucas Mario Horvat]] == I == *[[Senijad Ibričić]] (bos.-slov.) *[[Branko Ilič]] *[[Josip Iličić]] *[[Patrik Ipavec]] *[[Janko Irgolič]] *[[Zdenko Iskra]] *[[Rudi Istenič]] *[[Đorđe Ivanović]] (Srb) *[[Lara Ivanuša]] == J == *[[Saša Jakomin]] *[[Jaka Jakopič]] *[[Arnel Jakupović]] (avstr.-slov.) *[[Nemanja Jakšić]] *[[Matjaž Jančič]] *[[Erik Janža]] *[[Lado Janžekovič]] - [[Žeko]] *[[Luka Janžekovič]] *[[Enej Jelenič]] *[[Alfred Jermaniš]] *[[Aleš Jeseničnik]] *[[Bojan Jokić]] *[[Boban Jović]] *[[Ažbe Jug]] *[[Amer Jukan]] == K == *[[Aleš Kačičnik]] *[[Mattias Käit]] *[[Kevin Kampl]] *[[Nik Kapun]] *[[Iztok Kapušin]] *[[Amir Karič|Amir Karić]] *[[Žan Karničnik]] *[[Srečko Katanec]] *[[Tomaž Kavčič]] *[[Tjaša Kavšak]] *[[Matjaž Kek]] *[[Doris Kelenc]] *[[Dejan Kelhar]] *[[Luka Kerin]] *[[Sara Ketiš]] *[[Andraž Kirm]] *[[Herbert Klančnik]] *[[Tilen Klemenčič]] *[[Denis Klinar]] *[[Marko Kmetec]] *[[Aleksander Knavs]] *[[Radenko Kneževič]] *[[Vladimir Kokol]] *[[Aleš Kokot]] *[[Miha Kokot]] *[[Špela Kolbl]] *[[Žan Kolmanič]] *[[Andrej Komac (nogometaš)|Andrej Komac]] *[[Jan Koprivec]] *[[Robert Koren]] *[[Kaja Korošec]] *[[Evelina Kos]] *[[Filip Kosi]] *[[Dušan Kosič]] *[[Sandi Košir]] *[[Andrej Kotnik]] *[[Žiga Kous]] *[[Nino Kouter]] *[[Alen Kozar]] *[[Mihael Kozjek]] *[[Aleš Kožar]] *[[Alen Krajnc]] *[[Luka Krajnc]] *[[Barbara Kralj]] *[[Mladen Kranjc]] *[[Sonja Kranjc]] *[[Aljaž Krefl]] *[[Boštjan Kreft]] *[[Ivan Križaj]] *[[Rene Krhin]] *[[Aleš Križan]] *[[Marko Križnik]] *[[Rok Kronaveter]] *[[Filip Kukuličić]] *[[Gal Kurež]] *[[Jasmin Kurtić]] *[[Zala Kuštrin]] == L == *[[Jure Langerholc]] *[[Klemen Lavrič]] *[[Dejan Lazarević]] *[[Igor Lazič]] *[[Maks Lešnik|Maks Lečnik]] *[[Jurij Legat]] *[[Jelka Lenard]] *[[Uroš Likar]] *[[Zlatan Ljubijankič]] *[[Anej Lovrečič]] *[[Nik Lorbek]] *[[Mitja Lotrič]] *[[David Lukanc]] *[[Tina Lukšič]] == M == *[[Žan Majer]] *[[Luka Majcen]] *[[Sara Makovec]] *[[Danijel Marčeta]] *[[Dominic Maroh]] *[[Tina Marolt]] *[[Amadej Maroša]] *[[Matic Maruško]] *[[Tim Matavž]] *[[Darijan Matič]] *[[Jure Matjašič]] *[[Aljoša Matko]] *[[Feri Maučec]] *[[Igor Maver]] *[[Borut Mavrič]] *[[Matej Mavrič Rožič]] *[[Aleš Mejač]] *[[Zala Meršnik]] *[[Aleš Mertelj]] *[[Jasmin Mešanović]] *[[Miha Mevlja]] *[[Nejc Mevlja]] *[[Siniša Mihajlovič]]? *[[Maksimilijan Mihelčič|Maks(imilijan) Mihelčič]] *[[Rene Mihelič]] *[[Radenko Mijatović]] *[[Milan Miklavič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Darko Milanič]] *[[Martin Milec]] *[[Željko Milinovič]] *[[Željko Mitrakovič]] *[[Nemanja Mitrović]] *[[Jan Mlakar]] *[[Denis Mojstrovič]] *[[Mitja Mörec]] *[[Lucija Mori]] *[[Ajdin Mulalić]] *[[Moira Murić]] * == N == *[[Tilen Nagode]] *[[Dejan Nemec]] *[[Sara Nemet]] *[[Igor Nenezić]] *[[Džoni Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Milivoje Novakovič]] * == O == *[[Branko Oblak]] *[[Jan Oblak]] *[[Robert Oblak]] *[[Matko Obradović]] *[[Milan Osterc]] *[[Damjan Ošlaj]] *[[Dragan Ovčina]] *[[Nik Omladič]] *[[Alen Ožbolt (nogometaš)|Alen Ožbolt]] == P == *[[Nik Pačarić]] *[[Matej Palčič]] *[[Vanja Panić]] *[[Jani Pate]] *[[Miran Pavlin]] *[[Matej Pavlović]] *[[Zoran Pavlovič]] *[[Andrej Pečnik]] *[[Nejc Pečnik]] *[[Tilen Pečnik]] *[[Damir Pekič]] *[[Denis Perger]] *[[Lučjo Pertič]]/[[Petrič]]? *[[Matej Peternel]] *[[Aleks Pihler]] *[[Bogdan Pirc]] *[[Esad Pirc]] *[[Simon Pirc]] *[[Josip Pirmajer]] *[[Janez Pišek]] *[[Luka Piškurič]] *[[Stojan Plešinac]] *[[Alen Ploj]] *[[Aljaž Ploj]] *[[Vito Plut]] *[[Matej Podlogar]] *[[Niko Podvinski]] *[[Jalen Pokorn]] *[[Andrej Poljšak]] *[[Danilo Popivoda]] *[[Denis Popović]] *[[Nejc Potokar]] *[[Ksenja Povh]] *[[Rudi Požeg-Vancaš]] *[[Bojan Prašnikar]] *[[Lara Prašnikar]] *[[Luka Prašnikar]] *[[Nina Predanič]] *[[Martin Pregelj]] *[[Marko Pridigar]] *[[Tomislav Prosen|Tomislav (Tomo) Prosen]] *[[Nenad Protega]] *[[Anja Prša]] *[[Matej Pučko]] *[[Aleš Puš]] *[[Marijan Pušnik]] *[[Franc Puterle]] == R == *[[Aleksandar Radosavljević]] *[[Miroslav Radović]] *[[Aleksander Rajčević]] *[[Robi Rajterič]] *[[Ermin Rakovič]] *[[Saša Ranič]] *[[Matej Rapnik]] *[[Matej Rebol]] *([[Edoardo Reja]]) *[[Rajko Rep]] *[[Jan Repas]] *[[Elvis Ribarič]] *[[Mirko Rihar]] *[[Aleksandar Rodić]] *[[Rok Roj]] *[[Matija Rom]] *[[Tone Rožič]] *[[Rajko Rotman]] *[[Matjaž Rozman]] *[[Tone Rožič]] *[[Mladen Rudonja]] *[[Enes Rujović]] *[[Dejan Rusič]] == S == *[[Erik Salkić]] *[[Miral Samardžić]] *[[Goran Sankovič]] *[[Danilo Saveljič]] *[[Stefan Savić]] *[[Borut Semler]] *[[Dino Seremet]] *[[Simon Sešlar]] *[[Gregor Sikošek]] *[[Marco da Silva]] (fr.-slov.) *[[Vasja Simčič]] *[[Marko Simeunovič]] *[[Vojislav Simeunović]] *[[Predrag Sikimić]] (srb.-slov.) *[[Nejc Skubic]] *[[Herman Slamič]] *[[Grega Sorčan]] *[[Claudio Spinelli]] *[[Miran Srebrnič]] *[[Dalibor Stevanovič]] *[[Petar Stojanović]] *[[Slaviša Stojanović]] *[[Dušan Stojinović]] *[[Janez Strajnar]] *[[Aljaž Struna]] *[[Andraž Struna]] *[[Jernej Sušnik]] == Š == *[[Marinko Šarkezi]] *[[Bian Paul Šauperl]] *[[Sanel Šehić]] *[[Aleksander Šeliga]] *[[Miro Šercer]] *[[Benjamin Šeško]] *[[Ermin Šiljak]] *[[Ante Šimundža]] *[[Matija Širok]] *[[Mirnes Šišić]] *[[Štefan Škaper]] *[[Matija Škarabot]] *[[Davor Škerjanc]] *[[Jan Škrjanec]] *[[Laura Škvorc]] *[[Andraž Šporar]] * *[[Franc Štefanec]] *[[Rajko Štolfa]] *[[Primož Štrajhar]] *[[Deni Štraus]] *[[Rok Štraus]] *[[Ljubiša Štrbac]] *[[Tine Šturm]] *[[Goran Šukalo]] *[[Marko Šuler]] *[[Matjaž Šuligoj (nogometaš)|Matjaž Šuligoj]] *[[Luka Šušnjara]] * == T == *[[Almir Tanjič]] *[[Marcos Tavares]] (brazil.-slov.) *[[Rajko Tavčar]] *[[Stanko Tavčar]] *[[Tjaša Tibaut]] *[[Senad Tiganj]] *[[Ivan Toplak]] *[[Ladislav Törok]] *[[Dejan Trajkovski]] *[[Jure Travner]] *[[Tadej Trdina]] *[[Katja Turk]] * * == U == *[[Zoran Ubavič]] *[[Sašo Udovič]] *[[Adolf Uhan]] - Gandi (1914-2015) == V == *[[Herbert Vabič]] (1941?-2020) *[[Filip Valenčič]] *[[Sandi Valentinčič]] *[[Velimir Varga]] *[[Tilen Vehovec]] *[[Etien Velikonja]] *[[Benjamin Verbič]] *[[Amedej Vetrih]] *[[Arijana Vidmar]] *[[Nejc Vidmar]] *[[Jovan Vidović]] *[[Mitja Viler]] *[[Miro Vodeb]] *[[Tim Vodeb]] *[[Rok Vodišek]] *[[Dalibor Volaš]] *[[Andrés Vombergar]] *[[Mihael Vončina]] *[[Tanja Vrabec]] *[[Tanja Vrabel]] *[[Matic Vrbanc]] *[[Blaž Vrhovec]] *[[Luka Vrhunc]] *[[Dare Vršič]] *[[Haris Vučkić]] *[[Muamer Vugdalič]] *[[Goran Vuk]] *[[Slobodan Vuk]] *[[Marko Vukčević]] *[[Damjan Vuklišević]] *[[Ante Vukušić]] * * * == Z == *[[Joško Zagorc]] *[[Gorazd Zajc]] *[[Rok Zajc]] *[[Miha Zajc]] *[[Luka Zahovič]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Klemen Zaletel]] *[[Žan Zaletel]] *[[Mitha Zatkovič]] *[[Janez Zavrl]] *[[Jani Zavrl]] *[[Darko Zec]] *[[Zoran Zeljkovič]] *[[Rok Zorko]] *[[Josip Zornada|Josip "Pepe" Zornada]]?? *[[Samir Zulič]] *[[Branko Zupan]] *[[Janez Zupančič]] *[[Miha Zupančič]] *[[Nejc Zupančič]] *[[Mateja Zver]] == Ž == *[[Anton Žabjek]] - Žaba *[[Dražen Žeželj]] *[[Urška Žganec]] *[[Branko Žgeč]] *[[Gregor Židan]] *[[Dejan Žigon]] *[[Luka Žinko]] *[[Simon Živec]] *[[Žiga Živko]] *[[Felice Žiža]] *[[Kevin Žižek]] *[[Roman Žižek]] *[[Tonči Žlogar]] *[[Boris Župančič]] *[[Žan Žužek]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih nogometnih trenerjev]] * [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši|*]] n90q9tqp7xyy4hbisdpnlyq3e1u2j1g 0 37393 5735985 5735513 2022-08-18T00:20:22Z Amanesciri2021 205950 /* Z */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Rusmir Bošnjak]]-''Rus'' '''–''' [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Nina Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Sanja Filipović-Čugura]]-''Sanja FC'' – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Luka Flegar]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki]] (''Laetitia Pohl'') – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-''Marlenna'' – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-''Xenia''; ''Anu'' – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sanja FC]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja=? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Klemen Tehovnik]] – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Goran Vasiljević]]-''Vasko'' – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Liza Zavrl]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] r1epw4bqeuav2csrrl605xt6h27kjme 0 37478 5735708 5175791 2022-08-17T13:10:52Z A09 188929 dp inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Škrlatica | Photo = Škrlatica.jpg | Caption = Škrlatica s ceste na [[Vršič]] | Elevation = 2740 [[meter|m]] | Location = [[Gorenjska]], [[Slovenija]] | Range = [[Julijske Alpe]] | Prominence = | Coordinates = | Topographic map = | Type = | Age = | First ascent = 1880 | Easiest route = {{hlist|[[Aljažev dom v Vratih]] (6h)<br/>|[[Koča v Krnici]] - čez Kriško steno (8h)<br/>|[[Zadnjica (dolina)|Zadnjica]] - [[Kriški podi]]}} | name = Škrlatica | country1 = {{SLO}} | map = Slovenija }} '''Škrlatica''' (nekdaj imenovana '''Suhi plaz''') je [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]], ki je z 2740 [[meter|metri]] druga najvišja v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Dostop == Edini [[markacija|markiran]] pristop nanjo pelje z južne strani, od koder vodi [[zavarovana plezalna pot]]. Ta se najprej dvigne po [[melišče|melišču]], ob strani katerega doseže južno [[stena|steno]] in se prek nje povzpne na greben, ki vodi do vrha. Do začetka te poti se je moč povzpeti od [[Aljažev dom v Vratih|Aljaževega doma v Vratih]] (pot do vrha mimo [[Bivak IV. Na Rušju|Bivaka IV. na Rušju]] traja 6 [[ura|ur]]), s [[Kriški podi|Kriških podov]] (5 ur) ali pa iz [[Krnica, Kranjska Gora|Krnice]] (pot je najdaljša in traja do 7 ur). == Zanimivosti == Prvi je po dolgotrajnem iskanju poti na vrh stopil [[Julius Kugy]] v spremstvu [[trenta]]rskih [[gorski vodnik|vodnikov]] [[Andrej Komac (vodnik)|Andreja Komaca]] in [[Matija Kravanja|Matije Kravanja]] leta 1880. Na zelo razglednem vrhu stoji [[križ]], ki so ga člani [[Turistovski klub Skala|Turistovskega kluba Skala]] l. 1934 postavili v spomin vsem gornikom, ki so umrli v slovenskih gorah.<ref>{{navedi novice |url=http://www.gore-ljudje.net/novosti/70190/ |title=Skalaški križ na Škrlatici |newspaper=Tedenske slike |date=6. septembra 1934}}</ref> Križ so leta 1953<ref>{{Cite web|url = http://www.sgk-skala.si/Zbornik80letSkale/Skala1.html|title = Skala 80 let}}</ref> podrli, leta 1996<ref>{{Cite web|url = http://www.gore-ljudje.net/novosti/88727/|title = Bili so pač takšni časi}}</ref> pa ponovno postavili. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih dvatisočakov]] * [[razširjena Slovenska planinska pot]] == Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Škrlatica}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=2 Škrlatica na Hribi.net] * [http://razgledi.damjanleban.com/?pano=skrlatica&naslov=%C5%A0krlatica&sort=visina&how=desc&lang=si Škrlatica 360° na strani Posoški razgledi] [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] ae1av2vd7fps94lspzgm8b5vu0mk0j0 0 38580 5735799 5729656 2022-08-17T18:37:41Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name =Otokar II. Přemysl | title = Češki kralj,<br>[[Vojvodina Avstrija|avstrijski]], [[Vojvodina Štajerska|štajerski]] in [[Vojvodina Koroška|koroški]] vojvoda in<br>[[Vojvodina Kranjska|kranjski]] mejni grof | image =<!-- WD --> | caption =Otokarjev kraljevi pečat | succession =Češki kralj | reign =1253–1278 | coronation =1261, [[Praga]] | full name = | predecessor =[[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] | successor =[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] | spouse = | spouse 1 = Margareta Avstrijska | spouse 2 = Kunigunda Slavonska | issue = Kunigunda Češka<br>[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] | royal house = Přemislovci | dynasty = | father =[[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] | mother = Kunigunda Štaufovska | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | death_date =<!-- WD --> | death_place = | date of burial = | place of burial = Stolnica sv. Vida, Praga |}} '''Otokar II. Přemysl''', [[Čehi|češki]] [[kralj]] in [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]], * okrog [[1230]], † [[26. avgust]] [[1278]]. Otokarju II. je uspelo združiti ozemlje od [[Češka|Češke]] pa do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Po njem je poimenovan [[Kraljevec]], nemško Königsberg (danes [[Kaliningrad]]). == Osebnost Otokarja II. == [[Slika:Po2vNM.JPG|200px|left|thumb|200px|Kip Otokarja II. v Pragi]] Zapis v Kolmarski kroniki pravi, da je bil "plemiške postave, srednje visok, svetlega obraza, moder in bister ter za svojo dobo nadpovprečno zgovoren". Čeprav so se Otokarjevi posmrtni ostanki ohranili le v zelo slabem stanju, je antropolog Emanuel Vlček bolj ali manj potrdil njegov fizični opis iz srednjeveških kronik. Otokar II. je bil povprečno visok, svetle polti in dostojanstven mož z dvorsko vzgojo in za svoj čas dobro izobrazbo. Čeprav je mogoče iz mnogih njegovih dejanj sklepati na velikopoteznost in svobodomiselnost, bi bila taka ocena prenagljena. V letu 1254 je kot kralj recimo potrdil dotlej nevidene pravice židovskemu prebivalstvu: samoupravljanje in pravico do zaščite njihovega imetja. Obenem pa je bil to isti Otokar II., ki je v deželo pozval inkvizicijo. V resničnosti so njegove odločitve vedno odgovarjale predvsem njegovim trenutnim ciljem. Kot večina srednjeveških vladarjev tudi ni prenašal ugovarjanja njegovim odločitvam. Opisi iz avstrijskih kronik, ki se na primer posvečajo predvsem tovrstnim Otokarjevim dejanjem (pa tudi tistim Vaclava II.), preveč simpatije dejansko ne vzbujajo. Nadimek 'železni' so mu dali Kumani po bitki pri Kressenbrunu, kjer so se proslavili Otokarjevi v težke oklepe oblečeni vitezi. Namesto 'zlati', kot so mu tudi pravili, zaradi zlatih las, pa bi mu verjetno bolj pristajalo kako drugo poimenovanje – njegovo bogastvo je namreč izviralo od srebra. [[Slika:Ottokar II Premysl.jpg|thumb|200px|Otokar II. Přemysl]] == Kralj Češke, vojvoda Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske, generalni kapitan Furlanije == Otokar je bil močan srednjeevropski vladar. V obdobju [[interregnum]]a v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] je zavladal obsežnemu ozemlju, ki je segalo preko [[Alpe|Alp]] vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Za časa njegove vladavine je doseglo češko kraljestvo največji gospodarski in politični razmah vse do obdobja [[Karel IV. Luksemburški|Karla IV.]] Zahvaljujoč svojim diplomatskim sposobnostim in iznajdljivi politiki si je Otokar II. poleg češke krone pridobil tudi nazive vojvode [[Avstrija (vojvodina)|Avstrije]] (od leta 1251), vojvode [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] (od leta 1261) in vojvode [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] in [[Kranjska|Kranjske]] (od leta 1269) leta 1272 je postal še furlanski generalni kapitan s čimer je dejansko postal upravitelj [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]] in s tem [[Istra|Istre]], tako je obvladoval ozemlja od Češke do Jadranskega morja, do poraza v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] dne 26. avgusta 1278. S tem je postal najmočnejši vladar v Svetem rimskem cesarstvu in se nekajkrat neuspešno potegoval tudi za cesarsko krono. Gotovo je bila prav njegova izredna moč tista, ki mu je na koncu preprečila postati cesar – proti njemu so se namreč združili mnogi njegovi manjši nasprotniki. Otokarjevemu vrtoglavemu vzponu je sledil prav tako strm padec. [[Slika:Duernkrut3.jpg|thumb|Dežele, ki jim je vladal Otokar II. na vrhuncu moči]] == Spopad z Rudolfom Habsburškim == Češki in avstrijski plemiči so močno Otokarjevo vladavino, uvajanje zahodnega prava in omejevanje njihovih pravic sprejemali izredno težko. S svojo politiko si je kralj nakopal sovražnike predvsem v močnem in vplivnem južnočeškem plemiškem rodu [[Vítkovci|Vítkovcev]]. Opozicija proti Otokarju se je v njegovih deželah, pa tudi v ostalih deželah cesarstva, neprestano krepila. Vrhunec konflikta je prišel v letu 1273, ko je bilo potrebno po smrti Richarda Cornwallskega izvoliti novega rimskega cesarja. Enoglasno je bil izvoljen do tistega časa praktično neznani [[Rudolf I. Habsburški]]. Plemiči rimskega cesarstva si za cesarja niso želeli močnega Otokarja, Rudolfa pa so imeli za šibkega in vodljivega. Dobro so se zavedali, za koga so se odločili, na podlagi ponarejenih dokumentov. Otokar Rudolfove izvolitve ni priznal, saj ga k izboru niso pozvali, češki glas pa so nadomestili z bavarskim. V tistem trenutku je slabo precenil situacijo v cesarstvu, saj se ni zavedal moči opozicije, ki je težila k razbitju njegove vladavine. Predvsem pa je podcenil osebnost in sposobnost Rudolfa, prvega znanega Habsburžana. 19. novembra 1273 je Rudolf izdal razglas, po katerem so bile vse spremembe meja od leta 1245 podvržene novi cesarski potrditvi. Otokar se je lahko upravičeno bal, da bo moral cesarju vrniti vojvodine Avstrijo, Koroško, Štajersko in Kranjsko (njegova pravica do Češke ni bila sporna). Rudolf je začel kmalu protipravno posegati v zadeve češkega kraljestva in podpirati vso češko plemstvo, ki je bilo svojemu kralju nenaklonjeno. Na svojo stran je na koncu pridobil še enega močnega Otokarjevega zaveznika, bavarskega vojvodo Heinricha, tako da mu je na hitro obljubil roko svoje hčere ter si tako zagotovil prehod cesarske vojske prek Bavarske pri načrtovanem vpadu v Avstrijo. Pod pritiskom z vseh strani, še posebej pa s strani vse močnejšega domačega plemstva, je bil Otokar leta 1276 prisiljen z Rudolfom skleniti [[Dunajski mir]] in se odpovedati vseh svojih alpskih ozemelj in Chebskega okraja. Za češko kraljestvo je to sicer pomenilo izgubo dosedanjih ozemeljskih pridobitev, vendar so bila Otokarju preko dogovora o poroki (njegovemu sinu [[Venčeslav II. Češki|Venčeslavu]] je bila obljubljena roka ene od Rudolfovih hčera) zagotovljena druga obsežna ozemlja. Češki kralj se je postopoma znašel v neprijetnem položaju, saj je Rudolf nanj pritiskal z vedno novimi pogoji in zahtevami. Cesar pa je po drugi strani izgubil simpatije plemičev v Avstriji, osvobojeni od Otokarjeve »tiranije«, saj jih je stiskal z novimi in novimi davki. Otokar se je odločil, da razreši to nevzdržno situacijo z [[bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]] leta 1278, v kateri pa je bil vojaško poražen. Po bitki so ga do smrti potolkli sorodniki [[Siegfried Marenberški|Siegfrieda Marenberškega]], štajerskega plemiča, ki ga je Otokar II. leta 1272 obtožil veleizdaje in dal usmrtiti brez sodnega procesa. Njegova smrt je pomenila za Rudolfa še toliko večjo zmago, saj je s tem postal edini pravi hegemon nad Slovani v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. == Omembe v literaturi == Otokarja II. in njegovega sina Vaclava II. ter Rudolfa omenja [[Dante Alighieri]] v [[Božanska komedija|Božanski komediji]], v Vicah, Pesem VII, pod imeni "Ottocar", "Vinceslaus" in "Rodolph". == Viri == Dante Alighieri: Project Gutenberg. The Vision of Purgatory. Elektronski vir, dosegljiv na naslovu http://www.gutenberg.org/files/8795/8795-h/8795-h.htm#link7 dne 4. 5. 2013 {{S-začetek}} {{s-hou|[[Přemyslidi]]|| okoli 1233|26. avgust |1278}} {{s-reg|}} {{succession box|title=Kralj Češke | before=[[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]]| after=[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]| years=1253–1278}} {{S-bef|before=[[Friderik II. Avstrijski|Friderik II.]]}} {{S-ttl|title= [[Vojvodina Avstrija|Vojvoda Avstrije]] in [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] |years=1251/1260–1276}} {{S-aft|after=[[Rudolf I. Nemški|Rudolf I.]]|rows=2}} {{S-bef|before=[[Ulrik III. Koroški|Ulrik III.]]}} {{S-ttl|title= [[Vojvodina Koroška|Vojvoda Koroške]]<br>[[Vojvodina Kranjska|Mejni grof Kranjske]]|years=1269–1276}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Otokar II. Přemysl}} [[Kategorija:Češki kralji]] [[Kategorija:Přemyslidi]] [[Kategorija:Koroški vojvode]] [[Kategorija:Padli v boju]] mer0gyoljzct924ezkkzwk8eaak84nh 0 40428 5735800 5483161 2022-08-17T18:38:19Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki : ''Za druge [[1 (število)|1.]] [[divizija|divizije]] glej [[1. divizija]].'' {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=1. pehotna divizija<br />1. Infanterie-Division<br />Wehrgauleitung Köningsberg (''Poveljstvo vojaškega okrožja Köningsberg'')<br />Artillerieführer I (''[[Artilerija|Artilerijski]] poveljnik I'') |image=[[Slika:1st Infanterie Division Logo (Wehrmacht 1934-1945).svg|100px|Znak enote]] |caption=Znak enote |dates=Oktober [[1934]] - [[8. maj]] [[1945]] |country=[[Tretji rajh]] |allegiance=[[Wehrmacht]] |branch=[[Heer (Wehrmacht)|Heer]] |type=[[Pehotna divizija]] |specialization=[[Pehotno bojevanje]] |size=[[Divizija]] |command_structure=[[XXVI. korpus (Wehrmacht)|XXVI. korpus]] ''(zadnja)'' |current_commander= |garrison=[[Kaliningrad|Königsberg]], [[Vzhodna Prusija]] |colonel_in_chief= |colonel_of_the_regiment= |nickname=Friedrich der Große (''[[Friedrich Veliki]]'')<br />Ostpreußen (''[[Vzhodna Prusija]]'') |patron= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles='''[[Druga svetovna vojna]]:'''<br />* [[Poljska kampanja (1939)|Poljska kampanja]]<br />* [[Francoska kampanja (1940)|Francoska kampanja]]<br />* [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Vzhodna fronta]] |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= }} '''1. pehotna divizija''' (izvirni [[nemščina|nemški]] [[naziv]] ''1. Infanterie-Division'') je bila [[Pehotna divizija|pehotna]] [[divizija]] v sestavi [[Heer (Wehrmacht)|redne nemške kopenske vojske]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. == Zgodovina == [[Divizija]] je bila ustanovljena oktobra 1934 v [[Vzhodna Prusija|vzhodnopruskem]] Königsbergu (današnjem [[Kaliningrad]]u). Zaradi določil in omejitev [[versajski sporazum|versajskega sporazuma]], podpisanega po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], je bila ustanovljena pod tajnim nazivom '''Wehrgauleitung Köningsberg''', s čimer so [[Nemci]] prikrili pravi namen te nove [[vojaška formacija|formacije]]. Kmalu po ustanovitvi so zamenjali naziv in tokrat je dobila novo [[kodno ime]] '''Artillerieführer I'''. Organske polkovne [[vojaška enota|enote]] so bile ustanovljene z razširitvijo ''[[1. (pruski) pehotni polk|1. (pruskega) pehotnega polka]]'' ''[[1. divizija (Reichswehr)|1. divizije]]'' [[Reichswehr]]a. Divizija je bila skoraj izključno sestavljena iz [[Vzhodni Prusi|vzhodnopruskih]] [[rekrut]]ov; tako so nadaljevali [[tradicija|tradicijo]], ki se je kazala tudi v tem, da je divizijski znak postal [[grb]] [[Hohenzollerji|Hohenzollerjev]] (vladarska dinastija od 1871 do 1918). Ko je bil 15. oktobra 1935 uradno ustanovljen [[Wehrmacht]] (ki je deloval skrivoma že več kot leto dni), je divizija dobila uradno ime '''1. pehotna divizija'''. 3. februarja 1936 so divizijo prestavili v [[Insterburg]]. Ob [[splošna mobilizacija|splošni mobilizaciji]] leta 1939 je bila divizija [[aktivna divizija|aktivna]] v sestavi Wehrmachta, zato je predstavljala [[divizija 1. vala|divizijo prvega vala]]. Leta 1939, med [[operacija Weiß|invazijo na Poljsko]], je bila divizija del ''[[XXVI. korpus (Wehrmacht)|XXVI. korpusa]]'', ki je bil v sestavi ''[[3. armada (Wehrmacht)|3. armade]]''. Divizija je doživela [[bojni krst]], ko je prodrla na [[Poljska|poljsko]] ozemlje preko vzhodnopruske meje. Da bi prodrla do [[Varšava|Varšave]], je morala prej zajeti močno [[fortifikacija|utrjeno]] mesto [[Mława]], ki jo je držala poljska ''[[20. pehotna divizija (Poljska)|20. pehotna divizija]]'' in bližnja ''[[Mazowiecka konjeniška brigada]]''. ''1. pehotna divizija'' je napadala desno krilo poljske ''20. divizije'', ki je zavrnila [[napad]], a vseeno so Nemci uspeli ustvariti [[vrzel (vojaštvo)|vrzel]] med [[obramba (vojaštvo)|obrambnimi]] [[položaj (vojaštvo)|položaji]] [[oborožene sile Poljske|oboroženih sil Poljske]]. [[Poljaki]] so bili tako primorani zapustili Mławo in so se umaknili na nove [[obrambni položaj|obrambne položaje]] vzdolž [[reka|reke]] [[Vistula]], severno od Varšave. Po hudih bojih med 1. in 4. septembrom je bila ''1. pehotna divizija'' premeščena južno in vzhodno, kjer je prečkala reki [[Narev]] in [[Bug]], nato pa se je borila blizu [[Wegrow]]a in [[Garwolin]]a, dokler ni končala [[kampanja|kampanje]] vzhodno od Varšave blizu [[Siedice|Siedic]]. Divizija je sodelovala tudi v [[francoska kampanja (1940)|francoski kampanji]], a je bila udeležena le v nekaj manjših [[spopad]]ov. Junija 1941 je divizija sodelovala v [[Operacija Barbarossa|napadu na Sovjetsko zvezo]] v sestavi ''[[armadna skupina Sever|armadne skupine Sever]]'' in je sodelovala v težkih bojih na proti [[Leningrad]]u. Ko je doživela težke izgube v začetnem obdobju [[invazija|invazije]], je ostala del ''[[I. korpus (Wehrmacht)|1. korpusa]]'', ki je predstavljal glavnino sil za zajetje Leningrada. Oktobra 1943 je bila dodeljena ''[[Armadna skupina Jug|armadni skupini Jug]]''<!--Heeresgruppe Süd--> kot del ''[[XXXXVIII. tankovski korpus (Wehrmacht)|XXXXVIII. tankovskega korpusa]]''<!--XXXXVIII. Panzer-Korps-->. Tu je bila divizija udeležena v hudo [[bitka za Krivoj Rog|bitko za Krivoj Rog]] v [[dnjeperska kampanja|dnjeperski kampanji]] in je bila pozneje tudi [[obkolitev|obkoljena]] z drugimi enotami ''[[1. tankovska armada (Wehrmacht)|1. tankovske armade]]''<!--1. Panzer-Armee--> med Bugom in [[Dnestr]]om marca 1944. Divizija je sodelovala v uspešnem razbitju obroča kot zaščitnica ''[[XLVI. tankovski korpus (Wehrmacht)|XLVI. tankovskega korpusa]]''<!--XLVI.Panzer Corps-->, pri čemer je utrpela težke izgube. Po odmoru in popolnitvi je bila divizija poslana v osrednji del ''[[armadna skupina Sredina|armadne skupine Sredina]]''<!--Heeresgruppe Mitte-->. Ko je prestala [[sovjetska poletna ofenziva (1944)|sovjetsko poletno ofenzivo leta 1944]], je ostala v sestavi zdesetkane [[armadna skupina|armadne skupine]], dokler ni končala vojne, bojujoč se na domačih tleh Vzhodne Prusije. == Razvoj == # Wehrgauleitung Köningsberg # Artillerieführer I # 1.Infanterie-Division == Tradicija == 1. pehotna divizija je nadaljevala [[tradicija|tradicijo]] naslednjih [[vojaška enota|enot]]: # [[grenadirski polk »König Friedrich Wilhelm I« št. 3]] (2. vzhodnopruski)<!--Grenadier-Regiment König Friedrich Wilhelm I (2.Ostpreußisches) Nr.3--> - 1. [[bataljon]], [[1. pehotni polk (Wehrmacht)|1. pehotni polk]]<!--in I./Inf.Reg.1--> # [[pehotni polk »Herzog Karl Von Mecklenburg-Strelitz« št. 43]] (6. vzhodnopruski)<!--Infanterie-Regiment Herzog Karl Von Mecklenburg-Strelitz (6.Ostpreußisches) Nr.43--> - 13. in 14. [[četa]] ter 2. bataljon, 1. pehotni polk <!--13.u.14.Komp. u. II./Inf.Reg.1--> # [[grenadirski polk »Kronprinz« št. 1]] (1. vzhodnopruski)<!--Grenadier-Regiment Kronprinz (1.Ostpreußisches) Nr.1--> - 3. bataljon, 1. pehotni polk<!--III./Inf.Reg.1--> # [[fusilirski polk »Graf Roon« št. 33]] (vzhodnopruski)<!--Füsilier-Regiment Graf Roon (Ostpreußisches) Nr.33--> - 13., 14. četa, 1. in 3. bataljon, [[22. pehotni polk (Wehrmacht)|22. pehotni polk]]<!--13.u.14.Komp., I. u. III./Inf.Reg.22--> # [[pehotni polk »Graf Dönhoff« št. 44]] (7. vzhodnopruski)<!--Infanterie-Regiment Graf Dönhoff (7.Ostpreußisches) Nr.44--> - 2. bataljon, 22. pehotni polk<!--II./Inf.Reg.22--> == Področje delovanja == * [[Poljska]] (september 1939 - maj 1940) * [[Francija]] (maj 1940 - junij 1941) * [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodna fronta]], severni odsek (junij 1941 - oktober 1943) * vzhodna fronta, južni odsek (oktober 1943 - april 1944) * vzhodna fronta, osrednji odsek (maj 1944 - januar 1945) * [[Vzhodna Prusija]] (januar 1945 - maj 1945) == Pomembnejše operacije in bitke == * [[Fall Weiss]] :* [[bitka za Mławo]] * [[francoska kampanja (1940)|francoska kampanja]] * [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodna fronta]]: :* [[operacija Barbarossa]] :* [[bitka za Leningrad]] :* [[bitka za Krivoj Rog]] == Vojna služba == {| border=1 align=center | Datum || Delovanje || Korpus || Armada || Armadna skupina || Področje |- | September 1939 || [[divizija za posebne namene|za posebne namene]] || [[Gen.Kdo.]] || [[3. armada (Wehrmacht)|3. armada]] || [[Armadna skupina Sever (Wehrmacht)|Armadna skupina Sever]] || [[Vzhodna Prusija]], [[Poljska]] |- | December 1939 || rezerva || / || [[6. armada (Wehrmacht)|6. armada]] || [[Armadna skupina B (Wehrmacht)|Armadna skupina B]] || [[Niederrhein]] |- | Januar 1940 || rezerva || / || [[6. armada (Wehrmacht)|6. armada]] || [[Armadna skupina B (Wehrmacht)|Armadna skupina B]] || [[Niederrhein]] |- | Maj 1940 || rezerva || / || [[6. armada (Wehrmacht)|6. armada]] || [[Armadna skupina B (Wehrmacht)|Armadna skupina B]] || [[Belgija]] |- | Junij 1940 || [[boj]]no delovanje || [[I. korpus (Wehrmacht)|I. korpus]] || [[4. armada (Wehrmacht)|4. armada]] || [[Armadna skupina B (Wehrmacht)|Armadna skupina B]] || [[Somme]], [[Loire]] |- | Julij - avgust 1940 || bojno delovanje || [[I. korpus (Wehrmacht)|I.]] || [[7. armada (Wehrmacht)|7. armada]] || [[Armadna skupina B (Wehrmacht)|Armadna skupina B]] || [[Atlantik]] |- | September - december 1940 || bojno delovanje || [[I. korpus (Wehrmacht)|I. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina B (Wehrmacht)|Armadna skupina B]] || [[Vzhodna Prusija]] |- | Januar - april 1941 || bojno delovanje || [[I. korpus (Wehrmacht)|I. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina B (Wehrmacht)|Armadna skupina B]] || [[Vzhodna Prusija]] |- | Maj 1941 || bojno delovanje || [[I. korpus (Wehrmacht)|I. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina C (wehrmacht)|Armadna skupina C]] || [[Vzhodna Prusija]] |- | Junij 1941 || bojno delovanje || [[I. korpus (Wehrmacht)|I. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Riga]]-[[Narva]]-[[Leningrad]] |- | Julija 1941 || bojno delovanje || [[XXVI. korpus (Wehrmacht)|XXVI. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Riga]]-[[Narva]]-[[Leningrad]] |- | Avgust 1941 || bojno delovanje || [[XXXXI. korpus (Wehrmacht)|XXXXI. korpus]] || [[4. tankovska armada (Wehrmacht)|4. tankovska armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Riga]]-[[Narva]]-[[Leningrad]] |- | September - oktober 1941 || || [[XXXVIII. korpus (Wehrmacht)|XXXVIII. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Peterhof]] |- | November 1941 || rezerva || / || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Leningrad]] |- | December 1941 || bojno delovanje || [[XXVIII. korpus (Wehrmacht)|XXVIII. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Leningrad]] |- | Januar - april 1942 || bojno delovanje || [[XXVIII. korpus (Wehrmacht)|XXVIII. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Leningrad]] |- | Maj 1942 || bojno delovanje || [[XXVI. korpus (Wehrmacht)|XXVI. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Wolchow]] |- | Junij - december 1942 || bojno delovanje || [[I. korpus (Wehrmacht)|I. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Wolchow]] |- | Januar 1943 || [[boj]]no delovanje || [[XXVI. korpus (Wehrmacht)|XXVI. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Ladoga]] |- | Februar - marec 1943 || [[boj]]no delovanje || [[LIV. korpus (Wehrmacht)|LIV. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Ladoga]] |- | April - avgust 1943 || [[boj]]no delovanje || [[XXVI. korpus (Wehrmacht)|XXVI. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Ladoga]] |- | September - december 1943 || [[boj]]no delovanje || [[XXVIII. korpus (Wehrmacht)|XXVIII. korpus]] || [[18. armada (Wehrmacht)|18. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Tigoda]] |- | Januar 1944 || rezerva || / || [[1. tankovska armada (Wehrmacht)|1. tankovska armada]] || [[Armadna skupina Jug]] || [[Winniza]] |- | Februar - marec 1944 || [[boj]]no delovanje || [[XXXXVI. korpus (Wehrmacht)|XXXXVI. korpus]] || [[1. tankovska armada (Wehrmacht)|1. tankovska armada]] || [[Armadna skupina Jug]] || [[žep Hube]] |- | Julija 1944 || [[boj]]no delovanje || [[LIX. korpus (Wehrmacht)|LIX. korpus]] || [[1. tankovska armada (Wehrmacht)|1. tankovska armada]] || [[Armadna skupina Severna Ukrajina]] || [[Brody]] |- | Avgust 1944 || [[boj]]no delovanje || [[XXVI. korpus (Wehrmacht)|XXVI. korpus]] || [[3. tankovska armada (Wehrmacht)|3. tankovska armada]] || [[Armadna skupina Sredina]] || [[Schloßberg]] |- | September - oktober 1944 || [[boj]]no delovanje || [[XXVI. korpus (Wehrmacht)|XXVI. korpus]] || [[4. armada (Wehrmacht)|4. armada]] || [[Armadna skupina Sredina]] || [[Schloßberg]] |- | November - december 1944 || [[boj]]no delovanje || [[XXVI. korpus (Wehrmacht)|XXVI. korpus]] || [[3. tankovska armada (Wehrmacht)|3. tankovska armada]] || [[Armadna skupina Sredina]] || [[Schloßberg]] |- | Januar 1945 || [[boj]]no delovanje || [[XXVI. korpus (Wehrmacht)|XXVI. korpus]] || [[3. tankovska armada (Wehrmacht)|3. tankovska armada]] || [[Armadna skupina Sredina]] || [[Schloßberg]] |- | Februar 1945 || [[boj]]no delovanje || [[XXXXI. korpus (Wehrmacht)|XXXXI. korpus]] || [[4. armada (Wehrmacht)|4. armada]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Kaliningrad|Königsberg]] |- | Marec 1945 || rezerva || / || [[Armada Samland]] || [[Armadna skupina Sever]] || [[Samland]] |- | April 1945 || [[boj]]no delovanje || [[XXVI. korpus (Wehrmacht)|XXVI. korpus]] || [[Armada Vzhodna Prusija]] || [[Armadna skupina Vzhod]] || [[Pillau]] |- |} == Sestava == ; 1940 * [[1. pehotni polk (Wehrmacht)|1. pehotni polk]]<!--Infanterie-Regiment 1--> * [[22. pehotni polk (Wehrmacht)|22. pehotni polk]]<!--Infanterie-Regiment 22--> * [[43. pehotni polk (Wehrmacht)|43. pehotni polk]]<!--Infanterie-Regiment 43--> * 1. [[izvidniške enote|izvidniški]] bataljon<!--Divisions-Aufklärungs-Bataillon 1--> * [[1. artilerijski polk (Wehrmacht)|1. artilerijski polk]]<!--Artillerie-Regiment 1--> * [[37. artilerijski polk (Wehrmacht)|37. artilerijski polk]]<!--Artillerie-Regiment 37--> * 1. [[tankovski lovci|tankovskolovski]] bataljon<!--Panzerjäger-Abt. 1--> * 1. [[pionirji|pionirski]] bataljon<!--Pionier-Bataillon 1--> * 1. [[komunikacijske enote|komunikacijski]] bataljon [[pehotne enote|pehotne]] divizije<!--Inf.Div.Nachrichten-Abteilung 1--> * 1. [[nadomestne enote|nadomestni]] bataljon<!--Feldersatz-Bataillon 1--> * [[podporne enote]]<!--Inf.Div.Nachschubführer 1--> ; Maj 1941 * [[1. pehotni polk (Wehrmacht)|1. pehotni polk]]<!--Infanterie-Regiment 1--> * [[22. pehotni polk (Wehrmacht)|22. pehotni polk]]<!--Infanterie-Regiment 22--> * [[43. pehotni polk (Wehrmacht)|43. pehotni polk]]<!--Infanterie-Regiment 43--> * 1. [[izvidniške enote|izvidniški]] bataljon<!--Divisions-Aufklärungs-Bataillon 1--> * [[1. artilerijski polk (Wehrmacht)|1. artilerijski polk]]<!--Artillerie-Regiment 1--> :* 1. bataljon :* 2. bataljon :* 3. bataljon :* 4. bataljon * 1. [[pionirji|pionirski]] bataljon<!--Pionier-Bataillon 1--> * 1. [[komunikacijske enote|komunikacijski]] bataljon [[pehotne enote|pehotne]] divizije<!--Inf.Div.Nachrichten-Abteilung 1--> * 1. [[nadomestne enote|nadomestni]] bataljon<!--Feldersatz-Bataillon 1--> * [[podporne enote]]<!--Inf.Div.Nachschubführer 1--> ; September 1943 * [[1. grenadirski polk (Wehrmacht)|1. grenadirski polk]]<!--Grenadier-Regiment 1--> :* 1. [[bataljon]] :* 2. bataljon :* [[četa]] [[pehotni top|pehotnih topov]] :* [[tankovski lovci|tankovskolovska]] četa * [[22. fusilirski polk (Wehrmacht)|22. fusilirski polk]]<!--Füsilier-Regiment 22--> :* 1. bataljon :* 2. bataljon :* četa [[pehotni top|pehotnih topov]] :* tankovskolovska četa * [[43. grenadirski polk (Wehrmacht)|43. grenadirski polk]]<!--Grenadier-Regiment 43--> :* 1. bataljon :* 2. bataljon :* četa pehotnih topov :* tankovskolovska četa * 1. [[izvidniške enote|izvidniški]] bataljon<!--Divisions-Aufklärungs-Bataillon 1--> * [[1. artilerijski polk (Wehrmacht)|1. artilerijski polk]]<!--Artillerie-Regiment 1--> :* 1. bataljon :* 2. bataljon :* 3. bataljon :* 4. bataljon * 1. [[pionirske enote|pionirski]] bataljon<!--Pionier-Bataillon 1--> * 1. [[komunikacijske enote|komunikacijski]] bataljon [[pehotne enote|pehotne]] divizije<!--Inf.Div.Nachrichten-Abteilung 1--> * [[podporne enote]] ; 1944 * [[1. grenadirski polk (Wehrmacht)|1. grenadirski polk]]<!--Grenadier-Regiment 1--> * [[22. fusilirski polk (Wehrmacht)|22. fusilirski polk]]<!--Füsilier-Regiment 22--> * [[43. grenadirski polk (Wehrmacht)|43. grenadirski polk]]<!--Grenadier-Regiment 43--> * 1. [[divizija|divizijski]] [[fusilirske enote|fusilirski]] [[bataljon]]<!--Divisions-Füsilier-Bataillon 1--> * [[1. artilerijski polk (Wehrmacht)|1. artilerijski polk]]<!--Artillerie-Regiment 1--> * 1. [[tankovski lovci|tankovskolovski]] bataljon<!--Panzerjäger-Abt. 1--> * 1. [[pionirji|pionirski]] bataljon<!--Pionier-Bataillon 1--> * 1. [[komunikacijske enote|komunikacijski]] bataljon [[pehotne enote|pehotne]] divizije<!--Inf.Div.Nachrichten-Abteilung 1--> * 1. [[nadomestne enote|nadomestni]] bataljon<!--Feldersatz-Bataillon 1--> * [[podporne enote]]<!--Inf.Div.Nachschubführer 1--> == Pripadniki == === Divizijski poveljniki === [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-R63872, Georg von Küchler.jpg|thumb|250px|[[Georg von Küchler]]]] {| border=1 | 1. || [[Generalmajor (Wehrmacht)|Generalmajor]] || [[Georg von Küchler]] &nbsp; | (1. november 1934 - 1. april 1935) |- | 2. || [[Generalporočnik (Wehrmacht)|Generalporočnik]] || [[Walther Schroth]] &nbsp; | (1. april 1935 - 1. januar 1938) |- | 3. || Generalporočnik || [[Joachim von Kortzfleisch]] &nbsp; | (1. januar 1938 - 14. april 1940) |- | 4. || Generalporočnik || [[Philipp Kleffel]] &nbsp; | (15. april 1940 - 12. julij 1941) |- | 5. || Generalmajor || [[Doktorat|dr.]] [[Friedrich Altrichter]] &nbsp; | (12. julij 1941 - 4. september 1941) |- | 6. || Generalporočnik || Philipp Kleffel &nbsp; | (4. september 1941 - 16. januar 1942) |- | 7. || Generalporočnik || [[Martin Grase]] &nbsp; | (16. januar 1942 - 30. junij 1943) |- | 8. || Generalporočnik || [[Ernst-Anton von Krosigk]] &nbsp; | (1. julij 1943 - 10. maj 1944) |- | 9. || [[Polkovnik (Wehrmacht)|Polkovnik]] || [[Hans-Joachim Baurmeister]] &nbsp; | (10. maj 1944 - 8. junij 1944) |- | 10. || Generalporočnik || Ernst-Anton von Krosigk &nbsp; | (8. junij 1944 - 30. september 1944) |- | 11. || Generalporočnik || [[Hans Schittnig]] &nbsp; | (1. oktober 1944 - 28. februar 1945) |- | 12. || Generalporočnik || [[Henning von Thadden]] &nbsp; | (28. februar 1945 - 26. april 1945) |- |} === Nosilci visokih vojaških odlikovanj === ; Nosilci viteškega križa železnega križa {| border=1 |- | colspan=5 align=center | [[Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi]] |- | Št. || [[vojaški čini|Čin]] || [[Ime]] || [[Datum]] podelitve || Prejemnik št. |- | 1. || Generalporočnik || [[Martin Grase]] || 23. maj 1943 || 248 |- | 2. || [[Višji vodnik (Wehrmacht)|Višji vodnik]] || [[Alfred Matern]] || 16. april 1945 || 784 |- | 3. || Polkovnik || [[Doktorat|dr.]] [[Walter Lange]] || 13. september 1943 || 300 |- | 4. || Polkovnik || [[Franz Scheidies]] || |31. december 1941 || 43 |- | 5. || [[Major (Wehrmacht)|Major]] || [[Theodor Tolsdorf]] || 15. september 1943 || 302 |- |} <br /> {| border=1 |- | colspan=4 align=center | [[Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa]] |- | Št. || [[vojaški čini|Čin]] || [[Ime]] || [[Datum]] podelitve |- | 1. || ''neznan'' || [[Karl-Heinz Brunsiek]] || (5. april 1945) |- | 2. || ''neznan'' || [[Waldemar Demand]] || (17. marec 1945) |- | 3. || ''neznan'' || [[Werner Gräbner]] || (30. september 1944) |- | 4. || ''neznan'' || [[Martin Grase]] || (18. oktober 1941) |- | 5. || ''neznan'' || [[Gustav Gromeik]] || (19. junij 1942) |- | 6. || ''neznan'' || [[Hans Halten]] || (4. junij 1944) |- | 7. || ''neznan'' || [[Heinrich Held]] || (12. december 1944) |- | 8. || ''neznan'' || [[Heinrich Hennig]] || (9. junij 1944) |- | 9. || ''neznan'' || [[Ulrich Iffland]] || (3. oktober 1943) |- | 10. || ''neznan'' || [[Fritz Jacobeit]] || (11. marec 1945) |- | 11. || ''neznan'' || [[Franz Juschkat]] || (17. februar 1943) |- | 12. || ''neznan'' || [[Friedrich Keussler]] || (23. februar 1944) |- | 13. || ''neznan'' || [[Philipp Kleffel]] || (17. februar 1942) |- | 14. || ''neznan'' || [[Robert Klima]] || (10. avgust 1943) |- | 15. || ''neznan'' || [[Ernst-Anton Krosigk]] || (12. februar 1944) |- | 16. || ''neznan'' || [[Walter Kuhn]] || (23. avgust 1943) |- | 17. || ''neznan'' || [[Walter Lange]] || (10. februar 1943) |- | 18. || ''neznan'' || [[Otto Lasch]] || (17. julij 1941) |- | 19. || ''neznan'' || [[Karl Leimbach]] || (17. marec 1945) |- | 20. || ''neznan'' || [[Hans Lindenau]] || (17. marec 1945) |- | 21. || ''neznan'' || [[Alfred Matern]] || (4. september 1943) |- | 22. || ''neznan'' || [[Bruno Moysies]] || (6. marec 1944) |- | 23. || ''neznan'' || [[Albert Müller]] || (4. oktober 1944) |- | 24. || ''neznan'' || [[Norbert Ottawa]] || (7. september 1943) |- | 25. || ''neznan'' || [[Hans-Georg Romeike]] || (3. september 1943) |- | 26. || ''neznan'' || [[Wilhelm Sabottki]] || (20. marec 1944) |- | 27. || ''neznan'' || [[Heinrich Schaten]] || (9. maj 1945) |- | 28. || ''neznan'' || [[Franz Scheidies]] || (5. avgust 1940) |- | 29. || ''neznan'' || [[Otto Schlesinger]] || (21. april 1944) |- | 30. || ''neznan'' || [[Helmut Schnaarschuh]] || (4. oktober 1944) |- | 31. || ''neznan'' || [[Wolfgang Sichert von Sichartshofen]] || (4. maj 1944) |- | 32. || ''neznan'' || [[Herbert Singer]] || (5. maj 1945) |- | 33. || ''neznan'' || [[Fritz Stillger]] || (14. junij 1943) |- | 34. || ''neznan'' || [[Franz Thiel]] || (11. marec 1945) |- | 35. || ''neznan'' || [[Artur Tiefensee]] || (3. avgust 1944) |- | 36. || ''neznan'' || [[Theodor Tollsdorff]] || (4. december 1941) |- | 37. || ''neznan'' || [[Karl Trautmann]] || (17. marec 1945) |- | 38. || ''neznan'' || [[Gottfried Uhlig]] || (26. november 1944) |- | 39. || ''neznan'' || [[Horst Weissenberg]] || (23. marec 1945) |- | 40. || ''neznan'' || [[Otto Witt]] || (21. september 1944) |- | 41. || ''neznan'' || [[Karl Wohlgemuth]] || (30. september 1944) |- |} ; Nosilci nemškega križa v srebru {| border=1 |- | colspan=4 align=center | [[Seznam nosilcev nemškega križa v srebru]] |- | Št. || [[vojaški čini|Čin]] || [[Ime]] || [[Datum]] podelitve |- | 1. || Oberstabsartz || [[Doktorat|Dr.]] [[Johannes Schultz]] || 22. julij 1944 |- |} ; Nosilci zlatega znaka za bližinski boj {| border=1 |- | colspan=4 align=center | [[Seznam nosilcev zlatega znaka za bližinski boj]] |- | Št. || [[vojaški čini|Čin]] || [[Ime]] || [[Datum]] podelitve |- | 1. || Višji vodnik || [[Fritz Kassing]] || 10. november 1944 |- | 2. || Višji vodnik || [[Franz Juschkat]] || 12. december 1944 |- | 3. || Vodnik || [[Christoph Heinrich]] || 22. marec 1945 |- | 4. || Major || [[Walter Jöres]] || 24. marec 1945 |- | 5. || [[Podčastnik]] || [[Josef von Glinski]] || 24. marec 1945 |- | 6. || Vodnik || [[Fritz Petrick]] || 2. april 1945 |- | 7. || [[Stotnik]] ||[[Herbert Singer]] || 1. maj 1945 |- |} == Glej tudi == * [[seznam pehotnih divizij]] * [[seznam divizij Wehrmachta]] == Zunanje povezave in viri == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.feldgrau.com/InfDiv.php?ID=1 Feldgrau] * [http://www.axishistory.com/index.php?id=1363 Axis History] - v [[nemščina|nemščini]]: * [http://www.lexikon-der-wehrmacht.de/Gliederungen/Infanteriedivisionen/1ID.htm Lexikon der Wehrmacht] == Bibliografija == * W. Haupt - ''Sturmfahrt nach Riga: Juni 1941 Das Infanterieregiment 43 der 1.Infanteriedivision im Kampf um die lettische Hauptstadt'' * [[Werner Richter]] - ''Die 1. Ostpreußische Infanterie-Division'' {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Pehotne divizije Wehrmachta]] [[Kategorija:Divizije druge svetovne vojne|00001]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1934]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]] 8j9kdkewa4q468d2mo08kq8ao15a6kp 0 41572 5735676 5724244 2022-08-17T12:37:21Z 84.39.213.11 /* Večjezičnost */ wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Gorica | official_name = Comune di Gorizia<br />Občina Gorica<br />Comun di Gurize | native_name = Gorizia<br />Gorica<br />Gurize | image_skyline = Sabotin_hill,_Slovenia.jpg | imagesize = | image_alt = | image_flag = | image_caption = Gorica, v ozadju [[Sabotin]] | image_shield = Gorizia-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = | mapsize = 150px | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(36051)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] | frazioni = Grad (''Castello''),<br /> [[Ločnik, Italija|Ločnik]] (''Lucinico''),<br /> [[Oslavje]] (''Oslavia''),<br /> [[Pevma]] (''Piuma''),<br /> [[Šmaver, Italija|Šmaver]] (''San Mauro''),<br /> [[Štandrež]] (''Sant'Andrea''),<br /> [[Stražišče, Italija|Stražišče]] (''Straccis''),<br /> Vallone dell'Acqua,<br /> Gradiscutta,<br /> [[Podgora, Gorica|Podgora]] (''Piedimonte del Calvario''),<br /> Madonnina del Fante,<br /> [[Podturn - Sv. Ana]] (''San Rocco-Sant'Anna''),<br /> [[Rojce, Italija|Rojce]] (''Campagnuzza'') | mayor_party = [[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]] | mayor = [[Rodolfo Ziberna]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 41 | population_footnotes = | population_total = 35980 | population_as_of = 30. april 2009 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Goričani<br>it. Goriziani<ref>[{{lang|sl|Goricjani}}]</ref><br>fur. Gurizans<ref>[{{lang|sl|Guricans}}]</ref> | elevation_footnotes = | elevation_m = 84 | twin1 = | twin1_country = | istat = 031007 | saint = Sveti [[Hilarij Oglejski|Hilarij]] in [[Tacijan Oglejski|Tacijan]] | day = 16. marec | postal_code = 34170 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comune.gorizia.it}} | footnotes = }} '''[[Gorica]]''' ({{Jezik-it|Gorizia}} [go'ri{{IPA|ʦː}}ja], {{Jezik-de|Görz}}, {{Jezik-fur|Gurize}}, [[furlanščina|vzhodno-furlansko]] ''Guriza''; v Novi Gorici je pogovorno znana kot ''stara Gorica''<ref>{{cite book|last1=Meinhof|first1=Ulrike Hanna|title=Living (with) Borders: Identity Discourses on East-West Borders in Europe|date=2002|publisher=Ashgate|location=Aldershot|page=50}}</ref><ref>{{cite news|last1=Fidermuc|first1=Katarina|title=Za železnico lahko hkrati stojiš v dveh Goricah|language=sl|url=http://www.delo.si/nedelo/za-zeleznisko-postajo-lahko-hkrati-stojis-v-dveh-drzavah.html|access-date=December 27, 2017|work=Delo|date=May 14, 2017}}</ref>) je [[mesto]] z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo ([[Nova Gorica|Novo Gorico]] oziroma [[Solkan|Solkanom]] na severovzhodu in [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]] na jugovzhodu), v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]] in je četrto največje mesto te dežele. V mestu in okolici (npr. južnem obmestnem naselju [[Štandrež]]) živi avtohtona [[slovenska manjšina v Italiji|slovenska narodna manjšina]]. V Gorici je sedež [[goriška nadškofija|goriške nadškofije]] in [[goriška metropolija|metropolije]]. Do leta 2017 je bila Gorica tudi sedež [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriške pokrajine]], odtlej pa je središče [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje|Medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje]] (UTI Collio - Alto Isonzo). Skupaj z okoliškimi naselji na obeh straneh meje goriška aglomeracija sestavlja sklenjeno urbano celoto - čezmejno konurbacijo z okoli 70.000 prebivalci. == Etimologija== Italijansko ime ''Gorizia'' izhaja iz slovenskega samostalnika ''gorica'', ki pomeni »majhna gora« ali »grič«, na katerem raste [[vinska trta]]. [[Toponim]] »Gorica« se v pisnih virih prvič zasledi leta [[1001]], v listini, ki jo je izdal cesar [[Oton III.]], ko je [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] podelil polovico vasi [[Solkan]] in Gorice:{{Citatni blok|[...] Medietatem predii Solikano et Gorza nuncupatum. [...]|[[Oton III.]]|Darovalna listina Solkanskega gradu in vile »Gorza«}} == Podnebje == Gorica ima prehodno submediteransko podnebje z veliko sonca, s povprečno milimi in vlažnimi zimami in vročimi poletji. Poletno vročino nemalokrat osvežijo padavine. Na klimatske razmere delno vplivata tudi [[Kras (območje)|kraško podnebje]] in bližina [[Jadransko morje|morja]]. Hribi mesto varujejo pred mrzlimi vetrovi, zato je podnebje primerno tudi za gojenje [[Vinska trta|vinske trte]]. == Zgodovina == === Nastanek urbane naselbine === Gorica je nastala sprva kot utrdba ali prazgodovinski grad, s katerega so nadzirali prehode čez reko [[Soča|Sočo]], naselje pa je nastalo nedaleč od nekdanje [[rimske ceste]] Via Gemina, ki je povezovala [[Oglej|Akvilejo]] in [[Emona|Emono]]. Naselbina se kot ''villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza'' v pisnih virih prvič omenja leta 1001, v listini cesarja [[Oton III.|Otona III.]] <ref>{{navedi knjigo |author= Štih Peter|year=1999 |title=Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza: Študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena |publisher=Goriški muzej |isbn=961-6201-04-2 |cobiss=104375296 |pages=}}</ref> V 11. in 12. stoletju je naselje pridobivalo na pomenu in postalo zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. Po kraju se je že 1100 in 1102 poznejši [[Koroška (vojvodina)|koroški]] vojvoda [[Henrik IV. Koroški|Henrik Spanheimski]] poimenoval goriški, od srede 12. stoletja pa ime naselja prevzamejo pomembni [[Goriški grofje]]. Novejše raziskave nakazujejo, da se je kraj preoblikoval v trško naselbino že preden je [[Majnhard II. Goriški]] 24. junija 1210 izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenskega [[Sejem|sejma]]. === Avstrijsko obdobje === Ko je leta 1500 rodbina Goriških grofov izumrla, so oblastniki v [[Goriška (grofija)|grofiji]] postali avstrijski [[Habsburžani]], po krajši zasedbi [[Beneška republika|Beneške republike]] med letoma 1508 in 1509. Pod habsburško oblastjo se je mesto razširilo ob vznožju gradu. V tem obdobju so v mesto prispeli naseljenci iz severne Italije in razvila se je živahna trgovina. Gorica je postala večetnično mesto, v katerem so govorili [[furlanščina|furlanščino]], [[Nemščina|nemščino]], [[Slovenščina|slovenščino]] ter beneško narečje. [[Slika:Porta Leopoldina.JPG|sličica|Leopoldinska vrata, zgrajena v [[17. stoletje|17. stoletju]] za obisk [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I. Habsburškega]]]] Sredi 16. stoletja je Gorica postala središče [[Protestantizem|protestantske reformacije]], ki se je širila iz sosednjih severovzhodnih vojvodin [[Kranjska|Kranjske]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. Mestu je obiskal tudi vidni slovenski protestantski pridigar [[Primož Trubar]]. Do konca stoletja pa je na Goriškem zaživela katoliška [[protireformacija]], ki jo je vodil tamkajšnji dekan Janez Tavčar, ki je pozneje postal [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]]. Tavčar je bil tudi zaslužen tudi za to, da je v mesto pripeljal [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuite]], ki so nato imeli pomembno vlogo v izobraževalnem in kulturnem življenju. == Spomeniki in zanimivosti == === Verska arhitektura === ==== [[Stolnica svetega Hilarija in Tacijana, Gorica|Stolnica svetega Hilarija in Tacijana]] ==== :Glavna goriška cerkvena stavba. ==== [[Cerkev svetega Ignacija Lojolskega]] ==== :Največna cerkev v Gorici, ob [[Travnik, Gorica|Travniku]]. ==== [[Metodistična evangeličanska cerkev, Gorica|Metodistična evangeličanska cerkev]] ==== :Edina nekatoliška krščanska cerkev v Gorici. ==== [[Goriška sinagoga]] ==== :Središče nekdanje judovske skupnosti. === Trgi === ==== [[Trg Evrope]] ==== :Trg je razdeljen na pol med Italijo in Slovenijo. Nekoč je bila zelena ograja, ki so jo deloma odstranili leta 2004 in popolnoma leta 2022. ==== [[Travnik, Gorica|Travnik]] ==== :Glavni mestni trg nekoč je bil velik travnik, zato še danes Slovenci ga tako imenujejo. V italijanščini pa se je imenoval ''Veliki trg'' (Piazza Grande), po prvi svetovni vojni pa so spremenili ime v ''trg Zmage'' (piazza della Vittoria). == Demografija == Po podatkih [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTATA]] iz 31. januarja 2019 je tedaj v Gorici živelo 3.207 prebivalcev s tujim državljanstvom:<ref>{{Cite web|url=http://demo.istat.it/str2014/index_e.html|title=demo.istat|accessdate=28. februar 2016}}</ref> # {{flagicon|KOS}} [[Kosovo]] - 431 # {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] - 362 # {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina]] - 341 # {{flagicon|ROM}} [[Romunija]] - 254 # {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] - 188 # {{flagicon|MAR}} [[Maroko]] - 179 # {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] - 164 # {{flagicon|SRB}} [[Srbija]] - 146 # {{flagicon|CRO}} [[Hrvaška]] - 125 # {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] - 124. === Večjezičnost === {{glej tudi|furlanščina|goriško narečje|bizjaško narečje|slovenščina}} Gorica je večjezično mesto, kjer se stikajo različne kulture. Prevladujoči jeziki so bili [[furlanščina]], [[nemščina]] in [[slovenščina]]. Italijanščina je začela prevladovati v 17. stoletju, saj je bila skupaj z [[Latinščina|latinščino]] jezik izobraževanja v [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuitskih šolah]]. V 18. stoletju je bila nemščina spet najbolj govorjeni jezik v mestu. V času [[Ilirske province|francoske zasedbe]] (1809–13) je bila najbolj razširjen jezik italijanščina, po vrnitvi [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] pa je ponovno prevladala nemščina. V 60. letih 19. stoletja se je ozaveščenost/pomembnost večjezičnosti povečala. Manjši del goriškega meščanstva je uporabljal italijanščino kot jezik vsakdanjega pogovora in kulture. Italijanščina je tako postala sredstvo za širjenje nacionalističnih teženj, ki so bile v sosedji [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] že močno prisotne. Statistika iz leta 1869 kaže, da je bilo takrat v Gorici 10.000 govorcev furlanščine, 3.500 govorcev slovenščine, 1.800 govorcev nemščine in 1.000 govorcev italijanščine. Leta 1900 je 4.754 goričanov govorilo slovensko, leta 1910 se je število povečalo na 10.790 govorcev, kar je predstavljalo 40 % prebivalstva. 45 % prebivalstva je govorilo italijansko in furlansko in 9 % prebivalstva nemško. Zgodovinarka [[Liliana Ferrari]] v ''Gorizia ottocentesca, fallimento del progetto della Nizza austriaca'' navaja, da vzrok za povečanje govorcev slovenščine niso migracije, temveč to, da so se tisti, ki so se do tedaj v družini pogovarjali slovensko in na delu v italijanščini, izrekli za Slovence. Priključitev Gorice h [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je imela za posledico postopno zmanjšanje rabe slovenščine, zlasti v 20. letih 20. stoletja, ko je oblast prevzela [[Fašizem|Fašistična stranka]] in prepovedala vsakršno rabo slovenskega jezika. Po drugi svetovni vojni je nemščina na tem območju počasi izginila. Danes se v Gorici govorijo [[italijanščina]], [[slovenščina]] in [[furlanščina]] ter regionalna narečja. === Mestne četrti in predeli === # [[Rojce]] <small>(''Campagnuzza'')</small> # [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> # [[Pevma - Štmaver - Oslavje]] <small>(''Piuma-San Mauro-Oslavia'')</small> ## Gasa <small>(''Dosso del Bosniaco'')</small> ## Gropajšče ## Soline # [[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'')</small> # [[Stražce]] <small>(''Straccis'')</small> # [[Svetogorska četrt - Placuta]] <small>(''Montesanto-Piazzutta'')</small> # [[Gorica|Mestno središče]] <small>(''Centro cittadino'')</small> ## [[Goriški grad|Grad]] <small>(''Castello'')</small> # [[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> ## Rumitišče/Jeremitišče <small>(''Case dell'Eremita'')</small> ## Puhlice # [[Podturn - Sveta Ana]] <small>(''San Rocco-Sant'Anna'')</small> # [[Četrt Pešakove Matere Božje]] <small>(''Madonnina del Fante'')</small> * [[Gradiščuta]] <small>(''Gradiscutta'')</small> * [[Grojna]] <small>(''Groina''/''Vallone dell'Acqua'')</small> == Slovenci v Gorici== === Kulturne in verske ustanove === S[[slovenska manjšina v Italiji|lovenska narodna manjšina]] ima v Gorici svoj [[Kulturni dom Gorica]] (od 1981), Katoliški dom – [[Kulturni center Lojze Bratuž]] (od 1962; nova zgradba kulturnega centra 1996), pastoralno središče (personalno župnijo) ter več drugih kulturnih društev in ustanov, mdr. mešani [[pevski zbor Lojze Bratuž]]. === Izobraževanje v slovenskem jeziku === V nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|goriški pokrajini]] je z [[Zaščitni zakon za Slovence v Italiji|Zaščitnim zakonom]] za Slovence v Italiji (Zakon 38/2001) [[slovenščina]] postala zaščitena kot jezik avtohtone [[Slovenci v Italiji|slovenske narodne manjšine]]. Otroci lahko vse obvezno šolanje, ki v Italiji traja 10 let, opravijo v slovenskem jeziku na slovenskih šolah. Na območju nekdanje [[Goriška pokrajina (Italija)|goriške pokrajine]] deluje 6 slovenskih vrtcev, 7 osnovnih šol, 1 nižja srednja šola (Ivan Trinko) in 6 višjih srednjih šol. Višje srednje šole so združene v skupni stavbi v Puccinijevi ulici, kjer lahko učenci izbirajo med tremi [[Gimnazija|gimnazijami]] (klasični licej Primoža Trubarja, znanstveni in humanistični licej Simona Gregorčiča) in tremi tehniškimi zavodi (informatiko na Juriju Vegi, ekonomsko ter turistično smer na Žigi Zoisu). * Osnovne šole na Goriškem: ** Občina Gorica: *** Oton Župančič v Gorici *** Fran Erjavec v Štandrežu *** Josip Abram v Pevmi ** Občina Števerjan: *** Alojz Gradnik v Števerjanu ** Občina Sovodnje ob Soči: *** Peter Butkovič v Sovodnjah ob Soči ** Občina Doberdob: *** Prežihov Voranc v Doberdobu == Kultura == === Evropska prestolnica kulture 2025 === Gorica, skupaj z Novo Gorico, je 18. december 2020 bila proglašena za nosilko naziva »Evropska prestolnica kulture v letu 2025«. === Visoko izobraževanje === * Goriška podružnica [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na [[Seznam cest in ulic v Gorici|Alvianovi ulici]]. * Goriški podružnici [[Univerza v Vidmu|Univerze v Vidmu]] in [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]]. [[Slika:Units sede di Gorizia.jpg|sličica|252x252_pik|Sedež goriške podružnice [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na Alvianovi ulici]] === Mediji === ==== Tisk ==== Izdaje dnevnikov v Gorici: * ''[[Messaggero Veneto|Messaggero Veneto - Giornale del Friuli]]'' * ''[[Il Piccolo]]'' * ''[[Primorski dnevnik]]'' Časopisi in revije: * ''[[Borc San Roc]]'' * ''[[Iniziativa Isontina]]'' * ''[[Isonzo Soča]]'' * ''[[Novi glas]]'' * ''[[Studi Goriziani]]'' * ''[[Voce Isontina]]'' ==== Televizija ==== * [[Canale 6 - TVM]] * [[Telemare]] ===== Uredništva v Gorici: ===== * [[Rai Friuli-Venezia Giulia]] * [[Telefriuli]] * [[Telequattro]] === Hrana === [[Slika:Gubana.jpg|sličica|203x203_pik|[[Gubanica]]]] [[Slika:Rosa di Gorizia.jpg|sličica|203x203_pik|[[Goriška vrtnica]] (rosa di Gorizia), tipični radič]] [[Slika:Gulasch.jpg|sličica|203x203_pik|[[Golaž]]]] Zaradi sobivanja različnih kultur so v kuhinji vidni vplivi nemške, italijanske, slovenske, furlanske in balkanske kulture. Tipične goriške jedi so: [[krudegin|krudegini]] (it. cotechino) in [[kislo zelje]], [[golaž]] ter zeliščna [[frtalja]] (it. frittata). Najbolj tipična sladica je [[gubanica]] (tudi ''gubana''), primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa. Pomembna prireditev, ki poteka od leta 2003 in se je v zadnjih letih zelo razširila, je sejem ''Okusi ob meji'' (Gusti di frontiera), kjer obiskovalci lahko pokusijo mednarodne dobrote. === Prireditve === * [[Amideieva nagrada]] (Premio Sergio Amidei) julija meseca, prireditev za najboljši filmski scenarij * filmforum / Convegno Internazionale di Studi sul Cinema e ''MAGIS Gorizia International Film Studies Spring School'' * [[Evropsko tekmovanje klasične kitare Enrica Mercatalija]] (Concorso Europeo di Chitarra Classica "Enrico Mercatali") maja meseca * [[èStoria]] maja meseca, festival internazionale della storia * [[Musica Cortese]], glasbeni mednarodni festival * [[Mednarodni festival folklore]] in parada (Festival mondiale del Folklore e parata) avgusta meseca * [[Mittelmoda - The fashion award]] septembra meseca, mednarodno tekmovanje za mlade stiliste, od leta [[1993]] * [[Mednarodno tekmovanje v violini »Lipizerjeva nagrada«]] (Concorso Internazionale di Violino "Premio Rodolfo Lipizer") septembra meseca * ''[[Okusi ob meji]]'' (''Gusti di frontiera'') konec septembra, mednarodni festival kuhinje * ''[[Vegetarijanski festival]]'' (''Festival Vegetariano'') julija meseca, vsedržavni festival vegetarijanstva * ''[[Vinum Loci]]'' oktobra meseca, razstava in recenzija antičnih ter avtohtonih vin == Uprava == {{glej tudi|Seznam županov Občine Gorica}} === Župani in politika === [[Slika:Rodolfo Ziberna.jpg|sličica|149x149_pik|[[Rodolfo Ziberna]] ([[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]]), sedanji župan]] Od rojstva Italijanske republike leta [[1946]], večina goriških županov je pripadala političnem področju [[Desna sredina|desne sredine]] in nekaj izjem pa [[Leva sredina|levi sredini]]. Prvi župan republiške dobe je bil [[Giovanni Stecchina]], predstavnik [[Italijanska republikanska stranka|Italijanske republikanske stranke]]; stranka, ki po letu 1946 se je premaknila iz [[Politična levica|levice]] na levo sredino. Po Stecchini je sledilo sedem županov [[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanske demokracije]], tedanja največja in najvplivnejša italijanska stranka. Po letu [[1994]] župani so bili izvoljeni neposredno s strani občanov; prvi je bil [[Gaetano Valenti]], predstavnik [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeve]] stranke [[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]], dvakrat izvoljen. === Pobratenost === * {{Ikonazastave|AUT}} [[Celovec]], od 1965<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www3.comune.gorizia.it/it/gemellaggi-e-collaborazioni|title=GEMELLAGGI E COLLABORAZIONI|accessdate=10. marec 2022}}</ref> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Grosseto]], od 1981<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Sassari]], od 1983<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|AUT}} [[Lienz]], od 1997<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|NLD}} [[Venlo]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|POL}} [[Kielce]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|HUN}} [[Zalaegerszeg]]{{navedi vir}} === Sodelovanje === * {{Ikonazastave|ITA}} [[Innichen|Innichen/San Candido]]<ref name=":0" /> == Znani Goričani == *[[Edvard Rusjan]] (1886-1911) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]], [[pilot]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Josip Rusjan|Josip (Pepi) Rusjan]] (1884-1953) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Boris Cijan]] (1909-1993) [[Slovenci|slovenski]] [[aeronavtika|aeronavtični]] [[inženir]], [[Vojaški pilot|vojaški]] [[Lovsko letalo|lovski]] [[preizkusni pilot|testni]] [[pilot]], [[Učitelj|inštruktor]] letenja, ustanovitelj akademske jadralne skupine v [[Letalski center Maribor|Letalskem centru Maribor]]. *[[Lojze Bratuž]] (1902-1937) [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]] in [[skladatelj]] *[[Frančišek Borgia Sedej]] (1854-1931) [[Slovenci|slovenski]] [[Duhovnik|rimskokatoliški duhovnik]], [[Nadškofija Gorica|goriški škof in nadškof]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * [[Miha Kosi|Kosi M.]] (2007). »Nastanek mesta Gorica - dileme in nove perspektive«, ''Kronika'' '''55''': 171-184. * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} *Bassanese, Valentina. 2017. ''Gorizia e Collio una guida.'' Udine: Odos Libreria Editrice. *Spangher, Maria Rosaria de Vitis Piemonti Luciano. 1997. ''Conosciamo Gorizia: La storia, lo sviluppo, le tradizioni.'' Gorizia: Pro Loco di Gorizia. * Jazbar, Erika; Vogrič, Zdenko:''Gorica: vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti'', Gorica, Zadruga Goriška Mohorjeva, 2008 {{COBISS|ID=239233536}} ISBN 978-88-87407-91-4 * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[Andrejev sejem v Gorici]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Gorizia}} {{wikislovar}} *[http://www.comune.gorizia.it Comune di Gorizia] - uradna stran v italijanščini {{Goriška pokrajina}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Gorica|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} l9q90lal3zq6zwfd0mmrz32wbxt8zxq 5735678 5735676 2022-08-17T12:37:54Z 84.39.213.11 /* Slovenci v Gorici */ wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Gorica | official_name = Comune di Gorizia<br />Občina Gorica<br />Comun di Gurize | native_name = Gorizia<br />Gorica<br />Gurize | image_skyline = Sabotin_hill,_Slovenia.jpg | imagesize = | image_alt = | image_flag = | image_caption = Gorica, v ozadju [[Sabotin]] | image_shield = Gorizia-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = | mapsize = 150px | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(36051)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] | frazioni = Grad (''Castello''),<br /> [[Ločnik, Italija|Ločnik]] (''Lucinico''),<br /> [[Oslavje]] (''Oslavia''),<br /> [[Pevma]] (''Piuma''),<br /> [[Šmaver, Italija|Šmaver]] (''San Mauro''),<br /> [[Štandrež]] (''Sant'Andrea''),<br /> [[Stražišče, Italija|Stražišče]] (''Straccis''),<br /> Vallone dell'Acqua,<br /> Gradiscutta,<br /> [[Podgora, Gorica|Podgora]] (''Piedimonte del Calvario''),<br /> Madonnina del Fante,<br /> [[Podturn - Sv. Ana]] (''San Rocco-Sant'Anna''),<br /> [[Rojce, Italija|Rojce]] (''Campagnuzza'') | mayor_party = [[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]] | mayor = [[Rodolfo Ziberna]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 41 | population_footnotes = | population_total = 35980 | population_as_of = 30. april 2009 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Goričani<br>it. Goriziani<ref>[{{lang|sl|Goricjani}}]</ref><br>fur. Gurizans<ref>[{{lang|sl|Guricans}}]</ref> | elevation_footnotes = | elevation_m = 84 | twin1 = | twin1_country = | istat = 031007 | saint = Sveti [[Hilarij Oglejski|Hilarij]] in [[Tacijan Oglejski|Tacijan]] | day = 16. marec | postal_code = 34170 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comune.gorizia.it}} | footnotes = }} '''[[Gorica]]''' ({{Jezik-it|Gorizia}} [go'ri{{IPA|ʦː}}ja], {{Jezik-de|Görz}}, {{Jezik-fur|Gurize}}, [[furlanščina|vzhodno-furlansko]] ''Guriza''; v Novi Gorici je pogovorno znana kot ''stara Gorica''<ref>{{cite book|last1=Meinhof|first1=Ulrike Hanna|title=Living (with) Borders: Identity Discourses on East-West Borders in Europe|date=2002|publisher=Ashgate|location=Aldershot|page=50}}</ref><ref>{{cite news|last1=Fidermuc|first1=Katarina|title=Za železnico lahko hkrati stojiš v dveh Goricah|language=sl|url=http://www.delo.si/nedelo/za-zeleznisko-postajo-lahko-hkrati-stojis-v-dveh-drzavah.html|access-date=December 27, 2017|work=Delo|date=May 14, 2017}}</ref>) je [[mesto]] z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo ([[Nova Gorica|Novo Gorico]] oziroma [[Solkan|Solkanom]] na severovzhodu in [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]] na jugovzhodu), v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]] in je četrto največje mesto te dežele. V mestu in okolici (npr. južnem obmestnem naselju [[Štandrež]]) živi avtohtona [[slovenska manjšina v Italiji|slovenska narodna manjšina]]. V Gorici je sedež [[goriška nadškofija|goriške nadškofije]] in [[goriška metropolija|metropolije]]. Do leta 2017 je bila Gorica tudi sedež [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriške pokrajine]], odtlej pa je središče [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje|Medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje]] (UTI Collio - Alto Isonzo). Skupaj z okoliškimi naselji na obeh straneh meje goriška aglomeracija sestavlja sklenjeno urbano celoto - čezmejno konurbacijo z okoli 70.000 prebivalci. == Etimologija== Italijansko ime ''Gorizia'' izhaja iz slovenskega samostalnika ''gorica'', ki pomeni »majhna gora« ali »grič«, na katerem raste [[vinska trta]]. [[Toponim]] »Gorica« se v pisnih virih prvič zasledi leta [[1001]], v listini, ki jo je izdal cesar [[Oton III.]], ko je [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] podelil polovico vasi [[Solkan]] in Gorice:{{Citatni blok|[...] Medietatem predii Solikano et Gorza nuncupatum. [...]|[[Oton III.]]|Darovalna listina Solkanskega gradu in vile »Gorza«}} == Podnebje == Gorica ima prehodno submediteransko podnebje z veliko sonca, s povprečno milimi in vlažnimi zimami in vročimi poletji. Poletno vročino nemalokrat osvežijo padavine. Na klimatske razmere delno vplivata tudi [[Kras (območje)|kraško podnebje]] in bližina [[Jadransko morje|morja]]. Hribi mesto varujejo pred mrzlimi vetrovi, zato je podnebje primerno tudi za gojenje [[Vinska trta|vinske trte]]. == Zgodovina == === Nastanek urbane naselbine === Gorica je nastala sprva kot utrdba ali prazgodovinski grad, s katerega so nadzirali prehode čez reko [[Soča|Sočo]], naselje pa je nastalo nedaleč od nekdanje [[rimske ceste]] Via Gemina, ki je povezovala [[Oglej|Akvilejo]] in [[Emona|Emono]]. Naselbina se kot ''villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza'' v pisnih virih prvič omenja leta 1001, v listini cesarja [[Oton III.|Otona III.]] <ref>{{navedi knjigo |author= Štih Peter|year=1999 |title=Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza: Študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena |publisher=Goriški muzej |isbn=961-6201-04-2 |cobiss=104375296 |pages=}}</ref> V 11. in 12. stoletju je naselje pridobivalo na pomenu in postalo zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. Po kraju se je že 1100 in 1102 poznejši [[Koroška (vojvodina)|koroški]] vojvoda [[Henrik IV. Koroški|Henrik Spanheimski]] poimenoval goriški, od srede 12. stoletja pa ime naselja prevzamejo pomembni [[Goriški grofje]]. Novejše raziskave nakazujejo, da se je kraj preoblikoval v trško naselbino že preden je [[Majnhard II. Goriški]] 24. junija 1210 izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenskega [[Sejem|sejma]]. === Avstrijsko obdobje === Ko je leta 1500 rodbina Goriških grofov izumrla, so oblastniki v [[Goriška (grofija)|grofiji]] postali avstrijski [[Habsburžani]], po krajši zasedbi [[Beneška republika|Beneške republike]] med letoma 1508 in 1509. Pod habsburško oblastjo se je mesto razširilo ob vznožju gradu. V tem obdobju so v mesto prispeli naseljenci iz severne Italije in razvila se je živahna trgovina. Gorica je postala večetnično mesto, v katerem so govorili [[furlanščina|furlanščino]], [[Nemščina|nemščino]], [[Slovenščina|slovenščino]] ter beneško narečje. [[Slika:Porta Leopoldina.JPG|sličica|Leopoldinska vrata, zgrajena v [[17. stoletje|17. stoletju]] za obisk [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I. Habsburškega]]]] Sredi 16. stoletja je Gorica postala središče [[Protestantizem|protestantske reformacije]], ki se je širila iz sosednjih severovzhodnih vojvodin [[Kranjska|Kranjske]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. Mestu je obiskal tudi vidni slovenski protestantski pridigar [[Primož Trubar]]. Do konca stoletja pa je na Goriškem zaživela katoliška [[protireformacija]], ki jo je vodil tamkajšnji dekan Janez Tavčar, ki je pozneje postal [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]]. Tavčar je bil tudi zaslužen tudi za to, da je v mesto pripeljal [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuite]], ki so nato imeli pomembno vlogo v izobraževalnem in kulturnem življenju. == Spomeniki in zanimivosti == === Verska arhitektura === ==== [[Stolnica svetega Hilarija in Tacijana, Gorica|Stolnica svetega Hilarija in Tacijana]] ==== :Glavna goriška cerkvena stavba. ==== [[Cerkev svetega Ignacija Lojolskega]] ==== :Največna cerkev v Gorici, ob [[Travnik, Gorica|Travniku]]. ==== [[Metodistična evangeličanska cerkev, Gorica|Metodistična evangeličanska cerkev]] ==== :Edina nekatoliška krščanska cerkev v Gorici. ==== [[Goriška sinagoga]] ==== :Središče nekdanje judovske skupnosti. === Trgi === ==== [[Trg Evrope]] ==== :Trg je razdeljen na pol med Italijo in Slovenijo. Nekoč je bila zelena ograja, ki so jo deloma odstranili leta 2004 in popolnoma leta 2022. ==== [[Travnik, Gorica|Travnik]] ==== :Glavni mestni trg nekoč je bil velik travnik, zato še danes Slovenci ga tako imenujejo. V italijanščini pa se je imenoval ''Veliki trg'' (Piazza Grande), po prvi svetovni vojni pa so spremenili ime v ''trg Zmage'' (piazza della Vittoria). == Demografija == Po podatkih [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTATA]] iz 31. januarja 2019 je tedaj v Gorici živelo 3.207 prebivalcev s tujim državljanstvom:<ref>{{Cite web|url=http://demo.istat.it/str2014/index_e.html|title=demo.istat|accessdate=28. februar 2016}}</ref> # {{flagicon|KOS}} [[Kosovo]] - 431 # {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] - 362 # {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina]] - 341 # {{flagicon|ROM}} [[Romunija]] - 254 # {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] - 188 # {{flagicon|MAR}} [[Maroko]] - 179 # {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] - 164 # {{flagicon|SRB}} [[Srbija]] - 146 # {{flagicon|CRO}} [[Hrvaška]] - 125 # {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] - 124. === Večjezičnost === {{glej tudi|furlanščina|goriško narečje|bizjaško narečje|slovenščina}} Gorica je večjezično mesto, kjer se stikajo različne kulture. Prevladujoči jeziki so bili [[furlanščina]], [[nemščina]] in [[slovenščina]]. Italijanščina je začela prevladovati v 17. stoletju, saj je bila skupaj z [[Latinščina|latinščino]] jezik izobraževanja v [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuitskih šolah]]. V 18. stoletju je bila nemščina spet najbolj govorjeni jezik v mestu. V času [[Ilirske province|francoske zasedbe]] (1809–13) je bila najbolj razširjen jezik italijanščina, po vrnitvi [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] pa je ponovno prevladala nemščina. V 60. letih 19. stoletja se je ozaveščenost/pomembnost večjezičnosti povečala. Manjši del goriškega meščanstva je uporabljal italijanščino kot jezik vsakdanjega pogovora in kulture. Italijanščina je tako postala sredstvo za širjenje nacionalističnih teženj, ki so bile v sosedji [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] že močno prisotne. Statistika iz leta 1869 kaže, da je bilo takrat v Gorici 10.000 govorcev furlanščine, 3.500 govorcev slovenščine, 1.800 govorcev nemščine in 1.000 govorcev italijanščine. Leta 1900 je 4.754 goričanov govorilo slovensko, leta 1910 se je število povečalo na 10.790 govorcev, kar je predstavljalo 40 % prebivalstva. 45 % prebivalstva je govorilo italijansko in furlansko in 9 % prebivalstva nemško. Zgodovinarka [[Liliana Ferrari]] v ''Gorizia ottocentesca, fallimento del progetto della Nizza austriaca'' navaja, da vzrok za povečanje govorcev slovenščine niso migracije, temveč to, da so se tisti, ki so se do tedaj v družini pogovarjali slovensko in na delu v italijanščini, izrekli za Slovence. Priključitev Gorice h [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je imela za posledico postopno zmanjšanje rabe slovenščine, zlasti v 20. letih 20. stoletja, ko je oblast prevzela [[Fašizem|Fašistična stranka]] in prepovedala vsakršno rabo slovenskega jezika. Po drugi svetovni vojni je nemščina na tem območju počasi izginila. Danes se v Gorici govorijo [[italijanščina]], [[slovenščina]] in [[furlanščina]] ter regionalna narečja. === Mestne četrti in predeli === # [[Rojce]] <small>(''Campagnuzza'')</small> # [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> # [[Pevma - Štmaver - Oslavje]] <small>(''Piuma-San Mauro-Oslavia'')</small> ## Gasa <small>(''Dosso del Bosniaco'')</small> ## Gropajšče ## Soline # [[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'')</small> # [[Stražce]] <small>(''Straccis'')</small> # [[Svetogorska četrt - Placuta]] <small>(''Montesanto-Piazzutta'')</small> # [[Gorica|Mestno središče]] <small>(''Centro cittadino'')</small> ## [[Goriški grad|Grad]] <small>(''Castello'')</small> # [[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> ## Rumitišče/Jeremitišče <small>(''Case dell'Eremita'')</small> ## Puhlice # [[Podturn - Sveta Ana]] <small>(''San Rocco-Sant'Anna'')</small> # [[Četrt Pešakove Matere Božje]] <small>(''Madonnina del Fante'')</small> * [[Gradiščuta]] <small>(''Gradiscutta'')</small> * [[Grojna]] <small>(''Groina''/''Vallone dell'Acqua'')</small> == Slovenci v Gorici== === Kulturne in verske ustanove === [[slovenska manjšina v Italiji|Slovenska narodna manjšina]] ima v Gorici svoj [[Kulturni dom Gorica]] (od 1981), Katoliški dom – [[Kulturni center Lojze Bratuž]] (od 1962; nova zgradba kulturnega centra 1996), pastoralno središče (personalno župnijo) ter več drugih kulturnih društev in ustanov, mdr. mešani [[pevski zbor Lojze Bratuž]]. === Izobraževanje v slovenskem jeziku === V nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|goriški pokrajini]] je z [[Zaščitni zakon za Slovence v Italiji|Zaščitnim zakonom]] za Slovence v Italiji (Zakon 38/2001) [[slovenščina]] postala zaščitena kot jezik avtohtone [[Slovenci v Italiji|slovenske narodne manjšine]]. Otroci lahko vse obvezno šolanje, ki v Italiji traja 10 let, opravijo v slovenskem jeziku na slovenskih šolah. Na območju nekdanje [[Goriška pokrajina (Italija)|goriške pokrajine]] deluje 6 slovenskih vrtcev, 7 osnovnih šol, 1 nižja srednja šola (Ivan Trinko) in 6 višjih srednjih šol. Višje srednje šole so združene v skupni stavbi v Puccinijevi ulici, kjer lahko učenci izbirajo med tremi [[Gimnazija|gimnazijami]] (klasični licej Primoža Trubarja, znanstveni in humanistični licej Simona Gregorčiča) in tremi tehniškimi zavodi (informatiko na Juriju Vegi, ekonomsko ter turistično smer na Žigi Zoisu). * Osnovne šole na Goriškem: ** Občina Gorica: *** Oton Župančič v Gorici *** Fran Erjavec v Štandrežu *** Josip Abram v Pevmi ** Občina Števerjan: *** Alojz Gradnik v Števerjanu ** Občina Sovodnje ob Soči: *** Peter Butkovič v Sovodnjah ob Soči ** Občina Doberdob: *** Prežihov Voranc v Doberdobu == Kultura == === Evropska prestolnica kulture 2025 === Gorica, skupaj z Novo Gorico, je 18. december 2020 bila proglašena za nosilko naziva »Evropska prestolnica kulture v letu 2025«. === Visoko izobraževanje === * Goriška podružnica [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na [[Seznam cest in ulic v Gorici|Alvianovi ulici]]. * Goriški podružnici [[Univerza v Vidmu|Univerze v Vidmu]] in [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]]. [[Slika:Units sede di Gorizia.jpg|sličica|252x252_pik|Sedež goriške podružnice [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na Alvianovi ulici]] === Mediji === ==== Tisk ==== Izdaje dnevnikov v Gorici: * ''[[Messaggero Veneto|Messaggero Veneto - Giornale del Friuli]]'' * ''[[Il Piccolo]]'' * ''[[Primorski dnevnik]]'' Časopisi in revije: * ''[[Borc San Roc]]'' * ''[[Iniziativa Isontina]]'' * ''[[Isonzo Soča]]'' * ''[[Novi glas]]'' * ''[[Studi Goriziani]]'' * ''[[Voce Isontina]]'' ==== Televizija ==== * [[Canale 6 - TVM]] * [[Telemare]] ===== Uredništva v Gorici: ===== * [[Rai Friuli-Venezia Giulia]] * [[Telefriuli]] * [[Telequattro]] === Hrana === [[Slika:Gubana.jpg|sličica|203x203_pik|[[Gubanica]]]] [[Slika:Rosa di Gorizia.jpg|sličica|203x203_pik|[[Goriška vrtnica]] (rosa di Gorizia), tipični radič]] [[Slika:Gulasch.jpg|sličica|203x203_pik|[[Golaž]]]] Zaradi sobivanja različnih kultur so v kuhinji vidni vplivi nemške, italijanske, slovenske, furlanske in balkanske kulture. Tipične goriške jedi so: [[krudegin|krudegini]] (it. cotechino) in [[kislo zelje]], [[golaž]] ter zeliščna [[frtalja]] (it. frittata). Najbolj tipična sladica je [[gubanica]] (tudi ''gubana''), primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa. Pomembna prireditev, ki poteka od leta 2003 in se je v zadnjih letih zelo razširila, je sejem ''Okusi ob meji'' (Gusti di frontiera), kjer obiskovalci lahko pokusijo mednarodne dobrote. === Prireditve === * [[Amideieva nagrada]] (Premio Sergio Amidei) julija meseca, prireditev za najboljši filmski scenarij * filmforum / Convegno Internazionale di Studi sul Cinema e ''MAGIS Gorizia International Film Studies Spring School'' * [[Evropsko tekmovanje klasične kitare Enrica Mercatalija]] (Concorso Europeo di Chitarra Classica "Enrico Mercatali") maja meseca * [[èStoria]] maja meseca, festival internazionale della storia * [[Musica Cortese]], glasbeni mednarodni festival * [[Mednarodni festival folklore]] in parada (Festival mondiale del Folklore e parata) avgusta meseca * [[Mittelmoda - The fashion award]] septembra meseca, mednarodno tekmovanje za mlade stiliste, od leta [[1993]] * [[Mednarodno tekmovanje v violini »Lipizerjeva nagrada«]] (Concorso Internazionale di Violino "Premio Rodolfo Lipizer") septembra meseca * ''[[Okusi ob meji]]'' (''Gusti di frontiera'') konec septembra, mednarodni festival kuhinje * ''[[Vegetarijanski festival]]'' (''Festival Vegetariano'') julija meseca, vsedržavni festival vegetarijanstva * ''[[Vinum Loci]]'' oktobra meseca, razstava in recenzija antičnih ter avtohtonih vin == Uprava == {{glej tudi|Seznam županov Občine Gorica}} === Župani in politika === [[Slika:Rodolfo Ziberna.jpg|sličica|149x149_pik|[[Rodolfo Ziberna]] ([[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]]), sedanji župan]] Od rojstva Italijanske republike leta [[1946]], večina goriških županov je pripadala političnem področju [[Desna sredina|desne sredine]] in nekaj izjem pa [[Leva sredina|levi sredini]]. Prvi župan republiške dobe je bil [[Giovanni Stecchina]], predstavnik [[Italijanska republikanska stranka|Italijanske republikanske stranke]]; stranka, ki po letu 1946 se je premaknila iz [[Politična levica|levice]] na levo sredino. Po Stecchini je sledilo sedem županov [[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanske demokracije]], tedanja največja in najvplivnejša italijanska stranka. Po letu [[1994]] župani so bili izvoljeni neposredno s strani občanov; prvi je bil [[Gaetano Valenti]], predstavnik [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeve]] stranke [[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]], dvakrat izvoljen. === Pobratenost === * {{Ikonazastave|AUT}} [[Celovec]], od 1965<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www3.comune.gorizia.it/it/gemellaggi-e-collaborazioni|title=GEMELLAGGI E COLLABORAZIONI|accessdate=10. marec 2022}}</ref> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Grosseto]], od 1981<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Sassari]], od 1983<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|AUT}} [[Lienz]], od 1997<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|NLD}} [[Venlo]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|POL}} [[Kielce]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|HUN}} [[Zalaegerszeg]]{{navedi vir}} === Sodelovanje === * {{Ikonazastave|ITA}} [[Innichen|Innichen/San Candido]]<ref name=":0" /> == Znani Goričani == *[[Edvard Rusjan]] (1886-1911) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]], [[pilot]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Josip Rusjan|Josip (Pepi) Rusjan]] (1884-1953) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Boris Cijan]] (1909-1993) [[Slovenci|slovenski]] [[aeronavtika|aeronavtični]] [[inženir]], [[Vojaški pilot|vojaški]] [[Lovsko letalo|lovski]] [[preizkusni pilot|testni]] [[pilot]], [[Učitelj|inštruktor]] letenja, ustanovitelj akademske jadralne skupine v [[Letalski center Maribor|Letalskem centru Maribor]]. *[[Lojze Bratuž]] (1902-1937) [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]] in [[skladatelj]] *[[Frančišek Borgia Sedej]] (1854-1931) [[Slovenci|slovenski]] [[Duhovnik|rimskokatoliški duhovnik]], [[Nadškofija Gorica|goriški škof in nadškof]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * [[Miha Kosi|Kosi M.]] (2007). »Nastanek mesta Gorica - dileme in nove perspektive«, ''Kronika'' '''55''': 171-184. * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} *Bassanese, Valentina. 2017. ''Gorizia e Collio una guida.'' Udine: Odos Libreria Editrice. *Spangher, Maria Rosaria de Vitis Piemonti Luciano. 1997. ''Conosciamo Gorizia: La storia, lo sviluppo, le tradizioni.'' Gorizia: Pro Loco di Gorizia. * Jazbar, Erika; Vogrič, Zdenko:''Gorica: vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti'', Gorica, Zadruga Goriška Mohorjeva, 2008 {{COBISS|ID=239233536}} ISBN 978-88-87407-91-4 * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[Andrejev sejem v Gorici]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Gorizia}} {{wikislovar}} *[http://www.comune.gorizia.it Comune di Gorizia] - uradna stran v italijanščini {{Goriška pokrajina}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Gorica|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} gdzbr38gfgyk8uk88o9r5tra43j5vr2 0 44655 5735971 3861946 2022-08-17T22:40:09Z 46.123.250.5 wikitext text/x-wiki '''IPP''' je lahko: * [[Individualni partnerski program]] * [[Internet Printing Protocol]] * [[Internistična prva pomoč]] * [[Inštitut Proteini.si Peroj]] {{razločitev}} {{kratice}} glsplibg5g4kyfjh1uajl2f1uocurmn 5735973 5735971 2022-08-17T22:40:48Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.250.5|46.123.250.5]] ([[User talk:46.123.250.5|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Addbot|Addbot]] wikitext text/x-wiki '''IPP''' je lahko: * [[Individualni partnerski program]] * [[Internet Printing Protocol]] * [[Internistična prva pomoč]] {{razločitev}} {{kratice}} 0bptngqyzazfzqfm73coyikumddz1p3 5735974 5735973 2022-08-17T22:41:05Z 46.123.250.5 wikitext text/x-wiki '''IPP''' je lahko: * [[Individualni partnerski program]] * [[Internet Printing Protocol]] {{razločitev}} {{kratice}} kcnex7u6hssnn3udjpqtyhyyor7arbk 5736013 5735974 2022-08-18T06:52:13Z GeographieMan 179499 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.250.5|46.123.250.5]] ([[User talk:46.123.250.5|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09|A09]] wikitext text/x-wiki '''IPP''' je lahko: * [[Individualni partnerski program]] * [[Internet Printing Protocol]] * [[Internistična prva pomoč]] {{razločitev}} {{kratice}} 0bptngqyzazfzqfm73coyikumddz1p3 0 45602 5735801 5472085 2022-08-17T18:38:44Z Yerpo 8417 /* Zasebno življenje */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name= Alfred Jodl |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]] (do 1918)<br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Weimarska republika]] (do 1933)<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]] |serviceyears= 1910–1945 |rank= [[Generalpolkovnik]] |branch= [[Wehrmacht]] |commands= |unit= |battles= [[Prva svetovna vojna]]<br />[[Druga svetovna vojna]] }} [[Slika:Alfred-jodl-72-926.jpg|thumb|Alfred Jodl na Nürnberških procesih]] '''Alfred Jodl''', [[Nemci|nemški]] [[general]], * [[10. maj]] [[1890]], [[Würzburg]], † [[16. oktober]] [[1946]], [[Nürnberg]]. == Zgodnje življenje == Alfred Jodl je bil rojen zunaj zakonske zveze, sin [[Alfred Josef Ferdinand Baumgärtler|Alfred Josefa Ferdinanda Baumgärtler]] v [[Würzburg]]u v [[Nemčija|Nemčiji]]. Šolal se je na kadetski šoli v [[München|Münchnu]], kjer je diplomiral leta 1910 . Po šolanju, se je Jodl pridružil vojski kot [[častnik]] [[Topništvo|topništva]]. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je služil kot [[častnik]] [[Baterija (vojaštvo)|baterije]], pri čemer je bil dvakrat ranjen. Leta 1917 je Jodl kratko služil na vzhodni fronti , preden se vrne na zahodno kot [[častnik]] osebja. == Zasebno življenje == Jodl je bil poročen z [[Irma Gräfin von Bullion|Irmo Gräfin von Bullion]], ki je v [[Kaliningrad|Königsbergu]] spomladi leta 1944 zaradi [[Pljučnica|pljučnice]], nastale po večji operaciji hrbtenice, umrla. Novembra 1944 se je Jodl poročil z [[Luise von Benda]], družinsko prijateljico. == Druga svetovna vojna == Imenovanje Jodla kot [[poveljnik]]a, v zadnjih dneh [[Weimarska republika|Weimarske republike]], imenoval ga je general [[Ludwig Beck]], ki je priznal Jodla kot »človeka iz prihodnosti«. Septembra 1939 je Jodl prvič srečal [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]. Kasneje ga je Hitler izbral za novega načelnika operativnega štaba novoustanovljene [[OKW]]. Jodl je nato deloval kot načelnik štaba med hitro okupacijo [[Danska|Danske]] in [[Norveška|Norveške]]. V [[Bitka za Britanijo|bitki za Britanijo]] je bil Jodl optimističen glede uspeha [[Nemčija|Nemčije]] nad [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]], tako je 30. junija 1940 v časopisu pisalo: »nemška zmaga nad Anglijo je le še vprašanje časa«. Leta 1944 je bil Jodl poškodovan v [[Volčji brlog|Volčjem brlogu]] (nemško: Wolfsschanze), kjer so oficirji z bombno eksplozijo v sobi za sestanke poiskušali izvesti [[atentat]] na [[Hitler]]ja. Zaradi tega je Jodl prejel posebno značko poleg številnih drugih ranjenih vodilnih [[Nacizem|nacističnih]] osebnosti. Ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Evropa|Evropi]] je Jodl podpisal listino o brezpogojni predaji 7. maja 1945 v [[Reims]]u kot predstavnik [[Karl Dönitz|Karla Dönitza]]. == Jodl na Nürnberških procesih == [[Slika:Dead alfredjodl.jpg|thumb|Truplo Alfreda Jodla po [[Obešanje|obešanju]]]] Jodla so po vojni aretirali in ga prepeljali v tabor za vojne ujetnike [[Flensburg]] in kasneje dali pred [[Mednarodno vojaško sodišče]] - [[nürnberški procesi]]. Jodl je bil obtožen zarote za kazniva dejanja zoper miru; načrtovanja, uvajanja in izvajanja vojne agresije; [[Vojni zločin|vojnih zločinov]] in [[Zločin proti človeštvu|zločinov proti človeštvu]]. Oktobra 1946 je bil spoznan za krivega na vseh štirih točkah in bil obsojen na smrt z obešanjem, čeprav je prosil sodišče, naj ga dajo v skladu z vojaškimi tradicijami ustreliti. Jodlove zadnje besede so bile: »Ich grüße dich, mein ewiges Deutschland« - »Pozdravljam te, moja večna Nemčija«. Njegove posmrtne ostanke so upepelili v [[München|Münchnu]], skupaj z ostalimi obešenimi obtoženci. == Napredovanja == * [[Fähnrich]] ([[10. julij]] [[1910]]) * [[poročnik]] ([[28. oktober]] [[1912]]) * [[nadporočnik]] ([[14. januar]] [[1916]]) * [[Rittmeister]] ([[28. september]] [[1921]]) * [[major]] ([[1. februar]] [[1931]]) * [[podpolkovnik]] ([[1. oktober]] [[1933]]) * [[polkovnik]] ([[1. avgust]] [[1935]]) * [[generalmajor]] ([[1. april]] [[1939]]) * [[generalporočnik]] ([[19. julij]] [[1940]]) * [[general artilerije]] ([[19. julij]] [[1940]]) * [[generalpolkovnik]] ([[30. januar]] [[1944]]) == Odlikovanja == <!--imena najbolj poznanih odlikovanj so prevedena; ostale bom pustil v originalu--> * [[viteški križ železnega križa]] ([[7. maj]] [[1945]]) * [[viteški križ železnega križa s hrastovimi listi]] (865.; [[7. maj]] [[1945]]) * [[1914]] [[železni križec]] I. razreda ([[3. maj]] [[1918]]) * [[1914]] [[železni križec]] II. razreda ([[20. november]] [[1914]]) * Kgl. Bayer. Prinz-Regent-Luitpold Jubiläums-Medaille * Kgl. Bayer. Militär-Verdienstorden IV. Klasse mit Schwertern * k.u.k. Österr. Militär-Verdienstkreuz III. Klasse mit der Kriegsdekoration * Verwundetenabzeichen, 1918, in Schwarz * Deutsches Reichssportabzeichen * Ehrenkreuz für Frontkämpfer * Wehrmacht-Dienstauszeichnung IV. bis I. Klasse * Medaille zur Erinnerung an den 13.03.1938 * Medaille zur Erinnerung an den 01.10.1938 * Spange zum EK I ([[23. december]] [[1939]]) * Spange zum EK II ([[30. september]] [[1939]]) * Finn. Freiheitskreuz I. Klasse mit Stern und Schwertern ([[25. marec]] [[1942]]) * Goldenes Ehrenzeichen der NSDAP ([[30. januar]] [[1943]]) * Kgl. Rumän. Orden »Michael der Tapfere« III. Klasse ([[23. december]] [[1943]]) * Kgl. Rumän. Orden »Michael der Tapfere« II. Klasse ([[23. december]] [[1943]]) * Verwundetenabzeichen (20.07.1944) in Schwarz == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam generalpolkovnikov Wehrmachta]] * [[seznam nosilcev viteškega križa železnega križa]] * [[seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi]] == Zunanje povezave == {{commons|Category:Alfred Jodl}} - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.geocities.com/~orion47/WEHRMACHT/HEER/Generaloberst/JODL_ALFRED.html Axis Biography Research] {{RKE}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Jodl, Alfred}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1946]] [[Kategorija:Nemški generali]] [[Kategorija:Nürnberški obtoženci]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci viteškega križa železnega križa]] [[Kategorija:Nosilci viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi]] [[Kategorija:Generali Heera (Wehrmacht)]] [[Kategorija:Nosilci reda Mihaela Pogumnega]] [[Kategorija:Usmrčeni z obešenjem]] 0c9yf09ow3zzmsdg97vx1285vyaztub 0 46095 5735677 5716361 2022-08-17T12:37:29Z A09 188929 -np, dp inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje planinska koča|AC_hut=PZS|locmapin=Slovenija|maintained_by=PD Srednja vas v Bohinju}}'''Vodnikov dom na Velem polju''' (1817 m) je [[planinska postojanka]], ki stoji nad dolino Velega polja ob vznožju pobočja [[Tosc]]a in [[Vernar]]ja. Imenovan je po [[Slovenci|slovenskem]] [[Seznam slovenskih pesnikov|pesniku]] in [[duhovnik]]u [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]]. Prvo kočo sta kot zavetišče že leta 1869 postavila Škantar Žan in Lovrenc na Ledinah, precej blizu današnje koče. V njej je bilo šest ležišč in kurišče. To naj bi bila tudi prva planinska koča, katere skrbnik je bilo društvo, ki se je imenovalo »Triglavski prijatelji«, koča pa se je imenovala »Triglavski tempelj«. To društvo se je kot PD Srednja vas poskušalo registrirati že Leta 1872, a so bile takratne oblasti proti. Prva planinska koča je bila zgrajena in odprta 19. avgusta 1895, že 22.avgusta 1895 pa ga je obiskal Jakob Aljaž. Zgradila jo je Radovljiška podružnica SPD in v spomin na 100-obletnico vzpona Valentina Vodnika (1758-1819) na Mali Triglav, 20. avgusta 1795, poimenovali Vodnikova koča. Leta 1909 so kočo prestavili na današnje mesto, povečali in obili z lesom. Večkrat so jo obnavljali a je kljub temu počasi propadala. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Bohinj-Srednja vas. Zaradi dotrajanosti in povečanega obiska je bila v letih 1954 do 1958 zgrajena nova koča ter odprta 31. avgusta 1958 pod imenom Vodnikov dom. Upravlja jo [[PD Srednja vas v Bohinju]]. Tudi ta dom je bil večkrat obnavljan, večja dela na fasadi so opravili leta 1986. V gostinskem prostoru je 50 sedežev; v 8 sobah je 22 postelj, na skupnem ležišču pa 31 ležišč; zimska soba z 10 ležišči; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko, mobitel, ki je tu že od leta 1993. == Dostopi == * 5 h: iz [[Stara Fužina|Stare Fužine]] mimo [[Planinska koča na Uskovnici|Planinske koče na Uskovnici]] (1154 m) * 4.30: iz Stare Fužine mimo [[Planinska koča na Vojah|Planinske koče na Vojah]] (690 m) * 4 h: od [[Kovinarska koča v Krmi|Kovinarske koče v Krmi]] (870 m), čez Bohinjska vratca * 3 h: z [[Rudno polje|Rudnega polja]] (1340 m), čez Studorski preval == Prehodi == * 2 h: do [[Triglavski dom na Kredarici|Triglavskega doma na Kredarici]] (2515 m), čez Konjsko sedlo in Kalvarijo, (Zahtevna pot) * 2 h: do [[Dom Planika pod Triglavom|Doma Planike pod Triglavom]] (2401 m), (Zahtevna pot) * 3 h: do [[Dom Valentina Staniča|Doma Valentina Staniča]] (2332 m), čez Konjsko sedlo in pobočja pod Ržjo,(Zahtevna pot) * 4 h: do [[Kovinarska koča v Krmi]] (870 m), čez Bohinjska vratca, (Lahka pot) * 2 h: do [[Tržaška koča na Doliču|Tržaške koče na Doliču]] (2151 m), po Velski dolini, (Lahka pot) * 4 h: do [[Zasavska koča na Prehodavcih|Zasavske koče na Prehodavcih]] (2071 m), po Velski dolini in čez Hribarice, (Lahka pot) * 3 h: do [[Planinska koča na Vojah]] (690 m), (Lahka pot) * 3 h: do [[Planinska koča na Uskovnici]] (1154 m), čez planini Tosc in Trstje,(Lahka pot) * 3 h: do [[Planinska koča na Uskovnici]] (1154 m), čez Studorski preval, (Lahka pot) * 5 h: do [[Blejska koča na Lipanci|Blejske koče na Lipanci]] čez Studorski preval ter pobočja Draških vrhov in Debelega vrha (1630 m), (Zahtevna pot) * 5 h: do [[Koča na Planini pri Jezeru|Koče na Planini pri Jezeru]] (1453 m) čez Jezerski in Lazovški preval ter planino v Lazu, (Lahka pot) * 7 h: do [[Koča pri Triglavskih jezerih|Koče pri Triglavskih jezerih]], (1685 m), po Velski dolini in čez Hribarice, (Lahka pot) * 5 h: do [[Kosijev dom na Vogarju|Kosijevega doma na Vogarju]] (1054 m) čez Jezerski preval in planini Krstenica in Blato, (Lahka pot) == Vzponi na vrhove == * 3 h: [[Triglav]] (2864 m), mimo doma Planika, (zelo zahtevna pot) * 3 h: [[Mišelj vrh]] (2350 m), (zahtevno brezpotje) * 3.30 h: [[Mišeljski Konec]] (2464 m), (zahtevno brezpotje) * 2 h: [[Tosc]] (2275 m), (lahka neoznačena pot) * 1.30 h: [[Vernar]] (2225 m), (zelo zahtevno brezpotje) == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih planinskih postojank]] == Viri == * [http://www.pzs.si/koce.php?pid=196 Planinska zveza Slovenije ] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Vodnik Lodge at the Large Field}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=139 Vodnikov dom na Hribi.net] * [http://www.pzs.si/index.php?stran=Seznam%20ko%E8&koca_id=196 www.pzs.si] Vodnikov dom na Velem polju * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/120848/ Jubilej Vodnikovega doma] [[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1895]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1909]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1958]] [[Kategorija:Valentin Vodnik]] [[Kategorija:Planinske koče]] 2vjx3xyg2248rypu29b1nyaypu6pt5x 0 49719 5735861 5388212 2022-08-17T19:38:55Z Alebarasi 50192 +1 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Belgijci|belgijskih]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Belgijcev|Belgija|belgijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Wout van Aert]] *[[Jean Aerts]] *[[Mario Aerts]] *[[Sander Armée]] == B == *[[Frederik Backart]] *[[Adelin Benoît]] *[[Tiesj Benoot]] *[[Kris Boeckmans]] *[[Tom Boonen]] *[[Jean Brankart]] *[[Stig Broeckx]] *[[Johan Bruyneel]] *[[Lucien Buysse]] == C == *[[Victor Campenaerts]] *[[Dimitri Claeys]] *[[Claude Criquielion]] == D == *[[Sean De Bie]] *[[Fred De Bruyne]] *[[Jens Debusschere]] *[[Odile Defraye]] *[[Thomas De Gendt]] *[[Gustaaf Deloor]] *[[Antoine Demoitié]] *[[Frans De Mulder]] *[[Dries Devenyns]] *[[Roger De Vlaeminck]] *[[Liesbet De Vocht]] *[[Maurice De Waele]] *[[Kevin De Weert]] *[[Stan Dewulf]] *[[Jimmy Duquennoy]] *[[Ann-Sophie Duyck]] == E == *[[Remco Evenepoel]] == G == *[[Romain Gijssels]] *[[Philippe Gilbert]] *[[Matthew Gilmore]] == H == *[[Rune Herregodts]] == I == *[[Kevyn Ista]] == J == *[[Roy Jans]] == K == *[[Gilbert Kaes]] *[[Iljo Keisse]] *[[Jens Keukeleire]] *[[Marcel Kint]] *[[Lotte Kopecky]] == L == *[[Firmin Lambot]] *[[Bjorg Lambrecht]] *[[Yves Lampaert]] *[[Willy Lauwers]] *[[Roland Liboton]] == M == *[[Freddy Maertens]] *[[Nikolas Maes]] *[[Romain Maes]] *[[Sylvère Maes]] *[[Filip Meirhaeghe]] *[[Axel Merckx]] *[[Eddy Merckx]] *[[Maxime Monfort]] *[[Jean-Pierre Monséré]] *[[Johan Museeuw]] *[[Daan Myngheer]] == N == *[[Oliver Naesen]] *[[François Neuville]] *[[Christophe Noppe]] == O == *[[Stan Ockers]] == P == *[[Jasper Philipsen]] *[[Baptiste Planckaert]] *[[Maaike Polspoel]] == R == *[[Gaston Rebry]] == S == *[[Jarl Salomein]] *[[Tosh van der Sande]] *[[Alberic Schotte]] *[[Léon Scieur]] *[[Patrick Sercu]] *[[Pieter Serry]] *[[Jasper Stuyven]] == T == *[[Andrej Čmil|Andrei Tchmil]] *[[Dylan Teuns]] *[[Edward Theuns]] *[[Philippe Thys]] == V == *[[Greg Van Avermaet]] *[[Kenneth Vanbilsen]] *[[Jurgen Van den Broeck]] *[[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] *[[Jelle Vanendert]] *[[Lucien Van Impe]] *[[Guillaume Van Keirsbulck]] *[[Rik Van Looy]] *[[Sep Vanmarcke]] *[[Jef Van Meirhaeghe]] *[[Pieter Vanspeybrouck]] *[[Rik Van Steenbergen]] *[[Johan Vansummeren]] *[[Loïc Vliegen]] == W == *[[Zico Waeytens]] *[[Jelle Wallays]] *[[Bart Wellens]] *[[Tim Wellens]] *[[Wouter Weylandt]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Belgijcev|Kolesarji]] [[Kategorija:Belgijski kolesarji|*]] pmmf4kahv1ld6dmakumofurzmot9417 0 49813 5736071 5667566 2022-08-18T11:50:36Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== *[[Marzena Ablewska Lech]]? *[[Janusz Akermann]] *[[Jankel Adler]] * [[Tadeusz Ajdukiewicz]] * [[Zygmunt Ajdukiewicz]] * [[Kazimierz Alchimowicz]] * [[Teodor Axentowicz]] ==B== *[[Antoni Maciej Babiński]] *[[Marcello Bacciarelli]] (it.-polj.) *[[Jan Bąkowski]] *[[Sofia Baudouin de Courtenay]] (1889-1967) (rus.-poljska) * [[Zdzisław Beksiński]] *[[Bernardo Bellotto]] (it.-polj.) *[[Lorenzo Bellotto]] (it.-polj.) * [[Jan Betley]] * [[Henryka Beyer]] *[[Anna Bilińska-Bohdanowiczowa|Anna Bilińska-Bohdanowicz(owa)]] * [[Izaak van den Blocke]] *[[Włodzimierz Błocki]] *[[Sasza Blonder]] (ukr./polj.-fr.) *[[Anna Bogusz]] ? * [[Krzysztof Boguszewski]] *[[Wacław Borowski]] *[[Tadeusz Boruta]] * [[Olga Boznańska]] *[[Konstanty Brandel]] *[[Józef Brandt]] * [[Antoni Brodowski]] * [[Tadeusz Brzozowski (slikar)|Tadeusz Brzozowski]] == C == *[[Stanisław Chlebowski]] *[[Józef Marian Chełmoński|Józef (Marian) Chełmoński]] *[[Adam Chmielowski|Adam (Albert) Chmielowski]] *[[Daniel Chodowiecki]] *[[Jan Chwałczyk]] * [[Leon Chwistek]] * [[Tomasz Ciecierski]] * [[Roman Cieślewicz]] * * [[Boleslaw Cybis]] * [[Jan Cybis]] *[[Florian Cynk]] * [[Wladyslaw Czachorski]] * [[Jozef Czapski|Józef Czapski]] (1896-1993) * [[Marcin Czarny]] * [[Szymon Czechowicz]] *[[Henryk Cześnik]] * [[Tytus Czyzewski]] ==D== * [[Eugeniusz Dabrowski|Eugeniusz Dąbrowski]] *[[Paweł Dadlez]] * [[Stanislaw Debicki|Stanisław Dębicki]] *[[Zbigniew Dłubak]] *[[Andrzej Dłużniewski]] * [[Jan Dobkowski]] *[[Odo Dobrowolski]] (polj.-ukrajinski) * [[Tommaso Dolabella]] * [[Tadeusz Dominik]] * [[Sixtus von Dzbanski]] * [[Edward Dwurnik]] ==E== * [[Eugeniusz Eibisch]] (Eugène Ebiche) (1896-1987) *[[Walery Eljasz-Radzikowski]] *[[Henri Epstein]] (Jud) ==F== * [[Julian Fałat]] * [[Wojciech Fangor]] * [[Jerzy Fedkowicz]] * [[Stanislaw Fijalkowski]] *[[Franciszek z Sieradza]] *[[Tadeusz Fuss-Kaden]] ==G== *[[Stanisław Gałek]] *[[Wojciech Gerson]] *[[Maria Gerson-Dąbrowska]] * [[Stefan Gierowski]] * [[Aleksander Gierymski]] * [[Maksymilian Gierymski]] *[[Jan Nepomucen Głowacki]] *[[Wanda Gołkowska]] ? * [[Jan Gotard]] *[[Henryk Gotlib]] * [[Leopold Gottlieb]] * [[Maurycy Gottlieb]] *[[Stanisław Grabowski]] *[[Teodor Grott]] * [[Artur Grottger]] *[[Maria Gruza]] * [[Aleksander Gryglewski]] * [[Gustaw Gwozdecki]] == H == *[[Jan (Józef) Haar]] *[[Mikołaj Haberschrack]] (''Nicolaus Haberschrack'') * [[Herman Han]] * [[Karol Hiller]] *[[Wlastimil Hofman]] (češ.-polj.) ==J== * [[Maria Jarema]] *[[Józef Jarema]] *[[Władysław Jarocki]] *[[Bruno Jasieński]] ==K== * [[Ryszard Kaja]] *[[Aleksander Kamiński]] *[[Stanisław Kamocki]] * [[Rajmund Kanelba]] * [[Tadeusz Kantor]] (tudi gled. režiser ...) * [[Leon Kaplinski]] *[[Stanisława de Karłowska]] *[[Alfons Karpiński]] * [[Wincenty Kasprzycki]] *[[Zdzisław Kępiński]]? * [[Moise Kisling|Mojzesz Kisling]] (Moïse Kisling) (jud.-polj.-franc.) *[[Erich Klossowski]] (polj./nem.-franc.) * [[Marcin Kober]] *[[Katarzyna Kobro]] * [[Aleksander Kobzdej]] * [[Roman Kochanowski]] *[[Janusz Kokot]] *[[Aleksander Kokular]] *[[Janina Konarska]] *[[Ludwik Konarzewski]] * [[Lukasz Korolkiewicz]] * [[Jerzy Kossak]] * [[Juliusz Kossak]] * [[Wojciech Kossak]] * [[Franciszek Kostrzewski]] * [[Aleksander Kotsis]] *[[Edgar Kováts]] *[[Edward Krasiński]] * [[Janina Kraupe-Swiderska]] * [[Emil Krcha]] * [[Jan Krieg]] *[[Michalina Krzyżanowska]] * [[Konrad Krzyżanowski]] *[[Alexander Kucharsky|Alexander(-re) Kucharsky]]/-i (polj.-fr.) * [[Tadeusz Kuntze-Konicz]] * [[Ewa Kuryluk]] * [[Teofil Kwiatkowski]] ==L== *[[Andrzej Lachowicz]] *[[Franciszek Ksawery Lampi]] * [[Karol Larisch]] *[[Konstanty Laszczka]] * [[Ludwik de Laveaux]] * [[Jan Lebenstein]] * [[Franciszek Lekszycki]] * [[Tamara de Lempicka]] *[[Alfred Lenica]] * [[Stanislaw Lentz]] * [[Bronisław Wojciech Linke]] * [[Leopold Loeffler]] * [[Krzysztof Lubieniecki]] *[[Władysław Łuszczkiewicz]] == M == * [[Tadeusz Makowski]] * [[Zbigniew Makowski]] * [[Jacek Malczewski]] *[[Rafał Malczewski]] * [[Wladyslaw Malecki]] *([[Kazimir Severinovič Malevič|Kazimir Malevič]] : ukr.-ruski polj. rodu) * [[Louis Marcoussis]] * [[Adam Marczynski]] * [[Jozef Marszewski]] *[[Stanisław Masłowski]] *[[Jan Maszkowski]] * [[Jan Matejko]] /Jan Mateyko *[[Andrzej Matuszewski]] *[[Józef Mehoffer]] * [[Zygmunt Menkes]] (1896-1986) * [[Jakob Mertens]] *[[Michał z Działdowa]] (''Michael'' ''Pictorellus'') * [[Antoni Michalak]] *[[Piotr Michałowski]] * [[Kazimierz Mikulski]] * [[Augustyn Mirys]] *[[Kazimierz Młodzianowski]] * [[Tomasz Moczek]] * [[Anton Moller]] *[[Simon Mondzain]] (judovsko-poljsko-francoski) *[[Jan Czesław Moniuszko]] *[[Mela Muter]] (1876-1967; judovsko-poljsko-francoska) ==N== * [[Artur Nacht Samborski]] *[[Tymon Niesiołowski]] * [[Eligiusz Niewiadomski]] *[[Nikifor]] * [[Jan Piotr Norblin]] * [[Cyprian Kamil Norwid]] *[[Jan Nowak]] *[[Jerzy Nowak]] *[[Krzysztof Nowak]] *[[Roman Nowak]]? * [[Jerzy Nowosielski]] ==O== *[[Edward Okuń]] *Antoni Oleszczyński *[[Roman Opałka]] * [[Aleksander Orłowski]] * [[Martin Jan Ogrodnik]] *[[Kazimierz Ostrowski]] == P == * [[Teresa Pagowska]] * [[Michelangelo Palloni]] *[[Józef Pankiewicz]] (polj.-franc.) *[[Andrzej Partum]] *[[Włodzimierz Pawlak]] *[[Henryk Piątkowski]] *[[Antoni Piotrowski]] *[[Barbara Piwarska]] (''Barbara Ur'') *[[Andrzej Jan Piwarski]] *[[Jan Feliks Piwarski]] * [[Jan Bogumil Plersch]] *[[Aleksander Płoczyński]] *[[Michał Płoński]] *[[Kasper Pochwalski]] * [[Kazimierz Pochwalski]] *[[Władysław Podkowiński]] *[[Krzysztof Polkowski]] * [[Stefan Popowski]] * [[Piotr Potworowski]] * [[Andrzej Pronaszko]] * [[Zbigniew Pronaszko]] * [[Tadeusz Pruszkowski]] (tudi film) * [[Witold Pruszkowski]] == R == * [[Zygmunt Radnicki]] * [[Henryk Rodakowski]] * [[Jan Henryk Rosen]] *[[Erna Rosenstein]] *[[Jerzy Rosołowicz]] *[[Stanisław Jakub Rostworowski]] * [[Hanna Rudzka-Cybisowa]] *[[Kanuty Rusiecki]] (polj.-litovski) * [[Jan Rustem]] * [[Ferdynand Ruszczyc]] * [[Tadeusz Rybkowski]] *[[Edward Rydz-Śmigły]] * [[Czeslaw Rzepinski]] ==S== * [[Stanislaw Samostrzelnik|Stanisław Samostrzełnik]] * [[Jan Sawka]] * [[Martin Schoninck]] *[[Alfred Schouppé]] * [[Daniel Schultz]] * [[Bruno Schulz]] *[[Simon Segal]] (jud.-polj.-franc.) * [[Efraim and Menasze Seidenbeutel]] * [[Jacek Sempolinski]] *[[Adam Setkowicz]] *Tomasz Sętowski * [[Kazimierz Sichulski]] * [[Zygmunt Sidorowicz]] * [[Henryk Siemiradzki]] * [[Jozef Simmler]] * [[Jerzy Skarżyński]] *[[Władysław Skoczylas]] *[[Ludomir Sleńdziński]] (1889-1980) *[[Wincenty Sleńdziński]] (polj.-lit.) * [[Franciszek Smuglewicz]] * [[Marek Sobczyk]] * [[Leszek Sobocki]] *[[Kajetan Sosnowski]] * [[Jan Spychalski]] *[[Ryszard Sroczyński]] * [[Kazimierz Stabrowski]] *[[Piotr Stachiewicz]] * [[Jerzy Stajuda]] *[[Jan Stanisławski]] * [[Jan Byk Franciszek Starowieyski]] * [[Wojciech Korneli Stattler]] *[[Henryk Stażewski]] (1894-1988) * [[Andrzej Stech]] * [[Kajetan Stefanowicz]] *[[Jonasz Stern]] * [[Bartlomiej Strobel]] *[[Jacek Stryjenski]] *[[Zofia Stryjeńska]] *[[Janusz Strzałecki]] *[[Władysław Strzemiński]] *[[Wit Stwosz]] *[[Adam Styka]] (fr., ZDA) *[[Jan Styka]] (>>Fr.) *[[Tadeusz Styka]] (ZDA) * [[January Suchodolski]] == Š == * [[Felicjan Szczesny Kowarski]] * [[Henryk Szczygliński]] * [[Jozef Szermentowski]] * [[Stanislav Szukalski]] *[[Wacław Szymanowski]] * [[Jerzy Eleuter Szymonowicz-Siemiginowski]] == Ś == * [[Władysław Ślewiński]] *[[Andrzej Śramkiewicz]] *[[Kazimierz Śramkiewicz]] == T == *[[Czesław Tański]] *[[Jan Tarasin]] *[[Tomasz Tatarczyk]] * [[Wlodzimierz Tetmajer]] *[[Jadwiga Tetmajer-Naimska]] *[[Jerzy Tchorzewski]] *[[Kazimierz Tomorowicz]] * [[Jan Tricius]] * [[Wincenty Trojanowski]] ==U== * [[Bohdan Urbanowicz]] ==V== * [[Zygmunt Vogel]] ==W== * [[Andrzej Wajda]] * [[Zygmunt Waliszewski]] * [[Jacek Waltos]] * [[Wladyslaw Wankie]] * [[Walenty Wankowicz]] * [[Waclaw Wasowicz]] * [[Czeslaw Wdowiszewski]] *[[Joachim Weingart|Joachim Weingart(en)]] (Jud) * Wojciech Stanisław Weiss ([[Wojciech Weiss]]) * [[Elisabeth Wierzbicka Wela]] * [[Jakub Wessel]] * [[Konrad Winkler]] *[[Mikołaj Wisznicki]]? * [[Stanislaw Witkiewicz|Stanisław Witkiewicz]] (1851-1915) * [[Stanisław Ignacy Witkiewicz]] - Witkacy * [[Romuald Kamil Witkowski]] *[[Wincenty Wodzinowski]] * [[Kazimierz Wojniakowski]] * [[Witold Wojtkiewicz]] *[[Andrzej Wróblewski]] *[[Leon Wyczółkowski]] * [[Jan Wydra]] *[[Feliks Michał Wygrzywalski]] * [[Stanislaw Wyspianski|Stanisław Wyspiański]] * [[Stanisław Ignacy Witkiewicz]] == Z == * [[Marcin Zaleski]] * [[Jan Zamoyski]] *[[Woj­ciech Zu­ba­la]] == Ž == *[[Eugeniusz Żak]] *[[Franciszek Żmurko]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Slikarji]] [[Kategorija:Poljski slikarji|*]] 4p5dpk414n6wngqjxh86xasq060f12u 0 49890 5735846 5719278 2022-08-17T19:27:36Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Maria Chiara Acciarini]] *[[Maurizio Acerbo]] *[[Pietro d'Acquarone]] *[[Gennaro Acquaviva]] *[[Alfredo Acton]] *[[Ferdinando Acton]] *[[Guglielmo Acton]] *[[Josip Agneletto]] *[[Arduino Agnelli]] *[[Maria Sole Agnelli]] *[[Susanna Agnelli]] *[[Corrado Aguias]] *[[Vincenzo Aita]] *[[Mario Albano]] *[[Maria Elisabetta Alberti Casellati]] *[[Gabriele Albertini]] *[[Luigi Albertini]] *[[Gianni Alemanno]] *[[Giuseppe Alessi]] (1905-2009) *[[Angelino Alfano]] *[[Cesare Alfieri di Sostegno]] *[[Dino Alfieri]] *[[Abdon Alinovi]] *[[Paolo Alli]] *[[Giovanni Alliata Di Montereale]] *[[Assunta Almirante]] *[[Giorgio Almirante]] *[[Emerico Amari]] *[[Giuliano Amato]] *[[Alceste de Ambris]] *[[Amilcare de Ambris]] *[[Luigi des Ambrois de Nevache]] *[[Giorgio Amendola]] *[[Giovanni Amendola]] *[[Salvo Andò]] *[[Beniamino Andreatta]] *[[Carlo Andreotti]] *[[Giulio Andreotti]] *[[Filippo Anfuso]] *[[Aldo Aniasi]] *[[Piero Angelini]] *[[Gavino Angius]] *[[Carlo Antoni]] *[[Prospero Francesco Antonini]] *[[Roberto Antonione]] *[[Dario Antoniozzi]] *[[Chiara Appendino]] *[[Laura Arconti]] *[[Pino Arlacchi]] *[[Carlo Armellini]] *[[Paolo Arrigoni]] *[[Anna Ascani]] *[[Antonio Azara]] *[[Carmelo Azzarà]] == B == *[[Guido Baccelli]] *[[Giovanni Bacci]] *[[Vittorio Bachelet]] *[[Pietro Badoglio]] *[[Angelica Balabanoff]] (''Anželika Isaakovna Balabanova'') (rus.-it.) (1869-1965) *[[Cesare Balbo]] *[[Italo Balbo]] *[[Laura Balbo]] Ceccarelli *[[Renato Balduzzi]] *[[Vincenzo Balzamo]] *[[Angiolo Bandinelli]] *[[Maurizio Baradello]] *[[Lucio Barani]] *[[Giuliano Barbolini]] *[[Vito Bardi]] *[[Pier Paolo Baretta]] *[[Paolo Barile]] *[[Pier Arrigo Barnaba]] *[[Athos Bartolucci]] *[[Luigi Barzini ml.]] *[[Giuseppe Basini]] *[[Giorgio Bassani]] *[[Franco Bassanini]] *[[Piero Bassetti]] *[[Lelio Basso]] *[[Fiorenza Bassoli]] *[[Antonio Bassolino]] *[[Giuseppe Bastianini]] *[[Mariangela Bastico]] *[[Luigi Battistelli]] *[[Cesare Battisti (1875-1916)|Cesare Battisti]] *[[Pietro Bastogi]] *[[Riccardo Bauer]] *[[Cesare Beccaria]] *[[Peter Behrens]] *[[Teresa Bellanova]] *[[Katia Bellillo]] *[[Vittorio Beltrami]] *[[Roberto Bencivenga]] *[[Alberto Beneduce]] *[[Brando Benifei]] *[[Camillo Benso]] (grof Cavour) *[[Giorgio Benvenuto]] *[[Ugo Bergamo]] *[[Enrico Berlinguer]] ([[1922]] - [[1984]]) *[[Giovanni Berlinguer]] *[[Luigi Berlinguer]] *[[Mario Berlinguer]] *[[Sergio Berlinguer]] *[[Silvio Berlusconi]] ([[1936]]-) *[[Marija Bernetič]] *[[Carlo Bernini]] *[[Giuseppe Bersani]] *[[Pier Luigi Bersani]] *[[Agostino Bertani]] *[[Giuseppe Berti]] *[[Fausto Bertinotti]] *[[Ettore Bertolè Viale]] *[[Giovanni Battista Bertone]] *[[Alfredo Berzanti]] *[[Engelbert Besednjak]] *[[Giuseppe Biancheri]] *[[Giovanni Bianchi]] *[[Michele Bianchi]] *[[Enzo Bianco]] *[[Michaela Biancofiore]] *[[Adriano Biasutti]] *[[Rosy Bindi]] *[[Alfredo Biondi]] *[[Mario Birardi]] *[[Antonio Bisaglia]] *[[Leonida Bissolati]] *[[Nino Bixio]] *[[Tamara Blažina]] *[[Luigi Bobba]] *[[Norberto Bobbio]] *[[Ferdinando Bocconi]] *[[Rossana Boldi]] *[[Laura Boldrini]] *[[Nicola Bombacci]] *[[Stefano Bonaccini]] *[[Simona Bonafè]] *[[Alfonso Bonafede]] *[[Adeodato Bonasi]] *[[Sandro Bondi]] *[[Sigismondo Bonfiglio]] *[[Giulia Bongiorno]] *[[Angelo Bonelli]] *[[Cesare Bonelli]] *[[Elena Bonetti]] *[[Emma Bonino]] *[[Alberto Bonisoli]] *[[Margherita Boniver]] *[[Raffaele Bonanni]] *[[Ivanoe Bonomi]] *[[Amadeo Bordiga]] *[[Willer Bordon]] *[[Giampiero Borghini]] *[[Lucia Borgonzoni]] *[[Rita Borsellino]] *[[Maria Elena Boschi]] *[[Enrico Boselli]] *[[Paolo Boselli]] *[[Umberto Bossi]] ([[1941]]-) *[[Gianni Bottalico]] *[[Aldo Bozzi]] *[[Franco Braga]] *[[Stojan Brajša]] (Hrvat) *[[Michela Vittoria Brambilla]] *[[Antonio Brancaccio]] *[[Vittorio Brancati]] *[[Darko Bratina]] *[[Massimo Bray]] *[[Mercedes Bresso]] *[[Renata Briano]] *[[Benedetto Brin]] *[[Gian Paolo Brizio]] *[[Emilio Broglio]] *[[Manlio Brosio]] *[[Luigi Brugnaro]] *[[Renato Brunetta]] *[[Giovanni Bruzzo]] *[[Filippo Bubbico]] *[[Mauro Bubbico]] *[[Pietro Bucalossi]] *[[Marco Bucci]] *[[Brunetto Bucciarelli-Ducci]] *[[Miloš Budin]] *[[Guido Buffarini Guidi]] *[[Antonio Buonfiglio]] *[[Marco Bussetti]] *[[Rocco Buttiglione]] == C == *[[Antonello Cabras]] *[[Massimo Cacciari]] *[[Francesco Cacciatore]] *[[Francesco Caccese]] *[[Carlo Cadorna]] *[[Luigi Cadorna]] *[[Raffaele Cadorna]] *[[Carlo Cafiero]] *[[Margherita Cagol]] *[[Vincenzo Caianiello]] *[[Benedetto Cairoli]] *[[Angelo Calafati]] *[[Franco Calamandrei]] *[[Piero Calamandrei]] *[[Alessandro Calandrelli]] *[[Roberto Calderoli]] *[[Carlo Calenda]] *[[Stefano Caldoro]] *[[Carlo Calenda]] *[[Edoardo Calleri]] *[[Luigi Guglielmo Cambray-Digny]] *[[Sergio Chiamparino]] *[[Pietro Campilli]] *[[Susanna Camusso]] *[[Annamaria Cancellieri]] *[[Emilio Canevari]] *[[Tancredi Canonico]] *[[Girolamo Cantelli]] *[[Mario Capanna]] *[[Roberto Capelli]] *[[Daniele Capezzone]] *[[Aldo Capitini]] *[[Angelo Capodicasa]] *[[Paolo Cappa]] *[[Mario Capanna]] *[[Marco Cappato]] *[[Livio Caputo]] *[[Filippo Caracciolo]] *[[Giuseppe Caradonna]] *[[Salvatore Cardinale]] *[[Mara Carfagna]] *[[Antonio Cariglia]] *[[Anna Maria Carloni]] *[[Pierre Carniti]] *[[Viola Carofalo]] *[[Giuseppe Caron]] *[[Luigi Carraro]] *[[Marta Cartabia]] *[[Gianroberto Casaleggio]], [[Davide Casaleggio]] *[[Mario Casalinuovo]] *[[Gabrio Casati]] *[[Maria Elisabetta Alberti Casellati|(Maria) Elisabetta (Alberti) Casellati]]/''Elisabetta Casellati'' *[[Antonio Casertano]] *[[Jean Casimir-Perier]] *[[Pier Ferdinando Casini]] *[[Luciana Castellina]] *[[Giuseppe Castiglione]] *[[Nunzia Catalfo]] *[[Antonio Catricalà]] *[[Francesco Cattanei]] *[[Carlo Cattaneo]] *[[Leone Cattani]] *[[Felice Cavallotti]] *[[Severino Caveri]] *[[Sergio Cavina]] *[[Sergio Cecotti]] *[[Manlio Cecovini]] *[[Roberto Centaro]] *[[Gian Marco Centinaio]] *[[Angelo Cerica]] *[[Lorenzo Cesa]] *[[Federico Chabod]] *[[Paul-Armand Challemel-Lacour]] *[[Sergio Chiamparino]] *[[Gerardo Chiaromonte]] *[[Giuseppe Chiaravalloti]] *[[Mario Chiesa]] *[[Giovanni Chiodi]] *[[Vannino Chiti]] *[[Urbano Cioccetti]] *[[Paolo Cirino Pomicino]] *[[Carlo Azeglio Ciampi]] *[[Paolo Ciani]] *[[Costanzo Ciano]] *[[Galeazzo Ciano]] *[[Roberto Cicciomessere]] *[[Antonio Ciccone]] *[[Mario Cingolani]] *[[Augusto Ciufelli]] *[[Giuseppe Civati]] *[[Alessandro Filippo Ferdinando de Claricini]] *[[Alberto Clò]] *[[Giuseppe Cobolli Gigli]] *[[Ivo Coccia]] *[[Giuseppe Codacci Pisanelli]] *[[Giovanni Codronchi]] *[[Sergio Cofferati]] *[[Napoleone Colajanni]] *[[Pompeo Colajanni]] *[[Gaspare Coller]] *[[Emilio Colombo]] *[[Gherardo Colombo]] *[[Vittorino Colombo]] *[[Guido Colonna di Paliano]] *[[Prospero Colonna di Paliano]] *[[Michele Columbu]] *[[Giancarlo Comastri]] *[[Carlo Combi]] *[[Antonio Comelli]] *[[Alberto Consiglio]] *[[Giovanni Conso]] *[[Giuseppe Conte]] *[[Giovanni Conti]] *[[Michele Coppino]] *[[Dionigi Coppo]] *[[Guido Corbellini]] *[[Epicarmo Corbino]] *[[Orso Mario Corbino]] (fizik) *[[Domenico Corcione]] *[[Guido Corni]] *[[Giovanni Rinaldo Coronas]] *[[Enrico Corradini]] *[[Filippo Corridoni]] *[[Paolo Corsini]] *[[Roberto Cosolini]] *[[Francesco Cossiga]] *[[Armando Cossutta]] *[[Andrea Costa]] *[[Paolo Costa]] *[[Raffaele Costa]] *[[Sergio Costa]] *[[Rafaelle Costa]] *[[Silvia Costa]] *[[Roberto Cota]] *[[Luigi Covatta]] *[[Alfredo Covelli]] *[[Alfredo Covelli|Emilio Covelli]] *[[Andrea Cozzolino]] *[[Bettino Craxi]] *[[Bobo Craxi]] *[[Stefania Craxi]] *[[Luigi Credaro]]  *[[Giorgio Cremaschi]] *[[Gianfranco Cremonese]] *[[Ugo Crescenzi]] *[[Luigi Crespellani]] *[[Francesco Crispi]] *[[Nino Cristofori]] *[[Rosario Crocetta]] *[[Araldo di Crollalanza]] *[[Guido Crosetto]] *[[Enrico Cruciani Alibrandi]] *[[Giancarlo Cruder]] *[[Alfredo Cucco]] *[[Antonino Cuffaro]] *[[Salvatore "Totò" Cuffaro]] *[[Giovanni Cuomo]] *[[Gianni Cuperlo]] *[[Valentina Cuppi]] *[[Renato Curcio]] == D == *[[Massimo D'Alema]] *[[Gianpiero D'Alia]] *[[Giuseppe D'Angelo]] *([[Gabriele D'Annunzio]]) *[[Sergio D'Antoni]] *[[Onorato Damen]] *[[Cesare Damiano]] *[[Nicola Danti]] *[[Ludovico D'Aragona]] *[[Roberto Forges Davanzati]] *[[Emilio De Bono]] *[[Gaetano De Castillia]] *[[Vito De Filippo]] *[[Alcide De Gasperi]] *[[Ignazio De Genova]] *[[Federico D'Incà]] *[[Rinaldo Del Bo]] *[[Emilio Del Bono]] *[[Flavio Delbono]] *[[Lorenzo Dellai]] *[[Benedetto Della Vedova]] *[[Umberto Delle Fave]] *[[Graziano Delrio]] *[[Ottaviano Del Turco]] *[[Stefano De Luca]] *[[Vincenzo De Luca]] *[[Augusto De Marsanich]] *[[Alfredo De Marsico]] *[[Antonio Giagu Demartini]] - Nino *[[Francesco De Martino]] (1907–2002) *[[Paola De Micheli]] *[[Gianni De Michelis]] *[[Ciriaco De Mita]] *[[Enrico De Nicola]] ([[1877]]-[[1959]]) *[[Antonio De Poli]] *[[Agostino Depretis]] *[[Corrado De Rinaldis Saponaro]] *[[Giuseppe Detomas]] *[[Cesare Maria de Vecchi di Val Cismon|Cesare Maria De Vecchi]] *[[Ilvo Diamanti]] *[[Armando Diaz]] *[[Alessandro Di Battista]] *[[Michela Di Biase]] *[[Oliviero Diliberto]] *[[Luigi Di Maio]] *[[Angelo Raffaele Dinardo]] *[[Lamberto Dini]] *[[Fosco Dinucci]] *[[Giampaolo Di Paola]] *[[Antonio Di Pietro]] *[[Roberto Dipiazza]] *[[Donato Di Santo]] *[[Salvatore Distaso]] *[[Giuseppe Di Vittorio]] *[[Leonardo Domenici]] *[[Massimo Donadi]] *[[Carlo Donat-Cattin]] *[[Ambrogio Donini]] *[[Monica Donini]] *[[Edoardo D'Onofrio]] *[[Marco Doria]] *[[Carlo Dossi]] *[[Giuseppe Dozza]] *[[Mario Draghi]] *[[Cesare Dujany]] (1920-2019) *[[Giacomo Durando]] *[[Luis Durnwalder]] *[[Francesco D'Uva]] == E == * [[Luigi Einaudi]] *[[Leopoldo Elia]] *[[Michele Emiliano]] *[[Guglielmo Epifani]] *[[Karl Erckert]] *[[Vasco Errani]]  == F == *[[Fabio Fabbri]] *[[Luigi Fabbri]] *[[Cipriano Facchinetti]] *[[Luigi Facta]] *[[Luigi Faidutti]] *[[Amintore Fanfani]] *[[Guido Fanti]] *[[Roberto Farinacci]] *[[Domenico Farini]] *[[Luigi Carlo Farini]] *[[Mario Fasino]]   *[[Eugenio Fassino]] *[[Piero Fassino]] *[[Claudio Fava]] *[[Ferruccio Fazio]] *[[Pietro Fedele]] *[[Valeria Fedeli]] *[[Maria Federici]] *[[Luigi Federzoni]] *[[Massimiliano Fedriga]] *[[Giangiacomo Feltrinelli]] *[[Niccolò Ferracciu]] *[[Marco Ferrando]] *[[Francesco Ferrara]] *[[Giacomo Ferrari]] *[[Giuseppe Ferrari]] *[[Virgilio Ferrari]] *[[Alfonso Ferrero La Marmora]] *[[Paolo Ferrero]] *[[Roberto Fico]] *[[Quirico Filopanti]] (pravo ime Giuseppe Barilli) *[[Fabio Filzi]] *[[Gianfranco Fini]] *[[Andrea Finocchiaro Aprile]] *[[Anna Finocchiaro]] *[[Lorenzo Fioramonti]] *[[Giuseppe Fioroni]] *[[Domenico Fisichella]] *[[Raffaele Fitto]] *[[Giovanni Maria Flick]] *[[Mario Floris]] *[[Vittorio Foa]] *[[Alberto Folchi]] *[[Marco Follini]] *[[Attilio Fontana]] *[[Lorenzo Fontana]] *[[Sandro Fontana]] *[[Pietro Fontanini]] *[[Roberto Forges Davanzati]] *[[Francesco Forgione]] *[[Arnaldo Forlani]] *[[Marco Formentini]] *[[Rino (Salvatore) Formica]] *[[Roberto Formigoni]] ([[1947]]-) *[[Nello Formisano]] *[[Elsa Fornero]] *[[Bruno Fortichiari]] *[[Alessandro Fortis]] *[[Loris Fortuna]] *[[Antonio Fosson]] *[[Riccardo Fraccaro]] *[[Alberto Franceschini]] *[[Dario Franceschini]] *[[Giorgio Franceschini]] *[[Vittoria Franco]] *[[Monica Frassoni]] *[[Nicola Fratoianni]] *[[Franco Frattini]] *[[Annamaria Furlan]] *[[Giuseppe Fuschini]] == G == *[[Emilio Gabaglio]] *[[Giancarlo Galan]] *[[Carlo Galli]] *[[Nicolò Gallo]] *[[Enrico Galluppi]] *[[Agostino Gambino]] *[[Paolo Gandolfi]] *[[Mariapia Garavaglia]] *[[Sergio Garavini]] *[[Giuseppe Garibaldi]] *[[Enrico Gasbarra]] *[[Remo Gaspari]] *[[Leopoldo Gasparini]] *[[Luigi Gasparotto]] *[[Maurizio Gasparri]] *[[Luigi Gatti]] *[[Vincenzo Gatto]] *[[Giuseppe Gaudenzi]] *[[Antonio Gava]] *[[Alessandro Gavazzi]] *[[Licio Gelli]] *[[Egidio Gennari]] *[[Claudio Gentile]] *[[Giovanni Gentile]] *[[Paolo Gentiloni]] *[[Jelka Gerbec]] *[[Valentino Gerratana]] *[[Enzo Ghigo]] *[[Fiorella Ghilardotti]] *[[Arcangelo Ghisleri]] *[[Guglielmo Giannini]] *[[Emanuele Gianturco]] *[[Gaetano Giardino]] *[[Dino Giarusso]] *[[Riccardo Gigante]] *[[Vincenzo Gioberti]] *[[Pietro Gioja]] *[[Antonio Giolitti]] *[[Giovanni Giolitti]] *[[Francesco Giordano]] *[[Giancarlo Giorgetti]] *[[Carlo Giovanardi]] *[[Alberto Giovannini]] *[[Giuseppe Giovenzana]] *[[Maria Giudice]] *[[Gino Giugni]] *[[Francesco Giunta]] *[[Giovanni Giuriati]] *[[Cesare Golfari]] *[[Guido Gonella]] *[[Gaetano Gorgoni]] *[[Giovanni Goria]] *[[Luciano Gottardi]] *[[Giuseppe Govone]] *[[Antonio Gramsci]] ([[1891]]-[[1937]]) *[[Renato Granata]] *[[Dino Grandi]] *[[Claudio Grassi]] *[[Giuseppe Grassi]] *[[Pietro Grasso]] *[[Enrico Giuseppe Graziani]] *[[Rodolfo Graziani]] *[[Emilio Grazioli]] *[[Francesco Saverio Grazioli]] *[[Roberto Gremmo]] *[[Antonio Greppi]] *[[Ruggero Grieco]] *[[Filippo Patroni Griffi]] *[[Franco Grillini]] *[[Beppe Grillo]] *[[Giulia Grillo]] *[[Bernardino Grimaldi]] *[[Giovanni Gronchi]] *[[Antonio Grossich]]  *[[Roberto Gualtieri]] *[[Raffaele Guariglia]] *[[Giorgio Guazzaloca]] *[[Lorenzo Guerini]] *[[Alessandra Guerra]] *[[Maria Cecilia Guerra]] *[[Luciano Guerzoni]] *[[Luigi Gui]] *[[Federica Guidi]] *[[Fausto Gullo]] *[[Giuseppe Guzzetti]] == H == * [[Giovanni Host Venturi|Giovanni (Nino) Host Venturi]] == I == *[[Josefa Idem]] *[[Riccardo Illy]] *[[Renzo Imbeni]] *[[Matteo Imbriani]] *[[Pietro Ingrao]] (1915-2015) *[[Ugo Intini]] *[[Nilde Iotti]] == J == * [[Domenico Jervolino]] == K == *[[Bruno Kessler]] *[[Arno Kompatscher]] *[[Anna Kuliscioff]] == L == *[[Livio Labor]] *[[Antonio Labriola]]? *[[Arturo Labriola]] *[[Massimiliano Lacota]]? *[[Giuseppe La Farina]] *[[Antonio La Forgia]] *[[Lelio Lagorio]] *[[Giuseppe La Loggia]] *[[Luciano Lama]] *[[Giorgio La Malfa]] *[[Ugo La Malfa]] *[[Alfonso La Marmora|Alfonso Ferrero La Marmora]] *[[Luciana Lamorgese]] *[[Maurizio Landini]] *[[Mario Landolfi]] *[[Giovanni Lanza]] *[[Pietro Lanza di Scalea]] *[[Linda Lanzillotta]] *[[Nicola Lapenta]] *[[Antonio La Pergola]] *[[Giorgio La Pira]] *[[Antonino La Russa]] *[[Ignazio La Russa]] *[[Vincenzo La Russa]] *[[Achille Lauro]] (1887-1982) *[[Vincenzo Lavarra]] *[[Costantino Lazzari]] *[[Giuseppe Lazzati]] *[[Francesco Leone]] *[[Giovanni Leone]] *[[Enrico Letta]] *[[Gianni Letta]] *[[Sara Levi Nathan]] *[[Barbara Lezzi]] *[[Lucio Libertini]] *[[Girolamo Li Causi]] *[[Salvo Lima]] *[[Mario Lizzero]] *[[Pia Locatelli]] *[[Agazio Loiero]] *[[Riccardo Lombardi]] *[[Laura Lombardo Radice]] *[[Raffaele Lombardo]] *[[Carmelo Lo Monte]] *[[Giorgio Longo]] *[[Luigi Longo]] *[[Pietro Longo]] *[[Beatrice Lorenzin]] *[[Stefano Lo Russo]] *[[Mimmo Lucà]] *[[Tomaso Luciani]] *[[Falcone Lucifero]] (1898-1997) *[[Roberto Lucifero d'Aprigliano]] *[[Roberto Lucifredi]] *[[Giuseppe Lumia]] *[[Emilio Lussu]] *[[Vladimir Luxuria]] *[[Mario Luzi]] *[[Luigi Luzzatti]] == M == *[[Luigi Macario]] *[[Emanuele Macaluso]] *[[Antonio Maccanico]] *[[Niccolò Machiavelli]] ([[1469]]-[[1527]]) *[[Marianna Madia]] *[[Antonio Madonizza]] (1816-1870) *[[Luigi de Magistris]] *[[Silvius Magnago]] *[[Lucio Magri]] *[[Livio Maitan]] *[[Giovanni Malagodi]] *([[Errico Malatesta]]) *[[Alberto in Mario Malatesta]] *[[Franco Maria Malfatti]] (1927-91) *[[Piero Malvestiti]] *[[Goffredo Mameli]] *[[Terenzio Mamiani della Rovere]] *[[Nicola Mancino]] *[[Giuseppe Manfredi]] *[[Daniele Manin]] *[[Ludovico Manin]] ([[1725]]-[[1802]]) *[[Calogero Mannino]] *[[Giuseppe Manno]] *[[Alfredo Mantica]] *[[Pierluigi Mantini]] *[[Andrea Manzella]] *[[Enzo Maraio]] *[[Concetto Marchesi]] *[[Giuseppe Marcora]] *[[Adriano Mari]] *[[Livio Mariani]] *[[Giovanni Marinelli]] *[[Franco Marini]] *[[Ignazio Marino]] *[[Guglielmo Marconi]] *[[Giovanni Marongiu]] *[[Roberto Maroni]] *[[Luigi Marattin]] *[[Marco Marsilio]] *[[Claudio Martelli]] *[[Maurizio Martina]] *[[Mino Martinazzoli]] *[[Ferdinando Martini]] ([[1841]]-[[1928]]) *[[Antonio Martino]] *[[Francesco de Martino]] *[[Gaetano Martino]] *[[Raffaele Martino]] *[[Domenico Maselli]] *[[Tullio Masotti]] *[[Cesare Massini]] *[[Umberto Massola]] *[[Clemente Mastella]] *[[Bernardo Mattarella]] *[[Piersanti Mattarella]] *[[Sergio Mattarella]] (1941-) *[[Teresa Mattei]] (1921-2013) *[[Giacomo Matteotti]] (1885–1924) *[[Alessandro Mattioli Pasqualini]] *[[Gianni Francesco Mattioli]] *[[Mario Mauro]] *[[Rosi Mauro]] *[[Antonio Maxia]] *[[Giuseppe Mazzini]] ([[1805]]-[[1872]]) *[[Serafino Mazzolini]] *[[Daniela Mazzuconi]] *[[Giuseppe Medici]] *[[Giovanna Melandri]] *[[Alessandro Melchiori]] *[[Mario Melis]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Luigi Federico Menabrea]] *[[Lidia Menapace]] - Bruna *[[Roberto Menia]] *[[Domenico Mennitti]] *[[Giacinto Menotti Serrati]] *[[André Méric]] *[[Angelina Merlin]] *[[Felice Merlo]] *[[Virginio Merola]] *[[Cesare Merzagora]] *[[Ignazio Messina]] *[[Luigi Mezzacapo]] *[[Gianfranco Micciché]] *[[Enrico Luigi Micheli]] *[[Arturo Michelini]] *[[Gian Giacomo Migone]] *[[Enzo Moavero Milanesi]] *[[Marco Minghetti]] *[[Silvano Miniati]] *[[Riccardo Misasi]] *[[Antonio Misiani]] *[[Federica Mogherini]] *[[Pompeo Gherardo Molmenti]] *[[Franco Monaco]] *[[Ernesto Teodoro Moneta]] *[[Mario Montagnana]] *[[Rita Montagnana]] *[[Mattia Montecchi]] *[[Mario Monti]] *[[Rodolfo Morandi]] *[[Enrico Morando]] *[[Letizia Moratti]] *[[Luigi Morelli]] *[[Raffaello Morelli]] *[[Raffaele Morese]] *[[Mario Moretti]] *[[Oddino Morgari]] *[[Luisa Morgantini]] *[[Tommaso Morlino]] *[[Aldo Moro]] ([[1916]]-[[1978]]) *[[Nicola Morra]] *[[Alessia Mosca]] *[[Gaetano Mosca]] *[[Vincenzo Moscatelli]] *[[Antonio Mosconi]] *[[Antonino Murmura]] *[[Romolo Murri]] *[[Maurizio Musolino]] *[[Roberto Musacchio]] *[[Fabio Mussi]] *[[Alessandra Mussolini]] *[[Arnaldo Mussolini]] *[[Benito Mussolini]] ([[1883]]-[[1945]]) *[[Nello Musumeci]] *[[Ettore Muti]] *[[Carlo Emanuele Muzzarelli]] == N == *[[Tommaso Nannicini]] *[[Pasqualina Napoletano]] *[[Giorgio Napolitano]] *[[Ernesto Nathan]] ([[1848]]-[[1921]]) *[[Aldo Natoli]] *[[Alessandro Natta]] *[[Giovanni Negri]] *[[Riccardo Nencini]] *[[Pietro Nenni]] (1891-1980) *[[Franco Nicolazzi]] *[[Carlo Felice Nicolis]] (conte di Robilant) *[[Rosario Nicolosi]] *[[Giovanni Nicotera]] *[[Costantino Nigra]] *[[Francesco Saverio Nitti]] (1868-1953) *[[Carlo Nordio]] *[[Diego Novelli]] == O == *([[Wilhelm Oberdank]] /[[Guglielmo Oberdan]]) *[[Achille Occhetto]] *[[Tullio Odorizzi]] *[[Vittorio Olcese]] *[[Teresio Olivelli]] *[[Mario Oliverio]] *[[Andrea Olivero]] *[[Matteo Orfini]] *[[Andrea Orlando]] *[[Leoluca Orlando]] *[[Vittorio Emanuele Orlando]] *[[Bruno Orsini]] *[[Felice Orsini]] == P == *[[Randolfo Pacciardi]] *[[Biagio Pace]] *[[Elena Ornella Paciotti]] *[[Pier Carlo Padoan]] *[[Tommaso Padoa-Schioppa]] *[[Donato Pafundi]] *[[Maurizio Pagani]] *[[Francesco Mario Pagano]] *[[Nazario Pagano]] *[[Gabriele Pagliuzzi]] *[[Livio Paladin]] *[[Luigi Pajer]] de Monriva *[[Giancarlo Pajetta]] *[[Livio Paladin]] *[[Manuela Palermi]] *[[Giorgio Pallavicino Trivulzio]] *[[Federico Palomba]] *[[Marco Pannella]] *[[Mario Pannunzio]] *[[Giorgio Panto]] *[[Pier Antonio Panzeri]] *[[Giuseppe Paratore]] *[[Tiziana Parenti]] *[[Carlo Pareschi]] *[[Lorenzo Pareto]] *[[Arturo Parisi]] *[[Ferruccio Parri]] *[[Dario Parrini]] *[[Giuseppe Pasolini]] *[[Corrado Passera]] *[[Ottavio Pastore]] *[[Antonino Paternò Castello]] *[[Filippo Patroni Griffi]] *[[Stefano Patuanelli]] *[[Mario Pavan]] *[[Alessandro Pavolini]] *[[Alfonso Pecoraro Scanio]] *[[Guglielmo Pecori Giraldi]] *[[Giuseppe Pella]] *[[Giovanni Pellegrino]] *[[Serena Pellegrino]] *[[Luigi Pelloux]] *[[Marcello Pera]] *[[Giuseppe Pericu]] *[[Sandro Pertini]] (1896-1990) *[[Ubaldino Peruzzi]] *[[Enrico Pessina]] *[[Vito Rosario Petrocelli]] *[[Claudio Petruccioli]] *[[Stefania Pezzopane]] *[[Leopoldo Piccardi]] *[[Flaminio Piccoli]] *[[Attilio Piccioni]] *[[Elisabetta Piccolotti]] *[[Mauro Pili]] *[[Paolo Pilliteri]] *[[Walter Piludu]] *[[Dionigi Pinelli]] *[[Luigi Pintor]] *[[Franco Piro]] *[[Carlo Pisacane]] *[[Paola Pisano]] *[[Giuseppe Pisanu]] *[[Giuliano Pisapia]] *[[Pino Pisicchio]] *[[Gianni Pittella]] *[[Marcello Pittella]] *[[Valentino Pittoni]] *[[Irene Pivetti]] *[[Antonio Pizzinato]] *[[Alfredo Pizzoni]] ("Longhi") *([[Giuseppe Podgornik]])=[[Karel Podgornik]] *[[Salvo Pogliese]] *[[Luigi Polano]] *[[Barbara Pollastrini]] *[[Giuliano Poletti]] *[[Gaetano Polverelli]] *[[Renata Polverini]] *[[Silvio Pons]]? *[[Giacomo Portas]] *[[Giovanni Porzio]] *[[Stefania Prestigiacomo]] *[[Luigi Preti]] *[[Cesare Procaccini]] *[[Romano Prodi]] ([[1939]]-) *[[Francesco Profumo]] *[[Giuseppe Provenzano]]   == Q == * [[Gaetano Quagliariello]] == R == *[[Virginia Raggi]] *[[Carlo Ludovico Ragghinati]] *[[Francesco Rais]] *[[Roberto Rampi]] *[[Luigi Ramponi]] *[[Urbano Rattazzi]] *[[Isabella Rauti]] *[[Pino Rauti]] *[[Luigi Razza]] *[[Eugenio Reale]] *[[Oronzo Reale]] *[[Margherita Rebuffoni]] *[[Ivan Regent]] *[[Matteo Renzi]] *[[Franco Restivo]] *[[Paolo Reti]] *[[Franco Reviglio]] *[[Genova Giovanni Thaon di Revel]] *[[Ezio Riboldi]] *[[Bettino Ricasoli]] *[[Andrea Riccardi]] *[[Riccardo Riccardi]] *[[Carlo Ricci]] *[[Matteo Ricci (1974)]] *[[Franco Richetti]] *[[Matteo Richetti]] *[[Cesare Ricotti-Magnani]] *[[Mario Rigo]] *[[Dario Rinaldi]] *[[Rosa Rinaldi]] *[[Carlo Ripa di Meana]] *[[Gianni Rivera]] *[[Marco Rizzo]] *[[Paolo Robotti]] *[[Francesco Rocca]] *[[Alfredo Rocco]] *[[Guido Rocco]] *[[Stefano Rodotà]] *[[Virginio Rognoni]] *[[Tatjana Rojc]] *[[Augusto Rollandin]] *[[Lucio Romano]] *[[Giuseppe Romita]] *[[Pier Luigi Romita]] *[[Pino Romualdi]] *[[Edo Ronchi]] *[[Domenico Rosati]] *[[Ettore Rosato]] *[[Francesco Rospigliosi Pallavicini]] *[[Rossana Rossanda]] *[[Raffaele Rossetti]] *[[Carlo Rosselli]] (in brat [[Nello Rosselli]]) *[[Cesare Rossi (politik)]] *[[Dante Rossi]] *[[Enrico Rossi]] *[[Ernesto Rossi]] *[[Maria Maddalena Rossi]] *[[Paolo Rossi (politik)]] *[[Pellegrino Rossi]] *[[Ugo Rossi]] *[[Roberto Rossini]] *[[Edmondo Rossoni]] *[[Mauro Rostagno]] *[[Gianfranco Rotondi]] *[[Giovanni Roveda]] *[[Attilio Ruffini]] *[[Giorgio Ruffolo]] *[[Meuccio Ruini]] *[[Mariano Rumor]] *[[Emanuele Ruspoli]] *[[Carlo Russo]] *[[Francesco Russo]] *[[Rosa Russo Iervolino]] *[[Giovanni Russo Spena]] *[[Raffaello Russo Spena]] *[[Francesco Rutelli]] == S == *[[Ettore Sacchi]] *[[Fabrizio Saccomanni]] *[[Guido Sacconi]] *[[Aurelio Saffi]] (''Marco Aurelio Saffi'') *[[Stefano Saglia]] *[[Giuseppe (Beppe) Sala]] *[[Antonio Salandra]] *[[Cataldo Salerno]] *[[Aurelio Saliceti]] *[[Simonetta Saliera]] *[[Angelo Salizzoni]] *[[Rocco Salomone]] *[[Bruno Salvadori]] *[[Cesare Salvarezza]] *[[Gaetano Salvemini]] *[[Cesare Salvi]] *[[Giorgio Salvini]] *[[Matteo Salvini]] *[[Dino Sanlorenzo]] *[[Nicola Sansanelli]] *[[Daniela Santanchè]] *[[Giulio Santagata]] *[[Jole Santelli]] *[[Felice Santini]] *[[Mattia Santori]] - "Sardine" *[[Giorgio Santuz]] *[[Giuseppe Sapienza]] *[[Corrado Saponaro]] *[[Giuseppe Saracco]] *[[Giuseppe Saragat]] (1898-1988) *[[Luciano Sardelli]] *[[Ferruccio Saro]] *[[Adolfo Sarti]] *[[David Sassoli]] *[[Nazario Sauro]] *[[Paolo Savona]] *[[Claudio Scajola]] *[[Eugenio Scalfari]] *[[Oscar Luigi Scalfaro]] *[[Ivan Scalfarotto]] *[[Vito Scalia]] *[[Mario Scelba]] *[[Carlo Schanzer]] *[[Leonardo Sciascia]] *[[Renato Schifani]] *[[Federigo Sclopis di Salerano]] *[[Mauro Scoccimarro]] *[[Carlo Scorza]] *[[Vincenzo Scotti]] *[[Carlo Scognamiglio Pasini]] *[[Giuseppe Scopelliti]] *[[Vincenzo Scotti]] *[[Pietro Secchia]] *[[Antonio Segni]] *[[Mario Segni|Mario(tto) Segni]] *[[Gian Mario Selis]] *[[Quintino Sella]] *[[Gustavo Selva]] *[[Giovanni Selvaggi]] *[[Vincenzo Selvaggi]] *[[Fabio Semenza]] *[[Anna Maria Serafini]] *[[Adelchi Serena]] *[[Marina Sereni]] *[[Debora Serracchiani]] *[[Efisio Serrenti]] *[[Rino Serri]] *[[Franco Servello]] *[[Ruggero Settimo]] *[[Paola Severino]] *[[Carlo Sforza]] *[[Vittorio Sgarbi]] *[[Claudio Signorile]] *[[Girolamo Sirchia]] *[[Pietro Soddu]] *[[Albertina Soliani]] *[[Christian Solinas]] *[[Arrigo Solmi]] *[[Giorgio Sonnino]] *[[Sidney Sonnino]] *[[Antonello Soro]] *[[Giovanni Spadolini]] *[[Salvator Angelo Spano]] *[[Giuseppe Spataro]] *[[Luigi Spaventa]] *[[Roberto Speranza]] *[[Francesco Speroni]] *[[Stojan Spetič]] *[[Altiero Spinelli]] *[[Valdo Spini]] *[[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] *[[Giulio Staffieri]] *[[Ilona Staller]] *[[Lucio Stanca]] *[[Antonio Starabba]] (marchese di Rudinì) *[[Achille Starace]] *[[Erika Stefani]] *[[Francesco Storace]] *[[Bruno Storti]] *[[Luigi Sturzo]] *[[Giacomo Suardo]] == Š == * [[Virgil Šček]] *[[Karel Šiškovič]] * [[Albin Škerk]] == T == *[[Bruno Tabacci]] *[[Antonio Tajani]] ([[1953]]-) *[[Diego Tajani]] *[[Fernando Tambroni]] *[[Mario Tanassi]] *[[Angelo Tasca]] *[[Giuseppe Tassinari]] *[[Giuseppe Tatarella]] *[[Antonio Tatò]] *[[Paolo Emilio Taviani]] *[[Sebastiano Tecchio]] *[[Francesco Tedesco]] *[[Giglia Tedesco]] *[[Umberto Terracini]] *[[Giulio Terzi di Sant'Agata]] *[[Paolo Thaon di Revel]] *[[Carlo Tiengo]] *(Ruggero Timeus) *[[Irene Tinagli]] *[[Tommaso Tittoni]] *[[Palmiro Togliatti]] ([[1893]]-[[1964]]) *[[Giuseppe Togni]] *[[Carlo Tognoli]] *[[Patrizia Toia]] *[[Giusto Tolloy]] (Mario Tarchi) *[[Angelo Tomelleri]] *[[Pietro Tomasi della Torretta]] *([[Niccolò Tommaseo]]) *[[Muzio Tommasini]] *[[Umberto Tommasini]] *[[Renzo Tondo]] *[[Danilo Toninelli]] *[[Enzo Tortora]] *[[Aldo Tortorella]] *[[Giovanni Toti]] *[[Renzo Travanut]] *[[Mirko Tremaglia|Mirko (Pierantonio) Tremaglia]] *[[Giulio Tremonti]] *[[Elisabetta Trenta]] *[[Bruno Trentin]] *[[Tiziano Treu]] *[[Claudio Treves]] *[[Giovanni Tria]] *[[Francesco Paolo Tronca]] *[[Umberto Tupini]] *[[Augusto Turati]] *[[Filippo Turati]] ([[1857]]-[[1932]]) *[[Lanfranco Turci]] *[[Livia Turco]] *[[Maurizio Turco]] *[[Vinicio Turello]] == U == *[[Umberto I. Savojski]] *[[Umberto II. Savojski]] *[[Giuliano Urbani]] *[[Adolfo Urso]] == V == *[[Giuseppe Vacca]] *[[Gaetano Valenti]] *[[Maurizio Valenzi]] *[[Leo Valiani]] (1909-1999) *[[Pacifico Valussi]] *[[Ezio Vanoni]] *[[Giuliano Vassalli]] *[[Gianni Vattimo]] *[[Tullio Vecchietti]] *[[Giuseppe Vegas]] *[[Saverio Francesco Vegezzi]] *[[Walter Veltroni]] *[[Nichi Vendola]] *[[Pietro Venturi]] *[[Denis Verdini]] *[[Gianni Vernetti]] *[[Umberto Veronesi]] *[[Vincenzo Verrastro]] *[[Vittorio Vidali]] *[[Aldo Vidussoni]] *[[Italo Viglianesi]] *[[Aldo Viglione]] *[[Viktor Emanuel III.|Viktor Emanuel]] III. Savojski *[[Josip Vilfan (razločitev)|Josip Vilfan]] *[[Tommaso Villa]] *[[Bruno Villabruna]] *[[Riccardo Villari]] *[[Marta Vincenzi]] *[[Luciano Violante]] *[[Daniele Viotti]] *[[Vincenzo Visco]] *[[Bruno Visentini]] *[[Walter Vitali]] *[[António Vitorino]] *[[Carlo Vizzini]] *[[Demetrio Volcic]] ([[Mitja Volčič]]) *[[Paolo Volponi]] *[[Giuseppe Vota]] == Z == *[[Benigno Zaccagnini]] *[[Roberto Zaccaria]] *[[Luca Zaia]] *[[Sandra Zampa]] *[[Giuseppe Zanardelli]] *[[Riccardo Zanella]] *[[Renato Zangheri]] *[[Mauro Zani]] *[[Mauro Zanin]] *[[Flavio Zanonato]] *[[Umberto Zanotti Bianco]] *[[Sergio Zavoli]] *[[Ennio Zelioli-Lanzini]] *[[Rodolfo Ziberna]] *[[Barbara Zilli]] *[[Nicola Zingaretti]] *[[Adone Zoli]] *[[Giuseppe Zurlo]] {{div col end}} ==Glej tudi== *[[Seznam ministrskih predsednikov Italijanske republike]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Politiki]] [[Kategorija:Italijanski politiki|*]] rxzybqc09vx6g002o7x4ygwhizxjd37 5735847 5735846 2022-08-17T19:28:22Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Maria Chiara Acciarini]] *[[Maurizio Acerbo]] *[[Pietro d'Acquarone]] *[[Gennaro Acquaviva]] *[[Alfredo Acton]] *[[Ferdinando Acton]] *[[Guglielmo Acton]] *[[Josip Agneletto]] *[[Arduino Agnelli]] *[[Maria Sole Agnelli]] *[[Susanna Agnelli]] *[[Corrado Aguias]] *[[Vincenzo Aita]] *[[Mario Albano]] *[[Maria Elisabetta Alberti Casellati]] *[[Gabriele Albertini]] *[[Luigi Albertini]] *[[Gianni Alemanno]] *[[Giuseppe Alessi]] (1905-2009) *[[Angelino Alfano]] *[[Cesare Alfieri di Sostegno]] *[[Dino Alfieri]] *[[Abdon Alinovi]] *[[Paolo Alli]] *[[Giovanni Alliata Di Montereale]] *[[Assunta Almirante]] *[[Giorgio Almirante]] *[[Emerico Amari]] *[[Giuliano Amato]] *[[Alceste de Ambris]] *[[Amilcare de Ambris]] *[[Luigi des Ambrois de Nevache]] *[[Giorgio Amendola]] *[[Giovanni Amendola]] *[[Salvo Andò]] *[[Beniamino Andreatta]] *[[Carlo Andreotti]] *[[Giulio Andreotti]] *[[Filippo Anfuso]] *[[Aldo Aniasi]] *[[Piero Angelini]] *[[Gavino Angius]] *[[Carlo Antoni]] *[[Prospero Francesco Antonini]] *[[Roberto Antonione]] *[[Dario Antoniozzi]] *[[Chiara Appendino]] *[[Laura Arconti]] *[[Pino Arlacchi]] *[[Carlo Armellini]] *[[Paolo Arrigoni]] *[[Anna Ascani]] *[[Antonio Azara]] *[[Carmelo Azzarà]] == B == *[[Guido Baccelli]] *[[Giovanni Bacci]] *[[Vittorio Bachelet]] *[[Pietro Badoglio]] *[[Angelica Balabanoff]] (''Anželika Isaakovna Balabanova'') (rus.-it.) (1869-1965) *[[Cesare Balbo]] *[[Italo Balbo]] *[[Laura Balbo]] Ceccarelli *[[Renato Balduzzi]] *[[Vincenzo Balzamo]] *[[Angiolo Bandinelli]] *[[Maurizio Baradello]] *[[Lucio Barani]] *[[Giuliano Barbolini]] *[[Vito Bardi]] *[[Pier Paolo Baretta]] *[[Paolo Barile]] *[[Pier Arrigo Barnaba]] *[[Athos Bartolucci]] *[[Luigi Barzini ml.]] *[[Giuseppe Basini]] *[[Giorgio Bassani]] *[[Franco Bassanini]] *[[Piero Bassetti]] *[[Lelio Basso]] *[[Fiorenza Bassoli]] *[[Antonio Bassolino]] *[[Giuseppe Bastianini]] *[[Mariangela Bastico]] *[[Luigi Battistelli]] *[[Cesare Battisti (1875-1916)|Cesare Battisti]] *[[Pietro Bastogi]] *[[Riccardo Bauer]] *[[Cesare Beccaria]] *[[Peter Behrens]] *[[Teresa Bellanova]] *[[Katia Bellillo]] *[[Vittorio Beltrami]] *[[Roberto Bencivenga]] *[[Alberto Beneduce]] *[[Brando Benifei]] *[[Camillo Benso]] (grof Cavour) *[[Giorgio Benvenuto]] *[[Ugo Bergamo]] *[[Enrico Berlinguer]] ([[1922]] - [[1984]]) *[[Giovanni Berlinguer]] *[[Luigi Berlinguer]] *[[Mario Berlinguer]] *[[Sergio Berlinguer]] *[[Silvio Berlusconi]] ([[1936]]-) *[[Marija Bernetič]] *[[Carlo Bernini]] *[[Giuseppe Bersani]] *[[Pier Luigi Bersani]] *[[Agostino Bertani]] *[[Giuseppe Berti]] *[[Fausto Bertinotti]] *[[Ettore Bertolè Viale]] *[[Giovanni Battista Bertone]] *[[Alfredo Berzanti]] *[[Engelbert Besednjak]] *[[Giuseppe Biancheri]] *[[Giovanni Bianchi]] *[[Michele Bianchi]] *[[Enzo Bianco]] *[[Michaela Biancofiore]] *[[Adriano Biasutti]] *[[Rosy Bindi]] *[[Alfredo Biondi]] *[[Mario Birardi]] *[[Antonio Bisaglia]] *[[Leonida Bissolati]] *[[Nino Bixio]] *[[Tamara Blažina]] *[[Luigi Bobba]] *[[Norberto Bobbio]] *[[Ferdinando Bocconi]] *[[Rossana Boldi]] *[[Laura Boldrini]] *[[Nicola Bombacci]] *[[Stefano Bonaccini]] *[[Simona Bonafè]] *[[Alfonso Bonafede]] *[[Adeodato Bonasi]] *[[Sandro Bondi]] *[[Sigismondo Bonfiglio]] *[[Giulia Bongiorno]] *[[Angelo Bonelli]] *[[Cesare Bonelli]] *[[Elena Bonetti]] *[[Emma Bonino]] *[[Alberto Bonisoli]] *[[Margherita Boniver]] *[[Raffaele Bonanni]] *[[Ivanoe Bonomi]] *[[Amadeo Bordiga]] *[[Willer Bordon]] *[[Giampiero Borghini]] *[[Lucia Borgonzoni]] *[[Rita Borsellino]] *[[Maria Elena Boschi]] *[[Enrico Boselli]] *[[Paolo Boselli]] *[[Umberto Bossi]] ([[1941]]-) *[[Gianni Bottalico]] *[[Aldo Bozzi]] *[[Franco Braga]] *[[Stojan Brajša]] (Hrvat) *[[Michela Vittoria Brambilla]] *[[Antonio Brancaccio]] *[[Vittorio Brancati]] *[[Darko Bratina]] *[[Massimo Bray]] *[[Mercedes Bresso]] *[[Renata Briano]] *[[Benedetto Brin]] *[[Gian Paolo Brizio]] *[[Emilio Broglio]] *[[Manlio Brosio]] *[[Luigi Brugnaro]] *[[Renato Brunetta]] *[[Giovanni Bruzzo]] *[[Filippo Bubbico]] *[[Mauro Bubbico]] *[[Pietro Bucalossi]] *[[Marco Bucci]] *[[Brunetto Bucciarelli-Ducci]] *[[Miloš Budin]] *[[Guido Buffarini Guidi]] *[[Antonio Buonfiglio]] *[[Marco Bussetti]] *[[Rocco Buttiglione]] == C == *[[Antonello Cabras]] *[[Massimo Cacciari]] *[[Francesco Cacciatore]] *[[Francesco Caccese]] *[[Carlo Cadorna]] *[[Luigi Cadorna]] *[[Raffaele Cadorna]] *[[Carlo Cafiero]] *[[Margherita Cagol]] *[[Vincenzo Caianiello]] *[[Benedetto Cairoli]] *[[Angelo Calafati]] *[[Franco Calamandrei]] *[[Piero Calamandrei]] *[[Alessandro Calandrelli]] *[[Roberto Calderoli]] *[[Carlo Calenda]] *[[Stefano Caldoro]] *[[Carlo Calenda]] *[[Edoardo Calleri]] *[[Luigi Guglielmo Cambray-Digny]] *[[Sergio Chiamparino]] *[[Pietro Campilli]] *[[Susanna Camusso]] *[[Annamaria Cancellieri]] *[[Emilio Canevari]] *[[Tancredi Canonico]] *[[Girolamo Cantelli]] *[[Mario Capanna]] *[[Roberto Capelli]] *[[Daniele Capezzone]] *[[Aldo Capitini]] *[[Angelo Capodicasa]] *[[Paolo Cappa]] *[[Mario Capanna]] *[[Marco Cappato]] *[[Livio Caputo]] *[[Filippo Caracciolo]] *[[Giuseppe Caradonna]] *[[Salvatore Cardinale]] *[[Mara Carfagna]] *[[Antonio Cariglia]] *[[Anna Maria Carloni]] *[[Pierre Carniti]] *[[Viola Carofalo]] *[[Giuseppe Caron]] *[[Luigi Carraro]] *[[Marta Cartabia]] *[[Gianroberto Casaleggio]], [[Davide Casaleggio]] *[[Mario Casalinuovo]] *[[Gabrio Casati]] *[[Maria Elisabetta Alberti Casellati|(Maria) Elisabetta (Alberti) Casellati]]/''Elisabetta Casellati'' *[[Antonio Casertano]] *[[Jean Casimir-Perier]] *[[Pier Ferdinando Casini]] *[[Luciana Castellina]] *[[Giuseppe Castiglione]] *[[Nunzia Catalfo]] *[[Antonio Catricalà]] *[[Francesco Cattanei]] *[[Carlo Cattaneo]] *[[Leone Cattani]] *[[Felice Cavallotti]] *[[Severino Caveri]] *[[Sergio Cavina]] *[[Sergio Cecotti]] *[[Manlio Cecovini]] *[[Roberto Centaro]] *[[Gian Marco Centinaio]] *[[Angelo Cerica]] *[[Lorenzo Cesa]] *[[Federico Chabod]] *[[Paul-Armand Challemel-Lacour]] *[[Sergio Chiamparino]] *[[Gerardo Chiaromonte]] *[[Giuseppe Chiaravalloti]] *[[Mario Chiesa]] *[[Giovanni Chiodi]] *[[Vannino Chiti]] *[[Urbano Cioccetti]] *[[Paolo Cirino Pomicino]] *[[Carlo Azeglio Ciampi]] *[[Paolo Ciani]] *[[Costanzo Ciano]] *[[Galeazzo Ciano]] *[[Roberto Cicciomessere]] *[[Antonio Ciccone]] *[[Mario Cingolani]] *[[Augusto Ciufelli]] *[[Giuseppe Civati]] *[[Alessandro Filippo Ferdinando de Claricini]] *[[Alberto Clò]] *[[Giuseppe Cobolli Gigli]] *[[Ivo Coccia]] *[[Giuseppe Codacci Pisanelli]] *[[Giovanni Codronchi]] *[[Sergio Cofferati]] *[[Napoleone Colajanni]] *[[Pompeo Colajanni]] *[[Gaspare Coller]] *[[Emilio Colombo]] *[[Gherardo Colombo]] *[[Vittorino Colombo]] *[[Guido Colonna di Paliano]] *[[Prospero Colonna di Paliano]] *[[Michele Columbu]] *[[Giancarlo Comastri]] *[[Carlo Combi]] *[[Antonio Comelli]] *[[Alberto Consiglio]] *[[Giovanni Conso]] *[[Giuseppe Conte]] *[[Giovanni Conti]] *[[Michele Coppino]] *[[Dionigi Coppo]] *[[Guido Corbellini]] *[[Epicarmo Corbino]] *[[Orso Mario Corbino]] (fizik) *[[Domenico Corcione]] *[[Guido Corni]] *[[Giovanni Rinaldo Coronas]] *[[Enrico Corradini]] *[[Filippo Corridoni]] *[[Paolo Corsini]] *[[Roberto Cosolini]] *[[Francesco Cossiga]] *[[Armando Cossutta]] *[[Andrea Costa]] *[[Paolo Costa]] *[[Raffaele Costa]] *[[Sergio Costa]] *[[Rafaelle Costa]] *[[Silvia Costa]] *[[Roberto Cota]] *[[Luigi Covatta]] *[[Alfredo Covelli]] *[[Alfredo Covelli|Emilio Covelli]] *[[Andrea Cozzolino]] *[[Bettino Craxi]] *[[Bobo Craxi]] *[[Stefania Craxi]] *[[Luigi Credaro]]  *[[Giorgio Cremaschi]] *[[Gianfranco Cremonese]] *[[Ugo Crescenzi]] *[[Luigi Crespellani]] *[[Francesco Crispi]] *[[Nino Cristofori]] *[[Rosario Crocetta]] *[[Araldo di Crollalanza]] *[[Guido Crosetto]] *[[Enrico Cruciani Alibrandi]] *[[Giancarlo Cruder]] *[[Alfredo Cucco]] *[[Antonino Cuffaro]] *[[Salvatore "Totò" Cuffaro]] *[[Giovanni Cuomo]] *[[Gianni Cuperlo]] *[[Valentina Cuppi]] *[[Renato Curcio]] == D == *[[Massimo D'Alema]] *[[Gianpiero D'Alia]] *[[Giuseppe D'Angelo]] *([[Gabriele D'Annunzio]]) *[[Sergio D'Antoni]] *[[Onorato Damen]] *[[Cesare Damiano]] *[[Nicola Danti]] *[[Ludovico D'Aragona]] *[[Roberto Forges Davanzati]] *[[Emilio De Bono]] *[[Gaetano De Castillia]] *[[Vito De Filippo]] *[[Alcide De Gasperi]] *[[Ignazio De Genova]] *[[Federico D'Incà]] *[[Rinaldo Del Bo]] *[[Emilio Del Bono]] *[[Flavio Delbono]] *[[Lorenzo Dellai]] *[[Benedetto Della Vedova]] *[[Umberto Delle Fave]] *[[Graziano Delrio]] *[[Ottaviano Del Turco]] *[[Stefano De Luca]] *[[Vincenzo De Luca]] *[[Augusto De Marsanich]] *[[Alfredo De Marsico]] *[[Antonio Giagu Demartini]] - Nino *[[Francesco De Martino]] (1907–2002) *[[Paola De Micheli]] *[[Gianni De Michelis]] *[[Ciriaco De Mita]] *[[Enrico De Nicola]] ([[1877]]-[[1959]]) *[[Antonio De Poli]] *[[Agostino Depretis]] *[[Corrado De Rinaldis Saponaro]] *[[Giuseppe Detomas]] *[[Cesare Maria de Vecchi di Val Cismon|Cesare Maria De Vecchi]] *[[Ilvo Diamanti]] *[[Armando Diaz]] *[[Alessandro Di Battista]] *[[Michela Di Biase]] *[[Oliviero Diliberto]] *[[Luigi Di Maio]] *[[Angelo Raffaele Dinardo]] *[[Lamberto Dini]] *[[Fosco Dinucci]] *[[Giampaolo Di Paola]] *[[Antonio Di Pietro]] *[[Roberto Dipiazza]] *[[Donato Di Santo]] *[[Salvatore Distaso]] *[[Giuseppe Di Vittorio]] *[[Leonardo Domenici]] *[[Massimo Donadi]] *[[Carlo Donat-Cattin]] *[[Ambrogio Donini]] *[[Monica Donini]] *[[Edoardo D'Onofrio]] *[[Marco Doria]] *[[Carlo Dossi]] *[[Giuseppe Dozza]] *[[Mario Draghi]] *[[Cesare Dujany]] (1920-2019) *[[Giacomo Durando]] *[[Luis Durnwalder]] *[[Francesco D'Uva]] == E == * [[Luigi Einaudi]] *[[Leopoldo Elia]] *[[Michele Emiliano]] *[[Guglielmo Epifani]] *[[Karl Erckert]] *[[Vasco Errani]]  == F == *[[Fabio Fabbri]] *[[Luigi Fabbri]] *[[Cipriano Facchinetti]] *[[Luigi Facta]] *[[Luigi Faidutti]] *[[Amintore Fanfani]] *[[Guido Fanti]] *[[Roberto Farinacci]] *[[Domenico Farini]] *[[Luigi Carlo Farini]] *[[Mario Fasino]]   *[[Eugenio Fassino]] *[[Piero Fassino]] *[[Claudio Fava]] *[[Ferruccio Fazio]] *[[Pietro Fedele]] *[[Valeria Fedeli]] *[[Maria Federici]] *[[Luigi Federzoni]] *[[Massimiliano Fedriga]] *[[Giangiacomo Feltrinelli]] *[[Niccolò Ferracciu]] *[[Marco Ferrando]] *[[Francesco Ferrara]] *[[Giacomo Ferrari]] *[[Giuseppe Ferrari]] *[[Virgilio Ferrari]] *[[Alfonso Ferrero La Marmora]] *[[Paolo Ferrero]] *[[Roberto Fico]] *[[Quirico Filopanti]] (pravo ime Giuseppe Barilli) *[[Fabio Filzi]] *[[Gianfranco Fini]] *[[Andrea Finocchiaro Aprile]] *[[Anna Finocchiaro]] *[[Lorenzo Fioramonti]] *[[Giuseppe Fioroni]] *[[Domenico Fisichella]] *[[Raffaele Fitto]] *[[Giovanni Maria Flick]] *[[Mario Floris]] *[[Vittorio Foa]] *[[Alberto Folchi]] *[[Marco Follini]] *[[Attilio Fontana]] *[[Lorenzo Fontana]] *[[Sandro Fontana]] *[[Pietro Fontanini]] *[[Roberto Forges Davanzati]] *[[Francesco Forgione]] *[[Arnaldo Forlani]] *[[Marco Formentini]] *[[Rino (Salvatore) Formica]] *[[Roberto Formigoni]] ([[1947]]-) *[[Nello Formisano]] *[[Elsa Fornero]] *[[Bruno Fortichiari]] *[[Alessandro Fortis]] *[[Loris Fortuna]] *[[Antonio Fosson]] *[[Riccardo Fraccaro]] *[[Alberto Franceschini]] *[[Dario Franceschini]] *[[Giorgio Franceschini]] *[[Vittoria Franco]] *[[Monica Frassoni]] *[[Nicola Fratoianni]] *[[Franco Frattini]] *[[Annamaria Furlan]] *[[Giuseppe Fuschini]] == G == *[[Emilio Gabaglio]] *[[Giancarlo Galan]] *[[Carlo Galli]] *[[Nicolò Gallo]] *[[Enrico Galluppi]] *[[Agostino Gambino]] *[[Paolo Gandolfi]] *[[Mariapia Garavaglia]] *[[Sergio Garavini]] *[[Giuseppe Garibaldi]] *[[Enrico Gasbarra]] *[[Remo Gaspari]] *[[Leopoldo Gasparini]] *[[Luigi Gasparotto]] *[[Maurizio Gasparri]] *[[Luigi Gatti]] *[[Vincenzo Gatto]] *[[Giuseppe Gaudenzi]] *[[Antonio Gava]] *[[Alessandro Gavazzi]] *[[Licio Gelli]] *[[Egidio Gennari]] *[[Claudio Gentile]] *[[Giovanni Gentile]] *[[Paolo Gentiloni]] *[[Jelka Gerbec]] *[[Valentino Gerratana]] *[[Enzo Ghigo]] *[[Fiorella Ghilardotti]] *[[Arcangelo Ghisleri]] *[[Guglielmo Giannini]] *[[Emanuele Gianturco]] *[[Gaetano Giardino]] *[[Dino Giarusso]] *[[Riccardo Gigante]] *[[Vincenzo Gioberti]] *[[Pietro Gioja]] *[[Antonio Giolitti]] *[[Giovanni Giolitti]] *[[Francesco Giordano]] *[[Giancarlo Giorgetti]] *[[Carlo Giovanardi]] *[[Alberto Giovannini]] *[[Giuseppe Giovenzana]] *[[Maria Giudice]] *[[Gino Giugni]] *[[Francesco Giunta]] *[[Giovanni Giuriati]] *[[Cesare Golfari]] *[[Guido Gonella]] *[[Gaetano Gorgoni]] *[[Giovanni Goria]] *[[Luciano Gottardi]] *[[Giuseppe Govone]] *[[Antonio Gramsci]] ([[1891]]-[[1937]]) *[[Renato Granata]] *[[Dino Grandi]] *[[Claudio Grassi]] *[[Giuseppe Grassi]] *[[Pietro Grasso]] *[[Enrico Giuseppe Graziani]] *[[Rodolfo Graziani]] *[[Emilio Grazioli]] *[[Francesco Saverio Grazioli]] *[[Roberto Gremmo]] *[[Antonio Greppi]] *[[Ruggero Grieco]] *[[Filippo Patroni Griffi]] *[[Franco Grillini]] *[[Beppe Grillo]] *[[Giulia Grillo]] *[[Bernardino Grimaldi]] *[[Giovanni Gronchi]] *[[Antonio Grossich]]  *[[Roberto Gualtieri]] *[[Raffaele Guariglia]] *[[Giorgio Guazzaloca]] *[[Lorenzo Guerini]] *[[Alessandra Guerra]] *[[Maria Cecilia Guerra]] *[[Luciano Guerzoni]] *[[Luigi Gui]] *[[Federica Guidi]] *[[Guido Buffarini Guidi]] *[[Fausto Gullo]] *[[Giuseppe Guzzetti]] == H == * [[Giovanni Host Venturi|Giovanni (Nino) Host Venturi]] == I == *[[Josefa Idem]] *[[Riccardo Illy]] *[[Renzo Imbeni]] *[[Matteo Imbriani]] *[[Pietro Ingrao]] (1915-2015) *[[Ugo Intini]] *[[Nilde Iotti]] == J == * [[Domenico Jervolino]] == K == *[[Bruno Kessler]] *[[Arno Kompatscher]] *[[Anna Kuliscioff]] == L == *[[Livio Labor]] *[[Antonio Labriola]]? *[[Arturo Labriola]] *[[Massimiliano Lacota]]? *[[Giuseppe La Farina]] *[[Antonio La Forgia]] *[[Lelio Lagorio]] *[[Giuseppe La Loggia]] *[[Luciano Lama]] *[[Giorgio La Malfa]] *[[Ugo La Malfa]] *[[Alfonso La Marmora|Alfonso Ferrero La Marmora]] *[[Luciana Lamorgese]] *[[Maurizio Landini]] *[[Mario Landolfi]] *[[Giovanni Lanza]] *[[Pietro Lanza di Scalea]] *[[Linda Lanzillotta]] *[[Nicola Lapenta]] *[[Antonio La Pergola]] *[[Giorgio La Pira]] *[[Antonino La Russa]] *[[Ignazio La Russa]] *[[Vincenzo La Russa]] *[[Achille Lauro]] (1887-1982) *[[Vincenzo Lavarra]] *[[Costantino Lazzari]] *[[Giuseppe Lazzati]] *[[Francesco Leone]] *[[Giovanni Leone]] *[[Enrico Letta]] *[[Gianni Letta]] *[[Sara Levi Nathan]] *[[Barbara Lezzi]] *[[Lucio Libertini]] *[[Girolamo Li Causi]] *[[Salvo Lima]] *[[Mario Lizzero]] *[[Pia Locatelli]] *[[Agazio Loiero]] *[[Riccardo Lombardi]] *[[Laura Lombardo Radice]] *[[Raffaele Lombardo]] *[[Carmelo Lo Monte]] *[[Giorgio Longo]] *[[Luigi Longo]] *[[Pietro Longo]] *[[Beatrice Lorenzin]] *[[Stefano Lo Russo]] *[[Mimmo Lucà]] *[[Tomaso Luciani]] *[[Falcone Lucifero]] (1898-1997) *[[Roberto Lucifero d'Aprigliano]] *[[Roberto Lucifredi]] *[[Giuseppe Lumia]] *[[Emilio Lussu]] *[[Vladimir Luxuria]] *[[Mario Luzi]] *[[Luigi Luzzatti]] == M == *[[Luigi Macario]] *[[Emanuele Macaluso]] *[[Antonio Maccanico]] *[[Niccolò Machiavelli]] ([[1469]]-[[1527]]) *[[Marianna Madia]] *[[Antonio Madonizza]] (1816-1870) *[[Luigi de Magistris]] *[[Silvius Magnago]] *[[Lucio Magri]] *[[Livio Maitan]] *[[Giovanni Malagodi]] *([[Errico Malatesta]]) *[[Alberto in Mario Malatesta]] *[[Franco Maria Malfatti]] (1927-91) *[[Piero Malvestiti]] *[[Goffredo Mameli]] *[[Terenzio Mamiani della Rovere]] *[[Nicola Mancino]] *[[Giuseppe Manfredi]] *[[Daniele Manin]] *[[Ludovico Manin]] ([[1725]]-[[1802]]) *[[Calogero Mannino]] *[[Giuseppe Manno]] *[[Alfredo Mantica]] *[[Pierluigi Mantini]] *[[Andrea Manzella]] *[[Enzo Maraio]] *[[Concetto Marchesi]] *[[Giuseppe Marcora]] *[[Adriano Mari]] *[[Livio Mariani]] *[[Giovanni Marinelli]] *[[Franco Marini]] *[[Ignazio Marino]] *[[Guglielmo Marconi]] *[[Giovanni Marongiu]] *[[Roberto Maroni]] *[[Luigi Marattin]] *[[Marco Marsilio]] *[[Claudio Martelli]] *[[Maurizio Martina]] *[[Mino Martinazzoli]] *[[Ferdinando Martini]] ([[1841]]-[[1928]]) *[[Antonio Martino]] *[[Francesco de Martino]] *[[Gaetano Martino]] *[[Raffaele Martino]] *[[Domenico Maselli]] *[[Tullio Masotti]] *[[Cesare Massini]] *[[Umberto Massola]] *[[Clemente Mastella]] *[[Bernardo Mattarella]] *[[Piersanti Mattarella]] *[[Sergio Mattarella]] (1941-) *[[Teresa Mattei]] (1921-2013) *[[Giacomo Matteotti]] (1885–1924) *[[Alessandro Mattioli Pasqualini]] *[[Gianni Francesco Mattioli]] *[[Mario Mauro]] *[[Rosi Mauro]] *[[Antonio Maxia]] *[[Giuseppe Mazzini]] ([[1805]]-[[1872]]) *[[Serafino Mazzolini]] *[[Daniela Mazzuconi]] *[[Giuseppe Medici]] *[[Giovanna Melandri]] *[[Alessandro Melchiori]] *[[Mario Melis]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Luigi Federico Menabrea]] *[[Lidia Menapace]] - Bruna *[[Roberto Menia]] *[[Domenico Mennitti]] *[[Giacinto Menotti Serrati]] *[[André Méric]] *[[Angelina Merlin]] *[[Felice Merlo]] *[[Virginio Merola]] *[[Cesare Merzagora]] *[[Ignazio Messina]] *[[Luigi Mezzacapo]] *[[Gianfranco Micciché]] *[[Enrico Luigi Micheli]] *[[Arturo Michelini]] *[[Gian Giacomo Migone]] *[[Enzo Moavero Milanesi]] *[[Marco Minghetti]] *[[Silvano Miniati]] *[[Riccardo Misasi]] *[[Antonio Misiani]] *[[Federica Mogherini]] *[[Pompeo Gherardo Molmenti]] *[[Franco Monaco]] *[[Ernesto Teodoro Moneta]] *[[Mario Montagnana]] *[[Rita Montagnana]] *[[Mattia Montecchi]] *[[Mario Monti]] *[[Rodolfo Morandi]] *[[Enrico Morando]] *[[Letizia Moratti]] *[[Luigi Morelli]] *[[Raffaello Morelli]] *[[Raffaele Morese]] *[[Mario Moretti]] *[[Oddino Morgari]] *[[Luisa Morgantini]] *[[Tommaso Morlino]] *[[Aldo Moro]] ([[1916]]-[[1978]]) *[[Nicola Morra]] *[[Alessia Mosca]] *[[Gaetano Mosca]] *[[Vincenzo Moscatelli]] *[[Antonio Mosconi]] *[[Antonino Murmura]] *[[Romolo Murri]] *[[Maurizio Musolino]] *[[Roberto Musacchio]] *[[Fabio Mussi]] *[[Alessandra Mussolini]] *[[Arnaldo Mussolini]] *[[Benito Mussolini]] ([[1883]]-[[1945]]) *[[Nello Musumeci]] *[[Ettore Muti]] *[[Carlo Emanuele Muzzarelli]] == N == *[[Tommaso Nannicini]] *[[Pasqualina Napoletano]] *[[Giorgio Napolitano]] *[[Ernesto Nathan]] ([[1848]]-[[1921]]) *[[Aldo Natoli]] *[[Alessandro Natta]] *[[Giovanni Negri]] *[[Riccardo Nencini]] *[[Pietro Nenni]] (1891-1980) *[[Franco Nicolazzi]] *[[Carlo Felice Nicolis]] (conte di Robilant) *[[Rosario Nicolosi]] *[[Giovanni Nicotera]] *[[Costantino Nigra]] *[[Francesco Saverio Nitti]] (1868-1953) *[[Carlo Nordio]] *[[Diego Novelli]] == O == *([[Wilhelm Oberdank]] /[[Guglielmo Oberdan]]) *[[Achille Occhetto]] *[[Tullio Odorizzi]] *[[Vittorio Olcese]] *[[Teresio Olivelli]] *[[Mario Oliverio]] *[[Andrea Olivero]] *[[Matteo Orfini]] *[[Andrea Orlando]] *[[Leoluca Orlando]] *[[Vittorio Emanuele Orlando]] *[[Bruno Orsini]] *[[Felice Orsini]] == P == *[[Randolfo Pacciardi]] *[[Biagio Pace]] *[[Elena Ornella Paciotti]] *[[Pier Carlo Padoan]] *[[Tommaso Padoa-Schioppa]] *[[Donato Pafundi]] *[[Maurizio Pagani]] *[[Francesco Mario Pagano]] *[[Nazario Pagano]] *[[Gabriele Pagliuzzi]] *[[Livio Paladin]] *[[Luigi Pajer]] de Monriva *[[Giancarlo Pajetta]] *[[Livio Paladin]] *[[Manuela Palermi]] *[[Giorgio Pallavicino Trivulzio]] *[[Federico Palomba]] *[[Marco Pannella]] *[[Mario Pannunzio]] *[[Giorgio Panto]] *[[Pier Antonio Panzeri]] *[[Giuseppe Paratore]] *[[Tiziana Parenti]] *[[Carlo Pareschi]] *[[Lorenzo Pareto]] *[[Arturo Parisi]] *[[Ferruccio Parri]] *[[Dario Parrini]] *[[Giuseppe Pasolini]] *[[Corrado Passera]] *[[Ottavio Pastore]] *[[Antonino Paternò Castello]] *[[Filippo Patroni Griffi]] *[[Stefano Patuanelli]] *[[Mario Pavan]] *[[Alessandro Pavolini]] *[[Alfonso Pecoraro Scanio]] *[[Guglielmo Pecori Giraldi]] *[[Giuseppe Pella]] *[[Giovanni Pellegrino]] *[[Serena Pellegrino]] *[[Luigi Pelloux]] *[[Marcello Pera]] *[[Giuseppe Pericu]] *[[Sandro Pertini]] (1896-1990) *[[Ubaldino Peruzzi]] *[[Enrico Pessina]] *[[Vito Rosario Petrocelli]] *[[Claudio Petruccioli]] *[[Stefania Pezzopane]] *[[Leopoldo Piccardi]] *[[Flaminio Piccoli]] *[[Attilio Piccioni]] *[[Elisabetta Piccolotti]] *[[Mauro Pili]] *[[Paolo Pilliteri]] *[[Walter Piludu]] *[[Dionigi Pinelli]] *[[Luigi Pintor]] *[[Franco Piro]] *[[Carlo Pisacane]] *[[Paola Pisano]] *[[Giuseppe Pisanu]] *[[Giuliano Pisapia]] *[[Pino Pisicchio]] *[[Gianni Pittella]] *[[Marcello Pittella]] *[[Valentino Pittoni]] *[[Irene Pivetti]] *[[Antonio Pizzinato]] *[[Alfredo Pizzoni]] ("Longhi") *([[Giuseppe Podgornik]])=[[Karel Podgornik]] *[[Salvo Pogliese]] *[[Luigi Polano]] *[[Barbara Pollastrini]] *[[Giuliano Poletti]] *[[Gaetano Polverelli]] *[[Renata Polverini]] *[[Silvio Pons]]? *[[Giacomo Portas]] *[[Giovanni Porzio]] *[[Stefania Prestigiacomo]] *[[Luigi Preti]] *[[Cesare Procaccini]] *[[Romano Prodi]] ([[1939]]-) *[[Francesco Profumo]] *[[Giuseppe Provenzano]]   == Q == * [[Gaetano Quagliariello]] == R == *[[Virginia Raggi]] *[[Carlo Ludovico Ragghinati]] *[[Francesco Rais]] *[[Roberto Rampi]] *[[Luigi Ramponi]] *[[Urbano Rattazzi]] *[[Isabella Rauti]] *[[Pino Rauti]] *[[Luigi Razza]] *[[Eugenio Reale]] *[[Oronzo Reale]] *[[Margherita Rebuffoni]] *[[Ivan Regent]] *[[Matteo Renzi]] *[[Franco Restivo]] *[[Paolo Reti]] *[[Franco Reviglio]] *[[Genova Giovanni Thaon di Revel]] *[[Ezio Riboldi]] *[[Bettino Ricasoli]] *[[Andrea Riccardi]] *[[Riccardo Riccardi]] *[[Carlo Ricci]] *[[Matteo Ricci (1974)]] *[[Franco Richetti]] *[[Matteo Richetti]] *[[Cesare Ricotti-Magnani]] *[[Mario Rigo]] *[[Dario Rinaldi]] *[[Rosa Rinaldi]] *[[Carlo Ripa di Meana]] *[[Gianni Rivera]] *[[Marco Rizzo]] *[[Paolo Robotti]] *[[Francesco Rocca]] *[[Alfredo Rocco]] *[[Guido Rocco]] *[[Stefano Rodotà]] *[[Virginio Rognoni]] *[[Tatjana Rojc]] *[[Augusto Rollandin]] *[[Lucio Romano]] *[[Giuseppe Romita]] *[[Pier Luigi Romita]] *[[Pino Romualdi]] *[[Edo Ronchi]] *[[Domenico Rosati]] *[[Ettore Rosato]] *[[Francesco Rospigliosi Pallavicini]] *[[Rossana Rossanda]] *[[Raffaele Rossetti]] *[[Carlo Rosselli]] (in brat [[Nello Rosselli]]) *[[Cesare Rossi (politik)]] *[[Dante Rossi]] *[[Enrico Rossi]] *[[Ernesto Rossi]] *[[Maria Maddalena Rossi]] *[[Paolo Rossi (politik)]] *[[Pellegrino Rossi]] *[[Ugo Rossi]] *[[Roberto Rossini]] *[[Edmondo Rossoni]] *[[Mauro Rostagno]] *[[Gianfranco Rotondi]] *[[Giovanni Roveda]] *[[Attilio Ruffini]] *[[Giorgio Ruffolo]] *[[Meuccio Ruini]] *[[Mariano Rumor]] *[[Emanuele Ruspoli]] *[[Carlo Russo]] *[[Francesco Russo]] *[[Rosa Russo Iervolino]] *[[Giovanni Russo Spena]] *[[Raffaello Russo Spena]] *[[Francesco Rutelli]] == S == *[[Ettore Sacchi]] *[[Fabrizio Saccomanni]] *[[Guido Sacconi]] *[[Aurelio Saffi]] (''Marco Aurelio Saffi'') *[[Stefano Saglia]] *[[Giuseppe (Beppe) Sala]] *[[Antonio Salandra]] *[[Cataldo Salerno]] *[[Aurelio Saliceti]] *[[Simonetta Saliera]] *[[Angelo Salizzoni]] *[[Rocco Salomone]] *[[Bruno Salvadori]] *[[Cesare Salvarezza]] *[[Gaetano Salvemini]] *[[Cesare Salvi]] *[[Giorgio Salvini]] *[[Matteo Salvini]] *[[Dino Sanlorenzo]] *[[Nicola Sansanelli]] *[[Daniela Santanchè]] *[[Giulio Santagata]] *[[Jole Santelli]] *[[Felice Santini]] *[[Mattia Santori]] - "Sardine" *[[Giorgio Santuz]] *[[Giuseppe Sapienza]] *[[Corrado Saponaro]] *[[Giuseppe Saracco]] *[[Giuseppe Saragat]] (1898-1988) *[[Luciano Sardelli]] *[[Ferruccio Saro]] *[[Adolfo Sarti]] *[[David Sassoli]] *[[Nazario Sauro]] *[[Paolo Savona]] *[[Claudio Scajola]] *[[Eugenio Scalfari]] *[[Oscar Luigi Scalfaro]] *[[Ivan Scalfarotto]] *[[Vito Scalia]] *[[Mario Scelba]] *[[Carlo Schanzer]] *[[Leonardo Sciascia]] *[[Renato Schifani]] *[[Federigo Sclopis di Salerano]] *[[Mauro Scoccimarro]] *[[Carlo Scorza]] *[[Vincenzo Scotti]] *[[Carlo Scognamiglio Pasini]] *[[Giuseppe Scopelliti]] *[[Vincenzo Scotti]] *[[Pietro Secchia]] *[[Antonio Segni]] *[[Mario Segni|Mario(tto) Segni]] *[[Gian Mario Selis]] *[[Quintino Sella]] *[[Gustavo Selva]] *[[Giovanni Selvaggi]] *[[Vincenzo Selvaggi]] *[[Fabio Semenza]] *[[Anna Maria Serafini]] *[[Adelchi Serena]] *[[Marina Sereni]] *[[Debora Serracchiani]] *[[Efisio Serrenti]] *[[Rino Serri]] *[[Franco Servello]] *[[Ruggero Settimo]] *[[Paola Severino]] *[[Carlo Sforza]] *[[Vittorio Sgarbi]] *[[Claudio Signorile]] *[[Girolamo Sirchia]] *[[Pietro Soddu]] *[[Albertina Soliani]] *[[Christian Solinas]] *[[Arrigo Solmi]] *[[Giorgio Sonnino]] *[[Sidney Sonnino]] *[[Antonello Soro]] *[[Giovanni Spadolini]] *[[Salvator Angelo Spano]] *[[Giuseppe Spataro]] *[[Luigi Spaventa]] *[[Roberto Speranza]] *[[Francesco Speroni]] *[[Stojan Spetič]] *[[Altiero Spinelli]] *[[Valdo Spini]] *[[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] *[[Giulio Staffieri]] *[[Ilona Staller]] *[[Lucio Stanca]] *[[Antonio Starabba]] (marchese di Rudinì) *[[Achille Starace]] *[[Erika Stefani]] *[[Francesco Storace]] *[[Bruno Storti]] *[[Luigi Sturzo]] *[[Giacomo Suardo]] == Š == * [[Virgil Šček]] *[[Karel Šiškovič]] * [[Albin Škerk]] == T == *[[Bruno Tabacci]] *[[Antonio Tajani]] ([[1953]]-) *[[Diego Tajani]] *[[Fernando Tambroni]] *[[Mario Tanassi]] *[[Angelo Tasca]] *[[Giuseppe Tassinari]] *[[Giuseppe Tatarella]] *[[Antonio Tatò]] *[[Paolo Emilio Taviani]] *[[Sebastiano Tecchio]] *[[Francesco Tedesco]] *[[Giglia Tedesco]] *[[Umberto Terracini]] *[[Giulio Terzi di Sant'Agata]] *[[Paolo Thaon di Revel]] *[[Carlo Tiengo]] *(Ruggero Timeus) *[[Irene Tinagli]] *[[Tommaso Tittoni]] *[[Palmiro Togliatti]] ([[1893]]-[[1964]]) *[[Giuseppe Togni]] *[[Carlo Tognoli]] *[[Patrizia Toia]] *[[Giusto Tolloy]] (Mario Tarchi) *[[Angelo Tomelleri]] *[[Pietro Tomasi della Torretta]] *([[Niccolò Tommaseo]]) *[[Muzio Tommasini]] *[[Umberto Tommasini]] *[[Renzo Tondo]] *[[Danilo Toninelli]] *[[Enzo Tortora]] *[[Aldo Tortorella]] *[[Giovanni Toti]] *[[Renzo Travanut]] *[[Mirko Tremaglia|Mirko (Pierantonio) Tremaglia]] *[[Giulio Tremonti]] *[[Elisabetta Trenta]] *[[Bruno Trentin]] *[[Tiziano Treu]] *[[Claudio Treves]] *[[Giovanni Tria]] *[[Francesco Paolo Tronca]] *[[Umberto Tupini]] *[[Augusto Turati]] *[[Filippo Turati]] ([[1857]]-[[1932]]) *[[Lanfranco Turci]] *[[Livia Turco]] *[[Maurizio Turco]] *[[Vinicio Turello]] == U == *[[Umberto I. Savojski]] *[[Umberto II. Savojski]] *[[Giuliano Urbani]] *[[Adolfo Urso]] == V == *[[Giuseppe Vacca]] *[[Gaetano Valenti]] *[[Maurizio Valenzi]] *[[Leo Valiani]] (1909-1999) *[[Pacifico Valussi]] *[[Ezio Vanoni]] *[[Giuliano Vassalli]] *[[Gianni Vattimo]] *[[Tullio Vecchietti]] *[[Giuseppe Vegas]] *[[Saverio Francesco Vegezzi]] *[[Walter Veltroni]] *[[Nichi Vendola]] *[[Pietro Venturi]] *[[Denis Verdini]] *[[Gianni Vernetti]] *[[Umberto Veronesi]] *[[Vincenzo Verrastro]] *[[Vittorio Vidali]] *[[Aldo Vidussoni]] *[[Italo Viglianesi]] *[[Aldo Viglione]] *[[Viktor Emanuel III.|Viktor Emanuel]] III. Savojski *[[Josip Vilfan (razločitev)|Josip Vilfan]] *[[Tommaso Villa]] *[[Bruno Villabruna]] *[[Riccardo Villari]] *[[Marta Vincenzi]] *[[Luciano Violante]] *[[Daniele Viotti]] *[[Vincenzo Visco]] *[[Bruno Visentini]] *[[Walter Vitali]] *[[António Vitorino]] *[[Carlo Vizzini]] *[[Demetrio Volcic]] ([[Mitja Volčič]]) *[[Paolo Volponi]] *[[Giuseppe Vota]] == Z == *[[Benigno Zaccagnini]] *[[Roberto Zaccaria]] *[[Luca Zaia]] *[[Sandra Zampa]] *[[Giuseppe Zanardelli]] *[[Riccardo Zanella]] *[[Renato Zangheri]] *[[Mauro Zani]] *[[Mauro Zanin]] *[[Flavio Zanonato]] *[[Umberto Zanotti Bianco]] *[[Sergio Zavoli]] *[[Ennio Zelioli-Lanzini]] *[[Rodolfo Ziberna]] *[[Barbara Zilli]] *[[Nicola Zingaretti]] *[[Adone Zoli]] *[[Giuseppe Zurlo]] {{div col end}} ==Glej tudi== *[[Seznam ministrskih predsednikov Italijanske republike]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Politiki]] [[Kategorija:Italijanski politiki|*]] as82unoo0cxt6t9ps3kbhvf4m9xk869 0 49893 5735841 5732146 2022-08-17T19:18:01Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Goffredo Alessandrini]] (1904-1978) *[[Ottavio Alessi]] *[[Mario Almirante]] (1890-1964) *[[Silvio Amadio]] (1926-1995) *[[Luis César Amadori]] ([[1902]]-[[1977]]) *[[Giuseppe Amato]] (1899-1964) *Arturo Ambrosio (1870-1960) (producent) *[[Gianni Amelio]] (1945) *[[Mario Amendola]] (1910-1993) *Sergio Amidei (1904-1981) (scenarist) *[[Roberto Andò]] (1959) *[[Michelangelo Antonioni]] ([[1912]]-[[2007]]) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Dario Argento]] (1940) *Tiziana Aristarco (1960) (TV) *[[Pupi Avati]] ([[1938]]) == B == *[[Gianfranco Baldanello]] (1928-) *[[Ferdinando Baldi]] (1927-2007) *[[Gian Vittorio Baldi]] (1930-2015) *Gabriele Baldini (1919-1969) (scenarist) *[[Beniamino Barrese]] ? *[[Lamberto Bava]] (1944) *[[Mario Bava]] (1914-1980) *[[Luigi Bazzoni]] (1929-2012) *[[Marco Bellocchio]] (1939) *[[Bernardo Bertolucci]] ([[1940]]-2018) *[[Roberto Benigni]] ([[1952]]) *[[Paolo Bianchini]] (1931) *[[Rodolfo Bisatti]] (1960) *[[Laura Bispuri]] (1977) *[[Alessandro Blasetti]] (1900-1987) *[[Mauro Bolognini]] (1922-2001) *[[Marco Bonfanti]] (1980) *[[Giuseppe Bonito]] *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *Bruno Bozetto (1938-) (animator, satirik) *[[Tinto Brass]] ([[1933]]) *[[Guido Brignone]] (1886-1959) *[[Fausto Brizzi]] (1968) *[[Franco Brogi Taviani]] (1941) *[[Francesco Bruni]] (1961) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) (italijansko-francoska) *[[Franco Brusati]] (1922-1993) == C == *[[Mario Caiano]] (1933-2015) *[[Mario Camerini]] (1895-1981) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1996) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *Ricciotto Canudo (1877-1923) filmski teoretik in kritik, avtor "''Manifesta sedme umetnosti''" *[[Jonas Carpignano]] (1984) (it.-amer.) *[[Mario Caserini]] (1874-1920) *[[Renato Castellani]] ([[1913]]-[[1985]]) *[[Enzo G. Castellari]] (1938) *[[Liliana Cavani]] ([[1933]]) *[[Osvaldo Cavandoli]] (1920-2007) (animator) *[[Emilio Cecchi]] (1884-1966) (scenarist) *Suso Cecchi D'Amico (1914-2010) (scenaristka) *[[Luigi Chiarini]] (1900-1975) (kritik, teoretik, scenarist, režiser) *[[Nando Cicero]] (1931-1995) *[[Daniele Cipri]] (1962) *[[E.B. Clucher|E. B. Clucher]] (pr.i. Enzo Barboni) (1922-2002) *[[Giada Colagrande]] (1975) *[[Duilio Coletti]] (1906-1999) *[[Giuseppe Colizzi]] (1925-1978) *[[Katja Colja]] (1969) *[[Francesca Comencini]] ([[1961]]) *[[Cristina Comencini]] (1956) *[[Luigi Comencini]] (1916-2007) *Alberto Consiglio (scenarist) *[[Romeo Conte]] (1956) * *Bruno Corbucci (1931-1996) (scenarist) *[[Sergio Corbucci]] (1927-1990) *[[George P. Cosmatos]] ([[1941]]-[[2005]]) (grškega porekla) *[[Panos Cosmatos]] (italijansko-kanadski) *[[Mario Costa]] (1904-1995) *[[Paolo Costello]] *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Vittorio Cottafavi]] (1914-1998) *[[Luigi Cozzi]] (1947) *[[Mario Craveri]] (1902-1990) (dir. fotografije in režiser) *[[Barbara Cupisti]] == D == *[[Massimo Dallamano]] (1917-1976) *[[Joe D'Amato]] (''Aristide Massaccesi'') (1936–1999) *[[Lucio D'Ambra]] (1877-1939) *[[Damiano Damiani]] ([[1922]]-[[2013]]) *Margherita D'Amico (1967) (scenaristka) *Masolino D'Amico (1939) (scenarist) *Aldo De Benedetti (1892-1970) (scenarist) *[[Tonino De Bernardi]] (1937) *[[Peter Del Monte]] (1943-) *[[Alberto De Martino]] (1929-2015) *[[Ruggero Deodato]] (1939) *[[Francesco De Robertis]] (1902-1959) *[[Giuseppe De Santis]] (1917–1997) *[[Vittorio De Sica]] ([[1901]]-[[1974]]) *Tonino Delli Colli (1923-2005) (direktor fotografije) *Alessandro D'Eva (1927) direktor fotografije *[[Anna Di Francisca]] (1961) *[[Fernando Di Leo]] (1932-2003) *[[Damiano D'Innocenzo]] & [[Fabio D'Innocenzo]] (1988) *[[Carlo Di Palma]] (1925–2004) *[[Giorgio Diritti]] (1959) *[[Gianni Di Venanzo]] (1920-1966) (direktor fotografije) == E == * [[Luciano Ercoli]] (1929-2015) == F == *[[Roberto Faenza]] (1943) *[[Giovanni Fago]] (1933) * *[[Federico Fellini]] ([[1920]]-[[1993]]) *[[Abel Ferrara]] (1951) (ameriško-it.) *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1986) *[[Demofilo Fidani]] (1914-1994) *[[Ferdinando Cito Filomarino]] (1986) *Armando Fizzarotti (scenarist) *[[Ettore Maria Fizzarotti]] *[[Ennio Flaiano]] (1910-1972) * *[[Giovacchino Forzano]] ([[1884]]-[[1970]]) *[[Gianni Franciolini]] (1910-1960) *[[Massimo Franciosa]] (1924-1998) *[[Riccardo Freda]] (1909-1999) *[[Lucio Fulci]] (1927-1996) == G == *[[Carmine Gallone]] (1885-1973) *[[Matteo Garrone]] (1968) *Nico Garrone (1940-2009) (scenarist) *[[Lodovico Gasparini]] (1948) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *Ernesto Gastaldi (1934) (scenarist) *[[Piergiorgio Gay]] (1959) *[[Augusto Genina]] ([[1892]]-[[1957]]) *[[Giacomo Gentilomo]] (1909–2001) * [[Pietro Germi]] ([[1914]]-[[1974]]) * [[Emilio Ghione]] ([[1879]]-[[1930]]) * [[Giancarlo Giannini]] (1942) * [[Giulio Gianinni]] (1927-2009) *[[Marino Girolami]] (1914–1994) *[[Enzo Girolami Castellari]] (1938) *[[Claudio Giovannesi]] (1978) *[[Franco Giraldi]] (1931) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Enrico Gras]] (1919–1981) *[[Sergio Grieco]] (1917–1982) *[[Aurelio Grimaldi]] (1957) *[[Luca Guadagnino]] (1971) *[[Enrico Guazzoni]] (1876-1949) * [[Francesco Guccini]] ([[1940]]) * [[Gerardo Guerrieri]] (1920–1986) *[[Romolo Guerrieri]] (1931) == H == * [[Alessandro Haber]] ([[1947]]) *[[Paolo Heusch]] (1924-1982) * [[Terence Hill]] ([[1939]]) == I == * Paolo Infascelli (1938-1977) == J == * [[Andrea Jublin]] (1970) == L == *Raffaele La Capria (1922-) (scenarist) *[[Aldo Lado]] (1934) (scenarist...) *[[Alberto Lattuada]] ([[1914]]-[[2005]]) *[[Umberto Lenzi]] (1931-2017) *[[Sergio Leone]] ([[1929]]-[[1989]]) *[[Guido Leoni]] (1920-98) (scenarist) *Antonio Leonviola (1913-95) (scenarist) *[[Luciano Ligabue]] (1960) *[[Carlo Lizzani]] (1922-2013) *[[Nanni Loy]] ([[1925]]-[[1995]]) *[[Maurizio Lucidi]] (1932-2005) *[[Luca Lucini]] (1967) *Emanuele Luzzati (1921-2007) (slikar, animator) == M == *Ruggero Maccari (1919-1989) (scenarist) *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Anton Giulio Majano]] (1909-[[1994]]) *[[Curzio Malaparte]] *[[Luigi Malerba]] (Luigi Bonardi) (1927-2008) (scenarist) *[[Nino Manfredi]] (1921-2004) *[[Guido Manuli]] (1939) (mdr. animator) *[[Alina Marazzi]] (1964) *[[Pietro Marcello]] (1976) *Francesca Marciano (scenaristka) *[[Franco Maresco]] (1958) *[[Ettore Maria Margadonna]] (1893-1975) (scenarist) *[[Vincenzo Marra]] (1972) *[[Marco Martani]] (1968) *Otello Martelli (1902-2000) (snemalec-direktor fotografije) *[[Federica Martino]] *[[Luciano Martino]] (1933-2013) *[[Sergio Martino]] (1938) *[[Nino Martoglio]] (1870-1921) *[[Mario Martone]] ([[1959]]) * *[[Citto Maselli|Citto (Francesco) Maselli]] (1930) *[[Francesco Maselli]] (1930-) *[[Mario Mattoli]] (1898-1980) *[[Lorenco Mattotti]] (1954) (animator) *[[Renato May]] (Šibenik, 1909-1969) (teoretik, montažer, režiser) *Enrico Medioli (1925-2017) (scenarist) *[[Ginafranco Mignozzi]] (1932-2009) * *Renato Minore (1944) (scenarist) *[[Federico Moccia]] (1963) *[[Mario Monicelli]] ([[1915]]-[[2010]]) *[[Giuliano Montaldo]] (1930-) *[[Enzo Monteleone]] (1954) *[[Nanni Moretti]] ([[1953]]) *[[Gabriele Muccino]] (1967) == N == * [[Armando Nanuzzi]] (1925-2001) (snemalec, režiser) * [[Piero Natoli]] ([[1947]]-[[2001]]) * [[Alberto Negrin]] ([[1940]]) * [[Baldassare Negroni]] (1877-1945) *Daria Nicolodi (1950-2020) (scenaristka) *[[Nick Nostro]] (1931–2014) == O == *[[Matteo Oleotto]] (1977) *[[Ermanno Olmi]] ([[1931]]-[[2018]]) == P == *[[Marcello Pagliero]] (1907-1980) (francosko-italijanski) *[[Amleto Palermi]] ([[1889]]-[[1941]]) *[[Giulio Paradisi]] (1934) *[[Neri Parenti]] (1950) *[[Pier Paolo Pasolini]] ([[1922]]-[[1975]]) *[[Giovanni Pastrone]] (1883-1959) *[[Francesco Patierno]] (1964) *Corrado Pavolini (1898–1980) (scenarist) *[[Giuseppe Pedersoli]] (1961) (scenarist) *[[Piero Pierotti]] (1912-1970) *[[Leonardo Pieraccioni]] (1965) *[[Tullio Pinelli]] (1908-2009) (scenarist) *Massimo Romeo Piparo (1967) (gledališki) *Ugo Pirro (1920-2008) (scenarist) *Andrea Pizzini (dokumentarist) *[[Fernando Maria Poggioli]] (1897-1945) *[[Gillo Pontecorvo]] ([[1919]]-[[2006]]) *[[Carlo Ponti]] (1912/13-2007) (producent) *[[Maurizio Ponzi]] (1939) *[[Andrea Porporati]] (1964) *[[Gianni Puccini]] (1914-1968) (scenarist) == R == *[[Stefano Reali]] ([[1957]]) *[[Luca Ribuoli]] (1969) *[[Tonino Ricci]] (1927-2014) *[[Gennaro Righelli]] (1886-1949) *[[Dino Risi]] (1916-[[2008]]) *[[Marco Risi]] (1951) *[[Sebastiano Riso]] (1983) *[[Alice Rohrwacher]] (1981) *[[Brunello Rondi]] (1924-89) (scenarist) *[[Francesco Rosi]] ([[1922]]-[[2015]]) *[[Roberto Rossellini]] ([[1906]]-[[1977]]) *[[Franco Rossi]] (1919-2000) *[[Giuseppe Rotunno]] (1923) (snemalec-direktor fotografije) == S == *Dardano Sacchetti (1944) (scenarist) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Luciano Salce]] (1922-1989) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Gabriele Salvatores]] (1950) *[[Laura Samani]] (1989) *[[Domenico Saverni]] (1958) *[[Piero Schivazappa]] (1935) *[[Pietro Sciumè]] *[[Ettore Scola]] ([[1931]]-[[2016]]) *[[Giuseppe Maria Scotese]] ([[1916]]-[[2002]]) *[[Mario Sequi]] (1913-1992) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Elisabetta Sgarbi]] (1956) *[[Alberto Simone]] (1956) *[[Giorgio Simonelli]] (1901–1966) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Mario Soldati]] ([[1906]]-[[1999]]) *[[Sergio Sollima]] (1921-2015) *[[Stefano Sollima]] (1966) *[[Rodolfo Sonego]] (1921-2000) (scenarist) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Paolo Sorrentino]] ([[1970]]) *[[Simone Spada]] (1973) *[[Steno]] (''Stefano Vanzina'') (1917–1988) *[[Vittorio Storaro]] (1940) (direktor fotografije) == T == *[[Giovanna Taviani]] (1969) *[[Paolo Taviani|Paolo]] (1931) in [[Vittorio Taviani]] (1929-2018) *[[Duccio Tessari]] (1926-1994) *[[Ugo Tognazzi]] (1922–1990) *Aldo Tonti (1910-1988) (snemalec) *[[Giuseppe Tornatore]] ([[1956]]) *[[Guido Tosi]] (1944) *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) (scenarist) *[[Luis Trenker]] ([[1892]]-[[1990]]) (Južni Tirolec) *[[Massimo Troisi]] ([[1953]]-[[1994]]) == V == *[[Florestano Vancini]] (1926-2008) *[[Walter Veltroni]] (1955) *[[Luca Verdone]] (1953) *[[Paolo Virzì]] (1964) *[[Luchino Visconti]] ([[1906]]-[[1976]]) == W == *[[Lina Wertmüller]] ([[1928]]-2021) == Z == *[[Luigi Zampa]] ([[1905]]-[[1991]]) *[[Federico Zampaglione]] (1968) * *[[Monica Zapelli]] (1966) (scenaristka) *[[Cesare Zavattini]] (1902–1989) (scenarist) *[[Franco Zeffirelli]] ([[1923]]–2019) *[[Primo Zeglio]] (1906-1984) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|*]] rlbxr8v4gyh3vrpcidkn5yc73u9o6yh 5735844 5735841 2022-08-17T19:19:35Z Amanesciri2021 205950 /* H */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Goffredo Alessandrini]] (1904-1978) *[[Ottavio Alessi]] *[[Mario Almirante]] (1890-1964) *[[Silvio Amadio]] (1926-1995) *[[Luis César Amadori]] ([[1902]]-[[1977]]) *[[Giuseppe Amato]] (1899-1964) *Arturo Ambrosio (1870-1960) (producent) *[[Gianni Amelio]] (1945) *[[Mario Amendola]] (1910-1993) *Sergio Amidei (1904-1981) (scenarist) *[[Roberto Andò]] (1959) *[[Michelangelo Antonioni]] ([[1912]]-[[2007]]) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Dario Argento]] (1940) *Tiziana Aristarco (1960) (TV) *[[Pupi Avati]] ([[1938]]) == B == *[[Gianfranco Baldanello]] (1928-) *[[Ferdinando Baldi]] (1927-2007) *[[Gian Vittorio Baldi]] (1930-2015) *Gabriele Baldini (1919-1969) (scenarist) *[[Beniamino Barrese]] ? *[[Lamberto Bava]] (1944) *[[Mario Bava]] (1914-1980) *[[Luigi Bazzoni]] (1929-2012) *[[Marco Bellocchio]] (1939) *[[Bernardo Bertolucci]] ([[1940]]-2018) *[[Roberto Benigni]] ([[1952]]) *[[Paolo Bianchini]] (1931) *[[Rodolfo Bisatti]] (1960) *[[Laura Bispuri]] (1977) *[[Alessandro Blasetti]] (1900-1987) *[[Mauro Bolognini]] (1922-2001) *[[Marco Bonfanti]] (1980) *[[Giuseppe Bonito]] *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *Bruno Bozetto (1938-) (animator, satirik) *[[Tinto Brass]] ([[1933]]) *[[Guido Brignone]] (1886-1959) *[[Fausto Brizzi]] (1968) *[[Franco Brogi Taviani]] (1941) *[[Francesco Bruni]] (1961) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) (italijansko-francoska) *[[Franco Brusati]] (1922-1993) == C == *[[Mario Caiano]] (1933-2015) *[[Mario Camerini]] (1895-1981) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1996) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *Ricciotto Canudo (1877-1923) filmski teoretik in kritik, avtor "''Manifesta sedme umetnosti''" *[[Jonas Carpignano]] (1984) (it.-amer.) *[[Mario Caserini]] (1874-1920) *[[Renato Castellani]] ([[1913]]-[[1985]]) *[[Enzo G. Castellari]] (1938) *[[Liliana Cavani]] ([[1933]]) *[[Osvaldo Cavandoli]] (1920-2007) (animator) *[[Emilio Cecchi]] (1884-1966) (scenarist) *Suso Cecchi D'Amico (1914-2010) (scenaristka) *[[Luigi Chiarini]] (1900-1975) (kritik, teoretik, scenarist, režiser) *[[Nando Cicero]] (1931-1995) *[[Daniele Cipri]] (1962) *[[E.B. Clucher|E. B. Clucher]] (pr.i. Enzo Barboni) (1922-2002) *[[Giada Colagrande]] (1975) *[[Duilio Coletti]] (1906-1999) *[[Giuseppe Colizzi]] (1925-1978) *[[Katja Colja]] (1969) *[[Francesca Comencini]] ([[1961]]) *[[Cristina Comencini]] (1956) *[[Luigi Comencini]] (1916-2007) *Alberto Consiglio (scenarist) *[[Romeo Conte]] (1956) * *Bruno Corbucci (1931-1996) (scenarist) *[[Sergio Corbucci]] (1927-1990) *[[George P. Cosmatos]] ([[1941]]-[[2005]]) (grškega porekla) *[[Panos Cosmatos]] (italijansko-kanadski) *[[Mario Costa]] (1904-1995) *[[Paolo Costello]] *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Vittorio Cottafavi]] (1914-1998) *[[Luigi Cozzi]] (1947) *[[Mario Craveri]] (1902-1990) (dir. fotografije in režiser) *[[Barbara Cupisti]] == D == *[[Massimo Dallamano]] (1917-1976) *[[Joe D'Amato]] (''Aristide Massaccesi'') (1936–1999) *[[Lucio D'Ambra]] (1877-1939) *[[Damiano Damiani]] ([[1922]]-[[2013]]) *Margherita D'Amico (1967) (scenaristka) *Masolino D'Amico (1939) (scenarist) *Aldo De Benedetti (1892-1970) (scenarist) *[[Tonino De Bernardi]] (1937) *[[Peter Del Monte]] (1943-) *[[Alberto De Martino]] (1929-2015) *[[Ruggero Deodato]] (1939) *[[Francesco De Robertis]] (1902-1959) *[[Giuseppe De Santis]] (1917–1997) *[[Vittorio De Sica]] ([[1901]]-[[1974]]) *Tonino Delli Colli (1923-2005) (direktor fotografije) *Alessandro D'Eva (1927) direktor fotografije *[[Anna Di Francisca]] (1961) *[[Fernando Di Leo]] (1932-2003) *[[Damiano D'Innocenzo]] & [[Fabio D'Innocenzo]] (1988) *[[Carlo Di Palma]] (1925–2004) *[[Giorgio Diritti]] (1959) *[[Gianni Di Venanzo]] (1920-1966) (direktor fotografije) == E == * [[Luciano Ercoli]] (1929-2015) == F == *[[Roberto Faenza]] (1943) *[[Giovanni Fago]] (1933) * *[[Federico Fellini]] ([[1920]]-[[1993]]) *[[Abel Ferrara]] (1951) (ameriško-it.) *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1986) *[[Demofilo Fidani]] (1914-1994) *[[Ferdinando Cito Filomarino]] (1986) *Armando Fizzarotti (scenarist) *[[Ettore Maria Fizzarotti]] *[[Ennio Flaiano]] (1910-1972) * *[[Giovacchino Forzano]] ([[1884]]-[[1970]]) *[[Gianni Franciolini]] (1910-1960) *[[Massimo Franciosa]] (1924-1998) *[[Riccardo Freda]] (1909-1999) *[[Lucio Fulci]] (1927-1996) == G == *[[Carmine Gallone]] (1885-1973) *[[Matteo Garrone]] (1968) *Nico Garrone (1940-2009) (scenarist) *[[Lodovico Gasparini]] (1948) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *Ernesto Gastaldi (1934) (scenarist) *[[Piergiorgio Gay]] (1959) *[[Augusto Genina]] ([[1892]]-[[1957]]) *[[Giacomo Gentilomo]] (1909–2001) * [[Pietro Germi]] ([[1914]]-[[1974]]) * [[Emilio Ghione]] ([[1879]]-[[1930]]) * [[Giancarlo Giannini]] (1942) * [[Giulio Gianinni]] (1927-2009) *[[Marino Girolami]] (1914–1994) *[[Enzo Girolami Castellari]] (1938) *[[Claudio Giovannesi]] (1978) *[[Franco Giraldi]] (1931-2020) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Enrico Gras]] (1919–1981) *[[Sergio Grieco]] (1917–1982) *[[Aurelio Grimaldi]] (1957) *[[Luca Guadagnino]] (1971) *[[Enrico Guazzoni]] (1876-1949) * [[Francesco Guccini]] ([[1940]]) * [[Gerardo Guerrieri]] (1920–1986) *[[Romolo Guerrieri]] (1931) == H == * [[Alessandro Haber]] ([[1947]]) *[[Paolo Heusch]] (1924-1982) * [[Terence Hill]] ([[1939]]) == I == * Paolo Infascelli (1938-1977) == J == * [[Andrea Jublin]] (1970) == L == *Raffaele La Capria (1922-) (scenarist) *[[Aldo Lado]] (1934) (scenarist...) *[[Alberto Lattuada]] ([[1914]]-[[2005]]) *[[Umberto Lenzi]] (1931-2017) *[[Sergio Leone]] ([[1929]]-[[1989]]) *[[Guido Leoni]] (1920-98) (scenarist) *Antonio Leonviola (1913-95) (scenarist) *[[Luciano Ligabue]] (1960) *[[Carlo Lizzani]] (1922-2013) *[[Nanni Loy]] ([[1925]]-[[1995]]) *[[Maurizio Lucidi]] (1932-2005) *[[Luca Lucini]] (1967) *Emanuele Luzzati (1921-2007) (slikar, animator) == M == *Ruggero Maccari (1919-1989) (scenarist) *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Anton Giulio Majano]] (1909-[[1994]]) *[[Curzio Malaparte]] *[[Luigi Malerba]] (Luigi Bonardi) (1927-2008) (scenarist) *[[Nino Manfredi]] (1921-2004) *[[Guido Manuli]] (1939) (mdr. animator) *[[Alina Marazzi]] (1964) *[[Pietro Marcello]] (1976) *Francesca Marciano (scenaristka) *[[Franco Maresco]] (1958) *[[Ettore Maria Margadonna]] (1893-1975) (scenarist) *[[Vincenzo Marra]] (1972) *[[Marco Martani]] (1968) *Otello Martelli (1902-2000) (snemalec-direktor fotografije) *[[Federica Martino]] *[[Luciano Martino]] (1933-2013) *[[Sergio Martino]] (1938) *[[Nino Martoglio]] (1870-1921) *[[Mario Martone]] ([[1959]]) * *[[Citto Maselli|Citto (Francesco) Maselli]] (1930) *[[Francesco Maselli]] (1930-) *[[Mario Mattoli]] (1898-1980) *[[Lorenco Mattotti]] (1954) (animator) *[[Renato May]] (Šibenik, 1909-1969) (teoretik, montažer, režiser) *Enrico Medioli (1925-2017) (scenarist) *[[Ginafranco Mignozzi]] (1932-2009) * *Renato Minore (1944) (scenarist) *[[Federico Moccia]] (1963) *[[Mario Monicelli]] ([[1915]]-[[2010]]) *[[Giuliano Montaldo]] (1930-) *[[Enzo Monteleone]] (1954) *[[Nanni Moretti]] ([[1953]]) *[[Gabriele Muccino]] (1967) == N == * [[Armando Nanuzzi]] (1925-2001) (snemalec, režiser) * [[Piero Natoli]] ([[1947]]-[[2001]]) * [[Alberto Negrin]] ([[1940]]) * [[Baldassare Negroni]] (1877-1945) *Daria Nicolodi (1950-2020) (scenaristka) *[[Nick Nostro]] (1931–2014) == O == *[[Matteo Oleotto]] (1977) *[[Ermanno Olmi]] ([[1931]]-[[2018]]) == P == *[[Marcello Pagliero]] (1907-1980) (francosko-italijanski) *[[Amleto Palermi]] ([[1889]]-[[1941]]) *[[Giulio Paradisi]] (1934) *[[Neri Parenti]] (1950) *[[Pier Paolo Pasolini]] ([[1922]]-[[1975]]) *[[Giovanni Pastrone]] (1883-1959) *[[Francesco Patierno]] (1964) *Corrado Pavolini (1898–1980) (scenarist) *[[Giuseppe Pedersoli]] (1961) (scenarist) *[[Piero Pierotti]] (1912-1970) *[[Leonardo Pieraccioni]] (1965) *[[Tullio Pinelli]] (1908-2009) (scenarist) *Massimo Romeo Piparo (1967) (gledališki) *Ugo Pirro (1920-2008) (scenarist) *Andrea Pizzini (dokumentarist) *[[Fernando Maria Poggioli]] (1897-1945) *[[Gillo Pontecorvo]] ([[1919]]-[[2006]]) *[[Carlo Ponti]] (1912/13-2007) (producent) *[[Maurizio Ponzi]] (1939) *[[Andrea Porporati]] (1964) *[[Gianni Puccini]] (1914-1968) (scenarist) == R == *[[Stefano Reali]] ([[1957]]) *[[Luca Ribuoli]] (1969) *[[Tonino Ricci]] (1927-2014) *[[Gennaro Righelli]] (1886-1949) *[[Dino Risi]] (1916-[[2008]]) *[[Marco Risi]] (1951) *[[Sebastiano Riso]] (1983) *[[Alice Rohrwacher]] (1981) *[[Brunello Rondi]] (1924-89) (scenarist) *[[Francesco Rosi]] ([[1922]]-[[2015]]) *[[Roberto Rossellini]] ([[1906]]-[[1977]]) *[[Franco Rossi]] (1919-2000) *[[Giuseppe Rotunno]] (1923) (snemalec-direktor fotografije) == S == *Dardano Sacchetti (1944) (scenarist) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Luciano Salce]] (1922-1989) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Gabriele Salvatores]] (1950) *[[Laura Samani]] (1989) *[[Domenico Saverni]] (1958) *[[Piero Schivazappa]] (1935) *[[Pietro Sciumè]] *[[Ettore Scola]] ([[1931]]-[[2016]]) *[[Giuseppe Maria Scotese]] ([[1916]]-[[2002]]) *[[Mario Sequi]] (1913-1992) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Elisabetta Sgarbi]] (1956) *[[Alberto Simone]] (1956) *[[Giorgio Simonelli]] (1901–1966) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Mario Soldati]] ([[1906]]-[[1999]]) *[[Sergio Sollima]] (1921-2015) *[[Stefano Sollima]] (1966) *[[Rodolfo Sonego]] (1921-2000) (scenarist) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Paolo Sorrentino]] ([[1970]]) *[[Simone Spada]] (1973) *[[Steno]] (''Stefano Vanzina'') (1917–1988) *[[Vittorio Storaro]] (1940) (direktor fotografije) == T == *[[Giovanna Taviani]] (1969) *[[Paolo Taviani|Paolo]] (1931) in [[Vittorio Taviani]] (1929-2018) *[[Duccio Tessari]] (1926-1994) *[[Ugo Tognazzi]] (1922–1990) *Aldo Tonti (1910-1988) (snemalec) *[[Giuseppe Tornatore]] ([[1956]]) *[[Guido Tosi]] (1944) *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) (scenarist) *[[Luis Trenker]] ([[1892]]-[[1990]]) (Južni Tirolec) *[[Massimo Troisi]] ([[1953]]-[[1994]]) == V == *[[Florestano Vancini]] (1926-2008) *[[Walter Veltroni]] (1955) *[[Luca Verdone]] (1953) *[[Paolo Virzì]] (1964) *[[Luchino Visconti]] ([[1906]]-[[1976]]) == W == *[[Lina Wertmüller]] ([[1928]]-2021) == Z == *[[Luigi Zampa]] ([[1905]]-[[1991]]) *[[Federico Zampaglione]] (1968) * *[[Monica Zapelli]] (1966) (scenaristka) *[[Cesare Zavattini]] (1902–1989) (scenarist) *[[Franco Zeffirelli]] ([[1923]]–2019) *[[Primo Zeglio]] (1906-1984) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|*]] 8vpvb9y4snyhfvguunzca5u0pc0yikp 5735845 5735844 2022-08-17T19:26:01Z Amanesciri2021 205950 /* H */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Goffredo Alessandrini]] (1904-1978) *[[Ottavio Alessi]] *[[Mario Almirante]] (1890-1964) *[[Silvio Amadio]] (1926-1995) *[[Luis César Amadori]] ([[1902]]-[[1977]]) *[[Giuseppe Amato]] (1899-1964) *Arturo Ambrosio (1870-1960) (producent) *[[Gianni Amelio]] (1945) *[[Mario Amendola]] (1910-1993) *Sergio Amidei (1904-1981) (scenarist) *[[Roberto Andò]] (1959) *[[Michelangelo Antonioni]] ([[1912]]-[[2007]]) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Dario Argento]] (1940) *Tiziana Aristarco (1960) (TV) *[[Pupi Avati]] ([[1938]]) == B == *[[Gianfranco Baldanello]] (1928-) *[[Ferdinando Baldi]] (1927-2007) *[[Gian Vittorio Baldi]] (1930-2015) *Gabriele Baldini (1919-1969) (scenarist) *[[Beniamino Barrese]] ? *[[Lamberto Bava]] (1944) *[[Mario Bava]] (1914-1980) *[[Luigi Bazzoni]] (1929-2012) *[[Marco Bellocchio]] (1939) *[[Bernardo Bertolucci]] ([[1940]]-2018) *[[Roberto Benigni]] ([[1952]]) *[[Paolo Bianchini]] (1931) *[[Rodolfo Bisatti]] (1960) *[[Laura Bispuri]] (1977) *[[Alessandro Blasetti]] (1900-1987) *[[Mauro Bolognini]] (1922-2001) *[[Marco Bonfanti]] (1980) *[[Giuseppe Bonito]] *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *Bruno Bozetto (1938-) (animator, satirik) *[[Tinto Brass]] ([[1933]]) *[[Guido Brignone]] (1886-1959) *[[Fausto Brizzi]] (1968) *[[Franco Brogi Taviani]] (1941) *[[Francesco Bruni]] (1961) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) (italijansko-francoska) *[[Franco Brusati]] (1922-1993) == C == *[[Mario Caiano]] (1933-2015) *[[Mario Camerini]] (1895-1981) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1996) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *Ricciotto Canudo (1877-1923) filmski teoretik in kritik, avtor "''Manifesta sedme umetnosti''" *[[Jonas Carpignano]] (1984) (it.-amer.) *[[Mario Caserini]] (1874-1920) *[[Renato Castellani]] ([[1913]]-[[1985]]) *[[Enzo G. Castellari]] (1938) *[[Liliana Cavani]] ([[1933]]) *[[Osvaldo Cavandoli]] (1920-2007) (animator) *[[Emilio Cecchi]] (1884-1966) (scenarist) *Suso Cecchi D'Amico (1914-2010) (scenaristka) *[[Luigi Chiarini]] (1900-1975) (kritik, teoretik, scenarist, režiser) *[[Nando Cicero]] (1931-1995) *[[Daniele Cipri]] (1962) *[[E.B. Clucher|E. B. Clucher]] (pr.i. Enzo Barboni) (1922-2002) *[[Giada Colagrande]] (1975) *[[Duilio Coletti]] (1906-1999) *[[Giuseppe Colizzi]] (1925-1978) *[[Katja Colja]] (1969) *[[Francesca Comencini]] ([[1961]]) *[[Cristina Comencini]] (1956) *[[Luigi Comencini]] (1916-2007) *Alberto Consiglio (scenarist) *[[Romeo Conte]] (1956) * *Bruno Corbucci (1931-1996) (scenarist) *[[Sergio Corbucci]] (1927-1990) *[[George P. Cosmatos]] ([[1941]]-[[2005]]) (grškega porekla) *[[Panos Cosmatos]] (italijansko-kanadski) *[[Mario Costa]] (1904-1995) *[[Paolo Costello]] *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Vittorio Cottafavi]] (1914-1998) *[[Luigi Cozzi]] (1947) *[[Mario Craveri]] (1902-1990) (dir. fotografije in režiser) *[[Barbara Cupisti]] == D == *[[Massimo Dallamano]] (1917-1976) *[[Joe D'Amato]] (''Aristide Massaccesi'') (1936–1999) *[[Lucio D'Ambra]] (1877-1939) *[[Damiano Damiani]] ([[1922]]-[[2013]]) *Margherita D'Amico (1967) (scenaristka) *Masolino D'Amico (1939) (scenarist) *Aldo De Benedetti (1892-1970) (scenarist) *[[Tonino De Bernardi]] (1937) *[[Peter Del Monte]] (1943-) *[[Alberto De Martino]] (1929-2015) *[[Ruggero Deodato]] (1939) *[[Francesco De Robertis]] (1902-1959) *[[Giuseppe De Santis]] (1917–1997) *[[Vittorio De Sica]] ([[1901]]-[[1974]]) *Tonino Delli Colli (1923-2005) (direktor fotografije) *Alessandro D'Eva (1927) direktor fotografije *[[Anna Di Francisca]] (1961) *[[Fernando Di Leo]] (1932-2003) *[[Damiano D'Innocenzo]] & [[Fabio D'Innocenzo]] (1988) *[[Carlo Di Palma]] (1925–2004) *[[Giorgio Diritti]] (1959) *[[Gianni Di Venanzo]] (1920-1966) (direktor fotografije) == E == * [[Luciano Ercoli]] (1929-2015) == F == *[[Roberto Faenza]] (1943) *[[Giovanni Fago]] (1933) * *[[Federico Fellini]] ([[1920]]-[[1993]]) *[[Abel Ferrara]] (1951) (ameriško-it.) *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1986) *[[Demofilo Fidani]] (1914-1994) *[[Ferdinando Cito Filomarino]] (1986) *Armando Fizzarotti (scenarist) *[[Ettore Maria Fizzarotti]] *[[Ennio Flaiano]] (1910-1972) *[[Giovacchino Forzano]] ([[1884]]-[[1970]]) *[[Gianni Franciolini]] (1910-1960) *[[Massimo Franciosa]] (1924-1998) *[[Riccardo Freda]] (1909-1999) *[[Lucio Fulci]] (1927-1996) == G == *[[Carmine Gallone]] (1885-1973) *[[Matteo Garrone]] (1968) *Nico Garrone (1940-2009) (scenarist) *[[Lodovico Gasparini]] (1948) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *Ernesto Gastaldi (1934) (scenarist) *[[Piergiorgio Gay]] (1959) *[[Augusto Genina]] ([[1892]]-[[1957]]) *[[Giacomo Gentilomo]] (1909–2001) * [[Pietro Germi]] ([[1914]]-[[1974]]) * [[Emilio Ghione]] ([[1879]]-[[1930]]) * [[Giancarlo Giannini]] (1942) * [[Giulio Gianinni]] (1927-2009) *[[Marino Girolami]] (1914–1994) *[[Enzo Girolami Castellari]] (1938) *[[Claudio Giovannesi]] (1978) *[[Franco Giraldi]] (1931-2020) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Enrico Gras]] (1919–1981) *[[Sergio Grieco]] (1917–1982) *[[Aurelio Grimaldi]] (1957) *[[Luca Guadagnino]] (1971) *[[Alfredo Guarini]] (1901-1981) *[[Enrico Guazzoni]] (1876-1949) * [[Francesco Guccini]] ([[1940]]) * [[Gerardo Guerrieri]] (1920–1986) *[[Romolo Guerrieri]] (1931) *[[Mino Guerrini]] (1927–1990) *[[Guidarino Guidi]] (1922–2003) == H == * [[Alessandro Haber]] ([[1947]]) *[[Paolo Heusch]] (1924-1982) * [[Terence Hill]] ([[1939]]) == I == * Paolo Infascelli (1938-1977) == J == * [[Andrea Jublin]] (1970) == L == *Raffaele La Capria (1922-) (scenarist) *[[Aldo Lado]] (1934) (scenarist...) *[[Alberto Lattuada]] ([[1914]]-[[2005]]) *[[Umberto Lenzi]] (1931-2017) *[[Sergio Leone]] ([[1929]]-[[1989]]) *[[Guido Leoni]] (1920-98) (scenarist) *Antonio Leonviola (1913-95) (scenarist) *[[Luciano Ligabue]] (1960) *[[Carlo Lizzani]] (1922-2013) *[[Nanni Loy]] ([[1925]]-[[1995]]) *[[Maurizio Lucidi]] (1932-2005) *[[Luca Lucini]] (1967) *Emanuele Luzzati (1921-2007) (slikar, animator) == M == *Ruggero Maccari (1919-1989) (scenarist) *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Anton Giulio Majano]] (1909-[[1994]]) *[[Curzio Malaparte]] *[[Luigi Malerba]] (Luigi Bonardi) (1927-2008) (scenarist) *[[Nino Manfredi]] (1921-2004) *[[Guido Manuli]] (1939) (mdr. animator) *[[Alina Marazzi]] (1964) *[[Pietro Marcello]] (1976) *Francesca Marciano (scenaristka) *[[Franco Maresco]] (1958) *[[Ettore Maria Margadonna]] (1893-1975) (scenarist) *[[Vincenzo Marra]] (1972) *[[Marco Martani]] (1968) *Otello Martelli (1902-2000) (snemalec-direktor fotografije) *[[Federica Martino]] *[[Luciano Martino]] (1933-2013) *[[Sergio Martino]] (1938) *[[Nino Martoglio]] (1870-1921) *[[Mario Martone]] ([[1959]]) * *[[Citto Maselli|Citto (Francesco) Maselli]] (1930) *[[Francesco Maselli]] (1930-) *[[Mario Mattoli]] (1898-1980) *[[Lorenco Mattotti]] (1954) (animator) *[[Renato May]] (Šibenik, 1909-1969) (teoretik, montažer, režiser) *Enrico Medioli (1925-2017) (scenarist) *[[Ginafranco Mignozzi]] (1932-2009) * *Renato Minore (1944) (scenarist) *[[Federico Moccia]] (1963) *[[Mario Monicelli]] ([[1915]]-[[2010]]) *[[Giuliano Montaldo]] (1930-) *[[Enzo Monteleone]] (1954) *[[Nanni Moretti]] ([[1953]]) *[[Gabriele Muccino]] (1967) == N == * [[Armando Nanuzzi]] (1925-2001) (snemalec, režiser) * [[Piero Natoli]] ([[1947]]-[[2001]]) * [[Alberto Negrin]] ([[1940]]) * [[Baldassare Negroni]] (1877-1945) *Daria Nicolodi (1950-2020) (scenaristka) *[[Nick Nostro]] (1931–2014) == O == *[[Matteo Oleotto]] (1977) *[[Ermanno Olmi]] ([[1931]]-[[2018]]) == P == *[[Marcello Pagliero]] (1907-1980) (francosko-italijanski) *[[Amleto Palermi]] ([[1889]]-[[1941]]) *[[Giulio Paradisi]] (1934) *[[Neri Parenti]] (1950) *[[Pier Paolo Pasolini]] ([[1922]]-[[1975]]) *[[Giovanni Pastrone]] (1883-1959) *[[Francesco Patierno]] (1964) *Corrado Pavolini (1898–1980) (scenarist) *[[Giuseppe Pedersoli]] (1961) (scenarist) *[[Piero Pierotti]] (1912-1970) *[[Leonardo Pieraccioni]] (1965) *[[Tullio Pinelli]] (1908-2009) (scenarist) *Massimo Romeo Piparo (1967) (gledališki) *Ugo Pirro (1920-2008) (scenarist) *Andrea Pizzini (dokumentarist) *[[Fernando Maria Poggioli]] (1897-1945) *[[Gillo Pontecorvo]] ([[1919]]-[[2006]]) *[[Carlo Ponti]] (1912/13-2007) (producent) *[[Maurizio Ponzi]] (1939) *[[Andrea Porporati]] (1964) *[[Gianni Puccini]] (1914-1968) (scenarist) == R == *[[Stefano Reali]] ([[1957]]) *[[Luca Ribuoli]] (1969) *[[Tonino Ricci]] (1927-2014) *[[Gennaro Righelli]] (1886-1949) *[[Dino Risi]] (1916-[[2008]]) *[[Marco Risi]] (1951) *[[Sebastiano Riso]] (1983) *[[Alice Rohrwacher]] (1981) *[[Brunello Rondi]] (1924-89) (scenarist) *[[Francesco Rosi]] ([[1922]]-[[2015]]) *[[Roberto Rossellini]] ([[1906]]-[[1977]]) *[[Franco Rossi]] (1919-2000) *[[Giuseppe Rotunno]] (1923) (snemalec-direktor fotografije) == S == *Dardano Sacchetti (1944) (scenarist) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Luciano Salce]] (1922-1989) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Gabriele Salvatores]] (1950) *[[Laura Samani]] (1989) *[[Domenico Saverni]] (1958) *[[Piero Schivazappa]] (1935) *[[Pietro Sciumè]] *[[Ettore Scola]] ([[1931]]-[[2016]]) *[[Giuseppe Maria Scotese]] ([[1916]]-[[2002]]) *[[Mario Sequi]] (1913-1992) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Elisabetta Sgarbi]] (1956) *[[Alberto Simone]] (1956) *[[Giorgio Simonelli]] (1901–1966) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Mario Soldati]] ([[1906]]-[[1999]]) *[[Sergio Sollima]] (1921-2015) *[[Stefano Sollima]] (1966) *[[Rodolfo Sonego]] (1921-2000) (scenarist) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Paolo Sorrentino]] ([[1970]]) *[[Simone Spada]] (1973) *[[Steno]] (''Stefano Vanzina'') (1917–1988) *[[Vittorio Storaro]] (1940) (direktor fotografije) == T == *[[Giovanna Taviani]] (1969) *[[Paolo Taviani|Paolo]] (1931) in [[Vittorio Taviani]] (1929-2018) *[[Duccio Tessari]] (1926-1994) *[[Ugo Tognazzi]] (1922–1990) *Aldo Tonti (1910-1988) (snemalec) *[[Giuseppe Tornatore]] ([[1956]]) *[[Guido Tosi]] (1944) *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) (scenarist) *[[Luis Trenker]] ([[1892]]-[[1990]]) (Južni Tirolec) *[[Massimo Troisi]] ([[1953]]-[[1994]]) == V == *[[Florestano Vancini]] (1926-2008) *[[Walter Veltroni]] (1955) *[[Luca Verdone]] (1953) *[[Paolo Virzì]] (1964) *[[Luchino Visconti]] ([[1906]]-[[1976]]) == W == *[[Lina Wertmüller]] ([[1928]]-2021) == Z == *[[Luigi Zampa]] ([[1905]]-[[1991]]) *[[Federico Zampaglione]] (1968) * *[[Monica Zapelli]] (1966) (scenaristka) *[[Cesare Zavattini]] (1902–1989) (scenarist) *[[Franco Zeffirelli]] ([[1923]]–2019) *[[Primo Zeglio]] (1906-1984) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|*]] s781lml9lhjmn9mjof1zg8katwghgzf 0 50022 5735857 5718142 2022-08-17T19:36:13Z Alebarasi 50192 /* V */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lucien Aimar]] *[[Julian Alaphilippe]] *[[Jacques Anquetil]] *[[Stephane Augé]] == B == *[[Romain Bardet]] *[[Warren Barguil]] *[[Louison Bobet]] *[[Johan Le Bon]] *[[Franck Bonnamour]] *[[Nacer Bouhanni]] *[[Florent Brard]] *[[Laurent Brochard]] *[[Alexys Brunel]] == C == *[[Lilian Calmejane]] *[[Sylvain Calzati]] *[[Sandy Casar]] *[[Jimmy Casper]] *[[Sébastien Chavanel]] *[[Sylvain Chavanel]] *[[Jérôme Coppel]] *[[Bryan Coquard]] *[[Henri Cornet]] *[[Benoît Cosnefroy]] *[[Jérôme Cousin]] == D == *[[Arnaud Démare]] *[[Cyril Dessel]] *[[Axel Domont]] *[[Jean Dotto]] *[[Samuel Dumoulin]] *[[Jacques Dupont (kolesar)|Jacques Dupont]] == E == *[[Nicolas Edet]] *[[Jimmy Engoulvent]] == F == *[[Benoît Faure]] *[[Brice Feillu]] *[[Romain Feillu]] *[[Laurent Fignon]] == G == *[[Olivier Le Gac]] *[[Tony Gallopin]] *[[Maurice Garin]] *[[Gustave Garrigou]] *[[David Gaudu]] *[[Alexandre Geniez]] *[[Dorian Godon]] *[[Stephane Goubert]] == H == *[[Patrice Halgand]] *[[Bernard Hinault]] *[[Sebastien Hinault]] *[[Jonathan Hivert]] *[[Hugo Hofstetter]] *[[Constant Huret]] == J == *[[Laurent Jalabert]] *[[Nicolas Jalabert]] *[[Quentin Jaurégui]] *[[Lilian Jégou]] == K == *[[Blel Kadri]] == L == *[[Guy Lapébie]] *[[Octave Lapize]] *[[Pierre Latour]] *[[André Leducq]] *[[Jeannie Longo]] == M == *[[Marc Madiot]] *[[Valentin Madouas]] *[[Antonin Magne]] *[[Pierre Magne (kolesar)|Pierre Magne]] *[[Guillaume Martin]] *[[Jose Meiffret]] *[[Rudy Molard]] *[[David Moncoutié]] *[[Jean-Michel Monin]] *[[Cristophe Moreau]] == N == *[[Bryan Nauleau]] == P == *[[Quentin Pacher]] *[[Henri Pélissier]] *[[Jean-Christophe Péraud]] *[[Pierre-Luc Périchon ]] *[[Lucien Petit-Breton]] *[[Jerôme Pineau]] *[[Roger Pingeon]] *[[Thibaut Pinot]] *[[Nicolas Portal]] *[[René Pottier]] == Q == *[[Perrig Quéméneur]] == R == *[[Kévin Reza]] *[[Christophe Riblon]] *[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]] *[[Didier Rous]] *[[Anthony Roux]] *[[Jérémy Roy]] == S == *[[Marc Sarreau]] *[[Florian Sénéchal]] *[[François Simon (kolesar)|François Simon]] *[[Jérôme Simon]] *[[Julien Simon]] == T == *[[Damien Touzé]] *[[Louis Trousselier]] == V == *[[Cedric Vasseur]] *[[Kévin Vauquelin]] *[[Clément Venturini]] *[[Arthur Vichot]] *[[Thomas Voeckler]] *[[Alexis Vuillermoz]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Kolesarji]] [[Kategorija:Francoski kolesarji|*]] njkodc1li768jaz89we05li3tix1jco 0 50813 5735674 5460627 2022-08-17T12:36:24Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planinska koča|caption=Bivak II s Triglavom v ozadju|country={{SLO}}|locmapin=Slovenija|location=''Na Jezerih''|upravljalec=AO Jesenice|vrsta=[[bivak]]|elevation=2118 mnm|national_park=[[Triglavski narodni park]]|vzponi=[[Dovški križ]], Šplevta|dostop=s Poldetovega rovta ([[Vrata, Julijske Alpe|Vrata]])}} '''Bivak II. Pod Rokavi''' (2118 m) je manjše [[zavetišče]], ki stoji tik nad robom planote ''Na Jezerih'', nad [[Vrata (dolina)|dolino Vrat]], obkrožene z ostenji [[Spodnji Rokav|Spodnjega]], [[Srednji Rokav|Srednjega]] in [[Visoki Rokav|Visokega Rokava]], [[Visoki Oltar|Visokega Oltarja]], [[Dovški križ|Dovškega križa]] in [[Šplevta|Šplevte]]. Upravlja ga [[AO Jesenice]] pri [[PD Jesenice]]. == Dostop == * 3½ h: s ''Poldovega rovta'' (940 m) v dolini Vrat, 9 km iz [[Mojstrana|Mojstrane]] ([[Kranjska Gora]]) == Vzponi na vrhove == * 1½ h: Dovški križ (2542 m) * ½ h: Šplevta (2272 m) * plezalni vzponi na Rokave, Oltar == Glej tudi == * [[seznam slovenskih planinskih postojank]] == Zunanje povezave == * [http://www.pzs.si/koce/koca.php?id=56&selection=1 Bivak II. Pod Rokavi] na www.pzs.si {{Zgradbe v Sloveniji nad 2000 metri}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]] 1nol2cugrzmfq8k4vs1tx4hd2nisb9p 0 51128 5735855 5046918 2022-08-17T19:35:24Z Alebarasi 50192 +1 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Irci|irskih]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Ircev|Irska|irskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]] == D == * [[Philip Deignan]] == H == * [[Ben Healy (kolesar)|Ben Healy]] == K == * [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] * [[Paul Kimmage]] == M == * [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] * [[David McCann]] * [[Dervla Murphy]] == P == * [[Ciarán Power]] == R == * [[Nicolas Roche]] * [[Stephen Roche]] == S == * [[Mark Scanlon]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Ircev|Kolesarji]] [[Kategorija:Irski kolesarji|*]] ld8mkmrpl705jlrf2d2nb2csuwedvh8 0 51414 5735862 5383359 2022-08-17T19:41:07Z Alebarasi 50192 /* L */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jon Aberasturi]] *[[Igor Antón]] *[[Mikel Aristi]] *[[Igor Astarloa]] == B == *[[Federico Bahamontes]] *[[Carlos Barredo]] *[[Pello Bilbao]] == C == *[[Jonathan Castroviejo]] *[[Alberto Contador]] *[[David de la Cruz]] == D == *[[Pedro Delgado]] == E == *[[Imanol Erviti]] == F == *[[Juan Antonio Flecha]] *[[Omar Fraile]] *[[Óscar Freire]] *[[José Manuel Fuente]] == G == *[[Francisco Gabica]] *[[Iván García (kolesar)|Iván García]] == H == *[[Roberto Heras]] *[[Jesús Herrada]] == I == *[[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] *[[Jon Ander Insausti]] *[[Beñat Intxausti]] *[[Gorka Izagirre]] *[[Ion Izagirre]] == L == * [[Mikel Landa]] * [[Oier Lazkano]] * [[Juan José Lobato]] * [[Jesús Loroño]] == M == * [[Enric Mas]] * [[Lluís Mas]] * [[Luis Ángel Maté]] * [[Melcior Mauri]] * [[Iban Mayo]] * [[Javier Mejías]] * [[Daniel Moreno]] * [[Javier Moreno (kolesar)|Javier Moreno]] * [[José Manuel Moreno (kolesar)|José Manuel Moreno]] * [[María Isabel Moreno]] == N == * [[Daniel Navarro]] * [[Mikel Nieve]] == O == *[[Luis Ocaña]] *[[Abraham Olano]] *[[Javier Otxoa]] == P == *[[Álvaro Pino]] *[[Rubén Plaza]] *[[Eduard Prades]] == R == *[[Vicente Reynès]] *[[Joaquim Rodríguez]] *[[Bernardo Ruiz]] == S == *[[Luis León Sánchez]] *[[Enrique Sanz]] *[[Carlos Sastre]] *[[Marc Soler]] *[[Joane Somarriba]] == T == *[[Amets Txurruka]] == V == *[[Rafael Valls]] *[[Alejandro Valverde]] == Z == *[[Haimar Zubeldia]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Kolesarji]] [[Kategorija:Španski kolesarji|*]] 6tvnr5a2ku50i2sp4fvl8z11udcsqal 0 52535 5736046 4961704 2022-08-18T11:12:52Z Yerpo 8417 disambig. wikitext text/x-wiki [[To]] je '''[[seznam]] [[mesto|mest]] v [[Francija|Franciji]]''', ki so imela ob popisu leta 1999 vsaj 20.000 prebivalcev. __NOTOC__ {| class="wikitable" !Mesto/Komuna!![[Departma]]!![[Seznam francoskih regij|Regija]]!!Prebivalstvo _{(popis 1999)}!!Po vrsti |- |[[Pariz]]||[[Pariz]]||[[Île-de-France (région)|Île-de-France]]|| 2,125,246 ||1 |- |[[Marseille]]||[[Bouches-du-Rhône]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 798,430 ||2 |- |[[Lyon]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 445,452 ||3 |- |[[Toulouse]]||[[Haute-Garonne]]||[[Jug-Pireneji]]|| 390,350 ||4 |- |[[Nice]]||[[Alpes-Maritimes]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 342,738 ||5 |- |[[Nantes]]||[[Loire-Atlantique]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 270,251 ||6 |- |[[Strasbourg]]||[[Bas-Rhin]]||[[Alzacija]]|| 264,115 ||7 |- |[[Montpellier]]||[[Hérault (departma)|Hérault]]||[[Languedoc-Roussillon]]|| 225,392 ||8 |- |[[Bordeaux]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 215,363 ||9 |- |[[Lille]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 212,597 ||10 |- |[[Rennes]]||[[Ille-et-Vilaine]]||[[Bretanja]]|| 206,229 ||11 |- |[[Le Havre]]||[[Seine-Maritime]]||[[Zgornja Normandija]]|| 190,905 ||12 |- |[[Reims]]||[[Marne]]||[[Šampanja-Ardeni]]|| 187,206 ||13 |- |[[Saint-Étienne]]||[[Loire]]||[[Rona-Alpe]]|| 180,210 ||14 |- |[[Toulon]]||[[Var (departma)|Var]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 160,639 ||15 |- |[[Grenoble]]||[[Isère (departma)|Isère]]||[[Rona-Alpe]]|| 153,317 ||16 |- |[[Angers]]||[[Maine-et-Loire]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 151,279 ||17 |- |[[Dijon]]||[[Côte-d'Or]]||[[Burgundija]]|| 149,867 ||18 |- |[[Brest, Francija|Brest]]||[[Finistère]]||[[Bretanja]]|| 149,634 ||19 |- |[[Le Mans]]||[[Sarthe (departma)|Sarthe]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 146,105 ||20 |- |[[Clermont-Ferrand]]||[[Puy-de-Dôme]]||[[Auvergne (regija)|Auvergne]]|| 137,140 ||21 |- |[[Amiens]]||[[Somme (departma)|Somme]]||[[Pikardija]]|| 135,501 ||22 |- |[[Aix-en-Provence]]||[[Bouches-du-Rhône]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 134,222 ||23 |- |[[Limoges]]||[[Haute-Vienne]]||[[Limousin]]|| 133,968 ||24 |- |[[Nîmes]]||[[Gard]]||[[Languedoc-Roussillon]]|| 133,424 ||25 |- |[[Tours]]||[[Indre-et-Loire]]||[[Center (Francija)|Center]]|| 132,820 ||26 |- |[[Saint-Denis, Réunion|Saint-Denis]]||[[Réunion]]||[[Réunion]]|| 131,557 ||27 |- |[[Villeurbanne]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 124,215 ||28 |- |[[Metz]]||[[Moselle]]||[[Lorena]]|| 123,776 ||29 |- |[[Besançon]]||[[Doubs (departma)|Doubs]]||[[Franche-Comté]]|| 117,733 ||30 |- |[[Caen]]||[[Calvados (departma)|Calvados]]||[[Spodnja Normandija]]|| 113,987 ||31 |- |[[Orléans]]||[[Loiret (departma)|Loiret]]||[[Center (Francija)|Center]]|| 113,126 ||32 |- |[[Mulhouse]]||[[Haut-Rhin]]||[[Alzacija]]|| 110,359 ||33 |- |[[Rouen]]||[[Seine-Maritime]]||[[Zgornja Normandija]]|| 106,592 ||34 |- |[[Boulogne-Billancourt]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 106,367 ||35 |- |[[Perpignan]]||[[Pyrénées-Orientales]]||[[Languedoc-Roussillon]]|| 105,115 ||36 |- |[[Nancy]]||[[Meurthe-et-Moselle]]||[[Lorena]]|| 103,605 ||37 |- |[[Roubaix]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 96,984 ||38 |- |[[Fort-de-France]]||[[Martinique]]||[[Martinique]]|| 94,049 ||39 |- |[[Argenteuil]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 93,961 ||40 |- |[[Tourcoing]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 93,540 ||41 |- |[[Montreuil]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 90,674 ||42 |- |[[Saint-Paul, Réunion|Saint-Paul]]||[[Réunion]]||[[Réunion]]|| 87,712 ||43 |- |[[Avignon]]||[[Vaucluse (departma)|Vaucluse]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 85,935 ||44 |- |[[Saint-Denis, Seine-Saint-Denis|Saint-Denis]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 85,832 ||45 |- |[[Versailles]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 85,726 ||46 |- |[[Nanterre]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 84,281 ||47 |- |[[Poitiers]]||[[Vienne (departma)|Vienne]]||[[Poitou-Charentes]]|| 83,448 ||48 |- |[[Créteil]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 82,154 ||49 |- |[[Aulnay-sous-Bois]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 80,021 ||50 |- |[[Vitry-sur-Seine]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 78,908 ||51 |- |[[Pau, Francija|Pau]]||[[Pyrénées-Atlantiques]]||[[Akvitanija]]|| 78,732 ||52 |- |[[Calais]]||[[Pas-de-Calais]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 77,333 ||53 |- |[[Colombes]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 76,757 ||54 |- |[[La Rochelle]]||[[Charente-Maritime]]||[[Poitou-Charentes]]|| 76,584 ||55 |- |[[Asnières-sur-Seine]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 75,837 ||56 |- |[[Champigny-sur-Marne]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 74,237 ||57 |- |[[Rueil-Malmaison]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 73,469 ||58 |- |[[Saint-Maur-des-Fossés]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 73,069 ||59 |- |[[Bourges]]||[[Cher (departma)|Cher]]||[[Center (Francija)|Center]]|| 72,480 ||60 |- |[[Antibes]]||[[Alpes-Maritimes]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 72,412 ||61 |- |[[Dunkerque]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 70,850 ||62 |- |[[Courbevoie]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 69,694 ||63 |- |[[Béziers]]||[[Hérault (departma)|Hérault]]||[[Languedoc-Roussillon]]|| 69,153 ||64 |- |[[Saint-Pierre, Réunion|Saint-Pierre]]||[[Réunion]]||[[Réunion]]|| 68,915 ||65 |- |[[Cannes]]||[[Alpes-Maritimes]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 67,304 ||66 |- |[[Saint-Nazaire]]||[[Loire-Atlantique]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 65,874 ||67 |- |[[Colmar]]||[[Haut-Rhin]]||[[Alzacija]]|| 65,136 ||68 |- |[[Villeneuve d'Ascq]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 65,042 ||69 |- |[[Valence, Drôme|Valence]]||[[Drôme (departma)|Drôme]]||[[Rona-Alpe]]|| 64,260 ||70 |- |[[Quimper]]||[[Finistère]]||[[Bretanja]]|| 63,238 ||71 |- |[[Aubervilliers]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 63,136 ||72 |- |[[Les Abymes]]||[[Guadeloupe]]||[[Guadeloupe]]|| 63,054 ||73 |- |[[Drancy]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 62,263 ||74 |- |[[Mérignac]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 61,992 ||75 |- |[[Troyes]]||[[Aube (departma)|Aube]]||[[Šampanja-Ardeni]]|| 60,958 ||76 |- |[[Le Tampon]]||[[Réunion]]||[[Réunion]]|| 60,323 ||77 |- |[[La Seyne-sur-Mer]]||[[Var (departma)|Var]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 60,188 ||78 |- |[[Antony]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 59,855 ||79 |- |[[Neuilly-sur-Seine]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 59,848 ||80 |- |[[Lorient]]||[[Morbihan]]||[[Bretanja]]|| 59,189 ||81 |- |[[Saint-Quentin]]||[[Aisne (departma)|Aisne]]||[[Pikardija]]|| 59,066 ||82 |- |[[Noisy-le-Grand]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 58,217 ||83 |- |[[Sarcelles]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 57,871 ||84 |- |[[Niort]]||[[Deux-Sèvres]]||[[Poitou-Charentes]]|| 56,663 ||85 |- |[[Pessac]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 56,143 ||86 |- |[[Vénissieux]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 56,061 ||87 |- |[[Chambéry]]||[[Savoie (departma)|Savoie]]||[[Rona-Alpe]]|| 55,786 ||88 |- |[[Charleville-Mézières]]||[[Ardennes (departma)|Ardennes]]||[[Šampanja-Ardeni]]|| 55,490 ||89 |- |[[Beauvais]]||[[Oise (departma)|Oise]]||[[Pikardija]]|| 55,392 ||90 |- |[[Cergy]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 54,719 ||91 |- |[[Levallois-Perret]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 54,700 ||92 |- |[[Cholet]]||[[Maine-et-Loire]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 54,204 ||93 |- |[[Ajaccio]]||[[Corse-du-Sud]]||[[Korzika]]|| 52,880 ||94 |- |[[Issy-les-Moulineaux]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 52,647 ||95 |- |[[Montauban]]||[[Tarn-et-Garonne]]||[[Jug-Pireneji]]|| 51,855 ||96 |- |[[Vannes]]||[[Morbihan]]||[[Bretanja]]|| 51,759 ||97 |- |[[Hyères]]||[[Var (departma)|Var]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 51,417 ||98 |- |[[Évreux]]||[[Eure (departma)|Eure]]||[[Zgornja Normandija]]|| 51,198 ||99 |- |[[Maisons-Alfort]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 51,103 ||100 |- |[[Ivry-sur-Seine]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 50,972 ||101 |- |[[Laval, Mayenne|Laval]]||[[Mayenne (departma)|Mayenne]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 50,947 ||102 |- |[[Fontenay-sous-Bois]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 50,921 ||103 |- |[[Saint-Malo]]||[[Ille-et-Vilaine]]||[[Bretanja]]|| 50,675 ||104 |- |[[Cayenne]]||[[Francoska Gvajana]]||[[Francoska Gvajana]]|| 50,594 ||105 |- |[[Arles]]||[[Bouches-du-Rhône]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 50,513 ||106 |- |[[Belfort]]||[[Territoire de Belfort]]||[[Franche-Comté]]|| 50,417 ||107 |- |[[Annecy]]||[[Haute-Savoie]]||[[Rona-Alpe]]|| 50,348 ||108 |- |[[Sartrouville]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 50,219 ||109 |- |[[Clichy]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 50,179 ||110 |- |[[Chalon-sur-Saône]]||[[Saône-et-Loire]]||[[Burgundija]]|| 50,124 ||111 |- |[[Pantin]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 49,919 ||112 |- |[[Châteauroux]]||[[Indre (departma)|Indre]]||[[Center (Francija)|Center]]|| 49,632 ||113 |- |[[Évry]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 49,437 ||114 |- |[[Meaux]]||[[Seine-et-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 49,421 ||115 |- |[[La Roche-sur-Yon]]||[[Vendée (departma)|Vendée]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 49,262 ||116 |- |[[Blois]]||[[Loir-et-Cher]]||[[Center (Francija)|Center]]|| 49,171 ||117 |- |[[Brive-la-Gaillarde]]||[[Corrèze (departma)|Corrèze]]||[[Limousin]]|| 49,141 ||118 |- |[[Clamart]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 48,572 ||119 |- |[[Villejuif]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 47,384 ||120 |- |[[Châlons-en-Champagne]]||[[Marne]]||[[Šampanja-Ardeni]]|| 47,339 ||121 |- |[[Sevran]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 47,063 ||122 |- |[[Le Blanc-Mesnil]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 46,936 ||123 |- |[[Bondy]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 46,826 ||124 |- |[[Fréjus]]||[[Var (departma)|Var]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 46,801 ||125 |- |[[Narbonne]]||[[Aude (departma)|Aude]]||[[Languedoc-Roussillon]]|| 46,510 ||126 |- |[[Épinay-sur-Seine]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France (région)|Île-de-France]]|| 46,409 ||127 |- |[[Tarbes]]||[[Hautes-Pyrénées]]||[[Jug-Pireneji]]|| 46,275 ||128 |- |[[Albi, Tarn|Albi]]||[[Tarn (departma)|Tarn]]||[[Jug-Pireneji]]|| 46,274 ||129 |- |[[Saint-Brieuc]]||[[Côtes-d'Armor]]||[[Bretanja]]|| 46,087 ||130 |- |[[Chelles, Seine-et-Marne|Chelles]]||[[Seine-et-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 45,399 ||131 |- |[[Boulogne-sur-Mer]]||[[Pas-de-Calais]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 44,859 ||132 |- |[[Bobigny]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 44,079 ||133 |- |[[Carcassonne]]||[[Aude (departma)|Aude]]||[[Languedoc-Roussillon]]|| 43,950 ||134 |- |[[Cagnes-sur-Mer]]||[[Alpes-Maritimes]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 43,942 ||135 |- |[[Grasse]]||[[Alpes-Maritimes]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 43,874 ||136 |- |[[Saint-Herblain]]||[[Loire-Atlantique]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 43,726 ||137 |- |[[Mantes-la-Jolie]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 43,672 ||138 |- |[[Meudon]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 43,663 ||139 |- |[[Vincennes]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 43,595 ||140 |- |[[Saint-Louis, Réunion|Saint-Louis]]||[[Réunion]]||[[Réunion]]|| 43,519 ||141 |- |[[Castres]]||[[Tarn (departma)|Tarn]]||[[Jug-Pireneji]]|| 43,496 ||142 |- |[[Martigues]]||[[Bouches-du-Rhône]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 43,493 ||143 |- |[[Saint-André, Réunion|Saint-André]]||[[Réunion]]||[[Réunion]]|| 43,174 ||144 |- |[[Angoulême]]||[[Charente (departma)|Charente]]||[[Poitou-Charentes]]|| 43,171 ||145 |- |[[Douai]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 42,796 ||146 |- |[[Wattrelos]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 42,753 ||147 |- |[[Aubagne]]||[[Bouches-du-Rhône]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 42,638 ||148 |- |[[Gennevilliers]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 42,513 ||149 |- |[[Cherbourg-Octeville]]||[[Manche]]||[[Spodnja Normandija]]|| 42,318 ||150 |- |[[Le Cannet]]||[[Alpes-Maritimes]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 42,158 ||151 |- |[[Montluçon]]||[[Allier (departma)|Allier]]||[[Auvergne (regija)|Auvergne]]|| 41,362 ||152 |- |[[Valenciennes]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 41,278 ||153 |- |[[Compiègne]]||[[Oise (departma)|Oise]]||[[Pikardija]]|| 41,254 ||154 |- |[[Caluire-et-Cuire]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 41,149 ||155 |- |[[Saint-Priest, Rhône|Saint-Priest]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 40,974 ||156 |- |[[Nevers]]||[[Nièvre (departma)|Nièvre]]||[[Burgundija]]|| 40,932 ||157 |- |[[Thionville]]||[[Moselle]]||[[Lorena]]|| 40,907 ||158 |- |[[Puteaux]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 40,780 ||159 |- |[[Bourg-en-Bresse]]||[[Ain]]||[[Rona-Alpe]]|| 40,666 ||160 |- |[[Arras]]||[[Pas-de-Calais]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 40,590 ||161 |- |[[Chartres]]||[[Eure-et-Loir]]||[[Center (Francija)|Center]]|| 40,361 ||162 |- |[[Bayonne]]||[[Pyrénées-Atlantiques]]||[[Akvitanija]]|| 40,078 ||163 |- |[[Garges-lès-Gonesse]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 40,058 ||164 |- |[[Saint-Ouen]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 39,722 ||165 |- |[[Suresnes]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 39,706 ||166 |- |[[Sète]]||[[Hérault (departma)|Hérault]]||[[Languedoc-Roussillon]]|| 39,542 ||167 |- |[[Corbeil-Essonnes]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 39,378 ||168 |- |[[Alès]]||[[Gard]]||[[Languedoc-Roussillon]]|| 39,346 ||169 |- |[[Vaulx-en-Velin]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 39,154 ||170 |- |[[Rosny-sous-Bois]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 39,105 ||171 |- |[[Istres]]||[[Bouches-du-Rhône]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 38,993 ||172 |- |[[Roanne]]||[[Loire]]||[[Rona-Alpe]]|| 38,896 ||173 |- |[[Saint-Germain-en-Laye]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 38,423 ||174 |- |[[Le Port, Réunion|Le Port]]||[[Réunion]]||[[Réunion]]|| 38,412 ||175 |- |[[Bastia]]||[[Haute-Corse]]||[[Korzika]]|| 37,884 ||176 |- |[[Auxerre]]||[[Yonne]]||[[Burgundija]]|| 37,790 ||177 |- |[[Montrouge]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 37,733 ||178 |- |[[Massy]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 37,712 ||179 |- |[[Saint-Chamond]]||[[Loire]]||[[Rona-Alpe]]|| 37,378 ||180 |- |[[Bron, Rhône|Bron]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 37,369 ||181 |- |[[Noisy-le-Sec]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 37,312 ||182 |- |[[Livry-Gargan]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 37,288 ||183 |- |[[Bagneux, Hauts-de-Seine|Bagneux]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 37,252 ||184 |- |[[Talence]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 37,210 ||185 |- |[[Marcq-en-Barœul]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 37,177 ||186 |- |[[Salon-de-Provence]]||[[Bouches-du-Rhône]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 37,129 ||187 |- |[[Vitrolles]]||[[Bouches-du-Rhône]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 36,784 ||188 |- |[[Gagny]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 36,715 ||189 |- |[[Joué-lès-Tours]]||[[Indre-et-Loire]]||[[Center (Francija)|Center]]|| 36,517 ||190 |- |[[Gap]]||[[Hautes-Alpes]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 36,262 ||191 |- |[[Savigny-sur-Orge]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 36,258 ||192 |- |[[Alfortville]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 36,232 ||193 |- |[[Lens]]||[[Pas-de-Calais]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 36,206 ||194 |- |[[Poissy]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 35,841 ||195 |- |[[Épinal]]||[[Vosges]]||[[Lorena]]|| 35,794 ||196 |- |[[Saint-Martin-d'Hères]]||[[Isère (departma)|Isère]]||[[Rona-Alpe]]|| 35,777 ||197 |- |[[Melun]]||[[Seine-et-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 35,695 ||198 |- |[[Rezé]]||[[Loire-Atlantique]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 35,478 ||199 |- |[[Le Lamentin]]||[[Martinique]]||[[Martinique]]|| 35,460 ||200 |- |[[La Courneuve]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 35,310 ||201 |- |[[Anglet]]||[[Pyrénées-Atlantiques]]||[[Akvitanija]]|| 35,263 ||202 |- |[[Montigny-le-Bretonneux]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 35,216 ||203 |- |[[Dieppe]]||[[Seine-Maritime]]||[[Zgornja Normandija]]|| 34,653 ||204 |- |[[Mâcon]]||[[Saône-et-Loire]]||[[Burgundija]]|| 34,469 ||205 |- |[[Choisy-le-Roi]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 34,336 ||206 |- |[[Châtellerault]]||[[Vienne (departma)|Vienne]]||[[Poitou-Charentes]]|| 34,126 ||207 |- |[[Marignane]]||[[Bouches-du-Rhône]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 34,006 ||208 |- |[[Tremblay-en-France]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 33,885 ||209 |- |[[Villepinte]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 33,782 ||210 |- |[[Cambrai]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 33,738 ||211 |- |[[Maubeuge]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 33,546 ||212 |- |[[Franconville]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 33,497 ||213 |- |[[Liévin]]||[[Pas-de-Calais]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 33,427 ||214 |- |[[Conflans-Sainte-Honorine]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 33,327 ||215 |- |[[Pontault-Combault]]||[[Seine-et-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 32,886 ||216 |- |[[Stains]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 32,839 ||217 |- |[[Draguignan]]||[[Var (departma)|Var]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 32,829 ||218 |- |[[Échirolles]]||[[Isère (departma)|Isère]]||[[Rona-Alpe]]|| 32,806 ||219 |- |[[Neuilly-sur-Marne]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 32,754 ||220 |- |[[Six-Fours-les-Plages]]||[[Var (departma)|Var]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 32,742 ||221 |- |[[Romans-sur-Isère]]||[[Drôme (departma)|Drôme]]||[[Rona-Alpe]]|| 32,667 ||222 |- |[[Bagnolet]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 32,511 ||223 |- |[[Haguenau]]||[[Bas-Rhin]]||[[Alzacija]]|| 32,242 ||224 |- |[[Sainte-Geneviève-des-Bois, Essonne|Sainte-Geneviève-des-Bois]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 32,125 ||225 |- |[[Vandœuvre-lès-Nancy]]||[[Meurthe-et-Moselle]]||[[Lorena]]|| 32,048 ||226 |- |[[Dreux]]||[[Eure-et-Loir]]||[[Center (Francija)|Center]]|| 31,849 ||227 |- |[[Les Mureaux]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 31,739 ||228 |- |[[La Ciotat]]||[[Bouches-du-Rhône]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 31,630 ||229 |- |[[Saint-Benoît, Réunion|Saint-Benoît]]||[[Réunion]]||[[Réunion]]|| 31,560 ||230 |- |[[Montélimar]]||[[Drôme (departma)|Drôme]]||[[Rona-Alpe]]|| 31,344 ||231 |- |[[Plaisir]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 31,045 ||232 |- |[[Saint-Dizier]]||[[Haute-Marne]]||[[Šampanja-Ardeni]]|| 30,900 ||233 |- |[[Schiltigheim]]||[[Bas-Rhin]]||[[Alzacija]]|| 30,841 ||234 |- |[[Creil]]||[[Oise (departma)|Oise]]||[[Pikardija]]|| 30,675 ||235 |- |[[Saint-Raphaël, Var|Saint-Raphaël]]||[[Var (departma)|Var]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 30,671 ||236 |- |[[Villefranche-sur-Saône]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 30,647 ||237 |- |[[Châtenay-Malabry]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 30,621 ||238 |- |[[Aurillac]]||[[Cantal]]||[[Auvergne (regija)|Auvergne]]|| 30,551 ||239 |- |[[Saint-Joseph, Réunion|Saint-Joseph]]||[[Réunion]]||[[Réunion]]|| 30,293 ||240 |- |[[Viry-Châtillon]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 30,257 ||241 |- |[[Périgueux]]||[[Dordogne (departma)|Dordogne]]||[[Akvitanija]]|| 30,193 ||242 |- |[[Agen]]||[[Lot-et-Garonne]]||[[Akvitanija]]|| 30,170 ||243 |- |[[Le Perreux-sur-Marne]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 30,080 ||244 |- |[[Biarritz]]||[[Pyrénées-Atlantiques]]||[[Akvitanija]]|| 30,055 ||245 |- |[[Vienne (naselje)|Vienne]]||[[Isère (departma)|Isère]]||[[Rona-Alpe]]|| 29,975 ||246 |- |[[Saumur]]||[[Maine-et-Loire]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 29,857 ||247 |- |[[Vierzon]]||[[Cher (departma)|Cher]]||[[Center (Francija)|Center]]|| 29,719 ||248 |- |[[L'Haÿ-les-Roses]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 29,660 ||249 |- |[[Houilles]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 29,634 ||250 |- |[[Sotteville-lès-Rouen]]||[[Seine-Maritime]]||[[Zgornja Normandija]]|| 29,553 ||251 |- |[[Mont-de-Marsan]]||[[Landes]]||[[Akvitanija]]|| 29,489 ||252 |- |[[Soissons]]||[[Aisne (departma)|Aisne]]||[[Pikardija]]|| 29,453 ||253 |- |[[Athis-Mons]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 29,427 ||254 |- |[[Malakoff]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 29,402 ||255 |- |[[Saint-Étienne-du-Rouvray]]||[[Seine-Maritime]]||[[Zgornja Normandija]]|| 29,092 ||256 |- |[[Saint-Martin]]||[[Guadeloupe]]||[[Guadeloupe]]|| 29,078 ||257 |- |[[Palaiseau]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 28,965 ||258 |- |[[Alençon]]||[[Orne]]||[[Spodnja Normandija]]|| 28,935 ||259 |- |[[Thonon-les-Bains]]||[[Haute-Savoie]]||[[Rona-Alpe]]|| 28,927 ||260 |- |[[Menton]]||[[Alpes-Maritimes]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 28,812 ||261 |- |[[Trappes]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 28,812 ||262 |- |[[Châtillon, Hauts-de-Seine|Châtillon]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 28,622 ||263 |- |[[Chatou]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 28,588 ||264 |- |[[Colomiers]]||[[Haute-Garonne]]||[[Jug-Pireneji]]|| 28,538 ||265 |- |[[Le Chesnay]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 28,530 ||266 |- |[[Rillieux-la-Pape]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 28,367 ||267 |- |[[Villeneuve-Saint-Georges]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 28,361 ||268 |- |[[Clichy-sous-Bois]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 28,288 ||269 |- |[[Thiais]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 28,232 ||270 |- |[[Nogent-sur-Marne]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 28,191 ||271 |- |[[Saint-Cloud]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 28,157 ||272 |- |[[Lambersart]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 28,131 ||273 |- |[[Draveil]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 28,093 ||274 |- |[[Meyzieu]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 28,009 ||275 |- |[[Orange, Vaucluse|Orange]]||[[Vaucluse (departma)|Vaucluse]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 27,989 ||276 |- |[[Béthune]]||[[Pas-de-Calais]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 27,808 ||277 |- |[[Montbéliard]]||[[Doubs (departma)|Doubs]]||[[Franche-Comté]]|| 27,570 ||278 |- |[[Villenave-d'Ornon]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 27,500 ||279 |- |[[Ermont]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 27,494 ||280 |- |[[Pontoise]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 27,494 ||281 |- |[[Yerres]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 27,455 ||282 |- |[[Goussainville]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 27,356 ||283 |- |[[Annemasse]]||[[Haute-Savoie]]||[[Rona-Alpe]]|| 27,253 ||284 |- |[[Saint-Laurent-du-Var]]||[[Alpes-Maritimes]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 27,141 ||285 |- |[[Villemomble]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 26,995 ||286 |- |[[Sens]]||[[Yonne]]||[[Burgundija]]|| 26,904 ||287 |- |[[Le Grand-Quevilly]]||[[Seine-Maritime]]||[[Zgornja Normandija]]|| 26,679 ||288 |- |[[Élancourt]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 26,655 ||289 |- |[[Villiers-sur-Marne]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 26,632 ||290 |- |[[Charenton-le-Pont]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 26,582 ||291 |- |[[Sainte-Marie, Réunion|Sainte-Marie]]||[[Réunion]]||[[Réunion]]|| 26,582 ||292 |- |[[Vichy]]||[[Allier (departma)|Allier]]||[[Auvergne (regija)|Auvergne]]|| 26,528 ||293 |- |[[Le Creusot]]||[[Saône-et-Loire]]||[[Burgundija]]|| 26,283 ||294 |- |[[Laon]]||[[Aisne (departma)|Aisne]]||[[Pikardija]]|| 26,265 ||295 |- |[[Bezons]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 26,263 ||296 |- |[[Villiers-le-Bel]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 26,145 ||297 |- |[[Carpentras]]||[[Vaucluse (departma)|Vaucluse]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 26,090 ||298 |- |[[Bergerac]]||[[Dordogne (departma)|Dordogne]]||[[Akvitanija]]|| 26,053 ||299 |- |[[Chaumont, Haute-Marne|Chaumont]]||[[Haute-Marne]]||[[Šampanja-Ardeni]]|| 25,996 ||300 |- |[[Taverny]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 25,909 ||301 |- |[[Épernay]]||[[Marne]]||[[Šampanja-Ardeni]]|| 25,844 ||302 |- |[[Pierrefitte-sur-Seine]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 25,816 ||303 |- |[[Rochefort]]||[[Charente-Maritime]]||[[Poitou-Charentes]]|| 25,797 ||304 |- |[[Les Ulis]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 25,785 ||305 |- |[[Vallauris]]||[[Alpes-Maritimes]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 25,773 ||306 |- |[[Aix-les-Bains]]||[[Savoie (departma)|Savoie]]||[[Rona-Alpe]]|| 25,732 ||307 |- |[[Vigneux-sur-Seine]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 25,652 ||308 |- |[[Saintes]]||[[Charente-Maritime]]||[[Poitou-Charentes]]|| 25,595 ||309 |- |[[Saint-Médard-en-Jalles]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 25,566 ||310 |- |[[Vanves]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 25,414 ||311 |- |[[Le Gosier]]||[[Guadeloupe]]||[[Guadeloupe]]|| 25,360 ||312 |- |[[Sannois]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 25,349 ||313 |- |[[La Garde, Var|La Garde]]||[[Var (departma)|Var]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 25,329 ||314 |- |[[Saint-Leu, Réunion|Saint-Leu]]||[[Réunion]]||[[Réunion]]|| 25,314 ||315 |- |[[Armentières]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 25,273 ||316 |- |[[Saint-Sébastien-sur-Loire]]||[[Loire-Atlantique]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 25,223 ||317 |- |[[Fresnes, Val-de-Marne|Fresnes]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 25,213 ||318 |- |[[Oullins]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 25,183 ||319 |- |[[Hénin-Beaumont]]||[[Pas-de-Calais]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 25,178 ||320 |- |[[Guyancourt]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 25,079 ||321 |- |[[Dole, Jura|Dole]]||[[Jura (departma)|Jura]]||[[Franche-Comté]]|| 24,949 ||322 |- |[[Cachan]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 24,838 ||323 |- |[[Sucy-en-Brie]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 24,812 ||324 |- |[[Rambouillet]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 24,758 ||325 |- |[[Gonesse]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 24,721 ||326 |- |[[Abbeville]]||[[Somme (departma)|Somme]]||[[Pikardija]]|| 24,567 ||327 |- |[[Cavaillon]]||[[Vaucluse (departma)|Vaucluse]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 24,563 ||328 |- |[[Champs-sur-Marne]]||[[Seine-et-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 24,553 ||329 |- |[[Grigny, Essonne|Grigny]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 24,512 ||330 |- |[[Ris-Orangis]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 24,436 ||331 |- |[[Décines-Charpieu]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 24,193 ||332 |- |[[Oyonnax]]||[[Ain]]||[[Rona-Alpe]]|| 24,162 ||333 |- |[[Coudekerque-Branche]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 24,152 ||334 |- |[[Montfermeil]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 24,121 ||335 |- |[[La Garenne-Colombes]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 24,067 ||336 |- |[[Vernon, Eure|Vernon]]||[[Eure (departma)|Eure]]||[[Zgornja Normandija]]|| 24,056 ||337 |- |[[Hérouville-Saint-Clair]]||[[Calvados (departma)|Calvados]]||[[Spodnja Normandija]]|| 24,025 ||338 |- |[[Bruay-la-Buissière]]||[[Pas-de-Calais]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 23,998 ||339 |- |[[Bois-Colombes]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 23,885 ||340 |- |[[Illkirch-Graffenstaden]]||[[Bas-Rhin]]||[[Alzacija]]|| 23,815 ||341 |- |[[Romainville]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 23,779 ||342 |- |[[Le Kremlin-Bicêtre]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 23,724 ||343 |- |[[Rodez]]||[[Aveyron (departma)|Aveyron]]||[[Jug-Pireneji]]|| 23,707 ||344 |- |[[Brunoy]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 23,617 ||345 |- |[[Orvault]]||[[Loire-Atlantique]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 23,554 ||346 |- |[[Fontenay-aux-Roses]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 23,537 ||347 |- |[[Montigny-lès-Metz]]||[[Moselle]]||[[Lorena]]|| 23,437 ||348 |- |[[Baie-Mahault]]||[[Guadeloupe]]||[[Guadeloupe]]|| 23,389 ||349 |- |[[Saint-Pol-sur-Mer]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 23,337 ||350 |- |[[Fontaine, Isère|Fontaine]]||[[Isère (departma)|Isère]]||[[Rona-Alpe]]|| 23,323 ||351 |- |[[Grande-Synthe]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 23,247 ||352 |- |[[Sarreguemines]]||[[Moselle]]||[[Lorena]]|| 23,202 ||353 |- |[[Lisieux]]||[[Calvados (departma)|Calvados]]||[[Spodnja Normandija]]|| 23,166 ||354 |- |[[Herblay]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 23,083 ||355 |- |[[Mons-en-Barœul]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 23,017 ||356 |- |[[La Teste-de-Buch]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 22,970 ||357 |- |[[Bourgoin-Jallieu]]||[[Isère (departma)|Isère]]||[[Rona-Alpe]]|| 22,947 ||358 |- |[[Eaubonne]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 22,882 ||359 |- |[[Forbach, Moselle|Forbach]]||[[Moselle]]||[[Lorena]]|| 22,807 ||360 |- |[[Villeneuve-sur-Lot]]||[[Lot-et-Garonne]]||[[Akvitanija]]|| 22,782 ||361 |- |[[Tournefeuille]]||[[Haute-Garonne]]||[[Jug-Pireneji]]|| 22,758 ||362 |- |[[Saint-Dié-des-Vosges]]||[[Vosges]]||[[Lorena]]|| 22,569 ||363 |- |[[Sèvres]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 22,534 ||364 |- |[[Miramas]]||[[Bouches-du-Rhône]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 22,526 ||365 |- |[[Bègles]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 22,475 ||366 |- |[[Le Bouscat]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 22,455 ||367 |- |[[La Madeleine, Nord|La Madeleine]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 22,399 ||368 |- |[[Lunel]]||[[Hérault (departma)|Hérault]]||[[Languedoc-Roussillon]]|| 22,352 ||369 |- |[[Villeneuve-la-Garenne]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 22,349 ||370 |- |[[Savigny-le-Temple]]||[[Seine-et-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 22,339 ||371 |- |[[Le Petit-Quevilly]]||[[Seine-Maritime]]||[[Zgornja Normandija]]|| 22,332 ||372 |- |[[Gradignan]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 22,193 ||373 |- |[[Beaune]]||[[Côte-d'Or]]||[[Burgundija]]|| 21,923 ||374 |- |[[Montgeron]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 21,905 ||375 |- |[[La Possession]]||[[Réunion]]||[[Réunion]]|| 21,904 ||376 |- |[[Lanester]]||[[Morbihan]]||[[Bretanja]]|| 21,897 ||377 |- |[[Moulins, Allier|Moulins]]||[[Allier (departma)|Allier]]||[[Auvergne (regija)|Auvergne]]|| 21,892 ||378 |- |[[Maisons-Laffitte]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 21,856 ||379 |- |[[Étampes]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 21,839 ||380 |- |[[Auch]]||[[Gers (departma)|Gers]]||[[Jug-Pireneji]]|| 21,838 ||381 |- |[[Fougères]]||[[Ille-et-Vilaine]]||[[Bretanja]]|| 21,779 ||382 |- |[[Libourne]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 21,761 ||383 |- |[[La Valette-du-Var]]||[[Var (departma)|Var]]||[[Provansa-Alpe-Azurna obala]]|| 21,739 ||384 |- |[[Brétigny-sur-Orge]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 21,650 ||385 |- |[[Le Plessis-Robinson]]||[[Hauts-de-Seine]]||[[Île-de-France]]|| 21,618 ||386 |- |[[Torcy, Seine-et-Marne|Torcy]]||[[Seine-et-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 21,595 ||387 |- |[[La Celle-Saint-Cloud]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 21,527 ||388 |- |[[Hazebrouck]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 21,396 ||389 |- |[[Gif-sur-Yvette]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 21,364 ||390 |- |[[Lormont]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 21,343 ||391 |- |[[Millau]]||[[Aveyron (departma)|Aveyron]]||[[Jug-Pireneji]]|| 21,339 ||392 |- |[[Villeparisis]]||[[Seine-et-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 21,296 ||393 |- |[[Cenon]]||[[Gironde (departma)|Gironde]]||[[Akvitanija]]|| 21,283 ||394 |- |[[Mont-Saint-Aignan]]||[[Seine-Maritime]]||[[Zgornja Normandija]]|| 21,265 ||395 |- |[[Le Robert]]||[[Martinique]]||[[Martinique]]|| 21,240 ||396 |- |[[Le Mée-sur-Seine]]||[[Seine-et-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 21,217 ||397 |- |[[Sainte-Foy-lès-Lyon]]||[[Rhône (departma)|Rhône]]||[[Rona-Alpe]]|| 21,193 ||398 |- |[[Fécamp]]||[[Seine-Maritime]]||[[Zgornja Normandija]]|| 21,027 ||399 |- |[[Combs-la-Ville]]||[[Seine-et-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 20,953 ||400 |- |[[Pointe-à-Pitre]]||[[Guadeloupe]]||[[Guadeloupe]]|| 20,948 ||401 |- |[[Loos]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 20,869 ||402 |- |[[Schœlcher]]||[[Martinique]]||[[Martinique]]|| 20,845 ||403 |- |[[Le Moule]]||[[Guadeloupe]]||[[Guadeloupe]]|| 20,827 ||404 |- |[[Muret]]||[[Haute-Garonne]]||[[Jug-Pireneji]]|| 20,735 ||405 |- |[[Ozoir-la-Ferrière]]||[[Seine-et-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 20,707 ||406 |- |[[Fleury-les-Aubrais]]||[[Loiret (departma)|Loiret]]||[[Center (Francija)|Center]]|| 20,690 ||407 |- |[[Dammarie-lès-Lys]]||[[Seine-et-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 20,659 ||408 |- |[[Croix, Nord|Croix]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 20,638 ||409 |- |[[Montceau-les-Mines]]||[[Saône-et-Loire]]||[[Burgundija]]|| 20,634 ||410 |- |[[Montmorency]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 20,599 ||411 |- |[[Blagnac]]||[[Haute-Garonne]]||[[Jug-Pireneji]]|| 20,586 ||412 |- |[[Sedan]]||[[Ardennes (departma)|Ardennes]]||[[Šampanja-Ardeni]]|| 20,548 ||413 |- |[[Petit-Bourg]]||[[Guadeloupe]]||[[Guadeloupe]]|| 20,528 ||414 |- |[[Le Puy-en-Velay]]||[[Haute-Loire]]||[[Auvergne (regija)|Auvergne]]|| 20,490 ||415 |- |[[Orly]]||[[Val-de-Marne]]||[[Île-de-France]]|| 20,470 ||416 |- |[[Sainte-Anne, Guadeloupe|Sainte-Anne]]||[[Guadeloupe]]||[[Guadeloupe]]|| 20,410 ||417 |- |[[Saint-Michel-sur-Orge]]||[[Essonne (departma)|Essonne]]||[[Île-de-France]]|| 20,375 ||418 |- |[[Denain]]||[[Nord (departma)|Nord]]||[[Nord-Pas-de-Calais]]|| 20,360 ||419 |- |[[Vélizy-Villacoublay]]||[[Yvelines]]||[[Île-de-France]]|| 20,342 ||420 |- |[[Vertou]]||[[Loire-Atlantique]]||[[Loire (regija)|Loire]]|| 20,268 ||421 |- |[[Les Lilas]]||[[Seine-Saint-Denis]]||[[Île-de-France]]|| 20,226 ||422 |- |[[Lunéville]]||[[Meurthe-et-Moselle]]||[[Lorena]]|| 20,200 ||423 |- |[[Deuil-la-Barre]]||[[Val-d'Oise]]||[[Île-de-France]]|| 20,160 ||424 |- |[[Sainte-Marie, Martinique|Sainte-Marie]]||[[Martinique]]||[[Martinique]]|| 20,098 ||425 |- |[[Saint-Lô]]||[[Manche]]||[[Spodnja Normandija]]|| 20,090 ||426 |- |[[Cahors]]||[[Lot (departma)|Lot]]||[[Jug-Pireneji]]|| 20,003 ||427 |- |} == Glej tudi == * [[seznam mest]] * [[seznam komun v Franciji]] {{Evropska mesta}} [[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Francija]] [[Kategorija:Mesta v Franciji|*]] 5ukra4i2zzsha5qe641xmpi69pd6qwn 10 52720 5736040 5357904 2022-08-18T11:01:22Z Yerpo 8417 disambig. wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = FrancoskiDep | title = [[Slika:Flag of France.svg|20px|Drapeau français]] [[Francoski departmaji]] | state = open | colwidth = 16em | col1 = 01 [[Ain]]<br /> 02 [[Aisne (departma)|Aisne]]<br /> 03 [[Allier (departma)|Allier]]<br /> 04 [[Alpes-de-Haute-Provence]]<br /> 05 [[Hautes-Alpes]]<br /> 06 [[Alpes-Maritimes]]<br /> 07 [[Ardèche (departma)|Ardèche]]<br /> 08 [[Ardennes (departma)|Ardennes]]<br /> 09 [[Ariège (departma)|Ariège]]<br /> 10 [[Aube (departma)|Aube]]<br /> 11 [[Aude (departma)|Aude]]<br /> 12 [[Aveyron (departma)|Aveyron]]<br /> 13 [[Bouches-du-Rhône]]<br /> 14 [[Calvados (departma)|Calvados]]<br /> 15 [[Cantal]]<br /> 16 [[Charente (departma)|Charente]]<br /> 17 [[Charente-Maritime]]<br /> 18 [[Cher (departma)|Cher]]<br /> 19 [[Corrèze (departma)|Corrèze]]<br /> 2A [[Corse-du-Sud]]<br /> 2B [[Haute-Corse]]<br /> 21 [[Côte-d'Or]]<br /> 22 [[Côtes-d'Armor]]<br /> 23 [[Creuse (departma)|Creuse]]<br /> | col2 = 24 [[Dordogne (departma)|Dordogne]]<br /> 25 [[Doubs (departma)|Doubs]]<br /> 26 [[Drôme (departma)|Drôme]]<br /> 27 [[Eure (departma)|Eure]]<br /> 28 [[Eure-et-Loir]]<br /> 29 [[Finistère]]<br /> 30 [[Gard]]<br /> 31 [[Haute-Garonne]]<br /> 32 [[Gers (departma)|Gers]]<br /> 33 [[Gironde (departma)|Gironde]]<br /> 34 [[Hérault (departma)|Hérault]]<br /> 35 [[Ille-et-Vilaine]]<br /> 36 [[Indre (departma)|Indre]]<br /> 37 [[Indre-et-Loire]]<br /> 38 [[Isère (departma)|Isère]]<br /> 39 [[Jura (departma)|Jura]]<br /> 40 [[Landes]]<br /> 41 [[Loir-et-Cher]]<br /> 42 [[Loire (departma)|Loire]]<br /> 43 [[Haute-Loire]]<br /> 44 [[Loire-Atlantique]]<br /> 45 [[Loiret (departma)|Loiret]]<br /> 46 [[Lot (departma)|Lot]]<br /> 47 [[Lot-et-Garonne]]<br /> | col3 = 48 [[Lozère (departma)|Lozère]]<br /> 49 [[Maine-et-Loire]]<br /> 50 [[Manche]]<br /> 51 [[Marne]]<br /> 52 [[Haute-Marne]]<br /> 53 [[Mayenne (departma)|Mayenne]]<br /> 54 [[Meurthe-et-Moselle]]<br /> 55 [[Meuse (departma)|Meuse]]<br /> 56 [[Morbihan]]<br /> 57 [[Moselle]]<br /> 58 [[Nièvre (departma)|Nièvre]]<br /> 59 [[Nord]]<br /> 60 [[Oise (departma)|Oise]]<br /> 61 [[Orne (departma)|Orne]]<br /> 62 [[Pas-de-Calais]]<br /> 63 [[Puy-de-Dôme]]<br /> 64 [[Pyrénées-Atlantiques]]<br /> 65 [[Hautes-Pyrénées]]<br /> 66 [[Pyrénées-Orientales]]<br /> 67 [[Bas-Rhin]]<br /> 68 [[Haut-Rhin]]<br /> 69 [[Rhône (departma)|Rhône]]<br /> 69M [[Lyon Metropolis]]<br /> 70 [[Haute-Saône]]<br /> 71 [[Saône-et-Loire]]<br /> | col4 = 72 [[Sarthe (departma)|Sarthe]]<br /> 73 [[Savoie (departma)|Savoie]]<br /> 74 [[Haute-Savoie]]<br /> 75 [[Pariz]]<br /> 76 [[Seine-Maritime]]<br /> 77 [[Seine-et-Marne]]<br /> 78 [[Yvelines]]<br /> 79 [[Deux-Sèvres]]<br /> 80 [[Somme (departma)|Somme]]<br /> 81 [[Tarn (departma)|Tarn]]<br /> 82 [[Tarn-et-Garonne]]<br /> 83 [[Var (departma)|Var]]<br /> 84 [[Vaucluse (departma)|Vaucluse]]<br /> 85 [[Vendée (departma)|Vendée]]<br /> 86 [[Vienne (departma)|Vienne]]<br /> 87 [[Haute-Vienne]]<br /> 88 [[Vosges]]<br /> 89 [[Yonne (departma)|Yonne]]<br /> 90 [[Territoire de Belfort]]<br /> 91 [[Essonne (departma)|Essonne]]<br /> 92 [[Hauts-de-Seine]]<br /> 93 [[Seine-Saint-Denis]]<br /> 94 [[Val-de-Marne]]<br /> 95 [[Val-d'Oise]]<br /> | col5 = '''Čezmorski departmaji¹'''<br /> 971 [[Gvadelup]]<br /> 972 [[Martinik]]<br /> 973 [[Francoska Gvajana]]<br /> 974 [[Reunion]]<br /> 976 [[Mayotte]]<br /> <br /> '''Čezmorski kolektivi''' [[Saint Pierre in Miquelon]]<br /> [[Francoska Polinezija]]<br /> [[Wallis in Futuna]]<br /> [[Sveti Martin (departma)|Sveti Martin]]<br /> [[Saint Barthélemy]]<br /> <br /> '''Čezmorski teritoriji'''<br /> [[Francoske južne in antarktične dežele|Francoske južne in<br>antarktične dežele]]<br /> <br /> '''Posebni statusi'''<br /> [[Nova Kaledonija]]<br /> [[Clipperton]]<br /> | below = ¹ Imajo hkrati status departmaja in regije. }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Francijo]] </noinclude> cdyj3alwd4pbeas004228c4b3myc1h1 6 52721 5736064 4063933 2022-08-18T11:33:14Z Yerpo 8417 /* Dovoljenje */ disambig. wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Information | Opis = Logotip [[seznam departmajev Francije|francoskega departmaja]] 14. | Vir = [[:fr:Image:Logo 14 calvados.jpg]] | Avtor = Neznan | Datum = 2007-10-01 | Dovoljenje = glej spodaj }} == Dovoljenje == {{logo|Logotipi francoskih departmajev|članek=Calvados (departma)}} l146cj6fsptcokrlyi1966bozbaitba 0 52889 5735723 5723990 2022-08-17T14:26:29Z Upwinxp 126544 preusmeritev na [[Francoski departma]], seznam prenesen tja wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Francoski departma]] 981nijdgzr06uwl2le2af0inxck97w0 0 64106 5735802 5455614 2022-08-17T18:40:12Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{drugipomeni|Hoffmann}} '''E. T. A. Hoffmann''' ('''Ernst Theodor Amadeus''' oziroma '''Ernst Theodor Wilhelm'''), [[Nemci|nemški]] [[pravnik]], [[skladatelj]], [[kritik]], [[pisatelj]] in [[karikatura|karikaturist]], * [[24. januar]] [[1776]], [[Kaliningrad|Königsberg]], † [[25. junij]] [[1822]], [[Berlin]]. Hoffmann je preživel težko mladost. Študiral je v Königsbergu in služboval kot sodni uradnik v Berlinu in v [[Prusija|pruskem]] delu [[Poljska|Poljske]]. Bil je vsestransko nadarjen [[umetnik]]. Ko je Prusija 1807 izgubila večino poljskega ozemlja, je moral zapustiti državno službo. Leta 1808 je postal glasbeni direktor v [[Bamberg]]u kasneje pa še v [[Leipzig]]u ter [[Dresden|Dresdnu]]. Leta 1816 se je v Berlinu ponovno zaposlil v juristični službi kot sodni svetnik. Ves čas se je poleg glasbe posvečal tudi književnosti in risanju.<ref>O romantičnem pojmovanju glasbe v Hoffmann glej [[Fausto Cercignani]], ''E. T. A. Hoffmann, Italien und die romantische Auffassung der Musik'', in Sandro M. Moraldo (ed.), ''Das Land der Sehnsucht. E. T. A. Hoffmann und Italien'', Heidelberg, Winter, 2002, S. 191–201. ISBN 978-3-8253-1194-0</ref> Hoffman je najvidnejši predstavnik nemške [[romantika|romantike]]. Njegove pripovedke so imele v [[19. stoletje|19. stoletju]] izjemen vpliv na celotno evropsko [[kultura|kulturo]]. Njegove novele in umetne pravljice obravnavajo predvsem glasbena in umetniška vprašanja ter povezujejo [[groteska|groteskno]] zmes stvarnih in domišlijskih prvin, vsakdanjosti in sanj, [[ironija|ironije]], [[satira|satire]] in grozljive podzavesti. Velja za enega od vrhov [[romantika|romantične]] [[proza|proze]], ker se mu je v luči romantične ironije in domišljije posrečilo osvetliti važne socialne in moralne pojave svojega časa.<ref>Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982</ref> Kot pionir fantazijskega [[žanr]]a v kombinaciji z mračnostjo in [[realizem|realizmom]], je vplival na pisatelje, kot so [[Franz Kafka]], [[Edgar Allan Poe]], [[Charles Dickens]] in [[Nikolaj Gogolj]]. Po njegovi literarni predlogi sta nastali glasbeni mojstrovini: [[opera]] v treh dejanjih s prologom in epilogom ''[[Hoffmanove pripovedke]]'' skladatelja [[Jacques Offenbach|Offenbacha]], besedilo sta priredila J. Barbier in M. Carré<ref>Cvetko, Ciril, Opera in njeni mojstri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963</ref> ter [[balet]] ''[[Hrestač]]'' ([[Peter Iljič Čajkovski|P.I. Čajkovskega]]). == Najpomembnejša dela == * ''Fantazijske zgodbe v Callotevi maniri'' (Phantasiestücke in Callots Manaier, 1814) * ''Hudičevi napoji'' (Die Elixiere des Teufels, 1815/1816) v [[Slovenščina|slovenščini]] 1967 * [[novela (književnost)|novele]] ''Serapionovi bratje'' (Die Serapionsbrüder, 1819) v slov. 1996 * [[roman]] ''Življenjski nazori mačka Murra'' (Die Lebensansichten des Katers Murr, 1820 v slov. 1972 * ''Princesa Brambilla'' (1821) * [[povest]] ''Gospod Cinober'' (Klein Zaches, genannt Zinober, 1819) * [[Romantika|romantična]] [[opera]] ''Undina'' (1816) == Glej tudi == * [[Seznam nemških skladateljev]] * [[Seznam nemških pravnikov]] * [[Seznam nemških pisateljev]] * [[Nemška književnost]] * [[Seznam nemških pisateljev]] == Sklici in opombe == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|E. T. A. Hoffmann}} * {{Gutenberg author |id=Hoffmann,+E.+T.+A.+(Ernst+Theodor+Amadeus)}} {{Normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Hoffmann, E. T. A.}} [[Kategorija:Nemški pisatelji]] [[Kategorija:Nemški skladatelji]] [[Kategorija:Nemški pravniki]] [[Kategorija:Nemški kritiki]] [[Kategorija:Nemški karikaturisti]] [[Kategorija:Nemški književniki]] 5wrldo6snm0v2lb4y00jezhcvie7iox 0 67325 5735834 5735658 2022-08-17T19:02:07Z Ljuba brank 92351 nedovoljeni linki na spletne strani med tekstom wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Zürich |native_name = |nickname = |motto = |image_skyline = {{Photomontage|position=center |photo1a = Zürich.jpg |photo2a = Zürich Switzerland-Opera-Zurich-01.jpg |photo2b = Prime Tower Night Zürich Zurich.jpg |photo3a = ETH Zürich im Abendlicht.jpg |photo3b = Zürich Switzerland-Münsterbrücke-and-Fraumünster-01.jpg |size = 280 |spacing = 1 |color = black |border = 0}} |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = |image_shield = Ch_zh_wappen_stadt.gif |settlement_type = mesto in sedež kantona |image_map = Karte Schweiz Zurich.jpg |pushpin_label_position = bottom |coordinates_display=inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = država |subdivision_name = [[Švica]] [[Slika: Flag of Switzerland.svg |22px]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Švice|Kanton]] |subdivision_name2 = [[kanton Zürich|Zürich]] [[Slika:Zurich-coat of arms.svg|22px]] |leader_title = županja |leader_name = Corine Mauch (SP) |leader_title1 = [[občinski svet]] |leader_name1 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_total_km2 = 87,93 |population_total = 421.878 |population_as_of = 31. december 2020 |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = 2006 |population_metro = |population_metro_date = |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | latd =47| latm =22 | lats = | latNS = N | longd=8 | longm =33| longs= | longEW= E |elevation_m = 408 |postal_code_type = |postal_code = 8000-8099 |area_code = |blank_name = |blank_info = |website = https://www.stadt-zuerich.ch |footnotes = }} '''Zürich''' ([[nemščina|nemško]] ''Zürich'', [[italijanščina|italijansko]] ''Zurigo'', retoromansko ''Turitg'') je največje mesto v [[Švica|Švici]] (415.215 prebivalcev leta [[2018]]<ref>Ständige und nichtständige Wohnbevölkerung nach Jahr, Kanton, Bezirk, Gemeinde, Bevölkerungstyp und Geschlecht (Ständige Wohnbevölkerung)[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung.assetdetail.7966022.html] In: bfs.admin.ch. Bundesamt für Statistik (BFS), 31. August 2019</ref>) in je glavno mesto švicarskega [[Kanton Zürich|kantona Zürich]]. [[Metropolitansko območje]] ima 1,83 milijona prebivalcev, samo urbano območje pa okoli 1,3 milijona<ref>{{Internetquelle |url=https://www.stadt-zuerich.ch/prd/de/index/ueber_das_departement/medien/medienmitteilungen/2015/februar/150212a.html |titel=In der Agglomeration Zürich leben 1,3 Millionen Menschen |hrsg=Präsidialdepartement, Stadt Zürich |datum=2015-02-12 |abruf=2015-02-16}}</ref>. Zürich je glavno trgovsko, gospodarsko, znanstveno-izobraževalno (v mestu ima sedež najbolj znana švicarska univerza - [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|Švicarska državna tehniška visoka šola - '''''ETH''''' Zürich]]) in kulturno središče države, splošno priznano kot mesto svetovnega pomena. Glede na anketo iz leta [[2006]] je Zürich mesto z najboljšo kakovostjo življenja na svetu.<ref>http://www.citymayors.com/features/quality_survey.html</ref> Zürich, ki je nastal iz rimskega naselja ''[[Turicum]]'', je leta 1262 postal [[svobodno cesarsko mesto]] in leta 1351 član švicarske konfederacije. Mesto reformatorja [[Ulrich Zwingli|Ulricha Zwinglija]] je leta 1519 postalo drugo najpomembnejše središče [[reformacija|reformacije]] (po Wittenbergu). Do danes velja za izhodišče svetovne reformirane cerkve in anabaptistov. V industrijski dobi je mesto doživelo svoj vzpon ter postalo današnje gospodarsko središče in pravzaprav edino [[velemesto]] Švice. Ime mesta verjetno izhaja iz [[Keltski jezik|keltske]] besede ''Turus'', ki je bila najdena na nagrobnem napisu iz obdobja [[starorimska civilizacija|rimske]] okupacije v [[2. stoletje|2. stoletju]]. == Geografija == [[Slika:Zurich-aerial-1999-08-08.jpg|thumb|200px|left|Slika mesta iz letala]] Zürich je na nadmorski višini 408 m na spodnjem (severnem) koncu [[Züriško jezero|Züriškega jezera]] v dolini reke Limmat in v spodnji dolini reke Sihl, vpet med pogorji Uetliberg na zahodu in Zürichberg na vzhodu. Limmat izteka iz jezera, medtem ko Sihl, ki teče zahodno od jezera, vteče v Limmat severno od starega mestnega jedra Züricha pri Platzspitzu. Staro mestno jedro se razteza na obeh straneh reke Limmat, ki sprva teče proti severu, nato pa postopoma zavije proti zahodu. Nekdanje mesto ni segalo do Sihla, in je imelo zahodno mejo pri Schanzengrabnu, ki je bil zgrajen v 17. in 18. stoletju. Takrat je bil del vode odtočen iz jezera in voden nazaj v Limmat v jarku zunaj [[bastijon]]ov in obzidja. === Topografija === Občinsko območje mesta Zürich pokriva površino 91,88 km², od tega 4,1 km² na Züriškem jezeru. Obsega zgornji del naravnega in poselitvenega območja Limmattal, del severne švicarske planote. Kanalizirana in delno zravnana reka Limmat ne teče približno po sredini doline, ampak vedno po desnem (severovzhodnem) robu doline. Na 392 m nadmorske višine je najnižja točka v občini dosežena na Limmatu pri Oberengstringenu. Na zahodni strani doline Limmat stojijo ob gozdnatih vrhovih Albiskette, Uetliberg in Buechhogerji, na katerih poteka zahodna občinska meja. Lokalna gora Uetliberg je 870 m nad morjem in je najvišja nadmorska višina v bližini. Njegov vrh je zlahka dosegljiv z Uetlibergbahn. S ploščadi opazovalnega stolpa Uetliberg se odpira impresivna panorama mesta in jezera ter na jasen dan tudi [[Alpe]]. Na jugu se skupnostna tla raztezajo v spodnjo dolino reke Sihl. Severovzhodno od doline reke Limmat je veriga gričev, ki označujejo razvodje med Limmatom in Glattom. Od severozahoda proti jugovzhodu se višina večinoma z gozdom pokritih vrhov povečuje: Hönggerberg (541 mnv), Käferberg (z Waidbergom, 571 m), Zürichberg (676 m) in Adlisberg (701 m). Med Käferbergom in Zürichbergom je pomemben prehod iz Limmata v Glatttal s popolnoma pokritim sedlom Milchbuck (približno 470 m nad morjem). Najsevernejši del občine se razteza v planoto Glatttal in v depresijo, ki povezuje Glattal in Furttal. Del urbanega območja sta tudi del Katzenseeja (naravni rezervat) in Büsisee, ki ju Katzenbach odvaja v Glatt. === Urbano področje === Limmattal je skoraj v celoti pozidana (stanovanjska in industrijska območja, trgovske cone). Na soncu izpostavljena in najprimernejša stanovanjska območja na Zürichbergu in Waidbergu ter odseki z nižjimi pobočji na zahodni strani doline na Uetlibergu so prav tako gosto pozidani. Razvoj se razteza čez Milchbuck v Glattal in sosednja območja. Obsežna gozdna območja Adlisberg, Zürichberg, Käferberg, Hönggerberg in Uetliberg spadajo med zelena pljuča mesta. Ob obali jezera so tudi pomembne zelene površine (Zürichhorn in Enge). Poleg tega pozidani del prekinjajo parki in vrtovi. Večja sosednja kmetijsko uporabljena območja so na območju Affoltern in Seebach. Raziskava iz leta 1996 je od celotne površine mesta Zürich (brez jezera) ugotovila 45,4 % naselij, industrije in trgovine, 15,5 % prometa, 26,5 % gozda, 11 % kmetijstva in 1,2 % vode. Leta 2004 je bilo pozidanih okoli 93 % površine, opredeljene kot gradbena cona. === Upravna delitev === Prvotna občina Zürich (pred letom 1893) je obsegala le območje današnjega starega mestnega jedra. Z dvema večjima širitvama mest leta 1893 in 1934 so bile vključene številne okoliške vasi, ki so se v 19. stoletju vse bolj zrasle. Danes mesto Zürich sestavlja dvanajst mestnih četrti, oštevilčene od 1 do 12, vsaka pa obsega eno do štiri mestne četrti ali dve do štiri statistične četrti. V mestu Zurich obstajata dve različni opredelitvi soseske: ''mestne četrti'' in ''statistične četrti''. Mestne četrti so zgodovinske četrti z lastnimi grbi, ki so bile nekoč ločeni kraji ali območja in so bila v zgodovini vključena v mesto. Obstaja 22 tako imenovanih mestnih četrti. Za statistične namene so bile mestne četrti razdeljene na nadaljnje statistične četrti. Na primer staro mestno jedro, industrijska četrt ali Aussersihl. S statističnega vidika je mesto Zürich sestavljeno iz 34 četrti. == Zgodovina == [[Slika:Zurich.jpeg|thumb|200px|left|Zürich]] V rimski dobi je bil ''Turicum'' prostor za zbiranje davkov na meji med [[Belgijska Galija]] (''Gallia Belgica'') in [[Retija|Retijo]] za blago prepeljano po reku [[Limmat]]. [[Karolingi|Karolinški]] dvorec je prvič omenjen leta [[835]]. Na mestu rimske palače ga je zgradil vnuk [[Karel Veliki|Karla Velikega]], [[Ludvik Nemški]]. Ludvik je leta [[853]] osnoval samostan [[Fraumünster]] za svojo hčerko Hildegard. [[Benediktinci|Benediktinskem]] [[samostan]]u je daroval zemljišča Züricha, [[Kanton Uri|Kantona Uri]], in [[Albis|Albiške]] gozdove ter postavil samostan pod svojo upravo. Leta [[1045]] je kralj Henrik III. podelil samostanu pravice organiziranja tržnic, pobiranja davkov in kovanja denarja, s čimer je predstojnica samostana efektivno postala vladarica mesta. Zürich je dobil [[cesarska neposrednost|cesarsko neposrednost]] (''Reichsunmittelbar'') leta [[1218]], ko je izumrla rodbina [[Zähringer]]. Do leta [[1230]] je okoli njega nastalo mesto, ki je obsegalo 38 [[hektar]]jev. Cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] je leta [[1234]] predstojnici samostana podelil [[vojvoda|vojvodski]] naziv. Vojvodinja je imenovala župane in pogosto naročala kovanje denarja meščanom. Politična moč samostana pa je skozi 14. stoletje polagoma padala zaradi vzpostavitve [[ceh]]ovskega pravilnika (''Zunftordnung'') Rudolfa Bruna leta [[1336]]. Brun je postal tudi prvi neodvisni župan, tj. župan, ki ga ni imenovala vojvodinja. Zürich se pridružil [[Stara švicarska konfederacija|Stari švicarski konfederaciji]] (ki je bila takrat dokaj svobodna [[konfederacija]] ''de facto'' samostojnih držav) kot 5. članica leta [[1351]]. Zaradi vojne za [[Toggenborg|toggenborško]] ozemlje je bil izključen iz konfederacije. Po porazu leta [[1446]] je bil ponovno sprejet leta [[1450]]. [[Slika:Murerplan_Zuerich.jpg|thumb|right|200px|''Murerplan'' leta 1536]] [[Ulrich Zwingli]] je začel [[reformacija|reformacijo]] v Švici, ko je opravljal službo glavnega [[župnik]]a v Zürichu. V mestu je živel od leta [[1484]] do svoje smrti leta [[1531]]. Leta [[1839]], 6. septembra, se je mesto po uporu imenovanem Züriputsch, podredilo zahtevam svojih sosed. Večji del obrambnega zidu, ki je obkrožal mesto in je bil zgrajen v [[17. stoletje|17.stoletju]] je bil porušen. [[Züriški sporazum]] med [[Avstrija|Avstrijo]], [[Francija|Francijo]] in [[Sardinija|Sardinijo]] je bil tu podpisan leta [[1859]]. Od leta [[1847]] je tako imenovani ''Spanisch-Brötli-Bahn'', prva železnica na švicarskem teritoriju, povezala Zürich z [[Baden|Badnom]], z izgradnjo Züriške glavne železniške postaje]] kot začetek švicarske železniške mreže. Današnja zgradba glavnega kolodvora nosi letnico [[1871]]. == Grb == [[Slika:Banner Zuerich 1585.jpg|thumb|right|200px|Nosač züriškega praporja]] Modrobeli grb Züricha se prvič dokazano omenja leta [[1839]], izhaja pa iz modrobelih [[prapor]]jev, ki so bili v uporabi že od leta [[1315]]. Prvi zanesljiv opis praporja s temi barvami je iz leta [[1434]]. V grbu ga ob straneh podpirata dva leva. Rdeči ''Schwenkel'' na vrhu praporja se razlaga različno. Za meščane je to znak časti, ki jim jo je podelil [[Rudolf I. Habsburški]], sosedi pa so se mu posmehovali, češ da obeležuje izgubo praporja v [[Winterthur]]ju leta [[1292]]. Ta prapor se danes uporablja tako za mestni grb, kot tudi za grb [[Kanton Zürich|kantona]]. == Zanimivosti == === Cerkve === * ''[[Grossmünster]]'' (vêlika stolnica) - blizu jezera v starem delu mesta, kjer je služboval Zwingli; prvi del zgrajen okoli leta [[820]], Karel Veliki jo je proglasil za cesarsko cerkev. * ''[[Fraumünster]]'' (stolnica naše gospe) - na nasprotni strani reke Limmat; prvi del je bil zgrajen pred letom [[874]], romanski [[prezbiterij]] dograjen med letoma 1250 in 1270, načrte za nova [[vitraj|vitražna okna]] je izdelal [[Marc Chagall]]. V celoti obnovljena leta [[2004]]. * cerkev svetega Petra - nižje po reki od cerkve Fraumünster, v starem delu mesta. Ima uro z največjo številčnico v Evropi. * ''Predigerkirche'' je ena od štirih glavnih cerkva starega mestnega jedra, ki je bila prvič zgrajena leta 1231 našega štetja kot romanska cerkev takratnega dominikanskega Predigerklosterja v bližini Neumarkta. Preurejena je bila v prvi polovici 14. stoletja, kor pa je bil obnovljen med letoma 1308 in 1350. Zaradi svoje gradnje in za tisti čas nenavadnega visokega zvonika je veljala za najvišjo gotsko zgradbo v Zürichu. === Muzeji === [[Slika:Uetliberg.jpg|thumb|right|200px|[[Züriško jezero]]]] * '''Museum Bärengasse''''' (Zgodovina mesta iz [[18. stoletje|18. stoletja]]) * '''Kunsthaus Zürich''' ([http://www.kunsthaus.ch/ Ena največjih zbirk klasično-moderne umetnosti na svetu]) * '''Museum Rietberg''' ([http://www.rietberg.ch/ Antična azijska umetnost]) * '''Museum Bellerive''' ([http://www.museum-bellerive.ch/ Muzej mode, arhitekture in oblikovanja]) * '''Kunsthalle Zürich''' [http://www.kunsthallezurich.ch/english.html] * '''Migros Museum''' ([http://www.migrosmuseum.ch/ Muzej moderne umetnosti]) * '''[[Švicarski narodni muzej]]''' (''Landesmuseum'' [http://www.musee-suisse.com/e/ Švicarski narodni muzej]) == Gospodarstvo == [[Slika:Zh bahnhofstrasse lowres 1.jpg|200px|thumb|right|Sedež banke UBS AG]] Zürich je trgovsko središče Švice in v mestu imajo sedež [[UBS AG|UBS]], [[Credit Suisse]], [[Swiss Re]] ter mnoge druge finančne organizacije. Na račun skrivnostnosti švicarskih bank je Zürich tudi središče priobalnega ladjedelništva. Sektor financ prispeva četrtino vse ekonomije mesta. Prav tako ima v mestu sedež švicarska borza. Pomembnejša podjetja s sedežem v Zürichu: === Elektrotrotehnika === * Asea Brown Boveri === Zavarovalništvo === * Swiss Life * Swiss Re * Zurich Financial Services === Telekomunikacije === * Sunrise Communications AG == Izobraževanje in znanstveno-raziskovalna dejavnost == * Švicarska državna tehniška visoka šola (Eidgenössische Technische Hochschule Zürich, ETH Zürich) * Raziskovalni laboratorij IBM Zürich * Swiss Re-ov center za globalni dialog * Schweizerisches Institut für Kunstwissenschaften (SIK) - Švicarski zavod za likovne raziskave * HGKZ - Fakulteta aplikativne znanosti in dizajna * Avenir Suisse - liberalni možganski trust * Švicarski zavod mednarodnih znanosti * HMT Šola glasbe, drame in plesa - Hochschule für Musik und Theater * ZFH Fakulteta aplikativnih znanosti in tehnologije Zürich - Zürcher Fachhochschule * Diplomska šola Trgovinske uprave Züricha * Državni center sposobnosti v raziskavah - Finančne ocene in upravljanje tveganja * Medskupnostna šola Züricha * Züriška mednarodna šola == Šport == * [[Grasshopper-Club Zürich]], nogometni klub * [[ZSC Lions]], hokejski klub * [[Fussballclub Zürich|FC Zürich]], nogometni klub * [[Challengers Zürich]], baseballski klub * [[Zürich Lions]], baseballski klub * [[Zürich Renegades]], klub ameriškega nogometa == Dogodki == [[Slika:ZH Grossmuenster Limmat.JPG|thumb|250px|Grossmünster in reka Limmat]] * ''Street Parade'' * ''Sechseläuten'', spomladanski cehovski festival * Mednarodni züriški gledališčni festival, ena najpomembnejših prireditev scenske umetnosti. * ''Kunst Zürich'', mednarodni umetniški sejem, ki združuje mlade umetnike z že uveljavljenimi. * ''Weltklasse Zürich'', atletski miting * ''freestyle.ch'', eden največjih t. i. »freestyle« dogodkov v Evropi == Transport == [[Slika:2005 zurich tram cobra.jpg|thumb|250px|Tramvaj v Zürichu]] Zürich je središče železniškega, cestnega in zračnega prometa. V mestu je več železniških postaj, med njimi so večje glavni züriški kolodvor, Zürich Oerlikon, Zürich Stadelhofen in Zürich Altstetten. Cisalpinski, InterCity Ekspres, pa tudi [[TGV]] vlaki ustavljajo v Zürichu. Skozi mesto potekajo avtoceste A1, A3 in A4. A1 poteka na zahod proti [[Bern]]u in [[Ženeva|Ženevi]] ter vzhodno proti [[St. Gallen]]u; A4 povezuje mesto na sever s [[Schaffhausen|Schaffhausnom]], A3 pa poteka severozahodno proti [[Basel|Baslu]] in jugovzhodno ob Züriškem ter [[Walensko jezero |Walenskem jezeru]] proti [[Sargans]]u. Manj kot 10 kilometrov od centra mesta, v [[Kloten]]u, je pomembno mednarodno letališče. V bližnjem [[Dübendorf]]u je tudi vojaško letališče. Mesto in preostanek kantona prepreda mreža javnega prometa ([[ZVV]]), ki je ena od najgostejših na svetu. Poznajo tri oblike javnega prevoza: [[S-Bahn]] (lokalna železnica), [[tramvaj]] in [[avtobus]]. Nobena točka v ožjem mestnem središču ni oddaljena več kot 150 metrov od najbližje postaje. Poleg javnega prevoza vozijo še čolni po jezeru in rekah, vzpenjače in [[žičnica]], ki vodi od Aldiswila do Felsenegga. Zürich ima enotno vozovnico za vsa sredstva javnega prevoza. == Glej tudi == * [[Seznam mest v Švici]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikivoyage|Zurich}} {{Commonscat}} * [http://www.stadt-zuerich.ch/ Uradna spletna stran mesta] {{ikona de}} [[Kategorija:Zürich|*]] [[Kategorija:Mesta kantona Zürich]] {{normativna kontrola}} d4psicvmv9ostt8dhnwl11y0p61t0oj 0 70960 5735869 5731306 2022-08-17T19:47:36Z Alebarasi 50192 /* Ž */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[kolesar]]jev. (Op: vključeni so tudi [[gorski kolesarji]] in [[Triatlon|triatlonci]])''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} ==A== *[[Franc Abulnar]] ==B== *[[Alojz Bajc]] *[[Andi Bajc]] *[[Dejan Bajt]] *[[Marko Baloh]] *[[Polona Batagelj]] *([[Tomaž Bauman]]) *[[Jure Belak]] *[[Andej Berginc]]? *[[Kevin Berginc]]? *([[Luka Berginc]]) *[[Jože Blažič]] *[[Branko Bojanc]] *[[Grega Bole]] *[[Miran Bole]] *[[Andrej Boltežar]] -Buldi (+ 2019) *[[Valter Bonča]] *[[Borut Božič]] *[[Jon Božič]] *[[Jani Brajkovič]] *[[Dean Bratuš]] *[[Urška Bravec]] *[[Miloš Brecelj]] *[[Olja Bregar]]? *[[Matic Brojan]]? *[[Srečko Brulc]] *[[Eugenia Bujak]] ==C== *[[Vinko Cajnko]] (1911-2007) *[[Slavc Colnarič]] *[[Marko Cuderman]] == Č == *[[Primož Čerin]] *[[Mitja Černe]] *[[Milena Černilogar Radež]] *[[Nejc Černilogar]] *[[Zarja Černilogar]] *[[Luka Čotar]] *[[Simon Čibej]] *[[David Črmelj]] ==D== *[[Blaž Debevec]] *([[Andrej Dekleva]]) *[[Martin Derganc]] *[[Bojan Dobnik]] *[[Domen Dornik]] *[[Rok Drašler]] ==E== * [[Tanja Elsner]] ==F== *[[Lojze Fajdiga]] *[[Vinko Fajfar]] *[[Kristjan Fajt]] *[[Bruno Faninger]] *[[Branko Filip]] *[[Grega Filipič]] *[[Bogdan Fink (kolesar)]] *[[Blaž Furdi]] *[[Jona Furlan]] ==G== *[[Jože Gaber]] *[[Franc Gartner]] *[[Gregor Gazvoda]] *[[Gal Glivar]] *[[Srečko Glivar]] *[[Matej Gnezda]] *[[Jure Golčer]] *[[Pavel Gorenc]] *[[Tomaž Grm]] *[[Matic Grošelj]] *[[Žiga Grošelj]] *[[Franjo Gregl]] (1891-1916) *[[Natan Gregorčič]] *[[Matevž Govekar]] == H == *[[Jože Hafner, kolesar|Jože Hafner]] *[[Dušan Hajdinjak]] *[[Andrej Hauptman]] *[[Kristijan Hočevar]] *[[Žiga Horvat]] *[[Monika Hrastnik]] *[[Ula Hvala]] *[[Franc Hvasti]] *[[Martin Hvastija]] == I == *[[Aldo Ino Ilešič]] ==J== *[[Andreja Jagodic]] *[[Blaž Jarc]] *[[Janez Jarm]] *[[Franc Jelovčan]] *[[Borja Jelič]] *[[Robert Jenko]] *[[Katja Jeretina]] *[[Žiga Jerman]] *[[Rok Jerše]] *[[Tomi Jerše]] *[[Gal Jazbec]] *[[Tim Jež]] == K == *[[Jule Kačič]] *[[Lojze Kalan]] *[[Matevž Kastelic]] *[[Gašper Katrašnik]] *[[Matic Katrašnik]] *[[Marjan Kelner]] *[[Miran Kelner]] *[[Jože Kenk]] *[[Vladimir Kerkez]] *[[Špela Kern]] *[[Blaža Klemenčič]] *[[Zoran Klemenčič]] *[[Martin Klepec]] *[[Franci Klun]] *[[Miha Klun]] *[[Slavc Knafelj]] - Pantani *[[Jure Kocjan]] *[[Peter Kočjaž]] *[[Tina Kofol]] *[[Urban Komac]] *[[Tadeja Komel]] *[[Miha Koncilija]] *[[Tomo Koprivnjak]] *[[Bine Kordež]] *[[Robert Kordež]] *[[Kristijan Koren]] *[[Rok Korošec]] *[[Josip Kosmatin]] *[[Dušan Košir]] (1923-2010) *[[Miro Kregar]]? *[[Jan Kresnik]] *[[Marko Kump]] *[[Tone Kunaver]] *[[Iztok Kuret]] - Izo *[[Stane Kurent]] ==L== *[[Janez Lampič]] *[[Karel Lavrih]] *[[Matjaž Leskovar]] *[[Kaja Logar]] *[[Tadej Logar]] *[[Matej Lovše]] ==M== *[[Mitja Mahorič]] *[[Jože Majes]] *[[Leon Makarovič]] *[[Matej Marin]] *[[Lana Markelj]] *[[Rafael Marn]] *[[Boštjan Mervar]] *[[Luka Mezgec]] *[[Blaž Mihovec]] *[[Matej Mihovec]] *[[Jure Miškulin]] *[[Primož Mohar]] *[[Matej Mohorič]] *[[Matevž Mrak]] *[[Matej Mugerli]] *[[Uroš Murn]] *[[Nuša Moroz]] *[[Matic Maček]] ==N== *[[Rok Naglič]] *[[NNataša Nakrst|Nataša Nakrst]]? *[[Tomaž Nose]] *[[Alenka Novak]] *[[Domen Novak]] *[[Vinko Novak (kolesar)]] ==O== *[[Janko Oblak|Janko (Ivan) Oblak]] *[[Andrej Omulec]] *[[Martin Otoničar]] == P == *[[Sandi Papež]] *([[Marko Paternu]]) *[[Jure Pavlič]] *[[Marko Pavlič]] *[[Boštjan Pečnik]] *[[Janez Pelko]] *[[Gorazd Penko]] *[[David Per]] *([[Vid Peršak]]) *[[Rajko Petek]] *[[Janez Peternel (kolesar)]] *[[Tilen Petrič]] *[[Luka Pibernik]] *[[Robert Pintarič]] *[[Urša Pintar]] *[[Slavko Pirc]] *[[Dean Podgornik]] *[[Tim Podlogar]] *[[Tadej Pogačar]] *[[Klemen Polajnar]] *[[Jan Polanc]] *([[Marko Polanc]]) *[[Vinko Polanc]] *[[Erik Poljanec]] *[[Miha Poljanec]] *[[Vinko Polončič]] *[[Primož Porenta]] *[[Boris Premužič]] *(Franc Primožič 1924) *[[Jaka Primožič]] *[[August Prosenik]] (slov.-hrv.) (1916-1975) *[[Beno Puntnar]] ==R== *[[Mirko Rakuš]] *[[Samo Rauter]] *[[Matej Razingar]] *[[Vladimir Vlado Reščič]] *[[Jaka Remec]] (BMX) *[[Boštjan Rezman]] *[[Jure Robič]] *[[Primož Roglič]] *[[Bojan Ropret]] *[[Nada Rotovnik Kozjek]]? *[[David Rožman]] *[[Janez Rožman]] *[[Anja Rugelj]] *[[Vasja Rupnik]]? *[[Tjaša Rutar]] *[[Damjan Rupnik]] *[[Jure Rupnik]] ==S== *[[Žiga Sedar]] *[[Andrej Sikošek]] *[[Gregor Sikošek (kolesar)]] *[[Jože Smole (kolesar)|Jože Smole]] *[[Matej Stare]] *[[Jernej Stibilj]] *[[Simon Stojko Falk]] (BMX) *[[Matic Strgar]] ==Š== *[[Jože Šebenik]] *[[Laura Šimenc]] *[[Mateja Šimic]] *[[Franc Škerlj (kolesar)|Franc Škerlj]] *[[Josip Šolar]] *[[Simon Špilak]] *[[Gorazd Štangelj]] *[[Klemen Štimulak]] *[[Karel Štirn]] *[[Primož Štrancar]] *[[Anej Štrucl]] *[[Dušan Štrucl]] - Dixi *[[Andrej Šturm]] *[[Marko Šubic]] *[[Gašper Švab (kolesar)|Gašper Švab]] *[[Miha Švab]] ==T== *[[Jaka Tancik]] *[[Aldo Tarlao]]? *[[Andrej Tehovnik]] *[[David Tratnik]] *[[Jan Tratnik]] *[[Luka Tavčar]] == U == *[[Bojan Udovič]] *[[Tone Ukmar]] *[[Jurij Uršič]] (Giorgio Ursi) ==V== *[[Ivan Valant]] *[[Jože Valenčič]] *[[Rudi Valenčič]] *[[Tadej Valjavec]] *[[Matic Veber]] *[[Marko Velkovrh]] *[[Tesa Vilar]] *[[Bojan Vindiš]] *[[Valter Vindiš]]? *[[Dejan Vračič]] *[[Robert Vrečer]] *[[Metka Vrhovnik Papler]] == Z == *[[Janez Zakotnik]] *[[Matjaž Zanoškar (kolesar)]] *[[Zvone Zanoškar]] *[[Jana Zevnik]] *[[Franci Zrimšek]] *[[Jure Zrimšek]] *[[Petra Zrimšek]] *[[Ana Zupan]] *[[Ciril Zupan]] == Ž == *[[Jure Žabjek]] *[[Slavko Žagar]] *[[Tanja Žakelj]] *[[Gašper Žemva]] ? *[[Urška Žigart]] *[[Janez Žirovnik]] *[[Jure Žlogar]] *[[Matic Žumer]] *[[Tadej Žumer]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kolesarji]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji|*]] 8crs5jqusuec64zdy0xem3refza039e 0 71553 5735860 5046914 2022-08-17T19:37:59Z Alebarasi 50192 +1 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Švedi|švedskih]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Švedov|Švedska|švedskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Jacob Ahlsson]] == B == * [[Magnus Bäckstedt]] == C == * [[Janne Corax]] == J == * [[Emma Johansson]] == K == * [[Fredrik Kessiakoff]] == L == * [[Marcus Ljungqvist]] * [[Susanne Ljungskog]] * [[Tobias Ludvigsson]] == P == * [[Erik Pettersson (kolesar)|Erik Pettersson]] * [[Gösta Pettersson]] * [[Tommy Prim]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Švedov|Kolesarji]] [[Kategorija:Švedski kolesarji|*]] pt9ib8d9vg86ck9dytuun32j7ngl0br 0 72330 5735848 5718147 2022-08-17T19:28:39Z Gnooi 106999 /* Osebno življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nuša Derenda | Background = solo_singer | Birth_name = Anuška Žnideršič | Alias = | Origin = | Instrument = [[pevec|vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1983−danes | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> | Notable_instruments = }} '''Nuša Derenda''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[30. marec]] [[1969]], [[Brežice]]. == Kariera == Nuša je že zgodaj začela s prepevanjem, pela je v zborih, nastopala kot solistka na prireditvah, obiskovala glasbeno šolo in se učila igrati [[harmonika|harmoniko]]. Ob koncu osnovne šole se je pridružila skupini mladih glasbenikov in to so bili njeni prvi koraki v svet "zabavljaštva". Obiskovala je tudi krajši pevski tečaj pri [[Nada Žgur|Nadi Žgur]], ki ji je pomagala izpiliti pevsko tehniko. V srednji šoli je spoznala svojega bodočega soproga Frenka Derenda. Glasbena skupina, v kateri je igral, je ravno iskala pevko in izbrana je bila Nuša, ki se je tako resneje podala na pot pridobivanja novih glasbenih izkušenj. Čeprav se je usmerila v poklic in že delala kot pripravnica v vrtcu, hkrati pa obiskovala tudi študij ob delu na višji vzgojiteljski šoli, so jo petje v skupini in potovanja po [[Evropa|Evropi]] vlekla vedno globlje v glasbo. Leta 1990 se je omenjena zasedba razšla, ustanovljena pa je bila nova glasbena skupina Karavans, s katero so zaživeli in pričeli s profesionalnimi nastopi v [[Slovenija|Sloveniji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švica|Švici]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]. Njihovo ustvarjanje je trajalo sedem let, ki so bila, kot sama pravi, lepa ter nepozabna, a tudi zelo naporna, saj so imeli od 150 do 180 nastopov letno. Po poroki (1995) in rojstvu dveh sinov se je odločila za samostojno kariero v Sloveniji. Njen prvi odmevnejši nastop se je zgodil leta 1999 na [[Slovenska popevka 1999|Slovenski popevki]]; skladba "Vzemi me veter", ki jo je zanjo napisala njena prijateljica [[Majda Arh]], je po mnenju strokovne žirije zmagala, ona pa je prejela tudi nagrado za najboljšo izvedbo. Opazila sta jo avtorja [[Matjaž Vlašič]] in Urša Vlašič, ki sta ustvarila njen prepoznaven zvok in napisala večino njenih uspešnic. Sledilo je prelomno leto 2000: nastale so uspešnice "Čez dvajset let", "Ne kliči me", "Boginja" in "Ni mi žal", zgodili so se trije odmevni festivalski nastopi, in sicer na [[Melodije morja in sonca 2000|Melodijah morja in sonca]] (Ne kliči me − 2. mesto), na [[Slovenska popevka 2000|Slovenski popevki]] (Čez 20 let − nagrada za najboljšega izvajalca; 3. mesto) in [[Hit festival|Hit festivalu]] (Ni mi žal − 1. mesto). Konec leta je izšel njen najbolje prodajan album ''Ni mi žal'', ki se je še pred uradno predstavitvijo prodal že v 6.500 izvodih in tako dosegel zlato naklado. Leta 2001 je zastopala Slovenijo na [[Pesem Evrovizije 2001|Pesmi Evrovizije]]. Skladba "Energy" je požela veliko navdušenje, stavnice pa so prvič napovedovale zmago slovenski pesmi. Nastopila je v dvorani Parken Stadium na [[Danska|Danskem]] ([[København|Kobenhaven]]) pred 35-tisočglavo množico. Po glasovanju je zasedla 7. mesto izmed 26 držav, kar je še danes, skupaj s "Prisluhni mi" Darje Švajger, najboljša slovenska uvrstitev na Evrosongu in velja za vrhunec njene kariere. Istega leta je prejela [[Viktor (nagrada)|viktorja popularnosti]] na področju glasbe, ki ga podeljuje revija Stop, dobitnika pa izglasujejo bralci. V svojo zbirko priznanj je dodala še [[Zlati petelin (nagrada)|zlatega petelina]] za pesem "Ni mi žal". Po zaslugi uspešnega nastopa na Evrosongu je gostovala še v romunskem [[Brașov|Brașovu]] na mednarodnem pop festivalu Golden Stag, kjer je dobila posebno nagrado ministrstva za kulturo za najboljšo interpretacijo. Ustavila se je tudi v [[Nemčija|Nemčiji]] na Eurosong fan club partyju v [[Köln|Kölnu]] in imela samostojen koncert, konec leta pa je bila povabljena na [[Hrvaška|Hrvaško]] na Zadarfest. Uspešno leto se je zaključilo z nominacijo za laskavi naslov Slovenka leta 2001. Leto 2002 je zaznamovala zmaga na [[Slovenska popevka 2002|Slovenski popevki]] (po izboru gledalcev) s pesmijo "Pesek v oči", v začetku meseca decembra pa je izšla že njena tretja samostojna plošča z naslovom ''Na štiri oči''. V letu 2003 se je s skladbo "V ogenj zdaj obleci me" ponovno udeležila HIT festivala, na katerem je že drugič zmagala. Aprila 2004 je izdala album ''Največje uspešnice'', na katerem se nahaja 20 njenih najbolj priljubljenih pesmi. Zanj je prejela srebrno plaketo [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV SLO]]. Septembra tega leta se je udeležila 3. mediteranskega festivala Megahit v [[Turčija|Turčiji]] in zasedla 3. mesto s skladbo "Devil". Leta 2005 je prekinila uspešno sodelovanje z avtorjema Matjažem in Uršo Vlašič iz javnosti neznanih razlogov. Njuna tedaj zadnja zanjo napisana uspešnica je bila skladba "Noe, Noe" (EMA 2005)''.'' Po številnih uspešnicah in zmagah na vseh pomembnih slovenskih festivalih si je Derenda postavila nove izzive. Leta 2006 je izvedla dva razprodana samostojna koncerta v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], na katerih je nastopila skupaj s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV SLO]], dirigentom [[Patrik Greblo|Patrikom Greblom]] ter gostoma [[Ditka Haberl|Ditko Haberl]] in [[Johnny Logan|Johnnyjem Loganom]]. Leta 2007 je po krajšem premoru od snemanja novih skladb izdala balado "Luč", ki jo je zanjo napisal [[Omar Naber]]. Leta 2008 je ob podpori avtorja in producenta [[Aleš Vovk - Raay|Raaya]] ter založbe [[Menart Records|Menart]] izdala nov album ''Prestiž''; odmevnejše skladbe s tega albuma so bile "Danes vračam se", "Modro morje", "Luč" in "To je ljubezen"''.'' Leta 2008 je ponovno napolnila Cankarjev dom s svojim že drugim velikim samostojnim koncertom To je ljubezen, tokrat z gosti [[Elda Viler|Eldo Viler]], [[Janez Lotrič|Janezom Lotričem]] in [[Tony Cetinski|Tonyjem Cetinskim]]. Sledilo je nekaj uspešnih sodelovanj s slovenskimi in tujimi glasbeniki, kot so Slapovi (Ko mi rečeš, da me ljubiš, 2008), Omar Naber (Duša moje duše, 2010), Željko Krušlin Kruška (Smotala si me, 2011) in drugi. Leta 2011 je ob desetletnici skladbe "Energy" s posebnim evrovizijskim koncertom Neustavljiva energija že četrtič napolnila Cankarjev dom; gosti so bili [[Darja Švajger]], [[Maja Keuc]] in skupina [[Pepel in kri]]. Leta 2012 je ponovno združila moči z Vlašičema in se vrnila na slovenske festivalske odre: julija je zmagala na [[Melodije morja in sonca 2012|Melodijah morja in sonca]] s skladbo "Za stare čase", septembra pa na [[Slovenska popevka 2012|Slovenski popevki]] s skladbo "Naj nama sodi le nebo", ki jo je zapela v duetu z [[Marko Vozelj|Markom Vozljem]]. Leta 2013 je izdala nov album ''Za stare čase'' s skladbami, pod veliko večino katerih sta se ponovno podpisala zakonca Vlašič. Leta 2013 je ob petnajstletnici svoje samostojne kariere napolnila še [[Križanke]], tokrat z gosti Omarjem Naberjem, Tomažem Vozljem, Darjo Švajger, [[Alenka Godec|Alenko Godec]] in [[Pika Božič|Piko Božič]]. Leta 2014 je postala stalni del festivala Brežice, moje mesto, na katerem vsako leto priredi svoj koncert Nušin večer''.'' Leta 2018 je ob dvajsetletnici svoje kariere izvedla že četrti samostojni koncert v Cankarjevem domu, ki je potekal pod naslovom Čez dvajset let. Na njem je zapela tudi s sinom Matevžem. V zadnjih letih je nanizala še nekaj uspešnic, kot so "Naj mi dež napolni dlan", "Sto in ena", "Pokliči kdaj" s Tilnom Lotričem in božična "Beli oblaki, bele snežinke" s [[Ansambel Poskočni muzikanti|Poskočnimi]], ki je v dobrem mesecu po premieri presegla pol milijona ogledov na YouTubu. Vse več se pojavlja tudi v gledališču (muzikali): v letih 2017−19 je igrala teto Ano v muzikalu [[Vesna (muzikal)|''Vesna'']]. Derenda je kot samostojna pevka petkrat napolnila Cankarjev dom (2006 – dvakrat, 2008, 2011 in 2018) in enkrat Križanke (2013), trikrat je zmagala na Slovenski popevki (1999: Vzemi me veter, 2002: Pesek v oči, 2012: Naj nama sodi le nebo), dvakrat na Hit festivalu (2000: Ni mi žal, 2003: V ogenj zdaj obleci me), enkrat na Melodijah morja in sonca (2012: Za stare čase) in enkrat na Emi (2001: Ne, ni res / Energy). == Diskografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | style="text-align:center"|1999 || white-space: nowrap|''Vzemi me, veter'' || style="font-size:95%"|Vzemi me veter <small>(Majda Arh - Majda Arh - Matija Oražem)</small>; Če boš moj <small>(Matija Oražem - Damjana Kenda Hussu - Matija Oražem)</small>; Preveč zaljubljena <small>(Matija Oražem - Damjana Kenda Hussu - Matija Oražem)</small>; Poletna noč <small>(Mojmir Sepe - Elza Budau - Matija Oražem)</small>; Sonce, prinesi mi <small>(Matija Oražem - Damjana Kenda Hussu - Matija Oražem)</small>; To niso sanje <small>(Matija Oražem - Damjana Kenda Hussu - Matija Oražem)</small>; Nekaj lepega je v meni <small>(Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem)</small>; Tega ne zdržim <small>(Matija Oražem - Janko Smisl - Matija Oražem)</small>; O, ne govori <small>(Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem)</small>; Ko pogledaš me <small>(Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem)</small>; Ti še ne veš <small>(Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem)</small>; Poletna noč <small>(remix)</small> |- | style="text-align:center"|2000 || white-space: nowrap|''Ni mi žal''{{efn|Njen najbolj prodajan album.}} || style="font-size:95%"|Ni mi žal; Ne kliči me; Čez dvajset let; Boginja; Zaupaj mi; Peš okrog sveta; Kamor me vodi srce; Dan po tebi mi diši; Gdje Dunav ljubi nebo; Still I wait for you |- | style="text-align:center" rowspan=2|2001 || white-space: nowrap|''Energy'' || style="font-size:95%"|Energy (angleška verzija); Ne, ni res (slovenska verzija); Ne, ni res (plejbek); Still I Wait For You; Energy (video) |- | white-space: nowrap|''Festivali'' || style="font-size:95%"| * Roko na srce <small>(M. Vlašič - U. Vlašič)</small> * Ako moj je grijeh{{efn|Gre za hrvaško različico skladbe ''Roko na srce''.}} <small>(M. Vlašič)</small> * Gabriel{{efn|Gre za angleško različico skladbe ''Boginja''.}} <small>(M. Vlašič)</small> * You're History{{efn|Gre za angleško različico skladbe ''Ne kliči me''.}} <small>(M. Vlašič - L. Lonchina - M. Vlašič, B. Grabnar)</small> * Tell Me <small>(C. Fugaru - M. Fugaru - B. Grabnar, M. Vlašič)</small> * Amazing Grace <small>(ljudska - B. Grabnar)</small> * Energy (remix) <small>(M. Vlašič - U. Vlašič, L. Lonchina - B. Grabnar, M. Vlašič)</small> |- | style="text-align:center"|2002 || white-space: nowrap|''Na štiri oči'' || style="font-size:95%"|Na štiri oči; Kot da je prvič; Lepo mi je; Zdaj verjamem; Poljub v slovo; Romeo in Julija; Pesek v oči; Eurosong <small>(mix)</small>; Nisem kot ti; Roko na srce; Ne izgubljaj časa z mano; Ne, ni res; Cuando calienta el sol |- | style="text-align:center"|2004 || white-space: nowrap|''Največje uspešnice''{{efn|Srebrna plaketa ZKP RTV SLO.}} || style="font-size:95%"|V ogenj zdaj obleci me; Ne, ni res; Čez dvajset let; Ne kliči me; Vzemi me veter; Prvič in zadnjič; Ni mi žal; Pesek v oči; Preveč zaljubljena; Kamor me vodi srce; Romeo in Julija; Boginja; Na štiri oči; Peš okrog sveta; Nekaj lepega je v meni; Moja soseska; Poljub v slovo; V sanjah; Kot da je prvič; Zdaj verjamem |- | style="text-align:center" rowspan=2|2005 || white-space: nowrap|''Moj svet'' || style="font-size:95%"| * Noe, Noe <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> * Reci{{efn|Gre za slovensko različico skladbe ''Devil''.}} <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> * Glas harmonike <small>(Lojze Slak - Fani Požek - Boštjan Grabnar)</small> * Počakaj me z jutrom <small>(Marko Pezdirc - Toni Gašperič - Marko Pezdirc, Dušan Šuštar)</small> (duet z Markom Pezdircem in Zlatimi muzikanti) * Najin svet <small>(Oto Pestner - Dare Hering - Jani Hace)</small> (duet z Otom Pestnerjem) * Sreča na vrvici <small>(Dečo Žgur - Svetlana Makarovič - Boštjan Grabnar)</small> * Disco hit mix (Ni mi žal, V meni je moč, Ni me strah, V ogenj zdaj obleci me) <small>(Matjaž Vlašič, Aleš Klinar - Urša Vlašič, Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (duet z Alenko Godec) * Ljubav koja boli <small>(Matjaž Vlašič - Robert Pilepić - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> * Energy (remix) <small>(Matjaž Vlašič - Lucienne Lonchina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> * Devil <small>(Matjaž Vlašič - Lucienne Lonchina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> * Amazing Grace <small>(tradicionalna - tradicionalna - Boštjan Grabnar)</small> * I'm Not for You <small>(Aleš Klinar - Aleš Klinar, Anja Rupel - Aleš Klinar, Aleš Čadež)</small> (z Alenko Godec, s Piko Božič in z Anjo Rupel) * Noe, Noe{{efn|Gre za angleško različico skladbe ''Noe, Noe''.}} <small>(Matjaž Vlašič - Lucienne Lonchina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> * Nuša mega mix karaoke (Ne kliči me; Ne, ni res; Boginja; Pesek v oči; Prvič in zadnjič) <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> |- | white-space: nowrap|''Nuša za otroke'' || style="font-size:95%"|Škrati nagajivčki; Bend; Duhec - Smrduhec; Album; Nova soseda; Miha Kašljakiha; Pobegli zmaj; Naša Maša; Prazen strah; Sončna očala; Mali bratec; Ko zaspimo |- | style="text-align:center"|2008 || white-space: nowrap|''Prestiž'' || style="font-size:95%"|Danes vračam se; Modro morje; To je ljubezen; Začaraj me; Brez strahu <small>([[Raay]] - Vera Landa - [[Raay]])</small>; Prestiž; Še v sebi skrivam; Noe, Noe; Luč; Ema hit <small>(megamix)</small>; Modro morje <small>(DJ Time by DNE - remix)</small>; To je ljubezen <small>(DJ Time by DNE - remix)</small>; Prestiž <small>(long lisca edit)</small> |- | style="text-align:center"|2013 || white-space: nowrap|''Za stare čase'' || style="font-size:95%"|Za stare čase <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Raay)</small>; Naj nama sodi le nebo <small>(Matjaž Vlašič - Marko Vozelj - Peter Grašič)</small> <small>(z [[Marko Vozelj|Markom Vozljem]])</small>; Za nobeno ceno <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small>{{efn|Gre za slovensko različico skladbe ''Ja u sebe vjerujem''.}}; Ona ve <small>(Borut Antončič - Sašo Pipič - Borut Antončič)</small>; Duša moje duše <small>(Miro Buljan - Mea Valens - Miro Buljan)</small> <small>(z [[Omar Naber|Omarjem Naberjem]])</small>; Kakor ptica, kakor pesem <small>(Miro Buljan - Mea Valens - Miro Buljan)</small>{{efn|Gre za slovensko različico skladbe ''Kada zvijezda padne s neba''.}}; Sanjajva <small>(Neisha - Neisha - Neisha, Dejan Radičevič)</small>; Nepremagljivi <small>(Andrej Pompe - Suzana Jeklic - Klemen Kotar)</small> <small>(s [[Panda (glasbena skupina)|Pando]])</small>; Edina <small>(Jan Plestenjak - Jan Plestenjak - Jan Plestenjak)</small>; V dobrem in v zlu <small>(Martin Štibernik - Gregor Štibernik - Martin Štibernik)</small>; Zavrtel si me (Smotala si me) <small>(Kruška - Kruška, Damjana Kenda Hussu - Tomislav Modrić)</small> <small>(z Latino)</small>; Za Slovenijo živim <small>(Miran Juvan - Igor Pirkovič - Miran Juvan)</small>; Svako ima nekog (koga više nema) <small>(Bane Krstić - Bane Krstić - Srebrna Krila)</small> <small>(s Srebrnimi krili)</small> |} ====Kompilacije==== {{stolpci|2| * POP MMS 2000 * Hitologija 1 (2001) * Vroče uspešnice 2002 * EMA 2003 * Orion (2004) * Nuša Derenda, Alenka Godec, Darja Švajger (2003, 2005) * EMA 10 * 32. Melodije morja in sonca (2012) * Zlati jubilej Slovenske popevke − 50 let − 50 popevk (2012) * Slovenska popevka 2012 * Panda: Šepetanja (2012) * Slovenska popevka 2013 * Glenn Miller revival (2013) − z [[Big Band RTV Slovenija|Big bandom RTV Slovenije]] * 34. Melodije morja in sonca (2014) }} ==Nastopi na glasbenih festivalih== === [[Festival narečnih popevk]] === * [[Vesela jesen 1992|1992]]: Naša oma je najboljša <small>(Boris Rošker – Vinko Šimek – Boris Rošker)</small> − s skupino Karavans * [[Vesela jesen 1993|1993]]: Plejši <small>(Boris Rošker – Vinko Šimek – Edvard Holnthaner)</small> − s skupino Karavans === [[EMA]] === * [[EMA 1999|1999]]: Nekaj lepega je v meni <small>(Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem)</small> – 9. mesto * '''[[EMA 2001|2001]]: Ne, ni res <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 1. mesto''' * [[EMA 2003|2003]]: Prvič in zadnjič <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 2. mesto * [[EMA 2005|2005]]: Noe, Noe <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 4. mesto * [[EMA 2010|2010]]: Sanjajva <small>(Neisha - Neisha - Neisha, Dejan Radičević)</small> – 9. mesto * [[EMA 2016|2016]]: Tip Top <small>(Andraž Gliha, Žiga Pirnat - Žiga Pirnat - Žiga Pirnat)</small> Prvotno bi morala nastopiti tudi leta 1998 s pesmijo ''Usliši me nebo'' <small>(Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem)</small>, a je morala zaradi nosečnosti nastop odpovedati. === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Preveč zaljubljena'' <small>(Matija Oražem/Damjana Hussu Kenda/Tomaž Borsan)</small> * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''Boginja'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 2. mesto * [[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Ne kliči me'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 2. mesto * '''[[Melodije morja in sonca 2012|2012]]: ''Za stare čase'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Raay)</small> – 1. mesto <small>(33 točk)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2014|2014]]: ''Blues in vino'' <small>(Marino Legovič/Igor Pirkovič/Marino Legovič)</small> – 2. mesto <small>(26 točk)</small> * [[Melodije morja in sonca 2022|2022]]: ''Valček'' <small>(Raay/Marjetka Vovk/Raay Music)</small> - 2. mesto <small>(34 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * '''[[Slovenska popevka 1999|1999]]: Vzemi me, veter <small>(Majda Arh - Majda Arh - Matija Oražem)</small> – nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada za najboljšo izvedbo; 12. mesto <small>(televoting)</small>''' * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Čez dvajset let <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – nagrada za najboljšega izvajalca; 3. mesto <small>(televoting)</small> * '''[[Slovenska popevka 2002|2002]]: Pesek v oči <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Alan Bjelinski)</small> – nagrada občinstva za najboljšo skladbo v celoti <small>(1. mesto na televotingu)</small>''' * '''[[Slovenska popevka 2012|2012]]: Naj nama sodi le nebo <small>(Matjaž Vlašič - Marko Vozelj - Primož Grašič)</small> (z [[Marko Vozelj|Markom Vozljem]]) – velika nagrada občinstva <small>(1. mesto na televotingu)</small>''' * [[Slovenska popevka 2014|2014]]: Noč čudežna <small>(Patrik Greblo - Lara Love - Patrik Greblo)</small> – 4. mesto <small>(televoting)</small>{{efn|Nastopila je, ker je Anika Horvat, prvotna izvajalka skladbe, nastop malo pred festivalom odpovedala.}} * [[Dnevi_slovenske_zabavne_glasbe_2016#Popevka|2016]]: Grafit <small>(Andraž Gliha, Žiga Pirnat - Žiga Pirnat - Žiga Pirnat)</small> − 2. mesto <small>(televoting)</small> === [[Hit festival]] === * '''[[Hit festival|2000]]: Ni mi žal <small>(M. & U. Vlašič)</small> – 1. mesto, nagrada za najboljšo izvedbo''' * '''[[Hit festival|2003]]: V ogenj zdaj obleci me <small>(M. & U. Vlašič)</small> – 1. mesto''' === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 2001|2001]]: Energy <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič, Lucienne Lončina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> − 7. mesto <small>(70 točk)</small> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Točke !! Država |- | style="text-align:center"|12 || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|10 || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} |- | style="text-align:center"|8 || {{Esc|Croatia}} |- | style="text-align:center"|7 || {{Esc|Sweden}} |- | style="text-align:center"|6 || {{Esc|Norway}}, {{Esc|Iceland}}, {{Esc|Poland}} |- | style="text-align:center"|5 || {{Esc|Estonia}} |- | style="text-align:center"|4 || {{Esc|Netherlands}}, {{Esc|Russia}}, {{Esc|Lithuania}}, {{Esc|Germany}} |- | style="text-align:center"|3 || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|2 || {{Esc|Spain}}, {{Esc|Ireland}} |- | style="text-align:center"|1 || {{Esc|Israel}}, {{Esc|France}} |} ===Ostali=== ;Golden stag * 2001: Tell Me <small>(Cornel Fugaru - Mirela Fugaru - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – posebna nagrada ministrstva za kulturo za najboljšo interpretacijo ;Zadarfest * 2001: Ako moj je grijeh <small>(Matjaž Vlašič - Robert Pilepić - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small>{{efn|Gre za hrvaško različico skladbe ''Roko na srce''.}} − 2. mesto po mnenju strokovne žirije, nagrada za najboljše besedilo * 2002: Iluzija <small>(Matjaž Vlašič - Robert Pilepić - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small>{{efn|Gre za hrvaško različico skladbe ''Pesek v oči''.}} * 2003: Ljubav koja boli <small>(Matjaž Vlašič - Robert Pilepić - Boštjan Grabnar)</small> ;Izbor pesmi Mediterana (Megahit) * 2004: Devil <small>(Matjaž Vlašič - Lucienne Lončina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 3. mesto <small>(91 točk)</small> ;MEF * 2010: Kada zvijezda padne z neba <small>(M. Buljan - S. Buljan - M. Buljan)</small> − nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, 3. mesto po glasovanju preko spleta ;Sunčane skale * 2012: Ja u sebe vjerujem <small>(Matjaž Vlašič - Robert Pilepić - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 13. mesto <small>(36 točk)</small> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Točke !! Država |- | style="text-align:center"|12 || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|10 || [[Hrvaška]] |- | style="text-align:center"|8 || [[Bosna in Hercegovina]] |- | style="text-align:center"|7 || [[Nemčija]] |- | style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|5 || [[Avstrija]] |- | style="text-align:center"|4 || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|3 || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|2 || [[Norveška]], [[Srbija]] |- | style="text-align:center"|1 || [[Združene države Amerike]], [[Azerbajdžan]] |} ==Videospoti in ostali radijski singli (nefestivalski)== ;Videospoti * Če boš moj * 1999: Boginja * 2000: Čez dvajset let * 2000: Ni mi žal * 2001: Ne, ni res / Energy * 2003: V ogenj zdaj obleci me * 2008: Danes vračam se * 2013: Kakor ptica, kakor pesem * 2015: En svet – kot del Slove'n'aida * 2015: Mi smo s teboj – kot del Fogl banda * 2016: Tip Top * 2016: Beat in ti − Sašo Gačnik - Svarogov & Nuša Derenda * 2016: One World − kot del Slove'n'aida * 2016: Ne kliči me − Sekstakord feat. Nuša Derenda * 2017: Naj mi dež napolni dlan * 2018: Usojena − naslovna skladba [[Gorske sanje|Gorskih sanj]] * 2019: Kadarkoli * 2019: Sto in ena * 2019: Pokliči kdaj – s Tilnom Lotričem * 2019: Beli oblaki, bele snežinke – Poskočni & Nuša Derenda ;Ostali radijski singli (nefestivalski) * Na štiri oči * Moja soseska * 2004: Ko mi rečeš, da me ljubiš − s Slapovi (izšla na njihovem albumu ''Pop'' iz 2004)<ref>{{navedi splet |url= https://www.si21.com/Glasba/Slapovi_in_Nusa_Derenda-Pesem-Ko_mi_reces_da_me_ljubis/|title=Pesem - Ko mi rečeš, da me ljubiš |accessdate=22. 4. 2020 |date=8. 3. 2004 |format= |work= }}</ref> * 2006: To je ljubezen / To je ljubezen <small>(DeeJay Time By DNE Rmx)</small><ref>{{navedi splet |url= https://www.discogs.com/Various-DeeJay-Time-Beli-Album-Vol-12/release/14582459|title=Various ‎– DeeJay Time Beli Album Vol. 12 |accessdate=22. 4. 2020 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2006 |title=GLASBENO NOVOLETNO VOŠČILO |journal=Razvedrilo − priloga Gorenjskega glasa |volume=LIX |issue=99 |pages=2 |publisher= |doi= |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20061212_L.pdf |accessdate=22. 4. 2020 }}</ref><ref name="nd0607">{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070412/C/304129967/nusino-modro-morje|title=Nušino modro morje |accessdate=22. 4. 2020 |date=12. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> * 2005, 2006: ''Luč'' <small>(Omar Naber/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, Omar Naber, Patrik Greblo)</small> * 2007: Modro morje<ref name="nd0607">{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070412/C/304129967/nusino-modro-morje|title=Nušino modro morje |accessdate=22. 4. 2020 |date=12. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> * 2007: Prestiž<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/prestiz-je-nusi-derendi-zlezel-pod-kozo/189066|title=Prestiž je Nuši Derendi zlezel pod kožo |accessdate=22. 4. 2020 |date=11. 12. 2007 |format= |work= }}</ref> * 2008: Brez strahu<ref>{{navedi splet |url= https://www.tocnoto.si/nusa-derenda-je-brez-strahu/|title=Nuša Derenda je brez strahu |accessdate=22. 4. 2020 |date=10. 11. 2008 |format= |work= }}</ref> * 2009: Začaraj me<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/kdo-je-zacaral-nuso-derenda.html|title=Kdo je začaral Nušo Derenda? |accessdate=22. 4. 2020 |date=11. 3. 2009 |format= |work= }}</ref> * 2010: Edina<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/nusa-oprostila-izdajo-prijateljice.html|title=Nuša oprostila izdajo prijateljice? |accessdate=22. 4. 2020 |date=31. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> * 2010: Duša moje duše – z Omarjem Naberjem<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/trendi/glasba/omar-in-nusa-v-duetu-27098|title=Omar in Nuša v duetu |accessdate=22. 4. 2020 |date=22. 12. 2010 |format= |work= }}</ref> * 2011: Zavrtel si me (Smotala si me) – feat. Latino (Željko Krušlin Kruška) == Nagrade == ;Zlati petelin * 2000: Debitant (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica nagrade.) * 2001 ** Skladba leta: Ni mi žal ** Album leta: ''Ni mi žal'' (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica nagrade.) ** Izvajalec leta (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica nagrade.) ;Viktor * 2000: Popularnost − glasba ;Slovenka leta * 2001 (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica nagrade.) ;Gongi popularnosti * 2013: Pevec/pevka (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica nagrade.) ;Ljudje odprtih rok * 2015: Darovalka leta 2015 == Samostojni koncerti (2001–danes) == * Evrosong fan club party (2001, Nemčija) * Gala koncert (2006, Cankarjev dom; gosta: [[Johnny Logan]] in [[Ditka Haberl]]) – 2 koncerta {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Gala koncert − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * Nekaj lepega je v meni * Vzemi me, veter * Boginja * Ne kliči me * Ne, ni res/Energy * Prvič in zadnjič * V ogenj zdaj obleci me * All That Jazz * Cabaret * Ne partez pas sans moi * Vzameš me v roke * Mlade oči <small>(gostja: [[Ditka Haberl]])</small> * Samo nasmeh je bolj grenak <small>(gostja: [[Ditka Haberl]])</small> * Nad mestom se dani <small>(gostja: [[Ditka Haberl]])</small> * What's Another Year <small>(gost: [[Johnny Logan]])</small> * Hold Me Now <small>(gost: [[Johnny Logan]])</small> * Beauty and the Beast <small>(gost: [[Johnny Logan]])</small> * Everytime You Touch Me <small>(gost: [[Johnny Logan]])</small> }} |} * To je ljubezen (2008, Cankarjev dom; gostje: [[Elda Viler]], [[Janez Lotrič]] in [[Tony Cetinski]]) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! To je ljubezen – seznam skladb |- | {{stolpci|3| * To je ljubezen * Brez strahu * Boginja * Čez dvajset let * Ne kliči me * Ni mi žal * Ne, ni res/Energy * Pesek v oči * Prvič in zadnjič * Noe, Noe * All by Myself * Falling in Love Again * Flashdance... What a Feeling * I Wanna Be Loved by You * My Heart Will Go On * Ne čakaj na maj * Zlati prah imaš v očeh <small>(gost: [[Elda Viler]])</small> }} |} * Neustavljiva energija (2011, Cankarjev dom) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Neustavljiva energija − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * Brez besed * Ne prižigaj luči v temi * Apres toi * Pridi, dala ti bom cvet * [[Prisluhni mi]] <small>(gostja: [[Darja Švajger]])</small> * Ne partez pas sans moi * Ein bißchen frieden * Love isn't love * [[Waterloo (skladba)|Waterloo]] * Vse rože sveta * Hold me now * Love shine a light * Rock me baby * Neka mi ne svane * Take Me To Your Heaven * Every way that i can * Samo ljubezen <small>(gostji: [[Darja Švajger]] in [[Maja Keuc]])</small> * No one <small>(gostja: [[Maja Keuc]])</small> * Diva * My number one * Hajde da ludujemo * [[Molitva]] * Prvič in zadnjič * Noe, Noe * Ne, ni res / Energy * [[Dan ljubezni]] <small>(gostje: [[Darja Švajger]], [[Pepel in kri]], [[Maja Keuc]], Lucienne Lončina, [[Urša Vlašič]] ...)</small> }} |} * 15 let energije (2013, Križanke) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! 15 let energije − seznam skladb |- | {{stolpci|3|* V ogenj zdaj obleci me * Noe, Noe * Danes vračam se * Na štiri oči * Naj nama sodi le nebo <small>(gost: [[Marko Vozelj]])</small> * Zdaj verjamem * Kot da je prvič <small>(gost: Frenk Derenda)</small> * Za stare čase * Vzemi me veter * Boginja * Duša moje duše <small>(gost: [[Omar Naber]])</small> * Prvič in zadnjič * Romeo in Julija * Ni mi žal * Edina * Kakor ptica, kakor pesem * Pesek v oči * Ljubav koja boli * Svako ima nekog koga više nema <small>(gost: Vlado Kalamber)</small> * Modro morje * To je ljubezen * Ne kliči me * Smotala si me <small>(gost: Željko Krušlin)</small> * I'm not for you <small>(gostje: [[Alenka Godec]], [[Anja Rupel]] in [[Pika Božič]])</small> * Energy * Ko mi rečeš, da me ljubiš <small>(gost: Matevž Derenda)</small> * Čez dvajset let * I will always love you }} |} * Čez 20 let (2018, Cankarjev dom) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Čez 20 let − seznam skladb |- | {{stolpci|3|* Naj mi dež napolni dlan * Na štiri oči * Ni mi žal * Moja soseska * Kakor ptica, kakor pesem * The Greatest Love of All * Unforgettable * Pesek v oči * Poletna noč * Cabaret * Sanjam o domovini * Kot da je prvič * Usojena * Boginja * Ne kliči me * Vzemi me, veter * Čez dvajset let * Tip Top * Nekaj lepega je v meni * Prvič in zadnjič * Noe, Noe * Sanjajva * Ne, ni res * I Will Always Love You * Zato sem noro te ljubila }} |} == Glasbene lestvice v Sloveniji == ;Najbolj predvajani izvajalci (IPF)<ref>[http://www.ipf.si/ustvarjate-glasbo/statistika/najbolj-predvajani-izvajalci-in-izvedbe/ Najbolj predvajani izvajalci in izvedbe]</ref> * 2008: 6. mesto * 2009: 9. mesto * 2010: 23. mesto * 2012: 35. mesto * 2013: 22. mesto * 2014: 35. mesto ;Najbolj predvajane skladbe (SAZAS)<ref>[http://www.sazas.org/Glasba/Glasbene-lestvice/Lestvice-najve%C4%8Dkrat-predvajnih-skladb Lestvice največkrat predvajnih skladb]</ref> * 1999: Nekaj lepega je v meni − 6. mesto * 2000: Nekaj lepega je v meni − 20. mesto * 2001: Ne, ni res − 17. mesto * 2003 ** Na štiri oči − 26. mesto ** Prvič in zadnjič − 45. mesto ** Pesek v oči − 48. mesto * 2004: V ogenj zdaj obleci me − 6. mesto * 2005: Noe, Noe − 29. mesto * 2007 ** Pesek v oči − 187. mesto ** Modro morje − 228. mesto ** Moja soseska − +300. mesto ** Na štiri oči − +300. mesto ** To je ljubezen − +300. mesto * 2008 ** Danes vračam se − 18. mesto ** Prestiž − 46. mesto ** Modro morje − 111. mesto ** To je ljubezen − 173. mesto ** Ne, ni res − 278. mesto ** V ogenj zdaj obleci me − 288. mesto ** Čez dvajset let − 366. mesto ** Brez strahu − 410. mesto ** Prvič in zadnjič − 458. mesto * 2009 ** Ne, ni res − 259. mesto ** Brez strahu − 299. mesto ** Pesek v oči − 367. mesto * 2010 ** Edina − 141. mesto ** Ne, ni res − 202. mesto ** Pesek v oči − 228. mesto ** Čez dvajset let − 296. mesto * 2011 ** Ne, ni res − 208. mesto ** V ogenj zdaj obleci me − 210. mesto ** Duša moje duše <small>(z Omarjem Naberjem)</small> − 351. mesto ** Ne kliči me − 414. mesto * 2012: Edina − 423. mesto ;SloTop50 {| class="wikitable" |- ! Pesem !! <small>SloTop50<br><ref>Najvišja uvrstitev na lestvici: * To je ljubezen: {{navedi splet |url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2019&week=46 |title=SloTop50 / 46. teden 2019 |publisher=[[SloTop50]] |accessdate=22. 4. 2020}} * Beli oblaki, bele snežinke: {{navedi splet |url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2019&week=52 |title=SloTop50 / 52. teden 2019 |publisher=[[SloTop50]] |accessdate=22. 4. 2020}}</ref></small> !! Leto |- | To je ljubezen || style="text-align:center"|40. || rowspan=2 style="text-align:center"|2019 |- | Beli oblaki, bele snežinke <small>(s Poskočnimi muzikanti)</small> || style="text-align:center"|9. |} == Gostovanja v oddajah == '''[[Moja Slovenija]]''' * 2012: 2. sezona − rdeča ekipa (3. gostja) * 2013: 4. sezona − modra ekipa (povratnica) '''[[Skriti šef]] * 2013: 1. sezona − 2. oddaja (3 zvezdice) '''[[Znan obraz ima svoj glas]]''' * 2015: 2. sezona − 6. oddaja (gostujoča sodnica) * 2016: 3. sezona − 4. oddaja (joker) '''[[Gostilna išče šefa]]''' * 2015: 4. sezona − gostja == Osebno življenje == Od leta 1995 je poročena je s Frenkom Derendo (17.8.1962), s katerim ima dva sinova, Matevža (30. 3. 1996) in Gašperja (2. 3. 1998). Starejši sin je nogometaš in glasbenik (skupina Soulution, muzikali), mlajši pa rokometaš v Brežicah. Živijo v vasi Artiče, ki so od Brežic oddaljene slabih 7 km. ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/nusa-derenda-na-silo-ne-bi-sla-221291 |title=Nuša Derenda: Na silo ne bi šla |accessdate=22. 4. 2020 |date=3. 2. 2014 |format= |work= }} == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih pevcev]] == Zunanje povezave == * [https://www.nusaderenda.com/ Domača stran] * [https://www.facebook.com/NusaDerendaFB/ Uradni Facebook profil] {{kategorija v Zbirki}}{{start box}} {{succession box | before = [[Darja Švajger]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2001 | after = [[Sestre (skupina)|Sestre]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Derenda, Nuša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja|Derenda, Nuša]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] [[Kategorija:Brežičani]] gcw4b9reazn1qv615bt432f9lfinv21 5735849 5735848 2022-08-17T19:29:19Z Gnooi 106999 /* Osebno življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nuša Derenda | Background = solo_singer | Birth_name = Anuška Žnideršič | Alias = | Origin = | Instrument = [[pevec|vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1983−danes | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> | Notable_instruments = }} '''Nuša Derenda''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[30. marec]] [[1969]], [[Brežice]]. == Kariera == Nuša je že zgodaj začela s prepevanjem, pela je v zborih, nastopala kot solistka na prireditvah, obiskovala glasbeno šolo in se učila igrati [[harmonika|harmoniko]]. Ob koncu osnovne šole se je pridružila skupini mladih glasbenikov in to so bili njeni prvi koraki v svet "zabavljaštva". Obiskovala je tudi krajši pevski tečaj pri [[Nada Žgur|Nadi Žgur]], ki ji je pomagala izpiliti pevsko tehniko. V srednji šoli je spoznala svojega bodočega soproga Frenka Derenda. Glasbena skupina, v kateri je igral, je ravno iskala pevko in izbrana je bila Nuša, ki se je tako resneje podala na pot pridobivanja novih glasbenih izkušenj. Čeprav se je usmerila v poklic in že delala kot pripravnica v vrtcu, hkrati pa obiskovala tudi študij ob delu na višji vzgojiteljski šoli, so jo petje v skupini in potovanja po [[Evropa|Evropi]] vlekla vedno globlje v glasbo. Leta 1990 se je omenjena zasedba razšla, ustanovljena pa je bila nova glasbena skupina Karavans, s katero so zaživeli in pričeli s profesionalnimi nastopi v [[Slovenija|Sloveniji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švica|Švici]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]. Njihovo ustvarjanje je trajalo sedem let, ki so bila, kot sama pravi, lepa ter nepozabna, a tudi zelo naporna, saj so imeli od 150 do 180 nastopov letno. Po poroki (1995) in rojstvu dveh sinov se je odločila za samostojno kariero v Sloveniji. Njen prvi odmevnejši nastop se je zgodil leta 1999 na [[Slovenska popevka 1999|Slovenski popevki]]; skladba "Vzemi me veter", ki jo je zanjo napisala njena prijateljica [[Majda Arh]], je po mnenju strokovne žirije zmagala, ona pa je prejela tudi nagrado za najboljšo izvedbo. Opazila sta jo avtorja [[Matjaž Vlašič]] in Urša Vlašič, ki sta ustvarila njen prepoznaven zvok in napisala večino njenih uspešnic. Sledilo je prelomno leto 2000: nastale so uspešnice "Čez dvajset let", "Ne kliči me", "Boginja" in "Ni mi žal", zgodili so se trije odmevni festivalski nastopi, in sicer na [[Melodije morja in sonca 2000|Melodijah morja in sonca]] (Ne kliči me − 2. mesto), na [[Slovenska popevka 2000|Slovenski popevki]] (Čez 20 let − nagrada za najboljšega izvajalca; 3. mesto) in [[Hit festival|Hit festivalu]] (Ni mi žal − 1. mesto). Konec leta je izšel njen najbolje prodajan album ''Ni mi žal'', ki se je še pred uradno predstavitvijo prodal že v 6.500 izvodih in tako dosegel zlato naklado. Leta 2001 je zastopala Slovenijo na [[Pesem Evrovizije 2001|Pesmi Evrovizije]]. Skladba "Energy" je požela veliko navdušenje, stavnice pa so prvič napovedovale zmago slovenski pesmi. Nastopila je v dvorani Parken Stadium na [[Danska|Danskem]] ([[København|Kobenhaven]]) pred 35-tisočglavo množico. Po glasovanju je zasedla 7. mesto izmed 26 držav, kar je še danes, skupaj s "Prisluhni mi" Darje Švajger, najboljša slovenska uvrstitev na Evrosongu in velja za vrhunec njene kariere. Istega leta je prejela [[Viktor (nagrada)|viktorja popularnosti]] na področju glasbe, ki ga podeljuje revija Stop, dobitnika pa izglasujejo bralci. V svojo zbirko priznanj je dodala še [[Zlati petelin (nagrada)|zlatega petelina]] za pesem "Ni mi žal". Po zaslugi uspešnega nastopa na Evrosongu je gostovala še v romunskem [[Brașov|Brașovu]] na mednarodnem pop festivalu Golden Stag, kjer je dobila posebno nagrado ministrstva za kulturo za najboljšo interpretacijo. Ustavila se je tudi v [[Nemčija|Nemčiji]] na Eurosong fan club partyju v [[Köln|Kölnu]] in imela samostojen koncert, konec leta pa je bila povabljena na [[Hrvaška|Hrvaško]] na Zadarfest. Uspešno leto se je zaključilo z nominacijo za laskavi naslov Slovenka leta 2001. Leto 2002 je zaznamovala zmaga na [[Slovenska popevka 2002|Slovenski popevki]] (po izboru gledalcev) s pesmijo "Pesek v oči", v začetku meseca decembra pa je izšla že njena tretja samostojna plošča z naslovom ''Na štiri oči''. V letu 2003 se je s skladbo "V ogenj zdaj obleci me" ponovno udeležila HIT festivala, na katerem je že drugič zmagala. Aprila 2004 je izdala album ''Največje uspešnice'', na katerem se nahaja 20 njenih najbolj priljubljenih pesmi. Zanj je prejela srebrno plaketo [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV SLO]]. Septembra tega leta se je udeležila 3. mediteranskega festivala Megahit v [[Turčija|Turčiji]] in zasedla 3. mesto s skladbo "Devil". Leta 2005 je prekinila uspešno sodelovanje z avtorjema Matjažem in Uršo Vlašič iz javnosti neznanih razlogov. Njuna tedaj zadnja zanjo napisana uspešnica je bila skladba "Noe, Noe" (EMA 2005)''.'' Po številnih uspešnicah in zmagah na vseh pomembnih slovenskih festivalih si je Derenda postavila nove izzive. Leta 2006 je izvedla dva razprodana samostojna koncerta v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], na katerih je nastopila skupaj s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV SLO]], dirigentom [[Patrik Greblo|Patrikom Greblom]] ter gostoma [[Ditka Haberl|Ditko Haberl]] in [[Johnny Logan|Johnnyjem Loganom]]. Leta 2007 je po krajšem premoru od snemanja novih skladb izdala balado "Luč", ki jo je zanjo napisal [[Omar Naber]]. Leta 2008 je ob podpori avtorja in producenta [[Aleš Vovk - Raay|Raaya]] ter založbe [[Menart Records|Menart]] izdala nov album ''Prestiž''; odmevnejše skladbe s tega albuma so bile "Danes vračam se", "Modro morje", "Luč" in "To je ljubezen"''.'' Leta 2008 je ponovno napolnila Cankarjev dom s svojim že drugim velikim samostojnim koncertom To je ljubezen, tokrat z gosti [[Elda Viler|Eldo Viler]], [[Janez Lotrič|Janezom Lotričem]] in [[Tony Cetinski|Tonyjem Cetinskim]]. Sledilo je nekaj uspešnih sodelovanj s slovenskimi in tujimi glasbeniki, kot so Slapovi (Ko mi rečeš, da me ljubiš, 2008), Omar Naber (Duša moje duše, 2010), Željko Krušlin Kruška (Smotala si me, 2011) in drugi. Leta 2011 je ob desetletnici skladbe "Energy" s posebnim evrovizijskim koncertom Neustavljiva energija že četrtič napolnila Cankarjev dom; gosti so bili [[Darja Švajger]], [[Maja Keuc]] in skupina [[Pepel in kri]]. Leta 2012 je ponovno združila moči z Vlašičema in se vrnila na slovenske festivalske odre: julija je zmagala na [[Melodije morja in sonca 2012|Melodijah morja in sonca]] s skladbo "Za stare čase", septembra pa na [[Slovenska popevka 2012|Slovenski popevki]] s skladbo "Naj nama sodi le nebo", ki jo je zapela v duetu z [[Marko Vozelj|Markom Vozljem]]. Leta 2013 je izdala nov album ''Za stare čase'' s skladbami, pod veliko večino katerih sta se ponovno podpisala zakonca Vlašič. Leta 2013 je ob petnajstletnici svoje samostojne kariere napolnila še [[Križanke]], tokrat z gosti Omarjem Naberjem, Tomažem Vozljem, Darjo Švajger, [[Alenka Godec|Alenko Godec]] in [[Pika Božič|Piko Božič]]. Leta 2014 je postala stalni del festivala Brežice, moje mesto, na katerem vsako leto priredi svoj koncert Nušin večer''.'' Leta 2018 je ob dvajsetletnici svoje kariere izvedla že četrti samostojni koncert v Cankarjevem domu, ki je potekal pod naslovom Čez dvajset let. Na njem je zapela tudi s sinom Matevžem. V zadnjih letih je nanizala še nekaj uspešnic, kot so "Naj mi dež napolni dlan", "Sto in ena", "Pokliči kdaj" s Tilnom Lotričem in božična "Beli oblaki, bele snežinke" s [[Ansambel Poskočni muzikanti|Poskočnimi]], ki je v dobrem mesecu po premieri presegla pol milijona ogledov na YouTubu. Vse več se pojavlja tudi v gledališču (muzikali): v letih 2017−19 je igrala teto Ano v muzikalu [[Vesna (muzikal)|''Vesna'']]. Derenda je kot samostojna pevka petkrat napolnila Cankarjev dom (2006 – dvakrat, 2008, 2011 in 2018) in enkrat Križanke (2013), trikrat je zmagala na Slovenski popevki (1999: Vzemi me veter, 2002: Pesek v oči, 2012: Naj nama sodi le nebo), dvakrat na Hit festivalu (2000: Ni mi žal, 2003: V ogenj zdaj obleci me), enkrat na Melodijah morja in sonca (2012: Za stare čase) in enkrat na Emi (2001: Ne, ni res / Energy). == Diskografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | style="text-align:center"|1999 || white-space: nowrap|''Vzemi me, veter'' || style="font-size:95%"|Vzemi me veter <small>(Majda Arh - Majda Arh - Matija Oražem)</small>; Če boš moj <small>(Matija Oražem - Damjana Kenda Hussu - Matija Oražem)</small>; Preveč zaljubljena <small>(Matija Oražem - Damjana Kenda Hussu - Matija Oražem)</small>; Poletna noč <small>(Mojmir Sepe - Elza Budau - Matija Oražem)</small>; Sonce, prinesi mi <small>(Matija Oražem - Damjana Kenda Hussu - Matija Oražem)</small>; To niso sanje <small>(Matija Oražem - Damjana Kenda Hussu - Matija Oražem)</small>; Nekaj lepega je v meni <small>(Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem)</small>; Tega ne zdržim <small>(Matija Oražem - Janko Smisl - Matija Oražem)</small>; O, ne govori <small>(Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem)</small>; Ko pogledaš me <small>(Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem)</small>; Ti še ne veš <small>(Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem)</small>; Poletna noč <small>(remix)</small> |- | style="text-align:center"|2000 || white-space: nowrap|''Ni mi žal''{{efn|Njen najbolj prodajan album.}} || style="font-size:95%"|Ni mi žal; Ne kliči me; Čez dvajset let; Boginja; Zaupaj mi; Peš okrog sveta; Kamor me vodi srce; Dan po tebi mi diši; Gdje Dunav ljubi nebo; Still I wait for you |- | style="text-align:center" rowspan=2|2001 || white-space: nowrap|''Energy'' || style="font-size:95%"|Energy (angleška verzija); Ne, ni res (slovenska verzija); Ne, ni res (plejbek); Still I Wait For You; Energy (video) |- | white-space: nowrap|''Festivali'' || style="font-size:95%"| * Roko na srce <small>(M. Vlašič - U. Vlašič)</small> * Ako moj je grijeh{{efn|Gre za hrvaško različico skladbe ''Roko na srce''.}} <small>(M. Vlašič)</small> * Gabriel{{efn|Gre za angleško različico skladbe ''Boginja''.}} <small>(M. Vlašič)</small> * You're History{{efn|Gre za angleško različico skladbe ''Ne kliči me''.}} <small>(M. Vlašič - L. Lonchina - M. Vlašič, B. Grabnar)</small> * Tell Me <small>(C. Fugaru - M. Fugaru - B. Grabnar, M. Vlašič)</small> * Amazing Grace <small>(ljudska - B. Grabnar)</small> * Energy (remix) <small>(M. Vlašič - U. Vlašič, L. Lonchina - B. Grabnar, M. Vlašič)</small> |- | style="text-align:center"|2002 || white-space: nowrap|''Na štiri oči'' || style="font-size:95%"|Na štiri oči; Kot da je prvič; Lepo mi je; Zdaj verjamem; Poljub v slovo; Romeo in Julija; Pesek v oči; Eurosong <small>(mix)</small>; Nisem kot ti; Roko na srce; Ne izgubljaj časa z mano; Ne, ni res; Cuando calienta el sol |- | style="text-align:center"|2004 || white-space: nowrap|''Največje uspešnice''{{efn|Srebrna plaketa ZKP RTV SLO.}} || style="font-size:95%"|V ogenj zdaj obleci me; Ne, ni res; Čez dvajset let; Ne kliči me; Vzemi me veter; Prvič in zadnjič; Ni mi žal; Pesek v oči; Preveč zaljubljena; Kamor me vodi srce; Romeo in Julija; Boginja; Na štiri oči; Peš okrog sveta; Nekaj lepega je v meni; Moja soseska; Poljub v slovo; V sanjah; Kot da je prvič; Zdaj verjamem |- | style="text-align:center" rowspan=2|2005 || white-space: nowrap|''Moj svet'' || style="font-size:95%"| * Noe, Noe <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> * Reci{{efn|Gre za slovensko različico skladbe ''Devil''.}} <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> * Glas harmonike <small>(Lojze Slak - Fani Požek - Boštjan Grabnar)</small> * Počakaj me z jutrom <small>(Marko Pezdirc - Toni Gašperič - Marko Pezdirc, Dušan Šuštar)</small> (duet z Markom Pezdircem in Zlatimi muzikanti) * Najin svet <small>(Oto Pestner - Dare Hering - Jani Hace)</small> (duet z Otom Pestnerjem) * Sreča na vrvici <small>(Dečo Žgur - Svetlana Makarovič - Boštjan Grabnar)</small> * Disco hit mix (Ni mi žal, V meni je moč, Ni me strah, V ogenj zdaj obleci me) <small>(Matjaž Vlašič, Aleš Klinar - Urša Vlašič, Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (duet z Alenko Godec) * Ljubav koja boli <small>(Matjaž Vlašič - Robert Pilepić - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> * Energy (remix) <small>(Matjaž Vlašič - Lucienne Lonchina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> * Devil <small>(Matjaž Vlašič - Lucienne Lonchina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> * Amazing Grace <small>(tradicionalna - tradicionalna - Boštjan Grabnar)</small> * I'm Not for You <small>(Aleš Klinar - Aleš Klinar, Anja Rupel - Aleš Klinar, Aleš Čadež)</small> (z Alenko Godec, s Piko Božič in z Anjo Rupel) * Noe, Noe{{efn|Gre za angleško različico skladbe ''Noe, Noe''.}} <small>(Matjaž Vlašič - Lucienne Lonchina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> * Nuša mega mix karaoke (Ne kliči me; Ne, ni res; Boginja; Pesek v oči; Prvič in zadnjič) <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> |- | white-space: nowrap|''Nuša za otroke'' || style="font-size:95%"|Škrati nagajivčki; Bend; Duhec - Smrduhec; Album; Nova soseda; Miha Kašljakiha; Pobegli zmaj; Naša Maša; Prazen strah; Sončna očala; Mali bratec; Ko zaspimo |- | style="text-align:center"|2008 || white-space: nowrap|''Prestiž'' || style="font-size:95%"|Danes vračam se; Modro morje; To je ljubezen; Začaraj me; Brez strahu <small>([[Raay]] - Vera Landa - [[Raay]])</small>; Prestiž; Še v sebi skrivam; Noe, Noe; Luč; Ema hit <small>(megamix)</small>; Modro morje <small>(DJ Time by DNE - remix)</small>; To je ljubezen <small>(DJ Time by DNE - remix)</small>; Prestiž <small>(long lisca edit)</small> |- | style="text-align:center"|2013 || white-space: nowrap|''Za stare čase'' || style="font-size:95%"|Za stare čase <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Raay)</small>; Naj nama sodi le nebo <small>(Matjaž Vlašič - Marko Vozelj - Peter Grašič)</small> <small>(z [[Marko Vozelj|Markom Vozljem]])</small>; Za nobeno ceno <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small>{{efn|Gre za slovensko različico skladbe ''Ja u sebe vjerujem''.}}; Ona ve <small>(Borut Antončič - Sašo Pipič - Borut Antončič)</small>; Duša moje duše <small>(Miro Buljan - Mea Valens - Miro Buljan)</small> <small>(z [[Omar Naber|Omarjem Naberjem]])</small>; Kakor ptica, kakor pesem <small>(Miro Buljan - Mea Valens - Miro Buljan)</small>{{efn|Gre za slovensko različico skladbe ''Kada zvijezda padne s neba''.}}; Sanjajva <small>(Neisha - Neisha - Neisha, Dejan Radičevič)</small>; Nepremagljivi <small>(Andrej Pompe - Suzana Jeklic - Klemen Kotar)</small> <small>(s [[Panda (glasbena skupina)|Pando]])</small>; Edina <small>(Jan Plestenjak - Jan Plestenjak - Jan Plestenjak)</small>; V dobrem in v zlu <small>(Martin Štibernik - Gregor Štibernik - Martin Štibernik)</small>; Zavrtel si me (Smotala si me) <small>(Kruška - Kruška, Damjana Kenda Hussu - Tomislav Modrić)</small> <small>(z Latino)</small>; Za Slovenijo živim <small>(Miran Juvan - Igor Pirkovič - Miran Juvan)</small>; Svako ima nekog (koga više nema) <small>(Bane Krstić - Bane Krstić - Srebrna Krila)</small> <small>(s Srebrnimi krili)</small> |} ====Kompilacije==== {{stolpci|2| * POP MMS 2000 * Hitologija 1 (2001) * Vroče uspešnice 2002 * EMA 2003 * Orion (2004) * Nuša Derenda, Alenka Godec, Darja Švajger (2003, 2005) * EMA 10 * 32. Melodije morja in sonca (2012) * Zlati jubilej Slovenske popevke − 50 let − 50 popevk (2012) * Slovenska popevka 2012 * Panda: Šepetanja (2012) * Slovenska popevka 2013 * Glenn Miller revival (2013) − z [[Big Band RTV Slovenija|Big bandom RTV Slovenije]] * 34. Melodije morja in sonca (2014) }} ==Nastopi na glasbenih festivalih== === [[Festival narečnih popevk]] === * [[Vesela jesen 1992|1992]]: Naša oma je najboljša <small>(Boris Rošker – Vinko Šimek – Boris Rošker)</small> − s skupino Karavans * [[Vesela jesen 1993|1993]]: Plejši <small>(Boris Rošker – Vinko Šimek – Edvard Holnthaner)</small> − s skupino Karavans === [[EMA]] === * [[EMA 1999|1999]]: Nekaj lepega je v meni <small>(Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem)</small> – 9. mesto * '''[[EMA 2001|2001]]: Ne, ni res <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 1. mesto''' * [[EMA 2003|2003]]: Prvič in zadnjič <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 2. mesto * [[EMA 2005|2005]]: Noe, Noe <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 4. mesto * [[EMA 2010|2010]]: Sanjajva <small>(Neisha - Neisha - Neisha, Dejan Radičević)</small> – 9. mesto * [[EMA 2016|2016]]: Tip Top <small>(Andraž Gliha, Žiga Pirnat - Žiga Pirnat - Žiga Pirnat)</small> Prvotno bi morala nastopiti tudi leta 1998 s pesmijo ''Usliši me nebo'' <small>(Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem)</small>, a je morala zaradi nosečnosti nastop odpovedati. === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Preveč zaljubljena'' <small>(Matija Oražem/Damjana Hussu Kenda/Tomaž Borsan)</small> * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''Boginja'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 2. mesto * [[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Ne kliči me'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 2. mesto * '''[[Melodije morja in sonca 2012|2012]]: ''Za stare čase'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Raay)</small> – 1. mesto <small>(33 točk)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2014|2014]]: ''Blues in vino'' <small>(Marino Legovič/Igor Pirkovič/Marino Legovič)</small> – 2. mesto <small>(26 točk)</small> * [[Melodije morja in sonca 2022|2022]]: ''Valček'' <small>(Raay/Marjetka Vovk/Raay Music)</small> - 2. mesto <small>(34 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * '''[[Slovenska popevka 1999|1999]]: Vzemi me, veter <small>(Majda Arh - Majda Arh - Matija Oražem)</small> – nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada za najboljšo izvedbo; 12. mesto <small>(televoting)</small>''' * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Čez dvajset let <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – nagrada za najboljšega izvajalca; 3. mesto <small>(televoting)</small> * '''[[Slovenska popevka 2002|2002]]: Pesek v oči <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Alan Bjelinski)</small> – nagrada občinstva za najboljšo skladbo v celoti <small>(1. mesto na televotingu)</small>''' * '''[[Slovenska popevka 2012|2012]]: Naj nama sodi le nebo <small>(Matjaž Vlašič - Marko Vozelj - Primož Grašič)</small> (z [[Marko Vozelj|Markom Vozljem]]) – velika nagrada občinstva <small>(1. mesto na televotingu)</small>''' * [[Slovenska popevka 2014|2014]]: Noč čudežna <small>(Patrik Greblo - Lara Love - Patrik Greblo)</small> – 4. mesto <small>(televoting)</small>{{efn|Nastopila je, ker je Anika Horvat, prvotna izvajalka skladbe, nastop malo pred festivalom odpovedala.}} * [[Dnevi_slovenske_zabavne_glasbe_2016#Popevka|2016]]: Grafit <small>(Andraž Gliha, Žiga Pirnat - Žiga Pirnat - Žiga Pirnat)</small> − 2. mesto <small>(televoting)</small> === [[Hit festival]] === * '''[[Hit festival|2000]]: Ni mi žal <small>(M. & U. Vlašič)</small> – 1. mesto, nagrada za najboljšo izvedbo''' * '''[[Hit festival|2003]]: V ogenj zdaj obleci me <small>(M. & U. Vlašič)</small> – 1. mesto''' === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 2001|2001]]: Energy <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič, Lucienne Lončina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> − 7. mesto <small>(70 točk)</small> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Točke !! Država |- | style="text-align:center"|12 || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|10 || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} |- | style="text-align:center"|8 || {{Esc|Croatia}} |- | style="text-align:center"|7 || {{Esc|Sweden}} |- | style="text-align:center"|6 || {{Esc|Norway}}, {{Esc|Iceland}}, {{Esc|Poland}} |- | style="text-align:center"|5 || {{Esc|Estonia}} |- | style="text-align:center"|4 || {{Esc|Netherlands}}, {{Esc|Russia}}, {{Esc|Lithuania}}, {{Esc|Germany}} |- | style="text-align:center"|3 || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|2 || {{Esc|Spain}}, {{Esc|Ireland}} |- | style="text-align:center"|1 || {{Esc|Israel}}, {{Esc|France}} |} ===Ostali=== ;Golden stag * 2001: Tell Me <small>(Cornel Fugaru - Mirela Fugaru - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – posebna nagrada ministrstva za kulturo za najboljšo interpretacijo ;Zadarfest * 2001: Ako moj je grijeh <small>(Matjaž Vlašič - Robert Pilepić - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small>{{efn|Gre za hrvaško različico skladbe ''Roko na srce''.}} − 2. mesto po mnenju strokovne žirije, nagrada za najboljše besedilo * 2002: Iluzija <small>(Matjaž Vlašič - Robert Pilepić - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small>{{efn|Gre za hrvaško različico skladbe ''Pesek v oči''.}} * 2003: Ljubav koja boli <small>(Matjaž Vlašič - Robert Pilepić - Boštjan Grabnar)</small> ;Izbor pesmi Mediterana (Megahit) * 2004: Devil <small>(Matjaž Vlašič - Lucienne Lončina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 3. mesto <small>(91 točk)</small> ;MEF * 2010: Kada zvijezda padne z neba <small>(M. Buljan - S. Buljan - M. Buljan)</small> − nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, 3. mesto po glasovanju preko spleta ;Sunčane skale * 2012: Ja u sebe vjerujem <small>(Matjaž Vlašič - Robert Pilepić - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> – 13. mesto <small>(36 točk)</small> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Točke !! Država |- | style="text-align:center"|12 || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|10 || [[Hrvaška]] |- | style="text-align:center"|8 || [[Bosna in Hercegovina]] |- | style="text-align:center"|7 || [[Nemčija]] |- | style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|5 || [[Avstrija]] |- | style="text-align:center"|4 || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|3 || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|2 || [[Norveška]], [[Srbija]] |- | style="text-align:center"|1 || [[Združene države Amerike]], [[Azerbajdžan]] |} ==Videospoti in ostali radijski singli (nefestivalski)== ;Videospoti * Če boš moj * 1999: Boginja * 2000: Čez dvajset let * 2000: Ni mi žal * 2001: Ne, ni res / Energy * 2003: V ogenj zdaj obleci me * 2008: Danes vračam se * 2013: Kakor ptica, kakor pesem * 2015: En svet – kot del Slove'n'aida * 2015: Mi smo s teboj – kot del Fogl banda * 2016: Tip Top * 2016: Beat in ti − Sašo Gačnik - Svarogov & Nuša Derenda * 2016: One World − kot del Slove'n'aida * 2016: Ne kliči me − Sekstakord feat. Nuša Derenda * 2017: Naj mi dež napolni dlan * 2018: Usojena − naslovna skladba [[Gorske sanje|Gorskih sanj]] * 2019: Kadarkoli * 2019: Sto in ena * 2019: Pokliči kdaj – s Tilnom Lotričem * 2019: Beli oblaki, bele snežinke – Poskočni & Nuša Derenda ;Ostali radijski singli (nefestivalski) * Na štiri oči * Moja soseska * 2004: Ko mi rečeš, da me ljubiš − s Slapovi (izšla na njihovem albumu ''Pop'' iz 2004)<ref>{{navedi splet |url= https://www.si21.com/Glasba/Slapovi_in_Nusa_Derenda-Pesem-Ko_mi_reces_da_me_ljubis/|title=Pesem - Ko mi rečeš, da me ljubiš |accessdate=22. 4. 2020 |date=8. 3. 2004 |format= |work= }}</ref> * 2006: To je ljubezen / To je ljubezen <small>(DeeJay Time By DNE Rmx)</small><ref>{{navedi splet |url= https://www.discogs.com/Various-DeeJay-Time-Beli-Album-Vol-12/release/14582459|title=Various ‎– DeeJay Time Beli Album Vol. 12 |accessdate=22. 4. 2020 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2006 |title=GLASBENO NOVOLETNO VOŠČILO |journal=Razvedrilo − priloga Gorenjskega glasa |volume=LIX |issue=99 |pages=2 |publisher= |doi= |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20061212_L.pdf |accessdate=22. 4. 2020 }}</ref><ref name="nd0607">{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070412/C/304129967/nusino-modro-morje|title=Nušino modro morje |accessdate=22. 4. 2020 |date=12. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> * 2005, 2006: ''Luč'' <small>(Omar Naber/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, Omar Naber, Patrik Greblo)</small> * 2007: Modro morje<ref name="nd0607">{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070412/C/304129967/nusino-modro-morje|title=Nušino modro morje |accessdate=22. 4. 2020 |date=12. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> * 2007: Prestiž<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/prestiz-je-nusi-derendi-zlezel-pod-kozo/189066|title=Prestiž je Nuši Derendi zlezel pod kožo |accessdate=22. 4. 2020 |date=11. 12. 2007 |format= |work= }}</ref> * 2008: Brez strahu<ref>{{navedi splet |url= https://www.tocnoto.si/nusa-derenda-je-brez-strahu/|title=Nuša Derenda je brez strahu |accessdate=22. 4. 2020 |date=10. 11. 2008 |format= |work= }}</ref> * 2009: Začaraj me<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/kdo-je-zacaral-nuso-derenda.html|title=Kdo je začaral Nušo Derenda? |accessdate=22. 4. 2020 |date=11. 3. 2009 |format= |work= }}</ref> * 2010: Edina<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/nusa-oprostila-izdajo-prijateljice.html|title=Nuša oprostila izdajo prijateljice? |accessdate=22. 4. 2020 |date=31. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> * 2010: Duša moje duše – z Omarjem Naberjem<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/trendi/glasba/omar-in-nusa-v-duetu-27098|title=Omar in Nuša v duetu |accessdate=22. 4. 2020 |date=22. 12. 2010 |format= |work= }}</ref> * 2011: Zavrtel si me (Smotala si me) – feat. Latino (Željko Krušlin Kruška) == Nagrade == ;Zlati petelin * 2000: Debitant (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica nagrade.) * 2001 ** Skladba leta: Ni mi žal ** Album leta: ''Ni mi žal'' (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica nagrade.) ** Izvajalec leta (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica nagrade.) ;Viktor * 2000: Popularnost − glasba ;Slovenka leta * 2001 (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica nagrade.) ;Gongi popularnosti * 2013: Pevec/pevka (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica nagrade.) ;Ljudje odprtih rok * 2015: Darovalka leta 2015 == Samostojni koncerti (2001–danes) == * Evrosong fan club party (2001, Nemčija) * Gala koncert (2006, Cankarjev dom; gosta: [[Johnny Logan]] in [[Ditka Haberl]]) – 2 koncerta {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Gala koncert − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * Nekaj lepega je v meni * Vzemi me, veter * Boginja * Ne kliči me * Ne, ni res/Energy * Prvič in zadnjič * V ogenj zdaj obleci me * All That Jazz * Cabaret * Ne partez pas sans moi * Vzameš me v roke * Mlade oči <small>(gostja: [[Ditka Haberl]])</small> * Samo nasmeh je bolj grenak <small>(gostja: [[Ditka Haberl]])</small> * Nad mestom se dani <small>(gostja: [[Ditka Haberl]])</small> * What's Another Year <small>(gost: [[Johnny Logan]])</small> * Hold Me Now <small>(gost: [[Johnny Logan]])</small> * Beauty and the Beast <small>(gost: [[Johnny Logan]])</small> * Everytime You Touch Me <small>(gost: [[Johnny Logan]])</small> }} |} * To je ljubezen (2008, Cankarjev dom; gostje: [[Elda Viler]], [[Janez Lotrič]] in [[Tony Cetinski]]) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! To je ljubezen – seznam skladb |- | {{stolpci|3| * To je ljubezen * Brez strahu * Boginja * Čez dvajset let * Ne kliči me * Ni mi žal * Ne, ni res/Energy * Pesek v oči * Prvič in zadnjič * Noe, Noe * All by Myself * Falling in Love Again * Flashdance... What a Feeling * I Wanna Be Loved by You * My Heart Will Go On * Ne čakaj na maj * Zlati prah imaš v očeh <small>(gost: [[Elda Viler]])</small> }} |} * Neustavljiva energija (2011, Cankarjev dom) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Neustavljiva energija − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * Brez besed * Ne prižigaj luči v temi * Apres toi * Pridi, dala ti bom cvet * [[Prisluhni mi]] <small>(gostja: [[Darja Švajger]])</small> * Ne partez pas sans moi * Ein bißchen frieden * Love isn't love * [[Waterloo (skladba)|Waterloo]] * Vse rože sveta * Hold me now * Love shine a light * Rock me baby * Neka mi ne svane * Take Me To Your Heaven * Every way that i can * Samo ljubezen <small>(gostji: [[Darja Švajger]] in [[Maja Keuc]])</small> * No one <small>(gostja: [[Maja Keuc]])</small> * Diva * My number one * Hajde da ludujemo * [[Molitva]] * Prvič in zadnjič * Noe, Noe * Ne, ni res / Energy * [[Dan ljubezni]] <small>(gostje: [[Darja Švajger]], [[Pepel in kri]], [[Maja Keuc]], Lucienne Lončina, [[Urša Vlašič]] ...)</small> }} |} * 15 let energije (2013, Križanke) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! 15 let energije − seznam skladb |- | {{stolpci|3|* V ogenj zdaj obleci me * Noe, Noe * Danes vračam se * Na štiri oči * Naj nama sodi le nebo <small>(gost: [[Marko Vozelj]])</small> * Zdaj verjamem * Kot da je prvič <small>(gost: Frenk Derenda)</small> * Za stare čase * Vzemi me veter * Boginja * Duša moje duše <small>(gost: [[Omar Naber]])</small> * Prvič in zadnjič * Romeo in Julija * Ni mi žal * Edina * Kakor ptica, kakor pesem * Pesek v oči * Ljubav koja boli * Svako ima nekog koga više nema <small>(gost: Vlado Kalamber)</small> * Modro morje * To je ljubezen * Ne kliči me * Smotala si me <small>(gost: Željko Krušlin)</small> * I'm not for you <small>(gostje: [[Alenka Godec]], [[Anja Rupel]] in [[Pika Božič]])</small> * Energy * Ko mi rečeš, da me ljubiš <small>(gost: Matevž Derenda)</small> * Čez dvajset let * I will always love you }} |} * Čez 20 let (2018, Cankarjev dom) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Čez 20 let − seznam skladb |- | {{stolpci|3|* Naj mi dež napolni dlan * Na štiri oči * Ni mi žal * Moja soseska * Kakor ptica, kakor pesem * The Greatest Love of All * Unforgettable * Pesek v oči * Poletna noč * Cabaret * Sanjam o domovini * Kot da je prvič * Usojena * Boginja * Ne kliči me * Vzemi me, veter * Čez dvajset let * Tip Top * Nekaj lepega je v meni * Prvič in zadnjič * Noe, Noe * Sanjajva * Ne, ni res * I Will Always Love You * Zato sem noro te ljubila }} |} == Glasbene lestvice v Sloveniji == ;Najbolj predvajani izvajalci (IPF)<ref>[http://www.ipf.si/ustvarjate-glasbo/statistika/najbolj-predvajani-izvajalci-in-izvedbe/ Najbolj predvajani izvajalci in izvedbe]</ref> * 2008: 6. mesto * 2009: 9. mesto * 2010: 23. mesto * 2012: 35. mesto * 2013: 22. mesto * 2014: 35. mesto ;Najbolj predvajane skladbe (SAZAS)<ref>[http://www.sazas.org/Glasba/Glasbene-lestvice/Lestvice-najve%C4%8Dkrat-predvajnih-skladb Lestvice največkrat predvajnih skladb]</ref> * 1999: Nekaj lepega je v meni − 6. mesto * 2000: Nekaj lepega je v meni − 20. mesto * 2001: Ne, ni res − 17. mesto * 2003 ** Na štiri oči − 26. mesto ** Prvič in zadnjič − 45. mesto ** Pesek v oči − 48. mesto * 2004: V ogenj zdaj obleci me − 6. mesto * 2005: Noe, Noe − 29. mesto * 2007 ** Pesek v oči − 187. mesto ** Modro morje − 228. mesto ** Moja soseska − +300. mesto ** Na štiri oči − +300. mesto ** To je ljubezen − +300. mesto * 2008 ** Danes vračam se − 18. mesto ** Prestiž − 46. mesto ** Modro morje − 111. mesto ** To je ljubezen − 173. mesto ** Ne, ni res − 278. mesto ** V ogenj zdaj obleci me − 288. mesto ** Čez dvajset let − 366. mesto ** Brez strahu − 410. mesto ** Prvič in zadnjič − 458. mesto * 2009 ** Ne, ni res − 259. mesto ** Brez strahu − 299. mesto ** Pesek v oči − 367. mesto * 2010 ** Edina − 141. mesto ** Ne, ni res − 202. mesto ** Pesek v oči − 228. mesto ** Čez dvajset let − 296. mesto * 2011 ** Ne, ni res − 208. mesto ** V ogenj zdaj obleci me − 210. mesto ** Duša moje duše <small>(z Omarjem Naberjem)</small> − 351. mesto ** Ne kliči me − 414. mesto * 2012: Edina − 423. mesto ;SloTop50 {| class="wikitable" |- ! Pesem !! <small>SloTop50<br><ref>Najvišja uvrstitev na lestvici: * To je ljubezen: {{navedi splet |url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2019&week=46 |title=SloTop50 / 46. teden 2019 |publisher=[[SloTop50]] |accessdate=22. 4. 2020}} * Beli oblaki, bele snežinke: {{navedi splet |url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2019&week=52 |title=SloTop50 / 52. teden 2019 |publisher=[[SloTop50]] |accessdate=22. 4. 2020}}</ref></small> !! Leto |- | To je ljubezen || style="text-align:center"|40. || rowspan=2 style="text-align:center"|2019 |- | Beli oblaki, bele snežinke <small>(s Poskočnimi muzikanti)</small> || style="text-align:center"|9. |} == Gostovanja v oddajah == '''[[Moja Slovenija]]''' * 2012: 2. sezona − rdeča ekipa (3. gostja) * 2013: 4. sezona − modra ekipa (povratnica) '''[[Skriti šef]] * 2013: 1. sezona − 2. oddaja (3 zvezdice) '''[[Znan obraz ima svoj glas]]''' * 2015: 2. sezona − 6. oddaja (gostujoča sodnica) * 2016: 3. sezona − 4. oddaja (joker) '''[[Gostilna išče šefa]]''' * 2015: 4. sezona − gostja == Osebno življenje == Od leta 1995 je poročena je s Frenkom Derendo (17.8.1962), s katerim ima dva sinova, Matevža (30.3.1996) in Gašperja (2.3. 1998). Starejši sin je nogometaš in glasbenik (skupina Soulution, muzikali), mlajši pa rokometaš v Brežicah. Živijo v vasi Artiče, ki so od Brežic oddaljene slabih 7 km. ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/nusa-derenda-na-silo-ne-bi-sla-221291 |title=Nuša Derenda: Na silo ne bi šla |accessdate=22. 4. 2020 |date=3. 2. 2014 |format= |work= }} == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih pevcev]] == Zunanje povezave == * [https://www.nusaderenda.com/ Domača stran] * [https://www.facebook.com/NusaDerendaFB/ Uradni Facebook profil] {{kategorija v Zbirki}}{{start box}} {{succession box | before = [[Darja Švajger]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2001 | after = [[Sestre (skupina)|Sestre]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Derenda, Nuša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja|Derenda, Nuša]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] [[Kategorija:Brežičani]] qqfnvdzxkkf606aqrneszd9feo0y6hn 0 72774 5735871 5722740 2022-08-17T19:48:41Z Shabicht 3554 /* Priključitev k Italiji */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |_noautocat = <!-- "no" for no automatic categorization --> |native_name = <!-- Name in native language(s). Leave blank if name is only in English. Separate with line breaks<br> If language uses Latin characters, place name(s) in italics. --> |conventional_long_name = Furlanija |native_name = Friuli<br />Friûl<br />Friaul |common_name2 = |subdivision = |nation = zgodovinska regija |status_text = <!-- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. --> |government_type = <!-- To generate categories: "Monarchy", "Republic", etc. to generate categories --> <!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies --> |title_leader = patriarh |title_deputy = |leader1 = |year_leader1 = |deputy1 = |year_deputy1 = <!-- Former Legislature --> |legislature = Patrie dal Friûl |house1 = <!-- Name of first chamber --> |house2 = <!-- Name of second chamber --> |type_house1 = <!-- Default: "Upper house" --> |type_house2 = <!-- Default: "Lower house" --> <!-- General information --> |capital = [[Čedad]] (1077-1238)<br />[[Udine|Videm]] (danes) |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |national_motto = <!-- Accepts wikilinks --> |national_anthem = <!-- Accepts wikilinks --> |political_subdiv = <!-- Accepts wikilinks --> |today = [[Italija|Italije]] <!-- Rise and fall, events, years and dates --> <!-- Only fill in the start/end event entry if a specific article exists. Don't just say "abolition" or "declaration". --> |year_start = 1077 |year_end = 1751 |event_start = ustanovitev [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]] |date_start = <!-- Optional: Date of establishment--> |event_end = ukinitev |date_end = |event1 = ukinitev [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]] |date_event1 = 1751 |event2 = ukinitev [[Beneška republika|Beneške republike]] |date_event2 = 1797 |event3 = priključitev k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] |date_event3 = 1866 |event4 = vključitev v [[Furlanija-Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko krajino]] |date_event4 = 1947 |life_span = |era = [[Srednji vek]], [[Novi vek]] |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = <!-- Images --> |image_flag = Bandiere dal Friûl.svg |image_border = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |flag_type = <!-- Displayed text for link under flag. Default "Flag" --> |flag = <!-- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} --> |image_coat = Friuli Arms.svg |symbol_type = Furlanski grb |symbol = <!-- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} --> |image_map = Vallardi - Provincia di Udine - 1860 ca.jpg |image_map_caption = Zemljevid Furlanije iz okoli 1860 <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = |flag_p1 = |border_p1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_p1 = |s1 = |flag_s1 = |border_s1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s1 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s2 = |flag_s2 = |border_s2 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s2 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> <!-- Area and population of a given year (up to 5) --> |stat_year1 = <!-- year of the statistic, specify either area, population or both, numbered 1–5 --> |stat_area1 = <!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --> |stat_pop1 = <!-- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given --> |footnotes = <!-- Accepts wikilinks --> }} '''Furlanija''' ([[furlanščina|furlansko]] ''Friûl'', {{jezik-it|Friuli}}, {{jezik-de|Friaul}}) je pokrajina v severovzhodni [[Italija|Italiji]], ki sestavlja večino [[dežele Italije|italijanske dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Glavno mesto Furlanije je [[Videm, Italija|Videm]]. Zgodovinsko je Furlanija opredeljena kot ozemlje med [[reka]]ma [[Livenza]] na zahodu in [[Timava]] na vzhodu. Danes je to ozemlje razdeljeno med upravnima pokrajinama [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Benečija|Benečijo]]. Ime je dobila po [[starorimska civilizacija|starorimskem]] imenu ''Forum Iulii'' (danes [[Čedad]]), ki je bilo njihovo najpomembnejše mesto v teh krajih in prvih 160 let tudi prvo središče oz. glavno mesto Furlanije. [[Slika:FRIULI 1650 Ioannis Blaeu.png|280px|thumb|Zemljevid Furlanije iz 1650, z rumeno so označene zgodovinske meje]] [[File:Coglians.JPG|thumb|[[Coglians]], najvišji vrh [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]]]] [[File:Montasch_Julier_20022007_01.jpg|thumb|[[Montaž]] (Špik nad Policami)]] [[File:Cima_dei_Preti.jpg|thumb|Karnijske predalpe: Cima dei Preti]] == Zgodovina == Ozemlje so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Furlanije je bil tedaj [[Oglej]] (''Aquileia''), znan kot četrto najpomembnejše mesto v [[Apeninski polotok|apeninskem]] delu cesarstva in kot sedež Desete vojaške regije (''X Regio Venetia et Histria''). V [[6. stoletje|6. stoletju]] (569) so se ob [[Rimska cesta|rimsko cesto]] [[Via Iulia Augusta]], ki je iz Ogleja vodila v [[Norik (rimska provinca)|Norik]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino ([[Vojvodina Furlanija]]). Zgradili so obrambni [[limes]], s številnimi gradovi in zapornimi zidovi, proti navalom [[Obri|Obrov]] in [[Slovani|Slovanov]], ki so silili na ravnino. Kljub temu so Slovani leta 611 prodrli precej na jug, preko Furlanije do [[Kras]]a. Naslednje navale priseljencev je limes zaustavil na predgorju Alp. Tako je bila na ločnici med hribi in ravnino zakoličena tudi narodnostna meja med hribovskimi [[Slovenci]] in ravninskimi [[Furlani]], dediči Langobardov, ki se je v dokajšnji meri obdržala vse do danes. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko jo je [[Franki|frankovski]] cesar [[Karel Veliki]] vključil v svoje posesti. Leta 1014 je s kronanjem cesarja [[Henrik II. sveti|Henrika II.]] ozemlje postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[patriarh]]u [[Sigehard (Sieghard) von Beilstein|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo. ===''Patrie dal Friûl''=== Oglejska škofija je že v 5. stoletju obsegala ozemlja, ki so segala do reke [[Pad]], proti [[sever]]u vključno z [[Gardsko jezero|Gardskim jezerom]], do [[Donava|Donave]], na [[vzhod]] do [[Sava|Save]] in na jugozahod do [[Istra|Istre]] in njene [[zahod]]ne obale.<ref>Menis G.C.: ''Storia del Friuli. Dalle origini alla caduta dello Stato patriarcale (1420) con cenni fino al XX secolo'', Videm 2002</ref> Zaradi ustanovitve raznih sufraganskih [[Škofija|škofij]] je to ogromno ozemlje leta 626 postalo? [[Oglejski patriarhat]]. Ko je leta 1077 patriarh Sigehard od cesarja Henrika IV. prinčevsko investituro za »kneza Furlanije in markiza Istre«<ref>Corbanese G.G.: ''Il Friuli, Trieste e L'Istria nel periodo veneziano'', Trst 1987</ref>, je [[patriarhat]] oz. '''oglejski cerkveni principat''', postal direktni [[fevd]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega Rimskega cesarstva.]] Nasledniki patriarha Sigeharda so bili skoraj vsi [[Germani|germanskega]] rodu in so vodili procesarsko politiko, ki jim je dovolila, da so kmalu priključili svojim posestvom še dele [[Istra|Istre]], [[Trst]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. Meja med Oglejskim patriarhatom in [[Salzburška nadškofija|Nadškofijo Salzburg]] je potekala po reki [[Drava|Dravi]]. V naslednjih desetletjih je patriarhat deloval večinoma kot vsako drugo politično telo tiste dobe, vključno z sodelovanjem v bitkah med [[gvelfi in gibelini]] ter v drugih oboroženih spopadih za pridobitev ali obrambo ozemlja. Priznanje, da je patriarhat prerasel v suvereno politično skupnost, je prišlo leta 1366, ko je patriarh [[Marquard von Randeck]] izdal ''Constitutiones Patriae Foriiulii'', to je ''Ustavo Furlanskega patriarhata'', ki je bila zbirka vseh dotlej izdanih [[zakon]]ov. Na tej podlagi se vse obdobje patriarhata od investiture (1077) do leta 1420 šteje za dobo neodvisnega delovanja '''''Patrie dal Friûl''''' (furlanskega parlamenta). '''Oglejski patriarhat''' je z delovanjem furlanskega [[parlament]]a od leta 1231 postal pomemben politični akter svoje dobe. V parlamentu so bili namreč zastopani ne samo [[plemstvo]] in [[klerik|kler]], temveč tudi vse furlanske [[Srednjeveške komune v Italiji|komune]]. V prvi polovici šestnajstega stoletja je bila vključena še četrta veja parlamenta, ki je zastopala [[kmet]]e. Glavne pristojnosti parlamenta so bile: obramba patriarhata, [[davek|davčne obveznosti]], zunanja politika, izdajanje zakonov, [[sodna oblast|sodstvo]], [[Javna služba|javna uprava]]. Posebno skrbno so bile določene obveznosti v primeru [[vojna|vojne]], na primer koliko [[orožje|orožja]] je moral prispevati vsak poslanec, koliko mož je moral prispevati vsak podeželski okraj in koliko vsaka meščanska družina. Parlament se je zadnjič sestal leta 1805 in se zato uvršča med najdlje trajajoče [[Evropa|evropske]] parlamente. ===Beneška oblast=== V prvih letih petnajstega stoletja je furlanska kneževina stopila v vojno z [[Beneška republika|Beneško republiko]], ki si je hotela prilastiti njene trgovske poti in zveze, cesarstvo pa se ni hotelo odpovedati fevdu, ki je dovoljeval dostop do morja. Sledile so dolge in krvave bitke in na koncu so prevladali Benečani, ki so leta 1420 prevzeli oblast nad Furlanskim patriarhatom. Marquardov [[zakonik]] je ostal v veljavi – razen v zunanjepolitičnih zadevah - tudi po prehodu pod beneško upravo in je bil ukinjen šele leta 1797, ko je Beneška republika propadla in je Furlanija prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. ===Avstrijska oblast=== [[Beneška republika]] se je dolgo borila s [[Habsburžani]] za oblast nad Furlanijo. Od leta [[1516]] dalje je bila vsa vzhodna Furlanija v avstrijskih rokah, po ukinitvi republike leta [[1797]] pa tudi ostali deli. Avtonomno administracijo je Furlanija ohranila vse do leta [[1805]]. ===Priključitev k Italiji=== Območje kasnejših (sedaj nekdanjih) [[Videmska pokrajina|pokrajin Videm]] in [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]] leta [[1866]]. Za vzhodni del Furlanije sta se Avstro-Ogrska in Italija borili še v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], medtem ko so Furlani zahtevali samostojnost. Kljub temu, da je večina prebivalstva govorila [[nemščina|nemško]], slovensko ali [[furlanščina|furlansko]], je bila dežela po vojni dodeljena Italiji. Pod [[fašizem|fašizmom]] so bile te [[manjšina|manjšine]] podvržene italijanizaciji in [[Nemci]] so se skoraj vsi odselili. Tudi veliko [[Slovenci|Slovencev]] in Furlanov se je odselilo, a večina je ostala. Tudi [[druga svetovna vojna]], ki je sicer hudo prizadela deželo, ni razrešila problemov. Furlanija je ponovno zahtevala neodvisnost, vendar je Italijanska Republika dovolila samo združitev z Julijsko krajino v [[Italijanske dežele|deželo]] »s posebnim statutom«. <gallery mode="packed"> Slika:Cormons.jpg|[[Krmin]] Slika:Palazzo Comunale, Pordenone.JPG|[[Pordenone|Mestna hiša, Pordenone]] Slika:Udine aquileia2.jpg|Ostanki rimskega foruma, [[Oglej]] Slika:Cinta muraria di Palmanova.jpg|[[Palmanova]] Slika:Cividale in panoramic.jpg|[[Čedad]] Slika:Duomo Gemona.jpg|[[Humin]] Slika:Loggia di San Giovanni 07.jpg|[[Udine|Videm (Udine)]] Slika:San Daniele zoom.JPG|[[San Daniele del Friuli]] Slika:FiSpilimbergoAltstadt.jpg|[[Spilimbergo]] Slika:Grado02.jpg|[[Gradež (Italija)]] </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Oglejski patriarhat]] * [[Vojvodina Furlanija]] * [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija-Julijska krajina]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Furlanija - Julijska krajina]] e20fqivmdqkeb1hcv7k240odbyvpqam 5735873 5735871 2022-08-17T19:49:21Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |_noautocat = <!-- "no" for no automatic categorization --> |native_name = <!-- Name in native language(s). Leave blank if name is only in English. Separate with line breaks<br> If language uses Latin characters, place name(s) in italics. --> |conventional_long_name = Furlanija |native_name = Friuli<br />Friûl<br />Friaul |common_name2 = |subdivision = |nation = zgodovinska regija |status_text = <!-- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. --> |government_type = <!-- To generate categories: "Monarchy", "Republic", etc. to generate categories --> <!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies --> |title_leader = patriarh |title_deputy = |leader1 = |year_leader1 = |deputy1 = |year_deputy1 = <!-- Former Legislature --> |legislature = Patrie dal Friûl |house1 = <!-- Name of first chamber --> |house2 = <!-- Name of second chamber --> |type_house1 = <!-- Default: "Upper house" --> |type_house2 = <!-- Default: "Lower house" --> <!-- General information --> |capital = [[Čedad]] (1077-1238)<br />[[Udine|Videm]] (danes) |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |national_motto = <!-- Accepts wikilinks --> |national_anthem = <!-- Accepts wikilinks --> |political_subdiv = <!-- Accepts wikilinks --> |today = [[Italija|Italije]] <!-- Rise and fall, events, years and dates --> <!-- Only fill in the start/end event entry if a specific article exists. Don't just say "abolition" or "declaration". --> |year_start = 1077 |year_end = 1751 |event_start = ustanovitev [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]] |date_start = <!-- Optional: Date of establishment--> |event_end = ukinitev |date_end = |event1 = ukinitev [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]] |date_event1 = 1751 |event2 = ukinitev [[Beneška republika|Beneške republike]] |date_event2 = 1797 |event3 = priključitev k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] |date_event3 = 1866 |event4 = vključitev v [[Furlanija-Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko krajino]] |date_event4 = 1947 |life_span = |era = [[Srednji vek]], [[Novi vek]] |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = <!-- Images --> |image_flag = Bandiere dal Friûl.svg |image_border = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |flag_type = <!-- Displayed text for link under flag. Default "Flag" --> |flag = <!-- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} --> |image_coat = Friuli Arms.svg |symbol_type = Furlanski grb |symbol = <!-- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} --> |image_map = Vallardi - Provincia di Udine - 1860 ca.jpg |image_map_caption = Zemljevid Furlanije iz okoli 1860 <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = |flag_p1 = |border_p1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_p1 = |s1 = |flag_s1 = |border_s1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s1 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s2 = |flag_s2 = |border_s2 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s2 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> <!-- Area and population of a given year (up to 5) --> |stat_year1 = <!-- year of the statistic, specify either area, population or both, numbered 1–5 --> |stat_area1 = <!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --> |stat_pop1 = <!-- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given --> |footnotes = <!-- Accepts wikilinks --> }} '''Furlanija''' ([[furlanščina|furlansko]] ''Friûl'', {{jezik-it|Friuli}}, {{jezik-de|Friaul}}) je pokrajina v severovzhodni [[Italija|Italiji]], ki sestavlja večino [[dežele Italije|italijanske dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Glavno mesto Furlanije je [[Videm, Italija|Videm]]. Zgodovinsko je Furlanija opredeljena kot ozemlje med [[reka]]ma [[Livenza]] na zahodu in [[Timava]] na vzhodu. Danes je to ozemlje razdeljeno med upravnima pokrajinama [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Benečija|Benečijo]]. Ime je dobila po [[starorimska civilizacija|starorimskem]] imenu ''Forum Iulii'' (danes [[Čedad]]), ki je bilo njihovo najpomembnejše mesto v teh krajih in prvih 160 let tudi prvo središče oz. glavno mesto Furlanije. [[Slika:FRIULI 1650 Ioannis Blaeu.png|280px|thumb|Zemljevid Furlanije iz 1650, z rumeno so označene zgodovinske meje]] [[File:Coglians.JPG|thumb|[[Coglians]], najvišji vrh [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]]]] [[File:Montasch_Julier_20022007_01.jpg|thumb|[[Montaž]] (Špik nad Policami)]] == Zgodovina == Ozemlje so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Furlanije je bil tedaj [[Oglej]] (''Aquileia''), znan kot četrto najpomembnejše mesto v [[Apeninski polotok|apeninskem]] delu cesarstva in kot sedež Desete vojaške regije (''X Regio Venetia et Histria''). V [[6. stoletje|6. stoletju]] (569) so se ob [[Rimska cesta|rimsko cesto]] [[Via Iulia Augusta]], ki je iz Ogleja vodila v [[Norik (rimska provinca)|Norik]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino ([[Vojvodina Furlanija]]). Zgradili so obrambni [[limes]], s številnimi gradovi in zapornimi zidovi, proti navalom [[Obri|Obrov]] in [[Slovani|Slovanov]], ki so silili na ravnino. Kljub temu so Slovani leta 611 prodrli precej na jug, preko Furlanije do [[Kras]]a. Naslednje navale priseljencev je limes zaustavil na predgorju Alp. Tako je bila na ločnici med hribi in ravnino zakoličena tudi narodnostna meja med hribovskimi [[Slovenci]] in ravninskimi [[Furlani]], dediči Langobardov, ki se je v dokajšnji meri obdržala vse do danes. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko jo je [[Franki|frankovski]] cesar [[Karel Veliki]] vključil v svoje posesti. Leta 1014 je s kronanjem cesarja [[Henrik II. sveti|Henrika II.]] ozemlje postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[patriarh]]u [[Sigehard (Sieghard) von Beilstein|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo. ===''Patrie dal Friûl''=== Oglejska škofija je že v 5. stoletju obsegala ozemlja, ki so segala do reke [[Pad]], proti [[sever]]u vključno z [[Gardsko jezero|Gardskim jezerom]], do [[Donava|Donave]], na [[vzhod]] do [[Sava|Save]] in na jugozahod do [[Istra|Istre]] in njene [[zahod]]ne obale.<ref>Menis G.C.: ''Storia del Friuli. Dalle origini alla caduta dello Stato patriarcale (1420) con cenni fino al XX secolo'', Videm 2002</ref> Zaradi ustanovitve raznih sufraganskih [[Škofija|škofij]] je to ogromno ozemlje leta 626 postalo? [[Oglejski patriarhat]]. Ko je leta 1077 patriarh Sigehard od cesarja Henrika IV. prinčevsko investituro za »kneza Furlanije in markiza Istre«<ref>Corbanese G.G.: ''Il Friuli, Trieste e L'Istria nel periodo veneziano'', Trst 1987</ref>, je [[patriarhat]] oz. '''oglejski cerkveni principat''', postal direktni [[fevd]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega Rimskega cesarstva.]] Nasledniki patriarha Sigeharda so bili skoraj vsi [[Germani|germanskega]] rodu in so vodili procesarsko politiko, ki jim je dovolila, da so kmalu priključili svojim posestvom še dele [[Istra|Istre]], [[Trst]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. Meja med Oglejskim patriarhatom in [[Salzburška nadškofija|Nadškofijo Salzburg]] je potekala po reki [[Drava|Dravi]]. V naslednjih desetletjih je patriarhat deloval večinoma kot vsako drugo politično telo tiste dobe, vključno z sodelovanjem v bitkah med [[gvelfi in gibelini]] ter v drugih oboroženih spopadih za pridobitev ali obrambo ozemlja. Priznanje, da je patriarhat prerasel v suvereno politično skupnost, je prišlo leta 1366, ko je patriarh [[Marquard von Randeck]] izdal ''Constitutiones Patriae Foriiulii'', to je ''Ustavo Furlanskega patriarhata'', ki je bila zbirka vseh dotlej izdanih [[zakon]]ov. Na tej podlagi se vse obdobje patriarhata od investiture (1077) do leta 1420 šteje za dobo neodvisnega delovanja '''''Patrie dal Friûl''''' (furlanskega parlamenta). '''Oglejski patriarhat''' je z delovanjem furlanskega [[parlament]]a od leta 1231 postal pomemben politični akter svoje dobe. V parlamentu so bili namreč zastopani ne samo [[plemstvo]] in [[klerik|kler]], temveč tudi vse furlanske [[Srednjeveške komune v Italiji|komune]]. V prvi polovici šestnajstega stoletja je bila vključena še četrta veja parlamenta, ki je zastopala [[kmet]]e. Glavne pristojnosti parlamenta so bile: obramba patriarhata, [[davek|davčne obveznosti]], zunanja politika, izdajanje zakonov, [[sodna oblast|sodstvo]], [[Javna služba|javna uprava]]. Posebno skrbno so bile določene obveznosti v primeru [[vojna|vojne]], na primer koliko [[orožje|orožja]] je moral prispevati vsak poslanec, koliko mož je moral prispevati vsak podeželski okraj in koliko vsaka meščanska družina. Parlament se je zadnjič sestal leta 1805 in se zato uvršča med najdlje trajajoče [[Evropa|evropske]] parlamente. ===Beneška oblast=== V prvih letih petnajstega stoletja je furlanska kneževina stopila v vojno z [[Beneška republika|Beneško republiko]], ki si je hotela prilastiti njene trgovske poti in zveze, cesarstvo pa se ni hotelo odpovedati fevdu, ki je dovoljeval dostop do morja. Sledile so dolge in krvave bitke in na koncu so prevladali Benečani, ki so leta 1420 prevzeli oblast nad Furlanskim patriarhatom. Marquardov [[zakonik]] je ostal v veljavi – razen v zunanjepolitičnih zadevah - tudi po prehodu pod beneško upravo in je bil ukinjen šele leta 1797, ko je Beneška republika propadla in je Furlanija prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. ===Avstrijska oblast=== [[Beneška republika]] se je dolgo borila s [[Habsburžani]] za oblast nad Furlanijo. Od leta [[1516]] dalje je bila vsa vzhodna Furlanija v avstrijskih rokah, po ukinitvi republike leta [[1797]] pa tudi ostali deli. Avtonomno administracijo je Furlanija ohranila vse do leta [[1805]]. ===Priključitev k Italiji=== Območje kasnejših (sedaj nekdanjih) [[Videmska pokrajina|pokrajin Videm]] in [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]] leta [[1866]]. Za vzhodni del Furlanije sta se Avstro-Ogrska in Italija borili še v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], medtem ko so Furlani zahtevali samostojnost. Kljub temu, da je večina prebivalstva govorila [[nemščina|nemško]], slovensko ali [[furlanščina|furlansko]], je bila dežela po vojni dodeljena Italiji. Pod [[fašizem|fašizmom]] so bile te [[manjšina|manjšine]] podvržene italijanizaciji in [[Nemci]] so se skoraj vsi odselili. Tudi veliko [[Slovenci|Slovencev]] in Furlanov se je odselilo, a večina je ostala. Tudi [[druga svetovna vojna]], ki je sicer hudo prizadela deželo, ni razrešila problemov. Furlanija je ponovno zahtevala neodvisnost, vendar je Italijanska Republika dovolila samo združitev z Julijsko krajino v [[Italijanske dežele|deželo]] »s posebnim statutom«. <gallery mode="packed"> Slika:Cormons.jpg|[[Krmin]] Slika:Palazzo Comunale, Pordenone.JPG|[[Pordenone|Mestna hiša, Pordenone]] Slika:Udine aquileia2.jpg|Ostanki rimskega foruma, [[Oglej]] Slika:Cinta muraria di Palmanova.jpg|[[Palmanova]] Slika:Cividale in panoramic.jpg|[[Čedad]] Slika:Duomo Gemona.jpg|[[Humin]] Slika:Loggia di San Giovanni 07.jpg|[[Udine|Videm (Udine)]] Slika:San Daniele zoom.JPG|[[San Daniele del Friuli]] Slika:FiSpilimbergoAltstadt.jpg|[[Spilimbergo]] Slika:Grado02.jpg|[[Gradež (Italija)]] </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Oglejski patriarhat]] * [[Vojvodina Furlanija]] * [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija-Julijska krajina]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Furlanija - Julijska krajina]] cnjomnt3dge78d8hppa4b1g0luz2mgy 0 73105 5735863 5719002 2022-08-17T19:43:23Z Alebarasi 50192 /* H */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Rolf Aldag]] * [[Rudi Altig]] * [[Judith Arndt]] * [[Nikias Arndt]] == B == * [[Robert Bartko]] * [[Phil Bauhaus]] * [[Timo Bichler]] * [[Jonas Bokeloh]] * [[Udo Bölts]] * [[Lisa Brennauer]] * [[Emanuel Buchmann]] == D == * [[John Degenkolb]] * [[Nico Denz]] == F == * [[Jens Fielder]] * [[Robert Förstemann]] * [[Robert Förster]] * [[Markus Fothen]] == G == * [[Simon Geschke]] * [[Bert Grabsch]] * [[André Greipel]] * [[Patrick Gretsch]] == H == * [[Miguel Heidemann]] * [[Danilo Hondo]] == J == * [[Jörg Jaksche]] == K == * [[Lennard Kämna]] * [[Romy Kasper]] * [[Julian Kern]] * [[Matthias Kessler]] * [[Marcel Kittel]] * [[Andreas Klöden]] * [[Roger Kluge]] * [[Christian Knees]] * [[David Kopp]] * [[Andre Korff]] == L == * [[Sebastian Lang]] * [[Jens Lehmann (kolesar)|Jens Lehmann]] * [[Liane Lippert]] * [[Jörg Ludewig]] * [[Olaf Ludwig]] == M == * [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] * [[Marius Mayrhofer]] == O == * [[Ludwig Opel]] == P == * [[Christoph Pfingsten]] * [[Enrico Poitschke]] * [[Nils Politt]] * [[Olaf Pollack]] == R == * [[Michael Rich]] == S == * [[Maximilian Schachmann]] * [[Ronny Scholz]] * [[Björn Schröder]] *[[Gustav-Adolf Schur]] * [[Rüdiger Selig]] * [[Marcel Sieberg]] * [[Patrik Sinkewitz]] * [[Jannik Steimle]] * [[Jasha Sütterlin]] == T == *[[Ina-Yoko Teutenberg]] *[[Björn Thurau]] == U == * [[Jan Ullrich]] == V == * [[Jens Voigt]] * [[Paul Voss]] == W == * [[Fabian Wegmann]] * [[Trixi Worrack]] == Z == * [[Erik Zabel]] * [[Georg Zimmermann]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Kolesarji]] [[Kategorija:Nemški kolesarji|*]] 1ldyjasfieyk8os9kyhg3ogu1yzlk6s 5735868 5735863 2022-08-17T19:46:29Z Alebarasi 50192 /* W */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Rolf Aldag]] * [[Rudi Altig]] * [[Judith Arndt]] * [[Nikias Arndt]] == B == * [[Robert Bartko]] * [[Phil Bauhaus]] * [[Timo Bichler]] * [[Jonas Bokeloh]] * [[Udo Bölts]] * [[Lisa Brennauer]] * [[Emanuel Buchmann]] == D == * [[John Degenkolb]] * [[Nico Denz]] == F == * [[Jens Fielder]] * [[Robert Förstemann]] * [[Robert Förster]] * [[Markus Fothen]] == G == * [[Simon Geschke]] * [[Bert Grabsch]] * [[André Greipel]] * [[Patrick Gretsch]] == H == * [[Miguel Heidemann]] * [[Danilo Hondo]] == J == * [[Jörg Jaksche]] == K == * [[Lennard Kämna]] * [[Romy Kasper]] * [[Julian Kern]] * [[Matthias Kessler]] * [[Marcel Kittel]] * [[Andreas Klöden]] * [[Roger Kluge]] * [[Christian Knees]] * [[David Kopp]] * [[Andre Korff]] == L == * [[Sebastian Lang]] * [[Jens Lehmann (kolesar)|Jens Lehmann]] * [[Liane Lippert]] * [[Jörg Ludewig]] * [[Olaf Ludwig]] == M == * [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] * [[Marius Mayrhofer]] == O == * [[Ludwig Opel]] == P == * [[Christoph Pfingsten]] * [[Enrico Poitschke]] * [[Nils Politt]] * [[Olaf Pollack]] == R == * [[Michael Rich]] == S == * [[Maximilian Schachmann]] * [[Ronny Scholz]] * [[Björn Schröder]] *[[Gustav-Adolf Schur]] * [[Rüdiger Selig]] * [[Marcel Sieberg]] * [[Patrik Sinkewitz]] * [[Jannik Steimle]] * [[Jasha Sütterlin]] == T == *[[Ina-Yoko Teutenberg]] *[[Björn Thurau]] == U == * [[Jan Ullrich]] == V == * [[Jens Voigt]] * [[Paul Voss]] == W == * [[Max Walscheid]] * [[Fabian Wegmann]] * [[Trixi Worrack]] == Z == * [[Erik Zabel]] * [[Georg Zimmermann]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Kolesarji]] [[Kategorija:Nemški kolesarji|*]] hl0jzcss27brmvp41bsi16cwj6rw8j0 0 78061 5735667 5732672 2022-08-17T12:15:54Z 193.2.11.205 /* P */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ekonomist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Aleš Ahčan]] *[[Jana Ahčin]] * *[[Marija Ambrožič Počkar]] *[[Danijel Andolšek]] *[[Radovan Andrejčič]] *[[Boštjan Antončič]] *[[Jure Apih]] *[[Franc Arh]] *[[France Arhar]] *[[Aleksander Aristovnik]] *[[Janez Artenjak]] * [[Jože Avšič]] *[[Miha Ažman]] * == B == *[[Aldo Babič]] *[[Bernard Brščič]] *[[Jurij Bajec]] (Srbija) *[[Aleksander Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] *[[Ivo Banič]] *[[Andrej Baričič]] *[[Majda Bastič]] *[[Maks Bastl]] *[[Cene Bavec]]? *[[Slavka Becele Ranković]] (Srbija) * [[Hermina Bedjanič]] (r. [[Goll]]) *[[Maja Bednaš]] *[[Jani Bekő]] * [[Janko Belak]] *[[Jernej Belak]] *[[Lojze Berce]] *[[Živko Bergant]] *[[Mateja Berginc]] *[[Aleš Berk Skok]] *[[Gregor Berkopec]] *[[Barbara Bernik]] *[[Andrej Bertoncelj]] * [[Mara Bešter]] *[[Milena Bevc]] *[[Aleksander Bilimovič]] *[[Franc Bizjak]] *[[Marijan Blejec]] * [[Dušan Bobek]] * [[Samo Bobek]] *[[Vito Bobek]] *([[Ludvik Bogataj]]) *([[Marija Bogataj]]) *[[Andreja Böhm]] *[[Darko Bohnec]] *[[Štefan Bojnec]] *[[Anton Bole]] *[[Velimir Bole]] *[[Jože Boncelj]] *[[Neven Borak]] *[[Darja Boršič]] *[[Klemen Boštjančič]] *[[Simona Bovha]] *[[Anton Božič]]? *[[Katerina Božič]] *[[Barbara Bradač Hojnik]] *[[Borut Bratina]] *[[Tina Bratkovič Kregar]] *[[Lea Bregar]] *[[Milko Brezigar]] *[[Arjana Brezigar Masten]] *[[Andrej Briški]] *[[Boštjan Brumen]] * [[Borut Brus]] *[[Branko Bučar]]? *[[Maja Bučar]] * [[Janez Bukovec]] *[[Sonja Bukovec]] *[[Štefan Bukovec]] *[[Violeta Bulc]] * [[Mirko Bunc]] *[[Anže Burger]] * [[Alojz Burja]] *[[Boris Butina]] == C == * [[Aleš Cantarutti]]? * [[Gonzalo Caprirolo]] * [[Jaka Cepec]] * [[Aleš I. Cepič]] * [[Irena Cepič]] *[[Damir Cibic]] *[[Andreja Cirman]] *[[Boris Cizelj]]? * [[Jože Colarič]] *[[Franjo Cotič]] *[[Rudi Crnković]] *[[Barbara Culiberg]] *[[Dušan Cvetko]] * * [[Milan Martin Cvikl]] *[[Davorin Cvilak]] == Č == * [[Matjaž Čačovič]] *[[Simon Čadež]] *[[Janko Čakš]] *[[Vesna Čančer]] *[[Barbara Čater]] *[[Tomaž Čater]] *[[Dušan Čehovin]] * [[Bogdan Čepič]] *[[France Černe]] *[[Matej Černe]] *[[Vladimir Černe]]? * [[Dragan Černetič]] * [[Bojan Černjavič]] *[[Ana Čertanec]] *[[Jože Andrej Čibej]] *[[Zdenko Čibej]] *[[Mitja Čok]] *[[Vojko Čok]] *[[Jernej Čopič]] *[[Matjaž Črnigoj]] *[[Rafael Črv]] *[[Stanislav Čuber]]? *[[Uroš Čufer]] *[[Gregor Čušin (1914)]] == D == * [[Silvo Dajčman]] * [[Jadranka Dakič|Jadranka Dakić]] *[[Talib Damij]]? *[[Jože Damijan|Jože P. Damijan]] *[[Sandra Damijan]] *[[Janez Damjan]] *[[Stanko Debeljak]] *[[Frančiška Gabrijela Dedek]] *[[Friderik Degen]] *[[Matjaž Denac]] *[[Gabrijel Devetak]] * [[Alojz Deželak]] * [[Bogomir Deželak]] *[[Silva Deželan]] *[[Vlado Dimovski]] * [[Savo Dinjaški]] *[[Zvonimir Dintinjana]] *[[Tanja Dmitrović]] * [[Edvin Dobeic]] *[[Gregor Dolenc]] * [[Marjan Dolenc]] *[[Primož Dolenc]] *[[Andrej Dolinšek|Andrej (Franc) Dolinšek]] *[[Drago Dolinšek]]? *[[Lavoslav Dolinšek]] *[[Nives Dolšak]] *[[Polona Domadenik]] Muren *[[Miha Dominko]] *[[Darja Dovjak]] *[[Zvone Dragan]] * [[Ciril Dragonja]] * [[Metod Dragonja]] *([[Josip Draksler]] - Povh) *[[Franček Drenovec]] * [[Lovro Dretnik]] * [[Janez Drnovšek]] *[[Mateja Drnovšek]] *[[Mojca Duh]] *[[Metod Dular]] * [[Ostoj Durjava]] == E == *[[Emil Erjavec]] *[[Jure Erjavec]] *[[Silva Exel Škerlak|Silva Exel-Škerlak]] == F == * [[Ivo Fabinc]] *[[Zarjan Fabjančič]] *[[Metka Farič]] *[[Aljoša Feldin]] *[[Liljana Ferbar Tratar]] *[[Bogomil Ferfila]] *[[Drago Ferfolja]] *[[Barbara Ferk]] *[[Hans Ferk]] *[[Mejra Festić]] * [[Drago Filipič]] * [[Tatjana Fink]] * [[Janvid Flere]] *[[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] *[[Helena Fortič]] * [[Vladimir Frankovič]] * [[Stane Frim]] * [[Aljaž Ferk]] *[[Hans Ferk]] *[[Rikard Fuchs]] == G == *[[Janez Gabrijelčič]] *[[Dušan Gačnik]] *[[Laris Gaiser]] *[[Marjan Gaspari|Marjan Dragotin Gaspari]]? *[[Mitja Gaspari]] *[[Ivan Geršak]] (1838-1911) *[[Lev Geržinič]] *[[Miroslav Glas]] *[[Peter Glavič]] *[[Slavko Gliha]] *[[Tatjana Globokar Kristan]] *[[Jože Glogovšek]] *[[Pavle Gmeiner]] *[[Viljenka Godina]] *[[Bruno Gombač]] *[[Andrej Gosar]] *[[Hermina Govekar Vičič]] *([[Janez Grad]]) *[[Ivo Gregorc]] *[[Aleksandra Gregorič]] *[[Danilo C. Gregorič]] *[[Aleš Groznik]] *[[Peter Groznik]] *[[Jože Gričar]] *[[Andraž Grum]] * [[Irma Gubanec]] *[[Dragotin Gustinčič]] == H == *([[Herta Haas]]) *[[Anton Hauc]] *[[Lidija Hauptman]] *[[Peter Hawlina]] *[[Marko Hočevar (ekonomist)|Marko Hočevar]] * [[Toussaint Hočevar]] *[[Marjeta Horjak]] * [[Andrej Horvat]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri]]) [[Franc Horvat (politik)|Horvat]]? *[[Liljana Horvat]] *[[Tone Hrastelj|Tone (Anton) Hrastelj]] *[[Karmen Hren]] *[[Samo Hribar]] *[[Nevenka Hrovatin]](-Vodopivec) * [[Jože Hujs]] * [[Margit Hujs]] *([[Dušan Hvalica]]) == I == * [[Aleksander Igličar]] *Branko Ilič (1969) *[[Matjaž Iršič]] * [[Rado Iršič]] *[[Bojan Ivanc]] *[[Štefan Ivanko]] *[[Mirjana Ivanuša Bezjak]] * [[Zvonko Ivanušič]] == J == * [[Timotej Jagrič]] *[[Vita Jagrič]] *[[Andreja Jaklič]] *([[Jurij Jaklič]]) *[[Marko Jaklič]] (1962) *[[Mirko Jamar]] * [[Mirko Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]]? *[[Juro Jan]] * [[Marija Janc]] *[[France Jančar]] * [[Božo Jašovič]] * [[Boštjan Jazbec]] * [[Marko Jazbec]] *[[Risto Jelačin]] *[[Dejan Jelovac]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Jožef Jeraj]] *[[Mitja Jeraj]] * [[Andreja Jerina]] * [[Silvin Jerman]] (1924-2018) *[[Leon Jerovec]] * [[Miha Ješe]] *[[Peter Ješovnik]] * [[Janez Jug]] *[[Ilja Jurančič]] *[[Tonka Jurejevčič]] *[[Milan Jurše]] *[[Gorazd Justinek]] == K == *[[Štefan Kadoič]] *[[Alenka Kajzer]] *[[Štefan Kajzer]] *[[Odo Kalan]] *[[Zdravko Kaltnekar]] *[[Vida Kampuš Trop]] *[[Marjan Kandus]] *[[Robert Kaše]] *[[Blaž Kavčič]] *[[Slavka Kavčič]] *[[Ferdinand Kenda]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Lojze Kersnič]] *[[Nuša Kerševan]] *[[Miro Kert]] *[[Dragan Kesič]] *[[Aleksandar Kešeljević]] *[[Lojze Kiauta]] *[[Dušan Kidrič]] *[[Edo Klanšek]] *[[Marijan Klemenc]] *[[Vlado Klemenčič]] *[[Tone Klemenčič]] *[[Peter Klopčič]] *[[Maja Klun]] *[[Aljaž Kmecl]] *[[Ula Kmecl]] *[[Zdenko Knez]] *[[Jožica Knez Riedl]] *[[Ljubica Knežević Cvelbar]] *[[Ljubomir Knop]] *[[Svetko Kobal]] *[[Branko Kocbek]] *([[Marijan Kocbek]]) *[[Andrej Kocič]] *[[Andreja Kodrin]] *[[Lidija Kodrin]] *[[Robert Kokalj]] *[[Majda Kokotec Novak]] *[[Iztok Kolar]] *[[Tomaž Kolar]] *[[Franc Koletnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Maja Konečnik Ruzzier]] *[[Boris Konte]] *[[Vojan Konvalinka]] *[[Janez Kopač]] *[[Romana Korez Vide]] *[[Bojana Korošec]] *[[Štefan Korošec]] *[[Uroš Korže]] *[[Alojz Kosi]] *[[Mateja Kos Koklič]] *[[Tomaž Kostanjevec]] *[[Črt Kostevc]] *[[Marko Košak]] *[[Franc Košir (carinik)|Franc Košir]] *[[Janko Košir]] *[[Miran Košmelj]] *([[Blaženka Košmelj Jeriček]]) *[[Drago Kotnik]] *[[Paricia Kotnik]] *[[Bogomir Kovač]] *[[Jurij Kovač]] *[[Mateja Kovač]]? *[[Mitja Kovač]] ? *[[Andrej Kovačič]] *[[Saša Kovačič]]? *[[Vili Kovačič]] *[[Stanko Koželj]] *[[Davorin Kračun]] *[[Tomaž Kraigher]] *[[Marjan Krajnc (ekonomist)]] *[[Dušan Krajnik]] *[[Edita Krajnović]] (Kuhelj) *[[Janko Kralj (ekonomist)]] *[[Milena Kramar Zupan]] *[[Marko Kranjec]] *[[Stane Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Edi Kraus]] *[[Teodor Kravina von Cronstein]] *[[Marko Kremžar]] *[[Gvido Kres]] * [[Damijan Kreslin]] *[[Marjan Krisper (1911)]] *[[Anka Kristan]] * [[Franci Križanič]] *[[Dejan Krušec]] *[[Ermin Kržičnik]] *[[Aleš Kuhar]] *[[Stanka Kukar]] *[[Andrej Kumar]] *[[Jožef Kunič]] *[[Anton Kupljen]] *Fran(jo) Kuralt (slov.-hrvaški gospodarski strokovnjak) *[[Igor Kušar]] *[[Jože Kušar]] *[[Kir Kuščer]] *[[Breda Kutin]] == L == *[[Borut Marko Lah]] *[[Emil Lah]] *[[Mariča Lah]] *[[Tine Lah]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Ivan Lapajne (ekonomist)]] *[[Ivan Lavrač]] *[[Ivo Lavrač]] *[[Vladimir Lavrač]] *[[Jože Lavrič]] *[[Mitja Lavrič]] *[[Lojze Leb]] *[[Sonja Sibila Lebe]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Marina Letonja]] *[[Andrej Levičnik]] *[[Jože Levstik]]? *[[Mirko Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] *[[Blaž Lipičnik]] *[[Bogdan Lipičnik]] *[[Filip Lipovec]] *[[Janez Ločniškar]] *[[Nataša Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Klavdij Logožar]] *[[Aleš Lokar|Aleš (Alessio) Lokar]] *[[Igor Lončarski]] *[[Franc Lorbek]] *[[Evgen Lovšin]] *[[Jovan Lukovac]] *[[Andreja Lutar Skerbinjek]] == M == *[[Jože Maček]] *[[Jakob Franc Mahr]] & sin Artur *[[Boris Majcen]] *[[Avgust Majerič]] *[[Boris Makovec]] *[[Maja Makovec Brenčič]] >> [[Maja Zalaznik]] *[[Janez Malačič]] *[[Vincenc Malovrh|Vincenc (Cene) Malovrh]] *[[Mojca Marc]] *[[Pavel Marc]] (1902-97) *[[Rudolf Marc]] *[[Matej Marinč]] *[[Mirko Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Tanja Markovič Hribernik]] *[[Ferdinand Marn]] *[[Karel Marn]] *[[Rudolf Marn]] *[[Janko Marovt]] *[[Igor Masten]] *[[Cene Matičič]] *[[Ervin Maurič]] *[[Miran Mejak]] *([[Janez Mekinc]]) *[[Dane Melavc]] *[[Aleš Mendiževec]] * [[Igor Matjašič]] *[[Patricia A. Meglich]] *[[Jože Mencinger]] *[[Viljem Merhar]] *[[Ivan Meško]]? *[[Maja Meško]]? *[[Tanja Mihalič]] *[[Miran Mihelčič]] *[[Katarina Katja Mihelič]] *[[Peter Mikeln]] *[[Ciril Mikl]] *[[Andrej Miklavčič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Borut Milfelner]] *[[Franko Milost]] *[[Cveta Mlakar]] *[[Dijana Močnik]] *[[Josip (Rastko) Močnik]] (st.) *[[Mojmir Mrak]] *[[Dušan Mramor]] *[[Mićo Mrkaić]] *[[Stane Mrzlikar]] * [[Matjaž Mulej]] *[[Damijan Mumel]] *([[Vladimir Murko]]) *[[Nika Murovec]] *Petra Marušič == N == *[[Andrej Nabergoj]] *[[Črtomir Nagode]] *[[Vesna Nahtigal]]? *[[Matjaž Nanut]] *[[Vladimir Nanut]] *[[Zlatko Nedelko]] *[[Janez Nemec]]? *[[Ivan Nerad]] *[[Oto Norčič]] *[[Aleš Novak]] *[[Lovro Novak]] *[[Matjaž Novak]] *[[Jože Novinšek]] == O == *[[Henrik Oblak]] *[[Andrej Ocvirk]]? *[[Anton Ogorelc]] *[[Marko Ogorevc]] *[[Irena Ograjenšek]] *[[Anton Ogrin]] *[[Albin Ogris]] *[[Miloš Omahen]] * [[Igor Omerza]] * [[Žan Jan Oplotnik]] *[[Miloš Oprešnik]] *[[Frank Orazem]] *[[Peter F. Orazem]] *[[Tadej Oražem]] *[[Iztok Ostan]] *[[Biserka Ošlaj]] *[[Rasto Ovin]] *[[Jože Ovsenik]] (1936?-2021) *([[Marija Ovsenik]]) *[[Milica Ozbič]] == P == *[[Marko Pahor]] *[[Ivan Panjek]] (Trst) *[[Bojan Papič]] *[[Franc Pauko]] *[[Nina Pavčnik]] *[[Josip Pavlica]] *[[Peter Pavlič]] *[[Stane Pavlič]] *[[Ivan Pelicon]] *[[Darja Peljhan]] *[[Jože Penca]] *[[Sandra Penger]] *[[Franjo Perić]] *[[Franc Pernek]] *[[Nada Pertot]] * [[Vladimir Pertot]] *[[Milena Pervanje|Milen(k)a Pervanje]] *[[Petra Petan]] *[[Judita Peterlin]] *[[Tea Petrin]] *[[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] *[[Primož Pevcin]] * [[Rado Pezdir]] *[[Gregor Pfajfar]] *[[Lovrenc Pfajfar]] *[[Ervin Pfeifer]] *[[Edo Pirkmajer]]? *[[Fedor Pirkmajer]]? *[[Joško Pirnar]] ? *[[Alojz Pirnat (ekonomist)]] *[[Franka Piskar]] *[[Aleksandra Pisnik]] *[[Janez Planina]] *[[Boris Pleskovič]] *[[Gregor Počkar]] *[[Milojka Počuča]] *[[Peter Podgorelec]]? *([[Slavko Podmenik]]) *[[Boris Podobnik]] ? *[[Ana Podvršič]] ? *[[Jože Pogačnik (1927)]] * [[Jože Pokorn]] * [[Sašo Polanec]] *[[Nina Ponikvar]] *[[Vojko Potočan]] *[[Alojzij Potočnik (politik)|Alojzij Potočnik]] *[[Drago Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] *[[Janko Potočnik (turistični strokovnjak)]] *[[Vekoslav Potočnik]] *[[Danilo Požar]] * [[Janez Prašnikar]] *[[Vesna Prašnikar]] *[[Zdravko Praznik]] *[[Vladimir Pregelj]] *[[Gvidon Pregl|Gvido(n) Pregl]] *[[Slavko Pregl]] *[[Živko Pregl]] *[[Boris Pregrad]] *[[Dragan Premrov]]? *[[Edvin Premrov]] *[[Bojan Pretnar]] *[[Valentina Prevolnik Rupel]] *[[Igor Prodan]] *[[Irena Prijović]]? *[[Viljem Pšeničny]] *([[Mirko Pšunder]]) *[[Danijel Pučko]] *[[Ksenija Pušnik]] == R == * [[Božidar Race]] *[[Darja Radić]] *[[Dušan Radonjič]] *[[Andrej Rant (bančnik)|Andrej Rant]]? *[[Melita Rant]] *[[Vasja Rant]] *[[Matevž Rašković]] *[[Vojka Ravbar]] *[[Miroslav Rebernik]] *[[Ludvik Rebeušek]] *[[Tjaša Redek]] *[[Miroslav Rednak]] *[[Izidor Rejc]] *[[Adriana Rejc Buhovac]] *([[Miroslav Rednak]]) *[[Franjo Renko]] *[[Leon Repovž]] *[[Gortan Resinovič]]? *[[Ivan Ribnikar]] *[[Mira Rihtarič]] *[[Alenka Rismal]] *[[Roman Rogelj]] *[[Matija Rojec]] *[[Iča Rojšek]] (''Ivanka Rojšek'') * [[Anton Rop]] * [[Dejan Romih]] *[[Jože Rovan]] (st./ml.) *[[Črtomir Rozman]] *[[Rudi Rozman]] *[[Jožef Rues]] *[[Lado Rupnik]] *[[Viljem Rupnik]] *[[Borut Rusjan]] *[[Rudi Rutar]] *[[Mitja Ruzzier]] *[[Miran Rybář]] == S == *Jože Sadar? *[[Jože Sambt]] *[[Hinko Samec]]? *[[Boris Sancin]] *[[Davor Savin]] (Hrvat) *[[Aleksander Sekavčnik]] *[[Cvetka Selšek]] *[[Peter Senčar]] *[[Marjan Senjur]] *[[Stanka Setnikar Cankar]] *[[Pavle Sicherl]] *[[Albert Sič]] in [[Franjo Sič]] *[[Nada Sfiligoj]] *[[Ivan Simič]] ? *[[Marko Simoneti]] * [[Ljubo Sirc]] *[[Janez Sirše]] *[[Anton Slapernik]] *[[Sergeja Slapničar]] *[[Alenka Slavec]] *[[Jolanda Slokar]] *([[Janko Smole]]) *[[Boris Snoj]] *[[Stanislav Soban]] *[[Lojze Sočan]] *[[Josip Sodnik]] *[[Martin Spindler]]? *[[Rok Spruk]] *[[Andrej Srakar]] *[[Vekoslav Sršen]]? *([[Gojko Stanič]]) *[[Janez Stanovnik]] *[[Peter Stanovnik]] *[[Tine Stanovnik]] *[[Aljaž Stare]] *[[Metka Stare]] *[[Andrijana Starina Kosem]] *[[Bojan Starman]] *[[Danijel Starman]] (ml.) *[[Franc Stegenšek]] *[[Mitja Steinbacher]] *[[Draga Stepko]] *[[Simona Sternad Zabukovšek]] *[[Jure Stojan]] *[[Dušan Strahinja]] (Hrvat) *[[Sebastjan Strašek]] *[[Nada Stropnik]] *[[Lojze Struna]] *[[Franc Sunčič]] *[[Andrej Sušjan]] *[[Urban Sušnik]] *[[Anja Svetina Nabergoj]] *([[Andrej Svetličič]])? *[[Marjan Svetličič]] *[[Sibil Svilan]] == Š == * [[Štefan Bogdan Šalej]]? *[[Simona Šarotar Žižek]] *[[Karel Šavnik (mlajši)|Karel Šavnik]] *[[Živko Šifrer]] *[[Gustav Šimic]] *[[Tibor Šimonka]] *([[Dušan Šinigoj]]) *[[Slavko Širca]] *[[Andrej Šircelj]] *[[Maksimilijan Šiško]] *[[Boris Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] *[[Majda Škerbic]] *[[Janez Škerjanec]] * [[Silva Exel Škerlak]] *[[Miha Škerlavaj]] *([[Bojan Škof]]) *[[Matija Škof]] *[[Aleksander Škraban]] *Janez Nepomuk Šlakar/Schlaker *[[Sonja Šlander Wostner]] *[[Magda Šmon]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Štefan Šoba]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Jože Špindler]] *[[Mitja Štefančič]] (Italija) *[[Franjo Štefanec]] *[[Vilko Štern]] *[[Franjo Štiblar]] *[[Milena Štifter Vršnik]] *[[Eva Štravs Podlogar]] *[[Janez Šumi]] *[[Boris Šuštar]] * [[Janez Šušteršič]] *[[Matej Švigelj]] == T == *[[Maks Tajnikar]] *[[Zvonimir Tanko]] *[[Savo Tatalović]] *[[Branka Tavčar]] *[[Franjo Tavčar]] *[[Mitja Tavčar|Mitja I. Tavčar]] *[[Zlata Tavčar]] *[[Metka Tekavčič]] *[[Richard Teltscher]] *[[Mitja Terčon]] *[[Tina Teržan]]? *[[Sergij Thorževskij]] *[[Lidija Tičar Padar]] *[[Polona Tominc]] *([[Ludvik Toplak]]) *[[Dušan Tratnik]] * [[Franc Trček (agrarni ekonomist)|Franc Trček]] *[[Franc Tretjak]] *[[Sonja Treven]] * [[Peter Trkman]] *[[Anita Trnavčević]] *[[Ferdinand Trošt]] *[[Nada Trunk Širca]] *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] *[[Jernej Turk]]? *[[Primož Turk]] *[[Tomaž Turk]]? == U == *[[Andrej Udovč]] *[[Stane Uhan]] *[[Igor Umek]] *[[Maja Uran Maravič]] *[[Filip Uratnik]] *[[Duško Uršič]] *([[Janez Usenik]]) == V == *[[Alojzij Vadnal]] *[[Katja Vadnal]] *[[Boris Vadnjal]] *[[Jaka Vadnjal]] *[[Mateja Vadnjal]] *[[Aleš Vahčič]] *[[Stane Valant]]? *[[Vlado Valenčič]] *[[Aljoša Valentinčič]] *[[Davorin Valentinčič]] *[[Boštjan Vasle]] *[[Miroslav Verbič]] *[[Draško Veselinovič]] *[[Peter Vesenjak]] *[[Danilo Vezjak]] *[[Ana Vezovišek]] *[[Irena Vida]] *[[Zdenka Vidovič]] *[[Mirko Vintar]]? *[[Andrej Vizjak (poslovnež)]] *[[Milan Vodopivec]] *[[Robert Vodopivec]] *[[Dolfe Vogelnik]] *[[Danilo Vojska]] *[[Robert Volčjak]] *[[Marko Voljč]] *[[Vinko Vovk]] *[[Rudi Vračko]] *Vraničar ? *[[Nevenka Vremec]] *[[Marko Vrhunec]] *[[Egidij Vršaj]] *[[Ludvik Vrtačič]]? *[[Vilko Vujčič]] *[[Janez Vuk]] == W == * [[Hugo Weiss]] *[[Iztok Winkler]]? *[[Peter Wostner]] == Z == *[[Gustav Zadnik]] *[[Stanislava Zadravec Caprirolo]] *[[Jože Zagožen]] *[[Katarina Zajc|Katarina "Katra" Zajc]] (=? [[Katja Zajc Kejžar]])? *[[Jože Zakonjšek]] *[[Egon Zakrajšek (1967)]] *[[Drago Zalar]] *[[Maja Zalaznik]] (ex [[Maja Makovec Brenčič]]) *[[Maja Zaman Groff]] *[[Bruno Završnik]] *[[Dušan Zbašnik]] *[[Franc Zelenik]] *[[Ratko Zelenika]] *[[Boris Zidarič]] *[[Otmar Zorn]]? *[[Mark Zupan]] *[[Nada Zupan]] == Ž == *[[Vesna Žabkar]] *[[Viktor Žakelj]] *[[Ciril Žebot]] *[[Zdenka Ženko]] *[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] *[[Branko Žibret]] *[[Matjaž Žigon]] *[[Boris Živec]] * [[Egon Žižmond]] *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] *[[Jana Žnidaršič]] *[[Truda Žoher Durjava]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|ekonomistov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ekonomisti]] [[Kategorija:Seznami ekonomistov|Slovenci]] npdmj0rw2fhlrcsygl6ucvtdtnlxrnk 0 79770 5736029 5731359 2022-08-18T09:48:44Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[mesto|mest]] v [[Nemčija|Nemčiji]].''' {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == * [[Aachen]] *[[Aalen]] *[[Achim]] *[[Ahaus]] *[[Ahlen]] *[[Ahrensburg]] *[[Albstadt]] *[[Altenburg]] *[[Amberg]] *[[Annaberg-Buccholz]] *[[Apolda]] *[[Arnsberg]] *[[Aschaffenburg]] *[[Aue]] *[[Auerbach]] * [[Augsburg]] *[[Aurich]] == B == *[[Baden-Baden]] *[[Bad Berka]] *[[Bad Godesberg]] *[[Bad Hersfeld]] *[[Bad Homburg]] *[[Bad Homburg vor der Höhe]] *[[Bad Kissingen]] *[[Bad Kreuznach]] *[[Bad Langensalza]] *[[Bad Münstereifel]] *[[Bad Neuenahr-Ahrweiler]] *[[Bad Oldesloe]] *[[Bad Reichenhall]] *[[Bad Schwartau]] *[[Bad Segeberg]] *[[Bad Tölz]] *[[Bad Zwischenahn]] *[[Bamberg]] *[[Bautzen]] (''Budyšin'') *[[Bayreuth]] *[[Bebra]] *[[Beckum]] *[[Bensheim]] *[[Berchtesgaden]] *[[Bergen auf Rügen]] *[[Bergheim]] *[[Bergkamen]] * [[Berlin]] *[[Bernau bei Berlin]] *[[Biberach]] *[[Biblis]] *[[Bielefeld]] *[[Bingen]] *[[Bischofswerda]] *[[Böblingen]] *[[Bocholt]] *[[Bochum]] * [[Bonn]] *[[Borghorst]] *[[Borken]] *[[Borna (mesto)]] *[[Bottrop]] *[[Brandenburg an der Havel]] * [[Braunschweig]] * [[Breinigerberg]] *[[Breisach]] * [[Bremen]] *[[Bremerhaven]] * [[Bretten]] *[[Brilon]] *[[Brühl]] *[[Brunsbüttel]] *[[Buchholz]] *[[Burgdorf]] *[[Burghausen]] *[[Buxtehude]] == C == * [[Castrop-Rauxel]] *[[Celle]] *[[Chemnitz]] (''prej tudi Karl-Marx-Stadt'') *[[Cloppenburg]] *[[Coburg]] *[[Coswig]] *[[Cottbus]] (''Chóśebuz'') *[[Crimmitschau]] *[[Cuxhaven]] == D == * [[Dachau]] * [[Darmstadt]] *[[Delitzch]] *[[Delmenhorst]] *[[Dessau]] *[[Detmold]] *[[Dietzenbach]] *[[Dillingen]] *[[Dinslaken]] *[[Döbeln]] * [[Donaueschingen]] *[[Donauwörth]] *[[Dorsten]] * [[Dortmund]] *[[Dranske]] *[[Dreieich]] * [[Dresden]] * [[Duisburg]] *[[Düren]] * [[Düsseldorf]] == E == *[[Ebermannstadt]] *[[Ebersbach]] *[[Eberswalde]] *[[Eckernförde]] *[[Eilenburg]] *[[Eisenach]] *[[Eisenhüttenstadt]] *[[Elmshorn]] *[[Elsdorf]] *[[Emden]] *[[Emmerich]] * [[Erfurt]] *[[Erkner]] * [[Erlangen]] *[[Eschweiler]] *[[Essen]] *[[Esslingen|Esslingen am Neckar]] *[[Eutin]] == F == *[[Falkensee]] * [[Finsterwalde]] *[[Flensburg]] *[[Forchheim]] *[[Forst]]/Lausitz *[[Frankenberg]] *[[Frankfurt ob Majni]] (Frankfurt am Main) * [[Frankfurt ob Odri]] (Frankfurt am Oder) *[[Freche]] *[[Freiberg]] * [[Freiburg im Breisgau]] *[[Freising]] *[[Freital]] *[[Freyung]] *[[Friedrichshafen]] *[[Fulda]] *[[Fürth]] *[[Fürstenwalde]] *[[Füssen]] == G == * [[Garbsen]] *[[Garmisch-Partenkirchen]] *[[Geesthacht]] *[[Geisslingen]] *[[Geislingen an der Steige]] * [[Geislingen, Zollernalbkreis]] *[[Gelsenkirchen]] *[[Gera]] *[[Geretsried]] * [[Giengen]] an der Brenz *[[Giessen]] *[[Gifhorn]] *[[Gladbeck]] *[[Glauchau]] *[[Göppingen]] * [[Goslar]] *[[Gotha]] *[[Görlitz]] (Gerlz, Gerltz, Gerltsch, Zgorzelec, Gorlice, Zhorjelc, Zgórjelc, Zhořelec) * [[Göttingen]] *[[Grafenau]] *[[Greifswald]] *[[Grevenbroich]] *[[Grimma]] *[[Grossenhain]] (Wulki Hojn) *[[Groß-Gerau]] *[[Guben]] *[[Gummersbach]] *[[Günzburg]] *[[Gunzenhausen]] *[[Güstrow]] *[[Gütersloh]] == H == * [[Hagen]] *[[Halbestadt]] *[[Halle, Saška-Anhalt]] (Halle an der Saale) * [[Halle, Severno Porenje-Vestfalija]] *[[Hamborn]] * [[Hamburg]] *[[Hameln|Hamelin]] *[[Hamm]] *[[Hanau]] * [[Hannover]] *[[Harburg]] *[[Harsum]] *[[Hattingen]] *[[Heide]] * [[Heidelberg]] *[[Heidenau]] * [[Heilbronn]] *[[Heltern]] *[[Hennigsdorf]] *[[Henstedt-Ulzburg]] *[[Heringen]] *[[Herten]] *[[Herford]] *[[Herten]] *[[Hettstedt]] * [[Hildburghausen]] *[[Hilden]] * [[Hildesheim]] *[[Hof]] *[[Hockenheim]] *[[Hofheim am Taunus]] *[[Hollfeld]] *[[Homberg]] *[[Hoyerswerda]] *[[Hürth]] *[[Husum]] ==I== *[[Ibbenbüren]] *[[Idar-Oberstein]] *[[Ilmenau]] *[[Ingolstadt]] *[[Iserlohn]] *[[Itzehoe]] ==J== * [[Jena]] *[[Jever]] *[[Jüteborg]] ==K== * [[Kaisers-Lautern]] *[[Kappeln]] *[[Karlsruhe]] *[[Karstädt]] *[[Kassel]] *[[Kaufbeuren]] *[[Kehlheim]] *[[Kempten]] *[[Kerkrade]] *[[Kerpen]] *[[Kettwig]] *[[Kiel]] *[[Kleve]] *[[Koblenz]] * [[Köln]] * [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] (Konstanz) *[[Köthen]] *[[Krefeld]] *[[Krumbach]] == L == *[[Laatzen]] *[[Lahr]] *[[Lampretheim]] *[[Langen]] *[[Laubach, Nemčija]] *[[Leipzig]] *[[Landsberg]] * [[Landshut]] *[[Langenhagen]] *[[Lauchhammer]] *[[Leer]] *[[Leichlingen]] *[[Leverkusen]] *[[Lichtenfels]] *[[Liebenburg]] *[[Limbach-Oberfrohna]] * [[Limburg ob Lahnu]] *[[Lindau]] (am Bodensee) *[[Lingen]] *[[Lippstadt]] *[[Lörrach]] * [[Lorsch]] * [[Lübeck]] *[[Lübben]](au) *[[Luckenwalde]] *[[Lüdenscheid]] *[[Ludwigsburg]] *[[Ludwigsfelde]] *[[Ludwigshafen]] *[[Ludwigslust]] *[[Lüneburg]] *[[Lünen]] *[[Lutherstadt Eisleben]] *[[Lutherstadt Wittenberg]] == M == * [[Magdeburg]] * [[Mainz]] *[[Malente]] * [[Mannheim]] * [[Marburg]] (an der Lahn) *[[Marienberg]] *[[Markkleeberg]] *[[Markranstädt]] *[[Marktl am Inn]] *[[Marl]] *[[Menden]] *[[Meiningen]] *[[Meissen]] *[[Memmingen]] *[[Merseburg]] *[[Merzig]] *[[Meschede]] *[[Minden]] *[[Moers]] * [[Mönchengladbach]] *[[Mörfelden-Walldorf]] *[[Mülheim an der Ruhr]] * [[München]] *Hann. [[Münden]] *[[Münster]] *[[Murnau]] == N == * [[Naumburg]] *[[Neckargemünd]] * [[Neckarsulm]] * [[Neresheim]] *[[Neubrandenburg]] *[[Neuendorf]] *[[Neu-Isenburg]] *[[Neumarkt]] *[[Neumarkt in der Oberpfalz]] *[[Neumünster]] *[[Neuruppin]] *[[Neuss]] *[[Neustadt an der Weinstrasse]] *[[Neusterlitz]] *[[Neu-Ulm]] *[[Neuwied]] *[[Niebül]] *[[Nienburg]] *[[Niesky]] *[[Norden]] *[[Nordenham]] *[[Norderstedt]] *[[Nordhausen]] *[[Nordhorn]] *[[Northeim]] * [[Nürnberg]] == O == *[[Oberhausen]] *[[Oberstdorf]] *[[Oberursel]] (Taunus) *[[Offenbach]] *[[Offenburg]] *[[Ohligs]] *[[Oldenburg]] *[[Olpe]] *[[Oranienburg]] *[[Osnabrück]] *[[Osterholz-Scharmbeck]] *[[Osterode]] == P == *[[Papenburg]] *[[Parchim]] *[[Parsberg]] * [[Passau]] *[[Pegnitz]] *[[Pfaffenhofen]] *[[Pforzheim]] *[[Pirna]] *[[Plauen]] *[[Plön]] * [[Potsdam]] *[[Prenzlau]] *[[Putbus]] ==Q== * [[Quedlinburg]] == R == *[[Radeberg]] *[[Radebeul]] *[[Rathenow]] *[[Ratingen]] *[[Ravensburg]] *[[Regensburg]] *[[Reichenbach]] *[[Reichenbach im Vogtland]] *[[Reinbek]] *[[Remscheid]] *[[Rendsburg]] *[[Reutlingen]] *[[Rheine]] *[[Reutlingen]] *[[Riesa]] *[[Rosenheim]] * [[Rostock]] *[[Rotenburg an der Fulda]] *[[Rotenburg an der Wümme]] * [[Rothenburg ob der Tauber]] * [[Rüdesheim am Rhein]] *[[Rügen]] *[[Ruhpolding]] *[[Rüsselsheim am Main]] == S == * [[Saalfeld]] *[[Saarbrücken]] *[[Saarburg]] *[[Sassnitz]] *[[Salm]] *[[Salzgitter]] *[[Salzwedel]] *[[Sarstedt]] *[[Sangerhausen]] *[[Soltau]] *[[Sondershausen]] *[[Sassnitz]] *[[Schenefeld]] *[[Schkeuditz]] *[[Schleswig]] *[[Schönebeck]]/Elbe *[[Schöngau]] *[[Schortens]] *[[Schwabach]] * [[Schwäbisch Gmünd]] * [[Schwäbisch Hall]] *[[Schwandorf]] *[[Schwarzenberg]] *[[Schwedt]] *[[Schweinfurt]] *[[Schweningen]] *[[Schwerin]] *[[Schwerte]] *[[Schwetzingen]] *[[Seesen]] *[[Seevetal]] *[[Senftenberg]] *[[Siegen]] *[[Simbach am Inn]] * [[Simmern]] *[[Sindelfingen]] *[[Singen]] *[[Sinsheim]] *[[Soest]] *[[Solingen]] *[[Soltau]] *[[Schönebeck]] *[[Sondershausen]] *[[Sonthofen]] * [[Speyer]] *[[Spremberg]] * [[Stade]] *[[Starnberg]] *[[Stassfurth]] *[[St. Augustin]] *[[Stendal]] *[[Stolberg]] *[[Stralsund]] *[[Straubing]] *[[Strausberg]] * [[Stuttgart]] *[[Suhl]] *[[Sulzbach-Rosenberg]] == T == * [[Taucha]] *[[Teterow]] *[[Torgau]] *[[Torgelow]] *[[Traunstein]] *[[Treffurt]] *[[Trier]] *[[Troisdorf]] * [[Tübingen]] *[[Tuttlingen]] == U == *[[Ueckermünde]] * [[Ulm]] *[[Ulzburg]] *[[Unna]] == V == *[[Varel]] * [[Velbert]] *[[Viernheim]] *[[Viersen]] *[[Villingen]] == W == * [[Waiblingen]] *[[Waren]] *[[Wasserburg]] *[[Wedel]] *[[Weiden in der Oberpfalz]] *[[Weil der Stadt]] *[[Weimar]] *[[Weimar (Lahn)]] *[[Weingarten]] *[[Weinheim]] *[[Weissenfels]] *[[Weisswasser]] (Běła Woda) *[[Werdau]] *[[Wesel]] *[[Westerland, Nemčija|Westerland]] *[[Westerstede]] * [[Wetzlar]] *[[Weyhe]] * [[Wiesbaden]] *[[Wiesloch]] *[[Wilhelmshaven]] *[[Winsen]] *[[Wismar]] *Witten *([[Lutherstadt Wittenberg|Lutherstadt) Wittenberg]] *[[Wittenberge]] *[[Wittmund]] *[[Wolfen]] *[[Wolfenbüttel]] *[[Wolfsburg]] * [[Worms]] *[[Wülfrath]] * [[Wuppertal]] * [[Würselen]] *[[Wurzen]] == Z == *[[Zehdenick]] *[[Zeitz]] *[[Zeven]] *[[Zittau]] *[[Zossen]] *[[Zwenkau]] *[[Zwickau]] *[[Zwiesel]] {{div col end}} {{Evropska mesta}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Nemčija]] [[Kategorija:Mesta v Nemčiji|*]] [[Kategorija:Seznami mest po državi]] aoxrsy0bvvu45e40xulwn6qm3k4o8ug 5736031 5736029 2022-08-18T09:49:45Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[mesto|mest]] v [[Nemčija|Nemčiji]].''' {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == * [[Aachen]] *[[Aalen]] *[[Achim]] *[[Ahaus]] *[[Ahlen]] *[[Ahrensburg]] *[[Albstadt]] *[[Altenburg]] *[[Amberg]] *[[Annaberg-Buccholz]] *[[Apolda]] *[[Arnsberg]] *[[Aschaffenburg]] *[[Aue]] *[[Auerbach]] * [[Augsburg]] *[[Aurich]] == B == *[[Baden-Baden]] *[[Bad Berka]] *[[Bad Godesberg]] *[[Bad Hersfeld]] *[[Bad Homburg]] *[[Bad Homburg vor der Höhe]] *[[Bad Kissingen]] *[[Bad Kreuznach]] *[[Bad Langensalza]] *[[Bad Münstereifel]] *[[Bad Neuenahr-Ahrweiler]] *[[Bad Oldesloe]] *[[Bad Reichenhall]] *[[Bad Schwartau]] *[[Bad Segeberg]] *[[Bad Tölz]] *[[Bad Zwischenahn]] *[[Bamberg]] *[[Bautzen]] (''Budyšin'') *[[Bayreuth]] *[[Bebra]] *[[Beckum]] *[[Bensheim]] *[[Berchtesgaden]] *[[Bergen auf Rügen]] *[[Bergheim]] *[[Bergkamen]] * [[Berlin]] *[[Bernau bei Berlin]] *[[Biberach]] *[[Biblis]] *[[Bielefeld]] *[[Bingen]] (am Rhein) *[[Bischofswerda]] *[[Böblingen]] *[[Bocholt]] *[[Bochum]] * [[Bonn]] *[[Borghorst]] *[[Borken]] *[[Borna (mesto)]] *[[Bottrop]] *[[Brandenburg an der Havel]] * [[Braunschweig]] * [[Breinigerberg]] *[[Breisach]] * [[Bremen]] *[[Bremerhaven]] * [[Bretten]] *[[Brilon]] *[[Brühl]] *[[Brunsbüttel]] *[[Buchholz]] *[[Burgdorf]] *[[Burghausen]] *[[Buxtehude]] == C == * [[Castrop-Rauxel]] *[[Celle]] *[[Chemnitz]] (''prej tudi Karl-Marx-Stadt'') *[[Cloppenburg]] *[[Coburg]] *[[Coswig]] *[[Cottbus]] (''Chóśebuz'') *[[Crimmitschau]] *[[Cuxhaven]] == D == * [[Dachau]] * [[Darmstadt]] *[[Delitzch]] *[[Delmenhorst]] *[[Dessau]] *[[Detmold]] *[[Dietzenbach]] *[[Dillingen]] *[[Dinslaken]] *[[Döbeln]] * [[Donaueschingen]] *[[Donauwörth]] *[[Dorsten]] * [[Dortmund]] *[[Dranske]] *[[Dreieich]] * [[Dresden]] * [[Duisburg]] *[[Düren]] * [[Düsseldorf]] == E == *[[Ebermannstadt]] *[[Ebersbach]] *[[Eberswalde]] *[[Eckernförde]] *[[Eilenburg]] *[[Eisenach]] *[[Eisenhüttenstadt]] *[[Elmshorn]] *[[Elsdorf]] *[[Emden]] *[[Emmerich]] * [[Erfurt]] *[[Erkner]] * [[Erlangen]] *[[Eschweiler]] *[[Essen]] *[[Esslingen|Esslingen am Neckar]] *[[Eutin]] == F == *[[Falkensee]] * [[Finsterwalde]] *[[Flensburg]] *[[Forchheim]] *[[Forst]]/Lausitz *[[Frankenberg]] *[[Frankfurt ob Majni]] (Frankfurt am Main) * [[Frankfurt ob Odri]] (Frankfurt am Oder) *[[Freche]] *[[Freiberg]] * [[Freiburg im Breisgau]] *[[Freising]] *[[Freital]] *[[Freyung]] *[[Friedrichshafen]] *[[Fulda]] *[[Fürth]] *[[Fürstenwalde]] *[[Füssen]] == G == * [[Garbsen]] *[[Garmisch-Partenkirchen]] *[[Geesthacht]] *[[Geisslingen]] *[[Geislingen an der Steige]] * [[Geislingen, Zollernalbkreis]] *[[Gelsenkirchen]] *[[Gera]] *[[Geretsried]] * [[Giengen]] an der Brenz *[[Giessen]] *[[Gifhorn]] *[[Gladbeck]] *[[Glauchau]] *[[Göppingen]] * [[Goslar]] *[[Gotha]] *[[Görlitz]] (Gerlz, Gerltz, Gerltsch, Zgorzelec, Gorlice, Zhorjelc, Zgórjelc, Zhořelec) * [[Göttingen]] *[[Grafenau]] *[[Greifswald]] *[[Grevenbroich]] *[[Grimma]] *[[Grossenhain]] (Wulki Hojn) *[[Groß-Gerau]] *[[Guben]] *[[Gummersbach]] *[[Günzburg]] *[[Gunzenhausen]] *[[Güstrow]] *[[Gütersloh]] == H == * [[Hagen]] *[[Halbestadt]] *[[Halle, Saška-Anhalt]] (Halle an der Saale) * [[Halle, Severno Porenje-Vestfalija]] *[[Hamborn]] * [[Hamburg]] *[[Hameln|Hamelin]] *[[Hamm]] *[[Hanau]] * [[Hannover]] *[[Harburg]] *[[Harsum]] *[[Hattingen]] *[[Heide]] * [[Heidelberg]] *[[Heidenau]] * [[Heilbronn]] *[[Heltern]] *[[Hennigsdorf]] *[[Henstedt-Ulzburg]] *[[Heringen]] *[[Herten]] *[[Herford]] *[[Herten]] *[[Hettstedt]] * [[Hildburghausen]] *[[Hilden]] * [[Hildesheim]] *[[Hof]] *[[Hockenheim]] *[[Hofheim am Taunus]] *[[Hollfeld]] *[[Homberg]] *[[Hoyerswerda]] *[[Hürth]] *[[Husum]] ==I== *[[Ibbenbüren]] *[[Idar-Oberstein]] *[[Ilmenau]] *[[Ingolstadt]] *[[Iserlohn]] *[[Itzehoe]] ==J== * [[Jena]] *[[Jever]] *[[Jüteborg]] ==K== * [[Kaisers-Lautern]] *[[Kappeln]] *[[Karlsruhe]] *[[Karstädt]] *[[Kassel]] *[[Kaufbeuren]] *[[Kehlheim]] *[[Kempten]] *[[Kerkrade]] *[[Kerpen]] *[[Kettwig]] *[[Kiel]] *[[Kleve]] *[[Koblenz]] * [[Köln]] * [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] (Konstanz) *[[Köthen]] *[[Krefeld]] *[[Krumbach]] == L == *[[Laatzen]] *[[Lahr]] *[[Lampretheim]] *[[Langen]] *[[Laubach, Nemčija]] *[[Leipzig]] *[[Landsberg]] * [[Landshut]] *[[Langenhagen]] *[[Lauchhammer]] *[[Leer]] *[[Leichlingen]] *[[Leverkusen]] *[[Lichtenfels]] *[[Liebenburg]] *[[Limbach-Oberfrohna]] * [[Limburg ob Lahnu]] *[[Lindau]] (am Bodensee) *[[Lingen]] *[[Lippstadt]] *[[Lörrach]] * [[Lorsch]] * [[Lübeck]] *[[Lübben]](au) *[[Luckenwalde]] *[[Lüdenscheid]] *[[Ludwigsburg]] *[[Ludwigsfelde]] *[[Ludwigshafen]] *[[Ludwigslust]] *[[Lüneburg]] *[[Lünen]] *[[Lutherstadt Eisleben]] *[[Lutherstadt Wittenberg]] == M == * [[Magdeburg]] * [[Mainz]] *[[Malente]] * [[Mannheim]] * [[Marburg]] (an der Lahn) *[[Marienberg]] *[[Markkleeberg]] *[[Markranstädt]] *[[Marktl am Inn]] *[[Marl]] *[[Menden]] *[[Meiningen]] *[[Meissen]] *[[Memmingen]] *[[Merseburg]] *[[Merzig]] *[[Meschede]] *[[Minden]] *[[Moers]] * [[Mönchengladbach]] *[[Mörfelden-Walldorf]] *[[Mülheim an der Ruhr]] * [[München]] *Hann. [[Münden]] *[[Münster]] *[[Murnau]] == N == * [[Naumburg]] *[[Neckargemünd]] * [[Neckarsulm]] * [[Neresheim]] *[[Neubrandenburg]] *[[Neuendorf]] *[[Neu-Isenburg]] *[[Neumarkt]] *[[Neumarkt in der Oberpfalz]] *[[Neumünster]] *[[Neuruppin]] *[[Neuss]] *[[Neustadt an der Weinstrasse]] *[[Neusterlitz]] *[[Neu-Ulm]] *[[Neuwied]] *[[Niebül]] *[[Nienburg]] *[[Niesky]] *[[Norden]] *[[Nordenham]] *[[Norderstedt]] *[[Nordhausen]] *[[Nordhorn]] *[[Northeim]] * [[Nürnberg]] == O == *[[Oberhausen]] *[[Oberstdorf]] *[[Oberursel]] (Taunus) *[[Offenbach]] *[[Offenburg]] *[[Ohligs]] *[[Oldenburg]] *[[Olpe]] *[[Oranienburg]] *[[Osnabrück]] *[[Osterholz-Scharmbeck]] *[[Osterode]] == P == *[[Papenburg]] *[[Parchim]] *[[Parsberg]] * [[Passau]] *[[Pegnitz]] *[[Pfaffenhofen]] *[[Pforzheim]] *[[Pirna]] *[[Plauen]] *[[Plön]] * [[Potsdam]] *[[Prenzlau]] *[[Putbus]] ==Q== * [[Quedlinburg]] == R == *[[Radeberg]] *[[Radebeul]] *[[Rathenow]] *[[Ratingen]] *[[Ravensburg]] *[[Regensburg]] *[[Reichenbach]] *[[Reichenbach im Vogtland]] *[[Reinbek]] *[[Remscheid]] *[[Rendsburg]] *[[Reutlingen]] *[[Rheine]] *[[Reutlingen]] *[[Riesa]] *[[Rosenheim]] * [[Rostock]] *[[Rotenburg an der Fulda]] *[[Rotenburg an der Wümme]] * [[Rothenburg ob der Tauber]] * [[Rüdesheim am Rhein]] *[[Rügen]] *[[Ruhpolding]] *[[Rüsselsheim am Main]] == S == * [[Saalfeld]] *[[Saarbrücken]] *[[Saarburg]] *[[Sassnitz]] *[[Salm]] *[[Salzgitter]] *[[Salzwedel]] *[[Sarstedt]] *[[Sangerhausen]] *[[Soltau]] *[[Sondershausen]] *[[Sassnitz]] *[[Schenefeld]] *[[Schkeuditz]] *[[Schleswig]] *[[Schönebeck]]/Elbe *[[Schöngau]] *[[Schortens]] *[[Schwabach]] * [[Schwäbisch Gmünd]] * [[Schwäbisch Hall]] *[[Schwandorf]] *[[Schwarzenberg]] *[[Schwedt]] *[[Schweinfurt]] *[[Schweningen]] *[[Schwerin]] *[[Schwerte]] *[[Schwetzingen]] *[[Seesen]] *[[Seevetal]] *[[Senftenberg]] *[[Siegen]] *[[Simbach am Inn]] * [[Simmern]] *[[Sindelfingen]] *[[Singen]] *[[Sinsheim]] *[[Soest]] *[[Solingen]] *[[Soltau]] *[[Schönebeck]] *[[Sondershausen]] *[[Sonthofen]] * [[Speyer]] *[[Spremberg]] * [[Stade]] *[[Starnberg]] *[[Stassfurth]] *[[St. Augustin]] *[[Stendal]] *[[Stolberg]] *[[Stralsund]] *[[Straubing]] *[[Strausberg]] * [[Stuttgart]] *[[Suhl]] *[[Sulzbach-Rosenberg]] == T == * [[Taucha]] *[[Teterow]] *[[Torgau]] *[[Torgelow]] *[[Traunstein]] *[[Treffurt]] *[[Trier]] *[[Troisdorf]] * [[Tübingen]] *[[Tuttlingen]] == U == *[[Ueckermünde]] * [[Ulm]] *[[Ulzburg]] *[[Unna]] == V == *[[Varel]] * [[Velbert]] *[[Viernheim]] *[[Viersen]] *[[Villingen]] == W == * [[Waiblingen]] *[[Waren]] *[[Wasserburg]] *[[Wedel]] *[[Weiden in der Oberpfalz]] *[[Weil der Stadt]] *[[Weimar]] *[[Weimar (Lahn)]] *[[Weingarten]] *[[Weinheim]] *[[Weissenfels]] *[[Weisswasser]] (Běła Woda) *[[Werdau]] *[[Wesel]] *[[Westerland, Nemčija|Westerland]] *[[Westerstede]] * [[Wetzlar]] *[[Weyhe]] * [[Wiesbaden]] *[[Wiesloch]] *[[Wilhelmshaven]] *[[Winsen]] *[[Wismar]] *Witten *([[Lutherstadt Wittenberg|Lutherstadt) Wittenberg]] *[[Wittenberge]] *[[Wittmund]] *[[Wolfen]] *[[Wolfenbüttel]] *[[Wolfsburg]] * [[Worms]] *[[Wülfrath]] * [[Wuppertal]] * [[Würselen]] *[[Wurzen]] == Z == *[[Zehdenick]] *[[Zeitz]] *[[Zeven]] *[[Zittau]] *[[Zossen]] *[[Zwenkau]] *[[Zwickau]] *[[Zwiesel]] {{div col end}} {{Evropska mesta}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Nemčija]] [[Kategorija:Mesta v Nemčiji|*]] [[Kategorija:Seznami mest po državi]] n33p0t1sdr8zm0kr6q7ily2manjr3uj 0 80698 5735682 5733431 2022-08-17T12:44:04Z 193.2.38.136 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Narodna galerija Slovenije | logo = | native_name = | native_name_lang = | image = Narodna galerija (19637747294).jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = {{coord|46|3|13|N|14|30|0|E|display=title}} | map_size = | map_caption = | architect = | established = | location = | type = muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = | president = | curator = | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = }} [[Slika:Narodna galerija (20072394990).jpg|sličica|Povezovalni trakt z glavnim vhodom v galerijo]] [[Slika:Glavno stopnišče Narodne galerije 1933.jpg|sličica|Glavno stopnišče galerije leta 1933]] [[Slika:Staircase National Gallery of Slovenia.jpg|sličica|Glavno stopnišče galerije danes]] '''Narodna galerija Slovenije''' je osrednji [[muzej]] umetnosti starejših [[likovno delo|likovnih del]] umetnosti v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Ustanovljena je bila leta 1918. Je javni zavod.<ref>(Uradni list RS, št. 8/2004), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 31/2009), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 80/2016);</ref> Je kulturna, znanstvena in raziskovalna ustanova, ki preučuje, zbira, hrani ter s pomočjo razstavljanja in interpretacije umetnin posreduje javnosti zgodovino umetnostne ustvarjalnosti, naročništva in recepcije celotnega slovenskega kulturnega prostora. Svoje prostore ima v stavbi [[Narodni dom, Ljubljana|ljubljanskega Narodnega doma]] na [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevi cesti]] in novem prizidku, na naslovu Puharjeva 9 v Ljubljani. Leta 1993 je bila palača Narodni dom razglašena za kulturni spomenik. Tam tudi dela TAMARA iz delavnic, ki je povsod po Wikipedia ;) == Zgodovina == Septembra leta 1869, po Vižmarskem taboru, se je skupina slovenskih rodoljubov zavezala, da bodo zgradili Slovenski dom. V ta namen so nabirali prostovoljne prispevke ter prirejali veselice. Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Del prostorov je prevzelo leta 1919, potem ko je eno leto razstavljalo umetnine v [[Kresija, Ljubljana|ljubljanski Kresiji]]. V prostore Narodnega doma, kot se je kasneje poimenoval, se je Narodna galerija preselila leta 1928. Prvo razstavo slovenskih avtorjev so odprli leta 1928, dokončno pa so jo uredili leta 1933. Leta 1945 je poslopje Narodnega doma postalo samo last Narodne galerije, ki je bila leta 1946 razglašena za državno ustanovo. V zgradbi je več let gostoval tudi Zavod za spomeniško varstvo, telovadno društvo Partizan pa je ostalo do leta 2010. == Poslopje == {{glavni|Narodni dom, Ljubljana}} Narodni dom je monumentalna palača z neorenesančno fasado, zgrajena konec 19. stoletja ob promenadi med mestnim jedrom in [[Park Tivoli, Ljubljana|parkom Tivoli]]. Zaradi prostorske stiske je bil leta 1993 severno od nje zgrajen prizidek, kamor so preselili del zbirk, zgradbi je kasneje povezal vmesni trakt. Sam Narodni dom je bil med leti 2012 in 2016 v celoti prenovljen. Po obnovi obsega 12 670 m² tlorisnih površin, od tega jih je 3955 m² namenjenih razstavni dejavnosti. [[Slika:Stalna zbirka Narodne galerije 1933.jpg|sličica|Stalna zbirka Narodne galerije leta 1933]] == Stalna razstava == Stalna zbirka obsega predvsem slovensko in umetnostno gradivo evropskih slikarskih šol od 12. do 20. stoletja, to so glede na vrsto: * zbirka [[tabelna slika|tabelnih slik]] in slik na [[slikarsko platno|platnu]], * zbirke [[kip]]ov, * zbirke del na [[papir]]ju, * zbirke [[fotografski dokument|fotografskih dokumentov]] premične umetnostne dediščine, * specialne zbirke (dokumentarno gradivo, povezano z zbirkami). Galerija prikazuje stalno umetniško razstavo od obdobja [[Srednji vek|srednjega veka]] do zgodnjega [[20. stoletje|20. stoletja]]. V osrednjem steklenem delu galerije je po restavraciji leta 2006 razstavljen tudi originalni baročni [[Robbov vodnjak]]. '''Slike''' <gallery> Image:Jezus pred Pilatom (alt).jpg|Neznani avtor: [[Vlad III. Drakula]] kot [[Poncij Pilat]] obsoja Jezusa (15. stoletje) Image:Pietro Liberi - Antični prizor.jpg|[[Pietro Liberi]]: ''Antični prizor'' (17. stoletje) Image:TomincJozef-avtoportret.JPG|[[Jožef Tominc]]: ''[[Avtoportret]]'' (1830.) Image:Künl - Ribji trg NGS2024.jpg|[[Pavel Künl]]: ''Ribji trg v Ljubljani'', 1847 Image:JurijSubic-Pred lovom.jpg|[[Jurij Šubic]]: ''Pred lovom'' (19. stoletje) Image:Ivana Kobilca - Kofetarica.jpg|[[Ivana Kobilca]]: ''Kofetarca'', (19. stoletje) Image:Ivan Grohar - Sejalec.jpg|[[Ivan Grohar]]: ''[[Sejalec]]'' (1907) </gallery> '''Skulpture''' <gallery> Image:Passion of Jesus (sculpture "Crucifixion of Jesus" observing "Virgin Mary cradling the dead body of Jesus").jpg|[[Jezusovo trpljenje]], skulpturi (14. in 15. vek) Image:Venus de Milo (replica, Slovenian National Gallery).jpg|[[Miloška Venera]] (kopija) Image:Franz Joseph I (bust).jpg|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] Miltiades (Roman replica).jpg|[[Miltiad]] (rimska kopija) </gallery> Znani slovenski in evropski umetniki, ki so razstavljali v galeriji, so med drugim tudi: {{stolpci|2| *[[Anton Ažbe]] *[[Giovanni Baglione]] *[[Franc Bernekar]] *[[Renato Birolli]] *[[Massimo Campigli]] *[[Giovanni Andrea Carlone]] *[[Anton Cebej]] *[[Ladislao de Gauss]] *[[Lojze Dolinar]] *[[Frans Francken II]] *[[Friedrich Gauermann]] *[[Ivan Grohar]] *[[Rihard Jakopič]] *[[Matija Jama]] *[[Abraham Janssens]] *[[Jacob Jordaens]] | width="320px" | *[[Jean Jouvenet]] *[[Ivana Kobilca]] *[[Matevž Langus]] *[[Filipp Malyavin]] *[[Jožef Petkovšek]] *[[Jacob Pynas]] *[[Gerard Seghers]] *[[Matej Sternen]] *[[Janez Šubic]] *[[Jurij Šubic]] *[[Jožef Tominc]] *[[Ivan Vavpotič]] *[[Élisabeth-Louise Vigée-Le Brun]] *[[Cornelis de Wael]] *[[Ivan Zajec]] }} Največjo zbirko lilkovnih del slovenskih avtorjev [[20. stoletje|20. stoletja]] hrani bližnja [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Ministrstvo za kulturo RS. »''Nacionalni muzeji Slovenije''«. Ljubljana: 2004 * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|National Gallery of Slovenia}} * [http://www.ng-slo.si/ Uradna spletna stran * [http://www.ng-slo.si/si/files/default/ONG/PRENOVA-ND/prenova_ng_gradivo_za_novinarje_-_kratko.pdf Prenova ND, gradivo za novinarje] {{Ljubljana}} [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Galerije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1918]] {{normativna kontrola}} 8zkhyx8h70mijbslb9ie4igvr3yqe36 5735685 5735682 2022-08-17T12:46:08Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/193.2.38.136|193.2.38.136]] ([[User talk:193.2.38.136|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Shabicht|Shabicht]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Narodna galerija Slovenije | logo = | native_name = | native_name_lang = | image = Narodna galerija (19637747294).jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = {{coord|46|3|13|N|14|30|0|E|display=title}} | map_size = | map_caption = | architect = | established = | location = | type = muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = | president = | curator = | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = }} [[Slika:Narodna galerija (20072394990).jpg|sličica|Povezovalni trakt z glavnim vhodom v galerijo]] [[Slika:Glavno stopnišče Narodne galerije 1933.jpg|sličica|Glavno stopnišče galerije leta 1933]] [[Slika:Staircase National Gallery of Slovenia.jpg|sličica|Glavno stopnišče galerije danes]] '''Narodna galerija Slovenije''' je osrednji [[muzej]] umetnosti starejših [[likovno delo|likovnih del]] umetnosti v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Ustanovljena je bila leta 1918. Je javni zavod.<ref>(Uradni list RS, št. 8/2004), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 31/2009), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 80/2016);</ref> Je kulturna, znanstvena in raziskovalna ustanova, ki preučuje, zbira, hrani ter s pomočjo razstavljanja in interpretacije umetnin posreduje javnosti zgodovino umetnostne ustvarjalnosti, naročništva in recepcije celotnega slovenskega kulturnega prostora. Svoje prostore ima v stavbi [[Narodni dom, Ljubljana|ljubljanskega Narodnega doma]] na [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevi cesti]] in novem prizidku, na naslovu Puharjeva 9 v Ljubljani. Leta 1993 je bila palača Narodni dom razglašena za kulturni spomenik. == Zgodovina == Septembra leta 1869, po Vižmarskem taboru, se je skupina slovenskih rodoljubov zavezala, da bodo zgradili Slovenski dom. V ta namen so nabirali prostovoljne prispevke ter prirejali veselice. Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Del prostorov je prevzelo leta 1919, potem ko je eno leto razstavljalo umetnine v [[Kresija, Ljubljana|ljubljanski Kresiji]]. V prostore Narodnega doma, kot se je kasneje poimenoval, se je Narodna galerija preselila leta 1928. Prvo razstavo slovenskih avtorjev so odprli leta 1928, dokončno pa so jo uredili leta 1933. Leta 1945 je poslopje Narodnega doma postalo samo last Narodne galerije, ki je bila leta 1946 razglašena za državno ustanovo. V zgradbi je več let gostoval tudi Zavod za spomeniško varstvo, telovadno društvo Partizan pa je ostalo do leta 2010. == Poslopje == {{glavni|Narodni dom, Ljubljana}} Narodni dom je monumentalna palača z neorenesančno fasado, zgrajena konec 19. stoletja ob promenadi med mestnim jedrom in [[Park Tivoli, Ljubljana|parkom Tivoli]]. Zaradi prostorske stiske je bil leta 1993 severno od nje zgrajen prizidek, kamor so preselili del zbirk, zgradbi je kasneje povezal vmesni trakt. Sam Narodni dom je bil med leti 2012 in 2016 v celoti prenovljen. Po obnovi obsega 12 670 m² tlorisnih površin, od tega jih je 3955 m² namenjenih razstavni dejavnosti. [[Slika:Stalna zbirka Narodne galerije 1933.jpg|sličica|Stalna zbirka Narodne galerije leta 1933]] == Stalna razstava == Stalna zbirka obsega predvsem slovensko in umetnostno gradivo evropskih slikarskih šol od 12. do 20. stoletja, to so glede na vrsto: * zbirka [[tabelna slika|tabelnih slik]] in slik na [[slikarsko platno|platnu]], * zbirke [[kip]]ov, * zbirke del na [[papir]]ju, * zbirke [[fotografski dokument|fotografskih dokumentov]] premične umetnostne dediščine, * specialne zbirke (dokumentarno gradivo, povezano z zbirkami). Galerija prikazuje stalno umetniško razstavo od obdobja [[Srednji vek|srednjega veka]] do zgodnjega [[20. stoletje|20. stoletja]]. V osrednjem steklenem delu galerije je po restavraciji leta 2006 razstavljen tudi originalni baročni [[Robbov vodnjak]]. '''Slike''' <gallery> Image:Jezus pred Pilatom (alt).jpg|Neznani avtor: [[Vlad III. Drakula]] kot [[Poncij Pilat]] obsoja Jezusa (15. stoletje) Image:Pietro Liberi - Antični prizor.jpg|[[Pietro Liberi]]: ''Antični prizor'' (17. stoletje) Image:TomincJozef-avtoportret.JPG|[[Jožef Tominc]]: ''[[Avtoportret]]'' (1830.) Image:Künl - Ribji trg NGS2024.jpg|[[Pavel Künl]]: ''Ribji trg v Ljubljani'', 1847 Image:JurijSubic-Pred lovom.jpg|[[Jurij Šubic]]: ''Pred lovom'' (19. stoletje) Image:Ivana Kobilca - Kofetarica.jpg|[[Ivana Kobilca]]: ''Kofetarca'', (19. stoletje) Image:Ivan Grohar - Sejalec.jpg|[[Ivan Grohar]]: ''[[Sejalec]]'' (1907) </gallery> '''Skulpture''' <gallery> Image:Passion of Jesus (sculpture "Crucifixion of Jesus" observing "Virgin Mary cradling the dead body of Jesus").jpg|[[Jezusovo trpljenje]], skulpturi (14. in 15. vek) Image:Venus de Milo (replica, Slovenian National Gallery).jpg|[[Miloška Venera]] (kopija) Image:Franz Joseph I (bust).jpg|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] Miltiades (Roman replica).jpg|[[Miltiad]] (rimska kopija) </gallery> Znani slovenski in evropski umetniki, ki so razstavljali v galeriji, so med drugim tudi: {{stolpci|2| *[[Anton Ažbe]] *[[Giovanni Baglione]] *[[Franc Bernekar]] *[[Renato Birolli]] *[[Massimo Campigli]] *[[Giovanni Andrea Carlone]] *[[Anton Cebej]] *[[Ladislao de Gauss]] *[[Lojze Dolinar]] *[[Frans Francken II]] *[[Friedrich Gauermann]] *[[Ivan Grohar]] *[[Rihard Jakopič]] *[[Matija Jama]] *[[Abraham Janssens]] *[[Jacob Jordaens]] | width="320px" | *[[Jean Jouvenet]] *[[Ivana Kobilca]] *[[Matevž Langus]] *[[Filipp Malyavin]] *[[Jožef Petkovšek]] *[[Jacob Pynas]] *[[Gerard Seghers]] *[[Matej Sternen]] *[[Janez Šubic]] *[[Jurij Šubic]] *[[Jožef Tominc]] *[[Ivan Vavpotič]] *[[Élisabeth-Louise Vigée-Le Brun]] *[[Cornelis de Wael]] *[[Ivan Zajec]] }} Največjo zbirko lilkovnih del slovenskih avtorjev [[20. stoletje|20. stoletja]] hrani bližnja [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Ministrstvo za kulturo RS. »''Nacionalni muzeji Slovenije''«. Ljubljana: 2004 * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|National Gallery of Slovenia}} * [http://www.ng-slo.si/ Uradna spletna stran * [http://www.ng-slo.si/si/files/default/ONG/PRENOVA-ND/prenova_ng_gradivo_za_novinarje_-_kratko.pdf Prenova ND, gradivo za novinarje] {{Ljubljana}} [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Galerije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1918]] {{normativna kontrola}} 1pt4wcpzmbjnt4896nhxt5jixqekhj0 5735686 5735685 2022-08-17T12:47:12Z 193.2.38.136 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Narodna galerija Slovenije | logo = | native_name = | native_name_lang = | image = Narodna galerija (19637747294).jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = {{coord|46|3|13|N|14|30|0|E|display=title}} | map_size = | map_caption = | architect = | established = | location = | type = muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = | president = | curator = | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = }} [[Slika:Narodna galerija (20072394990).jpg|sličica|Povezovalni trakt z glavnim vhodom v galerijo]] [[Slika:Glavno stopnišče Narodne galerije 1933.jpg|sličica|Glavno stopnišče galerije leta 1933]] [[Slika:Staircase National Gallery of Slovenia.jpg|sličica|Glavno stopnišče galerije danes]] '''Narodna galerija Slovenije''' je osrednji [[muzej]] umetnosti starejših [[likovno delo|likovnih del]] umetnosti v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Ustanovljena je bila leta 1918. Je javni zavod.<ref>(Uradni list RS, št. 8/2004), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 31/2009), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 80/2016);</ref> Je kulturna, znanstvena in raziskovalna ustanova, ki preučuje, zbira, hrani ter s pomočjo razstavljanja in interpretacije umetnin posreduje javnosti zgodovino umetnostne ustvarjalnosti, naročništva in recepcije celotnega slovenskega kulturnega prostora. Svoje prostore ima v stavbi [[Narodni dom, Ljubljana|ljubljanskega Narodnega doma]] na [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevi cesti]] in novem prizidku, na naslovu Puharjeva 9 v Ljubljani. Leta 1993 je bila palača Narodni dom razglašena za kulturni spomenik. Tam dela Tamara. == Zgodovina == Septembra leta 1869, po Vižmarskem taboru, se je skupina slovenskih rodoljubov zavezala, da bodo zgradili Slovenski dom. V ta namen so nabirali prostovoljne prispevke ter prirejali veselice. Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Del prostorov je prevzelo leta 1919, potem ko je eno leto razstavljalo umetnine v [[Kresija, Ljubljana|ljubljanski Kresiji]]. V prostore Narodnega doma, kot se je kasneje poimenoval, se je Narodna galerija preselila leta 1928. Prvo razstavo slovenskih avtorjev so odprli leta 1928, dokončno pa so jo uredili leta 1933. Leta 1945 je poslopje Narodnega doma postalo samo last Narodne galerije, ki je bila leta 1946 razglašena za državno ustanovo. V zgradbi je več let gostoval tudi Zavod za spomeniško varstvo, telovadno društvo Partizan pa je ostalo do leta 2010. == Poslopje == {{glavni|Narodni dom, Ljubljana}} Narodni dom je monumentalna palača z neorenesančno fasado, zgrajena konec 19. stoletja ob promenadi med mestnim jedrom in [[Park Tivoli, Ljubljana|parkom Tivoli]]. Zaradi prostorske stiske je bil leta 1993 severno od nje zgrajen prizidek, kamor so preselili del zbirk, zgradbi je kasneje povezal vmesni trakt. Sam Narodni dom je bil med leti 2012 in 2016 v celoti prenovljen. Po obnovi obsega 12 670 m² tlorisnih površin, od tega jih je 3955 m² namenjenih razstavni dejavnosti. [[Slika:Stalna zbirka Narodne galerije 1933.jpg|sličica|Stalna zbirka Narodne galerije leta 1933]] == Stalna razstava == Stalna zbirka obsega predvsem slovensko in umetnostno gradivo evropskih slikarskih šol od 12. do 20. stoletja, to so glede na vrsto: * zbirka [[tabelna slika|tabelnih slik]] in slik na [[slikarsko platno|platnu]], * zbirke [[kip]]ov, * zbirke del na [[papir]]ju, * zbirke [[fotografski dokument|fotografskih dokumentov]] premične umetnostne dediščine, * specialne zbirke (dokumentarno gradivo, povezano z zbirkami). Galerija prikazuje stalno umetniško razstavo od obdobja [[Srednji vek|srednjega veka]] do zgodnjega [[20. stoletje|20. stoletja]]. V osrednjem steklenem delu galerije je po restavraciji leta 2006 razstavljen tudi originalni baročni [[Robbov vodnjak]]. '''Slike''' <gallery> Image:Jezus pred Pilatom (alt).jpg|Neznani avtor: [[Vlad III. Drakula]] kot [[Poncij Pilat]] obsoja Jezusa (15. stoletje) Image:Pietro Liberi - Antični prizor.jpg|[[Pietro Liberi]]: ''Antični prizor'' (17. stoletje) Image:TomincJozef-avtoportret.JPG|[[Jožef Tominc]]: ''[[Avtoportret]]'' (1830.) Image:Künl - Ribji trg NGS2024.jpg|[[Pavel Künl]]: ''Ribji trg v Ljubljani'', 1847 Image:JurijSubic-Pred lovom.jpg|[[Jurij Šubic]]: ''Pred lovom'' (19. stoletje) Image:Ivana Kobilca - Kofetarica.jpg|[[Ivana Kobilca]]: ''Kofetarca'', (19. stoletje) Image:Ivan Grohar - Sejalec.jpg|[[Ivan Grohar]]: ''[[Sejalec]]'' (1907) </gallery> '''Skulpture''' <gallery> Image:Passion of Jesus (sculpture "Crucifixion of Jesus" observing "Virgin Mary cradling the dead body of Jesus").jpg|[[Jezusovo trpljenje]], skulpturi (14. in 15. vek) Image:Venus de Milo (replica, Slovenian National Gallery).jpg|[[Miloška Venera]] (kopija) Image:Franz Joseph I (bust).jpg|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] Miltiades (Roman replica).jpg|[[Miltiad]] (rimska kopija) </gallery> Znani slovenski in evropski umetniki, ki so razstavljali v galeriji, so med drugim tudi: {{stolpci|2| *[[Anton Ažbe]] *[[Giovanni Baglione]] *[[Franc Bernekar]] *[[Renato Birolli]] *[[Massimo Campigli]] *[[Giovanni Andrea Carlone]] *[[Anton Cebej]] *[[Ladislao de Gauss]] *[[Lojze Dolinar]] *[[Frans Francken II]] *[[Friedrich Gauermann]] *[[Ivan Grohar]] *[[Rihard Jakopič]] *[[Matija Jama]] *[[Abraham Janssens]] *[[Jacob Jordaens]] | width="320px" | *[[Jean Jouvenet]] *[[Ivana Kobilca]] *[[Matevž Langus]] *[[Filipp Malyavin]] *[[Jožef Petkovšek]] *[[Jacob Pynas]] *[[Gerard Seghers]] *[[Matej Sternen]] *[[Janez Šubic]] *[[Jurij Šubic]] *[[Jožef Tominc]] *[[Ivan Vavpotič]] *[[Élisabeth-Louise Vigée-Le Brun]] *[[Cornelis de Wael]] *[[Ivan Zajec]] }} Največjo zbirko lilkovnih del slovenskih avtorjev [[20. stoletje|20. stoletja]] hrani bližnja [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Ministrstvo za kulturo RS. »''Nacionalni muzeji Slovenije''«. Ljubljana: 2004 * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|National Gallery of Slovenia}} * [http://www.ng-slo.si/ Uradna spletna stran * [http://www.ng-slo.si/si/files/default/ONG/PRENOVA-ND/prenova_ng_gradivo_za_novinarje_-_kratko.pdf Prenova ND, gradivo za novinarje] {{Ljubljana}} [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Galerije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1918]] {{normativna kontrola}} d6elre565ckvqz5xv4cbl4mjdltlkqg 5735694 5735686 2022-08-17T12:55:43Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/193.2.38.136|193.2.38.136]] ([[User talk:193.2.38.136|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09|A09]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Narodna galerija Slovenije | logo = | native_name = | native_name_lang = | image = Narodna galerija (19637747294).jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = {{coord|46|3|13|N|14|30|0|E|display=title}} | map_size = | map_caption = | architect = | established = | location = | type = muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = | president = | curator = | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = }} [[Slika:Narodna galerija (20072394990).jpg|sličica|Povezovalni trakt z glavnim vhodom v galerijo]] [[Slika:Glavno stopnišče Narodne galerije 1933.jpg|sličica|Glavno stopnišče galerije leta 1933]] [[Slika:Staircase National Gallery of Slovenia.jpg|sličica|Glavno stopnišče galerije danes]] '''Narodna galerija Slovenije''' je osrednji [[muzej]] umetnosti starejših [[likovno delo|likovnih del]] umetnosti v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Ustanovljena je bila leta 1918. Je javni zavod.<ref>(Uradni list RS, št. 8/2004), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 31/2009), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 80/2016);</ref> Je kulturna, znanstvena in raziskovalna ustanova, ki preučuje, zbira, hrani ter s pomočjo razstavljanja in interpretacije umetnin posreduje javnosti zgodovino umetnostne ustvarjalnosti, naročništva in recepcije celotnega slovenskega kulturnega prostora. Svoje prostore ima v stavbi [[Narodni dom, Ljubljana|ljubljanskega Narodnega doma]] na [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevi cesti]] in novem prizidku, na naslovu Puharjeva 9 v Ljubljani. Leta 1993 je bila palača Narodni dom razglašena za kulturni spomenik. == Zgodovina == Septembra leta 1869, po Vižmarskem taboru, se je skupina slovenskih rodoljubov zavezala, da bodo zgradili Slovenski dom. V ta namen so nabirali prostovoljne prispevke ter prirejali veselice. Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Del prostorov je prevzelo leta 1919, potem ko je eno leto razstavljalo umetnine v [[Kresija, Ljubljana|ljubljanski Kresiji]]. V prostore Narodnega doma, kot se je kasneje poimenoval, se je Narodna galerija preselila leta 1928. Prvo razstavo slovenskih avtorjev so odprli leta 1928, dokončno pa so jo uredili leta 1933. Leta 1945 je poslopje Narodnega doma postalo samo last Narodne galerije, ki je bila leta 1946 razglašena za državno ustanovo. V zgradbi je več let gostoval tudi Zavod za spomeniško varstvo, telovadno društvo Partizan pa je ostalo do leta 2010. == Poslopje == {{glavni|Narodni dom, Ljubljana}} Narodni dom je monumentalna palača z neorenesančno fasado, zgrajena konec 19. stoletja ob promenadi med mestnim jedrom in [[Park Tivoli, Ljubljana|parkom Tivoli]]. Zaradi prostorske stiske je bil leta 1993 severno od nje zgrajen prizidek, kamor so preselili del zbirk, zgradbi je kasneje povezal vmesni trakt. Sam Narodni dom je bil med leti 2012 in 2016 v celoti prenovljen. Po obnovi obsega 12 670 m² tlorisnih površin, od tega jih je 3955 m² namenjenih razstavni dejavnosti. [[Slika:Stalna zbirka Narodne galerije 1933.jpg|sličica|Stalna zbirka Narodne galerije leta 1933]] == Stalna razstava == Stalna zbirka obsega predvsem slovensko in umetnostno gradivo evropskih slikarskih šol od 12. do 20. stoletja, to so glede na vrsto: * zbirka [[tabelna slika|tabelnih slik]] in slik na [[slikarsko platno|platnu]], * zbirke [[kip]]ov, * zbirke del na [[papir]]ju, * zbirke [[fotografski dokument|fotografskih dokumentov]] premične umetnostne dediščine, * specialne zbirke (dokumentarno gradivo, povezano z zbirkami). Galerija prikazuje stalno umetniško razstavo od obdobja [[Srednji vek|srednjega veka]] do zgodnjega [[20. stoletje|20. stoletja]]. V osrednjem steklenem delu galerije je po restavraciji leta 2006 razstavljen tudi originalni baročni [[Robbov vodnjak]]. '''Slike''' <gallery> Image:Jezus pred Pilatom (alt).jpg|Neznani avtor: [[Vlad III. Drakula]] kot [[Poncij Pilat]] obsoja Jezusa (15. stoletje) Image:Pietro Liberi - Antični prizor.jpg|[[Pietro Liberi]]: ''Antični prizor'' (17. stoletje) Image:TomincJozef-avtoportret.JPG|[[Jožef Tominc]]: ''[[Avtoportret]]'' (1830.) Image:Künl - Ribji trg NGS2024.jpg|[[Pavel Künl]]: ''Ribji trg v Ljubljani'', 1847 Image:JurijSubic-Pred lovom.jpg|[[Jurij Šubic]]: ''Pred lovom'' (19. stoletje) Image:Ivana Kobilca - Kofetarica.jpg|[[Ivana Kobilca]]: ''Kofetarca'', (19. stoletje) Image:Ivan Grohar - Sejalec.jpg|[[Ivan Grohar]]: ''[[Sejalec]]'' (1907) </gallery> '''Skulpture''' <gallery> Image:Passion of Jesus (sculpture "Crucifixion of Jesus" observing "Virgin Mary cradling the dead body of Jesus").jpg|[[Jezusovo trpljenje]], skulpturi (14. in 15. vek) Image:Venus de Milo (replica, Slovenian National Gallery).jpg|[[Miloška Venera]] (kopija) Image:Franz Joseph I (bust).jpg|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] Miltiades (Roman replica).jpg|[[Miltiad]] (rimska kopija) </gallery> Znani slovenski in evropski umetniki, ki so razstavljali v galeriji, so med drugim tudi: {{stolpci|2| *[[Anton Ažbe]] *[[Giovanni Baglione]] *[[Franc Bernekar]] *[[Renato Birolli]] *[[Massimo Campigli]] *[[Giovanni Andrea Carlone]] *[[Anton Cebej]] *[[Ladislao de Gauss]] *[[Lojze Dolinar]] *[[Frans Francken II]] *[[Friedrich Gauermann]] *[[Ivan Grohar]] *[[Rihard Jakopič]] *[[Matija Jama]] *[[Abraham Janssens]] *[[Jacob Jordaens]] | width="320px" | *[[Jean Jouvenet]] *[[Ivana Kobilca]] *[[Matevž Langus]] *[[Filipp Malyavin]] *[[Jožef Petkovšek]] *[[Jacob Pynas]] *[[Gerard Seghers]] *[[Matej Sternen]] *[[Janez Šubic]] *[[Jurij Šubic]] *[[Jožef Tominc]] *[[Ivan Vavpotič]] *[[Élisabeth-Louise Vigée-Le Brun]] *[[Cornelis de Wael]] *[[Ivan Zajec]] }} Največjo zbirko lilkovnih del slovenskih avtorjev [[20. stoletje|20. stoletja]] hrani bližnja [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Ministrstvo za kulturo RS. »''Nacionalni muzeji Slovenije''«. Ljubljana: 2004 * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|National Gallery of Slovenia}} * [http://www.ng-slo.si/ Uradna spletna stran * [http://www.ng-slo.si/si/files/default/ONG/PRENOVA-ND/prenova_ng_gradivo_za_novinarje_-_kratko.pdf Prenova ND, gradivo za novinarje] {{Ljubljana}} [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Galerije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1918]] {{normativna kontrola}} 1pt4wcpzmbjnt4896nhxt5jixqekhj0 5735707 5735694 2022-08-17T13:09:23Z 188.230.154.77 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Narodna galerija Slovenije | logo = | native_name = | native_name_lang = | image = Narodna galerija (19637747294).jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = {{coord|46|3|13|N|14|30|0|E|display=title}} | map_size = | map_caption = | architect = | established = | location = | type = muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = | president = | curator = | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = }} [[Slika:Narodna galerija (20072394990).jpg|sličica|Povezovalni trakt z glavnim vhodom v galerijo]] [[Slika:Glavno stopnišče Narodne galerije 1933.jpg|sličica|Glavno stopnišče galerije leta 1933]] [[Slika:Staircase National Gallery of Slovenia.jpg|sličica|Glavno stopnišče galerije danes]] '''Narodna galerija Slovenije''' je osrednji [[muzej]] umetnosti starejših [[likovno delo|likovnih del]] umetnosti v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Ustanovljena je bila leta 1918. Je javni zavod.<ref>(Uradni list RS, št. 8/2004), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 31/2009), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 80/2016);</ref> Je kulturna, znanstvena in raziskovalna ustanova, ki preučuje, zbira, hrani ter s pomočjo razstavljanja in interpretacije umetnin posreduje javnosti zgodovino umetnostne ustvarjalnosti, naročništva in recepcije celotnega slovenskega kulturnega prostora. Svoje prostore ima v stavbi [[Narodni dom, Ljubljana|ljubljanskega Narodnega doma]] na [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevi cesti]] in novem prizidku, na naslovu Puharjeva 9 v Ljubljani. Leta 1993 je bila palača Narodni dom razglašena za kulturni spomenik. TAMARA JE KUL. == Zgodovina == Septembra leta 1869, po Vižmarskem taboru, se je skupina slovenskih rodoljubov zavezala, da bodo zgradili Slovenski dom. V ta namen so nabirali prostovoljne prispevke ter prirejali veselice. Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Del prostorov je prevzelo leta 1919, potem ko je eno leto razstavljalo umetnine v [[Kresija, Ljubljana|ljubljanski Kresiji]]. V prostore Narodnega doma, kot se je kasneje poimenoval, se je Narodna galerija preselila leta 1928. Prvo razstavo slovenskih avtorjev so odprli leta 1928, dokončno pa so jo uredili leta 1933. Leta 1945 je poslopje Narodnega doma postalo samo last Narodne galerije, ki je bila leta 1946 razglašena za državno ustanovo. V zgradbi je več let gostoval tudi Zavod za spomeniško varstvo, telovadno društvo Partizan pa je ostalo do leta 2010. == Poslopje == {{glavni|Narodni dom, Ljubljana}} Narodni dom je monumentalna palača z neorenesančno fasado, zgrajena konec 19. stoletja ob promenadi med mestnim jedrom in [[Park Tivoli, Ljubljana|parkom Tivoli]]. Zaradi prostorske stiske je bil leta 1993 severno od nje zgrajen prizidek, kamor so preselili del zbirk, zgradbi je kasneje povezal vmesni trakt. Sam Narodni dom je bil med leti 2012 in 2016 v celoti prenovljen. Po obnovi obsega 12 670 m² tlorisnih površin, od tega jih je 3955 m² namenjenih razstavni dejavnosti. [[Slika:Stalna zbirka Narodne galerije 1933.jpg|sličica|Stalna zbirka Narodne galerije leta 1933]] == Stalna razstava == Stalna zbirka obsega predvsem slovensko in umetnostno gradivo evropskih slikarskih šol od 12. do 20. stoletja, to so glede na vrsto: * zbirka [[tabelna slika|tabelnih slik]] in slik na [[slikarsko platno|platnu]], * zbirke [[kip]]ov, * zbirke del na [[papir]]ju, * zbirke [[fotografski dokument|fotografskih dokumentov]] premične umetnostne dediščine, * specialne zbirke (dokumentarno gradivo, povezano z zbirkami). Galerija prikazuje stalno umetniško razstavo od obdobja [[Srednji vek|srednjega veka]] do zgodnjega [[20. stoletje|20. stoletja]]. V osrednjem steklenem delu galerije je po restavraciji leta 2006 razstavljen tudi originalni baročni [[Robbov vodnjak]]. '''Slike''' <gallery> Image:Jezus pred Pilatom (alt).jpg|Neznani avtor: [[Vlad III. Drakula]] kot [[Poncij Pilat]] obsoja Jezusa (15. stoletje) Image:Pietro Liberi - Antični prizor.jpg|[[Pietro Liberi]]: ''Antični prizor'' (17. stoletje) Image:TomincJozef-avtoportret.JPG|[[Jožef Tominc]]: ''[[Avtoportret]]'' (1830.) Image:Künl - Ribji trg NGS2024.jpg|[[Pavel Künl]]: ''Ribji trg v Ljubljani'', 1847 Image:JurijSubic-Pred lovom.jpg|[[Jurij Šubic]]: ''Pred lovom'' (19. stoletje) Image:Ivana Kobilca - Kofetarica.jpg|[[Ivana Kobilca]]: ''Kofetarca'', (19. stoletje) Image:Ivan Grohar - Sejalec.jpg|[[Ivan Grohar]]: ''[[Sejalec]]'' (1907) </gallery> '''Skulpture''' <gallery> Image:Passion of Jesus (sculpture "Crucifixion of Jesus" observing "Virgin Mary cradling the dead body of Jesus").jpg|[[Jezusovo trpljenje]], skulpturi (14. in 15. vek) Image:Venus de Milo (replica, Slovenian National Gallery).jpg|[[Miloška Venera]] (kopija) Image:Franz Joseph I (bust).jpg|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] Miltiades (Roman replica).jpg|[[Miltiad]] (rimska kopija) </gallery> Znani slovenski in evropski umetniki, ki so razstavljali v galeriji, so med drugim tudi: {{stolpci|2| *[[Anton Ažbe]] *[[Giovanni Baglione]] *[[Franc Bernekar]] *[[Renato Birolli]] *[[Massimo Campigli]] *[[Giovanni Andrea Carlone]] *[[Anton Cebej]] *[[Ladislao de Gauss]] *[[Lojze Dolinar]] *[[Frans Francken II]] *[[Friedrich Gauermann]] *[[Ivan Grohar]] *[[Rihard Jakopič]] *[[Matija Jama]] *[[Abraham Janssens]] *[[Jacob Jordaens]] | width="320px" | *[[Jean Jouvenet]] *[[Ivana Kobilca]] *[[Matevž Langus]] *[[Filipp Malyavin]] *[[Jožef Petkovšek]] *[[Jacob Pynas]] *[[Gerard Seghers]] *[[Matej Sternen]] *[[Janez Šubic]] *[[Jurij Šubic]] *[[Jožef Tominc]] *[[Ivan Vavpotič]] *[[Élisabeth-Louise Vigée-Le Brun]] *[[Cornelis de Wael]] *[[Ivan Zajec]] }} Največjo zbirko lilkovnih del slovenskih avtorjev [[20. stoletje|20. stoletja]] hrani bližnja [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Ministrstvo za kulturo RS. »''Nacionalni muzeji Slovenije''«. Ljubljana: 2004 * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|National Gallery of Slovenia}} * [http://www.ng-slo.si/ Uradna spletna stran * [http://www.ng-slo.si/si/files/default/ONG/PRENOVA-ND/prenova_ng_gradivo_za_novinarje_-_kratko.pdf Prenova ND, gradivo za novinarje] {{Ljubljana}} [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Galerije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1918]] {{normativna kontrola}} prpxad90iiph230eeifod58vbeox1d5 5735710 5735707 2022-08-17T13:11:23Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/188.230.154.77|188.230.154.77]] ([[User talk:188.230.154.77|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09|A09]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Narodna galerija Slovenije | logo = | native_name = | native_name_lang = | image = Narodna galerija (19637747294).jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = {{coord|46|3|13|N|14|30|0|E|display=title}} | map_size = | map_caption = | architect = | established = | location = | type = muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = | president = | curator = | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = }} [[Slika:Narodna galerija (20072394990).jpg|sličica|Povezovalni trakt z glavnim vhodom v galerijo]] [[Slika:Glavno stopnišče Narodne galerije 1933.jpg|sličica|Glavno stopnišče galerije leta 1933]] [[Slika:Staircase National Gallery of Slovenia.jpg|sličica|Glavno stopnišče galerije danes]] '''Narodna galerija Slovenije''' je osrednji [[muzej]] umetnosti starejših [[likovno delo|likovnih del]] umetnosti v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Ustanovljena je bila leta 1918. Je javni zavod.<ref>(Uradni list RS, št. 8/2004), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 31/2009), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 80/2016);</ref> Je kulturna, znanstvena in raziskovalna ustanova, ki preučuje, zbira, hrani ter s pomočjo razstavljanja in interpretacije umetnin posreduje javnosti zgodovino umetnostne ustvarjalnosti, naročništva in recepcije celotnega slovenskega kulturnega prostora. Svoje prostore ima v stavbi [[Narodni dom, Ljubljana|ljubljanskega Narodnega doma]] na [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevi cesti]] in novem prizidku, na naslovu Puharjeva 9 v Ljubljani. Leta 1993 je bila palača Narodni dom razglašena za kulturni spomenik. == Zgodovina == Septembra leta 1869, po Vižmarskem taboru, se je skupina slovenskih rodoljubov zavezala, da bodo zgradili Slovenski dom. V ta namen so nabirali prostovoljne prispevke ter prirejali veselice. Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Del prostorov je prevzelo leta 1919, potem ko je eno leto razstavljalo umetnine v [[Kresija, Ljubljana|ljubljanski Kresiji]]. V prostore Narodnega doma, kot se je kasneje poimenoval, se je Narodna galerija preselila leta 1928. Prvo razstavo slovenskih avtorjev so odprli leta 1928, dokončno pa so jo uredili leta 1933. Leta 1945 je poslopje Narodnega doma postalo samo last Narodne galerije, ki je bila leta 1946 razglašena za državno ustanovo. V zgradbi je več let gostoval tudi Zavod za spomeniško varstvo, telovadno društvo Partizan pa je ostalo do leta 2010. == Poslopje == {{glavni|Narodni dom, Ljubljana}} Narodni dom je monumentalna palača z neorenesančno fasado, zgrajena konec 19. stoletja ob promenadi med mestnim jedrom in [[Park Tivoli, Ljubljana|parkom Tivoli]]. Zaradi prostorske stiske je bil leta 1993 severno od nje zgrajen prizidek, kamor so preselili del zbirk, zgradbi je kasneje povezal vmesni trakt. Sam Narodni dom je bil med leti 2012 in 2016 v celoti prenovljen. Po obnovi obsega 12 670 m² tlorisnih površin, od tega jih je 3955 m² namenjenih razstavni dejavnosti. [[Slika:Stalna zbirka Narodne galerije 1933.jpg|sličica|Stalna zbirka Narodne galerije leta 1933]] == Stalna razstava == Stalna zbirka obsega predvsem slovensko in umetnostno gradivo evropskih slikarskih šol od 12. do 20. stoletja, to so glede na vrsto: * zbirka [[tabelna slika|tabelnih slik]] in slik na [[slikarsko platno|platnu]], * zbirke [[kip]]ov, * zbirke del na [[papir]]ju, * zbirke [[fotografski dokument|fotografskih dokumentov]] premične umetnostne dediščine, * specialne zbirke (dokumentarno gradivo, povezano z zbirkami). Galerija prikazuje stalno umetniško razstavo od obdobja [[Srednji vek|srednjega veka]] do zgodnjega [[20. stoletje|20. stoletja]]. V osrednjem steklenem delu galerije je po restavraciji leta 2006 razstavljen tudi originalni baročni [[Robbov vodnjak]]. '''Slike''' <gallery> Image:Jezus pred Pilatom (alt).jpg|Neznani avtor: [[Vlad III. Drakula]] kot [[Poncij Pilat]] obsoja Jezusa (15. stoletje) Image:Pietro Liberi - Antični prizor.jpg|[[Pietro Liberi]]: ''Antični prizor'' (17. stoletje) Image:TomincJozef-avtoportret.JPG|[[Jožef Tominc]]: ''[[Avtoportret]]'' (1830.) Image:Künl - Ribji trg NGS2024.jpg|[[Pavel Künl]]: ''Ribji trg v Ljubljani'', 1847 Image:JurijSubic-Pred lovom.jpg|[[Jurij Šubic]]: ''Pred lovom'' (19. stoletje) Image:Ivana Kobilca - Kofetarica.jpg|[[Ivana Kobilca]]: ''Kofetarca'', (19. stoletje) Image:Ivan Grohar - Sejalec.jpg|[[Ivan Grohar]]: ''[[Sejalec]]'' (1907) </gallery> '''Skulpture''' <gallery> Image:Passion of Jesus (sculpture "Crucifixion of Jesus" observing "Virgin Mary cradling the dead body of Jesus").jpg|[[Jezusovo trpljenje]], skulpturi (14. in 15. vek) Image:Venus de Milo (replica, Slovenian National Gallery).jpg|[[Miloška Venera]] (kopija) Image:Franz Joseph I (bust).jpg|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] Miltiades (Roman replica).jpg|[[Miltiad]] (rimska kopija) </gallery> Znani slovenski in evropski umetniki, ki so razstavljali v galeriji, so med drugim tudi: {{stolpci|2| *[[Anton Ažbe]] *[[Giovanni Baglione]] *[[Franc Bernekar]] *[[Renato Birolli]] *[[Massimo Campigli]] *[[Giovanni Andrea Carlone]] *[[Anton Cebej]] *[[Ladislao de Gauss]] *[[Lojze Dolinar]] *[[Frans Francken II]] *[[Friedrich Gauermann]] *[[Ivan Grohar]] *[[Rihard Jakopič]] *[[Matija Jama]] *[[Abraham Janssens]] *[[Jacob Jordaens]] | width="320px" | *[[Jean Jouvenet]] *[[Ivana Kobilca]] *[[Matevž Langus]] *[[Filipp Malyavin]] *[[Jožef Petkovšek]] *[[Jacob Pynas]] *[[Gerard Seghers]] *[[Matej Sternen]] *[[Janez Šubic]] *[[Jurij Šubic]] *[[Jožef Tominc]] *[[Ivan Vavpotič]] *[[Élisabeth-Louise Vigée-Le Brun]] *[[Cornelis de Wael]] *[[Ivan Zajec]] }} Največjo zbirko lilkovnih del slovenskih avtorjev [[20. stoletje|20. stoletja]] hrani bližnja [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Ministrstvo za kulturo RS. »''Nacionalni muzeji Slovenije''«. Ljubljana: 2004 * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|National Gallery of Slovenia}} * [http://www.ng-slo.si/ Uradna spletna stran * [http://www.ng-slo.si/si/files/default/ONG/PRENOVA-ND/prenova_ng_gradivo_za_novinarje_-_kratko.pdf Prenova ND, gradivo za novinarje] {{Ljubljana}} [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Galerije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1918]] {{normativna kontrola}} 1pt4wcpzmbjnt4896nhxt5jixqekhj0 0 81195 5735966 5567055 2022-08-17T21:48:54Z Cjajnik 194448 /* Literatura */ korekcija zatipkanega mesta wikitext text/x-wiki [[File:Nike of Samothrake Louvre Ma2369 n4.jpg|right|thumb|300px|Samotraška Nike velja za eno največjih mojstrovin helenistične umetnosti]] '''Helenizem''' je bilo [[Grčija|grško]] in [[Sredozemlje|sredozemsko]] zgodovinsko obdobje od smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 323 pr. n. št. (konec [[Klasična Grčija|klasične dobe]]) do priključitve Egipta kot zadnje helenistične države [[Rimski imperij|rimskemu imperiju]] leta 30 pr. n. št.<ref>[http://www.metmuseum.org/toah/hd/haht/hd_haht.htm Art of the Hellenistic Age and the Hellenistic Tradition.] Heilbrunn Timeline of Art History, Metropolitan Museum of Art, 2013. Retrieved 27 May 2013. [http://www.webcitation.org/6GvcpwZo8?url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/haht/hd_haht.htm Archived here.]</ref><ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/260307/Hellenistic-Age Hellenistic Age.] Encyclopædia Britannica, 2013. Retrieved 27 May 2013. [http://www.webcitation.org/6GvcO95wv?url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/260307/Hellenistic-Age Archived here.]</ref> Helenizem je politično najbolj zaznamoval razpad [[Makedonski imperij|makedonskega imperija]] na več držav [[Diadohi|diadohov]], Aleksandrovih naslednikov, ki so se med sabo nenehno spopadale. Sčasoma so se izoblikovale tri stabilne helenistične sile: [[Ptolemajsko kraljestvo]] v [[Egipt]]u, [[Selevkidsko cesarstvo]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem]] in [[Srednji vzhod|Srednjem Vzhodu]] ter [[Makedonsko kraljestvo]] pod [[Antigonidi]] v matični Grčiji. Medtem ko je bil prej ves grški svet razdrobljen na mestne države ([[polis]]), so zdaj prevladovale velike države, ki so jih vodile dinastije [[Despotizem|despotov]]. Grki so novo pridobljena območja množično kolonizirali.<ref>[http://mars.wnec.edu/~grempel/courses/wc1/lectures/10hellenism.html Professor Gerhard Rempel, ''Hellenistic Civilization'' (Western New England College)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080705195541/http://mars.wnec.edu/~grempel/courses/wc1/lectures/10hellenism.html|date=2008-07-05}}.</ref><ref name="wilcken">Ulrich Wilcken, ''Griechische Geschichte im Rahmen der Altertumsgeschichte''.</ref> S tem se je v helenizmu grška kultura razširila vse do [[Indija|Indije]]. Vpliv avtohtonih kultur na grško je bil še posebej izrazit na verskem področju, kjer so Grki prevzemali orientalska božanstva (med drugimi [[Serapis]]a).<ref>Green, p. xvii.</ref> Na [[Atiška grščina|atiški grščini]] temelječe narečje ''[[koine]]'' (grško "skupno") je v helenističnem svetu postalo ''[[lingua franca]]''. Doseženi so bili napredki na raznovrstnih umetniških in znanstvenih področjih. V književnosti so imeli velik vpliv [[neoteriki]], [[nova grška komedija]] in pa [[Septuaginta]], najstarejši grški prevod [[Stara zaveza|Stare zaveze]]. Pojavili sta se dve zelo pomembni filozofski smeri, [[stoicizem]] in [[epikurejstvo]]. Med najpomembnejšimi helenističnimi znanstveniki sta bila matematik [[Evklid]] in vseved [[Arhimed]].[[File:Yale Art Gallery, First Floor.jpg|thumb|Helenistično obdobje: kip Dioniza iz umetniške antične zbirke na Yalu]] Ok. 238 pr. n. št. so selevkidski [[Iran]] trajno osvojili [[Parti]]. V 2. st. pr. n. št. so v grški svet pričeli posegati Rimljani in ga do konca 1. st. pr. n. št. v celoti osvojili. Kljub političnemu zatonu helenistične civilizacije je njen kulturni razvoj nemoteno potekal naprej vse do [[Širjenje krščanstva|prevlade krščanstva]] v 4. st. n. št., oziroma v nekaterih ozirih celo do [[Rašidunski kalifat|arabske osvojitve]] (632-661). == Etimologija == Beseda naj bi izvirala iz nemškega izraza ''hellenistisch'', iz starogrškega Ἑλληνιστής (''Hellēnistḗs'', 'tisti, ki uporablja grški jezik'), od Ἑλλάς (''Hellás'', 'Grčija'); kot "helenist" + "ic". {{multiple image| align = left | direction = horizontal | header = | header_align = left/right/center | footer =Leva podoba: volnena stenska ''Sampulska tapiserija'' iz okrožja Lop, Xinjiang na Kitajskem, prikazuje verjetno grškega vojaka iz grško-baktrijskega kraljestva (250–125 pr. n. št.), z modrimi očmi, ki ima kopje in nosi naglavni trak; nad njim je kentaver iz grške mitologije, skupen motiv helenistične umetnosti. Desna podoba: poslikana glina in alabastrna glava zoroastrskega duhovnika, ki nosi značilno baktrijsko pokrivalo, Takhti-Sangin, Tadžikistan, 3.–2. stoletje pr. n. št. | footer_align = left | image1 = UrumqiWarrior.jpg | width1 = 110 | caption1 = | image2 = BactrianZoroastrian.jpg | width2 = 180| caption2 = }} Beseda helenističen je sodoben izraz in koncept iz 19. stoletja; ideja o helenističnem obdobju v antični Grčiji ni obstajala. Čeprav so bile besede, povezane v obliki ali pomenu, npr. ''helenist'' (starogrško Ἑλληνιστής, ''Hellēnistēs''), potrjene že od antičnih časov<ref name=HellenistesLSJ>{{LSJ|*(ellhnisth/s|Ἑλληνιστής|ref}}.</ref>, se je sredi 19. stoletja Johann Gustav Droysen v svojem klasičnem delu ''Geschichte des Hellenismus'' (Zgodovina helenizma) skliceval in opredelil obdobje, ko se je grška kultura razširila po negrškem svetu po Aleksandrovem osvajanju <ref name=DroysenHellenismus>{{cite book|title=Greek History: Hellenistic. Oxford Bibliographies Online Research Guide|first=Angelos|last=Angelos Chaniotis|url=https://books.google.com/books?id=fBrSQebTZekC&lpg=PP1&pg=PA8#v=onepage&q&f=false|page=8|publisher=Oxford University Press|year=2011|isbn=9780199805075}}</ref>. Po Droysnu so se helenistični in sorodni izrazi, npr. ''helenizem'', pogosto uporabljali v različnih kontekstih; opazna uporaba v ''Kultura in anarhija'' Matthewa Arnolda, kjer se helenizem uporablja v nasprotju s hebrejstvom.<ref name=MatthewArnold>{{cite book|title=Culture and Anarchy|first1=Matthew|last1=Arnold|author1-link=|chapter=Chapter IV|page=143|year=1869|publisher=Smith, Elder & Co.|chapter-url=https://books.google.com/books?id=xD5AAAAAYAAJ&pg=PA143}} {{cite book|title=Culture and Anarchy|first1=Matthew|last1=Arnold|author1-link=|first2=Jane (editor)|last2=Garnett|chapter=Chapter IV|page=96|year=2006|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-280511-9}}</ref> Glavni problem izraza ''helenističen'' je v njegovi udobnosti, saj širjenje grške kulture ni bil splošen pojav, ki ga pojem implicira. Na nekaterih območjih osvojenega sveta je bil grški vpliv večji. Izraz helenističen tudi pomeni, da so bili grški prebivalci večinski na območjih, na katerih so se naselili, vendar so bili v mnogih primerih grški naseljenci dejansko manjšina med domačim prebivalstvom. Grško prebivalstvo in avtohtono prebivalstvo se nista vedno mešali; Grki so se priselili in prinesli svojo kulturo, vendar se povezave niso vedno pojavljale. "Helenističen" se razlikuje od "helenski", ker prvi zajema celotno področje neposrednega grškega vpliva, medtem ko se slednja beseda nanaša na samo Grčijo. == Viri == Čeprav je nekaj fragmentov, ni popolnega ohranjenega zgodovinskega dela, ki bi datiralo v stoletje po Aleksandrovi smrti. Dela glavnih helenističnih zgodovinarjev Hieronima iz Kardije (ki je delal pod Aleksandrom, Antigonom I. in drugimi nasledniki), Durisa s Samosa in Filarha, ki so jih uporabljali ohranjeni viri, so se izgubila.<ref name="Walbank">F.W. Walbank et al. THE CAMBRIDGE ANCIENT HISTORY, SECOND EDITION, VOLUME VII, PART I: The Hellenistic World, p. 1.</ref> Najzgodnejši in najverodostojnejši ohranjeni vir helenističnega obdobja je Zgodovina [[Polibij]]a iz Megalopolisa (200–118), državnika [[Ahajska zveza|Ahajske zveze]] do 168 pr. n. št., ko je bil prisiljen iti v Rim kot talec. Njegova ''Zgodovina'' je sčasoma narasla na 40 knjig, ki so zajemale zgodovino od leta 220 do 167 pr. n. št. Najpomembnejši vir po Polibiju je bil [[Diodor Sicilski]], ki je pisal svoje delo z naslovom ''Knjižnica'' (''Bibliotheca historica'') med letoma 60 in 30 pr. n. št. in ponovil pomembne zgodnejše vire, kot je Hieronim, vendar se je po bitki pri Ipsu (301) razblinilo poročilo o helenističnem obdobju. Še en pomemben vir, povezan z vprašanji osebnega značaja in morale, je [[Plutarh]]ovo delo ''Vzporedni življenjepisi'' (približno 50–okoli 120), ki opisuje zgodovino pomembnih helenističnih osebnosti. [[Apijan]] iz Aleksandrije (pozno 1. stoletje n. št.–pred 165) je napisal ''Rimsko zgodovino'', ki vključuje podatke o nekaterih helenističnih kraljestvih. Drugi viri so delo zgodovinarja [[Justin]]a (Mark Junijan Justin) (2. stoletje), povzetek ''Filipove zgodovine'' (''Historiae Philipicae'') [[Pompej Trog|Pompeja Troga]], [[Arijan]]ovo delo ''Aleksandrov pohod'', povzetek [[Fotij I.|Fotija I.]] iz Konstantinopla. Manjši dodatni viri so dela Kurtija Rufa, Pavzanija, [[Plinij starejši|Plinija starejšega]] in bizantinska enciklopedija [[Suda]]. V filozofiji je glavni vir delo [[Diogen Laertski|Diogena Laertskega]] ''Življenje in misli znamenitih filozofov''. == Ozadje == [[Image:Napoli BW 2013-05-16 16-24-01.jpg|right|thumb|Aleksander se bori s perzijskim kraljem Darejem III., mozaik, Državni arheološki muzej v Neaplju]] Stara antična Grčija je bila tradicionalno groba zbirka močno neodvisnih mestnih držav. Po [[peloponeška vojna|peloponeški vojni]] (431–404 pr. n. št.) je Grčija padla pod [[Špartanska hegemonija|špartansko hegemonijo]], v kateri je bila [[Antična Šparta|Šparta]] najpomembnejša, vendar ne vsestranska. Špartansko hegemonijo je nasledila Tebanska po bitki pri Levktri (371 pr. n. št.), toda po bitki pri Matineji (362 pr. n. št.) je bila vsa Grčija tako oslabljena, da nobena država ne bi mogla uveljavljati prevladujočega položaja. V tem kontekstu se je začel vzpon [[Antična Makedonija|Makedonije]] pod kraljem [[Filip II. Makedonski|Filipom II. Makedonskim]], ki je bila na obrobju grškega sveta. Čeprav je kraljevska družina zahtevala grški izvor, so Makedonci sami gledali zviška na polbarbarske preostale Grke. Makedonci so imeli razmeroma močno in centralizirano vlado in v primerjavi z večino grških držav neposredno nadzirali veliko območje. Filip II. je bil močan in ekspanzionističen kralj in je izkoristil vsako priložnost za širitev makedonskega ozemlja. Leta 352 pr. n. št. je pripojil [[Tesalija|Tesalijo]] in [[Magnezija (prefektura)|Magnezijo]]. Leta 338 pr. n. št. je Filip premagal kombinirano tebansko in atensko vojsko v [[Bitka pri Hajroneji|bitki pri Haroneji]] o desetletju nenavadnega spopada. Po tem je Filip ustanovil [[Korintska zveza|Korintsko zvezo]], s čimer je večino Grčije pridobil pod neposredno oblast. Izvoljen je bil kot ''hegemon'', načrtovana je bila akcija proti Ahemenidskemu cesarstvu. Vendar pa je bila ta kampanja v zgodnjih fazah ustavljena. [[File:MacedonEmpire.jpg|thumb|right|Aleksandrov imperij v obdobju največjega obsega]] Kot očetov naslednik je Aleksander sam prevzel perzijsko vojno. V desetletju bojevanj je Aleksander osvojil celotno perzijsko cesarstvo in strmoglavil perzijskega kralja Dareja III. Osvojene dežele so vključevale Malo Azijo, Asirijo, Levant, Egipt, Mezopotamijo, Medijo, Perzijo in dele sodobnega Afganistana, Pakistana in stepe v osrednji Aziji. Med leti nenehnih bojev je Aleksander umrl leta 323 pred našim štetjem. Po njegovi smrti so bila ogromna ozemlja, ki jih je Aleksander osvojil, v naslednjih dveh ali treh stoletjih pod močnim grškim vplivom (helenizacija), vse do vzhajajočega Rima na zahodu in [[Partsko cesarstvo|Partskega cesarstva]] na vzhodu. Ker sta se grška in levantska kultura mešali, se je začela razvijati hibridna helenistična kultura in vztrajala tudi, če je bila izolirana od glavnih središč grške kulture (na primer v grško-baktrijskem kraljestvu). Lahko trdimo, da bi se nekatere spremembe v makedonskem cesarstvu po Aleksandrovem osvajanju in med vladavino diadohov zgodile brez vpliva grške vladavine. Kot je omenil Peter Green, so bili številni dejavniki osvajanja združeni pod izrazom "helenistično obdobje". Posebna območja, ki jih je osvojila Aleksandrova invazijska vojska, vključno z Egiptom ter območji Male Azije in Mezopotamije, so se "prostovoljno" predala in gledala na Aleksandra bolj kot na osvoboditelja kot zmagovalca. Poleg tega bi velikemu delu osvojenega območja še naprej vladali diadohi, Aleksandrovi generali in nasledniki. Na začetku je bil celoten imperij razdeljen med njih; vendar so bila nekatera ozemlja sorazmerno hitro izgubljena ali pa so ostala nominalno pod makedonsko vlado. Po 200 letih so ostale le precej zmanjšane in precej degenerirane države do rimskega osvajanja Ptolemajskega Egipta. == Diadohi == [[File:Diadochi satraps babylon.png|thumb|250px| Razporeditev satrapij v makedonskem imperiju po naselitvi v Babilonu (323 pr. n. št.)]] Ko je umrl Aleksander Veliki (10. junija 323 pr. n. št.), je zapustil ogromen imperij, sestavljen iz mnogih avtonomnih ozemelj, ki so se imenovala [[satrapija|satrapije]]. Brez izbranega naslednika so med njegovimi generali nastali neposredni spori o tem, kdo naj bi bil kralj Makedonije. Ti generali so postali znani kot [[diadohi]] (grško Διάδοχοι, ''diadokhoi'', kar pomeni 'nasledniki'). [[Meleager (general)|Meleager]] in pehota sta podprla kandidaturo Aleksandrovega polbrata [[Filip III. Makedonski|Filipa Arhideja]], medtem ko je [[Perdikas]], poveljnik konjenikov, podprl čakanje na [[Roksana|Roksanino]] rojstvo Aleksandrovega otroka. Potem ko je pehota vpadla v Babilonsko palačo, je bil dogovorjen kompromis – Arhidej (kot Filip III.) bi moral postati kralj in bi skupaj vladal z Roksaninim otrokom ob predpostavki, da bo deček (kasneje je postal Aleksander IV.). Sam Perdikas bi postal regent (''epimeletes'') imperija in Meleager njegov poročnik. Kmalu pa je Perdikas umoril Meleagerja in druge vodje pehote ter prevzel popoln nadzor.<ref>Green, Peter (1990); Alexander to Actium, the historical evolution of the Hellenistic age. University of California Press. Pages 7-8.</ref> Generali, ki so podpirali Perdika, so bili nagrajeni z razdelitvijo Babilona tako, da so postali satrapi različnih delov imperija, vendar je bil Perdikov položaj negotov, kajti, kot piše Arijan, "vsi so sumili njega in on njih".<ref>Green (1990), page 9.</ref> Prva izmed [[Vojne diadohov|vojn diadohov]] je izbruhnila, ko se je Perdikas načrtoval omožiti Aleksandrovo sestro [[Kleopatra Makedonska|Kleopatro]] in začel dvomiti o vodstvu [[Antigon I. Monoftalm|Antigona I. Monoftalma]] v Mali Aziji. Antigon je pobegnil v Grčijo, nato pa se je skupaj z [[Antipater|Antipatrom]] in Kraterjem ([[Kilikija|kilikijski]] satrap, ki je bil v Grčiji in se je boril v [[lamijska vojna|lamijski vojni]]) napadel Anatolijo. Upornike sta podpirala [[Lizimah]], satrap iz [[Trakija|Trakije]], in Ptolemaj, egiptovski satrap. Čeprav je Evmen, satrap iz Kapadokije, premagal upornike v Mali Aziji, so Perdika med njegovim napadom v Egiptu (od 21. maja do 19. junija, 320 pr. n. št.) umorili njegovi generali Pejton, Selevk in Antigen (verjetno s pomočjo Ptolemaja).<ref>Green (1990), page 14.</ref> Ptolemaj se je sporazumel s Perdikovimi morilci, na njegovo mesto postavil Peitona in Arhideja, vendar so kmalu prišli do novega sporazuma z Antipaterjem – Triparadijska pogodba. Antipater je postal regent imperija, dva kralja sta bila preseljena v Makedonijo. Antigon je ostal pristojen za Malo Azijo, Ptolemaj je obdržal Egipt, Lizimah je zadržal Trakijo in [[Selevk I. Nikator|Selevk I.]] je nadzoroval Babilon. Druga vojna diadohov se je začela po smrti Antipaterja leta 319 pr. n. št. Mimo lastnega sina Kasandra je Antipater razglasil za svojega naslednika Poliperhona kot regenta. Kasander se je uprl Poliperhontu (kateremu se je pridružil Evmen), podprli so ga Antigon, Lizimah in Ptolemaj. Leta 317 je Kasander vdrl v Makedonijo, prevzel nadzor nad njo, obsodil [[Olimpija (kraljica)|Olimpijo]] na smrt in ujel deškega kralja Aleksandra IV. in njegovo mater. V Aziji so Evmena njegovi možje po dolgih akcijah izdali in se pridružili Antigonu, ki ga je dal usmrtiti. [[Image:Diadoch.png|250px|thumb|right|Kraljestvo Antigona in njegovih tekmecev okoli 303 pr. n. št.]] Tretja vojna diadohov je izbruhnila zaradi naraščajoče moči in ambicij Antigona. Začel je odstranjevati in imenovati satrape, kot da bi bil kralj, in tudi napadel kraljevske zakladnice v [[Ekbatana|Ekbatani]], [[Perzepolis]]u in [[Suza, Perzija|Susi]] ter vzel 25.000 talentov.<ref>Green (1990), page 21.</ref> Selevk je bil prisiljen bežati v Egipt in Antigon je bil kmalu v vojni s Ptolemajem, Lizimahom in Kasandrom. Nato je napadel Fenicijo, oblegal Tir, napadel Gazo in začel graditi floto. Ptolemaj je napadel Sirijo in porazil Antigonovega sina Demetrija Poliorketa v bitki pri Gazi leta 312 pr. n. št., kar je Selevku omogočilo, da je pridobil nadzor nad Babilonijo in vzhodnimi satrapijami. Leta 310 je Kasander mladega kralja Aleksandra IV. in njegovo mater Roksano umoril in končal rodbino [[Aregeadi|Argeadov]], ki je več stoletij vladala Makedoniji. Antigon je nato poslal svojega sina Demetrija, da bi ponovno prevzel nadzor nad Grčijo. Leta 307 je zavzel Atene, izgnal Demetrija Faleronskega, Kasandrovega guvernerja, in ponovno razglasil svobodno mesto. Demetrij je zdaj usmeril pozornost na Ptolemaja, ga premagal s svojo floto v [[bitka pri Salamini (Ciper)|bitki pri Salamini]] in prevzel nadzor nad [[Ciper|Ciprom]]. Po tej zmagi je Antigon prevzel naslov kralja – bazilej (''basileus'') in ga podelil svojemu sinu [[Demetrij I. Makedonski|Demetriju Poliorketu]], kmalu pa so mu sledili preostali diadohi.<ref>Green (1990), page 30-31.</ref> Demetrij je nadaljeval svoje akcije, tako da je oblegal [[Rodos]], leta 302 osvojil večino Grčije ter ustvaril zvezo proti Kasandrovi Makedoniji. Odločna vpletenost v vojno je prišla, ko je Lizimah napadel in prevzel velik del zahodne Anatolije, vendar sta ga Antigon in Demetrij blizu Ipsa v [[Frigija|Frigiji]] kmalu osamila. Selevk je prišel pravočasno, da bi rešil Lizimaha in popolnoma uničil Antigona v bitki pri Ipsu leta 301 pred našim štetjem. Selevkovi bojni sloni so bili odločilni, Antigon je bil umorjen, Demetrij pa je pobegnil v Grčijo, da bi poskušal ohraniti ostanke svoje vladavine, tako da je ponovno opozoril na uporne Atene. Medtem je [[Lizimah]] prevzel Jonijo, Selevk Kilikijo in Ptolemaj Ciper. [[Image:Diadochen1.png|thumb|right|float| Kraljestva diadohov po bitki pri Ipsu, okoli 301 pr. n. št. {{legend|#787CAD|kraljestvo Ptolemaja I. Sotra}} {{legend|#50A249| kraljestvo Kasandra}} {{legend|#C38833| kraljestvo Lizimaha}} {{legend|#C3B933| kraljestvo Selevka I. Nikatorja}} ]] Po Kasandrovi smrti leta 298 pr. n. št. je Demetrij, ki je še vedno ohranjal precejšnjo zvesto vojsko in floto, napadel Makedonijo, prevzel makedonski prestol (294) in osvojil Tesalijo in večino osrednje Grčije (293–291).<ref>Green (1990), page 126.</ref> Poražen je bil leta 288 pr. n. št., ko sta Lizimah iz Trakije in Pir iz Epira napadla Makedonijo na dveh frontah in hitro izterjala kraljestvo zase. Demetrij je s plačanci pobegnil v osrednjo Grčijo in začel iskati podporo tam in na severnem Peloponezu. Ponovno je oblegal Atene po tem, ko so se obrnile k njemu, sklenil mir z Atenci in Ptolemajem, kar je omogočilo, da je prestopil v Malo Azijo in se lotil vojne na Lizimahovih ozemljih v Joniji, pri čemer je v Grčiji zapustil sina [[Antigon II. Gonat|Antigona Gonata]]. Po začetnih uspehih se je bil leta 285 prisiljen predati Selevku in kasneje umrl v ujetništvu. Lizimah, ki je zase prevzel Makedonijo in Tesalijo, je bil prisiljen v vojno, ko je Selevk napadel njegova ozemlja v Aziji in bil poražen in umrl leta 281 pred n. št. v bitki pri Korupediji v bližini [[Sarde|Sard]]. Selevk je nato poskušal osvojiti evropska ozemlja Lizimaha v Trakiji in Makedoniji, vendar ga je umoril Ptolemaj Keravn ("blisk"), ki se je zatekel na Selevkov dvor in nato sam priznal za kralja Makedonije. Ptolemaj je bil umorjen, ko so ga leta 279 napadli [[Galci]], njegova glava pa je bila nataknjena na kopje in država je padla v [[anarhija|anarhijo]]. Antigon II. Gonat je poleti 277 napadel Trakijo in premagal veliko silo 18.000 Galcev. Hitro so ga pozdravili kot kralja Makedonije in vladal je še 35 let.<ref>Green (1990), page 129 - 134.</ref> Na tej točki je bila vzpostavljena tristranska ozemeljska delitev helenističnega obdobja, pri čemer so glavne helenistične moči Makedonije pod Demetrijevim sinom Antigonom II. Gonatom, Ptolemajskim kraljestvom pod starim [[Ptolemaj I. Soter|Ptolemajem I.]] in [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskim cesarstvom]] pod [[Antioh I. Soter|Antiohom I. Soterjem]]. == Konec helenizma == Znanstveniki in zgodovinarji so razdeljeni glede tega, kateri dogodek kaže na konec helenistične dobe. Helenistično obdobje se je lahko končalo z dokončnim osvajanjem osrednjega grškega prostora od Rima leta 146 pr. n. št. Po ahajski vojni s končnim porazom Ptolemajskega kraljestva v [[Bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 31 pred našim štetjem ali celo s premikom prestolnice Rimskega imperija cesarja [[Konstantin Veliki|Konstantina]] v [[Konstantinopel]] leta 330.<ref name="eb">{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/260307/Hellenistic-Age|title=Hellenistic Age|work=Encyclopædia Britannica Online|publisher=Encyclopædia Britannica, Inc.|accessdate=8 September 2012}}</ref><ref name="ReferenceC">{{cite book|title=Alexander The Great and the Hellenistic Age|page=xiii|last=Green|first=P|isbn=978-0-7538-2413-9}}</ref>. == Kultura == [[File:ancientlibraryalex.jpg|thumb|right|Aleksandrijska knjižnica v Ptolomajskem kraljestvu, prikazana po umetnikovem vtisu, je bila največja in najpomembnejša knjižnica antičnega sveta<ref name="Sagan, C. 1980">Cosmos: A Personal Voyage, Sagan, C 1980, {{YouTube|Pa1ImgOcOPM|"Episode 1: The Shores of the Cosmic Ocean"}}</ref>]] [[File:Rosetta Stone.JPG|thumb|alt="Velik temno siv kamen z besedilom, ki uporablja stare egiptovske hieroglife, demotsko in grško pisavo v treh ločenih vodoravnih registrih"|Kamen iz Rosette, odredba Ptolemajcev iz leta 196 pr. n. št.]] Helenistična kultura je bila uspešna na več področjih, še posebej pri ohranjanju preteklosti. Države helenističnega obdobja so bile globoko povezane s preteklostjo in njeno navidezno izgubljeno slavo.<ref>Green (1990), pp. xx, 68-69.</ref> Ohranjanje številnih klasičnih in arhaičnih umetniških del in literature (vključno z deli treh velikih klasičnih tragedij [[Ajshil]]a, [[Sofoklej]]a in [[Evripid]]a) so posledica prizadevanj helenističnih Grkov. Muzej in knjižnica v Aleksandriji sta bila središče te ohranjevalne dejavnosti. S podporo kraljevskih štipendij so aleksandrijski učenjaki zbirali, prevedli, kopirali, razvrščali in kritizirali vsako knjigo, ki so jo našli. Večina velikih literarnih likov helenističnega obdobja je študirala v Aleksandriji in tam raziskovala. Učeni pesniki niso pisali samo poezije, temveč tudi razprave o [[Homer]]ju in drugi arhaični in klasični grški literaturi.<ref>Bugh, Glenn R. (editor). The Cambridge Companion to the Hellenistic World, 2007. p. 190.</ref> [[Atene]] so ohranile svoj položaj kot najuglednejši sedež visokošolskega izobraževanja, zlasti v [[filozofija|filozofiji]] in [[retorika|retoriki]], s pomembnimi knjižnicami in filozofskimi šolami.<ref name=mcleod>{{cite book |author=Roy M. MacLeod |title=The Library Of Alexandria: Centre Of Learning In The Ancient World |publisher=I.B. Tauris |year=2004 |isbn=1-85043-594-4}}</ref> Aleksandrija je imela monumentalni muzej (tj. raziskovalni center) in [[Aleksandrijska knjižnica|knjižnico]], ki je po ocenah imela 700.000 knjig. Mesto [[Pergamon]] je tudi imelo veliko knjižnico in postalo glavno knjižno središče. Otok Rodos je tudi imel knjižnico in se ponašal s slavno šolo za politiko in diplomacijo. Knjižnice so bile tudi v [[Antiohija|Antiohiji]], [[Pela|Peli]] in na [[Kos (otok)|Kos]]u. [[Cicero]] se je izobraževal v Atenah in [[Mark Antonij]] na Rodosu. Antiohija je bila ustanovljena kot metropola in središče grškega učenja, ki je ohranila svoj status še v obdobju krščanstva. Selevk je zamenjal Babilon kot metropolo spodnjega Tigrisa. Širitev grške kulture in jezika na Bližnji vzhod in v Azijo je bila pomembna za razvoj novoustanovljenih mest in namerno politiko kolonizacije držav naslednic, kar je bilo nujno za vzdrževanje njihovih vojaških sil. Naselja, kot je [[Ai-Khanoum]] (danes v Afganistanu), ki so bila na trgovskih poteh, so omogočila mešanje in širjenje grške kulture. Jezik Filipovega in Aleksandrovega dvora in vojske (ki je bil sestavljen iz različnih grških in negrško govorečih ljudstev) je bila različica atiškega grškega jezika in sčasoma se je ta jezik razvil v ''koine'', ''lingua franca'' držav naslednic. Opredelitev lokalnih bogov s podobnimi grškimi božanstvi, prakso, imenovano "interpretatio graeca", je olajšala gradnjo templjev v grškem slogu, grška kultura v mestih pa je pomenila tudi, da so nastale javne stavbe, kot so [[Gimnazij (Antična Grčija)|gimnaziji]] in [[grško gledališče|gledališča]]. Mnoga mesta so ohranjala nominalno avtonomijo, medtem ko so bila pod vladavino lokalnega kralja ali satrapa in so pogosto imela institucije v grškem slogu. Našli so grško dediščino, kipe, arhitekturo in napise. Vendar lokalna kultura ni bila zamenjana in se je večinoma prilagodila, zdaj z novo grško-makedonsko ali drugačno helenizirano elito. Primer, ki prikazuje širjenje grškega gledališča, je Plutarhova zgodba o smrti [[Mark Licinij Kras|Marka Licija Krasa]], v kateri je bila njegova glava odnesena na partski dvor in uporabljena kot gledališki rekvizit v predstavi ''Bakhantke''. Našli so tudi gledališča: na primer v Ai-Khanoumu na robu Baktrije – gledališče ima 35 vrst in je večje od gledališča v Babilonu. Širjenje grškega vpliva in jezika je prikazano tudi na starogrških kovancih. Portreti so postali bolj realistični, pri čemer je bil kovanec pogosto uporabljen za prikaz propagandne podobe, ki spominja na dogodek ali prikazuje podobo privilegiranega boga. Uporaba grškega portreta in grškega jezika se je nadaljevala pod [[rimski imperij|rimskim]], [[Partsko cesarstvo|partskim]] in [[Kušansko cesarstvo|kušanskim]] imperijem, čeprav je bila uporaba grščine v upadu. === Helenizacija in akulturacija === [[File:Gandhara Buddha (tnm).jpeg|thumb|left|Ena prvih predstavitev Gavtame Bude in primer grško-budistične umetnosti, 1.–2. st., Gandara: Stoječi Buda (Tokijski državni muzej)]] [[File:Rampurva bull capital side.jpg|thumb|Kapitel z bikom iz Rampurve, Mavrski imperij, 3. st. pr. n. št., Indijski muzej, Kalkuta]] Zasnova helenizacije, to je sprejetje grške kulture v grških regijah, je že dolgo sporno. Nedvomno se je grški vpliv razširil na helenističnih območjih, a v kolikšni meri in ali je to bila namerna politika ali le kulturno združevanje, so zelo razpravljali. Zdi se verjetno, da je sam Aleksander sledil politikam, ki so pripeljale do helenizacije, kot so temelji novih mest in grških kolonij. Čeprav je morda namerno poskušal razširiti grško kulturo (ali kot pravi Arijan, "da bi civilizirali domorodce"), je verjetnejše, da so bili to pragmatični ukrepi, ki so bili namenjeni pomoči pri vladanju ogromnega cesarstva. Mesta in kolonije so bili središče upravnega nadzora in makedonske oblasti v novo osvojeni regiji. Zdi se, da je Aleksander poskušal ustvariti mešano grško-perzijsko elitno vrsto, kot sta pokazala poroka v Susi in njegovo sprejetje nekaterih oblik perzijske obleke in dvorne kulture. V vojsko in celo elitne konjeniške enote spremljevalne konjenice je pripeljal perzijske in druge grške ljudi. Še enkrat je verjetno bolje videti to politiko kot pragmatičen odziv na zahteve vladanja velikega imperija kot idealizirani poskus, da grško kulturo pripeljejo k "barbarom". Ta način je imel za Grke grenak priokus in po Aleksandrovi smrti ga je zavrnila večina diadohov. To politiko je mogoče razlagati tudi kot posledico Aleksandrove megalomanije v njegovih kasnejših letih. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. je priliv grških kolonistov v nove kraje še naprej širil grško kulturo v Azijo. Ustanovitev novih mest in vojaških kolonij je bila pomemben del boja slednjih za nadzor nad katero koli posamezno regijo, ki je še naprej ostala središče kulturne razpršitve. Zdi se, da se je širitev grške kulture pod nasledniki večinoma zgodila s širjenjem samih Grkov, ne pa kot dejavna politika. V celotnem helenističnem svetu so ti grško-makedonski kolonisti sebe imeli za nekaj več kot "barbare" in izključili večino Negrkov iz zgornjih krogov dvornega in državnega življenja. Večina avtohtonega prebivalstva ni bila helenizirana, ni imela dostopa do grške kulture in so jo grški gospodarji pogosto zapostavljali. Gimnaziji in grška izobrazba so bili na primer le za Grke. Grška mesta in kolonije so morda izvozile grško umetnost in arhitekturo do Inda, vendar so bile to večinoma enklave grške kulture za podporo grški eliti. Stopnja vpliva, ki jo je grška kultura imela v celotnem helenističnem svetu, je bila zato zelo lokalizirana in je temeljila predvsem na nekaj velikih mestih, kot sta Aleksandrija in Antiohija. Nekateri domačini so se učili grško in sprejeli grške navade, to pa je bilo večinoma omejeno na nekaj lokalnih elit, ki jim je bilo dovoljeno obdržati svoja delovna mesta pri diadohih, in tudi majhno število administratorjev srednjih ravni, ki so delovali kot posredniki med grško govorečim zgornjim razredom in njihovi subjekti. V Selevkidskem cesarstvu je na primer ta skupina znašala le 2,5 % uradnega razreda.<ref>Green (1990), p. 315.</ref> [[Helenistična umetnost]] je kljub temu močno vplivala na kulture, ki jih je prizadelo helenistično širjenje. Na indijski podcelini je bil helenistični vpliv na indijsko umetnost velik in daljnosežen in je trajal več stoletij po napadih Aleksandra Velikega. Zdi se, da so se nasledniki kljub svoji začetni nesposobnosti kasneje namerno naturalizirali v svojih različnih regijah, verjetno zato, da bi pomagali ohranjati nadzor nad prebivalstvom. V Ptolemajskem kraljestvu najdemo nekatere egiptovske Grke do 2. stoletja. V indo-grškem kraljestvu najdemo kralje, ki so se spreobračali v budizem (npr. Menander). Grki v regijah postopoma postajajo "lokalizirani" in po potrebi sprejemajo lokalne običaje. Na ta način so se naravno pojavile hibridne "helenistične" kulture, vsaj med zgornjimi sloji družbe. Usmeritve helenizacije so zato spremljali tudi Grki, ki so sčasoma sprejeli avtohtone običaje, to pa je bilo zelo raznovrstno glede na kraj in družbeni razred. Daleč od Sredozemlja in nižjega socialnega statusa je bilo verjetnejše, da so kolonisti sprejeli krajevne običaje, medtem ko so grško-makedonske elite in kraljeve družine po navadi ostajale temeljito grške in zviška gledale večino negrkov. Šele v času [[Kleopatra VII.|Kleopatre VII.]] se je ptolemajski vladar trudil, da se je učil egipčanskega jezika svojih podanikov. === Religija === [[File:Zeus Ammon (Antikensammlung München).jpg|thumb|right|200px|Doprsni kip Zevsa – Amona, boga z atributi grških in egipčanskih bogov]] V helenističnem obdobju je v grški veroizpovedi obstajala večja kontinuiteta: grški bogovi so se še naprej častili in se uporabljali isti obredi kot prej. Vendar pa so socialno-politične spremembe, ki jih je prineslo osvajanje perzijskega imperija in grškega izseljevanja v tujino, pomenile, da so se spremenile tudi verske prakse. Te so se zelo razlikovale glede na lokacijo. Atene, Šparta in večina mest na grški celini niso poznali veliko verskih sprememb ali novih bogov (razen egiptovske Izide v Atenah <ref>Bugh, pp. 206-210.</ref>), medtem ko je multietnična Aleksandrija imela zelo raznovrstno skupino bogov in verskih praks, tudi egiptovsko, judovsko in grško. Grški izseljenci so svojo grško religijo pripeljali s seboj, kamor so šli, tudi v Indijo in Afganistan. Negrki so imeli tudi več svobode za potovanja in trgovino po celotnem Sredozemlju, v tem času pa lahko vidimo egipčanske bogove, kot je Sarapis, in sirsko boginjo Atargatido in boga Hadada ali Iškurja, pa tudi judovsko sinagogo, ki skupaj sobivajo na otoku Delosu s klasičnimi grškimi božanstvi. Običajna praksa je bila grške bogove spojiti z domorodnimi bogovi, ki so imeli podobne značilnosti, kar je ustvarilo nove zlitke, kot so Zevs – Amon, Afrodita – Hagne (helenizirana Atargatida) in Izida – Demetra. [[File:Cybele Getty Villa 57.AA.19.jpg|thumb|200px|Kibela, frigijska boginja mati, kronana, z levom, [[Cornucopia|cornucopio]] (rogom obilja) in krono v obliki zidu]] Helenistične monarhije so bile tesno povezane z verskim življenjem kraljestev, ki so jim vladali. To je bilo značilno že za makedonsko kraljestvo, ki je imelo duhovniške dolžnosti. Helenistični kralji so sprejeli patronska božanstva kot varovala svoje hiše in včasih zahtevali njihov izvor. Na primer, Selevkidi so prevzeli Apolona kot pokrovitelja, Antigonidi so imeli Herakleja in Ptolemajci so častili Dioniza.<ref>Wallbank et al. (2008), p. 86.</ref> Čaščenje dinastičnih vladarskih kultov je bila tudi značilnost tega obdobja, predvsem v Egiptu, kjer so Ptolemajci sprejeli prejšnjo faraonsko prakso in se uveljavili kot božji kralji. Ti kulti so bili običajno povezani s posebnim templjem v čast vladarja, kot je ''Ptolemajeja'' v Aleksandriji, in imeli svoje festivale in gledališke predstave. Ustanovitev vladarskih kultov je bolj temeljila na sistematiziranih časteh, ki so jih ponudili kraljem (žrtvovanje, [[proskineza]], kipi, oltarji, hvalnice), ki so jih postavili na oltar z bogovi (izoteizem), kot na dejanskem prepričanju njihove božanske narave. Po Petru Greenu ti kulti niso ustvarili resničnega prepričanja o božanstvu vladarjev med Grki in Makedonci.<ref>Green (1990), p. 402.</ref> Čaščenje Aleksandra je bilo prav tako priljubljeno kot v dolgoživem kultu v Eritreji in seveda v Aleksandriji, kjer je bil njegov grob. V helenistični dobi se je povečalo razočaranje nad tradicionalno religijo. Vzpon filozofije in znanosti je odstranil bogove z mnogih njihovih tradicionalnih področij, kot so njihova vloga pri gibanju nebeških teles in naravnih nesreč. [[Sofistika|Sofisti]] so razglasili osrednjo vlogo človeštva in [[Agnosticizem|agnosticizma]]; popularno je postalo verovanje v evhemerizem (pogled, da so bogovi preprosto stari kralji in junaki). Ljudski filozof [[Epikur]] je spodbudil pogled na [[epikurejstvo|nezainteresirane bogove]], ki živijo daleč od človeškega prostora v metakozmiji. Apoteoza vladarjev je prinesla tudi idejo o božanstvu na Zemlji. Zdi se, da je medtem religioznost precej upadla, kar je bilo večinoma namenjeno izobraženim razredom.<ref>Green (1990), p. 399.</ref> Zelo razširjeno je bilo čaranje, kar je bilo nadaljevanje prejšnjih časov. V celotnem helenističnem svetu so se ljudje posvetovali z oraklji in uporabljali čare in figurice, da bi preprečili nesrečo ali uničili uroke. V tem času se je razvil tudi zapleten sistem astrologije, ki je skušal določiti osebnostni značaj in prihodnost v gibanju sonca, lune in planetov. [[Astrologija]] je bila zelo povezana s kultom [[Tihe]] (sreča, bogastvo), katerega priljubljenost je v tem obdobju rasla. === Literatura === [[File:Relief with Menander and New Comedy Masks - Princeton Art Museum.jpg|thumb|right|200px|Relief z Menanderjem in novimi komedijskimi maskami (Rim, 40–60 n. št.) – maske prikazujejo: mladost, lažno dekle, starega moža, Umetniški muzej, Univerza Princeton]] V helenističnem obdobju se je pojavila ''[[nova komedija]]'', samo nekaj besedil je ohranjenih, med njimi [[Menander|Menandrov]] Čemernež (Menander je bil rojen 342/1 pr. n. št.), ki je ohranjen v celoti. Zgodbe te nove helenistične komedije so bile bolj domače in oblikovane, stereotipi nizko rojenih značajev, kot so sužnji, so postali pomembnejši, jezik je bil pogovoren, glavni motivi pa so bili [[eskapizem]], poroka, romance in sreča (Tihe). Čeprav nobena helenistična tragedija ni ostala nedotaknjena, je bilo v tem času veliko napisanih, vendar se zdi, da v klasičnem modelu ni bilo večjega prebojnega sloga. ''Supplementum Hellenisticum'', sodobna zbirka delov komedij 150 avtorjev. Helenistični pesniki so iskali pokroviteljstvo kraljev in pisali dela v njihovo čast. Umetniki v knjižnicah v Aleksandriji in Pergamonu so se osredotočali na zbiranje, katalogizacijo in literarno kritiko klasičnih atenskih del in antičnih grških mitov. Pesnik, kritik [[Kalimah]], stalni elitist, je napisal himne, ki so Ptolemaja II. enačile z Zevsom in Apolonom. Spodbudil je kratke poetične oblike, kot so [[epigram]], [[epilij]] in [[jamb]] in napadal epsko kot osnovno in običajno ("velika knjiga, veliko zlo" je bila njegova doktrina). Napisal je tudi velik katalog Aleksandrijske knjižnice v 120 zvitkih, znamenito delo ''Pinakes'' (izgubljeno bibliografsko delo, ki ga je sestavil Kalimah (310/305–240 pr. n. št.), ki velja za prvi knjižnični katalog; vsebina je temeljila na vsebini Aleksandrijske knjižnice v času, ko je imel Kalimah mandat. Kalimah je bil v svojem času izjemno vpliven, pomemben je tudi za razvoj avgustove poezije. Drugi pesnik, Apolonij Rodoški, je poskušal oživiti ep za helenistični svet s svojo ''Argonavtiko''. Bil je Kalimahov učenec in kasneje postal glavni knjižničar (''prostates'') Aleksandrijske knjižnice. Apolonij in Kalimah sta večino svoje kariere preživela skupaj. V helenističnem obdobju je bila priljubljena tudi pastoralna poezija, [[Teokrit]] je bil glavni pesnik, ki je uveljavil to zvrst. V tem obdobju se je pojavil tudi [[starogrški roman]], npr. [[Dafnis in Hloa]] ter Efeška zgodba. Livij Andronik, grški suženj iz južne Italije, je prevedel Homerjevo Odisejo v latinščino okoli leta 240. Grška literatura je zelo vplivala na razvoj [[rimska književnost|rimske književnosti]]. Poezija [[Vergil]]a, [[Horacij]]a in [[Publij Ovidij Naso|Ovid]]a je temeljila na helenističnih slogih. === Filozofija === [[File:Paolo Monti - Servizio fotografico (Napoli, 1969) - BEIC 6353768.jpg|right|thumb|180px|Zenon Kitijski je ustanovil stoično filozofijo]] V helenističnem obdobju se je razvilo veliko različnih šol. Atene s svojimi številnimi filozofskimi šolami še naprej ostajajo središče filozofske misli, a so izgubile svojo politično svobodo in helenistična filozofija je izraz tega novega težkega obdobja. V teh političnih razmerah so helenistični filozofi začeli iskati cilje, kot so [[ataraksija]] (stanje duševne umirjenosti), [[avtarkija]] (samozadostnost) in [[apatija]] (v stoicizmu se nanaša na stanje uma, v katerem strasti ne motijo – svoboda trpljenja), kar bi jim omogočilo, da bi uničili dobro počutje ali [[evdajmoníja|evdajmonijo]] (blaženost). Zanimanje za notranje življenje z osebno notranjo svobodo in uresničevanje evdajmonije sta skupni vsem helenističnim filozofskim šolam.<ref>Green, Peter; Alexander to Actium, the historical evolution of the Hellenistic age, page 53.</ref> [[Epikurejstvo|Epikurejci]] in [[cinizem|ciniki]] so zavrnili javne pisarne in civilno službo, kar je pomenilo zavrnitev samega polisa, opredeljene institucije grškega sveta. Epikur je kot svoj končni cilj spodbujal [[atomizem]] in [[Askeza|asketizem]], ki temeljita na svobodi bolečine. Ciniki, kot je Diogen iz Sinope, so zavračali vse materialne stvari in socialne konvencije (''nomos'') kot nenaravne in neuporabne. V kirenski šoli so se zavzeli za [[hedonizem]] in trdili, da je užitek edino resnično dobro. [[Stoicizem]], ki ga je ustanovil [[Zenon iz Kitija]], je učil, da je vrlina dovolj za evdajmonijo, saj bi omogočila živeti v skladu z Naravo ali [[Logos]]om. Zenon je postal izjemno priljubljen; Atenci so mu postavili zlat kip, Antigon II. Gonata pa ga je povabil na makedonski dvor. Filozofske šole [[Aristotel]]a (Peripatetics Lyceum) in [[Platon]]a (platonizem na Akademiji) so bile tudi vplivne. Akademija se je pod [[Arkezilaj]]em sčasoma obrnila na akademski skepticizem, dokler se ni Antioh iz Askalona (leta 90 pr. n. št.) zavzel za neoplatonizem. Helenistična filozofija je pomembno vplivala na grško vladajočo elito. Primeri so atenski državnik Demetrij iz Falerona, ki je študiral na liceju; špartanski kralj Kleomen III., ki je bil študent stoika Sfajrosa Boristena; Antigon II., ki je bil tudi znan stoik. To je mogoče reči tudi o rimskih višjih slojih, v katerih je prevladoval stoicizem, kot je razvidno iz dela ''Meditacije'' rimskega cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] in [[Mark Tulij Cicero|Ciceronovih]] del. Širjenje [[krščanstvo|krščanstva]] po rimskem svetu, ki mu je sledilo širjenje [[islam]]a, je začetek konca helenistične filozofije in začetek srednjeveške filozofije (pogosto nasilno, kot pod [[Justinijan I.|Justinijanom I.]]), v katerem so prevladovale tri [[Abrahamska religija|abrahamske tradicije]]: [[judovska filozofija]], [[krščanska filozofija]] in zgodnja [[islamska filozofija]]. Kljub tej spremembi je helenistična filozofija še naprej vplivala na te tri verske tradicije in renesančno misel, ki jim je sledila. === Znanost === [[File:Eratosthenes' method for determining the size of the Earth.svg|thumb|230px|right|Eratostenova metoda za določanje polmera in oboda Zemlje]] [[File:Oxyrhynchus papyrus with Euclid's Elements.jpg|right|thumb|230px|Eden najstarejših fragmentov Evklidovih Elementov, najdenih v Oksirinhu, datiranih okoli leta 100 (Papyrus Oxyrhynchus 29). Diagram spremlja II. knjigo, predlog 5.<ref>{{cite web |url=http://www.math.ubc.ca/~cass/Euclid/papyrus/papyrus.html |title=One of the Oldest Extant Diagrams from Euclid |author=[[Bill Casselman (mathematician)|Bill Casselman]] |authorlink= |publisher=University of British Columbia |accessdate=2008-09-26}}</ref>]] Helenistična kultura je ustvarila učne točke po vsem Sredozemlju. Helenistična znanost se je razlikovala od grške znanosti vsaj na dva načina: prvič, imela je koristi od navzkrižne oploditve grških idej s tistimi, ki so se razvile v velikem helenističnem svetu; drugič, do neke mere jo podpirajo kraljevi pokrovitelji v kraljestvih, ki so jih ustanovili Aleksandrovi nasledniki. Za helenistično znanost je bila še posebej pomembna Aleksandrija v Egiptu, ki je postala glavno središče znanstvenih raziskav v 3. stoletju pred našim štetjem. Helenistični učenjaki so v svojih znanstvenih raziskavah pogosto uporabljali načela, razvita v starejši grški misli: uporabo matematike in namerno empirično raziskovanje.<ref>Lloyd (1973), p. 177.</ref> Helenistični geometri, kot so [[Arhimed]] (okoli 287–212 pr. n. št.), [[Apolonij]] iz Pergeje (262–190 pr. n. št.) in [[Evklid]] (325–265 pr. n. št.), katerega ''Elementi'' so bili najpomembnejši učbenik matematike do 19. stoletja, so svoje delo gradili na delu [[Pitagorejstvo|pitagorejcev]] v helenističnem obdobju. Evklid je razvil dokaze za [[Pitagorov izrek]], neskončnost prvin in se ukvarjal s petimi [[Platonsko telo|platonskimi telesi]] <ref>Bugh, p. 245.</ref>. [[Eratosten]] je svoje poznavanje geometrije uporabil za merjenje oboda Zemlje. Njegov izračun je bil izredno natančen. Bil je tudi prvi, ki je izračunal [[Nagib vrtilne osi|nagib Zemljine osi]] (znova z izjemno natančnostjo). Poleg tega je lahko natančno izračunal razdaljo od Zemlje do Sonca in izumil [[29. februar|prestopni dan]].<ref>{{Cite web|url=https://www.wired.com/science/discoveries/news/2008/06/dayintech_0619 |title=June 19, 240 B.C.E: The Earth Is Round, and It's This Big |first=Randy |last=Alfred |work=Wired |date=June 19, 2008 | accessdate=2013-06-22}}</ref> Eratosten je, znan kot "oče geografije", ustvaril tudi prvi zemljevid sveta, ki vključuje [[vzporednik]]e in [[Zemljepisna dolžina|meridiane]] na podlagi razpoložljivega geografskega znanja o dobi. [[Image:NAMA Machine d'Anticythère 1.jpg|right|thumb|230px|''Mehanizem z Antikitere'' je bil stari analogni računalnik, ki je bil zasnovan za izračun astronomskih položajev]] Astronomi, kot je [[Hiparh]] (190–120 pr. n. št.), so temeljili na meritvah babilonskih astronomov pred njim, da bi izmerili [[precesija|precesijo]] Zemlje. Plinij poroča, da je Hiparh izdelal prvi sistematični zvezdni katalog, potem ko je opazil novo zvezdo (ne vemo, ali je to [[nova]] ali [[komet]]) in želel ohraniti astronomski zapis zvezd, tako da bi lahko odkrili druge nove zvezde <ref>{{cite book |author=Otto Neugebauer |title=A History of Ancient Mathematical Astronomy |location=New York |publisher=Springer |year=1975 |pages=284–5}}; Lloyd (1973), pp. 69-71.</ref>. Nedavno so trdili, da nebesni globus, ki temelji na Hiparhovem katalogu zvezd, sedi na širokih ramenih velikega kipa drugega stoletja, znanega kot [[Farnesejev Atlas]] <ref>{{cite journal | last1 = Schaefer | first1 = Bradley E. | year = 2005 | title = The Epoch of the Constellations on the Farnese Atlas and Their Origin in Hipparchus's Lost Catalogue | url = | journal = Journal for the History of Astronomy | volume = 36 | issue = | pages = 167–96 |bibcode = 2005JHA....36..167S }}; But see also {{cite journal | last1 = Duke | first1 = Dennis W. | year = 2006 | title = Analysis of the Farnese Globe | url = | journal = Journal for the History of Astronomy | volume = 37 | issue = | pages = 87–100 |bibcode = 2006JHA....37...87D }}</ref>. Drugi astronom, [[Aristarh]] s Samosa je razvil [[Heliocentrični model|heliocentrični]] sistem. Raven helenističnih dosežkov v [[astronomija|astronomiji]] in [[inženirstvo|inženirstvu]] je veličastno pokazal [[mehanizem z Antikitere]] (150–100 pr. n. št.). To je mehansko računalo s 37 zobniki, ki je izračunalo gibanje Sonca in Lune, vključno z luninimi in sončnimi mrki, ki so bili predvideni na podlagi astronomskih obdobij, za katere se domneva, da so se jih naučili od Babiloncev.<ref name=Freeth>{{cite journal | last = Freeth | first = T. | year = 2006 | title = Decoding the ancient Greek astronomical calculator known as the Antikythera Mechanism | journal = Nature | issue = 7119| pages =587–91 | doi = 10.1038/nature05357 | volume = 444 | pmid = 17136087 | bibcode=2006Natur.444..587F|display-authors=etal}}; {{cite journal | last = Marchant | first = Jo | year = 2006 | title = In Search of Lost Time | journal = Nature | issue = 7119| pages =534–8 | doi = 10.1038/444534a | volume = 444 | pmid = 17136067 | bibcode=2006Natur.444..534M}};</ref> Naprave te vrste niso našli vse do 10. stoletja, ko je perzijski učenjak [[Al-Biruni]] opisal enostavnejše osemzobno luno – sončno računalo, ki je bilo vključeno v [[astrolab]]. Podobno zapletene naprave so razvili tudi drugi muslimanski inženirji in astronomi v srednjem veku. [[Medicina]], v kateri je prevladovala Hipokratova tradicija, je videla nov napredek pri Praksagori s Kosa, ki je teoretiziral, da kri potuje skozi žile. Herofil (335–280 pr. n. št.) je bil prvi, ki je svoje ugotovitve utemeljil na seciranju človeškega telesa in poskusih na živalih ter natančno opisal živčni sistem, jetra in druge ključne organe. Pod vplivom Filina s Kosa, študenta Herofila, se je pojavila nova medicinska šola, empirična šola, ki je temeljila na strogem opazovanju in zavrnila nevidne vzroke dogmatske šole. Bolos iz Mendesa je razvijal [[alkimija|alkimijo]], [[Teofrast]] je bil znan po svojem delu pri razvrstitvi rastlin. Kratevas je napisal povzetek o botanični farmaciji. Aleksandrijska knjižnica je imela živalski vrt za raziskovanje in helenistične zoologe, kot so Arhelaj, Leonid iz Bizanca, Apolodor iz Aleksandrije in Bion iz Solija. Tehnološki razvoj iz helenističnega obdobja vključuje zobnike, jermenice, vijak, [[Arhimedov vijak]], [[vijačna stiskalnica|vijačno stiskalnico]], [[steklopihaštvo]], votlo bronasto litje, geodetske merilne naprave, [[odometer]], [[pantograf]], [[vodna ura|vodno uro]], vodne orgle in [[Batna črpalka|batno črpalko]].<ref>Green (1990), p. 467.</ref> Razlaga helenistične znanosti se zelo razlikuje. V eni skrajnosti je pogled angleškega klasičnega učenjaka Cornforda, ki je verjel, da je bilo "vse najpomembnejše in izvirno delo opravljeno v treh stoletjih od 600 do 300 pr. n. št." <ref>{{cite book |author=F. M. Cornford |title=The Unwritten Philosophy and Other Essays |page=83}} quoted in Lloyd (1973), p. 154.</ref> Na drugi strani je stališče italijanskega fizika in matematika Lucia Russa, ki trdi, da je bila znanstvena metoda dejansko rojena v 3. stoletju pred našim štetjem, a so jo v rimskem obdobju pozabili in oživili v renesansi.<ref>{{cite book |last=Russo |first=Lucio |authorlink= |title=The Forgotten Revolution: How Science Was Born in 300 BC and Why It Had To Be Reborn |year=2004 |publisher=Springer |isbn=3-540-20396-6 |location=Berlin }} But see the critical reviews by Mott Greene, ''Nature'', vol 430, no. 7000 (5 Aug 2004):614 [http://www.nature.com/nature/journal/v430/n7000/full/430614a.html] and Michael Rowan-Robinson, ''Physics World'', vol. 17, no. 4 (April 2004)[http://physicsweb.org/articles/review/17/4/1/1].</ref> === Vojaška znanost === Helenistična vojska je bila nadaljevanje vojaškega razvoja Ifikrata in Filipa II. Makedonskega, zlasti uporaba [[Makedonska falanga|makedonske falange]], strnjene vrste kopjenoscev skupaj s težko konjenico. Armada helenističnega obdobja se razlikuje od armade v klasičnem obdobju, saj je bila sestavljena v glavnem iz poklicnih vojakov, pa tudi zaradi njihove večje specializacije in tehnične usposobljenosti pri obleganju. Helenistična vojska je bila precej večja od klasične grške in je imela grške plačance (''misthophoroi'') in tudi negrške vojake, kot so bili Tračani, Galci, Egipčani in Iranci. Nekatere etnične skupine so bile znane po svojih borilnih veščinah pri določenem načinu boja in so bile zelo iskane, na primer tarentska konjenica, kretski lokostrelci, rodoški fračarji in tračanski kopjenosci. V tem obdobju so bile izumljene nove vrste orožja in nove vojaške skupine, kot so tureofori (''tureoforoi'') in torakiti (''torakitai''), ki so uporabljali ovalni ščit turej (''tureos'') in se borili s kopjem in mečem (''makhaira)''. Selevkidi, Grški Baktrijci, Armenci in Ponti so uporabljali močno oklepljene konjenike [[katafrakt]]e in lokostrelce na konjih. Uporabljali so tudi bojne slone. Selevk je od Mavrskega imperija sprejel indijske bojne slone in jih dobro izkoristil v bitki pri Ipsu. Ohranil je jedro 500 živali v Apameji ob Evfratu. Ptolemajci so uporabljali manjšega afriškega slona. [[File:Ancient Mechanical Artillery. Pic 01.jpg|thumb|200px| Starodavno mehanično topništvo: katapulti (stoječi), verižni pogon polibola (spodaj v sredini), gastrafet (lok) (na steni)]] Helenistična vojaška oprema je bila na splošno precej večja. Vojne ladje helenistične dobe so se iz [[Triera|trireme]] povečale tako, da so pridobile več vrst vesel in večje veslačev in vojakov kot v kvadriremi in kvinkiremi. Ptolemajska ''tesarakontera'' je bila največja ladja, zgrajena v antiki. V tem obdobju so bile razvite nove oblegovalne naprave. Nepoznan inženir je razvil torzijski [[Katapult (orožje)|katapult]] (okoli 360), Dionizij iz Aleksandrije je oblikoval ponavljajočo se [[balista|balisto]], ''polibol''. Ohranjeni primeri krogelnih izstrelkov so težki od 4,4 do 78&nbsp;kg.<ref>Bugh, p. 285.</ref> Demetrij I. Poliorket je bil poznan po velikih oblegovalnih napravah, ki so bile uporabljene v njegovih akcijah, zlasti med dvanajstmesečnim obleganjem Rodosa, ko je naročil Epimahu Atenskemu zgraditi ogromen stolp, težek 160 ton, imenovan ''helepolis'', in ga napolnil z artilerijo. === Umetnost === [[File:Old woman BM GR1852.3-27.9.jpg|thumb|200px|right|Glava stare ženske, dober primer realizma]] [[File:Statua di Amore e Psiche.jpg|thumb|200px|Skulptura Kupida in Psihe, primer senzualizma helenistične umetnosti, 2. st., rimska kopija grškega izvirnika iz 2. st. pr. n št.]] {{glavni|Helenistična umetnost}} Izraz ''helenističen'' je sodoben izum; helenistični svet ni bilo le ogromno območje, ki je obsegalo celotno Egejsko morje v primerjavi s klasično Grčijo, osredotočeno na [[polis]] v Atenah in Šparti, ampak tudi dolgo časovno obdobje. V umetniškem smislu to pomeni veliko raznovrstnost, ki jo pogosto imenujemo [[helenistična umetnost]]. Helenistična umetnost pogosto velja za prehodno obdobje, včasih tudi za [[dekadenca|dekadenco]] ali degeneracijo<ref name="ReferenceA">{{cite book|last=Green|first=Peter|year=2008|title=Alexander The Great and the Hellenistic Age|location=London|publisher=Orion|isbn=0-7538-2413-2}}</ref> v primerjavi z razsvetljenjem grške [[Klasična Grčija|klasične dobe]]. Prekinila je z idealističnimi, izpopolnjenimi, mirnimi in sestavljenimi liki klasične grške umetnosti in razvil se je slog, v katerem sta prevladala realizem in prikazovanje čustev ([[patos]]) in značaja ([[etos]]). Motiv lažnega realističnega naturalizma v umetnosti (''aletheia'') se kaže v zgodbah slikarja Zevksisa, za katerega je bilo rečeno, da je naslikal grozdje, ki se je zdelo tako resnično, da so priletele ptice in ga zobale.<ref>Green, Peter; Alexander to Actium, the historical evolution of the Hellenistic age, page 92.</ref> Gola ženska je postala bolj priljubljena kot poosebljenje [[Praksitel]]ove ''[[Knidska Afrodita|Knidske Afrodite]]'', umetnost je na splošno postajala bolj erotična (npr. ''Leda in labod'' in [[Skopas]]ov ''Potos''). Prevladujoča ideala helenistične umetnosti sta bila čutnost in strast. Ljudje vseh starosti in družbenih slojev so bili upodobljeni v umetnosti helenistične dobe. Umetniki, kot je Pejrajkos, so za svoje slike izbirali vsakdanje in nižje sloje. Po Plinijevem mnenju je "slikal brivnice, čevljarske stojnice, osle, hrano in podobne predmete, s čimer si je zaslužil ime ''rhyparographos'' (slikar umazanije/nizkotnih stvari). V teh temah je lahko našel zadovoljstvo, več kot so drugi umetniki dobili za svoje velike slike" (''Naravoslovje'', XXXV. knjiga, 112). Tudi barbari, kot so Galijci, so bili upodobljeni kot junaki, ki jih je prikazal v herojski obliki, umetniški temi ''plemenitega divjaka''. Podoba Aleksandra Velikega je bila tudi pomembna umetniška tema, vsi diadohi so hoteli biti naslikani z mladostnim Aleksandrovim videzom. Številna najbolj znana dela grškega kiparstva pripadajo helenističnemu obdobju, vključno z [[Laokoontova skupina|Laokoontovo skupino]], [[Miloška Venera|Miloško Venero]] in [[Samotraška Nike|Samotraško Nike]]. Razvoj slikarstva je vključeval poskuse v tehniki [[chiaroscúro]] (svetlo-temno), na primer Zevksis, [[krajinsko slikarstvo]] in [[tihožitje|tihožitja]] <ref>Green, Peter; Alexander to Actium, the historical evolution of the Hellenistic age, page 117-118.</ref>. [[grški tempelj|Grški templji]], zgrajeni v helenističnem obdobju, so bili večinoma večji od klasičnih, kot so [[Artemidin tempelj v Efezu]], Artemidin tempelj v [[Sarde|Sardah]] in Apolonov tempelj pri [[Didima|Didimi]] (ki ga je Selevk 300 let pred našim štetjem obnovil). V helenističnem obdobju je tudi kraljevska palača (''bazilejon'') postala lastnina, na primer mogočna vila Kasandra iz 4. stoletja v Vergini. V tem obdobju so nastala tudi prva pisna dela [[Umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] v zgodovini Durisa s Samosa in Ksenokrata iz Aten, kiparja in zgodovinarja kiparstva in slikarstva. Za pisno zgodovino tega obdobja je bilo značilno, da je bila helenistična umetnost prikazana kot dekadentni slog po zlati dobi klasičnih Aten. [[Plinij starejši]] pri opisu skulpture klasičnega obdobja pravi: ''Cessavit deinde ars'' ('potem je umetnost izginila').<ref>Pliny the Elder, ''Natural History'' (XXXIV, 52)</ref> V umetnosti 18. stoletja sta se izraza [[barok]] in [[rokoko]] včasih uporabljala za to celovito in individualno obdobje. Novi zgodovinski pogledi in nekatera nedavna odkritja, kot so grobnice v Vergini, omogočajo boljše vrednotenje umetniškega bogastva tega obdobja. ==Sklici== {{sklici|2}} == Literatura == *Austin, Michel M. (1981). The Hellenistic world from Alexander to the Roman conquest: a selection of ancient sources in translation. Cambridge University Press. ISBN 0-521-22829-8. *Cary, Max (1932). A History of the Greek World from 323 to 146 B.C. London: Methuen & Co. Ltd. *"Under the Influence: Hellenism in Ancient Jewish Life" Biblical Archaeology Society *Chamoux, F. (2002). Hellenistic Civilization. Wiley/Blackwell. *Tarn, W; Griffith, G. T. (1952). Hellenistic Civilization. *Walbank, F. W. (1981). The Hellenistic World. Harvard University Press. * [[Rajko Bratož]], ''Grška zgodovina : Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo''. 2. izd. Zbirka Zgodovinskega časopisa, 26. Knjižna zbirka Scripta. Ljubljana, 2003; {{COBISS|ID=123822592}} ==Zunanje povezave== *[http://wihs.uwaterloo.ca/ Waterloo Institute for Hellenistic Studies] *[http://www.metmuseum.org/toah/hd/haht/hd_haht.htm Art of the Hellenistic Age and the Hellenistic Tradition at the MET] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Grčije]] [[Kategorija:Zgodovina Srednjega vzhoda]] [[Kategorija:Helenizem|*]] [[Kategorija:Aleksander Veliki]] [[Kategorija:Antična Grčija]] [[Kategorija:Zgodovina judovstva]] tj4qcvnev7bo761elmv9ss3wvogrx8f 0 83244 5735937 5681278 2022-08-17T20:49:52Z 176.76.248.98 wikitext text/x-wiki {{stanje ohranitve}} '''Ogrožene vrste''' so tisti primerki [[rastline|flore]] in [[živali|favne]] na [[Zemlja|Zemlji]], ki jim grozi [[izumrtje]] zaradi človeškega vpliva ali naravnih dejavnikov. Med njimi tudi Bajso. Izraz se največkrat nanaša na [[vrsta (biologija)|biološke vrste]], lahko pa tudi na druge [[takson|taksonomske kategorije]], npr. [[podvrsta (biologija)|podvrste]]. ==IUCN definicija== [[Svetovna zveza za varstvo narave]] (IUCN) je najpomembnejša avtoriteta za ogrožene vrste, ki ogrožene vrste obravnava v treh kategorijah, odvisno od stopnje ogroženosti: [[File:Status iucn3.1 threatened.svg|thumb|left|Tri kategorije ogroženih vrst v [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]].]] *[[Ranljiva vrsta]] *[[Ogrožena vrsta (IUCN)|Ogrožena vrsta]] *[[Skrajno ogrožena vrsta]] Kategorije v katere se uvrščajo skoraj ogrožene vrste so [[potencialno ogrožena vrsta|potencialno ogrožena]], [[najmanj ogrožena vrsta|najmanj ogrožena]] in [[varstveno odvisna vrsta]]. Vrste, ki še niso bile ocenjene (NE) ali nimajo dovolj podatkov ([[premalo podatkov]]), IUCN ne umešča med »ogrožene«. == Človek kot dejavnik upadanja biodiverzitete == Vzroki upadanja raznolikosti življenja so v veliki meri posledica rasti [[prebivalstvo|populacije]] - na začetku 20. stoletja je na Zemlji živelo 1,6 milijard ljudi, leta 1800 nekaj manj kot milijarda ljudi, v 200 letih je zraslo na 6 milijard, leta 2005 nas je že 6,5 milijarde. Leta 2010 pa že 7. Trend upadanja raznolikosti življenja je posledica dejavnosti človeka: * Spreminjanje in uničevanje rastišč rastlinskih in bivališč živalskih vrst zaradi gradnje in širjenja mest, cest, letališč, koridorjev za daljnovode; regulacij potokov in rek, gradnje [[hidroelektrarna|hidrocentral]]; osuševanje [[mokrišče|mokrišč]]; preprečevanje poplavljanja [[travnik]]ov in [[gozd]]ov; krčenje grmišč in živih mej; gozdne golosečnje; strojnega izravnavanja gorskih travišč in pašnikov za smučišča itd. * [[onesnaženje|Zastrupljanje okolja]] - z dimnimi plini iz hišnih kurišč in industrijskih obratov, z izpušnimi plini zaradi [[promet]]a; zastrupljanje vod z izlivi odplak v naravne vode; z neposredno uporabo [[biocid]]ov v [[kmetijstvo|kmetijstvu]], s [[sol]]jenjem smučišč * Vnašanje tujerodnih vrst, ki s plenjenjem ali z ekološko tekmovalnostjo spremenijo naravna [[populacija (biologija)|populacijska]] razmerja domorodnih življenjskih združb (npr. vnašanje tujih ribjih vrst zaradi ribolova). * Povzročanje hrupa v nenaseljenem prostoru (promet po gozdnih cestah, uporaba gozdnih žag, [[turizem]] v gozdovih, množična osvajanja vrhov) * [[Lov]], krivolov, nabiranje rastlin in živali zaradi hrane, trofej in zaradi ljubiteljskega in raziskovalnega zbiranja. * Preštevilčnost populacij rastlinojedih živali (posebno srnjad in jelenjad), ki ogroža naravno obnavljanje gozdov * Priudomačevanje velikih [[sesalci|sesalcev]] zaradi dodatnega krmljenja (sorazmerno velika številčnost medvedov in jelenjadi) * [[epidemija|Epidemije]] kužnih bolezni in zajedavcev (gamsja slepota, steklina) * Spreminjanje krajinske podobe, ki jo je skozi stoletja ustvarjal človek in pomeni prispevek k [[biotska raznovrstnost|biološki raznovrstnosti narave]] (na [[kras]]u izginjajo senožeti, polja obdana s kamnitimi ogradami ter se spreminjajo v gozdove) * [[Izumrtje|Izumiranje]] za pokrajino značilnih starih avtohtonih pasem, ki jih nadomeščajo z gospodarnejšimi novimi pasmami (štajerska kokoš, krškopoljski prašič) == Rdeči seznami == Namen rdečih seznamov je prikazati stanje favne in flore glede na stopnjo njene ogroženosti ter s tem seznaniti javnost. So pomembna osnova za vrednotenje in določanje stopnje ogroženosti [[ekosistem]]ov. So osnova za pripravo predlogov za zavarovanje ogroženih vrst in predlogov za vključevanje ogroženih vrst v mednarodne konvencije. Prvi osnutek rdečih seznamov je pripravil angleški naravoslovec [[Peter Scott|sir Peter Scott]] leta [[1960]]. Sledile so mu številne države po vsem svetu. Tudi v Sloveniji imamo rdeči seznam, ki pa seveda ni dokončen, pač pa se z leti spreminja in dopolnjuje glede na nova spoznanja in spremembe ogroženosti. === Rdeči seznam IUCN === : ''Glavni članek: [[Rdeči seznam IUCN]]'' Leta 2006 se je na seznamu [[Svetovna zveza za varstvo narave|IUCN]] znašlo kar 40.177 različnih vrst, od tega jih je 16.119 že na robu izumrtja. Trend zmanjševanja [[biotska raznovrstnost|biološke raznolikosti]] pa se še vedno nadaljuje. Med vrstami, ki jim v kratkem grozi izumrtje, so tega leta znašli [[severni medved|polarni medved]], [[veliki povodni konj]], nekatere vrste [[gazela (žival)|gazel]] ter večina vrst [[morski psi|morskih psov]] in sladkovodnih rib, predvsem na območju Evrope in Afrike. Zaradi globalnega segrevanja so med najbolj ogroženimi polarni medvedi, saj se je zaradi klimatskih sprememb na Antarktiki, kjer večinoma živijo, debelina ledu precej stanjšala. Znanstveniki zato napovedujejo, da se bo v prihodnjih 50 letih število polarnih medvedov zmanjšalo za približno 30 odstotkov, medtem ko bi v 100 letih lahko povsem izumrli. Živali in rastline na spodnjem seznamu so primeri ogroženih vrst. Zaradi različnih standardov pri določanju katera vrsta je ogrožena in zaradi velikega števila ogoženih vrst '''ta seznam ni popoln'''. Stanje ogroženosti vrste je po [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]]<ref>{{cite web | title = Rdeči seznam IUCN | date = 2006 | url = http://www.redlist.org}}</ref> iz leta [[2006]] in se lahko vsako leto spremeni. ==== Ogroženi sesalci ==== [[Slika:Urocyon littoralis full figure.jpg|thumb|right|150px|Ogrožena [[Islandska lisica]] ]] [[Slika:Humpback Whale underwater shot.jpg|thumb|right|150px|[[Kit grbavec]] ]] [[Slika:Bison skull pile-restored.jpg|thumb|right|150px|Gomila lobanj [[Ameriški bizon|Ameriškega bizona]]. Leta [[1890]] je bilo zaradi prevelikega lova le še 750 bizonov.]] <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> * ''Ailuropoda melanoleuca'' - [[Orjaški panda]] - EN * ''Ailurus fulgens'' - [[Mačji panda]] ali Mačji medved ali Mali panda - EN * ''Balaenoptera borealis'' - [[Zajval]] ali Borealni kit - EN * ''Balaenoptera musculus'' - [[Sinji kit]] - EN * ''Balaenoptera physalus'' - [[Hrbtopluti kit]] ali Brazdasti kit - EN * ''Bison bison'' - [[Ameriški bizon]] - LR/cd * ''Bos javanicus'' - [[Banteng]] - EN * ''Canis rufus'' - [[Rdeči volk]] - CR * ''Capra walie'' - [[Etiopski kozorog]] - CR * ''Daubentonia madagascariensis'' - [[Aye-aye]] ali Dolgoprstež - EN * ''Diceros bicornis'' - [[Črni nosorog]] ali [[črni nosorog|ozkousti nosorog]] - CR * ''Dicerorhinus sumatrensis'' - [[Sumatranski nosorog]] ali Azijski dvorogi nosorog - CR * ''Elaphurus davidianus'' - [[Davidov jelen]] - CR * ''Enhydra lutris'' - [[Morska vidra]] - EN * ''Equus grevyi'' - [[Grevyjeva zebra]] ali Kraljeva zebra - EN * ''Elephas maximus'' - [[Azijski slon|Indijski slon]] - EN * ''Giraffa camelopardalis'' - [[Žirafa]] - LR/cd * ''Gorilla beringei'' - [[Gorila|Gorska gorila]] - EN * ''Gorilla gorilla'' - [[Gorila|Zahodna nižinska gorila]] - EN * ''Indri indri'' - [[Indri]] - LR/nt * ''Leontopithecus chrysomelas'' - [[Zlatoglavi levič]] - EN * ''Loxodonta africana'' [[Afriški savanski slon]] - VU * ''Manis crassicaudata'' - [[Indijski luskavec]] - LR/nt * ''Megaptera novaeangliae'' - [[Kit grbavec]] - VU * ''Monachus schauinslandi'' - [[Havajska medvedjica]] - EN * ''Myrmecobius fasciatus'' - [[Numbat]] - VU * ''Ovis canadensis'' - [[Debeloroga ovca|Kanadska debeloroga ovca]] - LR/cd * ''Panthera leo'' - [[Lev]] - VU * ''Panthera onca'' - [[Jaguar]] - NT * ''Panthera tigris'' - [[Tiger]] - EN * ''Pantholops hodgsonii'' - [[Tibetanska antilopa]] ali Čiru ali Orongo - EN * ''Pan paniscus'' - [[Pritlikavi šimpanz]] ali Bonobo - EN * ''Pan troglodytes'' - [[Navadni šimpanz]] - EN * ''Phocoena sinus'' - [[Kalifornijska rjava pliskavka]] ali Kočito ali Vaguita - CR * ''Physeter macrocephalus'' - [[Kit glavač]] - VU * ''Rhinoceros sondaicus'' - [[Javanski nosorog]] - CR * ''Pongo abelii'' - [[Orangutan|Sumatranski orangutan]] - CR * ''Theropithecus gelada'' - [[Dželada]] - LR/nt * ''Tremarctos ornatus'' - [[Očalar]] ali Andski medved - VU * ''Uncia uncia'' - [[Snežni leopard]] - EN * ''Urocyon littoralis'' - [[Islandska lisica]] - CR ==== Ogrožene ptice ==== <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> [[Slika:California-condor.jpg|thumb|right|150px|Nedorasli [[Kalifornijski kondor]] ]] [[Slika:Casuarius casuarius - double-wattled cassowary.jpg|thumb|150px|right|[[Kazuar]] ]] * ''Apteryx mantelli'' - [[Kivi (žival)|Kiviji]] - EN * ''Aquila clanga'' - [[Veliki klinkač]] - VU * ''Aquila heliaca'' - [[Kraljevi orel]] - VU * ''Branta sandvicensis'' - [[Havajska gos]] ali Néné - VU * ''Cacatua moluccensis'' - [[Moluški kakadu]] - VU * ''Casuarius casuarius'' - [[kazuar|(južni) kazuar]] - VU * ''Geronticus eremita'' - [[Klavžar]] - CR * ''Falco cherrug'' - [[Sokol plenilec]] - VU * ''Falco naumanni'' - [[Južna postovka]] - VU * ''Fregata andrewsi'' - [[Andrewsova burnica]] - CR * ''Grus leucogeranus'' - [[Snežni žerjav]] - CR * ''Gymnogyps californianus'' - [[Kalifornijski kondor]] - CR * ''Numenius borealis'' - [[Eskimski škurh]] - CR * ''Numenius tenuirostris'' - [[Tenkokljuni škurh]] - CR * ''Pitta gurneyi'' - [[Gurneyjeva pita]] - CR * ''Strigops habroptila'' - [[Kakapo]] ali Sovji papagaj - CR * ''Vanellus gregarius'' - [[Stepska priba]] - CR ==== Ogroženi plazilci ==== <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> [[Slika:NSRW Turtles.png|thumb|150px|Ulov [[Orjaška črepaha|orjaških črepah]] v pristanišču Key West, Florida]] * ''Ameiva polops'' - [[Progasta amejva]] – CR * ''Caretta caretta'' - [[Glavata kareta]] - EN * ''Chelonia mydas'' - [[Orjaška črepaha]] - EN * ''Crocodylus intermedius'' – [[Orinoški krokodil]] – CR * ''Crocodylus rhombifer'' - [[Kubanski krokodil]] - EN * ''Crocodylus siamensis'' - [[Siamski krokodil]] - CR * ''Dermatemys mawii'' - [[Tabaskovka]] - CR * ''Dermochelys coriacea'' - [[Orjaška usnjača]] - CR * ''Eretmochelys imbricata'' - [[Prava kareta]] - CR * ''Geochelone platynota'' - [[Ploska želva]] - CR * ''Lepidochelys kempii'' - [[Atlantska morska želva]] – CR * ''Lepidochelys olivacea'' - [[Zelenkasta želva]] – EN * ''Varanus komodoensis'' - [[Komodoški varan]] - VU * ''Vipera pontica'' – [[Črnomorski gad]] - CR ==== Ogrožene dvoživke ==== <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> [[Slika:Proteus anguinus Postojnska Jama Slovenija.jpg|thumb|150px|[[Človeška ribica]] ]] * ''Alytes muletensis'' – [[Balearski porodničar]] - VU * ''Proteus anguinus'' – [[Človeška ribica]] - VU ==== Ogrožene ribe ==== [[Slika:Arowana.jpg|thumb|right|150px|[[Azijska koščenojezičnica]] ]] <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> * ''Carcharodon carcharias'' – [[Beli morski volk]] - VU * ''Danio pathirana'' – [[Progasta cebrica]] - CR * ''Epinephelus itajara'' – [[Atlantska orjaška kirnja]] – CR * ''Hexanchus griseus'' – [[Šesteroškrgar]] – LR/nt * ''Latimeria chalumnae'' – [[Latimerija]] - CR * ''Oncorhynchus apache'' – [[Apaški losos]] – CR * ''Pristis perotteti'' – [[Velikozobi pilar]] - CR * ''Scleropages formosus'' - [[Azijska koščenojezičnica]] ali Kelesa - EN * ''Sebastes fasciatus'' – [[Akadijski rdeči okun]] - EN * ''Totoaba macdonaldi'' – [[Totoaba]] - CR ==== Ogroženi nevretenčarji ==== [[Slika:ParnApollo.jpg|thumb|150px|right|[[Gorski apolon]] ]] <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> * ''Austropotamobius pallipes'' - [[Primorski koščak|Koščenec]] - VU * ''Birgus latro'' – [[Kokosov tatič]] - DD * ''Lycaena dispar'' - [[Močvirski cekinček]] - LR/nt * ''Maculinea nausithous'' - [[Temni mravljiščar]] - LR/nt * ''Morimus funereus'' - [[Bukov kozliček]] - VU * ''Rosalia alpina'' - [[Alpski kozliček]] - VU * ''Parnassius apollo'' – [[Gorski apolon]] - VU ==== Ogrožene rastline ==== <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> 17. decembra 2015 je bilo v [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]] uvrščenih 12074 ogroženih [[vrsta (biologija)|vrst]] (CR, EN, VU), [[podvrsta|podvrst]] in [[varieteta (botanika)|varietet]], populacij in subpopulacij.<ref>{{navedi splet |url=http://www.iucnredlist.org/search/link/567810fa-784309a2 |title= Rdeči seznam IUCN (EN, CR, VU)|accessdate=19. december 2015 |date= |format= |work=Verzija IUCN 2015-4. <www.iucnredlist.org>. Seznam prenešen iz vira 17. decembra 2015)}}</ref> === Rdeči seznam v Sloveniji === V Sloveniji so ogrožene živalske in rastlinske vrste so opredeljene tudi v rdečih seznamih, ki so izdani kot predpis ''Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam''. Po pravilniku so vrste uvrščene v Rdeči seznam po stopnji ogroženosti v osem kategorij. Za izboljšanje stanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst se izvajajo ukrepi varstva ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih [[habitat]]ov. Ukrepi varstva se prednostno izvajajo glede tistih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so domnevno izumrle, prizadete, ranljive in redke. Leta 2002 je s ''Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam'' stopil v veljavo seznam ogroženih živalskih vrst na katerem je več kot štiri petine vseh znanih vrst [[dvoživke|dvoživk]] in [[plazilci|plazilcev]] ter skoraj polovica, to je 41, vrst sesalcev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivali/ |title=Ogrožene in zavarovane rastlinske vrste |accessdate=21.12.2015 |publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> Seznami v Sloveniji ogroženih prosto živečih vrst rastlin so objavljeni v ''Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/narava/rastlinske%20vrste/ogro%C5%BEene%20in%20zavarovane/ |title=Živali |accessdate=21.12.2015 |publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Narava Slovenije, stanje in perspektive, Društvo ekologov Slovenije, 1996 * Narava, velika ilustrirana enciklopedija, 1982 == Glej tudi == * [[Rdeči seznam IUCN]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivali/ogro%C5%BEene%20in%20zavarovane/ Ogrožene in zavarovane živalske vrste] - Agencija Republike Slovenije za okolje * [http://www.arso.gov.si/narava/rastlinske%20vrste/ogro%C5%BEene%20in%20zavarovane/ Ogrožene in zavarovane rastlinske vrste] - Agencija Republike Slovenije za okolje * [http://www.ptice.org/?level_one=vse_o_pticah&level_two=enciklopedija&level_three=evropske Evropske ogrožene vrste ptic] DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije [[Kategorija:Varstvo narave]] [[Kategorija:Ogrožene vrste|*]] [[Kategorija:Svetovna zveza za varstvo narave]] tjpalz7f2teo00f11prg3287bkgx4p7 5735941 5735937 2022-08-17T20:52:10Z 176.76.248.98 wikitext text/x-wiki {{stanje ohranitve}} '''Ogrožene vrste''' so tisti primerki [[rastline|flore]] in [[živali|favne]] na [[Zemlja|Zemlji]], ki jim grozi [[izumrtje]] zaradi človeškega vpliva ali naravnih dejavnikov. Izraz se največkrat nanaša na [[vrsta (biologija)|biološke vrste]], lahko pa tudi na druge [[takson|taksonomske kategorije]], npr. [[podvrsta (biologija)|podvrste]]. ==IUCN definicija== [[Svetovna zveza za varstvo narave]] (IUCN) je najpomembnejša avtoriteta za ogrožene vrste, ki ogrožene vrste obravnava v treh kategorijah, odvisno od stopnje ogroženosti: [[File:Status iucn3.1 threatened.svg|thumb|left|Tri kategorije ogroženih vrst v [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]].]] *[[Ranljiva vrsta]] *[[Ogrožena vrsta (IUCN)|Ogrožena vrsta]] *[[Skrajno ogrožena vrsta]] Kategorije v katere se uvrščajo skoraj ogrožene vrste so [[potencialno ogrožena vrsta|potencialno ogrožena]], [[najmanj ogrožena vrsta|najmanj ogrožena]] in [[varstveno odvisna vrsta]]. Vrste, ki še niso bile ocenjene (NE) ali nimajo dovolj podatkov ([[premalo podatkov]]), IUCN ne umešča med »ogrožene«. == Človek kot dejavnik upadanja biodiverzitete == Vzroki upadanja raznolikosti življenja so v veliki meri posledica rasti [[prebivalstvo|populacije]] - na začetku 20. stoletja je na Zemlji živelo 1,6 milijard ljudi, leta 1800 nekaj manj kot milijarda ljudi, v 200 letih je zraslo na 6 milijard, leta 2005 nas je že 6,5 milijarde. Leta 2010 pa že 7. Trend upadanja raznolikosti življenja je posledica dejavnosti človeka: * Spreminjanje in uničevanje rastišč rastlinskih in bivališč živalskih vrst zaradi gradnje in širjenja mest, cest, letališč, koridorjev za daljnovode; regulacij potokov in rek, gradnje [[hidroelektrarna|hidrocentral]]; osuševanje [[mokrišče|mokrišč]]; preprečevanje poplavljanja [[travnik]]ov in [[gozd]]ov; krčenje grmišč in živih mej; gozdne golosečnje; strojnega izravnavanja gorskih travišč in pašnikov za smučišča itd. * [[onesnaženje|Zastrupljanje okolja]] - z dimnimi plini iz hišnih kurišč in industrijskih obratov, z izpušnimi plini zaradi [[promet]]a; zastrupljanje vod z izlivi odplak v naravne vode; z neposredno uporabo [[biocid]]ov v [[kmetijstvo|kmetijstvu]], s [[sol]]jenjem smučišč * Vnašanje tujerodnih vrst, ki s plenjenjem ali z ekološko tekmovalnostjo spremenijo naravna [[populacija (biologija)|populacijska]] razmerja domorodnih življenjskih združb (npr. vnašanje tujih ribjih vrst zaradi ribolova). * Povzročanje hrupa v nenaseljenem prostoru (promet po gozdnih cestah, uporaba gozdnih žag, [[turizem]] v gozdovih, množična osvajanja vrhov) * [[Lov]], krivolov, nabiranje rastlin in živali zaradi hrane, trofej in zaradi ljubiteljskega in raziskovalnega zbiranja. * Preštevilčnost populacij rastlinojedih živali (posebno srnjad in jelenjad), ki ogroža naravno obnavljanje gozdov * Priudomačevanje velikih [[sesalci|sesalcev]] zaradi dodatnega krmljenja (sorazmerno velika številčnost medvedov in jelenjadi) * [[epidemija|Epidemije]] kužnih bolezni in zajedavcev (gamsja slepota, steklina) * Spreminjanje krajinske podobe, ki jo je skozi stoletja ustvarjal človek in pomeni prispevek k [[biotska raznovrstnost|biološki raznovrstnosti narave]] (na [[kras]]u izginjajo senožeti, polja obdana s kamnitimi ogradami ter se spreminjajo v gozdove) * [[Izumrtje|Izumiranje]] za pokrajino značilnih starih avtohtonih pasem, ki jih nadomeščajo z gospodarnejšimi novimi pasmami (štajerska kokoš, krškopoljski prašič) == Rdeči seznami == Namen rdečih seznamov je prikazati stanje favne in flore glede na stopnjo njene ogroženosti ter s tem seznaniti javnost. So pomembna osnova za vrednotenje in določanje stopnje ogroženosti [[ekosistem]]ov. So osnova za pripravo predlogov za zavarovanje ogroženih vrst in predlogov za vključevanje ogroženih vrst v mednarodne konvencije. Prvi osnutek rdečih seznamov je pripravil angleški naravoslovec [[Peter Scott|sir Peter Scott]] leta [[1960]]. Sledile so mu številne države po vsem svetu. Tudi v Sloveniji imamo rdeči seznam, ki pa seveda ni dokončen, pač pa se z leti spreminja in dopolnjuje glede na nova spoznanja in spremembe ogroženosti. === Rdeči seznam IUCN === : ''Glavni članek: [[Rdeči seznam IUCN]]'' Leta 2006 se je na seznamu [[Svetovna zveza za varstvo narave|IUCN]] znašlo kar 40.177 različnih vrst, od tega jih je 16.119 že na robu izumrtja. Trend zmanjševanja [[biotska raznovrstnost|biološke raznolikosti]] pa se še vedno nadaljuje. Med vrstami, ki jim v kratkem grozi izumrtje, so tega leta znašli [[severni medved|polarni medved]], [[veliki povodni konj]], nekatere vrste [[gazela (žival)|gazel]] ter večina vrst [[morski psi|morskih psov]] in sladkovodnih rib, predvsem na območju Evrope in Afrike. Zaradi globalnega segrevanja so med najbolj ogroženimi polarni medvedi, saj se je zaradi klimatskih sprememb na Antarktiki, kjer večinoma živijo, debelina ledu precej stanjšala. Znanstveniki zato napovedujejo, da se bo v prihodnjih 50 letih število polarnih medvedov zmanjšalo za približno 30 odstotkov, medtem ko bi v 100 letih lahko povsem izumrli. Živali in rastline na spodnjem seznamu so primeri ogroženih vrst. Zaradi različnih standardov pri določanju katera vrsta je ogrožena in zaradi velikega števila ogoženih vrst '''ta seznam ni popoln'''. Stanje ogroženosti vrste je po [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]]<ref>{{cite web | title = Rdeči seznam IUCN | date = 2006 | url = http://www.redlist.org}}</ref> iz leta [[2006]] in se lahko vsako leto spremeni. ==== Ogroženi sesalci ==== [[Slika:Urocyon littoralis full figure.jpg|thumb|right|150px|Ogrožena [[Islandska lisica]] ]] [[Slika:Humpback Whale underwater shot.jpg|thumb|right|150px|[[Kit grbavec]] ]] [[Slika:Bison skull pile-restored.jpg|thumb|right|150px|Gomila lobanj [[Ameriški bizon|Ameriškega bizona]]. Leta [[1890]] je bilo zaradi prevelikega lova le še 750 bizonov.]] <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> * ''Ailuropoda melanoleuca'' - [[Orjaški panda]] - EN * ''Ailurus fulgens'' - [[Mačji panda]] ali Mačji medved ali Mali panda - EN * ''Balaenoptera borealis'' - [[Zajval]] ali Borealni kit - EN * ''Balaenoptera musculus'' - [[Sinji kit]] - EN * ''Balaenoptera physalus'' - [[Hrbtopluti kit]] ali Brazdasti kit - EN * ''Bison bison'' - [[Ameriški bizon]] - LR/cd * ''Bos javanicus'' - [[Banteng]] - EN * ''Canis rufus'' - [[Rdeči volk]] - CR * ''Capra walie'' - [[Etiopski kozorog]] - CR * ''Daubentonia madagascariensis'' - [[Aye-aye]] ali Dolgoprstež - EN * ''Diceros bicornis'' - [[Črni nosorog]] ali [[črni nosorog|ozkousti nosorog]] - CR * ''Dicerorhinus sumatrensis'' - [[Sumatranski nosorog]] ali Azijski dvorogi nosorog - CR * ''Elaphurus davidianus'' - [[Davidov jelen]] - CR * ''Enhydra lutris'' - [[Morska vidra]] - EN * ''Equus grevyi'' - [[Grevyjeva zebra]] ali Kraljeva zebra - EN * ''Elephas maximus'' - [[Azijski slon|Indijski slon]] - EN * ''Giraffa camelopardalis'' - [[Žirafa]] - LR/cd * ''Gorilla beringei'' - [[Gorila|Gorska gorila]] - EN * ''Gorilla gorilla'' - [[Gorila|Zahodna nižinska gorila]] - EN * ''Indri indri'' - [[Indri]] - LR/nt * ''Leontopithecus chrysomelas'' - [[Zlatoglavi levič]] - EN * ''Loxodonta africana'' [[Afriški savanski slon]] - VU * ''Manis crassicaudata'' - [[Indijski luskavec]] - LR/nt * ''Megaptera novaeangliae'' - [[Kit grbavec]] - VU * ''Monachus schauinslandi'' - [[Havajska medvedjica]] - EN * ''Myrmecobius fasciatus'' - [[Numbat]] - VU * ''Ovis canadensis'' - [[Debeloroga ovca|Kanadska debeloroga ovca]] - LR/cd * ''Panthera leo'' - [[Lev]] - VU * ''Panthera onca'' - [[Jaguar]] - NT * ''Panthera tigris'' - [[Tiger]] - EN * ''Pantholops hodgsonii'' - [[Tibetanska antilopa]] ali Čiru ali Orongo - EN * ''Pan paniscus'' - [[Pritlikavi šimpanz]] ali Bonobo - EN * ''Pan troglodytes'' - [[Navadni šimpanz]] - EN * ''Phocoena sinus'' - [[Kalifornijska rjava pliskavka]] ali Kočito ali Vaguita - CR * ''Physeter macrocephalus'' - [[Kit glavač]] - VU * ''Rhinoceros sondaicus'' - [[Javanski nosorog]] - CR * ''Pongo abelii'' - [[Orangutan|Sumatranski orangutan]] - CR * ''Theropithecus gelada'' - [[Dželada]] - LR/nt * ''Tremarctos ornatus'' - [[Očalar]] ali Andski medved - VU * ''Uncia uncia'' - [[Snežni leopard]] - EN * ''Urocyon littoralis'' - [[Islandska lisica]] - CR ==== Ogrožene ptice ==== <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> [[Slika:California-condor.jpg|thumb|right|150px|Nedorasli [[Kalifornijski kondor]] ]] [[Slika:Casuarius casuarius - double-wattled cassowary.jpg|thumb|150px|right|[[Kazuar]] ]] * ''Apteryx mantelli'' - [[Kivi (žival)|Kiviji]] - EN * ''Aquila clanga'' - [[Veliki klinkač]] - VU * ''Aquila heliaca'' - [[Kraljevi orel]] - VU * ''Branta sandvicensis'' - [[Havajska gos]] ali Néné - VU * ''Cacatua moluccensis'' - [[Moluški kakadu]] - VU * ''Casuarius casuarius'' - [[kazuar|(južni) kazuar]] - VU * ''Geronticus eremita'' - [[Klavžar]] - CR * ''Falco cherrug'' - [[Sokol plenilec]] - VU * ''Falco naumanni'' - [[Južna postovka]] - VU * ''Fregata andrewsi'' - [[Andrewsova burnica]] - CR * ''Grus leucogeranus'' - [[Snežni žerjav]] - CR * ''Gymnogyps californianus'' - [[Kalifornijski kondor]] - CR * ''Numenius borealis'' - [[Eskimski škurh]] - CR * ''Numenius tenuirostris'' - [[Tenkokljuni škurh]] - CR * ''Pitta gurneyi'' - [[Gurneyjeva pita]] - CR * ''Strigops habroptila'' - [[Kakapo]] ali Sovji papagaj - CR * ''Vanellus gregarius'' - [[Stepska priba]] - CR ==== Ogroženi plazilci ==== <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> [[Slika:NSRW Turtles.png|thumb|150px|Ulov [[Orjaška črepaha|orjaških črepah]] v pristanišču Key West, Florida]] * ''Ameiva polops'' - [[Progasta amejva]] – CR * ''Caretta caretta'' - [[Glavata kareta]] - EN * ''Chelonia mydas'' - [[Orjaška črepaha]] - EN * ''Crocodylus intermedius'' – [[Orinoški krokodil]] – CR * ''Crocodylus rhombifer'' - [[Kubanski krokodil]] - EN * ''Crocodylus siamensis'' - [[Siamski krokodil]] - CR * ''Dermatemys mawii'' - [[Tabaskovka]] - CR * ''Dermochelys coriacea'' - [[Orjaška usnjača]] - CR * ''Eretmochelys imbricata'' - [[Prava kareta]] - CR * ''Geochelone platynota'' - [[Ploska želva]] - CR * ''Lepidochelys kempii'' - [[Atlantska morska želva]] – CR * ''Lepidochelys olivacea'' - [[Zelenkasta želva]] – EN * ''Varanus komodoensis'' - [[Komodoški varan]] - VU * ''Vipera pontica'' – [[Črnomorski gad]] - CR ==== Ogrožene dvoživke ==== <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> [[Slika:Proteus anguinus Postojnska Jama Slovenija.jpg|thumb|150px|[[Človeška ribica]] ]] * ''Alytes muletensis'' – [[Balearski porodničar]] - VU * ''Proteus anguinus'' – [[Človeška ribica]] - VU ==== Ogrožene ribe ==== [[Slika:Arowana.jpg|thumb|right|150px|[[Azijska koščenojezičnica]] ]] <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> * ''Carcharodon carcharias'' – [[Beli morski volk]] - VU * ''Danio pathirana'' – [[Progasta cebrica]] - CR * ''Epinephelus itajara'' – [[Atlantska orjaška kirnja]] – CR * ''Hexanchus griseus'' – [[Šesteroškrgar]] – LR/nt * ''Latimeria chalumnae'' – [[Latimerija]] - CR * ''Oncorhynchus apache'' – [[Apaški losos]] – CR * ''Pristis perotteti'' – [[Velikozobi pilar]] - CR * ''Scleropages formosus'' - [[Azijska koščenojezičnica]] ali Kelesa - EN * ''Sebastes fasciatus'' – [[Akadijski rdeči okun]] - EN * ''Totoaba macdonaldi'' – [[Totoaba]] - CR ==== Ogroženi nevretenčarji ==== [[Slika:ParnApollo.jpg|thumb|150px|right|[[Gorski apolon]] ]] <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> * ''Austropotamobius pallipes'' - [[Primorski koščak|Koščenec]] - VU * ''Birgus latro'' – [[Kokosov tatič]] - DD * ''Lycaena dispar'' - [[Močvirski cekinček]] - LR/nt * ''Maculinea nausithous'' - [[Temni mravljiščar]] - LR/nt * ''Morimus funereus'' - [[Bukov kozliček]] - VU * ''Rosalia alpina'' - [[Alpski kozliček]] - VU * ''Parnassius apollo'' – [[Gorski apolon]] - VU ==== Ogrožene rastline ==== <!-- ### Prosim, da dodajate v abecednem zaporedju latinskih imen ### --> 17. decembra 2015 je bilo v [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]] uvrščenih 12074 ogroženih [[vrsta (biologija)|vrst]] (CR, EN, VU), [[podvrsta|podvrst]] in [[varieteta (botanika)|varietet]], populacij in subpopulacij.<ref>{{navedi splet |url=http://www.iucnredlist.org/search/link/567810fa-784309a2 |title= Rdeči seznam IUCN (EN, CR, VU)|accessdate=19. december 2015 |date= |format= |work=Verzija IUCN 2015-4. <www.iucnredlist.org>. Seznam prenešen iz vira 17. decembra 2015)}}</ref> === Rdeči seznam v Sloveniji === V Sloveniji so ogrožene živalske in rastlinske vrste so opredeljene tudi v rdečih seznamih, ki so izdani kot predpis ''Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam''. Po pravilniku so vrste uvrščene v Rdeči seznam po stopnji ogroženosti v osem kategorij. Za izboljšanje stanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst se izvajajo ukrepi varstva ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih [[habitat]]ov. Ukrepi varstva se prednostno izvajajo glede tistih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so domnevno izumrle, prizadete, ranljive in redke. Leta 2002 je s ''Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam'' stopil v veljavo seznam ogroženih živalskih vrst na katerem je več kot štiri petine vseh znanih vrst [[dvoživke|dvoživk]] in [[plazilci|plazilcev]] ter skoraj polovica, to je 41, vrst sesalcev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivali/ |title=Ogrožene in zavarovane rastlinske vrste |accessdate=21.12.2015 |publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> Seznami v Sloveniji ogroženih prosto živečih vrst rastlin so objavljeni v ''Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/narava/rastlinske%20vrste/ogro%C5%BEene%20in%20zavarovane/ |title=Živali |accessdate=21.12.2015 |publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Narava Slovenije, stanje in perspektive, Društvo ekologov Slovenije, 1996 * Narava, velika ilustrirana enciklopedija, 1982 == Glej tudi == * [[Rdeči seznam IUCN]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivali/ogro%C5%BEene%20in%20zavarovane/ Ogrožene in zavarovane živalske vrste] - Agencija Republike Slovenije za okolje * [http://www.arso.gov.si/narava/rastlinske%20vrste/ogro%C5%BEene%20in%20zavarovane/ Ogrožene in zavarovane rastlinske vrste] - Agencija Republike Slovenije za okolje * [http://www.ptice.org/?level_one=vse_o_pticah&level_two=enciklopedija&level_three=evropske Evropske ogrožene vrste ptic] DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije [[Kategorija:Varstvo narave]] [[Kategorija:Ogrožene vrste|*]] [[Kategorija:Svetovna zveza za varstvo narave]] a3mb7lykd6qcdrwb3ji5dklj0yq99og 0 85758 5735759 5735237 2022-08-17T16:43:09Z Upwinxp 126544 taksonomka wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|glodavcu|računalniško napravo|računalniška miška}} {{Taksonomka | color = pink | name = Miš | fossil_range = pozni [[miocen]] - recentno | image = house_mouse.jpg | image_width = 250px | image_caption = Hišna miš, ''[[Mus musculus]]'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | superfamilia = [[Muroidea]] | familia = [[Muridae]] (miši) | subfamilia = [[Murinae]] (prave miši) | genus = '''''Mus''''' | genus_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} [[Slika:Mouse vermin02.jpg|thumb|250px|Miš v naravnem okolju]] '''Miš''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Mus'') je majhen, pogosto škodljiv [[glodavec]], z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki. ==Taksonomija rodu ''Mus''== Izraz "miš" v splošni uporabi se v grobem ujema s taksonomskim izrazom ''Mus'', medtem ko je [[hišna miš]] enako ''Mus musculus''. V običajni rabi izraza "miš" se izraz pogosto nepravilno nanaša na ''Mus musculus''. Kakorkoli, tu je naštetih 38 [[vrsta (biologija)|vrst]] miši (rod ''Mus''); glej razpredelnico spodaj. {{clear}} {| class="wikitable" border="1" cellpadding="5" cellspacing="0" |- ! colspan="8" | Rod ''Mus'' |- !| Podrod ''[[Pyromys]]'' || Podrod ''[[Coelomys]]'' ! colspan="2" | Podrod ''[[Mus (podrod)|Mus]]'' ! colspan="4" | Podrod ''[[Nannomys]]'' |- |<!--Pyromys--> *''[[Mus platythrix]]'' *''[[Mus saxicola]]'' *''[[Mus philipsi]]'' *''[[Mus shortridgei]]'' *''[[Mus fernandoni]]'' |<!--Coelomys--> *''[[Mus mayori]]'' *''[[Mus pahari]]'' *''[[Mus crociduroides]]'' *''[[Mus vulcani]]'' *''[[Mus famulus]]'' |<!--Mus--> *''[[Mus caroli]]'' *''[[Mus cervicolor]]'' *''[[Mus cookii]]'' *''[[Mus cypriacus]]'' *''[[Mus booduga]]'' *''[[Mus terricolor]]'' | *''[[Mus musculus]]'' *''[[Mus spretus]]'' *''[[Mus macedonicus]]'' *''[[Mus spicelegus]]'' *''[[Mus fragilicauda]]'' | <!--Nannomys--> *''[[Mus callewaerti]]'' *''[[Mus setulosus]]'' *''[[Mus triton]]'' *''[[Mus bufo]]'' *''[[Mus tenellus]]'' | *''[[Mus haussa]]'' *''[[Mus mattheyi]]'' *''[[Mus indutus]]'' *''[[Mus setzeri]]'' *''[[Mus musculoides]]'' | *''[[Mus minutoides]]'' *''[[Mus orangiae]]'' *''[[Mus mahomet]]'' *''[[Mus sorella]]'' *''[[Mus kasaicus]]'' | *''[[Mus neavei]]'' *''[[Mus oubanguii]]'' *''[[Mus goundae]]'' *''[[Mus baoulei]]'' |} == Viri in opombe == <references/> == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mus}} {{Wikislovar|miš|Miš}} {{wikispecies|Mus}} *[http://www.worldscibooks.com/lifesci/etextbook/p393/p393_chap1.pdf E. Eisen chapter 1: zgodovina miši] Miši kot ljubljenčki: *[http://www.fancymice.info Fancy Mice] * [http://www.petco.com PetCo] * [http://www.petwebsite.com/mice/mice.htm PetWebSite] * [http://web.singnet.com.sg/~jerymaus/mice.htm Mice fansite] * [http://pavelicious.boo.pl/fls/mice/ Mice fanlisting] * [http://www.miceandrats.com/miceas.htm Mice as pets] {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Miš|*]] [[Kategorija:Miši]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[ar:فأر]] [[bs:Miš (sisar)]] [[cs:Myš]] [[da:Mus]] [[de:Maus]] [[en:Mouse]] [[eo:Muso (besto)]] [[es:Ratón]] [[fa:موش]] [[fi:Hiiret]] [[fr:Souris]] [[gl:Rato]] [[he:עכבר]] [[io:Muso]] [[it:Topo]] [[ja:ネズミ]] [[ko:쥐속]] [[lv:Pele]] [[nah:Quimichin]] [[nl:Muis (dier)]] [[no:Mus]] [[pl:Mysz]] [[pt:Mus]] [[ru:Мышь]] [[simple:Mouse]] [[su:Beurit]] [[sv:Möss]] [[tg:Мӯш]] [[tr:Fare (hayvan)]] [[zh:鼠]] [[zh-min-nan:Chhí]] 5g2ubqgrrqriqygub5iezfd6hw19aih 0 86163 5736051 5601419 2022-08-18T11:18:11Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki [[Slika:Šentjur - rojstna hiša skladateljev Ipavcev (veža).jpg|thumb|250px|V Ipavčevi hiši]] '''Ipavci''' [ípau̯ci] so [[Slovenci|slovenska]] [[rodbina]], ki izhaja iz [[Bela krajina|Bele krajine]], od koder prihaja njen prvi vidnejši predstavnik, [[Jurij Ipavec]].<ref>[[Igor Grdina]], ''Ipavci : zgodovina slovenske meščanske dinastije'', 2. pregledana izd., Ljubljana, 2002</ref> Ipavci so bili po izobrazbi [[zdravnik]]i, po srcu pa [[glasbenik]]i oz. [[skladatelj]]i. Večina predstavnikov tega rodu se je šolala v [[Gradec|Gradcu]], nekateri pa tudi na [[Dunaj]]u, torej v kulturnih mestih [[Evropa|Evrope]]. Rodbina Ipavcev predstavlja pomemben dejavnik v razvoju slovenske kulture v času [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] oblasti. Najpomembnejši predstavniki te rodbine so: *[[Jurij Ipavec]] *[[Franc Ipavec]] *[[Katarina Schweighofer]] *[[Alojz Ipavec]] *[[Benjamin Ipavec]] *[[Gustav Ipavec]] *[[Josip Ipavec]] *[[Maksimilijan Ipavec]] *[[Karolina Uršula Marija Ipavec]] [[Igor Grdina]] ugotavlja, da še ni povsem znan izvor Ipavcev. Sam je prišel do podatka, da se prvi priimek Ipavcev pojavi v 17. stoletju v belokranjskih matičnih knjigah. Po priimku Vipavec, kasneje Ipavec, so spoznali odsluženega vojaškega ranocelnika Jurija, ki je živel v belokranjskem kraju [[Gradac]]. Z njegovima sinovoma Matijo in Francem se začneta dve veji poznanih Ipavcev.<ref>{{navedi novico |author=Vatovec Einspieler, Violeta |url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2008111005377367 |title=V znamenju skladateljev Ipavcev |date=10.11.2008 |work=Večer |accessdate=5.4.2011}}</ref> Življenje Ipavcev si je skozi razstavo in v navidezni resničnosti možno ogledati v muzeju [[Ipavčeva hiša]] v [[Šentjur|Šentjurju]],<ref>{{Navedi splet|title=Kulturna dediščina - Ipavčeva hiša - Turistični portal občine Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Ipavceva-hisa_1/|website=www.turizem-sentjur.com|accessdate=2020-04-29}}</ref> kjer je tudi [[Ipavčev kulturni center]]. == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * priimek [[Ipavec]] == Zunanje povezave == * {{navedi splet| url=http://www.turizem-sentjur.com/Ipavci/rodbina_skladateljev_ipavcev.html |title=Rodbina Ipavcev |work=Turistični portal Občine Šentjur}} [[Kategorija:Priimki]] [[Kategorija:Ipavci]] gxsv6lcovfy31z2eo9fxa7ozg7ohiyo 0 95037 5735864 5689590 2022-08-17T19:43:56Z Alebarasi 50192 /* K */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Max Bulla]] *[[Matthias Brändle]] == C == *[[Adolf Christian]] == E == *[[Bernhard Eisel]] == G == *[[Michael Gogl]] *[[Felix Großschartner]] == H == *[[René Haselbacher]] == K == *[[Rainer Kepplinger]] *[[Bernhard Kohl]] *[[Patrick Konrad]] == L == *[[Peter Luttenberger]] == M == *[[Gregor Mühlberger]] == P == *[[Hermann Pernsteiner]] *[[Lukas Pöstlberger]] *[[Georg Preidler]] == R == *[[Thomas Rohregger]] == S == *[[Christoph Strasser]] == T == *[[Georg Totschnig]] == W == *[[Peter Wrolich]] == Z == *[[Riccardo Zoidl]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Kolesarji]] [[Kategorija:Avstrijski kolesarji|*]] 1o9gbxba2doc308v9v19vgo0jkefmxm 0 99211 5735720 5679037 2022-08-17T14:05:53Z 84.52.186.47 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Nelfi Depangher |Img = |Img_capt = |Background = solo_singer |Birth_name = |Alias =Nelfijada |Instrument = [[bobni]], [[Pevec|vokal]] |Genre = [[rock]], [[funk]], [[jazz rock]], [[pop glasba|pop]], [[blues]] |Occupation = <!-- Wikidata --> |Years_active = 1967 - danes |Label = [[Jugoton]], [[ZKP RTV Ljubljana]], [[PGP RTB]], [[D-Look]], [[POP Records]], [[Nika Records]] |Associated_acts = [[Faraoni]], [[September (glasbena skupina)|September]], trio ONI |URL = |notable_instruments = }} '''Nelfi Depangher''', [[Slovenci|slovenski]] [[bobnar]], [[skladatelj]] in [[besedilopisec]], * [[16. november]] [[1951]], [[Koper]]. Leta 1967 je ustanovil skupino [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]]. Z [[Janez Bončina (Benč)|Janezom Bončino]] je igral med letoma 1976 in 1979 pri skupini [[Skupina September|September]]. Živi v [[Izola|Izoli]]. Znan je po izjavah, kot so npr. "Si zadovoljen zdej?", "Kaj, vsak dan imaš drugačno ime?" in "Diki je bolan." == Glej tudi == *[[seznam slovenskih tolkalistov]] *[[seznam slovenskih skladateljev]] {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Depangher, Nelfi}} [[Kategorija:Slovenski bobnarji]] [[Kategorija:Člani skupine September]] [[Kategorija:Člani skupine Faraoni]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] daru0qui8nv5els0k8pz0saddjpgttp 5735721 5735720 2022-08-17T14:17:37Z Upwinxp 126544 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/84.52.186.47|84.52.186.47]] ([[User talk:84.52.186.47|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09|A09]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Nelfi Depangher |Img = |Img_capt = |Background = solo_singer |Birth_name = |Alias =Nelfijada |Instrument = [[bobni]], [[Pevec|vokal]] |Genre = [[rock]], [[funk]], [[jazz rock]], [[pop glasba|pop]], [[blues]] |Occupation = <!-- Wikidata --> |Years_active = 1967 - danes |Label = [[Jugoton]], [[ZKP RTV Ljubljana]], [[PGP RTB]], [[D-Look]], [[POP Records]], [[Nika Records]] |Associated_acts = [[Faraoni]], [[September (glasbena skupina)|September]], trio ONI |URL = |notable_instruments = }} '''Nelfi Depangher''', [[Slovenci|slovenski]] [[bobnar]], [[skladatelj]] in [[besedilopisec]], * [[16. november]] [[1951]], [[Koper]]. Leta 1967 je ustanovil skupino [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]]. Z [[Janez Bončina (Benč)|Janezom Bončino]] je igral med letoma 1976 in 1979 pri skupini [[Skupina September|September]]. Živi v [[Izola|Izoli]]. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih tolkalistov]] *[[seznam slovenskih skladateljev]] {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Depangher, Nelfi}} [[Kategorija:Slovenski bobnarji]] [[Kategorija:Člani skupine September]] [[Kategorija:Člani skupine Faraoni]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] mtk1semr0akjrfa1b8d6az4b4pn1f7b 0 105299 5735675 5339730 2022-08-17T12:36:41Z Syn1917 207157 Posodobljen in razširjen življenjepis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ivo Vajgl|image=|alma_mater=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]|children=Sergej, Uroš, Jan|party=Neodvisen}} '''Ivo Vajgl''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[diplomat]] in [[politik]], * [[3. marec]] [[1943]], [[Maribor]]. == Življenjepis == '''Ivo Vajgl''' je [[Diplomiranec|diplomiral]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Kot [[študent]] se je ukvarjal z [[Novinarstvo|novinarstvom]], bil je urednik študentskih časopisov [[Katedra (časopis)|Katedra]] in [[Tribuna (časopis)|Tribuna]]. Svojo poklicno novinarsko pot je prehodil kot dopisnik agencije [[Tanjug]] za Slovenijo, kot dopisnik [[RTV Ljubljana]] in [[Delo (časopis)|Dela]] v [[Trst|Trstu]] ter kot dopisnik Tanjuga v [[Bonn|Bonnu]], kjer je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenja tujega tiska.   Diplomatsko kariero je začel kot generalni konzul [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]], nato pa je bil slovenski [[veleposlanik]] na [[Švedska|Švedskem]] ter vseh [[Nordijske države|nordijskih]] in [[Baltske države|baltskih državah]], v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je bil tudi vodja slovenske misije [[OVSE]] na [[Dunaj|Dunaju]], nazadnje pa je bil veleposlanik v [[Nemčija|Nemčiji]]. Leta 2004 je bil izvoljen za zunanjega ministra v [[4. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Anton Rop|Toneta Ropa]], nato je bil svetovalec za zunanje zadeve predsednika države [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] do konca njegovega mandata. Trikrat je bil izvoljen za [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanca]], najprej leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] na listi stranke [[Zares]], nato pa še dvakrat v [[Evropski parlament]], [[Volitve v Evropski parlament 2009|2009]] na listi Zares in [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Desusa]].  Kot poslanec državnega zbora je vodil [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zunanjo politiko]], kot [[evropski poslanec]] pa je bil član odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. Deloval je v [[Liberalizem|liberalni]] parlamentarni skupini [[ALDE]], bil pa je član [[:en:European_Democratic_Party|Evropske Demokratske Stranke]]. Med drugim je bil poročevalec Evropskega parlamenta za [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], poročevalec svoje politične skupine za [[Hrvaška|Hrvaško]], [[Srbija|Srbijo]] in [[Črna gora|Črno goro]] ter vodja platforme za dialog EU-[[Katalonija]]<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.eucatplatform.eu/|website=EU-Catalonia Dialogue Platform|accessdate=2022-08-17|language=en-US}}</ref>. Bil je tudi namestnik predsednika parlamentarne skupine za vprašanja starejših in invalidov, ter aktivni član skupin za sodelovanje s [[Palestinska država|Palestino]] in [[Izrael|Izraelom]] ter vodja skupine prijateljstva z [[Zahodna Sahara|Zahodno Saharo]]. Za svoje delo na mednarodnem področju je prejel eno najvišjih odlikovanj [[Katalonija|Katalonske vlade]] [[:en:Creu_de_Sant_Jordi|Križ sv. Jurija]] (»Creu de sant Jordi«) in posebno priznanje predsednika [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]] [[:en:Mohamed_Abdelaziz_(Sahrawi_politician)|Mohameda Abdelaziza]]. Napovedal je kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah za predsednika republike 2022]]<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl naj bi vstopil v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ivo-vajgl-naj-bi-vstopil-v-predsednisko-tekmo/636045|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-17|language=sl}}</ref>. === Evropski poslanec === Prvič je bil v [[Evropski parlament]] izvoljen junija [[2009]] na listi stranke [[Zares]], za drugi mandat funkcije [[evroposlanec|evropskega poslanca]] pa je bil 2014 izvoljen na listi stranke DeSUS. Na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] ni kandidiral. V mandatu 2014-2019 je bil član politične skupine [[ALDE|ALDE - Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] v Evropskem parlamentu. ==== Član: ==== *[[Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta|Odbora za zunanje zadeve]] (AFET) * Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija (D-RS) ==== Nadomestni član: ==== * Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) * Delegacije za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom (DPLC) * Delegacije za odnose z državami Mašreka (DMAS) * Delegacije v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje (DMED) V času svojega političnega delovanja bil je član več političnih strank: [[Komunistična partija Slovenije|ZKS]], Demokratične unije, [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (do 2007), [[Zares]] (do januarja 2014), [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (do novembra 2019). === Zasebno === Ivo Vajgl je ljubitelj umetnosti, govori angleško, nemško, italijansko, francosko in jezike narodov nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Poročen je z redno [[Profesorica|profesorico]] [[Harfa|harfe]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Mojca Zlobko Vajgl|Mojco Zlobko Vajgl]] in je oče treh sinov. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} *[[seznam slovenskih politikov]] *[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)]] {{-}} {{7VladaSLO}} {{MzZZRS}} {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Vajgl, Ivo}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Svetovalci predsednika Republike Slovenije]] [[Kategorija:Konzuli SFRJ]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004-2009)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstriji]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009-2014)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014-2019)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]] 46jzam5l8szf91a1nlsd1aifeae5dax 5735684 5735675 2022-08-17T12:45:29Z A09 188929 slog, pp/dp inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ivo Vajgl|image=|alma_mater=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]|children=|party=[[Komunistična partija Slovenije|ZKS]]<br/>Demokratična unija<br/>[[Liberalna demokracija Slovenije]] (''neznano''-2007)<br/>[[Zares]] (do 2014)<br/>[[DeSUS]] (do novembra 2019)}} '''Ivo Vajgl''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[diplomat]] in [[politik]], * [[3. marec]] [[1943]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Ivo Vajgl je [[Diplomiranec|diplomiral]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Kot študent se je ukvarjal z [[Novinarstvo|novinarstvom]], bil je urednik študentskih časopisov [[Katedra (časopis)|Katedra]] in [[Tribuna (časopis)|Tribuna]]. Svojo poklicno novinarsko pot je začel kot dopisnik agencije [[Tanjug]] za Slovenijo, nadaljeval kot dopisnik [[RTV Ljubljana]] in [[Delo (časopis)|Dela]] v [[Trst|Trstu]] ter kot dopisnik Tanjuga v [[Bonn|Bonnu]], kjer je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenja tujega tiska.   Diplomatsko kariero je začel kot generalni konzul [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]], nato pa je bil slovenski [[veleposlanik]] na [[Švedska|Švedskem]] ter vseh [[Nordijske države|nordijskih]] in [[Baltske države|baltskih državah]], v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je bil tudi vodja slovenske misije [[OVSE]] na [[Dunaj|Dunaju]], nazadnje pa je bil veleposlanik v [[Nemčija|Nemčiji]]. Leta 2004 je bil izvoljen za zunanjega ministra v [[4. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Anton Rop|Toneta Ropa]], nato je bil svetovalec za zunanje zadeve predsednika države [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] do konca njegovega mandata. Trikrat je bil izvoljen za [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanca]], najprej leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] na listi stranke [[Zares]], nato pa še dvakrat v [[Evropski parlament]], [[Volitve v Evropski parlament 2009|2009]] na listi Zares in [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Desusa]].  Kot poslanec državnega zbora je vodil [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zunanjo politiko]], kot [[evropski poslanec]] pa je bil član odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. Napovedal je kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah za predsednika republike 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl naj bi vstopil v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ivo-vajgl-naj-bi-vstopil-v-predsednisko-tekmo/636045|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-17|language=sl}}</ref> === Evropski poslanec === Deloval je v [[Liberalizem|liberalni]] parlamentarni skupini [[ALDE]], bil pa je član [[Evropska demokratska stranka|Evropske Demokratske Stranke]]. Prvič je bil v [[Evropski parlament]] izvoljen junija 2009 na listi stranke [[Zares]], za drugi mandat funkcije [[evroposlanec|evropskega poslanca]] pa je bil 2014 izvoljen na listi stranke DeSUS. Na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] ni kandidiral. V mandatu 2014-2019 je bil član politične skupine [[ALDE|ALDE - Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] v Evropskem parlamentu. Med drugim je bil poročevalec Evropskega parlamenta za [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], poročevalec svoje politične skupine za [[Hrvaška|Hrvaško]], [[Srbija|Srbijo]] in [[Črna gora|Črno goro]] ter vodja platforme za dialog EU-[[Katalonija]]<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.eucatplatform.eu/|website=EU-Catalonia Dialogue Platform|accessdate=2022-08-17|language=en-US}}</ref>. Bil je tudi namestnik predsednika parlamentarne skupine za vprašanja starejših in invalidov, ter aktivni član skupin za sodelovanje s [[Palestinska država|Palestino]] in [[Izrael|Izraelom]] ter vodja skupine prijateljstva z [[Zahodna Sahara|Zahodno Saharo]]. Za svoje delo na mednarodnem področju je prejel eno najvišjih odlikovanj [[Katalonija|Katalonske vlade]] [[Križ sv. Jurija]] (»Creu de sant Jordi«) in posebno priznanje predsednika [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]] [[:en:Mohamed_Abdelaziz_(Sahrawi_politician)|Mohameda Abdelaziza]]. ==== Član: ==== *[[Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta|Odbora za zunanje zadeve]] (AFET) * Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija (D-RS) ==== Nadomestni član: ==== * Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) * Delegacije za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom (DPLC) * Delegacije za odnose z državami Mašreka (DMAS) * Delegacije v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje (DMED) V času svojega političnega delovanja bil je član več političnih strank: [[Komunistična partija Slovenije|ZKS]], Demokratične unije, [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (do 2007), [[Zares]] (do januarja 2014), [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (do novembra 2019). === Zasebno === Ivo Vajgl je ljubitelj umetnosti, govori angleško, nemško, italijansko, francosko in jezike narodov nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Poročen je z redno [[Profesorica|profesorico]] [[Harfa|harfe]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Mojca Zlobko Vajgl|Mojco Zlobko Vajgl]] in je oče treh sinov. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} *[[seznam slovenskih politikov]] *[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)]] {{-}} {{7VladaSLO}} {{MzZZRS}} {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Vajgl, Ivo}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Svetovalci predsednika Republike Slovenije]] [[Kategorija:Konzuli SFRJ]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004-2009)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstriji]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009-2014)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014-2019)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]] khn1j517odvkgu4kr0zm08kf3vxvg9u 5735760 5735684 2022-08-17T16:43:36Z VidicK01 193275 sklici wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ivo Vajgl|image=|alma_mater=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]|children=|party=[[Komunistična partija Slovenije|ZKS]]<br/>Demokratična unija<br/>[[Liberalna demokracija Slovenije]] (''neznano''-2007)<br/>[[Zares]] (do 2014)<br/>[[DeSUS]] (do novembra 2019)}} '''Ivo Vajgl''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[diplomat]] in [[politik]], * [[3. marec]] [[1943]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Ivo Vajgl je [[Diplomiranec|diplomiral]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Kot študent se je ukvarjal z [[Novinarstvo|novinarstvom]], bil je urednik študentskih časopisov [[Katedra (časopis)|Katedra]] in [[Tribuna (časopis)|Tribuna]]. Svojo poklicno novinarsko pot je začel kot dopisnik agencije [[Tanjug]] za Slovenijo, nadaljeval kot dopisnik [[RTV Ljubljana]] in [[Delo (časopis)|Dela]] v [[Trst|Trstu]] ter kot dopisnik Tanjuga v [[Bonn|Bonnu]], kjer je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenja tujega tiska.   Diplomatsko kariero je začel kot generalni konzul [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]], nato pa je bil slovenski [[veleposlanik]] na [[Švedska|Švedskem]] ter vseh [[Nordijske države|nordijskih]] in [[Baltske države|baltskih državah]], v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je bil tudi vodja slovenske misije [[OVSE]] na [[Dunaj|Dunaju]], nazadnje pa je bil veleposlanik v [[Nemčija|Nemčiji]]. Leta 2004 je bil izvoljen za zunanjega ministra v [[4. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Anton Rop|Toneta Ropa]], nato je bil svetovalec za zunanje zadeve predsednika države [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] do konca njegovega mandata. Trikrat je bil izvoljen za [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanca]], najprej leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] na listi stranke [[Zares]], nato pa še dvakrat v [[Evropski parlament]], [[Volitve v Evropski parlament 2009|2009]] na listi Zares in [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Desusa]].  Kot poslanec državnega zbora je vodil [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zunanjo politiko]], kot [[evropski poslanec]] pa je bil član odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. Napovedal je kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah za predsednika republike 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl naj bi vstopil v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ivo-vajgl-naj-bi-vstopil-v-predsednisko-tekmo/636045|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-17|language=sl}}</ref> === Evropski poslanec === Deloval je v [[Liberalizem|liberalni]] parlamentarni skupini [[ALDE]], bil pa je član [[Evropska demokratska stranka|Evropske Demokratske Stranke]]. Prvič je bil v [[Evropski parlament]] izvoljen junija 2009 na listi stranke [[Zares]], za drugi mandat funkcije [[evroposlanec|evropskega poslanca]] pa je bil 2014 izvoljen na listi stranke DeSUS. Na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] ni kandidiral. V mandatu 2014-2019 je bil član politične skupine [[ALDE|ALDE - Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] v Evropskem parlamentu. Med drugim je bil poročevalec Evropskega parlamenta za [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], poročevalec svoje politične skupine za [[Hrvaška|Hrvaško]], [[Srbija|Srbijo]] in [[Črna gora|Črno goro]] ter vodja platforme za dialog EU-[[Katalonija]]<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.eucatplatform.eu/|website=EU-Catalonia Dialogue Platform|accessdate=2022-08-17|language=en-US}}</ref>. Bil je tudi namestnik predsednika parlamentarne skupine za vprašanja starejših in invalidov, ter aktivni član skupin za sodelovanje s [[Palestinska država|Palestino]] in [[Izrael|Izraelom]] ter vodja skupine prijateljstva z [[Zahodna Sahara|Zahodno Saharo]]. Za svoje delo na mednarodnem področju je prejel eno najvišjih odlikovanj [[Katalonija|Katalonske vlade]] [[Križ sv. Jurija]] (»Creu de sant Jordi«) in posebno priznanje predsednika [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]] [[:en:Mohamed_Abdelaziz_(Sahrawi_politician)|Mohameda Abdelaziza]]. ==== Član: ==== *[[Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta|Odbora za zunanje zadeve]] (AFET) * Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija (D-RS) ==== Nadomestni član: ==== * Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) * Delegacije za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom (DPLC) * Delegacije za odnose z državami Mašreka (DMAS) * Delegacije v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje (DMED) V času svojega političnega delovanja bil je član več političnih strank: [[Komunistična partija Slovenije|ZKS]], Demokratične unije, [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (do 2007), [[Zares]] (do januarja 2014), [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (do novembra 2019). === Zasebno === Ivo Vajgl je ljubitelj umetnosti, govori angleško, nemško, italijansko, francosko in jezike narodov nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Poročen je z redno [[Profesorica|profesorico]] [[Harfa|harfe]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Mojca Zlobko Vajgl|Mojco Zlobko Vajgl]] in je oče treh sinov. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} *[[seznam slovenskih politikov]] *[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)]] == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{7VladaSLO}} {{MzZZRS}} {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vajgl, Ivo}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Svetovalci predsednika Republike Slovenije]] [[Kategorija:Konzuli SFRJ]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004-2009)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstriji]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009-2014)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014-2019)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]] 629urqn3y0cvrw8xrcjv5cvxjvjoea3 5735764 5735760 2022-08-17T16:44:29Z VidicK01 193275 /* Življenjepis */ sklic wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ivo Vajgl|image=|alma_mater=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]|children=|party=[[Komunistična partija Slovenije|ZKS]]<br/>Demokratična unija<br/>[[Liberalna demokracija Slovenije]] (''neznano''-2007)<br/>[[Zares]] (do 2014)<br/>[[DeSUS]] (do novembra 2019)}} '''Ivo Vajgl''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[diplomat]] in [[politik]], * [[3. marec]] [[1943]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Ivo Vajgl je [[Diplomiranec|diplomiral]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Kot študent se je ukvarjal z [[Novinarstvo|novinarstvom]], bil je urednik študentskih časopisov [[Katedra (časopis)|Katedra]] in [[Tribuna (časopis)|Tribuna]]. Svojo poklicno novinarsko pot je začel kot dopisnik agencije [[Tanjug]] za Slovenijo, nadaljeval kot dopisnik [[RTV Ljubljana]] in [[Delo (časopis)|Dela]] v [[Trst|Trstu]] ter kot dopisnik Tanjuga v [[Bonn|Bonnu]], kjer je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenja tujega tiska.   Diplomatsko kariero je začel kot generalni konzul [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]], nato pa je bil slovenski [[veleposlanik]] na [[Švedska|Švedskem]] ter vseh [[Nordijske države|nordijskih]] in [[Baltske države|baltskih državah]], v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je bil tudi vodja slovenske misije [[OVSE]] na [[Dunaj|Dunaju]], nazadnje pa je bil veleposlanik v [[Nemčija|Nemčiji]]. Leta 2004 je bil izvoljen za zunanjega ministra v [[4. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Anton Rop|Toneta Ropa]], nato je bil svetovalec za zunanje zadeve predsednika države [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] do konca njegovega mandata. Trikrat je bil izvoljen za [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanca]], najprej leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] na listi stranke [[Zares]], nato pa še dvakrat v [[Evropski parlament]], [[Volitve v Evropski parlament 2009|2009]] na listi Zares in [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Desusa]].  Kot poslanec državnega zbora je vodil [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zunanjo politiko]], kot [[evropski poslanec]] pa je bil član odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. Napovedal je kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah za predsednika republike 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl naj bi vstopil v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ivo-vajgl-naj-bi-vstopil-v-predsednisko-tekmo/636045|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-17|language=sl}}</ref> === Evropski poslanec === Deloval je v [[Liberalizem|liberalni]] parlamentarni skupini [[ALDE]], bil pa je član [[Evropska demokratska stranka|Evropske Demokratske Stranke]]. Prvič je bil v [[Evropski parlament]] izvoljen junija 2009 na listi stranke [[Zares]], za drugi mandat funkcije [[evroposlanec|evropskega poslanca]] pa je bil 2014 izvoljen na listi stranke DeSUS. Na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] ni kandidiral. V mandatu 2014-2019 je bil član politične skupine [[ALDE|ALDE - Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] v Evropskem parlamentu. Med drugim je bil poročevalec Evropskega parlamenta za [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], poročevalec svoje politične skupine za [[Hrvaška|Hrvaško]], [[Srbija|Srbijo]] in [[Črna gora|Črno goro]] ter vodja platforme za dialog EU-[[Katalonija]]<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.eucatplatform.eu/|website=EU-Catalonia Dialogue Platform|accessdate=2022-08-17|language=en-US}}</ref>. Bil je tudi namestnik predsednika parlamentarne skupine za vprašanja starejših in invalidov, ter aktivni član skupin za sodelovanje s [[Palestinska država|Palestino]] in [[Izrael|Izraelom]] ter vodja skupine prijateljstva z [[Zahodna Sahara|Zahodno Saharo]]. Za svoje delo na mednarodnem področju je prejel eno najvišjih odlikovanj [[Katalonija|Katalonske vlade]] [[Križ sv. Jurija]] (»Creu de sant Jordi«) in posebno priznanje predsednika [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]] [[:en:Mohamed_Abdelaziz_(Sahrawi_politician)|Mohameda Abdelaziza]]. ==== Član: ==== *[[Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta|Odbora za zunanje zadeve]] (AFET) * Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija (D-RS) ==== Nadomestni član: ==== * Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) * Delegacije za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom (DPLC) * Delegacije za odnose z državami Mašreka (DMAS) * Delegacije v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje (DMED) V času svojega političnega delovanja bil je član več političnih strank: [[Komunistična partija Slovenije|ZKS]], Demokratične unije, [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (do 2007), [[Zares]] (do januarja 2014), [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (do novembra 2019). === Zasebno === Ivo Vajgl je ljubitelj umetnosti, govori angleško, nemško, italijansko, francosko in jezike narodov nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Poročen je z redno [[Profesorica|profesorico]] [[Harfa|harfe]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Mojca Zlobko Vajgl|Mojco Zlobko Vajgl]] in je oče treh sinov. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} *[[seznam slovenskih politikov]] *[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)]] == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{7VladaSLO}} {{MzZZRS}} {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vajgl, Ivo}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Svetovalci predsednika Republike Slovenije]] [[Kategorija:Konzuli SFRJ]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004-2009)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstriji]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009-2014)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014-2019)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]] sdofyc9tle0jqmj32mteq82ckamxvf6 5736022 5735764 2022-08-18T09:23:42Z Syn1917 207157 dodana nagrada wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ivo Vajgl|image=|alma_mater=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]|children=|party=[[Komunistična partija Slovenije|ZKS]]<br/>Demokratična unija<br/>[[Liberalna demokracija Slovenije]] (''neznano''-2007)<br/>[[Zares]] (do 2014)<br/>[[DeSUS]] (do novembra 2019)}} '''Ivo Vajgl''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[diplomat]] in [[politik]], * [[3. marec]] [[1943]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Ivo Vajgl je [[Diplomiranec|diplomiral]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Kot študent se je ukvarjal z [[Novinarstvo|novinarstvom]], bil je urednik študentskih časopisov [[Katedra (časopis)|Katedra]] in [[Tribuna (časopis)|Tribuna]]. Svojo poklicno novinarsko pot je začel kot dopisnik agencije [[Tanjug]] za Slovenijo, nadaljeval kot dopisnik [[RTV Ljubljana]] in [[Delo (časopis)|Dela]] v [[Trst|Trstu]] ter kot dopisnik Tanjuga v [[Bonn|Bonnu]], kjer je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenja tujega tiska.   Diplomatsko kariero je začel kot generalni konzul [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]], nato pa je bil slovenski [[veleposlanik]] na [[Švedska|Švedskem]] ter vseh [[Nordijske države|nordijskih]] in [[Baltske države|baltskih državah]], v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je bil tudi vodja slovenske misije [[OVSE]] na [[Dunaj|Dunaju]], nazadnje pa je bil veleposlanik v [[Nemčija|Nemčiji]]. Leta 2004 je bil izvoljen za zunanjega ministra v [[4. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Anton Rop|Toneta Ropa]], nato je bil svetovalec za zunanje zadeve predsednika države [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] do konca njegovega mandata. Trikrat je bil izvoljen za [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanca]], najprej leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] na listi stranke [[Zares]], nato pa še dvakrat v [[Evropski parlament]], [[Volitve v Evropski parlament 2009|2009]] na listi Zares in [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Desusa]].  Kot poslanec državnega zbora je vodil [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zunanjo politiko]], kot [[evropski poslanec]] pa je bil član odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. Napovedal je kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah za predsednika republike 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl naj bi vstopil v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ivo-vajgl-naj-bi-vstopil-v-predsednisko-tekmo/636045|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-17|language=sl}}</ref> === Evropski poslanec === Deloval je v [[Liberalizem|liberalni]] parlamentarni skupini [[ALDE]], bil pa je član [[Evropska demokratska stranka|Evropske Demokratske Stranke]]. Prvič je bil v [[Evropski parlament]] izvoljen junija 2009 na listi stranke [[Zares]], za drugi mandat funkcije [[evroposlanec|evropskega poslanca]] pa je bil 2014 izvoljen na listi stranke DeSUS. Na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] ni kandidiral. V mandatu 2014-2019 je bil član politične skupine [[ALDE|ALDE - Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] v Evropskem parlamentu. Med drugim je bil poročevalec Evropskega parlamenta za [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], poročevalec svoje politične skupine za [[Hrvaška|Hrvaško]], [[Srbija|Srbijo]] in [[Črna gora|Črno goro]] ter vodja platforme za dialog EU-[[Katalonija]]<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.eucatplatform.eu/|website=EU-Catalonia Dialogue Platform|accessdate=2022-08-17|language=en-US}}</ref>. Bil je tudi namestnik predsednika parlamentarne skupine za vprašanja starejših in invalidov, ter aktivni član skupin za sodelovanje s [[Palestinska država|Palestino]] in [[Izrael|Izraelom]] ter vodja skupine prijateljstva z [[Zahodna Sahara|Zahodno Saharo]]. Za svoje delo na mednarodnem področju je prejel eno najvišjih odlikovanj [[Katalonija|Katalonske vlade]] [[:en:Creu_de_Sant_Jordi|Križ sv. Jurija (»Creu de sant Jordi«)]], za svoj prispevek politiki miru in varnosti je prejel nagrado italijanskega laboratorija [[Giovanni Losardo Zlati Galeb (»Gabbiano d'Oro«)]]<ref>{{Navedi splet|title=Premio Giovanni Losardo 2013: i premiati – CiRNews.it|url=https://www.cetraroinrete.it/premio-giovanni-losardo-i-premiati/|accessdate=2022-08-18|language=it-IT}}</ref> in posebno priznanje predsednika [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]] [[:en:Mohamed_Abdelaziz_(Sahrawi_politician)|Mohameda Abdelaziza]]. ==== Član: ==== *[[Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta|Odbora za zunanje zadeve]] (AFET) * Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija (D-RS) ==== Nadomestni član: ==== * Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) * Delegacije za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom (DPLC) * Delegacije za odnose z državami Mašreka (DMAS) * Delegacije v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje (DMED) V času svojega političnega delovanja bil je član več političnih strank: [[Komunistična partija Slovenije|ZKS]], Demokratične unije, [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (do 2007), [[Zares]] (do januarja 2014), [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (do novembra 2019). === Zasebno === Ivo Vajgl je ljubitelj umetnosti, govori angleško, nemško, italijansko, francosko in jezike narodov nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Poročen je z redno [[Profesorica|profesorico]] [[Harfa|harfe]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Mojca Zlobko Vajgl|Mojco Zlobko Vajgl]] in je oče treh sinov. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} *[[seznam slovenskih politikov]] *[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)]] == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{7VladaSLO}} {{MzZZRS}} {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vajgl, Ivo}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Svetovalci predsednika Republike Slovenije]] [[Kategorija:Konzuli SFRJ]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004-2009)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstriji]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009-2014)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014-2019)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]] oquxondksanymvg2gh7eoyahed8dseu 5736024 5736022 2022-08-18T09:34:20Z Syn1917 207157 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ivo Vajgl|image=|alma_mater=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]|children=|party=[[Komunistična partija Slovenije|ZKS]]<br/>Demokratična unija<br/>[[Liberalna demokracija Slovenije]] (''neznano''-2007)<br/>[[Zares]] (do 2014)<br/>[[DeSUS]] (do novembra 2019)}} '''Ivo Vajgl''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[diplomat]] in [[politik]], * [[3. marec]] [[1943]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Ivo Vajgl je [[Diplomiranec|diplomiral]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Kot študent se je ukvarjal z [[Novinarstvo|novinarstvom]], bil je urednik študentskih časopisov [[Katedra (časopis)|Katedra]] in [[Tribuna (časopis)|Tribuna]]. Svojo poklicno novinarsko pot je začel kot dopisnik agencije [[Tanjug]] za Slovenijo, nadaljeval kot dopisnik [[RTV Ljubljana]] in [[Delo (časopis)|Dela]] v [[Trst|Trstu]] ter kot dopisnik Tanjuga v [[Bonn|Bonnu]], kjer je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenja tujega tiska.   Diplomatsko kariero je začel kot generalni konzul [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]], nato pa je bil slovenski [[veleposlanik]] na [[Švedska|Švedskem]] ter vseh [[Nordijske države|nordijskih]] in [[Baltske države|baltskih državah]], v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je bil tudi vodja slovenske misije [[OVSE]] na [[Dunaj|Dunaju]], nazadnje pa je bil veleposlanik v [[Nemčija|Nemčiji]]. Leta 2004 je bil izvoljen za zunanjega ministra v [[4. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Anton Rop|Toneta Ropa]], nato je bil svetovalec za zunanje zadeve predsednika države [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] do konca njegovega mandata. Trikrat je bil izvoljen za [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanca]], najprej leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] na listi stranke [[Zares]], nato pa še dvakrat v [[Evropski parlament]], [[Volitve v Evropski parlament 2009|2009]] na listi Zares in [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS-a]].  Kot poslanec državnega zbora je vodil [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zunanjo politiko]], kot [[evropski poslanec]] pa je bil član odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. Napovedal je kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah za predsednika republike 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl naj bi vstopil v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ivo-vajgl-naj-bi-vstopil-v-predsednisko-tekmo/636045|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-17|language=sl}}</ref> === Evropski poslanec === Deloval je v [[Liberalizem|liberalni]] parlamentarni skupini [[ALDE]], bil pa je član [[Evropska demokratska stranka|Evropske Demokratske Stranke]]. Prvič je bil v [[Evropski parlament]] izvoljen [[Volitve v Evropski parlament 2009|junija 2009]] na listi stranke [[Zares]], za drugi mandat funkcije [[evroposlanec|evropskega poslanca]] pa je bil [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] izvoljen na listi stranke DeSUS. Na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] ni kandidiral. V mandatu 2014-2019 je bil član politične skupine [[ALDE|ALDE - Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] v Evropskem parlamentu. Med drugim je bil poročevalec Evropskega parlamenta za [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], poročevalec svoje politične skupine za [[Hrvaška|Hrvaško]], [[Srbija|Srbijo]] in [[Črna gora|Črno goro]] ter vodja platforme za dialog EU-[[Katalonija]]<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.eucatplatform.eu/|website=EU-Catalonia Dialogue Platform|accessdate=2022-08-17|language=en-US}}</ref>. Bil je tudi namestnik predsednika parlamentarne skupine za vprašanja starejših in invalidov, ter aktivni član skupin za sodelovanje s [[Palestinska država|Palestino]] in [[Izrael|Izraelom]] ter vodja skupine prijateljstva z [[Zahodna Sahara|Zahodno Saharo]]. Za svoje delo na mednarodnem področju je prejel eno najvišjih odlikovanj [[Katalonija|Katalonske vlade]] [[:en:Creu_de_Sant_Jordi|Križ sv. Jurija (»Creu de Sant Jordi«)]], za svoj prispevek politiki miru in varnosti je prejel nagrado italijanskega laboratorija [[Giovanni Losardo Zlati Galeb (»Gabbiano d'Oro«)]]<ref>{{Navedi splet|title=Premio Giovanni Losardo 2013: i premiati – CiRNews.it|url=https://www.cetraroinrete.it/premio-giovanni-losardo-i-premiati/|accessdate=2022-08-18|language=it-IT}}</ref> in posebno priznanje predsednika [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]] [[:en:Mohamed_Abdelaziz_(Sahrawi_politician)|Mohameda Abdelaziza]]. ==== Član: ==== *[[Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta|Odbora za zunanje zadeve]] (AFET) * Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija (D-RS) ==== Nadomestni član: ==== * Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) * Delegacije za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom (DPLC) * Delegacije za odnose z državami Mašreka (DMAS) * Delegacije v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje (DMED) V času svojega političnega delovanja bil je član več političnih strank: [[Komunistična partija Slovenije|ZKS]], Demokratične unije, [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (do 2007), [[Zares]] (do januarja 2014), [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (do novembra 2019). === Zasebno === Ivo Vajgl je ljubitelj umetnosti, govori angleško, nemško, italijansko, francosko in jezike narodov nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Poročen je z redno [[Profesorica|profesorico]] [[Harfa|harfe]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Mojca Zlobko Vajgl|Mojco Zlobko Vajgl]] in je oče treh sinov. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} *[[seznam slovenskih politikov]] *[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)]] == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{7VladaSLO}} {{MzZZRS}} {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vajgl, Ivo}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Svetovalci predsednika Republike Slovenije]] [[Kategorija:Konzuli SFRJ]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004-2009)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstriji]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009-2014)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014-2019)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]] 1zo7ja07jcotpjo3hur3wds1l63q91n 5736027 5736024 2022-08-18T09:45:15Z A09 188929 /* Evropski poslanec */ zp>np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ivo Vajgl|image=|alma_mater=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]|children=|party=[[Komunistična partija Slovenije|ZKS]]<br/>Demokratična unija<br/>[[Liberalna demokracija Slovenije]] (''neznano''-2007)<br/>[[Zares]] (do 2014)<br/>[[DeSUS]] (do novembra 2019)}} '''Ivo Vajgl''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[diplomat]] in [[politik]], * [[3. marec]] [[1943]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Ivo Vajgl je [[Diplomiranec|diplomiral]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Kot študent se je ukvarjal z [[Novinarstvo|novinarstvom]], bil je urednik študentskih časopisov [[Katedra (časopis)|Katedra]] in [[Tribuna (časopis)|Tribuna]]. Svojo poklicno novinarsko pot je začel kot dopisnik agencije [[Tanjug]] za Slovenijo, nadaljeval kot dopisnik [[RTV Ljubljana]] in [[Delo (časopis)|Dela]] v [[Trst|Trstu]] ter kot dopisnik Tanjuga v [[Bonn|Bonnu]], kjer je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenja tujega tiska.   Diplomatsko kariero je začel kot generalni konzul [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]], nato pa je bil slovenski [[veleposlanik]] na [[Švedska|Švedskem]] ter vseh [[Nordijske države|nordijskih]] in [[Baltske države|baltskih državah]], v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je bil tudi vodja slovenske misije [[OVSE]] na [[Dunaj|Dunaju]], nazadnje pa je bil veleposlanik v [[Nemčija|Nemčiji]]. Leta 2004 je bil izvoljen za zunanjega ministra v [[4. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Anton Rop|Toneta Ropa]], nato je bil svetovalec za zunanje zadeve predsednika države [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] do konca njegovega mandata. Trikrat je bil izvoljen za [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanca]], najprej leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] na listi stranke [[Zares]], nato pa še dvakrat v [[Evropski parlament]], [[Volitve v Evropski parlament 2009|2009]] na listi Zares in [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS-a]].  Kot poslanec državnega zbora je vodil [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zunanjo politiko]], kot [[evropski poslanec]] pa je bil član odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. Napovedal je kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah za predsednika republike 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl naj bi vstopil v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ivo-vajgl-naj-bi-vstopil-v-predsednisko-tekmo/636045|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-17|language=sl}}</ref> === Evropski poslanec === Deloval je v [[Liberalizem|liberalni]] parlamentarni skupini [[ALDE]], bil pa je član [[Evropska demokratska stranka|Evropske Demokratske Stranke]]. Prvič je bil v [[Evropski parlament]] izvoljen [[Volitve v Evropski parlament 2009|junija 2009]] na listi stranke [[Zares]], za drugi mandat funkcije [[evroposlanec|evropskega poslanca]] pa je bil [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] izvoljen na listi stranke DeSUS. Na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] ni kandidiral. V mandatu 2014-2019 je bil član politične skupine [[ALDE|ALDE - Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] v Evropskem parlamentu. Med drugim je bil poročevalec Evropskega parlamenta za [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], poročevalec svoje politične skupine za [[Hrvaška|Hrvaško]], [[Srbija|Srbijo]] in [[Črna gora|Črno goro]] ter vodja platforme za dialog EU-[[Katalonija]]<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.eucatplatform.eu/|website=EU-Catalonia Dialogue Platform|accessdate=2022-08-17|language=en-US}}</ref>. Bil je tudi namestnik predsednika parlamentarne skupine za vprašanja starejših in invalidov, ter aktivni član skupin za sodelovanje s [[Palestinska država|Palestino]] in [[Izrael|Izraelom]] ter vodja skupine prijateljstva z [[Zahodna Sahara|Zahodno Saharo]]. Za svoje delo na mednarodnem področju je prejel eno najvišjih odlikovanj [[Katalonija|Katalonske vlade]] [[Križ sv. Jurija|Križ sv. Jurija (»Creu de Sant Jordi«)]], za svoj prispevek k politiki miru in varnosti je prejel nagrado italijanskega laboratorija [[Giovanni Losardo Zlati Galeb (»Gabbiano d'Oro«)]]<ref>{{Navedi splet|title=Premio Giovanni Losardo 2013: i premiati – CiRNews.it|url=https://www.cetraroinrete.it/premio-giovanni-losardo-i-premiati/|accessdate=2022-08-18|language=it-IT}}</ref> in posebno priznanje predsednika [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]] [[:en:Mohamed_Abdelaziz_(Sahrawi_politician)|Mohameda Abdelaziza]]. ==== Član: ==== *[[Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta|Odbora za zunanje zadeve]] (AFET) * Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija (D-RS) ==== Nadomestni član: ==== * Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) * Delegacije za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom (DPLC) * Delegacije za odnose z državami Mašreka (DMAS) * Delegacije v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje (DMED) V času svojega političnega delovanja bil je član več političnih strank: [[Komunistična partija Slovenije|ZKS]], Demokratične unije, [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (do 2007), [[Zares]] (do januarja 2014), [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (do novembra 2019). === Zasebno === Ivo Vajgl je ljubitelj umetnosti, govori angleško, nemško, italijansko, francosko in jezike narodov nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Poročen je z redno [[Profesorica|profesorico]] [[Harfa|harfe]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Mojca Zlobko Vajgl|Mojco Zlobko Vajgl]] in je oče treh sinov. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} *[[seznam slovenskih politikov]] *[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)]] == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{7VladaSLO}} {{MzZZRS}} {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vajgl, Ivo}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Svetovalci predsednika Republike Slovenije]] [[Kategorija:Konzuli SFRJ]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004-2009)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstriji]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009-2014)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014-2019)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]] paee6zfykmdw6ovyibr36r5p2qn6i60 5736030 5736027 2022-08-18T09:49:26Z A09 188929 zp>np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ivo Vajgl|image=|alma_mater=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]|children=|party=[[Komunistična partija Slovenije|ZKS]]<br/>Demokratična unija<br/>[[Liberalna demokracija Slovenije]] (''neznano''-2007)<br/>[[Zares]] (do 2014)<br/>[[DeSUS]] (do novembra 2019)}} '''Ivo Vajgl''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[diplomat]] in [[politik]], * [[3. marec]] [[1943]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Ivo Vajgl je [[Diplomiranec|diplomiral]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Kot študent se je ukvarjal z [[Novinarstvo|novinarstvom]], bil je urednik študentskih časopisov [[Katedra (časopis)|Katedra]] in [[Tribuna (časopis)|Tribuna]]. Svojo poklicno novinarsko pot je začel kot dopisnik agencije [[Tanjug]] za Slovenijo, nadaljeval kot dopisnik [[RTV Ljubljana]] in [[Delo (časopis)|Dela]] v [[Trst|Trstu]] ter kot dopisnik Tanjuga v [[Bonn|Bonnu]], kjer je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenja tujega tiska.   Diplomatsko kariero je začel kot generalni konzul [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]], nato pa je bil slovenski [[veleposlanik]] na [[Švedska|Švedskem]] ter vseh [[Nordijske države|nordijskih]] in [[Baltske države|baltskih državah]], v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je bil tudi vodja slovenske misije [[OVSE]] na [[Dunaj|Dunaju]], nazadnje pa je bil veleposlanik v [[Nemčija|Nemčiji]]. Leta 2004 je bil izvoljen za zunanjega ministra v [[4. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Anton Rop|Toneta Ropa]], nato je bil svetovalec za zunanje zadeve predsednika države [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] do konca njegovega mandata. Trikrat je bil izvoljen za [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanca]], najprej leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] na listi stranke [[Zares]], nato pa še dvakrat v [[Evropski parlament]], [[Volitve v Evropski parlament 2009|2009]] na listi Zares in [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS-a]].  Kot poslanec državnega zbora je vodil [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zunanjo politiko]], kot [[evropski poslanec]] pa je bil član odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. Napovedal je kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah za predsednika republike 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl naj bi vstopil v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ivo-vajgl-naj-bi-vstopil-v-predsednisko-tekmo/636045|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-17|language=sl}}</ref> === Evropski poslanec === Deloval je v [[Liberalizem|liberalni]] parlamentarni skupini [[ALDE]], bil pa je član [[Evropska demokratska stranka|Evropske Demokratske Stranke]]. Prvič je bil v [[Evropski parlament]] izvoljen [[Volitve v Evropski parlament 2009|junija 2009]] na listi stranke [[Zares]], za drugi mandat funkcije [[evroposlanec|evropskega poslanca]] pa je bil [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] izvoljen na listi stranke DeSUS. Na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] ni kandidiral. V mandatu 2014-2019 je bil član politične skupine [[ALDE|ALDE - Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] v Evropskem parlamentu. Med drugim je bil poročevalec Evropskega parlamenta za [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], poročevalec svoje politične skupine za [[Hrvaška|Hrvaško]], [[Srbija|Srbijo]] in [[Črna gora|Črno goro]] ter vodja platforme za dialog EU-[[Katalonija]]<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.eucatplatform.eu/|website=EU-Catalonia Dialogue Platform|accessdate=2022-08-17|language=en-US}}</ref>. Bil je tudi namestnik predsednika parlamentarne skupine za vprašanja starejših in invalidov, ter aktivni član skupin za sodelovanje s [[Palestinska država|Palestino]] in [[Izrael|Izraelom]] ter vodja skupine prijateljstva z [[Zahodna Sahara|Zahodno Saharo]]. Za svoje delo na mednarodnem področju je prejel eno najvišjih odlikovanj [[Katalonija|Katalonske vlade]] [[Križ sv. Jurija|Križ sv. Jurija (»Creu de Sant Jordi«)]], za svoj prispevek k politiki miru in varnosti je prejel nagrado italijanskega laboratorija [[Giovanni Losardo Zlati Galeb (»Gabbiano d'Oro«)]]<ref>{{Navedi splet|title=Premio Giovanni Losardo 2013: i premiati – CiRNews.it|url=https://www.cetraroinrete.it/premio-giovanni-losardo-i-premiati/|accessdate=2022-08-18|language=it-IT}}</ref> in posebno priznanje predsednika [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]] [[Mohamed Abdelaziz (saharski politik)|Mohameda Abdelaziza]]. ==== Član: ==== *[[Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta|Odbora za zunanje zadeve]] (AFET) * Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija (D-RS) ==== Nadomestni član: ==== * Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) * Delegacije za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom (DPLC) * Delegacije za odnose z državami Mašreka (DMAS) * Delegacije v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje (DMED) V času svojega političnega delovanja bil je član več političnih strank: [[Komunistična partija Slovenije|ZKS]], Demokratične unije, [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (do 2007), [[Zares]] (do januarja 2014), [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (do novembra 2019). === Zasebno === Ivo Vajgl je ljubitelj umetnosti, govori angleško, nemško, italijansko, francosko in jezike narodov nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Poročen je z redno [[Profesorica|profesorico]] [[Harfa|harfe]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Mojca Zlobko Vajgl|Mojco Zlobko Vajgl]] in je oče treh sinov. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} *[[seznam slovenskih politikov]] *[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)]] == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{7VladaSLO}} {{MzZZRS}} {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vajgl, Ivo}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Svetovalci predsednika Republike Slovenije]] [[Kategorija:Konzuli SFRJ]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004-2009)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstriji]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009-2014)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014-2019)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]] leelxlga8q2oe2i4ujzjf2fzp5f97oe 0 107718 5735954 5645279 2022-08-17T21:27:49Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infopolje Borilna veščina | logo = FENCING_AT_AN_AGRICULTURAL_SCHOOL.jpg | logocaption = Skupinska vadba v kendu. | logosize = 300 px | image = | imagecaption = | imagesize = | name = Kendo <br />(剣道) | aka = | date founded = [[1910]] - [[1912]] | country = [[Japonska]] {{ikonazastave|Japonska}} | founder = | head = | arts = mečevanje | ancestor_arts = različne šole [[kenjutsu]]ja | ancestor schools = | descendant schools = | notable pract = | website = [http://www.kendo-fik.org/ Mednarodna kendo zveza] }} [[Slika:Kasahara Cup 2013 - 20130929 - Combat Kendo 9.webm|250px|thumb|right|]] '''Kendo''', jap. 剣道 (''ken'' sablja, meč in ''do'' pot ali modrost) je spreminjajoča se, moderna [[borilne veščine|borilna veščina]], ki prvotno izvira iz veščine sabljaštva (''[[kendžucu]]''), in so se je učili samuraji. Kendo, kot Pot, ne sledi le tehnikam in taktikam sabljaštva, temveč skrbi tudi za duševno rast oseb in jih dopolnjuje v vsakdanjem življenju. Vajenci naj bi skozi kendo dosegli predvsem karakterno trdnost, prepričanje in moralno moč. == Zgodovina kenda == === Era klanov Gendži in Heike – izvor kendo običajev === [[Slika:Samurai.jpg|250px|thumb|right|]] V začetku 10. stoletja so se v pokrajini Kanto v bližini Tokia, daleč od političnega centra Japonske v Kjotu, povzdignila oborožena plemena konjenikov, kateri so bili znani kot cuvamono, mono-no-fu ali samurai. Sprva so bila ta groba, nerazvita plemena zbrana okoli poglavarja, združevala vojščake in kmete, ki so tvorili eno, zedinjeno skupnost. Vendar pa je moč teh nepomembnih plemen v dvanajstem stoletju narasla do te mere, da je bila tedanja oblast prisiljena razglasiti zemljiške gospode ali vazale in uvesti fevdalni sistem, z dajatvami znanimi kot ie-no-ko ali rodo. Najmočnejši plemeni tega obdobja sta bila klana Gendži in Heike. V tem času je nastala tudi književna klasika, vojaški ep Heike Monogatari (Pripoved Heikev), ki govori o vzponu in padcu plemena Heike oz. Taira. V tem obdobju pa se pojavijo tudi začetki japonsko-fevdalno-vojaškega kodeksa obnašanja oz. bushida ali „Poti samuraja“. Kljub temu, da so plemena pozornost posvečala predvsem oboroženim spopadom, se je že zelo zgodaj razvil nepisan, moralen kodeks, ki je poudarjal vrline zvestobe, hrabrosti, časti, pa tudi nečastnosti. Mono-no-fui je na bojišču slovel kot neustrašen bojevnik, ki je lahko med jezdenjem konja streljal z lokom in se je bil vedno pripravljen soočiti s sovražnikom. Zaničeval je strahopetnost, kot sta na primer prestop k sovražniku ali pa škodovanje konju, pa čeprav z namenom ubiti konjenika. Mono-no-fui je prav tako spoštoval in kazal pripadnost ženskam. Raje je umrl, kot pa sprejel žalitev. Poraz klana Heike ali Taira je končno prišel leta 1185, poglavar zmagovitega klana, klana Gendži ali Minamoto, pa je uvedel popolnoma novo, vojaško oblast ali šogun. Od tega obdobja naprej je pomembnost samurajev le še naraščala, iz prvotnih borilnih veščin pa se je razvil slog življenja, ki je poleg znanja borilnih tehnik vključeval strog moralen kodeks, samodisciplino in poglobljen odnos do človeške duševnosti. Rezultat je bila „Pot samuraja“, srednjeveško obdobje pa ji je zagotovilo priložnost za nadalen razvoj in oplemenitenje. Obdobje vladanja šoguna Muromačijev, ki je trajalo od leta 1336 do 1573 velja za najnemirnejše poglavje v japonski zgodovini, saj so stalno divjale vojne. === Obdobje Pokrajinskih vojn (1467- 1568) === Oninski vojni (1467-77), ki je bila posledica spora za nasledstvo šoguna, v kateri je bilo skoraj popolnoma uničeno glavno mesto Kjoto, je sledilo stoletje vojn, znano kot Era pokrajinskih vojn. Potek bitk med vazali so narekovala različna strelna orožja, kot so lok, samostrel in mušketa. Toda v boju na bližino, imenovanih tudi skupinske bitke, so o zmagi ali porazu odločale sposobnosti vsakega posameznika. Da bi se obranili sovražnikov in si zagotovili prevlado, so se morali vojaški poveljniki seznaniti z mnogimi različnimi borilnimi veščinami. Za časa te ere so se pojavile tri šole sabljaštva: # šola Tenšinšodenšintorju; ustanovitelj: Iizasa Čoisai; slavni učenci: Cukamoto Bokuden # šola Aisukagerju; ustanovitelj: Aisu Ikosai; slavni učenci: Kamizumi Ise-no-kami Hidecuna, Jagju Sekišusai, Marume Kurando # šola Itorju; ustanovitelj: Čudžo Hjogo-no-kami Nagahide; slavni učenci: Ito Itosai Kljub temu, da je bilo še mnogo drugih mojstrov sabljaštva, so bili ustanovitelji zgoraj naštetih šol, Iizasa, Aisu in Čudžo najslavnejši, veljajo pa tudi za najstarejše strokovnjake borilnih veščin. Drugi mojstri mečevanja so bili v službi daimja (fevdalca), ki pa niso le dobili znanja od teh veteranov, pač pa so tudi poskrbeli za prenos znanja in skrivnosti na svoje učence. === Obdobje Edo (1603-1868) === [[Slika:Satsuma-samurai-during-boshin-war-period.jpg|250px|right]] Po razkolu države v obdobju Muromači, je bila Japonska končno združena pod šogunom Tokugava, sčasoma pa se je izolirala pred Zahodom, saj je v prihodu Evropskih raziskovalcev ter krščanstva videla preveliko nevarnost. S tem je država za okoli 260let zaprla svoja vrata, v tem času pa je nastalo mnogo stvari, katere so danes tradicionalne; v tem obdobju sta cvetela kultura in umetnost. Sem spada tudi kendo. Mojstri mečevanja, kateri so bili dejavni v dobi Pokrajinskih vojn, niso imeli ne oklepa, ne dodatne opreme, tako da je keiko sestal le iz uporabe tači-ja (dolge sablje) in bokuta (lesene sablje), učenja kat ter sekanjem dreves za izpopolnitev tehnike. Za shiai(boj) so uporabljali prave sablje ali pa bokuto. V dobi Edo pa so se počasi začeli pojavljati dojo-ji ter izboljšane zasnove šinai-ja in oklepa. V 18. stoletju se je keiko izvajal v dojo-tih, osnova pa sta postala oklep in izmenjavanje udarcev s šinai-jem. V zadnjih dnevih režima Tokugawa naj bi se obstajalo kar 600 sabljaških šol. A kljub temu je nova metoda vadbe naletela na mnoge kritike, saj naj bi bilo dobljeno znanje v pravi borbi neuporabno, saj naj bi bilo po mnenju kritikov bistvo bojevanja „zmaga je preživetje, poraz je smrt“. A vseeno je ta oblike uravnotežene in nadzorovane vadbe predstavljala pomembno stopnjo pri razvoju kenda. === Miyamoto Musashi in Gorin-no-Sho (Knjiga petih prstanov) === [[Slika:Musashi_ts_pic.jpg|175px|left]] Ne le na Japonskem, pač pa po celem svetu, slovi Mijamoto Musashi kot najboljši izmed vseh japonskih sabljačev. Zahvala za to gre predvsem romanu Jošikave Eidžija, Musaši in angleškemu prevodu Knjige petih prstanov (Gorin-no-Sho) Victorja Harrisa iz leta 1974. Danes žal ni veliko gotovo znanega o tem mojstru sabljanja, ki je živel v nemirnih desetletjih med obdobjema Pokrajinskih vojn in Edo. Toda knjiga le vsebuje nekaj avtobiografskih podrobnosti: Musashi je bil rojen leta 1584 in se je naučil borilnih veščin od svojega očeta. S svojim debijem pri trinajstih letih je okusil slast zmage in od takrat naprej ni izgubil nobenega od svojih šestdesetih bojev. Leta 1612, je pri devetindvajsetih letih dosegel svojo največjo zmago; v duelu je premagal Sasakia Kodžiro,potem pa se je nemudoma upokojil in umaknil v osamo in posvetil življenje iskanju resnice sablje. Pravijo, da je odkril bit sablje čez kakšnih dvajset let, pri svojih petdesetih. Ko je bil star šestdeset let je napisal knjigo Gorin-no-Šo, ki vsebuje njegova razmišljanja in njegovo pot meča, izpopolnjeno v času osame. V knjigi nam natančno razlaga njegovo teorijo o vojaški strategiji in o filozofiji življenja. Musashi na primeru lešnikove lupine zagovarja predanost vseh energij telesa, ki stremijo k temu, da bi premagali nasprotnike, govori pa tudi o taktikah povezanih s fizično pripravljenostjo posameznika. Razlog, da je njegova knjiga požela tak uspeh na Zahodu, je predvsem v tem, da njegovi nasveti ne služijo le za boljše poznavanje in doseganje ciljev v kendu, pač pa nasploh v življenju samem. === Obdobje Meidži do danes (1868-...) === Leta 1868, po skoraj sedemsto letih stalne vojaške vladavine, se je na prestol vrnil cesar Meidži. Z njegovo vrnitvijo se je na Japonskem začelo obdobje reform in modernizacije, poleg tega se je Japonska odprla svetu. Oblasti so v kenjutsuju videle poslednji ostanek družbenega razreda samurajev, ki je bil sedaj tudi uradno ukinjen in prepovedan, zato je postal dovoljen tudi širši množici. S tem se je pričel nagel padec veščine sabljaštva. Toda leta 1887, dvajset let po začetku vladanja Meidžia, se je zaradi površinske modernizacije po vzoru Zahoda pojavilo vprašanje o nacionalni pripadnosti. Le-to je še posebej prišlo do izraza v Sino-Japonski vojni (1894-1895). Po njej je prišlo do močnega nacionalnega ozaveščanja in kendo je ponovno pridobila na pomembnosti. Kmalu je postal sestaven del izobrazbe otrok, sčasoma pa tudi obvezen šolski predmet. Mančurijski incident je leta 1931 narekoval še eno pomembno poglavje v zgodovini kenda. Japonsko zavzetje Mančurije je pripeljalo do nagibanja k militarističnemu-nacionalizmu, kateri je bil podprt z nauku o genialnosti ljudstva. Kendo je sedaj postal zelo cenjen in je veljal za steber nacionalne izobrazbe. Leta 1945 se je končala 2. Svetovna vojna s popolno kapitulacijo Japonske. Kendo so Zahodnjaki povezali z vojaško agresijo in z vsemi uničujočimi posledicami vojne, zato so ga ameriške oblasti prepovedale. Tako je ostalo do konca japonske okupacije. Nato je bila oktobra, leta 1952 ustanovljena Vse Japonska kendo federacija (AJKF), a na osnovi kenda kot vzgojnega športa in ne borilne veščine. Tako je ostalo vse do danes. == Oprema == === Oblačila === Tradicionalna oblačila v kendu sestojijo iz '''hakame''' in '''keiko-gi'''-ja ali natančneje ''kendo-gi''-ja. Celotna oprava je po navadi v temno modrem odtenku, saj je obarvana z indigom. Ta rastlinska snov ima namreč lastnost, da izjemno hitro ustavi krvavitev. Po navadi se bela oblačila uporabljajo kot simbol duševne čistoče. Na Japonskem ženske pogostokrat belo hakamo in keiko-gi, medtem ko korejska državna reprezentanca nosi prav tako bela oblačila, a s temnimi črtami na bočnem delu hakame. === Bogu === Zaščitni oklep sestoji iz čelade ('''men'''), rokavic ('''kote'''), oklepa za trup ('''do''') in zaščite ledji ('''tare'''). Zasnova delov je od začetka, pa vse do danes ostala nespremenjena. Materiali, kateri se uporabljajo pri izdelavi boguja so: bombažna tkanina,usnje, konjska žima, bambus, jeklo in ogljikova vlakna. V borbi je cilj zadeti nasprotnika v trup, zapestje, vrat ali glavo. Na tare se lahko natakne '''tenugui''', na katerem so zapisani ime in priimek kendoke ter ime kluba. Priimek in ime kluba sta zapisana v latinici, medtem ko je ime zapisano v kanjiju, japonski zlogovni pisavi. Barva in okrasitev do-ja in tenugui-ja sta odvisni od želja kendoke. === Šinai === [[Slika:Kendo_target_areas.png|220px|right]] '''Šinai''', jap. 竹刀; je vadbeno orožje, ki se uporablja predvsem v kendu. Ponazarja pravo sabljo in se tako tudi uporablja. Šinai je po navadi zapisan s pismenkami 竹刀, kar pomeni „sablja iz bambusa“. Beseda izvira iz besede shinau 撓う, kar pomeni „kriviti se“, in je bilo sprva kratica za Šinai-take oz. „upogibljiv bambus“. Šinai se prvič pojavi v obdobju Edo, kjer so sabljači ali ''kenjucake'', razvili vadbeno orožje, ki je manj nevarno kot ''boken''. S tem so poskušali zmanjšati število tistih borcev, ki so se med vadbo resneje poškodovali ali celo umrli. Šinai pa je tudi bil povod za razvoj boguja. Šinai je zgrajen iz štirih bambusovih letvic (''take''), povezujejo jih tri usnjeni deli: c''uka-gava'' ali ročaj, ''saki-gava'' ali konica in ''nakajui'' ali usnjeni trakec. Vse so med seboj povezane s ''curujem'' ali vrvjo. Le-ta mora biti močno napeta, saj daje celotno sablji obliko in obenem tudi trdnost. Za pravilno obliko pa skrbi plastična kocka (''saki gomu''), ki leži na konici sablje, pod saki gavo. Bambusove letvice so po navadi iz sušenega bambusa, lahko pa so tudi iz obdelanega tj. dimljenega ali premazanega s smolo. Bambus se nadomešča tudi z letvami iz ogljikovih vlaken. Šinai-ji se med sabo razlikujejo po velikostih in oblikah. Z uporabo raznih vrst in dolžin bambusa, se spreminjajo teža ter tudi težišče Šinaja. Moški uporabljajo daljše, ženske in otroci pa krajše, prav tako se različni tipi Šinajev uporabljajo za vadbo raznih tehnik. Po navadi kendoke uporabljajo en Šinai; ta tehnika oz. slog ima zametke v tradicionalnem japonsekem sabljaštvu, in se imenuje ''it-to'' (ena sablja). Nekatere kendoke pa uporabljajo tehniko ''ni-to'' in imajo dva shiani-ja; daljšega, imenovanega daito drži v levi roki, krajšega, imenovanega shoto pa v desni. === Boken === '''Boken''', ''bok'' les in ''ken'' sablja; je lesena Japonska sablja, ki se uporablja za trening. Po obliki in velikosti je identičen ''katani'', lahko pa je tudi oblikovan kot v''akazaši'' ali ''tanto''. Naj omenim tudi, da ''boken'' (木剣) ni pravo oz. pogosto uporabljen izraz na Japonskem, pač pa se v kakršnih koli pogovorih oz. kontekstih v povezavi z ''kendžucujem'' (剣道) ali ''kendom'' (剣道) uporablja beseda ''ken'' (剣). Boken se uporablja kot poceni in relativno varen nadomestek pravega orožja, v več borilnih veščinah. Boken obstaja tako dolgo časa kot japonske sablje, in je bil uporabljen za urjenje bojevnikov. ''Mijamoto'' ''Musaši'', mojster kendžucuja, je bil znan po tem, da je v bojih proti polno oklepljenemu in oboroženemu nasprotniku, uporabljal le enega ali dva bokena. Znana legenda pravi, da je premagal Sasakija Kodžiro z bokenom, katerega je izrezljal iz vesla, medtem ko je potoval na otok, kjer se je boj kasneje odvil. Poznamo več tipov bokkenov. Sledeče štiri oblike so najpogostejše: 1.''Daito'' ali ''tači'': velikosti katane, dolga sablja; 2.š''oto'' ali ''kodači'' ali vakizaši bo: velikosti vakizaši-ja, kratek meč; 3.''tanto'' bo: velikosti tanta; 4.''suburito'': lahko je narejen v velikosti daita ali shota, a je namenjen za individualen trening. Njihova uporaba je težja in bolj naporna, a poskrbijo za okrepitev mišic in izbolšanje tehnik, ki se izvajajo z bokenom „normalne“ velikosti. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Kendo}} === Kendo v Sloveniji === * [http://www.kendo-zveza.si/ Kendo Zveza Slovenije] === Kendo po svetu === * [http://www.kendo-fik.org/english-page/english-top-page.html Vsejaponska kendo zveza] (AJKF) * [http://www.ekf-eu.com/ekf.htm Evropska kendo zveza] (EKF) [[Kategorija:Borilne veščine]] {{normativna kontrola}} p8y0dpvt7r1xoga9qo1osidx437ntoc 0 109787 5735683 5279084 2022-08-17T12:44:49Z 193.2.11.205 /* Literatura o Francu Zadravcu */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Franc Zadravec}} {{Infopolje Oseba}} '''Franc Zadravec''' [fránc zádravec], [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], * [[27. september]] [[1925]], [[Stročja vas]], † [[24. julij]] [[2016]], [[Gornji Grad]]. == Življenje == Po končani murskosoboški gimnaziji se je leta 1947 vpisal na študij [[slovenistika|slovenistike]] in [[rusistika|rusistike]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in leta 1952 diplomiral. Deset let pozneje pa tam tudi doktoriral s tezo ''[[Miško Kranjec]] 1908–1935''. Med letoma 1952 in 1957 je poučeval slovenščino na gimnaziji v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], kjer je ustanovil in prvi vodil Študijsko knjižnico, nato pa zasedel mesto asistenta za novejšo slovensko literarno zgodovino na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti. Leta 1973 je postal [[redni profesor]], ob upokojitvi leta 1993 pa [[zaslužni profesor]]. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega in 1985 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Kot gostujoči profesor je predaval na tujih univerzah v [[Novi Sad|Novem Sadu]], [[Celovec|Celovcu]], [[Trst|Trstu]], [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Regensburg|Regensburgu]], [[Berlin]]u. Opravljal je delo urednika oziroma sourednika revij ''[[Svet ob Muri]]'', ''[[Jezik in slovstvo]]'', ''[[Panonski zbornik]]'', ''[[Slavistična revija]]'' (odgovorni urednik 1981-97) ter knjižnih zbirk ''[[Naša beseda]]'' in ''Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev''. Za svoje delo je dobil leta 1984 [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]], leta 1980 je bil odlikovan z redom zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki in 1996 s srebrnim častnim znakom RS. == Znanstveno delo == Zadravec se je ukvarjal z zgodovino novejše [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] od [[naturalizem|naturalizma]] in [[simbolizem|simbolizma]] dalje. Z vidika pisateljevega odnosa do družbene stvarnosti je obravnaval dela [[Ivan Cankar|Cankarja]]. Zanimali sta ga [[Josip Murn|Murnova]] in [[Oton Župančič|Župančičeva]] [[lirika]], [[Alojz Gradnik|Gradnik]] in [[Slavko Grum|Grum]], osrednja tema njegovih obravnav je [[Miško Kranjec|Kranjec]]. Pisal je o delih [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]], [[Josip Vidmar|Josipa Vidmarja]] (monografija), [[Ivan Pregelj|Ivana Preglja]], [[France Bevk|Franceta Bevka]], slovenski koroški književnosti ([[Prežihov Voranc|Voranc]]) in [[slovenski roman|slovenskem romanu]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. == Izbrana bibliografija == *''Miško Kranjec (1908–1935) (1963) {{COBISS|ID=3225601}} *''Literarna esejistika in kritika (v: Slovenska književnost 1945–1965 II'', 1967) *''Zgodovina slovenskega slovstva V–VII '' (soavtor Jože Pogačnik, 1970, 1972) {{COBISS|ID=15954487}} *''Slovenska besedna umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja'' (1974) {{COBISS|ID=8452609}} *''Literarni teoretik in kritik Josip Vidmar'' (1976) {{COBISS|ID=1705224}} *''Elementi slovenske moderne književnosti'' (1980) {{COBISS|ID=1705224}} *''Umetnikov »črni piruh«. Slovstvene razlage in primerjave'' (1981) {{COBISS|ID=12118273}} *''Alojz Gradnik'' (1981) {{COBISS|ID=12531201}} *''Srečko Kosovel. 1904–1926'' (1986) {{COBISS|ID=16722945}} *''Poet prekmurskih ravnin: Miško Kranjec 1908–1983'' (1988) {{COBISS|ID=6861568}} *''Cankarjeva ironija'' (1991) {{COBISS|ID=28545281}} *''Slovenska ekspresionistična literatura'' (1993) {{COBISS|ID=32827905}} *''Slovenski roman dvajsetega stoletja, 1&ndash;3'' (1997, 2003, 2005) {{COBISS|ID=41861121}} {{COBISS|ID=222195712}} *''Pesnik Alojz Gradnik (1882–1967)'' (1999) {{COBISS|ID=100746240}} *''Slovenska književnost II (Moderna – Ekspresionizem – Socialni realizem)'' (1999) {{COBISS|ID=97882624}} *''Slovenska književnost III'' (soavtor), 2001 *''Sto slovenskih pesnikov'' (soavtor Igor Grdina, 2004) {{COBISS|ID=215821056}} *''Miško Kranjec 1908–1983: monografija'' (2007) {{COBISS|ID=234335488}} *''Pesništvo in prostost'' (2008) {{COBISS|ID=61785345}} *''Zvezde kresnih večerov: Razgledi po nagrajenih romanih'' (2010) {{COBISS|ID=251452928}} *''Satira in groteska v slovenski literaturi'' '': študije o slovenski književnosti'' (2010) *''Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman'' (2011) {{COBISS|ID=67823105}} *''Pesem, ki te pomni: Utrinki iz slovenske domovinske poezije 20. stoletja'' (2013) {{COBISS|ID=74804737}} == Literatura o Francu Zadravcu == * Miran Hladnik. Bibliografija znanstvenega in strokovnega dela Franca Zadravca: (ob šestdesetletnici). ''Slavistična revija 33, št. 4'' (1985). * Dr. Franc Zadravec. ''Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919–1989''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989. * Miran Hladnik. Zadravčeva monografija. ''Slavistična revija 38, št. 2'' (1990). * ''Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev''. Ljubljana: Univerza, 1995. * ''Zadravčev zbornik'' (ur.? Franc Zadravec; Matjaž Kmecl; Aleksander Skaza; Vojko Gorjanc), ''Ljubljana,'' Slavistično društvo Slovenije, 1997 (Slavistična revija, letn. 45, št. 1-2) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{SloBio|id=850229|avtor=Bernik France|ime=Zadravec Franc|vir=SBL}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zadravec, Franc}} [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]] fnsjnvlp6uzhrie71tblp7z12d5hlma 14 110025 5736054 3953899 2022-08-18T11:26:45Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Calvados}} {{ktgr|francoskem departmaju [[Calvados (departma)|Calvados]]}} [[Kategorija:Spodnja Normandija]] [[Kategorija:Departmaji Francije|Calvados]] bnbwjtxz9uz0q81an6vx4m6nklrjwzu 0 111566 5736047 5573909 2022-08-18T11:13:18Z Yerpo 8417 disambig. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik}} '''Roger Apéry''', [[Francozi|francoski]] [[matematik]] [[Grki|grškega]] rodu, * [[14. november]] [[1916]], [[Rouen]], [[Francija]], † [[18. december]] [[1994]], [[Caen]], Francija. Apéry je najbolj znan po [[Apéryjev izrek|Apéryjevem izreku]], ki ga je [[matematični dokaz|dokazal]] leta 1978, da je število: : <math> \zeta(3) = 1 + \frac1{2^{3}} + \frac1{3^{3}} + \frac1{4^{3}} + \frac1{5^{3}} + \cdots \!\, , </math> sedaj imenovano [[Apéryjeva konstanta]], [[iracionalno število|iracionalno]], kjer je ζ [[Riemannova funkcija zeta|Riemannova funkcija ζ]]. == Življenje in delo == Njegova mati je bila Francozinja, oče pa je bil grškega rodu. Študiral je na [[École Normale Supérieure]]. V času študija je bil med [[druga svetovna vojna|vojno]] eno leto vojni ujetnik. Po študiju je začel predavati v [[Rennes]]u. Od leta 1947 je poučeval na [[Univerza v Caenu|Univerzi v Caenu]]. Njegov dokaz iz leta 1978, da je [[vsota]] [[recipročna vrednost|obratnih vrednosti]] [[kub]]ov [[celo število|celih števil]] iracionalna, je presenetil matematike po svetu. Do tedaj je navkljub ugledu sebe smatral za »najslabšega matematika v Franciji«, saj po njem niso imenovali nobenega znanega [[izrek]]a. Junija 1978 je o svojem odkritju predaval. Mnogi matematiki med poslušalci so imeli dokaz za lažnega. Trije med njimi so verjeli da je Apéry resnično nekaj odkril in so se odločili izpolniti luknje v njegovem težkem dokazu. Dva meseca kasneje so ti trije: [[Henri Cohen|Cohen]], [[Hendrik Willem Lenstra|Lenstra]] in [[Alfred van der Poorten|van der Poorten]] dokončali svoje delo, in Cohen je v predavanju osvetlil Apéryjev dokaz. Pred njim je Apéry sam pojasnil vir nekaterih njegovih zamisli za dokaz. Njegov izvirni dokaz je temeljil na [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet]]ovem kriteriju o iracionalnosti, po katerem je število ξ [[iracionalno število|iracionalno]], če obstaja neskončno mnogo takšnih [[tuje število|tujih]] [[celo število|celih števil]] ''p'' in ''q'', da velja: : <math> \left|\xi-\frac{p}{q}\right|<\frac{c}{q^{1+\delta}} \!\, </math> za kakšen konstanten ''c'', δ > 0. ζ(3) je zapisal kot [[neskončna vrsta|neskončno vrsto]]: : <math> \zeta(3) = \frac{5}{2} \sum_{n=1}^{\infty} \frac{(-1)^{n-1}}{n^{3} \binom{2n}{n}} \!\, , </math> nato pa je s pomočjo dveh zaporedij prek kvocientnega kriterija pokazal na konvergenco, ki je zagotavljala iracionalnost. Da je to res težek problem, kaže tudi to, da problema za kakšno drugo liho potenco [[nerešeni matematični problemi|še niso rešili]]. Mnogo matematikov je od tedaj s pomočjo Apéryjevih zaporedij iskalo duge dokaze, ki bi bili primerni za druge lihe potence ([[Frits Beukers|Beukers]], [[Alfred van der Poorten|van der Poorten]], Marc Prévost, Keith Ball, [[Tanguy Rivoal|Rivoal]], [[Vadim Valentinovič Zudilin|Zudilin]] in drugi). Neskončno vrsto za ζ(2) sta leta 1918 zapisala [[Konrad Knopp|Knopp]] in [[Issai Schur|Shur]]: : <math> \zeta(2) = 3 \sum_{n=1}^{\infty} \frac{1}{n^{2} \binom{2n}{n}} \!\, . </math> Nekaj časa se je Apéry ukvarjal s politiko in bil predsednik [[Calvados (departma)|calvadoške]] [[Radikalna stranka levih|Radikalne stranke levih]]. S politiko se je nehal ukvarjati po prenovah [[Edgar Faure|Edgarja Faurea]] po majskih nemirih leta 1968, ko je spoznal, da se je univerzitetno življenje usmerilo proti tradiciji, ki jo je vedno podpiral. Umrl je po dolgi bolezni. == Zunanje povezave == * [http://peccatte.karefil.com/PhiMathsTextes/Apery.html Življenjepis Rogerja Apéryja] {{ikona en}} {{mathematician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Apéry, Roger}} [[Kategorija:Rojeni leta 1916]] [[Kategorija:Umrli leta 1994]] [[Kategorija:Grški Francozi]] [[Kategorija:Francoski matematiki]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] ed9jzr4d78hl0h3kczs17w4ne53yedv 5736048 5736047 2022-08-18T11:13:44Z Yerpo 8417 +koda za sklice wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik}} '''Roger Apéry''', [[Francozi|francoski]] [[matematik]] [[Grki|grškega]] rodu, * [[14. november]] [[1916]], [[Rouen]], [[Francija]], † [[18. december]] [[1994]], [[Caen]], Francija. Apéry je najbolj znan po [[Apéryjev izrek|Apéryjevem izreku]], ki ga je [[matematični dokaz|dokazal]] leta 1978, da je število: : <math> \zeta(3) = 1 + \frac1{2^{3}} + \frac1{3^{3}} + \frac1{4^{3}} + \frac1{5^{3}} + \cdots \!\, , </math> sedaj imenovano [[Apéryjeva konstanta]], [[iracionalno število|iracionalno]], kjer je ζ [[Riemannova funkcija zeta|Riemannova funkcija ζ]]. == Življenje in delo == Njegova mati je bila Francozinja, oče pa je bil grškega rodu. Študiral je na [[École Normale Supérieure]]. V času študija je bil med [[druga svetovna vojna|vojno]] eno leto vojni ujetnik. Po študiju je začel predavati v [[Rennes]]u. Od leta 1947 je poučeval na [[Univerza v Caenu|Univerzi v Caenu]]. Njegov dokaz iz leta 1978, da je [[vsota]] [[recipročna vrednost|obratnih vrednosti]] [[kub]]ov [[celo število|celih števil]] iracionalna, je presenetil matematike po svetu. Do tedaj je navkljub ugledu sebe smatral za »najslabšega matematika v Franciji«, saj po njem niso imenovali nobenega znanega [[izrek]]a. Junija 1978 je o svojem odkritju predaval. Mnogi matematiki med poslušalci so imeli dokaz za lažnega. Trije med njimi so verjeli da je Apéry resnično nekaj odkril in so se odločili izpolniti luknje v njegovem težkem dokazu. Dva meseca kasneje so ti trije: [[Henri Cohen|Cohen]], [[Hendrik Willem Lenstra|Lenstra]] in [[Alfred van der Poorten|van der Poorten]] dokončali svoje delo, in Cohen je v predavanju osvetlil Apéryjev dokaz. Pred njim je Apéry sam pojasnil vir nekaterih njegovih zamisli za dokaz. Njegov izvirni dokaz je temeljil na [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet]]ovem kriteriju o iracionalnosti, po katerem je število ξ [[iracionalno število|iracionalno]], če obstaja neskončno mnogo takšnih [[tuje število|tujih]] [[celo število|celih števil]] ''p'' in ''q'', da velja: : <math> \left|\xi-\frac{p}{q}\right|<\frac{c}{q^{1+\delta}} \!\, </math> za kakšen konstanten ''c'', δ > 0. ζ(3) je zapisal kot [[neskončna vrsta|neskončno vrsto]]: : <math> \zeta(3) = \frac{5}{2} \sum_{n=1}^{\infty} \frac{(-1)^{n-1}}{n^{3} \binom{2n}{n}} \!\, , </math> nato pa je s pomočjo dveh zaporedij prek kvocientnega kriterija pokazal na konvergenco, ki je zagotavljala iracionalnost. Da je to res težek problem, kaže tudi to, da problema za kakšno drugo liho potenco [[nerešeni matematični problemi|še niso rešili]]. Mnogo matematikov je od tedaj s pomočjo Apéryjevih zaporedij iskalo duge dokaze, ki bi bili primerni za druge lihe potence ([[Frits Beukers|Beukers]], [[Alfred van der Poorten|van der Poorten]], Marc Prévost, Keith Ball, [[Tanguy Rivoal|Rivoal]], [[Vadim Valentinovič Zudilin|Zudilin]] in drugi). Neskončno vrsto za ζ(2) sta leta 1918 zapisala [[Konrad Knopp|Knopp]] in [[Issai Schur|Shur]]: : <math> \zeta(2) = 3 \sum_{n=1}^{\infty} \frac{1}{n^{2} \binom{2n}{n}} \!\, . </math> Nekaj časa se je Apéry ukvarjal s politiko in bil predsednik [[Calvados (departma)|calvadoške]] [[Radikalna stranka levih|Radikalne stranke levih]]. S politiko se je nehal ukvarjati po prenovah [[Edgar Faure|Edgarja Faurea]] po majskih nemirih leta 1968, ko je spoznal, da se je univerzitetno življenje usmerilo proti tradiciji, ki jo je vedno podpiral. Umrl je po dolgi bolezni. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://peccatte.karefil.com/PhiMathsTextes/Apery.html Življenjepis Rogerja Apéryja] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{mathematician-stub}} {{DEFAULTSORT:Apéry, Roger}} [[Kategorija:Rojeni leta 1916]] [[Kategorija:Umrli leta 1994]] [[Kategorija:Grški Francozi]] [[Kategorija:Francoski matematiki]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] c5que4h2tdr5f212d7fg9tz7m2l1v6z 0 115080 5735797 5730310 2022-08-17T18:28:27Z Florentina Veršič 146476 Dodan podrazdelek 2003. wikitext text/x-wiki {{Infobox motorcycle rider | name = Valentino Rossi | nationality = {{flag|ITA|name=italijanska}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | Current team = [[Petronas Yamaha SRT]] | Bike number = 46 | website = [http://www.valentinorossi.com valentinorossi.com] | MotoGP Active years = {{MGP|2000}}–{{MGP|2021}} | MotoGP Championships = 7 ({{MGP|2001}}, {{MGP|2002}}, {{MGP|2003}}, {{MGP|2004}}, {{MGP|2005}}, {{MGP|2008}}, {{MGP|2009}}) | MotoGP Manufacturers = [[Honda]] <small>({{MGP|2000}}–{{MGP|2003}})</small><br>[[Yamaha Motor Company|Yamaha]] <small>({{MGP|2004}}–{{MGP|2010}}, {{MGP|2013}}–{{MGP|2021}})</small><br>[[Ducati]] <small>({{MGP|2011}}–{{MGP|2012}})</small> | MotoGP Race Starts = 372 | MotoGP Race Wins = 89 | MotoGP Podiums = 199 | MotoGP Poles = 55 | MotoGP Fastest laps = 76 | MotoGP Total Points = 5415 | 250 Active years = {{MGP|1998}}–{{MGP|1999}} | 250 Championships = 1 ({{MGP|1999}}) | 250 Manufacturers = [[Aprilia]] | 250 Race Starts = 30 | 250 Race Wins = 14 | 250 Podiums = 21 | 250 Poles = 5 | 250 Fastest laps = 11 | 250 Total Points = 510 | 125 Active years = {{MGP|1996}}–{{MGP|1997}} | 125 Championships = 1 ({{MGP|1997}}) | 125 Manufacturers = [[Aprilia]] | 125 Race Starts = 30 | 125 Race Wins = 12 | 125 Podiums = 15 | 125 Poles = 5 | 125 Fastest laps = 9 | 125 Total Points = 432 }} '''Valentino Rossi''', [[Italijani|italijanski]] motociklistični [[dirkač]], [[16. februar]] [[1979]], [[Urbino]], [[Italija]]. Valentino je eden najuspešnejših motociklistov na svetu in edini, ki je postal svetovni prvak v štirih različnih razredih; v razredu do 125cc (1), 250cc (1), 500cc (1) in MotoGP (5). Prav tako pa je postal dvakrat zapored svetovni prvak z dvema različnima motorjema ([[Honda]] leta 2004 in [[Yamaha Motor Co.|Yamaha]] 2005). Pravijo mu tudi ''Dottore Rossi'' ali ''The Doctor''. ''Dottore'' je v italijanščini sinonim za izjemnega profesionalca in vrhunskega specialista ali mojstra. Po nekaterih razlagah naj bi na sintagmo vplivala tudi pogostost zdravnikov s priimkom Rossi v Italiji ali popularnost zdravnika iz ameriške nadaljevanke [[Mestece Peyton|''Mestece Peyton'']]. Po podatkih časnika [[Sports Ilustrated|''Sports Ilustrated'']] naj bi bil sedmi najbolje plačani športnik na svetu, z zaslužkom 30 milijonov dolarjev letno. Debitiral je v {{MGP|1996|sezoni}} v razredu 125 cm³ z [[Aprilia|Aprilio]] in končal v skupnem seštevku na 9. mestu. Že naslednje leto je z enajstimi zmagami ugnal vso konkurenco in napredoval v razred 250 cm³. Prvo leto v tem razredu je končal kot drugi v prvenstvu, že naslednje pa se je okronal z naslovom prvaka. Po prvi sezoni v najvišjem, 500 cm³ razredu, je v drugi v sezoni 2001 s Hondo osvojil naslov svetovnega prvaka. Sledil je niz štirih zaporednih naslovov svetovnega prvaka v novem MotoGP razredu. Prva dva naslova je osvojil s Hondo, druga dva pa z Yamaho. Nato sta ga v sezonah 2006 in 2007 premagala [[Nicky Hayden]] in [[Casey Stoner]]. V sezoni 2008 se je znova vrnil na vrh, kjer je ostal tudi v sezoni 2009. Leta 2011 se je iz Yamahe preselil k Ducatiju, kjer je ostal dve sezoni, v katerih ni osvojil niti ene zmage. Leta 2013 se je vrnil k Yamahi.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8324552.stm|title=Cool Rossi crowned world champion|date=25. 10. 2009|accessdate=9. 11. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.yamaha-racing.com/motogp/articles/news/2010/383391/yamaha-and-valentino-to-part-company-at-end-of-2010|title=Yamaha and Valentino to part company at end of 2010|date=15. 8. 2010|accessdate=9. 11. 2017|website=Yamaha Racing|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8886198.stm|title=Valentino Rossi to leave Yamaha for Ducati in 2011|date=15. 8. 2010|accessdate=9. 11. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2012/08/10/rossi-heads-back-to-yamaha-for-2013-on-two-year-contract/159233|title=Rossi heads back to Yamaha for 2013 on two-year contract|date=|accessdate=9. 11. 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2015 je bil ponovno blizu osvojitve naslova prvaka, saj je vodil večino prvenstva, vendar je na zadnji dirki izgubil prvo mesto proti moštvenemu kolegu [[Jorge Lorenzo|Jorgeju Lorenzu]]. Sezona se je zaključila zelo burno, saj je na predzadnji dirki Rossi trčil z [[Marc Márquez|Marcom Marquezom]], ki je posledično odstopil, Rossi pa je dobil kazen za zadnjo dirko. Marqueza je obtožil, da je incident izzval namerno, da bi do naslova pomagal rojaku Lorenzu, kar pa je Marquez večkrat zanikal. Drugi dirkači in strokovnjaki so se strinjali, da so bili Marquezovi manevri agresivni, vendar v skladu s pravili. Direktor dirk [[Mike Webb]] je podal uradno izjavo, da je krivda na obeh dirkačih. Lorenzo je sčasoma priznal, da mu je Marquez pomagal tako, da se ni nikdar resno trudil, da bi ga prehitel. Sporno rivalstvo med Rossijem in Marquezom se je končalo na katalonskem Grand Prixu leta 2016, ko sta si javno segla v roke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/121708/rossi-marquez-embarrassed-motogp|title=Rossi: Marquez embarrassed MotoGP by helping Lorenzo win|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Autosport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/224594/1/motogp-race-director-explains-rossi-punishment|title=MotoGP Race Director explains Rossi punishment|date=26. 10. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/sport/moto-gp/2015/11/08/news/motogp_valencia_marquez_volevo_attaccare_lorenzo_alla_fine_ma_non_ce_l_ho_fatta_-126901982/?refresh_ce|title=MotoGp, Valencia; Lorenzo ammette: ''Aiutato dalla Honda''. Marquez: "Chi lo dice manca di rispetto''|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.today.it/sport/moto-gp-valencia-lorenzo-marquez.html|title=Moto Gp Valencia, Lorenzo ammette: "Marquez e Pedrosa mi hanno aiutato"|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Today|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2015-11-08/motogp-lorenzo-ammette-marquez-mi-ha-aiutato-165413.shtml?uuid=AC3OnsVB|title=MotoGP, Lorenzo ammette: "Marquez mi ha aiutato"|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Il Sole 24 Ore|publisher=|last=|first=}}</ref> Valentino Rossi je rekorder po številu zmag v razredih 500 cm³ in MotoGP z 89-imi zmagami. V seštevku zmag v vseh razredih je drugi s 115-imi zmagami, prvi je [[Giacomo Agostini]], ki jih ima 122. == Kariera == === Zgodnja leta === Valentino Rossi se je rodil 16. februarja 1979 v [[Urbino|Urbinu]] v Marcheju. Ko je bil še otrok, se je družina preselila v [[Tavullia|Tavullio]]. Njegov oče [[Graziano Rossi]] je bil motociklistični dirkač, zato je tudi Valentino motorje začel voziti že zelo zgodaj. Njegovo mamo Stefanio je skrbelo za njegovo varnost, zato mu je oče kot varnejši nadomestek motorja kupil gokarta, ki ga je mladi Valentino vzljubil. Kmalu pa si je želel dirkati še hitreje, zato je Graziano sinu namesto 60-kubičnega kupil gokart s 100-kubičnim motorjem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/riders/Valentino+Rossi|title=Valentino Rossi|date=|accessdate=3. 11. 2017|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.yamaha-racing.com/motogp/teams/rider/valentino-rossi|title=Valentino Rossi|date=|accessdate=3. 11. 2017|website=Yamaha Racing|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 1990 je Valentino osvojil regionalno prvenstvo v gokartu. Zatem je začel dirkati z minimotom in je do konca leta 1991 osvojil številne regionalne dirke. Obenem je nadaljeval z dirkanjem z gokartom in je na državnem prvenstvu v [[Parma|Parmi]] osvojil 5. mesto. Skupaj z očetom sta se začela zanimati za selitev v italijansko serijo s 100-kubičnimi motorji in na evropsko serijo, ki bi ga najverjetneje pripeljala v [[Formula 1|formulo 1]]. Zaradi previsokih stroškov za štartnine na dirkah sta se odločila, da bo Valentino dirkal v minimoto prvenstvu.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Valentino Rossi – The Autobiography: What if I had never tried it|last=Rossi|first=Valentino|publisher=Arrow Books|year=2006|isbn=978-0-09-948696-1|location=|page=|cobiss=}}</ref> Leta 1993 je ob pomoči očeta, Virginia Ferrarija, Claudia Castiglionija in Claudia Lusuardija, ki je vodil uradno ekipo Cagiva Sport Production, prišel do priložnosti za dirko s 125-kubičnim motorjem Cagivo Mito. Dirko je končal kot deveti, čeprav je poškodoval motor že v nesreči v prvem ovinku ne več kot sto metrov iz boksov. Prva sezona v italijanskem prvenstvu je bila zelo nihajoča, je pa na zadnji dirki v Misanu osvojil prvi štartni položaj. V drugi sezoni je dirkal za Lusuardijevo ekipo Mito in osvojil naslov italijanskega prvaka. Leta 1994 je Rossi tekmoval v italijanskem prvenstvu 125 GP z motociklom Sandroni, ki je uporabljal motor Rotax. Motocikel je izdelal [[Guido Mancini]], nekdanji dirkač in mehanik, ki je v preteklosti sodeloval tudi z [[Loris Capirossi|Lorisom Capirossijem]]. Leta 2016 so o Manciniju posneli dokumentarec »Mancini, motociklistični čarodej (Il Mago Mancini)« v režiji [[Jeffrey Zani|Jeffreyja Zanija]], ki prikaže začetek izdelave takšnega tipa motociklov in odnos med Mancinijem in Rossijem. Leta 1995 je Rossi prešel na Aprilio in osvojil italijansko prvenstvo 125 GP. Bil je tudi tretji na evropskem prvenstvu. === 125 cm³ prvenstvo === [[File:Tavullia valentino rossi fanshop in.jpg|thumb|250px|right|Aprilia RS 125 (levo) in 250 (desno), s katerima je Rossi osvojil prvenstvo 125 cm3 leta 1997 in 250 cm3 leta 1999.]] Rossi je svoj prvenec na motociklističnih dirkah dočakal v sezoni 1996 v 125 kubičnem razredu. Prvo sezono je dosegel nekaj uspehov, konstantno dosegal točke in včasih končal tik pod stopničkami vse od prve dirke v Malezije do tekme v Italiji, vendar je nato odstopil tako v Franciji kot tudi na Nizozemskem. Nekaj več točk je ponovno dosegel v Nemčiji, kjer je končal kot peti, vendar je nato v Veliki Britaniji ponovno odstopil. Na Veliki nagradi Avstrije leta 1996 je Rossi dosegel svoje prve stopničke v karieri, potem ko je osvojil 3. mesto po boju s [[Jorge Martinez|Jorgejem Martinezom]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZWwcONWpZ0w|title=#RacingTogether: MotoGP™ comes back to Austria|date=10. 8. 2016|accessdate=20. 12. 2021|website=Youtube}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.mcnews.com.au/motogp-statistics-update-austria-2018/|title=MotoGP Statistics update as Austria beckons round 11|date=9. 8. 2018|accessdate=20. 12. 2021|website=MC News}}</ref> Na naslednji dirki na Češkem je dosegel tudi prvi najboljši štartni položaj v karieri in nato prvo zmago v karieri v tem razredu z motociklom AGV Aprilia RS125R. Ponovno mu je to uspelo po boju z Martinezom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2016/08/18/20-years-and-counting-since-rossi-s-first-win/207734|title=20 years and counting since Rossi’s first win|date=18. 8. 2016|accessdate=20. 12. 2021|website=MotoGP}}</ref> Po zmagi je Rossi z zbiranjem točk nadaljeval v Imoli, nato pa je dvakrat zapored odstopil na dirkah v Kataloniji in Riu, vendar je ponovno osvojil večje število točk v Avstraliji. Prvo sezono je v skupnem seštevku končal na 9. mestu s 111-imi točkami. V svoji drugi sezoni leta 1997 se je iz ekipe AGV preselil v uradno ekipo Nastro Azzurro Aprilia Team in začel s svojo prevlado. Začel je z najboljšim štartnim položajem in zmago na dirki v Maleziji, nato pa je na naslednji tekmi na Japonskem odstopil. Vrnil se je z dvema zaporednima zmagama v Španiji in Italiji. V Avstriji je končal kot drugi, le 0,004 sekunde za zmagovalcem dirke [[Noboru Ueda|Noborujem Uedo]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Zatem je dosegel celo vrsto zmag na dirkah od Francije do Velike Britanije, vključno s tremi najboljšimi štartnimi položaji na Nizozemskem, v Imoli in Nemčiji. Na Češkem je bil tretji, za konec pa je osvojil še zmagi v Kataloniji in Indoneziji. V Avstraliji je bil šesti. V sezoni 1997 je postal svetovni prvak v razredu do 125 ccm z zmagami na 11-ih od 15-ih dirk, osvojil je 321 točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.visordown.com/features/general/valentino-rossi-his-first-world-championship-1997|title=VALENTINO ROSSI, HIS FIRST WORLD CHAMPIONSHIP IN 1997|date=30. 7. 2009|accessdate=20. 12. 2021|website=Visor Down|last=Cope|first=Ben}}</ref> V tej sezoni se je večkrat oblekel v [[Robin Hood|Robina Hooda]] in s seboj nosil napihnjeno lutko. Ta zabavni lik si je v tej in prihodnjih sezonah pridobil veliko oboževalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.foxsports.com.au/latest-news|title=The six eras of Valentino Rossi's career|date=29. 5. 2014|accessdate=20. 12. 2021|website=Fox Sports}}</ref> === 250 cm³ prvenstvo === Po osvojitvi naslova v najšibkejšem razredu leta 1997 se je Rossi naslednje leto preselil v višji razred do 250 ccm. Leta 1998 je ekipa Aprilia RS250 dosegla svoj vrhunec in je imela v ekipi poleg Rossija še [[Loris Capirossi|Lorisa Capirossija]] in [[Tetsuya Harada|Tetsuyo Harado]]. Rossijeva sezona se je sicer začela slabo, saj je na uvodnih dirkah na Japonskem in v Maleziji odstopil. Nato se je vrnil v igro s tremi zaporednimi drugimi mesti na dirkah v Španiji, Italiji in Franciji, vendar je nato na dirki v Madridu ponovno odstopil. Svojo prvo zmago je dosegel na dirki na Nizozemskem in slavil z več kot 19-imi sekundami prednosti pred drugouvrščenim [[Jürgen Fuchs|Jürgenom Fuchsom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvdrenthe.nl/nieuws/110624/De-negen-TT-zeges-van-Valentino-Rossi|title=De negen TT zeges van Valentino Rossi|date=26. 6. 2016|accessdate=22. 1. 2022|website=RTV drenthe}}</ref> V Veliki Britaniji je še enkrat odstopil, nato pa se je vrnil z novimi stopničkami v Nemčiji, kjer je bil tretji. Na Češkem je spet odstopil, vendar je nato zaradi zmag na dirkah od Imole do Argentine končal na drugem mestu v svoji debitantski sezoni v tem razredu. Osvojil je 201 točko, 23 manj od prvaka tega razreda leta 1998 Lorisa Capirossija. [[File:Valentino Rossi 1999 Donington Park.jpg|thumb|Valentino Rossi leta 1999 na dirki za Veliko nagrado Velike Britanije, na kateri je tudi zmagal.]] V svoji drugi sezoni v 250 ccm razredu leta 1999 je Rossi vozil kot edini dirkač uradne Apriliine ekipe Aprilia Grand Prix Racing in prevladoval v sezoni. Začel jo je z najboljšim štartnim položajem v soboto v Maleziji, na dan dirke pa je zaključil kot peti. Na Japonskem je zbral še nekaj točk, nato pa v Španiji prvič v sezoni zmagal. V Franciji je Rossi v kvalifikacijah dosegel svoj drugi najboljši štartni položaj v sezoni, vendar je na nedeljski dirki dostopil. Nato je ponovno odskočil od konkurence z zaporednima zmagama v Italiji in Kataloniji, na Nizozemskem pa osvojil drugo mesto in tesno izgubil zmago v boju s Capirossijem. Zmagal je še na treh dirkah od Velike Britanije do Češke in v Nemčiji osvojil še en najboljši štartni položaj. V Imoli je končal kot drugi na stopničkah, nato pa je bil v Valenciji osmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/09/imolagprace/|title=Criville Wins 500 GP at Imola; Capirossi First in 250 GP|date=5. 9. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Sezono je končal s tremi zmagami: v Avstraliji po hudem boju z [[Olivier Jacque|Olivierjem Jacquejem]], Južnoafriški republiki in [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/phillipgpfin/|title=Okada Wins 500 GP Race at Phillip Island, Australia; Rossi Takes 250 GP|date=3. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/soagpfin/|title=Biaggi (500cc) and Rossi (250cc) Win at South African GP|date=10. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> V Argentini je bil tretji po zmagi v sobotnih kvalifikacijah za to dirko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/argengpfin/|title=Roberts Wins 500 GP at Buenos Aires; 250 Race Goes to Jacque|date=31. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Dirko pred koncem sezone je v Riu de Janeiru že osvojil naslov prvaka. Na koncu je zbral 309 točk, kar mu je prineslo prvi naslov svetovnega prvaka v razredu do 250 ccm in skupno drugega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/riogpfin/|title=Abe Wins Rio 500 GP, While Criville Takes Championship; Rossi Both Race Winner and Champion in 250’s|date=24. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> === 500 cm³ prvenstvo === ==== 2000 ==== Potem ko je leta 1999 postal prvak v razredu do 250 ccm, je Rossi dobil mesto v Hondini ekipi za najelitnejši razred motociklističnih dirk svetovnega prvenstva do 500 ccm. Z njim je kot osebni mentor v prvem letu pri Hondi delal upokojeni petkrat svetovni prvak razreda do 500 ccm [[Mick Doohan]], glavni inženir pa je bil [[Jeremy Burgess]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theage.com.au/sport/motorsport/rossi-jumps-bikes-to-yamaha-20040201-gdx7zi.html|title=Rossi jumps bikes to Yamaha|date=1. 2. 2004|accessdate=23. 1. 2022|website=The Age}}</ref> V letu 2000 je Rossi prvič dirkal proti rivalu [[Max Biaggi|Maxu Biaggiju]]. Debitantsko sezono v najelitnejšem razredu je Rossi začel z odstopoma na prvih dveh dirkah v Južnoafriški republiki in Maleziji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/892489/1/rossi-i-thought-why-are-they-so-slow-and-crashed|title=MotoGP: Rossi's 2000 debut: I thought 'why are they so slow?'… and crashed!|date=29. 3. 2018|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/04/02april00gp/|title=Roberts Victorious in Rain-Interrupted Malaysian 500 GP|date=2. 4. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Prve točke je dosegel na tretji dirki na Japonskem, nato pa je bil dvakrat tretji v Španiji in Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20200507105940/https://www.youtube.com/watch?v=-4onkWrjLEU&gl=US&hl=en|title=On This Day: Rossi's first podium|date=30. 4. 2020|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/05/14may00gp/|title=Defending 500 GP Champion Criville Victorious at French GP|date=14. 5. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Še nekaj točk je zbral tudi v Italiji, v Kataloniji pa osvojil še ene stopničke s tretjim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/06/11june00gp/|title=Roberts (500) and Jacque (250) Victorious at Catalunya GP|date=11. 6. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na Nizozemskem je končal na šestem mestu. Šele na deveti dirki je Rossi za Hondo dosegel prvo zmago, svojo prvo v razredu do 500 ccm, do katere je prišel po hudem boju s Suzukijevim dirkačem [[Kenny Roberts mlajši|Kennyjem Robertsom mlajšim]] in Apriliinim [[Jeremy McWilliams|Jeremyjem McWilliamsom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/68847/1/rossi-wins-despite-mcwilliams-grit|title=Rossi wins despite McWilliams grit|date=9. 7. 2000|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/07/09july00fimgpfinal/|title=Rossi (500) and Waldmann (250) Win Donnington GP|date=9. 7. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na dirki so velik vpliv imele spreminjajoče se vremenske razmere. Kljub temu, da je bil v kvalifikacijah šele sedmi, je Italijan izbral prave pnevmatike in dosegel prvo zmago. Po zmagi v Doningtom Parku je Rossi na naslednji treh dirkah vselej stal na stopničkah: v Nemčiji in na Češkem je bil drugi, na Portugalskem pa tretji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/07/23july00finalgermangp/|title=Barros (500) and Jacque (250) Take Victory at German GP|date=23. 7. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/08/20aug00finalbrnogp/|title=Biaggi (500) and Nakano (250) Victorious at Brno GP|date=20. 8. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/09/03sept00finalestorilgp/|title=McCoy (500) and Katoh (250) Victorious at Estoril GP|date=3. 9. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> V Valenciji je nato odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/09/17sept00finalvalenciagp/|title=McCoy (500) and Nakano (250) Victorious at Valencia GP|date=17. 9. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na dirki v Riu de Janeiru je Rossi ponovno zmagal, vendar si je na tej dirki Kenny Roberts mlajši s šestim mestom zagotovil neulovljivo prednost in naslov svetovnega prvaka v sezoni 2000.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/68999/1/rossi-wins-but-kenny-conquers|title=Rossi wins but Kenny conquers|date=7. 10. 2000|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/07oct00finalriogp/|title=Roberts Clinches 500 Title; Rossi (500) and Katoh (250) Take Race Victory at Rio|date=7. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8YafMm8TxCk|title=#RacingTogether: Roberts Jr. crowned champion in Rio|date=13. 7. 2016|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref> Po drugi zmagi v sezoni je nato Rossi osvojil še drugo mesto na Veliki nagradi Pacifika in tretje mesto v Avstraliji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/15oct00finalmotegigp/|title=Roberts (500) and Katoh (250) Win at Motegi GP|date=15. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/29oct00australiangpfinal/|title=Biaggi (500) and Jacque (250) Win Final GP; Jacque 250 Champion|date=29. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20140101115349/http://www.youtube.com/watch?v=sia_sk_K2q8&gl=US&hl=en|title=MotoGP™ Classics - Phillip Island 2000|date=1. 1. 2014|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref> V svoji debitantski sezoni je postal svetovni podprvak z osvojenimi 209-imi točkami. ==== 2001 ==== [[File:Honda NSR500 2001.jpg|thumb|250px|left|Honda NSR500, s katero je Rossi dirkal v sezoni 2001.]] V svoji drugi sezoni v razredu do 500 ccm je Rossi dominiral, dosegel je 11 zmag in le trikrat ni zaključil na stopničkah. Sezono je začel z zmago na Japonskem po boju z Maxom Biaggijem in zaporednima najboljšima štartnima položajema ter zmagama v Južnoafriški republiki in Španiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/04/08april01finalsuzukagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Take Suzuka GP|date=8. 4. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/04/22april01finalsouthafricagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Take South African GP|date=22. 4. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Francosko dirko je zaključil na tretjem mestu, nato pa odstopil na domačem prizorišču v Italiji, potem ko je osvojil najboljši štartni položaj in nato še vodil na deževni dirki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/05/20may01finalfrancegp/|title=Biaggi (500) and Katoh (250) Victorious at French GP|date=20. 5. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycledaily.com/2001/06/03june01mugello/|title=Barros (500) and Harada (250) Win Wet Mugello GP|date=3. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/06/02june01mugellogpqualifying/|title=Rossi (500) and Harada (250) on Pole for Mugello GP|date=2. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Rossi se je vrnil z novim najboljšim štartnim položajem in zmago na naslednji dirki v Kataloniji kljub slabemu štartu, zaradi katerega je po koncu prvega kroga padel na 15. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/06/17june01catalunyagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Victorious at Catalunya GP|date=17. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na Nizozemskem je bil drugi, potem ko je tesno izgubil boj z Biaggijem. Ponovno je zmagal na naslednji dirki v Veliki Britaniji. V Nemčiji je razočaral s sedmim mestom, nato pa je dosegel dve zaporedni zmagi na Češkem in Portugalskem, s čimer je dobil še 29 točk prednosti pred Biaggijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/69865/1/rossi-to-sacrifice-gps-for-glory|title=Rossi to sacrifice GP's for glory?|date=5. 9. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/69906/1/rossi-rules-in-estoril-biaggi-crashes-again|title=Rossi rules in Estoril - Biaggi crashes again.|date=9. 9. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Valenciji je bil po koncu dirke ponovno razočaran, saj je končal kot enajsti, vendar je nato dosegel nov niz zmag od Pacifika do Ria de Janeira. V sezoni 2001 so dirkači zadnjič dirkali v 500 cm³ prvenstvu, saj so naslednje leto prešli na močnejše motocikle in prvenstvo MotoGP. Zadnji prvak v 500 cm³ prvenstvu je postal Rossi, ki je v sezoni osvojil 11 dirk in zbral 325 točk,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/70088/1/valentino-rossi-500cc-world-champion|title=Valentino Rossi: 500cc World Champion|date=14. 10. 2001|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> to je 106 točk več od velikega rivala v tej sezoni Biaggija. Rossi je tako postal prvi dirkač, ki je osvojil po vrsti naslove prvaka v vseh treh prvenstvih. Med sezono se je pridružil ameriškemu motociklističnemu dirkaču [[Colin Edwards|Colinu Edwardsu]] na vzdržljivostni dirki 8 ur Suzuke. Z motociklom Honda VTR1000SPW je postal prvi Italijan, ki je zmagal na tej dirki. Z Edwardsom sta osvojila dirko, čeprav Rossi s tovrstnimi tekmami ni imel nobenih izkušenj. Za sezono 2002 so še dovolili dirkanje z dvotaktnimi 500 cm³ motorji, vendar so bili ti v primerjavi z novimi štiritaktnimi 900 cm³ zastareli. === Prvenstvo MotoGP === ==== Honda (2002-2003) ==== ===== 2002 ===== [[File:Motogp rossi 300.jpg|thumb|right|Rossi na MotoGP motociklu Honda RC211V.]] Debitantsko leto razreda MotoGP je bilo leto 2002, ko so imeli vozniki tehnične težave ob navajanju na nove motocikle. Rossi je sezono začel odločno in zmagal na prvi dirki v mokrih razmerah na Japonskem, pri čemer je premagal več domačih dirkačev, ki so dirkali s posebnim povabilom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70463/1/rossi-and-rcv-triumphant-at-suzuka|title=Rossi and RCV triumphant at Suzuka.|date=7. 4. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Na prvih petih dirkah je osvojil najboljši štartni položaj. Rossi je v Južnoafriški republiki zasedel drugo mesto, svojo prvo in edino zmago v razredu MotoGP pa je dosegel njegov moštveni kolega [[Tohru Ukawa]]. Zatem je zmagal na zaporednih dirkah od Španije do Nemčije in ob tem nanizal še dva najboljša štartna položaja na Nizozemskem in v Veliki Britaniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70761/1/rain-hands-pole-to-rossi-in-qualifying-washout|title=Rain hands pole to Rossi in qualifying washout.|date=28. 6. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net|last=Wilkins|first=Robert}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70828/1/rossi-carries-on-regardless|title=Rossi carries on regardless.|date=13. 7. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Edini odstop v sezoni je zabeležil na Češkem, nato pa dvakrat zapored zmagal na Portugalskem in v Riu in bil še dvakrat drugi na dirkah za Veliko nagrado Pacifika in Malezije. Ob koncu je dosegel še zmago v Avstraliji in drugo mesto na finalni dirki v Valenciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70966/1/biaggi-victorious-as-rossi-gets-tyred|title=Biaggi victorious as Rossi gets tyred|date=25. 8. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Rossi je zmagal na osmih od prvih devetih dirk sezone in skupno v njej dosegel 11 zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/71375/1/fantastic-fiftieth-for-island-winner-rossi|title=Fantastic fiftieth for Island winner Rossi|date=20. 10. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Svoj drugi naslov je potrdil na dirki v Riu de Janeiru, kar je predstavljalo njegov prvi naslov v razredu MotoGP in skupno četrti naslov dirkaškega svetovnega prvaka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/71132/1/rossi-rides-the-storm-to-fourth-world-title|title=Rossi rides the storm to fourth world title.|date=21. 9. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> ===== 2003 ===== Po prepričljivem letu 2002 je Rossi še naprej prevladoval tudi v sezoni 2003, čeprav mu je nekaj več konkurence predstavljal obetajoči Španec [[Sete Gibernau]]. Rossi je osvojil najboljši štartni položaj in zmago na prvi dirki sezone na Japonskem, ki pa jo je zaznamovala smrt japonskega dirkača [[Daijiro Kato|Daijira Kata]], ki je padel v odseku 130R in pri visoki hitrosti trčil v pregrado v predelu Casio.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/71939/1/rossi-wins-at-suzuka-ducati-on-podium|title=Rossi wins at Suzuka, Ducati on podium.|date=6. 4. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/feature/73588/1/kato-inquiry-racing-accident-barriers-to-blame|title=Kato inquiry: Racing accident, barriers to blame.|date=28. 11. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Drugo dirko v Južni Afriki je Rossi končal na drugem mestu, nato pa ponovno zmagal v Španiji, čeprav je v prvem krogu zdrsnil na deveto mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72162/1/rossi-wins-slide-spectacular|title=Rossi wins slide spectacular!|date=11. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72176/1/rossi-jerez-is-always-a-dream|title=Rossi: Jerez is always a dream.|date=12. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednjih treh dirkah je Rossi vselej osvojil najboljši štartni položaj. V Franciji je bil drugi, potem ko ga je po borbi v zadnjem krogu prehitel Gibernau.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72282/1/sete-storms-two-part-thriller|title=Sete storms two-part thriller.|date=25. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uLV_5n89kbo|title=MotoGP™ Classics - Le Mans 2003|date=28. 2. 2014|accessdate=17. 8. 2022|website=YouTube}}</ref> V Italiji je zmagal, v Kataloniji pa je bil ponovno drugi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72395/1/rossi-triumphs-in-all-italian-showdown|title=Rossi triumphs in all-Italian showdown.|date=8. 6. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72475/1/capirossi-crowned-king-of-catalunya|title=Capirossi crowned king of Catalunya.|date=15. 6. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Nato je bil dvakrat zapored tretji na Nizozemskem in v Veliki Britaniji – slednje je bilo rezultat desetsekundne kazni zaradi prehitevanja v času rumenih zastav, zaradi česar je zmago osvojil Max Biaggi. V Nemčiji je bil ponovno drugi po boju z Gibernaujem, ki ga je prehitel za samo 0,060 sekunde. Po dirki v Nemčiji je Rossi zmagal še na treh dirkah in dosegel dva najboljša štartna položaja. Tega je v zmago pretvoril na Češkem, kjer se je ponovno boril z glavnim tekmecem za naslov Gibernaujem, vendar ga je tokrat Rossi prehitel v zadnjem krogu in zmagal za 0,042 sekunde. Zmagal je tudi na Portugalskem ter v Riu, kjer je predhodno osvojil najboljši štartni položaj. Na Veliki nagradi Pacifika je končal na drugem mestu, potem ko je sredi dirke naredil napako in zapeljal na makadam, s tem pa padel na deveto mesto, zaradi česar v zadnjih krogih ni mogel več ujeti zmagovalca dirke Biaggija. Rossi je sezono končal v velikem slogu s tremi zaporednimi najboljšimi štartnimi položaji in zmagami na dirkah v Maleziji, Avstraliji in Valenciji. Veliko nagrado Avstralije na Phillip Islandu v tej sezoni mnogi poznavalci zaradi edinstvenih okoliščin štejejo za enega največjih trenutkov Rossijeve kariere. Potem ko je dobil deset sekund kazni zaradi prehitevanja Marca Melandrija v času rumenih zastav zaradi padca Ducatijevega dirkača Troya Baylissa, je Rossi še pospešil in na koncu zmagal z več kot 15-imi sekundami prednosti, tako da zaradi kazni ni ostal brez zmage. Naslov prvaka v sezoni 2003 je Rossi potrdil na dirki v Maleziji dve dirki pred koncem, kar je predstavljalo njegov tretji naslov v najmočnejšem motociklističnem razredu in peti naslov skupno. Na zadnji dirki v Valenciji je še zadnjič zmagal s Hondo. Zaradi vse večjega skepticizma, da je razlog za njegov uspeh precej boljši motocikel RC211V in ne njegove dirkaške sposobnosti, sta se Rossi in Honda ob koncu sezone razšla. Govorice sredi sezone so nakazovale možnost prestopa k Ducatiju, kar je sprožilo navdušenje v italijanskih medijih – možnost Rossija na italijanskem motociklu se jim je zdel predober scenarij, da bi se lahko uresničil. Ducati se je v resnici trudil prepričati Rossija, da bi prestopil v njihovo moštvo in sedel na motocikel Desmosedici, vendar je Rossi zaradi več razlogov ponudbo zavrnil. Kritiki so menili, da čaka Ducati v primerjavi z drugimi tovarnami še dolga pot, preden bi postali konkurenčni, četudi bi zanje dirkal Rossi. To se je izkazalo za resnico ob Ducatijevi bledi predstavi v sezoni 2004, ki je bila še slabša od njihovega prvega leta v razredu MotoGP leta 2003. V svoji avtobiografiji ''What If I'd Never Tried It?'', izdani leta 2005, je Rossi zapisal, da je raje izbral Yamaho tudi zato, ker je bila miselnost pri Ducatiju podobna tisti, ki ji je skušal ubežati pri Hondi. Ob koncu je Rossi podpisal dvoletno pogodbo z Yamaho v vrednosti več kot 12 milijonov ameriški dolarjev – šlo je za znesek, ki ga ni bila pripravljena plačati nobena druga tovarna, niti Honda. == Viri == {{Sklici|3}} == Glej tudi == * [[Seznam svetovnih prvakov v motociklizmu]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.valentinorossi.com Uradna spletna stran - Valentino Rossi] {{Predloga:Repsol Honda}} {{Predloga:MotoGPprvaki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rossi, Valentino}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Motociklistični dirkači]] mhnygxklp1sjl2548k2uaemxo6iadtv 5735835 5735797 2022-08-17T19:04:20Z Florentina Veršič 146476 /* 2003 */ Dodana slika, manjkajoči viri. wikitext text/x-wiki {{Infobox motorcycle rider | name = Valentino Rossi | nationality = {{flag|ITA|name=italijanska}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | Current team = [[Petronas Yamaha SRT]] | Bike number = 46 | website = [http://www.valentinorossi.com valentinorossi.com] | MotoGP Active years = {{MGP|2000}}–{{MGP|2021}} | MotoGP Championships = 7 ({{MGP|2001}}, {{MGP|2002}}, {{MGP|2003}}, {{MGP|2004}}, {{MGP|2005}}, {{MGP|2008}}, {{MGP|2009}}) | MotoGP Manufacturers = [[Honda]] <small>({{MGP|2000}}–{{MGP|2003}})</small><br>[[Yamaha Motor Company|Yamaha]] <small>({{MGP|2004}}–{{MGP|2010}}, {{MGP|2013}}–{{MGP|2021}})</small><br>[[Ducati]] <small>({{MGP|2011}}–{{MGP|2012}})</small> | MotoGP Race Starts = 372 | MotoGP Race Wins = 89 | MotoGP Podiums = 199 | MotoGP Poles = 55 | MotoGP Fastest laps = 76 | MotoGP Total Points = 5415 | 250 Active years = {{MGP|1998}}–{{MGP|1999}} | 250 Championships = 1 ({{MGP|1999}}) | 250 Manufacturers = [[Aprilia]] | 250 Race Starts = 30 | 250 Race Wins = 14 | 250 Podiums = 21 | 250 Poles = 5 | 250 Fastest laps = 11 | 250 Total Points = 510 | 125 Active years = {{MGP|1996}}–{{MGP|1997}} | 125 Championships = 1 ({{MGP|1997}}) | 125 Manufacturers = [[Aprilia]] | 125 Race Starts = 30 | 125 Race Wins = 12 | 125 Podiums = 15 | 125 Poles = 5 | 125 Fastest laps = 9 | 125 Total Points = 432 }} '''Valentino Rossi''', [[Italijani|italijanski]] motociklistični [[dirkač]], [[16. februar]] [[1979]], [[Urbino]], [[Italija]]. Valentino je eden najuspešnejših motociklistov na svetu in edini, ki je postal svetovni prvak v štirih različnih razredih; v razredu do 125cc (1), 250cc (1), 500cc (1) in MotoGP (5). Prav tako pa je postal dvakrat zapored svetovni prvak z dvema različnima motorjema ([[Honda]] leta 2004 in [[Yamaha Motor Co.|Yamaha]] 2005). Pravijo mu tudi ''Dottore Rossi'' ali ''The Doctor''. ''Dottore'' je v italijanščini sinonim za izjemnega profesionalca in vrhunskega specialista ali mojstra. Po nekaterih razlagah naj bi na sintagmo vplivala tudi pogostost zdravnikov s priimkom Rossi v Italiji ali popularnost zdravnika iz ameriške nadaljevanke [[Mestece Peyton|''Mestece Peyton'']]. Po podatkih časnika [[Sports Ilustrated|''Sports Ilustrated'']] naj bi bil sedmi najbolje plačani športnik na svetu, z zaslužkom 30 milijonov dolarjev letno. Debitiral je v {{MGP|1996|sezoni}} v razredu 125 cm³ z [[Aprilia|Aprilio]] in končal v skupnem seštevku na 9. mestu. Že naslednje leto je z enajstimi zmagami ugnal vso konkurenco in napredoval v razred 250 cm³. Prvo leto v tem razredu je končal kot drugi v prvenstvu, že naslednje pa se je okronal z naslovom prvaka. Po prvi sezoni v najvišjem, 500 cm³ razredu, je v drugi v sezoni 2001 s Hondo osvojil naslov svetovnega prvaka. Sledil je niz štirih zaporednih naslovov svetovnega prvaka v novem MotoGP razredu. Prva dva naslova je osvojil s Hondo, druga dva pa z Yamaho. Nato sta ga v sezonah 2006 in 2007 premagala [[Nicky Hayden]] in [[Casey Stoner]]. V sezoni 2008 se je znova vrnil na vrh, kjer je ostal tudi v sezoni 2009. Leta 2011 se je iz Yamahe preselil k Ducatiju, kjer je ostal dve sezoni, v katerih ni osvojil niti ene zmage. Leta 2013 se je vrnil k Yamahi.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8324552.stm|title=Cool Rossi crowned world champion|date=25. 10. 2009|accessdate=9. 11. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.yamaha-racing.com/motogp/articles/news/2010/383391/yamaha-and-valentino-to-part-company-at-end-of-2010|title=Yamaha and Valentino to part company at end of 2010|date=15. 8. 2010|accessdate=9. 11. 2017|website=Yamaha Racing|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8886198.stm|title=Valentino Rossi to leave Yamaha for Ducati in 2011|date=15. 8. 2010|accessdate=9. 11. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2012/08/10/rossi-heads-back-to-yamaha-for-2013-on-two-year-contract/159233|title=Rossi heads back to Yamaha for 2013 on two-year contract|date=|accessdate=9. 11. 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2015 je bil ponovno blizu osvojitve naslova prvaka, saj je vodil večino prvenstva, vendar je na zadnji dirki izgubil prvo mesto proti moštvenemu kolegu [[Jorge Lorenzo|Jorgeju Lorenzu]]. Sezona se je zaključila zelo burno, saj je na predzadnji dirki Rossi trčil z [[Marc Márquez|Marcom Marquezom]], ki je posledično odstopil, Rossi pa je dobil kazen za zadnjo dirko. Marqueza je obtožil, da je incident izzval namerno, da bi do naslova pomagal rojaku Lorenzu, kar pa je Marquez večkrat zanikal. Drugi dirkači in strokovnjaki so se strinjali, da so bili Marquezovi manevri agresivni, vendar v skladu s pravili. Direktor dirk [[Mike Webb]] je podal uradno izjavo, da je krivda na obeh dirkačih. Lorenzo je sčasoma priznal, da mu je Marquez pomagal tako, da se ni nikdar resno trudil, da bi ga prehitel. Sporno rivalstvo med Rossijem in Marquezom se je končalo na katalonskem Grand Prixu leta 2016, ko sta si javno segla v roke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/121708/rossi-marquez-embarrassed-motogp|title=Rossi: Marquez embarrassed MotoGP by helping Lorenzo win|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Autosport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/224594/1/motogp-race-director-explains-rossi-punishment|title=MotoGP Race Director explains Rossi punishment|date=26. 10. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/sport/moto-gp/2015/11/08/news/motogp_valencia_marquez_volevo_attaccare_lorenzo_alla_fine_ma_non_ce_l_ho_fatta_-126901982/?refresh_ce|title=MotoGp, Valencia; Lorenzo ammette: ''Aiutato dalla Honda''. Marquez: "Chi lo dice manca di rispetto''|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.today.it/sport/moto-gp-valencia-lorenzo-marquez.html|title=Moto Gp Valencia, Lorenzo ammette: "Marquez e Pedrosa mi hanno aiutato"|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Today|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2015-11-08/motogp-lorenzo-ammette-marquez-mi-ha-aiutato-165413.shtml?uuid=AC3OnsVB|title=MotoGP, Lorenzo ammette: "Marquez mi ha aiutato"|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Il Sole 24 Ore|publisher=|last=|first=}}</ref> Valentino Rossi je rekorder po številu zmag v razredih 500 cm³ in MotoGP z 89-imi zmagami. V seštevku zmag v vseh razredih je drugi s 115-imi zmagami, prvi je [[Giacomo Agostini]], ki jih ima 122. == Kariera == === Zgodnja leta === Valentino Rossi se je rodil 16. februarja 1979 v [[Urbino|Urbinu]] v Marcheju. Ko je bil še otrok, se je družina preselila v [[Tavullia|Tavullio]]. Njegov oče [[Graziano Rossi]] je bil motociklistični dirkač, zato je tudi Valentino motorje začel voziti že zelo zgodaj. Njegovo mamo Stefanio je skrbelo za njegovo varnost, zato mu je oče kot varnejši nadomestek motorja kupil gokarta, ki ga je mladi Valentino vzljubil. Kmalu pa si je želel dirkati še hitreje, zato je Graziano sinu namesto 60-kubičnega kupil gokart s 100-kubičnim motorjem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/riders/Valentino+Rossi|title=Valentino Rossi|date=|accessdate=3. 11. 2017|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.yamaha-racing.com/motogp/teams/rider/valentino-rossi|title=Valentino Rossi|date=|accessdate=3. 11. 2017|website=Yamaha Racing|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 1990 je Valentino osvojil regionalno prvenstvo v gokartu. Zatem je začel dirkati z minimotom in je do konca leta 1991 osvojil številne regionalne dirke. Obenem je nadaljeval z dirkanjem z gokartom in je na državnem prvenstvu v [[Parma|Parmi]] osvojil 5. mesto. Skupaj z očetom sta se začela zanimati za selitev v italijansko serijo s 100-kubičnimi motorji in na evropsko serijo, ki bi ga najverjetneje pripeljala v [[Formula 1|formulo 1]]. Zaradi previsokih stroškov za štartnine na dirkah sta se odločila, da bo Valentino dirkal v minimoto prvenstvu.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Valentino Rossi – The Autobiography: What if I had never tried it|last=Rossi|first=Valentino|publisher=Arrow Books|year=2006|isbn=978-0-09-948696-1|location=|page=|cobiss=}}</ref> Leta 1993 je ob pomoči očeta, Virginia Ferrarija, Claudia Castiglionija in Claudia Lusuardija, ki je vodil uradno ekipo Cagiva Sport Production, prišel do priložnosti za dirko s 125-kubičnim motorjem Cagivo Mito. Dirko je končal kot deveti, čeprav je poškodoval motor že v nesreči v prvem ovinku ne več kot sto metrov iz boksov. Prva sezona v italijanskem prvenstvu je bila zelo nihajoča, je pa na zadnji dirki v Misanu osvojil prvi štartni položaj. V drugi sezoni je dirkal za Lusuardijevo ekipo Mito in osvojil naslov italijanskega prvaka. Leta 1994 je Rossi tekmoval v italijanskem prvenstvu 125 GP z motociklom Sandroni, ki je uporabljal motor Rotax. Motocikel je izdelal [[Guido Mancini]], nekdanji dirkač in mehanik, ki je v preteklosti sodeloval tudi z [[Loris Capirossi|Lorisom Capirossijem]]. Leta 2016 so o Manciniju posneli dokumentarec »Mancini, motociklistični čarodej (Il Mago Mancini)« v režiji [[Jeffrey Zani|Jeffreyja Zanija]], ki prikaže začetek izdelave takšnega tipa motociklov in odnos med Mancinijem in Rossijem. Leta 1995 je Rossi prešel na Aprilio in osvojil italijansko prvenstvo 125 GP. Bil je tudi tretji na evropskem prvenstvu. === 125 cm³ prvenstvo === [[File:Tavullia valentino rossi fanshop in.jpg|thumb|250px|right|Aprilia RS 125 (levo) in 250 (desno), s katerima je Rossi osvojil prvenstvo 125 cm3 leta 1997 in 250 cm3 leta 1999.]] Rossi je svoj prvenec na motociklističnih dirkah dočakal v sezoni 1996 v 125 kubičnem razredu. Prvo sezono je dosegel nekaj uspehov, konstantno dosegal točke in včasih končal tik pod stopničkami vse od prve dirke v Malezije do tekme v Italiji, vendar je nato odstopil tako v Franciji kot tudi na Nizozemskem. Nekaj več točk je ponovno dosegel v Nemčiji, kjer je končal kot peti, vendar je nato v Veliki Britaniji ponovno odstopil. Na Veliki nagradi Avstrije leta 1996 je Rossi dosegel svoje prve stopničke v karieri, potem ko je osvojil 3. mesto po boju s [[Jorge Martinez|Jorgejem Martinezom]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZWwcONWpZ0w|title=#RacingTogether: MotoGP™ comes back to Austria|date=10. 8. 2016|accessdate=20. 12. 2021|website=Youtube}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.mcnews.com.au/motogp-statistics-update-austria-2018/|title=MotoGP Statistics update as Austria beckons round 11|date=9. 8. 2018|accessdate=20. 12. 2021|website=MC News}}</ref> Na naslednji dirki na Češkem je dosegel tudi prvi najboljši štartni položaj v karieri in nato prvo zmago v karieri v tem razredu z motociklom AGV Aprilia RS125R. Ponovno mu je to uspelo po boju z Martinezom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2016/08/18/20-years-and-counting-since-rossi-s-first-win/207734|title=20 years and counting since Rossi’s first win|date=18. 8. 2016|accessdate=20. 12. 2021|website=MotoGP}}</ref> Po zmagi je Rossi z zbiranjem točk nadaljeval v Imoli, nato pa je dvakrat zapored odstopil na dirkah v Kataloniji in Riu, vendar je ponovno osvojil večje število točk v Avstraliji. Prvo sezono je v skupnem seštevku končal na 9. mestu s 111-imi točkami. V svoji drugi sezoni leta 1997 se je iz ekipe AGV preselil v uradno ekipo Nastro Azzurro Aprilia Team in začel s svojo prevlado. Začel je z najboljšim štartnim položajem in zmago na dirki v Maleziji, nato pa je na naslednji tekmi na Japonskem odstopil. Vrnil se je z dvema zaporednima zmagama v Španiji in Italiji. V Avstriji je končal kot drugi, le 0,004 sekunde za zmagovalcem dirke [[Noboru Ueda|Noborujem Uedo]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Zatem je dosegel celo vrsto zmag na dirkah od Francije do Velike Britanije, vključno s tremi najboljšimi štartnimi položaji na Nizozemskem, v Imoli in Nemčiji. Na Češkem je bil tretji, za konec pa je osvojil še zmagi v Kataloniji in Indoneziji. V Avstraliji je bil šesti. V sezoni 1997 je postal svetovni prvak v razredu do 125 ccm z zmagami na 11-ih od 15-ih dirk, osvojil je 321 točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.visordown.com/features/general/valentino-rossi-his-first-world-championship-1997|title=VALENTINO ROSSI, HIS FIRST WORLD CHAMPIONSHIP IN 1997|date=30. 7. 2009|accessdate=20. 12. 2021|website=Visor Down|last=Cope|first=Ben}}</ref> V tej sezoni se je večkrat oblekel v [[Robin Hood|Robina Hooda]] in s seboj nosil napihnjeno lutko. Ta zabavni lik si je v tej in prihodnjih sezonah pridobil veliko oboževalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.foxsports.com.au/latest-news|title=The six eras of Valentino Rossi's career|date=29. 5. 2014|accessdate=20. 12. 2021|website=Fox Sports}}</ref> === 250 cm³ prvenstvo === Po osvojitvi naslova v najšibkejšem razredu leta 1997 se je Rossi naslednje leto preselil v višji razred do 250 ccm. Leta 1998 je ekipa Aprilia RS250 dosegla svoj vrhunec in je imela v ekipi poleg Rossija še [[Loris Capirossi|Lorisa Capirossija]] in [[Tetsuya Harada|Tetsuyo Harado]]. Rossijeva sezona se je sicer začela slabo, saj je na uvodnih dirkah na Japonskem in v Maleziji odstopil. Nato se je vrnil v igro s tremi zaporednimi drugimi mesti na dirkah v Španiji, Italiji in Franciji, vendar je nato na dirki v Madridu ponovno odstopil. Svojo prvo zmago je dosegel na dirki na Nizozemskem in slavil z več kot 19-imi sekundami prednosti pred drugouvrščenim [[Jürgen Fuchs|Jürgenom Fuchsom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvdrenthe.nl/nieuws/110624/De-negen-TT-zeges-van-Valentino-Rossi|title=De negen TT zeges van Valentino Rossi|date=26. 6. 2016|accessdate=22. 1. 2022|website=RTV drenthe}}</ref> V Veliki Britaniji je še enkrat odstopil, nato pa se je vrnil z novimi stopničkami v Nemčiji, kjer je bil tretji. Na Češkem je spet odstopil, vendar je nato zaradi zmag na dirkah od Imole do Argentine končal na drugem mestu v svoji debitantski sezoni v tem razredu. Osvojil je 201 točko, 23 manj od prvaka tega razreda leta 1998 Lorisa Capirossija. [[File:Valentino Rossi 1999 Donington Park.jpg|thumb|Valentino Rossi leta 1999 na dirki za Veliko nagrado Velike Britanije, na kateri je tudi zmagal.]] V svoji drugi sezoni v 250 ccm razredu leta 1999 je Rossi vozil kot edini dirkač uradne Apriliine ekipe Aprilia Grand Prix Racing in prevladoval v sezoni. Začel jo je z najboljšim štartnim položajem v soboto v Maleziji, na dan dirke pa je zaključil kot peti. Na Japonskem je zbral še nekaj točk, nato pa v Španiji prvič v sezoni zmagal. V Franciji je Rossi v kvalifikacijah dosegel svoj drugi najboljši štartni položaj v sezoni, vendar je na nedeljski dirki dostopil. Nato je ponovno odskočil od konkurence z zaporednima zmagama v Italiji in Kataloniji, na Nizozemskem pa osvojil drugo mesto in tesno izgubil zmago v boju s Capirossijem. Zmagal je še na treh dirkah od Velike Britanije do Češke in v Nemčiji osvojil še en najboljši štartni položaj. V Imoli je končal kot drugi na stopničkah, nato pa je bil v Valenciji osmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/09/imolagprace/|title=Criville Wins 500 GP at Imola; Capirossi First in 250 GP|date=5. 9. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Sezono je končal s tremi zmagami: v Avstraliji po hudem boju z [[Olivier Jacque|Olivierjem Jacquejem]], Južnoafriški republiki in [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/phillipgpfin/|title=Okada Wins 500 GP Race at Phillip Island, Australia; Rossi Takes 250 GP|date=3. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/soagpfin/|title=Biaggi (500cc) and Rossi (250cc) Win at South African GP|date=10. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> V Argentini je bil tretji po zmagi v sobotnih kvalifikacijah za to dirko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/argengpfin/|title=Roberts Wins 500 GP at Buenos Aires; 250 Race Goes to Jacque|date=31. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Dirko pred koncem sezone je v Riu de Janeiru že osvojil naslov prvaka. Na koncu je zbral 309 točk, kar mu je prineslo prvi naslov svetovnega prvaka v razredu do 250 ccm in skupno drugega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/riogpfin/|title=Abe Wins Rio 500 GP, While Criville Takes Championship; Rossi Both Race Winner and Champion in 250’s|date=24. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> === 500 cm³ prvenstvo === ==== 2000 ==== Potem ko je leta 1999 postal prvak v razredu do 250 ccm, je Rossi dobil mesto v Hondini ekipi za najelitnejši razred motociklističnih dirk svetovnega prvenstva do 500 ccm. Z njim je kot osebni mentor v prvem letu pri Hondi delal upokojeni petkrat svetovni prvak razreda do 500 ccm [[Mick Doohan]], glavni inženir pa je bil [[Jeremy Burgess]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theage.com.au/sport/motorsport/rossi-jumps-bikes-to-yamaha-20040201-gdx7zi.html|title=Rossi jumps bikes to Yamaha|date=1. 2. 2004|accessdate=23. 1. 2022|website=The Age}}</ref> V letu 2000 je Rossi prvič dirkal proti rivalu [[Max Biaggi|Maxu Biaggiju]]. Debitantsko sezono v najelitnejšem razredu je Rossi začel z odstopoma na prvih dveh dirkah v Južnoafriški republiki in Maleziji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/892489/1/rossi-i-thought-why-are-they-so-slow-and-crashed|title=MotoGP: Rossi's 2000 debut: I thought 'why are they so slow?'… and crashed!|date=29. 3. 2018|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/04/02april00gp/|title=Roberts Victorious in Rain-Interrupted Malaysian 500 GP|date=2. 4. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Prve točke je dosegel na tretji dirki na Japonskem, nato pa je bil dvakrat tretji v Španiji in Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20200507105940/https://www.youtube.com/watch?v=-4onkWrjLEU&gl=US&hl=en|title=On This Day: Rossi's first podium|date=30. 4. 2020|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/05/14may00gp/|title=Defending 500 GP Champion Criville Victorious at French GP|date=14. 5. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Še nekaj točk je zbral tudi v Italiji, v Kataloniji pa osvojil še ene stopničke s tretjim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/06/11june00gp/|title=Roberts (500) and Jacque (250) Victorious at Catalunya GP|date=11. 6. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na Nizozemskem je končal na šestem mestu. Šele na deveti dirki je Rossi za Hondo dosegel prvo zmago, svojo prvo v razredu do 500 ccm, do katere je prišel po hudem boju s Suzukijevim dirkačem [[Kenny Roberts mlajši|Kennyjem Robertsom mlajšim]] in Apriliinim [[Jeremy McWilliams|Jeremyjem McWilliamsom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/68847/1/rossi-wins-despite-mcwilliams-grit|title=Rossi wins despite McWilliams grit|date=9. 7. 2000|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/07/09july00fimgpfinal/|title=Rossi (500) and Waldmann (250) Win Donnington GP|date=9. 7. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na dirki so velik vpliv imele spreminjajoče se vremenske razmere. Kljub temu, da je bil v kvalifikacijah šele sedmi, je Italijan izbral prave pnevmatike in dosegel prvo zmago. Po zmagi v Doningtom Parku je Rossi na naslednji treh dirkah vselej stal na stopničkah: v Nemčiji in na Češkem je bil drugi, na Portugalskem pa tretji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/07/23july00finalgermangp/|title=Barros (500) and Jacque (250) Take Victory at German GP|date=23. 7. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/08/20aug00finalbrnogp/|title=Biaggi (500) and Nakano (250) Victorious at Brno GP|date=20. 8. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/09/03sept00finalestorilgp/|title=McCoy (500) and Katoh (250) Victorious at Estoril GP|date=3. 9. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> V Valenciji je nato odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/09/17sept00finalvalenciagp/|title=McCoy (500) and Nakano (250) Victorious at Valencia GP|date=17. 9. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na dirki v Riu de Janeiru je Rossi ponovno zmagal, vendar si je na tej dirki Kenny Roberts mlajši s šestim mestom zagotovil neulovljivo prednost in naslov svetovnega prvaka v sezoni 2000.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/68999/1/rossi-wins-but-kenny-conquers|title=Rossi wins but Kenny conquers|date=7. 10. 2000|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/07oct00finalriogp/|title=Roberts Clinches 500 Title; Rossi (500) and Katoh (250) Take Race Victory at Rio|date=7. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8YafMm8TxCk|title=#RacingTogether: Roberts Jr. crowned champion in Rio|date=13. 7. 2016|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref> Po drugi zmagi v sezoni je nato Rossi osvojil še drugo mesto na Veliki nagradi Pacifika in tretje mesto v Avstraliji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/15oct00finalmotegigp/|title=Roberts (500) and Katoh (250) Win at Motegi GP|date=15. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/29oct00australiangpfinal/|title=Biaggi (500) and Jacque (250) Win Final GP; Jacque 250 Champion|date=29. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20140101115349/http://www.youtube.com/watch?v=sia_sk_K2q8&gl=US&hl=en|title=MotoGP™ Classics - Phillip Island 2000|date=1. 1. 2014|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref> V svoji debitantski sezoni je postal svetovni podprvak z osvojenimi 209-imi točkami. ==== 2001 ==== [[File:Honda NSR500 2001.jpg|thumb|250px|left|Honda NSR500, s katero je Rossi dirkal v sezoni 2001.]] V svoji drugi sezoni v razredu do 500 ccm je Rossi dominiral, dosegel je 11 zmag in le trikrat ni zaključil na stopničkah. Sezono je začel z zmago na Japonskem po boju z Maxom Biaggijem in zaporednima najboljšima štartnima položajema ter zmagama v Južnoafriški republiki in Španiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/04/08april01finalsuzukagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Take Suzuka GP|date=8. 4. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/04/22april01finalsouthafricagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Take South African GP|date=22. 4. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Francosko dirko je zaključil na tretjem mestu, nato pa odstopil na domačem prizorišču v Italiji, potem ko je osvojil najboljši štartni položaj in nato še vodil na deževni dirki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/05/20may01finalfrancegp/|title=Biaggi (500) and Katoh (250) Victorious at French GP|date=20. 5. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycledaily.com/2001/06/03june01mugello/|title=Barros (500) and Harada (250) Win Wet Mugello GP|date=3. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/06/02june01mugellogpqualifying/|title=Rossi (500) and Harada (250) on Pole for Mugello GP|date=2. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Rossi se je vrnil z novim najboljšim štartnim položajem in zmago na naslednji dirki v Kataloniji kljub slabemu štartu, zaradi katerega je po koncu prvega kroga padel na 15. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/06/17june01catalunyagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Victorious at Catalunya GP|date=17. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na Nizozemskem je bil drugi, potem ko je tesno izgubil boj z Biaggijem. Ponovno je zmagal na naslednji dirki v Veliki Britaniji. V Nemčiji je razočaral s sedmim mestom, nato pa je dosegel dve zaporedni zmagi na Češkem in Portugalskem, s čimer je dobil še 29 točk prednosti pred Biaggijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/69865/1/rossi-to-sacrifice-gps-for-glory|title=Rossi to sacrifice GP's for glory?|date=5. 9. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/69906/1/rossi-rules-in-estoril-biaggi-crashes-again|title=Rossi rules in Estoril - Biaggi crashes again.|date=9. 9. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Valenciji je bil po koncu dirke ponovno razočaran, saj je končal kot enajsti, vendar je nato dosegel nov niz zmag od Pacifika do Ria de Janeira. V sezoni 2001 so dirkači zadnjič dirkali v 500 cm³ prvenstvu, saj so naslednje leto prešli na močnejše motocikle in prvenstvo MotoGP. Zadnji prvak v 500 cm³ prvenstvu je postal Rossi, ki je v sezoni osvojil 11 dirk in zbral 325 točk,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/70088/1/valentino-rossi-500cc-world-champion|title=Valentino Rossi: 500cc World Champion|date=14. 10. 2001|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> to je 106 točk več od velikega rivala v tej sezoni Biaggija. Rossi je tako postal prvi dirkač, ki je osvojil po vrsti naslove prvaka v vseh treh prvenstvih. Med sezono se je pridružil ameriškemu motociklističnemu dirkaču [[Colin Edwards|Colinu Edwardsu]] na vzdržljivostni dirki 8 ur Suzuke. Z motociklom Honda VTR1000SPW je postal prvi Italijan, ki je zmagal na tej dirki. Z Edwardsom sta osvojila dirko, čeprav Rossi s tovrstnimi tekmami ni imel nobenih izkušenj. Za sezono 2002 so še dovolili dirkanje z dvotaktnimi 500 cm³ motorji, vendar so bili ti v primerjavi z novimi štiritaktnimi 900 cm³ zastareli. === Prvenstvo MotoGP === ==== Honda (2002-2003) ==== ===== 2002 ===== [[File:Motogp rossi 300.jpg|thumb|right|Rossi na MotoGP motociklu Honda RC211V.]] Debitantsko leto razreda MotoGP je bilo leto 2002, ko so imeli vozniki tehnične težave ob navajanju na nove motocikle. Rossi je sezono začel odločno in zmagal na prvi dirki v mokrih razmerah na Japonskem, pri čemer je premagal več domačih dirkačev, ki so dirkali s posebnim povabilom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70463/1/rossi-and-rcv-triumphant-at-suzuka|title=Rossi and RCV triumphant at Suzuka.|date=7. 4. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Na prvih petih dirkah je osvojil najboljši štartni položaj. Rossi je v Južnoafriški republiki zasedel drugo mesto, svojo prvo in edino zmago v razredu MotoGP pa je dosegel njegov moštveni kolega [[Tohru Ukawa]]. Zatem je zmagal na zaporednih dirkah od Španije do Nemčije in ob tem nanizal še dva najboljša štartna položaja na Nizozemskem in v Veliki Britaniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70761/1/rain-hands-pole-to-rossi-in-qualifying-washout|title=Rain hands pole to Rossi in qualifying washout.|date=28. 6. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net|last=Wilkins|first=Robert}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70828/1/rossi-carries-on-regardless|title=Rossi carries on regardless.|date=13. 7. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Edini odstop v sezoni je zabeležil na Češkem, nato pa dvakrat zapored zmagal na Portugalskem in v Riu in bil še dvakrat drugi na dirkah za Veliko nagrado Pacifika in Malezije. Ob koncu je dosegel še zmago v Avstraliji in drugo mesto na finalni dirki v Valenciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70966/1/biaggi-victorious-as-rossi-gets-tyred|title=Biaggi victorious as Rossi gets tyred|date=25. 8. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Rossi je zmagal na osmih od prvih devetih dirk sezone in skupno v njej dosegel 11 zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/71375/1/fantastic-fiftieth-for-island-winner-rossi|title=Fantastic fiftieth for Island winner Rossi|date=20. 10. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Svoj drugi naslov je potrdil na dirki v Riu de Janeiru, kar je predstavljalo njegov prvi naslov v razredu MotoGP in skupno četrti naslov dirkaškega svetovnega prvaka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/71132/1/rossi-rides-the-storm-to-fourth-world-title|title=Rossi rides the storm to fourth world title.|date=21. 9. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> ===== 2003 ===== [[File:Honda RC211V 2003.jpg|thumb|left|Motocikel Honda RC211V, ki ga je Rossi vozil v sezoni 2003.]] Po prepričljivem letu 2002 je Rossi še naprej prevladoval tudi v sezoni 2003, čeprav mu je nekaj več konkurence predstavljal obetajoči Španec [[Sete Gibernau]]. Rossi je osvojil najboljši štartni položaj in zmago na prvi dirki sezone na Japonskem, ki pa jo je zaznamovala smrt japonskega dirkača [[Daijiro Kato|Daijira Kata]], ki je padel v odseku 130R in pri visoki hitrosti trčil v pregrado v predelu Casio.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/71939/1/rossi-wins-at-suzuka-ducati-on-podium|title=Rossi wins at Suzuka, Ducati on podium.|date=6. 4. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/feature/73588/1/kato-inquiry-racing-accident-barriers-to-blame|title=Kato inquiry: Racing accident, barriers to blame.|date=28. 11. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Drugo dirko v Južni Afriki je Rossi končal na drugem mestu, nato pa ponovno zmagal v Španiji, čeprav je v prvem krogu zdrsnil na deveto mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72162/1/rossi-wins-slide-spectacular|title=Rossi wins slide spectacular!|date=11. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72176/1/rossi-jerez-is-always-a-dream|title=Rossi: Jerez is always a dream.|date=12. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednjih treh dirkah je Rossi vselej osvojil najboljši štartni položaj. V Franciji je bil drugi, potem ko ga je po borbi v zadnjem krogu prehitel Gibernau.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72282/1/sete-storms-two-part-thriller|title=Sete storms two-part thriller.|date=25. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uLV_5n89kbo|title=MotoGP™ Classics - Le Mans 2003|date=28. 2. 2014|accessdate=17. 8. 2022|website=YouTube}}</ref> V Italiji je zmagal, v Kataloniji pa je bil ponovno drugi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72395/1/rossi-triumphs-in-all-italian-showdown|title=Rossi triumphs in all-Italian showdown.|date=8. 6. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72475/1/capirossi-crowned-king-of-catalunya|title=Capirossi crowned king of Catalunya.|date=15. 6. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Nato je bil dvakrat zapored tretji na Nizozemskem in v Veliki Britaniji – slednje je bilo rezultat desetsekundne kazni zaradi prehitevanja v času rumenih zastav, zaradi česar je zmago osvojil Max Biaggi. V Nemčiji je bil ponovno drugi po boju z Gibernaujem, ki ga je prehitel za samo 0,060 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72713/1/biaggi-takes-win-after-rossi-penalised|title=Biaggi takes win after Rossi penalised.|date=13. 7. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/07/27/gibernau-defeats-rossi-in-sizzling-german-duel/135121|title=Gibernau defeats Rossi in sizzling German duel|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72823/1/gibernau-defeats-rossi-in-photo-finish|title=Gibernau defeats Rossi in photo finish.|date=27. 7. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po dirki v Nemčiji je Rossi zmagal še na treh dirkah in dosegel dva najboljša štartna položaja. Tega je v zmago pretvoril na Češkem, kjer se je ponovno boril z glavnim tekmecem za naslov Gibernaujem, vendar ga je tokrat Rossi prehitel v zadnjem krogu in zmagal za 0,042 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72936/1/rossi-wins-titanic-brno-battle|title=Rossi wins titanic Brno battle.|date=17. 8. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Zmagal je tudi na Portugalskem ter v Riu, kjer je predhodno osvojil najboljši štartni položaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/09/19/rossi-scorches-to-new-pole-record-under-rio-sunshine/135304|title=Rossi scorches to new pole record under Rio sunshine|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref> Na Veliki nagradi Pacifika je končal na drugem mestu, potem ko je sredi dirke naredil napako in zapeljal na makadam, s tem pa padel na deveto mesto, zaradi česar v zadnjih krogih ni mogel več ujeti zmagovalca dirke Biaggija. Rossi je sezono končal v velikem slogu s tremi zaporednimi najboljšimi štartnimi položaji in zmagami na dirkah v Maleziji, Avstraliji in Valenciji. Veliko nagrado Avstralije na Phillip Islandu v tej sezoni mnogi poznavalci zaradi edinstvenih okoliščin štejejo za enega največjih trenutkov Rossijeve kariere. Potem ko je dobil deset sekund kazni zaradi prehitevanja Marca Melandrija v času rumenih zastav zaradi padca Ducatijevega dirkača Troya Baylissa, je Rossi še pospešil in na koncu zmagal z več kot 15-imi sekundami prednosti, tako da zaradi kazni ni ostal brez zmage. Naslov prvaka v sezoni 2003 je Rossi potrdil na dirki v Maleziji dve dirki pred koncem, kar je predstavljalo njegov tretji naslov v najmočnejšem motociklističnem razredu in peti naslov skupno. Na zadnji dirki v Valenciji je še zadnjič zmagal s Hondo. Zaradi vse večjega skepticizma, da je razlog za njegov uspeh precej boljši motocikel RC211V in ne njegove dirkaške sposobnosti, sta se Rossi in Honda ob koncu sezone razšla. Govorice sredi sezone so nakazovale možnost prestopa k Ducatiju, kar je sprožilo navdušenje v italijanskih medijih – možnost Rossija na italijanskem motociklu se jim je zdel predober scenarij, da bi se lahko uresničil. Ducati se je v resnici trudil prepričati Rossija, da bi prestopil v njihovo moštvo in sedel na motocikel Desmosedici, vendar je Rossi zaradi več razlogov ponudbo zavrnil. Kritiki so menili, da čaka Ducati v primerjavi z drugimi tovarnami še dolga pot, preden bi postali konkurenčni, četudi bi zanje dirkal Rossi. To se je izkazalo za resnico ob Ducatijevi bledi predstavi v sezoni 2004, ki je bila še slabša od njihovega prvega leta v razredu MotoGP leta 2003. V svoji avtobiografiji ''What If I'd Never Tried It?'', izdani leta 2005, je Rossi zapisal, da je raje izbral Yamaho tudi zato, ker je bila miselnost pri Ducatiju podobna tisti, ki ji je skušal ubežati pri Hondi. Ob koncu je Rossi podpisal dvoletno pogodbo z Yamaho v vrednosti več kot 12 milijonov ameriški dolarjev – šlo je za znesek, ki ga ni bila pripravljena plačati nobena druga tovarna, niti Honda. == Viri == {{Sklici|3}} == Glej tudi == * [[Seznam svetovnih prvakov v motociklizmu]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.valentinorossi.com Uradna spletna stran - Valentino Rossi] {{Predloga:Repsol Honda}} {{Predloga:MotoGPprvaki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rossi, Valentino}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Motociklistični dirkači]] 5xnlotjohe4ixdl4g4rql3gu4sowsen 5735875 5735835 2022-08-17T19:49:59Z Florentina Veršič 146476 /* 2003 */ Dodajanje manjkajočih virov. wikitext text/x-wiki {{Infobox motorcycle rider | name = Valentino Rossi | nationality = {{flag|ITA|name=italijanska}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | Current team = [[Petronas Yamaha SRT]] | Bike number = 46 | website = [http://www.valentinorossi.com valentinorossi.com] | MotoGP Active years = {{MGP|2000}}–{{MGP|2021}} | MotoGP Championships = 7 ({{MGP|2001}}, {{MGP|2002}}, {{MGP|2003}}, {{MGP|2004}}, {{MGP|2005}}, {{MGP|2008}}, {{MGP|2009}}) | MotoGP Manufacturers = [[Honda]] <small>({{MGP|2000}}–{{MGP|2003}})</small><br>[[Yamaha Motor Company|Yamaha]] <small>({{MGP|2004}}–{{MGP|2010}}, {{MGP|2013}}–{{MGP|2021}})</small><br>[[Ducati]] <small>({{MGP|2011}}–{{MGP|2012}})</small> | MotoGP Race Starts = 372 | MotoGP Race Wins = 89 | MotoGP Podiums = 199 | MotoGP Poles = 55 | MotoGP Fastest laps = 76 | MotoGP Total Points = 5415 | 250 Active years = {{MGP|1998}}–{{MGP|1999}} | 250 Championships = 1 ({{MGP|1999}}) | 250 Manufacturers = [[Aprilia]] | 250 Race Starts = 30 | 250 Race Wins = 14 | 250 Podiums = 21 | 250 Poles = 5 | 250 Fastest laps = 11 | 250 Total Points = 510 | 125 Active years = {{MGP|1996}}–{{MGP|1997}} | 125 Championships = 1 ({{MGP|1997}}) | 125 Manufacturers = [[Aprilia]] | 125 Race Starts = 30 | 125 Race Wins = 12 | 125 Podiums = 15 | 125 Poles = 5 | 125 Fastest laps = 9 | 125 Total Points = 432 }} '''Valentino Rossi''', [[Italijani|italijanski]] motociklistični [[dirkač]], [[16. februar]] [[1979]], [[Urbino]], [[Italija]]. Valentino je eden najuspešnejših motociklistov na svetu in edini, ki je postal svetovni prvak v štirih različnih razredih; v razredu do 125cc (1), 250cc (1), 500cc (1) in MotoGP (5). Prav tako pa je postal dvakrat zapored svetovni prvak z dvema različnima motorjema ([[Honda]] leta 2004 in [[Yamaha Motor Co.|Yamaha]] 2005). Pravijo mu tudi ''Dottore Rossi'' ali ''The Doctor''. ''Dottore'' je v italijanščini sinonim za izjemnega profesionalca in vrhunskega specialista ali mojstra. Po nekaterih razlagah naj bi na sintagmo vplivala tudi pogostost zdravnikov s priimkom Rossi v Italiji ali popularnost zdravnika iz ameriške nadaljevanke [[Mestece Peyton|''Mestece Peyton'']]. Po podatkih časnika [[Sports Ilustrated|''Sports Ilustrated'']] naj bi bil sedmi najbolje plačani športnik na svetu, z zaslužkom 30 milijonov dolarjev letno. Debitiral je v {{MGP|1996|sezoni}} v razredu 125 cm³ z [[Aprilia|Aprilio]] in končal v skupnem seštevku na 9. mestu. Že naslednje leto je z enajstimi zmagami ugnal vso konkurenco in napredoval v razred 250 cm³. Prvo leto v tem razredu je končal kot drugi v prvenstvu, že naslednje pa se je okronal z naslovom prvaka. Po prvi sezoni v najvišjem, 500 cm³ razredu, je v drugi v sezoni 2001 s Hondo osvojil naslov svetovnega prvaka. Sledil je niz štirih zaporednih naslovov svetovnega prvaka v novem MotoGP razredu. Prva dva naslova je osvojil s Hondo, druga dva pa z Yamaho. Nato sta ga v sezonah 2006 in 2007 premagala [[Nicky Hayden]] in [[Casey Stoner]]. V sezoni 2008 se je znova vrnil na vrh, kjer je ostal tudi v sezoni 2009. Leta 2011 se je iz Yamahe preselil k Ducatiju, kjer je ostal dve sezoni, v katerih ni osvojil niti ene zmage. Leta 2013 se je vrnil k Yamahi.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8324552.stm|title=Cool Rossi crowned world champion|date=25. 10. 2009|accessdate=9. 11. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.yamaha-racing.com/motogp/articles/news/2010/383391/yamaha-and-valentino-to-part-company-at-end-of-2010|title=Yamaha and Valentino to part company at end of 2010|date=15. 8. 2010|accessdate=9. 11. 2017|website=Yamaha Racing|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8886198.stm|title=Valentino Rossi to leave Yamaha for Ducati in 2011|date=15. 8. 2010|accessdate=9. 11. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2012/08/10/rossi-heads-back-to-yamaha-for-2013-on-two-year-contract/159233|title=Rossi heads back to Yamaha for 2013 on two-year contract|date=|accessdate=9. 11. 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2015 je bil ponovno blizu osvojitve naslova prvaka, saj je vodil večino prvenstva, vendar je na zadnji dirki izgubil prvo mesto proti moštvenemu kolegu [[Jorge Lorenzo|Jorgeju Lorenzu]]. Sezona se je zaključila zelo burno, saj je na predzadnji dirki Rossi trčil z [[Marc Márquez|Marcom Marquezom]], ki je posledično odstopil, Rossi pa je dobil kazen za zadnjo dirko. Marqueza je obtožil, da je incident izzval namerno, da bi do naslova pomagal rojaku Lorenzu, kar pa je Marquez večkrat zanikal. Drugi dirkači in strokovnjaki so se strinjali, da so bili Marquezovi manevri agresivni, vendar v skladu s pravili. Direktor dirk [[Mike Webb]] je podal uradno izjavo, da je krivda na obeh dirkačih. Lorenzo je sčasoma priznal, da mu je Marquez pomagal tako, da se ni nikdar resno trudil, da bi ga prehitel. Sporno rivalstvo med Rossijem in Marquezom se je končalo na katalonskem Grand Prixu leta 2016, ko sta si javno segla v roke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/121708/rossi-marquez-embarrassed-motogp|title=Rossi: Marquez embarrassed MotoGP by helping Lorenzo win|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Autosport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/224594/1/motogp-race-director-explains-rossi-punishment|title=MotoGP Race Director explains Rossi punishment|date=26. 10. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/sport/moto-gp/2015/11/08/news/motogp_valencia_marquez_volevo_attaccare_lorenzo_alla_fine_ma_non_ce_l_ho_fatta_-126901982/?refresh_ce|title=MotoGp, Valencia; Lorenzo ammette: ''Aiutato dalla Honda''. Marquez: "Chi lo dice manca di rispetto''|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.today.it/sport/moto-gp-valencia-lorenzo-marquez.html|title=Moto Gp Valencia, Lorenzo ammette: "Marquez e Pedrosa mi hanno aiutato"|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Today|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2015-11-08/motogp-lorenzo-ammette-marquez-mi-ha-aiutato-165413.shtml?uuid=AC3OnsVB|title=MotoGP, Lorenzo ammette: "Marquez mi ha aiutato"|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Il Sole 24 Ore|publisher=|last=|first=}}</ref> Valentino Rossi je rekorder po številu zmag v razredih 500 cm³ in MotoGP z 89-imi zmagami. V seštevku zmag v vseh razredih je drugi s 115-imi zmagami, prvi je [[Giacomo Agostini]], ki jih ima 122. == Kariera == === Zgodnja leta === Valentino Rossi se je rodil 16. februarja 1979 v [[Urbino|Urbinu]] v Marcheju. Ko je bil še otrok, se je družina preselila v [[Tavullia|Tavullio]]. Njegov oče [[Graziano Rossi]] je bil motociklistični dirkač, zato je tudi Valentino motorje začel voziti že zelo zgodaj. Njegovo mamo Stefanio je skrbelo za njegovo varnost, zato mu je oče kot varnejši nadomestek motorja kupil gokarta, ki ga je mladi Valentino vzljubil. Kmalu pa si je želel dirkati še hitreje, zato je Graziano sinu namesto 60-kubičnega kupil gokart s 100-kubičnim motorjem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/riders/Valentino+Rossi|title=Valentino Rossi|date=|accessdate=3. 11. 2017|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.yamaha-racing.com/motogp/teams/rider/valentino-rossi|title=Valentino Rossi|date=|accessdate=3. 11. 2017|website=Yamaha Racing|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 1990 je Valentino osvojil regionalno prvenstvo v gokartu. Zatem je začel dirkati z minimotom in je do konca leta 1991 osvojil številne regionalne dirke. Obenem je nadaljeval z dirkanjem z gokartom in je na državnem prvenstvu v [[Parma|Parmi]] osvojil 5. mesto. Skupaj z očetom sta se začela zanimati za selitev v italijansko serijo s 100-kubičnimi motorji in na evropsko serijo, ki bi ga najverjetneje pripeljala v [[Formula 1|formulo 1]]. Zaradi previsokih stroškov za štartnine na dirkah sta se odločila, da bo Valentino dirkal v minimoto prvenstvu.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Valentino Rossi – The Autobiography: What if I had never tried it|last=Rossi|first=Valentino|publisher=Arrow Books|year=2006|isbn=978-0-09-948696-1|location=|page=|cobiss=}}</ref> Leta 1993 je ob pomoči očeta, Virginia Ferrarija, Claudia Castiglionija in Claudia Lusuardija, ki je vodil uradno ekipo Cagiva Sport Production, prišel do priložnosti za dirko s 125-kubičnim motorjem Cagivo Mito. Dirko je končal kot deveti, čeprav je poškodoval motor že v nesreči v prvem ovinku ne več kot sto metrov iz boksov. Prva sezona v italijanskem prvenstvu je bila zelo nihajoča, je pa na zadnji dirki v Misanu osvojil prvi štartni položaj. V drugi sezoni je dirkal za Lusuardijevo ekipo Mito in osvojil naslov italijanskega prvaka. Leta 1994 je Rossi tekmoval v italijanskem prvenstvu 125 GP z motociklom Sandroni, ki je uporabljal motor Rotax. Motocikel je izdelal [[Guido Mancini]], nekdanji dirkač in mehanik, ki je v preteklosti sodeloval tudi z [[Loris Capirossi|Lorisom Capirossijem]]. Leta 2016 so o Manciniju posneli dokumentarec »Mancini, motociklistični čarodej (Il Mago Mancini)« v režiji [[Jeffrey Zani|Jeffreyja Zanija]], ki prikaže začetek izdelave takšnega tipa motociklov in odnos med Mancinijem in Rossijem. Leta 1995 je Rossi prešel na Aprilio in osvojil italijansko prvenstvo 125 GP. Bil je tudi tretji na evropskem prvenstvu. === 125 cm³ prvenstvo === [[File:Tavullia valentino rossi fanshop in.jpg|thumb|250px|right|Aprilia RS 125 (levo) in 250 (desno), s katerima je Rossi osvojil prvenstvo 125 cm3 leta 1997 in 250 cm3 leta 1999.]] Rossi je svoj prvenec na motociklističnih dirkah dočakal v sezoni 1996 v 125 kubičnem razredu. Prvo sezono je dosegel nekaj uspehov, konstantno dosegal točke in včasih končal tik pod stopničkami vse od prve dirke v Malezije do tekme v Italiji, vendar je nato odstopil tako v Franciji kot tudi na Nizozemskem. Nekaj več točk je ponovno dosegel v Nemčiji, kjer je končal kot peti, vendar je nato v Veliki Britaniji ponovno odstopil. Na Veliki nagradi Avstrije leta 1996 je Rossi dosegel svoje prve stopničke v karieri, potem ko je osvojil 3. mesto po boju s [[Jorge Martinez|Jorgejem Martinezom]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZWwcONWpZ0w|title=#RacingTogether: MotoGP™ comes back to Austria|date=10. 8. 2016|accessdate=20. 12. 2021|website=Youtube}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.mcnews.com.au/motogp-statistics-update-austria-2018/|title=MotoGP Statistics update as Austria beckons round 11|date=9. 8. 2018|accessdate=20. 12. 2021|website=MC News}}</ref> Na naslednji dirki na Češkem je dosegel tudi prvi najboljši štartni položaj v karieri in nato prvo zmago v karieri v tem razredu z motociklom AGV Aprilia RS125R. Ponovno mu je to uspelo po boju z Martinezom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2016/08/18/20-years-and-counting-since-rossi-s-first-win/207734|title=20 years and counting since Rossi’s first win|date=18. 8. 2016|accessdate=20. 12. 2021|website=MotoGP}}</ref> Po zmagi je Rossi z zbiranjem točk nadaljeval v Imoli, nato pa je dvakrat zapored odstopil na dirkah v Kataloniji in Riu, vendar je ponovno osvojil večje število točk v Avstraliji. Prvo sezono je v skupnem seštevku končal na 9. mestu s 111-imi točkami. V svoji drugi sezoni leta 1997 se je iz ekipe AGV preselil v uradno ekipo Nastro Azzurro Aprilia Team in začel s svojo prevlado. Začel je z najboljšim štartnim položajem in zmago na dirki v Maleziji, nato pa je na naslednji tekmi na Japonskem odstopil. Vrnil se je z dvema zaporednima zmagama v Španiji in Italiji. V Avstriji je končal kot drugi, le 0,004 sekunde za zmagovalcem dirke [[Noboru Ueda|Noborujem Uedo]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Zatem je dosegel celo vrsto zmag na dirkah od Francije do Velike Britanije, vključno s tremi najboljšimi štartnimi položaji na Nizozemskem, v Imoli in Nemčiji. Na Češkem je bil tretji, za konec pa je osvojil še zmagi v Kataloniji in Indoneziji. V Avstraliji je bil šesti. V sezoni 1997 je postal svetovni prvak v razredu do 125 ccm z zmagami na 11-ih od 15-ih dirk, osvojil je 321 točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.visordown.com/features/general/valentino-rossi-his-first-world-championship-1997|title=VALENTINO ROSSI, HIS FIRST WORLD CHAMPIONSHIP IN 1997|date=30. 7. 2009|accessdate=20. 12. 2021|website=Visor Down|last=Cope|first=Ben}}</ref> V tej sezoni se je večkrat oblekel v [[Robin Hood|Robina Hooda]] in s seboj nosil napihnjeno lutko. Ta zabavni lik si je v tej in prihodnjih sezonah pridobil veliko oboževalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.foxsports.com.au/latest-news|title=The six eras of Valentino Rossi's career|date=29. 5. 2014|accessdate=20. 12. 2021|website=Fox Sports}}</ref> === 250 cm³ prvenstvo === Po osvojitvi naslova v najšibkejšem razredu leta 1997 se je Rossi naslednje leto preselil v višji razred do 250 ccm. Leta 1998 je ekipa Aprilia RS250 dosegla svoj vrhunec in je imela v ekipi poleg Rossija še [[Loris Capirossi|Lorisa Capirossija]] in [[Tetsuya Harada|Tetsuyo Harado]]. Rossijeva sezona se je sicer začela slabo, saj je na uvodnih dirkah na Japonskem in v Maleziji odstopil. Nato se je vrnil v igro s tremi zaporednimi drugimi mesti na dirkah v Španiji, Italiji in Franciji, vendar je nato na dirki v Madridu ponovno odstopil. Svojo prvo zmago je dosegel na dirki na Nizozemskem in slavil z več kot 19-imi sekundami prednosti pred drugouvrščenim [[Jürgen Fuchs|Jürgenom Fuchsom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvdrenthe.nl/nieuws/110624/De-negen-TT-zeges-van-Valentino-Rossi|title=De negen TT zeges van Valentino Rossi|date=26. 6. 2016|accessdate=22. 1. 2022|website=RTV drenthe}}</ref> V Veliki Britaniji je še enkrat odstopil, nato pa se je vrnil z novimi stopničkami v Nemčiji, kjer je bil tretji. Na Češkem je spet odstopil, vendar je nato zaradi zmag na dirkah od Imole do Argentine končal na drugem mestu v svoji debitantski sezoni v tem razredu. Osvojil je 201 točko, 23 manj od prvaka tega razreda leta 1998 Lorisa Capirossija. [[File:Valentino Rossi 1999 Donington Park.jpg|thumb|Valentino Rossi leta 1999 na dirki za Veliko nagrado Velike Britanije, na kateri je tudi zmagal.]] V svoji drugi sezoni v 250 ccm razredu leta 1999 je Rossi vozil kot edini dirkač uradne Apriliine ekipe Aprilia Grand Prix Racing in prevladoval v sezoni. Začel jo je z najboljšim štartnim položajem v soboto v Maleziji, na dan dirke pa je zaključil kot peti. Na Japonskem je zbral še nekaj točk, nato pa v Španiji prvič v sezoni zmagal. V Franciji je Rossi v kvalifikacijah dosegel svoj drugi najboljši štartni položaj v sezoni, vendar je na nedeljski dirki dostopil. Nato je ponovno odskočil od konkurence z zaporednima zmagama v Italiji in Kataloniji, na Nizozemskem pa osvojil drugo mesto in tesno izgubil zmago v boju s Capirossijem. Zmagal je še na treh dirkah od Velike Britanije do Češke in v Nemčiji osvojil še en najboljši štartni položaj. V Imoli je končal kot drugi na stopničkah, nato pa je bil v Valenciji osmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/09/imolagprace/|title=Criville Wins 500 GP at Imola; Capirossi First in 250 GP|date=5. 9. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Sezono je končal s tremi zmagami: v Avstraliji po hudem boju z [[Olivier Jacque|Olivierjem Jacquejem]], Južnoafriški republiki in [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/phillipgpfin/|title=Okada Wins 500 GP Race at Phillip Island, Australia; Rossi Takes 250 GP|date=3. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/soagpfin/|title=Biaggi (500cc) and Rossi (250cc) Win at South African GP|date=10. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> V Argentini je bil tretji po zmagi v sobotnih kvalifikacijah za to dirko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/argengpfin/|title=Roberts Wins 500 GP at Buenos Aires; 250 Race Goes to Jacque|date=31. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Dirko pred koncem sezone je v Riu de Janeiru že osvojil naslov prvaka. Na koncu je zbral 309 točk, kar mu je prineslo prvi naslov svetovnega prvaka v razredu do 250 ccm in skupno drugega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/riogpfin/|title=Abe Wins Rio 500 GP, While Criville Takes Championship; Rossi Both Race Winner and Champion in 250’s|date=24. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> === 500 cm³ prvenstvo === ==== 2000 ==== Potem ko je leta 1999 postal prvak v razredu do 250 ccm, je Rossi dobil mesto v Hondini ekipi za najelitnejši razred motociklističnih dirk svetovnega prvenstva do 500 ccm. Z njim je kot osebni mentor v prvem letu pri Hondi delal upokojeni petkrat svetovni prvak razreda do 500 ccm [[Mick Doohan]], glavni inženir pa je bil [[Jeremy Burgess]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theage.com.au/sport/motorsport/rossi-jumps-bikes-to-yamaha-20040201-gdx7zi.html|title=Rossi jumps bikes to Yamaha|date=1. 2. 2004|accessdate=23. 1. 2022|website=The Age}}</ref> V letu 2000 je Rossi prvič dirkal proti rivalu [[Max Biaggi|Maxu Biaggiju]]. Debitantsko sezono v najelitnejšem razredu je Rossi začel z odstopoma na prvih dveh dirkah v Južnoafriški republiki in Maleziji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/892489/1/rossi-i-thought-why-are-they-so-slow-and-crashed|title=MotoGP: Rossi's 2000 debut: I thought 'why are they so slow?'… and crashed!|date=29. 3. 2018|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/04/02april00gp/|title=Roberts Victorious in Rain-Interrupted Malaysian 500 GP|date=2. 4. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Prve točke je dosegel na tretji dirki na Japonskem, nato pa je bil dvakrat tretji v Španiji in Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20200507105940/https://www.youtube.com/watch?v=-4onkWrjLEU&gl=US&hl=en|title=On This Day: Rossi's first podium|date=30. 4. 2020|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/05/14may00gp/|title=Defending 500 GP Champion Criville Victorious at French GP|date=14. 5. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Še nekaj točk je zbral tudi v Italiji, v Kataloniji pa osvojil še ene stopničke s tretjim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/06/11june00gp/|title=Roberts (500) and Jacque (250) Victorious at Catalunya GP|date=11. 6. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na Nizozemskem je končal na šestem mestu. Šele na deveti dirki je Rossi za Hondo dosegel prvo zmago, svojo prvo v razredu do 500 ccm, do katere je prišel po hudem boju s Suzukijevim dirkačem [[Kenny Roberts mlajši|Kennyjem Robertsom mlajšim]] in Apriliinim [[Jeremy McWilliams|Jeremyjem McWilliamsom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/68847/1/rossi-wins-despite-mcwilliams-grit|title=Rossi wins despite McWilliams grit|date=9. 7. 2000|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/07/09july00fimgpfinal/|title=Rossi (500) and Waldmann (250) Win Donnington GP|date=9. 7. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na dirki so velik vpliv imele spreminjajoče se vremenske razmere. Kljub temu, da je bil v kvalifikacijah šele sedmi, je Italijan izbral prave pnevmatike in dosegel prvo zmago. Po zmagi v Doningtom Parku je Rossi na naslednji treh dirkah vselej stal na stopničkah: v Nemčiji in na Češkem je bil drugi, na Portugalskem pa tretji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/07/23july00finalgermangp/|title=Barros (500) and Jacque (250) Take Victory at German GP|date=23. 7. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/08/20aug00finalbrnogp/|title=Biaggi (500) and Nakano (250) Victorious at Brno GP|date=20. 8. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/09/03sept00finalestorilgp/|title=McCoy (500) and Katoh (250) Victorious at Estoril GP|date=3. 9. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> V Valenciji je nato odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/09/17sept00finalvalenciagp/|title=McCoy (500) and Nakano (250) Victorious at Valencia GP|date=17. 9. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na dirki v Riu de Janeiru je Rossi ponovno zmagal, vendar si je na tej dirki Kenny Roberts mlajši s šestim mestom zagotovil neulovljivo prednost in naslov svetovnega prvaka v sezoni 2000.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/68999/1/rossi-wins-but-kenny-conquers|title=Rossi wins but Kenny conquers|date=7. 10. 2000|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/07oct00finalriogp/|title=Roberts Clinches 500 Title; Rossi (500) and Katoh (250) Take Race Victory at Rio|date=7. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8YafMm8TxCk|title=#RacingTogether: Roberts Jr. crowned champion in Rio|date=13. 7. 2016|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref> Po drugi zmagi v sezoni je nato Rossi osvojil še drugo mesto na Veliki nagradi Pacifika in tretje mesto v Avstraliji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/15oct00finalmotegigp/|title=Roberts (500) and Katoh (250) Win at Motegi GP|date=15. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/29oct00australiangpfinal/|title=Biaggi (500) and Jacque (250) Win Final GP; Jacque 250 Champion|date=29. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20140101115349/http://www.youtube.com/watch?v=sia_sk_K2q8&gl=US&hl=en|title=MotoGP™ Classics - Phillip Island 2000|date=1. 1. 2014|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref> V svoji debitantski sezoni je postal svetovni podprvak z osvojenimi 209-imi točkami. ==== 2001 ==== [[File:Honda NSR500 2001.jpg|thumb|250px|left|Honda NSR500, s katero je Rossi dirkal v sezoni 2001.]] V svoji drugi sezoni v razredu do 500 ccm je Rossi dominiral, dosegel je 11 zmag in le trikrat ni zaključil na stopničkah. Sezono je začel z zmago na Japonskem po boju z Maxom Biaggijem in zaporednima najboljšima štartnima položajema ter zmagama v Južnoafriški republiki in Španiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/04/08april01finalsuzukagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Take Suzuka GP|date=8. 4. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/04/22april01finalsouthafricagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Take South African GP|date=22. 4. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Francosko dirko je zaključil na tretjem mestu, nato pa odstopil na domačem prizorišču v Italiji, potem ko je osvojil najboljši štartni položaj in nato še vodil na deževni dirki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/05/20may01finalfrancegp/|title=Biaggi (500) and Katoh (250) Victorious at French GP|date=20. 5. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycledaily.com/2001/06/03june01mugello/|title=Barros (500) and Harada (250) Win Wet Mugello GP|date=3. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/06/02june01mugellogpqualifying/|title=Rossi (500) and Harada (250) on Pole for Mugello GP|date=2. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Rossi se je vrnil z novim najboljšim štartnim položajem in zmago na naslednji dirki v Kataloniji kljub slabemu štartu, zaradi katerega je po koncu prvega kroga padel na 15. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/06/17june01catalunyagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Victorious at Catalunya GP|date=17. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na Nizozemskem je bil drugi, potem ko je tesno izgubil boj z Biaggijem. Ponovno je zmagal na naslednji dirki v Veliki Britaniji. V Nemčiji je razočaral s sedmim mestom, nato pa je dosegel dve zaporedni zmagi na Češkem in Portugalskem, s čimer je dobil še 29 točk prednosti pred Biaggijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/69865/1/rossi-to-sacrifice-gps-for-glory|title=Rossi to sacrifice GP's for glory?|date=5. 9. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/69906/1/rossi-rules-in-estoril-biaggi-crashes-again|title=Rossi rules in Estoril - Biaggi crashes again.|date=9. 9. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Valenciji je bil po koncu dirke ponovno razočaran, saj je končal kot enajsti, vendar je nato dosegel nov niz zmag od Pacifika do Ria de Janeira. V sezoni 2001 so dirkači zadnjič dirkali v 500 cm³ prvenstvu, saj so naslednje leto prešli na močnejše motocikle in prvenstvo MotoGP. Zadnji prvak v 500 cm³ prvenstvu je postal Rossi, ki je v sezoni osvojil 11 dirk in zbral 325 točk,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/70088/1/valentino-rossi-500cc-world-champion|title=Valentino Rossi: 500cc World Champion|date=14. 10. 2001|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> to je 106 točk več od velikega rivala v tej sezoni Biaggija. Rossi je tako postal prvi dirkač, ki je osvojil po vrsti naslove prvaka v vseh treh prvenstvih. Med sezono se je pridružil ameriškemu motociklističnemu dirkaču [[Colin Edwards|Colinu Edwardsu]] na vzdržljivostni dirki 8 ur Suzuke. Z motociklom Honda VTR1000SPW je postal prvi Italijan, ki je zmagal na tej dirki. Z Edwardsom sta osvojila dirko, čeprav Rossi s tovrstnimi tekmami ni imel nobenih izkušenj. Za sezono 2002 so še dovolili dirkanje z dvotaktnimi 500 cm³ motorji, vendar so bili ti v primerjavi z novimi štiritaktnimi 900 cm³ zastareli. === Prvenstvo MotoGP === ==== Honda (2002-2003) ==== ===== 2002 ===== [[File:Motogp rossi 300.jpg|thumb|right|Rossi na MotoGP motociklu Honda RC211V.]] Debitantsko leto razreda MotoGP je bilo leto 2002, ko so imeli vozniki tehnične težave ob navajanju na nove motocikle. Rossi je sezono začel odločno in zmagal na prvi dirki v mokrih razmerah na Japonskem, pri čemer je premagal več domačih dirkačev, ki so dirkali s posebnim povabilom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70463/1/rossi-and-rcv-triumphant-at-suzuka|title=Rossi and RCV triumphant at Suzuka.|date=7. 4. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Na prvih petih dirkah je osvojil najboljši štartni položaj. Rossi je v Južnoafriški republiki zasedel drugo mesto, svojo prvo in edino zmago v razredu MotoGP pa je dosegel njegov moštveni kolega [[Tohru Ukawa]]. Zatem je zmagal na zaporednih dirkah od Španije do Nemčije in ob tem nanizal še dva najboljša štartna položaja na Nizozemskem in v Veliki Britaniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70761/1/rain-hands-pole-to-rossi-in-qualifying-washout|title=Rain hands pole to Rossi in qualifying washout.|date=28. 6. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net|last=Wilkins|first=Robert}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70828/1/rossi-carries-on-regardless|title=Rossi carries on regardless.|date=13. 7. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Edini odstop v sezoni je zabeležil na Češkem, nato pa dvakrat zapored zmagal na Portugalskem in v Riu in bil še dvakrat drugi na dirkah za Veliko nagrado Pacifika in Malezije. Ob koncu je dosegel še zmago v Avstraliji in drugo mesto na finalni dirki v Valenciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70966/1/biaggi-victorious-as-rossi-gets-tyred|title=Biaggi victorious as Rossi gets tyred|date=25. 8. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Rossi je zmagal na osmih od prvih devetih dirk sezone in skupno v njej dosegel 11 zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/71375/1/fantastic-fiftieth-for-island-winner-rossi|title=Fantastic fiftieth for Island winner Rossi|date=20. 10. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Svoj drugi naslov je potrdil na dirki v Riu de Janeiru, kar je predstavljalo njegov prvi naslov v razredu MotoGP in skupno četrti naslov dirkaškega svetovnega prvaka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/71132/1/rossi-rides-the-storm-to-fourth-world-title|title=Rossi rides the storm to fourth world title.|date=21. 9. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> ===== 2003 ===== [[File:Honda RC211V 2003.jpg|thumb|left|Motocikel Honda RC211V, ki ga je Rossi vozil v sezoni 2003.]] Po prepričljivem letu 2002 je Rossi še naprej prevladoval tudi v sezoni 2003, čeprav mu je nekaj več konkurence predstavljal obetajoči Španec [[Sete Gibernau]]. Rossi je osvojil najboljši štartni položaj in zmago na prvi dirki sezone na Japonskem, ki pa jo je zaznamovala smrt japonskega dirkača [[Daijiro Kato|Daijira Kata]], ki je padel v odseku 130R in pri visoki hitrosti trčil v pregrado v predelu Casio.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/71939/1/rossi-wins-at-suzuka-ducati-on-podium|title=Rossi wins at Suzuka, Ducati on podium.|date=6. 4. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/feature/73588/1/kato-inquiry-racing-accident-barriers-to-blame|title=Kato inquiry: Racing accident, barriers to blame.|date=28. 11. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Drugo dirko v Južni Afriki je Rossi končal na drugem mestu, nato pa ponovno zmagal v Španiji, čeprav je v prvem krogu zdrsnil na deveto mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72162/1/rossi-wins-slide-spectacular|title=Rossi wins slide spectacular!|date=11. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72176/1/rossi-jerez-is-always-a-dream|title=Rossi: Jerez is always a dream.|date=12. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednjih treh dirkah je Rossi vselej osvojil najboljši štartni položaj. V Franciji je bil drugi, potem ko ga je po borbi v zadnjem krogu prehitel Gibernau.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72282/1/sete-storms-two-part-thriller|title=Sete storms two-part thriller.|date=25. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uLV_5n89kbo|title=MotoGP™ Classics - Le Mans 2003|date=28. 2. 2014|accessdate=17. 8. 2022|website=YouTube}}</ref> V Italiji je zmagal, v Kataloniji pa je bil ponovno drugi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72395/1/rossi-triumphs-in-all-italian-showdown|title=Rossi triumphs in all-Italian showdown.|date=8. 6. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72475/1/capirossi-crowned-king-of-catalunya|title=Capirossi crowned king of Catalunya.|date=15. 6. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Nato je bil dvakrat zapored tretji na Nizozemskem in v Veliki Britaniji – slednje je bilo rezultat desetsekundne kazni zaradi prehitevanja v času rumenih zastav, zaradi česar je zmago osvojil Max Biaggi. V Nemčiji je bil ponovno drugi po boju z Gibernaujem, ki ga je prehitel za samo 0,060 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72713/1/biaggi-takes-win-after-rossi-penalised|title=Biaggi takes win after Rossi penalised.|date=13. 7. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/07/27/gibernau-defeats-rossi-in-sizzling-german-duel/135121|title=Gibernau defeats Rossi in sizzling German duel|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72823/1/gibernau-defeats-rossi-in-photo-finish|title=Gibernau defeats Rossi in photo finish.|date=27. 7. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po dirki v Nemčiji je Rossi zmagal še na treh dirkah in dosegel dva najboljša štartna položaja. Tega je v zmago pretvoril na Češkem, kjer se je ponovno boril z glavnim tekmecem za naslov Gibernaujem, vendar ga je tokrat Rossi prehitel v zadnjem krogu in zmagal za 0,042 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72936/1/rossi-wins-titanic-brno-battle|title=Rossi wins titanic Brno battle.|date=17. 8. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.abc.net.au/news/2003-09-21/rossi-wins-again-in-brazil-stoner-second-in-125cc/1482042|title=Rossi wins again in Brazil, Stoner second in 125cc|date=20. 9. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=News}}</ref> Zmagal je tudi na Portugalskem ter v Riu, kjer je predhodno osvojil najboljši štartni položaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/09/19/rossi-scorches-to-new-pole-record-under-rio-sunshine/135304|title=Rossi scorches to new pole record under Rio sunshine|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref> Na Veliki nagradi Pacifika je končal na drugem mestu, potem ko je sredi dirke naredil napako in zapeljal na makadam, s tem pa padel na deveto mesto, zaradi česar v zadnjih krogih ni mogel več ujeti zmagovalca dirke Biaggija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/10/05/max-biaggi-takes-clinical-victory-at-dramatic-motegi-encounter/135370|title=Max Biaggi takes clinical victory at dramatic Motegi encounter|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref> Rossi je sezono končal v velikem slogu s tremi zaporednimi najboljšimi štartnimi položaji in zmagami na dirkah v Maleziji, Avstraliji in Valenciji. Veliko nagrado Avstralije na Phillip Islandu v tej sezoni mnogi poznavalci zaradi edinstvenih okoliščin štejejo za enega največjih trenutkov Rossijeve kariere. Potem ko je dobil deset sekund kazni zaradi prehitevanja Marca Melandrija v času rumenih zastav zaradi padca Ducatijevega dirkača [[Troy Bayliss|Troya Baylissa]], je Rossi še pospešil in na koncu zmagal z več kot 15-imi sekundami prednosti, tako da zaradi kazni ni ostal brez zmage.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/73394/1/rossi-wins-island-thriller-despite-penalty|title=Rossi wins Island thriller - despite penalty!|date=19. 10. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/10/19/rossi-wins-dramatic-philip-island-encounter-despite-ten-second-penalty/135453|title=Rossi wins dramatic Philip Island encounter despite ten second penalty|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref> Naslov prvaka v sezoni 2003 je Rossi potrdil na dirki v Maleziji dve dirki pred koncem,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/73302/1/vale-takes-victory-and-fifth-world-title|title=Vale takes victory and fifth world title|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> kar je predstavljalo njegov tretji naslov v najmočnejšem motociklističnem razredu in peti naslov skupno. Na zadnji dirki v Valenciji je še zadnjič zmagal s Hondo. Zaradi vse večjega skepticizma, da je razlog za njegov uspeh precej boljši motocikel RC211V in ne njegove dirkaške sposobnosti, sta se Rossi in Honda ob koncu sezone razšla. Govorice sredi sezone so nakazovale možnost prestopa k Ducatiju, kar je sprožilo navdušenje v italijanskih medijih – možnost Rossija na italijanskem motociklu se jim je zdel predober scenarij, da bi se lahko uresničil. Ducati se je v resnici trudil prepričati Rossija, da bi prestopil v njihovo moštvo in sedel na motocikel Desmosedici, vendar je Rossi zaradi več razlogov ponudbo zavrnil. Kritiki so menili, da čaka Ducati v primerjavi z drugimi tovarnami še dolga pot, preden bi postali konkurenčni, četudi bi zanje dirkal Rossi. To se je izkazalo za resnico ob Ducatijevi bledi predstavi v sezoni 2004, ki je bila še slabša od njihovega prvega leta v razredu MotoGP leta 2003. V svoji avtobiografiji ''What If I'd Never Tried It?'', izdani leta 2005, je Rossi zapisal, da je raje izbral Yamaho tudi zato, ker je bila miselnost pri Ducatiju podobna tisti, ki ji je skušal ubežati pri Hondi. Ob koncu je Rossi podpisal dvoletno pogodbo z Yamaho v vrednosti več kot 12 milijonov ameriški dolarjev – šlo je za znesek, ki ga ni bila pripravljena plačati nobena druga tovarna, niti Honda. == Viri == {{Sklici|3}} == Glej tudi == * [[Seznam svetovnih prvakov v motociklizmu]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.valentinorossi.com Uradna spletna stran - Valentino Rossi] {{Predloga:Repsol Honda}} {{Predloga:MotoGPprvaki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rossi, Valentino}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Motociklistični dirkači]] 9qz9nbq7uwclucmzh94qdt8jit7r10d 5735880 5735875 2022-08-17T19:53:09Z Florentina Veršič 146476 /* 2003 */ Dodajanje manjkajočih virov. wikitext text/x-wiki {{Infobox motorcycle rider | name = Valentino Rossi | nationality = {{flag|ITA|name=italijanska}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | Current team = [[Petronas Yamaha SRT]] | Bike number = 46 | website = [http://www.valentinorossi.com valentinorossi.com] | MotoGP Active years = {{MGP|2000}}–{{MGP|2021}} | MotoGP Championships = 7 ({{MGP|2001}}, {{MGP|2002}}, {{MGP|2003}}, {{MGP|2004}}, {{MGP|2005}}, {{MGP|2008}}, {{MGP|2009}}) | MotoGP Manufacturers = [[Honda]] <small>({{MGP|2000}}–{{MGP|2003}})</small><br>[[Yamaha Motor Company|Yamaha]] <small>({{MGP|2004}}–{{MGP|2010}}, {{MGP|2013}}–{{MGP|2021}})</small><br>[[Ducati]] <small>({{MGP|2011}}–{{MGP|2012}})</small> | MotoGP Race Starts = 372 | MotoGP Race Wins = 89 | MotoGP Podiums = 199 | MotoGP Poles = 55 | MotoGP Fastest laps = 76 | MotoGP Total Points = 5415 | 250 Active years = {{MGP|1998}}–{{MGP|1999}} | 250 Championships = 1 ({{MGP|1999}}) | 250 Manufacturers = [[Aprilia]] | 250 Race Starts = 30 | 250 Race Wins = 14 | 250 Podiums = 21 | 250 Poles = 5 | 250 Fastest laps = 11 | 250 Total Points = 510 | 125 Active years = {{MGP|1996}}–{{MGP|1997}} | 125 Championships = 1 ({{MGP|1997}}) | 125 Manufacturers = [[Aprilia]] | 125 Race Starts = 30 | 125 Race Wins = 12 | 125 Podiums = 15 | 125 Poles = 5 | 125 Fastest laps = 9 | 125 Total Points = 432 }} '''Valentino Rossi''', [[Italijani|italijanski]] motociklistični [[dirkač]], [[16. februar]] [[1979]], [[Urbino]], [[Italija]]. Valentino je eden najuspešnejših motociklistov na svetu in edini, ki je postal svetovni prvak v štirih različnih razredih; v razredu do 125cc (1), 250cc (1), 500cc (1) in MotoGP (5). Prav tako pa je postal dvakrat zapored svetovni prvak z dvema različnima motorjema ([[Honda]] leta 2004 in [[Yamaha Motor Co.|Yamaha]] 2005). Pravijo mu tudi ''Dottore Rossi'' ali ''The Doctor''. ''Dottore'' je v italijanščini sinonim za izjemnega profesionalca in vrhunskega specialista ali mojstra. Po nekaterih razlagah naj bi na sintagmo vplivala tudi pogostost zdravnikov s priimkom Rossi v Italiji ali popularnost zdravnika iz ameriške nadaljevanke [[Mestece Peyton|''Mestece Peyton'']]. Po podatkih časnika [[Sports Ilustrated|''Sports Ilustrated'']] naj bi bil sedmi najbolje plačani športnik na svetu, z zaslužkom 30 milijonov dolarjev letno. Debitiral je v {{MGP|1996|sezoni}} v razredu 125 cm³ z [[Aprilia|Aprilio]] in končal v skupnem seštevku na 9. mestu. Že naslednje leto je z enajstimi zmagami ugnal vso konkurenco in napredoval v razred 250 cm³. Prvo leto v tem razredu je končal kot drugi v prvenstvu, že naslednje pa se je okronal z naslovom prvaka. Po prvi sezoni v najvišjem, 500 cm³ razredu, je v drugi v sezoni 2001 s Hondo osvojil naslov svetovnega prvaka. Sledil je niz štirih zaporednih naslovov svetovnega prvaka v novem MotoGP razredu. Prva dva naslova je osvojil s Hondo, druga dva pa z Yamaho. Nato sta ga v sezonah 2006 in 2007 premagala [[Nicky Hayden]] in [[Casey Stoner]]. V sezoni 2008 se je znova vrnil na vrh, kjer je ostal tudi v sezoni 2009. Leta 2011 se je iz Yamahe preselil k Ducatiju, kjer je ostal dve sezoni, v katerih ni osvojil niti ene zmage. Leta 2013 se je vrnil k Yamahi.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8324552.stm|title=Cool Rossi crowned world champion|date=25. 10. 2009|accessdate=9. 11. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.yamaha-racing.com/motogp/articles/news/2010/383391/yamaha-and-valentino-to-part-company-at-end-of-2010|title=Yamaha and Valentino to part company at end of 2010|date=15. 8. 2010|accessdate=9. 11. 2017|website=Yamaha Racing|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8886198.stm|title=Valentino Rossi to leave Yamaha for Ducati in 2011|date=15. 8. 2010|accessdate=9. 11. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2012/08/10/rossi-heads-back-to-yamaha-for-2013-on-two-year-contract/159233|title=Rossi heads back to Yamaha for 2013 on two-year contract|date=|accessdate=9. 11. 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2015 je bil ponovno blizu osvojitve naslova prvaka, saj je vodil večino prvenstva, vendar je na zadnji dirki izgubil prvo mesto proti moštvenemu kolegu [[Jorge Lorenzo|Jorgeju Lorenzu]]. Sezona se je zaključila zelo burno, saj je na predzadnji dirki Rossi trčil z [[Marc Márquez|Marcom Marquezom]], ki je posledično odstopil, Rossi pa je dobil kazen za zadnjo dirko. Marqueza je obtožil, da je incident izzval namerno, da bi do naslova pomagal rojaku Lorenzu, kar pa je Marquez večkrat zanikal. Drugi dirkači in strokovnjaki so se strinjali, da so bili Marquezovi manevri agresivni, vendar v skladu s pravili. Direktor dirk [[Mike Webb]] je podal uradno izjavo, da je krivda na obeh dirkačih. Lorenzo je sčasoma priznal, da mu je Marquez pomagal tako, da se ni nikdar resno trudil, da bi ga prehitel. Sporno rivalstvo med Rossijem in Marquezom se je končalo na katalonskem Grand Prixu leta 2016, ko sta si javno segla v roke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/121708/rossi-marquez-embarrassed-motogp|title=Rossi: Marquez embarrassed MotoGP by helping Lorenzo win|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Autosport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/224594/1/motogp-race-director-explains-rossi-punishment|title=MotoGP Race Director explains Rossi punishment|date=26. 10. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/sport/moto-gp/2015/11/08/news/motogp_valencia_marquez_volevo_attaccare_lorenzo_alla_fine_ma_non_ce_l_ho_fatta_-126901982/?refresh_ce|title=MotoGp, Valencia; Lorenzo ammette: ''Aiutato dalla Honda''. Marquez: "Chi lo dice manca di rispetto''|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.today.it/sport/moto-gp-valencia-lorenzo-marquez.html|title=Moto Gp Valencia, Lorenzo ammette: "Marquez e Pedrosa mi hanno aiutato"|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Today|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2015-11-08/motogp-lorenzo-ammette-marquez-mi-ha-aiutato-165413.shtml?uuid=AC3OnsVB|title=MotoGP, Lorenzo ammette: "Marquez mi ha aiutato"|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Il Sole 24 Ore|publisher=|last=|first=}}</ref> Valentino Rossi je rekorder po številu zmag v razredih 500 cm³ in MotoGP z 89-imi zmagami. V seštevku zmag v vseh razredih je drugi s 115-imi zmagami, prvi je [[Giacomo Agostini]], ki jih ima 122. == Kariera == === Zgodnja leta === Valentino Rossi se je rodil 16. februarja 1979 v [[Urbino|Urbinu]] v Marcheju. Ko je bil še otrok, se je družina preselila v [[Tavullia|Tavullio]]. Njegov oče [[Graziano Rossi]] je bil motociklistični dirkač, zato je tudi Valentino motorje začel voziti že zelo zgodaj. Njegovo mamo Stefanio je skrbelo za njegovo varnost, zato mu je oče kot varnejši nadomestek motorja kupil gokarta, ki ga je mladi Valentino vzljubil. Kmalu pa si je želel dirkati še hitreje, zato je Graziano sinu namesto 60-kubičnega kupil gokart s 100-kubičnim motorjem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/riders/Valentino+Rossi|title=Valentino Rossi|date=|accessdate=3. 11. 2017|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.yamaha-racing.com/motogp/teams/rider/valentino-rossi|title=Valentino Rossi|date=|accessdate=3. 11. 2017|website=Yamaha Racing|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 1990 je Valentino osvojil regionalno prvenstvo v gokartu. Zatem je začel dirkati z minimotom in je do konca leta 1991 osvojil številne regionalne dirke. Obenem je nadaljeval z dirkanjem z gokartom in je na državnem prvenstvu v [[Parma|Parmi]] osvojil 5. mesto. Skupaj z očetom sta se začela zanimati za selitev v italijansko serijo s 100-kubičnimi motorji in na evropsko serijo, ki bi ga najverjetneje pripeljala v [[Formula 1|formulo 1]]. Zaradi previsokih stroškov za štartnine na dirkah sta se odločila, da bo Valentino dirkal v minimoto prvenstvu.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Valentino Rossi – The Autobiography: What if I had never tried it|last=Rossi|first=Valentino|publisher=Arrow Books|year=2006|isbn=978-0-09-948696-1|location=|page=|cobiss=}}</ref> Leta 1993 je ob pomoči očeta, Virginia Ferrarija, Claudia Castiglionija in Claudia Lusuardija, ki je vodil uradno ekipo Cagiva Sport Production, prišel do priložnosti za dirko s 125-kubičnim motorjem Cagivo Mito. Dirko je končal kot deveti, čeprav je poškodoval motor že v nesreči v prvem ovinku ne več kot sto metrov iz boksov. Prva sezona v italijanskem prvenstvu je bila zelo nihajoča, je pa na zadnji dirki v Misanu osvojil prvi štartni položaj. V drugi sezoni je dirkal za Lusuardijevo ekipo Mito in osvojil naslov italijanskega prvaka. Leta 1994 je Rossi tekmoval v italijanskem prvenstvu 125 GP z motociklom Sandroni, ki je uporabljal motor Rotax. Motocikel je izdelal [[Guido Mancini]], nekdanji dirkač in mehanik, ki je v preteklosti sodeloval tudi z [[Loris Capirossi|Lorisom Capirossijem]]. Leta 2016 so o Manciniju posneli dokumentarec »Mancini, motociklistični čarodej (Il Mago Mancini)« v režiji [[Jeffrey Zani|Jeffreyja Zanija]], ki prikaže začetek izdelave takšnega tipa motociklov in odnos med Mancinijem in Rossijem. Leta 1995 je Rossi prešel na Aprilio in osvojil italijansko prvenstvo 125 GP. Bil je tudi tretji na evropskem prvenstvu. === 125 cm³ prvenstvo === [[File:Tavullia valentino rossi fanshop in.jpg|thumb|250px|right|Aprilia RS 125 (levo) in 250 (desno), s katerima je Rossi osvojil prvenstvo 125 cm3 leta 1997 in 250 cm3 leta 1999.]] Rossi je svoj prvenec na motociklističnih dirkah dočakal v sezoni 1996 v 125 kubičnem razredu. Prvo sezono je dosegel nekaj uspehov, konstantno dosegal točke in včasih končal tik pod stopničkami vse od prve dirke v Malezije do tekme v Italiji, vendar je nato odstopil tako v Franciji kot tudi na Nizozemskem. Nekaj več točk je ponovno dosegel v Nemčiji, kjer je končal kot peti, vendar je nato v Veliki Britaniji ponovno odstopil. Na Veliki nagradi Avstrije leta 1996 je Rossi dosegel svoje prve stopničke v karieri, potem ko je osvojil 3. mesto po boju s [[Jorge Martinez|Jorgejem Martinezom]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZWwcONWpZ0w|title=#RacingTogether: MotoGP™ comes back to Austria|date=10. 8. 2016|accessdate=20. 12. 2021|website=Youtube}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.mcnews.com.au/motogp-statistics-update-austria-2018/|title=MotoGP Statistics update as Austria beckons round 11|date=9. 8. 2018|accessdate=20. 12. 2021|website=MC News}}</ref> Na naslednji dirki na Češkem je dosegel tudi prvi najboljši štartni položaj v karieri in nato prvo zmago v karieri v tem razredu z motociklom AGV Aprilia RS125R. Ponovno mu je to uspelo po boju z Martinezom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2016/08/18/20-years-and-counting-since-rossi-s-first-win/207734|title=20 years and counting since Rossi’s first win|date=18. 8. 2016|accessdate=20. 12. 2021|website=MotoGP}}</ref> Po zmagi je Rossi z zbiranjem točk nadaljeval v Imoli, nato pa je dvakrat zapored odstopil na dirkah v Kataloniji in Riu, vendar je ponovno osvojil večje število točk v Avstraliji. Prvo sezono je v skupnem seštevku končal na 9. mestu s 111-imi točkami. V svoji drugi sezoni leta 1997 se je iz ekipe AGV preselil v uradno ekipo Nastro Azzurro Aprilia Team in začel s svojo prevlado. Začel je z najboljšim štartnim položajem in zmago na dirki v Maleziji, nato pa je na naslednji tekmi na Japonskem odstopil. Vrnil se je z dvema zaporednima zmagama v Španiji in Italiji. V Avstriji je končal kot drugi, le 0,004 sekunde za zmagovalcem dirke [[Noboru Ueda|Noborujem Uedo]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Zatem je dosegel celo vrsto zmag na dirkah od Francije do Velike Britanije, vključno s tremi najboljšimi štartnimi položaji na Nizozemskem, v Imoli in Nemčiji. Na Češkem je bil tretji, za konec pa je osvojil še zmagi v Kataloniji in Indoneziji. V Avstraliji je bil šesti. V sezoni 1997 je postal svetovni prvak v razredu do 125 ccm z zmagami na 11-ih od 15-ih dirk, osvojil je 321 točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.visordown.com/features/general/valentino-rossi-his-first-world-championship-1997|title=VALENTINO ROSSI, HIS FIRST WORLD CHAMPIONSHIP IN 1997|date=30. 7. 2009|accessdate=20. 12. 2021|website=Visor Down|last=Cope|first=Ben}}</ref> V tej sezoni se je večkrat oblekel v [[Robin Hood|Robina Hooda]] in s seboj nosil napihnjeno lutko. Ta zabavni lik si je v tej in prihodnjih sezonah pridobil veliko oboževalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.foxsports.com.au/latest-news|title=The six eras of Valentino Rossi's career|date=29. 5. 2014|accessdate=20. 12. 2021|website=Fox Sports}}</ref> === 250 cm³ prvenstvo === Po osvojitvi naslova v najšibkejšem razredu leta 1997 se je Rossi naslednje leto preselil v višji razred do 250 ccm. Leta 1998 je ekipa Aprilia RS250 dosegla svoj vrhunec in je imela v ekipi poleg Rossija še [[Loris Capirossi|Lorisa Capirossija]] in [[Tetsuya Harada|Tetsuyo Harado]]. Rossijeva sezona se je sicer začela slabo, saj je na uvodnih dirkah na Japonskem in v Maleziji odstopil. Nato se je vrnil v igro s tremi zaporednimi drugimi mesti na dirkah v Španiji, Italiji in Franciji, vendar je nato na dirki v Madridu ponovno odstopil. Svojo prvo zmago je dosegel na dirki na Nizozemskem in slavil z več kot 19-imi sekundami prednosti pred drugouvrščenim [[Jürgen Fuchs|Jürgenom Fuchsom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvdrenthe.nl/nieuws/110624/De-negen-TT-zeges-van-Valentino-Rossi|title=De negen TT zeges van Valentino Rossi|date=26. 6. 2016|accessdate=22. 1. 2022|website=RTV drenthe}}</ref> V Veliki Britaniji je še enkrat odstopil, nato pa se je vrnil z novimi stopničkami v Nemčiji, kjer je bil tretji. Na Češkem je spet odstopil, vendar je nato zaradi zmag na dirkah od Imole do Argentine končal na drugem mestu v svoji debitantski sezoni v tem razredu. Osvojil je 201 točko, 23 manj od prvaka tega razreda leta 1998 Lorisa Capirossija. [[File:Valentino Rossi 1999 Donington Park.jpg|thumb|Valentino Rossi leta 1999 na dirki za Veliko nagrado Velike Britanije, na kateri je tudi zmagal.]] V svoji drugi sezoni v 250 ccm razredu leta 1999 je Rossi vozil kot edini dirkač uradne Apriliine ekipe Aprilia Grand Prix Racing in prevladoval v sezoni. Začel jo je z najboljšim štartnim položajem v soboto v Maleziji, na dan dirke pa je zaključil kot peti. Na Japonskem je zbral še nekaj točk, nato pa v Španiji prvič v sezoni zmagal. V Franciji je Rossi v kvalifikacijah dosegel svoj drugi najboljši štartni položaj v sezoni, vendar je na nedeljski dirki dostopil. Nato je ponovno odskočil od konkurence z zaporednima zmagama v Italiji in Kataloniji, na Nizozemskem pa osvojil drugo mesto in tesno izgubil zmago v boju s Capirossijem. Zmagal je še na treh dirkah od Velike Britanije do Češke in v Nemčiji osvojil še en najboljši štartni položaj. V Imoli je končal kot drugi na stopničkah, nato pa je bil v Valenciji osmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/09/imolagprace/|title=Criville Wins 500 GP at Imola; Capirossi First in 250 GP|date=5. 9. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Sezono je končal s tremi zmagami: v Avstraliji po hudem boju z [[Olivier Jacque|Olivierjem Jacquejem]], Južnoafriški republiki in [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/phillipgpfin/|title=Okada Wins 500 GP Race at Phillip Island, Australia; Rossi Takes 250 GP|date=3. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/soagpfin/|title=Biaggi (500cc) and Rossi (250cc) Win at South African GP|date=10. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> V Argentini je bil tretji po zmagi v sobotnih kvalifikacijah za to dirko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/argengpfin/|title=Roberts Wins 500 GP at Buenos Aires; 250 Race Goes to Jacque|date=31. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Dirko pred koncem sezone je v Riu de Janeiru že osvojil naslov prvaka. Na koncu je zbral 309 točk, kar mu je prineslo prvi naslov svetovnega prvaka v razredu do 250 ccm in skupno drugega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/riogpfin/|title=Abe Wins Rio 500 GP, While Criville Takes Championship; Rossi Both Race Winner and Champion in 250’s|date=24. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> === 500 cm³ prvenstvo === ==== 2000 ==== Potem ko je leta 1999 postal prvak v razredu do 250 ccm, je Rossi dobil mesto v Hondini ekipi za najelitnejši razred motociklističnih dirk svetovnega prvenstva do 500 ccm. Z njim je kot osebni mentor v prvem letu pri Hondi delal upokojeni petkrat svetovni prvak razreda do 500 ccm [[Mick Doohan]], glavni inženir pa je bil [[Jeremy Burgess]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.theage.com.au/sport/motorsport/rossi-jumps-bikes-to-yamaha-20040201-gdx7zi.html|title=Rossi jumps bikes to Yamaha|date=1. 2. 2004|accessdate=23. 1. 2022|website=The Age}}</ref> V letu 2000 je Rossi prvič dirkal proti rivalu [[Max Biaggi|Maxu Biaggiju]]. Debitantsko sezono v najelitnejšem razredu je Rossi začel z odstopoma na prvih dveh dirkah v Južnoafriški republiki in Maleziji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/892489/1/rossi-i-thought-why-are-they-so-slow-and-crashed|title=MotoGP: Rossi's 2000 debut: I thought 'why are they so slow?'… and crashed!|date=29. 3. 2018|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/04/02april00gp/|title=Roberts Victorious in Rain-Interrupted Malaysian 500 GP|date=2. 4. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Prve točke je dosegel na tretji dirki na Japonskem, nato pa je bil dvakrat tretji v Španiji in Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20200507105940/https://www.youtube.com/watch?v=-4onkWrjLEU&gl=US&hl=en|title=On This Day: Rossi's first podium|date=30. 4. 2020|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/05/14may00gp/|title=Defending 500 GP Champion Criville Victorious at French GP|date=14. 5. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Še nekaj točk je zbral tudi v Italiji, v Kataloniji pa osvojil še ene stopničke s tretjim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/06/11june00gp/|title=Roberts (500) and Jacque (250) Victorious at Catalunya GP|date=11. 6. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na Nizozemskem je končal na šestem mestu. Šele na deveti dirki je Rossi za Hondo dosegel prvo zmago, svojo prvo v razredu do 500 ccm, do katere je prišel po hudem boju s Suzukijevim dirkačem [[Kenny Roberts mlajši|Kennyjem Robertsom mlajšim]] in Apriliinim [[Jeremy McWilliams|Jeremyjem McWilliamsom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/68847/1/rossi-wins-despite-mcwilliams-grit|title=Rossi wins despite McWilliams grit|date=9. 7. 2000|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/07/09july00fimgpfinal/|title=Rossi (500) and Waldmann (250) Win Donnington GP|date=9. 7. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na dirki so velik vpliv imele spreminjajoče se vremenske razmere. Kljub temu, da je bil v kvalifikacijah šele sedmi, je Italijan izbral prave pnevmatike in dosegel prvo zmago. Po zmagi v Doningtom Parku je Rossi na naslednji treh dirkah vselej stal na stopničkah: v Nemčiji in na Češkem je bil drugi, na Portugalskem pa tretji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/07/23july00finalgermangp/|title=Barros (500) and Jacque (250) Take Victory at German GP|date=23. 7. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/08/20aug00finalbrnogp/|title=Biaggi (500) and Nakano (250) Victorious at Brno GP|date=20. 8. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/09/03sept00finalestorilgp/|title=McCoy (500) and Katoh (250) Victorious at Estoril GP|date=3. 9. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> V Valenciji je nato odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/09/17sept00finalvalenciagp/|title=McCoy (500) and Nakano (250) Victorious at Valencia GP|date=17. 9. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na dirki v Riu de Janeiru je Rossi ponovno zmagal, vendar si je na tej dirki Kenny Roberts mlajši s šestim mestom zagotovil neulovljivo prednost in naslov svetovnega prvaka v sezoni 2000.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/68999/1/rossi-wins-but-kenny-conquers|title=Rossi wins but Kenny conquers|date=7. 10. 2000|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/07oct00finalriogp/|title=Roberts Clinches 500 Title; Rossi (500) and Katoh (250) Take Race Victory at Rio|date=7. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8YafMm8TxCk|title=#RacingTogether: Roberts Jr. crowned champion in Rio|date=13. 7. 2016|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref> Po drugi zmagi v sezoni je nato Rossi osvojil še drugo mesto na Veliki nagradi Pacifika in tretje mesto v Avstraliji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/15oct00finalmotegigp/|title=Roberts (500) and Katoh (250) Win at Motegi GP|date=15. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/29oct00australiangpfinal/|title=Biaggi (500) and Jacque (250) Win Final GP; Jacque 250 Champion|date=29. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20140101115349/http://www.youtube.com/watch?v=sia_sk_K2q8&gl=US&hl=en|title=MotoGP™ Classics - Phillip Island 2000|date=1. 1. 2014|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref> V svoji debitantski sezoni je postal svetovni podprvak z osvojenimi 209-imi točkami. ==== 2001 ==== [[File:Honda NSR500 2001.jpg|thumb|250px|left|Honda NSR500, s katero je Rossi dirkal v sezoni 2001.]] V svoji drugi sezoni v razredu do 500 ccm je Rossi dominiral, dosegel je 11 zmag in le trikrat ni zaključil na stopničkah. Sezono je začel z zmago na Japonskem po boju z Maxom Biaggijem in zaporednima najboljšima štartnima položajema ter zmagama v Južnoafriški republiki in Španiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/04/08april01finalsuzukagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Take Suzuka GP|date=8. 4. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/04/22april01finalsouthafricagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Take South African GP|date=22. 4. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Francosko dirko je zaključil na tretjem mestu, nato pa odstopil na domačem prizorišču v Italiji, potem ko je osvojil najboljši štartni položaj in nato še vodil na deževni dirki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/05/20may01finalfrancegp/|title=Biaggi (500) and Katoh (250) Victorious at French GP|date=20. 5. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycledaily.com/2001/06/03june01mugello/|title=Barros (500) and Harada (250) Win Wet Mugello GP|date=3. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/06/02june01mugellogpqualifying/|title=Rossi (500) and Harada (250) on Pole for Mugello GP|date=2. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Rossi se je vrnil z novim najboljšim štartnim položajem in zmago na naslednji dirki v Kataloniji kljub slabemu štartu, zaradi katerega je po koncu prvega kroga padel na 15. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/06/17june01catalunyagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Victorious at Catalunya GP|date=17. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na Nizozemskem je bil drugi, potem ko je tesno izgubil boj z Biaggijem. Ponovno je zmagal na naslednji dirki v Veliki Britaniji. V Nemčiji je razočaral s sedmim mestom, nato pa je dosegel dve zaporedni zmagi na Češkem in Portugalskem, s čimer je dobil še 29 točk prednosti pred Biaggijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/69865/1/rossi-to-sacrifice-gps-for-glory|title=Rossi to sacrifice GP's for glory?|date=5. 9. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/69906/1/rossi-rules-in-estoril-biaggi-crashes-again|title=Rossi rules in Estoril - Biaggi crashes again.|date=9. 9. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Valenciji je bil po koncu dirke ponovno razočaran, saj je končal kot enajsti, vendar je nato dosegel nov niz zmag od Pacifika do Ria de Janeira. V sezoni 2001 so dirkači zadnjič dirkali v 500 cm³ prvenstvu, saj so naslednje leto prešli na močnejše motocikle in prvenstvo MotoGP. Zadnji prvak v 500 cm³ prvenstvu je postal Rossi, ki je v sezoni osvojil 11 dirk in zbral 325 točk,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/70088/1/valentino-rossi-500cc-world-champion|title=Valentino Rossi: 500cc World Champion|date=14. 10. 2001|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> to je 106 točk več od velikega rivala v tej sezoni Biaggija. Rossi je tako postal prvi dirkač, ki je osvojil po vrsti naslove prvaka v vseh treh prvenstvih. Med sezono se je pridružil ameriškemu motociklističnemu dirkaču [[Colin Edwards|Colinu Edwardsu]] na vzdržljivostni dirki 8 ur Suzuke. Z motociklom Honda VTR1000SPW je postal prvi Italijan, ki je zmagal na tej dirki. Z Edwardsom sta osvojila dirko, čeprav Rossi s tovrstnimi tekmami ni imel nobenih izkušenj. Za sezono 2002 so še dovolili dirkanje z dvotaktnimi 500 cm³ motorji, vendar so bili ti v primerjavi z novimi štiritaktnimi 900 cm³ zastareli. === Prvenstvo MotoGP === ==== Honda (2002-2003) ==== ===== 2002 ===== [[File:Motogp rossi 300.jpg|thumb|right|Rossi na MotoGP motociklu Honda RC211V.]] Debitantsko leto razreda MotoGP je bilo leto 2002, ko so imeli vozniki tehnične težave ob navajanju na nove motocikle. Rossi je sezono začel odločno in zmagal na prvi dirki v mokrih razmerah na Japonskem, pri čemer je premagal več domačih dirkačev, ki so dirkali s posebnim povabilom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70463/1/rossi-and-rcv-triumphant-at-suzuka|title=Rossi and RCV triumphant at Suzuka.|date=7. 4. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Na prvih petih dirkah je osvojil najboljši štartni položaj. Rossi je v Južnoafriški republiki zasedel drugo mesto, svojo prvo in edino zmago v razredu MotoGP pa je dosegel njegov moštveni kolega [[Tohru Ukawa]]. Zatem je zmagal na zaporednih dirkah od Španije do Nemčije in ob tem nanizal še dva najboljša štartna položaja na Nizozemskem in v Veliki Britaniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70761/1/rain-hands-pole-to-rossi-in-qualifying-washout|title=Rain hands pole to Rossi in qualifying washout.|date=28. 6. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net|last=Wilkins|first=Robert}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70828/1/rossi-carries-on-regardless|title=Rossi carries on regardless.|date=13. 7. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Edini odstop v sezoni je zabeležil na Češkem, nato pa dvakrat zapored zmagal na Portugalskem in v Riu in bil še dvakrat drugi na dirkah za Veliko nagrado Pacifika in Malezije. Ob koncu je dosegel še zmago v Avstraliji in drugo mesto na finalni dirki v Valenciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70966/1/biaggi-victorious-as-rossi-gets-tyred|title=Biaggi victorious as Rossi gets tyred|date=25. 8. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Rossi je zmagal na osmih od prvih devetih dirk sezone in skupno v njej dosegel 11 zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/71375/1/fantastic-fiftieth-for-island-winner-rossi|title=Fantastic fiftieth for Island winner Rossi|date=20. 10. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> Svoj drugi naslov je potrdil na dirki v Riu de Janeiru, kar je predstavljalo njegov prvi naslov v razredu MotoGP in skupno četrti naslov dirkaškega svetovnega prvaka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/71132/1/rossi-rides-the-storm-to-fourth-world-title|title=Rossi rides the storm to fourth world title.|date=21. 9. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> ===== 2003 ===== [[File:Honda RC211V 2003.jpg|thumb|left|Motocikel Honda RC211V, ki ga je Rossi vozil v sezoni 2003.]] Po prepričljivem letu 2002 je Rossi še naprej prevladoval tudi v sezoni 2003, čeprav mu je nekaj več konkurence predstavljal obetajoči Španec [[Sete Gibernau]]. Rossi je osvojil najboljši štartni položaj in zmago na prvi dirki sezone na Japonskem, ki pa jo je zaznamovala smrt japonskega dirkača [[Daijiro Kato|Daijira Kata]], ki je padel v odseku 130R in pri visoki hitrosti trčil v pregrado v predelu Casio.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/71939/1/rossi-wins-at-suzuka-ducati-on-podium|title=Rossi wins at Suzuka, Ducati on podium.|date=6. 4. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/feature/73588/1/kato-inquiry-racing-accident-barriers-to-blame|title=Kato inquiry: Racing accident, barriers to blame.|date=28. 11. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Drugo dirko v Južni Afriki je Rossi končal na drugem mestu, nato pa ponovno zmagal v Španiji, čeprav je v prvem krogu zdrsnil na deveto mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72162/1/rossi-wins-slide-spectacular|title=Rossi wins slide spectacular!|date=11. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72176/1/rossi-jerez-is-always-a-dream|title=Rossi: Jerez is always a dream.|date=12. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednjih treh dirkah je Rossi vselej osvojil najboljši štartni položaj. V Franciji je bil drugi, potem ko ga je po borbi v zadnjem krogu prehitel Gibernau.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72282/1/sete-storms-two-part-thriller|title=Sete storms two-part thriller.|date=25. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uLV_5n89kbo|title=MotoGP™ Classics - Le Mans 2003|date=28. 2. 2014|accessdate=17. 8. 2022|website=YouTube}}</ref> V Italiji je zmagal, v Kataloniji pa je bil ponovno drugi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72395/1/rossi-triumphs-in-all-italian-showdown|title=Rossi triumphs in all-Italian showdown.|date=8. 6. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72475/1/capirossi-crowned-king-of-catalunya|title=Capirossi crowned king of Catalunya.|date=15. 6. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Nato je bil dvakrat zapored tretji na Nizozemskem in v Veliki Britaniji – slednje je bilo rezultat desetsekundne kazni zaradi prehitevanja v času rumenih zastav, zaradi česar je zmago osvojil Max Biaggi. V Nemčiji je bil ponovno drugi po boju z Gibernaujem, ki ga je prehitel za samo 0,060 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72713/1/biaggi-takes-win-after-rossi-penalised|title=Biaggi takes win after Rossi penalised.|date=13. 7. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/07/27/gibernau-defeats-rossi-in-sizzling-german-duel/135121|title=Gibernau defeats Rossi in sizzling German duel|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72823/1/gibernau-defeats-rossi-in-photo-finish|title=Gibernau defeats Rossi in photo finish.|date=27. 7. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po dirki v Nemčiji je Rossi zmagal še na treh dirkah in dosegel dva najboljša štartna položaja. Tega je v zmago pretvoril na Češkem, kjer se je ponovno boril z glavnim tekmecem za naslov Gibernaujem, vendar ga je tokrat Rossi prehitel v zadnjem krogu in zmagal za 0,042 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72936/1/rossi-wins-titanic-brno-battle|title=Rossi wins titanic Brno battle.|date=17. 8. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.abc.net.au/news/2003-09-21/rossi-wins-again-in-brazil-stoner-second-in-125cc/1482042|title=Rossi wins again in Brazil, Stoner second in 125cc|date=20. 9. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=News}}</ref> Zmagal je tudi na Portugalskem ter v Riu, kjer je predhodno osvojil najboljši štartni položaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/09/19/rossi-scorches-to-new-pole-record-under-rio-sunshine/135304|title=Rossi scorches to new pole record under Rio sunshine|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref> Na Veliki nagradi Pacifika je končal na drugem mestu, potem ko je sredi dirke naredil napako in zapeljal na makadam, s tem pa padel na deveto mesto, zaradi česar v zadnjih krogih ni mogel več ujeti zmagovalca dirke Biaggija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/10/05/max-biaggi-takes-clinical-victory-at-dramatic-motegi-encounter/135370|title=Max Biaggi takes clinical victory at dramatic Motegi encounter|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref> Rossi je sezono končal v velikem slogu s tremi zaporednimi najboljšimi štartnimi položaji in zmagami na dirkah v Maleziji, Avstraliji in Valenciji. Veliko nagrado Avstralije na Phillip Islandu v tej sezoni mnogi poznavalci zaradi edinstvenih okoliščin štejejo za enega največjih trenutkov Rossijeve kariere. Potem ko je dobil deset sekund kazni zaradi prehitevanja Marca Melandrija v času rumenih zastav zaradi padca Ducatijevega dirkača [[Troy Bayliss|Troya Baylissa]], je Rossi še pospešil in na koncu zmagal z več kot 15-imi sekundami prednosti, tako da zaradi kazni ni ostal brez zmage.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/73394/1/rossi-wins-island-thriller-despite-penalty|title=Rossi wins Island thriller - despite penalty!|date=19. 10. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/10/19/rossi-wins-dramatic-philip-island-encounter-despite-ten-second-penalty/135453|title=Rossi wins dramatic Philip Island encounter despite ten second penalty|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref> Naslov prvaka v sezoni 2003 je Rossi potrdil na dirki v Maleziji dve dirki pred koncem,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/73302/1/vale-takes-victory-and-fifth-world-title|title=Vale takes victory and fifth world title|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref> kar je predstavljalo njegov tretji naslov v najmočnejšem motociklističnem razredu in peti naslov skupno. Na zadnji dirki v Valenciji je še zadnjič zmagal s Hondo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/73503/1/rossi-ends-season-with-valencia-victory|title=Rossi ends season with Valencia victory.|date=2. 11. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Zaradi vse večjega skepticizma, da je razlog za njegov uspeh precej boljši motocikel RC211V in ne njegove dirkaške sposobnosti, sta se Rossi in Honda ob koncu sezone razšla.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/73520/1/rossi-leaves-honda|title=Rossi leaves Honda.|date=3. 11. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Govorice sredi sezone so nakazovale možnost prestopa k Ducatiju, kar je sprožilo navdušenje v italijanskih medijih – možnost Rossija na italijanskem motociklu se jim je zdel predober scenarij, da bi se lahko uresničil. Ducati se je v resnici trudil prepričati Rossija, da bi prestopil v njihovo moštvo in sedel na motocikel Desmosedici, vendar je Rossi zaradi več razlogov ponudbo zavrnil. Kritiki so menili, da čaka Ducati v primerjavi z drugimi tovarnami še dolga pot, preden bi postali konkurenčni, četudi bi zanje dirkal Rossi. To se je izkazalo za resnico ob Ducatijevi bledi predstavi v sezoni 2004, ki je bila še slabša od njihovega prvega leta v razredu MotoGP leta 2003. V svoji avtobiografiji ''What If I'd Never Tried It?'', izdani leta 2005, je Rossi zapisal, da je raje izbral Yamaho tudi zato, ker je bila miselnost pri Ducatiju podobna tisti, ki ji je skušal ubežati pri Hondi. Ob koncu je Rossi podpisal dvoletno pogodbo z Yamaho v vrednosti več kot 12 milijonov ameriških dolarjev – šlo je za znesek, ki ga ni bila pripravljena plačati nobena druga tovarna, niti Honda.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.abc.net.au/news/2003-10-11/rossi-set-to-leave-honda/1491690|title=Rossi set to leave Honda|date=11. 10. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=News}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/11/11/doohan-on-rossi-business-is-business/135556|title=Doohan on Rossi: "Business is business"|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref> == Viri == {{Sklici|3}} == Glej tudi == * [[Seznam svetovnih prvakov v motociklizmu]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.valentinorossi.com Uradna spletna stran - Valentino Rossi] {{Predloga:Repsol Honda}} {{Predloga:MotoGPprvaki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rossi, Valentino}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Motociklistični dirkači]] 8tlfxnhyzop9qdxbw7uz0lq940x3n3k 0 119606 5735666 5698623 2022-08-17T12:15:23Z Pv21 142817 nova slika wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10135583_b4 | latd = 46 |latm = 6 |lats = 20.52 |latNS = N | longd = 15 |longm = 24 |longs = 31.99 |longEW = E |najdisi=Planina+pri+Sevnici |nadmorska=532,5 |image=Planina pri Sevnici_2022-1.jpg |povrsina=2,85 |prebivalstvo=407 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3225 |posta=Planina pri Sevnici |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska |regija=Savinjska regija }} [[File:Planina nad Sevnico.jpg|thumb|right|280px|Planina pri Sevnici, v ozadju [[Kamniško-Savinjske Alpe]]]] '''Planina pri Sevnici''' je [[naselje]] v [[občina Šentjur|Občini Šentjur]]. Poleg [[Kozje|Kozjega]] je osrednje naselje na [[Kozjansko|Kozjanskem]]. Naselje je dobilo ime po istoimenskem gradu. [[Grad Planina]] in vas se nahajata pod severnim vznožjem [[Bohor]]ja ([[Veliki Javornik (Bohor)|Veliki Javornik]] 1023 m) na [[Kozjansko|Kozjanskem]]. Stoji na razvodnem slemenu in prelazu med dolinama [[Gračnica (potok)|Gračnice]] in [[Sevnična|Sevnične]] ter [[Dobjanski potok|Dobjanskega potoka]]. Planina pri Sevnici je križišče cest proti [[Šentjur]]ju, [[Rimske Toplice|Rimskim Toplicam]], [[Sevnica|Sevnici]] in [[Kozje]]m. Nad vasjo se dvigajo vzpetine: na zahodu Pečine (670 m), na vzhodu Krampil (616 m) in na jugovzhodu razgledna vzpetina z romarsko cerkvijo [[Pravi križ|sv. Križa]] (730 m). [[Slika:Planina pri Sevnici s sv.Križa.jpg|sličica|Planina pri Sevnici]] == Zgodovina == Južno od Planine, na Žvegličevem posestvu, so v 19. st. našli 150 bronastih rimskih kovancev. Naselje je prvič omenjeno že leta 1190 in 1209 kot vinogradniška vas, leta 1345 pa dobi status [[trg]]a (kopija [[pranger]]ja stoji še danes). Leta 1598 je omenjeno obzidje. Najprej je imel trg tri letne sejme, leta 1793 je dobil še tri. V letu 1494 so trg izropali Turki, leta 1646 je kraj zajela kuga na kar spominja kamnit steber na poti v Visoče, požar ga je uničil leta 1962. Zaradi mnogih požarom ni ohranjena nobena trška arhitektura. V 16., 17. in 18. st. je bila Planina prizorišče kmečkih uporov. Leta 1573 je kmečka vojska pod vodstvom Ilije Gregoriča zavzela Planino. Slovence je vodil ključavničar Šterc iz Jurkloštra, ki je bil zaradi izdajstva zaprt v grajsko ječo. Med uporom leta 1635 so kmetje izropali planinski grad. Zadnji upor je bil leta 1790. Pomemben kraj se je razvil tudi zaradi desetih živinskih sejmov na leto. Cesta Planina - Sevnica je bila zgrajena leta 1868. Šolo so dobili leta 1822, ustanovil jo je graščak Jožef Protasi, novo pa so zgradili leta 1972. Na čase NOB spominjajo: spomenik padlim (115 žrtvam), spominska plošča na stavbi Krajevne skupnosti, ki govori o tem, da je bil tam sedež leta 1944 sedež okrajnega odbora SKOJ-a za Kozjansko, na stari šoli je plošča, da je bil v šoli partizanski pouk, na Kašti pa plošča v spomin bojem XIII. brige SNOU. Po podatkih centralnega registra na dan 31. 10. 2010 ima Planina pri Sevnici 403 prebivalce. == Znamenitosti == [[Slika:Sramotilni steber, Planina pri Sevnici.jpg|thumb|[[Sramotilni steber]]]] Trg Planina ima muzejski zbirki (zbirko etnoloških predmetov Janeza Šmida in stalno razstavo »Kozjansko žari«) in grad z grajsko kaščo ter grajskim parkom z zaščiteno turško lipo. V bližnji gotski cerkvi sv. Vida naj bi se poročila [[Friderik II. Celjski]] in [[Veronika Deseniška]]. Zanimiv je sprehod mimo kapelic križevega pota do bližnjega hriba Sv. Križ (733 m) ali po markirani planinski poti od Bohorja do Sedlarjevega in do slapov reke Gračnice. === Cerkev Svete Marjete === Cerkev Svete Marjete je iz prve polovice 15. st., [[zvonik]] so ji prizidali v 17. st. Kapeli sta iz okoli 1700. Ladjo so podaljšali, vanjo vgradili dve [[Empora|empori]] in [[kostnica|kostnico]], ki so jo leta 1871 odstranili. Današnja [[zakristija]] je iz leta 1878. Prezbiterij je [[Gotika|gotsko]] obokan, na stenah so sledi poslikav iz konca 15. st. Veliki [[oltar]] je iz leta 1780, stranska pa verjetno iz 1735, napravil naj bi ju kipar Janez Pogačnik iz Konjic. Jožefov oltar iz leta 1720 je bil prinesen iz grajske kapele. Frančiškov oltar iz prve kapele je iz okoli 1730. V zakristiji je slika sv. Marjete iz okoli 1760, delo rogaškega slikarja Antona Lerchingerja. Cerkev je bila sedež [[vikariat]]a že pred letom 1452, ki so ga po požaru leta 1450 preselili v Šentvid pri Planini. Sedež [[župnija|župnije]] je v Planini od leta 1909. === Cerkev Svetega Križa === [[File:Cerkev Svetega Križa nad Planino nad Sevnico.jpg|thumb|left|270px|Cerkec sv. Križa]] Cerkev Svetega Križa je prvič omenjena že leta 1414. Sedanja stavba je iz začetka 18. st. Leta 1737 so ji prizidali zvonik, leta 1847 pa zakristijo in kapelo. Veliki oltar je iz leta 1847. Zanimiv je glažutarski lestenec iz srede 19. st.. Križev pot predstavlja 12 kapelic iz leta 1801. Anton Pavlič iz Buč jih je poslikal leta 1929. === Grad === Grad Planina leži na 33 m visokem strmem skalnatem grebenu nad trgom. Graditi so ga začeli v 10. ali 11. st., končali pa verjetno v 12. stoletju. Prvič je omenjen leta 1190. Njegovi lastniki so bili Krški škofje oziroma Vitezi Planinski. V 13. st so jim sledili Ostrovrharji (1249), v 14. st. pa [[Celjski grofje]] (1345-1456). Sledili so razni deželni knezi in najemniki, med najbolj znanimi so bili Mosconi (1588-1768) in Protazi (1823). Leta 1884 so gradu odstranili streho, nakar je postal razvalina, ki se je ohranila vse do danes. Jedro gradu je bilo romansko, južna stran pa gotska. Na severni steni je zanimiva zidava v obliki ribje kosti, značilna za antiko oziroma zgodnjo romaniko. Grad je imel podolžno oblikovan palacij z velikimi kletmi. Imel je dve nadstropji in velike podstrešne prostore. Ob vhodu je stal visok okrogel stolp, na severu, 100 m vstran, pa še en stolp, ki je varoval dovozno cesto na grad. Grad je bil obzidan na zahodni, severni in vzhodni strani. [[Slika:Grad Planina pri Sevnici okr. l. 2000.jpg|alt=Grad Planina pri Sevnici okr. l. 2000 z zahodne strani|sličica|Grad Planina pri Sevnici okr. l. 2000 z zahodne strani]] == Znani krajani == * V Planini se je rodila nemška pisateljica slovenskega rodu [[Ana Wambrechtsamer]] (1897 - 1933), nemška pripovednica, znana predvsem po romanu ''Danes grofje celjski in nikdar več''. Pokopana je na Planini, na rojstni hiši je spominska plošča. * [[Jeanetta Foedransberg]] (1885 - 1956) glasbena pedagoginja, operna in koncertna pevka. * 22. april 1973 se je tu rodil slovenski glasbenik, humorist, kantavtor, športni delavec in funkcionar [[Janko Narat]], poznan kot Jenki. * [[Angelca Žerovnik]], slovenska defektologinja in specialna pedagoginja, političarka, pisateljica == Galerija slik == <gallery> Križev pot nad Planino pri Sevnici.jpg|Kižev pot k Cerkvi sv. Križa </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * Krajevni leksikon Slovenije, knjiga III., DZS 1976 == Zunanje povezave == * [http://www.novitednik.com/nase_akcije.php?id=704 Planina pri Sevnici] * [http://www.sentjur.si/Predstavitev-Krajevnih-skupnosti/Krajevna-skupnost-Planina-pri-Sevnici.html Krajevna skupnost Planina pri Sevnici] {{Trgi v Sloveniji}} [[Kategorija:Planina pri Sevnici| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] [[Kategorija:Trgi v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Planina pri Sevnici}} {{normativna kontrola}} s5870r24zccqwgvax0lgov509c3mgab 0 122305 5735688 5735298 2022-08-17T12:48:38Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ {{Glodavci}} wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Miši | image = Mouse white background.jpg | image_caption = [[hišna miš]] (''Mus musculus'') | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | superfamilia = [[Muroidea]] | familia = '''Muridae''' | familia_authority = [[Johann Karl Wilhelm Illiger|Illiger]], 1811 | type_genus = ''[[Miš|Mus]]'' | type_genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = *[[Deomyinae]] *[[Gerbillinae]] *[[Lophiomyinae]] *[[Leimacomyinae]] *[[Murinae]] }} '''Miši''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Muridae''') so velika družina [[sesalci|sesalcev]] iz [[red (biologija)|reda]] [[glodavci|glodavcev]], razširjenih predvsem po [[Stari svet|Starem svetu]]. Znanih je več kot 750 danes živečih opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]] v 150 [[rod (biologija)|rodovih]], s čimer so največja družina sesalcev.<ref name="zootaxa">{{cite journal |author1= Wilson, D.E. |author2=Reeder, D.M. | title=Class Mammalia Linnaeus, 1758. In: Zhang, Z.-Q. (ed.) Animal biodiversity: An outline of higher-level classification and survey of taxonomic richness | journal=[[Zootaxa]] | volume=3148| year=2011| pages=56–60| url=http://mapress.com/zootaxa/2011/f/zt03148p060.pdf|doi=10.11646/zootaxa.3148.1.9 }}</ref> Sistematika miši in sorodnih skupin je zapletena, zato je predmet pogostih razprav ter revizij. Tradicionalno so denimo v isto družino uvrščali še skoraj toliko številčno skupino [[hrčki|hrčkov]] in sorodnikov, ki po zdajšnjem konsenzu tvorijo ločeno družino (Cricetidae).<ref name="MSW">{{navedi splet |url=http://www.departments.bucknell.edu/biology/resources/msw3/browse.asp?id=13000995 |title=Muridae |work=Wilson & Reeder's Mammal Species of the World |edition=3. |accessdate=2022-08-16}}</ref> V družino v sodobnem pomenu besede uvrščamo živali, ki jih v vsakdanjem jeziku imenujemo miši (razen [[miši Novega sveta]] in [[afriške drevesne miši|afriških drevesnih miši]], ki so prav tako v ločenih družinah), [[podgana|podgane]] in [[skakači]] ali tekačice. Večinoma so to majhne [[vsejed]]e talne živali, aktivne ponoči, posamezne vrste pa so lahko ožje specializirane. Izvorno naseljujejo Stari svet – [[Afrika|Afriko]] in [[Evrazija|Evrazijo]], od koder je človek nekaj najbolj prilagodljivih predstavnikov, predvsem [[hišna miš|hišno miš]] in [[črna podgana|črno podgano]], zanesel po vsem svetu. Ti so zdaj praktično tako razširjeni kot človek. Za [[Slovenija|Slovenijo]] je znanih sedem vrst miši iz štirih rodov: [[rumenogrla miš|rumenogrla]], [[navadna belonoga miš|navadna belonoga]] in [[dimasta miš]] iz rodu ''Apodemus'', [[pritlikava miš]] (''Micromys minutus''), črna in [[siva podgana]] (rod ''Rattus'') ter hišna miš (''Mus musculus'').<ref>{{navedi knjigo |last=Kryštufek |first=Boris |authorlink=Boris Kryštufek |year=1991 |title=Sesalci Slovenije |url=http://www2.pms-lj.si/pdf/Sesalci_Slovenije.pdf |publisher=[[Prirodoslovni muzej Slovenije]] |location=Ljubljana |cobiss=27570432 |pages=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Muridae}} {{Glodavci}} {{Taxonbar|from=Q25916}} {{Authority control}} {{škrbina-sesalec}} [[Kategorija:Miši| ]] [[Kategorija:Glodavci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1811]] b9h8gspmbjdf9eigr8blhtbo03cm4l9 0 122308 5735856 5682017 2022-08-17T19:35:34Z Cabana 14550 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Imajo bodice in velike liste. Rastejo povsod,so trpezne. Spadajo v razred '''Magnolipohyta, v kraljestvo Plantae oz. rastline .''' So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} o7uf2vqf241rwx8zouy24b7kfr22yr9 5735859 5735856 2022-08-17T19:37:29Z Cabana 14550 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Imajo bodice in velike liste. Rastejo povsod,so trpezne. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} jp3t4hghfp1uz14xvlftl3pyutepewd 5735865 5735859 2022-08-17T19:44:36Z Cabana 14550 barve vrtnic wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Vrtnice ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti kultivarje, ki bi bili čim bolj podobni tema dvema barvama (npr. 'Black Bacarra' ali 'Blue Moon'). Imajo bodice in velike liste. Rastejo povsod, so trpezne. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} 6xssdky2vbr1crn9tmk106sn1int900 5735872 5735865 2022-08-17T19:49:09Z Cabana 14550 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Vrtnice ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi bili čim bolj podobni tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). Imajo bodice in velike liste. Rastejo povsod, so trpezne. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} 5csdsc9fnbwsuwvbtz3uyzw11a46muz 5735879 5735872 2022-08-17T19:52:48Z Cabana 14550 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Vrtnice ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v naravi v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). Imajo bodice in velike liste. Rastejo povsod, so trpezne. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} l9ohxmtay1riddlwlu0u9fia6vixguo 5735881 5735879 2022-08-17T19:53:49Z Cabana 14550 /* Zgodovina vrtnic */ wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Vrtnice ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v naravi v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). Imajo bodice in velike liste. Rastejo povsod, so trpezne. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke''' ali '''skrižane čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} lcm670oazqsji3abmrr00brus7pjwff 5735893 5735881 2022-08-17T20:03:19Z Cabana 14550 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Vrtnice ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v naravi v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). [[Bodica]]m pri vrtnicah običajno pravimo [[trn]]i, čeprav gre v resnici za bodice. Med najpogostejše bolezni vrtnic spadajo [[črna listna pegavost]], [[pepelasta plesen]] in [[listna rja]]. Obstaja še veliko več drugih bolezni rastlin, ki lahko prizadenejo vrtnice. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke''' ali '''skrižane čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} clvwzrtovsl86sh7ao7fofoyhsdh6ns 5735897 5735893 2022-08-17T20:07:44Z Cabana 14550 podnebje, odpornost wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Vrtnice ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v naravi v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). [[Bodica]]m pri vrtnicah običajno pravimo [[trn]]i, čeprav gre v resnici za bodice. Med najpogostejše bolezni vrtnic spadajo [[črna listna pegavost]], [[pepelasta plesen]] in [[listna rja]]. Obstaja še veliko več drugih bolezni rastlin, ki lahko prizadenejo vrtnice. Odpornost na bolezni je različna od sorte do sorte. Načeloma velja, da hladnejše kot je [[podnebje]] in bolj kot je mokro, manjši je izbor odpornih sort. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke''' ali '''skrižane čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} gjo4zr1ssw9flk41oxq9uiy99unzl33 5735898 5735897 2022-08-17T20:09:09Z Cabana 14550 gartroža wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') ali '''gartroža''' je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Vrtnice ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v naravi v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). [[Bodica]]m pri vrtnicah običajno pravimo [[trn]]i, čeprav gre v resnici za bodice. Med najpogostejše bolezni vrtnic spadajo [[črna listna pegavost]], [[pepelasta plesen]] in [[listna rja]]. Obstaja še veliko več drugih bolezni rastlin, ki lahko prizadenejo vrtnice. Odpornost na bolezni je različna od sorte do sorte. Načeloma velja, da hladnejše kot je [[podnebje]] in bolj kot je mokro, manjši je izbor odpornih sort. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke''' ali '''skrižane čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} r1jwcu4nmir6nxwnzqxoz2tza8stqps 5735900 5735898 2022-08-17T20:11:17Z Cabana 14550 šipek wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') ali '''gartroža''' je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Vrtnice ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v naravi v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). [[Bodica]]m pri vrtnicah običajno pravimo [[trn]]i, čeprav gre v resnici za bodice. Med najpogostejše bolezni vrtnic spadajo [[črna listna pegavost]], [[pepelasta plesen]] in [[listna rja]]. Obstaja še veliko več drugih bolezni rastlin, ki lahko prizadenejo vrtnice. Odpornost na bolezni je različna od sorte do sorte. Načeloma velja, da hladnejše kot je [[podnebje]] in bolj kot je mokro, manjši je izbor odpornih sort. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. [[Plod]]ovom vrtnic pravimo [[šipek|šipki]]. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke''' ali '''skrižane čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} tbn9cahw362b9ad69ytoqswgvwrs7im 5735907 5735900 2022-08-17T20:13:03Z Cabana 14550 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') ali '''gartroža''' je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Vrtnice ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v naravi v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). [[Bodica]]m pri vrtnicah običajno pravimo [[trn]]i, čeprav gre v resnici za bodice. Med najpogostejše bolezni vrtnic spadajo [[črna listna pegavost]], [[pepelasta plesen]] in [[listna rja]]. Obstaja še veliko več drugih bolezni rastlin, ki lahko prizadenejo vrtnice. Odpornost na bolezni je različna od sorte do sorte. Načeloma velja, da hladnejše kot je [[podnebje]] in bolj kot je vlažno, manjši je izbor odpornih sort. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. [[Plod]]ovom vrtnic pravimo [[šipek|šipki]]. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke''' ali '''skrižane čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} edvjka9nnfze992dgtuxbv8ra19kozy 5735909 5735907 2022-08-17T20:14:15Z Cabana 14550 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') ali '''gartroža''' je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Vrtnice v naravi ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). [[Bodica]]m pri vrtnicah običajno pravimo [[trn]]i, čeprav gre v resnici za bodice. Med najpogostejše bolezni vrtnic spadajo [[črna listna pegavost]], [[pepelasta plesen]] in [[listna rja]]. Obstaja še veliko več drugih bolezni rastlin, ki lahko prizadenejo vrtnice. Odpornost na bolezni je različna od sorte do sorte. Načeloma velja, da hladnejše kot je [[podnebje]] in bolj kot je vlažno, manjši je izbor odpornih sort. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. [[Plod]]ovom vrtnic pravimo [[šipek|šipki]]. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke''' ali '''skrižane čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} 50g8wk1se8sb1tum96imkzrcsnoa82n 5735917 5735909 2022-08-17T20:27:51Z Cabana 14550 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa''''') ali '''gartroža''' je bila že v starih časih poznana, bodisi za prijeten vonj, ki ga oddaja, za lepoto in za olji esenziali. Poznamo tudi 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, roza barve , najbolj znane so rdeče in rumene.) Vrtnice v naravi ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). [[Bodica]]m pri vrtnicah običajno pravimo [[trn]]i, čeprav gre v resnici za bodice. Prvotne vrste vrtnic so odporne in rastejo skoraj povsod po severni [[hemisfera|hemisferi]]. Novejše vrtnice so pogosto manj odporne. Med najpogostejše bolezni vrtnic spadajo [[črna listna pegavost]], [[pepelasta plesen]] in [[listna rja]]. Obstaja še veliko več drugih bolezni rastlin, ki lahko prizadenejo vrtnice. Odpornost na bolezni je različna od sorte do sorte. Načeloma velja, da hladnejše kot je [[podnebje]] in bolj kot je vlažno, manjši je izbor odpornih sort. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. [[Plod]]ovom vrtnic pravimo [[šipek|šipki]]. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke''' ali '''skrižane čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} lrcyehgbg2r44u2zlb4abwtyzr32yw6 5735938 5735917 2022-08-17T20:50:28Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa'''''), starinsko '''gartroža''', je bila že v starih časih poznana, bodisi zaradi prijetnega vonja, ki ga oddaja, lepotilnih namenov in esencialnih olj. Poznamo 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, rožnate, najbolj znane so rdeče in rumene). Vrtnice v naravi ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). [[Bodica]]m pri vrtnicah običajno pravimo [[trn]]i, čeprav gre v resnici za bodice. Prvotne vrste vrtnic so odporne in rastejo skoraj povsod po severni [[hemisfera|hemisferi]]. Novejše vrtnice so pogosto manj odporne. Med najpogostejše bolezni vrtnic spadajo [[črna listna pegavost]], [[pepelasta plesen]] in [[listna rja]]. Obstaja še veliko več drugih bolezni rastlin, ki lahko prizadenejo vrtnice. Odpornost na bolezni je različna od sorte do sorte. Načeloma velja, da hladnejše kot je [[podnebje]] in bolj kot je vlažno, manjši je izbor odpornih sort. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. [[Plod]]ovom vrtnic pravimo [[šipek|šipki]]. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke''' ali '''skrižane čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} tt04g7fbooygoulqzvg4qepqmm9keke 5735942 5735938 2022-08-17T20:52:21Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa'''''), starinsko '''gartroža''', je bila že v starih časih poznana, bodisi zaradi prijetnega vonja, ki ga oddaja, svoje lepote in esencialnih olj. Poznamo 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različne barve (npr. vijolične, rožnate, najbolj znane so rdeče in rumene). Vrtnice v naravi ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). [[Bodica]]m pri vrtnicah običajno pravimo [[trn]]i, čeprav gre v resnici za bodice. Prvotne vrste vrtnic so odporne in rastejo skoraj povsod po severni [[hemisfera|hemisferi]]. Novejše vrtnice so pogosto manj odporne. Med najpogostejše bolezni vrtnic spadajo [[črna listna pegavost]], [[pepelasta plesen]] in [[listna rja]]. Obstaja še veliko več drugih bolezni rastlin, ki lahko prizadenejo vrtnice. Odpornost na bolezni je različna od sorte do sorte. Načeloma velja, da hladnejše kot je [[podnebje]] in bolj kot je vlažno, manjši je izbor odpornih sort. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. In so rožnice so tudi šipkovci. [[Plod]]ovom vrtnic pravimo [[šipek|šipki]]. == Zgodovina vrtnic == Leta 1700 so prinesli v [[Evropa|Evropo]] vrtnico semperflorens (it. Rosa del Bengala). Leta 1800 pa R. indica var. fragrans (it. Rosa Tea) iz [[Kitajska|Kitajske]], poznana tudi kakor [[Rosa chinensis|R. chinensis]]. Ko so ''R. gallica'' in ''R. indica var. fragrans'' križali, so leta 1840 pridobili IBRIDI RIFIORENTI. Te so križali z ''R. indica'' in tako so pridobili novo vrsto iz skupine '''hibridne čajevke''' ali '''skrižane čajevke'''. V istih letih so tudi križali ''R. indica'' in ''R. gallica'' pridobili ''R. borbonica'', ki je dandanes praktično izginila. Leta 1900 pa je neki vrtnar iz Liona, Pernet Ducher, pri križanju [[hibrid]]ov z ''R. lutea'' spoznal, da je iznašel novo skupino, t. i. »Ibridi di Lutea«, katera je še danes obdelana. Takih križanj je veliko in prav s pomočjo teh so nekdaj odkrili veliko vrst vrtnic, žal pa nekaterih niso obdelali naprej in zato danes ne vemo, kakšne so bile. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} 2x8k5qrea9k70paeoc24wu1ehvrcn8m 5735962 5735942 2022-08-17T21:37:27Z Marko3 1829 Odstranitev skrpucala wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa'''''), starinsko '''gartroža''', je bila že v starih časih poznana, bodisi zaradi prijetnega vonja, ki ga oddaja, svoje lepote in esencialnih olj. Poznamo 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različnih barv (npr. vijolične, rožnate, najbolj znane so rdeče in rumene). Vrtnice v naravi ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). [[Bodica]]m pri vrtnicah običajno pravimo [[trn]]i, čeprav gre v resnici za bodice. Prvotne vrste vrtnic so odporne in rastejo skoraj povsod po severni [[polobla|polobli]]. Novejše vrtnice so pogosto manj odporne. Med najpogostejše bolezni vrtnic spadajo [[črna listna pegavost]], [[pepelasta plesen]] in [[listna rja]]. Obstaja še veliko več drugih bolezni rastlin, ki lahko prizadenejo vrtnice. Odpornost na bolezni je različna od sorte do sorte. Načeloma velja, da hladnejše kot je [[podnebje]] in bolj kot je vlažno, manjši je izbor odpornih sort. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. [[Plod]]ovom vrtnic pravimo [[šipek|šipki]]. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] {{normativna kontrola}} hk1xyocmrueo4tkiqlpps3v48mqamgo 0 122738 5736076 5611456 2022-08-18T11:57:46Z Yerpo 8417 pnp, slovnica wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement <!--See Template:Infobox settlement for additional fields that may be available--> <!--See the Table at Infobox Settlement for all fields and descriptions of usage--> <!-- Basic info ----------------> |name = Normandija <!-- at least one of the first two fields must be filled in --> |official_name = |other_name = |native_name =''Normandie'' / ''Nourmaundie'' |nickname = |settlement_type = Zgodovinska regija |total_type = <!-- to set a non-standard label for total area and population rows --> |motto = « Diex Aïe ! » |anthem = <!-- images and maps -----------> |image_skyline = |imagesize = |image_caption = |image_flag = Flag_of_Normandie.svg |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = Blason region fr Normandie.svg |shield_size =75px |image_blank_emblem = |blank_emblem_type = |blank_emblem_size = |image_map = Normandía.PNG |mapsize = |map_caption = |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |image_dot_map = |dot_mapsize = |dot_map_caption = |dot_x = |dot_y = |pushpin_map = <!-- the name of a location map as per http://en.wikipedia.org/wiki/Template:Location_map --> |pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = |pushpin_mapsize = <!-- Location ------------------> |subdivision_type = Pokrajina |subdivision_name = {{flag|France}} {{flag|United Kingdom}} ({{flag|Jersey}} {{flag|Guernsey}}) |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = <!-- Smaller parts (e.g. boroughs of a city) and seat of government --> |seat_type = |seat = |parts_type = Večja mesta |parts_style = <!-- =list (for list), coll (for collapsed list), para (for paragraph format) Default is list if up to 5 items, coll if more than 5--> |parts = <!-- parts text, or header for parts list --> |p1 = [[Rouen]] |p2 = [[Caen]] |p3= [[Le Havre]] |p4= [[Cherbourg]] |p5= |p6= |p7= |p8= |p9= |p10= <!-- etc. up to p40: for separate parts to be listed--> <!-- Politics -----------------> |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = <!--add (no-break space) to leader names to disable automatic links--> |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = <!-- Settled --> |established_date = <!-- Area ---------------------> |area_magnitude = |unit_pref =<!--Enter: Imperial, to display imperial before metric--> |area_footnotes = |area_total_km2 = 30.100 <!-- ALL fields with measurements are subject to automatic unit conversion--> |area_land_km2 = <!--See table @ Template:Infobox Settlement for details on unit conversion--> |area_water_km2 = |area_total_sq_mi = |area_land_sq_mi = |area_water_sq_mi = |area_water_percent = <!-- Elevation --------------------------> |elevation_footnotes = <!--for references: use<ref>tags--> |elevation_m = |elevation_ft = |elevation_max_m = |elevation_max_ft = |elevation_min_m = |elevation_min_ft = <!-- Population -----------------------> |population_as_of = 2005 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 3.450.388 |population_density_km2 = <!--For automatic calculation, any density field may contain: auto --> |population_density_sq_mi = |population_demonym = [[Normans|Normands]] <!-- General information ---------------> |timezone = CET | utc_offset = +1 |timezone_DST = CEST | utc_offset_DST = +2 |coor_type = <!-- can be used to specify what the coordinates refer to --> |latd= |latm= |lats= |latNS= |longd= |longm= |longs= |longEW= <!-- Area/postal codes & others --------> |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code = |website = |footnotes = }} '''Normandija''' (francosko: Normandie, normansko: Nourmaundie, iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih)<ref>{{cite web | title = Norman | publisher=Online Etymology Dictionary | url = http://www.etymonline.com/index.php?term=Norman | accessdate =April 2010}}</ref> je geografska regija v [[Francija|Franciji]], ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji. Leta 1956 je bila Normandija razdeljena na dve upravni regiji: [[Spodnja Normandija]] in [[Zgornja Normandija]], ki sta bili združeni v eno regijo z veljavnostjo od 1. januarja 2016. Celinsko ozemlje obsega 30.627 km²<ref>[http://195.7.104.1/normandy/gb/01bienv/index.html Administrative Normandy]{{dead link|date=October 2010}}</ref> in predstavlja pretežni del Normandije ter približno 5 % ozemlja Francije. Prebivalstvo Normandije šteje okoli 3.450.000. Na kontinentu okoli 3.260.000 ali 5,5 % prebivalcev Francije (v letu 2005). [[Kanalski otoki]] (navedeni kot ''Îles anglo-Normandes'' v francoščini) so zgodovinsko del Normandije in obsegajo 194 km²<ref>{{cite web |url=http://www.capbreizh.com/pratique/anglo-normandes/anglo-normandes.htm |title=Découvertes touristiques Cap Breizh – Les îles Anglo-Normandes |author=Michel Badet |date=29 May 2010 |publisher=capbreizh.com |accessdate=8 October 2010}}</ref> ali dve bailiffovi okrožiji: Guernsey in Jersey, ki sta poderejena britanski kroni. Zgornja Normandija (''Haute-Normandie'') je sestavljena iz francoskih [[departma Francije|departma]]jev [[Seine-Maritime]] in [[Eure (departma) |Eure]] in Spodnja Normandija (''Basse-Normandie'') iz departmajev [[Orne (departma) |Orne]], [[Calvados (departma)|Calvados]] in [[Manche]]. Prvotna pokrajina Normandija je bila sestavljena iz današnje Zgornje in Spodnje Normandije, kot tudi manjših površin sedaj deli departmajev [[Mayenne (departma) |Mayenne]] in [[Sarthe (departma) |Sarthe]]. Ime izhaja od naselij na ozemlju, ki so ga zasedali [[Vikingi]] (''Norsemen'') od 9. stoletja in potrjeno s pogodbo iz 10. stoletju. Stoletje in pol po Normanski osvojitvi Anglije leta 1066, sta bili Normandija in Anglija povezani z normanskimi in frankovskimi vladarji. Med drugo svetovno vojno je zavezniška vojska izvedla izkrcanje na ''dan D'' na plažah Normandije, pod oznako [[Operacija Overlord]] in začel se je dolgotrajen boj za Normandijo in osvoboditev [[Pariz]]a ter obnovo Francoske republike. To izkrcanje je bila pomembna prelomnica v vojni. Spodnja Normandija je pretežno kmetijska, z živinorejo kot najbolj pomembnim sektorjem. ''Bocage'' je mozaik majhnih področij omejenih z visokimi živimi mejami, tipičnih za zahodno območje. Zgornja Normandija ima večjo koncentracijo industrije. Normandija je pomembna regija za proizvodnjo žganih pijač [[Calvados (pijača)|calvadosa]] (jabolčno žganje) in sadjevca. Druge dejavnosti gospodarskega pomena so mlečni proizvodi, lan (60 % proizvodnje v Franciji), konjereja (vključno z dvema francoskima nacionalnima [[kobilarna|kobilarnama]]), ribolov, morski sadeži in turizem. Regija ima tri francoske jedrske elektrarne. Na voljo je tudi enostaven dostop do Velike Britanije preko pristanišč [[Cherbourg]], [[Caen]] (Ouistreham), [[Le Havre]] in [[Dieppe]]. == Zgodovina == [[File:TheatreLillebonne.jpg|thumb|250px|right|Rimsko gledališče v Lillebonne]] Arheološke najdbe, kot so [[jamske poslikave]], dokazujejo, da so bili v regiji ljudje prisotni že v pradavnini. [[Belgi]] in [[Kelti]], znani kot [[Galci]] so vdrli v Normandijo v več zaporednih valovih od 4. do 3. stoletja pred našim štetjem. Ko je [[Julij Cezar]] napadel Galijo, je bilo v Normandiji devet različnih galskega plemena. <ref>{{cite web |url=http://pagesperso-orange.fr/ridel/histnorm/Gaulois1.htm |title=César et les Gaulois |publisher=pagesperso-orange.fr |language=fr}}</ref> Romanizacija Normandije je bila dosežena z običajnimi metodami: [[Rimska cesta |rimskimi cestami]] in politiko urbanizacije. Klasicisti so imeli znanje mnogih galsko-rimskih vil v Normandiji. V poznem 3. stoletju so Normandijo opustošili [[Barbari|barbarski]] vpadi. V obalna naselja so vdrli [[Sasi|saški]] pirati. Tudi [[krščanstvo]] se je začelo širiti na območje v tem obdobju. Leta 406 so [[Germani|germanska]] plemena začela vdirati iz vzhoda, medtem ko so Sasi podjarmili normansko obalo. Rimski cesar se je umaknil iz večjega dela Normandije. Že leta 487 je območje med rekama [[Soma|Somo]] in [[Loara|Loaro]] prešlo pod nadzor [[Franki|frankovskega]] gospodarja [[Klodvig I.|Klodviga]]. Vikingi so začeli napad po dolini Sene sredi 9. stoletja. Napadali so in uničevali samostane, vključno enega v [[Jumièges]], ko so izkoristili čas po razpadu imperija [[Karel Veliki|Karla Velikega]] da zavzame severno Francijo. Vojvodino Normandijo je ustanovil danski Viking Hrolf Ragnvaldsson ali Rollo (znan tudi kot Robert Normandijski). Rollo je oblegal Pariz, a v letu 911 vstopil kot [[vazal]] h kralju Zahodnih Frankov, [[Karlo III. Francoski|Karlu Neumnemu]] prek pogodbe v Saint-Clair-sur-Epte. V zameno za njegov poklon in zvestobo, je Rollo zakonito pridobil ozemlje, ki so ga on in njegovi zavezniki Vikingi že osvojili. Ime "Normandija" odraža Rolloja Vikinga (tj "Norsemen" - severnjak). Potomci Rolloja in njegovi privrženci so sprejeli lokalni galsko-romanski jezik in se asimilirali s prvotnimi prebivalci tega območja. Postali so Normani - z normansko govorečo mešanico skandinavščine, nekakšne keltščine, orknejščine, anglo-danščine, saščine in avtohtone frankovščine in galščine. Rollojev potomec [[Viljem Osvajalec |Viljem, vojvoda Normandije]], je postal kralj Anglije leta 1066, Normanska osvojitev je dosegla vrhunec v [[Bitka pri Hastingsu |bitki pri Hastingsu]], medtem ko je ohranil Vojvodino Normandijo zase in za svoje potomce. === Širitev Normanov === [[File:Normans possessions 12century-fr.png|thumb|250px|Normanska posestva v 12. st.]] Poleg zasedbe Anglije in poznejših osvajanj v [[Wales]]u in na [[Irska|Irskem]], so se Normani razširili tudi na druga področja. Normanske družine, kot so Tankred iz Hautevilla, Rainulf Drengot in Guimond de Moulins so igral pomembno vlogo pri normanskem osvajanju južne Italije in [[Križarske vojne|križarskih vojn]]. Drengotov rod in Tankredovi sinovi William I. of Hauteville, Drogo Hautevillski, Humphrey Hautevillski, [[Robert Guiscard]] in [[Rogerij I. Sicilski]], so postopoma osvojili ozemlja v južni Italiji in leta 1130 ustanovili [[Kraljevina Sicilija|Kraljevino Sicilijo]]. Prav tako so zasedli mesto zase in za svoje potomce v [[Križarske države|križarskih državah]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]] in [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. V 14. stoletju je normanski raziskovalec [[Jean de Béthencourt]] ustanovil kraljestvo na [[Kanarski otoki|Kanarskih otokih]]. Béthencourt je prejel naziv kralj Kanarskih otokov, toda priznan kot fevdni gospod Henrika III. Kastiljskega, ki je zagotovil pomoč v času osvajanja. === 13. do 17. stoletje === [[File:Hundred years war.gif|thumb|250px| Animacijska karta Stoletne vojne]] Leta 1204, v času vladavine angleškega kralja [[Ivan Brez dežele |Ivana]], je celinska Normandija vzeta iz Anglije pod francoskim kraljem [[Filip II. Francoski |Filipom II.]]. Otoška Normandija ([[Kanalski otoki]]) je ostala pod angleško kontrolo. Leta 1259 je [[Henrik III. Angleški]] priznal zakonitost francoske posesti na celini s ''pogodbo iz Pariza'' (1259). Njegovi nasledniki pa so se pogosto borili za ponovno pridobitev nadzora nad celinsko francosko Normandijo. ''Charte aux Normands'', ki jo je izdal Ludvik X. Francoski leta 1315 (in pozneje ponovno potrjena leta 1339) - je analogna [[Velika listina svoboščin |Magni Carti]] dodeljeni Angliji v obdobju po letu 1204 - zajamčene svoboščine in privilegije pokrajini Normandiji. Francosko Normandijo so angleške sile zasedale med [[Stoletna vojna |stoletno vojno]] v času med 1345-1360 in ponovno 1415-1450. Normandija je izgubila tri četrtine prebivalstva v času vojne. <ref>{{cite book| author = Emmanuel Le Roy Ladurie| title = The French Peasantry: 1450-1660| url = http://books.google.com/?id=VT9rIMQFt2MC&pg=PA32| year = 1987| publisher = University of California Press| isbn = 978-0-520-05523-0| page = 32 }}</ref> Blaginja se je vrnila v Normandijo do [[Francoske verske vojne |verskih vojn]]. Ko so se mnoga normanska mesta (Alençon, Rouen, Caen, Coutances, Bayeux) pridružila protestantski [[Reformacija |reformaciji]], so sledile bitke po vsej pokrajini. Na Kanalskih otokih, je bilo zatrto obdobje [[Kalvinizem|kalvinizma]] po reformaciji, ko je bil uveden [[anglikanizem]] po [[Angleška državljanska vojna |angleški državljanski vojni]]. Samuel de Champlain je zapustil pristanišče Honfleur leta 1604 in ustanovil [[Akadia|Acadio]] (danes [[Nova Škotska]]). Štiri leta kasneje je ustanovil [[Quebec City]]. Od takrat dalje, Normani sodelujejo v politiki širitve v Severni Ameriki. Nadaljevali so raziskovanje [[Novi svet|Novega sveta]]: [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle]] je potoval na območje [[Velika jezera |Velikih jezer]], nato pa po reki [[Mississippi]]; [[Pierre Le Moyne d'Iberville]] in njegov brat [[Lemoyne de Bienville]] sta ustanovila [[Louisiana |Louisiano]], mesto Biloxi, [[Mobile, Alabama |Mobile]] in [[New Orleans]]. Ozemlja, ki so se nahajala med Quebecom in Mississippijevo delto so omogočila vzpostaviti [[Kanada|Kanado]] in Louisiano. Kolonisti iz Normandije so bili med najbolj dejavnimi v Novi Franciji, ki je vključevala Acadio, Kanado in Louisiano. Honfleur in Le Havre sta bili dve glavni trgovinski pristanišči za sužnje v Franciji. === Moderna doba === Čeprav je bilo kmetijstvo še vedno pomembno, so uvedli in razvili tekstilno, metalurško in industrijo keramike ter rafiniranje sladkorja in ladjedelništvo. V 1780-tih je Normandijo prizadela gospodarska kriza in kriza ''starega režima'', kot tudi druge dele naroda, kar je vodilo do francoske revolucije. Slabe letine, tehnični napredek in učinki ''sporazuma Eden'' podpisanega med Anglijo in Francijo leta 1786, je prizadel zaposlovanje in gospodarstvo pokrajine. Normani so delali pod težkim davčnim bremenom. Leta 1790 je bila nekdanjo pokrajina Normandija razdeljena na pet departmajev. 11. julij 1793 Normanka Charlotte Corday umori [[Jean-Paul Marat |Jean-Paula Marata]]. Normani so se odzvali na le malo od številnih političnih prevratov, ki so bili značilni za 19. stoletje. Na splošno so smiselno sprejeli spremembe režima ([[Prvo Francosko cesarstvo]], [[Obnova Bourbonov]], [[Julijska monarhija]], [[Francoska Druga republika]], [[Drugo francosko cesarstvo]], [[Francoska Tretja republika]]). Po francoskih revolucionarnih vojnah in [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] (1792-1815) je sledilo oživljanje gospodarstva (mehanizacija v proizvodnji tekstila, prvi vlaki, ...). Nova gospodarska aktivnost je spodbujala obalni obmorski turizem. 19. stoletje je zaznamovalo rojstvo prvih letovišč. [[File:Normandy Invasion, June 1944.jpg|thumb|left|Invazija na Normandijo, Dan D, 1944]] Med drugo svetovno vojno je bila, po premirju 22. junij 1940, celinska Normandija del nemškega zasedenega območja Francije. Kanalske otoke so zasedle nemške sile med 30. junijem 1940 in 9. maj 1945. Mesto Dieppe je bilo mesto neuspešne [[Operacija Jubilee | Operacije Jubilee]] s kanadskimi in britanskih oboroženimi silami. V zavezništvo so bile vključene Velika Britanija, ZDA, Kanada, ki so usklajevale množično kopičenje vojakov in dobav za podporo invaziji na Normandijo v izkrcanju imenovanem tudi '''Dan D''', 6. junija 1944, pod oznako [[Operacija Overlord]]. Nemci so se vkopali v utrjena gnezda nad plažami. [[Caen]], [[Cherbourg-Octeville |Cherbourg]], [[Carentan]], [[Falaise, Calvados |Falaise]] in druga normandijska mesta so v bitki utrpela veliko žrtev in bila močno poškodovana. Bitka se je nadaljevala vse do bitke pri Falaise Gap med [[Chambois]]om in [[Mont Ormel]]om. Sledila je osvoboditev Le Havra. To je bila pomembna prelomnica v vojni, katere posledica je bila ponovna vzpostavitev [[Francija|Francoske republike]]. Preostanek Normandije je bil osvobojen šele 9. maja 1945 ob koncu vojne, ko se je končala okupacija Kanalskih otokov. == Geografija == [[File:Le village.jpg|thumb|Tipična severovzhodna vas v Normandiji]] [[File:Vernier6.jpg|thumb|left|Marais-Vernier]] [[File:Pierre-Auguste Renoir 081.jpg|thumb|left|Pierre-Auguste Renoir, ''Mer et bateaux'', 1883, Metropolitan Museum of Art, New York.]] Zgodovinska vojvodina Normandija je bil neodvisna [[vojvodina]], ki je obsegala nižje predele ob Seni, Pays de Caux in regijo na zahodu prek Pays d'Auge, kolikor je polotoka Cotentin. Zahodna Normandija pripada [[Armoriški masiv|Armoriškemu masivu]], medtem ko velik del regije pripada pariški kotlini. Geologija Normandije sega od paleoproterozoika <ref>[https://fr.wikipedia.org/wiki/Cycle_icartien ''Icartien'' Orogenese] (französisch)</ref> do [[kvartar]]ja. Francoske najstarejše kamnine so na površju v Jobourgu <ref>[http://www.etab.ac-caen.fr/discip/geologie/precamb/lahagueEcalgrain/ecalgrain.htm Bay of Écalgrain and Bay of Cul-Rond''] Website Lithothèque de Normandie.</ref>, na polotoku Cotentin. V pariški kotlini. so se našli veliko [[fosil]]ov. Regija meji ob severnih obalah na Rokavski preliv. Na zahodu obstajajo [[granit]]ni [[klif]]i in [[apnenec|apnenčasti]] klifi na vzhodu. Klifi les Vaches Noires so znani tudi po fosilih. V središču regije so ob obali tudi dolge plaže. ''Bocage'' je tipična zahodna pokrajina, ki je povzročala težave pri napadu sil v bitki za Normandijo. Pomembna značilnost pokrajine je ustvarjena z [[meander|meandri]] reke Sene, ko se približuje izlivu v morje. Najvišja točka je Signal d'Écouves (417 m) v masivu Armoricain. Normandija je redko gozdnata <ref>''Normandie'', Bonneton, Paris 2001 ISBN 2-86253-272-X</ref>: 12,8% ozemlja je pokritega z [[gozd]]om, v primerjavi s francoskim povprečjem 23,6 %, se pa ta delež med departmaji razlikuje. Eure ima največjo pokitost (21%), medtem ko ima Manche najmanjšo (4%), z značilnimi posameznimi otoki. [[File:Abbaye de Valasse en 2004 (2).jpg|thumb|right|Nekdanja cistercianska opatija Gruchet-le-Valasse]] === Reke === [[File:Petit-andely-depuis-chateau-gaillard.jpg|thumb|Sena v Les Andelys]] [[File:La Bresle au centre d'Eu (vue vers l'amont).jpg|thumb|right|Reka Bresle]] Reke v Normandiji so: * [[Sena]] s pritoki: Andelle, Epte, Eure, Risle in Robec * Obalne reke:: Bresle, Couesnon, ki je tradicionlna meja med Vojvodino Bretanijo in Vojvodino Normandijo, Dives, Orne, Sée, Sélune, Touques, Veules, najkrajša francoska reka in Vire === Mesta === [[File:HalftimberedHousesRouen2.JPG|thumb|Predalčna gradnja - hiše v Rouenu]] Glavna mesta (prebivalstvo ob popisu 1999) so [[Rouen]] (518.316 prebivalcev v metropolitanskem območju), prestolnica Zgornje Normandije in celotne pokrajine; [[Caen]] (420.000 prebivalcev v metropolitanskem območju), glavno mesto Spodnje Normandije; [[Le Havre]] (296.773 prebivalcev širše območje); in [[Cherbourg]] (117.855 prebivalcev v metropolitansko območje). == Prebivalstvo == V januarju 2006 je bilo število prebivalcev v Normandiji (vključno z delom Perche, ki leži v notranjosti departmaja Orne, vendar brez Kanalskih otokov), ocenjeno na 3.260.000, s povprečno gostoto 109 prebivalca na km², tik pod francoskim državnim povprečjem, vendar pa narašča s 147 za Zgornji Normandiji. == Gospodarstvo == === Hrana in pijača === [[File:Vachesnormandes.jpg|thumb|left|Normanska krava]] Dele Normandije sestavlja strnjeno podeželje, pašniki za krave molznice in nasadi jablan. Široka paleta mlečnih izdelkov se proizvaja in izvaža. Sir so [[Kamamber |Camembert]], Livarot, Pont l'Évêque, Brillat-Savarin, Neufchatel, Petit Suisse in Boursin. <ref>{{cite web |url=http://www.fromages.org/fdn/fdn_histoire_en.html |title=Norman cheeses: History |publisher=fromages.org}}</ref> Normandijsko maslo in smetana se pogosto uporabljata v specialitetah. [[File:Reflets de France Cidre.jpg|thumb|right|Jabolčno vino iz Normandije]] Ribe in morski sadeži so v Normandiji vrhunske kakovosti. Romb in ostrige iz Cotentinskega polotoka so velike specialitete. Normandija je izvoznik pokrovač in glavna regija za vzgojo školjk v Franciji. Normandija je tudi glavna regija za proizvodnjo [[Jabolčno vino|jabolčnega vina]]. ''Perry'' (hruškovo vino) se tudi proizvaja, vendar v manjših količinah. Jabolčno žganje, od katerega je najbolj znana sorta ''calvados'', je prav tako priljubljen. Čas obeda '' trou normand'', je premor med obed, pri katerem je obvezen kozarec calvadosa, da bi izboljšali apetit in naredili prostor za naslednjo jed, in je še vedno običaj v mnogih domovih in restavracijah. ''Pommeau'' je aperitiv (''apéritif'') proizveden z mešanjem nefermentiranega jabolčnega vina in jabolčnega žganja. Drug aperitiv je ''kir normand'', merica ''crème de cassis'' prelita z jabolčnim vinom. ''Bénédictine'' se proizvaja v Fecampu. Jabolka se pogosto uporabljajo pri kuhanju, na primer: ''moules à la normande'' so školjke, kuhane z jabolki, smetano in sirom, ''bourdelots'' so jabolka, pečena v pecivu, jerebice so flambirane z jabolki, širom po pokrajini imajo svoje lastne variante jabolčnih tort, med bolj priljubljenimi je imenovana tan tan tan tan, ker ljudje ne morejo izgovoriti pravilno ime ''Tarte Tatin'' - klasično pecivo iz regije je ''Norman Tart'', jabolčna torta. Druge regionalne posebnosti so ''tripes à la mode de Caen'', ''andouilles'' in ''andouillettes'', ''pré salé'' jagnjetina, morski sadeži (školjke, jastogi, skuše, ...), in ''teurgoule'' (začinjen rižev puding). Značilne normandijske jedi so račka ''à la rouennaise'', dušen piščanec ''yvetois'' in gos ''en daube''. Zajec je kuhan z mavrahi ali ''à la havraise'' (polnjen s tartufi), in cela vrsta drugih posebnosti. Normandija je rojstni kraj briošev (zlasti tisti iz Evreux in Gisors) in tudi ''douillons'' (hruške, pečene v testu), ''craquelins'', ''rulettes'' v Rouenu, ''fouaces'' v Caenu, ''fallues'' in ''sablés'' v Lisieux, kot tudi karamele, marcipana in ''macaroonov''. Normandija je rojstni kraj Tailleventa (Guillaume Tirel), kuharja francoskih kraljev Karla V. in Karla VI. Napisal je najzgodnejšo francosko kuharsko knjigo z imenom ''Le Viandier''. Tudi ''Confiture de lait'' je nastal v Normandiji okoli 14. stoletja. == Kultura == === Literatura === [[File:Guy de Maupassant fotograferad av Félix Nadar 1888.jpg|thumb|left|150px|Guy de Maupassant]] [[File:Gustave-Flaubert2.jpg|thumb|left|150px|Gustave Flaubert]] Normandijski vojvode so bili naročniki in navdih epske literature za prikazovanje njihovega vladanja. Wace, [[Orderik Vitalis]] in Stephen Rouenski so bili med tistimi, ki so pisali v službi vojvod. Po razdelitvi leta 1204, je vila francoska književnost model za razvoj književnosti v Normandiji. Olivier Basselin je zapisal Vaux de Vire, izvorno ''vaudeville''. Med pomembnimi pisatelji v francoščini so še Jean Marot, Remy Belleau, [[Guy de Maupassant]], Jules Barbey d'Aurevilly, [[Gustave Flaubert]], [[Octave Mirbeau]] in Remy de Gourmont in Alexis de Tocqueville. Brata Corneille, Pierre in Thomas, rojena v Rouen, sta bila velike osebnosti francoske klasične literature. David Ferrand (1591-1660) je v svoji ''Muse Normande'' postavil mejnik normanske literature. V 16. in 17. stoletju so delavci in trgovci Rouena vzpostavila tradicijo polemične in satirične literature v obliki jezika, imenovano ''parler purin''. Ob koncu 18. stoletja in v začetku 19. stoletja je nastalo novo gibanje na Kanalskih otokih, pod vodstvom pisateljev, kot je bil George Métivier, kar je sprožilo literarni preporod tudi na celini. V izgnanstvu na otoku Jersey in nato Guernsey, se je [[Victor Hugo]] zanimal za ljudsko književnost. ''Les Travailleurs de la mer'' je znan Hugojev roman iz tega časa. Razcvet otoške literature v začetku 19. stoletja je spodbudila proizvodnjo, zlasti v La Hague in okoli Cherbourga, kjer je bili aktivni Alfred Rossel, Louis Beuve in Côtis-Capel. Tipičen medij za literarno izražanje v Normandiji je že tradicionalno časopisni stolpec in almanah. Roman ''Zabeth'' André Louisa, ki se je pojavil leta 1969, je bil prvi roman, objavljen v Normandiji. === Slikarstvo === [[File:Claude Monet - Branch of the Seine near Giverny.JPG|thumb|Obala Sene blizu Givernyja (1897), Claude Monet]] Normandija ima bogato tradicijo slikarstva in je dala Franciji nekatere njene najpomembnejše umetnike. V 17. stoletju je bilo nekaj večjih francoskih slikarjev Normanov, kot so [[Nicolas Poussin]], rojen v Les Andelys in [[Jean Jouvenet]]. [[Romantika|Romantiki]] so slikali normandijske obale Kanala. [[Richard Parkes Bonington]] in [[J.M.W. Turner]] sta prečkala Rokavski preliv iz Velike Britanije, ker ju je privlačila svetloba in krajine. [[Théodore Géricault]], rojen v Rouenu, je bil opazna figura v romantičnem gibanju, pri čemer šteje njegova znana ''Radeau de la Méduse'' kot preboj romantičnega slikanja v Franciji, ko je bila uradno predstavljena na Salonu leta 1819. Realiste je zastopal [[Jean-François Millet]], rojen v La Hague. Krajinar [[Eugène Boudin]], rojen v Honfleurju, je imel odločujoč vpliv na [[Impresionizem|impresioniste]] in je bil visoko cenjen pri Monetu. [[File:Robert Antoine Pinchon, Un après-midi à l'Ile aux Cerises, Rouen, oil on canvas, 50 x 61.2 cm.jpg|thumb|Robert Antoine Pinchon, ''Un après-midi à l'Ile aux Cerises, Rouen'', olje na platno, 50 x 61,2 cm]] Daleč stran od bolj formalnih in klasičnih tem na začetku 19. stoletja, so impresionistični slikarji raje slikali na prostem, v naravni svetlobi in se osredotočali na pokrajine, mesta in prizore iz vsakdanjega življenja. Vodja gibanja in oče modernega slikarstva, [[Claude Monet]], je morda eden od najbolj znanih impresionistov in glavni lik umetniške dediščine v Normandiji. Njegova hiša in vrtovi na Givernyju so ena glavnih turističnih znamenitosti v regiji, mnogi obiščejo njihovo lepoto in vodne lilije, kot so bili pomembni za Monetov umetniški navdih. Normandija je bila v središču njegovega ustvarjanja, od slik stolnice v Rouenu, do znamenitih upodobitev pečin v Etretatu, plaže in pristanišče Fécamp in vzhodom v Le Havru. Njegova [[Impresija, vzhajajoče sonce (Monet)|Impresija vzhajajočega sonca]] v Le Havru, ki je bila osnova za gibanje, ki so ga poimenovali [[impresionizem]]. Po Monetu, so vsi glavne [[Avantgarda |avantgardni]] [[slikar]]ji v 1870-tih in 1880-tih prišli v Normandijo slikati svoje krajine in njeno spreminjajočo svetlobo, osredotočeni v dolini Sene in normandijski obali. Krajine in prizori iz vsakdanjega življenja so ovekovečili na platnu tudi umetniki, kot so: [[William Turner]], [[Gustave Courbet]], v Honfleurju rojen [[Eugène Boudin]], [[Camille Pissarro]], [[Alfred Sisley]], [[Auguste Renoir]], [[Gustave Caillebotte]], [[Paul Gauguin]], [[Georges Seurat]], [[Paul Signac]], [[Pierre Bonnard]], [[Georges Braque]] in [[Pablo Picasso]]. Medtem ko Monetova dela krasijo galerije in zbirke po vsem svetu, je izjemno količino impresionističnih del mogoče najti v galerijah po vsej Normandiji, kot so Muzej lepih umetnosti v Rouenu, Musée Eugène Boudin v Honfleurju ali André Malraux muzej v Le Havru . [[Maurice Denis]], eden od voditeljev in teoretikov gibanja ''Les Nabis'' ([[Simbolizem (umetnost)|simbolizem]]) v 1890-tih, je bil rojen v Granville, v departmaju Manche. ''Société Normande de Peinture Moderne'' so leta 1909 ustanovili [[Pierre Dumont]], [[Robert Antoine Pinchon]], Yvonne Barbier in Eugène Tirvert. Med člani so bili [[Raoul Dufy]], rojen v Le Havru, [[Albert Marquet]], [[Francis Picabia]] in [[Maurice Utrillo]]. Tudi v tem gibanju so bili bratje Duchamp [[Jacques Villon]] in [[Marcel Duchamp]], ki velja za enega od očetov moderne umetnosti, tudi domačin v Normandiji. [[Jean Dubuffet]], eden vodilnih francoskih umetnikov 1940-tih in 1950-tih se je rodil v Le Havru. === Jezik === Francoščina je edini uradni jezik v kontinentalni Normandiji. Angleščina je tudi uradni jezik na Kanalskih otokih. Normanski jezik, regionalni jezik, ki ga govori manjšina prebivalstva na celini in otokih, je skoncentriran na polotoku Cotentin na skrajnem zahodu (dialekt Cotentinais) in v Pays de Caux na vzhodu (dialekt Cauchois). Veliko krajevnih imen kaže nordijski vpliv, kot na primer -''bec'' (tok), -''fleur'' (reka), -''hou'' (otok), -''tot'' (domačija), -''dal'' ali -''dalle'' (dolina) in -''hogue'' (hrib, kup). <ref>[http://www.viking.no/e/france/contribution.html The Scandinavian Contribution in Normandy]</ref> === Arhitektura === [[File:Etelan0706ZF - Basse Def..jpg|thumb|250px|left|Château d'Ételan (1494)]] Arhitekturno normandijsko značilnost kažejo stolnice, opatije (kot opatiji Bec) in gradovi nekdanje vojvodine na način, ki zrcali podoben vzorec normanske arhitekture v Angliji po normanskem osvajanju leta 1066. Tradicionalno arhitekturo v zgornji Normandiji zaznamujejo pol lesene stavbe, ki spominjajo tudi na tradicionalno angleško arhitekturo, čeprav so kmetije v Pays de Caux bolj svojevrsten odgovor na socialno-ekonomske in podnebne vplive. Veliko urbane arhitekturne dediščine je bilo v bitki za Normandijo leta 1944 uničene - povojna obnova mest, kot v Le Havru in Saint- Lô, bi lahko rekli, kaže tako vrline kot grehe modernističnih in brutalnih trendov 1950-tih in 1960-tih. Le Havre, mesto je obnovil Auguste Perret, je bil dodan na seznam svetovne dediščine UNESCO v letu 2005. Tradicionalna arhitektura v spodnji Normandiji ima svojo obliko iz [[granit]]a, prevladujočega lokalnega gradbenega materiala. Kanalski otoki prav tako - Chausey je bil dolga leta vir za pridobivanje granita, vključno s tistim, ki se je uporabljal za gradnjo [[Mont Saint-Michel]]. Južni del Bagnoles-de-l'Orne je napolnjen z meščanskimi vilami v slogu [[Belle Époque]] z večbarvnimi fasadami, ločnimi okni in edinstvenimi ostrešji. To območje, zgrajeno med letoma 1886 in 1914, je avtentičen "Bagnolese" slog in je značilen za visoko družbo za počitniški čas. Kapela sv. Germanusa (''Chapelle Saint-Germain'') pri Querqueville s tlorisom v obliki triperesne detelje vključuje elemente enega od prvih ohranjenih krajev bogoslužja v Cotentinu - morda samo še galo-romanska krstilnica v Port-Bail. Posvečena je Germanusu Normandijskem. === Religija === [[File:Jumièges.jpg|thumb|Opatija Jumièges]] Od francoskega zakona iz leta 1905 o ločitvi cerkve in države, ni bila ustanovljena nobena cerkev v celinski Normandiji. Na Kanalskih otokih je bila ustanovljena anglikanska cerkev. Krščanski misijonarji so ustanovili meniške skupnosti na območju v 5. in 6. stoletju. Nekateri od teh misijonarjev so prišli iz čez Rokavski preliv. Vpliv keltskega krščanstva je še vedno mogoče najti v Cotentinu. S pogoji iz pogodbe Saint-Clair-sur-Epte, je Rollo, ki je bil Viking in pogan, sprejel [[krščanstvo]] in je bil krščen. Vojvodstvo Normandija je bila torej formalno krščanska od ustanovitve dalje. Stolnice v Normandiji so stoletja skrbele za zadeve tako glede vere kot politike. Kralj [[Henrik II. Angleški]] je za pokoro zgradil stolnico Avranches 21. maja 1172 in bil oproščen obsodbe zaradi umora [[Sveti Tomaž Becket| Thomasa Becketa]]. Mont Saint-Michel je zgodovinsko romarsko mesto. Normandija nima enega splošno dogovorjenega zavetnika, čeprav naj bil ta naslov pripisovali svetemu Mihaelu in svetemu Ouen. Mnoge svetnike so častili skozi stoletja, med njimi: *Aubert, ustanovitelj Mont Saint-Michel *Marcouf in Laud pomembna za Normandijo *Helier in Samson Dol, oznanjevalca na Kanalskih otokih *[[Sveti Tomaž Becket]], Anglo-Norman, katerega starši so bili iz Rouena, ki je bil predmet precejšnjega kulta v celinski Normandiji glede na njegovo mučeništvo *[[Ivana Orleanska]] ki je bila umorjena v Rouen in ki se je tam posebej spomninjajo *[[ Sveta Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja |Thérèse de Lisieux]] katere rojstna hiša v Alençonu in dom v Lisieuxu sta romarska kraja. *Germanus Normandijski == Galerija == {{gallery |height=120|width=120 |File:Bayeux Tapestry scene23 Harold sacramentum fecit Willelmo duci.jpg|Viljem Osvajalec, Tapiserija iz Bayeuxa |File:MSM sunset 02.JPG|Mont Saint-Michel |File:RouenCathedral Monet 1894.jpg|Stolnica v Rouenu, slika delo Clauda Moneta |File:NormandyCourcelles2JM.jpg|Nemški top v Normandiji med 2. svetovno vojno |File:Pegasus Bridge, June 1944 B5288.jpg|Most Pegasus |File: Château Gaillard.jpg|Château Gaillard |File: Honfleur vieux bassin.jpg|Honfleur |File: Le Havre (skatepark).jpg|Le Havre |File: Arromanches-les-Bains port artificiel Mulberry.jpg|Arromanches, Mulberry |File: Port Racine ©E.Tessier.jpg|Port Racine |File: Colombages.jpg |Predalčna lesena hiša v Rouenu |File: Saint-Cenéri-Le-Gerei.jpg | Saint-Cenéri Le Gerei |File: Baie-du-Mont-St-Michel.jpg |Mont-Saint-Michel |File: Mt St Michel.jpg |Mont-Saint-Michel |File:Field covered by snow in Normandy - 20101226.jpg|Polje pokrito s snegom v Normandiji }} == Sklici == {{sklici }} * [http://www.thecanadianencyclopedia.com/articles/french-language#SEC820952] ==Zunanje povezave== {{Commons|Normandie|Normandy}} * {{fr icon}} [http://www.normandie-heritage.com Normandie Héritage] * [http://www.mondes-normands.caen.fr/angleterre/index.htm The Norman Worlds] * [http://www.pbase.com/ericdeparis/normandie Gallery of photos of Normandy] * [http://www.pararesearchteam.com/Stained-Glass-Project/Cauquigny-Project.html New Normandy Commemorative Project Cauquigny] * [http://www.normandie-tourisme.fr/normandy-tourism-109-2.html Normandy Regional Tourist Board] Official Normandy Tourist Board website containing information on all aspects of the region from history and culture to local transport and current events. * [http://bdaugherty.tripod.com/normandie/history.html A History of Normandy] Contains a useful list of and detail about the rulers of Normandy * [http://www.tvnc.tv/ TVNormanChannel] WebTelevision of current events and history on Normandy, in English and French. * [http://digitallibrary.hsp.org/index.php/Detail/Object/Show/object_id/3868 Mount St. Michael, Storm on the Coast, Normandy, 1857 by D.J. Kennedy, Historical Society of Pennsylvania] * [http://www.westernfrancetouristboard.com/normandy.html Western France Tourist Board] {{Zgodovinske province Francije}} [[Kategorija:Geografija Francije]] [[Kategorija:Normandija]] {{normativna kontrola}} lrntmengngtk6gwe49yqaqv7gl2jknj 0 128096 5735761 809063 2022-08-17T16:43:39Z Yerpo 8417 napisano na novo (vsebina obstoječega teksta je govorila na splošno o [[znanost]]i) wikitext text/x-wiki '''Znanstveno delo''' je ustvarjalno delo, običajno v pisni obliki, s katerim avtor poroča o rezultatih izvirnega [[empirika|empiričnega]] ali [[teorija|teoretskega]] raziskovanja v [[znanost]]i, bodisi [[družboslovje|družboslovni]], bodisi [[naravoslovje|naravoslovni]]. Celotna množica znanstvenih del se imenuje '''znanstvena literatura'''. [[Raziskovanje]] se prelije v znanstveno literaturo v postopku [[akademsko založništvo|akademskega založništva]], kar praviloma vključuje [[strokovna recenzija|strokovno recenzijo]]. Ločimo primarno znanstveno literaturo, ki prinaša neposredno rezultate znanstvenega raziskovanje, in sekundarno, ki povzema primarne vire. [[Pregledni članek|Pregledni članki]] so primer sekundarne literature. == Vrste znanstvenih del == Znanstvena literatura ima lahko obliko naslednjih tipov del:<ref name=":1">{{Citation|last=Öchsner|first=Andreas|date=2013|pages=9–21|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |location=Berlin Heidelberg |doi=10.1007/978-3-642-38646-6_3 |isbn=9783642386459 |title=Introduction to Scientific Publishing |series=SpringerBriefs in Applied Sciences and Technology |chapter=Types of Scientific Publications}}</ref> * znanstveni članki, objavljeni v [[znanstvena revija|znanstvenih revijah]] * [[patent]]i * [[knjiga|knjige]] ([[Monografska publikacija|monografije]]) enega avtorja ali majhnega števila soavtorjev, objavljene pri akademski založbi * knjige s poglavji, kjer vsako [[poglavje]] napiše različen avtor ali skupina soavtorjev, pomembno vlogo pa ima tudi urednik, ki zastavi tematiko in koordinira pisanje * predstavitve na [[akademska konferenca|akademskih konferencah]] * [[vlada|vladna]] poročila, kot so [[forenzika|forenzične]] preiskave * znanstvene objave na [[svetovni splet|svetovnem spletu]] (poleg znanstvenih revij, ki so dandanes prav tako večinoma objavljene na spletu) Poleg teh formalnih tipov objav obstaja še široko polje t. i. [[siva literatura|sive literature]], kot so priročniki, disertacije, novičniki in samostojne publikacije znanstvenikov ali znanstvenih ustanov.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Strokovna literatura]] [[Kategorija:Znanost]] ggub6ms8mrgs9teiabmj81m4pwalwrg 5736011 5735761 2022-08-18T06:25:50Z Yerpo 8417 /* Vrste znanstvenih del */ slog wikitext text/x-wiki '''Znanstveno delo''' je ustvarjalno delo, običajno v pisni obliki, s katerim avtor poroča o rezultatih izvirnega [[empirika|empiričnega]] ali [[teorija|teoretskega]] raziskovanja v [[znanost]]i, bodisi [[družboslovje|družboslovni]], bodisi [[naravoslovje|naravoslovni]]. Celotna množica znanstvenih del se imenuje '''znanstvena literatura'''. [[Raziskovanje]] se prelije v znanstveno literaturo v postopku [[akademsko založništvo|akademskega založništva]], kar praviloma vključuje [[strokovna recenzija|strokovno recenzijo]]. Ločimo primarno znanstveno literaturo, ki prinaša neposredno rezultate znanstvenega raziskovanje, in sekundarno, ki povzema primarne vire. [[Pregledni članek|Pregledni članki]] so primer sekundarne literature. == Vrste znanstvenih del == Znanstvena literatura ima lahko obliko naslednjih tipov del:<ref name=":1">{{Citation|last=Öchsner|first=Andreas|date=2013|pages=9–21|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |location=Berlin Heidelberg |doi=10.1007/978-3-642-38646-6_3 |isbn=9783642386459 |title=Introduction to Scientific Publishing |series=SpringerBriefs in Applied Sciences and Technology |chapter=Types of Scientific Publications}}</ref> * znanstveni članki, objavljeni v [[znanstvena revija|znanstvenih revijah]] * [[patent]]i * [[knjiga|knjige]] ([[Monografska publikacija|monografije]]) enega avtorja ali majhnega števila soavtorjev, objavljene pri akademski založbi * knjige s poglavji, kjer vsako [[poglavje]] napiše različen avtor ali skupina soavtorjev, pomembno vlogo pa ima tudi urednik, ki zastavi tematiko in koordinira pisanje * predstavitve na [[akademska konferenca|akademskih konferencah]] * [[vlada|vladna]] poročila, na primer z rezultati [[forenzika|forenzičnih]] preiskav * znanstvene objave na [[svetovni splet|svetovnem spletu]] (poleg znanstvenih revij, ki so dandanes prav tako večinoma objavljene na spletu) Poleg teh formalnih tipov objav obstaja še široko polje t. i. [[siva literatura|sive literature]], kot so priročniki, disertacije, novičniki in samostojne publikacije znanstvenikov ali znanstvenih ustanov.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Strokovna literatura]] [[Kategorija:Znanost]] hzmtlb8sdljgb3im4ojlni5w0aissze 0 129878 5735803 4504301 2022-08-17T18:40:22Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Martin Truchsess von Wetzhausen zu Dachsbach''', [[Nemci|nemški]] [[plemič]], [[menih]] in [[tevtonski vitez]], * [[1435]], [[Würzburg]], † [[3. januar]] [[1489]], [[Kaliningrad|Königsberg]]. Martin Truchsess von Wetzhausen zu Dachsbach je bil 34. [[veliki mojster tevtonskih vitezov]] (1477-1489). == Glej tudi == * [[seznam nemških vojaških osebnosti]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wetzhausen, Martin Truchsess von}} [[Kategorija:Nemški plemiči]] [[Kategorija:Nemški tevtonski vitezi]] [[Kategorija:Nemški vojskovodje]] [[Kategorija:Veliki mojstri tevtonskega reda]] r1c4vok0eemmnsgk7wk8r5lephg3e5g 0 129939 5735804 5083217 2022-08-17T18:41:29Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Heinrich Reffle von Richtenberg''', [[Nemci|nemški]] [[tevtonski vitez]] in [[plemič]], * ?, † [[1477]], [[Kaliningrad|Königsberg]]. Reffle von Richtenberg je bil 33. [[veliki mojster Tevtonskega reda]] (1470-1477). {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Richtenberg, Heinrich Reffle von}} [[Kategorija:Rojeni v 15. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 1477]] [[Kategorija:Nemški tevtonski vitezi]] [[Kategorija:Nemški plemiči]] [[Kategorija:Veliki mojstri tevtonskega reda]] mco97719ggntwtsuy6ueh6aghiel1bg 0 135000 5735689 5439836 2022-08-17T12:50:05Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Prave veverice | fossil_range = pozni [[eocen]] - recentno | image = Sciurus_carolinensis.jpg | image_width = 250px | image_caption = [[Siva veverica]], ''Sciurus carolinensis'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | familia = '''Sciuridae''' | familia_authority = [[Johann Fischer von Waldheim|Fischer de Waldheim]], 1817 | subdivision_ranks = [[Poddružina|Poddružine]] | subdivision = * Poddružina [[Ratufinae]] * Poddružina [[Sciurillinae]] * Poddružina [[Sciurinae]] ** Pleme ([[angleščina|angleško]]: tribe) [[Sciurini]] ** Pleme [[Pteromyini]] * Poddružina [[Callosciurinae]] * Poddružina [[Xerinae]] ** Pleme [[Xerini]] ** Pleme [[Protoxerini]] ** Pleme [[Marmotini]] ''(podrobneje: glej tekst)'' }} [[Slika:Ratufa skull.JPG|thumb|right|250px|Lobanja [[orjaška veverica|orjaške veverice]] (rod ''Ratufa'').]] '''Prave veverice''' (znanstveno ime '''Sciuridae''') so velika [[družina (biologija)|družina]] v [[red (biologija)|redu]] [[glodavci|glodavcev]]. Zastopniki te družine so doma v vsej [[Evrazija|Evraziji]], [[Afrika|Afriki]] ter [[Severna Amerika|Severni]] in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Ne najdemo jih v [[Avstralija|Avstraliji]], v južnem delu [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in v nekaterih puščavskih področjih. Naseljujejo veliko vrst različnih [[habitat]]ov od tropskega [[deževni gozd|deževnega gozda]] do arktične [[tundra|tundre]], od vrhov [[drevo|dreves]] do podzemnih rovov. Večina [[leteče veverice|letečih veveric]] je nočnih živali, druge veverice pa so nočne ali dnevne živali. Velikost veveric variira od [[afriška pritlikava veverica|afriške pritlikave veverice]] (''Myosciurus pumilio''), ki je velika kakor [[miš]], do močnih [[svizec|svizcev]] ([[rod (biologija)|rod]] ''[[Marmota]]''). Veverice so samotarske živali, in se le v nekaj redkih primerih v času zime družijo in grejejo. Gnezda spletajo v drevesnih krošnjah, najpogosteje v krošnjah gostih iglavcev, na višini od 4 do 8 m. Za osnovo uporabi drobne veje, notranjost pa postelje z mahom in suho travo. Zunanji premer gnezda je približno 30 cm, notranji pa okoli 15 cm. Gnezdi in prenočuje tudi v večjih drevesnih duplih in gnezdilnicah od koder prežene pernate stanovalce. Veverica uporablja tudi večje gnezdilnice za shranjevanje hrane za zimo. == Osnovne oblike telesa == Prave veverice imajo tri osnovne oblike telesa:[[Slika:MattiParkkonen Orava.jpg|thumb|left|150px|[[navadna veverica]] (''Sciurus vulgaris'')]] [[Slika:Glaucomys sabrinus 2.jpeg|thumb|right|150px|leteča veverica (''Glaucomys sabrinus'')]] [[Slika:Hoary marmot.jpg|thumb|right|150px|[[svizec]] (''Marmota caligata'')]] * [[Drevesna veverica|Drevesne veverice]] imajo dolg, košat [[rep]], ostre [[krempelj|kremplje]] in dolga ušesa. Nekatere imajo dobro razvite [[uho|ušesne]] čopke. * [[Leteča veverica|Leteče veverice]] imajo s [[krzno]]m obložene membrane (patagiuim), ki se širijo med zapestjem in gležnjem. Te membrane omogočajo veverici da jadra med drevesi. * [[Zemeljska veverica|Zemeljske veverice]] so na splošno bolj močne od drevesnih veveric in imajo pogosto kratke in močne prednje okončine, ki jih uporabljajo za kopanje lukenj. Njihovi repi, ki so ravno tako krzneni, na splošno niso tako košati kot pri drevesnih vevericah. Za vse prave veverice je značilna njihova relativno primitivna struktura [[čeljust]]i. [[Lobanja]] pravih veveric je nizka, s kratkim gobcem (rostrum) in obočenim profilom. Kot mnogi drugi [[glodavci]] imajo vse prave veverice pet funkcionalnih [[prst (organ)|prstov]] na zadnjih nogah in štiri na prednjih, z dobro razvitimi kremplji na vsakem prstu. == Prehrana == Prave veverice se hranijo z oreščki in [[seme]]ni in včasih tudi z [[goba]]mi, [[žuželke|žuželkami]] in mladimi [[ptica]]mi. Nekatere drevesne veverice luščijo lubje in se hranijo z njim in z drevesnim sokom. [[Rdeče veverice]] lahko naredijo precejšno škodo na drevju s tem ko jedo poganjke [[iglavec|iglavcev]]. Zemeljske veverice se večinoma prehranjujejo z zelenimi rastlinami. Prave veverice, ki živijo [[zmerni pas|zmernem pasu]] pogosto skrijejo oz. zakopljejo oreščke in semena, ki jih potem lahko uporabijo v zimskem času. Ta navada, da hrano skrivajo, povzroča razprševanje rastlinskih semen, ker zakopana semena pogosto ne najdejo in tako semena lahko začnejo kaliti. Veliko zemeljskih veveric pozimi spi ([[hibernacija]]) in nekatere spravljajo hrano v podzemne brloge. == Izkoriščanje veveric == Nekatere severne vrste lovijo zaradi njihovih mehkih, gostih kožuhov in kar nekaj večjih vrst, lovijo za hrano. Rep [[siva veverica|sivih veveric]] se uporablja za slikarske [[čopič]]e, svizščeva [[maščoba]] pa se je v [[Alpe|Alpah]] uporabljala za zdravljenje revmatizma. == Prenašalec bolezni == Veverice so lahko gostitelj [[parazit]]ov, ki prenašajo [[kuga|kugo]] in klopno vročico Skalnega gorovja ([[angleščina|angleško]]: ''Rocky mountain tick fever''). Toda veverice običajno smatrajo za igrive in privlačne prebivalce [[gozd]]ov in [[prerija|prerij]]. == Klasifikacija == Družina veveric je razdeljena v 5 poddružin, 51 rodov in 278 vrst. * '''Družina Sciuridae''' ** Poddružina [[Ratufinae]] *** ''[[Ratufa]]'' ** Poddružina [[Sciurillinae]] *** ''[[Sciurillus]]'' ** Poddružina [[Sciurinae]] *** Pleme [[Tree squirrel|Sciurini]] **** ''[[Microsciurus]]'' **** ''[[Rheithrosciurus]]'' **** ''[[Sciurus]]'' (drevesne veverice) **** ''[[Syntheosciurus]]'' **** ''[[Tamiasciurus]]'' (rdeče veverice) *** Pleme [[Pteromyini]] **** ''[[Aeretes]]'' **** ''[[Aeromys]]'' **** ''[[Belomys]]'' **** ''[[Biswamoyopterus]]'' **** ''[[Eoglaucomys]]'' **** ''[[Eupetaurus]]'' **** ''[[Glaucomys]]'' **** ''[[Hylopetes]]'' **** ''[[Iomys]]'' **** ''[[Petaurillus]]'' **** ''[[Petaurista]]'' (poletuše) **** ''[[Petinomys]]'' **** ''[[Pteromys]]'' **** ''[[Pteromyscus]]'' **** ''[[Trogopterus]]'' ** Poddružina [[Callosciurinae]] *** ''[[Callosciurus]]'' (veverice lepotke) *** ''[[Dremomys]]'' *** ''[[Exilisciurus]]'' *** ''[[Funambulus]]'' (palmove veverice) *** ''[[Glyphotes]]'' *** ''[[Hyosciurus]]'' *** ''[[Lariscus]]'' *** ''[[Menetes]]'' *** ''[[Nannosciurus]]'' *** ''[[Prosciurillus]]'' *** ''[[Rubrisciurus]]'' *** ''[[Sundasciurus]]'' *** ''[[Tamiops]]'' ** Poddružina [[Xerinae]] *** Pleme [[Xerini]] **** ''[[Atlantoxerus]]'' **** ''[[Spermophilopsis]]'' **** ''[[Xerus]]'' (ščetinaste veverice) *** Pleme [[Protoxerini]] **** ''[[Epixerus]]'' **** ''[[Funisciurus]]'' **** ''[[Heliosciurus]]'' **** ''[[Myosciurus]]'' **** ''[[Paraxerus]]'' **** ''[[Protoxerus]]'' *** Pleme [[Marmotini]] **** ''[[Ammospermophilus]]'' **** ''[[Cynomys]]'' **** ''[[Marmota]]'' (podzemske veverice) **** ''[[Sciurotamias]]'' **** ''[[Spermophilus]]'' **** ''[[Tamias]]'' == Viri == * Steppan, S. J. B. L. Storz, and R. S. Hoffmann. 2004. Nuclear DNA phylogeny of the squirrels (Mammalia: Rodentia) and the evolution of arboreality from c-myc and RAG1. Molecular Phylogenetics and Evolution, 30:703-719. * Thorington, R. W. and R. S. Hoffmann. 2005. Family Sciuridae. pp 754–818 in Mammal Species of the World A Taxonomic and Geographic Reference. Johns Hopkins University Press, Baltimore. * [http://www.webcitation.org/query?id=1256531353105354&url=www.geocities.com/yosemite/rapids/4362/sqrlenc.html Andrew's Squirrel Encyclopaedia] * [http://www.squirrels.org/names.html Seznam imen taksonov veveric] * Feldhamer, G. A., L. C. Drickamer, S. H. Vessey, and J. F. Merritt. 1999. Mammalogy. Adaptation, Diversity, and Ecology. WCB McGraw-Hill, Boston. xii+563pp. * MacDonald, D. (Ed.). 1987. The Encyclopedia of Mammals. Facts on File Pubs, New York. * McLaughlin, C. A. 1984. Protrogomorph, sciuromorph, castorimorph, myomorph (geomyoid, anomaluroid, pedetoid, and ctenodactyloid) rodents. pp.&nbsp;267–288 in Anderson, S. and J. K. Jones, Jr. (eds). Orders and Families of Recent Mammals of the World. John Wiley and Sons, N.Y. xii+686 pp. * Paradiso, J. L. 1975. Walker's Mammals of the World, Third Edition. Johns Hopkins University Press, Baltimore. * Savage, R. J. G. and M. R. Long. 1986. Mammal Evolution, an Illustrated Guide. Facts of File Publications, New York. 259 pp. * Vaughan, T. A. 1986. Mammalogy. Third Edition. Saunders College Publishing, Fort Worth. vii+576 pp. * Vaughan, T. A., J. M. Ryan, N. J. Czaplewski. 2000. Mammalogy. Fourth Edition. Saunders College Publishing, Philadelphia. vii+565pp. * Wilson, D. E., and D. M. Reeder. 1993. Mammal Species of the World, A Taxonomic and Geographic Reference. 2nd edition. Smithsonian Institution Press, Washington. xviii+1206 pp. * Ilustrirana enciklopedija živali, Sesalci, Ivan T. Sanderson == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Sciuridae}} {{Glodavci}} [[Kategorija:Glodavci]] [[Kategorija:Prave veverice|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]] {{normativna kontrola}} qzkhwooeae70fwwicdqponlmu4s4kut 5735690 5735689 2022-08-17T12:51:00Z Yerpo 8417 --vsebina, ki ne velja za veverice kot družino wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Prave veverice | fossil_range = pozni [[eocen]] - recentno | image = Sciurus_carolinensis.jpg | image_width = 250px | image_caption = [[Siva veverica]], ''Sciurus carolinensis'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | familia = '''Sciuridae''' | familia_authority = [[Johann Fischer von Waldheim|Fischer de Waldheim]], 1817 | subdivision_ranks = [[Poddružina|Poddružine]] | subdivision = * Poddružina [[Ratufinae]] * Poddružina [[Sciurillinae]] * Poddružina [[Sciurinae]] ** Pleme ([[angleščina|angleško]]: tribe) [[Sciurini]] ** Pleme [[Pteromyini]] * Poddružina [[Callosciurinae]] * Poddružina [[Xerinae]] ** Pleme [[Xerini]] ** Pleme [[Protoxerini]] ** Pleme [[Marmotini]] ''(podrobneje: glej tekst)'' }} [[Slika:Ratufa skull.JPG|thumb|right|250px|Lobanja [[orjaška veverica|orjaške veverice]] (rod ''Ratufa'').]] '''Prave veverice''' (znanstveno ime '''Sciuridae''') so velika [[družina (biologija)|družina]] v [[red (biologija)|redu]] [[glodavci|glodavcev]]. Zastopniki te družine so doma v vsej [[Evrazija|Evraziji]], [[Afrika|Afriki]] ter [[Severna Amerika|Severni]] in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Ne najdemo jih v [[Avstralija|Avstraliji]], v južnem delu [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in v nekaterih puščavskih področjih. Naseljujejo veliko vrst različnih [[habitat]]ov od tropskega [[deževni gozd|deževnega gozda]] do arktične [[tundra|tundre]], od vrhov [[drevo|dreves]] do podzemnih rovov. Večina [[leteče veverice|letečih veveric]] je nočnih živali, druge veverice pa so nočne ali dnevne živali. Velikost veveric variira od [[afriška pritlikava veverica|afriške pritlikave veverice]] (''Myosciurus pumilio''), ki je velika kakor [[miš]], do močnih [[svizec|svizcev]] ([[rod (biologija)|rod]] ''[[Marmota]]''). == Osnovne oblike telesa == Prave veverice imajo tri osnovne oblike telesa:[[Slika:MattiParkkonen Orava.jpg|thumb|left|150px|[[navadna veverica]] (''Sciurus vulgaris'')]] [[Slika:Glaucomys sabrinus 2.jpeg|thumb|right|150px|leteča veverica (''Glaucomys sabrinus'')]] [[Slika:Hoary marmot.jpg|thumb|right|150px|[[svizec]] (''Marmota caligata'')]] * [[Drevesna veverica|Drevesne veverice]] imajo dolg, košat [[rep]], ostre [[krempelj|kremplje]] in dolga ušesa. Nekatere imajo dobro razvite [[uho|ušesne]] čopke. * [[Leteča veverica|Leteče veverice]] imajo s [[krzno]]m obložene membrane (patagiuim), ki se širijo med zapestjem in gležnjem. Te membrane omogočajo veverici da jadra med drevesi. * [[Zemeljska veverica|Zemeljske veverice]] so na splošno bolj močne od drevesnih veveric in imajo pogosto kratke in močne prednje okončine, ki jih uporabljajo za kopanje lukenj. Njihovi repi, ki so ravno tako krzneni, na splošno niso tako košati kot pri drevesnih vevericah. Za vse prave veverice je značilna njihova relativno primitivna struktura [[čeljust]]i. [[Lobanja]] pravih veveric je nizka, s kratkim gobcem (rostrum) in obočenim profilom. Kot mnogi drugi [[glodavci]] imajo vse prave veverice pet funkcionalnih [[prst (organ)|prstov]] na zadnjih nogah in štiri na prednjih, z dobro razvitimi kremplji na vsakem prstu. == Prehrana == Prave veverice se hranijo z oreščki in [[seme]]ni in včasih tudi z [[goba]]mi, [[žuželke|žuželkami]] in mladimi [[ptica]]mi. Nekatere drevesne veverice luščijo lubje in se hranijo z njim in z drevesnim sokom. [[Rdeče veverice]] lahko naredijo precejšno škodo na drevju s tem ko jedo poganjke [[iglavec|iglavcev]]. Zemeljske veverice se večinoma prehranjujejo z zelenimi rastlinami. Prave veverice, ki živijo [[zmerni pas|zmernem pasu]] pogosto skrijejo oz. zakopljejo oreščke in semena, ki jih potem lahko uporabijo v zimskem času. Ta navada, da hrano skrivajo, povzroča razprševanje rastlinskih semen, ker zakopana semena pogosto ne najdejo in tako semena lahko začnejo kaliti. Veliko zemeljskih veveric pozimi spi ([[hibernacija]]) in nekatere spravljajo hrano v podzemne brloge. == Izkoriščanje veveric == Nekatere severne vrste lovijo zaradi njihovih mehkih, gostih kožuhov in kar nekaj večjih vrst, lovijo za hrano. Rep [[siva veverica|sivih veveric]] se uporablja za slikarske [[čopič]]e, svizščeva [[maščoba]] pa se je v [[Alpe|Alpah]] uporabljala za zdravljenje revmatizma. == Prenašalec bolezni == Veverice so lahko gostitelj [[parazit]]ov, ki prenašajo [[kuga|kugo]] in klopno vročico Skalnega gorovja ([[angleščina|angleško]]: ''Rocky mountain tick fever''). Toda veverice običajno smatrajo za igrive in privlačne prebivalce [[gozd]]ov in [[prerija|prerij]]. == Klasifikacija == Družina veveric je razdeljena v 5 poddružin, 51 rodov in 278 vrst. * '''Družina Sciuridae''' ** Poddružina [[Ratufinae]] *** ''[[Ratufa]]'' ** Poddružina [[Sciurillinae]] *** ''[[Sciurillus]]'' ** Poddružina [[Sciurinae]] *** Pleme [[Tree squirrel|Sciurini]] **** ''[[Microsciurus]]'' **** ''[[Rheithrosciurus]]'' **** ''[[Sciurus]]'' (drevesne veverice) **** ''[[Syntheosciurus]]'' **** ''[[Tamiasciurus]]'' (rdeče veverice) *** Pleme [[Pteromyini]] **** ''[[Aeretes]]'' **** ''[[Aeromys]]'' **** ''[[Belomys]]'' **** ''[[Biswamoyopterus]]'' **** ''[[Eoglaucomys]]'' **** ''[[Eupetaurus]]'' **** ''[[Glaucomys]]'' **** ''[[Hylopetes]]'' **** ''[[Iomys]]'' **** ''[[Petaurillus]]'' **** ''[[Petaurista]]'' (poletuše) **** ''[[Petinomys]]'' **** ''[[Pteromys]]'' **** ''[[Pteromyscus]]'' **** ''[[Trogopterus]]'' ** Poddružina [[Callosciurinae]] *** ''[[Callosciurus]]'' (veverice lepotke) *** ''[[Dremomys]]'' *** ''[[Exilisciurus]]'' *** ''[[Funambulus]]'' (palmove veverice) *** ''[[Glyphotes]]'' *** ''[[Hyosciurus]]'' *** ''[[Lariscus]]'' *** ''[[Menetes]]'' *** ''[[Nannosciurus]]'' *** ''[[Prosciurillus]]'' *** ''[[Rubrisciurus]]'' *** ''[[Sundasciurus]]'' *** ''[[Tamiops]]'' ** Poddružina [[Xerinae]] *** Pleme [[Xerini]] **** ''[[Atlantoxerus]]'' **** ''[[Spermophilopsis]]'' **** ''[[Xerus]]'' (ščetinaste veverice) *** Pleme [[Protoxerini]] **** ''[[Epixerus]]'' **** ''[[Funisciurus]]'' **** ''[[Heliosciurus]]'' **** ''[[Myosciurus]]'' **** ''[[Paraxerus]]'' **** ''[[Protoxerus]]'' *** Pleme [[Marmotini]] **** ''[[Ammospermophilus]]'' **** ''[[Cynomys]]'' **** ''[[Marmota]]'' (podzemske veverice) **** ''[[Sciurotamias]]'' **** ''[[Spermophilus]]'' **** ''[[Tamias]]'' == Viri == * Steppan, S. J. B. L. Storz, and R. S. Hoffmann. 2004. Nuclear DNA phylogeny of the squirrels (Mammalia: Rodentia) and the evolution of arboreality from c-myc and RAG1. Molecular Phylogenetics and Evolution, 30:703-719. * Thorington, R. W. and R. S. Hoffmann. 2005. Family Sciuridae. pp 754–818 in Mammal Species of the World A Taxonomic and Geographic Reference. Johns Hopkins University Press, Baltimore. * [http://www.webcitation.org/query?id=1256531353105354&url=www.geocities.com/yosemite/rapids/4362/sqrlenc.html Andrew's Squirrel Encyclopaedia] * [http://www.squirrels.org/names.html Seznam imen taksonov veveric] * Feldhamer, G. A., L. C. Drickamer, S. H. Vessey, and J. F. Merritt. 1999. Mammalogy. Adaptation, Diversity, and Ecology. WCB McGraw-Hill, Boston. xii+563pp. * MacDonald, D. (Ed.). 1987. The Encyclopedia of Mammals. Facts on File Pubs, New York. * McLaughlin, C. A. 1984. Protrogomorph, sciuromorph, castorimorph, myomorph (geomyoid, anomaluroid, pedetoid, and ctenodactyloid) rodents. pp.&nbsp;267–288 in Anderson, S. and J. K. Jones, Jr. (eds). Orders and Families of Recent Mammals of the World. John Wiley and Sons, N.Y. xii+686 pp. * Paradiso, J. L. 1975. Walker's Mammals of the World, Third Edition. Johns Hopkins University Press, Baltimore. * Savage, R. J. G. and M. R. Long. 1986. Mammal Evolution, an Illustrated Guide. Facts of File Publications, New York. 259 pp. * Vaughan, T. A. 1986. Mammalogy. Third Edition. Saunders College Publishing, Fort Worth. vii+576 pp. * Vaughan, T. A., J. M. Ryan, N. J. Czaplewski. 2000. Mammalogy. Fourth Edition. Saunders College Publishing, Philadelphia. vii+565pp. * Wilson, D. E., and D. M. Reeder. 1993. Mammal Species of the World, A Taxonomic and Geographic Reference. 2nd edition. Smithsonian Institution Press, Washington. xviii+1206 pp. * Ilustrirana enciklopedija živali, Sesalci, Ivan T. Sanderson == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Sciuridae}} {{Glodavci}} [[Kategorija:Glodavci]] [[Kategorija:Prave veverice|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]] {{normativna kontrola}} lbw5lgy5b0zbk6dlpv296rr5pri32fl 5735833 5735690 2022-08-17T18:59:06Z Pinky sl 2932 fosilni razpon, taxonbar, zp wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Prave veverice | fossil_range = {{fossil range|pozni eocen|recentno|pozni [[eocen]] – recentno}} | image = Sciurus_carolinensis.jpg | image_width = 250px | image_caption = [[Siva veverica]], ''Sciurus carolinensis'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | familia = '''Sciuridae''' | familia_authority = [[Johann Fischer von Waldheim|Fischer de Waldheim]], 1817 | subdivision_ranks = [[Poddružina|Poddružine]] | subdivision = * Poddružina [[Ratufinae]] * Poddružina [[Sciurillinae]] * Poddružina [[Sciurinae]] ** Pleme ([[angleščina|angleško]]: tribe) [[Sciurini]] ** Pleme [[Pteromyini]] * Poddružina [[Callosciurinae]] * Poddružina [[Xerinae]] ** Pleme [[Xerini]] ** Pleme [[Protoxerini]] ** Pleme [[Marmotini]] ''(podrobneje: glej tekst)'' }} [[Slika:Ratufa skull.JPG|thumb|right|250px|Lobanja [[orjaška veverica|orjaške veverice]] (rod ''Ratufa'').]] '''Prave veverice''' (znanstveno ime '''Sciuridae''') so velika [[družina (biologija)|družina]] v [[red (biologija)|redu]] [[glodavci|glodavcev]]. Zastopniki te družine so doma v vsej [[Evrazija|Evraziji]], [[Afrika|Afriki]] ter [[Severna Amerika|Severni]] in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Ne najdemo jih v [[Avstralija|Avstraliji]], v južnem delu [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in v nekaterih puščavskih področjih. Naseljujejo veliko vrst različnih [[habitat]]ov od tropskega [[deževni gozd|deževnega gozda]] do arktične [[tundra|tundre]], od vrhov [[drevo|dreves]] do podzemnih rovov. Večina [[leteče veverice|letečih veveric]] je nočnih živali, druge veverice pa so nočne ali dnevne živali. Velikost veveric variira od [[afriška pritlikava veverica|afriške pritlikave veverice]] (''Myosciurus pumilio''), ki je velika kakor [[miš]], do močnih [[svizec|svizcev]] ([[rod (biologija)|rod]] ''[[Marmota]]''). == Osnovne oblike telesa == Prave veverice imajo tri osnovne oblike telesa:[[Slika:MattiParkkonen Orava.jpg|thumb|left|150px|[[navadna veverica]] (''Sciurus vulgaris'')]] [[Slika:Glaucomys sabrinus 2.jpeg|thumb|right|150px|leteča veverica (''Glaucomys sabrinus'')]] [[Slika:Hoary marmot.jpg|thumb|right|150px|[[svizec]] (''Marmota caligata'')]] * [[Drevesna veverica|Drevesne veverice]] imajo dolg, košat [[rep]], ostre [[krempelj|kremplje]] in dolga ušesa. Nekatere imajo dobro razvite [[uho|ušesne]] čopke. * [[Leteča veverica|Leteče veverice]] imajo s [[krzno]]m obložene membrane (patagiuim), ki se širijo med zapestjem in gležnjem. Te membrane omogočajo veverici da jadra med drevesi. * [[Zemeljska veverica|Zemeljske veverice]] so na splošno bolj močne od drevesnih veveric in imajo pogosto kratke in močne prednje okončine, ki jih uporabljajo za kopanje lukenj. Njihovi repi, ki so ravno tako krzneni, na splošno niso tako košati kot pri drevesnih vevericah. Za vse prave veverice je značilna njihova relativno primitivna struktura [[čeljust]]i. [[Lobanja]] pravih veveric je nizka, s kratkim gobcem (rostrum) in obočenim profilom. Kot mnogi drugi [[glodavci]] imajo vse prave veverice pet funkcionalnih [[prst (organ)|prstov]] na zadnjih nogah in štiri na prednjih, z dobro razvitimi kremplji na vsakem prstu. == Prehrana == Prave veverice se hranijo z oreščki in [[seme]]ni in včasih tudi z [[goba]]mi, [[žuželke|žuželkami]] in mladimi [[ptica]]mi. Nekatere drevesne veverice luščijo lubje in se hranijo z njim in z drevesnim sokom. [[Rdeče veverice]] lahko naredijo precejšno škodo na drevju s tem ko jedo poganjke [[iglavec|iglavcev]]. Zemeljske veverice se večinoma prehranjujejo z zelenimi rastlinami. Prave veverice, ki živijo [[zmerni pas|zmernem pasu]] pogosto skrijejo oz. zakopljejo oreščke in semena, ki jih potem lahko uporabijo v zimskem času. Ta navada, da hrano skrivajo, povzroča razprševanje rastlinskih semen, ker zakopana semena pogosto ne najdejo in tako semena lahko začnejo kaliti. Veliko zemeljskih veveric pozimi spi ([[hibernacija]]) in nekatere spravljajo hrano v podzemne brloge. == Izkoriščanje veveric == Nekatere severne vrste lovijo zaradi njihovih mehkih, gostih kožuhov in kar nekaj večjih vrst, lovijo za hrano. Rep [[siva veverica|sivih veveric]] se uporablja za slikarske [[čopič]]e, svizščeva [[maščoba]] pa se je v [[Alpe|Alpah]] uporabljala za zdravljenje revmatizma. == Prenašalec bolezni == Veverice so lahko gostitelj [[parazit]]ov, ki prenašajo [[kuga|kugo]] in klopno vročico Skalnega gorovja ([[angleščina|angleško]]: ''Rocky mountain tick fever''). Toda veverice običajno smatrajo za igrive in privlačne prebivalce [[gozd]]ov in [[prerija|prerij]]. == Klasifikacija == Družina veveric je razdeljena v 5 poddružin, 51 rodov in 278 vrst. * '''Družina Sciuridae''' ** Poddružina [[Ratufinae]] *** ''[[Ratufa]]'' ** Poddružina [[Sciurillinae]] *** ''[[Sciurillus]]'' ** Poddružina [[Sciurinae]] *** Pleme [[Tree squirrel|Sciurini]] **** ''[[Microsciurus]]'' **** ''[[Rheithrosciurus]]'' **** ''[[Sciurus]]'' (drevesne veverice) **** ''[[Syntheosciurus]]'' **** ''[[Tamiasciurus]]'' (rdeče veverice) *** Pleme [[Pteromyini]] **** ''[[Aeretes]]'' **** ''[[Aeromys]]'' **** ''[[Belomys]]'' **** ''[[Biswamoyopterus]]'' **** ''[[Eoglaucomys]]'' **** ''[[Eupetaurus]]'' **** ''[[Glaucomys]]'' **** ''[[Hylopetes]]'' **** ''[[Iomys]]'' **** ''[[Petaurillus]]'' **** ''[[Petaurista]]'' (poletuše) **** ''[[Petinomys]]'' **** ''[[Pteromys]]'' **** ''[[Pteromyscus]]'' **** ''[[Trogopterus]]'' ** Poddružina [[Callosciurinae]] *** ''[[Callosciurus]]'' (veverice lepotke) *** ''[[Dremomys]]'' *** ''[[Exilisciurus]]'' *** ''[[Funambulus]]'' (palmove veverice) *** ''[[Glyphotes]]'' *** ''[[Hyosciurus]]'' *** ''[[Lariscus]]'' *** ''[[Menetes]]'' *** ''[[Nannosciurus]]'' *** ''[[Prosciurillus]]'' *** ''[[Rubrisciurus]]'' *** ''[[Sundasciurus]]'' *** ''[[Tamiops]]'' ** Poddružina [[Xerinae]] *** Pleme [[Xerini]] **** ''[[Atlantoxerus]]'' **** ''[[Spermophilopsis]]'' **** ''[[Xerus]]'' (ščetinaste veverice) *** Pleme [[Protoxerini]] **** ''[[Epixerus]]'' **** ''[[Funisciurus]]'' **** ''[[Heliosciurus]]'' **** ''[[Myosciurus]]'' **** ''[[Paraxerus]]'' **** ''[[Protoxerus]]'' *** Pleme [[Marmotini]] **** ''[[Ammospermophilus]]'' **** ''[[Cynomys]]'' **** ''[[Marmota]]'' (podzemske veverice) **** ''[[Sciurotamias]]'' **** ''[[Spermophilus]]'' **** ''[[Tamias]]'' == Viri == * Steppan, S. J. B. L. Storz, and R. S. Hoffmann. 2004. Nuclear DNA phylogeny of the squirrels (Mammalia: Rodentia) and the evolution of arboreality from c-myc and RAG1. Molecular Phylogenetics and Evolution, 30:703-719. * Thorington, R. W. and R. S. Hoffmann. 2005. Family Sciuridae. pp 754–818 in Mammal Species of the World A Taxonomic and Geographic Reference. Johns Hopkins University Press, Baltimore. * [http://www.webcitation.org/query?id=1256531353105354&url=www.geocities.com/yosemite/rapids/4362/sqrlenc.html Andrew's Squirrel Encyclopaedia] * [http://www.squirrels.org/names.html Seznam imen taksonov veveric] * Feldhamer, G. A., L. C. Drickamer, S. H. Vessey, and J. F. Merritt. 1999. Mammalogy. Adaptation, Diversity, and Ecology. WCB McGraw-Hill, Boston. xii+563pp. * MacDonald, D. (Ed.). 1987. The Encyclopedia of Mammals. Facts on File Pubs, New York. * McLaughlin, C. A. 1984. Protrogomorph, sciuromorph, castorimorph, myomorph (geomyoid, anomaluroid, pedetoid, and ctenodactyloid) rodents. pp.&nbsp;267–288 in Anderson, S. and J. K. Jones, Jr. (eds). Orders and Families of Recent Mammals of the World. John Wiley and Sons, N.Y. xii+686 pp. * Paradiso, J. L. 1975. Walker's Mammals of the World, Third Edition. Johns Hopkins University Press, Baltimore. * Savage, R. J. G. and M. R. Long. 1986. Mammal Evolution, an Illustrated Guide. Facts of File Publications, New York. 259 pp. * Vaughan, T. A. 1986. Mammalogy. Third Edition. Saunders College Publishing, Fort Worth. vii+576 pp. * Vaughan, T. A., J. M. Ryan, N. J. Czaplewski. 2000. Mammalogy. Fourth Edition. Saunders College Publishing, Philadelphia. vii+565pp. * Wilson, D. E., and D. M. Reeder. 1993. Mammal Species of the World, A Taxonomic and Geographic Reference. 2nd edition. Smithsonian Institution Press, Washington. xviii+1206 pp. * Ilustrirana enciklopedija živali, Sesalci, Ivan T. Sanderson == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Sciuridae}} {{Wikispecies|Sciuridae}} {{wiktionary|veverica}} * [http://tolweb.org/Sciuridae/16456 Tree of Life: Sciuridae] * [http://animals.nationalgeographic.com/animals/mammals/squirrel.html National Geographic link on Squirrels] {{Glodavci}} {{Taxonbar|from=Q9482}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glodavci]] [[Kategorija:Prave veverice|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]] p7n2b534rk1jgr9w4b770kml2qvwgps 0 137171 5735787 5720020 2022-08-17T17:37:19Z Amanesciri2021 205950 /* Gričevja v Sloveniji: */ wikitext text/x-wiki '''Grič''' je lahko: * [[grič]], [[Reliefne oblike|reliefna oblika]] * [[Grič, Kostanjevica na Krki|Grič]], občina Kostanjevica na Krki * [[Grič, Ribnica|Grič]], občina Ribnica * [[Grič pri Dobličah]], občina Črnomelj * [[Grič pri Klevevžu]], občina Šmarješke Toplice * [[Grič pri Trebnjem]], občina Trebnje *[[Grič, Ljubjana]], zaselek med Bokalcami in Podutikom v Ljubljani *[[Grič, Krško]], del Krškega * [[Grič, Zagrebška županija]] (Hrvaška) *Grič, drugo poimenovanje za ''[[Gradec pri Zagrebu|Gradec]]'' oz. [[Gornji Grad (razločitev)|''Gornji Grad'']], zgodovinsko poselitveno jedro [[Zagreb|Zagreba]] *Mlaka - Grič, del naselja [[Mlaka pri Kranju]] *[[Grajski grič]] ([[Ljubljanski grad]]) *[[Grajski grič (Limbuš)|Grajski grič]] ([[Limbuš]]) *[[Kašeljski grič]] (vzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]]) *[[Sončni Grič]], društvo za trajnostno kulturno bivanja, [[Hrvoji]] *[[Zlati Grič]], [[Slovenske Konjice]] === Gričevja v Sloveniji: === *[[Biljenski griči]] *[[Dravinjske gorice]] *[[Goričko]] *[[Goriška brda]] *[[Haloze]] *[[Kozjansko]] *[[Lendavske gorice]] *[[Mirnsko gričevje]] *[[Slovenske gorice]] *[[Voglajna|Voglanjsko]] gričevje {{razločitev-kraj}} {{razločitev}} mhmyks9dxm1du03pzx0aneymbwazmoq 0 141512 5735805 5543807 2022-08-17T18:43:46Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki ‎{{Infopolje Oseba}} '''Johann Gottfried von Herder''', [[Nemci|nemški]] [[pesnik]], [[prevajalec]], [[teolog]] in [[filozof]], * [[25. avgust]] [[1744]], [[Mohrungen]], [[Vzhodna Prusija]], † [[18. december]] [[1803]], [[Weimar]]. Najbolj je poznan po svojem vzpodbujanju razvoja širokega kulturnega gibanja [[romantika|romantike]]. Vplival je na številne avtorje, med drugim na [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]]ja. == Življenje == Rodil se je v Mohrungenu (danes [[Morąg]]) v [[Prusija|Prusiji]]. Živel je v revni družini, učil pa se je s pomočjo glasbene knjige in očetove Biblije. Leta 1762 se je vpisal na univerzo v [[Kaliningrad|Königsbergu]], kjer je postal študent [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]]. Ob istem času je tudi postal intelektualni varovanec [[Johann George Hamann,|Johanna Georga Hamanna,]] ki je izpodbijal trditve posvetnega razloga. Herder lahko upravičeno trdi, da je ustanovil novo šolo nemškega političnega razmišljanja. Čeprav se je videl kot nesocialnega, je močno vplival na njegove sodobnike. Prijatelj mu je leta 1785 napisal pismo, v katerem je trdil, da je njegova dela navdihnil bog. Leta 1764 je Herder odšel na Rigo, da bi poučeval. V tem obdobju je napisal literarne kritike, ki so bila njegova prva pomembna dela. Leta 1770 je Herder odšel v Strasbourg, kjer je srečal mladega [[Johann Wolfgang von Goethe|Goetheja]]. To srečanje je eno izmed glavnih stičišč v zgodovini nemške literature, saj Goethe je s pomočjo Herderjevih literarnih kritik razvil svoj stil. To se vidi v prvi smeri romantike viharništvo, katere Goethe je bil eden izmed glavnih predstavnikov. Leta 1771 je Herder prevzel položaj glavnega župnika ter pridigarja v [[Bückeburg]]u pod grofom [[Wilhelm von Schaumburg-Lippeom]]. Na koncu svoje kariere je Herder podpiral francosko revolucijo, kar mu je prineslo sovraštvo njegovih številnih sodelavcev. Eden izmed razlogov za njegovo izolacijo je bil tudi, ker je napadal kantovsko filozofijo. Leta 1802 ga je bavarski volilni knez [[Maksimilijan I. Jožef Bavarski|Maksimilijan I. Jožef]] povzdignil v plemiški stan. Umrl je v [[Weimar (Lahn)|Weimarju]] leta 1803. == Delo in ideje == Leta 1772 je Herder izdal ''Razpravo o izvoru jezika'' in šel še dlje v promociji jezika in zahteval od Nemcev, da govorijo nemško. Herder je tako ustanovil temelje primerjalne filologije.. Herder je napisal pomemben esej o [[William Shakespeare|Shakespearju]], ki ga je izdal v zborniku leta 1773 skupaj s prispevki Goetheja in Möserja. Herder je napisal: " Pesnik je stvaritelj naroda okoli sebe, da jim svet, da vidijo in v svojih rokah ima njihove duše, da jih vodi na ta svet". Na njega je najbolj vplivala poezija o narodih, še preden so postali civilizirani. Njegova filozofija se je po letu 1776 obrnila na [[klasicizem]]. Njegova filozofija je dosegla globoko subjektiven obrat, poudarjala je vpliv fizičnih in zgodovinskih okoliščin na človeški razvoj. Poudarjal je, da mora "nekdo iti v obdobje, regijo, v celotno zgodovino in čutiti pot nekoga do vsega". Zgodovinar naj bo nov sodobnik in zgodovina znanost kot inštrument naravnega patriotskega duha. Herder je dal Nemcem nov ponos v njihovo poreklo. Želel si je, da bi se rodil v srednjem veku in je razmišljal, ali so si nemški vladarji zaslužili, da jih prikažejo v pravi luči v skladu z nemškim razmišljanjem. Herder je enačil Nemce z [[Gotika|gotiko]] in cenil vse, kar je bilo iz gotike. Herder je bil eden izmed prvih, ki je trdil, da [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] prispeva k oblikovanju okvirov in vzorcev, s katerimi vsaka jezikovna družba razmišlja in čuti. Za Herderja je jezik organ razmišljanja. To je bilo velikokrat napačno razloženo. Herder ne trdi, da jezik ne določa razuma. Jezik je sredstvo in izraz človekove ustvarjalne zmožnosti razmišljanja skupaj z drugimi. Za njega je kultura, jezik, razmišljanje, čustvovanje ter literatura posameznikov in tradicije ljudi so izrazi svobodomiselnih skupin in posameznikov, ki se izražajo v prostoru in času. Herderjev poudarek na jezik in kulturno tradicijo kot vezi, ki ustvarijo narod, je bil razširjen še na folkloro, ples, glasbo in umetnost. Herder je dal izjemno pomembnost konceptu narodnosti in domoljubju - "tisti, ki je izgubil svoj domoljuben duh, je izgubil sebe in vse svetove o njem", medtem ko je učil da " v nekem smislu je vsaka človeška perfekcija narodna". Herder je izrazil svojo teorijo do ekstrema s trditvijo, da v državi obstaja samo en razred: das Volk, ljudstvo. V ta razred spadajo tako kmetje kot kralji. Herder je ločeval narode glede na podnebje, izobrazbo, tuje odnose, tradicijo in dednostjo. Vsak narod nosi v sebi raven svoje popolnosti, popolnoma neodvisen od vsakih primerjav z drugimi narodi, saj se vsak narod razlikuje v poetiki, izgledu, okusih, uporabi, običajih in jezikih. Po potovanju v [[Ukrajina|Ukrajino]] je Herder postavil napoved, da bodo Slovani nekoč najmočnejši v [[Evropa|Evropi]], saj bodo zahodni Evropejci zavrgli krščanstvo in propadli, medtem ko se bodo vzhodni Evropejci držali svoje religije in njihovih idealov, tako bodo tudi postali glavna moč Evrope. Ena izmed podobnih napovedi je, da bodo [[Madžari]] izginili in se asimilirali s sosednjimi slovanskimi državami. === Nemčija in razsvetljenstvo === Herder je dvomil, ali je Nemčija za krščanstvo plačala previsoko ceno. Njegovoo domoljubje je občasno mejilo na narodni panteizem, zahteval je ozemeljsko enotnost. V svojem delu ''Ideje k filozofiji zgodovine človeštva'' je napisal: "Primerjaj [[Anglija|Anglijo]] z Nemčijo: Angleži so Nemci, in celo v zadnjih časih so pri najpomembnejših stvareh Angleže usmerjali Nemci." Herder, ki ni maral [[Absolutizem|absolutizma]] in pruskega nacionalizma, se je distanciral od [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. Poskušal je uskladiti čustva z mišljenjem, s pomočjo katerega je vse znanje implicitno v duši: najosnovnejša stopnja je čutna in intuitivno zaznavna, kar z razvijanjem lahko postane samozavestno in racionalno. Za Herderja je ta razvoj harmonizacija enostavne in neizvirne resnice, izkušenj ter inteligentnosti, čustvovanja in razumevanja. Je prvi izmed Nemcev, ki je bil zaskrbljen s to harmonijo. Kot mislec je bil preveč prodoren, da ne bi razumel in se bal ekstremov, ki bi lahko nastali zaradi njegove teorije, zato je izdal posebna opozorila. Trdil je, da morajo [[Judje]] v Nemčiji imeti vse pravice in obveznosti Nemcev in da vsi, ki niso Judje, dolgujejo Judom dolgove za stoletja zlorabe. Ta dolg je lahko poplačan samo tako, da Judje dobijo politično samostojnost v svoji starodavni domovini [[Izrael]]. Prav tako je zavrnil oprijemanje toge rasne teorije. Oznanil je, da je narodna slava prevarantska zapeljivka. Ko doseže neko višino, zapne glavo z železnim trakom. Zaprta v megli vidi zgolj svojo sliko; ni dovzetna za tuje vtise. Herder je poudaril, da njegov koncept naroda vzpodbuja demokracijo in svobodno samoizražanje človekove identitete. Oznanil je podporo za francosko revolucijo, kar mu je prineslo slab glas pri plemstvu. Od Kantove filozofije ga je ločilo, da ni umestil razmišljanja v kontekst jezika. Menil je, da razum ne more biti kritiziran, saj ne obstaja z izjemo procesa razmišljanja. Ta proces je odvisen od jezika. == Viri == # Kerrigan, William Thomas (1997), ''"Young America": Romantic Nationalism in Literature and Politics, 1843–1861'', University of Michigan, 1997, p.&nbsp;150. # Royal J. Schmidt, "Cultural Nationalism in Herder," ''Journal of the History of Ideas'' '''17'''(3) (June 1956), pp.&nbsp;407–417. # [[Gregory Claeys]] (ed.), ''Encyclopedia of Modern Political Thought'', Routledge, 2004, "Herder, Johann Gottfried": "Herder is an anticolonialist cosmopolitan precisely because he is a nationalist". # Forster 2010, p.&nbsp;43. # [[Frederick C. Beiser]], ''The German Historicist Tradition'', Oxford University Press, 2011, p.&nbsp;98. # Christopher John Murray (ed.), ''Encyclopedia of the Romantic Era, 1760-1850'', Routledge, 2013, p.&nbsp;491: "Herder expressed a view fundamental to Romantic hermeneutics..."; Forster 2010, p.&nbsp;9. # Forster 2010, p.&nbsp;42. # Forster 2010, pp.&nbsp;16 and 50 n. 6: "This thesis is already prominent in ''On Diligence in Several Learned Languages'' (1764)". # This thesis is prominent in ''This Too a Philosophy of History for the Formation of Humanity'' (1774) and ''Ideas on the Philosophy of the History of Mankind'' (1784–91). # Forster 2010, p.&nbsp;36. # Forster 2010, p.&nbsp;41. # Forster 2010, p.&nbsp;25. # Fernando Vidal, ''The Sciences of the Soul: The Early Modern Origins of Psychology'', University of Chicago Press, 2011, p.&nbsp;193 n. 31. # H. B. Nisbet, [https://books.google.com/books?id=xYg4AAAAIAAJ&dq= ''German Aesthetic and Literary Criticism: Winckelmann, Lessing, Hamann, Herder, Schiller and Goethe''], CUP Archive, 1985, p.&nbsp;15. # Forster 2010, p.&nbsp;9. # [[Eugenio Coșeriu]], "Zu Hegels Semantik," ''Kwartalnik neofilologiczny'', 24 (1977), p.&nbsp;185 n. 8. # Jürgen Georg Backhaus (ed.), ''The University According to Humboldt: History, Policy, and Future Possibilities'', Springer, 2015, p.&nbsp;58. # Douglas A. Kibbee (ed.), ''History of Linguistics 2005: Selected papers from the Tenth International Conference on the History of the Language Sciences (ICHOLS X), 15 September 2005, Urbana-Champaign, Illinois'', John Benjamins Publishing, 2007, p.&nbsp;290 # ''Columbia studies in the social sciences'', Issue 341, 1966, p.&nbsp;74. # [[Frederick Copleston|Copleston, Frederick Charles]]. ''The Enlightenment: Voltaire to Kant''. 2003. p.&nbsp;146  # [http://www.hungarian-history.hu/lib/trans/trans08.htm hungarian-history.hu] # Barnard, F. M., “The Hebrews and Herder’s Political Creed,” Modern Language Review,” vol. 54, no. 4, October 1959, pp.&nbsp;533–546. # Copleston, Frederick Charles. ''The Enlightenment: Voltaire to Kant'', 2003, p.&nbsp;145. # ''Herder: Philosophical Writings'', ed. M. N. Forster. Cambridge: 2002, p.&nbsp;167 == Zunanje povezave == {{Wikinavedek}}https://www.britannica.com/biography/Johann-Gottfried-von-Herder {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Herder, Johann Gottfried}} [[Kategorija:Nemški književniki]] [[Kategorija:Nemški pesniki]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 18. stoletja]] [[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Illuminati]] dwdsrs5bbz4llsc5i8cjomgl3wv5hmz 0 142302 5735963 5260061 2022-08-17T21:37:43Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Tanto-p1000625.jpg|thumb|Dva tanta]] [[Slika:Tanto-eventail-p1000703.jpg|thumb|''Tanto'', skrit v obliki pahljače]] '''Tanto''' (短刀, kratek meč) je [[samuraj]]ski [[nož]], ki je po navadi dolg med 15 in 30cm. Za razliko od [[katana|katane]] in [[Vakizaši|vakizašija]] je namenjen bodenju in ne sekanju. Prvič so se začeli pojavljati v obdobju [[Obdobje Heian|Heian]], vendar ti meči niso imeli nikakršne umetniške vrednosti in njihov namen je bil izključno le kot orožje. V obdobju ''kamakura'' pa so se začeli pojavljati tanti z umetniškimi motivi. Takrat je začel kovati [[Jošimicu]] (najbolj slavni izdelovalec tantov v japonski zgodovini). Izdelovanje tega orožja se je povečevalo vse do [[Obdobje Muromači|obdobja Muromači]] in nato upadlo v obdobju ''Šinto'' (obdobje »novega meča«), posledica tega je, da so tanti iz tega obdobja precej redki. Njegova popularnost se je znova povečala v obdobju Šin-Šinto (obdobje »novega novega-meča«) in proizvodnja se je znova povečala. Nože tanto so večinoma nosili [[Samuraj|samuraji]], navadni ljudje jih navadno niso posedovali. Ženske so včasih za samoobrambo nosile majhen tanto, imenovan ''[[kaiken]]'', ki so ga skrile v svoj [[obi]]. Pred 16. stoletjem je samuraj nosil tanto in [[tači]], to se je pozneje zamenjalo z vakizašijem in [[Katana|katano]]. Tanto je bil tudi priljubljeno orožje [[nindža|nindž]], ki so ga občudovali zaradi njegove lahkote in koristnosti. Tanto je bil tudi priljubljeno orožje [[jakuze|jakuz]]. == Zgodovina tanta na Japonskem == ===Od obdobja Heian do obdobja Muromači=== Noži tanto so se prvič pojavili v obdobju [[Obdobje Heian|Heian]], takrat pa so bili bolj redko uporabljeni kot orožje. Z začetkom obdobja [[Obdobje Kamakura|Kamakura]] so postajali tanti bolj estetsko oblikovani, ''hira'' in ''uči-sori'' pa sta bili takrat najbolj priljubljeni verziji tega noža. Nekje sredi obdobja Kamakura se je število tantov začelo večati, nov stil tanta imenovan ''Kanmuri-otoši'' je postal najbolj razširjen v mestih [[Kjoto]] in [[Jamato]]. Zaradi stila mečevanja, ki ga je predstavil tači v poznem obdobju Kamakura, so tanti postajali vse daljši in širši. Začetek [[Hačiman|Hačimanske vere]] je postal viden v graviranju tantov. Hamon (kovaštvo meča) je bil podoben [[tači]]jevem, z nekaj manjšimi razlikami. V obdobju [[Nambokučo]] so [[kovanje|kovali]] tante vse do dolžine štiridesetih centimetrov, za razliko od prejšnje normalne dolžine tridesetih centimetrov. Nekje v tem času sta nastala dva prevladujoča hamon stila; starejši stil, bolj fin in umetniški in novi stil, ki je bil bolj razkošen. Z začetkom [[obdobje Muromači|obdobja Muromači]] je nenehno bojevanje povzročilo masovno proizvodnjo orožja, s tem se je povečala proizvodnja orožja in znižala [[kvaliteta]] navadnih mečev, posebej izdelani meči pa so kvaliteto ohranili. === Od Memoja do zgodnjega obdobja Edo === Približno dvestopetdeset let je bila Japonska združena, v njej pa ni v tem času potekala nobena vojna. V tem času miru ni bilo velike potrebe po orožju. To je vodilo v izpopolnjevanje znanja mojstrskih kovačev in izumljanje novih vrst orožja. Med tem časom sta nastala [[katana]] in [[vakizaši]], ki sta zamenjala mesto tačija in tanta, ki sta bili prej najbolj uporabljeni orožji. V tem obdobju je iz tega razloga tudi najbolj upadlo število novih skovanih tantov. Edini, ki so bili skovani, so bili kopije nožev iz prejšnjih obdobij. === Pozno obdobje Edo === Tudi v tem obdobju je bilo kovanje tantov zelo omejeno. Tisti, ki pa so jih kovali so se zgledovali po prejšnjih obdobjih Kamakura, Nambokučo ali Muromači. <br />Oseba, ki je najbolj pripomogla h kovanju tantov v tem obdobju je bil [[Suišinši Masahide]]. ===Od obdobja Meidži do sedanjosti=== Veliko tantov je bilo skovanih pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], zaradi ponovne vzpostavitve cesarjeve moči. Člani kraljevske [[vlada|vlade]] so namreč začeli ponovno nositi kombinacijo tanta in tačija. Tako se je število teh nožev v izdelavi ponovno povečalo. Vendar se je zaradi kasnejše omejitve na kovanje mečev, število tantov ponovno zmanjšalo. Danes je tovarniško izdelane kopije tega noža moč dobiti v skoraj vsaki trgovini s hladnim orožjem. = Viri = * Lazar, Tomaž: ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}} {{orozje-stub}} {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Noži]] 9s1fyde3silhcoylunz49hz31gtbm2a 0 142663 5735806 4709396 2022-08-17T18:43:55Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Erich Rudorffer |nickname= |allegiance= [[Tretji rajh]] |branch= [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] |serviceyears=1939 - 1945 |rank= [[major]] |unit= JG 2, JG 54, JG 7 |commands=6./JG 2, II./JG 2, II./JG 54, I./JG 7 |battles= [[bitka za Francijo]] |awards= [[Železni križec]] 2. in 1. razreda <br /> [[Viteški križ železnega križca]] s hrastovimi listi in meči |relations= |laterwork=Pilot pri [[Bundesluftwaffe]], [[Pan Am]]u in [[Lufthansa|Lufthansi]] }} '''Erich Rudorffer''', [[nemci|nemški]] [[častnik]], [[vojaški pilot]] in [[letalski as]], * [[1. november]] [[1917]], [[Zwochau]], † [[8. april]] [[2016]]. == Življenjepis == Erich Rudorffer je svojo letalsko kariero začel 1. novembra 1939 v 2./JG 2. Svojo prvo zračno zmago je dosegel nad [[francozi|francoskim]] [[lovsko letalo|lovcem]] [[Curtiss Hawk 75]] 14. maja 1940. V [[bitka za Francijo|bitki za Francijo]] je dosegel še dodatnih osem zračnih zmag in že takrat postal letalski as. Kmalu je napredoval v [[vojaški čin|čin]] [[poročnik]]a in do 1. maja 1941 dosegel že 19 zmag, za kar je bil odlikovan z [[Viteški križ železnega križa|viteškim križem]]. Do konca leta 1941 je dosegel še 21 zmag, med katerimi je bila 8. decembra tudi njegova štirideseta. Med [[zavezniki|zavezniškim]] [[Izkrcanje pri Dieppu|izkrcanju pri Dieppu]] 19. avgusta 1942 je sestrelil dva britanska lovca [[Supermarine Spitfire]]. 11. novembra 1942 je bil Rudorffer imenovan na mesto ''Staffelkapitäna'' 6./JG 2, ki ga je vodil do odhoda II./JG 2 v [[Tunizija|Tunizijo]]. 9. februarja [[1943]] je v 32 minutah sestrelil kar osem britanskih letal, še sedem pa jih je sestrelil v 20 minutah šest dni kasneje. Po tem, ko je bil zaradi posledic poškodb, ki jih je pri [[zasilni pristanek|zasilnem pristanku]] utrpel poveljnik II./JG 2, [[stotnik]] [[Adolf Dickfeld]], je [[nadporočnik]] Rudorffer začasno prevzel poveljstvo nad to enoto. V Tuniziji je Rudorffer dosegel 27 zmag, nato pa je bil aprila 1943 poslan nazaj v [[Francija|Francijo]] in povišan v čin stotnika. Maja 1943 je bil imenovan za stalnega poveljnika skupine, ''Gruppenkommandeurja'' II./JG 2. V enoti je ostal do junija 1943 in v tem času dosegel še dve zmagi, nato pa je dobil nalogo, da sestavi novo enoto IV./JG 54, ki je začela z delovanjem iz [[letalska baza|letalske baze]] v bližini [[Kaliningrad|Königsberga]]. Še preden pa je Rudorffer prevzel to nalogo je bil premeščen na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodno fronto]], kjer je prevzel poveljstvo nad II./JG 54, po tem, ko se z [[bojna naloga|bojne naloge]] ni vrnil njen poveljnik, stotnik [[Heinrich Jung]]. Tam je Erich nadaljeval svoje odlične predstave in 24. avgusta 1943, na svoji prvi nalogi, sestrelil pet sovjetskih letal. Na drugi nalogi je sestrelil dodatne tri. 14. septembra je spet dosegel pet zmag in tako svoj izkupiček povišal na 95 sestreljenih letal. 11. oktobra je v sedmih minutah dosegel sedem zmag, vključno s svojo stoto. 6. novembra je dosegel svoj največji uspeh, ko je v sedemnajstih minutah sestrelil kar 13 sovjetskih letal, kar je po številu zmag v enem samem dnevu tretji največji dosežek vseh časov, pred njim sta le še [[Emil Lang]], ki mu je to uspelo prav tako proti sovjetskim letalcem in pa izjemni [[Hans-Joachim Marseille]], ki ima rekord 17 sestrelitev v treh spopadih na en sam dan proti zahodnim zaveznikom v [[Afrika|Afriki]] . 7. aprila 1944 je Rudorffer spet sestrelil več sovražnih letal na eni nalogi, ko je sestrelil šest sovjetskih letal. 11. aprila 1944 je bil za 134 zračnih zmag odlikovan s hrastovimi listi k viteškemu križu (skupno 447. prejemnik) in umaknjen s fronte. V bojno enoto se je vrnil šele v začetku julija 1944 in že 3. julija sestrelil pet, 26. julija pa še šest žnasprotnikovih letal, vključno s svojo 150. Pet letal je sestrelil tudi 25. avgusta, šest 25. septembra (zmage od 182. do 187.), sedem 10. oktobra in 11 28. oktobra 1944. Za 212 zračnih zmag je bil 26. januarja 1945 odlikovan z meči k viteškemu križu (126. prejemnik). 15. januarja 1945 je bil major Rudorffer imenovan za poveljnika I./JG 7, enote opremljene z reaktivnimi letali [[Messerschmitt Me 262]]. Kmalu je postal z 12 zmagami eden prvih letalskih asov na reaktivnih lovcih. [[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-727-0297-09A, Russland, Erich Rudorffer, Ju 87.jpg|thumb|220 px|Erich Rudorffer sedeč pred [[Junkers Ju 87|Ju 87]],<br /> junij 1944, [[Finska]] ]] Erich Rudorffer je z 224. zračnimi zmagami sedmi najuspešnejši letalski as v zgodovini po številu sestreljenih letal. Med drugo svetovno vojno je sodeloval na več kot 1000 bojnih nalogah, pri čemer se je 302-krat spopadel s sovražnikom. Sestreljen je bil 16-krat in moral kar devetkrat izskočiti iz zadetega letala. Med služenjem v Luftwaffe je sestrelil 58 sovjetskih jurišnikov [[Iljušin Il-2]] in 10 ameriških težkih štirimotornih bombnikov. V svoji karieri je letel na lovcih [[Messerschmitt Bf-109]], [[Focke-Wulf FW 190]] in reaktivnih lovcih Messerschmitt Me 262. == Povojno življenje == Erich Rudorffer je preživel vojno in po njej delal v [[Bundesluftwaffe]]. Kasneje se je preusmeril v civilno letalstvo in se pridružil [[letalska družba|letalski družbi]] [[Lufthansa]], kjer je na letalih [[Douglas DC-2]] in [[Douglas DC-3|DC-3]] opravljal polete v [[Avstralija|Avstralijo]]. Kasneje je za nekaj časa odšel k ameriški letaslki družbi [[PAN AM]], in se v 1980. vrnil v Lufthanso. == Odlikovanja == * [[Železni križec]] 2. in 1. razreda * [[Viteški križ železnega križca]] (maj 1941) **hrastovi listi k viteškemu križu (11. april 1944) **meči k viteškemu križu (26. januar 1945) == Glej tudi == * [[seznam nemških letalskih asov druge svetovne vojne]] * [[seznam nosilcev viteškega križa železnega križa]] * [[seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi]] * [[seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi in meči]] * [[seznam letalskih asov po številu zračnih zmag]] {{commonscat|Erich Rudorffer}} == Zunanje povezave in viri == * [http://www.luftwaffe.cz/rudorffer.html ''Erich Rudorffer - življenjepis in popis zmag'' ] * [http://www.jg54greenhearts.com/Rudorffe.htm ''Rudorffer v JG 54 na strani jg54greenhearts.com'' ] {{Portal-Vojaštvo}} {{Nemškiasi100+}} {{RKES}} {{RKE}} {{DEFAULTSORT:Rudorffer, Erich}} [[Kategorija:Nemški častniki]] [[Kategorija:Častniki Luftwaffe (Wehrmacht)]] [[Kategorija:Nemški vojaški piloti]] [[Kategorija:Nemški letalski asi druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci viteškega križa železnega križa]] [[Kategorija:Nosilci viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi]] [[Kategorija:Nosilci viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi in meči]] tixwgfou7nzm2kvnjod8i09dsvcbxg2 0 143743 5735945 5487629 2022-08-17T20:54:49Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Live Earth.svg.png|thumb|300px|Logo koncerta Live Earth]] '''Live Earth''' je bil globalni koncert, ki se je dogajal [[7. julij]]a [[2007]]. Koncert je bil dobrodelen in je skušal opozoriti prebivalstvo na onesnaževanje [[Zemlja|Zemlje]]. Koncert je potekal na enajstih prizoriščih po celem svetu in je bil sestavljen iz 150 nastopov. Koncert je bilo možno spremljati preko televizije, radia in interneta. Glavni organizator je bil [[Kevin Wall]] s partnerji kot so bivši podpredsednik [[Združene države Amerike|ZDA]] [[Al Gore]], [[Alliance for Climate Protection]], [[MSN]] in [[Control Room]] (družba, ki je sestavila program). Logotip prireditve je vseboval sporočilo [[SOS]] v [[Morsejeva abeceda|Morsejevi abecedi]]. Koncert je bil za razliko od [[Live 8]] plačljiv, vendar se ga je dalo ogledati preko nekaterih televizij in interneta tudi zastonj. Koncert predvajan na [[MSN|MSN-u]] je bil najbolj gledana intenetna aplikacija. Ogledalo si ga je preko 9 milijonov gledalcev.<ref>[http://www.reuters.com/article/internetNews/idUSN0724055520070707 Reuters.com]</ref> == Ozadje == Napoved koncerta je bila predstavljena [[15. februar]]ja [[2007]]. Napovedal ga je [[Al Gore]], ki se zavzema za zmanjšanje globalnega segrevanja. Na to temo je posnel dokumentarec in imel že več predavanj. [[Al Gore]] je zatrdil, da je Live Earth začetek tri letne turneje po svetu, ki bi opozarljala na globalno segrevanje.<ref>[http://transcripts.cnn.com/TRANSCRIPTS/0707/05/lkl.01.html CNN.com]</ref> == Lokacije == {| border="1" align="center" cellpadding="4" cellspacing="1" width="100% style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #F9F9F9; border: 1px #AAA solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- | colspan="3" align="center" | [[Slika:Cities participating in Live Earth.svg|350px|center|Lokacije prizorišč]] |- ! style="background-color:#E9E9E9" colspan="3" align="left" |<big>[[Afrika]]</big> |- | [[Coca Cola Dome]] | [[Randburg]] blizu [[Johannesburg]]a | {{ZAF}} |- ! style="background-color:#E9E9E9" colspan="3" align="left" |<big>[[Severna Amerika]]</big> |- | [[Giants Stadium]] | [[East Rutherford]] blizu [[New York]]a | {{USA}} |- | [[National Mall]] ¹ | [[Washington D.C.]]<ref>[http://www.reuters.com/article/entertainmentNews/idUSN0625860120070706 Reuters.com]</ref> | {{USA}} |- ! style="background-color:#E9E9E9" colspan="3" align="left" |<big>[[Južna Amerika]]</big> |- | [[Copacabana Beach]] | [[Rio de Janeiro]] | {{BRA}} |- ! style="background-color:#E9E9E9" colspan="3" align="left" |<big>[[Azija]]</big> |- | [[Makuhari Mese]] | [[Prefektura Čiba]] blizu [[Tokio|Tokia]] | {{JAP}} |- | [[To-dži]] | [[Kjoto]] | {{JAP}} |- | [[Oriental Pearl Tower]] | [[Šanghaj]] | {{CHN}} |- ! style="background-color:#E9E9E9" colspan="3" align="left" |<big>[[Oceanija]]</big> |- | [[Nogometni štadijon v Sydneyju]] | [[Sydney]] | {{AUS}} |- ! style="background-color:#E9E9E9" colspan="3" align="left" |<big>[[Evropa]]</big> |- | [[Wembley Stadium]] | [[London]] | {{GBR}} |- | [[HSH Nordbank Arena]] | [[Hamburg]] | {{GER}} |- ! style="background-color:#E9E9E9" colspan="3" align="left" |<big>[[Antarktika]]</big> |- | [[Raziskovalna postaja Rothera]] | [[Britanski antarktični teritorij]] | [[Slika:Flag of the British Antarctic Territory.svg|50px]] |} == Podporni koncerti == Veliko držav je pripravilo podporne koncerte koncertu Live Earth. Ti konceti niso bili del koncerta Live Earth, vendar so podpirali idejo tega koncerta, zato so bili poimenova Friends of Live Earth. Tak koncert je bil tudi v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Nastopilo je več domačih zvezd kot so [[Tinkara Kovač]], [[Avtomobili]], [[Jadranka Juras]], [[Peter Lovšin]] in drugi. Slavnostni govornik pa je bil [[Ljubljana|Ljubljanski]] župan [[Zoran Jankovič]].<ref>[http://www.planet-zemlja.org Planet-zemlja.org]</ref> == Viri == {{opombe|2}} == Glej tudi == * [[globalno segrevanje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Live Earth}} * [http://www.liveearth.org Uradna spletna stran] * [http://www.imdb.com/title/tt1008002/ Live Earth na IMDb] [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:2007 v glasbi]] 3wk6gza9g6dffinbubw1bf9shtz5q5e 0 144522 5736052 5648692 2022-08-18T11:18:46Z 193.2.11.205 /* Pomembni nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Ipavec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 467 oseb. == Pomembni nosilci priimka == * [[Aleš Ipavec]], ekonomist, finančnik (predsednik uprave [[Ljubljanske borze]]) * [[Alojz Ipavec]] (1815—1849), zdravnik in skladatelj * [[Andrej Ipavec]] (1880—?), profesor * [[Avgust Ivan Ipavec]] (*1940), slovensko-avstrijski duhovnik in skladatelj * [[Benjamin Ipavec]] (1829—1908), zdravnik in skladatelj * [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878—1962), zdravnik ginekolog * [[Charles F. Ipavec]] (1921—2012), ameriško-slovenski pravnik * [[Franc Ipavec]] (1776—1858), zdravnik * [[Gustav Ipavec]] (1831—1908), zdravnik in skladatelj * [[Josip Ipavec]] (1873—1921), zdravnik in skladatelj * [[Jože Ipavec|Jože (Josip) Ipavec]]/''Jožef Karol Gustav Ipavic'' (1910—1998), slikar, scenograf HNK v Zagrebu * [[Jože Ipavec]], boksar * [[Jože Ipavec]] (*1950), duhovnik * [[Jurij Ipavec]] (18. stoletje), zdravnik kirurg * [[Maks Ipavec]] (*1951), duhovnik, dekan * [[Maksimilijan Ipavec]], zdravnik v Laškem * [[Marko Franc Ipavec]], pravnik, sreski načelnik v Mariboru, banski svetnik * [[Matej Ipavec]], kineziolog * [[Matija Ipavec]], kirurg v Celju, oče Benjamina * [[Miran Ipavec]], župan Kanala ob Soči, štopar * [[Patrik Ipavec]], nogometaš * [[Rajko Ipavec]], šolnik *Stanko (Stanislav) Ipavec (*1927), duhovnik * [[Vesna Mia Ipavec]], etnologinja * [[Vojeslav Ipavec]] (1890—1972), učitelj in lutkar v Mariboru == Glej tudi == * [[Ipavci]] (družina) * priimek [[Ipavic]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ipavec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] kbo9mp41krglm9trvlldbpo6lbiulou 0 146516 5735739 5696247 2022-08-17T15:18:34Z SloStyria 157005 Dodana hiperpovezava. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Stanko Vraz''' (pravo ime '''Jakob Fras/Frass'''), [[Slovenci|slovensko]]-[[Hrvati|hrvaški]] [[pesnik]] in eden od pomembnih pripadnikov [[ilirizem|ilirskega gibanja]], * [[30. junij]] [[1810]], [[Cerovec Stanka Vraza|Cerovec]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Avstrijsko cesarstvo]] (današnja [[Slovenija]]); † [[20. maj]] [[1851]], [[Zagreb]] (današnja [[Hrvaška]]), slovenski [[psevdonim]]: Jakob Cerovčan, [[Slovenci|Slovenec]] iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie. ==Življenje== Rodil se je v vasi [[Cerovec Stanka Vraza|Cerovec]] med [[Ormož]]em in [[Ljutomer]]om očetu vinogradniku Jožefu Frasu in materi Katarini (roj. Kotnik). Od [[jesen|jeseni]] 1818 ga je dve leti poučeval domači učitelj Franc Sušnik v župnijski šoli v [[Svetinje|Svetinjah]]. Šolanje je nadaljeval v [[Ljutomer|ljutomerski]] trivialki. Nato je obiskoval gimnazijo v [[Maribor]]u in licej v [[Gradec|Gradcu]] (končal 1834). V [[Gradec|Gradcu]] je dve leti študiral [[filozofija|filozofijo]]. Leta 1834 se je odločil, da ne bo šel v [[bogoslovje]], ampak bo študiral [[pravo]]. Izpite je opravil le za prvi letnik in leta 1840 dokončno opustil študij. Bil je izredno jezikovno in literarno izobražen. V jezikovni in literarni izobrazbi sta ga v tistem času med Slovenci presegala samo [[Matija Čop]] in [[France Prešeren]]. V Gradcu se je učil tudi [[stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]], srbščino, poljščino, ruščino in češčino, ker je želel napisati primerjalni slovar. Še pred Čopovo smrtjo je stopil v stik s krogom [[Kranjska čbelica|čbeličarjev]] v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjal o zbliževanju osrednje slovenščine s štajerskimi jezikovnimi oblikami. Poskušal jih je pridobiti za svoje jezikovne načrte in jim ponudil v objavo svoje slovenske pesmi. Z njimi se je razhajal predvsem pri vprašanjih knjižnega jezika, ker si je kot Štajerec prizadeval za ohranjanje svojega [[narečje|narečja]] in njegovo uveljavljanje kot osnove za normiranje slovenskega knjižnega jezika. Leta 1836 je prevzel pesniško ime Stanko Vraz. Želel se je uveljaviti kot slovenski pesnik, posvečal pa se je tudi zapisovanju [[slovenske ljudske pesmi|slovenskih ljudskih pesmi]]. Nekaj pesmi je poslal reviji [[Kranjska čbelica]], kjer pa jih niso hoteli objaviti zaradi jezikovnih posebnosti, saj je pisal v domačem narečju. Leta 1835 je želel izdati [[pesniški zbornik]] [[Cvetlice]], pozneje pa še zbornik [[Metuljčki]], vendar mu ni uspelo. Potem se je navdušil za [[ilirizem]]. Večina slovenskih izobražencev je ilirizem zavračala, ker jim je pomenil opuščanje slovenščine, za Vraza pa je bila knjižna (ljubljanska) slovenščina ravno tako tuja kot (zagrebška) hrvaščina. Redno je hodil na Hrvaško in se zaljubil v Ljubico, zdravnikovo hčer iz Samobora. Posvetil ji je pesmi v zbirki Đulabije. Vraz je v ilirizmu videl predvsem možnost za zbliževanje Slovanov. Leta 1839 se je preselil v Zagreb in začel izdajati pesmi v hrvaščini. Do izvolitve za tajnika Matice ilirske (1846-1850) se je preživljal z dediščino in živel od gostoljubja prijateljev na Štajerskem in Hrvaškem. Imel je tesne stike s kulturnim dogajanjem v Ljubljani (s Prešernom se je srečeval in dopisoval od leta 1837 do leta 1847). V Zagrebu je ustanovil in urejal literarno-umetnostno-narodni zbornik Kolo (Od 1842-1850 je uredil ali souredil 7 zvezkov.). Krajši čas je urejal tudi časopis Danica [[Ljudevit Gaj|Ljudevita Gaja]]. == Dela == Stanko Vraz je bil pesnik, pripovednik, zbiralec ljudskih pesmi, književni kritik, potopisec, prevajalec in pisec člankov o jeziku in narodnih običajih. Prve verze je pesnil že v 3. in 4. letniku gimnazije. V tem obdobju in še v prvem letniku filozofije jih je pisal v štajerskem narečju in v [[dajnčica|dajnčici]] (pravopis, ki ga je sestavil [[Peter Dajnko]]). Sprva je pisal v slovenščini, vendar ni imel možnosti za objavljanje svojih literarnih prispevkov, zato je ostalo do leta 1952 njegovo literarno delo v rokopisih. V svojem delu je združeval evropske literarne vplive in vplive ljudskega slovstva. Zgledoval se je tudi po Francetu Prešernu. Pisal je pesmi in prozo, prevajal iz evropske literature in zbiral ljudske pesmi. Od leta 1840 dalje je izdal 3 pesniške zbirke v hrvaščini. === Razvoj Vrazovega pesništva === Vraz je začel kot slovenski pesnik in je ustvarjal v slovenskem jeziku od leta 1830 do 1836. Naslonil se je na slovenski knjižni jezik, vendar niti v besedišču niti v vokalizmu ni opustil vzhodnoštajerskega govora. Po vsebini in obliki je njegovo pesništvo [[romantika|romantično]]. Pozna se mu vpliv evropske poezije, zlasti romantične. ==== Obdobje od leta 1830 do leta 1832 ==== V prvem letniku študija (1830/31) je prevajal latinske in nekoliko tudi grške klasike. Prevajal je [[Vergilij|Vergilovi]] pesnitvi [[Georgika|Georgiko]] in [[Eneida|Eneido]], [[Horacij]]eve ode, [[Katul]]ove in [[Ovid]]ove pesmi. Svoje lastne izvirne pesmi z bojevito vsebino je pisal v klasičnih oblikah, pod močnim vplivom nemške klasicistične poezije. Iz njih je dihala svobodomiselnost in prepričanje, da se je za svobodo in čast naroda treba boriti. Nato se je seznanil z romantičnim pesništvom ([[Adam Mickiewicz|Mickiewicz]], [[George Noel Gordon Byron|Byron]], Goethe, nemški mladi romantiki, Prešeren) in skladno s tem tudi pesnil. Nekatere njegove pesmi so prav idilične: pesnik se spominja pokojnega prijatelja iz otroških dni (Na Janeza mojega), opeva poletni večer na kmetih (Sonca dolshajanje), večerno nebo (Hesperos), v nekaterih pa se pojavijo religiozne misli (K Bogu). Že v zgodnji dobi je pisal svobodomiselne, protinemške, bojevite (Vojnikom, S slavnim se orožjem opaš´te!) in hkrati domovinske, razpoloženjske ter ljubezenske pesmi (Draga ljuba Mura, Pozno v noči). Zanimala ga je tudi slovenska ljudska poezija in poezija drugih narodov, zlasti španska romanca, ki jo je intenzivno proučeval in prevajal, albanska, novogrška, srbska, slovaška, češka, poljska, ukrajinska, litovska in ruska ljudska besedna umetnost. ==== Obdobje od leta 1834 do leta 1835 ==== Leta 1833 je opustil prevajanje in posnemanje antičnih klasikov. Zgled za pisanje so mu postale Prešernove pesmi v Kranjski čbelici. Vse bolj so ga zanimali [[sonet]], [[romanca]], [[elegija]], [[balada]], [[epigram]] in [[satira]]. V jeziku je skušal ubirati (zlasti, ker je upal na objavo v Kranjski čbelici) srednjo pot: naslonil se je na knjižni jezik, vendar niti v vokalizmu niti v besedišču ni opustil vzhodnoštajerskega govora. Osrednjega knjižnega jezika ni dobro poznal, poleg tega pa je bil prepričan, da je vokalizem vzhodnoštajerskega narečja bolj sistematičen in bolj skladen z vokalizmi slovanskih jezikov kot vokalni sistem osrednjega književnega govora. Posledica takega prepričanja so bile neknjižne oblike in prevečkrat uporabljen apostrof. S tem si je nakopal kritiko najbližjih prijateljev, zlasti jezikoslovca [[Fran Miklošič|Frana Miklošiča]]. Največ ustvarjalnih pobud mu je dala ljubezen do Roze. Zamislil si je venec izvirnih pesmi pod naslovom Večerke (Pozni popoldnevi), v katerih je opisoval sestanke z Rozo. Venec se ni ohranil v celoti. Od osmih manjka vsaj ena. Večerke so zasnovane v duhu rimske erotične pesmi. V njih je izražena romantična čustvenost. Besedni izraz in zunanja oblika nista izdelana, tako da more le dober poznavalec Vrazovega narečja zaznati vsa čustva in misli. Poleg Večerk je Vraz zložil Rozi še mnogo drugih pesmi: romanc, sonetov in pesmi v takrat modernih ter narodnih lirskih oblikah. V njih preseneča izredno odkrito izpovedovanje občutkov, čustev, misli in stremljenj. Tudi za izpoved domoljubnega čustva je uporabljal sonetno obliko (Venec domoljubnih sonetov, napisan 1834). Vrazova bojevitost se je izražala tudi v literarni satiri (Gor na Parnas, Zmes VI), bivanjska vprašanja pa v pesmih Žal za mladostjo in Slovo od mladosti. Na njegovo [[ljubezenska pesem|ljubezensko pesem]] so vplivali zlasti [[Francesco Petrarca|Petrarca]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]] in Prešeren. Njegova domoljubna pesem je postajala politična budnica. V njej je opeval slovensko narodno tragedijo in v izobraženstvu dramil narodno zavest. Zasnoval je več romanc po španskem zgledu (Cimburgida, Romanca). Po očetovi smrti, 31. 7. 1834, je napisal nov venec sonetov Zvončki, ki ga je začel pod vtisom trpljenja, ki mu ga je prinesla očetova smrt. Ideja vseh sonetov kaže, da je zelo konkretno razmišljal, kaj naj stori za svoje ljudstvo, da ne bo izginilo med tujci. Svoj politični in narodnostni radikalizem je razkrival tudi v sonetih Domovina ter v pesmi Popevka trdega Slovenca. Leta 1835 je njegova ljubezenska pesem postala otožna. Ob Rozini poroki je napisal Rozi posvečeno pesem Žalostnica. Jeseni, pol leta po Rozini poroki, je svoja ljubezenska čustva in trpljenje izrazil v pesmih Opolnoči, Moja vlast (maja 1835), Oko in srce (13. junija), sonet Kaj je med kraji Laško vekom' jaro …, pesmi Mišljenke, Romance …, Bi jaz bežal, Pelinkovec, venec Pelinci, elegijo Zbogom in druge. V njih živo izraža hrepenenje in obupovanje. Izreka je slabša od tiste v prejšnjih Rozinih pesmih, kot bi jih ustvarjalna misel še ne mogla preoblikovati v umetnine. ==== Obdobje od leta 1836 do leta 1839 ==== Avgusta 1836 je umrl njegov prijatelj Šamperl. Napisal mu je elegijo Dragotin na smrtni postelji, ki je ena redkih prič Vrazovega pesniškega snovanja v tem ne posebno plodovitem letu. Število slovenskih pesmi se je od leta 1836-1839 v primerjavi s prejšnjim obdobjem močno zmanjšalo. Po letu 1837 je postal t. i. ilirski pesnik in je skoraj popolnoma opustil pesnjenje v slovenskem jeziku. Leta 1837 se je več ukvarjal z epiko in zasnoval daljši romantični pesnitvi Stajnko ino Jelena ter Morska deklica. Objavil je le dve svoji slovenski pesmi, ki sta izšli v samostojnih listih: sonet Visokovrednemi gospodi Antoni Stranjšaki (sonet Antonu Strajšaku za novo mašo, 1838) in odo Hvala nj. C. visokosti nadvojvodi Joanu … (slavospev nadvojvodi Janezu kot zaščitniku murskih in dravskih Slovencev, 1839). Prevajal je besedila Anakreonta, [[Horacij|Horaca]], Tibula, [[Katul]]a, [[Publij Ovidij Naso|Ovida]], [[Dante Alighieri|Danteja]], [[Francesco Petrarca|Petrarce]], [[George Noel Gordon Byron|Byrona]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goetheja]], Karamzina, [[Adam Mickiewicz|Mickiewicza]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškina]], Kollarja, Prešernove nemške pesmi in druge. Da je Stanko Vraz opustil pesnjenje v slovenskem jeziku, pomeni za Slovence veliko izgubo, saj bi utegnil biti ob Prešernu drugi pomembni pesnik slovenske romantike. === Vraz, zbiralec ljudskih pesmi === Slovenske ljudske pesmi je zapisoval od leta 1832 dalje. Nekaterim je dodal tudi melodijo. Prevajal je albanske, poljske, ruske, slovaške, srbske, španske in ukrajinske pesmi. Leta 1839 je v Zagrebu izdal Narodne pesmi ilirske, koje se pevaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i zapadnoj strani Ugarske. V knjigi je Vraz objavil 114 pesmi in dva predgovora, prvi je bil v ilirščini, drugi v slovenščini. Čeprav je naslov zbirke hrvaški, je to knjiga slovenskih pesmi, in sicer prvi slovenski književni tisk v [[gajica|gajici]], ki so jo Hrvati takrat že uporabljali, med Slovence pa se je razširila šele nekaj let pozneje. Pesmi so zbrane iz osrednje Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodne Slovenije. === Objave Vrazovih del === ==== Vrazova dela v slovenščini ==== Vrazov pesniški opus v slovenščini je precej obsežen, vendar je bil dolgo časa samo v rokopisu. V celoti so bile njegove pesmi objavljene šele leta 1952 v Slovenskih djelih I.-II. Knjigi sta izšli v Zagrebu. ==== Vrazova dela v hrvaščini ==== Leta 1837 se je Vraz odpravil na Hrvaško, kjer ga je sprejela ilirska družba. Rakovec mu je pripravil za tisk prve tri odlomke Ljubici Cantillyjevi posvečenega venca ilirskih pesmi, ki jih je objavil v Danici pod naslovom Đulabije. Pesmi spadajo samo posredno v Vrazovo slovensko književno delovanje. Prvi osnutki pesmi (1836) so bili res še samo slovenski (morda pa tudi že dvojezični: slovenski in ilirski), toda od 2. 9. 1837 do konca pomladi 1840, ko je bil rokopis za prvo knjižno izdajo izdelan, je Vraz koncipiral in pisal Đulabije samo v ilirščini. Z Đulabijami in nizom sonetov Sanak i istina je vnesel v hrvaško liriko svež in pristen književni izraz, zato so najpomembnejši del njegovega literarnega ustvarjanja. V satirah in epigramih se je norčeval iz družbenega življenja, posebno iz utilitarizma in diletantizma patetičnih tamburašev in budničarjev. Njegova lirika je navdihnjena z romantično erotiko v stilu njegove dobe in je posvečena domišljijskim ljubezenskim idealom. Vraz je uporabljal številne pesniške forme: klasični sonet, romance, balade, gazele. Njegova poezija obsega mnogo iskrenih, osebnih izpovedi, od vedrih do mračnih motivov. ===== Objave pesmi v hrvaščini ===== *Zbirka pesmi ''Đulabije'', objavljena v časopisu ''Danica'', 1837. *Pesniška zbirka ''Đulabije'', Zagreb, 1840. *Pesniška zbirka ''Glasi iz dubrave žerovinske'', Zagreb, 1841. *Pesniška zbirka ''Gusle i tambura: različite pĕsni. 1 od Stanka Vraza'', Praga, 1845. '''Po smrti''' *''Děla Stanka Vraza. Djulabije: ljubezne ponude za Ljubicu. Dio 1.'', Zagreb, 1863. *''Děla Stanka Vraza. Glasi iz dubrave žerovinske: pověstice od Stanka Vraza. Dio 2.'', Zagreb, 1864. *''Děla Stanka Vraza. Razlike pjesme / [izvorne pjesme] od Stanka Vraza. Dio 3.'', Zagreb, 1866. *''Děla Stanka Vraza. Razlike pjesme: prevodi Stanka Vraza. Dio 4.'', Zagreb, 1868. *''Děla Stanka Vraza. Pěsme pabirci, proza i pisma Stanka Vraza. Dio 5.'' [predgovor Franjo Petračić]., Zagreb, 1877. *''Izabrane pjesme: sa slikom pjesnikovom.'' Z uvodom Franje Markovića., Zagreb, 1880. *''Izabrane pjesme / Stanko Vraz.'' (uredil in predgovor napisal D. Grdenić), Zagreb, 1924. *''Đulabije'', Zagreb, 1925. *''Stanko Vraz - Stihovi i proza'', Zagreb, 1951. *''Slovenska djela'', Zagreb, 1952. *''Pjesnička djela I-III'', Zagreb, 1953. *''Poezija i proza / Stanko Vraz'', (izbor in pogovor Ivan Slamnig), Zagreb, 1963. *''Izbor iz djela / Stanko Vraz'', (prir. in predgovor napisal Ivan Martinčić), Zagreb, 1994. *''Izabrane pjesme / Stanko Vraz'', (prir. Vinko Brešić), Zagreb, 1999. === Vraz kot pripovednik in kritik === S pripovedno prozo se ni veliko ukvarjal. Ohranilo se je nekaj odlomkov, med katerimi sta najzanimivejša Začetek izvirne povesti ter Zibel in smrt. V prvem se je lotil snovi iz turških časov, v drugem pa iz kmečkega življenja. Pisal je tudi [[potopis]]e (Put u gornje strane) in razprave o jeziku in narodnih običajih. == Stanko Vraz in Ilirizem == V prvih letih šolanja v Svetinjah in v Ljutomeru sta ga vzgajala župnik Andrej Poljanec in župnik ter stric Mihael Jaklin. Oba sta zagovarjala čim tesnejšo naslonitev na književno [[kajkavščina|kajkavščino]], zato je Stanko Vraz že v zgodnjih letih vsrkal simpatijo za vse, kar je bilo v zvezi s hrvaškim, kajkavskim kulturnim življenjem, torej tudi s poznejšim ilirizmom. Kot študent se je navdušil za Kollárjeve ideje o slovanski vzajemnosti in je postal privrženec ilirskega gibanja. Vrazovo nagibanje v smeri ilirizma je zbudilo v njegovem bivšem sošolcu jezikoslovcu [[Fran Miklošič|Franu Miklošiču]] odpor in ga je označil za odpadnika. Kljub navdušenju za ilirizem je Vraz nekaj časa poskušal uspeti na slovenski strani. Ko je zbolel njegov prijatelj Dragotin Šamperl, je dokončal njegovo prevajanje kratkih povestic nemškega duhovnika Egidiha Jaysa in delo tudi objavil. To priliko je izkoristil, da je v delu predstavil probleme svojega slovenskega literarnega prizadevanja. V predgovoru je razložil svoje pojmovanje slovenskega knjižnega jezika. Opozoril je na svojo zbirko narodnih pesmi, ki je štela že 250 besedil. Napisal je tudi, da ima za »tri Čbelice« izvirnih in prevedenih pesmi. Prosil je bralke in bralce za pomoč pri izdaji pesmi. A naletel je na neusmiljenje pri literarnem občinstvu. Vse Vrazove »slovenske« življenjske in literarne izkušnje so bile takšne, da je počasi zdvomil, da bi se mogel razviti in uveljaviti kot slovenski literat. Utrujen je bil od brezuspešnih naporov, da bi dosegel na področju slovenskega knjižnega jezika kakršenkoli uspeh v korist vzhodnoštajerskega govora, zato je izgubljal prejšnje veliko zanimanje za probleme slovenskega knjižnega jezika in se je učil ilirske – [[štokavščina|štokavščine]]. Ker je spoznal, da ne bo sam mogel uspeti kot slovenski literat, je zdvomil tudi v razcvet slovenske književnosti sploh. Toda ti dvomi niso mogli uničiti njegovega veselja do literarnega dela, saj je bil kot romantik prepričan, da je to delo najvišja oblika človeškega udejstvovanja. Če bi zdvomil še v to, ne bi mogel več živeti. Vraz je bil duševno silno aktiven in je moral ustvarjati najprej slovenske pesmi, nato snovati slovenske publikacije, ko pa tu ni videl poti naprej, se je odločil za ilirizem. Proti koncu leta 1837 se je odločil, da bo pisal samo ilirsko, in tako je v prihodnjih letih postal popolnoma hrvaški pesnik. Računal je, da bo na ilirski strani laže objavil svoja dela, s katerimi je želel (poleg umetniškega učinka) prispevati k oblikovanju južnoslovanske in sčasoma slovenske enotnosti. Vraz je s svojo pesniško nadarjenostjo poleg Prešerna obetal največ v tistem času, z odhodom v Zagreb pa je postal eden najpomembnejših romantičnih ustvarjalcev na Hrvaškem. V ilirizem so ga vodili rod, narečje, kraj, tradicija, tovariški temperament, zlasti pa njegov izviren pogled na ilirsko idejo, ki naj bi jo izvedli tako, da bi obe strani zavestno žrtvovali hrvaške in slovenske narodne in jezikovne značilnosti. Cilj naj bi bil nadaljnje narodno osvobajanje in kulturno osveščanje vsega južnega slovanstva. Upal je, da se bo tako lahko vendarle uveljavil kot književnik, četudi ne v domačem, ampak v ilirskem jeziku. Lastne in tuje očitke, da se je izneveril materinemu jeziku, je zavračal z zanimivim, čeprav nekoliko naglim sklepom, češ da je njegov prestop v ilirsko jezikovno območje posledica zavestne žrtve v korist višje ideje in višje narodne enote. Polagoma se mu je zdelo, da so tudi vsi drugi slovenski književniki dolžni iti za njim in sprejeti ilirski knjižni jezik ter tako žrtvovati svoj materni jezik v korist višje narodne enote in lastnega ljudstva. To junaško dejanje naj bi dalo njihovim delom in celotnemu slovenskemu narodu veliko nacionalno idejo, ki je potrebna za prebuditev nezavednega, nesvobodnega in šibkega ljudstva. V tej odločitvi ga je potrdil hrvaški zgled. Del Hrvatov je že žrtvoval svoje ime in jezik. Razmišljal je, da je tudi dolžnost Slovencev, da se odrečejo obojemu. Ker so Hrvatje prvi žrtvovali ime in jezik, je sklepal, da imajo moralno pravico biti vodilni v južnoslovanskem zedinjenem procesu. Slovenci, ki so številčno slabši, socialno manj diferencirani in narodnostno bolj ogroženi, ne smejo biti bolj sebični, če hočejo dobiti moralno in fizično moč za nadaljnje življenje. V tem sklepu je Vraz prezrl samo eno, in sicer to, da je z Gajem in njegovo ilirsko idejo soglašal vodilni sloj hrvaškega naroda, medtem ko je bil on med Slovenci s svojo teorijo o potrebi žrtvovanja jezika in imena popolnoma osamljen. Za ilirizem je skušal pridobiti nekatere znance med starejšimi štajerskimi pisatelji in mladino. Kot narodni buditelji so Vrazovi prijatelji bili še drugi znani štajerski izobraženci tistega časa: [[Davorin Trstenjak]], [[Oroslav Caf]], [[Juri Knupleš]], [[Josip Muršec]], idr. Toda samo Anton Krempel mu je obljubil, da bo začel uporabljati vsaj ilirski pravopis. Med 1838 in 1843 je nekaj časa tako uspešno širil ilirsko idejo med slovenskimi [[licej]]ci in bogoslovci v [[Ljubljana|Ljubljani]] in celo v [[Gorica|Gorici]], da je resno ogrožal rast slovenske literature na njenih klasičnih tleh. Zaradi tega so se vnemale med njim in Prešernom žive polemike v pismih. == Vraz in Prešeren == Vraz se je s Prešernom srečeval in dopisoval od leta 1837 do leta 1847. Bila sta prijatelja. Stanko Vraz je zelo cenil Prešernovo pesniško delo in se je po njem zgledoval. Prešeren je nedvomno močno vplival na Vrazovo poezijo. Vraz je tudi poslovenil nekatere njegove pesmi, napisane v nemškem jeziku. Leta 1837 je Prešernu napisal pismo, v katerem mu je skušal dokazati, da je zaradi velikih razlik med osrednjimi in vzhodnimi narečji potrebno, da se knjižni jezik izpopolni z vzhodnoštajerskimi samoglasniškimi refleksi, ker so razlike tako velike, da bralci iz osrednjih narečij ne razumejo knjig, ki so pisane v vzhodnih narečjih, prav tako pa vzhodnoštajersko govoreči bralci težko razumejo knjige, pisane v knjižnem jeziku, v katerem je pisal Prešeren. Miklošičev odpor in Prešernovo odlašanje z odgovorom na pismo sta Vraza spodbudila, da se je leta 1837 dokončno odločil, da preneha s slovenskim literarnim delom. Obupal je nad možnostjo objavljanja svojih pesmi na slovenskih tleh. 19. 11. 1838 je v pismu Prešernu naznanil svoj prestop k ilirski ideji, češ da je zdvomil v nadaljnje slovensko literarno življenje, ker ni mogel pridobiti njega za reformo slovenskega knjižnega jezika v smislu sinteze med osrednjim in vzhodnoštajerskim vokalizmom. Vraz je bil še vedno prepričan, da je mogoče doseči enoten knjižni jezik na osnovi vzhodnoslovenskega izgovora, češ da so panonskemu Slovencu kranjske in koroške po moderni vokalni redukciji skrajšane besede nerazumljive, medtem ko po njegovem mnenju Kranjec in Korošec štajerske nereducirane oblike lahko razumeta. Kar se tiče izgovorjave, je menil Vraz, pa naj besede izgovarjata »po šegi svojih narečij«. Prešeren je ilirizem v celoti zavračal in tudi ni imel razumevanja za Vrazove predloge, da naj bi v slovenski knjižni jezik sprejeli nekatere vzhodnoštajerske glasovne in morfološke značilnosti. Čeprav se prijateljstvo med Prešernom in Vrazom ni razdrlo, sta zagovarjala vsak svoj pogled na razvoj slovenske književnosti in sodelovanje med slovanskimi narodi. Prešeren je ostro nasprotoval Vrazu, saj je ravno takrat ustvarjal vrhunsko slovensko književnost na evropski ravni, branil slovensko samobitnost in s tem samostojno slovensko literaturo, kulturo in sploh naš narodni obstoj. Zavračal je kakršnokoli eksperimentiranje s knjižnim jezikom. Ilirizem pa je presojal s simpatijo kot preporodno gibanje najbližjega slovenskega naroda, vendar se mu je zdelo stremljenje po zedinjenju vseh južnoslovanskih narodov napačno, ker je bil prepričan, da vodi pot k narodnemu preporodu slovanskih narodov skozi domačo literaturo, napisano v kultivirani materinščini. == Pomen Stanka Vraza v slovenski in hrvaški književnosti == Z vidika slovenske literature je gotovo škoda, da je izgubila nadarjenega književnika, kajti Vraz bi utegnil biti ob Prešernu drugi pomembni pesnik slovenske romantike, z vidika hrvaške književnosti pa je sreča, da je pridobila ob pravem času Vrazov talent. Vraz je vnesel vanjo mnogo svojega, mnogo slovenskega, a tudi slovenska književnost je prejela po njegovem posredovanju od ilircev novi pravopis in več idejnih in vsebinskih pobud. K sreči se je ohranil velik del Vrazovega slovenskega literarnega opusa, ki Slovencem dokazuje, da je bil Vraz med 1832. in 1837. letom poleg Prešerna najbolj razgledan, stremeč in delaven slovenski literat, Hrvatom pa priča, da je Vraz vnesel v njihovo literaturo mnogo slovenskih in posredno tudi evropskih literarnih elementov. == Zanimivosti == *Stanko Vraz (krstno ime Jakob) je bil najmlajši izmed šestih otrok. Po priimku sodeč so bili Vrazovi predniki svobodnjaki (Freisass = Fras). Njihovo domačijo so sosedje imenovali Pri Korošcu, po čemer lahko sklepamo, da so prišli s koroškega ozemlja na vinorodni Cerovec. *Oče Jožef Fras je bil izobražen mož, vinogradnik in šolski nadzornik. Leta 1811 je pisal dnevnik o najvažnejših gospodarskih in drugih dogodkih in je bil eden od pobudnikov za ustanovitev šole v Svetinjah (1819). *Mati Katarina, rojena Kotnikova (tudi Kutnik/Kutnjak/Kutnjakin) je bila sestrična Mihaela Jaklina, domačega župnika, preporoditelja in rojaka iz Jeruzalema. * Vraz je bil edini Slovenec, ki je sprejel Gajevo ilirsko idejo. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Vrazov trg, Ljubljana]] == Viri in literatura == * Album slovenskih književnikov. Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006 * Antič, Igor: Veliki svetovni biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. Str. 1154. * Gspan, Alfonz: Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. Stoletja. 2. knjiga. Ljubljana: Slovenska matica, 1979. * [http://hr.wikipedia.org/wiki/Stanko_Vraz Stanko Vraz.] Ogled 15. 4. 2012. * [http://sl.wikisource.org/wiki/Stanko_Vraz Stanko Vraz.] Ogled 17. 4. 2012. * [http://sl.wikiversity.org/wiki/Anton_Slodnjak:_O_Stanku_Vrazu_kot_slovenskem_pesniku Anton Slodnjak: O Stanku Vrazu kot slovenskem pesniku.] Ogled 25. 4. 2012. * Kos, Janko: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS, 2002. Str. 123 * Lah, Andrijan: Pregled književnosti II: od začetkov renesanse do konca romantike. Ljubljana: Rokus, 1993. * {{navedi knjigo |author= |year=2008 |title=Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=978-961-01-0504-6 |cobiss=241136128 |pages=}} * Pogačnik, Jože: Slovenska književnost I. Ljubljana: DZS, 1998. * Sončnice poldneva: antologija slovenske poezije. Ljubljana: Mihelač, 1993 * Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Ljubljana: DZS, 1997-1998. T-Ž. Str. 4370. * Vraz, Stanko: Slovenska djela I. Zagreb: Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, 1952. * Vraz, Stanko: Slovenska djela II. Zagreb: Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, 1952. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir}} *[http://sl.wikisource.org/wiki/Stanko_Vraz Đulabije, Pisma Franceta Prešerna Stanku Vrazu] *[http://sl.wikiversity.org/wiki/Anton_Slodnjak:_O_Stanku_Vrazu_kot_slovenskem_pesniku Anton Slodnjak o Stanku Vrazu kot slovenskem pesniku] *{{SloBio|id=818079|avtor=[[Anton Slodnjak]]|ime=Vraz Stanko|vir=SBL]]}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vraz, Stanko}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]] [[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Stanko Vraz|*]] [[Kategorija:Slovenci na Hrvaškem]] mnh7ftpk94xxbno13t6za3lzjv7ldq8 0 151119 5735839 5567064 2022-08-17T19:15:30Z 46.188.152.248 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=notranje povezave}} '''Šnops''' je igra s kartami, ki izvira iz nekdanjih [[Avstro-ogrska|avstro-ogrskih]] in [[Nemčija|nemških]] dežel. Igra naj bi dobila ime po [[žganje|istoimenski žgani pijači]], ki je bila nagrada za zmagovalno igro. Šnops se igra z dvajsetimi kartami. Igra je menda nastala v 17. stoletju, igra pa se z nemškimi kartami, ki jim na Slovenskem pravimo madžarske karte (želod, zelje, srce, buča) in francoskimi kartami (križ, pik, srce in karo). V igri lahko sodelujeta dva, trije, štirje ali pet igralcev. Trije igralci: * deliš 3,3,3 karte * 2 v talon * pa še 1x 3, 3, 3 Prvi igralec po delilcu iz prvih treh kart "rufa" aduta. Rufa katerokoli barvo (kara, križ, pik ali srce), tisto pač, ki misli, da mu bo največ prinesla. Barva, ki jo igralec rufa, pobere vse ostale barve. Ta igralec potem igra sam. Če noben od ostalih dveh nič ne gre (durhmarš, berač, šnops), lahko zamenja dve karti iz talona, nato se igra začne. Igralec ki Rufa ima prednost odločanja igre. Štirje igralci: *deliš 3, 3, 3, 3 *prvi po delilcu rufa, tokrat ne samo barvo (npr. srce 10) *potem še po dve karti. Igralec, ki ima rufano karto igra s tistim, ki je klical, kar se seveda vidi potem v igri. Potem se karte pač meče na mizo in tisti, ki ima najvišjo pobere. Igralci morajo dati karto iste barve. Če nimaš prave karte, moraš dat na mizo aduta in ta pobere vse karte. Med igro lahko napoveš 20 ali 40. Če napoveš 20 ali 40 in v igri ne dobis štiha se 20 ali 40 ne šteje. *20 dama in kralj iste barve, obe pokažeš in z eno od njiju začneš "štih" *40 isto v barvi aduta. Seveda to storiš samo kadar si na vrsti. Dva igralca: *deliš 3, 3 *vzameš eno karto, njena barva je zdaj adut (pri dveh igralcih se ne rufa) *deliš 2, 2 *kup preostalih 9 kart daš na stran in na dno kupa daš karto aduta poševno na kup tako, da se vidi barvo aduta *igralec, ki ni delil, je prvi na štihu *po koncu vsakega kroga vsak igralec "kupi" eno karto iz kupa, da ima vsak vedno 5 kart. Pet igralcev: Igra je možna tudi, s petimi igralci, vendar se pri taki igri v kupček doda še "najnerje" (devetke) Pravila za igro z petimi igralcemi so enaka, kot pri igri z štirimi, vendar, da so zraven še "najnerji" Točke, ki jih s tem dobiš prišteješ končnemu seštevku (20 ali 40). Kdor dobi zadnji štih avtomatično zmaga, ne glede na prejšne štihe. Igre ti sploh ni potrebno igrati do konca, če že prej zbereš dovolj točk, pa na štihu moraš biti takrat, ko nehaš. Za zmago potrebuješ 66 pik. Asi štejejo 11 pik, desetke 10, kralji 4, dame 3, fantje 2, pa še 20 in 40 prišteješ če imaš. Točke: *zmagovalec (ali dva) piše 3 točke, če soigralec (ali dva) ne dobita nobenega štiha, *2 točki, kadar zmaga, pa tisti, ki izgubi nima vode (ima dobljen štih, pa nima "vode" - 33 točk), *1 točko za zmago, ko tisti, ki izgubi ima "vodo". Vsak, ne samo tisti, ki rufa, pa lahko napove tudi eno izmed naslednjih iger. '''Šnops''' - 66 pik moraš zbrati v prvih treh štihih. Tisti, ki ne igra s tabo ne sme dobiti nobenega štiha. '''Durhmarš''' - dobiti moraš vse štihe (Igra se brez adutov, adut ima isto vrednost kot ostale karte) '''Berač''' - nihče ne sme imeti nižje karte iste barve od tebe; igralec ne sme dobiti nobenega štiha. '''Paver''' - dobiti moraš vse štihe, igra se z aduti. Tisti, igralec ki napove igro tudi začenja igro. Če napove več igralcev igro, ima prednost tisti igralec ki napove močnejšo igro. Šnops je vreden 6 točk, durhmarš 7 točk, berač 9 točk in paver 12. Če igralcu ne uspe izpeljati se ostalim igralcem pišejo vrednosti igre. {| cellpadding="1" ! karta &nbsp;!!vrednost |- | as | align="center" |11 |- | deset | align="center" |10 |- | kralj | align="center" |4 |- | dama | align="center" |3 |- | fant | align="center" |2 |} {{game-stub}} [[Kategorija:Igre s kartami]] tkaldvl4q2tqrbp0pyweq4egtnr27op 5735840 5735839 2022-08-17T19:16:48Z 46.188.152.248 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=notranje povezave}} '''Šnops''' je igra s kartami, ki izvira iz nekdanjih [[Avstro-ogrska|avstro-ogrskih]] in [[Nemčija|nemških]] dežel. Igra naj bi dobila ime po [[žganje|istoimenski žgani pijači]], ki je bila nagrada za zmagovalno igro. Šnops se igra z dvajsetimi kartami. Igra je menda nastala v 17. stoletju, igra pa se z nemškimi kartami, ki jim na Slovenskem pravimo madžarske karte (želod, zelje, srce, buča) in francoskimi kartami (križ, pik, srce in karo). V igri lahko sodelujeta dva, trije, štirje ali pet igralcev. Trije igralci: * deliš 3,3,3 karte * 2 v talon * pa še 1x 3, 3, 3 Prvi igralec po delilcu iz prvih treh kart "rufa" aduta. Rufa katerokoli barvo (kara, križ, pik ali srce), tisto pač, ki misli, da mu bo največ prinesla. Barva, ki jo igralec rufa, pobere vse ostale barve. Ta igralec potem igra sam. Če noben od ostalih dveh nič ne gre (durhmarš, berač, šnops), lahko zamenja dve karti iz talona, nato se igra začne. Igralec ki Rufa ima prednost odločanja igre, neglede na igro ki jo igra nasprotnik. Štirje igralci: *deliš 3, 3, 3, 3 *prvi po delilcu rufa, tokrat ne samo barvo (npr. srce 10) *potem še po dve karti. Igralec, ki ima rufano karto igra s tistim, ki je klical, kar se seveda vidi potem v igri. Potem se karte pač meče na mizo in tisti, ki ima najvišjo pobere. Igralci morajo dati karto iste barve. Če nimaš prave karte, moraš dat na mizo aduta in ta pobere vse karte. Med igro lahko napoveš 20 ali 40. Če napoveš 20 ali 40 in v igri ne dobis štiha se 20 ali 40 ne šteje. *20 dama in kralj iste barve, obe pokažeš in z eno od njiju začneš "štih" *40 isto v barvi aduta. Seveda to storiš samo kadar si na vrsti. Dva igralca: *deliš 3, 3 *vzameš eno karto, njena barva je zdaj adut (pri dveh igralcih se ne rufa) *deliš 2, 2 *kup preostalih 9 kart daš na stran in na dno kupa daš karto aduta poševno na kup tako, da se vidi barvo aduta *igralec, ki ni delil, je prvi na štihu *po koncu vsakega kroga vsak igralec "kupi" eno karto iz kupa, da ima vsak vedno 5 kart. Pet igralcev: Igra je možna tudi, s petimi igralci, vendar se pri taki igri v kupček doda še "najnerje" (devetke) Pravila za igro z petimi igralcemi so enaka, kot pri igri z štirimi, vendar, da so zraven še "najnerji" Točke, ki jih s tem dobiš prišteješ končnemu seštevku (20 ali 40). Kdor dobi zadnji štih avtomatično zmaga, ne glede na prejšne štihe. Igre ti sploh ni potrebno igrati do konca, če že prej zbereš dovolj točk, pa na štihu moraš biti takrat, ko nehaš. Za zmago potrebuješ 66 pik. Asi štejejo 11 pik, desetke 10, kralji 4, dame 3, fantje 2, pa še 20 in 40 prišteješ če imaš. Točke: *zmagovalec (ali dva) piše 3 točke, če soigralec (ali dva) ne dobita nobenega štiha, *2 točki, kadar zmaga, pa tisti, ki izgubi nima vode (ima dobljen štih, pa nima "vode" - 33 točk), *1 točko za zmago, ko tisti, ki izgubi ima "vodo". Vsak, ne samo tisti, ki rufa, pa lahko napove tudi eno izmed naslednjih iger. '''Šnops''' - 66 pik moraš zbrati v prvih treh štihih. Tisti, ki ne igra s tabo ne sme dobiti nobenega štiha. '''Durhmarš''' - dobiti moraš vse štihe (Igra se brez adutov, adut ima isto vrednost kot ostale karte) '''Berač''' - nihče ne sme imeti nižje karte iste barve od tebe; igralec ne sme dobiti nobenega štiha. '''Paver''' - dobiti moraš vse štihe, igra se z aduti. Tisti, igralec ki napove igro tudi začenja igro. Če napove več igralcev igro, ima prednost tisti igralec ki napove močnejšo igro. Šnops je vreden 6 točk, durhmarš 7 točk, berač 9 točk in paver 12. Če igralcu ne uspe izpeljati se ostalim igralcem pišejo vrednosti igre. {| cellpadding="1" ! karta &nbsp;!!vrednost |- | as | align="center" |11 |- | deset | align="center" |10 |- | kralj | align="center" |4 |- | dama | align="center" |3 |- | fant | align="center" |2 |} {{game-stub}} [[Kategorija:Igre s kartami]] 21e1bpdt8zgu687wzfelqkn9zjwjjkm 5735886 5735840 2022-08-17T19:58:14Z A09 188929 {{wikifi}} wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} '''Šnops''' je igra s kartami, ki izvira iz nekdanjih [[Avstro-ogrska|avstro-ogrskih]] in [[Nemčija|nemških]] dežel. Igra naj bi dobila ime po [[žganje|istoimenski žgani pijači]], ki je bila nagrada za zmagovalno igro. Šnops se igra z dvajsetimi kartami. Igra je menda nastala v 17. stoletju, igra pa se z nemškimi kartami, ki jim na Slovenskem pravimo madžarske karte (želod, zelje, srce, buča) in francoskimi kartami (križ, pik, srce in karo). V igri lahko sodelujeta dva, trije, štirje ali pet igralcev. Trije igralci: * deliš 3,3,3 karte * 2 v talon * pa še 1x 3, 3, 3 Prvi igralec po delilcu iz prvih treh kart "rufa" aduta. Rufa katerokoli barvo (kara, križ, pik ali srce), tisto pač, ki misli, da mu bo največ prinesla. Barva, ki jo igralec rufa, pobere vse ostale barve. Ta igralec potem igra sam. Če noben od ostalih dveh nič ne gre (durhmarš, berač, šnops), lahko zamenja dve karti iz talona, nato se igra začne. Igralec ki Rufa ima prednost odločanja igre, neglede na igro ki jo igra nasprotnik. Štirje igralci: *deliš 3, 3, 3, 3 *prvi po delilcu rufa, tokrat ne samo barvo (npr. srce 10) *potem še po dve karti. Igralec, ki ima rufano karto igra s tistim, ki je klical, kar se seveda vidi potem v igri. Potem se karte pač meče na mizo in tisti, ki ima najvišjo pobere. Igralci morajo dati karto iste barve. Če nimaš prave karte, moraš dat na mizo aduta in ta pobere vse karte. Med igro lahko napoveš 20 ali 40. Če napoveš 20 ali 40 in v igri ne dobis štiha se 20 ali 40 ne šteje. *20 dama in kralj iste barve, obe pokažeš in z eno od njiju začneš "štih" *40 isto v barvi aduta. Seveda to storiš samo kadar si na vrsti. Dva igralca: *deliš 3, 3 *vzameš eno karto, njena barva je zdaj adut (pri dveh igralcih se ne rufa) *deliš 2, 2 *kup preostalih 9 kart daš na stran in na dno kupa daš karto aduta poševno na kup tako, da se vidi barvo aduta *igralec, ki ni delil, je prvi na štihu *po koncu vsakega kroga vsak igralec "kupi" eno karto iz kupa, da ima vsak vedno 5 kart. Pet igralcev: Igra je možna tudi, s petimi igralci, vendar se pri taki igri v kupček doda še "najnerje" (devetke) Pravila za igro z petimi igralcemi so enaka, kot pri igri z štirimi, vendar, da so zraven še "najnerji" Točke, ki jih s tem dobiš prišteješ končnemu seštevku (20 ali 40). Kdor dobi zadnji štih avtomatično zmaga, ne glede na prejšne štihe. Igre ti sploh ni potrebno igrati do konca, če že prej zbereš dovolj točk, pa na štihu moraš biti takrat, ko nehaš. Za zmago potrebuješ 66 pik. Asi štejejo 11 pik, desetke 10, kralji 4, dame 3, fantje 2, pa še 20 in 40 prišteješ če imaš. Točke: *zmagovalec (ali dva) piše 3 točke, če soigralec (ali dva) ne dobita nobenega štiha, *2 točki, kadar zmaga, pa tisti, ki izgubi nima vode (ima dobljen štih, pa nima "vode" - 33 točk), *1 točko za zmago, ko tisti, ki izgubi ima "vodo". Vsak, ne samo tisti, ki rufa, pa lahko napove tudi eno izmed naslednjih iger. '''Šnops''' - 66 pik moraš zbrati v prvih treh štihih. Tisti, ki ne igra s tabo ne sme dobiti nobenega štiha. '''Durhmarš''' - dobiti moraš vse štihe (Igra se brez adutov, adut ima isto vrednost kot ostale karte) '''Berač''' - nihče ne sme imeti nižje karte iste barve od tebe; igralec ne sme dobiti nobenega štiha. '''Paver''' - dobiti moraš vse štihe, igra se z aduti. Tisti, igralec ki napove igro tudi začenja igro. Če napove več igralcev igro, ima prednost tisti igralec ki napove močnejšo igro. Šnops je vreden 6 točk, durhmarš 7 točk, berač 9 točk in paver 12. Če igralcu ne uspe izpeljati se ostalim igralcem pišejo vrednosti igre. {| cellpadding="1" ! karta &nbsp;!!vrednost |- | as | align="center" |11 |- | deset | align="center" |10 |- | kralj | align="center" |4 |- | dama | align="center" |3 |- | fant | align="center" |2 |} {{game-stub}} [[Kategorija:Igre s kartami]] 6joyzk2gaxbfhczc7zoxqgnq9887jbi 0 151202 5735722 5735203 2022-08-17T14:25:35Z Upwinxp 126544 seznam departmajev iz [[Seznam departmajev Francije]] wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Departmaji Francije<br />Départements français | alt_name = {{native name|br|Departamant gall}}, {{native name|frp|Dèpartament francês}}, {{native name|oc|Departament francés}}, {{native name|eu|Fratziako departamendu}}, {{native name|ca|Departament francès}} | map = [[File:France maximale.svg|300px]] | category = | territory = Francija | upper_unit = [[Francoske regije|Regije]] | start_date = | legislation_begin = | legislation_end = | end_date = | current_number = 101 | number_date = 2. januar 2021 | type = [[Metropolitanska Francija|Metropolitanski departma]] | type1 = Čezmorski departmaji in regije | population_range = Največje: sever, [[Hauts-de-France]]—2.608.346 (štetje 2019)<br />Najmanjše: [[Lozère]], [[Okcitanija]]—76.557 (štetje 2019) | area_range = Največja: [[Francoska Gvajana]]—83.533,9 km²<br />Najmanjša: [[Pariz]], [[Île-de-France]]—105,4 km² | density_range = Največja: Pariz, Île-de-France—20.755 PD/sqmi<br />Najmanjša: Francoska Gvajana—3,5 PD/sqmi | government = departmajski svet | government1 = | government2 = | government3 = | government4 = | subdivision = Okrožja | subdivision1 = [[Kanton (Francija)|Kantoni]] | subdivision2 = Občine | subdivision3 = | subdivision4 = }} V upravni delitvi [[Francija|Francije]] je '''departma''' (francosko: ''département'', izgovorjeno [depaʁtəmɑ̃]) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami. Šestindevetdeset departmajev je v metropolitanski Franciji, pet pa je čezmorskih departmajev, ki so prav tako razvrščeni kot čezmorske regije. Departmaji so nadalje razdeljeni na 332 okrožij,<ref>{{Cite web|title=Code officiel géographique au 1er janvier 2021 {{!}} Insee|url=https://www.insee.fr/fr/information/5057840|url-status=live|access-date=2021-11-09|website=www.insee.fr}}</ref> ta pa so razdeljena na kantone. Zadnji dve ravni oblasti nimata avtonomije; so osnova lokalne organizacije policije, gasilcev in včasih administracije volitev. Vsak oddelek upravlja izvoljeni organ, imenovan svet departmaja (''conseil départemental'' [ednina], ''conseils départementaux'' [množina]). Od leta 1800 do aprila 2015 so se ti imenovali generalni sveti (''conseil général'' [ednina] ''conseils généraux'' [množina]).<ref>{{citation|url=http://www.interieur.gouv.fr/Presse/Dossiers-de-presse/Dossier-de-presse-des-elections-departementales-2015/Les-elections-departementales-comprendre-ce-qui-change|title=Les élections départementales : comprendre ce qui change|author=Ministère de l'intérieur|access-date=2015-07-30|language=fr|archive-date=10 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160810133431/http://www.interieur.gouv.fr/Presse/Dossiers-de-presse/Dossier-de-presse-des-elections-departementales-2015/Les-elections-departementales-comprendre-ce-qui-change|url-status=dead}}</ref> Vsak svet ima predsednika. Njihova glavna področja odgovornosti so upravljanje številnih socialnih in drugih dodatkov, stavbe za nižje srednje šole (kolidže) in tehničnega osebja ter lokalnih cest in šolskih in podeželskih avtobusov ter prispevek k občinski infrastrukturi.<ref>{{Cite web|title=Quelles sont les compétences des départements ?|url=https://www.vie-publique.fr/fiches/19620-quelles-sont-les-competences-exercees-par-les-departements|access-date=2021-11-05|website=Vie publique.fr|language=fr}}</ref> Lokalne službe državne uprave so tradicionalno organizirane na ravni departmajev, kjer prefekt predstavlja vlado; vendar so regije od leta 2000 pridobile pomen, pri čemer so se nekatere storitve na ravni oddelkov združile v storitve na ravni regij. Departmaji so bili ustanovljeni leta 1790 kot racionalna zamenjava provinc [[Ancien Régime]] z namenom krepitve nacionalne enotnosti;<ref>{{Citation|title=83 départements sont créés en France|url=https://www.gouvernement.fr/partage/9898-83-departements|language=fr|access-date=2021-11-05}}</ref> naziv ''departma'' se uporablja za pomen dela večje celote.<ref>{{Cite book|last=Rey|first=Alain|url=|title=Dictionnaire Historique de la langue française|date=2011-10-25|publisher=NATHAN|isbn=978-2-321-00013-6|language=fr}}</ref> Skoraj vsi so bili poimenovani po fizično-geografskih značilnostih (reke, gore ali obale), ne pa po zgodovinskih ali kulturnih ozemljih, ki bi lahko imela svoje lojalnosti. Delitev Francije na departmaje je bil projekt, ki je bil še posebej identificiran s francoskim revolucionarnim voditeljem Abbéjem Sieyèsom,<ref>{{Cite web|title=Sous le Sénat de l'Empire - Personnalités - Emmanuel-Joseph Sieyès - Sénat|url=https://www.senat.fr/evenement/archives/D30/sieyes.html|access-date=2021-11-05|website=senat.fr}}</ref><ref>{{Cite web|title=Création du département|publisher=Archives départementales du Puy-de-Dôme|url=https://www.archivesdepartementales.puy-de-dome.fr/n/creation-du-departement/n:27|access-date=2021-11-05|language=fr-fr}}</ref> čeprav so o njem že pogosto razpravljali in pisali številni politiki in misleci. Najzgodnejši znani predlog o tem je iz leta 1665 v spisih ''d'Argensona''.<ref>{{Cite web|title=Carte de France à la révolution: création des départements|url=http://www.cartesfrance.fr/histoire/cartes-france-revolution/carte-france-revolution.html|access-date=2021-11-05|website=cartesfrance.fr}}</ref> Navdihnili so podobne delitve v številnih državah, nekatere med njimi so bile nekdanje francoske kolonije. Ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1822 (razveljavljena zaradi francoske intervencije iz leta 1823, ki je končala ''trienio liberal'') in ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1833, ki tvori osnovo današnjih španskih provinc z manjšimi spremembami, prav tako temeljita na francoskem modelu departmajev približno enake velikosti.<ref>{{Cite book|last=Turchetti|first=Mario|url=https://books.google.com/books?id=FWdfvXdUf5kC&q=d%C3%A9partement+francais+modele+division+territoriale+de+l'Espagne|title=La Suisse de la Médiation dans l'Europe napoléonienne (1803-1814): actes du colloque de Fribourg (journée du 10 octobre 2003)|date=2005|publisher=Saint-Paul|isbn=978-2-8271-0983-8|pages=46|language=fr}}</ref> Večini francoskih departmajev je dodeljena dvomestna številka, ''uradna geografska oznaka'', ki jo dodeli ''Institut national de la statistique et des études économiques (Insée)''.<ref>{{Cite web|title=🔎 Code INSEE : définition et explications|url=https://www.techno-science.net/definition/5937.html|access-date=2021-11-05|website=Techno-Science.net|language=fr-FR}}</ref> Čezmorski departmaji imajo trimestno številko. Številka se uporablja na primer v poštni številki in se je do nedavnega uporabljala za vse registrske tablice vozil. Prebivalci običajno uporabljajo številke za označevanje lastnega oddelka ali sosednjega, na primer prebivalci Loireta lahko svoj oddelek imenujejo "45". Bolj oddaljene oddelke praviloma imenujemo po imenu, saj malokdo pozna številke vseh oddelkov. Leta 2014 je predsednik [[François Hollande]] predlagal ukinitev departmajskih svetov do leta 2020, ki bi ohranili departmaje kot upravne enote, in prenos njihovih pristojnosti na druge ravni upravljanja.<ref>{{Cite web|title=François Hollande fixe les régions à 14 et la fin des départements à 2020|url=https://www.lagazettedescommunes.com/236705/francois-hollande-fixe-les-regions-a-14-et-la-fin-des-departements-a-2020/|access-date=2021-11-05|website=La Gazette des Communes|language=fr-FR}}</ref> Ta reformni projekt je bil medtem opuščen. == Seznam departmajev == {|class="wikitable sortable" |- !scope="col"|[[Koda INSEE|INSEE]] !scope="col"|[[Grb]] {{ref|1|1}} !scope="col"|Departma !scope="col"|Prefektura !scope="col"|Regija !scope="col"|Poimenovan po |- !scope="row" style="text-align: left;"|01 |[[File:Blason département fr Ain.svg|22x20px|Coat of arms of department 01]] |[[Ain]] |[[Bourg-en-Bresse]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Ain (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|02 |[[File:Blason département fr Aisne.svg|22x20px|Coat of arms of department 02]] |[[Aisne]] |[[Laon]] |{{flag|Hauts-de-France}} |[[Aisne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|03 |[[File:Blason dpt fr Allier.svg|22x20px|Coat of arms of department 03]] |[[Allier]] |[[Moulins, Allier|Moulins]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Allier (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|04 |[[File:Blason departement Alpes-de-Haute-Provence.svg|22x20px|Coat of arms of department 04]] |[[Alpes-de-Haute-Provence]] {{ref|2|2}} |[[Digne-les-Bains]] |{{flag|Provansa-Alpe-Azurna obala}} |[[Alpe]], gore in regija [[Provansa]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|05 |[[File:Blason dpt fr HautesAlpes.svg|22x20px|Coat of arms of department 05]] |[[Hautes-Alpes]] |[[Gap]] |{{flag|Provansa-Alpe-Azurna obala}} |[[Alpe]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|06 |[[File:Nice Arms.svg|22x20px|Coat of arms of department 06]] |[[Alpes-Maritimes]] |[[Nice]] |{{flag|Provansa-Alpe-Azurna obala}} |[[Alpe]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|07 |[[File:Blason dpt fr Ardeche.svg|22x20px|Coat of arms of department 07]] |{{sort|Ardeche|[[Ardèche]]}} |[[Privas]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Ardèche (reka)|Ardèche (reka]]) |- !scope="row" style="text-align: left;"|08 |[[File:Blason département fr Ardennes.svg|22x20px|Coat of arms of department 08]] |[[Ardennes (departma)|Ardennes]] |{{sort|Charleville-Mezieres|[[Charleville-Mézières]]}} |{{flag|Grand Est}} |[[Ardeni]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|09 |[[File:Blason dpt fr Ariège.svg|22x20px|Coat of arms of department 09]] |[[Ariège (departma)|Ariège]] |[[Foix]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Ariège (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|10 |[[File:Blason département fr Aube.svg|22x20px|Coat of arms of department 10]] |[[Aube]] |[[Troyes]] |{{flag|Grand Est}} |[[Aube (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|11 |[[File:Blason dpt fr Aude.svg|22x20px|Coat of arms of department 11]] |[[Aude]] |[[Carcassonne]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Aude (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|12 |[[File:Blason Rouergue.svg|22x20px|Coat of arms of department 12]] |[[Aveyron]] |[[Rodez]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Aveyron (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|13 |[[File:Blason departement Bouches-du-Rhone.svg|22x20px|Coat of arms of department 13]] |{{sort|Bouches-Du-Rhone|[[Bouches-du-Rhône]]}} |[[Marseille]] |{{flag|Provansa-Alpe-Azurna obala}} |[[Rona]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|14 |[[File:Blason département fr Calvados.svg|22x20px|Coat of arms of department 14]] |[[Calvados (departma)|Calvados]] |[[Caen]] |[[File:Flag_of_Normandie.svg|22px|]] [[Normandija]] |skale Calvados |- !scope="row" style="text-align: left;"|15 |[[File:Blason dpt fr Cantal.svg|22x20px|Coat of arms of department 15]] |[[Cantal]] |[[Aurillac]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Monts du Cantal]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|16 |[[File:Blason département fr Charente.svg|22x20px|Coat of arms of department 16]] |[[Charente]] |{{sort|Angouleme|[[Angoulême]]}} |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Charente (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|17 |[[File:Blason département fr Charente-Maritime.svg|22x20px|Coat of arms of department 17]] |[[Charente-Maritime]] {{ref|3|3}} |[[La Rochelle]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Charente (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|18 |[[File:Blason dpt fr Cher.svg|22x20px|Coat of arms of department 18]] |[[Cher (departma)|Cher]] |[[Bourges]] |{{flag|Center-Val de Loire}} |[[Cher (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|19 |[[File:Blason département fr Corrèze.svg|22x20px|Coat of arms of department 19]] |{{sort|Correze|[[Corrèze]]}} |[[Tulle]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Corrèze (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;" data-sort-value=2A|2A |[[File:Blason de Corse.svg|22x20px|Coat of arms of Corsica]] |[[Corse-du-Sud|Južna Korzika]] (Corse-du-Sud) {{ref|19|19}} |[[Ajaccio]] |{{flag|Korzika }} |Otoku [[Korzika]] |- !scope="row" style="text-align: left;" data-sort-value=2B|2B |[[File:Blason de Corse.svg|22x20px|Coat of arms of Corsica]] |[[Haute-Corse|Zgornja Korzika]] (Haute-Corse) {{ref|19|19}} |[[Bastia]] |{{flag|Korzika }} |Otoku [[Korzika]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|21 |[[File:Blason département fr Côte-d'Or.svg|22x20px|Coat of arms of department 21]] |[[Côte-d'Or]] |[[Dijon]] |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |Burgundskih vinogradih |- !scope="row" style="text-align: left;"|22 |[[File:Blason département fr Côtes-d'Armor.svg|22x20px|Coat of arms of department 22]] |{{sort|Cotes-Darmor|[[Côtes-d'Armor]] {{ref|4|4}}}} |[[Saint-Brieuc]] |{{flagicon|Bretanja}} [[Bretanja]] |obalah Armorike |- !scope="row" style="text-align: left;"|23 |[[File:Blason Boubon-La Marche.svg|22x20px|Coat of arms of department 23]] |[[Creuse]] |{{sort|Gueret|[[Guéret]]}} |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Creuse (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|24 |[[File:Blason Dordogne 1.svg|22x20px|Coat of arms of department 24]] |[[Dordogne]] |{{sort|Perigueux|[[Périgueux]]}} |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Dordogne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|25 |[[File:Blason département fr Doubs.svg|22x20px|Coat of arms of department 25]] |[[Doubs]] |{{sort|Besancon|[[Besançon]]}} |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |[[Doubs (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|26 |[[File:Blason departement Drome.svg|22x20px|Coat of arms of department 26]] |{{sort|Drome|[[Drôme]]}} |[[Valence, Drôme|Valence]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Drôme (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|27 |[[File:Blason département fr Eure.svg|22x20px|Coat of arms of department 27]] |[[Eure]] |{{sort|Evreux|[[Évreux]]}} |[[File:Flag_of_Normandie.svg|22px|]] [[Normandija]] |[[Eure (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|28 |[[File:Blason département fr Eure-et-Loir.svg|22x20px|Coat of arms of department 28]] |[[Eure-et-Loir]] |[[Chartres]] |{{flag|Center-Val de Loire}} |reki [[Eure (reka)|Eure]] in [[Loir]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|29 |[[File:Blason département fr Finistère.svg|22x20px|Coat of arms of department 29]] |{{sort|Finistere|[[Finistère]]}} |[[Quimper]] |{{flagicon|Bretanja}} [[Bretanja]] |''Finis Terræ'' (konec sveta) |- !scope="row" style="text-align: left;"|30 |[[File:Blason département fr Gard.svg|22x20px|Coat of arms of department 30]] |[[Gard]] |{{sort|Nimes|[[Nîmes]]}} |{{flag|Oksitanija}} |[[Gardon|Gardon (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|31 |[[File:Blason département fr Haute-Garonne.svg|22x20px|Coat of arms of department 31]] |[[Haute-Garonne]] |[[Toulouse]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Garona|Garonne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|32 |[[File:Blason dpt fr Gers.svg|22x20px|Coat of arms of department 32]] |[[Gers]] |[[Auch]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Gers (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|33 |[[File:Blason département fr Gironde.svg|22x20px|Coat of arms of department 33]] |[[Gironde]] {{ref|5|5}} |[[Bordeaux]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Gironde (estuarij)|Gironde (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|34 |[[File:Blason département fr Hérault.svg|22x20px|Coat of arms of department 34]] |{{sort|Herault|[[Hérault]]}} |[[Montpellier]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Hérault (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|35 |[[File:Blason departement Ille-et-Vilaine.svg|22x20px|Coat of arms of department 35]] |[[Ille-et-Vilaine]] |[[Rennes]] |{{flagicon|Bretanja}} [[Bretanja]] |reki [[Ille]] in [[Vilaine]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|36 |[[File:Blason département fr Indre.svg|22x20px|Coat of arms of department 36]] |[[Indre]] |{{sort|Chateauroux|[[Châteauroux]]}} |{{flag|Center-Val de Loire}} |[[Indre (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|37 |[[File:Blason département fr Indre-et-Loire.svg|22x20px|Coat of arms of department 37]] |[[Indre-et-Loire]] |[[Tours]] |{{flag|Center-Val de Loire}} |reki [[Indre (reka)|Indre]] in [[Loire]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|38 |[[File:Blason departement Isere.svg|22x20px|Coat of arms of department 38]] |{{sort|Isere|[[Isère]]}} |[[Grenoble]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Isère (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|39 |[[File:Blason département fr Jura.svg|22x20px|Coat of arms of department 39]] |[[Jura (departma)|Jura]] |[[Lons-le-Saunier]] |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |[[Švicarska Jura]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|40 |[[File:Blason dpt fr Landes.svg|22x20px|Coat of arms of department 40]] |[[Landes]] |[[Mont-de-Marsan]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Landski gozd]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|41 |[[File:Blason département fr Loir-et-Cher.svg|22x20px|Coat of arms of department 41]] |[[Loir-et-Cher]] |[[Blois]] |{{flag|Center-Val de Loire}} |reki [[Loir]] in [[Cher (reka)|Cher]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|42 |[[File:Blason departement Loire.svg|22x20px|Coat of arms of department 42]] |[[Loire (departma)|Loire]] |{{sort|Saint-Etienne|[[Saint-Étienne]]}} |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Loara]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|43 |[[File:Blason dpt fr Haute-Loire.svg|22x20px|Coat of arms of department 43]] |[[Haute-Loire]] |[[Le Puy-en-Velay]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Loara]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|44 |[[File:Blason dpt fr LoireAtlantique dapres Robert Louis.svg|22x20px|Coat of arms of department 44]] |[[Loire-Atlantique]] {{ref|6|6}} |[[Nantes]] |{{flag|Pays de la Loire}} |[[Loara]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|45 |[[File:Blason département fr Loiret.svg|22x20px|Coat of arms of department 45]] |[[Loiret (departma)|Loiret]] |{{sort|Orleans|[[Orléans]]}} |{{flag|Center-Val de Loire}} |[[Loiret (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|46 |[[File:Blason département fr Lot.svg|22x20px|Coat of arms of department 46]] |[[Lot (departma)|Lot]] |[[Cahors]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Lot (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|47 |[[File:Blason département fr Lot-et-Garonne.svg|22x20px|Coat of arms of department 47]] |[[Lot-et-Garonne]] |[[Agen]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |reki [[Lot (reka)|Lot]] in [[Garona]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|48 |[[File:Blason département fr Lozère.svg|22x20px|Coat of arms of department 48]] |[[Lozère (departma)|Lozère]] |[[Mende, Lozère|Mende]] |{{flag|Oksitanija}} | [[Lozère (gorski masiv)|Lozère]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|49 |[[File:Blason departement Maine-et-Loire.svg|22x20px|Coat of arms of department 49]] |[[Maine-et-Loire]] {{ref|7|7}} |[[Angers]] |{{flag|Pays de la Loire}} |reki [[Maine (reka)|Maine]] in [[Loire]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|50 |[[File:Blason département fr Manche.svg|22x20px|Coat of arms of department 50]] |[[Manche]] |{{sort|Saint-Lo|[[Saint-Lô]]}} |[[File:Flag_of_Normandie.svg|22px|]] [[Normandija]] |[[Rokavski preliv|Rokavskem prelivu]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|51 |[[File:Blason departement Marne.svg|22x20px|Coat of arms of department 51]] |[[Marne]] |{{sort|Chalons-en-Champagne|[[Châlons-en-Champagne]]}} |{{flag|Grand Est}} |[[Marna|Marna (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|52 |[[File:Blason département fr Haute-Marne.svg|22x20px|Coat of arms of department 52]] |[[Haute-Marne]] |[[Chaumont, Haute-Marne|Chaumont]] |{{flag|Grand Est}} |[[Marna|Marne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|53 |[[File:Blason département fr Mayenne.svg|22x20px|Coat of arms of department 53]] |[[Mayenne]] |[[Laval, Mayenne|Laval]] |{{flag|Pays de la Loire}} |[[Mayenne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|54 |[[File:Blason Meurthe-et-Moselle.svg|22x20px|Coat of arms of department 54]] |[[Meurthe-et-Moselle]] |[[Nancy]] |{{flag|Grand Est}} |reki [[Meurthe]] in[[Moselle]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|55 |[[File:Blason Meuse.svg|22x20px|Coat of arms of department 55]] |[[Meuse (department)|Meuse]] |[[Bar-le-Duc]] |{{flag|Grand Est}} |[[Meuse|Meuse (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|56 |[[File:Blason departement Morbihan.svg|22x20px|Coat of arms of department 56]] |[[Morbihan]] |[[Vannes]] |{{flagicon|Bretanja}} [[Bretanja]] |[[Morbihanski zaliv]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|57 |[[File:Blason Moselle.svg|22x20px|Coat of arms of department 57]] |[[Moselle]] |[[Metz]] |{{flag|Grand Est}} |[[Mozela]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|58 |[[File:Blason dpt fr Nievre.svg|22x20px|Coat of arms of department 58]] |[[Nièvre (departma)|Nièvre]] |[[Nevers]] |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |[[Nièvre (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|59 |[[File:Blason Nord-Pas-De-Calais.svg|22x20px|Coat of arms of department 59]] |[[Nord]] |[[Lille]] |{{flag|Hauts-de-France}} |[[Sever]] (North) |- !scope="row" style="text-align: left;"|60 |[[File:Blason département fr Oise.svg|22x20px|Coat of arms of department 60]] |[[Oise]] |[[Beauvais]] |{{flag|Hauts-de-France}} |[[Oise (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|61 |[[File:Blason département fr Orne.svg|22x20px|Coat of arms of department 61]] |[[Orne]] |{{sort|Alencon|[[Alençon]]}} |[[File:Flag_of_Normandie.svg|22px|]] [[Normandija]] |[[Orne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|62 |[[File:Pas de Calais Arms.svg|22x20px|Coat of arms of department 62]] |[[Pas-de-Calais]] |[[Arras]] |{{flag|Hauts-de-France}} |[[Dovrska vrata]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|63 |[[File:Blason dpt fr Puy-de-Dome.svg|22x20px|Coat of arms of department 63]] |[[Puy-de-Dôme]] |[[Clermont-Ferrand]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |ognjeniku [[Puy de Dôme]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|64 |[[File:Blason des Pyrénées-Atlantiques.svg|22x20px|Coat of arms of department 64]] |{{sort|Pyrenees-Atlantiques|[[Pyrénées-Atlantiques]] {{ref|8|8}}}} |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Pireneji|Pirineji]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|65 |[[File:Blason dpt fr HautesPyrenees.svg|22x20px|Coat of arms of department 65]] |{{sort|Hautes-Pyrenees|[[Hautes-Pyrénées]]}} |[[Tarbes]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Pireneji|Pirineji]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|66 |[[File:Arms of the Pyrénées-Orientales.svg|22x20px|Coat of arms of department 66]] |{{sort|Pyrenees-Orientales|[[Pyrénées-Orientales]]}} |[[Perpignan]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Pireneji|Pirineji]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|67 |[[File:Blason Bas Rhin.svg|22x20px|Coat of arms of department 67]] |[[Bas-Rhin]] |[[Strasbourg]] |{{flag|Grand Est}} |[[Ren|Ren (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|68 |[[File:Blason Haut Rhin.svg|22x20px|Coat of arms of department 68]] |[[Haut-Rhin]] |[[Colmar]] |{{flag|Grand Est}} |[[Ren|Ren (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|69 |[[File:Blason dpt fr Rhone.svg|22x20px|Coat of arms of department 69]] |[[Rhône (departma)|Rhône]] |[[Lyon]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Rona|Rona (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|69M |[[File:Blason Ville fr Lyon.svg|22x20px|Coat of arms of Lyon]] |{{sort|Lyon|[[Lyon Metropolis]]}} {{ref|18|18}} |[[Lyon]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |občina [[Lyon]]<nowiki/>a |- !scope="row" style="text-align: left;"|70 |[[File:Blason dpt fr Haute-Saone.svg|22x20px|Coat of arms of department 70]] |{{sort|Haute-Saone|[[Haute-Saône]]}} |[[Vesoul]] |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |[[Saona|Saona (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|71 |[[File:Blason département fr Saône-et-Loire.svg|22x20px|Coat of arms of department 71]] |{{sort|Saone-et-Loire|[[Saône-et-Loire]]}} |{{sort|Macon|[[Mâcon]]}} |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |reki [[Saona]] in [[Loara]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|72 |[[File:Blason dpt fr Sarthe.svg|22x20px|Coat of arms of department 72]] |[[Sarthe]] |[[Le Mans]] |{{flag|Pays de la Loire}} |[[Sarthe (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|73 |[[File:Savoie Blason.svg|22x20px|Coat of arms of department 73]] |[[Savoie (departma)|Savoie]] |{{sort|Chambery|[[Chambéry]]}} |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |regija [[Savoja]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|74 |[[File:Haute Savoie blason.svg|22x20px|Coat of arms of department 74]] |[[Haute-Savoie]] |[[Annecy]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |regija [[Savoja]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|75 |[[File:Blason paris 75.svg|22x20px|Coat of arms of department 75]] |[[Pariz]] {{ref|9|9}} |[[Paris]] |{{flag|Île-de-France}} |občina [[Pariz|Pariza]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|76 |[[File:Blason76.svg|22x20px|Coat of arms of department 76]] |[[Seine-Maritime]] {{ref|10|10}} |[[Rouen]] |[[File:Flag_of_Normandie.svg|22px|]] [[Normandija]] |[[Sena|Sena (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|77 |[[File:Blason département fr Seine-et-Marne.svg|22x20px|Coat of arms of department 77]] |[[Seine-et-Marne]] |[[Melun]] |{{flag|Île-de-France}} |reki [[Sena]] in [[Marna]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|78 |[[File:Blason département fr Yvelines.svg|22x20px|Coat of arms of department 78]] |[[Yvelines]] {{ref|11|11}} |[[Versailles]] |{{flag|Île-de-France}} |[[Gozd Yvelines|Gozdu Yvelines]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|79 |[[File:Blason département fr Deux-Sèvres.svg|22x20px|Coat of arms of department 79]] |{{sort|Deux-Sevres|[[Deux-Sèvres]]}} |[[Niort]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |reki [[Sèvre Nantaise]] in [[Sèvre Niortaise]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|80 |[[File:Blason département fr Somme.svg|22x20px|Coat of arms of department 80]] |[[Somme (departma)|Somme]] |[[Amiens]] |{{flag|Hauts-de-France}} |[[Soma|Soma (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|81 |[[File:Blason dpt fr Tarn.svg|22x20px|Coat of arms of department 81]] |[[Tarn (departma)|Tarn]] |[[Albi]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Tarn (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|82 |[[File:Blason département fr Tarn-et-Garonne.svg|22x20px|Coat of arms of department 82]] |[[Tarn-et-Garonne]] |[[Montauban]] |{{flag|Oksitanija}} |reki [[Tarn (reka)|Tarn]] in [[Garona]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|83 |[[File:Blason departement Var.svg|22x20px|Coat of arms of department 83]] |[[Var (departma)|Var]] |[[Toulon]] |{{flag|Provansa-Alpe-Azurna obala}} |[[Var (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|84 |[[File:Blason département fr Vaucluse.svg|22x20px|Coat of arms of department 84]] |[[Vaucluse (departma)|Vaucluse]] |[[Avignon]] |{{flag|Provansa-Alpe-Azurna obala}} |[[Fontaine de Vaucluse (spring)|Fontaine de Vaucluse]] pomlad |- !scope="row" style="text-align: left;"|85 |[[File:Blason dpt fr 85 Vendée.svg|22x20px|Coat of arms of department 85]] |[[Vendée (departma)|Vendée]] |[[La Roche-sur-Yon]] |{{flag|Pays de la Loire}} |[[Vendée (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|86 |[[File:Blason département fr Vienne.svg|22x20px|Coat of arms of department 86]] |[[Vienne (departma)|Vienne]] |[[Poitiers]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Vienne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|87 |[[File:Blason departement Haute-Vienne.svg|22x20px|Coat of arms of department 87]] |[[Haute-Vienne]] |[[Limoges]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Vienne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|88 |[[File:Blason Vosges.svg|22x20px|Coat of arms of department 88]] |[[Vosges]] |{{sort|Epinal|[[Épinal]]}} |{{flag|Grand Est}} |[[Vogezi]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|89 |[[File:Blason département fr Yonne.svg|22x20px|Coat of arms of department 89]] |[[Yonne]] |[[Auxerre]] |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |[[Yonne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|90 |[[File:Blason département fr Territoire de Belfort.svg|22x20px|Coat of arms of department 90]] |[[Territoire de Belfort]] |[[Belfort]] |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |občina [[Belfort|Belforta]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|91 |[[File:Blason département fr Essonne.svg|22x20px|Coat of arms of department 91]] |[[Essonne]] {{ref|12|12}} |[[Evry]] |{{flag|Île-de-France}} |[[Essonne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|92 |[[File:Blason département fr Hauts-de-Seine.svg|22x20px|Coat of arms of department 92]] |[[Hauts-de-Seine]] {{ref|13|13}} |[[Nanterre]] |{{flag|Île-de-France}} |[[Sena|Sena (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|93 |[[File:Blason département fr Seine-Saint-Denis.svg|22x20px|Coat of arms of department 93]] |[[Seine-Saint-Denis]] {{ref|14|14}} |[[Bobigny]] |{{flag|Île-de-France}} |[[Sena|Sena (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|94 |[[File:Blason département fr Val-de-Marne.svg|22x20px|Coat of arms of department 94]] |[[Val-de-Marne]] |[[Créteil]] |{{flag|Île-de-France}} |[[Marna|Marna (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|95 |[[File:Blason département fr Val-d'Oise.svg|22x20px|Coat of arms of department 95]] |[[Val-d'Oise]] |[[Pontoise]] {{ref|15|15}} |{{flag|Île-de-France}} |[[Oise (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|971 |[[File:Coat of arms of Guadeloupe.svg|22x20px|Coat of arms of Guadeloupe]] |[[Gvadelup]] (Guadeloupe) {{ref|16|16}} |[[Basse-Terre]] |{{flag|Guadeloupe|local}} |Otok [[Gvadelup]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|972 |[[File:Coat of arms of Martinique.svg|22x20px|Coat of arms of Martinique]] |[[Martinik]] (Martinique) {{ref|16|16|noid=noid}} |[[Fort-de-France]] |{{flag|Martinique|local}} |Otok [[Martinik]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|973 |[[File:Blason de la Guyane.svg|22x20px|Coat of arms of Guyane]] |[[Francoska Gvajana|Gvajana]] (Guyane) {{ref|16|16|noid=noid}} |[[Cayenne]] |{{flag|Francoska Gvajana|local}} |[[Gvajane]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|974 |[[File:Blason Réunion DOM.svg|22x20px|Coat of arms of Réunion]] |{{sort|Reunion|[[Réunion|La Réunion]] {{ref|16|16|noid=noid}}}} |[[Saint-Denis, Réunion|Saint-Denis]] |{{flag|Réunion|local}} |Otok [[Reunion]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|976 |[[File:Coat of Arms of Mayotte.svg|22x20px|Coat of arms of Mayotte]] |[[Mayotte]] {{ref|17|17|noid=noid}} |[[Mamoudzou]] |{{flag|Mayotte|local}} |Otok [[Mayotte]] |} <small>Notes: * {{note|1|1}} Večina grbov ni uradnih * {{note|2|2}} Ta departma je bil poznan kot ''Basses-Alpes'' ("Nižje Alpe") do leta 1970 * {{note|3|3}} Ta departma je bil poznan kot ''Charente-Inférieure'' ("Nižja [[Klarenta (reka)|reka Klarenta]]") do leta 1941 * {{note|4|4}} Ta departma je bil poznan kot ''Côtes-du-Nord'' ("Obale severa") do leta 1990 * {{note|5|5}} Ta departma je bil poznan kot ''Bec-d'Ambès'' ("[[Bec d'Ambès]]") od leta 1793 do leta 1795. Koncencija je to ime odpravila, da bi se izognila spominov na prepovedano politično frakcijo [[Žirondinci|Žirondincev]]. * {{note|6|6}} Ta departma je bil poznan kot ''Loire-Inférieure'' ("Spodnja [[Loara]]") do leta 1957 * {{note|7|7}} Ta departma je bil poznan kot ''Mayenne-et-Loire'' ("[[Mayenne (reka)|reka Mayenne]] in Loara") do leta 1791 * {{note|8|8}} Ta departma je bil poznan kot ''Basses-Pyrénées'' ("Spodnji Pirineji") do leta 1969 * {{note|9|9}} Številka 75 je bila uradno dodeljena [[Seine (departma)|departmaju Seine]] * {{note|10|10}} Ta departma je bil poznan kot ''Seine-Inférieure'' ("Spodnji Seine") do leta 1955 * {{note|11|11}} Številka 78 je bila uradno dodeljena [[Seine-et-Oise|departmaju Seine-et-Oise]] * {{note|12|12}} Številka 91 je bila uradno dodeljena [[Alžir (departma)|departmaju Alžir]], v [[Francoska Alžirija|Francoski Alžiriji]] * {{note|13|13}} Številka 92 je bila uradno dodeljena [[Oran (departma)|departmaju Oran]], v Francoski Alžiriji * {{note|14|14}} Številka 93 je bila uradno dodeljena [[Constantine (departma)|departmaju Constantine]], v Francoski Alžiriji * {{note|15|15}} Prefektura [[Val-d'Oise|departmaja Val-d'Oise]] imenovana [[Pontoise]] je bila ustanovljena ob nastanku departmaja, ampak je bila v resnici premaknjena na sosenjo občino [[Cergy]]. Trenutno sta oba dela ''ville nouvelle'', ki je del [[Cergy-Pontoise|mesta Cergy-Pontoise]] * {{note|16|16}} [[Čezmorski departma|Vsak čezmorski departma]] sestavlja [[Francoske regije|regija]] in ima zato status podoben kot ''metropolitanska'' Francija. Vsi departmaji so del Francije in [[Evropska Unija|Evropske Unije]], čeprav za njih veljajo [[Kategorija:Posebni teritoriji Evropske unije|posebna EU pravila]]. * {{note|17|17}} [[Mayotte]] je postal 101. departma Francije 31, marca 2011. Njegova [[Koda INSEE]] je 976 (975 je že dodeljena francoskemu [[čezmorski kolektivi|čezmorskemu kolektivu]] [[Saint Pierre in Miquelon]]). * {{note|18|18}} Metropole [[teritorialni kolektiv|teritorialnih kolktivov]] imajo posebne zakone. * {{note|19|19}} [[Korzika]] je bila razdeljena na dva departmaja ([[Golo (departma)|Golo]] in [[Liamone]]) od leta 1793 do leta 1811, in kasneje ponovno na dva departmaja ([[Corse-du-Sud]], številka 2A, in [[Haute-Corse]], številka 2B) leta 1975. Leta 2019 sta Corse-du-Sud in Haute-Corse še vedno administrativna departmaja, čeprav nimata več statusa departmajskega "[[Čezmorski kolektivi|čezmorskega kolektiva]]": regijske in departmajske funkcije so bile od leta 2018 vodene s strani enega teritorialnega kolektiva. </small> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Departments of France}} {{francoskiDep}} [[Kategorija:Upravna delitev Francije]] [[Kategorija:Departmaji Francije]] q3z147ptz9soqbka177omi59m2dzg3b 5735725 5735722 2022-08-17T14:29:13Z Upwinxp 126544 pp nesmisla wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Departmaji Francije<br />Départements français | alt_name = {{native name|br|Departamant gall}}, {{native name|frp|Dèpartament francês}}, {{native name|oc|Departament francés}}, {{native name|eu|Fratziako departamendu}}, {{native name|ca|Departament francès}} | map = [[File:France maximale.svg|300px]] | category = | territory = Francija | upper_unit = [[Francoske regije|Regije]] | start_date = | legislation_begin = | legislation_end = | end_date = | current_number = 101 | number_date = 2. januar 2021 | type = [[Metropolitanska Francija|Metropolitanski departma]] | type1 = Čezmorski departmaji in regije | population_range = Največje: sever, [[Hauts-de-France]]—2.608.346 (štetje 2019)<br />Najmanjše: [[Lozère]], [[Okcitanija]]—76.557 (štetje 2019) | area_range = Največja: [[Francoska Gvajana]]—83.533,9 km²<br />Najmanjša: [[Pariz]], [[Île-de-France]]—105,4 km² | density_range = Največja: Pariz, Île-de-France—8014 preb./km²<br />Najmanjša: Francoska Gvajana—1,4 preb./km² | government = departmajski svet | government1 = | government2 = | government3 = | government4 = | subdivision = Okrožja | subdivision1 = [[Kanton (Francija)|Kantoni]] | subdivision2 = Občine | subdivision3 = | subdivision4 = }} V upravni delitvi [[Francija|Francije]] je '''departma''' (francosko: ''département'', izgovorjeno [depaʁtəmɑ̃]) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami. Šestindevetdeset departmajev je v metropolitanski Franciji, pet pa je čezmorskih departmajev, ki so prav tako razvrščeni kot čezmorske regije. Departmaji so nadalje razdeljeni na 332 okrožij,<ref>{{Cite web|title=Code officiel géographique au 1er janvier 2021 {{!}} Insee|url=https://www.insee.fr/fr/information/5057840|url-status=live|access-date=2021-11-09|website=www.insee.fr}}</ref> ta pa so razdeljena na kantone. Zadnji dve ravni oblasti nimata avtonomije; so osnova lokalne organizacije policije, gasilcev in včasih administracije volitev. Vsak oddelek upravlja izvoljeni organ, imenovan svet departmaja (''conseil départemental'' [ednina], ''conseils départementaux'' [množina]). Od leta 1800 do aprila 2015 so se ti imenovali generalni sveti (''conseil général'' [ednina] ''conseils généraux'' [množina]).<ref>{{citation|url=http://www.interieur.gouv.fr/Presse/Dossiers-de-presse/Dossier-de-presse-des-elections-departementales-2015/Les-elections-departementales-comprendre-ce-qui-change|title=Les élections départementales : comprendre ce qui change|author=Ministère de l'intérieur|access-date=2015-07-30|language=fr|archive-date=10 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160810133431/http://www.interieur.gouv.fr/Presse/Dossiers-de-presse/Dossier-de-presse-des-elections-departementales-2015/Les-elections-departementales-comprendre-ce-qui-change|url-status=dead}}</ref> Vsak svet ima predsednika. Njihova glavna področja odgovornosti so upravljanje številnih socialnih in drugih dodatkov, stavbe za nižje srednje šole (kolidže) in tehničnega osebja ter lokalnih cest in šolskih in podeželskih avtobusov ter prispevek k občinski infrastrukturi.<ref>{{Cite web|title=Quelles sont les compétences des départements ?|url=https://www.vie-publique.fr/fiches/19620-quelles-sont-les-competences-exercees-par-les-departements|access-date=2021-11-05|website=Vie publique.fr|language=fr}}</ref> Lokalne službe državne uprave so tradicionalno organizirane na ravni departmajev, kjer prefekt predstavlja vlado; vendar so regije od leta 2000 pridobile pomen, pri čemer so se nekatere storitve na ravni oddelkov združile v storitve na ravni regij. Departmaji so bili ustanovljeni leta 1790 kot racionalna zamenjava provinc [[Ancien Régime]] z namenom krepitve nacionalne enotnosti;<ref>{{Citation|title=83 départements sont créés en France|url=https://www.gouvernement.fr/partage/9898-83-departements|language=fr|access-date=2021-11-05}}</ref> naziv ''departma'' se uporablja za pomen dela večje celote.<ref>{{Cite book|last=Rey|first=Alain|url=|title=Dictionnaire Historique de la langue française|date=2011-10-25|publisher=NATHAN|isbn=978-2-321-00013-6|language=fr}}</ref> Skoraj vsi so bili poimenovani po fizično-geografskih značilnostih (reke, gore ali obale), ne pa po zgodovinskih ali kulturnih ozemljih, ki bi lahko imela svoje lojalnosti. Delitev Francije na departmaje je bil projekt, ki je bil še posebej identificiran s francoskim revolucionarnim voditeljem Abbéjem Sieyèsom,<ref>{{Cite web|title=Sous le Sénat de l'Empire - Personnalités - Emmanuel-Joseph Sieyès - Sénat|url=https://www.senat.fr/evenement/archives/D30/sieyes.html|access-date=2021-11-05|website=senat.fr}}</ref><ref>{{Cite web|title=Création du département|publisher=Archives départementales du Puy-de-Dôme|url=https://www.archivesdepartementales.puy-de-dome.fr/n/creation-du-departement/n:27|access-date=2021-11-05|language=fr-fr}}</ref> čeprav so o njem že pogosto razpravljali in pisali številni politiki in misleci. Najzgodnejši znani predlog o tem je iz leta 1665 v spisih ''d'Argensona''.<ref>{{Cite web|title=Carte de France à la révolution: création des départements|url=http://www.cartesfrance.fr/histoire/cartes-france-revolution/carte-france-revolution.html|access-date=2021-11-05|website=cartesfrance.fr}}</ref> Navdihnili so podobne delitve v številnih državah, nekatere med njimi so bile nekdanje francoske kolonije. Ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1822 (razveljavljena zaradi francoske intervencije iz leta 1823, ki je končala ''trienio liberal'') in ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1833, ki tvori osnovo današnjih španskih provinc z manjšimi spremembami, prav tako temeljita na francoskem modelu departmajev približno enake velikosti.<ref>{{Cite book|last=Turchetti|first=Mario|url=https://books.google.com/books?id=FWdfvXdUf5kC&q=d%C3%A9partement+francais+modele+division+territoriale+de+l'Espagne|title=La Suisse de la Médiation dans l'Europe napoléonienne (1803-1814): actes du colloque de Fribourg (journée du 10 octobre 2003)|date=2005|publisher=Saint-Paul|isbn=978-2-8271-0983-8|pages=46|language=fr}}</ref> Večini francoskih departmajev je dodeljena dvomestna številka, ''uradna geografska oznaka'', ki jo dodeli ''Institut national de la statistique et des études économiques (Insée)''.<ref>{{Cite web|title=🔎 Code INSEE : définition et explications|url=https://www.techno-science.net/definition/5937.html|access-date=2021-11-05|website=Techno-Science.net|language=fr-FR}}</ref> Čezmorski departmaji imajo trimestno številko. Številka se uporablja na primer v poštni številki in se je do nedavnega uporabljala za vse registrske tablice vozil. Prebivalci običajno uporabljajo številke za označevanje lastnega oddelka ali sosednjega, na primer prebivalci Loireta lahko svoj oddelek imenujejo "45". Bolj oddaljene oddelke praviloma imenujemo po imenu, saj malokdo pozna številke vseh oddelkov. Leta 2014 je predsednik [[François Hollande]] predlagal ukinitev departmajskih svetov do leta 2020, ki bi ohranili departmaje kot upravne enote, in prenos njihovih pristojnosti na druge ravni upravljanja.<ref>{{Cite web|title=François Hollande fixe les régions à 14 et la fin des départements à 2020|url=https://www.lagazettedescommunes.com/236705/francois-hollande-fixe-les-regions-a-14-et-la-fin-des-departements-a-2020/|access-date=2021-11-05|website=La Gazette des Communes|language=fr-FR}}</ref> Ta reformni projekt je bil medtem opuščen. == Seznam departmajev == {|class="wikitable sortable" |- !scope="col"|[[Koda INSEE|INSEE]] !scope="col"|[[Grb]] {{ref|1|1}} !scope="col"|Departma !scope="col"|Prefektura !scope="col"|Regija !scope="col"|Poimenovan po |- !scope="row" style="text-align: left;"|01 |[[File:Blason département fr Ain.svg|22x20px|Coat of arms of department 01]] |[[Ain]] |[[Bourg-en-Bresse]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Ain (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|02 |[[File:Blason département fr Aisne.svg|22x20px|Coat of arms of department 02]] |[[Aisne]] |[[Laon]] |{{flag|Hauts-de-France}} |[[Aisne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|03 |[[File:Blason dpt fr Allier.svg|22x20px|Coat of arms of department 03]] |[[Allier]] |[[Moulins, Allier|Moulins]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Allier (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|04 |[[File:Blason departement Alpes-de-Haute-Provence.svg|22x20px|Coat of arms of department 04]] |[[Alpes-de-Haute-Provence]] {{ref|2|2}} |[[Digne-les-Bains]] |{{flag|Provansa-Alpe-Azurna obala}} |[[Alpe]], gore in regija [[Provansa]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|05 |[[File:Blason dpt fr HautesAlpes.svg|22x20px|Coat of arms of department 05]] |[[Hautes-Alpes]] |[[Gap]] |{{flag|Provansa-Alpe-Azurna obala}} |[[Alpe]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|06 |[[File:Nice Arms.svg|22x20px|Coat of arms of department 06]] |[[Alpes-Maritimes]] |[[Nice]] |{{flag|Provansa-Alpe-Azurna obala}} |[[Alpe]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|07 |[[File:Blason dpt fr Ardeche.svg|22x20px|Coat of arms of department 07]] |{{sort|Ardeche|[[Ardèche]]}} |[[Privas]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Ardèche (reka)|Ardèche (reka]]) |- !scope="row" style="text-align: left;"|08 |[[File:Blason département fr Ardennes.svg|22x20px|Coat of arms of department 08]] |[[Ardennes (departma)|Ardennes]] |{{sort|Charleville-Mezieres|[[Charleville-Mézières]]}} |{{flag|Grand Est}} |[[Ardeni]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|09 |[[File:Blason dpt fr Ariège.svg|22x20px|Coat of arms of department 09]] |[[Ariège (departma)|Ariège]] |[[Foix]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Ariège (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|10 |[[File:Blason département fr Aube.svg|22x20px|Coat of arms of department 10]] |[[Aube]] |[[Troyes]] |{{flag|Grand Est}} |[[Aube (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|11 |[[File:Blason dpt fr Aude.svg|22x20px|Coat of arms of department 11]] |[[Aude]] |[[Carcassonne]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Aude (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|12 |[[File:Blason Rouergue.svg|22x20px|Coat of arms of department 12]] |[[Aveyron]] |[[Rodez]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Aveyron (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|13 |[[File:Blason departement Bouches-du-Rhone.svg|22x20px|Coat of arms of department 13]] |{{sort|Bouches-Du-Rhone|[[Bouches-du-Rhône]]}} |[[Marseille]] |{{flag|Provansa-Alpe-Azurna obala}} |[[Rona]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|14 |[[File:Blason département fr Calvados.svg|22x20px|Coat of arms of department 14]] |[[Calvados (departma)|Calvados]] |[[Caen]] |[[File:Flag_of_Normandie.svg|22px|]] [[Normandija]] |skale Calvados |- !scope="row" style="text-align: left;"|15 |[[File:Blason dpt fr Cantal.svg|22x20px|Coat of arms of department 15]] |[[Cantal]] |[[Aurillac]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Monts du Cantal]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|16 |[[File:Blason département fr Charente.svg|22x20px|Coat of arms of department 16]] |[[Charente]] |{{sort|Angouleme|[[Angoulême]]}} |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Charente (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|17 |[[File:Blason département fr Charente-Maritime.svg|22x20px|Coat of arms of department 17]] |[[Charente-Maritime]] {{ref|3|3}} |[[La Rochelle]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Charente (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|18 |[[File:Blason dpt fr Cher.svg|22x20px|Coat of arms of department 18]] |[[Cher (departma)|Cher]] |[[Bourges]] |{{flag|Center-Val de Loire}} |[[Cher (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|19 |[[File:Blason département fr Corrèze.svg|22x20px|Coat of arms of department 19]] |{{sort|Correze|[[Corrèze]]}} |[[Tulle]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Corrèze (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;" data-sort-value=2A|2A |[[File:Blason de Corse.svg|22x20px|Coat of arms of Corsica]] |[[Corse-du-Sud|Južna Korzika]] (Corse-du-Sud) {{ref|19|19}} |[[Ajaccio]] |{{flag|Korzika }} |Otoku [[Korzika]] |- !scope="row" style="text-align: left;" data-sort-value=2B|2B |[[File:Blason de Corse.svg|22x20px|Coat of arms of Corsica]] |[[Haute-Corse|Zgornja Korzika]] (Haute-Corse) {{ref|19|19}} |[[Bastia]] |{{flag|Korzika }} |Otoku [[Korzika]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|21 |[[File:Blason département fr Côte-d'Or.svg|22x20px|Coat of arms of department 21]] |[[Côte-d'Or]] |[[Dijon]] |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |Burgundskih vinogradih |- !scope="row" style="text-align: left;"|22 |[[File:Blason département fr Côtes-d'Armor.svg|22x20px|Coat of arms of department 22]] |{{sort|Cotes-Darmor|[[Côtes-d'Armor]] {{ref|4|4}}}} |[[Saint-Brieuc]] |{{flagicon|Bretanja}} [[Bretanja]] |obalah Armorike |- !scope="row" style="text-align: left;"|23 |[[File:Blason Boubon-La Marche.svg|22x20px|Coat of arms of department 23]] |[[Creuse]] |{{sort|Gueret|[[Guéret]]}} |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Creuse (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|24 |[[File:Blason Dordogne 1.svg|22x20px|Coat of arms of department 24]] |[[Dordogne]] |{{sort|Perigueux|[[Périgueux]]}} |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Dordogne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|25 |[[File:Blason département fr Doubs.svg|22x20px|Coat of arms of department 25]] |[[Doubs]] |{{sort|Besancon|[[Besançon]]}} |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |[[Doubs (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|26 |[[File:Blason departement Drome.svg|22x20px|Coat of arms of department 26]] |{{sort|Drome|[[Drôme]]}} |[[Valence, Drôme|Valence]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Drôme (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|27 |[[File:Blason département fr Eure.svg|22x20px|Coat of arms of department 27]] |[[Eure]] |{{sort|Evreux|[[Évreux]]}} |[[File:Flag_of_Normandie.svg|22px|]] [[Normandija]] |[[Eure (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|28 |[[File:Blason département fr Eure-et-Loir.svg|22x20px|Coat of arms of department 28]] |[[Eure-et-Loir]] |[[Chartres]] |{{flag|Center-Val de Loire}} |reki [[Eure (reka)|Eure]] in [[Loir]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|29 |[[File:Blason département fr Finistère.svg|22x20px|Coat of arms of department 29]] |{{sort|Finistere|[[Finistère]]}} |[[Quimper]] |{{flagicon|Bretanja}} [[Bretanja]] |''Finis Terræ'' (konec sveta) |- !scope="row" style="text-align: left;"|30 |[[File:Blason département fr Gard.svg|22x20px|Coat of arms of department 30]] |[[Gard]] |{{sort|Nimes|[[Nîmes]]}} |{{flag|Oksitanija}} |[[Gardon|Gardon (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|31 |[[File:Blason département fr Haute-Garonne.svg|22x20px|Coat of arms of department 31]] |[[Haute-Garonne]] |[[Toulouse]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Garona|Garonne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|32 |[[File:Blason dpt fr Gers.svg|22x20px|Coat of arms of department 32]] |[[Gers]] |[[Auch]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Gers (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|33 |[[File:Blason département fr Gironde.svg|22x20px|Coat of arms of department 33]] |[[Gironde]] {{ref|5|5}} |[[Bordeaux]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Gironde (estuarij)|Gironde (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|34 |[[File:Blason département fr Hérault.svg|22x20px|Coat of arms of department 34]] |{{sort|Herault|[[Hérault]]}} |[[Montpellier]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Hérault (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|35 |[[File:Blason departement Ille-et-Vilaine.svg|22x20px|Coat of arms of department 35]] |[[Ille-et-Vilaine]] |[[Rennes]] |{{flagicon|Bretanja}} [[Bretanja]] |reki [[Ille]] in [[Vilaine]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|36 |[[File:Blason département fr Indre.svg|22x20px|Coat of arms of department 36]] |[[Indre]] |{{sort|Chateauroux|[[Châteauroux]]}} |{{flag|Center-Val de Loire}} |[[Indre (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|37 |[[File:Blason département fr Indre-et-Loire.svg|22x20px|Coat of arms of department 37]] |[[Indre-et-Loire]] |[[Tours]] |{{flag|Center-Val de Loire}} |reki [[Indre (reka)|Indre]] in [[Loire]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|38 |[[File:Blason departement Isere.svg|22x20px|Coat of arms of department 38]] |{{sort|Isere|[[Isère]]}} |[[Grenoble]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Isère (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|39 |[[File:Blason département fr Jura.svg|22x20px|Coat of arms of department 39]] |[[Jura (departma)|Jura]] |[[Lons-le-Saunier]] |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |[[Švicarska Jura]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|40 |[[File:Blason dpt fr Landes.svg|22x20px|Coat of arms of department 40]] |[[Landes]] |[[Mont-de-Marsan]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Landski gozd]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|41 |[[File:Blason département fr Loir-et-Cher.svg|22x20px|Coat of arms of department 41]] |[[Loir-et-Cher]] |[[Blois]] |{{flag|Center-Val de Loire}} |reki [[Loir]] in [[Cher (reka)|Cher]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|42 |[[File:Blason departement Loire.svg|22x20px|Coat of arms of department 42]] |[[Loire (departma)|Loire]] |{{sort|Saint-Etienne|[[Saint-Étienne]]}} |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Loara]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|43 |[[File:Blason dpt fr Haute-Loire.svg|22x20px|Coat of arms of department 43]] |[[Haute-Loire]] |[[Le Puy-en-Velay]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Loara]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|44 |[[File:Blason dpt fr LoireAtlantique dapres Robert Louis.svg|22x20px|Coat of arms of department 44]] |[[Loire-Atlantique]] {{ref|6|6}} |[[Nantes]] |{{flag|Pays de la Loire}} |[[Loara]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|45 |[[File:Blason département fr Loiret.svg|22x20px|Coat of arms of department 45]] |[[Loiret (departma)|Loiret]] |{{sort|Orleans|[[Orléans]]}} |{{flag|Center-Val de Loire}} |[[Loiret (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|46 |[[File:Blason département fr Lot.svg|22x20px|Coat of arms of department 46]] |[[Lot (departma)|Lot]] |[[Cahors]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Lot (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|47 |[[File:Blason département fr Lot-et-Garonne.svg|22x20px|Coat of arms of department 47]] |[[Lot-et-Garonne]] |[[Agen]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |reki [[Lot (reka)|Lot]] in [[Garona]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|48 |[[File:Blason département fr Lozère.svg|22x20px|Coat of arms of department 48]] |[[Lozère (departma)|Lozère]] |[[Mende, Lozère|Mende]] |{{flag|Oksitanija}} | [[Lozère (gorski masiv)|Lozère]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|49 |[[File:Blason departement Maine-et-Loire.svg|22x20px|Coat of arms of department 49]] |[[Maine-et-Loire]] {{ref|7|7}} |[[Angers]] |{{flag|Pays de la Loire}} |reki [[Maine (reka)|Maine]] in [[Loire]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|50 |[[File:Blason département fr Manche.svg|22x20px|Coat of arms of department 50]] |[[Manche]] |{{sort|Saint-Lo|[[Saint-Lô]]}} |[[File:Flag_of_Normandie.svg|22px|]] [[Normandija]] |[[Rokavski preliv|Rokavskem prelivu]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|51 |[[File:Blason departement Marne.svg|22x20px|Coat of arms of department 51]] |[[Marne]] |{{sort|Chalons-en-Champagne|[[Châlons-en-Champagne]]}} |{{flag|Grand Est}} |[[Marna|Marna (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|52 |[[File:Blason département fr Haute-Marne.svg|22x20px|Coat of arms of department 52]] |[[Haute-Marne]] |[[Chaumont, Haute-Marne|Chaumont]] |{{flag|Grand Est}} |[[Marna|Marne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|53 |[[File:Blason département fr Mayenne.svg|22x20px|Coat of arms of department 53]] |[[Mayenne]] |[[Laval, Mayenne|Laval]] |{{flag|Pays de la Loire}} |[[Mayenne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|54 |[[File:Blason Meurthe-et-Moselle.svg|22x20px|Coat of arms of department 54]] |[[Meurthe-et-Moselle]] |[[Nancy]] |{{flag|Grand Est}} |reki [[Meurthe]] in[[Moselle]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|55 |[[File:Blason Meuse.svg|22x20px|Coat of arms of department 55]] |[[Meuse (department)|Meuse]] |[[Bar-le-Duc]] |{{flag|Grand Est}} |[[Meuse|Meuse (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|56 |[[File:Blason departement Morbihan.svg|22x20px|Coat of arms of department 56]] |[[Morbihan]] |[[Vannes]] |{{flagicon|Bretanja}} [[Bretanja]] |[[Morbihanski zaliv]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|57 |[[File:Blason Moselle.svg|22x20px|Coat of arms of department 57]] |[[Moselle]] |[[Metz]] |{{flag|Grand Est}} |[[Mozela]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|58 |[[File:Blason dpt fr Nievre.svg|22x20px|Coat of arms of department 58]] |[[Nièvre (departma)|Nièvre]] |[[Nevers]] |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |[[Nièvre (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|59 |[[File:Blason Nord-Pas-De-Calais.svg|22x20px|Coat of arms of department 59]] |[[Nord]] |[[Lille]] |{{flag|Hauts-de-France}} |[[Sever]] (North) |- !scope="row" style="text-align: left;"|60 |[[File:Blason département fr Oise.svg|22x20px|Coat of arms of department 60]] |[[Oise]] |[[Beauvais]] |{{flag|Hauts-de-France}} |[[Oise (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|61 |[[File:Blason département fr Orne.svg|22x20px|Coat of arms of department 61]] |[[Orne]] |{{sort|Alencon|[[Alençon]]}} |[[File:Flag_of_Normandie.svg|22px|]] [[Normandija]] |[[Orne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|62 |[[File:Pas de Calais Arms.svg|22x20px|Coat of arms of department 62]] |[[Pas-de-Calais]] |[[Arras]] |{{flag|Hauts-de-France}} |[[Dovrska vrata]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|63 |[[File:Blason dpt fr Puy-de-Dome.svg|22x20px|Coat of arms of department 63]] |[[Puy-de-Dôme]] |[[Clermont-Ferrand]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |ognjeniku [[Puy de Dôme]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|64 |[[File:Blason des Pyrénées-Atlantiques.svg|22x20px|Coat of arms of department 64]] |{{sort|Pyrenees-Atlantiques|[[Pyrénées-Atlantiques]] {{ref|8|8}}}} |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Pireneji|Pirineji]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|65 |[[File:Blason dpt fr HautesPyrenees.svg|22x20px|Coat of arms of department 65]] |{{sort|Hautes-Pyrenees|[[Hautes-Pyrénées]]}} |[[Tarbes]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Pireneji|Pirineji]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|66 |[[File:Arms of the Pyrénées-Orientales.svg|22x20px|Coat of arms of department 66]] |{{sort|Pyrenees-Orientales|[[Pyrénées-Orientales]]}} |[[Perpignan]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Pireneji|Pirineji]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|67 |[[File:Blason Bas Rhin.svg|22x20px|Coat of arms of department 67]] |[[Bas-Rhin]] |[[Strasbourg]] |{{flag|Grand Est}} |[[Ren|Ren (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|68 |[[File:Blason Haut Rhin.svg|22x20px|Coat of arms of department 68]] |[[Haut-Rhin]] |[[Colmar]] |{{flag|Grand Est}} |[[Ren|Ren (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|69 |[[File:Blason dpt fr Rhone.svg|22x20px|Coat of arms of department 69]] |[[Rhône (departma)|Rhône]] |[[Lyon]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |[[Rona|Rona (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|69M |[[File:Blason Ville fr Lyon.svg|22x20px|Coat of arms of Lyon]] |{{sort|Lyon|[[Lyon Metropolis]]}} {{ref|18|18}} |[[Lyon]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |občina [[Lyon]]<nowiki/>a |- !scope="row" style="text-align: left;"|70 |[[File:Blason dpt fr Haute-Saone.svg|22x20px|Coat of arms of department 70]] |{{sort|Haute-Saone|[[Haute-Saône]]}} |[[Vesoul]] |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |[[Saona|Saona (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|71 |[[File:Blason département fr Saône-et-Loire.svg|22x20px|Coat of arms of department 71]] |{{sort|Saone-et-Loire|[[Saône-et-Loire]]}} |{{sort|Macon|[[Mâcon]]}} |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |reki [[Saona]] in [[Loara]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|72 |[[File:Blason dpt fr Sarthe.svg|22x20px|Coat of arms of department 72]] |[[Sarthe]] |[[Le Mans]] |{{flag|Pays de la Loire}} |[[Sarthe (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|73 |[[File:Savoie Blason.svg|22x20px|Coat of arms of department 73]] |[[Savoie (departma)|Savoie]] |{{sort|Chambery|[[Chambéry]]}} |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |regija [[Savoja]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|74 |[[File:Haute Savoie blason.svg|22x20px|Coat of arms of department 74]] |[[Haute-Savoie]] |[[Annecy]] |{{flag|Auvergne-Rona-Alpe}} |regija [[Savoja]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|75 |[[File:Blason paris 75.svg|22x20px|Coat of arms of department 75]] |[[Pariz]] {{ref|9|9}} |[[Paris]] |{{flag|Île-de-France}} |občina [[Pariz|Pariza]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|76 |[[File:Blason76.svg|22x20px|Coat of arms of department 76]] |[[Seine-Maritime]] {{ref|10|10}} |[[Rouen]] |[[File:Flag_of_Normandie.svg|22px|]] [[Normandija]] |[[Sena|Sena (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|77 |[[File:Blason département fr Seine-et-Marne.svg|22x20px|Coat of arms of department 77]] |[[Seine-et-Marne]] |[[Melun]] |{{flag|Île-de-France}} |reki [[Sena]] in [[Marna]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|78 |[[File:Blason département fr Yvelines.svg|22x20px|Coat of arms of department 78]] |[[Yvelines]] {{ref|11|11}} |[[Versailles]] |{{flag|Île-de-France}} |[[Gozd Yvelines|Gozdu Yvelines]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|79 |[[File:Blason département fr Deux-Sèvres.svg|22x20px|Coat of arms of department 79]] |{{sort|Deux-Sevres|[[Deux-Sèvres]]}} |[[Niort]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |reki [[Sèvre Nantaise]] in [[Sèvre Niortaise]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|80 |[[File:Blason département fr Somme.svg|22x20px|Coat of arms of department 80]] |[[Somme (departma)|Somme]] |[[Amiens]] |{{flag|Hauts-de-France}} |[[Soma|Soma (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|81 |[[File:Blason dpt fr Tarn.svg|22x20px|Coat of arms of department 81]] |[[Tarn (departma)|Tarn]] |[[Albi]] |{{flag|Oksitanija}} |[[Tarn (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|82 |[[File:Blason département fr Tarn-et-Garonne.svg|22x20px|Coat of arms of department 82]] |[[Tarn-et-Garonne]] |[[Montauban]] |{{flag|Oksitanija}} |reki [[Tarn (reka)|Tarn]] in [[Garona]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|83 |[[File:Blason departement Var.svg|22x20px|Coat of arms of department 83]] |[[Var (departma)|Var]] |[[Toulon]] |{{flag|Provansa-Alpe-Azurna obala}} |[[Var (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|84 |[[File:Blason département fr Vaucluse.svg|22x20px|Coat of arms of department 84]] |[[Vaucluse (departma)|Vaucluse]] |[[Avignon]] |{{flag|Provansa-Alpe-Azurna obala}} |izviru [[Fontaine de Vaucluse]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|85 |[[File:Blason dpt fr 85 Vendée.svg|22x20px|Coat of arms of department 85]] |[[Vendée (departma)|Vendée]] |[[La Roche-sur-Yon]] |{{flag|Pays de la Loire}} |[[Vendée (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|86 |[[File:Blason département fr Vienne.svg|22x20px|Coat of arms of department 86]] |[[Vienne (departma)|Vienne]] |[[Poitiers]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Vienne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|87 |[[File:Blason departement Haute-Vienne.svg|22x20px|Coat of arms of department 87]] |[[Haute-Vienne]] |[[Limoges]] |{{flag|Nova Akvitanija}} |[[Vienne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|88 |[[File:Blason Vosges.svg|22x20px|Coat of arms of department 88]] |[[Vosges]] |{{sort|Epinal|[[Épinal]]}} |{{flag|Grand Est}} |[[Vogezi]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|89 |[[File:Blason département fr Yonne.svg|22x20px|Coat of arms of department 89]] |[[Yonne]] |[[Auxerre]] |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |[[Yonne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|90 |[[File:Blason département fr Territoire de Belfort.svg|22x20px|Coat of arms of department 90]] |[[Territoire de Belfort]] |[[Belfort]] |{{flag|Burgundija-Franche-Comté}} |občina [[Belfort|Belforta]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|91 |[[File:Blason département fr Essonne.svg|22x20px|Coat of arms of department 91]] |[[Essonne]] {{ref|12|12}} |[[Evry]] |{{flag|Île-de-France}} |[[Essonne (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|92 |[[File:Blason département fr Hauts-de-Seine.svg|22x20px|Coat of arms of department 92]] |[[Hauts-de-Seine]] {{ref|13|13}} |[[Nanterre]] |{{flag|Île-de-France}} |[[Sena|Sena (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|93 |[[File:Blason département fr Seine-Saint-Denis.svg|22x20px|Coat of arms of department 93]] |[[Seine-Saint-Denis]] {{ref|14|14}} |[[Bobigny]] |{{flag|Île-de-France}} |[[Sena|Sena (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|94 |[[File:Blason département fr Val-de-Marne.svg|22x20px|Coat of arms of department 94]] |[[Val-de-Marne]] |[[Créteil]] |{{flag|Île-de-France}} |[[Marna|Marna (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|95 |[[File:Blason département fr Val-d'Oise.svg|22x20px|Coat of arms of department 95]] |[[Val-d'Oise]] |[[Pontoise]] {{ref|15|15}} |{{flag|Île-de-France}} |[[Oise (reka)]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|971 |[[File:Coat of arms of Guadeloupe.svg|22x20px|Coat of arms of Guadeloupe]] |[[Gvadelup]] (Guadeloupe) {{ref|16|16}} |[[Basse-Terre]] |{{flag|Guadeloupe|local}} |Otok [[Gvadelup]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|972 |[[File:Coat of arms of Martinique.svg|22x20px|Coat of arms of Martinique]] |[[Martinik]] (Martinique) {{ref|16|16|noid=noid}} |[[Fort-de-France]] |{{flag|Martinique|local}} |Otok [[Martinik]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|973 |[[File:Blason de la Guyane.svg|22x20px|Coat of arms of Guyane]] |[[Francoska Gvajana|Gvajana]] (Guyane) {{ref|16|16|noid=noid}} |[[Cayenne]] |{{flag|Francoska Gvajana|local}} |[[Gvajane]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|974 |[[File:Blason Réunion DOM.svg|22x20px|Coat of arms of Réunion]] |{{sort|Reunion|[[Réunion|La Réunion]] {{ref|16|16|noid=noid}}}} |[[Saint-Denis, Réunion|Saint-Denis]] |{{flag|Réunion|local}} |Otok [[Reunion]] |- !scope="row" style="text-align: left;"|976 |[[File:Coat of Arms of Mayotte.svg|22x20px|Coat of arms of Mayotte]] |[[Mayotte]] {{ref|17|17|noid=noid}} |[[Mamoudzou]] |{{flag|Mayotte|local}} |Otok [[Mayotte]] |} <small>Notes: * {{note|1|1}} Večina grbov ni uradnih * {{note|2|2}} Ta departma je bil poznan kot ''Basses-Alpes'' ("Nižje Alpe") do leta 1970 * {{note|3|3}} Ta departma je bil poznan kot ''Charente-Inférieure'' ("Nižja [[Klarenta (reka)|reka Klarenta]]") do leta 1941 * {{note|4|4}} Ta departma je bil poznan kot ''Côtes-du-Nord'' ("Obale severa") do leta 1990 * {{note|5|5}} Ta departma je bil poznan kot ''Bec-d'Ambès'' ("[[Bec d'Ambès]]") od leta 1793 do leta 1795. Koncencija je to ime odpravila, da bi se izognila spominov na prepovedano politično frakcijo [[Žirondinci|Žirondincev]]. * {{note|6|6}} Ta departma je bil poznan kot ''Loire-Inférieure'' ("Spodnja [[Loara]]") do leta 1957 * {{note|7|7}} Ta departma je bil poznan kot ''Mayenne-et-Loire'' ("[[Mayenne (reka)|reka Mayenne]] in Loara") do leta 1791 * {{note|8|8}} Ta departma je bil poznan kot ''Basses-Pyrénées'' ("Spodnji Pirineji") do leta 1969 * {{note|9|9}} Številka 75 je bila uradno dodeljena [[Seine (departma)|departmaju Seine]] * {{note|10|10}} Ta departma je bil poznan kot ''Seine-Inférieure'' ("Spodnji Seine") do leta 1955 * {{note|11|11}} Številka 78 je bila uradno dodeljena [[Seine-et-Oise|departmaju Seine-et-Oise]] * {{note|12|12}} Številka 91 je bila uradno dodeljena [[Alžir (departma)|departmaju Alžir]], v [[Francoska Alžirija|Francoski Alžiriji]] * {{note|13|13}} Številka 92 je bila uradno dodeljena [[Oran (departma)|departmaju Oran]], v Francoski Alžiriji * {{note|14|14}} Številka 93 je bila uradno dodeljena [[Constantine (departma)|departmaju Constantine]], v Francoski Alžiriji * {{note|15|15}} Prefektura [[Val-d'Oise|departmaja Val-d'Oise]] imenovana [[Pontoise]] je bila ustanovljena ob nastanku departmaja, ampak je bila v resnici premaknjena na sosenjo občino [[Cergy]]. Trenutno sta oba dela ''ville nouvelle'', ki je del [[Cergy-Pontoise|mesta Cergy-Pontoise]] * {{note|16|16}} [[Čezmorski departma|Vsak čezmorski departma]] sestavlja [[Francoske regije|regija]] in ima zato status podoben kot ''metropolitanska'' Francija. Vsi departmaji so del Francije in [[Evropska Unija|Evropske Unije]], čeprav za njih veljajo [[Kategorija:Posebni teritoriji Evropske unije|posebna EU pravila]]. * {{note|17|17}} [[Mayotte]] je postal 101. departma Francije 31, marca 2011. Njegova [[Koda INSEE]] je 976 (975 je že dodeljena francoskemu [[čezmorski kolektivi|čezmorskemu kolektivu]] [[Saint Pierre in Miquelon]]). * {{note|18|18}} Metropole [[teritorialni kolektiv|teritorialnih kolktivov]] imajo posebne zakone. * {{note|19|19}} [[Korzika]] je bila razdeljena na dva departmaja ([[Golo (departma)|Golo]] in [[Liamone]]) od leta 1793 do leta 1811, in kasneje ponovno na dva departmaja ([[Corse-du-Sud]], številka 2A, in [[Haute-Corse]], številka 2B) leta 1975. Leta 2019 sta Corse-du-Sud in Haute-Corse še vedno administrativna departmaja, čeprav nimata več statusa departmajskega "[[Čezmorski kolektivi|čezmorskega kolektiva]]": regijske in departmajske funkcije so bile od leta 2018 vodene s strani enega teritorialnega kolektiva. </small> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Departments of France}} {{francoskiDep}} [[Kategorija:Upravna delitev Francije]] [[Kategorija:Departmaji Francije]] 3ifpqyceg75cpm8k6qtvasxgb99w40z 0 152697 5735807 4751042 2022-08-17T18:44:01Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ludwig Franzisket |nickname=''Zirkus'' |allegiance= [[Tretji rajh]] |branch= [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] |serviceyears=1938 - 1945 |rank= [[major]] |unit= JG 26, JG 1, JG 27 |commands= 1./JG 27, JG 27, 1./Ergänzungs-Jagdgruppe Süd, I./JG 27 |battles= [[Invazija na Poljsko]], [[bitka za Francijo]] |awards= [[Železni križec]] 2. in 1. razreda <br /> [[Ehrenpokal der Luftwaffe]]<br /> [[Viteški križ železnega križca]]<br /> |relations= |laterwork= }} '''Ludwig ''Zirkus'' Franzisket''', [[nemci|nemški]] [[častnik]], [[vojaški pilot]] in [[letalski as]], * [[26. junij]] [[1917]], [[Düsseldorf]], † [[23. november]] [[1988]], [[Münster]]. == Življenjepis == Franzisket je v vojsko vstopil leta 1938, ko se je pridružil [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] in bil s [[vojaški čin|činom]] ''Fähnricha'' dodeljen k JG 26. 1. avgusta 1939 je bil premeščen k 1./JG 1, s katero je sodeloval v [[invazija na Poljsko|invaziji na Poljsko]] in [[Beneluks]] ter [[bitka za Francijo|bitki za Francijo]]. 11. maja 1940 je dosegel svojo prvo [[zračna zmaga|zračno zmago]], do konca francoske kampanje pa je z devetimi zmagami že dosegel status letalskega asa. 9. julija se je 1./JG 1 preformiral v 7./JG 27, 1. oktobra 1940 pa je bil Franzisket premeščen na mesto adjutanta I./JG 27. Spomladi 1941 je bil I./JG 27 premeščen v [[severna Afrika|Severno Afriko]], do takrat pa je zbral 14 zmag. 14. junija je Franzisket prestregel osamljeni lahki [[bombnik]] [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]], ki ga je spremljal lovec [[Hawker Hurricane]]. V kratkem [[spopad]]u je sestrelil obe letali. Kasneje se je izkazalo da je Hurricana pilotiral [[južnoafričani|južnoafriški]] as, [[stotnik]] [[Ken Driver]], ki se je iz padajočega letala uspel rešiti in je postal [[vojni ujetnik]]. Nadporočnik Franzisket je bil za 22 zmag v 204-ih nalogah 23. julija 1941 odlikovan z [[viteški križ železnega križa|Viteškim križem železnega križca]]. Franzisket je 6. decembra 1941 postal ''Staffelkapitän'' 1./JG 27, 25. decembra pa je bil njegov [[Messerschmitt Bf 109]] F-4trop zadet, ko ga je južno od [[Agedabia|Agedabie]] zadel drobec 40 milimetrske granate protiletalske obrambe. Ob tem je bil Franzisket ranjen. 11. aprila 1942 je dosegel svojo trideseto zračno zmago, ko je sestrelil britanskega lovca [[Curtiss P-40]]. Spet je bil ranjen 29. oktobra 1942, ko se je spopadel z britanskimi lovci [[Supermarine Spitfire]] in bil pri tem zadet. Pri skoku iz padajočega lovca Bf 109 G-2trop (W.Nr. 10616) je zadel [[repni stabilizator]] svojega letala in si pri tem zlomil nogo. Konec leta 1942 je bil I./JG 27 umaknjen s severnoafriškega bojišča, Franzisket pa je do takrat zbral 39 zračnih zmag. Od 1. julija 1943 je ''Zirkus'' Franzisket vodil 1./Ergänzungs-Jagdgruppe Süd, nato pa je 15. julija 1943 vstopil v poveljniško šolo, ki jo je uspešno zaključil in bil imenovan za ''Gruppenkommandeurja'' I./JG 27. Ta enota je bila nastanjena v [[Nemčija|Nemčiji]] in je delovala pri obrambi rajha. 14. oktobra je Franzisket s svojo enoto napadel bombniško formacijo, ki je bila na nalogi [[Bombardiranje|bombardiranja]] [[Schweinfurt]]a in sestrelil dva bombnika. V podobni akciji 12. maja 1944 nad [[Bad Orb]]om, pa je bil njegov lovec Bf 109 G-6/U4 (W.Nr. 441097) zadet. Zadel ga je obrambni ogenj bombniške formacije in ga težko ranil. Kljub hudim poškodbam se je Franzisketu uspelo rešiti iz padajočega lovca. Po okrevanju je 1. oktobra 1944 začel predavati bodočim lovskim poveljnikom v letalski šoli v [[Kaliningrad|Königsbergu]], hkrati pa je spet začel aktivno leteti. Že 6. oktobra je sestrelil dva ameriška bombnika [[Boeing B-17]]. 15. decembra 1944 se je Franzisket pridružil ''Geschwaderstabu'' JG 27. 30, decembra 1944 je postal [[komodor]] JG 27. Vojno je Ludwig Franzisket preživel, umrl pa je 23. novembra 1988 v Münstru. ''Zirkus'' Franzisket je med vojno dosegel 43 zračnih zmag, sodeloval pa je na več kot 500 bojnih nalogah. Vse zmage je dosegel na zahodu, med njimi pa so bili štirje težki štirimotorni bombniki. == Odlikovanja == * [[Železni križec]] 2. in 1. razreda * [[Ehrenpokal der Luftwaffe]] (20. oktober 1940) * [[Nemški križ]] v zlatu (12. januar 1943) * [[Viteški križ železnega križca]] (23. julij 1941) == Glej tudi == * [[seznam nemških letalskih asov druge svetovne vojne]] * [[seznam nosilcev nemškega križa v zlatu]] * [[seznam nosilcev viteškega križa železnega križa]] * [[seznam letalskih asov po številu zračnih zmag]] == Zunanje povezave in viri == * [http://www.luftwaffe.cz/Franzisket.html Ludwig Franzisket - življenjepis] {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1917|Franzisket, Ludwig]] [[Kategorija:Umrli leta 1988|Franzisket, Ludwig]] [[Kategorija:Nemški častniki|Franzisket, Ludwig]] [[Kategorija:Častniki Luftwaffe (Wehrmacht)|Franzisket, Ludwig]] [[Kategorija:Nemški vojaški piloti|Franzisket, Ludwig]] [[Kategorija:Nemški letalski asi druge svetovne vojne|Franzisket, Ludwig]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne|Franzisket, Ludwig]] [[Kategorija:Nosilci nemškega križa v zlatu|Franzisket, Ludwig]] [[Kategorija:Nosilci viteškega križa železnega križa|Franzisket, Ludwig]] nlc83jv0kpmy092k28w9i38h1b2jd4k 14 157438 5736055 2719020 2022-08-18T11:27:34Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[mesto|mestih]] francoskega departmaja [[Calvados (departma)|Calvados]]}} [[Kategorija:Mesta v Franciji po departmajih|Calvados]] [[Kategorija:Departma Calvados]] ih94tu99pash8babwm40ycliugk82l1 5736059 5736055 2022-08-18T11:29:37Z Yerpo 8417 rektgr wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[mesto|mestih]] francoskega departmaja [[Calvados (departma)|Calvados]]}} [[Kategorija:Mesta v Franciji po departmajih|Calvados]] [[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]] cqo7in0mrehmdr24egmkwg2y8fl3zl8 10 158077 5736041 5272297 2022-08-18T11:01:39Z Yerpo 8417 disambig. wikitext text/x-wiki <noinclude>{{update}}</noinclude> {{Navpolje |name = Prefekture departmajev Francije |title = [[Slika:Flag of France.svg|border|20px]]&nbsp;[[Prefektura (Francija)|Prefekture]] [[seznam francoskih departmajev|departmajev]] [[Francija|Francije]] |listclass = hlist | titlestyle = background:#d9cea0; | state = {{{state|collapsed}}} | list1 = <div> {{brezpreloma|[[Bourg-en-Bresse]] ([[Ain]]) •}} {{brezpreloma|[[Laon]] ([[Aisne (departma)|Aisne]]) •}} {{brezpreloma|[[Moulins, Allier|Moulins]] ([[Allier (departma)|Allier]]) •}} {{brezpreloma|[[Digne-les-Bains]] ([[Alpes-de-Haute-Provence]]) •}} {{brezpreloma|[[Gap]] ([[Hautes-Alpes]]) •}} {{brezpreloma|[[Nice]] ([[Alpes-Maritimes]]) •}} {{brezpreloma|[[Privas]] ([[Ardèche (departma)|Ardèche]]) •}} {{brezpreloma|[[Charleville-Mézières]] ([[Ardennes (departma)|Ardennes]]) •}} {{brezpreloma|[[Foix]] ([[Ariège (departma)|Ariège]]) •}} {{brezpreloma|[[Troyes]] ([[Aube (departma)|Aube]]) •}} {{brezpreloma|[[Carcassonne]] ([[Aude (departma)|Aude]]) •}} {{brezpreloma|[[Rodez]] ([[Aveyron (departma)|Aveyron]]) •}} {{brezpreloma|[[Marseille]] ([[Bouches-du-Rhône]]) •}} {{brezpreloma|[[Caen]] ([[Calvados (departma)|Calvados]]) •}} {{brezpreloma|[[Aurillac]] ([[Cantal]]) •}} {{brezpreloma|[[Angoulême]] ([[Charente (departma)|Charente]]) •}} {{brezpreloma|[[La Rochelle]] ([[Charente-Maritime]]) •}} {{brezpreloma|[[Bourges]] ([[Cher (departma)|Cher]]) •}} {{brezpreloma|[[Tulle]] ([[Corrèze (departma)|Corrèze]]) •}} {{brezpreloma|[[Ajaccio]] ([[Corse-du-Sud]]) •}} {{brezpreloma|[[Bastia]] ([[Haute-Corse]]) •}} {{brezpreloma|[[Dijon]] ([[Côte-d'Or]]) •}} {{brezpreloma|[[Saint-Brieuc]] ([[Côtes-d'Armor]]) •}} {{brezpreloma|[[Guéret]] ([[Creuse (departma)|Creuse]]) •}} {{brezpreloma|[[Périgueux]] ([[Dordogne (departma)|Dordogne]]) •}} {{brezpreloma|[[Besançon]] ([[Doubs (departma)|Doubs]]) •}} {{brezpreloma|[[Valence, Drôme|Valence]] ([[Drôme (departma)|Drôme]]) •}} {{brezpreloma|[[Évreux]] ([[Eure (departma)|Eure]]) •}} {{brezpreloma|[[Chartres]] ([[Eure-et-Loir]]) •}} {{brezpreloma|[[Quimper]] ([[Finistère]]) •}} {{brezpreloma|[[Nîmes]] ([[Gard]]) •}} {{brezpreloma|[[Toulouse]] ([[Haute-Garonne]]) •}} {{brezpreloma|[[Auch]] ([[Gers (departma)|Gers]]) •}} {{brezpreloma|[[Bordeaux]] ([[Gironde (departma)|Gironde]]) •}} {{brezpreloma|[[Montpellier]] ([[Hérault (departma)|Hérault]]) •}} {{brezpreloma|[[Rennes]] ([[Ille-et-Vilaine]]) •}} {{brezpreloma|[[Châteauroux]] ([[Indre (departma)|Indre]]) •}} {{brezpreloma|[[Tours]] ([[Indre-et-Loire]]) •}} {{brezpreloma|[[Grenoble]] ([[Isère (departma)|Isère]]) •}} {{brezpreloma|[[Lons-le-Saunier]] ([[Jura (departma)|Jura]]) •}} {{brezpreloma|[[Mont-de-Marsan]] ([[Landes]]) •}} {{brezpreloma|[[Blois]] ([[Loir-et-Cher]]) •}} {{brezpreloma|[[Saint-Étienne]] ([[Loire]]) •}} {{brezpreloma|[[Le Puy-en-Velay]] ([[Haute-Loire]]) •}} {{brezpreloma|[[Nantes]] ([[Loire-Atlantique]]) •}} {{brezpreloma|[[Orléans]] ([[Loiret (departma)|Loiret]]) •}} {{brezpreloma|[[Cahors]] ([[Lot (departma)|Lot]]) •}} {{brezpreloma|[[Agen]] ([[Lot-et-Garonne]]) •}} {{brezpreloma|[[Mende, Lozère|Mende]] ([[Lozère (departma)|Lozère]]) •}} {{brezpreloma|[[Angers]] ([[Maine-et-Loire]]) •}} {{brezpreloma|[[Saint-Lô]] ([[Manche]]) •}} {{brezpreloma|[[Châlons-en-Champagne]] ([[Marne]]) •}} {{brezpreloma|[[Chaumont, Haute-Marne|Chaumont]] ([[Haute-Marne]]) -}} {{brezpreloma|[[Laval, Mayenne|Laval]] ([[Mayenne (departma)|Mayenne]]) •}} {{brezpreloma|[[Nancy]] ([[Meurthe-et-Moselle]]) •}} {{brezpreloma|[[Bar-le-Duc]] ([[Meuse (departma)|Meuse]]) •}} {{brezpreloma|[[Vannes]] ([[Morbihan]]) •}} {{brezpreloma|[[Metz]] ([[Moselle]]) •}} {{brezpreloma|[[Nevers]] ([[Nièvre (departma)|Nièvre]]) •}} {{brezpreloma|[[Lille]] ([[Nord (departma)|Nord]]) •}} {{brezpreloma|[[Beauvais]] ([[Oise (departma)|Oise]]) •}} {{brezpreloma|[[Alençon]] ([[Orne]]) •}} {{brezpreloma|[[Calais]] ([[Pas-de-Calais]]) •}} {{brezpreloma|[[Clermont-Ferrand]] ([[Puy-de-Dôme]]) •}} {{brezpreloma|[[Pau, Francija|Pau]] ([[Pyrénées-Atlantiques]]) •}} {{brezpreloma|[[Tarbes]] ([[Hautes-Pyrénées]]) •}} {{brezpreloma|[[Perpignan]] ([[Pyrénées-Orientales]]) •}} {{brezpreloma|[[Strasbourg]] ([[Bas-Rhin]]) •}} {{brezpreloma|[[Colmar]] ([[Haut-Rhin]]) •}} {{brezpreloma|[[Lyon]] ([[Rhône (departma)|Rhône]]) •}} {{brezpreloma|[[Vesoul]] ([[Haute-Saône]]) •}} {{brezpreloma|[[Mâcon]] ([[Saône-et-Loire]]) •}} {{brezpreloma|[[Le Mans]] ([[Sarthe]]) •}} {{brezpreloma|[[Chambéry]] ([[Savoie (departma)|Savoie]]) •}} {{brezpreloma|[[Annecy]] ([[Haute-Savoie]]) •}} {{brezpreloma|[[Pariz]] ([[Pariz]]) •}} {{brezpreloma|[[Rouen]] ([[Seine-Maritime]]) •}} {{brezpreloma|[[Melun]] ([[Seine-et-Marne]]) •}} {{brezpreloma|[[Versailles]] ([[Yvelines]]) •}} {{brezpreloma|[[Niort]] ([[Deux-Sèvres]]) •}} {{brezpreloma|[[Amiens]] ([[Somme (departma)|Somme]]) •}} {{brezpreloma|[[Albi, Tarn|Albi]] ([[Tarn (departma)|Tarn]]) •}} {{brezpreloma|[[Montauban]] ([[Tarn-et-Garonne]]) •}} {{brezpreloma|[[Toulon]] ([[Var]]) •}} {{brezpreloma|[[Avignon]] ([[Vaucluse (departma)|Vaucluse]]) •}} {{brezpreloma|[[La Roche-sur-Yon]] ([[Vendée (departma)|Vendée]]) •}} {{brezpreloma|[[Poitiers]] ([[Vienne (departma)|Vienne]]) •}} {{brezpreloma|[[Limoges]] ([[Haute-Vienne]]) •}} {{brezpreloma|[[Épinal]] ([[Vosges]]) •}} {{brezpreloma|[[Auxerre]] ([[Yonne]]) •}} {{brezpreloma|[[Belfort]] ([[Territoire de Belfort]]) •}} {{brezpreloma|[[Évry]] ([[Essonne (departma)|Essonne]]) •}} {{brezpreloma|[[Nanterre]] ([[Hauts-de-Seine]]) •}} {{brezpreloma|[[Bobigny]] ([[Seine-Saint-Denis]]) •}} {{brezpreloma|[[Créteil]] ([[Val-de-Marne]]) •}} {{brezpreloma|[[Cergy]] ([[Val-d'Oise]])}} </div> | list2 = '''[[Čezmorski departmaji Francije|Čezmorski departmaji]]''' | list3 = <div> {{nowrap|[[Cayenne]] ([[Francoska Gvajana]]) •}} {{nowrap|[[Basse-Terre]] ([[Gvadelup]]) •}} {{nowrap|[[Fort-de-France]] ([[Martinik]]) •}} {{nowrap|[[Saint-Denis, Reunion|Saint-Denis]] ([[Reunion]])}} }}<noinclude> [[Kategorija:Geografske navigacijske predloge]] </noinclude> 852qvr78lrggaoi0m6b14oiyp21dei3 0 158605 5736045 5345583 2022-08-18T11:12:05Z Yerpo 8417 /* Metropolitanska Francija */ pnp wikitext text/x-wiki {{update}} '''[[Seznam]] [[občina Francije|občin Francije]]''' je [[krovni seznam]]. == [[Metropolitanska Francija]] == {| class="wikitable" ! # !! Department !! Seznam občin |- | 01 | [[Ain]] | [[Seznam občin departmaja Ain]] |- | 02 | [[Aisne (departma)|Aisne]] | [[Seznam občin departmaja Aisne]] |- | 03 | [[Allier (departma)|Allier]] | [[Seznam občin departmaja Allier]] |- | 04 | [[Alpes-de-Haute-Provence]] | [[Seznam občin departmaja Alpes-de-Haute-Provence]] |- | 05 | [[Hautes-Alpes]] | [[Seznam občin departmaja Hautes-Alpes]] |- | 06 | [[Alpes-Maritimes]] | [[Seznam občin departmaja Alpes-Maritimes]] |- | 07 | [[Ardèche (departma)|Ardèche]] | [[Seznam občin departmaja Ardèche]] |- | 08 | [[Ardennes (departma)|Ardennes]] | [[Seznam občin departmaja Ardennes]] |- | 09 | [[Ariège (departma)|Ariège]] | [[Seznam občin departmaja Ariège]] |- | 10 | [[Aube (departma)|Aube]] | [[Seznam občin departmaja Aube]] |- | 11 | [[Aude (departma)|Aude]] | [[Seznam občin departmaja Aude]] |- | 12 | [[Aveyron (departma)|Aveyron]] | [[Seznam občin departmaja Aveyron]] |- | 13 | [[Bouches-du-Rhône]] | [[Seznam občin departmaja Bouches-du-Rhône]] |- | 14 | [[Calvados (departma)|Calvados]] | [[Seznam občin departmaja Calvados]] |- | 15 | [[Cantal]] | [[Seznam občin departmaja Cantal]] |- | 16 | [[Charente (departma)|Charente]] | [[Seznam občin departmaja Charente]] |- | 17 | [[Charente-Maritime]] | [[Seznam občin departmaja Charente-Maritime]] |- | 18 | [[Cher (departma)|Cher]] | [[Seznam občin departmaja Cher]] |- | 19 | [[Corrèze (departma)|Corrèze]] | [[Seznam občin departmaja Corrèze]] |- | 2A | [[Corse-du-Sud]] | [[Seznam občin departmaja Corse-du-Sud]] |- | 2B | [[Haute-Corse]] | [[Seznam občin departmaja Haute-Corse]] |- | 21 | [[Côte-d'Or]] | [[Seznam občin departmaja Côte-d'Or]] |- | 22 | [[Côtes-d'Armor]] | [[Seznam občin departmaja Côtes-d'Armor]] |- | 23 | [[Creuse (departma)|Creuse]] | [[Seznam občin departmaja Creuse]] |- | 24 | [[Dordogne (departma)|Dordogne]] | [[Seznam občin departmaja Dordogne]] |- | 25 | [[Doubs (departma)|Doubs]] | [[Seznam občin departmaja Doubs]] |- | 26 | [[Drôme (departma)|Drôme]] | [[Seznam občin departmaja Drôme]] |- | 27 | [[Eure (departma)|Eure]] | [[Seznam občin departmaja Eure]] |- | 28 | [[Eure-et-Loir]] | [[Seznam občin departmaja Eure-et-Loir]] |- | 29 | [[Finistère]] | [[Seznam občin departmaja Finistère]] |- | 30 | [[Gard]] | [[Seznam občin departmaja Gard]] |- | 31 | [[Haute-Garonne]] | [[Seznam občin departmaja Haute-Garonne]] |- | 32 | [[Gers (departma)|Gers]] | [[Seznam občin departmaja Gers]] |- | 33 | [[Gironde (departma)|Gironde]] | [[Seznam občin departmaja Gironde]] |- | 34 | [[Hérault (departma)|Hérault]] | [[Seznam občin departmaja Hérault]] |- | 35 | [[Ille-et-Vilaine]] | [[Seznam občin departmaja Ille-et-Vilaine]] |- | 36 | [[Indre (departma)|Indre]] | [[Seznam občin departmaja Indre]] |- | 37 | [[Indre-et-Loire]] | [[Seznam občin departmaja Indre-et-Loire]] |- | 38 | [[Isère (departma)|Isère]] | [[Seznam občin departmaja Isère]] |- | 39 | [[Jura (departma)|Jura]] | [[Seznam občin departmaja Jura]] |- | 40 | [[Landes (departma)|Landes]] | [[Seznam občin departmaja Landes]] |- | 41 | [[Loir-et-Cher]] | [[Seznam občin departmaja Loir-et-Cher]] |- | 42 | [[Loire]] | [[Seznam občin departmaja Loire]] |- | 43 | [[Haute-Loire]] | [[Seznam občin departmaja Haute-Loire]] |- | 44 | [[Loire-Atlantique]] | [[Seznam občin departmaja Loire-Atlantique]] |- | 45 | [[Loiret]] | [[Seznam občin departmaja Loiret]] |- | 46 | [[Lot (departma)|Lot]] | [[Seznam občin departmaja Lot]] |- | 47 | [[Lot-et-Garonne]] | [[Seznam občin departmaja Lot-et-Garonne]] |- | 48 | [[Lozère]] | [[Seznam občin departmaja Lozère]] |- | 49 | [[Maine-et-Loire]] | [[Seznam občin departmaja Maine-et-Loire]] |- | 50 | [[Manche]] | [[Seznam občin departmaja Manche]] |- | 51 | [[Marne]] | [[Seznam občin departmaja Marne]] |- | 52 | [[Haute-Marne]] | [[Seznam občin departmaja Haute-Marne]] |- | 53 | [[Mayenne (departma)|Mayenne]] | [[Seznam občin departmaja Mayenne]] |- | 54 | [[Meurthe-et-Moselle]] | [[Seznam občin departmaja Meurthe-et-Moselle]] |- | 55 | [[Meuse (departma)|Meuse]] | [[Seznam občin departmaja Meuse]] |- | 56 | [[Morbihan]] | [[Seznam občin departmaja Morbihan]] |- | 57 | [[Moselle]] | [[Seznam občin departmaja Moselle]] |- | 58 | [[Nièvre]] | [[Seznam občin departmaja Nièvre]] |- | 59 | [[Nord (departma)|Nord]] | [[Seznam občin departmaja Nord]] |- | 60 | [[Oise]] | [[Seznam občin departmaja Oise]] |- | 61 | [[Orne]] | [[Seznam občin departmaja Orne]] |- | 62 | [[Pas-de-Calais]] | [[Seznam občin departmaja Pas-de-Calais]] |- | 63 | [[Puy-de-Dôme]] | [[Seznam občin departmaja Puy-de-Dôme]] |- | 64 | [[Pyrénées-Atlantiques]] | [[Seznam občin departmaja Pyrénées-Atlantiques]] |- | 65 | [[Hautes-Pyrénées]] | [[Seznam občin departmaja Hautes-Pyrénées]] |- | 66 | [[Pyrénées-Orientales]] | [[Seznam občin departmaja Pyrénées-Orientales]] |- | 67 | [[Bas-Rhin]] | [[Seznam občin departmaja Bas-Rhin]] |- | 68 | [[Haut-Rhin]] | [[Seznam občin departmaja Haut-Rhin]] |- | 69 | [[Rhône (departma)|Rhône]] | [[Seznam občin departmaja Rhône]] |- | 70 | [[Haute-Saône]] | [[Seznam občin departmaja Haute-Saône]] |- | 71 | [[Saône-et-Loire]] | [[Seznam občin departmaja Saône-et-Loire]] |- | 72 | [[Sarthe]] | [[Seznam občin departmaja Sarthe]] |- | 73 | [[Savoie]] | [[Seznam občin departmaja Savoie]] |- | 74 | [[Haute-Savoie]] | [[Seznam občin departmaja Haute-Savoie]] |- | 75 | [[Pariz]] | &nbsp; |- | 76 | [[Seine-Maritime]] | [[Seznam občin departmaja Seine-Maritime]] |- | 77 | [[Seine-et-Marne]] | [[Seznam občin departmaja Seine-et-Marne]] |- | 78 | [[Yvelines]] | [[Seznam občin departmaja Yvelines]] |- | 79 | [[Deux-Sèvres]] | [[Seznam občin departmaja Deux-Sèvres]] |- | 80 | [[Somme]] | [[Seznam občin departmaja Somme]] |- | 81 | [[Tarn]] | [[Seznam občin departmaja Tarn]] |- | 82 | [[Tarn-et-Garonne]] | [[Seznam občin departmaja Tarn-et-Garonne]] |- | 83 | [[Var (departma)|Var]] | [[Seznam občin departmaja Var]] |- | 84 | [[Vaucluse]] | [[Seznam občin departmaja Vaucluse]] |- | 85 | [[Vendée]] | [[Seznam občin departmaja Vendée]] |- | 86 | [[Vienne (departma)|Vienne]] | [[Seznam občin departmaja Vienne]] |- | 87 | [[Haute-Vienne]] | [[Seznam občin departmaja Haute-Vienne]] |- | 88 | [[Vosges]] | [[Seznam občin departmaja Vosges]] |- | 89 | [[Yonne]] | [[Seznam občin departmaja Yonne]] |- | 90 | [[Territoire de Belfort]] | [[Seznam občin departmaja Territoire de Belfort]] |- | 91 | [[Essonne]] | [[Seznam občin departmaja Essonne]] |- | 92 | [[Hauts-de-Seine]] | [[Seznam občin departmaja Hauts-de-Seine]] |- | 93 | [[Seine-Saint-Denis]] | [[Seznam občin departmaja Seine-Saint-Denis]] |- | 94 | [[Val-de-Marne]] | [[Seznam občin departmaja Val-de-Marne]] |- | 95 | [[Val-d'Oise]] | [[Seznam občin departmaja Val-d'Oise]] |} == [[Čezmorski departmaji in teritoriji Francije]] == [[Čezmorski departmaji Francije]] (''department d'outre-mer'' oz. ''DOM''): {| class="wikitable" ! # !! Departma !! Seznam občin |- | 971 | [[Guadeloupe]] | [[Seznam občin departmaja Guadeloupe]] |- | 972 | [[Martinique]] | [[Seznam občin departmaja Martinique]] |- | 973 | [[Francoska Gvajana|Gvajana]] | [[Seznam občin departmaja Guyane]] |- | 974 | [[Réunion]] | [[Seznam občin departmaja Réunion]] |} [[Čezmorski kolektiv|Čezmorski kolektivi]] (''collectivité d'outre-mer'' or ''COM''): {| class="wikitable" ! # !! Division !! Seznam občin |- | 975 | [[Saint Pierre in Miquelon]] | [[Seznam občin Saint Pierra in Miquelona]] |- | 976 | [[Mayotte]] | [[Seznam občin Mayotteja]] |- | 987 | [[Francoska Polinezija]] (''Polynésie française'') | [[Upravna delitev Francoske Polinezije]] |- | 988 | [[Nova Kaledonija]] (''Nouvelle-Calédonie'') | [[Upravna delitev Nove Kaledonije]] |} == Glej tudi == * [[Upravna delitev Francije]] [[Kategorija:Seznami občin|Francija]] [[Kategorija:Krovni seznami|Občine Francije]] [[Kategorija:Občine Francije|*]] 5exa3guzgoi9wtt2cctufzrggyadqmd 14 159503 5736058 2719109 2022-08-18T11:29:25Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[naselje|naseljih]] francoskega departmaja [[Calvados (departma)|Calvados]]}} [[Kategorija:Naselja v Franciji po departmajih|Calvados]] [[Kategorija:Departma Calvados]] 2gcftceikvv4rt7jh1ils8v7noxdju5 0 160697 5736037 5726896 2022-08-18T10:51:38Z VidicK01 193275 premislil si je wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=''Andrej Magajna na Shodu za ohranitev javnega zdravstva junija 2013 v Ljubljani''}} '''Andrej Magajna''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[4. maj]] [[1952]], [[Ljubljana]]. V sredini julija je napovedal, da bo kandidiral za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]],<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Magajna se vključuje v boj za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/andrej-magajna-se-vkljucuje-v-boj-za-predsednika-republike/ |website=n1info.si|accessdate=2022-07-16|language=sl}}</ref> a si je v začetku avgusta 2022 premislil in odstopil od namere za kandidaturo.<ref>{{Navedi splet|title=Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/ |website=n1info.si|accessdate=2022-08-03|language=sl}}</ref> Nato si je znova premislil in 18. avgusta v Ljubljani na tiskovni konferenci predstavil svojo kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> {{slog}} == Življenjepis == V času pred letom 1990 ukvarjal s sindikalno dejavnostjo; aktiven na področju reforme volilne zakonodaje. Svoje zagovarjanje odprtih kadrovskih list, strokovno obeležil v številnih člankih in prispevkih. '''Leto 1989 – soustanovitelj SDZS''', politične organizacije, ki se prva deklarirala kot neodvisna politična stranka. (Stanko -predhodnico zdajšnje SDS- ustanovil iniciativni odbor, ki so ga na začetku sestavljali France Tomšič, Andrej Magajna in [[Gorazd Drevenšek]]). '''Član predsedstva DEMOS-a'''. Formalno predlagal ime in kratico demokratične opozicije Slovenije (Demos), na osnovi ideje, ki sta jo sooblikovala z Matjažem Šinkovcem. '''Poslanec prvega mandata''' – prve večstrankarske skupščine. Bil prvi vodja poslanske skupine SDSS in podpredsednik stranke Po razhodu z Jožetom Pučnikom, do konca mandata v parlamentu deloval kot neodvisen poslanec. Aktivni član komisije za invalide, odbora za delo, ustavne komisije in drugih delovnih teles. '''Soustanovitelj in glavni tajnik Stranke krščanskih socialistov''', ki je bila registrirana od 1991 do 1994. Po letu 1995 aktivni član Krščansko socialnega gibanja in njegov koordinator. Leta 1991 soustanovitelj Sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije, ki mu je predsedoval do let 1995. Soustanovitelj in še vedno aktivni predsednik Društva za nezaposlene Slovenije '''Strokovna področja delovanja:''' socialna politika zaposlovanje in poklicna orientacija volilna zakonodaja zakonodaja, ki ureja položaj verskih skupnosti '''Predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]]''' (prej [[Krščanski Socialisti Slovenije|Krščanskih socialistov Slovenije]]) od 12. septembra 2007. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[SMS Zeleni]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je s stranko kandidiral na listi koalicije [[Povežimo Slovenijo]], vendar se stranka ni uvrstila v parlament.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Volitve v Državni zbor 2022|accessdate=2022-06-01|website=DVK.si}}</ref> {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magajna, Andrej}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] ar06ttfhlrle5tftq3m6anfimq6b60p 5736038 5736037 2022-08-18T10:52:20Z VidicK01 193275 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=''Andrej Magajna na Shodu za ohranitev javnega zdravstva junija 2013 v Ljubljani''}} '''Andrej Magajna''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[4. maj]] [[1952]], [[Ljubljana]]. V sredini julija je napovedal, da bo kandidiral za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]],<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Magajna se vključuje v boj za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/andrej-magajna-se-vkljucuje-v-boj-za-predsednika-republike/ |website=n1info.si|accessdate=2022-07-16|language=sl}}</ref> a je v začetku avgusta 2022 odstopil od te namere.<ref>{{Navedi splet|title=Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/ |website=n1info.si|accessdate=2022-08-03|language=sl}}</ref> Nato si je znova premislil in 18. avgusta v Ljubljani na tiskovni konferenci predstavil svojo kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> {{slog}} == Življenjepis == V času pred letom 1990 ukvarjal s sindikalno dejavnostjo; aktiven na področju reforme volilne zakonodaje. Svoje zagovarjanje odprtih kadrovskih list, strokovno obeležil v številnih člankih in prispevkih. '''Leto 1989 – soustanovitelj SDZS''', politične organizacije, ki se prva deklarirala kot neodvisna politična stranka. (Stanko -predhodnico zdajšnje SDS- ustanovil iniciativni odbor, ki so ga na začetku sestavljali France Tomšič, Andrej Magajna in [[Gorazd Drevenšek]]). '''Član predsedstva DEMOS-a'''. Formalno predlagal ime in kratico demokratične opozicije Slovenije (Demos), na osnovi ideje, ki sta jo sooblikovala z Matjažem Šinkovcem. '''Poslanec prvega mandata''' – prve večstrankarske skupščine. Bil prvi vodja poslanske skupine SDSS in podpredsednik stranke Po razhodu z Jožetom Pučnikom, do konca mandata v parlamentu deloval kot neodvisen poslanec. Aktivni član komisije za invalide, odbora za delo, ustavne komisije in drugih delovnih teles. '''Soustanovitelj in glavni tajnik Stranke krščanskih socialistov''', ki je bila registrirana od 1991 do 1994. Po letu 1995 aktivni član Krščansko socialnega gibanja in njegov koordinator. Leta 1991 soustanovitelj Sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije, ki mu je predsedoval do let 1995. Soustanovitelj in še vedno aktivni predsednik Društva za nezaposlene Slovenije '''Strokovna področja delovanja:''' socialna politika zaposlovanje in poklicna orientacija volilna zakonodaja zakonodaja, ki ureja položaj verskih skupnosti '''Predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]]''' (prej [[Krščanski Socialisti Slovenije|Krščanskih socialistov Slovenije]]) od 12. septembra 2007. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[SMS Zeleni]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je s stranko kandidiral na listi koalicije [[Povežimo Slovenijo]], vendar se stranka ni uvrstila v parlament.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Volitve v Državni zbor 2022|accessdate=2022-06-01|website=DVK.si}}</ref> {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magajna, Andrej}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] gt803xxl2y86rtwjjikzu844l7x1ej2 0 163599 5735999 5424143 2022-08-18T03:23:56Z 2403:5802:180D:1:CCD:CC4E:49C0:2A4E /* Studijski albumi */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Bloodhound Gang | Background = group_or_band | Origin = [[Trappe, Pensilvanija]] | Genre = [[Alternativni rock]]<br/> [[Punk|Punk rock]]<br/>[[Rapcore]] | Years_active = 1992 – 2015 | Label = [[Universal Music]]/[[Geffen Records]] | Associated_acts = [[Bloodhound Gang|Bang Chamber 8]], [[Wolfpac]] | Current_members = [[Jimmy Pop]]<br/>[[DJ Q-Ball]]<br/>[[Jared Hasselhoff]]<br/>[[Lüpüs Thünder]]<br/>[[Adam Perry (drummer)|Adam Perry]]}} '''Bloodhound Gang''' je ameriška [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]] iz [[Quakertown]]a ([[Pensilvanija]]), ustanovljena leta 1992, poznana predvsem po komičnih, pogosto [[satira|satiričnih]] besedilih. ==Zgodovina== Bloodhound Gang so začeli kot majhna [[alternativni rock|alternativna rock]] skupina leta 1992. Imenovali so se »Bang Chamber 8«. Skupino sta sestavila Jimmy Pop in Daddy Long Legs, ki sta se spoznala na srednji šoli [[Perkiomen Valley]]. Iz časa prve skupine je uspeh dosegla samo ena pesem z imenom ''Bang chamber 8''. Kmalu so ime skupine spremenili v Bloodhound Gang, hkrati pa so spremenili tudi zvrst glasbe, ki so jo igrali. Ime The Bloodhound Gang izhaja iz segmenta v otroški seriji iz osemdesetih »3-2-1 Contact«, ki je pripovedoval zgodbo treh otrok [[detektiv]]ov, ki so reševali skrivnostne [[zločin]]e. Skupina se je po dolgotrajnem iskanju [[klub]]a, ki bi jih gostil znašla v situaciji, ko je morala vaditi in igrati za [[pivo]] in [[cigareti|cigarete]] v sobi [[Evil Jared Hasselhoff|Evila Jareda Hasselhoffa]]. Njihov prvi [[demo]] [[glasbeni singl|singel]], z naslovom »Just Another Demo« je nastal prav tam. Aprila leta 1994, je skupina izdala svoj drugi demo singel poimenovan »The Original Motion Picture Soundtrack to Hitler's Handicapped Helpers«. To jim je prineslo [[pogodba|pogodbo]] s [[Cheese Factory Records]]. V novembru leta 1994 so izdali prvi EP imenovan »Dingleberry Haze«. V poletju 1994 je imel Jimmy Pop majhno vlogo v kratkem [[film]]u ''The Chick That Was Naked'' neodvisnega režiserja [[Kurt Fitzpatrick|Kurta Fitzpatricka]], v filmu pa je bil uporabljena tudi ena od pesmi skupine. == Studijski albumi == * Use Your Fingers (1995) * One Fierce Beer Coaster (1996) * Hooray for Boobies (2000) * Hefty Fine (2005) * Hard-Off (2015) {{band-stub}} [[Kategorija:Ameriške rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] {{normativna kontrola}} 00oun2fuen2q39v5d680p52t1yx5m8i 0 168715 5735691 4923516 2022-08-17T12:53:18Z 92.37.15.171 Spremenili znanstveno ime v aktualno ime wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Pohra | image = BARBEL. (Barbus meridionalis ) - Flickr - gailhampshire.jpg | image_width = 240px | status = NT | status_ref = <ref>Crivelli A.J. (2006). ''[http://www.iucnredlist.org/search/details.php/2567/summ Barbus meridionalis]''. Rdeči seznam IUCN. Pridobljeno 30.1.2008</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Cypriniformes]] (krapovci) | familia = [[Cyprinidae]] (pravi krapovci) | genus = ''[[Barbus]]'' (potočna mrena) | species = '''''B. meridionalis''''' | binomial = ''Barbus meridionalis'' | binomial_authority = [[Antoine Risso|Risso]], [[1827]] }} '''Pohra''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Barbus balcanicus''''') je sladkovodna riba [[žarkoplavutarice|žarkoplavutarica]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]]. Po telesni zgradbi je podobna [[navadna mrena|mreni]]. Ima veliko, vendar fragmentirano območje razširjenosti v [[Evropa|Evropi]], saj živi le v zgornjih delih rek in potokih. Večina ljudi meni da je bolj okusna kot mrena, vendar je žal zelo majhna. ==Viri== {{opombe}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Pravi krapovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] cviki73fq5toop32gr7vcje4sud9iuv 0 177532 5735977 5735095 2022-08-17T22:57:50Z Amanesciri2021 205950 /* C */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[bibliotekar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *([[Štefan Adamič]]) † *[[Milojka Alič]] † *[[Melita Ambrožič]] *[[Ivan Andoljšek]] † *[[Mara Arčon|Mara Vera Arčon]] † *[[Ivo Arhar]] † * [[Vojan Tihomir Arhar]] † *[[Miljutin Arko]] † *[[Tine Arko|Tine (Dragotin) Arko]] † *[[Majda Armeni]] † *([[Janez Arnež]]) † *[[Pavla Arzenšek]] † *[[Anton Aškerc mlajši|Anton Aškerc]] (ml.) † == B == *[[Adolf Baar]] † *[[Alenka Bagarič]] *[[Stanislav Bahor]] *[[Leo Baebler]] † *[[Karel Bačer]] † *[[Bojana Bajec]] *[[Jože Bajec]] † *[[Stojan Albert Bajič]] † *[[Anton Bajt]] † *[[Silva Bandelj]] *[[Tatjana Banič]] *[[Dušan Baran]] † *[[Ivanka Baran]] (r. Žmavc) † *[[Štefan Barbarič]] † *[[Tea Bemkoč]] *[[Marjana Benčina]] *[[Branko Berčič]] † *[[Marija Bergant]] (r. Knez) *[[Darinka Berk]] *[[Oton Berkopec]] † *[[Ivan Bidovec]] † *[[Zvonko Bizjak]] † *[[Luka Blažič]] *([[Viktor Blažič]]) † *[[Marjan Blažon]] *[[Katarina Bogataj Gradišnik]] *[[Franček Bohanec]] † *[[Slavko Bohanec]] † * [[Valter Bohinec]] † *[[Alojzij Bolhar]] † *[[Milena Bon]] *[[Anica Božič]] † *[[Maja Božič]] *[[Jana Bradač]] * [[Janko Bratina]] † *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] † *[[Tadeja Brešar]]? *Breznikar *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] † *[[Just Buda]] † *[[Nikica Brumen]] † *[[Andrej Brvar]] *[[Stanko Bunc]] † *[[Franca Buttolo]] == C == * ([[Stanko Cajnkar]]) † * ([[Karl Capuder]]) † *[[Majda Capuder]] (r. Dekleva) *[[Barbara Cesar]] * [[Alojz Cindrič]] * [[Majda Clemenz]] * [[Metka Cotič]] *[[Aleš Cvek]] *[[Marija Cvetek]] *[[Drago Cvetko]] *[[Rudolf Cvetko]] † == Č == * [[Jože Čakš]] *[[Marjeta Čampa]] ? *[[Lučka Čehovin]] † *[[Stane Čehovin]] *[[Dušan Černe]]? † *[[Viljem Černo]] † *[[Vera Čertalič]] *[[Nada Češnovar]] *[[Darinka Čobec]] *[[Breda Čop]] * [[Matija Čop]] † *[[Špelca Čopič]] † *[[Silva Črnugelj]] *[[Nada Čučnik Majcen]] *[[Angela Čuk]] == D == *[[Darja Debeljak]] *[[Dane Debič]] † *[[Mateja Demšar]] SL *Štefan [[Zlatko Deniša]] † *[[Vida Dernulc]] *[[Aleksandra Devetak]] (Gorica, Italija) *[[Zlata Dimec]] † *[[France Dobrovoljc]] † *[[Milan Dodič]] † *[[Patricija Dodič]] *[[Jaro Dolar]] † *[[Mojca Dolgan Petrič]] *[[Janez Anton Dolničar]] † *[[Lea Domanjko]] † *Mitja "Mičo" Domicej † * [[Julia Doria]] *[[Ivan Dornik]] † *[[Neja Drevenšek]] *[[Helena Ana Drewry]] *[[Franc Drolc]] † * [[Anja Dular]] == E == * [[Irena Eiselt]] *[[Jakob Emeršič]] † *[[Majda Emeršič]] *[[Ludvik Erjavec]] † *[[Matjaž Eržen]] == F == *[[Marija Fabjančič]] (r. Klemenčič) *[[Jerneja Ferlež]] *[[Marta Filli]] † *[[Breda Filo]] † *[[Ana Florjančič]] *[[Simona Frankl]] *[[Sabina Fras Popović]] *[[Marica Frece]] † *[[Darja Frelih]] † *[[Janez Fugina]] † *[[Roža Fuis]] == G == *[[Vida Gaspari Tausig]] † *[[Slavko Gaberc]] *[[Lidija Gačnik Gombač]] *[[Zdenka Gajser]] *[[Vida Gaspari Tausig]] † *[[Jelka Gazvoda]] *[[Luisa Gergolet]] (Trst) *[[Bogomil Gerlanc]] † *[[Janko Germadnik]] *[[Mihael Glavan]] † *[[Janko Glazer]] † *[[Joža Glonar]] † *[[Nataša Godec]] *[[Borut Gombač]] *[[Sonja Gorec]] † *[[Branko Goropevšek]] † *[[Lea Grabrijan]] † *[[Jerneja Grašič]] *[[Mara Grašič|Mar(ij)a Grašič]] *[[Gita Grecs Smole]] *[[Milka Grgič]]; [[Mojca Grgič]] *[[Silvo Grmovšek]] *[[Vilma Grmovšek Simončič]] *[[Martin Grum]] * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] † == H == *[[Jožica Habjan]] *[[Stanislav Hafner]] † *[[Damijana Hainz]] * *[[Bruno Hartman]] † *[[Drago Hasl]] † *[[Frančišek Herbitz]] † *[[Ivica Hočevar]] *[[Jože (A.) Hočevar]] *[[Matjaž Hočevar]] *[[Tatjana Hojan]] *[[Vesna Horžen]] *[[Damijana Hrabar]] *[[Alenka Hren Medved]] *[[Angelika Hribar]] *[[Katra Hribar Frol]] *[[Marija Hribar]] *[[Elizabeta Hriberšek Balkovec]] *[[Jasna Hrovat]] *[[Alenka Hudobivnik]] *[[Vanja Huzjan]] == I == * [[Gregor Ilaš]] *[[Jana Intihar Ferjan]] * [[Tatjana Intihar]] == J == *[[Vilenka Jakac Bizjak]] *[[Majda Ujčič|Majda (Jakše) Ujčič]] *Helena Jaklič? *[[Alenka Jamnik]] *[[Tilka Jamnik]] *[[Stanko Janež]] † *[[Helena Janežič]] *[[Olga Janša Zorn]] † *[[Marija Javoršek]] *Jazbinšek *[[Janja Jedlčovnik]] ? *[[Frančišek Jere]] † *[[Ines Jerele]] *[[Claudia Jerina Mestnik]] *[[Ivan Jermol]] † *[[Nataša Jordan]] *[[Hermina Jug-Kranjec]] † *[[Janez Jug (1957)|Janez Jug]] *[[Tjaša Jug]] *[[Boris Jukić]] *[[Mirko Juteršek]] † *[[Ana Juvančič Mehle]] *[[Primož Južnič]] == K == *[[Ahacija Kacin]] † *[[Slavka Kajba Milić]] † *[[Vladimir Kajzovar]] † *[[Barbara Kalan]] *[[Pavle Kalan (slavist)|Pavle Kalan]] † *[[Matija Kalister]] † *[[Ludvik Kaluža]] *[[Mateja Kambič]] *[[Ignac Kamenik]] † *[[Nataša Kandus]] *[[Alenka Kanič]] *[[Ivan Kanič]] *[[Božidar Kante]] *[[Dragotin Kardoš]] *[[Breda Karun]] *[[Božidar Kantušer]] † *[[Miha Kastelic]] † *[[Irena Kavčič]] *[[Kajetan Kavčič]] † *[[Irena Kavčič]] *[[Alenka Kavčič Čolić]] *[[Roman Kenk]] † *[[Marinka Kenk-Tomazin]] *[[Robert Kereži]] *[[Jože Kerin]] † *[[Dušan Kermauner|Dušan Kermavner]] *[[Peter Keršič]] *[[Zlata Kert]] † * [[France Kidrič]] † *[[Renata Klančnik]] *[[Janko Klasinc]] *[[Aleš Klemen]] *[[Sonja Klemenc]] † * [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] *[[Elizabeta Kmecl]] ? *[[Božena Kmetec Friedl]] *[[Marija Knez Bergant]] *[[Ida Knez Račič]] *[[Seta Knop]] *[[Marjana Kobe]] *[[Tomaž Kobe]] *[[Ana Koblar Horetzky]] † *[[Štefan Kociančič]] † *([[Gorazd Kocijančič]]) *[[Leda Kocjan]] *[[Urša Kocjan]] *[[Eva Kodrič Dačić]] *[[Jože Kokole]] *[[Nataša Kokošinek]] *[[Marjan Kolar]] † *[[Petra Kolenc]] *[[Teja Koler Povh]] *[[Antonija Kolerič]] † *[[Božena Kolman Finžgar]] *[[Mateja Komel Snoj]] *[[Bogo Komelj]] † *[[Ivan Konte]] † *[[Jernej Kopitar]]‎ † *[[Alenka Koron]] *[[Bruno Korošak|Bruno (Jože) Korošak]] † * [[Ančka Korže Strajnar]] † * [[Jože Kos (bibliotekar)|Jože Kos]] † * [[Stanislav Kos]] † *[[Saša Kos]]? *[[Jurij Kosmač]] † *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] † *Jože Košir † *[[Boris Košorok]] † *[[Oriana Košuta Krmac]] *[[Mirjam Kotar]] *[[Mojca Kotar]] *[[Andrej Kovač]] † *[[Tatjana Kovač]] *[[Cveta Kovačič]] *[[Erik Kovačič]] † *[[Barbara Kovář]] *[[Josip Pepe Kraigher]] † *[[Lojz Kraigher|Lojzz Kraigher]] † *[[Fanika Krajnc Vrečko]] *[[Desanka Kraker]] *[[Marija Kramar]] (r. Sergaš) *[[Darja Kramberger]] *[[Cene Kranjc]] † *[[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]] † *[[Mateja Krapež]] *[[Janko Krek]] *[[Karmen Kreže]] *[[Samo Kristan]] *[[Slavka Kristan]] *[[Duša Krnel Umek]] *[[Tomaž Krpič]] *[[Zoran Krstulović]] *[[Angelo Kukanja]] † *[[Marija Kumer]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Martin Kuralt]] † *[[Branko Kurnjek]]? *[[Franc Kuzmič]] † == L == * [[Andrijan Lah]] *[[Vesna Laissani]] *[[Darja Lavrenčič Vrabec]] *[[Viljem Leban]] *[[Dunja Legat]] *[[Tine Lenarčič]] † *[[Nina Lenček]] (r. Lovrenčič) † *[[Anita Leskovec]] *[[Vera Levovnik-Mirt]]=[[Vera Mirt Levovnik]] *[[Vera Levstik]] † *[[Darinka Likar]] † *[[Mirana Likar Bajželj]] *[[Tatjana Likar]] *[[Jožef Kalasanc Likavec]] † *[[Marjana Lipoglavšek]] (r. Cimperman) *[[Artur Lipovž]] *[[Maja Lipužič]] *[[Janez Logar]] † *[[Alenka Logar Pleško]] *[[Slavka Lokar]] † *Nina Antonija Lovrenčič-Lenček † *[[Dušan Ludvik]] † *[[Slavica Ludvik|Slavica (Vekoslava) Ludvik]] † *[[Matjaž Lulik]] == M == *[[Srečko Maček]] *[[Franček Majcen]] † *[[Lidija Majnik]] *[[Ksenija Majovski]] *[[Luana Malec]] *[[Jasna Malešič]] *[[Miha Mali]]? *[[Janko Malle]]? *[[Simon Malmenvall]] *[[Irena Marinko]] *[[Ivan Marković]] *[[Marija Maršič]] *[[Ana Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] † *[[Tatjana Martinčič]] *[[Jasna Maver]] *[[Tanja Merčun Kariž]] *[[Ida Merhar]] *[[Leopold Mikec Avberšek]] *[[Manja Miklavc]] *[[Milojka Miklavčič]] *[[Franc Miklošič]] † *[[Metod M. Milač]] † *[[Vera Mirt Levovnik]] *[[Nadja Mislej Božič]] *[[Tomaž Miško]] *[[Veselin Mišković]] *[[Ida Mlakar Črnič]] *[[Karolina (Kaja) Mlakar]] *[[Mojca Mlinar Strgar]] *[[Uroš Mlinar]] *[[Frančišek Mlinšek]] † *[[Miha Mohor (knjižničar)|Miha Mohor]] *[[Mitja Mole]] *[[Janez Mrdavšič]] † *[[Tjaša Mrgole Jukič]] *[[Jože Munda]] † * [[Peter Musi]] † *[[Gottfried Muys]] † == N == *[[Matjaž Neudauer]] *[[Charles Nodier]] † *[[Mateja Norčič]] *[[Marta Novak]] *[[Victor Novak]] *[[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] † *[[Silva Novljan]] == O == * ([[Elizabeta Obolenska]]) † *[[Joža Ocepek]] *[[Irena Oder]] *[[Milan Ojsteršek]] *[[Borut Osojnik]]? * [[Milan Osrajnik]] † * [[Veronika Osredkar]] *[[Majda Ostanek]] † *[[Ludovik Osterc]] † *[[Marjeta Oven]] * [[Janez Ovsec]] † * [[Irma Ožbolt]] *[[David Ožura]] == P == *[[Vlasta Pacheiner-Klander]] *[[Špela Pahor]] *[[Breda Pajsar]] *[[Jožef Papp]] *[[Hedvika Pavlica]] Kolman *[[Andrej Pavlič]] *[[Milica Pavlović]] *[[Smilja Pejanovič|Smilja(na) Pejanovič]] *[[Aljoša Pelhan]] *[[France Pengal]] † *[[Darja Peperko Golob]] *[[Tone Perčič]] *[[Marjan Pertot]] † *[[Ksenija Petaros Kmetec]] *[[Maja Peteh]] *[[Marija Petek]] *[[Zdenka Petermanec]] *[[Fran Petre]] † *[[Amalia Petronio]] *[[Nataša Petrov]] *[[Mira Petrovič]] *[[Zoran Pevec]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] † *[[Milena Pintar]] *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] † *[[Jožica Pirc]] * [[Avgust Pirjevec]] † *[[Jan Pisanski]] *[[Bojan Pisk]] † *[[Melita Pivec-Stele]] † *[[Mateja Planko]] *[[France Planteu]] *[[Andreja Pleničar]] *[[Boža Pleničar]] † *[[Breda Podbrežnik Vukmir]] *[[Mojiceja Podgoršek]] *[[Lidija Podlesnik Tomášiková]] *[[Justina Podpac]] † *[[René Podhorsky]] † *[[Vida Polanšek]] *[[Tereza Poličnik-Čermelj]] *[[Mirko Popovič]] † *[[Alenka Porenta]] *[[Dušan Poropat]] *[[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] † *[[Tanja Potočnik Kovše]] *[[Ksenija Požar]]? *[[Nada Požar Matijašič]] *[[Barbara Pregelj]]? *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] † *[[Vladimir Pregelj]] † *[[Igor Presl]] *[[Tone Pretnar]]? † *[[Zorica Pretnar]] *[[Zvonka Pretnar]] *[[Janez Krstnik Prešeren]]? * [[Bert Pribac]] † * [[Ivan Prijatelj]] † *[[Josip Puntar]] † *[[Franc Pušnik]] *[[Miro Pušnik]] == R == *[[Zlatka Rabzelj]] *[[Mojca Račič]] Simončič *[[Bernard Rajh]] *[[Primož Ramovš]] † *[[Slavica Rampih]] *[[Valerija Rant Tišler]] *[[Anton Ratiznojnik]] *[[Silva Razpotnik]] *[[Špela Razpotnik]] *[[Ivan Rebernik]] *[[Marjan Rebernik]] *[[Matjaž Rebolj]] † * [[Branko Reisp]] † *[[Stanislav Renko]] † *[[Simona Resman]] *[[Polona Rifelj]] *[[Boris Rifl]] *[[Josip Rijavec]] † *[[Veronika Rijavec Pobežin]] *[[Ksenija Rivo]]? *[[Aleksander Roblek|Aleksander (Konrad) Roblek]] † *[[Matija Rode]] † *[[Barbara Rogač]] *[[Anton Roschmann]] † *[[Martina Rozman Salobir]] *[[Anamarija Rožić]] *[[David Runco]] *[[Mirko Rupel]] † *[[Marijan Rupert]] *[[Jože Rus (geograf)]] † *[[Miloš Rybář]] † == S == *[[Irena Sajovic]] *[[Drago Samec]] *[[Marko Samec]] *[[Irena Sapač]] *[[Hans Schleimer]] † *[[Jožef Schober]] *[[Štefan Sedonja]] *[[Tomaž Seljak]] & [[Marta Seljak]] *[[Miša Sepe]] *[[Franc Simonič (bibliograf)|Franc Simonič]] † *([[Primož Simoniti]]) † *[[Sandra Simoniti]] *[[Rajko Slokar]] *[[Ivanka Smola]] † *[[Marijan Smolik]] † *[[Anka Sollner Perdih]] *[[Jože Spanring]] † *[[Janez Stare]] ? *[[Vlasta Stavbar]] *[[Konrad Stefan]] † *[[Nataša Stergar]] *[[Sonja Stergaršek]] *[[Vasja Sterle]] † *[[Metka Sternad]] *[[Karmen Stopar]] *[[Ivo Stropnik]] *[[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] † *[[Tone Sušnik]] † *[[Magdalena Svetina Terčon]] *[[Sonja Svoljšak]] == Š == *[[Dagmar Šalamun|Dagmar (Miša) Šalamun]] † *[[Ana Šašel|An(ic)a Šašel]] † *[[Alenka Šauperl]] *[[Klavdija Šek Škafar]] *([[Lenart Šetinc]]) *[[Jože Šifrer]] † *[[Tatjana Šifrer]] † *[[Ljubinka Šimunac]] *[[Franc Šink]] † *Simona Šinko *[[Martina Šircelj]] *Franc Škerlj † *[[Iztok Škulj]] *[[Irena Škvarč]] *[[Janko Šlebinger]] † * [[Mara Šlajpah Zorn]] † *[[Leopold Šmalc]] † *[[Renata Šolar]] *[[Marijan Špoljar]] *[[Ljudmila Šribar]] *[[Rozka Štefan]] † *[[Martin Šteiner]] *[[Jožica Štendler]] *[[Anatol Štern]] *[[Peter Štoka]] *[[Suzana Štrempfelj]] *[[Lidija Štruc]] *[[Lepša Šturm]] † *[[Vida Šturm]] † *[[Rezka Šubic Pleničar]] *[[Suzana Šulek]] *[[Krista Šuler]] † *[[Simona Šuler Pandev]] *[[Marjeta Šušterčič]] *[[Katarina Švab]] *[[Mateja Švajncer]] *[[Rozina Švent]] == T == *[[Inocenc Tauferer]] † *[[Štefan Tausig]] † *[[Bogo Teplý]] † *[[Vasja Terčič]]? *[[Damjana Tizaj Marc]] *[[Sonja Tovornik]] *[[Vera Troha]] *[[Cvetka Tropenauer Martinčič]] *[[Filip Trpin]] † *[[Milanka Trušnovec]] *[[Miro Tržan]] *[[Dragica Turjak]] *[[Janja Turk]] *[[Nana Turk]] *([[Pavel Turner]]) † *[[Marijan Turnšek]] * == U == * [[Majda Ujčič]] *[[Tomaž Ulčakar]] *[[Ajda Ulčnik]] *[[Mojca Uran]] *[[Cecilij Urban]] † *[[Darja Urbanc]] *[[Jože Urbanija (1941)]] *[[Marko Urbanija]] *[[Vida Urek]] (r. [[Stanovnik]]) == V == *[[Vikica Vajdetič]] † *[[Darja Vajs Košir]] *[[Anamarija Valantič]] *[[Hilda Vaupot]] † *[[Maja Vavtar]] *[[Valentina Velkavrh]] *[[Ciril Velkovrh]] † *[[Dušan Verbič]] *[[Andreja Vide Hladnik]] *[[Petra Vide Ogrin]] *[[Andreja Videc]] *[[Polona Vilar]] *[[Srečko Vilhar]] † *[[Dušan Verbič]] * [[Maks Veselko]] † *[[Štefan Vevar]] *[[Andreja Videc]] *[[Polona Vilar]] *[[Urška Vimer Kovačič|Urška Vimer Kovaček]] *[[Josip Vitek]]? *[[Avgust Vižintin]] † *[[Marijanca Ajša Vižintin]] *[[Jagoda Vobič]] † *[[Gorazd Vodeb]] *[[Franc Vogelnik]] † *[[Ines Vodopivec]] *[[Viviana Vodopivec]] *[[Jožica Vogrinc]] *[[Marjana Vončina]] *[[Mira Vončina]] *[[Simona Vončina]] *[[Erika Vouk]] * *[[Damjana Vovk]] *[[Mira Vovk Avšič]] *[[Elizabeta Vovko Ozimek]] *[[Alenka Vrabl]] *[[Radojka Vrančič]] † *[[Vlado Vrbič]] *[[Fanika Vrečko Krajnc]] *[[Matevž Vrečko]] *[[Darko Vrhovšek]] *[[Jože Vugrinec]] *[[Andreja Vukmir]]? *[[Maja Vunšek]] == W == *[[Lidija Wagner]] *[[Franz Xaver Wilde]] † *[[Ferdinand Wolf]] ? == Z == *[[Ana Zadnikar]] *[[Franc Zadravec]] † *[[Judit Zágorec Csuka]] *([[Dane Zajc]]) † *[[Ana Zdravje]] *[[Igor Zemljič]] *[[Ludvik Zepič]] † *[[Marica Zorko]] *[[Elizabeta Savica Zorko]] (r. Šuligoj) † *[[Teja Zorko]] *[[Vinko Zorman]] † *Marja Zorn-Pogorelc *[[Jože Zrim]] † *[[Jakob Zupan]] † *[[Barbara Zupanc]] - Oberwalder ? *[[Barbara Zupančič]] † *[[Jadranka Zupančič]] == Ž == *[[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] † *[[Sonja Žakelj]] *[[Matjaž Žaucer]] *[[Darinka Žbogar]] † *[[Ivan Krstnik Žibert|Ivan Krstnik (Avguštin) Žibert]] † * [[Avgust Žigon]] † *[[Joka Žigon]] † *[[Zdenka Žigon]] *[[Ivan Žmavc]] † *[[Janez Žmavc (dramatik)|Janez Žmavc]] † *[[Andra Žnidar]] *[[Maja Žumer]] *[[Davorin Žunkovič]] † *[[Jože Žužek]] † ==Glej tudi== * seznam prejemnikov [[Čopova diploma|Čopove diplome]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|B]] 58onxnf3zcjk3z8r7bx08n5ohifn50y 0 179231 5735732 5735026 2022-08-17T15:04:43Z 193.2.11.205 /* Znane osebe */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Dušan |image = Dušan Jelinčič.jpg |imagesize = |caption = [[Dušan Jelinčič]] |pronunciation = [dúšan] |gender = moški |meaning = ''dihanje, življenjska sila'' |region = slovansko ime |origin = |name day = 14. december |related name = |fotonotes = }} '''Dušan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == * moške oblike imena: [[Duško]], [[Dušomir]] * ženske oblike imena: [[Dušana]], [[Dušanka]], [[Duška]], [[Duša (ime)]] == Izvor imena == [[Ime]] Dušan<ref>Keber Janez Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je [[Slovani|slovanskega]] izvora. Razlagajo ga kot izpeljanko iz besede ''duša'' s prvotnim pomenom »dihanje, življenjska sila«. Najpšogostejši je pri Srbih, pa tudi pri Slovencih in Slovakih. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Dušan: 8.547. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Dušan po pogostosti uporabe uvrščeno na 27. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Dušan|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Dušan praznujejo [[god]] [[14. december|14. decembra]] skupaj s ''sv. Spiridonom'' ([[škof]]om z otoka [[Ciper|Cipra]], ki je umrl v 4. stoletju).<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == * [[Dušan Silni]], srbski car * [[Dušan Accetto]], amaterski igralec in lutkar, bakrorezec * [[Dušan Agrež]], slovenski elektrotehnik * [[Dušan Alimpić]], srbski politik * [[Dušan Andoljšek]], slovenski zdravnik hematolog * [[Dušan Arzenšek]], fotograf ... * [[Dušan Avsec]], slovenski elektrotehnik, strokovnjak za hidromehaniko in preiskavo materialov, profesor * [[Dušan Bavdek]], slovenski skladatelj * [[Dušan Bavdek (starejši)]], zdravnik in politik * [[Dušan Bobek]], slovenski ekonomist * [[Dušan Bogdanović]] (*1955), srbsko-ameriški klasični kitarist in skladatelj * [[Dušan Brajnik]], fizik * [[Dušan Bratko]], slovenski kemik, profesor * [[Dušan Bravničar]], partizanski prvoborec * Dušan Breznik (1910–2008), slovenski inženir, profesor v ZDA * [[Dušan Breznik]] (1920–2002), slovenski demografski statistik * [[Dušan Brkić]], hrvaški Srb, komunistični politik, politični zapornik in slikar * [[Dušan Bučar]], slovenski kipar in večmedijski umetnik * [[Dušan Čalić]], hrvaški partizan, revolucionar, profesor ekonomije, diplomat * [[Dušan Čater]], slovenski pisatelj, urednik, prevajalec, scenarist * [[Dušan Čkrebić]], srbski politik * [[Dušan Čop]], jezikoslovec, imenoslovec, pedagog * [[Dušan Devetak]], biolog * [[Dušan Dim]], pisatelj * [[Dušan Dolinar]], novinar, publicist, strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose * [[Dušan Dragosavac]], hrvaški komunistični politik srbskega rodu * [[Dušan Dušek]], slovaški pisatelj in scenarist * [[Dušan Džamonja]], hrvaški modernistični kipar * [[Dušan Fefer]], slovenski elektrotehnik * [[Dušan Ferluga]], slovenski medicinski patolog, akademik * [[Dušan Gradišnik]], celjski lekarnar in planinec * [[Dušan Grobovšek]], oblikovalec * [[Dušan Grk]], bosansko-srbski narodni heroj in politik * [[Dušan Hadži]], slovenski kemik in akademik * [[Dušan Hauptman]], slovenski košarkar * [[Dušan Hedl]], glasbenik, kulturni menedžer * [[Dušanka Janežič]], slovenska matematičarka in fizikalna kemičarka * [[Dušan Jelinčič]], slovenski zamejski alpinist in pisatelj * [[Dušan Jovanovič|Dušan Jovanović]], slovenski gladališki režiser in dramatik * Dušan Jovanovič /Klemelä/, slovensko-finski grafični oblikovalec * [[Dušan Jurc]], biolog, gozdni fitopatolog * [[Dušan Karba]], slovenski farmacevt in profesor * [[Dušan Keber]], slovenski zdravnik kardiolog in politik * [[Dušan Kermavner]], slovenski politični delavec, zgodovinar in publicist * [[Dušan Kodek]], slovenski računalničar, profesor * [[Dušan Kos]], slovenski zgodovinar * [[Dušan Kobal]], slovenski glasbenik, tenorist solopevec * [[Dušan Kosič]], slovenski nogometaš * [[Dušan Kovačević]], srbski filmski scenarist, dramatik... * [[Dušanka Kovačević]], bosenska političarka * [[Dušan Kozić]], bosenski politik * [[Dušan Kraigher]] - Jug, pravnik, narodni heroj * [[Dušan Kuret]] (1918–2014), športni novinar in publicist * [[Dušan Kveder-Tomaž]], slovenski partizanski general * [[Dušan S. Lajovic]], podjetnik, izseljenec * [[Dušan Lasič]], slovenski elektro(teh)nik, profesor * [[Dušan Lipovec]], slovenski slikar, fotograf, publicist * [[Dušanka Majkić]], bosenska političarka * [[Dušan Makavejev]], srbski filmski režiser * [[Dušan Matić]], srbeki pesnik, nadrealist * [[Dušan Mauser]] (1921-2021), slovenski radijski in gledališki režiser * [[Dušan Mlakar]], slovenski režiser, profesor * [[Dušan Mravljak]] - Mrož, slovenski partizan in narodni heroj * [[Dušan Mugoša]], črnogorski general in politik (Kosovo) * [[Dušan Nećak]], slovenski zgodovinar, profesor * [[Dušan Mlinšek]], slovenski gozdar in krajinski ekolog, profesor * [[Dušan Moravec]], literarni zgodovinar, dramaturg, teatrolog, akademik * Dušan Moravec, pank glasbenik, filmski režiser dokumentarist * [[Dušan Ogrin]], slovenski krajinski arhitekt, profesor * [[Dušan Parazajda]], slovenski defektolog * [[Dušan Pašek]], slovaški hokejist * [[Dušan Petković]], srbski nogometaš * [[Dušan Petrović]] - Šane, srbski partizan,heroj in politik * [[Dušan Pirjevec]], partizanski komisar, literarni zgodovinar in teoretik, profesor * [[Dušan Plut]], slovenski geograf, ekolog in politik, profesor * [[Dušan Reja]], zdravnik, zdravstveni vzgojitelj * [[Dušan Ristić]], srbski košarkar * [[Dušan Rutar]], psiholog, psihoanalitik, filozof, publicist, predavatelj, cinefil * [[Dušan Sancin]], violinist * [[Dušan Savić|Dušan (Dule) Savić]] (*1955), srbski nogometaš * [[Dušan Senčar]], slovenski športni (smučarski) organizator ([[Zlata lisica]]) * [[Dušan Sernec]], slovenski elektrotehnik in politik * [[Dušan Sikošek]], metalurg * [[Dušan Sila]], gospodarstvenik * [[Dušan Simović]], srbski (jugoslovanski) general in politik * [[Dušan Skedl]], glasbenik ([[Center za dehumanizacijo|CZD]]) in menedžer * [[Dušan Sket]], slovenski medicinski patofiziolog, profesor * [[Dušan Skok]], slovenski novinar, amaterski igralec, publicist * [[Dušan Slaček]], glasbenik kitarist * [[Dušan Slanič]], slovenski pevec * [[Dušan Josip Smodej]], konceptualni umetnik, fotograf, performer, cineast in literat * [[Dušan Snoj]], slovenski ekonomist, novinar in diplomat * [[Dušan Sodja]], slovenski klarinetist * [[Dušan Spindler]], zgodovinar, ... * [[Dušan Srečnik]] - Zobač, alpinist, himalajec * [[Dušan Stefančič]], inerniranec v več nemških taboriščih od 1944, ambasador Muzeja novejše zgodovine * [[Dušan Stepančič]], slovenski agronom, pedolog * [[Dušan Sterle]], oblikovalec, slikar, grafi, ilustrator * [[Dušan Strgar]], slovenski etnolog in konservator * [[Dušan Strnad]], župan, državni svetnik * [[Dušan Stucin]], slovenski kemik * [[Dušan Šabić]] - Vansha, slikar, pesnik in pisec kratkih zgodb * [[Dušana Šantel Kanoni]], slovenska arhitektka * [[Dušan Šarotar]], slovenski literarni kritik, publicist, pesnik, pisatelj, prevajalec, scenarist, fotograf * [[Dušan Šešok]], slovenski gospodarstvenik in politik * [[Dušan Šinigoj]], slovenski ekonomist in politik * [[Dušan Šircelj]], zdravnik pediater * [[Dušan Škedl]], igralec in gledališki publicist * [[Dušan Škerlep]], slovenski fotograf * [[Dušan Škodič]] - Sulc, slovenski partizan prvoborec * (Vincenc) [[Dušan Šparovec]] - Malološki, slikar samouk in "graščak" * [[Dušan Štajer]], slovenski zdravnik internist * [[Dušan Štular]], slovensko-srbski skladatelj, pianist in dirigent * [[Dušan Šuput]], slovenski medicinec pato(fizio)log, profesor * [[Dušan Šušteršič]], likovni oblikovalec * [[Dušan Švara]] - Dule, partizanski poveljnik, general JLA * [[Dušan Tancik]], slikar * [[Dušan Terčelj]], slovenski agronom, enolog * [[Dušan Teropšič]], slovenski plesalec, performer, koreograf in pedagog * [[Dušan Tomažič]], slovenski epidemiolog * [[Dušan Tomažič, novinar|Dušan Tomažič]], novinar, urednik TVS/Mb * [[Dušan Tomše]], teatrolog, gledališki/kult.delavec, publicist, prevajalec * [[Dušan Tomšič]], slovenski gospodartvenik, kemik * [[Dušan Toš]], polkovnik SV * [[Dušan Trbojević]], srbski pianist in skladatelj, rojen v Mariboru * [[Dušan Tršar]], slovenski kipar, profesor * [[Dušan Tuma]], slovenski kanuist * [[Dušan Turk]], slovenski [[kemik]] in strukturni biolog, profesor *[[Dušan Udovič]], slovenski zamejski časnikar/novinar in manjšinski delavec *[[Duško Uršič]], slovenski ekonomist in profesor *[[Dušan Valenčič]], slovenski farmacevt, farmakognost in specialist za gojenje zdravilnih rastlin *[[Dušan Vasiljević]], srbski nogometaš *[[Dušan Veble]], slovenski jazz-glasbenik *[[Dušan Velkaverh]], slovenski besedilopisec (za popevke) *[[Dušan Verbič]], upravni uradnik in politik *[[Dušan Vodeb]], slovenski farmacevt in alpinist *[[Dušan Vodišek]], slovenski violinski pedagog *[[Dušan Voglar]], literarni zgodovinar, urednik, leksikograf, prevajalec, publicist, dramaturg, pesnik *[[Dušan Vran]] - Cika, slovenski bobnar *[[Dušan Vrščaj]], slovenski mikolog, zdravnik internist  *[[Dušanka Zabukovec]], slovenska prevajalka *[[Dušan Zavodnik]], slovensko-hrvaški morski biolog *[[Dušan Zbašnik]], slovenski ekonomist *[[Dušan Zidar]], slovenski kipar *[[Dušan Zorko]], pivovarski menedžer/gospodarstvenik //šahist? *[[Dušan Zupančič]], gradbenik ? *[[Dušan Žagar]], psihiater, nevrolog, psihoterapevt, skupinski analitik *[[Dušan Željeznov]], novinar, publicist, prevajalec *[[Dušan Žigon]], slovenski alpinist == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] irtdynfxcq31nf2u1ntm8951oxyv27i 0 187160 5736049 4704633 2022-08-18T11:14:28Z Yerpo 8417 disambig. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Françoise Sagan''', s pravim imenom '''Françoise Quoirez''', [[Francozi|francoska]] [[pisatelj]]ica, * [[21. junij]] [[1935]], [[Cajarc]], [[Lot (departma)|Lot]], [[Francija]], † [[24. september]] [[2004]], [[Honfleur]], [[Calvados (departma)|Calvados]], Francija. Pogosto jo omenjajo tudi kot soustvarjalko francoskega filmskega [[francoski novi val|Novega vala]] saj je sodelovala pri pisanju scenarijev in dialogov. == Mladost in začetki uspeha == Françoise Quoirez izvira iz družine uspešnih industrialcev. Njen oče Pierre in njena mati Marie Quoirez, sta se poročila 3. aprila 1923. Françoise se je rodila leta 1935 kot tretja, Suzanne (1924) in Jacques (1927) sta bila starejša, njen mlajši brat Maurice pa je zgodaj umrl. Odraščala je v Parizu, v 17. okrožju, boulevard Malesherbes št. 167. Omenja, da so v šoli pred poukom molili, da je pri pouku poslušala le, kadar jo je to zabavalo. »Veste, obstajajo profesorji, ki zelo dobro razlagajo matematiko, pa tudi profesorji, ki obupno slabo predavajo o filozofiji.« »Bila sem dokaj nemogoča (avtorica uporabi izraz peklenska), tako da so me na koncu izključili. Doprsni kip Moliera sem namreč z nitko privezala k vratom, ker smo pred tem imeli posebno dolgočasno predavanje o njem. Poleg tega sem med igro z žogo nekomu, ne vem več komu, pripeljala klofuto.« Leta 1931 je njena družina zaposlila varuško, Julijo Lafon, ki je postopoma postala steber družine. Iz tega obdobje izvira avtoričino ljubkovalno ime »Kiki«. Pisateljičina šolska leta so bila zelo razgibana. Zaradi izpadov je imela v šoli težave in starši so probleme pogosto reševali s privatnimi učitelji. Kljub temu, da ni bila zgledna dijakinja, pa je rada brala. Njeni vzori so bili [[Jean Cocteau|Cocteau]], [[Arthur Rimbaud|Rimbaud]], [[Marcel Proust|Proust]], [[Stendhal]], [[Gustave Flaubert|Flaubert]], [[William Faulkner|Faulkner]], [[Ernest Hemingway|Hemingway]], [[Albert Camus|Camus]], [[Fitzgerald]], nekoliko [[André Malraux|Malraux]] in nato [[Jean-Paul Sartre|Sartre]], s katerim se je kasneje spoprijateljila in je z njim redno prihajala na kosilo v znano pariško restavracijo Closerie de Lilas. Potem, ko je leta 1951 padla na maturi, se je vse poletje intenzivno pripravljala na ponovni preizkus znanja. Tokrat je bila uspešna, posebno pri preizkusu iz francoščine, kjer je prejela 17 od 20 možnih točk za spis z naslovom »V čem je tragedija podobna resničnemu življenju?« Po opravljeni maturi se je vpisala na znano pariško univerzo [[Sorbonne|Sorbono]], na kateri pa ni zaključila izobraževanja. V času študija ji niso bili tuji ne alkohol ne droge. Njen starejši brat Jacques jo je vpeljal v nočne lokale na Saint-Germain-des-Pres, kjer so se zbirali mladi Parižani iz meščanskih krogov. Leta 1954 je napisala svojo prvo knjigo, ''Bonjour Tristesse'' (''Dober dan, žalost''), s katero je takoj uspela, bila je izdana v 850.000 izvodih. Dve leti za tem je komaj dvajsetletna napisala novo uspešnico, ''Un certain sourire'' (''Tisti njen nasmeh''). Mlada avtorica pa je podlegla svojemu uspehu - obiskovala je igralnice v [[Monte Carlo|Monte Carlu]], kjer si je priigrala velike vsote denarja, ki jih je nato zapravljala za drage športne avtomobile, hišo in prestižno nočno življenje. Navduševala se je nad Ameriko, kjer je spoznala oba svoja moža, se srečevala z avtorji, kot je [[Truman Capote]], z igralko [[Ava Gardner|Avo Gardner]] idr. == Kasnejše življenje == Leta 1957 je doživela hudo prometno nesrečo, kar jo je zaradi jemanja protibolečinskih teblet, kasneje vodilo k še hujši odvisnosti od alkohola in drog. Leta 1960 se je drugič poročila z Američanom Robertom Westhoffom, s katerim sta imela sina Denisa. Po hitri ločitvi je par živel skupaj še do leta 1972, v tem času je imela Françoise tudi lezbično zvezo s stilistko Peggy Roche. V začetku 2000. let jo je mučilo šibko zdravje. Umrla je zaradi [[pljučna embolija|pljučne embolije]]. Pokopana je poleg svojega brata, staršev in Roberta Westhoffa na vaškem pokopališču v Seuzacu, nekaj kilometrov od Cajarca (Lot). == Françoise kot pisateljica == V nemirnem času sedemdesetih se je avtorica ognila pisteljskim sporom. Napisala je okoli petdeset romanov, ki so prevedeni v 15 jezikov. Njene priljubljene teme so lahko življenje, hitri avtomobili, meščanske vile, sonce, ki se bralcu odvijajo v mešanici cinizma in čutnosti, brezbrižnosti in brezdelja. == Sklici == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sagan, Francoise}} [[Kategorija:Francoski pisatelji]] cpoj5ffarndqhsvdwysqijg5qpsom9u 0 198064 5735808 4752922 2022-08-17T18:44:38Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Carl Otto Ehrenfried Nicolai''', [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]] in [[dirigent]], * [[9. junij]] [[1810]], [[Kaliningrad|Königsberg]], † [[11. maj]] [[1849]], [[Berlin]]. Njegovo danes najbolj znano delo je komična [[opera]] v treh dejanjih ''[[Vesele žene windsorske (opera)|Vesele žene windsorske]]''. [[Krstna predstava]] je bila [[9. marec|9. marca]] [[1849]] v Berlinu. Opero so nekajkrat uprizorili tudi na slovenskih odrih. ==Življenje== Otto je preživljal težko mladost, saj je bil njegov oče živčni bolnik, ki pa se je preživljal kot učitelj petja. Zato je pri šestnajstih ušel od doma in se podal v svet. S pomočjo nekaterih dobrotnikov je prišel v Berlin. Osnovne glasbene nauke je prejel pri ravnatelju tamkajšnje ''Glasbene akademije'' Zelterju. Kmalu je pričel po­učevati [[klavir]], [[Solopetje|petje]] in teorijo. Ob tem je začel komponirati duete, [[zbor]]e, tedeum, maše, prvo simfonijo v c-molu, Božično uverturo ... Konec leta 1833 je sprejel imenovanje za organista pri [[Prusija|pru­skem]] veleposlaništvu v [[Rim]]u. Ko se je leta 1835 v [[Neapeljsko kraljestvo|Ne­aplju]] srečal z [[Gaetano Donizetti|Donizetti]]jem, ga je vse bolj začela mikati operna kompozicija, zato je odšel za dirigenta v dunajsko ''dvorno gledališče''. Leta 1839 se je ponovno vrnil v [[Italija|Italijo]], po dveh letih se je kot prvi dirigent vrnil na [[Dunaj]]. Tu je pričel s skladanjem opere Vesele žene windsorske, a je sredi dela po sporu z direktorjem opere odšel v Berlin. Umrl je istega dne, ko je kralj potrdil njegovo izvolitev za rednega člana [[Akademija|akademije]]. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Otto Nicolai}} * [[Seznam nemških skladateljev]] {{normativna kontrola}} {{Composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Nicolai, Carl Otto}} [[Kategorija:Rojeni leta 1810]] [[Kategorija:Umrli leta 1849]] [[Kategorija:Nemški skladatelji]] q14ltotqr5o6pfmfwq4u5hprx2guly1 0 199788 5735809 4595368 2022-08-17T18:44:53Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{zapomen|ljudi z istim priimkom|Franz}} {{Infopolje Vojaška oseba | name = Carl Franz | nickname = | allegiance = [[Slika:Flag of the German Empire.svg|20px|Nemško cesarstvo]] [[Nemško cesarstvo]]<br />[[Slika:Flag of Germany (3-2 aspect ratio).svg|20px|]] [[Weimarska republika]]<br />[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px|]] [[Tretji rajh]] | branch = [[Slika:OKH2.svg|20px|Heer (Wehrmacht)]] [[Heer (Wehrmacht)|Heer]] | serviceyears = [[1889]] - [[1932]]<br />1938–1944 | rank = [[Generaloberstabsarzt]] | unit = | commands = | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br />[[Druga svetovna vojna]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''Carl Franz''', [[Nemci|nemški]] [[general]] in [[vojaški zdravnik]], * [[27. september]] [[1870]], [[Kaliningrad|Königsberg]], † [[10. oktober]] [[1946]], [[Sömmerda]]. == Glej tudi == * [[seznam nemških generalov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.geocities.com/~orion47/WEHRMACHT/HEER/Sanitatsoffizier/FRANZ_CARL.html Axis Biographical Research] {{ikona en}} {{Portal-Vojaštvo}} {{Normativna kontrola}} {{Portal-Vojaštvo}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Franz, Carl}} [[Kategorija:Nemški generali]] [[Kategorija:Nemški vojaški kirurgi]] [[Kategorija:Generali Heera (Wehrmacht)]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] opn9zuzg2djjby4xutjkf4frz0jzvrp 0 200598 5735810 5730002 2022-08-17T18:45:32Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[univerza|univerz]] v [[Nemčija|Nemčiji]].''' == Seznam == *''Rheinisch-Westfälische Technische Hochschule Aachen'' (RWTH [[Aachen]]) *''Univerza v Altdorfu'' ([[Altdorf bei Nürnberg]]) *[[Univerza v Augsburgu]] (''Universität Augsburg'') *[[Univerza v Bambergu]] (''Otto-Friedrich-Universität Bamberg'') *[[Univerza v Bayreuthu]] (''Universität Bayreuth'') *[[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova u]][[Univerza v Berlinu|niverza v Berlinu]] (''Humboldt-Universität zu Berlin'') *[[Univerza umetnosti v Berlinu]] (''Universität der Künste Berlin'') *[[Svobodna univerza v Berlinu]] (''Freie Universität Berlin'') *[[Tehniška univerza v Berlinu]] (''Technische Universität Berlin)'' *[[ESCP Business School]] ''Wirtschaftshochschule [[Berlin]]'' *[[Univerza v Bielefeldu]] *[[Univerza v Bochumu]] ''(Ruhr-Universität [[Bochum]])'' *[[Univerza v Bonnu]] (''Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität [[Bonn]]'') *''Univerza za tehnologijo [[Brandenburg]]'' (''Cottbus–Senftenberg'') *''Tehniška Univerza v Braunschweigu'' (''Technische Universität [[Braunschweig]]'') *[[Univerza v Bremnu]] (''Universität Bremen'') *''Universität Breslau'' (Univ. v Breslauu - nekdanja; zdaj [[poljska]] univerza Vroclav/[[Wrocław]]) *''Technische Universität [[Chemnitz]]'' *[[Univerza of Dillingenu]] (1551 do 1803) *''Technische Universität [[Dortmund]]'' *[[Univerza v Dresdnu|(Tehniška) Univerza v Dresdnu]] (''Technische Universität [[Dresden]]'') *''Mednarodna univerza v Dresdnu'' *''Hochschule für Technik und Wirtschaft Dresden'' *[[Univerza v Duisburgu]] (''Universität [[Duisburg]]-[[Essen]]'') *[[Heinejeva univerza v Düsseldorfu]] (''[[Heinrich Heine]] Universität'' ''Düsseldorf'') *''Hochschule [[Düsseldorf]]'' *''Katholische Universität Eichstätt-[[Ingolstadt]]'' *Univerza v [[Erfurt]]u (vključuje mdr. ''[[Max Weber|Max-Weber]]-Kolleg for kultur- und sozialwissenschaftliche Studien'') *[[Univerza v Erlangnu|Univerza v Erlangn]]<nowiki/>[[Univerza v Erlangnu|u]] (zdaj [[Univerza Erlangen-Nürnberg]] = ''Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-[[Nürnberg]]'' *''Europa-Universität [[Flensburg]]'' *[[Goethejeva univerza]] v [[Frankfurt ob Majni|Frankfu]]<nowiki/>[[Frankfurt ob Majni|rtu]] ([[Univerza Johann Wolfgang Goethe v Frankfurtu|Univerza Johanna Wolfganga Goetheja]]/''Goethe-Universität [[Frankfurt am Main]]'') *''Technische Universität Bergakademie [[Freiberg]]'' *''Hochschule Weihenstephan-Triesdorf ([[Freising]])?'' *[[Europa-Universität Viadrina]], ''[[Frankfurt ob Odri]]'' *Univerza v [[Freiberg]]u? *[[Univerza v Freiburgu]] (''Albert-Ludwigs-Universität Freiburg'') *''Univerza v Freisingu''? *[[Univerza Justusa Liebiga v Giessnu]] (Giessen) *[[Univerza Ernsta Moritza Arndta Greifswald]] (''Ernst-Moritz-Arndt-Universität Greifswald)'' *[[Univerza v Göttingenu]] (''Georg-August-Universität Göttingen'') *''Fernuniversität in [[Hagen]]'' *[[Univerza Halle-Wittenberg]] (''Martin-Luther-Universität [[Halle-Wittenberg]] - Melanchthonianum'') *[[Univerza v Hamburgu]] (''Universität Hamburg'') *''HAW Hamburg - Hochschule für Angewandte Wissenschaften Hamburg'' *[[Univerza v Hannovru]] (''[[Gottfried Wilhelm Leibniz]] Universität Hannover'') *[[Univerza v Heidelbergu]] (''Ruprecht-Karls-Universität Heidelberg'') *''Hochschulle [[Heilbronn]]'' *''Hochschulen für Angewandte Wissenschaften Hessen (HAW Hessen) : Hochschule Darmstadt, Frankfurt University of Applied Sciences, Hochschule Fulda, Technische Hochschule Mittelhessen, Hochschule RheinMain; Evangelische Hochschule Darmstadt.'' *[[Univerza v Hildesheimu]] (''Universität Hildesheim'') *[[:Kategorija:Univerza v Ingolstadtu|Univerza v Ingolstadtu]]‎ (''zdaj Katholische Universität Eichstätt-Ingolstadt''; prvotno je bila tamkajšnja univerza sedanja univ. v Münchnu) *''Technische Hochschule [[Ingolstadt]]'' *[[Univerza Friedricha Schillerja v Jeni]] (''Friedrich-Schiller-Universität Jena'', ''FSU'') *[[Karlova univerza v Karlsruheju]] (''Karlshochschule International University'') *''Karlsruher Institut für Technologie'' (KIT) *[[Univerza v Kasslu]] (''Universität [[Kassel]]'') *[[Univerza v Kielu]] (''Christian-Albrechts-Universität zu Kiel'') *''Universität [[Koblenz]]-Landau'' *[[Univerza v Kölnu]] (''Universität zu Köln'') *''Technische Hochschule [[Köln]] ([[Kölnska Univerza uporabnih znanosti]])'' *''[[Univerza v Königsbergu]]'' (''nekdanja; zdaj [[Kaliningrad]]-Rusija'') *[[Univerza v Konstanci]] (''Universität [[Konstanca|Konstanz]]'') *[[Univerza v Landshutu]] (prej v Ingolstadtu, kasneje preseljena v München) *[[Univerza v Leipzigu]] (''Universität'' ''Leipzig'') *[[Univerza v Lübecku]] (''Universität'' zu ''[[Lübeck]]'') *''[[Leuphana Universität Lüneburg]]'' (Univerza Leuphana [[Lüneburg]]) *[[Univerza v Magdeburgu]] (''[[Otto von Guericke]] Universität [[Magdeburg]]'') *''Univerza za uporabne znanosti Magdeburg-[[Stendal]]'' *[[Univerza v Mainzu]] (''[[Johannes Gutenberg|Johannes Gutenberg-]]Universität [[Mainz]]'') *[[Univerza Mannheim]] (''Universität [[Mannheim]]'') *[[Univerza v Marburgu]] (''Philipp-Universität [[Marburg]]''/''Lahn'') *''University'' of ''Meissen / Academy of Public Administration of Saxony?'' *[[Univerza v Münchnu]] (''prvotno Univerza v [[Ingolstadt]]u oz. Lanshutu'') *[[Tehniška univerza v Münchnu]] (''Technische Universität München'') *''Universität der Bundeswehr München'' *''Hochschule für Philosophie [[München]]'' *[[Univerza v Münstru]] *''Technische Hochschule Nürnberg [[Georg Simon Ohm]]'' *''[[Carl von Ossietzky]] Universität [[Oldenburg]]'' *''Jade Hochschule'' (''Oldenburg/Ostfriesland/Wilhelmshaven'') *[[Univerza v Osnabrücku]] *[[Univerza v Passauu]] (''Universität [[Passau]]'') (nekadnji jezuitski kolegij Passau) *[[Univerza v Regensburgu|Univerza v]] [[Regensburg]]u *[[Univerza v Rostocku]] (''Universität [[Rostock]]'') *''Baltic College [[Schwerin]] - University of Applied Sciences in Schwerin'' *''Universität [[Siegen]]'' *''Nemška univerza za upravne vede'' ''[[Speyer]]'' *''Rajhovska univerza v [[Strasbourg]]u'' (nekdanja; zdaj v Franciji) *[[Univerza v Stuttgartu]] (''Universität Stuttgart'') *''Tehniška univerza v [[Stuttgart]]u'' (''Hochschule für Technik Stuttgart'') *[[Univerza v Trieru]] (''Universität [[Trier]]'') *[[Univerza v Tübingenu]] (''Eberhard Karls Universität [[Tübingen]]'') *[[Univerza v Ulmu]] (''Universität [[Ulm]]'') *[[Univerza v Wittenbergu]] (''Universität [[Wittenberg]] > Martin-Luther-Universität Halle-Wittenberg'') *''[[Universität Witten/Herdecke]]'' *[[Univerza v Wuppertalu]] (''Bergische Universität [[Wuppertal]]'') *[[Univerza v Würzburgu]] (''Julius-Maximilians-Universität Würzburg'') *''Hochschule für Angewandte Wissenschaften Würzburg-[[Schweinfurt]]'' *''[[Zeppelin Universität]] - Friedrichshafen'' == Glej tudi == * [[seznam univerz po državah]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami univerz|Nemčija]] [[Kategorija:Univerze v Nemčiji|*]] 2i8j7i6l95vb8qciys93cbtxrhj1bwv 0 205102 5735762 5281474 2022-08-17T16:43:57Z Upwinxp 126544 taksonomka wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Hišna miš | status = LC | status_system = iucn3.1 | trend = stable | status_ref = <ref name=IUCN>{{IUCN2008|assessors=Musser G, Amori G, Hutterer R, Kryštufek B, Yigit N & Mitsain G|year=2008|id=13972|title=Mus musculus|downloaded=10 October 2008}}</ref> | image = House_mouse.jpg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | familia = [[Muridae]] (miši) | subfamilia = [[Murinae]] (prave miši) | genus = ''[[Mus (genus)|Mus]]'' | species = '''''M. musculus''''' | binomial = ''Mus musculus'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Hišna miš''' imenovana tudi '''domača miš''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mus musculus'''''), je zelo pogost [[glodavec]] in škodljivec v bivalnih prostorih človeka. Po območju razširjenosti je hišna miš takoj za človekom<ref> {{navedi knjigo |author= |year=2003 |title=Velika ilustrirana enciklopedija živali |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=86-11-16527-6 |cobiss=123944192 |pages=}}</ref>. Spolno dozori v starosti 8-10 tednov, brejost traja 18-24 dni, v leglu pa je 3-8 mladičev. Miš se prehranjuje tudi z žiti in ostanki hrane. Žival je pogosto uporabljena pri [[Medicina|medicinskih]] ter [[Farmacija|farmacevtskih]] poskusih kot [[modelni organizem]]. [[Slika:Maus im Haus.JPG|thumb|300px|left|<center>Hišna miš (''Mus musculus'').</center>]] [[File:Mus musculus front teeth.jpg|thumb|Zareza v zgornjih sprednjih zobeh je dobro določanjem vrst znakov]] == Reference == {{opombe}} {{Zbirka|Mus_musculus}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Miš]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Kozmopolitske vrste]] eho317bfxzu0g3fg0jxfhl22qvcwdyw 0 205484 5735811 4497539 2022-08-17T18:46:22Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Hermann Goetz}} '''Hermann Gustav Goetz''', [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]], * [[7. december]] [[1840]], [[Kaliningrad|Königsberg]], [[Prusija]] (zdaj Kaliningrad, [[Rusija]]), † [[3. december]] [[1876]], Hottingen v bližini [[Zürich]]a, [[Švica]]. == Delo == Njegovo najpomembnejše delo je [[opera]] v štirih dejanjih ''Ukročena trmoglavka'', napisana po [[Shakespeare|Shakespearovi]] komediji. Krstna predstava je bila 11. oktobra 1874 v [[Mannheim]]u, prva slovenska izvedba pa leta 1989 v [[Ljubljanska opera|ljubljanski operi]]. Sicer pa je pisal tudi [[Simfonija|simfonije]], [[klavir]]ske in violinske [[koncert (glasbena oblika)|koncert]]e, [[sonata|sonate]] ... == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam nemških skladateljev]] {{normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Goetz, Hermann}} [[Kategorija:Nemški skladatelji]] 6yiwdhvm8bcc3llo59n46wtof1eurre 0 206206 5735812 5571676 2022-08-17T18:46:40Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bernd Heinrich von Kleist''', [[Nemci|nemški]] [[dramatik]], [[pripovednik]], [[lirik]] in [[publicist]], * [[18. oktober]] [[1777]] (po Kleistovem navajanju 10. oktober), [[Frankfurt na Odri]], † [[21. november]] [[1811]], [[Klein Wannsee]] - [[Berlin]]. V času svojega literarnega ustvarjanja kakor tudi v času [[romantike]] in [[weimarske klasike]] je veljal za posebneža. Znan je predvsem po »zgodovinski viteški igri« ''Katica iz Heilbronna (Das Kätchen von Heilbronn; slo.2007)'', veseloigrah ''Razbiti vrč (Der zerbrochne Krug; slo. 1957)'' in ''Amfitrion (Amphitrion)'', žaloigri ''Penthesilea'' in novelah ''Michael Kohlhaas; slo. 1950'' in ''Markiza O...ška (Die Marquise von O...; slo. 1997)''. == Biografija == Heinrich von Kleist izvira iz pruske častniške družine. S tem priimkom so se podpisovali številni generali, feldmaršali, zemljiški posestniki kot tudi pravi učenjaki in visoki diplomati. Pisateljev oče, Joachim Friedrich von Kleist (*1728, †1788) je v Frankfurtu na Odri služil kot štabni kapitan pri pehotnem regimentu princa Leopolda Maximiliana Braunschweigškega. Iz njegovega prvega zakona s [Carolino Luise], rojeno Wulffen (†1774), izhajata pisateljevi polsestri Wilhelmine, imenovana tudi Minette, in Ulrike Philuppine, ki je bila Kleistu zelo blizu. Leta 1775 se je Joachim Friedrich poročil z [[Juliano Ulrike]], rojeno Pannwitz (*1746; †1793). V tem zakonu so se rodili Friederike Auguste Katharina, Heinrich in sorojenca Leopold Friedrich in Juliane, imenovana Julchen. [[Slika:Zenge, Wilhelmine von.jpg|thumb|Wilhelmine von Zenge, Kleistova zaročenka, miniatura, anonimni avtor, okrog leta 1800]] Po očetovi smrti leta 1788 je Kleista v duhu kalvinizma vzgajal pridigar [[Samuel Heinrich Catel]], ki je bil tudi profesor na francoski gimnaziji. Ta naj bi mladega pisatelja opozoril na dela klasičnih pesnikov in filozofov, s katerimi se je ukvarjal kasneje v času vojaščine. Zvest družinski tradiciji je Kleist junija 1792 v [[Potsdamu]] pristopil k tretjemu [[bataljon]]u gardnega regimenta. Pod okriljem generalnega inšpektorja Ernsta von Rüchela se je pridružil vojnemu pohodu proti Franciji ter obleganju prve meščanske republike v Mainzu. Kljub mešanim občutkom glede službovanja v vojski je Kleist ostal v vojaški službi in postal zastavnik ([[praporščak]]), leta 1797 pa še [[poročnik]]. Zasebno je skupaj s prijateljem Rühlom von Lichtensteinom študiral matematiko in filozofijo v Potsdamu in si tako pridobil možnost študija na univerzi. Marca 1799 je pisatelj kljub pričakovanemu nasprotovanju družine izrazil željo, da bi opustil zanj nevzdržno vojaško službo. Svojo življenjsko pot je videl v izobrazbi duha in ne v bogastvu, dostojanstvu in v časti, kot bi si to želeli njegovi starši. == Študij in prva zaposlitev (1799-1801) == Po odobrenem odpustu iz vojske je Kleist aprila 1799 pričel s študijem v [[Frankfurt na Odri|Frankfurtu na Odri]]. Poleg matematike se je odločil še za študij fizike, zgodovine kulture in latinščine. Predvsem so ga zanimale ure fizike pri profesorju [[Christianu Ernstu Wünschu]], ki je mlademu pisatelju nudil tudi zasebne ure eksperimentalne fizike. Kot za ostale sodobnike tistega časa (npr. [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]]ja, Achima von Armina in Novalisa) je bilo tudi zanj naravoslovje objektivno sredstvo za spoznanje in izboljšanje samega sebe, družbe in sveta. Po obetavnem začetku šolanja mu knjige vendarle niso prinesle pričakovanega zadoščenja. Leta 1800 je pisatelj po treh semestrih študij prekinil. Čeprav ta odločitev ni ustrezala njegovi življenjski filozofiji, se je vendarle odločil službovati kot pripravnik na pruskem ministrstvu za gospodarstvo v Berlinu. Tej odločitvi naj bi botrovala zaroka z [[Wilhelmino von Zenge]], katere starši so od pisatelja zahtevali državniški položaj. Tako se je poleti 1800, domnevno kot gospodarski špijon, mudil na tajni misiji. Osnovo za Kleistovo poklicno, socialno in osebno problematiko naj bi predstavljala ''Kritika razsodne moči'' (Kritik der Urteilskraft; slo. 1994) nemškega filozofa [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]]. == Pariz in Thun (Švica) (1801-1804) == Spomladi leta 1801 je skupaj s svojo sestro Ulriko odpotoval v Pariz. Od aprila 1802 je prebival na enem izmed otokov [[Aare]] (levi pritok Rena) pri Thunu v Švici. Zaradi nesoglasja glede pisateljevega vse večjega navdušenja nad kmečkim življenjem je med zaročencema prišlo do razkola. V tem času je Kleist nadaljeval z žaloigro ''Rodbina Schroffenstein (Die Familie Schroffenstein)'' in ''Robert Guiskard, vojvoda Normanov (Robert Guiskard Herzog der Normänner)'', ki ju je začel pisati že v Parizu, ter pričel z veseloigro ''Razbiti vrč''. Spomladi 1803 je pisatelj odpotoval v Nemčijo, kjer je med drugimi spoznal Friderika de la Motte Fouqueja in srečal prijatelja iz mladosti Ernsta von Pfuela. Skupaj s Pfuelom je ponovno odpotoval v Pariz, kjer je iz obupa sežgal fragment Robert Guiskard. Nato se je odločil priključiti francoski armadi za boj proti Angležem, nakar se je po znančevem pregovarjanju vrnil v Potsdam. Decembra 1803 se je vrnil v Nemčijo, kjer je v Berlinu zaprosil za mesto v diplomatski službi. == Kaliningrad (Königsberg) (1804-1807) == Po kratkem službovanju na oddelku za finance sredi leta 1804 se je 6. maja 1805 zaposlil kot [[uradnik]] v [[Kaliningrad]]u (nem. Königsberg). Tu naj bi se pri državnem in gospodarskem teoretiku Christianu Jacobu Krausu izobrazil v kameralistiki. V mestu je med drugimi srečal Wilhelmino, ki se je medtem poročila s filozofom Wilhelmom Traugottom Krugom. Kleist je dokončal delo ''Razbiti vrč'' in nadaljeval z veseloigro ''Amfitrion'', žaloigro Penthesilea ter povestma ''Michael Kohlhaas'' in ''Potres v Čiliju (Der Erdbeben in Chili).'' Avgusta 1806 je izstopil iz državne službe in se odločil postati poklicni pisatelj in si tako zagotoviti finančni obstoj. Januarja 1807 je Kleista in njegove sopotnike na poti v Berlin aretirala francoska oblast kot domnevne vohune. Za zapahi naj bi napisal novelo ''Markizo O...ška'' in nadaljeval z žaloigro ''Penthesilea''. == Dresden (1807-1809) == Po izpustitvi iz zapora je Kleist odpotoval v Dresden, kjer je spoznal številne sodobnike tistega časa. To so bili romantiki [[Ludwig Tieck]], [Gotthelf Heinrich von Schubert], [Caspar David Friedrich] in še posebno pomembna filozof [Adam Heinrich Müller] in zgodovinar [Friedrich Christoph Dahlmann]. Skupaj z Müllerjem je Kleist januarja 1808 začel izdajati dnevnik ''Phöbus'' s podnaslovom ''Žurnal za umetnost (Journal für die Kunst). '' Decembra 1808 je pisatelj pod vtisi španskega upora proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]u, pruske okupacije in avstrijskega osvobodilnega boja, dokončal dramo ''Hermanova bitka (Die Hermannsschlacht)''. 21./22. maja 1809 je odpotoval skupaj z Dahlmannom v Prago. Tu jima je bil omogočen dostop do avstrijskih patriotskih krogov. V njunih načrtih se je porodila misel o tedniku ''Germania'', ki pa je zaradi kapitulacije Avstrije ostal nerealiziran. V tem časopisu so izhajali pisateljevi tako imenovani politični spisi. Novembra je Kleist prispel v [[Frankfurt]], od koder je mesec za tem odpotoval v [[Berlin]]. Tu je ostal vse do svoje smrti. == Berlin (1809-1811) == Aprila 1810 je izšel prvi zvezek pripovedi ''Michael Kohlhaas, Markiza O...ška '', ''Potres v Čiliju'' in septembra še ''Katica iz Heilbrona'', katere uprizoritev pa je Iffland, direktor berlinskega gledališča [Die Berliner Bühne], zavrnil. Od oktobra 1810 je nastajal nov časopis z naslovom ''Berliner Abendblätter''. Gre za dnevnik z lokalnimi novicami, ki je služil predvsem razvedrilnemu namenu. Svoje članke so objavljale znane osebnosti, kot so [Ernst Moritz Arndt], [Achim von Armin], [Clemens Brentano], [Adalbert von Chamisso], [Otto August Rühle von Lilenstern], [Friedrich Karl von Savigny] in [Friedrich August von Staegemann]. Kleist je tukaj objavljal svoje razprave ter policijska poročila, ki so veljala za posebnost tega časopisa. Spomladi 1811 so morali časopis zaradi poostrene cenzure ukiniti. Tako je bil pisatelj prisiljen napisati nekaj novih književnih del in si tako zagotoviti nadaljnji finančni obstoj. Ta dela so nato izšla v drugem zvezku pripovedi, ki je vseboval besedila, kot sta ''Beračica iz Locarna (Das Betelweib von Locarno; slo. 1992)'' in ''Zaroka v St. Domingo (Die Verlobung in St. Domingo)''. Zaradi vse večjega obupa nad življenjem je v Kleistu naraščala misel na samomor. Na to zadnjo pot ga je pospremila za rakom obolela Henriette Vogel. Z njenim soglasjem je Kleist 21. novembra 1811 ob jezeru Wannsee, ustrelil njo in nato sodil še sebi. [[Slika:Kleist suicide letter.jpg|thumb|Kleistovo poslovilno pismo]] == Literarnozgodovinski pomen == Kleistovo življenje je bilo prežeto z nenehno željo po popolni sreči. Ta se je večkrat izkazala za varljivo, kar se je zrcalilo tudi v njegovem delu. Zgodovinsko ga zato zelo težko uvrstimo v eno izmed literarnih obdobij. Kleistova prva tragedija ''Rodbina Schroffenstein'' se je zgledovala po shakespearovskem dramskem stilu. Tematizirala je osrednje pisateljeve teme: usoda, naključje, predsodke in objektivno resničnost. Snov za tragedijo Panthesilea je Kleist črpal iz treh Evripidovih antičnih tragedij ([[Medeja]], [[Hipolit]] in Bahanke). Besedilo govori o amazonski kraljici, ki se je na svoj bojevit način potegovala za [[Ahil]]ovo naklonjenost. Zaradi jezikovne dovršenosti, težke uprizoritve vojnih scen in antičnega grozodejstva, tragedija v času Kleistovega življenja ni doživela preboja. Krstna uprizoritev je bila tako šele leta 1876 v Berlinu. Uspešnejša od tragedij je bila poetična drama ''Katica iz Heilbronna (Das Kätchen von Heilbronn)''. Na področju komedije si je Kleist ustvaril ime z besedilom ''Razbiti vrč''. Drama ''Hermanova bitka (Die Hermannsschlacht)'' z zgodovinsko tematiko obravnava politično stanje tistega časa in sodi skupaj z dramo ''Princ Hamburški (Prinz Friedrich von Hamburg)'' v sam vrh Kleistovega literarnega ustvarjanja. Pomembne so tudi pripovedi ''Potres v Čiliju'', ''Markiza O...ška'' in ''Sveta Cecilija ali moč glasbe (''Die heilige Cäcilie''; slo. 1987). == Dela == * ''Robert Guiskard, Herzog der Normänner'' (fragment), nastal med 1802-1803, izšel april/maj 1808 v časopisu Phöbus, krstna uprizoritev 6. april 1901 v Berlinskem gledališču. * ''Rodbina Schroffenstein (Die Familie Schroffenstein)'', izšlo anonimno 1803, krstna uprizoritev 9. januar 1804 v Gradcu. * ''Razbiti vrč (Der zerbrochne Krug)'', komedija, nastala med 1803-1806, krstna uprizoritev 2. marec 1808 v Dvornem gledališču v mestu Weimer (Hoftheater in Weimer). Prevedel Janko Moder. * ''Amfitrion (Amphitrion)'', izšlo 1807, krstna uprizoritev 8. aprila 1899 v Novem teatru v Berlinu (Neuer Theater in Berlin). * ''Potres v Čiliju (Der Erdbeben in Chili)'', izšlo pod prvotnem naslovu ''Jeronimo in Josephe'' 1807. * ''Markiza O..ška'', izšlo februarja 1808 v časopisu Phöbus, knjižna izdaja v predelani verziji 1810. * ''Hermanova bitka'', končana 1808, izšlo 1821 (Ludwig Tieck), krstna uprizoritev 18. oktoba 1860. * ''Penthesilea'', izšla 1808, uprizoritev maj 1876 v Kraljevem dramskem gledališču v Berlinu. * ''Katica iz Heilbrona (Das Kätchen von Heilbronn oder Die Feuerprobe''. Velika viteška igra, nastala 1807-1808. Fragment izšel v časopisu ''Phöbus'' 1808, krstna uprizoritev 17. marca, knjižna izdaja v predelani verziji 1810. * ''Michael Kohlhaas''. Iz starih zgodovinskih zapisov. Delno izšlo 1808 v ''Phöbusu''. Knjižna izdaja v povestih 1810. * ''Katechismus der deutschen'', izšlo 1809. * ''Anekdot''e, izšlo 1810-1811 v ''Berlinskem večerniku''. * ''Beračica iz Locarena (Das Bettelweib von Locarno)'', izšlo 11. oktobra 1810 v ''Berlinskem večerniku'', knjižna izdaja 1811. * ''Die heilige Cäcilie oder die Gewalt der Musik''. Lgenda, izšlo 15.do 17. novembra 1810 v ''Berlinskem večerniku''. * ''O lutkovnem gledališču (Über das Marionettentheater)'', izšlo 12. do 15. decembra 1810 v ''Berlinskem večerniku''. * ''Zaroka v St Domingu'', izhajalo od 25. marca do 5. aprila 1811. * ''Der Findling'', izšlo 1811. * ''Der Zweikampf'', izšlo 1811. * ''Princ Hamburški (Prinz Friedrich von Hamburg)'', nastalo 1809-1811, krstna uprizoritev 3. oktobra 1821. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam nemških pisateljev]] * [[Nemška književnost]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kleist, Henrich von}} [[Kategorija:Nemški pisatelji]] [[Kategorija:Nemški književniki]] [[Kategorija:Književniki, ki so storili samomor]] cabyd21wl8hsuatf3l0mazirh9koutc 0 206534 5736053 5514965 2022-08-18T11:25:30Z Yerpo 8417 disambig. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eric Leslie Booth |lived=[[1906]] - [[1944]] |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath=[[Calvados (departma)|Calvados]] |allegiance={{CAN}} |branch=[[Kanadska kopenska vojska]] |serviceyears= |nationality=[[Kanadčani|kanadska]] |rank=[[Brigadni general (Kanada)|Brigadni general]] |unit= |commands=[[12. kanadski oklepni polk]]<br>[[4. kanadska oklepna brigada]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Eric Leslie Booth''' [[Distinguished Service Order|DSO in ploščica]]<ref>[https://www.tracesofwar.com/persons/44310 TracesOfWar.com]</ref> [[MiD]], [[Kanadčani|kanadski]] [[general]], * [[1906]], † [[1944]]. == Življenjepis == Med drugo svetovno vojno je bil poveljnik [[12. kanadski oklepni polk|12. kanadskega oklepnega polka]] (1943-44) in [[4. kanadska oklepna brigada|4. kanadske oklepne brigade]] (1944).<ref>[http://www.generals.dk/general/Booth/Eric_Leslie/Canada.html Generals.dk]</ref> == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam kanadskih generalov]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Booth, Eric Leslie}} [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1944]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Kanadski generali]] [[Kategorija:Generali Kanadske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] piyckfj2e1jxobv3yyoo1s6a3t4ulqh 0 208320 5735706 5636700 2022-08-17T13:08:52Z A09 188929 ni pritok Save wikitext text/x-wiki {{drugipomeni4|potoku|naselje|Suhi Potok}} {{Infopolje Reka | name = Suhi potok | image = | image_caption = | source1 = na vzhodnem pobočju gore [[Škrlatica]], [[Julijske Alpe]] <br />{{koord|46|24|53.53|N|13|50|35.55|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} | mouth = potok [[Bistrica, Vrata (potok)|Bistrica]], v bližini [[Aljažev dom v Vratih|Aljaževega doma v Vratih]] | basin_countries = [[Slovenija]] | geopedia = L90_F55675_T105_vF_b4_x411143.1407335835_y142263.6249328775_s16 }} '''Suhi potok''' je hudourniški [[potok]], ki izvira na vzhodnem pobočju gore [[Škrlatica]] (2740 m) in se v bližini [[Aljažev dom v Vratih|Aljaževega doma v Vratih]] izliva v potok [[Bistrica, Vrata (potok)|Bistrica]]. Ta se po približno desetih kilometrih toka kot desni pritok izliva v [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]. [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] qlvmzliohatbbynygyckxbjq8wggjvl 0 208321 5735704 5147568 2022-08-17T13:08:24Z A09 188929 ni pritok Save wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Rdeči potok | image = | image_caption = | source1 = na vzhodnem pobočju gore [[Oltar (gora)|Oltar]], [[Julijske Alpe]] <br />{{koord|46|25|22.41|N|13|51|11.53|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} | mouth = potok [[Bistrica, Vrata (potok)|Bistrica]], v bližini [[Aljažev dom v Vratih|Aljaževega doma v Vratih]] | basin_countries = [[Slovenija]] | geopedia = L90_F55204_T105_vF_b4_x412384.23436673905_y142863.7109494365_s16 }} '''Rdeči potok''' je hudourniški [[potok]], ki izvira na vzhodnem pobočju gore [[Oltar (gora)|Oltar]] (2621 m) in izliva v potok [[Bistrica, Vrata (potok)|Bistrica]]. Ta se po približno desetih kilometrih toka kot desni pritok izliva v [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]. [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] f5e35tpgczprg7erteeko01pztg0dwh 0 210091 5735695 5168740 2022-08-17T12:58:54Z A09 188929 dp wikitext text/x-wiki {{Infobox Mountain | Name=Marmolada | Photo=Marmolata.JPG | Caption=Julij 2004 | pushpin_map = Italija | Elevation=3343 m | Location=[[Italija]] | Range=[[Dolomiti]] | Prominence=2131 m | Coordinates = <!-- wd --> | First ascent=[[28. september]] [[1864]],Paul Grohmann, Angelo Dimai in F. Dimai | Easiest route= | listing = [[Ultra prominent peak|Ultra]] }} '''Marmolada''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''Marmolada'', [[ladinščina|ladinsko]] ''Marmoleda'', [[nemščina|nemško]]: ''Marmolata'') je gora v severni [[Italija|Italiji]], ki je s svojimi 3343 m nadmorske višine najvišja gora v [[Dolomiti]]h. Ob jasnem dnevu je z nje mogoče videti [[Jadransko morje]] in [[Benetke]]. Južna stran gore je izredno prepadna in strma. Na severni strani gore pa je ledenik ''Ghiacciaio della Marmolada'', ki je največji v Dolomitih. Goro sestavlja več vrhov, katerih nadmorska višina pada od zahoda proti vzhodu. Ti vrhovi so: ''Punta Penia'' (3343 m), ''Punta Rocca'' (3309 m), ''Punta Obretta'' (3230 m), ''Monte Serauta'' (3069 m) in ''Pizzo Serauta'' (3035 m). Gora je skozi vse leto zelo obiskana turistična točka: pozimi jo obiskujejo smučarji, poleti pa planinci in turisti, ki se lahko vse do ''Punta Rocce'' povzpnejo z žičnico. Pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je čez goro potekala meja med Italijo in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Med vojno pa so njeni vrhovi in ledenik pod njo postali prva bojna črta t. i. [[Tirolska fronta|tirolske fronte]]. Leta 2022 se je z [[Zrušitev seraka na Marmoladi (2022)|enega izmed ledenikov podrl serak]], ki je pod seboj ubil 11 ljudi. [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Gore v Italiji]] [[Kategorija:Tritisočaki]] {{normativna kontrola}} dkmxt6fprp7k5ivlbf274hhoq3328om 0 213762 5735715 5343322 2022-08-17T13:40:39Z Archaeodontosaurus 47628 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka |name = Latnati mehurnik |image = (MHNT) Koelreuteria paniculata -Leaves and inflorescences - Palais Niel.jpg |image_caption = Latnati mehurnik var. ''apiculata'' | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophytina]] (cvetnice) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Sapindales]] (javorovci) | familia = [[Sapindaceae]] (sapindovke) |genus = ''[[Koelreuteria]]'' (mehurnik) |species = '''''K. paniculata''''' |binomial = ''Koelreuteria paniculata'' |binomial_authority = [[Erich Laxmann|Laxm.]] |}} '''Latnati mehurnik''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Koelreuteria paniculata''''') je [[listopadno drevo]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sapindovke|sapindovk]], ki je domorodno na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in [[Japonska|Japonskem]]. ==Opis== Drevo je svoje znanstveno ime dobilo po [[Nemci|nemškem]] [[botanik]]u [[Joseph Koelreuter|Josephu Koelreuterju]]. Zraste od 10 do 15 metrov visoko in ima široko razvejano okroglo krošnjo. [[List (rastlina)|Listi]] so neparno pernato deljeni na od 7 do 15 manjših jajčastih in na vrhu koničastih listov z narezanim robom. Skupna dolžina listov je od 30 do 35&nbsp;cm. Mali lističi so lahko protu dnu rahlo krpasti. Po zgornji strani so gladki, po spodnji pa so vzdolž listnih žil dlakavi. [[Cvet]]ovi rumene barve so drobni in združeni v dolge [[kobul]]e, ki so lahko dolgi tudi do 50&nbsp;cm, razvijejo pa se poleti in v jeseni. Iz cvetov se razvijejo lepi mehurjasti [[plod]]ovi, po katerih je drevo dobilo slovensko ime. Plodovi lahko na drevesu ostanejo skozi vso zimo. Plodovi rumeno rjave do vijolične barve imajo obliko trikotne vrečaste glavice, ki ima na vsaki ploskvi na sredini vgreznjeno žilo. V plodovih je po eno okroglo črno [[seme]]. ==Razširjenost in uporabnost== Latnati mehurnik ne prenaša močne zmrzali, sicer pa je nezahtevno drevo, ki ima rado sončno lego in dobro prenaša sušo. Domovina drevesa je Kitajska in Japonska, od tam pa so ga kot okrasno drevo zanesli tudi drugam po svetu. Razmnožuje se s semeni in potaknjenci, pa tudi s koreninami. == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Lanzara, P. |author2=Pizetti, M. |title=Drevesa |year=1984 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana|cobiss=14998529}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Koelreuteria paniculata}} [[Kategorija:Sapindovke]] [[Kategorija:Flora Azije]] 5s65ayhftzyr6n72pe9261fkl506u7u 10 215095 5735687 5713781 2022-08-17T12:48:24Z Yerpo 8417 pnp wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Glodavci | title = Družine [[glodavec|glodavcev]] | listclass = hlist | group1 = [[Sciuromorpha]] | list1 = * &dagger;[[Allomyidae]] * [[Gorski bober|Aplodontiidae]] * &dagger;[[Mylagaulidae]] * &dagger;[[Reithroparamyidae]] * [[Prave veverice|Sciuridae]] * [[Polhi|Gliridae]] | group2 = [[Castorimorpha]] | list2 = * &dagger;[[Eutypomyidae]] * [[Castoridae]] * &dagger;[[Rhizospalacidae]] * &dagger;[[Eomyidae]] * &dagger;[[Florentiamyidae]] * &dagger;[[Heliscomyidae]] * [[Heteromyidae]] * [[Geomyidae]] | group3 = [[Myomorpha]] | list3 = * &dagger;[[Armintomyidae]] * [[Dipodidae]] * &dagger;[[Anomalomyidae]] * &dagger;[[Simimyidae]] * [[Platacanthomyidae]] * [[Spalacidae]] * [[Calomyscidae]] * [[Nesomyidae]] * [[Cricetidae]] * [[Miši|Muridae]] | group4 = [[Anomaluromorpha]] | list4 = * [[Anomaluridae]] * &dagger;[[Parapedetidae]] * [[Pedetidae]] | group5 = [[Hystricomorpha]] | list5 = * &dagger;[[Tamquammyidae]] * &dagger;[[Gobiomyidae]] * [[Ctenodactylidae]] * [[Diatomyidae]] * &dagger;[[Yuomyidae]] * &dagger;[[Chapattimyidae]] * &dagger;[[Tsaganomyidae]] * &dagger;"[[Baluchimyinae]]" * &dagger;[[Bathyergoididae]] * [[Bathyergidae]] * [[Hystricidae]] * &dagger;[[Myophiomyidae]] * &dagger;[[Diamantomyidae]] * &dagger;[[Phiomyidae]] * &dagger;[[Kenyamyidae]] * [[Petromuridae]] * [[Thryonomyidae]] * [[Erethizontidae]] * [[Chinchillidae]] * [[Dinomyidae]] * &dagger;[[Cephalomyidae]] * [[Caviidae]] * [[Dasyproctidae]] * &dagger;[[Eocardiidae]] * [[Cuniculidae]] * [[Ctenomyidae]] * [[Octodontidae]] * &dagger;[[Neoepiblemidae]] * [[Abrocomidae]] * [[Echimyidae]] * [[Nutrija|Myocastoridae]] * [[Capromyidae]] * &dagger;[[Heptaxodontidae]] | group6 = [[:Kategorija:Prazgodovinski glodalci|Prazgodovinski glodalci]]<br>(''incertae sedis'') | list6 = * &dagger;[[Eurymylidae]] * &dagger;[[Alagomyidae]] * &dagger;[[Archetypomyidae]] * &dagger;[[Cocomyidae]] * &dagger;[[Ivanantoniidae]] * &dagger;[[Laredomyidae]] * &dagger;[[Ischyromyidae]] * &dagger;[[Theridomyidae]] * &dagger;[[Protoptychidae]] * &dagger;[[Zegdoumyidae]] * &dagger;[[Sciuravidae]] * &dagger;[[Cylindrodontidae]] * &dagger;[[Zelomyidae]] | belowstyle = | below = &dagger; predstavlja izumrlo družino }}<noinclude> [[Kategorija:Biološke navigacijske predloge]] </noinclude> 1nyh7akd349agpqj2tn4p3vrtilt8rg 0 217237 5735671 5370920 2022-08-17T12:27:42Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki {| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" width="285px" style="background:#F9F9F9;border-collapse:collapse;margin-left:0.5em" |+ <span style="font-size: +1;">Isole Ponziane </span><br> <span style="font-size: +1;">Pontinsko otočje </span> |----- | style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 | {| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" |----- | align="center" colspan=2 | [[Slika:Isole Pontine.png|250px]] |} |----- | [[Država]] || [[Italija]] |----- | [[Koordinate]] || {{coor dms|40|53|5|N|13|9|15|E|}} |----- | [[Površina]] || 12 km² |----- | [[Nadmorska višina]] || 280 mnm (Monte Guardia, Ponza) |----- | [[Obala]] || km |----- | [[Prebivalstvo]] || okoli 4000 |----- | [[Gostota prebivalstva|Gostota]] || |----- |} '''Pontinsko otočje''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Isole Ponziane''' [ìzole poncjàne] ali '''Isole Pontine''' [ìzole pontìne]), je skupina šestih [[otok]]ov v [[Tirensko morje|Tirenskem morju]], med katerimi je daleč največji otok [[Ponza]], ki ležijo zahodno od [[italijanska mesta|mesta]] [[Gaeta]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Lacij]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Latina (pokrajina)|Latina]]). [[Legenda]] pravi, da izhaja [[ime]] otočja iz posvetila [[Poncij Pilat|Ponciju Pilatu]], a dejansko je [[zgodovinar]] [[Strabon]] uporabljal to ime še preden se je Poncij Pilat zapisal v [[zgodovina|zgodovino]]. Izvor imena je treba verjetno iskati v [[grščina|grški]] besedi ''pènte'' (= pet, za petero otokov), nato v izpeljanki ''pèmpten'' (= po petem), ki so jo [[Stari Rimljani|Rimljani]] uporabili v poimenovanju obalnega [[močvirje|močvirja]], ''paludes pomptinae'', torej ''močvirje po petem otoku''. S časom je pridevnik ''pontinski'' prešel v rabo za vso pokrajino in za otočje samo. Pozneje je otočje prevzelo ime po glavnem otoku, Ponza [pònca] (že pod Rimljani ''Pontia'' [pòncja]), ki naj bi ne slonelo na grški [[etimologija|etimologiji]]. Zato se danes v [[italijanščina|italijanščini]] uporabljata obe imeni, ''Pontinsko'' in ''Poncjansko'' otočje. Nekateri tuji jeziki so sprejeli eno, nekateri drugo različico. Otočje sestoji iz sledečih otokov: {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !Otok !Površina m² |- |[[Ponza]] | align="right" |7,5 |- |[[Palmarola]] | align="right" |1 |- |[[Zannone]] | align="right" |0,9 |- |[[Gavi]] | align="right" |1,9 |- |[[Ventotene]] | align="right" |1,89 |- |[[Santo Stefano]] | align="right" |0,27 |- |} == Viri == * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] [[Kategorija:Lacij]] 9mwge7ythfols30ulcmmm918cxhl43t 5735693 5735671 2022-08-17T12:55:27Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|country={{ITA}}|population=4000|highest mount=280 mnm (Monte Guardia, Ponza)|map=Italija Lacij|location=[[Tirensko morje]]|map_image=Isole Pontine.png|area km2=12|native_name=Isole Ponziane|total islands=6|major islands=[[Ponza]], [[Palmarola]], [[Zannone]], [[Gavi]], [[Ventotene]], [[Santo Stefane]]|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Lacij]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Latina (pokrajina)|Latina]]}} '''Pontinsko otočje''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Isole Ponziane''' [ìzole poncjàne] ali '''Isole Pontine''' [ìzole pontìne]), je skupina šestih [[otok]]ov v [[Tirensko morje|Tirenskem morju]], med katerimi je daleč največji otok [[Ponza]], ki ležijo zahodno od [[italijanska mesta|mesta]] [[Gaeta]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Lacij]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Latina (pokrajina)|Latina]]). [[Legenda]] pravi, da izhaja [[ime]] otočja iz posvetila [[Poncij Pilat|Ponciju Pilatu]], a dejansko je [[zgodovinar]] [[Strabon]] uporabljal to ime še preden se je Poncij Pilat zapisal v [[zgodovina|zgodovino]]. Izvor imena je treba verjetno iskati v [[grščina|grški]] besedi ''pènte'' (= pet, za petero otokov), nato v izpeljanki ''pèmpten'' (= po petem), ki so jo [[Stari Rimljani|Rimljani]] uporabili v poimenovanju obalnega [[močvirje|močvirja]], ''paludes pomptinae'', torej ''močvirje po petem otoku''. S časom je pridevnik ''pontinski'' prešel v rabo za vso pokrajino in za otočje samo. Pozneje je otočje prevzelo ime po glavnem otoku, Ponza [pònca] (že pod Rimljani ''Pontia'' [pòncja]), ki naj bi ne slonelo na grški [[etimologija|etimologiji]]. Zato se danes v italijanščini uporabljata obe imeni, ''Pontinsko'' in ''Poncjansko'' otočje. Nekateri tuji jeziki so sprejeli eno, nekateri drugo različico. == Viri == * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] [[Kategorija:Lacij]] e89r2qe1b8g6sheblnevsrna09f9rnb 0 219324 5736063 5733444 2022-08-18T11:33:03Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Pokrajinski muzej »Sergej Mašera« Piran | logo = | native_name = | native_name_lang = Pomorski muzej - Museo del Mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano | image = Piran maritime museum.jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = | map_size = | map_caption = | architect = | established = 1954 | location =palača Gabrielli<br>Cankarjevo nabrežje 3, 6330 Piran | type = muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = | president = | curator = | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = [https://pomorskimuzej.si/|https://pomorskimuzej.si/] }} '''Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran''' je muzej za zgodovino pomorstva na Slovenskem. Muzej je bil ustanovljen leta 1954 kot Mestni muzej Piran, v prostorih [[klasicizem|klasicistične]] palače [[Palača Gabrielli|Gabrielli-De Castro]] na [[Cankarjevo nabrežje, Piran|Cankarjevem nabrežju]]. Muzej je sprva vključeval tudi piransko mestno knjižnico in mestni arhiv. Sedanji naziv po narodnem heroju [[Sergej Mašera|Sergeju Mašera]] je dobil leta 1967. == Muzejske zbirke == Muzej zbira in preučuje slovensko pomorsko preteklost in na [[pomorstvo]] vezane gospodarske panoge. Ima [[arheologija|arheološko]] zbirko o pomorskih poteh in [[trgovina|trgovini]] od prazgodovine do [[Srednji vek|srednjega veka]] in zbirko naselbinskih ostankov s kopnega in iz [[morje|morja]]. Etnološka [[Sečoveljske soline|solinarska]] zbirka prikazuje postopek pridobivanja [[sol]]i s pomočjo starih [[fotografija|fotografij]], maket, orodja in predmetov iz vsakdanjega življenja solinarjev. Etnološko [[ribištvo|ribiško]] zbirko bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski [[ribolov]] ter prikazi različnih načinov predelave rib. V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski zbirki pomorstva od [[Srednji vek|srednjega veka]] do konca [[2. svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so razstavljeni [[Gabrijel Gruber|Gruber]]jevi [[modelarstvo|ladijski modeli]], ladijski modeli različnih tipov [[ladja|ladij]] od [[Galeja|galej]] do velikih [[jadrnica|jadrnic]], instrumenti z ladij, [[mornarske uniforma|uniforme]], likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo. Poleg [[Trgovska mornarica|trgovske mornarice]] se zbirke deloma nanašajo tudi na [[Vojna mornarica|vojne mornarice]] tistih držav, katerih del je bilo slovensko etnično ozemlje. == Muzejska knjižnica == Knjižnica muzeja hrani okoli 14000 enot iz stare mestne knjižnice Biblioteca civica in jo dopolnjuje z novo strokovno literaturo. == Dislocirane enote == [[Slika:SecovljeSoline1.JPG|thumb|right|250px|Sečoveljske soline z muzejem solinarstva]] Muzej upravlja tri dislocirane enote: * Muzej solinarstva v [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskem parku Sečoveljske soline]], * etnološki spomenik [[Tonina hiša]] v [[Sveti Peter, Piran|Svetem Petru]] in * [[Izola|Ulični muzej Izola]]. == Viri == * Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sergej Mašera Maritime Museum|Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran}} * [http://www.pomorskimuzej.si/ Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran] * [http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] {{MurkoviNagrajenci}} {{Pomorstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Piranu]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]] oawo72up6c7ezff5y7p88pzgxmq9g6r 5736065 5736063 2022-08-18T11:33:52Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Pokrajinski muzej »Sergej Mašera« Piran | logo = | native_name = | native_name_lang = Pomorski muzej - Museo del Mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano | image = Piran maritime museum.jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = | map_size = | map_caption = | architect = | established = 1954 | location =palača Gabrielli<br>Cankarjevo nabrežje 3, 6330 Piran | type = muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = | president = | curator = | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = [https://pomorskimuzej.si/ https://pomorskimuzej.si/] }} '''Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran''' je muzej za zgodovino pomorstva na Slovenskem. Muzej je bil ustanovljen leta 1954 kot Mestni muzej Piran, v prostorih [[klasicizem|klasicistične]] palače [[Palača Gabrielli|Gabrielli-De Castro]] na [[Cankarjevo nabrežje, Piran|Cankarjevem nabrežju]]. Muzej je sprva vključeval tudi piransko mestno knjižnico in mestni arhiv. Sedanji naziv po narodnem heroju [[Sergej Mašera|Sergeju Mašera]] je dobil leta 1967. == Muzejske zbirke == Muzej zbira in preučuje slovensko pomorsko preteklost in na [[pomorstvo]] vezane gospodarske panoge. Ima [[arheologija|arheološko]] zbirko o pomorskih poteh in [[trgovina|trgovini]] od prazgodovine do [[Srednji vek|srednjega veka]] in zbirko naselbinskih ostankov s kopnega in iz [[morje|morja]]. Etnološka [[Sečoveljske soline|solinarska]] zbirka prikazuje postopek pridobivanja [[sol]]i s pomočjo starih [[fotografija|fotografij]], maket, orodja in predmetov iz vsakdanjega življenja solinarjev. Etnološko [[ribištvo|ribiško]] zbirko bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski [[ribolov]] ter prikazi različnih načinov predelave rib. V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski zbirki pomorstva od [[Srednji vek|srednjega veka]] do konca [[2. svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so razstavljeni [[Gabrijel Gruber|Gruber]]jevi [[modelarstvo|ladijski modeli]], ladijski modeli različnih tipov [[ladja|ladij]] od [[Galeja|galej]] do velikih [[jadrnica|jadrnic]], instrumenti z ladij, [[mornarske uniforma|uniforme]], likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo. Poleg [[Trgovska mornarica|trgovske mornarice]] se zbirke deloma nanašajo tudi na [[Vojna mornarica|vojne mornarice]] tistih držav, katerih del je bilo slovensko etnično ozemlje. == Muzejska knjižnica == Knjižnica muzeja hrani okoli 14000 enot iz stare mestne knjižnice Biblioteca civica in jo dopolnjuje z novo strokovno literaturo. == Dislocirane enote == [[Slika:SecovljeSoline1.JPG|thumb|right|250px|Sečoveljske soline z muzejem solinarstva]] Muzej upravlja tri dislocirane enote: * Muzej solinarstva v [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskem parku Sečoveljske soline]], * etnološki spomenik [[Tonina hiša]] v [[Sveti Peter, Piran|Svetem Petru]] in * [[Izola|Ulični muzej Izola]]. == Viri == * Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sergej Mašera Maritime Museum|Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran}} * [http://www.pomorskimuzej.si/ Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran] * [http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] {{MurkoviNagrajenci}} {{Pomorstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Piranu]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]] caaas9o7tkzr1d216zaj3bee92s47d8 5736067 5736065 2022-08-18T11:42:11Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Pokrajinski muzej »Sergej Mašera« Piran | logo = | native_name = | native_name_lang = Pomorski muzej - Museo del Mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano | image = Piran maritime museum.jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = | map_size = | map_caption = | architect = | established = 1954 | location =palača Gabrielli<br>Cankarjevo nabrežje 3, 6330 Piran | type = muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = [[Franco Juri]] | president = | curator = [[Flavio Bonin]] [[Snježana Karinja]] [[Bogdana Marinac]] [[Duška Žitko]] [[Nadja Terčon]] [[Uroš Hribar]] [[Veronika Bjelica]] | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = [https://pomorskimuzej.si/ https://pomorskimuzej.si/] }} '''Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran''' je muzej za zgodovino pomorstva na Slovenskem. Muzej je bil ustanovljen leta 1954 kot Mestni muzej Piran, v prostorih [[klasicizem|klasicistične]] palače [[Palača Gabrielli|Gabrielli-De Castro]] na [[Cankarjevo nabrežje, Piran|Cankarjevem nabrežju]]. Muzej je sprva vključeval tudi piransko mestno knjižnico in mestni arhiv. Sedanji naziv po narodnem heroju [[Sergej Mašera|Sergeju Mašera]] je dobil leta 1967. == Muzejske zbirke == Muzej zbira in preučuje slovensko pomorsko preteklost in na [[pomorstvo]] vezane gospodarske panoge. Ima [[arheologija|arheološko]] zbirko o pomorskih poteh in [[trgovina|trgovini]] od prazgodovine do [[Srednji vek|srednjega veka]] in zbirko naselbinskih ostankov s kopnega in iz [[morje|morja]]. Etnološka [[Sečoveljske soline|solinarska]] zbirka prikazuje postopek pridobivanja [[sol]]i s pomočjo starih [[fotografija|fotografij]], maket, orodja in predmetov iz vsakdanjega življenja solinarjev. Etnološko [[ribištvo|ribiško]] zbirko bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski [[ribolov]] ter prikazi različnih načinov predelave rib. V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski zbirki pomorstva od [[Srednji vek|srednjega veka]] do konca [[2. svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so razstavljeni [[Gabrijel Gruber|Gruber]]jevi [[modelarstvo|ladijski modeli]], ladijski modeli različnih tipov [[ladja|ladij]] od [[Galeja|galej]] do velikih [[jadrnica|jadrnic]], instrumenti z ladij, [[mornarske uniforma|uniforme]], likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo. Poleg [[Trgovska mornarica|trgovske mornarice]] se zbirke deloma nanašajo tudi na [[Vojna mornarica|vojne mornarice]] tistih držav, katerih del je bilo slovensko etnično ozemlje. == Muzejska knjižnica == Knjižnica muzeja hrani okoli 14000 enot iz stare mestne knjižnice Biblioteca civica in jo dopolnjuje z novo strokovno literaturo. == Dislocirane enote == [[Slika:SecovljeSoline1.JPG|thumb|right|250px|Sečoveljske soline z muzejem solinarstva]] Muzej upravlja tri dislocirane enote: * Muzej solinarstva v [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskem parku Sečoveljske soline]], * etnološki spomenik [[Tonina hiša]] v [[Sveti Peter, Piran|Svetem Petru]] in * [[Izola|Ulični muzej Izola]]. == Viri == * Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sergej Mašera Maritime Museum|Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran}} * [http://www.pomorskimuzej.si/ Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran] * [http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] {{MurkoviNagrajenci}} {{Pomorstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Piranu]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]] mxecwpzm6bs5bsas1z5xxxg0k7rpxvu 5736068 5736067 2022-08-18T11:42:58Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Pokrajinski muzej »Sergej Mašera« Piran | logo = | native_name = | native_name_lang = Pomorski muzej - Museo del Mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano | image = Piran maritime museum.jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = | map_size = | map_caption = | architect = | established = 1954 | location =palača Gabrielli<br>Cankarjevo nabrežje 3, 6330 Piran | type = javni muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = [[Franco Juri]] | president = | curator = [[Flavio Bonin]] [[Snježana Karinja]] [[Bogdana Marinac]] [[Duška Žitko]] [[Nadja Terčon]] [[Uroš Hribar]] [[Veronika Bjelica]] | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = [https://pomorskimuzej.si/ https://pomorskimuzej.si/] }} '''Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran''' je muzej za zgodovino pomorstva na Slovenskem. Muzej je bil ustanovljen leta 1954 kot Mestni muzej Piran, v prostorih [[klasicizem|klasicistične]] palače [[Palača Gabrielli|Gabrielli-De Castro]] na [[Cankarjevo nabrežje, Piran|Cankarjevem nabrežju]]. Muzej je sprva vključeval tudi piransko mestno knjižnico in mestni arhiv. Sedanji naziv po narodnem heroju [[Sergej Mašera|Sergeju Mašera]] je dobil leta 1967. == Muzejske zbirke == Muzej zbira in preučuje slovensko pomorsko preteklost in na [[pomorstvo]] vezane gospodarske panoge. Ima [[arheologija|arheološko]] zbirko o pomorskih poteh in [[trgovina|trgovini]] od prazgodovine do [[Srednji vek|srednjega veka]] in zbirko naselbinskih ostankov s kopnega in iz [[morje|morja]]. Etnološka [[Sečoveljske soline|solinarska]] zbirka prikazuje postopek pridobivanja [[sol]]i s pomočjo starih [[fotografija|fotografij]], maket, orodja in predmetov iz vsakdanjega življenja solinarjev. Etnološko [[ribištvo|ribiško]] zbirko bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski [[ribolov]] ter prikazi različnih načinov predelave rib. V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski zbirki pomorstva od [[Srednji vek|srednjega veka]] do konca [[2. svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so razstavljeni [[Gabrijel Gruber|Gruber]]jevi [[modelarstvo|ladijski modeli]], ladijski modeli različnih tipov [[ladja|ladij]] od [[Galeja|galej]] do velikih [[jadrnica|jadrnic]], instrumenti z ladij, [[mornarske uniforma|uniforme]], likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo. Poleg [[Trgovska mornarica|trgovske mornarice]] se zbirke deloma nanašajo tudi na [[Vojna mornarica|vojne mornarice]] tistih držav, katerih del je bilo slovensko etnično ozemlje. == Muzejska knjižnica == Knjižnica muzeja hrani okoli 14000 enot iz stare mestne knjižnice Biblioteca civica in jo dopolnjuje z novo strokovno literaturo. == Dislocirane enote == [[Slika:SecovljeSoline1.JPG|thumb|right|250px|Sečoveljske soline z muzejem solinarstva]] Muzej upravlja tri dislocirane enote: * Muzej solinarstva v [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskem parku Sečoveljske soline]], * etnološki spomenik [[Tonina hiša]] v [[Sveti Peter, Piran|Svetem Petru]] in * [[Izola|Ulični muzej Izola]]. == Viri == * Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sergej Mašera Maritime Museum|Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran}} * [http://www.pomorskimuzej.si/ Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran] * [http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] {{MurkoviNagrajenci}} {{Pomorstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Piranu]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]] lce6cfnfknou2ks3lydtbb836gdncgj 5736073 5736068 2022-08-18T11:52:41Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Pokrajinski muzej »Sergej Mašera« Piran | logo = | native_name = | native_name_lang = Pomorski muzej - Museo del Mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano | image = Piran maritime museum.jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = | map_size = | map_caption = | architect = | established = 1954 | location =palača Gabrielli<br>Cankarjevo nabrežje 3, 6330 Piran - Pirano | type = javni muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = [[Franco Juri]] | president = | curator = [[Flavio Bonin]] [[Snježana Karinja]] [[Bogdana Marinac]] [[Duška Žitko]] [[Nadja Terčon]] [[Uroš Hribar]] [[Veronika Bjelica]] | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = [https://pomorskimuzej.si/ https://pomorskimuzej.si/] }} '''Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran''' je muzej za zgodovino pomorstva na Slovenskem. Muzej je bil ustanovljen leta 1954 kot Mestni muzej Piran, v prostorih [[klasicizem|klasicistične]] palače [[Palača Gabrielli|Gabrielli-De Castro]] na [[Cankarjevo nabrežje, Piran|Cankarjevem nabrežju]]. Muzej je sprva vključeval tudi piransko mestno knjižnico in mestni arhiv. Sedanji naziv po narodnem heroju [[Sergej Mašera|Sergeju Mašera]] je dobil leta 1967. == Muzejske zbirke == Muzej zbira in preučuje slovensko pomorsko preteklost in na [[pomorstvo]] vezane gospodarske panoge. *Pomorska zbirka V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski zbirki pomorstva od [[Srednji vek|srednjega veka]] do konca [[2. svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so razstavljeni [[Gabrijel Gruber|Gruber]]jevi [[modelarstvo|ladijski modeli]], ladijski modeli različnih tipov [[ladja|ladij]] od [[Galeja|galej]] do velikih [[jadrnica|jadrnic]], instrumenti z ladij, [[mornarske uniforma|uniforme]], likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo. Poleg [[Trgovska mornarica|trgovske mornarice]] se zbirke deloma nanašajo tudi na [[Vojna mornarica|vojne mornarice]] tistih držav, katerih del je bilo slovensko etnično ozemlje. * Arheološka zbirka [[arheologija|arheološka]] zbirka obsega artefakte o pomorskih poteh od prazgodovine do [[Srednji vek|srednjega veka]] ter zbirko naselbinskih ostankov s kopnega in iz [[morje|morja]]. V okviru muzeja deluje [[trgovina| muzejska trgovina]]. * Etnološka solinarska zbirka Etnološka [[Sečoveljske soline|solinarska]] zbirka prikazuje postopek pridobivanja [[sol]]i s pomočjo starih [[fotografija|fotografij]], maket, orodja in predmetov iz vsakdanjega življenja solinarjev. * Etnološka zbirka ribištva Etnološko [[ribištvo|ribiško]] zbirko bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski [[ribolov]] ter prikazi različnih načinov predelave rib. V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski zbirki pomorstva od [[Srednji vek|srednjega veka]] do konca [[2. svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so razstavljeni [[Gabrijel Gruber|Gruber]]jevi [[modelarstvo|ladijski modeli]], ladijski modeli različnih tipov [[ladja|ladij]] od [[Galeja|galej]] do velikih [[jadrnica|jadrnic]], instrumenti z ladij, [[mornarske uniforma|uniforme]], likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo. Poleg [[Trgovska mornarica|trgovske mornarice]] se zbirke deloma nanašajo tudi na [[Vojna mornarica|vojne mornarice]] tistih držav, katerih del je bilo slovensko etnično ozemlje. == Muzejska knjižnica == Knjižnica muzeja hrani okoli 14000 enot iz stare mestne knjižnice Biblioteca civica in jo dopolnjuje z novo strokovno literaturo. == Dislocirane enote == [[Slika:SecovljeSoline1.JPG|thumb|right|250px|Sečoveljske soline z muzejem solinarstva]] Muzej upravlja tri dislocirane enote: * Muzej solinarstva v [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskem parku Sečoveljske soline]], * etnološki spomenik [[Tonina hiša]] v [[Sveti Peter, Piran|Svetem Petru]] in * [[Izola|Ulični muzej Izola]]. == Viri == * Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sergej Mašera Maritime Museum|Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran}} * [http://www.pomorskimuzej.si/ Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran] * [http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] {{MurkoviNagrajenci}} {{Pomorstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Piranu]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]] h8mwa1bvkbtv54v5onnns1v2mvhkitq 5736074 5736073 2022-08-18T11:53:17Z Shabicht 3554 /* Muzejske zbirke */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Pokrajinski muzej »Sergej Mašera« Piran | logo = | native_name = | native_name_lang = Pomorski muzej - Museo del Mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano | image = Piran maritime museum.jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = | map_size = | map_caption = | architect = | established = 1954 | location =palača Gabrielli<br>Cankarjevo nabrežje 3, 6330 Piran - Pirano | type = javni muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = [[Franco Juri]] | president = | curator = [[Flavio Bonin]] [[Snježana Karinja]] [[Bogdana Marinac]] [[Duška Žitko]] [[Nadja Terčon]] [[Uroš Hribar]] [[Veronika Bjelica]] | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = [https://pomorskimuzej.si/ https://pomorskimuzej.si/] }} '''Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran''' je muzej za zgodovino pomorstva na Slovenskem. Muzej je bil ustanovljen leta 1954 kot Mestni muzej Piran, v prostorih [[klasicizem|klasicistične]] palače [[Palača Gabrielli|Gabrielli-De Castro]] na [[Cankarjevo nabrežje, Piran|Cankarjevem nabrežju]]. Muzej je sprva vključeval tudi piransko mestno knjižnico in mestni arhiv. Sedanji naziv po narodnem heroju [[Sergej Mašera|Sergeju Mašera]] je dobil leta 1967. == Muzejske zbirke == Muzej zbira in preučuje slovensko pomorsko preteklost in na [[pomorstvo]] vezane gospodarske panoge. *Pomorska zbirka V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski zbirki pomorstva od [[Srednji vek|srednjega veka]] do konca [[2. svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so razstavljeni [[Gabrijel Gruber|Gruber]]jevi [[modelarstvo|ladijski modeli]], ladijski modeli različnih tipov [[ladja|ladij]] od [[Galeja|galej]] do velikih [[jadrnica|jadrnic]], instrumenti z ladij, [[mornarske uniforma|uniforme]], likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo. Poleg [[Trgovska mornarica|trgovske mornarice]] se zbirke deloma nanašajo tudi na [[Vojna mornarica|vojne mornarice]] tistih držav, katerih del je bilo slovensko etnično ozemlje. * Arheološka zbirka [[arheologija|arheološka]] zbirka obsega artefakte o pomorskih poteh od prazgodovine do [[Srednji vek|srednjega veka]] ter zbirko naselbinskih ostankov s kopnega in iz [[morje|morja]]. V okviru muzeja deluje [[trgovina| muzejska trgovina]]. * Etnološka solinarska zbirka Etnološka [[Sečoveljske soline|solinarska]] zbirka prikazuje postopek pridobivanja [[sol]]i s pomočjo starih [[fotografija|fotografij]], maket, orodja in predmetov iz vsakdanjega življenja solinarjev. * Etnološka zbirka ribištva Etnološko [[ribištvo|ribiško]] zbirko bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski [[ribolov]] ter prikazi različnih načinov predelave rib. == Muzejska knjižnica == Knjižnica muzeja hrani okoli 14000 enot iz stare mestne knjižnice Biblioteca civica in jo dopolnjuje z novo strokovno literaturo. == Dislocirane enote == [[Slika:SecovljeSoline1.JPG|thumb|right|250px|Sečoveljske soline z muzejem solinarstva]] Muzej upravlja tri dislocirane enote: * Muzej solinarstva v [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskem parku Sečoveljske soline]], * etnološki spomenik [[Tonina hiša]] v [[Sveti Peter, Piran|Svetem Petru]] in * [[Izola|Ulični muzej Izola]]. == Viri == * Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sergej Mašera Maritime Museum|Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran}} * [http://www.pomorskimuzej.si/ Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran] * [http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] {{MurkoviNagrajenci}} {{Pomorstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Piranu]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]] lsp5hclp7d5897p6vkev8bln3y98iz8 5736075 5736074 2022-08-18T11:54:55Z Shabicht 3554 /* Dislocirane enote */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Pokrajinski muzej »Sergej Mašera« Piran | logo = | native_name = | native_name_lang = Pomorski muzej - Museo del Mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano | image = Piran maritime museum.jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = | map_size = | map_caption = | architect = | established = 1954 | location =palača Gabrielli<br>Cankarjevo nabrežje 3, 6330 Piran - Pirano | type = javni muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = [[Franco Juri]] | president = | curator = [[Flavio Bonin]] [[Snježana Karinja]] [[Bogdana Marinac]] [[Duška Žitko]] [[Nadja Terčon]] [[Uroš Hribar]] [[Veronika Bjelica]] | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = [https://pomorskimuzej.si/ https://pomorskimuzej.si/] }} '''Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran''' je muzej za zgodovino pomorstva na Slovenskem. Muzej je bil ustanovljen leta 1954 kot Mestni muzej Piran, v prostorih [[klasicizem|klasicistične]] palače [[Palača Gabrielli|Gabrielli-De Castro]] na [[Cankarjevo nabrežje, Piran|Cankarjevem nabrežju]]. Muzej je sprva vključeval tudi piransko mestno knjižnico in mestni arhiv. Sedanji naziv po narodnem heroju [[Sergej Mašera|Sergeju Mašera]] je dobil leta 1967. == Muzejske zbirke == Muzej zbira in preučuje slovensko pomorsko preteklost in na [[pomorstvo]] vezane gospodarske panoge. *Pomorska zbirka V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski zbirki pomorstva od [[Srednji vek|srednjega veka]] do konca [[2. svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so razstavljeni [[Gabrijel Gruber|Gruber]]jevi [[modelarstvo|ladijski modeli]], ladijski modeli različnih tipov [[ladja|ladij]] od [[Galeja|galej]] do velikih [[jadrnica|jadrnic]], instrumenti z ladij, [[mornarske uniforma|uniforme]], likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo. Poleg [[Trgovska mornarica|trgovske mornarice]] se zbirke deloma nanašajo tudi na [[Vojna mornarica|vojne mornarice]] tistih držav, katerih del je bilo slovensko etnično ozemlje. * Arheološka zbirka [[arheologija|arheološka]] zbirka obsega artefakte o pomorskih poteh od prazgodovine do [[Srednji vek|srednjega veka]] ter zbirko naselbinskih ostankov s kopnega in iz [[morje|morja]]. V okviru muzeja deluje [[trgovina| muzejska trgovina]]. * Etnološka solinarska zbirka Etnološka [[Sečoveljske soline|solinarska]] zbirka prikazuje postopek pridobivanja [[sol]]i s pomočjo starih [[fotografija|fotografij]], maket, orodja in predmetov iz vsakdanjega življenja solinarjev. * Etnološka zbirka ribištva Etnološko [[ribištvo|ribiško]] zbirko bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski [[ribolov]] ter prikazi različnih načinov predelave rib. == Muzejska knjižnica == Knjižnica muzeja hrani okoli 14000 enot iz stare mestne knjižnice Biblioteca civica in jo dopolnjuje z novo strokovno literaturo. == Dislocirane enote == [[Slika:SecovljeSoline1.JPG|thumb|right|250px|Sečoveljske soline z muzejem solinarstva]] Muzej upravlja tri dislocirane enote: * Muzej solinarstva v [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskem parku Sečoveljske soline]], * etnološki spomenik [[Tonina hiša]] v [[Sveti Peter, Piran|Svetem Petru]] in * [[Izola|Ulični muzej Izola]]. == Tehniška pomorska dediščina== == Viri == * Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sergej Mašera Maritime Museum|Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran}} * [http://www.pomorskimuzej.si/ Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran] * [http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] {{MurkoviNagrajenci}} {{Pomorstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Piranu]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]] j79bdzrcm1pfew94eezvdqsxklu06nu 5736077 5736075 2022-08-18T11:58:29Z Shabicht 3554 /* Tehniška pomorska dediščina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Pokrajinski muzej »Sergej Mašera« Piran | logo = | native_name = | native_name_lang = Pomorski muzej - Museo del Mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano | image = Piran maritime museum.jpg | caption = | alt = | map_type = Slovenija | coordinates = | map_size = | map_caption = | architect = | established = 1954 | location =palača Gabrielli<br>Cankarjevo nabrežje 3, 6330 Piran - Pirano | type = javni muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | director = [[Franco Juri]] | president = | curator = [[Flavio Bonin]] [[Snježana Karinja]] [[Bogdana Marinac]] [[Duška Žitko]] [[Nadja Terčon]] [[Uroš Hribar]] [[Veronika Bjelica]] | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = [https://pomorskimuzej.si/ https://pomorskimuzej.si/] }} '''Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran''' je muzej za zgodovino pomorstva na Slovenskem. Muzej je bil ustanovljen leta 1954 kot Mestni muzej Piran, v prostorih [[klasicizem|klasicistične]] palače [[Palača Gabrielli|Gabrielli-De Castro]] na [[Cankarjevo nabrežje, Piran|Cankarjevem nabrežju]]. Muzej je sprva vključeval tudi piransko mestno knjižnico in mestni arhiv. Sedanji naziv po narodnem heroju [[Sergej Mašera|Sergeju Mašera]] je dobil leta 1967. == Muzejske zbirke == Muzej zbira in preučuje slovensko pomorsko preteklost in na [[pomorstvo]] vezane gospodarske panoge. *Pomorska zbirka V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski zbirki pomorstva od [[Srednji vek|srednjega veka]] do konca [[2. svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so razstavljeni [[Gabrijel Gruber|Gruber]]jevi [[modelarstvo|ladijski modeli]], ladijski modeli različnih tipov [[ladja|ladij]] od [[Galeja|galej]] do velikih [[jadrnica|jadrnic]], instrumenti z ladij, [[mornarske uniforma|uniforme]], likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo. Poleg [[Trgovska mornarica|trgovske mornarice]] se zbirke deloma nanašajo tudi na [[Vojna mornarica|vojne mornarice]] tistih držav, katerih del je bilo slovensko etnično ozemlje. * Arheološka zbirka [[arheologija|arheološka]] zbirka obsega artefakte o pomorskih poteh od prazgodovine do [[Srednji vek|srednjega veka]] ter zbirko naselbinskih ostankov s kopnega in iz [[morje|morja]]. V okviru muzeja deluje [[trgovina| muzejska trgovina]]. * Etnološka solinarska zbirka Etnološka [[Sečoveljske soline|solinarska]] zbirka prikazuje postopek pridobivanja [[sol]]i s pomočjo starih [[fotografija|fotografij]], maket, orodja in predmetov iz vsakdanjega življenja solinarjev. * Etnološka zbirka ribištva Etnološko [[ribištvo|ribiško]] zbirko bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski [[ribolov]] ter prikazi različnih načinov predelave rib. == Muzejska knjižnica == Knjižnica muzeja hrani okoli 14000 enot iz stare mestne knjižnice Biblioteca civica in jo dopolnjuje z novo strokovno literaturo. == Dislocirane enote == [[Slika:SecovljeSoline1.JPG|thumb|right|250px|Sečoveljske soline z muzejem solinarstva]] Muzej upravlja tri dislocirane enote: * Muzej solinarstva v [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskem parku Sečoveljske soline]], * etnološki spomenik [[Tonina hiša]] v [[Sveti Peter, Piran|Svetem Petru]] in * [[Izola|Ulični muzej Izola]]. == Tehniška pomorska dediščina== * jadrnica Galeb Na privezu pred vhodom v muzej se nahaja muzejsko plovilo [[Galeb (jadrnica)|jadrnica Galeb]], ki sta ga muzeju podarila znana baletnika [[Pia Mlakar]] in [[Pino Mlakar]]. == Viri == * Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sergej Mašera Maritime Museum|Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran}} * [http://www.pomorskimuzej.si/ Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran] * [http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] {{MurkoviNagrajenci}} {{Pomorstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Piranu]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]] e592su1e3g0v3zwk50v5zdtgf10t28f 0 225092 5735932 4821945 2022-08-17T20:45:16Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[Slika:Myosis due to opiate use.jpg|thumb|right|250px|Mioza zaradi uživanja [[opiat]]ov.]] '''Mioza''' je zožitev [[zenica|zenice]]. Razlogi za to so lahko različni; pri povečani jakosti [[svetloba|svetlobe]] je to normalen fiziološki pojav, lahko pa je posledica patoloških procesov in okoliščin, na primer izpostavljenosti [[mikroval]]ovom, nekaterim [[zdravilo]]m (zlasti [[opiat]]om) ... Nasproten pojav, razširjenje zenice, se imenuje [[midriaza]]. ==Fiziologija pupilarnega refleksa== Zenice se pri osvetlitvi očesa zožajo zaradi [[pupilarni refleks|pupilarnega refleksa]]. Svetloba, ki vstopi v oko, vzdraži troje različnih [[fotoreceptor]]jev na mrežnici: [[čepnica|čepnice]] (občutljive za barvo) in [[paličnica|paličnice]] (občutljive za svetlobo) ter nedavno odkrite fotosenzitivne [[ganglijska celica|ganglijske celice]]. Slednje so odgovorne za posredovanje informacije o osvetljenosti okolice; odzovejo se počasneje od čepnic in paličnic. Signal, ki se sproži v ganglijskih celicah, ima tri vloge: akutno zaviranje [[hormon]]a [[melatonin]]a, vzdrževanje [[cirkadiani ritem|cirkadianega ritma]] in uravnavanje velikosti zenice. Svetlobni dražljaj se v fotoreceptorjih pretvori v električni impulz. Živci, ki sodelujejo pri širjenju/ožanju zenice, gredo v [[medmožgani|medmožgane]] in pri tem obidejo [[lateralno genikulatno telo]] [[talamus]]a in [[primarna vidna skorja|primarno vidno skorjo]]. Iz pretektalnega jedra v medmožganih nevroni pošiljajo svoje [[akson]]e v [[Edinger-Westphalovo jedro]], katerega visceromotorni aksoni potekajo vzdolž okulomotornih [[živec|živcev]]. Visceromotorni aksoni (ki tvorijo del [[možganski živec III|možganskega živca III]] skupaj s somatomotornimi nevroni iz Edinger-Westphalovega jedra) delajo sinapse s ciliarnimi ganglijskimi nevroni, katerih parasimpatični aksoni oživčujejo [[konstriktorna mišica|konstriktorno mišico]] [[šarenica|šarenice]], ki povzroči miozo. ==Vzroki== === Starost === S starostjo narašča tveganje za pojav patološke mioze. === Bolezni === * [[Hornerjev sindrom]] (skupek [[simptom]]ov zaradi motenj simpatičnega oživčenja obraza); * [[Pancoastov tumor]] (rak pljučnega vršička (apeksa), ki povzroči motnje navzgornjih simpatičnih živčnih poti, ki sicer povzročijo širjenje zenice); * [[krvavitev]] v [[pons]] (most) [[možgansko deblo|možganskega debla]]; * [[glavobol v rojih]] s [[ptoza|ptozo]] (povešenimi vekami); * [[iridociklitis]]. === Zdravila === * [[Opioid]]i, kot so [[kodein]], [[fentanil]], [[morfin]], [[heroin]] in [[metadon]]; * [[antipsihotiki]], vključno s [[haloperidol]]om, [[torazin]]om, [[olanzapin]]om, [[kvetipin]]om ...; * [[holinergične]] učinkovine za zdravljenje alzheimerjeve bolezni /karbahol, neostigmin, pilokarpin ...) in živčni plini; * nekatera zdravila proti raku, npr derivati kampotecina; * [[mirtazapin]] ([[antidepresiv]]); * [[trazodon]]; * nekateri [[zaviralec MAO|zaviralci MAO]]; * [[organofosfati]]. [[Kategorija:Klinični znaki]] [[Kategorija:Oftalmologija]] boxyx14q69fny3giz90gelvioto8fh5 10 225228 5736042 5398685 2022-08-18T11:01:54Z Yerpo 8417 disambig. wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Calvados communes |title = Občine departmaja [[Calvados (departma)|Calvados]] [[Slika:Flag of France.svg|17px]] |listclass = hlist |state = collapsed |list1= * [[Ablon]] * [[Acqueville, Calvados|Acqueville]] * [[Agy]] * [[Aignerville]] * [[Airan]] * [[Amayé-sur-Orne]] * [[Amayé-sur-Seulles]] * [[Amblie]] * [[Amfreville, Calvados|Amfreville]] * [[Anctoville]] * [[Angerville, Calvados|Angerville]] * [[Angoville, Calvados|Angoville]] * [[Anguerny]] * [[Anisy]] * [[Annebault]] * [[Arganchy]] * [[Argences]] * [[Arromanches-les-Bains]] * [[Asnelles]] * [[Asnieres-en-Bessin]] * [[Auberville]] * [[Aubigny, Calvados|Aubigny]] * [[Audrieu]] * [[Aunay-sur-Odon]] * [[Auquainville]] * [[Les Autels-Saint-Bazile]] * [[Authie, Calvados|Authie]] * [[Les Authieux-Papion]] * [[Les Authieux-sur-Calonne]] * [[Auvillars]] * [[Avenay]] * [[Balleroy]] * [[Banneville-la-Campagne]] * [[Banneville-sur-Ajon]] * [[Banville]] * [[Barbery, Calvados|Barbery]] * [[Barbeville]] * [[Barneville-la-Bertran]] * [[Baron-sur-Odon]] * [[Barou-en-Auge]] * [[Basly]] * [[Basseneville]] * [[Bauquay]] * [[Bavent]] * [[Bayeux]] * [[Bazenville]] * [[La Bazoque, Calvados|La Bazoque]] * [[Beaufour-Druval]] * [[Beaulieu, Calvados|Beaulieu]] * [[Beaumais]] * [[Beaumesnil, Calvados|Beaumesnil]] * [[Beaumont-en-Auge]] * [[Bellengreville, Calvados|Bellengreville]] * [[Bellou]] * [[Benerville-sur-Mer]] * [[Bénouville, Calvados|Bénouville]] * [[Le Bény-Bocage]] * [[Bény-sur-Mer]] * [[Bernesq]] * [[Bernieres-d'Ailly]] * [[Bernieres-le-Patry]] * [[Bernieres-sur-Mer]] * [[Beuvillers, Calvados|Beuvillers]] * [[Beuvron-en-Auge]] * [[Biéville-Beuville]] * [[Biéville-Quétiéville]] * [[La Bigne]] * [[Billy, Calvados|Billy]] * [[Bissieres]] * [[Blainville-sur-Orne]] * [[Blangy-le-Château]] * [[Blay]] * [[Le Bô]] * [[Blonville-sur-Mer]] * [[Boissey, Calvados|Boissey]] * [[La Boissiere, Calvados|La Boissiere]] * [[Bonnebosq]] * [[Bonnemaison]] * [[Bonneville-la-Louvet]] * [[Bonneville-sur-Touques]] * [[Bonnoil]] * [[Bons-Tassilly]] * [[Bougy]] * [[Boulon]] * [[Bourgeauville]] * [[Bourguébus]] * [[Branville]] * [[Brémoy]] * [[Bretteville-le-Rabet]] * [[Bretteville-l'Orgueilleuse]] * [[Bretteville-sur-Dives]] * [[Bretteville-sur-Laize]] * [[Bretteville-sur-Odon]] * [[Le Breuil-en-Auge]] * [[Le Breuil-en-Bessin]] * [[Le Brévedent]] * [[La Bréviere]] * [[Bréville-les-Monts]] * [[Bricqueville]] * [[Brouay]] * [[Brucourt]] * [[Bucéels]] * [[Burcy, Calvados|Burcy]] * [[Bures-les-Monts]] * [[Le Bu-sur-Rouvres]] * [[Cabourg]] * [[Caen]] * [[Cagny, Calvados|Cagny]] * [[Cahagnes]] * [[Cahagnolles]] * [[La Caine]] * [[Cairon]] * [[La Cambe]] * [[Cambes-en-Plaine]] * [[Cambremer]] * [[Campagnolles]] * [[Campandré-Valcongrain]] * [[Campeaux, Calvados|Campeaux]] * [[Campigny, Calvados|Campigny]] * [[Canapville, Calvados|Canapville]] * [[Canchy, Calvados|Canchy]] * [[Canteloup, Calvados|Canteloup]] * [[Carcagny]] * [[Cardonville]] * [[Carpiquet]] * [[Cartigny-l'Épinay]] * [[Carville, Calvados|Carville]] * [[Castillon, Calvados|Castillon]] * [[Castillon-en-Auge]] * [[Castilly]] * [[Caumont-l'Éventé]] * [[Caumont-sur-Orne]] * [[Cauvicourt]] * [[Cauville]] * [[Cernay, Calvados|Cernay]] * [[Cerqueux]] * [[Cesny-aux-Vignes]] * [[Cesny-Bois-Halbout]] * [[Champ-du-Boult]] * [[La Chapelle-Engerbold]] * [[La Chapelle-Haute-Grue]] * [[La Chapelle-Yvon]] * [[Cheffreville-Tonnencourt]] * [[Chenedollé]] * [[Cheux]] * [[Chicheboville]] * [[Chouain]] * [[Cintheaux]] * [[Clarbec]] * [[Clécy]] * [[Cléville, Calvados|Cléville]] * [[Clinchamps-sur-Orne]] * [[Colleville-Montgomery]] * [[Colleville-sur-Mer]] * [[Colombelles]] * [[Colombieres]] * [[Colombiers-sur-Seulles]] * [[Colomby-sur-Thaon]] * [[Combray]] * [[Commes]] * [[Condé-sur-Ifs]] * [[Condé-sur-Noireau]] * [[Condé-sur-Seulles]] * [[Conteville, Calvados|Conteville]] * [[Coquainvilliers]] * [[Corbon, Calvados|Corbon]] * [[Cordebugle]] * [[Cordey]] * [[Cormelles-le-Royal]] * [[Cormolain]] * [[Cossesseville]] * [[Cottun]] * [[Coudray-Rabut]] * [[Coulombs, Calvados|Coulombs]] * [[Coulonces, Calvados|Coulonces]] * [[Coulvain]] * [[Coupesarte]] * [[Courcy, Calvados|Courcy]] * [[Courseulles-sur-Mer]] * [[Courson]] * [[Courtonne-la-Meurdrac]] * [[Courtonne-les-Deux-Églises]] * [[Courvaudon]] * [[Crépon]] * [[Cresserons]] * [[Cresseveuille]] * [[Creully]] * [[Crevecour-en-Auge]] * [[Cricquebouf]] * [[Cricqueville-en-Auge]] * [[Cricqueville-en-Bessin]] * [[Cristot]] * [[Crocy]] * [[Croisilles, Calvados|Croisilles]] * [[Croissanville]] * [[Crouay]] * [[La Croupte]] * [[Culey-le-Patry]] * [[Cully, Calvados|Cully]] * [[Curcy-sur-Orne]] * [[Cussy]] * [[Cuverville, Calvados|Cuverville]] * [[Damblainville]] * [[Dampierre, Calvados|Dampierre]] * [[Danestal]] * [[Danvou-la-Ferriere]] * [[Deauville]] * [[Démouville]] * [[Le Désert]] * [[Le Détroit]] * [[Deux-Jumeaux]] * [[Dives-sur-Mer]] * [[Donnay]] * [[Douville-en-Auge]] * [[Douvres-la-Délivrande]] * [[Dozulé]] * [[Drubec]] * [[Ducy-Sainte-Marguerite]] * [[Écrammeville]] * [[Ellon, Calvados|Ellon]] * [[Émiéville]] * [[Englesqueville-en-Auge]] * [[Englesqueville-la-Percée]] * [[Épaney]] * [[Épinay-sur-Odon]] * [[Épron]] * [[Équemauville]] * [[Eraines]] * [[Ernes]] * [[Escoville]] * [[Espins]] * [[Esquay-Notre-Dame]] * [[Esquay-sur-Seulles]] * [[Esson]] * [[Estrées-la-Campagne]] * [[Estry]] * [[Éterville]] * [[Étouvy]] * [[Étréham]] * [[Évrecy]] * [[Falaise, Calvados|Falaise]] * [[Familly]] * [[Fauguernon]] * [[Le Faulq]] * [[La Ferriere-Harang]] * [[Fervaques]] * [[Feuguerolles-Bully]] * [[Fierville-Bray]] * [[Fierville-les-Parcs]] * [[Firfol]] * [[Fleury-sur-Orne]] * [[La Folie]] * [[La Folletiere-Abenon]] * [[Fontaine-Étoupefour]] * [[Fontaine-Henry]] * [[Fontaine-le-Pin]] * [[Fontenay-le-Marmion]] * [[Fontenay-le-Pesnel]] * [[Fontenermont]] * [[Formentin]] * [[Formigny]] * [[Foulognes]] * [[Fourches]] * [[Fourneaux-le-Val]] * [[Le Fournet]] * [[Fourneville]] * [[Frénouville]] * [[Le Fresne-Camilly]] * [[Fresné-la-Mere]] * [[Fresney-le-Puceux]] * [[Fresney-le-Vieux]] * [[Friardel]] * [[Fumichon]] * [[Garcelles-Secqueville]] * [[Le Gast]] * [[Gavrus]] * [[Géfosse-Fontenay]] * [[Genneville]] * [[Gerrots]] * [[Giberville]] * [[Glanville, Calvados|Glanville]] * [[Glos]] * [[Gonneville-en-Auge]] * [[Gonneville-sur-Honfleur]] * [[Gonneville-sur-Mer]] * [[Goupillieres, Calvados|Goupillieres]] * [[Goustranville]] * [[Gouvix]] * [[Grainville-Langannerie]] * [[Grainville-sur-Odon]] * [[Grandcamp-Maisy]] * [[Grandchamp-le-Château]] * [[Grangues]] * [[La Graverie]] * [[Graye-sur-Mer]] * [[Grentheville]] * [[Grimbosq]] * [[Guéron]] * [[Hamars]] * [[Hermanville-sur-Mer]] * [[Hermival-les-Vaux]] * [[Hérouville-Saint-Clair]] * [[Hérouvillette]] * [[Heuland]] * [[Heurtevent]] * [[Hiéville]] * [[La Hoguette]] * [[Honfleur]] * [[L'Hôtellerie]] * [[Hotot-en-Auge]] * [[Hottot-les-Bagues]] * [[La Houblonniere]] * [[Houlgate]] * [[Hubert-Folie]] * [[Ifs, Calvados|Ifs]] * [[Isigny-sur-Mer]] * [[Les Isles-Bardel]] * [[Janville, Calvados|Janville]] * [[Jort]] * [[Juaye-Mondaye]] * [[Jurques]] * [[Juvigny-sur-Seulles]] * [[Laize-la-Ville]] * [[Landelles-et-Coupigny]] * [[Landes-sur-Ajon]] * [[La Lande-sur-Drôme]] * [[Langrune-sur-Mer]] * [[Lantheuil]] * [[Lasson, Calvados|Lasson]] * [[Lassy, Calvados|Lassy]] * [[Léaupartie]] * [[Lécaude]] * [[Leffard]] * [[Lénault]] * [[Lessard-et-le-Chene]] * [[Lingevres]] * [[Lion-sur-Mer]] * [[Lisieux]] * [[Lison]] * [[Lisores]] * [[Litteau]] * [[Livarot]] * [[Livry, Calvados|Livry]] * [[Le Locheur]] * [[Les Loges, Calvados|Les Loges]] * [[Les Loges-Saulces]] * [[Longraye]] * [[Longues-sur-Mer]] * [[Longueville, Calvados|Longueville]] * [[Longvillers]] * [[Loucelles]] * [[Louvagny]] * [[Louvieres, Calvados|Louvieres]] * [[Louvigny, Calvados|Louvigny]] * [[Luc-sur-Mer]] * [[Magny-en-Bessin]] * [[Magny-la-Campagne]] * [[Magny-le-Freule]] * [[Maisoncelles-la-Jourdan]] * [[Maisoncelles-Pelvey]] * [[Maisoncelles-sur-Ajon]] * [[Maisons, Calvados|Maisons]] * [[Maizet]] * [[Maizieres, Calvados|Maizieres]] * [[Malloué]] * [[Maltot]] * [[Mandeville-en-Bessin]] * [[Manerbe]] * [[Manneville-la-Pipard]] * [[Le Manoir, Calvados|Le Manoir]] * [[Manvieux]] * [[Le Marais-la-Chapelle]] * [[Marolles, Calvados|Marolles]] * [[Martainville, Calvados|Martainville]] * [[Martigny-sur-l'Ante]] * [[Martragny]] * [[Mathieu, Calvados|Mathieu]] * [[May-sur-Orne]] * [[Merville-Franceville-Plage]] * [[Méry-Corbon]] * [[Meslay, Calvados|Meslay]] * [[Le Mesnil-au-Grain]] * [[Le Mesnil-Auzouf]] * [[Le Mesnil-Bacley]] * [[Le Mesnil-Benoist]] * [[Le Mesnil-Caussois]] * [[Mesnil-Clinchamps]] * [[Le Mesnil-Durand]] * [[Le Mesnil-Eudes]] * [[Le Mesnil-Germain]] * [[Le Mesnil-Guillaume]] * [[Le Mesnil-Mauger]] * [[Le Mesnil-Patry]] * [[Le Mesnil-Robert]] * [[Le Mesnil-Simon, Calvados|Le Mesnil-Simon]] * [[Le Mesnil-sur-Blangy]] * [[Le Mesnil-Villement]] * [[Meulles]] * [[Meuvaines]] * [[Mézidon-Canon]] * [[Missy, Calvados|Missy]] * [[Mittois]] * [[Le Molay-Littry]] * [[Les Monceaux]] * [[Monceaux-en-Bessin]] * [[Mondeville, Calvados|Mondeville]] * [[Mondrainville]] * [[Monfréville]] * [[Montamy]] * [[Mont-Bertrand]] * [[Montchamp, Calvados|Montchamp]] * [[Montchauvet, Calvados|Montchauvet]] * [[Monteille]] * [[Montfiquet]] * [[Montigny, Calvados|Montigny]] * [[Montreuil-en-Auge]] * [[Monts-en-Bessin]] * [[Montviette]] * [[Morteaux-Coulibouf]] * [[Mosles]] * [[Mouen]] * [[Moulines, Calvados|Moulines]] * [[Moult, Calvados|Moult]] * [[Les Moutiers-en-Auge]] * [[Les Moutiers-en-Cinglais]] * [[Les Moutiers-Hubert]] * [[Moyaux]] * [[Mutrécy]] * [[Neuilly-la-Foret]] * [[Nonant]] * [[Norolles]] * [[Noron-l'Abbaye]] * [[Noron-la-Poterie]] * [[Norrey-en-Auge]] * [[Notre-Dame-de-Courson]] * [[Notre-Dame-de-Livaye]] * [[Notre-Dame-d'Estrées]] * [[Noyers-Bocage]] * [[Olendon]] * [[Ondefontaine]] * [[Orbec]] * [[Osmanville]] * [[Les Oubeaux]] * [[L'Oudon]] * [[Ouézy]] * [[Ouffieres]] * [[Ouilly-du-Houley]] * [[Ouilly-le-Tesson]] * [[Ouilly-le-Vicomte]] * [[Ouistreham]] * [[Ouville-la-Bien-Tournée]] * [[Parfouru-sur-Odon]] * [[Pennedepie]] * [[Percy-en-Auge]] * [[Périers-en-Auge]] * [[Périers-sur-le-Dan]] * [[Périgny, Calvados|Périgny]] * [[Perrieres]] * [[Pertheville-Ners]] * [[Petiville, Calvados|Petiville]] * [[Pierrefitte-en-Auge]] * [[Pierrefitte-en-Cinglais]] * [[Pierrepont, Calvados|Pierrepont]] * [[Pierres, Calvados|Pierres]] * [[Le Pin, Calvados|Le Pin]] * [[Placy]] * [[Planquery]] * [[Le Plessis-Grimoult]] * [[Plumetot]] * [[La Pommeraye, Calvados|La Pommeraye]] * [[Pont-Bellanger]] * [[Pont-d'Ouilly]] * [[Pontécoulant]] * [[Pont-Farcy]] * [[Pont-l'Éveque, Calvados|Pont-l'Éveque]] * [[Port-en-Bessin-Huppain]] * [[Potigny]] * [[Poussy-la-Campagne]] * [[Préaux-Bocage]] * [[Préaux-Saint-Sébastien]] * [[Le Pré-d'Auge]] * [[Presles, Calvados|Presles]] * [[Pretreville]] * [[Proussy]] * [[Putot-en-Auge]] * [[Putot-en-Bessin]] * [[Quetteville]] * [[Ranchy]] * [[Ranville]] * [[Rapilly]] * [[Le Reculey]] * [[Repentigny, Calvados|Repentigny]] * [[Reux]] * [[Reviers]] * [[La Riviere-Saint-Sauveur]] * [[La Rocque]] * [[Rocquancourt]] * [[Rocques]] * [[La Roque-Baignard]] * [[Rosel]] * [[Rots]] * [[Roucamps]] * [[Roullours]] * [[Rouvres, Calvados|Rouvres]] * [[Rubercy]] * [[Rucqueville]] * [[Rully, Calvados|Rully]] * [[Rumesnil]] * [[Russy, Calvados|Russy]] * [[Ryes]] * [[Saint-Agnan-le-Malherbe]] * [[Saint-Aignan-de-Cramesnil]] * [[Saint-André-d'Hébertot]] * [[Saint-André-sur-Orne]] * [[Saint-Arnoult, Calvados|Saint-Arnoult]] * [[Saint-Aubin-d'Arquenay]] * [[Saint-Aubin-des-Bois, Calvados|Saint-Aubin-des-Bois]] * [[Saint-Aubin-sur-Mer, Calvados|Saint-Aubin-sur-Mer]] * [[Saint-Benoît-d'Hébertot]] * [[Saint-Charles-de-Percy]] * [[Saint-Côme-de-Fresné]] * [[Saint-Contest]] * [[Saint-Cyr-du-Ronceray]] * [[Saint-Denis-de-Mailloc]] * [[Saint-Denis-de-Méré]] * [[Saint-Denis-Maisoncelles]] * [[Saint-Désir]] * [[Sainte-Croix-Grand-Tonne]] * [[Sainte-Croix-sur-Mer]] * [[Sainte-Foy-de-Montgommery]] * [[Sainte-Honorine-de-Ducy]] * [[Sainte-Honorine-des-Pertes]] * [[Sainte-Honorine-du-Fay]] * [[Sainte-Marguerite-d'Elle]] * [[Sainte-Marguerite-des-Loges]] * [[Sainte-Marguerite-de-Viette]] * [[Sainte-Marie-Laumont]] * [[Sainte-Marie-Outre-l'Eau]] * [[Saint-Étienne-la-Thillaye]] * [[Saint-Gabriel-Brécy]] * [[Saint-Gatien-des-Bois]] * [[Saint-Georges-d'Aunay]] * [[Saint-Georges-en-Auge]] * [[Saint-Germain-d'Ectot]] * [[Saint-Germain-de-Livet]] * [[Saint-Germain-de-Montgommery]] * [[Saint-Germain-de-Tallevende-la-Lande-Vaumont]] * [[Saint-Germain-du-Crioult]] * [[Saint-Germain-du-Pert]] * [[Saint-Germain-la-Blanche-Herbe]] * [[Saint-Germain-Langot]] * [[Saint-Germain-le-Vasson]] * [[Saint-Hymer]] * [[Saint-Jean-de-Livet]] * [[Saint-Jean-des-Essartiers]] * [[Saint-Jean-le-Blanc, Calvados|Saint-Jean-le-Blanc]] * [[Saint-Jouin]] * [[Saint-Julien-de-Mailloc]] * [[Saint-Julien-le-Faucon]] * [[Saint-Julien-sur-Calonne]] * [[Saint-Lambert, Calvados|Saint-Lambert]] * [[Saint-Laurent-de-Condel]] * [[Saint-Laurent-du-Mont]] * [[Saint-Laurent-sur-Mer]] * [[Saint-Léger-Dubosq]] * [[Saint-Louet-sur-Seulles]] * [[Saint-Loup-de-Fribois]] * [[Saint-Loup-Hors]] * [[Saint-Manvieu-Bocage]] * [[Saint-Manvieu-Norrey]] * [[Saint-Marcouf, Calvados|Saint-Marcouf]] * [[Saint-Martin-aux-Chartrains]] * [[Saint-Martin-de-Bienfaite-la-Cressonniere]] * [[Saint-Martin-de-Blagny]] * [[Saint-Martin-de-Fontenay]] * [[Saint-Martin-de-la-Lieue]] * [[Saint-Martin-de-Mailloc]] * [[Saint-Martin-de-Mieux]] * [[Saint-Martin-de-Sallen]] * [[Saint-Martin-des-Besaces]] * [[Saint-Martin-des-Entrées]] * [[Saint-Martin-Don]] * [[Saint-Martin-du-Mesnil-Oury]] * [[Saint-Michel-de-Livet]] * [[Saint-Omer, Calvados|Saint-Omer]] * [[Saint-Ouen-des-Besaces]] * [[Saint-Ouen-du-Mesnil-Oger]] * [[Saint-Ouen-le-Houx]] * [[Saint-Ouen-le-Pin]] * [[Saint-Pair]] * [[Saint-Paul-du-Vernay]] * [[Saint-Philbert-des-Champs]] * [[Saint-Pierre-Azif]] * [[Saint-Pierre-Canivet]] * [[Saint-Pierre-de-Mailloc]] * [[Saint-Pierre-des-Ifs, Calvados|Saint-Pierre-des-Ifs]] * [[Saint-Pierre-du-Bu]] * [[Saint-Pierre-du-Fresne]] * [[Saint-Pierre-du-Jonquet]] * [[Saint-Pierre-du-Mont, Calvados|Saint-Pierre-du-Mont]] * [[Saint-Pierre-la-Vieille]] * [[Saint-Pierre-sur-Dives]] * [[Saint-Pierre-Tarentaine]] * [[Saint-Rémy, Calvados|Saint-Rémy]] * [[Saint-Samson, Calvados|Saint-Samson]] * [[Saint-Sever-Calvados]] * [[Saint-Sylvain, Calvados|Saint-Sylvain]] * [[Saint-Vaast-en-Auge]] * [[Saint-Vaast-sur-Seulles]] * [[Saint-Vigor-des-Mézerets]] * [[Saint-Vigor-le-Grand]] * [[Sallen]] * [[Sallenelles]] * [[Sannerville]] * [[Saon]] * [[Saonnet]] * [[Sassy, Calvados|Sassy]] * [[Secqueville-en-Bessin]] * [[Sept-Freres]] * [[Sept-Vents]] * [[Soignolles]] * [[Soliers]] * [[Sommervieu]] * [[Soulangy]] * [[Soumont-Saint-Quentin]] * [[Subles]] * [[Sully, Calvados|Sully]] * [[Surrain]] * [[Surville, Calvados|Surville]] * [[Tessel]] * [[Thaon]] * [[Le Theil-Bocage]] * [[Le Theil-en-Auge]] * [[Thiéville]] * [[Thury-Harcourt]] * [[Tierceville]] * [[Tilly-la-Campagne]] * [[Tilly-sur-Seulles]] * [[Tordouet]] * [[Le Torquesne]] * [[Torteval-Quesnay]] * [[Tortisambert]] * [[Touffréville]] * [[Touques, Calvados|Touques]] * [[Tour-en-Bessin]] * [[Tourgéville]] * [[Tournay-sur-Odon]] * [[Tournebu]] * [[Le Tourneur]] * [[Tournieres]] * [[Tourville-en-Auge]] * [[Tourville-sur-Odon]] * [[Tracy-Bocage]] * [[Tracy-sur-Mer]] * [[Tréprel]] * [[Trévieres]] * [[Troarn]] * [[Trois-Monts]] * [[Le Tronquay, Calvados|Le Tronquay]] * [[Trouville-sur-Mer]] * [[Trungy]] * [[Truttemer-le-Grand]] * [[Truttemer-le-Petit]] * [[Urville, Calvados|Urville]] * [[Ussy]] * [[Vacognes-Neuilly]] * [[La Vacquerie]] * [[Valsemé]] * [[Varaville]] * [[Vassy, Calvados|Vassy]] * [[Vaubadon]] * [[Vaucelles]] * [[Vaudeloges]] * [[Vaudry]] * [[Vauville, Calvados|Vauville]] * [[Vaux-sur-Aure]] * [[Vaux-sur-Seulles]] * [[Vendes]] * [[Vendeuvre]] * [[Ver-sur-Mer]] * [[Versainville]] * [[Verson]] * [[La Vespiere]] * [[Le Vey]] * [[Vicques, Calvados|Vicques]] * [[Victot-Pontfol]] * [[Vienne-en-Bessin]] * [[Vierville-sur-Mer]] * [[Viessoix]] * [[Vieux, Calvados|Vieux]] * [[Vieux-Bourg]] * [[Vieux-Fumé]] * [[Vieux-Pont-en-Auge]] * [[Vignats]] * [[Villers-Bocage, Calvados|Villers-Bocage]] * [[Villers-Canivet]] * [[Villers-sur-Mer]] * [[Villerville]] * [[La Villette, Calvados|La Villette]] * [[Villiers-le-Sec, Calvados|Villiers-le-Sec]] * [[Villons-les-Buissons]] * [[Villy-Bocage]] * [[Villy-lez-Falaise]] * [[Vimont, Calvados|Vimont]] * [[Vire]] * [[Vouilly]] |below=[[Seznam občin departmaja Calvados]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge francoskih občin|{{PAGENAME}}]] </noinclude> lc1cj2057i6ulqzne6nud0p51xxf456 0 226572 5736062 5290281 2022-08-18T11:32:29Z Yerpo 8417 disambig. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Vire | image =La vire saint lo3.jpg | image_caption = Vire pri Saint Loju | source1 = [[Chaulieu]], [[Manche]] | mouth = [[Rokavski preliv]] ([[Isigny-sur-Mer]])<br>{{koord|49|21|24|N|1|17|13|W|name=English Channel-Vire|display=inline,title}} | basin_countries = [[Francija]] | length = 128 km<ref name=sandre>{{navedi splet|url=http://sandre.eaufrance.fr/app/chainage/courdo/htm/I4--0200.php?cg=I4--0200 |title=Fiche fleuve la vire (I4--0200) |author=SANDRE |accessdate=18. oktobra 2008}}</ref> | source1_elevation = 308 m | discharge1 = 12.6 m³/s <small>(Saint-Lô)</small> | basin_size = 1 240 km2 }} '''Vire''' je 128 [[kilometer|km]] dolga [[reka]] v severozahodni [[Francija|francoski]] [[Seznam francoskih regij|regiji]] [[Spodnja Normandija|Spodnji Normandiji]]. Reka izvira na stičišču treh departmajev Spodnje Normandije ([[Manche]], [[Calvados (departma)|Calvados]], [[Orne (departma)|Orne]] na ozemlju občine [[Chaulieu]]. Sprva teče v smeri sever-severozahod (do njenega desnega pritoka Souleuvre), nakar se usmeri na zahod; v tem srednjem delu ustvari reka tudi do 80 m globoko sotesko. Po izhodu iz nje pri Pont-Farcyu se usmeri proti severu in se preko močvirij pri Isignyju izliva v [[Rokavski preliv]], pri čemer so njeni zadnji trije kilometri kanalizirani. Reka teče skozi naslednje [[Francoski departma|departmaje]] in kraje: * Calvados: [[Vire (naselje)|Vire]], * Manche: [[Tessy-sur-Vire]], [[Torigni-sur-Vire]], [[Saint-Lô]], * Calvados: [[Isigny-sur-Mer]]. Glavni pritoki reke Vire so<ref name=sandre/>: * ''Virène'' (13&nbsp;km) pri [[Saint-Germain-de-Tallevende]] (levi), * ''Allière'' (18&nbsp;km) pri [[Vire (naselje)|Viru]] (desni), * ''Brévogne'' (17&nbsp;km) pri [[La Graverie]] (levi), * ''Souleuvre'' (18&nbsp;km) pri [[Campeaux, Calvados|Campeauxu]] (desni), * ''Drôme'' (17&nbsp;km) pri [[Pont-Farcy]]ju (levi), * ''Jacre'' (13&nbsp;km) pri [[Fervaches]]u (desni), * ''Joigne'' (13&nbsp;km) pri [[Saint-Lô]]ju (levi), * ''Elle'' (32&nbsp;km) pri [[Airel]]u (desni), * ''Aure'' (82&nbsp;km) pri [[Isigny-sur-Mer]] (desni). ==Reference== {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam rek v Franciji]] {{Zbirka|Category:Vire River}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Franciji]] [[Kategorija:Spodnja Normandija]] p9xxg6w6dxvchm6480xre6jvg27y035 0 226577 5736060 3909625 2022-08-18T11:30:38Z Yerpo 8417 dewiki wikitext text/x-wiki '''Vire''' je lahko: * [[Vire (naselje)|Vire]], naselje in občina v francoskem departmaju Calvados, * [[Vire-sur-Lot]], naselje in občina v francoskem departmaju Lot, * [[Vire (reka)|Vire]], reka v Normandiji. {{razločitev}} fjrhkuj6id9199gkck5o5p2u55g96gn 3 232720 5735978 5717336 2022-08-17T23:20:46Z Stebunik 55592 /* Trije peskovniki */ wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Navpolje | title = <font color=white>Arhiv</font> | titlestyle = background:#CF2929; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:center | style = width:200px; float:right; | state = collapsed | navbar = off | list1 = <poem> [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv|2010–2011]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2|2012–2013]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 3|2014–2015]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 4|2016–2017]] </poem> }} '''Uporabniški pogovor:Stebunik.''' == Sortiranje == Pri sortiranju papežev je potrebno uporabit naslednji način, da deluje ustrezno: <code><nowiki>{{DEFAULTSORT:Benedikt 15.}}</nowiki></code> ali pa <code><nowiki>{{DEFAULTSORT:Pavel 06.}}</nowiki></code>. Torej vselej z dvomestno številko. Beseda ''papež'' niti ni potrebna. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:49, 18. februar 2018 (CET) :Hvala. Ti se razumeš na to, ali si uredil? [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:38, 18. februar 2018 (CET) Nisem teh stvari urejal. Mislil sem samo, da ko urejaš kak članek o papežih, spotoma popraviš sortiranje. Pri Benediktu XV. sem videl namreč, da imaš sedaj <code><nowiki>{{DEFAULTSORT:Benedikt XV., Papež}}</nowiki></code>. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:43, 18. februar 2018 (CET) ::Nekaj sem poskusil po Tvojem, pa "ne prime". Da ne napravim zmede, bom zaenkrat pustil; me čaka še veliko urejanja. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:08, 18. februar 2018 (CET) == Slog == Pri člankih vidim, da še vedno uporabljaš <code><nowiki><br></nowiki></code> med besedilom. Prelomov vrstic načeloma ne uporabljamo, saj odstavke ločimo z eno prazno vmesno vrstico. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:09, 10. marec 2018 (CET) :Kdaj se pa potem uporablja znak <code><nowiki><br></nowiki></code>? Doslej mi je prav prišel. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 10. marec 2018 (CET) Pri [[Papež Pij XI.|Piju XI.]] sem vse <code><nowiki><br></nowiki></code> nadomestil s presledki vrstic (razen v infopolju). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:04, 11. marec 2018 (CET) == Pesmica ne prime == Ne morem in ne morem postaviti pravilno dvojezične pesmice ''Berninijev nagrobnik za Urbana VIII.'' na strani [[papež Urban VIII.]] Zanesem se na Tvojo pomoč in vnaprej hvala. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 01:19, 15. november 2018 (CET) : Ni problema. Eno [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Urban_VIII.&action=historysubmit&type=revision&diff=5060391&oldid=5060371 navpičnico] si samo pozabil dodati. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:32, 15. november 2018 (CET) == Kategorije == Prosim ne ustvarjaj tako slabo definiranih kategorij kot je "Vplivne ženske". Tak opis lahko pridamo skoraj vsaki ženski, ki ima svoj članek, zato je popolnoma neinformativen, s tem pa tudi neuporaben za kategorizacijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 17. december 2018 (CET) :Kaj pa predlagaš bolj ustreznega, kar bi zajelo res tiste najvplivnejše (in morda zgodovinske osebnosti)?[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:41, 17. december 2018 (CET) ::"Res tiste najvplivnejše" je izjemno subjektivna oznaka in nemogoče jo je natančno opredeliti. Edina možnost so kakšni avtoritativni seznami, na hitro najdem recimo [http://content.time.com/time/specials/packages/completelist/0,29569,2029774,00.html 25 najmočnejših žensk preteklega stoletja] revije ''[[Time]]'', to bi bilo potem narejeno na enak način kot [[:Kategorija:Osebe leta revije Time]]. Le zgled, vem, da ni popolnoma isto, kar si želel. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:04, 17. december 2018 (CET) == Druga stran == Članek o Španski državljanski vojni je hudo enostranski in pristranski, takorekoč propaganden. Poleg tega ne navaja virov, ampak neobjektivno veliča levico. Za neko uravnoteženost bi lahko pomagal prevod iz angleščine, kjer je članek podprt z mnogimi citati. Obenem bi delno lahko poskrbela tudi ta slika iz angleškega članka, ki je zelo impresivna: dvojna slika cerkve pred in po napadu v članku [[Španska državljanska vojna]]. Poskusil sem jo vnesti, pa nekaj ne "štima". Nekaj je narobe; kdor se razume, naj pomaga. Hvala. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:02, 1. marec 2019 (CET) : Predloga:Double image je zastarela. Namesto nje imamo [[Predloga:Več slik]]. Če kaj ne bo šlo, bom pogledal. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:17, 1. marec 2019 (CET) Upam, da mi je uspelo; hvala. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:46, 1. marec 2019 (CET) {{Več slik/peskovnik | footer = [[Cerkev (stavba)|Cerkve]] so bile pogostna tarča revolucionarne levice med prekucijo in vojno. Le med Državljansko vojno so revolucionarji požgali ali porušili čez 20,000 cerkva – med njimi nekaj čudovitih stolnic -, kakor tudi cerkveno opremo (umetnine, podobe, grobnice), knjige, arhive in palače. | align = right | image1 = Main altarpiece of the Church del Salvador (Elche) before it was burned by Republicans.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Pogled na umetniško cerkev Presvetega Odrešenika v Elchu leta 1920. | image2 = Church del Salvador (Elche) after it was burned by Republicans.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Republikanci so jo požgali 20. februarja 1936. }} Uspelo. Edino, tale podnapis zveni nenavadno: ''Pogled na umetniško cerkev''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:39, 3. marec 2019 (CET) == Sveto leto == V člankih o [[Sveto leto|Svetem letu]] se seznami po različnih Wikipedijah nekoliko razlikujejo – od 26 vpisov na Nemški do 33 vpisov na Italijanski Wikipediji. Bi lahko malo primerjal sezname po Wikipedijah, vsaj taglavnih, da se seznam poenoti in prečisti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:15, 30. december 2018 (CET) :Lahko poskusim primerjavo, saj imam knjigo o svetem letu, ki je navedena v literaturi ob Svetem letu. To pa seveda ni lahka zadeva, ker obstajajo redna ter izredna sveta leta, ki jih je kar precej - in jih nekateri upoštevajo, drugi pa ne.[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:15, 30. december 2018 (CET) :Če gledamo pri papežih, bomo opazili, da je že samo [[papež Urban VIII.|Urban VIII.]] razglasil 9 svetih let, med katerimi je bilo le eno redno - in tisto je prišlo v naš seznam. Glede na pomembnost so v slovenskem seznamu izbrana menda kar vsa najvažnejša.[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:24, 30. december 2018 (CET) Super, če imaš knjigo. Cilj je, da bi seznam zaobjel prav vsa, ne samo redna, seveda pa bi bilo treba izredna posebej označiti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:33, 30. december 2018 (CET) :To bi seveda bilo veliko delo (kot sem omenil že pri Urbanu VIII.). V knjigi so žal le "redna" sveta leta. Povezati bi se bilo treba s profesorji na Teološki fakulteti. Študentje bi lahko obdelali take "wikipedijske" teme, pa bi dobili še dobre ocene. Jaz sedaj obdelujem papeže - in imam še veliko dela, da bi jih vsaj v grobem dokončal.[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:46, 30. december 2018 (CET)) == Kategorizacija papežev == Kategoriziranje papežev je po novem malce bolj avtomatizirano: Ker so v predlogo {{tl|Papeži}} vključeni defaultsorti, [[:Kategorija:Papeži]] in glavna kategorija članka (za Papeža Benedikta XVI. je to [[:Kategorija:Papež Benedikt XVI.]]), so bili odstranjeni iz posamičnih člankov, zato ti jih ni potrebno vanje več dodajati. Defaultsort za posamezen članek lahko preveriš v levem meniju na povezavi ''Podatki o strani'', kjer piše ''Privzeti ključ za razvrščanje''. V člankih o protipapežih je vsa kategorizacija ostala po starem, sem pa vse defaultsorte pregledal in popravil, tako da naj bi bili sedaj "nezmotljivi". Vse ostale kategorije, na primer Italijanski tretjeredniki ali Pokopani tam pa tam ... lahko seveda normalno dodajaš oziroma spreminjaš. Poleg tega so bile odstranjene še predloge ''drugipomeni'', saj sem smatral, da zadostuje povezava ''Drugi papeži z imenom X'', ki je v infopolju. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:07, 22. januar 2019 (CET) : Spotoma, [[:Kategorija:Kratko vladajoči papeži]] bi potrebovala opis, do katerega časa je mišljena ''kratka'' vladavina. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:14, 22. januar 2019 (CET) :: Občudujem Tvoj trud, saj si pravi wikipedijski učenjak; jaz se na te zapletene zadeve bolj malo razumem. Hvala Ti.[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:58, 22. januar 2019 (CET) == Jezik == Prosim pazi pri svojih člankih na pravilen in lep knjižni jezik. Sploh pri papežih, pa tudi pri škofih (Mahnič, Srebrnič). Članki o srednjeveških papežih (npr. Inocenc X.) so neberljivi. {{Nepodpisani|GJ2000MB|22:10, 28. junij 2019‎}} :Kdor ima tako hude očitke, bi se lahko vsaj podpisal. Hvala. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:02, 9. avgust 2019 (CEST) == Za papeža izvoljeni Štefan == Lahko malo pogledaš sem: [[Pogovor:Za papeža izvoljeni Štefan]]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:44, 7. oktober 2019 (CEST) == Slika se ne pokaže == [[File:Shtjefën Gjeçovi shtëpia.jpeg|240px|thumb|<center>Rojstna hiša [[Shtjefën Gjeçovi|Štefana Gjeçovija]] v [[Janjevo|Janjevem]]]] [[File:Atë Shtjefën Gjeçovi.jpg|240px|thumb|<center> [[Frančiškani|Frančiškan]] [[Shtjefën Gjeçovi|Štefan Gjeçovi]] ]] V članku [[Janjevo]] se ne prikažeta odnosni sliki, ki sta iz albanske Wikipedije. Ali lahko kaj pomagaš? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:11, 2. december 2019 (CET) : Sliki imata zelo pomankljive informacije, sploh pri prvi ni jasno dovoljenje, da bi jo prenesel v Zbirko. Predlagam, da raje uporabiš podobni sliki iz [[c:Category:Shtjefën Gjeçovi]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:17, 2. december 2019 (CET) == Poštena uporaba == Imam v delu članek ''[[Anto Baković]]''. Resda sem obiskal starega gospoda, pa je bil svojeglav in se ni pustil slikati. Ni nobene proste fotke na razpolago. Na spletu pa jih je precej, vendar je kočljivo dovoljenje. Kako je s to ''pošteno uporabo''? Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 02:40, 6. december 2019 (CET) : Ker je že pokojen, lahko eno sliko iz interneta naložiš pod ''pošteno uporabo''. Če je možno tudi avtorja dopiši, sicer napiši le ''neznan''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 09:42, 6. december 2019 (CET) :: Kako se to nalaga in kam? O njem so pisale razne tiskovne agencije, ko je še živel in ob smrti. Kako je z njihovimi fotkami, ali je tu kaka možnost nalaganja pod kako licenco?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:45, 6. december 2019 (CET) === Še "poštena uporaba" === Imam v delu članek ''[[Anto Baković]]''. Resda sem obiskal starega gospoda, pa je bil svojeglav in se ni pustil slikati. Ni nobene proste fotke na razpolago. Na spletu pa jih je precej, vendar je kočljivo dovoljenje. Kako je s to ''pošteno uporabo''? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 02:34, 6. december 2019 (CET) : Ker je že pokojen, lahko eno sliko iz interneta naložiš pod ''pošteno uporabo''. Če je možno tudi avtorja dopiši, sicer napiši le ''neznan''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 09:42, 6. december 2019 (CET) Kako se to nalaga in kam? O njem so pisale razne tiskovne agencije, ko je še živel in ob smrti. Kako je z njihovimi fotkami, ali je tu kaka možnost nalaganja pod kako licenco?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:43, 6. december 2019 (CET) : V meniju na levi strani strani je povezava ''Naloži datoteko''. Pri polju ''Licenca'' nato izbereš ''Predstavitvena slika''. Če bo še kaj, bom naknadno preveril, morda dodal še kakšno kategorijo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:36, 7. december 2019 (CET) Rabim pomoč. Sliko »Slika:Hqdefault.jpg« sem uspešno prenesel pod Pošteno uporabo v Slovensko wikipedijo. Sedaj zahteva, da napišem, v katerem članku bo. Skušal sem napisat, pa ni »prijelo«. Članek se glasi [[Anto Baković]]. Tudi sliki sem hotel spremeniti ime v kaj pametnejšega, pa tudi ni šlo. Jaz bi napisal za ime slike: »AntoBaković-Bitno«, ker sem jo našel na Bitno.net. Hvala za pomoč.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:22, 7. december 2019 (CET) Članek sem uspešno omenil, sliki pa nisem mogel spremeniti imena. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:44, 7. december 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. Ime slike lahko spremeniš že, ko jo imaš shranjeno na računalniku kot datoteko. Če pa si jo že naložil na Wikipedijo, pa jo lahko tudi tukaj preimenuješ tako kot vsako drugo stran (članek), torej zgoraj na zavihku "Več". --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:58, 7. december 2019 (CET) Poskusil sem pod ''pošteno uporabo'' prenesti sliko ''Ante_gabrić.jpg'' iz https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/znate-li-tko-je-ante-gabric-bozanic-i-indijci-i-hrvati-znaju-za-njegovu-svetost/481519/ v članku [[Ante Gabrić]], pa mi jo je preusmerilo na splošno Wikipedijo, nato pa zagodlo - zaustavilo, in nisem mogel naprej. Sedaj se ta slika nahaja (če se še) na: https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:UploadWizard. Če moreš kaj pomagat, uredi zadevo. Hvala. {{Nepodpisani|Stebunik|20:22, 8. december 2019}} : Ker gre za pošteno uporabo, se slike ne sme naložiti na Zbirko, zato bom tam res slej ko prej zbrisana. Podobno kot za Bakovića sliko naloži neposredno sem, vendar vseeno predlagam, da najdeš katero bolj portretno. Na trenutni se bolj slabo vidi, za katero osebo sloh gre. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:22, 8. december 2019 (CET) :: Naložil sem predstavitveno sliko za članek [[Ante Gabrić]]. Prosil bi, ali jo lahko postaviš v članek na pravo mesto - namesto spomenika, ki je v drugi obliki že v članku. Hvala. To je tukajle: [[File:Ante-Gabrić palme.jpg|thumb|180px|Misijonar [[Ante Gabrić]] je deloval ob reki [[Ganges]]u v [[Indija|Indiji]]]] --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:33, 9. december 2019 (CET) == Kategorizacija == Stebunik, tvoja praksa kategorizacije je popolnoma zmedena in neuporabna za Wikipedijo. Prosim, da se zgleduješ po obstoječi praksi in ne ustvarjaš nesmiselnih kategorij, kot je "Manjšine na Kosovem" za naselja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:54, 14. december 2019 (CET) :Kako misliš? Razloži. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:00, 14. december 2019 (CET) ::Recimo članek [[Janjevo]] nima kaj početi v kategoriji "Manjšine na Kosovem", ker gre za naselje (to, da v njem živi ena od manjšin je drugotnega pomena). Taka kategorija bi imela pomen kvečjemu za članke [[Hrvati na Kosovem]], [[Slovenci na Kosovem]] ipd., s podkategorijami, pa še tam bi izumljal čisto nov sistem kategorij, ki bi ga potem drugi morali razdelati še za ostale, da ne bi bila ta kategorija nekakšen osamljen odrastek. Treba se je truditi za specifičnost in celovitost, sicer bo kaos in take kategorije ne bodo uporabne za bralce. Iz istega razloga [[Zef Gashi]] nima kaj početi v krovni kategoriji [[:Kategorija:Univerza v Ljubljani]] ali [[Anto Baković]] v kategoriji [[:Kategorija:Ujetništvo in zaporništvo|Ujetništvo in zaporništvo]]. O kategoriji "Vplivne ženske" sva pa že govorila. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:14, 15. december 2019 (CET) == Še o virih == Forumi, blogi in podobno internetno smetje v Wikipediji ne štejejo za zanesljive vire, zato jih ne smemo navajati, niti ne smemo postavljati trditev na njihovi podlagi (več o tem: [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]). Zato [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Anto_Bakovi%C4%87&type=revision&diff=5246288&oldid=5246287 tale moj poseg] v članku [[Anto Baković]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:20, 15. december 2019 (CET) == In še o zunanjih povezavah ... == ... s katerimi ne pretiravaj!! [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:46, 15. december 2019 (CET) ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2019/Izbor|Slika leta 2019]]== Pozdravljen, Stebunik, vidim, da si glasoval za sedem slik, a je dovoljeno glasovati samo šestkrat. Prosim, da na [[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2019/Izbor|strani za glasovanje]] enega od svojih oddanih glasov prečrtaš. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:09, 2. januar 2020 (CET) : V redu, sem se uštel. Prečrtal bom dve, pa bom glasoval za eno drugo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:57, 2. januar 2020 (CET) == Slike == Prosim ne nalagaj slik, pobranih z interneta, če ni izrecno napisano zraven, da so za prosto uporabo (kot zelo jasno piše nad obrazcem za nalaganje). To je kršitev avtorskih pravic oz. kraja intelektualne lastnine. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:05, 3. januar 2020 (CET) :Jaz sem zraven napisal, da je to "predstavitvena slika". Ali lahko to pride pod "pošteno uporabo"? Jaz sem jo hotel naložiti v tem smislu. Druge slike ni na razpolago. Če se da kaj napravit, pomagaj. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:20, 3. januar 2020 (CET) ::Žal ne. Poštena raba pride v poštev samo, če je avtorska slika nenadomestljiva - torej če niti teoretično ni možno ustvariti proste različice. Takšni primeri so recimo naslovnice knjig ali pa portreti že pokojnih ljudi. Treba bo počakati, da jo posname kak lokalen wikipedist. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:55, 4. januar 2020 (CET) == Črnogorski jezik == Sedaj ima že vsak jugoslovanski narod svoj jezik. Omenjeni članek je očitno v črnogorščini (ki se ne razlikuje dosti niti od srbščine, niti od hrvaščine, niti od srbohrvaščine). Kater oznaka bi bila za to? Za angleščino: ;{{ikona en}} Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:51, 13. januar 2020 (CET) == Ljaramani ali laramani == V slovenščini sem zapisal za ime članka ''ljaramani''. Sedaj sem opazil, da so pri nas že zdavnaj uporabljali obliko ''laramani''; <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu (Knjižice št. 169-170) Ljubljana 1940 |page=59}}</ref> V srbohrvaščini na splošno nahajamo obliko ''ljaramani'' (redko omenjeno tudi ''laramani''). Glede na to bi bilo menda v slovenščini boljša oblika ''laramani''. Podobno imamo primer tudi pri albanski besedi ''baklava'', ki jo oni izgovarjajo ''bakljava'', slovensko pa ''baklava''. Naj pojasnilo: Albanci izgovarjajo enojni ''l'' kot ''lj'', šele dvojni ''ll'' pa kot ''l''. V angleščini je izraz ''laraman (meaning “two-colored”)'', v nemščini Laraman. <ref>{{cite web|url=http://www.balkanalysis.com/kosovo/2011/04/14/the-vatican’s-growing-prominence-in-kosovo/|title=The Vatican’s Growing Prominence in Kosovo|publisher=Matteo Albertini|date= |accessdate=3. januar 2020}}</ref> Ali naj torej ostane naslov članka ''ljaramani'', s pojasnilom, da se uporablja tudi ''laramani'', ali pa bi bilo morda boljše nasloviti članek ''laramani''? {{reflist}} : Kako je s tem (poučnim zgledom)? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:21, 1. maj 2020 (CEST) : Glej [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Ljaramani pogovor]. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:25, 1. maj 2020 (CEST) ==Zanesljivi viri== V geslu o [[Domicijan Koroški|Domicijanu]] si citiral spletno stran Hervardov, kar seveda ni primerno, ker to niti približno ne ustreza definiciji uglednih virov, ki jih zahteva WP. Rumeni tisk in spletne strani nacionalističnih združenj ne sodijo med vire. [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:07, 8. marec 2020 (CET) ==Stari svetniki ne potrebujejo moderne kanonizacije== Citiral nisem zaradi Hervardov, ampak zaradi vira, ki ga omenjajo. Sem mislil na to zadevo, ki je bila omenjena že pri začetkih članka o Domicijanu Koroškemu, a v tem primeru navaja ta avtor druge koristne vire - zato mislim, da je včasih možno napraviti izjemo. Vsekakor bi bilo najbolje, če bi vsakdo mogel tiste drugotne vire preverit, kar pa ni vedno mogoče. Na podobne pojave (da se namreč mečejo na papir nepreverjene trditve - takorekoč klišeji) ki so pa seveda še bolj tendenciozne od zgoraj omenjene, sem opozoril pri nekaterih levih (ne bi hotel soditi, zato se opravičujem, če ne morda pripadajo tej struji) - pa se nihče ni zganil. Tako v nekem članku nekega mladega wikipedista-znanstvenika trditev (brez potrditve v domačih virih - ker jih verjetno ni!), da ''daje katoliška Cerkev v Sloveniji brezrezervno podporo Janezu Janšu.'' (Po oni: "Bubne, pa ostane živ.") Mislim, da je tako pisanje veliko bolj nevarno in škodljivo od romantičnega pretiravanja nekaterih zanesenih nacionalistov. Vsaj v slovenskem prostoru bi za take trditve (ki bi na primer mogle vplivati ali so povezane z dnevno politiko) morali zahtevati potrditev - ki bi jo bilo možno zlahka najti - če seveda obstaja - drugače pa take "krilatice" brisati iz resne Wikipedije, ki bi morala stati nad dnevno politiko. Kar se pa tiče zgornjega avtorja - je njegova ugotovitev vsekakor simpatična. Meni se ime Domicijan ni nikoli dopadlo, ker je povezano s cesarjem Domicijanom in našemu ušesu zveni nekam tuje. Omenjeni avtor je resen znanstvenik in ugleden profesor in mu ni kaj oporekati - poleg tega pa je še Nemec in ne bi imel razloga, da bi kaj takega sam "iznašel" v korist Slovanov - a v navedeni knjigi se ukvarja s tozadevno tematiko, s slovenskimi oziroma slovanskimi imeni iz tistih časov, ki je njegovo področje, na katerem je doma. Zaradi njegovih res enkratnih dosežkov in tudi zanimivih sklepanj skupaj z Mikulaschom ga namreč izredno spoštujem. Da pa vir ni dobro naveden, sem opazil že sam - ko sem videl, da se letnici ne ujemata - pa tudi sam vir ima malo drugačno ime. Ker knjige nimam, nisem mogel niti preverjati. Glaser in Mikulasch pa sta v tistem članku najbolj zanimiva prav zaradi Glaserjevega najdenja delca originalne nagrobne pološče Domicijanu - kar potrjuje, da njegov obstoj ni legenda. Mikulasch pa ima zanimivo in utemeljeno trditev, da kanonizacija za svetnike pred letom 1171 sploh ni potrebna, ker jih je že ljudstvo častilo kot svetnike in jim torej brez nadaljnjega pripada naziv "sveti", kot so ga prej nosili. Šavli sicer pravi, da so "padli" med Blažence - ampak to ne bo držalo. Omenil sem že v članku, da bi bilo tako ravnanje neresno - pa celo smešno. Zadeva bi se mogla rešiti in pojasniti na ta način, da so nekateri svetniki svetovnega pomena - in ti so vpisani v rimskem koledarju. Vsi svetniki lokalnega pomena pa vsekakor niso notri. In tak je Domicijan Koroški, pa tudi Liharda Kamenska. Čeprav ne obstajajo viri v potrditev njuni kanonizaciji, pa o njej govori izročilo in dejstvo, da sta se njuni trupli nahajali v cerkvah: Domicijanovo je bilo v Domicijnovi kapeli v tamkajšnji cerkvi, kjer sem imel čast 2015 tudi maševati. Žal so ga (nemški nacionalisti?) spravili v tamkajšnji muzej, ki pa je bil zaprt(!). Lihardino truplo pa počiva tudi v cerkvi. Tudi to dejstvo govori njima v prid (in je po nekdanjem slovenskem narodnostnem ozemlju še kak tak "krajevni" svetnik, ki ga ni v uradnem seznamu). --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 01:08, 9. marec 2020 (CET) :Drži, trditev o podpori Cerkve SDS bi potrebovala navedbo vira. Ampak to ne spremeni dejstva, da sumljivih spletnih strani ne smemo navajati kot vir, tudi če tam navajajo ugledne znanstvenike (kar Kronsteiner vsekakor je). Poiskati je torej treba originalno objavo in to citirati. :Na svetnike se sicer ne poznam, tako d av debato o tem, kdo sodi mednje in kdo ne, ne morem sodelovati. [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:17, 9. marec 2020 (CET) == [[Jožef Mihalovič]] == Pri tem članku sem zasledil pripombo, pa ne vem, kako urediti: :Opozorilo: Privzeti ključ razvrščanja »Mihalović, Josip« prepiše prejšnji privzeti ključ razvrščanja »Mihalović, Josip kardinal«.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:31, 12. april 2020 (CEST) == [[Juraj Posilović]] == Pri rojstvu piše 185 let v oklepaju. Kaj ta številka pomeni? Ali pomeni, koliko let je preteklo od njegovega rojstva do danes? --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:42, 14. april 2020 (CEST) :Ja, ker je uporabljena predloga {{tl|datum rojstva in starost}}, ki je namenjena za uporabo v biografijah še živečih ljudi. Če odstraniš podatke o rojstvu in smrti iz infopolja (okvirčka), jih bo program samodejno prebral iz Wikipodatkov in prav prikaza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:50, 14. april 2020 (CEST) :PS: taki komentarji spadajo na pogovorno stran članka, tukaj je manjša možnost, da ga bo opazil kdo, ki bo znal pojasniti zadevo oz. rešiti problem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:51, 14. april 2020 (CEST) == Peskovnik2 == Novi peskovnik sem ti prestavil na [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik2]], ker si ga napravil tako, da je bil viden tvoj IP-naslov, kar najbrž ni bil namen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:34, 30. april 2020 (CEST) :Hvala za trud. Nekatere Wikipedije imajo dostop do peskovnika direktno z wikipedijske strani, pa je lažje priti do tja. Albina imam tako na dveh peskovnikih. Sedaj imam dostop s svoje pogovorne strani, pa bo bolj preprosto. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:02, 1. maj 2020 (CEST) == [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, Zagreb|Zagrebška stolnica]] == Nenavadno: od dveh fotk ena "prime", druga pa ne. Zakaj? === Galerija === <center> <gallery> Slika:Zagreb Cathedral areal (1).jpg|Zagrebška stolnica iz zraka Slika:Zag-kaptol.JPG Slika:The Zagreb Cathedral renovated according to designs of Hermann Bolle (end of 19 century).jpg|Obnovljena cerkev, konec [[19. stoletje|19. stoletja]] |Pogled iz vrha Slika:Sarcophagus of blessed Alojzije Stepinac in Zagreb.jpg|Sarkofag [[Alojzij Stepinac|blaženega Alojzija Stepinca]] Slika:Katedrala bez špica.jpg|Stolnica brez "špice". Južno je odnesel potres 22. marca 2020, severno pa so umetno odstranili kmalu za tem Slika:20200417-katedrala-182104-1-scaled.jpg|17. aprila 2020 so uspešno z eksplozijo odstranili severni vrh zvonika in ga spustili varno na zemljo (Roberta F.) </gallery> </center> --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 01:20, 11. julij 2020 (CEST) :Tazadnjo so hrvaški wikipedisti (konkretno uporabnica [[:hr:User:Roberta F.|Roberta F.]]) naložili lokalno. Če jo želiš uporabiti, jih lahko prosiš, da jo prestavijo v Zbirko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:31, 11. julij 2020 (CEST) :: Ker ima ta slika vsa potrebna dovoljenja, ali bi jo lahko prestavil v commons jaz, saj oni tega niso storili.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:42, 6. avgust 2020 (CEST) == ''Kristina Švedska'' == Pišem članek ‘’Kristina Švedska Katoliška”. V zvezi s tem sem napravil tudi primerno razločitev za »Kristina Švedska«. https://sl.wikipedia.org/wiki/Kristina_Švedska_(razločitev) Je pa že obstajal članek na Wikipediji »Kristina Švedska«, ki se je nanašal na sedaj živečo švedsko princezo. Članek sem uspešno prestavil na nov naslov, ki je ustreznejši. Vendar sem pomotoma dodal predpono in se sedaj ta novi članek glasi: »Wikipedija:Kristina Švedska Magnuson« https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Kristina_Švedska_Magnuson Zato sem napravil nov članek – brez Wikipedija – samo: »Kristina Švedska Magnuson« https://sl.wikipedia.org/wiki/Kristina_Švedska_Magnuson Tako se na primer glasi tudi v angleščini podobno: “Princess Christina, Mrs. Magnuson« Vse bi bilo v najboljšem redu, vendar se slika v »oknu« pri tem novem članku ni pokazala. V prejšnjem – prenesenem članku – pa obstaja njena slika. Prosim, da zadevo urediš. Torej: sliko iz »Wikipedija:Kristina Švedska Magnuson« je treba prenesti v članek »Kristina Švedska Magnuson« in ta članek naj ostane. Napačno prenesenega, tj. »Wikipedija:Kristina Švedska Magnuson« - pa je potem treba zbrisat. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:32, 22. januar 2021 (CET) :Sliko sem uspešno prenesel v ta članek iz angleške wikipedije. Sedaj ostane še samo to, da zbrišeš članek "Wikipedija:Kristina Švedska Magnuson". --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:36, 22. januar 2021 (CET) :: Spremeniti je treba seveda tudi naslov članka pri angleški Wikipediji, kjer piše zdaj za slovenšččino: "Wikipedija:Kristina Švedska Magnuson". Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:39, 22. januar 2021 (CET) :::So že ostali uredili, vidim. Drugič prosim piši take prošnje na pogovorno stran članka. Če bo na moji strani, se bo izgubilo v arhivih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:29, 23. januar 2021 (CET) ::::: Hvala za prijaznost. Včasih ostaneš edino upanje. Tudi hvala za nasvet pri članku [[Srce v breznu]], kjer sem uspel prenesti sliko v "okno" po Tvojem nasvetu. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:33, 23. januar 2021 (CET) == Film [[Srce v breznu]] == === Zakaj se ne pokaže slika v naslovu članka [[Srce v breznu]]? === Tretja zadeva pa je čisto tehnična. V italijanskem članku imamo tudi sliko. Ko sem jo hotel prenesti v slovenski članek, se ni hotela pokazati, čeprav piše o njej: "Questa immagine può essere inserita solo nelle voci che riguardano direttamente l'opera (ad esempio non nelle voci sugli attori o registi, o nelle pagine utente)." Približen slovenski prevod: "Ta slika je lahko vstavljena samo v članke, ki zadevajo neposredno delo (na primer ne v članke o igralcih al režiserjih, ali spremljajočih straneh)." Tak članek pa je "Srce v breznu" v slovenščini.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:54, 31. december 2020 (CET) :{{ping|Stebunik}} slika je v italijanski Wikipediji uporabljena po načelu [[Poštena uporaba|poštene uporabe]], ker je avtorsko zaščitena, pa ne sme biti naložena v Zbirko. Zato tudi ne deluje tukaj. Treba jo je naložiti lokalno z našim obrazcem [[Posebno:Nalaganje]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 00:26, 1. januar 2021 (CET) == Podpis == Avtor pesnik [[László Kovács]] je napisal kratko posvetilo in se mi je podpisal v svojo pesniško zbirko. Jaz sem to skeniral v nekaj različicah in preložil na Wikipedijo. Poslal mi je po e-majlu tudi dovoljenje za objavo njegovega podpisa pod licenco Wikimedia commons 3.00 atributions. To licenco sem tudi navedel. Pa vidim, da so danes ta podpis zbrisali; res ne vem, kaj je bilo narobe. Škoda dela. Poprej zaradi samega podpisa niso delali težav, ker je to res malenkost in je bilo zadosti to omeniti. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:18, 22. februar 2021 (CET) == Stefania Turkewich == Hello Stebunik, You have been helpful with other articles in your Wikipedia, so I thought I'd give you a try with: [[en: Stefania Turkewich]]. When you have time, could you take a look at it? I'm not sure if the Slovenian Wikipedia is part of the 'Join the writing of articles during the Month of Cultural Diplomacy of Ukraine' or the 'Wiki Gap' project. But if this article interests you, could you do a version of it for your Wikipedia? [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 20:20, 9. marec 2021 (CET) :Dear Nicola! Now I am doing some other articles. Later maybe. God bless you! (slovensko: Dragi Nikola! Sedaj delam nad nekaj drugih člankov. Pozneje morebiti. Bog Te blagoslovi!)--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:16, 9. marec 2021 (CET) ::And you too! Thank you! [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 21:21, 9. marec 2021 (CET) :::{{ping|Nicola Mitchell}} Maybe I'll regret this, but i think i am going to translate it next week. Stebunik, do you agree if I take over? And yes, you were correct, there was no evidence of us being part of WikiGap. Stay safe. With regards, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:38, 9. marec 2021 (CET) :I can correct an article, if it will be in Slovenian. No problem. Happy Easter.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:35, 10. marec 2021 (CET) ::::Hello Stebunik, Could you create a sandbox for me? I'd like to try my hand at this article. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 00:58, 20. junij 2021 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]]: You have an empty sandbox already at [[Uporabnik:Nicola Mitchell/sandbox]]. Please don't use autotranslate. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:40, 20. junij 2021 (CEST) ::::::Hello Stebunik, The article is now in my sandbox [[Uporabnik:Nicola Mitchell/sandbox]]. Thank you for your help with this. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 14:47, 24. julij 2021 (CEST) Kot vidiš, sem začel urejati članek Štefanija Turkevič. - Як бачите, я почав редагувати статтю Стефанії Туркевич. - As you can see, I started editing the article about Štefanija Turkevič. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:07, 4. avgust 2021 (CEST) : Nekdo je spremenil Štefanija v Stefania. Ne vem, zakaj, če je članek preveden v slovenščino - nisem našel nikarkršnega pojasnila. Slovensko ime je za moškega Štefan, za žensko pa Štefanija. Ruska in ukrajinska ipd. imena navadno slovenimo. Jaz sem se zadosti potrudil, naj se še kdo drugi.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:18, 17. avgust 2021 (CEST) == Nevšečnosti s slikami == :[https://it.wikipedia.org/wiki/Congregazione_per_l%27evangelizzazione_dei_popoli] :[https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Delegazione_governativa_cinese_a_Propaganda_Fide_1932_Fondazione_Paventi.jpg] S te strani sem prenesel na Wikimediacommons tri fotke. Wiki zahteva, da da avtor oznako, pod katero licenco naj bodo. Avtor pa jasno pravi: ::Bernardo M. Herrera dopyright holder - Io, detentore del copyright su quest'opera, la pubblico nel pubblico dominio. La norma vale in tutto il mondo. Kako naj prosim od njega licenco, če pa nimam njegovega naslova. Na fejsbuku so vsaj štirje ljudje s takim imenom. Pa naj uganjam cirkus, da bom vsakega od njih nadlegoval ali je ta pravi? Če kdo more, naj pomaga. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:29, 28. april 2021 (CEST) === Nevšečnosti s slikami [[Družba za oznanjevanje evangelija]] === :[https://it.wikipedia.org/wiki/Congregazione_per_l%27evangelizzazione_dei_popoli] :[https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Delegazione_governativa_cinese_a_Propaganda_Fide_1932_Fondazione_Paventi.jpg] S te strani sem prenesel na Wikimediacommons tri fotke. Wiki zahteva, da da avtor oznako, pod katero licenco naj bodo. Avtor pa jasno pravi: ::Bernardo M. Herrera dopyright holder - Io, detentore del copyright su quest'opera, la pubblico nel pubblico dominio. La norma vale in tutto il mondo. Kako naj prosim od njega licenco, če pa nimam njegovega naslova. Na fejsbuku so vsaj štirje ljudje s takim imenom. Pa naj uganjam cirkus, da bom vsakega od njih nadlegoval ali je ta pravi? Če kdo more, naj pomaga. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:32, 28. april 2021 (CEST) :Sem že napisal na [[Pogovor o sliki:Delegazione governativa cinese a Propaganda Fide 1932 Fondazione Paventi.jpg]]: za prenos naj poskrbijo italijanski kolegi, če se jim zdi primerno, najbolje je kontaktirati njih. Vendar dvomim, da bodo slike primerne za v Zbirko, ker ni prepričljivega dokaza, da je nalagatelj res lastnik avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:50, 28. april 2021 (CEST) :: Jaz mislim končno, da je nosilec pravic Družba za oznanjevanje evangelija oziroma De propaganda fide. To so visoki gospodje in ne verjamem, da bi se spustili v nižine preproste Wikipedije da bi ji podelili licenco. Problem je v tem, ker Wiki zahteva določeno licenco. Če ne bi bilo te malenkostnosti, sploh ne bi bilo problema. Kar se tiče fotografa, ga verjetno ni več med živimi. Kako so pa mogli oni to dat na Wikipedijo, če ni zadosti dokazov za avtorstvo? Potemtakem bi se tudi jaz lahko podpisal kot avtor - ampak te prej ali slej izsledijo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:02, 29. april 2021 (CEST) == "Okno" za pokopališče (Infobox Cemetery) == Z Wikipedije sem posnel "okno" za pokopališče, vendar ne "prime". Ali lahko pomagaš? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:36, 15. maj 2021 (CEST) {{Infobox cemetery | name = Pokopališče Žalan | native_name = Zhalan Cemetery/Tenggong Zhalan | native_name_lang = en/ch | image = Tomb of Matteo Ricci.jpg | image_size = | alt = | caption = Vhod na Žalansko pokopališče, ki vodi do [[Matteo Ricci|Riccijevega]] nagrobnika | map_type = | map_size = | map_caption = | established = | abandoned = <!-- or | closed = --> | location = Beijing | country = [[Kitajska]] | coordinates = latitude = 39.9325 longitude = 116.34777 | type = katoliško pokopališče | style = kitajski slog iz 17. stoletja | owner = [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] | size = | graves = okrog 80 grobov | interments = | cremations = | leases = | website = | findagraveid = | politicalgeo = | footnotes = | nrhp = | embedded = }} == Dela [[Ferdinand Verbiest|Verbiest]]a == ;{{ikona cn}} *''仪象志'' (Yixiang zhi), 1673 (''Zvezdoznanska orodja in priprave'') *''康熙永年历法'' (Kangxi yongnian lifa), 1678 (''Koledar cesarja Kangxija) *''方言教要序论'' (Jiaoyao xulun) (''Razlaga osnovnih verskih temeljev'') ;{{ikona la}} * Astronomia Europea, 1687 Prosim, če bi lahko dobil znak za ''kitajščino''. Tu imam za ''latinščino'' (la).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 01:46, 26. maj 2021 (CEST) ;{{ikona zh}} *''仪象志'' (Yixiang zhi), 1673 (''Zvezdoznanska orodja in priprave'') *''康熙永年历法'' (Kangxi yongnian lifa), 1678 (''Koledar cesarja Kangxija) *''方言教要序论'' (Jiaoyao xulun) (''Razlaga osnovnih verskih temeljev'') ;{{ikona la}} * Astronomia Europea, 1687 Prosim, če bi lahko dobil znak za ''kitajščino''. Tu imam za ''latinščino'' (la).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 01:46, 26. maj 2021 (CEST) :Koda za kitajščino je zh. Torej {{tl|ikona zh}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:28, 26. maj 2021 (CEST) == Znak za ukrajinščino == :Kateri znak oziroma kratica je za "ukrajinščina" v povezavi: ;{{ikona en}} ;{{ikona ukr}} ;{{ikona uk}} --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:59, 4. avgust 2021 (CEST) :Potrebno je bilo ustvariti predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:00, 4. avgust 2021 (CEST) :: Zakaj ima angleščina dvočrkovno ("en"), ukrajinščina pa tročrkovno oznako ("ukr")? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 06:48, 5. avgust 2021 (CEST) :::Ukr ima tudi hrwiki, zato sem jo ustvaril pod tem imenom. Dta pa dve črki premalo za tisoče jezikov, ki so v Afriki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:18, 5. avgust 2021 (CEST) :::: Zanimivo. Vsekakor hvala. Slišim, da je svahilščina sicer izredno podobna arabščini. Je seveda nekaj malega jezikov, ki so razširjeni na večjih področjih. Za tiste manjše pa nam najbrž ne bodo potrebni kaki znaki. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:25, 5. avgust 2021 (CEST) :::::Op.: Po ISO standardih je znak za ukrajinščino uk, zato prosim uporabljaj slednje, da ne bo zmešnjave v prihodnje, če se standard razširi. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:33, 5. avgust 2021 (CEST) ::::::Mene ne moti; važno je, da "prime".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:10, 5. avgust 2021 (CEST) == Znak za kitajščino == :Kateri znak oziroma kratica je za "kitajščino" v povezavi: ;{{ikona cn}} ;{{ikona zh}} ;{{ikona ca}} --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:18, 17. avgust 2021 (CEST) :<code><nowiki>{{ikona zh}}</nowiki></code> je {{ikona zh}}.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:32, 17. avgust 2021 (CEST) :Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:04, 17. avgust 2021 (CEST) == Okno za "Dogodek" == Naj kdo pregleda in prilagodi angleško "okno" (infobox) za "dogodek", kot je tu prikazano. Hvala. {{Infobox event | title = 52. Mednarodni evharistični shod | image_size = | caption = | native_name =NEK | native_name_lang =52. Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszus, Budapest | english_name =International Eucharistic Congress | date = [[5. september|5.]] - [[12. september]] [[2021]] | time = | venue = | capacity = | place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | cause = | organisers = | blank_label = | blank_data = | blank2_label = | blank2_data = | theme = ''Vsi moji izviri so v tebi''. (Psalm 87, 7)<ref>Propagandna večjezična podobica: “Srečaj se z Jezusom v Budimpešti!” (“Találkozz Jézussal Budapesten!”) iec2020.hu</ref> | website =www.iec2020.hu }} --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:30, 27. avgust 2021 (CEST) {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:23, 27. avgust 2021 (CEST) :Čudovit si in hiter, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:34, 28. avgust 2021 (CEST) == Trg vitezov? == Glasilo gradiščanskih katoličanov "Visti" imenuje trg v Budimpešti, ki je madžarsko "Hősöktere", slovensko dobesedno "Trg junakov" - "Trg vitezov". Po vsebini, ki jo ta trg - z mnogimi kipi pomembnih državnikov iz madžarske preteklosti izraža - bi morda res bilo to ustrezno ime. Katero ime bi uporabili, če bo prišlo do ustvarjanja te strani v slovenščini?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:37, 25. september 2021 (CEST) : Odgovor na [[Pogovor:52. mednarodni evharistični shod#Trg vitezov?|Pogovor:52. mednarodni evharistični shod]] --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:28, 25. september 2021 (CEST) == Stigmatikinja? == Kdor se razume na ženske oblike poklicev in usmeritev, - naj bi jih uporabljali - naj pojasni zadevo. Ali so te oblike pravilne ali ne? #[[mistik|mistik]] ž.: [[mistik|mistikinja]] (ali morda: [[mistik|mistinja]]) #[[stigmatik|stigmatik]] ž.: [[stigmatik|stigmatikinja]] (ali morda: [[stigmatik|stigmatinja]]) #[[karizmatik|karizmatik]] ž.: [[karizmatik|karizmatikinja]] (ali morda: [[karizmatik|karizmatinja]]). Ti izrazi so vsi po vrsti tujke – iz grščine. Ali obstaja za kateri od teh izrazov tudi slovenska beseda? Tu bi glede ženskih oblik bila zadeva bolj enostavna. Tako imamo na primer: #[[svetnik|svetnik]] ž.: [[svetnik|svetnica]] (glede na gornje tujke bi izgledalo dokaj nenavadno in narobe: [[svetnik|svetnikinja]]. Po vzoru na svetnik bi bile oblike> mistica, stigmatica, karizmatica...?). Pa nazadnje: #[[menih|menih]] ž.: [[menih|menihinja]] (ali morda: [[menih|menišinja]] oziroma [[menih|monahinja, od: monah]]) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:05, 26. september 2021 (CEST) == Okno za arhitekta == Ali obstaja na slovenski Wikipediji okno za arhitekta oziroma stavbenika? Če ga ni, ali ga lahko kdo naredi? Angleška ima tak predlog: {{Infobox architect | name = Max von Ferstel | image = 1927 Max von Ferstel.jpg | image_size = <!-- if image is smaller than 250px --> | alt = | caption = Stavbenik Max von Ferstel leta 1927 | birth_name = <!-- only use if different than name --> | birth_date = <!-- {{Birth date|1859|05|08}} (if dead) 8 mai 1859 {{Birth date and age|yyyy|mm|dd}} (known date) {{Birth year and age|yyyy|mm}} (known month) {{Birth year and age|yyyy}} (known year) For living people supply '''only''' the year unless the exact date is already WIDELY published, as per [[WP:DOB]]. --> | birth_place = [[Dunaj]] ([[Avstrijsko cesarstvo]] | death_date = <!-- {{Death date and age|1936|03|28|1859|05|08}} (death date then birth date) --> | death_place = [[Dunaj]] | other_names = Ferstel, Max Freiherr von Ferstel | nationality = <!-- use only when necessary per [[WP:INFONAT]] --> | alma_mater = [[Technische Hochschule Wien]] (zdaj: Technische Universität Wien – TU Wien) pri [[Karl König (Architekt)|Karlu Königu]]. | spouse = | partner = | children = | parents = [[Heinrich von Ferstel]] | awards = | practice = Associated architectural firm[s] | significant_buildings = | significant_projects = | significant_design = | signature = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | embedded = <!-- For embedding other infoboxes in this infobox --> }} === Še okno za arhitekta === Ali obstaja na slovenski Wikipediji okno za arhitekta oziroma stavbenika? Če ga ni, ali ga lahko kdo naredi? Angleška ima tak predlog: [[:en:Template:Infobox architect]] --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:45, 6. oktober 2021 (CEST) :Menim, da ločena predloga ni potrebna. Veliko večino podatkov je možno vnesti kar v {{tl|Infopolje Umetnik}}, parametre {{para|significant_buildings}}, {{para|significant_projects}} in {{para|significant_design}} pa nadomešča {{para|notable_works}}. Če dovoliš, lahko postavim pri [[Max von Ferstel|Maxu von Ferstlu]], dokler ga imaš v delu (ali pa kasneje). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:38, 6. oktober 2021 (CEST) :: Le kar zdaj napravi! Predvidoma bom nadaljeval članek nekako po 20. uri. Ker gre za prevajanje iz nemščine, pred 21. uro gotovo ne bo končano. Hvala za prijaznost!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:04, 6. oktober 2021 (CEST) :::{{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:11, 6. oktober 2021 (CEST) :::: Ekspeditivnost na vrhuncu, hvala!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:13, 6. oktober 2021 (CEST) :::::Sem dodal še normativno kontrolo. Slučajno delaš na članku? Bi dodal še kategorije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:16, 6. oktober 2021 (CEST) ::::::Dodaj, kar se Ti zdi primerno. Mislim tudi na kategorije in še kaj. Kar se tiče Zunanjih povezav, mislim, da jih bom kaj našel na internetu. Upam tudi, da najdem nekaj svojih fotk o Beltincih, tudi kapeli, potem morda tudi o Turnišču. Kar bi Ti prispeval, meni prihraniš delo. Če bo veliko, saj tukaj pravijo, da "Od viška glava ne boli". Prav veseli me Tvoja pripravljenost. Teh podpisov ne razumem, zato bom kar zapisal Stebunik. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:20, 6. oktober 2021 (CEST) == Nova kategorija v ''Wikimedia commons'' == Tja sem prispeval precej foth - z dvorišča Dunajske univerze. Dal sem tudi primerno kategorijo. Pa je še vedno rdeče obarvana. Ne vem, kako bi tam napravil to kategorijo za te fotke (ki jih je okrog sto - torej se spodobi, da imajo svojo kategorijo: [[:commons:Category:Memorial in the courtyard of the University of Vienna]]).<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Wi-uni_5127_Rudolf_Scherer.jpg&diff=0&oldid=599551936]</ref> --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:43, 20. oktober 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Kategorija je na [[commons:Category:Memorials in University of Vienna|Memorials in University of Vienna]]. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:16, 20. oktober 2021 (CEST) ::Čudovit si! Imam še nekaj fotk. To delo je zamudno, pa naenkrat jih tako ne moreš objaviti več kot petdeset. Ne moreš si misliti, da mi je zlezel v drugo kartico nekakšen vražiček in mi pokvaril skoraj vse fotke, med njimi tudi ostale dunajske in tiste z univerzitetnega dvorišča, med katerimi je tudi nekaj naših rojakov. To sem opazil šele po prihodu domov. Ne morem si misliti, kaj naj bi bilo s (podarjeno) kartico. Nekatere fotke so čisto prekrite, druge so dvojne ali celo trojne, od tretjih pa je vidnega samo nekaj malega. Ne vem, če je kakih pet odstotkov uporabnih. Kakšen virus bi to mogel biti?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:36, 20. oktober 2021 (CEST) :::Lahko je veliko vzrokov. Morda fizična poškodba, statična elektrika itd. itd. Mogoče je kaj na fotoaparatu. Verjetno pa je krivo le kakšno formatiranje datotečnih zapisov .... Sam bi SD kartice kupoval le od certificiranih prodajalcev, ki ti ponujajo garancijo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:05, 21. oktober 2021 (CEST) :::: Najbrž je to, ker mi jo je podaril neki prijatelj. Aparat je bil v redu, saj so na drugi kartici vse fotke (tudi tiste z Univerze) v redu. Ali se tu da kaj popravit, pri tistih fotkah namreč? --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:25, 21. oktober 2021 (CEST) == Napaka v naslovu članka == Pravilno se ne reče družina ''[[Szápáry]]'', ampak ''Szapáry'' - torej brez á v prvem delu, kjer je ''a brez črtice''. Če bi družino, ki je živela in delovala tudi v Prekmurju, hoteli "posloveniti", potem ne bi smelo biti niti enega "á". Tako pa ima ''samo 1 a s črtico, in sicer je to drugi.'' <ref>{{cite web|url=https://library.hungaricana.hu/hu/view/MEGY_HAJB_Saa_20_Rmcs_06/?pg=0&layout=s |title= Claude André Donatello - Cseh Géza - Pozsonyi József: A muraszombati, szécsiszigeti és szapári Szapáry család története (Régi magyar családok 6. Debrecen)|publisher=Hungaricana|date=2007|accessdate=21. oktober 2021}}</ref>--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:44, 20. oktober 2021 (CEST) == Napačna povezava == Ko sem vtipkal povezavo [[Wimpffen]], me je pripeljalo na to stran, ki pa ni to, ampak [[Emmanuel Félix de Wimpffen]]. Zato bi bilo potrebno ustvariti vmesen članek z različnimi pomeni z naslovom ''Wimpffen'', pa bi od tam naprej usmerjal na posamezne člane družine ''Wimpffen''.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:54, 21. oktober 2021 (CEST) == Okno za ''Družino'' == V angleščini obstaja "okno" za "Družino". Imamo jih precej, pa bre "okna": Frankopani, Colonna, Zichy, Orsini. Tukaj podaj angleško predlogo, ki pa v slovenščini "ne prime". {{Infobox family | name = Colonna | type = [[Papal States|Papal]] ([[Black nobility|Black]]) [[noble family]] | coat_of_arms = Coat of arms of the House of Colonna.svg | coat_of_arms_size = 170px | coat_of_arms_caption = | parent_family = [[Counts of Tusculum]] |country={{Flag|Italy}}<br>{{flag|Vatican City}} <br>{{Collapsible list |title = Former countries | *{{Flag|Kingdom of Italy}} *{{flag|Papal States}} *{{flag|Kingdom of Naples}} *{{flag|Kingdom of Sicily}}}} | etymology = "Column", from [[Trajan's Column]] or city of [[Colonna, Italy|Colonna]] | origin = [[Tusculum]], [[Alban Hills]] | founded = {{Start date|1101}}<ref>{{cite book|last=Duchesne|first=Louis|title=''[[Liber Pontificalis]]''|date=1887|page=307}}</ref> | founder = Patrus de Columna<ref>{{cite book|language=it|last=Beolchini|first=Valeria|title=Tusculum II - Tuscolo: una roccaforte dinastica a controllo della valle latina. Fonti storiche e dati archeologici|editor=L'Erma di Bretschneider|date=2006|page=81}}</ref> | current_head = Federico Colonna<br/>(Paliano line)<br/>Mirta Barberini-Colonna<br/>(Carbognano line) | dissolution = | cadet branches = | final_head = | titles = {{Collapsible list|[[Pope]] (non-hereditary)|[[Prince assistant to the Papal throne]]<br/>{{small|(1514{{ndash}}present)}}|[[Princes of Paliano|Prince of Paliano]]<br/>{{small|(1556{{ndash}}present)}}|[[Stigliano#History|Prince of Stigliano]]<br/>{{small|(1796{{ndash}}present)}}|[[Sonnino|Prince of Sonnino]]<br/>{{small|(1503{{ndash}}1796)}}|[[Carbognano|Prince of Carbognano]]<br/>{{small|(1630{{ndash}}present)}}|[[List of Princes of Salerno|Prince of Salerno]]<br/>{{small|(1419{{ndash}}1432)}}|[[Gallicano nel Lazio#History|Prince of Gallicano]]<br/>{{small|(13th century{{ndash}}1870)}}|[[Palestrina#Later history|Prince of Palestrina]]<br/>{{small|(12th century{{ndash}}1630)}}||[[Patrician (post-Roman Europe)|Roman Patrician]]<br/>{{small|(1101{{ndash}}1870)}}}} | motto = ''Mole sua stat''<ref>[[Virgil]]'s [[Aeneid]], {{Cite book|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0055%3Abook%3D10%3Acard%3D769|title=Book X, Line 771|language=la}}</ref> | motto_lang = Latin | motto_trans = It stands by its own stature | heirlooms = | estate = [[Palazzo Colonna]] (seat)<br/>[[Orsini-Colonna Castle]] {{small|(1546{{ndash}}1806)}} | website = {{URL|https://www.galleriacolonna.it/i-colonna/}} }} --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:29, 4. oktober 2021 (CEST) :Na žalost ne poznam tega področja dovolj, da bi si upal prevajati in prirejati parametre. Mogoče bi {{u|Pinky sl}} prevzela, če ima čas. Je za ta konkretni članek (Teodora Zichy) trenutna predloga {{tl|Infopolje Teolog}} primernejša. Mimogrede, poglavje o beltinški graščini je kopija tistega v članku [[Dvorec Beltinci]] in ga bi bilo treba izbrisati kot nepotrebno podvajanje, ki nima neposredne zveze z biografijo Teodore Zichy. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:54, 4. oktober 2021 (CEST) :: ok. Bom uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 4. oktober 2021 (CEST) ::: Članek še ni končan, zato počakajte z brisanjem. Problem je v tem, ker ni angleškega ali kakega drugega članka, ki bi služil za vzorec. Vse je treba na novo. Kar se tiče Teodore Zichy, ima primerno "okno". "Okno" je potrebno za ''družino Zichy''. V to skupino spadajo ostale družine. Angleška wiki ima primerno ''okno'' za družino ''Colonne''. Za večino družin oziroma rodbin tudi oni nimajo ''oken''. Nemška wiki se temu izogne, kratkomalo zanemarja ''okna'', kar je po mojem samo malomarnost, po tistem pravilu: "Čez komot ga ni!" Okna so namreč izredno koristna, ker na kratko podajajo jedro vsebine.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:46, 4. oktober 2021 (CEST) ::::Ne vem točno, kaj misliš z brisanjem ... Slejkoprej bo vsaka predloga uporabna, četudi takoj ob stvaritvi njen namen ni jasen ali obširen nasploh. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:02, 4. oktober 2021 (CEST) ::::: Jaz sem rekel, da splošna vsebina o gradu Beltinci ne spada v to biografijo. {{u|Stebunik}}, prosim tudi nehaj vstavljati notranje povezave v naslove poglavij, to je v nasprotju z dogovori o slogu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:43, 4. oktober 2021 (CEST) :::: Šele zdaj sem opazil, da je dotično okno že narejeno: ekspeditivno, čestitam! == Novi peskovnik == Rabil bi še kak svoj peskovnik, da ni vse natlačeno na enem. Kdor se razume, naj svetuje, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 01:10, 26. november 2021 (CET) :Pozdrav, Stebunik! Po želji sem ti na tem naslovu ustvaril še en peskovnik: [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik3]]--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 11:19, 26. november 2021 (CET) :Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 28. november 2021 (CET) == Zastavice za države v članku o [[Evharistični shod|Evharističnem shodu]] == Zastavice za ikonice oziroma za države so se - glede na ameriško Wikipedijo - lepo pokazale - le za nekaj držav (npr. Kanada...) ne. Kdor more pomagati, bi mu bil hvaležen. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:13, 28. november 2021 (CET) :Podobno je pri člankih o plemiških družinah [[Družina Colonna|Colonna]] in [[Orsini|Orsini]]. Tudi tam se nekatere zgodovinske zastavice kot znamenje za nekatere države niso pokazale.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 28. november 2021 (CET) :: Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:56, 29. november 2021 (CET) {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:04, 30. november 2021 (CET) :::Hvala. Ni pa še urejeno pri Orsini in Colonna tisto v Infoboxu tam, kjer piše: Odpri, Former countries. Prosim še za to. Pri Evharističnem shodu še manjka za Tunis. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:48, 30. november 2021 (CET) ::{{urejeno}} Sem uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 1. december 2021 (CET) == [[Karizmatiki]] == Med [[karizmatiki]] je oče [[Emilijan Tardif|Tardif]] znan tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Takrat se je z njim srečal še živeči misijonar [[Mijo Barada|Barada]]. == Ustrezna slika == Za naslovnico članka [[Nestl Žgank]] je neustrezna slika, slabe kvalitete, čeprav piše, da je v javni lasti. Naloženi sliki sem dal tudi ime in sicer [[File:Nestl Žgank šbl.jpg|thumb|Nestl Žgank]] (Nestl Žgank, Šaleški biografski leksikon), kajti iz njega je skopirana, kot za "pošteno uporabo". Ime datoteke pa ni bilo želeno, ampak neko čudno ime, kot je bilo tam napisano v predogledu - ne pa tisto, kot sem napisal v "ime ciljne datoteke. Še enkrat sem jo naložil, pa je pisalo, da že obstaja vendar pod imenom datoteke: [[File:Getimage_class.jpg|thumb|Nestl Žgank]]. Ali bi se to "Getimage_class lahko spremenilo v tisto, kar je bilo označeno?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:15, 21. december 2021 (CET) Druga naložena slika je pa dobila ime [[Slika:Getimage class (1).jpg|thumb|left|Nestl Žgank je opravljal v [[Velenje|Velenju]] več pomembnih služb]] Jaz sem ji pa hotel dati ime: Nestl Žgank šbl1.jpg --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:32, 21. december 2021 (CET) :Po mojem mnenju je tista prva zelo ustrezna in realistična.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:32, 21. december 2021 (CET) ::Omenjeni Šaleški biografski leksikon ponuja še nekaj fotografij o osebi Nestl Žgank. <ref>{{cite web|url=http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=743|title=Šaleški biografski leksikon: Žgank, Nestl|publisher=Šaleški biografski leksikon|date=7. december 2012|accessdate=21. december 2021}}</ref> --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:41, 21. december 2021 (CET) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:42, 21. december 2021 (CET) == Rodovnik oziroma družinsko deblo == Italijanska Wikipedija ima rodovnik za [[papež Inocenc XIII.|Inocenca XIII.]] Spodaj je prenesen od tam, vendar ne prime. Ali se kdo na to razume, da bi uredil?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:40, 23. december 2021 (CET) {{Tree chart | 1 = Innocenzo XIII | 2 = Carlo Conti, V duca di Poli e Guadagnolo | 4 = [[Lotario Conti, II duca di Poli e Guadagnolo]] | 8 = [[Torquato I Conti, I duca di Poli e Guadagnolo]] |16 = Carlo Conti, signore di Poli |17 = Tarquinia Savelli | 9 = Violante Farnese |18 = Galeazzo I Farnese, duca di Latera |19 = Isabella dell'Anguillara | 5 = Giulia Orsini |10 = Marzio Orsini, signore di Bomarzo |20 = [[Vicino Orsini]] |21 = Giulia Farnese |11 = Porzia Vitelli |22 = Vincenzo Vitelli, conte di Montefiore |23 = Faustina Vitelli | 3 = Isabella Muti di Rignano | 6 = Michelangelo Muti, III duca di Canemorto |12 = Giacomo Muti, II duca di Canemorto |24 = Carlo Muti, I duca di Canemorto |25 = Faustina Muti |13 = Silvia Altieri |26 = Marcantonio Altieri |27 = Olimpia Rustici | 7 = Cecilia Massimo |14 = Pompeo Massimo |28 = Lelio Massimo |29 = Girolama Savelli |15 = Clelia Bebila }} == Sklici za Stebunikovo pogovorno stran == {{sklici}} == Oznaka v delu == Stebunik, vsi članki, ki jih označiš z predlogo {{tl|V delu}}, se uvrstijo v [[:Kategorija:Članki v izdelavi]]. Ta predloga obvešča tudi bralce, da je vsebina članka še v nastajanju. Predlagam, da se poskušaš omejiti na enega samega in tega dokončaš. Ravnokar sem dvema odstranil te predloge, saj sta bila nazadnje urejana 12. in 18. decembra; ta predloga pa naj bi bila v člankih samo nekaj dni. Hvala za razumevanje '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 29. december 2021 (CET) :Ne bi bilo narobe, da mi tukaj omeniš, za katera članka gre. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:52, 29. december 2021 (CET) ::[[Janez Bosko]] in [[Emilijan Tardif]].--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 19:38, 29. december 2021 (CET) :::Upam, da zgornjega nisi dojel kot graje; ker ni tako hudo. Vendar pa vseeno zadržuje bralce, ker vedo, da se bo vsebina spremenila. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:46, 29. december 2021 (CET) ::::Prvi članek zahteva časa, ki mi ga trenutno primanjkuje. Drugi članek pa je okvirno končan. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:25, 29. december 2021 (CET) == Razlika == ''Redukcija'' in ''Redoks reakcija'' ni isto in zato ni bilo treba prestaviti članka oziroma preusmeriti iz reducija v redoks reakcija. Ta je temu tako, pokaže bežen pogled v angleško Wikipedijo, ki ima besedo ''redukcija'' in sicer ima ta beseda v angleščini (mutatis mutandis) kot tujka skoraj enako področje tudi v slovenšini. Zato predlagam, naj ostane Redoks reakcija pri svojem geslu, redukcija pa tudi naj ostane: Kdor se bolj razume na angleščino, naj to prevede v slovenščino: *reduction [rɪˈdʌkʃ(ə)n] NOUN #the action or fact of making something smaller or less in amount, degree, or size. #"talks on arms reduction" · [more] *synonyms: #depletion · cut · cutting · cutback · scaling down · trimming · [more] #a thing that is made smaller or less in size or amount. #the action of remedying a dislocation or fracture by returning the affected part of the body to its normal position. ("we must see if the fracture requires reduction")--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:45, 26. februar 2022 (CET) == Trije peskovniki == Rabil bi tri peskovnike, tukaj. Pripravljam kratek življenjepis, pa še dva prevoda. Najbolj zanesljivo urejam na slovenski Wiki. Pozneje bom prenesel, če bo uspelo. Prosil sem Malaleuca, pa Yerpo. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:16, 8. julij 2022 (CEST) :Stebunik, aktivne že imaš tri peskovnike, vsakega s svojo vsebino: * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik2]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik3]] Po lastni potrebi si lahko ustvariš tudi nove, recimo [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik4]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik1]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnikx]] ali pod drugimi imeni [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik_iz_mivke]] ... [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:21, 8. julij 2022 (CEST) :Hvala lepa. To mi bo prišlo prav. Veliko uspeha. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:50, 8. julij 2022 (CEST) * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - sl-sh]] bgbrwt8a6chr28uiwkl77x52fw1yaq0 0 243333 5735813 4457392 2022-08-17T18:46:46Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik |name = Loránd Eötvös |box_width = |image = <!-- WD --> |image_width = 150px |caption = Loránd Eötvös |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = |death_date = <!-- WD --> |death_place = |residence = [[Slika:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|22px]] [[Avstrijsko cesarstvo]] <br /> [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|22px]] [[Avstro-Ogrska]] <br /> [[Slika:Civil Ensign of Hungary.svg|22px]] [[Madžarska demokratična republika]] <br /> [[Slika:Socialist red flag.svg|22px]] [[Madžarska sovjetska republika]] |citizenship = |nationality = {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžari|madžarska]] |ethnicity = |field = [[fizika]] |work_institutions = |alma_mater = |doctoral_advisor = |doctoral_students = |known_for = [[Eötvösev poskus]] <br /> [[Eötvösevo pravilo]] |influences = |influenced = |prizes = |religion = |footnotes = |signature = }} [[Baron]] '''Loránd Eötvös de Vásárosnamény''' [loránd êtveš] ({{jezik-hu|Vásárosnaményi Báró Eötvös Loránd}}), [[Madžari|madžarski]] [[fizik]], * [[27. julij]] [[1848]], [[Budim]], [[Avstrijsko cesarstvo]] (sedaj [[Madžarska]]), † [[8. april]] [[1919]], [[Budimpešta]], [[Madžarska sovjetska republika]] (sedaj Madžarska). Eötvös je najbolj znan po svojem delu o [[gravitacija|gravitaciji]] in [[površinska napetost|površinski napetosti]]. == Življenje in delo == Rodil se je v letu [[madžarska revolucija leta 1848|madžarske revolucije]] očetu [[József Eötvös|Józsefu Eötvösu]], znanemu pesniku, pisatelju in liberalnemu politiku, ki je bil tedaj član kabineta, in je imel pomembno vlogo v intelektualnem in političnem življenju Madžarske 19. stoletja. Loránd Eötvös je najprej študiral [[pravo]], vendar je kmalu presedlal na študij [[fizika|fizike]] in odšel študirat v tujino v [[Heidelberg]] in [[Kaliningrad|Königsberg]]. Po [[doktorat]]u je postal univerzitetni profesor v Budimpešti, ter postal eden najpomembnejših tedanjih madžarskih znanstvenikov. Svetovno je postal znan po svojem inovativnem delu o [[kapilarnost]]i, nato po svojih eksperimentalnih metodah in obsežnih terenskih raziskavah gravitacije. Še posebej je pomembno njegovo delo o enakosti [[težnostna masa|težnostne]] in [[vztrajnostna masa|vztrajnostne mase]] ([[načelo ekvivalentnosti|šibko načelo ekvivalentnosti]]) in raziskovanje [[gravitacijski gradient|gravitacijskega gradienta]] [[zemeljsko površje|Zemljinega površja]]. Šibko načelo ekvivalentnosti je pomembno v [[teorija relativnosti|teoriji relativnosti]], [[Eötvösev poskus|njegov poskus]] pa je leta 1916 navajal [[Albert Einstein|Einstein]] v svojem članku ''Osnove splošne teorije relativnosti''. [[meritev|Meritve]] gravitacijskega gradienta so pomembne v uporabni [[geofizika|geofiziki]], na primer pri določevanju [[lega|lege]] nahajališč [[nafta|nafte]]. Od leta 1886 do svoje smrti je raziskoval in poučeval na Univerzi v Budimpešti, ki se od leta 1950 imenuje po njem (''[[Univerza Loránda Eötvösa]]''). Pokopan je na [[Pokopališče Kerepesi|pokopališču Kerepesi]] v Budimpešti. == Priznanja == Leta 1883 je postal član [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]], leta 1889 pa njen predsednik. === Poimenovanja === Po njem se imenuje [[fizikalna enota|enota]] za gravitacijski gradient [[eotvos (enota)|eotvos]] v [[sistem enot CGS|sistemu enot CGS]], [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Eötvös (krater)|Eötvös]] na [[oddaljena stran Lune|oddaljeni strani]] [[Luna|Lune]] in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[12301 Eötvös]]. Po njem se imenuje [[mineral]] [[lorandit]] TlAsS₂. == Glej tudi == * [[Eötvösev pojav]] * [[Eötvösevo število]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Loránd Eötvös}} * [http://www.mek.iif.hu/porta/szint/tarsad/tudtan/eotvos/html/stepcikk.html Eötvös and STEP] ''(življenjepisne opombe in pregled njegovega raziskovanja)'' {{ikona en}} * [http://www.elgi.hu/cgi-bin/cnt_eng Vrtualni muzej Loránda Eötvösa] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Eotvos, Lorand}} [[Kategorija:Madžarski fiziki]] [[Kategorija:Madžarski akademiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Loránda Eötvösa]] [[Kategorija:Predsedniki Madžarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] 2p1cogs4bfsoybbx9fkozvzc5skw4fj 0 243504 5735814 5559615 2022-08-17T18:46:55Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | box_width = 300px | name = Arnold Sommerfeld | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = {{GER}} | nationality = {{zastava|Nemčija|name=nemška}} | field = [[fizika]] | work_institution = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> [[Tehniška univerza v Clausthalu]] <br /> [[Porensko-vestfalska tehniška visoka šola v Aachnu|Tehniška visoka šola v Aachnu]] <br /> [[Univerza v Münchnu]] | alma_mater = [[Univerza v Königsbergu]] | doctoral_advisor = [[Ferdinand von Lindemann]] | doctoral_students = [[Werner Karl Heisenberg]] <br /> [[Wolfgang Ernst Pauli]] <br /> [[Peter Joseph William Debye|Peter Debye]] <br /> [[Paul Sophus Epstein]] <br /> [[Hans Albrecht Bethe]] <br /> [[Ernst Guillemin]] <br /> [[Karl Bechert]] <br /> [[Paul Peter Ewald]] <br /> [[Herbert Fröhlich]] <br /> [[Erwin Fues]] <br /> [[Helmut Hönl]] <br /> [[Ludwig Hopf]] <br /> [[Walther Kossel]] <br /> [[Adolf Kratzer]] <br /> [[Alfred Landé]] <br /> [[Otto Laporte]] <br /> [[Wilhelm Lenz]] <br />[[Rudolf Peierls]] <br /> [[Walter Rogowski]] <br /> [[Rudolf Seeliger]] <br /> [[Heinrich Welker]] <br /> [[Gregor Wentzel]] |notable_students = [[Herbert Kroemer]] <br /> [[Linus Carl Pauling]] <br /> [[Walter Heitler]] <br /> [[Walter Romberg]] | known_for = [[model prostega elektrona|Drude-Sommerfeldov model]] <br /> [[konstanta fine strukture]] <br /> [[Sommerfeldova enakost]] <br /> {{nowrap|[[Sommerfeld-Kosselov zakon o premiku|Sommerfeld-Kosselov premik]]}} <br /> [[Bohrov model atoma|Sommerfeld-Wilsonova kvantizacija]] <br /> [[stara kvantna teorija|Sommerfeld-Bohrova teorija]] | prizes = [[Matteuccijeva medalja]] {{small|(1924)}} <br /> [[medalja Maxa Plancka]] {{small|(1931)}} <br /> [[Lorentzova medalja]] {{small|(1939)}} <br /> [[Oerstedova medalja]] {{small|(1949)}} | influenced = [[Léon Nicolas Brillouin]] <br /> [[Karl Herzfeld]] | religion = | footnotes = }} '''Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld''', [[Nemci|nemški]] [[fizik]], * [[5. december]] [[1868]], Königsberg, [[Prusija (provinca)|Prusija]] (sedaj [[Kaliningrad]], [[Rusija]]), † [[26. april]] [[1951]], [[München]], [[Nemčija]]. Sommerfeld je bil pionir na področju [[atomska fizika|atomske]] in [[kvantna fizika|kvantne fizike]]. Mnogo njegovih učencev je bilo pomembnih v novi dobi [[teoretična fizika|teoretične fizike]]. V [[kvantna mehanika|kvantno mehaniko]] je leta 1916 uvedel [[konstanta fine strukture|konstanto fine strukture]] kot del svoje teorije [[posebna teorija relativnosti|relativističnih]] odklonov atomskih [[spektralna črta|spektralnih črt]] iz napovedi [[Bohrov model atoma|Bohrovega modela atoma]]. == Življenje in delo == Gimnazijo je končal v Königsbergu. Študiral je matematiko in fiziko na [[Univerza v Königsbergu|Univerzi Albertina]] v svojem rodnem mestu. Poslušal je tudi [[Adolf Hurwitz|Hurwitz]]eva in [[David Hilbert|Hilbert]]ova matematična predavanja, ter [[Emil Wiechert|Wiechert]]ova fizikalna predavanja. Kot član študentovskega društva Deutsche [[Burschenschaft]] je med mečevanjem dobil brazgotino na čelu. [[doktorat|Doktoriral]] je leta 1891 z nalogo ''Poljubne funkcije v matematični fiziki'' (''Die willkürlichen Functionen in der mathematischen Physik'') pod [[Ferdinand von Lindemann|von Lindemann]]ovim mentorstvom. Po doktoratu je ostal v Königsbergu in se pripravljal na profesorski poklic. Leta 1892 je opravil profesorski izpit in začel služiti vojaški rok v rezervnem polku v Königsbergu. Obvezno vojaško služenje je opravil septembra 1893. S svojo pojavo je dajal vtis, da je [[huzar]]ski polkovnik. Oktobra 1893 je odšel na [[Univerza v Göttingenu|Univerzo v Göttingenu]], ki je bila tedanje nemško matematično središče. Tu je na Mineraloškem inštitutu postal [[Theodor Liebisch|Liebisch]]ev asistent. Liebisch je bil profesor na Univerzi v Königsbergu in prijatelj Sommerfeldove družine. Njegovo delo je poleg drugega obsegalo pripravo izčrpnih zapiskov med Kleinovimi predavanji in zapisovanje za matematično čitalnico, kakor tudi skrb za čitalnico. Leta 1895 je pri Kleinu opravil [[habilitacija|habilitacijo]], kar mu je omogočilo, da je postal [[privatni docent]] v Göttingenu. Kot privatni docent je predaval o širokem razponu snovi iz matematike in matematične fizike. Predavanje o [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačbah]] je z leti postala šesta knjiga njegovega niza učbenikov ''Predavanja o teoretični fiziki'' z naslovom ''Parcialne diferencialne enačbe v fiziki''. Kleinova predavanja o [[vrtenje|vrtečih]] [[telo (fizika)|telesih]] leta 1895 in 1896 so vodila Kleina in Sommerfelda, da sta napisala besedilo ''Teorija vrtavk'' (''Die Theorie des Kreisels'') v štirih delih, 13-letno sodelovanje med letoma 1897 in 1910. Prva dva dela sta vsebovala teorijo, zadnja dva pa uporabo v [[geofizika|geofiziki]], [[astronomija|astronomiji]] in [[tehnologija|tehnologiji]]. Klein je na Sommerfelda vplival na njegov pogled na [[uporabna matematika|uporabno matematiko]] in umetnost poučevanja. V Göttingenu je Sommerfeld srečal Johanno Höpfner, hčer Ernsta Höpfnerja, skrbnika v Göttingenu. Oktobra 1897 je sprejel mesto na matematični stolici na rudarsko-metalurški fakulteti v [[Clausthal-Zellerfeld]]u, kjer je nasledil [[Wilhelm Wien|Wien]]a. To mesto mu je zagotovilo dovolj prihodkov, da se je nazadnje poročil z Johanno.<ref name="mehra_1982">{{sktxt|Mehra|Rechenberg|1982|pp=106}}.</ref> Na Kleinovo zahtevo je Sommerfeld prevzel mesto urednika 5. dela ''Enciklopedije matematičnih znanosti'' (''[[Encyklopädie der mathematischen Wissenschaften]]'', ''EMW''). Opravljal jo je med letoma 1898 in 1926. Kot [[ekstraordinarij]] je v letu 1900 na Kleinovo pobudo prevzel stolico za uporabno mehaniko na Kraljevi tehniški visoki šoli v Aachnu (kasneje [[Porensko-vestfalska tehniška visoka šola v Aachnu|Tehniška visoka šola v Aachnu]]). V [[Aachen|Aachnu]] je razvil teorijo [[hidrodinamika|hidrodinamike]], ki ga je še dolgo zanimala. Kasneje sta na Univerzi v Münchnu njegova študenta [[Ludwig Hopf|Hopf]] in [[Werner Karl Heisenberg|Heisenberg]] napisala svoji doktorski dizertaciji s tega področja.<ref name="mehra_1982" /> Od leta 1906 je bil [[redni profesor|ordinarij]] fizike in predstojnik novoustanovljenega Inštituta za teoretično fiziko na [[Univerza v Münchnu|Univerzi v Münchnu]]. Za ti mesti ga je izbral [[Wilhelm Conrad Röntgen|Röntgen]], predstojnik Fizikalnega inštituta v Münchnu. V tedanjem času je bila [[eksperimentalna fizika]] v Nemčiji na boljšem glasu. V zgodnjem 20. stoletju so teoretiki, kot sta bila Sommerfeld v Münchnu in [[Max Born|Born]] v Göttingenu, s svojim zgodnjim znanjem matematike to spremenili, tako da je [[matematična fizika]], oziroma [[teoretična fizika]], postala gonilna sila, eksperimentalna fizika pa je začela preskušati teorije. Po doktoratu pri Sommerfeldu so [[Wolfgang Ernst Pauli|Pauli]], [[Werner Karl Heisenberg|Heisenberg]] in [[Walter Heitler|Heitler]] postali Bornovi asistenti in veliko prispevali k razvoju kvantne mehanike, ki se je tedaj zelo hitro razvijala. Več kot 32 let v Münchnu je Sommerfeld poučeval splošna in posebna področja, ter imel seminarje inkolokvije. V splošnih področjih so bili mehanika, mehanika deformabilnih teles, elektrodinamika, optika, termodinamika in statistična mehanika, ter parcialne diferencialne enačbe v fiziki. Trajali so štiri ure na teden, 13 tednov pozimi in 11 tednov poleti. Nanje so hodili študenti, ki so poslušali predavanja iz eksperimentalne fizike pri Röntgenu in kasneje pri Wienu. Vsak teden so dve uri tudi razpravljali o problemih. V posebnih področjih so bila aktualna vprašanja in vprašanja na osnovi Sommerfeldovega raziskovalnega zanimanja. Snov iz teh predavanj se je kasneje pojavila v njegovih znanstvenih objavah. Namen teh posebnih predavanj je bilo spoprijetje s trenutnimi problemi v teoretični fiziki, ter za Sommerfelda in študente pridobitev sistematičnega razumevanja problemov, neodvisno od tega ali so bili tedaj že rešljivi ali ne. Na seminarjih in kolokvijih so študenti pripravili pisne prispevke iz trenutnih virov, nato pa so se pripravili na ustno predstavitev. Med letoma 1942 in 1951 je Sommerfeld zbiral svoje zapiske in jih pripravljal za objavo. Objavljene so bile v šestih deli z naslovom ''Predavanja iz teoretične fizike''. [[slika:Sommerfeld,Arnold 1935 Stuttgart.jpg|thumb|right|200px|Arnold Sommerfeld, Stuttgart 1935]] Štirje Sommerfeldovi doktorski študentje: Heisenberg, Pauli, [[Peter Joseph William Debye|Debye]] in [[Hans Albrecht Bethe|Bethe]] so prejeli [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]]. Prav tako sta prejela Nobelovi nagradi njegova dva podiplomska študenta: [[Linus Carl Pauling|Pauling]] ([[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]] in [[Nobelova nagrada za mir|za mir]]) in [[Isidor Isaac Rabi|Rabi]] (za fiziko). Mnogi njegovi študenti pa so postali svetovno znani. Born je verjel, da so Sommerfeldove sposobnosti vključevale »odkritje in razvoj talentov«. [[Albert Einstein|Einstein]] je dejal Sommerfeldu: »Kaj še poseben cenim pri vas je, da ste znali poiskati toliko mladih talentov«. Sommerfeldov slog kot profesorja in predstojnika inštituta ga ni omejil pred njegovimi sodelavci in študenti. Sprejel je sodelovanje z njimi, njihove zamisli pa so večkrat vplivale na njegove lastne poglede v fiziki. Zabaval jih je na svojem domu, se srečeval z njimi v restavracijah po seminarjih in kolokvijih. Imel je smučarsko kolibo v katero je povabljal študente na razprave o fiziki in športu. V Münchnu je spoznal Einsteinovo [[posebna teorija relativnosti|posebno teorijo relativnosti]], ki tedaj še ni bila splošno sprejeta. Njegovi matematični prispevki so pomagali k njenemu priznavanju skeptikov. Leta 1914 je delal z [[Léon Nicolas Brillouin|Brillouin]]om o širjenju [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]] v [[Disperzija (optika)|disperzivni]] [[snov]]i. Postal je eden od ustanoviteljev kvantne mehanike. Med njegovimi prispevki so bili soodkritje Sommerfeld-Wilsonovih kvantizacijskih pravil (1915), [[stara kvantna fizika|posplošitev]] [[Bohrov model atoma|Bohrovega modela atoma]], vpeljava konstante fine strukture (1916), skupaj s [[Walther Kossel|Kosselom]] okritje [[Sommerfedl-Kosselov zakon o premiku|Sommerfeld-Kosselovega zakona o premiku]] (1919) in objava dela ''Zgradba atomov in spektralne črte'' (''Atombau und Spektrallinien'') (1919), ki je postalo »biblija« atomske teorije za novo generacijo fizikov, ki so razvijali atomsko in kvantno fiziko.<ref name="mehra_1982" /> == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{citat|last1= Mehra|first1= Jagdish|authorlink1= Jagdish Mehra|last2= Rechenberg|first2= Helmut|title= The Historical Development of Quantum Theory|chapter= Volume 1 Part 1 The Quantum Theory of Planck, Einstein, Bohr and Sommerfeld 1900 – 1925: Its Foundation and the Rise of Its Difficulties|publisher= Springer|date= 1982|isbn= 0-387-95174-1|ref= harv}} * {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= Janez Strnad|title= Fiziki, 7. del|publisher= Modrijan|location= Ljubljana|date= 2010|pages= 88–98|cobiss= 53716736|isbn= 978-961-241-424-5|ref= harv}} == Zunanje povezave == * [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=3211 Akademsko drevo Arnolda Sommerfelda] na Physics Tree {{ikona en}} * [http://turnbull.mcs.st-and.ac.uk/~history/Biographies/Sommerfeld.html Stran o Arnoldu Sommerfeldu] [[Univerza svetega Andreja|Univerze svetega Andreja]] {{ikona en}} {{-}} {{Matteuccijeva medalja}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sommerfeld, Arnold}} [[Kategorija:Nemški fiziki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Königsbergu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Göttingenu]] [[Kategorija:Predavatelji na Porensko-vestfalski tehniški visoki šoli v Aachnu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Münchnu]] [[Kategorija:Predsedniki Nemškega fizikalnega društva]] [[Kategorija:Prejemniki Matteuccijeve medalje]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Nosilci bavarskega reda Maksimilijana za znanost in umetnost]] [[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] jo9wch3sozcxwuglqu90jy03vu0nk80 0 255038 5735995 4929330 2022-08-18T02:55:59Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=avgust 2022}} '''Majda Šlajmer Japelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[medicinska sestra]], [[sociologinja]] in [[političarka]], * [[6. februar]] [[1933]] - avgust 2022<ref>Delo, 18. 8. 2022 (osmrtnica) </ref>, Mb? Med letoma 1992 in 1997 je bila članica [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]]. == Odlikovanja == * [[medalja Svetovne zdravstvene organizacije]] (1988) * [[Častni znak svobode Republike Slovenije]] (1996) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šlajmer - Japelj, Majda}} [[Kategorija:Rojeni leta 1933]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenske medicinske sestre]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (1992-1997)]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Gradcu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Salzburgu]] [[Kategorija:Prejemniki Medalje Svetovne zdravstvene organizacije]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Dekani Višje šole za zdravstvene delavce v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija: Žagarjevi nagrajenci]] pqcbaacm5txtzzkbu50wg8dnttzmfy4 0 255044 5735793 5726369 2022-08-17T18:10:18Z 87.119.142.105 wikitext text/x-wiki '''Simon Toplak, [[Slovenci|slovenski]] [[kmet]]''' in '''[[politik]],''' rojen 25. oktober 1940 v Mosteh v kmečki družini Ivana in Marije Toplak, kasneje stanujoč v Juršincih 21, kmet-vinogradnik, trsničar in tudi družbeni funkcionar na različnih prodročjih. ŽIVLJENJEPIS Od leta 1958 se je vključil v družbeno delo in postal predsednik podeželjske mladine na Ptuju. Isto leto je postal tudi član upravnega odbora tedanje KZ Juršinci (1958-1962), nato član upravnega odbora KZ Ptuj. Od leta 1942-1972 predsednik zadružnega sveta takratnega TOK-a istočasno član delavksega sveta in član upravnega odbora kmetijskega kombinata Ptuj. Od 1964 do 1976 odbornik občinske skupščine občine Ptuj, kot zastopnik zadružništva in član raznih odborov s področja kmetijstva SO Ptuj: - 8 let upravnega odbora občinske zemljiške skupnosti Ptuj, - 8 let upravnega odbora vodne skupnosti Drava-Mura-Maribor, - organizator prve strojne skupnosti kmetov 1964 v Jugoslaviji, - 1966 soorganizator prve proizvodne skupnosti trsničarjev v RS Sloveniji, - v letih 1960-1970 soorganiziraj živinorejsko društvo za vzajemno varstvo živine med kmeti širom Slovenije, - v letih 1988-1992 sodeloval pri pripravi zakona o zadrugah glede lastninjenja, predelovalne industrije (45% delež zadrugam), - v letih 1992 in 1996 predsednik nadzornega odbora zadružne zveze Slovenije, - bil član nadzornega odbora HKS Ptuj, - član nadzornega odbora KZ Ptuj, - od leta 1992-2022 predsednik Perutninarske zadruge Ptuj, - 3 mandate član nadzornega sveta Perutnine Ptuj, - predsednik odbora za trsničarsvo v Republiki Sloveniji, - predsednik društva vinsko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice, ki zajema 14 občin, - 30 let predsednik trsničarske zadruge Juršinci, - od leta 2000 do 2018 bil član sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, - 2 mandata član nadzornega odbora KGZ Slovenije, - predsednik odbora za vinogradništvo in vinarstvo pri KGZ Slovenije, - od leta 1992-1997 svetnik v državnem svetu Republike Slovenije in član odbora za kmetijstvo pri državnem svetu RS. Zraven navedenega dela in funkcij je Simon Toplak deloval tudi v lokalni samoupravi Juršinci od leta 1964, do ko so se ustanovile krajevne funkcije in postal predsednik KS Juršinci. Vse od takrat dalje je vršil v KS funkcije predsednika al podpresednika ali predsednika Sveta KS Juršinci, ter tudi člana nadzornega odbora. Za vsestransko požrtvovalnost in delo v preteklosti je bil dobitnik različnih priznanj, plaket in diplom: -       Plaketo občine Ptuj, -       plaketo občine Juršinci, -       plaketo Zadružne zveze Slovenije, -       plaketo zadružne zveze Jugoslavije, -       priznanje kmetijskega šolstva Maribor, -       plaketo in priznanje poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije -       priznanje od agencije za poslovne raziskave Republike Slovenije, -       zlato plaketo perutninarske zadruge Ptuj, -       zlato plaketo za trsničarstvo, -       plaketo turistične zveze Slovenije -       najvišje priznanje (Evropsko) pa mu je bilo podeljeno v Maastrichtu na Nizozemskem, -       ter razna druga priznanja in plakete na lokalnem in republiškem merilu. Vso svojo preteklost v svojih zadnjih 60 letih je podaril napredku svoje kmetije, ter napredku Slovenskega kmetijstva, ter zadružništva, predvsem pa preko svojih funkcij pomagal razvoju premoženja in ljudem. Boril se je za ohranitev kmetijsva na vseh področjih, skrbel za ohranitev podeželja in naravnih, ter kulturnih dediščin.{{Infopolje Oseba|image=Simon Toplak.jpg}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Toplak, Simon}} [[Kategorija:Rojeni leta 1940]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (1992-1997)]] [[Kategorija:Podžupani Občine Juršinci]] ite8uglyveolgid4qoxc68yzccglbwe 5735794 5735793 2022-08-17T18:10:39Z 87.119.142.105 wikitext text/x-wiki '''Simon Toplak, [[Slovenci|slovenski]] [[kmet]]''' in '''[[politik]],''' rojen 25. oktober 1940 v Mosteh v kmečki družini Ivana in Marije Toplak, kasneje stanujoč v Juršincih 21, kmet-vinogradnik, trsničar in tudi družbeni funkcionar na različnih prodročjih. '''ŽIVLJENJEPIS''' Od leta 1958 se je vključil v družbeno delo in postal predsednik podeželjske mladine na Ptuju. Isto leto je postal tudi član upravnega odbora tedanje KZ Juršinci (1958-1962), nato član upravnega odbora KZ Ptuj. Od leta 1942-1972 predsednik zadružnega sveta takratnega TOK-a istočasno član delavksega sveta in član upravnega odbora kmetijskega kombinata Ptuj. Od 1964 do 1976 odbornik občinske skupščine občine Ptuj, kot zastopnik zadružništva in član raznih odborov s področja kmetijstva SO Ptuj: - 8 let upravnega odbora občinske zemljiške skupnosti Ptuj, - 8 let upravnega odbora vodne skupnosti Drava-Mura-Maribor, - organizator prve strojne skupnosti kmetov 1964 v Jugoslaviji, - 1966 soorganizator prve proizvodne skupnosti trsničarjev v RS Sloveniji, - v letih 1960-1970 soorganiziraj živinorejsko društvo za vzajemno varstvo živine med kmeti širom Slovenije, - v letih 1988-1992 sodeloval pri pripravi zakona o zadrugah glede lastninjenja, predelovalne industrije (45% delež zadrugam), - v letih 1992 in 1996 predsednik nadzornega odbora zadružne zveze Slovenije, - bil član nadzornega odbora HKS Ptuj, - član nadzornega odbora KZ Ptuj, - od leta 1992-2022 predsednik Perutninarske zadruge Ptuj, - 3 mandate član nadzornega sveta Perutnine Ptuj, - predsednik odbora za trsničarsvo v Republiki Sloveniji, - predsednik društva vinsko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice, ki zajema 14 občin, - 30 let predsednik trsničarske zadruge Juršinci, - od leta 2000 do 2018 bil član sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, - 2 mandata član nadzornega odbora KGZ Slovenije, - predsednik odbora za vinogradništvo in vinarstvo pri KGZ Slovenije, - od leta 1992-1997 svetnik v državnem svetu Republike Slovenije in član odbora za kmetijstvo pri državnem svetu RS. Zraven navedenega dela in funkcij je Simon Toplak deloval tudi v lokalni samoupravi Juršinci od leta 1964, do ko so se ustanovile krajevne funkcije in postal predsednik KS Juršinci. Vse od takrat dalje je vršil v KS funkcije predsednika al podpresednika ali predsednika Sveta KS Juršinci, ter tudi člana nadzornega odbora. Za vsestransko požrtvovalnost in delo v preteklosti je bil dobitnik različnih priznanj, plaket in diplom: -       Plaketo občine Ptuj, -       plaketo občine Juršinci, -       plaketo Zadružne zveze Slovenije, -       plaketo zadružne zveze Jugoslavije, -       priznanje kmetijskega šolstva Maribor, -       plaketo in priznanje poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije -       priznanje od agencije za poslovne raziskave Republike Slovenije, -       zlato plaketo perutninarske zadruge Ptuj, -       zlato plaketo za trsničarstvo, -       plaketo turistične zveze Slovenije -       najvišje priznanje (Evropsko) pa mu je bilo podeljeno v Maastrichtu na Nizozemskem, -       ter razna druga priznanja in plakete na lokalnem in republiškem merilu. Vso svojo preteklost v svojih zadnjih 60 letih je podaril napredku svoje kmetije, ter napredku Slovenskega kmetijstva, ter zadružništva, predvsem pa preko svojih funkcij pomagal razvoju premoženja in ljudem. Boril se je za ohranitev kmetijsva na vseh področjih, skrbel za ohranitev podeželja in naravnih, ter kulturnih dediščin.{{Infopolje Oseba|image=Simon Toplak.jpg}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Toplak, Simon}} [[Kategorija:Rojeni leta 1940]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (1992-1997)]] [[Kategorija:Podžupani Občine Juršinci]] sipy90hqo0pmd81cid2mb61gccbvknl 5735838 5735794 2022-08-17T19:12:35Z Yerpo 8417 rv (dodatek je bil nametan, delno neenciklopedičen, brez virov) wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Simon Toplak.jpg}} '''Simon Toplak''', [[Slovenci|slovenski]] [[kmet]] in [[politik]], * [[25. oktober]] [[1940]]. Med letoma 1992 in 1997 je bil član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]]. Prav tako je [[podžupan]] [[Občina Juršinci|Občine Juršinci]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Toplak, Simon}} [[Kategorija:Rojeni leta 1940]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (1992-1997)]] [[Kategorija:Podžupani Občine Juršinci]] 8madks2u2r7cav2hz5d8ceov5omn4a5 0 256483 5736072 4575910 2022-08-18T11:51:16Z Yerpo 8417 disambig. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=François Buzot}} '''François Nicolas Léonard Buzot''', [[Francozi|francoski]] [[odvetnik]] in [[politik]], * [[1. marec]] [[1760]], [[Évreux]], [[Normandija]], † [[18. junij]] [[1794]], [[Saint-Émilion]], [[Gironde (departma)|Gironde]]. Ob izbuhu francoske revolucije je deloval kot odvetnik v svojem domačem kraju. Leta 1789 je bil izbran za poslanca v državnih stanovih, kjer je postal znan po svojih radikalnih stališčih. Zahteval je nacionalizacijo posesti rimokatoliške Cerkve in pravico do nošenja orožja za vse francoske državljane. Po razpustitvi Narodne skupščine se je vrnil v Évreux, kjer je bil imenovan za predsedujočega kazenskemu sodišču. Leta 1792 je bil izvoljen za poslanca državnega Konventa. Pod vplivom prijateljice Madame Roland se je pridružil [[žirondisti|žirondistom]], kjer je kmalu vstopil v polemiko z glavnim tekmecem žirondistov [[Jean-Paul Marat|Maratom]] ob svoji zahtevi po oblikovanju narodne garde po novoustanovljenih departmajih, ki bi branila Konvent pred pariško hordo radikalnih militantnih delavcev spodnjega razreda sankilotov (sans-culottes). Njegov predlog je bil sicer prenesen, vendar nikoli uveljavljen. Parižani so si ga posledično izpostavili kot cilj svojega sovraštva. Na sojenju kralju [[Ludvik XVI. Francoski|Ludviku XVI.]] se je Buzot izrekel za njegovo smrt, vendar z možnostju pritožbe in odlogom kazni. Prav tako se je izrekel za smrtno obsodbo rojalistom emigrantom, ki se niso vrnili v Francijo kot tudi vsem tistim, ki bi zahtevali ponovno vzpostavitev monarhije. Istočasno je nasprotoval [[Georges Danton|Dantonu]] in montanjardom ter zavrnil vzpostavitev Odbora za javno varnost in Revolucionarno sodišče. S prepovedjo delovanja žirondistov 2. junija 1793 je pobegnil, zavetišče si je našel v [[Calvados (departma)|Calvadosu]], kjer je sodeloval pri organiziranju žirondinske vstaje proti Konventu, ki pa je bila kmalu zatrta. Skupaj s [[Jérôme Pétion de Villeneuve|Pétion de Villeneuvom]] sta zbežala v [[Saint-Émilion]] blizu [[Bordeaux]]a, kjer sta se skrivala. Njuna trupla so našli v bližnjem gozdu mesec dni po domnevno storjenima samomoroma. François Buzot je za seboj pusti svoje Spomine (''Memoirs''), prvikrat izdane v letu 1823. == Glej tudi == * [[seznam francoskih politikov]] == Viri == * Mémoires de Pétion, Barbaroux, Buzot; izdal C. A. Daubon (Pariz, 1866) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|François Buzot}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Buzot, François}} [[Kategorija:Francoski odvetniki]] [[Kategorija:Francoski politiki]] [[Kategorija:Člani Narodne skupščine Francije (1789)]] [[Kategorija:Žirondisti]] [[Kategorija:Politiki, ki so storili samomor]] k95iadhk5wninjiye61kx4lka4wfcxq 0 256728 5735815 5463346 2022-08-17T18:47:02Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Jürgen Kurt Moser''', [[Nemci|nemško]]-[[Američani|ameriški]] [[matematik]], * [[4. julij]] [[1928]], Königsberg, [[Vzhodna Prusija]] (danes [[Kaliningrad]], [[Rusija]]), † [[16. december]] [[1999]], [[Schwerzenbach]], [[Švica]]. == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} {{medalja Jamesa Craiga Watsona}} {{Wolfova nagrada za matematiko}} {{normativna kontrola}} {{mathematician-stub}} {{DEFAULTSORT:Moser, Jürgen Kurt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1928]] [[Kategorija:Umrli leta 1999]] [[Kategorija:Nemški Američani]] [[Kategorija:Ameriški matematiki]] [[Kategorija:Ameriški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Göttingenu]] [[Kategorija:Prejemniki Nagrade Georga Davida Birkhoffa]] [[Kategorija:Prejemniki Medalje Jamesa Craiga Watsona]] [[Kategorija:Prejemniki Wolfove nagrade za matematiko]] [[Kategorija:Ameriški akademiki]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti ZDA]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani ZDA]] 5q1v35pjxsu6yas9zfmsj0lvpkb6xum 0 262691 5735766 5735234 2022-08-17T16:45:18Z Upwinxp 126544 taksonomka; slika boljše kakovosti wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | status = lc | status_system = iucn3.1 | image = Roofrat Hagenbeck 02.jpg | image_caption = ''Rattus rattus'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | familia = [[Muridae]] (miši) | genus = ''[[Rattus]]'' (podgana) | species = '''''R. rattus''''' | binomial = ''Rattus rattus'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[Systema Naturae|1758]]) }} '''Črna podgana''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rattus rattus''''') je [[glodavci|glodavec]] iz [[družina (biologija)|družine]] ''Muridae''. == Opis == Črna podgana zraste do 24 centimetrov v dolžino, [[rep]] pa je gol in daljši od telesa. Kljub imenu se črna podgana pojavlja tudi v drugih barvah od črne do svetlo rjave, spodnji del telesa pa je svetlejših odtenkov. Črne podgane živijo od 2–3 leta, običajno v skupinah, ki lahko štejejo do 60 osebkov. Za razliko od drugih vrst podgan je črna podgana slabši plavalec in boljši plezalec, ki se pred nevarnostjo vedno umakne na višje ležeče predmete. Črne podgane so vsejede živali, ki se po večini prehranjujejo z rastlinsko hrano, pa tudi z [[žuželke|žuželkami]], ptičjimi mladiči ter odpadki. == Razširjenost == Črna podgana je prišla v [[Evropa|Evropo]] iz južne [[Azija|Azije]] med drugim in šestim stoletjem. [[Samica]] skoti od 7 do 9 golih in slepih mladičev, ki spolno dozorijo s štirimi meseci. Na leto imajo več legel (od tri do šest), odvisno od količine hrane, ki je na voljo odrasli živali. [[Plenilci]], ki plenijo črne podgane, so večje [[ujede]], [[sove]], [[lisica]], [[kuna]], [[dihur]], [[podlasica]], [[domača mačka]] ter [[psi]]. == Bolezni, ki jih prenašajo podgane == Črne podgane (ali njihovi [[zajedavec|paraziti]]) so [[vektor (epidemiologija)|prenašalci]] raznih bolezni.<ref>{{navedi revijo |author1=Meerburg BG|author2= Singleton GR|author3= Kijlstra A|title=Rodent-borne diseases and their risks for public health|journal=Crit Rev Microbiol|volume=35 |issue=3|year=2009|doi=10.1080/10408410902989837|url=http://www.informahealthcare.com/doi/pdf/10.1080/10408410902989837}}</ref> Najbolj znane med njimi so [[bubonična kuga]] (prenaša se preko podganjih [[bolhe|bolh]]), [[tifus]], [[Weilova bolezen]], [[toksoplazmoza]] in [[trihinoza]]. == Reference == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Rattus rattus}} * [http://www.pestworld.org/for-consumers/Pest-Guide/Pest/Roof-Rats Podatki o črni podgani] {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Miši]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Sesalci Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Skladiščni škodljivci]] jcjvo7lecfk7tplqodpbjite0m1hog1 0 264811 5735765 5735235 2022-08-17T16:44:34Z Upwinxp 126544 taksonomka wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Dimasta miš | status = lc | status_ref = <ref name=IUCN>{{IUCN2008|assessors = Kaneko, Y., Kryštufek, B., Zagarondnyuk, I., Vohralík, V., Batsaikhan, N., Avirmed, D. & Sukhchuluun, G. | year = 2008 | title = Apodemus agrarius | id = 1888| downloaded = 16. novembra 2010}} Vsebuje pojasnilo, zakaj je vrsta najmanj ogrožena. V angleščini.</ref> | status_system = iucn3.1 | image = Brandmaus.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | familia = [[Muridae]] (miši) | genus = ''[[Apodemus]]'' | species = '''''A. agrarius''''' | binomial = ''Apodemus agrarius'' | binomial_authority = ([[Pallas (taxonomy)|Pallas]], 1771) }} '''Dimasta miš''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Apodemus agrarius''''') spada v družino [[Muridae|miši, voluharice in hrčki]] (Muridae). Na zgornjem delu hrbta ima rumenkasto ali rdečerjavego progo, spodaj je svetlejša. [[Rep]] je skoraj gol in krajši kot telo. Za dimasto miš je najbolj značilna temna, približno 4&nbsp;mm široka vzdolžna proga sredi hrbta. Za razliko od drugih miši se ne prehranjuje z zelenimi deli rastlin, popkov, poganjkov, vendar le s [[seme]]ni in [[plod]]ovi, zato spomladi v glavnem živi le od živalske hrane, včasih se loti tudi [[žabe|žab]]. Življenjski prostor so predvsem predeli južne in vzhodne [[Evropa|Evrope]], [[Alpe]] in severna [[Nemčija]]. Zadržuje se na gozdnih robovih, v grmovjih, na poljskih mejah, v parkih, vrtovih in obrežjih rek. Zime pogosto preživijo v hlevih in skednjih, v gorah živijo do 900 m nadmorske višine. Aktivna je podnevi. Teče zelo hitro, pogosto pleza po vejevju ali koplje plitve rove. Živi v manjših družinskih tropih. Je [[vsejed]]; prehranjuje se predvsem semena, plodovi, žuželke, mehkužci in mrhovina. ==Reference== {{opombe}} [[Kategorija:Miši]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Sesalci Evrope]] jzbzk5j9gk93q1epn3pn5zzvd276qu0 0 264818 5735960 5596940 2022-08-17T21:34:22Z GeographieMan 179499 /* Osebno življenje */ pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Pina Bausch (v sredini)}} '''Philippine "Pina" Bausch''', [[nemci|nemška]] plesalka, pedagoginja, koreografinja, direktorica plesnega gledališča v Wuppertalu (''Tanztheater Pina Bausch''), * [[27. julij]] [[1940]], [[Solingen]], [[Nemčija]], † [[30. junij]] [[2009]], [[Wuppertal]], Nemčija. == Zgodnje obdobje == Rodila se je v mestu Solingen blizu Düsseldorfa, kot tretji in najmlajši otrok Augusta in Anite Bausch. Starša sta bila lastnika gostilne in majhnega hotela. == Kariera == Leta 1955 je začela obiskovati baletno šolo (Folkwangschule) v Essnu, ki jo je vodil koreograf Kurt Jooss, eden od utemeljiteljev nemškega izraznega plesa. Po končani izobrazbi je pridobila štipendijo in leta 1959 nadaljevala šolanje v [[New York]]u na Julliardu, kjer so jo med drugimi poučevali tudi Anthony Tudor, José Limón in Paul Taylor. V New Yorku je nastopala s plesnim ansamblom Paul Sanasardo in Donya Feuer ter postala članica Metropolitan Opera Ballet Company. Leta 1962 se je Pina kot solistka pridružila Joossovem ''Folkwang Ballett''-u in asistirala Joossu pri več koreografskih delih. Svojo prvo koreografijo ''Fragment'' je predstavila leta 1968. Leta 1969 je nasledila Jossa kot umetniškega vodjo, leta 1972 pa postala umetniški vodja takratnega ''Wuppertal Opera Ballet'', ki se je kasneje preimenoval v ''Tanztheater Pina Bausch''. Ansambel ima velik repertoar in redno gostuje na velikih odrih po vsem svetu. Tematiko medsebojnega vpliva moški-ženska najdemo v večini njenih del, ki so bila tudi navdih za film režiserja Pedra Almodóvarja Talk to Her, ki je dosegel širše občinstvo. Dela Pine Bausch so sestavljena iz krajših enot (dialoga in dejanje), pogosto surrealne narave. Ponavljanje je pomembno sestavno sredstvo. Njena večpredstavnostna produkcija pogosto vsebuje dovršene nize in izbrano glasbo. V delu Masurca Fogo polovico odra zaseda ogromna skala, glasbeni del pa vključuje vse od portugalske glasbe do K. D. Lang. Leta 1983 je odigrala vlogo princese Lherimie v filmu Federica Fellinija And the Ship Sails On. == Osebno življenje == Pina Bausch je bila poročena z Nizozemcem Rolfom Borzikom, scenografom in kostumografom, ki je umrl leta 1980 za levkemijo. Leto za tem je njen življenjski sopotnik in oče njunega sina Rolfa-Salomona postal Ronald Kay. == Nagrade == Med nagradami, ki jih je prejela so britanska nagrada Laurencea Olivierja in japonska nagrada mesta [[Kjoto]]. Leta 2008 jo je mesto [[Frankfurt]] nagradilo s prestižno Goethejevo nagrado. == Smrt == Pina Bausch je umrla v Wuppertalu zaradi neozdravljive oblike raka, samo pet dni po diagnozi. S svojim delom je odločilno vplivala na razvoj plesa v drugi polovici 20. stoletja. == Viri == * Jochen Schmidt: „Tanzen gegen die Angst“.'' Ullstein, Berlin 2002, ISBN 3-548-60259-2'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pina Bausch}} *[http://www.pinabausch.de Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Bausch, Pina}} [[Kategorija:Nemški plesni koreografi]] [[Kategorija:Umrli za pljučnim rakom]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]] prybgq8tgqtx6v3x8vpszafcu1ov9qi 0 267740 5735816 5050236 2022-08-17T18:47:10Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Karl Karlovič Sievers |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Ruski imperij}} [[Ruski imperij]] |serviceyears=1795 - 1856 |rank=[[General konjenice]] |commands= |unit= |battles='''[[Napoleonove vojne]]:'''<br>* [[Napoleonova invazija na Rusijo|Invazija na Rusijo]] |awards=[[Red svetega Jurija]]<br>[[Red svete Ane]]<br>[[Red svetega Vladimirja]]<br>[[Red svetega Aleksandra Nevskega]]<br>[[Red rdečega orla]] |laterwork= }} [[Grof]] '''Karl Karlovič Sievers''' ({{lang-ru|Карл Карлович Сиверс}}), [[Rusi|ruski]] [[general]] [[Baltski Nemci|baltsko-nemškega rodu]], * [[8. november]] [[1772]], † [[18. marec]] [[1856]]<ref>[http://www.museum.ru/museum/1812/Persons/slovar/sl_s20.html Museum.ru]</ref>. Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invazijo na Rusijo]]; posledično je bil njegov portret dodan v [[Vojaška galerija, Zimski dvorec|Vojaško galerijo]] [[Zimski dvorec|Zimskega dvorca]]. == Življenje == 8. februarja 1785 je vstopil v Artilerijsko in inženirsko vojaško šolo poljskega plemstva. 6. decembra 1789 je bil s činom bajonetnega kadeta premeščen v 2. artilerijski bataljon. 3. februarja 1792 se je v sestavi Rostovskega karabinjerskega polka bojeval proti silam Poljske konfederacije. 8. marca 1799 je bil povišan v polkovnika in 17. januarja 1802 je postal poveljnik Starodubovskega dragonskega polka. 16. maja 1803 je bil povišan v generalmajorja ter imenovan za poveljnika Novoruskega dragonskega polka. S polkom se je udeležil bojev proti Turkom (1806), proti Francozom (1806-07), za osvoboditev Avstrije (1809),... Med patriotsko vojno leta 1812 je bil poveljnik 4. konjeniške skupine pri [[2. zahodna armada (Ruski imperij)|2. zahodni armadi]]. 8. februarja 1813 je bil povišan v generalporočnika. Med letoma 1813 in 1815 je bil poveljnik [[Kaliningrad|Königsberga]]. Leta 1833 je postal [[senat Ruskega imperija|senator]]. 1. januarja 1837 je zapustil vojaško službo in prejel čin pravega tajnega svetovalca. A kmalu se je vrnil nazaj v vojaško službo; postal je poveljnik [[1. pehotni korpus (Ruski imperij)|1. pehotnega korpusa]]. 10. oktobra 1843 je bil povišan v generala konjenice. == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam ruskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Sievers, Karl Karlovič}} [[Kategorija:Rojeni leta 1772]] [[Kategorija:Umrli leta 1856]] [[Kategorija:Ruski generali]] [[Kategorija:Ruski plemiči]] [[Kategorija:Generali Imperialne ruske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Veterani rusko-poljskih vojn]] [[Kategorija:Baltski Nemci]] [[Kategorija:Guvernerji Vzhodne Prusije]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Aleksandra Nevskega]] [[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]] [[Kategorija:Senatorji Ruskega imperija]] 6795wd6ay1vm7hpfz5pl0k980sh5kw1 0 267822 5735817 5074956 2022-08-17T18:47:21Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Peter Gavrilovič Lihačov |lived= |placeofbirth= |placeofdeath=<!-- WD --> |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Ruski imperij}} [[Ruski imperij]] |serviceyears=1784 - 1813 |branch=[[Pehota]] |rank=[[Generalmajor]] |commands= |unit= |battles='''[[Rusko-švedska vojna (1788–1790)]]'''<br>'''[[Napoleonove vojne]]:'''<br>* [[Napoleonova invazija na Rusijo|Invazija na Rusijo]]<br>'''[[Kavkaška vojna]]''' |awards=[[Red svete Ane]]<br>[[Red svetega Jurija]]<br>[[Red svetega Vladimirja]]<br>[[Red svetega Janeza Jeruzalemskega (Rusija)]] |laterwork= }} '''Peter Gavrilovič Lihačov''' ({{lang-ru|Пётр Гаврилович Лихачëв}}), [[Rusi|ruski]] [[general]], * [[1758]], † [[1813]]. Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invazijo na Rusijo]]; posledično je bil njegov portret dodan v [[Vojaška galerija, Zimski dvorec|Vojaško galerijo]] [[Zimski dvorec|Zimskega dvorca]]. == Življenje == Leta 1772 je vstopil v 2. fusilirski polk, s katerim se je leta 1783 udeležil bojev na Krimu. Naslednje leto je bil povišan v podporočnika; v letih 1789-90 se je udeležil vojne proti Švedom. Za zasluge med vojno je bil povišan v stotnika, nato pa je bil 22. maja 1797 povišan še v podpolkovnika in hkrati imenovan za poveljnika 17. lovskega polka. 14. novembra 1797 je postal polkovnik in 31. oktobra 1798 generalmajor. 8. marca 1800 se je njegov polk preštevilčil v 16. lovski polk; poveljeval mu je vse do 13. januarja 1808. Med letoma 1793 in 1808 se je bojeval na Kavkazu; v tem času je pričel z revolucionarnimi spremembami v izobraževanju vojakov (gorsko bojevanje, uporaba bajoneta, natančno streljanje,...). 13. januarja 1808 se je upokojil. 12. aprila 1809 je bil ponovno sprejet v vojaško službo kot poveljnik Tomskega mušketirskega polka; slednji je bil 22. februarja 1811 preoblikovan v pehotni polk, kateremu je poveljeval vse do smrti. Istega leta je postal poveljnik še [[24. pehotna divizija (Ruski imperij)|24. pehotne divizije]], s katero se je udeležil patriotske vojne. Kot edini ruski general je bil ujet med [[bitka za Borodino|bitko za Borodino]]. Decembra 1812 so ga ruski vojaki osvobodili v [[Kaliningrad|Königsbergu]]. == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam ruskih generalov]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lihačov, Peter Gavrilovič}} [[Kategorija:Ruski generali]] [[Kategorija:Ruski plemiči]] [[Kategorija:Generali Imperialne ruske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani rusko-švedske vojne (1788-1790)]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Veterani kavkaške vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Janeza Jeruzalemskega (Rusija)]] ovtuf17qr8qj7d0ywuf5glbbq3j7num 0 267908 5735818 5708034 2022-08-17T18:47:45Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jefim Ignatjevič Čaplic |lived=[[1768]] - [[1825]] |placeofbirth= |placeofdeath= |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Ruski imperij}} [[Ruski imperij]] |serviceyears=1783-1825 |branch=[[Konjenica]] |rank=[[Generalporočnik]] |commands= |unit= |battles='''[[Rusko-turška vojna (1787-1792)]]'''<br>'''[[Vstaja Kościuszkega]]'''<br>'''[[Perzijska ekspedicija (1796)]]'''<br>'''[[Napoleonove vojne]]:'''<br>* [[Napoleonova invazija na Rusijo|Invazija na Rusijo]]<br>'''[[Kavkaška vojna]]''' |awards=[[Red svete Ane]]<br>[[Red svetega Jurija]]<br>[[Red svetega Vladimirja]]<br>[[Red rdečega orla]]<br>[[Legija časti]]<br>[[Red svetega Aleksandra Nevskega]] |laterwork= }} '''Jefim Ignatjevič Čaplic''' ({{lang-ru|Ефим Игнатьевич Чаплиц}}), [[Rusi|ruski]] [[general]] [[Poljaki|poljskega rodu]], * [[1768]], † [[1825]]. Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invazijo na Rusijo]]; posledično je bil njegov portret dodan v [[Vojaška galerija, Zimski dvorec|Vojaško galerijo]] [[Zimski dvorec|Zimskega dvorca]]. == Življenje == Vojaško kariero je sprva začel v poljski vojski, nato pa je bil 15. oktobra 1783 sprejet v rusko vojsko s činom drugega majorja. Leta 1788 je bil premeščen v [[Grigorij Potemkin|Potemkin]]ov štab. Leta 1792 je bil povišan v podpolkovnika in premeščen v Smolenski dragonski polk; med poljsko vstajo leta 1794 je bil poslan kot pogojalec, a so ga Poljaki zajeli in je ostal v vojnem ujetništvu vse do zatrtja vstaje. Leta 1786 se je bojeval proti perzijskim enotam; 18. julija 1796 je bil povišan v polkovnika. Kmalu po ustoličenju carja [[Pavel I. Ruski|Pavla I.]] je bil Čaplic 27. februarja 1798 odstranjen iz vojaške službe. Po ustoličenju [[Aleksander I. Ruski|Aleksandra I.]] pa so ga 15. marca 1801 aktivirali in ga povišali v generalmajorja. Sodeloval je v vojni leta 1805. 23. julija 1806 je postal poveljnik Pavlogradskega polka in 23. oktobra istega leta je postal brigadni poveljnik; pozneje je bil dva tednu tudi poveljnik [[Kaliningrad|Königsberga]]. Med oktobrom 1809 in julijem 1810 je bil poveljnik 7. divizije; novembra 1810 pa je bil imenovan za poveljnik rezervnega konjeniškega korpusa. Februarja 1811 je bil imenovan za poveljnika [[4. konjeniška divizija (Ruski imperij)|4. konjeniške divizije]] in maja 1811 za poveljnika [[8. konjeniška divizija (Ruski imperij)|8. konjeniške divizije]]. Leta 1813 je bil imenovan za poveljnika celotne konjenice poljskih enot in 6. aprila naslednje leto je postal poveljnik 3. skupine poljske vojske. Leta 1817 je postal poveljnik [[3. huzarska divizija (Ruski imperij)|3. huzarske divizije]], ki je bila posledično preštevilčena v [[2. huzarska divizija (Ruski imperij)|2. huzarsko divizijo]]; slednji je poveljeval do 15. februarja 1823. == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam ruskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.hrono.ru/biograf/bio_ch/chaplic.html Hrono.ru] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Čaplic, Jefim Ignatjevič}} [[Kategorija:Rojeni leta 1768]] [[Kategorija:Umrli leta 1825]] [[Kategorija:Ruski generali]] [[Kategorija:Ruski plemiči]] [[Kategorija:Poljski Rusi]] [[Kategorija:Generali Imperialne ruske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani rusko-turške vojne (1787-1792)]] [[Kategorija:Veterani vstaje Kościuszkega]] [[Kategorija:Veterani perzijske ekspedicije (1796)]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Veterani kavkaške vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Aleksandra Nevskega]] [[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 7d57eu83pcyrzxtd3ihzyltsvnrad4b 0 269733 5735949 4953573 2022-08-17T21:15:01Z GeographieMan 179499 čiščenje wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}} '''Družboslovna informatika''' je [[interdisciplinarnost|interdisciplinarna]] znanstvena veda o načrtovanju, uporabi in posledicah [[IKT |informacijske-komunikacijske tehnologije (IKT)]] v sodobnih družbah. Utemeljitelj družboslovne informatike [http://en.wikipedia.org/wiki/Rob_Kling Rob Kling] (1999) jo opredeljuje kot interakcijo IKT s širšim družbenim (predvsem [[organizacija |organizacijskim]], institucionalnim in kulturnim) okoljem. Odgovarjajoče znanstveno področje se nanaša na raziskave, ki obravnavajo družbene vidike informatizacije, vključno z vlogo IKT v družbeni strukturi ter načine, na katere družbene strukture in prakse sooblikujejo družbeno organizacijo IKT. Podobno tudi mnogi drugi avtorji (Dahlbom 1996; Penniman 2005; Lamb in Sawyer 2005) družboslovno informatiko razumejo kot raziskovalno področje, ki se osredotoča na proučevanje odnosa med ljudmi, IKT in spremljajočo družbeno strukturo. <!--{{further2|[[Wikipedia:Manual of Style#Section headings|Manual of Style: Section headings]]}}--> Družboslovna informatika se je kot disciplina pričela vzpostavljati na različne načine že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Sam angleški izraz ''"social informatics"'' se je sicer prvič pojavil kasneje (1997) v krogu raziskovalcev Roba Klinga, ki velja za pionirja in utemeljitelja družboslovne informatike (Kling 1999). Njegovo delo nadaljuje Rob Kling Center for Social Informatics, Indiana University Bloomington.<ref name="opomba1"> [http://rkcsi.indiana.edu/ Rob Kling Center for Social Informatics]</ref> Na drugi strani res prvo formalno pojavljanje izraza 'družboslovna informatika' najdemo v Evropi, kjer je norveški sociolog Stein Bråten leta 1983 definiral družboslovno informatiko kot »znanstveno področje, ki se ga uvršča med psihologijo, sociologijo in informatiko« (Roggen 1998). Med pomembne začetke družboslovne informatike uvrščamo tudi [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]], [[Univerza v Ljubljani]], kjer se je leta 1985 družboslovna informatika prvič na svetu pojavila kot študijski program (Vehovar 2006). == Predmet preučevanja družboslovne informatike == Predmet preučevanja družboslovne informatike je izrazito dinamičen, predvsem zaradi interdisciplinarnosti in hitro spreminjajočih sodobnih družb, kjer se oblikujejo in pojavljajo nove IKT z novimi načini uporabe, posledicami in spremembami, ki se odražajo tako na tehnološki ravni kot tudi družbeni ravni. Ravno zato so se v okviru opredeljevanja družboslovne informatike oblikovala različna razumevanja in definicije področja, ki pokrivajo tri vidike [[interakcija |interakcij]] IKT in sodobne družbe (Vehovar in Petrič 2006; Vehovar 2006): <br> [[Slika:Slika DI urejena.png|thumb|right|300px|Področja in konteksti družboslovne informatike (Vehovar in Petrič 2006).]] *(1) '''Interakcija med IKT in družbo''' - Družbeni vidiki računalnikov, informatike oziroma IKT v najširšem smislu so nadalje razdeljeni na tri nivoje: **(1a) Interakcija z IKT na osebni ravni se nanaša na posameznikov odnos z IKT (npr. interakcija človek–računalnik, [[kognitivna psihologija |kognitivni vidiki]], psihološka tematika itd.); **(1b) Interakcija IKT na organizacijski (mikro) ravni se nanaša na socio-organizacijski vidik uporabe IKT. Delno se prekriva tudi z upravljavskimi vidiki IKT; **(1c) Interakcija IKT na družbeni (makro) ravni se nanaša na splošne spremembe v družbi, ki so posledica IKT, na primer družbene spremembe in tematiko, povezano z [[informacijska družba |informacijsko družbo]], kjer so vključeni nacionalni, regionalni in globalni vidiki. *(2) '''Uporaba IKT v družboslovju''' - Uporabo in aplikacije IKT v družboslovju lahko ločimo v tri smeri: **(2a) Računalniško modeliranje družboslovnih podatkov, vključno z računalniškimi simulacijami na področju družboslovja, tj. prebivalstveni modeli, mikrosimulacije, modeli za odločanje (odločanje) ter inteligentne aplikacije za odkrivanje znanja (''knowledge discovery applications''); **(2b) Informacijski sistemi in aplikacije e-poslovanja v družboslovju, kar vključuje aplikacije v javnem sektorju, socialnih službah itd., ter se posebej nanaša na oblike e-poslovanja v družbenih podsistemih kot so e-uprava, e-zdravje, [[e-izobraževanje]] itd.; **(2c) Strukturiranje in konceptualizacija informacij oziroma vsebin, npr. informacijska arhitektura internetnih strani, bibliografskih vsebin, besedilnih baz in drugih podatkov ali informacij na področjih povezanih z [[družboslovje |družboslovjem]]. *(3) '''IKT kot orodje pri družboslovnem raziskovanju:''' **(3a) Računalniško podprte metode za statistično analizo družboslovnih podatkov; sem spadajo različni statistični programski paketi in specifična orodja: analize velikih socialnih omrežij, [[podatkovno rudarjenje]], [[Bootstrapping (statistika)|metoda ponovnega vzorčenja]], ''Gibbs sampler'', združevanje podatkov, itd.; **(3b) Računalniško podprto zbiranje podatkov za kvantitativne (npr. anketno zbiranje podatkov) in kvalitativne raziskave (npr. virtualna etnografija, online fokusne skupine). Na tem področju je uporaba orodij za spletno anketiranje najbolj pogosta IKT aplikacija na področju družboslovnega raziskovanja; **(3c) Orodja IKT za obdelavo, organizacijo, analizo in predstavitev družboslovnih podatkov predstavljajo področje, ki se pospešeno razvija in tudi integrira v kompleksno platformo za virtualno sodelovanje v družboslovnem raziskovanju. Vključuje tudi vso infrastrukturo in aplikacije, ki omogočajo učinkovito in inteligentno iskanje in dostopanje do podatkovnih arhivov in knjižničnih gradiv, vsa on-line analitična orodja (npr. Nesstar), kot tudi nove načine znanstvenega sodelovanja podprtega z modernimi IKT (npr. GRID tehnologija). V zadnjih nekaj letih razvoj družboslovne informatike nakazuje na pojavljanje novega področja in konteksta oz. veje, ki se odpira kot povezava področja (1) interakcija IKT z družbo in (2) uporaba IKT v družboslovju, ter teži k raziskovanju družbenih in tehničnih vidikov storitev spletnega komuniciranja (kot so na primer socialna omrežja ipd.). Zgoraj našteta področja in konteksti niso le v ekskluzivni domeni družboslovne informatike, saj se nekatera podpodročja močno prekrivajo z drugimi disciplinarnimi podpodročij in so predmet obravnave znotraj drugih disciplinarnih ved (Vehovar in Petrič 2006). Zaradi tega se pojavljajo različna razumevanja družboslovne informatike oz. se jo povezuje z drugimi znanstvenimi področij kot je skupnostna informatika, medijske, komunikološke in internetne študije ipd., kar ima za posledico tudi nekatere težave pri vzpostavljanju družboslovne informatike kot discipline in enotnega znanstvenega telesa znotraj akademske skupnosti. [[Slika:Grafični prikaz števila DI institucij.tif|thumb|right|300px|Grafični prikaz primerjave aktivnosti družboslovne informatike v zadnjih štirih letih.]]Na drugi strani v zadnjih letih opažamo izredno hitro naraščanja števila izobraževalnih institucij in raziskovalnih centrov s področja družboslovne informatike <ref name="opomba2"> [http://www.social-informatics.org/ Social-informatics.org], Social Informatics, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana </ref>. Hkrati se s tem pojem družboslovne informatike pojavlja v vse širših in raznolikih kontekstih. Opažamo tudi nove trende postopnega poenotenja, kar bi lahko omogočilo večjo formalizacijo in vzpostavljanja znanstvenega področja. == Študij družboslovne informatike v Sloveniji == Študij družboslovne informatike kot samostojne smeri v okviru študija sociologije poteka na [[FDV |Fakulteti za družbene vede]] od leta 1985. Izvaja ga Katedra za družboslovno informatiko in metodologijo. Študijski program Družboslovna informatika interdisciplinarno povezuje znanja informacijsko-komunikacijske tehnologije, družboslovja ter interneta. Glavna področja študija s katerimi se študenti srečajo zajemajo znanja uporabne informatike, raziskovanja interneta, metodologije, statistike in podatkovne analitike. Prednost študija je njegova usmerjenost v prihodnost, omogoča namreč odlične možnosti zaposlitve ter nadaljevanje študija na različnih magistrskih programih, ima velik poudarek na praktičnemu delu, ponuja možnost prakse v podjetjih ter morebitnih delodajalcih in možnost študija v tujini. Dodiplomski program ponuja dve zanimivi študijski smeri: Digitalne tehnologije in družba ter Uporabna družboslovna informatika, v okviru katerih poleg skupnih obveznih predmetov študentje vpisujejo tudi široko izbiro strokovnih izbirnih predmetov. Smer Digitalne tehnologije in družba je bolj usmerjena v veščine poznavanja družbenih procesov ter spletne analitike, rabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij, sociološkega razumevanje družbenih medijev in uporabe ter uvajanja internetnih tehnologij. Medtem ko je smer Uporabna družboslovna informatika bolj usmerjena v načrtovanje in zasnovo internetnih sistemov ter komunikacij, sodelovanje v razvoju sodobnih tehnologij in implementacijo digitalnih vsebin/storitev. *Dodiplomska stopnja: **Družboslovna informatika (3-letni program) *Podiplomska stopnja: **Magistrski program Družboslovne informatike (2-letni program). *Doktorski študij: **Družboslovna informatika, **Družboslovna metodologija, **Družboslovna statistika (modul Univerzitetnega doktorskega programa Statistika). == Študij družboslovne informatike v tujini == {{Nepopolni seznam|date=avgust 2022}} Študij družboslovne informatike se v tujini izvaja v različnih oblikah, in sicer ali kot študijski program (dodiplomski in podiplomski študij) ali pa kot šola, fakulteta in katedra. V nadaljevanju je predstavljen seznam univerz, v okviru katerih se izvajajo različne oblike študija družboslovne informatike v tujini: <br> <br>1. Dodiplomski študij:<br> *ZDA: Univerza v Toledu, Univerza Bradley v Illinoisu, Univerza Suffolk, Vzhodna univerza zvezne države Connecticut; *Nemčija: Poklicna akademija Stuttgart (družbena informatika); *Romunija: Zahodna univerza Timisoare. 2. Podiplomski študij: *ZDA: Univerza Bloomington v Indiani; *Velika Britanija: Univerza v Yorku; *Švica: Univerza za uporabne znanosti v St. Gallenu; *Poljska: poljsko-japonski inštitut za informacijsko tehnologijo. 3. Šola, fakulteta, katedra: *Japonska: [[Univerza v Kjotu]], Univerza v Čuju, Univerza Aojama Gakuin; *Ukrajina: Nacionalna univerza radio elektronike v Harkovu; *Tajvan: Univerza Juan Dze; *Litva: Univerza Mykolasa Romerisa. == Viri== === Opombe in reference === {{refsez}} === Literatura === * <!-- Priimek, Ime, Leto. ''Naslov''. Kraj: Založba. --> *Bråten, Stein. 1983. ''Dialogens vilkår i datasamfunnet''. Universitetsforlaget. *Dahlbom, Bo. 1996. The New Informatics. ''Scandinavian Journal of Information System'' 8 (2): 29–48. *[http://www.dlib.org:80/dlib/january99/kling/01kling.html Kling, Rob. 1999. What is social informatics and why does it matter? ''D-lib Magazine'' 5 (1).] *Lamb, Roberta in Steve Sawyer. 2005. On extending social informatics from a rich legacy of networks and conceptual resources. ''Information Technology & People'' 18 (1): 9 – 20. *[http://www.asis.org/Bulletin/Jun-05/penniman.html Penniman, David W. 2005. Social Informatics. ''Bulletin of the American Society for Information Science and Technology'' 31 (5).] *[http://folk.uio.no/iroggen/WEBsociology.html Roggen, Ingar. 1998. Specialization Course in Web Sociology and Social Informatics.] *Vehovar, Vasja. 2006. Social Informatics: An Emerging Discipline? V IFIP International Federation for Information Processing, vol. 223, ''Social Informatics: An Information Society for All? In Remembrance of Rob Kling'', ur. Berleur, Jacques, Markku I. Numinen in John Impagliazzo, 73–85. Boston: Springer. *Vehovar, Vasja in Gregor Petrič. 2006. Družboslovna informatika: disciplina v nastajanju. V ''Znanilci Informacijske družbe: 20 let študija družboslovne informatike'', ur. Petrič, Gregor, 5–14. Ljubljana: FDV. *Petrič, Gregor in Atanasova Sara. 2013. Družboslovna informatika: Razvojne konvergence in raziskovalni dosežki. ''Teorija in Praksa'' 50(2): 347-375. == Zunanje povezave == {{v sorodnikih}} *[http://www.fdv.uni-lj.si/studij/oddelki-in-katedre/oddelek-za-sociologijo/katedra-za-druzboslovno-informatiko-in-metodologijo Družboslovna informatika, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani] {{ikona sl}} *[http://www.fdv.uni-lj.si/en/research/research-centres/department-of-sociology/centre-for-social-informatics Social Informatics, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana] {{ikona en}} *[https://www.fdv.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-centri/oddelek-za-sociologijo/center-za-metodologijo-in-informatiko Center za metodologijo in informatiko] {{ikona sl}} [[Kategorija:Družboslovje]] 9nn9b98ez3jig614nsvfea8zy3ywu9s 5735950 5735949 2022-08-17T21:15:59Z GeographieMan 179499 - zp wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}} '''Družboslovna informatika''' je [[interdisciplinarnost|interdisciplinarna]] znanstvena veda o načrtovanju, uporabi in posledicah [[IKT |informacijske-komunikacijske tehnologije (IKT)]] v sodobnih družbah. Utemeljitelj družboslovne informatike [[Rob Kling]] (1999) jo opredeljuje kot interakcijo IKT s širšim družbenim (predvsem [[organizacija |organizacijskim]], institucionalnim in kulturnim) okoljem. Odgovarjajoče znanstveno področje se nanaša na raziskave, ki obravnavajo družbene vidike informatizacije, vključno z vlogo IKT v družbeni strukturi ter načine, na katere družbene strukture in prakse sooblikujejo družbeno organizacijo IKT. Podobno tudi mnogi drugi avtorji (Dahlbom 1996; Penniman 2005; Lamb in Sawyer 2005) družboslovno informatiko razumejo kot raziskovalno področje, ki se osredotoča na proučevanje odnosa med ljudmi, IKT in spremljajočo družbeno strukturo. <!--{{further2|[[Wikipedia:Manual of Style#Section headings|Manual of Style: Section headings]]}}--> Družboslovna informatika se je kot disciplina pričela vzpostavljati na različne načine že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Sam angleški izraz ''"social informatics"'' se je sicer prvič pojavil kasneje (1997) v krogu raziskovalcev Roba Klinga, ki velja za pionirja in utemeljitelja družboslovne informatike (Kling 1999). Njegovo delo nadaljuje Rob Kling Center for Social Informatics, Indiana University Bloomington.<ref name="opomba1"> [http://rkcsi.indiana.edu/ Rob Kling Center for Social Informatics]</ref> Na drugi strani res prvo formalno pojavljanje izraza 'družboslovna informatika' najdemo v Evropi, kjer je norveški sociolog Stein Bråten leta 1983 definiral družboslovno informatiko kot »znanstveno področje, ki se ga uvršča med psihologijo, sociologijo in informatiko« (Roggen 1998). Med pomembne začetke družboslovne informatike uvrščamo tudi [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]], [[Univerza v Ljubljani]], kjer se je leta 1985 družboslovna informatika prvič na svetu pojavila kot študijski program (Vehovar 2006). == Predmet preučevanja družboslovne informatike == Predmet preučevanja družboslovne informatike je izrazito dinamičen, predvsem zaradi interdisciplinarnosti in hitro spreminjajočih sodobnih družb, kjer se oblikujejo in pojavljajo nove IKT z novimi načini uporabe, posledicami in spremembami, ki se odražajo tako na tehnološki ravni kot tudi družbeni ravni. Ravno zato so se v okviru opredeljevanja družboslovne informatike oblikovala različna razumevanja in definicije področja, ki pokrivajo tri vidike [[interakcija |interakcij]] IKT in sodobne družbe (Vehovar in Petrič 2006; Vehovar 2006): <br> [[Slika:Slika DI urejena.png|thumb|right|300px|Področja in konteksti družboslovne informatike (Vehovar in Petrič 2006).]] *(1) '''Interakcija med IKT in družbo''' - Družbeni vidiki računalnikov, informatike oziroma IKT v najširšem smislu so nadalje razdeljeni na tri nivoje: **(1a) Interakcija z IKT na osebni ravni se nanaša na posameznikov odnos z IKT (npr. interakcija človek–računalnik, [[kognitivna psihologija |kognitivni vidiki]], psihološka tematika itd.); **(1b) Interakcija IKT na organizacijski (mikro) ravni se nanaša na socio-organizacijski vidik uporabe IKT. Delno se prekriva tudi z upravljavskimi vidiki IKT; **(1c) Interakcija IKT na družbeni (makro) ravni se nanaša na splošne spremembe v družbi, ki so posledica IKT, na primer družbene spremembe in tematiko, povezano z [[informacijska družba |informacijsko družbo]], kjer so vključeni nacionalni, regionalni in globalni vidiki. *(2) '''Uporaba IKT v družboslovju''' - Uporabo in aplikacije IKT v družboslovju lahko ločimo v tri smeri: **(2a) Računalniško modeliranje družboslovnih podatkov, vključno z računalniškimi simulacijami na področju družboslovja, tj. prebivalstveni modeli, mikrosimulacije, modeli za odločanje (odločanje) ter inteligentne aplikacije za odkrivanje znanja (''knowledge discovery applications''); **(2b) Informacijski sistemi in aplikacije e-poslovanja v družboslovju, kar vključuje aplikacije v javnem sektorju, socialnih službah itd., ter se posebej nanaša na oblike e-poslovanja v družbenih podsistemih kot so e-uprava, e-zdravje, [[e-izobraževanje]] itd.; **(2c) Strukturiranje in konceptualizacija informacij oziroma vsebin, npr. informacijska arhitektura internetnih strani, bibliografskih vsebin, besedilnih baz in drugih podatkov ali informacij na področjih povezanih z [[družboslovje |družboslovjem]]. *(3) '''IKT kot orodje pri družboslovnem raziskovanju:''' **(3a) Računalniško podprte metode za statistično analizo družboslovnih podatkov; sem spadajo različni statistični programski paketi in specifična orodja: analize velikih socialnih omrežij, [[podatkovno rudarjenje]], [[Bootstrapping (statistika)|metoda ponovnega vzorčenja]], ''Gibbs sampler'', združevanje podatkov, itd.; **(3b) Računalniško podprto zbiranje podatkov za kvantitativne (npr. anketno zbiranje podatkov) in kvalitativne raziskave (npr. virtualna etnografija, online fokusne skupine). Na tem področju je uporaba orodij za spletno anketiranje najbolj pogosta IKT aplikacija na področju družboslovnega raziskovanja; **(3c) Orodja IKT za obdelavo, organizacijo, analizo in predstavitev družboslovnih podatkov predstavljajo področje, ki se pospešeno razvija in tudi integrira v kompleksno platformo za virtualno sodelovanje v družboslovnem raziskovanju. Vključuje tudi vso infrastrukturo in aplikacije, ki omogočajo učinkovito in inteligentno iskanje in dostopanje do podatkovnih arhivov in knjižničnih gradiv, vsa on-line analitična orodja (npr. Nesstar), kot tudi nove načine znanstvenega sodelovanja podprtega z modernimi IKT (npr. GRID tehnologija). V zadnjih nekaj letih razvoj družboslovne informatike nakazuje na pojavljanje novega področja in konteksta oz. veje, ki se odpira kot povezava področja (1) interakcija IKT z družbo in (2) uporaba IKT v družboslovju, ter teži k raziskovanju družbenih in tehničnih vidikov storitev spletnega komuniciranja (kot so na primer socialna omrežja ipd.). Zgoraj našteta področja in konteksti niso le v ekskluzivni domeni družboslovne informatike, saj se nekatera podpodročja močno prekrivajo z drugimi disciplinarnimi podpodročij in so predmet obravnave znotraj drugih disciplinarnih ved (Vehovar in Petrič 2006). Zaradi tega se pojavljajo različna razumevanja družboslovne informatike oz. se jo povezuje z drugimi znanstvenimi področij kot je skupnostna informatika, medijske, komunikološke in internetne študije ipd., kar ima za posledico tudi nekatere težave pri vzpostavljanju družboslovne informatike kot discipline in enotnega znanstvenega telesa znotraj akademske skupnosti. [[Slika:Grafični prikaz števila DI institucij.tif|thumb|right|300px|Grafični prikaz primerjave aktivnosti družboslovne informatike v zadnjih štirih letih.]]Na drugi strani v zadnjih letih opažamo izredno hitro naraščanja števila izobraževalnih institucij in raziskovalnih centrov s področja družboslovne informatike <ref name="opomba2"> [http://www.social-informatics.org/ Social-informatics.org], Social Informatics, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana </ref>. Hkrati se s tem pojem družboslovne informatike pojavlja v vse širših in raznolikih kontekstih. Opažamo tudi nove trende postopnega poenotenja, kar bi lahko omogočilo večjo formalizacijo in vzpostavljanja znanstvenega področja. == Študij družboslovne informatike v Sloveniji == Študij družboslovne informatike kot samostojne smeri v okviru študija sociologije poteka na [[FDV |Fakulteti za družbene vede]] od leta 1985. Izvaja ga Katedra za družboslovno informatiko in metodologijo. Študijski program Družboslovna informatika interdisciplinarno povezuje znanja informacijsko-komunikacijske tehnologije, družboslovja ter interneta. Glavna področja študija s katerimi se študenti srečajo zajemajo znanja uporabne informatike, raziskovanja interneta, metodologije, statistike in podatkovne analitike. Prednost študija je njegova usmerjenost v prihodnost, omogoča namreč odlične možnosti zaposlitve ter nadaljevanje študija na različnih magistrskih programih, ima velik poudarek na praktičnemu delu, ponuja možnost prakse v podjetjih ter morebitnih delodajalcih in možnost študija v tujini. Dodiplomski program ponuja dve zanimivi študijski smeri: Digitalne tehnologije in družba ter Uporabna družboslovna informatika, v okviru katerih poleg skupnih obveznih predmetov študentje vpisujejo tudi široko izbiro strokovnih izbirnih predmetov. Smer Digitalne tehnologije in družba je bolj usmerjena v veščine poznavanja družbenih procesov ter spletne analitike, rabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij, sociološkega razumevanje družbenih medijev in uporabe ter uvajanja internetnih tehnologij. Medtem ko je smer Uporabna družboslovna informatika bolj usmerjena v načrtovanje in zasnovo internetnih sistemov ter komunikacij, sodelovanje v razvoju sodobnih tehnologij in implementacijo digitalnih vsebin/storitev. *Dodiplomska stopnja: **Družboslovna informatika (3-letni program) *Podiplomska stopnja: **Magistrski program Družboslovne informatike (2-letni program). *Doktorski študij: **Družboslovna informatika, **Družboslovna metodologija, **Družboslovna statistika (modul Univerzitetnega doktorskega programa Statistika). == Študij družboslovne informatike v tujini == {{Nepopolni seznam|date=avgust 2022}} Študij družboslovne informatike se v tujini izvaja v različnih oblikah, in sicer ali kot študijski program (dodiplomski in podiplomski študij) ali pa kot šola, fakulteta in katedra. V nadaljevanju je predstavljen seznam univerz, v okviru katerih se izvajajo različne oblike študija družboslovne informatike v tujini: <br> <br>1. Dodiplomski študij:<br> *ZDA: Univerza v Toledu, Univerza Bradley v Illinoisu, Univerza Suffolk, Vzhodna univerza zvezne države Connecticut; *Nemčija: Poklicna akademija Stuttgart (družbena informatika); *Romunija: Zahodna univerza Timisoare. 2. Podiplomski študij: *ZDA: Univerza Bloomington v Indiani; *Velika Britanija: Univerza v Yorku; *Švica: Univerza za uporabne znanosti v St. Gallenu; *Poljska: poljsko-japonski inštitut za informacijsko tehnologijo. 3. Šola, fakulteta, katedra: *Japonska: [[Univerza v Kjotu]], Univerza v Čuju, Univerza Aojama Gakuin; *Ukrajina: Nacionalna univerza radio elektronike v Harkovu; *Tajvan: Univerza Juan Dze; *Litva: Univerza Mykolasa Romerisa. == Viri== === Opombe in reference === {{refsez}} === Literatura === * <!-- Priimek, Ime, Leto. ''Naslov''. Kraj: Založba. --> *Bråten, Stein. 1983. ''Dialogens vilkår i datasamfunnet''. Universitetsforlaget. *Dahlbom, Bo. 1996. The New Informatics. ''Scandinavian Journal of Information System'' 8 (2): 29–48. *[http://www.dlib.org:80/dlib/january99/kling/01kling.html Kling, Rob. 1999. What is social informatics and why does it matter? ''D-lib Magazine'' 5 (1).] *Lamb, Roberta in Steve Sawyer. 2005. On extending social informatics from a rich legacy of networks and conceptual resources. ''Information Technology & People'' 18 (1): 9 – 20. *[http://www.asis.org/Bulletin/Jun-05/penniman.html Penniman, David W. 2005. Social Informatics. ''Bulletin of the American Society for Information Science and Technology'' 31 (5).] *[http://folk.uio.no/iroggen/WEBsociology.html Roggen, Ingar. 1998. Specialization Course in Web Sociology and Social Informatics.] *Vehovar, Vasja. 2006. Social Informatics: An Emerging Discipline? V IFIP International Federation for Information Processing, vol. 223, ''Social Informatics: An Information Society for All? In Remembrance of Rob Kling'', ur. Berleur, Jacques, Markku I. Numinen in John Impagliazzo, 73–85. Boston: Springer. *Vehovar, Vasja in Gregor Petrič. 2006. Družboslovna informatika: disciplina v nastajanju. V ''Znanilci Informacijske družbe: 20 let študija družboslovne informatike'', ur. Petrič, Gregor, 5–14. Ljubljana: FDV. *Petrič, Gregor in Atanasova Sara. 2013. Družboslovna informatika: Razvojne konvergence in raziskovalni dosežki. ''Teorija in Praksa'' 50(2): 347-375. == Zunanje povezave == {{v sorodnikih}} *[http://www.fdv.uni-lj.si/studij/oddelki-in-katedre/oddelek-za-sociologijo/katedra-za-druzboslovno-informatiko-in-metodologijo Družboslovna informatika, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani] {{ikona sl}} *[http://www.fdv.uni-lj.si/en/research/research-centres/department-of-sociology/centre-for-social-informatics Social Informatics, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana] {{ikona en}} *[https://www.fdv.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-centri/oddelek-za-sociologijo/center-za-metodologijo-in-informatiko Center za metodologijo in informatiko] {{ikona sl}} [[Kategorija:Družboslovje]] 2bdzjbkzltupknkenvmqc86k769h18k 0 271202 5735820 5338388 2022-08-17T18:48:38Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = Ludwig Otto Hesse | birth_date = <!-- WD --> | birth_place= <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place= <!-- WD --> | residence = [[Slika:Flag of the Kingdom of Prussia (1803-1892).svg|22px]] [[Prusija]] <br /> [[Slika:Flag of Germany (3-2 aspect ratio).svg|22px]] [[Nemška zveza]] <br /> [[Slika:Flag of Germany (1867–1919).svg|22px]] [[Severnonemška konfederacija]] <br /> [[Slika:Flag of Germany (1867–1919).svg|22px]] [[Nemško cesarstvo]] | nationality = {{zastava|Nemčija|name=nemška}} | field = [[matematika]] | alma_mater = [[Univerza v Königsbergu]] | work_institution = [[Univerza v Königsbergu]] <br /> [[Tehniška univerza v Münchnu|Politehniška šola v Münchnu]] | doctoral_advisor = [[Carl Gustav Jacob Jacobi]] | doctoral_students = [[Gustav Robert Kirchhoff]] {{small|(1847)}} <br /> [[Carl Gottfried Neumann]] {{small|(1856)}} <br /> [[Max Noether]] {{small|(1868)}} | known_for = [[Hessejeva matrika]] <br /> [[Hessejeva normalna forma]] | prizes = | religion = | signature = | footnotes = }} '''Ludwig Otto Hesse''' [[Nemci|nemški]] [[matematik]], * [[22. april]], [[1811]], Königsberg, [[Prusija]] (sedaj [[Kaliningrad]], [[Rusija]]) † [[4. avgust]] [[1874]], [[München]], [[Nemško cesarstvo]] (sedaj [[Nemčija]]). == Življenje == Hesse se je rodil v Königsbergu kot sin Johanna Gottlieba Hesseja in njegove žene Anne Karoline Reiter (1788–1865). Njegov oče je bil poslovnež in lastnik [[pivovarna|pivovarne]]. Študiral je v Königsbergu na [[Univerza v Königsbergu|Univerzi v Königsbergu]] (imenovana Albertina) pri [[Carl Gustav Jacob Jacobi|Jacobi]]ju. Njegovi učitelji so bili tudi [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel]], [[Carl Gottfried Neumann|Neumann]] in [[Friedrich Julius Richelot|Richelot]]. [[doktorat|Doktoriral]] je v letu 1840 na Univerzi v Königsbergu z dizertacijo ''De octo punctis intersectionis trium superficium secundi ordinis''.<ref>{{navedi splet|url=http://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=46967|title=Ludwig Otto Hesse|work=[[Projekt Matematična genealogija]]|accessdate=2011-08-08|language=en}}</ref> Leta 1841 je [[habilitacija|habilitiral]]. Istega leta se je poročil s Sophie Marie Emilie Dulk, hčerjo lekarnarja in profesorja kemije [[Friedrich Philipp Dulk|Friedricha Philippa Dulka]] (1788–1852). Imela sta sina in 5 hčera. Hesse je nekaj časa poučeval fiziko in kemijo na poklicni šoli v Königsberg in predaval na Albertini. V letu 1845 so ga imenovali za izrednega profesorja na Univerzi. Leta 1855 se je preselil v Halle. Med letoma 1856 in 1868 je bil v Heidelbergu, nato pa se je preselil v München na tamkajšnjo na novo ustanovljeno [[Tehniška univerza v Münchnu|politehniško šolo]]. Leta 1869 so ga sprejeli v [[Bavarska akademija znanosti|Bavarsko akademijo znanosti]]. == Delo == Ukvarjal se je s [[teorija invariant|teorijo invariant]]. Znan je po [[Hessova matrika|Hessovi matriki]] in [[Hessova normalna forma|Hessovi normalni formi]]. == Priznanja == === Poimenovanja === Po njem se imenuje [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[25029 Ludwighesse]], ki ga je odkril [[Paul G. Comba|Comba]] 26. avgusta 1998. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Hesse.html Stran o Ludwigu Ottoju Hesseju] [[Univerza svetega Andreja|Univerze svetega Andreja]] {{ikona en}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=46967}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hesse, Ludwig Otto}} [[Kategorija:Nemški matematiki]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Königsbergu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Königsbergu]] [[Kategorija:Člani Bavarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] gwkabsffxjyft55pw5xxbm7b0vmcqqg 0 271692 5735988 5721388 2022-08-18T00:41:48Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Fakin''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 289 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.376. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Fakin]] (1885—1963), učitelj, šolnik, biolog, publicist * [[Boris Fakin]] ([[Igor Torkar]]) (1913—2004), kemik, književnik *[[Božo Fakin]] (+ 2012), zdravnik dermatovenerolog *[[Darinka Fakin]] (r. Pislak) (*1961), tekstilna strok., univ. profesorica; več mandatov županja Majšperka *[[Franc Fakin]], delavec, žrtev spopada z [[Orjuna|Orjuno]] v Trbovljah leta 1924 * [[Milan Fakin]] (1895—1973), gradbeni inženir *[[Miran Fakin]], primorski glasbenik, kitarist ? *[[Romeo Fakin]] ([[Romeo Strojnik]]), strojnik * [[Samo Fakin]] (*1957), javnozdravstveni delavec, minister za zdravje *[[Vida Fakin]]-[[Lojk]] (1915—2001), slikarka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fakin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] bctwwdh61hsvj0db8cmdt58ibvoud04 5736001 5735988 2022-08-18T04:46:41Z Andrejj 94 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Amanesciri2021|Amanesciri2021]] ([[User talk:Amanesciri2021|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:193.2.11.205|193.2.11.205]] wikitext text/x-wiki '''Fakin''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 289 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.376. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Fakin]] (1885—1963), učitelj, šolnik, biolog, publicist * [[Boris Fakin]] ([[Igor Torkar]]) (1913—2004), kemik, književnik *[[Božo Fakin]] (+ 2012), zdravnik dermatovenerolog *[[Darinka Fakin]] (r. Pislak) (*1961), tekstilna strok., univ. profesorica; več mandatov županja Majšperka *[[Franc Fakin]], žrtev spopada z Orjuno v Trbovljah leta 1924 * [[Milan Fakin]] (1895—1973), gradbeni inženir *[[Miran Fakin]], primorski glasbenik, kitarist ? *[[Romeo Fakin]] ([[Romeo Strojnik]]), strojnik * [[Samo Fakin]] (*1957), javnozdravstveni delavec, minister za zdravje *[[Vida Fakin]]-[[Lojk]] (1915—2001), slikarka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fakin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] d6g90tw3b7c9z6b5rssy5okmplutllw 0 272734 5736057 5700619 2022-08-18T11:28:45Z 193.2.11.205 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Ferjan''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 310 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.248. mesto. == Znani nosilci priimka == *[[Franc Ferjan]] (1885—1964), fotograf, tehnični inovator (prof.matematike/fizike) *[[Jakob Ferjan]] (1914—1974), agronom *[[Jana Ferjan Intihar|Jana Intihar Ferjan]] (*1956), umetnostna zgodovinarka, dokumentalistka ... *[[Jure Ferjan]] in [[Karmen Kozmus Ferjan]], poslanca DZ, prvi zakonski par v našem parlamentu * [[Klemen Ferjan]] (*1979), judoist * [[Marjan Ferjan]] (1912—1993), gradbeni strokovnjak * [[Matej Ferjan]] (1977—2011), spidvejist *[[Naja Ferjan Ramirez]] (*1984), atletinja; lingvistična nevroznanstvenica * [[Primož Ferjan]] (*1985), judoist * Vincenc - Cena Ferjan (1911—1945), dentist, partizanski zobozdravnik == Glej tudi == * priimke [[Ferjančič]], [[Ferjanič]], [[Forjan]], [[Ferk]], [[Ferkolj]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ferjan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mbogfui9kr0zdflq8ie9jbj03rndp07 0 272882 5735740 5657535 2022-08-17T15:18:51Z 193.2.11.205 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Avsec''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 695 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 339. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andreja Avsec]], psihologinja, prof. FF UL * [[Anton Avsec]] (*1931), kulturni delavec-folklorist, šolnik, muzealec, zgodovinar, publicist *[[Damjan Avsec]], farmacevt * [[Danica Avsec]] (*1956), zdravnica, direktorica ustanove "Slovenija-transplant" * [[Dušan Avsec]] (1905 - 1984), elektrotehnik, publicist, univ. profesor *Ferdinand (Ferdo) Avsec, slikar samouk * [[Franc Avsec]] (1863 - 1943), duhovnik, restavrator, urednik, publicist * [[France Avsec]] (1930 - 2008), matematik, fizik, astronom, šolnik (pedagog) * [[Franci Avsec]] (*1956), kmetijski pravnik * [[Herta Avsec]] (*1938), kemičarka * [[Jože Avsec-Čapajev]], partizan * [[Jurij Avsec]], prof. Fakultete za energetiko UM *[[Nika Avsec]], priznana športnica *[[Otmar Avsec]] (1907 - 1975), esperantist, slovaropisec * [[Simon Avsec]], glasbenik kitarist in pevec ([[Ana Pupedan]]) *[[Simon Avsec]], violinist =? *[[Stanislav Avsec]], didaktik tehnike, izr. prof. PEF UL, likovni umetnik? *[[Špela Avsec]], violončelistka * [[Tjaša Avsec]], kantavtorica * [[Valentina Avsec]], oblikovalka unikatnega nakita * [[Vitja Avsec]] (*1970), harmonikar, skladatelj, glasbeni pedagog == Glej tudi == * priimke [[Avsenak]] *[[Avsenek]] *[[Avsenik]] *[[Avšič]] *[[Ovsec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Avsec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 73owm6749jtvxwso2d59qn6jkrlpbkg 0 273872 5735698 4843601 2022-08-17T13:00:45Z A09 188929 [[Rdeči potok]] wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Oltar (razločitev)}} {{Infopolje Gora | Name = Oltar | Photo = Oltar Na Jezerih.JPG | Caption = Oltar, nad krnico Na jezerih | Elevation = 2621 [[meter|m]] | Location = [[Gorenjska]], [[Slovenija]] | Range = [[Julijske Alpe]] | Prominence = | Coordinates = 46,44047°N / 13,82977°E | Topographic map = | Type = | Age = | First ascent = | Easiest route=zelo zahtevno brezpotje, plezanje do II. stopnje }} '''Oltar''' je 2621 metrov visoka [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]], najvišja v [[Martuljška skupina|Martuljški skupini]] gorá. Sestavljata jo dva vrhova, glavni '''Veliki Oltar''' in stranski '''Mali Oltar''' (2521 m). Glavni vrh se nahaja v grebenu, ki se postopoma dviguje od [[Kukova špica|Kukove špice]] preko [[Škrnatarica|Škrnatarice]] in [[Dovški križ|Dovškega križa]] do Oltarja, z njega pa se nadaljuje na [[Visoki Rokav]] ter preko zobatih rogljev, tim. "žandarjev", na vrh [[Škrlatica|Škrlatice]]. Najlažji pristop na glavni vrh, kjer se nahaja skrinjica z vpisno knjigo, vodi iz Poldovega rovta v [[Vrata (dolina)|dolini Vrat]] po lovski stezi ob grapi [[Rdeči potok, Vrata|Rdečega potoka]], mimo [[Bivak II Pod Rokavi|bivaka II]] do vznožja sedla Grlo, do katerega se da priti tudi po varianti čez Brinje. Od tod se v delnem brezpotju povzpne na Grlo, preči melišče ter se po strmem skrotastem pobočju ob grapi povzpne na greben blizu samega vrha. Na vzhodnem pobočju gore izvira [[Rdeči potok]]. ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Oltar|Oltar}} * {{Zbirka-medvrstično||Oltar}} *[http://www.hribi.net/gora/veliki_oltar/1/7 Veliki Oltar na spletni strani Hribi.net] *[http://www.summitpost.org/veliki-oltar/152917 Veliki Oltar na Summitpost] {{en}} {{si-geo-stub}} {{Brezpotja Julijskih Alp}} [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] pz5rmsp938zqzto9gu3b50nd9gdycsa 0 276085 5735967 5567441 2022-08-17T21:49:35Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Bidovec''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 64 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 6.299. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Andrej Bidovec]] (*1946), veterinar, prof. VF * [[Ferdo Bidovec]] (1908—1930), organizator odpora proti fašizmu * [[Franja Bojc Bidovec]] (1913—1985), partizanska zdravnica *[[Ivan Bidovec]] (1906—1978), narodnoobrambni delavec, upravnik knjižnice v N.Gorici    * [[Katja Bidovec]], fotografinja * [[Milan Bidovec]], geolog, geokemik *[[Vlada Bidovec - Morana]] (1920—2018), partizanka in aktivistka OF v Trstu, kasneje v Mb .. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bidovec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gfu4r4m4ainj4qdmmgo0sujdwp4gbs9 0 278332 5735734 5648066 2022-08-17T15:15:59Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki '''Črepinšek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki so ga po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljale 103 osebe in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.268. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Ljubomir Črepinšek]] (*1936), fizik in šahist *[[Lucija Črepinšek Lipuš]], fizičarka? FS UM == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Črepinšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ohe1srmhgbjqz8xa2dv5h9n69htkegm 0 278427 5735990 5652200 2022-08-18T00:51:35Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Čampa''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 332 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.114. mesto. == Znani nosilci priimka == * Bojan Čampa (1931-2000), mag. * [[Bojan Čampa]] (*1957), veteran vojne za Slovenijo *[[Bojana Čampa]] (*1967), umetnostna zgodovinarka, literatka * [[Boris Čampa]] (1926–2000), flavtist, pedagog, prof. AG * [[Danijel Čampa]], saksofonist * [[Fani Čampa]] (1854–?), zborovodkinja * [[Ivan Čampa]] (1914–1942), pesnik, književnik * [[Jože Čampa]] (1893–1989), pisatelj * [[Lojze Čampa]] (*1933), kipar * [[Lojze Čampa]], urednik časopisa [[Enakopravnost (časopis)|Enakopravnost]] *[[Sonja Avguštin Čampa]], generalna sekretarka Svetovnega slovenskega kongresa == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čampa}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 41ogh6iim67ncz4i3ff4ni4cq0sihvn 5735991 5735990 2022-08-18T00:57:10Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Čampa''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 332 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.114. mesto. == Znani nosilci priimka == * Bojan Čampa (1931–2000), mag. * [[Bojan Čampa]] (*1957), veteran vojne za Slovenijo *[[Bojana Čampa]] (*1967), umetnostna zgodovinarka, literatka * [[Boris Čampa]] (1926–2000), flavtist, pedagog, prof. AG * [[Danijel Čampa]], saksofonist * [[Fani Čampa]] (1854–?), zborovodkinja * [[Ivan Čampa]] (1914–1942), pesnik, književnik * [[Jože Čampa]] (1893–1989), pisatelj * [[Lojze Čampa]] (*1933), kipar * [[Lojze Čampa]], urednik časopisa [[Enakopravnost (časopis)|Enakopravnost]] * [[Matija Čampa]] (1897–1959), dr. *[[Sonja Avguštin Čampa]], generalna sekretarka Svetovnega slovenskega kongresa == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čampa}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] m719umhnobv1x8khyr4bejew5wpk3bp 0 286766 5735912 5618610 2022-08-17T20:22:54Z Peterlin 8 + interne povezave wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje |title = Jazz Etno Funky Festival |image = |label1 = Tip prireditve |data1 = [[Festival]] |label2 = Lokacija |data2 = [[Koper]] |label3 = Leto ustanovitve |data3 = [[2003]] |label4 = Čas izvedbe |data4 = [[Julij]] in [[avgust]] |label5 = Žanri |data5 = [[jazz]], [[Ljudska glasba|etno]], [[funk]] }} '''Jazz Etno Funky Festival''', na kratko '''JEFF''', je poletni glasbeni festival, ki se v organizaciji Kluba študentov občine Koper (KŠOK) v sodelovanju z Zavodom Jazz Etno Funky Festival prireja od leta 2003 in danes velja za enega najpomembnejših kulturnih in družabnih dogodkov, ki v juliju in avgustu popestrijo staro mestno jedro [[Koper|Kopra]]. Prireditev ohranja kontinuiteto seznanjanja poslušalcev z glasbenimi novostmi, mešanicami različnih [[Seznam glasbenih zvrsti|glasbenih zvrsti]] ter ponuja prijetno druženje v ambientu vrtov [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja Koper]]. == Zgodovina == === Začetki === Festival je nastal leta 2008 na pobudo aktivistov KŠOK, v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Santorio Santorio - Koper. Prva tri leta so koncertni večeri potekali v prostorih koprskega lokala Circolo, četrto leto (2006) pa se je JEFF preselil v vrtove Pokrajinskega muzeja Koper in KŠOK je odtlej postal edini organizator. Na JEFFovem odru so se skozi desetletje zvrstila številna odmevna imena kvalitetne glasbe kot so: [[Vasko Atanasovski]], [[Gwen Hughes]], [[Perpetuum Jazzile]], Kelvis Ochoa, [[Terrafolk|Terra Folk produkcija]], [[Kisha]], [[Bratko Bibič]], [[New Swing Quartet]], [[Fake orchestra]], [[Olivija]], [[Dazhbog ensemble]], [[Caña Flamenca]], [[Ansasa Trio]], [[Aritmija]], [[Aljoša Jerič]], [[Ratko Dautovski]], [[Vocalissimo]], [[Greentown Jazz Band]], [[Areia]], [[Erik Marenče]], [[Ethnodelia]], [[Die Resonanz]], [[Kaneo]], [[Sedef]], [[Nino Mureškič]], [[Jure Tori]], [[Ewald Oberleitner]], [[K3]], [[Mahnimal]], [[Adrabesa Quartet]], [[Toxine]] in mnogi drugi. === Festival danes === Glasbeni program je v zadnjih letih obdržal format šestih [[koncert (glasbena prireditev)|koncertnih]] večerov z dvema nastopajočima glasbenima aktoma in sicer prve tri srede v juliju ter prve tri srede v avgustu. Prireditev spremlja tudi vsako leto bogatejša obfestivalska ponudba. Obiskovalci se lahko izobrazijo z glasbenimi in plesnimi delavnicami ter [[predavanje|predavanji]], v sklopu prireditve pa se odvijajo tudi [[razstava|razstave]], [[umetnost|umetniški]] performansi ter [[ekološko kmetijstvo|ekološko pridelana]] ponudba hrane in pijače na istrskem kulinaričnem kotičku. V sodelovanju s Kulturno-izobraževalnim društvom PiNA je zadnja leta na voljo tudi avdio in video stream festivala v živo, s prenosom na uradni spletni strani festivala. == Lokacije == Osrednje prizorišče so vrtovi koprskega Pokrajinskega muzeja, v primeru dežja pa se dogajanje preseli v enega izmed nadomestnih prostorov, koncertno dvorano muzeja ali večnamenski prireditveni prostor Taverna. == Zunanje povezave == *[http://jeff.ksok.si Uradna spletna stran] [[Kategorija:Glasbeni festivali]] [[Kategorija:Festivali v Sloveniji]] o7h2j1uwgjtdpxdqw21zsky077dqlyf 0 287028 5735987 4816159 2022-08-18T00:22:46Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Flegar''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 228 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.830. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alojz Flegar]], politik * [[Franc Flegar]], športni delavec, prejemnik Bloudkove plakete * [[Luka Flegar]], glasbenik ([[Haiku Garden]]) * [[Vojko Flegar]], novinar == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Flegar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ez7i90xo6vfexfrn21kqil3fbf7tkga 0 289380 5735821 4802304 2022-08-17T18:48:48Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Max Leber |lived=[[1891]] - [[1971]] |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=[[Kaliningrad|Königsberg]] |placeofdeath=[[Garmisch-Partenkirchen]] |allegiance=[[Slika:Flag of the German Empire.svg|20px|Nemško cesarstvo]] [[Nemško cesarstvo]]<br>[[Slika:Flag of Germany (2-3).svg|20px|]] [[Weimarska republika]]<br>[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px|]] [[Tretji rajh]] |branch=[[Slika:OKH2.svg|20px|Heer (Wehrmacht)]] [[Heer (Wehrmacht)|Heer]] |serviceyears=[[1910]] - [[1928]]<br>[[1937]] - [[1945]] |rank=[[Generalveterinär]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Max Leber''', [[Nemci|nemški]] [[general]] in [[vojaški veterinar]], * [[3. januar]] [[1891]], † [[25. november]] [[1971]]. == Glej tudi == * [[seznam nemških generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.geocities.com/~orion47/WEHRMACHT/HEER/Veterinaer/LEBER_MAX.html Axis Biographical Research] {{ikona en}} {{Portal Vojaštvo}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Leber, Max}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1971]] [[Kategorija:Nemški generali]] [[Kategorija:Nemški vojaški veterinarji]] [[Kategorija:Generali Heera (Wehrmacht)]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] shxkuf9pgikxoukkhogzlz0mpdm5oei 0 289522 5735822 5350018 2022-08-17T18:49:15Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Walter Braemer |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of the German Empire.svg|20px|Nemško cesarstvo]] [[Nemško cesarstvo]]<br>[[Slika:Flag of Germany (2-3).svg|20px|]] [[Weimarska republika]]<br>[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px|]] [[Tretji rajh]] |branch=[[Slika:OKH2.svg|20px|Heer (Wehrmacht)]] [[Heer (Wehrmacht)|Heer]] |serviceyears=1921 - 1945 |rank=[[SS-Gruppenführer]]<br>[[General konjenice (Wehrmacht)|General konjenice]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Walter Braemer''', [[Nemci|nemški]] [[general]], * [[7. januar]] [[1883]], [[Kaliningrad|Königsberg]] ([[Prusija]]), † [[13. junij]] [[1955]], [[Hamburg]]. == Glej tudi == * [[seznam nemških generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.oocities.org/~orion47/WEHRMACHT/HEER/General/BRAEMER_WALTHER.html Axis Biographical Research] {{ikona en}} {{Portal Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Braemer, Walter}} [[Kategorija:Nemški generali]] [[Kategorija:SS-generali]] [[Kategorija:Generali Heera (Wehrmacht)]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] b69mpsgl1pjrrswh7ybshbgge2tys10 0 291557 5735997 5715766 2022-08-18T02:56:41Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Japelj''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 362 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Emil Japelj]], karateist *[[Janez Japelj]] - Lovrenc (1919—2005), partizan, politik *[[Jure Japelj]] (*19__?), astrofizik * [[Jurij Japelj]] (1744—1807), pesnik, jezikoslovec, nabožni pisec in prevajalec * [[Igor Japelj]] (*1933), zdravnik ginekolog in porodničar * [[Majda Šlajmer - Japelj|Majda Šlajmer Japelj]] (1933—2022), medicinska sestra, sociologinja in političarka * [[Marko Japelj]] (*1961), scenograf * [[Miha Japelj]] (*1935), kemik, univ. profesor * [[Nejc Japelj]] (*1985), hokejist * [[Peter Japelj]], diplomat * [[Silva Japelj]] (1905—1978), baletna plesalka in koreografinja *[[Tadej Japelj]] (*1991), veslač * [[Venčeslav Japelj]] (*1951), novinar == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Japelj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] c3aclkrwee15ndn3x5w9medortpwco0 0 291710 5735823 5546484 2022-08-17T18:49:21Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Joachim Hoffmann''', [[Nemci|nemški]] [[zgodovinar]], * [[1. december]] [[1930]], [[Kaliningrad|Königsberg]], † [[8. februar]] [[2002]], [[Freiburg]]. Bil je znanstveni direktor [[Vojaškozgodovinska raziskovalna pisarna Bundeswehra|Vojškozgodovinsko raziskovalno pisarno Bundeswehra]]. V svojem znanstvenemu delovanju se je posvetil predvsem nemško-sovjetskemu delu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam nemških zgodovinarjev]] {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Hoffmann, Joachim}} [[Kategorija:Nemški vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] lpkiziovgl5r29fgsas3ayolh7fo4xq 0 301393 5735993 5697451 2022-08-18T01:07:04Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{for|naselje|Robič}} '''Robič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Borut Robič]] (*1960), računalnikar, univ. prof. *[[Dušan Robič]] (1933—2013), gozdarski strokovnjak *[[Franc Robič]] (1841—1913), profesor in politik *[[Hugon Robič]] (1886—1937), dermatovenerolog *[[Jure Robič]] (1965—2010), ultramaratonski kolesar *[[Luka Robič]] (1813—1891), politik in rodoljub *[[Maks Robič]] (1892—1954), filozof in publicist *[[Matija Robič]] (1802—1892), duhovnik, cerkveni zgodovinar in pravnik *[[Robert Robič]], metalurg *[[Rudi Robič]] (1923—?), pesnik, pisatelj (inž. gradbeništva) *[[Sašo Robič]] (1967—2010), alpski smučar *[[Simon Robič]] (1824—1897), duhovnik in prirodoslovni zbiralec *[[Tone Robič]], kmetijski strokovnjak == Glej tudi == * priimek [[Robić]] * priimka [[Rodič]] in [[Rožič]] *priimke [[Rob (priimek)|Rob]], [[Robar]], [[Robnik]] *priimek [[Roblek]]/[[Robljek]], [[Robežnik]], [[Robinšak]] *priimka [[Robida]], [[Robavs]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Robič}} {{priimek|Robič}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] cxy1tmsawlotpa6lt3sglga1s9z1ymn 0 306333 5735996 5721907 2022-08-18T02:56:12Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Šlajmer''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Boris Šlajmer]] (?—1966), zdravnik * [[Josip Šlajmer]] (?—1944), fotograf * [[Jože Šlajmer]] (1909—1991?), kemik, mikrobiolog * [[Edo Šlajmer]] (1864—1935), zdravnik kirurg * [[Majda Šlajmer - Japelj|Majda Šlajmer Japelj]] (1933—2022), medicinska sestra, sociologinja in političarka * [[Marica Šlajmer]] (1899—1990), medicinska sestra, učiteljica gospodinjskega pouka, medicinska šolnica * [[Marko Šlajmer]] (1927—1969), arhitekt, urbanist * [[Vladimir Šlajmer]] (1895—?), gradbenik, podjetnik == Glej tudi == * priimek [[Šlajpah]] * priimek [[Šlamberger]] * priimek [[Šlander]] * priimek [[Šajn]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šlajmer}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] a6c84nkqyest0gz0hs8n56utgzu5xip 0 307716 5735733 5684310 2022-08-17T15:11:09Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki '''Sancin''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzij Sancin]], skladatelj * [[Avrelija Sancin]] (1888—1961), učiteljica in koncertna pevka * [[Belizar Sancin]] (1904—1962), igralec in pevec * [[Boris Sancin]] (1912—1989), ekonomist, publicist v zamejstvu * [[Danilo Sancin]] (1899—?), bančni uradnik in športni delavec * [[Dimitrij Sancin]] (1921—1990?), šolnik, balinar * [[Dušan Sancin]] (1902—1973), violinist in dirigent * [[Igor Sancin]] (*1954), gledališki igralec * [[Ivan Sancin]] (*1938), operni pevec, basist * [[Ivan Karlo Sancin]] (1893—1974), violinist, skladatelj in glasbeni pedagog * [[Ivan Sancin Jovo]] (1913—1942), prvoborec za svobodo * [[Ivanka Sancin]] (1877—?), prosvetna delavka * [[Ivo Sancin]] (1872—1954), kmetijski strokovnjak * [[Josip Sancin]] (1859—1891), prosvetni delavec * [[Karel Sancin]] (1900—1953), učitelj in prosvetni delavec * [[Kazimir Sancin]] (1888—1976), skladatelj * [[Lejla Sancin]] (r. [[Rehar]]) (1922—2017), igralka, prevajalka, publicistka * [[Ljubomir Sancin]] - Stojan, NOB * [[Mařenka Sancin]], pianistka, pedagoginja * [[Mirca Sancin]] (1901—1970), pianistka in skladateljica * [[Modest Sancin]] (1902—1964), igralec, operetni pevec * [[Stojan Sancin]] (1947—2021), šolnik in jamar * [[Vasilka Sancin]] (*1979), mednarodna pravnica * [[Vitjan Sancin]] (*1952), agronom, sadjar == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Sancin}} {{priimek}} 6zdsk8nl0v5580r9f1wpqr5e4j3qqg4 0 307814 5735854 5714323 2022-08-17T19:34:28Z Gnooi 106999 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik |name = Tamara Vonta |image = Vonta Tamara.jpg |smallimage = |caption = |order = |term_start = |term_end = |predecessor = |successor = |term_start2 = |term_end2 = |predecessor2 = |successor2 = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = |death_place = |constituency = |party =[[Pozitivna Slovenija]]<br>[[Gibanje Svoboda]] |spouse = |profession = <!-- WD --> |education = |religion = |signature = |footnotes = |partner=[[Boštjan Meh]]}} '''Tamara Vonta''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinar|novinarka]], [[urednik|urednica]] in [[politik|političarka]], * [[13. december]] [[1970]], [[Brežice]]. Trenutno je poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je članica [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]]. Kot članica stranke [[Pozitivna Slovenija]] je bila poslanka že med letoma 2011 in 2013. Pred politično kariero je delovala kot novinarka in urednica, ob tem pa je bila dejavna tudi v izobraževanju, predvsem na področju medijev. == Mladost in izobraževanje == Doma je iz [[Krško|Krškega]]. Maturirala je na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] in na področju novinarstva diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]]. Je nekdanja novinarka, urednica in voditeljica oddaje [[24UR|24ur]] na [[POP TV]].{{Navedi vir}} Leta 2004 je učila na [[Osnovna šola Leskovec|Osnovni šoli Leskovec]], naslednje leto pa postala predavateljica višje in visoke šole [[Inštitut in akademija za medije]] v Ljubljani, kjer je delovala do leta 2013. Leta 2015 je bila samostojna strokovna sodelavka Centra za šolske in obšolske dejavnosti Ljubljana (delo v romskem naselju). Leta 2016 je bila nosilka predmeta Organizacija medijske produkcije na [[Višja šola za medijsko produkcijo Novo mesto|Višji šoli za medijsko produkcijo]] [[Novo mesto]]. == Politika == Leta 2014 pa je bila tudi kandidatka za [[župan|županjo]] [[Občina Krško|Občine Krško]], med letoma 2014 in 2018 pa tudi tamkajšnja občinska svetnica.<ref> {{Navedi splet|title=Tamara Vonta bi bila rada županja|url=https://www.dolenjskilist.si/2014/09/11/120679/novice/posavje/Tamara_Vonta_bi_bila_rada_zupanja/|website=Dolenjski list|accessdate=2020-12-16|language=sl}}</ref> Leta 2011 je bila kot članica stranke [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/12/kdo_so_novi_poslanci.aspx Siol.net - Kdo so novi poslanci?]</ref> V času [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] je bila imenovana na mesto [[Državni sekretar Republike Slovenije|državne sekretarke]] v kabinetu predsednice vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta, državna sekretarka {{!}} Kabinet predsednika Vlade RS|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2013-2014/si/kabinet_predsednika_vlade_rs/kabinet/tamara_vonta_drzavna_sekretarka/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2022-06-22}}</ref> Leta 2017 je bila direktorica direktorata za medije na [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta generalna direktorica direktorata za medije; Anica Hribar potrjena za direktorico SBB|url=http://www.posavskiobzornik.si/novice/tamara-vonta-generalna-direktorica-direktorata-za-medije;-anica-hribar-potrjena-za-direktorico-sbb|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2022-06-22}}</ref> Leta 2022 kandidira na listi stranke [[Gibanje Svoboda]] in bila znova izvoljena za poslanko. Bila je predsednica parlamentarnega [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kulturo]]. == Zasebno == Z okulistom Boštjanom Mehom ima enega otroka.{{Navedi vir}} Živi v Krškem. == Viri in opombe == {{reflist|1}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}}{{Bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Vonta, Tamara}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Brežičani]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] mvidltvgdmfr6f9tfqbbgl9xema8n7f 0 308836 5735824 4951073 2022-08-17T18:49:32Z Yerpo 8417 /* Zgodovina */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox U-Boat |unit_name=U-1000 |image= |caption= |dates=[[1941]] - [[1944]] |ordered=[[14. oktober]] [[1941]] |laid=[[18. december]] [[1942]] |launched=[[17. september]] [[1943]] |commisioned=[[4. november]] [[1939]] |decommisioned=[[29. september]] [[1944]] |fate=razrezana [[1944]] |country=[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px|Zastava Tretjega rajha]] [[Tretji rajh]] |branch=[[Slika:War Ensign of Germany 1938-1945.svg|20px|]] [[Kriegsmarine (Wehrmacht)|Kriegsmarine]] |class=[[razred podmornic VIIC/41|VIIC/41]] |port= |patrols=1 |sinked=0 |nickname= |patron= |motto= |mascot= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |notable_commanders= |anniversaries= |}} '''U-1000''' je bila [[Nemčija|nemška]] [[vojaška podmornica|vojaška]] [[podmornica]] [[Kriegsmarine (Wehrmacht)|Kriegsmarine]], ki je bila dejavna med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. == Zgodovina == 31. avgusta 1944 je podmornica v [[Baltsko morje|Baltskem morju]] zapeljala na [[pomorska mina|mino]], pri čemer je bila huje poškodovana. 29. septembra istega leta so jo v [[Kaliningrad|Königsbergu]] izvzeli iz aktivne službe in jo nato pozimi 1944/45 razrezali. == Poveljniki == {| border="1" cellpadding="5" cellspacing="0" align="center" | colspan=4 align="center" | '''Poveljniki''' |- ! Št. || [[Vojaški čin|Čin]] || [[Ime]] || Poveljstvo |- | 1. || [[Nadporočnik (Kriegsmarine)|Nadporočnik ''(Oberleutnant zur See)'']] || [[Willi Müller]] || [[4. november]] [[1939]] - [[29. september]] [[1944]] |- |} == Tehnični podatki == {| border="1" cellpadding="5" cellspacing="0" align="center" |+'''Pregled karakteristik''' |- ! style="background:#ffdead;" | Kategorije ! style="background:#ffdead;" | Podatki |- | [[Teža]] ([[tona|t]]):<br>na površju<br>pod površjem<br>polna [[Teža]] | <br>769<br>871<br>1.070<br> |- | [[Dolžina]] ([[meter|m]]) - [[tlačni trup]] ([[meter|m]]) | 67,1 - 50,5 |- | [[Širina]] ([[meter|m]]) - [[tlačni trup]] ([[meter|m]]) | 6,2 - 4,7 |- | [[Izpodriv]] ([[meter|m]]) | 4,74 |- | [[Višina]] ([[meter|m]]) | 9,6 |- | [[Moč]] ([[konjska moč|hp]]):<br>na površju<br>pod podvršjem | <br>3.200<br>750<br> |- | [[Hitrost]] ([[vozel (enota)|vozlov]]):<br>na površju<br>pod podvršjem | <br>17,7<br>7,6<br> |- | [[Doseg]] ([[morska milja|milja]]/[[vozel (enota)|vozel]]):<br>na površju<br>pod podvršjem | <br>8.500/10<br>80/4<br> |- | [[Torpedo|Torpeda]]/[[Torpedna cev|Torpedne cevi]] | 14/5 (4 na premcu, 1 na krmi) |- | [[Krovni top]] ([[milimeter|mm]]) | [[8,8 cm SK C/35|88]] (22 granat) |- | [[Pomorska mina|Mine]] | 26 [[TMA (morska mina)|TMA]] |- | [[Posadka]] | 44-52 |- | [[Maksimalni potop podmornice|Maksimalni potop]] ([[meter|m]]) | 250 |- |} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam podmornic druge svetovne vojne]] * [[seznam nemških podmornic druge svetovne vojne]] * [[seznam vojaških plovil Kriegsmarine]] == Viri & Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://uboat.net/boats/u1000.htm UBoat.net] * [http://ubootwaffe.net/ops/boat.cgi?boat=1000 ubootwaffe.net] - v [[nemščina|nemščini]]: * [http://www.lexikon-der-wehrmacht.de/Waffen/Bilderseiten/UBoote/U1000.htm Lexikon der Wehrmacht] {{Razred podmornic VIIC/41}} {{milsubmarine-stub}} [[Kategorija:Nemške podmornice druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Podmornice razreda VIIC/41]] 9e9hnph7cc59ri81krr0rqc09o59733 0 325476 5735755 5729881 2022-08-17T16:26:58Z 93.137.130.191 wikitext text/x-wiki '''Senčar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anka Senčar]] (1946–2018), manekenka in fotomodel * [[Dušan Senčar]] (1925–2003), odvetnik, smučarski funkcionar * [[Helena Senčar Šimonka]] (1934–1970), etnologinja in umetnostna zgodovinarka *[[Igor Senčar]] (*1965), ekonomist, diplomat, publicist * [[Lado Senčar]] (1909–1998), smučarski tekač *[[Marjana Senčar Srdič]] (*1976), ekonomistka in tehnološka entuziastka/poznavalka novih tehnologij * [[Mojca Senčar]] (1940–2019), zdravnica anesteziologinja, predsednica EuropaDonna * [[Peter Senčar]] (*1937), kemijski tehnolog in ekonomist * [[Sabina Senčar]] (*1970), zdravnica splošne prakse in ginekologinja *[[Tatiana Bajuk Senčar]] (*1969), etnologinja, socialna antropologinja ==Glej tudi== * priimek [[Seničar]] *priimek [[Senčič]] *priimek [[Senica (priimek)|Senica]] *priimek [[Senčur]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Senčar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] q132m0dv1f2lpn720x2gmnvwjyifyz0 5735878 5735755 2022-08-17T19:52:16Z A09 188929 Redakcija 5735755 uporabnika [[Special:Contributions/93.137.130.191|93.137.130.191]] ([[User talk:93.137.130.191|pogovor]]) razveljavljena -https://siol.net/digisvet/novice/kaj-so-vam-zamolcali-slovenski-zdravniki-ki-so-proti-cepljenju-556784 wikitext text/x-wiki '''Senčar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anka Senčar]] (1946–2018), manekenka in fotomodel * [[Dušan Senčar]] (1925–2003), odvetnik, smučarski funkcionar * [[Helena Senčar Šimonka]] (1934–1970), etnologinja in umetnostna zgodovinarka *[[Igor Senčar]] (*1965), ekonomist, diplomat, publicist * [[Lado Senčar]] (1909–1998), smučarski tekač *[[Marjana Senčar Srdič]] (*1976), ekonomistka in tehnološka entuziastka/poznavalka novih tehnologij * [[Mojca Senčar]] (1940–2019), zdravnica anesteziologinja, predsednica EuropaDonna * [[Peter Senčar]] (*1937), kemijski tehnolog in ekonomist * [[Sabina Senčar]] (*1970), zdravnica splošne prakse in ginekologinja, literarna analitičarka, proticepilska aktivistka *[[Tatiana Bajuk Senčar]] (*1969), etnologinja, socialna antropologinja ==Glej tudi== * priimek [[Seničar]] *priimek [[Senčič]] *priimek [[Senica (priimek)|Senica]] *priimek [[Senčur]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Senčar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 9065uav98uqgl0a0uds36xl61bxty7c 0 333928 5735788 4818548 2022-08-17T17:39:33Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Bogatec''' je [[osebno ime|priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Ariana Bogatec|Arianna Bogatec]], jadralka, prejemnica Bloudkove plakete *[[Livij Bogatec]], igralec, prejemnik nagrade na Borštnikovem srečanju *[[Rudolf Bogatec]], rimskokatoliški duhovnik *[[Štefan Bogatec-Peter]], španski borec == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bogatec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 202ozwffuc9fqvkew3grlopp2jdx9zm 0 337268 5735665 5725290 2022-08-17T12:15:02Z 193.2.11.205 /* P */ wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–) *[[Filip Abram]] (1835–1903) *[[Josip Abram]] (1832–1907) *Josip Abram (1865–1952) *[[Matej Accetto]] (1974–) *[[Zdenka Adamič]] (1910–1997) *[[Juro Adlešič]] (1884–1968) *[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–) *[[Matjaž Ambrož]] (1977–) *[[Mihael Ambrož]] (1808–1864) *[[Borut Ambrožič]]? *[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) *[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984) *[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–) *[[Pavel Apovnik]] (1935–) * [[France Arhar]] (1948–) *[[Andrej Auersperger Matić]] *[[Matej Avbelj]] (1980–) == B == * [[Janko Babnik]] (1861–1927) *?? [[Bajec]] - zvezni sodnik? *[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974) *[[Vlado Balažic]] *[[Vilko Baltič]] (1878–1959) *[[Andrej Baraga]] *[[Samo Bardutzky]] * [[Lovro Baš]] (1849–1924) * [[Fran Baša]] (1901–1972) *[[Milan Baškovič]] * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021) * [[Aleš Bebler]] (1907–1981) *[[Ivan Bele]] (1902–1983) *[[Ivan Bele]] (1937–2019) *[[Marjan Bele]] (1906–?) *[[Nataša Belopavlovič]] (1949–) * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] (1875–1943) *[[Jaromir Beran]] (1909–2002) *[[Andrej Berden]] (1949–) *[[Katarina Bergant]] *[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–) *[[Jože Bernik]] (1924–2011) *[[Katarina Bervar Sternad]] *[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968) *[[Nina Betetto]] * [[Božidar Bežek]] (1866–1935) *[[Rupert Bežek]] (1858–1903) *([[Adolf Bibič]] 1933–1996) * [[Josip Bitežnik]] (1891–1960) *[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008) *Dušan Blaganje? *[[Matej Blatnik]] *[[Ivan Blažir]] (1820–1866) *[[Lovro Bogataj]] (1889–1967) *[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–) * [[Rado Bohinc]] (1949–) * [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) *[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) * [[Borut Bohte]] (1932–) *[[Jožica Boljte Brus]] (1953–) * [[Jože Boncelj]] (1911–1986) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) *[[Marko Bošnjak]] (1974–) *[[Ana Božič Penko]] * [[Anton Božič]] (1876–1933) * [[Mirko Božič]] (1884–?) * [[Erika Braniselj]] (?—2013) *[[Borut Bratina]] (1957–) * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989) *[[Janko Brejc]] (1869–1934) *[[Mihael Brejc]] (1947–) *[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964) *[[Stana Brezar]] (1916–1994) *[[Barbara Brezigar]] (1953–) *[[Jaka Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] (1886–1958) *[[Igor Breznik]] (1917–1945) *[[Janez Breznik]] (1942–) *[[Borut Brezovar]] *[[Nejc Brezovar]] (1983–) *[[Boštjan Brezovnik]] (1976–) *([[Milan Brglez]] 1967–) * [[Arnošt Brilej]] (1891–1953) *[[Jože Brilej]] (1910–1981) *[[Franci Brinc]] (1935–) *[[Maja Brkan]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984) * [[Anton Brumen]] (1857–1930) *[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–) *([[Bojko Bučar]] 1951–) * [[France Bučar]] (1923–2015) *[[Janez Bučar]] (1822–1859) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Pavel Budin]] (1952–2000) *[[Bojan Bugarič]] (1965–) == C == *[[Pavle Car]] *[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943) *[[Bernard Cek]] *[[Edvard Centrih]] (1933–1998) *[[Božo Cerar]] (1949–) *[[Miroslav Cerar]] (1939–) *[[Miro Cerar ml.]] (1963–) *[[Zdenka Cerar]] (1941–2013) *[[Matej Cigale]] (1819–1889) *[[Stojan Cigoj]] (1920–1989) *[[Rafael Cijan]] (1935–) * [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717) *[[Dušan Cotič]] (1922–2015) *[[Blaž Crobath]] (1797–1848) *[[Katica Cukjati]] (1949–2016) *[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017) == Č == *([[Tomaž Čas]]) *[[Janez Čebulj]] (1957–) *[[Aleksander Čeferin]] (1967–) *[[Emil Čeferin]] (1912–1997) *[[Peter Čeferin]] (1938–) *[[Rok Čeferin]] (1964–) *[[Darko Černej]] (1906–1990) *[[Samo Červek]] (1969–) *[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022) *[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874) *[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894) * [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948) * [[Vida Čok]] (1931–) * [[Anton Čop]] (1786–1865) *[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845) *[[Uroš Čop]] == D == *[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.) *[[Viktor Damjan]] (1915–1981) *[[Janko Debelak]] (1868–1925) *[[Slavko Debelak]] (1947—2013) *[[Mitja Deisinger]] (1942–) * [[Jože Dekleva]] (1899–1969) *[[Drago Demšar]] (1942–2017) *[[Jožef Anton Demšar]] (? –1770) * [[Josip Dermastia]] (1879–1952) * [[Marijan Dermastia]] (1911–1971) *[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914) *[[Edvard Dev]] (1834–1917) *[[Miroslav Dev]] * [[Oskar Dev]] (1868–1932) *[[Silvo Devetak]] (1938–) *[[Aljoša Dežman]] *[[Zlatan Dežman]] (1951–) *[[Avgust Dimitz]] (1827–1886) *[[Karel Dobida]] (1896–1964) *[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977) *([[Bojan Dobovšek]] 1962–) *[[Albin Dobrajc]] (1908–1980) *[[Polonca Dobrajc]] *[[Alojz Dobravec]] (1811–1871) *[[Tone Dolčič]] *[[Bojan Dolenc]] (1949–) *[[Jurij Dolenc]] (–) *[[Matija Dolenc]] (1810–1876) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) *[[Mile Dolenc]] *[[Pavel Dolenc]] (1942–2018) *[[Ščitomir Dolenc]] *[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858) *[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839) *[[Josip Doljak]] (1820–1861) *[[Matej Dolničar]] (1908–?) *[[Janko Dolžan]] (1883–1949) *[[Silvester Domicelj]] (1868–1938) *[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961) *Fran Dominko (1870–1921) *[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851) *[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) *[[Brigita Domjan Pavlin]] *[[Danilo Dougan]] (1909–1993) *[[Gašper Dovžan]] (1976–) *[[Mojca Drčar Murko]] (1942–) *[[Simona Drenik]] *[[Anton Drobnič]] (1928–2018) *[[Živa Drol Novak]] *[[Gregor Dugar]] *[[Jana Dular]] *[[Marijan Dular]] (1910–2005) *[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980) *[[Uroš Dular]] (1941–) == E == *[[Erik Eberl]] (1885–1947) *[[Stevo Eberl]] (1938–1985) *[[Andrej Ekart]] *[[Fran Eller]] (1873–1956) *[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756) *[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690) *[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723) *[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759) *[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716) *[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847) *[[Anže Erbežnik]] (1976–) *[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?) *[[Karl Erjavec]] (1960–) *[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987) == F == *[[Mohor Fajdiga]] *[[Peter Falatov]] (1939–2020) *[[Aleksander Fatur]] (1878–1946) *[[Julij Felaher]] (1895–1969) *[[Aleš Ferčič]] *[[Josip Ferfolja]] (1880–1958) *[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927) *[[Boštjan Ferk]] (1979–) *[[Petra Ferk]] *[[Andrej Ferlinc]] *[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945) *[[Ludvik Filipič]] (1850–1911) *[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–) *[[Božidar Fink]] (1920–2013) *[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994) *[[Peter Fister]] (1759–1800) * [[Zvonko Fišer]] (1949–) *[[Benjamin Flander]] *[[Janvid Flere]] (1914–1996) *[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709) *[[Vladimir Foerster]] (1868–1942) *[[Tanja Frank Eler]]  *[[Katja Franko]] Aas *[[Franc Friškovec]] (? –1993) *Anton Furlan (1867 - ?) *[[Boris Furlan]] (1894–1957) *[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973) *[[Harij Furlan]] (1965–) == G == *[[Aleš Galič]] (1968–) *[[Damjan Gantar]] *[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002) *[[Josip Gerdešič]] (1834–1914) *[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908) *[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]]) *[[Vladimir Glaser]] (1894–1975) *[[Franc Glavan]] (1927–) *[[Anton Globočnik]] (1825–1912) *[[Viktor Globočnik]] (1852–1898) *[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939) *[[Rupko Godec]] (1925–2022) *[[Franc Godeša]] (1934–) *[[Adolf Golia]] (1889–1976) *[[Gustav Golia]] (1879–1947) *[[Ludvik Golia]] (1846–?) *[[Vladimir Golia]] (? –1966) *[[Matija Golob]] (1922–[[1995]]) *Peter Golob (1964–) *[[Alojz Goričan]] (1888–1968) *[[Jože Goričar]] (1907–1985) *[[Anton Gorjup]] (1812–1883) *[[Mitja Gorjup]] (1943–1977) *[[Miloš Gorkič]] (1922–2020) *[[Primož Gorkič]] *[[France Goršič]] (1877–1967) * [[Andrej Gosar]] (1887–1970) *[[Andrej Gostiša]] (1821–1875) *[[Franc Grad]] (1948–) *[[Alojz Gradnik]] (1882–1967) *[[Božo Grafenauer]] (1950–) *[[Mirko Grasselli]] (1874–1950) *[[Peter Grasselli]] (1841–1933) *[[Mateja Grašek]] *[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886) *[[Florijan Gregorič]] (1883–1963) *[[Matevž Grilc]] (1946–) *[[Peter Grilc]] (1961–) *[[Roland Grilc]] *[[Vatroslav Grill]] (1899–1976) *[[Davorin Gros]] (1897–1989) *[[Jurij Groznik]] *[[Ludvik Gruden]] (1903–1974) *[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922) == H == * [[Miha Hafner]] *[[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848) *[[France Hočevar]] (1913–1992) * [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714) *[[Ivan Hojnik]] (1884–1939) *[[Janja Hojnik]] (1979–) *[[Danijela Horvat]] *[[Mitja Horvat]] (1961–) *[[Vladimir Horvat]] (1958–) *[[Stane Hribar]] (1907–2003)? *[[Jože Hribernik]] (*1938) *[[Tone Hribovšek]] (1935–) * [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931) *[[Jožko Humar]] (1914–2008) == I == * [[Albin Igličar]] (1947–) *[[Marko Ilešič]] (1947–) *[[Mirko Ilešič]] (1950–1999) *[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012) *[[Larisa Istenič]] *[[Blaž Ivanc]] *[[Tjaša Ivanc]] *[[Šime Ivanjko]] (1938–) == J == *[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–) *[[Irena Jager Agius]] *[[Matjaž Jager]] *[[Klemen Jaklič]] (1975–) *[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924) *[[Jožef Jakopič]] (1841–1894) *[[Vid Jakulin]] (1960–) *[[Peter Jambrek]] (1940–) *[[Jernej Jan]] (1935–2010) *[[Martin Jančar]] *[[Franc Jančigaj]] (1878–1945) *[[Breda Janežič]] (1948–1995) *[[Alojz Janko]] (1943–2019) *[[Frančišek Jarc]] (1891–1978) *[[Mihail Jasinski]] (1862–1935) *[[Andraž Jeglič]] (1865–1937) *[[Celestin Jelenc]] (1884–1968) *[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805) *[[Alenka Jelenc Puklavec]] *[[Dušan Jelušič]] (1920–1998) *[[Mihael Jenčič]] (1946–) *[[Marjan Jenko]] (1913–2006) *[[Hinko Jenull]] (1952–) *[[Janko Jeri]] (1927–2002) *[[Maks Jerič]] (1885–1949) *[[Tone Jerovšek]] (1941–) * [[Miro Jeršič]] (1902–1981) *[[Rok Jesenko]] (1880–?) *[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015) *[[Jože Juhart]] (1906–1967) *[[Miha Juhart]] (1963–) *[[Ilja Jurančič]] (1929–2006) *[[Vladimir Jurančič]] (1927–) *[[Josip Jurca]] (1884–1963) *[[Peter Juren]] (1930–2021) *[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik) * [[Joso Jurkovič]] (1888–1940) *[[Margerita Jurkovič]] *[[Franc Jurtela]] (1853–1926) *[[Ivan Justin]] (1930–) *[[Friderik Juvančič]] (1873–1947) == K == *[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705) *[[Zdravko Kalan]] (1906–1992) *[[Marko Kambič]] (1963–) *[[Miha Kambič]] (1888–1981) *[[Mitja Kamušič]] (1924–1994) *[[Zoran Kanduč]] (1962–) *[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806) *[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) *[[Igor Kaučič]] (1954–) *[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–) *[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923) *[[Jožef Kavčič]] (1821–1903) *[[Matija Kavčič]] (1802–1863) *[[Ivan Kavčnik]] (1858–1922) *[[Janko Kersnik]] (1852–1897) *[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937) *[[Jožef Kersnik]] (1823–1877) *[[Erik Kerševan]] (1974–) *[[Ciril Keršmanc]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–) *[[Ksenija Klampfer]] (1976–) *[[Marta Klampfer]] (1953–2016) *[[Goran Klemenčič]] (1972–) *[[Nada Klemenčič]] (1939–) *[[Tone Klemenčič]] (1913–2001) *[[Josip Klepec]] (1887?–1938) *[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994) *[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–) *([[Klemen Klun]] 1971–) *[[Bojana Kmetec Rošic]] *[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?) *[[Rajko Knez]] (1969–) *[[Aleš Kobal]] *[[Miloš Kobal]] (1926–2018) * [[Božo Kobe]] (1913–1951) *[[Peter Kobe]] (1916–1995) *[[Gorazd Kobler]] *[[Marijan Kocbek]] (1957–) *[[Boris Kocijančič]] (1909–1968) * [[Janez Kocijančič]] (1941–2020) *[[Rudi Kocijančič]] (1939–?) *[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–) *[[Lidija Koman Perenič]] (1945–) *[[Milan Komar]] (1921–2006) *[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897) *[[Polonca Končar]] (1947–) *[[Mateja Končina Peternel]] (1966–) *[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988) * [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872) *[[Rok Koren]] (1962–2021) * [[Boštjan Koritnik]] (1979–) *[[Damjan Korošec]] (1968–) *[[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Viktor Korošec]] (1899–1985) *[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–) *[[Albert Kos]] (1913–1947) *[[Drago Kos]] (1961–) *[[Marjan Kos]] * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[Vida Kosi]] (1921–2021) * [[Alenka Košir]] (1975–) * [[Borut Košir]] (1954–) *[[Fedor Košir]] (1908–1972) *[[Mitja Kovač]] *[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–) * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996) *[[Blaž Kovačič Mlinar]] *[[Maša Kovič Dine]] *[[Boris Kovšca]] (1932–) *[[Jože Kozina]] (1960–) *[[Peter Kozler]] (1824–1879) *[[Andreja Krabonja]] *[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943) *[[Vito Kraigher]] (1911–1945) *[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–) *[[Jožef Krajnc]] (1821–1875) *[[Suzana Kraljič]] *[[Jerca Kramberger Škerl]] *[[Albert Kramer]] (1882–1943) *[[Irena Kranjc]] *[[Janez Kranjc]] (1949–) *[[Vesna Kranjc]] (1956–) *[[Ivan Kranjec]] *[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978) *[[Viljem Krejči]] (1890–1962) * [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942) *[[Miha Krek]] (1897–1969) *[[Anton Kremžar]] (1867–1927) *[[France Kremžar]] (1883–1954) *[[Barbara Kresal]] (1969–) *[[Katarina Kresal Šoltes]] *[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931) *[[Marija Krisper Kramberger]] (1946–) *[[Andrej Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–) * [[Matevž Krivic]] (1942–) *[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) *[[Vladimir Krivic]] (1914–1996) *[[Anton Kržišnik]] (1890–1973) *[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999) *[[Milan Kučan]] (1941–) *[[Anton Kuder]] (1870–1944) *[[Alenka Kuhelj]] *[[Angelo Kukanja]] (1905–1977) *[[Vladimir Kukman]] (1902–1982) *[[Damjan Kukovec]] *[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951) *[[Janko Kuster]] (1925–1998) * [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) * [[Radoslav Kušej]] (1875–1941) * [[Bojana Kvas]] == L == *[[Peter Laharnar]] (1858–1932), *[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977) *[[Vid Lajovic]] (1917–1977) *[[Rok Lampe]] (1973–) *[[Ivan Lamut]] (1879–1937) *[[Stanko Lapajne]] (1878–1941) *[[Štefan Lapajne]] (1855–1912) *[[Fran Lasič]] (1864?–1944) *[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944) *[[Stojan Lasič]] *[[Jože Lavrič]] (1903–1973) *[[Karel Lavrič]] (1818–1876) *[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–) *[[Milan Lemež]] (1891–1971) *[[Janez Lenarčič]] (1967–) *[[Stane Lenardič]] (1918–2008) *[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926) *[[Tina Lesar]] *[[Josip Leskovar]] (1875–1965) *[[Jernej Letnar Černič]] *[[Vladimir Levec]] (1877–1904) *[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34) *[[Jože Levstik]] (1908–1987) *[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817) *[[Martina Lippai]] *[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926) *[[Tomaž Longyka]] *[[Martin Lorbar]] (1922–2004) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) *[[Franc Lubej]] (1898–1985) *[[Marjana Lubej]] (1945-2021) *[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Miroslav Lukan]] (1875–1939) *[[Ivan Lulik]] (1888–1947) *[[Arnold Luschin]] (1841–1932) *[[Karmen Lutman]] == M == * [[Danilo Majaron]] (1859–1931) *[[Ferdinand Majaron]] (1903–1996) *[[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948) *[[Tadeja Marinič]] *([[Boštjan Markič]] 1934–1994) *[[Stane Markič]] (1928–2013) *[[Rudolf Marn]] (1875–1947) *[[Robert Marolt]] (1969–) *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945) *[[Ivan Martelanc (1938)]] *[[Benjamin Marušič]] (1914–1981) * [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964) *[[Tomaž Marušič]] (1932–2011) *[[Kornelija Marzel]] *[[Branko Masleša]] *[[Martin Matek]] (1860–1930) *[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–) *[[Anton Mažgon]] (1812–1849) *[[Ervin Mejak]] (1899–1989) *[[Karel Mejak]] (1910–1994) *[[Vera Mejak]] (1943–) *[[Jelka Melik]] (1951–) *[[Maja Menard]] * [[Jože Mencinger]] (1941–) *[[Arne Mavčič]] (1948–) *[[Božidar Merc]] (1951–) *[[Peter Merc]] *[[Špelca Mežnar]] (1976–) *[[Franc Miklavčič]] (1921–2008) *[[Tomaž Miklavčič]] *([[Franc Miklošič]]) *[[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Janez Milčinski]] (1913–1993) * [[Henrik Mislej]] (1801–1863) *[[Jernej Mlakar]] (1924–1982) *([[Zdravko Mlinar]] 1933–) *[[Heli Modic]] (1906–1985) *[[Milojka Modrijan]] (1945–) *[[Fran Mohorič]] (1866–1928) *[[Jakob Mohorič]] (1888–1976) *[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901) *[[Miroslav Mozetič]] (1950–) *[[Damjan Možina]] *[[Anton Mrak]] (1883–1961) *[[Miroslav Muha]] (1878– ?) * [[Avgust Munda]] (1886–1971) *[[Franc Munda]] (1831–1914) *[[Jakob Munda]] (1849–1926) *[[Ivo Murko]] (1909–1984) *[[Vladimir Murko]] (1906–1986) *[[Viktor Murnik]] (1874–1964) *[[Aleksij Mužina]] == N == * [[Andrej Naglič]] (1978–) *[[Matjaž Nahtigal]] (1968–) *[[Matjaž Nanut]] (1969–) *[[Marko Natlačen]] (1886–1942) *[[Janez Nemec]] (1912–2001) *[[Sebastian Nerad]] (197?–) *[[Aleš Novak]] (1974–) *[[Anton Novak]] (1956–) *[[Barbara Novak]] (1969–) *[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011) *[[Darja Novak Krajšek]] *[[Fran Novak]] (1877–1944) *[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–) *[[Janže Novak]] (1893–1934) *[[Marko Novak]] (1967–) *[[Mitja Novak]] (1947–) *[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–) == O == *[[France Oblak]] (1845–po?1917) *[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858) *[[Josip Oblak]] (1883–1956) *[[Marjan Oblak]] (1926–2008) * [[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951) * [[Janez Obreza]] *[[Miran Ocepek]] (1950–) *[[Fran Ogrin]] (1880–1958) *[[Albin Ogris]] (1885–1959) *[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883) *[[Stanko Ojnik]] (1932–2012) *[[Ivan Okretič]] (1860–1931) *[[Jožef Orel]] (1797–1874) *[[Stanko Osterc]] (1909–1983) *[[Matej Oštir]] *[[Kristina Ožbolt]] == P == * [[Anton Pace]] (1851–1923) *[[Josip Pajk]] *[[Anton Panjan]] *[[Franc Papež]] (1838–1929) *[[Oton Papež]] (1867–1940) *[[Viktor Papež]] (1943–) *Andrej Parma (1973-) *[[Ingo Paš]] (1941–2021) * [[Marijan Pavčnik]] (1946–) *[[Tomaž Pavčnik]] *[[Miloš Pavlica]] (1950–) *[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *[[Martin Pavlič]] (1894–1979) *[[Peter Pavlič]] (1912–1991) ? *[[Stane Pavlič]] (1914–1996) *[[Jože Pavličič]] (1916–2001) * [[Marko Pavliha]] (1962–) *[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]]) *[[Janez Pečar]] (1924–2021) *[[Mirko Pečarič]] *[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955) *[[Martin Pegius]] (~1523–1592) *[[Igo Pehani]] (1886–1942) *[[Jerneja Penca]] *[[Boštjan Penko]] *[[Anton Perenič]] (1941–) *[[Ljudevit Perič]] (1884–1926) * [[Ivan Perne]] (1889–1933) *[[Franc Pernek]] (1938–) *[[Jože Pernuš]] (1916–1997) *[[Milan Peroci]] (1922–2006) *[[Nina Peršak]] *[[Stanko Peterin]] (1913–1998) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Dragan Petrovec]] (1952–) *[[Nataša Pirc Musar]] (1968–) *[[Jakob Pirnat]] (1847–1924) *[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996) *[[Rajko Pirnat]] (1951–) *[[Andrej Pirš]] (1941–) *[[Lojze Piškur]] (1908–1982) * [[Leonid Pitamic]] (1885–1971) *[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000) *[[Konrad Plauštajner]] (1941–) *[[Nina Plavšak]] *[[Leopold Plenčič]] (1749–1830) *[[Ivan Ples]] (1886–1958) *[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]]) *[[Karel Pleško]] (1834–1899) *[[Senko Pličanič]] (1963–) *[[Jakob Ploj]] (1830–1899) * [[Miroslav Ploj]] (1862–1944) * [[Oton Ploj]] (1861–1947) *[[Tanja Poberžnik]] *[[Peter Podgorelec]] *[[Karel Podgornik]] (1878–1962) *[[Jernej Podlipnik]] *[[Klemen Podobnik]] *[[Jasna Pogačar]] (1953–) *[[Peter Pogačar]] (1973–) *[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991) *[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888) *[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) *[[Marjan Pogačnik (sodnik)]] *[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979) *[[Miha Pogačnik]] (1970–) *[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]] *[[Janez Pogorelec]] *[[Klemen Pohar]] *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–) *[[Ana Polak Petrič]] (1978–) *[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975) * [[Janko Polec]] (1880–1956) *[[Julij Polec]] (1852–1941) *[[Svetozar Polič]] (1916–2011) *[[Vasilij Polič]] (1940–) * [[Zoran Polič]] (1912–1997) * [[Andra Pollak]] (vrhovna sodnica v Kanadi) *[[Jernej Potočar]] *[[Jožef Potočnik]] (1753–1808) *[[Miha Potočnik]] (1907–1995) *[[Ivo Potokar]] (1899–1945) *[[Miran Potrč]] (1938–) *[[Anton Požar]] (1861–1933) *[[Danilo Požar]] (1914–2005) *[[Dušan Požar]] (1928–?) *[[Saša Prelič]] ( *[[Janez Premk]] (1939–2017) *[[Dragan Premrov]] (1912–1989) *[[Branko Premrou]] (1909–1986) *[[Miroslav Premrou]] (1871–1944) *[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957) *[[Ljuba Prenner]] (1906–1977) *[[Ivan Presker]] (1857–?) *[[France Prešeren]] (1800–1849) *[[Jakob Prešern]] (1888–1975) *[[Stojan Pretnar]] (1909–1999) *[[Matej Pretner]] (1858–1944) *[[Valentin Prevec]] (19.stol.) *[[Marko Prijatelj]] (1952–) *[[Karlo Primožič]] (1939–2020) *[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976) *[[Jerneja Prostor]] *[[Boris Puc]] (1907–1975) *[[Dinko Puc]] (1879–1945) *[[Janko Pučnik]] (1957–) *[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001) *[[August B. Pust]] (1938–) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936) *Mirko Ploj (1956-) == R == *[[Zvezdan Radonjić]] (1961–) *[[Aleksander Radovan]] (1926–1993) *[[David Raišp]] *[[Barbara Rajgelj]] (1975–) *[[Anton Rak]] (1803–1864) *[[Iztok Rakar]] (1974–) *[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758) *[[Marko Rakovec]] *[[Mojca Ramšak Pešec]] *[[Marko Rančigaj]] *[[Andraž Rangus]] *[[Franc Rapoc]] (1842–1882) *[[Franc Rapotec]] (1887–1976) *[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949) *[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928) *[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954) *[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009) *[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901) *[[Andrej Razdrih]] (1952–) *[[Anton Rebek]] (1857–1934) *[[Josip Regali]] (1880–1960) * [[Franc Regally]] (1870–1924) * [[Katja Rejec Longar]] *[[Franc Rekar]] (1866–1950) *[[Alojzij Remec]] (1886–1952) *[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020) *[[Anton Remic]] (1748–1801) *[[Anton Rems]] (1932–2019) *[[Martina Repas]] *[[Franc Repič]] (1758–1812) *[[Borut Režek]] (1922–1971) *[[Josip Režek]] (1883–1966) *[[Miha Ribarič]] (1934–) *[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874) * [[Ciril Ribičič]] (1947–) *[[Nevenka Rihar]] *[[Vesna Rijavec]] (1958–) *[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–) *[[Anton Rogina]] (1862–1944) *[[Anton Rojc]] (1820–1876) *[[Aleš Rosina]] (1937–2010) *[[Franjo Rosina]] (1863–1924) *[[Igor Rosina]] (1900–1969) *[[Jožef Rosina]] (1810–1889) *[[Anton Rous]] (1939–) *[[Jože Rovan]] (1923–2009) *[[Jernej Rovšek]] (1951–) *[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–) *[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837) *[[Vilko Rozman]] (1912–2006) *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970) *[[Matija Rulitz]] (1805–1880) *[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?) *[[Slavko Rupel]] (1921–2002) *[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003) *[[Vlado Rupnik]] (1899–1970) *[[Josip Rus]] (1893–1985) *[[Luka Rus]] (1767–1836) *[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941) *[[Miloš Rybář]] (1928–1995) *[[Otokar Rybář]] (1865–1927) *[[Vladimir Rybář]] (1894–1946) == S == *[[Štefan Sagadin]] (1878–1947) *[[Andrej Saje]] (1966–) *[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008) *[[Ivan Sajovic]] (1884–1954) *[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961) *[[Nataša Samec Berghaus]] *[[Ana Samobor]] *[[Vasilka Sancin]] (1979–) *[[Jožef Savinšek]] (1831–1920) *[[Franc Schaubach]] (1881–1954) *[[Dolfe Schauer]] (1902–1953) *[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884) *[[Nina Scortegagna Kavčnik]] *[[Josip Sedej]] (1899–1977) *[[Jernej Sekolec]] (1948–) *[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866) *[[Polona Selič Zupančič]] *[[Liljana Selinšek]] *[[Simon Seljak]] (1815–?) *[[Darja Senčur Peček]] (1965–) *[[Davorin Senjor]] (1882–1960) *[[Janko Sernec]] (1834–1909) *[[Josip Sernec]] (1844–1925) *[[France Sever]] (1897–1985) *[[Tina Sever]] *[[Teofil Simčič]] (1902–1997) *[[Ivan Simič]] (1959–) *[[Vladimir Simič]] (1950–) *([[Iztok Simoniti]] 1948–) *[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977) *[[Franc Skaberne]] (1877–1951) *[[Artur Skedl]] (1860–1923) *[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868) *[[Anton Skobir]] (1923–) *[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) * [[Anton Skumovič]] (1864–1952) *[[Franc Slabe]] (1931–2005) *[[Leon Slak]] *[[Karel Slanc]] (1851–1916) * [[Stanislav Slatinek]] (1958–) *[[Edvard Slavik]] (1865–1931) *[[Ivan Slokar]] (1884–1970) *[[Rudolf Smersu]] (1905–1998) *[[Albin Smole]] (1883–1968) *[[Alojz Snoj]] (1946–) *[[Janez Snoj]] (1934–2005) *[[Franc Sok]] (1905–1978) *[[Guido Soklič]] (1894–1970) *[[Jadranka Sovdat]] (1960–) *[[Evgen Spektorski]] (1875–1951) *[[Ana Srovin Coralli]] *[[Ana Stanič]] *[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942) *[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978) *[[Jože Stanovnik]] (1898–1983) *[[Jernej Stante]] (1900–1966) *[[Egon Stare]] (1882–1959) *(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969) *[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922) *[[Miloš Stare]] (1905–1984) *[[Marko Starman]] (1969–) *[[Franc Stegenšek]] (1889–1969) *[[Henrik Stepančič]] (1864–1940) *[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) *[[Henrik Steska]] (1880–1960) * [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884) * [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929) *[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–) *[[Grega Strban]] (1972?–) *[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–) *[[Majda Strobl]] (1920–1997) *[[Boris Strohsack]] (1929–1997) *[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016) *[[Anja Strojin Štampar]] (1973–) *[[Gregor Strojin]] *[[Josip Suchy]] (1869–1941) *[[Jože Suhadolc]] (1914–1987) *[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999) *[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902) *[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873) *[[Pavle Svete]] (1933–2021) *[[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Lev Svetek]] (1914–2005) *[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987) *[[Rok Svetlič]] (1973–) *[[Andrej Svetličič]] (1974–) == Š == *[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928) *[[Jasna Šegan]] *[[Jože Šegedin]] (1911–1973) *[[Alenka Šelih]] (1933–) *[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969) *[[Miha Šepec]] (1955?/1974–) *[[Marija Šeruga Trplan]] *[[Vida Šibenik]] (1944–2020) *[[Senka Šifkovič Vrbica]] *[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) *[[Janez Šinkovec]] (1928–2016) *[[Ludvik Šivic]] (1859–1939) *[[Silvo Šivic]] (1909–1982) *[[Ivan Škarja]] (1879–1941) *[[Milan Škerlj]] (1875–1947) *[[Drago Šketa]] (1969–) *[[Bojan Škof]] (1958–) *[[Bojan Škrk]] (1924–2003) *[[Mirjam Škrk]] (1947–) *[[Boštjan Škrlec]] (1971–) *[[Katja Škrubej]] (1971–) *[[Albin Šmajd]] (1904–1946) *[[Konrad Šmid]] (1886–1954) *Lojze Šmid (1902–1969) *[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016) *[[Boris Šnuderl]] (1926–2020) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) *[[Štefan Šoba]] (1913–?) *[[Igor Šoltes]] (1964–) *[[Ivan Šorli]] (1853–1932) *[[Ivo Šorli]] (1877–1958) *[[Marko Šorli]] (1946–) *[[Tomo Šorli]] (1881–1923) *[[Bojan Špicar]] (1914–2008) *[[Tilen Štajnpihler Božič]] *[[Boris Štefanec]] (1954–) *[[Katja Štemberger]] *[[Ivo Štempihar]] (1898–1955) *[[Juri Štempihar]] (1891–1978) *[[Franjo Štiblar]] (1947–) *[[Stanko Štor]] (1890–1967) *[[Rudi Štravs]] (1953–) *[[Milan Štrukelj]] *[[Anton Štuhec]] (1884–1948) *[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885) *[[Leon Štukelj]] (1898–1999) *[[Lovro Šturm]] (1938–2021) *[[Milica Šturm]] (1939–) *[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016) *[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–) *[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984) *[[Staša Šuster]] (1920—2021) *[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925) *[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–) *[[Anton Švigelj]] (1868–1954) == T == *[[Vlado Tance]] *[[Tjaša Tanko]] *[[Đorđe Tasić]] (1892–1943) *[[Ivan Tavčar]] (1851–1923) *[[Maruša Tekavčič Veber]] *[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913) *[[Andraž Teršek]] (1975–) *[[Franc Testen]] (1948–) *[[Bojan Tičar]] (1965–) *[[Luka Tičar]] *[[Matej Tominc]] (1790–1832) *[[Janez Tominec]] (1914–1980) *[[Anka Tominšek]] (1935–) *[[Fran Tominšek]] (1868–1943) *[[Stanko Tominšek]] (1895–1961) *[[Teodor Tominšek]] (1902–1996) *[[Anton Tomšič]] (1842–1871) *[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976) *[[Stanko Tomšič]] (1901–1945) *([[Tone Tomšič]] 1910–1942) *[[Vida Tomšič]] (1913–1998) *[[Frane Tončič]] (1893–1978) *[[Jurij Toplak]] (1977–) *[[Ludvik Toplak]] (1942–) *[[Janez Toplišek]] (1941–2019) *[[Albin Torelli]] (1898–1973) *([[Niko Toš]] 1934–) *[[Peter Toš]] (1939–) *[[Miha Trampuž]] (1950–) * [[Boštjan Tratar]] (1973–) *[[Jože Tratnik]] (1941–) *[[Maja Tratnik]] *[[Matjaž Tratnik]] (1957–) *[[Vladimir Travner]] (1886–1940) *[[Drago Tribnik]] (1912–2009) *[[Duša Trobec Bučan]] (1958–) *[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991) *[[Gorazd Trpin]] (1951–) *[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964) *[[Verica Trstenjak]] (1962–) *[[Boris Tuma]] (1909–1945) *[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961) * [[Henrik Tuma]] (1858–1935) *[[Boštjan J. Turk]] *[[Robert Turk]] *[[Danilo Türk]] (1952–) *[[Mirko Tušek]] (1918–2007) == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982) *[[Lojze Ude]] (1936–) *[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012) *[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862) *[[Matija Urankar]] *Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku) *[[Anton Urbanc]] (1895–1956) *[[Peter Urbanc]] (1924–2016) *[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926) == V == *[[Boštjan Valenčič]] *[[Vlado Valenčič]] (1903–1999) *[[Luigi Varanelli]] *[[Ivan Vasič]] (1882–1967) *[[Lado Vavpetič]] (1902–1982) *[[Bojan Vavtar]] (1958-) *[[Andrej Veble]] (1887–1979) *[[Urška Velikonja]] (1978–) *[[Gregor Velkaverh]] (1952–) *[[Ivan Vencajz]] (1844–1913) *[[Roman Vertovec]] (1934–) *[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884) *[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–) *[[Roman Vertovec]] (1934–) *[[Tomaž Vesel]] (1967–) *[[Oton Vidic]] (1867–1944) *[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021) *[[Jure Vidmar]] - Maastricht - prof. Medn. prava *[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996) *[[Fran Vidovič]] (1879–1951) *[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955) *[[Joža Vilfan]] (1908–1987) *[[Sergij Vilfan]] (1919–1996) *[[Gregor Virant]] (1969–) *[[Franc Višnikar]] (1848–1914) *[[Ana Vlahek]] *[[Patrick Vlačič]] (1970–) *[[Janez Vlaj]] *[[Stane Vlaj]] (1946–2014) *[[Fran Vodopivec]] (1879–1930) *[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930) * [[Katja Vodopivec]] (1917–2012) * [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982) *[[Zvone Vodovnik]] (1952–) *[[Valens Vodušek]] (1912–1989) *[[Žiga Vodušek]] (1913–2014) *[[Lojze Vogrič]] (1902–1987) *[[Andrej Vojska]] (1828–1903) *[[Edvard Volčič]] (1858–1911) *[[Andrej Volkar]] "Hrabroslav" (1847–1930) *[[Rudi Vouk]] (1965–) *[[Viktor Vovk]] (1893–1968) *[[Edvard Vračko]] (1898–1984) *[[Janko Vrančič]] (1889–1959) * [[Branko Vrčon]] (1907–1990) *[[Renato Vrenčur]] *[[Ivan Vrtačnik]] (? –1947) *[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018) *[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981) *[[Martina Vuk]] (1979–) == W == * [[Nana Weber]] *[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–) * [[Petra Weingerl]] *[[Fran Windischer]] (1877–1955) *[[Andrej Winkler]] (1825–1916) *[[Janez Winkler]] (1927–) *Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684) *[[Miha Wohinz]] (1930–2011) == Z == *[[Bojan Zabel]] (1930–) *[[Mojca Zadravec]] *[[Saša Zagorc]] (1977–) *Drago Zajc (star.) (? - 1944) *([[Drago Zajc]] ml. 1938 -) *[[Katarina Zajc]] (1967–) *[[Marjan Zajec]] (1905–1985) *[[Aleš Zalar]] (1961–) *[[Boštjan Zalar]] *[[Drago Zalar]] (1909–2000) *[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]]) *[[Roman Završek]] *[[Aleš Završnik]] *[[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[Josip Zdolšek]] (1876–1932) *[[Ksenija Zeilhofer Orehek]] *[[Sabina Zgaga Markelj]] *[[Miša Zgonec Rožej]] *[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman) *[[Andraž Zidar]] (197#–) *[[Barbara Zobec]] (1955–) *[[Ivan Zobec]] (1890–1979) *[[Jan Zobec]] (195#–) *[[Živko Zobec]] (1926–1988) *[[Vinko Zorc]] (1893–1971) *[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986) *[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–) * [[Karel Zupančič]] (1934–) *[[Mihael Zupančič]] (197#–) == Ž == *[[Mitja Žagar]] (1961–) *[[Ciril Žakelj]] (1914–1979) *[[Martin Žalik]] (1914–1969) *[[Vesna Žalik]] *[[Vid Žepič]] *[[Gregor Žerjav]] (1882–1929) *[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002) *[[Alojz Žigon]] (?–1964) *[[Janko Žirovnik]] (1880–1960) * [[Stanislav Žitko]] (1896–1970) *[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585) *[[Ciril Žižek]] (1890–1974) *[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938) *[[Otokar Žlindra]] (?–1977) *[[Josip Žmavec]] (1874–?) *[[Boris Žnidarič]] *[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–) *[[Ivan Žolger]] (1867–1925) *[[Josip Žontar]] (1895–1982) *[[Bruna Žuber]] (1989–) *[[Anton Žun]] (1907–1978) *[[Valentin Žun]] (1873–1918) *[[Jurij Žurej]] *[[Ivan Žužek]] (1924–2004) *[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995) *[[Leopold Žužek]] (1877–1927) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odvetnikov]] * [[seznam slovenskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|pravnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|*]] 2p77t5y2f5q8vwaxbpjue9wnkkp1byq 0 338069 5735915 5666963 2022-08-17T20:24:33Z Sporti 5955 dp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport|ženska [[atletika]]}} {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki|Svetovna dvoranska prvenstva]]}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2022|Beograd 2022]]|Palica}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v atletiki|Evropska prvenstva]]}} {{Bronasta medalja|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 2022|München 2022]]|Palica}} {{MedalCompetition|[[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|Evropska dvoranska prvenstva]]}} {{Srebrna medalja|[[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 2021|Torunj 2021]]|Palica}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki|Svetovna mladinska prvenstva]]}} {{Srebrna medalja|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki 2006|Peking 2006]]|Palica}} {{MedalCompetition|[[Univerzijada]]}} {{Srebrna medalja|Shenzhen 2011|Palica}} }} '''Tina Šutej''', [[slovenci|slovenska]] [[atletika|atletinja]], * [[7. november]] [[1988]], [[Ljubljana]]. ==Športna pot== Šutejeva je od sedmega leta aktivna v atletiki, kasneje pa se je posvetila [[skok ob palici|skoku ob palici]]. Njeno prvo večje tekmovanje je bilo [[Mladinsko svetovno prvenstvo v atletiki 2005]], kjer je tekmovanje končala na osmem mestu. Prvo medaljo na večjih tekmovanjih je dosegla leta 2006, ko je dosegla drugo mesto na [[Mladinsko svetovno prvenstvo v atletiki 2006|Mladinskem svetovnem prvenstvu]] v [[Peking]]u ter z višino 4,25m dosegla slovenski mladinski [[rekord]] v tej disciplini.<ref name=IAAFBio>[http://www.iaaf.org/athletes/biographies/letter=0/athcode=199320//index.html Sutej, Tina]. [[IAAF]]. Dostopano 20. marca 2011</ref> Leta 2007 je prvič nastopila v članski konkurenci na [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 2007|Evropskem dvoranskem prvenstvu]], kjer pa se ni uvrstila v [[finale]]. V isti sezoni je osvojila naslov [[državni prvak|državne prvakinje]] v dvorani in na prostem.<ref name=IAAFBio/> Leta 2009 je dosegla peto mesto na Evropskem prvanstvu v atletiki do 23 let.<ref>[http://www.tilastopaja.org/staticresults/12788650.htm EJ Kaunas LTU 16 - 19 julij - 7. Evropsko prvenstvo v atletiki do 23 let]. Dostopano 20. marca 2011.</ref> Med študijem na [[Univerza v Arkansasu|Univerzi v Arkansasu]] je nastopala tudi na [[NCAA]], kjer je bila druga na prvenstvu 2009.<ref>[http://www.arkansasrazorbacks.com/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=6100&ATCLID=3646667 Sutej, Tina]. [[Arkansas Razorbacks]]. Dostopano 20. marca 2011</ref> Februarja 2010 je dosegla slovenski državni rekord v dvorani z višino 4,46&nbsp;m, istega leta pa je nato z novim slovenskim državnim rekordom 4,50 m osvojila naslov slovenske državne prvakinje.<ref>[http://www.tilastopaja.org/db/atweaa.php?ID=29633 Tina Šutej]. Dostopano 20, marca 2011</ref> Leta 2011 je bila na osmih dvoranskih tekmovanjih neporažena, istega leta je osvojila tudi žensko dvoransko prvenstvo NCAA. Nekaj tednov prej je z višino 4,54&nbsp;m postavila tudi svoj [[osebni rekord]].<ref>[https://archive.is/20120730024659/www.european-athletics.org/general-news/slovenias-sutej-and-swedens-leif-arrhenius-win-ncaa-indoor-titles.html Slovenia’s Sutej and Sweden’s Leif Arrhenius win NCAA indoor titles] Dostopano 20. marca 2011</ref> ''[[Track and Field News]]'' jo je tega leta izbral za univerzitetno atletinjo leta v dvoranskih športih. Še istega leta je z višino 4,61 m postavila nov slovenski državni rekord ter univerzitetni rekord.<ref>Tugman, Lindsey (2011-05-16). [http://www.todaysthv.com/news/article/157482/189/Womens-Track--Field-Sutej-sets-NCAA-record-team-third Women's Track & Field: Sutej sets NCAA record, team third]. Todays THV. Dostopano 30. marca 2011</ref> Leta 2012 je zastopala Slovenijo na [[Poletne olimpijske igre 2012|Poletnih olimpijskih igrah]] v [[London]]u. Leta 2021 je na [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 2021|Evropskem dvoranskem prvenstvu v atletiki 2021]] dosegla srebrno odličje z skokom 4,70 m.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/atletika/dvoransko-ep-torun-tina-sutej-medalja-547379|title=Tina Šutej do odličja v Torunu!|date=6.3.2020|accessdate=6.3.2020|website=SiolNET}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sutejeva-s-srebrom-do-uspeha-kariere/571949|title=Šutejeva s srebrom na evropskem prvenstvu do uspeha kariere|date=6.3.2020|accessdate=6.3.2020|website=MMC RTVSLO}}</ref> Na evropskem ekipnem prvenstvu pa je zmagala z skokom 4,25 m.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska reprezentanca tretja po prvem dnevu, Lukanova rekordna|url=https://siol.net/sportal/atletika/slovenska-atletika-tretja-po-prvem-dnevu-lukanova-rekordna-555084|website=siol.net|accessdate=2021-06-20|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * {{iaaf name|199320}} * {{sports-reference}} {{DEFAULTSORT:Šutej, Tina}} [[Kategorija:Slovenski atleti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Skakalci s palico]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 2020]] fh6wl92suqmhxr4927og52qhocaskpo 0 345061 5735792 5732114 2022-08-17T18:00:00Z VidicK01 193275 /* Trenutni voditelji/ice (v odebeljenem tisku navedene oddaje, ki jih vodijo) */ wikitext text/x-wiki {{Infobox TV channel |name = Planet TV |logofile = File:Planet-tv big.png |launch = [[2012]] |owner = Planet TV, televizijska dejavnost d.o.o. |country = [[Slovenija]] |web = www.siol.net/planet-tv ||headquarters=Ljubljana|availability note=DVB-C (Telemach, Telekom Slovenije), IPTV (T-2, A1), internet, MMDS|language=slovenščina|picture format=16:9}} '''Planet TV''' je [[Slovenija|slovenski]] komercialni televizijski program z nacionalno pokritostjo. Predvaja predvsem zabavne in informativne vsebine. Generalni direktor je Samo Ošina, programski direktor Gorazd Slak, urednik televizije pa [[Mirko Mayer]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetje - siol.net|url=https://siol.net/podjetje|website=siol.net|accessdate=2020-07-09}}</ref> == Zgodovina == Planet TV je začel oddajati 18. septembra 2012. Prve predvajane vsebine so bile izbrane torkove tekme [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]] s spremljevalnim studijskim programom, ki ga je vodil [[Dani Bavec]]. Celotna programska shema je zaživela 5. novembra 2012 z informativno oddajo Danes, ki je bila sprva na sporedu ob 18.40. Ob prej omenjenih oddajah so bili na sporedu še resničnostni šov Paradise Hotel, podjetniška resničnostna oddaja Dober posel ter zabavne oddaje, serije in filmi. Z 9. marcem 2013 je bila informativna oddaja Danes prestavljena na termin ob 19.30. Aprila so bile uvedene nove oddaje, kot so hazarderski šov parov [[Moj dragi zmore]], komični DA šov z [[Denis Avdić|Denisom Avdićem]] in kviz Denar pada z [[Jonas Žnidaršič|Jonasom Žnidaršičem]]. Poleti je domačo produkcijo tvoril kviz Kdo bo koga? (na sporedu je bil od ponedeljka do petka) ter ob vikendih kuharska oddaja Kuhinja za najboljše. Jeseni 2013 se je pričela predvajati nova sezona tekem nogometne UEFA Lige prvakov, novi zabavni oddaji Planet StandUp, kjer so se predstavljali slovenski in tuji komiki in Državljan Toš s [[Tadej Toš|Tadejem Tošem]] ter resničnostni šov Ljubezen na deželi. Ob sobotah ob 17.15 so bili na sporedu prenosi nogometnih tekem [[Prva slovenska nogometna liga|Prve slovenske nogometne lige]]. Junija 2014 je direktor Planet TV postal [[Marijan Jurenec]], direktor in odgovorni urednik informativnega programa in športa pa [[Bojan Traven]]. Oddaja Danes se je s 14. julijem 2014 ponovno premaknila, in sicer na 19. uro. Izmenjaje so jo vodili [[Mirko Mayer]], [[Uroš Slak]] in [[Anja Markovič]]. Jeseni 2014 so se pričeli resničnostni šov Kmetija: Nov začetek, oddaja z mladimi talenti Razred talentov, 4. sezona šova Moj dragi zmore in zabavna oddaja Bognedaj, da bi crknu televizor. Decembra istega leta je direktor informativnega programa in športa postal [[Tomaž Perovič]]. Januarja 2015 se je začelo predvajanje komične improvizacijske oddaje Ustreli!. SpomladI 2015 je bila predvajana 5. sezona šova Moj dragi zmore (tokrat z voditeljema [[Marko Potrč|Markom Potrčem]] in [[Lili Žagar]]) in resničnostni šov Bar, ki se je dogajal v ljubljanskem Nebotičniku. Leta 2015 je predvajanje doživela tudi prva sezona tedenskega satiričnega šova [[Ta teden z Juretom Godlerjem]] in prva sezona nadaljevanke [[Ena žlahtna štorija]]. V letu 2016 je bila sporedu edina sezona (53 epizod) slovenske humoristične serije Da, dragi! Da, draga!. Gre za serijo, posneto po kanadskem francoskojezičnem originalu ''Un gars, une fille'' (Fant, punca)''.'' V 2017 sta sledili nadaljevanki [[Česnovi]] in Dragi sosedje. Uveden je bil resničnostni shujševalni šov [[The Biggest Loser Slovenija]]. Leto 2018 je pomenilo začetek magazinske oddaje Dan., pričetek šovov Nova zvezda Slovenije in Projekt Diva ter z marcem istega leta začetek predvajanja serije Gorske sanje. Serija bi morala v prvi sezoni imeti posnetih 80 delov, a se je snemanje prenehalo v aprilu zaradi neplačevanja snemalne ekipe, zaradi česar je bilo predvajanih 31 delov. Leta 2019 se je osrednja informativna oddaja Danes preimenovala v [[Planet 18]], bila premaknjena na termin ob 17.55 in vizualno ter voditeljsko preoblikovana (njeni voditelji (izmenično) so postali [[Igor Krmelj]], [[Katarina Braniselj]] in [[Valentina Plaskan]]). Spomladi istega leta je bila na sporedu 1. sezona kviza [[Milijonar (kviz)|Milijonar]] pod voditeljstvom [[Slavko Bobovnik|Slavka Bobovnika]]. Sledili so resničnostni šov Fittest Family Slovenija, šov Znani prvič za volanom, v katerem so znane osebe pridobivale in izpopolnjevale svoje vozniške izkušnje, plesni šov Zapleši v ljubezen ter oddaji Znajdi se in Menjamo ženi - slednja je bila kmalu po pričetku prekinjena. Prav tako je bila uvedena oddaja s slovensko zabavno in narodnozabavno glasbo Pri Črnem Petru, ki jo vodita [[Jasna Kuljaj]] in [[Alja Prgin]] skupaj s humoristi [[Sašo Dobnik|Sašom Dobnikom]] (Gasilec Sašo), [[Sašo Đukić|Sašom Đukićem]] in Boštjanom Megličem. V 2020 se je začela snemati oddaja Treniraj kot Tadej Pogačar. Prav tako je bila uvedena oddaja Planet na obisku, v kateri so predstavljeni kraji po Sloveniji in šov Preživetje v divjini. Obenem je vodenje kviza Milijonar prevzel [[Jure Godler]]. Spomladi 2021 je potekala prva sezona na [[Madžarska|Madžarskem]] posnetega licenčnega resničnostnega pevskega šova [[Kdo si ti? Zvezde pod masko]] s Klemnom Slakonjo. Sledili so še kviz Piramida sreče z [[Jonas Žnidaršič|Jonasom Žnidaršičem]], politična komentatorska pogovorna oddaja Ura moči z [[Bojan Požar|Bojanom Požarjem]] ter magazinska oddaja Planet Vau, ki jo je sprva vodila [[Gaja Prestor]]. Jeseni 2021 je bila predvajana prva sezona resničnostnega športnega šova Exatlon Slovenija, ki je bil posnet na [[Dominikanska republika|Dominikanski republiki]]. Pričela se je tudi produkcija jutranje oddaje Jutro na Planetu s Suzano Kozel in Taijiem Tokuhiso. Predvajati se je začel šov The Real Housewives Slovenija: Vražje dame ter oddaja Osebno z Valentino Plaskan, v kateri so gostje slovenske politično vplivne, družbenopomembne ter slavne osebe. Obenem je vodenje oddaje Planet Vau prevzela [[Sanja Grohar]]. V letu 2022 je pomladna programska shema Planet TV vključevala 6. sezono kviza Milijonar, 5. sezono zabavno-glasbene oddaje Pri Črnem Petru in 15. sezono satirične oddaje Ta teden z Juretom Godlerjem. Pred parlamentarnimi volitvami se je pričela predvajati pogovorna politična oddaja Slovenija izbira z Valentino Plaskan. Prav tako se je v istem letu začela zabavna oddaja (kviz) Leta štejejo s [[Klemen Bučan|Klemnom Bučanom]], v kateri tekmovalci ugibajo starost predhodno neznanih oseb<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji bomo ugibali leta s Klemnom Bučanom|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-bomo-ugibali-leta-s-klemnom-bucanom-570993|website=siol.net|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref>, resničnostni šov Poroka na prvi pogled in njena spremljevalna komentatorska oddaja Poroka na drugi pogled. Maja 2022 je oddaja Planet Vau ponovno doživela menjavo voditeljice. Voditeljica je tokrat postala [[Manja Stević]]. Junija in julija se je predvajal kviz [[Družinski dvoboj]] z voditeljem [[Žan Papič|Žanom Papičem]]. Za september je napovedana 2. sezona športnega resničnostnega šova Exatlon Slovenija. Prejšnjega voditelja [[Miran Ališič|Mirana Ališiča]] bo zamenjal [[Jure Košir]].<ref>{{Navedi splet|title=Pohitite, čas za prijave v novo sezono Exatlona se izteka!|url=https://siol.net/planet-tv/exatlon/pohitite-cas-za-prijave-v-novo-sezono-exatlona-se-izteka-583332|website=siol.net|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V novo sezono Exatlona nas bo popeljal Jure Košir|url=https://siol.net/planet-tv/exatlon/v-novo-sezono-exatlona-nas-bo-popeljal-jure-kosir-585564|website=siol.net|accessdate=2022-08-12|language=sl}}</ref>. Po navedbah iz 2020 je na Planet TV zaposlenih 42 oseb.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Orbanov oligarh kupuje slovensko državno televizijo|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/orbanov-oligarh-kupuje-slovensko-drzavno-televizijo-783137|website=Necenzurirano.si|accessdate=2020-06-03|language=sl}}</ref> === Lastništvo === Planet TV sta ustanovila [[Telekom Slovenije]] in grško medijsko podjetje [[Antenna Group]], pri čemer je Antenna postala večinski lastnik z 51-odstotnim lastniškim deležem, Telekom pa preko hčerinskega podjetja [[TSmedia]] manjšinski lastnik z 49-odstotnim deležem.<ref name=":0" /> Izdajatelj Planet TV je februarja 2013 postala družba Antenna TV SL, d.o.o., ki je bila v 51-odstotni lasti grške družbe Antenna Group in 49-odstotni lasti družbe TSmedia, hčerinskega podjetja Telekoma Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Telekom z dokapitalizacijo Antenne TV SL znova večinski lastnik Planeta TV|url=https://siol.net/posel-danes/novice/telekom-z-dokapitalizacijo-antenne-tv-sl-znova-vecinski-lastnik-planeta-tv-424667|website=siol.net|accessdate=2020-04-15|language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Grki večinski lastniki Planet TV|url=https://zurnal24.si/slovenija/grki-vecinski-lastniki-planet-tv-181662|website=zurnal24.si|accessdate=2020-04-15|language=sl}}</ref> Leta 2016 je Telekom postal 66-odstotni lastnik Antenna TV SL.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Telekom Slovenije takes full ownership of Antenna TV SL|url=http://seenews.com/news/telekom-slovenije-takes-full-ownership-of-antenna-tv-sl-679003|website=seenews.com|accessdate=2020-04-15|language=en}}</ref> Okrožno sodišče v Ljubljani je 20. julija 2016 na predlog manjšinskega lastnika podjetja začelo postopek prisilne poravnave nad družbo Antenna TV SL.<ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/planet-tv-v-prisilno-poravnavo/398500|title=Planet TV v prisilno poravnavo|work=[[MMC RTV-SLO]]|date=20.7.2016|accessdate=28.7.2016}}</ref> Konec leta 2019 je bila prisilna poravnava končana z odločitvijo Mednarodne gospodarske zbornice. Telekom Slovenije je s prevzemom 34-odstotnega lastniškega deleža, ki ga je predhodno posedovala Antenna, v zameno za poravnavo v višini 17,6 milijonov evrov postal edini lastnik Antenna TV SL, nakar se je podjetje preimenovalo v Planet TV, televizijska dejavnost, d.o.o.<ref name=":1" /> Celoten znesek poravnave Telekoma Slovenije do družbe Antenna (glede na razsodbo švicarskega arbitražnega sodišča) je znašal skoraj 23 milijonov €.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Državni Telekom se brani milijonov, ki niso madžarski|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/drzavni-telekom-se-brani-milijonov-ki-niso-madzarski-873203|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-05-29|language=sl}}</ref> Do januarja 2020 je Planet TV iskal poslovnega partnerja, ki bi prevzel manjšinski, 49-odstotni lastniški delež, od januarja 2020 pa novega večinskega lastnika, ki bi prevzem izvedel z dokapitalizacijo družbe. Kljub zniževanju stroškov se je čista izguba družbe v letu 2019 povečala z 3,8 milijona € na 8,7 milijona €, ob koncu poslovnega leta pa je bilo doseženih skupaj preko 20 milijonov € negativnega kapitala, lastniku Telekom Slovenije pa naj bi družba dolgovala okoli 30 milijonov €. Rok dokapitalizacije in prodaje je bil določen za 30. junij 2020.<ref name=":2" /> Po izračunih časnika [[Delo (časopis)|Delo]] naj bi Telekom Slovenije od ustanovitve družbe Planet TV za družbo skupno namenil 80 milijonov €.<ref name=":3" /> Oktobra 2020 je z odkupom od Telekoma Slovenije 100-odstotni lastnik Planet TV (preko hčerinske družbe v 100-odstotni lasti) postalo madžarsko televizijsko podjetje TV2<ref>{{Navedi splet|title=Televizijska hiša TV2 zaključila prevzem slovenske televizijske družbe Planet TV|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/televizijska-hisa-tv2-zakljucila-prevzem-slovenske-televizijske-druzbe-planet-tv-535575|website=siol.net|accessdate=2021-05-29|language=sl}}</ref> v lasti madžarskega podjetnika Jozsefa Vide (ki je povezan s tamkajšnjo vladajočo stranko [[Fidesz]]). Kupnina je znašala 5 milijonov €. Telekom naj bi prejel več ponudb več potencialnih kupcev, od katerih naj bi bila ponudba TV2 najvišja, a naj bi slednja vključevala tudi zavezo Telekoma za nadaljnje oglaševanje na Planet TV in druge poslovne ugodnosti ter finančne zaveze (pretvorba 30 milijonov € posojil, odpis okoli 3 milijonov € poslovnih terjatev in milijon evrov naložb v tekoče poslovanje Planet TV). TV2 naj bi nameravala Planet TV združiti z [[Nova24TV]].<ref>{{Navedi splet|title=Za pet milijonov evrov Planet TV v roke Madžarom|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/za-pet-milijonov-evrov-planet-tv-v-roke-madzarom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-29}}</ref> Kmalu po prevzemu so se potegovali še za prevzem družbe TSMedia (lastnik multimedijskega portala [[Siol.net]]), ki je prav tako hčerinsko podjetje Telekoma Slovenije.<ref name=":3" /> == Oddajanje == Planet TV je možno spremljati preko televizijskih operaterjev [[Telekom Slovenije]], [[A1 Slovenija|A1]], [[Telemach]], [[T2]], pri vseh večjih kabelskih operaterjih in v živo preko lastne spletne strani. Od februarja 2013 do 1. julija 2017 je televizijskim gledalcem bil na voljo tudi preko prizemne tehnike DVB-T v multipleksu C. Od leta 2021 je tudi vzpostavljena videoteka na zahtevo Planeteka<ref>{{Navedi splet|title=Planeteka: Priložnost zamujena, ne vrne se nobena?|url=https://zurnal24.si/uporabno/planeteka-priloznost-zamujena-ne-vrne-se-nobena-377330|website=zurnal24.si|accessdate=2022-06-08|language=sl}}</ref>, ki omogoča naknadni ogled preteklih in aktualnih oddaj Planet TV. == Voditelji in oddaje == ===Trenutni voditelji/ice (v odebeljenem tisku navedene oddaje, ki jih vodijo) === *'''Planet 18''': Katarina Braniselj, Igor Krmelj, Valentina Plaskan *[[Ta teden z Juretom Godlerjem|'''Ta teden''']] in [[Lepo je biti milijonar|'''Milijonar''']]: [[Jure Godler]] *'''Planet na obisku''': [[Eva Cimbola]] *'''[[Ura moči]]''': [[Bojan Požar]] *'''Jutro na Planetu''': Taiji Tokuhisa, Suzana Kozel in [[Manja Stević]]; [[Ajda Mlakar]] in Matej Kirn Starič (kot voditelja vremenske napovedi), Denis Malačič in Tadeja Magdič (kot voditelja novic) *'''Slovenija izbira''' in '''Osebno z Valentino Plaskan''': [[Valentina Plaskan]] *'''[[Pri črnem Petru|Pri Črnem Petru]]''': [[Jasna Kuljaj]] in [[Alja Prgin]] *'''Planet Vau''': [[Manja Stevič|Manja Stević]] *'''Družinski dvoboj''': [[Žan Papič]] *'''Exatlon Slovenija''': [[Jure Košir]] in [[Igor Mikič]] === Nekdanji voditelji/ice (v ležečem tisku navedene oddaje, ki so jih vodili) === *''Gasilci'': [[Eva Cimbola]] *''Bar'' (3. sezona - 2015): [[Sebastjan Kepic|Bastjan Kepic]] *''Ustreli''!: [[Marko Miladinovič]] *''Moj dragi zmore'' (1. - 4. sezona): [[Nina Osenar]] in [[Miha Brajnik]] *Nogometne tekme UEFA Lige prvakov: [[Tomaž Lukač]] (kot komentator prenosov tekem), [[Dani Bavec]] (kot voditelj nogometnega studia - studijske oddaje v sklopu tekem) *''Razred talentov'': [[Azra Selimanović]] *''Dober posel'': [[Borut Godec]] *''Paradise Hotel'': [[Maja Martina Merljak]] *''Državljan Toš'': [[Tadej Toš]] *''DA Šov'': [[Denis Avdić]] *''Denar pada'' in ''Piramida sreče'': [[Jonas Žnidaršič]] * ''Danes'': Živa Rogelj, Tomaž Bratož, [[Jerca Zajc Šušteršič]], [[Anja Markovič]] (slednja kot novinarka in voditeljica), [[Blaž Jarc]] (voditelj in urednik ter voditelj rubrike ''Debata'' v sklopu oddaje); [[Sabina Gosenca]], [[Luka Šefic]] in [[Irma Kopič]] (kot voditelji športnega dela oddaje), Jasmina Muhič (kot voditeljica vremenske napovedi) * ''Planet 18'': [[Mirko Mayer]], [[Miran Tišič]] (kot voditelj športnega dela oddaje), [[Bojan Ilijanič]] (kot voditelj vremenske napovedi) *''O magazin'' (kot voditeljica) in ''Zvezde Danes'' (kot novinarka): [[Špela Jereb]] *''Kdo bo koga?'': [[Aljoša Ternovšek]] *''Bognedaj, da bi crknu televizor'' (kot napovedovalka): [[Sabina Kogovšek]] *''Planet kuha'': [[Valentina Smej Novak]] in [[Luka Novak]] *''Doktor 24'': [[Borut Veselko]] *''Nakupuj in zmaguj'': [[Robert Roškar]] *''Planet Zvezde'': [[Nejc Simšič]] *''The Biggest Loser Slovenija'': [[Špela Grošelj]] *''Moj dragi zmore'' in ''Bilo je nekoč:'' [[Lili Žagar]] *''[[Dan.]]:'' [[Katja Tratnik]], [[Lili Žagar]] *''Ljubezen na deželi'', ''[[Kmetija: Nov začetek|Kmetija: nov začetek]]'' in ''[[The Biggest Loser|The Biggest Loser Slovenija]]'': [[Saša Lendero]] *[[Lepo je biti milijonar|''Milijonar'']]: [[Slavko Bobovnik]] *''[[Zaupno z Veroniko]]'' (spletna pogovorna oddaja - marec 2020): [[Veronika Podgoršek]] *''[[Galileo (oddaja)|Galileo]]'', ''[[Moj dragi zmore]]'' (4. in 5. sezona), ''[[The Biggest Loser Slovenija]]'' (2. sezona), ''[[FITTEST Family|Fittest Family]] - Nepremagljvi'' ter ''[[Gasilska oddaja|Gasilci]]:'' [[Marko Potrč]] *''Argument;'' odgovorni urednik informativnega programa in nekdanji urednik spletne strani [[Siol.net]]: [[Mirko Mayer]] *''[[Preživetje v divjini]]'': [[Brane Červek]] *''[[Kdo si ti? Zvezde pod masko]]:'' [[Klemen Slakonja]] *''Od težaka do junaka'' (komentatorska oddaja v sklopu šova The Biggest Loser Slovenija): [[Jasna Kuljaj]] *''[[Planet Vau]]'': [[Gaja Prestor]] (1. sezona), [[Sanja Grohar]] (2. sezona) *''Jutro na Planetu'': [[Anja Širovnik]] (kot voditeljica vremenske napovedi) *''Exatlon Slovenija'': [[Miran Ališič]] in [[Tina Gaber]] *''Leta štejejo'': [[Klemen Bučan]] ==Programske vsebine== ===Oddaje lastne produkcije=== {| class="wikitable sortable" |- ! colspan="2" |Naslov oddaje|| colspan="2" width="120" align="center" |Leto začetka in konca predvajanja |- |Planet Danes | [[Planet 18]]<ref>{{Navedi splet|title=Planet ob 18.00 - novice s srcem|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/planet-ob-18-00-novice-s-srcem-505246|website=siol.net|accessdate=2019-08-21|language=sl}}</ref>|| align="center" |2012–2019 |2019−''<small>še traja</small>'' |- | colspan="2" |Naša generacija|| colspan="2" align="center" |2014 |- | colspan="2" |O magazin|| colspan="2" align="center" |2014−2015 |- | colspan="2" |[[Ena žlahtna štorija]] <small>(6 sezon)</small> || colspan="2" align="center" |2015–2017 |- | colspan="2" |[[Da, dragi! Da, draga!]]|| colspan="2" align="center" |2016 |- | colspan="2" |[[Česnovi]] || colspan="2" align=center|2017 |- | colspan="2" |[[Dragi sosedje]] || colspan="2" align=center|2017 |- | colspan="2" |[[Gorske sanje]] || colspan="2" align=center|2018 |- | colspan="2" |[[Dan.]] || colspan="2" align=center|2018 |- | colspan="2" |[[Ta teden z Juretom Godlerjem]] || colspan="2" align="center" |2015–<small>''še traja''</small> |- | colspan="2" |[[Pri Črnem Petru]] || colspan="2" align="center" |2019−''<small>še traja</small>'' |- | colspan="2" |[[Treniraj kot Tadej Pogačar]] || colspan="2" align=center|2020 |- | colspan="2" |[[Planet na obisku]] || colspan="2" align=center|2020-''<small>še traja</small>'' |- | colspan="2" |[[Srečno samski]] || colspan="2" align=center|2020 |- | colspan="2" |Planet Vau || colspan="2" align=center|2021−''<small>še traja</small>'' |- | colspan="2" |[[Ura moči]] || colspan="2" align=center|2021−''<small>še traja</small>'' |- | colspan="2" |Jutro na Planetu || colspan="2" align=center|2021−''<small>še traja</small>'' |- | colspan="2" |Leta štejejo || colspan="2" align=center|2022−''<small>še traja</small>'' |- | colspan="2" |Osebno z Valentino Plaskan || colspan="2" align=center|2021−''<small>še traja</small>'' |- | colspan="2" |Slovenija izbira|| colspan="2" align="center" |2022-''<small>še traja</small>'' |} ===(Licenčne) razvedrilne oddaje lastne produkcije=== {| class="wikitable sortable" |- ! width=280|Naslov oddaje || width="120" align="center" |Leto začetka in konca predvajanja |- | Paradise Hotel (<small>na Kostariki)</small>|| align="center" |2012 |- | Dober posel || align=center|2012 |- | DA šov || align=center|2013 |- | Denar pada <small>(2 sezoni)</small> || align=center|2013 |- | Moj dragi zmore <small>(5 sezon)</small> || align=center|2013–2015 |- | Kdo bo koga <small>(2 sezoni)</small> || align=center|2013 |- | Raketa na Planetu || align=center|2013–2014 |- | Planet StandUp || align=center|2013 |- | Ljubezen na deželi || align=center|2013 |- | Državljan Toš || align=center|2013 |- | Zmenek na slepo || align=center|2014 |- | Sladko življenje || align=center|2014 |- | [[Kmetija: Nov začetek]] <small>(1. sezona)</small> || align="center" |2014 |- | Bognedaj, da bi crknu televizor <small>(2 sezoni)</small> || align=center|2014 |- | Razred talentov || align=center|2014–2015 |- | Ustreli! || align=center|2014–2015 |- | Bar <small>(3. sezona)</small> || align=center|2015 |- | The Biggest Loser Slovenija || align=center|2017 |- | [[Nova zvezda Slovenije]] || align="center" |2018 |- | Projekt Diva || align=center|2018 |- | Fittest Family || align=center|2019 |- | Milijonar || align="center" |2019–''<small>še traja</small>'' |- | Menjamo ženi <small>(kmalu prekinjeno)</small> || align=center|2019 |- | Znajdi se || align=center|2019 |- | Znani prvič za volanom || align=center|2019 |- | Zapleši v ljubezen || align=center|2019 |- | Poroka na drugi pogled <small>(komentatorska oddaja šova Poroka na prvi pogled)<small> || align="center" |2022-''<small>še traja</small>'' |- | Preživetje v divjini z Branetom Červekom || align="center" |2020 |- | [[Kdo si ti? Zvezde pod masko]] || align=center|2021 |- | Piramida sreče || align=center|2021 |- | Exatlon Slovenija || align=center|2021 |- | Poroka na prvi pogled || align=center|2022–<small>''še traja''</small> |- | The Real Housewives Slovenija: Vražje dame || align=center|2021–<small>''še traja''</small> |- | Družinski dvoboj || align="center" |2022–''<small>še traja</small>'' |} ===Tuje serije=== {| class="wikitable sortable" |- ! width=280|Naslov serije || width="120" align="center" |Leto začetka in konca predvajanja |- | Ellen <small>(''The Ellen DeGeneres Show'')</small> || align=center|2012–2019 |- | Planet Zemlja <small>(''Planet Earth'')</small> || align=center|2012 |- | Firma <small>(''The Firm'')</small> || align=center|2012 |- | Na vse ali nič <small>(''Make It or Break It'')</small> || align=center|2012 |- | Mike in Molly <small>(''Mike & Molly'')</small> || align=center|2012, 2015 |- | Obkrožen z mrtvimi <small>(''Walking Dead'')</small> || align=center|2013, 2014 |- | Hiša vaših sanj <small>(''Grand Design'')</small> || align=center|2013–2015 |- | Seks v mestu <small>(''Sex and the City'')</small> || align=center|2013, 2014, 2015 |- | Nekoč, v davnih časih <small>(''Once Upon a Time'')</small> || align=center|2012, 2014 |- | Prenašalec <small>(''Transporter'')</small> || align=center|2012 |- | Preiskovalci na delu <small>(''Navy: NCIS'')</small> || align=center|2013–2015 |- | Grešnice <small>(''GCB'')</small> || align=center|2012 |- | Sulejman Veličastni <small>(''Muhteşem Yüzyıl'')</small> || align=center|2014, 2015 |- | Naravnost fantastično <small>(''Absolutely Fabulous'')</small> || align=center|2013, 2014 |- | Dekleta iz bordela <small>(''Satisfaction'')</small> || align=center|2014 |- | Vojaške žene <small>(''Army Wives'')</small> || align=center|2014, 2015 |- | Kaliforniciranje <small>(''Californication'')</small> || align=center|2014, 2015 |- | Predor <small>(''The Tunnel'')</small> || align=center|2014, 2015 |- | Spirala zločina <small>(''The Spiral'')</small> || align=center|2014 |- | Ujeti pod kupolo <small>(''Under the Dome'')</small> || align=center|2013, 2014 |- | Ljubice <small>(''Mistresses'')</small> || align=center|2015 |- | Peklenska kuhinja <small>(''Hell's Kitchen'')</small> || align=center|2013, 2014 |- | Gospod Selfridge <small>(''Mister Selfridge'')</small> || align=center|2014 |- | Talenti v belem <small>(''Grey's Anatomy'')</small> || align=center|2014 |- | Castle <small>(''Castle'')</small> || align=center|2014, 2015 |} == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Telekom Slovenije]] [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2012]] hqb2yeu6841fi2codup8mv7brp27pma 0 347075 5735825 4756629 2022-08-17T18:50:03Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jakob Michael Reinhold Lenz''', [[Nemci|nemški]] [[pisatelj]], [[23. januar]] [[1751]], [[Seßwegen]], [[Livonija]] (danes [[Cesvaine]], [[Latvija]]), † [[4. junij]] [[1792]], [[Moskva]]. == Življenje == J. M. R. Lenz je bil rojen kot sin pietističnega duhovnika (od leta 1779 superintendent v Livlandu) Christiana Davida Lenza (1720–1798) v kraju Seßwegen približno 150&nbsp;km vzhodno od [[Riga|Rige]]. Pri devetih letih se je z družino preselil v [[Dorpat]], kjer je oče dobil službo duhovnika. Njegova prva pesem je bila objavljena, ko je imel petnajst let. Med letoma 1768 in 1770 je s pomočjo štipendije študiral [[Teologija|teologijo]] najprej v [[Tartu|Dorpatu]], kasneje pa v [[Kaliningrad|Königsbergu]]. Tam je poslušal predavanja [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]], na katerega pobudo je začel brati dela [[Jean-Jacques Rousseau|Jeana Jacquesa Rousseauja]], njegovim literarnim interesom pa je tudi sledil in opustil teologijo. Njegova prva samostojna knjižna izdaja je bila daljša pesem ''Die Landplagen'' (''Mučenje naroda''), ki je izšla leta 1769. Leta 1771 je Lenz študij v Königsbergu prekinil in odšel proti očetovi volji v [[Straßburg]], zaradi česar je oče z njim prekinil stike; tam je služboval kot sluga kurlandskemu baronu in vojaškemu kadetu, ki sta se pripravljala na vojaško kariero, Friedrichu Georgu in Ernstu Nikolausu von Kleistu. Lenz je tam stopil v stik s pisarjem [[Johann Daniel Salzmann|Johannom Danielom Salzmannom]], okoli katerega se je oblikoval intelektualni krog ''Société de philosophie et de belles lettres'' (slov. ''Družba filozofije in lepih črk'') , katerega je obiskoval tudi mladi [[Johann Wolfgang Goethe]], ki se je v tem času zadrževal v Straßburgu; Lenz je sklenil poznanstva tako z njim kot tudi z [[Johann Heinrichom Jung-Stilling|Johannom Heinrichom Jung-Stillingom]]. Goethe je tako postal njegov umetniški vzor, prek njega je vzpostavil kontakt z [[Johann Gottfried Herder|Johannom Gottfriedom Herderjem]] in [[Johann Kaspar Lavater|Johannom Kasparjem Lavaterom]], s katerima si je dopisoval. Leta 1772 je Lenz po naročilu svojih nadrejenih obiskal postojanke v [[Landau]]u, [[Fort-Louis|Fort Louisu]] in [[Weißenburg]]u. Zaljubil se v nekdanjo Goethejevo ljubezen [[Friederike Brion]] (''Sesenheimer Lieder'' – zbirka pesmi, ki jo je delno napisal Goethe med svojim bivanjem v Straßburgu, Lenz pa jo je dopolnil; več pesmi je posvečenih Frederike), a se z njo ni spustil v razmerje. Leta 1773 se je Lenz vrnil v Straßburg in nadaljeval študij. V sledečem letu se je odpovedal službi pri bratih Kleist, živel kot samostojni pisatelj in si denar za preživetje služil z zasebnim poučevanjem. Z Goethejem je vzpostavil prijateljske vezi, v kraju [[Emmendingen]] ga je predstavil tudi svoji sestri Cornelii in njenem možu [[Johann Georg Schlosser|Johannu Georgu Schlosserju]]. Aprila 1776 je Lenz sledil Goetheju na dvor v [[Weimar]], kjer so ga prijazno sprejeli, v začetku decembra pa so ga na Goethejevo pobudo izgnali. Natančne okoliščine niso znane; Goethe, ki je prekinil osebne stike, je to nejasno opisal v svojem dnevniku ''Lenzens Eseley''. Lenz je šel v Emmendingen, kjer sta ga vzela k sebi Cornelia in Johann Georg Schlosser. Večkrat je obiskal [[Alzacija|Alzacijo]] in [[Švica|Švico]], med drugim tudi leta 1777, ko je bil pri Lavatru v [[Zürich]]u. Novica o Corneliini smrti, ki jo je tam prejel junija, je naredila nanj velik vtis, zato se je vrnil v Emmendingen. Po naslednjem daljšem obisku pri Lavatru v novembru istega leta je prebival pri [[Christoph Kaufmann|Christophu Kaufmannu]], kjer je izbruhnila njegova psihična bolezen, [[paranoidna shizofrenija]]. Kaufmann je Lenza v sredini januarja leta 1778 poslal k filantropu, socialnemu reformatorju in duhovniku [[Johann Friedrich Oberlin|Johannu Friedrichu Oberlinu]] v kraj [[Waldersbach]] v Alzacijo, kjer je ostal od 20. januarja do 8. februarja tistega leta. Kljub skrbi Oberlina in njegove žene se je Lenzovo psihično stanje še poslabšalo, nato se je Lenz vrnil k družini Schlosser v Emmendingen. Najprej je prebival pri čevljarju, nato pri drvarju. Njegov mlajši brat Karl je Lenza v juniju 1779 odpeljal iz [[Hertingen]]a, kjer je bil v oskrbi zdravnika, v Rigo, kjer je bil oče medtem povišan v superintendenta. Tam pa se Lenz poklicno ni mogel uveljaviti: poskus, da bi postal vodja cerkvene šole, je padel v vodo, ker mu Herder ni napisal priporočila. Tudi v [[Sankt Peterburg]]u, kjer je Lenz prebival od februarja do septembra 1780, ni bil uspešen. Nato je deloval kot hišni učitelj na posestvu v bližini Dorpata, po še enem obisku Sankt Peterburga pa je šel septembra 1781 v Moskvo, kjer je ostal pri zgodovinarju [[Friedrich Müller|Friedrichu Müllerju]] in se učil rusko. Delal je kot hišni učitelj, se vrtel v krogih ruskih [[Prostozidarji|prostozidarjev]] in pisateljev, pomagal je delati različne reformne načrte, v nemščino je prevajal knjige o ruski zgodovini. Obenem pa se je njegovo psihično stanje vedno bolj slabšalo, preživljal se je lahko le s pomočjo ruskih [[mecen]]ov. 24. maja 1792 (4. junija po greg. koledarju) zgodaj zjutraj so Lenza našli mrtvega na eni izmed moskovskih ulic. Prostor, kjer so pokopani njegovi posmrtni ostanki, ni znan. == Lenz kot literarni lik == [[Georg Büchner]] je Lenzov obisk pri evangeličanskem duhovniku Johannu Friedrichu Oberlinu v Steintalu (v francoskem departmaju Vosges) opisal v svoji noveli ''Lenz''. Lenz je duhovnika obiskal na pobudo Kaufmanna, saj je bil Oberlin znan kot skrbnik duš in psiholog. Oberlinovo poročilo o srečanju z Lenzom v tistem času je Büchnerju služilo kot temelj za njegovo pripoved, ta pa je bila osnova za komorno opero [[Wolfgang Rihms|Wolfganga Rihmsa]] z naslovom ''Jakob Lenz''. V zadnjem času sta o Lenzovem življenju pisala pisatelja [[Peter Schneider]] v pripovedi ''Lenz'' (''Lenz'', 1973) in [[Gert Hofmann]] v noveli ''Vrnitev izgubljenega J.M.R. Lenza v Rigo'' (''Die Rückkehr des verlorenen J.M.R. Lenz nach Riga'', 1984). Zanimiv je tudi roman ''Rdeč domino'' (''Der rote Domino'', 2002) avtorja [[Marc Buhl|Marca Buhla]], ki je prijateljstvo med Goethejem in Lenzom in njegov nenaden konec s pomočjo dela ''Lenzens Eseley'' vzel kot iztočnico za svoj kriminalni roman. == Izbrana dela == *''Mučenje dežele'' (''Die Landplagen'', 1769). Ep v verzih. *''Dvorni učitelj, ali Prednosti zasebnega ''poučevanja''. Komedija.'' (''Der Hofmeister, oder Vorteile der Privaterziehung. Eine Komödie''., 1774) Drama. *''Nova menoza'' (''Der neue Menoza''., 1774) Drama. *''Opombe o gledališču'' (''Anmerkungen übers Theater'', 1774) Razprava. *''Mnenja laika, posvečenega duhovnosti'' (''Meinungen eines Laien, den Geistlichen zugeeignet'', 1775) *''Pandaemonium Germanicum'' (''Pandaemonium Germanicum'', nastala 1775, posthumno izdana 1819) Drama. *''Vojaki. Komedija'' (''Die Soldaten. Eine Komödie''., 1776). Drama. (Podlaga istoimenski operi Manfreda Gurlitta, 1930, in Bernda Aloisa Zimmermanna,1965) *''Prijatelji naredijo filozofa'' (''Die Freunde machen den Philosophen'', 1776). Drama. *''Zerbin'' (''Zerbin'', 1776). Novela. *''Deželni pridigar'' (''Der Landprediger'', 1777). *''Anglež – dramatična fantazija'' (''Der Engländer - Eine dramatische Phantasey'', 1777). *''Gozdni brat'' (''Der Waldbruder'', 1882) (Roman nedokončan, posthumno izdan). === Izdaje del === *''Werke und Briefe.'' Trije zvezki, izdala Sigrid Damm. Insel Verlag, Leipzig [München/Wien] 1987, ISBN 3-446-14665-2. *''Werke.'' Izbrali in komentirali Karin Lauer, Hanser Verlag, München/Wien 1992, ISBN 3-446-16338-7 *''Werke.'' Izdal Friedrich Voit. Reclam Verlag, Stuttgart 1997, ISBN 3-15-008755-4—Auswahlband *''Werke.'' Faksimili prvih izdaj za časa njegovega življenja samostojno izdanih besedil. Izdal Christoph Weiß, 12 zvezkov, Röhrig Verlag, St. Ingbert 2001, ISBN 3-86110-071-1 *''Moskauer Schriften und Briefe.'' Izdal in komentiral Heribert Tommek. Besedilo in spremna beseda. Weidler Buchverlag, Berlin 2007, ISBN 978-3-89693-486-4 ===Monografske izdaje=== *Jacob Michael Reinhold Lenz: ''Als Sr. Hochedelgebohrnen der Herr Professor Kant den 21sten August 1770 für die Professor-Würde disputierte.'' Faksimile prve izdaje v Königsbergu 1770. Izdal Christoph Weiß. Wehrhahn Verlag, Laatzen 2003, ISBN 3-932324-68-4 == Viri == *Lenz, Jakob Michael Reinhold : ''Soncu/ J.M.R. Lenz'';prevedel Štefan Vevar. V: TI=Gledališki list SNG, Drama ISSN: C500-0408.- 71, št. 7 (1991/92), str. 187. *Lenz, Jakob Michael Reinhold: ''Ljubezen na deželi/ J.M.R. Lenz''; prevedel Štefan Vevar. V: TI=Gledališki list SNG, Drama ISSN: C500-0408.- 71, št. 7 (1991/92), str. 166. *Schneider, Peter: ''Lenz. Eine Erzählung.'' Rotbuch, Berlin 1973 u.ö. (Rotbuch 104) *Hoffmann, Gert: ''Die Rückkehr des verlorenen Michael Reinhold Lenz nach Riga.'' 1981 *Damm, Sigrid: ''Vögel, die verkünden Land. Das Leben des Jakob Michael Reinhold Lenz.'' Insel, Frankfurt 1992, ISBN 3-458-33099-2 Biografie *Hohoff, Curt: ''J. M. R. Lenz.'' Rowohlt, Reinbek 1977, ISBN 3-499-50259-3—Biografija (ni aktualna) *Luserke, Matthias: ''Jakob Michael Reinhold Lenz: Der Hofmeister; Der neue Menoza; Die Soldaten.'' W. Fink, München 1993, ISBN 3-8252-1728-0 *Meier, Andreas: ''Jakob Michael Reinhold Lenz: Vom Sturm und Drang zur Moderne.'' Winter, Heidelberg 2001, ISBN 3-8253-1238-0 *Winter, Hans-Gerd: ''Jakob Michael Reinhold Lenz.'' Reihe: Sammlung Metzler, 233.- 2., überarb. und aktual. Auflage. J. B. Metzler, Stuttgart 2000, ISBN 3-476-12233-6 *Lenz-Jahrbuch. ''Sturm-und-Drang-Studien.'' Röhrig, St. Ingbert ISSN 0940-7499 *Jean Firges: ''Büchner, Lenz, Celan: Der Gang durchs Gebirg. Gespräch im Gebirg.'' Exemplarische Reihe Literatur und Philosophie, 29. Sonnenberg, Annweiler 2010 ISBN 978-3-933264-58-9 == Filmi == *[[Egon Günther]]: ''Lenz'' ([[Zvezna republika Nemčija|BRD]] 1992). ([[Jörg Schüttauf]] kot J.M.R. Lenz in [[Christian Kuchenbuch]] kot Goethe) {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lenz, Jakob Michael Reinhold}} [[Kategorija:Nemški pisatelji]] sux5de7tw4rv38fe3ma62324w1wlw5a 10 349172 5735965 4379255 2022-08-17T21:40:08Z A09 188929 predelano z {{Politics series sidebar}} wikitext text/x-wiki {{Politics series sidebar |name=Fašizem |title=[[Fašizem|Fašizmu]] |pretitle = [[:Kategorija:Fašizem]] |style = width:22.0em; |contentstyle = text-align:center; |image=[[Slika:Flag of the National Fascist Party (PNF).svg|100px|Zastava Nacionalne fašistične partije]] |abovestyle = display:block |above = {{startflatlist}} * [[Fašizem]] * [[Antifašizem]]{{endflatlist}} |list1name = Nazori |list1titlestyle = border-top:0px; |list1title = Politični nazori |list1 = {{hlist|[[Nacionalizem]]|[[Avtoritarizem]]|[[Socialni darvinizem]]|[[Antiintelektualizem]]|[[Militarizem]]|[[Gospodarski intervencionizem]]| [[Antikapitalizem]]|[[Antikomunizem]]|[[Totalitarizem]]}} |list2name = Temelji |list2titlestyle = border-top:0px; |list2title = Teoretični temelji |list2 = {{hlist|[[Definicije fašizma]]|[[Gospodarska politika fašizma]]|[[Fašizem in ideologije]]|[[Fašizem v svetu]]|[[Fašistični simboli]]}} |list3name = Miselnost |list3titlestyle = border-top:0px; |list3title = Miselnost |list3 = {{hlist|[[Razredno sodelovanje]]|[[Korporativizem]]|[[Gospodarska socializacija]]|[[Državni kapitalizem]]|[[Herojski kapitalizem]]|[[Superkapitalizem]]|[[Nacionalsocializem]]|[[Nacionalni sindikalizem]]|[[Državni socializem]]|[[Rumeni socializem]]|[[Populizem]]|[[Etatizem]]|[[Tretja pot (fašizem)|Tretja pot]]}} |list4name = Gibanja |list4titlestyle = border-top:0px; |list4title = Gibanja |list4 = {{hlist|[[Prekrižane puščice]]|[[Avstrofašizem]]|[[Brazilski integralizem]]|[[Falanga (Španija)]]|[[Železna garda]]|[[Italijanski fašizem]]|[[Ruski fašizem]]|[[Japonski fašizem]]|[[Nacizem]]|[[Reksizem]]|[[Ustaši]]}} |list5name = Osebe |list5titlestyle = border-top:0px; |list5title = Osebnosti |list5 = {{hlist|[[Benito Mussolini]]|[[Adolf Hitler]]|[[Corneliu Zelea Codreanu]]|[[Miguel Primo de Rivera]]|[[Abba Ahimeir]]|[[Enrico Corradini]]|[[Ikki Kita]]|[[Arnold Leese]]|[[Oswald Mosley]]|[[Konstantin Rodzajevskij]]|[[Anastasij Vonsjackij]]|[[Ante Pavelić]]|[[Ferenc Salasy]]|[[Plínio Salgado]]|[[Zaki al-Arsuzi]]|[[Wang Jingwei]]|[[Avraham Stern]]|[[William Dudley Pelley]]}} |list6name = Dogodki |list6titlestyle = border-top:0px; |list6title = Zgodovina |list6 = {{hlist|[[Pohod na Rim]]|[[Aventinska secesija (20. stoletje)|Aventinska secesija]]|[[Marš železne volje]]|[[Italijanska socialna republika]]}} |list7name = Druge oblike fašizma |list7titlestyle = border-top:0px; |list7title = Druge oblike fašizma |list7 = {{hlist|[[Klerofašizem]]|[[Kriptofašizem]]|[[Levi fašizem]]|[[Neofašizem]]|[[Liberalni fašizem]]|[[Boljševiški fašizem]]|[[Palingeni ultranacionalizem]]}} |list8name = Dela |list8titlestyle = border-top:0px; |list8title = Fašistična dela |list8 = {{hlist|[[Fašistična doktrina]]|[[Fašistični manifest]]|[[Kvarnerski statut]]|[[Mein Kampf|Mein Kampf]]|[[Mit 20. stoletja]]|[[Listina dela]]|[[Veronski manifest]]|[[Osvojitev države]]|[[Oporoka ruskega fašista]]}} }} <noinclude> [[Kategorija:Navigacijske predloge]] </noinclude> 92ltenvc45wv4jb5ejz8417srcj96h2 0 356801 5735826 4711997 2022-08-17T18:50:11Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik |name = Michael Stifel |image = |image_size = |caption = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|nemška]] |residence = |citizenship = |ethnicity = |field = [[teologija]], [[matematika]] |work_institution = [[Univerza v Jeni]] |alma_mater = [[Univerza Halle-Wittenberg]] |doctoral_advisor = |doctoral_students = |known_for = ''Arithmetica integra'' <br /> [[logaritem|logaritmi]] |prizes = }} [[Slika:Rechenbuechlein Gasser.jpg|thumb|right|Naslovnica Stiflovega dela ''Ein Rechen Büchlin Vom EndChrist ...'', Wittenberg 1532]] [[Slika:Michael Stifel's Arithmetica Integra (1544) p225.tif|thumb|right|225. stran Stiflovega dela ''Arithmetica Integra'', Nürnberg 1544]] '''Michael Stifel''' (tudi '''Stiefel''', '''Styfel''', Stieffel, [[latinščina|latinizirano]] ''Michaelis Stifelius''), [[Nemci|nemški]] [[menih]], [[teolog]], [[matematik]] in [[reformator]], * [[1487]], [[Esslingen na Neckarju|Esslingen]], [[Nemčija]], † [[19. april]] [[1567]], [[Jena]], Nemčija. == Življenje in delo == Stifel je bil [[avguštinci|avguštinec]] in je bil zgodnji [[Martin Luther|Luthrov]] privrženec. Najbolj je znan po svoji pesnitvi ''O krščanski, pravični doktrini doktorja Martina Luthra'' (''Von der Christförmigen, rechtgegründeten leer Doctoris Martini Luthers'') iz leta 1522. Pesnitev je povzročila škandal in Stifel je moral prebežati v [[Frankfurt na Majni|Frankfurt]]. Luther mu je leta 1523 pomagal postati [[pastor]]. V letu 1532 je v [[Wittenberg]]u anonimno objavil delo ''Računska knjiga o antikristu. Razodetje v Razodetju'' (''Ein Rechenbuchlin vom EndChrist. Apocalyps in Apocalypsim''), kjer je kot [[protestantizem|protestantski]] [[pridigar]] svojim vernikom napovedal [[apokalipsa|konec sveta]]. Ta se naj bi zgodil ob 8. uri zjutraj 19. oktobra 1533. Ko se napoved ni uresničila, so ga za štiri tedne zaprli in nato ni napovedal več nič. Izračunal je tudi, da je Giovanni de'Medici (1475 - 1521), takratni rimski papež [[papež Leon X.|Leon X.]] (LEO DECIMVS) v skrivnem [[razdodetje|razodetju]] za ta konec sveta napovedana apokaliptična zver. Bil je profesor matematike na [[Univerza v Jeni|Univerzi v Jeni]]. Poleg [[kvadratni koren|kvadratnih korenov]] je med surdijska števila uvedel tudi višje korene in iz njih sestavljene izraze. Za vsa ta števila je poznal že tudi novo ime, posneto po grškem izvirniku ''numeri irationales''. Podobno je storil tudi [[Leonardo Fibonacci|Fibonacci]]. Pri Stiflu zaznavamo že tudi prvo svitanje, ki je napovedovalo, da bodo tudi racionalni izrazi stopili ob stran [[racionalno število|racionalnim številom]] kot [[iracionalno število|iracionalna števila]]. V svojem delu ''Arithmetica Integra'', objavljenem leta 1544 v [[Nürnberg]]u v treh knjigah z [[Philipp Melanchthon|Melanchthon]]ovim predgovorom, je prvi uvidel pomen [[logaritem|logaritmov]]. Poznal je [[aritmetični trikotnik]] in je podal razpredelnico [[binomski koeficient|binomskih koeficientov]] v razvoju <math>(a + b)^{n}\, </math> vse do <math>n=17\, </math>. Bil je prvi nemški matematik, ki se je ukvarjal s [[teorija števil|teorijo števil]]. Dal je ime [[eksponent]]u. On in drugi nemški [[cositi]] so prvi utemeljili računanje s [[potenca]]mi. Prav pojem eksponenta jim je pomagal, da so premagali [[Diofant]]ovo razpredelnico za [[množenje]] potenc in lahko povedali splošna pravila za množenje in [[potenciranje]] potenc. V svet so prodrli [[negativno število|negativni]] eksponenti, ki jih je uvedel [[Nicolas Chuquet|Chuquet]], šele v delu ''Arithmetica Integra''. V knjigi je razpredelnica: {| class="wikitable" style="text-align:right;table-layout:fixed;" | <math>x\, </math> || -3 || -2 || -1 || 0 || 1 || 2 || 3 || 4 || 5 || 6 |- | <math>2^{x}\, </math> || <math>\displaystyle{\frac{1}{8}}</math> || <math>\displaystyle{\frac{1}{4}}</math> || <math>\displaystyle{\frac{1}{2}}</math> || 1 || 2 || 4 || 8 || 16 || 32 || 64 |- | <math>2^{x}\, </math> || <math>2^{-3}</math> || <math>2^{-2}</math> || <math>2^{-1}</math> || <math>2^{0}</math> || <math>2^{1}</math> || <math>2^{2}</math> || <math>2^{3}</math> || <math>2^{4}</math> || <math>2^{5}</math> || <math>2^{6}</math> |} v kateri lahko vidimo prvi zametek poznejših velikih logaritemskih razpredelnic. Prvič v Evropi se je v delu pojavilo se je množenje (brez znaka med členi). Knjiga vsebuje razpredelnice [[celo število|celih števil]] in potenc števila [[2 (število)|2]], kar naj bi bila zgodnja različica [[logaritmovnik]]ov.<ref>{{sktxt|Ball|1908|p=216}}.</ref>{{rp|216}}<ref name="groza_1972">{{sktxt|Groza|Shelley|1972|p=182}}.</ref>{{rp|182}} Ker [[desetiški številski sistem|desetiških]] [[ulomek|ulomkov]] pred letom 1600 še niso razvili, takšne razpredelnice niso bile primerne za praktično računanje.<ref name="groza_1972" />{{rp|182}} V delu so npr. obravnavana tudi [[negativno število|negativna števila]], ki jih je Stifel imenoval ''numeri absurdi'', [[trikotniško število|trikotniška števila]], [[zaporedje|zaporedja]] in [[magični kvadrat]]i. Stiflov magični kvadrat 16×16 z [[magična konstanta|magično konstanto]] <math>M_{2}(16)=16(16^{2}+1)/2=2056=2^{3}\cdot 257\, </math> je {{OEIS|id=A203813}}: {| class="wikitable" style="text-align:right;width:400px;height:400px;table-layout:fixed;" |256|| 9 ||247||246|| 12|| 13||243||242|| 16|| 17||239||238|| 20|| 21||235|| 2 |- | 3 ||226||213|| 45|| 46||210||209|| 49|| 50||206||205|| 53|| 54||201|| 32||254 |- | 4 || 33||200|| 63||193||192|| 66|| 67||189||188|| 70|| 71||185|| 58||224||253 |- |252|| 34|| 59||178||169|| 89|| 90||166||165|| 93|| 94||161|| 80||198||223|| 5 |- |251||222|| 60|| 81||160||101||155||154||104||105||151|| 98||176||197|| 35|| 6 |- | 7 ||221||196|| 82|| 99||146||141||117||118||137||112||158||175|| 61|| 36||250 |- | 8 || 37|| 62||174||100||113||136||123||122||133||144||157|| 83||195||220||249 |- | 23|| 38|| 73||173||107||114||129||126||127||132||143||150|| 84||184||219||234 |- | 24||218||183|| 85||108||115||125||130||131||128||142||149||172|| 74|| 39||233 |- |232||217|| 75|| 86||148||138||124||135||134||121||119||109||171||182|| 40|| 25 |- |231|| 41|| 76|| 87||147||145||116||140||139||120||111||110||170||181||216|| 26 |- | 27|| 42||180||162||159||156||102||103||153||152||106|| 97|| 95|| 77||215||230 |- | 28|| 43||179||177|| 88||168||167|| 91|| 92||164||163|| 96|| 79|| 78||214||229 |- |228||202||199||194|| 64|| 65||191||190|| 68|| 69||187||186|| 72|| 57|| 55|| 29 |- |227||225|| 44||212||211|| 47|| 48||208||207|| 51|| 52||204||203|| 56|| 31|| 30 |- |255||248|| 10|| 11||245||244|| 14|| 15||241||240|| 18|| 19||237||236|| 22|| 1 |} V Evropi je Stifel opravil [[Omar Hajam|Hajamovo]] delo v računanju višjih korenov. Za [[zgodovina matematike|zgodovino matematike]] v Nemčiji je zelo pomembno njegovo delo ''Die deutsche Arithmetica'' iz leta 1545. == Izbrana dela == * ''Ein Rechenbuchlin vom EndChrist. Apocalyps in Apocalypsim'', [[Wittenberg]] 1532. * ''Arithmetica integra'', [[Nürnberg]] 1544. * ''Deutsche Aritmetica'',— Nürnberg 1545. * ''Rechenbuch von der welschen und deutschen Practick'', Nürnberg 1546. * ''Die Coss [[Christoph Rudolff|Christoffs Rudolffs]]'' — [[Kaliningrad|Königsberg]] 1553.<ref>Die Coss Christoffs Rudolffs. Mit schönen Exempeln der Coss. Durch Michael Stifel gebessert und sehr gemehrt. Zu Königsperg in Preussen gedrückt durch Alexandrum Lutemyslensem im jar 1553. [http://www.ub.uni-bielefeld.de/diglib/rechenbuecher/coss/ Digitale Rekonstruktion bei der UB Bielefeld] {{ikona de}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo | last = Ball | first = Walter William Rouse | title = A short account of the history of mathematics | publisher = Macmillan and Co | year = 1908 | url = http://books.google.com/books?id=egY6AAAAMAAJ&pg=PA216&dq=%22arithmetica+integra%22+logarithms&hl=en&ei=iG9jTIvnN4P78Aagv8nICg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=%22arithmetica%20integra%22%20logarithms&f=false }} * {{navedi knjigo | last1 = Groza | first1 = Vivian Shaw | last2 = Shelley |first2 = Susanne M. | title = Precalculus mathematics | publisher = Holt, Rinehart and Winston, Inc. | year = 1972 | url = http://books.google.com/books?id=yM_lSq1eJv8C&pg=PA182&dq=%22arithmetica+integra%22+logarithm&hl=en&ei=ijhjTPqEJIL58Aal6MTTCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CFIQ6AEwBg#v=onepage&q=stifel&f=false }} == Zunanje povezave == * [http://www-groups.dcs.st-and.ac.uk/~history/Biographies/Stifel.html Stran o Michaelu Stiflu Univerze svetega Andreja] {{ikona en}} * [http://books.google.com/books?id=fndPsRv08R0C&printsec=frontcover&dq=arithmetica+integra&hl=en&ei=CJVeTozEMonV0QGQ_LH9AQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&sqi=2&ved=0CCoQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false ''Arithmetica Integra''], [[Google Knjige]] {{normativna kontrola}} {{mathematician-stub}} {{DEFAULTSORT:Stifel, Michael}} [[Kategorija:Nemški redovniki]] [[Kategorija:Nemški teologi]] [[Kategorija:Nemški matematiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Jeni]] lqxtvadhmcpldinwxbh1rsdlc2vre0x 4 359868 5736021 5569034 2022-08-18T08:20:35Z Yerpo 8417 /* Jezik in književnost */ posodobitev wikitext text/x-wiki Velikosti člankov na temo '''družbe, jezika in književnosti''' s [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|seznama člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], izračunane po podobni metodi kot za [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|lestvico Wikipedij po vzorcu člankov]]. Vrednosti so okvirne, ker kažejo velikost strani v [[bajt]]ih namesto števila znakov in v praksi rahlo precenijo velikost. Popolnoma točno vrednost da vtičnik, ki si ga vključite v [[Posebno:Nastavitve|svojih nastavitvah]], vendar le za vsak članek posebej (rezultat se prikaže pod oknom za urejanje). ([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:WikiProjekt_1000_nujnih/Družba,_jezik_in_književnost&action=purge osveži predpomnilnik]) __NOTOC__ == Družba == {{col-begin}} {{col-break}} # '''[[Družba]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Družba}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Civilizacija]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Civilizacija}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Izobraževanje]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Izobraževanje}}|.|}}*1.2 round 0}} === Družina in medčloveški odnosi === # '''[[Družina]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Družina}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Otrok]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Otrok}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Moški]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Moški}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Zakonska zveza]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Zakonska zveza}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ženska]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ženska}}|.|}}*1.2 round 0}} === Politika === # [[Anarhizem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Anarhizem}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Demokracija]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Demokracija}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Diktatura]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Diktatura}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Diplomacija]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Diplomacija}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Država]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Država}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Fašizem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Fašizem}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Globalizacija]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Globalizacija}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ideologija]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ideologija}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Imperializem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Imperializem}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Kolonializem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Kolonializem}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Komunizem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Komunizem}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Konservatizem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Konservatizem}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Liberalizem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Liberalizem}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Marksizem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Marksizem}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Monarhija]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Monarhija}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Nacionalizem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nacionalizem}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Politična stranka]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Politična stranka}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Politika]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Politika}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Propaganda]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Propaganda}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Republika]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Republika}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Socializem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Socializem}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Terorizem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Terorizem}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Vladavina]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Vladavina}}|.|}}*1.2 round 0}} === Ekonomija === # '''[[Ekonomija]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ekonomija}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Kapital]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Kapital}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Kapitalizem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Kapitalizem}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Valuta]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Valuta}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Evro]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Evro}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Jen]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jen}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Ameriški dolar]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ameriški dolar}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Proizvodnja]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Proizvodnja}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Denar]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Denar}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Davek]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Davek}}|.|}}*1.2 round 0}} {{col-break}} === Zakonodaja === # '''[[Zakon]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Zakon}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ustava]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ustava}}|.|}}*1.2 round 0}} === Mednarodne organizacije === # [[Afriška unija]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Afriška unija}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Arabska liga]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Arabska liga}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Evropska unija]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Evropska unija}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[NATO]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:NATO}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Nobelova nagrada]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nobelova nagrada}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Organizacija držav izvoznic nafte]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Organizacija držav izvoznic nafte}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Organizacija združenih narodov]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Organizacija združenih narodov}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Meddržavno sodišče OZN]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Meddržavno sodišče OZN}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Mednarodni denarni sklad]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mednarodni denarni sklad}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Splošna deklaracija človekovih pravic]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Splošna deklaracija človekovih pravic}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Svetovna zdravstvena organizacija]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Svetovna zdravstvena organizacija}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Rdeči križ]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Rdeči križ}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Skupnost narodov]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Skupnost narodov}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Svetovna banka]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Svetovna banka}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Svetovna trgovinska organizacija]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Svetovna trgovinska organizacija}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Zveza držav Jugovzhodne Azije]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Zveza držav Jugovzhodne Azije}}|.|}}*1.2 round 0}} === Vojna in vojska === # [[Državljanska vojna]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Državljanska vojna}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Vojska]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Vojska}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Mir (družbeno stanje)|Mir]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mir (družbeno stanje)}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Vojna]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Vojna}}|.|}}*1.2 round 0}} === Socialna problematika === # '''[[Človekove pravice]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Človekove pravice}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Rasizem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Rasizem}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Revščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Revščina}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Smrtna kazen]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Smrtna kazen}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Splav]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Splav}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Suženjstvo]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Suženjstvo}}|.|}}*1.2 round 0}} {{col-end}} == Jezik in književnost == # '''[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Jezik]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jezik (sredstvo sporazumevanja)}}|.|}}*1.2 round 0}} # Posamezni jeziki ## [[Angleščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Angleščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Arabščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Arabščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Bengalščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Bengalščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Francoščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Francoščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Grščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Grščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Hebrejščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Hebrejščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Hindustanščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Hindustanščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Japonščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Japonščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Kitajščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Kitajščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Korejščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Korejščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Latinščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Latinščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Nemščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nemščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Perzijščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Perzijščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Portugalščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Portugalščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Ruščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ruščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Sanskrt]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sanskrt}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Svahili]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Svahili}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Španščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Španščina}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Turščina]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Turščina}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Jezikoslovje]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jezikoslovje}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Slovnica]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Slovnica}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Beseda]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Beseda}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Fonem]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Fonem}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Zlog]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Zlog}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Pisava]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Pisava}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Arabska abeceda]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Arabska abeceda}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Kitajska pisava]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Kitajska pisava}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Cirilica]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Cirilica}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Grška abeceda]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Grška abeceda}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Latinica]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Latinica}}|.|}}*1.2 round 0}} ## '''[[Črka]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Črka}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Pismenost]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Pismenost}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Prevajanje]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Prevajanje}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Književnost]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Književnost}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Proza]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Proza}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Fikcija]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Fikcija}}|.|}}*1.2 round 0}} ### [[Tisoč in ena noč]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Tisoč in ena noč}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Roman]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Roman}}|.|}}*1.2 round 0}} ### [[Sanje rdečega paviljona]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sanje rdečega paviljona}}|.|}}*1.2 round 0}} ### [[Princ in dvorne gospe]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Princ in dvorne gospe}}|.|}}*1.2 round 0}} ## '''[[Pesništvo]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Pesništvo}}|.|}}*1.2 round 0}} ### [[Ep o Gilgamešu]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ep o Gilgamešu}}|.|}}*1.2 round 0}} ### [[Iliada]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Iliada}}|.|}}*1.2 round 0}} ### [[Mahabharata]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mahabharata}}|.|}}*1.2 round 0}} ### [[Šahname]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Šahname}}|.|}}*1.2 round 0}} ## [[Umetnost vojne]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Umetnost vojne}}|.|}}*1.2 round 0}} [[Kategorija:WikiProjekt 1000 nujnih|Družba et al.]] pgof1mpg5xlcoe79m786d0wo7nl39pd 0 362008 5735858 5716472 2022-08-17T19:36:50Z Alebarasi 50192 /* H */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Danci|danskih]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Dancev|Danska|danskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Asbjørn Kragh Andersen]] *[[Kim Andersen (kolesar)|Kim Andersen]] *[[Kasper Asgreen]] == B == *[[Lars Bak]] *[[Mikkel Bjerg]] *[[Svend Erik Bjerg]] *[[Matti Breschel]] == C == *[[Magnus Cort]] == D == *[[Amalie Dideriksen]] == F == *[[Jakob Fuglsang]] == H == *[[Lasse Norman Hansen]] *[[Willy Hansen]] *[[Mikkel Frølich Honoré]] *[[Morten Hulgaard]] == J == *[[Knud Enemark Jensen]] *[[Christopher Juul-Jensen]] == L == *[[Annika Langvad]] *[[Cecilie Uttrup Ludwig]] == M == *[[Jens-Erik Madsen]] *[[Pernille Mathiesen]] *[[Michael Mørkøv]] == N == *[[Philip Nielsen]] == O == *[[Nina Krebs Ovesen]] == P == *[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]] == Q == *[[Rasmus Quaade]] == R == *[[Michael Rasmussen]] *[[Bjarne Riis]] == S == *[[Mads Würtz Schmidt]] *[[Chris Anker Sørensen]] *[[Rolf Sørensen]] == V == *[[Michael Valgren]] *[[Jonas Vingegaard]] *[[Troels Vinther]] == W == *[[Frederik Wandahl]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Dancev|Kolesarji]] [[Kategorija:Danski kolesarji|*]] dutmuk8j06bj4fenlzrsld11mllzgda 0 363508 5735827 5572506 2022-08-17T18:50:22Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:RomanWall-Ljubljana.JPG|thumb|right|250px|Rimski zid na ljubljanskem Mirju]] [[Slika:GreatWallNearBeijingWinter.jpg|thumb|right|250px|Kitajski zid]] [[Slika:Beaumaris aerial.jpg|thumb|250px|Obzidje gradu Beaumaris, Wales]] '''Obzidje''' ali '''obrambni zid''' je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji. Izraz obzidje se praviloma nanaša na mestna obzidja, kakršno je imela na primer rimska [[Emona#Obramba mesta|Emona]] in nekatera naša srednjeveška mesta. Med obzidja, ki so ščitila večja ozemlja, spadajo na primer [[Kitajski zid]], [[Hadrijanov zid|Hadrijanov]] in [[Antoninov zid]] med [[Rimska Britanija|Britanijo]] in [[Škotska|Škotsko]]. Na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] so [[Rimski imperij|Rimljani]] zgradili julijsko alpski obrambni sistem, ki je varoval prehode iz [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]] v [[Italija (rimska provinca)|Italijo]] potem, ko obramba na mejah imperija ni več zadostovala. Slednjega so sestavljali, ponekod v več pasovih, zaporni zidovi in utrdbe. Razporejeni so bili povsod, kjer je bil možen prehod v Italijo. Med velike utrdbe so spadali Castra ([[Ajdovščina]]), Ad Pirum ([[Hrušica]]) in Nauportus ([[Vrhnika]]), med majhne pa Lanišče ob cesti med [[Podkraj]]em in [[Logatec|Logatcem]].<ref>[http://www.tic-ajdovscina.si/?vie=cnt&id=2005102011330705 ''Ad Pirum - rimska utrdba''] Pridobljeno dne 15. oktobra 2013.</ref> Mnogo obzidij je imelo samo simbolično funkcijo in so samo dokazovala neodvisnost skupnosti, ki so jih obdajali. Nekateri drugi, na primer [[Atlantski zid]], niso bili pravi zidovi ampak obrambni sistemi, ki naj bi preprečili vdor sovražnika. == Zgodovina == Od zelo zgodnje zgodovine do sodobnosti je bilo obzidje skoraj nujno za vsako mesto. [[Uruk]] v starodavni [[Sumerija|Sumeriji]] ([[Mezopotamija]]) je eno najstarejših mest na svetu, obzidanih z obzidjem. Pred tem je imelo mesto [[Antični Jeriho|Jeriho]] (Tell es-Sultan arabsko تل السلطان‎, lit.) na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]] obzidje, ki ga je obdajalo že v 8. tisočletju pred našim štetjem. Najstarejše znano mestno obzidje v Evropi je Solnicata (bolgarsko Солницата), zgrajeno v 6. ali 5. tisočletju pred našim štetjem. [[Asirci]] so uporabljali množico delovne sile za gradnjo novih palač, templjev in obrambnih zidov.<ref>''A History of Architecture'' by Banister Fletcher, Dan Cruickhank. Published 1996 Architectural Press. Architecture. 1696 pages. {{ISBN|0-7506-2267-9}}. p. 20.</ref> Utrjena so bila tudi nekatera naselja v [[Indska civilizacija|civilizaciji doline Inda]]. Do okoli leta 3500 pred našim štetjem je na stotine majhnih kmetijskih vasi nastalo na poplavni ravnici Inda. Mnoga od teh naselij so imela utrdbe in načrtovane ulice. Kamnite in blatne opečne hiše naselja [[Kot Didži]] so bile zbrane za masivnimi kamnitimi poplavnimi nasipi in obrambnimi zidovi, saj so se s sosednjimi skupnostmi nenehno prepirali za nadzor nad glavnimi kmetijskimi zemljišči.<ref>The Encyclopedia of World History: ancient, medieval, and modern, chronologically arranged By Peter N. Stearns, William Leonard Langer. Compiled by William L Langer. Published 2001 Houghton Mifflin Books. History / General History. {{ISBN|0-395-65237-5}}. p. 17.</ref> [[Mundigak]] (približno 2500 pr. n. št.) v današnjem jugovzhodnem Afganistanu ima obrambne zidove in kvadratne [[bastijon]]e iz opeke, posušene s soncem.<ref>''A History of Architecture'' Banister Fletcher, Dan Cruickshank. Published 1996 Architectural Press. Architecture. 1696 pages. {{ISBN|0-7506-2267-9}}. p. 100.</ref> [[Babilon]] je bil eno najbolj znanih mest antičnega sveta, zlasti zaradi gradbenega programa [[Nebukadnezar II.|Nabukadnezarja]], ki je razširil obzidje in zgradil [[Ištarina vrata]]. Izjem je bilo malo, vendar niti [[Antična Šparta]] niti [[Antični Rim]] dolgo časa nista imela obzidja. Sprva so bile te utrdbe preproste konstrukcije iz lesa in zemlje, ki so jih kasneje nadomeščale konstrukcije iz kamna, zloženega brez malte. V Srednji Evropi so [[Kelti]] zgradili velika utrjena naselja, ki so jih Rimljani imenovali [[oppidum]], na obzidja katerih so delno vplivali tisti, zgrajeni v Sredozemlju. Utrdbe so se nenehno širile in izboljševale. V Antični Grčiji so v mikenskem obdobju postavili velike kamnite zidove, na primer mesto [[Mikene]] (znano po svojih [[Kiklopski zid|kiklopskih zidovih]]. V klasični dobi Grčije je mesto [[Atene]] zgradilo dolg niz vzporednih kamnitih zidov, imenovanih [[Dolgo obzidje, Pirej|Dolgo obzidje]], ki so segali v njihovo zavarovano morsko pristanišče v [[Pirej]]. Velika zemeljska obzidja so bila zgrajena v starodavni Kitajski od [[dinastija Šang|dinastije Šang]] (približno 1600–1050 pr. n. št.), saj je imela starodavna prestolnica Ao na ta način zgrajene ogromne zidove. Čeprav so bile kamnite stene na Kitajskem zgrajene v času vojskujočih se držav (481–221 pr. n. št.), se množična preobrazba v kamnito arhitekturo ni začela do [[dinastija Tang|dinastije Tang]] (618–907 n. št.). Odseki [[Kitajski zid|Velikega zidu]] so bili zgrajeni pred dinastijo Qin (221–207 pr. n. št.) in so se nato povezali in utrdili v času dinastije Jin, čeprav je bila današnja oblika večinoma inženirski podvig in preoblikovanje dinastije Ming (1368–1644 n. št.) . Veliki zid Pingyaoja so primer. Prav tako je zidove prepovedanega mesta v Pekingu v začetku 15. stoletja vzpostavil cesar Jongle. Rimljani so svoja mesta utrdili z masivnimi kamnitimi zidovi, vezanimi z malto. Med njimi so v veliki meri že obstoječ [[Avrelijanov zid]] v Rimu in [[Konstantinopelsko obzidje]] v sodobnem Carigradu, skupaj z delnimi ostanki drugje. To so večinoma mestna vrata, denimo [[Porta Nigra]] v [[Trier]]ju. [[Perzijci]] so zgradili obrambne zidove, da bi zaščitili svoje ozemlje, zlasti Derbentski zid in Veliki zid Gorgan, zgrajen na obeh straneh Kaspijskega jezera proti nomadskim narodom. Poleg teh je v zgodnjem srednjem veku nastalo tudi nekaj mest, zgrajenih okoli gradov. Ta mesta so bila le redko zaščitena s preprostimi kamnitimi zidovi in bolj običajno s kombinacijo obeh, obzidja in [[obrambni jarek|jarkov]]. Od 12. stoletja našega štetja je bilo po vsej Evropi ustanovljenih na stotine naselij vseh velikosti, ki so kmalu zatem zelo pogosto pridobila pravico do obzidja. Ustanovitev mestnih središč je bila pomembno sredstvo teritorialne širitve in v ta namen so bila v obdobju vzhodne naselitve ustanovljena mnoga mesta, zlasti v srednji in vzhodni Evropi. Ta mesta je enostavno prepoznati zaradi pravilne ureditve in velikih tržnih površin. Utrdbe teh naselij so se nenehno izboljševale, da bi odražale trenutno raven vojaškega razvoja. V obdobju [[renesansa|renesanse]] so [[Benečani]] postavili velika obzidja okoli mest, ki jih je ogrožalo [[Osmansko cesarstvo]]. Primeri so obzidana mesta [[Nikozija]] in [[Famagusta]] na [[Ciper|Cipru]] ter utrdbe [[Heraklion|Candia]] in [[Hania]] na [[Kreta|Kreti]], ki še vedno stojijo. {{Gallery | title=Zgodovinska obzidja | lines= | align=center | File:Walls of Constantinople.JPG|[[Konstantinopelsko obzidje]], Unescova dediščina | File:Muralla - Cartagena de Indias - Bolivar - ANDREA GAETANO.JPG|Obrambni zid Cartagene, [[Kolumbija]] | File:The gate of the Gonio castle.jpg|Vrata gradu Gonio | File:Hattusa reconstructed wall.JPG|Rekonstrukcija zidu v [[Hattuša|Hattuši]] | File:Muralla.Lugo.Galicia.jpg|Rimsko obzidje v kraju Lugo, Galicija, [[Španija]], Unescova dediščina | File:Крепость Нарын-Кала в Дербенте.jpg | Obzidje Derbenta, pozno sasanidsko obdobje | File:Ávila 24-8-2002.jpg|Mestno obzidje Ávila, Španija, Unescova dediščina | File:Svaty Jur Mestske hradby.jpg|Ostanek mestnega obzidja mesta Svätý Jur, [[Slovaška]] | File:TallinnCityWalls.jpg|Obzidje [[Talin]]a, [[Estonija]], Unescova dediščina | File:Walls of Dubrovnik-3.jpg|Obzidje [[Dubrovnik]]a, [[Hrvaška]] | File:RothenburgWallAWMJR.JPG|Obzidje mesta [[Rothenburg ob der Tauber]], [[Nemčija]] | File:NDSAJDF18.JPG|Del obzidja v San Francisco de Campeche, [[Mehika]], Unescova dediščina }} == Sestava == Obrambni zid je najbolj preprost, sestavljen iz obzidja in vrat. Večinoma je bil vrh zidu dostopen od znotraj, zunanja stran pa je imela visoke [[parapet]]e s strelnimi linami ali [[Cina (arhitektura)|cinami]]. Severno od Alp je imel prehod na vrhu obzidja občasno streho. Poleg tega je bilo skozi stoletja narejenih veliko različnih izboljšav: * Mestni jarek: jarek, izkopan pred obzidjem, občasno napolnjen z vodo. * Vratni stolp: stolp, zgrajen ob mestnih vratih ali nad njimi, da bi bolje branili mestna vrata. * Stolp v obzidju: stolp, zgrajen na odseku obzidja, ki se običajno nekoliko razširi navzven, tako da so lahko opazovali zunanjost obzidja na obeh straneh. Poleg strelnic bi lahko za dodatno obrambo na vrhu pritrdili [[balista|baliste]], [[katapult]]e in topove. * Predzid: zid, ki je zgrajen zunaj stene, običajno nižji - prostor vmes je bil običajno dodatno razmejen z dodatnimi zidovi. * Dodatne ovire pred obzidjem Obrambni stolpi zahodnih in južnoevropskih [[utrdba|utrdb]] so bili v srednjem veku pogosto zelo načrtno in enotno zgrajeni (primer [[Ávila]], [[Provins]]), medtem ko so srednjeevropska mestna obzidja po navadi različna. V teh primerih vrata in stolpi pogosto dosežejo precejšno višino, vrata z dvema stolpoma na obeh straneh pa so precej redkejša. Poleg čisto vojaškega in obrambnega namena so stolpi imeli tudi reprezentativno in umetniško vlogo pri zasnovi utrjenega kompleksa. Arhitektura mesta je tako konkurirala arhitekturi gradu plemičev, mestno obzidje je bilo pogosto manifestacija ponosa določenega mesta. Urbana območja zunaj mestnega obzidja, tako imenovana predmestja, so bila pogosto zaprta z lastnim nizom obzidja in vključena v obrambo mesta. Na teh območjih je bilo pogosto poseljeno revnejše prebivalstvo in so se ukvarjali z bolj umazano trgovino. V mnogih mestih so postavili nov zid, ko je mesto zraslo zunaj starega obzidja. To je še vedno mogoče opaziti v tlorisu mesta, na primer v Nördlingenu, včasih pa je ohranjenih celo nekaj starih stolpov, na primer beli stolp v [[Nürnberg]]u. Dodatne konstrukcije so preprečile zaobiti mesto, skozi katerega so potekale številne pomembne trgovske poti, s čimer so zagotovili plačilo cestnin, ko so karavane vozile skozi mestna vrata, lokalni trgovski trg pa so obiskale trgovske karavane. Poleg tega so bili zunaj mesta pogosto zgrajeni dodatni signalizacijski in opazovalni stolpi, ki so jih včasih utrdili na gradu. Meja območja vpliva mesta je bila pogosto delno ali v celoti ubranjena s prefinjenimi jarki, obzidjem in / ali ograjami. Mesta prehoda so po navadi varovala vrata ali [[vhodno poslopje|vgodna zgradba]]. Te obrambe so redno preverjali konjeniki, ki so pogosto služili tudi kot čuvaji vrat. Dolge raztežaje teh obramb je mogoče videti še danes, celo nekatera vrata so še nedotaknjena. Za dodatno zaščito svojega ozemlja so bogata mesta na svojem vplivnem območju postavila tudi gradove. Primer te prakse je romunski [[grad Bran]], ki naj bi ščitil bližnji Kronstadt (današnji [[Brașov]]). Mestna obzidja so bila pogosto povezana z utrdbami gradov na hribu prek dodatnih zidov. Tako so bile obrambe sestavljene iz mestnih in grajskih utrdb. Ohranjenih je več primerov, na primer v Nemčiji [[Hirschhorn (Neckar)|Hirschhorn]] ob [[Neckar]]ju, [[Kaliningrad|Königsberg]] in [[Pappenheim]] na [[Frankovska|Frankovskem]], [[Burghausen]] na Zgornjem Bavarskem in še veliko drugih. Nekaj gradov je bilo bolj neposredno vključenih v obrambno strategijo mesta (npr. Nürnberg, Zons, [[Carcassonne]]) ali pa so bila mesta neposredno zunaj gradu kot nekakšen 'predgrad' (Coucy-le-Chateau, [[Conwy]] in drugi). Večja mesta so imela pogosto več upravnikov – [[Augsburg]] je bil na primer razdeljen na Reichstadt in škofovsko mesto. Ti različni deli so bili pogosto ločeni z lastnimi utrdbami. Z razvojem strelnega orožja se je pojavila potreba po razširitvi obstoječih naprav, ki so se dodajale v več fazah. Najprej so dodali dodatne polkrožne stolpe med notranjimi in zunanjimi stenami, v katere bi lahko postavili peščico topov. Kmalu zatem so bile na strateško pomembnih mestih, kot so ob vratih ali na vogalih, dodane strukture za ojačitev - ali [[bastijon]]i. Dobro ohranjen primer tega je ''Spitalbastei'' v [[Rothenburg ob der Tauber|Rothenburgu]] ali bastijoni, zgrajeni kot del obzidja iz 17. stoletja, ki obdaja [[Derry]], mesto na [[Severna Irska|Severnem Irskem]]; vendar so bila mesta na tej stopnji še vedno zaščitena le z razmeroma tankimi zidovi, ki so lahko nudili malo odpora takratnim topovom. Zato so postavili nove, zvezdaste utrdbe s številnimi topovi in debelimi zemeljskimi nasipi, ojačenimi s kamnom. Te bi se lahko dolgo časa upirale topovskemu ognju. Vendar so te množične utrdbe močno omejile rast mest, saj jih je bilo veliko težje premikati v primerjavi s prej uporabljenimi preprostimi zidovi - kar je še slabše, je bila gradnja 'zunaj mestnih vrat' iz strateških razlogov prepovedana, mesta pa so postala vse bolj gosto poseljena. == Zaton == Zaradi rasti mest in posledične spremembe obrambne strategije, s poudarkom na izgradnji obrambnih utrdb okoli mest, so bila porušena številna mestna obzidja. Tudi z izumom smodnika so bili zidovi manj učinkoviti, saj so se lahko uporabili oblegovalni topovi, ki so eksplodirali skozi stene, kar bi vojski omogočilo preprosto korakanje skozi. Danes je prisotnost nekdanjih mestnih utrdb pogosto mogoče sklepati le po prisotnosti jarkov, obvoznih cest ali parkov. Poleg tega nekatere ulice namigujejo na prisotnost utrdb v preteklih časih, na primer, ko se pojavljajo besede, kot sta 'zid' ali 'breg'. Wall Street v New Yorku, ki je sam [[Metonimija|metonim]] za celoten finančni sistem ZDA, je en primer. V 19. stoletju je bilo manj poudarka na ohranjanju utrdb zaradi njihove arhitekturne ali zgodovinske vrednosti - na eni strani so bile obnovljene celotne utrdbe (Carcassonne), na drugi strani pa so bile številne zgradbe porušene v prizadevanju za posodobitev mesta. Izjema je zakon o ohranitvi spomenikov bavarskega kralja [[Ludvik I. Bavarski|Ludvika I.]], ki je privedel do skoraj popolnega ohranjanja številnih spomenikov, kot so Rothenburg ob der Tauber, Nördlingen in Dinkelsbühl. Kot posledica tega edikta se je ohranilo tudi nešteto majhnih utrjenih mest na območju [[Frankovska|Frankoske]]. == Sodobnost == Obzidja in utrjene zidne konstrukcije so bile zgrajene še v moderni dobi. Njihov prvotni namen pa ni bil struktura, ki bi se lahko uprla dolgotrajnemu obleganju ali obstreljevanju. Sodobni primeri obrambnih zidov vključujejo: * Berlinsko mestno obzidje od 1730 do 1860 je bilo delno narejeno iz lesa. Osnovni namen je bil omogočiti mestu, da carini blago in drugič, da prepreči dezertiranje vojakov iz garnizona v Berlinu. * [[Berlinski zid]] ni služil izključno namenu zaščite zaprtega naselja. Eden od njegovih namenov je bil preprečiti prestop berlinske meje med [[Nemška demokratična republika|NDR]] in zahodnonemško [[Enklava in eksklava|eksklavo]] [[zahodni Berlin]]. * Nikozijski zid vzdolž zelene črte, ki deli Severni in Južni [[Ciper]]. * V Koreji so zgrajeni obrambni zidovi vzdolž demilitarizirane cone. * V 20. stoletju in pozneje je Izrael zgradil številne enklave judovskih naselij in jih obdal z zidovi. * V [[Belfast]]u, Severna Irska je mirovna linija ali mirovni zid - niz ločilnih ovir, ki ločujejo pretežno republikanske in nacionalistične katoliške soseske od pretežno lojalističnih in sindikalističnih protestantskih sosesk. *Ovira med Mehiko in ZDA, da bi preprečili nezakonito priseljevanje, tihotapljenje drog, trgovino z ljudmi in vstop potencialnih teroristov v ZDA.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2017/01/25/us/politics/refugees-immigrants-wall-trump.html|title=Trump Orders Mexican Border Wall to Be Built and Plans to Block Syrian Refugees|work=New York Times}}</ref> Poleg tega so v nekaterih državah različna veleposlaništva lahko združena v enem 'veleposlaniškem okrožju', obdanem z obzidji in stolpi - to se običajno zgodi v regijah, kjer veleposlaništva predstavljajo veliko tveganje, da bodo tarča napadov. Zgodnji primer take enote je bila Legaška četrt v Pekingu konec 19. in v začetku 20. stoletja. Večina teh modernih mestnih zidov je izdelana iz jekla in betona. Navpične betonske plošče so sestavljene tako, da omogočajo najmanj prostora med njimi, in so trdno temeljene v tleh. Vrh stene je pogosto štrleč in obdan z bodečo žico, da bi bilo plezanje oteženo. Te stene so običajno zgrajene v ravnih linijah in jih na vogalih pokrivajo stražni stolpi. Dvojne stene z vmesno 'ognjeno cono', kakršno je imel nekdanji Berlinski zid, so zdaj redke. Septembra 2014 je Ukrajina napovedala gradnjo 'evropskega obrambnega zidu' poleg meje z Rusijo, da bi lahko uspešno zaprosila za brezvizno gibanje z Evropsko unijo.<ref>{{cite web|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/228802.html|title=Yatseniuk: Project Wall to allow Ukraine to get visa-free regime with EU|work=Interfax-Ukraine}}</ref> {{Gallery | title=Sodobni obrambni zidovi | lines=4 | align=center | File:Berlinermauer.jpg| Berlinski zid leta 1986 | File:Belfast peace line Cupar Way.jpg|"Mirovni zid" v Belfastu, Severna Irska | File:Standard PSNI Police Station in Belfast.jpg|Utrjen zid policijske postaje v Belfastu na Severnem Irskem }} == Grajsko obzidje in cvinger (medzidje) == Grajske stavbe so imele za potrebe obrambe različne oblike prostostoječih zidov:<ref>Koch, Umetnost stavbarstva, založba Mladinska knjiga, 1999, ISBN 86-11-14124-5</ref> *[[Krožno obzidje|krožna obzidja]], *[[zidni plašč|zidne plašče]] in *[[ščitni zid]]. Pokriti so bili s pokritimi obrambnimi hodniki, tudi večnadstropni ali s [[Cina (arhitektura)|cina]]mi (''vimperg'') ali obojim. Med cinami so bile lahko opazovalne line, tudi [[strelnica|strelnice]] z lesenimi zasloni, ki so se navpično odpirali. "Plašč" ali "visoki plašč" se imenuje: *del obzidja, ki je zelo visoko in debelo in ščiti izpostavljeni del gradu; *del obzidja okoli [[bergfrid]]a; v tem primeru je bil vhod visoko dvignjen z notranjim sistemom stopnic; *dodatno zgrajen zid pred zunanjimi zidovi robnih stavb, ki naj bi služil kot obzidje; *samostojno obrambno zidovje na posebej nevarnih delih utrdbe, debelo 5 m in visoko 15 do 30 m. *včasih je bil pred obzidjem še nižji zid s stolpi, ki naj bi varoval pred topovskimi izstrelki (nemško ''burgschwalbach'') Dodatno - dvojno obzidje - , ki so ga gradili od 12. stoletja dalje, je branilo neposredni napad na glavno obzidje. Običajno ni v celoti obdajalo grajske utrdbe ampak le nevarno izpostavljene dele. Prostor med obema obzidjema se imenuje [[cvinger (arhitektura)|cvinger]]. V tem prostoru so lahko organizirali turnirje, redili svinje, v času nevarnosti pa ga uporabili za zaščito okoliškega prebivalstva in živine. Tukaj je bil lahko tudi grajski vrt. == Glej tudi == [[Fortifikacija]] ==Sklici== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.youtube.com/watch?v=V3ExSa6QyXY Rekonstrukcija trdnjave Ad Pirum] (animacija). {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fortifikacije]] [[Kategorija:Grajska arhitektura]] atx7cnk8ek7zarf0ft6yc560irooovt 0 366034 5735951 5732362 2022-08-17T21:17:10Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Matjaž Mikoš | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | residence = [[Slovenija]] | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | alma_mater = diploma inženirja & znanstveni magisterij tehniških znanosti: Univerza v Ljubljani doktorat tehniških znanosti: ETH Zürich, Švica | doctoral_advisor = Professor Daniel Vischer (VAW ETHZ) | academic_advisors = Prof. dr. Mitja Brilly, prof. Jože Pintar | doctoral_students = Gregor Petkovšek (HR Walingford), Aleš Bizjak (Direkcija RS za vode), Simon Rusjan (UL FGG), Sašo Petan (ARSO, MOP RS), Andrej Kryžanowski (UL FGG), Nataša Smolar Žvanut (Direkcija RS za vode - somentor), Lidija Globevnik (TP Vode - somentor), Mojca Šraj (UL FGG-somentor), Mario Krzyk (UL FGG-somentor), Matija Zorn (GIAM ZRC SAZU-somentor), Peter Lamovec (UL FGG - somentor), Vesna Petkovska (Direkcija RS za vode - somentor), Nejc Bezak (UL FGG), Jošt Sodnik (TEMPOS, d.o.o.), Katarina Zabret (UL FGG - mentor MR), Mateja Klun (UL FGG - mentor MR):. v teku: Matjaž Nekrep Perc (U Maribor FGAP) & Petra Repnik Mah (Direkcija RS za vode) & Matej Radinja (UL FGG) & Tamara Kuzmanić (UL FGG). | known_for = hudourništvo, hidrologija, inženirska hidrotehnika, obvladovanje naravnih tveganj | footnotes = | field = gradbeništvo - hidrotehnika | work_institution = Univerza v Ljubljani, FGG | prizes = | religion = }} '''Matjaž Mikoš''', univerzitetni profesor, slovenski inženir [[gradbeništvo|gradbeništva]], hidrotehnik in hidrolog, * [[6. december]] [[1959]], [[Ljubljana]]. Matjaž Mikoš je doktor tehniških znanosti (dr. sc. techn. ETH), redni profesor za inženirsko hidrotehniko in redni profesor za hidrologijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter redni član Inženirske akademije Slovenije (IAS) in član New York Academy of Sciences (NYAS). == Življenje in delo == Rojen v Kočevju, mladost preživljal v Ljubljani, je po končani Gimnaziji Bežigrad (intenzivna matematika) nadaljeval študij na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in se po univerzitetni diplomi 1983 na [[Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo|Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo]] (FAGG) Univerze v Ljubljani (UL), leta 1983 zaposlil na [[Vodnogospodarski inštitut|Vodnogospodarskem inštitutu]] (VGI) v Ljubljani kot strokovni sodelavec v skupini za erozijo, prodonosnost in hudourništvo pod vodstvom inž. Jožeta Pintarja. Na Univerzi v Ljubljani je najprej leta 1988 magistriral na področju [[gradbeništvo|gradbeništva]] ([[hidrotehnika]]), leta 1993 pa še [[doktorat|doktoriral]] na Oddelku za gradbeništvo na Zvezni visoki tehniški šoli (Eidgenössiche Technische Hochschule ETH) v Zürichu, Švica in postal dr. sc. techn. ETH z disertacijo "Fluvial Abrasion of Gravel Sediments: Field investigation of the River Alpine Rhine, experimental study in the abrasion set-up and mathematical modeling of the laboratory processes.<ref>http://dx.doi.org/10.3929/ethz-a-000896267 Diss. ETH 10221, ETHZ, 17. junij 2015</ref> Leta 1994 se je zaposlil na [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo]] Univerze v Ljubljani (UL FGG) in sicer na Katedri za splošno hidrotehniko (KSH)<ref>Majes, B. (ur.), 2009, ''Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 1989–2009 :jubilejni zbornik ob 90. letnici Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani'', UL FGG, 591 str., ISBN 978-961-6167-92-5, COBISS-SI-Id: 248476160.</ref>. Tam je leta 1994 postal [[docent]], leta 1999 [[izredni profesor]], leta 2006 [[redni profesor]] za področje inženirske hidrotehnike in leta 2010 še redni profesor za področje [[hidrologija|hidrologije]]. Leta 2014 je postal predstojnik Raziskovalnega inštituta za geo in hidro tveganja (RIGHT<ref>{{Navedi splet|title = RIGHT - Home|url = http://www.right.si|website = www.right.si|accessdate = 2015-11-01}}</ref>) na UL FGG. Leta 2016 je na Univerzi v Ljubljani postal predstojnik UNESCO katedre za zmanjšanje tveganj ob vodnih ujmah<ref>{{Navedi splet|url=https://www.unesco-floods.eu/|title=UNESCO katedra za zmanjševanje tveganj ob vodnih ujmah.|date=|accessdate=2017-02-17|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Strokovno se je po doktoratu tehniških znanosti izpopolnjeval kot strokovni sodelavec Vodnogospodarskega inštituta v Ljubljani (1994–2001), raziskovalno in pedagoško pa na univerzah v Italiji (Padova, Trento), Nemčiji (Freie Universität Berlin, Univerza zvezne nemške vojske v Münchnu), Avstriji (BOKU, Dunaj), Franciji (Univerza Joseph Fournier, Grenoble), Veliki Britaniji (Glasgow, Heriot-Watt), na Danskem (KVL) in na Japonskem (Nigata, Kjoto), v tujini je tudi imel številna predavanja (Johns Hopkins U, U Minnesota, U Glasgow, U Bologna, U Padova, U Trento, Freie Universität Berlin, U Nigata, Kjoto U, Japan SABO Association)<ref>url=http://ksh.fgg.uni-lj.si/KSH/predst/zaposleni/Mikos.html Katedra za splošno hidrotehniko, UL FGG, Ljubljana 14. junij 2015.</ref>. V letih 1999–2009 je bil na UL FGG štirikrat izvoljen za [[prodekan|prodekana]] UL FGG za področje raziskovalne dejavnosti. Od leta 2009 je [[dekan]] UL FGG (1. mandat 2009–2013, 2. mandat 2013–2017)<ref>url=http://www.uni-lj.si/mma/Seznam%20dekanov%20v2/2014120815515272/ Univerza v Ljubljani, Ljubljana 14. junij 2015.</ref>, 3. mandat 2017-2021). Na Univerzi v Ljubljani je opravljal različne funkcije, bil je član Komisije za raziskovalno in razvojno delo in podpredsednik Strateške komisije, od leta 2009 je član Senata UL in od leta 2013 član Komisije za pripravo izhodišč in spremljanje financiranja visokega šolstva in za delitev sredstev na UL pri Upravnem odboru UL. Organiziral je številna domača in mednarodna strokovna in raziskovalna posvetovanja, nazadnje 4. Svetovni forum o zemeljskih plazovih<ref name=":0">url=[http://www.hydrology-and-earth-system-sciences.net/editorial_board.html http://www.wlf4.org] 4th World Landslide Forum, Ljubljana, Slovenia 1. november 2015.</ref> (Ljubljana, 2017) in Svetovni gradbeniški forum<ref>{{Navedi splet|title=World Construction Forum 2019 {{!}} WCF2019|url=https://www.wcf2019.org/|accessdate=2020-04-04|language=en-US|date=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> (Ljubljana, 2019) ter je član več uredniških odborov uglednih mednarodnih [[znanstvena revija|znanstvenih revij]] (Hydrology and Earth System Sciences<ref>{{Navedi splet|title = HESS - Editorial board|url = http://www.hydrology-and-earth-system-sciences.net/editorial_board.html|website = www.hydrology-and-earth-system-sciences.net|accessdate = 2015-11-01}}</ref>), Landslides<ref>{{Navedi splet|title=Landslides|url=https://www.springer.com/journal/10346/editors|website=Springer|accessdate=2019-12-14|language=en}}</ref>, Open Engineering<ref>{{Navedi splet|title = Open Engineering|url = http://www.degruyter.com/view/j/eng|website = www.degruyter.com|accessdate = 2015-11-25}}</ref> (formerly Central European Journal of Engineering), Water<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mdpi.com/journal/water/sectioneditors/Hydrology|title=Section Board for "Hydrology"|date=|accessdate=4.4.2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> in recenzent za številne ugledne mednarodne revije (CATENA, Cold Regions Science and Technology, Geomorphology, Global and Planetary Change, Hydrology and Earth System Sciences, Hydrological Sciences Journal, Landslides, Natural Hazards, Natural Hazards and Earth System Sciences, River Research and Applications, Sensors, Sustainability, Water). V letih 1996–2012 je bil glavni in odgovorni urednik in od leta 2013 dalje član uredniškega sveta znanstvene revije Acta hydrotechnica<ref>{{Navedi splet|title = Acta hydrotechnica|url = http://ksh.fgg.uni-lj.si/KSH/acta/index.htm|website = ksh.fgg.uni-lj.si|accessdate = 2015-11-25}}</ref> (izdajatelj UL FGG), od leta 2004 je član izdajatelskega sveta revije Gradbeni vestnik<ref>{{Navedi splet|title = Gradbeni vestnik - Website Package|url = http://www.zveza-dgits.si/gradbeni-vestnik|website = www.zveza-dgits.si|accessdate = 2015-11-25}}</ref> (izdajatelja ZDGITS in IZS, Ljubljana) in od leta 2014 član Mednarodnega uredniškega odbora revije Igra ustvarjalnosti<ref>{{Navedi splet|url = http://www.iu-cg.org/ured_od.html|title = Igra ustvarjalnosti - uredniški odbor|date = |accessdate = 1.11.2015|website = |publisher = |last = |first = }}</ref>. Strokovno aktivno deluje v številnih domačih in mednarodnih strokovnih in raziskovalnih (znanstvenih) združenjih, tako je član Slovenskega akademijskega tehniško-naravoslovnega društva SATENA (1999-)<ref>url=http://satena.si/sl/clani.html Slovensko akademijsko tehniško-naravoslovno društvo, Ljubljana, 30. marec 2014.</ref>, član New York Academy of Sciences (1996-), član Mednarodnega raziskovalnega združenja INTERPRAEVENT (Celovec, Avstrija, 1998-; 2001–2008 predsednik Znanstveno-tehniškega odbora)<ref>url=http://www.interpraevent.at/?tpl=organisationsstruktur_adressen.php&view=beirat International Research Society INTERPRAEVENT, Celovec, Avstrija, 30. marec 2014.</ref> in član Mednarodnega konzorcija za zemeljske plazove (ICL - International Consortium on Landslides, [[Kjoto]], Japonska, 2008-; izvoljeni podpredsednik 2015–2017 in 2018-2020<ref>{{Navedi splet|title = Structure and Officers {{!}} IPLHQ|url = http://icl.iplhq.org/category/icl/structure-and-officers/|website = icl.iplhq.org|accessdate = 2015-11-25}}</ref>). Leta 1996 je bil ustanovni član Inženirske zbornice Slovenije; je pooblaščeni gradbeni inženir s strokovnim izpitom gradbene stroke<ref>{{Navedi splet|title = Vpogled v imenik pooblaščenih inženirjev {{!}} Inženirska zbornica Slovenije|url = http://www.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/?tx_izsperson_pi1%255Bmode%255D=detail&tx_izsperson_pi1%255Bmodifier%255D=M&tx_izsperson_pi1%255Bvalue%255D=2274|website = www.izs.si|accessdate = 2015-11-25}}</ref>. Po drobirskem toku 17. novembra 2000, ki je prizadel Log pod Mangartom, je sodeloval kot član strokovnih odborov pri inženirski sanaciji večjih zemeljskih plazov v Sloveniji (med drugim Stože, Strug, Slano blato, Macesnik). Med leti 2014 in 2019 je bil predsednik Sveta Vlade Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami<ref>url=http://www.mo.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12332/7383/ MORS, Ljubljana, 17. marec 2015.</ref>. Marca 2015 se je aktivno kot član uradne državne delegacije Republike Slovenije udeležil 3. Svetovne konference Združenih narodov o zmanjšanju tveganja nesreč (WCDRR) v Sendaiju na Japonskem<ref>{{Navedi splet|title = Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|url = http://www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=27&id=7482|website = www.sos112.si|accessdate = 2015-11-15}}</ref>. Novembra 2015 je postal član Sveta za vode (Sava Water Council) pri Mednarodni Savski komisiji (International Sava River Basin Commission). Med leti 2014 in 2019 je bil zunanji član Strokovnega sveta Inštituta za vode Republike Slovenije in od leta 2016 je član Strateškega sveta za politiko graditve in urejanje prostora pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Matjaž Mikoš je priznani mednarodni strokovnjak na področju inženirske hidrotehnike in hidrologije. Skrbi za inženirski naraščaj (mentor in somentor preko 80 diplomantom) in raziskovalni naraščaj (mentor 12 mladim raziskovalcem<ref>{{Navedi splet|title=CRIS|url=http://www.sicris.si/public/jqm/rsr.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=307&code1=cmn&code2=auto&psize=10&hits=2&page=1&count=1&search_term=miko%25C5%25A1&id=6338&slng=slv&order_by=|website=www.sicris.si|accessdate=2019-12-14|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>, mentor in somentor 14 doktorjem znanosti, mentor in somentor 11 magistrom znanosti)<ref>url=http://www.sicris.si/search/rsr.aspx?lang=slv&id=6338 IZUM, Maribor, 14. junij 2015.</ref>. Na Agenciji Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) je sodeloval pri 21 raziskovalnih projektih, vodil jih je 8, od leta 2004 je vodja programske skupine Vodarstvo in geotehnika: orodja in metode za analize in simulacije procesov ter razvoj tehnologij. == Nagrade == * 1. nagrada in Zlato Vegovo priznanje<ref>{{Navedi splet|title = Rezultati tekmovanja 1974|url = http://mirror.dmfa.si/mat_OS/RezultatiDT/MaOSDT1974.html|website = mirror.dmfa.si|accessdate = 2015-11-25}}</ref>, 10. tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike, Ljubljana (1974) * Zaslužni znak Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, Ljubljana (1985) * Nagrada Sklada Jaroslav Černi (Beograd, Jugoslavija) za najboljši uspeh na dodiplomskem in podiplomskem študiju hidrotehnike na UL FAGG (1983, 1988) * Zvezna štipendija Švicarske konfederacije (1988–1990) * Zlata plaketa Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ob njeni 90. letnici (2009) * izredni član Inženirske akademije Slovenije (2014)<ref>url=http://www.ias.si/organizacija/razredi/ Inženirska akademija Slovenije, 30. marec 2014</ref> * redni član Inženirske akademije Slovenije (2017)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ias.si/clanstvo/redni-in-izredni-clani/|title=Inženirska akademija Slovenije|date=|accessdate=11.3.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Bibliografija == * COBISS id 08245 (preko 1350 vnosov<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Matjaž Mikoš [08245]|url=http://izumbib.izum.si/bibliografije/A20151125193248-08245.html|website=izumbib.izum.si|accessdate=2021-02-24|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>) * Google Scholar personal web page (preko 2800 citatov<ref>http://scholar.google.si/citations?hl=sl&user=TOYCziwAAAAJ. Pridobljeno dne 2021-02-24</ref>) * ResearchGate (540+ del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Mikos_Matja|title=Mikoš Matjaž|date=|accessdate=2021-02-24|website=ResearchGate|publisher=|last=|first=}}</ref>) * LinkedIn (podrobnejša predstavitev<ref>{{Navedi splet|url = https://si.linkedin.com/in/matjaž-mikoš-22a50955|title = LinkedIn|date = 10. januar 2016|accessdate = 10. januar 2016|website = |publisher = |last = |first = }}</ref>) == Sklici == {{Sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mikos, Matjaz}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Dekani Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski gradbeniki]] [[Kategorija:Člani Inženirske akademije Slovenije]] ojbure1p2j6iuc8tamy3qjwjgydqp9j 0 368387 5735927 5210231 2022-08-17T20:41:27Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Cerje | range = Črni hribi | country = {{SLO}} | map = Slovenija | photo = Cerje z rujem.jpg }} '''Cerje '''(343 [[mnv|mnm]]) se nahaja na zahodnem delu grebena Črnih hribov. Na vrhu se nahaja spomenik braniteljem slovenskega ozemlja. V notranjosti je postavljen muzej od 1. svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije. {{nano škrbina}} [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] b48xdgduvcb86n15nixfjowgprxicar 12 377134 5736002 5344597 2022-08-18T04:54:03Z 2409:4073:12:886F:0:0:21D0:10A5 ♻️ wikitext text/x-wiki Masterbr0@99 == Sprememba gesla == Geslo si lahko poljubno spremenite v vaših [[Posebno:Nastavitve|nastavitvah]]. == Izgubljeno geslo == Izgubljeno geslo si lahko pridobite s pomočjo e-poštnega naslova, ki ste ga navedli v vaših [[Posebno:Nastavitve|nastavitvah]]. Če ga predhodno niste navedli, potem to žal ni mogoče. Sicer pa greste na stran [[Posebno:PasswordReset]] in vnesete uporabniško ime in e-poštni naslov. Po kliku na gumb {{Gumb|Ponastavitev gesla}} vam sistem pošlje začasno geslo, ki si ga lahko kasneje v nastavitvah spremenite. == Izgubljeno uporabniško ime == Izgubljeno uporabniško ime si prav tako pridobite na strani [[Posebno:PasswordReset]]. Vnesete samo e-poštni naslov, nakar vam po potrditvi sistem pošlje uporabniško ime. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Sprememba uporabniškega imena]] {{Pomoč za Wikipedijo}} 2c884l6e2eet0gd6126iauefpgsu5w8 5736003 5736002 2022-08-18T05:18:15Z Upwinxp 126544 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/2409:4073:12:886F:0:0:21D0:10A5|2409:4073:12:886F:0:0:21D0:10A5]] ([[User talk:2409:4073:12:886F:0:0:21D0:10A5|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] wikitext text/x-wiki Ta stran nudi napotke glede upravljanja z uporabniškim '''geslom'''. == Sprememba gesla == Geslo si lahko poljubno spremenite v vaših [[Posebno:Nastavitve|nastavitvah]]. == Izgubljeno geslo == Izgubljeno geslo si lahko pridobite s pomočjo e-poštnega naslova, ki ste ga navedli v vaših [[Posebno:Nastavitve|nastavitvah]]. Če ga predhodno niste navedli, potem to žal ni mogoče. Sicer pa greste na stran [[Posebno:PasswordReset]] in vnesete uporabniško ime in e-poštni naslov. Po kliku na gumb {{Gumb|Ponastavitev gesla}} vam sistem pošlje začasno geslo, ki si ga lahko kasneje v nastavitvah spremenite. == Izgubljeno uporabniško ime == Izgubljeno uporabniško ime si prav tako pridobite na strani [[Posebno:PasswordReset]]. Vnesete samo e-poštni naslov, nakar vam po potrditvi sistem pošlje uporabniško ime. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Sprememba uporabniškega imena]] {{Pomoč za Wikipedijo}} 4m5ogwu0vwjuntzes63rbab7r6tiwbl 0 377839 5735851 5467239 2022-08-17T19:33:45Z Alebarasi 50192 /* B */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Švicarji|švicarskih]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Švicarjev|Švica|švicarskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Michael Albasini]] *[[Marcel Aregger]] == B == *[[Alexandre Balmer]] *[[Stefan Bissegger]] == C == *[[Oscar Camenzind]] *[[Fabian Cancellara]] *[[Carlo Clerici]] == D == *[[Robert Dill-Bundi]] *[[Silvan Dillier]] == E == *[[Paul Egli]] *[[Martin Elminger]] == F == *[[Mathias Frank]] *[[Thomas Frei]] *[[Josef Fuchs (kolesar)|Josef Fuchs]] *[[Jonathan Fumeaux]] == H == *[[Marc Hirschi]] *[[Reto Hollenstein]] == I == *[[Albert Iten]] == K == *[[Hans Knecht]] *[[Hugo Koblet]] *[[Martin Kohler]] *[[Armin Köhli]] *[[Ferdinand Kübler]] == M == *[[Gino Mäder]] == N == *[[Jolanda Neff]] == L == *[[Pirmin Lang]] == R == *[[Thomas Ratschob]] *[[Sébastien Reichenbach]] *[[Tony Rominger]] == S == *[[Fritz Schär]] *[[Heiri Suter]] == T == *[[Johann Tschopp]] == W == *[[Danilo Wyss]] *[[Marcel Wyss]] == Z == *[[Oliver Zaugg]] *[[Beat Zberg]] *[[Markus Zberg]] *[[Alex Zülle]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Švicarjev|Kolesarji]] [[Kategorija:Švicarski kolesarji|*]] q5oqzsbymtl8sdpsuy6u4zr15gt66dw 5735852 5735851 2022-08-17T19:34:08Z Alebarasi 50192 /* K */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Švicarji|švicarskih]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Švicarjev|Švica|švicarskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Michael Albasini]] *[[Marcel Aregger]] == B == *[[Alexandre Balmer]] *[[Stefan Bissegger]] == C == *[[Oscar Camenzind]] *[[Fabian Cancellara]] *[[Carlo Clerici]] == D == *[[Robert Dill-Bundi]] *[[Silvan Dillier]] == E == *[[Paul Egli]] *[[Martin Elminger]] == F == *[[Mathias Frank]] *[[Thomas Frei]] *[[Josef Fuchs (kolesar)|Josef Fuchs]] *[[Jonathan Fumeaux]] == H == *[[Marc Hirschi]] *[[Reto Hollenstein]] == I == *[[Albert Iten]] == K == *[[Hans Knecht]] *[[Hugo Koblet]] *[[Martin Kohler]] *[[Armin Köhli]] *[[Ferdinand Kübler]] *[[Stefan Küng]] == M == *[[Gino Mäder]] == N == *[[Jolanda Neff]] == L == *[[Pirmin Lang]] == R == *[[Thomas Ratschob]] *[[Sébastien Reichenbach]] *[[Tony Rominger]] == S == *[[Fritz Schär]] *[[Heiri Suter]] == T == *[[Johann Tschopp]] == W == *[[Danilo Wyss]] *[[Marcel Wyss]] == Z == *[[Oliver Zaugg]] *[[Beat Zberg]] *[[Markus Zberg]] *[[Alex Zülle]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Švicarjev|Kolesarji]] [[Kategorija:Švicarski kolesarji|*]] 39cqthfeas8g9xwd723nwmh18ux2y8v 0 378598 5735866 5672934 2022-08-17T19:44:47Z Alebarasi 50192 /* M */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|Poljskih]] [[kolesar]]jev'''. {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Maciej Bielecki]] *[[Maciej Bodnar]] *[[Piotr Brzózka]] == D == *[[Aleksandra Dawidowicz]] == F == *[[Paweł Franczak]] == G == *[[Michał Gołaś]] *[[Paula Gorycka]] *[[Kamil Gradek]] == H == *[[Bartosz Huzarski]] == J == *[[Małgorzata Jasińska]] == K == *[[Sylwia Kapusta-Szydłak]] *[[Tomasz Kiendyś]] *[[Marek Konwa]] *[[Kamil Kuczyński]] *[[Michał Kwiatkowski]] == L == *[[Eryk Latoń]] == M == *[[Filip Maciejuk]] *[[Rafał Majka]] == N == *[[Przemysław Niemiec]] *[[Katarzyna Niewiadoma]] == P == *[[Maciej Paterski]] *[[Katarzyna Pawłowska]] *[[Anna Plichta]] == S == *[[Szymon Sajnok]] *[[Anna Skalniak]] *[[Sylwester Szmyd]] *[[Stanisław Szozda]] == W == *[[Piotr Wadecki]] *[[Małgorzata Wojtyra]] == Z == *[[Damian Zieliński]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Kolesarji]] [[Kategorija:Poljski kolesarji|*]] hb2e6hq0ztgo1s02fxgjmqqee1ubd9r 0 384895 5735659 4364013 2022-08-17T11:59:03Z A09 188929 /* v Sloveniji */ np wikitext text/x-wiki '''Rjavec''' je [[ime]] več [[naselje|naselij]], toponimov in vodotokov == v Sloveniji == * [[Rjavec (gora)|Rjavec]] (2568 m) - vrh v južnem grebenu [[Triglav]]a, zapira pogled na zahod gledano s Planike * [[Rjavec]], povirni krak [[potok]]a [[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] v [[občina Domžale|občini Domžale]] == v [[Avstrija|Avstriji]] oz. na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] == * Rjavec, pri [[Hodiše|Hodišah]], nem. Reauz, občina [[Hodiše]] * [[Rjavško jezero]]<ref>Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana 2010</ref> ali tudi * [[Rijavško jezero]]<ref>V. Wieser, Vinko, B. Preisig, J. Pack: Kotmara vas: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slovenska ledinska, krajinska in hišna imena/Köttmannsdorf: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slowenische Flur-, Gebiets- und Hofnamen (Kartenmaterial), Hg. SPD Gorjanci, 2008; http://www.gorjanci.at</ref>, nem. Rauschelesee == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == [[Jezera na avstrijskem Koroškem]] {{georaz}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] er10tinj4njot9mh259yg2z52mwt7fh 2 386841 5735850 5735238 2022-08-17T19:33:16Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki Pomoč:Infopolje {{Infopolje Vladna agencija | name = Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | native_name = Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = | seal = Emblem of the Papacy SE.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež dikasterija | image_alt = | formed = 19.marec 2022 | preceding1 = Kongregacija za redovne in podobne družbe | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = dikasterij Rimske kurije | jurisdiction = | status = aktiven | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = [[João Bráz de Aviz]] | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja''' ([[latinščina|latinsko]] ''Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[dikasterij]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ustanovljen z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Dikasterij je nadomestil poprejšnjo [[Kongregacija za redovne in podobne družbe|Kongregacijo za redovne in podobne družbe]]. Dikasterij je od poprejšnje Kongregacije za redovne družbe prevzel vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojen je tudi za zadeve glede puščavnikov, posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Nima ozemeljskih omejitev, vendar lahko nekatere zadeve posreduje v reševanje bolj pristojnim diksaterijem Rimske kurije. Diksaterij obravnava tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo [[tretji red|tretjih redov]]. == Zgodovina== Nekdanja Kongregacija za redovne družbe je izvirala iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Dikasteriji Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] [[Kategorija:Rimska kurija]] 0v6uzxw30304tvwbyw20ve4ma15tuqn 5735853 5735850 2022-08-17T19:34:27Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki Pomoč:Infopolje {{Infopolje Vladna agencija | name = Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | native_name = Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = | seal = Emblem of the Papacy SE.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež dikasterija | image_alt = | formed = 19.marec 2022 | preceding1 = Kongregacija za redovne in podobne družbe | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = dikasterij Rimske kurije | jurisdiction = | status = aktiven | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = [[João Bráz de Aviz]] | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja''' ([[latinščina|latinsko]] ''Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[dikasterij]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ustanovljen z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Dikasterij je nadomestil poprejšnjo [[Kongregacija za redovne in podobne družbe|Kongregacijo za redovne in podobne družbe]]. Dikasterij je od poprejšnje Kongregacije za redovne družbe prevzel vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojen je tudi za zadeve glede puščavnikov, posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Nima ozemeljskih omejitev, vendar lahko nekatere zadeve posreduje v reševanje bolj pristojnim diksaterijem Rimske kurije. Diksaterij obravnava tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo [[tretji red|tretjih redov]]. == Zgodovina== Nekdanja Kongregacija za redovne družbe je izvirala iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Dikasteriji Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] [[Kategorija:Rimska kurija]] qthexezqfid57gwbskaxkgy0suiikjh 0 403984 5735692 4716536 2022-08-17T12:54:15Z Snowflake91 150830 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = SuperPokal Slovenije |logo = [[Slika:Superpokal_SLO.png|200px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1995]]; 21 let |number of teams = 2 |current champions = [[FC Koper]] <br> 2. naslov |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 4. naslovi |tv = |website = [http://www.nzs.si/Klubska_tekmovanja/Superpokal/Tekmovanje nzs.si] |current = }} '''SuperPokal Slovenije''' je nogometna tekma med zmagovalcem [[Prva slovenska nogometna liga|Prve Lige]] in klubom, ki je osvojil [[Pokal NZS|Pokal Slovenije]]. V primeru, da je ekipa osvojila tako slovensko prvenstvo, kot tudi slovenski pokal, potem se odigra tekma med zmagovalcem in drugouvrščeno ekipo prvenstva. Od leta 2007 je tekmovanje postalo vsakoletni dogodek. Tekmovanje se uradno imenuje Superpokal Telekom Slovenije, zaradi sponzorskih razlogov. ==Zmagovalci== ===Po letih=== {| class="wikitable" style="width:40%; text-align: center;" |- ! Leto ! Zmagovalec ! Finalist |- |1992 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |1993 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |1994 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |1995 || [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] |||[[NK Mura|Mura]] |- |1996 || [[ND Gorica|Gorica]] || [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] |- |1997 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |1998 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |1999 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |2000 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |2001 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |2002 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |2003 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |2004 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |2005 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |2006 |colspan="2"|''ni bilo odigrano'' |- |2007 || [[NK Domžale|Domžale]] ||[[FC Koper|Koper]] |- |2008 || [[NK Interblock|Interblock]] ||[[NK Domžale|Domžale]] |- |2009 || [[NK Maribor|Maribor]] ||[[NK Interblock|Interblock]] |- |2010 || [[FC Koper|Koper]] ||[[NK Maribor|Maribor]] |- |2011 || [[NK Domžale|Domžale]] ||[[NK Maribor|Maribor]] |- |2012 || [[NK Maribor|Maribor]] ||[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] |- |2013 || [[NK Maribor|Maribor]] ||[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] |- |2014 || [[NK Maribor|Maribor]] ||[[ND Gorica|Gorica]] |- |[[SuperPokal Slovenije 2015|2015]] || [[FC Koper|Koper]] || [[NK Maribor|Maribor]] |- |} ===Klub=== {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- !|Klub !|Zmage !|Leto |- | [[NK Maribor|Maribor]] | 4 | 2009, 2012, 2013, 2014 |- | [[NK Domžale|Domžale]] | 2 | 2007, 2011 |- | [[FC Koper|Koper]] | 2 | 2010, [[SuperPokal Slovenije 2015|2015]] |- | [[ND Gorica|Gorica]] | 1 | 1996 |- | [[NK Interblock|Interblock]] | 1 | 2008 |- | [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] | 1 | 1995 |} ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] * [[Pokal NZS]] ==Povezave== * [http://www.nzs.si/prva-liga Uradna stran NZS] * [http://www.snportal.si Slovenski nogometni portal] {{SuperPokal Slovenije}} [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1995]] q6f6pq8b5zxzgbiy6ghrnwrb7anhrk5 0 403996 5735867 5652553 2022-08-17T19:45:40Z Alebarasi 50192 +1 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[kolesar]]jev'''. {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[René Andrle]] == B == *[[Jan Bárta]] == Č == *[[Josef Černý (kolesar)|Josef Černý]] == G == *[[Daniel Gráč]] == H == *[[Karel Hník]] *[[Jan Hruška]] *[[Martin Hunal]] == K == *[[Leopold König]] *[[Roman Kreuziger]] == L == *[[Petr Lazar]] == O == *[[Jakub Otruba]] == P == *[[František Paďour]] == S == *[[František Sisr]] *[[Ján Svorada]] == Š == *[[Radomír Šimůnek mlajši]] *[[Radomír Šimůnek starejši]] *[[Zdeněk Štybar]] == V == *[[Karel Vacek]] *[[Petr Vakoč]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Kolesarji]] [[Kategorija:Češki kolesarji|*]] hmig1ybagzbru02h57s5k8drerj13em 0 406932 5735828 4566498 2022-08-17T18:50:38Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | nationality = [[Švicarji|Švicar]] }} '''Paul Scherrer''', [[Švicarji|švicarski]] [[fizik]], * [[3. februar]] [[1890]], [[St. Gallen]], [[Švica]], † [[25. september]] [[1969]], [[Zürich]]. Aktiven je bil predvsem na področju rentgenskega in visokoenergetskega žarčenja, magnetizma in jedrske fizike. == Življenje in delo == Paul Scherrer najprej dva semestra dolgo študiral [[botanika|botaniko]] na [[ETH Zürich]], nato pa je premenjal na fiziko matematiko. Leta 1912 je nadaljeval s študijem na univerzi Albertus v [[Kaliningrad|Königsbergu]], nato pa v[[Göttingen]]u. V Göttingenu je leta 1916 v sodelovanju s [[Peter Debye|Petrom Debyem]] razvil eksperimentalno metodo doloöanja strukture [[Kristal]]ov z rentgenskimi žarki, ki odtlej nosi njuno ime [[Debye-Scherrerjev postopek]]. [[Promotocija (Doktor)|Promoviral]] je pod vodstvom Debyea s tezo o ''[[Faradayev efekt|Faradayevem efektu]] pri molekuli [[vodik]]a''. Leta 1918 postane docent v Göttingenu, 1920 profesor za experimentalno fiziko na ETH Zürich, kjer je od 1927 dalje vodil oddelek za eksperimentalno fiziko. V tridesetih letih se vser bolj ukvarjal s temami s področja [[jedrska fizika|jedrske fizike]]. Med drugo svetovno vojno je Scherrer sodeloval z vohunsko službo ZDA [[Office of Strategic Services|OSS]], ki ji je zaradi svojih tesnih stikov z nemškim jedrskim fizikom [[Werner Heisenberg|Wernerjem Heisenbergom]] lahko posredoval odločilne vesti o tem, kako je z razvojem atomske bombe v nacistični Nemčiji.<ref>[http://www.weltwoche.ch/ausgaben/2011-32/scherrers-geheimnis-die-weltwoche-ausgabe-322011.html Scherrers Geheimnis] Weltwoche Nr. 32/2011</ref> Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovnoi vojni]] je leta 1954 sodeloval pri ustanavljanju [[CERN]]a pri [[Ženeva|Ženevi]] ter zasedal vplivna mesta v zvezi z jedrsko energijo v Švici: 1946 je postal predsednik na novo ustanovljene ''Študijske komisije za atomsko energijo SKA'', katere cilj je bil, Švici priskrbeti atomsko orožje. Od 1958 dalje je bil predsednik ''Švicarske komisije za jedrske znanosti''. 1960 je bil emeritiran. Umrl je leta 1969.Paul Scherrer je pokopan na pokopališšču Fluntern. Njegova hči [[Ines Jucker]] je klasična arheologinja. == Opombe in sklici == {{reflist}} == Literatura == *{{NDB|22|704|705|Scherrer, Paul|[[Horst Kant]]|118754726}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.psi.ch/ Institut Paula Scherrerja] *[http://www.library.ethz.ch/Ressourcen/Digitale-Bibliothek/Kurzportraets/Paul-Scherrer-1890-bis-1969 Paul Scherrer v portretu meseca v knjižnici ETH - v nemščini] *[http://www.library.ethz.ch/exhibit/Traum_Reaktor/paul_scherrer.html Informacije o aktivnostih SKA v knjižnici ETH - v nemščini] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Scherrer, Paul}} [[Kategorija:Švicarski fiziki]] [[Kategorija:Jedrski fiziki]] [[Kategorija:Kristalografi]] cagl7ivg35i6gjlfb2redvqs1dd3cm1 0 408293 5735786 5651895 2022-08-17T17:35:44Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Debenji vrh | Photo = | Caption = Debenki vrh, pogled iz Zaloga | Elevation = 530 | Range = Kašeljski grič | Easiest route = iz doline [[Besnica (potok)|Besnice]] mimo [[Ostrovrharjeva pohodna pot|Ostrovrharjeve pohodne poti]]<br/>iz Zaloga }} '''Debenji vrh''' je [[hrib]] vzhodno od Ljubljane in pogosta izletniška točka okoliških prebivalcev. Na vrhu je lesen razgledni stolp. ==Poimenovanje== Ker domačini hrib imenujejo [debənvərh], se je uveljavilo več različnih zapisov-poknjižitev: [[Deben vrh]], [[Debni vrh]], [[Debenj vrh]] ([[Debenjvrh]]), Debenji vrh. == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/izlet/ljubljana_zalog_debenji_vrh_/25/1091/2451 Hribi.net] * [http://vnaravi.si/posavsko-hribovje-visina/530m-debni-vrh Vnaravi.si] {{Si-geo-stub}} [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] [[Kategorija:Hribi do 1000 metrov]] 8ykdxs981k86hct9dtjgecdm394ymrc 5735921 5735786 2022-08-17T20:34:32Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Debenji vrh | Photo = | Caption = Debenki vrh, pogled iz Zaloga | Elevation = 530 | Range = Kašeljski grič | Easiest route = iz doline [[Besnica (potok)|Besnice]] mimo [[Ostrovrharjeva pohodna pot|Ostrovrharjeve pohodne poti]]<br/>iz Zaloga }} '''Debenji vrh''' je [[hrib]] vzhodno od Ljubljane in pogosta izletniška točka okoliških prebivalcev. Na vrhu je lesen razgledni stolp. ==Poimenovanje== Ker domačini hrib imenujejo [debənvərh], se je uveljavilo več različnih zapisov-poknjižitev: Deben vrh, Debni vrh, Debenj vrh (Debenjvrh), Debenji vrh. == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/izlet/ljubljana_zalog_debenji_vrh_/25/1091/2451 Hribi.net] * [http://vnaravi.si/posavsko-hribovje-visina/530m-debni-vrh Vnaravi.si] {{Si-geo-stub}} [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] [[Kategorija:Hribi do 1000 metrov]] iec28ex9gkpvyithrkhpmh28ly1sjkm 5735923 5735921 2022-08-17T20:36:24Z A09 188929 dp inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Debenji vrh | Photo = | Caption = Debenki vrh, pogled iz Zaloga | Range = Kašeljski grič | Easiest route = iz doline [[Besnica (potok)|Besnice]] mimo [[Ostrovrharjeva pohodna pot|Ostrovrharjeve pohodne poti]]<br/>iz Zaloga | name = Debenji vrh | elevation_m = 530 | map = Slovenija }} '''Debenji vrh''' je [[hrib]] vzhodno od Ljubljane in pogosta izletniška točka okoliških prebivalcev. Na vrhu je lesen razgledni stolp. ==Poimenovanje== Ker domačini hrib imenujejo [debənvərh], se je uveljavilo več različnih zapisov-poknjižitev: Deben vrh, Debni vrh, Debenj vrh (Debenjvrh), Debenji vrh. == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/izlet/ljubljana_zalog_debenji_vrh_/25/1091/2451 Hribi.net] * [http://vnaravi.si/posavsko-hribovje-visina/530m-debni-vrh Vnaravi.si] {{Si-geo-stub}} [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] [[Kategorija:Hribi do 1000 metrov]] 7nren0yy2kor78ze0pn3n5j84i6pckx 0 410307 5735680 5470782 2022-08-17T12:38:39Z A09 188929 −[[Kategorija:Promet]]; −[[Kategorija:Turizem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Kolonne von Saumtieren - Teufelsbrücke (Schöllenen).jpg|thumb|right|250px|Kolona tovornih živali čez Teufelsbrücke (Hudičev most) v [[Schöllenen]]u, Švica]] [[Slika:Säumer Glaspass.jpg|thumb|right|200px|Josua Zinsli, zadnji mulovodec čez [[Glaspass]], Švica]] [[Slika:Mule trail near Zasavje Lodge at Prehodavci.jpg|thumb|right|250px|Italijanska mulatjera pri [[Zasavska koča na Prehodavcih|Zasavski koči na Prehodavcih]]]] '''Mulatjera''' ({{Jezik-de|Saumfad}} iz [[Srednjeveška latinščina|srednjeveško latinsko]] salma (sauma = tovoriti), [[Stara visoka nemščina|starovisokonemško]] ''soum'', {{Jezik-en|mule track}}) je za vozove preveč strma, preozka ali pregroba stara pot, po kateri so včasih tovorili blago s pomočjo [[mula|mul]] ali [[konj]].<ref>Fran[https://fran.si/iskanje?View=1&Query=mulatjera]</ref> Svetla širina na višini tovora je bila okoli 3 metre. Tovor je bil zavarovan na posebnih nosilih na živalih. Kolona je bila sestavljena iz ene ali več živali, ki do hodile druga za drugo. Obremenitev živali je znašala približno 120–130 kilogramov odvisno od lokalnih razmer. Pogosto je samo prvo žival vodil vodja, druge živali so bile navezane ali pa ne, za njo. Mulatjere najdemo večinoma v gorah.<ref>Duden online: [http://www.duden.de/rechtschreibung/Saumpfad ''Saumpfad'']</ref> Veliko zgodovinskih [[Alpe|alpskih]] prelazov je bilo zasnovanih kot mulatjere z mrežo postajališč oziroma oskrbovališč, kjer so blago pretovorili na spočite živali. Kot tovorne živali so v Evropi uporabljali osle, mule in konje. Večina mulatjer je do danes bodisi ukinjena ali so jih spremenili v običajne ceste. Dobro znan primer,je avstrijska mulatjera ''Felbertauernstraße'', ki je že v rimskih časih povezala dolino Tauern z Felbertalom, danes cesta, 64 kilometrov dolga celoletna cestna povezava v Avstriji med Mittersillom v zvezni državi Salzburg in Matreijem na vzhodni Tirolski skozi [[predor Felbertauern]] in nato po B108 naprej v [[Lienz]]. == Zgodovina == Prenos blaga z živalmi dokazujejo [[petroglif]]i v [[Carschenna |Carschenni]], nad Thusisom v Švici in pot čez [[prelaz Splügenpass]] (italijansko '' Passo dello Spluga'', na višini 2115 m), od vsaj približno 1000 pr. n. št. je bil edini način za prenos blaga prek Alp v tem obdobju. Že v rimskem obdobju so se pojavile poti preko prelazov [[prelaz Reschenpass |Reschenpass]], [[prelaz Malojapass |Malojapass]], [[prelaz Julier |Julier]] in [[prelaz Septimer |Septimer]], kot primerne poti za prenašanje tovora preko Alp. Po upadu trgovine v času preseljevanja ljudstev, so v srednjem veku ustanavljali tovorne družbe, kot tudi zadruge, ki so med drugim spremljale kneze na njihovih potovanjih. Imeli so tudi svoj pravni red. Sprva je svoje blago na konju spremljal lastnik, proti koncu srednjega veka pa prevoznik, ki je dostavil blago neposredno prejemniku. Tudi v srednjem veku so imeli konvoji mul tovorne dokumente kot nekakšno tranzitno pismo, imenovano ''Pollitte''. Razvoj tovorništva v 15. in 16. stoletju je povzročil v 17. stoletju nastanek poštnih uradov in vedno bolje vzdrževane ceste. V Alpah je tovorništvo izgubilo svoj gospodarski pomen s širjenjem številnih prelazov s cestami za vozove; [[prelaz Simplon|Simplon]] 1806, Splügen 1822, [[Gotthard (prelaz)|Gotthard]] 1830. Z izgradnjo [[Gotthardska železnica|Gotthardske železnice]] leta 1882 je tovorništvo popolnoma zamrlo. Danes se mulatjere, kjer so še ohranjene, uporabljajo kot planinske poti. == Mulatjere v Sloveniji == Večina mulatjer v Sloveniji je nastala v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ko je tukaj potekala [[soška fronta]]. To si bile vojaške poti, zgrajene z namenom oskrbe bojnih položajev na bojni liniji. Poti so bile utrjene s podpornimi konstrukcijami, pogosto so bili, zaradi večje varnosti, izkopani tudi predori. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Equestrian trails}} * [http://www.sbrinz-route.ch/ Sbrinz Route] * Byways & Bridleways Trust: <http://www.bbtrust.org.uk> * The Long Riders Guild: <http://www.thelongridersguild.com> * [http://www.rightsofway.org.uk/mpv_response.htm National Federation of Bridleway Association (UK): article on bridleway usage by motorists] (2004) * New Zealand Bridleways: <http://www.nzbridleways.info> * Riding trails in England and Wales: <http://www.emagin.org/Routes_by_Region.aspx> [[Kategorija:Ceste| ]] [[Kategorija: Planinstvo]] [[Kategorija:Zgodovinske ceste]] [[Kategorija:Trgovske poti]] {{normativna kontrola}} 3dd1bzac9qckvs8gih1dlku7b7vx2ve 0 413739 5735946 5518278 2022-08-17T20:56:49Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki '''21. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 10. do 21. novembra 2010 v Ljubljani (Linhartova in Kosovelova dvorana [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]], Kinodvor, Kinoklub Vič, Slovenska kinoteka in prvič [[Kino Šiška]]) in Mariboru (Kolosej Maribor). ==Nagrade== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! Nagrada !! Film !! Režiser |- | vodomec || {{flagicon|GRC}} ''[[Podočnik (film)|Kynodontas <small>(Podočnik)]]</small>'' || Giorgos Lanthimos |- | rowspan="2"|vodomec –<br>posebna omemba || {{flagicon|MEX}} ''Alamar <small>(Na morje!)</small>'' || Pedro González-Rubio |- | {{flagicon|COL}} {{flagicon|NED}} {{flagicon|ARG}} ''Los viajes del viento <small>(Potovanja vetra)</small>'' || Ciro Guerra |- | zmaj || {{flagicon|SRB}} ''Technotise − Edit i ja <small>(Technotise: Edit in jaz)</small>'' || Aleksa Gajić |- | nagrada za najboljši kratki film || {{flagicon|USA}} ''A Bike Ride <small>(Vožnja s kolesom)</small>'' || Bernard Attal |- | FIPRESCI || {{flagicon|GBR}} ''The Unloved <small>(Neljubljena)</small>'' || Samantha Morton |} '''Vodomec''' je nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izboru mednarodne tričlanske žirije ([[Goran Vojnović]], Charlie Cockey, Frank L. Stavik). '''Zmaj''' je nagrada občinstva najbolje ocenjenemu celovečernemu filmu, ki še nima zagotovljene distribucije v Sloveniji (prejel ga je srbski film ''Technotise − Edit i ja'' s povprečno oceno 4,73). '''Nagrado za najboljši kratki film''' je podelila žirija v sestavi [[Silva Čušin]], [[Karpo Godina]] in Chris Fujiwara. '''Nagrado FIPRESCI''' podarja mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev (Melis Behlil, Michel Euvrard, Matic Majcen). '''ITAK filmfest''' je v središče pozornosti postavil filme, posnete z mobilnim telefonom. ==Filmi== ===Perspektive=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Au voleur <small>(A Real Life)</small>'' || Ljubimca na begu || Sarah Leonor || Francija || 2009 || 96' || <small>fr./nem.</small> |- | 2. || ''Alamar <small>(To the Sea)</small>'' || Na morje! || Pedro González-Rubio || Mehika || 2009 || 73' || <small>špan.</small> |- | 3. || ''Winter's Bone'' || Na sledi očetu || Debra Granik || ZDA || 2010 || 100' || <small>angl.</small> |-style="background:#ffdead;" | 4. || ''The Unloved'' || Neljubljena || Samantha Morton || Velika Britanija || 2009 || 106' || <small>angl.</small> |- | 5. || ''Oča <small>(Dad)</small>'' || — || Vlado Škafar || Slovenija || 2010 || 70' || <small>slov.</small> |- | 6. || ''Paraiso <small>(Paradise)</small>'' || Paradiž || Héctor Gálvez || Peru, Španija, Nemčija || 2009 || 91' || <small>špan.</small> |-style="background:#ffdead;" | 7. || ''Kynodontas <small>(Dogtooth)</small>'' || [[Podočnik (film)|Podočnik]] || Yorgos Lanthimos || Grčija || 2009 || 96' || <small>gr.</small> |- | 8. || ''Los viajes del viento <small>(The Wind Journeys)</small>'' || Potovanja vetra || Ciro Guerra || <small>Kolumbija, Nizozemska, Argentina</small> || 2009 || 117' || <small>špan.</small> |- | 9. || ''Norteado <small>(Northless)</small>'' || Proti severu || Rigoberto Perezcano || Mehika, Španija || 2009 || 94' || <small>špan.</small> |- | 10. || ''Chaque jour est une fete<br><small>(Every Day Is a Holiday)</small>'' || Vsak dan je fešta || Dima El-Horr || Francija, Libanon, Nemčija || 2009 || 87' || <small>arab./fr.</small> |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Ajami'' || Adžami || Scandar Copti, Yaron Shani || Izrael, Nemčija || 2009 || 120' || <small>arab./heb.</small> |- | 2. || ''Biutiful'' || Ču do vi to || Alejandro González Iñárritu || Španija, Mehika || 2009 || 138' || <small>špan.</small> |- | 3. || ''Draquila − L'Italia che trema<br><small>(Draquila − Italy Trembles)</small>'' || Draquila || Sabina Guzzanti || Italija || 2010 || 90' || <small>it.</small> |- | 4. || ''Yo, tambien <small>(Me Too)</small>'' || Jaz bi tudi || Alvaro Pastor, Antonio Naharro || Španija || 2009 || 103' || <small>špan.</small> |- | 5. || ''Kak ja provjol etim letom<br><small>(How I Ended This Summer)</small>'' || Kako sem preživel to poletje || Aleksej Popogrebski || Rusija || 2010 || 124' || <small>rus.</small> |- | 6. || ''Lebanon'' || Libanon || Samuel Maoz || <small>Izrael, Francija, Libanon</small> || 2009 || 93' || <small>arab./heb./fr./angl.</small> |- | 7. || ''Lourdes'' || Lurd || Jessica Hausner || <small>Avstrija, Francija, Nemčija</small> || 2009 || 96' || <small>nem./fr./it./angl.</small> |- | 8. || ''Mammuth'' || Mammuth || <small>Benoît Delépine, Gustave Kervern</small> || Francija || 2010 || 90' || <small>fr.</small> |- | 9. || ''Bal <small>(Honey)</small>'' || Med || Semih Kaplanoglu || Turčija, Nemčija || 2010 || 103' || <small>tur.</small> |- | 10. || ''Les amours imaginaires <small>(Heartbeats)</small>'' || Namišljene ljubezni || [[Xavier Dolan]] || Kanada || 2010 || 102' || <small>fr.</small> |- | 11. || ''Ondine'' || — || Neil Jordan || Irska, ZDA || 2009 || 111' || <small>angl./rom.</small> |- | 12. || ''[[Overjena kopija (film)|Copie conforme <small>(Certified Copy)</small>]]'' || Overjena kopija || Abbas Kiarostami || Francija, Italija, Iran || 2010 || 106' || <small>angl./fr./it.</small> |- | 13. || ''El secreto de sus ojos<br><small>(The Secret in Their Eyes)</small>'' || Skrivnost njihovih oči || Juan José Campanella || Argentina, Španija || 2009 || 127' || <small>špan.</small> |- | 14. || ''Loong Boonmee raleuk chat<br><small>(Uncle Boonmee Who Can Recall His Past Lives)</small>'' || Stric Boonmee se spominja || Apichatpong Weerasethakul || Tajska, VB, Francija || 2010 || 113' || <small>taj.</small> |- | 15. || ''Another Year'' || Še eno leto || Mike Leigh || Velika Britanija || 2010 || 129' || <small>angl.</small> |- | 16. || ''Somewhere'' || Tam nekje || [[Sofia Coppola]] || ZDA || 2010 || 98' || <small>angl./it.</small> |- | 17. || ''Tamara Drewe'' || — || Stephen Frears || Velika Britanija || 2010 || 109' || <small>angl.</small> |- | 18. || ''The More of Us There Are, The Faster We Will Reach Our Goal'' || Več nas bo, prej bomo na cilju || <small>Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša</small> || Slovenija || 2010 || 64' || <small>slov./angl.</small> |} ===Kralji in kraljice=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Aurora'' || — || Cristi Puiu || <small>Romunija, Francija, Švica, Nemčija</small> || 2010 || 181' || <small>rom.</small> |- | 2. || ''Besa'' || — || Srđan Karanović || Srbija, Slovenija, Francija || 2009 || 106' || <small>alb./nem./slov./srb.</small> |- | 3. || ''Des hommes et des dieux <small>(Of Gods and Men)</small>'' || Božji možje || Xavier Beauvois || Francija || 2010 || 120' || <small>fr./arab.</small> |- | 4. || ''Chantrapas'' || — || Otar Iosseliani || Francija, Gruzija || 2010 || 122' || <small>fr.</small> |- | 5. || ''Kyatapira <small>(Caterpillar)</small>'' || Gosenica || Kodži Vakamacu || Japonska || 2010 || 85' || <small>jap.</small> |- | 6. || ''Hadewijch'' || — || Bruno Dumont || Francija || 2009 || 105' || <small>fr.</small> |- | 7. || ''HaHaHa'' || — || Song Sang-soo || Južna Koreja || 2010 || 116' || <small>kor.</small> |- | 8. || ''Un homme qui crie <small>(A Screaming Man)</small>'' || Kričeči mož || Mahamat-Saleh Haroun || Francija, Belgija, Čad || 2010 || 92' || <small>fr./arab.</small> |- | 9. || ''Shi <small>(Poetry)</small>'' || Poezija || Lee Chang-dong || Južna Koreja || 2010 || 139' || <small>kor.</small> |- | 10. || ''Carancho'' || Zavarovalniška prevara || Pablo Traper || Argentina, Francija, J Koreja || 2010 || 107' || <small>špan.</small> |} ===Panorama svetovnega filma=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Curling'' || — || Denis Côté || Kanada || 2010 || 98' || <small>fr.</small> |- | 2. || ''The Good Heart'' || Dobro srce || Dagur Kari || <small>Islandija, Danska, Francija, ZDA, Nemčija</small> || 2009 || 99' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''The Tree'' || Drevo || Julie Bertuccelli || Francija, Avstralija || 2010 || 100' || <small>angl.</small> |- | 4. || ''Hanyo <small>(Housemaid)</small>'' || Gospodinja || Im Sang-soo || Južna Koreja || 2010 || 110' || <small>kor.</small> |- | 5. || ''Eid milad Laila <small>(Laila's Birthday)</small>'' || Lailin rojstni dan || Rashid Masharawi || <small>Palestina, Tunizija, Nizozemska</small> || 2008 || 71' || <small>arab.</small> |- | 6. || ''Une vie toute neuve <small>(A Brand New Life)</small>'' || Novo življenje || Ounie Lecomte || Francija, J Koreja || 2009 || 92' || <small>kor.</small> |- | 7. || ''Los condenanos <small>(The Condemned)</small>'' || Obsojeni || Isaki Lacuesta || Španija || 2009 || 93' || <small>špan.</small> |- | 8. || ''Le père de mes enfants <small>(Father of My Children)</small>'' || Oče mojih otrok || Mia Hansen-Love || Francija, Nemčija || 2009 || 110' || <small>fr.</small> |- | 9. || ''Kasi az gorbehaye irani khabar nadareh<br><small>(No One Knows About Persian Cats)</small>'' || Perzijske rokerske mačke || Bahman Ghobadi || Iran || 2009 || 106' || <small>perz.</small> |- | 10. || ''La pivellina'' || Punčka || <small>Tizza Covi, Rainer Frimmel</small> || Italija, Avstrija || 2009 || 100' || <small>it.</small> |- | 11. || ''R'' || — || <small>Tobias Lindholm, Michael Noer</small> || Danska || 2010 || 90' || <small>dan./arab.</small> |- | 12. || ''Cold Weather'' || Slabo vreme || Aaron Katz || ZDA || 2010 || 96' || <small>angl.</small> |- | 13. || ''Stella'' || — || Sylvie Verheyde || Francija || 2008 || 103' || <small>fr.</small> |- | 14. || ''Stones in Exile'' || Stonesi v izgnanstvu || Stephen Kijak || ZDA, VB || 2010 || 62' || <small>angl.</small> |-style="background:#ffdead;" | 15. || ''Technotise: Edit i ja <small>(Technotise: Edit and I)</small>'' || Technotise: Edit in jaz || Aleksa Gajić || Srbija || 2009 || 103' || <small>srb.</small> |- | 16. || ''The White Stripes: Under Great White Northern Lights'' || <small>The White Stripes: Pod belo arktično svetlobo</small> || Emmet Malloy || ZDA || 2009 || 93' || <small>angl.</small> |- | 17. || ''Marti, dupa craciun <small>(Tuesday, After Christmas)</small>'' || Torek, po božiču || Radu Muntean || Romunija || 2010 || 100' || <small>rom.</small> |- | 18. || ''Tourneé <small>(On Tour)</small>'' || Turneja || Mathieu Amalric || Francija || 2010 || 111' || <small>fr./angl.</small> |- | 19. || ''Ostavljeni <small>(The Abandoned)</small>'' || Zapuščeni || Adis Bakrač || <small>BiH, Hrvaška, Srbija, Francija</small> || 2010 || 85' || <small>bos.</small> |- | 20. || ''Life During Wartime'' || Življenje med vojno || Todd Solondz || ZDA || 2009 || 98' || <small>angl.</small> |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Amer'' || — || <small>Hélène Cattet, Bruno Forzani</small> || Francija, Belgija || 2009 || 90' || <small>fr.</small> |- | 2. || ''Shinboru <small>(Symbol)</small>'' || Simbol || Macumoto Hitoši || Japonska || 2009 || 93' || <small>jap./špan.</small> |- | 3. || ''La casa muda <small>(The Silent House)</small>'' || Tiha hiša || Gustavo Hernández || Urugvaj || 2009 || 74' || <small>špan.</small> |- | 4. || ''Buried'' || Zakopan || Rodrigo Cortés || Španija, ZDA, Francija || 2010 || 95' || <small>angl.</small> |- | 5. || ''San Qiang Pai An Jing Qi<br><small>(A Woman, a Gun and a Noodle Shop)</small>'' || <small>Ženska, pištola in špageterija</small> || Džang Jimov || Kitajska || 2010 || 95' || <small>kit.</small> |} ===Kinobalon=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Magiczne drzewo <small>(Magic Tree)</small>'' || Čarobno drevo || Andrzej Maleszka || Poljska || 2009 || 90' || <small>polj.</small> |- | 2. || ''C'est pas moi, je le jure! <small>(It's Not Me, I Swear)</small>'' || Jaz že ne, prisežem! || Philippe Falardeau || Kanada || 2008 || 110' || <small>fr.</small> |- | 3. || ''Na pude aneb Kdo má dneska narozeniny?<br><small>(In the Attic: Who Has a Birthday Today?)</small>'' || Kdo ima danes rojstni dan? || Džiri Barta || <small>Češka, Slovaška, Japonska</small> || 2009 || 75' || <small>češ.</small> |- | 4. || ''Le petit Nicholas <small>(Little Nicholas)</small>'' || Mali Nikec || Laurent Tirard || Francija, Belgija || 2009 || 90' || <small>fr.</small> |- | 5. || ''Starija sestra Punam <small>(Big Sister Punam)</small>'' || Starejša sestra Punam || <small>Lucian Muntean, Nataša Stanković</small> || Srbija || 2009 || 52' || <small>nepal.</small> |} ===Posvečeno: Brillante Mendoza=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Lola <small>(Grandmother)</small>'' || Babica || rowspan="4"|Brillante Mendoza || rowspan="2"|Filipini, Francija || rowspan="2"|2009 || 110' || rowspan="2"|<small>tagalog.</small> |- | 2. || ''Kinatay <small>(The Execution of P)</small>'' || Klavnica || 105' |- | 3. || ''Foster Child'' || Posvojenec || Filipini || 2007 || 98' || <small>tagalog./angl.</small> |- | 4. || ''Serbis <small>(Service)</small>'' || Strežba || Filipini, Francija || 2008 || 90' || <small>tagalog.</small> |} ===Posvečeno: Elia Suleiman=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Yadon ilaheyya <small>(Divine Intervention)</small>'' || Božje posredovanje || rowspan="3"|Elia Suleiman || Francija, Maroko, Nemčija || 2002 || 92' || <small>arab./angl./heb.</small> |- | 2. || ''The Time that Remains'' || Čas, ki ostaja || <small>Palestina, Francija, Anglija, Belgija, Italija</small> || 2009 || 109' || <small>arab./heb./angl.</small> |- | 3. || ''Chronicle of Disappearance'' || Kronika izginotja || Palestina || 1996 || 88' || <small>arab./heb./fr./angl.</small> |- | 4. || ''Introduction to the End of an Argument'' || Uvod v konec prerekanja || <small>Elia Suleiman, Jayce Salloum</small> || Kanada || 1990 || 45' || <small>angl.</small> |} ===Fokus: Berlinska šola=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Sehnsucht <small>(Longing)</small>'' || Hrepenenje || Valeska Grisebach || rowspan="7"|Nemčija || 2006 || 88' || <small>nem.</small> |- | 2. || ''Jerichow'' || — || Christian Petzold || 2008 || 93' || <small>nem./tur.</small> |- | 3. || ''Madonnen <small>(Madonnas)</small>'' || Madone || Maria Speth || 2007 || 125' || rowspan="7"|<small>nem.</small> |- | 4. || ''Mein langsames Leben <small>(Passing Summer)</small>'' || Moje ležerno življenje || Angela Schanelec || 2001 || 85' |- | 5. || ''Toter Mann <small>(Something to Remind Me)</small>'' || Mrtvec || rowspan="2"|Christian Petzold || 2001 || 90' |- | 6. || ''Die Innere Sicherheit <small>(The State I Am In)</small>'' || Notranji mir || 2000 || 100' |- | 7. || ''Der Wald der Lauter Bäumen<br><small>(The Forest for the Trees)</small>'' || Osamljena || Maren Ade || 2003 || 81' |- | 8. || ''Der Räuber <small>(The Robber)</small>'' || Ropar || Benjamin Heisenberg || Nemčija, Avstrija || 2009 || 96' |- | 9. || ''Im Schatten <small>(In the Shadows)</small>'' || V senci || Thomas Arslan || Nemčija || 2010 || 85' |} ===Retrospektiva: Simfonija velemesta=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Helsinki, ikuisesti <small>(Helsinki Forever)</small>'' || Helsinki za vedno || Peter von Bagh || Finska || 2009 || 75' || <small>fin.</small> |- | 2. || ''London'' || — || Patrick Keiller || Velika Britanija || 1994 || 85' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''Los'' || — || James Benning || ZDA || 2001 || 90' || — |- | 4. || ''Los Angeles Plays Itself'' || Los Angeles skozi film || Thom Andersen || ZDA || 2003 || 169' || <small>angl.</small> |- | 5. || ''Na sončni strani ceste<br><small>(On The Sunny Side Of The Street)</small>'' || — || [[Matjaž Klopčič]] || <small>Jugoslavija (Slovenija)</small> || 1959 || 17' || — |- | 6. || ''Der Himmel über Berlin <small>(Wings of Desire)</small>'' || Nebo nad Berlinom || Wim Wenders || ZRN, Francija || 1987 || 128' || <small>nem./fr./angl./heb./špan.</small> |- | 7. || ''Porto da Minha Infancia <small>(Porto of My Childhood)</small>'' || Porto mojega otroštva || Manoel de Oliveira || Portugalska, Francija || 2001 || 63' || <small>port.</small> |- | 8. || ''Roma <small>(Fellini's Roma)</small>'' || Rim || [[Federico Fellini]] || Italija, Francija || 1972 || 128' || <small>it.</small> |- | 9. || ''Megacities'' || Velemesta || Michael Glawogger || Avstrija, Švica || 1998 || 90' || <small>različni</small> |- | 10. || ''Chain'' || Veriga || Jem Cohen || Nemčija, ZDA || 2004 || 99' || <small>angl.</small> |- | 11. || ''Kyoto uzumasa monogatari <small>(Kyoto Story)</small>'' || Zgodba iz Kjota || Jodži Jamada || Japonska || 2010 || 90' || <small>jap.</small> |} ===Svet na kratko: Tekmovalni program kratkih filmov=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! <small>Sklop</small> !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || rowspan="7"|I || ''Anasaari A'' || — || Hannes Vartiainen, Pekka Vikkolainen || Finska || 2009 || 15' |- | 2. || ''Sinna mann <small>(Angry Man)</small>'' || Jezni mož || Anita Killi || Norveška || 2009 || 20' |- | 3. || ''The Six Dollar Fifty Man'' || Moški, vreden šest dolarjev petdeset || Louis Sutherland, Mark Albiston || Nova Zelandija || 2009 || 15' |- | 4. || ''Micky Bader <small>(Bathing Micky)</small>'' || Plavalka Micky || Frida Kempff || Švedska, Danska || 2010 || 14' |- | 5. || ''Rita'' || — || Fabio Grassadonia, Antonio Piazza || Italija || 2009 || 19' |- | 6. || ''Venus Vs Me'' || Venus proti meni || Nathalie Teirlinck || Belgija || 2010 || 27' |-style="background:#ffdead;" | 7. || ''A Bike Ride'' || Vožnja s kolesom || Bernard Atta || ZDA || 2009 || 13' |- | 8. || rowspan="8"|II || ''12 Jahre <small>(12 Years)</small>'' || 12 let || Daniel Nocke || Nemčija || 2010 || 3' |- | 9. || ''Al-Gondorji <small>(The Shoemaker)</small>'' || Čevljar || Ahd Kamel || Savdska Arabija || 2009 || 16' |- | 10. || ''Hyvä meininki <small>(Good Stuff)</small>'' || Dobre stvari || Niina Suominen || Finska || 2009 || 8' |- | 11. || ''Ja ja, nein nein <small>(Yes Yes, No No)</small>'' || Ja ja, ne ne || Ulrich Schaffner || Švica || 2009 || 20' |- | 12. || ''Muscles'' || Mišice || Edward Housden || Avstralija || 2009 || 14' |- | 13. || ''On the Run with Abdul'' || Na begu z Abdulom || David Lalé, James Newton, Kristian Hove || Velika Britanija || 2009 || 23' |- | 14. || ''Strange Lights'' || Nenavadne luči || Joe King, Rosie Pedlow || Velika Britanija || 2009 || 8' |- | 15. || ''Lebendkontrolle <small>(Outside)</small>'' || Vseživljenjski nadzor || Florian Schewe || Nemčija || 2010 || 30' |} ===Kino-integral: Program sodobnih kratkih eksperimentalnih filmov=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''H(i)J'' || — || Guillaume Cailleau || Nemčija || 2009 || 6' |- | 2. || ''Origin of the Species'' || Izvor vrst || Ben Rivers || Velika Britanija || 2008 || 16' |- | 3. || ''Je criais contre la vie. Ou pour elle<br><small>(I Was Crying out at Life)</small>'' || Kričala sem proti življenju. Ali zanj || Vergine Keaton || Francija || 2009 || 9' |- | 4. || ''Von Linz nach Venedig <small>(From Linz to Venice)</small>'' || Od Linza do Benetk || <small>Florian Sedmak, Anatol Bogendorfer</small> || Avstrija || 2010 || 21' |- | 5. || ''Razglednice <small>(Postcards)</small>'' || — || Nika Autor || Slovenija || 2010 || 9' |- | 6. || ''Please Say Something'' || Reci že kaj || David O'Reilly || Nemčija, Irska || 2009 || 10' |- | 7. || ''Still in Cosmos'' || Zamrznjen v vesolju || Takaši Makino || Japonska || 2009 || 18' |} ==Viri== * [http://www.slovenia.info/pictures/tb_events/atachments_1/2010/kataloga_21_liffe_10715.pdf Programska knjižica 21. Liffa] * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/novice/liffe-zmaga-za-grsko-druzinsko-utopijo/244403 |title=Liffe: Zmaga za grško družinsko utopijo |accessdate=25. 1. 2016 |date=20. 11. 2010 |format= |work=MMC }} * {{navedi splet |url=http://www.kolosej.si/novice/2010/10/19/2441/ |title=Prihaja 21. LIFF |accessdate=24. 1. 2016 |date=19. 10. 2010 |format= |work=kolosej.si }} * {{navedi splet |url=http://www.sentvid.org/index.php?m=7&news=616 |title=Vabljeni na Liffe 2010 |accessdate=24. 1. 2016 |date=27. 10. 2010 |format= |work=sentvid.org }} * {{navedi splet |url=http://www.politikis.si/?p=10843 |title=LIFFE 2010 (seznam filmov) |accessdate=24. 1. 2016 |date=8. 11. 2010 |format= |work=politikis.si }} * {{navedi splet |url=http://www.blog.uporabnastran.si/2010/10/27/21-liffe-10-21-11-2010-ljubljanski-mednarodni-filmski-festival-letos-s-119-filmi-in-novim-dodatnim-prizoriscem-kino-siska/ |title=21. LIFFe (10.- 21.11.2010)-ljubljanski mednarodni filmski festival letos s 119 filmi in novim dodatnim prizoriščem Kino Šiška |accessdate=24. 1. 2016 |date=27. 10. 2010 |format= |work=blog.uporabnastran.si }} * {{navedi splet |url=http://www.zurnal24.si/21-liffe-pripravljen-na-obcinstvo-clanek-98903 |title=21. LIFFe pripravljen na občinstvo |accessdate=24. 1. 2016 |date=19. 10. 2010 |format= |work=zurnal24.si }} * {{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/21-liffe-vodomec-za-podocnik-zmaj-v-srbijo.html |title=21. Liffe: Vodomec za Podočnik, zmaj v Srbijo! |accessdate=24. 1. 2016 |date=20. 11. 2010 |format= |work=24ur.com }} * {{navedi splet |url=http://www.primorske.si/Kultura/Ljubljanski-Liffe-prodal-ze-27-000-vstopnic.aspx |title=Ljubljanski Liffe prodal že 27.000 vstopnic |accessdate=24. 1. 2016 |date=9. 11. 2010 |format= |work=primorske.si }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2010 v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} 31bousg6toftvef5588cgai3bocchy5 5735956 5735946 2022-08-17T21:30:11Z Anzet 118843 /* Kinobalon */ wikitext text/x-wiki '''21. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 10. do 21. novembra 2010 v Ljubljani (Linhartova in Kosovelova dvorana [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]], Kinodvor, Kinoklub Vič, Slovenska kinoteka in prvič [[Kino Šiška]]) in Mariboru (Kolosej Maribor). ==Nagrade== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! Nagrada !! Film !! Režiser |- | vodomec || {{flagicon|GRC}} ''[[Podočnik (film)|Kynodontas <small>(Podočnik)]]</small>'' || Giorgos Lanthimos |- | rowspan="2"|vodomec –<br>posebna omemba || {{flagicon|MEX}} ''Alamar <small>(Na morje!)</small>'' || Pedro González-Rubio |- | {{flagicon|COL}} {{flagicon|NED}} {{flagicon|ARG}} ''Los viajes del viento <small>(Potovanja vetra)</small>'' || Ciro Guerra |- | zmaj || {{flagicon|SRB}} ''Technotise − Edit i ja <small>(Technotise: Edit in jaz)</small>'' || Aleksa Gajić |- | nagrada za najboljši kratki film || {{flagicon|USA}} ''A Bike Ride <small>(Vožnja s kolesom)</small>'' || Bernard Attal |- | FIPRESCI || {{flagicon|GBR}} ''The Unloved <small>(Neljubljena)</small>'' || Samantha Morton |} '''Vodomec''' je nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izboru mednarodne tričlanske žirije ([[Goran Vojnović]], Charlie Cockey, Frank L. Stavik). '''Zmaj''' je nagrada občinstva najbolje ocenjenemu celovečernemu filmu, ki še nima zagotovljene distribucije v Sloveniji (prejel ga je srbski film ''Technotise − Edit i ja'' s povprečno oceno 4,73). '''Nagrado za najboljši kratki film''' je podelila žirija v sestavi [[Silva Čušin]], [[Karpo Godina]] in Chris Fujiwara. '''Nagrado FIPRESCI''' podarja mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev (Melis Behlil, Michel Euvrard, Matic Majcen). '''ITAK filmfest''' je v središče pozornosti postavil filme, posnete z mobilnim telefonom. ==Filmi== ===Perspektive=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Au voleur <small>(A Real Life)</small>'' || Ljubimca na begu || Sarah Leonor || Francija || 2009 || 96' || <small>fr./nem.</small> |- | 2. || ''Alamar <small>(To the Sea)</small>'' || Na morje! || Pedro González-Rubio || Mehika || 2009 || 73' || <small>špan.</small> |- | 3. || ''Winter's Bone'' || Na sledi očetu || Debra Granik || ZDA || 2010 || 100' || <small>angl.</small> |-style="background:#ffdead;" | 4. || ''The Unloved'' || Neljubljena || Samantha Morton || Velika Britanija || 2009 || 106' || <small>angl.</small> |- | 5. || ''Oča <small>(Dad)</small>'' || — || Vlado Škafar || Slovenija || 2010 || 70' || <small>slov.</small> |- | 6. || ''Paraiso <small>(Paradise)</small>'' || Paradiž || Héctor Gálvez || Peru, Španija, Nemčija || 2009 || 91' || <small>špan.</small> |-style="background:#ffdead;" | 7. || ''Kynodontas <small>(Dogtooth)</small>'' || [[Podočnik (film)|Podočnik]] || Yorgos Lanthimos || Grčija || 2009 || 96' || <small>gr.</small> |- | 8. || ''Los viajes del viento <small>(The Wind Journeys)</small>'' || Potovanja vetra || Ciro Guerra || <small>Kolumbija, Nizozemska, Argentina</small> || 2009 || 117' || <small>špan.</small> |- | 9. || ''Norteado <small>(Northless)</small>'' || Proti severu || Rigoberto Perezcano || Mehika, Španija || 2009 || 94' || <small>špan.</small> |- | 10. || ''Chaque jour est une fete<br><small>(Every Day Is a Holiday)</small>'' || Vsak dan je fešta || Dima El-Horr || Francija, Libanon, Nemčija || 2009 || 87' || <small>arab./fr.</small> |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Ajami'' || Adžami || Scandar Copti, Yaron Shani || Izrael, Nemčija || 2009 || 120' || <small>arab./heb.</small> |- | 2. || ''Biutiful'' || Ču do vi to || Alejandro González Iñárritu || Španija, Mehika || 2009 || 138' || <small>špan.</small> |- | 3. || ''Draquila − L'Italia che trema<br><small>(Draquila − Italy Trembles)</small>'' || Draquila || Sabina Guzzanti || Italija || 2010 || 90' || <small>it.</small> |- | 4. || ''Yo, tambien <small>(Me Too)</small>'' || Jaz bi tudi || Alvaro Pastor, Antonio Naharro || Španija || 2009 || 103' || <small>špan.</small> |- | 5. || ''Kak ja provjol etim letom<br><small>(How I Ended This Summer)</small>'' || Kako sem preživel to poletje || Aleksej Popogrebski || Rusija || 2010 || 124' || <small>rus.</small> |- | 6. || ''Lebanon'' || Libanon || Samuel Maoz || <small>Izrael, Francija, Libanon</small> || 2009 || 93' || <small>arab./heb./fr./angl.</small> |- | 7. || ''Lourdes'' || Lurd || Jessica Hausner || <small>Avstrija, Francija, Nemčija</small> || 2009 || 96' || <small>nem./fr./it./angl.</small> |- | 8. || ''Mammuth'' || Mammuth || <small>Benoît Delépine, Gustave Kervern</small> || Francija || 2010 || 90' || <small>fr.</small> |- | 9. || ''Bal <small>(Honey)</small>'' || Med || Semih Kaplanoglu || Turčija, Nemčija || 2010 || 103' || <small>tur.</small> |- | 10. || ''Les amours imaginaires <small>(Heartbeats)</small>'' || Namišljene ljubezni || [[Xavier Dolan]] || Kanada || 2010 || 102' || <small>fr.</small> |- | 11. || ''Ondine'' || — || Neil Jordan || Irska, ZDA || 2009 || 111' || <small>angl./rom.</small> |- | 12. || ''[[Overjena kopija (film)|Copie conforme <small>(Certified Copy)</small>]]'' || Overjena kopija || Abbas Kiarostami || Francija, Italija, Iran || 2010 || 106' || <small>angl./fr./it.</small> |- | 13. || ''El secreto de sus ojos<br><small>(The Secret in Their Eyes)</small>'' || Skrivnost njihovih oči || Juan José Campanella || Argentina, Španija || 2009 || 127' || <small>špan.</small> |- | 14. || ''Loong Boonmee raleuk chat<br><small>(Uncle Boonmee Who Can Recall His Past Lives)</small>'' || Stric Boonmee se spominja || Apichatpong Weerasethakul || Tajska, VB, Francija || 2010 || 113' || <small>taj.</small> |- | 15. || ''Another Year'' || Še eno leto || Mike Leigh || Velika Britanija || 2010 || 129' || <small>angl.</small> |- | 16. || ''Somewhere'' || Tam nekje || [[Sofia Coppola]] || ZDA || 2010 || 98' || <small>angl./it.</small> |- | 17. || ''Tamara Drewe'' || — || Stephen Frears || Velika Britanija || 2010 || 109' || <small>angl.</small> |- | 18. || ''The More of Us There Are, The Faster We Will Reach Our Goal'' || Več nas bo, prej bomo na cilju || <small>Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša</small> || Slovenija || 2010 || 64' || <small>slov./angl.</small> |} ===Kralji in kraljice=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Aurora'' || — || Cristi Puiu || <small>Romunija, Francija, Švica, Nemčija</small> || 2010 || 181' || <small>rom.</small> |- | 2. || ''Besa'' || — || Srđan Karanović || Srbija, Slovenija, Francija || 2009 || 106' || <small>alb./nem./slov./srb.</small> |- | 3. || ''Des hommes et des dieux <small>(Of Gods and Men)</small>'' || Božji možje || Xavier Beauvois || Francija || 2010 || 120' || <small>fr./arab.</small> |- | 4. || ''Chantrapas'' || — || Otar Iosseliani || Francija, Gruzija || 2010 || 122' || <small>fr.</small> |- | 5. || ''Kyatapira <small>(Caterpillar)</small>'' || Gosenica || Kodži Vakamacu || Japonska || 2010 || 85' || <small>jap.</small> |- | 6. || ''Hadewijch'' || — || Bruno Dumont || Francija || 2009 || 105' || <small>fr.</small> |- | 7. || ''HaHaHa'' || — || Song Sang-soo || Južna Koreja || 2010 || 116' || <small>kor.</small> |- | 8. || ''Un homme qui crie <small>(A Screaming Man)</small>'' || Kričeči mož || Mahamat-Saleh Haroun || Francija, Belgija, Čad || 2010 || 92' || <small>fr./arab.</small> |- | 9. || ''Shi <small>(Poetry)</small>'' || Poezija || Lee Chang-dong || Južna Koreja || 2010 || 139' || <small>kor.</small> |- | 10. || ''Carancho'' || Zavarovalniška prevara || Pablo Traper || Argentina, Francija, J Koreja || 2010 || 107' || <small>špan.</small> |} ===Panorama svetovnega filma=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Curling'' || — || Denis Côté || Kanada || 2010 || 98' || <small>fr.</small> |- | 2. || ''The Good Heart'' || Dobro srce || Dagur Kari || <small>Islandija, Danska, Francija, ZDA, Nemčija</small> || 2009 || 99' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''The Tree'' || Drevo || Julie Bertuccelli || Francija, Avstralija || 2010 || 100' || <small>angl.</small> |- | 4. || ''Hanyo <small>(Housemaid)</small>'' || Gospodinja || Im Sang-soo || Južna Koreja || 2010 || 110' || <small>kor.</small> |- | 5. || ''Eid milad Laila <small>(Laila's Birthday)</small>'' || Lailin rojstni dan || Rashid Masharawi || <small>Palestina, Tunizija, Nizozemska</small> || 2008 || 71' || <small>arab.</small> |- | 6. || ''Une vie toute neuve <small>(A Brand New Life)</small>'' || Novo življenje || Ounie Lecomte || Francija, J Koreja || 2009 || 92' || <small>kor.</small> |- | 7. || ''Los condenanos <small>(The Condemned)</small>'' || Obsojeni || Isaki Lacuesta || Španija || 2009 || 93' || <small>špan.</small> |- | 8. || ''Le père de mes enfants <small>(Father of My Children)</small>'' || Oče mojih otrok || Mia Hansen-Love || Francija, Nemčija || 2009 || 110' || <small>fr.</small> |- | 9. || ''Kasi az gorbehaye irani khabar nadareh<br><small>(No One Knows About Persian Cats)</small>'' || Perzijske rokerske mačke || Bahman Ghobadi || Iran || 2009 || 106' || <small>perz.</small> |- | 10. || ''La pivellina'' || Punčka || <small>Tizza Covi, Rainer Frimmel</small> || Italija, Avstrija || 2009 || 100' || <small>it.</small> |- | 11. || ''R'' || — || <small>Tobias Lindholm, Michael Noer</small> || Danska || 2010 || 90' || <small>dan./arab.</small> |- | 12. || ''Cold Weather'' || Slabo vreme || Aaron Katz || ZDA || 2010 || 96' || <small>angl.</small> |- | 13. || ''Stella'' || — || Sylvie Verheyde || Francija || 2008 || 103' || <small>fr.</small> |- | 14. || ''Stones in Exile'' || Stonesi v izgnanstvu || Stephen Kijak || ZDA, VB || 2010 || 62' || <small>angl.</small> |-style="background:#ffdead;" | 15. || ''Technotise: Edit i ja <small>(Technotise: Edit and I)</small>'' || Technotise: Edit in jaz || Aleksa Gajić || Srbija || 2009 || 103' || <small>srb.</small> |- | 16. || ''The White Stripes: Under Great White Northern Lights'' || <small>The White Stripes: Pod belo arktično svetlobo</small> || Emmet Malloy || ZDA || 2009 || 93' || <small>angl.</small> |- | 17. || ''Marti, dupa craciun <small>(Tuesday, After Christmas)</small>'' || Torek, po božiču || Radu Muntean || Romunija || 2010 || 100' || <small>rom.</small> |- | 18. || ''Tourneé <small>(On Tour)</small>'' || Turneja || Mathieu Amalric || Francija || 2010 || 111' || <small>fr./angl.</small> |- | 19. || ''Ostavljeni <small>(The Abandoned)</small>'' || Zapuščeni || Adis Bakrač || <small>BiH, Hrvaška, Srbija, Francija</small> || 2010 || 85' || <small>bos.</small> |- | 20. || ''Life During Wartime'' || Življenje med vojno || Todd Solondz || ZDA || 2009 || 98' || <small>angl.</small> |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Amer'' || — || <small>Hélène Cattet, Bruno Forzani</small> || Francija, Belgija || 2009 || 90' || <small>fr.</small> |- | 2. || ''Shinboru <small>(Symbol)</small>'' || Simbol || Macumoto Hitoši || Japonska || 2009 || 93' || <small>jap./špan.</small> |- | 3. || ''La casa muda <small>(The Silent House)</small>'' || Tiha hiša || Gustavo Hernández || Urugvaj || 2009 || 74' || <small>špan.</small> |- | 4. || ''Buried'' || Zakopan || Rodrigo Cortés || Španija, ZDA, Francija || 2010 || 95' || <small>angl.</small> |- | 5. || ''San Qiang Pai An Jing Qi<br><small>(A Woman, a Gun and a Noodle Shop)</small>'' || <small>Ženska, pištola in špageterija</small> || Džang Jimov || Kitajska || 2010 || 95' || <small>kit.</small> |} ===Kinobalon=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Magiczne drzewo <small>(Magic Tree)</small>'' || Čarobno drevo || Andrzej Maleszka || Poljska || 2009 || 90' || <small>polj.</small> |- | 2. || ''C'est pas moi, je le jure! <small>(It's Not Me, I Swear)</small>'' || Jaz že ne, prisežem! || Philippe Falardeau || Kanada || 2008 || 110' || <small>fr.</small> |- | 3. || ''Na pude aneb Kdo má dneska narozeniny?<br><small>(In the Attic: Who Has a Birthday Today?)</small>'' || Kdo ima danes rojstni dan? || Jiří Barta || <small>Češka, Slovaška, Japonska</small> || 2009 || 75' || <small>češ.</small> |- | 4. || ''Le petit Nicholas <small>(Little Nicholas)</small>'' || Mali Nikec || Laurent Tirard || Francija, Belgija || 2009 || 90' || <small>fr.</small> |- | 5. || ''Starija sestra Punam <small>(Big Sister Punam)</small>'' || Starejša sestra Punam || <small>Lucian Muntean, Nataša Stanković</small> || Srbija || 2009 || 52' || <small>nepal.</small> |} ===Posvečeno: Brillante Mendoza=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Lola <small>(Grandmother)</small>'' || Babica || rowspan="4"|Brillante Mendoza || rowspan="2"|Filipini, Francija || rowspan="2"|2009 || 110' || rowspan="2"|<small>tagalog.</small> |- | 2. || ''Kinatay <small>(The Execution of P)</small>'' || Klavnica || 105' |- | 3. || ''Foster Child'' || Posvojenec || Filipini || 2007 || 98' || <small>tagalog./angl.</small> |- | 4. || ''Serbis <small>(Service)</small>'' || Strežba || Filipini, Francija || 2008 || 90' || <small>tagalog.</small> |} ===Posvečeno: Elia Suleiman=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Yadon ilaheyya <small>(Divine Intervention)</small>'' || Božje posredovanje || rowspan="3"|Elia Suleiman || Francija, Maroko, Nemčija || 2002 || 92' || <small>arab./angl./heb.</small> |- | 2. || ''The Time that Remains'' || Čas, ki ostaja || <small>Palestina, Francija, Anglija, Belgija, Italija</small> || 2009 || 109' || <small>arab./heb./angl.</small> |- | 3. || ''Chronicle of Disappearance'' || Kronika izginotja || Palestina || 1996 || 88' || <small>arab./heb./fr./angl.</small> |- | 4. || ''Introduction to the End of an Argument'' || Uvod v konec prerekanja || <small>Elia Suleiman, Jayce Salloum</small> || Kanada || 1990 || 45' || <small>angl.</small> |} ===Fokus: Berlinska šola=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Sehnsucht <small>(Longing)</small>'' || Hrepenenje || Valeska Grisebach || rowspan="7"|Nemčija || 2006 || 88' || <small>nem.</small> |- | 2. || ''Jerichow'' || — || Christian Petzold || 2008 || 93' || <small>nem./tur.</small> |- | 3. || ''Madonnen <small>(Madonnas)</small>'' || Madone || Maria Speth || 2007 || 125' || rowspan="7"|<small>nem.</small> |- | 4. || ''Mein langsames Leben <small>(Passing Summer)</small>'' || Moje ležerno življenje || Angela Schanelec || 2001 || 85' |- | 5. || ''Toter Mann <small>(Something to Remind Me)</small>'' || Mrtvec || rowspan="2"|Christian Petzold || 2001 || 90' |- | 6. || ''Die Innere Sicherheit <small>(The State I Am In)</small>'' || Notranji mir || 2000 || 100' |- | 7. || ''Der Wald der Lauter Bäumen<br><small>(The Forest for the Trees)</small>'' || Osamljena || Maren Ade || 2003 || 81' |- | 8. || ''Der Räuber <small>(The Robber)</small>'' || Ropar || Benjamin Heisenberg || Nemčija, Avstrija || 2009 || 96' |- | 9. || ''Im Schatten <small>(In the Shadows)</small>'' || V senci || Thomas Arslan || Nemčija || 2010 || 85' |} ===Retrospektiva: Simfonija velemesta=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Helsinki, ikuisesti <small>(Helsinki Forever)</small>'' || Helsinki za vedno || Peter von Bagh || Finska || 2009 || 75' || <small>fin.</small> |- | 2. || ''London'' || — || Patrick Keiller || Velika Britanija || 1994 || 85' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''Los'' || — || James Benning || ZDA || 2001 || 90' || — |- | 4. || ''Los Angeles Plays Itself'' || Los Angeles skozi film || Thom Andersen || ZDA || 2003 || 169' || <small>angl.</small> |- | 5. || ''Na sončni strani ceste<br><small>(On The Sunny Side Of The Street)</small>'' || — || [[Matjaž Klopčič]] || <small>Jugoslavija (Slovenija)</small> || 1959 || 17' || — |- | 6. || ''Der Himmel über Berlin <small>(Wings of Desire)</small>'' || Nebo nad Berlinom || Wim Wenders || ZRN, Francija || 1987 || 128' || <small>nem./fr./angl./heb./špan.</small> |- | 7. || ''Porto da Minha Infancia <small>(Porto of My Childhood)</small>'' || Porto mojega otroštva || Manoel de Oliveira || Portugalska, Francija || 2001 || 63' || <small>port.</small> |- | 8. || ''Roma <small>(Fellini's Roma)</small>'' || Rim || [[Federico Fellini]] || Italija, Francija || 1972 || 128' || <small>it.</small> |- | 9. || ''Megacities'' || Velemesta || Michael Glawogger || Avstrija, Švica || 1998 || 90' || <small>različni</small> |- | 10. || ''Chain'' || Veriga || Jem Cohen || Nemčija, ZDA || 2004 || 99' || <small>angl.</small> |- | 11. || ''Kyoto uzumasa monogatari <small>(Kyoto Story)</small>'' || Zgodba iz Kjota || Jodži Jamada || Japonska || 2010 || 90' || <small>jap.</small> |} ===Svet na kratko: Tekmovalni program kratkih filmov=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! <small>Sklop</small> !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || rowspan="7"|I || ''Anasaari A'' || — || Hannes Vartiainen, Pekka Vikkolainen || Finska || 2009 || 15' |- | 2. || ''Sinna mann <small>(Angry Man)</small>'' || Jezni mož || Anita Killi || Norveška || 2009 || 20' |- | 3. || ''The Six Dollar Fifty Man'' || Moški, vreden šest dolarjev petdeset || Louis Sutherland, Mark Albiston || Nova Zelandija || 2009 || 15' |- | 4. || ''Micky Bader <small>(Bathing Micky)</small>'' || Plavalka Micky || Frida Kempff || Švedska, Danska || 2010 || 14' |- | 5. || ''Rita'' || — || Fabio Grassadonia, Antonio Piazza || Italija || 2009 || 19' |- | 6. || ''Venus Vs Me'' || Venus proti meni || Nathalie Teirlinck || Belgija || 2010 || 27' |-style="background:#ffdead;" | 7. || ''A Bike Ride'' || Vožnja s kolesom || Bernard Atta || ZDA || 2009 || 13' |- | 8. || rowspan="8"|II || ''12 Jahre <small>(12 Years)</small>'' || 12 let || Daniel Nocke || Nemčija || 2010 || 3' |- | 9. || ''Al-Gondorji <small>(The Shoemaker)</small>'' || Čevljar || Ahd Kamel || Savdska Arabija || 2009 || 16' |- | 10. || ''Hyvä meininki <small>(Good Stuff)</small>'' || Dobre stvari || Niina Suominen || Finska || 2009 || 8' |- | 11. || ''Ja ja, nein nein <small>(Yes Yes, No No)</small>'' || Ja ja, ne ne || Ulrich Schaffner || Švica || 2009 || 20' |- | 12. || ''Muscles'' || Mišice || Edward Housden || Avstralija || 2009 || 14' |- | 13. || ''On the Run with Abdul'' || Na begu z Abdulom || David Lalé, James Newton, Kristian Hove || Velika Britanija || 2009 || 23' |- | 14. || ''Strange Lights'' || Nenavadne luči || Joe King, Rosie Pedlow || Velika Britanija || 2009 || 8' |- | 15. || ''Lebendkontrolle <small>(Outside)</small>'' || Vseživljenjski nadzor || Florian Schewe || Nemčija || 2010 || 30' |} ===Kino-integral: Program sodobnih kratkih eksperimentalnih filmov=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''H(i)J'' || — || Guillaume Cailleau || Nemčija || 2009 || 6' |- | 2. || ''Origin of the Species'' || Izvor vrst || Ben Rivers || Velika Britanija || 2008 || 16' |- | 3. || ''Je criais contre la vie. Ou pour elle<br><small>(I Was Crying out at Life)</small>'' || Kričala sem proti življenju. Ali zanj || Vergine Keaton || Francija || 2009 || 9' |- | 4. || ''Von Linz nach Venedig <small>(From Linz to Venice)</small>'' || Od Linza do Benetk || <small>Florian Sedmak, Anatol Bogendorfer</small> || Avstrija || 2010 || 21' |- | 5. || ''Razglednice <small>(Postcards)</small>'' || — || Nika Autor || Slovenija || 2010 || 9' |- | 6. || ''Please Say Something'' || Reci že kaj || David O'Reilly || Nemčija, Irska || 2009 || 10' |- | 7. || ''Still in Cosmos'' || Zamrznjen v vesolju || Takaši Makino || Japonska || 2009 || 18' |} ==Viri== * [http://www.slovenia.info/pictures/tb_events/atachments_1/2010/kataloga_21_liffe_10715.pdf Programska knjižica 21. Liffa] * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/novice/liffe-zmaga-za-grsko-druzinsko-utopijo/244403 |title=Liffe: Zmaga za grško družinsko utopijo |accessdate=25. 1. 2016 |date=20. 11. 2010 |format= |work=MMC }} * {{navedi splet |url=http://www.kolosej.si/novice/2010/10/19/2441/ |title=Prihaja 21. LIFF |accessdate=24. 1. 2016 |date=19. 10. 2010 |format= |work=kolosej.si }} * {{navedi splet |url=http://www.sentvid.org/index.php?m=7&news=616 |title=Vabljeni na Liffe 2010 |accessdate=24. 1. 2016 |date=27. 10. 2010 |format= |work=sentvid.org }} * {{navedi splet |url=http://www.politikis.si/?p=10843 |title=LIFFE 2010 (seznam filmov) |accessdate=24. 1. 2016 |date=8. 11. 2010 |format= |work=politikis.si }} * {{navedi splet |url=http://www.blog.uporabnastran.si/2010/10/27/21-liffe-10-21-11-2010-ljubljanski-mednarodni-filmski-festival-letos-s-119-filmi-in-novim-dodatnim-prizoriscem-kino-siska/ |title=21. LIFFe (10.- 21.11.2010)-ljubljanski mednarodni filmski festival letos s 119 filmi in novim dodatnim prizoriščem Kino Šiška |accessdate=24. 1. 2016 |date=27. 10. 2010 |format= |work=blog.uporabnastran.si }} * {{navedi splet |url=http://www.zurnal24.si/21-liffe-pripravljen-na-obcinstvo-clanek-98903 |title=21. LIFFe pripravljen na občinstvo |accessdate=24. 1. 2016 |date=19. 10. 2010 |format= |work=zurnal24.si }} * {{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/21-liffe-vodomec-za-podocnik-zmaj-v-srbijo.html |title=21. Liffe: Vodomec za Podočnik, zmaj v Srbijo! |accessdate=24. 1. 2016 |date=20. 11. 2010 |format= |work=24ur.com }} * {{navedi splet |url=http://www.primorske.si/Kultura/Ljubljanski-Liffe-prodal-ze-27-000-vstopnic.aspx |title=Ljubljanski Liffe prodal že 27.000 vstopnic |accessdate=24. 1. 2016 |date=9. 11. 2010 |format= |work=primorske.si }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2010 v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} 2d3alrj9s86u7jcm4ooro4p7y7lk22p 0 413826 5735843 5491544 2022-08-17T19:19:30Z G-Cup 10746 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Praški grad | native_name = Pražský hrad | image = Prague scene18 (cropped).JPG | caption = Vhod v območje praškega gradu | location_town = [[Praga]] | location_country = Češka | construction_start_date = 1880 | completion_date = 1929 |architect= Matija iz Arrasa in Peter Parler | owner = predsednik Češke republike | style = barok in manierizem | map_type = | map_caption = Lokacija na Češkem |website= [http://www.hrad.cz/en www.hrad.cz] }} '''Praški grad''' (češko ''Pražský hrad'') je grajski kompleks v [[Praga|Pragi]] na [[Češka|Češkem]], ki datira v 9. stoletje in je uradna rezidenca predsednika Češke republike. Grad je bil sedež moči čeških kraljev, svetih rimskih cesarjev in predsednikov Češkoslovaške. Češki kronski [[dragulj]]i so shranjeni v skriti sobi v gradu. Glede na Guinnessovo knjigo rekordov je največji starodavni grad na svetu<ref>[http://web.archive.org/web/20060721043205/http://www.guinnessworldrecords.com/content_pages/record.asp?recordid=50103 Guinness Book of Records entry on Pražský hrad]</ref>, saj zaseda skoraj 70.000 m², je približno 570 metrov dolg in v povprečju približno 130 metrov širok. == Zgodovina == [[File:Praha Hrad 1607.jpg|thumb|Praški grad 1607]] [[Image:FFridrich, Praha, Karluv most a Prazsky hrad.jpg|thumb|Praški grad 1870]] [[Image:Prag Vladislav-Saal.jpg|thumb|upright|Vladislavova dvorana]] Zgodovina gradu sega v leto 870 z gradnjo prve obzidane stavbe, cerkve device Marije. [[Bazilika svetega Jurija, Praški grad|Bazilika svetega Jurija]] in bazilika svetega Vida sta bili ustanovljeni pod vladavino Vratislava in njegovega sina [[Sveti Venceslav|svetega Vaclava]] v prvi polovici 10. stoletja. Prvi [[samostan]] na Češkem je bil ustanovljen na gradu poleg cerkve svetega Jurija. [[romanska arhitektura|Romanska]] palača je bila zgrajena v 12. stoletju. V 14. stoletju je bila pod vladavino [[Karel IV. Luksemburški|Karla IV.]] kraljeva palača prezidana v [[gotska arhitektura|gotskem]] slogu in grajske utrdbe okrepljene. Namesto rotunde in stolnice svetega Vida so začeli graditi mogočne gotske cerkve, ki so bile dokončane skoraj šest stoletij pozneje. Med [[husitske vojne|husitskimi vojnami]] in v naslednjih desetletjih grad ni bil naseljen. Leta 1485 je češki kralj [[Vladislav II. Madžarski]] – Jagelonski začel obnovo gradu. Kraljevi palači je bila dodana masivna [[Vladislavova dvorana, Praški grad|Vladislavova dvorana]] (zgradil jo je [[Benedikt Rejt]]). Novi obrambni stolpi so bili zgrajeni tudi na severni strani gradu. Leta 1541 je [[požar]] uničil velik del gradu. [[Habsburžani]] so dodali nekaj novih stavb v renesančnem slogu. [[Ferdinand I. Habsburški]] je zgradil Belvedere kot poletno palačo za svojo ženo Ano. [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] je uporabljal praški grad za svoje glavno prebivališče. Zgradil je severno krilo palače s špansko dvorano, v kateri so razstavljene njegove dragocene umetniške zbirke. Druga [[praška defenestracija]] leta 1618 je bila začetek češkega upora. V vojnah je bil grad poškodovan in slabem stanju. Velik del zbirke Rudolfa II. so izropali Švedi leta 1648 v bitki za Prago (1648), ki je bila končno dejanje [[tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]]. Zadnja večja obnova gradu je bila pod cesarico [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] v drugi polovici 18. stoletja. Po njeni abdikaciji leta 1848 in nasledstvu njenega nečaka [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]] na prestolu je nekdanji cesar Ferdinand I. na gradu našel svoj dom. Leta 1918 je grad postal sedež predsednika nove Češkoslovaške republike [[Tomáš Garrigue Masaryk|T. G. Masaryka]]. Nova kraljeva palača in vrtovi so bili obnovljeni pod vodstvom slovenskega [[arhitekt]]a [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. V tem obdobju je bila končana tudi stolnica svetega Vida (28. septembra, leta 1929). Prenovo je leta 1936 nadaljeval Plečnikov naslednik [[Pavel Janak]]. 15. marca 1939, kmalu po prihodu nacističnega režima, ko je močno oborožen nekdanji češki predsednik [[Emil Hácha]] (ki je doživel srčni napad med pogajanji) predal svoj narod Nemcem, je [[Adolf Hitler]] preživel noč v praškem gradu, "ponosno je kazal svojo novo posest". <ref>Klaus Fischer, ''Nazi Germany: A New History'' (New York: Continuum, 1995), p. 433.</ref> Med nacistično zasedbo Češkoslovaške v drugi svetovni vojni je grad postal sedež [[Reinhard Heydrich|Reinharda Heydricha]], guvernerja Češke in Moravske. 27. maja 1942, manj kot leto dni po prevzemu oblasti, so Heydricha napadli v Britaniji usposobljeni slovaški in češki komandosi, ko se je peljal na grad. Umrl je zaradi ran (ki so se okužile) čez teden dni. <ref>Gerald Reitlinger, ''The SS: Alibi of a Nation, 1922-1945'' (New York: Da Capo Press, 1989), p. 215.</ref> Nacisti so izvedli krute represalije. === Po drugi svetovni vojni === Po osvoboditvi [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] so bili v gradu uradi komunistične češkoslovaške vlade; delno so predelali Plečnikove prostore. Med [[žametna revolucija|žametno revolucijo]] se je [[Aleksander Dubček]], vodja Češkoslovaške, v praški pomladi pojavil na balkonu s pogledom na Venčeslavov trg in slišal množice protestnikov, ki so kričali: "Dubček na grad!" Silili so ga, naj prevzame mesto predsednika države na praškem gradu, kar je sprejel in imel rezidenco za simbol demokratične svobode. === Po obdobju komunizma in razdružitvi s Slovaško === Ko se je Češkoslovaška razdelila na [[Češka|Češko]] in [[Slovaška|Slovaško]], je grad postal sedež vodje države nove Češke republike. Kot je Masaryk prosil Plečnika, je predsednik [[Václav Havel]] prosil Bořka Šipka, naj bo arhitekt pokomunistične Prage in na gradu prenovi, kar je potrebno, zlasti slikarsko galerijo. == Arhitekturni slogi == [[Image:Praha, Katedrála, JV 01.jpg|thumb|right|Stolnica svetega Vida]] [[Image:St Vitus.jpg|thumb|right|Zaključek stolnice (1344–1349)]] Grajske stavbe predstavljajo skoraj vse arhitekturne sloge zadnjega tisočletja. Praški grad vključuje gotsko stolnico svetega Vida, romansko baziliko svetega Jurija, samostan in več palač, vrtove in obrambne stolpe. Večina območja gradu je dostopna turistom. Danes je v gradu več muzejev, tudi zbirka Narodne galerije češkega [[barok]]a in [[manierizem|manieristične]] umetnosti, razstave so posvečene češki zgodovini, muzej igrač in galerija slik praškega gradu, ki temelji na zbirki Rudolfa II. Na dvorišču Grajske palače je vsako leto Shakespearjev poletni festival. Soseska okoli praškega gradu se imenuje [[Hradčani]]. === Cerkve === [[Image:Prague Castle St George.JPG|thumb|right|Bazilika svetega Jurija]] [[File:Czech crown jewels.jpg|thumb|Češki kronski dragulji so četrti najstarejši v Evropi]] * [[Stolnica svetega Vida, Praga|Stolnica svetega Vida]] (''Katedrála svatého Víta, Václava a Vojtěcha'') * [[Bazilika svetega Jurija, Praški grad|Bazilika svetega Jurija]] (''Bazilika svatého Jiří) in samostan (''Klášter svatého Jiří''), najstarejša ohranjena cerkvena stavba * Cerkev vseh svetih (''Chrám Všech svatých) * Kapela svetega Križa (''Kaple svatého Kříže'') ===Palače=== * [[Stara kraljeva palača, Praški grad| Stara kraljeva palača]] (''Starý královský palác'') * Belvedere ali poletna palača kraljice Ane (''Letohrádek královny Anny'') * Lobkovičeva palača Lobkovický (''Lobkovický palác''), (ne smemo je zamenjati z nemško ambasado v Mali strani) * Nova kraljeva palača (''Nový královský palác'') === Dvorane === * Dvorana stebrov (''Sloupová síň Pražského hradu'') * Španska dvorana (''Španělský sál''), Rudolfova galerija (''Rudolfova galerie'') in Rothmajerjeva dvorana (''Rothmayerův sál'') * [[Vladislavova dvorana, Praški grad |Vladislavova dvorana]] (''Vladislavský sál'') ===Druge zgradbe=== * Stolp Daliborka * Smodniški stolp (''Prašná věž ali Mihulka'') * Zlata ulica (''Zlatá ulička'') * Grajska hiša (''Purkrabství'') * Míčovna (dvorana za igro z žogo) * Jahalna šola (''Jízdárna Pražského hradu'') * Stara rezidenca predstojnika (''Staré proboštství'') * Nova rezidenca predstojnika (''Mockerovy domy'') ===Vrtovi=== [[Image:Svatovaclavska vinice.jpg|thumb|right|Vinograd svetega Venčeslava na vzhodu]] * Kraljevi vrt (''Královská zahrada'') * Terasast vrt šole jahanja (''Zahrada Na terase Jízdárny'') * Vrt na bastijonu (''Zahrada Na Baště'') * Južni vrt (''Jižní zahrady'') ** Rajski vrt (''Rajská zahrada'') ** Vrt na okopih (''Zahrada Na Valech'') ** Hartigovski vrt (''Hartigovská zahrada'') * Jelenji jarek (''Jelení příkop'') == Popularna kultura == Na praškem gradu se dogaja druga raven videoigre ''Indiana Jones in cesarjeva grobnica''. Omenjen je tudi v videoigri ''Assassin's Creed IV Black Flag'' kot skrita datoteka, ki jo najdemo v računalniku na Abstergo Entertainment. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Fischer, Klaus. ''Nazi Germany: A New History''. New York: Continuum, 1995. * Reitlinger, Gerald. ''The SS: Alibi of a Nation, 1922-1945''. New York: Da Capo Press, 1989. * [http://www.hrad.cz/cs/prazsky-hrad/virtualni-prohlidka/index.shtml Virtual visit with map and written commentary (in czech)] * [http://old.hrad.cz/index_uk.html History of Prague Castle] == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.czechtourism.com/c/prague-castle Tourist information] - Official tourist website * [http://www.hrad.cz/en/prazsky_hrad/navsteva_hradu.shtml Prague Castle] - Official website [[Kategorija: Zgradbe in objekti v Pragi]] [[Kategorija: Gradovi na Češkem]] [[Kategorija:Predsedniške palače]] [[Kategorija:Praški grad| ]] {{normativna kontrola}} e0wxedsv51z04swldigp1epbavv4bxq 0 414729 5735952 5644936 2022-08-17T21:17:42Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Filozof |region = Zahodna filozofija |era = |color = #B0C4DE |image = |image_caption = |name = Jean Baudrillard | birth_date = | birth_place = | death_date = |school_tradition= |main_interests = |influences = |influenced = |notable_ideas = }} '''Jean Baudrillard''' {{IPA-fr|ʒɑ̃ bodʁijaʁ}}, [[Francozi|francoski]] [[Sociolog|sociolog]], [[Filozof|filozof]], kulturni teoretik, politični komentator in [[fotograf]], * [[27. julij]] [[1929]], [[Reims]], [[Francija]], † [[6. marec]] [[2007]], [[Pariz]], Francija. Njegovo delo je povezano s [[postmodernizem|postmodernizmom]] in še posebej s post-strukturalizmom. Je predvsem intelektualna figura današnjega časa, ki združuje kulturno [[metafizika|metafiziko]] z ostalimi vedami, s katerimi se ukvarja, kar ga vodi do razmišljanja o ključnih dogodkih. Baudrillarda se pogosto obravnava kot velikega guruja postmoderne teorije, čerpav ga lahko imamo tudi za misleca, ki združuje socialno teorijo in [[Filozofija|filozofijo]] na originalen in provokativen način, ali pisatelja, ki je razvil svoj slog in oblike pisanja. == Življenje == Baudrillard je bil rojen v [[Reims|Reimsu]], v severovzhodni Franciji, 27. julija 1929. Njegovi stari starši so bili kmetje, njegovi starši pa javni uslužbenci. Med šolanjem na reimškem liceju (Reims Lycée) se je začel zanimati za absurtistični umetniški žanr [[patafizika]] (preko profesorja za filozofijo po imenu Emmanuel Peillet). Postal je prvi iz družine, ki se je šolal v Parizu na tamkajšnji [[Sorbonne|Sorboni]]. Študiral je nemščino in literaturo, kar ga je vodilo do poučevanja na številnih licejih (pariških in provincialnih) v letih od 1960 do 1966. Med poučevanjem je začel izdajati preglede literature in prevode številnih del [[Peter Weiss (pisatelj)|Petra Weissa]], [[Bertolt Brecht|Bertolta Brechta]], [[Karl Marx|Karla Marxa]], [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] in [[Wilhelm Emil Muhlmann|Wilhelma Emila Muhlmanna]]. Med poučevanjem nemščine se je postopoma premestil na [[Sociologija|sociologijo]] in sčasoma končal svojo doktorsko tezo z naslovom ''Sistem objekta'' (Le Système des objets) pred odborom za disertacijo, ki so ga sestavljali [[Henri Lefebvre]], [[Roland Barthes]] in [[Pierre Bourdieu]]. Pozneje je poučeval sociologijo na [[Université Paris Ouest Nanterre La Défensee|Univerzi Nanterre]], univerzitetnem kampusu na obrobju Pariza. Med tem časom je Baudrillard delal s filozofom Humphreyjem De Battenburgem, ki je označil Baudrillarda za “vizionarja”. Na Nanterreju je zavzel pozicijo kot docent, nato kot izredni profesor in postopoma postal še profesor po dokončanju svoje akredetacije ''Drugi po sebi'' (L'Autre par lui-même). Leta 1970 je Baudrillard prvič potoval v [[Združene države Amerike|ZDA]] ([[Aspen]], [[Kolorado]]), in leta 1973 opravil prvi obisk [[Japonska|Japonske]] ([[Kjoto]]). Svojo prvi fotoaparat je dobil leta 1981 na Japonskem, kar ga je vodilo do tega, da se je začel resno ukvarjati še s fotografijo. Leta 1986 se je premestil na IRIS (Inštitut za raziskave in socialno-ekonomske informacije) na [[Université de Paris-IX Dauphine|Univerzi v Parizu-IX Dauphine]], kjer je preživel zadnji del svoje akademske kariere. Med tem se je začel oddaljevati od sociologije (v “klasični” obliki). Med letoma 1980 in 1990 so njegove knjige pridobile široko občinstvo, njegova dela so bila objavljena tudi v številnih francoskih in angleških revijah. Baudrillard je poučeval tudi na Evropski diplomatski šoli v Saas-Feeju v [[Švica|Švici]]. Med letoma 1999 in 2000 so bile njegove fotografije razstavljene v Evropski hiši fotografije v Parizu. Leta 2004 se je Baudrillard udeležil velike konference o svojem delu, ''Baudrillard in umetnost'', v Centru za umetnost in medije Karlsruhe v Karlsruhe v Nemčiji. == Bistvene ideje == Jean Baudrillard, socialni teoretik in kritik, je bil najbolj znan po svojih analizah [[občilo|medijev]] in tehnološke komunikacije. Najbolj ga je zanimalo, kako tehnologija in njen napredek vplivata na [[družbene spremembe]]. Pisal je o zelo raznolikih temah, kot na primer o [[potrošništvo|potrošništvu]], [[Kolniranje|kloniranju]], odnosu med spoloma, socialni zgodovini, [[Aids|AIDSu]], o Zalivski vojni ter o terorističnem napadu na Svetovni trgovinski center (WTC) v [[New York|New Yorku]]. Njegova objavljena dela so nastala v obdobju generacije francoskih mislecev. Med njimi so bili tudi [[Gilles Deleuze]], [[Jean-François Lyotard]], [[Michel Foucault]], [[Jacques Derrida]] in [[Jacques Lacan]]. Združevalo jih je zanimanje za [[Semiotika|semiotiko]], jezikoslovno vedo, ki se ukvarja z jezikovnimi znaki (simboli) in sistemi znakov. Baudrillard je pogosto viden kot del poststrukturalistične filozofske šole. Na začetku svoje kariere, je Baudrillard razvijal teorije o človeški družbi. Njegova predstava o družbi temelji na družbi, ki vedno išče smisel pomena, ta pa se konstantno izmika. V nasprotju s poststrukturalisti, kot na primer Michelom Foucaultom, za katerega so oblike znanja izhajale samo kot rezultat odnosa sil družbene moči, je Baudrillard razvil teorije v katerih prekomerno, brezplodno iskanje o vseznanju vodi v skoraj neizogibno zablodo in razočaranje. V Baudrillardovem pogledu bi moral [[subjekt (filozofija)|subjekt]] poskusiti razumeti predmet/objekt izven sebe, ampak zaradi tega, ker je predmet/objekt mogoče razumeti samo na podlagi tega, kar predstavlja (posledično to vključuje tudi splet drugih znakov, po katerih se ta določen predmet odlikuje), nikoli ne dobimo željenega rezultata in sporočila. Subjekt se zato raje prepusti predmetu. V svoji zadnji analizi je torej zagovarjal, da je popolna razumljivost detajlov oziroma podrobnosti človeškega življenja nemogoča in kadar so ljudje zavedeni, da mislijo drugače, so nagnjeni k simulirani verziji resnice. To ne pomeni, da svet postane neresničen, ampak da hitreje in splošneje kot družba postavi resničnost v neko smiselnost, deluje bolj negotovo in nestabilno ter družba postane bolj negotova. Realnost, v tem primeru, odmre. Baudrillard je bil mnenja, da je družba s preobilno uporabo znakov in pomenov v poznem 20. stoletju, paradoksalno, povzročila izbris realnosti. V današnjem svetu ne verjamemo več v liberalne ter marksistične utopije. Ker globalni svet deluje na stopnji izmenjave simbolov in dobrin, postane nedovzeten oz. slep za simbolična dejanja kot je na primer [[terorizem]]. Baudrillard, še posebej v svojih zadnjih delih, poudarja dojemanje družbe brez simboličnih elementov in simbolično (če ne vojaško) nemočno delovanje proti terorističnim napadom, kot na primer 11. septembra proti ZDA in njihovi vojaški in ekonomski ureditvi. === Sistem vrednosti predmeta === V njegovih prvih knjigah je bil glavni poudarek na potrošništvu in kako se različni predmeti porabljajo na različne načine. V tem času je bil Baudrillardov politični pogled povezan z [[marksizem|marksizmom]] (in [[situacionizem|situacionizmom]]). Baudrillard se je od Karla Marxa razlikoval v eni pomembni smeri. Za Baudrillarda kot situacionista, je bila poraba bolj pomembna kot proizvodnja, ki je bila glavna gonilna sila kapitalistične družbe. Baudrillard je zagovarjal – izhajajoč od [[Georges Bataille|Georgesa Bataillea]], da so potrebe zgrajene in ne prirojene. Objekti vedno povejo nekaj o njihovih uporabnikih (izhajajoč od [[Roland Barthes|Rolanda Barthesa]]). To je za njega pomenilo, zakaj potrošnja je in ostaja bolj pomembna kot proizvodnja. Napisal je štiri smeri: <br> Prva je fukncionalna vrednost predmeta; pisalo na primer piše, hladilnik hladi.<br> Druga je menjava vrednosti predmeta; njegova gospodarska vrednost. Eno pisalo je lahko vredno enako kot tri pisala; en hladilnik je lahko vreden enako kot trimesečna plača.<br> Tretja je simbolična vrednost predmeta; pisalo lahko simbolizira takšno ali drugačno darilo; diamant lahko simbolizira javno, izpovedano ljubezen. <br> Zadnja je znamenje vrednosti predmeta; njegova vrednost znotraj sistema predmetov.<br> === Konec zgodovine in njen pomen === Skozi osemdeseta in devetdeseta leta je bila Baudrillardova najpogostejša tema zgodovinska - ali bolj specifično - kako današnja družba uporablja pojme napredka in modernosti v svojih političnih odločitvah. Trdil je, tako kot politični teoretik [[Francis Fukuyama]], da se je zgodovina končala ali “izginila” s širitvijo globalizacije. Za Baudrillarda konec [[Hladna vojna|Hladne vojne]] ni predstavljal ideološke zmage; bolj je predstavljal izginotje utopičnih vizij politične desnice in levice. Zaradi dodatnih dokazov za svoj ugovor proti marksistični viziji globalnega komunizma in liberalne vizije o globalni civilni družbi, je Baudrillard zatrjeval, da so vizije končne in pravične družbene ureditve, ki so si jih vedno želeli, vedno bili le ilizuije. === ''Simulaker in simulacija'' (1981) === Baudrillard v tem delu išče in raziskuje odnos med realnostjo, simboli in družbo. <u>Simulaker</u> je kopija nečesa brez originala, <u>simulacija</u> pa je imitacija operacije procesov v resničnem svetu ali sistemov v času. Delo je najbolj znano po diskusiji o simbolih, znakih in je navezana na sodobnost. Baudrillard trdi, da je današnja družba nadomestila vso realnost in pomen s simboli in znaki ter človeško izkušnjo simulacije resničnosti. "Teorija, zavezana simulacij in s tem preigravanjem praviloma povsem konstruiranih modelov, je razrešena vprašanj po resničnem ali neresničnem, previlnem ali zgrešenem, dobrem ali slabem."<ref>Simulaker in simulacija; str. 358)</ref> Simulacija "je generiranje skozi modele realnega brez izvora iz realnosti: hiperrealnega."<ref>Simulaker in simulacija; str. 9)</ref>.Simuliranje lahko označimo s tem, da hlinimo, da imamo nekaj, kar v resnici nimamo. Hkrati pa simuliranje tudi ni hlinjenje. Tisti, ki npr. hlini, da je bolan, se lahko samo uleže v posteljo in se dela bolnega. Pri hlinjenju se človek zaveda, in zavedno daje simptome. Pri simulaciji pa človek ne loči med resničnim in neresničnim, imaginarnim. Simulacija je resnična - bolj kot hlinjenje. == Politični komentar == ===Zalivska vojna=== Baudrillardovo delo "La Guerre du Golfe n'a pas eu lieu" je izhajalo v obliki člankov v francoski reviji [[Libération]] in v britanskem časopisu [[The Guardian]]. Z objavo se je Baudrillard vmešal v politiko. Koalicija, ki se je borila proti iraški vojski je vsakodnevno bombardirala Irak z namenom, da bi prikazala iraško vojsko kot močno in pripravljeno na boj. [[Saddam Hussein]] ni uporabljal svojih vojaških kapacitet (iraške zračne sile). Vojna se zunaj neštetokrat reproducirane medijske podobe ni zgodila: imamo zgolj niz podob, simulakrov koaliciji naklonjenih medijev, ki javnosti servirajo svojo podobo vojne v skladu z njihovimi političnimi in ekonomskimi ineteresi. Nekaj kritikov je obtožilo Baudrillarda revizionizma (zavrnitve fizičnega delovanja v konfliktu, ki je bila povezana z zavrnitvijo njegove resničnosti). Posledično je bil Baudrillard obtožen tudi ciničnega skepticizma in subjektivnega idealizma značilnega za [[Geroge Berkeley|Berkeleyjevo]] filozofijo. ===Teroristični napadi 11. septembra 2001=== V enem izmed svojih esejev, ''Duh terorizma'', je Baudrillard označil [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade na Svetovni trgovinski center]] (WTC) v [[New York|New Yorku]] na poseben način, ki je podrobno razložen v tem delu. Baudrillard je predstavil napade kot simbolno reakcijo na neizprosno [[globalizacija|globalizacijo]] sveta za razliko od [[Samuel P. Huntington|Huntingtonovega]] spopada civilizacij. Kritik postmodernizma [[Richard Wolin]] je v enem izmed svojih del odločno obtožil Baudrillarda in [[Slavoj Žižek|Slavoja Žižka]], ker nista proslavljala terorističnih napadov in da naj bi si ZDA po njunem ta napad zaslužile. Žižek se je na obtožbo odzval kot na intelektualni barbarizem v reviji ''[[Critical Inquiry]]'', kjer je dejal, da Wolin ni uspel videti razlike med fantaziranjem o dogodku in navajanjem, da si nekdo zasluži nekaj. == Bibliografija == === Dela, prevedna v slovenščino === * Duh terorizma (2005) * Simulaker in simulacija; popoln zločin (1999) ===Članki, prevedeni v slovenščino=== *Poslednja rešitev ali maščevanje nesmrtnih (2001), ''Maska'', letn. 9, št. 3/4, str. 41-43 *Prahu razmnoževanje (2002), ''Zofa: časopis za zaprte kroge'', št. 26, maj, str. 13 *Krivda brez odgovornosti : pogovor z Jeanom Baudrillardom – esejistom, filozofom in fotografom (2001),'' Ekran: revija za film in televizijo'', letn. 38, št. 3/4, str. 22-23 *Objekti v ogledalu (1997),'' Iluzija: glasilo (ne)moči vsebinskega mišljenja: časopis za novo teorijo'', letn. 1, št. 1, str. 20-22 *Ni milosti za Sarajevo (1997), ''Zofa: časopis za zaprte kroge'', št. 2, maj-junij, str. 44-46 *Če se počutim odgovornega? Ne, ne, ne : Jean Baudrillard, filozof (1999),'' Mladina'', št. 3, str. 30-33 *Iluzija konca ali Dogodki stavkajo (1996), ''Apokalipsa: revija za preboj v živo kulturo'', št. 12/13, str. 199-215 *Histereza tisočletja (1999), ''Nova revija: mesečnik za kulturo'', letn. 18, št. 202/203, str. 1-13 *Priključitev na možgane : Amerika (1989), ''Dnevnik'', št. 166, str. 13 *Dezintergacija intelektualcev (1993), ''Razgledi: tako rekoč intelektualni tabloid'', št. 6, str. 6 *Le Pen ima moč zlega : pogovor z Jeanom Baudrillardom (1997), ''Nova revija: mesečnik za kulturo'', št. 183,184, str. 2-6 *Konec družbenega (1992),'' Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo'', št. 144/145, str. 39-49 *Menjava/znak in luksus : Dražba umetniškega dela (1992),'' Nova revija: mesečnik za kulturo'', št. 165/166, str. 208-215 *Sovraštvo – skrajna reakcija življenja (1996), ''Nova revija: mesečnik za kulturo'', št. 165/166, str. 205-208 *Čas in komunikacija (1996),'' Gesta in podpis: likovne besede: revija za likovno umetnost'', št. 14/15/16, str. 68-71 *Gesta in podpis : semiurgija sodobne umetnosti (1990), ''Gesta in podpis: likovne besede: revija za likovno umetnost'', št. 14/15/16, str. 65-67 *Zgodba o kloniranju (1990), ''Delo'', št. 39, str. 25 *Sovražnik je izginil : (ne)resničnostne vojne (1991),'' Naši razgledi: NR: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja'', št. 11, str. 347-348 *Vakuumska hiperrealnost : pogovor z Jeanom Baudrillardom (1990), ''Nova revija: mesečnik za kulturo'', št. 93/94, str. 55-61 *Subjekt in njegov dvojnik (1990),'' Nova revija: mesečnik za kulturo'', št. 165/166, str. 185-204 ===Neprevedena dela=== *Le Système des objets: la consommation des signes (1968) *La Société de consommation (1970) *Pour une critique de l'économie politique du signe (1972) *Le Miroir de la production (1973) *L’Échange symbolique et la mort (1976) *Oublier Foucault (1977) *L’Effet Beaubourg (1977) *À l'ombre des majorités silencieuses (1978) *L’Ange de stuc (1978) *De la séduction (1979) *Enrico Baj (1980) *Cool Memories (1980-1985) *Simulacres et simulation (1981) *À l'ombre des majorités silencieuses (1982) *Les Stratégies fatales (1983), éd. Grasset, Paris. *La Gauche divine (1985), éd. Grasset, Paris. *Amérique (1986), éd. Grasset, Paris. *L’Autre par lui-même (1987), éd. Galilée, Paris. *Cool Memories 2 (1987-1990) *La Transparence du mal (1990) *La Guerre du Golfe n'a pas eu lieu (1991) *L’Illusion de la fin ou la grève des événements (1992) *Fragments, Cool Memories 3 (1991-1995) *Figures de l'altérité (1994) *La Pensée radicale (1994) *Le Crime parfait (1995) *Le Paroxyste indifférent, entretiens avec Philippe Petit (1997) *Amérique (1997) *Écran total (1997) *De l'exorcisme en politique, ou la conjuration des imbéciles (1997) *Car l'illusion ne s'oppose pas à la réalité (1997) *Le Complot de l'art (1997) *Illusion, désillusion esthétiques (1997) *L’Échange impossible (1999) *Sur le destin (1999) *Sur la photographie (1999) *Cool Memories IV (2000) *Les Objets singuliers : architecture & philosophie (2000), dialog z arhitektom Jeanom Nouvelom *Le Complot de l'art, intervjuji (2000) *D'un fragment à l'autre, intervjuji s Françoisom L'Yvonnetom (2001) *Mots de passe (2000) *L’Élevage de poussière (2001) *Le Ludique et le policier (2001) *Au royaume des aveugles (2002) *Power Inferno ; Requiem pour les Twins Towers ; Hypothèse sur le terrorisme ; La violence du Mondial (2002) *L’Esprit du terrorisme (2002) *Pataphysique (2002) *La Violence du monde avec Edgar Morin (2003) *Au jour le jour, 2000-2001 (2003) *Le Pacte de lucidité ou l'intelligence du mal (2004) *Cahier de l’Herne no 84 (2005) *Cool Memories V (2005) *À propos d'Utopie, intervju z Jean-Louisom Violeauom (2005) *Oublier Artaud, skupaj z Sylvèreom Lotringerom (2005) *Carnaval et cannibale (2008) *Le Mal ventriloque (2008) ===Audio CD-ji=== * Die Illusion des Endes – Das Ende der Illusion (Jean Baudrillard & Boris Groys), 58 minutes + booklet. Cologne: supposé 1997. ISBN 3-932513-01-0 * Die Macht der Verführung, 55 minutes. Cologne: supposé 2006. ISBN 978-3-932513-67-1 ==Sklici== {{sklici}} ==Viri == * Baudrillard, J. 1999. ''Simulaker in simulacija, Popoln zločin''. Ljubljana: ŠOU, Študentska založba. * ''Jean Baudrillard''. 2005. Internet. Citirano 25.11.2015. Dostopno tudi na naslovu: http://plato.stanford.edu/entries/baudrillard/ {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Baudrillard, Jean}} [[Kategorija:Francoski filozofi]] [[Kategorija:Francoski sociologi]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Filozofi 21. stoletja]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Parizu]] jwtl5et90a9o3jb737xn0sa518a654v 0 425555 5735748 5733259 2022-08-17T16:02:34Z Sporti 5955 dp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |medaltemplates = {{MedalSport | žensko [[športno plezanje]] }} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalCompetition|[[Športno plezanje na Poletnih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}} {{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|[[Športno plezanje na Poletnih olimpijskih igrah 2004|kombinacija]]}} {{Medal|Competition|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju|Svetovna prvenstva]]}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2016|Pariz 2016]]|težavnost}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2018|Innsbruck 2018]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2018|Innsbruck 2018]]|kombinacija}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|Hačiodži 2019]]|težavnost}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|Hačiodži 2019]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|Hačiodži 2019]]|kombinacija}} {{Medal|Silver|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2018|Innsbruck 2018]]|težavnost}} {{Medal|Competition|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju|Evropska prvenstva]]}} {{Medal|Gold |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|München 2017]]|kombinacija}} {{Medal|Gold |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|München 2022]]|težavnost}} {{Medal|Gold |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|München 2022]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|München 2022]]|kombinacija}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2015|Chamonix 2015]]|težavnost}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|München 2017]]|balvani}} }} '''Janja Garnbret''', [[Slovenci|slovenska]] [[Športni plezalec|športna plezalka]], * [[12. marec]] [[1999]], [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]]. Janja Garnbret se je rodila 12. marca 1999 v [[Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartnem pri Slovenj Gradcu]]. Njena najtežja preplezana smer je Fabela pa la enmienda v Španiji z oceno 9a. Septembra 2016 je osvojila naslov [[svetovno prvenstvo v težavnostnem plezanju|svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju]] na prvenstvu v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/janja-garnbret-pri-17-splezala-na-vrh-sveta/403013 |title=Janja Garnbret pri 17 splezala na vrh sveta |accessdate=24. oktobra 2016 |date=17. september 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Oktobra 2016 si je s četrto zmago sezone svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v [[Šjamen]]u na Kitajskem zagotovila zmago v skupnem seštevku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/garnbretova-s-cetrto-zmago-osvojila-tudi-svetovni-pokal/405885 |title=Garnbretova s četrto zmago osvojila tudi svetovni pokal |accessdate=24. oktobra 2016 |date=23. oktober 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Avgusta 2017 je na evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju v [[München|Münchnu]] postala evropska podprvakinja skupno in evropska prvakinja v kombinaciji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/komplet-slovenskih-medalj-v-muenchnu/430409 |title=Komplet slovenskih medalj v Münchnu |accessdate=20. avgusta 2017 |date=19. avgust 2017 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Na svetovnem prvenstvu v težavnostnem plezanju leta 2019 na Japonskem je kot prva plezalka osvojila tri naslove prvakinje, v balvanskem in težavnostnem plezanju ter kombinaciji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/zgodovinski-zlati-trojcek-supersampionke-janje/497363 |title=Zgodovinski zlati trojček superšampionke Janje |accessdate=20. avgusta 2019 |date=20. avgust 2019 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> '''FILMI''': The Wall: Climb for Gold [[Slika:Janja Garnbret SLO 8602.jpg|sličica|levo|Janja Garnbret na svetovnem pokalu v športnem plezanju 2017 v Münchnu]] ==Odlikovanja== Leta 2021 je prejela odlikovanje Zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih plezalcev in alpinistov]] ==Zunanje povezave== * [http://www.ifsc-climbing.org/index.php/component/ifsc/?view=athlete&id=11989 Profil] na ifsc-climbing.org * {{official|https://www.janja-garnbret.com}} * {{facebook|garnbretjanja}} * {{instagram|janja_garnbret}} {{Slovenska športnica leta}} {{Normativna kontrola}} {{škrbina o športniku}} {{DEFAULTSORT:Garnbret, Janja}} [[Kategorija:Slovenski športni plezalci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Športni plezalci Poletnih olimpijskih iger 2020]] gqtof0f1uamt0cmakfjdpnknyjtffnb 0 428203 5735737 4747413 2022-08-17T15:17:15Z RutoSu 200448 /* Življenje in delo */ Institut des hautes études scientifiques wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = Arthur Michael Jaffe | image = <!-- Wikidata --> | image_size = | alt = | caption = Arthur Michael Jaffe v svoji pisarni 2005 | birth_date = | birth_place = | residence = {{USA}} | citizenship = | nationality = {{ikonazastave|ZDA}} [[Američani|ameriška]] | fields = [[matematična fizika]] | workplaces = [[Univerza Harvard]] | alma_mater = [[Univerza Princeton]] | doctoral_advisor = [[Arthur Strong Wightman]] | doctoral_students = {{plainlist| * [[Ezra Getzler]] * [[Joel Shalom Feldman]] * [[Clifford Henry Taubes]]}} | known_for = [[konstruktivna kvantna teorija polja|konstruktivna]] [[kvantna teorija polja]] | influences = | influenced = | awards = [[Heinemanova nagrada]] {{small|(1980)}} | spouses = {{plainlist| * Nora F. Crow {{small|(}}[[poroka|&#9901;]] {{small|1971–1992)}} * Sarah Warren {{small|(}}[[poroka|&#9901;]] {{small|1992–2001)}} }} | children = Margaret Collins Jaffe (rojena 1986) }} '''Arthur Michael Jaffe''' [džéfi] {{IPAc-en|ˈ|dʒ|æ|f|i}}, [[Američani|ameriški]] [[fizik]], * [[22. december]] [[1937]]. Jaffe deluje na področju [[matematična fizika|matematične fizike]]. Je profesor na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvad]].<ref>[http://www.aip.org/history/acap/biographies/bio.jsp?jaffea Website of ACAP]</ref> == Življenje in delo == Odraščal je v [[New York|newyorkškem]] jugovzhodnem predmestju [[Pelham, New York|Pelham]]. Študiral je [[kemija|kemijo]] na [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]] in kasneje kot [[Marshallova štipendija|Marshallov štipendist]] dve leti na [[Kolidž Clare, Cambridge|Kolidžu Clare]] [[Univerza Cambridge|Univerze Cambbridge]], kjer je diplomiral iz [[matematika|matematike]]. Nato se je vrnil v Princeton, kjer je [[doktorat|doktoriral]] iz [[fizika|fizike]] pod [[Arthur Strong Wightman|Wightman]]ovim mentorstvom. Med letoma 1963 in 1964 je skupaj s svojim mentorjem preživel kot eden prvih študentov novoustanovljenega [[Institut des hautes études scientifiques]] (IHES) v [[Bures-sur-Yvette|Bures-sur-Yvettu]] v Franciji. Trenutno poučuje matematično fiziko in raziskuje na Univerzi Harvard. Njegovi doktorski študenti so bili med drugim [[Joel Shalom Feldman]], [[Ezra Getzler]] in [[Clifford Henry Taubes]]. Več let je bil predsednik [[Mednarodna zveza za matematično fiziko|Mednarodne zveze za matematično fiziko]] (IAMP, ''International Association of Mathematical Physics'') in kasneje [[Ameriško matematično društvo|Ameriškega matematičnega društva]] (AMS). Bil je predsednik Sveta predsednikov znanstvenih društev (''Council of Scientific Society Presidents''). Trenutno je predsednik upravnega odbora Šole za teoretično fiziko (''School of Theoretical Physics'') pri [[Inštitut za višji študij v Dublinu|Inštitutu za višji študij v Dublinu]]. Bil je med pobudniki ustanovitve [[Clayjev matematični inštitut|Clayjevega matematičnega inštituta]] (''Clay Mathematics Institute'') in njegovih programov, ki vključujejo zaposlitev raziskovalnih članov in [[problemi tisočletne nagrade|tisočletno nagrado]] za matematiko. Bil je med ustanovitelji upravnega odbora in ustanovni predsednik te organizacije. Leta 1979 je postal četrti glavni urednik znanstvene revije ''[[Communications in Mathematical Physics]]'' in bil na tem mestu 21 let do leta 2001. Skupaj z [[James Gilbert Glimm|Jamesom Gilbertom Glimmom]] je začel raziskovati novo področje fizike – [[konstruktivna kvantna teorija polja|konstruktivno]] [[kvantna teorija polja|kvantno teorijo polja]]. Njun glavni dosežek je bila utemeljitev eksistenčnih izrekov za [[dvorazsežni prostor|dvo-]] in [[trirazsežni prostor|trirazsežne]] primere nelinearnih, relativističnih kvantnih polj. Jaffe je bil med letoma 1971 in 1992 poročen z Noro F. Crow (alias Nora Crow Jaffe), ki je sedaj profesorica angleščine in književnosti na [[Kolidž Smith|Kolidžu Smith]] in strokovnjakinja na področju dela [[Jonathan Swift|Jonathana Swifta]]. Nora je spremljala Jaffeja na večini njegovih nacionalnih in mednarodnih kratkih bivanjih vključno z obiskom [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|ETH]] v Zürichu in IHES v Büres-sur-Yvettu. 10. septembra 1986 je rodila njuno hčer Margaret Collins Jaffe. Septembra 1992 se je Jaffe poročil s Sarah Warren, ki je delala na harvardskem Oddelku za matematiko. Bila sta poročena devet let, nato pa sta se ločila. == Priznanja == Leta 2012 je postal član [[Ameriško matematično društvo|Ameriškega matematičnega društva]]<ref>[http://www.ams.org/profession/fellows-list List of Fellows of the American Mathematical Society], pridobljeno dne 2013-01-26.</ref> Med letoma 1997 in 1998 je bil tudi predsednik. === Nagrade === Leta 1980 je skupaj z Grimmom prejel [[Heinemanova nagrada|Heinemanovo nagrado]] za matematično fiziko. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.arthurjaffe.net/ Spletna stran Arthurja Michaela Jaffeja] {{ikona en}} * [http://academictree.org/math/tree.php?pid=168377 Akademsko drevo Arthurja Michaela Jaffeja] na Math Tree {{ikona en}} * {{MathGenealogy|id=18750}} {{-}} {{Heinemanova nagrada}} {{physicist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jaffe, Arthur Michael}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški fiziki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Princeton]] [[Kategorija:Marshallovi štipendisti]] [[Kategorija:Guggenheimovi štipendisti]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Princeton]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Harvard]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti ZDA]] [[Kategorija:Člani Ameriškega matematičnega društva]] [[Kategorija:Predsedniki Ameriškega matematičnega društva]] [[Kategorija:Člani Irske kraljeve akademije]] [[Kategorija:Prejemniki Heinemanove nagrade]] 65rpcsxnvorcofsoyxybvxucjm4735o 0 428878 5735795 4783874 2022-08-17T18:19:23Z P.Nedelkovski 123606 #WPWP wikitext text/x-wiki [[File:View-of-two-tabletop-modules-under-the-narrow-c-O-20-cm-single-working-space-optical.png|thumb|Li-fi moduli]] '''Li-Fi tehnologija''' (ang. light-fidelity) je nov pristop brezžičnega prenosa podatkov, kateri namesto radijskih valov standardne [[Wi-Fi]] povezave, uporablja svetlobno valovanje, in sicer s posebnimi LED žarnicami vgrajenimi v mikročipe.<ref>{{Citat|last=Haas|first=Harald|title=Forget Wi-Fi. Meet the new Li-Fi Internet|url=http://www.ted.com/talks/harald_haas_a_breakthrough_new_kind_of_wireless_internet|language=en|accessdate=2017-01-24}} </ref> === Zgodovina === Ustanovitelj Li-Fi tehnologije (1997) je Harald Haas (profesor mobilnih komunikacij) na Edimburški univerzi. Leta 2008 se je začel projekt pod imenom D-Light (Data Light) s ciljem, da se doseže hitrost prenosa podatkov do 100 Mb/s na razdaliji od 1 do 4 metrov. Ta projekt je bil uspešno zaključen leta 2011 (dosežena hitrost: do 130Mb/s).<ref>{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/a/ewg.k12.ri.us/li-fi/li-fi-history|title=Li-Fi History - Li-Fi|accessdate=2017-01-24|website=sites.google.com}} </ref> === Projekt D-Light === Potem ko je bazični raziskovalni projekt D-Light na Univerzi v Edinburgu potekal med letoma 2010 in 2012 je Haas pomagal ustanoviti podjetje PureLiFi za komercializacijo. Naslednje leto je predstavil prvi praktični prikaz. Na 10 metrov so lahko leta 2014 pošiljali podatke s hitrostjo 1,1 Gb/s, trenutni rekord (v laboratorijskih razmerah) je okrog 230 Gb/s. Leta 2014 so na sejmu CES predstavili prvi pametni telefon, ki je bil sposoben sprejemati signale Li-Fi.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.monitor.si/clanek/prihodnost-komunikacije-je-svetla/173363/|title=Prihodnost komunikacije je svetla {{!}} Monitor|newspaper=Monitor|accessdate=2017-01-24}} </ref> === Delovanje === Delovanje Li-Fi tehnologije je zelo preprosto, saj potrebujemo le svetlobo. Pri tem se najpogosteje uporabljajo žarnice, ki oddajajo belo svetlobo, vendar je mogoče uporabiti tudi LED žarnice v osnovnih barvah (rdeča, modra in zelena) in na takšen način dobimo trojno hitrost prenosa iz ene žarnice. Za Li-Fi potrebujemo vir svetlobe, ki je zmožen hitrega proženja pulzov. Klasične žarnice niso primerne, ker jih hitro prižiganje in ugašanje uničuje. Prav tako za visoke hitrosti niso primerna svetila s fosfornim premazom, ker imajo preveliko vztrajnost. Hitrost Li-Fi signala je odvisna od vrste svetlobnega vira, ki se uporablja za prenos podatkov. Pomembno je vedeti tudi, da velikost žarnice vpliva na hitrost (manjša žarnica-manjša hitrost; večja žarnica-večja hitrost). Najboljši rezultat se doseže kadar se za izvor svetlobe uporablja laserska [[Svetleča dioda|LED dioda]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sk.co.rs/2016/01/sknt02.html|title=SVET KOMPJUTERA - NOVE TEHNOLOGIJE - Tehnologija Li-Fi|date=|accessdate=2017-01-24|website=www.sk.co.rs|publisher=|last=|first=}} </ref> === Razlika med Li-Fi in Wi-Fi tehnologijo === Med Li-Fi in Wi-Fi tehnologijo ne obstajajo velike razlike. Glavna razlika je v tem, da se prenos namesto iz [[Radijski valovi|valovanja radijskega spektra]] pri Li-Fi izvaja valovanje iz [[Vidni spekter|spektra vidne svetlobe]]. Ena vrsta [[Elektromagnetno sevanje|elektromagnetnega sevanja]] se nadomesti z drugo. Velika prednost svetlobe pred radijskimi valovi je, da se njen obseg širi za celo 10000 krat. To je razlog zakaj Li-Fi tehnologija dosega mnogo večjo hitrost od tehnologije zasnovane na radijskih valovih (Wi-Fi). Pomembno je, da za razliko od Wi-Fi tehnologije, pri Li-Fi tehnologiji ni prisoten pojav elektromagnetnih motenj, ki omejujejo uporabo radijske opreme. Vemo da, je prepovedana uporaba naprav, ki oddajajo radijske valove v notranjosti letala, v bližini občutljive medicinske opreme, v jedrskih elektrarnah in podobno. To je prav gotovo dobrodošla rešitev v takšnih okoliščinah. Zanimiva vizija uporabe Li-Fi tehnologije govori o tem, da bi avtomobili med vožnjo preko Li-Fi svetlobe medsebojno komunicirali o razmerah na cestah, in na tak način zagotavljali večjo varnost v prometu. Zanimiva pa je tudi ideja zamenjave klasične ulične razsvetljave z Li-Fi žarnicami, katere bi teoretično lahko vsako ulično svetilko spremenile v hitro dostopno točko ([[Brezžično omrežje|Hotspot]]). To bi pomenilo, da bi celo mesto spremenili v ogromno mrežo z velikimi hitrostmi prenosa informacij.<ref>{{Navedi splet|url=http://znanost.ba/znanpod/li-fi-bezicna-tehnologija-buducnosti/|title=Li-Fi – bežična tehnologija budućnosti|accessdate=2017-01-24|website=znanost.ba|language=hr-HR}}</ref> === Gled tudi === [http://purelifi.com/ Podjetje, ki ga je zasnoval Harald Haas] === Viri === <references /> siis5v53up3k2kvurd84elyjanj4dn1 5735836 5735795 2022-08-17T19:05:20Z Yerpo 8417 Yerpo je premaknil stran [[Li-Fi tehnologija]] na [[Li-Fi]]: nepotreben prilastek, pa še desni wikitext text/x-wiki [[File:View-of-two-tabletop-modules-under-the-narrow-c-O-20-cm-single-working-space-optical.png|thumb|Li-fi moduli]] '''Li-Fi tehnologija''' (ang. light-fidelity) je nov pristop brezžičnega prenosa podatkov, kateri namesto radijskih valov standardne [[Wi-Fi]] povezave, uporablja svetlobno valovanje, in sicer s posebnimi LED žarnicami vgrajenimi v mikročipe.<ref>{{Citat|last=Haas|first=Harald|title=Forget Wi-Fi. Meet the new Li-Fi Internet|url=http://www.ted.com/talks/harald_haas_a_breakthrough_new_kind_of_wireless_internet|language=en|accessdate=2017-01-24}} </ref> === Zgodovina === Ustanovitelj Li-Fi tehnologije (1997) je Harald Haas (profesor mobilnih komunikacij) na Edimburški univerzi. Leta 2008 se je začel projekt pod imenom D-Light (Data Light) s ciljem, da se doseže hitrost prenosa podatkov do 100 Mb/s na razdaliji od 1 do 4 metrov. Ta projekt je bil uspešno zaključen leta 2011 (dosežena hitrost: do 130Mb/s).<ref>{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/a/ewg.k12.ri.us/li-fi/li-fi-history|title=Li-Fi History - Li-Fi|accessdate=2017-01-24|website=sites.google.com}} </ref> === Projekt D-Light === Potem ko je bazični raziskovalni projekt D-Light na Univerzi v Edinburgu potekal med letoma 2010 in 2012 je Haas pomagal ustanoviti podjetje PureLiFi za komercializacijo. Naslednje leto je predstavil prvi praktični prikaz. Na 10 metrov so lahko leta 2014 pošiljali podatke s hitrostjo 1,1 Gb/s, trenutni rekord (v laboratorijskih razmerah) je okrog 230 Gb/s. Leta 2014 so na sejmu CES predstavili prvi pametni telefon, ki je bil sposoben sprejemati signale Li-Fi.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.monitor.si/clanek/prihodnost-komunikacije-je-svetla/173363/|title=Prihodnost komunikacije je svetla {{!}} Monitor|newspaper=Monitor|accessdate=2017-01-24}} </ref> === Delovanje === Delovanje Li-Fi tehnologije je zelo preprosto, saj potrebujemo le svetlobo. Pri tem se najpogosteje uporabljajo žarnice, ki oddajajo belo svetlobo, vendar je mogoče uporabiti tudi LED žarnice v osnovnih barvah (rdeča, modra in zelena) in na takšen način dobimo trojno hitrost prenosa iz ene žarnice. Za Li-Fi potrebujemo vir svetlobe, ki je zmožen hitrega proženja pulzov. Klasične žarnice niso primerne, ker jih hitro prižiganje in ugašanje uničuje. Prav tako za visoke hitrosti niso primerna svetila s fosfornim premazom, ker imajo preveliko vztrajnost. Hitrost Li-Fi signala je odvisna od vrste svetlobnega vira, ki se uporablja za prenos podatkov. Pomembno je vedeti tudi, da velikost žarnice vpliva na hitrost (manjša žarnica-manjša hitrost; večja žarnica-večja hitrost). Najboljši rezultat se doseže kadar se za izvor svetlobe uporablja laserska [[Svetleča dioda|LED dioda]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sk.co.rs/2016/01/sknt02.html|title=SVET KOMPJUTERA - NOVE TEHNOLOGIJE - Tehnologija Li-Fi|date=|accessdate=2017-01-24|website=www.sk.co.rs|publisher=|last=|first=}} </ref> === Razlika med Li-Fi in Wi-Fi tehnologijo === Med Li-Fi in Wi-Fi tehnologijo ne obstajajo velike razlike. Glavna razlika je v tem, da se prenos namesto iz [[Radijski valovi|valovanja radijskega spektra]] pri Li-Fi izvaja valovanje iz [[Vidni spekter|spektra vidne svetlobe]]. Ena vrsta [[Elektromagnetno sevanje|elektromagnetnega sevanja]] se nadomesti z drugo. Velika prednost svetlobe pred radijskimi valovi je, da se njen obseg širi za celo 10000 krat. To je razlog zakaj Li-Fi tehnologija dosega mnogo večjo hitrost od tehnologije zasnovane na radijskih valovih (Wi-Fi). Pomembno je, da za razliko od Wi-Fi tehnologije, pri Li-Fi tehnologiji ni prisoten pojav elektromagnetnih motenj, ki omejujejo uporabo radijske opreme. Vemo da, je prepovedana uporaba naprav, ki oddajajo radijske valove v notranjosti letala, v bližini občutljive medicinske opreme, v jedrskih elektrarnah in podobno. To je prav gotovo dobrodošla rešitev v takšnih okoliščinah. Zanimiva vizija uporabe Li-Fi tehnologije govori o tem, da bi avtomobili med vožnjo preko Li-Fi svetlobe medsebojno komunicirali o razmerah na cestah, in na tak način zagotavljali večjo varnost v prometu. Zanimiva pa je tudi ideja zamenjave klasične ulične razsvetljave z Li-Fi žarnicami, katere bi teoretično lahko vsako ulično svetilko spremenile v hitro dostopno točko ([[Brezžično omrežje|Hotspot]]). To bi pomenilo, da bi celo mesto spremenili v ogromno mrežo z velikimi hitrostmi prenosa informacij.<ref>{{Navedi splet|url=http://znanost.ba/znanpod/li-fi-bezicna-tehnologija-buducnosti/|title=Li-Fi – bežična tehnologija budućnosti|accessdate=2017-01-24|website=znanost.ba|language=hr-HR}}</ref> === Gled tudi === [http://purelifi.com/ Podjetje, ki ga je zasnoval Harald Haas] === Viri === <references /> siis5v53up3k2kvurd84elyjanj4dn1 5735842 5735836 2022-08-17T19:18:50Z Yerpo 8417 slog, slovnica, ktgr wikitext text/x-wiki [[File:View-of-two-tabletop-modules-under-the-narrow-c-O-20-cm-single-working-space-optical.png|thumb|Li-fi moduli]] '''Li-Fi tehnologija''' (ang. light-fidelity) je pristop brezžičnega prenosa podatkov, ki namesto radijskih valov standardne [[Wi-Fi]] povezave uporablja svetlobno valovanje, in sicer s posebnimi svetili [[Svetleča dioda|LED]], vgrajenimi v mikročipe.<ref>{{Citat|last=Haas|first=Harald|title=Forget Wi-Fi. Meet the new Li-Fi Internet|url=http://www.ted.com/talks/harald_haas_a_breakthrough_new_kind_of_wireless_internet|language=en|accessdate=2017-01-24}} </ref> === Zgodovina === Izumitelj tehnologije Li-Fi (1997) je Harald Haas, profesor mobilnih komunikacij na Univerzi v Edinburgu. Leta 2008 se je začel projekt pod imenom D-Light (Data Light) s ciljem, da se doseže hitrost prenosa podatkov do 100 Mb/s na razdaliji od 1 do 4 metrov. Ta projekt je bil uspešno zaključen leta 2011 (dosežena hitrost: do 130Mb/s).<ref>{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/a/ewg.k12.ri.us/li-fi/li-fi-history|title=Li-Fi History - Li-Fi|accessdate=2017-01-24|website=sites.google.com}} </ref> === Projekt D-Light === Potem ko je bazični raziskovalni projekt D-Light na Univerzi v Edinburgu potekal med letoma 2010 in 2012 je Haas pomagal ustanoviti podjetje PureLiFi za komercializacijo. Naslednje leto je predstavil prvi praktični prikaz. Na 10 metrov so lahko leta 2014 pošiljali podatke s hitrostjo 1,1 Gb/s, trenutni rekord (v laboratorijskih razmerah) je okrog 230 Gb/s. Leta 2014 so na sejmu CES predstavili prvi pametni telefon, ki je bil sposoben sprejemati signale Li-Fi.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.monitor.si/clanek/prihodnost-komunikacije-je-svetla/173363/|title=Prihodnost komunikacije je svetla {{!}} Monitor|newspaper=Monitor|accessdate=2017-01-24}} </ref> == Delovanje == Delovanje Li-Fi je zelo preprosto, saj potrebuje le svetlobo. Pri tem se najpogosteje uporabljajo žarnice, ki oddajajo belo svetlobo, vendar je mogoče uporabiti tudi LED žarnice v osnovnih barvah (rdeča, modra in zelena) in na takšen način dobimo trojno hitrost prenosa iz ene žarnice. Za Li-Fi potrebujemo vir svetlobe, ki je zmožen hitrega proženja pulzov. Klasične žarnice niso primerne, ker jih hitro prižiganje in ugašanje uničuje. Prav tako za visoke hitrosti niso primerna svetila s fosfornim premazom, ker imajo preveliko vztrajnost. Hitrost Li-Fi signala je odvisna od vrste svetlobnega vira, ki se uporablja za prenos podatkov. Pomembno je vedeti tudi, da velikost žarnice vpliva na hitrost (manjša žarnica-manjša hitrost; večja žarnica-večja hitrost). Najboljši rezultat se doseže kadar se za izvor svetlobe uporablja laserska [[Svetleča dioda|LED dioda]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sk.co.rs/2016/01/sknt02.html|title=SVET KOMPJUTERA - NOVE TEHNOLOGIJE - Tehnologija Li-Fi|date=|accessdate=2017-01-24|website=www.sk.co.rs|publisher=|last=|first=}} </ref> == Razlika med tehnologijo Li-Fi in Wi-Fi == Med Li-Fi in Wi-Fi ne obstajajo velike razlike. Glavna razlika je v tem, da se prenos namesto iz [[Radijski valovi|valovanja radijskega spektra]] pri Li-Fi izvaja valovanje iz [[Vidni spekter|spektra vidne svetlobe]]. Ena vrsta [[Elektromagnetno sevanje|elektromagnetnega sevanja]] se nadomesti z drugo. Velika prednost svetlobe pred radijskimi valovi je, da se njen obseg širi za celo 10000 krat. To je razlog zakaj tehnologija Li-Fi dosega mnogo večjo hitrost od tehnologije, zasnovane na radijskih valovih (Wi-Fi). Pomembno je, da za razliko od tehnologije Wi-Fi pri Li-Fi ni prisoten pojav elektromagnetnih motenj, ki omejujejo uporabo radijske opreme. Vemo da, je prepovedana uporaba naprav, ki oddajajo radijske valove v notranjosti letala, v bližini občutljive medicinske opreme, v jedrskih elektrarnah in podobno. To je prav gotovo dobrodošla rešitev v takšnih okoliščinah. Ena od vizij uporabe tehnologije Li-Fi govori o tem, da bi avtomobili med vožnjo preko Li-Fi medsebojno komunicirali o razmerah na cestah, in na tak način zagotavljali večjo varnost v prometu. Zanimiva pa je tudi ideja zamenjave klasične ulične razsvetljave z Li-Fi žarnicami, katere bi teoretično lahko vsako ulično svetilko spremenile v hitro dostopno točko ([[Brezžično omrežje|Hotspot]]). To bi pomenilo, da bi celo mesto spremenili v ogromno mrežo z velikimi hitrostmi prenosa informacij.<ref>{{Navedi splet|url=http://znanost.ba/znanpod/li-fi-bezicna-tehnologija-buducnosti/|title=Li-Fi – bežična tehnologija budućnosti|accessdate=2017-01-24|website=znanost.ba|language=hr-HR}}</ref> == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [http://purelifi.com/ pureLiFi], Haasovo podjetje [[Kategorija:Računalniško omreženje]] [[Kategorija:Telekomunikacije]] pshg8luad4hh8ch32q6odvqvprb51by 5736010 5735842 2022-08-18T06:21:47Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki [[File:View-of-two-tabletop-modules-under-the-narrow-c-O-20-cm-single-working-space-optical.png|thumb|Li-fi moduli]] '''Li-Fi''' (ang. light-fidelity) je pristop brezžičnega prenosa podatkov, ki namesto radijskih valov standardne [[Wi-Fi]] povezave uporablja svetlobno valovanje, in sicer s posebnimi svetili [[Svetleča dioda|LED]], vgrajenimi v mikročipe.<ref>{{Citat|last=Haas|first=Harald|title=Forget Wi-Fi. Meet the new Li-Fi Internet|url=http://www.ted.com/talks/harald_haas_a_breakthrough_new_kind_of_wireless_internet|language=en|accessdate=2017-01-24}} </ref> == Zgodovina == Izumitelj tehnologije Li-Fi (1997) je Harald Haas, profesor mobilnih komunikacij na Univerzi v Edinburgu. Leta 2008 se je začel projekt pod imenom D-Light (Data Light) s ciljem, da se doseže hitrost prenosa podatkov do 100 Mb/s na razdaliji od 1 do 4 metrov. Ta projekt je bil uspešno zaključen leta 2011 (dosežena hitrost: do 130Mb/s).<ref>{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/a/ewg.k12.ri.us/li-fi/li-fi-history|title=Li-Fi History - Li-Fi|accessdate=2017-01-24|website=sites.google.com}} </ref> === Projekt D-Light === Potem ko je bazični raziskovalni projekt D-Light na Univerzi v Edinburgu potekal med letoma 2010 in 2012 je Haas pomagal ustanoviti podjetje PureLiFi za komercializacijo. Naslednje leto je predstavil prvi praktični prikaz. Na 10 metrov so lahko leta 2014 pošiljali podatke s hitrostjo 1,1 Gb/s, trenutni rekord (v laboratorijskih razmerah) je okrog 230 Gb/s. Leta 2014 so na sejmu CES predstavili prvi pametni telefon, ki je bil sposoben sprejemati signale Li-Fi.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.monitor.si/clanek/prihodnost-komunikacije-je-svetla/173363/|title=Prihodnost komunikacije je svetla {{!}} Monitor|newspaper=Monitor|accessdate=2017-01-24}} </ref> == Delovanje == Delovanje Li-Fi je zelo preprosto, saj potrebuje le svetlobo. Pri tem se najpogosteje uporabljajo žarnice, ki oddajajo belo svetlobo, vendar je mogoče uporabiti tudi LED žarnice v osnovnih barvah (rdeča, modra in zelena) in na takšen način dobimo trojno hitrost prenosa iz ene žarnice. Za Li-Fi potrebujemo vir svetlobe, ki je zmožen hitrega proženja pulzov. Klasične žarnice niso primerne, ker jih hitro prižiganje in ugašanje uničuje. Prav tako za visoke hitrosti niso primerna svetila s fosfornim premazom, ker imajo preveliko vztrajnost. Hitrost Li-Fi signala je odvisna od vrste svetlobnega vira, ki se uporablja za prenos podatkov. Pomembno je vedeti tudi, da velikost žarnice vpliva na hitrost (manjša žarnica-manjša hitrost; večja žarnica-večja hitrost). Najboljši rezultat se doseže kadar se za izvor svetlobe uporablja laserska [[Svetleča dioda|LED dioda]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sk.co.rs/2016/01/sknt02.html|title=SVET KOMPJUTERA - NOVE TEHNOLOGIJE - Tehnologija Li-Fi|date=|accessdate=2017-01-24|website=www.sk.co.rs|publisher=|last=|first=}} </ref> == Razlika med tehnologijo Li-Fi in Wi-Fi == Med Li-Fi in Wi-Fi ne obstajajo velike razlike. Glavna razlika je v tem, da se prenos namesto iz [[Radijski valovi|valovanja radijskega spektra]] pri Li-Fi izvaja valovanje iz [[Vidni spekter|spektra vidne svetlobe]]. Ena vrsta [[Elektromagnetno sevanje|elektromagnetnega sevanja]] se nadomesti z drugo. Velika prednost svetlobe pred radijskimi valovi je, da se njen obseg širi za celo 10000 krat. To je razlog zakaj tehnologija Li-Fi dosega mnogo večjo hitrost od tehnologije, zasnovane na radijskih valovih (Wi-Fi). Pomembno je, da za razliko od tehnologije Wi-Fi pri Li-Fi ni prisoten pojav elektromagnetnih motenj, ki omejujejo uporabo radijske opreme. Vemo da, je prepovedana uporaba naprav, ki oddajajo radijske valove v notranjosti letala, v bližini občutljive medicinske opreme, v jedrskih elektrarnah in podobno. To je prav gotovo dobrodošla rešitev v takšnih okoliščinah. Ena od vizij uporabe tehnologije Li-Fi govori o tem, da bi avtomobili med vožnjo preko Li-Fi medsebojno komunicirali o razmerah na cestah, in na tak način zagotavljali večjo varnost v prometu. Zanimiva pa je tudi ideja zamenjave klasične ulične razsvetljave z Li-Fi žarnicami, katere bi teoretično lahko vsako ulično svetilko spremenile v hitro dostopno točko ([[Brezžično omrežje|Hotspot]]). To bi pomenilo, da bi celo mesto spremenili v ogromno mrežo z velikimi hitrostmi prenosa informacij.<ref>{{Navedi splet|url=http://znanost.ba/znanpod/li-fi-bezicna-tehnologija-buducnosti/|title=Li-Fi – bežična tehnologija budućnosti|accessdate=2017-01-24|website=znanost.ba|language=hr-HR}}</ref> == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [http://purelifi.com/ pureLiFi], Haasovo podjetje [[Kategorija:Računalniško omreženje]] [[Kategorija:Telekomunikacije]] t79dyi54sllzv2byamz9bhcgeqk3wpk 0 431427 5735672 4831871 2022-08-17T12:30:10Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planinska koča|country={{SLO}}|locmapin=Slovenija|caption=Koča leta 1920 ali 1921|location=Glava na Zaplanji|mountain_range=[[Julijske Alpe]]|built=1919|built_by=bat. Morbegno ([[Italijanske oborožene sile]])|pogorje=[[Triglav]]}} '''Morbegna''' [morbénja] ({{Jezik-it|Capanna Morbegno}}, v prevodu ''Koča Morbegno'' ali tudi ''Morbenjska koča'') je bila italijanska [[vojašnica]] in [[planinska koča]] pod [[Triglav]]om (2864 m) pri stranskem vrhu Glava na Zaplanji (2556 m). Nahajala se je nedaleč od [[Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III.|Triglavske vojašnice Viktorja Emanuela III.]] Z nadmorsko višino 2500 m je bila ena izmed redkih stavb na Slovenskem, zgrajenih na oziroma nad višino 2500 metrov. Poleg [[Triglavski dom na Kredarici|Triglavskega doma na Kredarici]] (2515 m), [[Dom Planika pod Triglavom|Doma Planika pod Triglavom]] (2401 m) ter [[Dom Valentina Staniča pod Triglavom|Doma Valentina Staniča pod Triglavom]] (2332 m) je bila ena izmed štirih planinskih postojank, ki so služile planincem za neposreden vzpon na Triglav. == Zgodovina == Koča je bila zgrajena leta 1919, še pred uradnim podpisom [[Rapalska pogodba|Rapalske pogodbe]] 12. novembra 1920 med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS, ko je Italija dobila ozemlje slovenske Primorske. Čeprav je bila takrat meja zgolj okvirno določena (dokončno je bila določena leta 1924), je italijanska stran že nameščala svoje vojaške posadke po primorskem visokogorju. Tako je 8. armada izdala povelje 52. diviziji za izgradnjo vojaške postojanke pod Triglavom. Ta je za gradnjo zadolžila bataljon Morbegno. Koča je bila slovesno odprta 18. septembra 1919 in poimenovana po mestu [[Morbegno]] v [[Lombardija|Lombardiji]]. Bataljon je v njej nastanil častnika in 7 vojakov alpinov, ki so imeli za nalogo patruljirati in nadzorovati področje v okolici Triglava. Zgraditev Koče Napoleoneja Cozzija leta 1930 (predhodnica [[Tržaška koča na Doliču|Tržaške koča na Doliču]]) ter zgraditev nove Triglavske vojašnice Viktorja Emanuela III. leta 1933/1934 v bližini Morbegne, je povzročil, da je pomen slednje zamrl. Danes so od koče ostali kamniti temelji. == Opis == Koča se je nahajala pod ostenjem Triglava, natančneje 70 m južno ter 450 m zahodno od vrha. Bila je lesena in je imela tri prostore v skupni velikosti 6 krat 3 metre, ki so bili ločeni s kamnitimi zidovi. V italijanskem planinskem vodniku iz leta 1930 je pisalo, da koča ne nudi klasične planinske ponudbe ter da zaradi neprostornosti odsvetujejo spanje.<ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/113407/ Resnica o Morbegni], Gore-ljudje.net, pridobljeno 22. marec 2017.</ref><ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/120345/ Še pojasnilo glede nastanka zgradbe Morbegno], Gore-ljudje.net, pridobljeno 22. marec 2017.</ref> == Viri == {{Kategorija v Zbirki|Morbegno Lodge}} {{Sklici|1}}{{Zgradbe v Sloveniji nad 2000 metri}} [[Kategorija:Vojašnice Italijanske kopenske vojske‎]] [[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglav]] [[Kategorija:Trenta, Bovec]] fwx66hg4wgt6vgividhodiyqmhbwd83 0 431439 5735664 5028430 2022-08-17T12:14:03Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Razlikuj|Morbegna}}{{Infopolje Vojaška zgradba|name=Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III.|country={{SLO}}|image=Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III.jpg|caption=Vojašnica leta 1964 s Triglavom v ozadju|nativename=Caserma Rifugio Vittorio Emanuele III di Monte Tricorno|location=[[Triglav]]|built=1933/34|type=[[vojašnica]]|pushpin_map=Slovenija|map_type=relief|controlled by=[[Italijanske oborožene sile]]|events=Opuščena leta 1943|fate=Izropana, po več poskusih obnove propade|length=30 m|height=17 m|floor_area=|site_area=855 m²|materials=kamen (stene), beton (tlaki), les, pločevina (oboje ostrešje)}} '''Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III.''' ({{Jezik-it|Caserma Rifugio Vittorio Emanuele III di Monte Tricorno}}), pogosto napačno poimenovana Morbegna – po nekdanji bližnji koči [[Morbegna]], je bila italijanska [[vojašnica]] med prvo in drugo svetovno vojno. Danes je ohranjena le v ruševinah. Nahaja se pri Glavi na Zaplanji (2556 m), ki je stranski vrh [[Triglav]]a (2864 m), na nadmorski višini 2520 m,<ref>[http://www.hribi.net/gora/morbegna/1/105 Morbegna], Hribi.net, pridobljeno 22. marec 2017.</ref> s čimer je druga najvišje ležeča stavba v Sloveniji, za [[Aljažev stolp|Aljaževim stolpom]] ([[Triglavski dom na Kredarici]] je s 2515 metri na tretjem mestu). == Zgodovina == Ko je po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] leta 1920 Kraljevini Italiji pripadla slovenska Primorska, je Italija v visokogorju pod Triglavom načrtovala vojaško postojanko za nadzor meje. Tako je že leta 1919 zgradila manjšo leseno kočo, imenovano [[Morbegna]]. Nova velika kamnita vojašnica je bila zgrajena v letih 1933/34. Poimenovana je bila po italijanskem kralju [[Viktor Emanuel III.|Viktorju Emanuelu III.]] (vladal 1900–1946). V njej so bili nastanjeni pripadniki vojaških enot za varovanje meje – G.A.F. (Guardia Alla Frontiera) Zgornjesoškega sektorja, ki je imel svoj sedež v »Caserma GAF Cantore«, današnji zgradbi Informacijskega središča Triglavskega narodnega Parka v [[Trenta, Bovec|Trenti]]. Dostop do vojašnice je bil zagotovljen po novi [[Mulatjera|mulatjeri]] (iz kamnov zgrajena pot za tovorne mule), ki se je začela v zatrepu doline [[Zadnjica (dolina)|Zadnjica]] ter se vzpenjala po desni strani Korit v smeri proti Luknji (1756 m). Približno na sredini Korit se je mulatjera razcepila, tako da se je v ravni smeri nadaljevala proti Luknji, odcep na desno (mulatjera zgrajena malo pred letom 1929) pa je držal v smeri proti Koči Napoleoneja Cozzija (predhodnica [[Tržaška koča na Doliču|Tržaške koča na Doliču]]). Na tem razcepu se je kot prva nahajala Koča Jolanda (1840 m), kmalu za njo pa Koča Gemona, sprva imenovana Koča Superiore (1880 m). V nadaljevanju poti so sledile številne barake, ki so jih uporabljali alpini ob gradnji mulatjere. Od Koče Napoleoneja Cozzija se je pot nadalje vzpela proti Triglavski vojašnici. Nobena od omenjenih koč danes ne stoji več, le na Doliču je bila blizu lokacije Koče Napoleoneja Cozzija postavljena nova Tržaška koča. Mulatjera je bila relativno udoben način potovanja, tako da se je poveljujoči oficir lahko pripeljal iz Trente na pregled Triglavske vojašnice z motorjem. Poleg mulatjere je bila vojašnica povezana z dolino še s telefonskim kablom ter tudi s tovorno žičnico. Ta je imela vstopno postajo pravtako v dolini Zadnjica na 990 metrih ter se nato povzpela do Koče Jolande, ki je imela vlogo pretovorne postaje. Od nje se je linija žičnice rahlo prelomila ter prispela do Triglavske vojašnice. Žičnica danes več ne obstaja, z izjemo nekaj skromnih sledov betonskih temeljev. Vojaški dokument iz leta z dne 26. julija 1943 poroča, da so vojašnico zavzeli partizani, čeprav je Italija že poslala tja svojo poletno posadko. Vojno je vojašnica preživela nepoškodovana in tudi Italijani so jo zapustili povsem opremljeno. Ker je po vojni ostala brez namembnosti, je hitro postala žrtev ropanja. Odnašal se je opaž, mizarski izdelki, pogradi in peči. [[Planinska zveza Slovenije]] je nekaj časa gojila idejo, da bi se stavba preuredila v [[planinski dom]], za katerega so že izbrali ime Kugyjev dom pod Triglavom. Tja so avgusta 1964 poslali komisijo, ki je naredila natančen opis zgradbe, izdelala načrte vseh štirih etaž in popisala vso opremo. Pločevinasto streho so tudi popravili na nekaterih bolj kritičnih mestih. Do realizacije ideje vseeno ni prišlo. Še en poskus obnove je prišel iz strani podjetja Iskra Delta iz Nove Gorice. Novembra 1981 sta kočo obiskala Zdravko in Vojko Likar iz Tolmina in naredila novo poročilo skupaj z obsežno fotodokumentacijo. Zgradba je bila takrat še vedno trdna in je imela deloma ohranjeno streho. Tudi ta projekt obnove, ki naj bi se pričela 1986, je propadel. Danes je parcela številka 445/9 z ostanki vojašnice v lasti Republike Slovenije.<ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/113407/ Resnica o Morbegni], Gore-ljudje.net, pridobljeno 22. marec 2017.</ref><ref name="Pod Triglavom">[http://www.gore-ljudje.net/novosti/113409/ Pod Triglavom ni prostora za še eno kočo], Gore-ljudje.net, pridobljeno 22. marec 2017.</ref> == Opis == Zgradba je dolga 30 metrov, široka 11 in visoka 17 metrov. Zunanje stene, debele več kot 60 cm so kamnite, notranje, kakor tudi tlaki, pa so betonski. Večina prostorov je imela pode, stene in strope obite z lesom. Vsako nadstropje je imelo suho stranišče. Klet je imela tri velike prostore za shrambo ter umivalnico. Pritličje je bilo namenjeno kuhinji, shrambi in prostorom za osebje. Prvo nadstropje je imelo dve veliki skupni spalnici, v mansardi podstrešja pa namestitveni prostori še niso bili gotovi, je pa bilo celotno podstrešje obito v les in osvetljeno s strešnimi okni in dvema stranskim oknoma. Celotna kvadratura objekta je znašala 855 m².<ref name="Pod Triglavom"/> == Bunker == Tik nad vojašnico se nahaja manjši betonski [[bunker]], ki služi kot poletni počitniški bivak Alojziju Žaklju. Žakelj, doma iz [[Jesenice|Jesenic]], preživi v njem tudi po tri mesece v sezoni. Bunker uporablja in ga postopoma obnavlja ter opremlja že od leta 1977.<ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/112502/ Srečanje z Lojzom], Gore-ljudje.net, pridobljeno 22. marec 2017.</ref><ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/82505/ Alojzij Žakelj – domačin z Jesenic], Gore-ljudje.net, pridobljeno 22. marec 2017.</ref> == Viri == {{sklici|1}} {{Zgradbe v Sloveniji nad 2000 metri}} [[Kategorija:Triglav]] [[Kategorija:Vojašnice Italijanske kopenske vojske‎]] [[Kategorija:Triglav]] [[Kategorija:Trenta, Bovec]] [[Kategorija:Viktor Emanuel III.]] i2xo6lr722b2uso7fdjoeqg28sffp5v 0 443520 5735943 5359458 2022-08-17T20:52:54Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Nuwara Eliya |official_name = |native_name = නුවර එළිය<br/>நுவரெலியா | nickname = Little England |settlement_type = mesto |image_skyline= SL Nuwara Eliya asv2020-01 img12 racecourse.jpg |image_caption= Mestna hiša in hipodrom |pushpin_map = Šrilanka | latd = 6 | latm = 58 | lats = 0 | latNS = N | longd = 80 | longm = 46 | longs = 0 | longEW = E |mapsize = |map_caption = Lega mesta v Šrilanki |coordinates = |subdivision_type = država |subdivision_name = {{zastava|Šrilanka}} |subdivision_type1 = pokrajina |subdivision_type2 = okrožje |subdivision_name1 = Osrednja pokrajina |subdivision_name2 = Nuwara Eliya |leader_title = |leader_name = |area_total_km2 = |area_urban_km2 = 13 |population_total = 27500 |population_as_of = 2011 |population_footnotes = |population_density_km2 = 3197 |population_metro = 43050 |elevation_m = 1868 |established_title = ustanovljeno |established_date =. |postal_code_type = pošta |postal_code = 22200 |area_code = 052 |website = |<!-- Commented out because image was deleted: image_flag = Kotte_flag.GIF | --> <!-- Commented out because image was deleted: image_seal = Kotte_seal.JPG | --> |timezone = [[Sri Lanka Standard Time|SLST]] |utc_offset = +5:30 |timezone_DST = |utc_offset_DST = }} '''Nuwara Eliya''' (singalsko නුවර එළිය, tamilsko நுவரேலியா) je mesto v hriboviti pokrajini Osrednje pokrajine na [[Šrilanka|Šrilanki]]. Ime mesta pomeni »mesto na planoti« ali »mesto svetlobe«. Mesto je upravno središče okrožja Nuwara Eliya s slikovitim pokrajinskim in zmernim podnebjem (najhladnejšem v državi). Leži na nadmorski višini 1868 m in velja za najpomembnejši kraj za proizvodnjo čaja na Šrilanki. Mesto se spogleduje s Pidurutalagalo (2524 m), najvišjo goro na Šrilanki. == Zgodovina == Mesto je ustanovil [[Samuel Baker]], odkritelj [[Albertovo jezero|Albertovega jezera]] in raziskovalec [[Nil]]a leta 1846. Podnebje Nuwara Eliya je omogočilo, da je postalo glavno zatočišče britanskih javnih uslužbencev in plantažnikov na Cejlonu. Nuwara Eliya, ki se imenuje tudi ''Little England'' (Mala Anglija''), je bil prostor za umik, kjer so lahko britanski kolonialisti prirejali svoje zabave, kot so lov na lisice, jelene, slone in igrali polo, golf in kriket. Čeprav so mesto v 19. stoletju ustanovili Britanci, ga danes obiskujejo domači popotniki, še posebej v aprilu, v sezoni cvetja, dirk ponijev, kolesarjev in avto rally. Veliko stavb ohranja značilnosti iz kolonialnega obdobja, kot so Queen's Cottage, General's House, Grand Hotel, Hill Club, St Andrew's Hotel in Town Post Office. Novi hoteli so pogosto zgrajeni in opremljeni v kolonialnem slogu. Obiskovalci mesta lahko v svoji nostalgiji preteklih dni uživajo z obiskom znamenitih stavb. Mnogi zasebni domovi vzdržujejo svoje stare angleške parke in vrtove. <gallery> File:NuwaralEliyaWaterfall.JPG|Slap v okolici Nuwara Eliya File:Nuwara Eliya.jpg|Zemljevid Nuwara Eliya, ca 1914 </gallery> == Podnebje == Zaradi svoje visokogorske lege ima Nuwara Eliya subtropsko hribovsko podnebje [[Köppnova podnebna klasifikacija]] Cfb) <ref name="Climate-Data.org">{{cite web |url = http://en.climate-data.org/location/909/ |title = Climate: Nuwara Eliya CP (altitude: 1902m) - Climate graph, Temperature graph, Climate table |publisher = Climate-Data.org |accessdate = 2013-12-12}}</ref>, ki nima izrazite suhe sezone, monsunu podobne oblačne sezone s povprečno letno temperaturo 16 ° C. V zimskih mesecih lahko ponoči zmrzuje, vendar se čez dan zaradi visokega sončnega kota hitro segreje. == Demografija == Večina prebivalstva mesta Nuwara Eliya so [[Singalci]]. Obstajajo precejšnje skupnosti, ki pripadajo drugim etničnim skupinam, kot so indijski Tamilci in šrilanški Tamilci. {| class="wikitable" |+ |- !narodnost (2012)!!Prebivalstvo |- |[[Singalci]]||19.157 |- |Šrilanški Tamilci||9.557 |- |Indijski Tamilci||9.101 |- |Šrilanški Mavri||4.629 |- |Drugi (Burgerji, Šrilanški Malajci)||606 |- |Skupaj|| 43.050 |} Source: ''[https://web.archive.org/web/20070610120717/http://www.statistics.gov.lk/census2001/population/district/t002c.htm ''statistics.gov.lk''] == Praznovanja == Mesto zares živi v aprilu za singalsko in tamilsko novo leto. V tem obdobju je težko najti nastanitev v regiji. Praznična sezona se prične 1. aprila na slavnosten način. Sodelujejo predvsem razne skupine, v katerih so vse lokalne šolske skupine. Med glavnimi znamenitostmi v aprilu so motorne in konjske dirke. Avtomobilske dirke se pričnejo z Mahagastotto in Radella Hill Climbs, ki so jih prvič organizirali leta 1934. Cestna dirka Nuwara Eliya in 4X4 Lake cross na robu jezera Gregory privabijo dober delež navdušencev. Stranke se zbirajo v hotelih, sezona pa doseže vrhunec v devetih ''furlong'' (1/8 milje ali 201 m) za guvernerjev pokal na turnirju Nuwara Eliya, turnirjih golfa v golf klubu Nuwara Eliya in cvetlični razstavi ob koncu meseca. == Zanimivosti == [[File:Mahagasthota, Nuwara Eliya, Sri Lanka - panoramio.jpg|thumb|250px|Mahagasthota, Nuwara Eliya, Šrilanka]] Zanimivosti mesta so igrišče za golf, potoki s postrvmi, park Victoria ter čolnarjenje ali ribolov na jezeru Gregory. Park Victoria je privlačna in dobro uporabljena oaza. Za opazovalce ptic je priljubljen v tišjih časih zaradi dobrih možnosti za opazovanje vrst, zlasti indijskega modrega muharja (''Larvivora brunnea''), pisanega drozga (''Geokichla wardii'') ali luskastega drozga (''Zoothera dauma''), ki se skriva v bolj gostem podrastju. Kašmirski muhar (''Ficedula subrubra'') je še ena privlačna vrsta ptic v parku. Narodni park Galway's Land je majhen park, ki se nahaja znotraj meja mesta Nuwara Eliya. 27. maja 1938 je bil določen kot zavetišče za prosto živeče živali, 18. maja 2006 pa povišan v status narodnega parka. <ref name="gov.lk">{{cite web |title=Galwaysland National park |url=http://www.environmentmin.gov.lk/temporary_files/Text%20of%20the%20Parks.pdf |work=environmentmin.gov.lk |accessdate=22 August 2010 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100613065250/http://www.environmentmin.gov.lk/temporary_files/Text%20of%20the%20Parks.pdf |archivedate=13 June 2010 |df= }}</ref> Park je pomemben ohranitev montanskih ekosistemov <ref name="Department of Survey">{{cite book|title=The national Atlas of Sri Lanka|year=2007|publisher=Department of Survey|isbn=955-9059-04-1|page=88}}</ref>. Ornitološka skupina Šrilanke meni, da sta park Victoria v Nuwara Eliya in Galway's Land dve najpomembnejši lokaciji za ptice v Šrilanki. <ref name="Kotagama">{{cite book|last=Kotagama|first=Sarath|title=Common, Endemic & Threatened Birds in Sri Lanka|year=2006|chapter=Significant Birding Sites in Sri Lanka|publisher=Field Ornithology Group of Sri Lanka|isbn=955-8576-19-0|authorlink=|page=12}}</ref> Slednja ima okoli 20 redkih vrst ptic selivk in 30 avtohtonih vrst. Poleg avifaune ima park dragocene cvetne vrste domačega in tujega izvora. <ref name="nuwaraeliya.org">{{cite web|title=Attractions|url=http://www.nuwaraeliya.org/attractions.htm|work=nuwaraeliya.org|accessdate=22 August 2010|year=2009}}</ref> Mesto je izhodišče za obisk narodnega parka Horton Plains. To je ključno območje divjih živali odprtih travnatih gozdov. Vrste, ki jih najdemo tukaj so leopard, jelen sambar (''Rusa unicolor'') in endemični vijolično-sivi langur (''Trachypithecus vetulus''). Endemične visokogorske ptice so modri muhar (''Eumyias sordidus''), šrilanška belooka ptica pevka (''Zosterops ceylonensis'') in rumeno-uhati bulbul (''Pycnonotus penicillatus''). Tu je tudi dobro obiskana turistična znamenitost World's End – navpična stena visoka okoli 1200 m. Ob poti so slikoviti slapovi Baker's Falls. Obiski zgodaj zjutraj so najboljši, tako za opazovanje prosto živečih živali kot za ogled World's Enda, preden megle zaprejo pokrajino. Ena od značilnosti pokrajine Nuwara Eliya je razširjeno gojenje zelenjave, sadja in cvetja, kar je povezano z zmerno Evropo. Ta "Mala Anglija" je pokrita s terasami, na katerih rastejo krompir, korenje, por in vrtnice, prepletene s čajnimi grmi na strmih pobočjih. Počasno rastoče čajne grmovnice tega visokogorskega območja dajejo nekatere najboljše črne čaje na svetu ''orange pekoe''. Okoli Nuwara Eliya je več predelovalnic čaja, ki ponujajo vodene oglede in priložnost za nakup njihovih izdelkov. ''Lovers Leap'' je spektakularen slap, ki se nahaja med plantažami čaja, oddaljen le kratek sprehod iz mesta Nuwara Eliya. V dolgem kaskadnem curku vode pada 30 m v globino. Poimenovan naj bi bil po mladem paru, ki se je odločil, da se bo zvezal za večno, tako da je skočil s skale v smrt. <ref>{{cite web|title=Nuwara Eliya|url=https://lonelyplanet.com/sri-lanka/nuwara-eliya/attractions/lovers-leap/a/poi-sig/1395281/357478|website=lonelyplanet.com|publisher=Lonely Planet|accessdate=11 May 2017}}</ref> == Drugo == [[File:Hanuman temple Nurawa Eliya.jpg|thumb|250px|Tempelj Hanuman blizu Nuwara Eliya]] Nagrobnik majorja Thomasa Williamsa Rogersa (vladni agent za okrožje Badulla) je v kotu igrišča za golf. Zloglasen je po tem, ker je ustrelil, najmanj 1400 divjih slonov <ref name="gb">{{cite book|title=Twentieth Century Impressions of Ceylon: Its History, People, Commerce, Industries, and Resources|url=https://books.google.lk/books?id=eUF_rS8FEoIC&pg=PA852&lpg=PA852&dq=st+mark+church+badulla&source=bl&ots=IjlLoMeWji&sig=8b68XP3akqi6G9q588r0mYQ2BO0&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjZv_7AsuLUAhWLw7wKHWDSAec4HhDoAQhPMAk#v=onepage&q=st%20mark%20church%20badulla&f=false|year=1907|page=851-852|first=Arnold|last=Wright|publisher=Asian Educational Services, 1907|ISBN=9788120613355|location=London}}</ref>. Ljudski glas v Nuwara Eliya pravi, da vsako leto njegov nagrobnik udari strela zaradi njegovega velikega greha. Ta prostor ni odprt za obiskovalce. Hindujski tempelj Seetha Kovil ([[Hanuman]] Kovil) je na poti do mesta Nuwara Eliya, blizu botaničnega vrta Hakgala. Tempelj je v vasi imenovani Seetha Eliya. Območje je povezano z zgodbo [[Ramajana|Ramajane]] v [[hinduizem|hinduizmu]]. Legenda pravi, da je mogočni kralj Ravana ugrabil princeso Seeto, ki je bila kraljica Rame in jo skril tam, kjer je zdaj tempelj. Cerkev Svete Trojice na cerkveni cesti je cerkev, ki stoji na starem pokopališču. Večina nagrobnikov ima na njem britanska imena. ==Pobratena mesta== {| class="wikitable" |- ! država ! mesto ! regija ! od |- |{{flagicon|People's Republic of China}} [[Kitajska]] | [[File:National Emblem of the People's Republic of China.svg|25px|]] [[Jongdžov]]<ref>{{Citation | last=Rajaratnam | first=P. | title=Nuwara Eliya strengthens ties with Chinese Yongzhou city | work=Daily News | date=September 24, 2009 | url=http://www.dailynews.lk/2009/09/24/news31.asp | accessdate=6 September 2010 }}</ref> | {{flagicon|People's Republic of China}} [[Hunan]] | 2009 |- | {{flagicon|Japan}} [[Japonska]] | [[File:Imperial Seal of Japan.svg|25px|]] [[Udži, Kjoto]]<ref>{{Citation | last= | first= | title=International Exchange: List of Sister Cities | work= | date= | url=http://www.pref.kyoto.jp/en/01-04-03.html | accessdate= }}</ref> | {{flagicon|Japan}} [[Kansai]] | 1986 |- | {{flag|Rusija}} | [[File:Coat of Arms of the Russian Federation.svg|25px]] [[Vidnoje]] | [[Moskovska oblast|{{flagicon|Russia}}]][[Slika:Flag_of_Russia.svg|link=Rusija|alt=Rusija|23x23_pik]] Moskovska oblast | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Nuwara Eliya}} [[Kategorija:Geografija Šrilanke]] {{normativna kontrola}} 0czrvquf7jibworgocaxyhm9in4f61i 14 445466 5735904 4956874 2022-08-17T20:12:24Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kategorija:Cerkve svetega Duha]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svetega Duha]] k18gngikn83g2488k0bgq5u6o5cunty 0 450777 5735964 5733638 2022-08-17T21:38:38Z GeographieMan 179499 pp wikitext text/x-wiki [[Slika:Youkoukan06n4592.jpg|desno|sličica|Soba s ''tatamiji ''v "neugodni" postavitvi in drsna vrata ''[[šodži]]'']] '''''Tatami'' '''(畳) <span class="cx-segment" data-segmentid="6">je vrsta talne podlage v [[Japonska|japonskih]] sobah, grajenih v tradicionalnem slogu. </span><span class="cx-segment" data-segmentid="9">Tradicionalno je narejen iz [[Riž|riževe]] [[Slama|slame]], ki tvori jedro, sodobni tatamiji pa so včasih narejeni iz plošč stisnjenega lesnega sekanca ali [[Polistiren|polistirenske pene]],</span><span class="cx-segment" data-segmentid="14"> pokrite s tkanino iz [[Slama|slame]] navadnega ločja (藺草, ''igusa''). ''Tatamiji'' so izdelani v standardnih velikostih; dolžina je natančno dvakrat daljša od širina (razmerje 2:1). </span><span class="cx-segment" data-segmentid="18">Po navadi sta dolgi stranici obrobljeni (''heri'' 縁) z [[Brokat|brokatom]] ali navadnim blagom, čeprav so nekateri tatamiji brez ''herija.''</span><ref>{{cite web|url=http://www.kyo-tatami.com/english/about|title=Understanding Tatami|accessdate=2016-10-31|publisher=Motoyama Tatami shop}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Men_Making_Tatami_Mats,_1860_-_ca._1900.jpg|sličica|Moška izdelujeta ''tatamije'', konec 19. stoletja.]] Izraz ''tatami'' izhaja iz glagola '''tatamu''', kar pomeni zložiti ali kopičiti, saj so bili zgodnji ''tatamiji'' tanki in zložljivi, dalo pa se jih je tudi shranjevati skupčkane v slojih.<ref name="KoandaTatami">Kodansha Encyclopedia of Japan, entry for "tatami."</ref> ''Tatamiji'' so bili sprva razkošje za plemstvo. V [[Obdobje Heian|obdobju Heian]], ko se je izpopolnil arhitekturni slog plemiških bivališč ''[[šinden-zukuri]],'' so bile talne obloge soban v palačah večinoma lesene, ''tatami'' so uporabili le kot podlogo za sedenje za najvišjo aristokracijo. V [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] je nastal arhitekturni slog bivališč za samuraje in duhovnike, ki so si nabrali moči, ''[[šoin-zukuri]]''. Ta arhitekturni slog je dosegel vrhunec razvoja v [[Obdobje Muromači|obdobju Muromači]], ko so ''tatamije'' postopoma začeli polagati preko celotne sobe, začenši z majhnimi sobami. Sobe, popolnoma obložene s'' tatamiji,'' so znane kot ''zašiki'' (座敷, dobesedno "prostor, razprostrt za sedenje"); pravila o prostoru za sedenje in bontonu so določala postavitev ''tatamijev'' v sobi. Pred sredino 16. stoletja naj bi vladajoče plemstvo in samuraji spali na ''tatamijih'' ali tkanih preprogah, imenovanih ''goza'' (茣蓙), medtem ko so navadni ljudje za ležišče uporabljali kar slamnate preproge ali ohlapno slamo.<ref>Kodansha Encyclopedia of Japan, entry for "bedding"</ref> Nižji sloji so živeli v hišah s talni podlogo, ki je direktno pokrivala zemljo.<ref name="tatamiluxury">{{Navedi splet|url=http://www.yoshinoantiques.com/Interior-article.html|title=The Yoshino Newsletter|accessdate=2007-03-28|website="Floors/Tatami"|publisher=Yoshino Japanese Antiques|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070331133235/http://www.yoshinoantiques.com/Interior-article.html|archivedate=2007-03-31|url-status=dead}}</ref> ''Tatamiji'' so postali postopoma popularni in končno dosegli domove navadnih ljudi na koncu 17. stoletja.<ref name="tatamicommoners">{{Navedi splet|url=http://www.kcif.or.jp/archive/en/newsletter/lik/archives/0304/04_2003.htm|title=Kyoto International Community House Newsletter|accessdate=2007-03-28|website=2nd section titled History of tatami|publisher=Kyoto City International Foundation}}</ref> Hiše, zgrajene v današnjem času, imajo pogosto zelo malo sob, pokritih s ''tatamiji'', če sploh kakšno. Imeti samo eno takšno sobo ni nič nenavadnega. Sobe, ki imajo ''tatami ''in druge tradicionalne arhitekturne značilnosti, se imenujejo ''nihonma'' ali ''vašicu'', "sobe v japonskem slogu". == Velikost == [[Slika:Tatami_layout_1.svg|sličica|Ena od možnih ugodnih postavitev 4 in pol ''tatamijev''{{Legenda|#ff7f7f|Polovični <i>tatami</i>}}{{Legenda|#4992ff|Celotni <i>tatami</i>}}|alt=|levo|180x180_pik]] [[Slika:Tearoom_layout.svg|sličica|Tipična postavitev sobe s 4 ½ ''tatamiji'' v hladni sezoni, ko se uporablja peč, vgrajena v tla (sredina). Na sliki sta še loži ''[[tokonoma]]'' in [[Mizuja doko|''mizuja'' ''doko'']]|alt=]]Velikost ''tatamija'' se razlikuje med različnimi regijami Japonske. * [[Kjoto]] – na tem področju merijo 0,955 m krat 1,91 m; ''tatamiju'' te velikosti se reče tudi'' Kjoma'' (京間) ''tatami''. *[[Nagoja]] – na tem področju merijo na splošno 0,91 m krat 1,82 m, imenujejo se ''ajnoma'' (合の間, dobesedno "vmesna velikost") ''tatami'' * [[Tokio]] – tu na splošno merijo 0,88 m krat 1,76 metra, imenujejo se ''Edoma'' (江戸間) ali ''Kantoma'' (関東間) ''tatami ''po bivši prestolnici Edo in regiji Kanto, kjer stoji današnji Tokio. Debelina ''tatamija Kjoma ''je 5,5 cm, ''Kantoma'' pa 6,0 cm.<ref name="Sato Osamu 1994">Sato Osamu, "A History of Tatami," in Chanoyu Quarterly no. 77 (1994).</ref> Polovični ''tatami ''se imenuje ''handžo'' (半畳), podloga iz treh četrtin dolžina, ki se uporablja v sobah za čajno ceremonijo (''čašicu''), pa ''dajmedatami'' (大目 ali 台目). V tradicionalnih japonskih enotah za dolžino so mere ''tatamija ''(dopuščene so regionalne razlike) 1 ''ken'' krat polovica ''kena'' ali ekvivalentno 6 ''šakujev ''krat 3 ''šakuje ''– formalno je to 1,81818 m krat 0,90909 m, kar je velikost ''tatamija ''Nagoja. Na Japonskem površino sobe pogosto merijo s številom ''tatamijev'' (števnik -畳, -''džo''); eden meri približno 1,653 m² (''tatami ''Nagoja). S tradicionalnimi enotami izražajo velikost 1 kvadratni ''ken'' (2 ''tatamija'') z enoto 1 ''cubo''. Nekatere pogoste velikosti sob v regiji okoli Nagoje: : 4<s style="display:none">+</s><span class="template-frac">¹<big>⁄</big>₂</span> preproge = 9 šaku × 9 šaku ≈ 2,73&#x20;m &#xD7; 2,73&#x20;m : 6 preprog = 9 šaku × 12 šaku ≈ 2,73&#x20;m &#xD7; 3,64&#x20;m : 8 preprog = 12 šaku × 12 šaku ≈ 3,64&#x20;m &#xD7; 3,64&#x20;m Trgovine so bile tradicionalno zasnovane za 5<s style="display:none">+</s><span class="template-frac">¹<big>⁄</big>₂</span>&#x20;preproge, čajne sobe pa so pogosto velikosti 4<s style="display:none">+</s><span class="template-frac">¹<big>⁄</big>₂</span>&#x20;preproge. == Postavitev == Glede polaganja ''tatamijev'' obstajajo določena pravilo, tako glede števila v sobi kot tudi glede postavitve. V [[Obdobje Edo|obdobju Edo]] so razločevali med "ugodno" in "neugodno" postavitvijo, zato so ''tatamije'' razporejali glede na priložnost. V sodobnih postavitvah je pogostejša "ugodna", pri kateri se robovi ''tatamijev'' stikajo v obliki črke "T", medtem ko pri "neugodni" v obliki znaka "+". "Ugodna" postavitev navadno zahteva uporabo polovičnega ''tatamija'' za zapolnitev prostora.<ref name="tilings">{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-642-14031-0_32|title=Auspicious Tatami Mat Arrangments|accessdate=20 May 2018|website=SpringerLink|publisher=Springer|last=Erickson|first=Alejandro|last2=Ruskey|first2=Frank|last3=Woodcock|first3=Jennifer|last4=Schurch|first4=Mark}}</ref> "Neugodna" postavitev naj bi prinašala nesrečo. == Reference == {{Reflist}} [[Kategorija:Notranja arhitektura]] [[Kategorija:Enote za površino]] {{normativna kontrola}} 4kdkcws4jzl74mmq3hd6bnkjjtpaplf 0 451412 5735957 5025734 2022-08-17T21:30:56Z GeographieMan 179499 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Montoku|image=<!-- WD -->|caption=Montoku|succession=Japonski cesar|reign=850–858|coronation=850|predecessor=[[Cesar Ninmyō|Ninmyō]]|successor=[[Cesar Seiwa|Seiwa]]|spouse=Fujiwara no Akirakeiko<br>{{small|([[Cesar Montoku#Družice in otroci|med drugimi...]])}}|issue=Cesar Seiwa|issue-link=Cesar Montoku#Družice in otroci|issue-pipe=Med drugimi...|father=Cesar Ninmyō|mother=Fujiwara no Junshi|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=Heian-kyō (Kjoto)|death_date=<!-- WD -->|death_place=Heian-kyō (Kjoto)|burial_place=''Tamura no misasagi'' (Kjoto)}}'''Cesar Montoku '''(文徳天皇 ''Montoku-tennō'', 22. januar 826 - 7. oktober 858) je bil 55. [[japonski cesar]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/055/index.html 文徳天皇 (55)]</ref> v skladu s tradicionalnim redom nasledstva.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan,'' pp. 64–65.</ref> Vladal je med leti 850 in 858.<ref>Brown, Delmer ''et al.'' (1979). ''Gukanshō,'' pp. 264–265; Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki,'' p. 165; Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du japon,'' p. 112.|page=112}}</ref> == Tradicionalna zgodba == Pred zasedbo prestola je bilo njegovo osebno ime (''imina'')<ref>Brown, pp. 264; prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Jomei Emperor Jomei], the personal names of the emperors were very long and people did not generally use them; however, the number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref> Michiyasu&#x20;(道康).<ref>Titsingh, p. 112; Brown p. 285.</ref> Znan je bil tudi kot <span>Tamura-no-mikado</span><ref name="v165">Varley, p. 165.</ref> ali <span>Tamura-tei</span>.<ref>Ponsonby-Fane, p. 8.</ref> Bil je najstarejši sin cesarja Ninmyōja. Njegova mati je bila cesarica vdova Fujiwara no Junshi (imenovala se je tudi cesarica Gojō 五条后), hčerka "ministra na levi", Fujiwara ne Fuyutsuguja. Montoku je imel šest cesarskih družic in 29 cesarskih otrok.<ref name="b285">Brown, p. 285.</ref> === Dogodki tekom življenja cesarja Montokuja === * '''6 Maj 850''' (''Kashō, 21. dan 3. meseca 3. leta''): V 17. letu vladanja (仁明天皇十七年) umre cesar Ninmyō; njegov najstarejši sin prejme dedovanje (''senso'').<ref>Titsingh, p. 112; Brown, p. 284; Varley, p. 44; a distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Tenji Emperor Tenji]; and all sovereigns except [//en.wikipedia.org/wiki/Empress_Jit%C5%8D Jitō], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Y%C5%8Dzei Yōzei], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Toba Go-Toba], and [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Fushimi Fushimi] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Murakami Emperor Go-Murakami].</ref> *'''850''' (''Kashō, 4. mesec 3. leta''): Cesar Montoku formalno pristopi k prestolu (''sokui'').<ref>Titsingh, p. 112; Varley, p. 44</ref> * '''850''' (''Kashō, 5. mesec 3. leta''): vdova cesarja Saga, ki je bila tudi mati cesarja Ninmyōja in babica cesarja Montokuja, umre. Ta zelo pobožna budistka je ustanovila budistični tempelj [[Danrin-ji]] (檀林寺) na mestu današnjega templja [[Tenryū-ji]] (天龍寺), bolj uradno tudi Tenryū Shiseizen-ji (天龍資聖禅寺), ki se nahaja v današnjem Susukinobaba-chō, okrožje Ukyō v [[Kjoto|Kjotu]], Pred smrtjo je bila cesarica znana po častnem nazivu Danrin-kōgō (檀林皇后), častili so jo kot svetnico.<ref name="t112">Titsingh, p. 112.</ref> *'''850''' (''Kashō, 11. mesec 3. leta''): cesar imenuje Korehito''-shinnōja'', 4. sina cesarja Montokuja, za svojega dediča.<ref>Brown, p. 286.</ref> Ta devetmesečni dojenček je bil tudi vnuk ''udaijina'' Fujiwara no Yoshifusa.<ref name="t113">Titsingh, p. 113.</ref> * '''853''' (''Ninju, 2. mesec 3. leta''): cesar je obiskal dom ''udaijina'' Yoshifusa, dedka svojega kronskega princa. * * '''11. julij 854''' (''Saikō, 13. dan 6. meseca 1. leta''): ''saidaijin'' Minamoto no Tokiwa, znan tudi kot Minamoto no Tsune, umre v starosti 43 let.<ref>Brown, p. 285; Titsingh, p. 113.</ref> *'''855''' (''Saikō, 1. mesec 2. leta''): [[Emishi]] organizirajo upor; v odgovor na upor odkoraka 1.000 mož s provizijami na sever.<ref name="t114">Titsingh, p. 114.</ref> * '''855''' (''Saikō, 5. mesec 2. leta''): glava [[Daibutsu|velikega kipa Buda]] v templju [[Tōdai-ji]] je padla, zato je cesar zadolžil ''dainagona'' Fujiwara ne Yoshisukeja, brata ''sadaijina'' Yoshifusa, za zbiranje darov pobožnih ljudi iz celotnega cesarstva, da bi postavili novo glavo velikega Buda. * Dogodki v času njegovega vladanja so vključevali zatiranje vstaje ljudstva Ebisu leta 855 v [[Provinca Mutsu|provinci Mutsu]] in ljudstva z otoka Tsushima dve leti pozneje. * '''7. oktober 858''' (''Ten'an 2, 27. dan 8. meseca''): Montoku je umrl v starosti 32 let.<ref>Brown, pp. 285–286; Varley, p. 165.</ref> Dejansko mesto cesarjevega groba je znano.<ref name="kunaicho" /> Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v Kjotu. Cesarska hiša je določila to lokacijo kot njegov mavzolej z uradnim imenom ''Tamura no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> === Kugyō === ''[[Kugyō]]''&#x20;(公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred [[Obdobje Meiji|obdobjem Meiji]]. Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarja Montokuja so vrh organa ''[[Daijō-kan]]'' sestavljali: * ''Daijō-daijin'', Fujiwara no Yoshifusa (藤原良房), 804–872. * ''Sadaijin'', Minamoto no Tokiwa (源常), 812–854. * ''Sadaijin'', Minamoto no Makoto (源信), 810–868. * ''Udaijin'', Fujiwara no Yoshifusa (藤原良房), 804–872. * ''Udaijin'', Fujiwara no Yoshimi (藤原良相), 813–867. * ''Naidaijin'' (ni imenovan) * ''Dainagon'' == Obdobja'' nengō'' tekom vladavine cesarja Montokuja == Leta vladavine cesarja Saga sovpadajo z več kot enim imenom ere (''nengō''). * ''[[Kashō]]'' (848–851) * ''[[Ninju]]'' (851–854) * ''[[Saikō]]'' (854–857) * ''[[Ten'an]]'' (857–859) == Družice in otroci == Družica (''Nyōgo'') (''Tai-Kotaigō''): Fujiwara no Akirakeiko (藤原明子; 829-899), znana tudi kot Somedono-Cesarska-Kisaki, Fujiwara Cesarska Yoshifusova hčerka.<ref>Ponsonby-Fane, pp. 319–320.</ref> * Četrti sin: Cesarski princ Korehito (惟仁親王; 850-881), pozneje cesar Seiwa * Tretja hči: Cesarska princesa ''Gishi'' (儀子内親王; u. 879), 6. ''saiin'' v svetišču Kamo 859-876 Družica (''Nyōgo''): Fujiwara no ''Koshi''/Furuko (藤原古子), Fujiwara no Fuyutsugujeva hčerka Družica (''Nyōgo''): Fujiwara no Takakiko (藤原多賀幾子; u. 858), Fujiwara no Yoshimijeva hčerka Družica (''Nyōgo''): Princesa Azumako (東子女王; u. 865) Družica (''Nyōgo''): Fujiwara no ''Nenshi''/Toshiko (藤原年子) Družica (''Nyōgo''): Fujiwara no Koreko (藤原是子) Družica (''Nyōgo''): Tachibana no Fusako (橘房子), Tachibana no Ujikimijevahčerka Družica (''Nyōgo''): Tachibana no ''Chushi'' (橘忠子), Tachibana no Ujikimijeva hčerka Družica (''Koui''): Ki no Shizuko (紀静子; u. 866), Ki no Natorova hčerka * Prvi sin: cesarski princ Koretaka (惟喬親王; 844-897) * Drugi sin: cesarski princ Koreeda (惟条親王; 848-868) * Cesarska princesa ''Tenshi'' (恬子内親王; u. 913), 20. ''saiō'' v svetišču Ise 859-876 * Peta hči: cesarska princesa ''Jutsushi'' (述子内親王; u. 897), 5. ''saiin'' v svetišču Kamo 857-858 * Cesarska princesa ''Chinshi'' (珍子内親王; u. 877) Dvorna gospa: Shigeno no Okuko (滋野奥子), Shigeno no Sadanushijeva hčerka * Tretji sin: cesarski princ Korehiko (惟彦親王; 850-883) * Cesarska princesa ''Nōshi'' (濃子内親王; u. 903) * Cesarska princesa ''Shōshi'' (勝子内親王; u. 871) Dvorna gospa: Fujiwara no ''Konshi''/Imako (藤原今子), Fujiwara no Sadamorijeva hčerka * Cesarski princ Koretsune (惟恒親王; u. 904) * Cesarska princesa ''Reishi'' (礼子内親王; u. 899) * Sedmi hči: Cesarska princesa ''Keishi'' (掲子内親王; u. 914), 22. ''saiō'' v svetišču Ise 882-884 Dvorna gospa: Fujiwara no ''Retsushi'' (藤原列子), Fujiwara no Koreova hčerka * Prva hči: Cesarska princesa ''Anshi'' (晏子内親王; u. 900), 19. ''saiō'' v svetišču Ise 850-858 * Osma hči: Cesarska princesa Akirakeiko (慧子内親王; u. 881), 4. ''saiin'' v svetišču Kamo 850-857 Dvorna gospa: Shigeno no Mineko (滋野岑子), Shigeno no Sadaova hčerka * Minamoto no Motoari (源本有) * Minamoto no Noriari (源載有) * Minamoto no Fuchiko/Shigeko (源淵子/滋子; u. 911) Dvorna gospa: hči klana Tomo * Minamoto no Yoshiari (源能有; 845–897), ''Udaijin'' 896–897 Dvorna gospa: hči klana Fuse (布勢氏の娘) * Minamoto no Yukiari (源行有; 854–887) Dvorna gospa: hči klana Tajihi (多治氏の娘) * Minamoto no ''Tsuneari'' (源毎有) Dvorna gospa: hči klana Kiyohara (清原氏の娘) * Minamoto no Tokiari (源時有) Dvorna gospa: hči klana Sugawara (菅原氏の娘) * Minamoto no Sadaari (源定有) * Minamoto no Tomiko (源富子) (od neznanih žensk) * Minamoto no Tomiari (源富有) (?-887) * Minamoto no ''Hyōshi'' (源憑子) * Minamoto no ''Kenshi'' (源謙子) * Minamoto no Okuko (源奥子) * Minamoto no ''Retsushi'' (源列子) * Minamoto no ''Seishi'' (源済子), poročen z Cesar Seiwa * Minamoto no ''Shuko'' (源修子) == Zapiski == [[Slika:Imperial_Seal_of_Japan.svg|desno|sličica|120x120_pik|Japonski cesarski pečat - stiliziran cvet krizanteme<br />]] {{Reflist}} == Sklici == * Brown, Delmer M. and Ichirō Ishida, eds. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&dq=Gukansho&source=gbs_navlinks_s ''Gukanshō: The Future and the Past''.] Berkeley: University of California Press. {{ISBN|978-0-520-03460-0}}; {{OCLC|251325323}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ&q=The+Imperial+House+of+Japan&dq=The+Imperial+House+of+Japan&client=firefox-a&pgis=1 ''The Cesarska House of Japan''.] Kyoto: Ponsonby Memorial Society. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Isaac. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon+o+dai+itsi+ran ''Annales des empereurs du Japon''.] Paris: Royal Asiatic Society, Oriental Translation Fund of Great Britain and Ireland. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). [https://books.google.com/books?id=tVv6OAAACAAJ&dq= ''Jinnō Shōtōki: A Chronicle of Gods and Sovereigns''.] New York: Columbia University Press. {{ISBN|978-0-231-04940-5}}; {{OCLC|59145842}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Montoku}} [[Kategorija:Japonski cesarji]] 4pfq1dfhuyg6ej6l7eu55sglvxyhsmc 0 452243 5735716 5735035 2022-08-17T13:42:17Z 92.37.114.194 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = Turistično kulturno društvo Ivanjkovci | image = Tkd.png | abbreviation = TKD Ivanjkovci | merged = Kulturno društvo Ivanjkovci | formation = 13. avgust 1997 | founder = Stanislav Žličar (1935-2019) | founding_location = Ivanjkovci | type = Nevladna organizacija | region = Podravska | owner = <!-- or | owners = --> | leader_title = Predsednik | leader_name = Mihael Črešnjevec | leader_title2 = Podpredsednika | leader_name2 = David Vidovič<br>Niko Veber | leader_title3 = Vinski kralj | leader_name3 = Tilen Sedlak | leader_title4 = Predsednica kolegija vinskega kralja | leader_name4 = Katja Kolarič | board_of_directors = Marjan Feguš<br>Niko Veber<br>Maja Škrinjar<br>Cvetka Novak<br>Branko Fifnja<br>Tjaša Jerebič<br>David Vidovič<br>Danica Viher | main_organ = Zbor članov | staff = | volunteers = 200 | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | formerly = Turistično društvo Ivanjkovci<br>Prosvetno društvo Ivanjkovci (1947) | footnotes = }}'''Turistično kulturno društvo Ivanjkovci''' je eno izmed večjih društev v [[Občina Ormož|občini Ormož]]. Ustanovljeno je bilo leta 1997 sprva kot Turistično društvo. Leta 2007 pa se je Turističnemu društvo pridružilo še Kulturno društvo. Prvi predsednik društva je bil Stanislav Žličar, ki je društvu predsedoval kar dva mandata. Društvo predstavlja pomemben člen v občini Ormož in krajevni skupnosti [[Ivanjkovci]] saj izbira tudi vinsko kraljico [[Krajinski park Jeruzalemsko - Ormoške gorice|Jeruzalemsko Ormoških goric]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15586/na-svetinjah-okronali-tretjo-vinsko-kraljico-vtc-15-in-postavili-klopotec.html|title=Na Svetinjah okronali tretjo vinsko kraljico VTC 15 in postavili klopotec|first=Dejan |last=Razlag|date=|newspaper=Prlekija-on.net|accessdate=|language=sl-SI}}</ref> V društvu aktivno delujejo 4 sekcije: Dramska skupina, folklorna skupina, pevski zbor in ljudska godba. Prvič v zgodovini društva je predsednik 19. februarja 2020 razrešil člane odborov ter jih prerazporedil. Iz dvanajstih članov upravnega odbora je bil odbor zmanjšan na osem članov. == Odbori in komisije== * Upravni odbor (4 leta) - ''predsednik Mihael Črešnjevec'' * Nadzorni odbor (4 leta) - ''predsednica Alenka Slana'' * Disciplinski odbor (4 leta) - ''predsednik Žiga Potočnik'' * Pododbor za članstvo (4 leta) - ''predsednik Žiga Potočnik'' * Inventurna komisija (4 leta) - ''predsednica Mira Jerebič Cvetko'' * Kolegij vinske kraljice (4 leta) - ''predsednica Katja Kolarič'' * Komisija za priznanja (4 leta) - ''predsednica Špela Rajh'' * Komisija za turistično mladino (4 leta) - '' predsednica Tjaša Jerebič'' [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] ==Seznam predsednikov društva== * Stanislav Žličar (1997 - 2005) * Franc Polič (2005 - 2009) * Samo Simonič (2009 - 2013) * Stanislav Polak (2013 - 2017) * Mihael Črešnjevec (2017 - danes) ==Vrazova plaketa== Vrazova plaketa je najvišje priznanje društva in se podeljuje od leta 2019 za izjemne dosežke na področju kulture, književnosti in kulturne dediščine. Poimenovana je po pesniku Stanku Vrazu in se podeljuje v njegovem rojstnem kraju Cerovcu na praznik Marijinega vnebovzetja. '''Dobitniki Vrazove plakete:''' * Marija Munda (2019) * Branko Fifnja (2021) * Marija Feguš (2022) Podeljuje pa se tudi Vrazovo priznanje z značko za razne dosežke na področju kulture in dolgoletno aktivno delovanje. '''Dobitniki Vrazovega priznanja:''' * Marija Kerndl (2022) == Vinsko kraljestvo Jeruzalemsko-Ormoških goric == Vinsko kraljestvo Jeruzalemsko-Ormoških goric je bilo ustanovljeno 1. oktobra 2017. Pred tem je obstajala vinska kraljica VTC 15. Trenutni vinski kralj je Tilen Sedlak iz Obreža. Sedež vinskega kraljestva je v Jeruzalemu (''[[de facto]]''). Vinska kraljica se izbira vsaki dve leti. ===Vinske kraljice in kralji=== * Urška Lesjak Smej, ''VTC 15'' (2013 - 2015) * Mateja Šek, ''VTC 15'' (2015 - 2017) * Katja Kolarič, ''JOG'' (15. Avgust 2017 - 15. Avgust 2019) * Eva Leskovar, ''JOG'' (15. Avgust 2019 - 15. avgust 2022) * Tilen Sedlak (15. avgust 2022 - ) Naziv vinske kraljice Jeruzalemsko-ormoških goric je neodtujljiv. Vinsko kraljico lahko izključno imenuje samo predsednik Turistično kulturnega društva Ivanjkovci. ==Glej tudi== * [[Jeruzalem, Ljutomer]] * [[Občina Ormož]] * [[Občina Sveti Tomaž]] * [[Občina Središče ob Dravi]] * [[Ivanjkovci]] *[[Eva Leskovar]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Ivanjkovci]] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Turistična zveza Slovenije|Ivanjkovci]] d5lnjlpmp9s4wqkdknl9lby4eptm57v 0 453551 5735998 5732312 2022-08-18T03:23:56Z Amanesciri2021 205950 /* 20. stoletje */ wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]''' vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Mestni občini Maribor. ==Do 19. stoletja== *[[Ivan Anton Apostel]] (6. junij 1711, [[Maribor]] –8. november 1784, [[Celje]]), [[slovaropisje|leksikograf]], [[pridiga]]r, [[duhovnik]], [[menih|redovnik]], [[kapucini|kapucin]]; prvi pomemben mariborski pisec slovenskih besedil *[[Ivan Benedikt Gründel]] (okoli 1635, Krzyżowa, [[Poljska]] – 4. november 1705, [[Maribor]]), [[zdravnik]] in mestni [[fizik]] *[[Israel Isserlin]] (1390, [[Maribor]] – 1460, [[Dunajsko Novo mesto]]), [[rabin]], [[pisec]] *[[Primož Lavrenčič]] (3. junij 1703, [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]] – 10. avgust 1758, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[pridiga]]r, [[duhovnik]] in jezuit *[[Jožef Menzinger]] (10. marec 1751, [[Gradec]] – 30. junij 1814, [[Maribor]]), [[knjiga|knjigovez]] in [[knjiga]]rnar *[[Ivan Narat]] (13. december 1777, [[Dogoše]] – 2. avgust 1806, [[Drava]], [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[slavistika|slavist]] *[[Franc Piterich]] (? – pred 1797), [[knjiga|knjigovez]]; leta 1767 izdal najstarejšo slovensko knjigo, založeno v [[Maribor]]u *[[Franc Krištof Reiss]] ([[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] – 25. marec 1711, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Gašper Rojko]] (1. januar 1744, [[Metava]] – 20. april 1819, [[Praga]]), duhovnik in teolog *[[Janez Jakob Schoy]] (20. julij 1686, [[Maribor]] – april 1733, [[Gradec]]), [[kipar]] *[[Franc Anton Schütz]] (4. september 1753, [[Celovec]] – 27. marec 1809, [[Maribor]]), [[tisk]]ar *[[Janez Walz]] (med 1720 in 1742, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Clement Welzer von Eberstein]] (okoli 1525, [[Maribor]] – julij 1598, [[Maribor]]), [[protestantizem|protestant]] *[[Kristof Willenrainer]] (okoli 1523), mestni [[sodnik]] *[[Joseph Anton Zeckl]] (okoli 1692 – 30. december 1757, [[Maribor]]), [[zlatar]] *[[Jurij Žehel]] (okoli 1500, [[Kamnik]] – maj 1586, [[Maribor]]), [[duhovnik]] ==19. stoletje== *[[Anton Aškerc]] (9. januar 1856, [[Globoko, Laško|Globoko]]/[[Senožete, Laško|Senožete]] – 10. junij 1912, [[Ljubljana]]), [[pesnik]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[duhovnik]]; na bogoslovju v Mariboru študiral teologijo 1877–1881; bil je urednik Lipice, rokopisnega glasila mariborskih bogoslovcev *[[Martin Bedjanič]] (8. november 1855, [[Središče ob Dravi]] – 7. januar 1931, [[Maribor]]), šolnik, [[filologija|filolog]] *[[Franc Cvetko]] (14. september 1779, [[Dornava]] – 5. julij 1859, [[Maribor]]), narodni buditelj, [[pesnik]], [[duhovnik]] in [[slovaropisje|leksikograf]] *[[Franc Čepe]] (22. avgust 1802, [[Gaj nad Mariborom]] – 23. julij 1861, [[Jareninski Dol]]), duhovnik *[[Ferdinand Dominkuš]] (9. julij 1829, Kalsdorf bei Graz, [[Avstrija]] – 23. januar 1901, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[politik]]; pridobil si je mnogo zaslug v boju za uradovanje v slovenščini; je soustanovitelj mariborske [[Čitalnica|Čitalnice]] *[[Anton Ferlinz]] (12. maj 1795, [[Maribor]] – 30. junij 1883, [[Maribor]]), [[knjiga|knjigovez]] in [[knjiga]]rnar *[[Jernej Glančnik]] (22. avgust 1844, [[Štefan na Zilji|Sv. Štefan]] – 14. januar 1905, [[Maribor]]), narodni gospodar; bil predsednik mariborske Čitalnice *[[Marko Glaser]] (21. april 1806, [[Smolnik]] – 9. december 1889, [[Malečnik]]), pisatelj in duhovnik *[[Hermann Goedel-Lannoy]] (7. april 1820, [[Maribor]] – 21. maj 1892, [[Maribor]]), [[politik]] *[[Ivan Gottweis]] (26. december 1779, [[Maribor]] – 1. maj 1851, [[Ljutomer]]), [[politik]] in [[mecen]] *[[Lavoslav Gregorec]] (17. december 1839, [[Destrnik]] – 22. oktober 1924, [[Nova Cerkev]]), [[politik]], [[duhovnik]] in [[kanonik]]; v Mariboru je študiral bogoslovje in postal profesor teologije; v letih 1875–1885 je bil urednik takrat edinega slovenskega časnika na Štajerskem, mariborskega [[Slovenski gospodar|Slovenskega gospodarja]]; zaradi nacionalne zavzetosti so ga premestili v Novo Cerkev *[[Vekoslav Grmič]] (4. junij 1923, [[Dragotinci, Sveti Jurij ob Ščavnici|Dragotinci]] – 21. marec 2005, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]], [[teolog]], [[filozofija|filozof]], publicist, [[profesor]] *[[Janez Habsburško-Lotarinški]] (20. januar 1782, [[Firence]] – 11. maj 1859, [[Gradec]]), nadvojvoda in [[feldmaršal]]; leta 1819 je v Mariboru ustanovil podružnico graške Kmetijske družbe; leta 1883 so mu v Mariboru postavili spomenik, ki pa so ga leta 1918 odstranili iz mestnega parka in je zdaj v [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskem muzeju]] *[[Franc Hafner]] (1. avgust 1839, [[Gornji Grad]] – 2. november 1876, [[Maribor]]), [[Stenografija|stenograf]], šolnik *[[Gašpar Harman]] (2. januar 1777, [[Ljubljana]] – 19. januar 1834, [[Malečnik]]), slovenist in duhovnik *[[Franc Hauptmann]] (2. marec 1847, [[Gaj nad Mariborom]] – 29. januar 1925, [[Ljubljana]]), pisec in učitelj *[[Lavrencij Herg]] (9. avgust 1829, [[Središče ob Dravi]] – 28. avgust 1906, [[Maribor]]), nabožni [[pisatelj]], [[duhovnik]], stolni [[prošt]]; kot duhovnik služboval v Mariboru in njegovi okolici; sodeloval je pri ustanovitvi mariborske čitalnice *[[Kalist Heric]] (8. marec 1850, [[Vučja vas]] – 26. maj 1925, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[menih|redovnik]], [[Frančiškani|frančiškan]], konzistorialni [[svetnik]] *[[Matija Heric]] (13. februar 1855, [[Bučečovci]] – 25. februar 1927, [[Maribor]]), šolnik in [[učitelj]] *[[Karel Hribovšek]] (1846, [[Tabor, Tabor|Tabor]] – 15. maj 1916, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[teolog]] in stolni [[prošt]] *[[Ludovik Hudovernik]] (15. avgust 1859, [[Stična]] – 16. maj 1901, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]], [[zborovodja]] in [[pianist]] *[[Edvard Janschitz]] (18. september 1827, [[Maribor]] – 23. junij 1882, [[Maribor]]), [[tisk]]ar *[[Josip Jurčič]] (4. marec 1844, [[Muljava]] – 3. maj 1881, [[Ljubljana]]), [[pisatelj]], [[časopis|časnikar]]; pomočnik urednika časnika [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]] v Mariboru (1868–1872); leta 1869 je želel v Mariboru ustanoviti nov časnik Glasnik, list za zabavo, književnost in pouk, ki je doživel le eno izdajo *[[Ottokar Kernstock]] (25. julij 1848, [[Maribor]] – 5. november 1928, Burg Festenburg, [[Avstrija]]), avstrijski [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[duhovnik]]. *[[Ernest Klavžar]] (8. januar 1841, [[Vipava]] – 10. november 1920, [[Maribor]]), [[politik]], [[časopis|časnikar]] *[[Franc Kolenc]] (25. januar 1838, [[Središče ob Dravi]] – 16. julij 1904, [[Maribor]]), [[pisatelj]], publicist, [[duhovnik]] *[[Janez Koprivnik]] (4. december 1849, [[Gorenje pri Zrečah]] – 9. december 1912, [[Maribor]]), šolnik *[[Janko Košan]] (14. december 1857, [[Ponikva pri Žalcu]] – 12. januar 1927, [[Maribor]]), šolnik *[[Angelina Križanič]] (Terezija) (15. avgust 1854, [[Boreci]] – 8. februar 1937, [[Maribor]]), [[menih|redovnica]], šolska sestra, vrhovna prednica *[[Avguštin Kukovič]] (3. avgust 1849, [[Šentjur]] – 19. april 1889, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Anton Lah]] (3. januar 1803, [[Jareninski Dol]] – 26. julij 1861, [[Limbuš]]), [[prevajalec]], [[pesnik]] in [[duhovnik]] *[[Luka Lavtar]] (20. oktober 1846, [[Železniki]] – 9. marec 1915, [[Maribor]]), [[matematika|matematik]] *[[Friderik Leyrer]] (17. julij 1808, [[Maribor]] – 20. oktober 1880, [[Maribor]]), [[knjiga|knjigotržec]] *[[Janez Majciger]] (15. november 1829, [[Kranjska Gora]] – 16. avgust 1909, [[Maribor]]), [[Etnologija|etnolog]] in [[Filologija|filolog]] *[[Georg Mally]] (13. januar 1793, [[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] – 25. april 1858, [[Maribor]]), [[Naravoslovje|naravoslovec]] *[[Peregrin Manich]] (29. oktober 1812, Úpice, [[Češka]] – 15. april 1897, [[Maribor]]), [[zborovodja]] *[[Blaž Matek]] (3. februar 1852, [[Gornji Grad]] – 29. januar 1910, [[Maribor]]), [[matematika|matematik]] *[[Martin Matek]] (15. november 1860, [[Gornji Grad]] – 23. junij 1930, [[Maribor]]), [[cerkev|cerkveni]] [[pravnik]] in [[duhovnik]] *[[Jurij Matjašič]] (22. april 1808, [[Pacinje]] – 12. maj 1892, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[Slavistika|slavist]] *[[Franc Miklošič]] (20. november 1813, [[Radomerščak]] – 7. marec 1891, [[Dunaj]]), [[jezikoslovec]], [[slavistika|slavist]], [[filologija|filolog]] in [[odvetnik]]; v Mariboru obiskoval gimnazijo *[[Janez Miklošič]] (29. maj 1823, [[Radomerščak]] – 3. avgust 1901, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[učitelj]] in [[zborovodja]]; v Mariboru poučeval petje in veljal za dobrega organista *[[Ivan Mlakar]] (5. junij 1845, [[Župečja vas]] – 16. april 1914, [[Maribor]]), [[teolog]], [[novinarstvo|novinar]] in [[duhovnik]] *[[Aleksander Nagy]] (9. februar 1834, [[Ptuj]] – 9. julij 1909, [[Maribor]]), [[Gradbeništvo|gradbenik]]; bil je mariborski [[župan]] *[[Ignacij Orožen]] (30. januar 1819, [[Laško]] – 13. april 1900, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] in [[duhovnik]] *[[Jožef Pajek]] (29. julij 1843, [[Prežigal]] – 25. julij 1901, [[Maribor]]), [[folkloristika|folklorist]], [[zgodovinar]] in [[duhovnik]] *[[Milan Pajk]] (19. december 1876, [[Maribor]] – 18. junij 1913, [[Ljubljana]]), [[geograf]] in [[zgodovinar]] *[[Mihael Pikl]] (24. september 1814, [[Celje]] – 25. januar 1867, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[pisatelj]] *[[Matija Prelog]] (27. september 1813, [[Hrastje - Mota|Hrastje – Mota]] – 27. januar 1872, [[Maribor]]), [[politik]] in [[zdravnik]]; bil je soustanovitelj mariborske [[Čitalnica|Čitalnice]] *[[Rudolf Gustav Puff]] (10. julij 1808, Groß Sankt Florian, [[Avstrija]] – 20. junij 1865, [[Maribor]]), [[Novinarstvo|publicist]] in [[pravnik]] *[[Margareta Puhar]] (6. marec 1818, [[Janžev Vrh]] – 6. marec 1901, [[Maribor]]), [[menih|redovnica]] *[[Fran Rapoc]] (28. marec 1842, [[Malečnik]] – 28. maj 1882, [[Maribor]]), [[pravnik]] in gospodarstvenik; je prvi slovenski gospodarski organizator mariborskega meščanstva in delavstva *[[Amand Rak]] (10. oktober 1847, [[Ljubljana]] – 28. september 1919, [[Maribor]]), [[zdravnik]] in [[muzej|muzealec]]; ustanovitelj mestnega muzeja in Muzejskega društva v Mariboru *[[Matevž Reiser]] (18. april 1830, [[Weilersbach]], [[Nemčija]] – 27. december 1895, [[Maribor]]), [[politik]] in [[pravnik]]; bil mariborski [[župan]] *[[Otmar Reiser|Otmar Reiser st.]] (1792, Villingen – 1868, [[Maribor]]), [[notar]]; bil mariborski [[župan]] *[[Otmar Reiser (ornitolog)|Otmar Reiser ml.]] (21. december 1861, [[Dunaj]] – 31. marec 1936, [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]), [[Ornitologija|ornitolog]] *[[Josip Viktor Ribič]] (16. februar 1846, [[Šetarova]] – 5. marec 1874, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[založnik|publicist]] *[[Matija Robič]] (21. avgust 1802, [[Maribor]] – 20. januar 1892, [[Gradec]]), cerkveni [[zgodovinar]] in [[duhovnik]] *[[Henrik Schreiner]] (1. julij 1850, [[Ljutomer]] – 14. april 1920, [[Maribor]]), [[Pedagogika|pedagog]], šolnik; v Mariboru na Mladinski ulici stoji njegov kip *[[Janko Sernec starejši]] (19. oktober 1834, [[Slovenska Bistrica]] – 25. januar 1909, [[Maribor]]), [[politik]], [[pravnik]], narodni buditelj, [[sociolog]] *[[Franc Simonič]] (30. november 1803, [[Levanjci]] – 15. april 1866, [[Gaj nad Mariborom]]), [[duhovnik]] *[[Anton Martin Slomšek]] (26. november 1800, [[Uniše]] – 24. september 1862, [[Maribor]]), [[škof]], [[pisatelj]], [[pesnik]], [[pedagogika|pedagog]], blaženi; leta 1859 je v Mariboru ustanovil bogoslovje in teološko šolo ter prenesel škofijski sedež iz Št. Andraža Maribor; pokopan je v [[Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor|mariborski stolnici]]; po njem se v Mariboru danes imenujejo: [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška]], [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]], [[Župnija blaženega škofa Antona Martina Slomška]] *[[Franc Sorčič]] (8. februar 1818, [[Župelevec]] –22. november 1883, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[prošt]] *[[Feliks Stegnar]] (16. maj 1842, [[Brdo pri Lukovici]] – 24. oktober 1915, [[Maribor]]), [[glasbenik]] in [[skladatelj]] *[[Jakob Maksimilijan Stepišnik]] (22. julij 1815, [[Celje]] – 28. junij 1889, [[Maribor]]), [[škof]] in [[filozofija|filozof]] *[[Ivan Strelec]] (21. junij 1864, [[Nova vas pri Markovcih]] – 9. april 1914, [[Maribor]]), [[folkloristika|folklorist]], [[zgodovinar]] in [[učitelj]] *[[Bonaventura Suhač]] (9. avgust 1853, [[Jamna]] – 10. junij 1891, [[Maribor]]), [[pesnik|pesnica]], vzgojiteljica in [[menih|redovnica]] *[[Josip Šorn]] (13. marec 1855, [[Celje]] – 15. maj 1912, [[Maribor]]), [[Filologija|filolog]] *[[Matej Štrakl]] (1. september 1866, [[Križevci]] – 21. oktober 1928, [[Malečnik]]), [[pisec]] in [[duhovnik]] *[[Jožef Šubic]] (20. december 1802, [[Mokronog]] – 21. april 1861, [[Maribor]]), [[založnik|publicist]] in [[prevajalec]] *[[Andrej Tangič]] (17. december 1752, [[Maribor]] – okoli 1825, [[Maribor]]), [[mehanik]] in [[Konstruiranje|konstruktor]] *[[Andreas Tappeiner]] (30. november 1810, [[Maribor]] – 29. februar 1868, [[Maribor]]), industrialec in [[poslanec]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Wilhelm von Tegetthoff]] (23. december 1827, [[Maribor]] – 7. april 1871, [[Dunaj]]), mornariški [[častnik]] in [[viceadmiral]] *[[Filip Terč]] (30. marec 1844, Prapořištĕ, [[Češka]] – 28. oktober 1917, [[Maribor]]), [[zdravnik]] *[[Lovro Toman]] (10. avgust 1827, [[Kamna Gorica]] – 15. avgust 1870, Rodaun, [[Dunaj]]), [[pravnik]], [[govornik]], [[pesnik]] in [[poslanec]]; leta 1862 je napisal besedilo za pesem ''Mar i Bor'', ki jo je na proslavi v počastitev obletnice prve mariborske čitalnice zapel Čitalniški pevski zbor *[[Anton Tomšič]] (26. maj 1842, [[Dedni Dol]] – 26. maj 1871, [[Maribor]]), [[novinar]] in [[pravnik]]; prvi glavni urednik [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]] *[[Pavel Turner]] (21. januar 1842, [[Planica, Rače - Fram|Planica]] – Fram – 25. september 1924, [[Maribor]]), [[založnik|publicist]], [[mecen]] in vzgojitelj *[[Lovro Vogrin]] (6. avgust 1809, [[Zgornja Senarska]] – 11. december 1869, [[Maribor]]), narodni buditelj in [[duhovnik]] *[[Jernej Voh]] (24. avgust 1844, [[Arnače]] – 20. januar 1916, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[zgodovinar]] in [[pisec]] *[[Stanko Vraz]] (30. junij 1810, [[Cerovec Stanka Vraza|Cerovec]] – 20. maj 1851, [[Zagreb]]), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[Literarna kritika|literarni kritik]]; v Mariboru obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] *[[Rudolf Wagner]] (31. avgust 1851, [[Dunaj]] – 26. december 1915, [[Maribor]]), [[skladatelj]] in [[zborovodja]] *[[Karl Wibmer]] (17. september 1864, [[Maribor]] – 6. junij 1891, [[Schladming]]), [[slikar]] *[[Franc Wiesthaler]] (25. december 1825, [[Maribor]] – 22. oktober 1890, [[Maribor]]), [[Časopis|časnikar]] in [[politik]] *[[Hugo Wolf]] (13. marec 1860, [[Slovenj Gradec]] – 22. februar 1903, [[Dunaj]]), [[skladatelj]]; V Mariboru obiskoval šolo *[[Bartholomeus Waldscheck]] (23. avgust 1792, [[München]] – 5. junij 1845, [[Maribor]]), pasar *[[Angelo Zoratti]] (18. april 1839, [[Videm, Italija|Videm]] – 16. marec 1913, [[Maribor]]), [[slikar]] in [[Rezbarstvo|rezbar]] ==20. stoletje== *[[Jožef Ajlec]] (18. marec 1874, [[Lastomerci]] – 19. september 1944, [[Dunaj]]), [[kipar]]; učil se je v rezbarski delavnici v Mariboru; nekaj njegovih del je danes v [[Umetnostna galerija Maribor|Umetnostni galeriji Maribor]] *[[Joža Ambrož]] (7. april 1925, [[Ptuj]] – 13. oktober 2015, [[Slovenska Bistrica]]), [[profesor]]ica; delovala v Mariboru; bila je vodja Mariborskega okteta in sodelavka Opere SNG Maribor *[[Jože Babič]] (13. februar 1917, [[Povžane]] – 10. maj 1996, [[Ljubljana]]), [[režiser]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]]; bil sodelavec [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] in prijatelj [[Tone Partljič|Toneta Partljiča]] *[[Anton Bajde]] (20. januar 1906, [[Zadar]] – 22. april 1993, [[Ljubljana]]), [[violončelist]] in [[Pedagogika|pedagog]]; leta 1945 ustanovil Državno nižjo in srednjo glasbeno šolo v Mariboru, sodeloval v mariborskem gledališkem orkestru in organiziral koncerte v Unionski dvorani *[[Franjo Baš]] (22. januar 1899, [[Kamenče]] – 30. april 1967, [[Ljubljana]]) [[geograf]], [[zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]], [[Arheologija|arheolog]], [[muzej|muzealec]], [[konservator]]; poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru, bil ravnatelj Banovinskega arhiva v Mariboru in [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskega muzeja Maribor]]; Leta 1937 je pridobil [[Mariborski grad]] za muzejske namene. napisal je več zgodovinskih del o Mariboru ter vodil arheološka izkopavanja v okolici; pred Pokrajinskim muzejem v Mariboru so mu 1971 spominsko ploščo odkrili in po njem poimenovali ulico *[[Franc Baudaš]] (15. avgust 1908, [[Dornberg]] – 16. december 1992, [[Ljubljana]]), sadjar. Leta 1951 je prevzel vodstvo obnove sadjarstva pri okrajni zadružni zvezi v Mariboru. *[[Jan Baukart]] (14. december 1889, [[Celje]] – 27. oktober 1974, [[Maribor]]), šolnik, [[pisec]], [[prevajalec]]; v Mariboru ustanovil Pionirsko knjižnico; za svoje delo je 1968 dobil nagrado mesta Maribor *[[Emerik Beran]] (17. oktober 1868, [[Brno]] – 11. marec 1940, [[Ljubljana]]), [[violončelist]], [[glasba|glasbeni]] [[pedagogika|pedagog]], [[skladatelj]], [[glasbenik]]; na Državnem moškem učiteljišču v Mariboru je učil glasbo; med drugimi je svoje kompozicije objavljal v založbi Josefa Hoferja v Mariboru; njegova dela hrani Glasbena zbirka [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetne knjižnice Maribor]] *[[Julij Betetto]] (27. avgust 1885, [[Ljubljana]] – 14. januar 1963, [[Ljubljana]]), [[basist]], operni [[pevec]], [[Pedagogika|pedagog]]; V Mariboru je pokopan; po njem pa se imenuje tudi Betettova ulica *[[Janko Bezjak]] (15. april 1862, [[Gorca]] – 29. november 1935, [[Maribor]]), šolnik, [[jezikoslovec]], [[pisec]]. *[[Polde Bibič]] (3. februar 1933, [[Maribor]] – 13. julij 2012, [[Ljubljana]]), [[Igralec (umetnik)|igralec]], gledališki [[Pedagogika|pedagog]]; otroštvo je preživljal v Mariboru, kjer je 1941–45 obiskoval nemško osnovno šolo *[[Božidar Borko]] (2. februar 1896, [[Gomila pri Kogu]] – 12. december 1980, [[Ljubljana]]), [[urednik]], [[publicist]], [[novinarstvo|novinar]] in [[prevajalec]]; pisal je poročila o mariborskih dramskih predstavah v reviji Tabor 1922–26 in prevajal drame za SNG Maribor *[[Črtomir Borko]] (22. november 1947, [[Maribor]]), [[Veterinarska medicina|veterinar]] *[[Elko Borko]] (14. november 1934, [[Maribor]]), [[Ginekologija|ginekolog]], porodničar; eden izmed soustanoviteljev [[Univerzitetni klinični center Maribor|mariborskega univerzitetnega kliničnega centra]] in tamkajšnje [[Medicinska fakulteta v Mariboru|medicinske fakultete]] *[[Vladimir Bračič]] (27. september 1919, [[Cirkulane]] – 28. maj 1996, [[Maribor]]), [[geograf]], [[profesor]], [[poslanec]]; prvi rektor [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] 1975-79 *[[Viljem Brumec]] (14. februar 1925, [[Maribor]] – 2014), [[Ginekologija|ginekolog]], porodničar, [[profesor]], predavatelj; [[Dekan (šolstvo)|dekan]] Višje zdravstvene šole v Mariboru *[[Jože Brumen]] (14. marec 1930, [[Maribor]] – 7. december 2000, [[Ljubljana]]), [[arhitekt]], [[kipar]], [[profesor]] in oblikovalec *[[Andrej Brvar]] (8. avgust 1945, [[Čačak]]), [[pesnik]], [[lektor]], [[urednik]]; sodeloval pri izdaji zbornika Skupaj, deloval kot lektor v [[Mariborska knjižnica|Mariborski knjižnici]] in Maribor v zgodovino zapisal z mnogimi pesmimi ter z ureditvijo [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|Mariborske knjige]] (1999) *[[Jakov Cipci]] (22. oktober 1901, [[Split]] – 23. junij 1975, [[Maribor]]), [[dirigent]], [[glasbenik]] *[[Edward Clug]] (26. junij 1973, Beiuș, [[Romunija]]), [[ples]]alec, koreograf; od leta 1991 je sodelavec [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Franc Copf]] (6. avgust 1931, [[Maribor]] – 2011), [[Kirurgija|kirurg]], [[zdravnik]], [[izumitelj]] *[[Makso Cotič]] (7. december 1854, [[Vipava]] – 12. september 1930, [[Maribor]]), časnikar *[[Franc Cukala]] (1. december 1878, [[Gomilsko]] – 7. oktober 1964, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Jože Curk]] (15. junij 1924, [[Vipava]] – 2017, Lj), [[Umetnostna zgodovina|umetnostni zgodovinar]], [[konservator]]; Mladost preživel v Mariboru; Napisal vrsto zgodovinskih del, ki obravnavajo Maribor *[[Mara Čepič]] (1895 – 1982), [[mezzosopran]]istka, [[profesor]]ica jezikoslovja, [[Komunizem|komunistka]]; delovala v Mariboru; bila je prva Slovenka v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück *[[Bogo Čerin]] (5. avgust 1947, [[Maribor]] – 19. julij 2017), [[Fotografija|fotograf]]; prejemnik Glazerjeve listine leta 1997 *[[Draga Černelč]] (30. november 1921, [[Zgornja Bela]] – 16. februar 2002, [[Ljubljana]]), [[zdravnik|zdravnica]], [[Pediatrija|pediatrinja]] in [[Alergologija|alergologinja]]; v letih 1947−1975 je bila zaposlena v mariborski Splošni bolnišnici *[[Milan Černelč]] (31. avgust 1920, [[Dunaj]] – 11. februar 1972, [[Maribor]]), [[zdravnik]], hematolog in [[Endokrinologija|endokrinolog]] *[[Josip Černi]] (30. januar 1903, [[Maribor]] – 4. april 2000, [[Reka]]), [[admiral]] JVM *[[Mirko Černič]] (29. april 1884, [[Metlika]] – 27. julij 1956, [[Maribor]]), [[zdravnik]], [[Kirurgija|kirurg]], medicinski terminolog *[[Jaroslav Černigoj]] (1. junij 1905, [[Bovec]] – 10. januar 1989, [[Maribor]]), [[arhitekt]]; Pomembno prispeval k temeljem sodobne mariborske arhitekture (Narodna banka v Mariboru) *[[Milan Černigoj]] (9. marec 1912, [[Tolmin]] – 4. april 1978, [[Maribor]]), [[arhitekt]], [[profesor]]; sodeloval pri izgradnji večjih projektov v Mariboru (Metalna, Stadion SD Branik, Hotel Slavija, glavni kolodvor…) *[[Sandi Čolnik]] (5. februar 1937, [[Maribor]] – 28. februar 2017, [[Golnik]]), TV voditelj, [[urednik]], scenarist in [[Novinarstvo|novinar]] *[[Franci Čop]] (17. november 1914, [[Jesenice]] – 6. november 2003, [[Maribor]]), alpski smučar in [[trener]] *[[Lev Detela]] (2. april 1939, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[pesnik]], [[prevajalec]] in publicist *[[Aleksander Dev]] (26. marec 1903, [[Lukovica pri Domžalah|Lukovica]] – 13. avgust 1967, [[Maribor]]), [[arhitekt]]; Njegovo najpomembnejše delo v Mariboru je [[Hutterjev blok]] (1940-1945) *[[Oskar Dev]] (2. december 1868, [[Planina, Postojna|Planina]] – 3. avgust 1932, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]], [[sodnik]]; bil je Ustanovitelj mariborske Glasbene matice (1919) *[[Slavoj Dimnik]] (31. julij 1887, [[Postojna]] – 1. oktober 1931, [[Maribor]]), [[kartograf]] in šolnik *[[Jaro Dolar]] (23. junij 1911, [[Maribor]] – 7. april 1999, Lj?), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[esej]]ist, [[kritik]], [[prevajalec]], [[novinarstvo|novinar]], [[urednik]], bibliotekar in [[profesor]]; bil je urednik časnikov [[Jutro (1920–1945)|Jutro]], Edinost in Vestnik, direktor Drame SNG Maribor in upravnik Študijske knjižnice v Mariboru ter direktor [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK-a]] *[[Ivan Dornik]] (8. februar 1892, [[Nevlje]] – 23. junij 1968, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Adolf Drolc]] (28. junij 1914, [[Zagorje ob Savi]] – 1. april 1985, [[Maribor]]), [[zdravnik]]; bil je direktor Zdravstvenega doma Maribor (1957-1976) in ustvaril je model organizacije zdravstva za vso Slovenijo; po njem se danes imenuje [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]] *[[Erika Druzovič]] (1. junij 1911, [[Maribor]] – 25. december 2001, [[Maribor]]), operna [[pevec|pevka]], [[sopran]]istka, [[Pedagogika|pedagoginja]] in [[režiser]]ka *[[Hinko Druzovič]] (10. julij 1873, [[Jurski Vrh]] – 26. december 1959, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]] in [[Pedagogika|pedagog]] *[[Janko Držečnik]] (23. avgust 1913, [[Zgornja Orlica|Orlica]] – 2001), [[zdravnik]], [[kirurg]]; sodeloval je pri razvijanju slovenske terminologije in pri 2. izdaji Černičevega Slovenskega zdravstvenega besednjaka *[[Maksimiljan Držečnik]] (5. oktober 1903, [[Zgornja Orlica]] – 13. maj 1978, [[Maribor]]), [[škof]] in [[teolog]]; Leta 1949 je postal upravitelj škofije, 1962 redni mariborski škof; Pokopan je v [[Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor|stolnici svetega Janeza Krstnika v Mariboru]]; Mariborska občina je po njem poimenovala tudi ulico *[[Vlado Emeršič]] (1928, [[Maribor]] – 2003, [[Maribor]]), [[arhitektura|arhitekt]] in [[urbanizem|urbanist]]; s svojim delom je izrazito zaznamoval središče Maribora *[[Breda Filo]] (10. avgust 1932, [[Ljubljana]] – 3. februar 1996, [[Ljubljana]]), [[Bibliotekarstvo in informacijska znanost|bibliotekarka]], [[Filologija|filologinja]] in [[profesor]]ica; bila sodelavka [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetne knjižnice Maribor]] *[[Jože Florjančič]] (9. januar 1935, [[Otočec]] – 14. april 2018, [[Maribor]]), [[ekonomist]] in [[politik]] *[[France Forstnerič]] (29. januar 1933, [[Pobrežje, Videm|Pobrežje pri Ptuju]] – 22. maj 2007, [[Maribor]]), [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[novinarstvo|novinar]] *[[Emil Frelih]] (19. december 1912, [[Ljubljana]] – 19. maj 2007, [[Maribor]]), operni [[režiser]], [[Scenografija|scenograf]] in publicist *[[Nada Gaborovič]] (13. marec 1924, [[Maribor]] – 23. julij 2006, [[Maribor]]), [[pisatelj]]ica in [[profesor]]ica *[[Meta Gabršek Prosenc]] (1943), [[umetnostna zgodovina]]rka, kritičarka, galeristka; delovala je v [[Umetnostna galerija Maribor|Umetnostni galeriji Maribor]] *[[Edvard Glaser]] (5. februar 1922, [[Maribor]] – 1. december 2007 [[Maribor]]), transfuziolog; leta 2004 je prejel naziv častni občan Maribora *[[Alenka Glazer]] (23. marec 1926, [[Maribor]] - 6. marec 2020, [[Topolšica]]), [[pesnik|pesnica]], [[Literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]], [[prevajalec|prevajalka]] in [[urednik|urednica]]; Od leta 1962 je na Pedagoški akademiji predavala novejšo slovensko književnost in mladinsko književnost; bila je sourednica revije [[Otrok in knjiga]] *[[Janko Glazer]] (21. marec 1893, [[Ruše]] – 2. februar 1975, [[Ruše]]), [[pesnik]], [[literarni zgodovinar]], bibliotekar; poučeval na mariborski klasični gimnaziji in bil ravnatelj mariborske Študijske knjižnice *[[Regina Gobec]] (31. avgust 1889, [[Mihalovci]] – 28. maj 1972, [[Maribor]]), [[pisatelj]]ica *[[Anton Godec]] (5. junij 1866, [[Dobrava pri Konjicah]] – 22. marec 1948, [[Limbuš]]), šolnik in ornitolog *[[Milena Godina]] (21. marec 1912, [[Trst]] – 2. maj 1995, [[Maribor]]), [[gledališki igralec|gledališka]] in [[Filmski igralec|filmska igralka]]; nastopala je v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; leta 1963 je prejela nagrado mesta Maribor *[[Januš Golec]] (28. avgust 1888, [[Polje ob Sotli]] – 24. maj 1965, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in [[duhovnik]] *[[Bojan Golija]] (26. maj 1932, [[Maribor]] – 14. januar 2014, [[Maribor]]), [[slikar]] in [[grafika|grafik]]; predaval je na Pedagoški akademiji v Mariboru in sodeloval s pokrajinskim muzejem Maribor; prejel je vrsto nagrad in nazivov, med drugimi tudi naziv zaslužni profesor *[[Branko Gombač]] (3. marec 1924, [[Poljčane]] – 31. januar 1997, [[Maribor]]), [[režiser]], gledališčnik; bil je ravnatelj mariborske Drame deset let (od 1967 do 1977) *[[Miro Gregorin]] (29. december 1913, [[Ljubljana]] – 1. marec 2007, [[Ljubljana]]), operni [[pevec]]; bil sodelavec mariborske opere *[[Viktor Grčar]] (11. april 1881, [[Mokronog]] – 6. januar 1942, [[Čačak]]), [[učitelj]] in publicist; bil je prvi slovenski župan Maribora (1921–24) *[[Herta Haas]] (29. marec 1914, [[Slovenska Bistrica]] – 5. marec 2010, [[Beograd]]), [[ekonomist]]ka in partijska delavka; odraščala in šolala se je v Mariboru; druga žena [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza – Tita]] *[[Anton Hren]] (12. januar 1880, [[Kompolje]] – 2. februar 1936, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in narodni delavec *[[Josip Hutter]] (1889, [[Dolnja Briga]] – 26. april 1963, [[Innsbruck]]), industrijalec in filantrop; po rodu Kočevski Nemec; do 2. svetovne vojne je živel v Mariboru, kjer je ustanovil mariborsko tekstilno tovarno Hutter & drug *[[Bojan Ilich]] (7. oktober 1922, [[Maribor]] – 23. september [[1941]], Maribor), politični aktivist *[[Anton Ingolič]] (5. januar 1907, [[Spodnja Polskava]] – 11. marec 1992, [[Ljubljana]]), [[pisatelj]], [[profesor]], [[urednik]]; gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kjer je začel tudi učiteljsko pot; bil je predsednik Zveze mariborskih kulturnih delavcev, član Izvršnega odbora OF mesta v Mariboru *[[Stanko Janežič]] (4. avgust 1920, [[Pavlovski vrh]] – 10. september 2010, [[Pavlovski vrh]]), [[teolog]], [[profesor]] in [[pesnik]]; Šolal in študiral je v Mariboru, nato pa služboval kot stolni vikar in profesor teologije *[[Angela Janko Jenčič]] (24. marec 1929, [[Ruše]] – 16. oktober 2004, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]] *[[Zora Janžekovič]] (30. september 1918, [[Slovenska Bistrica]] – 17. marec 2015, [[Radenci]]), [[kirurg]]inja, primarijka in univerzitetna [[profesor]]ica; gimnazijo obiskovala v Mariboru in se leta 1947 zaposlila v UKC Maribor, kjer je ostala do upokojitve; leta 1999 je prejela naziv častne občanke Mestne občine Maribor; Univerza v Mariboru pa ji je leta 1996 podelila naslov častne doktorice *[[Igor Japelj]] (12. maj 1933, [[Maribor]]), [[Ginekologija|ginekolog]], porodničar *[[Anton Jehart]] (24. junij 1881, [[Lovrenc na Pohorju]] – 18. marec 1948, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[teolog]] *[[Mima Jaušovec]] (20. julij 1956, [[Maribor]]), tenisačica; leta 1977 je osvojila Odprto prvenstvo Francije (Roland-Garros); leta 1990 je za prejela Srebrni grb Mesta Maribor ter leta 2017 mestni pečat Maribora *[[Jože Jelenec]] (11. april 1890, [[Trnje]] – 28. avgust 1967, [[Maribor]]), [[arhitekt]] *[[Zmago Jeraj]] (9. november 1937, [[Ljubljana]] – 28. marec 2015, [[Ptuj]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]], [[Fotografija|fotograf]], likovni [[Pedagogika|pedagog]]; v Mariboru deloval kot likovni pedagog *[[Anton Jerovšek]] (23. maj 1874, [[Spodnja Nova vas]] – 31. oktober 1932, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Franc Jerovšek]] (9. januar 1854, [[Tepanjski Vrh]] – 13. julij 1937, [[Maribor]]), šolnik *[[Nada Jevdjenijević Brandl]] (18. julij 1899, [[Maribor]] – 11. oktober 1999, [[Maribor]]), [[violinist]]ka, stoletnica *[[Slavko Jug]] (27. april 1934, [[Maribor]] – 25. november 1997, [[Maribor]]), [[pesnik]], [[prevajalec]], [[urednik]] in [[novinarstvo|novinar]]; Obiskoval je [[Prva gimnazija Maribor|Prvo gimnazijo Maribor]], kasneje pa se kot novinar zaposlil pri Radiu v Mariboru *[[Alojzij Juvan]] (13. junij 1886, [[Vače]] – 19. april 1960, [[Maribor]]), [[pravnik]], [[politik]]; bil je mariborski odvetnik in politik SLS; [[Župan]] Maribora je bil v letih 1928–1931 in 1935–1941 *[[Ignac Kamenik]] (1. oktober 1926, [[Solčava]] – 17. julij 2002, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[dramatik]], publicist, [[urednik]], bibliotekar, [[profesor]] in kulturni organizator *[[Kurt Kancler]] (19. februar 1930, [[Maribor]] – julij 2022), [[zdravnik]], [[Pediatrija|pediater]]; prvi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije (1992–96); 1988–2015 predsednik Mariborske mestne organizacije Rdečega Križa. prejel srebrni grb mesta Maribor, pečat mesta Maribor, naziv Mariborčan leta, najosebnost Maribora 2000, častni občan Maribora *[[Andrej Karlin]] (15. november 1857, [[Stara Loka]] – 5. april 1933, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[škof]] *[[Maks Kavčič]] (22. maj 1909, [[Zgornji Porčič]] – 18. februar 1973, [[Maribor]]), [[slikar]], [[Scenografija|scenograf]] in restavrator; Poučeval na učiteljišču v Mariboru in na mariborski Pedagoški akademiji *[[Fridolin Kaučič]] (17. april 1860, [[Sevnica]] – 1. avgust 1922, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Zlata Kert]] (22. maj 1939, [[Maribor]] – 4. oktober 1981, [[Maribor]]), bibliotekarka in [[profesor]]ica *[[Ondina Otta Klasinc]] (16. julij 1924, [[Trst]] – 14. junij 2016, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevka]]; od leta 1958 do 1972 je bila prvakinja Opere SNG Maribor *[[Slava Klavora]] (11. maj 1921, [[Maribor]] – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodna herojinja; na Štajerskem organizirala narodnoosvobodilne partizanske enote; bila je ustreljena na dvorišču mariborskih sodnih zaporov *[[Vladimir Kobler]] (12. junij 1926, [[Ljubljana]] – 12. oktober 2009, [[Ljubljana]]), [[dirigent]]; direktor Opere SNG Maribor *[[Edvard Kocbek]] (27. september 1904, [[Sveti Jurij ob Ščavnici]] – 3. november 1981, [[Ljubljana]]), [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[politik]]; gimnazijo obiskoval v Mariboru, kjer se je pridružil skupini mladih krščanskih socialistov *[[Janez Evangelist Kociper]] (13. december 1876, [[Stanovno]] – 13. junij 1948, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Katarina Kocka]] (14. novembra 1935, [[Orehova vas]] ), [[balet]]na [[ples]]alka; plesno pot začela v Mariboru *[[Branko Kocmut]] (10. januar 1921, [[Maribor]] – 22. april 2006, [[Maribor]]), [[arhitekt]] in urbanist; kot prvi arhitekt v Mariboru leta 1972 prejel Plečnikovo nagrado; sooblikoval moderno urbanistično podobo Maribora *[[Ivan Kocmut]] (1926, [[Maribor]] – 2009), [[arhitekt]] in urbanist *[[Gabrijel Kolbič]] (17. marec 1913, [[Zgornja Velka]] – 24. december 1995, [[Maribor]]), [[kipar]], [[slikar]], likovni [[pedagogika|pedagog]], [[pesnik]]; avtor več javnih spomenikov v Mariboru in okolici; upodobil je vrsto znanih osebnosti iz sveta umetnosti, politike, prosvete, športa *[[Danilo Komavli]] (1881–1967), [[odvetnik]], [[pravnik]]; po prvi svetovni vojni veljal za enega najboljših in najprodornejših slovenskih odvetnikov; zastopnik obsojene družine Markuzzi – kazenski spis kazenskega procesa se hrani v Pokrajinskem muzeju Maribor *[[Anton Korošec]] (12. maj 1872, [[Biserjane]] – 14. december 1940, [[Beograd]]), [[politik]] in [[duhovnik]]; gimnazijo in teološko fakulteto je obiskoval v Mariboru *[[Božo Kos]] (3. november 1931, [[Maribor]] – 19. april 2009, [[Ljubljana]]) ilustrator, [[Karikatura|karikaturist]], [[fizik]], [[urednik]] in [[satirik]]; honorarno je pisal in risal za Večer in Pavliho *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos – Melhior]] (7. avgust 1912, [[Maribor]] – 29. september 1966, [[Ljubljana]]), [[umetnostni zgodovinar]], [[etnologija|etnolog]], [[diplomat]] *[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]] (24. maj 1895, [[Gornja Radgona]] – 19. januar 1981, [[Maribor]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]]; v Mariboru učil risanje in razstavljal svoja dela *[[Stanislav Kos]] (5. oktober 1911, [[Videm, Krško]] – 22. oktober 1990. [[Maribor]]), [[teolog]] in [[bibliotekar]] *[[Josip Kostanjevec]] (19. februar 1864, [[Vipava]] – 20. maj 1934, [[Maribor]]), [[učitelj]] *[[Jože Košar]] (16. marec 1908, [[Stročja vas]] – 21. maj 1982, [[Maribor]]), [[urednik]], [[založnik]], [[prevajalec]] *[[Rudolf Kotnik]] (8. januar 1931, [[Admont]] – 25. oktober 1996, [[Hoče]]), [[slikar]] in [[profesor]]; poučeval na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]] *[[Dragica Kovačič]] (1951, [[Maribor]] – 2002, [[Maribor]]), operna in koncertna [[pevec]]pevka, [[mezzosopran]]istka in [[pedagogika|pedagoginja]] *[[Fran Kovačič]] (25. marec 1867, [[Veržej]] – 19. marec 1939, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[filozof]], [[teolog]] in [[zgodovinar]]; bil je profesor na mariborskem Bogoslovnem učilišču; leta 1937 mu je Mestna občina Maribor podelila prvo Slomškovo nagrado *[[Kajetan Kovič]] (21. oktober 1931, [[Maribor]] – 7. november 2014, [[Ljubljana]]), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]]; Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Mariboru *[[Božidar Krajnčič]] (20. januar 1935, [[Maribor]] – 7. marec 2018, [[Maribor]]), [[biolog]], [[botanika|botanik]], univerzitetni [[profesor]], častni občan Maribora *[[Ivan Krajnik]] (4. september 1857, [[Solkan]] – 1927, [[Maribor]]), [[kartograf]] in [[učitelj]] *[[Elvira Kralj]] (16. avgust 1900, [[Trebče, Trst|Trebče]] pri [[Trst]]u – 6. september 1978, [[Ljubljana]]), [[igralec|igralka]]; bila sodelavka Drame SNG Maribor *[[Ervin Kralj]] (31. december 1939, [[Slovenj Gradec]] – 19. september 2017, [[Maribor]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Darja Kramberger]] (14. februar 1932, [[Maribor]]), bibliotekarka in [[profesor]]ica *[[Franc Kramberger]] (7. oktober 1936, [[Lenart v Slovenskih goricah]]), [[škof in nadškof]]; upokojeni mariborski nadškof in metropolit *[[Marijan Kramberger]] (8. april 1938, [[Maribor]] – 23. avgust 2015, [[Maribor]]), [[literarni zgodovinar]] in [[esej]]ist, [[pesnik]], [[pisatelj]], publicist, [[urednik]] *[[Bratko Kreft]] (11. februar 1905, [[Maribor]] – 17. julij 1996, [[Ljubljana]]), [[dramatik]], pripovednik, publicist, [[dramaturg]], [[profesor]], [[literarni zgodovinar]] in [[režiser]] *[[Alojz Križman]] (24. maj 1940, [[Križevci pri Ljutomeru]]), [[politik]] in strojni [[inženir]]; bil dekan Tehniške fakultete Maribor in rektor Univerze v Mariboru; Prejel naziv zaslužni profesor. Leta 1994 bil izvoljen za župana Maribora *[[Mirko Križman]] (26. februar 1932, [[Ponikva pri Žalcu]] – 8. julij 2014, [[Maribor]]), [[germanist]], [[pesnik]], [[prevajalec]]; deloval kot profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru; prejel je naziv zaslužni profesor *[[Janez Krstnik Vreže]] (4. junij 1862, [[Belo]] – 5. januar 1943, [[Maribor]]), [[pisec]] in [[duhovnik]] *[[Lovro Kuhar]] (Prežihov Voranc) (10. avgust 1893, [[Podgora]] – 18. februar 1950, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in [[politik]]; Po njem poimenovana osnovna šola, OŠ Prežihovega Voranca Maribor *[[Klara Kukovec]] (12. julij 1883, [[Herson]] – 31. december 1979, [[Maribor]]), [[zdravnik|zdravnica]] *[[Vekoslav Kukovec]] (10. junij 1876, [[Koračice]] – 19. julij 1951, [[Celje]]), [[odvetnik]] in [[politik]]; Leta 1922 se je preselil v Maribor, kjer je deloval kot odvetnik *[[Tine Lah]] (17. junij 1918, [[Ponikva]] – julij 2014), [[ekonomist]]; pobudnik in prvi direktor ter dekan VEKŠ-a v Mariboru; prejel naziv zaslužni profesor *[[Aleksander Lajovic]] (26. maj 1920, [[Tábor]] – 12. september, 2011, [[Maribor]]), [[skladatelj]], glasbeni [[pedagogika|pedagog]]; Profesor na Srednji glasbeni šoli v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Mariboru *[[Emerik Landergott]] (25. februar 1872, [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] – 7. december 1959, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[duhovnik]] in redovnik *[[Milan Lemež]] (6. september 1891, [[Maribor]] – 12. januar 1971, [[Ljubljana]]), [[politik]] in [[odvetnik]] *[[Josip Leskovar]] (15. marec 1875, [[Čadram]] – 23. julij 1965, [[Maribor]]), [[politik]], [[pravnik]] in [[župan]]; od leta 1910 je deloval v Mariboru kot odvetnik in vodil Slovensko stražo v Mariboru; 1924 je bil izvoljen za mariborskega župana *[[Albert Likavec]] (17. oktober 1929, [[Maribor]] – 11. oktober 1990, [[Slivniško Pohorje]]), [[balet]]nik; bil član mariborskega Baleta *[[Franjo Lipold]] (23. marec 1885, [[Celje]] – 24. junij 1970, [[Maribor]]), [[politik]]; deloval kot odvetnik, mariborski župan, predsednik mariborskega Olepševalnega društva in zadruge Mariborski teden *[[Adam Luthar]] (2. januar 1887, [[Sebeborci]] – 1. september 1972, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[pisec]] *[[Alfred Schmidt Maderno]] (1886 Maribor – 1960 Berlin), nemški romanopisec *[[Marija Maister]] (15. januar 1885, [[Logatec]] – 19. september 1938, [[Maribor]]), aktivistka; žena [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]] *[[Rudolf Maister]] (29. marec 1874, [[Kamnik]] – 26. julij 1934, [[Unec]]), [[general]] in [[pesnik]]; bil je poveljnik Maribora in borec za severno mejo; prejel je naziv general; njegovo bogato knjižno zbirko hrani Univerzitetna knjižnica Maribor *[[Andrej Majcen]] (30. september 1904, [[Maribor]] – 30. september 1999, [[Ljubljana]]), [[duhovnik]], [[misijonar]], redovnik; v Mariboru preživel otroštvo *[[Gabriel Majcen]] (6. julij 1858, [[Zgornja Velka]] – 13. marec 1940, [[Maribor]]), [[pisec]] in [[zgodovinar]] *[[Jožef Majcen]] (2. februar 1860, [[Zgornja Velka]] – 4. september 1920, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in stolni dekan *[[Stanko Majcen]] (29. oktober 1888, [[Maribor]] – 16. december 1970, [[Maribor]]), [[dramatik]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[politik]], [[esej]]ist, [[Literarna kritika|literarni kritik]] *[[Jakob Marin]] (24. julij 1858, [[Ormož]] – 31. januar 1925, [[Maribor]]), šolnik *[[Ivan Markošek]] (5. april 1873, [[Teharje]] – 11. april 1916, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in [[duhovnik]] *[[Anton Medved]] (6. december 1862, [[Gorica pri Raztezu]] – 26. februar 1925, [[Maribor]]), [[govornik]], [[pisatelj]] in [[duhovnik]] *[[Janez Menart]] (29. september 1929, [[Maribor]] – 22. januar 2004, [[Ljubljana]]), [[pesnik]], [[urednik]] in [[prevajalec]] *[[Franc Minařik]] (9. junij 1887, [[Smolnik]] – 9. junij 1972, [[Maribor]]), [[Farmacija|farmacevt]], [[zgodovinar]] in publicist; po njegovi zaslugi danes v Pokrajinskem muzeju Maribor stoji stalna lekarniška zbirka; po njem se danes imenujejo priznanja, ki jih podeljuje Slovensko farmacevtsko društvo *[[Franc Mišič]] (2. november 1881, Dobrava, [[Avstrija]] – 1. januar 1969, [[Maribor]]), potopisec, [[učitelj]] *[[Dragiša Modrinjak]] (8. oktober 1935, [[Veliko Gradište]] – 22. oktober 2011, [[Maribor]]), [[fotografija|fotograf]], fotoreporter; kronist mesta Maribor in okoliškega podeželja *[[Milena Muhič]] (2. junij 1937, [[Maribor]] – 10. februar 2014, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]]; Bila članica SNG Maribor; prejemnica Borštnikovega prstana, nagrade Prešernovega sklada itd. *[[Zoran Mušič]] (12. februar 1909, [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica pri Volčji Dragi]] – 25. maj 2005, [[Benetke]]), [[slikar]], grafični oblikovalec, risar in [[grafika|grafik]]; mladost je preživel v Mariboru; v svojih delih je večkrat upodobil Maribor *[[Mihael Napotnik]] (20. september 1850, [[Tepanje]] – 28. marec 1922, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]] in [[pisatelj]] *[[Anton Neffat]] (22. marec 1893, [[Rovinj]] – 30. april 1950, [[Ljubljana]]), [[dirigent]]; direktor in dirigent Opere SNG Maribor *[[Miha Nerat]] (26. januar 1845, [[Hotinja vas]] – 2. maj 1922, [[Maribor]]), [[urednik]], [[založnik]] in [[učitelj]] *[[Leon Novak]] (17. oktober 1906, [[Maribor]] – 30. oktober 1941, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]], publicist in [[Partizani|partizan]] *[[Hinko Nučič]] (20. april 1883, [[Ljubljana]] – 21. maj 1970, [[Zagreb]]), [[igralec]] in [[režiser]]; bil je privatni zakupnik slovenskega gledališča v Mariboru, kjer je deloval kot vodja, organizator, igralec, režiser in pedagog *[[Stanko Ojnik]] (30. november 1932, [[Moškanjci]] – 18. julij 2012, [[Maribor]]), [[profesor]], [[pravnik]], [[teolog]], [[duhovnik]]; zaslužni profesor Univerze v Mariboru *[[Anton Osterc]] (1. maj 1894, [[Veržej]] – 11. november 1991), [[učitelj]], šolnik, germanist; šolal se je v Mariboru; bil je Maistrov borec in poveljnik straže na Koroškem kolodvoru v Mariboru *[[Iko Otrin]] (25. januar 1931, Zemun, [[Srbija]] – 28. julij 2011, [[Ljubljana]]), [[balet]]nik, koreograf, [[pedagogika|pedagog]]; Od leta 1959 je bil član mariborskega baletnega ansambla *[[Vojko Ozim]] (1922 – 2007), [[kemik]]; profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UM *[[Lajči Pandur]] (25. oktober 1913, [[Lendava]] – 7. maj 1973, [[Maribor]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]] in likovni [[pedagogika|pedagog]] *[[Viktor Parma]] (20. februar 1858, [[Trst]] – 25. december 1924, [[Maribor]]), [[skladatelj]] *[[Hans Pascher]] (19. junij 1858, St. Margarethen, [[Avstrija]] – po 1945, [[Maribor]]), [[arhitekt]] *[[Borut Pečenko]] (1930 – 1992), [[arhitekt]], urbanist, univerzitetni [[profesor]] *[[Stojan Perhavc]] (2. november 1910, [[Metlika]] – 1994, Mb), strojni [[inženir]]; bil direktor TAM-a; Pokopan na Pobreškem pokopališču v Mariboru *[[Žarko Petan]] (27. marec 1929, [[Ljubljana]] – 2. maj 2014), [[pisatelj]], [[scenarist]], gledališki in filmski [[režiser]]; Srednjo šolo obiskoval v Mariboru *[[Josip Pipenbacher]] (14. februar 1869, [[Marjeta na Dravskem polju]] – 11. april 1949, [[Maribor]]), [[filolog]] *[[Radoslav Pipuš]] (18. julij 1864, [[Gaj nad Mariborom]] – 1. maj 1928, [[Maribor]]), [[pravnik]] in gospodarstvenik *[[Matija Pirc]] (21. marec 1875, [[Kropa]] – 24. februar 1927, [[Maribor]]), šolnik *[[Vasja Pirc]] (19. december 1907, [[Idrija]] – 3. junij 1980, [[Ljubljana]]), [[šah]]ist; v Mariboru je sodeloval pri ustanovitvi šahovskih društev; Po njem se imenuje šahovski turnir, Pirčev memorial *[[Rupert Pivec]] (17. september 1863, [[Zrkovci]] – 8. februar 1947, [[Ljubljana]]), [[admiral]]; gimnazijo in semenišče obiskoval v Mariboru; Bil je generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice, po vojni pa se je podal v podjetniške vode *[[Tone Pivec]] (11. januar 1936, [[Spodnja Velka]] – 2. februar 2017, [[Kamnica]]), [[slikar]], [[pisatelj]] in [[inženir]] *[[Ljudevit Pivko]] (17. avgust 1880, [[Nova vas pri Markovcih]] – 29. marec 1937, [[Maribor]]), [[profesor]] in [[politik]]; Bil je soustanovitelj Sokolskega društva v Mariboru in glavni pobudnik knjižnice Mariborskega Sokola *[[Svetopolk Pivko]] (29. september 1910, [[Maribor]] – 13. oktober 1987, [[Beograd]]), [[inženir]] in [[profesor]] *[[Janko Pleterski]] (1. februar 1923, [[Maribor]] – 8. junij 2018, Ljubljana), [[zgodovinar]], [[akademik]], [[politik]] *[[Miroslav Ploj]] (14. junij 1862, [[Ptuj]] – 22. januar 1944, [[Maribor]]), [[politik]] in [[pravnik]] *[[Vika Podgorska]] (13. maj 1898, [[Bistrica v Rožu]] – 12. julij 1984, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]]; delovala v SNG Maribor *[[Oton Polak]] (16. maj 1917, [[Maribor]] – 7. december 2011, [[Maribor]]), [[slikar]]; v svojih delih uporabljal mesto Maribor; leta 1953 je prejel Prešernovo nagrado *[[Leopold Poljanec]] (23. september 1872, [[Brežice]] – 8. avgust 1944, [[Maribor]]), [[naravoslovje|naravoslovec]] in [[biologija|biolog]] *[[Herman Potočnik Noordung]] (22. december 1892, [[Pulj]] – 27. avgust 1929, [[Dunaj]]), raketni [[inženir]], pionir kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij; v otroštvu se je z družino preselil v Maribor, kjer je obiskoval osnovno šolo *[[Štefan Predin]] (1935 – 2003), [[farmacija|farmacevt]], publicist, [[zgodovinar]] [[farmacija|farmacije]]; deloval v Mariboru *[[Cvetana Priol]] (19. februar 1922, [[Maribor]] – 11. avgust 1973, [[Maribor]]), [[profesor]]ica, zborovodja, svetniška kandidatka *[[Josip Priol]] (19. februar 1889, [[Morje, Rače - Fram|Morje]] – 21. maj 1969, [[Maribor]]), sadjar in [[učitelj]] *[[Anton Puklavec]] (10. januar 1872, [[Vitan]] – 22. avgust 1930, [[Maribor]]), [[vinogradništvo|vinogradnik]] in [[vinar]] *[[Franjo Radšel]] (14. november 1899, [[Pameče]] – 24. februar 1987, [[Maribor]]), [[zdravnik]] *[[Branko Rajšter]] (11. julija 1930, [[Šoštanj]] – 2. december 1989, [[Maribor]]), [[dirigent]], [[pedagogika|pedagog]], [[skladatelj]] *[[Pavel Rasberger]] (21. januar 1882, [[Ljubljana]] – 6. januar 1967, [[Maribor]]), [[igralec]] in [[skladatelj]]; bil je član SNG Maribor *[[Franc Ravnikar]] (1. april 1886, [[Radeče]] – 8. april 1948, [[Maribor]]), [[kipar]]; zaslužen kot organizator likovnega življenja v Mariboru *[[Bogdan Reichenberg]] (10. februar 1948, [[Maribor]] – 3. november 2016), [[arhitekt]]; leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada *[[Avguštin Reisman]] (28. avgust 1889, [[Počenik]] –20. februar 1975, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[odvetnik]] *[[Ivan Robnik]] (13. avgust 1877, [[Smolnik]] – 4. marec 1948, [[Maribor]]), šolnik *[[Franjo Rosina]] (29. september 1863, [[Leskovica pri Šmartnem]] – 25. oktober 1924, [[Dunaj]]), [[odvetnik]], [[politik]] in bankir; bil je soustanovitelj Sokola v Mariboru, načelnik mariborske Posojilnice in predsednik Čitalnice v Mariboru *[[Igor Rosina]] (7. oktober 1900, [[Ljutomer]] – 25. september 1969, [[Maribor]]), [[odvetnik]], [[pravnik]] *[[Marko Rosner]] (10. maj 1888, Iacobeni, [[Romunija]] – 1969, Haifa, [[Izrael]], industrialec in [[Človekoljubje|filantrop]]; V Mariboru je ustvaril več podjetij in pomembno deloval v protinacističnih gibanjih *[[Alfred Rossmanit]] (20. januar 1859, [[Dunaj]] – 20. december 1928, [[Maribor]]), konjerejec; organiziral je konjske dirke v Mariboru in Ljutomeru *[[Bruno Rotter]] (31. avgust 1881, [[Prevoje pri Šentvidu]] – 13. november 1949, [[Maribor]]), publicist *[[Branko Rudolf]] (31. oktober 1904, [[Slovenske Konjice]] – 22. april 1987, [[Maribor]]), [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[Literarna kritika|literarni kritik]]; bil je direktor mariborske Drame, glavni urednik založbe Obzorja in ravnatelj Umetnostne galerije v Mariboru *[[Mirko Rupel]] (28. avgust 1901, [[Trst]] – 20. oktober 1963, [[Maribor]]), [[literarni zgodovinar]], [[jezikoslovec]] in [[prevajalec]] *[[Ada Sardo Lebarič]] (29. december 1929, [[Trst]] – 21. april 2017, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevec|pevka]]; bila je vodilna dramska sopranistka mariborske Opere *[[Hinko Sax]] (4. junij 1872, [[Medvode]] – 28. april 1962, [[Maribor]]), [[tisk]]ar in [[knjiga]]rnar *[[Dušan Senčar]] (1925, [[Celje]] – 2003, [[Maribor]]), [[odvetnik]]; sodeloval pri organizaciji Zlate lisice *[[Ivan Senekovič]] (10. december 1884, [[Zimica]] – 29. september 1956, [[Maribor]]), [[pravnik]] *[[Branko Senica]] (6. maj 1927 – 15. januar 2001), [[novinarstvo|novinar]], [[urednik]]; bil novinar časnika Večer *[[Drago Senica]] – Pi (30. marec 1934), [[arhitekt]], [[karikatura|karikaturist]], [[ilustrator]]; bil sodelavec časnika Večer *[[Davorin Senjor]] (8. oktober 1882, [[Vičanci]] – 11. junij 1960, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[planinec]]; po njem je dobila ime planinska postojanka Senjorjev dom, ki je žal med vojno zgorela *[[Matija Senkovič]] (28. oktober 1867, [[Središče ob Dravi]] – 25. februar 1955, [[Maribor]]), šolnik in [[pisec]] *[[Dušan Sernec]] (8. julij 1882, [[Maribor]] – 15. februar 1952, [[Ljubljana]]), [[elektrotehnika|elektrotehnik]], [[politik]] *[[Zorko Simčič]] (19. november 1921, [[Maribor]] – ), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], publicist in [[esej]]ist, akademik; Leta 1997 je prejel Glazerjevo listino *[[Lojze Simoniti]] (2. avgust 1901, [[Biljana]] – 16. februar 1957, [[Maribor]]), pulmolog *[[Milan Skrbinšek]] (19. februar 1886, [[Maribor]] – 25. julij 1963, [[Ljubljana]]), [[igralec]], [[režiser]], [[pisec]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Štefanija Skrbinšek]] (26. december 1888, [[Maribor]] – 1. junij 1967, [[Zagreb]]), [[igralec|igralka]] *[[Emil Smasek]] (20. december 1910, [[Maribor]] – 8. januar 1980, [[Ljubljana]]), publicist, [[dramaturg]] in [[režiser]] *[[Jože Snoj]] (17. marec 1934, [[Maribor]] – 7. oktober 2021, Lj?), [[pesnik]], [[pisatelj]], pripovednik in [[literarna kritika|literarni kritik]]; prejel Prešernovo nagrado in vrsto drugih *[[Ivan Sojč]] (10. maj 1879, [[Ljubnica]] – 21. marec 1951, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Avguštin Stegenšek]] (7. julij 1875, [[Tevče]] – 26. marec 1920, [[Maribor]]), [[umetnostni zgodovinar]], [[teolog]]in [[duhovnik]]; Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo LKU *[[Robert Stolz]] (25. avgust 1880, [[Gradec]] – 27. junij 1975, [[Berlin]]), [[opera|operni]] [[skladatelj]] in [[dirigent]]; kot dirigent deloval tudi v Mariboru *[[Lojze Strašnik]] (19. maj 1897, [[Maribor]] – 27. februar 1973, Maribor), [[tisk]]ar *[[Vekoslav Strmšek]] (31. maj 1864, [[Dogoše]] – 6. september 1907, [[Kristan Vrh]]), šolnik in narodni delavec *[[Zlata Stropnik]] (1. december 1923, [[Maribor]] – 2011), [[mikrobiologija|mikrobiologinja]] *[[Marlenka Stupica]] (17. december 1927, [[Maribor]] – 17. junij 2022, Ljubljana?), [[slikar]]ka in [[ilustrator]]ka *[[Tomaž Svete]] (29. januar 1956, [[Ljubljana]]), [[skladatelj]], [[dirigent]] in [[profesor]]; predava na Pedagoški fakulteti v Mariboru *[[Heribert Svetel]] (18. februar 1895, [[Ljubljana]] – 9. december 1962, [[Maribor]]), [[dirigent]] *[[Anton Svetek]] (13. junij 1875, [[Ljubljana]] – 20. oktober 1919, [[Maribor]]), [[glasbenik]] in [[skladatelj]] *[[Jan Šedivý]] (11. september 1899, [[Linz]] – 12. maj 1969, [[Maribor]]), [[pisec]], [[zgodovinar]] in publicist *[[Franc Serafin Šegula]] (21. avgust 1860, [[Moškanjci]] – 15. maj 1938, [[Maribor]]), časnikar, [[pisec]] in [[duhovnik]] *[[Janko Šetinc]] (27. april 1932 – avgust 2022), [[pianist]], [[čembalist]], glasbeni pedagog, organizator in kritik *[[Fran Šijanec]] (31. december 1901, [[Poljčane]] – 16. januar 1964, [[Maribor]]), [[umetnostni zgodovinar]] *[[Gustav Šilih]] (31. julij 1893, [[Velenje]] – 24. november 1961, [[Maribor]]), [[učitelj]], [[pisatelj]] in publicist *[[Majda Šlajmer Japelj]] (6. februar 1933, [[Maribor]] – avgust 2022), [[medicinska sestra]], [[sociolog]]inja, [[politik|političarka]] *[[Marko Šlajmer]] (29. junij 1927, [[Maribor]] – 19. oktober 1969, [[Ljubljana]]), [[arhitekt]], urbanist *[[Slavko Šlander]] (20. junij 1909, [[Dolenja vas]]g – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodni heroj *[[Mirko Šoštarič]] (10. april 1920, [[Maribor]] – 7. maj 1999, [[Maribor]]), strokovnjak za varstvo naravne dediščine *[[Manica Špendal]] (31. julij 1931, [[Maribor]]), [[muzikologija|muzikologinja]] *[[Ciril Špindler]] (21. avgust 1902, [[Moravci v Slovenskih goricah]] – 5. februar 1975, [[Maribor]]), [[pravnik]] *[[Vekoslav Špindler]] (16. julij 1881, [[Moravci v Slovenskih goricah]] – 6. avgust 1966, [[Maribor]]), [[politik]], [[pesnik]] in časnikar *[[Albin Šprajc]] (20. februar 1895, [[Maribor]] – 28. junij 1942, [[Celje]]), šolnik in [[pisec]] *[[Ivo Štandeker]] (22. avgust 1961, [[Maribor]] – 16. junij 1992, [[Sarajevo]]), [[novinarstvo|novinar]], [[prevajalec]], [[fotografija|fotograf]] in dopisnik *[[Leon Štukelj]] (12. november 1898, [[Novo mesto]] – 8. november 1999, [[Maribor]]), [[telovadba|telovadec]], olimpijski šampion, [[pravnik]]; po njem se imenujeta športna dvorana UŠC Leona Štuklja in Trg Leona Štuklja v Mariboru *[[Antonija Štupca]] (4. januar 1874, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 13. december 1962, [[Maribor]]), narodna buditeljica *[[Marija Štupca]] (5. januar 1873, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 22. januar 1955, [[Maribor]]), prosvetna delavka *[[Rajko Šubic]] (12. marec 1900, [[Ljubljana]] – 3. avgust 1983, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Janko Šuman]] (20. december 1867, [[Maribor]] – 17. december 1945, [[Beograd]]), [[odvetnik]] in [[pravnik]] *[[Janez Švajncer]] (27. november 1920, [[Zgornja Kungota]] – 8. maj 2007, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in publicist *[[Anton Tanc]] (13. januar 1887, [[Modrič]] – 3. december 1947, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Kazimir Tarman]] (4. marec 1930, [[Maribor]]), [[biologija|biolog]] in [[ekologija|ekolog]] *[[Bogo Teplý]] (10. januar 1900, [[Velika Loka]] – 13. julij 1979, [[Maribor]]), [[slavistika|slavist]], [[zgodovinar]] in muzealec *[[Stane Terčak]] (6. november 1905, [[Radmirje]] – 14. december 1976, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] *[[Nikola Tesla]] (10. julij 1856, [[Smiljan, Gospić|Smiljan pri Gospiću]] – 7. januar 1943, [[New York]]), elektroinženir, [[izumitelj]], [[fizik]], [[kemik]] in [[matematik]]; 1878 je v Mariboru deloval kot tehnični risar *[[Ada Thuma]] (17. april 1920, [[Ljubljana]] – 17. julij 1990, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevec|pevka]] *[[Slavko Tihec]] (10. julij 1928, [[Maribor]] – 11. februar 1993, [[Ljubljana]]), [[kipar]] *[[Ivan Jožef Tomažič]] (1. avgust 1876, [[Miklavž pri Ormožu]] – 26. februar 1949, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]] in [[teolog]] *[[Josip Tominšek]] (4. marec 1872, [[Bočna]] – 22. marec 1954, [[Ljubljana]]), [[jezikoslovec]], [[slavistika|slavist]], [[literarni zgodovinar]] in [[planinec]]; bil ravnatelj klasične gimnazije v Mariboru *[[Franc Toplak]] (24. marec 1885, [[Brengova]] – 5. december 1971, [[Maribor]]), [[ginekologija|ginekolog]] *[[Arnold Tovornik]] (13. marec 1916, [[Selnica ob Dravi]] – 4. junij 1976, [[Maribor]]), [[igralec]]; bil je član drame SNG Maribor *[[Franjo Tovornik]] (4. oktober 1907, [[Selnica ob Dravi]] – 27. februar 1934, [[Maribor]]), [[igralec]] *[[Vladimir Travner]] (8. december 1886, [[Logatec]] – 14. april 1940, [[Maribor]]), [[pravnik]], [[sodnik]] in [[zgodovinar]] *[[Rudolf Trofenik]] (15. april 1911, [[Maribor]] – 7. december 1991, [[München]]), [[založnik]] in [[pravnik]] *[[Alojzij Trstenjak]] (14. junij 1887, [[Pušenci]] – 25. januar 1964, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] *[[Ante Trstenjak]] (29. december 1894, [[Slamnjak]] – 4. december 1970, [[Maribor]]), [[slikar]] in [[grafika|grafik]] *[[Anton Trstenjak]] (8. januar 1906, [[Rodmošci]]– 29. september 1996, [[Ljubljana]]), [[teolog]], [[psiholog]], [[filozof]]; deloval je kot profesor na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru *[[Ivan Turšič]] (26. februar 1914, [[Maribor]] – 8. december 1983, [[Beograd]]), [[glasbenik]] in [[dirigent]] *[[Maks Unger]] (1. september 1888, [[Središče ob Dravi]] – 8. julij 1962, [[Maribor]]), [[dirigent]] in [[skladatelj]] *[[Janko Urbas]] (10. maj 1877, [[Lovrenc na Dravskem polju]] – 19. januar 1968, [[Maribor]]), gozdarski strokovnjak *[[Anton Nino Uršič]] (1. julij 1905, [[Trst]] – 20. september 1964, [[Maribor]]), [[opera|operni]] [[pevec]] in [[režiser]] *[[Josip Vandot]] (15. januar 1884, [[Kranjska Gora]] – 11. julij 1944, [[Trnjanski Kuti]]), mladinski [[pisatelj]]; Pred vojno se je z družino preselil v Maribor; po njem se v Mariboru imenuje Vandotova ulica *[[Rudi Vaupotič]] (24. april 1919, [[Maribor]] – 26. junij 2003, [[Ljubljana]]), filmski snemalec *[[Branka Verdnik]] (23. april 1936, [[Maribor]] – avgust 1990, [[Maribor]]), [[balet]]na [[ples]]alka *[[Viktor Verdnik]] (22. julij 1930, [[Maribor]]), [[balet]]ni [[ples]]alec *[[Edo Verdonik]] (15. marec 1908, [[Gaj nad Maribor]] – 13. junij 1978, [[Reka]]), [[igralec]] in [[režiser]] *[[Rudi Verdonik]] (30. marec 1910, [[Gaj nad Mariborom]] – 18. januar 1999, [[Hočko Pohorje]]), strokovnjak za modno oblikovanje *[[Milan Verk]] (7. oktober 1910, [[Sveti Jurij ob Ščavnici]] – 16. maj 1989, [[Maribor]]), [[kartograf]] *[[Ciril Veronek]] (5. julij 1923, [[Maribor]] – 2. november 2000, [[Ljubljana]]), [[violinist]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Karel Verstovšek]] (26. julij 1871, [[Velenje]] – 27. marec 1923, [[Maribor]]), [[politik]] in [[filolog]] *[[Ivan Vesenjak]] (22. december 1880, [[Moškanjci]] – 8. maj 1938, [[Maribor]]), [[politik]] *[[Danilo Vezjak]] (24. november 1923, [[Maribor]] – 6. februar 2003, [[Maribor]]), [[ekonomist]] in [[profesor]] *[[Franjo Vičar]] (27. april 1906, [[Sakušak]] – november 1992, [[Maribor]]), [[igralec]] *[[Ksenija Vidali]] (29. april 1913, [[Trst]] – 18. julij 2004, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevec|pevka]] in [[pedagogika|pedagoginja]] *[[Janez Vidic]] (8. februar 1923, [[Ljubljana]] – 19. maj 1996, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Rafko Mihael Vodeb]] (26. julij 1922, [[Dolenja vas pri Artičah]] – 5. julij 2002, [[Maribor]]), publicist, [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[duhovnik]] *[[Hilarij Vodopivec]] (16. marec 1868, [[Reka]] – 13. maj 1930, [[Maribor]]), [[pravnik]] *[[Lojze Vodovnik]] (6. september 1933, [[Maribor]] – 14. junij 2000, [[Ljubljana]]), [[elektrotehnika|elektrotehnik]] *[[Herman Vogel]] (17. julij 1941, [[Lom]] – 17. maj 1989, [[Maribor]]), [[pesnik]] in [[prevajalec]] *[[Franc Vogelnik]] (22. februar 1931, [[Maribor]] – 24. februar 2017), [[prevajalec]], bibliotekar in [[planinec]] *[[Fran Voglar]] (5. oktober 1877, [[Nadbišec]] – 17. oktober 1925, [[Maribor]]), [[politik]], šolnik, [[filolog]] in [[slavistika|slavist]] *[[Marija Stanislava Voh]] (3. oktober 1859, [[Arnače]] – 30. september 1928, [[Maribor]]), redovnica in šolnica *[[Franc Vojsk]] (5. april 1884, [[Mestni Vrh]] – 21. junij 1957, [[Maribor]]), enolog *[[Zlata Vokač]] (23. september 1926, [[Murska Sobota]] – 17. marec 1995, [[Maribor]]), [[rusistika|rusistka]] *[[Anton Vončina]] (28. januar 1894, [[Idrija]] – 21. oktober 1969, [[Maribor]]), geometer *[[Stojan Vrabl]] (13. oktober 1928, [[Maribor]] – 29. junij 2009, Maribor), fitopatolog, univ. prof. *[[Ernest Vranc]] (26. maj 1899, [[Ponikva]] – 25. maj 1961, [[Maribor]]), [[učitelj]] *[[Danilo Vranc]] (11. april 1930, [[Maribor]] – 30. oktober 2011, [[Maribor]]), lutkar in likovni [[pedagogika|pedagog]] *[[Viktor Vrbnjak]] (6. julij 1934, [[Selišči]] – 11. april 2005, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] in arhivist *[[Sergej Vrišer]] (9. november 1920, [[Maribor]] – 28. maj 2004, [[Maribor]]), [[umetnostni zgodovinar]], muzeolog, [[pisatelj]] *[[Franc Vrunč]] (12. februar 1910, [[Slovenj Gradec]] – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodni heroj *[[Jožef Vuga]] (23. februar 1887, [[Košaki]] – 13. julij 1952, Všenory, [[Češka]]), publicist *[[Vili Vuk]] (10. Julij 1942, [[Miklavž na Dravskem polju]] – 2017), [[novinarstvo|novinar]], kulturni kritik, [[etnologija|etnolog]], [[urednik]]; od leta 1963 je bil sodelavec Večera; bil je tudi predsednik odbora za Glazerjeve nagrade *[[Vilko Weixl]] (25. februar 1878, [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] – 11. april 1950, [[Maribor]]), [[trgovec]] *[[Franc Wels]] (10. februar 1873, [[Maribor]] – 10. oktober 1940, [[Dunaj]]), [[izumitelj]], [[pilot]] *[[Gregor Zafošnik]] (30. avgust 1902, [[Spodnja Nova vas]] – 2. julij 1994, [[Maribor]]), [[skladatelj]] in [[duhovnik]] *[[Mileva Zakrajšek]] (6. avgust 1885, [[Postojna]] – 4. maj 1971, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]], [[glasbenik|glasbenica]] *[[Velimir Zavrnik]] (15. maj 1916, [[Dunaj]] – 6. julij 1986, [[Maribor]]), [[Veterinarska medicina|veterinar]] *[[Mirko Zdovc]] (26. januar 1927, [[Slovenj Gradec]] – 10. april 2005, [[Maribor]]), [[arhitekt]] *[[Josip Zidanšek]] (4. marec 1858, [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] – 29. junij 1930, [[Maribor]]), publicist, [[duhovnik]] *[[Slavko Zimšek]] (1928, [[Maribor]] – december 2014), [[violinist]] *[[Branko Zinauer]] (31. december 1918, [[Zgornji Jakobski Dol]] – 10. december 1968, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Ivo Zobec]] (11. marec 1897, [[Prigorica]] – 5. december 1990, [[Maribor]]), šolnik *[[Alojz Zoratti]] (21. oktober 1874, [[Maribor]] – 25. januar 1960, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Ivan Nepomuk Zorè]] (20. april 1893, [[Valburga]] – 8. junij 1987, [[Maribor]]), [[duhovnik]], redovnik in [[teolog]] *[[Marko Zorko]] (22. september 1944, [[Maribor]] – 21. januar 2008, [[Golnik]]), [[pisatelj]], novinar in publicist *[[Vlasta Zorko]] (27. maj 1934, [[Maribor]]), [[kipar]]ka; Njeno pomembno delo je spomenik Prežihovega Voranca na Gosposvetski cesti v Mariboru *[[Oskar Zornik]] (20. marec 1922, [[Čezsoča]] – 19. november 1994, [[Maribor]]), [[opera|operni]] [[pevec]] *[[Jože Zupan]] (15. februar 1921, [[Zasip]] – 25. junij 1991, [[Maribor]]), [[igralec]] *[[Martin Zupanc]] (21. oktober 1879, [[Gotovlje]] – 13. januar 1951, [[Maribor]]), zootehnik *[[Ivo Zupanič]] (9. december 1890, [[Vajgen]] – 26. junij 1986, [[Maribor]]), [[enologija|enolog]] *[[Jože Žagar]] (15. december 1884, [[Celje]] – 13. oktober 1957, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Ciril Žebot]] (8. april 1914, [[Maribor]] – 9. januar 1989, [[Washington]]), [[politik]] in [[ekonomist]] *[[Borut Žener]] (13. maj 1935, [[Maribor]] – 5. januar 1974, [[Ljubljana]]), [[biolog]] *[[Albert Žerjav]] (17. november 1904, [[Središče ob Dravi]] – 9. avgust 1985, [[Maribor]]), [[pedagogika|pedagog]] *[[Fran Žižek]] (20. december 1914, [[Maribor]] – 27. maj 2008, [[Medvode]]), [[režiser]], [[dramaturg]] in [[prevajalec]] *[[Andrej Žmavc]] (27. november 1874, [[Slogonsko]] – 30. marec 1950, [[Maribor]]), [[Enologija|enolog]] in sadjar *[[Noni Žunec]] (7. maj 1921, [[Maribor]] – 28. december 2004, [[Zagreb]]), [[opera|operni]] [[pevec]] ==21. stoletje== *[[Tomaž Barada]] (15. november 1973, [[Maribor]]), [[Taekwon-do|taekwondoist]], [[Kickbox|kikboksar]], športni [[trener]] *[[Sani Bečirovič]] (19. maj 1981, [[Maribor]]), [[košarka]]r *[[Fredi Bobič]] (30. oktober 1971, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš; Nemški nogometaš slovenskega porekla; za nemško reprezentanco zaigral 37 tekem *[[Anton Bogov]] (17. julij 1975, [[Omsk]]), [[balet]]nik; Leta 1994 se je priključil ansamblu SNG Maribor; Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada leta 2007 *[[Andreja Borin]] (29. marec 1969, [[Maribor]]), [[kustos]]inja, ilustratorka in [[pesnik|pesnica]] *[[Peter Boštjančič]] (1. oktober 1952, [[Maribor]]), [[igralec]]; od 1997 redno zaposlen v Drami SNG Maribor *[[Alojzij Cvikl]] (19. junij 1955, [[Celje]]), [[jezuit]] in [[nadškof]]; od leta 2015 mariborski [[nadškof]] metropolit *[[Sabina Cvilak]] (8. julij 1977, [[Maribor]]), [[sopran]]istka; leta 2018 prejemnica Glazerjeve listine *[[Mitja Čander]] (9. marec 1974, [[Hoče]]), [[esej]]ist, [[urednik]] in [[založnik]]; bil je programski direktor Evropske prestolnice kulture - Maribor 2012; ambasador Mariborske knjižnice *[[Aleš Čeh]] (7. april 1968, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš in [[trener]] *[[Avgust Demšar]] (8. julij 1962, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Sven Dodlek]] (28. september 1995, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Timotej Dodlek]] (23. november 1989, [[Čakovec]]), [[nogomet]]aš *[[Mladen Dolar]] (29. januar 1951, [[Maribor]]), [[filozofija|filozof]] *[[Marjan Drev]] (16. december 1955, [[Celje]]), [[kiparstvo|kipar]]; Pomembna dela: A.M.Slomšek-Maribor in Lendava, Msgr.Lojze Kozar-Okoslavci, sv.Nikolaj-Muska Sobota, Milan Česnik-Ljubljana, Elvira Vatovec-Strunjan, Vera Šlander-Polzela, prostorska instalacija-Rakušev trg v Mariboru *[[Bojan Emeršič]] (22. julij 1963, [[Maribor]]), [[igralec]] in komik *[[Jerneja Ferlež]] (9. maj 1968, [[Maribor]]), [[Etnologija|etnologinja]] in bibliotekarka *[[Gašper Fištravec]] (27. januar 1987, [[Maribor]]), [[Veslanje|veslač]] *[[Vojko Flis]] (7. november 1955, [[Maribor]]), [[zdravnik]], [[kirurg]] in [[profesor]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] (17. april 1959, [[Ljubljana]]), novinarka, [[urednik|urednica]] in publicistka; Sodelavka časnika Večer *[[Barbara Gabrielle]] (24. januar 1974, [[Ljubljana]]), [[pevec|pevka]] in [[pesnik|pesnica]]; Bila sodelavka mariborske opere *[[Vesna Godina]] (1957, [[Maribor]]), socialna in kulturna [[Antropologija|antropologinja]]; Predavateljica na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]]; Velja za eno najbolj branih slovenskih družbenih kritičark, kolumnistka Delove priloge Ona, sobotne priloge Večera, revije Viva itd. *[[Polona Hercog]] (20. januar 1991, [[Maribor]]), [[tenis|teniška igralka]] *[[Andrej Ivanuša]] (8. julij 1958, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[založnik]], [[urednik]] in publicist *[[Jure Ivanušič]] (24. marec 1973, [[Maribor]]), [[igralec]], [[pianist]], [[skladatelj]], [[šanson]]jer in [[prevajalec]] *[[Drago Jančar]] (13. april 1948, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[dramatika|dramatik]] in [[esej]]ist *[[Marko Japelj]] (1961, [[Maribor]]), [[Scenografija|scenograf]]; Sodelavec SNG Maribor; Leta 2009 je prejel Borštnikovo nagrado za scenografijo (Henrik Ibsen, Peer Gynt) *[[Marko Jesenšek]] (14. marec 1960, Maribor), [[jezikoslovec]] slavist, univ. profesor in izr. član [[SAZU]] *[[Stane Jurgec]] (26. julij 1947, [[Maribor]]), [[skladatelj]], [[dirigent]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Zora A. Jurič]] (15. september 1953, [[Maribor]]), kulturnica; Je avtorica Pesniškega turnirja za naziv vitez/vitezinja poezije *[[Janko Kastelic]] (10. Januar 1969, [[Ljubljana]]) [[skladatelj]], 2008–11 direktor mariborske opere *[[Matjaž Kek]] (9. september 1961, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš in [[trener]]; Je nekdanji nogometaš ter trener Maribora, Rijeke in slovenske reprezentance *[[Maja Keuc]] (16. januar 1992, [[Maribor]]), [[pevec|pevka]] *[[Aleksander Knavs]] (5. december 1975, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Miran Kolbl]] (28. maj 1968, [[Maribor]]), [[violinist]] *[[Simona Kopinšek]] (27. januar 1981, [[Celje]]), [[pesnik|pesnica]], [[pisatelj]]ica, novinarka in publicistka; Od leta 2012 na Radiu Maribor ustvarja in vodi oddaje povezane z literaturo *[[Dragica Korade]] (1963, [[Maribor]] – 2019), novinarka in publicistka *[[Katja Koren]] (6. avgust 1975, [[Maribor]]), [[Alpsko smučanje|alpska smučarka]] *[[Silvin Košak]] (3. marec 1942, [[Maribor]]), [[Arheologija|arheolog]], hetitolog, indoevropski [[jezikoslovec]], dopisni član SAZU *[[Luka Krajnc]] (19. september 1994, [[Ptuj]]), [[nogomet]]aš; 2010–11 igral za [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] *[[Rene Krhin]] (21. maj 1990, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Robert Lešnik]] (1971, [[Limbuš]]), industrijski (avtomobilski) oblikovalec, mdr. pri podjetju [[Mercedes-Benz]] *[[Igor Majcen]] (22. julij 1952, [[Maribor]]), [[Pedagogika|pedagog]], [[skladatelj]], [[zborovodja]] *[[Svetlana Makarovič]] (1. januar 1939, [[Maribor]]), [[pisatelj]]ica, [[pevec|pevka]], [[igralec|igralka]], [[pesnik|pesnica]], mladinska pisateljica *[[Jože Mlinarič]] (13. marec 1935, [[Maribor]] – 13. november 2021), [[zgodovinar]], [[prevajalec]] in [[akademik]]; Od leta 2001 je redni član SAZU; Leta 2003 je prejel naziv zaslužni profesor UM *[[Georg Mohr]] (2. februar 1965, [[Maribor]]), [[šah]]ist, [[založnik|publicist]] in [[trener]] [[šah]]a; ureja mesečnik [[Šahovska misel]] *[[Matjaž Mulej]] (20. januar 1941, [[Maribor]]), [[ekonomist]], [[profesor]]; prejel naziv zaslužni profesor UM in častni občan mestne občine Maribor *[[Damjan Murko]] (5. februar 1985, [[Maribor]]), [[pevec]] *[[Jan Muršak]] (20. januar 1988, [[Maribor]]), [[Hokej na ledu|hokejist]] *[[Vlado Novak]] (9. april 1952, [[Maribor]]), [[igralec]]; prvak Drame SNG Maribor; prejemnik nagrade Prešernovega sklada, Glazerjeve listine, Borštnikovega prstana itd. *[[Ludvik Pandur]] (12. avgust 1947, [[Slovenj Gradec]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]]; profesor na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti UM]] *[[Tomaž Pandur]] (19. februar 1963, [[Maribor]] – 12. april 2016, [[Skopje]]), gledališki [[režiser]]; maturiral na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]] in deloval kot umetniški vodja drame [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; prejel je nagrado Prešernovega sklada, Borštnikovo nagrado, Zlati grb mesta Maribor itd. *[[Tone Partljič]] (5. avgust 1940, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[Dramatika|dramatik]], [[učitelj]] in [[politik]]; gimnazijo in Pedagoško akademijo zaključil v Mariboru; Bil je predsednik društva Bralne značke Slovenije, poslanec [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] in sodelavec [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]]; Prejel je vrsto nagrad, [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]], [[Grumova nagrada|Grumovo nagrado]], Glazerjevo nagrado, [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]] itd. *[[Dejan Pečenko]] (13. december 1958, [[Maribor]]), [[pianist]] in [[skladatelj]] *[[Teodor Petrič]] (30. april 1959, [[Celje]]), [[jezikoslovec]], [[profesor]]; profesor za moderni nemški jezik na Filozofski fakulteti [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] *[[Marjan Pipenbacher]] (22. avgust 1957, [[Ljubljana]]), [[inženir]]; doštudiral je v Mariboru na Fakulteti za gradbeništvo; projektiral je več kor 200 mostov in viaduktov v Sloveniji in tujini ([[Koroški most, Maribor|Koroški most]] v Mariboru, [[viadukt Črni kal]], [[Pelješac]] itd.); leta je 2009 je prejel častni naziv inženir leta *[[Franci Pivec]] (22. avgust 1943, [[Olimje]]), [[Filozofija|filozof]], [[sociolog]], [[politik]] in kulturni delavec; sodeloval je pri nastajanju Univerze Maribor, predaval [[Filozofija|filozofijo]], kasneje deloval na [[IZUM]] v Mariboru *[[Dragan Potočnik]] (1959, [[Maribor]]), [[zgodovinar]], [[profesor]], [[pesnik]] in [[pisatelj]]; med drugimi piše tudi o zgodovini Maribora *[[Miran Potrč]] (27. marec 1938, [[Maribor]]), [[politik]]; bil prvi predsednik sveta [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] in predavatelj ter strokovni svetovalec za pravna vprašanja mariborskim podjetjem *[[Zoran Predin]] (16. junij 1958, [[Maribor]]), [[pevec]], [[Besedilopisec|tekstopisec]] in [[kantavtor]] *[[Vilibald Premzl]] (1940), [[arhitekt]], urbanist in strokovnjak za [[varstvo okolja]]; bil mestni svetnik [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]] *[[Primož Premzl]] (12. junij 1963, [[Maribor]]) galerist, [[založnik]], zbiratelj; ima bogato zbirko priložnostnih razglednic, fotografij, risb, načrtov, povezanih z Mariborom *[[France Prosnik]] (18. januar 1945, [[Slovenske Konjice]]), klinični [[psiholog]] in biblioterapevt; predaval na Pedagoški akademiji v Mariboru; je ambasador [[Mariborska knjižnica|Mariborske knjižnice]] *[[Marko Ranilovič]] (25. november 1986, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Mitja Reichenberg]] (25. september 1961, [[Maribor]]), [[esej]]ist, [[skladatelj]], [[pianist]] *[[Branimir Ritonja]] (1961, [[Maribor]]), [[fotografija|fotograf]] *[[Karmina Šilec]] (30. avgust 1967, [[Maribor]]), [[dirigent]]ka; vodja zbora [[Carmina Slovenica]] *[[Igor Štromajer]] (29. december 1967, [[Maribor]]), multimedijski [[umetnost|umetnik]] *[[Ilka Štuhec]] (26. oktober 1990, [[Slovenj Gradec]]), [[Alpsko smučanje|smučarka]]; doma v Mariboru *[[Ivan Janez Štuhec]] (17. november 1953, [[Celje]]), [[teolog]], [[filozofija|filozof]] in [[duhovnik]]; od leta 1996 je direktor zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru *[[Miran Štuhec]] (1. oktober 1952, [[Maribor]]), [[literarni zgodovinar]], [[Literarna teorija|literarni teoretik]] in [[profesor]] *[[Luka Šulić]] (25. avgust 1987, [[Maribor]]), [[violončelist]], član 2Cellos *[[Peter Ternovšek]] (10. april 1947, [[Maribor]]), [[igralec]]; član ansambla Drame [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Ludvik Toplak]] (13. julij 1942, [[Mostje, Juršinci|Mostje]]), [[pravnik]], [[politik]] in [[diplomat]]; tri mandate je bil [[rektor]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] *[[Marin Turcu]] (26. Marec 1945, [[Cluj-Napoca|Cluj]]), [[balet]]ni [[ples]]alec in koreograf; od leta 1987 je član [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Valentina Turcu]] (1974, [[Zagreb]]), koreografinja, baletna [[ples]]alka in oblikovalka giba; Od leta 1993 je sodelavka [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Dragica Turjak]] (13. marec 1958, [[Maribor]]), bibliotekarka *[[Marjan Turnšek]] (25. julij 1955, [[Celje]]), [[teolog]], [[duhovnik]], [[profesor]] in [[pisatelj]]; upokojeni mariborski [[nadškof]] *[[Danilo Türk]] (19. februar 1952, [[Maribor]]), [[politik]], [[diplomat]], univerzitetni [[profesor]], [[pravnik]] *[[Breda Varl]] (16. januar 1949, [[Maribor]]), oblikovalka lutk, [[Scenografija|scenografka]], kostumografinja; bila je likovna urednica pri Založbi Obzorja v Mariboru, sodelovala z Lutkovnim gledališčem Maribor ter z [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Tine Varl]] (3. maj 1940, [[Maribor]]), [[lutka]]r; bil je iniciator in soustanovitelj [[Lutkovno gledališče Maribor|Lutkovnega gledališča Maribor]] *[[Nataša Vaupotič]] (17. julij 1967, [[Ptuj]]), [[fizik|fizičarka]] in [[profesor]]ica; predava na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] *[[Janja Vidmar]] (1962, [[Ptuj]]), [[pisatelj]]ica, [[urednik|urednica]] in [[scenarist]]ka; živi in deluje v Mariboru *[[Peter Vilfan]] (29. junij 1957, [[Maribor]]), [[košarka]]r in [[politik]]; ustanovil je šolo košarke za mlade v Mariboru: Košarkarska šola »Peter Vilfan« *[[Saša Vujačić]] (8. marec 1984, [[Maribor]]), [[košarka]]r *[[Zlatko Zahovič]] (1. februar 1971, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Jure Zdovc]] (13. december 1966, [[Maribor]]), [[košarka]]r *[[Manja Žugman]] (8. junij 1977, [[Maribor]]), [[profesor]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[pisatelj]]ica in [[Novinarstvo|novinarka]] ==Viri== *''Mariborske osebnosti'' (ur. [[Mateja Ratej]], Ljubljana: ZRC SAZU), 2018. *[https://www.ukm.um.si/mariborski-biografski-leksikon Mariborski biografski leksikon.] Univerzitetna knjižnica Maribor. *[http://www.xn--tajerci-pqb.si// Štajerci.si.] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Maribor]] [[Kategorija:Mestna občina Maribor]] lbxplgt0u6mq2asban6wxtyzus8nrsh 14 455590 5735905 5078101 2022-08-17T20:12:34Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske]] a9iqvhuxsqua04m5awfsyz3scejhktl 14 456907 5735906 5094419 2022-08-17T20:12:44Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kategorija:Cerkve svete Save]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Cerkve svete Save]] 86pdi9h8lfgbkxq2vdfkrwc4ss1y7hp 0 463236 5735958 5514978 2022-08-17T21:31:56Z GeographieMan 179499 /* Nagrade */ pravopis wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}}{{Ton}}{{Infopolje oseba}} '''Valentina Turcu''', [[Hrvati|hrvaško]]-[[Slovenci|slovenska]] [[koreografinja|koreografinja in režiserka]], * maj 1974, [[Zagreb]]. === Življenjepis === Valentina Turcu (rojena leta 1974 v Zagrebu) je svojo globoko strast in pronicljiv čut do gledališča odkrila že v zgodnjih otroških letih. Baletno znanje je usvajala najprej pod skrbnim mentorstvom svojih staršev, prav tako priznanih baletnih umetnikov, Marina Turcuja in Maje Srbljenović Turcu. Pot nadaljnjega izpopolnjevanja ter intenzivnega umetniškega razvoja jo je vodila do baletne akademije Rudra Béjart v Lozani, kjer je pod vodstvom legendarnega koreografa in baletnega mojstra Mauricea Béjarta razvila svoj edinstven plesni slog in koreografski rokopis. Po nastopanju v Béjartovih koreografijah, kot so Kralj Lear, Ognjeni ptič, Čudežni mandarin, Šeherezada, Grška taverna, Koncert Stravinskega, Življenje Patricea Chereauja, L’Amour me dit, L’Art de pas de deux, La Porte et un Soupir, Posvetitev pomladi, ter intenzivnem baletnem treningu pod vodstvom mednarodno priznanih baletnih mojstrov, kot so Michel Gascard, Gil Roman, David Howard, Suzanne Farrell, Azari Plisetsky, Carolyn Carlson, Malou Artaud, Gilbert Mayer, Timothy Gordon, Wolfgang Stollwitzer idr., se je vrnila v Slovenijo, kjer se je naglo uveljavila kot ena izmed tehnično najbolj dovršenih in ekspresivnih plesalk. To je potrdila tudi z nastopom v Clugovem koreografskem prvencu Tango, nato pa tudi v drugih solističnih vlogah klasičnega, neoklasičnega baleta in sodobnega plesa, ki so pustile globok vtis tako na kritike kot tudi občinstvo v Sloveniji in tujini. Njen opus z več kot 130 ustvarjenimi ali soustvarjenimi baleti, dramskimi in opernimi produkcijami ne priča zgolj o umetničini epohalni kreativni potenci, ampak tudi o njeni vsestranski in izjemno pregibni gledališki intuiciji, ki se v zadnjem času potrjuje tudi v izjemno uspešnih režijah dramskih predstav (Tramvaj zvan žudnja, HNK Varaždin, 2019). V velikih pripovedih modernega časa je Valentina Turcu našla svoj neusahljiv vir koreografske inspiracije, ki jo skozi pretanjeno in obenem čustveno močno ekspresijo preoblikuje v koherentno plesno pripoved. Prav zaradi perfekcionizma, ki se je jasno pokazal že na začetku njenega umetniškega raziskovanja, in s svojim celovitim angažmajem kljubuje postmoderni paradigmi »praznega«, jo lahko danes občudujemo kot zrelo ustvarjalko v zahtevnem žanru dramskega baleta, in to v najžlahtnejšem pomenu te besede. === Kronologija ustvarjalne poti === Z uporabo pastišne tehnike je Valentina leta 2007 za mariborski Balet ustvarila svoj koreografski prvenec La Callas, posvečen ikoni operne umetnosti, pri tem pa je opozorila na svoj enkratni pristop k združevanju različnih umetniških form s ciljem ustvariti celostno koreografsko umetnino s poudarjeno vizualno lepoto oziroma avratičnostjo. Leto 2011 je minilo v znamenju ustvarjanja s senzualno erotiko prežetega baletnega trilerja Carmen, in sicer za Hrvaško narodno gledališče v Splitu. Koreografija na Ščedrinovo kongenialno adaptacijo Bizeteve opere je doživela še večji uspeh v Slovenskem narodnem gledališču Maribor tri leta pozneje, tj. leta 2014. Leta 2011 je za splitski Balet prav tako nastala nova koreografija na Ravelovo orkestrsko impresijo Bolero, ki je doživel tudi izvedbe v Istanbulu kot del programa Evropske prestolnice kulture v letu 2010. Med vidnejšimi stvaritvami iz tega obdobja velja izpostaviti tudi Brahmsove Madžarske plese in Hačaturjanov Maškaradni valček za mariborski Balet, ali denimo koreografske projekte Tarde (na glasbo portugalske skupine Madredeus), Bachovo Partito in Händlovo Lascia ch'io pianga za Mednarodni slovenski baletni gala v letih 2011 in 2012. Julija 2012 je prejela vabilo plesnega ansambla s Covent Gardna, da zanj ustvari koreografijo, ki je bila nato izvedena v okviru njihovega programa International Stars of Ballet and Dance. Še v isti sezoni (2011/2012) je Valentina Turcu temeljito poglobila svoje izkušnje v vlogi režiserke naprej pri ustvarjanju avtorskega projekta Ženska, ki sem ji bral, ki je nastal po motivih Schlinkovega romana Bralec, nato pa še z intenzivnim sodelovanjem s sopranistko Allison Bell pri uprizoritvi projekta Pierrot Lunaire po glasbeni predlogi Arnolda Schönberga. Istočasno je kot koreografinja in oblikovalka odrskega aktivno sodelovala pri mariborskih glasbenogledaliških produkcijah Lakmé, Carmen, La bohème, Netopir, Hoffmannove pripovedke, My Fair Lady in Kronanje Popeje, ki so bile med kritiki označene kot sveže, vznemirljive, slogovno unikatne in precizne v relaciji do glasbene predloge. Oktobra leta 2013 je ustvarjalka prejela prestižno slovensko nagrado Pie in Pina Mlakarja za »izjemne dosežke pri režiji in koreografiranju neoklasičnega baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva«, ki je bil premierno izveden v Veliki dvorani SNG Maribor. Kot je zapisala strokovna žirija Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS), je »Valentina Turcu postavila nov mejnik v kvaliteti in ekspresiji sodobnega klasičnega baleta«. V naslednjih dveh letih je balet Romeo in Julija doživel velik uspeh v Latvijskem narodnem gledališču v Rigi (2014) ter v operi Metz Métropole (2015). Naslednji projekt »velike pripovedi«, dramski balet Ana Karenina po motivih istoimenskega Tolstojevega romana, je bil prvič uprizorjen aprila 2014 v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu. Avgusta še istega leta je avtorica pripravila nov koncept in soustvarila koreografijo za neobaročni balet Nevarna razmerja, ki je v koprodukciji tesneje povezal kar tri gledališke hiše – Dubrovniški poletni festival, Festival Ljubljana in SNG Maribor. Leto 2016 je bilo še posebej uspešno, saj je avtorica pripravila nov glasbeni koncept, dramaturgijo in koreografijo dramskega baleta Jevgenij Onjegin po znamenitem Puškinovem romanu v verzih. Baletna produkcija je doživela izjemen odziv tako med publiko kot strokovni kritiki iz Slovenije in tujine. Aprila naslednje leto (2017) je ustvarila novo, še vznemirljivejšo različico baletnega trilerja Carmen za Augsburški balet, jeseni istega leta pa je s priznanim koreografom Juliom Arozareno sodelovala pri postavitvi baleta Don Giovanni za Latvijski narodni balet v Rigi, in sicer na adaptirano partituro Wolfganga Amadéa Mozarta.    V svoji dosedanji umetniški karieri je Valentina bodisi plesala, (so)ustvarila ali sodelovala pri izvedbi več kot 125 baletnih, dramskih in opernih produkcij, med katerimi je samo dramskih postavitev več kot 40, vključno z Nevarnimi razmerji v dramatizaciji Christopherja Hamptona, s Shakespearovimi klasikami Hamlet, Vihar, Dvanajsta noč ali Kar hočete, Henrik IV., Kakor vam drago, z avtorskim projektom Frida Kahlo, z Molièrovim Plemenitim meščanom, s Cervantesovim Don Kihotom ter ostalimi klasičnimi besedili, kot so Drakula Brama Stokerja, Ionescujevi absurdni drami Plešasta pevka in Nosorogi, Andersenova Snežna kraljica, Lorcova Krvava svatba, Brechtova Opera za tri groše, Ibsenov Peer Gynt in Bulgakovova Mojster in Margareta. Med njenimi zadnjimi uspešnicami v žanru dramskega baleta velja omeniti Smrt v Benetkah v koprodukciji med Baletom HNK Zagreb in Baletom SNG Maribor, ki je nastal po motivih istoimenske kultne novele Thomasa Manna in na glasbeno podlago enega največjih simfonikov pozne romantike in 20. stoletja, Gustava Mahlerja. === Iz kritiških zapisov === ==== Romeo in Julija (2012) ==== <blockquote>»Ženske so kot baletni koreografi še vedno v nekakšnem deprivilegiranem položaju in manjšini, čeprav upam, da se bo to kmalu spremenilo, ko bo ime Valentina Turcu postalo znano, še posebej po njenem prvem celovečernem baletu. Ustvarila je Romea in Julijo, ki kar prekipevata od strasti. Med zakoličevanjem vsakega dramskega preobrata in psiholoških poglabljanjem v vsak plesni lik posebej vedno znova teži k plesni akciji z vratolomno hitrostjo. Balkonski prizor v pas de deux je eden izmed primerov čiste ekstaze. Valentina Turcu je mojstrsko uporabila svoje gledališke instinkte in neprecenljivo izkušnjo v domeni uprizoritvenih umetnosti nasploh. Koreografija se čvrsto opira klasičnega 'besednjaka', a ga uporablja z inventivno fleksibilnostjo z namenom finejše karakterizacije oseb. Vsak prizor ima svojo funkcijo in popolnoma razdelan pomen. Na vrhuncu strasti in osupljive plesne virtuoznosti se pojavijo trenutki tihe dramske napetosti, ki do potankosti uravnovesijo balet. Energija in strast, ki so ju izvabili plesalci, sta pustili občinstvo v stanju vznesene izčrpanosti.« ''Maggie Foyer, Dance Europe Magazine, januar 2013''</blockquote> ==== Jevgenij Onjegin (2016) ==== <blockquote>»Od posameznika bi se pričakovala vsaj integriteta in pogum, če bi želel ta predstaviti povsem novo različico Onjegina, še posebej po splošno sprejetem konsenzu, da je bila ikonična klasika Johna Cranka zadnja, ki se je izrekla o tej temi. Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je oboje dobil v Valentini Turcu, ki ima za sabo že 125 produkcij, bodisi v ustvarjalni vlogi koreografinje ali režiserke, njeno delo pa se ne osredotoča zgolj na balet in sodobni ples, ampak na gledališče nasploh, na glasbo in ne nazadnje tudi opero. Njena ljubezen do literature ima nenavadno globok vpliv na to, kako sama prenaša literarni zapis v gibanje. Njena pozornost do zadnjega detajla, še posebej v izrisovanju likov, je še posebej pronicljiva, pri tem pa je uspela ustvariti predstavo, v kateri se tako pripovedovanje zgodbe kot koreografija združita v eno. Na odru ni bilo niti enega plesalca, ki ne bi verjel v upodobitve, kar je pravzaprav srčika koreografkine osebne posvetitve umetnosti in njene sposobnosti, da v svojih plesalcih obudi ta vitalni element. To je pravi poklon Puškinu in triumf Baleta Slovenskega narodnega gledališča.« ''Deborah Weiss, Dance Europe Magazine, januar 2017''</blockquote> ==== Carmen (2017) ==== <blockquote>»Predstava se začenja z nezadržanim, tako rekoč polnokrvnim nastopom Carmen. Koreografija zahteva visok poustvarjalni nivo od vseh plesalcev, zato je bil neposredni »napad korakov« s strani ansambla, ki je dopuščal detajlno izrisovanje vlog, ne da bi kazal kakršnihkoli znakov lastne inhibicije ali previdnosti, več kot dobrodošla osvežitev. Carmen je pokazala osupljivo tehniko klasičnega baleta, pri tem pa je vseskozi ohranjala nenavadno lepoto linije in obenem tudi eleganco ekstenzije … Don José je pustil še posebej velik vtis, ne zgolj zaradi svoje plesne virtuoznosti, ampak tudi zaradi njegove pristno občutene ljubezenske grenkobe do protagonistke. Za glasbeno osnovo si je Valentina Turcu izbrala Ščedrinovo orkestrsko suito Carmen, ki obenem lagodno teče in se nežno pozibava tako v hitrosti in temperamentu, pri tem pa daje koreografinji možnost za ustvarjalno pedantnost, ne da bi se ta pri izrisovanju celotnega tragičnega dramaturškega loka izgubljala v časovni odvečnosti. Preprosta scenografija in očarljivi kostumi so tako zgolj pripomogli pri udejanjenju te sicer zelo gledljive in intrigantno zabavne predstave, ki je bila plesalcem povsem pisana na kožo.« ''Alison Kent, Dance Europe Magazine, julij 2017''</blockquote> ==== Smrt v Benetkah (2018) ==== <blockquote>»Kar izstopa najizraziteje, je Valentinino globoko razumevanje Mannovega teksta; njeno raziskovanje in posledična inscenacija segata daleč onkraj preprostega pripovedovanja neke zgodbe. S subtilnim nanašanjem prikritih nians nam koreografinja preda močno sporočilo, ki poudari avtorjevo izvirno namero o strasti kot izvoru dvoma in degradacije. Postavitev je sama po sebi zapeljiva, elegantna in vseskozi čudovito osvetljena, pri tem pa ujame bistvo Mannovih besed. Turcujeva je zasnovala niz virtuoznih sekvenc s spektakularnimi vzdigi, ki jih plesalci podajo nadvse prepričljivo in vseskozi v skladu s psihologijo značajev. Valentina Turcu se tako do danes lahko pohvali z več kot stodvajsetimi produkcijami, prav Smrt v Benetkah pa nas znova spomni, kako je avtoričina ljubezen do velikih literarnih mojstrovin in njena pozornost do še tako neznatnih nadrobnosti transformirala pisano besedo v izjemno plesno stvaritev.« ''Alison Kent, Dance Europe Magazine, avgust 2018''</blockquote> == Delo == === Najvidnejše koreografije === * Smrt v Benetkah, celovečerni dramski balet, koprodukcija Baleta HNK Zagreb in Baleta SNG Maribor, 2018 * Jevgenij Onjegin, celovečerni dramski balet, produkcija Baleta SNG Maribor, 2016 * Carmen, produkcija Baleta SNG Maribor, 2014 * Romeo in Julija, celovečerni dramski balet, produkcija Baleta SNG Maribor, 2012 === Režije === * Tramvaj zvan žudnja (Tramvaj poželenja), dramska produkcija HNK Varaždin, 2019 == Nagrade == * 1999    nagrada DBUS za najboljšo plesno predstavo (Tango) * 2002    bronasta medalja na svetovnem tekmovanju plesalcev v Nagoji na Japonskem * 2007    TEMSIG nagrada žirije za najizvirnejšo koreografijo (Rožmarin na glasbo skupine Katalena) na Tekmovanju baletnih plesalcev Slovenije * 2008    strokovna nagrada Lydie Wisiakove, ki jo podeljuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS), za leto 2007 za koreografske prispevke na operno-baletnih in dramskih odrih * 2013     strokovna nagrada Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) Pia in Pino Mlakar za izjemne režijsko-koreografske dosežke in sicer z utemeljitvijo, da je »umetnica postavila nov mejnik v ekspresivnosti klasičnega baleta«. * 2015 nominacija za prestižno nagrado Kjoto za izjemne dosežke v umetnosti in humanistiki z utemeljitvijo: »Kot inovatorka plesnega gledališča, ki povezuje umetnikovi predanost in skromnost v izviren, enkraten ustvarjalni pristop, pri tem pa uspešno združuje klasične prvine s sodobnimi, ruši meje med (za)pisano besedo in gibanjem ter nagovarja vse človeštvo s svojimi stališči.« * 2015 nagrada »Latvijas Gāze« za balet Romeo in Julija za najboljšo gledališko produkcijo v sezoni 2014/2015 * 2016 nagrada Orlando Dubrovniškega poletnega festivala za vrhunske dosežke s področja plesne umetnosti v zadnjih štirih sezonah * 2017 Glazerjeva listina za vrhunske dosežke na področju baleta, še posebej za kreacijo baleta Jevgenij Onjegin * 2018 nagrada Prešernovega sklada 2018 za vrhunske dosežke v zadnjih dveh letih, še posebej za dramsko zasnovo baletne mojstrovine Jevgenij Onjegin == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * https://www.rtvslo.si/kultura/oder/valentina-turcu-baletna-umetnost-je-medij-bozanske-lepote/478799 * https://www.youtube.com/watch?v=T9IslzXh7gA&feature=youtu.be * https://www.youtube.com/watch?v=uxRWo6Mlhaw&feature=youtu.be * https://www.youtube.com/watch?v=BGxDo-1_foc&feature=youtu.be * https://vimeo.com/310957586 * [http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Fotogalerija/2018/Presernovi_nagrajenci/Almanah_2018.pdf Nagrada Prešernovega sklada 2018] * [https://www.sng-mb.si/koreografi/valentina-turcu_1/ Biografija Valentine Turcu na spletni strani SNG Maribor] * [https://valentinaturcu.wordpress.com/ Biografija Valentine Turcu] {{Glazerjevi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Turcu, Valentina}} [[Kategorija:Slovenski koreografi]] [[Kategorija:Hrvaški koreografi]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Hrvaški Slovenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] da1ujf7v9zrcadqiy1jemmmnqg3t9gu 0 471789 5735902 5260550 2022-08-17T20:12:04Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Obdobje Heisei]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Obdobje Heisei]] h66m5l6t1nhxcxlcd09clj5um4zl69w 0 474625 5735829 5329169 2022-08-17T18:50:49Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{ Infopolje Zgodovinska pokrajina |native_name = {{lang|de|Ostpreußen}} |conventional_long_name = Vzhodna Prusija |common_name = Vzhodna Prusija |subdivision = Provinca |nation = [[Prusija]] |life_span = 1772–1829<br/>1878–1945 |year_start = 1773 |event_start = [[Prva delitev Poljske|Ustanovitev]] |date_start = 31. januar |year_end = 1945 |event_end = sovjetska osvojitev |capital = [[Kaliningrad|Königsberg]] |event1 = Provinca Prusija |date_event1 = 3. december 1829 |event2 = obnovitev province |date_event2 = 1. april 1878 |p1 = Vojvodina |flag_p1 = Flag of Ducal Prussia.svg |p2 = Privunca Zahodna Prusija |flag_p2 = Flagge Preußen - Provinz Westpreußen.svg |s1 = Klaipėdska regija |s2 = Zahodna Prusija (regija) |s3 = Sovjetska zveza |s4 = Obnovitev ozemelje |flag_s1 = Flag of Lithuania 1918-1940.svg |flag_s2 = Flag of German Reich (1935–1945).svg |flag_s3 = Flag of the Soviet Union.svg |flag_s4 = Flag of Poland (1928-1980).svg |image_flag = Flagge Preußen - Provinz Ostpreußen.svg |image_coat = Coat of Arms of East Prussia.svg |image_map = German Empire - Prussia - East Prussia (1878).svg |image_map_caption = Vzhodna Prusija (rdeča) kot del Kraljevine Prusije del Nemškega cesarstva (1871) |stat_area1= 36993 |stat_year1=1905 |stat_pop1 = 2.025.741 |political_subdiv= Regija Gumbinnen<br/>Regija Königsberg<br/>Regija Allenstein (od 1905)<br/>Zahodna Prosija (1922–1939)<br/>Regija Zichenau (od 1939) |today = {{flag|Poljska}}<br>{{flag|Litva}}<br>{{flag|Rusija}} ([[Kaliningrajska oblast]]) }} '''Vzhodna Prusija''' ([[Nemščina|nemško]] Ostpreußen, [[Poljščina|poljsko]] Prusy Wschodnie, [[Litovščina|litovsko]] Rytų Prūsija, [[Latinščina|latinsko]] Borussia orientalis, [[Ruščina|rusko]] Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca [[Kraljevina Prusija|Kraljevine Prusije]] in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Od [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] do leta 1945 je bila kot del Svobodne države Prusije hkrati tudi del [[Weimarska republika|Weimarske republike]]. Glavno mesto Vzhodne Prusije je bil Königsberg (sedanji [[Kaliningrad]]).<ref>''East Prussia''. Columbia Encyclopedia, 6. izdaja (2008).</ref> Vzhodna Prusija je obsegala večino ozemlja baltskih [[Prusi|Starih Prusov]]. V 13. stoletju so domorodne Pruse na [[Križarski pohod|križarskih pohodih]] podjarmili nemški [[Tevtonski viteški red|Tevtonski vitezi]]. Po njihovem uničenju so se domorodni Balti postopoma [[Krščanstvo|pokristjanili]]. Zaradi germanizacije in kolonizacije v naslednjih stoletjih so večinsko prebivalstvo postali [[Nemci]], [[Mazurci]] in [[Litvanci]] pa so postali manjšina. Vzhodna Prusije je bila od 13. stoletja del meniške države Tevtonskih vitezov, po sklenitvi drugega Torunskega mirovnega sporazuma pa je postala fevd [[Kraljevina Poljska|Kraljevine Poljske]]. Leta 1525 je s Pruskim poklonom provinca postala Vojvodina Prusija.<ref>Schaitberger, L. [http://www.exulanten.com/preussen.html ''Ostpreußen: The Great Trek'']. Pridobljeno 8. decembra 2016.</ref> Stara [[pruščina]] je izumrla proti koncu 17. ali na začetku 18. stoletja.<ref>Encyclopædia Britannica: ''Old-Prussian-language''. Gordon, Raymond G., Jr. (ur.): ''Ethnologue: Languages of the World'', 2005, ''Prussian''.</ref> Ker je bila vojvodina izven jedra [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], so se [[Brandenburg|brandenburški]] volilni knezi leta 1701 razglasili za kralje. Po priključitvi večine zahodne [[Kraljevska Prusija|Kraljevske Prusije]] v prvi delitvi poljsko-litovske Republike obeh narodov leta 1772 je bila vzhodna (vojvodska) Prusija po kopnem povezana z ostalo prusko državo in bila v naslednje leto (1773) reorganizirana v provinco. V letih 1829 do 1878 je bila Provinca Vzhodna Prusija združena z Zahodno Prusijo v Provinco Prusijo. Kraljevina Prusija je po ustanovitvi leta 1871 postala vodilna država Nemškega cesarstva. Z [[Versajska mirovna pogodba|Versajsko mirovno pogodbo]], sklenjeno po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], je Zahodna Prusija pripadla [[Poljska|Poljski]], Vzhodna Prusija pa je postala eksklava nemške [[Weimarska republika|Weimarske republike]], s [[Poljski koridor|Poljskim koridorjem]] ločena od ostale Nemčije. Klaipedska regija Vzhodne Prusije je bila leta 1923 priključena k [[Litva|Litvi]]. Po nemškem porazu v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] leta 1945 je bila Vzhodna Prusija na [[Stalin]]ovo vztrajanje razdeljena med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] ([[Kaliningrajska oblast]]), Litovsko SSR (Klaipedska regija) in Ljudsko republiko Poljsko (Varmijsko-Mazursko vojvodstvo).<ref>tenn@owlnet.rice.edu. [http://www.ruf.rice.edu/~sarmatia/195/davies2.html ''Sarmatian Review XV.1: Davies'']. Pridobljeno 8. decembra 2016.</ref> Prestolnica Königsberg je bila leta 1946 preimenovana v Kaliningrad. Večina nemškega prebivalstva je bila med drugo svetovno vojno evakuirana ali kmalu po vojni izgnana. Ocenjuje se, da je okoli 300.000 (približno ena petina) prebivalcev umrlo med bombardiranji, obrambnimi boji in slabim ravnanjem Rdeče armade. ==Ozadje== [[Slika:Image-Prussia ethnicity.JPG|thumb|250px|levo|Mesta v Vzhodni Prusiji v 14. stoletju]] Tevtonski vitezi so na pobudo vojvode Konrada I. Mazovskega v 13. stoletju osvojili Prusijo, ustanovili meniško državo in zavladali podjarmljenim Prusom. Pruska krajevna imena na severu in slovanska na jugu so se postopoma ponemčila. Ekspanzivna politika Tevtonskih vitezov je z okupacijo poljske [[Pomeranija|Pomeranije]] z [[Gdansk]]om in zahodne [[Litva|Litve]] sprožila spore s Poljskim kraljestvom in več vojn, ki so dosegle višek v poljsko-litovsko-tevtonski vojni (1409-1411). Združena poljsko-litovska vojska v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410 porazila tevtonsko vojsko. Porazu je sledil [[Drugi torunski mir|Drugi torunski mirovni sporazum]], sklenjen leta 1466, s katerim se je končala trinajstletna vojna. Poljska Pomeranija je ponovno prišla pod poljsko oblast in se skupaj z Varmijo združila v provinco [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]]. Vzhodna Prusija je ostala v posesti vitezov, vendar kot poljski [[fevd]]. Sporazumov poljskih kraljev iz leta 1466 in 1525 in predhodnih sporazumov Tevtonskih vitezov [[Sveto rimsko cesarstvo]] ni verificiralo. Po prestopu velikega mojstra Alberta Brandenburško-Ansbaškega iz [[Katolištvo|katoliške vere]] v [[Luteranstvo|luteransko]] in sekularizaciji pruske veje Tevtonskega reda leta 1525 je Tevtonski viteški red izgubil Vzhodno Prusijo. Albert se je s [[pruski poklon|pruskim poklonom]] razglasil za prvega vojvodo Vojvodine Prusije in vazala poljske krone. Naslednji veliki mojster, Walter von Cronberg, je dobil Prusijo v fevd na zasedanju nemškega parlamenta v [[Augsburg]]u leta 1530. Viteški red kljub temu nikoli ni ponovno pridobil posesti v Vzhodni Prusiji. Leta 1569 so volilni knezi [[Staufovci|Hohenzollerni]] iz mejne grofije [[Brandenburg]] postali soregenti z Albertovim sinom, slaboumnim Albertom Friderikom. Upravitelj Prusije, veliki mojster Tevtonskega reda Maksimilijan III., sin cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II. Habsburškega]], je umrl leta 1618. Z njegovo smrtjo je izumrla Albertova veja Habsburžanov. Oblast v Vojvodini Prusiji je prešla na brandenburške volilne kneze, ki so ustanovili kneževino Brandenburg-Prusija. Knezi so izkoristili švedsko invazijo na Poljsko leta 1655. Namesto da bi izpolnili svoje obveznosti do Poljskega kraljestva, so se pridružili Švedom in s kasnejšimi sporazumi v Wehlau, Labiau in Olivu leta 1660 uspeli preklicati poljsko suverenost nad Vojvodino Prusijo. ==Zgodovina Vzhodne Prusije kot province== [[Slika:1799 Cary Map of Prussia and Lithuania - Geographicus - Prussia-cary-1799.jpg|thumb|300px|John Cary (1799): ''Novi zemljevid Kraljevine Prusije''; kraljevina je razdeljena vzhodno regijo Mala Litva (zeleno) Natangijo (rumeno), Sambijo in Varmijo (rožnato), zahodno ozemlje s Kwidzynom/Marienwerderjem (modro), Zahodno Prusijo (rumeno) in svobodno mesto Danzig/Gdansk (zeleno)]] ===Kraljevina Prusija=== Čeprav je bil [[Brandenburg]] del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva,]] pruske dežele niso spadale v cesarstvo. Vladal jim je veliki mojster Tevtonskega viteškega reda pod neposredno cesarjevo jurisdikcijo. Volilni knez [[Friderik I. Pruski|Friderik III.]] je v zahvalo za podporo cesarju [[Leopold I. Habsburški|Leopoldu I.]] v španski nasledstveni vojni dobil od cesarja dovoljenje, da se leta 1701 krona za kralja Prusije. Novo kraljestvo, v katerem je vladala dinastija Hohenzollern, je postalo znano kot [[Kraljevina Prusija]]. Naziv se je začel postopoma uporabljati tudi za druge pokrajine Brandenburga-Prusije. Da bi se nekdanja Vojvodina Prusija razlikovala od nove razširjene Prusije, so jo imenovali Stara Prusija (''Altpreußen''), provinca Prusija ali Vzhodna Prusija. V letih 1709-1711 je zaradi kuge in lakote umrla približno tretjina prebivalstva Vzhodne Prusije.<ref>Jean Baptiste Say (1803). [https://oll.libertyfund.org/titles/say-a-treatise-on-political-economy ''A Treatise on Political Economy''].</ref> Med njimi so bili tudi zadnji govorci [[pruščina|pruščine]].<ref>[http://donelaitis.vdu.lt/prussian/princip.htm ''Linguistic Principles of the Recovera of Old Prussian''].</ref> Kugo so verjetno prinesli tuji vojaki med [[velika severna vojna|veliko severno vojno]]. Umrlo je približno 250.000 Prusov, predvsem v vzhodnih pokrajinah. Obnovo države in gradnjo več novih mest je vodil kronski princ [[Friderik Viljem I. Pruski|Friderik Viljem I.]] V izumrle pokrajine na vzhodu je naselil več tisoč [[Protestantizem|protestantov]], izgnanih iz Salzburške nadškofije. V [[Sedemletna vojna|sedemletni vojni]] (1756-1763) je Vzhodno Prusijo opustošila vojska [[Carska Rusija|Carske Rusije]]. V [[Prva delitev Poljske|prvi delitvi Poljske]] leta 1772 je pruski kralj [[Friderik II. Veliki]] k svojemu kraljestvu priključil sesednjo Kraljevo Prusijo, poljska vojvodstva Pomeranija (Gdanska Pomeranija ali Pomerelija), Malbork in Helmno in knezoškofijo Varmijo, s čimer je Poljsko odrezal od [[Baltsko morje|Baltskega morja]]. Varmijo je vključil v nekdanjo Vojvodsko Prusijo, ki je bila 31. januarja 1773 z odlokom uradno preimenovana v Vzhodno Prusijo. Poljska Pomeralija zahodno od Visle, Malbork in Helmno so bili združeni v Zahodno Prusijo s prestolnico Marienwerder (Kwidzyn). Poljski Delitveni sejm je 30. septembra 1773 potrdil delitev, s čimer je Friderik uradno postal kralj Prusije. Okrožja Eylau (Iława), Marienwerder, Riesenburg (Prabuty) in Schönberg (Szymbark) nekdanje Vojvodske Prusije so se priključila k Zahodni Prusiji. Do pruskih reform leta 1808 je bila uprava Vzhodne Prusije v pristojnosti Velikega vojnega in Finančnega direktorata v [[Berlin]]u z dvema lokalnima zbornicama: * Nemška zbornica v Königsbergu z okrožji: : Brandenburg : Neidenburg (Nidzica) : Rastenburg ([[Kętrzyn]]) : Samland (Sambija) : Tapiau (Gvardejsk) : Braunsberg (Braniewo) : Heilsberg (Lidzbark Warmiński) : Mohrungen (Morąg) * Litovska zbornica v Gambinenu (Gusev) z okrožji: : Gumbinnen (Gusev) : Insterburg (Černjahovsk) : Memel ([[Klajpeda|Klaipėda]]) : Olecko : Ragnit (Neman) : Seehesten (Czerniak) : Tilsit (Sovjeck) 31. januarja 1773 je kralj Friderik II., objavil, da se bodo nove priključene province imenovale Provinca Zahodna Prusija, nekdanja Vojvodska Prusija in Varmija pa Provinca Vzhodna Prusija. ===Napoleonske vojne=== [[Slika:Antoine-Jean Gros - Napoleon on the Battlefield of Eylau - Google Art Project.jpg|thumb|250px|Napoleon v bitki pri Eylau februarja 1807]] Po katastrofalnem porazu pruske vojske v [[bitka pri Jeni|bitki pri Jeni]] leta 1806 je [[Napoleon]] zasedel [[Berlin]] in prisilil uradnike Pruskega generalnega direktorata, da mu prisežejo zvestobo. Kralj [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderik Viljem III.]] z ženo je preko Königsberga in Kuronskega rta pobegnil v Mermel ([[Klajpeda]]). Francoske čete so ga takoj začele zasledovati, verndar jih je v bitki pri Eylau 9. februarja 1807 za nekaj časa ustavil vzhodnopruski kontingent generala Antona Viljema von L'Estocqa. Napoleon se je nastanil v Finckensteinski palači. Maja 1807 so njegove čete pod poveljstvom maršala Françoisa Josepha Lefebvra po 75 dneh obleganja osvojila Danzig ([[Gdansk]]), ki ga je žilavo branil general Friedrik Adolf von Kalkreuth. Napoleon je z zmago v bitki pri Friedlandu 14. junija končal vojno s [[Vojne Četrte koalicije|Četrto koalicijo]]. Friderik Viljem III., kraljica Luiza in Napoleon so začeli mirovna pogajanja in pruski kralj je 9. julija podpisal [[Tilsitski mirovni sporazum]]. V Prusiji so se na pobudo Heinricha Friderika Karla vom und zum Steina in Karla Avgusta von Hardenberga začele obsežne reforme, med njimi ustanovitev Višjega državnega sodišča (''Oberlandesgericht'') v Königsbergu in občin, gospodarskih svoboščin in emancipacija [[Tlačanstvo|tlačanov]] in [[Judje|Judov]]. Po obnovitvi Prusije po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815 je bila Vzhodna Prusija razdeljena na okraja (''Regierungsbezirke'') Gumbinnen in Königsberg. Od leta 1905 so južni deli Vzhodne Prusije tvorili ločen okraj Allenstein. Vzhodna in Zahodna Prusija sta bili leta 1824 združeni v personalno unijo in nato leta 1829 kot Provinca Prusija vključeni v realno unijo. Provinca Prusija se je leta 1878 ponovno razdelila na provinci Vzhodna in Zahodna Prusija. ===Etnična in verska struktura prebivalstva=== [[Slika:Ostpreussen 1890.jpg|thumb|250px|Zemljevid Vzhodne Prusije leta 1890]] Leta 1824, malo pred združitvijo z Zahodno Prusijo, je imela Vzhodna Prusija 1.080.000 prebivalcev.<ref>Plater, Stanisław (1825). [https://obc.opole.pl/dlibra/show-content/publication/edition/8541?id=8541 ''Jeografia wschodniéy części Europy czyli Opis krajów przez wielorakie narody słowiańskie zamieszkanych: obejmujący Prussy, Xsięztwo Poznańskie, Szląsk Pruski, Gallicyą, Rzeczpospolitę Krakowską, Krolestwo Polskie i Litwę''] (poljščina). Wrocław: u Wilhelma Bogumiła Korna. str. 17.</ref> Po podatkih Karla Andreeja je bilo malo več kot polovica prebivalcev [[Nemci|Nemcev]], 280.000 (~26%) etničnih [[Poljaki|Poljakov]] in 200.000 (~19%) etničnih [[Litovci|Litovcev]].<ref>Andree, Karl (1831). [https://archive.org/details/bub_gb_xgUEAAAAYAAJ/page/n4/mode/2up ''Polen: in geographischer, geschichtlicher und culturhistorischer Hinsicht''] (nemščina). Verlag von Ludwig Schumann. str. 218.</ref> Po podatkih Georga Hassela<ref>Hassel, Georg (1823). ''Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt'' (nemščina). Verlag des Geographischen Instituts Weimar. str. 41.</ref> so bile leta 1819 v Vzhodni Prusiji tudi manjšine 20.000 [[Kuronci|Kuroncev]] in [[Latvijci|Latvijcev]] in 2.400 [[Judje|Judov]]. Podobne podatke navaja tudi August von Haxthausen v svoji knjigi leta 1839.<ref name=ref10>Haxthausen, August (1839). [https://books.google.si/books?id=Gsj1FBg0gvUC&pg=PA75&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Die Ländliche Verfassung in den Einzelnen Provinzen der Preussischen Monarchie''] (nemščina). str. 75–91.</ref> Pruski Poljaki in Litovci so bili [[Luteranstvo|luteranci]] in ne [[Katolištvo|rimokatoliki]] kot njihovi sonarodnjaki onkraj meje v [[Rusko carstvo|Ruskem carstvu]]. Edino v južni Varmiji (nemško Ermland) je bilo v okraju Allenstein (poljsko Olsztyn) leta 1837 26.067 Poljakov (~81%) katoliške veroizpovedi.<ref name=ref10/> Drugo manjšino so tvorili etnični [[Rusi]], znani tudi kot [[menoniti|staroverci]]. Njihovo središče je bil Eckersdorf (Wojnowo).<ref>[http://www.wojnowo.net/wojnowo-history ''"Monastery of the Dormition of the Mother of God in Wojnowo (Eckersdorf)"'']. wojnowo.net.</ref><ref>Tetzner, Franz (1902). ''Die Slawen in Deutschland: beiträge zur volkskunde der Preussen, Litauer und Letten, der Masuren und Philipponen, der Tschechen, Mährer und Sorben, Polaben und Slowinzen, Kaschuben und Polen'']. Braunschweig: Verlag von F. Vieweg. str. 212–248.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20181223163909/http://www.inne-jezyki.amu.edu.pl/Frontend/Language/Details/28 ''"Old Believers in Poland - historical and cultural information"'']. Poland's Linguistic Heritage. Arhivirano iz izvirnika 23. decembra 2018. Pridobljeno 23. decembra 2018.</ref> Leta 1817 je imela Vzhodna Prusija 796.204 evangeličanov, 120.123 rimokatolikov, 864 starovercev in 2.389 Judov.<ref>Hoffmann, Johann Gottfried (1818). [https://reader.digitale-sammlungen.de/en/fs1/object/display/bsb10001094_00057.html ''Übersicht der Bodenfläche und Bevölkerung des Preußischen Staates: aus den für das Jahr 1817 mtlich eingezogenen Nachrichten'']. Berlin: Decker. str. 51.</ref> ===Nemško cesarstvo=== [[Slika:Krönungszug Königsberg (1861).JPG|thumb|250px|Kronanje nemškega cesarja Viljema I. za kralja Prusije; Königsberški grad, 1861]] Od leta 1824 do 1878 sta druženi Vzhodna in Zahodna Prusija tvorili Provinco Prusijo, potem pa sta bili spet ločeni. Vzhodna Prusija je po združitvi Nemčije leta 1871 skupaj z ostalo Kraljevino Prusijo postala del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Od leta 1885 do 1890 se je število prebivalcev Berlina povečalo za 20%, [[Brandenburg-Prusija|Brandenburga]] in [[Porenje|Porenja]] za 8,5% in Vestfalije za 10%, medtem ko je Vzhodna Prusija izgubila 0,07%, Zahodna pa 0,86% prebivalcev. Stagnacija prebivalstva je bila kljub visokemu prirastku posledica selitve prebivalcev s podeželja v razvijajoča se industrijska mesta v [[Porurje|Porurju]] in Berlin. Leta 1900 je imela provinca 1.996.626 prebivalcev, od tega 1.698.465 protestantov, 269.196 rimokatolikov in 13.877 Judov. Prevladovalo je nizko prusko narečje, v Varmiji pa visoko prusko narečje. Število Mazurov, Kursenjekov in Pruskih Litovcev se je zaradi germanizacije postopoma zmanjševalo. Poljsko govoreče prebivalstvo se je skoncentriralo na jugu Vzhodne Prusije v Mazuriji in Varmiji. V južni Prusiji je na začetku 20. stoletja poljsko govorilo okoli 300.000 prebivalcev.<ref>Ethnic Groups and Population Changes in Twentieth-Century Central-Eastern Europe: History, Data, and Analysis. Piotr Eberhardt, page 166, 2003. M. E. Sharpe Inc.</ref> Kursenjeki so naseljevali ozemlje okoli Kuronske lagune, medtem ko so bili litovsko govoreči Prusi zgoščeni na severovzhodu v Mali Litvi. Staroprusko prebivalsvo je bilo povsem germanizirano. Staropruski jezik je izumrl v 18. stoletju. ===Prva svetovna vojna=== Na začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je Vzhodno Prusijo napadla vojska Carske Rusije. Napadalec je na začetku naletel na šibak odpor, ker je bila glavnina nemške vojske po [[Schlieffnov načrt|Schlieffnovem načrtu]] usmerjena proti zahodu. Rusi so kljub temu osvojili samo mesti [[Rastenburg]] in [[Gumbinnen]], po [[Bitka pri Tannenbergu|bitki pri Tannenbegu]] leta 1914 in drugi bitki pri Mazurskih jezerih leta 1915 pa so bili Rusi odločilno poraženi in prisiljeni na umik. Nemška vojska jih zasledovala in prodrla na rusko ozemlje. Po napadu ruske vojske je večina civilnega prebivalstva pobegnila proti zahodu, več tisoč pa so jih Rusi deportirali v Rusijo. Obe armadi sta bili do civilnega prebivalstva večinoma disciplinirani. Izjema je bil pokol v Abschwangenu, v katerem je ruska vojska ubila 74 civilistov. Po vojni je bilo treba celo regijo povsem obnoviti. ===Delitev po letu 1918=== {| class="wikitable" |+Delitev med Nemčijo (ozemlje, ki je ostalo v Vzhodni Prusiji), Litvo in Poljsko !Vzhodna Prusija !Ozemlje iz leta 1910 [km²] !Delež !Prebivalstvo leta 1910 !Po prvi svetovni vojni !Komentar |- !<small>>>>:</small> !<small>37.002&nbsp;km² <ref name="gem1900">{{Cite web|url=http://www.gemeindeverzeichnis.de/gem1900/gem1900.htm?preussen1900.htm|title=Gemeindeverzeichnis Deutschland}}</ref></small> !100% !<small>2.064.175</small> !<small>Razdeljeno med:</small> ! |- |[[Poljska]] |'''<small>565&nbsp;km²</small>''' <ref name="GUS1">{{Cite journal|last=|first=|date=1921|title=Rocznik statystyki Rzeczypospolitej Polskiej 1920/21|url=https://pl.wikipedia.org/wiki/Plik:Rocznik_Statystyki_Rzeczypospolitej_Polskiej_-_1920-21.djvu|journal=Rocznik statystyki Rzeczypospolitej Polskiej|language=pl, fr|location=Warsaw|publisher=Główny Urząd Statystyczny|volume=I|pages=56–62|via=}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.territorial.de/ostp/rball.htm|title=Rbz. Allenstein: 10.1.1920 Abtretung des Kreises Neidenburg (teilweise) an Polen; 15.8.1920 Abtretung der Landgemeinden Groschken, Groß Lehwalde (teilweise), Klein Lobenstein (teilweise), Gut Nappern und der Gutsbezirke Groß Grieben (teilweise) und Klein Nappern (teilweise) an Polen.|last=Jehke|first=Rolf|website=territorial.de}}</ref> |'''<small>2%</small>''' |'''<small>2%</small>''' |Pomeransko vojvodstvo (1919–1939) <small>(Soldauer Ländchen<ref>{{Cite web|url=http://gov.genealogy.net/item/show/object_290144|title=Działdowo, Soldauer Gebiet, Soldauer Ländchen|website=GOV The Historic Gazetteer}}</ref>)</small> |{{refn|Del okraja Nidzica izpred leta 1918 z Dialkovim in okoli 27.000 prebivalci;<ref name="GUS1" /> deli okraja Ostróda pri Dąbrównem, s področji okoli Groszkega, Lubstyneka, Napromeka, Czerlina, Lewałda Wielkega, Grzybinyja z okoli 4.786 prebivalci.<ref>{{Cite book|title=Die deutschen Staatsgrenzen|last=Khan|first=Daniel-Erasmus|publisher=Mohr Siebeck|year=2004|isbn=3-16-148403-7|location=Tübingen|pages=78}}</ref> Ozemlje je bilo premajhno za samostojo vojvodstvo, zato je bilo vključeno v Pomeransko vojvodstvo.|group=Note}} |- |[[Litva]] |'''<small>2.828&nbsp;km²</small>''' |'''<small>8%</small>''' |'''<small>7%</small>''' | Klajpedska regija | |- |Vzhodna Prosija |'''<small>33.609&nbsp;km²</small>''' |'''<small>90%</small>''' |'''<small>91%</small>''' |Vzhodna Prusija | |} ===Weimarska republika=== [[Slika:East Prussia 1923-1939.svg|thumb|250px|Medvojna Vzhodna Prusija (1923-1939)]] Po prisilnem odstopu cesarja [[Viljem II. Nemški|Viljema II.]] leta 1918 je Nemčija postala republika. Večino Zahodne Prusije in nekdanja pruska provinca Posen, ki ju je po delitvi Poljske v 18. stoletju dobila Prusija, je po [[Versajski sporazum|Versajskem sporazumu]] dobila [[Poljska]]. Vzhodna Prusija je postala eksklava, ločena od glavnine Nemčije s Poljskim koridorjem. Od province je bil ločen tudi Memelland. Za neoviran promet v Vzhodno Prusijo je bil ustanovljena pomorska Seedienst Ostpreußen. 11. julija 1920 je bil med poljsko-rusko vojno v vzhodni in jugovzhodni Vzhodni Prusiji organiziran plebiscit pod nadzorom zaveznikov, na katerem so se prebivalci odločali o priključitvi k Poljski ali ostanku v weimarski provinci Vzhodni Prusiji. 96,7% prebivalcev je glasovalo za ostanek znotraj Nemčije (v vzhodnopruskem plebiscitskem okrožju 97,89%). Ozemlje [[Klajpeda|Klajpede]], ki je do leta 1920 ostalo pod mandatom [[Društvo narodov|Društva narodov]], je leta 1923 brez plebiscita zasedla litovska vojska. ===Nacistična Nemčija=== [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-2008-0513-501, Königsberg, Adolf Hitler.jpg|thumb|200px|[[Adolf Hitler]] in Erich Koch v Königsbergu leta 1936]] [[Slika:EastPrussiaMap1944.png|thumb|200px|Zemljevid okrožij Vzhodna Pruije leza 1945]] Vodja vzhodnopruske [[Nacistična stranka|Nacistične stranke]] je leta 1928 postal Erich Koch. Za to obdobje so značilni poskusi kolektivizacije lokalnega kmetijstva in brezobzirno obračunavanje s kritiki nacizma v stranki in izven nje.<ref name=ref21>Robert S. Wistrich (2002). ''Who's who in Nazi Germany''. str. 142-143.</ref> Koch je imel tudi daljnosežne načrte za masovno industrializacijo sicer pretežno kmetijske province. Zaradi teh načrtov je postal nepriljubljen med lokalnim kmečkim prebivalstvom.<ref name=ref21/> Leta 1932 so lokalni [[Sturmabteilung]] (SA) že začeli terorizirati svoje politične nasprotnike. Ponoči 31. julija 1932 se je zgodil bombni napad na sedež socialdemokratov v Hiši Otta Brauna v Königsbergu. Komunistični politik Gustav Sauf je bil ubit. Glavni urednik socialdemokratskega časnika "Königsberger Volkszeitung" Otto Wyrgatsch in politik Nemške ljudske stranke Max von Bahrfeldt sta bila težko ranjena. Napadeni so bili tudo člani organizacije Reichsbanner. Predsednik te organizacije v Lötzenu Kurt Kotzan je bil 6. avgusta 1932 umorjen.<ref>Matull, Wilhelm (1973). [http://library.fes.de/breslau/pdf/a20715/a20715_06.pdf ''Ostdeutschlands Arbeiterbewegung: Abriß ihrer Geschichte, Leistung und Opfer''] (PDF) (nemščina). Holzner Verlag. str. 350.</ref><ref>[https://www.spiegel.de/consent-a-?targetUrl=https%3A%2F%2Fwww.spiegel.de%2Fgeschichte%2F&ref=https%3A%2F%2Fen.wikipedia.org%2F ''Die aufrechten Roten von Königsberg'']. Spiegel.de, 28, junij 2009 (nemščina).</ref> Plan za Vzhodno Prusijo, osredotočen predvsem na izboljšanje kmetijstva in gradnjo cest, znan kot "plan Ericha Kocha", je uradno povsem odpravil nezaposlenost. 16. avgusta 1933 je Koch poročal Hitlerju, da je nezaposlenost v Vzhodni Prusiji povsem odpravljena.<ref>Dan P. Silverman (1993). "Fantasy and Reality in Nazi Work-Creation Programs, 1933-1936". ''The Journal of Modern History''. '''65''' (1): 113–151. doi: 10.1086/244609.</ref> Kochova industrializacija je povzročila konflikt z vodjem Združenja nemških kmetov (Reichsbauernführer) in ministrom za kmetijstvo Waltherjem Darréjem, ki je imel svojo vizijo razvoja kmetijstva v Vzhodni Prusiji. Deželne predstavnike združenja, ki so se upirali Kochovim načrtom, je Koch aretiral.<ref>Richard Steigmann-Gall (2004). ''The Holy Reich - Nazi Conceptions of Christianity 1919-1945''. str. 102.</ref> Ko so nacisti prevzeli oblast v Nemčiji, so začeli preganjati opozicijske politike in prepovedali njihove časopise. Hiša Otta Brauna je bila rekvirirana in je postala sedež SA in mučilnica in zapor za politične nasprotnike. V hiši je bil umorjen komunist in član Reichstaga Walter Schütz.<ref>Matull, str. 357.</ref> Leta 1938 so nacisti spremenili približno tretjino krajevnih imen ter izločili, ponemčili ali poenostavili veliko staropruskih, poljskih in litovskih imen, ki so izvirala od kolonistov in beguncev v Prusijo med in po [[Protestantizem|protestantski]] [[Reformacija|reformaciji]]. Do 16. julija 1938 je bilo na Hitlerjevo pobudo z dekretom gauleiterja in oberpräsidenta Ericha Kocha prisilno preimenovanih več kot 1.500 krajev.<ref>Neumärker, Uwe in drugi (2007). ''"Wolfsschanze": Hitlers Machtzentrale im Zweiten Weltkrieg'' (nemščina) (3 izd.). Ch. Links Verlag. ISBN 3-86153-433-9.</ref> Veliko ljudi, ki niso hoteli sodelovati z nacističnim režimom, je bilo poslanih v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]], kjer so ostali do smrti ali osvoboditve leta 1945. ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Bundesarchiv Bild 137-065743, Ostpreußen, Ankunft von Umsiedlern aus Litauen.jpg|250px|levo|thumb|Vzhodna Prusija leta 1941: prihod preseljencev iz Litve]] Po nemški invaziji na Poljsko leta 1939 se je začela [[druga svetovna vojna]]. Meje Vzhodne Prusije so bile revidirane. Regierungsbezirk Westpreußen (Zahodna Prusija) je postal del Reichsgaua Danzig-Zahodna Prusija, medtem ko je bil Regierungsbezirk Zichenau priključen k Vzhodni Prusiji. Vzhodna Prusija je imela leta 1939 2,49 milijona prebivalcev, od tega 85% etničnih Nemcev. Na jugu so živeli predvsem Poljaki. Po poljskih ocenah je med vojnama tam prebivalo 300.000-350.000 Poljakov.<ref>Henryk Chałupczak. ''Szkolnictwo polskie w Niemczech 1919-1939''. Uniwersytetu Marii Curie-Skłodowskiej. str. 9.</ref> Na severovzhodu so prebivali latvijsko govoreči Kursenjeki in litvansko govoreči Pruski Litovci. Večina nemških Vzhodnih Prusov, Mazurcev, Kursenjekon in Pruskih Latvijcev je bila luteranske vere. Prebivalci Ermlanda so bili zaradi zgodovine njihove škofije večinoma rimokatoliki. Število Judov je od leta 1933 do 1939 upadlo z 9.000 na približno 3.000. Večina je pobegnila pred nacistično oblastjo,<ref>Rademacher, Michael. ''Deutsche Verwaltungsgeschichte Preußen, Provinz Ostpreußen 1871 - 1945''. Pridobljeno 8. decembra 2016.</ref> tisti, ki so ostali, pa so bili deportirani in umorjeni v [[holokavst]]u. Leta 1939 je bil Regierungsbezirk Zichenau priključen k Nemčiji in vključen v Vzhodno Prusijo, deli pa v druge regije. Nacistična propaganda je želela prikazati, da so se vse priključene regije z znatnim nemškim prebivalstvom želele priključiti k matični državi. Podatki nemškega statističnega urada za leto 1939 nemške trditve povsem zanikajo, saj je bilo teh ozemljih od 994.092 prebivalcev samo 31.000 etničnih Nemcev. Vzhodno Prusijo se vojna do januarja 1945 skoraj ni dotaknila. Po tem datumu je bila v ruski vzhodnopruski ofenzivi povsem uničena. Večina prebivalstva je med zimsko evakuacijo odšla v begunstvo. ===Evakuacija Vzhodne Prusije=== [[Slika:Probsteikirche.jpg|thumb|250px|Königsberg po bombardiranjih leta 1944]] Srednjeveški Königsberg, ki v 700 letih obstoja nikoli ni bil resno poškodovan, je bil v dveh bombardiranjih britanskega [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega vojnega letalstva]] leta 1944 skoraj popolnoma uničen. Prvo bombardiranje je bilo 26./27. avgusta, drugo pa tri noči kasneje. [[Winston Churchill]] (''Druga svetovna vojna'', knjiga XII) je bil zmotno prepričan, da gre za posodobljeno in močno branjeno trdnjavo in ukazal njeno uničenje. Gauleiter Erich Koch je prelagal evakuacijo prebivalstva, dokler se ni vzhodna fronta leta 1944 povsem približala pruski meji. Prebivalstvo je bilo sistematično napačno informirano o resničnem stanju na frontah. Številne bežeče civiliste so zato prehitele umikajoče se enote [[Wehrmacht]]a in hitro napredujoče enote [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. Poročila o ruskih grozodejstvih v masakru v Nemmensdorfu oktobra 1944 in organiziranem ropanju so širila strah med civilnim prebivalstvom. Več tisoč jih je umrlo med potopitvijo evakuacijskih ladij [[Wilhelm Gustloff (ladja)|Wilhelm Gustloff]], Goya in General von Steuben. Königsberg se je po štiridnevni bitki vdal 9. aprila 1945. V bojih je umrlo najmanj 300.000 civilistov. Večini nemškega prebivalstva, predvsem ženskam, otrokom in starejšim osebam, je kljub temu uspelo pobegniti pred Rdečo armado. Od 2,2 milijona prebivalcev leta 1940 je konec maja 1945 v Vzhodni Prusiji ostalo samo 193.000 prebivalcev.<ref>Beevor, Antony. ''Berlin: The Downfall 1945'', poglavja 1-8. Penguin Books (2002). ISBN 0-670-88695-5.</ref> ==Povojna zgodovina== Po porazu nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni leta 1945 je bila Vzhodna Prusija na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]] razdeljena med Poljsko in Sovjetsko zvezo.<ref>Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.de/books?id=Q40tDwAAQBAJ ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50.</ref><ref>Piotr Stefan Wandycz (1980). [https://books.google.de/books?id=_XaFaNshCrkC [https://books.google.de/books?id=riBpAAAAMAAJ ''The United States and Poland'']. Harvard University Press. str. 303.</ref><ref>Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law'']. East European Monographs. str. 33.</ref> Južni del Vzhodne Prusije je dobila Poljska, severovzhodni del pa ste si razdelili sovjetski republiki Rusija ([[Kaliningrajska oblast]]) in Litva (Klajpedska regija). Mesto Königsberg je bilo leta 1946 preimenovano v [[Kaliningrad]]. Večina nemškega prebivalstva se je odselila že med evakuacijo konec druge svetovne vojne, nekaj stotisoč ljudi je umrlo, ostali pa so bili kasneje izgnani. ===Izgon Nemcev iz Vzhodne Prusije po drugi svetovni vojni=== Po koncu vojne so se Nemci, ki so pobegnili na začetku leta 1945, maja poskušali vrniti na svoje domove v Vzhodni Prusiji. Ocenjuje se, da je poleti 1945 v Vzhodni Prusiji živelo okoli 800.000 Nemcev,<ref>Andreas Kossert. ''Damals in Ostpreussen''. München 2008. str. 168. ISBN 978-3-421-04366-5.</ref> še več pa je bilo takih, ki se niso smeli vrniti. Med vojno in nekaj časa leta 1945 je bilo ustanovljenih več taborišč, v katerih je bilo 200.000-250.000 prisilnih delavcev. Večina je bila kasneje deportirana v Sovjetsko zvezo.<ref name=ref34>Philipp Ther, Anna Siljak (2001). ''Redrawing nations: ethnic cleansing in East-Central Europe, 1944-1948''. Rowman&Littlefield Publishers. str. 109. ISBN 0-7425-1094-8.</ref> Največje taborišče je bilo v nemškem Eylau (Iława), v katerem je bilo 48.000 ujetnikov. Osirotele otroke, ki so ostali v sovjetski okupacijski coni, so imenovali "volčiči" (''Wolfskinder''). <gallery mode="packed" heights="200px" widths="275px"> Slika:Karte viertepolnischeteilung.png|Prikaz sprememb meja v vzhodni Evropi pred, med in po drugi svetovni vojni Slika:German territorial losses 1919 and 1945.svg|Spremembe meja Nemčije kot posledica obeh svetovnih vojn in delitve Vzhodne Prusije </gallery> ===Poljska južna Vzhodna Prusija=== Predstavniki poljske vlade so uradno prevzeli civilno upravo v južnih delih Vzhodne Prusije 23. maja 1945.<ref name=ref34/> Kasneje so bili na ta ozemlja preseljeni poljski izseljenci iz poljskih ozemelj, ki jih je zasedla Sovjetska zveza, in [[Ukrajinci]] in [[Lemki]] iz jugovzhodne Poljske, izgnani med operacijo Visla leta 1947. Ozemlje se zdaj imenuje Varminsko-Mazursko vojvodstvo. V 1950. letih je Olštinsko vojvodstvo štelo 689.000 prebialcev. Med njimi je bilo 22,6% prebivalcev, priseljenih z ozemlja, ki ga je anektirala Sovjetska zveza, 10% Ukrajincev in 18,5% predvojnih prebivalcev. Ostalo predvojno prebivalstvo so šteli za germanizirane Poljake, zato začeli v celi državi izvajati politiko ponovne polonizacije.<ref>Karl Cordell, Stefan Wolff. [http://www.stefanwolff.com/working-papers/EthnicGermansPolandandCzechRepublic.pdf Ethnic Germans in Poland and the Czech Republic:A Comparative Evaluation].</ref> Večina teh "avtohtonih" prebivalcev je v 1950.-1980. letih emigrirala v Zahodno Nemčijo. Od leta 1970-1988 se je iz Varmije in Mazurije v Zahodno Nemčijo preselilo 55.227 oseb.<ref>Andreas Kossert. ''Ostpreussen - Geschichte und Mythos''. str. 352. ISBN 3-88680-808-4.</ref> Poljska Komisija za polonizacijo krajevnih imen je vsa lokalna krajevna imena polonizirala.<ref>[http://www.gugik.gov.pl/komisja/pliki/the_polish_toponymic_guidelines.pdf ''The Polish toponymic guidelines'']. str. 9.</ref> ====Izvor povojnega prebivalstva==== Med prvim povojnim poljskim popisom prebivalstva decembra 1950 so bili zbrani tudi podatki o predvojnih krajih bivanja avgusta 1939. Za otroke, rojene med septembrom 1939 in decembrom 1950 je bilo njihovo poreklo določeno s predvojnim bivališčem njihovih mater. Zahvaljujoč tem podatkom je mogoče rekonstruirati predvojni geografski izvor povojnega prebivalstva: {| class="wikitable sortable" |+Prebivalstvo leta 1950 po krajih bivanja leta 1939 !Regija (v mejah iz leta 1939) !Število !Delež |- |Domorodno prebivalstvo <br>(nacistična Nemčija leta 1939/svobodno mesto Danzig) |134.702 |15,90% |- |Poljaki, izgnani iz SSSR (1944–1946) |172.480 |20,36% |- |Poljaki od drugod |5.734 |0,68% |- |Priseljenci iz Varšave |22.418 |2,65% |- |Priseljenci iz Varšavskega vojvodstva |158.953 |18,76% |- |Priseljenci iz Bialistoškega vojvodstva in Sudovije |102.634 |12,11% |- |Priseljenci iz poljske Pomeranije |83.921 |9,90% |- |Priseljenci iz Poznańskega vojvodstva |7.371 |0,87% |- |Priseljenci iz Šlezije |2.536 |0,30% |- |Priseljenci iz Łódźa |1.666 |0,20% |- |Priseljenci iz Loškega vojvodstva |6,919 |0,82% |- |Priseljenci iz Kielškega vojvodstva |20.878 |2,46% |- |Priseljenci iz Lublinske regije |60.313 |7,12% |- |Priseljenci iz Krakovskega vojvodstva |5.515 |0,65% |- |Priseljenci z Rzeszówje regije |47.626 |5,62% |- |Priseljenci z neznanim bivališčem |13.629 |1,61% |- !Skupaj decembra 1950 !'''847.295''' !100,00% |} Več kot 80% prebivalcev leta 1950 je bilo priseljenih. Nemško državljanstvo iz leta 1939 je imelo manj kot 20% prebivalcev. Slednji so po letu 1945 dobili poljsko državljanstvo. Več kot 20% prebivalstva so tvorili Poljaki, izgnani iz vzhodne Poljske, ki jo je priključila Sovjetska zveza. ===Kaliningrajska oblast=== [[Slika:Königsberg Castle.jpg|thumb|right||Königsberški grad (1895)]] [[Slika:Ru-koenigsberg.jpg|thumb|right|Königsberške registrske tablice (2009)]] Aprila 1946 je severna Vzhodna Prusija uradno postala provinca Ruske SFSR z uradnim imenom Kjonigsbergskaja oblast. Memel ([[Klajpeda]]) z okolico je postal del Litovske SSR. Junija 1946 je bilo v Oblasti registriranih 114.000 nemških in 41.029 sovjetskih prebivalcev. Število neregistriranih oseb ni znano. Julija istega leta se je zgodovinsko mesto Königsberg preimenovalo v [[Kaliningrad]] v čast Mihaila Kalinina. Oblast se je preimenovala v [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajsko oblast]]. Od 24. avgusta do 26. oktobra 1948 je iz Oblasti v sovjetsko okupacijsko cono, kasnejšo [[Vzhodna Nemčija|Vzhodno Nemčijo]], odpeljalo 21 transportov s skupaj 42.094 Nemci. Zadnji Nemci so Oblast zapustili novembra 1949 (1.401 oseba) in januarja 1950 (7 oseb).<ref>Andreas Kossert. ''Damals in Ostpreussen''. München 2008. str. 179-183. ISBN 978-3-421-04366-5.</ref> Enaka usoda je doletela tudi [[Pruski Litovci|Pruske Litovce]] in [[Kuroni|Kurone]], ki so živeli okoli [[Kuronska laguna|Kuronske lagune]]. Med evakuacijo Vzhodne Prusije je mnogo Kuroncev zbežalo iz Rdeče armada, ostale pa so sovjetske oblasti izgnale. Leta 1955 je ob laguni živelo samo še 219 Kuronov. Sovjetske oblasti so imele Kurone za [[fašist]]e, zato jih je zaradi diskriminacije leta 1958 veliko pobegnilo v [[Zahodna Nemčija|Zahodno Nemčijo]]. Večina Kuronov zdaj živi prav v Zahodni Nemčiji. Po izgnu Nemcev so se v Kaliningrajsko oblast naselili etnični [[Rusi]], [[Belorusi]] in [[Ukrajinci]]. Vsa nemška krajevna imena so bila zamenjana z ruskimi. Sovjetska eksklava je bila vojaška cona, zaprta za tujce. Sovjetski državljani so lahko prišli tja samo s posebnim dovoljenjem. Leta 1967 so bili na ukaz [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] porušeni ostanki Königsberškega gradu, da bi se pripravil prostor za novo Hišo sovjetov. ==Sodobni položaj== Po padcu socializma leta 1991 je nekaj skupin Nemcev poskušalo v Kaliningrajsko oblast naseliti Volške Nemce iz vzhodnih delov Evropske Rusije. Poskus je imel skromne uspeha, ker se je večina Volških Nemcev preko pravice do vrnitve odločila za preselitev v bogatejšo Zvezno republiko Nemčijo. V letih 1945-1949 so bile sovjetske oblasti zelo agresivne do Nemcev v nekdanji Vzhodni Prusiji, sedanji prebivalci Kaliningrajske oblasti pa so do njih veliko bolj prijazni. Čeprav so sovjetski uradniki izgnanje Nemcev iz severnega dela nekdanje Vzhodne Prusije v letih 1945–1949 pogosto izvajali na silovit in agresiven način, imajo sedanji ruski prebivalci Kaliningradske oblasti veliko manj neprijaznosti do Nemcev. V trgovanju so se začela ponovno pojavljati nemška imena. Govorilo se je tudi o tem, da bi Kaliningradu vrnili njegovo zgodovinsko ime Königsberg. Središče Kaliningrada je popolnoma obnovljeno, tako da za britanskim bombradiranjem in sovjetskim obleganjem ni več nobene sledi. Meje sedanjega Varminsko-Mazurskega vojvodstva se skoraj v celoti ujemajo mejami Vzhodne Prusije. ==Uprava== Pruska centralna vlada je za vsako provinco imenovala nadpredsednika (nemško ''Oberpräsident''), ki je izvajal politiko vlade na lokalni ravni in nadziral delovanje nižjih ravni državne uprave. Po letu 1875 so se z okrepitvijo samouprave v vseh provincah, ponekod tudi v gubernijah, v ruralnih in urbanih okrožjih (''Kreise'') ustanovila združenja (''Provinzialverband''), zadolžena za delovanje šol, prometnic, bolnišnic, kulturnih ustanov, zaporov in drugega. Na začetku so združenja volila svoje predstavnike v deželne zbore province (''Provinziallandtage''). Člani zborov so bili torej izvoljeni posredno. Po letu 1919 so se člani zborov provinc in gubernij volili neposredno. Ti zbori so v okviru svojih pristojnosti sprejemali lokalne zakone. Vzhodna Prusija je imela svoj izvršilni organ (vlada), deželni odbor (''Provinzialausschuss'') in svojega načelnika (''Landeshauptmann''), ki se je do leta 1880 imenoval deželni glavar (''Landdirektor'').<ref>''Der Große Brockhaus: Handbuch des Wissens in zwanzig Bänden: 21 vols''. Leipzig: Brockhaus, 1928–1935; vol. 11 (1932), str. 71.</ref> ==Komentar== {{Reflist|group=Note}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== ;V angleščini {{refbegin|2}} * Baedeker, Karl. ''Northern Germany'', 14. dopolnjena izdaja. London, 1904. * {{cite book |last=Beevor |first=Antony |authorlink= |title=Berlin: The Downfall 1945 |url=http://www.antonybeevor.com/Berlin/berlinmenu.htm |year=2002 |publisher=Penguin Books |isbn=0-670-88695-5 |chapter=chapters 1-8 |access-date=6. maja 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060205201551/http://antonybeevor.com/Berlin/berlinmenu.htm |archive-date=5. februarja 2006 |url-status=dead }} (za leti 1944/45). * Alfred-Maurice de Zayas. " Nemesis at Potsdam". London, 1977. {{ISBN|0-8032-4910-1}}. * Alfred-Maurice de Zayas. ''A Terrible Revenge: The Ethnic Cleansing of the East European Germans, 1944-1950'', 1994, {{ISBN|0-312-12159-8}} * Carsten, F.L. "East Prussia" ''History'' 33#119 (1948), str.&nbsp;241–246 [https://www.jstor.org/stable/24402359 online] historiography of medieval and early modern period. * Dickie, Reverend J.F., with E.Compton, ''Germany'', A & C Black. London, 1912. * Douglas, R.M. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press, 2012. {{ISBN|978-0300166606}}. * Heinrich von Treitschk. ''History of Germany'' - vol.1: ''The Wars of Emancipation'', (prevod by E & C Paul). Allen & Unwin, London, 1915. * E. Alexander Powell. ''Embattled Borders'', London, 1928. * Prausser, Steffen and Rees, Arfon: The Expulsion of the "German" Communities from Eastern Europe at the End of the Second World War. Florence, Italy, European University Institute, 2004. * Naimark, Norman: Fires of Hatred. Ethnic Cleansing in Twentieth-Century Europe. Cambridge, Harvard University Press, 2001. * Steed, Henry Wickham, ''Vital Peace - A Study of Risks'', Constable & Co., London, 1936. * Newman, Bernard, ''Danger Spots of Europe'', London, 1938. * Michael Wieck ''A Childhood Under Hitler and Stalin: Memoirs of a "Certified Jew,"'' University of Wisconsin Press, 2003, {{ISBN|0-299-18544-3}}. * Woodward, E.L., Butler, Rohan; Medlicott, W.N., Dakin, Douglas, & Lambert, M.E., et al. (editors), ''Documents on British Foreign Policy 1919-1939'', Three Series, Her Majesty's Stationery Office. * Charles William Previté-Orton. ''The Shorter Cambridge Medieval History''. Cambridge University Press, 1952 (2 volumes). * Balfour, Michael, and John Mair, ''Four-Power Control in Germany and Austria 1945-1946''. Oxford University Press, 1956. * Lev Kopelev. ''To Be Preserved Forever''. Хранить вечно, 1976. * Koch, H.W., Professor. ''A History of Prussia''. Longman. London, 1978/1984, (P/B), {{ISBN|0-582-48190-2}}. * Koch, H.W., Professor, ''A Constitutional History of Germany in the 19th and 20th Centuries''. Longman. London, 1984, (P/B), {{ISBN|0-582-49182-7}}. * MacDonogh, Giles. ''Prussia''. Sinclair-Stevenson. London, 1994, {{ISBN|1-85619-267-9}}. * Nitsch, Gunter, ''Weeds Like Us'', AuthorHouse, 2006, {{ISBN|978-1-4259-6755-0}}. {{refend}} ;V nemščini {{refbegin|2}} * B. Schumacher. ''Geschichte Ost- und Westpreussens''. Würzburg, 1959. * Boockmann, Hartmut. ''Ostpreußen und Westpreußen'' (= Deutsche Geschichte im Osten Europas). Siedler, Berlin 1992, {{ISBN|3-88680-212-4}}. * Buxa, Werner, Hans-Ulrich Stamm. ''Bilder aus Ostpreußen''. * Dönhoff, Marion Gräfin. ''Namen die keiner mehr nennt - Ostpreußen, Menschen und Geschichte''. * Dönhoff, Marion Gräfin. ''Kindheit in Ostpreussen''. * Falk, Lucy. ''Ich Blieb in Königsberg. Tagebuchblätter aus dunklen Nachkriegsjahren''. * Kibelka, Ruth. ''Ostpreußens Schicksaljahre, 1945-1948''. * {{cite book |first=Martin |last=Bernd|title=Masuren, Mythos und Geschichte |publisher=Evangelische Akademie Baden |location=Karlsruhe |year=1998 |isbn=83-85135-93-6 }} * Nitsch, Gunter: "Eine lange Flucht aus Ostpreußen", Ellert & Richter Verlag, 2011, {{ISBN|978-3-8319-0438-9}} * Michael Wieck. ''Zeugnis vom Untergang Königsbergs: Ein "Geltungsjude" berichtet,'' Heidelberger Verlaganstalt, 1990, 1993, {{ISBN|3-89426-059-9}}. {{refend}} ;V Francoščini {{refbegin|1}} * Pierre Benoît. ''Axelle''. * Georges Blond. ''L'Agonie de l'Allemagne''. * Michel Tournier. ''Le Roi des aulnes''. {{refend}} ;V poljščini {{refbegin|2}} * {{cite book|author=K. Piwarski | title =Dzieje Prus Wschodnich w czasach nowożytnych |location=Gdańsk |year=1946}} * {{cite book|editor=Gerard Labuda | title ="Historia Pomorza", vol. I&ndash;IV |location=Poznań |year=1969–2003 }} * {{cite book|author=Več avtorjev | title ="Szkice z dziejów Pomorza", vol. 1&ndash;3 |location=Warszawa |year=1958–1961 }} * {{cite book|author=Andreas Kossert | title =PRUSY WSCHODNIE, Historia i mit |location=Warszawa |year=2009 | isbn = 978-83-7383-354-8}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1773]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1945]] [[Kategorija:Zgodovina Prusije]] [[Kategorija:Regije Evrope]] [[Kategorija:Zgodovinske regije]] b5vt4i1j92nizgfx03bqal0zrvvj884 0 475030 5736069 5533968 2022-08-18T11:43:34Z Zgnjecko 25372 /* Uspehi */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | ridername = Domen Novak | nickname = »Lojz« | dateofbirth = <!--WD--> | country = {{SLO}} | height = 1,81 m | weight = 70 kg | currentteam = Team Bahrain McLaren | discipline = Cestno kolesarstvo | role = Kolesar | ridertype = Vsestranski (''all rounder'') | amateurteams = | amateuryears = | proyears1 = 2014–2016 | proteam1 = Adria Mobil | proyears2 = 2017– | proteam2 = Bahrain Merida | majorwins = | updated = | medaltemplates = }} '''Domen Novak''' [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[12. julij]] [[1995]], [[Slovenija]]. Domen Novak je profesionalni cestni kolesar, ki je v sezoni 2020 član WorldTour ekipe Bahrain McLaren. Novak je doma iz [[Dolenja vas, Novo mesto| Dolenje vasi]] in je začel trenirati pri [[Kolesarski klub Adria Mobil|Kolesarskem klubu Adria Mobil]]. V mladinski kategoriji je osvojil naslov državnega prvaka 2013 in tekmoval na svetovnem prvenstvu (odstopil) ter evropskem prvenstvu (8. mesto). Pri 18 letih, v sezoni 2014, se je priključil članski ekipi Adria Mobil.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/v-ekipi-adria-mobil-prostora-le-se-za-enega-kolesarja-24989 |title=V ekipi Adria Mobil prostora le še za enega kolesarja |accessdate=10. marec 2020 |date=29. oktober 2013 |publisher=siol.net}}</ref> V prvi sezoni med člani je vidnejši rezultat osvojitev majice za najboljšega mladega kolesarja na Sibiu Cycling Touru. Tekmoval je na dirki mlajših članov na svetovnem prvenstvu - 98. mesto - in etapni dirki Tour de l'Avenir - skupno 24. mesto. V sezoni 2015 je bil najboljši mladi kolesar (bela majica) na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]], v isti kategoriji pa je bil tudi drugi na dirki Settimana Internazionale Coppi e Bartali in osmi na Dirki po Hrvaški. Drugič je nastopil na Tour de l'Avenir in dosegel 15. mesto. Tretjo sezono v dresu Adrie Mobil je začel s tretjim mestom na dirki GP Laguna Poreč. Drugič nastopil na Dirki po Hrvaški in osvojil majico najboljšega mladega kolesarja in ponovil dobro vožnjo na [[Učka|Učko]] (8. mesto v 4. etapi) ter končno kot skupno šesti. Majico za najboljšega mladega kolesarja je zopet dobil na naslednji dirki CCC Tour, [[Poljska]] in še za najboljšega v vzponih. Tretjo majico dobil na dirki Tour of Malopolska. Jeseni 2016 je z [[David Per|Davidom Perom]] iz Adrie Mobil prestopil v [[WorldTour]] konkurenco in podpisal za ekipo Bahrain Merida (od 2020 Bahrain McLaren) s sedežom v [[Bahrajn|Bahrajnu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.bicikel.com/novica/uradno:-v-bahrain-merido-tudi-david-per-in-domen-novak |title=Uradno: V Bahrain Merido tudi David Per in Domen Novak |accessdate=10. marec 2020 |date=25. oktober 2016 |publisher=bicikel.com}}</ref> Prve nastope v dresu Bahrain Meride nosil na februarskih dirkah v Španiji (Murcia, Almeria, dirka po Andaluziji, v marcu dirka po Kataloniji) in Belgiji. Večji uspeh je dosegel z osvojitvijo bele majice na Dirki po Japonski. V sezoni 2017 je debitiral na tritedenski [[Dirka po Španiji|dirki po Španiji (Vuelta)]]. V ekipi je opravljal nalogo pomočnika kapetanu [[Vincenzo Nibali|Vincenzu Nibaliju]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042782093 |title=Polanc cilja na etapno zmago |accessdate=10. marec 2020 |date=19. avgust 2017 |publisher=Dnevnik (Ljubljana)}}</ref>, zato je končal dirko na 105. mestu. V zaključku sezone se je prvič preizkusil na klasiki Il Lombardia, a je ni dokončal. Sezono 2018 je večinoma štartal na več etapnih dirkah. V spomladanskem delu sezone na dirki po Valenciji, Abu Dabiju, Kataloniji, Hrvaški in drugič tudi na tritedenski dirki [[Giro d'Italia|po Italiji (Giro)]], kjer je bil pomočnik Domeniccu Pozzovivu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20180504/C/180509925/July |title=Priložnost tudi za Polanca in Mohoriča |accessdate=10. marec 2020 |date=4. maj 2018 |publisher=Gorenski Glas}}</ref> Nadaljeval pa na Dirki po Sloveniji (in nagradi mesta Lugano) in zaključil z 2. mestom na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu]]. Po enomesečnem počitku je tekmoval na Dirki po Poljski in enodnevnih dirkah po Italiji, prvič nastopil med člani na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku (Avstrija), sicer kot pomočnik Rogliču - na dirki odstopil. Zaključil sezono na etapni dirki po Turčiji. Leto 2019 začel sredi februarja v [[Oman|Omanu]] in nadaljeval marca na dirki Pariz-Nica. V tretji etapi je padel in si izpahnil [[Ključnica|ključnico]].<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/bennettu-tretja-etapa-groenewegen-ostaja-skupno-prvi-492527 |title=Bennettu tretja etapa, Groenewegen ostaja skupno prvi |accessdate=10. marec 2020 |date=12. marec 2019 |publisher=siol.si}}</ref> Po trimesečnem okrevanju nastopil 9. junija na VN mesta Lugana in dirki po Sloveniji. Na državnem prvenstvu je zmagal (kar je tudi prva zmaga Novaka med člani). Nastopil je še na dirki po Poljski in Adriatica Ionicana. Avgusta 2019 je drugič nastopil na Vuelti, kjer je vozil kot pomočnik Marku Padunu.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/roglic-na-vuelto-kot-eden-od-stevilnih-favoritov-za-skupno-zmago-505143 |title=Roglič na Vuelto kot eden od številnih favoritov za skupno zmago |accessdate=10. marec 2020 |date=25. oktober 2016 |publisher=siol.si}}</ref> 28. septembra je podaljšal pogodbo z Bahrain Merdino za dve sezoni. <ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/bahrain-merida-pibernik-novak-508312 |title=Pibernik in Novak še naprej z roko v roki z Bahrain Merido |accessdate=10. marec 2020 |date=20. avgust 2019 |publisher=siol.si}}</ref> Jeseni je odlično nastopil na dirki po Hrvaški (CRO Race) in dosegel 5. mesto na kraljevski etapi na Platak, kar je bila tudi končna uvrstitev na dirki.<ref>{{navedi splet |url=https://teambahrainmerida.com/cro-race-domen-novak-is-5th-on-the-queen-stage/ |title=CRO Race: Domen Novak is 5th on the Queen stage |accessdate=10. marec 2020 |date=5. oktober 2019 |publisher=Team Bahrain Merida Press}}</ref> V Italiji nastopil na dirki Milano-Torino (61.mesto) in Il Lombardia (odstopil) in na Japan Cupu. == Uspehi == ; 2013 : [[Slika:MaillotEslovenia.PNG|20x20_pik]] Slovenski državni prvak v cestna dirki - Mladinci : 8. mesto, Evropsko prvenstvo, Olomouc, Češka - Mladinci ; 2014 : [[Slika:Jersey_orange.svg|20x20_pik]] Sibiu Cycling Tour, Najboljši mladi kolesar (do 23 let) : [[Slika:MaillotEslovenia.PNG|20x20_pik]] Slovenski državni prvak v cestni dirki - Mlajši člani ; 2015 : [[Slika:Jersey_white.svg|20x20_pik]] Dirka po Sloveniji, Najboljši mladi kolesar (do 23 let) : 10. mesto, Giro del Belvedere ; 2016 : CCC Tour - Szlakiem Grodów Piastowskich : [[Slika:Jersey_blue.svg|20x20_pik]] Vodilni na gorskih ciljih : Najboljši mladi kolesar : 3. mesto Skupno, Tour of Malopolska : Najboljši mladi kolesar : 3. mesto, VN Laguna Poreč : 6. mesto Skupno, Dirka po Hrvaški : [[Slika:Jersey_white.svg|20x20_pik]] Najboljši mladi kolesar ; 2017 : 7. mesto Skupno, Dirka po Japonski : [[Slika:Jersey_white.svg|20x20_pik]] Najboljši mladi kolesar '''2018''' : 2. mesto, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] : 10. mesto, Skupno, Dirka po Hrvaški '''2019''' : [[Slika:MaillotEslovenia.PNG|20x20_pik]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državni prvak v cestni dirki]] : 5. mesto, Skupno, Dirka po Hrvaški (CRO Race) '''2020''' : 5. mesto, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] : 6. mesto, [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v kronometru]] '''2021''' : 10. mesto, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] '''2022''' : 3. mesto, Skupno, [[Dirka po Sloveniji]] == Rezultati == '''Tritedenske dirke''' * Dirka po Italiji : 2018: 101. mesto * Dirka po Španiji : 2017: 104. mesto : 2019: 123. mesto '''Klasike''' *Dirka po Lomabardiji (Il Lombardia) : 2017: odstop : 2019: odstop '''Svetovna prvenstva''' : Offida 2010 - Mladinci: odstop : Ponferrada 2014 - Mlajši člani: 98. mesto : Innsbruck 2018 - Člani: odstop '''Evropska prvenstva''' : Olomouc 2013 - Mladinci: 8. mesto : Nyon 2014 - Mlajši člani: odstop ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.cyclingarchives.com/coureurfiche.php?coureurid=89035 Profil] na cyclingarchives.com * [https://www.procyclingstats.com/rider/170111 Profil] na procyclingstats.com *[https://teambahrainmerida.com/novak-domen/ Profil] na uradni strani Bahrain Merida Pro Cycling Team {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Domen}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] 0wgsrrrthegk0af77c9vi40996q191r 5736070 5736069 2022-08-18T11:48:53Z Zgnjecko 25372 /* Rezultati */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | ridername = Domen Novak | nickname = »Lojz« | dateofbirth = <!--WD--> | country = {{SLO}} | height = 1,81 m | weight = 70 kg | currentteam = Team Bahrain McLaren | discipline = Cestno kolesarstvo | role = Kolesar | ridertype = Vsestranski (''all rounder'') | amateurteams = | amateuryears = | proyears1 = 2014–2016 | proteam1 = Adria Mobil | proyears2 = 2017– | proteam2 = Bahrain Merida | majorwins = | updated = | medaltemplates = }} '''Domen Novak''' [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[12. julij]] [[1995]], [[Slovenija]]. Domen Novak je profesionalni cestni kolesar, ki je v sezoni 2020 član WorldTour ekipe Bahrain McLaren. Novak je doma iz [[Dolenja vas, Novo mesto| Dolenje vasi]] in je začel trenirati pri [[Kolesarski klub Adria Mobil|Kolesarskem klubu Adria Mobil]]. V mladinski kategoriji je osvojil naslov državnega prvaka 2013 in tekmoval na svetovnem prvenstvu (odstopil) ter evropskem prvenstvu (8. mesto). Pri 18 letih, v sezoni 2014, se je priključil članski ekipi Adria Mobil.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/v-ekipi-adria-mobil-prostora-le-se-za-enega-kolesarja-24989 |title=V ekipi Adria Mobil prostora le še za enega kolesarja |accessdate=10. marec 2020 |date=29. oktober 2013 |publisher=siol.net}}</ref> V prvi sezoni med člani je vidnejši rezultat osvojitev majice za najboljšega mladega kolesarja na Sibiu Cycling Touru. Tekmoval je na dirki mlajših članov na svetovnem prvenstvu - 98. mesto - in etapni dirki Tour de l'Avenir - skupno 24. mesto. V sezoni 2015 je bil najboljši mladi kolesar (bela majica) na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]], v isti kategoriji pa je bil tudi drugi na dirki Settimana Internazionale Coppi e Bartali in osmi na Dirki po Hrvaški. Drugič je nastopil na Tour de l'Avenir in dosegel 15. mesto. Tretjo sezono v dresu Adrie Mobil je začel s tretjim mestom na dirki GP Laguna Poreč. Drugič nastopil na Dirki po Hrvaški in osvojil majico najboljšega mladega kolesarja in ponovil dobro vožnjo na [[Učka|Učko]] (8. mesto v 4. etapi) ter končno kot skupno šesti. Majico za najboljšega mladega kolesarja je zopet dobil na naslednji dirki CCC Tour, [[Poljska]] in še za najboljšega v vzponih. Tretjo majico dobil na dirki Tour of Malopolska. Jeseni 2016 je z [[David Per|Davidom Perom]] iz Adrie Mobil prestopil v [[WorldTour]] konkurenco in podpisal za ekipo Bahrain Merida (od 2020 Bahrain McLaren) s sedežom v [[Bahrajn|Bahrajnu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.bicikel.com/novica/uradno:-v-bahrain-merido-tudi-david-per-in-domen-novak |title=Uradno: V Bahrain Merido tudi David Per in Domen Novak |accessdate=10. marec 2020 |date=25. oktober 2016 |publisher=bicikel.com}}</ref> Prve nastope v dresu Bahrain Meride nosil na februarskih dirkah v Španiji (Murcia, Almeria, dirka po Andaluziji, v marcu dirka po Kataloniji) in Belgiji. Večji uspeh je dosegel z osvojitvijo bele majice na Dirki po Japonski. V sezoni 2017 je debitiral na tritedenski [[Dirka po Španiji|dirki po Španiji (Vuelta)]]. V ekipi je opravljal nalogo pomočnika kapetanu [[Vincenzo Nibali|Vincenzu Nibaliju]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042782093 |title=Polanc cilja na etapno zmago |accessdate=10. marec 2020 |date=19. avgust 2017 |publisher=Dnevnik (Ljubljana)}}</ref>, zato je končal dirko na 105. mestu. V zaključku sezone se je prvič preizkusil na klasiki Il Lombardia, a je ni dokončal. Sezono 2018 je večinoma štartal na več etapnih dirkah. V spomladanskem delu sezone na dirki po Valenciji, Abu Dabiju, Kataloniji, Hrvaški in drugič tudi na tritedenski dirki [[Giro d'Italia|po Italiji (Giro)]], kjer je bil pomočnik Domeniccu Pozzovivu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20180504/C/180509925/July |title=Priložnost tudi za Polanca in Mohoriča |accessdate=10. marec 2020 |date=4. maj 2018 |publisher=Gorenski Glas}}</ref> Nadaljeval pa na Dirki po Sloveniji (in nagradi mesta Lugano) in zaključil z 2. mestom na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu]]. Po enomesečnem počitku je tekmoval na Dirki po Poljski in enodnevnih dirkah po Italiji, prvič nastopil med člani na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku (Avstrija), sicer kot pomočnik Rogliču - na dirki odstopil. Zaključil sezono na etapni dirki po Turčiji. Leto 2019 začel sredi februarja v [[Oman|Omanu]] in nadaljeval marca na dirki Pariz-Nica. V tretji etapi je padel in si izpahnil [[Ključnica|ključnico]].<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/bennettu-tretja-etapa-groenewegen-ostaja-skupno-prvi-492527 |title=Bennettu tretja etapa, Groenewegen ostaja skupno prvi |accessdate=10. marec 2020 |date=12. marec 2019 |publisher=siol.si}}</ref> Po trimesečnem okrevanju nastopil 9. junija na VN mesta Lugana in dirki po Sloveniji. Na državnem prvenstvu je zmagal (kar je tudi prva zmaga Novaka med člani). Nastopil je še na dirki po Poljski in Adriatica Ionicana. Avgusta 2019 je drugič nastopil na Vuelti, kjer je vozil kot pomočnik Marku Padunu.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/roglic-na-vuelto-kot-eden-od-stevilnih-favoritov-za-skupno-zmago-505143 |title=Roglič na Vuelto kot eden od številnih favoritov za skupno zmago |accessdate=10. marec 2020 |date=25. oktober 2016 |publisher=siol.si}}</ref> 28. septembra je podaljšal pogodbo z Bahrain Merdino za dve sezoni. <ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/bahrain-merida-pibernik-novak-508312 |title=Pibernik in Novak še naprej z roko v roki z Bahrain Merido |accessdate=10. marec 2020 |date=20. avgust 2019 |publisher=siol.si}}</ref> Jeseni je odlično nastopil na dirki po Hrvaški (CRO Race) in dosegel 5. mesto na kraljevski etapi na Platak, kar je bila tudi končna uvrstitev na dirki.<ref>{{navedi splet |url=https://teambahrainmerida.com/cro-race-domen-novak-is-5th-on-the-queen-stage/ |title=CRO Race: Domen Novak is 5th on the Queen stage |accessdate=10. marec 2020 |date=5. oktober 2019 |publisher=Team Bahrain Merida Press}}</ref> V Italiji nastopil na dirki Milano-Torino (61.mesto) in Il Lombardia (odstopil) in na Japan Cupu. == Uspehi == ; 2013 : [[Slika:MaillotEslovenia.PNG|20x20_pik]] Slovenski državni prvak v cestna dirki - Mladinci : 8. mesto, Evropsko prvenstvo, Olomouc, Češka - Mladinci ; 2014 : [[Slika:Jersey_orange.svg|20x20_pik]] Sibiu Cycling Tour, Najboljši mladi kolesar (do 23 let) : [[Slika:MaillotEslovenia.PNG|20x20_pik]] Slovenski državni prvak v cestni dirki - Mlajši člani ; 2015 : [[Slika:Jersey_white.svg|20x20_pik]] Dirka po Sloveniji, Najboljši mladi kolesar (do 23 let) : 10. mesto, Giro del Belvedere ; 2016 : CCC Tour - Szlakiem Grodów Piastowskich : [[Slika:Jersey_blue.svg|20x20_pik]] Vodilni na gorskih ciljih : Najboljši mladi kolesar : 3. mesto Skupno, Tour of Malopolska : Najboljši mladi kolesar : 3. mesto, VN Laguna Poreč : 6. mesto Skupno, Dirka po Hrvaški : [[Slika:Jersey_white.svg|20x20_pik]] Najboljši mladi kolesar ; 2017 : 7. mesto Skupno, Dirka po Japonski : [[Slika:Jersey_white.svg|20x20_pik]] Najboljši mladi kolesar '''2018''' : 2. mesto, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] : 10. mesto, Skupno, Dirka po Hrvaški '''2019''' : [[Slika:MaillotEslovenia.PNG|20x20_pik]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državni prvak v cestni dirki]] : 5. mesto, Skupno, Dirka po Hrvaški (CRO Race) '''2020''' : 5. mesto, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] : 6. mesto, [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v kronometru]] '''2021''' : 10. mesto, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] '''2022''' : 3. mesto, Skupno, [[Dirka po Sloveniji]] == Rezultati == '''Tritedenske dirke''' * Dirka po Italiji : 2018: 101. mesto : 2020: 59. mesto : 2021: 31. mesto * Dirka po Španiji : 2017: 104. mesto : 2019: 123. mesto '''Klasike''' *Dirka po Lomabardiji (Il Lombardia) : 2017: odstop : 2019: odstop : 2020: odstop : 2021: 77. mesto '''Svetovna prvenstva''' : Offida 2010 - Mladinci: odstop : Ponferrada 2014 - Mlajši člani: 98. mesto : Innsbruck 2018 - Člani: odstop : Imola 2020 - Člani: odstop : Flandrija 2021 - Člani: odstop '''Evropska prvenstva''' : Olomouc 2013 - Mladinci: 8. mesto : Nyon 2014 - Mlajši člani: odstop : Trento 2021 - Člani: odstop : München 2022 - Člani: odstop ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.cyclingarchives.com/coureurfiche.php?coureurid=89035 Profil] na cyclingarchives.com * [https://www.procyclingstats.com/rider/170111 Profil] na procyclingstats.com *[https://teambahrainmerida.com/novak-domen/ Profil] na uradni strani Bahrain Merida Pro Cycling Team {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Domen}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] 6cx0bbjdowyvmnu0pyxhopei7kfjejs 10 479250 5736016 5357746 2022-08-18T07:24:24Z A09 188929 predelano z {{Navpolje}} wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Azerbajdžan | title = [[Azerbajdžan|Republika Azerbajdžan]] | listclass = hlist | image = [[Slika:Flag of Azerbaijan.svg|90px]] | group1 = Zgodovina Azerbajdžana | list1 = * [[Zgodovina Azerbajdžana]] *[[Azohške jame]] *[[Armensko kraljestvo]] *[[Rimska Armenija]] *[[Tigranakert]] | group2 = Politika Azerbajdžana | list2 = *[[Politika Azerbajdžana]] * [[Gospodarstvo Azerbajdžana]] * [[Predsednik Azerbajdžana|Predsednik]] * [[Predsednik vlade Azerbajdžana|Predsednik vlade]] * [[Upravna delitev Azerbajdžana|Upravna delitev]] * [[Azerbajdžanski manat]] | group3 = Geografija Azerbajdžana | list3 = * [[Geografija Azerbajdžana]] * [[Kavkaz]] * [[Kaspijsko jezero]] * [[Blatni vulkani Azerbajdžana|Blatni vulkani]] * [[Dolina reke Alazani]] * [[Narodni park Gobustan]] |group4 = Državni simboli | list4 = * [[Zastava Azerbajdžana|Zastava]] * [[Azerbajdžanski marš|Himna]] * [[Grb Azerbajdžana|Grb]] * [[Karabaški konj|Nacionalna žival]] }} <noinclude> [[Kategorija:Predloge za Azerbajdžan| ]] [[Kategorija:Navigacijske predloge]] </noinclude> j3vocz80ocgt61n0ynbd72ivt2qhr3u 0 479797 5735830 5475869 2022-08-17T18:50:56Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Stanislav I. Poljski | image = | caption = Jean-Baptiste van Loo (1727–1728): Stanislav I. | succession = Kralj Poljske <br /> Veliki knez Litve | reign-type = Prvo vladanje | reign = {{nowrap|4. oktober 1704 – 8. avgust 1709}} | coronation = 4. oktober 1705 | cor-type = Poljska | predecessor = [[Avgust Močni|Avgust II.]] | successor = Avgust II. | reign-type1 = Drugo vladanje | reign1 = 12. september 1733 – 27. januar 1736 | predecessor1 = Avgust II. | successor1 = [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] | succession2 = Vojvoda Lorene | coronation2 = | reign2 = 9. julij 1737 – 23. februar 1766 | predecessor2 = Franc III. Štefan | successor2 = vrnitev Francoskemu kraljestvu | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = <!-- wd --> | death_place = <!-- wd --> | burial_place = Vavelska stolnica, [[Krakov]] | spouse = Katarina Opalinska | issue = Ana Leščinska <br> Marie Leščinska, francoska kraljica | full name = Stanislav Boguslav Leščinski | house = rodbina Leščinski | father = Rafal Leščinski | mother = Ana Leščinska | religion = [[katolištvo|rimskokatoliška]] | signature = <!-- wd --> }} '''Stanislav Leščinski''' ([[Poljščina|poljsko]] Stanisław Leszczyński, [[Litovščina|litovsko]] Stanislovas Leščinskis, [[Francoščina|francosko]] Stanislas Leszczynski) ali '''Stanislav I. Poljski''' je bil kralj [[Kraljevina Poljska|Poljske]], veliki knez [[Velika litovska kneževina|Litve]], vojvoda [[Lorena|Lorene]] in grof [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], * [[20. oktober]] [[1677]], [[Lvov]], [[Republika obeh narodov]], † [[23. februar]] [[1766]], [[Lunéville]], [[Francosko kraljestvo]]. Rojen je bil v vplivni poljski družini in imel v mladosti možnost potovati po zahodni [[Evropa|Evropi]]. Leta 1702 je na Poljsko vdrl švedski kralj [[Karel XII. Švedski|Karel XII.]] Vdor je bil nadaljevanje številnih sporov med silami severne Evrope. Karel je prisilil poljsko plemstvo, da je odstavilo svojega kralja [[Avgust II. Močni|Avgusta II. Močnega]] in leta 1704 na njegovo mesto postavilo Stanislava Leščinskega. Zgodnje 18. stoletje je bilo za Poljsko obdobje velikih težav in pretresov. Leta 1709 je Karel XII. v bitki z [[Carska Rusija|Rusi]] pri [[Bitka pri Poltavi|Poltavi]] doživel težak poraz in zbežal v [[Osmansko cesarstvo]]. V domovini je izgubil vso podporo in poljski prestol je ponovno zasedel Avgust II. Stanislav je pobegnil v francosko vojvodino [[Alzacija|Alzacijo]]. Leta 1725 se je njegova hči Marie Leščinska poročila s francoskim kraljem [[Ludvik XV. Francoski|Ludvikom XV.]] Po Avgustovi smrti leta 1733 ja Stanislav s francosko podporo ponovno kandidiral za poljskega kralja. Tajno je odpotoval v [[Varšava|Varšavo]] je bil v parlamentu z veliko večino izvoljen za poljskega kralja. Pred njegovim kronanjem sta [[Carska Rusija]] in [[Habsburška monarhija]] v strahu, da bi Stanislav združil poljsko in švedsko-francosko zavezništvo, napadli Poljsko, da bi razveljavi njegovo izvolitev. Po Stanislavovi drugi odstavitvi je parlament pod ruskim pritiskom s skromno večino za poljskega kralja izvolil saškega volilnega kneza Friderika Avgusta II., ki je na Poljskem vladal kot [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] Stanislaw se je umaknil v [[Gdansk|Danzig]] (Gdańsk) in zaman čakal na francosko pomoč. Pred ruskim napadom na mesto je zbežal v [[Königsberg, Prusija|Königsberg]] v [[Prusija|Prusiji]], od koder je vodil [[gverilsko vojskovanje]] proti novemu kralju in njegovim ruskim podpornikom. [[Dunajski mir]] leta 1738 je Avgusta III. priznal za legitimnega poljskega kralja, vendar je Stanislavu dovolil, da obdrži svoje kraljevdke naslove in mu hkrati za preživetje podelil vojvodini Lorena in Bar. V Loreni se je Stanislav dokazal kot dober skrbnik in spodbujal gospodarski razvoj. Njegov dvor v [[Lunéville|Lunévillu]] je postal znan kot kulturno središče. Ustanovil je Akademijo znanosti v [[Nancy]]ju in Vojaški kolegij. Leta 1749 je izdal knjigo z naslovom ''Svoboden glas za varno svobodo'', oris svojih predlaganih sprememb poljske ustave. Objavljena so bila tudi njegova pisma hčerki Marie, pruskim kraljem in Jacquesu Hulinu, njegovemu ministru v [[Versailles]]u.<ref>''"Stanisław I - king of Poland"''. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 11. aprika 2019.</ref> Njemu v čast se eden od trgov v Nancyju imenuje Place Stanislas (Stanislavov trg). ==Biografija== Rojen je bil leta 1677 kot sin poznanskega vojvode Rafala Leščinskega in kneginje Ane Katarine Jablonovske. Poročen je bil s Katarino Opalinsko, s katero je imel hčerko Marie, kasnejšo francosko kraljico. leta 1697 je kot poljski dvorni točaj podpisal dokumente o izvolitvi [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] za poljskega kralja. Leta 1703 se je pridružil Litovski konfederaciji, ki jo je s švedsko pomočjo ustanovil poljski plemič Sapieha proti kralju Avgustu. ===Prvo vladanje=== [[Slika:Mányoki Stanislaus Leszczyński.png|thumb|levo|200px|Stanislav med svojim prvim vladanjem (pred letom 1709)]] Naslednje leto je švedski kralj [[Karel XII. Švedski|Karel XII.]] po uspešni švedski invaziji na Poljsko za novega poljskega kralja izbral Vladislava Leščinskega, ker je bil Avgust II. sovražno razpoložen do Švedov. Leščinski je bil mlad talentiran mož iz ugledne stare družine, vendar brez dovolj velike moči in političnega vpliva, da bi bila njegova oblast stabilna. Švedi so kljub temu s podkupovanjem dosegli, da so Stanislava 12. julija 1704 izvolili za poljskega kralja. Nekaj mesecev kasneje ga je nepričakovan napad Avgusta II. prisilil, da se je zatekel v švedski tabor. 24. septembra 1705 je bil z velikim sijajem končno okronan za poljskega kralja. Karel XII. mu je priskrbel novo krono in žezlo, ker je stare poljske regalije Avgust II. odnesel na Saško. Švedski kralj je k Stanislavu poslal svojega veleposlanika Petra Estenberga, ki je deloval tudi kot dopisni sekretar. Prva naloga novega poljskega kralja je bila utrditi zavezništvo s Karlom XII. in doseči njegovo podporo proti ruskemu carju. V najbolj kritičnem obdobju [[velika severna vojna|velike severne vojne]] med Rusijo in Švedsko je uspel prepričati [[Kozaški hetmanat|kozaškega hetmana]] [[Ivan Mazepa|Ivana Mazepa]], da je zapustil [[Peter Veliki|Petra Velikega]] in prestopil na švedsko stran. Sam je v vojni sodeloval z majhnim korpusom, ki je bil uničen v bitki pri Koniecpolu. Stanislav je bil tako odvisen od uspehov švedske vojske, da je po njenem porazu v [[Bitka pri Poltavi|bitki pri Poltavi]] leta 1709 izgubil vso avtoriteto. V tem obdobju je imel rezidenco v mestu Rydzyna med [[Poznanj]]em in [[Vroclav]]om. ===Prva izguba prestola=== Velika večina Poljakov je komaj čakala, da bi Stanislav odstopil in da sklene spravo z Avgustom II. Stanislav, bolj podoben Karlovemu plačancu kot poljskemu kralju, se je z umikajočo švedsko vojsko umaknil v Švedsko Pomeranijo in avgusta 1709 odstopil. V zameno za odstop je lahko obdržal kraljevi naslov in dobil majhno kneževino Zweibrücken. Leta 1716 je poskušal saški častnik Lacroix izvesti atentat na Stanislava, vendar ga je preprečil Stanislav Poniatovski, oče bodočega poljskega kralja. Stanislav Leščinski je takrat živel v Wissemburgu v Alzaciji. Leta 1725 je svojo hčerko Marijo z velikim zadovoljstvom poročil s francoskim kraljem [[Ludvik XV. Francoski|Ludvikom XV.]] in postal oče francoske kraljice. Od leta 1725 do 1733 je živel v Château de Chambord. ===Drugo ¨vladanje=== [[Slika:Nancy Porte Here BW 2015-07-18 13-45-28.jpg|thumb|right|250px|''Place Stanislas'' v [[Nancy]]ju, [[Francija]]]] Ludvik XV. je po smrti Avgusta II. leta 1733 podprl zetove zahteve po poljski kroni, kar je privedlo do vojne za poljsko nasledstvo. Stanislav je prišel v Varšavo septembra 1733, potem ko je skozi Evropo potoval dan in noč, preoblečen v kočijaža. Že naslednji dan je bil kljub številnim protestom drugič izvoljen za poljskega kralja. Rusija, ki je nasprotovala kateremu koli nominirancu Francije in Švedske na poljskem prestolu, je takoj protestirala v korist novega saškega elektorja, ki ga je kandidirala njena zaveznica habsburška Avstrija. Rusija je v Varšavi za poljskega kralja razglasila [[Avgust III. Poljski|Avgusta III. Saškega]] in začela 30. junija z vojsko 20.000 mož pod poveljstvom Petra Lacyja prodirati proti [[Gdansk|Danzigu]]. V Danzigu so bili razen Stanislava in njegovih privržencev tudi nadškof in francoski in švedski ministri. Begunci so čakali na pomoč, ki jo je obljubil francoski kralj. Obleganje Danziga se je začelo oktobra 1734. 17. marca 1735 je Petra Lacyja zamenjal maršal Münnich, 20. maja 1735 pa je končno priplulo težko pričakovanao francosko ladjevje in na Westerplatte izkrcalo 2.400 mož. Teden dni kasneje je ta mala vojska poskušala prebiti ruski obroč in bila na koncu prisiljena k predaji. V tem spopadu sta se Rusija in Francija prvič srečali na bojnem polju. Danzig je 30. junija 1735 brezpogojno kapituliral, potem ko je preživel 135 dni obleganje, ki je Ruse stalo 8000 mož. Preoblečen v kmeta je Stanislav že dva dni prej pobegnil. Ponovno se je pojavil v [[Kaliningrad|Königsbergu]], kjer je bežno spoznal bodočega pruskega kralja [[Friderik Veliki Pruski|Friderika Velikega]]. V Königsbergu je izdal manifest svojim podpornikom, ki je povzročil ustanovitev konfederacije v njegovem imenu in pošiljanje poljskega odposlanca v Pariz s pozivom, naj Francija vdre na Saško z vsaj 40.000 možmi. V [[Ukrajina|Ukrajini]] je poskušal Stanislava podpreti grog Nikolaj Potocki z raznoliko množico 50.000 mož, ki so jo Rusi razgnali. ===Vojvoda Lorene=== [[Slika:Chateau de Lunéville - 2012-05-16.jpg|thumb|250px| Château de Lunéville]] 26. januarja 1736 je Stanislav znova odstopil s prestola, vendar je za odškodnino prejel vojvodini Loreno in Bar, ki naj bi se ob njegovi smrti vrnili Franciji. Leta 1738 je svoji posestvi Rydzyna in Lesno prodal grofu, kasnejšemu knezu Aleksandru Jožefu Sulkovskemu. Naselil se je v [[Lunéville]]u in leta 1750 ustanovil Académie de Stanislas in Mestno knjižnico v Nancyju. Vse življenje je posvetil znanosti in filantropiji,zlasti polemiki z [[Rousseau]]om.<ref>Květina, Jan. ''"The Polish Question as a Political Issue within Philosophical Dispute: Leszczyński versus Rousseau"''. Oriens Aliter. Journal for Culture and History of the Central and Eastern Europe. Pridobljeno 11. aprila 2019 – via www.academia.edu.</ref> Objavil je tudi ''Głos wolny wolność ubezpieczający'' (v prostem prevodu ''Svoboden glas zagotavlja svobodo''), eno od najpomembnejših političnih razprav poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. ==Smrt== [[Slika:Wypadek Leszczynski.jpg|thumb|right|250px|Ksawery Pilati (19. stoletje): Nesreča pri kaminu]] Stanislav je bil ob rojstvu svoje pra-pra-vnukinje nadvojvodinje [[Marija Terezija|Marije Terezije Avstrijske]], rojene 1762, še živ. Zadnja leta življenja mu je družbo na posesti delal dober prijatelj, na Ogrskem rojeni maršal Francije Ladislav Ignac de Bercheny. Leščinski je umrl leta 1766, star 88 let, zaradi težkih opeklin. Med dremanjem ob kaminu v svoji palači v Lunévilleu so su mu vnela oblačila. Več dni so ga zdravili, vendar je 23. februarja kljub temu umrl. Bil je najdlje živeči poljski kralj.<ref>''"Stanisław Leszczyński."'' www.szkolnictwo.pl. Pridobljeno 11. aprila 2019.</ref> Pokopan je bil v cerkvi Notre-Dame-de-Bonsecours v Nancyju. Po [[Francoska revolucija|francoski revoluciji]] so ga prenesli na Poljsko in pokopali v kraljevi grobnici Vavelske stolnice v [[Krakov]]u. ==Otroci== Stanislav Leščinski je imel hčerki * Ano (25. maj 1699 – 20. junij 1717), ki je umrla neporočena in brez otrok. * Marojo (23. junij 1703 – 24. junij 1768), poročeno s francoskim kraljem Ludvikom XV. ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou|Rodbina Leščinski |20. oktober|1677|23. februar |1766|}} {{s-reg|}} {{s-bef|rows=2|before=[[Avgust II. Poljski|Avgust II.]]}} {{s-ttl|title= Kralj Poljske in <br>Veliki vojvoda Litve|years=1704–1709}} {{s-aft|after=[[Avgust II. Poljski|Avgust II.]]}} |- {{s-ttl|title=Kralj Poljske in <br>Veliki vojvoda Litve|years=1733–1736}} {{s-aft|after=[[Avgust III. Poljski|Avgust III.]]}} |- {{s-bef|before=|Franc III. Štefan}} {{s-ttl|title=Vojvoda Lorene|years=1737–1766}} {{s-non|reason=Priključitev k Franciji }} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Poljski kralji]] [[Kategorija:Litovski veliki knezi]] [[Kategorija:Vladarji v 18. stoletju]] 4997az3xplpkstn7t1gokmby2vq272r 0 482579 5736066 5728973 2022-08-18T11:36:29Z Upwinxp 126544 nekaj prečrkovanj ... wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country||government_type=avtonomna psevdo-anarhistična cona (minarhizem)|stat_area1=|stat_pop1=7000000|image_coat=|image_flag=Махновское знамя.svg|era=obdobje med svetovnima vojnama, ruska državljanska vojna|native_name=Махновщина|conventional_long_name=|common_name=Mahnovščina|continent=Evropa|region=Vzhodna Evropa|country=Mahnovia|flag_s1=|year_deputy2=|status=brezdržavni teritorij|status_text=brezdržavna minarhistična cona|empire=|event_start=|year_start=1918|date_start=27. november|event_ent=|year_end=1921|date_end=10. april|p1=Začasna vlada južne Rusije|flag_p1=|s1=Ukrajinska SFSR, RSFSR|stat_year1=|deputy2=||latNS=| |currency=|symbol=|image_map= |capital=[[Guljajpole]]|latd=18|latm=21|longd=|year_deputy1=1918-1921|longm=|longEW=|common_languages=[[ukrajinščina]], [[ruščina]]|religion=|title_leader=|flag=|leader1=[[Nestor Ivanovič Mahno|Nestor Mahno]] (vojaški poveljnik)|year_leader1=1918-1921|leader2=|year_leader2=|title_deputy=|deputy1=|footnotes=}} '''Mahnovščina''' (rusko ''Махновщина'') je bila [[Avtonomija|avtonomna]] cona [[Revolucionarna vstajenska vojska Ukrajine|Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine]] v južni [[Ukrajina|Ukrajini]], pogosto imenovana za prvo [[anarhizem|anarhistično]] območje v zgodovini. Nastala je kot poskus ustvariti brezdržavno, brezrazredno in nemonetarno družbo med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]], kot del [[Ukrajinska revolucija|Ukrajinske revolucije]] Po vrnitvi iz zapora v Moskvi, kjer je prejel amnestijo v vrsti izpustov po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]], je [[Nestor Ivanovič Mahno]] podpiral [[Boljševiki|boljševike]]. Ko so ti v [[Oktobrska revolucija|Oktobrski revoluciji]] prevzeli oblast, je območje njegovega rojstnega kraja v obliki »Začasne vlade južne Rusije« zasedla proti-revolucionarna [[Car|pro-caristična]] bela garda (koalicija caristov, reformistov, desnih kautskyistov in drugih anti-boljševističnih frakcij v sodelovanju z ZDA, VB, Francijo in Češkoslovaško). Mahno je proti temu 27. novembra 1918 organiziral upor. V naslednjih letih se je v območju južne Ukrajine, severno od [[Krim (polotok)|Krima]], oblikovala svobodna cona. Kmečko prebivalstvo je nemoteno upravljalo s kolektivnimi posestvi. Avtonomijo mest je motila le skupna vojska, ki je imela ''de facto oblast'' (v kolikor je o tej mogoče govoriti). Ukinjena je bila [[cenzura]] in vladni vpliv na normative na vseh področjih. Spričo državljanske vojne so bile šole po vsej nekdanji Rusiji zaprte. Šele nekaj mesecev po ustanovitvi Mahnovščine je uspelo sovjetu Mahnovščine ustanoviti osnovni izobraževalni sistem, ki naj bi bil »prostovoljen«, »demokratičen« in »sekularen«. Spričo tega truda in izobraževanj za nepismene ter delno pismene po Mahnoviji je stopnja [[pismenost]]i v območju poskočila. V bojih proti generalu Bele garde [[Anton Ivanovič Denikin|Denikinu]] so bile Mahnove sile uspešne. Leta 1920 jim je uspelo izsiliti evakuacijo belogardističnih sil s Krima, kar je Mahnovščini prineslo začasen mir. V času bojev z Denikinovo gardo na Južni fronti je Mahnovščina sodelovala izmenično z Ukrajinskim diktatorijem in z Boljševiki. Leta 1921 je RSFSR (boljševiki) izvedla atentat na več Mahnovih generalov na strateškem srečanju obeh strani. Razlog naj bi bila »anarhistična grožnja boljševizmu«. [[Lev Trocki]] je nato vodji Ruske SFSR [[Vladimir Lenin|Vladimirju Leninu]] predal lažno informacijo, da so v odgovor Mahnovisti začeli z ofenzivo. Lenin je sprožil zasedbo ozemelj Mahnovščine, vodstvo le-tega je ob tem zbežalo prek ukrajinsko-romunske meje. Mahnovščina je bila razpuščena 10. aprila 1921. Ostanki Mahnove vojske so gverilsko vojno nadaljevali vsaj do leta 1922, možen je vpliv nekdanjih Mahnovih vojakov na partizansko delovanje v Ukrajini v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Mahno in nekateri njegovi privrženci so iz Romunije kasneje pobegnili v Pariz, kjer je Nestor Ivanovič umrl leta 1934 za [[tuberkuloza|tuberkulozo]]. [[Kategorija:Anarhizem]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] 8ywphxn1ns32xuo49hz55hq68ofrebo 0 484950 5736056 5708676 2022-08-18T11:27:53Z 193.2.11.205 /* Zasebno */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Jure Ferjan|organization=|term_start3=[[13. marec]] [[2020]]|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=[[Karmen Kozmus Ferjan]]|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=[[9. junij]] [[2022]]}}'''Jure Ferjan''', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]], [[Novinarstvo|novinar]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[4. januar]] [[1993]], [[Kranj]] Ferjan je nekdanji poslanec Slovenske demokratske stranke v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Jure Ferjan|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-jure-ferjan|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-17|language=sl}}</ref> Pred tem je bil podžupan Občine Tržič in novinar. == Življenjepis == 4. januarja 1993 rojeni Ferjan je otroštvo preživel v [[Bistrica pri Tržiču|Bistrici pri Tržiču]]. Leta [[2012]] je maturiral na Gimnaziji ESIC Kranj (danes [[Gimnazija Franceta Prešerna]]), leta 2015 pa diplomiral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. V dijaških in študentskih letih se je začel vključevati v različne organizacije; bil je član predsedstva [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]], član delovne skupine za modernizacijo vzgoje in izobraževanja na [[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije]] ter član [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]], podmladka Slovenske demokratske stranke. Leta 2015 se je zaposlil v mediju [[Nova24TV]], kjer je bil voditelj, novinar in nekaj mesec v. d. urednika.<ref name=":0" /> === Politika === Na državnozborskih volitvah 2018 je v [[Tržič|Tržiču]] kandidiral na listi [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Čeprav je v okraju osvojil največ, 1790 glasov oz. 26,91 %, ni osvojil poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-10-17|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo}}</ref> Leta 2019 je postal podžupan [[Občina Tržič|Občine Tržič]]. Ob imenovanju [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], je Ferjan v državnem zboru nadomestil dotedanjega poslanca [[Žan Mahnič|Žana Mahniča]], ki je postal državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=V poslanske klopi sedel nekdanji novinar Nova24TV Jure Ferjan!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/v-poslanske-klopi-sedel-nekdanji-novinar-nova24tv-jure-ferjan/|website=nova24tv.si|date=2020-03-24|accessdate=2020-10-17|language=sl-SI}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] se za nov mandat poslanca ni več potegoval.<ref>{{Navedi splet|title=[VOLITVE 2022] Po treh mandatih Marko Pogačnik (SDS) ne kandidira več, namesto njega pa …|url=https://loske-novice.si/volitve-2022-po-treh-mandatih-marko-pogacnik-sds-ne-bo-vec-kandidiral-namesto-njega-pa/|website=Loške novice|accessdate=2022-04-29|language=sl-SI|first=Janez|last=Porenta}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidati, ki jih boste na listi SDS zaman iskali|url=https://zurnal24.si/slovenija/kandidati-ki-jih-boste-na-listi-sds-zaman-iskali-383454|website=zurnal24.si|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref> === Zasebno === Je poročen s [[Karmen Kozmus Ferjan]]<ref>{{Navedi splet|title=Spoznajte novo poslanko SDS|url=https://siol.net/novice/slovenija/odstopil-poslanec-sds-znidar-v-dz-prihaja-kozmus-ferjanova-565660|website=siol.net|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref> in ima sina.<ref name=":0" /> Po odstopu [[Ljubo Žnidar|Ljuba Žnidarja]] z mesta poslanca, je njegovo mesto prevzela Karmen Kozmus Ferjan, s čimer sta z možem Juretom postala prvi poslanski zakonski par v zgodovini Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Odstopil poslanec SDS Žnidar. V tej funkciji se "ne vidi več"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odstopil-poslanec-sds-znidar-ki-se-ne-vidi-vec-v-tej-funkciji/|website=N1|date=2021-11-10|accessdate=2021-11-21|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == <references /> {{Poslanska skupina SDS18}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] jhm2guccs9ptz0oq2288k8hoea70ke4 0 485340 5735831 5430507 2022-08-17T18:51:20Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox scientist|name=Otto Wallach|image_size=|nationality=[[Prusi|pruska]], [[Nemci|nemška]]|field=[[Organska kemija]]|work_institution=[[Univerza v Göttingenu]], <br> [[Univerza v Bonnu]]|alma_mater=[[Univerza Göttingen]]|doctoral_advisor=[[Hans Hübner]]|doctoral_students=[[Walter Haworth]], [[Adolf Sieverts]] <!--[[Edgar Bright Wilson]]-->|known_for=[[struktura in biosinteza terpenov]]<br>[[izoprensko pravilo]]|prizes={{no wrap|[[Nobelova nagrada za kemijo]] <small>(1910)</small><br>[[Davyjeva medalja]] {{small|(1912)}}}}}} '''Otto Wallach''', [[Nemčija|nemški]] [[kemik]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[27. marec]] [[1847]], [[Kaliningrad|Königsberg]], [[Prusija]], † [[26. februar]] [[1931]], [[Göttingen]], Nemčija Leta 1910 je prejel [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]] za svoj prispevek na področju [[Dišavno olje|eteričnih olj]] ter odkritja načinov [[Ekstrakcija|ekstrakcij]] [[terpen]]ov. == Življenje == Otto Wallach se je rodil 27. marca 1847 v Königsbergu, očetu Gerhardu Wallachu in materi Otillie (roj. Thoma). Njegov oče je deloval kot pruski uradnik, dokler ni bil premeščen v [[Potsdam]], kjer je prevzel vlogo generalnega revizorja. Seveda se je družina preselila skupaj z njim. Otto je svojo izobrazbo začel na humanistični gimnaziji v Potsdamu, kjer je pridobil zanimanje za [[zgodovino]] in [[umetnost]]. V šoli so bila predavanja iz [[Kemija|kemije]] zelo redka in poenostavljena. Kljub temu je že tedaj imel zanimanje za eksperimentiranje in kemijo, celo toliko, da je začel eksperimente izvajati kar doma. Po končani gimnaziji se je leta 1867 vpisal na [[Univerza v Göttingenu|Univerzo v Göttingenu]], kjer študiral kemijo pod mentorstvom [[Friedrich Wöhler|Wöhlerja]], [[Rudolph Fittig|Fittiga]] in [[Hans Hübner|Hübnerja]] študiral kemijo. Kmalu je izkoristil priložnost ter za en semester odšel v [[Berlin]], kjer je študiral pod mentorstvom [[August Wilhelm von Hofmann|Augusta W. von Hofmanna]] in [[Heinrich Gustav Magnus|Gustava Magnusa]]. Ob vrnitvi je nadaljeval študij ter leta 1869 po preteku samo 5 semestrov pridobil doktorat iz kemije pod Hübnerjevim mentorstvom. Njegova doktorska teza je obravnavala [[izomer]]e v [[toluen]]u. Skozi celoten čas študija je tudi pomagal profesorju Wöhlerju pri njegovih raziskavah. Med letoma 1869 in 1870 je deloval kot asistent profesorju [[Hermann Wichelhaus|Hermannu Wichelhausu]] v [[Berlin]]u, s katerim je raziskoval [[nitriranje]] [[Naftol|b-naftola]]. Leta 1970 se je nato zaposlil kot asistent na [[Univerza v Bonnu|Univerzi v Bonnu]], kjer je sodeloval s profesorjem [[Friedrich August Kekulé|Kekuléjem]]. Svoj položaj je mogel še isto leto zapustiti saj je bil vpoklican v vojsko. Po vrnitvi se je 1872 zaposlil v podjetju Aktien-Gesellschaft für Anilin-Fabrikation, vendar je podjetje zaradi slabega zdravja zapustil in se istega leta spet zaposlil kot asistent na Univerzi v Bonnu. Na univerzi je deloval 19 let, pri čemer je leta 1876 končno postal [[docent]] in nato še redni profesor. Leta 1879 mu je bil kljub njegovemu nasprotovanju dodeljen položaj vodje oddelka [[Farmacija|farmacije]]. Kmalu se je spustil v študije eteričnih olj, pri čemer ga je zanimala predvsem ločitev in analiza terpenov. Tesno je sodeloval s Kekuléjem, ki ga je k raziskavam tudi povabil. Te raziskave so se kasneje izkazale kot njegovo največje življenjsko delo. Leta 1889 se je zaposlil na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]], kjer je nadomestil upokojenega profesorja Wöhlerja, ter deloval kot vodja oddelka kemijskega inštituta vse do leta 1915, ko se je zaradi izbruha prve svetovne vojne prisilno upokojil. Leta 1910 je za svoje delo prejel [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado iz kemije]] leta 1912 pa tudi [[Davyjeva medalja|Davyjevo medaljo]]. Umrl je 26. februarja 1931 v [[Göttingen]]u. == Delo == Med svojim delom na Univerzi v Bonnu je Wallach tesno sodeloval s Friedrichom Kekuléjem. Raziskovala sta sestavine eteričnih olj. Do tedaj so že poznali veliko snovi ki so jih imenovali terpeni, campheni, citreni, carveni, cineni, cajuputeni, eucalyptini, hesperidini... vendar jih je le peščica bilo že izoliranih in njihova zgradba ter lastnosti so bile v večini primerov neznane. Kekulé je trdil, da je izolacija sama po sebi nemogoča, vendar je Wallach po veliko spodletelih poskusih s postopkom ponavljanja [[Destilacija|destilacije]] uspel ločiti esencialna olja na posamične komponente. Pri tem je uporabljal metodo iskanja, kjer je analiziral zgradbo že znane sestavine eteričnih olj in z njeno pomočjo napovedal oz. iskal nove. Ob analiziranju zgradbe že znane snovi je lahko zasnoval metodo, ki bi omogočala [[Kristalizacija|kristalizacijo]] nove. Po analiziranju fizikalnih in kemijskih lastnosti je uspel ločiti dobljene komponente med seboj po zgradbi. Ugotovil je, da imajo zelo podobne ali celo identične zgradbe. Vse snovi skupaj je poimenoval terpeni, ki se danes uvrščajo v skupino [[izoprenov]]. Kasneje je odkril še [[pinen]]e. Njegovo delo je postavilo temelj industriji dišav. Leta 1907 je svoje delo objavil v knjigi ''Terpene und Campher''. Po njem se imenujejo: * [[Wallach's rule|Wallachovo pravilo]], * [[Wallach degradation|Wallachova degradacija]], * [[Leuckart-Wallach reaction|Leuckart-Wallachova reakcija]], * [[Wallach rearrangement|Wallachova razporeditev]]. == Nagrade in dosežki == * imenovanje za častnega člana kemijskega združenja(1908), * častni doktorat Univerze v Manchestru in Leipzigu ter Tehnološkega inštituta v Braunschweigu, * Nobelova nagrada za kemijio (1910), * imenovanje za častnega člana Verein Deutscher Chemiker (1912), * Davyjeva medalja (1912) == Viri == * The Nobel Prize. (27.10.2020). Pridobljeno iz https://www.nobelprize.org/prizes/chemistry/1910/wallach/biographical/ * Adam Augustyn. Brittanica. (27.10.2020). Pridobljeno iz https://www.britannica.com/biography/Otto-Wallach {{Davyjeva medalja}} {{Nobelova nagrada za kemijo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Wallach, Otto}} [[Kategorija:Nemški kemiki]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za kemijo]] [[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Bonnu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Göttingenu]] 56kvbmqk0g3pdjgh814lnxo8zy5cmbn 0 486601 5735901 5396858 2022-08-17T20:11:54Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Tao Te Čing]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tao Te Čing]] 3agq5pylmezoz00ovt5h3mmpi171e91 0 495548 5735953 5725265 2022-08-17T21:18:16Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka Jozef_Moravčík.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:COM:SPEEDY|]]. Odstranjevanje. wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik vlade | termlength = | image name = | image name1 = Flag of Slovakia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Eduard Heger]] | incumbentsince = 1. aprila 2021 | member_of = [[Vlada Republike Slovaške]]<br>[[Evropski svet]] | body = <br />Slovaške republike | named_for = | first = [[Štefan Sádovský]] | residence = [[Modra hiša]] | website = http://www.vlada.gov.sk/ | image = Visit_of_Eduard_Heger,_Slovak_Prime_Minister,_to_the_European_Commission_(cropped).jpg | salary = 61.919 € letno | nominator = politične stranke | appointer = [[Predsednik Slovaške|Predsednik države]] | seat = [[Letný arcibiskupský palác]]<br>[[Bratislava]], [[Slovaška]] | native_name = <small>Predseda vlády Slovenskej republiky</small> }}'''Predsednik vlade Slovaške''' ([[slovaško]]: ''Predseda vlády Slovenskej republiky'') je vodja [[Vlada Republike Slovaške|Vlade]] [[Slovaška|Republike Slovaške]]. Formalno je nosilec te funkcije tretja najvišja uradna persona na Slovaškem, takoj za predsednikom republike in predsednikom državnega sveta; v praksi je premier vodilna politična osebnost države. Od ustanovitve funkcije leta 1969 je trinajst oseb opravljalo funkcijo vodje vlade. Od leta 1993, ko je Slovaška postala neodvisna, je funkcijo opravljalo šest oseb. 1. aprila 2021 je Eduard Heger postal slovaški premier. == Zgodovina == Kabinet predsednika slovaške vlade je bil ustanovljen leta 1969 z ustavnim zakonom o [[Češkoslovaška|Češkoslovaški federaciji]]. Podoben urad je obstajal od leta 1918, ko so različni uradniki predsedovali izvršnim organom, ki so upravljali slovaški del Češkoslovaške oziroma slovaško državo. Od leta 1993, ko je bila ustanovljena neodvisna [[Slovaška|Slovaška republika]], je bilo na tej funkciji šest oseb. Od 1. aprila 2021 je slovaški premier [[Eduard Heger]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovaška predsednica za novega premierja imenovala Eduarda Hegerja|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/slovaska-predsednica-za-novega-premierja-imenovala-eduarda-hegerja/575149|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-01|language=sl}}</ref> == Pristojnosti == Ker je Slovaška parlamentarna republika, je predsednik vlade odgovoren državnemu svetu. Slovaška ustava določa, da mora vsak predsednik vlade ob imenovanju na to funkcijo pridobiti in nato ohraniti zaupanje parlamenta. Takoj, ko premier izgubi zaupanje, ga mora predsednik razrešiti in imenovati novega [[Predsednik vlade|predsednika vlade]] ali razrešenega predsednika vlade pooblastiti, da opravlja le tekoče posle. Premier je najmočnejša državna funkcija, saj predseduje vladi. Čeprav ministrov v kabinetu ne imenuje predsednik vlade, temveč [[Predsednik Slovaške|predsednik države]], pa jih le-ta imenuje po nasvetu predsednika vlade. == Imenovanje == Imenovani slovaški premier (slovaško: designovaný predseda vlády) je neuradni naslov osebe, ki ji je predsednik Slovaške republike zaupal oblikovanje nove vlade in zamenjavo odhajajočega predsednika vlade. Ta naslov, pa tudi pooblastilo predsednika, da zaupa imenovanemu premierju, ni določen z aktom, temveč je pravna ali natančneje ustavna tradicija. Po tej tradiciji predsednik imenuje osebo, ki ima podporo večine poslancev v Državnem svetu. == Seznam == === Češkoslovaška (1989-1992) === * '''[[Milan Čič]]''', 10. december 1989-27. junij 1990 * [[Vladimir Mečiar|'''Vladimir Mečiar''']], 27. junij 1990-6. maj 1991 * '''[[Ján Čarnogurský]]''', 6. maj 1991-24. junij 1992 === Slovaška republika (1993- ) === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! rowspan="2" |# ! rowspan="2" |Portret ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="3" |Mandat ! rowspan="2" |Politična stranka |- !Začetek !Konec !Dnevi |- !'''1''' |[[File:Vladimir_Meciar.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Vladimir_Meciar.jpg|150x150_pik]] |'''[[Vladimír Mečiar]]''' |24. junij 1992 |15. marec 1994 |{{age in days|1992|6|24|1994|3|15}} |(HZDS) |- !'''2''' | |'''[[Jozef Moravčík]]''' |15. marec 1994 |13. december 1994 |{{age in days|1994|3|15|1994|12|13}} |(DEÚS) |- !'''(1)''' |[[File:Vladimir_Meciar.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Vladimir_Meciar.jpg|150x150_pik]] |'''[[Vladimír Mečiar]]''' |13. december 1994 |30. oktober 1998 |{{age in days|1994|12|13|1998|10|30}} |(HZDS) |- ! rowspan="2" |'''3''' | rowspan="2" |[[File:Mikulas_Dzurinda.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Mikulas_Dzurinda.jpg|140x140_pik]] | rowspan="2" |'''[[Mikuláš Dzurinda]]''' |30. okober 1998 |15. oktober 2002 | rowspan="2" |{{age in days|1998|10|30|2006|7|4}} |(SDK) |- |16. oktober 2002 |4. julij 2006 |(SDKÚ) |- !'''4''' |[[File:Robert_Fico_2017.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Robert_Fico_2017.jpg|130x130_pik]] |'''[[Robert Fico]]''' |4. julij 2006 |8. julij 2010 |{{age in days|2006|7|4|2010|7|8}} |(SMER-SD) |- !'''5''' |[[File:Portrait_of_Iveta_Radičová.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Portrait_of_Iveta_Radi%C4%8Dov%C3%A1.jpg|150x150_pik]] |'''[[Iveta Radičová]]''' |8. julij 2010 |4. april 2012 |{{age in days|2010|7|08|2012|4|4}} |(SDKÚ-DS) |- style="height:5em;" ! rowspan="2" |'''(4)''' | rowspan="2" |[[File:Robert_Fico_2017.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Robert_Fico_2017.jpg|130x130_pik]] | rowspan="2" |'''[[Robert Fico]]''' |4. april 2012 |23. marec 2016 | rowspan="2" |{{age in days|2012|4|4}} | rowspan="2" |(SMER-SD) |- style="height:5em;" |23. marec 2016 |22. marec 2018 |- !'''6''' |[[File:Peter_Pellegrini_May_2019.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Peter_Pellegrini_May_2019.jpg|123x123_pik]] |'''[[Peter Pellegrini]]''' |22. marec 2018 |21. marec 2020 |{{age in days|2018|3|22|2020|3|21}} |(SMER-SD) |- !'''7''' |[[File:Igor_Matovič_after_an_interview_(2020).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Igor_Matovi%C4%8D_after_an_interview_(2020).jpg|131x131_pik]] |'''[[Igor Matovič]]''' |21. marec 2020 |1. april 2021 |{{age in days|2020|3|21|2021|4|1}} |(OĽaNO) |- !'''8''' |[[File:Visit of Eduard Heger, Slovak Prime Minister, to the European Commission (cropped).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Eduard_Heger_2021.png|120x120_pik]] |'''[[Eduard Heger]]''' |1. april 2021 |danes |{{age in days|2021|4|1}} |(OĽaNO) |} == Sklici == <references /> {{Evropski svet}} {{SlovakPMs}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovaške]] [[Kategorija:Seznami predsednikov vlad|Slovaške, Predsednik vlade]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1969]] 515kj4nm37jyp9wzpv4lx4o2jbftnmn 2 500964 5736005 5726871 2022-08-18T06:16:00Z Radek 89714 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} <!-- Urejajte pod to vrstico --> {{Campaign|state=collapsed |raw_name = Zavezniška invazija na Italijo |name = [[Zavezniška invazija na Italijo]] |battles = <div> 1943<br />[[Zavezniška invazija na Sicilijo]] &ndash; [[Bombardiranje Rima]] &ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &ndash; [[Operacija Achse]] &ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &ndash; [[Operacija Hrast]] &ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &ndash; [[Linija Volturno]] &ndash; [[Linija Barbara]] &ndash; [[Bombardiranje Barija]] &ndash; [[Linija Bernhardt]] &ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] &ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &ndash; [[Linija Gustav]] ---- 1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &ndash; [[Osvoboditev Rima]] &ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &ndash; [[Linija Albert]] &ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &ndash; [[Gotska linija]] &ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]] ---- 1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &ndash; [[Predaja v Caserti]] &ndash; [[Tržaška operacija]] &ndash; [[Dirka za Trst]] ---- Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] &ndash; [[Osvoboditev Italije]] &ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &ndash; [[Italijanska socialna republika]] |}}<noinclude> </noinclude> ----------------------------------------------- ---------------------------------------------------------- h7xezon57qcpfswr5ovrfxz3n3mxblk 5736006 5736005 2022-08-18T06:17:39Z Radek 89714 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} <!-- Urejajte pod to vrstico --> {{Campaign|state=collapsed |raw_name = Zavezniška invazija na Italijo |name = [[Zavezniška invazija na Italijo]] |battles = <div> 1943<br />[[Zavezniška invazija na Sicilijo]] &ndash; [[Bombardiranje Rima]] &ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &ndash; [[Operacija Achse]] &ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &ndash; [[Operacija Hrast]] &ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &ndash; [[Linija Volturno]] &ndash; [[Linija Barbara]] &ndash; [[Bombardiranje Barija]] &ndash; [[Linija Bernhardt]] &ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] &ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &ndash; [[Linija Gustav]] ---- 1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &ndash; [[Osvoboditev Rima]] &ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &ndash; [[Linija Albert]] &ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &ndash; [[Gotska linija]] &ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]] ---- 1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &ndash; [[Predaja v Caserti]] &ndash; [[Tržaška operacija]] &ndash; [[Dirka za Trst]] ---- Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] &ndash; [[Osvoboditev Italije]] &ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &ndash; [[Italijanska socialna republika]] |}}<noinclude> </noinclude> ----------------------------------------------- ---------------------------------------------------------- {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Zavezniška invazija na Italijo | place = [[Salerno]], [[Calabria]] in [[Taranto]], [[Italija]] | image = ItalySalernoInvasion1943.jpg | caption = Čete in bojna vozila, ki so padli med invazijo na celinsko Italijo pri Salernu, septembra 1943. | date = 3. september 1943 — 17. september 1943 | result = Odločilna zmaga zaveznikov | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]] | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Hermann Balck]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Traugott Herr]] | casualties1 = 2.009 ubitih<br />7.050 poškodovanih | casualties2 = 630 ubitih<br />3.500 poškodovanih | partof = italijanske kampanje }} jdikmlptd1n7l4wlt781t18rqdrc7ux 5736015 5736006 2022-08-18T07:20:05Z Radek 89714 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} <!-- Urejajte pod to vrstico --> {{Campaign|state=collapsed |raw_name = Zavezniška invazija na Italijo |name = [[Zavezniška invazija na Italijo]] |battles = <div> 1943<br />[[Zavezniška invazija na Sicilijo]] &ndash; [[Bombardiranje Rima]] &ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &ndash; [[Operacija Achse]] &ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &ndash; [[Operacija Hrast]] &ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &ndash; [[Linija Volturno]] &ndash; [[Linija Barbara]] &ndash; [[Bombardiranje Barija]] &ndash; [[Linija Bernhardt]] &ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] &ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &ndash; [[Linija Gustav]] ---- 1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &ndash; [[Osvoboditev Rima]] &ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &ndash; [[Linija Albert]] &ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &ndash; [[Gotska linija]] &ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]] ---- 1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &ndash; [[Predaja v Caserti]] &ndash; [[Tržaška operacija]] &ndash; [[Dirka za Trst]] ---- Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] &ndash; [[Osvoboditev Italije]] &ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &ndash; [[Italijanska socialna republika]] |}}<noinclude> </noinclude> ----------------------------------------------- ---------------------------------------------------------- {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Zavezniška invazija na Italijo | place = [[Apeninski polotok]] | image = Invasionofitaly1943.jpg | caption = Zemljevid poteka invazije | date = 9. julij 1943 — 2. maj 1945 | result = Zmaga Zaveznikov | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)<br />{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]<br />{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]<br />{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]<br />{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943) | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra)<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Hermann Balck]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Traugott Herr]] | casualties1 = Med 203.000<ref>Zuehlke, stran 137</ref> in 376.637<ref>Liddel Hart, stran 627</ref> žrtev<br />+Med 8000 in 8911 letal + 3377 oklepnikov<ref>Zaloga, stran 44</ref> | casualties2 = Med 335.000<ref>Axelrod, stran 208</ref> in 1.793.570<ref>Marshall, stran202</ref> žrtev<br />+Okoli 4.500 letal<ref>Jackson, stran 400</ref> | casualties3 = '''Civilne žrtve in izgube'''<br />Med 87.000<ref>Baldoli Knapp, stran 262</ref> in 152.940<ref>Marshall, stran 202</ref> žrtev<br />+Popolno uničenje industrij in infrastruktur<br />+Neizračunljive poškodbe umetnostnih objektov | partof = druge svetovne vojne }} b8cz1p13hxq62sh42z42h5vld05jq7z 0 501413 5735749 5554168 2022-08-17T16:07:14Z Sporti 5955 dp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |medaltemplates = {{MedalSport | žensko [[športno plezanje]] }} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{Medal|Competition|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju|Svetovna prvenstva]]}} {{Medal|Silver |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|Hačiodži 2019]]|težavnost}} {{Medal|Silver |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2021|Moskva 2021]]|težavnost}} {{Medal|Competition|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju|Evropska prvenstva]]}} {{Medal|Silver |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|München 2022]]|kombinacija}} }} '''Mia Krampl''', [[Slovenci|slovenska]] [[športno plezanje|športna plezalka]], * [[21. julij]] [[2000]], [[Kranj]].<ref name = "Skalolaz interview">{{cite web |title=Mia Krampl: Climbing is Fun |url=https://www.skalolaz.pro/post/mia-krampl-climbing-is-fun |website=Skalolaz |access-date=16. junija 2020}}</ref> Leta 2019 je na [[Svetovno prvenstvo|svetovnem prvenstvu]] [[IFSC]] v plezanju zasedla drugo mesto, uvrstila pa se je tudi na [[Poletne olimpijske igre 2020]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042915694/sport/ostali-sporti/drugi-sporti/na-olimpijske-igre-v-tokio-gresta-janja-garnbret-in-mia-krampl|title=Na olimpijske igre v Tokio gresta Janja Garnbret in Mia Krampl|publisher=Dnevnik|date=1. december 2019|accessdate=16. junija 2021}}</ref> Leta 2019 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]]. ==Reference== {{refsez}} {{škrbina o športniku}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krampl, Mia}} [[Kategorija:Slovenski športni plezalci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Športni plezalci Poletnih olimpijskih iger 2020]] dy2t1krdt7gik8hjak0ec8g7k1ljozy 0 505500 5735791 5593610 2022-08-17T17:55:55Z Ljuba brank 92351 infopolje, dodano wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kobe}} {{Infobox settlement <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> |name = Kobe |native_name = {{nobold|神戸市}} |official_name = Kobe mesto |settlement_type = Določeno mesto |image_skyline = {{Multiple image |border = infobox |total_width = 280 |image_style = border:1; |perrow = 1/2/2/1/2 |image1 = Kobe Port Tower and Maritime Museum, November 2016.jpg |alt1 = Port of Kobe |image2 = The old settlement hall of no15 01 1920.jpg |alt2 = Old Kobe Residency 15th Hall (The Former American Consulate in Kobe) |image3 = Hyogo prefectural museum of art08s3200.jpg |alt3 = Hyogo Prefectural Museum of Art |image4 = Chang'an gate (Nankinmachi, Kobe).jpg |alt4 = Nankin-machi |image5 = Ikuta Shrine 201208.JPG |alt5 = Ikuta Shrine |image6 = Kobe kitano thomas house07 2816.jpg |alt6 = The Former Thomas House }} |imagesize = |image_alt = |image_caption = Od zgoraj levo: Kobe Port Tower in Pomorski muzej v Meriken parku, 15. dvorana Stare rezidence Kobe (nekdanji ameriški konzulat v Kobeju) tujskega naselja Kobe, muzej umetnosti prefekture Hjogo, kitajska četrt Nankin-mači, svetišče Ikuta in pogled iz nekdanje Thomasove hiše Kitano-čo |image_flag = Flag of Kobe.svg |image_seal = Emblem of Kobe, Hyogo.svg |image_shield = |image_blank_emblem = |nickname = |motto = <!-- maps and coordinates ------> |image_map = |image_map1 = Kobe in Hyogo Prefecture Ja.svg |map_caption1 = Lega Kobeja na Japonskem |image_dot_map = |dot_mapsize = |dot_map_base_alt = |dot_map_caption = |dot_x = |dot_y = |pushpin_map = Japonska |pushpin_label_position = <!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_alt = |pushpin_map_caption = &nbsp; |pushpin_relief = 1 |coordinates = {{coord|34|41|24|N|135|11|44|E|type:city(1545410)_region:JP-28|display=it}} |coordinates_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> <!-- location ------------------> |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Japonska]] |subdivision_type1 = [[Tradicionalne regije Japonske|Regija]] |subdivision_name1 = [[Kansai]] |subdivision_type2 = [[Prefekture Japonske|Prefekture]] |subdivision_name2 = [[Prefektura Hjogo|Hjogo]] |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = <!-- established ---------------> |established_title = Prvi uradni zapis |established_date = 201 n. št. |established_title2 = status mesta |established_date2 = 1. april 1889 |founder = |government_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> |leader_party = |leader_title = župan |leader_name = Kizō Hisamoto <!-- area ----------------------> |area_total_km2 = 557,02 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_note = <!-- elevation -----------------> |elevation_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> |elevation_m = |elevation_ft = <!-- population ----------------> |population_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> |population_total = 1.522.188 (7.) |population_as_of = 1. junij 2021 |population_density_km2 = auto |population_demonym = <!-- demonym, ie. Liverpudlian for someone from Liverpool --> |population_metro_footnotes = <ref>{{Cite web |title=UEA Code Tables |url=http://www.csis.u-tokyo.ac.jp/UEA/uea_code_e.htm |publisher=Center for Spatial Information Science, University of Tokyo |access-date=January 26, 2019}}</ref> (2015) |population_metro = 2.419.973 (6.) <!-- time zone(s) --------------> |timezone1 = [[Japan Standard Time]] |utc_offset1 = +9 <!-- postal codes, area code ---> |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code_type = <!-- defaults to: Area code(s) --> |area_code = <!-- blank fields (section 1) --> |blank_name_sec1 = Phone&nbsp;number |blank_info_sec1 = 078-331-8181 |blank1_name_sec1 = Address |blank1_info_sec1 = 6-5-1 Kano-chō, Chūō-ku, Kōbe-shi, Hyōgo-ken<br/>650-8570 <!-- blank fields (section 2) --> |blank_name_sec2 = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank_info_sec2 = Vlažno subtropsko podnebje (Cfa) <!-- website, footnotes --------> |website = [https://www.city.kobe.lg.jp/foreignlanguage/index.html mesto Kobe] |footnotes = }} {{Infobox Chinese |headercolor = #008000 |pic = Kobe (Chinese characters).svg |piccap = "Kobe" v novem slogu (''šindžitai'') ''[[kandži]]'' |picupright = 0.425 |shinjitai = 神戸 |kyujitai = 神戶 |hiragana = こうべ |katakana = コーベ |romaji = Kōbe }} '''Kobe''' ([[Japonščina|japonsko]]: 神戸: [[prečrkovanje]] po [[Hepburnovo prečrkovanje|Hepburn]]: Kōbe) je glavno mesto [[Prefektura Hjogo|prefekture Hjogo]] in z 1,5 milijona prebivalcev drugo največje pristaniško mesto na [[Japonska|Japonskem]] za [[Jokohama|Jokohamo]]. Leži na jugu glavnega otoka [[Honšu]] in skupaj z mestoma [[Osaka]] in [[Kjoto]] tvori metropolitansko območje [[Keihanšin]].<ref>{{cite news|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2016/04/13/kobe48.html|title=Kobe|author=Gabriele Zanatta|newspaper=[[la Repubblica]]|date=April 13, 2016|page=48|language=it}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == External links == {{Commons category|Kobe}} {{Wikivoyage}} * [http://www.city.kobe.lg.jp Kobe Uradna spletna stran] {{in lang|ja}} * [https://web.archive.org/web/20120922041935/http://www.city.kobe.lg.jp/foreign/english/index.html Kobe City official website] * [http://digitalgallery.nypl.org/nypldigital/dgkeysearchresult.cfm?word=Kobe%2Dshi%20%28Japan%29&s=3&notword=&f=2 New York Public Library Digital Gallery] – late 19th-century photographs of Kobe * {{osmrelation-inline|900329|Kobe}} * {{YouTube|u=kobecitychannel|Kobe City}} {{in lang|ja}} {{Normativna kontrola}} {{Jp-naselje-stub}} [[Kategorija:Kobe]] [[Kategorija:Mesta na Japonskem]] a16qxsh9mjab0pxvf8fqrpx0p6hfi6h 5735796 5735791 2022-08-17T18:27:30Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kobe}} {{Infobox settlement <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> |name = Kobe |native_name = {{nobold|神戸市}} |official_name = Kobe mesto |settlement_type = Določeno mesto |image_skyline = {{Multiple image |border = infobox |total_width = 280 |image_style = border:1; |perrow = 1/2/2/1/2 |image1 = Kobe Port Tower and Maritime Museum, November 2016.jpg |alt1 = Port of Kobe |image2 = The old settlement hall of no15 01 1920.jpg |alt2 = Old Kobe Residency 15th Hall (The Former American Consulate in Kobe) |image3 = Hyogo prefectural museum of art08s3200.jpg |alt3 = Hyogo Prefectural Museum of Art |image4 = Chang'an gate (Nankinmachi, Kobe).jpg |alt4 = Nankin-machi |image5 = Ikuta Shrine 201208.JPG |alt5 = Ikuta Shrine |image6 = Kobe kitano thomas house07 2816.jpg |alt6 = The Former Thomas House }} |imagesize = |image_alt = |image_caption = Od zgoraj levo: Kobe Port Tower in Pomorski muzej v Meriken parku, 15. dvorana Stare rezidence Kobe (nekdanji ameriški konzulat v Kobeju) tujskega naselja Kobe, muzej umetnosti prefekture Hjogo, kitajska četrt Nankin-mači, svetišče Ikuta in pogled iz nekdanje Thomasove hiše Kitano-čo |image_flag = Flag of Kobe.svg |image_seal = Emblem of Kobe, Hyogo.svg |image_shield = |image_blank_emblem = |nickname = |motto = <!-- maps and coordinates ------> |image_map = |pushpin_map = Japonska |pushpin_label_position = <!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_alt = |pushpin_map_caption = &nbsp; |pushpin_relief = 1 |coordinates = {{coord|34|41|24|N|135|11|44|E|type:city(1545410)_region:JP-28|display=it}} |coordinates_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> <!-- location ------------------> |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Japonska]] |subdivision_type1 = [[Tradicionalne regije Japonske|Regija]] |subdivision_name1 = [[Kansai]] |subdivision_type2 = [[Prefekture Japonske|Prefekture]] |subdivision_name2 = [[Prefektura Hjogo|Hjogo]] |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = <!-- established ---------------> |established_title = Prvi uradni zapis |established_date = 201 n. št. |established_title2 = status mesta |established_date2 = 1. april 1889 |founder = |government_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> |leader_party = |leader_title = župan |leader_name = Kizō Hisamoto <!-- area ----------------------> |area_total_km2 = 557,02 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_note = <!-- elevation -----------------> |elevation_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> |elevation_m = |elevation_ft = <!-- population ----------------> |population_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> |population_total = 1.522.188 (7.) |population_as_of = 1. junij 2021 |population_density_km2 = auto |population_demonym = <!-- demonym, ie. Liverpudlian for someone from Liverpool --> |population_metro_footnotes = <ref>{{Cite web |title=UEA Code Tables |url=http://www.csis.u-tokyo.ac.jp/UEA/uea_code_e.htm |publisher=Center for Spatial Information Science, University of Tokyo |access-date=January 26, 2019}}</ref> (2015) |population_metro = 2.419.973 (6.) <!-- time zone(s) --------------> |timezone1 = [[Japan Standard Time]] |utc_offset1 = +9 <!-- postal codes, area code ---> |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code_type = <!-- defaults to: Area code(s) --> |area_code = <!-- blank fields (section 1) --> |blank_name_sec1 = Phone&nbsp;number |blank_info_sec1 = 078-331-8181 |blank1_name_sec1 = Address |blank1_info_sec1 = 6-5-1 Kano-chō, Chūō-ku, Kōbe-shi, Hyōgo-ken<br/>650-8570 <!-- blank fields (section 2) --> |blank_name_sec2 = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank_info_sec2 = Vlažno subtropsko podnebje (Cfa) <!-- website, footnotes --------> |website = [https://www.city.kobe.lg.jp/foreignlanguage/index.html mesto Kobe] |footnotes = }} {{Infobox Chinese |headercolor = #008000 |pic = Kobe (Chinese characters).svg |piccap = "Kobe" v novem slogu (''šindžitai'') ''[[kandži]]'' |picupright = 0.425 |shinjitai = 神戸 |kyujitai = 神戶 |hiragana = こうべ |katakana = コーベ |romaji = Kōbe }} '''Kobe''' (japonsko: [koꜜːbe]; uradno 神戸市, ''Kōbe-ši'') je sedmo največje mesto na [[Japonska|Japonskem]], tretje največje pristaniško mesto za [[Jokohama|Jokohamo]] in glavno mesto prefekture [[prefektura Hjogo|Hjogo]g. Leži na južni strani glavnega otoka [[Honšu]], na severni obali [[Osaški zaliv|Osaškega zaliva]] in približno 30 km zahodno od [[Osaka|Osake]]. Z okoli 1,5 milijona prebivalcev je mesto del metropolitanskega območja [[Keihanšin]] skupaj z Osako in [[Kjoto]]m.<ref>{{cite news|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2016/04/13/kobe48.html|title=Kobe|author=Gabriele Zanatta|newspaper=la Repubblica|date=April 13, 2016|page=48|language=it}}</ref> Najzgodnejši pisni zapisi o regiji izvirajo iz ''[[Nihon Šoki]]'', ki opisuje ustanovitev svetišča Ikuta s strani [[Cesarica Džingu|cesarice Džingu]] leta 201 n. št.<ref name="ikutahistory">[http://www.ikutajinja.or.jp/index1.html Ikuta Shrine official website] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080404125132/http://www.ikutajinja.or.jp/index1.html |date=2008-04-04 }} – "History of Ikuta Shrine" (Japanese)</ref><ref name="kobecityinfo">[http://www.kobecityinfo.com/history.html Kobe City Info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080616060627/http://www.kobecityinfo.com/history.html |date=2008-06-16 }} – "History". Retrieved February 2, 2007.</ref> Večino svoje zgodovine območje nikoli ni bilo enotna politična enota, niti v [[obdobje Edo|obdobju Edo]], ko je pristanišče neposredno nadzoroval [[šogunat Tokugava]]. Kobe v svoji sedanji obliki ni obstajal do ustanovitve leta 1889. Njegovo ime izhaja iz ''Kanbe'' (神戸, arhaični naziv za privržence mestnega svetišča Ikuta).<ref name="nagasakiu">[http://hikoma.lb.nagasaki-u.ac.jp/en/target.php?id=5363 Nagasaki University] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070516202402/http://hikoma.lb.nagasaki-u.ac.jp/en/target.php?id=5363 |date=2007-05-16 }} – "Ikuta Shrine". Retrieved February 3, 2007.</ref><ref name="kojien_kanbe">Entry for {{lang|ja-Hani|「神戸（かんべ）」}}. Kōjien, fifth edition, 1998, {{ISBN|4-00-080111-2}}</ref> Kobe je postal eno od japonskih mest leta 1956. Kobe je bil eno od mest, ki se je po koncu politike osamitve leta 1853 odprlo za trgovino z Zahodom, in je od takrat znan kot svetovljansko pristaniško mesto v območju brez jedrske energije. Medtem ko je [[veliki potres v Hanšinu]] leta 1995 močno zmanjšal pomen Kobeja kot pristaniškega mesta, ostaja četrto najbolj obremenjeno kontejnersko pristanišče na Japonskem. Podjetja s sedežem v Kobeju so ASICS, Kawasaki Heavy Industries in Kobe Steel ter več kot 100 mednarodnih korporacij z azijskimi ali japonskimi sedeži v mestu, kot so Eli Lilly and Company, Procter & Gamble, Boehringer Ingelheim in Nestlé. Mesto je izvor in soimenjak [[govedina Kobe|govedine Kobe]], sedež univerze Kobe, pa tudi kraj enega najbolj znanih japonskih letovišč z vročimi izviri, [[Arima Onsen]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kobe}} {{Wikivoyage}} * [http://www.city.kobe.lg.jp Kobe Uradna spletna stran] {{in lang|ja}} * [https://web.archive.org/web/20120922041935/http://www.city.kobe.lg.jp/foreign/english/index.html Kobe City official website] * [http://digitalgallery.nypl.org/nypldigital/dgkeysearchresult.cfm?word=Kobe%2Dshi%20%28Japan%29&s=3&notword=&f=2 New York Public Library Digital Gallery] – late 19th-century photographs of Kobe * {{osmrelation-inline|900329|Kobe}} * {{YouTube|u=kobecitychannel|Kobe City}} {{in lang|ja}} {{Normativna kontrola}} {{Jp-naselje-stub}} [[Kategorija:Kobe]] [[Kategorija:Mesta na Japonskem]] tc9lwd6a49am73yas5wwpadwdjw2cnm 5735819 5735796 2022-08-17T18:48:02Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kobe}} {{Infobox settlement <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> |name = Kobe |native_name = {{nobold|神戸市}} |official_name = Kobe mesto |settlement_type = Določeno mesto |image_skyline = {{Multiple image |border = infobox |total_width = 280 |image_style = border:1; |perrow = 1/2/2/1/2 |image1 = Kobe Port Tower and Maritime Museum, November 2016.jpg |alt1 = Port of Kobe |image2 = The old settlement hall of no15 01 1920.jpg |alt2 = Old Kobe Residency 15th Hall (The Former American Consulate in Kobe) |image3 = Hyogo prefectural museum of art08s3200.jpg |alt3 = Hyogo Prefectural Museum of Art |image4 = Chang'an gate (Nankinmachi, Kobe).jpg |alt4 = Nankin-machi |image5 = Ikuta Shrine 201208.JPG |alt5 = Ikuta Shrine |image6 = Kobe kitano thomas house07 2816.jpg |alt6 = The Former Thomas House }} |imagesize = |image_alt = |image_caption = Od zgoraj levo: Kobe Port Tower in Pomorski muzej v Meriken parku, 15. dvorana Stare rezidence Kobe (nekdanji ameriški konzulat v Kobeju) tujskega naselja Kobe, muzej umetnosti prefekture Hjogo, kitajska četrt Nankin-mači, svetišče Ikuta in pogled iz nekdanje Thomasove hiše Kitano-čo |image_flag = Flag of Kobe.svg |image_seal = Emblem of Kobe, Hyogo.svg |image_shield = |image_blank_emblem = |nickname = |motto = <!-- maps and coordinates ------> |image_map = |pushpin_map = Japonska |pushpin_label_position = <!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_alt = |pushpin_map_caption = &nbsp; |pushpin_relief = 1 |coordinates = {{coord|34|41|24|N|135|11|44|E|type:city(1545410)_region:JP-28|display=it}} |coordinates_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> <!-- location ------------------> |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Japonska]] |subdivision_type1 = [[Tradicionalne regije Japonske|Regija]] |subdivision_name1 = [[Kansai]] |subdivision_type2 = [[Prefekture Japonske|Prefekture]] |subdivision_name2 = [[Prefektura Hjogo|Hjogo]] |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = <!-- established ---------------> |established_title = Prvi uradni zapis |established_date = 201 n. št. |established_title2 = status mesta |established_date2 = 1. april 1889 |founder = |government_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> |leader_party = |leader_title = župan |leader_name = Kizō Hisamoto <!-- area ----------------------> |area_total_km2 = 557,02 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_note = <!-- elevation -----------------> |elevation_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> |elevation_m = |elevation_ft = <!-- population ----------------> |population_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> |population_total = 1.522.188 (7.) |population_as_of = 1. junij 2021 |population_density_km2 = auto |population_demonym = <!-- demonym, ie. Liverpudlian for someone from Liverpool --> |population_metro_footnotes = <ref>{{Cite web |title=UEA Code Tables |url=http://www.csis.u-tokyo.ac.jp/UEA/uea_code_e.htm |publisher=Center for Spatial Information Science, University of Tokyo |access-date=January 26, 2019}}</ref> (2015) |population_metro = 2.419.973 (6.) <!-- time zone(s) --------------> |timezone1 = [[Japan Standard Time]] |utc_offset1 = +9 <!-- postal codes, area code ---> |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code_type = <!-- defaults to: Area code(s) --> |area_code = <!-- blank fields (section 1) --> |blank_name_sec1 = Phone&nbsp;number |blank_info_sec1 = 078-331-8181 |blank1_name_sec1 = Address |blank1_info_sec1 = 6-5-1 Kano-chō, Chūō-ku, Kōbe-shi, Hyōgo-ken<br/>650-8570 <!-- blank fields (section 2) --> |blank_name_sec2 = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank_info_sec2 = Vlažno subtropsko podnebje (Cfa) <!-- website, footnotes --------> |website = [https://www.city.kobe.lg.jp/foreignlanguage/index.html mesto Kobe] |footnotes = }} {{Infobox Chinese |headercolor = #008000 |pic = Kobe (Chinese characters).svg |piccap = "Kobe" v novem slogu (''šindžitai'') ''[[kandži]]'' |picupright = 0.425 |shinjitai = 神戸 |kyujitai = 神戶 |hiragana = こうべ |katakana = コーベ |romaji = Kōbe }} '''Kobe''' (japonsko: [koꜜːbe]; uradno 神戸市, ''Kōbe-ši'') je sedmo največje mesto na [[Japonska|Japonskem]], tretje največje pristaniško mesto za [[Jokohama|Jokohamo]] in glavno mesto prefekture [[prefektura Hjogo|Hjogo]]. Leži na južni strani glavnega otoka [[Honšu]], na severni obali [[Osaški zaliv|Osaškega zaliva]] in približno 30 km zahodno od [[Osaka|Osake]]. Z okoli 1,5 milijona prebivalcev je mesto del metropolitanskega območja [[Keihanšin]] skupaj z Osako in [[Kjoto]]m.<ref>{{cite news|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2016/04/13/kobe48.html|title=Kobe|author=Gabriele Zanatta|newspaper=la Repubblica|date=April 13, 2016|page=48|language=it}}</ref> Najzgodnejši pisni zapisi o regiji izvirajo iz ''[[Nihon Šoki]]'', ki opisuje ustanovitev svetišča Ikuta s strani [[Cesarica Džingu|cesarice Džingu]] leta 201 n. št.<ref name="ikutahistory">[http://www.ikutajinja.or.jp/index1.html Ikuta Shrine official website] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080404125132/http://www.ikutajinja.or.jp/index1.html |date=2008-04-04 }} – "History of Ikuta Shrine" (Japanese)</ref><ref name="kobecityinfo">[http://www.kobecityinfo.com/history.html Kobe City Info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080616060627/http://www.kobecityinfo.com/history.html |date=2008-06-16 }} – "History". Retrieved February 2, 2007.</ref> Večino svoje zgodovine območje nikoli ni bilo enotna politična enota, niti v [[obdobje Edo|obdobju Edo]], ko je pristanišče neposredno nadzoroval [[šogunat Tokugava]]. Kobe v svoji sedanji obliki ni obstajal do ustanovitve leta 1889. Njegovo ime izhaja iz ''Kanbe'' (神戸, arhaični naziv za privržence mestnega svetišča Ikuta).<ref name="nagasakiu">[http://hikoma.lb.nagasaki-u.ac.jp/en/target.php?id=5363 Nagasaki University] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070516202402/http://hikoma.lb.nagasaki-u.ac.jp/en/target.php?id=5363 |date=2007-05-16 }} – "Ikuta Shrine". Retrieved February 3, 2007.</ref><ref name="kojien_kanbe">Entry for {{lang|ja-Hani|「神戸（かんべ）」}}. Kōjien, fifth edition, 1998, {{ISBN|4-00-080111-2}}</ref> Kobe je postal eno od japonskih mest leta 1956. Kobe je bil eno od mest, ki se je po koncu politike osamitve leta 1853 odprlo za trgovino z Zahodom, in je od takrat znan kot svetovljansko pristaniško mesto v območju brez jedrske energije. Medtem ko je [[veliki potres v Hanšinu]] leta 1995 močno zmanjšal pomen Kobeja kot pristaniškega mesta, ostaja četrto najbolj obremenjeno kontejnersko pristanišče na Japonskem. Podjetja s sedežem v Kobeju so ASICS, Kawasaki Heavy Industries in Kobe Steel ter več kot 100 mednarodnih korporacij z azijskimi ali japonskimi sedeži v mestu, kot so Eli Lilly and Company, Procter & Gamble, Boehringer Ingelheim in Nestlé. Mesto je izvor in soimenjak [[govedina Kobe|govedine Kobe]], sedež univerze Kobe, pa tudi kraj enega najbolj znanih japonskih letovišč z vročimi izviri, [[Arima Onsen]]. == Zgodovina == === Izvor === Predmeti, najdeni v zahodnem Kobeju, kažejo, da je bilo območje poseljeno vsaj od [[obdobje Džomon|obdobja Džomon]].<ref name="oldkobehistory">[http://www.city.kobe.jp/cityoffice/15/020/youran/rekishi.html City of Kobe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070918145414/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/15/020/youran/rekishi.html |date=2007-09-18 }} – "Kobe's History" (Japanese). Retrieved October 22, 2007.</ref> Naravna geografija območja, zlasti rta Vada v Hjōgo-ku, je pripeljala do razvoja pristanišča, ki je ostalo gospodarsko središče mesta.<ref name="hyogotsu">[http://www.hyogo-tourism.jp/english/hyogotsu/index.html Hyogo International Tourism Guide] – "Hyogo-tsu". Retrieved February 2, 2007.</ref> Nekateri najzgodnejši pisni dokumenti, ki omenjajo to regijo, so v ''Nihon Šoki'', ki opisuje ustanovitev svetišča Ikuta s strani cesarice Džingū leta 201. <gallery mode="packed" style="text-align: center;" heights="110" perrow="3" caption="Galerija"> File:Ikuta Shrine, Kobe City; April 2017 (04).jpg| Svetišče Ikuta File:Nagata Jinja Kobe Torii.jpg| Svetišče Nagata File:Taisanji31s3872.jpg| Taisan-dži. Glavna dvorana je nacionalni zaklad Japonske (zgrajena leta 716). </gallery> === Nara in obdobje Heian === V obdobjih [[obdobje Nara|Nara]] in [[obdobje Heian| Heian]] je bilo pristanišče znano po imenu sidrišče Ōvada (''Ōvada-no-tomari'') in je bilo eno od pristanišč, iz katerih so bila poslana cesarska veleposlaništva na Kitajsko. Mesto je bilo na kratko prestolnica Japonske leta 1180, ko je Taira no Kijomori preselil svojega vnuka, [[cesar Antoku|cesarja Antokuja]], v Fukuhara-kjō v današnjem Hjōgo-ku. Cesar se je po približno petih mesecih vrnil v Kjoto. Kmalu zatem leta 1184 sta trdnjava Taira in bližnje svetišče Ikuta postala prizorišča bitke Genpei vojne pri Iči-no-Tani med klanoma Taira in Minamoto. Minamoto je prevladal in potisnil Taira naprej. <gallery mode="packed" style="text-align: center;" heights="110" perrow="3" caption="Galerija"> File:Taira no Kiyomori,TenshiSekkanMiei.jpg|Taira no Kijomori File:Yukimi-no-gosho.jpg| Oznaka, ki označuje nekdanjo lokacijo Fukuhara-kjō File:Genpei kassen.jpg| Bitka pri Iči-no-Tani（vojna Genpei) </gallery> === Obdobje Kamakura === Ko je v [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] pristanišče raslo, je postalo pomembno središče za trgovino s Kitajsko in drugimi državami. V 13. stoletju je mesto postalo znano pod imenom pristanišče Hjōgo (兵庫津, Hjōgo-cu). V tem času je pristanišče Hjōgo skupaj s severno Osako sestavljalo provinco Setcu (večina današnjega Kobeja je pripadala Setcuju, razen okrožja Niši in Tarumi, ki sta pripadala Harimi). === Obdobje Edo === Kasneje, v obdobju Edo, so vzhodni deli današnjega Kobeja prišli pod jurisdikcijo domene Amagasaki, zahodni deli pa pod oblast domene Akaši, medtem ko je središče neposredno nadzoroval šogunat Tokugava <ref>[http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/014/year/year.html#3 City of Kobe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080420204218/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/014/year/year.html#3 |date=2008-04-20 }} – "Old Kobe" (Japanese). Retrieved February 16, 2007.</ref><ref>[http://www.city.ashiya.hyogo.jp/english/history.html City of Ashiya] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080617011231/http://www.city.ashiya.hyogo.jp/english/history.html |date=2008-06-17 }} – "An Outline History of Ashiya". Retrieved February 16, 2007.</ref> Šele z ukinitvijo sistema ''han'' leta 1871 in vzpostavitvijo sedanjega sistema prefektur je območje postalo politično ločeno. <gallery> File:Minatogawa-jinja shinmon.jpg| Svetišče Minatogava File:Hanakuma castle01s3200.jpg| Grad Hanakuma </gallery> === Obdobje Meidži === Pristanišče Hjōgo je šogunska vlada odprla za zunanjo trgovino istočasno kot Osako, 1. januarja 1868, tik pred začetkom vojne Bošin in [[obnova Meidži|obnove Meidži]].<ref>{{cite book|author1=John Whitney Hall|author2=Marius B. Jansen|title=The Cambridge History of Japan|url=https://books.google.com/books?id=7OFYajIf9QgC&pg=PA304|year=1988|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-22356-0|page=304}}</ref> V času odprtja mesta za zunanjo trgovino so na tem območju potekali intenzivni boji, ki so bili posledica državljanske vojne. Kmalu po odprtju Kobeja za trgovanje je prišlo do incidenta, kjer je več zahodnih vojakov utrpelo strelne rane zaradi ognja, ki so ga odprle enote iz Bizena. Regija je bila od takrat identificirana z Zahodom in številna tuja prebivališča iz tega obdobja ostajajo na območju Kitano v Kobeju. <gallery> File:Kobe Bund 1979.94.6P01B.jpg| Tujsko naselje v Kobeju, Avenija Kaigan-dōri okoli leta 1885 File:Shinkaichi.jpg| Gledališka ulica Šinkaiči v Kobeju (doba Taišo) File:Viewofkobe.PNG| Pristanišče Hjōgo v 19. stoletju<ref>From the [http://digitalgallery.nypl.org/nypldigital/id?110089 NYPL Digital Library]</ref> File:Kobe kaigan street01 1920.jpg| Bund, zgrajen v letih 1860–1930 File:Choueke house02 1920.jpg| Območje Kitano, zgrajeno v letih 1880–1910 File:Old hyogo prefectural office bld03 1920.jpg| Nekdanji urad prefekture Hjogo, zgrajen leta 1902 File:Sesshu Kobe coast prosperity view.jpg| Ta ''nišiki-e'' (barvni lesorez) prikazuje tuji parnik, ki vpluje v pristanišče Hjōgo kmalu po njegovem odprtju proti zahodu v poznem 19. stoletju. </gallery> === Sodobnost === Kobe, kot ga poznamo danes, je bil ustanovljen 1. aprila 1889 in je bil imenovan 1. septembra 1956 z vladnim odlokom. Zgodovina mesta je tesno povezana z zgodovino svetišča Ikuta, ime ''Kobe'' pa izhaja iz ''kamube'' (神戸, pozneje ''kanbe''), arhaičnega imena za tiste, ki so podpirali svetišče. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Kobe bombardiran v ''napadu Doolittle'' 18. aprila 1942, skupaj s Tokiom in nekaj drugimi mesti. Bombniki B-29 so ga 17. marca 1945 znova bombardirali z zažigalnimi bombami, kar je povzročilo smrt 8841 prebivalcev in uničilo 21 % mestnega območja Kobeja. Ta incident je navdihnil znani film Studia Ghibli ''Grave of the Fireflies'' in knjigo Akijukija Nosake, na kateri je film temeljil. Pojavlja se tudi v filmu ''A Boy Called H''. Po nenehnem pritisku državljanov je mestni svet Kobeja je ta 18. marca 1975 sprejel odlok o prepovedi plovil z jedrskim orožjem iz pristanišča Kobe. To je dejansko preprečilo vsem ameriškim vojaškim ladjam vstop v pristanišče, politika pa je bila, da se ne razkrije ali katera vojaška ladja prevaža jedrsko orožje. To politiko neširjenja orožja so poimenovali »formula Kobe«.<ref>[http://www.prop1.org/prop1/jkobef.htm Kobe City Council] – "Resolution on the Rejection of the Visit of Nuclear-Armed Warships into Kobe Port", 18 March 1975. Retrieved February 16, 2007.</ref><ref>Kamimura, Naoki. "Japanese Civil Society and U.S.-Japan Security Relations in the 1990s". retrieved from [http://www.ippnw.org/MGS/V7N1Kamimura.html International Physicians for the Prevention of Nuclear War] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060516075014/http://www.ippnw.org/MGS/V7N1Kamimura.html |date=2006-05-16 }} on February 2, 2007</ref> 17. januarja 1995 se je ob 5.46 po JST v bližini mesta zgodil [[potres]] z magnitudo 6,9. Približno 6434 ljudi v mestu je bilo ubitih, 212.443 jih je ostalo brez domov, veliki deli pristaniških objektov in drugi deli mesta pa so bili uničeni.<ref>[https://web.archive.org/web/20080625151141/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/report/january.2008.pdf The Great Hanshin-Awaji Earthquake Statistics and Restoration Progress] (Jan. 2008). Retrieved April 14, 2008.</ref><ref>[http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin.html Great Hanshin Earthquake Restoration]. Retrieved April 14, 2008.</ref> Potres je uničil dele hitre ceste Hanšin, dvignjene avtoceste, ki se je dramatično prevrnila. Na Japonskem je potres znan kot [[veliki potres v Hanšinu]] (ali potres Hanšin-Avadži). V spomin na okrevanje Kobeja po potresu leta 1995 mesto vsako leto decembra organizira dogodek, imenovan ''Luminarie'', kjer je središče mesta okrašeno z osvetljenimi kovinskimi loki. Pristanišče Kobe je bilo najbolj obremenjeno japonsko pristanišče in eno najboljših azijskih pristanišč do velikega potresa Hanšin.<ref name="maruhon">[https://web.archive.org/web/20010303054315/http://maruhon.com/business/port.htm Maruhon Business News] – Port Conditions in Japan. Retrieved January 23, 2007.</ref> Od takrat padel na četrto mesto na Japonskem in 49. najbolj obremenjeno kontejnersko pristanišče na svetu (od leta 2012). <gallery> File:KobeFormerSettelment Map JapDirectory (1905).tif|Karta tujskega naselja File:Kobe after the 1945 air raid.JPG|Pogled na Kobe po bombardiranju leta 1945 File:Hanshin-Awaji earthquake 1995 337.jpg|oškodbe v Sannomiyi med potresom Great Hanshin leta 1995 File:Port of Kobe Earthquake Memorial Park2.jpg|Spominski park potresa </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kobe}} {{Wikivoyage}} * [http://www.city.kobe.lg.jp Kobe Uradna spletna stran] {{in lang|ja}} * [https://web.archive.org/web/20120922041935/http://www.city.kobe.lg.jp/foreign/english/index.html Kobe City official website] * [http://digitalgallery.nypl.org/nypldigital/dgkeysearchresult.cfm?word=Kobe%2Dshi%20%28Japan%29&s=3&notword=&f=2 New York Public Library Digital Gallery] – late 19th-century photographs of Kobe * {{osmrelation-inline|900329|Kobe}} * {{YouTube|u=kobecitychannel|Kobe City}} {{in lang|ja}} {{Normativna kontrola}} {{Jp-naselje-stub}} [[Kategorija:Kobe]] [[Kategorija:Mesta na Japonskem]] jts45dit8iy4cjy5ae5cqc5xej2oazy 0 511664 5735972 5730925 2022-08-17T22:40:45Z 197.250.100.210 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Meru | photo = Mount Meru, Tanzania.jpg | photo_caption = Mount Meru | elevation_m = 4562,13 | elevation_ref = <ref name="peaklist">[http://www.peaklist.org/WWlists/ultras/africa.html Africa Ultra-Prominences] Peaklist.org. Retrieved 2011-11-22.</ref> | prominence_m = 3170 | prominence_ref = 72. | map = Tanzanija | relief = 1 | map_caption = Lega v Tanzaniji | label_position = left | listing = | location = regija Aruša, Tanzanija | coordinates = {{koord novi|3|14|48|S|36|44|54|E|type:mountain_region:TZ-09_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = [[stratovulkan]] | age = | last_eruption = oktober do december 1910<ref name="gvp">[https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=222160] Meru, Global Volcanism Program. Smithsonian Institution.</ref> | first_ascent = 1904, Fritz Jäger<ref name=sp>[http://www.summitpost.org/show/mountain_link.pl/mountain_id/695 Mount Meru at SummitPost.org]</ref> | easiest_route = Pohod }} '''Meru''' je s 4562,13 metra uradne višine (včasih 4630 ali 4566 metrov) tretja najvišja gora v [[Tanzanija|Tanzaniji]] in s tem ena najvišjih gora v [[Afrika|Afriki]]. Gora je približno 65 kilometrov jugozahodno od [[Kilimandžaro|Kilimandžara]]. Obkroža ga [[narodni park Aruša]]. Južno od gore je mesto [[Aruša]]. Tako kot masiv Kilimandžara je tudi gora Meru nastala zaradi vulkanske dejavnosti vzdolž [[Veliki tektonski jarek|Velikega tektonskega jarka]] oziroma podaljšku [[Velika riftna dolina, Kenija|Velike riftne doline]] iz Kenije. == Ime == [[Slika:Mount Meru, 2012.jpg|thumb|left| Območje kaldere in vrha]] Gora Meru je pripadala kolonialnemu območju [[Nemška Vzhodna Afrika|Nemške Vzhodne Afrike]] in jo je leta 1901 raziskoval Carl Uhlig, prvi pa se je povzpel Fritz Jaeger leta 1904. N nemškem kolonialnem obdobju se je gora imenovala ''Maeru''. Kot je masajsko ime zapisano v literaturi iz kolonialnega obdobja ''Dönjo Erok'' ("temna gora"). Najvišji vrh gore Meru se imenuje ''Socialistični vrh'' iz tanzanijskega socialističnega obdobja leta 1961 pod [[Julius Nyerere|Juliusom Nyererejem]]. == Izbruhi == [[Slika:Meru Ashcone.jpg|thumb|left|Krater ''Ashcone'' na gori Meru]] Gora je bila prvotno veliko višja, vendar je izgubila velik del vrha zaradi starodavnega vulkanskega izbruha. Pred približno 6000 leti se je zgodil silovit izbruh, podoben izbruhu gore [[Sveta Helena (ognjenik)|Svete Helene]] iz leta 1980. Vzhodna stena [[krater]]ja se je zrušila, zaradi česar se je plaz vode, blata in kamenja izlil na vzhod v [[stepa|stepo]]. Ta izbruh je ustvaril jezera Momella. V 1880-ih je prišlo do manjšega izbruha, ki je povzročil tako imenovani ''Ashcone'', manjši krater znotraj večjega kraterja. Zadnji manjši izbruh je bil leta 1910. [[Kaldera]] ima premer 3,5 kilometra. == Vzpenjanje == [[Slika:Mt Meru from Momella gate 2006-02-12.jpeg|thumb| Pogled z vrat Momella na 1600 metrih, izhodiščna točka vzpona proti vzhodu, proti gori Meru]] Vzpon ne zahteva posebnih tehničnih veščin, zahteva pa se zanesljiva noga. Vzpon je možen v treh dneh. Zaradi bližine Kilimandžara je gora Meru turistično manj obiskana Pogosto pa se uporablja za privajanje in aklimatizacijo, da se nato povzpne na Kilimandžaro. == Koče == Obstajata dve planinski koči, koča Miriakamba (2514 m) in koča Saddle (3500 m). Koča Miriakamba (''Miriakamba Hut'') je opremljena kot prva etapa vzpona na goro Meru z dvema spalnicama za turiste in spalnico za nosače. Kuhinja je v ločeni koči. Na voljo sta tudi dve stranišči. Od vrat Momela je približno tri do pet ur hoje. Do koče Saddle (''Saddle Hut'') pridemo drugi dan po približno treh do štirih urah pohoda. Koča stoji v sedlu med Rhino Point (3800 m) in Little Meru (3801 m). Kot kratek izlet je slednje mogoče doseči v približno 45 minutah še isti dan. To je priporočljivo tako za lep razgled kot za boljšo višinsko aklimatizacijo. Od koče Saddle Hut se običajno začne etapa na vrh sredi noči in po eni uri doseže Rhino Point (3800 metrov). Po nadaljnjih petih urah pa vrh. == Prebivalstvo == V mestih in vaseh v okolici gore živi ljudstvo Meru. == Galerija == <gallery class=""> Mont Méru vue sur Ash Cone.JPG|''Ashcone'' Look at Mt. Meru Arusha Tanzania.jpg|Gora Meru v ozadju z Arušo v ospredju slike. Little Meru Peak 3,820 metres.jpg| Vrh Mali Meru (3820 m) Volcan Mont Méru socialist peak.JPG| Socialistični vrh. (4.562 m) File:A stream from Mt Meru.jpg| Potok z gore Meru. mount_meru_topography.jpg| Topografija gore Meru mount_meru_sat_photo.jpg| Gora Meru in krater Ngurdoto (vrh slike) iz vesolja. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mount Meru}} * [https://web.archive.org/web/20160303182901/http://www.peakware.com/peaks.html?pk=177 Mount Meru] * [https://www.climbing-kilimanjaro.com/mount-meru-climbing/ Mount Meru Climb Information] * [https://web.archive.org/web/20050123002518/http://volcano.und.nodak.edu/vwdocs/volc_images/africa/meru.html Satellite pictures of Mount Meru] * [https://web.archive.org/web/20070801162339/http://www.trekkingvisions.com/content/view/13/30/ trekkingvisions] Information about the Mount Meru Trek * https://kiafrikaadventure.com/mount-meru-climbing/ {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Tanzaniji]] [[Kategorija:Vulkani v Tanzaniji]] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Štiritisočaki]] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] aspobjggkg17fs2yjxh5gkulbax0rmv 5735980 5735972 2022-08-17T23:23:29Z 1234qwer1234qwer4 121950 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/197.250.100.210|197.250.100.210]] ([[User talk:197.250.100.210|talk]]): Spam (TwinkleGlobal) wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Meru | photo = Mount Meru, Tanzania.jpg | photo_caption = Mount Meru | elevation_m = 4562,13 | elevation_ref = <ref name="peaklist">[http://www.peaklist.org/WWlists/ultras/africa.html Africa Ultra-Prominences] Peaklist.org. Retrieved 2011-11-22.</ref> | prominence_m = 3170 | prominence_ref = 72. | map = Tanzanija | relief = 1 | map_caption = Lega v Tanzaniji | label_position = left | listing = | location = regija Aruša, Tanzanija | coordinates = {{koord novi|3|14|48|S|36|44|54|E|type:mountain_region:TZ-09_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = [[stratovulkan]] | age = | last_eruption = oktober do december 1910<ref name="gvp">[https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=222160] Meru, Global Volcanism Program. Smithsonian Institution.</ref> | first_ascent = 1904, Fritz Jäger<ref name=sp>[http://www.summitpost.org/show/mountain_link.pl/mountain_id/695 Mount Meru at SummitPost.org]</ref> | easiest_route = Pohod }} '''Meru''' je s 4562,13 metra uradne višine (včasih 4630 ali 4566 metrov) tretja najvišja gora v [[Tanzanija|Tanzaniji]] in s tem ena najvišjih gora v [[Afrika|Afriki]]. Gora je približno 65 kilometrov jugozahodno od [[Kilimandžaro|Kilimandžara]]. Obkroža ga [[narodni park Aruša]]. Južno od gore je mesto [[Aruša]]. Tako kot masiv Kilimandžara je tudi gora Meru nastala zaradi vulkanske dejavnosti vzdolž [[Veliki tektonski jarek|Velikega tektonskega jarka]] oziroma podaljšku [[Velika riftna dolina, Kenija|Velike riftne doline]] iz Kenije. == Ime == [[Slika:Mount Meru, 2012.jpg|thumb|left| Območje kaldere in vrha]] Gora Meru je pripadala kolonialnemu območju [[Nemška Vzhodna Afrika|Nemške Vzhodne Afrike]] in jo je leta 1901 raziskoval Carl Uhlig, prvi pa se je povzpel Fritz Jaeger leta 1904. N nemškem kolonialnem obdobju se je gora imenovala ''Maeru''. Kot je masajsko ime zapisano v literaturi iz kolonialnega obdobja ''Dönjo Erok'' ("temna gora"). Najvišji vrh gore Meru se imenuje ''Socialistični vrh'' iz tanzanijskega socialističnega obdobja leta 1961 pod [[Julius Nyerere|Juliusom Nyererejem]]. == Izbruhi == [[Slika:Meru Ashcone.jpg|thumb|left|Krater ''Ashcone'' na gori Meru]] Gora je bila prvotno veliko višja, vendar je izgubila velik del vrha zaradi starodavnega vulkanskega izbruha. Pred približno 6000 leti se je zgodil silovit izbruh, podoben izbruhu gore [[Sveta Helena (ognjenik)|Svete Helene]] iz leta 1980. Vzhodna stena [[krater]]ja se je zrušila, zaradi česar se je plaz vode, blata in kamenja izlil na vzhod v [[stepa|stepo]]. Ta izbruh je ustvaril jezera Momella. V 1880-ih je prišlo do manjšega izbruha, ki je povzročil tako imenovani ''Ashcone'', manjši krater znotraj večjega kraterja. Zadnji manjši izbruh je bil leta 1910. [[Kaldera]] ima premer 3,5 kilometra. == Vzpenjanje == [[Slika:Mt Meru from Momella gate 2006-02-12.jpeg|thumb| Pogled z vrat Momella na 1600 metrih, izhodiščna točka vzpona proti vzhodu, proti gori Meru]] Vzpon ne zahteva posebnih tehničnih veščin, zahteva pa se zanesljiva noga. Vzpon je možen v treh dneh. Zaradi bližine Kilimandžara je gora Meru turistično manj obiskana Pogosto pa se uporablja za privajanje in aklimatizacijo, da se nato povzpne na Kilimandžaro. == Koče == Obstajata dve planinski koči, koča Miriakamba (2514 m) in koča Saddle (3500 m). Koča Miriakamba (''Miriakamba Hut'') je opremljena kot prva etapa vzpona na goro Meru z dvema spalnicama za turiste in spalnico za nosače. Kuhinja je v ločeni koči. Na voljo sta tudi dve stranišči. Od vrat Momela je približno tri do pet ur hoje. Do koče Saddle (''Saddle Hut'') pridemo drugi dan po približno treh do štirih urah pohoda. Koča stoji v sedlu med Rhino Point (3800 m) in Little Meru (3801 m). Kot kratek izlet je slednje mogoče doseči v približno 45 minutah še isti dan. To je priporočljivo tako za lep razgled kot za boljšo višinsko aklimatizacijo. Od koče Saddle Hut se običajno začne etapa na vrh sredi noči in po eni uri doseže Rhino Point (3800 metrov). Po nadaljnjih petih urah pa vrh. == Prebivalstvo == V mestih in vaseh v okolici gore živi ljudstvo Meru. == Galerija == <gallery class> Mont Méru vue sur Ash Cone.JPG|''Ashcone'' Look at Mt. Meru Arusha Tanzania.jpg|Gora Meru v ozadju z Arušo v ospredju slike. Little Meru Peak 3,820 metres.jpg| Vrh Mali Meru (3820 m) Volcan Mont Méru socialist peak.JPG| Socialistični vrh. (4.562 m) File:A stream from Mt Meru.jpg| Potok z gore Meru. mount_meru_topography.jpg| Topografija gore Meru mount_meru_sat_photo.jpg| Gora Meru in krater Ngurdoto (vrh slike) iz vesolja. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mount Meru}} * [https://web.archive.org/web/20160303182901/http://www.peakware.com/peaks.html?pk=177 Mount Meru] * [https://www.climbing-kilimanjaro.com/mount-meru-climbing/ Mount Meru Climb Information] * [https://web.archive.org/web/20050123002518/http://volcano.und.nodak.edu/vwdocs/volc_images/africa/meru.html Satellite pictures of Mount Meru] * [https://web.archive.org/web/20070801162339/http://www.trekkingvisions.com/content/view/13/30/ trekkingvisions] Information about the Mount Meru Trek {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Tanzaniji]] [[Kategorija:Vulkani v Tanzaniji]] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Štiritisočaki]] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] 8bb939kevgp5mk1zc52tad07leqqnc6 0 515589 5735969 5669819 2022-08-17T22:09:19Z GeographieMan 179499 čiščenje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bankei Jotaku''' ([[Japonščina|japonsko]] 盤珪永琢), [[Japonci|japonski]] [[Zen budizem|zen mojster]], posmrtno počaščen s cesarskim nazivom Kokusči »narodni mojster«, * [[1622]], Hamada, [[Japonska]], † [[1693]], [[Japonska]]. == Bibliografija == === Zgodnje življenje === Bankei Jotaku se je rodil leta 1622 v [[Provinca Harima|provinci Harima]], kot sin izšolanega [[Samuraj|samuraja]], Suge Dosacuja, ki je bil naklonjen medicini. V otroštvu je nosil ime Muči in čeprav je kazal znake inteligence, je bil nagajiv otrok. Po očetovi smrti sta ga vzgajala mati, kateri je bil izjemno vdan, in starejši brat. Naslednje leto je pričel s šolanjem in začel študirati stare kitajske konfucijanske klasike, vendar so ga besedila močno zmedla. Nekega dne mu je učitelj prebral prvo vrstico Učenja: »Pot učenja je v razjasnitvi svetle vrline«. Bankei je učitelja prosil za pojasnilo pomena citata, vendar gaodgovori, ki jih dobi, ne zadovoljijo. Pomankanje razumevanja je v njem rodilo ogromno vprašanj in dvomov zato je izkoristil vsako priložnost za povpraševanje ostalih o njihovem znanju. Postavljal je prodorna vprašanja konfucijanskim in budističnim učenjakom in se udeleževal verskih srečanj v iskanju odgovorov. Njegova potreba po odgovorih je posatla tako močna da je opustil študij. Leta 1633 so ga izgnali iz družinskega doma. Družinski prijatelj, Jukan Nakahori, mu je dovolil ostati v bližnji koči. Bankei je zaradi svoje izvirnosti in nenavadne narave kočo poimenoval »Puščava prakse« in te besede vklesal na tablo, ki jo je postavil pred kočo. === Budistično urjenje === Bankei je v tem času vrjetno začel prakticirati [[šin budizem]]. Pri petnajstih se je začel izpopolnjevati v tantričnem budističnem templju [[Šingon]], kjer se je bolj poglobil v preučevanje budističnih [[sutra]] - besedil. Vendar ni bil zadovoljen s šingonskim tantričnim formalizmom in je sledeče leto tempelj zapustil. Odšel je v pokrajino Ako, kjer se je v Zuio-dži spoznal Umpo Zendžo, meniha sekte Rinzai. Meniha je vprašal po pomenu svete vrline, na kar mu je menih svetoval da je edina pot do takšnega spoznanja mogoča skozi vadbo zanzena. Ta nasvet je Bankeja navdušil, zato ga je Umpo posvetil v meniha. Takrat dobi svoje budistično ime Jotaku (tj. »dolgo poliranje kamna uma«). Kmalu za tem ko je dopolnil devetnajst let je zapustil [[Džuio-dži]] in odpotoval skozi [[Kjoto]], [[Osaka|Osako]] in [[Kjušu]], v iskanju odgovora na svoje vprašanje. Med svojimi potovanji je bival v templjih ali spal v puščavah in se potepal kot berač. Leta 1645 se je pri 24-ih letih vrnil v Džuio-dži, nič pametnejši kot na dan, ko je odšel. Tedaj mu Umpo pove, da lahko odgovor, ki ga išče najde le v sebi in ne preko posrednika. Kmalu po vrnitvi je zgradil majhno kočo v bližnji vasi in v njej živel kot puščavnik. Več ur je sedel in se posvečal vadbi zanzena pri čemer je opustil telesno udobje in se osredotočil na popolno razumevanja življenja. Tako je deloval več let in zaradi zanemarjanja telesa zbolel za tuberkulozo. Poiskal je zdravniško pomoč, a mu je bila napovedana le smrt. === Uresničevanje nerojenega === Med to izkušnjo bližine smrti je Bankei spoznal [[Anutpada|nerojeno]]. Pozneje je o tem pričeval: {{quote|V grlu sem začutil čuden občutek in pljunil ob steno. Po steni se je skotalila gmota črne sluzi v velikosti velike borovnice...Nenadoma, prav v tistem trenutku, sem spoznal, kar se mi je do takrat izmikalo: ''vse stvari so popolnoma rešene v nerojenem''.<ref>''Waddell.'' 10, 11</ref>}} S tem razkritjem se njegovo spraševanje ustavi in njegovo telesno stanje se izboljša. Pridobil je dovolj moči, da je lahko spet potoval, in se vrnil k Umpu, da bi delil svoje izkušnje. Umpo potrdi njegovo razsvetljenje in ga poslal h [[Gudo Tošoku|Gudu Tošokuju]], drugemu mojstru Rinzaia, da prav tako potrdil to izkušnjo. === Iskanje potrditve === Pri 26 letih je Bankei odšel v [[Prefektura Gifu|prefekturo Gifu]], v [[Daisen-dži]], kjer je bil [[opat]] Gudo. Toda ko je prišel, je bil Gudo odsoten in Bankei je obiskal druge zenovske učitelje. Noben od njih ni mogel potrditi njegovega razumevanja. Po enem letu življenja na podeželju v okolici Daisen-dža Bankei ponovno obišče Umpo. Leta 1651 Bankei sliši, da je v Nagasaki prispel mojster čana [[Doša Čogen]]. Umpo mu svetuje, naj ga obišče. Bankei je našel Došo Čogena v templju Sofuku-dži v kitajskem slogu. Doša je potrdil Bankejevo razumevanje s prvega srečanja, vendar dodal, da je to razumevanje nepopolno. Ta pripomba je užaljila Bankeja, vendar jo je vseeno spejel. Kljub temu je ostal v templju in nekaj časa opazoval Doševo učenje ter končno razumel, da je imel Doša prav. === Končno prebujenje === Bankei je živel z drugimi menihi v templju, z njimi ni želel peti kitajskih suter. Leta 1652 je Bankei med skupno meditacijo z drugimi menihi doživel končno razsvetljenje. Doša mu je to potrdil naslednji dan: Bankei je končno rešil veliko vprašanje. Bankei je zavrnil visok položaj v samostanu in se raje odloči za skromno življenje v kuhinji. Naslednje leto se je Bankei za kratek čas vrnil v Harimo, nato pa se je preselil v [[Jošino]] v [[Prefektura Nara|prefekturi Nara]], kjer je živel kot puščavnik. V gorah Jošino je Bankei v tišini svojega umika pisal budistične pesmi o nerojenem. == Nauki == === Nerojeno === {{Main|Anutpada}}Nerojeno (japonsko ''fušo'') je prevod sanskrtskega izraza ''anutpada'', ki se deli na dve besedi: * An, ki je predpona ne (japonsko fu) * Utpada, kar pomeni geneza, rojstvo (japonsko šo).<ref group="web">{{Cite web|url=http://spokensanskrit.de/index.php?tinput=utpAda&script=&direction=SE&link=yes|title=Sanskrit Dictionary for Spoken Sanskrit, ''Utpāda''|access-date=2013-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170620054831/http://spokensanskrit.de/index.php?tinput=utpAda&script=&direction=SE&link=yes|archive-date=2017-06-20|url-status=dead}}</ref> Kombinacija teh dveh izrazov torej pomeni, da nima izvora, ne nastane.<ref group="web">[https://web.archive.org/web/20130530215231/http://spokensanskrit.de/index.php?script=HK&beginning=0+&tinput=anutpAda+&trans=Translate&direction=AU Sanskrit Dictionary for Spoken Sanskrit, ''Anutpāda'']</ref> Budistična tradicija uporablja izraz anutpada, ki označuje odsotnost izvora{{sfn|Renard|2010|p=157}}{{sfn|Bhattacharya|1943|p=49}} ali [[Sunjata|sunjate]].{{sfn|Renard|2010|p=160}} Izraz najdemo tudi v [[Lankavatara sutra|Lankavatara sutri,]] kjer je izenačen z izrazom sunjata, praznina.{{sfn|Suzuki|1999}} Po mnenju D. Suzukija, anutpada ne pomeni nasprotje utpadi, temveč nasprotje presega. Beseda kaže na pogled na resnično naravo obstoja, na to, da so »vsi predmeti brez snovi«. Sprva je Bankei uporabljal izraz fušo fumecu, ki ga lahko prevedemo kot nerojenje in ne-smrt ali brez ustvarjanja in brez uničenja. Kasneje pa Bankei uporablja le izraz nerojen, saj je logično nemogoče reči, da je nekaj uničeno, kar ni bilo ustvarjeno, zaradi česar je izraz večni odveč.{{sfn|Suzuki|1999|p=168}} === Doseganje nerojenega === Čeprav je nerojenost naravno stanje človeka,{{refn|Glej tudi [[Sahadža]] in [[Rigpa]]|group=note}} je za osvoboditev jaza iz iluzije, dvojnosti misli in fiksacij (nen) potrebna »kritika jaza« in ne praksa zazena ali koana.{{sfn|Ryoen|1999|p=301}} Po Bankeiju je iluzija, ki se rodi iz »egoistične želje«, in nen »podobe videnih in slišanih stvari«.{{sfn|Ryoen|1999|p=301-302}} Od teh iluzij in fiksacij se lahko ločimo na naslednji način: »Če nikoli ne poskušamo preprečiti ali spodbuditi misli, bodo zagotovo minile same od sebe.« === Znani citati === “V kritiziranju, učitelj upa, da nauči. To je vse.” “Globoko v sebi, načeloma, smo nerojeni. Nikoli ne obstajamo in nikoli ne nehamo obstajati. Vsi ti prihodi in odhodi so samo utripi v vzorcu.” == Opombe == {{reflist|group=note|2}} == Sklici == === Objavljeni sklici === {{reflist|2}} === Spletni sklici === {{reflist|group=web}} == Viri == {{refbegin}} * {{Citation|last=Bhattacharya|first=Vidhushekhara|year=1943|title=Gauḍapādakārikā|place=Delhi|publisher=Motilal Banarsidass}} * {{Citation|last=Dumoulin|first=Heinrich|year=2005|title=Zen Buddhism: A History. Volume 2: Japan|publisher=World Wisdom Books|ISBN=9780941532907}} * {{Citation|last=Renard|first=Philip|year=2010|title=Non-Dualisme. De directe bevrijdingsweg|place=Cothen|publisher=Uitgeverij Juwelenschip}} * {{Citation|last=Ryoen|first=Minamoto|year=1999|title=Three Zen Thinkers. In: Buddhist Spirituality. Later China, Korea, Japan and the Modern World; edited by Takeuchi Yoshinori|place=Delhi|publisher=Motilal Banarsidass}} * {{Citation|last=Suzuki|first=Daisetz Teitarō|author-link=D.T. Suzuki|year=1999|title=Studies in the Laṅkāvatāra Sūtra|place=Delhi|publisher=Motilal Banarsidass}} * {{Citation|last=Waddell|first=Norman (translator)|year=2000|title=The Unborn: the Life and Teachings of Zen Master Bankei|publisher=North point Press|isbn=0-86547-595-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/unbornlifeand00bank}} {{refend}} * Življenje .[internet]. [prevzeto 29.11. 2021] Dostopno na naslovu: https://www.japanese-wiki-corpus.org/Buddhism/Bankei%20Yotaku.html * A View of Bankei. [internet]. [prevzeto 29.11. 2021] Dostopno na naslovu: https://headless.org/articles/a-view-of-bankei.htm * Bankei .[internet].[prevzeto 29.11. 2021] Dostopno na naslovu: http://www.dharmanet.org/Bankei.htm * Bankei Yotaku quotes. [internet]. [prevzeto 2.1. 2022] Dostopno na naslovu: https://www.azquotes.com/author/11389-Saint_Patrick * LITERATURA: Bankei Yotaku .[internet].[prevzeto 29.11. 2021] Dostopno na naslovu: https://www.enlightened-spirituality.org/bankei_zen_master.html == Nadaljnje branje == * {{Citation|last=Waddell|first=Norman (translator)|year=2000|title=The Unborn: the Life and Teachings of Zen Master Bankei|publisher=North point Press|isbn=0-86547-595-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/unbornlifeand00bank}} == Zunanje povezave == * [http://www.enlightened-spirituality.org/bankei_zen_master.html Enlightened-Spirituality, ''Bankei Yōtaku. Zen Master of the "Unborn" — Fu-shō''] * [http://www.dharmanet.org/Bankei.htm Dharmanet, ''Bankei. Excerpts from the Ashoka course "The Story of Zen"''] * [http://headless.org/articles/a-view-of-bankei.htm Colin Oliver, ''A View of Bankei''] {{Authority control}} mrtirgj5btbnfqm17zu5habqan68qwm 5735970 5735969 2022-08-17T22:10:10Z GeographieMan 179499 dodal [[Kategorija:Japonski budistični menihi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bankei Jotaku''' ([[Japonščina|japonsko]] 盤珪永琢), [[Japonci|japonski]] [[Zen budizem|zen mojster]], posmrtno počaščen s cesarskim nazivom Kokusči »narodni mojster«, * [[1622]], Hamada, [[Japonska]], † [[1693]], [[Japonska]]. == Bibliografija == === Zgodnje življenje === Bankei Jotaku se je rodil leta 1622 v [[Provinca Harima|provinci Harima]], kot sin izšolanega [[Samuraj|samuraja]], Suge Dosacuja, ki je bil naklonjen medicini. V otroštvu je nosil ime Muči in čeprav je kazal znake inteligence, je bil nagajiv otrok. Po očetovi smrti sta ga vzgajala mati, kateri je bil izjemno vdan, in starejši brat. Naslednje leto je pričel s šolanjem in začel študirati stare kitajske konfucijanske klasike, vendar so ga besedila močno zmedla. Nekega dne mu je učitelj prebral prvo vrstico Učenja: »Pot učenja je v razjasnitvi svetle vrline«. Bankei je učitelja prosil za pojasnilo pomena citata, vendar gaodgovori, ki jih dobi, ne zadovoljijo. Pomankanje razumevanja je v njem rodilo ogromno vprašanj in dvomov zato je izkoristil vsako priložnost za povpraševanje ostalih o njihovem znanju. Postavljal je prodorna vprašanja konfucijanskim in budističnim učenjakom in se udeleževal verskih srečanj v iskanju odgovorov. Njegova potreba po odgovorih je posatla tako močna da je opustil študij. Leta 1633 so ga izgnali iz družinskega doma. Družinski prijatelj, Jukan Nakahori, mu je dovolil ostati v bližnji koči. Bankei je zaradi svoje izvirnosti in nenavadne narave kočo poimenoval »Puščava prakse« in te besede vklesal na tablo, ki jo je postavil pred kočo. === Budistično urjenje === Bankei je v tem času vrjetno začel prakticirati [[šin budizem]]. Pri petnajstih se je začel izpopolnjevati v tantričnem budističnem templju [[Šingon]], kjer se je bolj poglobil v preučevanje budističnih [[sutra]] - besedil. Vendar ni bil zadovoljen s šingonskim tantričnim formalizmom in je sledeče leto tempelj zapustil. Odšel je v pokrajino Ako, kjer se je v Zuio-dži spoznal Umpo Zendžo, meniha sekte Rinzai. Meniha je vprašal po pomenu svete vrline, na kar mu je menih svetoval da je edina pot do takšnega spoznanja mogoča skozi vadbo zanzena. Ta nasvet je Bankeja navdušil, zato ga je Umpo posvetil v meniha. Takrat dobi svoje budistično ime Jotaku (tj. »dolgo poliranje kamna uma«). Kmalu za tem ko je dopolnil devetnajst let je zapustil [[Džuio-dži]] in odpotoval skozi [[Kjoto]], [[Osaka|Osako]] in [[Kjušu]], v iskanju odgovora na svoje vprašanje. Med svojimi potovanji je bival v templjih ali spal v puščavah in se potepal kot berač. Leta 1645 se je pri 24-ih letih vrnil v Džuio-dži, nič pametnejši kot na dan, ko je odšel. Tedaj mu Umpo pove, da lahko odgovor, ki ga išče najde le v sebi in ne preko posrednika. Kmalu po vrnitvi je zgradil majhno kočo v bližnji vasi in v njej živel kot puščavnik. Več ur je sedel in se posvečal vadbi zanzena pri čemer je opustil telesno udobje in se osredotočil na popolno razumevanja življenja. Tako je deloval več let in zaradi zanemarjanja telesa zbolel za tuberkulozo. Poiskal je zdravniško pomoč, a mu je bila napovedana le smrt. === Uresničevanje nerojenega === Med to izkušnjo bližine smrti je Bankei spoznal [[Anutpada|nerojeno]]. Pozneje je o tem pričeval: {{quote|V grlu sem začutil čuden občutek in pljunil ob steno. Po steni se je skotalila gmota črne sluzi v velikosti velike borovnice...Nenadoma, prav v tistem trenutku, sem spoznal, kar se mi je do takrat izmikalo: ''vse stvari so popolnoma rešene v nerojenem''.<ref>''Waddell.'' 10, 11</ref>}} S tem razkritjem se njegovo spraševanje ustavi in njegovo telesno stanje se izboljša. Pridobil je dovolj moči, da je lahko spet potoval, in se vrnil k Umpu, da bi delil svoje izkušnje. Umpo potrdi njegovo razsvetljenje in ga poslal h [[Gudo Tošoku|Gudu Tošokuju]], drugemu mojstru Rinzaia, da prav tako potrdil to izkušnjo. === Iskanje potrditve === Pri 26 letih je Bankei odšel v [[Prefektura Gifu|prefekturo Gifu]], v [[Daisen-dži]], kjer je bil [[opat]] Gudo. Toda ko je prišel, je bil Gudo odsoten in Bankei je obiskal druge zenovske učitelje. Noben od njih ni mogel potrditi njegovega razumevanja. Po enem letu življenja na podeželju v okolici Daisen-dža Bankei ponovno obišče Umpo. Leta 1651 Bankei sliši, da je v Nagasaki prispel mojster čana [[Doša Čogen]]. Umpo mu svetuje, naj ga obišče. Bankei je našel Došo Čogena v templju Sofuku-dži v kitajskem slogu. Doša je potrdil Bankejevo razumevanje s prvega srečanja, vendar dodal, da je to razumevanje nepopolno. Ta pripomba je užaljila Bankeja, vendar jo je vseeno spejel. Kljub temu je ostal v templju in nekaj časa opazoval Doševo učenje ter končno razumel, da je imel Doša prav. === Končno prebujenje === Bankei je živel z drugimi menihi v templju, z njimi ni želel peti kitajskih suter. Leta 1652 je Bankei med skupno meditacijo z drugimi menihi doživel končno razsvetljenje. Doša mu je to potrdil naslednji dan: Bankei je končno rešil veliko vprašanje. Bankei je zavrnil visok položaj v samostanu in se raje odloči za skromno življenje v kuhinji. Naslednje leto se je Bankei za kratek čas vrnil v Harimo, nato pa se je preselil v [[Jošino]] v [[Prefektura Nara|prefekturi Nara]], kjer je živel kot puščavnik. V gorah Jošino je Bankei v tišini svojega umika pisal budistične pesmi o nerojenem. == Nauki == === Nerojeno === {{Main|Anutpada}}Nerojeno (japonsko ''fušo'') je prevod sanskrtskega izraza ''anutpada'', ki se deli na dve besedi: * An, ki je predpona ne (japonsko fu) * Utpada, kar pomeni geneza, rojstvo (japonsko šo).<ref group="web">{{Cite web|url=http://spokensanskrit.de/index.php?tinput=utpAda&script=&direction=SE&link=yes|title=Sanskrit Dictionary for Spoken Sanskrit, ''Utpāda''|access-date=2013-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170620054831/http://spokensanskrit.de/index.php?tinput=utpAda&script=&direction=SE&link=yes|archive-date=2017-06-20|url-status=dead}}</ref> Kombinacija teh dveh izrazov torej pomeni, da nima izvora, ne nastane.<ref group="web">[https://web.archive.org/web/20130530215231/http://spokensanskrit.de/index.php?script=HK&beginning=0+&tinput=anutpAda+&trans=Translate&direction=AU Sanskrit Dictionary for Spoken Sanskrit, ''Anutpāda'']</ref> Budistična tradicija uporablja izraz anutpada, ki označuje odsotnost izvora{{sfn|Renard|2010|p=157}}{{sfn|Bhattacharya|1943|p=49}} ali [[Sunjata|sunjate]].{{sfn|Renard|2010|p=160}} Izraz najdemo tudi v [[Lankavatara sutra|Lankavatara sutri,]] kjer je izenačen z izrazom sunjata, praznina.{{sfn|Suzuki|1999}} Po mnenju D. Suzukija, anutpada ne pomeni nasprotje utpadi, temveč nasprotje presega. Beseda kaže na pogled na resnično naravo obstoja, na to, da so »vsi predmeti brez snovi«. Sprva je Bankei uporabljal izraz fušo fumecu, ki ga lahko prevedemo kot nerojenje in ne-smrt ali brez ustvarjanja in brez uničenja. Kasneje pa Bankei uporablja le izraz nerojen, saj je logično nemogoče reči, da je nekaj uničeno, kar ni bilo ustvarjeno, zaradi česar je izraz večni odveč.{{sfn|Suzuki|1999|p=168}} === Doseganje nerojenega === Čeprav je nerojenost naravno stanje človeka,{{refn|Glej tudi [[Sahadža]] in [[Rigpa]]|group=note}} je za osvoboditev jaza iz iluzije, dvojnosti misli in fiksacij (nen) potrebna »kritika jaza« in ne praksa zazena ali koana.{{sfn|Ryoen|1999|p=301}} Po Bankeiju je iluzija, ki se rodi iz »egoistične želje«, in nen »podobe videnih in slišanih stvari«.{{sfn|Ryoen|1999|p=301-302}} Od teh iluzij in fiksacij se lahko ločimo na naslednji način: »Če nikoli ne poskušamo preprečiti ali spodbuditi misli, bodo zagotovo minile same od sebe.« === Znani citati === “V kritiziranju, učitelj upa, da nauči. To je vse.” “Globoko v sebi, načeloma, smo nerojeni. Nikoli ne obstajamo in nikoli ne nehamo obstajati. Vsi ti prihodi in odhodi so samo utripi v vzorcu.” == Opombe == {{reflist|group=note|2}} == Sklici == === Objavljeni sklici === {{reflist|2}} === Spletni sklici === {{reflist|group=web}} == Viri == {{refbegin}} * {{Citation|last=Bhattacharya|first=Vidhushekhara|year=1943|title=Gauḍapādakārikā|place=Delhi|publisher=Motilal Banarsidass}} * {{Citation|last=Dumoulin|first=Heinrich|year=2005|title=Zen Buddhism: A History. Volume 2: Japan|publisher=World Wisdom Books|ISBN=9780941532907}} * {{Citation|last=Renard|first=Philip|year=2010|title=Non-Dualisme. De directe bevrijdingsweg|place=Cothen|publisher=Uitgeverij Juwelenschip}} * {{Citation|last=Ryoen|first=Minamoto|year=1999|title=Three Zen Thinkers. In: Buddhist Spirituality. Later China, Korea, Japan and the Modern World; edited by Takeuchi Yoshinori|place=Delhi|publisher=Motilal Banarsidass}} * {{Citation|last=Suzuki|first=Daisetz Teitarō|author-link=D.T. Suzuki|year=1999|title=Studies in the Laṅkāvatāra Sūtra|place=Delhi|publisher=Motilal Banarsidass}} * {{Citation|last=Waddell|first=Norman (translator)|year=2000|title=The Unborn: the Life and Teachings of Zen Master Bankei|publisher=North point Press|isbn=0-86547-595-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/unbornlifeand00bank}} {{refend}} * Življenje .[internet]. [prevzeto 29.11. 2021] Dostopno na naslovu: https://www.japanese-wiki-corpus.org/Buddhism/Bankei%20Yotaku.html * A View of Bankei. [internet]. [prevzeto 29.11. 2021] Dostopno na naslovu: https://headless.org/articles/a-view-of-bankei.htm * Bankei .[internet].[prevzeto 29.11. 2021] Dostopno na naslovu: http://www.dharmanet.org/Bankei.htm * Bankei Yotaku quotes. [internet]. [prevzeto 2.1. 2022] Dostopno na naslovu: https://www.azquotes.com/author/11389-Saint_Patrick * LITERATURA: Bankei Yotaku .[internet].[prevzeto 29.11. 2021] Dostopno na naslovu: https://www.enlightened-spirituality.org/bankei_zen_master.html == Nadaljnje branje == * {{Citation|last=Waddell|first=Norman (translator)|year=2000|title=The Unborn: the Life and Teachings of Zen Master Bankei|publisher=North point Press|isbn=0-86547-595-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/unbornlifeand00bank}} == Zunanje povezave == * [http://www.enlightened-spirituality.org/bankei_zen_master.html Enlightened-Spirituality, ''Bankei Yōtaku. Zen Master of the "Unborn" — Fu-shō''] * [http://www.dharmanet.org/Bankei.htm Dharmanet, ''Bankei. Excerpts from the Ashoka course "The Story of Zen"''] * [http://headless.org/articles/a-view-of-bankei.htm Colin Oliver, ''A View of Bankei''] {{Authority control}} [[Kategorija:Japonski budistični menihi]] rgpirc56lemthmowjqssop23pvnb8nc 0 516099 5735979 5681863 2022-08-17T23:22:38Z 93.224.168.169 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik Vrhovne rade | nominator = [[Vrhovna rada]] | succession = | precursor = [[Predsednik Centralnega izvršnega odbora (Ukrajina)|Predsednik Centralnega izvršnega odbora]] (1917–1937)<br />Predsednik predsedstva Vrhovne rade Ukrajinske SSR (1937–1996) | salary = [[Ukrajinska grivna|₴]]21.144 mesečno<ref>[https://web.archive.org/web/20180514190513/http://argumentua.com/stati/tsena-parlamentarizma-naskolko-effektivno-i-prozrachno-verkhovnaya-rada-tratit-dengi Price of parliamentarism: how effective and transparent Verkhovna Rada spends money (Цена парламентаризма: насколько эффективно и прозрачно Верховная Рада тратит деньги)]. Agumentua. 14 May 2018</ref> | deputy = Prvi podpredsednik | constituting_instrument = Člen 88, [[Ustava Ukrajine]]<br />Pravila in procedure Vrhovne rade | formation = {{start date and age|df=y|1937|1|30}} {{small|(originalno)}}<br />{{start date and age|df=y|1938|7|25}} {{small|(današnja forma)}} | appointer = [[tajno glasovanje]] | incumbentsince = 8. oktober 2021 | body = Ukrajine | incumbent = [[Ruslan Stefančuk]] | image = «С. Р. А. председатель Верховной рады.png».png | termlength = Pet let | insigniacaption = | insigniasize = 200px | insignia = Verkhovna Rada (UK logo, 2022).svg | native_name = Голова Верховної Ради України | website = [http://chairman.rada.gov.ua/ chairman.rada.gov.ua] }} '''Predsednik vrhovne rade Ukrajine''' ({{Jezik-uk|Голова Верховної Ради України|Holova Verkhovnoyi Rady Ukrayiny}}) je predsedujoči [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]], enodomnega [[Ukrajina|ukrajinskega]] parlamenta. Predsednik predseduje parlamentu in njegovim postopkom. Predsedniki se izvolijo z odprtim glasovanjem iz vrst poslancev parlamenta.<ref>[http://www.kyivpost.com/content/ukraine/yanukovych-signs-law-on-open-voting-to-elect-parliamentary-chairman-316360.html Yanukovych signs law on open voting to elect parliamentary chairman], [[Kyiv Post]] (19 November 2012)</ref> [[Ruslan Stefančuk]] je trenutni predsednik, od njegove potrditve 8. oktobra 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Stefanchuk Of Ukraine's Ruling Party Becomes New Parliament Speaker|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-new-parliament-speaker/31499557.html|accessdate=2021-10-08|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> == Zgodovina == Urad predsednika obstaja od ratifikacije ustave [[Ukrajinska Sovjetska Socialistična Republika|Ukrajinske Sovjetske Socialistične republike]] 30. januarja 1937. [[Mihajlo Burmistenko]], ki je bil imenovan 30. januarja 1937, je bil prvi nosilec funkcije. To mesto je nadomestilo dosedanji položaj [[predsednik centralnega izvršnega odbora (Ukrajina)|predsednika Centralnega izvršnega odbora]] (1917–37). == Poslanstvo in avtoriteta == V skladu z 88. členom [[Ustava Ukrajine|Ustave Ukrajine]] je predsedniku Vrhovne rade dovoljeno:<ref name="c-88">{{Navedi splet|url=http://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine#Article_88|title=Article 88|accessdate=2007-10-11|website=[[Wikisource]]}}</ref> # predseduje sestankom parlamenta; # organizira delo Vrhovne rade in usklajuje njegove dejavnosti; # podpisuje in razglasuje akte, ki jih je sprejela Vrhovna rada; # zastopa parlament v zvezi z drugimi organi državne oblasti Ukrajine in organi oblasti drugih držav; # organizira delo osebja parlamenta. Predsednik lahko tudi skliče izredne seje parlamenta,<ref name="c-83">{{Navedi splet|url=http://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine#Article_83|title=Article 83|accessdate=2007-10-11|website=[[Wikisource]]}}</ref> sprejema zakone, na katere je [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] vložil [[veto]], ampak šele ko Vrhovna rada z dvotretjinsko večino glasuje za preglasovanje veta, in sodeluje na sejah Sveta za nacionalno varnost in obrambo.<ref name="c-107">{{Navedi splet|url=http://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine#Article_107|title=Article 107|accessdate=2007-10-11|website=[[Wikisource]]}}</ref> Predsednik Vrhovne rade in njegova dva pomočnika (podpredsednika) ne moreta voditi poslanskih skupin.<ref>[http://www.kyivpost.com/news/politics/detail/85569/ Rada amends regulations of its activities], [[Kyiv Post]] (October 8, 2010)</ref> == Vodja države == Predsednik Vrhovne rade je imenovan kot prvi v vrstnem redu nasledstva predsedstva z omejenimi pooblastili (1992-1996, 2004-2010 in 2014-danes), medtem ko se izvajajo nove predsedniške volitve.<ref name="c-112">{{Navedi splet|url=http://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine#Article_112|title=Article 112|accessdate=2007-10-11|website=[[Wikisource]]}}</ref> Medtem ko predsednik Vrhovne rade opravlja funkcijo vršilca dolžnosti predsednika, mu je prepovedano izvajati naslednja dejanja:<ref name="c-112" /> * razpustitev parlamenta; * imenovanje ali predložitev kandidatov za parlamentarno potrditev vladnih funkcij; * podelitev vojaških činov ali državnih naročil; * uveljavljanje pravice do pomilostitve. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{cite web|url=http://chairman.rada.gov.ua/|title=Official website of the Chairman|work=Verkhovna Rada of Ukraine}} * [http://www.knowbysight.info/1_UKRA/03467.asp Высшие органы государственной власти Украинской ССР (Supreme authorities of state power of the Ukrainian SSR)] [[Kategorija:Vrhovna rada]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] hstvcaodntmxjsjizg257c8h68v0ycv 0 516876 5735911 5724073 2022-08-17T20:21:53Z Sporti 5955 /* Rumena majica */ pos. wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2022 | series = [[UCI World Tour 2022]] | race_no = 23 | season_no = 32 | image = Route of the 2022 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | image_alt = | date = 1.–24. julij | stages = 21 | distance = 3328<ref name=":01">{{cite web |url=https://sport.tv2.dk/cykling/2021-10-14-her-er-tour-de-france-ruten-med-start-i-danmark |title=Her er Tour de France-ruten med start i Danmark |date=14 October 2021 |access-date=14 October 2021}}</ref> | unit = km | time = 79h 33' 20" | first = [[Jonas Vingegaard]] | first_nat = DEN | first_team = {{ct|TJV|2022}} | first_color = yellow | second = [[Tadej Pogačar]] | second_nat = SLO | second_team = {{ct|UAD|2022}} | third = [[Geraint Thomas]] | third_nat = GBR | third_team = {{ct|IGD|2022}} | points = [[Wout van Aert]] | points_nat = BEL | points_team = {{ct|TJV|2022}} | points_color = green | mountains = [[Jonas Vingegaard]] | mountains_nat = DEN | mountains_team = {{ct|TJV|2022}} | mountains_color = polkadot | youth = [[Tadej Pogačar]] | youth_nat = SLO | youth_team = {{ct|UAD|2022}} | youth_color = white | team = {{ct|IGD|2022}} | team_color = yellow_number | combativity = [[Wout van Aert]] | combativity_nat = BEL | combativity_team = {{ct|TJV|2022}} | combativity_color = red_number | previous = [[Dirka po Franciji 2021|2021]] | next = [[Dirka po Franciji 2023|2023]] }} '''Dirka po Franciji 2022''' je 109. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[1. julij]]a v [[København]]u<ref>{{Cite web|url=https://www.cyclingnews.com/news/tour-de-france-2022-route-revealed/|title = Tour de France 2022 route revealed|date = 14 October 2021}}</ref> in trajala do [[24. julij]]a, ko se je končala z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{Cite web|title=2022 ROUTE: ONE FOR THE ATTACKERS - Tour de France 2022|url=https://www.letour.fr/en/news/2021/2022-route-one-for-the-attackers/1299961|access-date=2021-10-14|website=www.letour.fr|language=en}}</ref> Dirka je bila sestavljena iz 21 etap v skupni dolžini 3328 km. Sodelovalo je 176 kolesarjev iz 22-ih ekip. [[Rumena majica|Rumeno majico]] je osvojil [[Jonas Vingegaard]] ({{ct|TJV|2022}}), drugo mesto zadnji zmagovalec [[Tadej Pogačar]] ({{ct|UAD|2022}}), tretje pa [[Geraint Thomas]] ({{ct|IGD|2022}}). [[Zelena majica|Zeleno majico]] je osvojil [[Wout van Aert]] ({{ct|TJV|2022}}), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] je osvojil Vingegaard, [[Bela majica|belo majico]] pa Pogačar. ==Ekipe== '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|ALM|2022}} * {{ct|AST|2022}} * {{ct|BOH|2022}} * {{ct|COF men|2022}} * {{ct|EFE|2022}} * {{ct|GFC|2022}} * {{ct|IGD|2022}} * {{ct|IWG|2022}} * {{ct|IPT|2022}} * {{ct|LTS|2022}} * {{ct|MOV men|2022}} * {{ct|QST|2022}} * {{ct|TBV|2022}} * {{ct|BEX men|2022}} * {{ct|DSM men|2022}} * {{ct|TJV|2022}} * {{ct|TFS men|2022}} * {{ct|UAD men|2022}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|AFC|2022}} * {{ct|ARK men|2022}} * {{ct|BBK|2022}} * {{ct|TDE|2022}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{Cite web|title=Official route of Tour de France 2022|url=https://www.letour.fr/en/overall-route|access-date=2021-10-14|website=www.letour.fr|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 1. julij | [[København]] (Danska) | style="text-align:center;" | {{convert|13|km|abbr=on}} | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{flagathlete|[[Yves Lampaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 2. julij | [[Roskilde]] — [[Nyborg]] (Danska) | style="text-align:center;" | {{convert|199|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Fabio Jakobsen]]|NED}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 3. julij | [[Vejle]] — [[Sønderborg]] (Danska) | style="text-align:center;" | {{convert|182|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 4. julij | | colspan="4" style="text-align:center;" | dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 5. julij | [[Dunkerque]] — [[Calais]] | style="text-align:center;" | {{convert|172|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 6. julij | [[Lille]] — [[Communauté d'agglomération de la Porte du Hainaut|Arenberg]] | style="text-align:center;" | {{convert|155|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]]|AUS}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 7. julij | [[Binche]] (Belgija) — [[Longwy]] | style="text-align:center;" | {{convert|220|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 8. julij | [[Tomblaine]] — [[La Planche des Belles Filles]] | style="text-align:center;" | {{convert|176|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 9. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Lozana]] (Švica) | style="text-align:center;" | {{convert|184|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 10. julij | [[Aigle]] (Švica) — [[Châtel, Haute-Savoie|Châtel]] | style="text-align:center;" | {{convert|183|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Bob Jungels]]|LUX}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 11. julij | | colspan="4" style="text-align:center" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 12. julij | [[Morzine]] — [[Megève]] | style="text-align:center;" | {{convert|148|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Magnus Cort]]|DEN}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 13. julij | [[Albertville]] — [[Col du Granon]] | style="text-align:center;" | {{convert|149|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 14. julij | [[Briançon]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" | {{convert|166|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Thomas Pidcock]]|GBR}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 15. julij | [[Bourg-d'Oisans]] — [[Saint-Étienne]] | style="text-align:center;" | {{convert|193|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 16. julij | [[Saint-Étienne]] — [[Mende, Lozère|Mende]] | style="text-align:center;" | {{convert|195|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 17. julij | [[Rodez]] — [[Carcassonne]] | style="text-align:center;" | {{convert|200|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 18. julij | | colspan="4" style="text-align:center" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 19. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" | {{convert|179|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Hugo Houle]]|CAN}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 20. julij | [[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] — [[Peyragudes]] | style="text-align:center;" | {{convert|130|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 21. julij | [[Lurd]] — [[Hautacam]] | style="text-align:center;" | {{convert|143|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 22. julij | [[Castelnau-Magnoac]] — [[Cahors]] | style="text-align:center;" | {{convert|189|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 23. julij | [[Lacapelle-Marival]] — [[Rocamadour]] | style="text-align:center;" | {{convert|40|km|abbr=on}} | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 24. julij | [[Paris La Défense Arena]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" | {{convert|112|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | {{convert|3328|km|abbr=on}} |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | [[Yves Lampaert]] | style="background:#FFEB64;" | [[Yves Lampaert]] | style="background:#9CE97B;" | [[Yves Lampaert]] | ''brez'' | style="background:offwhite;" rowspan="21" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFCD5F;"rowspan="4" | {{ct|TJV|2021}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Fabio Jakobsen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="4" | [[Wout van Aert]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="20" | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFA8A4;"rowspan="7" | [[Magnus Cort]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Sven Erik Bystrøm]] |- ! 3 | [[Dylan Groenewegen]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Magnus Cort]] |- ! 4 | [[Wout van Aert]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Anthony Perez]] |- ! 5 | [[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]] | style="background:#FFCD5F;"rowspan="17" | {{ct|IGD|2022}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Magnus Cort]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;"rowspan="5" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Wout van Aert]] |- ! 7 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Simon Geschke]] |- ! 8 | [[Wout van Aert]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Cattaneo]] |- ! 9 | [[Bob Jungels]] | style="background:#FFA8A4;"rowspan="9" | [[Simon Geschke]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Thibaut Pinot]] |- ! 10 | [[Magnus Cort]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]] |- ! 11 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFEB64;"rowspan="11" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Warren Barguil]] |- ! 12 | [[Thomas Pidcock]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Thomas Pidcock]] |- ! 13 | [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]] |- ! 14 | [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |- ! 15 | [[Jasper Philipsen]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Nils Politt]] |- ! 16 | [[Hugo Houle]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Hugo Houle]] |- ! 17 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Brandon McNulty]] |- ! 18 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFA8A4;"rowspan="4" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Wout van Aert]] |- ! 19 | [[Christophe Laporte]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Quinn Simmons]] |- ! 20 | [[Wout van Aert]] | rowspan=2|''brez'' |- ! 21 | [[Jasper Philipsen]] |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#FFDB00;" | [[Jonas Vingegaard]] ! style="background:#46E800;" | [[Wout van Aert]] ! style="background:#FF3E33;" | [[Jonas Vingegaard]] ! style="background:white;" | [[Tadej Pogačar]] ! style="background:#FFB927;" | {{ct|IGD|2022}} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white|Wout van Aert|link=yes}} |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable noresize" ! colspan="4" |Legenda |- |[[File:Jersey_yellow.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/General_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A yellow jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku |[[File:Jersey_polkadot.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Mountains_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with red polka dots.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- |[[File:Jersey_green.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Points_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A green jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega po točkah |[[File:Jersey_white.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Young_rider_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- |[[File:Jersey_yellow_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Team_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a yellow number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega najboljše ekipe |[[File:Jersey_red_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Combativity_award_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a red number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |} === Rumena majica === {| class="wikitable" style="width:45em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="class">{{cite web |url=https://www.letour.fr/en/rankings |title=Official classifications of Tour de France 2022 |work=[[Tour de France]] |access-date=24 July 2022}}</ref><ref name="Stage-21">{{cite web|url=https://www.tissottiming.com/2022/tdf/en-us/default/Stage/21 |title=Tour de France Stage 21, Paris La Défense Arena to Paris (Champs-Élysées) |work=[[Tour de France]] |publisher=[[Tissot|Tissot Timing]] |date=24 July 2022 |access-date=24 July 2022}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|yellow|General classification}} {{cjersey|polkadot|Mountains classification}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 79h 33' 20" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} {{cjersey|white|Young rider classification}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2' 43" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 7' 22" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[David Gaudu]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 13' 39" |- ! scope="row" | 5 | {{flagg|uxx|blank}} [[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]] | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 15' 46" |- ! scope="row" | DSQ | <s>{{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}}</s> | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 16' 33" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 18' 11" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Louis Meintjes]]|RSA}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 18' 44" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Aleksej Lucenko]]|KAZ}} | {{ct|APT|2022}} | style="text-align:right;" | + 22' 56" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Adam Yates]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 24' 52" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Valentin Madouas]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 35' 49" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:45em;margin-top:-1px;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–155)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[Bob Jungels]]|LUX}} | {{ct|ALM|2022}} | style="text-align:right;" | + 45' 23" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 46' 57" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[Luis León Sánchez]]|ESP}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 49' 18" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 50' 25" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Patrick Konrad]]|AUT}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 56' 54" |- ! scope"row" | 16 | {{flagathlete|[[Tom Pidcock]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 01' 15" |- ! scope="row" | 17 | {{flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 02' 29" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Dylan Teuns]]|BEL}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 11' 30" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[Brandon McNulty]]|USA}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 31' 19" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Matteo Jorgenson]]|USA}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 33' 57" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} {{cjersey|green|Points classification}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 35' 55" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Nick Schultz (kolesar)|Nick Schultz]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 39' 41" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Hugo Houle]]|CAN}} | {{ct|IPT|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 42' 14" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NLD}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 45' 57" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Rigoberto Urán]]|COL}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 48' 18" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Carlos Verona]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 53' 03" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Andreas Leknessund]]|NOR}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 57' 31" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Gregor Mühlberger]]|AUT}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 59' 03" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]|COL}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 00' 55" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[Simone Velasco]]|ITA}} | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 04' 24" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Dylan van Baarle]]|NLD}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 34" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Stefan Küng]]|SUI}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 46" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Sebastian Schönberger]]|AUT}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 16' 55" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[Michael Storer]]|AUS}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 23' 15" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Tiesj Benoot]]|BEL}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 23' 34" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Tony Gallopin]]|FRA}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 25' 11" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Chris Hamilton (kolesar)|Chris Hamilton]]|AUS}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 25' 38" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Andrej Zeic]]|KAZ}} | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 26' 22" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Ion Izagirre]]|ESP}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 30' 08" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 34' 44" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Łukasz Owsian]]|POL}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 37' 48" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Joe Dombrowski]]|USA}} | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 37' 51" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Georg Zimmermann]]|GER}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 39' 40" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 41' 23" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Max Schachmann]]|GER}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 44' 04" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Kobe Goossens]]|BEL}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 46' 07" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Kevin Geniets]]|LUX}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 48' 08" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[Jonathan Castroviejo]]|ESP}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 51' 34" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Maxime Bouet]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 51' 56" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Andrea Pasqualon]]|ITA}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 56' 22" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Nelson Oliveira (kolesar)|Nelson Oliveira]]|POR}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 57' 39" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Felix Großschartner]]|AUT}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 58' 15" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[Benjamin Thomas (kolesar)|Benjamin Thomas]]|FRA}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 03' 38" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Fred Wright (kolesar)|Fred Wright]]|GBR}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 04' 08" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Nils Politt]]|GER}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 10' 29" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Pierre Latour]]|FRA}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 12' 06" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Edvald Boasson Hagen]]|NOR}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 12' 58" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 16' 44" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Silvan Dillier]]|SUI}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 3h 17' 17" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Toms Skujiņš]]|LAT}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 17' 28" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Antoine Duchesne]]|CAN}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 18' 18" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Pierre-Luc Périchon]]|FRA}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 25' 32" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Martijn Tusveld]]|NLD}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 28' 03" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[Stan Dewulf]]|BEL}} | {{ct|ALM|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 29' 18" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[Franck Bonnamour]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 30' 36" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Quinn Simmons]]|USA}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 30' 44" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Mathieu Burgaudeau]]|FRA}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 32' 06" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 34' 33" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Connor Swift]]|GBR}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 35' 05" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[Kristian Sbaragli]]|ITA}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 3h 36' 18" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Jan Tratnik]]|SLO}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 37' 31" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[Andreas Kron]]|DEN}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 37' 37" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Matis Louvel]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 40' 06" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 40' 10" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Philippe Gilbert]]|BEL}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 41' 54" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Guy Niv]]|ISR}} | {{ct|IPT|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 44' 22" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 45' 59" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Krists Neilands]]|LAT}} | {{ct|IPT|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 46' 16" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Cyril Barthe]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 48' 34" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Jasper Stuyven]]|BEL}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 49' 28" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Hugo Hofstetter]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 49' 57" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Stefan Bissegger]]|SUI}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 51' 46" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Anthony Perez (kolesar)|Anthony Perez]]|FRA}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 20" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Amaury Capiot]]|BEL}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 55" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Matej Mohorič]]|SLO}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 57" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Marco Haller (kolesar)|Marco Haller]]|AUT}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 53' 05" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Olivier Le Gac]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 56' 05" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Alexis Gougeard]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 58' 15" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Owain Doull]]|GBR}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 58' 19" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Benoît Cosnefroy]]|FRA}} | {{ct|ALM|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 58' 31" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 10" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Sven Erik Bystrøm]]|NOR}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 19" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Jonas Rutsch]]|GER}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 21" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 03' 31" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Mattia Cattaneo]]|ITA}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 03' 52" |- ! scope="row" | 96 | {{flagg|uxx|blank}} [[Aleksander Rjabušenko]] | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 04' 20" |- ! scope="row" | 97 | {{flagathlete|[[Andrea Bagioli]]|ITA}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 10' 00" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 11' 50" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Alberto Dainese]]|ITA}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 14' 14" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Luka Mezgec]]|SLO}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 16' 13" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 17' 14" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Luca Mozzato]]|ITA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 18' 54" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Alexander Krieger]]|GER}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 4h 19' 42" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[John Degenkolb]]|GER}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 23' 05" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[Luke Rowe]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 26' 40" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[Florian Sénéchal]]|FRA}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 28' 14" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Florian Vermeersch]]|BEL}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 28' 53" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Danny van Poppel]]|NLD}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 30' 28" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[Edward Planckaert]]|BEL}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 4h 33' 44" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Adrien Petit]]|FRA}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 35' 05" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[Mikkel Frølich Honoré]]|DEN}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 36' 55" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Cyril Lemoine]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 37' 29" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Dimitrij Gruzdev]]|KAZ}} | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 37' 36" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Maciej Bodnar]]|POL}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 39' 32" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 39' 48" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NLD}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 40' 55" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Kamil Gradek]]|POL}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 42' 46" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Nils Eekhoff]]|NLD}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 42' 46" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Yves Lampaert]]|BEL}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 46' 14" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Brent Van Moer]]|BEL}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 49' 07" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[Jack Bauer (kolesar)|Jack Bauer]]|NZL}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 51' 05" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[Guillaume Van Keirsbulck]]|BEL}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 4h 54' 12" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[Mikkel Bjerg]]|DEN}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 00' 13" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[Taco van der Hoorn]]|NLD}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 02' 34" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[Jérémy Lecroq]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 13' 49" |- ! scope="row" | 126 | {{flagathlete|[[Marc Hirschi]]|SUI}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 15' 09" |- ! scope="row" | 127 | {{flagathlete|[[Christopher Juul-Jensen]]|DEN}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 15' 26" |- ! scope="row" | 128 | {{flagathlete|[[Anthony Turgis]]|FRA}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 20' 17" |- ! scope="row" | 129 | {{flagathlete|[[Fabio Jakobsen]]|NLD}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 23' 38" |- ! scope="row" | 130 | {{flagathlete|[[Frederik Frison]]|BEL}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 30' 19" |- ! scope="row" | 131 | {{flagathlete|[[Reinardt Janse van Rensburg]]|RSA}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 31' 25" |- ! scope="row" | 132 | {{flagathlete|[[Amund Grøndahl Jansen]]|NOR}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 31' 27" |- ! scope="row" | 133 | {{flagathlete|[[Albert Torres (kolesar)|Albert Torres]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 36' 33" |- ! scope="row" | [[Rdeča laterna|134]] | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 40' 42" |- |} <div style="clear: both"></div> {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših na letečih ciljih (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} {{cjersey|green|Points classification}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 480 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | 286 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} {{cjersey|white|Young rider classification}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | 250 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 171 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Fabio Jakobsen]]|NED}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | 159 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | 158 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|yellow|General classification}} {{cjersey|polkadot|Mountains classification}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 157 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | 133 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | 120 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | 116 |} {{column}} === Pikčasta majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|polkadot}} {{cjersey|yellow}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 72 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} | {{ct|COF men|2022}} | style="text-align:right;" | 65 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | 61 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} {{cjersey|white}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | 61 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} {{cjersey|green}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 59 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | 52 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Louis Meintjes]]|RSA}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | 39 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | 37 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Pierre Latour]]|FRA}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | 35 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} {{cjersey|yellow number}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | 32 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} {{cjersey|white}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | 79h 36' 03" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Tom Pidcock]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 58' 32" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Brandon McNulty]]|USA}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 28' 36" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Matteo Jorgenson]]|USA}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 31' 14" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Andreas Leknessund]]|NOR}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 54' 48" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Michael Storer]]|AUS}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 20' 32" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Georg Zimmermann]]|GER}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 36' 57" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Kevin Geniets]]|LUX}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 45' 25" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Fred Wright (kolesar)|Fred Wright]]|GBR}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 01' 25" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Stan Dewulf]]|BEL}} | {{ct|ALM|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 26' 35" |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{ct|IGD|2022}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | style="text-align:right;" | 239h 03' 03" |- ! scope="row" | 2 | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 37' 33" |- ! scope="row" | 3 | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 44' 54" |- ! scope="row" | 4 | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 48' 45" |- ! scope="row" | 5 | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 11' 22" |- ! scope="row" | 6 | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 19' 54" |- ! scope="row" | 7 | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 58' 32" |- ! scope="row" | 8 | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 26' 08" |- ! scope="row" | 9 | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 56' 51" |- ! scope="row" | 10 | {{ct|APT|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 00" |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2022]] [[Kategorija:2022 v športu]] qcw4cn5pua00z0k72zbym7lbf9raa92 0 517891 5736033 5735564 2022-08-18T10:11:50Z MZaplotnik 13263 ponovno Magajna wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo deset kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral osebni motivator Boris Vene. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik Nove socialdemokracije in aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] hw4mpbpatwhdl84vk2o829xk6ibygk3 5736034 5736033 2022-08-18T10:12:21Z MZaplotnik 13263 /* Kandidati */ 11 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo enajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral osebni motivator Boris Vene. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik Nove socialdemokracije in aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] nm45birum0rnrdsfx2gwhfk0wcfcveu 5736036 5736034 2022-08-18T10:48:31Z VidicK01 193275 /* Uradni */ popravki wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo enajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral osebni motivator Boris Vene. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] 8903eqxv6cjbdnceqe7pqbi7k5f7pvp 5736039 5736036 2022-08-18T10:52:29Z VidicK01 193275 /* Kandidati */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo enajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral osebni motivator Boris Vene. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] hbc90s6zfd429h4vycvlhs0o9li26uw 0 520191 5735870 5730296 2022-08-17T19:48:19Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 Dragan Barbutovski ni politik. Je uradnik. Svetovalec za komuniciranje. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|V. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=10. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski svetovalec za komuniciranje, * [[1970]], [[Maribor]]. Je aktualni v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne evropske projekte, pred tremi leti pa je postal državni direktor Slovenije za British Council. Poleg tega je soustanovitelj zavoda Evropa misli.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja. Glede na navedbe naj bi bil vzrok za odločitev ta, da mu bolj ustrezajo druge vloge.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] amlh73xzrxnsbotaf3e9s49e0w77050 5735874 5735870 2022-08-17T19:49:56Z A09 188929 Redakcija 5735870 uporabnika [[Special:Contributions/2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9|2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9]] ([[User talk:2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9|pogovor]]) razveljavljena -Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje je politični vodja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|V. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=10. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[1970]], [[Maribor]]. Je aktualni v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne evropske projekte, pred tremi leti pa je postal državni direktor Slovenije za British Council. Poleg tega je soustanovitelj zavoda Evropa misli.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja. Glede na navedbe naj bi bil vzrok za odločitev ta, da mu bolj ustrezajo druge vloge.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] 7wd6q1c01ydh0gecm53e00q37no7b1b 5735876 5735874 2022-08-17T19:50:18Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 Popravek zaradi prenehanja funkcije wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne evropske projekte, pred tremi leti pa je postal državni direktor Slovenije za British Council. Poleg tega je soustanovitelj zavoda Evropa misli.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja. Glede na navedbe naj bi bil vzrok za odločitev ta, da mu bolj ustrezajo druge vloge.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] ig0skz44bhh1utqkabgdb5iz92luu32 5735877 5735876 2022-08-17T19:51:31Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 DB ni politik. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski svetovalec za komuniciranje, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne evropske projekte, pred tremi leti pa je postal državni direktor Slovenije za British Council. Poleg tega je soustanovitelj zavoda Evropa misli.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja. Glede na navedbe naj bi bil vzrok za odločitev ta, da mu bolj ustrezajo druge vloge.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] px07tl4vdte9shbafuvwqh75etp10ii 5735883 5735877 2022-08-17T19:56:13Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 /* Kariera */Popravki faktografiji v podatkov. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski svetovalec za komuniciranje, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja. Glede na navedbe naj bi bil vzrok za odločitev ta, da mu bolj ustrezajo druge vloge.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] 66ub918uxefsjlw1d58ltc483vgjfoj 5735884 5735883 2022-08-17T19:57:21Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 /* Kariera */Faktografiji podatki. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski svetovalec za komuniciranje, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] nkxihojiyds99qktohc7hkd2aic1zqy 5735885 5735884 2022-08-17T19:57:31Z A09 188929 Redakcija 5735877 uporabnika [[Special:Contributions/2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9|2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9]] ([[User talk:2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9|pogovor]]) razveljavljena -funkcija je politična, če se ne strinjaš, prosim odpri razpravo na pogovorni strani wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] gvqm9a4fp8uclzw8u2dwrel7g8dfkbn 5735887 5735885 2022-08-17T19:59:34Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 DB ni politik. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski svetovalec za komuniciranje, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] nkxihojiyds99qktohc7hkd2aic1zqy 5735888 5735887 2022-08-17T20:00:39Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9|2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9]] ([[User talk:2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09|A09]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] gvqm9a4fp8uclzw8u2dwrel7g8dfkbn 5735890 5735888 2022-08-17T20:01:39Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 /* Kariera */Faktografski popravki wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, leya 2019 pa je postal direktor British Councila v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] jua10d36oah382qdwdmvec977hfd4sp 5735892 5735890 2022-08-17T20:02:34Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 /* Kariera */Slovnični popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, leya 2019 pa je postal direktor British Councila v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] p7psx7i3rorrhij38xsoesxcmdnc4b8 5735894 5735892 2022-08-17T20:04:58Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 faktografski popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski svetovalec za komuniciranje, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, leya 2019 pa je postal direktor British Councila v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] 9t5l7udxnbi2rmteerrj7sxo7rbbh3z 5735913 5735894 2022-08-17T20:23:26Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9|2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9]] ([[User talk:2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09|A09]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] gvqm9a4fp8uclzw8u2dwrel7g8dfkbn 5735918 5735913 2022-08-17T20:30:28Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 Faktigrafski popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski politilog in komunikolog, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] odg8i30smtbcwmepq0uodrdzyri5x53 5735920 5735918 2022-08-17T20:34:00Z A09 188929 dp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski politolog, politik in komunikolog, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] qgig4a18l64pkmkyl7ybg7k8s2sgpom 5735925 5735920 2022-08-17T20:38:24Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 DB ni politik. Funkcija direktorja ukom je uradniška. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski politolog in komunikolog, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] eisn372d4rjo1656scwyuivq6igp7sr 5735929 5735925 2022-08-17T20:43:10Z A09 188929 Redakcija 5735925 uporabnika [[Special:Contributions/2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9|2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9]] ([[User talk:2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9|pogovor]]) razveljavljena -glej [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], če se ne strinjaš, odpri razpravo na pogovrni strani wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski politolog, politik in komunikolog, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] qgig4a18l64pkmkyl7ybg7k8s2sgpom 5735933 5735929 2022-08-17T20:46:35Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 Funkcija direktorja ukoma je uradniška. Zato db ne more biti politik. Stekas? wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski politolog in komunikolog, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] eisn372d4rjo1656scwyuivq6igp7sr 5735939 5735933 2022-08-17T20:51:55Z 2A01:261:EDA:4900:821:F8E1:D68F:35F9 /* Kariera */Faktografski popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Nekdanji v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski politolog in komunikolog, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] g6wzh9zbvlmdodtcjcmsrs37n5cboax 0 520458 5735936 5710257 2022-08-17T20:48:50Z Niegodzisie 169269 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist|name=Alicja|image=|alt=|caption=|birth_name=Alicja Szemplińska|alias=|birth_date=|birth_place=|origin=|death_date=|death_place=|genre=|occupation=|instrument=|years_active=2016-danes|label=[[Universal Music Polska]]|associated_acts=|website=}}'''Alicja Maria Szemplińska''', bolj znana kot '''Alicja''', [[Poljaki|poljska]] [[pevka]], * [[29. april]] [[2002]], [[Ciecihanow]], [[Poljska]] == Kariera == Alicja je leta 2019 zmagala v 10. sezoni oddaje ''[[The Voice of Poland]]''. Naslednje leto je zmagala na poljskem nacionalnem izboru za tekmovanju za pesem Evrovizije 2020. Nastopila je s pesmijo »Empires« in z njo zmagala na izboru. Alicja bi morala nastopiti v drugem polfinalu [[Pesem Evrovizije 2020|tekmovanja za pesem Evrovizije 2020]] v [[Rotterdam|Rotterdamu]], vendar je bilo tekmovanje 18. marca 2020 zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]] odpovedano.<ref>{{Navedi splet|date=9 March 2020|title=Alicja - Empires - Poland 🇵🇱 - Official Music Video - Eurovision 2020|url=https://www.youtube.com/watch?v=s_Y7mMka4SQ|accessdate=8 August 2020|website=Eurovision Song Contest}}</ref> Čeprav je Alicja izrazila željo, da bi zastopala Poljsko na [[Pesem Evrovizije 2021|tekmovanju za pesem Evrovizije 2021]], na koncu ni bila izbrana za predstavnika Poljske in je bil namesto tega izbran [[Rafał Brzozowski]].<ref>{{Navedi splet|url=https://wiwibloggs.com/2020/02/23/alicja-szemplinska-wins-szansa-na-sukces-eurowizja-2020-with-empires/250507/|title=Poland: Alicja Szemplinska wins Szansa na sukces – Eurowizja 2020 with "Empires"|website=[[Wiwibloggs]]|last=Vautrey|first=Jonathan|date=23 February 2020|accessdate=24 February 2020}}</ref> == Diskografija == === Pesmi === * »Prawie my« <small>(2019)</small> * »Empires« <small>(2020)</small> * »Gdzieś« <small>(2020)</small> * »Pusto« <small>(2020)</small> * »Kolęda dla Nieobecnych« <small>(2020)</small> * »Na Pamięć« <small>(2020)</small> * »Growing up« <small>(2021)</small> * »Ej, stop!« <small>(2021)</small> * »Spójrz« <small>(2021)</small> == Sklici == [[Kategorija:Poljski pevci]] <references />{{Normativna kontrola}} 6o7lxqkzabtxqvr0vfaiigdpzvgtu7p 0 521051 5735696 5717280 2022-08-17T12:59:18Z A09 188929 pos. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|title=Zrušitev seraka na Marmoladi (2022)|time=|image=Il distacco del seracco della calotta di Punta Rocca in Marmolada (2022).jpg|date=3. julij 2022|Deaths=11|injuries=8|Location=[[Marmolada]], [[Italija]]|cause=zrušitev [[serak]]a}} 3. julija 2022 se je zrušil [[serak]] na gori [[Marmolada]] v [[Dolomiti|Dolomitih]] na meji med [[Trento (pokrajina)|pokrajino Trento]] in [[Benečija|Benečijo]] v Italiji. Devet ljudi je bilo ubitih, osem ranjenih, tri osebe pa so pogrešane. Obsežna zrušitev seraka je povzročila eno najhujših nesreč v Alpah v zadnjih desetletjih. == Ozadje == Pred zrušitvijo je območje doživelo zgodnji vročinski val; zabeležili so nenormalne temperature okoli 10 °[[Celzijeva temperaturna lestvica|C]]. Zrušitev se je zgodila v bližini Punta Rocca na višini 3.309 m, na plezalni poti, ki jo uporabljajo gorniki za dostop do vrha.<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Hassan|first=Jennifer|date=July 4, 2022|title=Ice avalanche kills 6 in Italian Alps, sparks mass rescue effort|language=en-US|work=Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/07/04/italy-alps-avalanche-heat-wave-rescue-dolomites/|accessdate=2022-07-04|issn=0190-8286}}</ref> == Zrušitev seraka == 3. julija ob 13.45 je serak, ki se je odlomil zaradi visokih temperatur (10° C),<ref>{{Navedi splet|url=https://www.corriere.it/cronache/22_luglio_04/morti-marmolada-9172da4e-fb5c-11ec-aecf-ae9a96890e21_amp.html|title=Chi sono le vittime e i dispersi del crollo alla Marmolada|website=Corriere della Sera|date=4 July 2022|language=Italian}}</ref> sprožil ogromen [[Snežni plaz|plaz]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-62029780|title=Marmolada glacier collapse in Italy kills seven|website=BBC|date=3 July 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ansa.it/sito/notizie/cronaca/2022/07/03/crolla-blocco-di-ghiaccio-sulla-marmolada-gli-inquirenti-una-carneficina-inimmaginabile-travolte-due-cordate-di-alpinisti_201344de-1372-4f80-846a-ba366940afad.html|title=Marmolada, Draghi: 'Lavorare perché non accada più'. Si cercano ancora 14 persone, 4 trovate vive|website=Ansa|date=4 July 2022|language=Italian}}</ref> Na višini 2800 metrov se je odlomil spodnji del ledenika. Odlomljen del je bil širok 80 metrov in visok približno 25 metrov. Odlomljena prostornina je bila ocenjena na 65.000 ± 10.000 kubičnih metrov.<ref>{{Navedi splet|title=Estimation of Marmolada glacier collapse volume using Pléiades imagery|url=https://labo.obs-mip.fr/multitemp/estimation-of-marmolada-glacier-collapse-volume-using-pleiades-imagery/|website=Séries Temporelles|accessdate=8 July 2022}}</ref> Ledene in skalne gmote so padle več sto metrov po severnem pobočju na pohodniško pot, ki je potekala spodaj do vrha in naprej tik do akumulacijskega jezera Fedaia, približno 1,5 kilometra stran. Pohodna pot je bila zaradi zgodnjega nedeljskega popoldneva zelo obiskana. Gorski reševalci so dogodek opisali kot izjemen dogodek, ki ga ni mogoče primerjati z običajnim snežnim plazom. Po prvih domnevah so k nesreči botrovale izjemno visoke temperature v dneh pred nesrečo. Poleg tega je prejšnjo zimo padla podpovprečna količina padavin, tako da je ledenik ostal brez izolacijske plasti snega kot zaščite pred soncem in visokimi temperaturami. [[Reinhold Messner]] je nesrečo videl kot posledico [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]]. V začetni oceni je glaciolog Georg Kaser prav tako domneval, da je stopljena voda prodrla v ledenik in se pod njim nabrala ter na koncu služila kot mazivo za ledene mase. Reševalci so uporabili termalne drone za iskanje morebitnih preživelih kmalu po strmoglavljenju, preživele pa so s pobočja odpeljali s helikopterji.<ref>{{Navedi splet|last=|first=|title=Italy: Rescue workers search for survivors of glacier collapse {{!}} DW {{!}} 04.07.2022|url=https://www.dw.com/en/italy-rescue-workers-search-for-survivors-of-glacier-collapse/a-62350664|accessdate=2022-07-04|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> == Žrtve == Šest ljudi je bilo najdenih mrtvih, osem pa je bilo poškodovanih. Sedmo osebo so našli mrtvo dan pozneje.<ref>{{Navedi splet|last=Giuffrida|first=Angel|date=2022-07-04|title=Italian glacier collapse: rescuers hampered by thunderstorms|url=https://www.theguardian.com/world/2022/jul/04/italy-glacier-collapse-rescue-teams-continue-search-for-missing-hikers|accessdate=2022-07-04|website=the Guardian|language=en}}</ref> Tri dni po zrušitvi so našli še dve mrtvi osebi, tri pa so še vedno pogrešane.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2022/07/06/news/marmolada_crollo_ricerche_droni_quarto_giorno-356789420/|title=Marmolada, trovati con i droni i corpi di due dei cinque dispersi: in corso le operazioni di recupero|website=La Repubblica|date=6 July 2022}}</ref> == Posledice == Deželni guverner Benečije Luca Zaia je poročal, da je alpska reševalna enota delila številko za klic v sili, na katero so lahko ljudje poklicali in prijavili svoje bližnje kot pogrešane.<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Hassan|first=Jennifer|date=July 4, 2022|title=Ice avalanche kills 6 in Italian Alps, sparks mass rescue effort|language=en-US|work=Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/07/04/italy-alps-avalanche-heat-wave-rescue-dolomites/|accessdate=2022-07-04|issn=0190-8286}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFHassan2022">Hassan, Jennifer (July 4, 2022). [https://www.washingtonpost.com/world/2022/07/04/italy-alps-avalanche-heat-wave-rescue-dolomites/ "Ice avalanche kills 6 in Italian Alps, sparks mass rescue effort"]. ''Washington Post''. [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]&nbsp;[//www.worldcat.org/issn/0190-8286 0190-8286]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2022-07-04</span></span>.</cite></ref> Dan po nesreči je [[Ministrski predsednik Italijanske republike|italijanski premier]] [[Mario Draghi]] obiskal mesto Canazei, kjer je bil vzpostavljen operativni center reševalnih sil. Predsednik [[Sergio Mattarella]] in drugi visoki politiki so izrazili sožalje, [[papež Frančišek]] pa se je odzval s pozivom, naj ob soočanju s podnebnimi spremembami »najdejo nove načine, ki se zavedajo človeštva in narave«. == Glej tudi == * [[Ledenik Marmolada]] * [[Beli petek (1916)]] == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:Alpinistične nesreče]] oxqczhtud4b8pvtx9d4nm9g8f21n53n 0 521758 5735832 5725728 2022-08-17T18:51:28Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Potsdam big three.jpg|thumb|320px| "Velika trojica": [[Clement Attlee|Attlee]], [[Harry S. Truman|Truman]] in [[Josif Stalin|Stalin]]]] '''Potsdamski sporazum''' ([[angleško]] Potsdam Agreement, [[rusko]] Потсдамское соглашение, Potsdamskoe soglašenje) je bil sporazum, sklenjen avgusta 1945 med tremi velikimi zavezniki med drugo svetovno vojno: [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]]. Sporazum je bil plod [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] in se nanašal na vojaško okupacijo in obnovo [[Nemčija|Nemčije]], njenih mejah in celotnem evropskem vojnem prizorišču. Obravnaval je tudi demilitarizacijo Nemčije, odškodnine, pregon vojnih zločincev in množični izgon etničnih [[Nemci|Nemcev]] iz različnih delov Evrope. Sporazum je bil napisan kot sporočilo in po mednarodnem pravu ni bil mirovni sporazum, čeprav je vseboval izpolnjena dejstva. Potsdamski sporazum je nadomestil Sporazum o končni rešitvi zadev v zvezi z Nemčijo, podpisan 12. septembra 1990. Ker [[Charles de Gaulle|De Gaulle]] ni bil povabljen na Potsdamsko konferenco, so se Francozi uprli izvajanju Potsdamskega sporazuma na svojem okupacijskem območju Nemčije. Zlasti Francozi so zavračali naselitev vseh izgnanih Nemcev z vzhoda v Zahodno Nemčijo. Poleg tega Francozi niso sprejeli nobene obveznosti spoštovanja Potsdamskega sporazuma v postopkih zavezniškega nadzornega sveta. Zlasti upirali so se vsem predlogom za vzpostavitev skupnih politik in institucij po vsej Nemčiji kot celoti in vsemu, kar bi lahko privedlo do ustanovitve enotne nemške vlade.<ref name="Ziemke 1990 114">{{cite book|last= Ziemke| first = Earl Frederick| title = The US Army and the Occupation of Germany 1944–1946| publisher = Center of Military History, United States Army| date = 1990| pages = 345}}</ref> ==Pregled== Po koncu druge svetovne vojne v [[Evropa|Evropi]] (1939–1945) in odločitvah prejšnjih konferenc v [[Teheranska konferenca|Teheranu]], [[Casablanška konferenca|Casablanki]] in [[Jaltska konferenca|Jalti]] so zavezniki z [[Berlinska deklaracija|Berlinsko deklaracijo]] 5. junija 1945 prevzeli vrhovno oblast nad Nemčijo. Na Potsdamski konferenci so zahodnim zaveznikom predstavili Stalinovo ''fait accompli'', ki je sovjetski okupirani Poljski kot njeno zahodno mejo dodelil reko [[Odra|Odro]],<ref>James F. Byrnes. ''Speaking Frankly''. New York & London, 1947. str. 79-81.</ref><ref>Charles L. Mee. ''Meeting at Potsdam''. New York, 1975.</ref> kar je hkrati pomenilo, da sovjetska okupacijska cona zajema celotno ozemlje vzhodno od nje, z izjemo enklave [[Kaliningrad]], [[Pomorjansko]] in večino [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]] z [[Gdansk|Danzigom]]. Nemško prebivalstvo, ki ni pobegnilo s tega ozemlja, je bilo izgnano, njihovo premoženje pa je zasegla Poljska država.<ref>Theodor Schnieder in drugi. ''The Expulsion of the German Population from the Territories East of the Oder-Neisse-Line''. FDR Ministry for Expellees, Refugees and War Victims, Bonn, West Germany, 1954.</ref><ref>Christian von Krokow. ''Hour of the Women''. Germany 1988, USA 1991, London 1992, ISBN 0-571-14320-2.</ref><ref>R.J. Douglas. ''Orderly and Humane''. Yale University Press, 2012. ISBN 9-780300-198201.</ref><ref>Alfred Maurice de Zayas. ''A Terrible Revenge''. Palgrave-Macmillan, New York, 1993/4, reprint 2006, ISBN 978-1-4039-7308-5.</ref><ref>Gunter Nitsch. ''Weeds Like Us''. Author House, Bloomington, IN., USA, ISBN 978-3-4389-3312-2.</ref> Predsednik Truman in britanski delegati so protestirali proti tem dejanjem. Potsdamska konferenca treh zmagovitih sil je potekala od 17. julija do 2. avgusta 1945. Na njej so sprejeli protokol o zborovanju, podpisan 1. avgusta 1945 v palači Cecilienhof v Potsdamu. Podpisniki so bili sovjetski generalni sekretar [[Josif Stalin]], predsednik ZDA [[Harry S. Truman]] in predsednik britanske vlade [[Clement Attlee]], ki je po britanskih splošnih volitvah leta 1945 zamenjal [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] kot predstavnika Združenega kraljestva. Tri sile so se dogovorile, da povabijo k sodelovanju [[Francija|Francijo]] in [[Kitajska|Kitajsko]] kot članici Sveta zunanjih ministrov, ustanovljenega za nadzor sporazuma. Začasna vlada Francoske republike je povabilo sprejela 7. avgusta s ključnim pridržkom, da a priori ne bo sprejela nobene zaveze za morebitno rekonstitucijo centralne vlade v Nemčiji. Ameriški državni sekretar James F. Byrnes je zapisal: ''"Izrecno smo se vzdržali obljub, da bomo na nemški mirovni konferenci podprli katero koli posebno črto kot zahodno mejo Poljske"''. Berlinski protokol je izjavil: ''"Trije voditelji vlad ponovno potrjujejo svoje mnenje, da mora končna razmejitev zahodne meje Poljske počakati na [končno] mirovno rešitev"''. Byrnes je nadaljeval: ''"V luči zgodovine je težko verjeti kateri koli osebi, ki trdi, da je bila zahodna meja Poljske določena na konferencah ali da je obstajala obljuba, da bo vzpostavljena na določenem mestu"''.<ref>Byrnes, 1947, str. 81.</ref> ==Protokol== V Potsdamskem sporazumu (Berlinska konferenca) so se zaveznice (Združeno kraljestvo, Sovjetska zveza, Združene države Amerike) dogovorile o naslednjih zadevah:<ref>{{cite book|author1=Senate Committee on Foreign Relations|title=A Decade of American Foreign Policy: Basic Documents, 1941–49|date=1950|publisher=U.S. Government Printing Office|location=Washington, DC|url=https://www.nato.int/ebookshop/video/declassified/doc_files/Potsdam%20Agreement.pdf}}</ref> # Ustanovitev Sveta zunanjih ministrov, ki vključuje tudi Francijo in Kitajsko, zadolženega za pripravo mirovne poravnave za Nemčijo, ki naj bi jo sprejela nemška vlada, ko bo vzpostavljena in primerna za ta namen. # Načela za obravnavo Nemčije v začetnem nadzornem obdobju. #*A. Politična načela #: Povojna Nemčija bo razdeljena na štiri okupacijske cone pod nadzorom Velike Britanije, Sovjetske zveze, Združenih držav in Francije z vrhovnimi poveljniki sil vsake države, ki bodo izvajali suvereno oblast nad zadevami v svojih conah, medtem ko se bo oblast za 'Nemčijo kot celoto' izvajala preko Zavezniškega nadzornega sveta. #: Demortatizacija. Obravnava Nemčije kot celote. Razorožitev in demilitarizacija. Odprava vsega nacističnega vpliva. #*A. Gospodarska načela. #: Zmanjšanje ali uničenje vse civilne težke industrije z vojnim potencialom, kot so ladjedelništvo, proizvodnja strojev in kemične tovarne. Prestrukturiranje nemškega gospodarstva v smeri kmetijstva in lahke industrije. # Reparacije #: Ta del je zajemal odškodninske zahtevke ZSSR iz sovjetskega okupacijskega območja v Nemčiji. Dogovorne strani so se strinjale, da se mora 10% industrijskih zmogljivosti zahodnih con, nepotrebnih za nemško mirovno gospodarstvo, v dveh letih prenesti v Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza je umaknila svoje prejšnje ugovore proti francoskemu članstvu v Zavezniški reparacijski komisiji, ki je bila ustanovljena v Moskvi po Jaltski konferenci. # Uničenje nemške vojne in trgovske mornarice #: Potopile naj bi se vse podmornice, razen tridesetih, preostanek nemškega ladjevja pa bi se enakomerno razdelil med tri sile. #: Nemške trgovske ladje naj bi se enakomerno razdelile med tri sile; nekaj ladij naj bi dobili tudi drugi zavezniki. Do konca vojne z [[Japonska|Japonskim cesarstvom]] naj bi vse ladje ostale pod oblastjo združenih pomorskih oblasti. # Mesto [[Kaliningrad|Königsberg]] in sosednja ozemlja (takrat [[Vzhodna Prusija]], zdaj [[Kaliningrajska oblast]] #:Združene države in Velika Britanija sta razglasili, da bosta na mirovni konferenci podprli prenos Königsberga in sosednjega ozemlja Sovjetski Rusiji. # Vojni zločini #: Kratek člen je predvidel stvaritev [[Nüremberška listina|Londonske listine]] in kasneje Nüremberških sodišč: # Avstrija #: Vlada Avstrije naj bi bila sprejeta po prihodu britanskih in ameriških sil na [[Dunaj]]. Avstriji naj ne bi bilo treba plačati nobenih vojnih odškodnin. # Poljska #:Poljska bi morala ustanoviti začasno vlado narodne enotnosti, ki bi jo priznale vse tri sile. Poljaki, ki so služili v formacijah britanske vojske, bi se smeli svobodno vrniti na Poljsko. Začasna zahodna meja bi morala biti črta Odra–Nisa, pri čemer bi bila ozemlja vzhodno od te meje izključena iz sovjetskega okupacijskega območja in postavljena pod poljsko in sovjetsko civilno upravo. Poljska bi dobila nekdanja nemška ozemlja na severu in zahodu, vendar bi morala dokončna razmejitev na zahodu Poljske počakati na mirovni sporazum. Slednji se je zgodil šele leta 1990 kot Sporazum o končni poravnavi z Nemčijo. # Sklenitev mirovnih sporazumov in sprejem v [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združeni narodov]] #: Ugotovljeno je bilo, da se je Kraljevina Italija borila na strani zaveznikov in dobro napredovala pri vzpostavljanju demokratične vlade in institucij ter da bodo po sklenitvi mirovnega sporazuma tri zaveznice podprle prošnjo demokratične Italijanske vlade za članstvo v Združenih narodih. #:<blockquote>Vse tri vlade so zadolžile Svet zunanjih ministrov za pripravo mirovnih sporazumov za Kraljevino Bolgarijo, Finsko, Kraljevino Madžarsko in Kraljevino Romunijo. Sklenitev mirovnih sporazumov s priznanimi demokratičnimi vladami v teh državah bo omogočila trem vladam, da podprejo njihove prošnje za članstvo v Združenih narodih. Tri vlade soglašajo, da bodo vsako posebej v bližnji prihodnosti preučile glede na takratne razmere in še pred sklenitvijo mirovnih sporazumov s temi državami vzpostavile diplomatske odnose, kolikor bo to mogoče.</blockquote> #:O podrobnostih so razpravljali kasneje istega leta na Moskovski konferenci zunanjih ministrov, sporazumi pa so bili podpisani leta 1947 na Pariški mirovni konferenci. #:Vlade Romunije, Bolgarije in Madžarske so bile takrat komunistične, #Ozemeljsko skrbništvo #:O nekdanjih italijanskih kolonijah bi se odločalo skupaj s pripravo mirovnega sporazuma z Italijo. Tako kot za večino drugih nekdanjih evropskih sil osi je bil tudi italijanski mirovni sporazum podpisan na Pariški mirovni konferenci leta 1947. # Revidiran postopek Zavezniške nadzorne komisije v Romuniji, Bolgariji in na Madžarskem #:Zdaj, ko so se sovražnosti v Evropi končale, bi morale zahodne zaveznice dati večji prispevek nadzornim komisijam Srednje in Vzhodne Evrope, zato je priloga k temu sporazumu vključevala podrobne spremembe delovanja zavezniške nadzorne komisije za Madžarsko. # Urejena preselitev nemškega prebivalstva #:<blockquote>Tri vlade, potem ko so vprašanje obravnavale v vseh njegovih vidikih, priznavajo, da bo treba opraviti preselitev nemškega prebivalstva ali njegovih delov, ki ostanejo na Poljskem, Češkoslovaškem in Madžarskem, v Nemčijo. Strinjajo se, da morajo biti vse preselitve izvedene na urejen in human način.</blockquote> #: Izraz "Nemško prebivalstvo ali njegovi deli, ki ostanejo na Poljskem", se je nanašal na Nemce, ki so leta 1937 živeli znotraj meja Poljske do [[Curzonova linija|Curzonove linije]] na vzhodu. Teoretično bi lahko bili ti Nemci izgnani na začasno upravljano poljsko ozemlje v Šleziji, Pomorjanskem, Vzhodni Prusiji in vzhodnem Brandenburgu. #: Ker so bile zavezniške okupacijske cone v Nemčiji pod velikim pritiskom, so češkoslovaško vlado, začasno poljsko vlado in Nadzorni svet na Madžarskem pozvali, naj predložijo oceno časa in hitrosti, s katero bi bilo mogoče izvesti nadaljnje premestitve, glede na sedanje razmere v Nemčiji in prekiniti nadaljnje izgone, dokler te ocene ne bodo vključene v načrte za pravično porazdelitev teh "odstranjenih" Nemcev med več okupacijskimi conami. #Oprema za črpanje nafte v Romuniji #Iran #: Zavezniške enote naj bi se nemudoma umaknile iz [[Teheran]]a. Nadaljnje faze umika čet iz Irana se bo moralo obravnavati na zasedanju Sveta zunanjih ministrov, ki naj bi potekalo v Londonu septembra 1945. #Mednarodna cona [[Tanger]] #: Mesto Tanger in območje okoli njega bi moralo ostati mednarodno. O njem bi se moralo še naprej razpravljati. #Črnomorske ožine #:Montreuxška konvencija o plovbi skozi [[Bospor]] in [[Dardanele]] bi morala biti revidirana sporazumno s turško vlado. #Mednarodne notranje vodne poti #Konferenca o evropskem notranjem transportu # Navodila vojaškim poveljnikom zavezniškega Nadzornega sveta za Nemčijo # Uporaba zavezniške lastnine za satelitske odškodnine ali vojne trofeje #:Podrobnosti so bile opisane v Prilogi II #Vojaški pogovori *Priloga I *Priloga II Za vojno na pacifiškem bojišču je Potsdamska konferenca 26. julija 1945 izdala Potsdamsko deklaracijo, ki je opredeljevala pogoje za japonsko vdajo. V deklaraciji so zahodni zavezniki in nacionalistična Kitajska generala [[Čjang Kajšek|Čjang Kajška]] pozvali Japonsko, naj se preda ali pa bo uničena. ==Posledice== Med Potsdamsko konferenco je bil 30. julija 1945 v Berlinu ustanovljen Zavezniški nadzorni svet, da bi izvršil zavezniške resolucije, znane kot " štirje D":<ref>{{cite web|author1=United States Department of State|title=Foreign Relations of the United States, 1949, Council of Foreign Ministers; Germany and Austria, Volume III Document 461|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1949v03/d461|publisher=Office of the Historian, Bureau of Public Affairs|access-date=28. junija 2017|date=24. maj 1949}}</ref><ref>{{cite web|title=Denazification|url=http://www.alliiertenmuseum.de/en/topics/denazification.html|website=Alliierten Museum|publisher=Federal Government Commissioner for Culture and the Media|access-date=28. junija 2017|archive-date=6. junija 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190606093137/http://www.alliiertenmuseum.de/en/topics/denazification.html|url-status=dead}}</ref> * Denacifikacija nemške družbe do izkoreninjenja nacističnega vpliva. * Demilitarizacija bivših oboroženih sil ([[Wehrmacht]]) in nemške oboroževalne industrije; okoliščine hladne vojne so kmalu pripeljale do ponovnega oboroževanje Nemčije, vključno s ponovno ustanovitvijo Bundeswehra in Nacionalne ljudske armade. * Demokratizacija, vključno z ustanovitvijo političnih strank, sindikatov ter svobodo govora, tiska in vreoizpovedi. * Decentralizacija. V Zahodni Nemčiji je bila decentralizacija v skladu s Trumanovo doktrino ustavljena leta 1951. Vzhodna Nemčija je bila prepuščena sama sebi. ===Ozemeljske spremembe=== Severna polovica nemške province Vzhodna Prusija, ki jo je zasedla Rdeča armada med svojo vzhodnoprusko ofenzivo, ki ji je pozimi 1945 sledila evakuacija, je bila že vključena v sovjetsko ozemlje kot Kaliningrajska oblast. Zahodni zavezniki so obljubili podporo priključitvi ozemlja severno od črte Braunsberg–Goldap, ko se bo o tem razpravljalo na končnem nemškem mirovnem sporazumu. Zavezniki so priznali legitimnost poljske začasne vlade narodne enotnosti, ki je bila tik pred ustanovitvijo sovjetske satelitske države. Združeno kraljestvo in ZDA sta popustila Stalinovi zahtevi, da nemško ozemljo vzhodno od črte Odra–Nisa od baltske obale zahodno od Świnoujścieja do češkoslovaške meje preide "pod poljsko upravo". Predlog razmejitvene črte Odra-Bober-Queis je sovjetska delegacija zavrnila. Odstopo Poljski je vključeval tudi nekdanje svobodno mesto Danzig (Gdansk) in pristanišče Stettin (Ščečin) ob izlivu reke Odre, ključnega pomena za industrijsko regijo Zgornja Šlezija. Povojna Nemčija, bi bila torej sestavljena samo iz skupnih okupacijskih con, ker so bila vsa nekdanja nemška ozemlja vzhodno od črte Odra-Nisa izključena iz sovjetske okupacijske cone. ===Izgoni Nemcev=== Poljaki so že med pogajanji začeli zatirati nemško prebivalstvo zahodno od reke Bóbr, da bi poudarili svojo zahtevo po meji na Lužiški Nisi. Zavezniška resolucija o "urejenem premeščanju" nemškega prebivalstva je postala legitimacija izgona Nemcev iz nejasnih predelov Srednje Evrope, od koder še niso zbežali pred prodirajočo Rdečo armado. Izgon etničnih Nemcev je poleg Nemcev, živečih na poljskem ozemlju pred letom 1939, zajemalo tudi Nemce, ki so prišli "pod poljsko upravo" do končne odločitve z Nemško mirovno pogodbo. To je pomenilo Vzhodno Prusijo (Mazurija), Daljnje Pomorjansko, regijo Nova marka nekdanje province Brandenburg, okrožja Grenzmark Posen-Zahodna Prusija, Spodnjo Šlezijo in tiste dele Zgornje Šlezije, ki so po letu 1921 ostali Nemčiji s Plebiscitom o Gornji Šleziji. Nadalje je prizadela nemško manjšino, ki je živela na ozemlju nekdanje Druge poljske republike v Velikopoljski, vzhodni Zgornji Šleziji, deželi Chełmno in poljskem koridorju z Danzigom. Na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] so bili Nemci (34 % prebivalstva ozemlja današnje [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]]) izgnani iz [[Sudeti|Sudetov]] (Sudetski Nemci), pa tudi iz [[Karpati|Karpatov]] (Karpatski Nemci), enklav v osrednji Češki in [[Moravska|Moravski]] in iz [[Praga|Prage]]. Čeprav se je Potsdamski sporazum nanašal le na Poljsko, Češkoslovaško in Madžarsko, je do izgonov prišlo tudi v [[Romunija|Romuniji]], kjer so transilvanske Sase izgnali in jim zaplenili lastnino, ter v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Na sovjetskih ozemljih so bili Nemci izgnani iz severne Vzhodne Prusije (Kaliningrajska oblast), pa tudi iz sosednje litovske regije Klaipeda in drugih dežel, ki so jih naselili Baltski Nemci. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] dw4igsd8r8wa4he1m440tly7rq24p4o 0 522004 5735948 5735060 2022-08-17T20:59:52Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Kinkaku3402CBcropped.jpg|thumb|240px|[[Kinkaku-dži]], [[Kjoto]], prvotno zgrajen leta 1397 (obdobje Muromači)]] Za '''japonsko arhitekturo''' (日本建築, ''Nihon kenčiku'') so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame. Namesto sten so bila uporabljena drsna vrata/stena (''[[fusuma]]'') in druge tradicionalne predelne stene, kar je omogočilo prilagajanje notranje konfiguracije prostora različnim priložnostim. Ljudje so običajno sedeli na blazinah ali drugače na tleh, tradicionalno; stoli in visoke mize niso bili razširjeni do 20. stoletja. Od 19. stoletja pa je [[Japonska]] v gradnjo in oblikovanje vključila večino zahodne, moderne in postmoderne arhitekture in je danes vodilna v vrhunskem arhitekturnem oblikovanju in tehnologiji. Najzgodnejša japonska arhitektura je bila vidna v prazgodovini v preprostih [[zemljanka]]h in kolibah, prilagojenih potrebam prebivalstva lovcev in nabiralcev. Vpliv [[Kitajska|Kitajske]] iz [[dinastija Han|dinastije Han]] preko [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] je povzročil uvedbo bolj zapletenih skladišč žita in obrednih pogrebnih komor. Uvedba [[budizem na Japonskem|budizma na Japonskem]] v 6. stoletju je bila katalizator za gradnjo velikih [[tempelj|templjev]] z uporabo zapletenih tehnik v lesu. Vpliv kitajskih [[dinastija Sui|dinastij Sui]] in [[dinastija Tang|Tang]] je privedel do ustanovitve prve stalne prestolnice v [[Nara (mesto)|Nari]]. Njena postavitev ulic s šahovnico je kot predlogo za oblikovanje uporabila kitajsko prestolnico [[Čangan]]. Leta 894 v [[Obdobje Heian|obdobju Heian]] (794–1185) je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misijone v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture ter kulture, imenovane ''Kokufu bunka'' (dobesedeno ''japonska kultura''), ki je bila prilagojena japonskemu podnebju in je cvetel čut za estetiko. Slog ''[[šinden-zukuri]]'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati, ''shitomi'' in ''sudare'' (tradicionalni japonski zasloni ali žaluzije), struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah in sedenje ali spanje neposredno na ''[[tatami]]'' blazinah brez uporabe stolov in postelj. Ko je razred [[samuraj]]ev pridobil moč v [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333), se je slog ''šinden-zukuri'' spremenil in v [[Obdobje Muromači|obdobju Muromači]] (1333–1573) se je pojavil slog ''[[šoin-zukuri]]''. Ta slog je trajno vplival na poznejše japonske arhitekturne sloge in postal osnova modernih japonskih hiš. Njegove značilnosti so bile, da so bila popolnoma sprejeta drsna vrata, imenovana ''fusuma'' in papirnata okna, imenovana ''[[šodži]]'', po vsej sobi pa so bili položeni tatamiji. Uvedba [[Japonski obred pitja čaja|obreda pitja čaja]] je poudarila preprostost in skromen dizajn kot kontrapunkt ekscesom aristokracije. V [[obdobje Azuči–Momojama |obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) so se pod vplivom čajnice, imenovane ''[[čašicu]]'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. Sprva je bil to arhitekturni slog za vile ''[[daimjo]]'' (japonskih fevdalcev) in dvornih plemičev, v obdobju Edo (1683–1807) pa so ga uporabili za ''rjōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa tudi uporablja za rezidence.<ref name ="sukiya">[https://web.archive.org/web/20220212182752/https://kotobank.jp/word/%E6%95%B0%E5%AF%84%E5%B1%8B%E9%80%A0%E3%82%8A-301970 sukiya-zukuri.] Kotobank.</ref> Med obnovo Meidži leta 1868 sta zgodovino japonske arhitekture korenito spremenila dva pomembna dogodka. Prvi je bil Zakon o ločitvi Kami in Bude iz leta 1868, ki je uradno ločil budizem od [[šintoizem|šintoizma]] in [[Budistični templji na Japonskem |budistične templje]] od [[Šintoistična svetišča|šintoističnih svetišč]], s čimer je prekinil povezavo med obema, ki je trajala več kot tisoč let.<ref>{{cite journal|author1-link=|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|doi=10.2307/2719461|jstor=2719461|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|access-date=June 13, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023154354/http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|archive-date=October 23, 2011}}</ref> Drugič, takrat je Japonska prestala obdobje intenzivne vesternizacije, da bi lahko konkurirala drugim razvitim državam. Sprva so bili na Japonsko uvoženi arhitekti in slogi iz tujine, vendar je država postopoma učila svoje arhitekte in začela izražati svoj slog. Arhitekti, ki so se vrnili s študija pri zahodnih arhitektih, so na Japonsko uvedli mednarodni slog [[modernizem|modernizma]]. Vendar pa so šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] japonski arhitekti naredili vtis na mednarodnem prizorišču, najprej z delom arhitektov, kot je [[Kenzo Tange]], nato pa s teoretskimi gibanji, kot je [[metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. == Splošne značilnosti japonske tradicionalne arhitekture == V tradicionalni japonski arhitekturi obstajajo različni slogi, značilnosti in tehnike, edinstvene za Japonsko v vsakem obdobju in uporabi, kot so rezidenca, [[japonski grad|grad]], budistični tempelj in šintoistično svetišče. Po drugi strani pa je bila zlasti v starih časih pod močnim vplivom kitajske kulture, tako kot druge azijske države, zato ima značilnosti, ki so skupne arhitekturi v azijskih državah.<ref name="hozintro">(Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno [[les]] v različnih oblikah (deske, slama, lubje, papir itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture se uporabi kamna izogibajo, razen za nekatere posebne namene, na primer za temelje templjev in [[japonska pagoda|pagod]]. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: [[steber|stebri]] in [[prekčada|preklade]] podpirajo veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in nikoli nosilne. [[Lok (arhitektura)|loki]] in ukrivljeni stropi so popolnoma odsotni. [[Zatrep]]i in napušč so blažji kot na Kitajskem, stebrna [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[File:L'entrée du palais Ninomaru (Château de Nijo, Kyoto) (41286152260).jpg|thumb|left| Streha je prevladujoča značilnost tradicionalne japonske arhitekture.]] Streha je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjō'', v primeru templjev in svetišč. V domačih strukturah so sprejete preprostejše rešitve. Predimenzionirani napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi objekta. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere odstopajo vsi drugi manj pomembni prostori. Razdelitve notranjega prostora so tekoče, velikost prostora pa je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče razdeliti glede na potrebe. Na primer, nekatere stene je mogoče odstraniti in različne sobe začasno združiti, da naredite prostor za več gostov. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi v določeni meri ni absolutno, saj je mogoče odstraniti celotne stene in s tem odpreti rezidenco ali tempelj obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v stavbi pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Poskrbljeno je, da se stavba zlije z okoliškim naravnim okoljem. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je šintoistično svetišče [[Nikkō Tōšō-gū]], kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, ornamenti sledijo in zato poudarjajo, namesto da skrijejo osnovne strukture. Te značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj ali obratno. To se je na primer zgodilo v Hōryū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. == Prazgodovina == Prazgodovinsko obdobje vključuje obdobja [[Obdobje Džomon|Džōmon]], [[Obdobje Jajoj|Jajoi]] in Kofun, ki segajo od približno 5000 pr. n. št. do začetka 8. stoletja n. št. V treh fazah obdobja Džōmon je bilo prebivalstvo predvsem lovsko-nabiralsko z nekaterimi primitivnimi kmetijskimi veščinami, njihovo vedenje pa so pretežno določale spremembe podnebnih razmer in drugih naravnih stimulansov. Zgodnja bivališča so bila [[zemljanka|zemljanke]], sestavljene iz plitvih jam s tlemi iz nabite zemlje in travnatih streh, namenjenih zbiranju deževnice s pomočjo posod za shranjevanje. Kasneje v tem obdobju je hladnejše podnebje z večjo količino padavin povzročilo upad prebivalstva, kar je prispevalo k zanimanju za obredje. V tem času so se prvič pojavili koncentrični kamniti krogi.<ref name="Britannica">{{cite web |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |title=Japanese architecture |publisher=Britannica.com |access-date=May 17, 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203032604/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |archive-date=February 3, 2011 }}</ref> V obdobju Jajoi so Japonci začeli komunicirati s kitajsko [[finastija Han|dinastijo Han]], katere znanje in tehnične veščine so začele vplivati nanje. Japonci so začeli graditi skladišča z dvignjenimi tlemi kot kašče, ki so bile zgrajene s kovinskimi orodji, kot so žage in dleta, ki so se začela pojavljati v tem času. Rekonstrukcija na arheološkem najdišču Toro, Šizuoka, je lesena škatla iz debelih desk, ki so v vogalih spojene v slogu brunarice in podpirajo osem stebrov. Streha je slamnata, vendar je za razliko od tipične štirikapne strehe jamskih bivališč preprosta dvokapnica v obliki črke V.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;10</ref> Nekateri avtorji pripisujejo dvignjenim strukturnim načrtom tega obdobja stik z avstronezijskimi ljudstvi, ki so gojili riž iz obalne vzhodne Kitajske ali Tajvana in ne s Hani.<ref name="Arbi2013">{{cite journal |last1=Arbi |first1=Ezrin |last2=Rao |first2=Sreenivasaiah Purushothama |last3=Omar |first3=Saari |title=Austronesian Architectural Heritage and the Grand Shrines at Ise, Japan |journal=Journal of Asian and African Studies |date=November 21, 2013 |volume=50 |issue=1 |pages=7–24 |doi=10.1177/0021909613510245|s2cid=145591097 }}</ref><ref name="Robbeets2017">{{cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese |journal=Language Dynamics and Change |date=January 1, 2017 |volume=7 |issue=2 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005|doi-access=free }}</ref> Obdobje Kofun je zaznamovalo pojav [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] ali tumulusov z več komorami (''kofun'' dobesedno pomeni »stare gomile«). Na podobne gomile na Korejskem polotoku naj bi vplivala Japonska.<ref>Keyhole-shaped tombs in Korean Peninsula Hideo Yoshii (Kyoto University) {{cite web |url=http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |title=UCLA Center for Korean Studies |access-date=2013-07-28 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006195934/http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |archive-date=October 6, 2013 }}</ref> Na začetku tega obdobja so grobnice, znane kot ''kofun v obliki odprtine za ključavnico'' ali ''zenpō-kōen fun'' (ja: 前方後円墳, spredaj kvadratna, zadaj okrogla nagrobna gomila), pogosto uporabljale obstoječo topografijo in oblikovale in dodajanje umetnih jarkov, da se oblikuje značilna oblika ključavnice, tj. kroga, ki je med seboj povezan s trikotnikom. Dostop je bil preko navpičnega jaška, ki je bil zaprt, ko je bil pokop končan. V komori je bilo prostora za krsto in [[grobni pridatek|grobne pridatke]]. Gomile so bile pogosto okrašene s figurami iz [[terakota|terakote]], imenovanimi ''haniva''. Kasneje v tem obdobju so gomile postavljali na ravnih tleh, njihov obseg pa se je močno povečal. Med številnimi primeri v Nari in Osaki je najbolj opazna ''Daisen-kofun'', označena kot grobnica [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]]. Grobnica obsega 32 hektarjev in naj bi bila okrašena z 20.000 figurami ''haniva''. Proti koncu obdobja Kofun so grobnice izginile, ko so postali priljubljeni budistični obredi upepeljevanja. <gallery class="center"> File:Yoshinogari1.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogari, prefektura Saga, 2. ali 3. stoletje File:YoshinogariDwellings.jpg| Rekonstruirane bivalne hiše v Jošinogariju File:Toro1.jpg| Rekonstruirano skladišče žita v Toru, Šizuoka File:YoshinogariIseki.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogariju File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenryō Kofun, Osaka, 5. stoletje </gallery> == Asuka in Nara arhitektura == K arhitekturnim spremembam v obdobju Asuka je največ prispevala uvedba budizma. Novi templji so postali središča čaščenja, pogrebne prakse pa so hitro postale prepovedane. Poleg tega je budizem pripeljal do ideje o stalnih svetiščih in dal [[šintoistična arhitektura|šintoistični arhitekturi]] velik del njenega sedanjega besednjaka. Nekatere najzgodnejše strukture, ki še obstajajo na Japonskem, so budistični templji, ustanovljeni v tem času. Najstarejše ohranjene lesene stavbe na svetu so v [[Horju-dži]], severovzhodno od Nare. Prvič zgrajen v začetku 7. stoletja kot zasebni tempelj prestolonaslednika [[princ Šotoku|Šōtokuja]], sestavlja ga 41 neodvisnih stavb; najpomembnejša, glavna bogoslužna dvorana ali ''Kon-dō'' (金堂, Zlata ali glavna dvorana) in petnadstropna pagoda), stojita v središču odprtega prostora, obdanega s pokritim križnim hodnikom (''[[kairō]]''). Kon-dō, v slogu kitajskih bogoslužnih dvoran, je dvonadstropna stavba iz stebrov in tramov, ki jo pokriva ''irimoya'' ali [[vzhodnoazijska dvokapna streha]] iz keramičnih ploščic.<ref>Bussagli (1989), pp.&nbsp;163-165</ref><ref>Parent, Mary Neighbour. "Irimoyazukuri"[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/i/irimoyazukuri.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 16, 2011.</ref> Naselje Heidžō-kjō, današnja Nara, je bilo ustanovljeno leta 708 kot prva stalna prestolnica države Japonske. Razporeditev njegovih ulic in stavb s šahovnico je bila oblikovana po vzoru kitajske prestolnice [[Čangan]]. Mesto je kmalu postalo pomembno središče budističnega čaščenja na Japonskem.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;165</ref> Najbolj veličasten od teh templjev je bil [[Tōdai-dži]], zgrajen kot tekmec templjem kitajskih dinastij Tang in Sui.<ref>Sickman & Soper (1956), pp.&nbsp;237–238</ref> Ustrezno je, da je 16,2-metrski Buda ali [[Daibucu]] (dokončan leta 752), posvečen v glavni dvorani, Rušana Buda, figura, ki predstavlja bistvo Budovstva, tako kot je Tōdai-dži predstavljal središče imperialno sponzoriranega budizma in njegovo širjenje po vsej Japonski. Ohranjenih je le nekaj fragmentov prvotnega kipa, sedanja dvorana in osrednji Buda pa sta rekonstrukciji iz obdobja Edo. Okoli glavne dvorane (''Daibutsuden'') so na rahlo nagnjenem pobočju številne sekundarne dvorane: ''Hokke-dō'' (dvorana Lotusove sutre) in skladišče, imenovano ''Šōsō-in'', ter sosednji ''Kōfuku-dži''. Ta zadnja stavba je velikega pomena kot umetnostnozgodovinski zaklad, saj so v njej shranjeni pripomočki, ki so bili uporabljeni pri obredu posvetitve templja leta 752, pa tudi vladni dokumenti in številni posvetni predmeti v lasti cesarske družine.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;21</ref> <gallery class="center"> File:Horyu-ji11s3200.jpg| Kon-dō in pagoda v Hōrjū-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena v 7. stoletju File:Hokiji03ds1536.jpg| Pagoda v Hokki-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena leta 706 File:Yakushiji Toto.jpg| Pagoda v Jakuši-dži, Nara, prvotno zgrajena leta 730 File:Todaiji10s3200.jpg| Hokkedō pri Tōdai-dži, Nara, ustanovljeno leta 743 File:Shoso-in.jpg| Šōsō-in v Tōdai-dži, Nara, zgrajena v 8. stoletju File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg| Zlati tempelj v Tōšōdai-dži, Nara, zgrajen v 8. stoletju </gallery> == Obdobje Heian == {{glavni|Obdobje Heian}} Čeprav je mreža budističnih templjev po vsej državi delovala kot katalizator za raziskovanje arhitekture in kulture, je to vodilo tudi k temu, da je duhovščina pridobila večjo moč in vpliv. [[Cesar Kanmu]] se je odločil ubežati temu vplivu tako, da je svojo prestolnico najprej preselil v Nagaoka-kjō in nato v [[Heian-kjo]], danes znan kot [[Kjoto]]. Čeprav je bila postavitev mesta podobna Nari in navdihnjena s kitajskimi precedenci, so palače, templji in bivališča začeli kazati primere lokalnega japonskega okusa. Težki materiali, kot so kamen, malta in glina, so bili opuščeni kot gradbeni elementi, prevladujejo preproste lesene stene, tla in predelne stene. Domače vrste, kot je cedra (''sugi''), so bile priljubljene kot notranji zaključek zaradi svoje izrazite zrnatosti, medtem ko sta bila bor (''matsu'') in macesen (''aka matsu'') običajna za strukturno uporabo. Za strehe so uporabljali opečne strešnike in vrsto čempresa, imenovano ''hinoki''.<ref>Zwerger (2000), pp.&nbsp;34 & 35</ref> Nekje v tem obdobju je bila sprejeta [[skrita streha]], edinstvena japonska rešitev za težave z odvodnjavanjem strehe. Naraščajoča velikost stavb v prestolnici je vodila do arhitekture, ki temelji na stebrih, ki so redno razporejeni v skladu z merilom ''[[ken (merilo)|ken]]'', tradicionalnim merilom velikosti in sorazmerja. Cesarska palača Šišinden je predstavljala slog, ki je bil predhodnik poznejšega aristokratskega sloga gradnje, znanega kot ''šinden-zukuri''. Za slog so bile značilne simetrične stavbe, postavljene kot kraki, ki so določali notranji vrt. Ta [[japonski vrt|vrt]] je nato uporabil izposojeno pokrajino, da se je navidezno zlil s širšo pokrajino. Postopno povečevanje velikosti stavb je privedlo do standardnih merskih enot ter izboljšav v tlorisu in načrtovanju vrtov.<ref name="Bussagli 166">Bussagli (1989), p.&nbsp;166</ref> [[File:Saikū Historical Museum - Display item04 - The palace of Saiô - Miniature model.jpg|thumb| Model notranje strukture, ki predstavlja značilnosti ''šinden-zukurija''. Odprta struktura z nekaj stenami in vrati, ki jih je mogoče odpreti ter ''šitomi'' in ''sudare''. Stanovalci se sezujejo in gredo v hišo na kolih, kjer sedijo ali spijo neposredno na tatamiju, razprostrtem le po delu sobe, brez uporabe stolov ali postelj.]] Leta 894 je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misije v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture, zacvetela pa je japonskemu podnebju in estetskemu čutu prilagojena kultura ''Kokufu bunka'' (dobesedno ''japonska kultura''). Slog ''šinden-zukuri'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati ter ''šitomi'' in ''sudare'', struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah, sedenje ali spanje neposredno na tatami blazinah brez uporabe stolov in postelj, streha iz laminiranega lubja ''hinoki'' (japonska pacipresa – ''Chamaecyparis obtusa'') namesto keramičnih ploščic in naravna tekstura, ki ni naslikana na stebrih. Uveljavil se je budistični arhitekturni slog, imenovan ''Vajō'', ki se je razvil v skladu z japonskim podnebjem in estetskim občutkom.<ref name ="kokufu">[https://web.archive.org/web/20220212181329/https://kotobank.jp/word/%E5%9B%BD%E9%A2%A8%E6%96%87%E5%8C%96-64185 Kokufu bunka.] Kotobank.</ref> Duhovnik [[Kukai]] (najbolj znan po posmrtnem naslovu ''Kōbō Daiši'', 774–835) je odpotoval na Kitajsko, da bi študiral šingon, obliko vadžrajanskega budizma, ki jo je uvedel na Japonsko leta 806. V jedru čaščenja šingona so različne [[mandala|mandale]], diagrami duhovnega vesolja, ki je vplivalo na oblikovanje templja. Templji, postavljeni za to novo sekto, so bili zgrajeni v gorah, daleč stran od dvora in laikov v prestolnici. Nepravilna topografija teh območij je njihove načrtovalce prisilila, da so ponovno razmislili o problemih gradnje templjev in pri tem izbrali bolj avtohtone elemente oblikovanja.<ref name="Bussagli 168">Bussagli (1989), p.&nbsp;168</ref> V tem času je arhitekturni slog budističnih templjev začel vplivati na slog šintoističnih svetišč. Na primer, tako kot njihovi budistični dvojniki so svetišča šintō začela barvati običajno nedokončane lesene elemente z značilno rdečo [[cinabarit]]no barvo. V kasnejšem delu obdobja Heian so bili prvi dokumentirani pojavi ljudskih hiš v slogu/obliki ''[[minka]]''. Zanje je bila značilna uporaba lokalnih materialov in delovne sile, zgrajene so bilea predvsem iz lesa, imele so zemeljska tla in slamnate strehe.<ref>Parent, Mary Neighbour. "Minka".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/minka.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 17, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg| Dvorana Phoenix v Bjōdō-in, Udži, Kjoto, zgrajena leta 1053 File:Ujigami jinja01 2816.jpg| Svetišče Udžigami, Udži, Kjoto, zgrajeno leta 1060 File:Itsukushima Honden Haiden.jpg| Svetišče Icukušima, ''kon-dō'', Hacukaiči, Hirošima, zgrajeno leta 1168 File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg| Pagoda Ičidžō-dži, Kasai, Hjōgo, zgrajena leta 1171 File:Japan Tottori MitokuSan Nageiredo DSC01248.jpg| Nageire-dō iz Sanbucu-dži, Misasa, Totori File:Gassho-zukuri farmhouse-01.jpg| Tipična kmečka hiša ''gasshō-zukuri'' v slogu ''minke'' </gallery> == Obdobje Kamakura in Muromači == V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333) in naslednjem [[Obdobje Muromači |obdobju Muromači]] (1336–1573) je japonska budistična arhitektura naredila tehnološki napredek, ki se je oddaljil od kitajske arhitekture. Kot odgovor na domače zahteve, kot so odpornost proti [[potres]]om in zavetje pred močnimi padavinami ter poletno vročino in soncem, so se mizarski mojstri tega časa odzvali z edinstveno vrsto arhitekture<ref name="bowring-kornicki">{{cite book |last1=Bowring |first1=Richard |last2=Peter |first2=Kornicki |title=The Cambridge Encyclopedia of Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, England |isbn=0-521-40352-9 |pages=[https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 201–208] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 }}</ref> in ustvarili sloga ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō''.<ref name="coaldrake">{{cite book |last1=Coaldrake |first1=William H. |title=Architecture and Authority in Japan |url=https://archive.org/details/architectureauth00coal_484 |url-access=limited |series=Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series |date=September 20, 1996 |publisher=Routledge |location=Oxford, England |isbn=978-0-415-10601-6 |pages=[https://archive.org/details/architectureauth00coal_484/page/n119 97]–103 }}</ref> Slog ''Vajō'' je bil združen z ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō'', da sta nastala sloga ''Šin-vajō'' in ''Setčūjō'', število templjev v čistem slogu vajō pa se je po 14. stoletju zmanjšalo.<ref>[https://web.archive.org/web/20211225074141/https://kotobank.jp/word/%E6%8A%98%E8%A1%B7%E6%A7%98%E5%BB%BA%E7%AF%89-1554567 Setchūyō.] Kotobank.</ref> Obdobje Kamakura se je začelo s prenosom oblasti na Japonskem s cesarskega dvora na [[šogunat Kamakura]]. Med vojno Genpei (1180–1185) je bilo poškodovanih veliko tradicionalnih stavb v Nari in Kjotu. Na primer, Kōfuku-dži in Tōdai-dži je požgal Taira no Šigehira iz klana Taira leta 1180. Številne od teh templjev in svetišč je pozneje ponovno zgradil šogunat Kamakura, da bi utrdil [[šogun]]ovo oblast.<ref name="Bussagli 1989 p172">Bussagli (1989), p.&nbsp;172</ref> Čeprav je bila arhitektura v obdobju Kamakura manj dovršena kot v obdobju Heian, je bila zaradi povezave z vojaškim redom seznanjena s preprostostjo. Nove rezidence so uporabljale slog ''buke-zukuri'', ki je bil povezan s stavbami, obdanimi z ozkimi jarki ali ograjami. Obramba je postala prednostna naloga, saj so bile stavbe združene pod eno streho in ne okoli vrta. Vrtovi hiš iz obdobja Heian so pogosto postali vadbena igrišča. Po padcu šogunata Kamakura leta 1333 je nastal šogunat Ašikaga, ki je imel kasneje sedež v kjotskem okrožju Muromači. Bližina šogunata cesarskemu dvoru je povzročila rivalstvo v višjih slojih družbe, kar je povzročilo težnje po luksuznih dobrinah in življenjskem slogu. Aristokratske hiše so bile prilagojene preprostemu slogu ''buke-zukuri'', da bi bile podobne prejšnjemu slogu ''šinden-zukuri''. Dober primer te razkošne arhitekture je [[Kinkaku-dži]] v Kjotu, ki je okrašen z lakom in zlatimi lističi v nasprotju s svojo sicer preprosto stavbo in strehami iz navadnega lubja. [[File:Takagike Kashihara JPN 001.jpg|thumb| Notranjost tipične sobe v slogu ''šoin-zukuri''. Tatami so povsod po tleh, ''fusuma'' na levi, ''čigaidana'' in ''[[tokonoma]]'' na sredini ter ''šodži'' na desni.]] V obdobju Muromachi je slog ''šinden-zukuri'', ki je bil glavni tok rezidenc japonskih plemičev, upadel, ''šoin-zukuri'', ki se je razvil iz ''buke-zukuri'' rezidenc razreda samurajev, pa je postal prevladujoč. ''Šoin-zukuri'' je trajno vplival na poznejša japonska stanovanja in je osnova sodobnih japonskih stanovanj. V starem arhitekturnem slogu so bili ''tatami'' položeni le v delu prostora, v slogu ''šoin-zukuri'' pa so bili tatami položeni po celem prostoru. V tem slogu so za ločevanje prostorov uporabljali drsna vrata, imenovana ''fusuma'', znotraj lesenih polkn pa so vgradili notranje okno, imenovano ''šodži'', ki so ga naredili tako, da so na lesen okvir nalepili papir, prepusten za sončno svetlobo. V sobi sta bili postavljeni ''[[tokonoma]]'' (niša za razstavo umetniških predmetov) in ''čigaidana'' (police, vgrajene v steno) za dekoracijo različnih stvari.<ref name="shoin">[https://web.archive.org/web/20211024032713/https://kotobank.jp/word/%E6%9B%B8%E9%99%A2%E9%80%A0-78777 Shoin-zukuri.] Kotobank.</ref><ref name ="tatami">[https://web.archive.org/web/20210624195255/https://kotobank.jp/word/%E7%95%B3-93406 tatami.] Kotobank.</ref> Da bi zajezili presežek višjih slojev, so mojstri zena uvedli [[Japonski obred pitja čaja|čajni obred]]. V arhitekturi je to spodbudilo zasnovo ''[[čašicu]]'' (čajnic) do skromne velikosti s preprostimi detajli in materiali. Čašicu tipične velikosti je velika 4 1/2 tatamija. V vrtu so načela zena nadomestila vodo s peskom ali gramozom, da bi ustvarili suh vrt (''[[Japonski suhi vrt |karesansui]]''), kot je tisti v [[Rjōan-dži]].<ref name="Bussagli 177">Bussagli (1989), p.&nbsp;177</ref> <gallery class="center"> File:Jyodoji-ono001.JPG| Jōdodō iz Jodo-dži, Ono, Hjōgo, zgrajen leta 1194 File:Koyasan Danjogaran Fudodo.JPG|Dandžogaran Fudo-dō na gori Kōja, Vakajama, zgrajen leta 1197. File:Sanjusangendo temple02s2040.jpg|Sandžūsangen-dō, Kjoto, zgrajen leta 1266 File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|''Bucuden'' Kōzan-dži (Šimonoseki), zgrajen leta 1320 File:Shofukuji Jizo Hall Left Front.JPG|Šōfuku-dži, Tokio, končana leta 1407 File:GinkakujiTemple.jpg|Ginkaku-dži, Kjoto, zgrajen v 15. st. File:Negoroji03s3200.jpg|Pagoda Negoro-dži v Ivade, Vakajama, zgrajen leta 1547. File:RyoanJi-Dry garden.jpg|Rjōan-dži suhi vrt v Kjotu File:Tenryuji Kyoto41n4592.jpg|Vrt Tenrjū-dži v Kjotu </gallery> == Obdobje Azuči-Momojama == V [[obdobje Azuči-Momojama|obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) je Japonska po dolgem obdobju državljanske vojne prestala proces združevanja. Zaznamovala ga je vladavina Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija, mož, ki sta gradila [[japonski grad|gradove]] kot simbole svoje moči; Nobunaga v Azučiju, kjer je bil sedež njegove vlade in Hidejoši v Momojami. Vojna Ōnin v obdobju Muromači je povzročila vzpon grajske arhitekture na Japonskem. Do obdobja Azuči-Momojama je smela vsaka domena imeti en svoj grad. Običajno je bil sestavljen iz osrednjega stolpa ali ''tenšu'' (天守, dobesedno ''obramba nebes''), obdanega z vrtovi in utrjenimi stavbami. Vse to je bilo postavljeno znotraj masivnih kamnitih zidov in obdano z globokimi jarki. Temno notranjost gradov so pogosto okrasili umetniki, prostori so bili ločeni z drsnimi ploščami ''fusuma'' in zložljivimi zasloni ''byōbu''. Slog ''šoin-zukuri'' v obdobju Muromači se je še naprej izpopolnjeval. Verande so povezovale notranjost stanovanjskih stavb z visoko kultiviranimi zunanjimi vrtovi. ''Fusuma'' in ''byōbu'' sta postala zelo okrašena s slikami in pogosto je bila notranja soba s policami in nišo (''[[tokonoma]]'') uporabljena za prikaz umetniških del (običajno visečih zvitkov). V tem obdobju so se pod vplivom čajnice, imenovane ''čašicu'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. [[Grad Matsumoto]], Kumamoto in [[grad Himedži]] (popularno znan kot grad Bele čaplje) so odlični primeri gradov tega obdobja, medtem ko je grad Nijō v Kjotu primer grajske arhitekture, pomešane s cesarsko palačo, da ustvari slog, ki je bolj v skladu s kitajskim vplivom prejšnjih stoletij. <gallery class="center"> File:Himeji Castle 01s2048.jpg| Grad Himedži v Himedžiju, Hjōgo, dokončan leta 1618 File:Matsumoto Castle05s5s4592.jpg| Grad Macumoto v Macumoto, Nagano, dokončan leta 1600. File:Kumamoto Castle 02n3200.jpg| Suhi kamniti zidovi gradu Kumamoto, dokončani leta 1600. File:Nijo Castle.jpg| Palača Ninomaru v gradu Nidžō, Kjoto File:Byobu.jpg| ‘’Byōbu'' s šestimi ploščami iz 17. stoletja </gallery> == Obdobje Edo == [[File:Fabric shop in Nara.jpg|thumb| Tipična ''[[mačija]]'' v Nari]] [[File:Edo l235-1239.jpg|thumb| Zgornja rezidenca Macudaira Tadamasa, kot je prikazana na zaslonih Edo-zu byōbu (17. stoletje)]] Šogunat Tokugava je mesto [[Edo]] (kasneje postalo del današnjega Tokija) prevzel za svojo prestolnico. Zgradili so mogočno trdnjavo, okoli katere so bile zgrajene stavbe državne uprave in rezidence za provincialne daimyō. Mesto je zraslo okoli teh stavb, povezanih z mrežo cest in kanalov. Do leta 1700 je prebivalstvo naraslo na milijon. Zaradi pomanjkanja prostora za stanovanjsko arhitekturo so bile hiše zgrajene v dveh nadstropjih, pogosto na dvignjenih kamnitih podstavkih. Čeprav so ''[[mačija]]'' (mestne hiše) obstajale že od obdobja Heian, so se začele izpopolnjevati v obdobju Edo. ''Mačija'' so običajno zasedale globoke, ozke parcele, ki so mejile na ulico (širina parcele je običajno kazala na bogastvo lastnika), pogosto z delavnico ali trgovino v pritličju. Na strehi so namesto slame uporabljali ploščice, izpostavljen les pa so pogosto ometali, da bi zaščitili stavbo pred ognjem.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/m/machiya.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110516063458/http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/machiya.htm |archive-date=May 16, 2011 }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.</ref> Zgrajene so bile razkošne stavbe, ki so kazale bogastvo in moč fevdalcev, kot sta [[Kamijašiki Macudaira Tadamasa]] ali Ōzone Šimojašiki. Edo je hudo trpel zaradi uničujočih [[požar]]ov in [[veliki požar Meireki]] leta 1657 je bil prelomnica v urbanističnem oblikovanju. Sprva je vlada kot način za zmanjšanje širjenja požara zgradila kamnite nasipe na vsaj dveh lokacijah ob rekah v mestu. Sčasoma so jih podrli in nadomestili s skladišči ''dōzō'', ki so jih uporabljali kot požarne pregrade in za shranjevanje blaga, raztovorjenega iz kanalov. ''Dōzō'' so bili zgrajeni s konstrukcijskim okvirjem iz lesa, prevlečenega s številnimi plastmi zemeljskega ometa na stenah, vratih in strehi. Nad zemeljskimi strehami je bil leseni okvir, ki je nosil streho iz strešnikov.<ref>Itoh (1973), pp.&nbsp;71, 72, 75 & 76</ref> Čeprav so Japonci, ki so študirali z Nizozemci v njihovi naselbini Dedžima (umetni otok pri Nagasakiju, ki je služil kot trgovska baza Portugalcev), zagovarjali gradnjo s kamnom in opeko, tega niso izvedli zaradi njihove občutljivosti na potrese.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;82</ref> ''Mačija'' in skladišča iz poznejšega dela obdobja so značilna po črni barvi zunanjih mavčnih sten. Ta barva je nastala z dodajanjem [[Tuš (likovna umetnost)|indijskega črnila]] žganemu apnu in zdrobljeni lupini ostrig.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111213194614/http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |archive-date=December 13, 2011 }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.</ref> Čiste linije posvetne arhitekture v Edu so vplivale na slog ''sukija-zukuri'' stanovanjske arhitekture. Samostojna [[cesarska vila Kacura|palača Kacura]] in cesarska vila Šugaku-in na obrobju Kjota sta dobra primera tega sloga. Ta arhitektura ima preproste linije in dekor ter uporablja les v njegovem naravnem stanju.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;178</ref> Slog ''sukija'' se ni uporabljal le za vile, ampak tudi za ''ryōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa so ga uporabili tudi za rezidence. V zelo poznem delu obdobja ''sankin-kōtai'' je bil zakon, ki je od daimjev zahteval vzdrževanje bivališč v prestolnici, razveljavljen, kar je povzročilo zmanjšanje števila prebivalstva v Edu in sorazmerno zmanjšanje dohodka za šogunat.<ref>Stewart (2002), p.&nbsp;13</ref> <gallery class="center"> File:Matsue castle01bs4592.jpg|Tenšu gradu Macue v prefekturi Šimane, zgrajen leta 1607 File:Hirosakijo.jpg| Tenšu gradu Hirosaki v Hirosakiju, Aomori, dokončan leta 1611 File:Genkyuen03s3000.jpg| Grad Hikone v Hikoneju, Šiga, dokončan leta 1622 File:Kiyomizu-dera in Kyoto-r.jpg| Hondo iz Kijomizu-dera, Kjoto, zgrajen leta 1633 File:Enryakuji Konponchudo04n4272.jpg| Konpončudo iz Enrjaku-ji v Ōcuju, Šiga, zgrajen leta 1641 File:NikkoYomeimon5005.jpg| Jomeimon v šintoističnem svetišču (''tōšō-gū''), Nikkō, Točigi File:Shokin-tei.jpg| Znotraj Šokintei v cesarski vili Kacura, Kjoto, zgrajeno v 17. stoletju File:Kochi Castle04s3872.jpg| Tenšu gradu Kōči v mestu Kōči, prefektura Kōči, zgrajen leta 1748 File:Engyoji05s4592.jpg| Tri dvorane templja Engjō-dži v Himedžiju, Hjōgo, dokončane v 18. stoletju File:Edogura.jpg| Mestna hiša s črno (''edoguro'') barvo do zgornjega nadstropja </gallery> == Meidži, Tajšo in zgodnje Šova obdobje == Proti koncu šogunata Tokugava se je zahodni vpliv v arhitekturi začel kazati v stavbah, povezanih z vojsko in trgovino, zlasti v pomorskih in industrijskih objektih. Po ponovni vrnitvi cesarja Meidžija na oblast (znano kot [[obnova Meidži]]) je Japonska začela hiter proces zahodnjaštva, ki je privedel do potrebe po novih vrstah stavb, kot so šole, banke in hoteli. Na zgodnjo arhitekturo Meidži je sprva vplivala kolonialna arhitektura v kitajskih pogodbenih pristaniščih, kot je [[Hong Kong]]. Britanski trgovec Thomas Glover je v Nagasakiju zgradil lastno hišo v takšnem slogu s pomočjo spretnosti lokalnih mizarjev. Njegov vpliv je pripomogel h karieri arhitekta Thomasa Watersa, ki je leta 1868 zasnoval kovnico v Osaki, dolgo, nizko stavbo iz opeke in kamna z osrednjim [[portik]]om s [[pediment]]om. V Tōkiu je Waters zasnoval Komercialni muzej, ki naj bi bil prva zidana stavba v mestu.<ref>Stewart (2002), p.&nbsp;19-20</ref> V Tokiu je vlada po tem, ko je leta 1872 do tal požgalo območje Cukidži, območje Ginza označila za model modernizacije. Vlada je načrtovala gradnjo ognjevarnih opečnih stavb in večjih, boljših ulic, ki bi povezovale postajo Šimbaši in tujo koncesijo v Cukidžiju ter pomembne vladne stavbe. Zasnove za območje je zagotovil britanski arhitekt Thomas James Waters; za gradnjo je skrbel Gradbeni biro Ministrstva za finance. Naslednje leto je bila dokončana Ginza v zahodnem slogu. Stavbe »Bricktown« so sprva ponujali naprodaj, kasneje oddali v najem, a so zaradi visoke najemnine mnoge ostale nezasedene. Kljub temu je območje cvetelo kot simbol »civilizacije in razsvetljenstva«, zahvaljujoč prisotnosti časopisov in revij, ki so vodile trende. Območje je bilo znano tudi po izložbah, ki so primer sodobnih marketinških tehnik. "Bricktown" v Ginzi je služil kot model za številne druge modernizacijske sheme v japonskih mestih. [[File:Tokyo-Rokumeikan-zenmen-no-kei-1883-1900.png|thumb|''Rokumeikan'' v letih 1883-1900]] Eden glavnih primerov zgodnje zahodne arhitekture je bila ''Rokumeikan'', velika dvonadstropna stavba v Tokiu, dokončana leta 1883, ki naj bi postala kontroverzni simbol zahodnjaštva v obdobju Meidži. Za nastanitev tujih gostov jo je naročil zunanji minister Inoue Kaoru, zasnoval pa jo je Josiah Conder, ugleden tuji vladni svetovalec na Japonskem Meidži (''o-yatoi gaikokujin''). ''Rjōunkaku'' je bil prvi japonski [[nebotičnik]] v zahodnem slogu, zgrajen leta 1890 v Asakusi. Vendar se je tradicionalna arhitektura še vedno uporabljala za nove stavbe, kot je ''Kjūden'' v [[Tokijska cesarska palača |tokijski cesarski palači]], čeprav z značilnimi zahodnjaškimi elementi, kot je brizgajoča vodna fontana v vrtovih.<ref>{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|title=English: Bird's-eye view of the Meiji palace which was completed in October 1888.|first=Ukiyo-e|last=artist|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619084056/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|archive-date=June 19, 2012}}</ref> [[File:Former Kaichi School 2009.jpg|thumb|left| Osnovna šola Kaiči, Macumoto, zgrajena leta 1876]] V nasprotju z Watersovo stavbo v neoklasicističnem slogu so japonski tesarji razvili psevdojaponski slog, znan kot ''gijōfū'', ki je v glavnem uporabljal les. Dober primer tega je osnovna šola Kaiči v prefekturi Nagano, zgrajena leta 1876. Tesarski mojster Tateiši Kijošige je odpotoval v Tōkiō, da bi videl, kateri zahodni gradbeni slogi so priljubljeni in jih vključil v šolo s tradicionalnimi gradbenimi metodami. Zgrajena na podoben način kot tradicionalna (''kura'' (倉)) skladišča, lesena stavba, ometana znotraj in zunaj, vključuje osmerokotni kitajski stolp in ima kamnite vogale.<ref>Bognar (1995), p.&nbsp;164</ref> Tradicionalni omet ''namako'' so uporabili na dnu sten, da bi dali vtis, da stavba stoji na kamniti podlagi. Drug primer je bila stavba prve Narodne banke v Tokiu, zgrajena leta 1872.<ref>{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|title=English: Dai-ichi Kokuritsu Ginko (First National Bank in Japan)|last=Unknown|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619080519/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|archive-date=June 19, 2012}}</ref> [[File:Nara national museum01s3200.jpg|thumb| Narodni muzej Nara v Nari, arhitekt Tōkuma Katajama, zgrajen leta 1894]] Japonska vlada je povabila tudi tuje arhitekte, da delajo na Japonskem in poučujejo nove japonske arhitekte. Eden od teh, britanski arhitekt Josiah Conder, je nadaljeval z usposabljanjem številnih najvidnejših japonskih arhitektov iz obdobja Meidži, vključno s Kingom Tacuno, Tacuzō Sone in Tokuma Katajama. Tacunova zgodnja dela so imela beneški slog, na katerega je vplival [[John Ruskin]], toda njegova kasnejša dela, kot sta Japonska banka (1896) in Tōkijska postaja (1914), imajo bolj pridih ''Beaux-Arts''. Po drugi strani pa je na Katajamo bolj vplival slog francoskega drugega imperija, ki ga lahko vidimo v Narodnem muzeju Nara (1894) in Narodnem muzeju Kjoto (1895).<ref>Stewart (2002), pp.&nbsp;55–58</ref> Leta 1920 je skupina mladih arhitektov ustanovila prvo organizacijo modernističnih arhitektov. Znani so bili kot ''Bunriha'', dobesedno »secesionistična skupina«, ki so jo delno navdihnili [[Dunajska secesija|dunajski secesionisti]]. Ti arhitekti so bili zaskrbljeni zaradi zanašanja na zgodovinske sloge in dekoracijo ter so namesto tega spodbujali umetniško izražanje. Svoj vpliv so črpali iz evropskih gibanj, kot sta [[ekspresionizem]] in [[Bauhaus]] in pomagali utreti pot k uvedbi mednarodnega stila modernizma.<ref name="Bognar 1995, p 14">Bognar (1995), p.&nbsp;14</ref> [[File:Yamamura house06s3200.jpg|thumb|right| ''Hiša Jamamura'', Ašija, [[Frank Lloyd Wright]], zgrajena leta 1924]] V [[obdobje Tajšo|obdobjih Tajšo]] in zgodnjem Šova sta na Japonskem delovala dva vplivna ameriška arhitekta. Prvi je bil [[Frank Lloyd Wright]], ki je zasnoval hotel Imperial v Tokiu (1913–1923) in gostišče Jodokō (1924), pri čemer sta oba uporabljala lokalno pridobljen kamen Ōja.<ref>Tanigawa (2008), p.&nbsp;53</ref> Wright je imel pod mentorstvom številne japonske vajence, kot je Arata Endo, ki je leta 1930 zgradil hotel Kōšien. Drugi je bil Antonin Raymond, ki je delal za Wrighta pri hotelu Imperial, preden je odšel in ustanovil svoj biro v Tōkiu. Čeprav njegova zgodnja dela, kot je Tōkyō Women's Christian College, kažejo Wrightov vpliv, je kmalu začel eksperimentirati z uporabo in situ armiranega betona, ki ga je podrobno opisal na način, ki spominja na tradicionalne japonske metode gradnje. Med letoma 1933 in 1937 je na Japonskem ostal Bruno Taut. Njegovi spisi, zlasti tisti o cesarski vili Kacura, so ponovno ovrednotili tradicionalno japonsko arhitekturo in jo približali širšemu občinstvu. Tako kot v dobi Meidži so izkušnje iz tujine pridobivali japonski arhitekti, ki so delali v Evropi. Med njimi sta bila Kunio Maekawa in Junzo Sakakura, ki sta delala v [[Le Corbusier]]jevem ateljeju v [[Pariz]]u, ter Bunzō Jamaguči in Čikatada Kurata, ki sta delala z [[Walter Gropius|Walterjem Gropiusom]]. Nekateri arhitekti so svoj ugled zgradili na delih javne arhitekture. Togo Murano, Raymondov sodobnik, je bil pod vplivom [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizma]] in je zasnoval poslovno stavbo Morigo Shoten, Tōkio (1931) in javno dvorano Ube, prefektura Jamaguči (1937). Podobno je racionalistična moderna arhitektura Tecuro Jošida vključevala Tokijsko glavno pošto (1931) in glavno pošto v Ōsaki (1939). [[File:Tokyo National Museum, Honkan 2010.jpg|thumb| Glavna stavba Tokijskega narodnega muzeja, zgrajena leta 1937] V nasprotju z modernizmom na Japonskem je bil tako imenovani slog cesarske krone (''teikan jōšiki''). Za stavbe v tem slogu je bila značilna streha v japonskem slogu, kot sta Tokijski cesarski muzej (1937), arhitekt Hitoši Vatanabe in mestna hiša v Nagoji ter vladni urad prefekture Aiči. Vse bolj militaristična vlada je vztrajala, da so glavne stavbe zasnovane v »japonskem slogu«, kar je omejilo možnosti za modernistično oblikovanje na infrastrukturnih delih [56], kot je Bunzō Jamagučijeva Elektrarna številka 2 za jez Kurobe (1938).<ref>Japan Architect (2005), p.&nbsp;56</ref> Med drugo svetovno vojno in po njej je bilo izgubljenih veliko stavb iz obdobij Meidži, Tajšo in Šova, kot je ''Rokumeikan''. Taniguči Joširō (谷口 吉郎, 1904–79), arhitekt in Moto Cučikava sta leta 1965 ustanovila Meidži Mura blizu Nagoje, kjer se ponovno sestavi veliko število rešenih stavb. Podoben [[Arhitekturni muzej na prostem Edo-Tokio]]. == Pozno obdobje Šova == [[File:Hiroshima Peace Memorial Museum 2009.jpg|thumb| Spominski muzej miru v Hirošimi, zgrajen leta 1955]] Po vojni in pod vplivom vrhovnega poveljnika zavezniških sil generala [[Douglas MacArthur|Douglasa MacArthurja]] se je japonsko politično in versko življenje reformiralo, da bi ustvarili demilitarizirano in demokratično državo. Čeprav je bila leta 1947 sprejeta nova ustava, je Japonska (kot zaveznica Združenih držav Amerike) šele na začetku [[Korejska vojna|korejske vojne]] opazila gospodarsko rast, ki jo je povzročila proizvodnja industrijskega blaga. Leta 1946 je bilo ustanovljeno Združenje montažnih stanovanj, da bi poskušali obravnavati kronično pomanjkanje stanovanj in arhitekti, kot je Kunio Maekawa, so predložili načrte. Vendar pa je vlada zakonsko podprla stanovanja, ki jih je zgradil zasebni sektor, šele s sprejetjem Zakona o javnih stanovanjih leta 1951. Tudi leta 1946 je Odbor za sanacijo vojne škode predstavil ideje za obnovo trinajstih japonskih mest. Arhitekt [[Kenzō Tange]] je predložil predloge za [[Hirošima|Hirošimo]] in [[Maebaši]].<ref>Hein, Diefendorf & Yorifusa (2003), p.&nbsp;25-29</ref> Leta 1949 je Tange z zmagovalnim natečajem za načrtovanje [[Spominski muzej miru v Hirošimi|Spominskega muzeja miru v Hirošimi]] prinesel mednarodno priznanje. Projekt (dokončan leta 1955) je vodil do vrste naročil, vključno s poslovno stavbo prefekture Kagava v Takamacu (1958) in staro mestno hišo Kurašiki (1960). V tem času sta se Tange in Maekava zanimala za tradicijo japonske arhitekture in vpliv lokalnega značaja. To je bilo ponazorjeno v Kagavi z elementi oblikovanja iz obdobja Heian, zlitega z mednarodnim slogom.<ref>Frampton (1985), p.&nbsp;260</ref> [[File:National museum of western art05s3200.jpg|thumb|left| Narodni muzej zahodne umetnosti, Tōkiō, zgrajen leta 1955]] Leta 1955 je japonska vlada pozvala Le Corbusierja, naj načrtuje Narodni muzej zahodne umetnosti v Tokiju. Pomagali so mu njegovi trije bivši učenci: Maekawa, Sakakura in Takamasa Jošizaka. Zasnova je temeljila na Le Corbusierjevem muzeju v Ahmedabadu, oba muzeja pa sta kvadratna in dvignjena na pilote.<ref>Reynolds (2001), pp.&nbsp;177 & 178</ref> V veliki meri zaradi Tangejevega vpliva je Svetovna oblikovalska konferenca leta 1960 potekala v Tōkiu. Majhna skupina japonskih oblikovalcev, ki so prišli predstavljati ''Metabolist Movement'', so predstavili svoj manifest in vrsto projektov. V skupini so bili arhitekti Kijonori Kikutake, Masato Ōtaka, Kišo Kurokava in Fumihiko Maki. Prvotno znani kot »šola zgorelega pepela« so se metabolisti povezovali z idejo prenove in regeneracije, zavračali vizualne predstavitve preteklosti in spodbujali idejo, da so posameznik, hiša in mesto deli enega samega organizma. Čeprav so posamezni člani skupine po nekaj letih šli v svojo smer, je trajna narava njihovih publikacij pomenila, da so bili v tujini dalj časa prisotni. Mednarodni simbol Metabolistov, kapsula, se je pojavila kot ideja v poznih 1960-ih in je bila leta 1972 predstavljena v Kurokavinem stolpu ''Nakagin Capsule Tower'' v Tōkiu.<ref>Goldhagen & Legault (2000), pp.&nbsp;279–297</ref> V 1960-ih je na Japonskem prišlo do vzpona in širitve velikih gradbenih podjetij, vključno s Šimizu Corporation in Kadžima. Nikken Sekkei se je pojavil kot celovito podjetje, ki je v svoje stavbe pogosto vključevalo elemente oblikovanja Metabolist. In the 1960s Japan saw both the rise and the expansion of large construction firms, [[File:Kokuritsu Yoyogi Kyōgijō 1.jpg|thumb| '' Jojogi National Gymnasium'', zgrajena za poletne olimpijske igre 1964]] [[Poletne olimpijske igre 1964]] v Tokiu so dale velik zagon novega dizajna. Zgrajena so bila prizorišča in Jojogi National Gymnasium, ki ga je med letoma 1961 in 1964 zgradil Kenzo Tange in je postal znamenita stavba, znana po zasnovi viseče strehe, ki spominja na tradicionalne elemente šintoističnih svetišč. Druge strukture so Nippon Budokan, Komazawa Gymnasium in številne druge. Olimpijske igre so simbolizirale ponovni vzpon Japonske po uničenju v drugi svetovni vojni in odražale novo zaupanje v njeno arhitekturo. V 1960-ih so bili tudi arhitekti, ki na svet arhitekture niso gledali z vidika metabolizma. Na primer, Kazuo Šinohara se je specializiral za majhne stanovanjske projekte, v katerih je raziskoval tradicionalno arhitekturo s preprostimi elementi v smislu prostora, abstrakcije in simbolike. V ''Hiši dežnik'' (1961) je raziskoval prostorsko razmerje med ''doma'' (z zemljo tlakovana notranja tla) in dvignjenim tatamijem v dnevni in spalni sobi. To razmerje je bilo nadalje raziskano s ''Hišo z zemeljskim podom'' (1963), kjer so bila v kuhinjski prostor vključena zbita zemeljska tla. Njegovo uporabo strehe za zasidranje svojega načrta za ''Hišo v belem'' (1966) primerjajo s prerijskimi hišami Franka Lloyda Wrighta. Šinohara je te abstrakcije raziskoval kot »tri sloge«, ki so bila obdobja oblikovanja, ki so segala od zgodnjih šestdesetih do sredine sedemdesetih let.<ref>Stewart (2002), pp.&nbsp;198–205, 268 & 269</ref> Nekdanji uslužbenec Kenza Tangea je bil Arata Isozaki, ki se je sprva zanimal za ''Metabolist Movement'' in je ustvaril inovativne teoretične projekte za City in the Air (1961) in Future City (1962). Vendar se je kmalu oddaljil od tega v smeri bolj manierističnega pristopa, podobnega delu Jamesa Stirlinga. To je bilo še posebej presenetljivo v podružnici Oita za Fukuoka Mutual (1967) s svojimi matematičnimi mrežami, betonsko konstrukcijo in izpostavljenimi servisi. V prefekturnem muzeju Gunma (1971–74) je eksperimentiral s kubičnimi elementi (nekateri med njimi dvanajst metrov na stran), prekritimi s sekundarno mrežo, izraženo z zunanjimi stenskimi ploščami in okni. Na ta ritem opaževanja so morda vplivale Corbusierjeve podrobnosti o Muzeju zahodne umetnosti v Tokiju. Japonska mesta, kjer nimajo evropskih trgov, pogosto poudarjajo odnos ljudi do vsakdanjega delovanja ulice. Fumihiko Maki je bil eden izmed številnih arhitektov, ki jih je zanimal odnos med arhitekturo in mestom, kar je razvidno iz del, kot sta Prefekturni športni center Ōsaka (1972) in Spiral in Tōkyō (1985). Podobno je Takefumi Aidaja: 相田武文 (član skupine, znane kot ArchiteXt) zavrnil ideje gibanja metabolistov in raziskoval urbano semiologijo.<ref>Bognar (1995), pp.&nbsp;21&22</ref> [[File:Rokko Housing Tadao Ando.jpg|thumb|left| Rokkō stanovanje 1, Kōbe, zgrajeno leta 1985]] V poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je Tadao Ando v arhitekturi in teoretičnih spisih raziskoval idejo kritičnega regionalizma – idejo spodbujanja lokalne ali nacionalne kulture v arhitekturi. Andovo interpretacijo tega je pokazal njegova ideja o ponovnem seznanjanju japonske hiše z naravo, odnos, za katerega je menil, da je bil izgubljen z modernistično arhitekturo. Njegovi prvi projekti so bili za majhne mestne hiše z zaprtimi dvorišči (kot je hiša Azuma v Osaki leta 1976). Za njegovo arhitekturo je značilna uporaba betona, vendar je bilo zanj pomembno, da je v svojem delu uporabil prepletanje svetlobe skozi čas s tem in drugimi materiali.<ref>Frampton (1985), p.&nbsp;324</ref> Njegove zamisli o integraciji narave so se dobro pretvorile v večje projekte, kot sta Rokkō Housing 1 (1983) (na strmem mestu na gori Rokkō) in Cerkev na vodi (1988) v Tomamuju na Hokaidoju. Pozna 1980-ta so bila prva dela arhitektov tako imenovane šole ''Šinohara''. To je vključevalo Toyō Itō in Icuko Hasegava, ki ju je zanimalo urbano življenje in sodobno mesto. Itō se je osredotočil na dinamičnost in mobilnost mestnih »urbanih nomadov« s projekti, kot je Tower of Winds (1986), ki je združil naravne elemente, kot sta svetloba in veter, s tehnologijami. Hasegava se je osredotočila na to, kar je poimenovala »arhitektura kot druga narava«. Njen kulturni center Shōnandai v Fudžisavi (1991) je združil naravno okolje z novimi visokotehnološkimi materiali. Visoko individualistični arhitekti poznih 1980-ih so vključevali monumentalne stavbe Shin Takamacuja in »kozmično« delo Masaharuja Takasakija. Takasaki, ki je v 1970-ih sodeloval z avstrijskim arhitektom Güntherjem Domenigom, deli Domenigovo organsko arhitekturo. Njegova ničelna kozmološka hiša iz leta 1991 v prefekturi Kagošima, zgrajena iz betona, ima v središču kontemplativni »ničelni prostor« v obliki jajca.<ref>Takasaki (1998), p.&nbsp;29–43</ref> <gallery class="center"> File:Kanagawa Concert Hall 2009.jpg| Prefekturna knjižnica in glasbena dvorana Kanagave v Jokohami, zgrajena leta 1954 File:26 martyrs museum.jpg| Muzej in spomenik šestindvajsetih mučencev, Nagasaki, zgrajen leta 1962 File:Kobe port tower11s3200.jpg| Pristaniški stolp Kobe, Kōbe, zgrajen leta 1963 File:Azuma house.JPG| Hiša Azuma, Osaka, zgrajena leta 1976 File:Kirin Plaza.JPG| Kirin Plaza, Ōsaka, zgrajena leta 1987 (zdaj porušena) File:ゼロのいえ - Zero House - ZERO COSMOLOGY.jpg| ''Zero House'', Kagošima, zgrajena leta 1991 </gallery> == Obdobje Heisei == [[File:Sendai Mediatheque 2009.jpg|thumb|right|Sendai Mediatheque, Sendai, 2001]] [[File:Rolex Learning Center 07-2009.jpg|thumb|right| Učni center Rolex, Lozana, 2010]] Obdobje Heisei se je začelo s propadom tako imenovanega "ekonomije mehurčkov", ki je prej spodbudilo japonsko gospodarstvo. Naročila za komercialna arhitekturna dela so praktično usahnila in arhitekti so se pri zagotavljanju projektov zanašali na vladne in prefekturne organizacije. Na podlagi elementov iz kulturnega centra Šōnandai je Icuko Hasegava zgradil številne kulturne in skupnostne centre po vsej Japonski. To sta vključevala kulturni center Sumida (1995) in skupnostni center Fukuroi (2001), kjer je vključila javnost v proces oblikovanja, medtem ko je raziskovala lastne zamisli o filtraciji svetlobe skozi zunanje stene v notranjost. V svoji zmagi na natečaju za ''Sendai Mediatheque'' leta 1995 je Toyō Itō nadaljeval svoje prejšnje misli o dinamiki tekočin v sodobnem mestu s »morskim algam podobnim« stebrom, ki podpirajo sedemnadstropno stavbo, ovito v steklo. Njegovo delo pozneje v tem obdobju, na primer knjižnica na umetniški univerzi Tama v Tokiu leta 2007, prikazuje bolj ekspresivne oblike namesto oblikovane estetike njegovih prejšnjih del. Čeprav je Tadao Ando postal znan po svoji uporabi betona, je začel desetletje z načrtovanjem japonskega paviljona na razstavi v Sevilji leta 1992, s stavbo, ki je bila razglašena za »največjo leseno konstrukcijo na svetu«. S tem medijem je nadaljeval v projektih za Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjōgo (1994) in svetišče Komjo-dži v Saidžu (2001).<ref>[https://web.archive.org/web/20041224215751/http://www.famusoa.net/achin/courses/ando/walker.pdf Essay by Keith H. Walker for the Hyatt Foundation, Chicago, sponsors of the Pritzker Architecture Prize]. Retrieved on May 21, 2011</ref><ref>[http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&lang=1&s_typ=31 The History of the World Expostions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527174311/http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&lang=1&s_typ=31 |date=May 27, 2011 }}, Retrieved on May 21, 2011</ref> Praksa Združenega kraljestva, Foreign Office Architects je leta 1994 zmagala na mednarodnem natečaju za načrtovanje Mednarodnega pristaniškega terminala Jokohama. To je valovita struktura, ki izhaja iz okoliškega mesta in oblikuje stavbo, po kateri se lahko sprehodite in vanjo. Klein Dytham Architecture je eden od peščice tujih arhitektov, ki se jim je uspelo močno uveljaviti na Japonskem. Njihova zasnova za Moku Moku Yu (dobesedno »lesna lesna para«), skupno kopališče v Kobučizavi v prefekturi Jamanaši leta 2004, je niz medsebojno povezanih okroglih bazenov in garderob, z ravno streho in oblečenih v barvne navpične lesene elemente.<ref>Sumner & Pollock (2010), p.&nbsp;112</ref> Po [[Potres v Kobeju (1995)|potresu v Kobeju]] leta 1995 je Shigeru Ban razvil kartonske cevi, ki bi jih lahko uporabili za hitro gradnjo zavetišč za begunce, ki so jih poimenovali »papirnate hiše«. Tudi kot del tega prizadevanja za pomoč je zasnoval cerkev z uporabo 58 kartonskih cevi, ki so bile visoke 5 m in so imele natezno streho, ki se je odpirala kot dežnik. Cerkev so rimskokatoliški prostovoljci postavili v petih tednih.<ref>Thompson (2000), pp.&nbsp;93–101</ref> Za Nomadski muzej je Ban uporabil stene iz ladijskih zabojnikov, ki so bili zloženi po štiri visoko in na vogalih združeni z zasukanimi spojniki, ki so ustvarili učinek šahovnice trdnega in praznega. Pomožni prostori so bili izdelani iz papirnatih cevi in plošč iz satja. Muzej je bil zasnovan za razstavljanje in se je nato preselil iz New Yorka v Santa Monico, Tōkio in Mehiko. Študije zgodovinarja in arhitekta Terunobuja Fudžimorija v 1980-ih o tako imenovanih arhitekturnih zanimivostih, ki jih najdemo v mestu, so navdihnile delo mlajše generacije arhitektov, kot so ustanovitelji Atelierja Bow-Wow. Jošiharu Csukamoto in Momojo Kadžima sta za svojo knjigo ''Made in Tokyo'' leta 2001 raziskala mesto glede »neprimerne« arhitekture. Njuno delo skuša zajeti njegov kontekst, namesto da bi ga blokiralo. Čeprav je njihova pisarna v Tōkiō na tesnem mestu, so mesto sprejeli z ogromnimi okni in prostornimi verandami.<ref>Sumner & Pollock (2010), pp.&nbsp;16, 17 & 23</ref> Arhitektura Souja Fudžimota se opira na manipulacijo osnovnih gradnikov za ustvarjanje geometrijskega primitivizma. Njegove stavbe so zelo občutljive na topografsko obliko svojega konteksta in vključujejo niz hiš ter otroški dom na Hokaidu. Dva nekdanja zaposlena pri Toyō Itō, Kazujo Sedžima in Rjue Nišizava, sta leta 1995 ustanovila partnerstvo, imenovano ''SANAA''. Znana sta po ustvarjanju lahkih, preglednih prostorov, ki izpostavljajo fluidnost in gibanje svojih stanovalcev. Njihova trgovina Dior v Šibuju, Tōkiō, leta 2001 je spominjala na Itō's Mediatheque, s hladnimi belimi akrilnimi ploščami na zunanji fasadi, ki filtrirajo svetlobo in delno razkrivajo vsebino trgovine.<ref>Sumner & Pollock (2010), pp.&nbsp;14, 15, 236, 237</ref> Njihovo dinamiko pretočnosti dokazuje izobraževalni center Rolex na École Polytechnique Fédérale de Lausanne, dokončan leta 2010. Ta stavba ima valovito talno ravnino, postavljeno pod neprekinjeno streho iz betonske lupine, ki je bila zlita naenkrat v dveh dneh. Načrt je kot biološka celica, prekinjena z mizami in dvorišči.<ref>Payne (2010), pp.&nbsp;10 & 11</ref> Leta 2009 so zasnovali Paviljon galerije Serpentine v Londonu, ki je obsegal odsevno, lebdečo aluminijasto streho, podprto z vitkimi stebri.<ref>{{cite web |url=http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |title=Gallery |access-date=2011-05-21 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110519141136/http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |archive-date=May 19, 2011 }}. The Serpentine Gallery 2009 Pavilion. Retrieved on May 21, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Church of Light.JPG|[[Church of the Light| Cerkev luči, Ibaraki, Osaka, zgrajena leta 1989 File:Pabellon de japon expo 92.jpg| Japonski paviljon na razstavi v Sevilji leta 1992, zgrajen leta 1992 File:Ki-no-dendo04s3200.jpg| Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjogo, zgrajen leta 1994 File:Osanbashi Pier2.jpg| Mednarodni pristaniški terminal Jokohama, zgrajen med letoma 1994 in 2002 File:Takatori Catholic Church.JPG| Cerkev iz papirja, Kōbe Zgrajena leta 1995 File:Within the dome structure, Yamanashi Fruit Museum and Garden, Japan.jpg| Muzej sadja Jamanaši, zgrajen leta 1996 File:Tama Art University Library.JPG| Univerzitetna knjižnica Tama Art, Tōkiō, zgrajena leta 2007 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book|title=The Japan Guide|last=Bognar|first=Botond|publisher=Princeton Architectural Press|year=1995|isbn=1-878271-33-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/japanguide0000bogn}} * {{cite book|title=History of World Architecture – Oriental Architecture/2|last=Bussagli|first=Mario|publisher=Faber and Faber|year=1989|isbn=0-571-15378-X}} * Bowring, R. and Kornicki, P. (1993), ''The Cambridge Encyclopedia of Japan'', pp.&nbsp;201–208, Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-40352-9}}. * Coaldrake, William H. (1996) ''Architecture and Authority in Japan (Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series)'', Routledge, {{ISBN|978-0-415-10601-6}} * Daniell, Thomas (2008) ''After the Crash: Architecture in Post-Bubble Japan'', Princeton Architectural Press, {{ISBN|978-1-56898-776-7}} * {{cite book |editor1-last=Diefendorf |editor1-first=Jeffry M |editor2-last=Hein |editor2-first=Carola |editor3-last=Yorifusa |editor3-first=Ishida |title=Rebuilding Urban Japan After 1945 |year=2003 |publisher=Palgrave MacMillan |location=Hampshire, United Kingdom |isbn=0-333-65962-7 }} * Fiévé, Nicolas (1996).''L'architecture et la ville du Japon ancien. Espace architectural de la ville de Kyôto et des résidences shôgunales aux XIVe et XVe siècles'', Bibliothèque de l'Institut des Hautes Études Japonaises, Collège de France, Paris, Maisonneuve & Larose, 358 pages + 102 illustrations. {{ISBN|2-7068-1131-5}}. * Fiévé, Nicolas (dir.) (2008).''Atlas historique de Kyôto. Analyse spatiale des systèmes de mémoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains''. Foreword Kôichirô Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Éditions de l’UNESCO / Éditions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. {{ISBN|978-2-85917-486-6}}. * Fiévé, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. {{ISBN|978-0-7007-1409-4}} * {{cite book|title=Modern Architecture a Critical History|last=Frampton|first=Kenneth|publisher=Thames and Hudson|year=1990}} * {{cite book|last=Gotō|first=Osamu|title=Nihon Kenchikushi|year=2003|publisher=Kyoritsu Shuppan}} * Gregory, Rob, August 2007, "Reading Matter", ''Architectural Review'' * Gregory, Rob, August 2007, "Rock Solid", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=Kura – Design and Tradition of the Japanese Storehouse|last=Itoh|first=Teiji|publisher=Kodansha International|year=1973|isbn=0-914842-53-6}} *{{cite book |title=Castles of the Samurai:Power & Beauty| last=Mitchelhill |first=Jennifer |year=2013|publisher=Kodansha|location=USA| isbn=978-1568365121}} * {{cite book|last1= Nishi|first1= Kazuo|last2=Hozumi|first2=Kazuo|title=What is Japanese architecture?|url=https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&q=shinto+architecture |access-date=November 11, 2009|year=1996|orig-year=1983|edition=illustrated|publisher=Kodansha International|isbn=4-7700-1992-0}} * Payne, James, March 2010, "Lausanne", ''Architecture Today'' * {{cite book|title=Maekawa Kunio and the Emergence of Japanese Modernist Architecture|last=Reynolds|first=Jonathan M.|publisher=University of California Press|year=2001|isbn=0-520-21495-1}} * {{cite book|title=The Art and Architecture of China|last=Sickman & Soper|first=Laurence & Alexander|publisher=Penguin Books|year=1956}} * Slessor, Catherine, October 2001, "Comment", ''Architectural Review'' * Slessor, Catherine, October 2001, "Common Ground", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=The Making of a Modern Japanese Architecture, From the Founders to Shinohara and Isozaki|last=Stewart|first=David B|publisher=Kodansha International|year=2002}} * {{cite book |last1=Sumner |first1=Yuki |last2=Pollock |first2=Naomi |title=New Architecture in Japan |year=2010 |publisher=Merrell |location=London |isbn=978-1-85894-450-0 }} * {{cite book|title=An Architecture of Cosmology|last=Takasaki|first=Masaharu|publisher=Princeton Architectural Press|year=1998 }} * {{cite book|title=Yamamura House – Yodoko Guest House|last=Tanigawa|first=Masami|publisher=Banana Books|year=2008}} * {{cite book|title=40 architects under 40|last=Thompson|first=Jessica Cargill|publisher=Taschen|year=2000|isbn=3-8228-6212-6}} * {{cite book |editor1-last=Legault |editor1-first=Réjean |editor2-last=Goldhagen |editor2-first=Sarah |title=Anxious Modernisms |year=2000 |publisher=The MIT Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=0-262-07208-4 }} * Webb, Michael, October 2001, "Layered Media", ''Architectural Review'' * Webb, Michael, May 2006, "Container Art", ''Architectural Review'' * Spring 2005, "Do_co,mo.mo Japan: the 100 selection", ''The Japan Architect'', No. 57 * Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). {{ISBN|0-7506-2267-9}}. Cf. Part Four, Chapter 25 * Koji Yagi (text), Ryo Hata (photos): ''A Japanese Touch For Your Home''. Kodansha International, Tokyo, New York, London 1999 (Pbck.), {{ISBN|4-7700-1662-X}} == Zunanje povezave == * [https://www.mooponto.com/ mooponto — Portal for Japanese minimalist architecture] Explore the vision behind the modern Japanese minimalist architecture * [http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/ JAANUS (Japanese Architecture and Art Net Users System)] On-line dictionary of Japanese architectural and art historical terminology [[Kategorija:Japonska arhitektura]] im6w17s14vo3kq8vbjd7eamynxp73pl 1 522091 5735994 5729338 2022-08-18T02:35:28Z Czar 101149 /* Naslov */ Odgovor wikitext text/x-wiki == Naslov == Predlagam prestavitev na Mahnovš(č)ina, ker: a) slovenskih virov o teh temi ni dovolj in b) je trenuten naslov napačno slovenjen. Zaenkrat urejanje vračam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:31, 8. avgust 2022 (CEST) :'''Mahnovšina''' ima smisel. Uporabil sem samo "Mahnovia", ker je že v članku. Glavna stvar je, da [[:w:en:Wikipedia talk:WikiProject Anarchism#Free Territory ➤ Makhnovshchina|viri ne podpirajo]] "Svobodni teritorij". [[Uporabnik:Czar|Czar]] ([[Uporabniški pogovor:Czar|pogovor]]) 15:50, 8. avgust 2022 (CEST) ::Slovenščina ne podpira dvojnih samoglasnikov (diftongov) oz. so ti zelo redki. Pri slovanskih jezikih je ta vzorec še manjši, zato bi edina opcija (priredba) angleške Mahnovie bila 'Mahnovija'. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:39, 8. avgust 2022 (CEST) :::Hvala vam. Možnost, ki ste jo priporočili, zveni dobro. Ali naj bo »Mahnovščina« ali »Mahnovšina«? Ali želite pustiti razpravo odprto ali bi bilo v redu, če bi to spremenili? <span style="background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px">[[User talk:Czar|<span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'>czar</span>]]</span> 23:49, 8. avgust 2022 (CEST) ::::Predlagam Mahnovšino. Morda počakaj še na kakšno mnenje drugih urejevalcev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:24, 9. avgust 2022 (CEST) :::::Ker drugi ne sodelujejo, bomo članek preimenovali v '''Mahnovšino'''? <span style="background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px">[[User talk:Czar|<span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'>czar</span>]]</span> 04:35, 18. avgust 2022 (CEST) 5zv6mnc66j9i4jsye3salp2zzd1cl5n 5736007 5735994 2022-08-18T06:18:03Z Upwinxp 126544 pripomba wikitext text/x-wiki == Naslov == Predlagam prestavitev na Mahnovš(č)ina, ker: a) slovenskih virov o teh temi ni dovolj in b) je trenuten naslov napačno slovenjen. Zaenkrat urejanje vračam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:31, 8. avgust 2022 (CEST) :'''Mahnovšina''' ima smisel. Uporabil sem samo "Mahnovia", ker je že v članku. Glavna stvar je, da [[:w:en:Wikipedia talk:WikiProject Anarchism#Free Territory ➤ Makhnovshchina|viri ne podpirajo]] "Svobodni teritorij". [[Uporabnik:Czar|Czar]] ([[Uporabniški pogovor:Czar|pogovor]]) 15:50, 8. avgust 2022 (CEST) ::Slovenščina ne podpira dvojnih samoglasnikov (diftongov) oz. so ti zelo redki. Pri slovanskih jezikih je ta vzorec še manjši, zato bi edina opcija (priredba) angleške Mahnovie bila 'Mahnovija'. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:39, 8. avgust 2022 (CEST) :::Hvala vam. Možnost, ki ste jo priporočili, zveni dobro. Ali naj bo »Mahnovščina« ali »Mahnovšina«? Ali želite pustiti razpravo odprto ali bi bilo v redu, če bi to spremenili? <span style="background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px">[[User talk:Czar|<span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'>czar</span>]]</span> 23:49, 8. avgust 2022 (CEST) ::::Predlagam Mahnovšino. Morda počakaj še na kakšno mnenje drugih urejevalcev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:24, 9. avgust 2022 (CEST) :::::Ker drugi ne sodelujejo, bomo članek preimenovali v '''Mahnovšino'''? <span style="background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px">[[User talk:Czar|<span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'>czar</span>]]</span> 04:35, 18. avgust 2022 (CEST) ::::::Črka '''щ''' v ruščini pomeni ''šč''. Ne spreglejta kljukice na desni, ki jo loči od '''ш''' - ''š''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:17, 18. avgust 2022 (CEST) 405am9y6fv8p7th343syzr40dnqfxh0 5736014 5736007 2022-08-18T07:14:13Z A09 188929 /* Naslov */ Odgovor wikitext text/x-wiki == Naslov == Predlagam prestavitev na Mahnovš(č)ina, ker: a) slovenskih virov o teh temi ni dovolj in b) je trenuten naslov napačno slovenjen. Zaenkrat urejanje vračam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:31, 8. avgust 2022 (CEST) :'''Mahnovšina''' ima smisel. Uporabil sem samo "Mahnovia", ker je že v članku. Glavna stvar je, da [[:w:en:Wikipedia talk:WikiProject Anarchism#Free Territory ➤ Makhnovshchina|viri ne podpirajo]] "Svobodni teritorij". [[Uporabnik:Czar|Czar]] ([[Uporabniški pogovor:Czar|pogovor]]) 15:50, 8. avgust 2022 (CEST) ::Slovenščina ne podpira dvojnih samoglasnikov (diftongov) oz. so ti zelo redki. Pri slovanskih jezikih je ta vzorec še manjši, zato bi edina opcija (priredba) angleške Mahnovie bila 'Mahnovija'. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:39, 8. avgust 2022 (CEST) :::Hvala vam. Možnost, ki ste jo priporočili, zveni dobro. Ali naj bo »Mahnovščina« ali »Mahnovšina«? Ali želite pustiti razpravo odprto ali bi bilo v redu, če bi to spremenili? <span style="background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px">[[User talk:Czar|<span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'>czar</span>]]</span> 23:49, 8. avgust 2022 (CEST) ::::Predlagam Mahnovšino. Morda počakaj še na kakšno mnenje drugih urejevalcev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:24, 9. avgust 2022 (CEST) :::::Ker drugi ne sodelujejo, bomo članek preimenovali v '''Mahnovšino'''? <span style="background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px">[[User talk:Czar|<span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'>czar</span>]]</span> 04:35, 18. avgust 2022 (CEST) ::::::Črka '''щ''' v ruščini pomeni ''šč''. Ne spreglejta kljukice na desni, ki jo loči od '''ш''' - ''š''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:17, 18. avgust 2022 (CEST) :::::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Potem '''Mahnovščina'''? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:14, 18. avgust 2022 (CEST) 0i1q215wckron9ij6hvzhlf2sdlresr 5736061 5736014 2022-08-18T11:31:53Z Upwinxp 126544 odgovor wikitext text/x-wiki == Naslov == Predlagam prestavitev na Mahnovš(č)ina, ker: a) slovenskih virov o teh temi ni dovolj in b) je trenuten naslov napačno slovenjen. Zaenkrat urejanje vračam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:31, 8. avgust 2022 (CEST) :'''Mahnovšina''' ima smisel. Uporabil sem samo "Mahnovia", ker je že v članku. Glavna stvar je, da [[:w:en:Wikipedia talk:WikiProject Anarchism#Free Territory ➤ Makhnovshchina|viri ne podpirajo]] "Svobodni teritorij". [[Uporabnik:Czar|Czar]] ([[Uporabniški pogovor:Czar|pogovor]]) 15:50, 8. avgust 2022 (CEST) ::Slovenščina ne podpira dvojnih samoglasnikov (diftongov) oz. so ti zelo redki. Pri slovanskih jezikih je ta vzorec še manjši, zato bi edina opcija (priredba) angleške Mahnovie bila 'Mahnovija'. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:39, 8. avgust 2022 (CEST) :::Hvala vam. Možnost, ki ste jo priporočili, zveni dobro. Ali naj bo »Mahnovščina« ali »Mahnovšina«? Ali želite pustiti razpravo odprto ali bi bilo v redu, če bi to spremenili? <span style="background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px">[[User talk:Czar|<span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'>czar</span>]]</span> 23:49, 8. avgust 2022 (CEST) ::::Predlagam Mahnovšino. Morda počakaj še na kakšno mnenje drugih urejevalcev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:24, 9. avgust 2022 (CEST) :::::Ker drugi ne sodelujejo, bomo članek preimenovali v '''Mahnovšino'''? <span style="background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px">[[User talk:Czar|<span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'>czar</span>]]</span> 04:35, 18. avgust 2022 (CEST) ::::::Črka '''щ''' v ruščini pomeni ''šč''. Ne spreglejta kljukice na desni, ki jo loči od '''ш''' - ''š''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:17, 18. avgust 2022 (CEST) :::::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Potem '''Mahnovščina'''? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:14, 18. avgust 2022 (CEST) ::::::::Za tole ozemlje slišim prvič, tako da se ne znam opredeliti glede vprašanja "Svobodni teritorij"/"Mahnovščina"/"Guljajpolščina"/..., ampak Махновщина = Mahnovščina, ja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:31, 18. avgust 2022 (CEST) 3n7yc35lwbkfk5zvk4w8c0pvj17nyk5 0 522148 5735717 5733635 2022-08-17T13:56:20Z Ljuba brank 92351 /* Obdobje Heian (794–1185) */ tp wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt|vrtovi]], katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šojū-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Heian|obdobju Heian]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaijū-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, kar je na Zahodu izjemno redko. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb| Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in dajejo blag pridih tega sloga mnogim vrtom. == Zgodovina == === Izvor === Zamisli, ki so osrednjega pomena za japonske vrtove, so bile prvič predstavljene na Japonskem v [[obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (pribl.  6. do 7. stoletje). Japonski trgovci so bili priča vrtovom, ki so jih gradili na Kitajskem in domov prinesli številne kitajske vrtnarske tehnike in sloge. [[File:IseShrine.jpg|thumb|right| Ise Džingu, šintoistično svetišče, ki so ga začeli graditi v 7. stoletju, obdano z belim prodom]] Japonski vrtovi so se prvič pojavili na otoku [[Honšu]], velikem osrednjem japonskem otoku. Na njihovo estetiko so vplivale posebne značilnosti pokrajine Honšu: razgibani vulkanski vrhovi, ozke doline, gorski potoki s slapovi in kaskadami, jezera in plaže z majhnimi kamni. Na njih je vplivala tudi bogata raznolikost cvetja in različnih vrst dreves, zlasti zimzelenih dreves, na otokih ter štirje različni letni časi na Japonskem, vključno z vročimi, mokrimi poletji in snežnimi zimami.<ref>Nitschke, L''e Jardin japonais'', pp. 14–15</ref> Japonski vrtovi imajo svoje korenine v nacionalni veri [[šintoizem]] z njeno zgodbo o nastanku osmih popolnih otokov in o ''šinčiju'', jezerih bogov. Prazgodovinska [[šintoistična svetišča]] za ''[[kami]]'', bogove in duhove, najdemo na plažah in v gozdovih po vsem otoku. Pogosto so bili v obliki nenavadnih skal ali dreves, označenih z vrvicami iz riževe slame (''šimenava'') in obdanih z belimi kamni ali kamenčki, simbolom čistosti.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 14–15, and Young, ''The Art of the Japanese Garden''.</ref> Belo gramozno dvorišče je postalo značilnost šintoističnih svetišč, cesarskih palač, budističnih templjev in zen vrtov. Čeprav je njen prvotni pomen nekoliko nejasen, je ena od japonskih besed za vrt – ''niva'' – začela pomeniti kraj, ki je bil očiščen in očiščen v pričakovanju prihoda ''kamijev'' in šintoistično spoštovanje velikih skal, jezer, starodavnih dreves in drugih »dostojanstvenikov narave« bi trajno vplivali na oblikovanje japonskega vrta.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> Na japonske vrtove je močno vplivala tudi kitajska filozofija [[daoizem|daoizma]] in [budizem|[budizma]] Amitābha, uvožena iz Kitajske okoli leta 552 n. št. Daoistične legende so govorile o petih goratih otokih, na katerih je živelo [[osem nesmrtnih]], ki so živeli v popolnem sožitju z naravo. Vsak nesmrtnik je s svojega gorskega doma poletel na hrbtu [[žerjavi|žerjava]]. Sami otoki so bili na hrbtu ogromne [[morske želve]]. Na Japonskem je pet otokov iz kitajske legende postalo en otok, imenovan Horai-zen ali gora Horai. Replike te legendarne gore, simbola popolnega sveta, so pogosta značilnost japonskih vrtov, tako kot skale, ki predstavljajo želve in žerjave.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 22–23</ref> === V antiki === Najzgodnejši zabeleženi japonski vrtovi so bili ''vrtovi užitka'' cesarjev in plemičev. Omenjeni so v več kratkih odlomkih ''[[Nihon Šoki]]'', prve kronike japonske zgodovine, objavljene leta 720 n. št. Spomladi 74 n. št. je kronika zapisala: »[[Cesar Kejko]] je dal nekaj krapov v ribnik in se veselil, ko jih je videl zjutraj in zvečer«. Naslednje leto je »cesar v jezeru Ijiši pri Ihareju spustil čoln z dvojnim trupom in se vkrcal s svojo cesarsko priležnico ter skupaj se razkošno gostila«. Leta 486 je kronika zapisala, da je »[[cesar Kenzo]] odšel v vrt in se gostil ob robu vijugastega potoka«.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 30.</ref> Kitajski vrtovi so imeli zelo močan vpliv na zgodnje japonske vrtove. Okoli leta 552 n. št. je bil budizem uradno prinešen iz Kitajske prek Koreje na Japonsko. Med letoma 600 in 612 n. št. je japonski cesar poslal štiri poslanstva na dvor kitajske [[dinastija Sui|dinastije Sui]]. Med letoma 630 in 838 n. št. je japonski dvor poslal še petnajst poslanstev na dvor [[dinastija Tang|dinastije Tang]]. Ta poslanstva z več kot petsto člani so vključevala diplomate, učenjake, študente, budistične menihe in prevajalce. Vrnili so se s kitajsko pisavo, umetniškimi predmeti in podrobnim opisom kitajskih vrtov. Leta 612 n. št. je [[cesarica Sujko]] dala zgraditi vrt z umetno goro, ki je predstavljala Šumi-Sen ali goro Sumeru, za katero v hindujskih in budističnih legendah velja, da je v središču sveta. Med vladavino iste cesarice je eden od njenih ministrov, Soga no Umako, dal v svoji palači zgraditi vrt z jezerom z več majhnimi otoki, ki predstavljajo otoke osmih nesmrtnih, znanih v kitajskih legendah in daoistični filozofiji. Ta palača je postala last japonskih cesarjev, poimenovali so jo »Palača otokov« in je bila večkrat omenjena v ''[[Man'jošu]]'', »Zbirki neštetih listov«, najstarejši znani zbirki japonske poezije. === Obdobje Nara (710–794) === [[File:Nara palace gardens.jpg|thumb| Pogled na glavni paviljon vrtov Vzhodne palače (東院庭園).]] [[Obdobje Nara]] je poimenovano po glavnem mestu [[Nara, Japonska|Nara]]. Prvi pristni japonski vrtovi so bili v tem mestu zgrajeni konec 8. stoletja. Obrežja in kamnite postavitve so bile naturalistične, drugačne od težjega, prejšnjega kontinentalnega načina gradnje robov ribnikov. Pri izkopavanjih so našli dva takšna vrtova, ki sta bila uporabljena za praznovanja pisanja poezije.<ref>{{Cite web|author=Wybe Kuitert|url=https://www.scribd.com/document/274049284/Two-Early-Japanese-Gardens-by-Wybe-Kuitert|title=Two Early Japanese Gardens &#124; Korea &#124; Japan|website=Scribd}}</ref> Eden od teh vrtov, ''vrt Vzhodne palače'' v palači Heidžō v Nari, je bil zvesto rekonstruiran z uporabo iste lokacije in celo z izvirnimi elementi vrta, ki so bili izkopani.<ref>{{Cite web|url=https://www.nabunken.go.jp/org/bunka/jgd/pages/GardenAtNaraPalace.html|title=garden at the Eastern Palace, Nara palace site 平城宮東院庭園|website=www.nabunken.go.jp|access-date=2019-09-26}}</ref> Iz majhne količine razpoložljivih literarnih in arheoloških dokazov se zdi, da so bili japonski vrtovi tega časa skromne različice cesarskih vrtov dinastije Tang z velikimi jezeri, posejanimi z umetnimi otoki in umetnimi gorami. Robovi ribnika so bili zgrajeni s težkimi skalami kot nasipi. Čeprav so imeli ti vrtovi nekaj budistične in daoistične simbolike, so bili mišljeni kot vrtovi za užitek ter kraji za festivale in praznovanja. Nedavna arheološka izkopavanja v starodavni prestolnici Nara so razkrila ostanke dveh vrtov iz 8. stoletja, povezanih s cesarskim dvorom, vrt z ribnikom in potokom – To-in – ki je znotraj območja cesarske palače in vrt ob potoku - Kjuseki - najdemo ga v sodobnem mestu. Morda so oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar se zdi, da imajo skalne formacije, najdene v To-inu, več skupnega s prazgodovinskimi japonskimi kamnitimi spomeniki kot s kitajskimi predhodniki, naravni, serpentinasti tok vrta ob potoku Kjuseki pa je lahko veliko manj formalen kot tisto, kar je obstajalo na Kitajskem v obdobju Tang. Ne glede na njihov izvor, tako To-in kot Kjuseki jasno predvidevata določen razvoj v kasnejših japonskih vrtovih.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> === Obdobje Heian (794–1185) === Leta 794 n. št., na začetku [[Obdobje Heian|obdobja Heian]] (794-1185 n. št.), je japonski dvor svojo prestolnico preselil v [[Heian-kjo]] (današnji [[Kjoto]]). V tem obdobju so obstajale tri različne vrste vrtov: vrtovi palač in vrtovi plemičev v prestolnici, vrtovi vil na robu mesta in vrtovi templjev. Arhitektura palač, rezidenc in vrtov v obdobju Heian je sledila kitajski praksi. Hiše in vrtovi so bili poravnani na osi sever-jug, z rezidenco na severu in obrednimi stavbami in glavnim vrtom na jugu, na jugu sta bili dve dolgi krili, kot naslonjala, z vrtom med njima. V vrtovih je bilo eno ali več jezer, povezanih z mostovi in vijugastimi potoki. Južni vrt cesarskih rezidenc je imel edinstveno japonsko značilnost: veliko prazno območje belega peska ali gramoza. Cesar je bil glavni duhovnik Japonske, beli pesek pa je predstavljal čistost in je bil kraj, kamor so lahko povabili bogove. Območje je bilo uporabljeno za verske obrede in plese za dobrodošlico bogovom.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref> Sama postavitev vrta je bila strogo določena po načelih tradicionalne kitajske [[geomantija|geomantije]] oziroma [[feng šuj]]a. Prva znana knjiga o umetnosti japonskega vrta, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vzdrževanju vrtov''), napisana v 11. stoletju, pravi: {{quote| Dober znak je, da potok priteče z vzhoda, vstopi na vrt, gre pod hišo in nato odide z jugovzhoda. Na ta način bo voda modrega zmaja odnesla vse slabe duhove iz hiše proti belemu tigru.<ref>See on the manual Kuitert, ''Themes in the History of Japanese Garden Art'', pp. 30–52. The quote is from Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref>}} Cesarski vrtovi obdobja Hej’an so bili [[vodni vrt|vodni vrtovi]], kjer so se obiskovalci sprehajali v elegantnih lakiranih čolnih, poslušali glasbo, opazovali oddaljene gore, peli, brali poezijo, slikali in občudovali pokrajino. Družabno življenje v vrtovih je bilo nepozabno opisano v klasičnem japonskem romanu ''Zgodba o Gendžiju'', ki ga je okoli leta 1005 napisala Murasaki Šikibu, cesaričina dvorna dama. Sledi enega takega umetnega jezera, ''Osava no ike'', blizu templja Daikaku-dži v Kjotu, je še vedno mogoče videti. Zgradil ga je [[cesar Saga]], ki je vladal od leta 809 do 823, in naj bi ga navdihnilo jezero Dongting na Kitajskem.<ref name="Danielle Ellisseeff p. 16">Danielle Ellisseeff, ''Jardins japonais'', p. 16</ref> [[File:Byodo-in in Uji.jpg|thumb|[[Bjōdō-in]]: vrt Jōdo-šiki]] Pomanjšana replika [[Cesarska palača Kjoto |kjotske cesarske palače]] iz leta 794, [[Svetišče Heian |Heian-džingū]], je bila zgrajena v Kjotu leta 1895 ob praznovanju 1100. rojstnega dne mesta. Južni vrt je znan po češnjevih cvetovih spomladi in po azalejah zgodaj poleti. Zahodni vrt je znan po svojih perunikah v juniju, veliko vzhodno vrtno jezero pa spominja na lagodno čolnarjenje iz 8. stoletja. Proti koncu obdobja Hej’an se je pojavil nov slog vrtne arhitekture, ki so ga ustvarili privrženci budizma čiste dežele. Ti so bili imenovani ''Rajski vrtovi'', zgrajeni tako, da predstavljajo legendarni raj Zahoda, kjer je vladal Amida Buda. Zgradili so jih plemiči, ki so želeli uveljaviti svojo moč in neodvisnost od cesarskega gospodinjstva, ki je postajalo vse šibkejše. Najboljši ohranjeni primer Rajskega vrta je [[Bjodo-in]] v kraju Udži blizu Kjota. Prvotno je bila vila Fudživara Mičinaga (966–1028), ki je svoje hčere poročil s cesarjevima sinovoma. Po njegovi smrti je njegov sin vilo spremenil v tempelj in leta 1053 zgradil Feniksovo dvorano, ki še vedno stoji. Dvorana je zgrajena v tradicionalnem slogu templja kitajske [[dinastija Song|dinastije Song]] na otoku v jezeru. V njem je pozlačen kip Bude Amitābhe, ki gleda proti zahodu. V jezeru pred templjem je majhen otok belih kamnov, ki predstavlja goro Horai, dom osmih nesmrtnih daoistov, ki je s templjem povezana z mostom, ki simbolizira pot v raj. Zasnovan je bil za mediacijo in kontemplacijo, ne kot vrt užitka. Bila je lekcija daoistične in budistične filozofije, ustvarjene s pokrajino in arhitekturo, ter prototip za prihodnje japonske vrtove.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', pp. 22–23.</ref> Pomembni obstoječi ali poustvarjeni vrtovi Heian so: * Daikaku-dži * Bjōdō-in * Kjotska cesarska palača * Džōruri-dži <gallery class="center"> File:Osawaike spring Kyoto 001 JPN.jpg| Jezero Osava v Kjotu je bilo del starih cesarskih vrtov cesarske sage (809–823). File:Miniature Model of HigashiSanjoDono.jpg| Model rezidence in vrta v Heian-kjō (Kjoto), okoli 1000. File:Heian-jingu shinen09bs3216.jpg| Pomanjšana rekonstrukcija Heian-džingūja iz 19. stoletja, prvega vrta kjotske cesarske palače, kakršen je bil leta 794. File:Heian-jingu shinen IMG 5748 0-25.JPG| Stopajoči kamni na vrtu prve kjotske cesarske palače. Ti kamni so bili prvotno del mostu iz 16. stoletja čez reko Kamo, ki ga je uničil potres.<ref>Daniele Eilisseeff, ''Jardins Japonais'', p. 20</ref> File:Oike-Niwa.JPG| Poustvarjen vrt stare kjotske cesarske palače </gallery> === Obdobje Kamakura in Muromači (1185–1573) === [[File:Temple of The Golden Pavilion.jpg|thumb|[[Kinkaku-dži]], Zlati paviljon (1398)]] [[File:RyoanJi-Dry garden.jpg|thumb| Zen skalnjak Rjōan-dži (konec 15. stoletja)]] Šibkost cesarjev in rivalstvo fevdalnih vojskovodj sta povzročili dve državljanski vojni (1156 in 1159), ki sta uničili večino Kjota in njegovih vrtov. Prestolnica se je preselila v Kamakuro, nato pa leta 1336 nazaj v četrt Muromači v Kjotu. Cesarji so vladali samo po imenu; pravo oblast je imel vojaški guverner, [[šogun]]. V tem obdobju je vlada ponovno vzpostavila odnose s Kitajsko, ki so bili prekinjeni pred skoraj tristo leti. Japonski menihi so spet odšli študirat na Kitajsko, kitajski menihi pa so prišli na Japonsko, bežeč pred mongolskimi vpadi. Menihi so s seboj prinesli novo obliko budizma, imenovano preprosto [[zen budizem|zen]] ali "meditacija". Japonska je doživela renesanso v veri, umetnosti in zlasti v vrtovih.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 173–177</ref> Izraz zen vrt se v angleški pisavi prvič pojavi v 31930-ih, na japonskem ''zen teien'' ali ''zenteki teien'' pa še kasneje, od 1950-ih. Nanaša se na kompozicijsko tehniko, ki jo navdihuje Song Kitajska in izhaja iz slikanja s tušem. Sestava ali konstrukcija takšnih majhnih slikovitih vrtov nima nobene zveze z verskim zenom.<ref>{{Cite book|last1=Young|first1=David E|url=https://www.worldcat.org/title/art-of-the-japanese-garden-history-culture-design/oclc/1158966819|title=The art of the Japanese garden: history, culture, design|last2=Young|first2=Michiko|last3=Tan|first3=Yew Hong|date=2019|isbn=978-4-8053-1497-5|language=English|oclc=1158966819}}</ref> Številni slavni tempeljski vrtovi so bili zgrajeni na začetku tega obdobja, vključno s [[Kinkaku-dži]]jevim Zlatim paviljonom, zgrajenim leta 1398, in [[Ginkaku-dži]]jevim Srebrnim paviljonom, zgrajenim leta 1482. Na nek način so sledili zenovskim načelom spontanosti, skrajne preprostosti in zmernost, na druge načine pa so bili tradicionalni kitajski templji dinastije Song; zgornja nadstropja Zlatega paviljona so bila prekrita z zlatimi lističi, obkrožali pa so jih tradicionalni vodni vrtovi. Najbolj opazen vrtni slog, izumljen v tem obdobju, je bil zen vrt, [[japonski suhi vrt|suhi vrt]] ali japonski skalnjak. Eden najboljših primerov in eden najbolj znanih japonskih vrtov je [[Rjoan-dži]] v Kjotu. Ta vrt je širok le 9 metrov in dolg 24 metrov, sestavljen je iz belega peska, skrbno zgrabljenega, da se nakazuje voda in petnajstih skal, skrbno razporejenih, kot majhni otočki. Namenjen je opazovanju s sedečega položaja na verandi rezidence opata samostana. Bilo je veliko razprav o tem, kaj naj bi skale predstavljale, vendar, kot je zapisal vrtni zgodovinar Gunter Nitschke, »vrt v Rjōan-dži ne simbolizira. Nima vrednosti predstavljanja nobene naravne lepote, ki jo lahko najdemo v sveta, resničnega ali mitskega, razumem ga kot abstraktno kompozicijo »naravnih« objektov v prostoru, kompozicijo, katere funkcija je spodbujanje posredovanja.«<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 92. English translation of excerpt by D. R. Siefkin.</ref> Več slavnih zen vrtov v Kjotu je bilo delo enega človeka; [[Musō Soseki]] (1275–1351). Bil je menih, potomec cesarja Uda v deveti generaciji in izjemen dvorni politik, pisec in organizator, ki je oboroževal in financiral ladje za odprtje trgovine s Kitajsko ter ustanovil organizacijo, imenovano Pet gora, sestavljeno iz najmočnejših Zen samostanov v Kjotu. Bil je odgovoren za gradnjo zen vrtov Nanzen-dži; Saihō-dži (Mahov vrt); in Tenrjū-dži. Pomembni vrtovi obdobij Kamakura in Muromachi so: *[[Kinkaku-dži]] (Zlati paviljon) *[[Ginkaku-dži]] (Srebrni paviljon) *Nanzen-dži *[[Saiho-dži]] (Vrt mahu) *[[Tenrju-dži]] *Daisen-in <gallery class="center"> Ginkaku-ji after being restored in 2008.jpg|[[Ginkaku-dži]] ali Srebrni paviljon v Kjotu, (in je) zen budistični tempelj (1482). File:Ginkaku-ji with sand garden.JPG| Zen skalnjak Ginkaku-dži ima miniaturno goro v obliki gore Fuji.. Daisen-in1.jpg| Vrt Daisen-in v Kjotu (1513). NanzenjiNanzenin teien.jpg| Vrt Nanzen-dži, Kjoto, ki ga je zgradil Musō Soseki. Vsi zen vrtovi niso bili narejeni iz skal in peska; menihi tukaj razmišljajo o gozdnem prizoru. File:Tenryuji Kyoto05s3s4592.jpg| Vrt Tenryū-dži v Kjotu. Ribnik Sogen, ki ga je ustvaril Musō Soseki, je eden redkih ohranjenih elementov prvotnega vrta. </gallery> === Obdobje Momojama (1568–1600) === [[File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden01s3200.jpg|thumb|left|V vrtu v gradu Tokušima (1592) na otoku Šikoku so voda in ogromne skale. Namenjen je bil videnju od zgoraj, iz razglednega paviljona.]] [[Obdobje Momojama]] je bilo kratko, le 32 let, in je bilo v veliki meri zasedeno z vojnami med [[daimjo]]ji, voditelji fevdalnih japonskih klanov. Nova središča moči in kulture na Japonskem so bili utrjeni gradovi daimjojev, okoli katerih so se pojavila nova mesta in vrtovi. Značilen vrt tega obdobja je predstavljal enega ali več ribnikov ali jezer ob glavnem bivališču oziroma '']]šoin]]u'' nedaleč od gradu. Ti vrtovi so bili namenjeni ogledu od zgoraj, z gradu ali rezidence. Daimjo so razvili veščine rezanja in dvigovanja velikih skal za gradnjo svojih gradov in imeli so vojske vojakov, ki so jih premikali. Umetna jezera so bila obdana s plažami iz drobnih kamnov in okrašena z aranžmaji balvanov, z naravnimi kamnitimi mostovi in stopnicami. Vrtovi tega obdobja so združevali elemente promenadnega vrta, ki naj bi bil viden z vijugastih vrtnih poti, z elementi zen vrta, kot so umetne gore, ki naj bi jih opazovali od daleč.<ref name="Nitschke, p. 120">Nitschke, ''Le jardin japonais'', p. 120.</ref> Najbolj znan tovrstni vrt, zgrajen leta 1592, je v bližini gradu Tokušima na otoku Šikoku. Njegova znamenitost je 10,5 metrov dolg most iz dveh naravnih kamnov. Drug pomemben vrt iz obdobja, ki še vedno obstaja, je Sanbō-in, ki ga je leta 1598 obnovil Tojotomi Hidejoši za praznovanje praznika češnjevih cvetov in poustvaril sijaj starodavnega vrta. Na projektu je delalo tristo graditeljev vrtov, ki so izkopali jezera in postavili sedemsto balvanov na 540 kvadratnih metrih površine. Vrt je bil zasnovan tako, da je viden z verande glavnega paviljona ali iz »dvorane čistega pogleda«, ki je na višji nadmorski višini v vrtu. Na vzhodu vrta, na polotoku, je razporeditev kamnov, ki predstavljajo mitsko goro Horai. Lesen most vodi do otoka, ki predstavlja žerjava, kamniti most pa povezuje ta otok z drugim, ki predstavlja želvo, ki je z zemljo pokritim mostom povezan nazaj na polotok. V vrtu je tudi slap ob vznožju lesene vzpetine. Ena značilnost vrta iz obdobja Momojama, vidnega v Sanbō-inu, je neposredna bližina stavb ob vodi. V obdobju Momojama so se razvili tudi ''[[Japonski obred pitja čaja|čanoju]]'' (čajni obred), [[čašicu]] (čajnica) in [[rodži]] (čajni vrt). Čaj so na Japonsko iz Kitajske prinesli budistični menihi, ki so ga uporabljali kot stimulans za ohranjanje budnosti med dolgimi obdobji meditacije. Prvi veliki čajni mojster Sen no Rikjū (1522–1591) je do najmanjših podrobnosti opredelil videz in pravila čajnice in čajnega vrta, pri čemer je sledil načelu ''vabi'' (侘び) »trezna prefinjenost in umirjenost«.<ref>Miyeko Murase, ''l'Art du Japon'', pp. 213–215.</ref> Po pravilih Sen no Rikjū naj bi čajnica spominjala na kočo meniha puščavnika. Bila je majhna in zelo preprosta lesena konstrukcija, pogosto s slamnato streho, v kateri je bilo dovolj prostora za dva tatamija. Edini dovoljeni okras znotraj je bil zvitek z napisom in veja drevesa. Ni imela pogleda na vrt. Tudi vrt je bil majhen in nenehno zalivan, da je bil vlažen in zelen. Običajno je imel češnjo ali brest, ki se je spomladi obarval, sicer pa ni imel svetlih cvetov ali eksotičnih rastlin, ki bi odvračale pozornost obiskovalca. Do vhoda v čajnico je vodila pot. Ob poti je bila čakajoča klop za goste in umivalnik ter kamnita posoda za vodo v bližini čajnice, kjer so si gostje splaknili roke in usta, preden so vstopili v čajnico skozi majhna kvadratna vrata, imenovana ''nidžiri-guči'' ali »plazenje- pri vhodu«, zaradi česar so se morali za prehod nizko skloniti. Sen no Rikjū je odredil, da mora biti vrt nekaj ur pred obredom nepometen, da se listje na naraven način raztrese po poti.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', pp. 160–162.</ref> Pomembni vrtovi tega obdobja so: * Vrt gradu Tokušima na otoku Šikoku. * Čajnica Tai-an v templju Mjōki-an v Kjotu, ki jo je leta 1582 zgradil Sen no Rikjū. * Sanbō-in v Daigo-dži, v prefekturi Kjoto (1598) <gallery class="center"> File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden02s3872.jpg|Vrt pri gradu Tokušima, prevladujejo skale File:Momiji Daigoji4.JPG| Vrt v Daigo-dži (1598) je znan po češnjevih cvetovih. </gallery> === Obdobje Edo (1615–1867) === [[File:Katsurarikyu01.jpg|thumb| Vrt cesarske vile Kacura v Kjotu (1641-1662), prototip promenade ali sprehajalnega vrta]] [[File:Geppa-ro.jpg|thumb| Notranjost paviljona Geppa cesarske vile Kacura, popolnoma integrirana v vrt]] V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je oblast osvojil in utrdil klan Tokugava, ki so postali šoguni in preselil glavno mesto v [[Edo]], kasnejši [[Tokio]]. Cesar je ostal v Kjotu kot vodilni voditelj, pristojen le za kulturne in verske zadeve. Medtem ko je bil zdaj politično središče Japonske Tokio, je Kjoto ostal kulturna prestolnica, središče vere in umetnosti. Šoguni so cesarjem zagotovili malo moči, vendar z velikodušnimi subvencijami za gradnjo vrtov.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 277–281</ref> V obdobju Edo je bila razširjena uporaba nove vrste japonske arhitekture, imenovane ''[[sukija-zukuri]]'', kar dobesedno pomeni »gradnja po izbranem okusu«. Izraz se je prvič pojavil konec 16. stoletja in se nanašal na izolirane čajnice. Prvotno se je nanašal na preproste podeželske hiše samurajskih bojevnikov in budističnih menihov, v obdobju Edo pa so ga uporabljali v vseh vrstah stavb, od hiš do palač. Slog ''sukija'' je bil uporabljen v najbolj znanem vrtu tega obdobja, [[Cesarska vila Kacura|cesarski vili Kacura]] v Kjotu. Stavbe so bile zgrajene v zelo preprostem, neokrašenem slogu, prototip za prihodnjo japonsko arhitekturo. Odpirale so se na vrt, tako da se je vrt zdel v celoti del stavbe. Ne glede na to, ali je bil obiskovalec znotraj ali zunaj stavbe, je vedno imel občutek, da je v središču narave. Vrtne stavbe so bile razporejene tako, da so bile vedno vidne diagonalno in ne naravnost. Ta aranžma je imela poetično ime ganko, kar je dobesedno pomenilo »formacija divjih gosi v letu«.<ref>Nitschke, ''Le jardin Japonais'', p. 158.</ref> Večina vrtov v obdobju Edo je bilo sprehajalnih vrtov ali suhih kamnitih zen vrtov, ki so bili običajno veliko večji od prejšnjih vrtov. Promenadni vrtovi tega obdobja so v veliki meri uporabljali izposojo kulis (''šakkei''). Pogledi na oddaljene gore so integrirani v zasnovo vrta; ali, še bolje, zgraditi vrt na pobočju gore in uporabiti različne višine za doseganje razgledov na pokrajino zunaj vrta. Sprehajalni vrtovi Edo so bili pogosto sestavljeni iz niza ''meišo'' ali »slavnih razgledov«, podobnih razglednicam. To so lahko imitacije znanih naravnih pokrajin, kot je gora [[Fudži]] ali prizori iz taoističnih ali budističnih legend ali pokrajine, ki ilustrirajo verze poezije. Za razliko od zen vrtov so bili zasnovani tako, da prikazujejo naravo, kakršna je videti, ne notranjih pravil narave.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', pp. 169–172</ref> *Cesarski dvorec Šugakuin *Šisen-do (1641) *Suizen-dži *Hama Rikju *Koraku-en (Okajama) *Vrt Ricurin (Takamacu) *Koišikava Koraku-en (Tokio) (1629) *Ninna-dži, Kjoto *Enman-in, Ocu *Sanzen-in, severno od Kjota *Sengan-en, Kagošima (1658) *Čišaku-in, jugovzhodno od Kjota *Džōdžu-in, v templju Kijomizu, jugovzhodno od Kjota (1688–1703) *Manšu-in, severovzhodno od Kjota (1656) *Nanzen-dži, vzhodno od Kjota (1688–1703) <gallery class="center"> File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|Kōraku-en v Okajami, ki se je začel leta 1700 File:150504 Ritsurin Park Takamatsu Kagawa pref Japan01s3.jpg|Vrt Ricurin v Takamacu, ki se je začel leta 1625 File:Shisendo DSC0480.jpg|Puščaniški vrt pesnika in učenjaka Išikava Džozana v Šisen-doju, zgrajen leta 1641. Kasneje je postal tempelj. File:Ninnaji Kyoto16s3s4592.jpg|Severni vrt v Ninna-dži v Kjotu, klasičen sprehajalni vrt File:Ninnaji Kyoto18s3s4320.jpg|Južni vrt v Ninna-dži, zen skalnjak File:Koishikawa Korakuen 060607.jpg|Vrt Koišikava Kōrakuen v Tokiu, ki so ga začeli graditi leta 1629, je zdaj obdan s poslovnimi stavbami. File:TofukujiReiunin1.jpg|Najbolj znan pogled na Suizen-dži je miniaturna gora, ki spominja na goro Fuji. </gallery> === Obdobje Meidži (1868–1912) === V obdobju Meidži je prišlo do modernizacije Japonske in ponovnega odpiranja Japonske proti zahodu. Številni stari zasebni vrtovi so bili zapuščeni in prepuščeni propadu. Leta 1871 je nov zakon preoblikoval številne vrtove iz prejšnjega obdobja Edo v javne parke in jih ohranil. Oblikovalci vrtov, soočeni z idejami z Zahoda, so eksperimentirali z zahodnimi slogi, kar je privedlo do vrtov, kot sta Kju-Furukava ali Šindžuku Gjoen. Drugi, bolj na severu Japonske, so se držali načrta iz obdobja Edo. Tretji val je bil naturalistični slog vrtov, ki so ga izumili gospodarji industrije in močni politiki, kot je Aritomo Jamagata. Mnogi vrtnarji so kmalu načrtovali in gradili vrtove po tem okusu. Eden od vrtov, znan po svoji tehnični dovršenosti v tem slogu, je bil Ogava Džihei VII., znan tudi kot Uedži.[28] Pomembni vrtovi tega obdobja so: *Vrtovi Kju-Furukava *Kenroku-en, 18. in 19. stoletje, končan leta 1874. *Činzan-so v Tokiu leta 1877. *Murin-an v Kjotu, končan 1898. <gallery class="center"> File:Kenrokuen10-r.jpg|Kenroku-en v Kanazavi File:Chinzan-so4.jpg|Činzan-so v Tokiu File:Murin-an, Kyoto - IMG 5104.JPG|Murin-an v Kjotu </gallery> === Sodobni japonski vrtovi (1912 do danes) === V [[obdobje Šova|obdobju Šova]] (1926–1989) so poslovneži in politiki zgradili številne tradicionalne vrtove. Po drugi svetovni vojni glavni graditelji vrtov niso bili več zasebniki, temveč banke, hoteli, univerze in vladne agencije. Japonski vrt je s stavbo postal podaljšek krajinske arhitekture. Nove vrtove so oblikovali [[krajinska arhitektura|krajinski arhitekti]] in pogosto uporabljali sodobne gradbene materiale, kot je beton. Nekateri sodobni japonski vrtovi, kot je Tōfuku-dži, ki ga je zasnoval Mirei Šigemori, so bili navdihnjeni s klasičnimi modeli. Drugi sodobni vrtovi so ubrali veliko bolj radikalen pristop k tradiciji. En primer je Avadži Jumebutai, vrt na otoku Avadži v japonskem [[Notranje morje Seto|Notranjem morju Seto]], ki ga je oblikoval Tadao Ando. Zgrajen je bila kot del letovišča in konferenčnega centra na strmem pobočju, kjer so zemljišče odstranili, da bi naredili otok za letališče. <gallery class="center"> File:TofukujiGarden1.jpg|Tōfuku-dži, sodoben japonski vrt iz leta 1934, ki ga je zasnoval Mirei Šigemori, zgrajen na podlagi zenovskega templja iz 13. stoletja v Kjotu File:Toufuku-ji hojyo7.JPG|Vrt z mahom v Tofuku-dži, Kjoto File:The Museum of Art Kochi06s3872.jpg|Sodobni japonski vrt v muzeju umetnosti Koči File:Naoshima05.jpg|Vrt v muzeju umetnosti Naošima Fukutake, ki uporablja skulpturo za posnemanje oblike otoka na obzorju File:Adachi Museum of Art Garden 02.jpg|Vrt muzeja umetnosti Adači File:Awaji yumebutai01s3872.jpg|Avadži Jumebutai, sodobni vrt na otoku Avadži, Hjōgo (2000) File:Awaji yumebutai04s3200.jpg|Vrt na plaži školjk, del Avadži Jumebutai na otoku Avadži, Hjōgo (2000) File:Jissoin-Temple-Stone-Garden.JPG|Skalnjak Džissō-in v Ivakuri (Kjoto), prenovljen leta 2013. </gallery> == Vrtni elementi == Japonski vrtovi so značilni po svoji simboliki narave, pri čemer se tradicionalni japonski vrtovi zelo razlikujejo po slogu od zahodnih vrtov: »Zahodni vrtovi so običajno optimizirani za vizualno privlačnost, medtem ko so japonski vrtovi oblikovani z duhovnimi in filozofskimi idejami v mislih«.<ref>Iwatsuki, Zennoske, and Tsutomu Kodama. ''Economic Botany''. 3rd ed. Vol. 15. New York: Springer, 1961. Print. Mosses in Japanese Gardens</ref> Japonski vrtovi so zasnovani kot predstavitev naravnega okolja, ki se povezuje z japonskimi povezavami med deželo in šintoističnim spiritualizmom, kjer duhove pogosto najdemo v naravi; kot taki japonski vrtovi ponavadi vključujejo naravne materiale, s ciljem ustvariti prostor, ki ujame lepote narave na realističen način. Tradicionalne japonske vrtove lahko razvrstimo v tri vrste: ''cukijama'' (hribovski vrtovi), ''karesansui'' (suhi vrtovi) in ''čaniva'' (čajni vrtovi). Majhen prostor za ustvarjanje teh vrtov običajno predstavlja izziv za vrtnarje. Zaradi absolutnega pomena razporeditve naravnih skal in dreves postane iskanje pravega materiala zelo selektivno. Spokojnost japonske pokrajine in preproste, a premišljene strukture japonskih vrtov so edinstvena kakovost, z dvema najpomembnejšima načeloma oblikovanja vrta sta »pomanjšana redukcija in simbolizacija«.<ref>Roberts, Jeremy. ''Japanese Mythology A to Z''. New York, NY: Chelsea House, 2010. Print.</ref> === Voda === [[File:Nanzen-in - Nanzenji - IMG 5393.JPG|thumb|upright|Kaskada na vrtu Nanzen-dži v Kjotu]] Japonski vrtovi vedno vsebujejo [[voda|vodo]], fizično z [[ribnik]]om ali [[potok]]om ali simbolično, ki jo predstavlja beli [[pesek]] v suhem skalnjaku. V budistični simboliki sta voda in kamen pojmovana kot [[jin in jang]], dve nasprotji, ki se dopolnjujeta. Tradicionalni vrt bo običajno imel ribnik nepravilne oblike ali, v večjih vrtovih, dva ali več ribnikov, povezanih s kanalom ali potokom, in kaskado, miniaturno različico znamenitih japonskih gorskih slapov. V tradicionalnih vrtovih so ribniki in potoki skrbno postavljeni v skladu z budistično geomantijo, umetnostjo postavljanja stvari na mesto, ki najverjetneje pritegne srečo. Pravila za postavitev vode so bila določena v prvem priročniku o japonskih vrtovih, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vrtnarstvu''), v 11. stoletju. Po ''Sakuteiki'' bi morala voda vstopati v vrt z vzhoda ali jugovzhoda in teči proti zahodu, ker je vzhod dom zelenega zmaja (''seirju''), starodavnega kitajskega božanstva, sprejetega na Japonskem, zahod pa je dom belega tigra, božanstvo vzhoda. Voda, ki teče od vzhoda proti zahodu, bo odnesla zlo, lastnik vrta pa bo zdrav in dolgo živel. Po ''Sakuteikiju'' je druga ugodna ureditev, da voda teče s severa, ki v budistični kozmologiji predstavlja vodo, proti jugu, ki predstavlja ogenj, ki sta si nasprotna (jin in jang) in zato prinašata srečo.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 492.</ref> ''Sakuteiki'' priporoča več možnih miniaturnih pokrajin z uporabo jezer in potokov: »oceanski slog«, ki vključuje skale, za katere se zdi, da so jih razjedli valovi, peščeno plažo in borovce; »široki rečni slog«, ki poustvarja tok velike reke, ki se vije kot kača; slog »močvirskega ribnika«, velik mirni ribnik z vodnimi rastlinami; »slog gorskega hudournika«, s številnimi skalami in kaskadami; in slog »rožnate črke«, stroga pokrajina z majhnimi, nizkimi rastlinami, blagim reliefom in številnimi raztresenimi ravnimi skalami. Tradicionalni japonski vrtovi imajo majhne otoke v [[jezero|jezerih]]. V vrtovih svetih templjev je običajno [[otok]], ki predstavlja goro Penglai ali goro Hōrai, tradicionalno domovanje [[Osem nesmrtnih|osmih nesmrtnih]]. ''Sakuteiki'' opisuje različne vrste umetnih otokov, ki jih je mogoče ustvariti v jezerih, vključno z »goratim otokom«, sestavljenim iz nazobčanih navpičnih skal, pomešanih z borovci, obdan s peščeno plažo; »skalni otok«, sestavljen iz natrpanih skal, ki se zdijo, kot da so jih udarili morski valovi, skupaj z majhnimi, starimi borovci nenavadnih oblik; »otok oblakov«, iz belega peska v zaokroženih belih oblikah kumulusa; in »megleni otok«, nizek peščeni otok, brez skal ali dreves. [[Kaskada (slap)|Kaskada]] ali [[slap]] je pomemben element japonskih vrtov, miniaturna različica slapov japonskih gorskih potokov. ''Sakuteiki'' opisuje sedem vrst kaskad. Ugotavlja, da mora biti kaskada, če je mogoče, obrnjena proti luni in zasnovana tako, da ujame lunin odsev v vodi.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 490</ref> V ''Sakuteikiju'' je tudi omenjeno, da je kaskadam koristno, če so locirane na tak način, da so napol skrite v sencah. <gallery class="center"> File:Enjo-ji Garden 05.jpg|Lotosov ribnik v Endžo-dži, rajskem vrtu iz obdobja Hej´an (12. stoletje) File:Motsuji yarimizu2.jpg|Vijugavi potok na vrtu [[Mocu-dži]] v Hiraisumiju File:697 Suizenji Pond.JPG|Ribnik na vrtu Suizen-dži Džōdžu-en (1636), katerega voda je bila znana kot odlična za pripravo čaja File:Youkoukan03s4592.jpg|Vrt Joukoukan v prefekturi Fukui poustvari miniaturno plažo in goro File:Horaijima-2.JPG|Otok preperelih skal in enega samega bora v vrtu Rikugi-en v Tokiu predstavlja goro Hōrai, legendarno domovanje osmih nesmrtnih. File:Keitakuen1.jpg|Kaskada v vrtu Keitaku-en blizu Osake File:Japense Garden Pond.jpg|Japonski vrtni ribnik z javorjem </gallery> === Skale in pesek === [[Kamen]], [[pesek]] in [[prod]] so bistvena značilnost japonskega vrta. Navpična [[skala]] lahko predstavlja goro Horai, legendarno domovanje osmih nesmrtnih, ali goro [[Meru]] budističnega učenja ali pa krapa, ki skače iz vode. Ploščata skala lahko predstavlja zemljo. Pesek ali prod lahko predstavljata plažo ali tekočo reko. Skale in voda tudi simbolizirata jin in jang (v japonščini ''in'' in ''jō'') v budistični filozofiji; trda kamnina in mehka voda se dopolnjujeta in voda, čeprav je mehka, lahko obrabi kamnino. Grobe vulkanske kamnine (''kasei-gan'') se običajno uporabljajo za predstavljanje gora ali kot stopalke. Gladke in okrogle [[sedimentne kamnine]] (''suisei-gan'') se uporabljajo okoli jezer ali kot stopalke. Trde [[Magmatska kamnina |metamorfne kamnine]] so običajno ob slapovih ali potokih. Skale tradicionalno delimo na visoke navpične, nizke navpične, oble, ležeče ali ravne. Skale se razlikujejo po velikosti in barvi, vendar različne, vendar ne smejo imeti svetlih barv, ki bi jim manjkalo subtilnosti. Kamnine s plastmi ali žilami morajo imeti vse žile v isti smeri in vse kamnine morajo biti trdno zasajene v zemljo, kar daje videz trdnosti in trajnosti. Kamni so razvrščeni v skrbno sestavo dveh, treh, petih ali sedmih kamnov, pri čemer so najpogostejše tri. V trojni razporeditvi najvišja skala običajno predstavlja nebesa, najkrajša skala je zemlja, srednje velika skala pa človeštvo, most med nebom in zemljo. Včasih je ena ali več skal, imenovanih ''suteiši'' (»brezimni« ali »zavrženi«), postavljenih na navidezno naključna mesta v vrtu, da bi nakazali spontanost, čeprav je njihova postavitev skrbno izbrana. V starodavni Japonski so okoli šintoističnih svetišč in budističnih templjev uporabljali pesek (''suna'') in prod (''jari''). Kasneje so ga uporabljali v japonskem skalnjaku ali zen budističnih vrtovih za predstavitev vode ali oblakov. Beli pesek je predstavljal čistost, lahko pa je bil tudi siv, rjav ali modrikastočrn.<ref>Young, ''The Art of the Japanese Garden'', pp. 24–25</ref> <gallery class="center"> File:Daitokuji-Zuihoin-Zuihotei-M1827.jpg|Skale v vrtu Blažene gore pri Daitoku-dži File:Toufuku-ji kaizandou3.JPG|Pesek v šahovnici v Tōfuku-dži v Kjotu File:Toufuku-ji hojyo3.JPG|Vrt Tōfuku-dži v Kjotu File:MyoshinjiTaizoin3.jpg|Vrt Mjōšin-dži File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg|[[Šiteno-dži]] vrt. Bodite pozorni na kompozicijo treh skal v sredini. File:Ankokuji04 960.jpg|V vrtu Ankokudži v Hirošimi so skale različnih, a harmoničnih velikosti in barv File:Toufuku-ji hojyo5.JPG|Skalna kompozicija v Tōfuku-dži (1934) File:KoishikawaKorakuen8981.jpg|Velika ploščata skala na otoku v vrtu Korakuen v Tokiu, ki predstavlja želvino glavo. File:Rock-garden-Negoro-temple-Japan.jpg|Kombinacija vzorca šahovnice in vodnih vzorcev v templju Negoro (Negoro-ji), prefektura Vakajama. </gallery> Izbira in kasnejša postavitev skal je bila in je še vedno osrednji koncept pri ustvarjanju estetsko prijetnega vrta Japoncev. V obdobju Heian se je začel uveljavljati koncept postavljanja kamnov kot simbolnih predstavitev otokov – fizično obstoječih ali neobstoječih –, kar je razvidno iz japonske besede ''šima'', ki je »posebnega pomena ... ker je beseda vsebovala pomen 'otok'« Poleg tega je bilo načelo ''kovan ni šitagau'' ali »ubogati (ali slediti) zahtevi predmeta« in je še vedno vodilno načelo japonskega oblikovanja kamnov, ki predlaga, da je »razporeditev kamnov narekujejo njihove prirojene lastnosti«. Ugotovljeno je bilo, da je posebna postavitev kamnov v japonskih vrtovih, ki simbolično predstavljajo otoke (in kasneje tudi gore), estetsko prijetna lastnost tradicionalnih japonskih vrtov. Thomas Heyd orisuje nekaj estetskih načel japonskih vrtov v ''Encountering Nature'': {{quote|Kamni, ki predstavljajo temeljni del japonskih vrtov, so skrbno izbrani glede na vremenske vplive in postavljeni tako, da dajejo gledalcem občutek, da »naravno« pripadajo tja, kjer so in v kombinacijah, v katerih jih gledalci najdejo. Kot taka poskuša ta oblika vrtnarjenja simbolno zastopati (ali predstaviti) procese in prostore, ki jih najdemo v divji naravi, stran od mesta in praktičnih skrbi človeškega življenja.<ref name="auto">{{cite book|last=Heyd|first=Thomas|title=Encountering Nature|year=2008|publisher=Ashgate Publishing Group|location=Abingdon, Oxen|page=156</ref>}} Postavitev skal je splošni »cilj prikazati naravo v njenih bistvenih značilnostih« – bistveni cilj vseh japonskih vrtov. Poleg tega Heyd pravi: {{quote|... medtem ko je kult kamnov osrednjega pomena tudi za japonsko vrtnarjenje ... saj so bili kamni del estetskega oblikovanja in jih je bilo treba postaviti tako, da so bili njihovi položaji videti naravni in njihova razmerja harmonična. Koncentracija zanimanja na podrobnosti, kot je oblika skale ali mah na kamniti luči, je včasih vodila do pretirane slikovitosti in kopičenja manjših značilnosti, ki se lahko zahodnjaškim očem, vajenim splošnejšega pregleda, zdijo natrpane in nemirne.<ref>{{cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |title=Garden and Landscape Design: Japanese |edition=15th</ref>}} Takšno pozornost do detajlov je mogoče opaziti na mestih, kot so slapovi Midori v vrtu Kenroku-en v Kanazavi, prefektura Išikava, saj je skale ob vznožju slapa ob različnih časih spremenilo šest različnih ''daimjō''. V japonskih vrtovih iz obdobja Heian, zgrajenih po kitajskem vzoru, so stavbe zavzemale toliko ali več prostora kot vrt. Vrt je bil zasnovan tako, da se vidi iz glavne stavbe in njenih verand ali iz majhnih paviljonov, zgrajenih v ta namen. V poznejših vrtovih so bile stavbe manj vidne. Rustikalne čajnice so bile skrite v lastnih vrtovih, majhne klopi in odprti paviljoni ob vrtnih poteh pa so nudili prostor za počitek in razmišljanje. V kasnejši vrtni arhitekturi so lahko stene hiš in čajnic odprli, da bi zagotovili skrbno uokvirjen pogled na vrt. Vrt in hiša sta postala eno.<ref>Young, ''The Art of the Japanese Garden'', p. 40</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg|Simetrična in zelo okrasna arhitektura Feniksove dvorane v vrtu Bjōdō-in v Kjotu (1052) je bila navdihnjena s kitajsko arhitekturo dinastije Song. File:Stone lantern Kenrokuen.jpg|Kotodži Tōrō, dvonožna kamnita svetilka, ki je eden najbolj znanih simbolov vrta Kenroku-en File:Urakuen Joan.jpg|Čašicu ali čajnica v vrtu Džo-an v Inujami iz leta 1618. Preprost in neokrašen slog čajnice zen se je začel uporabljati na vseh japonskih stavbah, od vrtnih paviljonov do palač. Ta čajnica je bila leta 1951 razglašena za nacionalni zaklad Japonske. File:Shoin.jpg|Arhitektura glavne hiše cesarske vile Kacura (1619–1662) je bila navdihnjena s preprostostjo čajnice. </gallery> === Vrtni mostovi === Mostovi so se prvič pojavili v japonskem vrtu v obdobju Heian. Na vrtu Bjōdō-in v Kjotu leseni [[most]] povezuje Feniksov paviljon z majhnim kamnitim otokom, ki predstavlja goro Penglai ali goro Horai, otoško domovanje osmih nesmrtnih daoističnega učenja. Most je simboliziral pot v raj in nesmrtnost.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', p. 24.</ref> Mostovi so bili lahko iz kamna (''išibaši'') ali iz lesa ali iz hlodov z zemljo na vrhu, prekriti z mahom (''dobaši''); lahko so obokani (''soribaši'') ali ravni (''hirabaši''). Včasih, če so bili del tempeljskega vrta, so bili po kitajski tradiciji pobarvani rdeče, vendar večinoma niso bili pobarvani.<ref>Young and Young, the ''Art of the Japanese Garden'', p. 33.</ref> V obdobju Edo, ko so postali priljubljeni veliki sprehajalni vrtovi, so bili zgrajeni potoki in vijugaste poti z nizom mostov, običajno v rustikalnem kamnitem ali lesenem slogu, da bi obiskovalce popeljali na ogled slikovitih pogledov na vrt. <gallery class="center"> File:Pawilon Feniksa3.JPG|Most pri templju Bjōdō-in (1052) je predstavljal pot na otok nesmrtnih in v raj. File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden04s3872.jpg|Most na gradu Tokušima iz dveh kamnov, ki ležita na tretjem kamnu (1592). File:Kumamoto Suizenji-jojuen05n4272.jpg|Leseni in kamniti most na vrtu Suizen-dži. Vrt so začeli graditi leta 1636. File:Ritsurin.JPG|Leseni most v vrtu Ricurin (med 1642 in 1745) File:Kenrokuen1.jpg|Most letečih gosi v vrtu Kenroku-en (med 1822 in 1874). File:Korakuen 24.JPG|[[Zig-zag bridge|Cik-cak kamniti most v Koišikava Kōrakuen File:Tenshaen.jpg|Rustikalni most na vrtu Tenša-en v Uvadžima (1866) File:Sorakuen09n3200.jpg|Lesen most, prekrit z zemljo in mahom (''dobaši'') v Sorakuenu File:Sankeien Rinshukaku and Teisha Bridge.jpg|Redek pokriti most iz vrta Sankeien v Jokohami </gallery> === Kamnite luči in ribniki === Japonske kamnite luči (台灯籠, ''dai-dōrō'', »svetilka na ploščadi«) izvirajo iz obdobja Nara in Heian. Prvotno so bile le v budističnih templjih, kjer so obkrožale poti in pristope k templju, v obdobju Heian pa so jih začeli uporabljati tudi v šintoističnih svetiščih. Po izročilu so jih v obdobju Momojama v čajne vrtove vnesli prvi veliki čajni mojstri, v kasnejših vrtovih pa so jih uporabljali zgolj za okras. V svoji popolni in izvirni obliki ''dai-doro'', tako kot pagoda, predstavlja pet elementov budistične kozmologije. Kos, ki se dotika tal, predstavlja ''či'', zemljo; naslednji del predstavlja ''sui'' ali vodo; ''ka'' ali ogenj, je predstavljen z odsekom, ki obdaja svetlobo ali plamen luči, medtem ko sta ''fū'' (zrak) in ''kū'' (praznina ali duh) predstavljena z zadnjima dvema deloma, ki sta najbolj na vrhu in kažeta proti nebu. Segmenti izražajo idejo, da se bodo po smrti naša fizična telesa vrnila v prvotno, elementarno obliko.<ref name="OMP">{{cite web|url=http://www.onmarkproductions.com/html/5-elements-pagoda-gravestone.html|title=Five Element Pagodas, Stupas, Steles, Gravestones|publisher=Onmark Productions|access-date=25 April 2010}}</ref> Kamnite posode za vodo (''cukubai'') so bile prvotno postavljene v vrtovih, da so si obiskovalci pred čajno slovesnostjo umili roke in usta. Vodo v bazen dovaja bambusova cev ali ''kakei'', za pitje vode pa imajo običajno leseno zajemalko. V čajnih vrtovih je bila posoda postavljena nizko pri tleh, tako da se je moral pivec skloniti, da bi dobil vodo. <gallery class="center"> File:HiroshimaShukkeienLantern7324.jpg|Luč v vrtu Šukkei-en v Hirošimi. File:Korakuen 26.JPG|Luč na vrtu Kōraku-en File:Tsukubai2.JPG|Vodni bazen v Rjōan-dži, Kyoto File:Kenrokuen05-r.jpg|Kamnita posoda za vodo na vrtu Kenroku-en. File:Saikyoji26s4592.jpg|Kamnit bazen za vodo v Sakamotu, Ōcu, Šiga File:Font at Tenryuji Temple.jpg|Vodni bazen v templju Tenrjū-dži v Kjotu File:Kenroku-en-winter-lantern.jpg|Snežne luči, kot je ta na vrtu Kenroku-en, imajo široke robove, ki lovijo sneg in ustvarjajo slikovite prizore. File:Japanese Garden Stone Cistern Fountain NBG 6 LR.jpg|Kamniti vodnjak in cisterna v japonskem vrtu v botaničnem vrtu Norfolk, Virginija. </gallery> === Vrtne ograje, vrata in naprave === <gallery class="center"> File:Exterior wall katsura.jpg|Zunanja stena cesarske vile Kacura, zasnovana tako kot ves vrt, za čistost in preprostost File:Urakuen tea garden 02.jpg|Vrata čajnega vrta Urakuen, pogled od znotraj File:Adachi Museum of Art05s4592.jpg|Tradicionalna vrtna vrata Muzeja umetnosti Adači File:Shishiodoshi.gif|Šiši-odoši je vrtna naprava, narejena iz bambusa in lesa, namenjena odganjanju ptic. Ko se bambusova cev napolni z vodo, trkne ob kamen, se izprazni in nato znova napolni z vodo. File:Suikinkutsu in Enkoji.jpg|Suikinkucu je subtilno vrtno glasbilo, skrito pod prodom v nekaterih vodnih bazenih. </gallery> === Drevesa in cvetje === [[File:Momiji in Ginkaku-ji.jpg|thumb|''Momidži'' – [[pahljačasti javor]] v templju Ginkaku-dži, jyoto]] Nič v japonskem vrtu ni naravno ali prepuščeno naključju; vsaka rastlina je izbrana v skladu z estetskimi načeli, bodisi da skrije nezaželene znamenitosti, da služi kot ozadje določenim vrtnim značilnostim ali da ustvari slikovit prizor. Drevesa so skrbno izbrana in urejena glede na jesenske barve. [[mahovi|Mah]] se pogosto uporablja za namig, da je vrt starodaven. Tudi rože so skrbno izbrane glede na sezono cvetenja. Formalne gredice so redke v starejših vrtovih, vendar pogostejše v sodobnih vrtovih. Nekatere rastline so izbrane zaradi njihove verske simbolike, na primer [[indijski lotos|lotos]], svet v budizmu ali [[bor (drevo)|bor]], ki predstavlja dolgoživost. Drevesa so skrbno obrezana, da zagotovijo privlačne prizore in preprečijo, da bi zakrivala druge poglede na vrt. Njihova rast je tudi nadzorovana s tehniko, imenovano ''nivaki'', da bi jim dali bolj slikovite oblike in da bi bili videti bolj starodavni. Domneva se, da je značilna oblika obrezanih japonskih vrtnih dreves podobna drevesom, ki jih naravno najdemo v savanskih pokrajinah. Ta podobnost je bila uporabljena za motivacijo tako imenovane hipoteze o savani.<ref>{{cite journal |last1=Orians |title=An ecological and evolutionary approach to landscape aesthetics |journal=Landscape Meanings and Values |date=1986}}</ref> Drevesa so včasih prisiljeno upognjena, da bi ustvarila sence ali boljši odsev v vodi. Zelo stare borovce pogosto podpirajo z lesenimi berglami ali pa njihove veje držijo z vrvicami, da se pod težo snega ne zlomijo. V poznem 16. stoletju se je v japonskem vrtu razvila nova umetnost; tehnika ''ōkarikomi'' (大刈込), tehnika obrezovanja grmovja v krogle ali zaobljene oblike, ki posnemajo valove. Po izročilu je to veščino razvil Kobori Enšū (1579–1647), najpogosteje pa so jo izvajali na grmovju azalej. Podobno je bilo s topiarnim vrtom, ki so bili narejeni v Evropi v istem času, le da so evropski topiari vrtovi poskušali narediti drevesa kot geometrijski trdni predmeti, medtem ko je ''ōkarikomi'' poskušal narediti grme, kot da bi bili skoraj tekoči, ali v tekočih naravnih oblikah. Ustvaril je umetniško igro svetlobe na površini grma in po besedah zgodovinarja vrtov Michela Baridona »v igro je prinesel tudi občutek 'dotika stvari', ki je še danes tako uspešen v japonskem oblikovanju«.<ref>Michel Baridon. ''Les Jardins''. p. 475. excerpt translated from French by D.R. Siefkin.</ref><ref>{{cite web |title=Karikomi |publisher=JAANUS |url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/k/karikomi.htm}}</ref> Najpogostejša drevesa in rastline v japonskih vrtovih so [[azaleja]] (''cucudži''), [[kamelija]] (''cubaki''), [[hrast]] (''kašiva''), [[brest (drevo)|brest]] (''nire''), japonska marelica (''Prunus mume'') (''ume''), [[češnja]] (''sakura''), [[javor]] (''momidži''). ), [[vrba (drevo)|vrba]] (''janagi''), [[ginko]] (''ičō''), [[japonska pacipresa]] (''Chamaecyparis obtusa'') (''hinoki''), japonska cedra (''Cryptomeria'') (''sugi''), [[bor (drevo)|bor]] (''macu'') in [[bambus]] (''take''). <gallery class="center"> File:Chionin23n4272.jpg|Slog topiarnih rastlinskih kipov, znan kot ''ōkarikomi'' v vrtu Čionin. File:Chiran Samurai Residence02.jpg|''Ōkarikomi'' izklesana drevesa in grmovje v Rezidenci Čiran Samurai. File:Sorakuen15st3200.jpg|Azaleje v vrtu Soraku-en File:TenryujiMomiji.jpg|Kombinacija bambusa in japonskega javorja v vrtu Tenrjū-dži v Kjotu. File:Podocarpus macrophyllus,katori-city,japan.JPG|Oblačno drevo pri Katoriju File:Yukitsuri-standalonepine-02-2006-03-03.jpg|Nekateri starodavni borovci v Kenroku-enu so pozimi podprti z vrvicami, da se jim kraki ne zlomijo File:Kenroku-en.jpg|Borovci na vrtu Kenroku-en, podprti z oporniki, ki podpirajo težo snega, ne da bi se zlomili File:Ritsurin park05s3200.jpg|Pokrajina v vrtu Ricurin File:Ritsurin park02s3200.jpg|''Ōkarikomi''; obrezano grmovje v vrtu Ricurin </gallery> === Ribe === Uporaba rib, zlasti ''nišiki-goi'' (obarvani krap), ''medaka'' ali zlate ribice kot dekorativni element v vrtovih, je bila izposojena iz kitajskega vrta. Zlate ribice so razvili na Kitajskem pred več kot tisoč leti s selektivno vzrejo pruskega krapa zaradi barvnih mutacij. Z dinastijo Song (960–1279) so se razvile rumena, oranžna, bela in rdeče-bela barva. Zlate ribice so bile na Japonsko uvedene v 16. stoletju. ''Koi'' so razvili iz navadnega krapa (''Cyprinus carpio'') na Japonskem v 1820-ih. ''Koi'' so udomačeni navadni krapi, ki so izbrani ali izločeni zaradi barve; niso drugačna vrsta in se bodo vrnili na prvotno obarvanost v nekaj generacijah, če jim bo dovoljeno prosto razmnoževanje.<ref name="Aquatic-oasis ">{{cite web|url=http://www.aquatic-oasis.com/articles.htm |title=Aquatic-oasis articles |publisher=Aquatic-oasis |access-date=2009-02-26 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081016024203/http://www.aquatic-oasis.com/articles.htm |archive-date=October 16, 2008 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.exoticgoldfish.net/|title=Exotic Goldfish|access-date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20111211211843/http://www.exoticgoldfish.net/|archive-date=2011-12-11|url-status=dead}}</ref> Poleg rib se v nekaterih vrtovih zadržujejo želve. Naravna okolja v vrtovih ponujajo habitate, ki privabljajo divje živali; žabe in ptice so opazne, saj prispevajo k prijetni zvočni kulisi.<ref>{{cite journal |last1=Cerwén |first1=Gunnar |title=Listening to Japanese Gardens: An Autoethnographic Study on the Soundscape Action Design Tool |journal=Int. J. Environ. Res. Public Health |date=2019 |volume=16 |issue=23 |page=4648 |doi=10.3390/ijerph16234648|pmid=31766643 |pmc=6926712 |doi-access=free }}</ref> <gallery class="center"> File:Onkamikoi.JPG|Nišiki-goi v [[Veliko svetišče Ise|velikem svetišču Ise]] 2005. Six koi.jpg|{{transl|ja|Nišiki-goi}} File:Himeji Koukoen08s4592.jpg|''Koi'' v vrtu Himedži Koko-en File:Suizenji Carp.JPG|Velik krap na vrtu Suizen-ji </gallery> == Estetska načela == Zgodnji japonski vrtovi so večinoma sledili kitajskemu modelu, vendar so postopoma japonski vrtovi razvili lastna načela in estetiko. Te so bile opredeljene v vrsti priročnikov za krajinsko vrtnarjenje, začenši s ''Sakuteiki'' (»Zapisi o vrtnarstvu«) v obdobju Heian (794–1185). Načela svetih vrtov, kot so vrtovi zen budističnih templjev, so bila drugačna od načel vrtov za užitek ali sprehajalnih vrtov; na primer, zen budistični vrtovi so bili zasnovani tako, da jih je bilo videti sedeče s ploščadi s pogledom na celoten vrt, ne da bi vanj vstopili, medtem ko so bili sprehajalni vrtovi namenjeni ogledu tako, da se je sprehodil skozi vrt in se ustavil na nizu pogledov točke. Vendar pa pogosto vsebujejo skupne elemente in uporabljajo iste tehnike. * Miniaturizacija: japonski vrt je miniaturni in idealiziran pogled na naravo. Skale lahko predstavljajo gore, ribniki pa morja. Vrt včasih povečamo tako, da postavimo večje skale in drevesa v ospredje, manjša pa v ozadje. * Prikrivanje ''miegakure'' (»skrij in razkrij«): zen budistični vrt naj bi bil viden ves naenkrat, sprehejalnii vrt pa je namenjen ogledu posamezne pokrajine naenkrat, kot zvitek naslikanih pokrajin, ki se odvijajo. Značilnosti so skrite za griči, drevesnimi nasadi ali bambusom, zidovi ali strukturami, ki jih je treba odkriti, ko obiskovalec sledi vijugasti poti. * Izposojena pokrajina (''šakkei''): manjši vrtovi so pogosto zasnovani tako, da vključujejo izposojeno pokrajino, pogled na elemente zunaj vrta, kot so hribi, drevesa ali templji, kot del pogleda. Zaradi tega se vrt zdi večji, kot je v resnici. * Asimetrija: japonski vrtovi niso položeni na ravne osi ali z eno samo potezo, ki prevladuje nad pogledom. Stavbe in vrtni elementi so običajno postavljeni tako, da jih je mogoče videti diagonalno in so skrbno sestavljeni v prizore, ki kontrastirajo prave kote, kot so stavbe z naravnimi značilnostmi, in navpične elemente, kot so skale, bambus ali drevesa, z vodoravnimi elementi, kot je npr. voda. Po mnenju vrtnih zgodovinarjev Davida in Michiga Younga je v središču japonskega vrta načelo, da je vrt umetniško delo. »Čeprav ga je navdihnila narava, je prej interpretacija kot kopija; videti bi moralo biti naravno, vendar ni divje«. Krajinski vrtnar Sejemon Kusumoto je zapisal, da Japonci ustvarijo »najboljše ročno delo narave v omejenem prostoru«. Opravljena je bila matematična analiza nekaterih tradicionalnih japonskih vrtnih načrtov. Ti modeli se izogibajo kontrastom, simetrijam in skupinam, ki bi ustvarile točke, ki prevladujejo nad vizualno pozornostjo. Namesto tega ustvarijo prizore, v katerih je vidna značilnost enakomerno porazdeljena po vidnem polju. Izogibajo se izstopajočim barvam, teksturam, predmetom in skupinam. Velikost predmetov, skupin in razmiki med njimi so urejeni tako, da so podobni sebi v več prostorskih merilih; to pomeni, da ustvarijo podobne vzorce, ko jih povečajo ali zmanjšajo. Ta lastnost je vidna tudi v fraktalih in številnih naravnih prizorih. Ta fraktalu podobna samopodobnost se lahko razširi vse do lestvice površinskih tekstur (kot so skale in trate z mahom).<ref name="visual">{{cite journal |last1=van Tonder |first1=Gert J. |last2=Lyons |first2=Michael J. |title=Visual Perception in Japanese Rock Garden Design |journal=Axiomathes |date=September 2005 |volume=15 |issue=3 |pages=353–371 |doi=10.1007/s10516-004-5448-8 |citeseerx=10.1.1.125.463 |s2cid=121488942 |url=http://www.kasrl.org/axiomathes.pdf}}</ref> Za te teksture velja, da izražajo estetiko ''vabi-sabi''.<ref name="heat_isle">{{cite journal |last1=Oishi |first1=Yoshitaka |title=Urban heat island effects on moss gardens in Kyoto, Japan |journal=Landscape and Ecological Engineering |volume=15 |issue=2 |pages=177–184 |doi=10.1007/s11355-018-0356-z |url=https://www.researchgate.net/publication/326676583|year=2019 |s2cid=51890554 }}</ref> == Slogi == ''Čisen-šojū-teien ali vrt z ribnikom === ''Čisen-šojū-teien (»vrt z ribnikom«) je bil uvožen iz Kitajske v obdobju Heian (794–1185). Imenuje se tudi slog ''šinden-zukuri'', po arhitekturnem slogu glavne stavbe. Imel je veliko okrašeno rezidenco z dvema dolgima kriloma, ki sta segala proti jugu do velikega jezera in vrta. Vsako krilo se je končalo s paviljonom, iz katerega so gostje lahko uživali v razgledu na jezero. Obiskovalci so se po jezeru podali v čolnih. Ti vrtovi so imeli velika jezera z majhnimi otoki, kjer so med festivali in slovesnostmi igrali glasbeniki, častilci pa so lahko čez vodo gledali Budo. Iz tega obdobja ni ostal noben prvotni vrt, vendar je mogoče videti rekonstrukcije v templju Heian-džingū in Daikaku-dži v Kjotu. === Rajski vrt === Rajski vrt se je pojavil v poznem obdobju Heian, ki so ga ustvarili plemiči, ki so pripadali sekti budizma Amida. Naj bi simbolizirali raj ali čisto deželo (''Džōdo''), kjer je Buda sedel na ploščadi in razmišljal o lotosovem ribniku. V teh vrtovih je bil jezerski otok, imenovan Nakadžima, kjer je bila dvorana Buda, ki je bila z obalo povezana z ločnim mostom. Najbolj znan ohranjeni primer je vrt Feniksove dvorane templja Bjōdō-in, zgrajen leta 1053 v Udžiju blizu Kjota. Drugi primeri so tempelj Džōruri-dži v Kjotu, tempelj Enro-dži v prefekturi Nara, Hokongoin v Kjotu, tempelj Mōcū-dži v Hiraizumiju in vrt Širamizu Amidado v mestu Ivaki. === Suhi skalnjaki Karesansui === Vrtovi Karesansui (枯山水) ali japonski skalnjaki so postali priljubljeni na Japonskem v 14. stoletju zahvaljujoč delu budističnega meniha Musō Sosekija (1275–1351), ki je zgradil zen vrtove v petih večjih samostanih v Kjotu. V teh vrtovih je namesto vode bel pesek ali nagrabljen gramoz, skrbno urejeno kamenje, včasih pa kamenje in pesek, prekriti z mahom. Njihov namen je olajšati meditacijo in naj bi jih gledali, ko sedijo na verandi rezidence hōjōja, opata samostana. Najbolj znan primer je tempelj Rjōan-dži v Kjotu. === ''Rodži'' ali čajni vrt === Čajni vrt je nastal v obdobju Muromači (1333–1573) in Momojama (1573–1600) kot prizorišče [[Japonski obred pitja čaja|japonske čajne slovesnosti]] ali čanoju. Slog vrta je dobil ime po ''rodži'' ali poti do čajnice, ki naj bi obiskovalca navdušila za meditacijo, da bi ga pripravila na obred. Obstaja zunanji vrt z vrati in pokrito uto, kjer gostje čakajo na povabilo, da vstopijo. Nato gredo skozi vrata do notranjega vrta, kjer si umijejo roke in splaknejo usta, kot bi si pred vstopom v šintoistično svetišče, preden gredo v samo čajnico. Pot je vedno vlažna in zelena, tako da bo videti kot odmaknjena gorska pot, na njem pa ni svetlih rož, ki bi obiskovalca odvrnile od njegove meditacije. Prve čajnice niso imele oken, poznejše čajnice pa imajo steno, ki jo je mogoče odpreti za pogled na vrt. === Kaijū-šiki-teien ali promenadni vrtovi === Promenadni ali sprehajalni vrtovi (krajinski vrtovi v slogu ''pojdi naokrog'') so se pojavili na japonskem v obdobju Edo (1600–1854), v vilah plemičev ali vojskovodj. Ti vrtovi so bili zasnovani tako, da dopolnjujejo hiše v novem arhitekturnem slogu ''sukija-zukuri'', ki so se zgledovale po čajnici. Te vrtove naj bi si ogledali po poti v smeri urinega kazalca okoli jezera od enega skrbno sestavljenega prizora do drugega. Ti vrtovi so uporabili dve tehniki za zagotavljanje zanimivosti: izposojeno kuliso (''šakkei''), ki je izkoristila poglede na pokrajino zunaj vrta, kot so gore ali templji, in jih vključila v pogled, tako da je bil vrt videti večji, kot je v resnici, in ''miegakure'' ali »skrij in razkrij«, ki je uporabljal vijugaste poti, ograje, bambus in stavbe, da bi skril pokrajino, tako da je obiskovalec ne bi videl, dokler ni bil na najboljši razgledni točki. Vrtovi iz obdobja Edo pogosto predstavljajo tudi rekreacije slavnih pokrajin ali prizorov, ki jih je navdihnila literatura; Vrt Suizen-dži Džōdžu-en v Kumamotu ima miniaturno različico gore Fudži, vila Kacura v Kjotu pa ima miniaturno različico peščenega grebena Ama-no-hašidate v zalivu Mijazu blizu Kjota. Vrt Rikugi-en v Tokiu ustvarja majhne pokrajine, ki jih navdihuje oseminosemdeset znanih japonskih pesmi. === Majhni urbani vrtovi === [[File:Shima-Tsuboniwa.JPG|thumb|''Naka-niva'' ali dvoriščni vrt v hiši geiš v Kanazavi. Drevesa so pokrita s slamo, da so zaščitena pred snegom.]] Majhni vrtovi so bili prvotno najdeni na notranjih dvoriščih (''naka-niva'', »notranji vrt«) palač iz obdobja Heian in so bili zasnovani tako, da dajejo vpogled v naravo in nekaj zasebnosti prebivalcem zadnje strani stavbe. Majhni so bili kot en ''cubo'' ali približno 3,3 kvadratnega metra, od koder izvira ime ''cubo-niva''. V obdobju Edo so trgovci začeli graditi majhne vrtove v prostoru za svojimi trgovinami, ki so gledali na ulico in svojimi rezidencami, ki so bile na zadnji strani. Ti majhni vrtovi so bili namenjeni ogledu, ne pa vstopu in so običajno imeli kamnito svetilko, vodno korito, stopalne kamne in nekaj rastlin. Danes jih najdemo v številnih japonskih rezidencah, hotelih, restavracijah in javnih stavbah. Dober primer iz obdobja Meidži najdemo v vili Murin-an v Kjotu. ''Totekiko'' je znamenit dvoriščni skalnjak. === Puščavniški vrt === [[File:Shisen-do.JPG|thumb|left|[[Šisen-dō]] v Kjotu, 17. st., eden najboljših primerov puščavniškega vrta]] Puščavniški vrt je majhen vrt, ki ga običajno zgradi samuraj ali državni uradnik, ki se je želel umakniti iz javnega življenja in se posvetiti študiju ali meditaciji. Pritrjen je na rustikalno hišo, do njega vodi vijugasta pot, kar nakazuje, da je globoko v gozdu. Lahko ima majhen ribnik, japonski skalnjak in druge značilnosti tradicionalnih vrtov v miniaturi, ki so zasnovane tako, da ustvarjajo mir in navdih. Primer je vrt Šisen-dō v Kjotu, ki ga je zgradil birokrat in učenjak, ki ga je v 17. stoletju izgnal šogun. Zdaj je budistični tempelj. == Razlike med japonskim in kitajskim vrtom == Japonski vrtovi v obdobju Heian so bili oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar so se v obdobju Edo pojavile izrazite razlike. * Arhitektura: kitajski vrtovi imajo zgradbe v središču vrta, ki zasedajo velik del vrtnega prostora. Stavbe so postavljene ob ali nad osrednjim vodnim telesom. Vrtne stavbe so zelo dovršene, z veliko arhitekturnega okrasja. V poznejših japonskih vrtovih so stavbe precej oddaljene od vodnega telesa, so preproste, z zelo malo okraskov. Arhitektura v japonskem vrtu je v veliki meri ali delno skrita. * Razgledna točka: kitajski vrtovi so zasnovani tako, da jih je mogoče videti od znotraj, iz stavb, galerij in paviljonov v središču vrta. Japonski vrtovi so zasnovani tako, da jih lahko vidimo od zunaj, kot v japonskem skalnjaku ali zen vrtu; ali s poti, ki se vije skozi vrt. * Uporaba kamnov: v kitajskem vrtu, zlasti v času dinastije Ming, so bili učenjakovi kamni izbrani zaradi izjemnih oblik ali podobnosti z živalmi ali gorami in uporabljeni za dramatičen učinek. Pogosto so bili zvezde in osrednji deli vrta. V poznejših japonskih vrtovih so bile skale manjše in postavljene v bolj naravne aranžmaje, integrirane v vrt. * Morske pokrajine: kitajske vrtove je navdihnila celinska pokrajina Kitajske, zlasti kitajska jezera in gore, medtem ko japonski vrtovi pogosto uporabljajo pomanjšane pokrajine z japonske obale. Japonski vrtovi pogosto vključujejo bele peščene ali prodnate plaže in skale, za katere se zdi, da so jih obrabili valovi in plima, kar se v kitajskih vrtovih redko pojavi. == Omembe vredni japonski vrtovi == [[File:Tenryuji Kyoto01n4500.jpg|thumb|[[Tenrjū-dži]] vrt v Kjotu.<br /> (Vrt ''kaijū-šiki'', dokončan v 14. st.)]] [[File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|thumb|[[Kōraku-en]] v Okajami.<br />(Vrt ''kaijū-šiki'', končan v 17. st.)]] [[File:Adachi Museum of Art01st3200.jpg|thumb|Vrt Muzeja umetnosti Adači, Jasugi.<br />(Vrt ''kanšō-šiki'', končan v 20. st.)]] [[File:Kumamoto Suizenji-jojuen01n4272.jpg|thumb| Prostran japonski vrt, Suizen-dži Džōdžu-en, blizu gradu Kumamoto]] Minister za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo japonske vlade označuje najbolj opazne kraje narodne slikovite lepote kot posebna mesta slikovite lepote v skladu z zakonom o zaščiti kulturnih dobrin.<ref>{{Cite web|url=http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070815055124/http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|url-status=dead|title=MEXT : Ministry of Education, Culture, Sports, Science and Technology<!-- Bot generated title -->|archive-date=August 15, 2007}}</ref> Od marca 2007 je na seznamu 29 območij, od katerih je več kot polovica japonskih vrtov (krepki vnosi označujejo območja Unescove svetovne dediščine): *Regija Tōhoku **Vrt Mōcū-ji (Hiraizumi, Ivate) *Regija Kantō **Kairaku-en (Mito, Ibaraki) **Rikugi-en (Bunkjō, Tokio) **Vrt Kju Hamarikju (Čūō, Tokio) *Regija Čubu **Kenroku-en (Kanazava, Išikava) **Družinski vrt Ičidžōdani Asakura (Fukui, Fukui) *Regija Kansai **'''Vrt [[Bjodo-in]]''' (Udži, Kjoto) **'''Vrt Džišo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt gradu Nidžō Ninomaru''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rokuon-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rjōan-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Tenrjū-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Sanbōin v Daigo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt mahu Saihō-dži''' (Tempelj mahu) (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daisen-in v Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Murin-an, Kjoto, Kjoto **Vrt Negoro-dži (Ivade, Vakajama) *Regija Čugoku **Vrt muzeja umetnosti Adači (Jasugi, Šimane) **Kōraku-en (Okajama, Okajama) **Ptičji park Macue (Macue) **Šūraku-en (Cujama) *Regija Šikoku **Vrt Ricurin (Takamacu, Kagava) **Nakacu Banšoen (Marugame, Kagava) **Tenša-en (Uvadžima, Ehime) *Regija Kjušu **Suizen-dži Džōdžu-en (Kumamoto, Kumamoto) **'''Sengan-en''' (Kagošima, Kagošima) *Regija Otočje Rjukju **'''Šikina-en''' (Naha, Okinava) Vendar pa minister za izobraževanje ni upravičen do pristojnosti nad kakršno koli imperialno lastnino. Tudi ta dva vrta, ki ju upravlja Agencija cesarskega gospodinjstva, veljata za veliki mojstrovini. *Kacura cesarska vila <ref>{{cite web|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/katsura.html|title=Katsura}}</ref> *Šugaku-in cesarska vila <ref>{{Cite web|url=https://www.japan.travel/en/things-to-do/|archive-url=https://web.archive.org/web/20070818152146/http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/shugaku-in.html|url-status=dead|title=Things to Do &#124; Japan Travel &#124; JNTO|archive-date=August 18, 2007|website=Japan National Tourism Organization (JNTO)}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] prov7dm5s3d3cv8fr2ga1g2bvjmgpfy 5735718 5735717 2022-08-17T13:57:11Z Ljuba brank 92351 /* Obdobje Meidži (1868–1912) */ wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt|vrtovi]], katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šojū-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Heian|obdobju Heian]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaijū-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, kar je na Zahodu izjemno redko. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb| Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in dajejo blag pridih tega sloga mnogim vrtom. == Zgodovina == === Izvor === Zamisli, ki so osrednjega pomena za japonske vrtove, so bile prvič predstavljene na Japonskem v [[obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (pribl.  6. do 7. stoletje). Japonski trgovci so bili priča vrtovom, ki so jih gradili na Kitajskem in domov prinesli številne kitajske vrtnarske tehnike in sloge. [[File:IseShrine.jpg|thumb|right| Ise Džingu, šintoistično svetišče, ki so ga začeli graditi v 7. stoletju, obdano z belim prodom]] Japonski vrtovi so se prvič pojavili na otoku [[Honšu]], velikem osrednjem japonskem otoku. Na njihovo estetiko so vplivale posebne značilnosti pokrajine Honšu: razgibani vulkanski vrhovi, ozke doline, gorski potoki s slapovi in kaskadami, jezera in plaže z majhnimi kamni. Na njih je vplivala tudi bogata raznolikost cvetja in različnih vrst dreves, zlasti zimzelenih dreves, na otokih ter štirje različni letni časi na Japonskem, vključno z vročimi, mokrimi poletji in snežnimi zimami.<ref>Nitschke, L''e Jardin japonais'', pp. 14–15</ref> Japonski vrtovi imajo svoje korenine v nacionalni veri [[šintoizem]] z njeno zgodbo o nastanku osmih popolnih otokov in o ''šinčiju'', jezerih bogov. Prazgodovinska [[šintoistična svetišča]] za ''[[kami]]'', bogove in duhove, najdemo na plažah in v gozdovih po vsem otoku. Pogosto so bili v obliki nenavadnih skal ali dreves, označenih z vrvicami iz riževe slame (''šimenava'') in obdanih z belimi kamni ali kamenčki, simbolom čistosti.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 14–15, and Young, ''The Art of the Japanese Garden''.</ref> Belo gramozno dvorišče je postalo značilnost šintoističnih svetišč, cesarskih palač, budističnih templjev in zen vrtov. Čeprav je njen prvotni pomen nekoliko nejasen, je ena od japonskih besed za vrt – ''niva'' – začela pomeniti kraj, ki je bil očiščen in očiščen v pričakovanju prihoda ''kamijev'' in šintoistično spoštovanje velikih skal, jezer, starodavnih dreves in drugih »dostojanstvenikov narave« bi trajno vplivali na oblikovanje japonskega vrta.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> Na japonske vrtove je močno vplivala tudi kitajska filozofija [[daoizem|daoizma]] in [budizem|[budizma]] Amitābha, uvožena iz Kitajske okoli leta 552 n. št. Daoistične legende so govorile o petih goratih otokih, na katerih je živelo [[osem nesmrtnih]], ki so živeli v popolnem sožitju z naravo. Vsak nesmrtnik je s svojega gorskega doma poletel na hrbtu [[žerjavi|žerjava]]. Sami otoki so bili na hrbtu ogromne [[morske želve]]. Na Japonskem je pet otokov iz kitajske legende postalo en otok, imenovan Horai-zen ali gora Horai. Replike te legendarne gore, simbola popolnega sveta, so pogosta značilnost japonskih vrtov, tako kot skale, ki predstavljajo želve in žerjave.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 22–23</ref> === V antiki === Najzgodnejši zabeleženi japonski vrtovi so bili ''vrtovi užitka'' cesarjev in plemičev. Omenjeni so v več kratkih odlomkih ''[[Nihon Šoki]]'', prve kronike japonske zgodovine, objavljene leta 720 n. št. Spomladi 74 n. št. je kronika zapisala: »[[Cesar Kejko]] je dal nekaj krapov v ribnik in se veselil, ko jih je videl zjutraj in zvečer«. Naslednje leto je »cesar v jezeru Ijiši pri Ihareju spustil čoln z dvojnim trupom in se vkrcal s svojo cesarsko priležnico ter skupaj se razkošno gostila«. Leta 486 je kronika zapisala, da je »[[cesar Kenzo]] odšel v vrt in se gostil ob robu vijugastega potoka«.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 30.</ref> Kitajski vrtovi so imeli zelo močan vpliv na zgodnje japonske vrtove. Okoli leta 552 n. št. je bil budizem uradno prinešen iz Kitajske prek Koreje na Japonsko. Med letoma 600 in 612 n. št. je japonski cesar poslal štiri poslanstva na dvor kitajske [[dinastija Sui|dinastije Sui]]. Med letoma 630 in 838 n. št. je japonski dvor poslal še petnajst poslanstev na dvor [[dinastija Tang|dinastije Tang]]. Ta poslanstva z več kot petsto člani so vključevala diplomate, učenjake, študente, budistične menihe in prevajalce. Vrnili so se s kitajsko pisavo, umetniškimi predmeti in podrobnim opisom kitajskih vrtov. Leta 612 n. št. je [[cesarica Sujko]] dala zgraditi vrt z umetno goro, ki je predstavljala Šumi-Sen ali goro Sumeru, za katero v hindujskih in budističnih legendah velja, da je v središču sveta. Med vladavino iste cesarice je eden od njenih ministrov, Soga no Umako, dal v svoji palači zgraditi vrt z jezerom z več majhnimi otoki, ki predstavljajo otoke osmih nesmrtnih, znanih v kitajskih legendah in daoistični filozofiji. Ta palača je postala last japonskih cesarjev, poimenovali so jo »Palača otokov« in je bila večkrat omenjena v ''[[Man'jošu]]'', »Zbirki neštetih listov«, najstarejši znani zbirki japonske poezije. === Obdobje Nara (710–794) === [[File:Nara palace gardens.jpg|thumb| Pogled na glavni paviljon vrtov Vzhodne palače (東院庭園).]] [[Obdobje Nara]] je poimenovano po glavnem mestu [[Nara, Japonska|Nara]]. Prvi pristni japonski vrtovi so bili v tem mestu zgrajeni konec 8. stoletja. Obrežja in kamnite postavitve so bile naturalistične, drugačne od težjega, prejšnjega kontinentalnega načina gradnje robov ribnikov. Pri izkopavanjih so našli dva takšna vrtova, ki sta bila uporabljena za praznovanja pisanja poezije.<ref>{{Cite web|author=Wybe Kuitert|url=https://www.scribd.com/document/274049284/Two-Early-Japanese-Gardens-by-Wybe-Kuitert|title=Two Early Japanese Gardens &#124; Korea &#124; Japan|website=Scribd}}</ref> Eden od teh vrtov, ''vrt Vzhodne palače'' v palači Heidžō v Nari, je bil zvesto rekonstruiran z uporabo iste lokacije in celo z izvirnimi elementi vrta, ki so bili izkopani.<ref>{{Cite web|url=https://www.nabunken.go.jp/org/bunka/jgd/pages/GardenAtNaraPalace.html|title=garden at the Eastern Palace, Nara palace site 平城宮東院庭園|website=www.nabunken.go.jp|access-date=2019-09-26}}</ref> Iz majhne količine razpoložljivih literarnih in arheoloških dokazov se zdi, da so bili japonski vrtovi tega časa skromne različice cesarskih vrtov dinastije Tang z velikimi jezeri, posejanimi z umetnimi otoki in umetnimi gorami. Robovi ribnika so bili zgrajeni s težkimi skalami kot nasipi. Čeprav so imeli ti vrtovi nekaj budistične in daoistične simbolike, so bili mišljeni kot vrtovi za užitek ter kraji za festivale in praznovanja. Nedavna arheološka izkopavanja v starodavni prestolnici Nara so razkrila ostanke dveh vrtov iz 8. stoletja, povezanih s cesarskim dvorom, vrt z ribnikom in potokom – To-in – ki je znotraj območja cesarske palače in vrt ob potoku - Kjuseki - najdemo ga v sodobnem mestu. Morda so oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar se zdi, da imajo skalne formacije, najdene v To-inu, več skupnega s prazgodovinskimi japonskimi kamnitimi spomeniki kot s kitajskimi predhodniki, naravni, serpentinasti tok vrta ob potoku Kjuseki pa je lahko veliko manj formalen kot tisto, kar je obstajalo na Kitajskem v obdobju Tang. Ne glede na njihov izvor, tako To-in kot Kjuseki jasno predvidevata določen razvoj v kasnejših japonskih vrtovih.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> === Obdobje Heian (794–1185) === Leta 794 n. št., na začetku [[Obdobje Heian|obdobja Heian]] (794-1185 n. št.), je japonski dvor svojo prestolnico preselil v [[Heian-kjo]] (današnji [[Kjoto]]). V tem obdobju so obstajale tri različne vrste vrtov: vrtovi palač in vrtovi plemičev v prestolnici, vrtovi vil na robu mesta in vrtovi templjev. Arhitektura palač, rezidenc in vrtov v obdobju Heian je sledila kitajski praksi. Hiše in vrtovi so bili poravnani na osi sever-jug, z rezidenco na severu in obrednimi stavbami in glavnim vrtom na jugu, na jugu sta bili dve dolgi krili, kot naslonjala, z vrtom med njima. V vrtovih je bilo eno ali več jezer, povezanih z mostovi in vijugastimi potoki. Južni vrt cesarskih rezidenc je imel edinstveno japonsko značilnost: veliko prazno območje belega peska ali gramoza. Cesar je bil glavni duhovnik Japonske, beli pesek pa je predstavljal čistost in je bil kraj, kamor so lahko povabili bogove. Območje je bilo uporabljeno za verske obrede in plese za dobrodošlico bogovom.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref> Sama postavitev vrta je bila strogo določena po načelih tradicionalne kitajske [[geomantija|geomantije]] oziroma [[feng šuj]]a. Prva znana knjiga o umetnosti japonskega vrta, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vzdrževanju vrtov''), napisana v 11. stoletju, pravi: {{quote| Dober znak je, da potok priteče z vzhoda, vstopi na vrt, gre pod hišo in nato odide z jugovzhoda. Na ta način bo voda modrega zmaja odnesla vse slabe duhove iz hiše proti belemu tigru.<ref>See on the manual Kuitert, ''Themes in the History of Japanese Garden Art'', pp. 30–52. The quote is from Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref>}} Cesarski vrtovi obdobja Hej’an so bili [[vodni vrt|vodni vrtovi]], kjer so se obiskovalci sprehajali v elegantnih lakiranih čolnih, poslušali glasbo, opazovali oddaljene gore, peli, brali poezijo, slikali in občudovali pokrajino. Družabno življenje v vrtovih je bilo nepozabno opisano v klasičnem japonskem romanu ''Zgodba o Gendžiju'', ki ga je okoli leta 1005 napisala Murasaki Šikibu, cesaričina dvorna dama. Sledi enega takega umetnega jezera, ''Osava no ike'', blizu templja Daikaku-dži v Kjotu, je še vedno mogoče videti. Zgradil ga je [[cesar Saga]], ki je vladal od leta 809 do 823, in naj bi ga navdihnilo jezero Dongting na Kitajskem.<ref name="Danielle Ellisseeff p. 16">Danielle Ellisseeff, ''Jardins japonais'', p. 16</ref> [[File:Byodo-in in Uji.jpg|thumb|[[Bjōdō-in]]: vrt Jōdo-šiki]] Pomanjšana replika [[Cesarska palača Kjoto |kjotske cesarske palače]] iz leta 794, [[Svetišče Heian |Heian-džingū]], je bila zgrajena v Kjotu leta 1895 ob praznovanju 1100. rojstnega dne mesta. Južni vrt je znan po češnjevih cvetovih spomladi in po azalejah zgodaj poleti. Zahodni vrt je znan po svojih perunikah v juniju, veliko vzhodno vrtno jezero pa spominja na lagodno čolnarjenje iz 8. stoletja. Proti koncu obdobja Hej’an se je pojavil nov slog vrtne arhitekture, ki so ga ustvarili privrženci budizma čiste dežele. Ti so bili imenovani ''Rajski vrtovi'', zgrajeni tako, da predstavljajo legendarni raj Zahoda, kjer je vladal Amida Buda. Zgradili so jih plemiči, ki so želeli uveljaviti svojo moč in neodvisnost od cesarskega gospodinjstva, ki je postajalo vse šibkejše. Najboljši ohranjeni primer Rajskega vrta je [[Bjodo-in]] v kraju Udži blizu Kjota. Prvotno je bila vila Fudživara Mičinaga (966–1028), ki je svoje hčere poročil s cesarjevima sinovoma. Po njegovi smrti je njegov sin vilo spremenil v tempelj in leta 1053 zgradil Feniksovo dvorano, ki še vedno stoji. Dvorana je zgrajena v tradicionalnem slogu templja kitajske [[dinastija Song|dinastije Song]] na otoku v jezeru. V njem je pozlačen kip Bude Amitābhe, ki gleda proti zahodu. V jezeru pred templjem je majhen otok belih kamnov, ki predstavlja goro Horai, dom osmih nesmrtnih daoistov, ki je s templjem povezana z mostom, ki simbolizira pot v raj. Zasnovan je bil za mediacijo in kontemplacijo, ne kot vrt užitka. Bila je lekcija daoistične in budistične filozofije, ustvarjene s pokrajino in arhitekturo, ter prototip za prihodnje japonske vrtove.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', pp. 22–23.</ref> Pomembni obstoječi ali poustvarjeni vrtovi Heian so: * Daikaku-dži * Bjōdō-in * Kjotska cesarska palača * Džōruri-dži <gallery class="center"> File:Osawaike spring Kyoto 001 JPN.jpg| Jezero Osava v Kjotu je bilo del starih cesarskih vrtov cesarske sage (809–823). File:Miniature Model of HigashiSanjoDono.jpg| Model rezidence in vrta v Heian-kjō (Kjoto), okoli 1000. File:Heian-jingu shinen09bs3216.jpg| Pomanjšana rekonstrukcija Heian-džingūja iz 19. stoletja, prvega vrta kjotske cesarske palače, kakršen je bil leta 794. File:Heian-jingu shinen IMG 5748 0-25.JPG| Stopajoči kamni na vrtu prve kjotske cesarske palače. Ti kamni so bili prvotno del mostu iz 16. stoletja čez reko Kamo, ki ga je uničil potres.<ref>Daniele Eilisseeff, ''Jardins Japonais'', p. 20</ref> File:Oike-Niwa.JPG| Poustvarjen vrt stare kjotske cesarske palače </gallery> === Obdobje Kamakura in Muromači (1185–1573) === [[File:Temple of The Golden Pavilion.jpg|thumb|[[Kinkaku-dži]], Zlati paviljon (1398)]] [[File:RyoanJi-Dry garden.jpg|thumb| Zen skalnjak Rjōan-dži (konec 15. stoletja)]] Šibkost cesarjev in rivalstvo fevdalnih vojskovodj sta povzročili dve državljanski vojni (1156 in 1159), ki sta uničili večino Kjota in njegovih vrtov. Prestolnica se je preselila v Kamakuro, nato pa leta 1336 nazaj v četrt Muromači v Kjotu. Cesarji so vladali samo po imenu; pravo oblast je imel vojaški guverner, [[šogun]]. V tem obdobju je vlada ponovno vzpostavila odnose s Kitajsko, ki so bili prekinjeni pred skoraj tristo leti. Japonski menihi so spet odšli študirat na Kitajsko, kitajski menihi pa so prišli na Japonsko, bežeč pred mongolskimi vpadi. Menihi so s seboj prinesli novo obliko budizma, imenovano preprosto [[zen budizem|zen]] ali "meditacija". Japonska je doživela renesanso v veri, umetnosti in zlasti v vrtovih.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 173–177</ref> Izraz zen vrt se v angleški pisavi prvič pojavi v 31930-ih, na japonskem ''zen teien'' ali ''zenteki teien'' pa še kasneje, od 1950-ih. Nanaša se na kompozicijsko tehniko, ki jo navdihuje Song Kitajska in izhaja iz slikanja s tušem. Sestava ali konstrukcija takšnih majhnih slikovitih vrtov nima nobene zveze z verskim zenom.<ref>{{Cite book|last1=Young|first1=David E|url=https://www.worldcat.org/title/art-of-the-japanese-garden-history-culture-design/oclc/1158966819|title=The art of the Japanese garden: history, culture, design|last2=Young|first2=Michiko|last3=Tan|first3=Yew Hong|date=2019|isbn=978-4-8053-1497-5|language=English|oclc=1158966819}}</ref> Številni slavni tempeljski vrtovi so bili zgrajeni na začetku tega obdobja, vključno s [[Kinkaku-dži]]jevim Zlatim paviljonom, zgrajenim leta 1398, in [[Ginkaku-dži]]jevim Srebrnim paviljonom, zgrajenim leta 1482. Na nek način so sledili zenovskim načelom spontanosti, skrajne preprostosti in zmernost, na druge načine pa so bili tradicionalni kitajski templji dinastije Song; zgornja nadstropja Zlatega paviljona so bila prekrita z zlatimi lističi, obkrožali pa so jih tradicionalni vodni vrtovi. Najbolj opazen vrtni slog, izumljen v tem obdobju, je bil zen vrt, [[japonski suhi vrt|suhi vrt]] ali japonski skalnjak. Eden najboljših primerov in eden najbolj znanih japonskih vrtov je [[Rjoan-dži]] v Kjotu. Ta vrt je širok le 9 metrov in dolg 24 metrov, sestavljen je iz belega peska, skrbno zgrabljenega, da se nakazuje voda in petnajstih skal, skrbno razporejenih, kot majhni otočki. Namenjen je opazovanju s sedečega položaja na verandi rezidence opata samostana. Bilo je veliko razprav o tem, kaj naj bi skale predstavljale, vendar, kot je zapisal vrtni zgodovinar Gunter Nitschke, »vrt v Rjōan-dži ne simbolizira. Nima vrednosti predstavljanja nobene naravne lepote, ki jo lahko najdemo v sveta, resničnega ali mitskega, razumem ga kot abstraktno kompozicijo »naravnih« objektov v prostoru, kompozicijo, katere funkcija je spodbujanje posredovanja.«<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 92. English translation of excerpt by D. R. Siefkin.</ref> Več slavnih zen vrtov v Kjotu je bilo delo enega človeka; [[Musō Soseki]] (1275–1351). Bil je menih, potomec cesarja Uda v deveti generaciji in izjemen dvorni politik, pisec in organizator, ki je oboroževal in financiral ladje za odprtje trgovine s Kitajsko ter ustanovil organizacijo, imenovano Pet gora, sestavljeno iz najmočnejših Zen samostanov v Kjotu. Bil je odgovoren za gradnjo zen vrtov Nanzen-dži; Saihō-dži (Mahov vrt); in Tenrjū-dži. Pomembni vrtovi obdobij Kamakura in Muromachi so: *[[Kinkaku-dži]] (Zlati paviljon) *[[Ginkaku-dži]] (Srebrni paviljon) *Nanzen-dži *[[Saiho-dži]] (Vrt mahu) *[[Tenrju-dži]] *Daisen-in <gallery class="center"> Ginkaku-ji after being restored in 2008.jpg|[[Ginkaku-dži]] ali Srebrni paviljon v Kjotu, (in je) zen budistični tempelj (1482). File:Ginkaku-ji with sand garden.JPG| Zen skalnjak Ginkaku-dži ima miniaturno goro v obliki gore Fuji.. Daisen-in1.jpg| Vrt Daisen-in v Kjotu (1513). NanzenjiNanzenin teien.jpg| Vrt Nanzen-dži, Kjoto, ki ga je zgradil Musō Soseki. Vsi zen vrtovi niso bili narejeni iz skal in peska; menihi tukaj razmišljajo o gozdnem prizoru. File:Tenryuji Kyoto05s3s4592.jpg| Vrt Tenryū-dži v Kjotu. Ribnik Sogen, ki ga je ustvaril Musō Soseki, je eden redkih ohranjenih elementov prvotnega vrta. </gallery> === Obdobje Momojama (1568–1600) === [[File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden01s3200.jpg|thumb|left|V vrtu v gradu Tokušima (1592) na otoku Šikoku so voda in ogromne skale. Namenjen je bil videnju od zgoraj, iz razglednega paviljona.]] [[Obdobje Momojama]] je bilo kratko, le 32 let, in je bilo v veliki meri zasedeno z vojnami med [[daimjo]]ji, voditelji fevdalnih japonskih klanov. Nova središča moči in kulture na Japonskem so bili utrjeni gradovi daimjojev, okoli katerih so se pojavila nova mesta in vrtovi. Značilen vrt tega obdobja je predstavljal enega ali več ribnikov ali jezer ob glavnem bivališču oziroma '']]šoin]]u'' nedaleč od gradu. Ti vrtovi so bili namenjeni ogledu od zgoraj, z gradu ali rezidence. Daimjo so razvili veščine rezanja in dvigovanja velikih skal za gradnjo svojih gradov in imeli so vojske vojakov, ki so jih premikali. Umetna jezera so bila obdana s plažami iz drobnih kamnov in okrašena z aranžmaji balvanov, z naravnimi kamnitimi mostovi in stopnicami. Vrtovi tega obdobja so združevali elemente promenadnega vrta, ki naj bi bil viden z vijugastih vrtnih poti, z elementi zen vrta, kot so umetne gore, ki naj bi jih opazovali od daleč.<ref name="Nitschke, p. 120">Nitschke, ''Le jardin japonais'', p. 120.</ref> Najbolj znan tovrstni vrt, zgrajen leta 1592, je v bližini gradu Tokušima na otoku Šikoku. Njegova znamenitost je 10,5 metrov dolg most iz dveh naravnih kamnov. Drug pomemben vrt iz obdobja, ki še vedno obstaja, je Sanbō-in, ki ga je leta 1598 obnovil Tojotomi Hidejoši za praznovanje praznika češnjevih cvetov in poustvaril sijaj starodavnega vrta. Na projektu je delalo tristo graditeljev vrtov, ki so izkopali jezera in postavili sedemsto balvanov na 540 kvadratnih metrih površine. Vrt je bil zasnovan tako, da je viden z verande glavnega paviljona ali iz »dvorane čistega pogleda«, ki je na višji nadmorski višini v vrtu. Na vzhodu vrta, na polotoku, je razporeditev kamnov, ki predstavljajo mitsko goro Horai. Lesen most vodi do otoka, ki predstavlja žerjava, kamniti most pa povezuje ta otok z drugim, ki predstavlja želvo, ki je z zemljo pokritim mostom povezan nazaj na polotok. V vrtu je tudi slap ob vznožju lesene vzpetine. Ena značilnost vrta iz obdobja Momojama, vidnega v Sanbō-inu, je neposredna bližina stavb ob vodi. V obdobju Momojama so se razvili tudi ''[[Japonski obred pitja čaja|čanoju]]'' (čajni obred), [[čašicu]] (čajnica) in [[rodži]] (čajni vrt). Čaj so na Japonsko iz Kitajske prinesli budistični menihi, ki so ga uporabljali kot stimulans za ohranjanje budnosti med dolgimi obdobji meditacije. Prvi veliki čajni mojster Sen no Rikjū (1522–1591) je do najmanjših podrobnosti opredelil videz in pravila čajnice in čajnega vrta, pri čemer je sledil načelu ''vabi'' (侘び) »trezna prefinjenost in umirjenost«.<ref>Miyeko Murase, ''l'Art du Japon'', pp. 213–215.</ref> Po pravilih Sen no Rikjū naj bi čajnica spominjala na kočo meniha puščavnika. Bila je majhna in zelo preprosta lesena konstrukcija, pogosto s slamnato streho, v kateri je bilo dovolj prostora za dva tatamija. Edini dovoljeni okras znotraj je bil zvitek z napisom in veja drevesa. Ni imela pogleda na vrt. Tudi vrt je bil majhen in nenehno zalivan, da je bil vlažen in zelen. Običajno je imel češnjo ali brest, ki se je spomladi obarval, sicer pa ni imel svetlih cvetov ali eksotičnih rastlin, ki bi odvračale pozornost obiskovalca. Do vhoda v čajnico je vodila pot. Ob poti je bila čakajoča klop za goste in umivalnik ter kamnita posoda za vodo v bližini čajnice, kjer so si gostje splaknili roke in usta, preden so vstopili v čajnico skozi majhna kvadratna vrata, imenovana ''nidžiri-guči'' ali »plazenje- pri vhodu«, zaradi česar so se morali za prehod nizko skloniti. Sen no Rikjū je odredil, da mora biti vrt nekaj ur pred obredom nepometen, da se listje na naraven način raztrese po poti.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', pp. 160–162.</ref> Pomembni vrtovi tega obdobja so: * Vrt gradu Tokušima na otoku Šikoku. * Čajnica Tai-an v templju Mjōki-an v Kjotu, ki jo je leta 1582 zgradil Sen no Rikjū. * Sanbō-in v Daigo-dži, v prefekturi Kjoto (1598) <gallery class="center"> File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden02s3872.jpg|Vrt pri gradu Tokušima, prevladujejo skale File:Momiji Daigoji4.JPG| Vrt v Daigo-dži (1598) je znan po češnjevih cvetovih. </gallery> === Obdobje Edo (1615–1867) === [[File:Katsurarikyu01.jpg|thumb| Vrt cesarske vile Kacura v Kjotu (1641-1662), prototip promenade ali sprehajalnega vrta]] [[File:Geppa-ro.jpg|thumb| Notranjost paviljona Geppa cesarske vile Kacura, popolnoma integrirana v vrt]] V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je oblast osvojil in utrdil klan Tokugava, ki so postali šoguni in preselil glavno mesto v [[Edo]], kasnejši [[Tokio]]. Cesar je ostal v Kjotu kot vodilni voditelj, pristojen le za kulturne in verske zadeve. Medtem ko je bil zdaj politično središče Japonske Tokio, je Kjoto ostal kulturna prestolnica, središče vere in umetnosti. Šoguni so cesarjem zagotovili malo moči, vendar z velikodušnimi subvencijami za gradnjo vrtov.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 277–281</ref> V obdobju Edo je bila razširjena uporaba nove vrste japonske arhitekture, imenovane ''[[sukija-zukuri]]'', kar dobesedno pomeni »gradnja po izbranem okusu«. Izraz se je prvič pojavil konec 16. stoletja in se nanašal na izolirane čajnice. Prvotno se je nanašal na preproste podeželske hiše samurajskih bojevnikov in budističnih menihov, v obdobju Edo pa so ga uporabljali v vseh vrstah stavb, od hiš do palač. Slog ''sukija'' je bil uporabljen v najbolj znanem vrtu tega obdobja, [[Cesarska vila Kacura|cesarski vili Kacura]] v Kjotu. Stavbe so bile zgrajene v zelo preprostem, neokrašenem slogu, prototip za prihodnjo japonsko arhitekturo. Odpirale so se na vrt, tako da se je vrt zdel v celoti del stavbe. Ne glede na to, ali je bil obiskovalec znotraj ali zunaj stavbe, je vedno imel občutek, da je v središču narave. Vrtne stavbe so bile razporejene tako, da so bile vedno vidne diagonalno in ne naravnost. Ta aranžma je imela poetično ime ganko, kar je dobesedno pomenilo »formacija divjih gosi v letu«.<ref>Nitschke, ''Le jardin Japonais'', p. 158.</ref> Večina vrtov v obdobju Edo je bilo sprehajalnih vrtov ali suhih kamnitih zen vrtov, ki so bili običajno veliko večji od prejšnjih vrtov. Promenadni vrtovi tega obdobja so v veliki meri uporabljali izposojo kulis (''šakkei''). Pogledi na oddaljene gore so integrirani v zasnovo vrta; ali, še bolje, zgraditi vrt na pobočju gore in uporabiti različne višine za doseganje razgledov na pokrajino zunaj vrta. Sprehajalni vrtovi Edo so bili pogosto sestavljeni iz niza ''meišo'' ali »slavnih razgledov«, podobnih razglednicam. To so lahko imitacije znanih naravnih pokrajin, kot je gora [[Fudži]] ali prizori iz taoističnih ali budističnih legend ali pokrajine, ki ilustrirajo verze poezije. Za razliko od zen vrtov so bili zasnovani tako, da prikazujejo naravo, kakršna je videti, ne notranjih pravil narave.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', pp. 169–172</ref> *Cesarski dvorec Šugakuin *Šisen-do (1641) *Suizen-dži *Hama Rikju *Koraku-en (Okajama) *Vrt Ricurin (Takamacu) *Koišikava Koraku-en (Tokio) (1629) *Ninna-dži, Kjoto *Enman-in, Ocu *Sanzen-in, severno od Kjota *Sengan-en, Kagošima (1658) *Čišaku-in, jugovzhodno od Kjota *Džōdžu-in, v templju Kijomizu, jugovzhodno od Kjota (1688–1703) *Manšu-in, severovzhodno od Kjota (1656) *Nanzen-dži, vzhodno od Kjota (1688–1703) <gallery class="center"> File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|Kōraku-en v Okajami, ki se je začel leta 1700 File:150504 Ritsurin Park Takamatsu Kagawa pref Japan01s3.jpg|Vrt Ricurin v Takamacu, ki se je začel leta 1625 File:Shisendo DSC0480.jpg|Puščaniški vrt pesnika in učenjaka Išikava Džozana v Šisen-doju, zgrajen leta 1641. Kasneje je postal tempelj. File:Ninnaji Kyoto16s3s4592.jpg|Severni vrt v Ninna-dži v Kjotu, klasičen sprehajalni vrt File:Ninnaji Kyoto18s3s4320.jpg|Južni vrt v Ninna-dži, zen skalnjak File:Koishikawa Korakuen 060607.jpg|Vrt Koišikava Kōrakuen v Tokiu, ki so ga začeli graditi leta 1629, je zdaj obdan s poslovnimi stavbami. File:TofukujiReiunin1.jpg|Najbolj znan pogled na Suizen-dži je miniaturna gora, ki spominja na goro Fuji. </gallery> === Obdobje Meidži (1868–1912) === V obdobju Meidži je prišlo do modernizacije Japonske in ponovnega odpiranja Japonske proti zahodu. Številni stari zasebni vrtovi so bili zapuščeni in prepuščeni propadu. Leta 1871 je nov zakon preoblikoval številne vrtove iz prejšnjega obdobja Edo v javne parke in jih ohranil. Oblikovalci vrtov, soočeni z idejami z Zahoda, so eksperimentirali z zahodnimi slogi, kar je privedlo do vrtov, kot sta Kju-Furukava ali Šindžuku Gjoen. Drugi, bolj na severu Japonske, so se držali načrta iz obdobja Edo. Tretji val je bil naturalistični slog vrtov, ki so ga izumili gospodarji industrije in močni politiki, kot je Aritomo Jamagata. Mnogi vrtnarji so kmalu načrtovali in gradili vrtove po tem okusu. Eden od vrtov, znan po svoji tehnični dovršenosti v tem slogu, je bil Ogava Džihei VII., znan tudi kot Uedži. Pomembni vrtovi tega obdobja so: *Vrtovi Kju-Furukava *Kenroku-en, 18. in 19. stoletje, končan leta 1874. *Činzan-so v Tokiu leta 1877. *Murin-an v Kjotu, končan 1898. <gallery class="center"> File:Kenrokuen10-r.jpg|Kenroku-en v Kanazavi File:Chinzan-so4.jpg|Činzan-so v Tokiu File:Murin-an, Kyoto - IMG 5104.JPG|Murin-an v Kjotu </gallery> === Sodobni japonski vrtovi (1912 do danes) === V [[obdobje Šova|obdobju Šova]] (1926–1989) so poslovneži in politiki zgradili številne tradicionalne vrtove. Po drugi svetovni vojni glavni graditelji vrtov niso bili več zasebniki, temveč banke, hoteli, univerze in vladne agencije. Japonski vrt je s stavbo postal podaljšek krajinske arhitekture. Nove vrtove so oblikovali [[krajinska arhitektura|krajinski arhitekti]] in pogosto uporabljali sodobne gradbene materiale, kot je beton. Nekateri sodobni japonski vrtovi, kot je Tōfuku-dži, ki ga je zasnoval Mirei Šigemori, so bili navdihnjeni s klasičnimi modeli. Drugi sodobni vrtovi so ubrali veliko bolj radikalen pristop k tradiciji. En primer je Avadži Jumebutai, vrt na otoku Avadži v japonskem [[Notranje morje Seto|Notranjem morju Seto]], ki ga je oblikoval Tadao Ando. Zgrajen je bila kot del letovišča in konferenčnega centra na strmem pobočju, kjer so zemljišče odstranili, da bi naredili otok za letališče. <gallery class="center"> File:TofukujiGarden1.jpg|Tōfuku-dži, sodoben japonski vrt iz leta 1934, ki ga je zasnoval Mirei Šigemori, zgrajen na podlagi zenovskega templja iz 13. stoletja v Kjotu File:Toufuku-ji hojyo7.JPG|Vrt z mahom v Tofuku-dži, Kjoto File:The Museum of Art Kochi06s3872.jpg|Sodobni japonski vrt v muzeju umetnosti Koči File:Naoshima05.jpg|Vrt v muzeju umetnosti Naošima Fukutake, ki uporablja skulpturo za posnemanje oblike otoka na obzorju File:Adachi Museum of Art Garden 02.jpg|Vrt muzeja umetnosti Adači File:Awaji yumebutai01s3872.jpg|Avadži Jumebutai, sodobni vrt na otoku Avadži, Hjōgo (2000) File:Awaji yumebutai04s3200.jpg|Vrt na plaži školjk, del Avadži Jumebutai na otoku Avadži, Hjōgo (2000) File:Jissoin-Temple-Stone-Garden.JPG|Skalnjak Džissō-in v Ivakuri (Kjoto), prenovljen leta 2013. </gallery> == Vrtni elementi == Japonski vrtovi so značilni po svoji simboliki narave, pri čemer se tradicionalni japonski vrtovi zelo razlikujejo po slogu od zahodnih vrtov: »Zahodni vrtovi so običajno optimizirani za vizualno privlačnost, medtem ko so japonski vrtovi oblikovani z duhovnimi in filozofskimi idejami v mislih«.<ref>Iwatsuki, Zennoske, and Tsutomu Kodama. ''Economic Botany''. 3rd ed. Vol. 15. New York: Springer, 1961. Print. Mosses in Japanese Gardens</ref> Japonski vrtovi so zasnovani kot predstavitev naravnega okolja, ki se povezuje z japonskimi povezavami med deželo in šintoističnim spiritualizmom, kjer duhove pogosto najdemo v naravi; kot taki japonski vrtovi ponavadi vključujejo naravne materiale, s ciljem ustvariti prostor, ki ujame lepote narave na realističen način. Tradicionalne japonske vrtove lahko razvrstimo v tri vrste: ''cukijama'' (hribovski vrtovi), ''karesansui'' (suhi vrtovi) in ''čaniva'' (čajni vrtovi). Majhen prostor za ustvarjanje teh vrtov običajno predstavlja izziv za vrtnarje. Zaradi absolutnega pomena razporeditve naravnih skal in dreves postane iskanje pravega materiala zelo selektivno. Spokojnost japonske pokrajine in preproste, a premišljene strukture japonskih vrtov so edinstvena kakovost, z dvema najpomembnejšima načeloma oblikovanja vrta sta »pomanjšana redukcija in simbolizacija«.<ref>Roberts, Jeremy. ''Japanese Mythology A to Z''. New York, NY: Chelsea House, 2010. Print.</ref> === Voda === [[File:Nanzen-in - Nanzenji - IMG 5393.JPG|thumb|upright|Kaskada na vrtu Nanzen-dži v Kjotu]] Japonski vrtovi vedno vsebujejo [[voda|vodo]], fizično z [[ribnik]]om ali [[potok]]om ali simbolično, ki jo predstavlja beli [[pesek]] v suhem skalnjaku. V budistični simboliki sta voda in kamen pojmovana kot [[jin in jang]], dve nasprotji, ki se dopolnjujeta. Tradicionalni vrt bo običajno imel ribnik nepravilne oblike ali, v večjih vrtovih, dva ali več ribnikov, povezanih s kanalom ali potokom, in kaskado, miniaturno različico znamenitih japonskih gorskih slapov. V tradicionalnih vrtovih so ribniki in potoki skrbno postavljeni v skladu z budistično geomantijo, umetnostjo postavljanja stvari na mesto, ki najverjetneje pritegne srečo. Pravila za postavitev vode so bila določena v prvem priročniku o japonskih vrtovih, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vrtnarstvu''), v 11. stoletju. Po ''Sakuteiki'' bi morala voda vstopati v vrt z vzhoda ali jugovzhoda in teči proti zahodu, ker je vzhod dom zelenega zmaja (''seirju''), starodavnega kitajskega božanstva, sprejetega na Japonskem, zahod pa je dom belega tigra, božanstvo vzhoda. Voda, ki teče od vzhoda proti zahodu, bo odnesla zlo, lastnik vrta pa bo zdrav in dolgo živel. Po ''Sakuteikiju'' je druga ugodna ureditev, da voda teče s severa, ki v budistični kozmologiji predstavlja vodo, proti jugu, ki predstavlja ogenj, ki sta si nasprotna (jin in jang) in zato prinašata srečo.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 492.</ref> ''Sakuteiki'' priporoča več možnih miniaturnih pokrajin z uporabo jezer in potokov: »oceanski slog«, ki vključuje skale, za katere se zdi, da so jih razjedli valovi, peščeno plažo in borovce; »široki rečni slog«, ki poustvarja tok velike reke, ki se vije kot kača; slog »močvirskega ribnika«, velik mirni ribnik z vodnimi rastlinami; »slog gorskega hudournika«, s številnimi skalami in kaskadami; in slog »rožnate črke«, stroga pokrajina z majhnimi, nizkimi rastlinami, blagim reliefom in številnimi raztresenimi ravnimi skalami. Tradicionalni japonski vrtovi imajo majhne otoke v [[jezero|jezerih]]. V vrtovih svetih templjev je običajno [[otok]], ki predstavlja goro Penglai ali goro Hōrai, tradicionalno domovanje [[Osem nesmrtnih|osmih nesmrtnih]]. ''Sakuteiki'' opisuje različne vrste umetnih otokov, ki jih je mogoče ustvariti v jezerih, vključno z »goratim otokom«, sestavljenim iz nazobčanih navpičnih skal, pomešanih z borovci, obdan s peščeno plažo; »skalni otok«, sestavljen iz natrpanih skal, ki se zdijo, kot da so jih udarili morski valovi, skupaj z majhnimi, starimi borovci nenavadnih oblik; »otok oblakov«, iz belega peska v zaokroženih belih oblikah kumulusa; in »megleni otok«, nizek peščeni otok, brez skal ali dreves. [[Kaskada (slap)|Kaskada]] ali [[slap]] je pomemben element japonskih vrtov, miniaturna različica slapov japonskih gorskih potokov. ''Sakuteiki'' opisuje sedem vrst kaskad. Ugotavlja, da mora biti kaskada, če je mogoče, obrnjena proti luni in zasnovana tako, da ujame lunin odsev v vodi.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 490</ref> V ''Sakuteikiju'' je tudi omenjeno, da je kaskadam koristno, če so locirane na tak način, da so napol skrite v sencah. <gallery class="center"> File:Enjo-ji Garden 05.jpg|Lotosov ribnik v Endžo-dži, rajskem vrtu iz obdobja Hej´an (12. stoletje) File:Motsuji yarimizu2.jpg|Vijugavi potok na vrtu [[Mocu-dži]] v Hiraisumiju File:697 Suizenji Pond.JPG|Ribnik na vrtu Suizen-dži Džōdžu-en (1636), katerega voda je bila znana kot odlična za pripravo čaja File:Youkoukan03s4592.jpg|Vrt Joukoukan v prefekturi Fukui poustvari miniaturno plažo in goro File:Horaijima-2.JPG|Otok preperelih skal in enega samega bora v vrtu Rikugi-en v Tokiu predstavlja goro Hōrai, legendarno domovanje osmih nesmrtnih. File:Keitakuen1.jpg|Kaskada v vrtu Keitaku-en blizu Osake File:Japense Garden Pond.jpg|Japonski vrtni ribnik z javorjem </gallery> === Skale in pesek === [[Kamen]], [[pesek]] in [[prod]] so bistvena značilnost japonskega vrta. Navpična [[skala]] lahko predstavlja goro Horai, legendarno domovanje osmih nesmrtnih, ali goro [[Meru]] budističnega učenja ali pa krapa, ki skače iz vode. Ploščata skala lahko predstavlja zemljo. Pesek ali prod lahko predstavljata plažo ali tekočo reko. Skale in voda tudi simbolizirata jin in jang (v japonščini ''in'' in ''jō'') v budistični filozofiji; trda kamnina in mehka voda se dopolnjujeta in voda, čeprav je mehka, lahko obrabi kamnino. Grobe vulkanske kamnine (''kasei-gan'') se običajno uporabljajo za predstavljanje gora ali kot stopalke. Gladke in okrogle [[sedimentne kamnine]] (''suisei-gan'') se uporabljajo okoli jezer ali kot stopalke. Trde [[Magmatska kamnina |metamorfne kamnine]] so običajno ob slapovih ali potokih. Skale tradicionalno delimo na visoke navpične, nizke navpične, oble, ležeče ali ravne. Skale se razlikujejo po velikosti in barvi, vendar različne, vendar ne smejo imeti svetlih barv, ki bi jim manjkalo subtilnosti. Kamnine s plastmi ali žilami morajo imeti vse žile v isti smeri in vse kamnine morajo biti trdno zasajene v zemljo, kar daje videz trdnosti in trajnosti. Kamni so razvrščeni v skrbno sestavo dveh, treh, petih ali sedmih kamnov, pri čemer so najpogostejše tri. V trojni razporeditvi najvišja skala običajno predstavlja nebesa, najkrajša skala je zemlja, srednje velika skala pa človeštvo, most med nebom in zemljo. Včasih je ena ali več skal, imenovanih ''suteiši'' (»brezimni« ali »zavrženi«), postavljenih na navidezno naključna mesta v vrtu, da bi nakazali spontanost, čeprav je njihova postavitev skrbno izbrana. V starodavni Japonski so okoli šintoističnih svetišč in budističnih templjev uporabljali pesek (''suna'') in prod (''jari''). Kasneje so ga uporabljali v japonskem skalnjaku ali zen budističnih vrtovih za predstavitev vode ali oblakov. Beli pesek je predstavljal čistost, lahko pa je bil tudi siv, rjav ali modrikastočrn.<ref>Young, ''The Art of the Japanese Garden'', pp. 24–25</ref> <gallery class="center"> File:Daitokuji-Zuihoin-Zuihotei-M1827.jpg|Skale v vrtu Blažene gore pri Daitoku-dži File:Toufuku-ji kaizandou3.JPG|Pesek v šahovnici v Tōfuku-dži v Kjotu File:Toufuku-ji hojyo3.JPG|Vrt Tōfuku-dži v Kjotu File:MyoshinjiTaizoin3.jpg|Vrt Mjōšin-dži File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg|[[Šiteno-dži]] vrt. Bodite pozorni na kompozicijo treh skal v sredini. File:Ankokuji04 960.jpg|V vrtu Ankokudži v Hirošimi so skale različnih, a harmoničnih velikosti in barv File:Toufuku-ji hojyo5.JPG|Skalna kompozicija v Tōfuku-dži (1934) File:KoishikawaKorakuen8981.jpg|Velika ploščata skala na otoku v vrtu Korakuen v Tokiu, ki predstavlja želvino glavo. File:Rock-garden-Negoro-temple-Japan.jpg|Kombinacija vzorca šahovnice in vodnih vzorcev v templju Negoro (Negoro-ji), prefektura Vakajama. </gallery> Izbira in kasnejša postavitev skal je bila in je še vedno osrednji koncept pri ustvarjanju estetsko prijetnega vrta Japoncev. V obdobju Heian se je začel uveljavljati koncept postavljanja kamnov kot simbolnih predstavitev otokov – fizično obstoječih ali neobstoječih –, kar je razvidno iz japonske besede ''šima'', ki je »posebnega pomena ... ker je beseda vsebovala pomen 'otok'« Poleg tega je bilo načelo ''kovan ni šitagau'' ali »ubogati (ali slediti) zahtevi predmeta« in je še vedno vodilno načelo japonskega oblikovanja kamnov, ki predlaga, da je »razporeditev kamnov narekujejo njihove prirojene lastnosti«. Ugotovljeno je bilo, da je posebna postavitev kamnov v japonskih vrtovih, ki simbolično predstavljajo otoke (in kasneje tudi gore), estetsko prijetna lastnost tradicionalnih japonskih vrtov. Thomas Heyd orisuje nekaj estetskih načel japonskih vrtov v ''Encountering Nature'': {{quote|Kamni, ki predstavljajo temeljni del japonskih vrtov, so skrbno izbrani glede na vremenske vplive in postavljeni tako, da dajejo gledalcem občutek, da »naravno« pripadajo tja, kjer so in v kombinacijah, v katerih jih gledalci najdejo. Kot taka poskuša ta oblika vrtnarjenja simbolno zastopati (ali predstaviti) procese in prostore, ki jih najdemo v divji naravi, stran od mesta in praktičnih skrbi človeškega življenja.<ref name="auto">{{cite book|last=Heyd|first=Thomas|title=Encountering Nature|year=2008|publisher=Ashgate Publishing Group|location=Abingdon, Oxen|page=156</ref>}} Postavitev skal je splošni »cilj prikazati naravo v njenih bistvenih značilnostih« – bistveni cilj vseh japonskih vrtov. Poleg tega Heyd pravi: {{quote|... medtem ko je kult kamnov osrednjega pomena tudi za japonsko vrtnarjenje ... saj so bili kamni del estetskega oblikovanja in jih je bilo treba postaviti tako, da so bili njihovi položaji videti naravni in njihova razmerja harmonična. Koncentracija zanimanja na podrobnosti, kot je oblika skale ali mah na kamniti luči, je včasih vodila do pretirane slikovitosti in kopičenja manjših značilnosti, ki se lahko zahodnjaškim očem, vajenim splošnejšega pregleda, zdijo natrpane in nemirne.<ref>{{cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |title=Garden and Landscape Design: Japanese |edition=15th</ref>}} Takšno pozornost do detajlov je mogoče opaziti na mestih, kot so slapovi Midori v vrtu Kenroku-en v Kanazavi, prefektura Išikava, saj je skale ob vznožju slapa ob različnih časih spremenilo šest različnih ''daimjō''. V japonskih vrtovih iz obdobja Heian, zgrajenih po kitajskem vzoru, so stavbe zavzemale toliko ali več prostora kot vrt. Vrt je bil zasnovan tako, da se vidi iz glavne stavbe in njenih verand ali iz majhnih paviljonov, zgrajenih v ta namen. V poznejših vrtovih so bile stavbe manj vidne. Rustikalne čajnice so bile skrite v lastnih vrtovih, majhne klopi in odprti paviljoni ob vrtnih poteh pa so nudili prostor za počitek in razmišljanje. V kasnejši vrtni arhitekturi so lahko stene hiš in čajnic odprli, da bi zagotovili skrbno uokvirjen pogled na vrt. Vrt in hiša sta postala eno.<ref>Young, ''The Art of the Japanese Garden'', p. 40</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg|Simetrična in zelo okrasna arhitektura Feniksove dvorane v vrtu Bjōdō-in v Kjotu (1052) je bila navdihnjena s kitajsko arhitekturo dinastije Song. File:Stone lantern Kenrokuen.jpg|Kotodži Tōrō, dvonožna kamnita svetilka, ki je eden najbolj znanih simbolov vrta Kenroku-en File:Urakuen Joan.jpg|Čašicu ali čajnica v vrtu Džo-an v Inujami iz leta 1618. Preprost in neokrašen slog čajnice zen se je začel uporabljati na vseh japonskih stavbah, od vrtnih paviljonov do palač. Ta čajnica je bila leta 1951 razglašena za nacionalni zaklad Japonske. File:Shoin.jpg|Arhitektura glavne hiše cesarske vile Kacura (1619–1662) je bila navdihnjena s preprostostjo čajnice. </gallery> === Vrtni mostovi === Mostovi so se prvič pojavili v japonskem vrtu v obdobju Heian. Na vrtu Bjōdō-in v Kjotu leseni [[most]] povezuje Feniksov paviljon z majhnim kamnitim otokom, ki predstavlja goro Penglai ali goro Horai, otoško domovanje osmih nesmrtnih daoističnega učenja. Most je simboliziral pot v raj in nesmrtnost.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', p. 24.</ref> Mostovi so bili lahko iz kamna (''išibaši'') ali iz lesa ali iz hlodov z zemljo na vrhu, prekriti z mahom (''dobaši''); lahko so obokani (''soribaši'') ali ravni (''hirabaši''). Včasih, če so bili del tempeljskega vrta, so bili po kitajski tradiciji pobarvani rdeče, vendar večinoma niso bili pobarvani.<ref>Young and Young, the ''Art of the Japanese Garden'', p. 33.</ref> V obdobju Edo, ko so postali priljubljeni veliki sprehajalni vrtovi, so bili zgrajeni potoki in vijugaste poti z nizom mostov, običajno v rustikalnem kamnitem ali lesenem slogu, da bi obiskovalce popeljali na ogled slikovitih pogledov na vrt. <gallery class="center"> File:Pawilon Feniksa3.JPG|Most pri templju Bjōdō-in (1052) je predstavljal pot na otok nesmrtnih in v raj. File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden04s3872.jpg|Most na gradu Tokušima iz dveh kamnov, ki ležita na tretjem kamnu (1592). File:Kumamoto Suizenji-jojuen05n4272.jpg|Leseni in kamniti most na vrtu Suizen-dži. Vrt so začeli graditi leta 1636. File:Ritsurin.JPG|Leseni most v vrtu Ricurin (med 1642 in 1745) File:Kenrokuen1.jpg|Most letečih gosi v vrtu Kenroku-en (med 1822 in 1874). File:Korakuen 24.JPG|[[Zig-zag bridge|Cik-cak kamniti most v Koišikava Kōrakuen File:Tenshaen.jpg|Rustikalni most na vrtu Tenša-en v Uvadžima (1866) File:Sorakuen09n3200.jpg|Lesen most, prekrit z zemljo in mahom (''dobaši'') v Sorakuenu File:Sankeien Rinshukaku and Teisha Bridge.jpg|Redek pokriti most iz vrta Sankeien v Jokohami </gallery> === Kamnite luči in ribniki === Japonske kamnite luči (台灯籠, ''dai-dōrō'', »svetilka na ploščadi«) izvirajo iz obdobja Nara in Heian. Prvotno so bile le v budističnih templjih, kjer so obkrožale poti in pristope k templju, v obdobju Heian pa so jih začeli uporabljati tudi v šintoističnih svetiščih. Po izročilu so jih v obdobju Momojama v čajne vrtove vnesli prvi veliki čajni mojstri, v kasnejših vrtovih pa so jih uporabljali zgolj za okras. V svoji popolni in izvirni obliki ''dai-doro'', tako kot pagoda, predstavlja pet elementov budistične kozmologije. Kos, ki se dotika tal, predstavlja ''či'', zemljo; naslednji del predstavlja ''sui'' ali vodo; ''ka'' ali ogenj, je predstavljen z odsekom, ki obdaja svetlobo ali plamen luči, medtem ko sta ''fū'' (zrak) in ''kū'' (praznina ali duh) predstavljena z zadnjima dvema deloma, ki sta najbolj na vrhu in kažeta proti nebu. Segmenti izražajo idejo, da se bodo po smrti naša fizična telesa vrnila v prvotno, elementarno obliko.<ref name="OMP">{{cite web|url=http://www.onmarkproductions.com/html/5-elements-pagoda-gravestone.html|title=Five Element Pagodas, Stupas, Steles, Gravestones|publisher=Onmark Productions|access-date=25 April 2010}}</ref> Kamnite posode za vodo (''cukubai'') so bile prvotno postavljene v vrtovih, da so si obiskovalci pred čajno slovesnostjo umili roke in usta. Vodo v bazen dovaja bambusova cev ali ''kakei'', za pitje vode pa imajo običajno leseno zajemalko. V čajnih vrtovih je bila posoda postavljena nizko pri tleh, tako da se je moral pivec skloniti, da bi dobil vodo. <gallery class="center"> File:HiroshimaShukkeienLantern7324.jpg|Luč v vrtu Šukkei-en v Hirošimi. File:Korakuen 26.JPG|Luč na vrtu Kōraku-en File:Tsukubai2.JPG|Vodni bazen v Rjōan-dži, Kyoto File:Kenrokuen05-r.jpg|Kamnita posoda za vodo na vrtu Kenroku-en. File:Saikyoji26s4592.jpg|Kamnit bazen za vodo v Sakamotu, Ōcu, Šiga File:Font at Tenryuji Temple.jpg|Vodni bazen v templju Tenrjū-dži v Kjotu File:Kenroku-en-winter-lantern.jpg|Snežne luči, kot je ta na vrtu Kenroku-en, imajo široke robove, ki lovijo sneg in ustvarjajo slikovite prizore. File:Japanese Garden Stone Cistern Fountain NBG 6 LR.jpg|Kamniti vodnjak in cisterna v japonskem vrtu v botaničnem vrtu Norfolk, Virginija. </gallery> === Vrtne ograje, vrata in naprave === <gallery class="center"> File:Exterior wall katsura.jpg|Zunanja stena cesarske vile Kacura, zasnovana tako kot ves vrt, za čistost in preprostost File:Urakuen tea garden 02.jpg|Vrata čajnega vrta Urakuen, pogled od znotraj File:Adachi Museum of Art05s4592.jpg|Tradicionalna vrtna vrata Muzeja umetnosti Adači File:Shishiodoshi.gif|Šiši-odoši je vrtna naprava, narejena iz bambusa in lesa, namenjena odganjanju ptic. Ko se bambusova cev napolni z vodo, trkne ob kamen, se izprazni in nato znova napolni z vodo. File:Suikinkutsu in Enkoji.jpg|Suikinkucu je subtilno vrtno glasbilo, skrito pod prodom v nekaterih vodnih bazenih. </gallery> === Drevesa in cvetje === [[File:Momiji in Ginkaku-ji.jpg|thumb|''Momidži'' – [[pahljačasti javor]] v templju Ginkaku-dži, jyoto]] Nič v japonskem vrtu ni naravno ali prepuščeno naključju; vsaka rastlina je izbrana v skladu z estetskimi načeli, bodisi da skrije nezaželene znamenitosti, da služi kot ozadje določenim vrtnim značilnostim ali da ustvari slikovit prizor. Drevesa so skrbno izbrana in urejena glede na jesenske barve. [[mahovi|Mah]] se pogosto uporablja za namig, da je vrt starodaven. Tudi rože so skrbno izbrane glede na sezono cvetenja. Formalne gredice so redke v starejših vrtovih, vendar pogostejše v sodobnih vrtovih. Nekatere rastline so izbrane zaradi njihove verske simbolike, na primer [[indijski lotos|lotos]], svet v budizmu ali [[bor (drevo)|bor]], ki predstavlja dolgoživost. Drevesa so skrbno obrezana, da zagotovijo privlačne prizore in preprečijo, da bi zakrivala druge poglede na vrt. Njihova rast je tudi nadzorovana s tehniko, imenovano ''nivaki'', da bi jim dali bolj slikovite oblike in da bi bili videti bolj starodavni. Domneva se, da je značilna oblika obrezanih japonskih vrtnih dreves podobna drevesom, ki jih naravno najdemo v savanskih pokrajinah. Ta podobnost je bila uporabljena za motivacijo tako imenovane hipoteze o savani.<ref>{{cite journal |last1=Orians |title=An ecological and evolutionary approach to landscape aesthetics |journal=Landscape Meanings and Values |date=1986}}</ref> Drevesa so včasih prisiljeno upognjena, da bi ustvarila sence ali boljši odsev v vodi. Zelo stare borovce pogosto podpirajo z lesenimi berglami ali pa njihove veje držijo z vrvicami, da se pod težo snega ne zlomijo. V poznem 16. stoletju se je v japonskem vrtu razvila nova umetnost; tehnika ''ōkarikomi'' (大刈込), tehnika obrezovanja grmovja v krogle ali zaobljene oblike, ki posnemajo valove. Po izročilu je to veščino razvil Kobori Enšū (1579–1647), najpogosteje pa so jo izvajali na grmovju azalej. Podobno je bilo s topiarnim vrtom, ki so bili narejeni v Evropi v istem času, le da so evropski topiari vrtovi poskušali narediti drevesa kot geometrijski trdni predmeti, medtem ko je ''ōkarikomi'' poskušal narediti grme, kot da bi bili skoraj tekoči, ali v tekočih naravnih oblikah. Ustvaril je umetniško igro svetlobe na površini grma in po besedah zgodovinarja vrtov Michela Baridona »v igro je prinesel tudi občutek 'dotika stvari', ki je še danes tako uspešen v japonskem oblikovanju«.<ref>Michel Baridon. ''Les Jardins''. p. 475. excerpt translated from French by D.R. Siefkin.</ref><ref>{{cite web |title=Karikomi |publisher=JAANUS |url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/k/karikomi.htm}}</ref> Najpogostejša drevesa in rastline v japonskih vrtovih so [[azaleja]] (''cucudži''), [[kamelija]] (''cubaki''), [[hrast]] (''kašiva''), [[brest (drevo)|brest]] (''nire''), japonska marelica (''Prunus mume'') (''ume''), [[češnja]] (''sakura''), [[javor]] (''momidži''). ), [[vrba (drevo)|vrba]] (''janagi''), [[ginko]] (''ičō''), [[japonska pacipresa]] (''Chamaecyparis obtusa'') (''hinoki''), japonska cedra (''Cryptomeria'') (''sugi''), [[bor (drevo)|bor]] (''macu'') in [[bambus]] (''take''). <gallery class="center"> File:Chionin23n4272.jpg|Slog topiarnih rastlinskih kipov, znan kot ''ōkarikomi'' v vrtu Čionin. File:Chiran Samurai Residence02.jpg|''Ōkarikomi'' izklesana drevesa in grmovje v Rezidenci Čiran Samurai. File:Sorakuen15st3200.jpg|Azaleje v vrtu Soraku-en File:TenryujiMomiji.jpg|Kombinacija bambusa in japonskega javorja v vrtu Tenrjū-dži v Kjotu. File:Podocarpus macrophyllus,katori-city,japan.JPG|Oblačno drevo pri Katoriju File:Yukitsuri-standalonepine-02-2006-03-03.jpg|Nekateri starodavni borovci v Kenroku-enu so pozimi podprti z vrvicami, da se jim kraki ne zlomijo File:Kenroku-en.jpg|Borovci na vrtu Kenroku-en, podprti z oporniki, ki podpirajo težo snega, ne da bi se zlomili File:Ritsurin park05s3200.jpg|Pokrajina v vrtu Ricurin File:Ritsurin park02s3200.jpg|''Ōkarikomi''; obrezano grmovje v vrtu Ricurin </gallery> === Ribe === Uporaba rib, zlasti ''nišiki-goi'' (obarvani krap), ''medaka'' ali zlate ribice kot dekorativni element v vrtovih, je bila izposojena iz kitajskega vrta. Zlate ribice so razvili na Kitajskem pred več kot tisoč leti s selektivno vzrejo pruskega krapa zaradi barvnih mutacij. Z dinastijo Song (960–1279) so se razvile rumena, oranžna, bela in rdeče-bela barva. Zlate ribice so bile na Japonsko uvedene v 16. stoletju. ''Koi'' so razvili iz navadnega krapa (''Cyprinus carpio'') na Japonskem v 1820-ih. ''Koi'' so udomačeni navadni krapi, ki so izbrani ali izločeni zaradi barve; niso drugačna vrsta in se bodo vrnili na prvotno obarvanost v nekaj generacijah, če jim bo dovoljeno prosto razmnoževanje.<ref name="Aquatic-oasis ">{{cite web|url=http://www.aquatic-oasis.com/articles.htm |title=Aquatic-oasis articles |publisher=Aquatic-oasis |access-date=2009-02-26 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081016024203/http://www.aquatic-oasis.com/articles.htm |archive-date=October 16, 2008 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.exoticgoldfish.net/|title=Exotic Goldfish|access-date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20111211211843/http://www.exoticgoldfish.net/|archive-date=2011-12-11|url-status=dead}}</ref> Poleg rib se v nekaterih vrtovih zadržujejo želve. Naravna okolja v vrtovih ponujajo habitate, ki privabljajo divje živali; žabe in ptice so opazne, saj prispevajo k prijetni zvočni kulisi.<ref>{{cite journal |last1=Cerwén |first1=Gunnar |title=Listening to Japanese Gardens: An Autoethnographic Study on the Soundscape Action Design Tool |journal=Int. J. Environ. Res. Public Health |date=2019 |volume=16 |issue=23 |page=4648 |doi=10.3390/ijerph16234648|pmid=31766643 |pmc=6926712 |doi-access=free }}</ref> <gallery class="center"> File:Onkamikoi.JPG|Nišiki-goi v [[Veliko svetišče Ise|velikem svetišču Ise]] 2005. Six koi.jpg|{{transl|ja|Nišiki-goi}} File:Himeji Koukoen08s4592.jpg|''Koi'' v vrtu Himedži Koko-en File:Suizenji Carp.JPG|Velik krap na vrtu Suizen-ji </gallery> == Estetska načela == Zgodnji japonski vrtovi so večinoma sledili kitajskemu modelu, vendar so postopoma japonski vrtovi razvili lastna načela in estetiko. Te so bile opredeljene v vrsti priročnikov za krajinsko vrtnarjenje, začenši s ''Sakuteiki'' (»Zapisi o vrtnarstvu«) v obdobju Heian (794–1185). Načela svetih vrtov, kot so vrtovi zen budističnih templjev, so bila drugačna od načel vrtov za užitek ali sprehajalnih vrtov; na primer, zen budistični vrtovi so bili zasnovani tako, da jih je bilo videti sedeče s ploščadi s pogledom na celoten vrt, ne da bi vanj vstopili, medtem ko so bili sprehajalni vrtovi namenjeni ogledu tako, da se je sprehodil skozi vrt in se ustavil na nizu pogledov točke. Vendar pa pogosto vsebujejo skupne elemente in uporabljajo iste tehnike. * Miniaturizacija: japonski vrt je miniaturni in idealiziran pogled na naravo. Skale lahko predstavljajo gore, ribniki pa morja. Vrt včasih povečamo tako, da postavimo večje skale in drevesa v ospredje, manjša pa v ozadje. * Prikrivanje ''miegakure'' (»skrij in razkrij«): zen budistični vrt naj bi bil viden ves naenkrat, sprehejalnii vrt pa je namenjen ogledu posamezne pokrajine naenkrat, kot zvitek naslikanih pokrajin, ki se odvijajo. Značilnosti so skrite za griči, drevesnimi nasadi ali bambusom, zidovi ali strukturami, ki jih je treba odkriti, ko obiskovalec sledi vijugasti poti. * Izposojena pokrajina (''šakkei''): manjši vrtovi so pogosto zasnovani tako, da vključujejo izposojeno pokrajino, pogled na elemente zunaj vrta, kot so hribi, drevesa ali templji, kot del pogleda. Zaradi tega se vrt zdi večji, kot je v resnici. * Asimetrija: japonski vrtovi niso položeni na ravne osi ali z eno samo potezo, ki prevladuje nad pogledom. Stavbe in vrtni elementi so običajno postavljeni tako, da jih je mogoče videti diagonalno in so skrbno sestavljeni v prizore, ki kontrastirajo prave kote, kot so stavbe z naravnimi značilnostmi, in navpične elemente, kot so skale, bambus ali drevesa, z vodoravnimi elementi, kot je npr. voda. Po mnenju vrtnih zgodovinarjev Davida in Michiga Younga je v središču japonskega vrta načelo, da je vrt umetniško delo. »Čeprav ga je navdihnila narava, je prej interpretacija kot kopija; videti bi moralo biti naravno, vendar ni divje«. Krajinski vrtnar Sejemon Kusumoto je zapisal, da Japonci ustvarijo »najboljše ročno delo narave v omejenem prostoru«. Opravljena je bila matematična analiza nekaterih tradicionalnih japonskih vrtnih načrtov. Ti modeli se izogibajo kontrastom, simetrijam in skupinam, ki bi ustvarile točke, ki prevladujejo nad vizualno pozornostjo. Namesto tega ustvarijo prizore, v katerih je vidna značilnost enakomerno porazdeljena po vidnem polju. Izogibajo se izstopajočim barvam, teksturam, predmetom in skupinam. Velikost predmetov, skupin in razmiki med njimi so urejeni tako, da so podobni sebi v več prostorskih merilih; to pomeni, da ustvarijo podobne vzorce, ko jih povečajo ali zmanjšajo. Ta lastnost je vidna tudi v fraktalih in številnih naravnih prizorih. Ta fraktalu podobna samopodobnost se lahko razširi vse do lestvice površinskih tekstur (kot so skale in trate z mahom).<ref name="visual">{{cite journal |last1=van Tonder |first1=Gert J. |last2=Lyons |first2=Michael J. |title=Visual Perception in Japanese Rock Garden Design |journal=Axiomathes |date=September 2005 |volume=15 |issue=3 |pages=353–371 |doi=10.1007/s10516-004-5448-8 |citeseerx=10.1.1.125.463 |s2cid=121488942 |url=http://www.kasrl.org/axiomathes.pdf}}</ref> Za te teksture velja, da izražajo estetiko ''vabi-sabi''.<ref name="heat_isle">{{cite journal |last1=Oishi |first1=Yoshitaka |title=Urban heat island effects on moss gardens in Kyoto, Japan |journal=Landscape and Ecological Engineering |volume=15 |issue=2 |pages=177–184 |doi=10.1007/s11355-018-0356-z |url=https://www.researchgate.net/publication/326676583|year=2019 |s2cid=51890554 }}</ref> == Slogi == ''Čisen-šojū-teien ali vrt z ribnikom === ''Čisen-šojū-teien (»vrt z ribnikom«) je bil uvožen iz Kitajske v obdobju Heian (794–1185). Imenuje se tudi slog ''šinden-zukuri'', po arhitekturnem slogu glavne stavbe. Imel je veliko okrašeno rezidenco z dvema dolgima kriloma, ki sta segala proti jugu do velikega jezera in vrta. Vsako krilo se je končalo s paviljonom, iz katerega so gostje lahko uživali v razgledu na jezero. Obiskovalci so se po jezeru podali v čolnih. Ti vrtovi so imeli velika jezera z majhnimi otoki, kjer so med festivali in slovesnostmi igrali glasbeniki, častilci pa so lahko čez vodo gledali Budo. Iz tega obdobja ni ostal noben prvotni vrt, vendar je mogoče videti rekonstrukcije v templju Heian-džingū in Daikaku-dži v Kjotu. === Rajski vrt === Rajski vrt se je pojavil v poznem obdobju Heian, ki so ga ustvarili plemiči, ki so pripadali sekti budizma Amida. Naj bi simbolizirali raj ali čisto deželo (''Džōdo''), kjer je Buda sedel na ploščadi in razmišljal o lotosovem ribniku. V teh vrtovih je bil jezerski otok, imenovan Nakadžima, kjer je bila dvorana Buda, ki je bila z obalo povezana z ločnim mostom. Najbolj znan ohranjeni primer je vrt Feniksove dvorane templja Bjōdō-in, zgrajen leta 1053 v Udžiju blizu Kjota. Drugi primeri so tempelj Džōruri-dži v Kjotu, tempelj Enro-dži v prefekturi Nara, Hokongoin v Kjotu, tempelj Mōcū-dži v Hiraizumiju in vrt Širamizu Amidado v mestu Ivaki. === Suhi skalnjaki Karesansui === Vrtovi Karesansui (枯山水) ali japonski skalnjaki so postali priljubljeni na Japonskem v 14. stoletju zahvaljujoč delu budističnega meniha Musō Sosekija (1275–1351), ki je zgradil zen vrtove v petih večjih samostanih v Kjotu. V teh vrtovih je namesto vode bel pesek ali nagrabljen gramoz, skrbno urejeno kamenje, včasih pa kamenje in pesek, prekriti z mahom. Njihov namen je olajšati meditacijo in naj bi jih gledali, ko sedijo na verandi rezidence hōjōja, opata samostana. Najbolj znan primer je tempelj Rjōan-dži v Kjotu. === ''Rodži'' ali čajni vrt === Čajni vrt je nastal v obdobju Muromači (1333–1573) in Momojama (1573–1600) kot prizorišče [[Japonski obred pitja čaja|japonske čajne slovesnosti]] ali čanoju. Slog vrta je dobil ime po ''rodži'' ali poti do čajnice, ki naj bi obiskovalca navdušila za meditacijo, da bi ga pripravila na obred. Obstaja zunanji vrt z vrati in pokrito uto, kjer gostje čakajo na povabilo, da vstopijo. Nato gredo skozi vrata do notranjega vrta, kjer si umijejo roke in splaknejo usta, kot bi si pred vstopom v šintoistično svetišče, preden gredo v samo čajnico. Pot je vedno vlažna in zelena, tako da bo videti kot odmaknjena gorska pot, na njem pa ni svetlih rož, ki bi obiskovalca odvrnile od njegove meditacije. Prve čajnice niso imele oken, poznejše čajnice pa imajo steno, ki jo je mogoče odpreti za pogled na vrt. === Kaijū-šiki-teien ali promenadni vrtovi === Promenadni ali sprehajalni vrtovi (krajinski vrtovi v slogu ''pojdi naokrog'') so se pojavili na japonskem v obdobju Edo (1600–1854), v vilah plemičev ali vojskovodj. Ti vrtovi so bili zasnovani tako, da dopolnjujejo hiše v novem arhitekturnem slogu ''sukija-zukuri'', ki so se zgledovale po čajnici. Te vrtove naj bi si ogledali po poti v smeri urinega kazalca okoli jezera od enega skrbno sestavljenega prizora do drugega. Ti vrtovi so uporabili dve tehniki za zagotavljanje zanimivosti: izposojeno kuliso (''šakkei''), ki je izkoristila poglede na pokrajino zunaj vrta, kot so gore ali templji, in jih vključila v pogled, tako da je bil vrt videti večji, kot je v resnici, in ''miegakure'' ali »skrij in razkrij«, ki je uporabljal vijugaste poti, ograje, bambus in stavbe, da bi skril pokrajino, tako da je obiskovalec ne bi videl, dokler ni bil na najboljši razgledni točki. Vrtovi iz obdobja Edo pogosto predstavljajo tudi rekreacije slavnih pokrajin ali prizorov, ki jih je navdihnila literatura; Vrt Suizen-dži Džōdžu-en v Kumamotu ima miniaturno različico gore Fudži, vila Kacura v Kjotu pa ima miniaturno različico peščenega grebena Ama-no-hašidate v zalivu Mijazu blizu Kjota. Vrt Rikugi-en v Tokiu ustvarja majhne pokrajine, ki jih navdihuje oseminosemdeset znanih japonskih pesmi. === Majhni urbani vrtovi === [[File:Shima-Tsuboniwa.JPG|thumb|''Naka-niva'' ali dvoriščni vrt v hiši geiš v Kanazavi. Drevesa so pokrita s slamo, da so zaščitena pred snegom.]] Majhni vrtovi so bili prvotno najdeni na notranjih dvoriščih (''naka-niva'', »notranji vrt«) palač iz obdobja Heian in so bili zasnovani tako, da dajejo vpogled v naravo in nekaj zasebnosti prebivalcem zadnje strani stavbe. Majhni so bili kot en ''cubo'' ali približno 3,3 kvadratnega metra, od koder izvira ime ''cubo-niva''. V obdobju Edo so trgovci začeli graditi majhne vrtove v prostoru za svojimi trgovinami, ki so gledali na ulico in svojimi rezidencami, ki so bile na zadnji strani. Ti majhni vrtovi so bili namenjeni ogledu, ne pa vstopu in so običajno imeli kamnito svetilko, vodno korito, stopalne kamne in nekaj rastlin. Danes jih najdemo v številnih japonskih rezidencah, hotelih, restavracijah in javnih stavbah. Dober primer iz obdobja Meidži najdemo v vili Murin-an v Kjotu. ''Totekiko'' je znamenit dvoriščni skalnjak. === Puščavniški vrt === [[File:Shisen-do.JPG|thumb|left|[[Šisen-dō]] v Kjotu, 17. st., eden najboljših primerov puščavniškega vrta]] Puščavniški vrt je majhen vrt, ki ga običajno zgradi samuraj ali državni uradnik, ki se je želel umakniti iz javnega življenja in se posvetiti študiju ali meditaciji. Pritrjen je na rustikalno hišo, do njega vodi vijugasta pot, kar nakazuje, da je globoko v gozdu. Lahko ima majhen ribnik, japonski skalnjak in druge značilnosti tradicionalnih vrtov v miniaturi, ki so zasnovane tako, da ustvarjajo mir in navdih. Primer je vrt Šisen-dō v Kjotu, ki ga je zgradil birokrat in učenjak, ki ga je v 17. stoletju izgnal šogun. Zdaj je budistični tempelj. == Razlike med japonskim in kitajskim vrtom == Japonski vrtovi v obdobju Heian so bili oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar so se v obdobju Edo pojavile izrazite razlike. * Arhitektura: kitajski vrtovi imajo zgradbe v središču vrta, ki zasedajo velik del vrtnega prostora. Stavbe so postavljene ob ali nad osrednjim vodnim telesom. Vrtne stavbe so zelo dovršene, z veliko arhitekturnega okrasja. V poznejših japonskih vrtovih so stavbe precej oddaljene od vodnega telesa, so preproste, z zelo malo okraskov. Arhitektura v japonskem vrtu je v veliki meri ali delno skrita. * Razgledna točka: kitajski vrtovi so zasnovani tako, da jih je mogoče videti od znotraj, iz stavb, galerij in paviljonov v središču vrta. Japonski vrtovi so zasnovani tako, da jih lahko vidimo od zunaj, kot v japonskem skalnjaku ali zen vrtu; ali s poti, ki se vije skozi vrt. * Uporaba kamnov: v kitajskem vrtu, zlasti v času dinastije Ming, so bili učenjakovi kamni izbrani zaradi izjemnih oblik ali podobnosti z živalmi ali gorami in uporabljeni za dramatičen učinek. Pogosto so bili zvezde in osrednji deli vrta. V poznejših japonskih vrtovih so bile skale manjše in postavljene v bolj naravne aranžmaje, integrirane v vrt. * Morske pokrajine: kitajske vrtove je navdihnila celinska pokrajina Kitajske, zlasti kitajska jezera in gore, medtem ko japonski vrtovi pogosto uporabljajo pomanjšane pokrajine z japonske obale. Japonski vrtovi pogosto vključujejo bele peščene ali prodnate plaže in skale, za katere se zdi, da so jih obrabili valovi in plima, kar se v kitajskih vrtovih redko pojavi. == Omembe vredni japonski vrtovi == [[File:Tenryuji Kyoto01n4500.jpg|thumb|[[Tenrjū-dži]] vrt v Kjotu.<br /> (Vrt ''kaijū-šiki'', dokončan v 14. st.)]] [[File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|thumb|[[Kōraku-en]] v Okajami.<br />(Vrt ''kaijū-šiki'', končan v 17. st.)]] [[File:Adachi Museum of Art01st3200.jpg|thumb|Vrt Muzeja umetnosti Adači, Jasugi.<br />(Vrt ''kanšō-šiki'', končan v 20. st.)]] [[File:Kumamoto Suizenji-jojuen01n4272.jpg|thumb| Prostran japonski vrt, Suizen-dži Džōdžu-en, blizu gradu Kumamoto]] Minister za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo japonske vlade označuje najbolj opazne kraje narodne slikovite lepote kot posebna mesta slikovite lepote v skladu z zakonom o zaščiti kulturnih dobrin.<ref>{{Cite web|url=http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070815055124/http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|url-status=dead|title=MEXT : Ministry of Education, Culture, Sports, Science and Technology<!-- Bot generated title -->|archive-date=August 15, 2007}}</ref> Od marca 2007 je na seznamu 29 območij, od katerih je več kot polovica japonskih vrtov (krepki vnosi označujejo območja Unescove svetovne dediščine): *Regija Tōhoku **Vrt Mōcū-ji (Hiraizumi, Ivate) *Regija Kantō **Kairaku-en (Mito, Ibaraki) **Rikugi-en (Bunkjō, Tokio) **Vrt Kju Hamarikju (Čūō, Tokio) *Regija Čubu **Kenroku-en (Kanazava, Išikava) **Družinski vrt Ičidžōdani Asakura (Fukui, Fukui) *Regija Kansai **'''Vrt [[Bjodo-in]]''' (Udži, Kjoto) **'''Vrt Džišo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt gradu Nidžō Ninomaru''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rokuon-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rjōan-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Tenrjū-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Sanbōin v Daigo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt mahu Saihō-dži''' (Tempelj mahu) (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daisen-in v Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Murin-an, Kjoto, Kjoto **Vrt Negoro-dži (Ivade, Vakajama) *Regija Čugoku **Vrt muzeja umetnosti Adači (Jasugi, Šimane) **Kōraku-en (Okajama, Okajama) **Ptičji park Macue (Macue) **Šūraku-en (Cujama) *Regija Šikoku **Vrt Ricurin (Takamacu, Kagava) **Nakacu Banšoen (Marugame, Kagava) **Tenša-en (Uvadžima, Ehime) *Regija Kjušu **Suizen-dži Džōdžu-en (Kumamoto, Kumamoto) **'''Sengan-en''' (Kagošima, Kagošima) *Regija Otočje Rjukju **'''Šikina-en''' (Naha, Okinava) Vendar pa minister za izobraževanje ni upravičen do pristojnosti nad kakršno koli imperialno lastnino. Tudi ta dva vrta, ki ju upravlja Agencija cesarskega gospodinjstva, veljata za veliki mojstrovini. *Kacura cesarska vila <ref>{{cite web|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/katsura.html|title=Katsura}}</ref> *Šugaku-in cesarska vila <ref>{{Cite web|url=https://www.japan.travel/en/things-to-do/|archive-url=https://web.archive.org/web/20070818152146/http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/shugaku-in.html|url-status=dead|title=Things to Do &#124; Japan Travel &#124; JNTO|archive-date=August 18, 2007|website=Japan National Tourism Organization (JNTO)}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] rslsg4otwqr05ar6829smbec0ua8kqw 5735719 5735718 2022-08-17T13:58:24Z Ljuba brank 92351 /* Slogi */ tp wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt|vrtovi]], katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šojū-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Heian|obdobju Heian]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaijū-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, kar je na Zahodu izjemno redko. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb| Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in dajejo blag pridih tega sloga mnogim vrtom. == Zgodovina == === Izvor === Zamisli, ki so osrednjega pomena za japonske vrtove, so bile prvič predstavljene na Japonskem v [[obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (pribl.  6. do 7. stoletje). Japonski trgovci so bili priča vrtovom, ki so jih gradili na Kitajskem in domov prinesli številne kitajske vrtnarske tehnike in sloge. [[File:IseShrine.jpg|thumb|right| Ise Džingu, šintoistično svetišče, ki so ga začeli graditi v 7. stoletju, obdano z belim prodom]] Japonski vrtovi so se prvič pojavili na otoku [[Honšu]], velikem osrednjem japonskem otoku. Na njihovo estetiko so vplivale posebne značilnosti pokrajine Honšu: razgibani vulkanski vrhovi, ozke doline, gorski potoki s slapovi in kaskadami, jezera in plaže z majhnimi kamni. Na njih je vplivala tudi bogata raznolikost cvetja in različnih vrst dreves, zlasti zimzelenih dreves, na otokih ter štirje različni letni časi na Japonskem, vključno z vročimi, mokrimi poletji in snežnimi zimami.<ref>Nitschke, L''e Jardin japonais'', pp. 14–15</ref> Japonski vrtovi imajo svoje korenine v nacionalni veri [[šintoizem]] z njeno zgodbo o nastanku osmih popolnih otokov in o ''šinčiju'', jezerih bogov. Prazgodovinska [[šintoistična svetišča]] za ''[[kami]]'', bogove in duhove, najdemo na plažah in v gozdovih po vsem otoku. Pogosto so bili v obliki nenavadnih skal ali dreves, označenih z vrvicami iz riževe slame (''šimenava'') in obdanih z belimi kamni ali kamenčki, simbolom čistosti.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 14–15, and Young, ''The Art of the Japanese Garden''.</ref> Belo gramozno dvorišče je postalo značilnost šintoističnih svetišč, cesarskih palač, budističnih templjev in zen vrtov. Čeprav je njen prvotni pomen nekoliko nejasen, je ena od japonskih besed za vrt – ''niva'' – začela pomeniti kraj, ki je bil očiščen in očiščen v pričakovanju prihoda ''kamijev'' in šintoistično spoštovanje velikih skal, jezer, starodavnih dreves in drugih »dostojanstvenikov narave« bi trajno vplivali na oblikovanje japonskega vrta.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> Na japonske vrtove je močno vplivala tudi kitajska filozofija [[daoizem|daoizma]] in [budizem|[budizma]] Amitābha, uvožena iz Kitajske okoli leta 552 n. št. Daoistične legende so govorile o petih goratih otokih, na katerih je živelo [[osem nesmrtnih]], ki so živeli v popolnem sožitju z naravo. Vsak nesmrtnik je s svojega gorskega doma poletel na hrbtu [[žerjavi|žerjava]]. Sami otoki so bili na hrbtu ogromne [[morske želve]]. Na Japonskem je pet otokov iz kitajske legende postalo en otok, imenovan Horai-zen ali gora Horai. Replike te legendarne gore, simbola popolnega sveta, so pogosta značilnost japonskih vrtov, tako kot skale, ki predstavljajo želve in žerjave.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 22–23</ref> === V antiki === Najzgodnejši zabeleženi japonski vrtovi so bili ''vrtovi užitka'' cesarjev in plemičev. Omenjeni so v več kratkih odlomkih ''[[Nihon Šoki]]'', prve kronike japonske zgodovine, objavljene leta 720 n. št. Spomladi 74 n. št. je kronika zapisala: »[[Cesar Kejko]] je dal nekaj krapov v ribnik in se veselil, ko jih je videl zjutraj in zvečer«. Naslednje leto je »cesar v jezeru Ijiši pri Ihareju spustil čoln z dvojnim trupom in se vkrcal s svojo cesarsko priležnico ter skupaj se razkošno gostila«. Leta 486 je kronika zapisala, da je »[[cesar Kenzo]] odšel v vrt in se gostil ob robu vijugastega potoka«.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 30.</ref> Kitajski vrtovi so imeli zelo močan vpliv na zgodnje japonske vrtove. Okoli leta 552 n. št. je bil budizem uradno prinešen iz Kitajske prek Koreje na Japonsko. Med letoma 600 in 612 n. št. je japonski cesar poslal štiri poslanstva na dvor kitajske [[dinastija Sui|dinastije Sui]]. Med letoma 630 in 838 n. št. je japonski dvor poslal še petnajst poslanstev na dvor [[dinastija Tang|dinastije Tang]]. Ta poslanstva z več kot petsto člani so vključevala diplomate, učenjake, študente, budistične menihe in prevajalce. Vrnili so se s kitajsko pisavo, umetniškimi predmeti in podrobnim opisom kitajskih vrtov. Leta 612 n. št. je [[cesarica Sujko]] dala zgraditi vrt z umetno goro, ki je predstavljala Šumi-Sen ali goro Sumeru, za katero v hindujskih in budističnih legendah velja, da je v središču sveta. Med vladavino iste cesarice je eden od njenih ministrov, Soga no Umako, dal v svoji palači zgraditi vrt z jezerom z več majhnimi otoki, ki predstavljajo otoke osmih nesmrtnih, znanih v kitajskih legendah in daoistični filozofiji. Ta palača je postala last japonskih cesarjev, poimenovali so jo »Palača otokov« in je bila večkrat omenjena v ''[[Man'jošu]]'', »Zbirki neštetih listov«, najstarejši znani zbirki japonske poezije. === Obdobje Nara (710–794) === [[File:Nara palace gardens.jpg|thumb| Pogled na glavni paviljon vrtov Vzhodne palače (東院庭園).]] [[Obdobje Nara]] je poimenovano po glavnem mestu [[Nara, Japonska|Nara]]. Prvi pristni japonski vrtovi so bili v tem mestu zgrajeni konec 8. stoletja. Obrežja in kamnite postavitve so bile naturalistične, drugačne od težjega, prejšnjega kontinentalnega načina gradnje robov ribnikov. Pri izkopavanjih so našli dva takšna vrtova, ki sta bila uporabljena za praznovanja pisanja poezije.<ref>{{Cite web|author=Wybe Kuitert|url=https://www.scribd.com/document/274049284/Two-Early-Japanese-Gardens-by-Wybe-Kuitert|title=Two Early Japanese Gardens &#124; Korea &#124; Japan|website=Scribd}}</ref> Eden od teh vrtov, ''vrt Vzhodne palače'' v palači Heidžō v Nari, je bil zvesto rekonstruiran z uporabo iste lokacije in celo z izvirnimi elementi vrta, ki so bili izkopani.<ref>{{Cite web|url=https://www.nabunken.go.jp/org/bunka/jgd/pages/GardenAtNaraPalace.html|title=garden at the Eastern Palace, Nara palace site 平城宮東院庭園|website=www.nabunken.go.jp|access-date=2019-09-26}}</ref> Iz majhne količine razpoložljivih literarnih in arheoloških dokazov se zdi, da so bili japonski vrtovi tega časa skromne različice cesarskih vrtov dinastije Tang z velikimi jezeri, posejanimi z umetnimi otoki in umetnimi gorami. Robovi ribnika so bili zgrajeni s težkimi skalami kot nasipi. Čeprav so imeli ti vrtovi nekaj budistične in daoistične simbolike, so bili mišljeni kot vrtovi za užitek ter kraji za festivale in praznovanja. Nedavna arheološka izkopavanja v starodavni prestolnici Nara so razkrila ostanke dveh vrtov iz 8. stoletja, povezanih s cesarskim dvorom, vrt z ribnikom in potokom – To-in – ki je znotraj območja cesarske palače in vrt ob potoku - Kjuseki - najdemo ga v sodobnem mestu. Morda so oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar se zdi, da imajo skalne formacije, najdene v To-inu, več skupnega s prazgodovinskimi japonskimi kamnitimi spomeniki kot s kitajskimi predhodniki, naravni, serpentinasti tok vrta ob potoku Kjuseki pa je lahko veliko manj formalen kot tisto, kar je obstajalo na Kitajskem v obdobju Tang. Ne glede na njihov izvor, tako To-in kot Kjuseki jasno predvidevata določen razvoj v kasnejših japonskih vrtovih.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> === Obdobje Heian (794–1185) === Leta 794 n. št., na začetku [[Obdobje Heian|obdobja Heian]] (794-1185 n. št.), je japonski dvor svojo prestolnico preselil v [[Heian-kjo]] (današnji [[Kjoto]]). V tem obdobju so obstajale tri različne vrste vrtov: vrtovi palač in vrtovi plemičev v prestolnici, vrtovi vil na robu mesta in vrtovi templjev. Arhitektura palač, rezidenc in vrtov v obdobju Heian je sledila kitajski praksi. Hiše in vrtovi so bili poravnani na osi sever-jug, z rezidenco na severu in obrednimi stavbami in glavnim vrtom na jugu, na jugu sta bili dve dolgi krili, kot naslonjala, z vrtom med njima. V vrtovih je bilo eno ali več jezer, povezanih z mostovi in vijugastimi potoki. Južni vrt cesarskih rezidenc je imel edinstveno japonsko značilnost: veliko prazno območje belega peska ali gramoza. Cesar je bil glavni duhovnik Japonske, beli pesek pa je predstavljal čistost in je bil kraj, kamor so lahko povabili bogove. Območje je bilo uporabljeno za verske obrede in plese za dobrodošlico bogovom.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref> Sama postavitev vrta je bila strogo določena po načelih tradicionalne kitajske [[geomantija|geomantije]] oziroma [[feng šuj]]a. Prva znana knjiga o umetnosti japonskega vrta, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vzdrževanju vrtov''), napisana v 11. stoletju, pravi: {{quote| Dober znak je, da potok priteče z vzhoda, vstopi na vrt, gre pod hišo in nato odide z jugovzhoda. Na ta način bo voda modrega zmaja odnesla vse slabe duhove iz hiše proti belemu tigru.<ref>See on the manual Kuitert, ''Themes in the History of Japanese Garden Art'', pp. 30–52. The quote is from Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref>}} Cesarski vrtovi obdobja Hej’an so bili [[vodni vrt|vodni vrtovi]], kjer so se obiskovalci sprehajali v elegantnih lakiranih čolnih, poslušali glasbo, opazovali oddaljene gore, peli, brali poezijo, slikali in občudovali pokrajino. Družabno življenje v vrtovih je bilo nepozabno opisano v klasičnem japonskem romanu ''Zgodba o Gendžiju'', ki ga je okoli leta 1005 napisala Murasaki Šikibu, cesaričina dvorna dama. Sledi enega takega umetnega jezera, ''Osava no ike'', blizu templja Daikaku-dži v Kjotu, je še vedno mogoče videti. Zgradil ga je [[cesar Saga]], ki je vladal od leta 809 do 823, in naj bi ga navdihnilo jezero Dongting na Kitajskem.<ref name="Danielle Ellisseeff p. 16">Danielle Ellisseeff, ''Jardins japonais'', p. 16</ref> [[File:Byodo-in in Uji.jpg|thumb|[[Bjōdō-in]]: vrt Jōdo-šiki]] Pomanjšana replika [[Cesarska palača Kjoto |kjotske cesarske palače]] iz leta 794, [[Svetišče Heian |Heian-džingū]], je bila zgrajena v Kjotu leta 1895 ob praznovanju 1100. rojstnega dne mesta. Južni vrt je znan po češnjevih cvetovih spomladi in po azalejah zgodaj poleti. Zahodni vrt je znan po svojih perunikah v juniju, veliko vzhodno vrtno jezero pa spominja na lagodno čolnarjenje iz 8. stoletja. Proti koncu obdobja Hej’an se je pojavil nov slog vrtne arhitekture, ki so ga ustvarili privrženci budizma čiste dežele. Ti so bili imenovani ''Rajski vrtovi'', zgrajeni tako, da predstavljajo legendarni raj Zahoda, kjer je vladal Amida Buda. Zgradili so jih plemiči, ki so želeli uveljaviti svojo moč in neodvisnost od cesarskega gospodinjstva, ki je postajalo vse šibkejše. Najboljši ohranjeni primer Rajskega vrta je [[Bjodo-in]] v kraju Udži blizu Kjota. Prvotno je bila vila Fudživara Mičinaga (966–1028), ki je svoje hčere poročil s cesarjevima sinovoma. Po njegovi smrti je njegov sin vilo spremenil v tempelj in leta 1053 zgradil Feniksovo dvorano, ki še vedno stoji. Dvorana je zgrajena v tradicionalnem slogu templja kitajske [[dinastija Song|dinastije Song]] na otoku v jezeru. V njem je pozlačen kip Bude Amitābhe, ki gleda proti zahodu. V jezeru pred templjem je majhen otok belih kamnov, ki predstavlja goro Horai, dom osmih nesmrtnih daoistov, ki je s templjem povezana z mostom, ki simbolizira pot v raj. Zasnovan je bil za mediacijo in kontemplacijo, ne kot vrt užitka. Bila je lekcija daoistične in budistične filozofije, ustvarjene s pokrajino in arhitekturo, ter prototip za prihodnje japonske vrtove.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', pp. 22–23.</ref> Pomembni obstoječi ali poustvarjeni vrtovi Heian so: * Daikaku-dži * Bjōdō-in * Kjotska cesarska palača * Džōruri-dži <gallery class="center"> File:Osawaike spring Kyoto 001 JPN.jpg| Jezero Osava v Kjotu je bilo del starih cesarskih vrtov cesarske sage (809–823). File:Miniature Model of HigashiSanjoDono.jpg| Model rezidence in vrta v Heian-kjō (Kjoto), okoli 1000. File:Heian-jingu shinen09bs3216.jpg| Pomanjšana rekonstrukcija Heian-džingūja iz 19. stoletja, prvega vrta kjotske cesarske palače, kakršen je bil leta 794. File:Heian-jingu shinen IMG 5748 0-25.JPG| Stopajoči kamni na vrtu prve kjotske cesarske palače. Ti kamni so bili prvotno del mostu iz 16. stoletja čez reko Kamo, ki ga je uničil potres.<ref>Daniele Eilisseeff, ''Jardins Japonais'', p. 20</ref> File:Oike-Niwa.JPG| Poustvarjen vrt stare kjotske cesarske palače </gallery> === Obdobje Kamakura in Muromači (1185–1573) === [[File:Temple of The Golden Pavilion.jpg|thumb|[[Kinkaku-dži]], Zlati paviljon (1398)]] [[File:RyoanJi-Dry garden.jpg|thumb| Zen skalnjak Rjōan-dži (konec 15. stoletja)]] Šibkost cesarjev in rivalstvo fevdalnih vojskovodj sta povzročili dve državljanski vojni (1156 in 1159), ki sta uničili večino Kjota in njegovih vrtov. Prestolnica se je preselila v Kamakuro, nato pa leta 1336 nazaj v četrt Muromači v Kjotu. Cesarji so vladali samo po imenu; pravo oblast je imel vojaški guverner, [[šogun]]. V tem obdobju je vlada ponovno vzpostavila odnose s Kitajsko, ki so bili prekinjeni pred skoraj tristo leti. Japonski menihi so spet odšli študirat na Kitajsko, kitajski menihi pa so prišli na Japonsko, bežeč pred mongolskimi vpadi. Menihi so s seboj prinesli novo obliko budizma, imenovano preprosto [[zen budizem|zen]] ali "meditacija". Japonska je doživela renesanso v veri, umetnosti in zlasti v vrtovih.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 173–177</ref> Izraz zen vrt se v angleški pisavi prvič pojavi v 31930-ih, na japonskem ''zen teien'' ali ''zenteki teien'' pa še kasneje, od 1950-ih. Nanaša se na kompozicijsko tehniko, ki jo navdihuje Song Kitajska in izhaja iz slikanja s tušem. Sestava ali konstrukcija takšnih majhnih slikovitih vrtov nima nobene zveze z verskim zenom.<ref>{{Cite book|last1=Young|first1=David E|url=https://www.worldcat.org/title/art-of-the-japanese-garden-history-culture-design/oclc/1158966819|title=The art of the Japanese garden: history, culture, design|last2=Young|first2=Michiko|last3=Tan|first3=Yew Hong|date=2019|isbn=978-4-8053-1497-5|language=English|oclc=1158966819}}</ref> Številni slavni tempeljski vrtovi so bili zgrajeni na začetku tega obdobja, vključno s [[Kinkaku-dži]]jevim Zlatim paviljonom, zgrajenim leta 1398, in [[Ginkaku-dži]]jevim Srebrnim paviljonom, zgrajenim leta 1482. Na nek način so sledili zenovskim načelom spontanosti, skrajne preprostosti in zmernost, na druge načine pa so bili tradicionalni kitajski templji dinastije Song; zgornja nadstropja Zlatega paviljona so bila prekrita z zlatimi lističi, obkrožali pa so jih tradicionalni vodni vrtovi. Najbolj opazen vrtni slog, izumljen v tem obdobju, je bil zen vrt, [[japonski suhi vrt|suhi vrt]] ali japonski skalnjak. Eden najboljših primerov in eden najbolj znanih japonskih vrtov je [[Rjoan-dži]] v Kjotu. Ta vrt je širok le 9 metrov in dolg 24 metrov, sestavljen je iz belega peska, skrbno zgrabljenega, da se nakazuje voda in petnajstih skal, skrbno razporejenih, kot majhni otočki. Namenjen je opazovanju s sedečega položaja na verandi rezidence opata samostana. Bilo je veliko razprav o tem, kaj naj bi skale predstavljale, vendar, kot je zapisal vrtni zgodovinar Gunter Nitschke, »vrt v Rjōan-dži ne simbolizira. Nima vrednosti predstavljanja nobene naravne lepote, ki jo lahko najdemo v sveta, resničnega ali mitskega, razumem ga kot abstraktno kompozicijo »naravnih« objektov v prostoru, kompozicijo, katere funkcija je spodbujanje posredovanja.«<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 92. English translation of excerpt by D. R. Siefkin.</ref> Več slavnih zen vrtov v Kjotu je bilo delo enega človeka; [[Musō Soseki]] (1275–1351). Bil je menih, potomec cesarja Uda v deveti generaciji in izjemen dvorni politik, pisec in organizator, ki je oboroževal in financiral ladje za odprtje trgovine s Kitajsko ter ustanovil organizacijo, imenovano Pet gora, sestavljeno iz najmočnejših Zen samostanov v Kjotu. Bil je odgovoren za gradnjo zen vrtov Nanzen-dži; Saihō-dži (Mahov vrt); in Tenrjū-dži. Pomembni vrtovi obdobij Kamakura in Muromachi so: *[[Kinkaku-dži]] (Zlati paviljon) *[[Ginkaku-dži]] (Srebrni paviljon) *Nanzen-dži *[[Saiho-dži]] (Vrt mahu) *[[Tenrju-dži]] *Daisen-in <gallery class="center"> Ginkaku-ji after being restored in 2008.jpg|[[Ginkaku-dži]] ali Srebrni paviljon v Kjotu, (in je) zen budistični tempelj (1482). File:Ginkaku-ji with sand garden.JPG| Zen skalnjak Ginkaku-dži ima miniaturno goro v obliki gore Fuji.. Daisen-in1.jpg| Vrt Daisen-in v Kjotu (1513). NanzenjiNanzenin teien.jpg| Vrt Nanzen-dži, Kjoto, ki ga je zgradil Musō Soseki. Vsi zen vrtovi niso bili narejeni iz skal in peska; menihi tukaj razmišljajo o gozdnem prizoru. File:Tenryuji Kyoto05s3s4592.jpg| Vrt Tenryū-dži v Kjotu. Ribnik Sogen, ki ga je ustvaril Musō Soseki, je eden redkih ohranjenih elementov prvotnega vrta. </gallery> === Obdobje Momojama (1568–1600) === [[File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden01s3200.jpg|thumb|left|V vrtu v gradu Tokušima (1592) na otoku Šikoku so voda in ogromne skale. Namenjen je bil videnju od zgoraj, iz razglednega paviljona.]] [[Obdobje Momojama]] je bilo kratko, le 32 let, in je bilo v veliki meri zasedeno z vojnami med [[daimjo]]ji, voditelji fevdalnih japonskih klanov. Nova središča moči in kulture na Japonskem so bili utrjeni gradovi daimjojev, okoli katerih so se pojavila nova mesta in vrtovi. Značilen vrt tega obdobja je predstavljal enega ali več ribnikov ali jezer ob glavnem bivališču oziroma '']]šoin]]u'' nedaleč od gradu. Ti vrtovi so bili namenjeni ogledu od zgoraj, z gradu ali rezidence. Daimjo so razvili veščine rezanja in dvigovanja velikih skal za gradnjo svojih gradov in imeli so vojske vojakov, ki so jih premikali. Umetna jezera so bila obdana s plažami iz drobnih kamnov in okrašena z aranžmaji balvanov, z naravnimi kamnitimi mostovi in stopnicami. Vrtovi tega obdobja so združevali elemente promenadnega vrta, ki naj bi bil viden z vijugastih vrtnih poti, z elementi zen vrta, kot so umetne gore, ki naj bi jih opazovali od daleč.<ref name="Nitschke, p. 120">Nitschke, ''Le jardin japonais'', p. 120.</ref> Najbolj znan tovrstni vrt, zgrajen leta 1592, je v bližini gradu Tokušima na otoku Šikoku. Njegova znamenitost je 10,5 metrov dolg most iz dveh naravnih kamnov. Drug pomemben vrt iz obdobja, ki še vedno obstaja, je Sanbō-in, ki ga je leta 1598 obnovil Tojotomi Hidejoši za praznovanje praznika češnjevih cvetov in poustvaril sijaj starodavnega vrta. Na projektu je delalo tristo graditeljev vrtov, ki so izkopali jezera in postavili sedemsto balvanov na 540 kvadratnih metrih površine. Vrt je bil zasnovan tako, da je viden z verande glavnega paviljona ali iz »dvorane čistega pogleda«, ki je na višji nadmorski višini v vrtu. Na vzhodu vrta, na polotoku, je razporeditev kamnov, ki predstavljajo mitsko goro Horai. Lesen most vodi do otoka, ki predstavlja žerjava, kamniti most pa povezuje ta otok z drugim, ki predstavlja želvo, ki je z zemljo pokritim mostom povezan nazaj na polotok. V vrtu je tudi slap ob vznožju lesene vzpetine. Ena značilnost vrta iz obdobja Momojama, vidnega v Sanbō-inu, je neposredna bližina stavb ob vodi. V obdobju Momojama so se razvili tudi ''[[Japonski obred pitja čaja|čanoju]]'' (čajni obred), [[čašicu]] (čajnica) in [[rodži]] (čajni vrt). Čaj so na Japonsko iz Kitajske prinesli budistični menihi, ki so ga uporabljali kot stimulans za ohranjanje budnosti med dolgimi obdobji meditacije. Prvi veliki čajni mojster Sen no Rikjū (1522–1591) je do najmanjših podrobnosti opredelil videz in pravila čajnice in čajnega vrta, pri čemer je sledil načelu ''vabi'' (侘び) »trezna prefinjenost in umirjenost«.<ref>Miyeko Murase, ''l'Art du Japon'', pp. 213–215.</ref> Po pravilih Sen no Rikjū naj bi čajnica spominjala na kočo meniha puščavnika. Bila je majhna in zelo preprosta lesena konstrukcija, pogosto s slamnato streho, v kateri je bilo dovolj prostora za dva tatamija. Edini dovoljeni okras znotraj je bil zvitek z napisom in veja drevesa. Ni imela pogleda na vrt. Tudi vrt je bil majhen in nenehno zalivan, da je bil vlažen in zelen. Običajno je imel češnjo ali brest, ki se je spomladi obarval, sicer pa ni imel svetlih cvetov ali eksotičnih rastlin, ki bi odvračale pozornost obiskovalca. Do vhoda v čajnico je vodila pot. Ob poti je bila čakajoča klop za goste in umivalnik ter kamnita posoda za vodo v bližini čajnice, kjer so si gostje splaknili roke in usta, preden so vstopili v čajnico skozi majhna kvadratna vrata, imenovana ''nidžiri-guči'' ali »plazenje- pri vhodu«, zaradi česar so se morali za prehod nizko skloniti. Sen no Rikjū je odredil, da mora biti vrt nekaj ur pred obredom nepometen, da se listje na naraven način raztrese po poti.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', pp. 160–162.</ref> Pomembni vrtovi tega obdobja so: * Vrt gradu Tokušima na otoku Šikoku. * Čajnica Tai-an v templju Mjōki-an v Kjotu, ki jo je leta 1582 zgradil Sen no Rikjū. * Sanbō-in v Daigo-dži, v prefekturi Kjoto (1598) <gallery class="center"> File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden02s3872.jpg|Vrt pri gradu Tokušima, prevladujejo skale File:Momiji Daigoji4.JPG| Vrt v Daigo-dži (1598) je znan po češnjevih cvetovih. </gallery> === Obdobje Edo (1615–1867) === [[File:Katsurarikyu01.jpg|thumb| Vrt cesarske vile Kacura v Kjotu (1641-1662), prototip promenade ali sprehajalnega vrta]] [[File:Geppa-ro.jpg|thumb| Notranjost paviljona Geppa cesarske vile Kacura, popolnoma integrirana v vrt]] V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je oblast osvojil in utrdil klan Tokugava, ki so postali šoguni in preselil glavno mesto v [[Edo]], kasnejši [[Tokio]]. Cesar je ostal v Kjotu kot vodilni voditelj, pristojen le za kulturne in verske zadeve. Medtem ko je bil zdaj politično središče Japonske Tokio, je Kjoto ostal kulturna prestolnica, središče vere in umetnosti. Šoguni so cesarjem zagotovili malo moči, vendar z velikodušnimi subvencijami za gradnjo vrtov.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 277–281</ref> V obdobju Edo je bila razširjena uporaba nove vrste japonske arhitekture, imenovane ''[[sukija-zukuri]]'', kar dobesedno pomeni »gradnja po izbranem okusu«. Izraz se je prvič pojavil konec 16. stoletja in se nanašal na izolirane čajnice. Prvotno se je nanašal na preproste podeželske hiše samurajskih bojevnikov in budističnih menihov, v obdobju Edo pa so ga uporabljali v vseh vrstah stavb, od hiš do palač. Slog ''sukija'' je bil uporabljen v najbolj znanem vrtu tega obdobja, [[Cesarska vila Kacura|cesarski vili Kacura]] v Kjotu. Stavbe so bile zgrajene v zelo preprostem, neokrašenem slogu, prototip za prihodnjo japonsko arhitekturo. Odpirale so se na vrt, tako da se je vrt zdel v celoti del stavbe. Ne glede na to, ali je bil obiskovalec znotraj ali zunaj stavbe, je vedno imel občutek, da je v središču narave. Vrtne stavbe so bile razporejene tako, da so bile vedno vidne diagonalno in ne naravnost. Ta aranžma je imela poetično ime ganko, kar je dobesedno pomenilo »formacija divjih gosi v letu«.<ref>Nitschke, ''Le jardin Japonais'', p. 158.</ref> Večina vrtov v obdobju Edo je bilo sprehajalnih vrtov ali suhih kamnitih zen vrtov, ki so bili običajno veliko večji od prejšnjih vrtov. Promenadni vrtovi tega obdobja so v veliki meri uporabljali izposojo kulis (''šakkei''). Pogledi na oddaljene gore so integrirani v zasnovo vrta; ali, še bolje, zgraditi vrt na pobočju gore in uporabiti različne višine za doseganje razgledov na pokrajino zunaj vrta. Sprehajalni vrtovi Edo so bili pogosto sestavljeni iz niza ''meišo'' ali »slavnih razgledov«, podobnih razglednicam. To so lahko imitacije znanih naravnih pokrajin, kot je gora [[Fudži]] ali prizori iz taoističnih ali budističnih legend ali pokrajine, ki ilustrirajo verze poezije. Za razliko od zen vrtov so bili zasnovani tako, da prikazujejo naravo, kakršna je videti, ne notranjih pravil narave.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', pp. 169–172</ref> *Cesarski dvorec Šugakuin *Šisen-do (1641) *Suizen-dži *Hama Rikju *Koraku-en (Okajama) *Vrt Ricurin (Takamacu) *Koišikava Koraku-en (Tokio) (1629) *Ninna-dži, Kjoto *Enman-in, Ocu *Sanzen-in, severno od Kjota *Sengan-en, Kagošima (1658) *Čišaku-in, jugovzhodno od Kjota *Džōdžu-in, v templju Kijomizu, jugovzhodno od Kjota (1688–1703) *Manšu-in, severovzhodno od Kjota (1656) *Nanzen-dži, vzhodno od Kjota (1688–1703) <gallery class="center"> File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|Kōraku-en v Okajami, ki se je začel leta 1700 File:150504 Ritsurin Park Takamatsu Kagawa pref Japan01s3.jpg|Vrt Ricurin v Takamacu, ki se je začel leta 1625 File:Shisendo DSC0480.jpg|Puščaniški vrt pesnika in učenjaka Išikava Džozana v Šisen-doju, zgrajen leta 1641. Kasneje je postal tempelj. File:Ninnaji Kyoto16s3s4592.jpg|Severni vrt v Ninna-dži v Kjotu, klasičen sprehajalni vrt File:Ninnaji Kyoto18s3s4320.jpg|Južni vrt v Ninna-dži, zen skalnjak File:Koishikawa Korakuen 060607.jpg|Vrt Koišikava Kōrakuen v Tokiu, ki so ga začeli graditi leta 1629, je zdaj obdan s poslovnimi stavbami. File:TofukujiReiunin1.jpg|Najbolj znan pogled na Suizen-dži je miniaturna gora, ki spominja na goro Fuji. </gallery> === Obdobje Meidži (1868–1912) === V obdobju Meidži je prišlo do modernizacije Japonske in ponovnega odpiranja Japonske proti zahodu. Številni stari zasebni vrtovi so bili zapuščeni in prepuščeni propadu. Leta 1871 je nov zakon preoblikoval številne vrtove iz prejšnjega obdobja Edo v javne parke in jih ohranil. Oblikovalci vrtov, soočeni z idejami z Zahoda, so eksperimentirali z zahodnimi slogi, kar je privedlo do vrtov, kot sta Kju-Furukava ali Šindžuku Gjoen. Drugi, bolj na severu Japonske, so se držali načrta iz obdobja Edo. Tretji val je bil naturalistični slog vrtov, ki so ga izumili gospodarji industrije in močni politiki, kot je Aritomo Jamagata. Mnogi vrtnarji so kmalu načrtovali in gradili vrtove po tem okusu. Eden od vrtov, znan po svoji tehnični dovršenosti v tem slogu, je bil Ogava Džihei VII., znan tudi kot Uedži. Pomembni vrtovi tega obdobja so: *Vrtovi Kju-Furukava *Kenroku-en, 18. in 19. stoletje, končan leta 1874. *Činzan-so v Tokiu leta 1877. *Murin-an v Kjotu, končan 1898. <gallery class="center"> File:Kenrokuen10-r.jpg|Kenroku-en v Kanazavi File:Chinzan-so4.jpg|Činzan-so v Tokiu File:Murin-an, Kyoto - IMG 5104.JPG|Murin-an v Kjotu </gallery> === Sodobni japonski vrtovi (1912 do danes) === V [[obdobje Šova|obdobju Šova]] (1926–1989) so poslovneži in politiki zgradili številne tradicionalne vrtove. Po drugi svetovni vojni glavni graditelji vrtov niso bili več zasebniki, temveč banke, hoteli, univerze in vladne agencije. Japonski vrt je s stavbo postal podaljšek krajinske arhitekture. Nove vrtove so oblikovali [[krajinska arhitektura|krajinski arhitekti]] in pogosto uporabljali sodobne gradbene materiale, kot je beton. Nekateri sodobni japonski vrtovi, kot je Tōfuku-dži, ki ga je zasnoval Mirei Šigemori, so bili navdihnjeni s klasičnimi modeli. Drugi sodobni vrtovi so ubrali veliko bolj radikalen pristop k tradiciji. En primer je Avadži Jumebutai, vrt na otoku Avadži v japonskem [[Notranje morje Seto|Notranjem morju Seto]], ki ga je oblikoval Tadao Ando. Zgrajen je bila kot del letovišča in konferenčnega centra na strmem pobočju, kjer so zemljišče odstranili, da bi naredili otok za letališče. <gallery class="center"> File:TofukujiGarden1.jpg|Tōfuku-dži, sodoben japonski vrt iz leta 1934, ki ga je zasnoval Mirei Šigemori, zgrajen na podlagi zenovskega templja iz 13. stoletja v Kjotu File:Toufuku-ji hojyo7.JPG|Vrt z mahom v Tofuku-dži, Kjoto File:The Museum of Art Kochi06s3872.jpg|Sodobni japonski vrt v muzeju umetnosti Koči File:Naoshima05.jpg|Vrt v muzeju umetnosti Naošima Fukutake, ki uporablja skulpturo za posnemanje oblike otoka na obzorju File:Adachi Museum of Art Garden 02.jpg|Vrt muzeja umetnosti Adači File:Awaji yumebutai01s3872.jpg|Avadži Jumebutai, sodobni vrt na otoku Avadži, Hjōgo (2000) File:Awaji yumebutai04s3200.jpg|Vrt na plaži školjk, del Avadži Jumebutai na otoku Avadži, Hjōgo (2000) File:Jissoin-Temple-Stone-Garden.JPG|Skalnjak Džissō-in v Ivakuri (Kjoto), prenovljen leta 2013. </gallery> == Vrtni elementi == Japonski vrtovi so značilni po svoji simboliki narave, pri čemer se tradicionalni japonski vrtovi zelo razlikujejo po slogu od zahodnih vrtov: »Zahodni vrtovi so običajno optimizirani za vizualno privlačnost, medtem ko so japonski vrtovi oblikovani z duhovnimi in filozofskimi idejami v mislih«.<ref>Iwatsuki, Zennoske, and Tsutomu Kodama. ''Economic Botany''. 3rd ed. Vol. 15. New York: Springer, 1961. Print. Mosses in Japanese Gardens</ref> Japonski vrtovi so zasnovani kot predstavitev naravnega okolja, ki se povezuje z japonskimi povezavami med deželo in šintoističnim spiritualizmom, kjer duhove pogosto najdemo v naravi; kot taki japonski vrtovi ponavadi vključujejo naravne materiale, s ciljem ustvariti prostor, ki ujame lepote narave na realističen način. Tradicionalne japonske vrtove lahko razvrstimo v tri vrste: ''cukijama'' (hribovski vrtovi), ''karesansui'' (suhi vrtovi) in ''čaniva'' (čajni vrtovi). Majhen prostor za ustvarjanje teh vrtov običajno predstavlja izziv za vrtnarje. Zaradi absolutnega pomena razporeditve naravnih skal in dreves postane iskanje pravega materiala zelo selektivno. Spokojnost japonske pokrajine in preproste, a premišljene strukture japonskih vrtov so edinstvena kakovost, z dvema najpomembnejšima načeloma oblikovanja vrta sta »pomanjšana redukcija in simbolizacija«.<ref>Roberts, Jeremy. ''Japanese Mythology A to Z''. New York, NY: Chelsea House, 2010. Print.</ref> === Voda === [[File:Nanzen-in - Nanzenji - IMG 5393.JPG|thumb|upright|Kaskada na vrtu Nanzen-dži v Kjotu]] Japonski vrtovi vedno vsebujejo [[voda|vodo]], fizično z [[ribnik]]om ali [[potok]]om ali simbolično, ki jo predstavlja beli [[pesek]] v suhem skalnjaku. V budistični simboliki sta voda in kamen pojmovana kot [[jin in jang]], dve nasprotji, ki se dopolnjujeta. Tradicionalni vrt bo običajno imel ribnik nepravilne oblike ali, v večjih vrtovih, dva ali več ribnikov, povezanih s kanalom ali potokom, in kaskado, miniaturno različico znamenitih japonskih gorskih slapov. V tradicionalnih vrtovih so ribniki in potoki skrbno postavljeni v skladu z budistično geomantijo, umetnostjo postavljanja stvari na mesto, ki najverjetneje pritegne srečo. Pravila za postavitev vode so bila določena v prvem priročniku o japonskih vrtovih, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vrtnarstvu''), v 11. stoletju. Po ''Sakuteiki'' bi morala voda vstopati v vrt z vzhoda ali jugovzhoda in teči proti zahodu, ker je vzhod dom zelenega zmaja (''seirju''), starodavnega kitajskega božanstva, sprejetega na Japonskem, zahod pa je dom belega tigra, božanstvo vzhoda. Voda, ki teče od vzhoda proti zahodu, bo odnesla zlo, lastnik vrta pa bo zdrav in dolgo živel. Po ''Sakuteikiju'' je druga ugodna ureditev, da voda teče s severa, ki v budistični kozmologiji predstavlja vodo, proti jugu, ki predstavlja ogenj, ki sta si nasprotna (jin in jang) in zato prinašata srečo.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 492.</ref> ''Sakuteiki'' priporoča več možnih miniaturnih pokrajin z uporabo jezer in potokov: »oceanski slog«, ki vključuje skale, za katere se zdi, da so jih razjedli valovi, peščeno plažo in borovce; »široki rečni slog«, ki poustvarja tok velike reke, ki se vije kot kača; slog »močvirskega ribnika«, velik mirni ribnik z vodnimi rastlinami; »slog gorskega hudournika«, s številnimi skalami in kaskadami; in slog »rožnate črke«, stroga pokrajina z majhnimi, nizkimi rastlinami, blagim reliefom in številnimi raztresenimi ravnimi skalami. Tradicionalni japonski vrtovi imajo majhne otoke v [[jezero|jezerih]]. V vrtovih svetih templjev je običajno [[otok]], ki predstavlja goro Penglai ali goro Hōrai, tradicionalno domovanje [[Osem nesmrtnih|osmih nesmrtnih]]. ''Sakuteiki'' opisuje različne vrste umetnih otokov, ki jih je mogoče ustvariti v jezerih, vključno z »goratim otokom«, sestavljenim iz nazobčanih navpičnih skal, pomešanih z borovci, obdan s peščeno plažo; »skalni otok«, sestavljen iz natrpanih skal, ki se zdijo, kot da so jih udarili morski valovi, skupaj z majhnimi, starimi borovci nenavadnih oblik; »otok oblakov«, iz belega peska v zaokroženih belih oblikah kumulusa; in »megleni otok«, nizek peščeni otok, brez skal ali dreves. [[Kaskada (slap)|Kaskada]] ali [[slap]] je pomemben element japonskih vrtov, miniaturna različica slapov japonskih gorskih potokov. ''Sakuteiki'' opisuje sedem vrst kaskad. Ugotavlja, da mora biti kaskada, če je mogoče, obrnjena proti luni in zasnovana tako, da ujame lunin odsev v vodi.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 490</ref> V ''Sakuteikiju'' je tudi omenjeno, da je kaskadam koristno, če so locirane na tak način, da so napol skrite v sencah. <gallery class="center"> File:Enjo-ji Garden 05.jpg|Lotosov ribnik v Endžo-dži, rajskem vrtu iz obdobja Hej´an (12. stoletje) File:Motsuji yarimizu2.jpg|Vijugavi potok na vrtu [[Mocu-dži]] v Hiraisumiju File:697 Suizenji Pond.JPG|Ribnik na vrtu Suizen-dži Džōdžu-en (1636), katerega voda je bila znana kot odlična za pripravo čaja File:Youkoukan03s4592.jpg|Vrt Joukoukan v prefekturi Fukui poustvari miniaturno plažo in goro File:Horaijima-2.JPG|Otok preperelih skal in enega samega bora v vrtu Rikugi-en v Tokiu predstavlja goro Hōrai, legendarno domovanje osmih nesmrtnih. File:Keitakuen1.jpg|Kaskada v vrtu Keitaku-en blizu Osake File:Japense Garden Pond.jpg|Japonski vrtni ribnik z javorjem </gallery> === Skale in pesek === [[Kamen]], [[pesek]] in [[prod]] so bistvena značilnost japonskega vrta. Navpična [[skala]] lahko predstavlja goro Horai, legendarno domovanje osmih nesmrtnih, ali goro [[Meru]] budističnega učenja ali pa krapa, ki skače iz vode. Ploščata skala lahko predstavlja zemljo. Pesek ali prod lahko predstavljata plažo ali tekočo reko. Skale in voda tudi simbolizirata jin in jang (v japonščini ''in'' in ''jō'') v budistični filozofiji; trda kamnina in mehka voda se dopolnjujeta in voda, čeprav je mehka, lahko obrabi kamnino. Grobe vulkanske kamnine (''kasei-gan'') se običajno uporabljajo za predstavljanje gora ali kot stopalke. Gladke in okrogle [[sedimentne kamnine]] (''suisei-gan'') se uporabljajo okoli jezer ali kot stopalke. Trde [[Magmatska kamnina |metamorfne kamnine]] so običajno ob slapovih ali potokih. Skale tradicionalno delimo na visoke navpične, nizke navpične, oble, ležeče ali ravne. Skale se razlikujejo po velikosti in barvi, vendar različne, vendar ne smejo imeti svetlih barv, ki bi jim manjkalo subtilnosti. Kamnine s plastmi ali žilami morajo imeti vse žile v isti smeri in vse kamnine morajo biti trdno zasajene v zemljo, kar daje videz trdnosti in trajnosti. Kamni so razvrščeni v skrbno sestavo dveh, treh, petih ali sedmih kamnov, pri čemer so najpogostejše tri. V trojni razporeditvi najvišja skala običajno predstavlja nebesa, najkrajša skala je zemlja, srednje velika skala pa človeštvo, most med nebom in zemljo. Včasih je ena ali več skal, imenovanih ''suteiši'' (»brezimni« ali »zavrženi«), postavljenih na navidezno naključna mesta v vrtu, da bi nakazali spontanost, čeprav je njihova postavitev skrbno izbrana. V starodavni Japonski so okoli šintoističnih svetišč in budističnih templjev uporabljali pesek (''suna'') in prod (''jari''). Kasneje so ga uporabljali v japonskem skalnjaku ali zen budističnih vrtovih za predstavitev vode ali oblakov. Beli pesek je predstavljal čistost, lahko pa je bil tudi siv, rjav ali modrikastočrn.<ref>Young, ''The Art of the Japanese Garden'', pp. 24–25</ref> <gallery class="center"> File:Daitokuji-Zuihoin-Zuihotei-M1827.jpg|Skale v vrtu Blažene gore pri Daitoku-dži File:Toufuku-ji kaizandou3.JPG|Pesek v šahovnici v Tōfuku-dži v Kjotu File:Toufuku-ji hojyo3.JPG|Vrt Tōfuku-dži v Kjotu File:MyoshinjiTaizoin3.jpg|Vrt Mjōšin-dži File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg|[[Šiteno-dži]] vrt. Bodite pozorni na kompozicijo treh skal v sredini. File:Ankokuji04 960.jpg|V vrtu Ankokudži v Hirošimi so skale različnih, a harmoničnih velikosti in barv File:Toufuku-ji hojyo5.JPG|Skalna kompozicija v Tōfuku-dži (1934) File:KoishikawaKorakuen8981.jpg|Velika ploščata skala na otoku v vrtu Korakuen v Tokiu, ki predstavlja želvino glavo. File:Rock-garden-Negoro-temple-Japan.jpg|Kombinacija vzorca šahovnice in vodnih vzorcev v templju Negoro (Negoro-ji), prefektura Vakajama. </gallery> Izbira in kasnejša postavitev skal je bila in je še vedno osrednji koncept pri ustvarjanju estetsko prijetnega vrta Japoncev. V obdobju Heian se je začel uveljavljati koncept postavljanja kamnov kot simbolnih predstavitev otokov – fizično obstoječih ali neobstoječih –, kar je razvidno iz japonske besede ''šima'', ki je »posebnega pomena ... ker je beseda vsebovala pomen 'otok'« Poleg tega je bilo načelo ''kovan ni šitagau'' ali »ubogati (ali slediti) zahtevi predmeta« in je še vedno vodilno načelo japonskega oblikovanja kamnov, ki predlaga, da je »razporeditev kamnov narekujejo njihove prirojene lastnosti«. Ugotovljeno je bilo, da je posebna postavitev kamnov v japonskih vrtovih, ki simbolično predstavljajo otoke (in kasneje tudi gore), estetsko prijetna lastnost tradicionalnih japonskih vrtov. Thomas Heyd orisuje nekaj estetskih načel japonskih vrtov v ''Encountering Nature'': {{quote|Kamni, ki predstavljajo temeljni del japonskih vrtov, so skrbno izbrani glede na vremenske vplive in postavljeni tako, da dajejo gledalcem občutek, da »naravno« pripadajo tja, kjer so in v kombinacijah, v katerih jih gledalci najdejo. Kot taka poskuša ta oblika vrtnarjenja simbolno zastopati (ali predstaviti) procese in prostore, ki jih najdemo v divji naravi, stran od mesta in praktičnih skrbi človeškega življenja.<ref name="auto">{{cite book|last=Heyd|first=Thomas|title=Encountering Nature|year=2008|publisher=Ashgate Publishing Group|location=Abingdon, Oxen|page=156</ref>}} Postavitev skal je splošni »cilj prikazati naravo v njenih bistvenih značilnostih« – bistveni cilj vseh japonskih vrtov. Poleg tega Heyd pravi: {{quote|... medtem ko je kult kamnov osrednjega pomena tudi za japonsko vrtnarjenje ... saj so bili kamni del estetskega oblikovanja in jih je bilo treba postaviti tako, da so bili njihovi položaji videti naravni in njihova razmerja harmonična. Koncentracija zanimanja na podrobnosti, kot je oblika skale ali mah na kamniti luči, je včasih vodila do pretirane slikovitosti in kopičenja manjših značilnosti, ki se lahko zahodnjaškim očem, vajenim splošnejšega pregleda, zdijo natrpane in nemirne.<ref>{{cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |title=Garden and Landscape Design: Japanese |edition=15th</ref>}} Takšno pozornost do detajlov je mogoče opaziti na mestih, kot so slapovi Midori v vrtu Kenroku-en v Kanazavi, prefektura Išikava, saj je skale ob vznožju slapa ob različnih časih spremenilo šest različnih ''daimjō''. V japonskih vrtovih iz obdobja Heian, zgrajenih po kitajskem vzoru, so stavbe zavzemale toliko ali več prostora kot vrt. Vrt je bil zasnovan tako, da se vidi iz glavne stavbe in njenih verand ali iz majhnih paviljonov, zgrajenih v ta namen. V poznejših vrtovih so bile stavbe manj vidne. Rustikalne čajnice so bile skrite v lastnih vrtovih, majhne klopi in odprti paviljoni ob vrtnih poteh pa so nudili prostor za počitek in razmišljanje. V kasnejši vrtni arhitekturi so lahko stene hiš in čajnic odprli, da bi zagotovili skrbno uokvirjen pogled na vrt. Vrt in hiša sta postala eno.<ref>Young, ''The Art of the Japanese Garden'', p. 40</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg|Simetrična in zelo okrasna arhitektura Feniksove dvorane v vrtu Bjōdō-in v Kjotu (1052) je bila navdihnjena s kitajsko arhitekturo dinastije Song. File:Stone lantern Kenrokuen.jpg|Kotodži Tōrō, dvonožna kamnita svetilka, ki je eden najbolj znanih simbolov vrta Kenroku-en File:Urakuen Joan.jpg|Čašicu ali čajnica v vrtu Džo-an v Inujami iz leta 1618. Preprost in neokrašen slog čajnice zen se je začel uporabljati na vseh japonskih stavbah, od vrtnih paviljonov do palač. Ta čajnica je bila leta 1951 razglašena za nacionalni zaklad Japonske. File:Shoin.jpg|Arhitektura glavne hiše cesarske vile Kacura (1619–1662) je bila navdihnjena s preprostostjo čajnice. </gallery> === Vrtni mostovi === Mostovi so se prvič pojavili v japonskem vrtu v obdobju Heian. Na vrtu Bjōdō-in v Kjotu leseni [[most]] povezuje Feniksov paviljon z majhnim kamnitim otokom, ki predstavlja goro Penglai ali goro Horai, otoško domovanje osmih nesmrtnih daoističnega učenja. Most je simboliziral pot v raj in nesmrtnost.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', p. 24.</ref> Mostovi so bili lahko iz kamna (''išibaši'') ali iz lesa ali iz hlodov z zemljo na vrhu, prekriti z mahom (''dobaši''); lahko so obokani (''soribaši'') ali ravni (''hirabaši''). Včasih, če so bili del tempeljskega vrta, so bili po kitajski tradiciji pobarvani rdeče, vendar večinoma niso bili pobarvani.<ref>Young and Young, the ''Art of the Japanese Garden'', p. 33.</ref> V obdobju Edo, ko so postali priljubljeni veliki sprehajalni vrtovi, so bili zgrajeni potoki in vijugaste poti z nizom mostov, običajno v rustikalnem kamnitem ali lesenem slogu, da bi obiskovalce popeljali na ogled slikovitih pogledov na vrt. <gallery class="center"> File:Pawilon Feniksa3.JPG|Most pri templju Bjōdō-in (1052) je predstavljal pot na otok nesmrtnih in v raj. File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden04s3872.jpg|Most na gradu Tokušima iz dveh kamnov, ki ležita na tretjem kamnu (1592). File:Kumamoto Suizenji-jojuen05n4272.jpg|Leseni in kamniti most na vrtu Suizen-dži. Vrt so začeli graditi leta 1636. File:Ritsurin.JPG|Leseni most v vrtu Ricurin (med 1642 in 1745) File:Kenrokuen1.jpg|Most letečih gosi v vrtu Kenroku-en (med 1822 in 1874). File:Korakuen 24.JPG|[[Zig-zag bridge|Cik-cak kamniti most v Koišikava Kōrakuen File:Tenshaen.jpg|Rustikalni most na vrtu Tenša-en v Uvadžima (1866) File:Sorakuen09n3200.jpg|Lesen most, prekrit z zemljo in mahom (''dobaši'') v Sorakuenu File:Sankeien Rinshukaku and Teisha Bridge.jpg|Redek pokriti most iz vrta Sankeien v Jokohami </gallery> === Kamnite luči in ribniki === Japonske kamnite luči (台灯籠, ''dai-dōrō'', »svetilka na ploščadi«) izvirajo iz obdobja Nara in Heian. Prvotno so bile le v budističnih templjih, kjer so obkrožale poti in pristope k templju, v obdobju Heian pa so jih začeli uporabljati tudi v šintoističnih svetiščih. Po izročilu so jih v obdobju Momojama v čajne vrtove vnesli prvi veliki čajni mojstri, v kasnejših vrtovih pa so jih uporabljali zgolj za okras. V svoji popolni in izvirni obliki ''dai-doro'', tako kot pagoda, predstavlja pet elementov budistične kozmologije. Kos, ki se dotika tal, predstavlja ''či'', zemljo; naslednji del predstavlja ''sui'' ali vodo; ''ka'' ali ogenj, je predstavljen z odsekom, ki obdaja svetlobo ali plamen luči, medtem ko sta ''fū'' (zrak) in ''kū'' (praznina ali duh) predstavljena z zadnjima dvema deloma, ki sta najbolj na vrhu in kažeta proti nebu. Segmenti izražajo idejo, da se bodo po smrti naša fizična telesa vrnila v prvotno, elementarno obliko.<ref name="OMP">{{cite web|url=http://www.onmarkproductions.com/html/5-elements-pagoda-gravestone.html|title=Five Element Pagodas, Stupas, Steles, Gravestones|publisher=Onmark Productions|access-date=25 April 2010}}</ref> Kamnite posode za vodo (''cukubai'') so bile prvotno postavljene v vrtovih, da so si obiskovalci pred čajno slovesnostjo umili roke in usta. Vodo v bazen dovaja bambusova cev ali ''kakei'', za pitje vode pa imajo običajno leseno zajemalko. V čajnih vrtovih je bila posoda postavljena nizko pri tleh, tako da se je moral pivec skloniti, da bi dobil vodo. <gallery class="center"> File:HiroshimaShukkeienLantern7324.jpg|Luč v vrtu Šukkei-en v Hirošimi. File:Korakuen 26.JPG|Luč na vrtu Kōraku-en File:Tsukubai2.JPG|Vodni bazen v Rjōan-dži, Kyoto File:Kenrokuen05-r.jpg|Kamnita posoda za vodo na vrtu Kenroku-en. File:Saikyoji26s4592.jpg|Kamnit bazen za vodo v Sakamotu, Ōcu, Šiga File:Font at Tenryuji Temple.jpg|Vodni bazen v templju Tenrjū-dži v Kjotu File:Kenroku-en-winter-lantern.jpg|Snežne luči, kot je ta na vrtu Kenroku-en, imajo široke robove, ki lovijo sneg in ustvarjajo slikovite prizore. File:Japanese Garden Stone Cistern Fountain NBG 6 LR.jpg|Kamniti vodnjak in cisterna v japonskem vrtu v botaničnem vrtu Norfolk, Virginija. </gallery> === Vrtne ograje, vrata in naprave === <gallery class="center"> File:Exterior wall katsura.jpg|Zunanja stena cesarske vile Kacura, zasnovana tako kot ves vrt, za čistost in preprostost File:Urakuen tea garden 02.jpg|Vrata čajnega vrta Urakuen, pogled od znotraj File:Adachi Museum of Art05s4592.jpg|Tradicionalna vrtna vrata Muzeja umetnosti Adači File:Shishiodoshi.gif|Šiši-odoši je vrtna naprava, narejena iz bambusa in lesa, namenjena odganjanju ptic. Ko se bambusova cev napolni z vodo, trkne ob kamen, se izprazni in nato znova napolni z vodo. File:Suikinkutsu in Enkoji.jpg|Suikinkucu je subtilno vrtno glasbilo, skrito pod prodom v nekaterih vodnih bazenih. </gallery> === Drevesa in cvetje === [[File:Momiji in Ginkaku-ji.jpg|thumb|''Momidži'' – [[pahljačasti javor]] v templju Ginkaku-dži, jyoto]] Nič v japonskem vrtu ni naravno ali prepuščeno naključju; vsaka rastlina je izbrana v skladu z estetskimi načeli, bodisi da skrije nezaželene znamenitosti, da služi kot ozadje določenim vrtnim značilnostim ali da ustvari slikovit prizor. Drevesa so skrbno izbrana in urejena glede na jesenske barve. [[mahovi|Mah]] se pogosto uporablja za namig, da je vrt starodaven. Tudi rože so skrbno izbrane glede na sezono cvetenja. Formalne gredice so redke v starejših vrtovih, vendar pogostejše v sodobnih vrtovih. Nekatere rastline so izbrane zaradi njihove verske simbolike, na primer [[indijski lotos|lotos]], svet v budizmu ali [[bor (drevo)|bor]], ki predstavlja dolgoživost. Drevesa so skrbno obrezana, da zagotovijo privlačne prizore in preprečijo, da bi zakrivala druge poglede na vrt. Njihova rast je tudi nadzorovana s tehniko, imenovano ''nivaki'', da bi jim dali bolj slikovite oblike in da bi bili videti bolj starodavni. Domneva se, da je značilna oblika obrezanih japonskih vrtnih dreves podobna drevesom, ki jih naravno najdemo v savanskih pokrajinah. Ta podobnost je bila uporabljena za motivacijo tako imenovane hipoteze o savani.<ref>{{cite journal |last1=Orians |title=An ecological and evolutionary approach to landscape aesthetics |journal=Landscape Meanings and Values |date=1986}}</ref> Drevesa so včasih prisiljeno upognjena, da bi ustvarila sence ali boljši odsev v vodi. Zelo stare borovce pogosto podpirajo z lesenimi berglami ali pa njihove veje držijo z vrvicami, da se pod težo snega ne zlomijo. V poznem 16. stoletju se je v japonskem vrtu razvila nova umetnost; tehnika ''ōkarikomi'' (大刈込), tehnika obrezovanja grmovja v krogle ali zaobljene oblike, ki posnemajo valove. Po izročilu je to veščino razvil Kobori Enšū (1579–1647), najpogosteje pa so jo izvajali na grmovju azalej. Podobno je bilo s topiarnim vrtom, ki so bili narejeni v Evropi v istem času, le da so evropski topiari vrtovi poskušali narediti drevesa kot geometrijski trdni predmeti, medtem ko je ''ōkarikomi'' poskušal narediti grme, kot da bi bili skoraj tekoči, ali v tekočih naravnih oblikah. Ustvaril je umetniško igro svetlobe na površini grma in po besedah zgodovinarja vrtov Michela Baridona »v igro je prinesel tudi občutek 'dotika stvari', ki je še danes tako uspešen v japonskem oblikovanju«.<ref>Michel Baridon. ''Les Jardins''. p. 475. excerpt translated from French by D.R. Siefkin.</ref><ref>{{cite web |title=Karikomi |publisher=JAANUS |url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/k/karikomi.htm}}</ref> Najpogostejša drevesa in rastline v japonskih vrtovih so [[azaleja]] (''cucudži''), [[kamelija]] (''cubaki''), [[hrast]] (''kašiva''), [[brest (drevo)|brest]] (''nire''), japonska marelica (''Prunus mume'') (''ume''), [[češnja]] (''sakura''), [[javor]] (''momidži''). ), [[vrba (drevo)|vrba]] (''janagi''), [[ginko]] (''ičō''), [[japonska pacipresa]] (''Chamaecyparis obtusa'') (''hinoki''), japonska cedra (''Cryptomeria'') (''sugi''), [[bor (drevo)|bor]] (''macu'') in [[bambus]] (''take''). <gallery class="center"> File:Chionin23n4272.jpg|Slog topiarnih rastlinskih kipov, znan kot ''ōkarikomi'' v vrtu Čionin. File:Chiran Samurai Residence02.jpg|''Ōkarikomi'' izklesana drevesa in grmovje v Rezidenci Čiran Samurai. File:Sorakuen15st3200.jpg|Azaleje v vrtu Soraku-en File:TenryujiMomiji.jpg|Kombinacija bambusa in japonskega javorja v vrtu Tenrjū-dži v Kjotu. File:Podocarpus macrophyllus,katori-city,japan.JPG|Oblačno drevo pri Katoriju File:Yukitsuri-standalonepine-02-2006-03-03.jpg|Nekateri starodavni borovci v Kenroku-enu so pozimi podprti z vrvicami, da se jim kraki ne zlomijo File:Kenroku-en.jpg|Borovci na vrtu Kenroku-en, podprti z oporniki, ki podpirajo težo snega, ne da bi se zlomili File:Ritsurin park05s3200.jpg|Pokrajina v vrtu Ricurin File:Ritsurin park02s3200.jpg|''Ōkarikomi''; obrezano grmovje v vrtu Ricurin </gallery> === Ribe === Uporaba rib, zlasti ''nišiki-goi'' (obarvani krap), ''medaka'' ali zlate ribice kot dekorativni element v vrtovih, je bila izposojena iz kitajskega vrta. Zlate ribice so razvili na Kitajskem pred več kot tisoč leti s selektivno vzrejo pruskega krapa zaradi barvnih mutacij. Z dinastijo Song (960–1279) so se razvile rumena, oranžna, bela in rdeče-bela barva. Zlate ribice so bile na Japonsko uvedene v 16. stoletju. ''Koi'' so razvili iz navadnega krapa (''Cyprinus carpio'') na Japonskem v 1820-ih. ''Koi'' so udomačeni navadni krapi, ki so izbrani ali izločeni zaradi barve; niso drugačna vrsta in se bodo vrnili na prvotno obarvanost v nekaj generacijah, če jim bo dovoljeno prosto razmnoževanje.<ref name="Aquatic-oasis ">{{cite web|url=http://www.aquatic-oasis.com/articles.htm |title=Aquatic-oasis articles |publisher=Aquatic-oasis |access-date=2009-02-26 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081016024203/http://www.aquatic-oasis.com/articles.htm |archive-date=October 16, 2008 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.exoticgoldfish.net/|title=Exotic Goldfish|access-date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20111211211843/http://www.exoticgoldfish.net/|archive-date=2011-12-11|url-status=dead}}</ref> Poleg rib se v nekaterih vrtovih zadržujejo želve. Naravna okolja v vrtovih ponujajo habitate, ki privabljajo divje živali; žabe in ptice so opazne, saj prispevajo k prijetni zvočni kulisi.<ref>{{cite journal |last1=Cerwén |first1=Gunnar |title=Listening to Japanese Gardens: An Autoethnographic Study on the Soundscape Action Design Tool |journal=Int. J. Environ. Res. Public Health |date=2019 |volume=16 |issue=23 |page=4648 |doi=10.3390/ijerph16234648|pmid=31766643 |pmc=6926712 |doi-access=free }}</ref> <gallery class="center"> File:Onkamikoi.JPG|Nišiki-goi v [[Veliko svetišče Ise|velikem svetišču Ise]] 2005. Six koi.jpg|{{transl|ja|Nišiki-goi}} File:Himeji Koukoen08s4592.jpg|''Koi'' v vrtu Himedži Koko-en File:Suizenji Carp.JPG|Velik krap na vrtu Suizen-ji </gallery> == Estetska načela == Zgodnji japonski vrtovi so večinoma sledili kitajskemu modelu, vendar so postopoma japonski vrtovi razvili lastna načela in estetiko. Te so bile opredeljene v vrsti priročnikov za krajinsko vrtnarjenje, začenši s ''Sakuteiki'' (»Zapisi o vrtnarstvu«) v obdobju Heian (794–1185). Načela svetih vrtov, kot so vrtovi zen budističnih templjev, so bila drugačna od načel vrtov za užitek ali sprehajalnih vrtov; na primer, zen budistični vrtovi so bili zasnovani tako, da jih je bilo videti sedeče s ploščadi s pogledom na celoten vrt, ne da bi vanj vstopili, medtem ko so bili sprehajalni vrtovi namenjeni ogledu tako, da se je sprehodil skozi vrt in se ustavil na nizu pogledov točke. Vendar pa pogosto vsebujejo skupne elemente in uporabljajo iste tehnike. * Miniaturizacija: japonski vrt je miniaturni in idealiziran pogled na naravo. Skale lahko predstavljajo gore, ribniki pa morja. Vrt včasih povečamo tako, da postavimo večje skale in drevesa v ospredje, manjša pa v ozadje. * Prikrivanje ''miegakure'' (»skrij in razkrij«): zen budistični vrt naj bi bil viden ves naenkrat, sprehejalnii vrt pa je namenjen ogledu posamezne pokrajine naenkrat, kot zvitek naslikanih pokrajin, ki se odvijajo. Značilnosti so skrite za griči, drevesnimi nasadi ali bambusom, zidovi ali strukturami, ki jih je treba odkriti, ko obiskovalec sledi vijugasti poti. * Izposojena pokrajina (''šakkei''): manjši vrtovi so pogosto zasnovani tako, da vključujejo izposojeno pokrajino, pogled na elemente zunaj vrta, kot so hribi, drevesa ali templji, kot del pogleda. Zaradi tega se vrt zdi večji, kot je v resnici. * Asimetrija: japonski vrtovi niso položeni na ravne osi ali z eno samo potezo, ki prevladuje nad pogledom. Stavbe in vrtni elementi so običajno postavljeni tako, da jih je mogoče videti diagonalno in so skrbno sestavljeni v prizore, ki kontrastirajo prave kote, kot so stavbe z naravnimi značilnostmi, in navpične elemente, kot so skale, bambus ali drevesa, z vodoravnimi elementi, kot je npr. voda. Po mnenju vrtnih zgodovinarjev Davida in Michiga Younga je v središču japonskega vrta načelo, da je vrt umetniško delo. »Čeprav ga je navdihnila narava, je prej interpretacija kot kopija; videti bi moralo biti naravno, vendar ni divje«. Krajinski vrtnar Sejemon Kusumoto je zapisal, da Japonci ustvarijo »najboljše ročno delo narave v omejenem prostoru«. Opravljena je bila matematična analiza nekaterih tradicionalnih japonskih vrtnih načrtov. Ti modeli se izogibajo kontrastom, simetrijam in skupinam, ki bi ustvarile točke, ki prevladujejo nad vizualno pozornostjo. Namesto tega ustvarijo prizore, v katerih je vidna značilnost enakomerno porazdeljena po vidnem polju. Izogibajo se izstopajočim barvam, teksturam, predmetom in skupinam. Velikost predmetov, skupin in razmiki med njimi so urejeni tako, da so podobni sebi v več prostorskih merilih; to pomeni, da ustvarijo podobne vzorce, ko jih povečajo ali zmanjšajo. Ta lastnost je vidna tudi v fraktalih in številnih naravnih prizorih. Ta fraktalu podobna samopodobnost se lahko razširi vse do lestvice površinskih tekstur (kot so skale in trate z mahom).<ref name="visual">{{cite journal |last1=van Tonder |first1=Gert J. |last2=Lyons |first2=Michael J. |title=Visual Perception in Japanese Rock Garden Design |journal=Axiomathes |date=September 2005 |volume=15 |issue=3 |pages=353–371 |doi=10.1007/s10516-004-5448-8 |citeseerx=10.1.1.125.463 |s2cid=121488942 |url=http://www.kasrl.org/axiomathes.pdf}}</ref> Za te teksture velja, da izražajo estetiko ''vabi-sabi''.<ref name="heat_isle">{{cite journal |last1=Oishi |first1=Yoshitaka |title=Urban heat island effects on moss gardens in Kyoto, Japan |journal=Landscape and Ecological Engineering |volume=15 |issue=2 |pages=177–184 |doi=10.1007/s11355-018-0356-z |url=https://www.researchgate.net/publication/326676583|year=2019 |s2cid=51890554 }}</ref> == Slogi == === Čisen-šojū-teien ali vrt z ribnikom === ''Čisen-šojū-teien (»vrt z ribnikom«) je bil uvožen iz Kitajske v obdobju Heian (794–1185). Imenuje se tudi slog ''šinden-zukuri'', po arhitekturnem slogu glavne stavbe. Imel je veliko okrašeno rezidenco z dvema dolgima kriloma, ki sta segala proti jugu do velikega jezera in vrta. Vsako krilo se je končalo s paviljonom, iz katerega so gostje lahko uživali v razgledu na jezero. Obiskovalci so se po jezeru podali v čolnih. Ti vrtovi so imeli velika jezera z majhnimi otoki, kjer so med festivali in slovesnostmi igrali glasbeniki, častilci pa so lahko čez vodo gledali Budo. Iz tega obdobja ni ostal noben prvotni vrt, vendar je mogoče videti rekonstrukcije v templju Heian-džingū in Daikaku-dži v Kjotu. === Rajski vrt === Rajski vrt se je pojavil v poznem obdobju Heian, ki so ga ustvarili plemiči, ki so pripadali sekti budizma Amida. Naj bi simbolizirali raj ali čisto deželo (''Džōdo''), kjer je Buda sedel na ploščadi in razmišljal o lotosovem ribniku. V teh vrtovih je bil jezerski otok, imenovan Nakadžima, kjer je bila dvorana Buda, ki je bila z obalo povezana z ločnim mostom. Najbolj znan ohranjeni primer je vrt Feniksove dvorane templja Bjōdō-in, zgrajen leta 1053 v Udžiju blizu Kjota. Drugi primeri so tempelj Džōruri-dži v Kjotu, tempelj Enro-dži v prefekturi Nara, Hokongoin v Kjotu, tempelj Mōcū-dži v Hiraizumiju in vrt Širamizu Amidado v mestu Ivaki. === Suhi skalnjaki Karesansui === Vrtovi Karesansui (枯山水) ali japonski skalnjaki so postali priljubljeni na Japonskem v 14. stoletju zahvaljujoč delu budističnega meniha Musō Sosekija (1275–1351), ki je zgradil zen vrtove v petih večjih samostanih v Kjotu. V teh vrtovih je namesto vode bel pesek ali nagrabljen gramoz, skrbno urejeno kamenje, včasih pa kamenje in pesek, prekriti z mahom. Njihov namen je olajšati meditacijo in naj bi jih gledali, ko sedijo na verandi rezidence hōjōja, opata samostana. Najbolj znan primer je tempelj Rjōan-dži v Kjotu. === ''Rodži'' ali čajni vrt === Čajni vrt je nastal v obdobju Muromači (1333–1573) in Momojama (1573–1600) kot prizorišče [[Japonski obred pitja čaja|japonske čajne slovesnosti]] ali čanoju. Slog vrta je dobil ime po ''rodži'' ali poti do čajnice, ki naj bi obiskovalca navdušila za meditacijo, da bi ga pripravila na obred. Obstaja zunanji vrt z vrati in pokrito uto, kjer gostje čakajo na povabilo, da vstopijo. Nato gredo skozi vrata do notranjega vrta, kjer si umijejo roke in splaknejo usta, kot bi si pred vstopom v šintoistično svetišče, preden gredo v samo čajnico. Pot je vedno vlažna in zelena, tako da bo videti kot odmaknjena gorska pot, na njem pa ni svetlih rož, ki bi obiskovalca odvrnile od njegove meditacije. Prve čajnice niso imele oken, poznejše čajnice pa imajo steno, ki jo je mogoče odpreti za pogled na vrt. === Kaijū-šiki-teien ali promenadni vrtovi === Promenadni ali sprehajalni vrtovi (krajinski vrtovi v slogu ''pojdi naokrog'') so se pojavili na japonskem v obdobju Edo (1600–1854), v vilah plemičev ali vojskovodj. Ti vrtovi so bili zasnovani tako, da dopolnjujejo hiše v novem arhitekturnem slogu ''sukija-zukuri'', ki so se zgledovale po čajnici. Te vrtove naj bi si ogledali po poti v smeri urinega kazalca okoli jezera od enega skrbno sestavljenega prizora do drugega. Ti vrtovi so uporabili dve tehniki za zagotavljanje zanimivosti: izposojeno kuliso (''šakkei''), ki je izkoristila poglede na pokrajino zunaj vrta, kot so gore ali templji, in jih vključila v pogled, tako da je bil vrt videti večji, kot je v resnici, in ''miegakure'' ali »skrij in razkrij«, ki je uporabljal vijugaste poti, ograje, bambus in stavbe, da bi skril pokrajino, tako da je obiskovalec ne bi videl, dokler ni bil na najboljši razgledni točki. Vrtovi iz obdobja Edo pogosto predstavljajo tudi rekreacije slavnih pokrajin ali prizorov, ki jih je navdihnila literatura; Vrt Suizen-dži Džōdžu-en v Kumamotu ima miniaturno različico gore Fudži, vila Kacura v Kjotu pa ima miniaturno različico peščenega grebena Ama-no-hašidate v zalivu Mijazu blizu Kjota. Vrt Rikugi-en v Tokiu ustvarja majhne pokrajine, ki jih navdihuje oseminosemdeset znanih japonskih pesmi. === Majhni urbani vrtovi === [[File:Shima-Tsuboniwa.JPG|thumb|''Naka-niva'' ali dvoriščni vrt v hiši geiš v Kanazavi. Drevesa so pokrita s slamo, da so zaščitena pred snegom.]] Majhni vrtovi so bili prvotno najdeni na notranjih dvoriščih (''naka-niva'', »notranji vrt«) palač iz obdobja Heian in so bili zasnovani tako, da dajejo vpogled v naravo in nekaj zasebnosti prebivalcem zadnje strani stavbe. Majhni so bili kot en ''cubo'' ali približno 3,3 kvadratnega metra, od koder izvira ime ''cubo-niva''. V obdobju Edo so trgovci začeli graditi majhne vrtove v prostoru za svojimi trgovinami, ki so gledali na ulico in svojimi rezidencami, ki so bile na zadnji strani. Ti majhni vrtovi so bili namenjeni ogledu, ne pa vstopu in so običajno imeli kamnito svetilko, vodno korito, stopalne kamne in nekaj rastlin. Danes jih najdemo v številnih japonskih rezidencah, hotelih, restavracijah in javnih stavbah. Dober primer iz obdobja Meidži najdemo v vili Murin-an v Kjotu. ''Totekiko'' je znamenit dvoriščni skalnjak. === Puščavniški vrt === [[File:Shisen-do.JPG|thumb|left|[[Šisen-dō]] v Kjotu, 17. st., eden najboljših primerov puščavniškega vrta]] Puščavniški vrt je majhen vrt, ki ga običajno zgradi samuraj ali državni uradnik, ki se je želel umakniti iz javnega življenja in se posvetiti študiju ali meditaciji. Pritrjen je na rustikalno hišo, do njega vodi vijugasta pot, kar nakazuje, da je globoko v gozdu. Lahko ima majhen ribnik, japonski skalnjak in druge značilnosti tradicionalnih vrtov v miniaturi, ki so zasnovane tako, da ustvarjajo mir in navdih. Primer je vrt Šisen-dō v Kjotu, ki ga je zgradil birokrat in učenjak, ki ga je v 17. stoletju izgnal šogun. Zdaj je budistični tempelj. == Razlike med japonskim in kitajskim vrtom == Japonski vrtovi v obdobju Heian so bili oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar so se v obdobju Edo pojavile izrazite razlike. * Arhitektura: kitajski vrtovi imajo zgradbe v središču vrta, ki zasedajo velik del vrtnega prostora. Stavbe so postavljene ob ali nad osrednjim vodnim telesom. Vrtne stavbe so zelo dovršene, z veliko arhitekturnega okrasja. V poznejših japonskih vrtovih so stavbe precej oddaljene od vodnega telesa, so preproste, z zelo malo okraskov. Arhitektura v japonskem vrtu je v veliki meri ali delno skrita. * Razgledna točka: kitajski vrtovi so zasnovani tako, da jih je mogoče videti od znotraj, iz stavb, galerij in paviljonov v središču vrta. Japonski vrtovi so zasnovani tako, da jih lahko vidimo od zunaj, kot v japonskem skalnjaku ali zen vrtu; ali s poti, ki se vije skozi vrt. * Uporaba kamnov: v kitajskem vrtu, zlasti v času dinastije Ming, so bili učenjakovi kamni izbrani zaradi izjemnih oblik ali podobnosti z živalmi ali gorami in uporabljeni za dramatičen učinek. Pogosto so bili zvezde in osrednji deli vrta. V poznejših japonskih vrtovih so bile skale manjše in postavljene v bolj naravne aranžmaje, integrirane v vrt. * Morske pokrajine: kitajske vrtove je navdihnila celinska pokrajina Kitajske, zlasti kitajska jezera in gore, medtem ko japonski vrtovi pogosto uporabljajo pomanjšane pokrajine z japonske obale. Japonski vrtovi pogosto vključujejo bele peščene ali prodnate plaže in skale, za katere se zdi, da so jih obrabili valovi in plima, kar se v kitajskih vrtovih redko pojavi. == Omembe vredni japonski vrtovi == [[File:Tenryuji Kyoto01n4500.jpg|thumb|[[Tenrjū-dži]] vrt v Kjotu.<br /> (Vrt ''kaijū-šiki'', dokončan v 14. st.)]] [[File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|thumb|[[Kōraku-en]] v Okajami.<br />(Vrt ''kaijū-šiki'', končan v 17. st.)]] [[File:Adachi Museum of Art01st3200.jpg|thumb|Vrt Muzeja umetnosti Adači, Jasugi.<br />(Vrt ''kanšō-šiki'', končan v 20. st.)]] [[File:Kumamoto Suizenji-jojuen01n4272.jpg|thumb| Prostran japonski vrt, Suizen-dži Džōdžu-en, blizu gradu Kumamoto]] Minister za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo japonske vlade označuje najbolj opazne kraje narodne slikovite lepote kot posebna mesta slikovite lepote v skladu z zakonom o zaščiti kulturnih dobrin.<ref>{{Cite web|url=http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070815055124/http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|url-status=dead|title=MEXT : Ministry of Education, Culture, Sports, Science and Technology<!-- Bot generated title -->|archive-date=August 15, 2007}}</ref> Od marca 2007 je na seznamu 29 območij, od katerih je več kot polovica japonskih vrtov (krepki vnosi označujejo območja Unescove svetovne dediščine): *Regija Tōhoku **Vrt Mōcū-ji (Hiraizumi, Ivate) *Regija Kantō **Kairaku-en (Mito, Ibaraki) **Rikugi-en (Bunkjō, Tokio) **Vrt Kju Hamarikju (Čūō, Tokio) *Regija Čubu **Kenroku-en (Kanazava, Išikava) **Družinski vrt Ičidžōdani Asakura (Fukui, Fukui) *Regija Kansai **'''Vrt [[Bjodo-in]]''' (Udži, Kjoto) **'''Vrt Džišo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt gradu Nidžō Ninomaru''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rokuon-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rjōan-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Tenrjū-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Sanbōin v Daigo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt mahu Saihō-dži''' (Tempelj mahu) (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daisen-in v Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Murin-an, Kjoto, Kjoto **Vrt Negoro-dži (Ivade, Vakajama) *Regija Čugoku **Vrt muzeja umetnosti Adači (Jasugi, Šimane) **Kōraku-en (Okajama, Okajama) **Ptičji park Macue (Macue) **Šūraku-en (Cujama) *Regija Šikoku **Vrt Ricurin (Takamacu, Kagava) **Nakacu Banšoen (Marugame, Kagava) **Tenša-en (Uvadžima, Ehime) *Regija Kjušu **Suizen-dži Džōdžu-en (Kumamoto, Kumamoto) **'''Sengan-en''' (Kagošima, Kagošima) *Regija Otočje Rjukju **'''Šikina-en''' (Naha, Okinava) Vendar pa minister za izobraževanje ni upravičen do pristojnosti nad kakršno koli imperialno lastnino. Tudi ta dva vrta, ki ju upravlja Agencija cesarskega gospodinjstva, veljata za veliki mojstrovini. *Kacura cesarska vila <ref>{{cite web|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/katsura.html|title=Katsura}}</ref> *Šugaku-in cesarska vila <ref>{{Cite web|url=https://www.japan.travel/en/things-to-do/|archive-url=https://web.archive.org/web/20070818152146/http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/shugaku-in.html|url-status=dead|title=Things to Do &#124; Japan Travel &#124; JNTO|archive-date=August 18, 2007|website=Japan National Tourism Organization (JNTO)}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] tf2wjgyqr7rlu5mstznfkleksq96k65 5735750 5735719 2022-08-17T16:09:58Z Ljuba brank 92351 /* Obdobje Nara (710–794) */ np wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt|vrtovi]], katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šojū-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Heian|obdobju Heian]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaijū-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, kar je na Zahodu izjemno redko. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb| Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in dajejo blag pridih tega sloga mnogim vrtom. == Zgodovina == === Izvor === Zamisli, ki so osrednjega pomena za japonske vrtove, so bile prvič predstavljene na Japonskem v [[obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (pribl.  6. do 7. stoletje). Japonski trgovci so bili priča vrtovom, ki so jih gradili na Kitajskem in domov prinesli številne kitajske vrtnarske tehnike in sloge. [[File:IseShrine.jpg|thumb|right| Ise Džingu, šintoistično svetišče, ki so ga začeli graditi v 7. stoletju, obdano z belim prodom]] Japonski vrtovi so se prvič pojavili na otoku [[Honšu]], velikem osrednjem japonskem otoku. Na njihovo estetiko so vplivale posebne značilnosti pokrajine Honšu: razgibani vulkanski vrhovi, ozke doline, gorski potoki s slapovi in kaskadami, jezera in plaže z majhnimi kamni. Na njih je vplivala tudi bogata raznolikost cvetja in različnih vrst dreves, zlasti zimzelenih dreves, na otokih ter štirje različni letni časi na Japonskem, vključno z vročimi, mokrimi poletji in snežnimi zimami.<ref>Nitschke, L''e Jardin japonais'', pp. 14–15</ref> Japonski vrtovi imajo svoje korenine v nacionalni veri [[šintoizem]] z njeno zgodbo o nastanku osmih popolnih otokov in o ''šinčiju'', jezerih bogov. Prazgodovinska [[šintoistična svetišča]] za ''[[kami]]'', bogove in duhove, najdemo na plažah in v gozdovih po vsem otoku. Pogosto so bili v obliki nenavadnih skal ali dreves, označenih z vrvicami iz riževe slame (''šimenava'') in obdanih z belimi kamni ali kamenčki, simbolom čistosti.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 14–15, and Young, ''The Art of the Japanese Garden''.</ref> Belo gramozno dvorišče je postalo značilnost šintoističnih svetišč, cesarskih palač, budističnih templjev in zen vrtov. Čeprav je njen prvotni pomen nekoliko nejasen, je ena od japonskih besed za vrt – ''niva'' – začela pomeniti kraj, ki je bil očiščen in očiščen v pričakovanju prihoda ''kamijev'' in šintoistično spoštovanje velikih skal, jezer, starodavnih dreves in drugih »dostojanstvenikov narave« bi trajno vplivali na oblikovanje japonskega vrta.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> Na japonske vrtove je močno vplivala tudi kitajska filozofija [[daoizem|daoizma]] in [budizem|[budizma]] Amitābha, uvožena iz Kitajske okoli leta 552 n. št. Daoistične legende so govorile o petih goratih otokih, na katerih je živelo [[osem nesmrtnih]], ki so živeli v popolnem sožitju z naravo. Vsak nesmrtnik je s svojega gorskega doma poletel na hrbtu [[žerjavi|žerjava]]. Sami otoki so bili na hrbtu ogromne [[morske želve]]. Na Japonskem je pet otokov iz kitajske legende postalo en otok, imenovan Horai-zen ali gora Horai. Replike te legendarne gore, simbola popolnega sveta, so pogosta značilnost japonskih vrtov, tako kot skale, ki predstavljajo želve in žerjave.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 22–23</ref> === V antiki === Najzgodnejši zabeleženi japonski vrtovi so bili ''vrtovi užitka'' cesarjev in plemičev. Omenjeni so v več kratkih odlomkih ''[[Nihon Šoki]]'', prve kronike japonske zgodovine, objavljene leta 720 n. št. Spomladi 74 n. št. je kronika zapisala: »[[Cesar Kejko]] je dal nekaj krapov v ribnik in se veselil, ko jih je videl zjutraj in zvečer«. Naslednje leto je »cesar v jezeru Ijiši pri Ihareju spustil čoln z dvojnim trupom in se vkrcal s svojo cesarsko priležnico ter skupaj se razkošno gostila«. Leta 486 je kronika zapisala, da je »[[cesar Kenzo]] odšel v vrt in se gostil ob robu vijugastega potoka«.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 30.</ref> Kitajski vrtovi so imeli zelo močan vpliv na zgodnje japonske vrtove. Okoli leta 552 n. št. je bil budizem uradno prinešen iz Kitajske prek Koreje na Japonsko. Med letoma 600 in 612 n. št. je japonski cesar poslal štiri poslanstva na dvor kitajske [[dinastija Sui|dinastije Sui]]. Med letoma 630 in 838 n. št. je japonski dvor poslal še petnajst poslanstev na dvor [[dinastija Tang|dinastije Tang]]. Ta poslanstva z več kot petsto člani so vključevala diplomate, učenjake, študente, budistične menihe in prevajalce. Vrnili so se s kitajsko pisavo, umetniškimi predmeti in podrobnim opisom kitajskih vrtov. Leta 612 n. št. je [[cesarica Sujko]] dala zgraditi vrt z umetno goro, ki je predstavljala Šumi-Sen ali goro Sumeru, za katero v hindujskih in budističnih legendah velja, da je v središču sveta. Med vladavino iste cesarice je eden od njenih ministrov, Soga no Umako, dal v svoji palači zgraditi vrt z jezerom z več majhnimi otoki, ki predstavljajo otoke osmih nesmrtnih, znanih v kitajskih legendah in daoistični filozofiji. Ta palača je postala last japonskih cesarjev, poimenovali so jo »Palača otokov« in je bila večkrat omenjena v ''[[Man'jošu]]'', »Zbirki neštetih listov«, najstarejši znani zbirki japonske poezije. === Obdobje Nara (710–794) === [[File:Nara palace gardens.jpg|thumb| Pogled na glavni paviljon vrtov Vzhodne palače (東院庭園).]] [[Obdobje Nara]] je poimenovano po glavnem mestu [[Nara (mesto)|Nara]]. Prvi pristni japonski vrtovi so bili v tem mestu zgrajeni konec 8. stoletja. Obrežja in kamnite postavitve so bile naturalistične, drugačne od težjega, prejšnjega kontinentalnega načina gradnje robov ribnikov. Pri izkopavanjih so našli dva takšna vrtova, ki sta bila uporabljena za praznovanja pisanja poezije.<ref>{{Cite web|author=Wybe Kuitert|url=https://www.scribd.com/document/274049284/Two-Early-Japanese-Gardens-by-Wybe-Kuitert|title=Two Early Japanese Gardens &#124; Korea &#124; Japan|website=Scribd}}</ref> Eden od teh vrtov, ''vrt Vzhodne palače'' v palači Heidžō v Nari, je bil zvesto rekonstruiran z uporabo iste lokacije in celo z izvirnimi elementi vrta, ki so bili izkopani.<ref>{{Cite web|url=https://www.nabunken.go.jp/org/bunka/jgd/pages/GardenAtNaraPalace.html|title=garden at the Eastern Palace, Nara palace site 平城宮東院庭園|website=www.nabunken.go.jp|access-date=2019-09-26}}</ref> Iz majhne količine razpoložljivih literarnih in arheoloških dokazov se zdi, da so bili japonski vrtovi tega časa skromne različice cesarskih vrtov dinastije Tang z velikimi jezeri, posejanimi z umetnimi otoki in umetnimi gorami. Robovi ribnika so bili zgrajeni s težkimi skalami kot nasipi. Čeprav so imeli ti vrtovi nekaj budistične in daoistične simbolike, so bili mišljeni kot vrtovi za užitek ter kraji za festivale in praznovanja. Nedavna arheološka izkopavanja v starodavni prestolnici Nara so razkrila ostanke dveh vrtov iz 8. stoletja, povezanih s cesarskim dvorom, vrt z ribnikom in potokom – To-in – ki je znotraj območja cesarske palače in vrt ob potoku - Kjuseki - najdemo ga v sodobnem mestu. Morda so oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar se zdi, da imajo skalne formacije, najdene v To-inu, več skupnega s prazgodovinskimi japonskimi kamnitimi spomeniki kot s kitajskimi predhodniki, naravni, serpentinasti tok vrta ob potoku Kjuseki pa je lahko veliko manj formalen kot tisto, kar je obstajalo na Kitajskem v obdobju Tang. Ne glede na njihov izvor, tako To-in kot Kjuseki jasno predvidevata določen razvoj v kasnejših japonskih vrtovih.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> === Obdobje Heian (794–1185) === Leta 794 n. št., na začetku [[Obdobje Heian|obdobja Heian]] (794-1185 n. št.), je japonski dvor svojo prestolnico preselil v [[Heian-kjo]] (današnji [[Kjoto]]). V tem obdobju so obstajale tri različne vrste vrtov: vrtovi palač in vrtovi plemičev v prestolnici, vrtovi vil na robu mesta in vrtovi templjev. Arhitektura palač, rezidenc in vrtov v obdobju Heian je sledila kitajski praksi. Hiše in vrtovi so bili poravnani na osi sever-jug, z rezidenco na severu in obrednimi stavbami in glavnim vrtom na jugu, na jugu sta bili dve dolgi krili, kot naslonjala, z vrtom med njima. V vrtovih je bilo eno ali več jezer, povezanih z mostovi in vijugastimi potoki. Južni vrt cesarskih rezidenc je imel edinstveno japonsko značilnost: veliko prazno območje belega peska ali gramoza. Cesar je bil glavni duhovnik Japonske, beli pesek pa je predstavljal čistost in je bil kraj, kamor so lahko povabili bogove. Območje je bilo uporabljeno za verske obrede in plese za dobrodošlico bogovom.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref> Sama postavitev vrta je bila strogo določena po načelih tradicionalne kitajske [[geomantija|geomantije]] oziroma [[feng šuj]]a. Prva znana knjiga o umetnosti japonskega vrta, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vzdrževanju vrtov''), napisana v 11. stoletju, pravi: {{quote| Dober znak je, da potok priteče z vzhoda, vstopi na vrt, gre pod hišo in nato odide z jugovzhoda. Na ta način bo voda modrega zmaja odnesla vse slabe duhove iz hiše proti belemu tigru.<ref>See on the manual Kuitert, ''Themes in the History of Japanese Garden Art'', pp. 30–52. The quote is from Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref>}} Cesarski vrtovi obdobja Hej’an so bili [[vodni vrt|vodni vrtovi]], kjer so se obiskovalci sprehajali v elegantnih lakiranih čolnih, poslušali glasbo, opazovali oddaljene gore, peli, brali poezijo, slikali in občudovali pokrajino. Družabno življenje v vrtovih je bilo nepozabno opisano v klasičnem japonskem romanu ''Zgodba o Gendžiju'', ki ga je okoli leta 1005 napisala Murasaki Šikibu, cesaričina dvorna dama. Sledi enega takega umetnega jezera, ''Osava no ike'', blizu templja Daikaku-dži v Kjotu, je še vedno mogoče videti. Zgradil ga je [[cesar Saga]], ki je vladal od leta 809 do 823, in naj bi ga navdihnilo jezero Dongting na Kitajskem.<ref name="Danielle Ellisseeff p. 16">Danielle Ellisseeff, ''Jardins japonais'', p. 16</ref> [[File:Byodo-in in Uji.jpg|thumb|[[Bjōdō-in]]: vrt Jōdo-šiki]] Pomanjšana replika [[Cesarska palača Kjoto |kjotske cesarske palače]] iz leta 794, [[Svetišče Heian |Heian-džingū]], je bila zgrajena v Kjotu leta 1895 ob praznovanju 1100. rojstnega dne mesta. Južni vrt je znan po češnjevih cvetovih spomladi in po azalejah zgodaj poleti. Zahodni vrt je znan po svojih perunikah v juniju, veliko vzhodno vrtno jezero pa spominja na lagodno čolnarjenje iz 8. stoletja. Proti koncu obdobja Hej’an se je pojavil nov slog vrtne arhitekture, ki so ga ustvarili privrženci budizma čiste dežele. Ti so bili imenovani ''Rajski vrtovi'', zgrajeni tako, da predstavljajo legendarni raj Zahoda, kjer je vladal Amida Buda. Zgradili so jih plemiči, ki so želeli uveljaviti svojo moč in neodvisnost od cesarskega gospodinjstva, ki je postajalo vse šibkejše. Najboljši ohranjeni primer Rajskega vrta je [[Bjodo-in]] v kraju Udži blizu Kjota. Prvotno je bila vila Fudživara Mičinaga (966–1028), ki je svoje hčere poročil s cesarjevima sinovoma. Po njegovi smrti je njegov sin vilo spremenil v tempelj in leta 1053 zgradil Feniksovo dvorano, ki še vedno stoji. Dvorana je zgrajena v tradicionalnem slogu templja kitajske [[dinastija Song|dinastije Song]] na otoku v jezeru. V njem je pozlačen kip Bude Amitābhe, ki gleda proti zahodu. V jezeru pred templjem je majhen otok belih kamnov, ki predstavlja goro Horai, dom osmih nesmrtnih daoistov, ki je s templjem povezana z mostom, ki simbolizira pot v raj. Zasnovan je bil za mediacijo in kontemplacijo, ne kot vrt užitka. Bila je lekcija daoistične in budistične filozofije, ustvarjene s pokrajino in arhitekturo, ter prototip za prihodnje japonske vrtove.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', pp. 22–23.</ref> Pomembni obstoječi ali poustvarjeni vrtovi Heian so: * Daikaku-dži * Bjōdō-in * Kjotska cesarska palača * Džōruri-dži <gallery class="center"> File:Osawaike spring Kyoto 001 JPN.jpg| Jezero Osava v Kjotu je bilo del starih cesarskih vrtov cesarske sage (809–823). File:Miniature Model of HigashiSanjoDono.jpg| Model rezidence in vrta v Heian-kjō (Kjoto), okoli 1000. File:Heian-jingu shinen09bs3216.jpg| Pomanjšana rekonstrukcija Heian-džingūja iz 19. stoletja, prvega vrta kjotske cesarske palače, kakršen je bil leta 794. File:Heian-jingu shinen IMG 5748 0-25.JPG| Stopajoči kamni na vrtu prve kjotske cesarske palače. Ti kamni so bili prvotno del mostu iz 16. stoletja čez reko Kamo, ki ga je uničil potres.<ref>Daniele Eilisseeff, ''Jardins Japonais'', p. 20</ref> File:Oike-Niwa.JPG| Poustvarjen vrt stare kjotske cesarske palače </gallery> === Obdobje Kamakura in Muromači (1185–1573) === [[File:Temple of The Golden Pavilion.jpg|thumb|[[Kinkaku-dži]], Zlati paviljon (1398)]] [[File:RyoanJi-Dry garden.jpg|thumb| Zen skalnjak Rjōan-dži (konec 15. stoletja)]] Šibkost cesarjev in rivalstvo fevdalnih vojskovodj sta povzročili dve državljanski vojni (1156 in 1159), ki sta uničili večino Kjota in njegovih vrtov. Prestolnica se je preselila v Kamakuro, nato pa leta 1336 nazaj v četrt Muromači v Kjotu. Cesarji so vladali samo po imenu; pravo oblast je imel vojaški guverner, [[šogun]]. V tem obdobju je vlada ponovno vzpostavila odnose s Kitajsko, ki so bili prekinjeni pred skoraj tristo leti. Japonski menihi so spet odšli študirat na Kitajsko, kitajski menihi pa so prišli na Japonsko, bežeč pred mongolskimi vpadi. Menihi so s seboj prinesli novo obliko budizma, imenovano preprosto [[zen budizem|zen]] ali "meditacija". Japonska je doživela renesanso v veri, umetnosti in zlasti v vrtovih.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 173–177</ref> Izraz zen vrt se v angleški pisavi prvič pojavi v 31930-ih, na japonskem ''zen teien'' ali ''zenteki teien'' pa še kasneje, od 1950-ih. Nanaša se na kompozicijsko tehniko, ki jo navdihuje Song Kitajska in izhaja iz slikanja s tušem. Sestava ali konstrukcija takšnih majhnih slikovitih vrtov nima nobene zveze z verskim zenom.<ref>{{Cite book|last1=Young|first1=David E|url=https://www.worldcat.org/title/art-of-the-japanese-garden-history-culture-design/oclc/1158966819|title=The art of the Japanese garden: history, culture, design|last2=Young|first2=Michiko|last3=Tan|first3=Yew Hong|date=2019|isbn=978-4-8053-1497-5|language=English|oclc=1158966819}}</ref> Številni slavni tempeljski vrtovi so bili zgrajeni na začetku tega obdobja, vključno s [[Kinkaku-dži]]jevim Zlatim paviljonom, zgrajenim leta 1398, in [[Ginkaku-dži]]jevim Srebrnim paviljonom, zgrajenim leta 1482. Na nek način so sledili zenovskim načelom spontanosti, skrajne preprostosti in zmernost, na druge načine pa so bili tradicionalni kitajski templji dinastije Song; zgornja nadstropja Zlatega paviljona so bila prekrita z zlatimi lističi, obkrožali pa so jih tradicionalni vodni vrtovi. Najbolj opazen vrtni slog, izumljen v tem obdobju, je bil zen vrt, [[japonski suhi vrt|suhi vrt]] ali japonski skalnjak. Eden najboljših primerov in eden najbolj znanih japonskih vrtov je [[Rjoan-dži]] v Kjotu. Ta vrt je širok le 9 metrov in dolg 24 metrov, sestavljen je iz belega peska, skrbno zgrabljenega, da se nakazuje voda in petnajstih skal, skrbno razporejenih, kot majhni otočki. Namenjen je opazovanju s sedečega položaja na verandi rezidence opata samostana. Bilo je veliko razprav o tem, kaj naj bi skale predstavljale, vendar, kot je zapisal vrtni zgodovinar Gunter Nitschke, »vrt v Rjōan-dži ne simbolizira. Nima vrednosti predstavljanja nobene naravne lepote, ki jo lahko najdemo v sveta, resničnega ali mitskega, razumem ga kot abstraktno kompozicijo »naravnih« objektov v prostoru, kompozicijo, katere funkcija je spodbujanje posredovanja.«<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 92. English translation of excerpt by D. R. Siefkin.</ref> Več slavnih zen vrtov v Kjotu je bilo delo enega človeka; [[Musō Soseki]] (1275–1351). Bil je menih, potomec cesarja Uda v deveti generaciji in izjemen dvorni politik, pisec in organizator, ki je oboroževal in financiral ladje za odprtje trgovine s Kitajsko ter ustanovil organizacijo, imenovano Pet gora, sestavljeno iz najmočnejših Zen samostanov v Kjotu. Bil je odgovoren za gradnjo zen vrtov Nanzen-dži; Saihō-dži (Mahov vrt); in Tenrjū-dži. Pomembni vrtovi obdobij Kamakura in Muromachi so: *[[Kinkaku-dži]] (Zlati paviljon) *[[Ginkaku-dži]] (Srebrni paviljon) *Nanzen-dži *[[Saiho-dži]] (Vrt mahu) *[[Tenrju-dži]] *Daisen-in <gallery class="center"> Ginkaku-ji after being restored in 2008.jpg|[[Ginkaku-dži]] ali Srebrni paviljon v Kjotu, (in je) zen budistični tempelj (1482). File:Ginkaku-ji with sand garden.JPG| Zen skalnjak Ginkaku-dži ima miniaturno goro v obliki gore Fuji.. Daisen-in1.jpg| Vrt Daisen-in v Kjotu (1513). NanzenjiNanzenin teien.jpg| Vrt Nanzen-dži, Kjoto, ki ga je zgradil Musō Soseki. Vsi zen vrtovi niso bili narejeni iz skal in peska; menihi tukaj razmišljajo o gozdnem prizoru. File:Tenryuji Kyoto05s3s4592.jpg| Vrt Tenryū-dži v Kjotu. Ribnik Sogen, ki ga je ustvaril Musō Soseki, je eden redkih ohranjenih elementov prvotnega vrta. </gallery> === Obdobje Momojama (1568–1600) === [[File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden01s3200.jpg|thumb|left|V vrtu v gradu Tokušima (1592) na otoku Šikoku so voda in ogromne skale. Namenjen je bil videnju od zgoraj, iz razglednega paviljona.]] [[Obdobje Momojama]] je bilo kratko, le 32 let, in je bilo v veliki meri zasedeno z vojnami med [[daimjo]]ji, voditelji fevdalnih japonskih klanov. Nova središča moči in kulture na Japonskem so bili utrjeni gradovi daimjojev, okoli katerih so se pojavila nova mesta in vrtovi. Značilen vrt tega obdobja je predstavljal enega ali več ribnikov ali jezer ob glavnem bivališču oziroma '']]šoin]]u'' nedaleč od gradu. Ti vrtovi so bili namenjeni ogledu od zgoraj, z gradu ali rezidence. Daimjo so razvili veščine rezanja in dvigovanja velikih skal za gradnjo svojih gradov in imeli so vojske vojakov, ki so jih premikali. Umetna jezera so bila obdana s plažami iz drobnih kamnov in okrašena z aranžmaji balvanov, z naravnimi kamnitimi mostovi in stopnicami. Vrtovi tega obdobja so združevali elemente promenadnega vrta, ki naj bi bil viden z vijugastih vrtnih poti, z elementi zen vrta, kot so umetne gore, ki naj bi jih opazovali od daleč.<ref name="Nitschke, p. 120">Nitschke, ''Le jardin japonais'', p. 120.</ref> Najbolj znan tovrstni vrt, zgrajen leta 1592, je v bližini gradu Tokušima na otoku Šikoku. Njegova znamenitost je 10,5 metrov dolg most iz dveh naravnih kamnov. Drug pomemben vrt iz obdobja, ki še vedno obstaja, je Sanbō-in, ki ga je leta 1598 obnovil Tojotomi Hidejoši za praznovanje praznika češnjevih cvetov in poustvaril sijaj starodavnega vrta. Na projektu je delalo tristo graditeljev vrtov, ki so izkopali jezera in postavili sedemsto balvanov na 540 kvadratnih metrih površine. Vrt je bil zasnovan tako, da je viden z verande glavnega paviljona ali iz »dvorane čistega pogleda«, ki je na višji nadmorski višini v vrtu. Na vzhodu vrta, na polotoku, je razporeditev kamnov, ki predstavljajo mitsko goro Horai. Lesen most vodi do otoka, ki predstavlja žerjava, kamniti most pa povezuje ta otok z drugim, ki predstavlja želvo, ki je z zemljo pokritim mostom povezan nazaj na polotok. V vrtu je tudi slap ob vznožju lesene vzpetine. Ena značilnost vrta iz obdobja Momojama, vidnega v Sanbō-inu, je neposredna bližina stavb ob vodi. V obdobju Momojama so se razvili tudi ''[[Japonski obred pitja čaja|čanoju]]'' (čajni obred), [[čašicu]] (čajnica) in [[rodži]] (čajni vrt). Čaj so na Japonsko iz Kitajske prinesli budistični menihi, ki so ga uporabljali kot stimulans za ohranjanje budnosti med dolgimi obdobji meditacije. Prvi veliki čajni mojster Sen no Rikjū (1522–1591) je do najmanjših podrobnosti opredelil videz in pravila čajnice in čajnega vrta, pri čemer je sledil načelu ''vabi'' (侘び) »trezna prefinjenost in umirjenost«.<ref>Miyeko Murase, ''l'Art du Japon'', pp. 213–215.</ref> Po pravilih Sen no Rikjū naj bi čajnica spominjala na kočo meniha puščavnika. Bila je majhna in zelo preprosta lesena konstrukcija, pogosto s slamnato streho, v kateri je bilo dovolj prostora za dva tatamija. Edini dovoljeni okras znotraj je bil zvitek z napisom in veja drevesa. Ni imela pogleda na vrt. Tudi vrt je bil majhen in nenehno zalivan, da je bil vlažen in zelen. Običajno je imel češnjo ali brest, ki se je spomladi obarval, sicer pa ni imel svetlih cvetov ali eksotičnih rastlin, ki bi odvračale pozornost obiskovalca. Do vhoda v čajnico je vodila pot. Ob poti je bila čakajoča klop za goste in umivalnik ter kamnita posoda za vodo v bližini čajnice, kjer so si gostje splaknili roke in usta, preden so vstopili v čajnico skozi majhna kvadratna vrata, imenovana ''nidžiri-guči'' ali »plazenje- pri vhodu«, zaradi česar so se morali za prehod nizko skloniti. Sen no Rikjū je odredil, da mora biti vrt nekaj ur pred obredom nepometen, da se listje na naraven način raztrese po poti.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', pp. 160–162.</ref> Pomembni vrtovi tega obdobja so: * Vrt gradu Tokušima na otoku Šikoku. * Čajnica Tai-an v templju Mjōki-an v Kjotu, ki jo je leta 1582 zgradil Sen no Rikjū. * Sanbō-in v Daigo-dži, v prefekturi Kjoto (1598) <gallery class="center"> File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden02s3872.jpg|Vrt pri gradu Tokušima, prevladujejo skale File:Momiji Daigoji4.JPG| Vrt v Daigo-dži (1598) je znan po češnjevih cvetovih. </gallery> === Obdobje Edo (1615–1867) === [[File:Katsurarikyu01.jpg|thumb| Vrt cesarske vile Kacura v Kjotu (1641-1662), prototip promenade ali sprehajalnega vrta]] [[File:Geppa-ro.jpg|thumb| Notranjost paviljona Geppa cesarske vile Kacura, popolnoma integrirana v vrt]] V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je oblast osvojil in utrdil klan Tokugava, ki so postali šoguni in preselil glavno mesto v [[Edo]], kasnejši [[Tokio]]. Cesar je ostal v Kjotu kot vodilni voditelj, pristojen le za kulturne in verske zadeve. Medtem ko je bil zdaj politično središče Japonske Tokio, je Kjoto ostal kulturna prestolnica, središče vere in umetnosti. Šoguni so cesarjem zagotovili malo moči, vendar z velikodušnimi subvencijami za gradnjo vrtov.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 277–281</ref> V obdobju Edo je bila razširjena uporaba nove vrste japonske arhitekture, imenovane ''[[sukija-zukuri]]'', kar dobesedno pomeni »gradnja po izbranem okusu«. Izraz se je prvič pojavil konec 16. stoletja in se nanašal na izolirane čajnice. Prvotno se je nanašal na preproste podeželske hiše samurajskih bojevnikov in budističnih menihov, v obdobju Edo pa so ga uporabljali v vseh vrstah stavb, od hiš do palač. Slog ''sukija'' je bil uporabljen v najbolj znanem vrtu tega obdobja, [[Cesarska vila Kacura|cesarski vili Kacura]] v Kjotu. Stavbe so bile zgrajene v zelo preprostem, neokrašenem slogu, prototip za prihodnjo japonsko arhitekturo. Odpirale so se na vrt, tako da se je vrt zdel v celoti del stavbe. Ne glede na to, ali je bil obiskovalec znotraj ali zunaj stavbe, je vedno imel občutek, da je v središču narave. Vrtne stavbe so bile razporejene tako, da so bile vedno vidne diagonalno in ne naravnost. Ta aranžma je imela poetično ime ganko, kar je dobesedno pomenilo »formacija divjih gosi v letu«.<ref>Nitschke, ''Le jardin Japonais'', p. 158.</ref> Večina vrtov v obdobju Edo je bilo sprehajalnih vrtov ali suhih kamnitih zen vrtov, ki so bili običajno veliko večji od prejšnjih vrtov. Promenadni vrtovi tega obdobja so v veliki meri uporabljali izposojo kulis (''šakkei''). Pogledi na oddaljene gore so integrirani v zasnovo vrta; ali, še bolje, zgraditi vrt na pobočju gore in uporabiti različne višine za doseganje razgledov na pokrajino zunaj vrta. Sprehajalni vrtovi Edo so bili pogosto sestavljeni iz niza ''meišo'' ali »slavnih razgledov«, podobnih razglednicam. To so lahko imitacije znanih naravnih pokrajin, kot je gora [[Fudži]] ali prizori iz taoističnih ali budističnih legend ali pokrajine, ki ilustrirajo verze poezije. Za razliko od zen vrtov so bili zasnovani tako, da prikazujejo naravo, kakršna je videti, ne notranjih pravil narave.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', pp. 169–172</ref> *Cesarski dvorec Šugakuin *Šisen-do (1641) *Suizen-dži *Hama Rikju *Koraku-en (Okajama) *Vrt Ricurin (Takamacu) *Koišikava Koraku-en (Tokio) (1629) *Ninna-dži, Kjoto *Enman-in, Ocu *Sanzen-in, severno od Kjota *Sengan-en, Kagošima (1658) *Čišaku-in, jugovzhodno od Kjota *Džōdžu-in, v templju Kijomizu, jugovzhodno od Kjota (1688–1703) *Manšu-in, severovzhodno od Kjota (1656) *Nanzen-dži, vzhodno od Kjota (1688–1703) <gallery class="center"> File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|Kōraku-en v Okajami, ki se je začel leta 1700 File:150504 Ritsurin Park Takamatsu Kagawa pref Japan01s3.jpg|Vrt Ricurin v Takamacu, ki se je začel leta 1625 File:Shisendo DSC0480.jpg|Puščaniški vrt pesnika in učenjaka Išikava Džozana v Šisen-doju, zgrajen leta 1641. Kasneje je postal tempelj. File:Ninnaji Kyoto16s3s4592.jpg|Severni vrt v Ninna-dži v Kjotu, klasičen sprehajalni vrt File:Ninnaji Kyoto18s3s4320.jpg|Južni vrt v Ninna-dži, zen skalnjak File:Koishikawa Korakuen 060607.jpg|Vrt Koišikava Kōrakuen v Tokiu, ki so ga začeli graditi leta 1629, je zdaj obdan s poslovnimi stavbami. File:TofukujiReiunin1.jpg|Najbolj znan pogled na Suizen-dži je miniaturna gora, ki spominja na goro Fuji. </gallery> === Obdobje Meidži (1868–1912) === V obdobju Meidži je prišlo do modernizacije Japonske in ponovnega odpiranja Japonske proti zahodu. Številni stari zasebni vrtovi so bili zapuščeni in prepuščeni propadu. Leta 1871 je nov zakon preoblikoval številne vrtove iz prejšnjega obdobja Edo v javne parke in jih ohranil. Oblikovalci vrtov, soočeni z idejami z Zahoda, so eksperimentirali z zahodnimi slogi, kar je privedlo do vrtov, kot sta Kju-Furukava ali Šindžuku Gjoen. Drugi, bolj na severu Japonske, so se držali načrta iz obdobja Edo. Tretji val je bil naturalistični slog vrtov, ki so ga izumili gospodarji industrije in močni politiki, kot je Aritomo Jamagata. Mnogi vrtnarji so kmalu načrtovali in gradili vrtove po tem okusu. Eden od vrtov, znan po svoji tehnični dovršenosti v tem slogu, je bil Ogava Džihei VII., znan tudi kot Uedži. Pomembni vrtovi tega obdobja so: *Vrtovi Kju-Furukava *Kenroku-en, 18. in 19. stoletje, končan leta 1874. *Činzan-so v Tokiu leta 1877. *Murin-an v Kjotu, končan 1898. <gallery class="center"> File:Kenrokuen10-r.jpg|Kenroku-en v Kanazavi File:Chinzan-so4.jpg|Činzan-so v Tokiu File:Murin-an, Kyoto - IMG 5104.JPG|Murin-an v Kjotu </gallery> === Sodobni japonski vrtovi (1912 do danes) === V [[obdobje Šova|obdobju Šova]] (1926–1989) so poslovneži in politiki zgradili številne tradicionalne vrtove. Po drugi svetovni vojni glavni graditelji vrtov niso bili več zasebniki, temveč banke, hoteli, univerze in vladne agencije. Japonski vrt je s stavbo postal podaljšek krajinske arhitekture. Nove vrtove so oblikovali [[krajinska arhitektura|krajinski arhitekti]] in pogosto uporabljali sodobne gradbene materiale, kot je beton. Nekateri sodobni japonski vrtovi, kot je Tōfuku-dži, ki ga je zasnoval Mirei Šigemori, so bili navdihnjeni s klasičnimi modeli. Drugi sodobni vrtovi so ubrali veliko bolj radikalen pristop k tradiciji. En primer je Avadži Jumebutai, vrt na otoku Avadži v japonskem [[Notranje morje Seto|Notranjem morju Seto]], ki ga je oblikoval Tadao Ando. Zgrajen je bila kot del letovišča in konferenčnega centra na strmem pobočju, kjer so zemljišče odstranili, da bi naredili otok za letališče. <gallery class="center"> File:TofukujiGarden1.jpg|Tōfuku-dži, sodoben japonski vrt iz leta 1934, ki ga je zasnoval Mirei Šigemori, zgrajen na podlagi zenovskega templja iz 13. stoletja v Kjotu File:Toufuku-ji hojyo7.JPG|Vrt z mahom v Tofuku-dži, Kjoto File:The Museum of Art Kochi06s3872.jpg|Sodobni japonski vrt v muzeju umetnosti Koči File:Naoshima05.jpg|Vrt v muzeju umetnosti Naošima Fukutake, ki uporablja skulpturo za posnemanje oblike otoka na obzorju File:Adachi Museum of Art Garden 02.jpg|Vrt muzeja umetnosti Adači File:Awaji yumebutai01s3872.jpg|Avadži Jumebutai, sodobni vrt na otoku Avadži, Hjōgo (2000) File:Awaji yumebutai04s3200.jpg|Vrt na plaži školjk, del Avadži Jumebutai na otoku Avadži, Hjōgo (2000) File:Jissoin-Temple-Stone-Garden.JPG|Skalnjak Džissō-in v Ivakuri (Kjoto), prenovljen leta 2013. </gallery> == Vrtni elementi == Japonski vrtovi so značilni po svoji simboliki narave, pri čemer se tradicionalni japonski vrtovi zelo razlikujejo po slogu od zahodnih vrtov: »Zahodni vrtovi so običajno optimizirani za vizualno privlačnost, medtem ko so japonski vrtovi oblikovani z duhovnimi in filozofskimi idejami v mislih«.<ref>Iwatsuki, Zennoske, and Tsutomu Kodama. ''Economic Botany''. 3rd ed. Vol. 15. New York: Springer, 1961. Print. Mosses in Japanese Gardens</ref> Japonski vrtovi so zasnovani kot predstavitev naravnega okolja, ki se povezuje z japonskimi povezavami med deželo in šintoističnim spiritualizmom, kjer duhove pogosto najdemo v naravi; kot taki japonski vrtovi ponavadi vključujejo naravne materiale, s ciljem ustvariti prostor, ki ujame lepote narave na realističen način. Tradicionalne japonske vrtove lahko razvrstimo v tri vrste: ''cukijama'' (hribovski vrtovi), ''karesansui'' (suhi vrtovi) in ''čaniva'' (čajni vrtovi). Majhen prostor za ustvarjanje teh vrtov običajno predstavlja izziv za vrtnarje. Zaradi absolutnega pomena razporeditve naravnih skal in dreves postane iskanje pravega materiala zelo selektivno. Spokojnost japonske pokrajine in preproste, a premišljene strukture japonskih vrtov so edinstvena kakovost, z dvema najpomembnejšima načeloma oblikovanja vrta sta »pomanjšana redukcija in simbolizacija«.<ref>Roberts, Jeremy. ''Japanese Mythology A to Z''. New York, NY: Chelsea House, 2010. Print.</ref> === Voda === [[File:Nanzen-in - Nanzenji - IMG 5393.JPG|thumb|upright|Kaskada na vrtu Nanzen-dži v Kjotu]] Japonski vrtovi vedno vsebujejo [[voda|vodo]], fizično z [[ribnik]]om ali [[potok]]om ali simbolično, ki jo predstavlja beli [[pesek]] v suhem skalnjaku. V budistični simboliki sta voda in kamen pojmovana kot [[jin in jang]], dve nasprotji, ki se dopolnjujeta. Tradicionalni vrt bo običajno imel ribnik nepravilne oblike ali, v večjih vrtovih, dva ali več ribnikov, povezanih s kanalom ali potokom, in kaskado, miniaturno različico znamenitih japonskih gorskih slapov. V tradicionalnih vrtovih so ribniki in potoki skrbno postavljeni v skladu z budistično geomantijo, umetnostjo postavljanja stvari na mesto, ki najverjetneje pritegne srečo. Pravila za postavitev vode so bila določena v prvem priročniku o japonskih vrtovih, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vrtnarstvu''), v 11. stoletju. Po ''Sakuteiki'' bi morala voda vstopati v vrt z vzhoda ali jugovzhoda in teči proti zahodu, ker je vzhod dom zelenega zmaja (''seirju''), starodavnega kitajskega božanstva, sprejetega na Japonskem, zahod pa je dom belega tigra, božanstvo vzhoda. Voda, ki teče od vzhoda proti zahodu, bo odnesla zlo, lastnik vrta pa bo zdrav in dolgo živel. Po ''Sakuteikiju'' je druga ugodna ureditev, da voda teče s severa, ki v budistični kozmologiji predstavlja vodo, proti jugu, ki predstavlja ogenj, ki sta si nasprotna (jin in jang) in zato prinašata srečo.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 492.</ref> ''Sakuteiki'' priporoča več možnih miniaturnih pokrajin z uporabo jezer in potokov: »oceanski slog«, ki vključuje skale, za katere se zdi, da so jih razjedli valovi, peščeno plažo in borovce; »široki rečni slog«, ki poustvarja tok velike reke, ki se vije kot kača; slog »močvirskega ribnika«, velik mirni ribnik z vodnimi rastlinami; »slog gorskega hudournika«, s številnimi skalami in kaskadami; in slog »rožnate črke«, stroga pokrajina z majhnimi, nizkimi rastlinami, blagim reliefom in številnimi raztresenimi ravnimi skalami. Tradicionalni japonski vrtovi imajo majhne otoke v [[jezero|jezerih]]. V vrtovih svetih templjev je običajno [[otok]], ki predstavlja goro Penglai ali goro Hōrai, tradicionalno domovanje [[Osem nesmrtnih|osmih nesmrtnih]]. ''Sakuteiki'' opisuje različne vrste umetnih otokov, ki jih je mogoče ustvariti v jezerih, vključno z »goratim otokom«, sestavljenim iz nazobčanih navpičnih skal, pomešanih z borovci, obdan s peščeno plažo; »skalni otok«, sestavljen iz natrpanih skal, ki se zdijo, kot da so jih udarili morski valovi, skupaj z majhnimi, starimi borovci nenavadnih oblik; »otok oblakov«, iz belega peska v zaokroženih belih oblikah kumulusa; in »megleni otok«, nizek peščeni otok, brez skal ali dreves. [[Kaskada (slap)|Kaskada]] ali [[slap]] je pomemben element japonskih vrtov, miniaturna različica slapov japonskih gorskih potokov. ''Sakuteiki'' opisuje sedem vrst kaskad. Ugotavlja, da mora biti kaskada, če je mogoče, obrnjena proti luni in zasnovana tako, da ujame lunin odsev v vodi.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 490</ref> V ''Sakuteikiju'' je tudi omenjeno, da je kaskadam koristno, če so locirane na tak način, da so napol skrite v sencah. <gallery class="center"> File:Enjo-ji Garden 05.jpg|Lotosov ribnik v Endžo-dži, rajskem vrtu iz obdobja Hej´an (12. stoletje) File:Motsuji yarimizu2.jpg|Vijugavi potok na vrtu [[Mocu-dži]] v Hiraisumiju File:697 Suizenji Pond.JPG|Ribnik na vrtu Suizen-dži Džōdžu-en (1636), katerega voda je bila znana kot odlična za pripravo čaja File:Youkoukan03s4592.jpg|Vrt Joukoukan v prefekturi Fukui poustvari miniaturno plažo in goro File:Horaijima-2.JPG|Otok preperelih skal in enega samega bora v vrtu Rikugi-en v Tokiu predstavlja goro Hōrai, legendarno domovanje osmih nesmrtnih. File:Keitakuen1.jpg|Kaskada v vrtu Keitaku-en blizu Osake File:Japense Garden Pond.jpg|Japonski vrtni ribnik z javorjem </gallery> === Skale in pesek === [[Kamen]], [[pesek]] in [[prod]] so bistvena značilnost japonskega vrta. Navpična [[skala]] lahko predstavlja goro Horai, legendarno domovanje osmih nesmrtnih, ali goro [[Meru]] budističnega učenja ali pa krapa, ki skače iz vode. Ploščata skala lahko predstavlja zemljo. Pesek ali prod lahko predstavljata plažo ali tekočo reko. Skale in voda tudi simbolizirata jin in jang (v japonščini ''in'' in ''jō'') v budistični filozofiji; trda kamnina in mehka voda se dopolnjujeta in voda, čeprav je mehka, lahko obrabi kamnino. Grobe vulkanske kamnine (''kasei-gan'') se običajno uporabljajo za predstavljanje gora ali kot stopalke. Gladke in okrogle [[sedimentne kamnine]] (''suisei-gan'') se uporabljajo okoli jezer ali kot stopalke. Trde [[Magmatska kamnina |metamorfne kamnine]] so običajno ob slapovih ali potokih. Skale tradicionalno delimo na visoke navpične, nizke navpične, oble, ležeče ali ravne. Skale se razlikujejo po velikosti in barvi, vendar različne, vendar ne smejo imeti svetlih barv, ki bi jim manjkalo subtilnosti. Kamnine s plastmi ali žilami morajo imeti vse žile v isti smeri in vse kamnine morajo biti trdno zasajene v zemljo, kar daje videz trdnosti in trajnosti. Kamni so razvrščeni v skrbno sestavo dveh, treh, petih ali sedmih kamnov, pri čemer so najpogostejše tri. V trojni razporeditvi najvišja skala običajno predstavlja nebesa, najkrajša skala je zemlja, srednje velika skala pa človeštvo, most med nebom in zemljo. Včasih je ena ali več skal, imenovanih ''suteiši'' (»brezimni« ali »zavrženi«), postavljenih na navidezno naključna mesta v vrtu, da bi nakazali spontanost, čeprav je njihova postavitev skrbno izbrana. V starodavni Japonski so okoli šintoističnih svetišč in budističnih templjev uporabljali pesek (''suna'') in prod (''jari''). Kasneje so ga uporabljali v japonskem skalnjaku ali zen budističnih vrtovih za predstavitev vode ali oblakov. Beli pesek je predstavljal čistost, lahko pa je bil tudi siv, rjav ali modrikastočrn.<ref>Young, ''The Art of the Japanese Garden'', pp. 24–25</ref> <gallery class="center"> File:Daitokuji-Zuihoin-Zuihotei-M1827.jpg|Skale v vrtu Blažene gore pri Daitoku-dži File:Toufuku-ji kaizandou3.JPG|Pesek v šahovnici v Tōfuku-dži v Kjotu File:Toufuku-ji hojyo3.JPG|Vrt Tōfuku-dži v Kjotu File:MyoshinjiTaizoin3.jpg|Vrt Mjōšin-dži File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg|[[Šiteno-dži]] vrt. Bodite pozorni na kompozicijo treh skal v sredini. File:Ankokuji04 960.jpg|V vrtu Ankokudži v Hirošimi so skale različnih, a harmoničnih velikosti in barv File:Toufuku-ji hojyo5.JPG|Skalna kompozicija v Tōfuku-dži (1934) File:KoishikawaKorakuen8981.jpg|Velika ploščata skala na otoku v vrtu Korakuen v Tokiu, ki predstavlja želvino glavo. File:Rock-garden-Negoro-temple-Japan.jpg|Kombinacija vzorca šahovnice in vodnih vzorcev v templju Negoro (Negoro-ji), prefektura Vakajama. </gallery> Izbira in kasnejša postavitev skal je bila in je še vedno osrednji koncept pri ustvarjanju estetsko prijetnega vrta Japoncev. V obdobju Heian se je začel uveljavljati koncept postavljanja kamnov kot simbolnih predstavitev otokov – fizično obstoječih ali neobstoječih –, kar je razvidno iz japonske besede ''šima'', ki je »posebnega pomena ... ker je beseda vsebovala pomen 'otok'« Poleg tega je bilo načelo ''kovan ni šitagau'' ali »ubogati (ali slediti) zahtevi predmeta« in je še vedno vodilno načelo japonskega oblikovanja kamnov, ki predlaga, da je »razporeditev kamnov narekujejo njihove prirojene lastnosti«. Ugotovljeno je bilo, da je posebna postavitev kamnov v japonskih vrtovih, ki simbolično predstavljajo otoke (in kasneje tudi gore), estetsko prijetna lastnost tradicionalnih japonskih vrtov. Thomas Heyd orisuje nekaj estetskih načel japonskih vrtov v ''Encountering Nature'': {{quote|Kamni, ki predstavljajo temeljni del japonskih vrtov, so skrbno izbrani glede na vremenske vplive in postavljeni tako, da dajejo gledalcem občutek, da »naravno« pripadajo tja, kjer so in v kombinacijah, v katerih jih gledalci najdejo. Kot taka poskuša ta oblika vrtnarjenja simbolno zastopati (ali predstaviti) procese in prostore, ki jih najdemo v divji naravi, stran od mesta in praktičnih skrbi človeškega življenja.<ref name="auto">{{cite book|last=Heyd|first=Thomas|title=Encountering Nature|year=2008|publisher=Ashgate Publishing Group|location=Abingdon, Oxen|page=156</ref>}} Postavitev skal je splošni »cilj prikazati naravo v njenih bistvenih značilnostih« – bistveni cilj vseh japonskih vrtov. Poleg tega Heyd pravi: {{quote|... medtem ko je kult kamnov osrednjega pomena tudi za japonsko vrtnarjenje ... saj so bili kamni del estetskega oblikovanja in jih je bilo treba postaviti tako, da so bili njihovi položaji videti naravni in njihova razmerja harmonična. Koncentracija zanimanja na podrobnosti, kot je oblika skale ali mah na kamniti luči, je včasih vodila do pretirane slikovitosti in kopičenja manjših značilnosti, ki se lahko zahodnjaškim očem, vajenim splošnejšega pregleda, zdijo natrpane in nemirne.<ref>{{cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |title=Garden and Landscape Design: Japanese |edition=15th</ref>}} Takšno pozornost do detajlov je mogoče opaziti na mestih, kot so slapovi Midori v vrtu Kenroku-en v Kanazavi, prefektura Išikava, saj je skale ob vznožju slapa ob različnih časih spremenilo šest različnih ''daimjō''. V japonskih vrtovih iz obdobja Heian, zgrajenih po kitajskem vzoru, so stavbe zavzemale toliko ali več prostora kot vrt. Vrt je bil zasnovan tako, da se vidi iz glavne stavbe in njenih verand ali iz majhnih paviljonov, zgrajenih v ta namen. V poznejših vrtovih so bile stavbe manj vidne. Rustikalne čajnice so bile skrite v lastnih vrtovih, majhne klopi in odprti paviljoni ob vrtnih poteh pa so nudili prostor za počitek in razmišljanje. V kasnejši vrtni arhitekturi so lahko stene hiš in čajnic odprli, da bi zagotovili skrbno uokvirjen pogled na vrt. Vrt in hiša sta postala eno.<ref>Young, ''The Art of the Japanese Garden'', p. 40</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg|Simetrična in zelo okrasna arhitektura Feniksove dvorane v vrtu Bjōdō-in v Kjotu (1052) je bila navdihnjena s kitajsko arhitekturo dinastije Song. File:Stone lantern Kenrokuen.jpg|Kotodži Tōrō, dvonožna kamnita svetilka, ki je eden najbolj znanih simbolov vrta Kenroku-en File:Urakuen Joan.jpg|Čašicu ali čajnica v vrtu Džo-an v Inujami iz leta 1618. Preprost in neokrašen slog čajnice zen se je začel uporabljati na vseh japonskih stavbah, od vrtnih paviljonov do palač. Ta čajnica je bila leta 1951 razglašena za nacionalni zaklad Japonske. File:Shoin.jpg|Arhitektura glavne hiše cesarske vile Kacura (1619–1662) je bila navdihnjena s preprostostjo čajnice. </gallery> === Vrtni mostovi === Mostovi so se prvič pojavili v japonskem vrtu v obdobju Heian. Na vrtu Bjōdō-in v Kjotu leseni [[most]] povezuje Feniksov paviljon z majhnim kamnitim otokom, ki predstavlja goro Penglai ali goro Horai, otoško domovanje osmih nesmrtnih daoističnega učenja. Most je simboliziral pot v raj in nesmrtnost.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', p. 24.</ref> Mostovi so bili lahko iz kamna (''išibaši'') ali iz lesa ali iz hlodov z zemljo na vrhu, prekriti z mahom (''dobaši''); lahko so obokani (''soribaši'') ali ravni (''hirabaši''). Včasih, če so bili del tempeljskega vrta, so bili po kitajski tradiciji pobarvani rdeče, vendar večinoma niso bili pobarvani.<ref>Young and Young, the ''Art of the Japanese Garden'', p. 33.</ref> V obdobju Edo, ko so postali priljubljeni veliki sprehajalni vrtovi, so bili zgrajeni potoki in vijugaste poti z nizom mostov, običajno v rustikalnem kamnitem ali lesenem slogu, da bi obiskovalce popeljali na ogled slikovitih pogledov na vrt. <gallery class="center"> File:Pawilon Feniksa3.JPG|Most pri templju Bjōdō-in (1052) je predstavljal pot na otok nesmrtnih in v raj. File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden04s3872.jpg|Most na gradu Tokušima iz dveh kamnov, ki ležita na tretjem kamnu (1592). File:Kumamoto Suizenji-jojuen05n4272.jpg|Leseni in kamniti most na vrtu Suizen-dži. Vrt so začeli graditi leta 1636. File:Ritsurin.JPG|Leseni most v vrtu Ricurin (med 1642 in 1745) File:Kenrokuen1.jpg|Most letečih gosi v vrtu Kenroku-en (med 1822 in 1874). File:Korakuen 24.JPG|[[Zig-zag bridge|Cik-cak kamniti most v Koišikava Kōrakuen File:Tenshaen.jpg|Rustikalni most na vrtu Tenša-en v Uvadžima (1866) File:Sorakuen09n3200.jpg|Lesen most, prekrit z zemljo in mahom (''dobaši'') v Sorakuenu File:Sankeien Rinshukaku and Teisha Bridge.jpg|Redek pokriti most iz vrta Sankeien v Jokohami </gallery> === Kamnite luči in ribniki === Japonske kamnite luči (台灯籠, ''dai-dōrō'', »svetilka na ploščadi«) izvirajo iz obdobja Nara in Heian. Prvotno so bile le v budističnih templjih, kjer so obkrožale poti in pristope k templju, v obdobju Heian pa so jih začeli uporabljati tudi v šintoističnih svetiščih. Po izročilu so jih v obdobju Momojama v čajne vrtove vnesli prvi veliki čajni mojstri, v kasnejših vrtovih pa so jih uporabljali zgolj za okras. V svoji popolni in izvirni obliki ''dai-doro'', tako kot pagoda, predstavlja pet elementov budistične kozmologije. Kos, ki se dotika tal, predstavlja ''či'', zemljo; naslednji del predstavlja ''sui'' ali vodo; ''ka'' ali ogenj, je predstavljen z odsekom, ki obdaja svetlobo ali plamen luči, medtem ko sta ''fū'' (zrak) in ''kū'' (praznina ali duh) predstavljena z zadnjima dvema deloma, ki sta najbolj na vrhu in kažeta proti nebu. Segmenti izražajo idejo, da se bodo po smrti naša fizična telesa vrnila v prvotno, elementarno obliko.<ref name="OMP">{{cite web|url=http://www.onmarkproductions.com/html/5-elements-pagoda-gravestone.html|title=Five Element Pagodas, Stupas, Steles, Gravestones|publisher=Onmark Productions|access-date=25 April 2010}}</ref> Kamnite posode za vodo (''cukubai'') so bile prvotno postavljene v vrtovih, da so si obiskovalci pred čajno slovesnostjo umili roke in usta. Vodo v bazen dovaja bambusova cev ali ''kakei'', za pitje vode pa imajo običajno leseno zajemalko. V čajnih vrtovih je bila posoda postavljena nizko pri tleh, tako da se je moral pivec skloniti, da bi dobil vodo. <gallery class="center"> File:HiroshimaShukkeienLantern7324.jpg|Luč v vrtu Šukkei-en v Hirošimi. File:Korakuen 26.JPG|Luč na vrtu Kōraku-en File:Tsukubai2.JPG|Vodni bazen v Rjōan-dži, Kyoto File:Kenrokuen05-r.jpg|Kamnita posoda za vodo na vrtu Kenroku-en. File:Saikyoji26s4592.jpg|Kamnit bazen za vodo v Sakamotu, Ōcu, Šiga File:Font at Tenryuji Temple.jpg|Vodni bazen v templju Tenrjū-dži v Kjotu File:Kenroku-en-winter-lantern.jpg|Snežne luči, kot je ta na vrtu Kenroku-en, imajo široke robove, ki lovijo sneg in ustvarjajo slikovite prizore. File:Japanese Garden Stone Cistern Fountain NBG 6 LR.jpg|Kamniti vodnjak in cisterna v japonskem vrtu v botaničnem vrtu Norfolk, Virginija. </gallery> === Vrtne ograje, vrata in naprave === <gallery class="center"> File:Exterior wall katsura.jpg|Zunanja stena cesarske vile Kacura, zasnovana tako kot ves vrt, za čistost in preprostost File:Urakuen tea garden 02.jpg|Vrata čajnega vrta Urakuen, pogled od znotraj File:Adachi Museum of Art05s4592.jpg|Tradicionalna vrtna vrata Muzeja umetnosti Adači File:Shishiodoshi.gif|Šiši-odoši je vrtna naprava, narejena iz bambusa in lesa, namenjena odganjanju ptic. Ko se bambusova cev napolni z vodo, trkne ob kamen, se izprazni in nato znova napolni z vodo. File:Suikinkutsu in Enkoji.jpg|Suikinkucu je subtilno vrtno glasbilo, skrito pod prodom v nekaterih vodnih bazenih. </gallery> === Drevesa in cvetje === [[File:Momiji in Ginkaku-ji.jpg|thumb|''Momidži'' – [[pahljačasti javor]] v templju Ginkaku-dži, jyoto]] Nič v japonskem vrtu ni naravno ali prepuščeno naključju; vsaka rastlina je izbrana v skladu z estetskimi načeli, bodisi da skrije nezaželene znamenitosti, da služi kot ozadje določenim vrtnim značilnostim ali da ustvari slikovit prizor. Drevesa so skrbno izbrana in urejena glede na jesenske barve. [[mahovi|Mah]] se pogosto uporablja za namig, da je vrt starodaven. Tudi rože so skrbno izbrane glede na sezono cvetenja. Formalne gredice so redke v starejših vrtovih, vendar pogostejše v sodobnih vrtovih. Nekatere rastline so izbrane zaradi njihove verske simbolike, na primer [[indijski lotos|lotos]], svet v budizmu ali [[bor (drevo)|bor]], ki predstavlja dolgoživost. Drevesa so skrbno obrezana, da zagotovijo privlačne prizore in preprečijo, da bi zakrivala druge poglede na vrt. Njihova rast je tudi nadzorovana s tehniko, imenovano ''nivaki'', da bi jim dali bolj slikovite oblike in da bi bili videti bolj starodavni. Domneva se, da je značilna oblika obrezanih japonskih vrtnih dreves podobna drevesom, ki jih naravno najdemo v savanskih pokrajinah. Ta podobnost je bila uporabljena za motivacijo tako imenovane hipoteze o savani.<ref>{{cite journal |last1=Orians |title=An ecological and evolutionary approach to landscape aesthetics |journal=Landscape Meanings and Values |date=1986}}</ref> Drevesa so včasih prisiljeno upognjena, da bi ustvarila sence ali boljši odsev v vodi. Zelo stare borovce pogosto podpirajo z lesenimi berglami ali pa njihove veje držijo z vrvicami, da se pod težo snega ne zlomijo. V poznem 16. stoletju se je v japonskem vrtu razvila nova umetnost; tehnika ''ōkarikomi'' (大刈込), tehnika obrezovanja grmovja v krogle ali zaobljene oblike, ki posnemajo valove. Po izročilu je to veščino razvil Kobori Enšū (1579–1647), najpogosteje pa so jo izvajali na grmovju azalej. Podobno je bilo s topiarnim vrtom, ki so bili narejeni v Evropi v istem času, le da so evropski topiari vrtovi poskušali narediti drevesa kot geometrijski trdni predmeti, medtem ko je ''ōkarikomi'' poskušal narediti grme, kot da bi bili skoraj tekoči, ali v tekočih naravnih oblikah. Ustvaril je umetniško igro svetlobe na površini grma in po besedah zgodovinarja vrtov Michela Baridona »v igro je prinesel tudi občutek 'dotika stvari', ki je še danes tako uspešen v japonskem oblikovanju«.<ref>Michel Baridon. ''Les Jardins''. p. 475. excerpt translated from French by D.R. Siefkin.</ref><ref>{{cite web |title=Karikomi |publisher=JAANUS |url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/k/karikomi.htm}}</ref> Najpogostejša drevesa in rastline v japonskih vrtovih so [[azaleja]] (''cucudži''), [[kamelija]] (''cubaki''), [[hrast]] (''kašiva''), [[brest (drevo)|brest]] (''nire''), japonska marelica (''Prunus mume'') (''ume''), [[češnja]] (''sakura''), [[javor]] (''momidži''). ), [[vrba (drevo)|vrba]] (''janagi''), [[ginko]] (''ičō''), [[japonska pacipresa]] (''Chamaecyparis obtusa'') (''hinoki''), japonska cedra (''Cryptomeria'') (''sugi''), [[bor (drevo)|bor]] (''macu'') in [[bambus]] (''take''). <gallery class="center"> File:Chionin23n4272.jpg|Slog topiarnih rastlinskih kipov, znan kot ''ōkarikomi'' v vrtu Čionin. File:Chiran Samurai Residence02.jpg|''Ōkarikomi'' izklesana drevesa in grmovje v Rezidenci Čiran Samurai. File:Sorakuen15st3200.jpg|Azaleje v vrtu Soraku-en File:TenryujiMomiji.jpg|Kombinacija bambusa in japonskega javorja v vrtu Tenrjū-dži v Kjotu. File:Podocarpus macrophyllus,katori-city,japan.JPG|Oblačno drevo pri Katoriju File:Yukitsuri-standalonepine-02-2006-03-03.jpg|Nekateri starodavni borovci v Kenroku-enu so pozimi podprti z vrvicami, da se jim kraki ne zlomijo File:Kenroku-en.jpg|Borovci na vrtu Kenroku-en, podprti z oporniki, ki podpirajo težo snega, ne da bi se zlomili File:Ritsurin park05s3200.jpg|Pokrajina v vrtu Ricurin File:Ritsurin park02s3200.jpg|''Ōkarikomi''; obrezano grmovje v vrtu Ricurin </gallery> === Ribe === Uporaba rib, zlasti ''nišiki-goi'' (obarvani krap), ''medaka'' ali zlate ribice kot dekorativni element v vrtovih, je bila izposojena iz kitajskega vrta. Zlate ribice so razvili na Kitajskem pred več kot tisoč leti s selektivno vzrejo pruskega krapa zaradi barvnih mutacij. Z dinastijo Song (960–1279) so se razvile rumena, oranžna, bela in rdeče-bela barva. Zlate ribice so bile na Japonsko uvedene v 16. stoletju. ''Koi'' so razvili iz navadnega krapa (''Cyprinus carpio'') na Japonskem v 1820-ih. ''Koi'' so udomačeni navadni krapi, ki so izbrani ali izločeni zaradi barve; niso drugačna vrsta in se bodo vrnili na prvotno obarvanost v nekaj generacijah, če jim bo dovoljeno prosto razmnoževanje.<ref name="Aquatic-oasis ">{{cite web|url=http://www.aquatic-oasis.com/articles.htm |title=Aquatic-oasis articles |publisher=Aquatic-oasis |access-date=2009-02-26 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081016024203/http://www.aquatic-oasis.com/articles.htm |archive-date=October 16, 2008 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.exoticgoldfish.net/|title=Exotic Goldfish|access-date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20111211211843/http://www.exoticgoldfish.net/|archive-date=2011-12-11|url-status=dead}}</ref> Poleg rib se v nekaterih vrtovih zadržujejo želve. Naravna okolja v vrtovih ponujajo habitate, ki privabljajo divje živali; žabe in ptice so opazne, saj prispevajo k prijetni zvočni kulisi.<ref>{{cite journal |last1=Cerwén |first1=Gunnar |title=Listening to Japanese Gardens: An Autoethnographic Study on the Soundscape Action Design Tool |journal=Int. J. Environ. Res. Public Health |date=2019 |volume=16 |issue=23 |page=4648 |doi=10.3390/ijerph16234648|pmid=31766643 |pmc=6926712 |doi-access=free }}</ref> <gallery class="center"> File:Onkamikoi.JPG|Nišiki-goi v [[Veliko svetišče Ise|velikem svetišču Ise]] 2005. Six koi.jpg|{{transl|ja|Nišiki-goi}} File:Himeji Koukoen08s4592.jpg|''Koi'' v vrtu Himedži Koko-en File:Suizenji Carp.JPG|Velik krap na vrtu Suizen-ji </gallery> == Estetska načela == Zgodnji japonski vrtovi so večinoma sledili kitajskemu modelu, vendar so postopoma japonski vrtovi razvili lastna načela in estetiko. Te so bile opredeljene v vrsti priročnikov za krajinsko vrtnarjenje, začenši s ''Sakuteiki'' (»Zapisi o vrtnarstvu«) v obdobju Heian (794–1185). Načela svetih vrtov, kot so vrtovi zen budističnih templjev, so bila drugačna od načel vrtov za užitek ali sprehajalnih vrtov; na primer, zen budistični vrtovi so bili zasnovani tako, da jih je bilo videti sedeče s ploščadi s pogledom na celoten vrt, ne da bi vanj vstopili, medtem ko so bili sprehajalni vrtovi namenjeni ogledu tako, da se je sprehodil skozi vrt in se ustavil na nizu pogledov točke. Vendar pa pogosto vsebujejo skupne elemente in uporabljajo iste tehnike. * Miniaturizacija: japonski vrt je miniaturni in idealiziran pogled na naravo. Skale lahko predstavljajo gore, ribniki pa morja. Vrt včasih povečamo tako, da postavimo večje skale in drevesa v ospredje, manjša pa v ozadje. * Prikrivanje ''miegakure'' (»skrij in razkrij«): zen budistični vrt naj bi bil viden ves naenkrat, sprehejalnii vrt pa je namenjen ogledu posamezne pokrajine naenkrat, kot zvitek naslikanih pokrajin, ki se odvijajo. Značilnosti so skrite za griči, drevesnimi nasadi ali bambusom, zidovi ali strukturami, ki jih je treba odkriti, ko obiskovalec sledi vijugasti poti. * Izposojena pokrajina (''šakkei''): manjši vrtovi so pogosto zasnovani tako, da vključujejo izposojeno pokrajino, pogled na elemente zunaj vrta, kot so hribi, drevesa ali templji, kot del pogleda. Zaradi tega se vrt zdi večji, kot je v resnici. * Asimetrija: japonski vrtovi niso položeni na ravne osi ali z eno samo potezo, ki prevladuje nad pogledom. Stavbe in vrtni elementi so običajno postavljeni tako, da jih je mogoče videti diagonalno in so skrbno sestavljeni v prizore, ki kontrastirajo prave kote, kot so stavbe z naravnimi značilnostmi, in navpične elemente, kot so skale, bambus ali drevesa, z vodoravnimi elementi, kot je npr. voda. Po mnenju vrtnih zgodovinarjev Davida in Michiga Younga je v središču japonskega vrta načelo, da je vrt umetniško delo. »Čeprav ga je navdihnila narava, je prej interpretacija kot kopija; videti bi moralo biti naravno, vendar ni divje«. Krajinski vrtnar Sejemon Kusumoto je zapisal, da Japonci ustvarijo »najboljše ročno delo narave v omejenem prostoru«. Opravljena je bila matematična analiza nekaterih tradicionalnih japonskih vrtnih načrtov. Ti modeli se izogibajo kontrastom, simetrijam in skupinam, ki bi ustvarile točke, ki prevladujejo nad vizualno pozornostjo. Namesto tega ustvarijo prizore, v katerih je vidna značilnost enakomerno porazdeljena po vidnem polju. Izogibajo se izstopajočim barvam, teksturam, predmetom in skupinam. Velikost predmetov, skupin in razmiki med njimi so urejeni tako, da so podobni sebi v več prostorskih merilih; to pomeni, da ustvarijo podobne vzorce, ko jih povečajo ali zmanjšajo. Ta lastnost je vidna tudi v fraktalih in številnih naravnih prizorih. Ta fraktalu podobna samopodobnost se lahko razširi vse do lestvice površinskih tekstur (kot so skale in trate z mahom).<ref name="visual">{{cite journal |last1=van Tonder |first1=Gert J. |last2=Lyons |first2=Michael J. |title=Visual Perception in Japanese Rock Garden Design |journal=Axiomathes |date=September 2005 |volume=15 |issue=3 |pages=353–371 |doi=10.1007/s10516-004-5448-8 |citeseerx=10.1.1.125.463 |s2cid=121488942 |url=http://www.kasrl.org/axiomathes.pdf}}</ref> Za te teksture velja, da izražajo estetiko ''vabi-sabi''.<ref name="heat_isle">{{cite journal |last1=Oishi |first1=Yoshitaka |title=Urban heat island effects on moss gardens in Kyoto, Japan |journal=Landscape and Ecological Engineering |volume=15 |issue=2 |pages=177–184 |doi=10.1007/s11355-018-0356-z |url=https://www.researchgate.net/publication/326676583|year=2019 |s2cid=51890554 }}</ref> == Slogi == === Čisen-šojū-teien ali vrt z ribnikom === ''Čisen-šojū-teien (»vrt z ribnikom«) je bil uvožen iz Kitajske v obdobju Heian (794–1185). Imenuje se tudi slog ''šinden-zukuri'', po arhitekturnem slogu glavne stavbe. Imel je veliko okrašeno rezidenco z dvema dolgima kriloma, ki sta segala proti jugu do velikega jezera in vrta. Vsako krilo se je končalo s paviljonom, iz katerega so gostje lahko uživali v razgledu na jezero. Obiskovalci so se po jezeru podali v čolnih. Ti vrtovi so imeli velika jezera z majhnimi otoki, kjer so med festivali in slovesnostmi igrali glasbeniki, častilci pa so lahko čez vodo gledali Budo. Iz tega obdobja ni ostal noben prvotni vrt, vendar je mogoče videti rekonstrukcije v templju Heian-džingū in Daikaku-dži v Kjotu. === Rajski vrt === Rajski vrt se je pojavil v poznem obdobju Heian, ki so ga ustvarili plemiči, ki so pripadali sekti budizma Amida. Naj bi simbolizirali raj ali čisto deželo (''Džōdo''), kjer je Buda sedel na ploščadi in razmišljal o lotosovem ribniku. V teh vrtovih je bil jezerski otok, imenovan Nakadžima, kjer je bila dvorana Buda, ki je bila z obalo povezana z ločnim mostom. Najbolj znan ohranjeni primer je vrt Feniksove dvorane templja Bjōdō-in, zgrajen leta 1053 v Udžiju blizu Kjota. Drugi primeri so tempelj Džōruri-dži v Kjotu, tempelj Enro-dži v prefekturi Nara, Hokongoin v Kjotu, tempelj Mōcū-dži v Hiraizumiju in vrt Širamizu Amidado v mestu Ivaki. === Suhi skalnjaki Karesansui === Vrtovi Karesansui (枯山水) ali japonski skalnjaki so postali priljubljeni na Japonskem v 14. stoletju zahvaljujoč delu budističnega meniha Musō Sosekija (1275–1351), ki je zgradil zen vrtove v petih večjih samostanih v Kjotu. V teh vrtovih je namesto vode bel pesek ali nagrabljen gramoz, skrbno urejeno kamenje, včasih pa kamenje in pesek, prekriti z mahom. Njihov namen je olajšati meditacijo in naj bi jih gledali, ko sedijo na verandi rezidence hōjōja, opata samostana. Najbolj znan primer je tempelj Rjōan-dži v Kjotu. === ''Rodži'' ali čajni vrt === Čajni vrt je nastal v obdobju Muromači (1333–1573) in Momojama (1573–1600) kot prizorišče [[Japonski obred pitja čaja|japonske čajne slovesnosti]] ali čanoju. Slog vrta je dobil ime po ''rodži'' ali poti do čajnice, ki naj bi obiskovalca navdušila za meditacijo, da bi ga pripravila na obred. Obstaja zunanji vrt z vrati in pokrito uto, kjer gostje čakajo na povabilo, da vstopijo. Nato gredo skozi vrata do notranjega vrta, kjer si umijejo roke in splaknejo usta, kot bi si pred vstopom v šintoistično svetišče, preden gredo v samo čajnico. Pot je vedno vlažna in zelena, tako da bo videti kot odmaknjena gorska pot, na njem pa ni svetlih rož, ki bi obiskovalca odvrnile od njegove meditacije. Prve čajnice niso imele oken, poznejše čajnice pa imajo steno, ki jo je mogoče odpreti za pogled na vrt. === Kaijū-šiki-teien ali promenadni vrtovi === Promenadni ali sprehajalni vrtovi (krajinski vrtovi v slogu ''pojdi naokrog'') so se pojavili na japonskem v obdobju Edo (1600–1854), v vilah plemičev ali vojskovodj. Ti vrtovi so bili zasnovani tako, da dopolnjujejo hiše v novem arhitekturnem slogu ''sukija-zukuri'', ki so se zgledovale po čajnici. Te vrtove naj bi si ogledali po poti v smeri urinega kazalca okoli jezera od enega skrbno sestavljenega prizora do drugega. Ti vrtovi so uporabili dve tehniki za zagotavljanje zanimivosti: izposojeno kuliso (''šakkei''), ki je izkoristila poglede na pokrajino zunaj vrta, kot so gore ali templji, in jih vključila v pogled, tako da je bil vrt videti večji, kot je v resnici, in ''miegakure'' ali »skrij in razkrij«, ki je uporabljal vijugaste poti, ograje, bambus in stavbe, da bi skril pokrajino, tako da je obiskovalec ne bi videl, dokler ni bil na najboljši razgledni točki. Vrtovi iz obdobja Edo pogosto predstavljajo tudi rekreacije slavnih pokrajin ali prizorov, ki jih je navdihnila literatura; Vrt Suizen-dži Džōdžu-en v Kumamotu ima miniaturno različico gore Fudži, vila Kacura v Kjotu pa ima miniaturno različico peščenega grebena Ama-no-hašidate v zalivu Mijazu blizu Kjota. Vrt Rikugi-en v Tokiu ustvarja majhne pokrajine, ki jih navdihuje oseminosemdeset znanih japonskih pesmi. === Majhni urbani vrtovi === [[File:Shima-Tsuboniwa.JPG|thumb|''Naka-niva'' ali dvoriščni vrt v hiši geiš v Kanazavi. Drevesa so pokrita s slamo, da so zaščitena pred snegom.]] Majhni vrtovi so bili prvotno najdeni na notranjih dvoriščih (''naka-niva'', »notranji vrt«) palač iz obdobja Heian in so bili zasnovani tako, da dajejo vpogled v naravo in nekaj zasebnosti prebivalcem zadnje strani stavbe. Majhni so bili kot en ''cubo'' ali približno 3,3 kvadratnega metra, od koder izvira ime ''cubo-niva''. V obdobju Edo so trgovci začeli graditi majhne vrtove v prostoru za svojimi trgovinami, ki so gledali na ulico in svojimi rezidencami, ki so bile na zadnji strani. Ti majhni vrtovi so bili namenjeni ogledu, ne pa vstopu in so običajno imeli kamnito svetilko, vodno korito, stopalne kamne in nekaj rastlin. Danes jih najdemo v številnih japonskih rezidencah, hotelih, restavracijah in javnih stavbah. Dober primer iz obdobja Meidži najdemo v vili Murin-an v Kjotu. ''Totekiko'' je znamenit dvoriščni skalnjak. === Puščavniški vrt === [[File:Shisen-do.JPG|thumb|left|[[Šisen-dō]] v Kjotu, 17. st., eden najboljših primerov puščavniškega vrta]] Puščavniški vrt je majhen vrt, ki ga običajno zgradi samuraj ali državni uradnik, ki se je želel umakniti iz javnega življenja in se posvetiti študiju ali meditaciji. Pritrjen je na rustikalno hišo, do njega vodi vijugasta pot, kar nakazuje, da je globoko v gozdu. Lahko ima majhen ribnik, japonski skalnjak in druge značilnosti tradicionalnih vrtov v miniaturi, ki so zasnovane tako, da ustvarjajo mir in navdih. Primer je vrt Šisen-dō v Kjotu, ki ga je zgradil birokrat in učenjak, ki ga je v 17. stoletju izgnal šogun. Zdaj je budistični tempelj. == Razlike med japonskim in kitajskim vrtom == Japonski vrtovi v obdobju Heian so bili oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar so se v obdobju Edo pojavile izrazite razlike. * Arhitektura: kitajski vrtovi imajo zgradbe v središču vrta, ki zasedajo velik del vrtnega prostora. Stavbe so postavljene ob ali nad osrednjim vodnim telesom. Vrtne stavbe so zelo dovršene, z veliko arhitekturnega okrasja. V poznejših japonskih vrtovih so stavbe precej oddaljene od vodnega telesa, so preproste, z zelo malo okraskov. Arhitektura v japonskem vrtu je v veliki meri ali delno skrita. * Razgledna točka: kitajski vrtovi so zasnovani tako, da jih je mogoče videti od znotraj, iz stavb, galerij in paviljonov v središču vrta. Japonski vrtovi so zasnovani tako, da jih lahko vidimo od zunaj, kot v japonskem skalnjaku ali zen vrtu; ali s poti, ki se vije skozi vrt. * Uporaba kamnov: v kitajskem vrtu, zlasti v času dinastije Ming, so bili učenjakovi kamni izbrani zaradi izjemnih oblik ali podobnosti z živalmi ali gorami in uporabljeni za dramatičen učinek. Pogosto so bili zvezde in osrednji deli vrta. V poznejših japonskih vrtovih so bile skale manjše in postavljene v bolj naravne aranžmaje, integrirane v vrt. * Morske pokrajine: kitajske vrtove je navdihnila celinska pokrajina Kitajske, zlasti kitajska jezera in gore, medtem ko japonski vrtovi pogosto uporabljajo pomanjšane pokrajine z japonske obale. Japonski vrtovi pogosto vključujejo bele peščene ali prodnate plaže in skale, za katere se zdi, da so jih obrabili valovi in plima, kar se v kitajskih vrtovih redko pojavi. == Omembe vredni japonski vrtovi == [[File:Tenryuji Kyoto01n4500.jpg|thumb|[[Tenrjū-dži]] vrt v Kjotu.<br /> (Vrt ''kaijū-šiki'', dokončan v 14. st.)]] [[File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|thumb|[[Kōraku-en]] v Okajami.<br />(Vrt ''kaijū-šiki'', končan v 17. st.)]] [[File:Adachi Museum of Art01st3200.jpg|thumb|Vrt Muzeja umetnosti Adači, Jasugi.<br />(Vrt ''kanšō-šiki'', končan v 20. st.)]] [[File:Kumamoto Suizenji-jojuen01n4272.jpg|thumb| Prostran japonski vrt, Suizen-dži Džōdžu-en, blizu gradu Kumamoto]] Minister za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo japonske vlade označuje najbolj opazne kraje narodne slikovite lepote kot posebna mesta slikovite lepote v skladu z zakonom o zaščiti kulturnih dobrin.<ref>{{Cite web|url=http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070815055124/http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|url-status=dead|title=MEXT : Ministry of Education, Culture, Sports, Science and Technology<!-- Bot generated title -->|archive-date=August 15, 2007}}</ref> Od marca 2007 je na seznamu 29 območij, od katerih je več kot polovica japonskih vrtov (krepki vnosi označujejo območja Unescove svetovne dediščine): *Regija Tōhoku **Vrt Mōcū-ji (Hiraizumi, Ivate) *Regija Kantō **Kairaku-en (Mito, Ibaraki) **Rikugi-en (Bunkjō, Tokio) **Vrt Kju Hamarikju (Čūō, Tokio) *Regija Čubu **Kenroku-en (Kanazava, Išikava) **Družinski vrt Ičidžōdani Asakura (Fukui, Fukui) *Regija Kansai **'''Vrt [[Bjodo-in]]''' (Udži, Kjoto) **'''Vrt Džišo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt gradu Nidžō Ninomaru''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rokuon-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rjōan-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Tenrjū-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Sanbōin v Daigo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt mahu Saihō-dži''' (Tempelj mahu) (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daisen-in v Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Murin-an, Kjoto, Kjoto **Vrt Negoro-dži (Ivade, Vakajama) *Regija Čugoku **Vrt muzeja umetnosti Adači (Jasugi, Šimane) **Kōraku-en (Okajama, Okajama) **Ptičji park Macue (Macue) **Šūraku-en (Cujama) *Regija Šikoku **Vrt Ricurin (Takamacu, Kagava) **Nakacu Banšoen (Marugame, Kagava) **Tenša-en (Uvadžima, Ehime) *Regija Kjušu **Suizen-dži Džōdžu-en (Kumamoto, Kumamoto) **'''Sengan-en''' (Kagošima, Kagošima) *Regija Otočje Rjukju **'''Šikina-en''' (Naha, Okinava) Vendar pa minister za izobraževanje ni upravičen do pristojnosti nad kakršno koli imperialno lastnino. Tudi ta dva vrta, ki ju upravlja Agencija cesarskega gospodinjstva, veljata za veliki mojstrovini. *Kacura cesarska vila <ref>{{cite web|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/katsura.html|title=Katsura}}</ref> *Šugaku-in cesarska vila <ref>{{Cite web|url=https://www.japan.travel/en/things-to-do/|archive-url=https://web.archive.org/web/20070818152146/http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/shugaku-in.html|url-status=dead|title=Things to Do &#124; Japan Travel &#124; JNTO|archive-date=August 18, 2007|website=Japan National Tourism Organization (JNTO)}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] 2yu0rqbou0isk7p2uaeqykrl88mnkpj 5735947 5735750 2022-08-17T20:59:15Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt|vrtovi]], katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šoju-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Heian|obdobju Heian]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaiju-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, kar je na Zahodu izjemno redko. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb| Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in dajejo blag pridih tega sloga mnogim vrtom. == Zgodovina == === Izvor === Zamisli, ki so osrednjega pomena za japonske vrtove, so bile prvič predstavljene na Japonskem v [[obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (pribl.  6. do 7. stoletje). Japonski trgovci so bili priča vrtovom, ki so jih gradili na Kitajskem in domov prinesli številne kitajske vrtnarske tehnike in sloge. [[File:IseShrine.jpg|thumb|right| Ise Džingu, šintoistično svetišče, ki so ga začeli graditi v 7. stoletju, obdano z belim prodom]] Japonski vrtovi so se prvič pojavili na otoku [[Honšu]], velikem osrednjem japonskem otoku. Na njihovo estetiko so vplivale posebne značilnosti pokrajine Honšu: razgibani vulkanski vrhovi, ozke doline, gorski potoki s slapovi in kaskadami, jezera in plaže z majhnimi kamni. Na njih je vplivala tudi bogata raznolikost cvetja in različnih vrst dreves, zlasti zimzelenih dreves, na otokih ter štirje različni letni časi na Japonskem, vključno z vročimi, mokrimi poletji in snežnimi zimami.<ref>Nitschke, L''e Jardin japonais'', pp. 14–15</ref> Japonski vrtovi imajo svoje korenine v nacionalni veri [[šintoizem]] z njeno zgodbo o nastanku osmih popolnih otokov in o ''šinčiju'', jezerih bogov. Prazgodovinska [[šintoistična svetišča]] za ''[[kami]]'', bogove in duhove, najdemo na plažah in v gozdovih po vsem otoku. Pogosto so bili v obliki nenavadnih skal ali dreves, označenih z vrvicami iz riževe slame (''šimenava'') in obdanih z belimi kamni ali kamenčki, simbolom čistosti.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 14–15, and Young, ''The Art of the Japanese Garden''.</ref> Belo gramozno dvorišče je postalo značilnost šintoističnih svetišč, cesarskih palač, budističnih templjev in zen vrtov. Čeprav je njen prvotni pomen nekoliko nejasen, je ena od japonskih besed za vrt – ''niva'' – začela pomeniti kraj, ki je bil očiščen in očiščen v pričakovanju prihoda ''kamijev'' in šintoistično spoštovanje velikih skal, jezer, starodavnih dreves in drugih »dostojanstvenikov narave« bi trajno vplivali na oblikovanje japonskega vrta.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> Na japonske vrtove je močno vplivala tudi kitajska filozofija [[daoizem|daoizma]] in [budizem|[budizma]] Amitābha, uvožena iz Kitajske okoli leta 552 n. št. Daoistične legende so govorile o petih goratih otokih, na katerih je živelo [[osem nesmrtnih]], ki so živeli v popolnem sožitju z naravo. Vsak nesmrtnik je s svojega gorskega doma poletel na hrbtu [[žerjavi|žerjava]]. Sami otoki so bili na hrbtu ogromne [[morske želve]]. Na Japonskem je pet otokov iz kitajske legende postalo en otok, imenovan Horai-zen ali gora Horai. Replike te legendarne gore, simbola popolnega sveta, so pogosta značilnost japonskih vrtov, tako kot skale, ki predstavljajo želve in žerjave.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 22–23</ref> === V antiki === Najzgodnejši zabeleženi japonski vrtovi so bili ''vrtovi užitka'' cesarjev in plemičev. Omenjeni so v več kratkih odlomkih ''[[Nihon Šoki]]'', prve kronike japonske zgodovine, objavljene leta 720 n. št. Spomladi 74 n. št. je kronika zapisala: »[[Cesar Kejko]] je dal nekaj krapov v ribnik in se veselil, ko jih je videl zjutraj in zvečer«. Naslednje leto je »cesar v jezeru Ijiši pri Ihareju spustil čoln z dvojnim trupom in se vkrcal s svojo cesarsko priležnico ter skupaj se razkošno gostila«. Leta 486 je kronika zapisala, da je »[[cesar Kenzo]] odšel v vrt in se gostil ob robu vijugastega potoka«.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 30.</ref> Kitajski vrtovi so imeli zelo močan vpliv na zgodnje japonske vrtove. Okoli leta 552 n. št. je bil budizem uradno prinešen iz Kitajske prek Koreje na Japonsko. Med letoma 600 in 612 n. št. je japonski cesar poslal štiri poslanstva na dvor kitajske [[dinastija Sui|dinastije Sui]]. Med letoma 630 in 838 n. št. je japonski dvor poslal še petnajst poslanstev na dvor [[dinastija Tang|dinastije Tang]]. Ta poslanstva z več kot petsto člani so vključevala diplomate, učenjake, študente, budistične menihe in prevajalce. Vrnili so se s kitajsko pisavo, umetniškimi predmeti in podrobnim opisom kitajskih vrtov. Leta 612 n. št. je [[cesarica Sujko]] dala zgraditi vrt z umetno goro, ki je predstavljala Šumi-Sen ali goro Sumeru, za katero v hindujskih in budističnih legendah velja, da je v središču sveta. Med vladavino iste cesarice je eden od njenih ministrov, Soga no Umako, dal v svoji palači zgraditi vrt z jezerom z več majhnimi otoki, ki predstavljajo otoke osmih nesmrtnih, znanih v kitajskih legendah in daoistični filozofiji. Ta palača je postala last japonskih cesarjev, poimenovali so jo »Palača otokov« in je bila večkrat omenjena v ''[[Man'jošu]]'', »Zbirki neštetih listov«, najstarejši znani zbirki japonske poezije. === Obdobje Nara (710–794) === [[File:Nara palace gardens.jpg|thumb| Pogled na glavni paviljon vrtov Vzhodne palače (東院庭園).]] [[Obdobje Nara]] je poimenovano po glavnem mestu [[Nara (mesto)|Nara]]. Prvi pristni japonski vrtovi so bili v tem mestu zgrajeni konec 8. stoletja. Obrežja in kamnite postavitve so bile naturalistične, drugačne od težjega, prejšnjega kontinentalnega načina gradnje robov ribnikov. Pri izkopavanjih so našli dva takšna vrtova, ki sta bila uporabljena za praznovanja pisanja poezije.<ref>{{Cite web|author=Wybe Kuitert|url=https://www.scribd.com/document/274049284/Two-Early-Japanese-Gardens-by-Wybe-Kuitert|title=Two Early Japanese Gardens &#124; Korea &#124; Japan|website=Scribd}}</ref> Eden od teh vrtov, ''vrt Vzhodne palače'' v palači Heidžō v Nari, je bil zvesto rekonstruiran z uporabo iste lokacije in celo z izvirnimi elementi vrta, ki so bili izkopani.<ref>{{Cite web|url=https://www.nabunken.go.jp/org/bunka/jgd/pages/GardenAtNaraPalace.html|title=garden at the Eastern Palace, Nara palace site 平城宮東院庭園|website=www.nabunken.go.jp|access-date=2019-09-26}}</ref> Iz majhne količine razpoložljivih literarnih in arheoloških dokazov se zdi, da so bili japonski vrtovi tega časa skromne različice cesarskih vrtov dinastije Tang z velikimi jezeri, posejanimi z umetnimi otoki in umetnimi gorami. Robovi ribnika so bili zgrajeni s težkimi skalami kot nasipi. Čeprav so imeli ti vrtovi nekaj budistične in daoistične simbolike, so bili mišljeni kot vrtovi za užitek ter kraji za festivale in praznovanja. Nedavna arheološka izkopavanja v starodavni prestolnici Nara so razkrila ostanke dveh vrtov iz 8. stoletja, povezanih s cesarskim dvorom, vrt z ribnikom in potokom – To-in – ki je znotraj območja cesarske palače in vrt ob potoku - Kjuseki - najdemo ga v sodobnem mestu. Morda so oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar se zdi, da imajo skalne formacije, najdene v To-inu, več skupnega s prazgodovinskimi japonskimi kamnitimi spomeniki kot s kitajskimi predhodniki, naravni, serpentinasti tok vrta ob potoku Kjuseki pa je lahko veliko manj formalen kot tisto, kar je obstajalo na Kitajskem v obdobju Tang. Ne glede na njihov izvor, tako To-in kot Kjuseki jasno predvidevata določen razvoj v kasnejših japonskih vrtovih.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> === Obdobje Heian (794–1185) === Leta 794 n. št., na začetku [[Obdobje Heian|obdobja Heian]] (794-1185 n. št.), je japonski dvor svojo prestolnico preselil v [[Heian-kjo]] (današnji [[Kjoto]]). V tem obdobju so obstajale tri različne vrste vrtov: vrtovi palač in vrtovi plemičev v prestolnici, vrtovi vil na robu mesta in vrtovi templjev. Arhitektura palač, rezidenc in vrtov v obdobju Heian je sledila kitajski praksi. Hiše in vrtovi so bili poravnani na osi sever-jug, z rezidenco na severu in obrednimi stavbami in glavnim vrtom na jugu, na jugu sta bili dve dolgi krili, kot naslonjala, z vrtom med njima. V vrtovih je bilo eno ali več jezer, povezanih z mostovi in vijugastimi potoki. Južni vrt cesarskih rezidenc je imel edinstveno japonsko značilnost: veliko prazno območje belega peska ali gramoza. Cesar je bil glavni duhovnik Japonske, beli pesek pa je predstavljal čistost in je bil kraj, kamor so lahko povabili bogove. Območje je bilo uporabljeno za verske obrede in plese za dobrodošlico bogovom.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref> Sama postavitev vrta je bila strogo določena po načelih tradicionalne kitajske [[geomantija|geomantije]] oziroma [[feng šuj]]a. Prva znana knjiga o umetnosti japonskega vrta, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vzdrževanju vrtov''), napisana v 11. stoletju, pravi: {{quote| Dober znak je, da potok priteče z vzhoda, vstopi na vrt, gre pod hišo in nato odide z jugovzhoda. Na ta način bo voda modrega zmaja odnesla vse slabe duhove iz hiše proti belemu tigru.<ref>See on the manual Kuitert, ''Themes in the History of Japanese Garden Art'', pp. 30–52. The quote is from Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref>}} Cesarski vrtovi obdobja Hej’an so bili [[vodni vrt|vodni vrtovi]], kjer so se obiskovalci sprehajali v elegantnih lakiranih čolnih, poslušali glasbo, opazovali oddaljene gore, peli, brali poezijo, slikali in občudovali pokrajino. Družabno življenje v vrtovih je bilo nepozabno opisano v klasičnem japonskem romanu ''Zgodba o Gendžiju'', ki ga je okoli leta 1005 napisala Murasaki Šikibu, cesaričina dvorna dama. Sledi enega takega umetnega jezera, ''Osava no ike'', blizu templja Daikaku-dži v Kjotu, je še vedno mogoče videti. Zgradil ga je [[cesar Saga]], ki je vladal od leta 809 do 823, in naj bi ga navdihnilo jezero Dongting na Kitajskem.<ref name="Danielle Ellisseeff p. 16">Danielle Ellisseeff, ''Jardins japonais'', p. 16</ref> [[File:Byodo-in in Uji.jpg|thumb|[[Bjodo-in]]: vrt Jodo-šiki]] Pomanjšana replika [[Cesarska palača Kjoto |kjotske cesarske palače]] iz leta 794, [[Svetišče Heian |Heian-džingū]], je bila zgrajena v Kjotu leta 1895 ob praznovanju 1100. rojstnega dne mesta. Južni vrt je znan po češnjevih cvetovih spomladi in po azalejah zgodaj poleti. Zahodni vrt je znan po svojih perunikah v juniju, veliko vzhodno vrtno jezero pa spominja na lagodno čolnarjenje iz 8. stoletja. Proti koncu obdobja Hej’an se je pojavil nov slog vrtne arhitekture, ki so ga ustvarili privrženci budizma čiste dežele. Ti so bili imenovani ''Rajski vrtovi'', zgrajeni tako, da predstavljajo legendarni raj Zahoda, kjer je vladal Amida Buda. Zgradili so jih plemiči, ki so želeli uveljaviti svojo moč in neodvisnost od cesarskega gospodinjstva, ki je postajalo vse šibkejše. Najboljši ohranjeni primer Rajskega vrta je [[Bjodo-in]] v kraju Udži blizu Kjota. Prvotno je bila vila Fudživara Mičinaga (966–1028), ki je svoje hčere poročil s cesarjevima sinovoma. Po njegovi smrti je njegov sin vilo spremenil v tempelj in leta 1053 zgradil Feniksovo dvorano, ki še vedno stoji. Dvorana je zgrajena v tradicionalnem slogu templja kitajske [[dinastija Song|dinastije Song]] na otoku v jezeru. V njem je pozlačen kip Bude Amitābhe, ki gleda proti zahodu. V jezeru pred templjem je majhen otok belih kamnov, ki predstavlja goro Horai, dom osmih nesmrtnih daoistov, ki je s templjem povezana z mostom, ki simbolizira pot v raj. Zasnovan je bil za mediacijo in kontemplacijo, ne kot vrt užitka. Bila je lekcija daoistične in budistične filozofije, ustvarjene s pokrajino in arhitekturo, ter prototip za prihodnje japonske vrtove.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', pp. 22–23.</ref> Pomembni obstoječi ali poustvarjeni vrtovi Heian so: * Daikaku-dži * Bjōdō-in * Kjotska cesarska palača * Džōruri-dži <gallery class="center"> File:Osawaike spring Kyoto 001 JPN.jpg| Jezero Osava v Kjotu je bilo del starih cesarskih vrtov cesarske sage (809–823). File:Miniature Model of HigashiSanjoDono.jpg| Model rezidence in vrta v Heian-kjō (Kjoto), okoli 1000. File:Heian-jingu shinen09bs3216.jpg| Pomanjšana rekonstrukcija Heian-džingūja iz 19. stoletja, prvega vrta kjotske cesarske palače, kakršen je bil leta 794. File:Heian-jingu shinen IMG 5748 0-25.JPG| Stopajoči kamni na vrtu prve kjotske cesarske palače. Ti kamni so bili prvotno del mostu iz 16. stoletja čez reko Kamo, ki ga je uničil potres.<ref>Daniele Eilisseeff, ''Jardins Japonais'', p. 20</ref> File:Oike-Niwa.JPG| Poustvarjen vrt stare kjotske cesarske palače </gallery> === Obdobje Kamakura in Muromači (1185–1573) === [[File:Temple of The Golden Pavilion.jpg|thumb|[[Kinkaku-dži]], Zlati paviljon (1398)]] [[File:RyoanJi-Dry garden.jpg|thumb| Zen skalnjak Rjōan-dži (konec 15. stoletja)]] Šibkost cesarjev in rivalstvo fevdalnih vojskovodj sta povzročili dve državljanski vojni (1156 in 1159), ki sta uničili večino Kjota in njegovih vrtov. Prestolnica se je preselila v Kamakuro, nato pa leta 1336 nazaj v četrt Muromači v Kjotu. Cesarji so vladali samo po imenu; pravo oblast je imel vojaški guverner, [[šogun]]. V tem obdobju je vlada ponovno vzpostavila odnose s Kitajsko, ki so bili prekinjeni pred skoraj tristo leti. Japonski menihi so spet odšli študirat na Kitajsko, kitajski menihi pa so prišli na Japonsko, bežeč pred mongolskimi vpadi. Menihi so s seboj prinesli novo obliko budizma, imenovano preprosto [[zen budizem|zen]] ali "meditacija". Japonska je doživela renesanso v veri, umetnosti in zlasti v vrtovih.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 173–177</ref> Izraz zen vrt se v angleški pisavi prvič pojavi v 31930-ih, na japonskem ''zen teien'' ali ''zenteki teien'' pa še kasneje, od 1950-ih. Nanaša se na kompozicijsko tehniko, ki jo navdihuje Song Kitajska in izhaja iz slikanja s tušem. Sestava ali konstrukcija takšnih majhnih slikovitih vrtov nima nobene zveze z verskim zenom.<ref>{{Cite book|last1=Young|first1=David E|url=https://www.worldcat.org/title/art-of-the-japanese-garden-history-culture-design/oclc/1158966819|title=The art of the Japanese garden: history, culture, design|last2=Young|first2=Michiko|last3=Tan|first3=Yew Hong|date=2019|isbn=978-4-8053-1497-5|language=English|oclc=1158966819}}</ref> Številni slavni tempeljski vrtovi so bili zgrajeni na začetku tega obdobja, vključno s [[Kinkaku-dži]]jevim Zlatim paviljonom, zgrajenim leta 1398, in [[Ginkaku-dži]]jevim Srebrnim paviljonom, zgrajenim leta 1482. Na nek način so sledili zenovskim načelom spontanosti, skrajne preprostosti in zmernost, na druge načine pa so bili tradicionalni kitajski templji dinastije Song; zgornja nadstropja Zlatega paviljona so bila prekrita z zlatimi lističi, obkrožali pa so jih tradicionalni vodni vrtovi. Najbolj opazen vrtni slog, izumljen v tem obdobju, je bil zen vrt, [[japonski suhi vrt|suhi vrt]] ali japonski skalnjak. Eden najboljših primerov in eden najbolj znanih japonskih vrtov je [[Rjoan-dži]] v Kjotu. Ta vrt je širok le 9 metrov in dolg 24 metrov, sestavljen je iz belega peska, skrbno zgrabljenega, da se nakazuje voda in petnajstih skal, skrbno razporejenih, kot majhni otočki. Namenjen je opazovanju s sedečega položaja na verandi rezidence opata samostana. Bilo je veliko razprav o tem, kaj naj bi skale predstavljale, vendar, kot je zapisal vrtni zgodovinar Gunter Nitschke, »vrt v Rjōan-dži ne simbolizira. Nima vrednosti predstavljanja nobene naravne lepote, ki jo lahko najdemo v sveta, resničnega ali mitskega, razumem ga kot abstraktno kompozicijo »naravnih« objektov v prostoru, kompozicijo, katere funkcija je spodbujanje posredovanja.«<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 92. English translation of excerpt by D. R. Siefkin.</ref> Več slavnih zen vrtov v Kjotu je bilo delo enega človeka; [[Musō Soseki]] (1275–1351). Bil je menih, potomec cesarja Uda v deveti generaciji in izjemen dvorni politik, pisec in organizator, ki je oboroževal in financiral ladje za odprtje trgovine s Kitajsko ter ustanovil organizacijo, imenovano Pet gora, sestavljeno iz najmočnejših Zen samostanov v Kjotu. Bil je odgovoren za gradnjo zen vrtov Nanzen-dži; Saihō-dži (Mahov vrt); in Tenrjū-dži. Pomembni vrtovi obdobij Kamakura in Muromachi so: *[[Kinkaku-dži]] (Zlati paviljon) *[[Ginkaku-dži]] (Srebrni paviljon) *Nanzen-dži *[[Saiho-dži]] (Vrt mahu) *[[Tenrju-dži]] *Daisen-in <gallery class="center"> Ginkaku-ji after being restored in 2008.jpg|[[Ginkaku-dži]] ali Srebrni paviljon v Kjotu, (in je) zen budistični tempelj (1482). File:Ginkaku-ji with sand garden.JPG| Zen skalnjak Ginkaku-dži ima miniaturno goro v obliki gore Fuji.. Daisen-in1.jpg| Vrt Daisen-in v Kjotu (1513). NanzenjiNanzenin teien.jpg| Vrt Nanzen-dži, Kjoto, ki ga je zgradil Musō Soseki. Vsi zen vrtovi niso bili narejeni iz skal in peska; menihi tukaj razmišljajo o gozdnem prizoru. File:Tenryuji Kyoto05s3s4592.jpg| Vrt Tenryū-dži v Kjotu. Ribnik Sogen, ki ga je ustvaril Musō Soseki, je eden redkih ohranjenih elementov prvotnega vrta. </gallery> === Obdobje Momojama (1568–1600) === [[File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden01s3200.jpg|thumb|left|V vrtu v gradu Tokušima (1592) na otoku Šikoku so voda in ogromne skale. Namenjen je bil videnju od zgoraj, iz razglednega paviljona.]] [[Obdobje Momojama]] je bilo kratko, le 32 let, in je bilo v veliki meri zasedeno z vojnami med [[daimjo]]ji, voditelji fevdalnih japonskih klanov. Nova središča moči in kulture na Japonskem so bili utrjeni gradovi daimjojev, okoli katerih so se pojavila nova mesta in vrtovi. Značilen vrt tega obdobja je predstavljal enega ali več ribnikov ali jezer ob glavnem bivališču oziroma '']]šoin]]u'' nedaleč od gradu. Ti vrtovi so bili namenjeni ogledu od zgoraj, z gradu ali rezidence. Daimjo so razvili veščine rezanja in dvigovanja velikih skal za gradnjo svojih gradov in imeli so vojske vojakov, ki so jih premikali. Umetna jezera so bila obdana s plažami iz drobnih kamnov in okrašena z aranžmaji balvanov, z naravnimi kamnitimi mostovi in stopnicami. Vrtovi tega obdobja so združevali elemente promenadnega vrta, ki naj bi bil viden z vijugastih vrtnih poti, z elementi zen vrta, kot so umetne gore, ki naj bi jih opazovali od daleč.<ref name="Nitschke, p. 120">Nitschke, ''Le jardin japonais'', p. 120.</ref> Najbolj znan tovrstni vrt, zgrajen leta 1592, je v bližini gradu Tokušima na otoku Šikoku. Njegova znamenitost je 10,5 metrov dolg most iz dveh naravnih kamnov. Drug pomemben vrt iz obdobja, ki še vedno obstaja, je Sanbō-in, ki ga je leta 1598 obnovil Tojotomi Hidejoši za praznovanje praznika češnjevih cvetov in poustvaril sijaj starodavnega vrta. Na projektu je delalo tristo graditeljev vrtov, ki so izkopali jezera in postavili sedemsto balvanov na 540 kvadratnih metrih površine. Vrt je bil zasnovan tako, da je viden z verande glavnega paviljona ali iz »dvorane čistega pogleda«, ki je na višji nadmorski višini v vrtu. Na vzhodu vrta, na polotoku, je razporeditev kamnov, ki predstavljajo mitsko goro Horai. Lesen most vodi do otoka, ki predstavlja žerjava, kamniti most pa povezuje ta otok z drugim, ki predstavlja želvo, ki je z zemljo pokritim mostom povezan nazaj na polotok. V vrtu je tudi slap ob vznožju lesene vzpetine. Ena značilnost vrta iz obdobja Momojama, vidnega v Sanbō-inu, je neposredna bližina stavb ob vodi. V obdobju Momojama so se razvili tudi ''[[Japonski obred pitja čaja|čanoju]]'' (čajni obred), [[čašicu]] (čajnica) in [[rodži]] (čajni vrt). Čaj so na Japonsko iz Kitajske prinesli budistični menihi, ki so ga uporabljali kot stimulans za ohranjanje budnosti med dolgimi obdobji meditacije. Prvi veliki čajni mojster Sen no Rikjū (1522–1591) je do najmanjših podrobnosti opredelil videz in pravila čajnice in čajnega vrta, pri čemer je sledil načelu ''vabi'' (侘び) »trezna prefinjenost in umirjenost«.<ref>Miyeko Murase, ''l'Art du Japon'', pp. 213–215.</ref> Po pravilih Sen no Rikjū naj bi čajnica spominjala na kočo meniha puščavnika. Bila je majhna in zelo preprosta lesena konstrukcija, pogosto s slamnato streho, v kateri je bilo dovolj prostora za dva tatamija. Edini dovoljeni okras znotraj je bil zvitek z napisom in veja drevesa. Ni imela pogleda na vrt. Tudi vrt je bil majhen in nenehno zalivan, da je bil vlažen in zelen. Običajno je imel češnjo ali brest, ki se je spomladi obarval, sicer pa ni imel svetlih cvetov ali eksotičnih rastlin, ki bi odvračale pozornost obiskovalca. Do vhoda v čajnico je vodila pot. Ob poti je bila čakajoča klop za goste in umivalnik ter kamnita posoda za vodo v bližini čajnice, kjer so si gostje splaknili roke in usta, preden so vstopili v čajnico skozi majhna kvadratna vrata, imenovana ''nidžiri-guči'' ali »plazenje- pri vhodu«, zaradi česar so se morali za prehod nizko skloniti. Sen no Rikjū je odredil, da mora biti vrt nekaj ur pred obredom nepometen, da se listje na naraven način raztrese po poti.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', pp. 160–162.</ref> Pomembni vrtovi tega obdobja so: * Vrt gradu Tokušima na otoku Šikoku. * Čajnica Tai-an v templju Mjōki-an v Kjotu, ki jo je leta 1582 zgradil Sen no Rikjū. * Sanbō-in v Daigo-dži, v prefekturi Kjoto (1598) <gallery class="center"> File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden02s3872.jpg|Vrt pri gradu Tokušima, prevladujejo skale File:Momiji Daigoji4.JPG| Vrt v Daigo-dži (1598) je znan po češnjevih cvetovih. </gallery> === Obdobje Edo (1615–1867) === [[File:Katsurarikyu01.jpg|thumb| Vrt cesarske vile Kacura v Kjotu (1641-1662), prototip promenade ali sprehajalnega vrta]] [[File:Geppa-ro.jpg|thumb| Notranjost paviljona Geppa cesarske vile Kacura, popolnoma integrirana v vrt]] V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je oblast osvojil in utrdil klan Tokugava, ki so postali šoguni in preselil glavno mesto v [[Edo]], kasnejši [[Tokio]]. Cesar je ostal v Kjotu kot vodilni voditelj, pristojen le za kulturne in verske zadeve. Medtem ko je bil zdaj politično središče Japonske Tokio, je Kjoto ostal kulturna prestolnica, središče vere in umetnosti. Šoguni so cesarjem zagotovili malo moči, vendar z velikodušnimi subvencijami za gradnjo vrtov.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 277–281</ref> V obdobju Edo je bila razširjena uporaba nove vrste japonske arhitekture, imenovane ''[[sukija-zukuri]]'', kar dobesedno pomeni »gradnja po izbranem okusu«. Izraz se je prvič pojavil konec 16. stoletja in se nanašal na izolirane čajnice. Prvotno se je nanašal na preproste podeželske hiše samurajskih bojevnikov in budističnih menihov, v obdobju Edo pa so ga uporabljali v vseh vrstah stavb, od hiš do palač. Slog ''sukija'' je bil uporabljen v najbolj znanem vrtu tega obdobja, [[Cesarska vila Kacura|cesarski vili Kacura]] v Kjotu. Stavbe so bile zgrajene v zelo preprostem, neokrašenem slogu, prototip za prihodnjo japonsko arhitekturo. Odpirale so se na vrt, tako da se je vrt zdel v celoti del stavbe. Ne glede na to, ali je bil obiskovalec znotraj ali zunaj stavbe, je vedno imel občutek, da je v središču narave. Vrtne stavbe so bile razporejene tako, da so bile vedno vidne diagonalno in ne naravnost. Ta aranžma je imela poetično ime ganko, kar je dobesedno pomenilo »formacija divjih gosi v letu«.<ref>Nitschke, ''Le jardin Japonais'', p. 158.</ref> Večina vrtov v obdobju Edo je bilo sprehajalnih vrtov ali suhih kamnitih zen vrtov, ki so bili običajno veliko večji od prejšnjih vrtov. Promenadni vrtovi tega obdobja so v veliki meri uporabljali izposojo kulis (''šakkei''). Pogledi na oddaljene gore so integrirani v zasnovo vrta; ali, še bolje, zgraditi vrt na pobočju gore in uporabiti različne višine za doseganje razgledov na pokrajino zunaj vrta. Sprehajalni vrtovi Edo so bili pogosto sestavljeni iz niza ''meišo'' ali »slavnih razgledov«, podobnih razglednicam. To so lahko imitacije znanih naravnih pokrajin, kot je gora [[Fudži]] ali prizori iz taoističnih ali budističnih legend ali pokrajine, ki ilustrirajo verze poezije. Za razliko od zen vrtov so bili zasnovani tako, da prikazujejo naravo, kakršna je videti, ne notranjih pravil narave.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', pp. 169–172</ref> *Cesarski dvorec Šugakuin *Šisen-do (1641) *Suizen-dži *Hama Rikju *Koraku-en (Okajama) *Vrt Ricurin (Takamacu) *Koišikava Koraku-en (Tokio) (1629) *Ninna-dži, Kjoto *Enman-in, Ocu *Sanzen-in, severno od Kjota *Sengan-en, Kagošima (1658) *Čišaku-in, jugovzhodno od Kjota *Džōdžu-in, v templju Kijomizu, jugovzhodno od Kjota (1688–1703) *Manšu-in, severovzhodno od Kjota (1656) *Nanzen-dži, vzhodno od Kjota (1688–1703) <gallery class="center"> File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|Kōraku-en v Okajami, ki se je začel leta 1700 File:150504 Ritsurin Park Takamatsu Kagawa pref Japan01s3.jpg|Vrt Ricurin v Takamacu, ki se je začel leta 1625 File:Shisendo DSC0480.jpg|Puščaniški vrt pesnika in učenjaka Išikava Džozana v Šisen-doju, zgrajen leta 1641. Kasneje je postal tempelj. File:Ninnaji Kyoto16s3s4592.jpg|Severni vrt v Ninna-dži v Kjotu, klasičen sprehajalni vrt File:Ninnaji Kyoto18s3s4320.jpg|Južni vrt v Ninna-dži, zen skalnjak File:Koishikawa Korakuen 060607.jpg|Vrt Koišikava Kōrakuen v Tokiu, ki so ga začeli graditi leta 1629, je zdaj obdan s poslovnimi stavbami. File:TofukujiReiunin1.jpg|Najbolj znan pogled na Suizen-dži je miniaturna gora, ki spominja na goro Fuji. </gallery> === Obdobje Meidži (1868–1912) === V obdobju Meidži je prišlo do modernizacije Japonske in ponovnega odpiranja Japonske proti zahodu. Številni stari zasebni vrtovi so bili zapuščeni in prepuščeni propadu. Leta 1871 je nov zakon preoblikoval številne vrtove iz prejšnjega obdobja Edo v javne parke in jih ohranil. Oblikovalci vrtov, soočeni z idejami z Zahoda, so eksperimentirali z zahodnimi slogi, kar je privedlo do vrtov, kot sta Kju-Furukava ali Šindžuku Gjoen. Drugi, bolj na severu Japonske, so se držali načrta iz obdobja Edo. Tretji val je bil naturalistični slog vrtov, ki so ga izumili gospodarji industrije in močni politiki, kot je Aritomo Jamagata. Mnogi vrtnarji so kmalu načrtovali in gradili vrtove po tem okusu. Eden od vrtov, znan po svoji tehnični dovršenosti v tem slogu, je bil Ogava Džihei VII., znan tudi kot Uedži. Pomembni vrtovi tega obdobja so: *Vrtovi Kju-Furukava *Kenroku-en, 18. in 19. stoletje, končan leta 1874. *Činzan-so v Tokiu leta 1877. *Murin-an v Kjotu, končan 1898. <gallery class="center"> File:Kenrokuen10-r.jpg|Kenroku-en v Kanazavi File:Chinzan-so4.jpg|Činzan-so v Tokiu File:Murin-an, Kyoto - IMG 5104.JPG|Murin-an v Kjotu </gallery> === Sodobni japonski vrtovi (1912 do danes) === V [[obdobje Šova|obdobju Šova]] (1926–1989) so poslovneži in politiki zgradili številne tradicionalne vrtove. Po drugi svetovni vojni glavni graditelji vrtov niso bili več zasebniki, temveč banke, hoteli, univerze in vladne agencije. Japonski vrt je s stavbo postal podaljšek krajinske arhitekture. Nove vrtove so oblikovali [[krajinska arhitektura|krajinski arhitekti]] in pogosto uporabljali sodobne gradbene materiale, kot je beton. Nekateri sodobni japonski vrtovi, kot je Tōfuku-dži, ki ga je zasnoval Mirei Šigemori, so bili navdihnjeni s klasičnimi modeli. Drugi sodobni vrtovi so ubrali veliko bolj radikalen pristop k tradiciji. En primer je Avadži Jumebutai, vrt na otoku Avadži v japonskem [[Notranje morje Seto|Notranjem morju Seto]], ki ga je oblikoval Tadao Ando. Zgrajen je bila kot del letovišča in konferenčnega centra na strmem pobočju, kjer so zemljišče odstranili, da bi naredili otok za letališče. <gallery class="center"> File:TofukujiGarden1.jpg|Tōfuku-dži, sodoben japonski vrt iz leta 1934, ki ga je zasnoval Mirei Šigemori, zgrajen na podlagi zenovskega templja iz 13. stoletja v Kjotu File:Toufuku-ji hojyo7.JPG|Vrt z mahom v Tofuku-dži, Kjoto File:The Museum of Art Kochi06s3872.jpg|Sodobni japonski vrt v muzeju umetnosti Koči File:Naoshima05.jpg|Vrt v muzeju umetnosti Naošima Fukutake, ki uporablja skulpturo za posnemanje oblike otoka na obzorju File:Adachi Museum of Art Garden 02.jpg|Vrt muzeja umetnosti Adači File:Awaji yumebutai01s3872.jpg|Avadži Jumebutai, sodobni vrt na otoku Avadži, Hjōgo (2000) File:Awaji yumebutai04s3200.jpg|Vrt na plaži školjk, del Avadži Jumebutai na otoku Avadži, Hjōgo (2000) File:Jissoin-Temple-Stone-Garden.JPG|Skalnjak Džissō-in v Ivakuri (Kjoto), prenovljen leta 2013. </gallery> == Vrtni elementi == Japonski vrtovi so značilni po svoji simboliki narave, pri čemer se tradicionalni japonski vrtovi zelo razlikujejo po slogu od zahodnih vrtov: »Zahodni vrtovi so običajno optimizirani za vizualno privlačnost, medtem ko so japonski vrtovi oblikovani z duhovnimi in filozofskimi idejami v mislih«.<ref>Iwatsuki, Zennoske, and Tsutomu Kodama. ''Economic Botany''. 3rd ed. Vol. 15. New York: Springer, 1961. Print. Mosses in Japanese Gardens</ref> Japonski vrtovi so zasnovani kot predstavitev naravnega okolja, ki se povezuje z japonskimi povezavami med deželo in šintoističnim spiritualizmom, kjer duhove pogosto najdemo v naravi; kot taki japonski vrtovi ponavadi vključujejo naravne materiale, s ciljem ustvariti prostor, ki ujame lepote narave na realističen način. Tradicionalne japonske vrtove lahko razvrstimo v tri vrste: ''cukijama'' (hribovski vrtovi), ''karesansui'' (suhi vrtovi) in ''čaniva'' (čajni vrtovi). Majhen prostor za ustvarjanje teh vrtov običajno predstavlja izziv za vrtnarje. Zaradi absolutnega pomena razporeditve naravnih skal in dreves postane iskanje pravega materiala zelo selektivno. Spokojnost japonske pokrajine in preproste, a premišljene strukture japonskih vrtov so edinstvena kakovost, z dvema najpomembnejšima načeloma oblikovanja vrta sta »pomanjšana redukcija in simbolizacija«.<ref>Roberts, Jeremy. ''Japanese Mythology A to Z''. New York, NY: Chelsea House, 2010. Print.</ref> === Voda === [[File:Nanzen-in - Nanzenji - IMG 5393.JPG|thumb|upright|Kaskada na vrtu Nanzen-dži v Kjotu]] Japonski vrtovi vedno vsebujejo [[voda|vodo]], fizično z [[ribnik]]om ali [[potok]]om ali simbolično, ki jo predstavlja beli [[pesek]] v suhem skalnjaku. V budistični simboliki sta voda in kamen pojmovana kot [[jin in jang]], dve nasprotji, ki se dopolnjujeta. Tradicionalni vrt bo običajno imel ribnik nepravilne oblike ali, v večjih vrtovih, dva ali več ribnikov, povezanih s kanalom ali potokom, in kaskado, miniaturno različico znamenitih japonskih gorskih slapov. V tradicionalnih vrtovih so ribniki in potoki skrbno postavljeni v skladu z budistično geomantijo, umetnostjo postavljanja stvari na mesto, ki najverjetneje pritegne srečo. Pravila za postavitev vode so bila določena v prvem priročniku o japonskih vrtovih, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vrtnarstvu''), v 11. stoletju. Po ''Sakuteiki'' bi morala voda vstopati v vrt z vzhoda ali jugovzhoda in teči proti zahodu, ker je vzhod dom zelenega zmaja (''seirju''), starodavnega kitajskega božanstva, sprejetega na Japonskem, zahod pa je dom belega tigra, božanstvo vzhoda. Voda, ki teče od vzhoda proti zahodu, bo odnesla zlo, lastnik vrta pa bo zdrav in dolgo živel. Po ''Sakuteikiju'' je druga ugodna ureditev, da voda teče s severa, ki v budistični kozmologiji predstavlja vodo, proti jugu, ki predstavlja ogenj, ki sta si nasprotna (jin in jang) in zato prinašata srečo.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 492.</ref> ''Sakuteiki'' priporoča več možnih miniaturnih pokrajin z uporabo jezer in potokov: »oceanski slog«, ki vključuje skale, za katere se zdi, da so jih razjedli valovi, peščeno plažo in borovce; »široki rečni slog«, ki poustvarja tok velike reke, ki se vije kot kača; slog »močvirskega ribnika«, velik mirni ribnik z vodnimi rastlinami; »slog gorskega hudournika«, s številnimi skalami in kaskadami; in slog »rožnate črke«, stroga pokrajina z majhnimi, nizkimi rastlinami, blagim reliefom in številnimi raztresenimi ravnimi skalami. Tradicionalni japonski vrtovi imajo majhne otoke v [[jezero|jezerih]]. V vrtovih svetih templjev je običajno [[otok]], ki predstavlja goro Penglai ali goro Hōrai, tradicionalno domovanje [[Osem nesmrtnih|osmih nesmrtnih]]. ''Sakuteiki'' opisuje različne vrste umetnih otokov, ki jih je mogoče ustvariti v jezerih, vključno z »goratim otokom«, sestavljenim iz nazobčanih navpičnih skal, pomešanih z borovci, obdan s peščeno plažo; »skalni otok«, sestavljen iz natrpanih skal, ki se zdijo, kot da so jih udarili morski valovi, skupaj z majhnimi, starimi borovci nenavadnih oblik; »otok oblakov«, iz belega peska v zaokroženih belih oblikah kumulusa; in »megleni otok«, nizek peščeni otok, brez skal ali dreves. [[Kaskada (slap)|Kaskada]] ali [[slap]] je pomemben element japonskih vrtov, miniaturna različica slapov japonskih gorskih potokov. ''Sakuteiki'' opisuje sedem vrst kaskad. Ugotavlja, da mora biti kaskada, če je mogoče, obrnjena proti luni in zasnovana tako, da ujame lunin odsev v vodi.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 490</ref> V ''Sakuteikiju'' je tudi omenjeno, da je kaskadam koristno, če so locirane na tak način, da so napol skrite v sencah. <gallery class="center"> File:Enjo-ji Garden 05.jpg|Lotosov ribnik v Endžo-dži, rajskem vrtu iz obdobja Hej´an (12. stoletje) File:Motsuji yarimizu2.jpg|Vijugavi potok na vrtu [[Mocu-dži]] v Hiraisumiju File:697 Suizenji Pond.JPG|Ribnik na vrtu Suizen-dži Džōdžu-en (1636), katerega voda je bila znana kot odlična za pripravo čaja File:Youkoukan03s4592.jpg|Vrt Joukoukan v prefekturi Fukui poustvari miniaturno plažo in goro File:Horaijima-2.JPG|Otok preperelih skal in enega samega bora v vrtu Rikugi-en v Tokiu predstavlja goro Hōrai, legendarno domovanje osmih nesmrtnih. File:Keitakuen1.jpg|Kaskada v vrtu Keitaku-en blizu Osake File:Japense Garden Pond.jpg|Japonski vrtni ribnik z javorjem </gallery> === Skale in pesek === [[Kamen]], [[pesek]] in [[prod]] so bistvena značilnost japonskega vrta. Navpična [[skala]] lahko predstavlja goro Horai, legendarno domovanje osmih nesmrtnih, ali goro [[Meru]] budističnega učenja ali pa krapa, ki skače iz vode. Ploščata skala lahko predstavlja zemljo. Pesek ali prod lahko predstavljata plažo ali tekočo reko. Skale in voda tudi simbolizirata jin in jang (v japonščini ''in'' in ''jō'') v budistični filozofiji; trda kamnina in mehka voda se dopolnjujeta in voda, čeprav je mehka, lahko obrabi kamnino. Grobe vulkanske kamnine (''kasei-gan'') se običajno uporabljajo za predstavljanje gora ali kot stopalke. Gladke in okrogle [[sedimentne kamnine]] (''suisei-gan'') se uporabljajo okoli jezer ali kot stopalke. Trde [[Magmatska kamnina |metamorfne kamnine]] so običajno ob slapovih ali potokih. Skale tradicionalno delimo na visoke navpične, nizke navpične, oble, ležeče ali ravne. Skale se razlikujejo po velikosti in barvi, vendar različne, vendar ne smejo imeti svetlih barv, ki bi jim manjkalo subtilnosti. Kamnine s plastmi ali žilami morajo imeti vse žile v isti smeri in vse kamnine morajo biti trdno zasajene v zemljo, kar daje videz trdnosti in trajnosti. Kamni so razvrščeni v skrbno sestavo dveh, treh, petih ali sedmih kamnov, pri čemer so najpogostejše tri. V trojni razporeditvi najvišja skala običajno predstavlja nebesa, najkrajša skala je zemlja, srednje velika skala pa človeštvo, most med nebom in zemljo. Včasih je ena ali več skal, imenovanih ''suteiši'' (»brezimni« ali »zavrženi«), postavljenih na navidezno naključna mesta v vrtu, da bi nakazali spontanost, čeprav je njihova postavitev skrbno izbrana. V starodavni Japonski so okoli šintoističnih svetišč in budističnih templjev uporabljali pesek (''suna'') in prod (''jari''). Kasneje so ga uporabljali v japonskem skalnjaku ali zen budističnih vrtovih za predstavitev vode ali oblakov. Beli pesek je predstavljal čistost, lahko pa je bil tudi siv, rjav ali modrikastočrn.<ref>Young, ''The Art of the Japanese Garden'', pp. 24–25</ref> <gallery class="center"> File:Daitokuji-Zuihoin-Zuihotei-M1827.jpg|Skale v vrtu Blažene gore pri Daitoku-dži File:Toufuku-ji kaizandou3.JPG|Pesek v šahovnici v Tōfuku-dži v Kjotu File:Toufuku-ji hojyo3.JPG|Vrt Tōfuku-dži v Kjotu File:MyoshinjiTaizoin3.jpg|Vrt Mjōšin-dži File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg|[[Šiteno-dži]] vrt. Bodite pozorni na kompozicijo treh skal v sredini. File:Ankokuji04 960.jpg|V vrtu Ankokudži v Hirošimi so skale različnih, a harmoničnih velikosti in barv File:Toufuku-ji hojyo5.JPG|Skalna kompozicija v Tōfuku-dži (1934) File:KoishikawaKorakuen8981.jpg|Velika ploščata skala na otoku v vrtu Korakuen v Tokiu, ki predstavlja želvino glavo. File:Rock-garden-Negoro-temple-Japan.jpg|Kombinacija vzorca šahovnice in vodnih vzorcev v templju Negoro (Negoro-ji), prefektura Vakajama. </gallery> Izbira in kasnejša postavitev skal je bila in je še vedno osrednji koncept pri ustvarjanju estetsko prijetnega vrta Japoncev. V obdobju Heian se je začel uveljavljati koncept postavljanja kamnov kot simbolnih predstavitev otokov – fizično obstoječih ali neobstoječih –, kar je razvidno iz japonske besede ''šima'', ki je »posebnega pomena ... ker je beseda vsebovala pomen 'otok'« Poleg tega je bilo načelo ''kovan ni šitagau'' ali »ubogati (ali slediti) zahtevi predmeta« in je še vedno vodilno načelo japonskega oblikovanja kamnov, ki predlaga, da je »razporeditev kamnov narekujejo njihove prirojene lastnosti«. Ugotovljeno je bilo, da je posebna postavitev kamnov v japonskih vrtovih, ki simbolično predstavljajo otoke (in kasneje tudi gore), estetsko prijetna lastnost tradicionalnih japonskih vrtov. Thomas Heyd orisuje nekaj estetskih načel japonskih vrtov v ''Encountering Nature'': {{quote|Kamni, ki predstavljajo temeljni del japonskih vrtov, so skrbno izbrani glede na vremenske vplive in postavljeni tako, da dajejo gledalcem občutek, da »naravno« pripadajo tja, kjer so in v kombinacijah, v katerih jih gledalci najdejo. Kot taka poskuša ta oblika vrtnarjenja simbolno zastopati (ali predstaviti) procese in prostore, ki jih najdemo v divji naravi, stran od mesta in praktičnih skrbi človeškega življenja.<ref name="auto">{{cite book|last=Heyd|first=Thomas|title=Encountering Nature|year=2008|publisher=Ashgate Publishing Group|location=Abingdon, Oxen|page=156</ref>}} Postavitev skal je splošni »cilj prikazati naravo v njenih bistvenih značilnostih« – bistveni cilj vseh japonskih vrtov. Poleg tega Heyd pravi: {{quote|... medtem ko je kult kamnov osrednjega pomena tudi za japonsko vrtnarjenje ... saj so bili kamni del estetskega oblikovanja in jih je bilo treba postaviti tako, da so bili njihovi položaji videti naravni in njihova razmerja harmonična. Koncentracija zanimanja na podrobnosti, kot je oblika skale ali mah na kamniti luči, je včasih vodila do pretirane slikovitosti in kopičenja manjših značilnosti, ki se lahko zahodnjaškim očem, vajenim splošnejšega pregleda, zdijo natrpane in nemirne.<ref>{{cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |title=Garden and Landscape Design: Japanese |edition=15th</ref>}} Takšno pozornost do detajlov je mogoče opaziti na mestih, kot so slapovi Midori v vrtu Kenroku-en v Kanazavi, prefektura Išikava, saj je skale ob vznožju slapa ob različnih časih spremenilo šest različnih ''daimjō''. V japonskih vrtovih iz obdobja Heian, zgrajenih po kitajskem vzoru, so stavbe zavzemale toliko ali več prostora kot vrt. Vrt je bil zasnovan tako, da se vidi iz glavne stavbe in njenih verand ali iz majhnih paviljonov, zgrajenih v ta namen. V poznejših vrtovih so bile stavbe manj vidne. Rustikalne čajnice so bile skrite v lastnih vrtovih, majhne klopi in odprti paviljoni ob vrtnih poteh pa so nudili prostor za počitek in razmišljanje. V kasnejši vrtni arhitekturi so lahko stene hiš in čajnic odprli, da bi zagotovili skrbno uokvirjen pogled na vrt. Vrt in hiša sta postala eno.<ref>Young, ''The Art of the Japanese Garden'', p. 40</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg|Simetrična in zelo okrasna arhitektura Feniksove dvorane v vrtu Bjōdō-in v Kjotu (1052) je bila navdihnjena s kitajsko arhitekturo dinastije Song. File:Stone lantern Kenrokuen.jpg|Kotodži Tōrō, dvonožna kamnita svetilka, ki je eden najbolj znanih simbolov vrta Kenroku-en File:Urakuen Joan.jpg|Čašicu ali čajnica v vrtu Džo-an v Inujami iz leta 1618. Preprost in neokrašen slog čajnice zen se je začel uporabljati na vseh japonskih stavbah, od vrtnih paviljonov do palač. Ta čajnica je bila leta 1951 razglašena za nacionalni zaklad Japonske. File:Shoin.jpg|Arhitektura glavne hiše cesarske vile Kacura (1619–1662) je bila navdihnjena s preprostostjo čajnice. </gallery> === Vrtni mostovi === Mostovi so se prvič pojavili v japonskem vrtu v obdobju Heian. Na vrtu Bjōdō-in v Kjotu leseni [[most]] povezuje Feniksov paviljon z majhnim kamnitim otokom, ki predstavlja goro Penglai ali goro Horai, otoško domovanje osmih nesmrtnih daoističnega učenja. Most je simboliziral pot v raj in nesmrtnost.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', p. 24.</ref> Mostovi so bili lahko iz kamna (''išibaši'') ali iz lesa ali iz hlodov z zemljo na vrhu, prekriti z mahom (''dobaši''); lahko so obokani (''soribaši'') ali ravni (''hirabaši''). Včasih, če so bili del tempeljskega vrta, so bili po kitajski tradiciji pobarvani rdeče, vendar večinoma niso bili pobarvani.<ref>Young and Young, the ''Art of the Japanese Garden'', p. 33.</ref> V obdobju Edo, ko so postali priljubljeni veliki sprehajalni vrtovi, so bili zgrajeni potoki in vijugaste poti z nizom mostov, običajno v rustikalnem kamnitem ali lesenem slogu, da bi obiskovalce popeljali na ogled slikovitih pogledov na vrt. <gallery class="center"> File:Pawilon Feniksa3.JPG|Most pri templju Bjōdō-in (1052) je predstavljal pot na otok nesmrtnih in v raj. File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden04s3872.jpg|Most na gradu Tokušima iz dveh kamnov, ki ležita na tretjem kamnu (1592). File:Kumamoto Suizenji-jojuen05n4272.jpg|Leseni in kamniti most na vrtu Suizen-dži. Vrt so začeli graditi leta 1636. File:Ritsurin.JPG|Leseni most v vrtu Ricurin (med 1642 in 1745) File:Kenrokuen1.jpg|Most letečih gosi v vrtu Kenroku-en (med 1822 in 1874). File:Korakuen 24.JPG|[[Zig-zag bridge|Cik-cak kamniti most v Koišikava Kōrakuen File:Tenshaen.jpg|Rustikalni most na vrtu Tenša-en v Uvadžima (1866) File:Sorakuen09n3200.jpg|Lesen most, prekrit z zemljo in mahom (''dobaši'') v Sorakuenu File:Sankeien Rinshukaku and Teisha Bridge.jpg|Redek pokriti most iz vrta Sankeien v Jokohami </gallery> === Kamnite luči in ribniki === Japonske kamnite luči (台灯籠, ''dai-dōrō'', »svetilka na ploščadi«) izvirajo iz obdobja Nara in Heian. Prvotno so bile le v budističnih templjih, kjer so obkrožale poti in pristope k templju, v obdobju Heian pa so jih začeli uporabljati tudi v šintoističnih svetiščih. Po izročilu so jih v obdobju Momojama v čajne vrtove vnesli prvi veliki čajni mojstri, v kasnejših vrtovih pa so jih uporabljali zgolj za okras. V svoji popolni in izvirni obliki ''dai-doro'', tako kot pagoda, predstavlja pet elementov budistične kozmologije. Kos, ki se dotika tal, predstavlja ''či'', zemljo; naslednji del predstavlja ''sui'' ali vodo; ''ka'' ali ogenj, je predstavljen z odsekom, ki obdaja svetlobo ali plamen luči, medtem ko sta ''fū'' (zrak) in ''kū'' (praznina ali duh) predstavljena z zadnjima dvema deloma, ki sta najbolj na vrhu in kažeta proti nebu. Segmenti izražajo idejo, da se bodo po smrti naša fizična telesa vrnila v prvotno, elementarno obliko.<ref name="OMP">{{cite web|url=http://www.onmarkproductions.com/html/5-elements-pagoda-gravestone.html|title=Five Element Pagodas, Stupas, Steles, Gravestones|publisher=Onmark Productions|access-date=25 April 2010}}</ref> Kamnite posode za vodo (''cukubai'') so bile prvotno postavljene v vrtovih, da so si obiskovalci pred čajno slovesnostjo umili roke in usta. Vodo v bazen dovaja bambusova cev ali ''kakei'', za pitje vode pa imajo običajno leseno zajemalko. V čajnih vrtovih je bila posoda postavljena nizko pri tleh, tako da se je moral pivec skloniti, da bi dobil vodo. <gallery class="center"> Slika:HiroshimaShukkeienLantern7324.jpg|Luč v vrtu Šukkei-en v Hirošimi. Slika:Korakuen 26.JPG|Luč na vrtu Kōraku-en Slika:Tsukubai2.JPG|Vodni bazen v Rjōan-dži, Kjoto Slika:Kenrokuen05-r.jpg|Kamnita posoda za vodo na vrtu Kenroku-en. Slika:Saikyoji26s4592.jpg|Kamnit bazen za vodo v Sakamotu, Ōcu, Šiga Slika:Font at Tenryuji Temple.jpg|Vodni bazen v templju Tenrjū-dži v Kjotu Slika:Kenroku-en-winter-lantern.jpg|Snežne luči, kot je ta na vrtu Kenroku-en, imajo široke robove, ki lovijo sneg in ustvarjajo slikovite prizore. Slika:Japanese Garden Stone Cistern Fountain NBG 6 LR.jpg|Kamniti vodnjak in cisterna v japonskem vrtu v botaničnem vrtu Norfolk, Virginija. </gallery> === Vrtne ograje, vrata in naprave === <gallery class="center"> File:Exterior wall katsura.jpg|Zunanja stena cesarske vile Kacura, zasnovana tako kot ves vrt, za čistost in preprostost File:Urakuen tea garden 02.jpg|Vrata čajnega vrta Urakuen, pogled od znotraj File:Adachi Museum of Art05s4592.jpg|Tradicionalna vrtna vrata Muzeja umetnosti Adači File:Shishiodoshi.gif|Šiši-odoši je vrtna naprava, narejena iz bambusa in lesa, namenjena odganjanju ptic. Ko se bambusova cev napolni z vodo, trkne ob kamen, se izprazni in nato znova napolni z vodo. File:Suikinkutsu in Enkoji.jpg|Suikinkucu je subtilno vrtno glasbilo, skrito pod prodom v nekaterih vodnih bazenih. </gallery> === Drevesa in cvetje === [[File:Momiji in Ginkaku-ji.jpg|thumb|''Momidži'' – [[pahljačasti javor]] v templju Ginkaku-dži, jyoto]] Nič v japonskem vrtu ni naravno ali prepuščeno naključju; vsaka rastlina je izbrana v skladu z estetskimi načeli, bodisi da skrije nezaželene znamenitosti, da služi kot ozadje določenim vrtnim značilnostim ali da ustvari slikovit prizor. Drevesa so skrbno izbrana in urejena glede na jesenske barve. [[mahovi|Mah]] se pogosto uporablja za namig, da je vrt starodaven. Tudi rože so skrbno izbrane glede na sezono cvetenja. Formalne gredice so redke v starejših vrtovih, vendar pogostejše v sodobnih vrtovih. Nekatere rastline so izbrane zaradi njihove verske simbolike, na primer [[indijski lotos|lotos]], svet v budizmu ali [[bor (drevo)|bor]], ki predstavlja dolgoživost. Drevesa so skrbno obrezana, da zagotovijo privlačne prizore in preprečijo, da bi zakrivala druge poglede na vrt. Njihova rast je tudi nadzorovana s tehniko, imenovano ''nivaki'', da bi jim dali bolj slikovite oblike in da bi bili videti bolj starodavni. Domneva se, da je značilna oblika obrezanih japonskih vrtnih dreves podobna drevesom, ki jih naravno najdemo v savanskih pokrajinah. Ta podobnost je bila uporabljena za motivacijo tako imenovane hipoteze o savani.<ref>{{cite journal |last1=Orians |title=An ecological and evolutionary approach to landscape aesthetics |journal=Landscape Meanings and Values |date=1986}}</ref> Drevesa so včasih prisiljeno upognjena, da bi ustvarila sence ali boljši odsev v vodi. Zelo stare borovce pogosto podpirajo z lesenimi berglami ali pa njihove veje držijo z vrvicami, da se pod težo snega ne zlomijo. V poznem 16. stoletju se je v japonskem vrtu razvila nova umetnost; tehnika ''ōkarikomi'' (大刈込), tehnika obrezovanja grmovja v krogle ali zaobljene oblike, ki posnemajo valove. Po izročilu je to veščino razvil Kobori Enšū (1579–1647), najpogosteje pa so jo izvajali na grmovju azalej. Podobno je bilo s topiarnim vrtom, ki so bili narejeni v Evropi v istem času, le da so evropski topiari vrtovi poskušali narediti drevesa kot geometrijski trdni predmeti, medtem ko je ''ōkarikomi'' poskušal narediti grme, kot da bi bili skoraj tekoči, ali v tekočih naravnih oblikah. Ustvaril je umetniško igro svetlobe na površini grma in po besedah zgodovinarja vrtov Michela Baridona »v igro je prinesel tudi občutek 'dotika stvari', ki je še danes tako uspešen v japonskem oblikovanju«.<ref>Michel Baridon. ''Les Jardins''. p. 475. excerpt translated from French by D.R. Siefkin.</ref><ref>{{cite web |title=Karikomi |publisher=JAANUS |url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/k/karikomi.htm}}</ref> Najpogostejša drevesa in rastline v japonskih vrtovih so [[azaleja]] (''cucudži''), [[kamelija]] (''cubaki''), [[hrast]] (''kašiva''), [[brest (drevo)|brest]] (''nire''), japonska marelica (''Prunus mume'') (''ume''), [[češnja]] (''sakura''), [[javor]] (''momidži''). ), [[vrba (drevo)|vrba]] (''janagi''), [[ginko]] (''ičō''), [[japonska pacipresa]] (''Chamaecyparis obtusa'') (''hinoki''), japonska cedra (''Cryptomeria'') (''sugi''), [[bor (drevo)|bor]] (''macu'') in [[bambus]] (''take''). <gallery class="center"> File:Chionin23n4272.jpg|Slog topiarnih rastlinskih kipov, znan kot ''ōkarikomi'' v vrtu Čionin. File:Chiran Samurai Residence02.jpg|''Ōkarikomi'' izklesana drevesa in grmovje v Rezidenci Čiran Samurai. File:Sorakuen15st3200.jpg|Azaleje v vrtu Soraku-en File:TenryujiMomiji.jpg|Kombinacija bambusa in japonskega javorja v vrtu Tenrjū-dži v Kjotu. File:Podocarpus macrophyllus,katori-city,japan.JPG|Oblačno drevo pri Katoriju File:Yukitsuri-standalonepine-02-2006-03-03.jpg|Nekateri starodavni borovci v Kenroku-enu so pozimi podprti z vrvicami, da se jim kraki ne zlomijo File:Kenroku-en.jpg|Borovci na vrtu Kenroku-en, podprti z oporniki, ki podpirajo težo snega, ne da bi se zlomili File:Ritsurin park05s3200.jpg|Pokrajina v vrtu Ricurin File:Ritsurin park02s3200.jpg|''Ōkarikomi''; obrezano grmovje v vrtu Ricurin </gallery> === Ribe === Uporaba rib, zlasti ''nišiki-goi'' (obarvani krap), ''medaka'' ali zlate ribice kot dekorativni element v vrtovih, je bila izposojena iz kitajskega vrta. Zlate ribice so razvili na Kitajskem pred več kot tisoč leti s selektivno vzrejo pruskega krapa zaradi barvnih mutacij. Z dinastijo Song (960–1279) so se razvile rumena, oranžna, bela in rdeče-bela barva. Zlate ribice so bile na Japonsko uvedene v 16. stoletju. ''Koi'' so razvili iz navadnega krapa (''Cyprinus carpio'') na Japonskem v 1820-ih. ''Koi'' so udomačeni navadni krapi, ki so izbrani ali izločeni zaradi barve; niso drugačna vrsta in se bodo vrnili na prvotno obarvanost v nekaj generacijah, če jim bo dovoljeno prosto razmnoževanje.<ref name="Aquatic-oasis ">{{cite web|url=http://www.aquatic-oasis.com/articles.htm |title=Aquatic-oasis articles |publisher=Aquatic-oasis |access-date=2009-02-26 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081016024203/http://www.aquatic-oasis.com/articles.htm |archive-date=October 16, 2008 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.exoticgoldfish.net/|title=Exotic Goldfish|access-date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20111211211843/http://www.exoticgoldfish.net/|archive-date=2011-12-11|url-status=dead}}</ref> Poleg rib se v nekaterih vrtovih zadržujejo želve. Naravna okolja v vrtovih ponujajo habitate, ki privabljajo divje živali; žabe in ptice so opazne, saj prispevajo k prijetni zvočni kulisi.<ref>{{cite journal |last1=Cerwén |first1=Gunnar |title=Listening to Japanese Gardens: An Autoethnographic Study on the Soundscape Action Design Tool |journal=Int. J. Environ. Res. Public Health |date=2019 |volume=16 |issue=23 |page=4648 |doi=10.3390/ijerph16234648|pmid=31766643 |pmc=6926712 |doi-access=free }}</ref> <gallery class="center"> File:Onkamikoi.JPG|Nišiki-goi v [[Veliko svetišče Ise|velikem svetišču Ise]] 2005. Six koi.jpg|{{transl|ja|Nišiki-goi}} File:Himeji Koukoen08s4592.jpg|''Koi'' v vrtu Himedži Koko-en File:Suizenji Carp.JPG|Velik krap na vrtu Suizen-ji </gallery> == Estetska načela == Zgodnji japonski vrtovi so večinoma sledili kitajskemu modelu, vendar so postopoma japonski vrtovi razvili lastna načela in estetiko. Te so bile opredeljene v vrsti priročnikov za krajinsko vrtnarjenje, začenši s ''Sakuteiki'' (»Zapisi o vrtnarstvu«) v obdobju Heian (794–1185). Načela svetih vrtov, kot so vrtovi zen budističnih templjev, so bila drugačna od načel vrtov za užitek ali sprehajalnih vrtov; na primer, zen budistični vrtovi so bili zasnovani tako, da jih je bilo videti sedeče s ploščadi s pogledom na celoten vrt, ne da bi vanj vstopili, medtem ko so bili sprehajalni vrtovi namenjeni ogledu tako, da se je sprehodil skozi vrt in se ustavil na nizu pogledov točke. Vendar pa pogosto vsebujejo skupne elemente in uporabljajo iste tehnike. * Miniaturizacija: japonski vrt je miniaturni in idealiziran pogled na naravo. Skale lahko predstavljajo gore, ribniki pa morja. Vrt včasih povečamo tako, da postavimo večje skale in drevesa v ospredje, manjša pa v ozadje. * Prikrivanje ''miegakure'' (»skrij in razkrij«): zen budistični vrt naj bi bil viden ves naenkrat, sprehejalnii vrt pa je namenjen ogledu posamezne pokrajine naenkrat, kot zvitek naslikanih pokrajin, ki se odvijajo. Značilnosti so skrite za griči, drevesnimi nasadi ali bambusom, zidovi ali strukturami, ki jih je treba odkriti, ko obiskovalec sledi vijugasti poti. * Izposojena pokrajina (''šakkei''): manjši vrtovi so pogosto zasnovani tako, da vključujejo izposojeno pokrajino, pogled na elemente zunaj vrta, kot so hribi, drevesa ali templji, kot del pogleda. Zaradi tega se vrt zdi večji, kot je v resnici. * Asimetrija: japonski vrtovi niso položeni na ravne osi ali z eno samo potezo, ki prevladuje nad pogledom. Stavbe in vrtni elementi so običajno postavljeni tako, da jih je mogoče videti diagonalno in so skrbno sestavljeni v prizore, ki kontrastirajo prave kote, kot so stavbe z naravnimi značilnostmi, in navpične elemente, kot so skale, bambus ali drevesa, z vodoravnimi elementi, kot je npr. voda. Po mnenju vrtnih zgodovinarjev Davida in Michiga Younga je v središču japonskega vrta načelo, da je vrt umetniško delo. »Čeprav ga je navdihnila narava, je prej interpretacija kot kopija; videti bi moralo biti naravno, vendar ni divje«. Krajinski vrtnar Sejemon Kusumoto je zapisal, da Japonci ustvarijo »najboljše ročno delo narave v omejenem prostoru«. Opravljena je bila matematična analiza nekaterih tradicionalnih japonskih vrtnih načrtov. Ti modeli se izogibajo kontrastom, simetrijam in skupinam, ki bi ustvarile točke, ki prevladujejo nad vizualno pozornostjo. Namesto tega ustvarijo prizore, v katerih je vidna značilnost enakomerno porazdeljena po vidnem polju. Izogibajo se izstopajočim barvam, teksturam, predmetom in skupinam. Velikost predmetov, skupin in razmiki med njimi so urejeni tako, da so podobni sebi v več prostorskih merilih; to pomeni, da ustvarijo podobne vzorce, ko jih povečajo ali zmanjšajo. Ta lastnost je vidna tudi v fraktalih in številnih naravnih prizorih. Ta fraktalu podobna samopodobnost se lahko razširi vse do lestvice površinskih tekstur (kot so skale in trate z mahom).<ref name="visual">{{cite journal |last1=van Tonder |first1=Gert J. |last2=Lyons |first2=Michael J. |title=Visual Perception in Japanese Rock Garden Design |journal=Axiomathes |date=September 2005 |volume=15 |issue=3 |pages=353–371 |doi=10.1007/s10516-004-5448-8 |citeseerx=10.1.1.125.463 |s2cid=121488942 |url=http://www.kasrl.org/axiomathes.pdf}}</ref> Za te teksture velja, da izražajo estetiko ''vabi-sabi''.<ref name="heat_isle">{{cite journal |last1=Oishi |first1=Yoshitaka |title=Urban heat island effects on moss gardens in Kyoto, Japan |journal=Landscape and Ecological Engineering |volume=15 |issue=2 |pages=177–184 |doi=10.1007/s11355-018-0356-z |url=https://www.researchgate.net/publication/326676583|year=2019 |s2cid=51890554 }}</ref> == Slogi == === Čisen-šojū-teien ali vrt z ribnikom === ''Čisen-šojū-teien (»vrt z ribnikom«) je bil uvožen iz Kitajske v obdobju Heian (794–1185). Imenuje se tudi slog ''šinden-zukuri'', po arhitekturnem slogu glavne stavbe. Imel je veliko okrašeno rezidenco z dvema dolgima kriloma, ki sta segala proti jugu do velikega jezera in vrta. Vsako krilo se je končalo s paviljonom, iz katerega so gostje lahko uživali v razgledu na jezero. Obiskovalci so se po jezeru podali v čolnih. Ti vrtovi so imeli velika jezera z majhnimi otoki, kjer so med festivali in slovesnostmi igrali glasbeniki, častilci pa so lahko čez vodo gledali Budo. Iz tega obdobja ni ostal noben prvotni vrt, vendar je mogoče videti rekonstrukcije v templju Heian-džingū in Daikaku-dži v Kjotu. === Rajski vrt === Rajski vrt se je pojavil v poznem obdobju Heian, ki so ga ustvarili plemiči, ki so pripadali sekti budizma Amida. Naj bi simbolizirali raj ali čisto deželo (''Džōdo''), kjer je Buda sedel na ploščadi in razmišljal o lotosovem ribniku. V teh vrtovih je bil jezerski otok, imenovan Nakadžima, kjer je bila dvorana Buda, ki je bila z obalo povezana z ločnim mostom. Najbolj znan ohranjeni primer je vrt Feniksove dvorane templja Bjōdō-in, zgrajen leta 1053 v Udžiju blizu Kjota. Drugi primeri so tempelj Džōruri-dži v Kjotu, tempelj Enro-dži v prefekturi Nara, Hokongoin v Kjotu, tempelj Mōcū-dži v Hiraizumiju in vrt Širamizu Amidado v mestu Ivaki. === Suhi skalnjaki Karesansui === Vrtovi Karesansui (枯山水) ali japonski skalnjaki so postali priljubljeni na Japonskem v 14. stoletju zahvaljujoč delu budističnega meniha Musō Sosekija (1275–1351), ki je zgradil zen vrtove v petih večjih samostanih v Kjotu. V teh vrtovih je namesto vode bel pesek ali nagrabljen gramoz, skrbno urejeno kamenje, včasih pa kamenje in pesek, prekriti z mahom. Njihov namen je olajšati meditacijo in naj bi jih gledali, ko sedijo na verandi rezidence hōjōja, opata samostana. Najbolj znan primer je tempelj Rjōan-dži v Kjotu. === ''Rodži'' ali čajni vrt === Čajni vrt je nastal v obdobju Muromači (1333–1573) in Momojama (1573–1600) kot prizorišče [[Japonski obred pitja čaja|japonske čajne slovesnosti]] ali čanoju. Slog vrta je dobil ime po ''rodži'' ali poti do čajnice, ki naj bi obiskovalca navdušila za meditacijo, da bi ga pripravila na obred. Obstaja zunanji vrt z vrati in pokrito uto, kjer gostje čakajo na povabilo, da vstopijo. Nato gredo skozi vrata do notranjega vrta, kjer si umijejo roke in splaknejo usta, kot bi si pred vstopom v šintoistično svetišče, preden gredo v samo čajnico. Pot je vedno vlažna in zelena, tako da bo videti kot odmaknjena gorska pot, na njem pa ni svetlih rož, ki bi obiskovalca odvrnile od njegove meditacije. Prve čajnice niso imele oken, poznejše čajnice pa imajo steno, ki jo je mogoče odpreti za pogled na vrt. === Kaijū-šiki-teien ali promenadni vrtovi === Promenadni ali sprehajalni vrtovi (krajinski vrtovi v slogu ''pojdi naokrog'') so se pojavili na japonskem v obdobju Edo (1600–1854), v vilah plemičev ali vojskovodj. Ti vrtovi so bili zasnovani tako, da dopolnjujejo hiše v novem arhitekturnem slogu ''sukija-zukuri'', ki so se zgledovale po čajnici. Te vrtove naj bi si ogledali po poti v smeri urinega kazalca okoli jezera od enega skrbno sestavljenega prizora do drugega. Ti vrtovi so uporabili dve tehniki za zagotavljanje zanimivosti: izposojeno kuliso (''šakkei''), ki je izkoristila poglede na pokrajino zunaj vrta, kot so gore ali templji, in jih vključila v pogled, tako da je bil vrt videti večji, kot je v resnici, in ''miegakure'' ali »skrij in razkrij«, ki je uporabljal vijugaste poti, ograje, bambus in stavbe, da bi skril pokrajino, tako da je obiskovalec ne bi videl, dokler ni bil na najboljši razgledni točki. Vrtovi iz obdobja Edo pogosto predstavljajo tudi rekreacije slavnih pokrajin ali prizorov, ki jih je navdihnila literatura; Vrt Suizen-dži Džōdžu-en v Kumamotu ima miniaturno različico gore Fudži, vila Kacura v Kjotu pa ima miniaturno različico peščenega grebena Ama-no-hašidate v zalivu Mijazu blizu Kjota. Vrt Rikugi-en v Tokiu ustvarja majhne pokrajine, ki jih navdihuje oseminosemdeset znanih japonskih pesmi. === Majhni urbani vrtovi === [[File:Shima-Tsuboniwa.JPG|thumb|''Naka-niva'' ali dvoriščni vrt v hiši geiš v Kanazavi. Drevesa so pokrita s slamo, da so zaščitena pred snegom.]] Majhni vrtovi so bili prvotno najdeni na notranjih dvoriščih (''naka-niva'', »notranji vrt«) palač iz obdobja Heian in so bili zasnovani tako, da dajejo vpogled v naravo in nekaj zasebnosti prebivalcem zadnje strani stavbe. Majhni so bili kot en ''cubo'' ali približno 3,3 kvadratnega metra, od koder izvira ime ''cubo-niva''. V obdobju Edo so trgovci začeli graditi majhne vrtove v prostoru za svojimi trgovinami, ki so gledali na ulico in svojimi rezidencami, ki so bile na zadnji strani. Ti majhni vrtovi so bili namenjeni ogledu, ne pa vstopu in so običajno imeli kamnito svetilko, vodno korito, stopalne kamne in nekaj rastlin. Danes jih najdemo v številnih japonskih rezidencah, hotelih, restavracijah in javnih stavbah. Dober primer iz obdobja Meidži najdemo v vili Murin-an v Kjotu. ''Totekiko'' je znamenit dvoriščni skalnjak. === Puščavniški vrt === [[File:Shisen-do.JPG|thumb|left|[[Šisen-dō]] v Kjotu, 17. st., eden najboljših primerov puščavniškega vrta]] Puščavniški vrt je majhen vrt, ki ga običajno zgradi samuraj ali državni uradnik, ki se je želel umakniti iz javnega življenja in se posvetiti študiju ali meditaciji. Pritrjen je na rustikalno hišo, do njega vodi vijugasta pot, kar nakazuje, da je globoko v gozdu. Lahko ima majhen ribnik, japonski skalnjak in druge značilnosti tradicionalnih vrtov v miniaturi, ki so zasnovane tako, da ustvarjajo mir in navdih. Primer je vrt Šisen-dō v Kjotu, ki ga je zgradil birokrat in učenjak, ki ga je v 17. stoletju izgnal šogun. Zdaj je budistični tempelj. == Razlike med japonskim in kitajskim vrtom == Japonski vrtovi v obdobju Heian so bili oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar so se v obdobju Edo pojavile izrazite razlike. * Arhitektura: kitajski vrtovi imajo zgradbe v središču vrta, ki zasedajo velik del vrtnega prostora. Stavbe so postavljene ob ali nad osrednjim vodnim telesom. Vrtne stavbe so zelo dovršene, z veliko arhitekturnega okrasja. V poznejših japonskih vrtovih so stavbe precej oddaljene od vodnega telesa, so preproste, z zelo malo okraskov. Arhitektura v japonskem vrtu je v veliki meri ali delno skrita. * Razgledna točka: kitajski vrtovi so zasnovani tako, da jih je mogoče videti od znotraj, iz stavb, galerij in paviljonov v središču vrta. Japonski vrtovi so zasnovani tako, da jih lahko vidimo od zunaj, kot v japonskem skalnjaku ali zen vrtu; ali s poti, ki se vije skozi vrt. * Uporaba kamnov: v kitajskem vrtu, zlasti v času dinastije Ming, so bili učenjakovi kamni izbrani zaradi izjemnih oblik ali podobnosti z živalmi ali gorami in uporabljeni za dramatičen učinek. Pogosto so bili zvezde in osrednji deli vrta. V poznejših japonskih vrtovih so bile skale manjše in postavljene v bolj naravne aranžmaje, integrirane v vrt. * Morske pokrajine: kitajske vrtove je navdihnila celinska pokrajina Kitajske, zlasti kitajska jezera in gore, medtem ko japonski vrtovi pogosto uporabljajo pomanjšane pokrajine z japonske obale. Japonski vrtovi pogosto vključujejo bele peščene ali prodnate plaže in skale, za katere se zdi, da so jih obrabili valovi in plima, kar se v kitajskih vrtovih redko pojavi. == Omembe vredni japonski vrtovi == [[File:Tenryuji Kyoto01n4500.jpg|thumb|[[Tenrjū-dži]] vrt v Kjotu.<br /> (Vrt ''kaijū-šiki'', dokončan v 14. st.)]] [[File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|thumb|[[Kōraku-en]] v Okajami.<br />(Vrt ''kaijū-šiki'', končan v 17. st.)]] [[File:Adachi Museum of Art01st3200.jpg|thumb|Vrt Muzeja umetnosti Adači, Jasugi.<br />(Vrt ''kanšō-šiki'', končan v 20. st.)]] [[File:Kumamoto Suizenji-jojuen01n4272.jpg|thumb| Prostran japonski vrt, Suizen-dži Džōdžu-en, blizu gradu Kumamoto]] Minister za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo japonske vlade označuje najbolj opazne kraje narodne slikovite lepote kot posebna mesta slikovite lepote v skladu z zakonom o zaščiti kulturnih dobrin.<ref>{{Cite web|url=http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070815055124/http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|url-status=dead|title=MEXT : Ministry of Education, Culture, Sports, Science and Technology<!-- Bot generated title -->|archive-date=August 15, 2007}}</ref> Od marca 2007 je na seznamu 29 območij, od katerih je več kot polovica japonskih vrtov (krepki vnosi označujejo območja Unescove svetovne dediščine): *Regija Tōhoku **Vrt Mōcū-ji (Hiraizumi, Ivate) *Regija Kantō **Kairaku-en (Mito, Ibaraki) **Rikugi-en (Bunkjō, Tokio) **Vrt Kju Hamarikju (Čūō, Tokio) *Regija Čubu **Kenroku-en (Kanazava, Išikava) **Družinski vrt Ičidžōdani Asakura (Fukui, Fukui) *Regija Kansai **'''Vrt [[Bjodo-in]]''' (Udži, Kjoto) **'''Vrt Džišo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt gradu Nidžō Ninomaru''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rokuon-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rjōan-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Tenrjū-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Sanbōin v Daigo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt mahu Saihō-dži''' (Tempelj mahu) (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daisen-in v Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Murin-an, Kjoto, Kjoto **Vrt Negoro-dži (Ivade, Vakajama) *Regija Čugoku **Vrt muzeja umetnosti Adači (Jasugi, Šimane) **Kōraku-en (Okajama, Okajama) **Ptičji park Macue (Macue) **Šūraku-en (Cujama) *Regija Šikoku **Vrt Ricurin (Takamacu, Kagava) **Nakacu Banšoen (Marugame, Kagava) **Tenša-en (Uvadžima, Ehime) *Regija Kjušu **Suizen-dži Džōdžu-en (Kumamoto, Kumamoto) **'''Sengan-en''' (Kagošima, Kagošima) *Regija Otočje Rjukju **'''Šikina-en''' (Naha, Okinava) Vendar pa minister za izobraževanje ni upravičen do pristojnosti nad kakršno koli imperialno lastnino. Tudi ta dva vrta, ki ju upravlja Agencija cesarskega gospodinjstva, veljata za veliki mojstrovini. *Kacura cesarska vila <ref>{{cite web|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/katsura.html|title=Katsura}}</ref> *Šugaku-in cesarska vila <ref>{{Cite web|url=https://www.japan.travel/en/things-to-do/|archive-url=https://web.archive.org/web/20070818152146/http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/shugaku-in.html|url-status=dead|title=Things to Do &#124; Japan Travel &#124; JNTO|archive-date=August 18, 2007|website=Japan National Tourism Organization (JNTO)}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] 8fltlyxgxhfd46102sa0v7fbdg2aggo 0 522181 5735757 5733493 2022-08-17T16:36:20Z Octopus 13285 /* Poljsko-litovska Republika obeh narodov */ popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Małopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_map =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png | image_shield =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]<hr>[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]] | mapsize =240px | seat = [[Krakov]] | map_caption = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske | subdivision_type =Država | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | area_total_km2 = 60000 | population_total = ok. 9.000.000 | population_density_km2 = auto | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} '''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.<ref>{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.<ref>{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}</ref> Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko. Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&q=malopolska%20nobles%20magnates&pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck & Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}</ref> Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti. Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.<ref>{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}</ref> Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,<ref>http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.</ref> ima še vedno govorce malopoljskega narečja. Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani in nekoč poljski Judje in Nemci. ==Ime== Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko'' (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše Poljske).<ref>Gloger 1903, str. 170.</ref> Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],<ref>[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}</ref> da bi jo razlikovali od Velike Poljske. ==Zgodovina== ===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska=== [[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]] [[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]] V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],<ref name=ref25>Lerski 1996, str. 309.</ref> je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''"Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel"''.<ref>Cosmas of Prague 2006, str. 155.</ref> Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.<ref>[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}</ref> Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz, temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.<ref>[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}</ref> Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.<ref>Labuda 1988, str. 167–211.</ref> Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]<ref>[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&location=f&msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&location=f&msg=1 |date=23. novembra 2009}}.</ref> Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,<ref>[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.</ref> ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega. V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]] in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''"Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka"''.<ref>Davies 2005, str. 71.</ref> Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.<ref>{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.</ref> Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],<ref>Bedford 2008, str. 224.</ref> leta 1349 pa so ga požgali Litovci.<ref>{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> [[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]] Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.<ref>[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).</ref> Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov. V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.<ref>{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra 2011}}.</ref> Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].<ref name=ref25/> Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów. Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.<ref>[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.</ref> Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so: :{| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:90%;" |- ! # ! Mesto ! Ustanovitev ! Sedanje vojvodstvo |- | 1. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz''' | 1334 | zdaj predmestje Krakova |- | 2. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck''' | 1339 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 3. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 4. | style="text-align:left;"| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 5. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 6. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów''' | 1340 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 7. | style="text-align:left;"| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice''' | 1342 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 8. | style="text-align:left;"| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]''' | 1346 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 9. | style="text-align:left;"| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 10. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 11. | style="text-align:left;"| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 12. | style="text-align:left;"| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno''' | 1350 | Loško vojvodstvo |- | 13. | style="text-align:left;"| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom''' | 1350 | Mazovsko vojvodstvo |- | 14. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark''' | 1354 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 15. | style="text-align:left;"| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno''' | 1354 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 16. | style="text-align:left;"| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny''' | 1354 | Svetokriško vojvodstvo |- | 17. | style="text-align:left;"| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice''' | 1358 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 18. | style="text-align:left;"| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin''' | 1358 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 19. | style="text-align:left;"| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica''' | 1358 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 20. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica''' | 1362 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 21. | style="text-align:left;"| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce''' | 1362 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 22. | style="text-align:left;"| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina''' | 1364 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 23. | style="text-align:left;"| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna''' | 1364 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 24. | style="text-align:left;"| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło''' | 1366 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 25. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek''' | 1366 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 26. | style="text-align:left;"| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz''' | 1369 | Malopoljsko vojvodstvo |} [[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]] [[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 219 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom }} V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.<ref name=ref39>[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}</ref> Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.<ref>{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}</ref> Kneževina Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu. V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.<ref>{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}</ref> Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596. V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].<ref>{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij 2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}</ref> [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva<ref>[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&func=viewpage&pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&func=viewpage&pageid=615 |date=16. julija 2011}} </ref> med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in Poniatowski. Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza, [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski. ===Poljsko-litovska Republika obeh narodov=== V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,<ref>{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}</ref> obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in Biecz. Kasneje v 16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah. [[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]] V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.<ref>{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.<ref>{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.<ref>{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod, prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556<ref>{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]], druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''. Leta 1572 je [[Jagelonci |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].<ref>[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}</ref> [[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine "Cepelia Fil-Wilamowice" iz Wilamowic<ref>{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca "Cepelia Fil-Wilamowice"|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}</ref>]] [[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v v južni Malopoljski]] Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih. Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].<ref>{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}</ref> Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi. Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.<ref>{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.<ref>{{cite web|author=Dariusz Milewski, "Mówią wieki", nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}</ref> Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),<ref>{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref>) Opoczno,<ref>{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}</ref> Lublin,<ref>{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}</ref> Kazimierz Dolny<ref>{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}</ref> Pilzno,<ref>{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}</ref> Szydlow,<ref>{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}</ref> Szydłowiec,<ref>{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Tarnów,<ref>{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}</ref> Kielce,<ref>{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&action=view&city_id=458&cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&action=view&city_id=458&cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}</ref> Kraśnik<ref>{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju, njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu. V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.<ref>Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.</ref> Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]]. Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].<ref>{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=258&page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=258&page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).<ref>{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}</ref> Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]]. [[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]] ===Delitve Poljske (1772-1918)=== ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] i6u0t0b0jzw0sjiv79aw3p9sfhhgmr0 5736004 5735757 2022-08-18T06:15:43Z Octopus 13285 /* Delitve Poljske (1772-1918) */ nadaljevanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Małopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_map =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png | image_shield =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]<hr>[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]] | mapsize =240px | seat = [[Krakov]] | map_caption = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske | subdivision_type =Država | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | area_total_km2 = 60000 | population_total = ok. 9.000.000 | population_density_km2 = auto | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} '''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.<ref>{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.<ref>{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}</ref> Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko. Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&q=malopolska%20nobles%20magnates&pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck & Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}</ref> Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti. Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.<ref>{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}</ref> Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,<ref>http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.</ref> ima še vedno govorce malopoljskega narečja. Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani in nekoč poljski Judje in Nemci. ==Ime== Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko'' (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše Poljske).<ref>Gloger 1903, str. 170.</ref> Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],<ref>[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}</ref> da bi jo razlikovali od Velike Poljske. ==Zgodovina== ===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska=== [[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]] [[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]] V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],<ref name=ref25>Lerski 1996, str. 309.</ref> je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''"Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel"''.<ref>Cosmas of Prague 2006, str. 155.</ref> Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.<ref>[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}</ref> Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz, temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.<ref>[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}</ref> Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.<ref>Labuda 1988, str. 167–211.</ref> Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]<ref>[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&location=f&msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&location=f&msg=1 |date=23. novembra 2009}}.</ref> Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,<ref>[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.</ref> ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega. V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]] in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''"Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka"''.<ref>Davies 2005, str. 71.</ref> Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.<ref>{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.</ref> Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],<ref>Bedford 2008, str. 224.</ref> leta 1349 pa so ga požgali Litovci.<ref>{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> [[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]] Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.<ref>[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).</ref> Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov. V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.<ref>{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra 2011}}.</ref> Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].<ref name=ref25/> Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów. Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.<ref>[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.</ref> Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so: :{| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:90%;" |- ! # ! Mesto ! Ustanovitev ! Sedanje vojvodstvo |- | 1. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz''' | 1334 | zdaj predmestje Krakova |- | 2. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck''' | 1339 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 3. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 4. | style="text-align:left;"| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 5. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 6. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów''' | 1340 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 7. | style="text-align:left;"| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice''' | 1342 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 8. | style="text-align:left;"| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]''' | 1346 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 9. | style="text-align:left;"| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 10. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 11. | style="text-align:left;"| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 12. | style="text-align:left;"| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno''' | 1350 | Loško vojvodstvo |- | 13. | style="text-align:left;"| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom''' | 1350 | Mazovsko vojvodstvo |- | 14. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark''' | 1354 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 15. | style="text-align:left;"| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno''' | 1354 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 16. | style="text-align:left;"| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny''' | 1354 | Svetokriško vojvodstvo |- | 17. | style="text-align:left;"| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice''' | 1358 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 18. | style="text-align:left;"| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin''' | 1358 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 19. | style="text-align:left;"| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica''' | 1358 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 20. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica''' | 1362 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 21. | style="text-align:left;"| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce''' | 1362 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 22. | style="text-align:left;"| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina''' | 1364 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 23. | style="text-align:left;"| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna''' | 1364 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 24. | style="text-align:left;"| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło''' | 1366 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 25. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek''' | 1366 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 26. | style="text-align:left;"| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz''' | 1369 | Malopoljsko vojvodstvo |} [[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]] [[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 219 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom }} V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.<ref name=ref39>[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}</ref> Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.<ref>{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}</ref> Kneževina Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu. V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.<ref>{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}</ref> Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596. V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].<ref>{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij 2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}</ref> [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva<ref>[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&func=viewpage&pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&func=viewpage&pageid=615 |date=16. julija 2011}} </ref> med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in Poniatowski. Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza, [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski. ===Poljsko-litovska Republika obeh narodov=== V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,<ref>{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}</ref> obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in Biecz. Kasneje v 16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah. [[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]] V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.<ref>{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.<ref>{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.<ref>{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod, prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556<ref>{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]], druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''. Leta 1572 je [[Jagelonci |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].<ref>[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}</ref> [[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine "Cepelia Fil-Wilamowice" iz Wilamowic<ref>{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca "Cepelia Fil-Wilamowice"|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}</ref>]] [[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v v južni Malopoljski]] Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih. Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].<ref>{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}</ref> Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi. Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.<ref>{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.<ref>{{cite web|author=Dariusz Milewski, "Mówią wieki", nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}</ref> Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),<ref>{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref>) Opoczno,<ref>{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}</ref> Lublin,<ref>{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}</ref> Kazimierz Dolny<ref>{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}</ref> Pilzno,<ref>{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}</ref> Szydlow,<ref>{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}</ref> Szydłowiec,<ref>{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Tarnów,<ref>{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}</ref> Kielce,<ref>{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&action=view&city_id=458&cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&action=view&city_id=458&cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}</ref> Kraśnik<ref>{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju, njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu. V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.<ref>Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.</ref> Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]]. Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].<ref>{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=258&page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=258&page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).<ref>{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}</ref> Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]]. [[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]] ===Delitve Poljske (1772-1918)=== [[Delitve Poljske]] so se v Malopoljski začele prej kot v drugih provincah države. Leta 1769 je [[Avstrijsko cesarstvo]] priključilo majhno ozemlje okoli Spiša, naslednje leto pa še mesta Czorsztyn, Nowy Sącz in Nowy Targ.{{sfn|Davies|2005|p=393}} Leta 1771 so se Rusi in Prusi dogovorili za prvo razdelitev države, v začetku leta 1772 pa se je avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] odločila pridružiti obema silama. V prvi delitvi Republike obeh narodov so Avstrijci zasedli ozemlje, ki se je pozneje imenovalo [[Galicija]] in je vključevalo jugozahodni del Malopoljske južno od reke Visle z Żywiecom, Tarnówom in Bieczom, vendar brez večjih mestnih središč, kot so Krakov, Sandomierz, Radom, Lublin, Čenstohova in Kielce. [[Slika:Zamek w Wiśniczu 12.jpg|thumb|250px|Nowy Wiśnicz]] [[Slika:Baranow Sandomierski Castle 09.jpg|thumb|250px|Baranów Sandomierški]] [[Slika:Sandomierz Wisła Statki.jpg|thumb|250px|Visla v [[Sandomierz]]u]] Druga delitev Poljske (1793) ni povzročila bistvenih sprememb meja na tem območju, saj Avstrijsko cesarstvo pri njej ni sodelovalo. Prusi so leta 1793 priključili severozahodni del province, skupaj z mestom Čenstohova<ref name="1909 guide"/><ref>{{cite web|title=Częstochowa – Local history|publisher=Museum of the History of Polish Jews|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|quote=In 1793, Częstochowa found itself annexed to Prussia.|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723112518/http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|archive-date=23. julija 2011}}</ref> in njegovo okolico, ki je postal del novoustanovljene province [[Južna Prusija]]. Malopoljska je bila torej konec leta 1793 že razdeljena med tri države - Avstrijsko cesarstvo (južno od Visle), Prusko kraljestvo (Čenstohova in severozahodni del Malopoljske) in še obstoječo Republiko obeh narodov. Po tretji delitvi leta 1795 je bil večji del Malopoljske z vsemi večjimi mesti priključen k Avstriji. Prusiji je uspelo zasesti majhen zahodni del province z mesti Siewierz, Zawiercie, Będzin in Myszków. To deželo so poimenovali [[Nova Šlezija]]. Avstrijci so novopridobljene dežele severne Malopoljske poimenovali Zahodna Galicija. Leta 1803 so Zahodno Galicijo združili s Kraljevino Galicijo in Lodomerijo, vendar je ohranila nekaj avtonomije. Malopoljska je bila eno večjih središč poljskega odpora proti okupatorjem. 24. marca 1794 je [[Tadeusz Kościuszko]] v Krakovu razglasil splošno vstajo, ki je mobilizirala vse za vojaško službo sposobne moške v Malopoljski. Dva tedna pozneje je prišlo do bitke pri Racławicah, ki se je končala s poljsko zmago. Vstajo so zadušile združene prusko-ruske sile. Med pomembne bitke v Malopoljski je spadala bitka pri Szczekocinyju. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon Bonaparte]] iz poljskih ozemelj, ki so bila med delitvami podeljena Prusiji, ustvaril [[Vojvodina Varšava|Varšavsko vojvodino]]. Po poljsko-avstrijski vojni in Schönbrunnskem sporazumu je bila vojvodina leta 1809 razširjena. K njenemu ozemlju je bila priključena severna Malopoljska s Kielcami, Radomom in Lublinom. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bila Varšavska vojvodina spremenjena v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]] pod rusko vladavino, zgodovinsko glavno mesto pokrajine Krakov pa v Svobodno mesto Krakov, ki je vključevalo tudi mesta Trzebinia, Chrzanów, Jaworzno, in Krzeszowice. V Kongresni Poljski so bile malopoljske dežele sprva razdeljene na štiri palatinate – Krakov s prestolnico Kielce, Sandomierz s prestolnico Radom, Lublin in Podlasje s prestolnico Siedlce. Palatinati so bili kasneje spremenjeni v gubernije. Ruski del Malopoljske je bil razdeljen na gubernije Kielce, Lublin, Radom, Siedlce in Piotrków. Zadnja je obsegala zahodne okraje s Čenstohovo in industrijsko območje Zagłębie Dąbrowskie. Meje upravnih enot niso odražale zgodovinskih meja pokrajine. [[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb||250px|Lewicki (1795–1871): ''Kmečki upor'']] [[Slika:Wappen Königreich Galizien & Lodomerien.png|left|thumb|150px|Grb [[Galicija|Galicije]]]] Novembrska vstaja, ki se je začela leta 1830, je večinoma obšla Malopoljsko, saj so glavne bitke potekale okoli Varšave. V začetku leta 1831 je med napadom ruske vojske na Kongresno Poljsko nekaj spopadov potekalo tudi v severnih okrajih province pri Puławyju, Kurowu in Kazimierzu Dolnemu. V začetku leta 1846 se je skupina poljskih domoljubov poskusila upreti v Svobodnem mestu Krakov. Upor so avstrijski vojaki hitro zatrli, Svobodno mesto pa je bilo posledično priključeno k Avstrijskemu cesarstvu. Istega leta je bil avstrijski del Malopoljske priča pokolu poljskega plemstva s strani kmetov, znanemu kot galicijski poboj. Kmetje pod vodstvom Jakuba Szele so pomorili okoli 1000 plemičev in uničili okoli 500 dvorcev.<ref>{{cite web|url=http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|title=rabacja galicyjska|publisher=Internetowa encyklopedia PWN|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607152642/http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|archive-date=7. junija 2011}}</ref> Poboji so se dogajali v okrožjih Sanok, Jasło in Tarnów. Severna in osrednja Malopoljska, ki je spadala v Rusko carstvo, je bila eno glavnih središč januarskega upora (1863–1864). V prvih dneh upora je prišlo do spopadov z rusko vojsko v mestih Łuków, Kraśnik, Szydłowiec, Bodzentyn in Suchedniów. Ker so bili Poljaki slabo oboroženi, Rusi z njimi niso imeli večjih težav. Vstajniki so se kmalu zatem odločili organizirati vojaške tabore. Med največjimi na Malopoljskem sta bila Ojców (3000 vojakov) in Wąchock, kjer je Marian Langiewicz zbral do 1500 ljudi. Do zgodnje pomladi leta 1864 je vstaja zamrla. Najdlje je trajala na skrajnem severovzhodu Malopoljske v okolici Łukówa, kjer je deloval duhovnik Stanisław Brzóska. Ruska vojaška premoč je bila uničujoča in Poljaki so bili prisiljeni svoje akcije omejiti na gverilsko vojskovanje. Med največjimi bitkami, ki so se zgodile na Malopoljskem, so bile bitka pri Szydłowiecu 23. januarja 1863, Miechówu 17. februarja 1863, Malogoszczu 24. februarja 1863, Staszówu 17. februarja 1863, Pieskovi skali 4. marca 1863 in Opatówu 25. november 1863 in 21. februarja 1864. Zaradi podpore neuspešnemu uporu je veliko malopoljskih mest izgubilo mestne pravice in bilo spremenjenih v vasi. [[Slika:Collegium Maius 07.JPG|thumb|250px|Collegium Maius: v 19. stoletju je bila krakovska [[Jagelonska univerza]] glavno središke poljske znanosti in kulture]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] p9kzvza4h1okgazd8uu0bclwbtxlen3 0 522189 5735768 5733104 2022-08-17T16:47:05Z VidicK01 193275 /* Življenjepis */ uradna napoved wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist |caption=''Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist | image= Gregor Bezenšek ml.jpg | birth_date= 29.04.1983 | birth_place= Celje | profession= glasbenik, humanitarec | spouse= Nina Bezenšek |}} '''Gregor Bezenšek ml.''' (umetniško ime: '''SoulGreg Artist'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Glasbenik|glasbenik]], humanitarec in družbeni aktivist, [[29. april]] [[1983]] [[Celje]]. Gregor Bezenšek ml. je akademski glasbenik z umetniškim imenom SoulGreg Artist.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/koncerti-s-kavca-soulgreg-artistu-se-bo-pridruzila-soproga-nina.html|title= Koncerti s kavča: SoulGreg Artist navdušil z mešanico glasbenih stilov|website=24ur.com|accessdate=2022-08-12}}</ref> Znan je tudi po svojem humanitarnem delovanju kot ustanovitelj Društva Viljem Julijan.<ref>{{navedi splet |url= https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6162f9b8d45cf/ko-je-sin-umiral-ni-bilo-nikogar-ki-bi-ga-imel-pod-medicinskim-okriljem|title= Ko je sin umiral, ni bilo nikogar, ki bi ga imel pod medicinskim okriljem|website=Svet24.si|accessdate=2022-08-12}}</ref> Leta 2022 je pristopil h kandidaturi za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-predsednisko-tekmo-tudi-glasbenik-gregor-bezensek.html|title= V predsedniško tekmo tudi glasbenik Gregor Bezenšek|website=24ur.com|accessdate=2022-08-12}}</ref> == Življenjepis == Po izobrazbi je akademski glasbenik – jazz kitarist. Študij glasbe je opravil na [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Je skladatelj, kitarist, pevec, multiinstrumentalist ter glasbeni producent.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/glasba-nima-meja-in-vedno-najde-poslusalca/|title= Glasba nima meja in vedno najde poslušalca|website=DELO.si|accessdate=2022-08-12}}</ref> Poročen je z Nino Bezenšek, s katero imata hčerko Ella Vito in sina Julijana Valentina.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/slovenski-glasbenik-spet-ocka-pokojnemu-sinu-se-je-poklonil-z-izbiro-imena.html|title= Slovenski glasbenik spet očka, pokojnemu sinu se je poklonil z izbiro imena|website=24ur.com|accessdate=2022-08-12}}</ref> Je tudi oče fantka Viljema Julijana, ki je pri starosti dveh let in pol umrl za smrtonosno neozdravljivo [[Redka bolezen|redko boleznijo]], gangliozidozo GM-1.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-viljem-julijan-fantek-ki-je-ganil-slovenijo-497945|title= Umrl je Viljem Julijan, dveletni fantek, ki je ganil Slovenijo|website=Siol.net|accessdate=2022-08-12}}</ref> Z ženo sta zato leta 2018 ustanovila Društvo Viljem Julijan, s katerim pomagata otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/novice/slovenija/neozdravljivo-bolni-otroci-potrebujejo-hospic/|title= Neozdravljivo bolni otroci potrebujejo hospic|website=DELO.si |accessdate=2022-08-12}}</ref> Kot prostovoljec sodeluje tudi v družbeno odgovornih projektih skozi katere se je srečeval z nekaterimi najvišjimi državnimi predstavniki. Junija 2022 je kot neodvisni kandidat napovedal kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|title= Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-12}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|title= Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-17}}</ref> Živi v [[Šentjur|Šentjurju]]. == Viri == [[Kategorija:Rojeni leta 1983]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] 68gqqr0oe4vpw02ov55hkpn95irex8k 0 522207 5735955 5730244 2022-08-17T21:29:28Z GeographieMan 179499 pp wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |name = Keihanšin ---- Kjoto–Osaka–Kobe | other_name = Kinki MMA | settlement_type = Glavno metropolitansko območje Japonske |image_skyline = Skyline of Kyoto at Night.jpg |image_map = Osaka Umeda Sky Building Panoramablick 05.jpg |image_map1 = Kobe unterwegs in Kobe 3.jpg | pushpin_map = Japonska | pushpin_label_position = none | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Lega na Japonskem |coordinates = {{coord|34|50|N|135|30|E|type:adm2nd_dim:50000|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Japonska]] |subdivision_type1 = Prefektura |subdivision_name1 = [[Prefektura Kjoto |Kjoto]] |subdivision_type2 = Prefektura |subdivision_name2 =[[Prefektura Osaka |Osaka]] |subdivision_type3 = Prefektura |subdivision_name3 =[[Prefektura Hjogo |Hjogo]] |population_metro = 19.302.746 |area_metro_km2 = 13.228 |area_metro_sq_mi = |population_total = |population_note = |population_as_of = 1. oktober 2015 |population_footnotes = <ref>[http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 Statistical Handbook of Japan]. Statistics Bureau of Japan</ref> |population_density_metro_km2 = 1459 |population_density_metro_sq_mi = |image_caption = '''[[Kjoto]]''' |map_caption = '''[[Osaka]]''' |map_caption1 = '''[[Kobe]]''' }} '''Keihanšin''' (京阪神, "Kjoto-Osaka-Kobe") je metropolitanska regija v [[Tradicionalne regije Japonske|regiji]] [[Kansai]] na [[japonska|Japonskem]], ki obsega [[metropolitansko območje|metropolitanska območja]] mest [[Kjoto]] v prefekturah [[prefektura Kjoto|Kjoto]], [[prefektura Osaka|Osaka]] in [[Kobe]] v [[prefektura Hjogo|Hjogo]]. Celotna regija ima (leta 2015) 19.302.746 prebivalcev na površini 13.228 kvadratnih kilometrov.<ref name=mma>[https://www.e-stat.go.jp/stat-search/file-download?statInfId=000031784290&fileKind=0 Japan Statistics Bureau] - "2015 Census", retrieved June 27, 2021</ref> Je druga najbolj naseljena urbana regija na Japonskem (za širšim območjem Tokia), v kateri živi približno 15 % japonskega prebivalstva. BDP v Osaki-Kobe je leta 2015 merjen s PPP 681 milijard dolarjev, zaradi česar je ena najbolj produktivnih regij na svetu, primerljiva s Parizom in Londonom.<ref>[https://www.brookings.edu/research/redefining-global-cities/ Brookings Institution report 2015], retrieved August 23, 2015</ref> MasterCard Worldwide je poročal, da je Osaka na 19. mestz na lestvici vodilnih svetovnih mest in ima ključno vlogo pri spodbujanju svetovnega gospodarstva.<ref>[http://www.mastercard.com/us/company/en/insights/pdfs/2008/MCWW_WCoC-Report_2008.pdf Mastercard Worldwide] - "Worldwide Centers of Commerce Index 2008" page 8 and 22, retrieved June 11, 2008</ref> Če bi bil Keihanšin država, bi bilo to 16. največje gospodarstvo na svetu, z BDP v višini skoraj 953,9 milijarde dolarjev leta 2012.<ref name="nationmaster.com">[http://www.nationmaster.com/country-info/stats/Economy/GDP#2012 NationMaster.com]</ref> Ime Keihanšin je sestavljeno z ekstrakcijo reprezentativnega ''[[kandži]]'' iz ''Kjota'' (京都), ''Osaka'' (大阪) in ''Kobe'' (神戸), vendar z uporabo kitajskega branja namesto ustreznega domačega branja za vsakega od znakov, vzetih iz Osake in Kobeja, in ''kan-on'' kitajsko branje znaka za Kjoto namesto običajnega ''go-on'' kitajskega branja. == Definicija == <div style="float:right;">[[File:Wfm kansai overview.jpg|thumb|Osaški zaliv]]</div> [[File:Ufoto-wiki-01 Osaka-Skyline May2014.jpg|thumb|upright=2|Osaka]] <gallery> Keihanshin Major Metropolitan Area 2015.png|Keihanšin MMA od leta 2015 z osrednjimi mesti v temno modri barvi: Osaka, Sakai, Kjoto, Kobe Keihanshin MEAs 2015.png|Zemljevid Keihanšin z <span style="color:red;">Osaka</span>, <span style="color:green;">Kobe</span> in <span style="color:blue;">Kjoto</span> Urbano zaposlitveno območje leta 2015. </gallery> === Glavno metropolitansko območje === Japonski statistični urad opredeljuje glavno metropolitansko območje ali MMA (大都市圏) kot niz občin, kjer se vsaj 1,5 % prebivalstva, starega 15 let in več, vozi v šolo ali na delo v določeno mesto (opredeljeno kot osrednje območje).<ref>[http://www.stat.go.jp/data/kokusei/2010/users-g/word7.htm#a05 Japan Statistics Bureau] - Definition of Major Metropolitan Area</ref> Če je več določenih mest dovolj blizu, da se prekrivajo obrobna območja, so združena v eno samo večjedrno območje. V popisu leta 2005 so bila označena mesta, uporabljena za opredelitev Keihanšin MMA, Osaka, Kobe in Kjoto. Sakai je pozneje postal imenovano mesto. Ta regija je sestavljena iz kombinacije metropolitanskih območij Osake, Kobeja, Kjota in Himedžija ter poleg tega vključuje več periurbanih območij (zlasti v vzhodni prefekturi Šiga), ki niso del štirih metropolitanskih območij. Leta 2015 je imela celotna regija Keihanšin 19.302.746 prebivalcev na površini 13.228 kvadratnih kilometrov. === Razpon === Japonski statistični urad opredeljuje nabor občin, ki so v celoti ali večinoma znotraj 50 kilometrov od občinskega urada Osake, kot eno merilo metropolitanskega območja. Leta 2015 je bilo tako v tej regiji 16.260.117 prebivalcev.<ref>[https://www.e-stat.go.jp/stat-search/file-download?statInfId=000031784291&fileKind=0 Japan Statistics Bureau - Basic Figures for Range of Distance]</ref> === Urbano zaposlitveno območje === Urbano zaposlovalno območje je definicija metropolitanskega območja, ki so jo razvili na Ekonomski fakulteti [[Univerza v Tokiu|Univerze v Tokiu]].<ref>{{Cite web |url=http://www.csis.u-tokyo.ac.jp/UEA/index_e.htm |title=What are UEA? |publisher=Center for Spatial Information Science, the University of Tokyo |access-date=January 25, 2019}}</ref> Ta definicija je primerljiva z metropolitanskim statističnim območjem v Združenih državah. Osnovni gradnik so občine. Osrednje območje je niz občin, ki vključujejo gosto naseljeno okrožje z 10.000 prebivalci ali več. Urbano zaposlitveno območje se imenuje Metropolitansko zaposlitveno območje, če ima njegovo osrednje območje 50.000 prebivalcev ali več. V nasprotnem primeru se območje imenuje Mikropolitansko zaposlitveno območje. Gosto naseljeno okrožje je skupina popisnih okolišev, naseljenih z gostoto 4000 ali več oseb na km². Obrobna območja so tiste občine, kjer v ožjem ali drugem obrobnem območju dela 10 % ali več delovno aktivnih prebivalcev. Prekrivanja niso dovoljena in obrobno območje je dodeljeno osrednjemu območju, kjer ima najvišje razmerje dnevne vožnje. Ta definicija dodeljuje metropolitansko zaposlitveno območje naslednjim mestom v regiji Keihanšin: Osaka, Kobe, Kjoto, Himedži in Vakajama. Spodnji seznami prikazujejo, katera mesta pripadajo kateremu metropolitanskemu območju. Mesta in vasi niso navedena. ==== Osaka MEA ==== {{Infobox settlement | name = Metropolitansko območje Osaka | other_name = Osaka MEA | settlement_type = Urbano zaposlitveno območje | image_skyline = Osaka Metropolitan Employment Area 2015.png | imagesize = 200px | image_alt = | image_caption = (2015) | subdivision_type = | subdivision_name = | subdivision_type1 = [[Prefekture Japonske |Prefekture]] | subdivision_name1 = {{plainlist| * [[Prefektura Kjoto|Kjoto]] * [[Prefektura Osaka|Osaka]] * [[Prefektura Hjogo|Hjogo]] * [[Prefektura Nara|Nara]] * [[Prefektura Vakajama| Vakajama]]}} | subdivision_type2 = Jedrna mesta | subdivision_name2 = {{plainlist| * [[Image:Flag of Osaka, Osaka.svg|border|25x20px]][[Osaka]] * [[Image:Flag of Sakai, Osaka.svg|border|25x20px]][[Sakai]] * [[Image:Flag of Kadoma, Osaka.svg|border|25x20px]][[Kadoma, Osaka|Kadoma]] * [[Image:Flag of Higashiosaka, Osaka.svg|border|25x20px]][[Higašiosaka]]}} | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | unit_pref = Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags --> | area_footnotes = (2011)<ref name="u-tokyo">{{cite web|url=http://www.csis.u-tokyo.ac.jp/UEA/uea_data_e.htm|title=Metropolitan Employment Area (MEA) Data|last=Kanemoto|first = Yoshitsugu|publisher=Center for Spatial Information Science, University of Tokyo|access-date=January 25, 2019}}</ref> <!-- square kilometers --> | area_total_km2 = 4291,37 | area_blank1_title = Naseljivo območje | area_blank1_km2 = 2509,71 | length_km = | width_km = | dimensions_footnotes = | elevation_footnotes = | elevation_m = | population_as_of = 2015 | population_footnotes = <ref name="UEA code">{{Cite web|title=Urban Employment Area (UEA) Code Table|url=http://www.csis.u-tokyo.ac.jp/UEA/uea_code_e.htm|last=Kanemoto|first = Yoshitsugu|publisher=Center for Spatial Information Science, University of Tokyo|access-date=January 25, 2019}}</ref> | population_total = 12.078.820 | population_rank = 2. na Japonskem | population_density_km2 = auto | population_density_metro_km2 = auto | population_blank1_title = | population_density_blank1_km2 = | population_note = <!-- blank fields (section 1) --> | blank_name_sec1 = [[Gross regional domestic product|GDP]] (nominal)<ref name="u-tokyo"/> | blank_info_sec1 = 45,4 trillion [[jen]] (2010) <!-- website, footnotes --> | website = | footnotes = }} Metropolitansko zaposlitveno območje Osake je imelo (leta 2015) 12.078.820 prebivalcev in je bilo sestavljeno iz naslednjih mest: *Jedrna mesta: Osaka, Sakai, Kadoma, Higašiosaka *Obrobna mesta: **prefektura Osaka (celotna prefektura) **prefektura Hjogo (jugovzgodni del): Amagasaki, Nišinomija, Ašija, Itami, Takarazuka, Kavaniši, Sanda ** prefektura Nara (severni del): Nara, Tenri, Jamatotakada, Jamatokōrijama, Kašihara, Sakurai, Ikoma, Kašiba, Kacuragi **Druga mesta: Javata (Kjoto), Hašimoto (Vakajama) ==== Kjoto MEA ==== [[File:Kyoto Metropolitan Employment Area 2015.png|left|120px|Karta metropolitanskega območja Kjota leta 2015]] Kjotsko metropolitansko zaposlitveno območje je imelo (leta 2015) 2.801.044 prebivalcev in je bilo sestavljeno iz naslednjih mest: *Jedrna mesta: Kjoto, Kusacu *Obrobna mesta: **prefektura Kjoto (južni del): Udži, Kameoka, Džojo, Muko, Nagaokakjo, Kjotanabe **prefektura Šiga (jugozahodni del): Ocu, Morijama ==== Kobe MEA ==== [[File:Kobe Metropolitan Employment Area.svg|left|120px| Karta metropolitanskega območja Kobe leta 2015]] Metropolitansko zaposlitveno območje Kobe je imelo (leta 2015) 2.565.501 prebivalcev in je bilo sestavljeno iz naslednjih mest: *Jedrna mesta: Kobe *Obrobna mesta: **prefektura Hjogo (južni del): Akaši, Kakogava, Takasago, Miki in Ono ==== Himedži MEA ==== [[File:Himeji Metropolitan Employment Area.svg|left|120px| Karta metropolitanskega območja Himedži leta 2010]] Metropolitansko zaposlitveno območje Himedži je imelo (leta 2015) 773.389 prebivalcev in je bilo sestavljeno iz naslednjih mest: *Jedrna mesta: Himedži *Obrobna mesta: **prefektura Hjogo (jugozahodni del): Aioi, Tacuno ==== Vakajama MEA ==== [[File:Wakayama Metropolitan Employment Area.svg|left|120px| Karta metropolitanskega območja Vakajama leta 2010]] Metropolitansko zaposlitveno območje Vakajama je imelo (leta 2015) 569.758 prebivalcev in je bilo sestavljeno iz naslednjih mest: *Jedrna mesta: Vakajama *Obrobna mesta: **prefektura Vakajama (severozahodni del): Kainan == Zgodovinska demografija Keihanšina == Po podatkih japonskega popisa prebivalstva je Keihanšin, znan tudi kot Velika Osaka, je znano prebivalstvo skozi vse 20. stoletje. Od leta 1960 do 2010 se je prebivalstvo skoraj podvojilo z 10,6 milijona na 19,3 milijona. Približno leta 2010 je Keihanšin doživel majhen upad populacije. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+ Keihanšin<ref name="worldpopulationreview">{{Cite web |url=http://worldpopulationreview.com/world-cities/osaka-population/ |title= Greater Osaka population |access-date=2019-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190813172603/http://worldpopulationreview.com/world-cities/osaka-population/ |archive-date=2019-08-13 |url-status=live}}</ref><ref name="macrotrends">{{Cite web |url=https://www.macrotrends.net/cities/206459/osaka/population |title=Keihanshin population |access-date=2020-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200727200157/http://www.macrotrends.net/cities/206459/osaka/population |archive-date=2020-07-27 |url-status=live}}</ref> ! Leto ! Prebivalstvo |- | style="text-align:left" | 1950 | 7.005.000 |- | style="text-align:left" | 1960 | 10.615.000 |- | style="text-align:left" | 1970 | 15.272.000 |- | style="text-align:left" | 1980 | 17.028.000 |- | style="text-align:left" | 1990 | 18.389.000 |- | style="text-align:left" | 2000 | 18.660.180 |- | style="text-align:left" | 2010 | 19.341.976 |- | style="text-align:left" | 2020 | 19.223.980 |} == Mesta == [[File:Old Sakai Port202002.jpg|thumb|Sakai]] === Jedrna mesta === Jedrna mesta Keihanšina so mesta z vladnimi odloki. Ta mesta so tri največja mesta skupaj s Tokiom leta 1889 določila za posebna mesta. Kobe je leta 1922 določil šest največjih mest za posebna mesta in leta 1931 sprejel sistem oddelkov. Po drugi svetovni vojni je šest največjih mest nadomestila vlada, ki je določila mestni sistem leta 1956. Nato je Sakai leta 2006 postal mesto, ki ga je določila vlada. Jedrna mesta Keihanšin so:<ref>https://www.e-stat.go.jp/stat-search/file-download?statInfId=000031652963&fileKind=2</ref> *Osaka (2,75 milijona preb.) *Kobe (1,53 milijona preb.) *Kjoto (1,46 milijona preb.) *Sakai (826.447 preb.) === Druga mesta v območju === [[File:170107 Himeji Station Himeji Hyogo pref Japan06s3.jpg|thumb|Himedži, Hjogo]] [[File:Hamamachi - panoramio.jpg|thumb|Ōcu]] [[File:110122 Wakakusayama yamayaki.jpg|thumb|Nara]] [[File:View from Wakayama castle 20210724-1.jpg|thumb|Vakajama]] Druga mesta v prefekturah Osaka, Hjogo, Kjoto in Nara so: {{Div col|colwidth = 20em}} *Aioi *Akaši *Amagasaki (pop 460,000) *Ašija *Avadži *Daito *Fudžidera *Habikino *Hannan *Higašiōsaka (pop 490.000) *Himedži (pop 530.000) *Hirakata (pop 400.000) *Ibaraki *Ikeda *Itami *Izumi *Izumiōcu *Izumisano *Džōjō *Kadoma *Kaizuka *Kakogava *Kameoka *Kasai *Kašivara *Katano *Katō *Kavačinagano *Kavaniši *Kišivada *Kizugava *Kyjtanabe *Macubara *Miki *Minoh *Moriguči *Mukō *Nagaokakjō *Nantan *Nejagava *Nišinomija (pop 490.000) *Ono *Ōsakasajama *Sanda *Sasajama *Sennan *Setcu *Šijōnawate *Suita (pop 390.000) *Takaiši *Takarazuka *Takasago *Takacuki (pop 350.000) *Tacuno *Tondabajaši *Toyonaka (pop 400.000) *Udži *ao *Javata {{Div col end}} === Pridružena mesta === V definiciji glavnega metropolitanskega območja (MMA), ki jo uporablja japonski statistični urad, so vključena naslednja mesta v prefekturah Mie, Šiga, Nara, Vakajama: ==== Prefektura Mie ==== *Nabari ==== Prefektura Šiga ==== {{Div col|colwidth = 20em}} *Higašiōmi *Hikone *Kōka *Konan *Kusacu *Morijama *Ōtcu (pop 350.000) *Ōmihačiman *Rittō *Takašima *Jasu {{Div col end}} ==== Prefektura Nara ==== {{Div col|colwidth = 20em}} *Gojō *Gose *Ikoma *Kašiba *Kašihara *Kacuragi *Nara (pop 350.000) *Sakurai *Tenri *Uda *Jamatokōrijama *Jamatotakada {{Div col end}} ==== Prefektura Vakajama ==== *Vakajama (pop 360.000) *Hašimoto *Ivade *Kacuragi == Promet == [[File:Kix aerial photo.jpg|thumb|Mednarodno letališče Kansai]] [[File:021 新幹線 N700 Series Shinkansen high speed train arriving at Kyoto Station, Japan.jpg|thumb| JR Central Tōkaidō Šinkansen prispe na postajo Kjoto]] [[File:Akashi Bridge.JPG|thumb| [[Most Akaši-Kaikjo]] se razteza od Kobeja do otoka Avadži.]] === Zračni === Obstajata dve veliki letališči. Mednarodno letališče v Osaki, ki je dokaj v središču mesta, leži čez mejo med mestoma Itami in Tojonaka, služi predvsem domačim linijam. Mednarodno letališče Kansai je bilo odprto leta 1994 in je zdaj glavno mednarodno letališče v regiji. Leži na umetnem otoku daleč od obale v Osaškem zalivu proti izlivu Vakajama. Kansai je geografski izraz za območje zahodnega Honšuja, ki obdaja Osako. Letališki otok je povezan s celino prek mostu ''Sky Gate Bridge R'', ki vključuje šestpasovno hitro cesto in letališko progo Kansai, železniško povezavo s progo Hanva, ki povezuje Vakajamo z Osako. Omejeni hitri vlaki nudijo neprekinjeno storitev do Osake in naprej do Kjota. Lokalne povezave so vzpostavljene z drugimi območji. Avtocestni avtobusi nudijo tudi storitve do številnih območij. Letališče Kobe, zgrajeno na predelanem otoku južno od Port Islanda, odprto leta 2006, ponuja domače lete. === Železniški === Keihanšin ima zelo razvejano mrežo železniških prog, ki je primerljiva z mrežo širšega Tokia. Glavni železniški terminali v mestih so Umeda/Osaka, Namba, Tennodži, Sannomija in Kjoto. ==== Hitra železnica ==== JR Central in JR West upravljata hitre vlake na progi Tōkaidō-Sanjō Šinkansen. Postaja Šin-Ōsaka deluje kot terminalna postaja [[Šinkansen]], čeprav sta obe progi fizično združeni in številni vlaki ponujajo prek storitve. Ta postaja je povezana s postajo Ōsaka v Umedi s progo JR Kjoto in progo podzemne železnice Midōsudži. Postaja Šhin-Osaka je najbolj obremenjena postaja za visoke hitrosti. V območju Keihanšin so tudi manjše postaje Kjoto Station, Šin-Kobe Station, Niši-Akaši Station, Himedži Station in Aioi Station. Vsi vlaki na obeh linijah Šinkansen se ustavijo na postaji Šin-Ōsaka in zagotavljajo povezave z drugimi večjimi mesti na Japonskem. Tokaido Šinkansen nudi storitve proti vzhodu in se ustavi v mestih, kot so Kjoto, Nagoja, Jokohama in Tokio. Iz Tokia je možna povezava z drugimi servisnimi območji Šinkansen severno od Tokia. Sanjo Šinkansen ponuja storitve proti zahodu in se ustavi v mestih, kot so Kobe, Okajama, Hirošima in Fukuoka. Prek storitev je na voljo tudi Kjušu Šinkansen, ki razširi storitve na mesta, kot sta Kumamoto in Kagošima. Obstajajo tudi številne storitve Limited Express, ki delujejo na običajnih linijah, vendar so zasnovane za udobno potovanje na dolge razdalje. Mnogi od teh vlakov vozijo s hitrostjo, ki bi jo večina drugih držav smatrala za "visoke hitrosti". Iz Osake in Kjota omejene ekspresne storitve povezujejo večino večjih mest znotraj območja Keihanšin in zunaj njega ter so bolj priljubljene kot Šinkansen za povezave znotraj območja zaradi storitev do več območij in bolj centralno lociranih in dobro povezanih postaj na območjih, ki jih oskrbujejo tudi Šinkansen. Nižje cene vozovnic prav tako spodbujajo uporabo, čeprav so dražje od rednih/mestniških vlakov, ki vozijo na istih progah. ==== Primestna železnica ==== Tako JR West kot zasebne linije povezujejo Keihanšin in njegova predmestja. Omrežje primestne železnice JR West se imenuje mestno omrežje. Glavne postaje na liniji JR Osaka Loop so Osaka (Umeda), Tennōdži, Curuhaši in Kjōbaši. JR West tekmuje z zasebnimi železniškimi operaterji, kot so Keihan Electric Railway, Hankju Railway, Hanšin Railway, Kintecu Railway in Nankai Electric Railway. Progi Keihan in Hankju povezujeta Osako in Kjoto; progi Hanšin in Hankju povezujeta Osako in Kobe; linije Kintecu se povezujejo z Naro, Jošino, Ise in Nagojo; proge Nankai pa se povezujejo z južnimi predmestji Osake in mednarodnim letališčem Kansai ter Vakajamo in goro Koja. Številne linije v Keihanšin za plačilo sprejemajo brezkontaktne pametne kartice ICOCA ali PiTaPa.<ref>{{cite web |author=JR West |title=JRおでかけネット - きっぷ・サービス案内 - ご利用可能エリア 近畿圏エリア |url=http://www.jr-odekake.net/guide/icoca/areamap01.html |access-date=2008-02-25 |language=ja |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223084239/http://www.jr-odekake.net/guide/icoca/areamap01.html |archive-date=2009-02-23 |url-status=dead }}</ref> ==== Občinska podzemna železnica ==== Metro sistem Osaka je del obsežnega sistema hitrega prevoza v Osaki. Samo podzemni sistem se uvršča na 13. mesto na svetu po letnem številu potnikov, saj oskrbuje več kot 912 milijonov ljudi letno (četrtina od 4 milijard letnih potnikov v sistemu Greater Osaka Rail System), čeprav je le 8 od več kot 70 linij na območju podzemne železnice. == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Mesta na Japonskem]] cfkh1egbu59bizb4005cr26q7g0ynlq 0 522209 5735931 5732188 2022-08-17T20:44:10Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462258437 | IUPAC_name = 2-(naftalen-1-ilmetil)-4,5-dihidro-1''H''-imidazol | image = Naphazoline.svg | width = 175 | image2 = Naphazoline.png | width2 = 175 <!--Clinical data--> | tradename = Benil, Proalkalin;<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Nafazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled:11. 8. 2022.</ref> v tujini: Clear Eyes, Cleari, [[Naphcon-A]], [[Rohto]] | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|naphazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = | legal_status = brez recepta | routes_of_administration =uporaba v [[oči|očeh]], [[nos]]u <!--Pharmacokinetic data--> | bioavailability = | metabolism = | excretion = <!--Identifiers--> | IUPHAR_ligand = 5509 | CAS_number_Ref = {{cascite|changed|??}} | CAS_number = 835-31-4 | ATC_prefix = R01 | ATC_suffix = AA08 | ATC_supplemental = {{ATC|S01|GA01}} | PubChem = 4436 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB06711 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4283 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = H231GF11BV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08253 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 761 <!--Chemical data--> | C=14 | H=14 | N=2 | molecular_weight = 210,274 | smiles = N\1=C(\NCC/1)Cc2cccc3c2cccc3 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C14H14N2/c1-2-7-13-11(4-1)5-3-6-12(13)10-14-15-8-9-16-14/h1-7H,8-10H2,(H,15,16) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = CNIIGCLFLJGOGP-UHFFFAOYSA-N }} <!-- Definicija in klinična uporaba --> '''Nafazolín''' je učinkovina, ki deluje kot [[vazokonstriktor]] (povzroči krčenje krvnih žil) in [[dekongestiv]] preko stimulacije alfaadrenergičnih receptorjev. Uporablja se za lokalno vazokonstrikcijo v nosu in očeh.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5528346/nafazolin?query=Nafazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 8. 2022.</ref><ref name=Spc_proalkalin>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/D1EF5D00B630A717C12579C2003F5229/$File/s-024733.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila PROALKALIN 0,3 mg/ml kapljice za oko, vpogled: 11. 8. 2022.</ref> <!-- Družba in kultura --> Patentirali so ga leta 1934, v klinično uporabo pa je prišel leta 1942.<ref name=Fis2006>{{cite book |last1=Fischer |first1=Jnos |last2=Ganellin |first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery |date=2006 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=9783527607495 |page=552 |url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA552 |language=en}}</ref> == Klinična uporaba == V pripravkih za uporabo v očeh ([[kapljice za oči]]) se uporablja za lajšanje blažje srbečice in pordelosti oči, ki sta posledici draženja (na primer zaradi prahu, dima, megle …) ali očesne [[alergija|alergije]] (na [[cvetni prah]], trave, živalsko dlako).<ref name=Spc_proalkalin/> V pripravkih za nos se uporablja za simptomatsko zdravljenje vseh oblik [[rinitis]]a in [[sinuzitis]]a, [[vnetje srednjega ušesa|vnetja srednjega ušesa]] (za dekongestijo [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]]) in [[krvavitev iz nosu|krvavitve iz nosu]] ter kot priprava na rinološke preglede in operacije pri odraslih.<ref name= SPC_Benil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/1175A43A2A15E99CC12579C2003F4E15/$File/s-010063.pdf, Povzetek glavnih značilnosti zdravila Benil 1 mg/ml, kapljice za nos, vpogled: 11. 8. 2022.</ref> Kot drugi nosni dekongestivi lahko ob dolgotrajni uporabi celo poslabša zamašenost nosu, zato se priporoča le občasna uporaba in pri [[samozdravljenje|samozdravljenju]] največ petdnevna neprekinjena uporaba.<ref>{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}</ref> == Mehanizem delovanja == Nafazolin je [[simpatomimetik]]<ref name=Spc_proalkalin/> in deluje kot mešani [[agonist]] na [[adrenergični receptor|adrenergičnih receptorjih]] α₁ in α₂.<ref name="pmid32801982">{{cite journal | vauthors = Hosten LO, Snyder C | title = Over-the-Counter Ocular Decongestants in the United States - Mechanisms of Action and Clinical Utility for Management of Ocular Redness | journal = Clinical Optometry| volume = 12 | issue = | pages = 95–105 | date = 2020 | pmid = 32801982 | pmc = 7399465 | doi = 10.2147/OPTO.S259398 | url = }}</ref> == Neželeni učinki == Ob uporabi v nosu lahko nafazolin povzroči prehoden pekoč občutek, draženje in suhost sluznice, izcedek iz nosu ter [[kihanje]].<ref>https://www.webmd.com/drugs/2/drug-77988-9214/naphazoline-nasal/decongestant-spray-nasal/details, vpogled: 12. 8. 2022.</ref> Pri dolgotrajni uporabi kapljic za nos z nafazolinom lahko nastopi reaktivna hiperemija ([[medikamentozni rinitis]]) ali atrofični rinitis, lahko pa se razvije tudi [[odvisnost]].<ref name= SPC_Benil/> Pri uporabi v očeh lahko nafazolin med drugim povzroči draženje, neprijeten občutek v očesu, pekočo bolečino, zamegljen vid, [[fotofobija|fotofobijo]], solzenje, zvišan očesni tlak, [[midriaza|razširjenost zenice]], še bolj pordelo oko (»rebound« fenomen) in točkovni [[keratitis]].<ref name=Spc_proalkalin/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Vazokonstriktorji]] [[Kategorija:Imidazolini]] 403sgdw4hti5bclezal1qalzv25rm1d 0 522326 5735903 5734115 2022-08-17T20:12:14Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Isajas Afverki]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Isajas Afverki]] 1til0yqzw55up0lnmcondzbylglw3b3 1 522347 5735726 5735165 2022-08-17T14:31:50Z Upwinxp 126544 opravljeno wikitext text/x-wiki Ta nov ustrezen članek je treba povezati s članki v drugih jezikih (angl. ''Departments of France''), ki je sedaj povezan na ''Seznam departmajev Francije'', kar je napačno. Meni ta možnost ni dana ali pa ne znam. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:22, 16. avgust 2022 (CEST) :Sem uredil. Sicer pa, ali ne bi mogoče [[Seznam departmajev Francije|seznama departmajev]] prenesli v ta članek? Meni se ne zdi smiselno imeti seznama na ločeni strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:30, 16. avgust 2022 (CEST) :: Se strinjam. Boš ti?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:47, 16. avgust 2022 (CEST) ::{{za}} združitev. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:14, 16. avgust 2022 (CEST) Opravljeno. Seznam sem samo skopiral in ga nisem podrobneje pregledoval, tako da če kdo vidi kaj za popravit, kar. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:31, 17. avgust 2022 (CEST) 4jirnzeh5i2pppmrpltjke24bju3ccm 0 522348 5735896 5735489 2022-08-17T20:06:34Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot dekongestiv v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, zlasti s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]]. Vendar pa raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329. </ref> == Sklici == {{sklici}} dz3f9p4ov2dhat9uompvydlmco6bn3i 5735899 5735896 2022-08-17T20:11:16Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot dekongestiv v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329. </ref> == Sklici == {{sklici}} lh9helbqkocpj5xknd288xpmpjlew67 5735908 5735899 2022-08-17T20:14:01Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot dekongestiv v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> == Sklici == {{sklici}} abh78h7yv4hq6oovkdxexrfdwmnbum2 5735910 5735908 2022-08-17T20:14:22Z Marko3 1829 /* Klinična uporaba */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> == Sklici == {{sklici}} 8h1p3wvzd1bf7oixn2re33dlldj10w7 5735914 5735910 2022-08-17T20:23:57Z Marko3 1829 /* Klinična uporaba */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomu zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> == Sklici == {{sklici}} n5z7zdkr3xeyrym893xzh8ez5ihyqwe 5735916 5735914 2022-08-17T20:27:01Z Marko3 1829 /* Kot dekongestiv */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomu zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> == Sklici == {{sklici}} 30u8fvvx9m70tktj1o6g3axxy6it7x4 5735919 5735916 2022-08-17T20:33:00Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.<ref>https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.</ref> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomu zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> == Sklici == {{sklici}} dugjaswymp7x14zsq4vmnzi6nkzkdvx 5735922 5735919 2022-08-17T20:35:13Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.<ref>https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.</ref> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomu zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] 19ihsy5hx9sukze5ripioih1ilvwesp 5735928 5735922 2022-08-17T20:43:10Z Marko3 1829 /* V oftalmologiji */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.<ref>https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.</ref> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomom zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] hsw0tapfyzy58sfgfondju3vaxxf8de 0 522358 5735668 5735614 2022-08-17T12:19:27Z Ljuba brank 92351 /* Jakuši-dži */ dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:160211 Higashi Honganji Kyoto Japan06s3.jpg|thumb|300px|[[Higaši Hongan-dži]] v [[Kjoto|Kjotu]]]] '''Budistični templji''' ali '''budistični samostani''' skupaj s [[Šintoistično svetišče|šintoističnimi svetišči]] veljajo za ene najštevilčnejših, znanih in najpomembnejših verskih stavb na [[Japonska|Japonskem]]. Šogunati ali voditelji Japonske so si že od [[obdobje Momojame |obdobja Momojame]] dali prednostno nalogo posodabljanja in obnove budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=History of Japanese Art|last=Mason|first=Penelope|publisher=Pearson Education Inc|year=2005|isbn=0-13-117601-3|location=Upper Saddle River, New Jersey|pages=305}}</ref> Japonska beseda za budistični samostan je ''tera'' (寺) (branje ''kun'') in isti ''[[kandži]]'' ima tudi izgovorjavo ''dži'' (pri branju), tako da se imena templjev pogosto končajo na ''-dera'' ali ''-dži''. Druga končnica, ''-in'' (院), se običajno uporablja za označevanje manjših templjev. Znani templji, kot so [[Kijomizu-dera]], [[Enrjaku-dži]] in [[Kotoku-in]], so templji, ki uporabljajo opisani vzorec poimenovanja. == Etimologija == Japonska beseda za budistični tempelj ''tera'' (寺) je bila v antiki zapisana tudi fonetično 天良, ''tera'' in je sorodna s sodobno korejščino ''čǒl'' iz srednjekorejščine ''Tiel'', Jurčen ''Taira'' in rekonstruirano starokitajščino ''*dɘiaʁ'', kar vse pomeni »budistični samostan«. Te besede očitno izhajajo iz aramejske besede za »samostan« ''dērā/ dairā/ dēr'' (iz korena ''dwr'' »živeti skupaj«), ne pa iz nepovezane in poznejše indijske besede za samostan [[vihara]] in so jih morda prenesli prvi srednjeazijski prevajalci budističnih svetih spisov, kot sta An Šigao ali Lokaksema.<ref name="CIB">{{cite journal|last1=Beckwith|first1=Christopher I.|author-link1=|title=The Aramaic source of the East Asian word for 'Buddhist monastery': on the spread of Central Asian monasticism in the Kushan Period (2014)|journal=Journal Asiatique|date=2014|volume=302|issue=1|pages=111–138|url=https://www.academia.edu/19612033|language=en}}</ref> == Budistične in šintoistične strukture == [[File:Shitennoji-torii.jpg|thumb|''[[Tori]]'' na vhodu v [[Šiteno-dži]], budistični tempelj v Osaki]] Na Japonskem budistični templji sobivajo s šintoističnimi svetišči in oba si delita osnovne značilnosti [[japonska arhitektura|japonske tradicionalne arhitekture]]. Tako ''[[Tori]]'' kot ''rōmon'' označujeta vhod v svetišče in templje, čeprav je ''tori'' povezan s [[šintoizem|šintoizmom]], ''romon'' pa z [[budizem|budizmom]]. Nekatera svetišča, na primer Ivašimizu Hačiman-gū, imajo glavna vrata v budističnem slogu, imenovana ''sōmon''. Mnogi templji imajo ''Čōzu-ja'' (tudi ''temizu-ja'') in ''komainu'', kot svetišče. Nasprotno pa nekatera svetišča uporabljajo kadilo ali imajo zvonik ''šōrō''. Drugi – na primer svetišče Tanzan v Nari – imajo lahko celo [[japonska pagoda|pagodo]].<ref>{{cite book|title=Nihon Kenchiku-shi|editor=Fujita Masaya, Koga Shūsaku|publisher=Shōwa-dō|date=April 10, 1990|edition=September 30, 2008|isbn=4-8122-9805-9|language=ja|page=79}}</ref> [[File:神泉苑、京都.jpg|thumb|right|''Honden'' boginje Zennjo Rjūō, znotraj templja Šingon v Kjotu]] Podobnosti med templji in svetišči so tudi funkcionalne. Tako kot svetišče tudi budistični tempelj ni primarno kraj čaščenja: njegove najpomembnejše stavbe se uporabljajo za hrambo svetih predmetov (''honzon''- uveljavljena glavna podoba ali glavno božanstvo, enakovreden ''šintai''- telo ''[[kami]]ja'' - svetišča) in niso dostopne vernikom. Za razliko od krščanske cerkve je [[tempelj]] tudi [[samostan]]. Za določene obrede obstajajo specializirane stavbe, ki pa so običajno odprte le za omejeno število udeležencev. Verska množična srečanja ne potekajo redno kot pri krščanskih verah in v nobenem primeru niso v templju. Če je v obredu udeleženih veliko ljudi, bo imel praznični značaj in bo potekal na prostem. Arhitekturni elementi budističnega templja naj bi utelešali teme in učenja budizma. Razlog za velike strukturne podobnosti med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči je v njihovi skupni zgodovini. Ko se je šintoizem prvič srečal z budizmom, je postal bolj razlagalen, saj ni poskušal razložiti vesolja, kot je včasih poskušal budizem.<ref name=":1">{{Cite book|title=The Art and Architecture of Japan|last=Paine and Soper|first=Robert Treat and Alexander|publisher=Yale University Press|year=1981|isbn=0-300-05333-9|location=Hong Kong|pages=345}}</ref> Pravzaprav je normalno, da je bil tempelj tudi svetišče, zato je v arhitekturnem smislu očitnih razlik med obema tako malo, da jih pogosto lahko vidi le strokovnjak.<ref name="Scheid-bauten">{{cite web|last=Bernhard|first=Scheid|title=Anleitung: Religiōse Bauten in Japan|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|work=Religion in Japan|language=de|publisher=University of Vienna|access-date=17 October 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101023132042/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|archive-date=23 October 2010|url-status=dead}}</ref> Mnogi obiskovalci obiščejo budistične templje in šintoistična svetišča iz podobnih razlogov, kot je molitev ali za srečo.<ref>{{Cite web|url=https://www.japantimes.co.jp/culture/2013/05/16/arts/seeing-where-shinto-and-buddhism-cross/#.XKp4LC-ZMn1|title=Seeing Where Shinto and Buddhism Cross|last=Tamashige|first=Sachiko|date=2013|website=The Japan Times|access-date=April 7, 2019}}</ref> Obe veri sobivata zaradi povečane priljubljenosti verstev in rojstva novih verstev. Svetišča, v katerih so bili skriti lokalni ''kamiji'', so obstajala že dolgo pred prihodom budizma, vendar so bila sestavljena bodisi iz razmejenih kopenskih območij brez kakršnih koli stavb ali iz začasnih svetišč, postavljenih po potrebi.<ref name="fk">Fujita, Koga (2008:20-21)</ref> S prihodom budizma na Japonsko v 6. stoletju so bila svetišča podvržena njegovemu vplivu in sprejela tako koncept stalnih struktur kot arhitekturo budističnih templjev. [[File:Iwashimizu Hachimangu minamisomon.jpg|thumb|left|Vrata v budističnem slogu (''karamon'') v Ivašimizu Hačiman-gū]] Zaporedni razvoj ''šinbucu-šūgō'' ([[sinkretizem]] budizma in čaščenja ''kamija'') in teorije ''hondži suidžaku'' je pripeljal do skoraj popolnega zlitja čaščenja ''kamija'' in budizma.<ref name="scheid-mitteralter">{{cite web|last=Scheid|first=Bernhard|title=Shinto:Versuch einer Begriffbestimmung|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|work=Religion in Japan|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=17 October 2010|archive-date=1 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701160256/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|url-status=dead}}</ref> Postalo je običajno, da so svetišča spremljali templji v mešanih kompleksih, imenovanih ''džingū-dži'' (神宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«) ali ''mijadera'' (宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«). Običajno je bilo tudi nasprotno: večina templjev je imela vsaj majhno svetišče, posvečeno svojim skrbniškim ''kamijem'' in so se zato imenovali ''džiša'' (寺社, »tempeljska svetišča«). [[Obdobje Meidži]] je odpravilo večino ''džingū-dži'', vendar je pustilo ''džiša'' nedotaknjeno, tako da ima večina templjev še danes vsaj eno, včasih zelo veliko, svetišče v svojih prostorih in budistično boginjo Benzaiten pogosto častijo v šintoističnih svetiščih.<ref>{{cite web|title=Jingūji|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1126|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=29 September 2010}}</ref> Posledično so stoletja imeli svetišča in templji simbiotično razmerje, v katerem so vplivali drug na drugega. Svetišča so iz budizma prevzela svoja vrata (''Mon''), uporabo dvorane za laične vernike, uporabo barvitega lesa in še več, medtem ko je bila kitajska budistična arhitektura prilagojena japonskemu okusu z bolj asimetričnimi tlorisi, večjo uporabo naravnih materialov in prilagoditev samostana obstoječemu naravnemu okolju.<ref name="young-p47">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA47#v=onepage&q&f=false p=47]</ref> Jasna ločitev med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči, ki je danes običajna, se pojavi šele kot posledica zakona ''šinbucu bunri'' (»ločitev kamijev in Bud«) iz leta 1868. To ločitev je predpisal zakon in številna svetišča-templji so bili prisiljeni postati le svetišča, med njimi slavna, kot sta [[Usa Džingū]] in [[Curugaoka Hačiman-gū]]. Ker je bilo mešanje obeh religij zdaj prepovedano, so morali ''džingū-dži'' odstopiti nekaj svojih posesti ali razstaviti nekatere svoje stavbe, s čimer so poškodovali celovitost svoje kulturne dediščine ter zmanjšali zgodovinsko in ekonomsko vrednost svojih posesti.<ref name="KOT">Kamakura Official Textbook for Culture and Tourism</ref> Na primer, velikanska Niō v Curugaoke Hačiman-gū (dva lesena jezna in mišičasta čuvaja, ki ju običajno najdemo ob straneh vhoda v tempelj), ki sta bila predmet budističnega čaščenja in zato nezakonita tam, kjer sta bila, sta bila prodana Jufuku-džiju, kjer sta še vedno. <ref>Mutsu (1995:172)</ref> Svetišče-tempelj je moralo uničiti tudi stavbe, povezane z budizmom, na primer ''tahōtō'' (多宝塔 - pagoda z mnogimi dragulji), ''midō'' in ''šičidō garan'' (sedem dvoran, ki sestavljajo idealen kompleks budističnega templja). == Arhitektura == === Splošne lastnosti === [[File:170216 Nishi Honganji Kyoto Japan03s4.jpg|thumb|left|Streha je prevladujoča značilnost budističnega templja.]] Budistična arhitektura na Japonskem ni avtohtona, temveč uvožena iz Kitajske in drugih azijskih kultur skozi stoletja s tako stalnostjo, da so predstavljeni gradbeni slogi vseh šestih dinastij. V njeni zgodovini posledično prevladujejo kitajske in druge azijske tehnike in slogi (prisotni celo v [[Veliko svetišče Ise| svetišču Ise]], ki velja za bistvo japonske arhitekture) na eni strani ter japonske izvirne različice teh tem na drugi strani.<ref name="hozintro">Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno les v različnih oblikah (deske, slama, lubje itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture, se uporabi kamna izogibajo, razen za določene posebne namene, na primer tempeljske podije in temelje pagod. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: steber in preklada podpirata veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in v vsakem primeru nenosilne. Struktura stebra in preklade uteleša ''Axis Mundi'' ikonične oblike Bude, ki je običajno predstavljena v pagodah in indijskih stupah. Loočne in obokane strehe so popolnoma odsotni. Krivulje [[zatrep]]a in strehe so blažje kot na Kitajskem, stebrova [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[Streha]] je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjo''. Ti preveliki napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi templja. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere včasih odhajajo drugi manj pomembni prostori, na primer hodniki, imenovani ''hisaši''. Razdelitve notranjega prostora so nestalne, velikost prostora je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče spremeniti glede na potrebe. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi do neke mere ni absolutno, saj je mogoče odstraniti cele stene in tako tempelj odpreti obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v templju pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je Nikkō Tōšō-gū, kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, okrasje sledi osnovnim strukturam in jih zato bolj poudarja kot skriva. Te arhitekturne značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj. To se je na primer zgodilo v Hōrjū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. Budistična arhitektura [[obdobje Heian |obdobja Heian]] je bila sestavljena iz ponovnega vznika nacionalnih okusov. Tempelj Hodžodži predstavlja raj in čisto deželo, ki uteleša elemente budizma čiste dežele. Zadnji formalni tempelj je bil Mocudži. Murodži je tempeljski kompleks pod goro Muro. Območje za templjem je sveto in je prepovedano za obiskovalce in romarje. Posebno svete so jame gore Muro. Znamenita Zmajeva jama je dom za kralja zmajev, ki ščiti državo. To je primer, kako so naravni elementi sveti vidiki budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=Muroji Rearranging Art and History at a Japanese Buddhist Temple|last=Fowler|first=Sherry D.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2005|location=Honolulu|pages=9}}</ref> Obstajajo štirje veliki templji iz sedmega stoletja: Asuka-dera, Kudara Odera, Kavaradera in Jakuši-dži.<ref name=":0">{{Cite book|title=The Four Great Temples|url=https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca|url-access=limited|last=McCallum|first=Donald F.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2009|isbn=978-0-8248-3114-1|location=Honolulu|pages=[https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca/page/n225 207]}}</ref> === Štirje veliki templji iz sedmega stoletja === ==== Asuka-dera ==== Asuka-dera (飛鳥寺), znan tudi kot Hōkō-dži (法興寺) je budistični tempelj v Asuki, Nara. Asuka-dera velja za enega najstarejših templjev na Japonskem. Ta velika dvorana je imela tri zlate dvorane in je bila prvi tempelj v polnem obsegu. Bil je najpomembnejši tempelj v obdobju Asuka. Ustanovitelj je bil Soga no Umako in je zgradil manjšo rezidenco, podobno veliki dvorani. V tem naravnem okolju so stoletja kasneje gradili številne kraljeve palače. Ko ga obiščemo danes, komaj ohranja svojo veličino, ki jo je imel nekoč, saj ni jasnih oznak, kje so bile prvotne dvorane, zdaj pa je glavno prizorišče parkirišče s turističnimi avtobusi. ==== Kudara-dera ==== Kudara-ji (百済寺) je bil budistični tempelj v mestu Hirakata v Osaki na Japonskem. Tempelj je zdaj v ruševinah, njegovo nekdanje območje pa je bilo leta 1941 razglašeno za nacionalno zgodovinsko mesto, leta 1952 pa je bilo imenovanje spremenjeno v posebno nacionalno zgodovinsko mesto. Mesto je bilo leta 1965 odprto za javnost kot eden prvih japonskih arheoloških parkov.<ref name="Bunka1">{{cite web |url= https://bunka.nii.ac.jp/heritages/detail/138794 |title=百済寺跡 |trans-title=Kudara-dera ruins|language=Japanese |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=August 20, 2020}}</ref> Temeljni ostanki bi lahko bili ostanki, najdeni na mestu ribnika Kibi (''Kibi Ike''). Ta veliki tempelj je imel devetnadstropno pagodo, ki je bila zgrajena na začetku budizma na Japonskem. [[File:Yakushiji Nara03s3s4350.jpg|thumb|Jakuši-dži je budistični tempelj v Nari in je del Unescove svetovne dediščine "Zgodovinski spomeniki starodavne Nare".]] ==== Kavara-dera ==== Kawara-dera (川原寺) je bil budistični tempelj, ustanovljen v obdobju Asuka v Asuki, prefektura Nara, Izkopavanja so razkrila obsežen kompleks, ki je vključeval dva ''kondōja'', pagodo, obsežne prostore za duhovnike in strešnike, ki so »med najlepšimi, kar jih je bilo kdaj narejeno na Japonskem«.<ref>{{cite book |title=The Four Great Temples: Buddhist Archaeology, Architecture, and Icons of Seventh-Century Japan |author=McCallum, Donald F |publisher=University of Hawaii Press |isbn=978-0-8248-3114-1 |pages=156–200}}</ref> Območje je bilo označeno kot zgodovinsko območje in je del skupine območij, ki so bila leta 2007 predložena za prihodnji vpis na Unescov seznam svetovne dediščine: Asuka-Fujiwara: Arheološka najdišča starodavnih prestolnic Japonske in z njimi povezane nepremičnine. <ref>{{cite web |url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/401/1932 |title=川原寺跡 |trans-title=Site of Kawara-dera |language=Japanese |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=6 June 2012}}</ref> Izkopavanja in rekonstrukcija Kavara-dere nam pomagajo razumeti, kako je prvotno izgledala. Tloris je imel prvotno dve zlati dvorani s pagodo in nato stanovanjske prostore za menihe. Bil je asimetrično postavljen, kar je bilo za ta čas zelo novo in inovativno. V virih manjka zgodovina gradnje in kdo jo je naročil. ==== Jakuši-dži ==== V zgodnjem 8. stoletju je bil ta tempelj zgrajen v Nari in je bil danes reproduciran v izvirno postavitev. Tu obstaja monumentalna triada Jakuši. Struktura je v svetlih barvah, kot bi bila tudi prvotno. Jakuši-dži (薬師寺) je eden najbolj znanih imperialnih in starodavnih budističnih templjev na Japonskem in je bil nekoč eden od sedmih velikih templjev Nanta v Nari. Tempelj je sedež šole japonskega budizma Hossō. Jakuši-dži je eno od območij, ki so skupaj vpisana kot Unescov seznam svetovne dediščine pod imenom [[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]].<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/870]</ref> === Zgodovina === [[File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|thumb|150 px|[[Ičidžō-dži]]jeva [[pagoda]] je primer sloga ''vajō'']] {{glavni|Japonska budistična arhitektura}} Arhitektura budističnih templjev, tako kot arhitektura katere koli stavbe, se je skozi stoletja spreminjala in razvijala. Čeprav se posamezne podrobnosti lahko razlikujejo, imajo splošne teme in slogi velike podobnosti in skupen izvor. Že omenjeni Hōrjū-dži je bil eden prvih budističnih templjev, zgrajenih na Japonskem. Njegove primarne strukture predstavljajo slog, ki je veljal v kitajski [[dinastija Sui|dinastiji Sui]] iz 6. stoletja našega štetja. ''Kondō'' (Zlata dvorana) je struktura z dvojno streho, ki jo podpirajo debeli, močni stebri in daje občutek drznosti in teže. Večina budističnih templjev na Japonskem pripada enemu od štirih glavnih stilov: * '''Vajō''' (和様, lit. Japonski slog) – slog, ki sta ga v umetnosti in arhitekturi na Japonskem v obdobju Heian razvili [[vadžrajana|ezoterični]] sekti Tendai in Šingon na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Tako imenovano, da bi se razlikovalo od uvoženih kitajskih slogov, je v arhitekturi zanj značilna preprostost, opustitev okraskov, uporaba naravnega lesa in na splošno preprostih materialov. * '''Daibucujō''' (大仏様, ''slog velikega Bude'') - japonski religiozni arhitekturni slog, ki je nastal v poznem 12. ali začetku 13. stoletja na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Ta veličasten in monumentalen slog, ki ga je uvedel duhovnik Čogen, je temeljil na arhitekturi [[dinatija Song|dinastije Song]] in je bil antiteza preprostemu in tradicionalnemu slogu ''vajō''. ''Nandaimon'' v [[Todai-dži]] in dvorana Amida v Džōdo-dži sta edina obstoječa primera tega sloga.<ref name="fletcher-p737">{{Harvnb|Fletcher|Cruickshank|1996}}, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA737#v=onepage&q&f=false p=737]</ref><ref name="nishi-p20">{{Harvnb|Nishi|Hozumi|1996}}, [https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&pg=PA20#v=onepage&q&f=false p=20]</ref> * '''Zenšūjō''' (禅宗様, "Zen slog") – slog, ki je dobil ime po svojih ustvarjalcih, budistični sekti Zen in ki se je pojavil v poznem 12. ali začetku 13. stoletja na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Zenšūjō se je prvotno imenoval ''karajo'' (唐様, kitajski slog), vendar ga je, tako kot slog Daibucu, preimenoval Ōta Hirotarō, učenjak iz 20. stoletja. Njegove značilnosti so zemeljska tla, okrasne ukrivljene strehe (''mokoši'' (裳階・裳層, dobesedno »nadstropje s krilom«, okrasna enoslojna streha, ki obkroža stavbo pod pravo streho) in izrazito ukrivljene glavne strehe, okna v obliki koničastega loka ali okna v obliki zvona (''katōmado'' (火灯窓, lit. okno z ognjeno svetlobo)) in opažena vrata.<ref name="fletcher-p738">{{Harvnb|Fletcher|Cruickshank|1996}}, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA738#v=onepage&q&f=false p=738]</ref> Tipičen slog je tudi glavna dvorana (''Bucuden'' - (仏殿 Budova dvorana), ki ima samo eno nadstropje, vendar se zdi, da ima dve, ker ima pokrito dvokapno streho, imenovano ''mokoši''. * '''Setčūjō''' (折衷様, ''eklektični slog'') – arhitekturni slog, ki se je rodil na Japonskem v [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]] iz zlitja elementov treh predhodnih slogov, vajō, daibucujō in zenšujō. Ponazarja ga glavna dvorana v Kakurin-dži.<ref name="fletcher-p738"/><ref name="young-p44">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA44#v=onepage&q&f=false p=44]</ref> Zlasti kombinacija vajō in daibucujō je postala tako pogosta, da jo učenjaki včasih ločeno razvrstijo pod imenom Šin-vajō (新和様, ''nova potō''). === Lega in geomantični položaj === [[File:Toshodaiji Nara Nara pref04s5s4290.jpg|thumb|left|Del Tōšōdai-džijevega ''garana'' (od leve proti desni, ''kondō, kōdō, korō'' in ''Raiō'')]] Budistični tempeljski kompleksi so sestavljeni iz številnih struktur, urejenih v skladu z določenimi koncepti ali smernicami. Razporeditev večjih stavb (''garan haiči'' (伽藍配置)) se je sčasoma spreminjala. Zgodnji vzorec je imel vrata, stolp, ''kondō'' in ''kodō'' v ravni črti od juga proti severu. Hodniki so segali proti vzhodu in zahodu od bokov vrat, nato so se obrnili proti severu in se nazadnje združili severno od ''kōdoja'' ter oblikovali križni hodnik okoli pagode in glavnih dvoran. Ta vzorec, ki ga tipizira ''[[Šiteno-dži]]'' v [[Osaka|Osaki]], je prišel s Kitajske prek [[Baekdže]]ja; Kitajski slog budističnih templjev, čeprav ga je Kitajska prek Korejskega polotoka nekoliko spremenila, je nazadnje temeljil na slogu kitajskih palač, kar je razvidno iz številnih osnovnih oblikovnih značilnosti, ki še danes ostajajo v templjih vseh treh držav. Kompleks budističnih templjev na Japonskem na splošno sledi vzorcu niza svetih prostorov, ki obkrožajo dvorišče in v katere se vstopa skozi vrsto vrat. Ta vrata bodo običajno imela par velikih kipov varuhov, imenovanih ''Niō''. Poleg tega je veliko pomembnejših ali močnejših templjev zgrajenih na lokacijah, ki so ugodne glede na zapovedi kitajske [[geomantija|geomantije]]. Enrjaku-dži, ki stoji na vrhu gore Hiei severovzhodno od Kjota, naj bi na primer branil mesto pred zlimi duhovi, če je postavljen v to smer. Pomembne vloge igrajo tudi razporeditve gora in drugih geografskih značilnosti v določenih smereh okoli templja. Ta običaj se je ohranil še dolgo. Osem stoletij po ustanovitvi Enrjaku-dži je [[šogunat Tokugava]] zgradil Kan'ei-dži v podobni smeri za zaščito svojega [[grad Edo|gradu Edo]]. Njegovo gorsko ime, gora Tōei (東叡山 ''Tōei-zan''), ima znak iz gore Hiei (比叡山 ''Hiei-zan'') in se lahko razlaga kot »gora Hiei vzhoda«. Curugaoka Hačiman-gū v Kamakuri je zdaj samo šintoistično svetišče, toda pred Odredbo o ločitvi šintoizma in budizma (神仏判然令) iz leta 1868 se je imenovalo Curugaoka Hačiman-gū-dži (鶴岡八幡宮寺, ''Csurugaoka Hačiman svetišče tempelj) in je bil tudi budistični tempelj, eden najstarejših v mestu.<ref name="KOT56">Kamakura Shōkō Kaigijo (2008: 56-57)</ref> Tempelj in mesto sta bila zgrajena z mislijo na [[feng šuj]]. Sedanja lokacija je bila skrbno izbrana kot najugodnejša po posvetovanju z vedeževalcem, saj je imela goro na severu (Hokuzan (北山)), reko na vzhodu (Namerikava) in veliko cesto na zahodu (Koto Kaidō (古東街道)) in je bil odprt proti jugu (v zaliv Sagami).<ref name="Onuki80">Ōnuki (2008:80)</ref> Vsako smer je varoval bog: Genbu je varoval sever, Seirjū vzhod, Bjakko zahod in Suzaku jug. Vrbe ob ribnikih in katalpe ob Muzeju moderne umetnosti predstavljajo Seirjū oziroma Bjakko. Geomantija je v obdobju Heian izgubila na pomenu, saj je bila postavitev templja prilagojena naravnemu okolju, ne upoštevajoč feng šuja. Poleg geomantičnih vidikov je treba tudi budistične templje, tako kot vse druge verske strukture, organizirati tako, da najbolje služijo različnim namenom. Najpomembnejši prostor v vsakem budističnem tempeljskem kompleksu je sveti prostor, kjer se hranijo podobe Bud in bodhisatev in kjer se izvajajo pomembni obredi. [[File:Zuiryuji Temple 2010-08-29 03.jpg|thumb|right|''Hattō'' pri [[Zuirjū-dži (Tojama)|Zuirjū-dži]]]] Ti prostori so vedno ločeni od tistih, ki so dostopni laičnim vernikom, čeprav sta razdalja med obema in način njune ločitve precej različna. V mnogih templjih je le lesena ograja, ki ločuje sveti prostor od prostora laikov, v mnogih drugih pa je med njima velika razdalja, morda gramozno dvorišče. Druga stavba ali prostor, ki je velikega pomena, je namenjen fizičnim vsakodnevnim potrebam duhovščine. Prostori za prehranjevanje, spanje in učenje so bistveni, zlasti v tistih templjih, ki služijo kot samostani. Po besedilu iz 13. stoletja<ref>Shōtoku Taishi's Denkokonmokurokushō (聖徳太子伝古今目録抄)</ref> je »garan tempelj s ''kon-dō'' (glavna dvorana), ''tō'' (pagoda), ''kō-dō'' (predavalnica), ''shōrō'' (zvonik), ''džiki –dō'' (refektorij), ''sōbō'' (bivalni prostori menihov) in ''kjōzō'' (skladišče svetih spisov, knjižnica)«.<ref name="kosetsu">Kōsetsu Bukkyō Daijiten (広説仏教語大辞典)</ref> To je sedem navedenih elementov ''šičidō Nanto Rokušū'' (南都六宗, Nara šest sekt) <ref>The six Buddhist schools (南都六宗), introduced to Japan during the Asuka and Nara periods</ref> templja. Besedilo iz 15. stoletja<ref>{{nihongo|Sekiso Ōrai|尺素往来}}</ref> opisuje, kako so templji šole Zen (Sōtō (曹洞), Rinzai (臨済)) <ref>The Ōbaku School ({{lang|ja|黃檗}}) arrived in Japan in the 17th century.</ref> vključevali ''bucuden'' ali ''bucu-dō'' (glavna dvorana), ''hattō'' (predavalnica), ''kuin'' (kuhinja /pisarna), ''sō-dō'' (stavba, posvečena Zazenu), ''sanmon'' (glavna vrata), ''tōsu'' (stranišče) in ''jokušicu'' (kopel). == Skupne značilnosti templja == [[File:Historic Monuments of Ancient Kyoto (Kyoto, Uji and Otsu Cities)-122729.jpg|thumb|Budistični tempelj [[Kinkaku-dži]], ki ga je UNESCO razglasil za svetovno dediščino.]] * ''Bucuden'' ali ''Bucu-dō'' (仏殿・仏堂) – lit. Budova dvorana ** Glavna dvorana templja Zen. Zdi se, da ima dve nadstropji, vendar ima v resnici samo eno in meri 3 × 3 ali 5 × 5 travej. ** Vsaka stavba s kipom Bude ali bodhisatve in namenjena molitvi. * ''čindžuša'' (鎮守社/鎮主社) – majhno svetišče, zgrajeno v budističnem templju in posvečeno njegovemu skrbniku ''kamiju''. * ''čōzuja'' (手水舎) – glej ''temizuja''. * ''čūmon'' (中門) – v templju so vrata za naindaimonom povezana s ''kairō''. * ''dō'' (堂) – lit. »hodnik«. Pripona za ime stavb, ki so del templja. Predpona je lahko ime božanstva, ki je povezano z njo (npr. Jakuši-dō ali dvorana Jakuši) ali izraža funkcijo stavbe znotraj kompleksa templja (npr. ''hon-dō'' ali glavna dvorana). Glej tudi ''Bucu-dō, hō-dō, hon-dō, jiki-dō, kaisan-dō, kō-dō, kon-dō, kjō-dō, mandara-dō, miei-dō, mi-dō, sō-dō, Jakuši-dō'' in ''zen-dō''. * ''garan'' – glej ''šiči-dō garan''. * ''hattō'' (法堂) – lit. »Dharma dvorana«. Stavba, namenjena predavanjem glavnega duhovnika o budističnih spisih (''hō''). * ''hōjō'' (方丈) – bivalni prostor glavnega duhovnika zenovskega templja. * ''Hokke-dō'' (法華堂) – lit. »Dvorana lotosove sutre«. V budizmu ''Tendai'', dvorana, katere postavitev omogoča hojo okoli kipa za meditacijo. Namen hoje je osredotočanje na ''Hokekjō'' in iskanje končne resnice. * ''honbō'' (本坊) – rezidenca ''džušokuja'' ali glavnega duhovnika templja. * ''kairō'' (回廊・廻廊) – dolg in pokrit [[portik]]u podoben prehod, ki povezuje dve stavbi. * ''kaisan-dō'' (開山堂) – dvorana ustanovitelja, navadno v templju Zen. Stavba s kipom, portretom ali spominsko ploščo ustanovitelja templja ali sekte, ki ji pripada. Templji sekte Džōdo ga pogosto imenujejo ''miei-dō''. * ''karamon'' (唐門) – generični izraz za vrata z obokano streho. * ''karesansui'' (枯山水) – lit. »suha pokrajina«. Japonski skalnjak, pogosto prisoten v zenovskih templjih, včasih pa ga najdemo tudi v templjih drugih sekt. * ''katōmado'' (華頭窓) – okno v obliki zvona, ki so ga prvotno razvili v zenovskih templjih na Kitajskem, vendar ga pogosto uporabljajo druge budistične sekte in tudi v laičnih stavbah. * ''kon-dō'' (金堂) – lit. »zlata dvorana«, je glavna dvorana garana, v kateri je glavni predmet čaščenja. Za razliko od ''bucudena'' je to prava dvonadstropna stavba (čeprav lahko drugo nadstropje včasih manjka) z merami 9 × 7 zalivov. * ''konrō'' (軒廊) – pokrit hodnik med dvema stavbama * ''korō'' ali ''kurō'' (鼓楼) – stolp, v katerem je boben, ki označuje minevanje časa. Včasih je bil obrnjen proti ''šōrō'' in ležal poleg ''kō-dō'', zdaj pa je boben običajno shranjen v ''rōmonu''. * ''kuin*'' (庫院) – kuhinja/pisarna zen garana. Stavba, v kateri so kuhinje, kuhinja in pisarne templja. Običajno se nahaja pred in ob strani ''bucudena'', obrnjen proti ''sō-dō''. Imenuje se tudi kuri. * ''kuri'' (庫裏) – glej ''kuin'' * ''kjō-dō'' (経堂) – glej ''kjōzō''. * ''kjōzō'' (経蔵) – lit. »skladišče svetih spisov«. Skladišče suter in knjig o zgodovini templja. Imenuje se tudi ''kjō–dō''. * ''miei-dō'' (御影堂) – lit. »slikovna dvorana«. Stavba s podobo ustanovitelja templja, enakovredna ''kaisan-dō'' sekte Zen. * ''mi-dō'' (御堂) – generični častni izraz za stavbo, v kateri je sveti kip. * Miroku Njorai (弥勒如来) – japonsko ime Maitreja. * ''mon'' (門) – tempeljska vrata, ki jih lahko poimenujemo po svojem položaju (''nandaimon'': lit. »velika južna vrata«), stavbi (''nijūmon'': »dvonadstropna vrata«), božanstvu (Niōmon: lit. Nio vrata«), ali njegova uporaba (''onarimon'': dobesedno »cesarska vrata za obisk«, vrata, rezervirana za cesarja). Ista vrata je torej mogoče opisati z več kot enim izrazom. Na primer, ''Niōmon'' je lahko hkrati ''nijūmon''. * ''nandaimon'' (南大門) – glavna južna vrata templja, zlasti tista v templju ''Tōdai-dži'' v Nari. * ''nidžūmon'' (二重門) – dvonadstropna vrata s streho, ki obkroža prvo nadstropje. * ''Niōmon'' (仁王門 ali 二王門) – dvonadstropna ali visoka vrata, ki jih varujeta dva lesena varuha, imenovana ''Niō''. * ''noborirō'' (登廊) – pokrito stopnišče v Narinem Hase-dera. * pagoda – glej stupa in ''tō''. * ''rōmon'' (楼門) - visoka vrata z dvema nadstropjema, od katerih ima le eno uporabno površino, obdana z balkonom in na vrhu s streho. Uporablja tudi v šintoističnih svetiščih. * ''sai-dō'' (斎堂) – obednica v zenovskem templju ali samostanu. Glej tudi ''džiki-dō''. * ''sandō'' （参道） - pristop, ki vodi od torija do svetišča. Izraz se včasih uporablja tudi v budističnih templjih. * ''sanmon'' (三門 ali 山門) – vrata pred ''bucuden''. Ime je okrajšava za ''Sangedacumon'' (三解脱門), lit. »Vrata treh osvoboditev«. Njegove tri odprtine (''kūmon'' (空門), ''musōmon'' (無相門) in ''muganmon'' (無願門)) simbolizirajo tri vrata do razsvetljenja. Z vstopom se lahko osvobodimo treh strasti (貪 ''ton'' ali pohlep, 瞋 ''šin'' ali sovraštvo in 癡 ''či'' ali neumnost). Njihova velikost je odvisna od ranga templja. (Oglejte si fotografije.) * ''sanrō'' (山廊) – majhne stavbe na koncih dvonadstropnih zen vrat, ki vsebujejo stopnice v drugo nadstropje. * ''sekitō'' (石塔) – kamnita pagoda (stupa). Glej tudi ''tō'' * ''šičidō'' garan (七堂伽藍) – dvojni sestavljen izraz, ki dobesedno pomeni »sedem dvoran« (七堂) in »(tempelj) stavbe« (伽藍). Kaj se šteje v skupino sedmih stavb ali ''šičidō'', se lahko zelo razlikuje od templja do templja in od šole do šole. V praksi lahko ''šičidō garan'' pomeni tudi preprosto velik kompleks. ** ''Nanto Rokušū'' in kasneje nezenovske šole: ''šičidō garan'' v tem primeru vključuje ''kon-dō'', ''tō, kō-dō, šōrō, jiki-dō, sōbō'' in ''kjōzō''. ** Šole zen: Zen šičidō garan vključuje ''bucuden'' ali ''bucu-dō, hattō, ku'in, sō-dō, sanmon, tōsu'' in ''jokušicu''. * ''šoin'' (書院) – prvotno študij in prostor za predavanja o sutri v templju, kasneje je izraz začel pomeniti le študij. * ''šōrō'' (鐘楼) – tempeljski zvonik, stavba, s katere visi zvon. * ''sōbō'' (僧坊) – Bivalni prostori menihov v nezenovskem garanu * ''sō-dō'' (僧堂) – lit. »meniška dvorana«. Stavba, posvečena praksi Zazen. Nekoč je bil namenjen vsem vrstam dejavnosti, od prehranjevanja do spanja, osredotočen na ''zazen''. * ''sōmon'' (総門) – vrata na vhodu v tempelj. Je pred večjim in pomembnejšim ''sanmonom''. * ''sōrin'' (相輪) – zvonik, ki sega iz središča strehe nekaterih tempeljskih dvoran, večplasten kot pagoda. * ''sotoba'' ali ''sotōba'' (卒塔婆) – transkripcija sanskrtske stupa. ** pagoda. Stolp z lihim številom nivojev (tri, pet, sedem devet ali trinajst). Glej tudi stupa. ** Trakovi lesa, puščeni za grobnicami med letnimi obredi (''cuizen''), ki simbolizirajo stupo. Zgornji del je segmentiran kot pagoda in nosi sanskrtske napise, sutre in ''kaimjō'' (posmrtno ime) pokojnika. V današnji japonščini ima ''sotoba'' običajno slednji pomen: * stupa – prvotno posoda za Budove relikvije, kasneje tudi posoda za svete spise in druge relikvije. Njegova oblika se je spremenila na Daljnem vzhodu pod vplivom kitajskega stražarskega stolpa in oblikovala stolpom podobne strukture, kot so ''Tōbutō, gorintō, hōkjōintō, sekitō, tō'' ali veliko enostavnejša ''sotoba'' v obliki lesene palice. * ''tatčū'' (塔頭 ali 塔中) ** V zenovskih templjih stoji stavba s pagodo, v kateri je shranjen pepel pomembnega duhovnika. ** Kasneje je postal pomožni tempelj ali manjši tempelj, odvisno od večjega. ** Končno je postal tudi pomožni tempelj kot družinski tempelj (''bodai-dži'') pomembne družine. * ''tahōtō'' (多宝塔) – dvonadstropna pagoda s pritličjem s kupolastim stropom in kvadratno streho, okroglim drugim nadstropjem in kvadratnimi strehami. * ''temizuja'' (手水舎) – vodnjak blizu vhoda v svetišče in tempelj, kjer si verniki lahko očistijo roke in usta pred bogoslužjem. * ''tesaki'' (手先) – izraz, ki se uporablja za štetje nosilcev strehe (''tokjō'' (斗きょう)), ki štrlijo iz stene templja in so običajno sestavljeni iz dveh stopnic (''futatesaki'' (二手先）)) ali treh (''mitesaki'' 三津手先). * ''tokjō'' (斗きょう) – glej ''tesaki''. * ''tori'' (鳥居)- ikonična šintoistična vrata na vhodu v sveto območje, običajno, vendar ne vedno, svetišče. Svetišča različnih velikosti lahko najdete ob templjih ali znotraj njih. * ''tōrō'' (灯籠) – svetilka v svetišču ali budističnem templju. Na nekatere njegove oblike vpliva ''gorintō''. * ''-tō'' (塔) ** Pagoda in razvoj stupe. Ko je dosegla Kitajsko, se je stupa razvila v stolp z neparnim številom stopenj (tri, pet, sedem, devet, trinajst), razen ''tahōtō'', ki ima dva. ** Beseda se uporablja skupaj kot pripona številke, ki označuje število stopenj pagode (tri stopnje = ''san-jū-no-tō'', pet stopenj = ''go-jū-no-tō'', sedem stopenj = ''nana-jū-no -tō'' itd.). * ''tōsu'' ali ''tōši'' (東司) – stranišče zenovskega samostana. * ''Jakuši-dō'' (薬師堂) – stavba, v kateri je kip Jakuši Njorai.* * ''jokušicu*'' (浴室) – samostanska kopalnica. * ''zen-dō'' (禅堂) – lit. »dvorana zena«. Stavba, kjer menihi vadijo ''zazen'', in ena glavnih struktur ''zen garana''. == Tempeljska imena == Ime templja (džigō (寺号) ali džimjō (寺名)) je običajno sestavljeno iz treh delov. Prvi je ''sangō'' (山号, ime gore), drugi je ''ingō'' (院号, ime samostana) in tretji je ''san'in-džigō'' (山院寺号, ime templja).<ref name="die">{{cite journal|last=Seckel|first=Dietrich|title=Buddhist Temple Names in Japan|journal=Monumenta Nipponica|date=Winter 1985|volume=40, N. 4|issue=4|pages=359–386|doi=10.2307/2384822|jstor=2384822}}</ref> === ''Sangō''' === Čeprav so lahko na dnu doline, se templji metaforično imenujejo gore in celo številke, ki se uporabljajo za njihovo štetje, imajo končnico ''-san'' ali ''-zan'' (山), od tod tudi ime ''sangō''. Ta tradicija sega v čase, ko so bili templji predvsem samostani, namenoma zgrajeni v oddaljenih gorskih območjih. Ustanovitev templja se zaradi tega imenuje ''kaisan'' (開山, dobesedno »odpiranje gore«). Ne obstaja nobeno določeno pravilo za njegovo oblikovanje, vendar je ''sangō'' v bistvu topografskega izvora, kot v Hieizan Enrjaku-dži: ti dve imeni skupaj pomenita »Enrjaku-dži gore Hiei«. Zaradi tega se včasih uporablja kot osebno ime, zlasti v zenu. Lahko pa obstaja še kakšno drugo pomensko razmerje med ''sangō'' in ''san'in-džigō'', kot na primer v primeru Rurikōzan Jakuši-dži. ''Sangō'' in ''džigō'' sta preprosto različni imeni istega boga. Včasih sta obe posthumni imeni, na primer matere in očeta ustanovitelja. === ''Ingō'' === Znak ''in'' (院), ki daje ''ingō'' ime, je prvotno označeval ograjen prostor ali oddelek, zato je po analogiji pozneje začel pomeniti [[križni hodnik]] v [[samostan]]u. V tem smislu se uporablja za templje ali, pogosteje, podtemplje. Najdemo ga lahko tudi v imenu nekdaj manjših templjev, ki so po naključju dosegli velik pomen. Na primer, Kavagoejev Kita-in je bil včasih eden od treh podtempljev templja, ki ne obstaja več. Manj pogosto v ''ingō'' sta ''-an'' (庵, puščavnik) in ''-bō'' (坊, bivalni prostor meniha), ''-dō'' (堂, dvorana) se običajno uporablja v imenu določenih stavb v kompleksu templja, npr. Kannon-dō, vendar se lahko uporablja kot ime manjših ali manjših templjev. === ''Džigō'' === Vendar je edino ime v splošni rabi ''džigō'' (konča se na ''-dži'', ''-tera'', ''-dera'' (〜寺, ... tempelj)), ki se potem lahko šteje za glavni. ''Sangō'' in ''ingō'' nista in nikoli nista bila v splošni rabi. Znak ''-dži'', ki ga vsebuje, se včasih izgovori ''tera'' ali ''dera'' kot v Kijomizu-dera, običajno, ko je preostali del imena avtohtono ime (kun'jomi). === Neuradna imena === Templji so včasih znani pod neuradnim, a priljubljenim imenom. To je običajno topografskega izvora, kot na primer v primeru Asakusov Sensō-dži, znan tudi kot Asakusa-dera. Tempelj je lahko poimenovan tudi po posebni ali slavni značilnosti, kot na primer v primeru kjotskega Saihō-dži, običajno imenovanega Koke-dera, ali »mahov tempelj« zaradi svojega znamenitega vrta mahu. Neuradna imena imajo lahko različne druge izvore. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Fletcher, Sir Banister; Cruickshank, Dan (1996) [1896]. Sir Banister Fletcher's a history of architecture (20th illustrated ed.). Architectural Press. ISBN 0-7506-2267-9. Retrieved 2009-11-11. *Fujita Masaya, Koga Shūsaku, ed. (April 10, 1990). Nihon Kenchiku-shi (in Japanese) (September 30, 2008 ed.). Shōwa-dō. ISBN 4-8122-9805-9. *Japanese Art Net User System Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology (JAANUS) *Kamakura Shōkō Kaigijo (2008). Kamakura Kankō Bunka Kentei Kōshiki Tekisutobukku (in Japanese). Kamakura: Kamakura Shunshūsha. ISBN 978-4-7740-0386-3. *Mutsu, Iso (June 1995). "Jufuku-ji". Kamakura: Fact and Legend. Tokyo: Tuttle Publishing. ISBN 0-8048-1968-8. *Nishi, Kazuo; Hozumi, Kazuo (1996) [1983]. What is Japanese architecture? (illustrated ed.). Kodansha International. ISBN 4-7700-1992-0. Retrieved 2009-11-11. *Ōnuki, Akihiko (2008). Kamakura. Rekishi to Fushigi wo Aruku (in Japanese). Tokyo: Jitsugyō no Nihonsha. ISBN 978-4-408-59306-7. *Sansom, George (1962). "Japan: A Short Cultural History." New York: Appleton-Century Crofts, Inc. *Young, David; Young, Michiko (2007) [2004]. The art of Japanese architecture. Architecture and Interior Design (illustrated, revised ed.). Tuttle Publishing. ISBN 978-0-8048-3838-2. Retrieved 2009-11-11. *Cluzel, Jean-Sébastien (October 2008). Architecture éternelle du Japon - De l'histoire aux mythes. Dijon: Editions Faton. ISBN 978-2-87844-107-9. == Zunanje povezave == {{Commons category|Buddhist temples in Japan}} *[https://web.archive.org/web/20160423091553/http://www.gojapango.com/travel/japanese_temples.html Japanese Temples] Guide to over 190 with pictures and map. * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Japanese temples of historical interest.] With photos. * [http://www.books-on-japan.info/kyoto-heian-temples.htm Kyoto and Japanese Buddhism] by Tokushi Yusho. Brief history of temples in Kyoto by a Japanese scholar (English Translation) [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] df32yn2vdyblbrn5zvml4ay4n0cpcfh 5735679 5735668 2022-08-17T12:37:56Z Ljuba brank 92351 /* Neuradna imena */ slike wikitext text/x-wiki [[File:160211 Higashi Honganji Kyoto Japan06s3.jpg|thumb|300px|[[Higaši Hongan-dži]] v [[Kjoto|Kjotu]]]] '''Budistični templji''' ali '''budistični samostani''' skupaj s [[Šintoistično svetišče|šintoističnimi svetišči]] veljajo za ene najštevilčnejših, znanih in najpomembnejših verskih stavb na [[Japonska|Japonskem]]. Šogunati ali voditelji Japonske so si že od [[obdobje Momojame |obdobja Momojame]] dali prednostno nalogo posodabljanja in obnove budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=History of Japanese Art|last=Mason|first=Penelope|publisher=Pearson Education Inc|year=2005|isbn=0-13-117601-3|location=Upper Saddle River, New Jersey|pages=305}}</ref> Japonska beseda za budistični samostan je ''tera'' (寺) (branje ''kun'') in isti ''[[kandži]]'' ima tudi izgovorjavo ''dži'' (pri branju), tako da se imena templjev pogosto končajo na ''-dera'' ali ''-dži''. Druga končnica, ''-in'' (院), se običajno uporablja za označevanje manjših templjev. Znani templji, kot so [[Kijomizu-dera]], [[Enrjaku-dži]] in [[Kotoku-in]], so templji, ki uporabljajo opisani vzorec poimenovanja. == Etimologija == Japonska beseda za budistični tempelj ''tera'' (寺) je bila v antiki zapisana tudi fonetično 天良, ''tera'' in je sorodna s sodobno korejščino ''čǒl'' iz srednjekorejščine ''Tiel'', Jurčen ''Taira'' in rekonstruirano starokitajščino ''*dɘiaʁ'', kar vse pomeni »budistični samostan«. Te besede očitno izhajajo iz aramejske besede za »samostan« ''dērā/ dairā/ dēr'' (iz korena ''dwr'' »živeti skupaj«), ne pa iz nepovezane in poznejše indijske besede za samostan [[vihara]] in so jih morda prenesli prvi srednjeazijski prevajalci budističnih svetih spisov, kot sta An Šigao ali Lokaksema.<ref name="CIB">{{cite journal|last1=Beckwith|first1=Christopher I.|author-link1=|title=The Aramaic source of the East Asian word for 'Buddhist monastery': on the spread of Central Asian monasticism in the Kushan Period (2014)|journal=Journal Asiatique|date=2014|volume=302|issue=1|pages=111–138|url=https://www.academia.edu/19612033|language=en}}</ref> == Budistične in šintoistične strukture == [[File:Shitennoji-torii.jpg|thumb|''[[Tori]]'' na vhodu v [[Šiteno-dži]], budistični tempelj v Osaki]] Na Japonskem budistični templji sobivajo s šintoističnimi svetišči in oba si delita osnovne značilnosti [[japonska arhitektura|japonske tradicionalne arhitekture]]. Tako ''[[Tori]]'' kot ''rōmon'' označujeta vhod v svetišče in templje, čeprav je ''tori'' povezan s [[šintoizem|šintoizmom]], ''romon'' pa z [[budizem|budizmom]]. Nekatera svetišča, na primer Ivašimizu Hačiman-gū, imajo glavna vrata v budističnem slogu, imenovana ''sōmon''. Mnogi templji imajo ''Čōzu-ja'' (tudi ''temizu-ja'') in ''komainu'', kot svetišče. Nasprotno pa nekatera svetišča uporabljajo kadilo ali imajo zvonik ''šōrō''. Drugi – na primer svetišče Tanzan v Nari – imajo lahko celo [[japonska pagoda|pagodo]].<ref>{{cite book|title=Nihon Kenchiku-shi|editor=Fujita Masaya, Koga Shūsaku|publisher=Shōwa-dō|date=April 10, 1990|edition=September 30, 2008|isbn=4-8122-9805-9|language=ja|page=79}}</ref> [[File:神泉苑、京都.jpg|thumb|right|''Honden'' boginje Zennjo Rjūō, znotraj templja Šingon v Kjotu]] Podobnosti med templji in svetišči so tudi funkcionalne. Tako kot svetišče tudi budistični tempelj ni primarno kraj čaščenja: njegove najpomembnejše stavbe se uporabljajo za hrambo svetih predmetov (''honzon''- uveljavljena glavna podoba ali glavno božanstvo, enakovreden ''šintai''- telo ''[[kami]]ja'' - svetišča) in niso dostopne vernikom. Za razliko od krščanske cerkve je [[tempelj]] tudi [[samostan]]. Za določene obrede obstajajo specializirane stavbe, ki pa so običajno odprte le za omejeno število udeležencev. Verska množična srečanja ne potekajo redno kot pri krščanskih verah in v nobenem primeru niso v templju. Če je v obredu udeleženih veliko ljudi, bo imel praznični značaj in bo potekal na prostem. Arhitekturni elementi budističnega templja naj bi utelešali teme in učenja budizma. Razlog za velike strukturne podobnosti med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči je v njihovi skupni zgodovini. Ko se je šintoizem prvič srečal z budizmom, je postal bolj razlagalen, saj ni poskušal razložiti vesolja, kot je včasih poskušal budizem.<ref name=":1">{{Cite book|title=The Art and Architecture of Japan|last=Paine and Soper|first=Robert Treat and Alexander|publisher=Yale University Press|year=1981|isbn=0-300-05333-9|location=Hong Kong|pages=345}}</ref> Pravzaprav je normalno, da je bil tempelj tudi svetišče, zato je v arhitekturnem smislu očitnih razlik med obema tako malo, da jih pogosto lahko vidi le strokovnjak.<ref name="Scheid-bauten">{{cite web|last=Bernhard|first=Scheid|title=Anleitung: Religiōse Bauten in Japan|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|work=Religion in Japan|language=de|publisher=University of Vienna|access-date=17 October 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101023132042/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|archive-date=23 October 2010|url-status=dead}}</ref> Mnogi obiskovalci obiščejo budistične templje in šintoistična svetišča iz podobnih razlogov, kot je molitev ali za srečo.<ref>{{Cite web|url=https://www.japantimes.co.jp/culture/2013/05/16/arts/seeing-where-shinto-and-buddhism-cross/#.XKp4LC-ZMn1|title=Seeing Where Shinto and Buddhism Cross|last=Tamashige|first=Sachiko|date=2013|website=The Japan Times|access-date=April 7, 2019}}</ref> Obe veri sobivata zaradi povečane priljubljenosti verstev in rojstva novih verstev. Svetišča, v katerih so bili skriti lokalni ''kamiji'', so obstajala že dolgo pred prihodom budizma, vendar so bila sestavljena bodisi iz razmejenih kopenskih območij brez kakršnih koli stavb ali iz začasnih svetišč, postavljenih po potrebi.<ref name="fk">Fujita, Koga (2008:20-21)</ref> S prihodom budizma na Japonsko v 6. stoletju so bila svetišča podvržena njegovemu vplivu in sprejela tako koncept stalnih struktur kot arhitekturo budističnih templjev. [[File:Iwashimizu Hachimangu minamisomon.jpg|thumb|left|Vrata v budističnem slogu (''karamon'') v Ivašimizu Hačiman-gū]] Zaporedni razvoj ''šinbucu-šūgō'' ([[sinkretizem]] budizma in čaščenja ''kamija'') in teorije ''hondži suidžaku'' je pripeljal do skoraj popolnega zlitja čaščenja ''kamija'' in budizma.<ref name="scheid-mitteralter">{{cite web|last=Scheid|first=Bernhard|title=Shinto:Versuch einer Begriffbestimmung|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|work=Religion in Japan|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=17 October 2010|archive-date=1 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701160256/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|url-status=dead}}</ref> Postalo je običajno, da so svetišča spremljali templji v mešanih kompleksih, imenovanih ''džingū-dži'' (神宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«) ali ''mijadera'' (宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«). Običajno je bilo tudi nasprotno: večina templjev je imela vsaj majhno svetišče, posvečeno svojim skrbniškim ''kamijem'' in so se zato imenovali ''džiša'' (寺社, »tempeljska svetišča«). [[Obdobje Meidži]] je odpravilo večino ''džingū-dži'', vendar je pustilo ''džiša'' nedotaknjeno, tako da ima večina templjev še danes vsaj eno, včasih zelo veliko, svetišče v svojih prostorih in budistično boginjo Benzaiten pogosto častijo v šintoističnih svetiščih.<ref>{{cite web|title=Jingūji|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1126|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=29 September 2010}}</ref> Posledično so stoletja imeli svetišča in templji simbiotično razmerje, v katerem so vplivali drug na drugega. Svetišča so iz budizma prevzela svoja vrata (''Mon''), uporabo dvorane za laične vernike, uporabo barvitega lesa in še več, medtem ko je bila kitajska budistična arhitektura prilagojena japonskemu okusu z bolj asimetričnimi tlorisi, večjo uporabo naravnih materialov in prilagoditev samostana obstoječemu naravnemu okolju.<ref name="young-p47">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA47#v=onepage&q&f=false p=47]</ref> Jasna ločitev med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči, ki je danes običajna, se pojavi šele kot posledica zakona ''šinbucu bunri'' (»ločitev kamijev in Bud«) iz leta 1868. To ločitev je predpisal zakon in številna svetišča-templji so bili prisiljeni postati le svetišča, med njimi slavna, kot sta [[Usa Džingū]] in [[Curugaoka Hačiman-gū]]. Ker je bilo mešanje obeh religij zdaj prepovedano, so morali ''džingū-dži'' odstopiti nekaj svojih posesti ali razstaviti nekatere svoje stavbe, s čimer so poškodovali celovitost svoje kulturne dediščine ter zmanjšali zgodovinsko in ekonomsko vrednost svojih posesti.<ref name="KOT">Kamakura Official Textbook for Culture and Tourism</ref> Na primer, velikanska Niō v Curugaoke Hačiman-gū (dva lesena jezna in mišičasta čuvaja, ki ju običajno najdemo ob straneh vhoda v tempelj), ki sta bila predmet budističnega čaščenja in zato nezakonita tam, kjer sta bila, sta bila prodana Jufuku-džiju, kjer sta še vedno. <ref>Mutsu (1995:172)</ref> Svetišče-tempelj je moralo uničiti tudi stavbe, povezane z budizmom, na primer ''tahōtō'' (多宝塔 - pagoda z mnogimi dragulji), ''midō'' in ''šičidō garan'' (sedem dvoran, ki sestavljajo idealen kompleks budističnega templja). == Arhitektura == === Splošne lastnosti === [[File:170216 Nishi Honganji Kyoto Japan03s4.jpg|thumb|left|Streha je prevladujoča značilnost budističnega templja.]] Budistična arhitektura na Japonskem ni avtohtona, temveč uvožena iz Kitajske in drugih azijskih kultur skozi stoletja s tako stalnostjo, da so predstavljeni gradbeni slogi vseh šestih dinastij. V njeni zgodovini posledično prevladujejo kitajske in druge azijske tehnike in slogi (prisotni celo v [[Veliko svetišče Ise| svetišču Ise]], ki velja za bistvo japonske arhitekture) na eni strani ter japonske izvirne različice teh tem na drugi strani.<ref name="hozintro">Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno les v različnih oblikah (deske, slama, lubje itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture, se uporabi kamna izogibajo, razen za določene posebne namene, na primer tempeljske podije in temelje pagod. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: steber in preklada podpirata veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in v vsakem primeru nenosilne. Struktura stebra in preklade uteleša ''Axis Mundi'' ikonične oblike Bude, ki je običajno predstavljena v pagodah in indijskih stupah. Loočne in obokane strehe so popolnoma odsotni. Krivulje [[zatrep]]a in strehe so blažje kot na Kitajskem, stebrova [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[Streha]] je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjo''. Ti preveliki napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi templja. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere včasih odhajajo drugi manj pomembni prostori, na primer hodniki, imenovani ''hisaši''. Razdelitve notranjega prostora so nestalne, velikost prostora je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče spremeniti glede na potrebe. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi do neke mere ni absolutno, saj je mogoče odstraniti cele stene in tako tempelj odpreti obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v templju pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je Nikkō Tōšō-gū, kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, okrasje sledi osnovnim strukturam in jih zato bolj poudarja kot skriva. Te arhitekturne značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj. To se je na primer zgodilo v Hōrjū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. Budistična arhitektura [[obdobje Heian |obdobja Heian]] je bila sestavljena iz ponovnega vznika nacionalnih okusov. Tempelj Hodžodži predstavlja raj in čisto deželo, ki uteleša elemente budizma čiste dežele. Zadnji formalni tempelj je bil Mocudži. Murodži je tempeljski kompleks pod goro Muro. Območje za templjem je sveto in je prepovedano za obiskovalce in romarje. Posebno svete so jame gore Muro. Znamenita Zmajeva jama je dom za kralja zmajev, ki ščiti državo. To je primer, kako so naravni elementi sveti vidiki budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=Muroji Rearranging Art and History at a Japanese Buddhist Temple|last=Fowler|first=Sherry D.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2005|location=Honolulu|pages=9}}</ref> Obstajajo štirje veliki templji iz sedmega stoletja: Asuka-dera, Kudara Odera, Kavaradera in Jakuši-dži.<ref name=":0">{{Cite book|title=The Four Great Temples|url=https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca|url-access=limited|last=McCallum|first=Donald F.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2009|isbn=978-0-8248-3114-1|location=Honolulu|pages=[https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca/page/n225 207]}}</ref> === Štirje veliki templji iz sedmega stoletja === ==== Asuka-dera ==== Asuka-dera (飛鳥寺), znan tudi kot Hōkō-dži (法興寺) je budistični tempelj v Asuki, Nara. Asuka-dera velja za enega najstarejših templjev na Japonskem. Ta velika dvorana je imela tri zlate dvorane in je bila prvi tempelj v polnem obsegu. Bil je najpomembnejši tempelj v obdobju Asuka. Ustanovitelj je bil Soga no Umako in je zgradil manjšo rezidenco, podobno veliki dvorani. V tem naravnem okolju so stoletja kasneje gradili številne kraljeve palače. Ko ga obiščemo danes, komaj ohranja svojo veličino, ki jo je imel nekoč, saj ni jasnih oznak, kje so bile prvotne dvorane, zdaj pa je glavno prizorišče parkirišče s turističnimi avtobusi. ==== Kudara-dera ==== Kudara-ji (百済寺) je bil budistični tempelj v mestu Hirakata v Osaki na Japonskem. Tempelj je zdaj v ruševinah, njegovo nekdanje območje pa je bilo leta 1941 razglašeno za nacionalno zgodovinsko mesto, leta 1952 pa je bilo imenovanje spremenjeno v posebno nacionalno zgodovinsko mesto. Mesto je bilo leta 1965 odprto za javnost kot eden prvih japonskih arheoloških parkov.<ref name="Bunka1">{{cite web |url= https://bunka.nii.ac.jp/heritages/detail/138794 |title=百済寺跡 |trans-title=Kudara-dera ruins|language=Japanese |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=August 20, 2020}}</ref> Temeljni ostanki bi lahko bili ostanki, najdeni na mestu ribnika Kibi (''Kibi Ike''). Ta veliki tempelj je imel devetnadstropno pagodo, ki je bila zgrajena na začetku budizma na Japonskem. [[File:Yakushiji Nara03s3s4350.jpg|thumb|Jakuši-dži je budistični tempelj v Nari in je del Unescove svetovne dediščine "Zgodovinski spomeniki starodavne Nare".]] ==== Kavara-dera ==== Kawara-dera (川原寺) je bil budistični tempelj, ustanovljen v obdobju Asuka v Asuki, prefektura Nara, Izkopavanja so razkrila obsežen kompleks, ki je vključeval dva ''kondōja'', pagodo, obsežne prostore za duhovnike in strešnike, ki so »med najlepšimi, kar jih je bilo kdaj narejeno na Japonskem«.<ref>{{cite book |title=The Four Great Temples: Buddhist Archaeology, Architecture, and Icons of Seventh-Century Japan |author=McCallum, Donald F |publisher=University of Hawaii Press |isbn=978-0-8248-3114-1 |pages=156–200}}</ref> Območje je bilo označeno kot zgodovinsko območje in je del skupine območij, ki so bila leta 2007 predložena za prihodnji vpis na Unescov seznam svetovne dediščine: Asuka-Fujiwara: Arheološka najdišča starodavnih prestolnic Japonske in z njimi povezane nepremičnine. <ref>{{cite web |url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/401/1932 |title=川原寺跡 |trans-title=Site of Kawara-dera |language=Japanese |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=6 June 2012}}</ref> Izkopavanja in rekonstrukcija Kavara-dere nam pomagajo razumeti, kako je prvotno izgledala. Tloris je imel prvotno dve zlati dvorani s pagodo in nato stanovanjske prostore za menihe. Bil je asimetrično postavljen, kar je bilo za ta čas zelo novo in inovativno. V virih manjka zgodovina gradnje in kdo jo je naročil. ==== Jakuši-dži ==== V zgodnjem 8. stoletju je bil ta tempelj zgrajen v Nari in je bil danes reproduciran v izvirno postavitev. Tu obstaja monumentalna triada Jakuši. Struktura je v svetlih barvah, kot bi bila tudi prvotno. Jakuši-dži (薬師寺) je eden najbolj znanih imperialnih in starodavnih budističnih templjev na Japonskem in je bil nekoč eden od sedmih velikih templjev Nanta v Nari. Tempelj je sedež šole japonskega budizma Hossō. Jakuši-dži je eno od območij, ki so skupaj vpisana kot Unescov seznam svetovne dediščine pod imenom [[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]].<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/870]</ref> === Zgodovina === [[File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|thumb|150 px|[[Ičidžō-dži]]jeva [[pagoda]] je primer sloga ''vajō'']] {{glavni|Japonska budistična arhitektura}} Arhitektura budističnih templjev, tako kot arhitektura katere koli stavbe, se je skozi stoletja spreminjala in razvijala. Čeprav se posamezne podrobnosti lahko razlikujejo, imajo splošne teme in slogi velike podobnosti in skupen izvor. Že omenjeni Hōrjū-dži je bil eden prvih budističnih templjev, zgrajenih na Japonskem. Njegove primarne strukture predstavljajo slog, ki je veljal v kitajski [[dinastija Sui|dinastiji Sui]] iz 6. stoletja našega štetja. ''Kondō'' (Zlata dvorana) je struktura z dvojno streho, ki jo podpirajo debeli, močni stebri in daje občutek drznosti in teže. Večina budističnih templjev na Japonskem pripada enemu od štirih glavnih stilov: * '''Vajō''' (和様, lit. Japonski slog) – slog, ki sta ga v umetnosti in arhitekturi na Japonskem v obdobju Heian razvili [[vadžrajana|ezoterični]] sekti Tendai in Šingon na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Tako imenovano, da bi se razlikovalo od uvoženih kitajskih slogov, je v arhitekturi zanj značilna preprostost, opustitev okraskov, uporaba naravnega lesa in na splošno preprostih materialov. * '''Daibucujō''' (大仏様, ''slog velikega Bude'') - japonski religiozni arhitekturni slog, ki je nastal v poznem 12. ali začetku 13. stoletja na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Ta veličasten in monumentalen slog, ki ga je uvedel duhovnik Čogen, je temeljil na arhitekturi [[dinatija Song|dinastije Song]] in je bil antiteza preprostemu in tradicionalnemu slogu ''vajō''. ''Nandaimon'' v [[Todai-dži]] in dvorana Amida v Džōdo-dži sta edina obstoječa primera tega sloga.<ref name="fletcher-p737">{{Harvnb|Fletcher|Cruickshank|1996}}, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA737#v=onepage&q&f=false p=737]</ref><ref name="nishi-p20">{{Harvnb|Nishi|Hozumi|1996}}, [https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&pg=PA20#v=onepage&q&f=false p=20]</ref> * '''Zenšūjō''' (禅宗様, "Zen slog") – slog, ki je dobil ime po svojih ustvarjalcih, budistični sekti Zen in ki se je pojavil v poznem 12. ali začetku 13. stoletja na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Zenšūjō se je prvotno imenoval ''karajo'' (唐様, kitajski slog), vendar ga je, tako kot slog Daibucu, preimenoval Ōta Hirotarō, učenjak iz 20. stoletja. Njegove značilnosti so zemeljska tla, okrasne ukrivljene strehe (''mokoši'' (裳階・裳層, dobesedno »nadstropje s krilom«, okrasna enoslojna streha, ki obkroža stavbo pod pravo streho) in izrazito ukrivljene glavne strehe, okna v obliki koničastega loka ali okna v obliki zvona (''katōmado'' (火灯窓, lit. okno z ognjeno svetlobo)) in opažena vrata.<ref name="fletcher-p738">{{Harvnb|Fletcher|Cruickshank|1996}}, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA738#v=onepage&q&f=false p=738]</ref> Tipičen slog je tudi glavna dvorana (''Bucuden'' - (仏殿 Budova dvorana), ki ima samo eno nadstropje, vendar se zdi, da ima dve, ker ima pokrito dvokapno streho, imenovano ''mokoši''. * '''Setčūjō''' (折衷様, ''eklektični slog'') – arhitekturni slog, ki se je rodil na Japonskem v [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]] iz zlitja elementov treh predhodnih slogov, vajō, daibucujō in zenšujō. Ponazarja ga glavna dvorana v Kakurin-dži.<ref name="fletcher-p738"/><ref name="young-p44">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA44#v=onepage&q&f=false p=44]</ref> Zlasti kombinacija vajō in daibucujō je postala tako pogosta, da jo učenjaki včasih ločeno razvrstijo pod imenom Šin-vajō (新和様, ''nova potō''). === Lega in geomantični položaj === [[File:Toshodaiji Nara Nara pref04s5s4290.jpg|thumb|left|Del Tōšōdai-džijevega ''garana'' (od leve proti desni, ''kondō, kōdō, korō'' in ''Raiō'')]] Budistični tempeljski kompleksi so sestavljeni iz številnih struktur, urejenih v skladu z določenimi koncepti ali smernicami. Razporeditev večjih stavb (''garan haiči'' (伽藍配置)) se je sčasoma spreminjala. Zgodnji vzorec je imel vrata, stolp, ''kondō'' in ''kodō'' v ravni črti od juga proti severu. Hodniki so segali proti vzhodu in zahodu od bokov vrat, nato so se obrnili proti severu in se nazadnje združili severno od ''kōdoja'' ter oblikovali križni hodnik okoli pagode in glavnih dvoran. Ta vzorec, ki ga tipizira ''[[Šiteno-dži]]'' v [[Osaka|Osaki]], je prišel s Kitajske prek [[Baekdže]]ja; Kitajski slog budističnih templjev, čeprav ga je Kitajska prek Korejskega polotoka nekoliko spremenila, je nazadnje temeljil na slogu kitajskih palač, kar je razvidno iz številnih osnovnih oblikovnih značilnosti, ki še danes ostajajo v templjih vseh treh držav. Kompleks budističnih templjev na Japonskem na splošno sledi vzorcu niza svetih prostorov, ki obkrožajo dvorišče in v katere se vstopa skozi vrsto vrat. Ta vrata bodo običajno imela par velikih kipov varuhov, imenovanih ''Niō''. Poleg tega je veliko pomembnejših ali močnejših templjev zgrajenih na lokacijah, ki so ugodne glede na zapovedi kitajske [[geomantija|geomantije]]. Enrjaku-dži, ki stoji na vrhu gore Hiei severovzhodno od Kjota, naj bi na primer branil mesto pred zlimi duhovi, če je postavljen v to smer. Pomembne vloge igrajo tudi razporeditve gora in drugih geografskih značilnosti v določenih smereh okoli templja. Ta običaj se je ohranil še dolgo. Osem stoletij po ustanovitvi Enrjaku-dži je [[šogunat Tokugava]] zgradil Kan'ei-dži v podobni smeri za zaščito svojega [[grad Edo|gradu Edo]]. Njegovo gorsko ime, gora Tōei (東叡山 ''Tōei-zan''), ima znak iz gore Hiei (比叡山 ''Hiei-zan'') in se lahko razlaga kot »gora Hiei vzhoda«. Curugaoka Hačiman-gū v Kamakuri je zdaj samo šintoistično svetišče, toda pred Odredbo o ločitvi šintoizma in budizma (神仏判然令) iz leta 1868 se je imenovalo Curugaoka Hačiman-gū-dži (鶴岡八幡宮寺, ''Csurugaoka Hačiman svetišče tempelj) in je bil tudi budistični tempelj, eden najstarejših v mestu.<ref name="KOT56">Kamakura Shōkō Kaigijo (2008: 56-57)</ref> Tempelj in mesto sta bila zgrajena z mislijo na [[feng šuj]]. Sedanja lokacija je bila skrbno izbrana kot najugodnejša po posvetovanju z vedeževalcem, saj je imela goro na severu (Hokuzan (北山)), reko na vzhodu (Namerikava) in veliko cesto na zahodu (Koto Kaidō (古東街道)) in je bil odprt proti jugu (v zaliv Sagami).<ref name="Onuki80">Ōnuki (2008:80)</ref> Vsako smer je varoval bog: Genbu je varoval sever, Seirjū vzhod, Bjakko zahod in Suzaku jug. Vrbe ob ribnikih in katalpe ob Muzeju moderne umetnosti predstavljajo Seirjū oziroma Bjakko. Geomantija je v obdobju Heian izgubila na pomenu, saj je bila postavitev templja prilagojena naravnemu okolju, ne upoštevajoč feng šuja. Poleg geomantičnih vidikov je treba tudi budistične templje, tako kot vse druge verske strukture, organizirati tako, da najbolje služijo različnim namenom. Najpomembnejši prostor v vsakem budističnem tempeljskem kompleksu je sveti prostor, kjer se hranijo podobe Bud in bodhisatev in kjer se izvajajo pomembni obredi. [[File:Zuiryuji Temple 2010-08-29 03.jpg|thumb|right|''Hattō'' pri [[Zuirjū-dži (Tojama)|Zuirjū-dži]]]] Ti prostori so vedno ločeni od tistih, ki so dostopni laičnim vernikom, čeprav sta razdalja med obema in način njune ločitve precej različna. V mnogih templjih je le lesena ograja, ki ločuje sveti prostor od prostora laikov, v mnogih drugih pa je med njima velika razdalja, morda gramozno dvorišče. Druga stavba ali prostor, ki je velikega pomena, je namenjen fizičnim vsakodnevnim potrebam duhovščine. Prostori za prehranjevanje, spanje in učenje so bistveni, zlasti v tistih templjih, ki služijo kot samostani. Po besedilu iz 13. stoletja<ref>Shōtoku Taishi's Denkokonmokurokushō (聖徳太子伝古今目録抄)</ref> je »garan tempelj s ''kon-dō'' (glavna dvorana), ''tō'' (pagoda), ''kō-dō'' (predavalnica), ''shōrō'' (zvonik), ''džiki –dō'' (refektorij), ''sōbō'' (bivalni prostori menihov) in ''kjōzō'' (skladišče svetih spisov, knjižnica)«.<ref name="kosetsu">Kōsetsu Bukkyō Daijiten (広説仏教語大辞典)</ref> To je sedem navedenih elementov ''šičidō Nanto Rokušū'' (南都六宗, Nara šest sekt) <ref>The six Buddhist schools (南都六宗), introduced to Japan during the Asuka and Nara periods</ref> templja. Besedilo iz 15. stoletja<ref>{{nihongo|Sekiso Ōrai|尺素往来}}</ref> opisuje, kako so templji šole Zen (Sōtō (曹洞), Rinzai (臨済)) <ref>The Ōbaku School ({{lang|ja|黃檗}}) arrived in Japan in the 17th century.</ref> vključevali ''bucuden'' ali ''bucu-dō'' (glavna dvorana), ''hattō'' (predavalnica), ''kuin'' (kuhinja /pisarna), ''sō-dō'' (stavba, posvečena Zazenu), ''sanmon'' (glavna vrata), ''tōsu'' (stranišče) in ''jokušicu'' (kopel). == Skupne značilnosti templja == [[File:Historic Monuments of Ancient Kyoto (Kyoto, Uji and Otsu Cities)-122729.jpg|thumb|Budistični tempelj [[Kinkaku-dži]], ki ga je UNESCO razglasil za svetovno dediščino.]] * ''Bucuden'' ali ''Bucu-dō'' (仏殿・仏堂) – lit. Budova dvorana ** Glavna dvorana templja Zen. Zdi se, da ima dve nadstropji, vendar ima v resnici samo eno in meri 3 × 3 ali 5 × 5 travej. ** Vsaka stavba s kipom Bude ali bodhisatve in namenjena molitvi. * ''čindžuša'' (鎮守社/鎮主社) – majhno svetišče, zgrajeno v budističnem templju in posvečeno njegovemu skrbniku ''kamiju''. * ''čōzuja'' (手水舎) – glej ''temizuja''. * ''čūmon'' (中門) – v templju so vrata za naindaimonom povezana s ''kairō''. * ''dō'' (堂) – lit. »hodnik«. Pripona za ime stavb, ki so del templja. Predpona je lahko ime božanstva, ki je povezano z njo (npr. Jakuši-dō ali dvorana Jakuši) ali izraža funkcijo stavbe znotraj kompleksa templja (npr. ''hon-dō'' ali glavna dvorana). Glej tudi ''Bucu-dō, hō-dō, hon-dō, jiki-dō, kaisan-dō, kō-dō, kon-dō, kjō-dō, mandara-dō, miei-dō, mi-dō, sō-dō, Jakuši-dō'' in ''zen-dō''. * ''garan'' – glej ''šiči-dō garan''. * ''hattō'' (法堂) – lit. »Dharma dvorana«. Stavba, namenjena predavanjem glavnega duhovnika o budističnih spisih (''hō''). * ''hōjō'' (方丈) – bivalni prostor glavnega duhovnika zenovskega templja. * ''Hokke-dō'' (法華堂) – lit. »Dvorana lotosove sutre«. V budizmu ''Tendai'', dvorana, katere postavitev omogoča hojo okoli kipa za meditacijo. Namen hoje je osredotočanje na ''Hokekjō'' in iskanje končne resnice. * ''honbō'' (本坊) – rezidenca ''džušokuja'' ali glavnega duhovnika templja. * ''kairō'' (回廊・廻廊) – dolg in pokrit [[portik]]u podoben prehod, ki povezuje dve stavbi. * ''kaisan-dō'' (開山堂) – dvorana ustanovitelja, navadno v templju Zen. Stavba s kipom, portretom ali spominsko ploščo ustanovitelja templja ali sekte, ki ji pripada. Templji sekte Džōdo ga pogosto imenujejo ''miei-dō''. * ''karamon'' (唐門) – generični izraz za vrata z obokano streho. * ''karesansui'' (枯山水) – lit. »suha pokrajina«. Japonski skalnjak, pogosto prisoten v zenovskih templjih, včasih pa ga najdemo tudi v templjih drugih sekt. * ''katōmado'' (華頭窓) – okno v obliki zvona, ki so ga prvotno razvili v zenovskih templjih na Kitajskem, vendar ga pogosto uporabljajo druge budistične sekte in tudi v laičnih stavbah. * ''kon-dō'' (金堂) – lit. »zlata dvorana«, je glavna dvorana garana, v kateri je glavni predmet čaščenja. Za razliko od ''bucudena'' je to prava dvonadstropna stavba (čeprav lahko drugo nadstropje včasih manjka) z merami 9 × 7 zalivov. * ''konrō'' (軒廊) – pokrit hodnik med dvema stavbama * ''korō'' ali ''kurō'' (鼓楼) – stolp, v katerem je boben, ki označuje minevanje časa. Včasih je bil obrnjen proti ''šōrō'' in ležal poleg ''kō-dō'', zdaj pa je boben običajno shranjen v ''rōmonu''. * ''kuin*'' (庫院) – kuhinja/pisarna zen garana. Stavba, v kateri so kuhinje, kuhinja in pisarne templja. Običajno se nahaja pred in ob strani ''bucudena'', obrnjen proti ''sō-dō''. Imenuje se tudi kuri. * ''kuri'' (庫裏) – glej ''kuin'' * ''kjō-dō'' (経堂) – glej ''kjōzō''. * ''kjōzō'' (経蔵) – lit. »skladišče svetih spisov«. Skladišče suter in knjig o zgodovini templja. Imenuje se tudi ''kjō–dō''. * ''miei-dō'' (御影堂) – lit. »slikovna dvorana«. Stavba s podobo ustanovitelja templja, enakovredna ''kaisan-dō'' sekte Zen. * ''mi-dō'' (御堂) – generični častni izraz za stavbo, v kateri je sveti kip. * Miroku Njorai (弥勒如来) – japonsko ime Maitreja. * ''mon'' (門) – tempeljska vrata, ki jih lahko poimenujemo po svojem položaju (''nandaimon'': lit. »velika južna vrata«), stavbi (''nijūmon'': »dvonadstropna vrata«), božanstvu (Niōmon: lit. Nio vrata«), ali njegova uporaba (''onarimon'': dobesedno »cesarska vrata za obisk«, vrata, rezervirana za cesarja). Ista vrata je torej mogoče opisati z več kot enim izrazom. Na primer, ''Niōmon'' je lahko hkrati ''nijūmon''. * ''nandaimon'' (南大門) – glavna južna vrata templja, zlasti tista v templju ''Tōdai-dži'' v Nari. * ''nidžūmon'' (二重門) – dvonadstropna vrata s streho, ki obkroža prvo nadstropje. * ''Niōmon'' (仁王門 ali 二王門) – dvonadstropna ali visoka vrata, ki jih varujeta dva lesena varuha, imenovana ''Niō''. * ''noborirō'' (登廊) – pokrito stopnišče v Narinem Hase-dera. * pagoda – glej stupa in ''tō''. * ''rōmon'' (楼門) - visoka vrata z dvema nadstropjema, od katerih ima le eno uporabno površino, obdana z balkonom in na vrhu s streho. Uporablja tudi v šintoističnih svetiščih. * ''sai-dō'' (斎堂) – obednica v zenovskem templju ali samostanu. Glej tudi ''džiki-dō''. * ''sandō'' （参道） - pristop, ki vodi od torija do svetišča. Izraz se včasih uporablja tudi v budističnih templjih. * ''sanmon'' (三門 ali 山門) – vrata pred ''bucuden''. Ime je okrajšava za ''Sangedacumon'' (三解脱門), lit. »Vrata treh osvoboditev«. Njegove tri odprtine (''kūmon'' (空門), ''musōmon'' (無相門) in ''muganmon'' (無願門)) simbolizirajo tri vrata do razsvetljenja. Z vstopom se lahko osvobodimo treh strasti (貪 ''ton'' ali pohlep, 瞋 ''šin'' ali sovraštvo in 癡 ''či'' ali neumnost). Njihova velikost je odvisna od ranga templja. (Oglejte si fotografije.) * ''sanrō'' (山廊) – majhne stavbe na koncih dvonadstropnih zen vrat, ki vsebujejo stopnice v drugo nadstropje. * ''sekitō'' (石塔) – kamnita pagoda (stupa). Glej tudi ''tō'' * ''šičidō'' garan (七堂伽藍) – dvojni sestavljen izraz, ki dobesedno pomeni »sedem dvoran« (七堂) in »(tempelj) stavbe« (伽藍). Kaj se šteje v skupino sedmih stavb ali ''šičidō'', se lahko zelo razlikuje od templja do templja in od šole do šole. V praksi lahko ''šičidō garan'' pomeni tudi preprosto velik kompleks. ** ''Nanto Rokušū'' in kasneje nezenovske šole: ''šičidō garan'' v tem primeru vključuje ''kon-dō'', ''tō, kō-dō, šōrō, jiki-dō, sōbō'' in ''kjōzō''. ** Šole zen: Zen šičidō garan vključuje ''bucuden'' ali ''bucu-dō, hattō, ku'in, sō-dō, sanmon, tōsu'' in ''jokušicu''. * ''šoin'' (書院) – prvotno študij in prostor za predavanja o sutri v templju, kasneje je izraz začel pomeniti le študij. * ''šōrō'' (鐘楼) – tempeljski zvonik, stavba, s katere visi zvon. * ''sōbō'' (僧坊) – Bivalni prostori menihov v nezenovskem garanu * ''sō-dō'' (僧堂) – lit. »meniška dvorana«. Stavba, posvečena praksi Zazen. Nekoč je bil namenjen vsem vrstam dejavnosti, od prehranjevanja do spanja, osredotočen na ''zazen''. * ''sōmon'' (総門) – vrata na vhodu v tempelj. Je pred večjim in pomembnejšim ''sanmonom''. * ''sōrin'' (相輪) – zvonik, ki sega iz središča strehe nekaterih tempeljskih dvoran, večplasten kot pagoda. * ''sotoba'' ali ''sotōba'' (卒塔婆) – transkripcija sanskrtske stupa. ** pagoda. Stolp z lihim številom nivojev (tri, pet, sedem devet ali trinajst). Glej tudi stupa. ** Trakovi lesa, puščeni za grobnicami med letnimi obredi (''cuizen''), ki simbolizirajo stupo. Zgornji del je segmentiran kot pagoda in nosi sanskrtske napise, sutre in ''kaimjō'' (posmrtno ime) pokojnika. V današnji japonščini ima ''sotoba'' običajno slednji pomen: * stupa – prvotno posoda za Budove relikvije, kasneje tudi posoda za svete spise in druge relikvije. Njegova oblika se je spremenila na Daljnem vzhodu pod vplivom kitajskega stražarskega stolpa in oblikovala stolpom podobne strukture, kot so ''Tōbutō, gorintō, hōkjōintō, sekitō, tō'' ali veliko enostavnejša ''sotoba'' v obliki lesene palice. * ''tatčū'' (塔頭 ali 塔中) ** V zenovskih templjih stoji stavba s pagodo, v kateri je shranjen pepel pomembnega duhovnika. ** Kasneje je postal pomožni tempelj ali manjši tempelj, odvisno od večjega. ** Končno je postal tudi pomožni tempelj kot družinski tempelj (''bodai-dži'') pomembne družine. * ''tahōtō'' (多宝塔) – dvonadstropna pagoda s pritličjem s kupolastim stropom in kvadratno streho, okroglim drugim nadstropjem in kvadratnimi strehami. * ''temizuja'' (手水舎) – vodnjak blizu vhoda v svetišče in tempelj, kjer si verniki lahko očistijo roke in usta pred bogoslužjem. * ''tesaki'' (手先) – izraz, ki se uporablja za štetje nosilcev strehe (''tokjō'' (斗きょう)), ki štrlijo iz stene templja in so običajno sestavljeni iz dveh stopnic (''futatesaki'' (二手先）)) ali treh (''mitesaki'' 三津手先). * ''tokjō'' (斗きょう) – glej ''tesaki''. * ''tori'' (鳥居)- ikonična šintoistična vrata na vhodu v sveto območje, običajno, vendar ne vedno, svetišče. Svetišča različnih velikosti lahko najdete ob templjih ali znotraj njih. * ''tōrō'' (灯籠) – svetilka v svetišču ali budističnem templju. Na nekatere njegove oblike vpliva ''gorintō''. * ''-tō'' (塔) ** Pagoda in razvoj stupe. Ko je dosegla Kitajsko, se je stupa razvila v stolp z neparnim številom stopenj (tri, pet, sedem, devet, trinajst), razen ''tahōtō'', ki ima dva. ** Beseda se uporablja skupaj kot pripona številke, ki označuje število stopenj pagode (tri stopnje = ''san-jū-no-tō'', pet stopenj = ''go-jū-no-tō'', sedem stopenj = ''nana-jū-no -tō'' itd.). * ''tōsu'' ali ''tōši'' (東司) – stranišče zenovskega samostana. * ''Jakuši-dō'' (薬師堂) – stavba, v kateri je kip Jakuši Njorai.* * ''jokušicu*'' (浴室) – samostanska kopalnica. * ''zen-dō'' (禅堂) – lit. »dvorana zena«. Stavba, kjer menihi vadijo ''zazen'', in ena glavnih struktur ''zen garana''. == Tempeljska imena == Ime templja (džigō (寺号) ali džimjō (寺名)) je običajno sestavljeno iz treh delov. Prvi je ''sangō'' (山号, ime gore), drugi je ''ingō'' (院号, ime samostana) in tretji je ''san'in-džigō'' (山院寺号, ime templja).<ref name="die">{{cite journal|last=Seckel|first=Dietrich|title=Buddhist Temple Names in Japan|journal=Monumenta Nipponica|date=Winter 1985|volume=40, N. 4|issue=4|pages=359–386|doi=10.2307/2384822|jstor=2384822}}</ref> === ''Sangō''' === Čeprav so lahko na dnu doline, se templji metaforično imenujejo gore in celo številke, ki se uporabljajo za njihovo štetje, imajo končnico ''-san'' ali ''-zan'' (山), od tod tudi ime ''sangō''. Ta tradicija sega v čase, ko so bili templji predvsem samostani, namenoma zgrajeni v oddaljenih gorskih območjih. Ustanovitev templja se zaradi tega imenuje ''kaisan'' (開山, dobesedno »odpiranje gore«). Ne obstaja nobeno določeno pravilo za njegovo oblikovanje, vendar je ''sangō'' v bistvu topografskega izvora, kot v Hieizan Enrjaku-dži: ti dve imeni skupaj pomenita »Enrjaku-dži gore Hiei«. Zaradi tega se včasih uporablja kot osebno ime, zlasti v zenu. Lahko pa obstaja še kakšno drugo pomensko razmerje med ''sangō'' in ''san'in-džigō'', kot na primer v primeru Rurikōzan Jakuši-dži. ''Sangō'' in ''džigō'' sta preprosto različni imeni istega boga. Včasih sta obe posthumni imeni, na primer matere in očeta ustanovitelja. === ''Ingō'' === Znak ''in'' (院), ki daje ''ingō'' ime, je prvotno označeval ograjen prostor ali oddelek, zato je po analogiji pozneje začel pomeniti [[križni hodnik]] v [[samostan]]u. V tem smislu se uporablja za templje ali, pogosteje, podtemplje. Najdemo ga lahko tudi v imenu nekdaj manjših templjev, ki so po naključju dosegli velik pomen. Na primer, Kavagoejev Kita-in je bil včasih eden od treh podtempljev templja, ki ne obstaja več. Manj pogosto v ''ingō'' sta ''-an'' (庵, puščavnik) in ''-bō'' (坊, bivalni prostor meniha), ''-dō'' (堂, dvorana) se običajno uporablja v imenu določenih stavb v kompleksu templja, npr. Kannon-dō, vendar se lahko uporablja kot ime manjših ali manjših templjev. === ''Džigō'' === Vendar je edino ime v splošni rabi ''džigō'' (konča se na ''-dži'', ''-tera'', ''-dera'' (〜寺, ... tempelj)), ki se potem lahko šteje za glavni. ''Sangō'' in ''ingō'' nista in nikoli nista bila v splošni rabi. Znak ''-dži'', ki ga vsebuje, se včasih izgovori ''tera'' ali ''dera'' kot v Kijomizu-dera, običajno, ko je preostali del imena avtohtono ime (kun'jomi). === Neuradna imena === Templji so včasih znani pod neuradnim, a priljubljenim imenom. To je običajno topografskega izvora, kot na primer v primeru Asakusov Sensō-dži, znan tudi kot Asakusa-dera. Tempelj je lahko poimenovan tudi po posebni ali slavni značilnosti, kot na primer v primeru kjotskega Saihō-dži, običajno imenovanega Koke-dera, ali »mahov tempelj« zaradi svojega znamenitega vrta mahu. Neuradna imena imajo lahko različne druge izvore. == Galerija == <gallery widths="170px" heights="130px"> File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|Kōzan-džijev ''Bucuden'' v Šimonoseki File:Motoyamaji-Chinjyudou.jpg|Motojama-džijev ''čindžū-dō'' File:Chohoji06s3200.jpg|Čōhō-džijev ''čindžū-dō'' File:Horyu-ji03s3200.jpg|''Čūmon'' v Hōrjū-dži File:Kenninji Kyoto06n4272.jpg|Kennin-džijev ''hattō'' File:Todaiji_hokkedo.jpg|[[Todai-dži]]jev ''Hokke-dō'' File:Jingoji Kyoto Kyoto14s5s4592.jpg|Džingo-dijev ''honbō'' File:TofukujiHondo.jpg|Tōfuku-džijev ''hon-dō'' File:Engyoji17s4592.jpg|Engjō-džijev ''džiki-dō'' File:薬師寺回廊.jpg|Jakuši-džijev ''kairō'' File:TofukujiKaisando.jpg|Tōfuku-džijev ''kaisan-dō'' File:Hogonji00bs3872.jpg|Hōgon-džijev ''karamon'' File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg|[[Šiteno-dži]]jev ''karesansui'' File:Katoumado.jpg|''Katōmado'' File:Tofukuji-Sanmon-M9589.jpg|Tōfuku-džijev ''sanmon'' je 5 ''ken'' širok. File:Toshodaiji Nara Nara pref05n4320.jpg|''Kō-dō'' v Tōšōdai-dži File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg|''Kon-dō'' v Tōšōdai-dži File:Komyoji Corridor near Pond Kamakura.jpg|''Konrō'' File:Kyoto Toji Mieido C0973.jpg|''Miei-dō'' v Tō-dži File:Horyu-ji02s3200.jpg|''Nandaimon'' v Hōrjū-dži File:Hasedera Noborirou.jpg|''Noborirō'' v Narinem Hase-dera File:Koumyouji5501.JPG|''Nidžūmon'' v Kōmjō-dži, Ajabe File:Ishiteji 04.JPG|Išite-džijev ''niōmon'' File:Yakushiji-MF007-0069.jpg|(Vzhodna) pagoda v Jakuši-dži v Nari File:Enjoji Nara14sb3200.jpg|Endžō-džijev ''rōmon'' File:Stone stairway Kiyomizu-dera.JPG|Kijomizu-dera - ''sandō'' File:Chionin35n3200.jpg|''Sanmon'' visokega ranga s petimi travejami v Čion-inu. File:Myotsuji Sanmon 1.jpg|''Sanmon'' s tremi zalivi srednjega ranga v Mjōcū-dži File:Sozenji (Higashiyodogawa, Osaka) sanmon.jpg|''Sanmon'' nizkega ranga v Sozen-dži v Osaki File:Tofukiji-Sanro.jpg|''Sanrō'' Tōfuku-džijevega ''sanmona''. (Glej tudi ''sanmonovo'' fotografijo zgoraj.) File:Eikando Somon.jpg|Eikan-dō Zenrin-džijev ''sōmon'' File:Negoroji03s3200.jpg|Negoro-džijev velik ''sōrin'' (kovinska konica) na vrhu ''daitō'' (velik ''tahōtō'') File:Saifukuji09s3872.jpg|Saifuku-džijev ''shoin'' File:Todaiji shoro.jpg|Tōdai-džijev ''shōrō'' (zgodnji tip) File:Saidaiji-M6662.jpg|Saidai-džijev ''shōrō'' (pozni tip) File:Kongosanmaiin Tahoto.JPG|Kongō Sanmai-in - ''tahōtō'' (''nijū-no-tō'') File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|Ičidžō-dživa trinadstropna pagoda (''sanjū-no-tō'') File:Zentsu-ji Temple Five-storied Pagoda 001.jpg|Zencū-džijeva petnadstropna pagoda (''gojū-no-tō'') File:Mii-dera Otsu Shiga pref27n4592.jpg|Mii-dera - ''temizuja'' File:Futatesaki2.jpg|Nosilci (v tem primeru ''tokjō'', ''futatesaki'') pod napuščem ''sanmonove'' strehe. File:Oyake-ji_01.jpg|''Tori'' na templju (Ojake-dži) ''sandō'' File:Enryakuji Tenhorindo02n4272.jpg|Enrjaku-džijev ''shaka-dō'' File:Toufuku-ji tousu.JPG|Tōfuku-džijev ''tōsu'' File:Jodoji Ono Hyogo04n3200.jpg|Džōdo-džijev ''jakuši-dō'' File:Myoshinji-DSC1246.jpg|Mjōšin-džijev ''jokušicu'' (tempeljska kope) File:TofukujiZendo.jpg|Tōfuku-džijev ''zen-dō'' File:Honmyoji Temple Jochibyo.jpg|Vrata v Džōčibjō, grobnica Katō Kijomasa v Honmjō-dži, Kumamoto File:Rakan Temple 01.jpg|Rakan-džijev ''sanmon'' v Nakacu </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Fletcher, Sir Banister; Cruickshank, Dan (1996) [1896]. Sir Banister Fletcher's a history of architecture (20th illustrated ed.). Architectural Press. ISBN 0-7506-2267-9. Retrieved 2009-11-11. *Fujita Masaya, Koga Shūsaku, ed. (April 10, 1990). Nihon Kenchiku-shi (in Japanese) (September 30, 2008 ed.). Shōwa-dō. ISBN 4-8122-9805-9. *Japanese Art Net User System Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology (JAANUS) *Kamakura Shōkō Kaigijo (2008). Kamakura Kankō Bunka Kentei Kōshiki Tekisutobukku (in Japanese). Kamakura: Kamakura Shunshūsha. ISBN 978-4-7740-0386-3. *Mutsu, Iso (June 1995). "Jufuku-ji". Kamakura: Fact and Legend. Tokyo: Tuttle Publishing. ISBN 0-8048-1968-8. *Nishi, Kazuo; Hozumi, Kazuo (1996) [1983]. What is Japanese architecture? (illustrated ed.). Kodansha International. ISBN 4-7700-1992-0. Retrieved 2009-11-11. *Ōnuki, Akihiko (2008). Kamakura. Rekishi to Fushigi wo Aruku (in Japanese). Tokyo: Jitsugyō no Nihonsha. ISBN 978-4-408-59306-7. *Sansom, George (1962). "Japan: A Short Cultural History." New York: Appleton-Century Crofts, Inc. *Young, David; Young, Michiko (2007) [2004]. The art of Japanese architecture. Architecture and Interior Design (illustrated, revised ed.). Tuttle Publishing. ISBN 978-0-8048-3838-2. Retrieved 2009-11-11. *Cluzel, Jean-Sébastien (October 2008). Architecture éternelle du Japon - De l'histoire aux mythes. Dijon: Editions Faton. ISBN 978-2-87844-107-9. == Zunanje povezave == {{Commons category|Buddhist temples in Japan}} *[https://web.archive.org/web/20160423091553/http://www.gojapango.com/travel/japanese_temples.html Japanese Temples] Guide to over 190 with pictures and map. * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Japanese temples of historical interest.] With photos. * [http://www.books-on-japan.info/kyoto-heian-temples.htm Kyoto and Japanese Buddhism] by Tokushi Yusho. Brief history of temples in Kyoto by a Japanese scholar (English Translation) [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] 76f2o85pm31p6l6p9n5980798s62riq 5735681 5735679 2022-08-17T12:40:31Z Ljuba brank 92351 /* Skupne značilnosti templja */ np wikitext text/x-wiki [[File:160211 Higashi Honganji Kyoto Japan06s3.jpg|thumb|300px|[[Higaši Hongan-dži]] v [[Kjoto|Kjotu]]]] '''Budistični templji''' ali '''budistični samostani''' skupaj s [[Šintoistično svetišče|šintoističnimi svetišči]] veljajo za ene najštevilčnejših, znanih in najpomembnejših verskih stavb na [[Japonska|Japonskem]]. Šogunati ali voditelji Japonske so si že od [[obdobje Momojame |obdobja Momojame]] dali prednostno nalogo posodabljanja in obnove budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=History of Japanese Art|last=Mason|first=Penelope|publisher=Pearson Education Inc|year=2005|isbn=0-13-117601-3|location=Upper Saddle River, New Jersey|pages=305}}</ref> Japonska beseda za budistični samostan je ''tera'' (寺) (branje ''kun'') in isti ''[[kandži]]'' ima tudi izgovorjavo ''dži'' (pri branju), tako da se imena templjev pogosto končajo na ''-dera'' ali ''-dži''. Druga končnica, ''-in'' (院), se običajno uporablja za označevanje manjših templjev. Znani templji, kot so [[Kijomizu-dera]], [[Enrjaku-dži]] in [[Kotoku-in]], so templji, ki uporabljajo opisani vzorec poimenovanja. == Etimologija == Japonska beseda za budistični tempelj ''tera'' (寺) je bila v antiki zapisana tudi fonetično 天良, ''tera'' in je sorodna s sodobno korejščino ''čǒl'' iz srednjekorejščine ''Tiel'', Jurčen ''Taira'' in rekonstruirano starokitajščino ''*dɘiaʁ'', kar vse pomeni »budistični samostan«. Te besede očitno izhajajo iz aramejske besede za »samostan« ''dērā/ dairā/ dēr'' (iz korena ''dwr'' »živeti skupaj«), ne pa iz nepovezane in poznejše indijske besede za samostan [[vihara]] in so jih morda prenesli prvi srednjeazijski prevajalci budističnih svetih spisov, kot sta An Šigao ali Lokaksema.<ref name="CIB">{{cite journal|last1=Beckwith|first1=Christopher I.|author-link1=|title=The Aramaic source of the East Asian word for 'Buddhist monastery': on the spread of Central Asian monasticism in the Kushan Period (2014)|journal=Journal Asiatique|date=2014|volume=302|issue=1|pages=111–138|url=https://www.academia.edu/19612033|language=en}}</ref> == Budistične in šintoistične strukture == [[File:Shitennoji-torii.jpg|thumb|''[[Tori]]'' na vhodu v [[Šiteno-dži]], budistični tempelj v Osaki]] Na Japonskem budistični templji sobivajo s šintoističnimi svetišči in oba si delita osnovne značilnosti [[japonska arhitektura|japonske tradicionalne arhitekture]]. Tako ''[[Tori]]'' kot ''rōmon'' označujeta vhod v svetišče in templje, čeprav je ''tori'' povezan s [[šintoizem|šintoizmom]], ''romon'' pa z [[budizem|budizmom]]. Nekatera svetišča, na primer Ivašimizu Hačiman-gū, imajo glavna vrata v budističnem slogu, imenovana ''sōmon''. Mnogi templji imajo ''Čōzu-ja'' (tudi ''temizu-ja'') in ''komainu'', kot svetišče. Nasprotno pa nekatera svetišča uporabljajo kadilo ali imajo zvonik ''šōrō''. Drugi – na primer svetišče Tanzan v Nari – imajo lahko celo [[japonska pagoda|pagodo]].<ref>{{cite book|title=Nihon Kenchiku-shi|editor=Fujita Masaya, Koga Shūsaku|publisher=Shōwa-dō|date=April 10, 1990|edition=September 30, 2008|isbn=4-8122-9805-9|language=ja|page=79}}</ref> [[File:神泉苑、京都.jpg|thumb|right|''Honden'' boginje Zennjo Rjūō, znotraj templja Šingon v Kjotu]] Podobnosti med templji in svetišči so tudi funkcionalne. Tako kot svetišče tudi budistični tempelj ni primarno kraj čaščenja: njegove najpomembnejše stavbe se uporabljajo za hrambo svetih predmetov (''honzon''- uveljavljena glavna podoba ali glavno božanstvo, enakovreden ''šintai''- telo ''[[kami]]ja'' - svetišča) in niso dostopne vernikom. Za razliko od krščanske cerkve je [[tempelj]] tudi [[samostan]]. Za določene obrede obstajajo specializirane stavbe, ki pa so običajno odprte le za omejeno število udeležencev. Verska množična srečanja ne potekajo redno kot pri krščanskih verah in v nobenem primeru niso v templju. Če je v obredu udeleženih veliko ljudi, bo imel praznični značaj in bo potekal na prostem. Arhitekturni elementi budističnega templja naj bi utelešali teme in učenja budizma. Razlog za velike strukturne podobnosti med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči je v njihovi skupni zgodovini. Ko se je šintoizem prvič srečal z budizmom, je postal bolj razlagalen, saj ni poskušal razložiti vesolja, kot je včasih poskušal budizem.<ref name=":1">{{Cite book|title=The Art and Architecture of Japan|last=Paine and Soper|first=Robert Treat and Alexander|publisher=Yale University Press|year=1981|isbn=0-300-05333-9|location=Hong Kong|pages=345}}</ref> Pravzaprav je normalno, da je bil tempelj tudi svetišče, zato je v arhitekturnem smislu očitnih razlik med obema tako malo, da jih pogosto lahko vidi le strokovnjak.<ref name="Scheid-bauten">{{cite web|last=Bernhard|first=Scheid|title=Anleitung: Religiōse Bauten in Japan|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|work=Religion in Japan|language=de|publisher=University of Vienna|access-date=17 October 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101023132042/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|archive-date=23 October 2010|url-status=dead}}</ref> Mnogi obiskovalci obiščejo budistične templje in šintoistična svetišča iz podobnih razlogov, kot je molitev ali za srečo.<ref>{{Cite web|url=https://www.japantimes.co.jp/culture/2013/05/16/arts/seeing-where-shinto-and-buddhism-cross/#.XKp4LC-ZMn1|title=Seeing Where Shinto and Buddhism Cross|last=Tamashige|first=Sachiko|date=2013|website=The Japan Times|access-date=April 7, 2019}}</ref> Obe veri sobivata zaradi povečane priljubljenosti verstev in rojstva novih verstev. Svetišča, v katerih so bili skriti lokalni ''kamiji'', so obstajala že dolgo pred prihodom budizma, vendar so bila sestavljena bodisi iz razmejenih kopenskih območij brez kakršnih koli stavb ali iz začasnih svetišč, postavljenih po potrebi.<ref name="fk">Fujita, Koga (2008:20-21)</ref> S prihodom budizma na Japonsko v 6. stoletju so bila svetišča podvržena njegovemu vplivu in sprejela tako koncept stalnih struktur kot arhitekturo budističnih templjev. [[File:Iwashimizu Hachimangu minamisomon.jpg|thumb|left|Vrata v budističnem slogu (''karamon'') v Ivašimizu Hačiman-gū]] Zaporedni razvoj ''šinbucu-šūgō'' ([[sinkretizem]] budizma in čaščenja ''kamija'') in teorije ''hondži suidžaku'' je pripeljal do skoraj popolnega zlitja čaščenja ''kamija'' in budizma.<ref name="scheid-mitteralter">{{cite web|last=Scheid|first=Bernhard|title=Shinto:Versuch einer Begriffbestimmung|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|work=Religion in Japan|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=17 October 2010|archive-date=1 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701160256/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|url-status=dead}}</ref> Postalo je običajno, da so svetišča spremljali templji v mešanih kompleksih, imenovanih ''džingū-dži'' (神宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«) ali ''mijadera'' (宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«). Običajno je bilo tudi nasprotno: večina templjev je imela vsaj majhno svetišče, posvečeno svojim skrbniškim ''kamijem'' in so se zato imenovali ''džiša'' (寺社, »tempeljska svetišča«). [[Obdobje Meidži]] je odpravilo večino ''džingū-dži'', vendar je pustilo ''džiša'' nedotaknjeno, tako da ima večina templjev še danes vsaj eno, včasih zelo veliko, svetišče v svojih prostorih in budistično boginjo Benzaiten pogosto častijo v šintoističnih svetiščih.<ref>{{cite web|title=Jingūji|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1126|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=29 September 2010}}</ref> Posledično so stoletja imeli svetišča in templji simbiotično razmerje, v katerem so vplivali drug na drugega. Svetišča so iz budizma prevzela svoja vrata (''Mon''), uporabo dvorane za laične vernike, uporabo barvitega lesa in še več, medtem ko je bila kitajska budistična arhitektura prilagojena japonskemu okusu z bolj asimetričnimi tlorisi, večjo uporabo naravnih materialov in prilagoditev samostana obstoječemu naravnemu okolju.<ref name="young-p47">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA47#v=onepage&q&f=false p=47]</ref> Jasna ločitev med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči, ki je danes običajna, se pojavi šele kot posledica zakona ''šinbucu bunri'' (»ločitev kamijev in Bud«) iz leta 1868. To ločitev je predpisal zakon in številna svetišča-templji so bili prisiljeni postati le svetišča, med njimi slavna, kot sta [[Usa Džingū]] in [[Curugaoka Hačiman-gū]]. Ker je bilo mešanje obeh religij zdaj prepovedano, so morali ''džingū-dži'' odstopiti nekaj svojih posesti ali razstaviti nekatere svoje stavbe, s čimer so poškodovali celovitost svoje kulturne dediščine ter zmanjšali zgodovinsko in ekonomsko vrednost svojih posesti.<ref name="KOT">Kamakura Official Textbook for Culture and Tourism</ref> Na primer, velikanska Niō v Curugaoke Hačiman-gū (dva lesena jezna in mišičasta čuvaja, ki ju običajno najdemo ob straneh vhoda v tempelj), ki sta bila predmet budističnega čaščenja in zato nezakonita tam, kjer sta bila, sta bila prodana Jufuku-džiju, kjer sta še vedno. <ref>Mutsu (1995:172)</ref> Svetišče-tempelj je moralo uničiti tudi stavbe, povezane z budizmom, na primer ''tahōtō'' (多宝塔 - pagoda z mnogimi dragulji), ''midō'' in ''šičidō garan'' (sedem dvoran, ki sestavljajo idealen kompleks budističnega templja). == Arhitektura == === Splošne lastnosti === [[File:170216 Nishi Honganji Kyoto Japan03s4.jpg|thumb|left|Streha je prevladujoča značilnost budističnega templja.]] Budistična arhitektura na Japonskem ni avtohtona, temveč uvožena iz Kitajske in drugih azijskih kultur skozi stoletja s tako stalnostjo, da so predstavljeni gradbeni slogi vseh šestih dinastij. V njeni zgodovini posledično prevladujejo kitajske in druge azijske tehnike in slogi (prisotni celo v [[Veliko svetišče Ise| svetišču Ise]], ki velja za bistvo japonske arhitekture) na eni strani ter japonske izvirne različice teh tem na drugi strani.<ref name="hozintro">Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno les v različnih oblikah (deske, slama, lubje itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture, se uporabi kamna izogibajo, razen za določene posebne namene, na primer tempeljske podije in temelje pagod. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: steber in preklada podpirata veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in v vsakem primeru nenosilne. Struktura stebra in preklade uteleša ''Axis Mundi'' ikonične oblike Bude, ki je običajno predstavljena v pagodah in indijskih stupah. Loočne in obokane strehe so popolnoma odsotni. Krivulje [[zatrep]]a in strehe so blažje kot na Kitajskem, stebrova [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[Streha]] je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjo''. Ti preveliki napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi templja. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere včasih odhajajo drugi manj pomembni prostori, na primer hodniki, imenovani ''hisaši''. Razdelitve notranjega prostora so nestalne, velikost prostora je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče spremeniti glede na potrebe. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi do neke mere ni absolutno, saj je mogoče odstraniti cele stene in tako tempelj odpreti obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v templju pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je Nikkō Tōšō-gū, kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, okrasje sledi osnovnim strukturam in jih zato bolj poudarja kot skriva. Te arhitekturne značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj. To se je na primer zgodilo v Hōrjū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. Budistična arhitektura [[obdobje Heian |obdobja Heian]] je bila sestavljena iz ponovnega vznika nacionalnih okusov. Tempelj Hodžodži predstavlja raj in čisto deželo, ki uteleša elemente budizma čiste dežele. Zadnji formalni tempelj je bil Mocudži. Murodži je tempeljski kompleks pod goro Muro. Območje za templjem je sveto in je prepovedano za obiskovalce in romarje. Posebno svete so jame gore Muro. Znamenita Zmajeva jama je dom za kralja zmajev, ki ščiti državo. To je primer, kako so naravni elementi sveti vidiki budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=Muroji Rearranging Art and History at a Japanese Buddhist Temple|last=Fowler|first=Sherry D.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2005|location=Honolulu|pages=9}}</ref> Obstajajo štirje veliki templji iz sedmega stoletja: Asuka-dera, Kudara Odera, Kavaradera in Jakuši-dži.<ref name=":0">{{Cite book|title=The Four Great Temples|url=https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca|url-access=limited|last=McCallum|first=Donald F.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2009|isbn=978-0-8248-3114-1|location=Honolulu|pages=[https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca/page/n225 207]}}</ref> === Štirje veliki templji iz sedmega stoletja === ==== Asuka-dera ==== Asuka-dera (飛鳥寺), znan tudi kot Hōkō-dži (法興寺) je budistični tempelj v Asuki, Nara. Asuka-dera velja za enega najstarejših templjev na Japonskem. Ta velika dvorana je imela tri zlate dvorane in je bila prvi tempelj v polnem obsegu. Bil je najpomembnejši tempelj v obdobju Asuka. Ustanovitelj je bil Soga no Umako in je zgradil manjšo rezidenco, podobno veliki dvorani. V tem naravnem okolju so stoletja kasneje gradili številne kraljeve palače. Ko ga obiščemo danes, komaj ohranja svojo veličino, ki jo je imel nekoč, saj ni jasnih oznak, kje so bile prvotne dvorane, zdaj pa je glavno prizorišče parkirišče s turističnimi avtobusi. ==== Kudara-dera ==== Kudara-ji (百済寺) je bil budistični tempelj v mestu Hirakata v Osaki na Japonskem. Tempelj je zdaj v ruševinah, njegovo nekdanje območje pa je bilo leta 1941 razglašeno za nacionalno zgodovinsko mesto, leta 1952 pa je bilo imenovanje spremenjeno v posebno nacionalno zgodovinsko mesto. Mesto je bilo leta 1965 odprto za javnost kot eden prvih japonskih arheoloških parkov.<ref name="Bunka1">{{cite web |url= https://bunka.nii.ac.jp/heritages/detail/138794 |title=百済寺跡 |trans-title=Kudara-dera ruins|language=Japanese |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=August 20, 2020}}</ref> Temeljni ostanki bi lahko bili ostanki, najdeni na mestu ribnika Kibi (''Kibi Ike''). Ta veliki tempelj je imel devetnadstropno pagodo, ki je bila zgrajena na začetku budizma na Japonskem. [[File:Yakushiji Nara03s3s4350.jpg|thumb|Jakuši-dži je budistični tempelj v Nari in je del Unescove svetovne dediščine "Zgodovinski spomeniki starodavne Nare".]] ==== Kavara-dera ==== Kawara-dera (川原寺) je bil budistični tempelj, ustanovljen v obdobju Asuka v Asuki, prefektura Nara, Izkopavanja so razkrila obsežen kompleks, ki je vključeval dva ''kondōja'', pagodo, obsežne prostore za duhovnike in strešnike, ki so »med najlepšimi, kar jih je bilo kdaj narejeno na Japonskem«.<ref>{{cite book |title=The Four Great Temples: Buddhist Archaeology, Architecture, and Icons of Seventh-Century Japan |author=McCallum, Donald F |publisher=University of Hawaii Press |isbn=978-0-8248-3114-1 |pages=156–200}}</ref> Območje je bilo označeno kot zgodovinsko območje in je del skupine območij, ki so bila leta 2007 predložena za prihodnji vpis na Unescov seznam svetovne dediščine: Asuka-Fujiwara: Arheološka najdišča starodavnih prestolnic Japonske in z njimi povezane nepremičnine. <ref>{{cite web |url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/401/1932 |title=川原寺跡 |trans-title=Site of Kawara-dera |language=Japanese |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=6 June 2012}}</ref> Izkopavanja in rekonstrukcija Kavara-dere nam pomagajo razumeti, kako je prvotno izgledala. Tloris je imel prvotno dve zlati dvorani s pagodo in nato stanovanjske prostore za menihe. Bil je asimetrično postavljen, kar je bilo za ta čas zelo novo in inovativno. V virih manjka zgodovina gradnje in kdo jo je naročil. ==== Jakuši-dži ==== V zgodnjem 8. stoletju je bil ta tempelj zgrajen v Nari in je bil danes reproduciran v izvirno postavitev. Tu obstaja monumentalna triada Jakuši. Struktura je v svetlih barvah, kot bi bila tudi prvotno. Jakuši-dži (薬師寺) je eden najbolj znanih imperialnih in starodavnih budističnih templjev na Japonskem in je bil nekoč eden od sedmih velikih templjev Nanta v Nari. Tempelj je sedež šole japonskega budizma Hossō. Jakuši-dži je eno od območij, ki so skupaj vpisana kot Unescov seznam svetovne dediščine pod imenom [[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]].<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/870]</ref> === Zgodovina === [[File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|thumb|150 px|[[Ičidžō-dži]]jeva [[pagoda]] je primer sloga ''vajō'']] {{glavni|Japonska budistična arhitektura}} Arhitektura budističnih templjev, tako kot arhitektura katere koli stavbe, se je skozi stoletja spreminjala in razvijala. Čeprav se posamezne podrobnosti lahko razlikujejo, imajo splošne teme in slogi velike podobnosti in skupen izvor. Že omenjeni Hōrjū-dži je bil eden prvih budističnih templjev, zgrajenih na Japonskem. Njegove primarne strukture predstavljajo slog, ki je veljal v kitajski [[dinastija Sui|dinastiji Sui]] iz 6. stoletja našega štetja. ''Kondō'' (Zlata dvorana) je struktura z dvojno streho, ki jo podpirajo debeli, močni stebri in daje občutek drznosti in teže. Večina budističnih templjev na Japonskem pripada enemu od štirih glavnih stilov: * '''Vajō''' (和様, lit. Japonski slog) – slog, ki sta ga v umetnosti in arhitekturi na Japonskem v obdobju Heian razvili [[vadžrajana|ezoterični]] sekti Tendai in Šingon na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Tako imenovano, da bi se razlikovalo od uvoženih kitajskih slogov, je v arhitekturi zanj značilna preprostost, opustitev okraskov, uporaba naravnega lesa in na splošno preprostih materialov. * '''Daibucujō''' (大仏様, ''slog velikega Bude'') - japonski religiozni arhitekturni slog, ki je nastal v poznem 12. ali začetku 13. stoletja na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Ta veličasten in monumentalen slog, ki ga je uvedel duhovnik Čogen, je temeljil na arhitekturi [[dinatija Song|dinastije Song]] in je bil antiteza preprostemu in tradicionalnemu slogu ''vajō''. ''Nandaimon'' v [[Todai-dži]] in dvorana Amida v Džōdo-dži sta edina obstoječa primera tega sloga.<ref name="fletcher-p737">{{Harvnb|Fletcher|Cruickshank|1996}}, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA737#v=onepage&q&f=false p=737]</ref><ref name="nishi-p20">{{Harvnb|Nishi|Hozumi|1996}}, [https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&pg=PA20#v=onepage&q&f=false p=20]</ref> * '''Zenšūjō''' (禅宗様, "Zen slog") – slog, ki je dobil ime po svojih ustvarjalcih, budistični sekti Zen in ki se je pojavil v poznem 12. ali začetku 13. stoletja na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Zenšūjō se je prvotno imenoval ''karajo'' (唐様, kitajski slog), vendar ga je, tako kot slog Daibucu, preimenoval Ōta Hirotarō, učenjak iz 20. stoletja. Njegove značilnosti so zemeljska tla, okrasne ukrivljene strehe (''mokoši'' (裳階・裳層, dobesedno »nadstropje s krilom«, okrasna enoslojna streha, ki obkroža stavbo pod pravo streho) in izrazito ukrivljene glavne strehe, okna v obliki koničastega loka ali okna v obliki zvona (''katōmado'' (火灯窓, lit. okno z ognjeno svetlobo)) in opažena vrata.<ref name="fletcher-p738">{{Harvnb|Fletcher|Cruickshank|1996}}, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA738#v=onepage&q&f=false p=738]</ref> Tipičen slog je tudi glavna dvorana (''Bucuden'' - (仏殿 Budova dvorana), ki ima samo eno nadstropje, vendar se zdi, da ima dve, ker ima pokrito dvokapno streho, imenovano ''mokoši''. * '''Setčūjō''' (折衷様, ''eklektični slog'') – arhitekturni slog, ki se je rodil na Japonskem v [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]] iz zlitja elementov treh predhodnih slogov, vajō, daibucujō in zenšujō. Ponazarja ga glavna dvorana v Kakurin-dži.<ref name="fletcher-p738"/><ref name="young-p44">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA44#v=onepage&q&f=false p=44]</ref> Zlasti kombinacija vajō in daibucujō je postala tako pogosta, da jo učenjaki včasih ločeno razvrstijo pod imenom Šin-vajō (新和様, ''nova potō''). === Lega in geomantični položaj === [[File:Toshodaiji Nara Nara pref04s5s4290.jpg|thumb|left|Del Tōšōdai-džijevega ''garana'' (od leve proti desni, ''kondō, kōdō, korō'' in ''Raiō'')]] Budistični tempeljski kompleksi so sestavljeni iz številnih struktur, urejenih v skladu z določenimi koncepti ali smernicami. Razporeditev večjih stavb (''garan haiči'' (伽藍配置)) se je sčasoma spreminjala. Zgodnji vzorec je imel vrata, stolp, ''kondō'' in ''kodō'' v ravni črti od juga proti severu. Hodniki so segali proti vzhodu in zahodu od bokov vrat, nato so se obrnili proti severu in se nazadnje združili severno od ''kōdoja'' ter oblikovali križni hodnik okoli pagode in glavnih dvoran. Ta vzorec, ki ga tipizira ''[[Šiteno-dži]]'' v [[Osaka|Osaki]], je prišel s Kitajske prek [[Baekdže]]ja; Kitajski slog budističnih templjev, čeprav ga je Kitajska prek Korejskega polotoka nekoliko spremenila, je nazadnje temeljil na slogu kitajskih palač, kar je razvidno iz številnih osnovnih oblikovnih značilnosti, ki še danes ostajajo v templjih vseh treh držav. Kompleks budističnih templjev na Japonskem na splošno sledi vzorcu niza svetih prostorov, ki obkrožajo dvorišče in v katere se vstopa skozi vrsto vrat. Ta vrata bodo običajno imela par velikih kipov varuhov, imenovanih ''Niō''. Poleg tega je veliko pomembnejših ali močnejših templjev zgrajenih na lokacijah, ki so ugodne glede na zapovedi kitajske [[geomantija|geomantije]]. Enrjaku-dži, ki stoji na vrhu gore Hiei severovzhodno od Kjota, naj bi na primer branil mesto pred zlimi duhovi, če je postavljen v to smer. Pomembne vloge igrajo tudi razporeditve gora in drugih geografskih značilnosti v določenih smereh okoli templja. Ta običaj se je ohranil še dolgo. Osem stoletij po ustanovitvi Enrjaku-dži je [[šogunat Tokugava]] zgradil Kan'ei-dži v podobni smeri za zaščito svojega [[grad Edo|gradu Edo]]. Njegovo gorsko ime, gora Tōei (東叡山 ''Tōei-zan''), ima znak iz gore Hiei (比叡山 ''Hiei-zan'') in se lahko razlaga kot »gora Hiei vzhoda«. Curugaoka Hačiman-gū v Kamakuri je zdaj samo šintoistično svetišče, toda pred Odredbo o ločitvi šintoizma in budizma (神仏判然令) iz leta 1868 se je imenovalo Curugaoka Hačiman-gū-dži (鶴岡八幡宮寺, ''Csurugaoka Hačiman svetišče tempelj) in je bil tudi budistični tempelj, eden najstarejših v mestu.<ref name="KOT56">Kamakura Shōkō Kaigijo (2008: 56-57)</ref> Tempelj in mesto sta bila zgrajena z mislijo na [[feng šuj]]. Sedanja lokacija je bila skrbno izbrana kot najugodnejša po posvetovanju z vedeževalcem, saj je imela goro na severu (Hokuzan (北山)), reko na vzhodu (Namerikava) in veliko cesto na zahodu (Koto Kaidō (古東街道)) in je bil odprt proti jugu (v zaliv Sagami).<ref name="Onuki80">Ōnuki (2008:80)</ref> Vsako smer je varoval bog: Genbu je varoval sever, Seirjū vzhod, Bjakko zahod in Suzaku jug. Vrbe ob ribnikih in katalpe ob Muzeju moderne umetnosti predstavljajo Seirjū oziroma Bjakko. Geomantija je v obdobju Heian izgubila na pomenu, saj je bila postavitev templja prilagojena naravnemu okolju, ne upoštevajoč feng šuja. Poleg geomantičnih vidikov je treba tudi budistične templje, tako kot vse druge verske strukture, organizirati tako, da najbolje služijo različnim namenom. Najpomembnejši prostor v vsakem budističnem tempeljskem kompleksu je sveti prostor, kjer se hranijo podobe Bud in bodhisatev in kjer se izvajajo pomembni obredi. [[File:Zuiryuji Temple 2010-08-29 03.jpg|thumb|right|''Hattō'' pri [[Zuirjū-dži (Tojama)|Zuirjū-dži]]]] Ti prostori so vedno ločeni od tistih, ki so dostopni laičnim vernikom, čeprav sta razdalja med obema in način njune ločitve precej različna. V mnogih templjih je le lesena ograja, ki ločuje sveti prostor od prostora laikov, v mnogih drugih pa je med njima velika razdalja, morda gramozno dvorišče. Druga stavba ali prostor, ki je velikega pomena, je namenjen fizičnim vsakodnevnim potrebam duhovščine. Prostori za prehranjevanje, spanje in učenje so bistveni, zlasti v tistih templjih, ki služijo kot samostani. Po besedilu iz 13. stoletja<ref>Shōtoku Taishi's Denkokonmokurokushō (聖徳太子伝古今目録抄)</ref> je »garan tempelj s ''kon-dō'' (glavna dvorana), ''tō'' (pagoda), ''kō-dō'' (predavalnica), ''shōrō'' (zvonik), ''džiki –dō'' (refektorij), ''sōbō'' (bivalni prostori menihov) in ''kjōzō'' (skladišče svetih spisov, knjižnica)«.<ref name="kosetsu">Kōsetsu Bukkyō Daijiten (広説仏教語大辞典)</ref> To je sedem navedenih elementov ''šičidō Nanto Rokušū'' (南都六宗, Nara šest sekt) <ref>The six Buddhist schools (南都六宗), introduced to Japan during the Asuka and Nara periods</ref> templja. Besedilo iz 15. stoletja<ref>{{nihongo|Sekiso Ōrai|尺素往来}}</ref> opisuje, kako so templji šole Zen (Sōtō (曹洞), Rinzai (臨済)) <ref>The Ōbaku School ({{lang|ja|黃檗}}) arrived in Japan in the 17th century.</ref> vključevali ''bucuden'' ali ''bucu-dō'' (glavna dvorana), ''hattō'' (predavalnica), ''kuin'' (kuhinja /pisarna), ''sō-dō'' (stavba, posvečena Zazenu), ''sanmon'' (glavna vrata), ''tōsu'' (stranišče) in ''jokušicu'' (kopel). == Skupne značilnosti templja == [[File:Historic Monuments of Ancient Kyoto (Kyoto, Uji and Otsu Cities)-122729.jpg|thumb|Budistični tempelj [[Kinkaku-dži]], ki ga je UNESCO razglasil za svetovno dediščino.]] * ''Bucuden'' ali ''Bucu-dō'' (仏殿・仏堂) – lit. Budova dvorana ** Glavna dvorana templja Zen. Zdi se, da ima dve nadstropji, vendar ima v resnici samo eno in meri 3 × 3 ali 5 × 5 travej. ** Vsaka stavba s kipom Bude ali bodhisatve in namenjena molitvi. * ''čindžuša'' (鎮守社/鎮主社) – majhno svetišče, zgrajeno v budističnem templju in posvečeno njegovemu skrbniku ''kamiju''. * ''čōzuja'' (手水舎) – glej ''temizuja''. * ''čūmon'' (中門) – v templju so vrata za naindaimonom povezana s ''kairō''. * ''[[Do (architecture)|dō]]'' (堂) – lit. »hodnik«. Pripona za ime stavb, ki so del templja. Predpona je lahko ime božanstva, ki je povezano z njo (npr. Jakuši-dō ali dvorana Jakuši) ali izraža funkcijo stavbe znotraj kompleksa templja (npr. ''hon-dō'' ali glavna dvorana). Glej tudi ''Bucu-dō, hō-dō, hon-dō, jiki-dō, kaisan-dō, kō-dō, kon-dō, kjō-dō, mandara-dō, miei-dō, mi-dō, sō-dō, Jakuši-dō'' in ''zen-dō''. * ''garan'' – glej ''šiči-dō garan''. * ''hattō'' (法堂) – lit. »Dharma dvorana«. Stavba, namenjena predavanjem glavnega duhovnika o budističnih spisih (''hō''). * ''hōjō'' (方丈) – bivalni prostor glavnega duhovnika zenovskega templja. * ''Hokke-dō'' (法華堂) – lit. »Dvorana lotosove sutre«. V budizmu ''Tendai'', dvorana, katere postavitev omogoča hojo okoli kipa za meditacijo. Namen hoje je osredotočanje na ''Hokekjō'' in iskanje končne resnice. * ''honbō'' (本坊) – rezidenca ''džušokuja'' ali glavnega duhovnika templja. * ''kairō'' (回廊・廻廊) – dolg in pokrit [[portik]]u podoben prehod, ki povezuje dve stavbi. * ''kaisan-dō'' (開山堂) – dvorana ustanovitelja, navadno v templju Zen. Stavba s kipom, portretom ali spominsko ploščo ustanovitelja templja ali sekte, ki ji pripada. Templji sekte Džōdo ga pogosto imenujejo ''miei-dō''. * ''karamon'' (唐門) – generični izraz za vrata z obokano streho. * ''karesansui'' (枯山水) – lit. »suha pokrajina«. Japonski skalnjak, pogosto prisoten v zenovskih templjih, včasih pa ga najdemo tudi v templjih drugih sekt. * ''katōmado'' (華頭窓) – okno v obliki zvona, ki so ga prvotno razvili v zenovskih templjih na Kitajskem, vendar ga pogosto uporabljajo druge budistične sekte in tudi v laičnih stavbah. * ''[[kon-dō]]'' (金堂) – lit. »zlata dvorana«, je glavna dvorana garana, v kateri je glavni predmet čaščenja. Za razliko od ''bucudena'' je to prava dvonadstropna stavba (čeprav lahko drugo nadstropje včasih manjka) z merami 9 × 7 zalivov. * ''konrō'' (軒廊) – pokrit hodnik med dvema stavbama * ''korō'' ali ''kurō'' (鼓楼) – stolp, v katerem je boben, ki označuje minevanje časa. Včasih je bil obrnjen proti ''šōrō'' in ležal poleg ''kō-dō'', zdaj pa je boben običajno shranjen v ''rōmonu''. * ''kuin*'' (庫院) – kuhinja/pisarna zen garana. Stavba, v kateri so kuhinje, kuhinja in pisarne templja. Običajno se nahaja pred in ob strani ''bucudena'', obrnjen proti ''sō-dō''. Imenuje se tudi kuri. * ''kuri'' (庫裏) – glej ''kuin'' * ''kjō-dō'' (経堂) – glej ''kjōzō''. * ''kjōzō'' (経蔵) – lit. »skladišče svetih spisov«. Skladišče suter in knjig o zgodovini templja. Imenuje se tudi ''kjō–dō''. * ''miei-dō'' (御影堂) – lit. »slikovna dvorana«. Stavba s podobo ustanovitelja templja, enakovredna ''kaisan-dō'' sekte Zen. * ''mi-dō'' (御堂) – generični častni izraz za stavbo, v kateri je sveti kip. * Miroku Njorai (弥勒如来) – japonsko ime Maitreja. * ''mon'' (門) – tempeljska vrata, ki jih lahko poimenujemo po svojem položaju (''nandaimon'': lit. »velika južna vrata«), stavbi (''nijūmon'': »dvonadstropna vrata«), božanstvu (Niōmon: lit. Nio vrata«), ali njegova uporaba (''onarimon'': dobesedno »cesarska vrata za obisk«, vrata, rezervirana za cesarja). Ista vrata je torej mogoče opisati z več kot enim izrazom. Na primer, ''Niōmon'' je lahko hkrati ''nijūmon''. * ''nandaimon'' (南大門) – glavna južna vrata templja, zlasti tista v templju ''Tōdai-dži'' v Nari. * ''nidžūmon'' (二重門) – dvonadstropna vrata s streho, ki obkroža prvo nadstropje. * ''Niōmon'' (仁王門 ali 二王門) – dvonadstropna ali visoka vrata, ki jih varujeta dva lesena varuha, imenovana ''Niō''. * ''noborirō'' (登廊) – pokrito stopnišče v Narinem Hase-dera. * pagoda – glej stupa in ''tō''. * ''rōmon'' (楼門) - visoka vrata z dvema nadstropjema, od katerih ima le eno uporabno površino, obdana z balkonom in na vrhu s streho. Uporablja tudi v šintoističnih svetiščih. * ''sai-dō'' (斎堂) – obednica v zenovskem templju ali samostanu. Glej tudi ''džiki-dō''. * ''sandō'' （参道） - pristop, ki vodi od torija do svetišča. Izraz se včasih uporablja tudi v budističnih templjih. * ''sanmon'' (三門 ali 山門) – vrata pred ''bucuden''. Ime je okrajšava za ''Sangedacumon'' (三解脱門), lit. »Vrata treh osvoboditev«. Njegove tri odprtine (''kūmon'' (空門), ''musōmon'' (無相門) in ''muganmon'' (無願門)) simbolizirajo tri vrata do razsvetljenja. Z vstopom se lahko osvobodimo treh strasti (貪 ''ton'' ali pohlep, 瞋 ''šin'' ali sovraštvo in 癡 ''či'' ali neumnost). Njihova velikost je odvisna od ranga templja. (Oglejte si fotografije.) * ''sanrō'' (山廊) – majhne stavbe na koncih dvonadstropnih zen vrat, ki vsebujejo stopnice v drugo nadstropje. * ''sekitō'' (石塔) – kamnita pagoda (stupa). Glej tudi ''tō'' * ''šičidō'' garan (七堂伽藍) – dvojni sestavljen izraz, ki dobesedno pomeni »sedem dvoran« (七堂) in »(tempelj) stavbe« (伽藍). Kaj se šteje v skupino sedmih stavb ali ''šičidō'', se lahko zelo razlikuje od templja do templja in od šole do šole. V praksi lahko ''šičidō garan'' pomeni tudi preprosto velik kompleks. ** ''Nanto Rokušū'' in kasneje nezenovske šole: ''šičidō garan'' v tem primeru vključuje ''kon-dō'', ''tō, kō-dō, šōrō, jiki-dō, sōbō'' in ''kjōzō''. ** Šole zen: Zen šičidō garan vključuje ''bucuden'' ali ''bucu-dō, hattō, ku'in, sō-dō, sanmon, tōsu'' in ''jokušicu''. * ''šoin'' (書院) – prvotno študij in prostor za predavanja o sutri v templju, kasneje je izraz začel pomeniti le študij. * ''šōrō'' (鐘楼) – tempeljski zvonik, stavba, s katere visi zvon. * ''sōbō'' (僧坊) – Bivalni prostori menihov v nezenovskem garanu * ''sō-dō'' (僧堂) – lit. »meniška dvorana«. Stavba, posvečena praksi Zazen. Nekoč je bil namenjen vsem vrstam dejavnosti, od prehranjevanja do spanja, osredotočen na ''zazen''. * ''sōmon'' (総門) – vrata na vhodu v tempelj. Je pred večjim in pomembnejšim ''sanmonom''. * ''sōrin'' (相輪) – zvonik, ki sega iz središča strehe nekaterih tempeljskih dvoran, večplasten kot pagoda. * ''sotoba'' ali ''sotōba'' (卒塔婆) – transkripcija sanskrtske stupa. ** pagoda. Stolp z lihim številom nivojev (tri, pet, sedem devet ali trinajst). Glej tudi stupa. ** Trakovi lesa, puščeni za grobnicami med letnimi obredi (''cuizen''), ki simbolizirajo stupo. Zgornji del je segmentiran kot pagoda in nosi sanskrtske napise, sutre in ''kaimjō'' (posmrtno ime) pokojnika. V današnji japonščini ima ''sotoba'' običajno slednji pomen: * stupa – prvotno posoda za Budove relikvije, kasneje tudi posoda za svete spise in druge relikvije. Njegova oblika se je spremenila na Daljnem vzhodu pod vplivom kitajskega stražarskega stolpa in oblikovala stolpom podobne strukture, kot so ''Tōbutō, gorintō, hōkjōintō, sekitō, tō'' ali veliko enostavnejša ''sotoba'' v obliki lesene palice. * ''tatčū'' (塔頭 ali 塔中) ** V zenovskih templjih stoji stavba s pagodo, v kateri je shranjen pepel pomembnega duhovnika. ** Kasneje je postal pomožni tempelj ali manjši tempelj, odvisno od večjega. ** Končno je postal tudi pomožni tempelj kot družinski tempelj (''bodai-dži'') pomembne družine. * ''tahōtō'' (多宝塔) – dvonadstropna pagoda s pritličjem s kupolastim stropom in kvadratno streho, okroglim drugim nadstropjem in kvadratnimi strehami. * ''temizuja'' (手水舎) – vodnjak blizu vhoda v svetišče in tempelj, kjer si verniki lahko očistijo roke in usta pred bogoslužjem. * ''tesaki'' (手先) – izraz, ki se uporablja za štetje nosilcev strehe (''tokjō'' (斗きょう)), ki štrlijo iz stene templja in so običajno sestavljeni iz dveh stopnic (''futatesaki'' (二手先）)) ali treh (''mitesaki'' 三津手先). * ''tokjō'' (斗きょう) – glej ''tesaki''. * ''tori'' (鳥居)- ikonična šintoistična vrata na vhodu v sveto območje, običajno, vendar ne vedno, svetišče. Svetišča različnih velikosti lahko najdete ob templjih ali znotraj njih. * ''tōrō'' (灯籠) – svetilka v svetišču ali budističnem templju. Na nekatere njegove oblike vpliva ''gorintō''. * ''-tō'' (塔) ** Pagoda in razvoj stupe. Ko je dosegla Kitajsko, se je stupa razvila v stolp z neparnim številom stopenj (tri, pet, sedem, devet, trinajst), razen ''tahōtō'', ki ima dva. ** Beseda se uporablja skupaj kot pripona številke, ki označuje število stopenj pagode (tri stopnje = ''san-jū-no-tō'', pet stopenj = ''go-jū-no-tō'', sedem stopenj = ''nana-jū-no -tō'' itd.). * ''tōsu'' ali ''tōši'' (東司) – stranišče zenovskega samostana. * ''Jakuši-dō'' (薬師堂) – stavba, v kateri je kip Jakuši Njorai.* * ''jokušicu*'' (浴室) – samostanska kopalnica. * ''zen-dō'' (禅堂) – lit. »dvorana zena«. Stavba, kjer menihi vadijo ''zazen'', in ena glavnih struktur ''zen garana''. == Tempeljska imena == Ime templja (džigō (寺号) ali džimjō (寺名)) je običajno sestavljeno iz treh delov. Prvi je ''sangō'' (山号, ime gore), drugi je ''ingō'' (院号, ime samostana) in tretji je ''san'in-džigō'' (山院寺号, ime templja).<ref name="die">{{cite journal|last=Seckel|first=Dietrich|title=Buddhist Temple Names in Japan|journal=Monumenta Nipponica|date=Winter 1985|volume=40, N. 4|issue=4|pages=359–386|doi=10.2307/2384822|jstor=2384822}}</ref> === ''Sangō''' === Čeprav so lahko na dnu doline, se templji metaforično imenujejo gore in celo številke, ki se uporabljajo za njihovo štetje, imajo končnico ''-san'' ali ''-zan'' (山), od tod tudi ime ''sangō''. Ta tradicija sega v čase, ko so bili templji predvsem samostani, namenoma zgrajeni v oddaljenih gorskih območjih. Ustanovitev templja se zaradi tega imenuje ''kaisan'' (開山, dobesedno »odpiranje gore«). Ne obstaja nobeno določeno pravilo za njegovo oblikovanje, vendar je ''sangō'' v bistvu topografskega izvora, kot v Hieizan Enrjaku-dži: ti dve imeni skupaj pomenita »Enrjaku-dži gore Hiei«. Zaradi tega se včasih uporablja kot osebno ime, zlasti v zenu. Lahko pa obstaja še kakšno drugo pomensko razmerje med ''sangō'' in ''san'in-džigō'', kot na primer v primeru Rurikōzan Jakuši-dži. ''Sangō'' in ''džigō'' sta preprosto različni imeni istega boga. Včasih sta obe posthumni imeni, na primer matere in očeta ustanovitelja. === ''Ingō'' === Znak ''in'' (院), ki daje ''ingō'' ime, je prvotno označeval ograjen prostor ali oddelek, zato je po analogiji pozneje začel pomeniti [[križni hodnik]] v [[samostan]]u. V tem smislu se uporablja za templje ali, pogosteje, podtemplje. Najdemo ga lahko tudi v imenu nekdaj manjših templjev, ki so po naključju dosegli velik pomen. Na primer, Kavagoejev Kita-in je bil včasih eden od treh podtempljev templja, ki ne obstaja več. Manj pogosto v ''ingō'' sta ''-an'' (庵, puščavnik) in ''-bō'' (坊, bivalni prostor meniha), ''-dō'' (堂, dvorana) se običajno uporablja v imenu določenih stavb v kompleksu templja, npr. Kannon-dō, vendar se lahko uporablja kot ime manjših ali manjših templjev. === ''Džigō'' === Vendar je edino ime v splošni rabi ''džigō'' (konča se na ''-dži'', ''-tera'', ''-dera'' (〜寺, ... tempelj)), ki se potem lahko šteje za glavni. ''Sangō'' in ''ingō'' nista in nikoli nista bila v splošni rabi. Znak ''-dži'', ki ga vsebuje, se včasih izgovori ''tera'' ali ''dera'' kot v Kijomizu-dera, običajno, ko je preostali del imena avtohtono ime (kun'jomi). === Neuradna imena === Templji so včasih znani pod neuradnim, a priljubljenim imenom. To je običajno topografskega izvora, kot na primer v primeru Asakusov Sensō-dži, znan tudi kot Asakusa-dera. Tempelj je lahko poimenovan tudi po posebni ali slavni značilnosti, kot na primer v primeru kjotskega Saihō-dži, običajno imenovanega Koke-dera, ali »mahov tempelj« zaradi svojega znamenitega vrta mahu. Neuradna imena imajo lahko različne druge izvore. == Galerija == <gallery widths="170px" heights="130px"> File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|Kōzan-džijev ''Bucuden'' v Šimonoseki File:Motoyamaji-Chinjyudou.jpg|Motojama-džijev ''čindžū-dō'' File:Chohoji06s3200.jpg|Čōhō-džijev ''čindžū-dō'' File:Horyu-ji03s3200.jpg|''Čūmon'' v Hōrjū-dži File:Kenninji Kyoto06n4272.jpg|Kennin-džijev ''hattō'' File:Todaiji_hokkedo.jpg|[[Todai-dži]]jev ''Hokke-dō'' File:Jingoji Kyoto Kyoto14s5s4592.jpg|Džingo-dijev ''honbō'' File:TofukujiHondo.jpg|Tōfuku-džijev ''hon-dō'' File:Engyoji17s4592.jpg|Engjō-džijev ''džiki-dō'' File:薬師寺回廊.jpg|Jakuši-džijev ''kairō'' File:TofukujiKaisando.jpg|Tōfuku-džijev ''kaisan-dō'' File:Hogonji00bs3872.jpg|Hōgon-džijev ''karamon'' File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg|[[Šiteno-dži]]jev ''karesansui'' File:Katoumado.jpg|''Katōmado'' File:Tofukuji-Sanmon-M9589.jpg|Tōfuku-džijev ''sanmon'' je 5 ''ken'' širok. File:Toshodaiji Nara Nara pref05n4320.jpg|''Kō-dō'' v Tōšōdai-dži File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg|''Kon-dō'' v Tōšōdai-dži File:Komyoji Corridor near Pond Kamakura.jpg|''Konrō'' File:Kyoto Toji Mieido C0973.jpg|''Miei-dō'' v Tō-dži File:Horyu-ji02s3200.jpg|''Nandaimon'' v Hōrjū-dži File:Hasedera Noborirou.jpg|''Noborirō'' v Narinem Hase-dera File:Koumyouji5501.JPG|''Nidžūmon'' v Kōmjō-dži, Ajabe File:Ishiteji 04.JPG|Išite-džijev ''niōmon'' File:Yakushiji-MF007-0069.jpg|(Vzhodna) pagoda v Jakuši-dži v Nari File:Enjoji Nara14sb3200.jpg|Endžō-džijev ''rōmon'' File:Stone stairway Kiyomizu-dera.JPG|Kijomizu-dera - ''sandō'' File:Chionin35n3200.jpg|''Sanmon'' visokega ranga s petimi travejami v Čion-inu. File:Myotsuji Sanmon 1.jpg|''Sanmon'' s tremi zalivi srednjega ranga v Mjōcū-dži File:Sozenji (Higashiyodogawa, Osaka) sanmon.jpg|''Sanmon'' nizkega ranga v Sozen-dži v Osaki File:Tofukiji-Sanro.jpg|''Sanrō'' Tōfuku-džijevega ''sanmona''. (Glej tudi ''sanmonovo'' fotografijo zgoraj.) File:Eikando Somon.jpg|Eikan-dō Zenrin-džijev ''sōmon'' File:Negoroji03s3200.jpg|Negoro-džijev velik ''sōrin'' (kovinska konica) na vrhu ''daitō'' (velik ''tahōtō'') File:Saifukuji09s3872.jpg|Saifuku-džijev ''shoin'' File:Todaiji shoro.jpg|Tōdai-džijev ''shōrō'' (zgodnji tip) File:Saidaiji-M6662.jpg|Saidai-džijev ''shōrō'' (pozni tip) File:Kongosanmaiin Tahoto.JPG|Kongō Sanmai-in - ''tahōtō'' (''nijū-no-tō'') File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|Ičidžō-dživa trinadstropna pagoda (''sanjū-no-tō'') File:Zentsu-ji Temple Five-storied Pagoda 001.jpg|Zencū-džijeva petnadstropna pagoda (''gojū-no-tō'') File:Mii-dera Otsu Shiga pref27n4592.jpg|Mii-dera - ''temizuja'' File:Futatesaki2.jpg|Nosilci (v tem primeru ''tokjō'', ''futatesaki'') pod napuščem ''sanmonove'' strehe. File:Oyake-ji_01.jpg|''Tori'' na templju (Ojake-dži) ''sandō'' File:Enryakuji Tenhorindo02n4272.jpg|Enrjaku-džijev ''shaka-dō'' File:Toufuku-ji tousu.JPG|Tōfuku-džijev ''tōsu'' File:Jodoji Ono Hyogo04n3200.jpg|Džōdo-džijev ''jakuši-dō'' File:Myoshinji-DSC1246.jpg|Mjōšin-džijev ''jokušicu'' (tempeljska kope) File:TofukujiZendo.jpg|Tōfuku-džijev ''zen-dō'' File:Honmyoji Temple Jochibyo.jpg|Vrata v Džōčibjō, grobnica Katō Kijomasa v Honmjō-dži, Kumamoto File:Rakan Temple 01.jpg|Rakan-džijev ''sanmon'' v Nakacu </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Fletcher, Sir Banister; Cruickshank, Dan (1996) [1896]. Sir Banister Fletcher's a history of architecture (20th illustrated ed.). Architectural Press. ISBN 0-7506-2267-9. Retrieved 2009-11-11. *Fujita Masaya, Koga Shūsaku, ed. (April 10, 1990). Nihon Kenchiku-shi (in Japanese) (September 30, 2008 ed.). Shōwa-dō. ISBN 4-8122-9805-9. *Japanese Art Net User System Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology (JAANUS) *Kamakura Shōkō Kaigijo (2008). Kamakura Kankō Bunka Kentei Kōshiki Tekisutobukku (in Japanese). Kamakura: Kamakura Shunshūsha. ISBN 978-4-7740-0386-3. *Mutsu, Iso (June 1995). "Jufuku-ji". Kamakura: Fact and Legend. Tokyo: Tuttle Publishing. ISBN 0-8048-1968-8. *Nishi, Kazuo; Hozumi, Kazuo (1996) [1983]. What is Japanese architecture? (illustrated ed.). Kodansha International. ISBN 4-7700-1992-0. Retrieved 2009-11-11. *Ōnuki, Akihiko (2008). Kamakura. Rekishi to Fushigi wo Aruku (in Japanese). Tokyo: Jitsugyō no Nihonsha. ISBN 978-4-408-59306-7. *Sansom, George (1962). "Japan: A Short Cultural History." New York: Appleton-Century Crofts, Inc. *Young, David; Young, Michiko (2007) [2004]. The art of Japanese architecture. Architecture and Interior Design (illustrated, revised ed.). Tuttle Publishing. ISBN 978-0-8048-3838-2. Retrieved 2009-11-11. *Cluzel, Jean-Sébastien (October 2008). Architecture éternelle du Japon - De l'histoire aux mythes. Dijon: Editions Faton. ISBN 978-2-87844-107-9. == Zunanje povezave == {{Commons category|Buddhist temples in Japan}} *[https://web.archive.org/web/20160423091553/http://www.gojapango.com/travel/japanese_temples.html Japanese Temples] Guide to over 190 with pictures and map. * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Japanese temples of historical interest.] With photos. * [http://www.books-on-japan.info/kyoto-heian-temples.htm Kyoto and Japanese Buddhism] by Tokushi Yusho. Brief history of temples in Kyoto by a Japanese scholar (English Translation) [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] iknxq7gy9t40nd40cu5andvd0i405ug 5735713 5735681 2022-08-17T13:19:53Z Yerpo 8417 /* Skupne značilnosti templja */ pnp wikitext text/x-wiki [[File:160211 Higashi Honganji Kyoto Japan06s3.jpg|thumb|300px|[[Higaši Hongan-dži]] v [[Kjoto|Kjotu]]]] '''Budistični templji''' ali '''budistični samostani''' skupaj s [[Šintoistično svetišče|šintoističnimi svetišči]] veljajo za ene najštevilčnejših, znanih in najpomembnejših verskih stavb na [[Japonska|Japonskem]]. Šogunati ali voditelji Japonske so si že od [[obdobje Momojame |obdobja Momojame]] dali prednostno nalogo posodabljanja in obnove budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=History of Japanese Art|last=Mason|first=Penelope|publisher=Pearson Education Inc|year=2005|isbn=0-13-117601-3|location=Upper Saddle River, New Jersey|pages=305}}</ref> Japonska beseda za budistični samostan je ''tera'' (寺) (branje ''kun'') in isti ''[[kandži]]'' ima tudi izgovorjavo ''dži'' (pri branju), tako da se imena templjev pogosto končajo na ''-dera'' ali ''-dži''. Druga končnica, ''-in'' (院), se običajno uporablja za označevanje manjših templjev. Znani templji, kot so [[Kijomizu-dera]], [[Enrjaku-dži]] in [[Kotoku-in]], so templji, ki uporabljajo opisani vzorec poimenovanja. == Etimologija == Japonska beseda za budistični tempelj ''tera'' (寺) je bila v antiki zapisana tudi fonetično 天良, ''tera'' in je sorodna s sodobno korejščino ''čǒl'' iz srednjekorejščine ''Tiel'', Jurčen ''Taira'' in rekonstruirano starokitajščino ''*dɘiaʁ'', kar vse pomeni »budistični samostan«. Te besede očitno izhajajo iz aramejske besede za »samostan« ''dērā/ dairā/ dēr'' (iz korena ''dwr'' »živeti skupaj«), ne pa iz nepovezane in poznejše indijske besede za samostan [[vihara]] in so jih morda prenesli prvi srednjeazijski prevajalci budističnih svetih spisov, kot sta An Šigao ali Lokaksema.<ref name="CIB">{{cite journal|last1=Beckwith|first1=Christopher I.|author-link1=|title=The Aramaic source of the East Asian word for 'Buddhist monastery': on the spread of Central Asian monasticism in the Kushan Period (2014)|journal=Journal Asiatique|date=2014|volume=302|issue=1|pages=111–138|url=https://www.academia.edu/19612033|language=en}}</ref> == Budistične in šintoistične strukture == [[File:Shitennoji-torii.jpg|thumb|''[[Tori]]'' na vhodu v [[Šiteno-dži]], budistični tempelj v Osaki]] Na Japonskem budistični templji sobivajo s šintoističnimi svetišči in oba si delita osnovne značilnosti [[japonska arhitektura|japonske tradicionalne arhitekture]]. Tako ''[[Tori]]'' kot ''rōmon'' označujeta vhod v svetišče in templje, čeprav je ''tori'' povezan s [[šintoizem|šintoizmom]], ''romon'' pa z [[budizem|budizmom]]. Nekatera svetišča, na primer Ivašimizu Hačiman-gū, imajo glavna vrata v budističnem slogu, imenovana ''sōmon''. Mnogi templji imajo ''Čōzu-ja'' (tudi ''temizu-ja'') in ''komainu'', kot svetišče. Nasprotno pa nekatera svetišča uporabljajo kadilo ali imajo zvonik ''šōrō''. Drugi – na primer svetišče Tanzan v Nari – imajo lahko celo [[japonska pagoda|pagodo]].<ref>{{cite book|title=Nihon Kenchiku-shi|editor=Fujita Masaya, Koga Shūsaku|publisher=Shōwa-dō|date=April 10, 1990|edition=September 30, 2008|isbn=4-8122-9805-9|language=ja|page=79}}</ref> [[File:神泉苑、京都.jpg|thumb|right|''Honden'' boginje Zennjo Rjūō, znotraj templja Šingon v Kjotu]] Podobnosti med templji in svetišči so tudi funkcionalne. Tako kot svetišče tudi budistični tempelj ni primarno kraj čaščenja: njegove najpomembnejše stavbe se uporabljajo za hrambo svetih predmetov (''honzon''- uveljavljena glavna podoba ali glavno božanstvo, enakovreden ''šintai''- telo ''[[kami]]ja'' - svetišča) in niso dostopne vernikom. Za razliko od krščanske cerkve je [[tempelj]] tudi [[samostan]]. Za določene obrede obstajajo specializirane stavbe, ki pa so običajno odprte le za omejeno število udeležencev. Verska množična srečanja ne potekajo redno kot pri krščanskih verah in v nobenem primeru niso v templju. Če je v obredu udeleženih veliko ljudi, bo imel praznični značaj in bo potekal na prostem. Arhitekturni elementi budističnega templja naj bi utelešali teme in učenja budizma. Razlog za velike strukturne podobnosti med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči je v njihovi skupni zgodovini. Ko se je šintoizem prvič srečal z budizmom, je postal bolj razlagalen, saj ni poskušal razložiti vesolja, kot je včasih poskušal budizem.<ref name=":1">{{Cite book|title=The Art and Architecture of Japan|last=Paine and Soper|first=Robert Treat and Alexander|publisher=Yale University Press|year=1981|isbn=0-300-05333-9|location=Hong Kong|pages=345}}</ref> Pravzaprav je normalno, da je bil tempelj tudi svetišče, zato je v arhitekturnem smislu očitnih razlik med obema tako malo, da jih pogosto lahko vidi le strokovnjak.<ref name="Scheid-bauten">{{cite web|last=Bernhard|first=Scheid|title=Anleitung: Religiōse Bauten in Japan|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|work=Religion in Japan|language=de|publisher=University of Vienna|access-date=17 October 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101023132042/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|archive-date=23 October 2010|url-status=dead}}</ref> Mnogi obiskovalci obiščejo budistične templje in šintoistična svetišča iz podobnih razlogov, kot je molitev ali za srečo.<ref>{{Cite web|url=https://www.japantimes.co.jp/culture/2013/05/16/arts/seeing-where-shinto-and-buddhism-cross/#.XKp4LC-ZMn1|title=Seeing Where Shinto and Buddhism Cross|last=Tamashige|first=Sachiko|date=2013|website=The Japan Times|access-date=April 7, 2019}}</ref> Obe veri sobivata zaradi povečane priljubljenosti verstev in rojstva novih verstev. Svetišča, v katerih so bili skriti lokalni ''kamiji'', so obstajala že dolgo pred prihodom budizma, vendar so bila sestavljena bodisi iz razmejenih kopenskih območij brez kakršnih koli stavb ali iz začasnih svetišč, postavljenih po potrebi.<ref name="fk">Fujita, Koga (2008:20-21)</ref> S prihodom budizma na Japonsko v 6. stoletju so bila svetišča podvržena njegovemu vplivu in sprejela tako koncept stalnih struktur kot arhitekturo budističnih templjev. [[File:Iwashimizu Hachimangu minamisomon.jpg|thumb|left|Vrata v budističnem slogu (''karamon'') v Ivašimizu Hačiman-gū]] Zaporedni razvoj ''šinbucu-šūgō'' ([[sinkretizem]] budizma in čaščenja ''kamija'') in teorije ''hondži suidžaku'' je pripeljal do skoraj popolnega zlitja čaščenja ''kamija'' in budizma.<ref name="scheid-mitteralter">{{cite web|last=Scheid|first=Bernhard|title=Shinto:Versuch einer Begriffbestimmung|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|work=Religion in Japan|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=17 October 2010|archive-date=1 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701160256/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|url-status=dead}}</ref> Postalo je običajno, da so svetišča spremljali templji v mešanih kompleksih, imenovanih ''džingū-dži'' (神宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«) ali ''mijadera'' (宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«). Običajno je bilo tudi nasprotno: večina templjev je imela vsaj majhno svetišče, posvečeno svojim skrbniškim ''kamijem'' in so se zato imenovali ''džiša'' (寺社, »tempeljska svetišča«). [[Obdobje Meidži]] je odpravilo večino ''džingū-dži'', vendar je pustilo ''džiša'' nedotaknjeno, tako da ima večina templjev še danes vsaj eno, včasih zelo veliko, svetišče v svojih prostorih in budistično boginjo Benzaiten pogosto častijo v šintoističnih svetiščih.<ref>{{cite web|title=Jingūji|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1126|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=29 September 2010}}</ref> Posledično so stoletja imeli svetišča in templji simbiotično razmerje, v katerem so vplivali drug na drugega. Svetišča so iz budizma prevzela svoja vrata (''Mon''), uporabo dvorane za laične vernike, uporabo barvitega lesa in še več, medtem ko je bila kitajska budistična arhitektura prilagojena japonskemu okusu z bolj asimetričnimi tlorisi, večjo uporabo naravnih materialov in prilagoditev samostana obstoječemu naravnemu okolju.<ref name="young-p47">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA47#v=onepage&q&f=false p=47]</ref> Jasna ločitev med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči, ki je danes običajna, se pojavi šele kot posledica zakona ''šinbucu bunri'' (»ločitev kamijev in Bud«) iz leta 1868. To ločitev je predpisal zakon in številna svetišča-templji so bili prisiljeni postati le svetišča, med njimi slavna, kot sta [[Usa Džingū]] in [[Curugaoka Hačiman-gū]]. Ker je bilo mešanje obeh religij zdaj prepovedano, so morali ''džingū-dži'' odstopiti nekaj svojih posesti ali razstaviti nekatere svoje stavbe, s čimer so poškodovali celovitost svoje kulturne dediščine ter zmanjšali zgodovinsko in ekonomsko vrednost svojih posesti.<ref name="KOT">Kamakura Official Textbook for Culture and Tourism</ref> Na primer, velikanska Niō v Curugaoke Hačiman-gū (dva lesena jezna in mišičasta čuvaja, ki ju običajno najdemo ob straneh vhoda v tempelj), ki sta bila predmet budističnega čaščenja in zato nezakonita tam, kjer sta bila, sta bila prodana Jufuku-džiju, kjer sta še vedno. <ref>Mutsu (1995:172)</ref> Svetišče-tempelj je moralo uničiti tudi stavbe, povezane z budizmom, na primer ''tahōtō'' (多宝塔 - pagoda z mnogimi dragulji), ''midō'' in ''šičidō garan'' (sedem dvoran, ki sestavljajo idealen kompleks budističnega templja). == Arhitektura == === Splošne lastnosti === [[File:170216 Nishi Honganji Kyoto Japan03s4.jpg|thumb|left|Streha je prevladujoča značilnost budističnega templja.]] Budistična arhitektura na Japonskem ni avtohtona, temveč uvožena iz Kitajske in drugih azijskih kultur skozi stoletja s tako stalnostjo, da so predstavljeni gradbeni slogi vseh šestih dinastij. V njeni zgodovini posledično prevladujejo kitajske in druge azijske tehnike in slogi (prisotni celo v [[Veliko svetišče Ise| svetišču Ise]], ki velja za bistvo japonske arhitekture) na eni strani ter japonske izvirne različice teh tem na drugi strani.<ref name="hozintro">Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno les v različnih oblikah (deske, slama, lubje itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture, se uporabi kamna izogibajo, razen za določene posebne namene, na primer tempeljske podije in temelje pagod. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: steber in preklada podpirata veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in v vsakem primeru nenosilne. Struktura stebra in preklade uteleša ''Axis Mundi'' ikonične oblike Bude, ki je običajno predstavljena v pagodah in indijskih stupah. Loočne in obokane strehe so popolnoma odsotni. Krivulje [[zatrep]]a in strehe so blažje kot na Kitajskem, stebrova [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[Streha]] je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjo''. Ti preveliki napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi templja. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere včasih odhajajo drugi manj pomembni prostori, na primer hodniki, imenovani ''hisaši''. Razdelitve notranjega prostora so nestalne, velikost prostora je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče spremeniti glede na potrebe. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi do neke mere ni absolutno, saj je mogoče odstraniti cele stene in tako tempelj odpreti obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v templju pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je Nikkō Tōšō-gū, kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, okrasje sledi osnovnim strukturam in jih zato bolj poudarja kot skriva. Te arhitekturne značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj. To se je na primer zgodilo v Hōrjū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. Budistična arhitektura [[obdobje Heian |obdobja Heian]] je bila sestavljena iz ponovnega vznika nacionalnih okusov. Tempelj Hodžodži predstavlja raj in čisto deželo, ki uteleša elemente budizma čiste dežele. Zadnji formalni tempelj je bil Mocudži. Murodži je tempeljski kompleks pod goro Muro. Območje za templjem je sveto in je prepovedano za obiskovalce in romarje. Posebno svete so jame gore Muro. Znamenita Zmajeva jama je dom za kralja zmajev, ki ščiti državo. To je primer, kako so naravni elementi sveti vidiki budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=Muroji Rearranging Art and History at a Japanese Buddhist Temple|last=Fowler|first=Sherry D.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2005|location=Honolulu|pages=9}}</ref> Obstajajo štirje veliki templji iz sedmega stoletja: Asuka-dera, Kudara Odera, Kavaradera in Jakuši-dži.<ref name=":0">{{Cite book|title=The Four Great Temples|url=https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca|url-access=limited|last=McCallum|first=Donald F.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2009|isbn=978-0-8248-3114-1|location=Honolulu|pages=[https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca/page/n225 207]}}</ref> === Štirje veliki templji iz sedmega stoletja === ==== Asuka-dera ==== Asuka-dera (飛鳥寺), znan tudi kot Hōkō-dži (法興寺) je budistični tempelj v Asuki, Nara. Asuka-dera velja za enega najstarejših templjev na Japonskem. Ta velika dvorana je imela tri zlate dvorane in je bila prvi tempelj v polnem obsegu. Bil je najpomembnejši tempelj v obdobju Asuka. Ustanovitelj je bil Soga no Umako in je zgradil manjšo rezidenco, podobno veliki dvorani. V tem naravnem okolju so stoletja kasneje gradili številne kraljeve palače. Ko ga obiščemo danes, komaj ohranja svojo veličino, ki jo je imel nekoč, saj ni jasnih oznak, kje so bile prvotne dvorane, zdaj pa je glavno prizorišče parkirišče s turističnimi avtobusi. ==== Kudara-dera ==== Kudara-ji (百済寺) je bil budistični tempelj v mestu Hirakata v Osaki na Japonskem. Tempelj je zdaj v ruševinah, njegovo nekdanje območje pa je bilo leta 1941 razglašeno za nacionalno zgodovinsko mesto, leta 1952 pa je bilo imenovanje spremenjeno v posebno nacionalno zgodovinsko mesto. Mesto je bilo leta 1965 odprto za javnost kot eden prvih japonskih arheoloških parkov.<ref name="Bunka1">{{cite web |url= https://bunka.nii.ac.jp/heritages/detail/138794 |title=百済寺跡 |trans-title=Kudara-dera ruins|language=Japanese |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=August 20, 2020}}</ref> Temeljni ostanki bi lahko bili ostanki, najdeni na mestu ribnika Kibi (''Kibi Ike''). Ta veliki tempelj je imel devetnadstropno pagodo, ki je bila zgrajena na začetku budizma na Japonskem. [[File:Yakushiji Nara03s3s4350.jpg|thumb|Jakuši-dži je budistični tempelj v Nari in je del Unescove svetovne dediščine "Zgodovinski spomeniki starodavne Nare".]] ==== Kavara-dera ==== Kawara-dera (川原寺) je bil budistični tempelj, ustanovljen v obdobju Asuka v Asuki, prefektura Nara, Izkopavanja so razkrila obsežen kompleks, ki je vključeval dva ''kondōja'', pagodo, obsežne prostore za duhovnike in strešnike, ki so »med najlepšimi, kar jih je bilo kdaj narejeno na Japonskem«.<ref>{{cite book |title=The Four Great Temples: Buddhist Archaeology, Architecture, and Icons of Seventh-Century Japan |author=McCallum, Donald F |publisher=University of Hawaii Press |isbn=978-0-8248-3114-1 |pages=156–200}}</ref> Območje je bilo označeno kot zgodovinsko območje in je del skupine območij, ki so bila leta 2007 predložena za prihodnji vpis na Unescov seznam svetovne dediščine: Asuka-Fujiwara: Arheološka najdišča starodavnih prestolnic Japonske in z njimi povezane nepremičnine. <ref>{{cite web |url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/401/1932 |title=川原寺跡 |trans-title=Site of Kawara-dera |language=Japanese |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=6 June 2012}}</ref> Izkopavanja in rekonstrukcija Kavara-dere nam pomagajo razumeti, kako je prvotno izgledala. Tloris je imel prvotno dve zlati dvorani s pagodo in nato stanovanjske prostore za menihe. Bil je asimetrično postavljen, kar je bilo za ta čas zelo novo in inovativno. V virih manjka zgodovina gradnje in kdo jo je naročil. ==== Jakuši-dži ==== V zgodnjem 8. stoletju je bil ta tempelj zgrajen v Nari in je bil danes reproduciran v izvirno postavitev. Tu obstaja monumentalna triada Jakuši. Struktura je v svetlih barvah, kot bi bila tudi prvotno. Jakuši-dži (薬師寺) je eden najbolj znanih imperialnih in starodavnih budističnih templjev na Japonskem in je bil nekoč eden od sedmih velikih templjev Nanta v Nari. Tempelj je sedež šole japonskega budizma Hossō. Jakuši-dži je eno od območij, ki so skupaj vpisana kot Unescov seznam svetovne dediščine pod imenom [[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]].<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/870]</ref> === Zgodovina === [[File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|thumb|150 px|[[Ičidžō-dži]]jeva [[pagoda]] je primer sloga ''vajō'']] {{glavni|Japonska budistična arhitektura}} Arhitektura budističnih templjev, tako kot arhitektura katere koli stavbe, se je skozi stoletja spreminjala in razvijala. Čeprav se posamezne podrobnosti lahko razlikujejo, imajo splošne teme in slogi velike podobnosti in skupen izvor. Že omenjeni Hōrjū-dži je bil eden prvih budističnih templjev, zgrajenih na Japonskem. Njegove primarne strukture predstavljajo slog, ki je veljal v kitajski [[dinastija Sui|dinastiji Sui]] iz 6. stoletja našega štetja. ''Kondō'' (Zlata dvorana) je struktura z dvojno streho, ki jo podpirajo debeli, močni stebri in daje občutek drznosti in teže. Večina budističnih templjev na Japonskem pripada enemu od štirih glavnih stilov: * '''Vajō''' (和様, lit. Japonski slog) – slog, ki sta ga v umetnosti in arhitekturi na Japonskem v obdobju Heian razvili [[vadžrajana|ezoterični]] sekti Tendai in Šingon na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Tako imenovano, da bi se razlikovalo od uvoženih kitajskih slogov, je v arhitekturi zanj značilna preprostost, opustitev okraskov, uporaba naravnega lesa in na splošno preprostih materialov. * '''Daibucujō''' (大仏様, ''slog velikega Bude'') - japonski religiozni arhitekturni slog, ki je nastal v poznem 12. ali začetku 13. stoletja na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Ta veličasten in monumentalen slog, ki ga je uvedel duhovnik Čogen, je temeljil na arhitekturi [[dinatija Song|dinastije Song]] in je bil antiteza preprostemu in tradicionalnemu slogu ''vajō''. ''Nandaimon'' v [[Todai-dži]] in dvorana Amida v Džōdo-dži sta edina obstoječa primera tega sloga.<ref name="fletcher-p737">{{Harvnb|Fletcher|Cruickshank|1996}}, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA737#v=onepage&q&f=false p=737]</ref><ref name="nishi-p20">{{Harvnb|Nishi|Hozumi|1996}}, [https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&pg=PA20#v=onepage&q&f=false p=20]</ref> * '''Zenšūjō''' (禅宗様, "Zen slog") – slog, ki je dobil ime po svojih ustvarjalcih, budistični sekti Zen in ki se je pojavil v poznem 12. ali začetku 13. stoletja na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Zenšūjō se je prvotno imenoval ''karajo'' (唐様, kitajski slog), vendar ga je, tako kot slog Daibucu, preimenoval Ōta Hirotarō, učenjak iz 20. stoletja. Njegove značilnosti so zemeljska tla, okrasne ukrivljene strehe (''mokoši'' (裳階・裳層, dobesedno »nadstropje s krilom«, okrasna enoslojna streha, ki obkroža stavbo pod pravo streho) in izrazito ukrivljene glavne strehe, okna v obliki koničastega loka ali okna v obliki zvona (''katōmado'' (火灯窓, lit. okno z ognjeno svetlobo)) in opažena vrata.<ref name="fletcher-p738">{{Harvnb|Fletcher|Cruickshank|1996}}, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA738#v=onepage&q&f=false p=738]</ref> Tipičen slog je tudi glavna dvorana (''Bucuden'' - (仏殿 Budova dvorana), ki ima samo eno nadstropje, vendar se zdi, da ima dve, ker ima pokrito dvokapno streho, imenovano ''mokoši''. * '''Setčūjō''' (折衷様, ''eklektični slog'') – arhitekturni slog, ki se je rodil na Japonskem v [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]] iz zlitja elementov treh predhodnih slogov, vajō, daibucujō in zenšujō. Ponazarja ga glavna dvorana v Kakurin-dži.<ref name="fletcher-p738"/><ref name="young-p44">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA44#v=onepage&q&f=false p=44]</ref> Zlasti kombinacija vajō in daibucujō je postala tako pogosta, da jo učenjaki včasih ločeno razvrstijo pod imenom Šin-vajō (新和様, ''nova potō''). === Lega in geomantični položaj === [[File:Toshodaiji Nara Nara pref04s5s4290.jpg|thumb|left|Del Tōšōdai-džijevega ''garana'' (od leve proti desni, ''kondō, kōdō, korō'' in ''Raiō'')]] Budistični tempeljski kompleksi so sestavljeni iz številnih struktur, urejenih v skladu z določenimi koncepti ali smernicami. Razporeditev večjih stavb (''garan haiči'' (伽藍配置)) se je sčasoma spreminjala. Zgodnji vzorec je imel vrata, stolp, ''kondō'' in ''kodō'' v ravni črti od juga proti severu. Hodniki so segali proti vzhodu in zahodu od bokov vrat, nato so se obrnili proti severu in se nazadnje združili severno od ''kōdoja'' ter oblikovali križni hodnik okoli pagode in glavnih dvoran. Ta vzorec, ki ga tipizira ''[[Šiteno-dži]]'' v [[Osaka|Osaki]], je prišel s Kitajske prek [[Baekdže]]ja; Kitajski slog budističnih templjev, čeprav ga je Kitajska prek Korejskega polotoka nekoliko spremenila, je nazadnje temeljil na slogu kitajskih palač, kar je razvidno iz številnih osnovnih oblikovnih značilnosti, ki še danes ostajajo v templjih vseh treh držav. Kompleks budističnih templjev na Japonskem na splošno sledi vzorcu niza svetih prostorov, ki obkrožajo dvorišče in v katere se vstopa skozi vrsto vrat. Ta vrata bodo običajno imela par velikih kipov varuhov, imenovanih ''Niō''. Poleg tega je veliko pomembnejših ali močnejših templjev zgrajenih na lokacijah, ki so ugodne glede na zapovedi kitajske [[geomantija|geomantije]]. Enrjaku-dži, ki stoji na vrhu gore Hiei severovzhodno od Kjota, naj bi na primer branil mesto pred zlimi duhovi, če je postavljen v to smer. Pomembne vloge igrajo tudi razporeditve gora in drugih geografskih značilnosti v določenih smereh okoli templja. Ta običaj se je ohranil še dolgo. Osem stoletij po ustanovitvi Enrjaku-dži je [[šogunat Tokugava]] zgradil Kan'ei-dži v podobni smeri za zaščito svojega [[grad Edo|gradu Edo]]. Njegovo gorsko ime, gora Tōei (東叡山 ''Tōei-zan''), ima znak iz gore Hiei (比叡山 ''Hiei-zan'') in se lahko razlaga kot »gora Hiei vzhoda«. Curugaoka Hačiman-gū v Kamakuri je zdaj samo šintoistično svetišče, toda pred Odredbo o ločitvi šintoizma in budizma (神仏判然令) iz leta 1868 se je imenovalo Curugaoka Hačiman-gū-dži (鶴岡八幡宮寺, ''Csurugaoka Hačiman svetišče tempelj) in je bil tudi budistični tempelj, eden najstarejših v mestu.<ref name="KOT56">Kamakura Shōkō Kaigijo (2008: 56-57)</ref> Tempelj in mesto sta bila zgrajena z mislijo na [[feng šuj]]. Sedanja lokacija je bila skrbno izbrana kot najugodnejša po posvetovanju z vedeževalcem, saj je imela goro na severu (Hokuzan (北山)), reko na vzhodu (Namerikava) in veliko cesto na zahodu (Koto Kaidō (古東街道)) in je bil odprt proti jugu (v zaliv Sagami).<ref name="Onuki80">Ōnuki (2008:80)</ref> Vsako smer je varoval bog: Genbu je varoval sever, Seirjū vzhod, Bjakko zahod in Suzaku jug. Vrbe ob ribnikih in katalpe ob Muzeju moderne umetnosti predstavljajo Seirjū oziroma Bjakko. Geomantija je v obdobju Heian izgubila na pomenu, saj je bila postavitev templja prilagojena naravnemu okolju, ne upoštevajoč feng šuja. Poleg geomantičnih vidikov je treba tudi budistične templje, tako kot vse druge verske strukture, organizirati tako, da najbolje služijo različnim namenom. Najpomembnejši prostor v vsakem budističnem tempeljskem kompleksu je sveti prostor, kjer se hranijo podobe Bud in bodhisatev in kjer se izvajajo pomembni obredi. [[File:Zuiryuji Temple 2010-08-29 03.jpg|thumb|right|''Hattō'' pri [[Zuirjū-dži (Tojama)|Zuirjū-dži]]]] Ti prostori so vedno ločeni od tistih, ki so dostopni laičnim vernikom, čeprav sta razdalja med obema in način njune ločitve precej različna. V mnogih templjih je le lesena ograja, ki ločuje sveti prostor od prostora laikov, v mnogih drugih pa je med njima velika razdalja, morda gramozno dvorišče. Druga stavba ali prostor, ki je velikega pomena, je namenjen fizičnim vsakodnevnim potrebam duhovščine. Prostori za prehranjevanje, spanje in učenje so bistveni, zlasti v tistih templjih, ki služijo kot samostani. Po besedilu iz 13. stoletja<ref>Shōtoku Taishi's Denkokonmokurokushō (聖徳太子伝古今目録抄)</ref> je »garan tempelj s ''kon-dō'' (glavna dvorana), ''tō'' (pagoda), ''kō-dō'' (predavalnica), ''shōrō'' (zvonik), ''džiki –dō'' (refektorij), ''sōbō'' (bivalni prostori menihov) in ''kjōzō'' (skladišče svetih spisov, knjižnica)«.<ref name="kosetsu">Kōsetsu Bukkyō Daijiten (広説仏教語大辞典)</ref> To je sedem navedenih elementov ''šičidō Nanto Rokušū'' (南都六宗, Nara šest sekt) <ref>The six Buddhist schools (南都六宗), introduced to Japan during the Asuka and Nara periods</ref> templja. Besedilo iz 15. stoletja<ref>{{nihongo|Sekiso Ōrai|尺素往来}}</ref> opisuje, kako so templji šole Zen (Sōtō (曹洞), Rinzai (臨済)) <ref>The Ōbaku School ({{lang|ja|黃檗}}) arrived in Japan in the 17th century.</ref> vključevali ''bucuden'' ali ''bucu-dō'' (glavna dvorana), ''hattō'' (predavalnica), ''kuin'' (kuhinja /pisarna), ''sō-dō'' (stavba, posvečena Zazenu), ''sanmon'' (glavna vrata), ''tōsu'' (stranišče) in ''jokušicu'' (kopel). == Skupne značilnosti templja == [[File:Historic Monuments of Ancient Kyoto (Kyoto, Uji and Otsu Cities)-122729.jpg|thumb|Budistični tempelj [[Kinkaku-dži]], ki ga je UNESCO razglasil za svetovno dediščino.]] * ''Bucuden'' ali ''Bucu-dō'' (仏殿・仏堂) – lit. Budova dvorana ** Glavna dvorana templja Zen. Zdi se, da ima dve nadstropji, vendar ima v resnici samo eno in meri 3 × 3 ali 5 × 5 travej. ** Vsaka stavba s kipom Bude ali bodhisatve in namenjena molitvi. * ''čindžuša'' (鎮守社/鎮主社) – majhno svetišče, zgrajeno v budističnem templju in posvečeno njegovemu skrbniku ''kamiju''. * ''čōzuja'' (手水舎) – glej ''temizuja''. * ''čūmon'' (中門) – v templju so vrata za naindaimonom povezana s ''kairō''. * ''[[Do (arhitektura)|dō]]'' (堂) – lit. »hodnik«. Pripona za ime stavb, ki so del templja. Predpona je lahko ime božanstva, ki je povezano z njo (npr. Jakuši-dō ali dvorana Jakuši) ali izraža funkcijo stavbe znotraj kompleksa templja (npr. ''hon-dō'' ali glavna dvorana). Glej tudi ''Bucu-dō, hō-dō, hon-dō, jiki-dō, kaisan-dō, kō-dō, kon-dō, kjō-dō, mandara-dō, miei-dō, mi-dō, sō-dō, Jakuši-dō'' in ''zen-dō''. * ''garan'' – glej ''šiči-dō garan''. * ''hattō'' (法堂) – lit. »Dharma dvorana«. Stavba, namenjena predavanjem glavnega duhovnika o budističnih spisih (''hō''). * ''hōjō'' (方丈) – bivalni prostor glavnega duhovnika zenovskega templja. * ''Hokke-dō'' (法華堂) – lit. »Dvorana lotosove sutre«. V budizmu ''Tendai'', dvorana, katere postavitev omogoča hojo okoli kipa za meditacijo. Namen hoje je osredotočanje na ''Hokekjō'' in iskanje končne resnice. * ''honbō'' (本坊) – rezidenca ''džušokuja'' ali glavnega duhovnika templja. * ''kairō'' (回廊・廻廊) – dolg in pokrit [[portik]]u podoben prehod, ki povezuje dve stavbi. * ''kaisan-dō'' (開山堂) – dvorana ustanovitelja, navadno v templju Zen. Stavba s kipom, portretom ali spominsko ploščo ustanovitelja templja ali sekte, ki ji pripada. Templji sekte Džōdo ga pogosto imenujejo ''miei-dō''. * ''karamon'' (唐門) – generični izraz za vrata z obokano streho. * ''karesansui'' (枯山水) – lit. »suha pokrajina«. Japonski skalnjak, pogosto prisoten v zenovskih templjih, včasih pa ga najdemo tudi v templjih drugih sekt. * ''katōmado'' (華頭窓) – okno v obliki zvona, ki so ga prvotno razvili v zenovskih templjih na Kitajskem, vendar ga pogosto uporabljajo druge budistične sekte in tudi v laičnih stavbah. * ''[[kon-dō]]'' (金堂) – lit. »zlata dvorana«, je glavna dvorana garana, v kateri je glavni predmet čaščenja. Za razliko od ''bucudena'' je to prava dvonadstropna stavba (čeprav lahko drugo nadstropje včasih manjka) z merami 9 × 7 zalivov. * ''konrō'' (軒廊) – pokrit hodnik med dvema stavbama * ''korō'' ali ''kurō'' (鼓楼) – stolp, v katerem je boben, ki označuje minevanje časa. Včasih je bil obrnjen proti ''šōrō'' in ležal poleg ''kō-dō'', zdaj pa je boben običajno shranjen v ''rōmonu''. * ''kuin*'' (庫院) – kuhinja/pisarna zen garana. Stavba, v kateri so kuhinje, kuhinja in pisarne templja. Običajno se nahaja pred in ob strani ''bucudena'', obrnjen proti ''sō-dō''. Imenuje se tudi kuri. * ''kuri'' (庫裏) – glej ''kuin'' * ''kjō-dō'' (経堂) – glej ''kjōzō''. * ''kjōzō'' (経蔵) – lit. »skladišče svetih spisov«. Skladišče suter in knjig o zgodovini templja. Imenuje se tudi ''kjō–dō''. * ''miei-dō'' (御影堂) – lit. »slikovna dvorana«. Stavba s podobo ustanovitelja templja, enakovredna ''kaisan-dō'' sekte Zen. * ''mi-dō'' (御堂) – generični častni izraz za stavbo, v kateri je sveti kip. * Miroku Njorai (弥勒如来) – japonsko ime Maitreja. * ''mon'' (門) – tempeljska vrata, ki jih lahko poimenujemo po svojem položaju (''nandaimon'': lit. »velika južna vrata«), stavbi (''nijūmon'': »dvonadstropna vrata«), božanstvu (Niōmon: lit. Nio vrata«), ali njegova uporaba (''onarimon'': dobesedno »cesarska vrata za obisk«, vrata, rezervirana za cesarja). Ista vrata je torej mogoče opisati z več kot enim izrazom. Na primer, ''Niōmon'' je lahko hkrati ''nijūmon''. * ''nandaimon'' (南大門) – glavna južna vrata templja, zlasti tista v templju ''Tōdai-dži'' v Nari. * ''nidžūmon'' (二重門) – dvonadstropna vrata s streho, ki obkroža prvo nadstropje. * ''Niōmon'' (仁王門 ali 二王門) – dvonadstropna ali visoka vrata, ki jih varujeta dva lesena varuha, imenovana ''Niō''. * ''noborirō'' (登廊) – pokrito stopnišče v Narinem Hase-dera. * pagoda – glej stupa in ''tō''. * ''rōmon'' (楼門) - visoka vrata z dvema nadstropjema, od katerih ima le eno uporabno površino, obdana z balkonom in na vrhu s streho. Uporablja tudi v šintoističnih svetiščih. * ''sai-dō'' (斎堂) – obednica v zenovskem templju ali samostanu. Glej tudi ''džiki-dō''. * ''sandō'' （参道） - pristop, ki vodi od torija do svetišča. Izraz se včasih uporablja tudi v budističnih templjih. * ''sanmon'' (三門 ali 山門) – vrata pred ''bucuden''. Ime je okrajšava za ''Sangedacumon'' (三解脱門), lit. »Vrata treh osvoboditev«. Njegove tri odprtine (''kūmon'' (空門), ''musōmon'' (無相門) in ''muganmon'' (無願門)) simbolizirajo tri vrata do razsvetljenja. Z vstopom se lahko osvobodimo treh strasti (貪 ''ton'' ali pohlep, 瞋 ''šin'' ali sovraštvo in 癡 ''či'' ali neumnost). Njihova velikost je odvisna od ranga templja. (Oglejte si fotografije.) * ''sanrō'' (山廊) – majhne stavbe na koncih dvonadstropnih zen vrat, ki vsebujejo stopnice v drugo nadstropje. * ''sekitō'' (石塔) – kamnita pagoda (stupa). Glej tudi ''tō'' * ''šičidō'' garan (七堂伽藍) – dvojni sestavljen izraz, ki dobesedno pomeni »sedem dvoran« (七堂) in »(tempelj) stavbe« (伽藍). Kaj se šteje v skupino sedmih stavb ali ''šičidō'', se lahko zelo razlikuje od templja do templja in od šole do šole. V praksi lahko ''šičidō garan'' pomeni tudi preprosto velik kompleks. ** ''Nanto Rokušū'' in kasneje nezenovske šole: ''šičidō garan'' v tem primeru vključuje ''kon-dō'', ''tō, kō-dō, šōrō, jiki-dō, sōbō'' in ''kjōzō''. ** Šole zen: Zen šičidō garan vključuje ''bucuden'' ali ''bucu-dō, hattō, ku'in, sō-dō, sanmon, tōsu'' in ''jokušicu''. * ''šoin'' (書院) – prvotno študij in prostor za predavanja o sutri v templju, kasneje je izraz začel pomeniti le študij. * ''šōrō'' (鐘楼) – tempeljski zvonik, stavba, s katere visi zvon. * ''sōbō'' (僧坊) – Bivalni prostori menihov v nezenovskem garanu * ''sō-dō'' (僧堂) – lit. »meniška dvorana«. Stavba, posvečena praksi Zazen. Nekoč je bil namenjen vsem vrstam dejavnosti, od prehranjevanja do spanja, osredotočen na ''zazen''. * ''sōmon'' (総門) – vrata na vhodu v tempelj. Je pred večjim in pomembnejšim ''sanmonom''. * ''sōrin'' (相輪) – zvonik, ki sega iz središča strehe nekaterih tempeljskih dvoran, večplasten kot pagoda. * ''sotoba'' ali ''sotōba'' (卒塔婆) – transkripcija sanskrtske stupa. ** pagoda. Stolp z lihim številom nivojev (tri, pet, sedem devet ali trinajst). Glej tudi stupa. ** Trakovi lesa, puščeni za grobnicami med letnimi obredi (''cuizen''), ki simbolizirajo stupo. Zgornji del je segmentiran kot pagoda in nosi sanskrtske napise, sutre in ''kaimjō'' (posmrtno ime) pokojnika. V današnji japonščini ima ''sotoba'' običajno slednji pomen: * stupa – prvotno posoda za Budove relikvije, kasneje tudi posoda za svete spise in druge relikvije. Njegova oblika se je spremenila na Daljnem vzhodu pod vplivom kitajskega stražarskega stolpa in oblikovala stolpom podobne strukture, kot so ''Tōbutō, gorintō, hōkjōintō, sekitō, tō'' ali veliko enostavnejša ''sotoba'' v obliki lesene palice. * ''tatčū'' (塔頭 ali 塔中) ** V zenovskih templjih stoji stavba s pagodo, v kateri je shranjen pepel pomembnega duhovnika. ** Kasneje je postal pomožni tempelj ali manjši tempelj, odvisno od večjega. ** Končno je postal tudi pomožni tempelj kot družinski tempelj (''bodai-dži'') pomembne družine. * ''tahōtō'' (多宝塔) – dvonadstropna pagoda s pritličjem s kupolastim stropom in kvadratno streho, okroglim drugim nadstropjem in kvadratnimi strehami. * ''temizuja'' (手水舎) – vodnjak blizu vhoda v svetišče in tempelj, kjer si verniki lahko očistijo roke in usta pred bogoslužjem. * ''tesaki'' (手先) – izraz, ki se uporablja za štetje nosilcev strehe (''tokjō'' (斗きょう)), ki štrlijo iz stene templja in so običajno sestavljeni iz dveh stopnic (''futatesaki'' (二手先）)) ali treh (''mitesaki'' 三津手先). * ''tokjō'' (斗きょう) – glej ''tesaki''. * ''tori'' (鳥居)- ikonična šintoistična vrata na vhodu v sveto območje, običajno, vendar ne vedno, svetišče. Svetišča različnih velikosti lahko najdete ob templjih ali znotraj njih. * ''tōrō'' (灯籠) – svetilka v svetišču ali budističnem templju. Na nekatere njegove oblike vpliva ''gorintō''. * ''-tō'' (塔) ** Pagoda in razvoj stupe. Ko je dosegla Kitajsko, se je stupa razvila v stolp z neparnim številom stopenj (tri, pet, sedem, devet, trinajst), razen ''tahōtō'', ki ima dva. ** Beseda se uporablja skupaj kot pripona številke, ki označuje število stopenj pagode (tri stopnje = ''san-jū-no-tō'', pet stopenj = ''go-jū-no-tō'', sedem stopenj = ''nana-jū-no -tō'' itd.). * ''tōsu'' ali ''tōši'' (東司) – stranišče zenovskega samostana. * ''Jakuši-dō'' (薬師堂) – stavba, v kateri je kip Jakuši Njorai.* * ''jokušicu*'' (浴室) – samostanska kopalnica. * ''zen-dō'' (禅堂) – lit. »dvorana zena«. Stavba, kjer menihi vadijo ''zazen'', in ena glavnih struktur ''zen garana''. == Tempeljska imena == Ime templja (džigō (寺号) ali džimjō (寺名)) je običajno sestavljeno iz treh delov. Prvi je ''sangō'' (山号, ime gore), drugi je ''ingō'' (院号, ime samostana) in tretji je ''san'in-džigō'' (山院寺号, ime templja).<ref name="die">{{cite journal|last=Seckel|first=Dietrich|title=Buddhist Temple Names in Japan|journal=Monumenta Nipponica|date=Winter 1985|volume=40, N. 4|issue=4|pages=359–386|doi=10.2307/2384822|jstor=2384822}}</ref> === ''Sangō''' === Čeprav so lahko na dnu doline, se templji metaforično imenujejo gore in celo številke, ki se uporabljajo za njihovo štetje, imajo končnico ''-san'' ali ''-zan'' (山), od tod tudi ime ''sangō''. Ta tradicija sega v čase, ko so bili templji predvsem samostani, namenoma zgrajeni v oddaljenih gorskih območjih. Ustanovitev templja se zaradi tega imenuje ''kaisan'' (開山, dobesedno »odpiranje gore«). Ne obstaja nobeno določeno pravilo za njegovo oblikovanje, vendar je ''sangō'' v bistvu topografskega izvora, kot v Hieizan Enrjaku-dži: ti dve imeni skupaj pomenita »Enrjaku-dži gore Hiei«. Zaradi tega se včasih uporablja kot osebno ime, zlasti v zenu. Lahko pa obstaja še kakšno drugo pomensko razmerje med ''sangō'' in ''san'in-džigō'', kot na primer v primeru Rurikōzan Jakuši-dži. ''Sangō'' in ''džigō'' sta preprosto različni imeni istega boga. Včasih sta obe posthumni imeni, na primer matere in očeta ustanovitelja. === ''Ingō'' === Znak ''in'' (院), ki daje ''ingō'' ime, je prvotno označeval ograjen prostor ali oddelek, zato je po analogiji pozneje začel pomeniti [[križni hodnik]] v [[samostan]]u. V tem smislu se uporablja za templje ali, pogosteje, podtemplje. Najdemo ga lahko tudi v imenu nekdaj manjših templjev, ki so po naključju dosegli velik pomen. Na primer, Kavagoejev Kita-in je bil včasih eden od treh podtempljev templja, ki ne obstaja več. Manj pogosto v ''ingō'' sta ''-an'' (庵, puščavnik) in ''-bō'' (坊, bivalni prostor meniha), ''-dō'' (堂, dvorana) se običajno uporablja v imenu določenih stavb v kompleksu templja, npr. Kannon-dō, vendar se lahko uporablja kot ime manjših ali manjših templjev. === ''Džigō'' === Vendar je edino ime v splošni rabi ''džigō'' (konča se na ''-dži'', ''-tera'', ''-dera'' (〜寺, ... tempelj)), ki se potem lahko šteje za glavni. ''Sangō'' in ''ingō'' nista in nikoli nista bila v splošni rabi. Znak ''-dži'', ki ga vsebuje, se včasih izgovori ''tera'' ali ''dera'' kot v Kijomizu-dera, običajno, ko je preostali del imena avtohtono ime (kun'jomi). === Neuradna imena === Templji so včasih znani pod neuradnim, a priljubljenim imenom. To je običajno topografskega izvora, kot na primer v primeru Asakusov Sensō-dži, znan tudi kot Asakusa-dera. Tempelj je lahko poimenovan tudi po posebni ali slavni značilnosti, kot na primer v primeru kjotskega Saihō-dži, običajno imenovanega Koke-dera, ali »mahov tempelj« zaradi svojega znamenitega vrta mahu. Neuradna imena imajo lahko različne druge izvore. == Galerija == <gallery widths="170px" heights="130px"> File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|Kōzan-džijev ''Bucuden'' v Šimonoseki File:Motoyamaji-Chinjyudou.jpg|Motojama-džijev ''čindžū-dō'' File:Chohoji06s3200.jpg|Čōhō-džijev ''čindžū-dō'' File:Horyu-ji03s3200.jpg|''Čūmon'' v Hōrjū-dži File:Kenninji Kyoto06n4272.jpg|Kennin-džijev ''hattō'' File:Todaiji_hokkedo.jpg|[[Todai-dži]]jev ''Hokke-dō'' File:Jingoji Kyoto Kyoto14s5s4592.jpg|Džingo-dijev ''honbō'' File:TofukujiHondo.jpg|Tōfuku-džijev ''hon-dō'' File:Engyoji17s4592.jpg|Engjō-džijev ''džiki-dō'' File:薬師寺回廊.jpg|Jakuši-džijev ''kairō'' File:TofukujiKaisando.jpg|Tōfuku-džijev ''kaisan-dō'' File:Hogonji00bs3872.jpg|Hōgon-džijev ''karamon'' File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg|[[Šiteno-dži]]jev ''karesansui'' File:Katoumado.jpg|''Katōmado'' File:Tofukuji-Sanmon-M9589.jpg|Tōfuku-džijev ''sanmon'' je 5 ''ken'' širok. File:Toshodaiji Nara Nara pref05n4320.jpg|''Kō-dō'' v Tōšōdai-dži File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg|''Kon-dō'' v Tōšōdai-dži File:Komyoji Corridor near Pond Kamakura.jpg|''Konrō'' File:Kyoto Toji Mieido C0973.jpg|''Miei-dō'' v Tō-dži File:Horyu-ji02s3200.jpg|''Nandaimon'' v Hōrjū-dži File:Hasedera Noborirou.jpg|''Noborirō'' v Narinem Hase-dera File:Koumyouji5501.JPG|''Nidžūmon'' v Kōmjō-dži, Ajabe File:Ishiteji 04.JPG|Išite-džijev ''niōmon'' File:Yakushiji-MF007-0069.jpg|(Vzhodna) pagoda v Jakuši-dži v Nari File:Enjoji Nara14sb3200.jpg|Endžō-džijev ''rōmon'' File:Stone stairway Kiyomizu-dera.JPG|Kijomizu-dera - ''sandō'' File:Chionin35n3200.jpg|''Sanmon'' visokega ranga s petimi travejami v Čion-inu. File:Myotsuji Sanmon 1.jpg|''Sanmon'' s tremi zalivi srednjega ranga v Mjōcū-dži File:Sozenji (Higashiyodogawa, Osaka) sanmon.jpg|''Sanmon'' nizkega ranga v Sozen-dži v Osaki File:Tofukiji-Sanro.jpg|''Sanrō'' Tōfuku-džijevega ''sanmona''. (Glej tudi ''sanmonovo'' fotografijo zgoraj.) File:Eikando Somon.jpg|Eikan-dō Zenrin-džijev ''sōmon'' File:Negoroji03s3200.jpg|Negoro-džijev velik ''sōrin'' (kovinska konica) na vrhu ''daitō'' (velik ''tahōtō'') File:Saifukuji09s3872.jpg|Saifuku-džijev ''shoin'' File:Todaiji shoro.jpg|Tōdai-džijev ''shōrō'' (zgodnji tip) File:Saidaiji-M6662.jpg|Saidai-džijev ''shōrō'' (pozni tip) File:Kongosanmaiin Tahoto.JPG|Kongō Sanmai-in - ''tahōtō'' (''nijū-no-tō'') File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|Ičidžō-dživa trinadstropna pagoda (''sanjū-no-tō'') File:Zentsu-ji Temple Five-storied Pagoda 001.jpg|Zencū-džijeva petnadstropna pagoda (''gojū-no-tō'') File:Mii-dera Otsu Shiga pref27n4592.jpg|Mii-dera - ''temizuja'' File:Futatesaki2.jpg|Nosilci (v tem primeru ''tokjō'', ''futatesaki'') pod napuščem ''sanmonove'' strehe. File:Oyake-ji_01.jpg|''Tori'' na templju (Ojake-dži) ''sandō'' File:Enryakuji Tenhorindo02n4272.jpg|Enrjaku-džijev ''shaka-dō'' File:Toufuku-ji tousu.JPG|Tōfuku-džijev ''tōsu'' File:Jodoji Ono Hyogo04n3200.jpg|Džōdo-džijev ''jakuši-dō'' File:Myoshinji-DSC1246.jpg|Mjōšin-džijev ''jokušicu'' (tempeljska kope) File:TofukujiZendo.jpg|Tōfuku-džijev ''zen-dō'' File:Honmyoji Temple Jochibyo.jpg|Vrata v Džōčibjō, grobnica Katō Kijomasa v Honmjō-dži, Kumamoto File:Rakan Temple 01.jpg|Rakan-džijev ''sanmon'' v Nakacu </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Fletcher, Sir Banister; Cruickshank, Dan (1996) [1896]. Sir Banister Fletcher's a history of architecture (20th illustrated ed.). Architectural Press. ISBN 0-7506-2267-9. Retrieved 2009-11-11. *Fujita Masaya, Koga Shūsaku, ed. (April 10, 1990). Nihon Kenchiku-shi (in Japanese) (September 30, 2008 ed.). Shōwa-dō. ISBN 4-8122-9805-9. *Japanese Art Net User System Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology (JAANUS) *Kamakura Shōkō Kaigijo (2008). Kamakura Kankō Bunka Kentei Kōshiki Tekisutobukku (in Japanese). Kamakura: Kamakura Shunshūsha. ISBN 978-4-7740-0386-3. *Mutsu, Iso (June 1995). "Jufuku-ji". Kamakura: Fact and Legend. Tokyo: Tuttle Publishing. ISBN 0-8048-1968-8. *Nishi, Kazuo; Hozumi, Kazuo (1996) [1983]. What is Japanese architecture? (illustrated ed.). Kodansha International. ISBN 4-7700-1992-0. Retrieved 2009-11-11. *Ōnuki, Akihiko (2008). Kamakura. Rekishi to Fushigi wo Aruku (in Japanese). Tokyo: Jitsugyō no Nihonsha. ISBN 978-4-408-59306-7. *Sansom, George (1962). "Japan: A Short Cultural History." New York: Appleton-Century Crofts, Inc. *Young, David; Young, Michiko (2007) [2004]. The art of Japanese architecture. Architecture and Interior Design (illustrated, revised ed.). Tuttle Publishing. ISBN 978-0-8048-3838-2. Retrieved 2009-11-11. *Cluzel, Jean-Sébastien (October 2008). Architecture éternelle du Japon - De l'histoire aux mythes. Dijon: Editions Faton. ISBN 978-2-87844-107-9. == Zunanje povezave == {{Commons category|Buddhist temples in Japan}} *[https://web.archive.org/web/20160423091553/http://www.gojapango.com/travel/japanese_temples.html Japanese Temples] Guide to over 190 with pictures and map. * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Japanese temples of historical interest.] With photos. * [http://www.books-on-japan.info/kyoto-heian-temples.htm Kyoto and Japanese Buddhism] by Tokushi Yusho. Brief history of temples in Kyoto by a Japanese scholar (English Translation) [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] j7n4dh9d78t39bwizqrxsl7araeoe67 0 522391 5735743 5735545 2022-08-17T15:55:23Z Octopus 13285 popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerškega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|120px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] V začetku 13. stoletja je bil v Sandomierzu ustanovljen drugi najstarejši [[Dominikanci|dominikanski]] samostan na Poljskem (za Krakovom) in eden najstarejših v Evropi. V 13. stoletju je mesto utrpelo veliko škodo med [[Mongolski vpadi v Evropo|vpadi Mongolov]] v letih 1241, 1260 in 1287. Staro leseno mesto je bilo popolnoma uničeno. Poljski veliki vojvoda Lešek II. Črni je zato leta 1286 ponovno ustanovil mesto in mu podelil [[Magdeburške pravice|magdeburške mestne pravice]].<ref>Stan Lewicki. ''Historja handlu w Polsce na tle przywilejów handlowych: (prawo składu)''. Varšava 1920. str. 134 (poljsko).</ref> Ustanovno listino hrani Mestni arhiv. Po ponovni združitvi poljskih dežel v 14. stoletju je nekdanja kneževina postala Sandomiersko vojvodstvo, ki je vključevalo velika območja jugovzhodne Poljske. Do leta 1474 je bilo skupaj s Krakovskim eno od dveh [[Malopoljska|malopoljskih]] vojvodstev. Leta 1474 je bilo z vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva ustanovljeno Lublinsko vojvodstvo. Sandomierz je imel takrat približno 3000 prebivalcev in bil eno največjih poljskih mest. Sredi 14. stoletja je bilo mesto ponovno požgano med napadom [[Velika litovska kneževina|Litovcev]]. Med vladavino poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] je bilo obnovljeno in dobilo več novih privielgijev.<ref name=SA>{{cite web|url=http://www.sandomierz.pl/o-miescie/historia/1000-lat-historii/sandomierski-sklad-soli|title=Sandomierski skład soli|website=Sandomierz.pl|access-date=8. novembra 2019|language=pl}}</ref> Stari del mesta je od takrat do danes ostal praktično nespremenjen. Leta 1389 se je v Sandomierzu litovski knez Lengvenis, novoimenovani knez [[Veliki Novgorod|Novgorodske republike]], poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II. Jagelu]], s čimer je Novgorod postal [[fevd]] Kraljevine Poljske.<ref>{{cite web|url=http://www.wbp.olsztyn.pl/grunwald/index.php?mnu=zwyciezcyiprzegrani&cnt=jagiello|title=Jagiełło|website=Na stronach ksiąg i Internetu. Bitwa pod Grunwaldem przez wieki|access-date=3. novembra 2019|language=pl}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== [[Slika:P6230145 p.jpg|thumb|250px|Baročna cerkev sv. Mihaela]] Leta 1570 je zavezništvo nekatoliških poljskih Cerkva, luteranov, reformiranih in čeških bratov sestavilo tako imenovani [[Sandomierski sporazum]], s katerim so se združili v konfederacijo, da bi preprečili poraz proti rimskokatoliški cerkvi. V mestu so se naselili [[jezuiti]] in na začetku 17. stoletja ustanovili Collegium Gostomianum,<ref name=ref5>"Sandomierski skład soli". Sandomierz.pl (poljsko). Pridobljeno 8. novembra 2019.</ref> eno najstarejših srednjih šol na Poljskem. Zgodnje novoveško obdobje, ki je trajalo do sredine 17. stoletja, je bilo za mesto precej uspešno. V tem obdobju so bile zgrajene najpomembnejše zgodovinske zgradbe. Zlata doba se je končala leta 1655, ko je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|potopom]] mesto zavzela švedska vojska. Po kratkem zadrževanju v mestu so umikajoči se Švedi razstrelili grad in povzročili veliko škode na drugih zgradbah. V naslednjih 100 letih je poljsko gospodarstvo nazadovalo, kar je prizadelo tudi Sandomierz. Velik požar leta 1757 in prva [[Delitve Poljske|delitev Poljske]] leta 1772, ki je Sandomierz uvrstila v Avstrijo, sta še dodatno poslabšala njegov položaj. Sandomierz je izgubil vlogo upravnega središča. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] so spopadi med avstrijsko vojsko in vojsko Varšavskega vojvodstva mestu povzročili veliko škode. Sandomierz je postal del kratkoživega Varšavskega vojvodstva, ki je po letu 1815 pripadlo [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]] kot del [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]]. Sandomierz je imel takrat samo 2640 prebivalcev. ===Svetovni vojni=== [[Slika:BASA-1221K-1-48-20.jpg|thumb|250px|Leto 1914: ranjeni avstroogrski vojaki]] Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto ponovno utrpelo veliko škode. Po vojni je leta 1918 postalo del neodvisne Poljske. V 30. letih 20. stoletja se je Sandomierz zaradi obsežnih javnih del začel hitro razvijati. Predvideno je bilo, da postane glavno mesto Sandomierskega vojvodstva. Širši Sandomierz naj bi se v 40. letih prejšnjega stoletja razvil v mesto s 120.000 prebivalci. Septembra 1939 je Poljsko okupirala nacistična Nemčija. Poljsko in judovsko prebivalstvo je bilo podvrženo različnim zločinom. V Sandomierz so Nemci deportirali del Poljakov iz Złoczewa, ki je bil priključen k Nemčiji.<ref name=ref10>Maria Wardzyńska. ''Wysiedlenia ludności polskiej z okupowanych ziem polskich włączonych do III Rzeszy w latach 1939-1945''. Institute of National Remembrance, Varšava 2017. str. 182-183 (poljsko).</ref> Drugi Poljaki so bili vpoklicani na prisilno delo, mnogi pa so bili poslani v delovna taborišča. Največje množične aretacije Poljakov, vključno z učitelji, lokalnimi uradniki in aktivisti, so bile izvedene marca 1940.<ref name=ref11>Maria Wardzyńska. ''Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion''. IPN, Varšava, 2009. str. 251 (poljsko).</ref> Junija 1940 so Nemci v Brzaškem gozdu pomorili 760 Poljakov v okviru nemške Akcije A-B na Poljskem, katere cilj je bil iztrebiti poljsko inteligenco. Trupla so bila pokopana v neoznačenem množičnem grobu. To je bil največji pokol v regiji Kielce. Poljake so nato zapirali v lokalni zapor in jih izgnali v nemška koncentracijska taborišča.<ref name=ref11/> V Sandomierzu je bilo kljub temu dejavno poljsko podtalno uporniško gibanje, ki je konec leta 1940 v mestu celo ustanovilo tajno tiskarno in izdajalo poljski podtalni časopis ''Odwet'', ki so ga razdeljevali tudi po bližnjih vaseh.<ref>Włodzimierz Gruszczyński. ''Odwet i Jędrusie''. Zagnańsk, 2011. str. 32, 215 (poljsko).</ref> Marca 1942 so Nemci izvedli množične aretacije okoli 150 pripadnikov poljskega odpora.<ref>Gruszczyński, str. 63-64.</ref> Med aretiranimi je bil lokalni poljski pisatelj Roman Koseła, eden od več poljskih pisateljev, umorjenih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]].<ref>Stanisław Sierotwiński. ''Kronika życia literackiego w Polsce pod okupacją hitlerowską: próba przeglądu zdarzeń w układzie chronologicznym''. "Rocznik Naukowo-Dydaktyczny" Zeszyt 24, Wydawnictwo Wyższej Szkoły Pedagogicznej w Krakowie, Kraków, 1966. str. 22 (poljsko).</ref> [[Slika:Sandomierz tablica ul. Podwale 4 30.12.2010 p.jpg|thumb|left|Spominska plošča na zgradbi tajne tiskarne poljskega odporniškega gibanja]] Maja 1942 so bili mestni [[Judje]] preseljeni v geto. Med njimi so bili tudi Poljaki iz mesta in okoliških vasi, ki so pomagali Judom. Število prebivalcev se je zato povečalo na več kot 5000. Oktobra 1942 je bilo okoli 3000 zapornikov poslanih v koncentracijsko aborišče Bełżec, kjer so bili takoj pomorjeni s plinom. Po tej deportaciji je več sto Judov prišlo iz svojih skrivališč, veliko Judov pa so v mesto pripeljali od drugod. V novem getu je bilo več kot 6000 ujetnikov, ki so živeli v nemogočih razmerah, tudi na cestah. Sanitarne razmere so bile grozne in mnogi so zboleli. Tiste, ki so se prijavili v bolnišnico, so po nekaj običajno ustrelili. Nekaj zapornikov so v tem času še poslali v delovna taborišča, januarja 1943 pa sta SS in nemška policija obkolili geto. Nekaj hiš so požgali in druge zbombardirali. Od 7000 ljudi so jih nekaj sto poslali v delovno taborišče, ostale pa so odgnali na železniško postajo. Med potjo so več sto ljudi ustrelil. Preživele so odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinko]], kjer so jih še isti dan umorili s plinom. Mesto je avgusta 1944 zavzela [[Rdeča armada]]. Po vojni Sandomierz ni doživel večjega industrijskega razvoja in je zato ohranil videz očarljivega majhnega mesta, polnega zgodovinskih spomenikov v neokrnjeni pokrajini. ==Mestne znamenitosti== {{wide image|Sandomierz WV banner.jpg|1300px|align-cap=center|Panorama Sandomierza; od leve: Sandomierski grad, Sandomierska stolnica, hiša Jana Długosza, zvonik stolnice, Collegium Gostomianum, staro mesto z mestno hišo na sredini in Opatowska mestna vrata skrejno desno}} [[Slika:Sandomierz Madonna.jpg|thumb|Lucas Cranach starejši (1518-1520): ''Madona z otrokom in sv. Katarino Aleksandrijsko'' v cerkvenem muzeju]] * cerkev sv. Duha * cerkev sv. Jakoba * cerkev sv. Mihaela * cerkev sv. Pavla * Collegium Gostomianum, ena od najstarejših šol nas Poljskem, ustavovljjena leta 1602 * hiša Jana Długosza * Kamienica Oleśnickich (posestvo Oleśnickih) * naravni rezervat Pepperske gore * cerkveni muzej * Opatowska vrata (Brama Opatowska), gotska mestna vrata, ki jih je zgradil kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir Veliki]] * Sandomierški grad, ki ga je na pobočju nad Vislo zgradil Kazimir Veliki; grad je opevan v operi [[Boris Godunov (opera)|Boris Godunov]] [[Modest Petrovič Musorgski|Modesta Musorgskega]] * Sandomierška stolnica, zgrajena leta 1360 in v 18. stoletju obnovljena v baročnem slogu * Glavni trg * škofova palača * sinagoga, zgrajena leta 1768 v poljskem baročnem slogu * Mestna hiša == Pobratena mesta== * {{flagicon|UKR}} Ostroh, [[Ukrajina]] * {{flagicon|ITA}} [[Volterra]], [[Italija]] * {{flagicon|UK}} Newark-on-Trent, [[Združeno kraljestvo]]<ref name="Newark twinning">{{cite web|url= http://www.newarktwinning.co.uk/ |title=Home |work=newarktwinning.co.uk |year=2009|access-date=29. avgusta 2011}}</ref> * {{flagicon|GER}} Emmendingen, [[Nemčija]]<ref name="Newark twinning"/> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:20130702 Sandomierz ratusz 0756.jpg|Mestna hiša Slika:Polska Sandomierz 017.jpg|Trg (''Rynek'') Slika:20130702 Sandomierz zamek 0778.jpg|Sandomierški kraljevi grad Slika:Church of the Conversion of Saint Paul in Sandomierz - 01.jpg|Cerkev spreobrnitve sv. Pavla Slika:Sandomierz św. Jakub.JPG|Dominikanska cerkev sv. Jakoba (13.-14. stoletje) Slika:Sandomierz Katedra1.jpg|Sandomierška stolnica Slika:Polska Sandomierz 012.jpg|Stolnica (notranjost) Slika:Sandomierz Dom Długosza.jpg|Hiša Jana Długosza Slika:PL-SK Sandomierz, rynek 2016-08-18--17-15-28-001.jpg|Zgodovinski vodnjak na Glavnem trgu Slika:Sandomierz church 20051004 1103.jpg|Cerkev sv. Mihaela Slika:PL - Sandomierz - Rynek 20-26 - 2012-08-18--12-49-44-01.jpg|Meščanske hiše na Glavnem trgu Slika:Sandomierz-Bischofspalast.jpg|Škofova palača Slika:SM Sandomierz Rynek 10 2019 (3).jpg|Pošta Slika:PL - Sandomierz - Rynek 29-31 - 2012-08-18--14-38-57-01.jpg|Hiša Rynek 31 </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] nek0f5ibftk6rbbk8ji6j0e442n5keb 5735745 5735743 2022-08-17T15:56:57Z Octopus 13285 /* Zgodnja zgodovina */ popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerškega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|120px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] V začetku 13. stoletja je bil v Sandomierzu ustanovljen drugi najstarejši [[Dominikanci|dominikanski]] samostan na Poljskem (za Krakovom) in eden najstarejših v Evropi. V 13. stoletju je mesto utrpelo veliko škodo med [[Mongolski vpadi v Evropo|vpadi Mongolov]] v letih 1241, 1260 in 1287. Staro leseno mesto je bilo popolnoma uničeno. Poljski veliki vojvoda Lešek II. Črni je zato leta 1286 ponovno ustanovil mesto in mu podelil [[Magdeburške pravice|magdeburške mestne pravice]].<ref>Stan Lewicki. ''Historja handlu w Polsce na tle przywilejów handlowych: (prawo składu)''. Varšava 1920. str. 134 (poljsko).</ref> Ustanovno listino hrani Mestni arhiv. Po ponovni združitvi poljskih dežel v 14. stoletju je nekdanja kneževina postala Sandomiersko vojvodstvo, ki je vključevalo velika območja jugovzhodne Poljske. Do leta 1474 je bilo skupaj s Krakovskim eno od dveh [[Malopoljska|malopoljskih]] vojvodstev. Leta 1474 je bilo z vzhodnega dela Sandomierškega vojvodstva ustanovljeno Lublinsko vojvodstvo. Sandomierz je imel takrat približno 3000 prebivalcev in bil eno največjih poljskih mest. Sredi 14. stoletja je bilo mesto ponovno požgano med napadom [[Velika litovska kneževina|Litovcev]]. Med vladavino poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] je bilo obnovljeno in dobilo več novih privielgijev.<ref name=SA>{{cite web|url=http://www.sandomierz.pl/o-miescie/historia/1000-lat-historii/sandomierski-sklad-soli|title=Sandomierski skład soli|website=Sandomierz.pl|access-date=8. novembra 2019|language=pl}}</ref> Stari del mesta je od takrat do danes ostal praktično nespremenjen. Leta 1389 se je v Sandomierzu litovski knez Lengvenis, novoimenovani knez [[Veliki Novgorod|Novgorodske republike]], poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II. Jagelu]], s čimer je Novgorod postal [[fevd]] Kraljevine Poljske.<ref>{{cite web|url=http://www.wbp.olsztyn.pl/grunwald/index.php?mnu=zwyciezcyiprzegrani&cnt=jagiello|title=Jagiełło|website=Na stronach ksiąg i Internetu. Bitwa pod Grunwaldem przez wieki|access-date=3. novembra 2019|language=pl}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== [[Slika:P6230145 p.jpg|thumb|250px|Baročna cerkev sv. Mihaela]] Leta 1570 je zavezništvo nekatoliških poljskih Cerkva, luteranov, reformiranih in čeških bratov sestavilo tako imenovani [[Sandomierski sporazum]], s katerim so se združili v konfederacijo, da bi preprečili poraz proti rimskokatoliški cerkvi. V mestu so se naselili [[jezuiti]] in na začetku 17. stoletja ustanovili Collegium Gostomianum,<ref name=ref5>"Sandomierski skład soli". Sandomierz.pl (poljsko). Pridobljeno 8. novembra 2019.</ref> eno najstarejših srednjih šol na Poljskem. Zgodnje novoveško obdobje, ki je trajalo do sredine 17. stoletja, je bilo za mesto precej uspešno. V tem obdobju so bile zgrajene najpomembnejše zgodovinske zgradbe. Zlata doba se je končala leta 1655, ko je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|potopom]] mesto zavzela švedska vojska. Po kratkem zadrževanju v mestu so umikajoči se Švedi razstrelili grad in povzročili veliko škode na drugih zgradbah. V naslednjih 100 letih je poljsko gospodarstvo nazadovalo, kar je prizadelo tudi Sandomierz. Velik požar leta 1757 in prva [[Delitve Poljske|delitev Poljske]] leta 1772, ki je Sandomierz uvrstila v Avstrijo, sta še dodatno poslabšala njegov položaj. Sandomierz je izgubil vlogo upravnega središča. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] so spopadi med avstrijsko vojsko in vojsko Varšavskega vojvodstva mestu povzročili veliko škode. Sandomierz je postal del kratkoživega Varšavskega vojvodstva, ki je po letu 1815 pripadlo [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]] kot del [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]]. Sandomierz je imel takrat samo 2640 prebivalcev. ===Svetovni vojni=== [[Slika:BASA-1221K-1-48-20.jpg|thumb|250px|Leto 1914: ranjeni avstroogrski vojaki]] Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto ponovno utrpelo veliko škode. Po vojni je leta 1918 postalo del neodvisne Poljske. V 30. letih 20. stoletja se je Sandomierz zaradi obsežnih javnih del začel hitro razvijati. Predvideno je bilo, da postane glavno mesto Sandomierskega vojvodstva. Širši Sandomierz naj bi se v 40. letih prejšnjega stoletja razvil v mesto s 120.000 prebivalci. Septembra 1939 je Poljsko okupirala nacistična Nemčija. Poljsko in judovsko prebivalstvo je bilo podvrženo različnim zločinom. V Sandomierz so Nemci deportirali del Poljakov iz Złoczewa, ki je bil priključen k Nemčiji.<ref name=ref10>Maria Wardzyńska. ''Wysiedlenia ludności polskiej z okupowanych ziem polskich włączonych do III Rzeszy w latach 1939-1945''. Institute of National Remembrance, Varšava 2017. str. 182-183 (poljsko).</ref> Drugi Poljaki so bili vpoklicani na prisilno delo, mnogi pa so bili poslani v delovna taborišča. Največje množične aretacije Poljakov, vključno z učitelji, lokalnimi uradniki in aktivisti, so bile izvedene marca 1940.<ref name=ref11>Maria Wardzyńska. ''Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion''. IPN, Varšava, 2009. str. 251 (poljsko).</ref> Junija 1940 so Nemci v Brzaškem gozdu pomorili 760 Poljakov v okviru nemške Akcije A-B na Poljskem, katere cilj je bil iztrebiti poljsko inteligenco. Trupla so bila pokopana v neoznačenem množičnem grobu. To je bil največji pokol v regiji Kielce. Poljake so nato zapirali v lokalni zapor in jih izgnali v nemška koncentracijska taborišča.<ref name=ref11/> V Sandomierzu je bilo kljub temu dejavno poljsko podtalno uporniško gibanje, ki je konec leta 1940 v mestu celo ustanovilo tajno tiskarno in izdajalo poljski podtalni časopis ''Odwet'', ki so ga razdeljevali tudi po bližnjih vaseh.<ref>Włodzimierz Gruszczyński. ''Odwet i Jędrusie''. Zagnańsk, 2011. str. 32, 215 (poljsko).</ref> Marca 1942 so Nemci izvedli množične aretacije okoli 150 pripadnikov poljskega odpora.<ref>Gruszczyński, str. 63-64.</ref> Med aretiranimi je bil lokalni poljski pisatelj Roman Koseła, eden od več poljskih pisateljev, umorjenih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]].<ref>Stanisław Sierotwiński. ''Kronika życia literackiego w Polsce pod okupacją hitlerowską: próba przeglądu zdarzeń w układzie chronologicznym''. "Rocznik Naukowo-Dydaktyczny" Zeszyt 24, Wydawnictwo Wyższej Szkoły Pedagogicznej w Krakowie, Kraków, 1966. str. 22 (poljsko).</ref> [[Slika:Sandomierz tablica ul. Podwale 4 30.12.2010 p.jpg|thumb|left|Spominska plošča na zgradbi tajne tiskarne poljskega odporniškega gibanja]] Maja 1942 so bili mestni [[Judje]] preseljeni v geto. Med njimi so bili tudi Poljaki iz mesta in okoliških vasi, ki so pomagali Judom. Število prebivalcev se je zato povečalo na več kot 5000. Oktobra 1942 je bilo okoli 3000 zapornikov poslanih v koncentracijsko aborišče Bełżec, kjer so bili takoj pomorjeni s plinom. Po tej deportaciji je več sto Judov prišlo iz svojih skrivališč, veliko Judov pa so v mesto pripeljali od drugod. V novem getu je bilo več kot 6000 ujetnikov, ki so živeli v nemogočih razmerah, tudi na cestah. Sanitarne razmere so bile grozne in mnogi so zboleli. Tiste, ki so se prijavili v bolnišnico, so po nekaj običajno ustrelili. Nekaj zapornikov so v tem času še poslali v delovna taborišča, januarja 1943 pa sta SS in nemška policija obkolili geto. Nekaj hiš so požgali in druge zbombardirali. Od 7000 ljudi so jih nekaj sto poslali v delovno taborišče, ostale pa so odgnali na železniško postajo. Med potjo so več sto ljudi ustrelil. Preživele so odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinko]], kjer so jih še isti dan umorili s plinom. Mesto je avgusta 1944 zavzela [[Rdeča armada]]. Po vojni Sandomierz ni doživel večjega industrijskega razvoja in je zato ohranil videz očarljivega majhnega mesta, polnega zgodovinskih spomenikov v neokrnjeni pokrajini. ==Mestne znamenitosti== {{wide image|Sandomierz WV banner.jpg|1300px|align-cap=center|Panorama Sandomierza; od leve: Sandomierski grad, Sandomierska stolnica, hiša Jana Długosza, zvonik stolnice, Collegium Gostomianum, staro mesto z mestno hišo na sredini in Opatowska mestna vrata skrejno desno}} [[Slika:Sandomierz Madonna.jpg|thumb|Lucas Cranach starejši (1518-1520): ''Madona z otrokom in sv. Katarino Aleksandrijsko'' v cerkvenem muzeju]] * cerkev sv. Duha * cerkev sv. Jakoba * cerkev sv. Mihaela * cerkev sv. Pavla * Collegium Gostomianum, ena od najstarejših šol nas Poljskem, ustavovljjena leta 1602 * hiša Jana Długosza * Kamienica Oleśnickich (posestvo Oleśnickih) * naravni rezervat Pepperske gore * cerkveni muzej * Opatowska vrata (Brama Opatowska), gotska mestna vrata, ki jih je zgradil kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir Veliki]] * Sandomierški grad, ki ga je na pobočju nad Vislo zgradil Kazimir Veliki; grad je opevan v operi [[Boris Godunov (opera)|Boris Godunov]] [[Modest Petrovič Musorgski|Modesta Musorgskega]] * Sandomierška stolnica, zgrajena leta 1360 in v 18. stoletju obnovljena v baročnem slogu * Glavni trg * škofova palača * sinagoga, zgrajena leta 1768 v poljskem baročnem slogu * Mestna hiša == Pobratena mesta== * {{flagicon|UKR}} Ostroh, [[Ukrajina]] * {{flagicon|ITA}} [[Volterra]], [[Italija]] * {{flagicon|UK}} Newark-on-Trent, [[Združeno kraljestvo]]<ref name="Newark twinning">{{cite web|url= http://www.newarktwinning.co.uk/ |title=Home |work=newarktwinning.co.uk |year=2009|access-date=29. avgusta 2011}}</ref> * {{flagicon|GER}} Emmendingen, [[Nemčija]]<ref name="Newark twinning"/> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:20130702 Sandomierz ratusz 0756.jpg|Mestna hiša Slika:Polska Sandomierz 017.jpg|Trg (''Rynek'') Slika:20130702 Sandomierz zamek 0778.jpg|Sandomierški kraljevi grad Slika:Church of the Conversion of Saint Paul in Sandomierz - 01.jpg|Cerkev spreobrnitve sv. Pavla Slika:Sandomierz św. Jakub.JPG|Dominikanska cerkev sv. Jakoba (13.-14. stoletje) Slika:Sandomierz Katedra1.jpg|Sandomierška stolnica Slika:Polska Sandomierz 012.jpg|Stolnica (notranjost) Slika:Sandomierz Dom Długosza.jpg|Hiša Jana Długosza Slika:PL-SK Sandomierz, rynek 2016-08-18--17-15-28-001.jpg|Zgodovinski vodnjak na Glavnem trgu Slika:Sandomierz church 20051004 1103.jpg|Cerkev sv. Mihaela Slika:PL - Sandomierz - Rynek 20-26 - 2012-08-18--12-49-44-01.jpg|Meščanske hiše na Glavnem trgu Slika:Sandomierz-Bischofspalast.jpg|Škofova palača Slika:SM Sandomierz Rynek 10 2019 (3).jpg|Pošta Slika:PL - Sandomierz - Rynek 29-31 - 2012-08-18--14-38-57-01.jpg|Hiša Rynek 31 </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] nvim8j99jg4ya4yvzm49jkul9ysp44g 5735746 5735745 2022-08-17T15:58:46Z Octopus 13285 /* Kasnejša zgodovina */ popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerškega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|120px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] V začetku 13. stoletja je bil v Sandomierzu ustanovljen drugi najstarejši [[Dominikanci|dominikanski]] samostan na Poljskem (za Krakovom) in eden najstarejših v Evropi. V 13. stoletju je mesto utrpelo veliko škodo med [[Mongolski vpadi v Evropo|vpadi Mongolov]] v letih 1241, 1260 in 1287. Staro leseno mesto je bilo popolnoma uničeno. Poljski veliki vojvoda Lešek II. Črni je zato leta 1286 ponovno ustanovil mesto in mu podelil [[Magdeburške pravice|magdeburške mestne pravice]].<ref>Stan Lewicki. ''Historja handlu w Polsce na tle przywilejów handlowych: (prawo składu)''. Varšava 1920. str. 134 (poljsko).</ref> Ustanovno listino hrani Mestni arhiv. Po ponovni združitvi poljskih dežel v 14. stoletju je nekdanja kneževina postala Sandomiersko vojvodstvo, ki je vključevalo velika območja jugovzhodne Poljske. Do leta 1474 je bilo skupaj s Krakovskim eno od dveh [[Malopoljska|malopoljskih]] vojvodstev. Leta 1474 je bilo z vzhodnega dela Sandomierškega vojvodstva ustanovljeno Lublinsko vojvodstvo. Sandomierz je imel takrat približno 3000 prebivalcev in bil eno največjih poljskih mest. Sredi 14. stoletja je bilo mesto ponovno požgano med napadom [[Velika litovska kneževina|Litovcev]]. Med vladavino poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] je bilo obnovljeno in dobilo več novih privielgijev.<ref name=SA>{{cite web|url=http://www.sandomierz.pl/o-miescie/historia/1000-lat-historii/sandomierski-sklad-soli|title=Sandomierski skład soli|website=Sandomierz.pl|access-date=8. novembra 2019|language=pl}}</ref> Stari del mesta je od takrat do danes ostal praktično nespremenjen. Leta 1389 se je v Sandomierzu litovski knez Lengvenis, novoimenovani knez [[Veliki Novgorod|Novgorodske republike]], poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II. Jagelu]], s čimer je Novgorod postal [[fevd]] Kraljevine Poljske.<ref>{{cite web|url=http://www.wbp.olsztyn.pl/grunwald/index.php?mnu=zwyciezcyiprzegrani&cnt=jagiello|title=Jagiełło|website=Na stronach ksiąg i Internetu. Bitwa pod Grunwaldem przez wieki|access-date=3. novembra 2019|language=pl}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== [[Slika:P6230145 p.jpg|thumb|250px|Baročna cerkev sv. Mihaela]] Leta 1570 je zavezništvo nekatoliških poljskih Cerkva, luteranov, reformiranih in čeških bratov sestavilo tako imenovani [[Sandomierski sporazum|Sandomierški sporazum]], s katerim so se združili v konfederacijo, da bi preprečili poraz proti rimskokatoliški cerkvi. V mestu so se naselili [[jezuiti]] in na začetku 17. stoletja ustanovili Collegium Gostomianum,<ref name=ref5>"Sandomierski skład soli". Sandomierz.pl (poljsko). Pridobljeno 8. novembra 2019.</ref> eno najstarejših srednjih šol na Poljskem. Zgodnje novoveško obdobje, ki je trajalo do sredine 17. stoletja, je bilo za mesto precej uspešno. V tem obdobju so bile zgrajene najpomembnejše zgodovinske zgradbe. Zlata doba se je končala leta 1655, ko je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|potopom]] mesto zavzela švedska vojska. Po kratkem zadrževanju v mestu so umikajoči se Švedi razstrelili grad in povzročili veliko škode na drugih zgradbah. V naslednjih 100 letih je poljsko gospodarstvo nazadovalo, kar je prizadelo tudi Sandomierz. Velik požar leta 1757 in prva [[Delitve Poljske|delitev Poljske]] leta 1772, ki je Sandomierz uvrstila v Avstrijo, sta še dodatno poslabšala njegov položaj. Sandomierz je izgubil vlogo upravnega središča. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] so spopadi med avstrijsko vojsko in vojsko Varšavskega vojvodstva mestu povzročili veliko škode. Sandomierz je postal del kratkoživega Varšavskega vojvodstva, ki je po letu 1815 pripadlo [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]] kot del [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]]. Sandomierz je imel takrat samo 2640 prebivalcev. ===Svetovni vojni=== [[Slika:BASA-1221K-1-48-20.jpg|thumb|250px|Leto 1914: ranjeni avstroogrski vojaki]] Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto ponovno utrpelo veliko škode. Po vojni je leta 1918 postalo del neodvisne Poljske. V 30. letih 20. stoletja se je Sandomierz zaradi obsežnih javnih del začel hitro razvijati. Predvideno je bilo, da postane glavno mesto Sandomierskega vojvodstva. Širši Sandomierz naj bi se v 40. letih prejšnjega stoletja razvil v mesto s 120.000 prebivalci. Septembra 1939 je Poljsko okupirala nacistična Nemčija. Poljsko in judovsko prebivalstvo je bilo podvrženo različnim zločinom. V Sandomierz so Nemci deportirali del Poljakov iz Złoczewa, ki je bil priključen k Nemčiji.<ref name=ref10>Maria Wardzyńska. ''Wysiedlenia ludności polskiej z okupowanych ziem polskich włączonych do III Rzeszy w latach 1939-1945''. Institute of National Remembrance, Varšava 2017. str. 182-183 (poljsko).</ref> Drugi Poljaki so bili vpoklicani na prisilno delo, mnogi pa so bili poslani v delovna taborišča. Največje množične aretacije Poljakov, vključno z učitelji, lokalnimi uradniki in aktivisti, so bile izvedene marca 1940.<ref name=ref11>Maria Wardzyńska. ''Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion''. IPN, Varšava, 2009. str. 251 (poljsko).</ref> Junija 1940 so Nemci v Brzaškem gozdu pomorili 760 Poljakov v okviru nemške Akcije A-B na Poljskem, katere cilj je bil iztrebiti poljsko inteligenco. Trupla so bila pokopana v neoznačenem množičnem grobu. To je bil največji pokol v regiji Kielce. Poljake so nato zapirali v lokalni zapor in jih izgnali v nemška koncentracijska taborišča.<ref name=ref11/> V Sandomierzu je bilo kljub temu dejavno poljsko podtalno uporniško gibanje, ki je konec leta 1940 v mestu celo ustanovilo tajno tiskarno in izdajalo poljski podtalni časopis ''Odwet'', ki so ga razdeljevali tudi po bližnjih vaseh.<ref>Włodzimierz Gruszczyński. ''Odwet i Jędrusie''. Zagnańsk, 2011. str. 32, 215 (poljsko).</ref> Marca 1942 so Nemci izvedli množične aretacije okoli 150 pripadnikov poljskega odpora.<ref>Gruszczyński, str. 63-64.</ref> Med aretiranimi je bil lokalni poljski pisatelj Roman Koseła, eden od več poljskih pisateljev, umorjenih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]].<ref>Stanisław Sierotwiński. ''Kronika życia literackiego w Polsce pod okupacją hitlerowską: próba przeglądu zdarzeń w układzie chronologicznym''. "Rocznik Naukowo-Dydaktyczny" Zeszyt 24, Wydawnictwo Wyższej Szkoły Pedagogicznej w Krakowie, Kraków, 1966. str. 22 (poljsko).</ref> [[Slika:Sandomierz tablica ul. Podwale 4 30.12.2010 p.jpg|thumb|left|Spominska plošča na zgradbi tajne tiskarne poljskega odporniškega gibanja]] Maja 1942 so bili mestni [[Judje]] preseljeni v geto. Med njimi so bili tudi Poljaki iz mesta in okoliških vasi, ki so pomagali Judom. Število prebivalcev se je zato povečalo na več kot 5000. Oktobra 1942 je bilo okoli 3000 zapornikov poslanih v koncentracijsko aborišče Bełżec, kjer so bili takoj pomorjeni s plinom. Po tej deportaciji je več sto Judov prišlo iz svojih skrivališč, veliko Judov pa so v mesto pripeljali od drugod. V novem getu je bilo več kot 6000 ujetnikov, ki so živeli v nemogočih razmerah, tudi na cestah. Sanitarne razmere so bile grozne in mnogi so zboleli. Tiste, ki so se prijavili v bolnišnico, so po nekaj običajno ustrelili. Nekaj zapornikov so v tem času še poslali v delovna taborišča, januarja 1943 pa sta SS in nemška policija obkolili geto. Nekaj hiš so požgali in druge zbombardirali. Od 7000 ljudi so jih nekaj sto poslali v delovno taborišče, ostale pa so odgnali na železniško postajo. Med potjo so več sto ljudi ustrelil. Preživele so odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinko]], kjer so jih še isti dan umorili s plinom. Mesto je avgusta 1944 zavzela [[Rdeča armada]]. Po vojni Sandomierz ni doživel večjega industrijskega razvoja in je zato ohranil videz očarljivega majhnega mesta, polnega zgodovinskih spomenikov v neokrnjeni pokrajini. ==Mestne znamenitosti== {{wide image|Sandomierz WV banner.jpg|1300px|align-cap=center|Panorama Sandomierza; od leve: Sandomierski grad, Sandomierska stolnica, hiša Jana Długosza, zvonik stolnice, Collegium Gostomianum, staro mesto z mestno hišo na sredini in Opatowska mestna vrata skrejno desno}} [[Slika:Sandomierz Madonna.jpg|thumb|Lucas Cranach starejši (1518-1520): ''Madona z otrokom in sv. Katarino Aleksandrijsko'' v cerkvenem muzeju]] * cerkev sv. Duha * cerkev sv. Jakoba * cerkev sv. Mihaela * cerkev sv. Pavla * Collegium Gostomianum, ena od najstarejših šol nas Poljskem, ustavovljjena leta 1602 * hiša Jana Długosza * Kamienica Oleśnickich (posestvo Oleśnickih) * naravni rezervat Pepperske gore * cerkveni muzej * Opatowska vrata (Brama Opatowska), gotska mestna vrata, ki jih je zgradil kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir Veliki]] * Sandomierški grad, ki ga je na pobočju nad Vislo zgradil Kazimir Veliki; grad je opevan v operi [[Boris Godunov (opera)|Boris Godunov]] [[Modest Petrovič Musorgski|Modesta Musorgskega]] * Sandomierška stolnica, zgrajena leta 1360 in v 18. stoletju obnovljena v baročnem slogu * Glavni trg * škofova palača * sinagoga, zgrajena leta 1768 v poljskem baročnem slogu * Mestna hiša == Pobratena mesta== * {{flagicon|UKR}} Ostroh, [[Ukrajina]] * {{flagicon|ITA}} [[Volterra]], [[Italija]] * {{flagicon|UK}} Newark-on-Trent, [[Združeno kraljestvo]]<ref name="Newark twinning">{{cite web|url= http://www.newarktwinning.co.uk/ |title=Home |work=newarktwinning.co.uk |year=2009|access-date=29. avgusta 2011}}</ref> * {{flagicon|GER}} Emmendingen, [[Nemčija]]<ref name="Newark twinning"/> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:20130702 Sandomierz ratusz 0756.jpg|Mestna hiša Slika:Polska Sandomierz 017.jpg|Trg (''Rynek'') Slika:20130702 Sandomierz zamek 0778.jpg|Sandomierški kraljevi grad Slika:Church of the Conversion of Saint Paul in Sandomierz - 01.jpg|Cerkev spreobrnitve sv. Pavla Slika:Sandomierz św. Jakub.JPG|Dominikanska cerkev sv. Jakoba (13.-14. stoletje) Slika:Sandomierz Katedra1.jpg|Sandomierška stolnica Slika:Polska Sandomierz 012.jpg|Stolnica (notranjost) Slika:Sandomierz Dom Długosza.jpg|Hiša Jana Długosza Slika:PL-SK Sandomierz, rynek 2016-08-18--17-15-28-001.jpg|Zgodovinski vodnjak na Glavnem trgu Slika:Sandomierz church 20051004 1103.jpg|Cerkev sv. Mihaela Slika:PL - Sandomierz - Rynek 20-26 - 2012-08-18--12-49-44-01.jpg|Meščanske hiše na Glavnem trgu Slika:Sandomierz-Bischofspalast.jpg|Škofova palača Slika:SM Sandomierz Rynek 10 2019 (3).jpg|Pošta Slika:PL - Sandomierz - Rynek 29-31 - 2012-08-18--14-38-57-01.jpg|Hiša Rynek 31 </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] ne38pwe33wvmi3twahm3e79z8qfvceb 5735747 5735746 2022-08-17T16:00:19Z Octopus 13285 /* Svetovni vojni */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sandomierz | image_skyline = 20180816 Ratusz w Sandomierzu 1652 8985 DxO.jpg | imagesize = | image_caption = Tržni trg z Mestno hišo | image_flag = POL Sandomierz flag.svg | image_shield = POL Sandomierz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = left | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo świętokrzyskie flag.svg|25px]] [[Svetokriško vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = Sandomierz | subdivision_type3 = [[Gmina]] | subdivision_name3 = Sandomierz <small>(mestna gmina)</small> | leader_title = Župan | leader_name = Marcin Marzec<ref name=PWL/> | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = pred 1227 | elevation_m = 200 | area_total_km2 = 28,8 | population_as_of = 2017<ref name=PWL>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Sandomierz|title=Sandomierz (świętokrzyskie)|website=Polska w liczbach|access-date=3 November 2019|language=pl}}</ref> | population_total = 23863 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|50|41|N|21|45|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 27-600 | area_code = +48 15 | blank_name = Registrske tablice | blank_info = TSA | website = [http://www.sandomierz.pl sandomierz.pl] }} '''Sandomierz''' (izg. {{IPAc-pl|AUD|pl-Sandomierz.ogg|sanˈdɔmʲɛʂ}}, [[latinsko]] Sandomiria) je zgodovinsko mesto v [[Svetokriško vojvodstvo|Svetokriškem vojvodstvu]] v jugovzhodni [[Poljska|Poljski]] s 23.863 prebivalci (2017). Mesto je upravno središče Sandomjerškega okraja. Znano je po lepo ohranjenem Starm mestu, ki je bilo leta 2017 razglašemo za Narodni spomenik Poljske. V preteklosti je bil Sandomierz eno od najpomembnejših mestnih središč [[Krona kraljevine Poljske|Poljske krone]] in od [[Visoki srednji vek|visokega srednjega veka]] do 19. stoletja regionalno upravno središče ==Ime== Ime mesta izvira morda iz staropoljske besede ''Sędomir'', sestavljene iz ''Sędzi-'' (iz glagola ''sądzić'', ''soditi'') in ''mir'' (''mir''). Ime verjetneje izhaja iz zastarelega osebnega imena ''Sędzimir'', nekoč priljubljenega v več [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].<ref>Stanisław Rospond. ''Słownik etymologiczny miast i gmin PRL''. Wrocław 1984, {{ISBN|83-04-01090-9}}.</ref> V [[Latinščina|latinskem]] jeziku se mesto imenuje Sandomiria in v [[jidiš]]u צויזמיר, prečrkovano v Cojzmir. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:Sandomierz baszta 2.JPG|thumb|left|Opatowska mestna vrata iz druge polovice 14. in 16. stoletja]] Sandomierz je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših mest na Poljskem. Arheološke najdbe v okolici mesta kažejo, da je bilo to območje naseljeno od [[neolitik]]a. Mesto je nastalo v zgodnjem srednjem veku na sotočju reh [[Visla]] in [[San (reka)|San]] in stičišču pomembnih trgovskih poti. Prva znana zgodovinska omemba mesta je iz zgodnjega 12. stoletja, ko ga je kronist [[Gallus Anonimus]] skupaj s [[Krakov]]om in [[Vroclav]]om uvrstil med glavna mesta Poljske. Oporoka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] približno iz leta 1115-1118, v kateri je razdelil Poljsko med svoje sinove, je Sandomierz določila za glavno mesto novonastale vojvodine Sandomierz. [[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|thumb|left|120px|Zgodovinski grb vojvodine Sandomierz]] [[Slika:Sandomierz z lotu ptaka.jpg|thumb|250px|Staro mesto pozimi]] V začetku 13. stoletja je bil v Sandomierzu ustanovljen drugi najstarejši [[Dominikanci|dominikanski]] samostan na Poljskem (za Krakovom) in eden najstarejših v Evropi. V 13. stoletju je mesto utrpelo veliko škodo med [[Mongolski vpadi v Evropo|vpadi Mongolov]] v letih 1241, 1260 in 1287. Staro leseno mesto je bilo popolnoma uničeno. Poljski veliki vojvoda Lešek II. Črni je zato leta 1286 ponovno ustanovil mesto in mu podelil [[Magdeburške pravice|magdeburške mestne pravice]].<ref>Stan Lewicki. ''Historja handlu w Polsce na tle przywilejów handlowych: (prawo składu)''. Varšava 1920. str. 134 (poljsko).</ref> Ustanovno listino hrani Mestni arhiv. Po ponovni združitvi poljskih dežel v 14. stoletju je nekdanja kneževina postala Sandomiersko vojvodstvo, ki je vključevalo velika območja jugovzhodne Poljske. Do leta 1474 je bilo skupaj s Krakovskim eno od dveh [[Malopoljska|malopoljskih]] vojvodstev. Leta 1474 je bilo z vzhodnega dela Sandomierškega vojvodstva ustanovljeno Lublinsko vojvodstvo. Sandomierz je imel takrat približno 3000 prebivalcev in bil eno največjih poljskih mest. Sredi 14. stoletja je bilo mesto ponovno požgano med napadom [[Velika litovska kneževina|Litovcev]]. Med vladavino poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] je bilo obnovljeno in dobilo več novih privielgijev.<ref name=SA>{{cite web|url=http://www.sandomierz.pl/o-miescie/historia/1000-lat-historii/sandomierski-sklad-soli|title=Sandomierski skład soli|website=Sandomierz.pl|access-date=8. novembra 2019|language=pl}}</ref> Stari del mesta je od takrat do danes ostal praktično nespremenjen. Leta 1389 se je v Sandomierzu litovski knez Lengvenis, novoimenovani knez [[Veliki Novgorod|Novgorodske republike]], poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II. Jagelu]], s čimer je Novgorod postal [[fevd]] Kraljevine Poljske.<ref>{{cite web|url=http://www.wbp.olsztyn.pl/grunwald/index.php?mnu=zwyciezcyiprzegrani&cnt=jagiello|title=Jagiełło|website=Na stronach ksiąg i Internetu. Bitwa pod Grunwaldem przez wieki|access-date=3. novembra 2019|language=pl}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== [[Slika:P6230145 p.jpg|thumb|250px|Baročna cerkev sv. Mihaela]] Leta 1570 je zavezništvo nekatoliških poljskih Cerkva, luteranov, reformiranih in čeških bratov sestavilo tako imenovani [[Sandomierski sporazum|Sandomierški sporazum]], s katerim so se združili v konfederacijo, da bi preprečili poraz proti rimskokatoliški cerkvi. V mestu so se naselili [[jezuiti]] in na začetku 17. stoletja ustanovili Collegium Gostomianum,<ref name=ref5>"Sandomierski skład soli". Sandomierz.pl (poljsko). Pridobljeno 8. novembra 2019.</ref> eno najstarejših srednjih šol na Poljskem. Zgodnje novoveško obdobje, ki je trajalo do sredine 17. stoletja, je bilo za mesto precej uspešno. V tem obdobju so bile zgrajene najpomembnejše zgodovinske zgradbe. Zlata doba se je končala leta 1655, ko je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|potopom]] mesto zavzela švedska vojska. Po kratkem zadrževanju v mestu so umikajoči se Švedi razstrelili grad in povzročili veliko škode na drugih zgradbah. V naslednjih 100 letih je poljsko gospodarstvo nazadovalo, kar je prizadelo tudi Sandomierz. Velik požar leta 1757 in prva [[Delitve Poljske|delitev Poljske]] leta 1772, ki je Sandomierz uvrstila v Avstrijo, sta še dodatno poslabšala njegov položaj. Sandomierz je izgubil vlogo upravnega središča. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] so spopadi med avstrijsko vojsko in vojsko Varšavskega vojvodstva mestu povzročili veliko škode. Sandomierz je postal del kratkoživega Varšavskega vojvodstva, ki je po letu 1815 pripadlo [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]] kot del [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]]. Sandomierz je imel takrat samo 2640 prebivalcev. ===Svetovni vojni=== [[Slika:BASA-1221K-1-48-20.jpg|thumb|250px|Leto 1914: ranjeni avstroogrski vojaki]] Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto ponovno utrpelo veliko škode. Po vojni je leta 1918 postalo del neodvisne Poljske. V 30. letih 20. stoletja se je Sandomierz zaradi obsežnih javnih del začel hitro razvijati. Predvideno je bilo, da postane glavno mesto Sandomierškega vojvodstva. Širši Sandomierz naj bi se v 40. letih prejšnjega stoletja razvil v mesto s 120.000 prebivalci. Septembra 1939 je Poljsko okupirala nacistična Nemčija. Poljsko in judovsko prebivalstvo je bilo podvrženo različnim zločinom. V Sandomierz so Nemci deportirali del Poljakov iz Złoczewa, ki je bil priključen k Nemčiji.<ref name=ref10>Maria Wardzyńska. ''Wysiedlenia ludności polskiej z okupowanych ziem polskich włączonych do III Rzeszy w latach 1939-1945''. Institute of National Remembrance, Varšava 2017. str. 182-183 (poljsko).</ref> Drugi Poljaki so bili vpoklicani na prisilno delo, mnogi pa so bili poslani v delovna taborišča. Največje množične aretacije Poljakov, vključno z učitelji, lokalnimi uradniki in aktivisti, so bile izvedene marca 1940.<ref name=ref11>Maria Wardzyńska. ''Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion''. IPN, Varšava, 2009. str. 251 (poljsko).</ref> Junija 1940 so Nemci v Brzaškem gozdu pomorili 760 Poljakov v okviru nemške Akcije A-B na Poljskem, katere cilj je bil iztrebiti poljsko inteligenco. Trupla so bila pokopana v neoznačenem množičnem grobu. To je bil največji pokol v regiji Kielce. Poljake so nato zapirali v lokalni zapor in jih izgnali v nemška koncentracijska taborišča.<ref name=ref11/> V Sandomierzu je bilo kljub temu dejavno poljsko podtalno uporniško gibanje, ki je konec leta 1940 v mestu celo ustanovilo tajno tiskarno in izdajalo poljski podtalni časopis ''Odwet'', ki so ga razdeljevali tudi po bližnjih vaseh.<ref>Włodzimierz Gruszczyński. ''Odwet i Jędrusie''. Zagnańsk, 2011. str. 32, 215 (poljsko).</ref> Marca 1942 so Nemci izvedli množične aretacije okoli 150 pripadnikov poljskega odpora.<ref>Gruszczyński, str. 63-64.</ref> Med aretiranimi je bil lokalni poljski pisatelj Roman Koseła, eden od več poljskih pisateljev, umorjenih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]].<ref>Stanisław Sierotwiński. ''Kronika życia literackiego w Polsce pod okupacją hitlerowską: próba przeglądu zdarzeń w układzie chronologicznym''. "Rocznik Naukowo-Dydaktyczny" Zeszyt 24, Wydawnictwo Wyższej Szkoły Pedagogicznej w Krakowie, Kraków, 1966. str. 22 (poljsko).</ref> [[Slika:Sandomierz tablica ul. Podwale 4 30.12.2010 p.jpg|thumb|left|Spominska plošča na zgradbi tajne tiskarne poljskega odporniškega gibanja]] Maja 1942 so bili mestni [[Judje]] preseljeni v geto. Med njimi so bili tudi Poljaki iz mesta in okoliških vasi, ki so pomagali Judom. Število prebivalcev se je zato povečalo na več kot 5000. Oktobra 1942 je bilo okoli 3000 zapornikov poslanih v koncentracijsko aborišče Bełżec, kjer so bili takoj pomorjeni s plinom. Po tej deportaciji je več sto Judov prišlo iz svojih skrivališč, veliko Judov pa so v mesto pripeljali od drugod. V novem getu je bilo več kot 6000 ujetnikov, ki so živeli v nemogočih razmerah, tudi na cestah. Sanitarne razmere so bile grozne in mnogi so zboleli. Tiste, ki so se prijavili v bolnišnico, so po nekaj običajno ustrelili. Nekaj zapornikov so v tem času še poslali v delovna taborišča, januarja 1943 pa sta SS in nemška policija obkolili geto. Nekaj hiš so požgali in druge zbombardirali. Od 7000 ljudi so jih nekaj sto poslali v delovno taborišče, ostale pa so odgnali na železniško postajo. Med potjo so več sto ljudi ustrelil. Preživele so odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinko]], kjer so jih še isti dan umorili s plinom. Mesto je avgusta 1944 zavzela [[Rdeča armada]]. Po vojni Sandomierz ni doživel večjega industrijskega razvoja in je zato ohranil videz očarljivega majhnega mesta, polnega zgodovinskih spomenikov v neokrnjeni pokrajini. ==Mestne znamenitosti== {{wide image|Sandomierz WV banner.jpg|1300px|align-cap=center|Panorama Sandomierza; od leve: Sandomierski grad, Sandomierska stolnica, hiša Jana Długosza, zvonik stolnice, Collegium Gostomianum, staro mesto z mestno hišo na sredini in Opatowska mestna vrata skrejno desno}} [[Slika:Sandomierz Madonna.jpg|thumb|Lucas Cranach starejši (1518-1520): ''Madona z otrokom in sv. Katarino Aleksandrijsko'' v cerkvenem muzeju]] * cerkev sv. Duha * cerkev sv. Jakoba * cerkev sv. Mihaela * cerkev sv. Pavla * Collegium Gostomianum, ena od najstarejših šol nas Poljskem, ustavovljjena leta 1602 * hiša Jana Długosza * Kamienica Oleśnickich (posestvo Oleśnickih) * naravni rezervat Pepperske gore * cerkveni muzej * Opatowska vrata (Brama Opatowska), gotska mestna vrata, ki jih je zgradil kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir Veliki]] * Sandomierški grad, ki ga je na pobočju nad Vislo zgradil Kazimir Veliki; grad je opevan v operi [[Boris Godunov (opera)|Boris Godunov]] [[Modest Petrovič Musorgski|Modesta Musorgskega]] * Sandomierška stolnica, zgrajena leta 1360 in v 18. stoletju obnovljena v baročnem slogu * Glavni trg * škofova palača * sinagoga, zgrajena leta 1768 v poljskem baročnem slogu * Mestna hiša == Pobratena mesta== * {{flagicon|UKR}} Ostroh, [[Ukrajina]] * {{flagicon|ITA}} [[Volterra]], [[Italija]] * {{flagicon|UK}} Newark-on-Trent, [[Združeno kraljestvo]]<ref name="Newark twinning">{{cite web|url= http://www.newarktwinning.co.uk/ |title=Home |work=newarktwinning.co.uk |year=2009|access-date=29. avgusta 2011}}</ref> * {{flagicon|GER}} Emmendingen, [[Nemčija]]<ref name="Newark twinning"/> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:20130702 Sandomierz ratusz 0756.jpg|Mestna hiša Slika:Polska Sandomierz 017.jpg|Trg (''Rynek'') Slika:20130702 Sandomierz zamek 0778.jpg|Sandomierški kraljevi grad Slika:Church of the Conversion of Saint Paul in Sandomierz - 01.jpg|Cerkev spreobrnitve sv. Pavla Slika:Sandomierz św. Jakub.JPG|Dominikanska cerkev sv. Jakoba (13.-14. stoletje) Slika:Sandomierz Katedra1.jpg|Sandomierška stolnica Slika:Polska Sandomierz 012.jpg|Stolnica (notranjost) Slika:Sandomierz Dom Długosza.jpg|Hiša Jana Długosza Slika:PL-SK Sandomierz, rynek 2016-08-18--17-15-28-001.jpg|Zgodovinski vodnjak na Glavnem trgu Slika:Sandomierz church 20051004 1103.jpg|Cerkev sv. Mihaela Slika:PL - Sandomierz - Rynek 20-26 - 2012-08-18--12-49-44-01.jpg|Meščanske hiše na Glavnem trgu Slika:Sandomierz-Bischofspalast.jpg|Škofova palača Slika:SM Sandomierz Rynek 10 2019 (3).jpg|Pošta Slika:PL - Sandomierz - Rynek 29-31 - 2012-08-18--14-38-57-01.jpg|Hiša Rynek 31 </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] mg34ycdxpk6zxqy594p9bqhpnrqg9p6 0 522403 5735753 5735613 2022-08-17T16:16:35Z Octopus 13285 /* Geografija */ nadaljevanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Jatvingi | native_name = | native_name_lang = | image = Baltic Tribes c 1200.svg | image_caption = Jatvingi in druga baltska plemena okoli leta 1200 | total = <!-- total population worldwide --> | total_year = <!-- year of total population --> | total_source = <!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --> | total_ref = <!-- references supporting total population --> | genealogy = | regions = {{flag|Poljska}}<br>{{flag|Litva}}<br>{{flag|Belorusija}} | languages = jatvinščina, sorodna stari pruščini | philosophies = | religions = [[poganstvo]] | related_groups = [[Balti|baltska ljudstva]] | footnotes = }} '''Jatvingi''' ali '''Sudovijani''' ([[litovsko]] Jotvingiai, Sūduviai, [[latvijsko]] Jātvingi, [[poljsko]] Jaćwingowie, [[belorusko]] Яцвягі, Jacvjagi, [[nemško]] Sudauer) so bili [[Balti|zahodnobaltsko]] ljudstvo, zelo sorodno [[Prusi|Starim Prusom]].<ref name=ref1>Sužiedėlis 2011, str. 334.</ref> Jezikoslovec Petras Būtėnas trdi, da so bili bolj sorodni [[Litovci|Litovcem]].<ref name=ref2>Būtėnas 1957, str. 314.</ref> Jatvingi so bili soustvarjalci litovske države.<ref>Budreckis 1967.</ref> Jatvingi so imeli močno bojevniško kulturo in bili na splošno znani kot odlični bojevniki in lovci. Zaradi njihovih vojaških veščin so se jih sosedje bali. V regionalnih zgodovinskih zapisih so bili omenjeni do 19. stoletja. ==Kultura== ===Ime=== Po Vytautasu Mažiulisu ime ''Sūduva'' izhaja iz lokalnega hidronima ''*Sūd(a)vā'', ta pa iz baltskega besednega korena ''*sū-'', ''teči'', ''liti''.<ref>Mažiulis 1997, str. 166–167.</ref> A. S. Kibin je predlagal, da ''Jatvingi'' ali slovansko ''Jatvjagi'' kot ime ljudstva izvira iz staronordijske patronimične izpeljanke ''játvingar'' in pomeni ''"potomci Játvígra"'' ali ''"ljudstvo Játvígra"''. Ime ''Játvígr'' omenja [[Saga (pripoved)|saga]] ''Knytlinga''.<ref>Kibin 2008, str. 117-132.</ref> J. Pashka, ki je poznal Kibinov predlog, je podobno interpretiral etnonim kot izpeljan iz staronordijske besede ''Játvígr''. Znana je Játvígrova vikinška ekspedicija in naselitev njegovih Nordijskih Rusov ob [[Belorusija|beloruski]] reki [[Nemen|Nemen/Nemunas]].<ref>Pashka 1994.</ref><ref>Thomsen, Vilhelm (1882). [http://runeberg.org/ryskarik/0127.html "121 (Ryska rikets grundläggning genom Skandinaverna)"]. runeberg.org (švedsko).</ref> ===Jezik=== Številni jezikoslovci obravnavajo jotvinščino kot narečje staropruskega jezika.<ref name=ref1/> Litovski jezikoslovec Petras Būtėnas trdi, da je tako mnenje napačno, ker ni pisnih virov v jotvinščini.<ref name=ref2/> Ker v jotvinški toponomastiki prevladuje litovsko ''kalnas'' (''gora'') namesto staropruskega ''garbis'', pomeni, da so bili Jotvingi bliže Litovcem.<ref name=ref2/> Litovski profesor Zigmas Zinkevičius je zapisal, da so Jotvingi govorili zahodnobaltsko narečje, bolj podobno litovščini kot pruščini.<ref>Zinkevičius 1996, str. 51.</ref> ==Geografija== Jotvingi so živeli v pokrajnah Sudovija (Jatvingija) and Dajnava jugozahodno od gornjega Nemena. Danes to ozemlje pokriva večino Podlaskega vojvodstva na [[Poljska|Poljskem]], del [[Litva|Litve]] in del pokrajine Hrodna v [[Belorusija|Belorusiji]]. <gallery mode="packed" caption="Jatvinške gomile" heights="120"> Slika:Cmentarzysko Jacwingow, Suwalszczyzna, Aug 2004 A.jpg|Jatvinška gomila na področju Suwałkija Slika:Cmentarzysko Jacwingow, Suwalszczyzna, Aug 2004 B.jpg|Jatvinška gomila na področju Suwałkija Slika:Kurhan.JPG|Jatvinška gomila na področju Jatwieź Duże </gallery> ==Zgodovina== ===Antika=== V [[Herodot]]ovih Zgodbah (5. stoletje pr. n. št.) so bili Nevri (grško Νευροί, Neuroi) pleme, ki je živelo izven [[Skiti|skitskega]] ozemlja in bili eno od ljudstev ob reki Hypanis ([[Bug]]) zahodno od Boristena (reka [[Dneper]]). Ozemlje se približno ujema z ozemljem sedanje Belorusije in vzhodne Poljske ob reki Nerev, ki je sovpadalo z ozemljem z jotvinškimi toponimi in hidronimi (reka Nerev). [[Ptolemaj]] jih je v 2. stoletju n. št. imenoval ''Galindai kai Soudinoi'' (Σουδινοί). Peter iz Dusburga jih je imenoval Galinditi in Suduviti. v [[Ipatska kronika|''Ipatski kroniki'']] so omenjena različna imena: Jatvjagi, Jatvjezi, Jatvjaži, Jatvjaška dežela, dežela Jatvjažskaja in druga. Ta imena je privzela tudi papeška administracija kot terra Jatvesouie, Gretuesia, Gzestuesie, Getuesia in Getvesia. [[Tevtonski viteški red|Tevtonski vitezi]] so jatviška plemena imenovali Sudoviti, Sudovia, in qua Sudovit. ===10. stoletje=== Leta 944 sta knez [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] Igor in cesar [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] [[Roman I. Lekapen]] podpisala mirovni sporazum. Kijevski knez je najel Jatvinge, da bi mu služili kot plačanci. Jatvinge je za svojo vojsko najel tudi [[Vladimir I. Kijevski]] leta 983. ===13. stoletje=== V dveh Mindaugasovih darovnicah iz leta 1253 in 1259 je zabeleženo novo ime: Dainava, Dejnove, Dainove, Denove (dežela pesmi). Gozdovi so bili imenovani Deinova Jatvež. V sporazumu s tevtonskimi vitezi iz leta 1260 se regija imenuje "terra Getuizintarum". Skalmantas, vodja Jatvigov, je izvedel samostojen napad na Pinsk v Turovski kneževini. ===14. stoletje=== V Breslauski razdsodbi cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] v korist [[Livonski red|Livonskega reda]] iz leta 1325 se to območje imenuje "Suderlandt alias Jetuen". ===15. stoletje=== [[Vitold Veliki]] je v pismu kralju Sigismundu 11. marca 1420 pisal o ''"terra Sudorum"''. Po popisu prebivalstva, ki ga je izvedla duhovščina beloruske pokrajine [[Grodno]] leta 1860, se je kar 30.929 prebivalcev opredelilo za Jatvinge.<ref>Sabaliauskas 1995, str. 80.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Balti]] p3j3bpge9sdrbirb4vdq64d8693hb13 5735756 5735753 2022-08-17T16:32:43Z Octopus 13285 /* Sklici */ viri wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Jatvingi | native_name = | native_name_lang = | image = Baltic Tribes c 1200.svg | image_caption = Jatvingi in druga baltska plemena okoli leta 1200 | total = <!-- total population worldwide --> | total_year = <!-- year of total population --> | total_source = <!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --> | total_ref = <!-- references supporting total population --> | genealogy = | regions = {{flag|Poljska}}<br>{{flag|Litva}}<br>{{flag|Belorusija}} | languages = jatvinščina, sorodna stari pruščini | philosophies = | religions = [[poganstvo]] | related_groups = [[Balti|baltska ljudstva]] | footnotes = }} '''Jatvingi''' ali '''Sudovijani''' ([[litovsko]] Jotvingiai, Sūduviai, [[latvijsko]] Jātvingi, [[poljsko]] Jaćwingowie, [[belorusko]] Яцвягі, Jacvjagi, [[nemško]] Sudauer) so bili [[Balti|zahodnobaltsko]] ljudstvo, zelo sorodno [[Prusi|Starim Prusom]].<ref name=ref1>Sužiedėlis 2011, str. 334.</ref> Jezikoslovec Petras Būtėnas trdi, da so bili bolj sorodni [[Litovci|Litovcem]].<ref name=ref2>Būtėnas 1957, str. 314.</ref> Jatvingi so bili soustvarjalci litovske države.<ref>Budreckis 1967.</ref> Jatvingi so imeli močno bojevniško kulturo in bili na splošno znani kot odlični bojevniki in lovci. Zaradi njihovih vojaških veščin so se jih sosedje bali. V regionalnih zgodovinskih zapisih so bili omenjeni do 19. stoletja. ==Kultura== ===Ime=== Po Vytautasu Mažiulisu ime ''Sūduva'' izhaja iz lokalnega hidronima ''*Sūd(a)vā'', ta pa iz baltskega besednega korena ''*sū-'', ''teči'', ''liti''.<ref>Mažiulis 1997, str. 166–167.</ref> A. S. Kibin je predlagal, da ''Jatvingi'' ali slovansko ''Jatvjagi'' kot ime ljudstva izvira iz staronordijske patronimične izpeljanke ''játvingar'' in pomeni ''"potomci Játvígra"'' ali ''"ljudstvo Játvígra"''. Ime ''Játvígr'' omenja [[Saga (pripoved)|saga]] ''Knytlinga''.<ref>Kibin 2008, str. 117-132.</ref> J. Pashka, ki je poznal Kibinov predlog, je podobno interpretiral etnonim kot izpeljan iz staronordijske besede ''Játvígr''. Znana je Játvígrova vikinška ekspedicija in naselitev njegovih Nordijskih Rusov ob [[Belorusija|beloruski]] reki [[Nemen|Nemen/Nemunas]].<ref>Pashka 1994.</ref><ref>Thomsen, Vilhelm (1882). [http://runeberg.org/ryskarik/0127.html "121 (Ryska rikets grundläggning genom Skandinaverna)"]. runeberg.org (švedsko).</ref> ===Jezik=== Številni jezikoslovci obravnavajo jotvinščino kot narečje staropruskega jezika.<ref name=ref1/> Litovski jezikoslovec Petras Būtėnas trdi, da je tako mnenje napačno, ker ni pisnih virov v jotvinščini.<ref name=ref2/> Ker v jotvinški toponomastiki prevladuje litovsko ''kalnas'' (''gora'') namesto staropruskega ''garbis'', pomeni, da so bili Jotvingi bliže Litovcem.<ref name=ref2/> Litovski profesor Zigmas Zinkevičius je zapisal, da so Jotvingi govorili zahodnobaltsko narečje, bolj podobno litovščini kot pruščini.<ref>Zinkevičius 1996, str. 51.</ref> ==Geografija== Jotvingi so živeli v pokrajnah Sudovija (Jatvingija) and Dajnava jugozahodno od gornjega Nemena. Danes to ozemlje pokriva večino Podlaskega vojvodstva na [[Poljska|Poljskem]], del [[Litva|Litve]] in del pokrajine Hrodna v [[Belorusija|Belorusiji]]. <gallery mode="packed" caption="Jatvinške gomile" heights="120"> Slika:Cmentarzysko Jacwingow, Suwalszczyzna, Aug 2004 A.jpg|Jatvinška gomila na področju Suwałkija Slika:Cmentarzysko Jacwingow, Suwalszczyzna, Aug 2004 B.jpg|Jatvinška gomila na področju Suwałkija Slika:Kurhan.JPG|Jatvinška gomila na področju Jatwieź Duże </gallery> ==Zgodovina== ===Antika=== V [[Herodot]]ovih Zgodbah (5. stoletje pr. n. št.) so bili Nevri (grško Νευροί, Neuroi) pleme, ki je živelo izven [[Skiti|skitskega]] ozemlja in bili eno od ljudstev ob reki Hypanis ([[Bug]]) zahodno od Boristena (reka [[Dneper]]). Ozemlje se približno ujema z ozemljem sedanje Belorusije in vzhodne Poljske ob reki Nerev, ki je sovpadalo z ozemljem z jotvinškimi toponimi in hidronimi (reka Nerev). [[Ptolemaj]] jih je v 2. stoletju n. št. imenoval ''Galindai kai Soudinoi'' (Σουδινοί). Peter iz Dusburga jih je imenoval Galinditi in Suduviti. v [[Ipatska kronika|''Ipatski kroniki'']] so omenjena različna imena: Jatvjagi, Jatvjezi, Jatvjaži, Jatvjaška dežela, dežela Jatvjažskaja in druga. Ta imena je privzela tudi papeška administracija kot terra Jatvesouie, Gretuesia, Gzestuesie, Getuesia in Getvesia. [[Tevtonski viteški red|Tevtonski vitezi]] so jatviška plemena imenovali Sudoviti, Sudovia, in qua Sudovit. ===10. stoletje=== Leta 944 sta knez [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] Igor in cesar [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] [[Roman I. Lekapen]] podpisala mirovni sporazum. Kijevski knez je najel Jatvinge, da bi mu služili kot plačanci. Jatvinge je za svojo vojsko najel tudi [[Vladimir I. Kijevski]] leta 983. ===13. stoletje=== V dveh Mindaugasovih darovnicah iz leta 1253 in 1259 je zabeleženo novo ime: Dainava, Dejnove, Dainove, Denove (dežela pesmi). Gozdovi so bili imenovani Deinova Jatvež. V sporazumu s tevtonskimi vitezi iz leta 1260 se regija imenuje "terra Getuizintarum". Skalmantas, vodja Jatvigov, je izvedel samostojen napad na Pinsk v Turovski kneževini. ===14. stoletje=== V Breslauski razdsodbi cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] v korist [[Livonski red|Livonskega reda]] iz leta 1325 se to območje imenuje "Suderlandt alias Jetuen". ===15. stoletje=== [[Vitold Veliki]] je v pismu kralju Sigismundu 11. marca 1420 pisal o ''"terra Sudorum"''. Po popisu prebivalstva, ki ga je izvedla duhovščina beloruske pokrajine [[Grodno]] leta 1860, se je kar 30.929 prebivalcev opredelilo za Jatvinge.<ref>Sabaliauskas 1995, str. 80.</ref> ==Zgodovinska oseba== *[[Skomantas]], vodja Sudovijcev v pruskih uporih.{{Sfn|Kapočius|1970–1978|p=210}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{Cite book|last=Totoraitis|first=Jonas|title=Sūduvos Suvalkijos istorija|publisher=Piko valanda|year=2003|isbn=978-9986-875-87-1|location=Marijampolė|language=lt|orig-date=}} *Witczak, K. T., ''Traces of Dual Forms in Old Prussian and Jatvingian in Woljciech Smoczynski and Axel Holvoet'', ur. Colloquium Pruthenicum primum, 1992, str. 93–98. *Gerullis, G., ''Zur Sprache der Sudauer-Jadwinger'', in Festschrift A. Bezzenberger, Göttingen 1927 *Toporov,V., ''ИНДОЕВРОПЕЙСКЕ ЯЗЫКИ'' [Indo-European languages] Лингвистический энциклопеический словарь.[Linguistic encyclopedic dictionary] Moskva, 1990, str. 186–189. *Mažiulis, V. ''Baltic languages''. Britannica Online Encyclopedia. *Henning, E. ''De rebus Jazygum sive Jazuin-gorum''. Regiomonti, 1812. *Sjoegren, A., ''Ueber die Wohnsitz Verhaeltnisse und der Jatwaeger'', St. Petersburg, 1859 *Sembrzycki, J., ''Die Nord-und Westgebiete the Jadwinger und deren Grenzen'', Altpreussischeme Monatschrift, XXVIII, 1891, str. &nbsp;76–89 *W.R. Schmalstieg. ''Studies in Old Prussian''. University Park and London, 1976. *V. Toporov. ''Prusskij jazyk: Slovar''', A - L, Moskva, 1975–1990. *V. Mažiulis. ''Prūsų kalbos etimologijos žodynas''. Vilnius, t. I-IV, 1988–1997. * Archäologie der UDSSR: Die Finno-Ugrier und die Balten im Mittelalter, Teil II, Balten, S. 411–419, Moskau 1987. * Lepa, Gerhard (ur). Die Sudauer, in Tolkemita-Texte Nr. 55, Dieburg 1998. * Lepa, Gerhard. Gedanken über die Prußen und ihre Lieder. Vn Tolkemita-Texte "25 Lieder der Sudauer" Nr. 56, Dieburg 1999. * Litauische Enzyklopädie, Bd. XXVX, Boston, USA, 1963. * Salemke, Gerhard. Lagepläne der Wallburganlagen von der ehemaligen Provinz Ostpreußen, Gütersloh, 2005, Karten 19/ 7 - 19/ 13. * Žilevičius, Juozas. Grundzüge der kleinlitauischen Volksmusik, in Tolkemita-Texte "25 Lieder der Sudauer" Nr. 56, Dieburg 1999. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Balti]] 0bxdgn1u4uee3myy2xkelj5t1ttt2b7 0 522405 5735662 5735656 2022-08-17T12:02:55Z SloStyria 157005 wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], [[publicist]] in ljubiteljski [[gledališki igralec]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključi študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] nt7j1f4u1acw2uyeow20pinumq5ilfu 5735663 5735662 2022-08-17T12:10:11Z SloStyria 157005 Dodal pojma "narodni buditelj" in "časnikar", saj sta za njegov opis zelo pomembna, hkrati pa umaknil "ljubiteljski igralec", ker je morda glede na njegove druge funkcije manj pomembno. wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključi študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] nemp0ksu04dqgu2cj5ynqysbfbduiw1 5735669 5735663 2022-08-17T12:24:06Z SloStyria 157005 Zatipkanje - popravek wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključi študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] rzg3qri11is2tch1d2ja32s1lbejuss 5735670 5735669 2022-08-17T12:26:47Z SloStyria 157005 Tipkarska napaka wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod Kapelo (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. Revolucionarno leto 1848 je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem Slomškovem trgu, so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] 2zvd3rb2ia71qhzk531dx13i5vod32e 5735673 5735670 2022-08-17T12:34:01Z SloStyria 157005 Dodane hiperpovezave znotraj wikipedije. wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. [[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] l55bape15apniwi3v5i2rfe3g3glp7g 5735699 5735673 2022-08-17T13:05:40Z SloStyria 157005 Dodan vir. wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. [[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani:<nowiki>https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml</nowiki> * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] 65l7v68q1xeuqmbxd215r0ajvddi8i6 5735700 5735699 2022-08-17T13:06:16Z SloStyria 157005 wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. [[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner. Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: <nowiki>https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml</nowiki> * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] hl8ptvsey8y1ethv4jwr5gqxcv7rvsn 5735701 5735700 2022-08-17T13:06:44Z SloStyria 157005 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. [[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner. Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm<nowiki/>l * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] c217e7xz6345ffig8822xj5ephsdetb 5735703 5735701 2022-08-17T13:07:58Z SloStyria 157005 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. [[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner. Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm<nowiki/>[https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm l]l * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] 01w6pmyyykp4q0d1wosakbkb1j8ahwr 5735705 5735703 2022-08-17T13:08:47Z SloStyria 157005 /* Viri */ Popravek navedbe vira wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. [[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del. Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del. Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. Dragi rojaki! 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting). 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo. 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog.  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Pogreb dr. Preloga.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. Dr. Matija Prelog (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner. Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: [https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm]<nowiki/>[https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml l] * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] i6ej9k8u4yg12qil89k90i99rwy1h0m 5735709 5735705 2022-08-17T13:11:12Z SloStyria 157005 /* Viri */ Oblikovni popravek virov. wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. [[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. ''Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti.'' Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. ''Prvi slovenski tabor v Ljutomeru.'' Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. ''Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige''. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del.'' Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del.'' Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. ''Dragi rojaki!'' 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. S''lovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)''. 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. ''Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo.'' 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog.''  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. ''Pogreb dr. Preloga''.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog'' (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. ''Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner.'' Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: [https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm]<nowiki/>[https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml l] * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] c73ea69h5gzc2b1wka2lx5uo4id4t7z 5735724 5735709 2022-08-17T14:27:06Z SloStyria 157005 Dodan vir. wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. [[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. ''Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti.'' Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. ''Prvi slovenski tabor v Ljutomeru.'' Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. ''Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige''. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Rajšp, Vincenc. ''Taborsko gibanje na Slovenskem 1868–1871. Ob stoletnici tabora pri Kapeli.'' Časopis za zgodovino in narodopisje, 2.–3. zvezek 2020. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru, str. 13-39. * Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del.'' Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del.'' Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. ''Dragi rojaki!'' 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. S''lovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)''. 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. ''Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo.'' 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog.''  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. ''Pogreb dr. Preloga''.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog'' (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. ''Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner.'' Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: [https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm]<nowiki/>[https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml l] * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] ejlwpiteqluzq02inq2q757lzsiyvw3 5735735 5735724 2022-08-17T15:16:25Z SloStyria 157005 dodana hiperpovezava znotraj wikipedije wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. [[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »[[Makrobiotika|Makrobiotike]]«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. Umre 27. januarja 1872 ob pol osmih zvečer za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. ''Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti.'' Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. ''Prvi slovenski tabor v Ljutomeru.'' Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. ''Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige''. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Rajšp, Vincenc. ''Taborsko gibanje na Slovenskem 1868–1871. Ob stoletnici tabora pri Kapeli.'' Časopis za zgodovino in narodopisje, 2.–3. zvezek 2020. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru, str. 13-39. * Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del.'' Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del.'' Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. ''Dragi rojaki!'' 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. S''lovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)''. 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. ''Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo.'' 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog.''  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. ''Pogreb dr. Preloga''.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog'' (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. ''Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner.'' Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: [https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm]<nowiki/>[https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml l] * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] i5do1hgarrms0tuqlwsctj1xsaz18kj 5735741 5735735 2022-08-17T15:32:30Z SloStyria 157005 Reduciranje teksta wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. [[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »[[Makrobiotika|Makrobiotike]]«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je na sestanek prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. 27. januarja 1872 umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. ''Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti.'' Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. ''Prvi slovenski tabor v Ljutomeru.'' Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. ''Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige''. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Rajšp, Vincenc. ''Taborsko gibanje na Slovenskem 1868–1871. Ob stoletnici tabora pri Kapeli.'' Časopis za zgodovino in narodopisje, 2.–3. zvezek 2020. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru, str. 13-39. * Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del.'' Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del.'' Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. ''Dragi rojaki!'' 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. S''lovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)''. 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. ''Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo.'' 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog.''  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. ''Pogreb dr. Preloga''.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog'' (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. ''Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner.'' Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: [https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm]<nowiki/>[https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml l] * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] crlpiewu1oc2mod3twpjuihh3yt45si 5735742 5735741 2022-08-17T15:41:02Z SloStyria 157005 Slogovni popravek wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}} {{infopolje oseba}} '''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]]. Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja. Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete. Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. [[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne. 29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo. A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »[[Makrobiotika|Makrobiotike]]«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa. Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je v čitalnico prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval. V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino. Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica. 1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik. Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne. 27. januarja 1872 umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.« Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Viri == * Hartman, Bruno, 2001. ''Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti.'' Maribor: Založba Obzorja. * Vrbnjak, Viktor, 1968. ''Prvi slovenski tabor v Ljutomeru.'' Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473. * Partlič, Matjaž. ''Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige''. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23. * Rajšp, Vincenc. ''Taborsko gibanje na Slovenskem 1868–1871. Ob stoletnici tabora pri Kapeli.'' Časopis za zgodovino in narodopisje, 2.–3. zvezek 2020. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru, str. 13-39. * Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del.'' Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474. * Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del.'' Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502. * Slovenski gospodar. ''Dragi rojaki!'' 16. 1. 1867, str. 1. * Slovenski gospodar. S''lovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)''. 25. 6. 1868, str. 1. * Slovenski gospodar. ''Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo.'' 17. 12. 1868, str. 3. * Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog.''  30. 1. 1872, str. 3. * Slovenski narod. ''Pogreb dr. Preloga''.  1. 2. 1872, str. 3. * Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog'' (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2. * Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. ''Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner.'' Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: [https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm]<nowiki/>[https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml l] * {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] 2mshhotpvubwj57snjdf0225mih7dtg 0 522406 5735697 2022-08-17T13:00:20Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Italic title|reason=[[:Category:Japanese words and phrases]]}} [[File:Kyoto Toji Mieido C0973.jpg|thumb|''Miei-dō'']] '''''Dō''''' (堂, tempelj, svetišče, dvorana, sprejemna soba; tudi trgovina, trgovina <ref>Nelson, A.N., The Modern Reader's Japanese-English Dictionary, {{ISBN|0-8048-0408-7}}</ref>). V japonskem budizmu se zelo pogosto uporablja kot pripona v imenu nekaterih od številnih stavb, ki so lahko del templja. (obstajajo tudi druge končnice, na primer ''-den'' kot v ''bucuden''.) Predpona je lahko ime božanstva, ki je z njim povezano (npr. Jakuši-dō, ime, ki se običajno prevaja kot »dvorana Jakuši«) ali izraža funkcijo stavbe znotraj kompleks templja (npr. ''hon-dō'' ali »glavna dvorana«). <ref> Imena dvoran se pišejo z veliko začetnico le, če se nanašajo na posebne primere (npr. Glavna dvorana XX-ji) ali vključujejo lastna imena božanstev (npr. Jakuši-dō).</ref> Nekatere besede, ki se končajo na ''-dō'', so ''Butsu-dō, hō-dō, hon-dō, jiki-dō, kaisan-dō, kō-dō, kon-dō, kyō-dō, mandara-dō, miei-dō, mi-dō , sō-dō, Yakushi-dō'' in ''zen-dō''. Z nekaterimi izjemami, na primer besede ''hondō, hokke-dō'' in ''kon-dō'', ti izrazi ne označujejo nobene posebne strukture. Pripona se včasih uporablja tudi v laičnem kontekstu, kot na primer v besedi ''šokudō'' (食堂, lit. »stavba za hrano«, kar pomeni restavracija ali kavarna). Velikost ''dō''-ja se meri v [[ken (merilo)|kenih]], kjer je ''ken'' razdalja med dvema stebroma tradicionalne stavbe. ''Kon-dō'' je na primer ''ken 9 x 7.<ref>{{cite web|title=Kondou|url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/k/kondou.htm|publisher=JAANUS|access-date=6 September 2010}}</ref> Beseda se običajno prevaja kot [[traveja]] in jo bolje razumemo kot navedbo razmerij kot merske enote. == Tipi == * ''Amida-dō'' (阿弥陀堂) – stavba, v kateri je kip Amide.<ref> "Corresponding JAANUS article".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/] JAANUS</ref> * ''daiši-dō'' (大師堂) – lit. velika mojstrska dvorana". Stavba, posvečena Kōbō Daišiju (Šingon) ali Dengjō Daišiju (Tendai). * ''hattō*'' (法堂) – lit. »Dvorana Dharma«. Stavba, namenjena predavanjem glavnega duhovnika o budističnih spisih (''hō'').<ref> Iwanami Kōjien (広辞苑) Japanese dictionary, 6th Edition (2008), DVD version</ref> * ''hō-dō'' (法堂) – glej ''hattō''. * ''hokke-dō*'' (法華堂) – lit. »Dvorana Loosove sūtre«. V budizmu Tendai, dvorana, katere postavitev omogoča hojo okoli kipa za meditacijo. Namen hoje je osredotočanje na lotosovo sutro in iskanje končne resnice. * ''hon-dō*'' (本堂) – lit. »glavna dvorana«, je stavba, v kateri so shranjeni najpomembnejši kipi in kultni predmeti. Izraz naj bi se razvil, da bi se izognil izrazu ''kon-dō'', ki ga uporablja šest sekt Nara (Nanto Rokušū) za svoje glavne dvorane. Strukturno podoben, vendar je njegova notranjost manj strogo definirana. * ''džiki-dō*'' (食堂) – samostanska obednica. * ''kaisan-dō'' (開山堂) – dvorana ustanovitelja, navadno v templju Zen. Stavba s kipom, portretom ali spominsko ploščo ustanovitelja templja ali sekte, ki ji pripada. Templji sekte Džōdo ga pogosto imenujejo ''miei-dō''. * ''kō-dō*'' (講堂) – predavalnica nezenovskega garana. * ''kon-dō*'' (金堂) – lit. »zlata dvorana«, je glavna dvorana garana, v kateri je glavni predmet čaščenja. Za razliko od ''bucudena'' je to prava dvonadstropna stavba (čeprav lahko drugo nadstropje včasih manjka), ki meri 9 x 7 travej. * ''kjō-dō'' (経堂) – glej kjōzō. * ''kjōzō'' (経蔵) – lit. »skladišče svetih spisov«. Skladišče suter in knjig o zgodovini templja. Imenuje se tudi ''kjō–dō''. * ''mandara-dō'' (曼荼羅堂) – lit. »dvorana mandal«, vendar se ime zdaj uporablja samo za Taimaderino glavno dvorano v Nari. * ''miei-dō*'' (御影堂) – lit. »slikovna dvorana«. Stavba s podobo ustanovitelja templja, enakovredna ''kaisan-dō'' sekte Zen. * ''mi-dō'' (御堂) – generični častni izraz za stavbo, v kateri je sveti kip. * ''rokkaku-dō'' (六角堂) – šesterokotna tempeljska stavba. Primer te vrste strukture daje vzdevek kjotski Čōhō-dži, bolj znan kot Rokkaku-dō. * ''šaka-dō'' (釈迦堂) – lit. Dvorana Šakjamuni. Stavba s kipom Bude. * ''sō-dō*'' (僧堂) – lit. »meniška dvorana«. Stavba, namenjena praksi zazen. Nekoč je bil namenjen različnim dejavnostim, od prehranjevanja do spanja, osredotočen na zazen. * ''soši-dō'' (祖師堂) – lit. »patriarhova dvorana«. Stavba, posvečena sošijem, pomembnim učiteljem in duhovnikom. * ''Jakuši-dō*'' (薬師堂) – stavba, v kateri je kip Jakuši Njorai. * ''zen-dō*'' (禅堂) – lit. »dvorana zena«. Stavba, kjer menihi vadijo zazen, in ena glavnih struktur zen garana. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Japonska arhitektura]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] 1kevqjvtjsbj20td3j1mw12zuqicw9v 5735712 5735697 2022-08-17T13:19:19Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Do (architecture)]] na [[Do (arhitektura)]] brez preusmeritve: slo wikitext text/x-wiki {{Italic title|reason=[[:Category:Japanese words and phrases]]}} [[File:Kyoto Toji Mieido C0973.jpg|thumb|''Miei-dō'']] '''''Dō''''' (堂, tempelj, svetišče, dvorana, sprejemna soba; tudi trgovina, trgovina <ref>Nelson, A.N., The Modern Reader's Japanese-English Dictionary, {{ISBN|0-8048-0408-7}}</ref>). V japonskem budizmu se zelo pogosto uporablja kot pripona v imenu nekaterih od številnih stavb, ki so lahko del templja. (obstajajo tudi druge končnice, na primer ''-den'' kot v ''bucuden''.) Predpona je lahko ime božanstva, ki je z njim povezano (npr. Jakuši-dō, ime, ki se običajno prevaja kot »dvorana Jakuši«) ali izraža funkcijo stavbe znotraj kompleks templja (npr. ''hon-dō'' ali »glavna dvorana«). <ref> Imena dvoran se pišejo z veliko začetnico le, če se nanašajo na posebne primere (npr. Glavna dvorana XX-ji) ali vključujejo lastna imena božanstev (npr. Jakuši-dō).</ref> Nekatere besede, ki se končajo na ''-dō'', so ''Butsu-dō, hō-dō, hon-dō, jiki-dō, kaisan-dō, kō-dō, kon-dō, kyō-dō, mandara-dō, miei-dō, mi-dō , sō-dō, Yakushi-dō'' in ''zen-dō''. Z nekaterimi izjemami, na primer besede ''hondō, hokke-dō'' in ''kon-dō'', ti izrazi ne označujejo nobene posebne strukture. Pripona se včasih uporablja tudi v laičnem kontekstu, kot na primer v besedi ''šokudō'' (食堂, lit. »stavba za hrano«, kar pomeni restavracija ali kavarna). Velikost ''dō''-ja se meri v [[ken (merilo)|kenih]], kjer je ''ken'' razdalja med dvema stebroma tradicionalne stavbe. ''Kon-dō'' je na primer ''ken 9 x 7.<ref>{{cite web|title=Kondou|url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/k/kondou.htm|publisher=JAANUS|access-date=6 September 2010}}</ref> Beseda se običajno prevaja kot [[traveja]] in jo bolje razumemo kot navedbo razmerij kot merske enote. == Tipi == * ''Amida-dō'' (阿弥陀堂) – stavba, v kateri je kip Amide.<ref> "Corresponding JAANUS article".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/] JAANUS</ref> * ''daiši-dō'' (大師堂) – lit. velika mojstrska dvorana". Stavba, posvečena Kōbō Daišiju (Šingon) ali Dengjō Daišiju (Tendai). * ''hattō*'' (法堂) – lit. »Dvorana Dharma«. Stavba, namenjena predavanjem glavnega duhovnika o budističnih spisih (''hō'').<ref> Iwanami Kōjien (広辞苑) Japanese dictionary, 6th Edition (2008), DVD version</ref> * ''hō-dō'' (法堂) – glej ''hattō''. * ''hokke-dō*'' (法華堂) – lit. »Dvorana Loosove sūtre«. V budizmu Tendai, dvorana, katere postavitev omogoča hojo okoli kipa za meditacijo. Namen hoje je osredotočanje na lotosovo sutro in iskanje končne resnice. * ''hon-dō*'' (本堂) – lit. »glavna dvorana«, je stavba, v kateri so shranjeni najpomembnejši kipi in kultni predmeti. Izraz naj bi se razvil, da bi se izognil izrazu ''kon-dō'', ki ga uporablja šest sekt Nara (Nanto Rokušū) za svoje glavne dvorane. Strukturno podoben, vendar je njegova notranjost manj strogo definirana. * ''džiki-dō*'' (食堂) – samostanska obednica. * ''kaisan-dō'' (開山堂) – dvorana ustanovitelja, navadno v templju Zen. Stavba s kipom, portretom ali spominsko ploščo ustanovitelja templja ali sekte, ki ji pripada. Templji sekte Džōdo ga pogosto imenujejo ''miei-dō''. * ''kō-dō*'' (講堂) – predavalnica nezenovskega garana. * ''kon-dō*'' (金堂) – lit. »zlata dvorana«, je glavna dvorana garana, v kateri je glavni predmet čaščenja. Za razliko od ''bucudena'' je to prava dvonadstropna stavba (čeprav lahko drugo nadstropje včasih manjka), ki meri 9 x 7 travej. * ''kjō-dō'' (経堂) – glej kjōzō. * ''kjōzō'' (経蔵) – lit. »skladišče svetih spisov«. Skladišče suter in knjig o zgodovini templja. Imenuje se tudi ''kjō–dō''. * ''mandara-dō'' (曼荼羅堂) – lit. »dvorana mandal«, vendar se ime zdaj uporablja samo za Taimaderino glavno dvorano v Nari. * ''miei-dō*'' (御影堂) – lit. »slikovna dvorana«. Stavba s podobo ustanovitelja templja, enakovredna ''kaisan-dō'' sekte Zen. * ''mi-dō'' (御堂) – generični častni izraz za stavbo, v kateri je sveti kip. * ''rokkaku-dō'' (六角堂) – šesterokotna tempeljska stavba. Primer te vrste strukture daje vzdevek kjotski Čōhō-dži, bolj znan kot Rokkaku-dō. * ''šaka-dō'' (釈迦堂) – lit. Dvorana Šakjamuni. Stavba s kipom Bude. * ''sō-dō*'' (僧堂) – lit. »meniška dvorana«. Stavba, namenjena praksi zazen. Nekoč je bil namenjen različnim dejavnostim, od prehranjevanja do spanja, osredotočen na zazen. * ''soši-dō'' (祖師堂) – lit. »patriarhova dvorana«. Stavba, posvečena sošijem, pomembnim učiteljem in duhovnikom. * ''Jakuši-dō*'' (薬師堂) – stavba, v kateri je kip Jakuši Njorai. * ''zen-dō*'' (禅堂) – lit. »dvorana zena«. Stavba, kjer menihi vadijo zazen, in ena glavnih struktur zen garana. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Japonska arhitektura]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] 1kevqjvtjsbj20td3j1mw12zuqicw9v 5735727 5735712 2022-08-17T14:32:44Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki {{Italic title|reason=[[:Category:Japanese words and phrases]]}} [[File:Kyoto Toji Mieido C0973.jpg|thumb|''Miei-do'']] '''''Do''''' (堂, tempelj, svetišče, dvorana, sprejemna soba; tudi trgovina, trgovina <ref>Nelson, A.N., The Modern Reader's Japanese-English Dictionary, {{ISBN|0-8048-0408-7}}</ref>). V japonskem budizmu se zelo pogosto uporablja kot pripona v imenu nekaterih od številnih stavb, ki so lahko del templja. (obstajajo tudi druge končnice, na primer ''-den'' kot v ''bucuden''.) Predpona je lahko ime božanstva, ki je z njim povezano (npr. Jakuši-do, ime, ki se običajno prevaja kot »dvorana Jakuši«) ali izraža funkcijo stavbe znotraj kompleks templja (npr. ''hon-do'' ali »glavna dvorana«). <ref> Imena dvoran se pišejo z veliko začetnico le, če se nanašajo na posebne primere (npr. Glavna dvorana XX-ji) ali vključujejo lastna imena božanstev (npr. Jakuši-dō).</ref> Nekatere besede, ki se končajo na ''-do'', so ''Bucu-do, ho-do, hon-do, džiki-do, kaisan-do, ko-do, kon-do, kjo-do, mandara-do, miei-do, mi-do , so-do, Jakuši-do'' in ''zen-do''. Z nekaterimi izjemami, na primer besede ''hondo, hoke-do'' in ''kon-do'', ti izrazi ne označujejo nobene posebne strukture. Pripona se včasih uporablja tudi v laičnem kontekstu, kot na primer v besedi ''šokudo'' (食堂, lit. »stavba za hrano«, kar pomeni restavracija ali kavarna). Velikost ''do''-ja se meri v [[ken (merilo)|kenih]], kjer je ''ken'' razdalja med dvema stebroma tradicionalne stavbe. ''Kon-do'' je na primer ''ken 9 x 7.<ref>{{cite web|title=Kondou|url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/k/kondou.htm|publisher=JAANUS|access-date=6 September 2010}}</ref> Beseda se običajno prevaja kot [[traveja]] in jo bolje razumemo kot navedbo razmerij kot merske enote. == Tipi == * ''Amida-do'' (阿弥陀堂) – stavba, v kateri je kip Amide.<ref> "Corresponding JAANUS article".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/] JAANUS</ref> * ''daiši-do'' (大師堂) – lit. velika mojstrska dvorana". Stavba, posvečena Kōbō Daišiju (Šingon) ali Dengjō Daišiju (Tendai). * ''hato*'' (法堂) – lit. »Dvorana Dharma«. Stavba, namenjena predavanjem glavnega duhovnika o budističnih spisih (''hō'').<ref> Iwanami Kōjien (広辞苑) Japanese dictionary, 6th Edition (2008), DVD version</ref> * ''ho-do'' (法堂) – glej ''hattō''. * ''hoke-do*'' (法華堂) – lit. »Dvorana Loosove sūtre«. V budizmu Tendai, dvorana, katere postavitev omogoča hojo okoli kipa za meditacijo. Namen hoje je osredotočanje na lotosovo sutro in iskanje končne resnice. * ''hon-do*'' (本堂) – lit. »glavna dvorana«, je stavba, v kateri so shranjeni najpomembnejši kipi in kultni predmeti. Izraz naj bi se razvil, da bi se izognil izrazu ''kon-do'', ki ga uporablja šest sekt Nara (Nanto Rokušu) za svoje glavne dvorane. Strukturno podoben, vendar je njegova notranjost manj strogo definirana. * ''džiki-do*'' (食堂) – samostanska obednica. * ''kaisan-do'' (開山堂) – dvorana ustanovitelja, navadno v templju Zen. Stavba s kipom, portretom ali spominsko ploščo ustanovitelja templja ali sekte, ki ji pripada. Templji sekte Džōdo ga pogosto imenujejo ''miei-do''. * ''ko-do*'' (講堂) – predavalnica nezenovskega garana. * ''kon-do*'' (金堂) – lit. »zlata dvorana«, je glavna dvorana garana, v kateri je glavni predmet čaščenja. Za razliko od ''bucudena'' je to prava dvonadstropna stavba (čeprav lahko drugo nadstropje včasih manjka), ki meri 9 x 7 travej. * ''kjo-do'' (経堂) – glej kjōzō. * ''kjozo'' (経蔵) – lit. »skladišče svetih spisov«. Skladišče suter in knjig o zgodovini templja. Imenuje se tudi ''kjo–do''. * ''mandara-do'' (曼荼羅堂) – lit. »dvorana mandal«, vendar se ime zdaj uporablja samo za Taimaderino glavno dvorano v Nari. * ''miei-do*'' (御影堂) – lit. »slikovna dvorana«. Stavba s podobo ustanovitelja templja, enakovredna ''kaisan-do'' sekte Zen. * ''mi-do'' (御堂) – generični častni izraz za stavbo, v kateri je sveti kip. * ''rokaku-do'' (六角堂) – šesterokotna tempeljska stavba. Primer te vrste strukture daje vzdevek kjotski Čoho-dži, bolj znan kot Rokaku-do. * ''šaka-do'' (釈迦堂) – lit. Dvorana Šakjamuni. Stavba s kipom Bude. * ''so-do*'' (僧堂) – lit. »meniška dvorana«. Stavba, namenjena praksi zazen. Nekoč je bil namenjen različnim dejavnostim, od prehranjevanja do spanja, osredotočen na zazen. * ''soši-do'' (祖師堂) – lit. »patriarhova dvorana«. Stavba, posvečena sošijem, pomembnim učiteljem in duhovnikom. * ''Jakuši-do*'' (薬師堂) – stavba, v kateri je kip Jakuši Njorai. * ''zen-do*'' (禅堂) – lit. »dvorana zena«. Stavba, kjer menihi vadijo zazen, in ena glavnih struktur zen garana. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Japonska arhitektura]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] kyj8vv9rij8iz3c64ydcqarx2ibj4hu 3 522407 5735711 2022-08-17T13:11:54Z A09 188929 ! wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = warning | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: 1 | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Narodna galerija Slovenije|, kot ste to počeli na strani [[:Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija Slovenije]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 17. avgust 2022 (CEST) ovactjs35hl7g64x3wmyh9l7motzgog 0 522408 5735714 2022-08-17T13:27:26Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Italic title|reason=[[:Category:Japanese words and phrases]]}} {{Infobox unit | name = ''Ken'' | symbol = 間 | standard = japonska enota | quantity = [[dolžina]] | units1 = japonska enota | inunits1 = {{val|6|ul=尺}} | units2 = [[SI units]] | inunits2 = {{val|1,818|ul=m}} }} [[File:Moya hisashi.svg|210 px|thumb|Zen ''bucuden'' je 5 ''ken'' v kvadrat]] '''''Ken''''' (間) je tradicionalna japonska enota za dolžino, enaka šestim japonskim čevljem (''šaku''). Natančna vrednost se je spreminjala glede na čas in lokacijo, vendar je bila na splošno malo krajša od 2 metrov. Zdaj je standardizirana kot 1,82 m.<ref>{{Cite web|url=https://www.wallpaper.com/gallery/architecture/best-japanese-houses-and-interiors-in-japan|title=Modern Japanese houses inspiring minimalism and avant-garde living|first=Wallpaper*|last=Magazine|date=May 22, 2021|website=Wallpaper*}}</ref> Čeprav jo je večinoma izpodrinil [[Metrični sistem enot|metrični sistem]], je ta enota pogosta mera v [[japonska arhitektura|japonski arhitekturi]], kjer se uporablja kot razmerje za intervale med stebri stavb v tradicionalnem slogu. V tem kontekstu se običajno prevaja kot [[traveja]]. Dolžina se pojavlja tudi v drugih kontekstih, kot je standardna dolžina palice ''bō'' v japonskih borilnih veščinah in standardne dimenzije ''[[tatami]]ja''. Ker se ta uporabljajo za pokrivanje tal v večini japonskih hiš, se talne površine še vedno običajno ne merijo v kvadratnih metrih, ampak v ''tatamijih'', ki so enakovredni polovici kvadratnega ''kena''. == Beseda == [[File:Japanese ryakuji KAN.png|thumb|180 px| Japonski ''rjakudži'' - skrajšan znak za {{lang|ja|間}}.]] Med izposojenimi besedami japonskega izvora sta ''ken'' in ''ma'' izpeljana iz branja istega znaka 間. Ta [[kandži]] grafično združuje 門 »vrata« in 日 »sonce«. Prejšnja različica znaka 閒 je bila napisana z 月 »luna« in ne s »soncem«, ki prikazuje »門 vrata, skozi špranjo katerih 月 kuka mesečina«.<ref>Bernhard Karlgren, ''Analytic Dictionary of Chinese and Sino-Japanese'', Paul Geunthner, 1923, p. 130.</ref> Različne japonske izgovorjave 間 vključujejo kitajsko branje ''on'jomi'' (iz ''šjian'' 間 ali 间 »soba; med; vrzel; interval«) ''kan'' »interval; prostor; med; med; nesoglasje; ugodna priložnost« ali ''ken'' »šest čevljev''; in ''kun'jomi'' domače japonske razlage ''ai'' za »interval; med; srednje; križanec«, ''aida'' ali ''avai'' za »prostor; interval; vrzel; med; med; na sredini; na poti; razdalja; čas; obdobje; odnos« ali ''ma'' za »prostor; soba; interval; premor; počitek (v glasbi); čas; nekaj časa; prosti čas; sreča; čas; harmonija«.<ref>John H. Haig, ''The New Nelson Japanese-English Character Dictionary'', Tuttle, 1997, p. 1132.</ref> == Zgodovina == [[File:Tōdai-ji Kon-dō.jpg|thumb|left|180 px| Pročelje Kon-dōja [[Todai-dži]] je široko 7 kenov]] ''Ken'' temelji na kitajskem ''jianu''. Uporablja isti kitajski znak kot korejski ''kan''. Proporci stavbe so bili (in se do določene mere še vedno) merijo v ''kenih'', kot na primer v primeru Enrjaku-džijeve ''Konpončū-dō'' (Glavne dvorane), ki meri 11 × 6 travej (37,60 m × 23,92 m) , od katerih je 11 × 4 posvečenih vernikom. Znotraj stavb je bil razpoložljivi prostor pogosto razdeljen na kvadrate, ki so merili en ''ken'' v kvadrat in vsak kvadrat je bil nato imenovan ''ma'' (間), izraz, zapisan z isto kitajsko pismenko kot ''ken''. Tradicionalne stavbe običajno merijo liho število travej, na primer 3 × 3 ali 5 × 5. Vrsta tempeljskih vrat, imenovana ''rōmon'', imajo lahko dimenzije od 5 × 2 odprtini do pogostejših 3 × 2 odprtini do celo 1 × 1 odprtino.<ref>{{cite book | title=Nihon Kenchiku-shi | editor=Fujita Masaya, Koga Shūsaku | publisher=Shōwa-dō | date=April 10, 1990 | edition=September 30, 2008 | isbn=4-8122-9805-9 | language=Japanese |page=79 }}</ref> Zen ''bucuden'' na ilustraciji navzven meri 5 × 5 ''ken'', ker je njegovo jedro 3 × 3 ''ken'' (''moja'') obdano z 1-ken prehodom, imenovanim ''hisaši''. Vrednost ''kena'' se je lahko spreminjala od stavbe do stavbe, vendar je bila običajno nespremenjena znotraj iste strukture. Lahko pa obstajajo izjeme. Mere majhnega ''hondena'' Kasuge Taiše so na primer 1 × 1 v ''kenih'', vendar 1,9 × 2,6 v metrih. V primeru ''hondena'' Izumo Taiša je ''ken'' 6,32 m, kar je precej nad standardno vrednostjo.<ref name="jata">JAANUS, [http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/t/taishazukuri.htm Taisha-zukuri], accessed on December 1, 2009</ref> Razdalja med stebri je bila zelo zgodaj standardizirana in se je začela uporabljati kot merska enota. Zlasti zemljišče je bilo izmerjeno na podlagi ''kena''. Enota se je rodila iz potrebe po merjenju površine zemlje za izračun davkov. V času Tojotomija Hidejošija (16. stoletje) je ''ken'' znašal približno 1,97 m, vendar ga je okoli leta 1650 šogunat Tokugava zmanjšal na 1,818 m, posebej za povečanje davkov. Po obdobju Edo se je ''ken'' začel imenovati ''kjōma'' (京間). == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * [http://www.aisf.or.jp/~jaanus/ Japanese Art Net User System (JAANUS)] Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology, articles ''Kasuga-zukuri'', ''Ken'' and ''Kondō''. Accessed on May 6, 2009 * Iwanami {{nihongo|Kōjien|広辞苑}} Japanese dictionary, 6th Edition (2008), DVD version [[Kategorija:Japonska arhitektura]] [[Kategorija:Enote za dolžino]] r3rp133n0275vi2i0zgzgnqfb14027v 5735728 5735714 2022-08-17T14:33:54Z GeographieMan 179499 pravopis wikitext text/x-wiki {{Italic title|reason=[[:Category:Japanese words and phrases]]}} {{Infobox unit | name = ''Ken'' | symbol = 間 | standard = japonska enota | quantity = [[dolžina]] | units1 = japonska enota | inunits1 = {{val|6|ul=尺}} | units2 = [[SI units]] | inunits2 = {{val|1,818|ul=m}} }} [[File:Moya hisashi.svg|210 px|thumb|Zen ''bucuden'' je 5 ''ken'' v kvadrat]] '''''Ken''''' (間) je tradicionalna japonska enota za dolžino, enaka šestim japonskim čevljem (''šaku''). Natančna vrednost se je spreminjala glede na čas in lokacijo, vendar je bila na splošno malo krajša od 2 metrov. Zdaj je standardizirana kot 1,82 m.<ref>{{Cite web|url=https://www.wallpaper.com/gallery/architecture/best-japanese-houses-and-interiors-in-japan|title=Modern Japanese houses inspiring minimalism and avant-garde living|first=Wallpaper*|last=Magazine|date=May 22, 2021|website=Wallpaper*}}</ref> Čeprav jo je večinoma izpodrinil [[Metrični sistem enot|metrični sistem]], je ta enota pogosta mera v [[japonska arhitektura|japonski arhitekturi]], kjer se uporablja kot razmerje za intervale med stebri stavb v tradicionalnem slogu. V tem kontekstu se običajno prevaja kot [[traveja]]. Dolžina se pojavlja tudi v drugih kontekstih, kot je standardna dolžina palice ''bō'' v japonskih borilnih veščinah in standardne dimenzije ''[[tatami]]ja''. Ker se ta uporabljajo za pokrivanje tal v večini japonskih hiš, se talne površine še vedno običajno ne merijo v kvadratnih metrih, ampak v ''tatamijih'', ki so enakovredni polovici kvadratnega ''kena''. == Beseda == [[File:Japanese ryakuji KAN.png|thumb|180 px| Japonski ''rjakudži'' - skrajšan znak za {{lang|ja|間}}.]] Med izposojenimi besedami japonskega izvora sta ''ken'' in ''ma'' izpeljana iz branja istega znaka 間. Ta [[kandži]] grafično združuje 門 »vrata« in 日 »sonce«. Prejšnja različica znaka 閒 je bila napisana z 月 »luna« in ne s »soncem«, ki prikazuje »門 vrata, skozi špranjo katerih 月 kuka mesečina«.<ref>Bernhard Karlgren, ''Analytic Dictionary of Chinese and Sino-Japanese'', Paul Geunthner, 1923, p. 130.</ref> Različne japonske izgovorjave 間 vključujejo kitajsko branje ''on'jomi'' (iz ''šjian'' 間 ali 间 »soba; med; vrzel; interval«) ''kan'' »interval; prostor; med; med; nesoglasje; ugodna priložnost« ali ''ken'' »šest čevljev''; in ''kun'jomi'' domače japonske razlage ''ai'' za »interval; med; srednje; križanec«, ''aida'' ali ''avai'' za »prostor; interval; vrzel; med; med; na sredini; na poti; razdalja; čas; obdobje; odnos« ali ''ma'' za »prostor; soba; interval; premor; počitek (v glasbi); čas; nekaj časa; prosti čas; sreča; čas; harmonija«.<ref>John H. Haig, ''The New Nelson Japanese-English Character Dictionary'', Tuttle, 1997, p. 1132.</ref> == Zgodovina == [[File:Tōdai-ji Kon-dō.jpg|thumb|left|180 px| Pročelje Kon-dōja [[Todai-dži]] je široko 7 kenov]] ''Ken'' temelji na kitajskem ''džjanu''. Uporablja isti kitajski znak kot korejski ''kan''. Proporci stavbe so bili (in se do določene mere še vedno) merijo v ''kenih'', kot na primer v primeru Enrjaku-džijeve ''Konponču-do'' (Glavne dvorane), ki meri 11 × 6 travej (37,60 m × 23,92 m) , od katerih je 11 × 4 posvečenih vernikom. Znotraj stavb je bil razpoložljivi prostor pogosto razdeljen na kvadrate, ki so merili en ''ken'' v kvadrat in vsak kvadrat je bil nato imenovan ''ma'' (間), izraz, zapisan z isto kitajsko pismenko kot ''ken''. Tradicionalne stavbe običajno merijo liho število travej, na primer 3 × 3 ali 5 × 5. Vrsta tempeljskih vrat, imenovana ''rōmon'', imajo lahko dimenzije od 5 × 2 odprtini do pogostejših 3 × 2 odprtini do celo 1 × 1 odprtino.<ref>{{cite book | title=Nihon Kenchiku-shi | editor=Fujita Masaya, Koga Shūsaku | publisher=Shōwa-dō | date=April 10, 1990 | edition=September 30, 2008 | isbn=4-8122-9805-9 | language=Japanese |page=79 }}</ref> Zen ''bucuden'' na ilustraciji navzven meri 5 × 5 ''ken'', ker je njegovo jedro 3 × 3 ''ken'' (''moja'') obdano z 1-ken prehodom, imenovanim ''hisaši''. Vrednost ''kena'' se je lahko spreminjala od stavbe do stavbe, vendar je bila običajno nespremenjena znotraj iste strukture. Lahko pa obstajajo izjeme. Mere majhnega ''hondena'' Kasuge Taiše so na primer 1 × 1 v ''kenih'', vendar 1,9 × 2,6 v metrih. V primeru ''hondena'' Izumo Taiša je ''ken'' 6,32 m, kar je precej nad standardno vrednostjo.<ref name="jata">JAANUS, [http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/t/taishazukuri.htm Taisha-zukuri], accessed on December 1, 2009</ref> Razdalja med stebri je bila zelo zgodaj standardizirana in se je začela uporabljati kot merska enota. Zlasti zemljišče je bilo izmerjeno na podlagi ''kena''. Enota se je rodila iz potrebe po merjenju površine zemlje za izračun davkov. V času Tojotomija Hidejošija (16. stoletje) je ''ken'' znašal približno 1,97 m, vendar ga je okoli leta 1650 šogunat Tokugava zmanjšal na 1,818 m, posebej za povečanje davkov. Po obdobju Edo se je ''ken'' začel imenovati ''kjoma'' (京間). == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * [http://www.aisf.or.jp/~jaanus/ Japanese Art Net User System (JAANUS)] Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology, articles ''Kasuga-zukuri'', ''Ken'' and ''Kondō''. Accessed on May 6, 2009 * Iwanami {{nihongo|Kōjien|広辞苑}} Japanese dictionary, 6th Edition (2008), DVD version [[Kategorija:Japonska arhitektura]] [[Kategorija:Enote za dolžino]] o12nfilpay9zxgpkri3pjov3mdgqtos 0 522409 5735730 2022-08-17T14:48:22Z TimC137 206772 Ustvaril sem članek. wikitext text/x-wiki Turgor je vrsta tlaka v celici, ki pritiska celično membrano ob celično steno. Gre za osmotski tlak, ki povzroča plazmolizo. Ob nizkem turgorju pride v celici do deplazmolize. O turgorju govorimo le pri celicah, ki imajo celično steno (torej rastlinske, glivne, nekatere bakterijske...). qcxc2x5gtdgf9uxh67wmwmzt8cj74fj 5735731 5735730 2022-08-17T15:00:10Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki '''Túrgor''' je pritisk celične vsebine na [[celična stena|celično steno]]; torej o turgorju govorimo le pri celicah, ki imajo celično steno (rastlinske, glivne in nekatere bakterijske celice). Ustvarja ga [[hidrostatski tlak]] zaradi ozmoze, ki pritiska celično membrano ob celično steno. Turgor povzroča plazmolizo. Ob nizkem turgorju pride v celici do deplazmolize. atza0ghfbfgntdkm0cmymqj0ealfv8w 5735789 5735731 2022-08-17T17:50:33Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki '''Túrgor''' je pritisk celične vsebine na [[celična stena|celično steno]]; torej o turgorju govorimo le pri [[celica]]h, ki imajo celično steno (rastlinske, glivne in nekatere bakterijske celice). Ustvarja ga [[hidrostatski tlak]] zaradi [[ozmoza|ozmoze]], ki pritiska celično membrano ob celično steno.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5542749/turgor?query=turgor&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 17. 8. 2022.</ref><ref name=":4">{{cite encyclopedia|author-last=Pritchard |author-first=Jeremy |date=2001 |title=Turgor Pressure |encyclopedia=Encyclopedia of Life Sciences |doi=10.1038/npg.els.0001687 |isbn=9780470015902 |publisher=American Cancer Society}}</ref> Turgor povzroča plazmolizo. Ob nizkem turgorju pride v celici do deplazmolize. == Sklici == {{sklici}} {{biosci-stub}} [[Kategorija:Celična biologija]] t2ic6hqeovml9byo80knssxgzh0surv 5735790 5735789 2022-08-17T17:54:07Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki '''Túrgor''' je pritisk celične vsebine na [[celična stena|celično steno]]; torej o turgorju govorimo le pri [[celica]]h, ki imajo celično steno (rastlinske, glivne in nekatere bakterijske celice). Ustvarja ga [[hidrostatski tlak]] zaradi [[ozmoza|ozmoze]], ki pritiska celično membrano ob celično steno.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5542749/turgor?query=turgor&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 17. 8. 2022.</ref><ref name=":4">{{cite encyclopedia|author-last=Pritchard |author-first=Jeremy |date=2001 |title=Turgor Pressure |encyclopedia=Encyclopedia of Life Sciences |doi=10.1038/npg.els.0001687 |isbn=9780470015902 |publisher=American Cancer Society}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{biosci-stub}} [[Kategorija:Celična biologija]] tkzcjeriwjskyc34i9iywwwgstrrndg 0 522410 5735736 2022-08-17T15:16:29Z RutoSu 200448 Nova stran z vsebino: {{Infobox university}} '''Institut des hautes études scientifiques''' je prestižna javna visokošolska ustanova, ena od t. i. ''Institut de recherche'' s sedežem v [[Pariz]]a, [[Francija]]. Kampus se nahaja nasproti zgodovinskega kampusa pariške ''Université Paris-Saclay''. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Institut des hautes études scientifiques}} {{official|https://www.ihes.fr}} {{school-stub}} Kategorija:Univ... wikitext text/x-wiki {{Infobox university}} '''Institut des hautes études scientifiques''' je prestižna javna visokošolska ustanova, ena od t. i. ''Institut de recherche'' s sedežem v [[Pariz]]a, [[Francija]]. Kampus se nahaja nasproti zgodovinskega kampusa pariške ''Université Paris-Saclay''. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Institut des hautes études scientifiques}} {{official|https://www.ihes.fr}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerze v Franciji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1958]] {{normativna kontrola}} l06zk6kmsa5i0ysk8q5e9l052dq4p01 5735738 5735736 2022-08-17T15:17:59Z RutoSu 200448 wikitext text/x-wiki {{Infobox university}} '''Institut des hautes études scientifiques''' je prestižna javna visokošolska ustanova, ena od t. i. ''Institut de recherche'' s sedežem v [[Pariz]]a, [[Francija]]. Kampus se nahaja nasproti zgodovinskega kampusa pariške ''Université Paris-Saclay''.<ref>[https://www.radiofrance.fr/franceculture/podcasts/continent-sciences/les-50-ans-de-l-ihes-8397216 Les 50 ans de l'IHES]</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Institut des hautes études scientifiques}} {{official|https://www.ihes.fr}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerze v Franciji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1958]] {{normativna kontrola}} h12nay571tztgerrbunlnt2nixz31mv 5735882 5735738 2022-08-17T19:54:32Z A09 188929 inf., slog wikitext text/x-wiki {{Infobox university|name=Institut des hautes études scientifiques|established=1958|city=[[Pariz]]|image=IHES main building.jpg|caption=Glavno poslopje|type=[[visoka šola]]|country={{FRA}}}} '''Institut des hautes études scientifiques''' je prestižna javna visokošolska ustanova in eden izmed raziskovalnih inštitutov s sedežem v [[Pariz|Parizu]], [[Francija]]. Kampus se nahaja nasproti zgodovinskega kampusa pariške ''Université Paris-Saclay''.<ref>[https://www.radiofrance.fr/franceculture/podcasts/continent-sciences/les-50-ans-de-l-ihes-8397216 Les 50 ans de l'IHES]</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Institut des hautes études scientifiques}} {{official|https://www.ihes.fr}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerze v Franciji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1958]] {{normativna kontrola}} 4mc79ujsqgzzel8fhss080j06asdh8k 0 522411 5735744 2022-08-17T15:56:42Z AmiIam 214081 Nova stran z vsebino: ===== Mag. Milojka Bačovnik Komprej ===== Rojena je leta 1963 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskovala do četrtega razreda v Šmartnem ob Paki (podružnica v Skornem) nato v Šoštanju, kjer je zaključila šolanje na OŠ Biba Roeck. V letu 1982 je zaključila srednjo ekonomsko šolo (takrat Ekonomska šola Edvarda Kardelja) v Slovenj Gradcu. Na Višji prometni šoli Portorož je diplomirala leta 1990 in leta 2005 na Visoki šoli za upravljanje v Novem mestu. Na... wikitext text/x-wiki ===== Mag. Milojka Bačovnik Komprej ===== Rojena je leta 1963 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskovala do četrtega razreda v Šmartnem ob Paki (podružnica v Skornem) nato v Šoštanju, kjer je zaključila šolanje na OŠ Biba Roeck. V letu 1982 je zaključila srednjo ekonomsko šolo (takrat Ekonomska šola Edvarda Kardelja) v Slovenj Gradcu. Na Višji prometni šoli Portorož je diplomirala leta 1990 in leta 2005 na Visoki šoli za upravljanje v Novem mestu. Naziv magistrica znanosti je pridobila leta 2014 na podiplomskem študiju na Fakulteti za management Koper. Ves čas je zaposlena v javni upravi, od leta 2003 dalje na Zavodu za kulturo Šoštanj. Deluje kot organizatorka in moderatorka razstav in prireditev, dopisnica in redaktorica in kot urednica ter članica več uredniških odborov. Je tudi sodnica porotnica, pooblaščenka za poroke, ambasadorka lahkega branja. Štirinajst let je bila predsednica  Šaleško literarnega  društva Hotenja. Objavlja v literarnih revijah kot so Sodobnost, Dialogi, Mentor, Apokalipsa, Z besedami, Hotenja, Vpogled, Vsesledja. V letu 2006 je pri Mariborski literarni družbi izdala prozni prvenec Ljubezen gre z mano (in druge zgodbe). V letu 2010 pri Založbi Ved zbirko kratke proze Kot žaba na avtocesti. Leta 2012 je pri Založbi Pivec izdala zbirko poezije Dolina sem. Je tudi prejemnica plakete Občine Šoštanj 2018 in Priznanja Sveta JSKD OI Velenje v letu 2017. V letu 2018 so pri Zavodu za kulturo izšle njene štiri knjige intervjujev PreListani obraz. Poleg ostalih nagrad je prejela prvo mesto na natečaju Osvoji Julijo, naziv Muza erotične poezije Zlato plaketo JSKD na natečaju v Zavetju besede 2018. V letu 2020 je bila med nominiranci na natečaju za nagrado Fanny Hausman. V letu 2021 pri Mariborski literarni družbi izdala svojo prvo ilustrirano pravljico Kako se je svet dolgočasil. Z družino živi v Skornem pri Šoštanju. p9mt8rt5tzvlvvqnqebaf2iqox5ngp1 5735772 5735744 2022-08-17T16:53:53Z AmiIam 214081 /* Mag. Milojka Bačovnik Komprej */ wikitext text/x-wiki ===== Mag. Milojka Bačovnik Komprej ===== [[Slika:Milojka B. Komprej.jpg|sličica|234x234_pik|Foto: Dejan Tonkli]] Rojena je leta 1963 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskovala do četrtega razreda v Šmartnem ob Paki (podružnica v Skornem) nato v Šoštanju, kjer je zaključila šolanje na OŠ Biba Roeck. V letu 1982 je zaključila srednjo ekonomsko šolo (takrat Ekonomska šola Edvarda Kardelja) v Slovenj Gradcu. Na Višji prometni šoli Portorož je diplomirala leta 1990 in leta 2005 na Visoki šoli za upravljanje v Novem mestu. Naziv magistrica znanosti je pridobila leta 2014 na podiplomskem študiju na Fakulteti za management Koper. Ves čas je zaposlena v javni upravi, od leta 2003 dalje na Zavodu za kulturo Šoštanj. Deluje kot organizatorka in moderatorka razstav in prireditev, dopisnica in redaktorica in kot urednica ter članica več uredniških odborov. Je tudi sodnica porotnica, pooblaščenka za poroke, ambasadorka lahkega branja. Štirinajst let je bila predsednica  Šaleško literarnega  društva Hotenja. Objavlja v literarnih revijah kot so Sodobnost, Dialogi, Mentor, Apokalipsa, Z besedami, Hotenja, Vpogled, Vsesledja. V letu 2006 je pri Mariborski literarni družbi izdala prozni prvenec Ljubezen gre z mano (in druge zgodbe). V letu 2010 pri Založbi Ved zbirko kratke proze Kot žaba na avtocesti. Leta 2012 je pri Založbi Pivec izdala zbirko poezije Dolina sem. Je tudi prejemnica plakete Občine Šoštanj 2018 in Priznanja Sveta JSKD OI Velenje v letu 2017. V letu 2018 so pri Zavodu za kulturo izšle njene štiri knjige intervjujev PreListani obraz. Poleg ostalih nagrad je prejela prvo mesto na natečaju Osvoji Julijo, naziv Muza erotične poezije Zlato plaketo JSKD na natečaju v Zavetju besede 2018. V letu 2020 je bila med nominiranci na natečaju za nagrado Fanny Hausman. V letu 2021 pri Mariborski literarni družbi izdala svojo prvo ilustrirano pravljico Kako se je svet dolgočasil. Z družino živi v Skornem pri Šoštanju. __KAZALO__ __NEWSECTIONLINK__ 22ywwk1zl1hftaaik0wv4g7dzy0pr49 5735773 5735772 2022-08-17T16:58:01Z AmiIam 214081 wikitext text/x-wiki ===== Mag. Milojka Bačovnik Komprej ===== [[Slika:Milojka B. Komprej.jpg|sličica|240x240px|Foto: Dejan Tonkli|obroba]] Rojena je leta 1963 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskovala do četrtega razreda v Šmartnem ob Paki (podružnica v Skornem) nato v Šoštanju, kjer je zaključila šolanje na OŠ Biba Roeck. V letu 1982 je zaključila srednjo ekonomsko šolo (takrat Ekonomska šola Edvarda Kardelja) v Slovenj Gradcu. Na Višji prometni šoli Portorož je diplomirala leta 1990 in leta 2005 na Visoki šoli za upravljanje v Novem mestu. Naziv magistrica znanosti je pridobila leta 2014 na podiplomskem študiju na Fakulteti za management Koper. Ves čas je zaposlena v javni upravi, od leta 2003 dalje na Zavodu za kulturo Šoštanj. Deluje kot organizatorka in moderatorka razstav in prireditev, dopisnica in redaktorica in kot urednica ter članica več uredniških odborov. Je tudi sodnica porotnica, pooblaščenka za poroke, ambasadorka lahkega branja. Štirinajst let je bila predsednica Šaleško literarnega društva Hotenja. Objavlja v literarnih revijah, kot so Sodobnost, Dialogi, Mentor, Apokalipsa, Z besedami, Hotenja, Vpogled in Vsesledja. V letu 2006 je pri Mariborski literarni družbi izdala prozni prvenec ''Ljubezen gre z mano (in druge zgodbe)''. V letu 2010 pri Založbi Ved zbirko kratke proze ''Kot žaba na avtocesti.'' Leta 2012 je pri Založbi Pivec izdala zbirko poezije ''Dolina sem.'' Je tudi prejemnica plakete Občine Šoštanj 2018 in Priznanja Sveta JSKD OI Velenje v letu 2017. V letu 2018 so pri Zavodu za kulturo izšle njene štiri knjige intervjujev ''PreListani obrazi''. Poleg ostalih nagrad je prejela prvo mesto na natečaju Osvoji Julijo, naziv Muza erotične poezije Zlato plaketo JSKD na natečaju v Zavetju besede 2018. V letu 2020 je bila med nominiranci na natečaju za nagrado Fanny Hausman. V letu 2021 pri Mariborski literarni družbi izdala svojo prvo ilustrirano pravljico ''Kako se je svet dolgočasil''. Z družino živi v Skornem pri Šoštanju. __KAZALO__ __NEWSECTIONLINK__ 2ytclk7urza7wedqe5dkvsjf8q0lww1 5735775 5735773 2022-08-17T17:07:16Z AmiIam 214081 wikitext text/x-wiki ===== Mag. Milojka Bačovnik Komprej ===== ''pesnica, pisateljica, kulturna delavka, literatka''[[Slika:Milojka B. Komprej.jpg|sličica|240x240px|Foto: Dejan Tonkli|obroba]] Rojena je leta 1963 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskovala do četrtega razreda v Šmartnem ob Paki (podružnica v Skornem) nato v Šoštanju, kjer je zaključila šolanje na OŠ Biba Roeck. V letu 1982 je zaključila srednjo ekonomsko šolo (takrat Ekonomska šola Edvarda Kardelja) v Slovenj Gradcu. Na Višji prometni šoli Portorož je diplomirala leta 1990 in leta 2005 na Visoki šoli za upravljanje v Novem mestu. Naziv magistrica znanosti je pridobila leta 2014 na podiplomskem študiju na Fakulteti za management Koper. Ves čas je zaposlena v javni upravi, od leta 2003 dalje na Zavodu za kulturo Šoštanj. Deluje kot organizatorka in moderatorka razstav in prireditev, dopisnica in redaktorica in kot urednica ter članica več uredniških odborov. Je tudi sodnica porotnica, pooblaščenka za poroke, ambasadorka lahkega branja. Štirinajst let je bila predsednica Šaleško literarnega društva Hotenja. Objavlja v literarnih revijah, kot so Sodobnost, Dialogi, Mentor, Apokalipsa, Z besedami, Hotenja, Vpogled in Vsesledja. V letu 2006 je pri Mariborski literarni družbi izdala prozni prvenec ''Ljubezen gre z mano (in druge zgodbe)''. V letu 2010 pri Založbi Ved zbirko kratke proze ''Kot žaba na avtocesti.'' Leta 2012 je pri Založbi Pivec izdala zbirko poezije ''Dolina sem.'' Je tudi prejemnica plakete Občine Šoštanj 2018 in Priznanja Sveta JSKD OI Velenje v letu 2017. V letu 2018 so pri Zavodu za kulturo izšle njene štiri knjige intervjujev ''PreListani obrazi''. Poleg ostalih nagrad je prejela prvo mesto na natečaju Osvoji Julijo, naziv Muza erotične poezije Zlato plaketo JSKD na natečaju v Zavetju besede 2018. V letu 2020 je bila med nominiranci na natečaju za nagrado Fanny Hausman. V letu 2021 pri Mariborski literarni družbi izdala svojo prvo ilustrirano pravljico ''Kako se je svet dolgočasil''. Z družino živi v Skornem pri Šoštanju. === Glej tudi === http://saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=764 https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=558 http://worldcat.org/identities/viaf-812144647706470462776/ __KAZALO__ __NEWSECTIONLINK__ igr3ivt4ruohu95a019rx1sw5fblt2k 5735776 5735775 2022-08-17T17:10:06Z AmiIam 214081 wikitext text/x-wiki ===== Mag. Milojka Bačovnik Komprej ===== ''pesnica, pisateljica, kulturna delavka, literatka''[[Slika:Milojka B. Komprej.jpg|sličica|240x240px|Foto: Dejan Tonkli|obroba]] Rojena je leta 1963 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskovala do četrtega razreda v Šmartnem ob Paki (podružnica v Skornem) nato v Šoštanju, kjer je zaključila šolanje na OŠ Biba Roeck. V letu 1982 je zaključila srednjo ekonomsko šolo (takrat Ekonomska šola Edvarda Kardelja) v Slovenj Gradcu. Na Višji prometni šoli Portorož je diplomirala leta 1990 in leta 2005 na Visoki šoli za upravljanje v Novem mestu. Naziv magistrica znanosti je pridobila leta 2014 na podiplomskem študiju na Fakulteti za management Koper. Ves čas je zaposlena v javni upravi, od leta 2003 dalje na Zavodu za kulturo Šoštanj. Deluje kot organizatorka in moderatorka razstav in prireditev, dopisnica in redaktorica in kot urednica ter članica več uredniških odborov. Je tudi sodnica porotnica, pooblaščenka za poroke, ambasadorka lahkega branja. Štirinajst let je bila predsednica Šaleško literarnega društva Hotenja. Objavlja v literarnih revijah, kot so Sodobnost, Dialogi, Mentor, Apokalipsa, Z besedami, Hotenja, Vpogled in Vsesledja. V letu 2006 je pri Mariborski literarni družbi izdala prozni prvenec ''Ljubezen gre z mano (in druge zgodbe)''. V letu 2010 pri Založbi Ved zbirko kratke proze ''Kot žaba na avtocesti.'' Leta 2012 je pri Založbi Pivec izdala zbirko poezije ''Dolina sem.'' Je tudi prejemnica plakete Občine Šoštanj 2018 in Priznanja Sveta JSKD OI Velenje v letu 2017. V letu 2018 so pri Zavodu za kulturo izšle njene štiri knjige intervjujev ''PreListani obrazi''. Poleg ostalih nagrad je prejela prvo mesto na natečaju Osvoji Julijo, naziv Muza erotične poezije Zlato plaketo JSKD na natečaju v Zavetju besede 2018. V letu 2020 je bila med nominiranci na natečaju za nagrado Fanny Hausman. V letu 2021 pri Mariborski literarni družbi izdala svojo prvo ilustrirano pravljico ''Kako se je svet dolgočasil''. Z družino živi v Skornem pri Šoštanju. === Glej tudi === * http://saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=764 * https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=558 * http://worldcat.org/identities/viaf-812144647706470462776/ * https://www.novitednik.si/kultura/22532-kulturo-dozivljamo-z-vsemi-cutili * https://www.vecer.com/literatura/festival-eroticne-poezije-kjer-dvojina-zmaguje-6414786 __KAZALO__ __NEWSECTIONLINK__ geb0ete02ipjrtuqp0glypsx4m8dubq 5735780 5735776 2022-08-17T17:21:58Z AmiIam 214081 wikitext text/x-wiki ===== Mag. Milojka Bačovnik Komprej ===== ''pesnica, pisateljica, kulturna delavka, literatka''[[Slika:Milojka B. Komprej.jpg|sličica|240x240px|Foto: Dejan Tonkli|obroba]] Rojena je leta 1963 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskovala do četrtega razreda v Šmartnem ob Paki (podružnica v Skornem) nato v Šoštanju, kjer je zaključila šolanje na OŠ Biba Roeck. V letu 1982 je zaključila srednjo ekonomsko šolo (takrat Ekonomska šola Edvarda Kardelja) v Slovenj Gradcu. Na Višji prometni šoli Portorož je diplomirala leta 1990 in leta 2005 na Visoki šoli za upravljanje v Novem mestu. Naziv magistrica znanosti je pridobila leta 2014 na podiplomskem študiju na Fakulteti za management Koper. Ves čas je zaposlena v javni upravi, od leta 2003 dalje na Zavodu za kulturo Šoštanj. Deluje kot organizatorka in moderatorka razstav in prireditev, dopisnica in redaktorica in kot urednica ter članica več uredniških odborov. Je tudi sodnica porotnica, pooblaščenka za poroke, ambasadorka lahkega branja. Štirinajst let je bila predsednica Šaleško literarnega društva Hotenja. Objavlja v literarnih revijah, kot so Sodobnost, Dialogi, Mentor, Apokalipsa, Z besedami, Hotenja, Vpogled in Vsesledja. V letu 2006 je pri Mariborski literarni družbi izdala prozni prvenec ''Ljubezen gre z mano (in druge zgodbe)''. V letu 2010 pri Založbi Ved zbirko kratke proze ''Kot žaba na avtocesti.'' Leta 2012 je pri Založbi Pivec izdala zbirko poezije ''Dolina sem.'' Je tudi prejemnica plakete Občine Šoštanj 2018 in Priznanja Sveta JSKD OI Velenje v letu 2017. V letu 2018 so pri Zavodu za kulturo izšle njene štiri knjige intervjujev ''PreListani obrazi''. Poleg ostalih nagrad je prejela prvo mesto na natečaju Osvoji Julijo, naziv Muza erotične poezije 2018, Zlato plaketo JSKD na natečaju v Zavetju besede 2018. V letu 2020 je bila med nominiranci na natečaju za nagrado Fanny Hausman. V letu 2021 pri Mariborski literarni družbi izdala svojo prvo ilustrirano pravljico ''Kako se je svet dolgočasil''. Z družino živi v Skornem pri Šoštanju. === Glej tudi === * http://saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=764 * https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=558 * http://worldcat.org/identities/viaf-812144647706470462776/ * https://www.novitednik.si/kultura/22532-kulturo-dozivljamo-z-vsemi-cutili * https://www.vecer.com/literatura/festival-eroticne-poezije-kjer-dvojina-zmaguje-6414786 __KAZALO__ __NEWSECTIONLINK__ ow3xfqlzfb0wcz7g8izzhw3nmi0xk0a 5736012 5735780 2022-08-18T06:42:29Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} ===== Mag. Milojka Bačovnik Komprej ===== ''pesnica, pisateljica, kulturna delavka, literatka'' Rojena je leta 1963 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskovala do četrtega razreda v Šmartnem ob Paki (podružnica v Skornem) nato v Šoštanju, kjer je zaključila šolanje na OŠ Biba Roeck. V letu 1982 je zaključila srednjo ekonomsko šolo (takrat Ekonomska šola Edvarda Kardelja) v Slovenj Gradcu. Na Višji prometni šoli Portorož je diplomirala leta 1990 in leta 2005 na Visoki šoli za upravljanje v Novem mestu. Naziv magistrica znanosti je pridobila leta 2014 na podiplomskem študiju na Fakulteti za management Koper. Ves čas je zaposlena v javni upravi, od leta 2003 dalje na Zavodu za kulturo Šoštanj. Deluje kot organizatorka in moderatorka razstav in prireditev, dopisnica in redaktorica in kot urednica ter članica več uredniških odborov. Je tudi sodnica porotnica, pooblaščenka za poroke, ambasadorka lahkega branja. Štirinajst let je bila predsednica Šaleško literarnega društva Hotenja. Objavlja v literarnih revijah, kot so Sodobnost, Dialogi, Mentor, Apokalipsa, Z besedami, Hotenja, Vpogled in Vsesledja. V letu 2006 je pri Mariborski literarni družbi izdala prozni prvenec ''Ljubezen gre z mano (in druge zgodbe)''. V letu 2010 pri Založbi Ved zbirko kratke proze ''Kot žaba na avtocesti.'' Leta 2012 je pri Založbi Pivec izdala zbirko poezije ''Dolina sem.'' Je tudi prejemnica plakete Občine Šoštanj 2018 in Priznanja Sveta JSKD OI Velenje v letu 2017. V letu 2018 so pri Zavodu za kulturo izšle njene štiri knjige intervjujev ''PreListani obrazi''. Poleg ostalih nagrad je prejela prvo mesto na natečaju Osvoji Julijo, naziv Muza erotične poezije 2018, Zlato plaketo JSKD na natečaju v Zavetju besede 2018. V letu 2020 je bila med nominiranci na natečaju za nagrado Fanny Hausman. V letu 2021 pri Mariborski literarni družbi izdala svojo prvo ilustrirano pravljico ''Kako se je svet dolgočasil''. Z družino živi v Skornem pri Šoštanju. == Viri == {{refsez}} === Glej tudi === * http://saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=764 * https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=558 * http://worldcat.org/identities/viaf-812144647706470462776/ * https://www.novitednik.si/kultura/22532-kulturo-dozivljamo-z-vsemi-cutili * https://www.vecer.com/literatura/festival-eroticne-poezije-kjer-dvojina-zmaguje-6414786 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bačovnik Komprej, Milojka}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] bceqsnex36k7jw70msbwji9o4r0kejv 0 522412 5735751 2022-08-17T16:12:28Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Kyoto-Ryoan-Ji MG 4512.jpg|upright=1.35|thumb|[[Rjoan-dži]] (konec 16. stoletja) v Kjotu na Japonskem, znan primer zen vrta]] [[File:Daisen-in2.jpg|upright=1.35|thumb|Gora, slap in prodnata »reka« v Daisen-inu (1509–1513)]] '''Japonski suhi vrt''' (枯山水, ''karesansui'') ali '''japonski skalnjak''', pogosto imenovan '''zen vrt''', je značilen slog [[japonski vrt|japonskega vrta]]. Ustvarja miniaturno stilizirano pokrajino s skrbno sestavljenimi razporeditvami skal, vodnih elementov, mahu, obrezanih dreves in grmovja ter uporablja gramoz ali pesek, ki je zgrabljen, da predstavlja valovanje v vodi.<ref>Ono Kenkichi and Walter Edwards: "Dvojezični (angleški in japonski) slovar japonskih vrtnih izrazov (Karesansui. str. 20) iz Kansai Main Pageocess, Nara 2001 Definicija Karesansui je bila pridobljena z dovoljenjem iz [http://www.zen-garden.org/ Spletni "živi" vodnik za ustvarjanje zen vrta] by P.M. Patings.</ref> Zen vrtove običajno najdemo v templjih ali samostanih. Običajno je razmeroma majhen, obdan z zidom ali stavbami in je mišljen tako, da si ga lahko ogledate sedeč z enega samega zornega kota zunaj vrta, kot je veranda, rezidenca glavnega meniha templja ali samostana. V mnoge, z gramozom namesto s travo, stopijo le zaradi vzdrževanja. Klasični zen vrtovi so bili ustvarjeni v templjih [[zen budizem|zen budizma]] v [[Kjoto|Kjotu]] v [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]]. Namenjeni so bili posnemanju bistva narave, ne njenega dejanskega videza in služili kot pomoč pri meditaciji.<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 65.</ref> == Zgodovina == === Zgodnji japonski skalni vrtovi === Kamniti vrtovi so na Japonskem obstajali vsaj od [[obdobje Heian|obdobja Heian]] (794–1185). Ti zgodnji vrtovi so bili opisani v prvem priročniku japonskih vrtov ''Sakuteiki'' (»Zapisi o vzdrževanju vrtov«), ki ga je konec 11. stoletja napisal Tačibana no Tošicuna (1028–1094). Prilagodili so kitajsko vrtno filozofijo [[dinastija Song|dinastije Song]] (960–1279), kjer so skupine skal simbolizirale goro Penglai, legendarno gorsko otoško domovino osmih nesmrtnikov v [[kitajska mitologija|kitajski mitologiji]], v japonščini znano kot Horai.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins- Paysagistes, Jardinieres, Poetes'', pp. 485–87.</ref> ''Sakuteiki'' je natančno opisal, kako je treba postaviti kamne. V enem odlomku je zapisal: :»Na mestu, kjer ni ne jezera ne potoka, lahko postavimo tako imenovano ''kare-sansui'' ali suho pokrajino«. Ta vrsta vrta je vsebovala skale, postavljene pokonci kot gore ali pa v miniaturni pokrajini hribe in grape z malo rastlinami. Opisal je več drugih slogov skalnjakov, ki so običajno vključevali potok ali ribnik, vključno s slogom velike reke, slogom gorske reke in slogom močvirja. Oceanski slog je vseboval skale, za katere se je zdelo, da so jih razjedli valovi, obdane z bregom belega peska, kot plaža.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 488</ref> Bel pesek in prod sta bila dolgo značilnost japonskih vrtov. V [[šintoizem|šintoistični]] veri so ga uporabljali za simbol čistosti in ga uporabljali okoli svetišč, templjev in palač. V zen vrtovih predstavlja vodo ali, kot beli prostor na japonskih slikah, praznino in daljavo. So mesta meditacije. === Zen budizem in obdobje Muromači (1336–1573) === Za obdobje Muromačija na Japonskem, ki je potekalo približno v istem času kot [[renesansa]] v [[Evropa|Evropi]], so bila značilna politična rivalstva, ki so pogosto vodila v vojne, a tudi izjemen razcvet [[japonska kultura|japonske kulture]]. Tam se je začelo gledališče ''[[Noh]]'', [[japonski obred pitja čaja]], slog japonske arhitekture ''[[šoin]]'' in vrt zen.<ref>Nitschke, ''le jardin japonais'', p. 67.</ref> Zen budizem je bil uveden na Japonsko ob koncu 12. stoletja in je hitro pridobil veliko privržencev, zlasti med razredom [[samuraj]]ev in vojnimi gospodarji, ki so občudovali njegovo doktrino samodiscipline. Vrtovi zgodnjih zen templjev na Japonskem so spominjali na kitajske vrtove tistega časa z jezeri in otoki. Toda v Kjotu se je v 14. in 15. stoletju ob pomembnih zen templjih pojavila nova vrsta vrtov. Ti zen vrtovi so bili zasnovani za spodbujanje meditacije. «Narava, če bi jo naredili ekspresivno tako, da bi jo zmanjšali na njene abstraktne oblike, bi lahko posredovala najgloblje misli s svojo preprosto prisotnostjo«, je zapisal Michel Baridon. »Kompozicije iz kamna, ki so bile že običajne na Kitajskem, so na Japonskem postale prave okamenele pokrajine, ki so se zdele obešene v času, kot v določenih trenutkih gledališča Noh, ki sega v isto obdobje«.<ref>Baridon, Les Jardins p. 472.</ref> Mnogi strokovnjaki menijo, da je prvi vrt, ki je začel prehod na nov slog, Saihō-dži, »tempelj dišav Zahoda«, popularno znan kot Koke-dera, tempelj mahu, v zahodnem delu Kjota. Budistični menih in zen mojster Musō Kokuši je leta 1334 preoblikoval budistični tempelj v zen samostan in zgradil vrtove. Spodnji vrt Saihō-dži je v tradicionalnem slogu obdobja Heian; ribnik z več skalnimi kompozicijami, ki predstavljajo otoke. Zgornji vrt je suhi skalnjak, ki ima tri skalne »otoke«. Prvi, imenovan ''Kamešima'', otok želve, je podoben želvi, ki plava v »jezeru« mahu. Drugi, ''Zazen-seki'', je ravna »meditacijska skala«, za katero se verjame, da izžareva mir in tišino; in tretji je ''kare-taki'', suh »slap«, sestavljen iz stopnic ravnih granitnih skal. Mah, ki zdaj obdaja skale in predstavlja vodo, ni bil del prvotnega vrtnega načrta; zrasel je nekaj stoletij kasneje, ko je bil vrt neurejen, zdaj pa je najbolj znana značilnost vrta.<ref name="Nitschke, pg. 68-73">Nitschke, ''le jardin japonais'', pp. 68–73.</ref> Muso Kokuši je zgradil še en tempeljski vrt v Tenrjū-dži, »tempelj nebeškega zmaja«. Zdi se, da je na ta vrt močno vplivalo kitajsko krajinsko slikarstvo dinastije Song, ki prikazuje gore, ki se dvigajo v megli in namiguje na veliko globino in višino. Vrt v Tenrjū-dži ima pravi ribnik z vodo in suhim slapom iz kamnov, ki je videti kot kitajska pokrajina. Saihō-dži in Tenrjū-dži prikazujeta prehod iz vrta v slogu Heian proti bolj abstraktnemu in stiliziranemu pogledu na naravo. Vrtovi Ginkaku-dži, znani tudi kot Srebrni paviljon, se prav tako pripisujejo Muso Kokušiju. Ta tempeljski vrt je vključeval tradicionalni vrt z ribnikom, vendar je imel novo funkcijo za japonski vrt; območje z nabranim belim prodom s popolno oblikovano goro iz belega proda, ki spominja na goro [[Fudži]], v središču. Prizor so poimenovali ''ginšanada'', dobesedno »srebrni pesek in odprto morje«. Ta vrtna značilnost je postala znana kot ''kogecudai'' ali »majhna gora, obrnjena proti luni«, in podobna majhna gora Fudži, narejena iz peska ali zemlje, prekrite s travo, se je stoletja pozneje pojavljala v japonskih vrtovih.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', p. 86.</ref> Najbolj znan od vseh zen vrtov v Kjotu je [[Rjoan-dži]], zgrajen v poznem 15. stoletju, kjer je zen vrt prvič postal povsem abstrakten. Vrt je pravokotnik velikosti 340 kvadratnih metrov.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais''. Young and Young put the size at twenty-five meters by ten meters.</ref> V njej je postavljenih petnajst kamnov različnih velikosti, skrbno sestavljenih v pet skupin; ena skupina po pet kamnov, dve skupini po tri in dve skupini po dva kamna. Kamni so obdani z belim prodom, ki ga menihi vsak dan skrbno grabijo. Edina vegetacija na vrtu je nekaj mahu okoli kamnov. Vrt je namenjen opazovanju iz sedečega položaja na verandi ''hōdžō'', rezidence opata samostana.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 90.</ref> Vrt v Daisen-inu (1509–1513) je imel bolj literaren pristop kot Rjoan-dži. Tam »reka« belega proda predstavlja metaforično potovanje skozi življenje; začne se s suhim slapom v gorah, poteka skozi brzice in skale in se konča v mirnem morju belega proda z dvema prodnatima gorama. Izum zen vrta je bil tesno povezan z razvojem japonskih pokrajinskih slik s tušem. Japonski slikarji, kot sta Sesshū Tōjō (1420–1506) in Soami (umrl 1525), so močno poenostavili svoje poglede na naravo in prikazali le najbolj bistvene vidike narave, pri čemer so okoli črnih in sivih risb pustili velike bele površine. Soami naj bi bil osebno vpleten v načrtovanje dveh najbolj znanih zen vrtov v Kjotu, Rjoan-dži in Daisen-in, čeprav njegova vpletenost ni bila nikoli z gotovostjo dokumentirana. Michel Baridon je zapisal: »Slavni zen vrtovi iz obdobja Muromači so pokazali, da je japonska umetnost vrtov popeljala do najvišje stopnje intelektualne prefinjenosti, ki jo je bilo mogoče doseči.«<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 474. Translation of this excerpt from French by D.R. Siefkin.</ref> <gallery> File:Saihouji-kokedera01.jpg|Saihō-dži - vrt mahu, zgodnji zen vrt iz sredine 14. stoletja. Mah je prišel veliko kasneje, ko vrt ni bil negovan. File:Ginkakuji-M1953.jpg|V vrtu Ginkaku-dži je replika gore Fudži, narejena iz proda v prodnatem morju. stoletja je bil model za podobne miniaturne gore v japonskih vrtovih. Image:RyoanJi-Dry garden.jpg|Del vrta v Rjoan-dži (pozno 15. stoletje), najbolj abstrakten od vseh japonskih zen vrtov File:Ryoanji rock garden close up.jpg|Klasična triadna skalna kompozicija v Rjoan-dži. File:Daisen-in3.jpg|Beli prodnati »ocean« vrta Daisen-dži, v katerega teče prodnata reka. File:Daitokuji-Zuihoin-Zuihotei-M1827.jpg|Vrt blažene gore v Zuiho-inu, podtempelj Daitoku-dži. File:Daitokuji-Zuihoin-M1836.jpg|V vrtu Zuiho-in – nekatere skale naj bi tvorile križ. Vrt je zgradil daimjō Ōtomo Sōrin, ki se je spreobrnil v krščanstvo. File:Korakuen Okayama26s3872.jpg File:Zuihou-in2.JPG File:Toufuku-ji hojyo5.JPG File:Harima-ankokuji-sekitei01.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book| author = Wybe Kuitert| title = Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art| year = 1988| publisher = Gieben Amsterdam| isbn = 978-90-5063-021-4 }} * {{cite book| author = Wybe Kuitert| title = Themes in the History of Japanese Garden Art| year = 2002| publisher = Hawaii University Press | isbn = 978-0-8248-2312-2 }} * {{cite book| author = David Young|author2=Michiko Young| title = The Art of the Japanese Garden| date = July 2005| publisher = Tuttle Pub| isbn = 978-0-8048-3598-5 }} * {{cite book| author = Günter Nitschke| title = Le jardin japonais: Angle droit et forme naturelle| year = 2007| isbn = 978-3-8228-3034-5 }} * {{cite book|last=Baridon|first=Michel|title=Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes|year=1998}}, Éditions Robert Lafont, Paris, ({{ISBN|2-221-06707-X}}) * {{cite book| author = Miyeko Murase| title = L Art Du Japon| year = 1996| publisher = LGF/Le Livre de Poche| isbn = 978-2-253-13054-3 }} * {{cite book| author = Danielle Elisseeff| title = Jardins japonais| date = 2010-09-23| isbn = 978-2-35988-029-8 }} * {{cite book| author = Virginie Klecka| title = Jardins Japonais| date = 2011-04-15| isbn = 978-2-8153-0052-0 }} * {{cite book| author = Christian Tagsold | title = Spaces in Translation: Japanese Gardens and the West| year = 2017| publisher = University of Pennsylvania Press| isbn = 978-0-8122-4674-2 }} ===Opomba=== <small>*Sakuteiki je vrtna knjiga z zapiski o vrtnarstvu, ki sega v pozno sedemnajsto stoletje. Njegov najstarejši naslov je Senzai Hishõ, "Skrivni izvlečki o vrtovih", napisan pa je bil pred skoraj 1000 leti, zaradi česar je najstarejše delo o japonskem vrtnarstvu. Domneva se, da je to v 11. stoletju napisal plemeniti človek po imenu Tachibana no Tichitsuna. V tem besedilu je prva omemba karesansuija v literaturi. Šele pred kratkim smo videli angleški sodobni prevod te vrtnarske klasike.</small> ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [https://web.archive.org/web/20051127032306/http://phototravels.net/kyoto/zen-gardens-index.html Photo Gallery of Japanese Zen Gardens] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=rock&d=365 Map of Japanese Rock (Zen) Garden in the United States] * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Virtual tour of the Zen Gardens in and around Kyoto] * [http://www.phantomgallery.64g.ru/sad/sad1en.htm Geometrical concepts of Japanese rock garden] * {{cite web|url= http://www.stanford.edu/group/sjeaa/journal42/japan2.pdf |title=Stanford University article on the history and meaning of some Japanese gardens }}&nbsp;{{small|(180&nbsp;KB)}} * [http://www.zen-garden.org/ ''Tsubo-en''] – A virtual tour of the karesansui garden in The Netherlands * [http://www.zen-garden.org/html/page_samurai.htm Study into the karesansui gardens of the Edo era] – ''karesansui gardens of Traditional Samurai Residences'' * [http://www.nature.com/nsu/020923/020923-8.html Neuroscience unlocks secrets of Zen garden] (Requires subscription) *: [https://web.archive.org/web/20041213081907/http://www.lauralee.com/news/zensecrets.htm Neuroscience unlocks secrets of Zen garden] (Mirror) * [http://www.rothteien.com/superbait/zenviewpoints.htm Criticisms of the term "Zen Garden"] - in ''Japanese Garden Journal'' [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] 9wo7y8igkp0eizcu6m1fxnfr854qwkc 5735758 5735751 2022-08-17T16:36:37Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Kyoto-Ryoan-Ji MG 4512.jpg|upright=1.35|thumb|[[Rjoan-dži]] (konec 16. stoletja) v Kjotu na Japonskem, znan primer zen vrta]] [[File:Daisen-in2.jpg|upright=1.35|thumb|Gora, slap in prodnata »reka« v Daisen-inu (1509–1513)]] '''Japonski suhi vrt''' (枯山水, ''karesansui'') ali '''japonski skalnjak''', pogosto imenovan '''zen vrt''', je značilen slog [[japonski vrt|japonskega vrta]]. Ustvarja miniaturno stilizirano pokrajino s skrbno sestavljenimi razporeditvami skal, vodnih elementov, mahu, obrezanih dreves in grmovja ter uporablja gramoz ali pesek, ki je zgrabljen, da predstavlja valovanje v vodi.<ref>Ono Kenkichi and Walter Edwards: "Dvojezični (angleški in japonski) slovar japonskih vrtnih izrazov (Karesansui. str. 20) iz Kansai Main Pageocess, Nara 2001 Definicija Karesansui je bila pridobljena z dovoljenjem iz [http://www.zen-garden.org/ Spletni "živi" vodnik za ustvarjanje zen vrta] by P.M. Patings.</ref> Zen vrtove običajno najdemo v templjih ali samostanih. Običajno je razmeroma majhen, obdan z zidom ali stavbami in je mišljen tako, da si ga lahko ogledate sedeč z enega samega zornega kota zunaj vrta, kot je veranda, rezidenca glavnega meniha templja ali samostana. V mnoge, z gramozom namesto s travo, stopijo le zaradi vzdrževanja. Klasični zen vrtovi so bili ustvarjeni v templjih [[zen budizem|zen budizma]] v [[Kjoto|Kjotu]] v [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]]. Namenjeni so bili posnemanju bistva narave, ne njenega dejanskega videza in služili kot pomoč pri meditaciji.<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 65.</ref> == Zgodovina == === Zgodnji japonski skalni vrtovi === Kamniti vrtovi so na Japonskem obstajali vsaj od [[obdobje Heian|obdobja Heian]] (794–1185). Ti zgodnji vrtovi so bili opisani v prvem priročniku japonskih vrtov ''Sakuteiki'' (»Zapisi o vzdrževanju vrtov«), ki ga je konec 11. stoletja napisal Tačibana no Tošicuna (1028–1094). Prilagodili so kitajsko vrtno filozofijo [[dinastija Song|dinastije Song]] (960–1279), kjer so skupine skal simbolizirale goro Penglai, legendarno gorsko otoško domovino osmih nesmrtnikov v [[kitajska mitologija|kitajski mitologiji]], v japonščini znano kot Horai.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins- Paysagistes, Jardinieres, Poetes'', pp. 485–87.</ref> ''Sakuteiki'' je natančno opisal, kako je treba postaviti kamne. V enem odlomku je zapisal: :»Na mestu, kjer ni ne jezera ne potoka, lahko postavimo tako imenovano ''kare-sansui'' ali suho pokrajino«. Ta vrsta vrta je vsebovala skale, postavljene pokonci kot gore ali pa v miniaturni pokrajini hribe in grape z malo rastlinami. Opisal je več drugih slogov skalnjakov, ki so običajno vključevali potok ali ribnik, vključno s slogom velike reke, slogom gorske reke in slogom močvirja. Oceanski slog je vseboval skale, za katere se je zdelo, da so jih razjedli valovi, obdane z bregom belega peska, kot plaža.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 488</ref> Bel pesek in prod sta bila dolgo značilnost japonskih vrtov. V [[šintoizem|šintoistični]] veri so ga uporabljali za simbol čistosti in ga uporabljali okoli svetišč, templjev in palač. V zen vrtovih predstavlja vodo ali, kot beli prostor na japonskih slikah, praznino in daljavo. So mesta meditacije. === Zen budizem in obdobje Muromači (1336–1573) === Za obdobje Muromačija na Japonskem, ki je potekalo približno v istem času kot [[renesansa]] v [[Evropa|Evropi]], so bila značilna politična rivalstva, ki so pogosto vodila v vojne, a tudi izjemen razcvet [[japonska kultura|japonske kulture]]. Tam se je začelo gledališče ''[[Noh]]'', [[japonski obred pitja čaja]], slog japonske arhitekture ''[[šoin]]'' in vrt zen.<ref>Nitschke, ''le jardin japonais'', p. 67.</ref> Zen budizem je bil uveden na Japonsko ob koncu 12. stoletja in je hitro pridobil veliko privržencev, zlasti med razredom [[samuraj]]ev in vojnimi gospodarji, ki so občudovali njegovo doktrino samodiscipline. Vrtovi zgodnjih zen templjev na Japonskem so spominjali na kitajske vrtove tistega časa z jezeri in otoki. Toda v Kjotu se je v 14. in 15. stoletju ob pomembnih zen templjih pojavila nova vrsta vrtov. Ti zen vrtovi so bili zasnovani za spodbujanje meditacije. «Narava, če bi jo naredili ekspresivno tako, da bi jo zmanjšali na njene abstraktne oblike, bi lahko posredovala najgloblje misli s svojo preprosto prisotnostjo«, je zapisal Michel Baridon. »Kompozicije iz kamna, ki so bile že običajne na Kitajskem, so na Japonskem postale prave okamenele pokrajine, ki so se zdele obešene v času, kot v določenih trenutkih gledališča Noh, ki sega v isto obdobje«.<ref>Baridon, Les Jardins p. 472.</ref> Mnogi strokovnjaki menijo, da je prvi vrt, ki je začel prehod na nov slog, Saihō-dži, »tempelj dišav Zahoda«, popularno znan kot Koke-dera, tempelj mahu, v zahodnem delu Kjota. Budistični menih in zen mojster Musō Kokuši je leta 1334 preoblikoval budistični tempelj v zen samostan in zgradil vrtove. Spodnji vrt Saihō-dži je v tradicionalnem slogu obdobja Heian; ribnik z več skalnimi kompozicijami, ki predstavljajo otoke. Zgornji vrt je suhi skalnjak, ki ima tri skalne »otoke«. Prvi, imenovan ''Kamešima'', otok želve, je podoben želvi, ki plava v »jezeru« mahu. Drugi, ''Zazen-seki'', je ravna »meditacijska skala«, za katero se verjame, da izžareva mir in tišino; in tretji je ''kare-taki'', suh »slap«, sestavljen iz stopnic ravnih granitnih skal. Mah, ki zdaj obdaja skale in predstavlja vodo, ni bil del prvotnega vrtnega načrta; zrasel je nekaj stoletij kasneje, ko je bil vrt neurejen, zdaj pa je najbolj znana značilnost vrta.<ref name="Nitschke, pg. 68-73">Nitschke, ''le jardin japonais'', pp. 68–73.</ref> Muso Kokuši je zgradil še en tempeljski vrt v Tenrjū-dži, »tempelj nebeškega zmaja«. Zdi se, da je na ta vrt močno vplivalo kitajsko krajinsko slikarstvo dinastije Song, ki prikazuje gore, ki se dvigajo v megli in namiguje na veliko globino in višino. Vrt v Tenrjū-dži ima pravi ribnik z vodo in suhim slapom iz kamnov, ki je videti kot kitajska pokrajina. Saihō-dži in Tenrjū-dži prikazujeta prehod iz vrta v slogu Heian proti bolj abstraktnemu in stiliziranemu pogledu na naravo. Vrtovi Ginkaku-dži, znani tudi kot Srebrni paviljon, se prav tako pripisujejo Muso Kokušiju. Ta tempeljski vrt je vključeval tradicionalni vrt z ribnikom, vendar je imel novo funkcijo za japonski vrt; območje z nabranim belim prodom s popolno oblikovano goro iz belega proda, ki spominja na goro [[Fudži]], v središču. Prizor so poimenovali ''ginšanada'', dobesedno »srebrni pesek in odprto morje«. Ta vrtna značilnost je postala znana kot ''kogecudai'' ali »majhna gora, obrnjena proti luni«, in podobna majhna gora Fudži, narejena iz peska ali zemlje, prekrite s travo, se je stoletja pozneje pojavljala v japonskih vrtovih.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', p. 86.</ref> Najbolj znan od vseh zen vrtov v Kjotu je [[Rjoan-dži]], zgrajen v poznem 15. stoletju, kjer je zen vrt prvič postal povsem abstrakten. Vrt je pravokotnik velikosti 340 kvadratnih metrov.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais''. Young and Young put the size at twenty-five meters by ten meters.</ref> V njej je postavljenih petnajst kamnov različnih velikosti, skrbno sestavljenih v pet skupin; ena skupina po pet kamnov, dve skupini po tri in dve skupini po dva kamna. Kamni so obdani z belim prodom, ki ga menihi vsak dan skrbno grabijo. Edina vegetacija na vrtu je nekaj mahu okoli kamnov. Vrt je namenjen opazovanju iz sedečega položaja na verandi ''hōdžō'', rezidence opata samostana.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 90.</ref> Vrt v Daisen-inu (1509–1513) je imel bolj literaren pristop kot Rjoan-dži. Tam »reka« belega proda predstavlja metaforično potovanje skozi življenje; začne se s suhim slapom v gorah, poteka skozi brzice in skale in se konča v mirnem morju belega proda z dvema prodnatima gorama. Izum zen vrta je bil tesno povezan z razvojem japonskih pokrajinskih slik s tušem. Japonski slikarji, kot sta Sesshū Tōjō (1420–1506) in Soami (umrl 1525), so močno poenostavili svoje poglede na naravo in prikazali le najbolj bistvene vidike narave, pri čemer so okoli črnih in sivih risb pustili velike bele površine. Soami naj bi bil osebno vpleten v načrtovanje dveh najbolj znanih zen vrtov v Kjotu, Rjoan-dži in Daisen-in, čeprav njegova vpletenost ni bila nikoli z gotovostjo dokumentirana. Michel Baridon je zapisal: »Slavni zen vrtovi iz obdobja Muromači so pokazali, da je japonska umetnost vrtov popeljala do najvišje stopnje intelektualne prefinjenosti, ki jo je bilo mogoče doseči.«<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 474. Translation of this excerpt from French by D.R. Siefkin.</ref> <gallery> File:Saihouji-kokedera01.jpg|Saihō-dži - vrt mahu, zgodnji zen vrt iz sredine 14. stoletja. Mah je prišel veliko kasneje, ko vrt ni bil negovan. File:Ginkakuji-M1953.jpg|V vrtu Ginkaku-dži je replika gore Fudži, narejena iz proda v prodnatem morju. stoletja je bil model za podobne miniaturne gore v japonskih vrtovih. Image:RyoanJi-Dry garden.jpg|Del vrta v Rjoan-dži (pozno 15. stoletje), najbolj abstrakten od vseh japonskih zen vrtov File:Ryoanji rock garden close up.jpg|Klasična triadna skalna kompozicija v Rjoan-dži. File:Daisen-in3.jpg|Beli prodnati »ocean« vrta Daisen-dži, v katerega teče prodnata reka. File:Daitokuji-Zuihoin-Zuihotei-M1827.jpg|Vrt blažene gore v Zuiho-inu, podtempelj Daitoku-dži. File:Daitokuji-Zuihoin-M1836.jpg|V vrtu Zuiho-in – nekatere skale naj bi tvorile križ. Vrt je zgradil daimjō Ōtomo Sōrin, ki se je spreobrnil v krščanstvo. File:Korakuen Okayama26s3872.jpg File:Zuihou-in2.JPG File:Toufuku-ji hojyo5.JPG File:Harima-ankokuji-sekitei01.jpg </gallery> === Poznejši skalni vrtovi === V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je velik sprehajalni vrt postal prevladujoč slog japonskega vrta, vendar so zen vrtovi še naprej obstajali v zen templjih. Zgrajenih je bilo nekaj majhnih novih skalnjakov, običajno kot del vrta, kjer pravi potok ali ribnik ni bil praktičen. Leta 1880 je stavbe templja Tōfuku-dži v Kjotu, enega najstarejših templjev v mestu, uničil požar. Leta 1940 je tempelj naročil krajinski zgodovinar in arhitekt Šigemori Mirei, da poustvari vrtove. Ustvaril je štiri različne vrtove, enega za vsako stran glavne tempeljske stavbe. Naredil je en vrt s petimi umetnimi griči, pokritimi s travo, ki simbolizirajo pet velikih starodavnih templjev Kjota; sodoben skalnjak z navpičnimi skalami, ki simbolizirajo goro Horai; veliko »morje« belega gramoza, nagrabljenega v vzorcu šahovnice in intimen vrt z vrtinčastimi peščenimi vzorci.<ref>Nitschke, ''Le jardin Japonais'', pp. 217–18</ref> V zadnjem stoletju so se zen vrtovi pojavili v mnogih državah zunaj Japonske. <gallery> File:TofukujiGarden1.jpg|Vrt Tofuku-dži (1940). Pet gričev simbolizira pet velikih zen templjev Kjota. File:Toufuku-ji hojyo3.JPG|Sodobni zen vrt v Tōfuku-dži (1940). File:Toufuku-ji kaizandou3.JPG|Zen vrt v vzorcu šahovnice, v Tōfuku-dži (1940). File:TofukujiReiunin1.jpg|Dvoriščni zen vrt v Tōfuku-dži (1940). File:Toufuku-ji hojyo4.JPG|Del sodobnega zen vrta v Tōfuku-dži (1940). ''Otoki nesmrtnih''. File:ReiunIn GaunNoNiwa.jpg|Del sodobnega zen vrta v Tōfuku-dži (1940). File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg| Honbō vrt v [[Šiteno-dži]] File:Japanese Tea Garden (San Francisco, California).jpg|Majhen vrt v japonskem čajnem vrtu v parku Golden Gate v [[San Francisco|San Franciscu]] File:Portland Japanese gardens zen garden.jpg|Peščeni in kamniti vrt v japonskih vrtovih Portlanda. File:Anyoin02 1024.jpg|An'jō-in vrt v Taisan-dži v Kobeju, Japonska. File:RosanjiTeien.jpg|Rosan-dži vrt File:Adachi Museum of Art04st3200.jpg|Muzej umetnosti Adači File:MyoshinjiTaizoin2.jpg|Taizō-in, Mjōšin-dži, v Kjotu File:Komyozenji Stone garden 1.JPG|Kōmjōzen-dži File:Jissoin-Temple-Stone-Garden.JPG|Jissō-in, Kjoto (Ivakura) File:Japanese Garden at Hamilton Gardens, Waikato, New Zealand..jpg|Japonski vrt v vrtovih Hamilton, Waikato, [[Nova Zelandija]] File:Japanese Rock Garden Chandigarh 1.jpg|Japonski skalnjak (1. faza), Chandigarh (Indija) File:Japanese Rock Garden Chandigarh 2.jpg|Japonski skalnjak (faza 2), Chandigarh (Indija) </gallery> == Izbira in razporeditev kamnov == Kamniti aranžmaji in drugi miniaturni elementi se uporabljajo za upodobitev gora in naravnih vodnih elementov in prizorov, otokov, rek in slapov. Kamniti in oblikovani grmi (''karikomi, hako-zukuri'' topiarij) se uporabljajo izmenično. V večini vrtov se mah uporablja kot pokrivalo tal za ustvarjanje »zemlje«, prekrite z gozdom. Izbira in postavitev kamnov je najpomembnejši del izdelave japonskega skalnjaka. V prvem znanem priročniku japonskega vrtnarjenja, ''Sakuteiki'' (»Zapisi o urejanju vrtov«), je izraženo kot »postavljanje kamnov«, ''iši vo tateru koto''; dobesedno »dejanje postavljanja kamnov pokonci«. Določil je zelo natančna pravila za izbiro in postavitev kamnov ter opozoril, da bo lastnik vrta trpel nesrečo, če se pravila ne bodo upoštevala.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', pp. 485–90.</ref> V japonskem vrtnarjenju so skale razvrščene kot visoke navpične, nizke navpične, obokane, ležeče ali ravne.<ref name="Young">Young and Young, ''The Art of the Japanese Garden''. p. 22.</ref> Za ustvarjanje »gora« se običajno uporabljajo magmatske vulkanske kamnine, razgibane gorske skale z ostrimi robovi. Gladke, zaobljene sedimentne kamnine se uporabljajo za robove prodnatih »rek« ali »morskih obal«. V kitajskih vrtovih dinastije Song so bile posamezne skale, ki so izgledale kot živali ali imele druge nenavadne lastnosti, pogosto glavna atrakcija vrta. V japonskih vrtovih posamezne skale redko igrajo glavno vlogo; poudarek je na skladnosti kompozicije. Za urejanje skal je v ''Sakuteiki'' veliko pravil, na primer: <blockquote>Poskrbite, da bodo vsi kamni, vse do sprednjega dela aranžmaja, postavljeni tako, da bodo vidne njihove najboljše strani. Če ima kamen grdo zgornjo stran, jo postavite tako, da bo ta stran poudarjena. Tudi če to pomeni, da se mora nagniti pod precejšnjim kotom, nihče ne bo opazil. Vedno mora biti več vodoravnih kot navpičnih kamnov. Če obstajajo kamni, ki »bežijo«, morajo biti kamni, ki se »lovijo«. Če obstajajo »naslonjeni« kamni, morajo biti tudi »podporni« kamni. </blockquote> Skale so redko, če sploh kdaj, postavljene v ravne črte ali v simetrične vzorce. Najpogostejša razporeditev je ena ali več skupin treh kamnov. Ena pogosta triadna ureditev ima visoko navpično skalo, ob kateri sta dve manjši skali, ki predstavljata Budo in njegova dva spremljevalca. Druge osnovne kombinacije so visoka navpična skala z ležečo skalo; kratka navpična skala in ravna skala; in triado visoke navpične skale, ležeče skale in ploščate skale. Druga pomembna načela so, da izberete kamnine, ki se razlikujejo po barvi, obliki in velikosti, da se izognete kamninam s svetlimi barvami, ki bi lahko motile gledalca in poskrbite, da zrna kamnin tečejo v isto smer. Ob koncu obdobja Edo je bilo izumljeno novo načelo: uporaba ''suteiši'', »zavrženih« ali »brezimnih« kamnov, postavljenih na na videz naključna mesta, da bi dodali vrtu spontanost. Druga pomembna načela razporeditve kamnov vključujejo uravnoteženje števila navpičnih in vodoravnih skal. == Gramoz == V zen vrtovih se običajno uporablja gramoz namesto peska, ker ga manj motita dež in veter. Grabljenje gramoza v vzorec, ki spominja na valove ali valovanje vode, znan kot ''samon'' (砂紋) <ref>''JAANUS,'' "[http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/s/samon.htm samon　砂紋]"</ref> ali ''hōkime'' (箒目), ima estetsko funkcijo. Zen duhovniki vadijo to grabljenje tudi za pomoč pri koncentraciji. Do popolnosti linij ni enostavno. Grabi se po vzorcih grebenov po želji in omejeno na nekatere kamnite objekte, ki so znotraj gramoznega območja. Kljub temu vzorci pogosto niso statični. Razvijanje variacij vzorcev je ustvarjalen in navdihujoč izziv. Običajno obstajajo štirje vzorci grabljenja, linija, val, drsenje in karo.<ref name=Zhang1>{{cite journal |last1= Zhang |first1= Pingxing |last2= Fukamachi |first2= Katsue |last3= Shibata |first3= Shozo |last4= Amasaki |first4= Hiromasa |title= The Use and Maintenance of Shirakawa-suna in Temples of Kyoto City |journal= Journal of the Japanese Institute of Landscape Architecture |volume= 78 |issue= 5 |pages= 497–500 |publisher= Japanese Institute of Landscape Architecture |place= Tokyo |year= 2015|doi= 10.5632/jila.78.497 |language= Japanese |url= https://www.jstage.jst.go.jp/article/jila/78/5/78_497/_pdf|doi-access= free }}</ref> Prod, ki se uporablja v japonskih vrtovih, je znan kot ''suna'' (pesek), čeprav so posamezni delci veliko večji od delcev tistega, kar velja za običajen pesek. Ti so veliki od 2 mm do celo 30 do 50 mm.<ref name=Kawaguchi1>{{cite book |last= Kawaguchi |first= Yoko |title= Japanese Zen Gardens |location= London |publisher= Francis Lincoln |date= 2014 |pages= 198 |isbn= 978-0-7112-3447-5}}</ref> Vrtovi v Kjotu so v zgodovini uporabljali ''širakava-suna'' (白川砂利, pesek širakava), ki je znan po precej umirjeni barvni paleti. Ta vrsta zamolklo črno pegastega [[granit]]a je mešanica treh glavnih mineralov, belega glinenca, sivega kremena in črne sljude, ki se ujema z estetiko večine zen vrtov. ''širakava-suna'' ima tudi erodirano teksturo, ki se spreminja med nazobčano in gladko in je cenjena zaradi svoje sposobnosti, da zadrži nagnjene utore, z vzorci, ki trajajo tedne, razen če se vmešajo vreme, živali ali ljudje. Od leta 2018 samo v Kjotu obstaja 341 območij, ki se razprostirajo na 166 templjih s površino več kot 29.000 m ², ki uporabljajo ''širakava-suna''. Prod se uporablja na območju vhoda, glavnega vrta in hodnika in je v štirih oblikah, raztresen prod, prodnata terasa, gramoz in vrtna pot. Običajno je na območjih, ki pokrivajo manj kot 100 m ², gramoz globok od 20 do 50 mm in ima velikost delcev 9 mm. Med vrtovi, ki so uporabljali ''širakava-suna'', sta Rjoan-dži in Daitoku-dži.<ref name= Morimoto1>{{cite book |last= Morimoto |first= Yukihiro |date= 2007 |chapter= Kyoto as a garden city – A landscape ecological perception of Japanese garden design |editor1-last= Hong |editor1-first= Sun-Kee |editor2-last= Nakagoshi |editor2-first= Nobukazu |editor3-last= Fu |editor3-first= Bojie |editor4-last= Morimoto |editor4-first= Yukihiro |title= Landscape Ecological Applications in Man-Influenced Areas: Linking Man and Nature Systems |url= https://link.springer.com/chapter/10.1007%2F1-4020-5488-2_22 |location= Dordrecht, The Netherlands |publisher= Springer |page= 377 |doi= 10.1007/1-4020-5488-2_22 |isbn=9781402054884 }}</ref> ''Širakava-suna'' izvira iz zgornjega toka reke Širakava. Vendar je od poznih1950-ih reka zaščitena vodna pot in je črpanje gramoza iz reke nezakonito. Sčasoma se gramoz uniči zaradi vremenskih vplivov in postane drobnejši, zaradi česar morajo vrtnarji občasno nadomestiti gramoz, da bi ta ohranil vzorce, narejene v njih. Od prepovedi črpanja iz reke Širakava se gramoz, ki se uporablja tako za vzdrževanje obstoječih vrtov kot za ustvarjanje novih, pridobiva iz kamnolomskega gorskega granita podobne sestave, ki je zdrobljen in presejan. Vendar postopek izdelave ustvari zaobljene delce enake velikosti, ki nimajo značilnosti vzorca pravega ''širakava-sune'', ki imajo vogale in niso enake velikosti. Portlandski japonski vrt je na primer eksperimentiral z granitnimi drobci, pridobljenimi iz kanadskih kamnolomov, da bi nadomestil izgubo dostopa do ''širakava-sune''.<ref>{{cite web |last= Funderburg |first= Lise |title= Set in Stone |url= https://www.gardendesign.com/hardscape/gravel.html |website= Garden Design|access-date=11 May 2017}}</ref> Vzdrževanje gramoza na Japonskem se običajno izvaja dvakrat do trikrat na mesec. == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book| author = Wybe Kuitert| title = Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art| year = 1988| publisher = Gieben Amsterdam| isbn = 978-90-5063-021-4 }} * {{cite book| author = Wybe Kuitert| title = Themes in the History of Japanese Garden Art| year = 2002| publisher = Hawaii University Press | isbn = 978-0-8248-2312-2 }} * {{cite book| author = David Young|author2=Michiko Young| title = The Art of the Japanese Garden| date = July 2005| publisher = Tuttle Pub| isbn = 978-0-8048-3598-5 }} * {{cite book| author = Günter Nitschke| title = Le jardin japonais: Angle droit et forme naturelle| year = 2007| isbn = 978-3-8228-3034-5 }} * {{cite book|last=Baridon|first=Michel|title=Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes|year=1998}}, Éditions Robert Lafont, Paris, ({{ISBN|2-221-06707-X}}) * {{cite book| author = Miyeko Murase| title = L Art Du Japon| year = 1996| publisher = LGF/Le Livre de Poche| isbn = 978-2-253-13054-3 }} * {{cite book| author = Danielle Elisseeff| title = Jardins japonais| date = 2010-09-23| isbn = 978-2-35988-029-8 }} * {{cite book| author = Virginie Klecka| title = Jardins Japonais| date = 2011-04-15| isbn = 978-2-8153-0052-0 }} * {{cite book| author = Christian Tagsold | title = Spaces in Translation: Japanese Gardens and the West| year = 2017| publisher = University of Pennsylvania Press| isbn = 978-0-8122-4674-2 }} ===Opomba=== <small>*Sakuteiki je vrtna knjiga z zapiski o vrtnarstvu, ki sega v pozno sedemnajsto stoletje. Njegov najstarejši naslov je Senzai Hishõ, "Skrivni izvlečki o vrtovih", napisan pa je bil pred skoraj 1000 leti, zaradi česar je najstarejše delo o japonskem vrtnarstvu. Domneva se, da je to v 11. stoletju napisal plemeniti človek po imenu Tachibana no Tichitsuna. V tem besedilu je prva omemba karesansuija v literaturi. Šele pred kratkim smo videli angleški sodobni prevod te vrtnarske klasike.</small> ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [https://web.archive.org/web/20051127032306/http://phototravels.net/kyoto/zen-gardens-index.html Photo Gallery of Japanese Zen Gardens] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=rock&d=365 Map of Japanese Rock (Zen) Garden in the United States] * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Virtual tour of the Zen Gardens in and around Kyoto] * [http://www.phantomgallery.64g.ru/sad/sad1en.htm Geometrical concepts of Japanese rock garden] * {{cite web|url= http://www.stanford.edu/group/sjeaa/journal42/japan2.pdf |title=Stanford University article on the history and meaning of some Japanese gardens }}&nbsp;{{small|(180&nbsp;KB)}} * [http://www.zen-garden.org/ ''Tsubo-en''] – A virtual tour of the karesansui garden in The Netherlands * [http://www.zen-garden.org/html/page_samurai.htm Study into the karesansui gardens of the Edo era] – ''karesansui gardens of Traditional Samurai Residences'' * [http://www.nature.com/nsu/020923/020923-8.html Neuroscience unlocks secrets of Zen garden] (Requires subscription) *: [https://web.archive.org/web/20041213081907/http://www.lauralee.com/news/zensecrets.htm Neuroscience unlocks secrets of Zen garden] (Mirror) * [http://www.rothteien.com/superbait/zenviewpoints.htm Criticisms of the term "Zen Garden"] - in ''Japanese Garden Journal'' [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] tb64s8234jb07qi4p6vuvdlqbmqqjfz 5735770 5735758 2022-08-17T16:49:50Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Kyoto-Ryoan-Ji MG 4512.jpg|upright=1.35|thumb|[[Rjoan-dži]] (konec 16. stoletja) v Kjotu na Japonskem, znan primer zen vrta]] [[File:Daisen-in2.jpg|upright=1.35|thumb|Gora, slap in prodnata »reka« v Daisen-inu (1509–1513)]] '''Japonski suhi vrt''' (枯山水, ''karesansui'') ali '''japonski skalnjak''', pogosto imenovan '''zen vrt''', je značilen slog [[japonski vrt|japonskega vrta]]. Ustvarja miniaturno stilizirano pokrajino s skrbno sestavljenimi razporeditvami skal, vodnih elementov, mahu, obrezanih dreves in grmovja ter uporablja gramoz ali pesek, ki je zgrabljen, da predstavlja valovanje v vodi.<ref>Ono Kenkichi and Walter Edwards: "Dvojezični (angleški in japonski) slovar japonskih vrtnih izrazov (Karesansui. str. 20) iz Kansai Main Pageocess, Nara 2001 Definicija Karesansui je bila pridobljena z dovoljenjem iz [http://www.zen-garden.org/ Spletni "živi" vodnik za ustvarjanje zen vrta] by P.M. Patings.</ref> Zen vrtove običajno najdemo v templjih ali samostanih. Običajno je razmeroma majhen, obdan z zidom ali stavbami in je mišljen tako, da si ga lahko ogledate sedeč z enega samega zornega kota zunaj vrta, kot je veranda, rezidenca glavnega meniha templja ali samostana. V mnoge, z gramozom namesto s travo, stopijo le zaradi vzdrževanja. Klasični zen vrtovi so bili ustvarjeni v templjih [[zen budizem|zen budizma]] v [[Kjoto|Kjotu]] v [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]]. Namenjeni so bili posnemanju bistva narave, ne njenega dejanskega videza in služili kot pomoč pri meditaciji.<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 65.</ref> == Zgodovina == === Zgodnji japonski skalni vrtovi === Kamniti vrtovi so na Japonskem obstajali vsaj od [[obdobje Heian|obdobja Heian]] (794–1185). Ti zgodnji vrtovi so bili opisani v prvem priročniku japonskih vrtov ''Sakuteiki'' (»Zapisi o vzdrževanju vrtov«), ki ga je konec 11. stoletja napisal Tačibana no Tošicuna (1028–1094). Prilagodili so kitajsko vrtno filozofijo [[dinastija Song|dinastije Song]] (960–1279), kjer so skupine skal simbolizirale goro Penglai, legendarno gorsko otoško domovino osmih nesmrtnikov v [[kitajska mitologija|kitajski mitologiji]], v japonščini znano kot Horai.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins- Paysagistes, Jardinieres, Poetes'', pp. 485–87.</ref> ''Sakuteiki'' je natančno opisal, kako je treba postaviti kamne. V enem odlomku je zapisal: :»Na mestu, kjer ni ne jezera ne potoka, lahko postavimo tako imenovano ''kare-sansui'' ali suho pokrajino«. Ta vrsta vrta je vsebovala skale, postavljene pokonci kot gore ali pa v miniaturni pokrajini hribe in grape z malo rastlinami. Opisal je več drugih slogov skalnjakov, ki so običajno vključevali potok ali ribnik, vključno s slogom velike reke, slogom gorske reke in slogom močvirja. Oceanski slog je vseboval skale, za katere se je zdelo, da so jih razjedli valovi, obdane z bregom belega peska, kot plaža.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 488</ref> Bel pesek in prod sta bila dolgo značilnost japonskih vrtov. V [[šintoizem|šintoistični]] veri so ga uporabljali za simbol čistosti in ga uporabljali okoli svetišč, templjev in palač. V zen vrtovih predstavlja vodo ali, kot beli prostor na japonskih slikah, praznino in daljavo. So mesta meditacije. === Zen budizem in obdobje Muromači (1336–1573) === Za obdobje Muromačija na Japonskem, ki je potekalo približno v istem času kot [[renesansa]] v [[Evropa|Evropi]], so bila značilna politična rivalstva, ki so pogosto vodila v vojne, a tudi izjemen razcvet [[japonska kultura|japonske kulture]]. Tam se je začelo gledališče ''[[Noh]]'', [[japonski obred pitja čaja]], slog japonske arhitekture ''[[šoin]]'' in vrt zen.<ref>Nitschke, ''le jardin japonais'', p. 67.</ref> Zen budizem je bil uveden na Japonsko ob koncu 12. stoletja in je hitro pridobil veliko privržencev, zlasti med razredom [[samuraj]]ev in vojnimi gospodarji, ki so občudovali njegovo doktrino samodiscipline. Vrtovi zgodnjih zen templjev na Japonskem so spominjali na kitajske vrtove tistega časa z jezeri in otoki. Toda v Kjotu se je v 14. in 15. stoletju ob pomembnih zen templjih pojavila nova vrsta vrtov. Ti zen vrtovi so bili zasnovani za spodbujanje meditacije. «Narava, če bi jo naredili ekspresivno tako, da bi jo zmanjšali na njene abstraktne oblike, bi lahko posredovala najgloblje misli s svojo preprosto prisotnostjo«, je zapisal Michel Baridon. »Kompozicije iz kamna, ki so bile že običajne na Kitajskem, so na Japonskem postale prave okamenele pokrajine, ki so se zdele obešene v času, kot v določenih trenutkih gledališča Noh, ki sega v isto obdobje«.<ref>Baridon, Les Jardins p. 472.</ref> Mnogi strokovnjaki menijo, da je prvi vrt, ki je začel prehod na nov slog, Saihō-dži, »tempelj dišav Zahoda«, popularno znan kot Koke-dera, tempelj mahu, v zahodnem delu Kjota. Budistični menih in zen mojster Musō Kokuši je leta 1334 preoblikoval budistični tempelj v zen samostan in zgradil vrtove. Spodnji vrt Saihō-dži je v tradicionalnem slogu obdobja Heian; ribnik z več skalnimi kompozicijami, ki predstavljajo otoke. Zgornji vrt je suhi skalnjak, ki ima tri skalne »otoke«. Prvi, imenovan ''Kamešima'', otok želve, je podoben želvi, ki plava v »jezeru« mahu. Drugi, ''Zazen-seki'', je ravna »meditacijska skala«, za katero se verjame, da izžareva mir in tišino; in tretji je ''kare-taki'', suh »slap«, sestavljen iz stopnic ravnih granitnih skal. Mah, ki zdaj obdaja skale in predstavlja vodo, ni bil del prvotnega vrtnega načrta; zrasel je nekaj stoletij kasneje, ko je bil vrt neurejen, zdaj pa je najbolj znana značilnost vrta.<ref name="Nitschke, pg. 68-73">Nitschke, ''le jardin japonais'', pp. 68–73.</ref> Muso Kokuši je zgradil še en tempeljski vrt v Tenrjū-dži, »tempelj nebeškega zmaja«. Zdi se, da je na ta vrt močno vplivalo kitajsko krajinsko slikarstvo dinastije Song, ki prikazuje gore, ki se dvigajo v megli in namiguje na veliko globino in višino. Vrt v Tenrjū-dži ima pravi ribnik z vodo in suhim slapom iz kamnov, ki je videti kot kitajska pokrajina. Saihō-dži in Tenrjū-dži prikazujeta prehod iz vrta v slogu Heian proti bolj abstraktnemu in stiliziranemu pogledu na naravo. Vrtovi Ginkaku-dži, znani tudi kot Srebrni paviljon, se prav tako pripisujejo Muso Kokušiju. Ta tempeljski vrt je vključeval tradicionalni vrt z ribnikom, vendar je imel novo funkcijo za japonski vrt; območje z nabranim belim prodom s popolno oblikovano goro iz belega proda, ki spominja na goro [[Fudži]], v središču. Prizor so poimenovali ''ginšanada'', dobesedno »srebrni pesek in odprto morje«. Ta vrtna značilnost je postala znana kot ''kogecudai'' ali »majhna gora, obrnjena proti luni«, in podobna majhna gora Fudži, narejena iz peska ali zemlje, prekrite s travo, se je stoletja pozneje pojavljala v japonskih vrtovih.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', p. 86.</ref> Najbolj znan od vseh zen vrtov v Kjotu je [[Rjoan-dži]], zgrajen v poznem 15. stoletju, kjer je zen vrt prvič postal povsem abstrakten. Vrt je pravokotnik velikosti 340 kvadratnih metrov.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais''. Young and Young put the size at twenty-five meters by ten meters.</ref> V njej je postavljenih petnajst kamnov različnih velikosti, skrbno sestavljenih v pet skupin; ena skupina po pet kamnov, dve skupini po tri in dve skupini po dva kamna. Kamni so obdani z belim prodom, ki ga menihi vsak dan skrbno grabijo. Edina vegetacija na vrtu je nekaj mahu okoli kamnov. Vrt je namenjen opazovanju iz sedečega položaja na verandi ''hōdžō'', rezidence opata samostana.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 90.</ref> Vrt v Daisen-inu (1509–1513) je imel bolj literaren pristop kot Rjoan-dži. Tam »reka« belega proda predstavlja metaforično potovanje skozi življenje; začne se s suhim slapom v gorah, poteka skozi brzice in skale in se konča v mirnem morju belega proda z dvema prodnatima gorama. Izum zen vrta je bil tesno povezan z razvojem japonskih pokrajinskih slik s tušem. Japonski slikarji, kot sta Sesshū Tōjō (1420–1506) in Soami (umrl 1525), so močno poenostavili svoje poglede na naravo in prikazali le najbolj bistvene vidike narave, pri čemer so okoli črnih in sivih risb pustili velike bele površine. Soami naj bi bil osebno vpleten v načrtovanje dveh najbolj znanih zen vrtov v Kjotu, Rjoan-dži in Daisen-in, čeprav njegova vpletenost ni bila nikoli z gotovostjo dokumentirana. Michel Baridon je zapisal: »Slavni zen vrtovi iz obdobja Muromači so pokazali, da je japonska umetnost vrtov popeljala do najvišje stopnje intelektualne prefinjenosti, ki jo je bilo mogoče doseči.«<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 474. Translation of this excerpt from French by D.R. Siefkin.</ref> <gallery> File:Saihouji-kokedera01.jpg|Saihō-dži - vrt mahu, zgodnji zen vrt iz sredine 14. stoletja. Mah je prišel veliko kasneje, ko vrt ni bil negovan. File:Ginkakuji-M1953.jpg|V vrtu Ginkaku-dži je replika gore Fudži, narejena iz proda v prodnatem morju. stoletja je bil model za podobne miniaturne gore v japonskih vrtovih. Image:RyoanJi-Dry garden.jpg|Del vrta v Rjoan-dži (pozno 15. stoletje), najbolj abstrakten od vseh japonskih zen vrtov File:Ryoanji rock garden close up.jpg|Klasična triadna skalna kompozicija v Rjoan-dži. File:Daisen-in3.jpg|Beli prodnati »ocean« vrta Daisen-dži, v katerega teče prodnata reka. File:Daitokuji-Zuihoin-Zuihotei-M1827.jpg|Vrt blažene gore v Zuiho-inu, podtempelj Daitoku-dži. File:Daitokuji-Zuihoin-M1836.jpg|V vrtu Zuiho-in – nekatere skale naj bi tvorile križ. Vrt je zgradil daimjō Ōtomo Sōrin, ki se je spreobrnil v krščanstvo. File:Korakuen Okayama26s3872.jpg File:Zuihou-in2.JPG File:Toufuku-ji hojyo5.JPG File:Harima-ankokuji-sekitei01.jpg </gallery> === Poznejši skalni vrtovi === V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je velik sprehajalni vrt postal prevladujoč slog japonskega vrta, vendar so zen vrtovi še naprej obstajali v zen templjih. Zgrajenih je bilo nekaj majhnih novih skalnjakov, običajno kot del vrta, kjer pravi potok ali ribnik ni bil praktičen. Leta 1880 je stavbe templja Tōfuku-dži v Kjotu, enega najstarejših templjev v mestu, uničil požar. Leta 1940 je tempelj naročil krajinski zgodovinar in arhitekt Šigemori Mirei, da poustvari vrtove. Ustvaril je štiri različne vrtove, enega za vsako stran glavne tempeljske stavbe. Naredil je en vrt s petimi umetnimi griči, pokritimi s travo, ki simbolizirajo pet velikih starodavnih templjev Kjota; sodoben skalnjak z navpičnimi skalami, ki simbolizirajo goro Horai; veliko »morje« belega gramoza, nagrabljenega v vzorcu šahovnice in intimen vrt z vrtinčastimi peščenimi vzorci.<ref>Nitschke, ''Le jardin Japonais'', pp. 217–18</ref> V zadnjem stoletju so se zen vrtovi pojavili v mnogih državah zunaj Japonske. <gallery> File:TofukujiGarden1.jpg|Vrt Tofuku-dži (1940). Pet gričev simbolizira pet velikih zen templjev Kjota. File:Toufuku-ji hojyo3.JPG|Sodobni zen vrt v Tōfuku-dži (1940). File:Toufuku-ji kaizandou3.JPG|Zen vrt v vzorcu šahovnice, v Tōfuku-dži (1940). File:TofukujiReiunin1.jpg|Dvoriščni zen vrt v Tōfuku-dži (1940). File:Toufuku-ji hojyo4.JPG|Del sodobnega zen vrta v Tōfuku-dži (1940). ''Otoki nesmrtnih''. File:ReiunIn GaunNoNiwa.jpg|Del sodobnega zen vrta v Tōfuku-dži (1940). File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg| Honbō vrt v [[Šiteno-dži]] File:Japanese Tea Garden (San Francisco, California).jpg|Majhen vrt v japonskem čajnem vrtu v parku Golden Gate v [[San Francisco|San Franciscu]] File:Portland Japanese gardens zen garden.jpg|Peščeni in kamniti vrt v japonskih vrtovih Portlanda. File:Anyoin02 1024.jpg|An'jō-in vrt v Taisan-dži v Kobeju, Japonska. File:RosanjiTeien.jpg|Rosan-dži vrt File:Adachi Museum of Art04st3200.jpg|Muzej umetnosti Adači File:MyoshinjiTaizoin2.jpg|Taizō-in, Mjōšin-dži, v Kjotu File:Komyozenji Stone garden 1.JPG|Kōmjōzen-dži File:Jissoin-Temple-Stone-Garden.JPG|Jissō-in, Kjoto (Ivakura) File:Japanese Garden at Hamilton Gardens, Waikato, New Zealand..jpg|Japonski vrt v vrtovih Hamilton, Waikato, [[Nova Zelandija]] File:Japanese Rock Garden Chandigarh 1.jpg|Japonski skalnjak (1. faza), Chandigarh (Indija) File:Japanese Rock Garden Chandigarh 2.jpg|Japonski skalnjak (faza 2), Chandigarh (Indija) </gallery> == Izbira in razporeditev kamnov == Kamniti aranžmaji in drugi miniaturni elementi se uporabljajo za upodobitev gora in naravnih vodnih elementov in prizorov, otokov, rek in slapov. Kamniti in oblikovani grmi (''karikomi, hako-zukuri'' topiarij) se uporabljajo izmenično. V večini vrtov se mah uporablja kot pokrivalo tal za ustvarjanje »zemlje«, prekrite z gozdom. Izbira in postavitev kamnov je najpomembnejši del izdelave japonskega skalnjaka. V prvem znanem priročniku japonskega vrtnarjenja, ''Sakuteiki'' (»Zapisi o urejanju vrtov«), je izraženo kot »postavljanje kamnov«, ''iši vo tateru koto''; dobesedno »dejanje postavljanja kamnov pokonci«. Določil je zelo natančna pravila za izbiro in postavitev kamnov ter opozoril, da bo lastnik vrta trpel nesrečo, če se pravila ne bodo upoštevala.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', pp. 485–90.</ref> V japonskem vrtnarjenju so skale razvrščene kot visoke navpične, nizke navpične, obokane, ležeče ali ravne.<ref name="Young">Young and Young, ''The Art of the Japanese Garden''. p. 22.</ref> Za ustvarjanje »gora« se običajno uporabljajo magmatske vulkanske kamnine, razgibane gorske skale z ostrimi robovi. Gladke, zaobljene sedimentne kamnine se uporabljajo za robove prodnatih »rek« ali »morskih obal«. V kitajskih vrtovih dinastije Song so bile posamezne skale, ki so izgledale kot živali ali imele druge nenavadne lastnosti, pogosto glavna atrakcija vrta. V japonskih vrtovih posamezne skale redko igrajo glavno vlogo; poudarek je na skladnosti kompozicije. Za urejanje skal je v ''Sakuteiki'' veliko pravil, na primer: <blockquote>Poskrbite, da bodo vsi kamni, vse do sprednjega dela aranžmaja, postavljeni tako, da bodo vidne njihove najboljše strani. Če ima kamen grdo zgornjo stran, jo postavite tako, da bo ta stran poudarjena. Tudi če to pomeni, da se mora nagniti pod precejšnjim kotom, nihče ne bo opazil. Vedno mora biti več vodoravnih kot navpičnih kamnov. Če obstajajo kamni, ki »bežijo«, morajo biti kamni, ki se »lovijo«. Če obstajajo »naslonjeni« kamni, morajo biti tudi »podporni« kamni. </blockquote> Skale so redko, če sploh kdaj, postavljene v ravne črte ali v simetrične vzorce. Najpogostejša razporeditev je ena ali več skupin treh kamnov. Ena pogosta triadna ureditev ima visoko navpično skalo, ob kateri sta dve manjši skali, ki predstavljata Budo in njegova dva spremljevalca. Druge osnovne kombinacije so visoka navpična skala z ležečo skalo; kratka navpična skala in ravna skala; in triado visoke navpične skale, ležeče skale in ploščate skale. Druga pomembna načela so, da izberete kamnine, ki se razlikujejo po barvi, obliki in velikosti, da se izognete kamninam s svetlimi barvami, ki bi lahko motile gledalca in poskrbite, da zrna kamnin tečejo v isto smer. Ob koncu obdobja Edo je bilo izumljeno novo načelo: uporaba ''suteiši'', »zavrženih« ali »brezimnih« kamnov, postavljenih na na videz naključna mesta, da bi dodali vrtu spontanost. Druga pomembna načela razporeditve kamnov vključujejo uravnoteženje števila navpičnih in vodoravnih skal. == Gramoz == V zen vrtovih se običajno uporablja gramoz namesto peska, ker ga manj motita dež in veter. Grabljenje gramoza v vzorec, ki spominja na valove ali valovanje vode, znan kot ''samon'' (砂紋) <ref>''JAANUS,'' "[http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/s/samon.htm samon　砂紋]"</ref> ali ''hōkime'' (箒目), ima estetsko funkcijo. Zen duhovniki vadijo to grabljenje tudi za pomoč pri koncentraciji. Do popolnosti linij ni enostavno. Grabi se po vzorcih grebenov po želji in omejeno na nekatere kamnite objekte, ki so znotraj gramoznega območja. Kljub temu vzorci pogosto niso statični. Razvijanje variacij vzorcev je ustvarjalen in navdihujoč izziv. Običajno obstajajo štirje vzorci grabljenja, linija, val, drsenje in karo.<ref name=Zhang1>{{cite journal |last1= Zhang |first1= Pingxing |last2= Fukamachi |first2= Katsue |last3= Shibata |first3= Shozo |last4= Amasaki |first4= Hiromasa |title= The Use and Maintenance of Shirakawa-suna in Temples of Kyoto City |journal= Journal of the Japanese Institute of Landscape Architecture |volume= 78 |issue= 5 |pages= 497–500 |publisher= Japanese Institute of Landscape Architecture |place= Tokyo |year= 2015|doi= 10.5632/jila.78.497 |language= Japanese |url= https://www.jstage.jst.go.jp/article/jila/78/5/78_497/_pdf|doi-access= free }}</ref> Prod, ki se uporablja v japonskih vrtovih, je znan kot ''suna'' (pesek), čeprav so posamezni delci veliko večji od delcev tistega, kar velja za običajen pesek. Ti so veliki od 2 mm do celo 30 do 50 mm.<ref name=Kawaguchi1>{{cite book |last= Kawaguchi |first= Yoko |title= Japanese Zen Gardens |location= London |publisher= Francis Lincoln |date= 2014 |pages= 198 |isbn= 978-0-7112-3447-5}}</ref> Vrtovi v Kjotu so v zgodovini uporabljali ''širakava-suna'' (白川砂利, pesek širakava), ki je znan po precej umirjeni barvni paleti. Ta vrsta zamolklo črno pegastega [[granit]]a je mešanica treh glavnih mineralov, belega glinenca, sivega kremena in črne sljude, ki se ujema z estetiko večine zen vrtov. ''širakava-suna'' ima tudi erodirano teksturo, ki se spreminja med nazobčano in gladko in je cenjena zaradi svoje sposobnosti, da zadrži nagnjene utore, z vzorci, ki trajajo tedne, razen če se vmešajo vreme, živali ali ljudje. Od leta 2018 samo v Kjotu obstaja 341 območij, ki se razprostirajo na 166 templjih s površino več kot 29.000 m ², ki uporabljajo ''širakava-suna''. Prod se uporablja na območju vhoda, glavnega vrta in hodnika in je v štirih oblikah, raztresen prod, prodnata terasa, gramoz in vrtna pot. Običajno je na območjih, ki pokrivajo manj kot 100 m ², gramoz globok od 20 do 50 mm in ima velikost delcev 9 mm. Med vrtovi, ki so uporabljali ''širakava-suna'', sta Rjoan-dži in Daitoku-dži.<ref name= Morimoto1>{{cite book |last= Morimoto |first= Yukihiro |date= 2007 |chapter= Kyoto as a garden city – A landscape ecological perception of Japanese garden design |editor1-last= Hong |editor1-first= Sun-Kee |editor2-last= Nakagoshi |editor2-first= Nobukazu |editor3-last= Fu |editor3-first= Bojie |editor4-last= Morimoto |editor4-first= Yukihiro |title= Landscape Ecological Applications in Man-Influenced Areas: Linking Man and Nature Systems |url= https://link.springer.com/chapter/10.1007%2F1-4020-5488-2_22 |location= Dordrecht, The Netherlands |publisher= Springer |page= 377 |doi= 10.1007/1-4020-5488-2_22 |isbn=9781402054884 }}</ref> ''Širakava-suna'' izvira iz zgornjega toka reke Širakava. Vendar je od poznih1950-ih reka zaščitena vodna pot in je črpanje gramoza iz reke nezakonito. Sčasoma se gramoz uniči zaradi vremenskih vplivov in postane drobnejši, zaradi česar morajo vrtnarji občasno nadomestiti gramoz, da bi ta ohranil vzorce, narejene v njih. Od prepovedi črpanja iz reke Širakava se gramoz, ki se uporablja tako za vzdrževanje obstoječih vrtov kot za ustvarjanje novih, pridobiva iz kamnolomskega gorskega granita podobne sestave, ki je zdrobljen in presejan. Vendar postopek izdelave ustvari zaobljene delce enake velikosti, ki nimajo značilnosti vzorca pravega ''širakava-sune'', ki imajo vogale in niso enake velikosti. Portlandski japonski vrt je na primer eksperimentiral z granitnimi drobci, pridobljenimi iz kanadskih kamnolomov, da bi nadomestil izgubo dostopa do ''širakava-sune''.<ref>{{cite web |last= Funderburg |first= Lise |title= Set in Stone |url= https://www.gardendesign.com/hardscape/gravel.html |website= Garden Design|access-date=11 May 2017}}</ref> Vzdrževanje gramoza na Japonskem se običajno izvaja dvakrat do trikrat na mesec. == Simbolika == V japonskem skalnjaku skale včasih simbolizirajo gore (zlasti Horai, legendarni dom osmih nesmrtnih v taoistični mitologiji); ali pa so lahko čolni ali živo bitje (običajno želva ali krap). V skupini so lahko slap ali žerjav v letu. V najzgodnejših skalnjakih v obdobju Heian je kamenje v vrtu včasih imelo politično sporočilo. Kot je zapisal Sakutei-ki: <blockquote> »Včasih, ko so gore šibke, jih voda zagotovo uniči. Z drugimi besedami, kot da bi podložniki napadli svojega cesarja. Gora je šibka, če nima kamnov za oporo. Cesar je šibak, če nima svetovalcev. Zato pravijo, da je gora varna zaradi kamnov in da je cesar varen zaradi svojih podložnikov. Zato morate, ko gradite pokrajino, okoli gore za vsako ceno postaviti skale.<ref>Baridon, ''Les Jardins'', p. 492.</ref> </blockquote> Nekateri klasični zen vrtovi, kot je Daisen-in, imajo simboliko, ki jo je mogoče zlahka prebrati; je metaforično potovanje po reki življenja. Drugi, kot je Rjoan-dži, se upirajo enostavni interpretaciji. Izpostavljenih je bilo veliko različnih teorij o tem, kaj naj bi vrt predstavljal, od otokov v potoku do plavajočih mladičev tigrov do vrhov gora, ki se dvigajo nad oblake, do teorij o skrivnostih geometrije ali pravilih ravnovesja lihih števil. Zgodovinar vrtov Gunter Nitschke je zapisal: »Vrt Rjoan-dži ne simbolizira ničesar, ali natančneje, da bi se izognili morebitnim nesporazumom, vrt Rjoan-dži ne simbolizira niti nima vrednosti reproduciranja naravne lepote, ki jo lahko najdemo v resničnem ali mitskem svetu. Menim, da gre za abstraktno kompozicijo naravnih objektov v prostoru, kompozicijo, katere funkcija je spodbujanje meditacije.«<ref>Nitschke, Le jardin Japonais," p. 92. Translation of this citation from French by D.R. Siefkin.</ref> Nedavni predlog Gerta van Tonderja z univerze v Kjotu in Michaela Lyonsa z univerze Ritsumeikan je, da skale Rjoan-džija tvorijo subliminalno podobo drevesa. Raziskovalci trdijo, da je podzavest občutljiva na subtilno povezavo med kamni. Menijo, da je to morda odgovorno za pomirjujoč učinek vrta.<ref>{{cite journal | last = van Tonder | first = Gert |author2=Lyons, Michael J. | title = Visual Perception in Japanese Rock Garden Design | journal = Axiomathes | volume = 15 | issue = 3 | pages = 353–71 (19) |date=September 2005 | url = http://www.kasrl.org/axiomathes.pdf | doi = 10.1007/s10516-004-5448-8 | access-date = 2007-01-08| citeseerx = 10.1.1.125.463 | s2cid = 121488942 }}</ref> == Krajinsko slikanje in kritika zenovskega vrta == Kitajsko krajinsko slikarstvo je bilo ena od mnogih kitajskih umetnosti, ki so prišle na Japonsko z zen budizmom v 14. stoletju. Da je zen budizem vplival na načrtovanje vrtov, ni prvič predlagala havajska vrtna novinarka Loraine Kuck v1930-ih, ne na Japonskem, ampak na Zahodu, leta 1988 pa ji je oporekal strokovnjak za japonsko vrtno zgodovino Wybe Kuitert.<ref>Wybe Kuitert, ''Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art'', pp. 150–60, Japonica Neerlandica Volume 3, Gieben Publishers, Amsterdam {{ISBN|90-5063-021-9}} [http://edepot.wur.nl/206169 edepot.wur.nl]</ref> To je bilo precej preden so se znanstveniki v 1990-ih lotili dekonstrukcije promocije in sprejemanja zena.<ref>{{Cite journal|author=Grotenhuis, Elizabeth ten|title = Reviewed work: Themes in the History of Japanese Garden Art, Wybe Kuitert|year=2003|journal=Journal of Japanese Studies|volume=29|issue=2|pages=429–432|jstor = 25064424}}</ref> Kritika se nanaša na dejstvo, da budistični duhovniki niso poskušali izražati zena v vrtovih. Pregled citatov budističnih duhovnikov, ki so vzeti za »dokaz« zena za vrt, so pravzaprav fraze, prepisane iz kitajskih razprav o krajinskem slikarstvu. Sekundarni pisci o japonskem vrtu, kot sta Keane in Nitschke, ki sta se družila s Kuitertom, ko je delal na svojih raziskavah na univerzi v Kjotu, so se pridružili kritiki vrta Zen, kot je Kendall H. Brown, ki je zavzel podobno distanco do vrta Zen. Na Japonskem je kritiko prevzel Jamada Šoudži, ki je zavzel kritično držo do razumevanja vse japonske kulture, vključno z vrtovi, pod nominacijo zen.<ref>Yamada Shoji, (Earl Hartman transl.) ''Shots in the Dark, Japan, Zen, and the West'', The University of Chicago Press, 2009</ref> Christian Tagsold je razpravo povzel tako, da je dojemanje japonskega vrta postavil v kontekst interdisciplinarne primerjave kultur Japonske in Zahoda.<ref>Christian Tagsold, ''Spaces in Translation: Japanese Gardens and the West'', University of Pennsylvania Press, 2017</ref> Zen duhovniki citirajo kitajske razprave o krajinskem slikarstvu, ki kažejo, da sta japonski skalnjak in njegova vrtna kulisa ''karesansui'' bila in še vedno navdihujeta ali temeljita na prvem kitajskem in kasneje tudi japonskem krajinskem slikarstvu.<ref>{{cite journal|last=Kuitert|first=Wybe|date=March 2013|title=Composition of Scenery in Japanese Pre-Modern Gardens and the Three Distances of Guo Xi|journal=Studies in the History of Gardens & Designed Landscapes|volume=33|issue=1|pages=1–15|doi=10.1080/02666286.2012.753189|s2cid=163624117}}<!--| access-date = 2013-03-25--></ref> Krajinsko slikarstvo in krajinsko vrtnarjenje sta bila tesno povezana in prakticirali so jih intelektualci, literati, ki jih je navdihnila kitajska kultura. Primarno načelo oblikovanja je bilo ustvarjanje pokrajine, ki je temeljila na tridimenzionalnem enobarvnem krajinskem slikanju s črnilom (''sumi''), ''sumi-e'' ali ''suiboku-ga'' ali pa je na to vsaj močno vplivalo. Na Japonskem ima vrt enak status kot umetniško delo. Čeprav je vsak vrt drugačen po svoji sestavi, večinoma uporabljajo skalne skupine in grmičevje, da predstavljajo klasičen prizor gora, dolin in slapov, vzetih iz kitajskega krajinskega slikarstva. V nekaterih primerih je lahko tako abstrakten kot le nekaj otokov v morju. Vsak japonski vrt lahko vključuje tudi obstoječo kuliso zunaj svoje omejitve, npr. hribe zadaj, kot »izposojeno kuliso« (z uporabo tehnike, imenovane ''šakei''). ==Seznam svetišč in templjev s skalnimi vrtovi == {{Col-begin}} {{Col-2}} InV [[Kjoto|Kjotu]]: * [[Daitoku-dži]] * [[Daisen-in]] * Džišoji * Džisso-in * [[Mjošin-dži]] * [[Rozan-dži]] * [[Rjoan-dži]] * [[Tofuku-dži]] {{Col-2}} Zunaj Kjota: * An'jō-in ([[Kobe]]) * Bingo-Ankoku.dži (Fukujama) * Harima Ankoku-dži (Katō, Hjōgo) * Džōmjō-dži (Kamakura, Kanagava) * Kinbjōzan Zuisen-dži (Kamakura) * Komjozen.dži (Fukuoka) * [[Šiteno-dži]] ([[Osaka]]) {{Col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book| author = Wybe Kuitert| title = Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art| year = 1988| publisher = Gieben Amsterdam| isbn = 978-90-5063-021-4 }} * {{cite book| author = Wybe Kuitert| title = Themes in the History of Japanese Garden Art| year = 2002| publisher = Hawaii University Press | isbn = 978-0-8248-2312-2 }} * {{cite book| author = David Young|author2=Michiko Young| title = The Art of the Japanese Garden| date = July 2005| publisher = Tuttle Pub| isbn = 978-0-8048-3598-5 }} * {{cite book| author = Günter Nitschke| title = Le jardin japonais: Angle droit et forme naturelle| year = 2007| isbn = 978-3-8228-3034-5 }} * {{cite book|last=Baridon|first=Michel|title=Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes|year=1998}}, Éditions Robert Lafont, Paris, ({{ISBN|2-221-06707-X}}) * {{cite book| author = Miyeko Murase| title = L Art Du Japon| year = 1996| publisher = LGF/Le Livre de Poche| isbn = 978-2-253-13054-3 }} * {{cite book| author = Danielle Elisseeff| title = Jardins japonais| date = 2010-09-23| isbn = 978-2-35988-029-8 }} * {{cite book| author = Virginie Klecka| title = Jardins Japonais| date = 2011-04-15| isbn = 978-2-8153-0052-0 }} * {{cite book| author = Christian Tagsold | title = Spaces in Translation: Japanese Gardens and the West| year = 2017| publisher = University of Pennsylvania Press| isbn = 978-0-8122-4674-2 }} ===Opomba=== <small>*Sakuteiki je vrtna knjiga z zapiski o vrtnarstvu, ki sega v pozno sedemnajsto stoletje. Njegov najstarejši naslov je Senzai Hishõ, "Skrivni izvlečki o vrtovih", napisan pa je bil pred skoraj 1000 leti, zaradi česar je najstarejše delo o japonskem vrtnarstvu. Domneva se, da je to v 11. stoletju napisal plemeniti človek po imenu Tachibana no Tichitsuna. V tem besedilu je prva omemba karesansuija v literaturi. Šele pred kratkim smo videli angleški sodobni prevod te vrtnarske klasike.</small> ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [https://web.archive.org/web/20051127032306/http://phototravels.net/kyoto/zen-gardens-index.html Photo Gallery of Japanese Zen Gardens] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=rock&d=365 Map of Japanese Rock (Zen) Garden in the United States] * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Virtual tour of the Zen Gardens in and around Kyoto] * [http://www.phantomgallery.64g.ru/sad/sad1en.htm Geometrical concepts of Japanese rock garden] * {{cite web|url= http://www.stanford.edu/group/sjeaa/journal42/japan2.pdf |title=Stanford University article on the history and meaning of some Japanese gardens }}&nbsp;{{small|(180&nbsp;KB)}} * [http://www.zen-garden.org/ ''Tsubo-en''] – A virtual tour of the karesansui garden in The Netherlands * [http://www.zen-garden.org/html/page_samurai.htm Study into the karesansui gardens of the Edo era] – ''karesansui gardens of Traditional Samurai Residences'' * [http://www.nature.com/nsu/020923/020923-8.html Neuroscience unlocks secrets of Zen garden] (Requires subscription) *: [https://web.archive.org/web/20041213081907/http://www.lauralee.com/news/zensecrets.htm Neuroscience unlocks secrets of Zen garden] (Mirror) * [http://www.rothteien.com/superbait/zenviewpoints.htm Criticisms of the term "Zen Garden"] - in ''Japanese Garden Journal'' [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] obabadvr9cq8jgrse9bjvlzmvhpsncf 0 522413 5735754 2022-08-17T16:24:33Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |medaltemplates = {{MedalSport | moško [[športno plezanje]] }} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{Medal|Competition|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju|Svetovna prvenstva]]}} {{Medal|Silver |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2021|Moskva 2021]]|težavnost}} {{Medal|Competition|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju|Evropska prvenstva]]}} {{Medal|Silver |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|München 2022]]|težavnost}} }} '''Luka Potočar''', [[Slovenci|slovenski]] [[športni plezalec]], * [[21. november]] [[2001]], [[Jesenice]]. Potočar je v težavnosti osvojil naslov [[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju|svetovnega podprvaka]] na [[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2021|prvenstvu leta 2021]] v [[Moskva|Moskvi]] in naslov [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju|evropskega podprvaka]] na [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|prvenstvu leta 2022]] v [[München|Münchnu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/evropska-prvenstva-2022/garnbret-prvakinja-se-v-balvanskem-plezanju-potocar-podprvak/637159 |title=Garnbret prvakinja še v balvanskem plezanju; Potočar podprvak! |accessdate=2022-08-17 |date=2022-08-14 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Leta 2021 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben tekmovalni dosežek v športu«. ==Sklici== {{refsez}} ==Zunanje povezave== * [https://www.ifsc-climbing.org/index.php?option=com_ifsc&task=athlete.display&id=1170 Profil na IFSC] {{škrbina o športniku}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potočar, Luka}} [[Kategorija:Slovenski športni plezalci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Jeseniški športniki]] 6em2nn7g4f2d4jtg41jrmuqphtxpdv6 0 522414 5735763 2022-08-17T16:44:24Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Znanstveno delo]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Znanstveno delo]] l68ukift4eklxilc5wuq9d7xc6e3x9w 0 522415 5735777 2022-08-17T17:14:59Z Octopus 13285 Nova stran z vsebino: [[Slika:IernutMS (8).JPG|thumb|300px| Rákóczijev grad v Radnótu]] '''Radnoški sporazum''' je bil mirovni sporazum, podpisan med drugo severno vojno 6. decembra 1656 v Radnótu v [[Transilvanija|Transilvaniji]] (zdaj Iernut, [[Romunija]]). Poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]] je bila s sporazumom razdeljena med podpisnice sporazuma. Skladno s sporazumom naj bi * [[Karel X. Gustav Švedski]] dobil [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]], Kujavija|Kujavij... wikitext text/x-wiki [[Slika:IernutMS (8).JPG|thumb|300px| Rákóczijev grad v Radnótu]] '''Radnoški sporazum''' je bil mirovni sporazum, podpisan med drugo severno vojno 6. decembra 1656 v Radnótu v [[Transilvanija|Transilvaniji]] (zdaj Iernut, [[Romunija]]). Poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]] je bila s sporazumom razdeljena med podpisnice sporazuma. Skladno s sporazumom naj bi * [[Karel X. Gustav Švedski]] dobil [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]], [[Kujavija|Kujavijo]], severno [[Mazovija|Mazovijo]], [[Samogitija|Samogitijo]], [[Kurlandija|Kurlandijo]] in [[Inflantsko vojvodstvo]]. * Bogusław Radziwiłł naj bi dobil [[Novgorodsko vojvodstvo]]. * Friderik Viljem, volilni knez [[Brandenburg (volilna kneževina)|Brandenburg]]a, naj bi dobil [[Velikopoljska|Velikopoljsko]]. * [[Bogdan Hmelnicki]] naj bi dobil jugovzhodne dele [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevine Poljske]] med Batohom in Novgorod-Siverskim. * [[Jurij II. Rákóczi]] naj bi dobil južne dele Poljske, večinoma [[Malopoljska|Malopoljsko]], vključno s [[Krakov]]om. Eden od glavnih rezultatov sporazuma je bil, da je Jurij II. Rákóczi januarja 1657 napadel Republiko obeh narodov. Spreminjajoče se geopolitične razmere so preprečile, da bi se sporazum kdaj v celoti izvedel. Ko si je Republika obeh narodov opomogla, je pregnala vsiljivce. Sporazum velja za predhodnico delitev poljsko-litovske skupne države v 18. stoletju. ==Vira== {{refbegin|2}} * Robert I. Frost. ''After the Deluge: Poland-Lithuania and the Second Northern War, 1655-1660''. Cambridge University Press, 2004. ISBN 0-521-54402-5. Google Print, str. 85. * William Young. ''International Politics and Warfare in the Age of Louis XIV and Peter the Great: A Guide to the Historical Literature''. iUniverse, 2004. ISBN 0-595-32992-6. Google Print, str. 421. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1656]] [[Kategorija:Mirovni sporazumi]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] njhj491hx7gbyi33yqrtjb1onixykbz 0 522416 5735837 2022-08-17T19:05:20Z Yerpo 8417 Yerpo je premaknil stran [[Li-Fi tehnologija]] na [[Li-Fi]]: nepotreben prilastek, pa še desni wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Li-Fi]] hkzhiv78ohx13io362dklsk0emgz0un 0 522417 5735889 2022-08-17T20:01:28Z Peterlin 8 Po članku iz nemške vikipedije wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Dejan Pečenko | background = non_vocal_instrumentalist | image = | caption = | birth_name = | birth_place = | origin = | genre = [[jazz]] | occupation = | instrument = [[klavir]] | years_active = 1983–danes | label = | associated_acts = [[Brüning von Alten]], [[Tony Scott]], [[Bumi Fian]], [[Tone Janša]], [[Peter Herbert]], [[Drago Gajo]], [[Manfred Josel]] | website = }} '''Dejan Pečenko''', [[Slovenci|slovenski]] [[džez]]ovski [[klavir|pianist]], * [[13. december]] [[1958]], [[Maribor]]. == Življenje in delo == Pečenko je med letoma [[1979]] in [[1985]] študiral [[jazz]] [[klavir]] na [[Glasbena akademija v Gradcu|Glasbeni akademiji]] v [[Gradec|Gradcu]]. Leta [[1983]] je snemal s [[Sunrise Orchestra]] [[Brüning von Alten|Brüninga von Altena]]. Od leta [[1985]] do [[1989]] je nastopil kot samostojni glasbenik na številnih turnejah z džezisti, kot so [[Tony Scott]], [[Bumi Fian]] in [[Tone Janša]], ter sodeloval na festivalu Moers, Leverkusen Jazz Days in JazzAscona. Leta [[1986]] je ustanovil lasten trio (s [[Peter Herbert|Petrom Herbertom]] in [[Drago Gajo|Dragom Gajo]]), s katerim je istega leta izdal prvi album, ki mu je leta [[1988]] sledil album [[Persepolis (album)|Persepolis]]. Izdal je tudi dva samostojna albuma [[Piano Pianissimo]] ([[1995]]) in [[Toy Museum]] ([[1998]]). Je tudi član [[Old Stoariegler Dixieland Banda]] in tria [[Manfred Josel|Manfreda Josela]]. Po mnenju Oesterreichisches Musiklexikon je "eden izmed slogovno celovitih jazz pianistov in klaviaturistov, katerih glasba temelji na stilih, kot so swing, fusion, latino glasba in hip hop." Od leta [[1989]] je profesor na [[Brucknerjev konservatorij v Linzu|Brucknerjevem konservatoriju]] v [[Linz]]u, ob tem pa še univerzitetni predavatelj na nastali zasebni univerzi Antona Brucknerja. Leta [[1992]] je soustanovil oddelek za jazz na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Konservatoriju za glasbo in balet]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med letoma [[1995]] in [[2003]] je poučeval tudi klavir na [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu]]. Od leta [[2013]] je tudi predavatelj na [[Konservatorij Maribor|Konservatoriju Maribor]]. {{Normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Pečenko, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec]] n5yzkl4kjydjahm3912d70gnlg8vb2m 5735895 5735889 2022-08-17T20:04:59Z Peterlin 8 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Dejan Pečenko | background = non_vocal_instrumentalist | image = | caption = | birth_name = | birth_place = | origin = | genre = [[jazz]] | occupation = | instrument = [[klavir]] | years_active = 1983–danes | label = | associated_acts = [[Brüning von Alten]], [[Tony Scott]], [[Bumi Fian]], [[Tone Janša]], [[Peter Herbert]], [[Drago Gajo]], [[Manfred Josel]] | website = }} '''Dejan Pečenko''', [[Slovenci|slovenski]] [[džez]]ovski [[klavir|pianist]], * [[13. december]] [[1958]], [[Maribor]]. == Življenje in delo == Pečenko je med letoma [[1979]] in [[1985]] študiral [[jazz]] [[klavir]] na [[Glasbena akademija v Gradcu|Glasbeni akademiji]] v [[Gradec|Gradcu]]. Leta [[1983]] je snemal s [[Sunrise Orchestra]] [[Brüning von Alten|Brüninga von Altena]]. Od leta [[1985]] do [[1989]] je nastopil kot samostojni glasbenik na številnih turnejah z džezisti, kot so [[Tony Scott]], [[Bumi Fian]] in [[Tone Janša]], ter sodeloval na festivalu Moers, Leverkusen Jazz Days in JazzAscona. Leta [[1986]] je ustanovil lasten trio (s [[Peter Herbert|Petrom Herbertom]] in [[Drago Gajo|Dragom Gajo]]), s katerim je istega leta izdal prvi album, ki mu je leta [[1988]] sledil album [[Persepolis (album)|Persepolis]]. Izdal je tudi dva samostojna albuma [[Piano Pianissimo]] ([[1995]]) in [[Toy Museum]] ([[1998]]). Je tudi član [[Old Stoariegler Dixieland Banda]] in tria [[Manfred Josel|Manfreda Josela]]. Po mnenju Oesterreichisches Musiklexikon je "eden izmed slogovno celovitih jazz pianistov in klaviaturistov, katerih glasba temelji na stilih, kot so swing, fusion, latino glasba in hip hop." Od leta [[1989]] je profesor na [[Brucknerjev konservatorij v Linzu|Brucknerjevem konservatoriju]] v [[Linz]]u, ob tem pa še univerzitetni predavatelj na nastali zasebni univerzi Antona Brucknerja. Leta [[1992]] je soustanovil oddelek za jazz na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Konservatoriju za glasbo in balet]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med letoma [[1995]] in [[2003]] je poučeval tudi klavir na [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu]]. Od leta [[2013]] je tudi predavatelj na [[Konservatorij za glasbo in balet Maribor|Konservatoriju Maribor]]. {{Normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Pečenko, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec]] kb36jpg4s09snqh5pjv4m5407hzhbcj 5735935 5735895 2022-08-17T20:47:24Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Dejan Pečenko | background = non_vocal_instrumentalist | image = | caption = | birth_name = | birth_place = | origin = | genre = [[jazz]] | occupation = | instrument = [[klavir]] | years_active = 1983–danes | label = | associated_acts = [[Brüning von Alten]], [[Tony Scott]], [[Bumi Fian]], [[Tone Janša]], [[Peter Herbert]], [[Drago Gajo]], [[Manfred Josel]] | website = }} '''Dejan Pečenko''', [[Slovenci|slovenski]] [[džez]]ovski [[klavir|pianist]], * [[13. december]] [[1958]], [[Maribor]]. == Življenje in delo == Pečenko je med letoma 1979 in 1985 študiral [[jazz]] [[klavir]] na [[Glasbena akademija v Gradcu|Glasbeni akademiji]] v [[Gradec|Gradcu]]. Leta 1983 je snemal s [[Sunrise Orchestra]] [[Brüning von Alten|Brüninga von Altena]]. Od leta 1985 do 1989 je nastopil kot samostojni glasbenik na številnih turnejah z džezisti, kot so [[Tony Scott]], [[Bumi Fian]] in [[Tone Janša]], ter sodeloval na festivalu Moers, Leverkusen Jazz Days in JazzAscona. Leta 1986 je ustanovil lasten trio (s [[Peter Herbert|Petrom Herbertom]] in [[Drago Gajo|Dragom Gajo]]), s katerim je istega leta izdal prvi album, ki mu je leta 1988 sledil album [[Persepolis (album)|Persepolis]]. Izdal je tudi dva samostojna albuma [[Piano Pianissimo]] (1995) in [[Toy Museum]] (1998). Je tudi član [[Old Stoariegler Dixieland Banda]] in tria [[Manfred Josel|Manfreda Josela]]. Po mnenju Oesterreichisches Musiklexikon je "eden izmed slogovno celovitih jazz pianistov in klaviaturistov, katerih glasba temelji na stilih, kot so swing, fusion, latino glasba in hip hop." Od leta 1989 je profesor na [[Brucknerjev konservatorij v Linzu|Brucknerjevem konservatoriju]] v [[Linz]]u, ob tem pa še univerzitetni predavatelj na nastali zasebni univerzi Antona Brucknerja. Leta 1992 je soustanovil oddelek za jazz na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Konservatoriju za glasbo in balet]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med letoma 1995 in 2003 je poučeval tudi klavir na [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu]]. Od leta 2013 je tudi predavatelj na [[Konservatorij za glasbo in balet Maribor|Konservatoriju Maribor]]. {{Normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Pečenko, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec]] i4e5zmmcuf3o2msndbwo9y8ylmyvukh 3 522418 5735891 2022-08-17T20:02:04Z A09 188929 /* Oznaka politične funkcije */ nov razdelek wikitext text/x-wiki == Oznaka politične funkcije == Zaenkrat še vedno velja, da je direktor UKOMA, tako kot vsi ostali direktorji uradov, politična funkcija. Če se s tem ne strinjaš, odpri razpravo na pogovorni strani. Zaenkrat sem tvoje urejanje delno vrnil na prejšnje stanje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 17. avgust 2022 (CEST) orsrlud4j8szdhipjtgw2jv27rq5dzo 5735930 5735891 2022-08-17T20:43:51Z A09 188929 /* Oznaka politične funkcije */ Odgovor wikitext text/x-wiki == Oznaka politične funkcije == Zaenkrat še vedno velja, da je direktor UKOMA, tako kot vsi ostali direktorji uradov, politična funkcija. Če se s tem ne strinjaš, odpri razpravo na pogovorni strani. Zaenkrat sem tvoje urejanje delno vrnil na prejšnje stanje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 17. avgust 2022 (CEST) :Ne zganjaj urejevalske vojne in te vabim k odprtju razprave na pogovorni strani. Vsekakor si preberi tudi [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:43, 17. avgust 2022 (CEST) 4ne4jbfsnp0ii9eqp2144bu3o54nrii 14 522419 5735924 2022-08-17T20:37:05Z Marko3 1829 Nova stran z vsebino: {{članek ktgr|dekongestiv}} [[Kategorija:Zdravila]] wikitext text/x-wiki {{članek ktgr|dekongestiv}} [[Kategorija:Zdravila]] eccntrl94c0x55r6wfvp0hg6ej9dup0 5735926 5735924 2022-08-17T20:39:57Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr|Dekongestiv}} [[Kategorija:Zdravila]] 4lcz2hl80sqrlz4mjqzzbxd0kvx24qe 0 522420 5735934 2022-08-17T20:46:41Z Peterlin 8 Prevod nemške strani wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Vasko Atanasovski | background = non_vocal_instrumentalist | image = | caption = | birth_name = | birth_place = | origin = | genre = [[jazz]] | occupation = | instrument = [[saksofon]], [[flavta]] | years_active = 1994–danes | label = | associated_acts = [[Quatebriga]], [[Marc Ribot]], [[Tommy Emmanuel]], [[Glen Velez]], [[Greg Cohen]], [[Tamara Obrovac]], [[Hindi Zahra]], [[Zoltán Lantos]], [[Bratko Bibič]], [[Xu Fengxia]], [[Krunoslav Levačić]], [[Ewald Oberleitner]], [[Han Bennink]], [[Living Colour]], [[Carmina Slovenica]], [[Festine Orchestra]] | website = }} '''Vasko Atanasovski''', [[Slovenci|slovenski]] [[džez]]ovski [[saksofon]]ist in [[skladatelj]], * [[16. februar]] [[1977]], [[Maribor]]. ==Življenje in delo== Leta [[1990]] je Atanasovski osvojil prvo nagrado na tekmovanju mladih saksofonistov takratne [[SFRJ|SFR Jugoslavije]]. Pri sedemnajstih letih se je začel profesionalno ukvarjati z glasbo in se ukvarjal s plesnimi in gledališkimi projekti. Leta [[1996]] se je pridružil džezovski zasedbi [[Quatebriga]]. Od leta [[1997]] se Atanasovski posveča predvsem lastni produkciji, tako je bil ustanovitelj in soustanovitelj številnih glasbenih skupin in projektov kot so [[The Open trio]], [[Trio Bahur]], [[Kozica (skupina)]], [[Vasko Atanasovski iMPRODooM]]. Na koncertih je redno predstavljal glasbenike, kot so [[Carlo Rizzo]], [[Anthony Coleman]], [[Simone Zanchini]], [[Antonio Marangolo]] in [[Michael Jefry Stevens]]. Znan je po svojem medžanrskem sodelovanju z jazz, rock, klasičnimi in ljudskimi glasbeniki, kot so [[Marc Ribot]], [[Tommy Emmanuel]], [[Glen Velez]], [[Greg Cohen]], [[Tamara Obrovac]], [[Hindi Zahra]], [[Zoltán Lantos]], [[Bratko Bibič]], [[Xu Fengxia]], [[Krunoslav Levačić]], [[Ewald Oberleitner]], [[Han Bennink]] in s sestavi, kot so [[Living Colour]], [[Carmina Slovenica]], [[Festine Orchestra]]. Večkrat je sodeloval kot solist z orkestrom milanske Scale. Z [[Makedonci|makedonskim]] [[kitara|kitaristom]] [[Vlatko Stefanovski|Vlatkom Stefanovskim]] in komornim orkestrom je sodeloval pri projektu [[Ogenj in led]]. Njegov trio [[Vasco3]] sestavljata [[Dejan Lapanja]] in [[Marjan Stanić]]. S Simonejem Zanchinijem, [[Michel Godard|Michelom Godardom]] in [[Bodek Janke|Bodkom Jankejem]] je ustanovil svoj [[kvartet Adrabesa]]. Atanasovski je gostoval na številnih evropskih festivalih; gostoval je v Evropi, Indiji, na Kitajskem, v Latinski Ameriki in New Yorku. Do leta [[2021]] je izdal 15 albumov. Njegove skladbe so našle pot tudi v svet gledališča, lutkovne umetnosti in plesa ter v repertoar solistov, ansamblov in zborov. Leta [[2016]] je prejel nagrado Orfej za najboljši jazz album v Italiji. == Diskografija == * Vasko Atanasovski & Miran Stergulec ''Spev nad mestom'' (1998) * Vasko Atanasovski Quartet: ''Vrocinska roza/Heat Flower'', (Extraplatte 2002), * Atanasovski-Berden-Bartoli trio: ''Suite de passion'' (Goga 2003) * Atanasovski-Golob-Levačić Trio: ''Attic Dance'' (Jazz & Blues 2007) * ''Bohemia'' (Racman 2009) * Vasco3: ''Come to Me'' (Celinka 2012) * Adrabeska Quartet: ''Phoenix'' (Moonjune 2020) {{Normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Atanasovski, Vasko}} [[Kategorija:Slovenski saksofonisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1977]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec]] 6ms2t0cbx24jx3wq6b1f6x0esunefdg 5735944 5735934 2022-08-17T20:53:06Z Peterlin 8 +spletne povezave (Predloga {{Discogs}} ne deluje? wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Vasko Atanasovski | background = non_vocal_instrumentalist | image = | caption = | birth_name = | birth_place = | origin = | genre = [[jazz]] | occupation = | instrument = [[saksofon]], [[flavta]] | years_active = 1994–danes | label = | associated_acts = [[Quatebriga]], [[Marc Ribot]], [[Tommy Emmanuel]], [[Glen Velez]], [[Greg Cohen]], [[Tamara Obrovac]], [[Hindi Zahra]], [[Zoltán Lantos]], [[Bratko Bibič]], [[Xu Fengxia]], [[Krunoslav Levačić]], [[Ewald Oberleitner]], [[Han Bennink]], [[Living Colour]], [[Carmina Slovenica]], [[Festine Orchestra]] | website = }} '''Vasko Atanasovski''', [[Slovenci|slovenski]] [[džez]]ovski [[saksofon]]ist in [[skladatelj]], * [[16. februar]] [[1977]], [[Maribor]]. ==Življenje in delo== Leta [[1990]] je Atanasovski osvojil prvo nagrado na tekmovanju mladih saksofonistov takratne [[SFRJ|SFR Jugoslavije]]. Pri sedemnajstih letih se je začel profesionalno ukvarjati z glasbo in se ukvarjal s plesnimi in gledališkimi projekti. Leta [[1996]] se je pridružil džezovski zasedbi [[Quatebriga]]. Od leta [[1997]] se Atanasovski posveča predvsem lastni produkciji, tako je bil ustanovitelj in soustanovitelj številnih glasbenih skupin in projektov kot so [[The Open trio]], [[Trio Bahur]], [[Kozica (skupina)]], [[Vasko Atanasovski iMPRODooM]]. Na koncertih je redno predstavljal glasbenike, kot so [[Carlo Rizzo]], [[Anthony Coleman]], [[Simone Zanchini]], [[Antonio Marangolo]] in [[Michael Jefry Stevens]]. Znan je po svojem medžanrskem sodelovanju z jazz, rock, klasičnimi in ljudskimi glasbeniki, kot so [[Marc Ribot]], [[Tommy Emmanuel]], [[Glen Velez]], [[Greg Cohen]], [[Tamara Obrovac]], [[Hindi Zahra]], [[Zoltán Lantos]], [[Bratko Bibič]], [[Xu Fengxia]], [[Krunoslav Levačić]], [[Ewald Oberleitner]], [[Han Bennink]] in s sestavi, kot so [[Living Colour]], [[Carmina Slovenica]], [[Festine Orchestra]]. Večkrat je sodeloval kot solist z orkestrom milanske Scale. Z [[Makedonci|makedonskim]] [[kitara|kitaristom]] [[Vlatko Stefanovski|Vlatkom Stefanovskim]] in komornim orkestrom je sodeloval pri projektu [[Ogenj in led]]. Njegov trio [[Vasco3]] sestavljata [[Dejan Lapanja]] in [[Marjan Stanić]]. S Simonejem Zanchinijem, [[Michel Godard|Michelom Godardom]] in [[Bodek Janke|Bodkom Jankejem]] je ustanovil svoj [[kvartet Adrabesa]]. Atanasovski je gostoval na številnih evropskih festivalih; gostoval je v Evropi, Indiji, na Kitajskem, v Latinski Ameriki in New Yorku. Do leta [[2021]] je izdal 15 albumov. Njegove skladbe so našle pot tudi v svet gledališča, lutkovne umetnosti in plesa ter v repertoar solistov, ansamblov in zborov. Leta [[2016]] je prejel nagrado Orfej za najboljši jazz album v Italiji. == Diskografija == * Vasko Atanasovski & Miran Stergulec ''Spev nad mestom'' (1998) * Vasko Atanasovski Quartet: ''Vrocinska roza/Heat Flower'', (Extraplatte 2002), * Atanasovski-Berden-Bartoli trio: ''Suite de passion'' (Goga 2003) * Atanasovski-Golob-Levačić Trio: ''Attic Dance'' (Jazz & Blues 2007) * ''Bohemia'' (Racman 2009) * Vasco3: ''Come to Me'' (Celinka 2012) * Adrabeska Quartet: ''Phoenix'' (Moonjune 2020) == Spletne povezave == {{Commonscat}} * [https://www.vaskoatanasovski.com/ spletna stran] {{Normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Atanasovski, Vasko}} [[Kategorija:Slovenski saksofonisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1977]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec]] 5te6w842656fhu2d2isim3dr33ac1r8 5736023 5735944 2022-08-18T09:26:50Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Vasko Atanasovski | background = non_vocal_instrumentalist | image = | caption = | birth_name = | birth_place = | origin = | genre = [[jazz]] | occupation = | instrument = [[saksofon]], [[flavta]] | years_active = 1994–danes | label = | associated_acts = [[Quatebriga]], [[Marc Ribot]], [[Tommy Emmanuel]], [[Glen Velez]], [[Greg Cohen]], [[Tamara Obrovac]], [[Hindi Zahra]], [[Zoltán Lantos]], [[Bratko Bibič]], [[Xu Fengxia]], [[Krunoslav Levačić]], [[Ewald Oberleitner]], [[Han Bennink]], [[Living Colour]], [[Carmina Slovenica]], [[Festine Orchestra]] | website = }} '''Vasko Atanasovski''', [[Slovenci|slovenski]] [[džez]]ovski [[saksofon]]ist in [[skladatelj]], * [[16. februar]] [[1977]], [[Maribor]]. ==Življenje in delo== Leta [[1990]] je Atanasovski osvojil prvo nagrado na tekmovanju mladih saksofonistov takratne [[SFRJ|SFR Jugoslavije]]. Pri sedemnajstih letih se je začel profesionalno ukvarjati z glasbo in se ukvarjal s plesnimi in gledališkimi projekti. Leta [[1996]] se je pridružil džezovski zasedbi [[Quatebriga]]. Od leta [[1997]] se Atanasovski posveča predvsem lastni produkciji, tako je bil ustanovitelj in soustanovitelj številnih glasbenih skupin in projektov, kot so [[The Open trio]], [[Trio Bahur]], [[Kozica (skupina)]], [[Vasko Atanasovski iMPRODooM]]. Na koncertih je redno predstavljal glasbenike, kot so [[Carlo Rizzo]], [[Anthony Coleman]], [[Simone Zanchini]], [[Antonio Marangolo]] in [[Michael Jefry Stevens]]. Znan je po svojem medžanrskem sodelovanju z jazz, rock, klasičnimi in ljudskimi glasbeniki, kot so [[Marc Ribot]], [[Tommy Emmanuel]], [[Glen Velez]], [[Greg Cohen]], [[Tamara Obrovac]], [[Hindi Zahra]], [[Zoltán Lantos]], [[Bratko Bibič]], [[Xu Fengxia]], [[Krunoslav Levačić]], [[Ewald Oberleitner]], [[Han Bennink]] in s sestavi, kot so [[Living Colour]], [[Carmina Slovenica]], [[Festine Orchestra]]. Večkrat je sodeloval kot solist z orkestrom milanske Scale. Z [[Makedonci|makedonskim]] [[kitara|kitaristom]] [[Vlatko Stefanovski|Vlatkom Stefanovskim]] in komornim orkestrom je sodeloval pri projektu [[Ogenj in led]]. Njegov trio [[Vasco3]] sestavljata [[Dejan Lapanja]] in [[Marjan Stanić]]. S Simonejem Zanchinijem, [[Michel Godard|Michelom Godardom]] in [[Bodek Janke|Bodkom Jankejem]] je ustanovil svoj [[kvartet Adrabesa]]. Atanasovski je gostoval na številnih evropskih festivalih; gostoval je v Evropi, Indiji, na Kitajskem, v Latinski Ameriki in New Yorku. Do leta [[2021]] je izdal 15 albumov. Njegove skladbe so našle pot tudi v svet gledališča, lutkovne umetnosti in plesa ter v repertoar solistov, ansamblov in zborov. Leta [[2016]] je prejel nagrado orfej za najboljši jazz album v Italiji. == Diskografija == * Vasko Atanasovski & Miran Stergulec ''Spev nad mestom'' (1998) * Vasko Atanasovski Quartet: ''Vrocinska roza/Heat Flower'', (Extraplatte 2002), * Atanasovski-Berden-Bartoli trio: ''Suite de passion'' (Goga 2003) * Atanasovski-Golob-Levačić Trio: ''Attic Dance'' (Jazz & Blues 2007) * ''Bohemia'' (Racman 2009) * Vasco3: ''Come to Me'' (Celinka 2012) * Adrabeska Quartet: ''Phoenix'' (Moonjune 2020) == Spletne povezave == {{Commonscat}} * [https://www.vaskoatanasovski.com/ spletna stran] {{Normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Atanasovski, Vasko}} [[Kategorija:Slovenski saksofonisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1977]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec]] my1uxl15vlhk0v7p1pkin32ce6hltk5 1 522421 5735940 2022-08-17T20:51:59Z A09 188929 /* Politik? */ nov razdelek wikitext text/x-wiki == Politik? == Da se ne zapletamo: je funkcija direktorja UKOM (ter ostalih vladnih agencij RS) politična? Jasno, da je strokovna; vendar pa k poklicu v tovrstnih primerih pritiče tudi 'politik'? Prosim za mnenja '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:51, 17. avgust 2022 (CEST) 41neo69re1c6vpym23hfs3xlsielr92 2 522422 5735981 2022-08-17T23:24:24Z Stebunik 55592 življenjepis del sl-sh wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikovi memoari=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- | <pjesma> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </pjesma> | <pjesma> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </pjesma> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </pjesma> | <pjesma> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. k4hv4adeh85cloqlxn8fyn8710ke00a 5735982 5735981 2022-08-17T23:29:08Z Stebunik 55592 wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikovi memoari=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> tudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </pjesma> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </pjesma> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. pob1r7f0a3dwtp6wwkhvy5ly9lijtpa 5735983 5735982 2022-08-17T23:30:03Z Stebunik 55592 /* Uvod 1 */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikovi memoari=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> tudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </pjesma> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </pjesma> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. 24cpfwag85jvofcutzpp3xjpthrrl2g 5735984 5735983 2022-08-17T23:33:25Z Stebunik 55592 /* Uvod 1 */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikovi memoari=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- |<poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. gz68jrnut0bxnlhyp6v7hd5xoli8ydl 0 522423 5736000 2022-08-18T04:27:27Z Octopus 13285 Nova stran z vsebino: '''Sandomierška konfederacija''' ([[poljsko]] Konfederacja sandomierska) je bila protišvedska zveza, ustanovljena 20. maja 1704 v bran poljskemu kralju [[Avgust Močni|Avgustu II. Močnemu]]. Nastala je kot odgovor na [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]]. Njen maršal je bil Stanislav Ernest Denhoff. Zveza je trajala do leta 1717, ko jo je razpustil Tihi sejm. Člani zveze so bili večinoma [[Malopoljska|malopoljski]] plemiči. Podpirala jo je Kralj... wikitext text/x-wiki '''Sandomierška konfederacija''' ([[poljsko]] Konfederacja sandomierska) je bila protišvedska zveza, ustanovljena 20. maja 1704 v bran poljskemu kralju [[Avgust Močni|Avgustu II. Močnemu]]. Nastala je kot odgovor na [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]]. Njen maršal je bil Stanislav Ernest Denhoff. Zveza je trajala do leta 1717, ko jo je razpustil Tihi sejm. Člani zveze so bili večinoma [[Malopoljska|malopoljski]] plemiči. Podpirala jo je Kraljevina Saška, katere vladar Avgust II. je bil tudi poljski kralj. Njen nastanek je povzročil triletno državljansko vojno med taboroma. V začetnih fazah je imela prednost švedska stran, na koncu pa je zmagala Varšavska konfederacija. Državljanska vojna na Poljskem (1704-1706), se je končala s sklenitvijo Altranstädtskega mirovnega sporazuma, podpisanega leta 1706. Kmalu po švedskem porazu v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] so prevladali Rusi in Avgust II. je leta 1709 ponovno zasedel poljski prestol ==Vira== * ''Actum in Castro Sandomiriensi Sabbatho ante festvm sanctorvm Viti & Modesti martyrvm proximo, anno Domini millesimo septingentesimo quarto''. s. n., s. l. n. a. * Gotthold Rhode. ''Geschichte Polens. Ein Überblick. 3.''. Verbesserte Auflage. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1980, ISBN 3-534-00763-8, str. 295–296. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1704]] [[Kategorija:Sporazumi]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] jkqk3fxwzhcq4qedt69slnjrydmios9 0 522424 5736008 2022-08-18T06:20:19Z Romanm 13 preusmeritev na [[Japonski suhi vrt]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Japonski suhi vrt]] iefvge1wk405ebx3bmizuja46pbj1g5 0 522425 5736009 2022-08-18T06:20:32Z Romanm 13 preusmeritev na [[Japonski suhi vrt]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Japonski suhi vrt]] iefvge1wk405ebx3bmizuja46pbj1g5 1 522426 5736019 2022-08-18T08:16:34Z Yerpo 8417 Nova stran z vsebino: {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=škrbina}} wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=škrbina}} szf3cks6j3udpxfny4x1b47j9qxu7kh 3 522427 5736025 2022-08-18T09:41:16Z A09 188929 pozdrav wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}}--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:41, 18. avgust 2022 (CEST) dhjprgijfp1gtt411fcatkvmaruh7rw 5736026 5736025 2022-08-18T09:44:34Z A09 188929 /* Ivo Vajgl */ nov razdelek wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}}--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:41, 18. avgust 2022 (CEST) == [[Ivo Vajgl]] == Pozdrav, po dogovoru v povezavah v tekočem besedilu ne ustvarjamo medjezikovnih povezav; kot si to storil pri Jurijevem križcu. Povezavo bom spremenil nazaj v slovensko. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:44, 18. avgust 2022 (CEST) c5y59t2blbwbjju7csj8y49qrcpjfgy 5736028 5736026 2022-08-18T09:46:24Z Syn1917 207157 /* Ivo Vajgl */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}}--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:41, 18. avgust 2022 (CEST) == [[Ivo Vajgl]] == Pozdrav, po dogovoru v povezavah v tekočem besedilu ne ustvarjamo medjezikovnih povezav; kot si to storil pri Jurijevem križcu. Povezavo bom spremenil nazaj v slovensko. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:44, 18. avgust 2022 (CEST) :V redu, ni mi bilo sprva čisto jasno zakaj si izbrisal prvič ker je medjezikovna povezava za predsednika Sahrawske dem. rep. (Mohamed Abdelaziz) ostala. Lp [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] ([[Uporabniški pogovor:Syn1917|pogovor]]) 11:46, 18. avgust 2022 (CEST) 5qmuza930mknccwyl7lnpwqdixtpqc2 5736032 5736028 2022-08-18T09:49:48Z A09 188929 /* Ivo Vajgl */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}}--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:41, 18. avgust 2022 (CEST) == [[Ivo Vajgl]] == Pozdrav, po dogovoru v povezavah v tekočem besedilu ne ustvarjamo medjezikovnih povezav; kot si to storil pri Jurijevem križcu. Povezavo bom spremenil nazaj v slovensko. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:44, 18. avgust 2022 (CEST) :V redu, ni mi bilo sprva čisto jasno zakaj si izbrisal prvič ker je medjezikovna povezava za predsednika Sahrawske dem. rep. (Mohamed Abdelaziz) ostala. Lp [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] ([[Uporabniški pogovor:Syn1917|pogovor]]) 11:46, 18. avgust 2022 (CEST) ::Hvala za opombo, sem popravil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 18. avgust 2022 (CEST) 5kiyuav36ls7lwrdiassictt8qkf9mm 5736035 5736032 2022-08-18T10:24:27Z Syn1917 207157 /* Ivo Vajgl */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}}--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:41, 18. avgust 2022 (CEST) == [[Ivo Vajgl]] == Pozdrav, po dogovoru v povezavah v tekočem besedilu ne ustvarjamo medjezikovnih povezav; kot si to storil pri Jurijevem križcu. Povezavo bom spremenil nazaj v slovensko. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:44, 18. avgust 2022 (CEST) :V redu, ni mi bilo sprva čisto jasno zakaj si izbrisal prvič ker je medjezikovna povezava za predsednika Sahrawske dem. rep. (Mohamed Abdelaziz) ostala. Lp [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] ([[Uporabniški pogovor:Syn1917|pogovor]]) 11:46, 18. avgust 2022 (CEST) ::Hvala za opombo, sem popravil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 18. avgust 2022 (CEST) :::Še nekaj, zdi se mi smotrno, da zamenjamo infopolje v infopolje funkcionar. Samo zato, da bodo njegove pretekle funkcije bolj pregledne. Sem precej nov na Wikipediji, tako da bi vljudno prosil za pomoč pri tem. Hvala [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] ([[Uporabniški pogovor:Syn1917|pogovor]]) 12:24, 18. avgust 2022 (CEST) 8k07e1505in8gur86sa389rl27xi4fu